- stavil.
- ſtavil.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſtavil. Va-nj ſo s' velíko zhaſtjo ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe
- ſtavil.
stavil. staviti stavljen stavljenimu stavljenje stavnica stavničar stavrolit stavši stearinsaure stearinski stearopten stebelce stebelčast steber steblast steblo steblov stebriček stebrov stebrovje steči steer stegniti stegno stegovati steiermark steinbier steine steingut steinkohle steinkohlen steinol steinsalz stekati stekel steklarna steklast steklen steklenast steklenica stekleničica steklina steklo steklovina stelan stelja steljčnica steljka stembelj stemniti stempel stena stenčica stenj step. stepa Stepan stepsti sternbild sternfleck stesati steuern steza stickoxyd stickoxydul stickstoff stickstoffkohle stiči stik stikati Stisi stisk stiska stiskač stiskati stisniti stisnost stisnjen stiva stja stkan stlačen stlačiti sto Stobe stockendorf stodelen stoff stojalen stojalo stoje stoječ stojen stok stokanje stokati stokfiš stokrat stol Stol stolček stolčen stolči stolen stoletje stolica stolnica stolov stolp Stolpe stolpek Stolpen stop stopa stopaj stopaje stopajoč stopati stopinja stopinjica stopiti stopivši stopljen stopnica stopnice stopnja stopnjast stopnjica stopram stoprav stoprv storaks storiti storivši storjen storo storž storžnjak stotak stoter stoterno stotero stotica stotina stotisočkrat stotnik stotnina stovoriti stožec stoženje str. strad stradanje stradati strah strahlen strahoma Strahomer strahopetnost strahostuden strahoten strahovalen strahovanje strahovati strahovit strahovito Strajnšak stran stranišče stranka stranski strast strasten strastno strašanski strašansko strašen strašenje strašilo Strašimir strašimirjev strašiti strašljiv strašljivost strašno stratigrafičen straža stražar stražen Stražišče stražiti stražmešter stražnica stražnik
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtavil. Va-nj ſo s' velíko zhaſtjo ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe |
Valenštajn (1866): | se blodinji vsakdanjej, Ka nejma vere v prostovoljno blagost, I stavi le v slabost zaupanije. Valenštajn. To vem, da hudo svét |
Branja, inu evangeliumi (1777): | niſſe Zeſſarjov perjatel: Sakaj en sledni, katiri ſe h' Kraylu ſtave, ta super govory Zeſſarju. Kader je Pilatush lete beſſede ſhliſhal |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhaſsi vſa vunajna boshja ſlushba Jęsuſa Chriſtuſa vędnu pred ozhy ſtavi, na njega bres prenęhanja opomni, inu taku rekozh perſili, de |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | členom tatel, in v mnogobroji tatele. Istrijanski Vlahi svoj člen stavijo pred ime, kakor Italijani, Francozi in Španjoli; na pr. lu |
Zoologija (1875): | tako imenovani delavci, kateri opravljajo največa dela, tako na pr. stavijo stan, nabirajo in znašajo živež in goje zalego. Ti delavci |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ravno sató je vezhkrat prav potrebno, de ſe odraſhenim vdrugizh ſtavijo, poſébno pa takrat, kadar kose v kakim kraju pogoſtama ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezhidel pomozhki v prihodnje lahko ſposnajo. In ſizer, kjer pohiſhtva ſtavijo, bi ſe leſá vezh pervarovalo, ako bi vezh s kamnjem |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V hiſhi meſtne Liubljanſke goſpoſke jih ljudem she vezh tednov ſtavijo, med temi tudi vſaki torek in zhetertek popoldan uzhenzam Ljubljanſkih |
Pozhétki gramatike (1811): | 2. Sa ſklenit eno ime s' kako drugo prejſhno beſedo, ſtavio de al à pred ime, poſtavim: fruit de l'arbre |
Pozhétki gramatike (1811): | predſtavlajo imenam shenſkim v' edinjim zhiſlu, la mère, mati: les ſtavio pred vſimi imeni moshkimi ino shenſkimi mnoshniga zhiſla, les peres |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | da solnce v eno mer teka po nebu? Kdo je stavil ta visok in velikansk obok nad nami, kdo ga je |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je na tó uzhil, in na tó uzhenje mnoge ſkuſhnje ſtavil” „Jes ſim ſe ſam vezh let na Dunaju okrog bolnih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | s hlapcom „v verh” po vina šli. Mati so ravno stavili lopare v peč, na kterih so se tolčne gibanice cedile |
Sveti večer (1866): | le za veliko gospodo in pri otrocih niso za rabo. Stavim, kar hočete, da moji otroci ne bi menjali svojih jaslic |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | sam ni stopil rad nánjo, zatoraj je djal onemu laški: „Stavim. , da deček ni ničesar zapazil; vsaj razumel ni, kaj sva |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | v ustavi, kajti ustava je le oblika (form). Mi ne stavimo narodnosti ne nad, ne pod svobodo. Al to vemo, da |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | ga Rojenice navdahnile s pravo pevsko zmožnostjo in ga tedaj stavimo ne le med poklicane, ampak med izvoljene pevce, zdi se |
Kemija (1869): | deluje solnčna svetloba na srebrni k klorec, AgCl. Kakor ga stavimo v svetlobo, tekoj se bela njegova barva promeni v vijoličasto |
Mineralogija in geognozija (1871): | I. Nauk o enoternih mineralih. Oriktognozija. Prva tirjatev, ki jo stavimo mineralogiji je ta, da nam pokaže zanesljive znake, po kterih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | narodnemu zavodu v Ljubljani. Mi pa le ta nujni predlog stavimo: naj „Sokol” svojo velikansko imovino pred ko mogoče spravi na |
Pozhétki gramatike (1811): | Kader ſe ime sazhine s' glaſnikam al s' bresglaſnim h, ſtavimo cet nameſt ce, kakor: cet, arbre, to drevo, ino ne |
Pozhétki gramatike (1811): | tri majhine snámina imenvane Vdarji, ti ſo ojſter vdár, ( ´ ) ktirga ſtavimo na e teſni ali kratki, bonté, dobróta: teshek vdar ( ` ) koga |
Pozhétki gramatike (1811): | ſtavimo na ſhiroki e accés perſtóp; ino klukaſt vdar ( ´ ) koga ſtavimo na vezhi del dolgih glaſnikov, poſtavim apôtre, apóſtel. Franzoski jesik |
Pozhétki gramatike (1811): | ſtavik, v' ktirmu je govor od eni ſtvari, takrat ne ſtavimo qui, temozh li kader je govor od kakiga zhloveka: sa |
Pozhétki gramatike (1811): | eni, ktire ſtavimo pred imenam, kakor, beau jardin, lep vert, grand arbre, veliko |
Pozhétki gramatike (1811): | ſtopnja je, kadar je perlog ſam na ſebi, kakor ga ſtavîmo ino kakor ſtoji: beau, lép, agréable. , vſhézh. Sodnjo ſtopnjo ima |
Pozhétki gramatike (1811): | je shé povedan sgor od sianja. Celui-ci, celle-ci, ta le, ſtavimo sa blishne ſtvari pokasati: celui-là, celle-là, un le, una le |
Pozhétki gramatike (1811): | na e teſni ali kratki, bonté, dobróta: teshek vdar ( ` ) koga ſtavimo na ſhiroki e accés perſtóp; ino klukaſt vdar ( ´ ) koga ſtavimo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bo moč, pomanjkanje živeža vkrotiti in se lakoti v brambo staviti. K. . . c. Popis perve sadne razstave v Ljubljani. (Dalje. ) Gosp. |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | velike loterije (postavim grajšine) zanaša : ker gré 1 proti 200.000 staviti, da bo upanje — prazno. 10. Bolj je, da se z |
Najdenček (1860): | mu bilo za prihodnje, svoje zaupanje drugam, kakor v dnarje staviti. Dostikrat sim ga vidil v Avgšpurgu. Napuh je povsod iz |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čez tri ure je pa že tudi pripravljen, jej ponudbo staviti: ali me vzemi, ali te umorim. O le proč izpred |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Rimljanka, „že zdaj se derzneš meni na enako stopnjo se staviti, ali znabiti še celó kako prednost pred menoj imeti? Pojdi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | formalne pomislike, ki morajo rešeni biti, predno mu je moč staviti svoje nasvete. Dr. Razlag našteva te pomislike ter pravi, da |
Gozdovnik (1898): | Potemtakem prosim razgovora, don Antonio. « »Čemu razgovora? « »Ker vam imam staviti prašanje; ki je zeló važno. « »Izgovori to prašanje! « »Le pod |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | lepi tempelj, ki ſo mu ga bili she ranjki ozhe ſtaviti ukasali, ino mu sa-nj nabráli veliko slata ino ſrebra. Vſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deželah skerbne matere svoje otročiče k zdravnikam, de jim koze stavijo in jih po ti poti hude nevarnosti obvarjejo. One komej |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po Avstrijanskim, Marskim, Českim, Ogerskim i. t. d. tudi ovcam stavijo, ktere imajo tudi svoje lastne hude kozé. Slavni kmetovavec Heintel |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Heintel je prerajtal, de poprej, ko še ovcam niso kóz stavili, je vsako leto samó po avstrijanskim cesarstvu okoli štirkratsto tavžent |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | komej čakajo, de spodlad pride, ki je navadni čas koze staviti. Le malo je tacih ljudí, ki nočejo te velike dobrote |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ni vse to satanovo seme? Tudi duhovni pastirji vam koze staviti priporočajo. Kdor pa cerkev ne posluša, ni kristjan, ampak hajd |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svoje otroke skerbeti? ! Nikdar ne. Starši, ki svojim otrokam koze staviti branijo, se pregrešijo ne le samó zoper cesarske postave, ampak |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Rod obeta zemlja mila: To uči poljana krasna. To kopice stavljene, To Slovencov lica jasna, To njih pesmi rádostne. Naj jim |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ki nam veleva , za zdravje skerbeti. Dobrota, ktero nam dobro stavljene kozé ponujajo, obstojí v temle: 1) One obvarjejo človeka za |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odraſhene ljudi napadale, in smiraj bolj vſakdanje ſkuſhnje uzhé, de ſtavljene kose zhes vezhlet ſvojo mozh sgubé, in zhloveka ne samorejo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih, kakó potrébno je, zhe ſo ravno otrokam kosè (oſépenze) ſtavljene, naj ſe jim tudi odraſhenim zhes kake leta sopet ſt |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | cerkvenih. Narodni duh pobožnega Slovenca veje iz teh pesem in stavljeni so napevi v muziko tako lahko, da jih rabiti more |
Občno vzgojeslovje (1887): | tem krepkejše se nam vriva vprašanje, more li vzgoja doseči stavljeni si smoter. |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so prazne, neumne misli. Nekteri clo basajo, de se po stavljenih kozah sveti kerst zgubi in hudimu podpiše. Kaj taciga misliti |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in storijo, de jih človek lahko prestojí; 3) cela bolezin stavljenih kóz ostane le na rami in sicer zdravo otročè od |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kóz ostane le na rami in sicer zdravo otročè od stavljenih kóz le malo boleha, nektero pa clo nič; 4) v |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne posluša, ni kristjan, ampak hajd in očiten grešnik”. Dobrota stavljenih kóz je že sploh takó spoznana, de jih že davnej |
Zoologija (1875): | 2. Kožokrilci z želom. Živé radi v družbah, v umetno stavljenih stanovih, kamor nose hrano za svoje ličinke. Pri mnozih rodovih |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takó piše, v šalih tudi čerstvimu, pa majhinimu dobro pod- stavljenimu možaku brez vse zamére takó rečejo. — Ko je tedej ta |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | neizrečeno velikih dobrot, ki jih je človeški narod zadobil od stavljenja kóz, in de bo vsaka mati hitéla, svojimu dedetu — če |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | luč vgasne, tudi človek v tajisto ne smé. (Dalje sledí. ) Stavljenje kóz ali osepenc je velika dobrota! (Konec. ) Petdesetletne skušnje so |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobrotljivi Bog ni veči telesne dobrote človeštvu podaril, kakor je stavljenje kóz, ki so lahka in nedolžna pa gotova pomoč zoper |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pocepalo. Zdej pa je ta strašna kuga odvernjena, kjer je stavljenje kóz vpeljano. Lejte neizrečeno dobroto, ki je očitna ko svitlo |
Divica Orleanska (1848): | vse spoznam, zdaj sleherno razločim! To je moj kralj, to stavnice francozke! Bandera svôga pa ne vidim – Kje je? Brez tega |
Divica Orleanska (1848): | Si vidil sestro! Klod Marí. To, v oklepu zlatim, Ki stavnico pred kraljem nesla je? Merjeta. Ta je Jovana, naša sestra |
Divica Orleanska (1848): | brez gibanja živo ganjeni stojé. – Potem da kralj rahlo znamenje, stavničarji bandera na Jovano položijo, de je vsa od njih pokrita |
Mineralogija in geognozija (1871): | rabijo za polarizovanje (§. 27), zlasti zelene in rujave. O staurolitu naj tù spomnimo, da so njegovi kristali dostikrat v križ |
Mineralogija in geognozija (1871): | svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu i. d. |
Divica Orleanska (1848): | Jovana v prejšnjih nastopih tiho in brez deležnosti na strani stavši se približa. ) Bertran. Sam komaj vem povedati kak ta Merčes |
Kemija (1869): | 480. Starkegummi, skrobova guma, 481. Starkezucker, skrobov slador, 481, 485. Stearinsaure, stearinova kislina, 463. Stearopten, 487. Steingut, kamenina, 420. Steinkohle, črni |
Kemija (1869): | Starkegummi, skrobova guma, 481. Starkezucker, skrobov slador, 481, 485. Stearinsaure, stearinova kislina, 463. Stearopten, 487. Steingut, kamenina, 420. Steinkohle, črni premog |
Kemija (1869): | 481. Starkezucker, skrobov slador, 481, 485. Stearinsaure, stearinova kislina, 463. Stearopten, 487. Steingut, kamenina, 420. Steinkohle, črni premog, 506. Steinsalz, kamena |
Rudninoslovje (1867): | pr. so časi debela zrna zložena iz drobnejših, luščine iz stebelc itd. Tak zlog je dvojen. (Doppelte Zusammensetzung). Dostikrat so zloženine |
Rudninoslovje (1867): | gručave, i to zrnaste, luščinaste i stebelčaste, največ širocih vštritnih stebelc. sl. 69. Te avgitove zvrsti imajo svoja imena: pravi avgit |
Rudninoslovje (1867): | posnemke, ali pa je gručava časi zrnastega časi stebelčastega zloga; stebelca so časi tenka, kot las. Nektere zvrsti imajo posebna imena |
Rudninoslovje (1867): | brez pravilnega lika (podobe) imenujemo pločice, ako so jako tenke, stebelca, ako so dolge a ne debele, i naposled zrna, ako |
Botanika (1875): | majhna samosvojna rastlinica, kal ali klica imenovana, ki ima listnato stebelce in koreninico. Pod. 151. nam kaže povečan prerez skoz dresnov |
Gozdovnik (1898): | savana po zimi, in da se ji trese roka, kakor stebelce v jutranji sapi? « »Smrt je videla,« odgovori ona. »Smrt ni |
Rudninoslovje (1867): | tako pločast kristal je lehko lečast, prizmasti kristal je lehko stebelčast, a če je jako tenek tudi iglast ali lasast. 3. |
Rudninoslovje (1867): | in platičaste posnemke, ali pa je gručava časi zrnastega časi stebelčastega zloga; stebelca so časi tenka, kot las. Nektere zvrsti imajo |
Rudninoslovje (1867): | od vode. Zložene zvrsti so kroglaste ali pa gručave s stebelčástim i zrnastim zlogom. sl. 56. Nahaja se posebno v Nerčinsku |
Rudninoslovje (1867): | zrasli, kot stopnice, ali so pa ledvičasti, kroglasti posnemki s stebelčástim zlogom, ali je naposled tudi gručav i zrnast. sl.32. Lep |
Fizika (1869): | vpliv dovolj velik, da rodi slabotne električne prikazni. 206 Voltov steber (slop) ali Galvanijev lanec vidimo v Pod. 189. Postavljen je |
Fizika (1869): | v drugemu dratu.. To orodje se imenuje suhi ali Zambonijev steber, in ostane v ugodnih okoliščinah leta in leta delaven. Ta |
Fizika (1869): | zdaj potopi v led, ki se ravno taja, zniža se steber živega srebra do nekega posebnega mesta, ki se točno zaznamova |
Fizika (1869): | spet pozlačen, in tako pravilno dalje, in ta nekoliko stlačen steber se potem potisne v stekleno cev. Ta cev se na |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſosidati, in kmali je ſtal prav lep deſet zhevljev viſok ſteber s latinſkim napiſam, ki ſhe dan danaſhen ſtoji. Drevó pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | podobami in napiſi olepſhano. Na ſhirokim ſhtirvoglatnim ſtojalu ſtoji viſok ſteber, kteriga je she od daljezh viditi. Zelo nadgrobje je nekaj |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſoſéſka je ſvojimu Ozhetu, preſvitlimu Zeſarju Joshefu snaminje (viſoki kamniten ſteber) poſtavila v vedni ſpomin, ki je na polji oral. Potém |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na drobno pregledal, če bi našel kako sled. Res, blizo stebra z desko je ležal nožič, kterega je nekdaj v šoli |
Rudninoslovje (1867): | podobe, s pestrim mramorjem pokrivajo stene i pode, ter delajo stebre i druge stvari. Kosci pestrega mramorja i drugi kamenčki, 1/16 |
Mineralogija in geognozija (1871): | druge krogle kakor lupine. Še večkrat se vidi kamenje v stebre razpokano. Taki šestostrani stebri se prav lepo vidijo pri basaltu |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | italianſke ſmelo poſtaviti, in ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni odſekati, loke po velbu odbiti, in druge ſtare |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kamna od sunaj , od snotraj pa imajo viſoke in tanke ſtebre na oſem voglov, na kterih zel ſtrop s viſokimi, v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | novo cerkev sv. Antona, stoječo pred vélikim vodotočem, orjaški marmeljnovi stebri zunaj in znotraj, kiporezi, malarija, in dve krasne kupli jo |
Fizika (1869): | kteri je vtaknjen drat. Na ta način se zamorejo napraviti stebri, ki imajo 500 do 2000 parov takih kolesec iz pozlačenega |
Mineralogija in geognozija (1871): | Še večkrat se vidi kamenje v stebre razpokano. Taki šestostrani stebri se prav lepo vidijo pri basaltu; pri Stolpih (Stolpen) v |
Mineralogija in geognozija (1871): | tudi tako imenovani „jez velikanov” na Irskem. Večkrat so ti stebri počez preklani, po tem se imenujejo členasti. Steblasto zovemo kamenje |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | kar podreti, tedaj so jo z velikim trudom podprl se stebri. |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odſekati, loke po velbu odbiti, in druge ſtare lepotize po ſtebrih in po ſteni podrobiti. Kdor déla in blaga ne posna |
Oče naš (1854): | svoboda? “ „Štefan, ali tako ti govoriš od svobode in enakosti, stebrov republike? Bojim se, da si skrivin prijatel kraljestva. Ako nisi |
Viljem Tell (1862): | Ne bode čul! Staufaher. Moj Bog! Kamnar. Poglejte bokov In stebrov tu, teh večnost ne podere! Tell. Kar roka je zidala |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | rože. Rastle so po grajskih zidovih, ovijale so se okoli stebrov in okoli oken, širile so se celo po mostovžih in |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | z neko pijačo, in godernjaje stopal gori in doli ob stebru. Ko se je to godilo na foru, sedeli so Dijogen |
Zoologija (1875): | enako moč pri človeku, so dokazale, da tlak krvi more stebru živega srebra, 150 do 160 milimetrov visocemu, ravnotežje držati. Nadalje |
Sacrum promptuarium (1695): | palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu ſtebru, inu cello nuzh ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia |
Mineralogija in geognozija (1871): | so ti stebri počez preklani, po tem se imenujejo členasti. Steblasto zovemo kamenje, kedar so njegovi stebrički majheni pa ne prav |
Botanika (1875): | kterih se cevi narejajo; on odnese tudi stržen iz votlih steblov marsikterih rastlin, in on tudi naredi, da se rastline zajedalke |
Botanika (1875): | mahovi, ki imajo le en edini cevni povezek v sredini stebla (pod 60.). Enako razmerje vlada kakor izjemek pri nekterih rodovih |
Botanika (1875): | nekterih praprot lične podobe; tako so n. pr. na prerezu stebla orlove praproti vidi podoba, nekoliko podobna dvoglavnemu orlu. Cevni povezek |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | koj poruj, in druge zhverſte nameſti. Take na novo poſajene ſtébla moraſh ravno tako podrésati in obdelováti, kakor une per pervim |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pervim letu pognále ; ne puſhaj ga od dveh pavzov daljſhiga ſtebla is semlje, zhe ravno nobéniga popka, ali ozhéſa na njemu |
Botanika (1875): | red. Srhkolistnice (Asperifoliae). Te rastline sè srhko kocinastimi listi in stebli imajo pravilen, peterodelen venec in pet prašnikov. Najbolj razširjene rastline |
Botanika (1875): | Listnate tajnocvetke; Cryptogamae foliosae. 135 Bolj razvite rastline s koreninami, stebli in zelenimi listi. |
Botanika (1875): | haluge (tang) imenovane; te so že veče rastline, deloma se stebli in z listjem. Vse dajó mnogo pepela, ki se kelp |
Genovefa (1841): | Pred votlino je jokaje ſedéla in ſkuſhala s gibkimi ſlamnatimi ſtèbli in ternjem kóſze obléke, ki ſo ſtran mahali, ſkerpati. Pa |
Botanika (1875): | Deblo brezkaličnic. 33 Le pri popolnijih rastlinah te skupine nahajamo steblo ali deblo. Sim spadajo mahovi, ki imajo le en edini |
Botanika (1875): | bambusu pa drevesasto visokost. 5. Betva (scapus), se imenuje tisto steblo, ki nima listja, ampak ki nosi le cvetje. Podzemeljska debla |
Botanika (1875): | in pri kloščevini (ricinus). 4. Bil (culmus), znano, večidel votlo steblo kakoršno imajo naše trave in žita; ona je kolenčasta in |
Botanika (1875): | ki so proti sredini bolj redki kakor pri kraji. 3. Steblo (caulis), ki ostane zeleno, sočnato, ne zleseni in trpi večidel |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gré, kar ſe vezhidel po kreſu rado godí, naj ſe ſteblo ſalate kój pod perjem in tikama nad semljo, s ojſtrim |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali sárodni prah imenúje. Ko zvetézho léſko, ali zvetezho turſhizhno ſteblo dregneſh, boſh vidil zéle oblazhizhe zvetniga prahu doli padati. Ni |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | lét stare drevesa toča otolkla takó, de je drevesu po steblu sèmtertjè skorjo odbila, jih moraš, čeravno so že lepo verhno |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nar ravniſhi mladike, druge pa , zhe ſo jih naredile, per ſtebli glatko istrébi. Glej, de boſh is med nar lepſhih in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pavzov od semlje viſoko, tako ſizer, de dva popka na ſtébli oſtáneta; istrébi jim vſe mladike , ki bi bile v pervim |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shita nar rajſhi prijemlje. Ob takim zhaſu ſe ſok po ſtebli salepí, ter ſe po verhu ráſtja opikne , in mu ſhkodje |
Botanika (1875): | veje, in spot take, ki imajo valjaste liste, prav podobne steblovim členom. Ali list ne raste kakor deblo na svojem gornjem |
Botanika (1875): | plodovi listi, posebno pri dozorévanji plodu, prav očitno podobni pravim steblovim listom. Prav pogostoma se pa najde sredi cveta le en |
Botanika (1875): | nežno. Čaša (calix) 61 Čašni listi so še precej podobni steblovim listom, ker so tudi zeleni in krepni. Pri mnogih rastlinah |
Botanika (1875): | vsem začetek. Lahko se zapazi podobnost mnogih čašnih listov se steblovimi listi; z druge strani se pa čašni listi mnogokrat ne |
Botanika (1875): | dozorenjem plodu dokonča. Plodovi listi kažejo spet čudno podobnost se steblovimi listi, deloma že v tem, da so zeleni kakor listje |
Mineralogija in geognozija (1871): | tem se imenujejo členasti. Steblasto zovemo kamenje, kedar so njegovi stebrički majheni pa ne prav pravilno izobraženi. Najnavadniše se pa kamenje |
Mineralogija in geognozija (1871): | kremenokislo magnezijo, Mg3 Si; najde se v olivasto-zelenih, kratkih rombiških stebričkih, največkrat vtrošen v basalt. T. = 6 do 7; g. = 3.4. |
Mineralogija in geognozija (1871): | prstmi. l. Topas, kremenokisla glinica in nekoliko fluora; kristalizuje v stebričkih rombiškega sistema, pod. 66. T. =8; g. = 3.5; barve je |
Mineralogija in geognozija (1871): | Izmed druzih kalijevih soli navedemo: Solitar, ki kristalizuje v rombiških stebričkih, navadno pa ga najdemo le kot iglato skorjo na mnozih |
Mineralogija in geognozija (1871): | Viterit ali oglokisli barit, Ba C, kristalizuje v ravnih rombiških stebričkih; najde se posebno na Angleškem, kjer ga rabijo za to |
Mineralogija in geognozija (1871): | P + Ca {Cl FI. Kristalizuje heksagonalno večidel v podobi kratkih stebričkov ali debelih deščic, včasi je poln kombinacij. Najti ga je |
Mineralogija in geognozija (1871): | Dostikrat ga najdeš po mehurčkih v basaltu in druzih. Šestostranemu stebričku podoben se dobi pri Valenciji v Aragoniji, od kodar je |
Mineralogija in geognozija (1871): | zdaj več vkup zraščenih, zato se napravijo gruče podobne šestostranemu stebričku (pod. 54). Lomi se školjkasto, včasi neravno; t. = 3 do |
Mineralogija in geognozija (1871): | Celestin ali žveplokisli stroncijan, Sr S, kristalizuje navadno v rombiškem stebričku; kolje se popolnoma, lomi se školjkasto, včasi neravno; t. = 3 |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | odprta hodišča, opasana od spredaj z na gosto postavljenim kamnitim stebrovjem, ki služi za podslombo strešicam, katera pokrivajo ta hodišča (Säulenhallen |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | kamnita kipa slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Tudi med stebrovjem zgor omenjenih hodišč razpete so bile okrog in okrog cvetlične |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kak varen kraj zapreti, da ne more nobenega poškodovati, če steče. Nobenemu ne svetovam, da bi steklega psa ozdravljati poskušal. Zakaj |
Čas je zlato (1864): | vse zadnje kaj resnice biti. Počakite, de nazaj pridem. « Urno steče pisar, kamor je bil poklican. Lenče čaka mirno, dokler pisar |
Valenštajn (1866): | bo. Zdaj ne. Ne bojte tega se. (Tekla, zelo ganjena, steče k materi ter je objame jokajoč. ) |
Deborah (1883): | ti, moj Jožef? Lovre. Kdo je tu? Deborah. Moj Bog! (Steče pod drevo. ) |
Deborah (1883): | me vse pogublja? Ti, Jožef, ti me znaš! (Mu naproti steče. ) Jožef (se umakne). O znam te, znam! O, oče, Ana |
Zlatorog (1886): | hčérica, Rumênolasa Jérica. Zdaj streže tú, zdaj streže tàm, Zdaj steče sèm, zdaj spet drugàm! Pač kot pri ščepu daníca svetlà |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | imam jo ! Nęshka. Sdej le hitru gnadlivi Goſpę povędat, (doli ſtezhe , gredeozh pravi k' Matizhku. ) Pravda je dobléna. |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bom letó od jutra do vęzhera ſkasat mogel. (Nęshka doli ſtezhe) DRUGI NASTOP. Matizhek ſam. To je ręſs! ena dekelza je |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (glaſnu. Obéden. (Nęshka ſtęzhe v' utizo, kęr je Jęrza, Gaſhper, inu Tonzhek. ) DEVĘJTI NASTOP |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pak kej drugiga pravila ? Ti męniſh , de ſim en otrok. (ſtézhe. ) |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | toliko naméſhana, de ſe toplôta in mokròtnoſt enako po nji ſtezheta. Pod sgorni ilovnato in teſhko lego peſhéno podbrasdje dobro dela |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | njega odstavljeni cuker in perdeni tudi, kar je skozi sito steklo. Potem naj to štiri in dvajset ur merzlo stoji, ponovi |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je že poslušal pri oknu, kako se mu je kej steklo. Zaslišal je psa tuliti in časi se mu je tudi |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Le časa mi daj, časa, pa se bo vse dobro steklo. ” „Saj ti ga dajem, še preveč, da bo vse upanje |
Astronomija (1869): | 285. Sternwarte, zvezdarnica, 315. Sternweite, zvezdna daljava. Steinbock, kozel, 271. Stier, bik, 271. Stopinja, Grad, 234. Stožec, Kegel, 240. Stožčevnica, Kegelschnitt |
Astronomija (1869): | 303. Bessel, 309. Beteigeuze, 272. Bielatova repatica, 311, 327. Bik, Stier, 271. Bogen, lok, oblok, 234, 238. Bootes, 271. Breite, geographische |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | »Jaz sem mati! « odgovori ona. In smrt stegne svojo dolgo roko po nježni cvetlici, ali mati jo zakrije |
Genovefa (1841): | na tla poloshivſhi ſkosi vratiza votline proti nébu pogléda, roké ſtégne ter moli: „O Ti dobrotljivi Ozhe nebéſhki, poglej, ſim doli |
Genovefa (1841): | veſêlju posheljênje! Miſli, de ſe zvetézhimu róshnimu germizhu priblishuje, in ſtégne roko po róshi, kar plane huda, ſtrupéna kazha is germizha |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | jaz te ponesem čez berv; le pojdi sem! ” Že je stegnil roke po njemu, da bi ga vzdignil; toda Lenart je |
Biblia (1584): | djal: GOSPVD, pomagaj meni. Iesus pak je sdajci ſvojo roko ſtegnil, inu ga je popadèl, inu je djal k'njemu: ò |
Biblia (1584): | je moja Mati? inu gdu ſo moji Bratje? Inu je ſtegnil ſvojo roko zhes ſvoje Iogre, inu je djal: Pole, Letu |
Biblia (1584): | rekàl h'timu Zhloveku: Iſtegni tvojo roko. Inu on je ſtegnil ſvojo roko: Inu ona je ſpet sdrava poſtala, raunu kakòr |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 49. Inu on je ſvojo rokó ſtęgnil zhes ſvoje Jógre inu je rękàl: Pole mòja Mati, inu |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Goſpód ohrani me. 31. Inu sdajzi je Jęsus ſvojo rokó ſtęgnil, inu ga je prięl, inu je rękàl k' njemu: Ti |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oshdéval, ampak hitro v novih okoljſtavah ſe ſpregledal, ſvojo roko ſtegnil in sa to príjel, kar ſe mu bo od te |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | glasam, de bi jih ne spoznali, rekoč: So nam pravili, Stézte se na políco, De ste prešiča zadavili; Dajte klobasíco! Ti |
Zoologija (1875): | in kolčnega sklepa. Ta podoba kaže, kako je jabelčica od stegna z vezjo c v ponvici privezana; nadalje vidijo se pri |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s špeham obezane, nekoliko bliže k ognju djati. Pečeno sernovo stegno. Se ravno tako perpravi kakor zajic s smeteno, samo, de |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mesno župo polivaj. Peci jih pa pol manj časa kakor stegno. Ko jih v skledo deneš, jih z nekoliko putram, ki |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pokri in peci jo v ne prehudi peči. Pečenje. Telečje stegno. |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | njegove mehkote bolj merkati, ker ne sme premehak biti. Pečeno stegno divje koze. |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kaparno polivko. Dušena solata z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeno koštrunovo stegno. 90. Moknata jed. Meso z drobnjakovim hrenam. Repa s svinjskimi |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iz njih izleci in z nekoliko juho poli. Pečeno koštrunovo stegno. Oderi ga, kolikor se da, natakni ga s špeham, polivaj |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kislo zelje z mesenimi klobasicami in cesarjevim mesam. Pečeno koštrunovo stegno. Narašeno srovo maslo. Limonova mandelnova torta. 164. Rezanci na rumeni |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cmočki. Dušeno goveje meso. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeno telečje stegno. Za jesen. 55. Rumena župa z rezanci. Goveje meso z |
Zoologija (1875): | Maxilla inferior. Ključnica. Clavicula. Rebra. Costae. Rebra. Costae. Koželnica. Radius. Stegno. Femur. Pogačica. Patella. Golenica. Tibia. Nart. Tarsus. Stopalo. Metatursus. Nožni |
Kuharske Bukve (1799): | I) Saręshi dęſno ſtegno od obęh krajov notri do sgorniga ſklepa, inu ga odkrehni |
Kuharske Bukve (1799): | lętavko. 3) Oberni kapuna, inu na poprejſhno visho odręshi Ięvo ſtegno, inu peretnizo. 4) Saſadi nosh med grędel inu kobilzo, ter |
Kuharske Bukve (1799): | 114. Skrito meſo drugazhi. 115. Kravje vime pezhi. 116. Telezhje ſtegno, ali ſhlęgel. 117. Kapún, al purman s' auſtrigami nabudlan. 118. |
Divica Orleanska (1848): | Ki golufate svet in sami sebe. Vi Angličani roke roparske Stegujete po Francji, kjer pravice Na toliko prostora nimate, Kar bi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s rudarijo pezhála in ſe imenuje „geognostisch — montanistischer Verein für Steiermark, Krain, Kärnthen und Oberösterreich”. Njih zeſarſka Viſokost, ſvitli nadvojvoda goſpod |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na misi ſtoji verzh koritnjaka (Steinbier), v rokah pa vſak ſvoj koſ kruha obrazha. No, dober |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ime Menela, od kterega Muhar piše: „Menela ist auf diesem Steine einzig, so wie auf andern Römersteinen nur Menalia und Menilius |
Kemija (1869): | skrobov slador, 481, 485. Stearinsaure, stearinova kislina, 463. Stearopten, 487. Steingut, kamenina, 420. Steinkohle, črni premog, 506. Steinsalz, kamena sol, slankamen |
Kemija (1869): | 485. Stearinsaure, stearinova kislina, 463. Stearopten, 487. Steingut, kamenina, 420. Steinkohle, črni premog, 506. Steinsalz, kamena sol, slankamen, 407. Steklo, Glas |
Mineralogija in geognozija (1871): | 82. Premet, Verwerfung, 82. Premog, črni ali kamneni, Schwarzkohle oder Steinkohle, 30. ,, škriljasti ali listasti, Schieferkohle oder Blätterkohle, 30. ,, zrnati, Grobkohle |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | okolici je tudi na dnevu dokej sledí ali žil premoga (Steinkohlen), *) in letašno zimo, ki je bila čez vse lepa, smo |
Rudninoslovje (1867): | skoro kot voda. Te zvrsti se posebno imenujejo: kaméno olje (Steinöl, Erdöl) je tekočno, i če je prav čisto, zove se |
Mineralogija in geognozija (1871): | Steinöl, 63. Nagethier, glodalka. Nagnjen, geneigt. Naplav, Schwemmland. Naphta gl. Steinöl. Nasad, Absatz, Ablagerung. Nasipina, Schutt, 77. Natron, 35. Natronfeldspath gl. |
Mineralogija in geognozija (1871): | Stellvertretend, 68. Naduhel, angeflogen. Nafta ali kameno olje, Naphta oder Steinöl, 63. Nagethier, glodalka. Nagnjen, geneigt. Naplav, Schwemmland. Naphta gl. Steinöl |
Kemija (1869): | Slankamen, Steinsalz, 407. Slatina, Sauerling. Sluz rastlinska, Pflanzenschleim 482. Smalte, smalta, 428. |
Kemija (1869): | 463. Stearopten, 487. Steingut, kamenina, 420. Steinkohle, črni premog, 506. Steinsalz, kamena sol, slankamen, 407. Steklo, Glas, 409. Steklo apneno, Kalkglas |
Kemija (1869): | Salpeter, 405, čilski, Chilisalpeter, 408. Solitarnica, Salpeterplantage, 405. Sol kamena, Steinsalz, 407. Sol krvolužna rdeča, rothes Blutlaugensalz, 426. Sol krvolužna rumena |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tako napravi, da se gnojnica lahko odceja in v jamo steka, se ne bo potrebovalo toliko stelje. Ali škoda! da naši |
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | mestu ne, da se preveč kakošne druge vode va-nj ne steka. Gnojnišče pa mora biti na hladnem (v senčnem) kraji zato |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nishjem kraju veliko globoko jamo; v to ſe bo voda stékala. 6. Ako je polje na taki ravnini, de mok nikakor |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hvaleshen domú. Jesuſ pa, ker ſe je ondi veliko ljudi ſtekati sazhelo, ſe je tako naglo umaknil, de ga osdrávljeniz ſhe |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | našli, se ne more za gotovo povedati, ali je bil stekel pes, ali pa le kak hud čuvajsk, ki se je |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ljudem proti, vse poskušajo, da bi svojega psa, kterega je stekel pes vgriznil, pri živlenju ohranili: hočem ravnanje s psom, ki |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki je strašna bolezin; človek zboli po steklini, kedar ga stekel pes ali kaka druga stekla živad vgrizne. Na vodobojnosti umerje |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zboli po steklini, kedar ga stekel pes ali kaka druga stekla živad vgrizne. Na vodobojnosti umerje sleherno leto več ljudi, ki |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Leta bolezin se zna vneti, ne samo, če stekle živali koga ukelejo, ako tudi ne do kervi; ampak ravno |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | varnost postavljena. Sicer je gospodar dolžan poverniti vso škodo, ktero stekle živali napravijo. Ali steklina nima vselej takih znamenj, ki bi |
Blagomir puščavnik (1853): | daljše, kakor moje življenje. ” ~ Brica se je vse balo kakor steklega psa, vse se je treslo in trepetalo pred njim; pa |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | more nobenega poškodovati, če steče. Nobenemu ne svetovam, da bi steklega psa ozdravljati poskušal. Zakaj ozdravljanje je zastonj in se ne |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in lahko zdravniku strašno smert nakluči. Pes, ki se za steklega spozna, se mora koj pokončati. Ker se pa vendar najdejo |
Divica Orleanska (1848): | osnovavka Vesolnosti, ti vodnica ozvezdja, Kaj si tedaj, če konju steklimu Neumnosti privezana za rep, Klicaje brez močí, se v brezdno |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolezni, in se najdejo stekli psi, ki ne divjajo. Nekteri stekli psi poprej poginejo, kakor divjati začnejo. Od tod pride ime |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je divjost le eno znamnje lete bolezni, in se najdejo stekli psi, ki ne divjajo. Nekteri stekli psi poprej poginejo, kakor |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bogato tergovino služi, temoč tudi mnogo žag, mlinov, fabrik in steklarnic živi. Steklarna naša roba ne zaklada samo skor cele Italije |
Kemija (1869): | soli so ali bele ali pa rožaste. Rabi se v steklarnicah. Žarimo li manganov prekis s kalijem, napravi se manganovokisli kalij |
Rudninoslovje (1867): | Menil Montant-u blizu Pariza, kremenova siga okoli Gejsira na Izlandu, steklasti opâl pri Walschu na Češkem itd. Plemeniti opal i tudi |
Rudninoslovje (1867): | je opal podoben lesu; menilit je opâl v rjavih kepah; steklasti opâl (Hyalith) drobno-grózdast i ledvičast, brez barve, prozóren i sijajen |
Kemija (1869): | železa; posneta se na zraku ohladi ter se strdi v steklasto stvar. Iz plaveževega žrela uhajajoči zrak ima razen ogljenčeve kisline |
Kemija (1869): | vodo v platinskej posodi z veliko vročino izženemo, dobimo neko steklasto tvar, namreč hidrat fosforove kisline, PO5.HO. Ta kislina pa tudi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | služi, temoč tudi mnogo žag, mlinov, fabrik in steklarnic živi. Steklarna naša roba ne zaklada samo skor cele Italije in Turčije |
Rudninoslovje (1867): | se izvrstno kolje, a lomi se nepopolnoma školjkasto; svetlost je stekléna, i vléče malo na biserno. Jeklénec- |
Kemija (1869): | glej podobo 63. Ta naprava je v podobi trikota vpognjena steklena cev, ki je na več mestih v krogljice razširjena. Ogljenčevo |
Rudninoslovje (1867): | časi rdeča ali modra, no nikdar ne črna. Navadno so steklene svetlosti, le nekteri biserne. Njihova trdost (tr. 1•0 .... 6 |
Fizika (1869): | dalje raznovrstno steklo, ki je po sobi. Med tem ko steklene plošče v oknu dopuščajo nepremenjeni pogled stvari, kažejo nam očáli |
Zoologija (1875): | postrvém in od nekaterih rabijo se zmlete luske za ponarejene steklene bisere. |
Mineralogija in geognozija (1871): | 3 do 4, g. = 2.9 do 3; prozoren je, leska steklenega, brezbarven. Dostikrat ga najdeš po mehurčkih v basaltu in druzih |
Mineralogija in geognozija (1871): | g. = 3.8 do 3.96; prozoren, žarke lomi dvojno, leska je steklenega, večidel vodočist, bel, plamen pihavnik ov pobarva purpurasto. Se malokje |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | da so kraljiči. Sestra Eliza je pa sedela na majhnem steklenem stolčku in je imela bukve s podobami, ki so jih |
Fizika (1869): | nekega posebnega mesta, ki se točno zaznamova sè črto na steklenej cevi. Potem se prenese toplomér za nekoliko časa v vrelo |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | malo več, kakor pa za posodo, ki se v ognji stekleni, in opeke bolj scimi in veže, da jih mokrota, gorkota |
Povodni mož (1855): | pervi miglej streglo - domovala boš v Germezu, ali pa v stekleni palači, da bi bila le moja; ali me ljubiš? Meta |
Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | videla. Sprehajala se je med steklenim drevjem in spala v stekleni postelji pod stekleno odejo. V hiši ni nobene kuhinje, nobene |
Cyclamen (1883): | da sta besedovala, omogočil mu je, da je stopil k stekleni steni. Ko bi bil govoril o svojih stvareh in o |
Žrtva ljubosumnosti (1884): | bilo dete v sence ranilo, ali ko bi mu bil stekleni drobec štrknol v okó? Slepo bi lahko bilo ali celó |
Spomini na okupacijo Bosne (1888): | levi, takó nesrečno, da mu predere trebuh in mu mnogi stekleni kósci razmesarijo drób. Doksat je bil jak človek, čvrste postave |
Moja hoja na Triglav (1897): | svetega Martina pod stropom za mizo, na svetega Duha v stekleni obli, viseči nad mizo, na ozko polico, na kateri se |
Kotanjska elita (1898): | vrtela, dokler ni po svoji neprevidnosti ali kratkovidnosti padla v stekleni cilinder ob stropu viseče, široke svetilke; tu se je nazadnje |
Vinjete (1899): | Ah! – Ona nima nikakršnih oči! Globoko v senci dve veliki stekleni krogli, brez misli in brez svetlobe, – to niso oči ... In |
Kemija (1869): | velja 30.000 — 50.000 gld., imajo zarad trajnosti vendar prednost mimo steklenih. Hidrat žveplene kisline je tekočina brez barve in brez duha |
Kemija (1869): | PO5, dobimo liki beli sneg, ako košček fosfora sožgemo pod steklenim zvoncem, pod. 21. Ako pa fosfor okisimo s solitarno kislino |
Botanika (1875): | Če se pokrije čez noč kakova rastlina se steklénim zvonom, ima s tem zaprti zrak zjutraj več ogljenčeve kisline |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in drevesa vse križem. Tu so cveteli nježni hiacinti pod steklenimi zvonci, ondi velike, kot drevesa čvrste potonke. |
Fizika (1869): | škornjama, s pipami ali z zaklopnicami, z mednimi ali sè steklenimi valji. V Pod. 108. naslikana mašina je zračna sesaljka sè |
Fizika (1869): | Pod. 189. Ta stojalova konca sta med sabo zvezana sè steklenimi palicami. Naj spodej se položi okrogla steklena plošča, na to |
Fizika (1869): | prav trdne železne posode. Pod. 131. 144 Ako si izberem stekleno posodo (pod 131.), ktere odprtino zapira pah (bat) p, ki |
Kemija (1869): | vodno paro. Ogljenčeva kislina gré pa dalje in dospe v stekleno, s kalijevo lužnino (§. 73) napolnjeno napravo, kakor jo je |
Fizika (1869): | dalje, in ta nekoliko stlačen steber se potem potisne v stekleno cev. Ta cev se na obéh koncéh zaprè sè zamaškom |
Fizika (1869): | vsako stvar, ki se skózenj pogleda, in z ravno tisto stekleno lečo zamoremo sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati in |
Kemija (1869): | izmeša z obilnim bakrovim okisom, CuO. Zmes se napolni v stekleno cev, tako imenovano sožigalno cev (Verbrennungsröhre), pod. 61, ter se |
Botanika (1875): | rozga z ravno kar prirezanim koncem vtakne v pokonci stoječo stekleno cev in naj se trdno k njej pritrdi z mehurjem |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Vſe tri ſo djale ſvoje roshnate svesze na okno v' ſtekleno kupizo alj glash hladit', v' katerim je ſhe nekaj vode |
Mineralogija in geognozija (1871): | na desnem bregu Rena, ki se nekako grapovo tiplje zarad steklenastega živca. Nekteri kvarcati trahiti dajajo izvrstne mlinske kamne. Navadni spremljevalci |
Mineralogija in geognozija (1871): | Smolnikov porfir ima smolnik za temeljno maso pa kvarca in steklenastega živca kristale vstlane. Glinat porfir z mehkejo prstenobarvno temeljno maso |
Mineralogija in geognozija (1871): | sanidina (§. 63), skoraj zmerom porfirasta, ima velike kristale razpokanega steklenastega živca vstlane, navadno tudi tinjčeve luske in roženčeve igle. Zrnast |
Mineralogija in geognozija (1871): | drobno porozna temeljna masa svitle barve, po večera obstoječa iz steklenastega živca ali sanidina (§. 63), skoraj zmerom porfirasta, ima velike |
Rudninoslovje (1867): | rudnino v steklenico, rudnina izrine nekoliko vode, ktera mora izteči. Steklenica se tedaj dobro obriše, potem se z ostalo vodo i |
Kuharske Bukve (1799): | na ſlęherni bokal deni notri eno unzho zukra. Puſti v' ſtaklęnzah na ſonzi ſtati, notri pa obęſi na vſaki bokal eno |
Kuharske Bukve (1799): | ſe na ſonzi vzhiſti, vsami arshete ven, prezędi, inu v' ſtaklęnzah hrani. |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pol ure počasi vrejo, večkrat jih premešaj in pohlajene v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz pomarančniga cvetka. Čedno otergane pomarančne cvetke v |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | bi neprijetni okus dobile. Ko se dobro pohlade, jih v steklenice deni. Marelčno vkuhanje. Za en funt marelc kuhaj en funt |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pretlači, per majhni gorkoti pol ure kuhaj, pohladi in v steklenice nadevaj. |
Rudninoslovje (1867): | srebrom, vagamo eno i drugo, ter obojič odbijemo težo prazne steklenice. Tako zvemo težo vode i težo živega srebra v istej |
Rudninoslovje (1867): | bodi Q. Da ni nekaj vode izteklo, bila bi teža steklenice z vodo i z rudnino vred p + q, ali ker |
Rudninoslovje (1867): | vsako posebe. Teža rudnine recimo naj bode p a teža steklenice z vodo q. Ako spustimo rudnino v steklenico, rudnina izrine |
Kuharske Bukve (1799): | Oberi jagode rudęzhiga grosdizha, pretlazhi jeh ſkusi ruto, natozhi v' ſtaklęnize ali flaſhe, inu na ſonze poſtavi. Kader ſe oſem dni |
Kuharske Bukve (1799): | ven, jo prezędi ſkusi ruto; potle deni v' flaſhe ali ſtaklénize, dobro samaſhi, poſtavi v' kęlder. Se puſti zęle lęto hraniti |
Kuharske Bukve (1799): | glashe, puſti en dan odperte ſtati; na verh snaſh v' ſtaklęnize, ali ſlaſhize mandelnoviga olja nalíti, inu samaſhiti. 192. Molínovi, ali |
Kuharske Bukve (1799): | kader ſe vzhiſti inu na dno vershe, ga nalì v' ſtaklęnze. 226. Lemonovo vino. Na en ſodzhek oſem bokalov ſe vsame |
Kuharske Bukve (1799): | vinam, ga puſti ſtati, de ſe vzhiſti, deni ga v' ſtaklęnze. 227. Diſhavno vino. Oſem bokalov vina savri na sharjavzi v' |
Kuharske Bukve (1799): | ſo dobri, vsami od ogna, inu jih odzędi; deni v' ſtaklęnze ali flaſhe, inu ſlane vode notri nalì. Slana voda ſe |
Kuharske Bukve (1799): | v' ſtaklęnzi; poſtane rumena rosolia. Prezędi ſkusi ruto v' majhene ſtaklęnze, samaſhi, inu hrani sa potrębvanje. 230. Rosolia od kútin. Ribaj |
Kuharske Bukve (1799): | drugim vinam; kader ſe v' ſodzi ſzhiſti, ga preſnámi v' ſtaklęnze ali v' flaſhe. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | olja, in vse skup se potem tako dolgo v kaki steklenici (flaški) pretresa, da je zmes bela kot mleko. Tako osoljeno |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ko se prikaže njen mož ves pijan. Evrota urno vtakne steklenici v pas, in jej nekaj denarjev v roko stisne, ko |
Rudninoslovje (1867): | težo živega srebra v istej prostornej enoti, namreč v našej steklenici. Če tedaj podelimo težo živega srebra s težo vode, onda |
Kuharske Bukve (1799): | sręsani lupek sraven perdeni, inu puſti ſtati 14 dni v' ſtaklęnzi; poſtane rumena rosolia. Prezędi ſkusi ruto v' majhene ſtaklęnze, samaſhi |
Kuharske Bukve (1799): | v' ſhtir bokale shganiga vina, puſti ſtati v' eni veliki ſtaklęnzi ali flaſhi enkatire dni de lemon lupkovo mozh nàſe potegne |
Rudninoslovje (1867): | tekočnim rudninam, n. pr. živemu srebru i to tako: Málo steklenico z ozkim vratom, ktero smo enkrat za vselej vagali, napolnimo |
Rudninoslovje (1867): | topé, sezna se njihova posebna teža tako: Kosec rudnine i steklenico z vodo napolnjeno zvagamo, vsako posebe. Teža rudnine recimo naj |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vsi umaknili dijakonu Reparatu, ki je tudi prišel z malo steklenico v roki, da bi jo napolnil s prelito kervjó Nežino |
Rudninoslovje (1867): | a teža steklenice z vodo q. Ako spustimo rudnino v steklenico, rudnina izrine nekoliko vode, ktera mora izteči. Steklenica se tedaj |
Kuharske Bukve (1799): | druge pa v' ſlani vodi puſti samaſhene. Kader ſi eno ſtaklęnzo nazhęl, jo povshi v' kratkim, de nebo plęſnoba notri |
Kuharske Bukve (1799): | ſladke ſkorie, nagelshbiz, zęliga popra, inu muſkat zvęta; deni v' ſtaklęnzo ali kruglo, nahudiga jęſiha, poſtavi na ſonze, al na toplo |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in prašal po Jubali. Prišla je in mu prinesla dve stekleničici, eno večo, eno manjšo in ravno mu je htela še |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je zapustil Rim me je prosil, da mu napravim dve stekleničici strupene tekočine. Ena, je rekel, mora biti gotovo morivna, ker |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | poginejo, kakor divjati začnejo. Od tod pride ime tihe stekline. Steklina se pri človeku vodobojnost imenuje, ki je strašna bolezin; človek |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | steklino. Skozi 44 let je že 160 popadenih ljudí obvaroval stekline po tem zdravilu. Bog daj, da bi res bilo! — pa |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vgriznil, pri živlenju ohranili: hočem ravnanje s psom, ki je stekline sumljiv, naznaniti, da kako večjo nesrečo odvračam. Sploh opomnim, da |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | poprej poginejo, kakor divjati začnejo. Od tod pride ime tihe stekline. Steklina se pri človeku vodobojnost imenuje, ki je strašna bolezin |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | človeku vodobojnost imenuje, ki je strašna bolezin; človek zboli po steklini, kedar ga stekel pes ali kaka druga stekla živad vgrizne |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Z. f. N. u. H.” za gotovo zdravilo zoper pasjo steklino. Skozi 44 let je že 160 popadenih ljudí obvaroval stekline |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in pogovore. Nad to veliko dvorano je razpeta streha iz stekla, da od zgorej noter svitloba dohaja. Med pogovori se zapre |
Kemija (1869): | v zavihan repek podaljšana in mora biti iz težko raztalnega stekla. Bakrov okis daje za sožig potrebni kislec, ki se s |
Rudninoslovje (1867): | vštritno s ploskvama P je popolnoma razkolna, sveti se kot steklo, na ploskvah P časi jako lepo kakor biser, bela je |
Kemija (1869): | Kalkglas. Steklo kalijevo, Kaliglas. Steklo natronovo, Natronglas. Steklo svinčeno, Bleiglas. Steklo mlečno, Milchglas, 412.07. Stenj, Docht. Stickoxyd, duščev okis, 372. Stickoxydul |
Kemija (1869): | kamena sol, slankamen, 407. Steklo, Glas, 409. Steklo apneno, Kalkglas. Steklo kalijevo, Kaliglas. Steklo natronovo, Natronglas. Steklo svinčeno, Bleiglas. Steklo mlečno |
Fizika (1869): | to se dogodi, ako potegnem z lokom ob napeto struno. Steklo, v lečo brušeno, kaže povečano vsako stvar, ki se skózenj |
Kemija (1869): | 407. Steklo, Glas, 409. Steklo apneno, Kalkglas. Steklo kalijevo, Kaliglas. Steklo natronovo, Natronglas. Steklo svinčeno, Bleiglas. Steklo mlečno, Milchglas, 412.07. Stenj |
Fizika (1869): | ki mikajo našo pazljivost. Kako čudno dela na dalje raznovrstno steklo, ki je po sobi. Med tem ko steklene plošče v |
Mineralogija in geognozija (1871): | barvani, pred pihavnikom se tope, in z boraksom dajejo zeleno steklo. Vernerit, Aksinit in Turmalin so spomina vredni, najbolj pa poslednji |
Botanika (1875): | preméru. Če se gledajo ta drobna zrna skoz močno povečalno steklo, se vidijo kakor okrogli mehovi, ki imajo mnogokrat prav mične |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | stopi k oknu in nasloni svoje temno čelo na merzlo steklo, med tem ko je od časa do časa skerbno in |
Genovefa (1841): | ſvôjo mater in vſe, ki ſo bili pri jedi, ſkosi ſteklo (glash) vidil. Ko je poſtrêshnik ſrebern ploſzhek, préd-nj poſtavil, v |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | urno s shvepljem po njemu podergne. To ſtorivſhi, bo prozh ſteklo kakor shlindra; to shlindro moraſh v ſhtupo ſtolzhiti in jo |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | zavezala. « Duh: »S čim se živi tvoj mož? « Ona: »S steklom kupčuje in težko si mora kruh služiti. Leto in dan |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se mora v živino vliti. Taka voda se mora v steklu (glažu) imeti. Mnogokrat se je arcnija, ki se klorkalk imenuje |
Fizika (1869): | le na enej edini točki dotaknejo. Taka telesa, ki električnemu steklu in električnej smoli elektriko odvzamejo in ki s tem sami |
Fizika (1869): | steklo, smola, volna, svila in suhi zrak. Ako se elektrizovanemu steklu, elektrizovanej smoli ali kovini približa stekleno telo, ne vzame to |
Fizika (1869): | Elektrika je vselej le na površji elektrizovanih teles. Steklu in smoli se odvzame le na tistih mestih, ktera se |
Fizika (1869): | še v poprejšnjej svojej legi. Zavolj tega postane notri v steklu napétost, ki je navadno vzrok, da steklo poči. Čim tanji |
Kemija (1869): | v sebi, vzparjena na čistej platinskej pločici ali na čistem steklu ne pusti za sebó niti najmanjšega ostanka. Za destilovano vodo |
Fizika (1869): | na tistih mestih, ktera se neposredno dotaknejo. Ako se drgnjenemu steklu ali drgnjenej smoli približa kako kovinsko telo, gre elektrika na-nj |
Mineralogija in geognozija (1871): | imajo za priklado in devajo ga tudi k navadnemu bouteillnemu steklu. Gramatit se najde večidel v bledo-vijoličastih, progastih, stebelčastih, vraščenih kristalih |
Kemija (1869): | Manganit zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec, MnO, pobarva steklovino vijoličasto. Njegove soli so ali bele ali pa rožaste. Rabi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se jemluja tegniel kateri je nam sa te sakedanje potriebe stelan inu tu je niegou prauh Melonius moneocbus Peregrines in tera |
Stelja in gnoj (1875): | zares gnoji in koristi; brez tega bi malo teknila. Marsikatera stelja prav težko in počasi trohni in prsteni, kakor pezdirje, žaganje |
Stelja in gnoj (1875): | ohrani, rahljá zemljo. Ta tvarina je torej vselej prav dobra stelja. Ravno tako je s tisto ledinsko puhlico, ki se naredí |
Stelja in gnoj (1875): | je za podoravanje, posebno pri mastni in ilovčasti prsti. 3. Stelja mora biti lahko trohljiva, da hitro sprhne in se sprsteni |
Stelja in gnoj (1875): | po gozdih in grmičji, 4. smrečje, in sploh jelovje (sekana stelja, kleščevje), 5. koruznica, ajdovica itd., 6. razno ločje in bičje |
Stelja in gnoj (1875): | travnike, naj se jemlje le prav drobna stelja; zakaj debela stelja se more zopet pograbiti in toraj travniku malo koristi. Debela |
Stelja in gnoj (1875): | suha, dobro izsušena. Zakaj če ima več vlažnosti ali mokrotnosti stelja že sama na sebi, manj je zamore v hlevu na-se |
Stelja in gnoj (1875): | na njivi rahlo delati. §. 2. Iz kakošnih reči je stelja? V naši deželi se navadno te-le reči rabijo za steljo |
Stelja in gnoj (1875): | kedar ni več praproti in druzega suhega nastelja. ) 2. Vsakoršna stelja, ki je daljša, naj bi se na kratko razsekala, ker |
Stelja in gnoj (1875): | ugrejejo in sparijo, ali ustojé. Po okoliščinah se utegne enaka stelja nekatere mesece ali tudi leto in dan tako goditi. Kup |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | doſti gnoja. 9. Trohljiva perſt, kadar je ſuha, je dobra ſtelja, zhe druge permanka. 10. Mah imajo ſim ter tje sa |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in de ſe vezh gnoja napravi. Şlama je nar bolji ſtelja. Vrednoſt ſlame ſe rasſhteva po njeni tezhnoſti v permeri memo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pervo : Na rasne ſorte ſtelje. Ştelje ſe shivini sato, de ſtelja mokrotnoſt gnoja popije, de ima shivina mehko, ſnashno, in sdravo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po njivah rastroſijo. 4. Praprot je sa ſlamo nar bolji ſtelja, v gnoju ſe hitro vmedi. 5. Şuſhik je vezhdel le |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ko ſlamnat gnoj. 2. Bizhje, lozhje in terſtje je dobra ſtelja, tode ſe mora seleno poresati. Srelo bi bilo pre terdo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivina pa naj ſtoji vezh dni na gnoju, de ſe ſtelja dobro isgnoji. Kjer je ſtelje po malim, je treba vezhkrat |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nerado vmedilo. 3. Reſ je je ſizer terda in puſta ſtelja; ker pak v peſhenih krajih, kjer rado raſte, ſkorej druge |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nameſt te pa druge ſtelje napravijo, namrezh: 1. Liſtje. Liſtnata ſtelja je dvojna; ena je liſtje, ki ſamo od drevja pada |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ga vendar ne prevroče imeti. Vsaki dan naj dobiva suhe stelje in kislega mleka za pičo. Mleku se primeša sledečega zdravila |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uzheni sazheli perpovedavati, de naj s perſtjo naſtilja, komur druge ſtelje permankuje. Dober je ta ſvèt. Skuſhali ſo she nekteri to |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dni na gnoju, de ſe ſtelja dobro isgnoji. Kjer je ſtelje po malim, je treba vezhkrat ispodkidati. Pod drobnizo pa naj |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor per ſuhi. Ravno tako ſe mora pitani shivini vezh ſtelje dati, ko jalovni. Sa eno glavo govedi vélike ſorte je |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dober. Per tem je gledati nar pervo : Na rasne ſorte ſtelje. Ştelje ſe shivini sato, de ſtelja mokrotnoſt gnoja popije, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jezhmenova ſlama vezhdel ljudje pokladejo , zhe ni operhla. Od ſlamnate ſtelje je nar bolji gnoj. Kadar ſená sa klajo permankuje , ali |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | konja 4 do 6 funtov, sa ovzo pol funta ſlamnate ſtelje. Dober kmetijſki perjatel ſvetva, ſlamnato ſteljo ali na dvoje, ali |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perdelujejo, morajo ſlamo sa klajo iméti, nameſt te pa druge ſtelje napravijo, namrezh: 1. Liſtje. Liſtnata ſtelja je dvojna; ena je |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po simi shelodez uboge shivine polniti; ſi poſhkodovate gojsde savoljo ſtelje, in takó nimate dobizhka ne od shivine, ne od njiv |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mah, ki travo duſhi, poruvala in ti bo ſhe nekoliko ſtelje perdobila, ktero potem ſkup sgrábiſh in pobéreſh. Potem na travnike |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba pogosto izkidati, in vedno skerbeti, da konji na suhi stelji stojijo ali ležijo. Zakaj sopar, ki iz gnoja puhti, je |
Stelja in gnoj (1875): | prsteni. Na to okoliščino je tedaj tudi treba gledati, kedar steljo napravljaš, kolikor namreč ti je moč. |
Stelja in gnoj (1875): | obilno tečnostjo kaj prijetno gnojé. §. 12. Pesek. Dober za steljo je pesek, kakoršnega potoki s kremenastih hribov donašajo v nižje |
Stelja in gnoj (1875): | nekateríh krajih v obílnosti in se prav s koristjo za steljo rabijo. §. 11. Planinska zelišča. Po zanemarjeníh planinah velíkrat planinska |
Stelja in gnoj (1875): | praprot za govejo živino. Dalje bi se dalo še za steljo rabiti: 1. odpadki od šôte, ali pa tudi slaba, prstena |
Stelja in gnoj (1875): | stelja? V naši deželi se navadno te-le reči rabijo za steljo : 1. Slama, 2. listje, 3. resje in enako rastlinje po |
Stelja in gnoj (1875): | tedaj, ki je najrodovitniša polja vravnala, mislim, mora tudi za steljo dobra biti. Tako je tudi res. Pesek ima dve imenitni |
Stelja in gnoj (1875): | in uleže. Tudi koprivje okrog planšarij se utegne koristno za steljo rabiti. Pomniti pa je, da planinska zelišča in drugo enako |
Stelja in gnoj (1875): | Raba peska za gnoj. 1. Pesek se zmeša z drugo steljo, ter se tako nastilja z njim. |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 2 goldinarja dobizhka v letu , bres liſtja, ki je sa ſteljo dobro. — 8. „Zhe ſe prevezh ſadniga drevja naſadi, je ſadje |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſizer od gnoja ſkadilo in sveſhilo, ter ſe s tako ſteljo veliko vezh in boljiga gnoja napravi. Koliko je treba vſaki |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Preden v drugo naſtlljaſh, vſelej potegni ſuho ſteljo ispod prednih do sadnih nóg shivinzheta. Kadar ispodkidujeſh , potegni ſuho |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ispod prednih do sadnih nóg shivinzheta. Kadar ispodkidujeſh , potegni ſuho ſteljo naſtran. Navada je, konjem ſlednji dan ispodkidati. Goveja shivina pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ga tako sa ſteljo obernejo. Dobro je to sa ſteljo, kér ſe ga tudi korenine, in nekaj dobre perſti dershi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | funtov ſéna ali ſlame ſtori shivinzhe 200 ſuntov gnoja s ſteljo vred. (Dalje ſledi. ) Prenaglo — neumno! Nekdo je v neki druſhini |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugo je, ko veje s liſtjam vred poreshejo in sa ſteljo napravijo; vezh isda drugo, sato , ker ſe tudi rasſekana drobna |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s ruſho vred od semlje odluſhijo , in ga tako sa ſteljo obernejo. Dobro je to sa ſteljo, kér ſe ga tudi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drusimi shivalmi obvarjejo ? Vsemi brinovga germovja in rasſekljaj ga, kakor ſteljo sa gnoj, potlej ga na tiſti kraj, kamur peſhke ſejati |
Botanika (1875): | človeku važne. A. Acotyledones (brezkaličnice). 127 Sem spadajo iz razreda steljkaric: alge, glive in lišaji; iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice |
Botanika (1875): | vrvce. Glive, kakor pečenka (champignon), ki imajo na nitke razraščeno steljko, mycelium imenovano, rasto iz njenih odločivših se koscev. Taki prosti |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | eni sveti smerti perpravlalla, de be moje noterpellanje v'nebesa stembel zhaſtitlivu bilu. Resnizhnu sem jeſt mojo dusho v' roke mojega |
Gozdovnik (1898): | ni bilo časa delati kupčij, ker se je bilo naglo stemnilo; trgovanje so odložili na drugi dan. Preiskali so prinešena živila |
Fizika (1869): | praznem prostoru, 25. Padalo, Fallmaschine, 56. Padanje, das Fallen. Pah, Stempel (bei Maschinen). Pakrog, Ellipse, 59. Palec, Zoll, 18. Pamesec, Nebenmond |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poke ali pokice bile; tudi se primeri, de, ko do stén nove baže pridejo, na enkrat odmanjkajo. Če pridejo podzemeljski gázi |
Fizika (1869): | valjaste koželjaste cevi, se poveča množina iztekajoče vode. Iz stranskih sten tekoči curek dela krivo črto, ktere podoba se dá izračunati |
Fizika (1869): | na stranske stene posodine, in na enako velike dele stranskih sten je tlak tim veči, čim bliže dna so ti deli |
Fizika (1869): | luknjo na vodo sè silo od 100 funtov. Vsaki del sten te posode, ki je en kvadratni palec velik, mora zdaj |
Robinson mlajši (1849): | jeden druga tako gosto v zemljo nasadil, da so kakor stena bili. Lamica si je tičas od medlobe legla, ino mladi |
Viljem Tell (1862): | Prvo djanje. Prvi prizor. Visoka kamnena stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski zalív, blizo brega koča. Ribarček |
Mineralogija in geognozija (1871): | skladi, Hallstätterschichten, 119. Hallstätters. , Halinski ali Hallstattski, 119. Hangendes, zgornja stena, 80. Harmotom, 42. Hartmanganerz gl. Braunit. Hausmannit oder Schwarzmanganerz, črna |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe tudi v' to vdaſta. Na konzu meſtiza je bila ſtena ali hlév, ki ſo paſtirji tiſtiga kraja v' njem prebivali |
Genovefa (1841): | prevídnoſti ſpremenila. Grôf je po tém Genovefo, ki je ko ſténa bleda in na pol omedlela bila, na pótniga sa njo |
Genovefa (1841): | dolgo brado je imel. Njegovo oblizhje je bilo blédo ko ſténa, in s ſvôjimi zhernimi ozhmi je plaſhno in ſtraſhno krog |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zerkev ni ravno velíka, pa po perméri viſoka in nje ſtena smirej béla ko ſnég. Oltarjev ima pét, namrezh vélkiga in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kaj noviga nauzhiti ſe. S tem je pa tudi perva ſtena, ki naſ od drugih Şlavjanov lozhi, odmaknjena. Vunder moramo, kakor |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naj bodo po sežnji dolge in široke, de so per stenah na police naslonjene, v kterih so kolesca vdjane, lahko noter |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | glodajo. Leti červi prasiče šegetajo, torej prasiči z ušesi po stenah dergnejo z glavo mahajo, in z nogami se po ušesih |
Genovefa (1841): | je zérkêv goſpé imenovalo. Genovefina sgódba je bila lepó na ſtenah isobrashena in mali leſéni krish, na ktérim je bilo toliko |
Genovefa (1841): | sa ſposnanje topljeje ſijali. Ivje na vratih in ſrésh na ſtenah votlíne ſe je ſtópil in velike kapljize ſo na tla |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po vezh dni ſtarih s jedi, po ſtropu in po ſtenah vſe s pajzhevno prepresheno. Govedi ſe pod vampam in po |
Fizika (1869): | podučeni se vrnemo domu. Pa tudi tukaj, med našimi štirimi stenami, je tega mnogo, ki je, da se opazuje. Iz peči |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sicer na kamnu, kteri je vzidan v severno stran turnske stene v Žavču ¹) blizo Cela, dalje v Ptuji ²) in na rogaškem |
Rudninoslovje (1867): | mramorja, posebno iz kararskega, delajo podobe, s pestrim mramorjem pokrivajo stene i pode, ter delajo stebre i druge stvari. Kosci pestrega |
Mlinar in njegova hči (1867): | tlačil ves svet. Ven me vleče. (Urno vzame piščalko s stene ter hoče oditi, pa obstoji. ) Ne smem! Stari Črnot ne |
Botanika (1875): | rastlinske dele. Mezgotok je namreč vzrok, da se razpusté poprečne stene tistih stanic, iz kterih se cevi narejajo; on odnese tudi |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ukasali, ino mu sa-nj nabráli veliko slata ino ſrebra. Vſe ſtene ſo bile ſ' zedrovim léſam obdjane, ino s' slatimi roshizami |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vodo. Malokrat se vležejo in večidel slonijo z životam na steni ali s persmi na jaslih. Stojé vsi okorni; če jim |
Botanika (1875): | g, g tisto mesto, kjer ste se bili pretrgali poprečni steni stanic, iz kterih se je cev naredila. |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | žertev in skoči v nasprotno sobo, kjer je visela na steni dvocevka. Pa predno jo je zamogel doseči, pomeri logar na |
Revček Andrejček (1891): | medvedov! Grešnik. Kje si jo pa našel? Anže. Ob jelenji steni se je ujela v klado. Grešnik (zase). To je moja |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſtaviti, in ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni odſekati, loke po velbu odbiti, in druge ſtare lepotize po |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velbu odbiti, in druge ſtare lepotize po ſtebrih in po ſteni podrobiti. Kdor déla in blaga ne posna, in ſe le |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | okna nekoliko časa odpreti, prah pobrisati, in vsako leto spomladi steno čedno pobeliti. Boljši je zdrava sapa ko denar. Škodljiva sapa |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zmerznil, ki je bil piján. Pijance svariti, je bob v steno metati, torej s pijanci nečmo nič opraviti imeti. Ali dostikrat |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | divjiga risa. Pijance svariti se pač res pravi: bôb v steno metati. Na Šentjanžev večer star žganjopivčik tako pridno v Šmartnim |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | za poslanca izvolili. Draga „Slovenija” kaj se trudiš bob v steno metati? ! Zastonj je vse tvoje prizadevanje — volili bojo kakor kane |
Zlata Vas (1850): | je velikokrat to nepobožno vpitje očital, pa bob je v steno metal in premalo so ga čislali. Zató ni maral za |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | šterbonk v vodo, in ta hip tudi on buti ob steno, kamor ga je pes treščil, ko je začul glas Rozvite |
Botanika (1875): | omotan okrog strune. Še le pozneje so našli tenko cevno steno in spoznali, kako da se nareja iz stanic. Posebno lahko |
Tiun - Lin (1891): | prijeli. No, prvega sem klofutnil tako, da je odletel v steno, drugemu pa sem nastavil svoj nož. Odbežali so kakor zajci |
Gozdovnik (1898): | ustopivšega Pepota še opazil ni. Pobrežni stražnik se nasloni na steno ter miži, vendar pa je dobro videl neki zganjen papir |
Kratkozhasne uganke (1788): | mislah iſvolila. II. Narediti, de ena malana ſhaba ragla. V' ſtęno ſvotli eno lukno. V' to deni eno liſtno ſhabo, ter |
Kratkozhasne uganke (1788): | med durmy ſtojy, inu en kos kruha ję: mosh ſa ſtęno ſtojy, inu shzhy; ſhena vęka na njega is eno uganko |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | enga moſhkiga per gnadlivi Goſpę najti, vrata ſo otli gorivręzhi, ſtęno ras — biti! — Permerilu ſe je pak raven, de ſim jeſt |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mosha. Enkrat je priſhel od pokopovanja veſ truden domu. Pod ſteno je legel, ino saſpí. Gorek laſtovjek is laſtoviga gnjesda mu |
Genovefa (1841): | ſtraſhno tulil, s ſvôjimi verigami rashljàl in s glavo v ſténo butal. Pa zhe je bil tudi bolj pri pameti, je |
Genovefa (1841): | v nisko votlíno ſtópil, in ko je v nji zherno ſténo in mali s maham poráſhen krish in kamen pred njim |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | biti vsim drugim, ker imáta toliko in takih pomehčic in stenčíc, da se za občinskost ne spodobita. (Poglej, kar sim o |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | V sobi stoji goreča sveča; rudeči stenj moli čez plamen, ki bakljá v sapi, ktera piše skoz |
Kemija (1869): | Steklo natronovo, Natronglas. Steklo svinčeno, Bleiglas. Steklo mlečno, Milchglas, 412.07. Stenj, Docht. Stickoxyd, duščev okis, 372. Stickoxydul, duščev okisec, 372. Stickstoff |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | se ve da — pest nič izdala. Ranjen je v zatilnik Step. , še močneje so zbodli v glavo in vrat Mozetič-a; Jan. |
Botanika (1875): | kisline, ktera daje kislici (Rumex acetosa) znan njen vkus. Iz step severne Azije donašajo ruski kupci v Evropo korenine raznih rastlin |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prepočasna živina za jezdica , ki je kakor Madžar prijezdaril iz štep. Bolj verjetno je, da v mircodolinski živini teče kri ogerska |
Kemija (1869): | sladora, arak iz zevrelega rajža, a narodi, stanujoči po azijskih stepah in višavah, si celó iz mlečnega sladora izgotavljajo neko opojno |
Zoologija (1875): | gotovo bi tudi osel bil ves drugačen, kajti v tartarskih stepah živeči divji osel ali kulan je mnogo lepši, veči in |
Zoologija (1875): | požrešen, da celó mrhovino žré in zategadelj zasleduje karavane. — Po stepah na Misuriji in v Kaliforniji se klatijo veliki tropi šakalju |
Gozdovnik (1898): | in točnostjo, kakor bi se ne nahajal v divji pusti stepi, ampak na lepo posutej v omikani deželi in res prispó |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | U Kruševcu pri Moravi vodi. Ko to sliši car mogočni Stepan On z rokama seže si v žepove, In iz žepov |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Mi imamo pera in kalpake. Zdaj pa pravi car mogočni Stepan: Ima Lazo konj dovelj in skolov, Ima Lazo pera in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sedeli so na stolih zlatih , Verh sedel je car mogočni Stepan, Zraven njega stari Bogdan sivi, Zraven Juga devet Jugovičev. Jim |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | dva tata prideta, uljnjak vkrast, stori, de se med sabo stepeta in uljnjak pustita. Enkrat se zgodi, de gré Pavliha s |
Sacrum promptuarium (1695): | zhe shena sa volo eniga ſamiga je mene taku neuſmilenu ſtepla, sdaj me bò cilu vbila, zaga, ter misli bulshi je |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tépi ga, le tépi ga ; inu kader ga boſh toku ſtépla, de bo vùs |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tvoja gospá? Če umerješ ali če te bodo do smerti stepli, in če potem tvoje truplo veržemo na kopico k drugim |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | bi šel malo pogledat na Črno goro. Tačas so se stepli Albanci pa Črnogorci, a zakaj? — Albanci so bili ukradli dva |
Astronomija (1869): | Ziege, 271. Oven, Widder, 271. Ovršni kot, Scheitelwinkel, 233. Ozvezdje, Sternbild. P. Pakrog, Elipse, 239. Palada, 303. Pales, 303. Parabola, 240. |
Astronomija (1869): | nepremenljiva črta), Constante, 244. Stalna črta, Standlinie, 243. Stern, zvezda. Sternbild, sozvezdje, ozvezdje, znamenje, 268. Sternhaufe, zvezdna kopica. Sternkarte, zvezdna mapa |
Fizika (1869): | Haufenwolke, 195. Ozón, 170. Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre, 87. Ozvezdje megleno, Sternfleck. P Pad, der Fall, 54. Pad v praznem prostoru, 25. |
Robinson mlajši (1849): | luknjo koder je v jazvino vhajal, v pečini tote besede iztesal: Delavnost ino zmérnost. Nu, otroci! nine vam dar do zaútra |
Robinson mlajši (1849): | razkoš f. Luxus, Wollust. rotivec — zaklinavec Verschwörer. rudati — rediti lenken, steuern. rude — zmirom — vedno — skoz— vun ino vun immer radost Ewigkeit |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vést, Sej krajnsko zna — pa bod' ji zvest. Kjé néki steza v grob peljá? Ta se zgrešiti pač ne da; Po |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vir Zastonj — tam je sam Bog oštir. Kjé je pa steza do česti, Do mirne , sréčne starosti ? Od te poštênje ti |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | hiša eniga človeka z lopato poslala, de bi se saj stèza za ljudí, ki iz Šiške v Ljubljano, in iz Ljubljane |
Mineralogija in geognozija (1871): | 1857 in ki se vzhodno od Idrije od Lubevškega jarka steza na Jeličen vrh, so črni apnenci (4) podobni Kasijanskim. Našli |
Gozdovnik (1898): | »Njegova steza je šla v deželo bledoličnikov, kjer so sinovi Apačev konje |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je bila resna, kot bi nečesa pričakovala, po cestah in stezah so pa hiteli vozniki in pešci, da bi pod streho |
Zoologija (1875): | Bčela grebačica (Andrena) nahaja se v podzemeljski luknjah na utrtih stezah. Bčela zidarica (Antophora parietina) zida na poslopjih ob južni strani |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nas k studencu luči, Kjer se duh krepost' napaja, Nas stezé iskati uči, In željene ključe raja; De poklicu svojmu vgodni |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | živina, z ljudmí vred terpí ondi, kjer so tako slabe steze in poti, da dvoje ali troje živinčet težko toliko pretegne |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čevlje priti, ali celó v lužah utopiti se! Da takošne steze in vasí zanikernost in lenobo gospodarjev in kmetov razodevajo, kteri |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po takih potih le prehitro utrudijo. In take ulice in steze ostanejo od leta do leta zmiraj slabeje in hujše, — sosed |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bodo že poprej dobre volje skazile. Tako popravljene ulice in steze, nasute luže in mlake po vaséh in okoli, — to bo |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | napotili. ” In težkega serca je stopala s Karolom po ozki stezi navzdol. Stari Tirolec, verli možak, jo prijazno sprejme. On sicer |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | počakaj, da se konji oddahnejo ter napasejo. Tukaj vem za stezo; nekoliko v stran je, pa nič ne dé! Potem je |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | zlatih solnčnih žarkov. Tje se nameri; dojde kmalu na vglajeno stezo, ter v kratkem vgleda pred saboj malo kapelico — prav osamelo |
Kemija (1869): | Natronglas. Steklo svinčeno, Bleiglas. Steklo mlečno, Milchglas, 412.07. Stenj, Docht. Stickoxyd, duščev okis, 372. Stickoxydul, duščev okisec, 372. Stickstoff, dušec, 369. |
Kemija (1869): | Steklo mlečno, Milchglas, 412.07. Stenj, Docht. Stickoxyd, duščev okis, 372. Stickoxydul, duščev okisec, 372. Stickstoff, dušec, 369. Stickstoffkohle, dušečnati ogelj, 387. |
Kemija (1869): | Stenj, Docht. Stickoxyd, duščev okis, 372. Stickoxydul, duščev okisec, 372. Stickstoff, dušec, 369. Stickstoffkohle, dušečnati ogelj, 387. Stoff, tvar. Storaks, 489. |
Kemija (1869): | duščev okis, 372. Stickoxydul, duščev okisec, 372. Stickstoff, dušec, 369. Stickstoffkohle, dušečnati ogelj, 387. Stoff, tvar. Storaks, 489. Strela kamena, Bergkrystall |
Robinson mlajši (1849): | sta iz te nagle struge izbegla, ino na tiho morje stigla — prišla. Petek je od veselja plakal, ino gor skočiv je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | osenčene z neizmerno rodovitnim in bogatim lesovjem, ktero tukaj na stiki štajarskih, krajnskih in koroških mej in planin naše visokúne: Grintovca |
Zlatorog (1886): | deje lovec: »Dober znak si, cvetka ti rumena »Onemu, ki stiče po zakladih. « |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Pogledive! ” Stopite v stanico, kjer so sužnje spale. Starka nekoliko stika v nekem Sirinem predalcu in naposled najde na dnu štirivoglato |
Zlatorog (1886): | spet slaščico. A stari Jaka stopi k svoji skrinji In stika v njej, pa naposled se vrne. Napolnjen vrč z dišéčim |
Zoologija (1875): | v hrbtanci. Vratni živci počenši od petega do osmega se stikajo v velik pletež g, od katerega se odcepijo živci za |
Zoologija (1875): | roka, ako se na njej en prst, namreč palec more stikati z vsemi ostalimi prsti, inače zove se šapa ali capa |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje |
Viljem Tell (1862): | Vojaka najemnika. , . Rudolf Haras, Geslerjev konjuh. Ivan Paricida, vojvod švabski. Stisi, poljak. Urnski Bik. Cesarski sel. Tlačanski valpet. Kamnar, zidarji in |
Viljem Tell (1862): | Teboj, dežele tlačil več ne bodeš. (Zgine. Ljudstvo skupaj vre. ) Stisi (prileti). Kaj je? Kaj seje tukaj dogodilo? Armgarta. Namestnika probola |
Gozdovnik (1898): | Grozni stisek njegovih kolen, nategljaj lasa in belec skoči skoro z nemogočim |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Vsega greha, Zalezovanj hudičevih, Nepokoja in grozne muke nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha in kazni greha, Zapuščenosti, Nesrečne smrti grešnikov |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | novo moč in novo serčnost za prihodnje napredovanje. So bile stiske in skušnje, si misli, tudi še tako hude, in kar |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pripravljeni kamor koli iti, ako bo spet treba. — Od strašne stiske, ki jo je dolgo časa terpela turška terdnjava Kars, obložena |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je zavolj že dvojniga slabiga pridelka v hudi sili in stiski. V vojvodini ste duhovšina in vlada svaritev pred prezgodnimi ženitvami |
Ferdinand (1884): | grozo. Slednjič prične grof takole govoriti: »Jaz sem v hudej stiski in zadregi. Ti, dragi moj Peter, si prvi človek, kateremu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obljubila Perzijanom 50.000 vojakov na pomoč, ako bi utegnili v stisko priti. — Ni tudi brez pomena, da ravno sedaj, ko se |
Sveti večer (1866): | ima še boljše serce do nas. Ako nam on tako stisko pošlje, ima gotovo najmodrejše namene z nami. Tudi to žalost |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | O, termo je uže izgnal iz mene! Pa Štefan je stiskač. Če hočem imeti novcev od njega, razsaja huje v hiši |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na sonci ležati; od prenagliga sušila se les močno vkup stiska, ter se raspoka. Če ti je le moč, obteši posekan |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zastavna dnarnica (Hypothekenbank) kmetovavcem kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo skor še bolj kakor obertnike in rokodelce. Mnoge okoljšine |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ostane; z vodo pa ga ne čistijo, ampak premetajo in stiskajo, da od sebe dá, kar maslo ni; potlej ga solijo |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | čedna, torej vsega priporočevanja vredna. Tropine pa v napravljeni stiskavnici stiskajo, in kar dobé, ali posebej ali pa med drugo vino |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se torej rade v listje zarijejo in ležé se vkup stiskajo; in če jim je mraz, se ne redé. Kar se |
Razne dela (1870): | kake britke misli te dobe oplašeniga Lamprina v samotnih stanicah stiskajo, moramo lastnimu premišlevanju naših bravcov prepustiti. Bajram mine. Perviga jutra |
Antonio Gleđević (1873): | ližejo prah, v skrivnih zatišjih pa so prosti zidarji in stiskajo v žepu svoje pesti. Hvala Bogu, ni jih bilo, da |
Marjetica (1877): | da jo je zabolelo. Ona pa ni vedela, zakaj se stiskajo roké, a vendar vesela je bila tega stiska, ali pa |
Zvezdana (1883): | in tisti cesarski doktorji, ki po kanclijah kmetiča pesté in stiskajo, ne morejo do živega in mu ne morejo. « Gospod Vratislav |
Brata (1888): | kakor kamen. V prsih mu vre, hropeče diha, roke se Stiskajo … Zdi se, kakor bi hotel mo liti, in vendar neče |
Svatba na Selih (1894): | srečno unesel glavo,« silijo ga pivci, njega znanci, in se stiskajo okolo mize, da mu naredé prostor. »Tôči, Slobodin, tôči, da |
Dragotin (1864): | ga je mati zvečer v plavž peljala, kako se je stiskal k mamici in kako je bila očarana vzbudljiva njegova domišljija |
Slovenske večernice (1865): | le senjà. Mel si je torej oči, debeleje je gledal, stiskal cekin, potipal kravo, ki je vesela vzdigovala ušesa in gledala |
Ivan Slavelj (1876): | v srcu? Človek! Človeče! « In hodil je po sobi in stiskal pesti ob senca. »Človek! Človeče! « — »Dobro vem, da bodo sikali |
Spomini na okupacijo Bosne (1888): | občine, bil je strah kristjanom. Strasten skopúh nenavadno prebrisane glave, stiskal in odiral je rajo do skrajnega uboštva. Rabil je tudi |
Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | izdati me hočeš? " srdil se je Mušič ves besen ter stiskal ubogega Pavleta za vrat. „Čakaj, jaz ti že pokažem! " Pavle |
V krvi (1896): | župnikove pridige, njeno drobno ročico ter jo ljubkujoče gladil in stiskal. Berčič in Strel sta stala za poročencema, se dolgočasila ter |
Ženitna ponudba (1897): | rumen, in iz mokrih oči mu je švigal neukročen srd; stiskal je pesti, sikal kletvice med zobmi in besnel in rohnel |
Kvišku (1899): | snežink, metež, strašanski metež mislij kot najhujši vrtinec. Lacinger je stiskal bledi ustnici krčevito, v duhu klel to vreme in prosil |
Gojko Knafeljc (1899): | na kopnem – v njegovem objemu. In pozabil je vse, jo stiskal k sebi ter poljubljal nje usta, oči, čelo, vrat – strastno |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | si nisim nadloge popravil, ki me je, posebno na nogah, stiskala. Merzla, težeji sapa namreč se mi je obilno po tleh |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | konj — ne jedli? Če nas bo dragína tako še zanaprej stiskala, in če nas naš prijatel korún zapustí, bo tréba na |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | prišle, ino njih obilnost pojedle. Strašna dragina bo vso deželo stiskala. Bog bo gotovo ino skorej storil, kar je sklenil storiti |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | žena rúdarca Suhljádi po germéh iskàt. Ker jo je reva stískala. Ko išče v misli zatopljena, Se jej pridruži gorska žena |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | roko in prijemši gospodinjo za roko, jej jo je preljubeznjivo stiskala. Fabíola pa je brez vsega navečanja cele ure molčé (tako |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bite, ſo ſe zhes — nje vsdignile , jih od vſih ſtrani ſtiſkale, v vôjſki premagale , in poſlednizh njih zeſarſki ſedeſh v Rimu |
Zlata Vas (1848): | in mačka. Ubogi so bili nevošljivi bogatim; bogatini pa so stiskali in derli uboge, kar koli so mogli. Če je bogatin |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | V divji nezhiſtoſti ſo veſelja iſkali, ino eden drusiga krivizhno ſtiſkali. Bog ſe milo ino uſmiljeno, kakor ozhe, zhes-nje potoshi rekozh |
Deborah (1883): | sreči Na strani zvesta žena mi stojí, Ko milo dete stiskam na srce: V nadlogi blodi deklica sirota, Trpeti mora, ker |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ledicah pes naznanuje bolečine, ako ga po herbtu dergneš ali stiskaš; scavnica gre z bolečinami od njega in je rudeča ali |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne kašlja sam od sebe, ampak če ga čez persi stiskaš. Tudi je kašljanje veliko bolj boleče, kakor pri pljučnici; torej |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njo! Ne potrebujem je! — In hudi kerč mu je začel stiskati ranjeni goltanec. Ptujec se prestraši in ga začne tolažiti: „Nikar |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | svojega namena, vse Adamove otroke, ki bi po hribu prišli, stiskati in nadlegovati, pervi pot odstopil, usmilil se in želel, dekleta |
Divica Orleanska (1848): | dobijo, in še dans plačila. Karol. Nu, Düšatel! Düšatel (rame stisne. ) Sovét je drag! |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Materno serce je groza obšla, terdo svojiga ljubčika k sebi stisne rekoč: „Otroka ne pustim, ako že hočete, vzemite me z |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vtakne steklenici v pas, in jej nekaj denarjev v roko stisne, ko Hifaks pride. Jubala mu je bila že prej pravila |
Rudninoslovje (1867): | na ploskvi , ki delate ta rob, a rob sam se stisne v kot e. Isti kot, kakor ga delata kraka ae |
Zlatorog (1886): | se obrne urno In za čelo on se prime burno. Stisne pest in vèn drhtí mračán; Na uhó mu bije smeh |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | to raztopljino, denemo vmes košček tanke svilovine ali pajčolana, ter stisnemo ju potem prav močno vkup. |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ikre, so: nekako zatekel rivec, na kterem se, ako ga stisneš, persti poznajo, sprednji konec života bolj rejen, kakor zadnji, hripav |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stopil, služabniku pomignil in mu skrivé mošnjico denarjev v roko stisnil, zašeptavši: „Skoz „porto capeno” proti zahodu, v Lucijino poslopje jo |
Zoologija (1875): | zopet izstopiti toliko zraka, za kolikor se je prsna otlina stisnila. Učenjaki so si dosti prizadevali natanko določiti, koliko zraka morejo |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | povedati, da se golobček prav dobro počuti. Ema je vsacemu stisnila srebernjak v roko, kakor ji je mati naročila. Pavla je |
Zeleni listi (1896): | zahvaljevali za razna darila. Tu je prišla Ivanka ter jej stisnila roko, kajti nosila je Ljuboslavin predpasnik. Od tamkaj je priletela |
Genovefa (1841): | vezh govoriti; na ſvojo poſteljo je nasaj padla in ozhi ſtiſnila, in Boleſlav ni védel, ali lé ſpi ali je shé |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi se bil moral kakor preganjani volk v kak kotiček stisniti in gledati, pri kterem kraji bi iz mesta ušel, ko |
Mineralogija in geognozija (1871): | morala se je zdaj vsled centrifugalne moči na dva kraja stisniti, nekako tako kakor leča. Dalje gosteče se notranje jedro vzrokovalo |
Tine in Jerica (1852): | detetu solze v očeh igrale. Hotlo se je k očetu stisnuti, pa oče so ravno tako povedali. Nekaj dni po tem |
Kuharske Bukve (1799): | nimajo biti vkup sliti, ampak proſti sa vezh ali majn ſtiſniti, kakor ima vęzhi al majnſhi torta biti. Na tim ſtiſnenim |
Kuharske Bukve (1799): | rumenak permęſha. — Peręſa je tręba oprati, inu med bęlo ruto ſtiſniti, de ſe oſuſhę. 265. Telezhje s' ſpinazho. Telezhje kuhaj poſębej |
Fizika (1869): | raztegne ali ogreje, pomanjša se, ako se stlači ali ohladi. Stisnost sledi iz luknjičavosti. Saj ako so med tvarino kakega telesa |
Fizika (1869): | ktera, pokazujejo povedane lastnosti v navadnih okolnostih. 13 Razteznost in stisnost. Eno in tisto telo ne zavzame vselej enako velikega prostora |
Zoologija (1875): | zdaj kratek in debel, kapičast, valjast, od strani ali odzgor stisnen, raven, vpognjen ali le na konci prikrivljen. Na korenu je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | močvirje tekla 30 sežnjev po širokem, je bila med zidovjem stisnjena na 20 do 16 sežnjev; nasute razvaline in podertine, naplavljeno |
Botanika (1875): | povezkov, med tem ko proti kraji ti bolj gosto skup stisnjeni stojé. |
Robinson mlajši (1849): | svojimi prijatelji v hiško k nadkorabeljniku odebral, da bi svoje stešnjeno serdce s prijáteljskim razgovorom poulehčal. Pot jim je jako srečen |
Kemija (1869): | kislino sostavlja magnezija mnoge rudnine, kakor na pr.: lojevec, salovec, stivo, serpentin i. dr. 20. Aluminijum. Al = 13. Gostost = 2,56. Ta |
Genovefa (1841): | ſtja, je vunder le Bóg smíraj selênim hvojam vſe puſtil, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | brez pregače (zastora) vidil ne boš, ki je iz volne sotkana in umetno prepisana. Zakonska se spleta v dve kiti, ki |
Fizika (1869): | ta spet pozlačen, in tako pravilno dalje, in ta nekoliko stlačen steber se potem potisne v stekleno cev. Ta cev se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | večjidel černo blato; po verhu pa se nahaja debela lega stlačenega mahú; na nekterih krajih po černem blatu rastejo le redki |
Kuharske Bukve (1799): | 172. gori na zuker, inu na ſok od unih ſhęſt ſtlazheneh lemón. Kader ſe zuker ſtaja, ſe prezedí ſkusi goſto ruto |
Kuharske Bukve (1799): | bęlo notrajno, katira je grenka. Zuker inu tudi ſok od ſtlazheneh pomoranzh inu lemon deni v' meſingaſti kotlizh, gori en polizh |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v merzlo vodo, odcedi jih, stolci jih v možnarji in stlači jih skozi sito. Na en funt pretlačeniga limonoviga lupka vzemi |
Fizika (1869): | pod kterimi se narejajo. 25 Prožnost. Ako se ktero telo stlači s ktero zunanjo silo, pokazujejo njegovi delki večo ali manjo |
Fizika (1869): | se, ako se raztegne ali ogreje, pomanjša se, ako se stlači ali ohladi. Stisnost sledi iz luknjičavosti. Saj ako so med |
Fizika (1869): | v ktero se zrak s pomočjo paha, dobro se prilegajočega, stlači kolikor mogoče hitro in močno, s tem se razvije toliko |
Kuharske Bukve (1799): | ene dvę ure tako ſtati: potle preshmi ſkusi goſto ruto, ſtlazhi ſok od ſhtireh lemon sraven, zukra kar je tręba, daj |
Kuharske Bukve (1799): | Rudezhih jágod sholza. Vsami poldrugo libro rudęzheh jagod v' kotlizh, ſtlazhi dvęh lemón ſok na nje, puſti ſtati; savri en polizh |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od nove znajdbe presno (frišno) zelenjad in sočivje tako vkup stlačiti, da se potem v zavitkih za kuho dobra ohrani dolgo |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | govoriti čarodejnih, skrivnostnih besedi; taka zelišča v možnarji v štupo stleči — in sicer v možnarji iz aerolita, t. j. iz tacega |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oknu se je več luč, v veliko krajih sto in sto lampec lesketalo, de se je vidilo okrog hoditi, kakor pri |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | minut na léto časa potrebovalo. Trave bi rés, če bi sto in sto dreves imeli in jih okopovali, precej potrátili; pri |
Zlata Vas (1848): | si dolžán? Koliko? in koliko obresti ali čimža daješ od sto? Na kom si se zadolžil in ali si kaj zastavil |
Zlata Vas (1848): | pinjiti in sir delati, de je bilo kaj. Temu dve stó goldinarjev plačíla na léto obljubi; zató bi si mogel pa |
Robinson mlajši (1849): | oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino sto drugih reči, za ktero vsako bi vžásneni — zavzêti Robinson z |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobro serce se usmililo naših revežev, ki jih ni na sto, ampak na tavžente. Lepo prosim, sl. vredništvo „Novic” in „Danice |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nad Matjaša in v kervavem boji pokončal njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Vendar, ker je bil pravičen kralj ni bil |
Sveti večer (1866): | to sveto dogodbo narisali v slikah, ktere ljudje občudujejo že sto in sto let. Tudi jaz sem, ko sem popotoval, tisto |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne sme več tako ostati. ” In vendar ga je zaderževalo sto in sto reči, da se jej razodene. „Zdrava, |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog je Israelze s' velikimi zhudeshi is Egipta ispeljal. ˛Sheſtkrat ſto jesar mosh jih je bilo bres shen in otrók. Zhuden |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſpolnijo jim tudi voljo ſhe po ſmerti. Joshef je ſto ino deſet lét doshivel. Kedar ſe njegov kònez perblisha, rezhe |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vſi ſpazheni ſo. Pa vender jim bom ſhe dal odloga ſto ino dvajſet let, zhe ſe ſhe utégnejo poboljſhati. “ Med temi |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | goſpodu lepo perklone, ter piſmo podá, v' katerim je bilo ſto rajniſhov slata sapezhatenih. Saverſhki goſpód k' piſarni misi ſtopijo, ino |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le hozhejo po poti hoditi, ktera jim je pokasana. Od ſtó let ſim ſo po zeſarſkih deshelah kmetijſke , nekaj posnej tudi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtaro-gerſhke ali italianſke arhitekture. Kar jih je vezh , kakor poldrugo ſto let ſtarih , ſo vſe nemſhke , kar je pa mlajih, ſo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rajſhto vkup ſtaknjenih vosov, in prepelje na enkrat do vezh ſto perſhon *) ali pa do tri taushent zentov blaga. Zel vosovlak |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | napadli, da jih je bilo ſheſt in trideſet tavshent pet ſto mertvih, ko ſo jih kriſtjanje komaj tavshent pet ſto sgubili |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | pet ſto mertvih, ko ſo jih kriſtjanje komaj tavshent pet ſto sgubili. Oſtali ſovrashniki ſo pa s ſvojim kraljem v meſto |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhaſnu, inu tamkei vezhnu. En krivizhni dinar nima teka, tiſti ſtu pravizhnih sraunu ſebe poje. Kar ſe krivizhnu sadoby, bo hudobnu |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiri molio, shaſti en ſam prau moli; kyr je med ſtu shaſti en ſam, katiri bi biu te miſli na ſvoju |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | taku moliti, je taku retku, inu teshku, de s' med ſtu tiſtih, katiri molio, shaſti en ſam prau moli; kyr je |
Branja, inu evangeliumi (1777): | djav : ( je bla pak drushba teh ludy v' kup okuli ſtu, inu dvejſet. ) Moſhje bratje! piſmu ſe more dapovniti, katiru je |
Branja, inu evangeliumi (1777): | drugemu djav: ti pak kolku ſi doushan ? katiri je djav: ſtu ſtarjov pſhenize. inu k' temu je on rekuv: uſemi tvoje |
Branja, inu evangeliumi (1777): | perſhuv, inu je perneſiuv myrro, inu Aloe skup smeshane , okuli ſtu libr. Natu ſta ona dva JEsuſovu telu usela , inu ſta |
Branja, inu evangeliumi (1777): | djav: ſtu zhebrov vojla. Inu on je k' njemu rekl: uſemi tvoje |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę dolge shele tęhiſtih ſvętih duſh potroſhtat, katęre ſo vezh ſtu lęjt na Ödjſeſhenika tiga ſvęjta, inu na njih proſtoſt zhakale |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakór enu ględaliſhe zhlovęſhkih nadlóg, katęre ena sa drugo od ſtu lejt, do ſtu lęſt, ja od lęjta, do Ięjta naſtópio |
Blagomir puščavnik (1853): | njuna černa ječa in revno, revno življenje, — življenje, ki je sto- |
Luteranci (1883): | imela ponosna ženska nad vsemi svojimi somišljeniki. Naposled je še Stobe nekaj skrivnega Bobku na uho šepetala, potém pa odšla, predno |
Luteranci (1883): | edini tujec v Galileji; mar ne veš, da je, poslala Stobe že Voglarja tja, a da ni ta lena korenina nič |
Luteranci (1883): | si upala iz svojega skrivališča v luteransko sobo. Le Katarina Stobe je trepetala na vsem životu, in njena roka je segla |
Luteranci (1883): | Cerkljah Gašpar Rokavec, Juri Gogala, Luka Avnič, Florijan Leskovic, Katarina Stobe, Matija Goriček in še nekaj manj važnih oseb. Mirno in |
Luteranci (1883): | so se, akoravno je bil nekako posiljen ta smeh. Katarina Stobe, ki je do sedaj ves čas molčé v kotu slonela |
Luteranci (1883): | led, ko potegne jug. " S strupenim pogledom kaznovala je Katarina Stobe te besede in tudi Krištof Švab se je nekako bližje |
Luteranci (1883): | naše stvari storiti dolg in težaven pot! Naša voditeljica Katarina Stobe ima največje zaupanje do tebe, in le ti si izvoljen |
Luteranci (1883): | poslednji iz Kranja, in ondi je zvedela Kamniška pridigarica, Katarina Stobe, o svojem nezvestem ljubimci in poslala potém tja Gorička na |
Luteranci (1883): | postopača, ti griva zaljubljena! " In v tem trenotku imela sta Stobe in Goriček Knaflja na tleh in sta ga obdelavala z |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | popoldne ob eni le ene dvakrat zabliskne in od Planine (Stockendorf) se privali kakor jesenska bela megla zgolj toče s tako |
Fizika (1869): | orodje. Na Francoskem in v učenih knjigah se najbolj rabi stodelni Celsijev toplomér, na kterem je dálja med lediščem in vreliščem |
Kemija (1869): | duščev okisec, 372. Stickstoff, dušec, 369. Stickstoffkohle, dušečnati ogelj, 387. Stoff, tvar. Storaks, 489. Strela kamena, Bergkrystall. |
Kemija (1869): | amin, 478. Trohneti, verwittern. Tropfstein, kapnik. Tuha, Graphit, 388. Tvar, Stoff. Tvarina, Masse. Typenlehre, 460. Typus, tip, oblik. U. Uebermangansaure |
Rudninoslovje (1867): | i — ker se ón kvadrat zove tudi piramidino stojalo — tudi stojalni robovi (bb). Enakoroba se imenuje zato, ker so si vsi |
Rudninoslovje (1867): | imenújejo stranski, i — ker se ón kvadrat zove tudi piramidino stojalo — tudi stojalni robovi (bb). Enakoroba se imenuje zato, ker so |
Fizika (1869): | ali Galvanijev lanec vidimo v Pod. 189. Postavljen je v stojalo, čegar spodnji in gornji konec je lesen. |
Zeleni listi (1896): | naposled pa se postavi še na zadnji nogi ter preleti stojé vse dvorišče. »V resnici«, reče Lovro, »tvoje telo je mojemu |
Gozdovnik (1898): | »Saj je res mislil, da stojé spim, santa Laureta! ali so lahkoverni ti ljudje. Kaj je |
Fizika (1869): | ravno tisti čas spet nazaj vrnejo. Tako gibanje imenuje se stoječ tres. Pod. 121. Če je pa gibanje posamnih delkov takošno |
Roza Jelodvorska (1855): | Ko v grajšinsko dvoriše pridete, se pridružita njima pri vodnjaku stoječa viteza. Vratar je ravno sedel v svojim naslonjaku, truden dolziga |
Fizika (1869): | Ableitungsroh.r Cev privodnica, Zuleitungsröhre. Cev sesalna, škornjica, Saugrohr, 95. Cev stoječa, dedec, Steigrohr, 95. Cev strelna, fulgurit. 202. Cev za iztok |
Fizika (1869): | stolpov, dreves, visokih dimnikov, itd. Resnično prav nevarna so posamezno stoječa drevesa ali gozdiči na prostem polji, in vsakega leta zadene |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Via del Babuino” in „Via del Corso”; druga njej vštric stoječa (imenovana: „Chiesa del Miracoli”) pa je ob sprednji strani ceste |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | Tu je le pomniti, da treba drugo pod druzim stoječa števila pomnožiti. Razmerje x : 14 je torej jednako sestavljenemu razmerju |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | ima prav tisto mestno vrednost, katero ima nad jednicami divizorjevimi stoječa številka v dividendu; ako je pa določena mestna vrednost prve |
Gozdovnik (1898): | Mešanik se hitro predomisli nečemu drugemu. Izgine skozi vrata, stoječa že dolgo odprta. Njegov oče mu je sledil bliskovito. Trajalo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sebe spraviti ali spod odeje zlesti, so jo zraven postelje stojéče tri soséde z vso močjo in silo nazaj pomaknile in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so ladije imele zavetje pred močnimi vetrovi. Nasproti pa so stoječe vode in rastlinske gnjilobe zrak močno spridovale in nezdrav delale |
Rudninoslovje (1867): | drugo na drugej navpično stoječe, toda le dve med njimi ste enako dolgi, tretja je |
Botanika (1875): | svoje ime od todi, ker so njihove na ploščnatem cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane z ježičastimi cvetkami, postavljenimi v kolobar po |
Občno vzgojeslovje (1887): | dan, da, vsako uro izpreminja; vender ostaja vedno neko trdno stoječe deblo, okrog katerega se vse ureja in sklepa. Najbolj se |
Tiun - Lin (1891): | nekakšen rokobór, h kateremu je pozival precéj močan Kitajec okolu stoječe, in pri katerem se je šlo za določen vložek. |
Gozdovnik (1898): | je Kanadčan s svojo namerjeno puško v redu držal okolu stoječe. Nehoté je dvignil Arečiza svojo puško, ktero je doslej držal |
Pozhétki gramatike (1811): | du danger, réfhiti koga is nevárnoſti; lash, pomóta, nevarnoſt beféde ſtojèzhe sa zhlenmi de ino du, ſo neravni ſkladi. Vak djavni |
Pozhétki gramatike (1811): | avant le tems, pred zhaſam: auparavant, popred, je narézhje ſamo ſtojézhe, ne partez pas sitôt; venez me voir auparavant, ne odidi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtraneh shivota ſivo-rumene ſhopke koſmatín in po herbtu po ſamim ſtojezhe koſmatíne. V roshnim zvetu ſe goſenza israſte in sdaj ſi |
Občno vzgojeslovje (1887): | celó starejše predstave, pojavljajoče se v zavesti, kakor nekaj zunaj stoječega pristopajo v čut. V tem notranjem čutu nima le mišljenje |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | luštrenka (Muschel) poslali, kteri so na severni strani tik Save stoječiga, po priliki 400) sežnjev visociga hriba pri podružnici sv. Štefana |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvojo Mater, inu tega Jogra, katiriga je on lubuv, poleg ſtojęzhiga , je on k' ſvoji Materi rekuv: Shena polej! leta je |
Astronomija (1869): | da bomo najprej tiste prikazni popisovali, ktere se kažejo opazovalcu stoječemu v o pod. 26. To mesto je od severnega tečaja |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | V ta namen treba le k dvojnemu pred to številko stoječemu številu to novo številko pripisati in na ta način dobljeno |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Gabrielam ſhe drugi Angeli nemu perkasali, inu h'timu naprei ſtojozhimu ſhe vezhimu terpleinu novo ſerzhnoſt, inu mozh perloshili. Lubesnive duſhe |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vſe dobrute! v' katiriga volo ſe je per ſvoimu naprei ſtojozhimu nar britkeiſhimu terpleinu tvoi vezhni, edinu rojeni Syn, inu naſh |
Fizika (1869): | ob vrv, močno napeto, ali če se naredé v mirno stoječej vodi valovi, od kterih ravno je imenovanje tega gibanja vzeto |
Ferdinand (1884): | jo zamogel zaupati človeškemu ušesu. « Rekel je vselej svojej soprogi, stoječej pred njim z milootožnim obrazom in od joka zarudelimi očmi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | terdnjav sozidanih v okolici Pole in na praznično okinčanih ladijah stoječi mornarji so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom. Na |
Zoologija (1875): | ne moremo obširniši govoriti, naj torej zadostuje, ako v zraven stoječi podobi predočimo vezila medenice in kolčnega sklepa. Ta podoba kaže |
Astronomija (1869): | Andromedi in potem sozvezdje Pegaz, znamenito po štirih, v četverokotu stoječih zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako pridemo do tistega |
Astronomija (1869): | dveh 180° vsaksebi ležečih, toraj v krogu sebi nasproti stoječih mestih. Te dve mesti ste toraj to, kar že poznamo |
Zoologija (1875): | podobno bčelnemu satovju. Te ploskvice so spodnji konci kegljastih prizmic stoječih na mrežnici, a na vsaki nastane podoba dotičnega predmeta. (Primeri |
Tiun - Lin (1891): | veslanjem mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih v pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj usidranemu »Kormoranu«. Hudo natrkani Robin je |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | dęlih. 28. Rèſnizhnu vam povęm, nekatęri ſo od tih tukaj ſtojęzhih, katęri ne bódo ſmèrti okuſsili, dokler vidio Şynú tiga |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za njo se odpira na levo med vštric pred nami stoječim Nabois-om in Černim verhom razgled v Italijo in južno Tiroljsko |
Fizika (1869): | tem, da se pri poslednjih tek ravná s po koncu stoječim stopnjatim kolesom (M, Pod. 83.), med tem ko se pri |
Zoologija (1875): | Rokonožci; Branchiopoda. Te živali so označene z dvema, kraj ust stoječima lovkama (rokama). Prebivajo v morji in so prilepljeni na razne |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | prec se je svojiga sklepa spomnil, ter popraša pri njem stoječo teto, kdo bi ta ženska bila, ki ravno memo gre |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sv. Joštom, dičijo lepa malarija in novo cerkev sv. Antona, stoječo pred vélikim vodotočem, orjaški marmeljnovi stebri zunaj in znotraj, kiporezi |
Astronomija (1869): | zopet na pomoč našo okroglo mizo, z lučjo v središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo potem mizo sredi okrogle sobe, ktere |
Botanika (1875): | vinska rozga z ravno kar prirezanim koncem vtakne v pokonci stoječo stekleno cev in naj se trdno k njej pritrdi z |
Oče naš (1885): | mater nazaj! “ In z milim glasom je nekdo za njo stoječ rekel: „Ubogi otrok, pojdi z mano, k materi te hočem |
Pozhétki gramatike (1811): | entour, okól, okróg. Raslozhik je ta: autour je predlog vſelej ſtojezh pred iménam: autour du trône, okol kraleviga ſedesha; à l' |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pertiſkali, ſo ljudje zbudno govorili, namrezh : De je na piketu ſtojezh Franzos zeſarſkiga k ſebi klizal. Ta ſe sgo- varja, de |
Fizika (1869): | sam spet v svojo poprejšnjo lego. Tako ravnotežje imenuje se stojno (stabil). Ako pa gre kotačeva os skoz c, med tem |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | bo postaviti na tako stojališče, da bode karkoli moč podpiralo stojno vojno. — Mnogoteri načrti postav se predložé za povzdigo národnega gospodarstva |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | iz Carigrada spoditi ga zapovedal. Hasanov obup in trud in stok so bili zastonj, zastonj vse prošnje njegovih prijatlov. Otetbe za |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | izíde. Iz oblaka v strah sosesk Udri tresk! Čujte zvona stok in rig? To je žig! Kakor kri So nebesa, To |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poka, Strop se vdere, okno zije. Dete plaka , mati vpije , Stok živine Iz dertine. Dnevu svitla noč je enaka. Vse letí |
Stric Tomaž (1853): | so vse prošnje nesrečne stare matere, zastonj njen jok in stok, vse je zanjo gluho, nihče se je ne usmili. Lepi |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ga bilo viditi strahu ne jeze, ni prišlo iz ustne stoka ne glasa ne težjega diha. Stali so vsi kakor bi |
Maria Stuart (1861): | kervavi oder Ne sme nobena ženska stopiti — Upitje njeno ino stokanje — Marija. Ne bode stokala! Porok sem vam Za krepko dušo |
Gozdovnik (1898): | in samo eden stoji pri kolu, da bo s svojim stokanjem poveličeval zmago Apačev. « Mešanik pogleda k ujetniku. »Ali mi dovoli |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | zgrudeno ženo. "Jeli sem zamogla vedeti, kaj se je zgodilo," stoče žena. "Vsaj bi jo bili sosedje tudi spoznali. — O Tone |
Gozdovnik (1898): | povedati? potrpi, kaj ne, Pepo, dandanes so slabi časi, vse stoka in tarna. « »Zdi se mi nekaj o hudih časih. « »Le |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | To me v ſerze veſeli ! Kdor le pika in pa ſtoka, ,Slushil ſi bo komaj krop ; Práv' mlatizh tako naj poka |
Ferdinand (1884): | iskre na-me meče! « Tako je nesrečnež po noči v sanjah stokal in zdihoval. |
Maria Stuart (1861): | nobena ženska stopiti — Upitje njeno ino stokanje — Marija. Ne bode stokala! Porok sem vam Za krepko dušo dobre svoje Hane! Usmiljeni |
Kuharske Bukve (1799): | naſterganiga brina zhes djati, inu s' ręsanim peterſhilam potręſti. 158. Stokfiſh dobro kúhati. Namozhen ſtokfiſh ſe s' nitjo svęsan kuhat dene |
Kuharske Bukve (1799): | to je dempfani. 156. Pezhene Ale. 157. Kuhana Bísena. 158. Stokfiſh dobro kúhati. 159. Polshi nadęvani. 160. Pezhene poſterve. 161. Zhepínke |
Kuharske Bukve (1799): | v' ſoki. 148. Pezhéna ſhuka. 149. Shuka v' hrini. 150. Stokfiſh s' ſhuko nadevan. |
Kuharske Bukve (1799): | potle ſe una poſębej narejena polivka vręla zhęſ slíe. 150. Stokfiſh s' ſhuko nadevan. Dvę libre ſtokfiſha ſkuhaj, oſoli; poſębej kuhaj |
Roza Jelodvorska (1855): | Več kot stokrat se praska za ušesi, in več kot stokrat oberne svojo prašno kapico na glavi. Nazadnje jo clo iz |
Roza Jelodvorska (1855): | Strašimira, zdaj veliko pripomoglo k nesreči blagega Častimira. Več kot stokrat se praska za ušesi, in več kot stokrat oberne svojo |
Revček Andrejček (1891): | matere. Kar bo materi dobrega storil, povrnil mu bo Bog stokrat. (Hoče iti, pa se hitro obrne. ) Pa še nekaj. (Prav |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | s' zhem malim rasveſeliti, ako ſo ravno morde tiſto jutro ſtokrat toljko sajigrali. Kar pa tebi od drugih ni vſhezhe, tiga |
Sacrum promptuarium (1695): | ta fazonetel, na katerem je Socrates, kateri je imel Xantippo ſtukrat hushi, kakor je tvoja, inu vener je taiſte hudobnost poterpeshliu |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | na videž. — En čas pomolkne ter se otožniga lica na stol zopet vsede; kmalo pa spet bara: „Kako se ji je |
Valenštajn (1866): | Polkovnik Pikolomini — (Tekli se v glavi zvrti, prime se za stol. ) Poznal Po čopu se na šlemu je i dolzih Laseh |
Mlinar in njegova hči (1867): | Micko govorim par besedic. Županja. Sédi, Matija, sédi! (Primakne mu stol; vsi trije se usedejo). |
Tiun - Lin (1891): | meni obrnen, pomaknem ga na stran ter sam sedem na stol. Vsi so se začudeno pogledali, pa jaz se za to |
Tiun - Lin (1891): | pregnati me s sedeža, pisarju pa so morali prinesti drugi stol. Kitajci so šepetali in kakor se je videlo, posvetoval se |
Zeleni listi (1896): | mirno sedel pred svojo cerkvico, prileze po prstih za Jožekov stol in — tresk! vdari s pestjo po zvoniku, da se vsa |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | menei savesali oblizhje saniemi nazhedniemi zvetami inv menei poſtavijo naan stov, noi me smozhjo dovi potisnajo inv teſti stov je biv |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poſtavijo naan stov, noi me smozhjo dovi potisnajo inv teſti stov je biv isshrebli nasajan noi mene she nateknajo shpize noi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ra? natei gori stoji an svat stov? natam stovi sedi sveti silen pas? an svit mezh urokali |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | to smiſlil! Baron. De bi ti ne vędla? — (Tonzhek en ſtol okoli vèrshé v' ſhtibelzu. ) Baron. Kaj je saropotalu? Goſpà. Saropotalu |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpa. Baron. (Perneſse kladuvo , inu klęſhe, inu jih na en ſtol vèrshé. ) Kader tedej ni drngazhi , koker de jeſt morem vrata |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jkusi vrata na dęſni plati. Goſpá. (Se doli vèrshé na ſtol. ) Vrata sapri , Nęshka , inu povęj mi vſe na tanku. |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je preſtraſhilu ; Nęshka, vſedi ſe tukej doli. (jo ozhe na ſtol poſadit. ) Neshka. (ga prozh porine. ) Jeſt nezhem ſedęti. K'meni |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tèdaj od Herodesha h' Pilatusu poſlan, inu sdaj pred ſódni ſtol letiga deshęlſkiga Oblaſtnika vſtavlen. Poglęjmo pèrvizh, kaj je bil Pilatus |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dolshen ſtoriti! ” tako on s' ptujoj shenoj dalej govori, ter ſtol perſtavi, ino ſe sa miso vſede, ſvoji sheni pa rezhe |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prediza in kolovrat nizh vezh proſtora ne potrebujeta, kakor navaden ſtol. To je velika dobrota sa kmeta, poſébno sa uboshne ljudi |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in trushiza s vreteni vred ſe ſ-hrani sa drugo leto, ſtol pa oſtane v hiſhi sa vſakdanjo rabo. To revnimu kmetu |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vſa priprava, prezh vsáme, bi vſak miſlil, de je ſamoteshen ſtol; prediza ſedi na njemu; kolo sa ſtolam têzhe, podnoshnik (nogavniza |
Branja, inu evangeliumi (1777): | je on JEsuſa vonkej pelal: inu je ſęduv na ſodni ſtov, na temu męſtu, katiru ſe po Grekuſhku imęnuje. Lithoſtratos, po |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | per meni. ” — — Od veselja Moric čez všesa rudeč nagloma od stola poskoči, po stanici gor no dol leta ino kliče: „Tak |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kozi na to mero vkuhati. Zdaj pa na noge zvernjeniga stola lepo belo ruto perveži, podstavi veliko posodo, vli župo nanjo |
Tiun - Lin (1891): | vpirala v me in ker nikjer nisem zapazil za-se pripravljenega stola, pograbim ne baš nežno podpazduho pisarja, ki je sedel pri |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Helitova ſinova pobita. Heli, ſliſhati to neſrézho, snak pade ſ' ſtola, ſi ulómi otilnik, ino umerje. ˛Straſhno kasnuje Bog nad otrozi |
Genovefa (1841): | Genovefa je jéla piſati. Kér ni bilo mise ali kakiga ſtôla v jézhi, je na tléh ſedézh piſmo piſala: „Dragi mosh |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobro ſlushi, zhe ga obiſhe kaki prijatel, kterimu nima zhedniga ſtola ponuditi, de bi ſe doli vſedel. Kdor sna dobro na |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Na preſelzi pa ſedí prediza, kakor per zheſkim. Na naſlonu ſtola je v dva vogla klukaſta roka takó perterjena , de ſe |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | napravit; bo ſe — eſsion. (eno miso na ſrędo slęzhe, inu ſtole okoli poſtavi; na misi je tinta, papir, peręſa , inu en |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhe ni doblęna. (grę. ) OSMI NASTOP. Budalo , Smeſhnava. Budalo. Morem ſtole, inu miso napravit; bo ſe — eſsion. (eno miso na ſrędo |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ena mati rodila. Ona ſliſhi de je vjęt, pred ſodne ſtole pelan, k' ſmèrti obſojen, inu vun pelán. Kaj je sdaj |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bóm svęsan s' ſilo, inu s' oroshjam kje pred ſódne ſtole pelan, inu k' ſmertni ſodbi pelan, taku bódo ja ovzę |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v'Jerusalem , inu bo vſtavlen sa pored pred try ſodne ſtole: 1.) Pred Kajphesov, kęr ga nevoshlivoſt obſodi. 2.) Pred Herodeshov |
Zlata Vas (1848): | imenitniga v nji. Tla so bile čedne in pometene, klopí, stoli, mize snažne in lične, ogledala (špegli) in okna čiste in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to, de ſo njih altarji, tabernakelni, prishinize, ſpovednize, in zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni, in vezhi del s turnzhki in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Bogdana. Z Jugom pride devet Jugovičev. Ko sedeli so na stolih zlatih , Verh sedel je car mogočni Stepan, Zraven njega stari |
Viljem Tell (1862): | No lastne hlapce vladati in s kmeti Sedevati na sodnih stolih? Atinghausen. Ah! O Uli! Uli! Zapeljivosti Nastavljal si ušesa! Njeni |
Valenštajn (1866): | da Zató odpustkov. Četrti strežaj. Na uho bom vlekel Za stolom Ilovim, kar mogel bodem, Prečudne on besede govori. (Odidejo k |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | plašno kviško pogledal, zdelo se mu je, da vidi za stolom Fulvijem duhovna Polikarpa; mencá si oči in vidi, da je |
Fizika (1869): | vratih in na puši, žepne noževe; zavite zméti dajejo oblazinjenim stolom njih prožnost in vozém lastnost, da se lahko gujajo in |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sjutrej ſi bla toku terdovratna. Nęshka. Dones sjutrej ? — Shtudent sa ſtolam — Baron. Imaſh prov; na to niſim miſlil. Sakaj pak potler |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ta mali ſant je bil sraven ? Nęshka. Sa tim velkim ſtolam je zhepel. On me je priſhal proſsit , de bi bla |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | katęriga je pred prineſsla, zhes Tonzhka vèrshé , inu ſe pred ſtolam vſtavi. ) SĘDMI NASTOP. Baron inu Tonzhek ſkrita , Nęshka , Shushek. Shush. |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Se nimam nikamer ſkriti — pazh, tukej sa ſtolam — glej , de ga ſkorej ſpraviſh. (Nęshka mo vprut ſtopi; on |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhe obnoril. Tonzkek. Joj! (saględa Barona , inu ſe ſkrije sa ſtolam. ) Nęshka. Kaj ti je ? SHĘSTI NASTOP. Nęshka, Baron Nalétel, Tonzhek |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu med Tonzhkam oſtane. V' tim zhaſsi , kader Baron sa ſtolam doli pozhęne , ſe Tonzhek okoli ſtola ſplasi, ſe noter vſęde |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | premiſhluvanji ſhe vſelej dalej, inu vględamo Jęsuſa pred Piiätusovim ſódnim ſtolam. Kakú ſe s' njim tamkaj gody? Kaj móre on tam |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njegovih ſovrashnikov, inu preganjavzov! 2.) Premiſlimo dalęj Jęsuſa pred ſodnim ſtolam Herodesha, kęr nam on ta drugi exempel ene prave pokóre |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſmilenja vaſhimu Jęsuſu doli vdariti, katęrimu ſe pred letim ſódnim ſtolam neisrezhena kriviza, ſtraſhna ſila gody? Sazhnímo bres vſe samude, inu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | poterjeni; 110 odbornikov je kot en mož vstalo iz svojih stolov in s tem enoglasno izgovorilo svoj „amen”. Dufour je bil |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | gotovemu plačilu 1 pisalno mizo za 32 gl. in 12 stolov po 1 gl. 40 kr. Dne 31. avgusta. Od Antona |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tem priličju je neki majhin sivček sedeč na velíkim usnjatim stoli z naslanjáli, levico derži operto na oblo (podobo zemlje), v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po dvoje vêsel, jedno spredej, drugo zadej, ktere ste na „stolu” v „sedlu” tako privezane, da se daste na vse strani |
Sveti večer (1866): | gozdni oskerbnik. Ko so tako otroci čenčali, sedel je na stolu pri peči, ves zamišljen. Logarica sede k njemu pestovaje otroka |
Mlinar in njegova hči (1867): | krčmo plesat. Par za parom, hopsasa! (Omedléva, zatorej sega po stolu. ) Micka (priteče ter ga podpre da sede). Ali vidite, oče |
Oče naš (1885): | in jecljaje je nagnil svojo glavo in zgrudil se na stolu. Mrtud (kapljica) ga je zadel. |
Branja, inu evangeliumi (1777): | po Judovſku pak Gabbata. Inu kader je on na ſodnimu ſtolu ſedov, je njegova shena k' njemu poſlala, inu je puſtila |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | belopečanska in kraj nskog orska dolina notri do Jesenic in Stola. Še bližej tù na desno pa nam je sivi krajnski |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | so kraljiči. Sestra Eliza je pa sedela na majhnem steklenem stolčku in je imela bukve s podobami, ki so jih bili |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zmerzlinico zli in v led postavi, ki je na drobno stolčen in s solijo ali salnitarjem zmešan. Vari pa, de nič |
Stelja in gnoj (1875): | §. 10. Šota in prst iz trohnine. Drobno stolčena in dobro posušena šota sicer nima toliko notranje tečnosti, kakor |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | enimu funtu lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta v štupo stolčene kalafonje pridénes, in s tem gorkim firnežem podplate namažeš, in |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | iz 4 lotov štérke, 6 lotov v pràv drobno štupo stolčene kréde, iz 2 lotov dobriga lima, 2 lotov beneškiga terpentína |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dvakrat pol bokala vode, v kteri se ena pest dobro stolčene hrastove skorje, ali drobno stolčenih šišk ali skipkov (konopra) skoz |
Kuharske Bukve (1799): | Potle prezędi ſkusi ſito, oſoli, perdeni muſkatzvęta, inu ſoka od ſtolzhene ſpinazhe, puſti enmalo povręti; je dobro. 50. Polivka od miſhelnov |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bile poshete, in vinſke terte vſe gole, na mladim lebadu ſtolzhene in bres grosdja, ali le s prasnimi hlaſtinami ; tudi ſadno |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vodo pomočenih in drobno stolčenih mandelnov s pol funtam drobno stolčenega cukra, s sladko skorjo, z dišečimi žbicami, z muskatovim cvetam |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sledečega zdravila. Vzemi 12 lotov naribane hrastove skorje, 12 lotov stolčenega kuma, 16 lotov zdrobljenih encianovih korenin, dobro skupej zmešaj, v |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmešan nar bolj izkazal. Vzemi 1 lot solitarja v štupo stolčenega, četertinko kvintelca kafre z nekoliko moke in vode, in daj |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žemljevih drobtinc v njim malo cvri, perdeni razsekljanje in nekoliko stolčeniga muskatoviga cveta, zali s peteršiljevo vodo, osoli, naj zavre. Ta |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pekarija. Cukreno testo. En funt lepe moke in ravno toliko stolčeniga in skozi sito presejaniga cukra dobro zmešaj, tri rumenjake, tri |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | podobe ne zgubi. Prepečeni (biškotni) bandelci. Mešaj eno unčo drobno stolčeniga cukra z dvema celima jajcama in štirimi rumenjaki eno uro |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in dva rumenjaka, vsako posebej dobro zmešano, eno unčo drobno stolčeniga cukra, ravno toliko olušenih in drobno stolčenih mandelnov, limonovih olupkov |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in peci torto počasi. Večidel se na to torto dobro stolčeniga cukra da, cukreniga snega pa ne. Višnjeva torta. Obloži pleh |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | olepšaš. Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro zmešaj štiri lote drobno stolčeniga cukra z enim jajcam in štirimi rumenjaki, perdeni potem pol |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pohlajeni peči počasi peci. Prepečenki (biškoti). Mešaj en funt drobno stolčeniga cukra z dvanajstimi rumenjaki in ravno toliko razpenjenimi beljaki eno |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in dva razpenjena beljaka kakor tudi tri unče prav drobno stolčeniga cukra in drobno zrezaniga limonoviga lupka, to testo dobro zgnjeti |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | loncu eno četertino ure mešaj, perdeni pa eno unčo drobno stolčeniga cukra in mešaj še eno uro. Zdej pa perdeni šest |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu premoshenju. I Rec. I. Quintelz dujiga zheſna h' prahu ſtolzhenga, inu v'èni vinski shupi, al na jeſihi noter usęti |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kuga toku hitru skoduvala; tudi enga paika ſuhiga h'prahu ſtolzhenga na vrati noſsi, obvaruje pred kugo. Ob zaiti te uſta |
Kuharske Bukve (1799): | na sherjavzi, inu deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Po tém ſe med 12 bokalov ſmetane 2 unzhi dobro ſtolzheniga galuna in 3 bokale kiſliga mleka dene, dobro smeſha , pri |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar bolj iskasal. To je tako: Vsemi ſolnitarja v ſhtupo ſtolzheniga 2 lota, kafre ½ kvinteljna s nekoliko moke in vode |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nudelnih), černi s čokolado, rumeni pa, če se še ne stolčeni cuker na pomarančah osterga. Zdej deni torto v pohlajeno peč |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in lepo obrašene mladike posušijo, dajo dobro kermo za zimo. Stolčeni krompir, korenje, repa, pesa in rona so redivna piča za |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sem je spravil. Bogovi in boginje — vsi so razbiti in stolčeni. Kako bedro ali košček roke bi vam še lehko dal |
Kuharske Bukve (1799): | ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno unčo drobno stolčeniga cukra, ravno toliko olušenih in drobno stolčenih mandelnov, limonovih olupkov in pol funta lepe moke. Zdej položi |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mlačne srove smetene, sladke skorje, cukra in pol unče drobno stolčenih prepečenčnih (biškotnih) drobtin in šest lotov lepe moke ter testo |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kteri se ena pest dobro stolčene hrastove skorje, ali drobno stolčenih šišk ali skipkov (konopra) skoz eno uro kuha. XVI. Poglavje |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | usemi en malu: Gachet al Schoſgärbenblühe, inu en malu besgoveh ſtolzheneh jagot s'jeſeham smozhene v'eno lepo ruto, inu to |
Kuharske Bukve (1799): | goveje shupe, en kosarz vina, eno shlizo jęſiha, lemonoviga lupa, ſtolzheneh nagelshbiz inu zukra; deni v' koso kuhat inu sraven en |
Kuharske Bukve (1799): | vodi, oſoIi, perdaj enmalo ſroviga maſla, zhebúla, lorber pęrja, ſtolzheneh nagelshbiz inu muſkat zvęta. Kader je ſkoraj kuhano; naręshi poſębej |
Kuharske Bukve (1799): | deni sraven ſvinſke mushgane, enmalo sręsaniga lupa od lemôn, ſtolzheneh nagelſhbiz, diſhave, inu ſolí. Klobaſe nadęlaj v' ſvinſke zhęva, obęſi |
Kuharske Bukve (1799): | vręlim mlęki, puſti ohladiti, potle dobro męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov, vſe |
Kuharske Bukve (1799): | rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prestice naredi, na pleh položi, z jajci pomaži, z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci. |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | končke iz njega naredi, ž jajci pomaži in z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci. Prepečenki (biškoti |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſe bele koreninize najdejo, lete s' oiſtremi klęſhami odshipli, s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane ta bolézhi kraj |
Kuharske Bukve (1799): | koſze, perſtavi ga v' kosi s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako mozhno s zeglavo moko potroſi (to je s drobno ſtolzhenim zeglam,) de ſo tla rudezhe. Tako tudi ſtori po preſajenim |
Kuharske Bukve (1799): | ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra |
Kemija (1869): | sostavljena iz železnega okisca in kromovega okisa, FeO.Cr2O3. Žarimo li stolčeno rudo s kalijem, napravi se kromova kislina, CrO3, ki se |
Kuharske Bukve (1799): | ſroviga maſla v' koso na sherjavzo, kader je topleno, deni ſtolzheno selenje s' ſokam vred notri, pertręſi moke. smęſhaj, puſti de |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sterdi. Rujava močna župa. Zreži goveje meso na tanke koleščike, stolci jih, pomaži pocinjeno kozo dobro s putram, povaljaj mesne kose |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | stolci in zmešaj. Kedar o gnojenju koz prasiča driska napade, stolci želoda v moka in dajaj dve žlici te moke prasiču |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 4 lote žvepla in 8 lotov brinjevih jagod. Dobro jih stolci in zmešaj. Kedar o gnojenju koz prasiča driska napade, stolci |
Kuharske Bukve (1799): | drobnaka; daj na miso k' męſu. 49. Gorka selena polivka. Stolzi peterſhila inu krebulze v' ſtopu ali moshnarju, de ſok da |
Kuharske Bukve (1799): | 176. Víſhnova sholza. Odberi ſrove viſhne od koſhíz, ſtolzi v' rozhni ſtôpi, sraven v' męſ tolzi tudi tri zęle |
Kratkozhasne uganke (1788): | pak bolehna, tok gobe posushi, ter njeh v' en prah ſtovzhi. |
Kratkozhasne uganke (1788): | tebi polube, inu bosh videl, de bosh bradovize pregnal. Ali: ſtovzhi eno zhebulovo glavo, is ſoljo v' red v' eno męshto |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | pa 8 lotov; vse to naj se skupej v štupo stolče, in ta štupa, kakor je gori rečeno bilo, po žlici |
Rudninoslovje (1867): | kositar ali čistec, kamenje s kositarjevo rudo se na prvo stolče, potem izpere (prazno kamenje voda od naša, a težka ruda |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gobe (samo strupenih ne), jih posušé, ter jih v štupo stolčejo, ktero potem skozi celo leto v piskru na kakim suhim |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | popred stolče ali zmelje, kakor mnoga sol v vôdi : takó stolčejo zlato rudo , in jo dôbro mešajo z živim srebram, dokler |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poterdili : Dobro poſuſhene koreninize od metlike (Beifuss) ſe v ſhtupo ſtolzhejo in po pol lota dvakrat na dan praſzu podajo;— tudi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo poprej, ko ſe mnogi shivini poklaja, kakor v moko ſtolzhejo ali smelejo, in potem s klajo ali futram vſake rabe |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mleko od kake krave višnjevo, se mora ena žlica kuma stolči in štupa v pol maselca vode djati, in kravi v |
Kemija (1869): | C. Antimon je ena najkrhkejih kovin, kajti se dá lahka stolči v prah. Bel je, na prelomu drobnozrnast, na zraku se |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mladina z učitelji in mestnjani, pri mestnih vratih gospodje duhovniki stolne cerkve. — (Konec sledí. ) V spomín Porcjunkule. Porcjunkula je latinsko imé |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz Ljubljane v Salcburg spremili. Bili so slej korar viši stolne cerkve, in viši ogleda šol Salcburžke viši škofije. V leti |
Blagomir puščavnik (1853): | pri Blagomirovem domu zberejo. Milko je veliko drazih reči iz stolnega mesta sebo prinesel in jih med nar zvestejše znance posebno |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zakonskih (ženitbinih) zadevah, in sicer za predsednika te sodnije gosp. stolnega prošta dr. S. Ladinik-a, — za svetovavce: sledeče štiri korarje: gosp. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po želji c. k. teržaškega deželsk. poglavarstva gosp. Peter Aleš, stolni dekan v Terstu in okrožni šolski ogleda. * Pred nekoliko leti |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Taurii In Kaukazii precveta mila pomlad, ko še sneg pokriva stolno mesto in sedlon v Koli si izpod leda puka pičel |
Roza Jelodvorska (1855): | grad, J e l o d v o r. Mnogo stoletij potim, ko je že večidel razrušen bil, so napol razkopani |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | véku. Korošce so spreobernili Talijanski misionarji okoli osmiga, ali devetiga stolétja. Skoraj ravno v tem času so dali se kerstiti Slovani |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 148400 gold. naredil. Družtva zoper terpinčenje žival. Omikani ljudje našiga stoletja so jeli zmirej bolj spoznavati, de ni samó greh, živali |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ki je po vojskah, ktere je v pervih letih tega stoletja po svetu vžgal, vsakimu dobro znan. Najstarši zmed štirih bratov |
Kemija (1869): | tinta sploh znana in je gotovo ena najimenitniših potreb sedanjega stoletja. Tinto napraviš, ako 6 lotov stolčenih šišek in 2 lota |
Fizika (1869): | lastnosti se igla magnetnica rabi kakor kompas od začetka 14. stoletja, ker se s tem enotérim orodjem morejo določiti strane sveta |
Stelja in gnoj (1875): | počasi daje, in do čistega je pač v teku enega stoletja ne izpusti. Peščevina ne dá rada naravnost svoje tečnosti iz |
Botanika (1875): | je bilo to lubje prvikrat v Evropo proti koncu 17. stoletja, in navagovali so ga od začetka zavolj velike redkosti skorej |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | I. Nadzorovanje otrok, angeljsko opravilo. V začetku preteklega stoletja živela sta sicer na starinskem, a veličastnem gradu grof Friderik |
Gozdovnik (1898): | tukaj ta otrok, ki mi jemlje dedovino, ki so je stoletja množila, ki bi me storila najbogatejšega človeka v vsi kraljevini |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ozheta tako delati vidil! Shaloſtna smota naſhiga prebriſaniga, uſmiljenja polniga ſtoletja ! — Prijatel! kteri le eno iſkro ljubesni do zhbeliz imaſh, — in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hraſt, ki je pa ſhe tako mozhán , de ſhe lahko ſtoletja preſtoji , zhe ga kaka neſrezha ne sadéne. Viſok je 63 |
Deborah (1883): | v tej deželi, katera je v razumu, v prosveti za stoletje pred vsemi druzimi in uže pred sto leti jude iztirala |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | res, Pa lastni trud svoje storí še vmes. Pred pol stoletjem Slovencu že pel Je pesnik, ki vès je za narod |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de bi bili zamogli od tega prepričati se. V poslednjih stoletjih so se pa vsi učeni te resnice takó popolnama prepričali |
Botanika (1875): | Amerike, kjer skorej nikdar ne dežuje. Tam so v pretečenih stoletjih morske ptice nakupičile toliko tičjeka, da leži na nekterih mestih |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in v sedanjim, to je, v devetnajstim stoletji je pa 260 milijonov kristjanov na svetu. Proglas zastran noviga |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | vojsko Oglejskih patriarhov s svojimi podložniki v 14. in 15. stoletji prebiral. P. H. Družtvo sv. Mohora. 26. novembra se je |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | tajiti, da je bila sveta vera drugi pot v osmem stoletji v južnih slovenskih krajih po Oglejskih patriarhih zopet uterjena, takrat |
Astronomija (1869): | tako zeló otemnjena, da je ne moremo videti. V 19. stoletji pričakujemo še sledečih solnčnih mrkov, ki bode v naših krajih |
Kemija (1869): | za močilo in čistilo, je bila znana že v 17. stoletji ter se je po Glauber-ji? ki jo je prvi naredil |
Astronomija (1869): | se je precej v vseh katoliških deželah vpeljal, v 18. stoletji so ga tudi protestanti sprejeli. Le na Ruskem so Julijev |
Astronomija (1869): | itd. solnca, Merkurija, in druzih premičnic. Merkurij bode v tem stoletji prehodil solnce še l. 1878. dne 6. maja, 1. 1881 |
Zoologija (1875): | svilni prelec (Bombyx mori), pod. 189, katerega je v šestem stoletji cesar Justnijan iz njegove prvotne domovine, iz Kine, vvel na |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | sedeže ob kaspiškem morji, podvrglo si je pa v 14. stoletji pod vodstvom Osmana severo-zahodni del Male Azije. Njegov naslednik si |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veliko novih vinogradov in clo novih vinogoric je v tem stoletju na Slovenskem zasajenih, kterih nekdaj ni bilo, ampak tudi ravnanje |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Dopis iz Gorice. Goriške modroslovne šole so s 3 novimi stolicami obogatene. Na prošnjo tukajšne kmetijske družbe so namreč Cesar privolili |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj je noviga? (Kmetiza zhveterzhke porodi). Na Ogerſkim v Tolnajſki ſtolizi je kmetiza v tergu Bata 4 ſantizhke porodila. Mati in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | léto je rodovitno — otrók. ) Ne ſamo na Ogerſkim v Tolnájſki ſtolizi (kakor ſe je v teh novizah bralo) je kmetiza zhvetérzhke |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tako le ſprizhali: Ta krivoperſeshnik is vaſi K. v Komorenſki ſtolnizi domá, je, ko goſpodar vaſhke kerzhme od kerzhmarize I. I. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şínu nekiga uboshniga kmetovavza is K. v K omórenſki ſtolnizi, ki je bil od rójſtva ſlép, je imela pred iſ-hodam |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pesdirje in predivo na vinto in na ſhtekelj nabirati, kar ſtolovi plòh brani. Pod ſtolovim plòham je pa trushiza narejena, v |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vinto in na ſhtekelj nabirati, kar ſtolovi plòh brani. Pod ſtolovim plòham je pa trushiza narejena, v kteri ſe prasne in |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Ema je vsako uro gotovo desetkrat stopila na visoki grajski stolp, da bi se sama prepričala, jeli pride kak sel s |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | bile strašno dolge. Ko je Ema proti večeru zopet s stolpa gledala v daljavo, zapazi na cesti voz, obdan s konjiki |
Genovefa (1841): | hlapzi) zhes gromezhi moſt pod gradam, sapraſhé. Genovefa je is ſtolpa (turna) sa vlakam tak dolgo sa njim gledala, |
Roza Jelodvorska (1855): | potim, ko je že večidel razrušen bil, so napol razkopani stolpi in z mahom prepreženo zidovje, pesebno ko so od zahajočiga |
Blagomir puščavnik (1853): | večanje ponočnih ticev, ktere je ogenj iz njih kotičev grajskih stolpov pregnal, se glasi; spodaj na planjavi je divji trop černih |
Fizika (1869): | zato se moramo v hudej uri ogibati vzvišenih predmetov, kakor stolpov, dreves, visokih dimnikov, itd. Resnično prav nevarna so posamezno stoječa |
Fizika (1869): | kakor da bi se videla vrsta stvari, kakor dreves, hribov, stolpov, itd., v vodi ali v morji. Posebno mnogokrat se zavolj |
Ferdinand (1884): | njim govoriti. « Brzih korakov hiti po dolgem, temnem hodišči proti stolpu, kjer je imel svojo pisarno. Tu sem se je tudi |
Oče naš (1885): | skrbi, kako bo Pavle njegov sklep sprejel, je šel proti stolpu, kjer je Baldomer ravno večerjo na mizo nosil. Samo gospod |
Genovefa (1841): | ubósih jetnikov mémo njega iti. In nar sdolej v tém ſtolpu je sdaj ôna ſarna saperta bila! Njena jézha je bila |
Genovefa (1841): | kakor v reſnizi nepoſhténa biti. Raj zhem najsdolej v tém ſtolpu ſkopernéti, kakor ſe s hudobijo na kraljevi ſédesh povsdigniti. ” V |
Mineralogija in geognozija (1871): | Taki šestostrani stebri se prav lepo vidijo pri basaltu; pri Stolpih (Stolpen) v Saksonskem in pri Unkel poleg Rena so nektere |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je na stermi skali dvigala se mala kapelica s špičastim stolpkom in le po stopnicah, v skalo usekanih, moglo se je |
Mineralogija in geognozija (1871): | šestostrani stebri se prav lepo vidijo pri basaltu; pri Stolpih (Stolpen) v Saksonskem in pri Unkel poleg Rena so nektere 30 |
Kuharske Bukve (1799): | męſu. 49. Gorka selena polivka. Stolzi peterſhila inu krebulze v' ſtopu ali moshnarju, de ſok da; deni ſroviga maſla v' koso |
Kuharske Bukve (1799): | Víſhnova sholza. Odberi ſrove viſhne od koſhíz, ſtolzi v' rozhni ſtôpi, sraven v' męſ tolzi tudi tri zęle nagelshbize, inu enmalo |
Kuharske Bukve (1799): | kuhaniga deni na ſklędo hladít, potle ga tolzi v' rozhni ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | mu je po ušesih milo vpitje Rozvite, ko se je stopaj pod njo premikati jel, in šterbonk, ki se je slišal |
Gozdovnik (1898): | skoči na tla, ter še enkrat preiskuje pogled. Gre nekaj stopajev nazaj, obrne se, zmeraj bistro po tleh gledajoč, malo na |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Pri kraju vode je bil lesén stopáj, na kterem so jirhar in njegovi pomagači kože spirali in |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | gristi in ščipati. Stala mu je pred očmi deklica na stopaju, ki je vodo zajemala z lepo belim škafom, bučalo mu |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | bolj k hiši potegnjen in z vervjo privézan. Na tim stopaju je stala Rozvitka in se ravno pripognila vodo zajeti. Kar |
Astronomija (1869): | premiku ravno nasprotna. Če tako nadaljujemo svojo pot okrog solnca, stopa ono sčasoma iz enega |
Botanika (1875): | mehurjem ali s kavčukom. Iz zareze vinske rozge stopajoča voda stopa zdaj v cevi do velike visokosti od 30 do 40 |
Botanika (1875): | prvi mah ne moremo misliti, kako bi bilo mogoče, da stopa kapljina od zunaj v rastlino, in v tej iz stanice |
Botanika (1875): | ki pride z rastlino od zunaj v dotik. Nekoliko poslednje stopa tedaj v najbližje stanice, iz teh v sledeče in pride |
Lohengrin (1898): | privedši Elzo h kralju in izročivši jo njegovi milosti slovesno stopa na sredo kroga). Zdaj čuj i ljud i plemstvo moj |
Gozdovnik (1898): | tako težka, da se laso pretrga pod dvojno težo? Zamišljen stopa dalje. Moral je najti sredstvo, da ta zaklad vzdigne, in |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hodi naj s teboj; Na levo, desno ne poglej In stopaj z njima zvest naprej. In kdar se leto jeseni, Se |
Botanika (1875): | le počasi na zrna cvetnega prahu, se pa vidi, da stopajo iz njih le ozke cevi, tako imenovani pelodovi mešički (pod. |
Občno vzgojeslovje (1887): | apercipujejo. Kadar premišljamo, takrat se vrši apercepcija takó, da si stopajo navadno starejše predstave nasproti. Tudi pri memorovanji deluje apercepcija. Od |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sazhneta nad njoj veſeljovali. Ozhetu pa le ſolse v' ozhi ſtopajo. „Kaj nam potiza pomaga, pravijo, ker dnarjov vender nimamo, sa |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jelſhovje, jagnjeda ali topole naſaditi. 9. Kjer vodé is vodotokov ſtopajo, in polje odvezh popluvejo, ſe jim mora sajesiti. Sa odtok |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil z drevjem obsajen pa Adonu posvečen. Veselih korakov je stopal sredi svojih morivcev in za njimi je šla vsa četa |
Gozdovnik (1898): | najbolje storiti s piramide dolu, da-si nevarnost, v ktero je stopal, nikakor ni bila majhina, pa je hitel v jarek, iz |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | je Černiverh, kamor ste se napotili. ” In težkega serca je stopala s Karolom po ozki stezi navzdol. Stari Tirolec, verli možak |
Tiun - Lin (1891): | le brž naprej! « Prime me za rokó in urno sva stopala po mostovži, kjer so vsi zmešano tekali sem in tjà |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vojaki našli belokožce in se maščevali. Oče in sin sta stopala z glasno utripajočim srcem dalje; bližnja ura jima je imela |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | popravi, kar je mogoče. II. Pod zemljo. Dolgo so že stopali Dijogen s sinovoma pa ptujci vred po podzemeljskem mostovžu s |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | za njim Tone, in Lužar je zadnji sledil. Molčé so stopali po temnem hodniku. Tonetu je bilo temno pri sercu, in |
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | ker bi bilo nevarno pripuščati, da bi toki velike napetosti stopali v hiše, kjer so za delovršbo namenjeni motorji in svetilnice |
Gozdovnik (1898): | tala v zagradbi, ki je zlatoiske tako uvenil, da so stopali na kola in vozove, da bi tako bolje videli memo |
Lohengrin (1898): | sód. Zató sem smel, Bog, moj gospód! Jaz v veri stopam pred tvoj sód! Zdaj čast mi brani, o Gospod! Jaz |
Blagomir puščavnik (1853): | Milko tu leskovo palčico v bližnjem germu, in potem urno stopata proti bližnjemu gojzdu. Do gojzda pridši, se še v zadnjič |
Gozdovnik (1898): | bil Tiburcio tako vznemirjen, ali pa je bil drugi vzrok; stopati so mu jele take slike pred oči, ki so mu |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čisto obnorélo, je pa vunder močno odgnalo, in zima 15 stopinj bi lahko vse te debele popke pobríla; kje se bojo |
Robinson mlajši (1849): | je gotovo osemdeset pak vsej tude sto kročajev — korakov — krokov stopinj biti mogel. Ino k temu nesta imela nikákšega železnega orôda |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Pa komej so bili dvajset stopínj od kraja, ko so vojaki že na brégi. Koj začnejo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zima; v nekterih krajih so imeli že 22 do 25 stopinj mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako |
Mlinar in njegova hči (1867): | sicer mogel le en dan živeti? Micka (spet stopi nekoliko stopinj proti Janku). Izroči gospodu svoje poti in upaj nanj — on |
Rudninoslovje (1867): | pa cd se okoli tega središča premiče za 180 stopinj. Ako hočemo omeriti kak rob, obkračimo ga s krakoma ae |
Astronomija (1869): | 43 stopinj. Znamenja ekliptičnih sozvezdij so pa natanko po 30 stopinj vsaksebi postavljena. |
Astronomija (1869): | 20 stopinj dolgo, sozvezdje rib se pa razprostira čez 43 stopinj. Znamenja ekliptičnih sozvezdij so pa natanko po 30 stopinj vsaksebi |
Astronomija (1869): | dvanajst enakih delov, kajti sozvezdje tehtnice je n. pr. 20 stopinj dolgo, sozvezdje rib se pa razprostira čez 43 stopinj. Znamenja |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojih apoſteljnov per tihi nozhi ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj od oljſke gore, obſtane, ozhí v' nebo oberne, ino sazhne |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zhbele per takim delu, ako je hujſhi mras, ko pet ſtopinj *), ſe ne morejo na drugi ſat preſeliti. Zhe ſo torej |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | da se ž njimi usporediti moremo. Pa ta je imenitna stopinja, zató kér je perva in kér se druga in tretja |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in tako dalje še storiti ne more brez perve. Perva stopinja je teška , začetek je povsod težek; kér pa smo se |
Mlinar in njegova hči (1867): | Kakor sem že rekel, pridejo sparoma, tiho, da se nobena stopinja ne sliši; vsi bledi kakor smrt, fantje z belimi šopki |
Astronomija (1869): | sekunde. Kakor smo že v vvodu opomnili, deli se vsaka stopinja na 60 minut in vsaka minuta na 60 sekund. |
Kemija (1869): | prevrže se v ocetno kislino, C4H4O4. Aldehid je toraj posredovalna stopinja, kjerkoli kakova vinskocvetna tekočina prehaja v ocetno kislino. Razgreješ li |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5400 zemljep. milj v obsegu; kakó dolga je 1 ekvatorjeva stopinja? 71. Kranjska ima 100 Mm2 površine in 481243 prebivalcev; koliko |
Občno vzgojeslovje (1887): | pripravlja nravstveni vzgoji pot, priučevaje gojenca nravom, kateri so „prva stopinja nravstvenosti“. Oprostivši svojo voljo oblasti čutnih nagonov in podredivši isto |
Občno vzgojeslovje (1887): | misleč duh in možnost, da umno izvršuje vsa dejanja. Najvišja stopinja človeškega razvitka je torej stanje nravstvene svobode. Konečni smoter vsake |
Občno vzgojeslovje (1887): | ono tvarino, katero mu podaja pouk, zato se more ta stopinja razvitka prav prilično imenovati doba učenja ali šolski čas. Začenja |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | gregum. Poſtopynah te shvíne, po ſtopynah naſhih meſenih shel, po ſtopynah tiga sapeliviga ſveita, po ſtopynah teh ſkushnàu tiga peklenskiga ſourashnika |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſmo ſe podali poſt vſtigia gregum. Poſtopynah te shvíne, po ſtopynah naſhih meſenih shel, po ſtopynah tiga sapeliviga ſveita, po ſtopynah |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſtopynah naſhih meſenih shel, po ſtopynah tiga sapeliviga ſveita, po ſtopynah teh ſkushnàu tiga peklenskiga ſourashnika, inu ſe niſmo sbali tebe |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ali tiſte eno krivizhno veſt mozhnu sadenejo. Stoi na tvojih ſtopynah Pilate, inu na hodi prozh! tebi nar vezh am grede |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa ludy pisal, ter sem skerbella, de be nekol moje stopine is taiſte naſtopile. Pred premishïuvanjam sem jeſt uſſellej poprej v' |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | serzovidnu s'tvohjem bratam okroh, inu nastopej is njim v'stopine teh lèſha. Nahodi ſa tem svejtam katire je ſhe navajen |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsmili se zhries mene inv odpvſti mene vse moje nazhiſte stopine noi bodi mene gnadlov inv vsmilan Amen. Ozha zhesh. TV |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Krono nes inv vsolei noi noter vte pra S. S. Stopine nasha Ivbiga Go- |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pralita biva jas prosm skves vse terde stopine noi kervave kaple nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa, da jas sobena |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | svojemi brati Slovenci more po pravici ponositi, kedar se složne stopinje spomni, ktero so s tem v svojemu izobraževanji storili. To |
Fizika (1869): | lediščem imenujejo se stopinje toplote in zaznamovajo se sè znamenjem + ; stopinje pod lediščem imenujejo se pa stopinje mraza, in zaznamovajo se |
Fizika (1869): | točkama na več med sabo enakih delov, ki se imenujejo stopinje ali gradi. Ta razdelitev razširi se tudi nad vrelišče in |
Fizika (1869): | nad vrelišče in pod ledišče. Stopinje nad lediščem imenujejo se stopinje toplote in zaznamovajo se sè znamenjem + ; stopinje pod lediščem imenujejo |
Fizika (1869): | zaznamovajo se sè znamenjem + ; stopinje pod lediščem imenujejo se pa stopinje mraza, in zaznamovajo se sè znamenjem —. Pod. 126. 131 Največ |
Fizika (1869): | Ta razdelitev razširi se tudi nad vrelišče in pod ledišče. Stopinje nad lediščem imenujejo se stopinje toplote in zaznamovajo se sè |
Kemija (1869): | sem ter tam jake osnovne lastnosti. Nekteri kovinski žvepleci više stopinje se pa obnašajo kakor kisline, ter se z žvepleci niže |
Botanika (1875): | krajih toliko, da solnce zatemné in da človeku ni mogoče stopinje narediti, da ne bi se v gnjezdo zadel. V novejih |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi v nji ne bil, ako ſim vanjo priſhal; na ſtopinje ſim smeril globozhino in viſokoſt, ſhirjavo in dolgoſt vſih krajev |
Abecedika ali Plateltof (1789): | potlej kashe druge nesnane; in tako pridejo od ſtopne do ſtopne v' kratkim dalezh. Máterina beſéda je otroku narbol snana; perva |
Abecedika ali Plateltof (1789): | tih jim potlej kashe druge nesnane; in tako pridejo od ſtopne do ſtopne v' kratkim dalezh. Máterina beſéda je otroku narbol |
Sacrum promptuarium (1695): | temu shlushi, inu koshe noſsi, ali leta karsnar sa vſako stopino ga s' palzo pò reprah ogladi, taku de kadar je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Mogolskem gospodstvu; sicer bi Rusija bila mogla stopiti na vikšo stopinjo v evropejski izobraženosti, ker je zgodaj prišla v dotiko s |
Kemija (1869): | kovinami vežejo v več razmerah, ravno tako kakor kislec. Višo stopinjo imenujemo klorec (Chlorid), nižo pa klorovec (Chlorür), ravno tako tudi |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | najdejo vsred poti, čeravno ni bilo zjutraj več ko pet stopinc mraza, zmerznenjiga. Sledilo se je po poti v snegu, de |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpó po nozhi, poſtavim , trebuh boly, inu sgonzhek sapoje , tri ſtopinze ſtriſh — ferk! — inu noter boſh. Kader Goſpod mene ozhe, inu |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | pod paz-ho prime, de bi jo preč peljal. Storí dvé stopínjici proti vratam, se začne tresti, se zaberne z razprostertimi rokami |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Naš prijazni sosed Radislav, ki tudi rad bere naše Novice, stopi v jispo rekoč: Dobro jutro, gospod! Jez. Bog daj, ljubi |
Divica Orleanska (1848): | solz! (Ko se ji bližati hoče, ona naglo pred njega stopi. ) Sedmi nastop. Jovana. Montgomerí. Jovana. Britanka ti je mati! Umri |
Zlata Vas (1850): | poslednjikrat udari, se na naglama vrata odprejo. Oficir v hišo stopi, lepo napravljen z visokim peram na klobuku in z dolgo |
Blagomir puščavnik (1853): | In ko zdaj Blagomir s palico v roki med žalostne stopi, in jim molče roko poda, se vse na glas joka |
Roza Jelodvorska (1855): | govorice, in žalostni eden druziga pogledujejo. Strašimirova gospa zdaj bliže stopi, ter pravi s pohlevnim glasom: »Še le pred enim tednom |
Viljem Tell (1862): | V nevarnosti je kaka ladija, K molitvi opominja zvon ljudí. (Stopi više. ) Ribič. Gorjé vozilu, ki se ziblje zdaj V prestrašnej |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | še nihče ni vidil. Ko knez v njegovo prošnjo privoli, stopi igrač s polno skledico mehkega graha v sobo. Od daleč |
Zeleni listi (1896): | Ni mu bilo znano, kaj mu je mati pripravila. Vesel stopi torej v sobo, vrže svojo šolsko torbico v kot ter |
Gozdovnik (1898): | skozi vejevje. Toda v tem hipu ustane Tiburcio in tiho stopi za nju. Ni ju hotel umoriti, dasi sta smrt že |
Kratkozhasne uganke (1788): | hishne prag reſtegni. Rezhi, de un na en konz ſhakla ſtope, na katirega oſshe: inu, ke ſtojy, ſtopi ti na ta |
Kratkozhasne uganke (1788): | III. Naréditi, de v' enemu povęſnemu glaſhu voda gori naqvishku ſtôpe. Uſami eno kupezo, ali pyvne glash, ter obernenega v' desni |
Sacrum promptuarium (1695): | veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter na vus glaſs saupije: Hic nobis de concordia præcipit |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hudobni. Umakniti ſe hozhe Bogu, dobi ajdovſko barko, plazha vosnino, ſtopi va-njo, ino jo miſli potegniti po morji. Pa kdo more |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tedaj odjenjal, ino ga je v' Jordanu kerſtil. Po kerſtu ſtopi Jesuſ is reke ino moli. Ino glej, nebeſa ſe odpró |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſi preſtraſheni na ſvoj obras popadali, ino ga molili. Jesuſ ſtopi potlej k' njim, jih prime, ino rezhe: „Vſtanite, nikár ſe |
Genovefa (1841): | neſrézha! Oh, dôbra grôfinja! Oh sanikerni Golo! ” Grôf s kônja ſtópi, vſe prijasno posdravi, jim roko podá in vſe ispraſhuje, kaj |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa toliko vùn moli, de ſe lahko s nogo na-nj ſtopi in goni. Na preſelzi pa ſedí prediza, kakor per zheſkim |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pade, ſe mu ſhipa ubije, ali pa kdo ponavedama na-nj ſtopi in ga ſtáre. Kader prediza v ſaboto vezher neha preſti |
Valenštajn (1866): | za roki; drugi storé takisto, i vsi, kteri so govorili, stope v polkrog. ) Tovarši, vrzimo na konja brzdó, Naj srce oddáhne |
Kemija (1869): | nekoliko kremenice, gline in apna, ki se pri tej vročini stopé v temno steklo, tako imenovano žlindro. Ta žlindra se z |
Fizika (1869): | pri tistej toplini, ki je potrebna, da se ta telesa stopé ali stalé, in dodamo edino le to še, da se |
Mineralogija in geognozija (1871): | drugi še le v najviši vročini ali se celo ne stopé. To se naznanja z izreki: topi se prav lahko, — lahko |
Mineralogija in geognozija (1871): | Topivnost mineralov je jako različna. Nekteri, kakor nektere soli, se stopé že pri mali gorkoti na plamenu, drugi še le v |
Mineralogija in geognozija (1871): | ter iz višin prinesši jih puste na planjavi, ko se stope in zginejo ali se potegnejo nazaj. Tako se lahko pokažejo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sme le do konca tekočiga leta v mladenšnici ostati. Sicer stopijo izrejenci, kteri ostanejo per duhovskim poklici, iz mladenšnice še le |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kraji pot je, de z gorjačo po rakolnačarsko pred duri stopijo in od vas premožnih, poštenih kmetov potirjajo, česar jim je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | večemu do konca februarja (svečana) tistega leta dajati, v kterem stopijo v pervo versto starosti, ki je za vojaščino določena, — tistim |
Viljem Tell (1862): | oče! Tell (zunaj). Domá sem zopet. — Kje so naša mati? (Stopijo v vežo. ) Valter. Na pragu tu stoji, ne more dalje |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ki bakljá v sapi, ktera piše skoz sobo. Tuji ljudje stopijo v sobo, položé pokrov na trugo, pritrdijo žeblje in kladvovi |
Ferdinand (1884): | dé to očetu! « Peter je postal tako žalosten, da mu stopijo solze v oči. |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bilo ſto rajniſhov slata sapezhatenih. Saverſhki goſpód k' piſarni misi ſtopijo, ino s kratkim piſanjam poterdijo, de ſo liſt gotovo prijeli |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ni hvaliti, Kar na svetu jih živi. Kdor pa derzno stopil h košu Pa nabral si je blaga, Vsak si dobro |
Viljem Tell (1862): | Kogá tu vidim? Vernerja? Za Boga! Predrag, ljub gost! — Ni stopil v hišo mojo Še bolji mož. Bog sprimi vas! Zakaj |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | volje in ko bi mu bil Korvin prej pred oči stopil, kdo vé, kako bi bilo za njegovo glavo. Posebno ga |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Tibero verže; ali nek oficir v plašč zavit je bliže stopil, služabniku pomignil in mu skrivé mošnjico denarjev v roko stisnil |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | mislil, da se deček boji bervi; saj še sam ni stopil rad nánjo, zatoraj je djal onemu laški: „Stavim. , da deček |
Deborah (1883): | O ne! ti nisi jezen. V blisku, v gromu Ti stopil si na sveto goro Sinaj K izvoljenej nevesti izraelskej. (Tresk |
Ferdinand (1884): | nikakor ne, moram ga pogledati! « Šel je s Petrom ter stopil k bolnikovej postelji. Ferdinanda je jako oslabila žalost, katero je |
Zlatorog (1886): | lovcu, živo bolj mu Cvel obràz je, ko iz sobe Stopil zopet je s krčmárko Boder, srečen, prerojèn! Jerica pa, ljubo |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | v mesto. Komaj je odplul namestnikov čoln od „morske lilije“, stopil je že ladijin poveljnik k maorskima poglavarjema in ju vprašal |
Biblia (1584): | vodo. Inu on je rekàl: Pojdi ſem. Inu Petrus je ſtopil is Zholna, inu je ſhàl vèrhu vodé, de bi k' |
Biblia (1584): | veliku Folka vkup sbralu, taku, de je on v'zholn ſtopil, inu je ſedil, inu vus Folk je ſtal pèr kraju |
Biblia (1584): | kadar je on bil ta folk od ſebe puſtil, je ſtopil v'en Zholn, inu je priſhàl v'te kraje Magdala |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vkùp sbralu veliku mnóshiz, takú de je on v' zhóln ſtópil, inu ſędèl, inu vſa mnóshiza je ſtala na bręgu: 3. |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | shęn, inu otrók. 39. Inu Kadar je mnóshizo ispuſtil, je ſtópil v' en zhólnizh, inu je priſhàl v' kraje Magedan. |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak je djal: Pridi. Inu Pętèr je is zhólnizha vùn ſtópil, inu je ſhàl vèrh vode, de bi k' Jęsuſu priſhàl |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | priti, pa ne bodo mogli. “ Nékedaj je Peter k' Jesuſu ſtopil, ino mu rekel: „Goſpod! kolikokrat moram bratu odpuſtiti, kteri me |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ni bilo sraven v' duhu, ko je mosh is vosa ſtopil, ino ti priſhel naproti? Je bilo sdaj zhaſ ſrebro in |
Genovefa (1841): | je mósh, ki vam bo dalje povédal. ” Volk je nótri ſtopil in rékel: „Ona shiví! Gotovo je tako. S témi ſvôjimi |
Branja, inu evangeliumi (1777): | bli vonkej ſtopili, inu ſo mreshe pralli. On pak je ſtopuv v'tehiſteh zhovnov enega, katiri je Shimnov bil, ter je |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | tako slab, gotovo pohujšala, ako bi zdaj naglo k njemu stopila, in njegovo serce bi mu preveč obtežila. Nekoliko vtolažena gré |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kar jo zdrami sužnja, ki je z lučjo v sobo stopila. Bila je zamorka Afra, in je prišla za jed napravljat |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | zmirom v velicih skerbeh. Ema je vsako uro gotovo desetkrat stopila na visoki grajski stolp, da bi se sama prepričala, jeli |
Tiun - Lin (1891): | sabo, kajti že so gorele stopnice. Bil je strašen prizor. Stopila sva skozi vrata, ki pa niso peljala na vrt. Pred |
Biblia (1584): | letukaj je vezh kakòr Ionas. Krajliza od Puldne bo gori ſtopila na Sodni dan, s'leto shlahto, inu jo bo ferdamala |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | malovęrni, sakaj ſi zviblal? 32. Inu kadar ſta v' zhóln ſtopila, je vęjtèr potihinil. 33. Ty pak, katęri ſo bily v' |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na Ogerskim so device, od mestniga duhovna spodbujene, v družbo stopile, de ne bo nobena zmed njih možkiga vzela, kteri pijančuje |
Zeleni listi (1896): | so bili ganjeni radi hvaležnosti ubogih sirot, vsem trem so stopile solze v oči. »Oh, ti pridni otroci! « vsklikne Ljuboslavina mati |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in ženske, de boste ukaželni in dobrovoljni v kmetijsko šolo stopíli, ktera se bo v prihodnjim listu začela. (Dalje sledí. ) Za |
Zlata Vas (1850): | storiti; ko bi danes v to, jutro v uno hišo stopili in vidili napčnosti, ki se tu zavoljo nespameti, revšine ali |
Valenštajn (1866): | Na Fridolančevo besedo samó, Na véro njegovo med kónjike smo stopili; Da mi ne maramo zanj takó, Za Ferdinanda nas bi |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Emo zagledal, razjahal je konja, Vida in Dragica pa ste stopili z voza. Priserčno so se pozdravili, in kdo popiše besede |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | nadaljevali pot. Čez pet minut so dospeli v dolino in stopili previdno iz gozda. |
Biblia (1584): | je tudi Lulka pèrkasala. Natu ſo Hlapci k'hiſhnimu Goſpodarju ſtopili, inu ſo djali: Goſpud, néſi li ti dobru Séme ſejal |
Biblia (1584): | inu je domou priſhàl. Inu njegovi Iogri ſok'njemu ſtopili inu ſo djali: Isloshi nam to prigliho, od Lulke na |
Biblia (1584): | INu Iogri ſo k'njemu ſtopili, inu ſo djali: Sakaj ti k'nym govoriſh ſkusi priglihe |
Biblia (1584): | TEdaj ſo Fariseerji inu Sadduceerji k' njemu ſtopili, ty ſo ga ſkuſhali, inu ſo hotéli od njega iméti |
Biblia (1584): | on ny nej odguvoril ene beſsede. Tedaj ſo k'njemu ſtopili njegovi Iogri, ſo ga proſsili, inu djali: Puſti jo vſaj |
Biblia (1584): | je Iesus pèrmoral ſvoje Iogre, de ſo v'en Zholn ſtopili, inu ſe pred nym tje zhes pelali, dolker je on |
Biblia (1584): | inu try nozhy v'ſredi Semle. Nineviterſki Ludje bodo gori ſtopili na ſodni dan, s'leto shlahto, inu jo bodo ferdamali |
Biblia (1584): | njemu: ò ti maloverni, sakaj ſi zviblal? Inu ony ſo ſtopili v'zholn, inu Vejter je potihinil. Ty pak, kir ſo |
Genovefa (1841): | fanta, ktériga je na roki imel, saglédali. Vſi ſo blisô ſtopili in jih obdali. Vſi ſo pohlevno in molzhé okrog ſtali |
Zlata Vas (1848): | vsak dan želé; sedemnajst družín jih je bilo pervikrat skupej stopilo. Odsíhmal je mogla vsaka híša — ena za drugo — kadar jo |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Štajersko; v neki taberni za strežavnico alj kelnarco v službo stopim; čez pol leta pa jo zupet zapustiti moram, ker so |
Ultra! (1867): | se hotel tudi jaz vdeležiti. Oblečem torej to oblačilo, in stopim na ulice, kar me prime poštni sluga s naslednjo telegrafno |
Genovefa (1841): | in tvôje truplo ſe v grobu obrazha, kér na semljo ſtôpim, kté- |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | iskati uči, In željene ključe raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat serčni in svobodni, Kar Gospoda volja |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | brez truda Bi dobil od njega kaj? Bratje! berzo jo stopimo, Ino ropajmo moža, Le nikjer se ne mudimo, Da ne |
Astronomija (1869): | Zapustivši te daljave in čudovitne prikazni, stopimo zopet na zemljo, ter si oglejmo nektera telesa naše sostave |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s Petra v griču. Ostermiš na pervi pogled, ko noter stopiš, ker vidiš nekaj, kar na Krajnskim nikjer ne najdeš. Tu |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dodelí. — Primeril te bom slamnati bajti, ktero, če ti notri stópiš, v kraljevo poslopje spremeniš. — Primeril te bom milimu gospodarju, od |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po ušesih šegetaš, ali če jim na noge verh kopita stopiš, ne čutijo nič. Muhe jih pikajo, brez de bi se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zmešane; in v obče je bilo to kaj mučno gledati. Stopita v saden vert; tù je bilo naključje še le prav |
Gozdovnik (1898): | je moral nekaj prav važnega opazovati. « »Morava tja, da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj ležeta, stegneta glavi, pa |
Lohengrin (1898): | iz tal in udari z njim trikrat ob ščit Boritelja stopita v krog, nastavita ščit in potegneta meč Lohengrin prvi napade |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | njegov ozhe. ” Po jedi ſe kralj ino vuzhenik k' oknu vſtopita, ino nekoljko zhaſa ménita. Na to vkàshejo ſanta saklizati. Jurek |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó ſtorí : dva delovza potegneta verv po rosori, in ſe vſtopita na konzih njive, od rosora do rosora verv nategujeta in |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ti popręjſhni. Tonzhek, inu Jęrza pertezhéta, inu ſe v' verſto ſtopita. Kader je marſh dokonzhan, ſe sazhne Petje. Tiſtikrat dve punzhke |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | marſh dokonzhan, ſe sazhne Petje. Tiſtikrat dve punzhke is verſté ſtopita , kranzelz kje nejséta, inu ga Barona daſta. Nęshka grę sa |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | troſhtala. Nęshka. O Matizhek! Matizh. Nęshka ! Nęshka. ( Matizh. ( okoli Shusheka ſtopita. ) Lubesnivi ozha ! Shush. She nekej , lubi otrozi! — Jeſt bom po |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtavil! 31. Vezhérja in odhod is Egipta. Moseſ ino Aron ſtopita sdaj sadnjizh pred kralja, ino mu rezheta: „Tako pravi Goſpod |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Boshji zhudeshi. Moseſ ino Aron, po oſemdeſet lét ſtára ſivzhika, ſtópita pred kralja sdaj, ino mu napovéſta boshje povèlje. Rezheta mu |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bridkoſti ſerza med mnoshizoj dobro. Bersh ko v' ſamotno prebivavnizo ſtopita, ravnitel ſinu, ki je v' drugi ſtanizi zhakal, pomignejo, ino |
Genovefa (1841): | ſe s hropôtam odprejo in dva moshá v oklépih, notri ſtópita. Eden nju je gorézho baklo v rokah dershal in drugi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | žaltovo, se večkrat takó le popravi in zopet dobro naredi: Iztopíte ga še enkrat, potém ga pa po verhu posnejte, in |
Divica Orleanska (1848): | so vam sirove korenine. (Vihar potihne, vedrí in razjasni se. ) Stopíte not. Pri serčnih voglarjih sva. Voglar. Počitka, zdi se mi |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da bi jo obvezala okoli roke, kakor zavoljo lepšega? Pogledive! ” Stopite v stanico, kjer so sužnje spale. Starka nekoliko stika v |
Gozdovnik (1898): | nič več opraviti! « »Imamo pa tolikoveč mi z vami. Stopite bližej, velim poslednjikrat! Mislite li, da se šalim, morete takoj |
Gozdovnik (1898): | besnote nad nepričakovano iznenado. »Kaj hočete! « postavlja se Kučilo. »Vas. Stopite bližej! « »Z vami nimam nič več opraviti! « »Imamo pa toliko |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſeboj. Delaviz je vreden shivesha. Rezite, kedar v' kako hiſho ſtopite: Mir bodi tej hiſhi! Zhe je hiſha tega blagoſlova vredna |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | novize berete, vabite in nagovarjajte ſvoje ſoſede v pogorelſko drushbo ſtopite, in tako bo mnoshiza bratovſhnje ſ. Florjana od dne do |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z dovoljenjem staršev ali oskerbnika (irofa) vsaki čas iz mladenšnice stopiti, in drugi stan izvoliti; ako se pa očitno za kak |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | bil lahko, o Jezus! vender nisi hotel živ s križa stopiti, ampak si do smerti na njem ostal, de bi naše |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je vedno huje pripekalo, tako da so morali v hišo stopiti, ubraniti se njegovih perečih žarkov. Al kakošno borno mestice je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ladijostaje, kjer ste imele Nju Veličanstvi iz parobroda na suho stopiti, je bil napravljen 80 sežnjev v morje moleč most (Mollo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | posebno pa po Mogolskem gospodstvu; sicer bi Rusija bila mogla stopiti na vikšo stopinjo v evropejski izobraženosti, ker je zgodaj prišla |
Maria Stuart (1861): | Burleigh. Na kervavi oder Ne sme nobena ženska stopiti — Upitje njeno ino stokanje — Marija. Ne bode stokala! Porok sem |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čerkah. Ker mu je bilo pripuščeno vsak čas pred cesarja stopiti, šel je kar v dvorano in sporočil kakor navadno uradsko |
Ferdinand (1884): | strahú gledal smrti v oči, vendar sedaj ni imel poguma stopiti pred oči onemu dečku, katerega je sklenil umoriti. Ne hoté |
Ferdinand (1884): | takih bolečin, kakoršne trpim jaz! « reče jim, ko so hoteli stopiti k postelji ter jim brani z rokama. Ta otročja ljubezen |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ena ſkuſhnava napręj ſtoji — al ſi mo vupaſh pred uzhi ſtopit? al te tvoje ſerzę ne bode sapęlalu ? Miz. Oblubem de |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je rękel, inu kader bo sashvishgal , naglu s' luzhjo vùn ſtopit. Potler, je rękel, mi bo ſhe tri pomoranzhe dal. (Matizhka |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | obeniga tręba; jeſt snam ſam po kladuvo inu po klęſhe ſtopit. (ſtury, raven koker de bi otel jiti , inu ſupet nasaj |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Hæc facienda vetant connubia, facta retractant. Te rezhy v' sakon ſtopiti prepovędo, Ke je pak she sklenen: tok' ga tudi resderó |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ta rezh s' eniga zhloveka sheno, ni dobru v'sakon ſtopiti. On je nym djav: te beſſede namore uſſaki sapopaſti, ampak |
Branja, inu evangeliumi (1777): | napremoshni ſturjeni: inu eni ſo , katiri ſami nozhjo v' sakon ſtopiti sa nebeshkiga krayleſtva volo. Katiri more tu sapopaſti, ta sapopadi |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 22. Inu sdajzi je Jęsus pèrmóral ſvoje Jógre v' zholnizh ſtopiti, inu |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | priſhel, de bi ga kerſtil. Ko hozhe Jesuſ v' réko ſtopiti, mu Janes is zhaſtí, ki jo ima do njega, brani |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | uboge duše v vicah” molili, nas prestraši glas v hišo stopivšega ptujca. „Huš, huš, huš! Hvaljen bodi Jezus Kristus! ” „Na veke |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | deželnim poglavarjem gosp. baronam Weingartnam k zboru pripeljali. V dvorano stopivši, so Nadvojvoda zbrane ude tako prijazno pozdravili, kakor pozdravi oče |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je bila, ki se je pripeljala in komej v hišo stopivši prašala: »Kje je moj dragi mož? Kaj ga je zadélo |
Ferdinand (1884): | kuhinjo k starej oskrbnici, da naroči za goste dobro kosilo. Stopivši v kuhinjo zapazi ondi vaškega zdravnika Ambroža. »Tega mazača moram |
Zeleni listi (1896): | imel je že svoj klobuček v roki, in v hišo stopivši pozdravil je prijazno, rekoč: »dobro jutro! «, ali »dober dan! « |
Gozdovnik (1898): | prvi golijat. »Je-li res? « praša Tiburcio enostavno iznenaden, korak nazaj stopivši. »Res je! « potrdi Rdoles. « »Tu vam dajem roko, meš'šurs. Slovečim |
Lohengrin (1898): | zdaj Bo strogi sód! Bog naj modróst mi da! Glasnik (stopivši na sredo). Po pravu, prašam vas, naj tu vrší se |
Genovefa (1841): | bila v reſnizi nadsemljiſke lepôte. Genovefa je sdaj, s kônja ſtopivſhi, vſe takó milo, tako prijasno in s tako blagimi prôſtimi |
Genovefa (1841): | je bíla. „Kdo ſi? ” je rékel grôf, nemalo preſtraſhen nasáj ſtopivſhi, ”in kako tù ſim prideſh? ” Sakáj nizh vezh je ni |
Kemija (1869): | in žveplena kislina, FeS + SO3.HO = SH + FeO.SO3. Razne kovine skup stopljene dado kovinske zmesi (Legirung), ki imajo več ali manj srednje |
Kuharske Bukve (1799): | rumenakov, en frakel ſmętane, tri shlize voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' |
Genovefa (1841): | dvoru in po gradu hodila. Vezhkrat po dnévu je po ſtopnjizah do Genovefine ſôbe priſhla, in ni je bilo odgnati, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 15. dan Rožniga cveta so po našim toplomeru (Reaumur) 18 stopnic gorkote imele, drugi studenci po okolici pa od 9-12 stopnic |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa imele 17 in pol, drugi studenci pa od 5-10 stopnic. Polšiške toplice so sicer v gerdim kraji (grapi) in zdej |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stopnic gorkote imele, drugi studenci po okolici pa od 9-12 stopnic; letas 15. dan Sušca so pa imele 17 in pol |
Valenštajn (1866): | hočem k vratom iti. Čuj! kdo je to? Gor po stopnicah teče. |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | zapazi na cesti voz, obdan s konjiki. Urno zderči po stopnicah v materno izbo in vpije: „Mati, mati. Voz se bliža |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | dvigala se mala kapelica s špičastim stolpkom in le po stopnicah, v skalo usekanih, moglo se je do nje. |
Tiun - Lin (1891): | njih ne, stali smo si tako nasproti, dok končno po stopnicah pride v belo haljo zavit gospodar, v jedni roki držeč |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſam piſmo v' roke da. Streshetov eden ga po ſhrokih ſtopnizah, ki ſo is resaniga kamnja bile, v' sgorno verlo prebivavnizo |
Genovefa (1841): | na-me in môli sa-me! ” Genovefa ga je ſhe po kamnitnih ſtopnizah ſpremila in vſi vitesi ſo ſhli sa njima. Kój, ko |
Revček Andrejček (1891): | Grešnik. To ni res! To je sleparstvo! (Sili jeklena k stopnicam. ) Le v hišo pojdiva. Jeklen (Grešniku ostro). S poti se |
Revček Andrejček (1891): | Prstan bode dokazal. Le kar noter pojdiva. (Sili Jeklena k stopnicam. ) Franica ne bo tajila, da mu je dala prstan. Andrejček |
Rudninoslovje (1867): | za tiskarje na kamen, navadni za zidanje, za tlak, za stópnice i. dr. st.; iz njega se kuha živo apno, ki |
Tiun - Lin (1891): | rešnik vleče me naglo za sabo, kajti že so gorele stopnice. Bil je strašen prizor. Stopila sva skozi vrata, ki pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na Rodne v šolo hodili, in de je ta, perva stopnja k njih sreči bila. Potem ko sim jim cerkev, in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | posojevala, če se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva stopnja prepustila, Posojila se dolžnikom ne bojo odpovedovale (nicht gekündigt), vendar |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obertnike in rokodelce, bo c. k. ministerstvo kupčijstva naj višja stopnja za obertnijske in rokodelske zadeve; oglasi za svobodne in prošnje |
Pozhétki gramatike (1811): | pire que l'indocilite, lash je hujſhi ko nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar je perlógova kàkſhinoſt ali natvora dvignena na nar |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | umnimi stvarmi,-ki so na nižjih ali mende večkrat visočejih stopnjah uma od človeka, bogato previdene. Takó zamore celo stvarjenje se |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | posnemovali. Če ravno se sadje občje noter do višave 64. stopnje severne širokosti s pridam prideluje, in je potem naša dežela |
Čas je zlato (1864): | in se učiti, de mu bo lahko od stopnje do stopnje najvišo s časom doseči. Vsaj kaj tacega se je nadjal |
Čas je zlato (1864): | priden biti, in se učiti, de mu bo lahko od stopnje do stopnje najvišo s časom doseči. Vsaj kaj tacega se |
Pozhétki gramatike (1811): | propre s' zhlenam à. STOPNJE MERJENJA. v' Perlogih. Tri take ſtopnje ſo v' perlogih: ſtavna, ſódnja, preſéshna. Stavna ſtopnja je, kadar |
Pozhétki gramatike (1811): | v' piſmu Iózhit in prepénjati imamo ſheſt snanim, ktire kashejo ſtopnje govorjenja, kjé in kdaj imamo vezh al manj v' ſtroku |
Zoologija (1875): | živcem in čutilom nij sledú ali pa so na najniži stopinji. Večina ploskavcev živi v druzih viših živalih, nekateri prebivajo pa |
Maria Stuart (1861): | prah zdrobi, Pa moja célo nič ne more vaši Visoki stopnji, toliki veljavi. Leicester. Sir, vi ste v zmoti. Sploh sem |
Čas je zlato (1864): | je deržavni služabnik, in se je čeravno še na niski stopnji ravno tako ali še bolj srečnega čutil, kot marsikteri deržavni |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | barona obudil, ki je od kmetiških staršev rojen takó visoko stopnjo časti dosegel. K. R. Hueber. Zahvala. Kakor so poprej častiti |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v Novícah. Ne bil bi verjel, de sim takó imenitno stopnjo dosegel , de se ne morejo moji zoperniki mene naglodati. Zdaj |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | časi bojo terjali, de se bomo povzdigniti mogli na višji stopnjo v vsim , in de se bomo poterjeniga noviga orodja radi |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | se mati slabo čutili in njih bolezin je na najvišjo stopnjo prišla. Čutili so tudi, de njih smert ni dalječ. Dobričeva |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obertnijstvo od leta do leta napredovalo, da je doseglo tisto stopnjo, na kteri se znajde dan današnji, in ktero je moglo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tem , da smo z obilnišo klajo povzdignili živinorejo na višjo stopnjo, gré iz našega cesarstva vsako leto še zmiraj okoli 4 |
Čas je zlato (1864): | šteje. nar veči težava – podstava vse učenosti, – je premagana. Pervo stopnjo, ki v zaklad vse učenosti pelje, je dognal. Vpervič tedaj |
Pozhétki gramatike (1811): | perloge, ktiri ſami na ſebi bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo ſtopnjo pomenio: meilleur, bolſhi, nameſt, plus bon, bolj dober; kar ſe |
Pozhétki gramatike (1811): | na tako viſoko ſtopnjo, de druge perſéshe. De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim isobrásio, predſtàvio perlogu beſedizo tres (kakor bi rékel |
Pozhétki gramatike (1811): | natvora dvignena na nar viſhi ſtopnjo ali na tako viſoko ſtopnjo, de druge perſéshe. De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim isobrásio |
Pozhétki gramatike (1811): | kadar je perlógova kàkſhinoſt ali natvora dvignena na nar viſhi ſtopnjo ali na tako viſoko ſtopnjo, de druge perſéshe. De to |
Fizika (1869): | da se pri poslednjih tek ravná s po koncu stoječim stopnjatim kolesom (M, Pod. 83.), med tem ko se pri urah |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pod debelo snežno odejo, in mraz je že dosegel 18to stopnjico Romirovega gorkomera. Ob tem je dragina vsih potrebnih stvarí vedno |
Zoologija (1875): | se zopet samostalne ličinke razvijajo, a te ličinke drugega reda stopram se spreminjajo v živali, ki so enake prvotnim živalim materam |
Zoologija (1875): | Biva pa tudi, da ličinka živi v stanoviti živali in stopram potem, ako se iz nje preseli v drugo stanovito žival |
Zoologija (1875): | časa izlezejo mlade, popolnoma brezbarvene pijavke. Rabiti se pa morejo stopram v drugem letu. Konjska pijavka (Heluo vulgaris) nij progasta in |
Biblia (1584): | poſsodo rupati, ſamuzh de poprej tiga mozhniga sveshe, inu tedaj ſtoprou njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupa? Kateri nej s'mano, ta |
Kemija (1869): | 372. Stickstoff, dušec, 369. Stickstoffkohle, dušečnati ogelj, 387. Stoff, tvar. Storaks, 489. Strela kamena, Bergkrystall. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se ne dajo čisto čediti, mleku neprijeten okus dajo, ter storé, de se rádo zagrize. Mina. Kaj pa mislijo, de je |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v piskru na kakim suhim kraji shranijo. Ravno takó tudi storé z želodam. Pšeničnih otrobov potem z četertinko imenovane gobove in |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ako pa v svojim perzadevanji kaj odnehajo, in tega ne storé, kar bi storiti môgli in mógli, se jim dobrota prostiga |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lastno pleme, ker zrak, piča, voda in še druge okolišine storé, da se sčasoma zaplodé lastne plemena. Plavičarji ali flosarji. Od |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tesalskih copernic, ki po oblakih sem ter tje jašejo — to storé s tako štupo. „Zastran kristijanov sem vam pa že enkrat |
Kemija (1869): | vode promenivši se v žveplenokisle kovinske okise, drugi pa to storé le takrat, kedar jih razvročimo. Ako kovinske žveplece polijemo s |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de svojo sluſhbo prov dastojish, h' katiri tebe uſſega narodnega sturę poſhreshnoſt, inu pyanoſt. Susebnu pak se pred to obvarvej, de |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vidite, kako tudi otrozi, ako ſo dobri, lahko kaj dobriga ſtoré, Tiſta dékliza je pokasala pot, po kteri je ta imenitni |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ti shido ſpredejo. To okoli 30. dné po ſvojim rojſtvu ſtoré. Zhe pa hozheſh zherve srediti, moraſh sanje dobro paſho in |
Biblia (1584): | krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te rizhy, katere zhlovéka nezhiſtiga ſturé. Ampak s'nevmivenimi rokami jéſti, zhloveka nezhiſtiga neſtury. INu Iesus |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kaj je prov, inu ſavle naposajenoſte te mladoſte malu dobrega ſturę. 2. Karkol v' staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe tudi temu folku naprejneſſe, ali dolibere, koker eni letu ſture, inu ta Paſſion nameſt Pridege bero na Zvetno Nedello, eni |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Zvetno Nedello, eni na Velki Zhetertik, eni, inu narvezh letu ſture na Velki Petek, pred duhovnim oppravilam, koker uſſaki vide, de |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvęti Duh ſhe dan danaſhni tęmiſtim podejly, katęri ſe vręjdni ſturę njega prejęti, taku vam hôzhem danàs to veliko ſręzho pred |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | kdo, Mu Bog poplačal večno bo. 8. Vesel bod' in stor' drugim le, Dopást' jim, kar Bog zapove. 9. Res prav |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oblast. Ko človek čuva njeno rast. In kar napravi, kar storí, Je dar nebeške te močí. Alj moč nebeška strašna je |
Divica Orleanska (1848): | v serdu serce materno. Jez ljubim ga, ki dobro mi storí, Čertim ga, ki me rani – če je sin, Tim več |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | hlastá, Gledat' daš mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v Boga ga stori serčniga ino mirniga, kdor je pobožen, pridejo naj tudi še |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi za kmete bila, ako bi pregovor: „Kmet drugač ne stori, če s palico ne dobi”, še tudi dandanašnji veljal, ako |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Še lepši, jim storit' in ne jezičen biti. 10. Kdor stori sovražnikam kaj dobriga, Se pokaže serca nar bolj žlahtniga. |
Mlinar in njegova hči (1867): | mene snubil. Županja. Nič ne maraj, Micka, denes tega ne stori. Matija je bil pri meni ter me je prosil, da |
Botanika (1875): | z enodomnimi mačicami naj omenimo: jelšo (Alnus), ki posebno dobro stori V močvirnih krajih in ki daje les, pod vodo jako |
Deborah (1883): | Ana. Jožef (žalostno roke vije). Ana. Ostani drevi domá, Jožef! Stori to meni na ljubo. Jožef. Ne morem! Ana. Kam vendar |
Gozdovnik (1898): | moj rdeči brat, da zinem z bledoličnikom? « »Moj brat naj stori, kar hoče. « Puščavski ropar stopi k Barahi. »Kakošno je vaše |
Ta male katechismus (1768): | hvallemo tvoje imé na vekumej, inu na uſſe vezhne zhase. Sturi se uredn o Gospud! ta dan pred greham nas obvarvati |
Ta male katechismus (1768): | na pomuzh, katire se ti s' toku ſhlahtno kryvjo odreshil. Sturi, de bomo tvojem svetnikam v' vezhni zhasti pershteti. Tvoj folk |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | męd, inu moje pogovarjanje zhes mędene sterd. 2. Boshje Duh stury krotke, koker je on sam krotak. kolkajn hudega preterpy sam |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | koljkor premoreſh. Kar pa tebi od drugih dopade, tudi ti ſtori; bodi vedno tako vſmilen ino dobroten drugim, kakor je graſhinſka |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pravijo: „Noſi sdaj te perſtan, ino ravno tako s' njim ſtóri, kakor ſi s' opomnizami délala. Zhe komu kaj obljubiſh, alj |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hude vrozhine ; to kri prevezh vgreje, debelo, zherno in priſadno ſtori. 7. Vzhaſi, pa ne v navadnih prigodkih, ſe vrankni priſad |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali lufta, 4. od pre dobre kerme, ki kri pregoſto ſtori, 5. ali pa tudi od slabe ispridene kerme in od |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prevezh po komediantovſko (theatralisch) napravljenih angelzov in ſvetnikov. — To vſe ſtori, de ſo nemſhke zerkve vſe bolj zhaſtitljive, nekakſhno bolj kerſhanſke |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s drobno ſtolzhenim zeglam,) de ſo tla rudezhe. Tako tudi ſtori po preſajenim ſadeshu. Ne ena bolha ne pojde bliso; sraven |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſhiljati, bres de bi jim kaj ſhkodovalo. To ſe tako ſtori : ˛Srebern denar ſe v vodo dene, v kteri ſo ribe |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pregleda, Kar ſe pri hiſhi godi, Kar ſe na polju ſtori. Sadni ga slogov odſtavim, Ter pred ozhi ti poſtavim, Viſhiga |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſh popotnik nobeniga otroka; tó ga je ſilno shalovalo, ter ſtori imenovano obljubo, zhe mu bo boginja le eniga ſina podarila |
Biblia (1584): | k'nej: O Shena, tvoja Vera je velika, tebi ſe ſturi, kakòr hozheſh. Inu nje Hzhy je sdrava poſtala v'teiſti |
Sacrum promptuarium (1695): | in ore ejus ſed anima ejus non implebitur. Reune vaſs ſturj nikar vaſh ſtan, ampak dokler vy sapuvidi Boshje nedershite, Prasnike |
Sacrum promptuarium (1695): | fazonetelna, inu hitru sazhne en fazonetel shtikat, ter v' taiſtem ſturj podobo Sacrata Philoſapha, inu polek njega enu gorezhe ſerze, ter |
Sacrum promptuarium (1695): | preieto kasali, ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj, de nemeſti taiſte almoshne ſe ima tei sheni Nebeſku krajleveſtu |
Biblia (1584): | neſtury zhlovéka nezhiſtiga, temuzh kar is uſt vunkaj gre, tu ſtury zhlovéka nezhiſtiga. Tedaj ſo k'njemu ſtopili njegovi Iogri, inu |
Biblia (1584): | je offram, taku je tebi tu veliku pridniſhe) ta dobru ſtury. Od tod ſemkaj ſe gody, de nihzhe vezh ſvojga Ozheta |
Biblia (1584): | vun gre, tu pride is ſèrza, inu tuiſtu zhlovéka nezhiſtiga ſtury. Sakaj is ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina |
Biblia (1584): | Letu je moja Mati inu moji Bratje. Sakaj kateri kuli ſtury volo mojga Ozheta, kir je v'nebeſsih, taiſti je moj |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | preterpy sam Buh od hudobneh, inu movzhy, inu she dobru ſtury, de be imelli ſavle njegovega perſanashanja v' se jiti. Ti |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je odgovóril, inu je djal k' njim: Kadar ſe vezhęr ſtury, pravite vy: Jaſnu bó, sakaj Nebú je rùdęzhe. 3. Inu |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rękàl: Pole mòja Mati, inu moji bratje. 50. Sakaj katęrikoli ſtury vólo mojga Ozhęta, kir je v' Nebęſsih, taiſti je mój |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | holezhín nizh od tega ne posabil, kar je imel ſturiti, ſtury on po beſsędah ſvętiga Ambrosha ſvoj teſtament. Inu pèrvizh sapuſty |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | govorę. Jęsua Chriſtus vaſs v' ſvętim Kerſti k' boshjim otrokam ſtury, per Firmi s' ſvętim Duham napolni, v' pokori vaſhe gręhe |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od cveta do cveta, in drevesa storí rodovitne? Lejte, to storijo zdelama tudi čebelice, ktere o lepim vremenu, ktero je rodovitnosti |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kdo kužne kozé nalezil, jim vzamejo navadno hudo moč in storijo, de jih človek lahko prestojí; 3) cela bolezin stavljenih kóz |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kar je moč. Začeli bomo pervič od tega: kaj naj storijo gospodarji (kmetovavci *), da odvernejo, kar je moč, nadloge, ki izvirajo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ameriki, je piſal: I. kaj v Ameriki s smersnenim krompirjem ſtorijo, ino II. kako tam koshuhovno po leti pred moli obvarjejo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ino simah, ki tla ne smersnejo, slaſti v leſnih krajih ſturijo velko , v mokrih letah ino hudih simah malo ſhkode, svunaj |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | perſhu, sapelan, inu oſslepen od te naſrezhne ohernije- O kai ſturio! o koku veliku premorejo per enimu zhloveku te shelie h' |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhih miſli, inu tu na vſe rezhy samiſhleine naſhiga ſpomina ſturio, de ſmo mi doſihmalu retkeiſhi, koker bi ſe bilu moglu |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi svoje rojake k temu napeljuje. Ako bi vsak to storil, v kratkim bi bila cela dežela polna samih poštenih, delavnih |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | imajo zdej vedno med sebój. Neizrečeno veliko dobriga jim je storil. Okóljšina je bila vertu enaka; pa blagi mož jo je |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | povedali; tode na te nauke nisim mislil — sim precej spet storil, kar mi je bilo že tolikokrat prepovedano! O, de bi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je začel govor svoj — „pred 3 mesci sem obljubo treznosti storil in se zapisal v bratovšino vašo”. („Pravo, pravo! ” je donelo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bo na glavo in v nadlogah obležal ali celó konec storil. Z drugimi besedami se to pravi: Z novimi časi nastopijo |
Mlinar in njegova hči (1867): | voljo govorim o tej reči, da spoznaš, da nisi prav storil ter da svoj prestopek srčno obžaluj. (Plašno ga pogledavši. ) Ali |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je pripeljal v Rim, dan, ko je znanje in zvezo storil s svojim ostrim neusmiljenim zapovedovavcem, na kterega so ga vezale |
Ferdinand (1884): | tesno in britko pri srci, kakor ta trenotek, ko je storil to prisego. Ko je izgovoril strašno prisego za grofom, držeč |
Gozdovnik (1898): | ni kanil, to je na tihoma sklenil. Kaj da bode storil z bonanso, gledé tega sam s sabo še ni bil |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shiviga Boga nabes noi samle kateri je use stvaren inu stuerou kateri use dati samoro inu spet vseti: skues ta se |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taku bodash ti stuerou kader boda zait te jedi bodash ano uro miesek odshebratija |
Ta male katechismus (1768): | XII. Pred tvojme nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh itdr. XIII. O Mate! poniſhnu te prosem |
Ta male katechismus (1768): | bodo grehi odpusheni, katire je en zhlovek po S. Kerstu sturil. Kaj je napopolnema grevenga? Kader je meni ſhov, de sem |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njeh slobnuſt v' perjaſnoſt prevernil, inu se bosh sebi dobruvoshne sturil, katiri tebi ſupergovorę. Ne uſſellej is mezham, temuzh vezhkrat is |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvojem pozhutkam uſſo oblaft puſtish, bosh tvoji dushi veliko shkodo sturil. Kar sem mogla, toku sem moje pozhutke narbel varvala, ter |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Smiſli, de bosh imeu Sodnika, K'dir bo tebi sodbo sturiu, Delei pravo pokuro sdei, De na bosh Zagou vekumei. Dvanaista |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | reſpet Sa vol' naſhe krivize, Na krishu je to smert sturiu, Inu je v'grob poloshen biu , Vstau treki dan pd |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | v'Letem Tisti je ptuyh grehu kriu, No tistih deleshen sturiu. 6. Na milost Boshio troz greſhiti, Ali na tisti zagati |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 4. K'dir pa sa svoje grehe Ni sadosti sturiu, Tist'ga na bo bres pleihe Bog v'Nebeſe pustiu, On |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | al shiu , Sna to pomozh dobiti, Kar je en dobriga sturiu. Sna drugim h'nuzu priti. Maſhnikam Kriſtus dau to mozh |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | No te mertve pokopati, Tak je Thobias sturiu. K'dir vſe tu bo h'ſerzu vseu, Bo enkrat |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tvoi Syn: Vſo kry je on preliu, Na krishu smert sturiu, Debi ta Rod zhloveshki od pekla reiſhen biu. 3. Tebi |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Dobru be pa opustiu, Tisti ſe sapstoin sgovarje, Debi sadosti sturiu. Tu drevu, ko na rody, Taku Kristus govory, |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je on martro inv smert riasnaminje S. krisha sanas sadovol stverov pomai mene Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nazhiſte misli: vkaterah sim jas svpr to lubiesn te zhiſtoſti stverov oh odpvſti mene vse Amen. Ozha zhesh. TV 15. TERPLENJE |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sin Jeshush kathieri je nadravesi ta Sveta Krisha savse sadovol stverov inoi skves negovo roshenfarbano kri nas vse vkvpa dragv odkvpov |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | roshenfarbano kri nas vse vkvpa dragv odkvpov inv venzhno srezhne stverov oh ti nabeshzhi ozha nai tabe: to militvo dopaſti inu |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bota vi moiga ozheta prosili vmojam jemenv vse bo vam stvërov si shlishov moi vierni criſtian besiede criſtvvsave on je ta |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mena teſti mosh, kateri Je nadravesi ta Sveta Krisha smert stverov: viemeni Boga ozheta † inv sina † noi svetiga † Dvha Amen. TA |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tv pomai mene Bveg te S. mosh katieri je smert stverov nadravesi ta S. krisha, kier je on martro inv smert |
Robinson mlajši (1849): | pa je toto ravno vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov bom sicer požival, pak vsakokrat z |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſtila, ino sheljno perzhakovala obljubljeniga Odreſhenika. Ino Bog ji je ſtoril veſelje, de ga je pred ſmertjo ſhe ſ' ſvojimi teleſnimi |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pregreho ino veſ plaſhen ino sdivjan sakrizhi: „Oh, kaj ſim ſtoril! Kako slo ſim greſhil! Moja pregreha je tako velika, de |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſvojim bi nar prej pomagal, ino tudi lètu bi ſtoril kaj tega. “ Jesuſ vidi njih miſli. Toraj jih poduzhí, sakaj |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gré raji v' jézho, kakor de bi soper voljo boshjo ſtoril. Pazh reſ, |
Genovefa (1841): | ti nebéſhki angelj — ti mila nebéſhka duſha! O, kaj ſim ſtoril, de ſim te tako hudo — hudo rasshalil! ” Genovefa je rêkla |
Genovefa (1841): | vſe enák. Pa kaj je ta ſin vſe savolj naſ ſtóril, ti ſhe niſim povédati mogla. Velíko téga bi ne bil |
Genovefa (1841): | milo poglédal s krotkim glaſam rekózh: „Golo, kaj ſim ti ſtoril, de ſi mi tako shaloſt napravil? Kaj ti je moja |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolesnijo shivine ſtoriti: verjemite mi, ta je sa ſvojo shivino ſtoril, kar je bilo narbolj tréba. ” „V drugim délu tega piſanja |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | jo pogubiti in pred ſvetam oſramotiti; kar je tudi takole ſtoril. Ker je bil grof per ſvojem odhodu Genofefo Golotu srozhil |
Biblia (1584): | kakór v'ſvoji Ozhini desheli. Inu nej ondi veliku zajhnou ſturil, sa volo nyh nevere. XIIII. CAP. VTémiſtim zhaſsu je glas |
Sacrum promptuarium (1695): | sheno na pravi pot perpravit. Secundum ſcientiam. kakor je bil ſturil uni pametni mosh, zhegar shena je hotela po vſi ſili |
Sacrum promptuarium (1695): | klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe de ym nebò nezh ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral, te mlade miſhi sazhneo |
Sacrum promptuarium (1695): | hudobnost poterpeshliu sanashal. Si tu sic. Zhe tudi ti bosh ſturil, kakor Socrates gvishnu de nebo tulikajn krega vmej vama. Inu |
Sacrum promptuarium (1695): | Moshu: Spumnish kaj si bil meni lani na danashni dan ſturil sa volo vnih kuſsu, katere ſi dial de ſo drusgi |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | na gorro ſhal ſam molit. Kadar ſe je pak vezhęr ſturil, je on ſam tamkaj bil. 24. Ta zholnizh pak je |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je tebi puſhenu. Kaj bó letá, aku lih nevumni zhlovek ſturil? De ſi lih on ne vęj, kaj bi ſe imel |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſerditiga Ştvarnika, katęru je on ſhe timu bratovſkimu vhyavzu Cajnu ſturil, ſe sdaj ſpolni: tvoj gręh bo sdajzi pred durmi. Kumaj |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na eno visho ta zhudesh, katęriga ſi v' Kani Galilæi ſturil, preberni v' ſladkoſt, inu v' veſsele tę teshave, bres katęrih |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | jeſſiham, inu shouzham napoyt. debi jes na krishu to ſmert ſturiu, debi bila moja deſna ſtran s'ſerzam red s' eno |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | guttæ ſauguinis decurrentis in terram. Inu negou put ſe je ſturiu, koker kervave kaple tekozhe na semlo. Kyr ſta ſe shi |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | supet h' pepelu gratou. Inu debi enkret eno dobro ſmert ſturiu, inu debi po ſmerti v' tu vezhnu veſelie v' nebeſih |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | miſli, ga griva, ſi na more pomagat, kar je poprei ſturiu, tiſtu sdei ſourashi, ga je grosa, ſe ſvoje pregrehe ſramuje |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vi ſmertni britkuſti Chriſtus ſturiu? on je ſturiu, kar vſi shaloſtni, inu s' teshavami obdani ſturijo, namrezh kar |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | per quem ſactus eſt omnis homo. Ni greha, katiriga je ſturiu en zhlovek, de bi tiſtiga tudi na ſturiu en drugi |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | guttæ ſanguinis decurrentis in terram. Inu negou put ſe je ſturiu, koker hervave kaple tekozhe na semlo. Ali je ta nar |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiriga je ſturiu en zhlovek, de bi tiſtiga tudi na ſturiu en drugi zhlovek, aku |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | obſojen, je nega negova veſt sazhela snotrei opominat, kai je ſturiu, ga je sazhela grosovitnu shgati, inn tergat. O grosovitna veſt |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſtvaruv , katiri je v' ſedaneh dneh tvoje imę toku zhaſtitu ſturuv, de bodo tebe zhaſtili uſſi ti, katiri bodo vekumej pomneli |
Branja, inu evangeliumi (1777): | njegov put ſe je ſturuv, koker kryvave kaple tekozhe na semlo. Potler je on tretezh |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa povodenj poškodovala, senó in otavo oblatila, ter živini škodljivo storila. Kmetje pravijo, de po blatnati mervi rado živino kolje. Detelja |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bode zadnič njih bolehnost spravila, alj naj bi bila jez storila, kakor mi je neki mlad zdravnik svetoval, morde bi jih |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | de bi me Mina, ako je še prosta, zpet srečniga storila? — Govori, prosim, ali me res ljubiš! Praviš, de jo poznaš |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino sreča per vojski ropnika storila. Ker ni maral za božje zapovedi, ga je Bog zavergel |
Blagomir puščavnik (1853): | je takrat z mojim Miroslavom boril, v nar hujšega sovražnika storila. Kmalo potem je sovražnik mojo okrajno s svojimi trumami obdal |
Roza Jelodvorska (1855): | bil kdo drugi to storil, kar je hči tega moža storila. « — Vsi pričijoči se prestrašijo te govorice, in žalostni eden druziga |
Sveti večer (1866): | reče logar, „zadnje verste pesmice, ktero smo peli. Res je, storila si, kakor pesem veleva, ter nasitila in ogrela dečka. Po |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Tebi je dala natora veliko sebičnosti in zvijačnosti, mene je storila prederznega do vsega — to bo že kaj zdalo. Naji bo |
Botanika (1875): | Suffren itd. Za spoznanje Hrvaškega in Slavonskega rastlinstva sta največ storila J. Schlosser vitez Klekovski in Farkaš-Vukotinović Ljudevit; za Srbsko Floro |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Vira je tega zhloveka narterdnejshe gruntanje. 1 Karkol sem jeſt sturila, tu je na viri stallu, katira je per meni narmozhnejshe |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | njo ſhe sahvalil, ino ji povedal, koljko mu je dobro ſtorila; alj ona je bila she ſlushbo sapuſtila. Nobeden graſhinſkih ſe |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bila ſpomnila. Mnogotero delo je sveſto ino o pravim zhaſi ſtorila, ki bi bres opomniz bilo saoſtalo — tak je imela Mina |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je tebi ta prigodba naredila, poſvarjenje boshje. Hudo hudo ſi ſtorila, ino v' ſerze me boli, de niſi na ſvaritev ſvojiga |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rekozh: „Prav je, de ſe tiga ſtraſhiſh , kar ſi hudiga ſtorila. Tvoj ſtrah savolj rudezhih rakov je prasen. Ti ſhe ne |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſtregel. Ni mogel dobrote posabiti, ki mu jo je Rosaljka ſtorila. Enkrat je ſamo sa to v' Saverhe ſhel, de bi |
Genovefa (1841): | oſtermèn obſtoji in jo gléda. Ovzhja kosha in mrak ſta ſtorila, de ſvôje matere vezh ni posnal. Urno je nasáj tékel |
Genovefa (1841): | biti Tvôjimu ſolnzu enaka. Tudi ſvôjim neprijatlam bi rada dôbro ſtorila, de bi lé mogla. ” Kadar je sa ohranjênje ſvôjiga shivljênja |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | padala. Kér je pa povſod ondod manj ali vezh ſhkodo ſtorila, slaſti pa per vaſeh Tomaj, Krish, Shepu l e, Grahorjevo |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | vſe od kraja do konza perpoveduje, ne kar je grofinja ſtorila, temuzh kar ji je njegova neisrezhena hudobija podtaknila in ismiſlila |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | li sa tiſto, ampak ſhe sa naſledno leto veliko ſhkode ſtrila. S' koga ali zhesa pa pridejo ti kebri ? Is belih |
Sacrum promptuarium (1695): | Nebeſkiga pelana, kir hudizhy sa vſe kar je bila hudiga ſturila ſo jo obtoshili, de nej vejdla koku ſe sgovorit, sa |
Sacrum promptuarium (1695): | velika pyanka. Ta tretja ena Benezhanka, katera je bila meni ſturila taku dolge roge, de nej ſim mogal s' kusi obene |
Sacrum promptuarium (1695): | ſtala, polè vidi, de vſi petlery katerem je bila dobru ſturila ſo pred Rihtaria Nebeſkiga prishli, inu almoshno od taiſte preieto |
Sacrum promptuarium (1695): | katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila: Juri ſe je grimal, inu greval, de ſvoje Starishi nej |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | iz zatožniga pisma važniši zadeve, ki so jo zavdanja sumljivo storile, s tistimi rečmí vred, ki so v poroti na dan |
Mineralogija in geognozija (1871): | nekakem redu, tako da bi kdo mislil, da so to storile umetne človeške roke. Nektero kamenje se je znotraj kroglasto razcepilo |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mu odlozhili ino bres odloga zhiſto plazhvali. Vſe to ſo ſtorile potozhnize, ino sato ſe jim pravi, de ſo opomnize. T. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tezhijo ſhe po luknizah, kjer ſo shivesha iſkavſhi, ſtraſhno ſmert ſtorile. Per ſredi najde matizo v eni kepi zhbel, ktere ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | opravilih bile. Pa tudi mojim Iju„bim Indianam ſo veſelje ſtorile in takó sazhetek „indianſkiga kmetijſtva oſnovále. ” „Réſ je tudi, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kterim ſe ravnaje bojo zhbele vſelej po dolgama ſvoje delo ſtorile. M. N. Şhe nekaj od repnih goſénz. (Is Kerſhkiga na |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njega meni bliſu enakega inu v'uſſemu dobremu ſlo podobnega ſturile. 3. Aku ti njegovo smert premislesh , bosh ti to narvezhe |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſtury, inu pervoly. Lih tu so tudi nekatere druge pershone ſturile, katire so se skus moj svjet njegovi pomuzhi perporozhile, inu |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvetóſti obraniti. Letę try dolshnóſti bódo try dęjle mojga govorjenja ſturile. Ş. Kèrſt naſs ſtury k' otrokam Bogá Ozhęta, sadershímo le |
Stric Tomaž (1853): | ni. Vedil pa Tomaž celo nič ni, kaj ste begunke storile in kako se jima godi, vsaj mu niste nič povedale |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bog naj Jim v nebesih obilno poverne, kar so dobriga storili Brezniški fari! — Tole tebi z veseljem oznanim *), moj ljubi Janez |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bilo dobro, da bi izobraženi domorodci za narod in domovino storili ? J, Tri stvarí, pervič: da bi domorodci pri vsaki priložnosti |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | duhovni gospodje dosti lepiga za ljudstvo spisali, in veliko več storili kot mi. Zavolj pomanjkanja svetih, podučnih, za ljudstvo pisanih bukev |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobri deli storili, nam, ki smo še zmirej pridni delavci, bodo zaslužiti dali |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | za to vam hvalo vem. ” „Naj bi bili moj oče storili, kakor vi, še zdaj bi lehko živeli”, pravi žalostno Moric |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | če bi zavoljo tega se vsi skupej vzeli in tó storili, kar bi nobenimu težko ne stalo, vunder pa vsakimu v |
Zlata Vas (1850): | so zopet po starim kričali. Gospod fajmošter so pa drugači storili. Ako ravno so stare pésmi v veliki časti imeli, so |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | jih veseli nas viditi, drugači bi gotovo tegane bili storili. Zgoli iz veselja nam potresajo tudi drobtinic, imamo tedaj tudi |
Mineralogija in geognozija (1871): | skupkih razločijo še členi, primerni dobam, v kojih so se storili. Ker pa prevrati teh dob niso bili po vsi zemlji |
Ta male katechismus (1768): | nasturi; naspruti pak kar be othli, de be vam ludji sturili, tu sturite tudi vi njim; ſakaj tu so postava, inu |
Ta male katechismus (1768): | uſſi taisti ſategavolo perpisani, koker de be njeh bli sami sturili. Na kolkajn viſh se ptujeh grehov dejleſhni sturemo? Na devet |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pravednega ſhivlenja, inu modruſti, leti bodo tebi pomagalli, ter bodo sturili zeno te staroſte spoſnati, kamer tudi ti leſesh, inu hitish |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſeh spak, inu ſatu be sete bi ſhiher uſſi shpoti sturili, inu uſſi tadIi dalli. En nahvalleſhne stury sam sebi vezhe |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dobru is hudem pourazhati; toku bodo shaſti ti barbarski najovirnèki sturili, inu Bogu se usmili! kolku je Chiriſtianov, katiri toku ſturę |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe nam shi sdi, debi bly kei velikiga sa tebe sturili. Ali kai je ena kapla putu, ena ſama ſousa pruti |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | shliſhou veſeu: Kar ste drugim dodelili, Tu ste vy meni sturili. 9. Vgrehu druge poſvariti, v'dobrim podvuzhiti neh, Na pomozh |
Genovefa (1841): | ukasal do praviga zhaſa sapréti. Vojaki ſo to s veſêljem ſtorili. Drugo jutro je grôf sapovédal, Gola pripeljati. Préden ſo ga |
Genovefa (1841): | pokoja, kakor ko ſo mu poſlédnjizh po njegovi volji pravízo ſtorili in ga ob glavo djali. Dvajſeto poglavje. Şhe nékaj od |
Genovefa (1841): | rok je jédla; ſhe lovſki pſi ji niſo nizh shaliga ſtorili. Otrôzi ſo ſe tudi lépe shivali veſelili, ki ſo ji |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kar ſo pa pred letmi le poſameſni moshovi v malim ſtorili, sa to ſe je v danaſhnim zhaſu v vézhji obſhirnoſti |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeſar Joshef, poſebno pa zeſar Franz, neumerjozhiga ſpomina , ſo veliko ſtorili sa povikſhanje Tèrſta in Ilirſkih deshèl. Po njih nevtrudeni ſkerbi |
Biblia (1584): | leto shlahto, inu jo bodo ferdamali: Sakaj ony ſo pokuro ſturili po Ionaſovi Predigi. Inu pole, letukaj je vezh kakòr Ionas |
Biblia (1584): | ony bi bily nekadaj v'shakli inu v'pepeli pokuro ſturili. Ali vſaj vam jeſt povém: Tyru inu Sidonu pojde lashej |
Sacrum promptuarium (1695): | takorhno pejſem. Inu S. Chryſoſtomus nam pravi, de bulshi bi ſturili de bi molzhali, aku neſturimo tu, kar druge Vuzhimo, sakaj |
Sacrum promptuarium (1695): | Mashniki imate vuzhiti vaſh folk, gledajte, de bote taiſtu poprej ſturili, inu dershali, de vam nebodo mogli rezhi: Dicunt, & non faciunt |
Branja, inu evangeliumi (1777): | je: Vſe, kar bi vi othli, de bi vam ludje ſturili, tu tudi vi nym ſturite; sakaj tu ſo poſtava, inu |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ozhęta, ali ſvojo mater: inu ſte sapóvèd boshjo k' nìzh ſturili savólo vaſhiga isrozhenja: 7. Vy hynavzi dobru je prerokuval od |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Krajnskim. Meni se zdi, de je vredništvo Novic pràv modro storilo, de je v Novicah majhen kotiček odločilo za slovenske besede |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obrazu z vodó škropile ; to ji je pa takó hudo storilo, de jo kar božjast zvije, in per ti priči — brez |
Zlata Vas (1848): | zakaj toliko so dobili, kolikor se je iz vsih deležnikov storilo. Pa zató so za toliko, kolikor so preveč dobili, drugim |
Zlata Vas (1848): | vas iti. To ji je še veči strah in trepet storilo. Nihče v mlinu ni vedil, kam de so starši z |
Stric Tomaž (1853): | obrazu namahal ali po mečah nabil, se je Tomažu milo storilo in je s tiho žalostjo nesrečo svojega tovarša obžaloval. Miloserčnih |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | trepetá. Podoba ni, ali njih ravnanje je Hunce tako strašne storilo. Ni ga bilo nobenega druzega izraza na obrazih Hunskih spoznati |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | to bo vaše hiše že samo na sebi bolj čedne storilo, in, če bodo ceste dobre, poti lepe, kako lahko bote |
Genovefa (1841): | ſerzé vtiſni! ” „Gléj, ljubimu ozhétu v nebéſih ſe je inako ſtorilo, de ſo bili ljudjé zlo tako hudobni |
Genovefa (1841): | je, ko bi bil trenil, lahkó in dobro pri ſerzu ſtorilo. Serzhno je Bogá sahvalila, de jo je is tamne jézhe |
Pozhétki gramatike (1811): | kaj ſturiti. 4. Perloshivni, kadar shelimo, de bi ſe kaj ſturilo, al kadár dvómimo, ſe je li ſturilo al ne. 5. |
Pozhétki gramatike (1811): | bi ſe kaj ſturilo, al kadár dvómimo, ſe je li ſturilo al ne. 5. Neokonzhavni, ktir pomeni djanje ali ſtan ſploh |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſhàl. 26. Kadar je pak vshę sèlenje sraſlu, inu ſad ſturilu, takrat ſe je tudi lulka pèrkasala. 27. Hlapzi pak tiga |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | milo in drago , kar je slovenskega. R. Kaj pa naj storim gledé tega? J. Ali se s Slovenci pogovarjaš, ali kakemu |
Roza Jelodvorska (1855): | svareča, »da poslušam drugih pogovore. Pa — saj le za to storim, ker sim za sreče uboziga dekliča v resnici skerbna, in |
Viljem Tell (1862): | Tella naj ne ide nihče brez Tolažbe. — Kar je moč, storím. Paricida (skoči na noge ter ga strastno za roko zgrabi |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | reče jej smrt. »Pa ljubi Bog premore! « odgovori mati. »Jaz storim le to, kar on hoče, jaz sem njegova dekla. Hodim |
Ta male katechismus (1768): | pak na treh krajeh prekriſhash? Na zhellu, kjer sramoſhlivost prebiva, sturim jest Krish ſatu, de be se nekol nasramual pred shpotam |
Ta male katechismus (1768): | utisnit pustiti, inu med ludy dati, kar jest tudi rad sturim. Per mejstah se ſna tu lohka uſſakdan, inu na kmeteh |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ, kteriga preganjaſh! ” Pavel ſpet popraſha: „Goſpod, kaj hozheſh, de ſtorim? ” Goſpod mu rezhe: „Vſtani, ino idi v' meſto; ondi ti |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vpije: „Oh tega ne ſmejem, tega ne morem, tiga ne ſtorim. ” „Sdaj je sadoſti! ” pravijo vuzhitel, ino rezhejo nosh v' noshinze |
Genovefa (1841): | morivez ne najde nik|er vezh miru. ” „Jes nizh ne ſtorim” je rékel mosh s mê- |
Genovefa (1841): | to moram tudi ſvojo krí na moriſhu preliti. Pa rad ſtorím to! Bolje je po rabeljnovim mezhu umréti, kakor martro tù |
Branja, inu evangeliumi (1777): | blisu perſhov, je njega popraſhov rekozh: kaj ozhesh, de tebi ſturim? on pak je djal: Goſpud! de videm. Inu JEsus je |
Tine in Jerica (1852): | imeli dovolj dela. Jerica odgovori: Žegna ga prosimo, drugo pa storimo. |
Fizika (1869): | tukaj poskusimo, da bi veliko deželo razdelili na razne okraje, storimo to le zavolj tega, da pokažemo pot, kterega se mislimo |
Mineralogija in geognozija (1871): | samim popisom, če je še tako dober, nikjer manj ne storimo za spoznanje ko pri mineralogiji. Tu je treba vedeti, da |
Gozdovnik (1898): | »Kaj storimo, Fabij? « praša Rdoles. »Grof nam ne sme oditi, oče. « »To |
Ta male katechismus (1768): | ſadosti lubeſni nashega bliſhnega? Kader njemu uſſe dobru pervoshemo, inu sturemo, koker sami ſhellemo, de be se nam ſgodilu. Kedu je |
Ta male katechismus (1768): | inu de be rajshi othli umreti, koker Boga resſhalliti. Koku sturemo mi pak ſadosti lubeſni nashega bliſhnega? Kader njemu uſſe dobru |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | prava lubesen, kader pa nezh ſturiti nozhe, ni obena lubesen. Sturimo sa nega kei velikiga, kei teshkiga, sakai: Amor nomen difficultatis |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | v'pezh dianu, No do pepela sashgami. 2. Saturei dobru sturimo, Plazhilu veliku je Ver'mo, vupeimo, lubimo; Ta sapoved je sa |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 1. Sapovedi dershimo , K'dire nam Zirku da , Pokorni se sturimo, Oblast zhes naſs ima. Prasnike prasnuvati, v'Tistih Bogu zhast |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | imeli, zhe ſe Boga bojimo, greha várujemo, ino pa prav ſtorimò. “ ˛Sin mu odgovorí: „Ozhe! vſe bom ſtoril, kar ſte mi |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | umam samore dobro ſposnavati, ljubiti ino ſtoriti. Le kedar dobro ſtorimo, ſmo Bogu prav podobni; ino njemu podobni biti ſi moramo |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | noshinze vtekniti. „Le tiho bodi, mali, ſaj ti nizh ne ſtorimo. Poſhteno ſi ſe sadershal: dobra duſha ſi. Le proſi poprej |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſmert naſhiga Isvelizharja obshalujemo, Judesh na gratamo, sh'nym greha na ſturimo, na s'zagamo, inu ſe na obeſſimo? obvari nas pred |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiga ſmo pa tudi delezh odlozheni od Nebeſs, kyr na ſturimo taku, koker nam je Chriſtus skus ſvoi exempel per Pilatushu |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vola koker na Nebu, taku na semli. Ali pa taku ſturimo, koker molimo? ali je naſha vola s' naſho molitvo vglihana |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | slaſti to zupersko pomozh per goluſnih, inu hudobnih ludeh, na ſturimo, debi otli s' naperpuſhenim veſeliam naſho shaloſt ohladiti, temuzh od |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tanko ſhibo, ſem, inu tei maji, ſami ſebi savupat? na ſturimo tiga, de bi mi na naſho mozh savupali, kyr bres |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pota tvojih sapovedi delezh saſhli. Mi Adamovi otrozi, kader greh ſturimo, ſe ozhmo pred oblyzhiam tvoje jese skriti. Ti pa o |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | reſshaleina. Pogledeimo naſhiga JESUſa, katiri sa nas s' ſmertjo rina, ſturimo tudi mi kei sa nega. Amor, govory S. Gregor, magna |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhe oblube nega nihdar sapuſtiti, odſtopimo. Ja kar kul greha ſturimo, kar kul hudiga terpimo, kar kul Boshje gnade samudimo, vſe |
Branja, inu evangeliumi (1777): | bomo mi tudi ſhelli bres nehanja. Satorej dokler zhaſs imamo, ſturimo dobru pruti uſſim, narvezh pak pruti tem domazhim naſhe vire |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | spremlja, z vražami namreč. Če se huda ura bliža, prav storiš, de z cerkovnim zvonam ljudi k molitvi opominjaš, Boga prositi |
Mlinar in njegova hči (1867): | govoril? Moj Bog, kaj mu hočem reči? Županja. Mislim, da storiš po očetovi volji. |
Ta male katechismus (1768): | poshlesh, toku povabem jest Tebe, inu prosem, de se uredne sturish mene na duhovno viſho obyskati, mojo revno dusho poſhiviti, inu |
Genovefa (1841): | boſh dober zhlovek in nikoli, prav nikoli kaj hudiga ne ſtoriſh, in de te bom v nebeſih, sopet viditi mogla! ” Sasnaminjala |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | po nozhi, poſtavim , trebuh boly, inu sgonzhek sapoje , tri ſtopinze ſtriſh — ferk! — inu noter boſh. Kader Goſpod mene ozhe, inu sgonzhek |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Syna boſhjega varuval, inu skus tvojo zhiſtoſt, de se uredn ſturish mene lih temuiſtemu Jeſusu Chriitusu tvojemu Synu temu nadolſhnemu Jagnetu |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | eno pravo andoht imeti. De ti tedej eno srezhno smert ſturish, rezi doſtikrat: Jeſus ! MAria! JOſhef! de od njeh na smertno |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skushano od sabitarjou. TA 38. KAPITL. Merkei kaku mash. Anomi storit date streliti knabo mogou tu se is godi nazieſtah al |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tode zagledavši jih je odletel, kot sèrnjak. Ko so to storit poslani, domú prišli, so ga obširno popisali in djali, de |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | spustí, in Bogá zahvali za rešítev; Lena in Rikard tudi storità po njegovim izgledi. Po tem se usêdejo na ulómljeno deblo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je ministerstvo dva profesorja iz dunajske živinozdravnišnice doli poslala, da storita kar je treba zoper kužno bolezen. — Veliko se govorí zdaj |
Valenštajn (1866): | Na strani našej Tifenbah i Bogdan? Ilo. Kar Pikolomini stori, storita. Valenštajn. Tedaj se smem zanašati na njiju? |
Gozdovnik (1898): | Baraha pa Oročej storita po ukazu. Razstro se odeje, v ktere se nabere toliko |
Sacrum promptuarium (1695): | Si roko daſta, inu oblubo na grobu tiga mertviga mosha ſturita, jo pele v' to pervo oſhtario, ter cello nuzh ſta |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zmirej omolknila. Vi, ki se veliko trudite, pa malo imenitniga storite; vi, ki se z veliko domačijo hvalite, pa z njo |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zhbelarji toshijo, kakó teshko de je ſterd pred mravljinzi ubraniti. Storíte takó in ubranili jih boſte. (?) In ako bi ti per |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa oživili ? Če ste pozabili, storite berž kar ste zamudili; še je čas! Škodljivost vroče jedí |
Sveti večer (1866): | sprejeti za svojega”, reče logarica veselo in prijazno. „Kar najmanjšemu storite, to ste meni storili”, rekel je On, ki je bil |
Zeleni listi (1896): | dam niti vinarja več in s tem bodi konec besedij. Storite, kar hočete«. |
Zeleni listi (1896): | sem tako silno uboga! Ljubi Bog vam povrne, kar mi storite dobrega«. »Ne, ne dam niti vinarja več in s tem |
Gozdovnik (1898): | Ne dovoljujemo vam tega samo, nego vas prosimo, da to storite,« pridene Rozalita. »V vašem zavetju bomo varno počivali. « »Kaj začnimo |
Ta male katechismus (1768): | pak kar be othli, de be vam ludji sturili, tu sturite tudi vi njim; ſakaj tu so postava, inu Preroki. So |
Ta male katechismus (1768): | Kruh, inu vinu je Jogram zhesdal: *Tu k' mojemu spominu sturite posehmal. O bodi itdr. |
Ta male katechismus (1768): | starshi! kaj bel vasho dolſhnust dapolnili, vam lete bukuvze pomolim. Sturite ſadosti vashi dolſhnusti, inu zhestu ſadobete vi tudi ſa uſſake |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vinu Shegnou , no Jogram dau , Tu vy h'moimu spominu Sturite, je h' nem diau. 3. Vsemte, jeite , nu pite Moju |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naj lepſhi dar je ta Bogu! V' ſkuſhnjavah tudi vi ſtorite tako. 19. Nedolshni Joshef v' jezhi. Joshef je sdaj v' |
Sacrum promptuarium (1695): | moshu perpravio: Ah gledajte na ta fazonetel, inu ſturite kokor Livia, katera nihdar ſvojmu Ceſsarju ſe nej ſuper postavila |
Branja, inu evangeliumi (1777): | othli, de bi vam ludje ſturili, tu tudi vi nym ſturite; sakaj tu ſo poſtava, inu Preroki. Matth. 7. 12. 7. |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 33. Ali ſturite dobru drèvú, inu njega ſad dóbèr, ali ſturite enu malopridnu drèvu, inu njèga ſad malopridèn: sakaj is ſadú |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | odpuſhenu ne v' letim ſvęjti, ne v' prihodnim. 33. Ali ſturite dobru drèvú, inu njega ſad dóbèr, ali ſturite enu malopridnu |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | prav lepo je, drugim blaz'ga kaj storiti, Še lepši, jim storit' in ne jezičen biti. 10. Kdor stori sovražnikam kaj dobriga |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kdor pa kaj noviga poskusi, mora na tanjko vse takó storiti, kakor mu je bilo naročeno; posébno pa pervih skušinj ne |
Divica Orleanska (1848): | krotko se v berloge skrivajo, Ne more mira med ljudmí storiti – Čuj! Iz tulenja vetrov in viharja Se sliši ljuto treskanje |
Stric Tomaž (1853): | pa koj rada imela, ako bi smela potem ž njimi storiti, kar bi rada. “ „Kaj neki bi počela? “ jo popraša mati |
Roza Jelodvorska (1855): | duhu. Vedne misli na Boga zamorejo naj manjši delo žlahniši storiti, kot je zlato in srebro. « — |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bodite tako neusmiljeni in terdovratni, da bi sami sebi dobro storiti ne hotli. Spravite se skupaj, pogovorite se lepo med sabo |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | drugikrat. Daj, Gospod! mi gréham uiti, In jih nikdar več storiti, Van-je se mi ne več podát'! Osmi štación. Nad menoj |
Čas je zlato (1864): | mu vstreči, in še mu ni všeč. Kaj hoče druzega storiti! Za vse svoje življenje bi bil rad v šolo šel |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | germovje logarju nasproti. "Za božjo voljo, Peharček, kaj pa misliš storiti," jeclja Tone ves prestrašen in smrtno bled. "Jaz ali pa |
Gozdovnik (1898): | dé: »Rekel sem: Antilopa, tekun, imade lisičje misli«. »Je-li sme storiti, kar je rekel? « »Pojdi, pa stori! « Tekun se obrne ter |
Ta male katechismus (1768): | ali Matere, de je le ſraven. Kaj more en take sturiti? Dobro manengo, de otshe kerstiti, koker je Kristus goripostavel, inu |
Ta male katechismus (1768): | on ki utegnil okulipernesen biti, kaj be njim potem blu sturiti? so ſa odgovor dobili; de se imajo Fortunata svojega narvishega |
Ta male katechismus (1768): | On se nima sramuvati, ſakaj on se tudi ni sramuval sturiti; ſdej be naimellu njega sram biti pred spovdnikam, katire nasme |
Ta male katechismus (1768): | imel pomagati? Skus Kerst teh ſhellá. Koku be on mogl sturiti? On be mogl ſraven dijanja te vire, upanja, inu lubeſne |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | domishlati. Uſſi ſlegi, uſſe nadluge niso v' stanu tebe ſhaloſtnega sturiti, aku na nebeshku veſſelle upash, kamer namoresh dergazhi, koker skus |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | podobn, katira po viſhi prave pamete ni v' stanu nezh sturiti. Treſnoſt je ena mate te hvalle, inu taiſti se narloſhej |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kader se uſſa pamet ſguby. Ta otshe namogozhe rezhy mogozhe sturiti, katire męne, de je v' stanu bres treſlivoſte divishtvu bres |
Robinson mlajši (1849): | živi nekam zaneseni, v oboji prigodi ne morema nič boljega stvoriti, ner da bi iz korablja toliko reči, kolikor le koli |
Robinson mlajši (1849): | bi ne bil, kor on, izpèrvega vedel, kaj ž njim stvoriti. To ti bodi za svarilo, da bi se s svojo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bleketa — ˛Stor' sheni ſe gibati, Puſt niti 's moje ovne ſt'rit', In ſi obleko naredit', Ni treba ti smersvati. ” Debeli praſez |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krulji mu: „Zheſh tolſti koſ imeti? Ker dobriga nemorem ſt'rit', Samoreſh mene le vmorit': ˛Szer ſim saſtonj na ſveti. ” „Zhe |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je dal pod oblaſt. Joshef dobi sdaj perloshnoſt veliko dobriga ſtoriti. Kmal po tém rezhe kralj dva imenitna dvorna ſlushabnika, véliziga |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | po travnikih zveteti vidi, opomniza bo, de ſklene kaj dobriga ſtoriti. Poſebno pa, kedar blago zvetlizo vgleda. Tiſtiga ſpomni ſe naj |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Na to dajo slatarju dva perſtana is nar zhiſtiſhiga slata ſtoriti; na vſakim perſtani je bila opomniza alj lepa potozhniza is |
Genovefa (1841): | rad perſt ſvôje roke dal, ko bi ſtorjêno délo neſtorjeno ſtoriti mógel! Oh! kdor po ſvôji ſtraſti ravná, ſe vunder le |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | konjſkim gnojem jo gnôji. 3. Poshigaj jo , kjer ſe to ſtoriti da. 4. Pred simo jo globoko preoravaj. 5. Moraſh jo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | té odvrazha in ve, koga de nima med bolesnijo shivine ſtoriti: verjemite mi, ta je sa ſvojo shivino ſtoril, kar je |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dreveſa, in prej shenó in dreveſam zhaſ puſté perje mozhnó ſtoriti, in ti per njivah in vertih naméſt drusih mej, ki |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nimate pomozhi umniga sdravnika sa shivino, in drusiga ne morete ſtoriti, kakor po navadniga sh nſkiga sdravnika poſlati. ,Skosi te bukve |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le k vaſhimu laſtnimu pridu in dobizhku vam ſvetujejo, to ſtoriti. Fajmoſhter. Moj dober Luka! ta le ptujiz je umen, poſhten |
Biblia (1584): | kakòr ena Ouza? Satu ſe dobru more ob Sobboti dobru ſturiti. Tedaj je on rekàl h'timu Zhloveku: Iſtegni tvojo roko |
Sacrum promptuarium (1695): | katera nihdar ſvojmu Ceſsarju ſe nej ſuper postavila, inu letu ſturiti ſte dolshne, kakor S. Paulus vam sapovej, rekozh: Mulieres viris |
Sacrum promptuarium (1695): | sakaj nemore sgruntat, kaj miſli karsnar shnim ſturiti: Liſiza pravi jeſt bom tebi povedala: On miſli tebe taku |
Sacrum promptuarium (1695): | vaſhe ſtarishi, inu raunu letu ſturiti vaſs tudi vuzhy S. Bernadus rekozh: Attendite filij, quid fecerit |
Sacrum promptuarium (1695): | ter bote vidili de ſe bo potalashila, inu raunu letu ſturiti vam sapovej S. Anſelmus kir pravi: Licet ille ad iracundiam |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhlovèk, kakòr ena ovza? Sató ſe ſmę ob ſabbótih dobru ſturiti. 13. Tèdaj rezhe h' timu zhlovęku: Iſtęgni tvojo rokó. Inu |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kerſhanſke pravize, namrezh kaku ſe imamo hudiga varuvati, inu dobru ſturiti, my moremo vęjdti dolshnoſti naſhiga ſtanu, inu sadnizh tę poſledne |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pelati? Ah ferbéshni ród zhlovęſhki, kaj niſi ti v' ſtani ſturiti, kadar ſi ter dnu napréj vsamesh kaj h' kraju pèrpraviti |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvojih holezhín nizh od tega ne posabil, kar je imel ſturiti, ſtury on po beſsędah ſvętiga Ambrosha ſvoj teſtament. Inu pèrvizh |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | skoz moker žakelj se napolni s korúnam in zaveže. To storivši, polij polni žakelj zopet z merzlo vodo in ga deni |
Stric Tomaž (1853): | prijazno opomni, rekoč: „Ljubi prijatel! Vedno sim vam bil dober, storivši za vas, kar mi je bilo mogoče. Vaša sreča mi |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poslopje vred vzdigniti, pred durmi pa zložni griček nasuti. „To storivšim vam — so rekli — bom dal 500 goldinarjev k pomoči vašiga |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Stralan nosi to figvro al karaktar persabe kateri bo sedei storjan noi te S.S. besiede † agla † alto † lega † |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shelma klor vspani inu te karaktar more neto biti taku storjan. † Konu nu et hon † Ampleaon † o Hna grom † tetragamaton † TA |
Valenštajn (1866): | neče v Flandrijo, poslala Mi pismo je, ustavlja se ukazu, Storjen k razporu prvi je korak. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Marſkim hud boj, in ſhe tiſto léto v Preſhburgu mir ſtorjen. „ 38„ boj per Jeni na Némſhkim. „35„ boj per Aſperni |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sapravil. „30„ je bil pervizh mir v Parisu s Franzosam ſtorjen. „30„ jo Napoljon sopet v Paris permáha. „30„ ſe je |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bil hud boj per Vagrami v ſpodnim Eſtrajhu. Mir ſtorjen v Shenbrunu ravno tiſto léto. „32„ ſo priſhle nove poſtávſke |
Biblia (1584): | katero ſo govurili. Sakaj is tvoih beſsed boſh ti pravizhen ſturjen, inu is tvoih beſſed boſh ti ferdaman. TEdaj ſo eni |
Blagomir puščavnik (1853): | zdaj umerjem, ker je zveza miru in sprave med vami storjena. Zdaj mi bo sladka, s veseljem jo cem kakor dolgo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in rumeno ſrovo maſlo dobil. To delo je she vezhkrat ſtorjena ſkuſhnja poterdila. M. Ferlan. Gorénſko vino v letu 1786. Od |
Biblia (1584): | v'tyri inu v'sidoni ſturjena, kakòr ſo pèr vas ſturjena, ony bi bily nekadaj v'shakli inu v'pepeli pokuro |
Biblia (1584): | pahnenu. Sakaj kadar bi v'sodomi taka ſilna della bila ſturjena, katera ſo ſe pèr tebi godila, taku bi ſhe danaſhni |
Biblia (1584): | bi bila takova ſilna della v'tyri inu v'sidoni ſturjena, kakòr ſo pèr vas ſturjena, ony bi bily nekadaj v' |
Sacrum promptuarium (1695): | inu vezhkrat ſtradat morite, sakaj vſhe ſodba je zhes vaſs ſturjena od tiga Modriga. Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per |
Branja, inu evangeliumi (1777): | lih rajmnu ta ſtvar bo od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena k' ti zhaſtiti frajoſti boshjeh otrok. Sakaj mi vęmo, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor kemíja. Od tedna do tedna nove , okoli po svetu storjene kemijske znajdbe, nižji ali višji veljave po časopisih oznanujejo, in |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pa za božjo voljo, kaj mi je storiti, de velike storjene krivice popravim? “ „Na to vprašanje je zdaj lahko odgovoriti“, reče |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | narejene in ſkashene rezhi. Isdelke boſh vidil vezhkrat is debéliga ſtorjéne, bres nikakih permér, de ſi jih sháloſten . de tvoje ſerzé |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljudi. ali ſkos drugo neſrezhno perméro. 33. Shkode ſkos vojſko ſtorjene, to je, ko bi ogenj v kakſhnim boju vſtal, pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | II. vezhno snaminje 19. veliziga Şerpana 1770. lih sa oblétnizo ſtorjene pergodbe, na ravno tiſti njivi, kjer je Zeſar Joshef II. |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu dan napokoinu, taku tudi ta veſt, ta spomin te ſturjene hudobe vsdiguje, de nikar po nozhi, nikar po dnevi pokoja |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bo zhes ostou. Aku bi pa mi na vſe naſhe ſturjene grehe, na naſho toku veliko pruti Bogu skasano nahvaleshnoſt, na |
Branja, inu evangeliumi (1777): | toiſto ſturjene: inu bres taiſte ni nezh ſturjeniga, kar je ſturjeniga, v' |
Tine in Jerica (1852): | otrok tajil, je bil gotovo kaznjen ali štrafan, ne zavolj storjeniga pregreška, ampak kakor so starši vselej naravnost povedali, zavolj laži |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tu shoudvaine, snotrei ta ſtrah. Ta ſramota sa volo tiga ſturjeniga greha, ta strah te ſodbe Boshie, ta nagviſhnoſt te pokure |
Branja, inu evangeliumi (1777): | toiſto ſturjene: inu bres taiſte ni nezh ſturjeniga, kar je ſturjeniga, v' nje je blu tu shivlenje, inu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | toiſto ſturjene: inu bres taiſte ni nezh ſturjeniga, kar je ſturjeniga, v' nje je blu tu shivlenje, inu tu shivlenje je |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali tišavko kupi in to bolezin v 30 dneh po storjeni kupčii zapazi in se zavoljo tega pri gosposki pritoži, ima |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | me tudi vi svetniki Božji, vzlasti vi, ki ste po storjeni pokori v zvesti službi Božji vstrajali do konca. Tvoj sveti |
Branja, inu evangeliumi (1777): | toku rojeni, inu eni ſo od ludy h' sakonu napremoshni ſturjeni: inu eni ſo , katiri ſami nozhjo v' sakon ſtopiti sa |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sadja sejati. (Boljši jabelčnik kakor po navadi) se napravi po storjenih skušnjah nekega sadjorejca, da se ne samo popolnoma zrele jabelka |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtiani! Tiga perviga greha ſe varimo, kyr sa enim enkret ſturjenim greham ſe vezh drugih, koker ena ketna, vlezhe. Tudi Judesh |
Kuharske Bukve (1799): | Na tim ſtiſnenim męſti ſe samashe s' enim na vodi ſturjenim teſtam od moke; ſe prevęshe s' nitjo, de neodjęna. Obod |
Zlata Vas (1850): | je mogel tisti dan, ko je pravico dobil, iz mléka storjeno blagó prejeti, planincu pri delu pomagati, in čedne obrisala (antlje |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tovaršico otel, Vašiga verliga sina ohranil, — in vse je dobro storjeno, ako zopet ljubezniv soprug svoji gospe, in pošten oče svojim |
Gozdovnik (1898): | ti ljudje tukaj. Rdoles, daj meni nadaljevati. « »Tako, to je storjeno. Zdaj imamo pa besedo z vami govoriti, gospod grof Antonio |
Ta male katechismus (1768): | Ena reshizhna perpovedba, inu serzovidnu reſodenje uſſeh vedozheh smertneh grehov, sturjenu pred enem ſa tu postavlenem mashnekam. Kader be enemu en |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu boſhja vola med sabo ſastopejo, toku je uſſe dobru sturjenu, deslin ni dobru videt. Une, katire je ta svejt stvaril |
Genovefa (1841): | britko, de bi rad perſt ſvôje roke dal, ko bi ſtorjêno délo neſtorjeno ſtoriti mógel! Oh! kdor po ſvôji ſtraſti ravná |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup. Vinska terta! ti boshji dar! v |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | doli preſtavijo tudi v nar hujſhi simi. To she davno ſtorjeno ſkuſhnjo nam je pretezhena huda sima poterdíla, kér ſo le |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veliko tazih zhbel pomerlo, ktere ſo ſhe ſterdi imele, bom ſtorjeno ſkuſhnjo osnanil: kakó ſe zhbele po simi bres zopernije pred |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nahvaleshnoſt, na naſhu taku hudobnu shiuleine, na tulkain h' dobrimu ſturjeinu od Boga dane, inu vunder od naſhe vtraglivoſti samudene perloshnoſti |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | hujſhi pregrehe? O Judesh! aku bi ti biu po timu ſturjeinu, inu exemplu tvoiga Moiſtra v' timu |
Biblia (1584): | ſvariti, v'katerih je nar vezh njegovih mozhnih dell bilu ſturjenu, inu ſe vſaj néſo bila popravila: Ve tebi Horazin: Ve |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jim je on napręj poſtavil, rekózh: Nebęſhku krajljęſtvu je enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri dobru ſęme ſęje na ſvojo nyvo. 25. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi jeſt ljubim ſtaro poſhtenoſt, ſtaro sadovoljnoſt, ſtaro smérnoſt in ſtoro nedolshnoſt. Savoljo tega pa vender ne savershem novih naredeb. Dobro |
Botanika (1875): | kakor njegovo seme. Najbolj imenitne vrsti plodov so sledeče: 1. Storž ali češarek (strobilusaliconus) storžnjakov (coniferae); seme leži prosto |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | M. J. Turšična smukavnica. Navada je, de kmetje posušene turšične stêrže ali strôke z rokami smučejo. Se vé de kjer pridelk |
Mineralogija in geognozija (1871): | skladih; lilije; palme, debla, sadje in listje; najade; igličnato drevje (storžnjaki, coniferae); listnato drevje; poslednje se nahaja le v novejih skladih |
Botanika (1875): | praprotmi, med tem ko je njihov les tako kakor pri storžnjakih sostavljen edino le iz pikastih lesnih stanic in njihovo seme |
Botanika (1875): | plodov so sledeče: 1. Storž ali češarek (strobilusaliconus) storžnjakov (coniferae); seme leži prosto v pazduhah olesenélih krovnih listov. 2. |
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | barona", zmeče zaničljivo nazaj v skrinjo, da-si so bila več stotakov vredna. Obljubivši mi, da mi bo naznanila kraj, kamor se |
Marjetica (1877): | domišljava mladina. Tu zahteva namreč nevestin oče poleg ženina toliko stotakov v gotovini in primeren kot za stara leta, še najlepši |
Zvezdana (1883): | bil svetu večno hvaležen za to. Toliko bankovcev, petakov in stotakov in vseh vrst bi naredil, da bi na vsej božjej |
Očetov greh (1894): | Ne vem, tudi tega ne vem,« zasmeje se sin; »nekaj stotakov na leto, toliko, da se bode živelo! « »Nekaj stotakov? No |
Očetov greh (1894): | nekaj stotakov na leto, toliko, da se bode živelo! « »Nekaj stotakov? No, prihranil bodeš pač kaj? Čemu si pa študiral? Čemu |
V krvi (1896): | s tremi ključki; naštel mu je kup desetakov in nekaj stotakov ter zaklenil skrinjico. »Sluga ponižen, gospod doktor! Priporočam se! Z |
V krvi (1896): | kolenih vas prosim — usmilite se me! Ne pogubite radi treh stotakov mene in mojih ubogih otrok! « »Čakamo vas že dve leti |
Vrt, vrt! (1899): | pri taki hiši, ker se tako na lepem spravi nekaj stotakov? Poleg tega pa ostane sadja pri hiši, da ga je |
Kvišku (1899): | ko diference pri borzni trgovini, včasih je moral tudi par stotakov doplačati, da so se mogle započeti nove operacije. Bankir je |
Genovefa (1841): | grôse in zhudênja savpili, ta to, uni kaj drusiga in ſtotére klizanja in vpraſheva- |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dòbro semljo padlo. Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino trideſetéri, ſheſtdeſetéri, zelò ſtotéri ſad je obrodilo. “ Jesuſ ſam je to príliko isloshil. „Glejte |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ognja zadéne , stoterno poverne, in k napravi zavarvanih pohištev naglo perpomore! Kakó zlo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | listek nemško — slovenskega slovnika, ki bo, na podlagi Vodnikovega rokopisa stoterno pomnožen, prišel na dan. Zavolj sv. praznika v saboto pridejo |
Blagomir puščavnik (1853): | takrat bom vedno molil, da bi Gospod milostljivi gospodični vse stotero povernil! ” — ”Tako storite! dragi Martin, mu odgovori Zalika in se |
Blagomir puščavnik (1853): | par snopov dati; s serčnim veseljem ga objameta, mu s stotero radostjo v prošnjo dovolita. — En drugikrat, ko se je jasno |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhe sa naprej navadnim ledinzhizam tako lepo ſtregla, ſhe bom ſtotero nar lepſhih roshiz ſpodredila; tako jes miſlim. ” |
Genovefa (1841): | ſmehljajozhimu tudi ſant ſmehljal. Tako ſo imeli vſi nad ſantkam ſtotéro veſelje, in ako ſta ravno poprej neisſhtéte ſolsé prelivala, ſta |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | višjo jednoto, katero imenujemo desetico; deset desetic dá stotico, deset stotic tisočico, deset tisočic desettisočico, deset desettisočic stotisočico, deset stotisočic milijon |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | večštevilčno dekadno število smatramo lahko za vsoto iz jednic, desetic, stotic i. t. d. Kakó je dekadna števila seštevati, povedó izreki |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | je po polnem določeno, ako povemo, koliko ima jednic, desetic, stotic ... |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | i. t. d. Vsako število je sestavljeno iz jednic, desetic, stotic, ... , in je po polnem določeno, ako povemo, koliko ima jednic |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | Večštevilčno število pomnožimo tedaj z jednoštevilčnim, ako multiplikandove jednice, desetice, stotice, ... z multiplikatorjem pomnožimo ter posamične produkte pod pomnožene multiplikandove številke |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v zdravljenji. Na svitlobo danje njegovih Centurij, ki so v stotine od po štir do po šestverstnih strof razdeljene? , je bilo |
Zlatorog (1886): | Benétk so, koder môrske péne Jim paláče nosijo kamnéne; Pol stotíne konj s prežlahtnim blagom Tolpa hlapcev čuva jim pred pragom |
Zlatorog (1886): | s prežlahtnim blagom Tolpa hlapcev čuva jim pred pragom, Pol stotíne, morda tudi čez, In čudèč se vró gledálci vmes. |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Leta 1890 smo na trtorejskem poskuševališči v Baden-u cepili na stotine trt na zeleno na naklad in se spet prepričali, da |
Revček Andrejček (1891): | Vrni se k Pavletu in reci mu, da ga pozdravljam, stotisočkrat pozdravljam in le ustrajnosti naj ne izgubi že radi svoje |
Valenštajn (1866): | Stotnik. Od spredaj in obeh strani zgrabili Smo zdaj je z |
Valenštajn (1866): | glavár. Tifenbah, Gec, Valenštajnovi generali. Kolalto, Valenštajnovi generali. Najman, konjičin stotnik, Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev poslanec. Krstnik Seni, zvezdar |
Gozdovnik (1898): | ga pod plašč, ter pade spet v svojo navidezno brezčutnost. Stotnik se zdaj obrne, pa zagleda dremajočega pobrežnika. »Hola, Pepo! kaj |
Gozdovnik (1898): | Pobrežni stražnik globoko vzdihne, počasi oči odpiraje. »Tukaj sem, gospod stotnik,« odgovori Pepo spoštljivo pozdravivši. »Mislim, da ste me dali poklicati |
Valenštajn (1866): | švedski poslanec. Gordon, velitelj v Hebu. Četnik Geraldín. Deverú Makdonald stotnika v Valenštajnovej vojski. Švedski stotnik. Več poslancev oklopnikov. Grofinja Trčka |
Valenštajn (1866): | Drugi nastop. Butlar. Stotnika Deverú i Makdonald. Makdonald. Tu sva, tabornik. Deverú. Naše geslo |
Gozdovnik (1898): | santa Laureta! ali so lahkoverni ti ljudje. Kaj je pa stotniku palo na pamet, da me dade klicati? Mu je li |
Gozdovnik (1898): | bomo videli«. To rekši, napoti se v stanovanje svojega višjega. Stotniku je bržkone kaj po glavi rojilo, ker je bil v |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednice (3) pod dividendovo številko 8 in ta ima vrednost stotnin; tedaj ima vrednost stotnin tudi prva kvocijentova številka 4. |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | številko 8 in ta ima vrednost stotnin; tedaj ima vrednost stotnin tudi prva kvocijentova številka 4. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iz naše kranjske straní z velikim trudom in terpljenjem tje stovorili, ali pa na herbtu znosili. Kako lahko pa bi bila |
Astronomija (1869): | daljava. Steinbock, kozel, 271. Stier, bik, 271. Stopinja, Grad, 234. Stožec, Kegel, 240. Stožčevnica, Kegelschnitt, 240. Stran, Seite, Seitenfläche, 240. Stran |
Fizika (1869): | Druckwerk. Koža dožna ali mavrična, Iris, Regenbogenhaut, 144. Koželj, čunj, stožec, Kegel. Kraft, sila. Kraft elektromotorische, elektrogibna sila. Kräfteparallelogramm, vzporednik sil |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pavere, & tædere. On je sazheu preſtraſhen, inu stoshen biti. Tu stosheine je enu sadershaine te vole, katiru sadershaine napride tulkain od |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | isvelizheinu naſhih duſh. Saturei o dobrutlivi JESUS! ſkus tu tvoju stosheine tebe proſſimo, de nam ti naſho lenobo, inu vtraglivoſt odpuſtish |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slovenskimu jeziku potrebni brus (Časop. Česk. Mus. II. zvez. 1845. str. 319— 321) in se po gotovih pravilih godi: 1) po |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | upiramo za resnico. Lepó k temu Češki Klacelj v „Počatkih” str. VI. govorí. — Ali da bi takovo moje délo naše sedanje |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zakrivi. Milanski krofi. Napravi navadno testo za kruhovo torto (glej str. 140.) in naredi iz njega en pavc visoke krofe, tako |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | čerkárjenju in začetek bratovski slogi! (Poglej „Slov. Novine Celjske” 1849 str. 62— 63). b) Ker ima tako izverstno, starim klasiškim jezikom |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nikoli iz početka stavkov), v slovenščini tudi iz početka stavkov (str. 135). — Natis in papir je tudi oboje prav lično. Po |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ako hoćeš ali ćeš, ampak: ako budeš raditi (si laboraveris; str. 92). Nekteri, ki niso spisa Navratilovega in C ovega v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | aoristu. Modre besede o infinitivu (nedoločnem naklonu ali načinu na str. 115): „man kann von dem Gebrauche einer unbestimmten tempuslosen — auf |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pisatelj, dobro vedé, kako veči del Slovencev zdaj govori, na str. 97, da, čeravno on terdi, da je pomenjal sedajni čas |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | opravi v mizarnici odbij 1 % od prvotne cene. Popravki. Na str. 24. v 12. vrsti od spodaj ne čitaj: a(b |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | povedati, da je tudi v pretečenih časih nekterikrat glad in strad bil, in da naše sprednike so srečniše delale lepe lastnosti |
Zlata Vas (1850): | ali ne. Izpoditi nas ne sme ali pripustiti, de bi stradanja konec vzeli. ” Dobrimu gospod fajmoštru so ti nesramni govori prederznih |
Stric Tomaž (1853): | vender nisim, ako sim tudi cele noči časi prejokal, zavolj stradanja in tepenja žaloval in britke solze točil, marveč zato, ker |
Najdenček (1860): | je dobrotljivi Anglež v Moki dal. Beračevaje, od revšine in stradanja izdelan sim prišel blizo Kastelo Monte. Nadjal sim se, ondi |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pade in na poti ostane. Koliko starih konj pa tudi stradanje umorí, kér se jim potrébna piča krati! — Kje je usmiljenje |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sená mu ne daj jesti, pa tudi druziga žita ne. Strada naj. Prazen vamp je pervo zdravilo te bolezni. Dajaj mu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | perje na dno pada! — Gdje pamet vlada, ondje se ne strada! Gdje su same strasti, ništ' nemože cvasti! Tko nas razdružuje |
Revček Andrejček (1891): | starost sem se učil. Kdor drugim prideluje kruh, na starost strada ga! Res! — Svet je grozna — že blaznica! 6. Slovenska zemlja |
Zlata Vas (1850): | pomagalo. Ljudjé so bili v vasi, ki so rajši postopali, stradali in beračili, kakor si z delam mervico kruha zaslužiti hotli |
Oče naš (1885): | tare? “ jo vpraša zaničevaje in britko berač. „Ali ste kedaj stradali in žejo trpeli? Ali ste kedaj raztrgani hodili in mraz |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako nerodovitna, de ſo revni ljudje v letu 1817 tako ſtradali, de ſo po vezh krajih travo in otrobe jedli, in |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | perja, repe, krompirja poklada. Želodec se popači, če živina mora stradati in pomanjkanja tečne piče terpeti. Želodec se popači po mlakužni |
Valenštajn (1866): | tisoč jih nabráti, Pa vém, da ne bode jim treba stradáti. I takó smo njegovo suknjo oblékli. |
Gozdovnik (1898): | ni hotel lakote strepetati. Ker ga je država puščala mirno stradati, ni čutil, da bi mu bila vest preveč težka, kader |
Sacrum promptuarium (1695): | maiolike v' rokah dershite, satoraj shegna Boshiga nimate, inu vezhkrat ſtradat morite, sakaj vſhe ſodba je zhes vaſs ſturjena od tiga |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſtala v' tiſti desheli velika lakota. Tudi on je sazhel ſtradati. Toraj |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dobra pamet uzhè, inu viſhej tvoj jeſek: lubeſn, inu boſhje strah tvoje beſſede. Hodi ſa mano. |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | korenine izrastla kakor beséda odpreti. Rók pomeni na Sévskim tisti strah, ki pravijo, de poméni, de bo kdo umerl; postavim: sosed |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | streho zaropotá i. t. d. Po drugih krajih se ta strah imenuje spomín. — (Konec sledí. ) V jeseni spomlad na Krajnskim. (Dišeče |
Zlata Vas (1848): | zvestoba in vera med vami še kaj veljá? ali božji strah in ljubezin do bližnjiga med vami še kraljuje, ali pa |
Zlata Vas (1848): | in ji vse razodel. V vsi vasi je bil pa strah in trepet: zakaj toliko goljufije bi si ne bil nihče |
Zlata Vas (1848): | Té in druge prigodbe so tak strah med ljudmí v vasi naredile, de si ni noben več |
Blagomir puščavnik (1853): | da je vaša presveta dolžnost, milim otročičem v mlade serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost in vse druge čednosti vcepiti. Lejte vertnarja |
Deborah (1883): | Jožef! Jožef! hiti, pridi! Nazaj me črni strah podí. Vi treski, Znanite mu bridkosti moje duše! Rotite njega |
Ferdinand (1884): | umel v svojih pesnih dušne občutke, recimo — veselje in žalost, strah in upanje, sovražtvo in ljubezen, tako izraziti, da je poslušalce |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſliſhim njih priti, vaſha Gnada — meni je to piſmu noterpadlu, ſtrah me je prevſęl; nekaj me jo blo spodbodlo ; na enkrat |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali o ſtrah inu grosa! Kaj sagledam jeſt okuli tiga vmęrajozhiga greſhnika, kaj |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſove tri uzhenze, ki ſo ga ſpremenjeniga vidili, je ſvet ſtrah prepadel. Vſi trijé ſo samaknjeni ſterméli. Peter, veſ ſam is |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga obhajata, kader ſkos vrate v' meſto pride. Nihzher ga |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je, de ſe tiga ſtraſhiſh , kar ſi hudiga ſtorila. Tvoj ſtrah savolj rudezhih rakov je prasen. Ti ſhe ne véſh, de |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vé, pa tudi nar manjſhi rezhi obravnà. Naj ti bo ſtrah, ktiriga je tebi ta prigodba naredila, poſvarjenje boshje. Hudo hudo |
Genovefa (1841): | Bogá in sa domazhijo — v pomozh neorôshnjene nedolshnoſti in v ſtrah prevsétnih hudôbneshev! ” je djála in bléda ko ruta, ktéro je |
Genovefa (1841): | umréti. Sakaj grof ga nêzhe ſvôjiga ſinú ſposnati. Oh meni ſtrah ne da ſpati. Do polnozhí niſim mogla ne ozhéſa satiſniti |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | in mermra zhes to tako zhudovite beſede, de je grofa ſtrah ſpreletel in de ſo mu ſtrahu laſje po konzu vſtajale |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Spredej je morje, po obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh ino trepet jih opáda. Moseſ jim ſerze dé- |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | aku se nise is njeh exempelnam ſglihal. Prezh is uſſem straham tega svejta, ter se le sama ſatu tresi, aku boſhjo |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is gvanta prezhstresesh, de se naſasmody, napreſhge. Kedur is boſhjem straham te hude misle ſdajzi napreſhene, se is eno giſterko, inu |
Ferdinand (1884): | pa še vedno molči. To molčanje je navdajalo Petra s strahom in grozo. Slednjič prične grof takole govoriti: »Jaz sem v |
Oče naš (1885): | je bila resnično žalostna in je vroče solze točila. S strahom in z žalostjo so pričakovali vsi prihodnjih dni. Proti poldnevu |
Zeleni listi (1896): | vedel sem, ljubi oče, in še včeraj sem pomislil s strahom na to. A, hvala Bogu, danes sem se odločil«. »No |
Sacrum promptuarium (1695): | nej vejdla koku ſe sgovorit, sa tiga volo s' velikem ſtraham je ſtala, polè vidi, de vſi petlery katerem je bila |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se je v človeku enkrat ukoreninila babja véra, da razsajajo strahovi ponoči, dopoveduj tacemu kar koli hočeš, ne boš ga odpravil |
Zeleni listi (1896): | razjedel listke. Slednjič pride popotnik ter - pohodi ubogo marjetico. 14. Strahovi. »Kje je neki naša muca? Že ves dan je nisem |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zvestoba m' je bramba in škit. Ne bojim se ponočniga straha, Ne pšice podnevi švigajoče, Ne kuge, ki hodi o mraku |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 41. O zadevah Tukerjeve grojzdne bolezni. Če se veliko od straha govori, se rad prikaže. Taka je mende tudi o tisti |
Robinson mlajši (1849): | jazvine — otline, pečere iskat, v kteri, bi varno ino brez strahu stanovati mogel. Gde je popràvem — ali na suhi zemlji gdè |
Tine in Jerica (1852): | tudi Boga narpred bati uče. Jerico je njena mati božjiga strahu vadila, ki se nekterim hlapčevski strah zdi. |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | je ravno tisti dan, ko je mati v mesto šla, strahú in britkosti zbolela. Bolezen jo je ta večer še bolj |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | otamnjenja v očéh ne v obrazih; ni ga bilo viditi strahu ne jeze, ni prišlo iz ustne stoka ne glasa ne |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bogastvo te okrajine slovenskega Štajara. Mnogokrat že sem v nekem strahu, da ne bi ta pokrajina kadaj bila podoba našega Krasa |
Viljem Tell (1862): | Valter. Na pragu tu stoji, ne more dalje; Trepeče zbog strahú in radosti. Tell. O Hedviga! otrokom mojim mati! Bog je |
Ferdinand (1884): | vrednega dečka, če tudi je češče v hudem boji brez strahú gledal smrti v oči, vendar sedaj ni imel poguma stopiti |
Gozdovnik (1898): | Oročej je bil videl njegov kretaj, pa je v blaznovitem strahu segel po gruči zlata. Kepa težke rude ni stala dosti |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | hipu vezi na rokah in nogah. Tresoča se veselja in strahu je objela gospa O'Nielova svojega otroka, pritisnivša ga tesno trpečemu |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | preſtraſhili rekózh: De je ena pèrkasèn. Inu ony ſo od ſtraha vpyli. 27. Sdajzi pak je Jęsus k' njim govóril, rekózh |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | miren, de ſo ondi ſtali, kakor de bi bili od ſtraha okamneli. Tako ſo ti hudobni Nazarezhani svelizhanje od ſebe odrinili |
Biblia (1584): | ſo djali: Tu je ena Poſhaſt, inu ſo vpili od ſtrahu. Iesus pak je sdajci shnymi govuril, inu je djal: Bodite |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | na ſtran. ) Sdej bo slode. Baron. (k' Matizheku. ) V' timu ſtrahu ſaj niſi tudi posabil, kaj sa ene piſma v' arshati |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dan ſe je Jesuſ sbranim apoſteljnam v' Jerusalemu perkasal. Savoljo ſtrahú pred Judi ſo bili v' neki hiſhi saklenjeni, kar Jesuſ |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bila, ſrezhna mati ino po tem ſtara babiza, je ſhe ſtrahu pomnila, v' kateriga ſo njo bili kuhani raki ſpravili. ˛She |
Genovefa (1841): | in ihté ſtali — vojvoda pa in vojvodnja ſta od veſéliga ſtrahu bléda ſedéla in — niſta vedila, pri zhem ſta. Zhes dolgo |
Genovefa (1841): | vaſhe nedolshnoſti prizhati môgla. ” Genovefa ſe je hudó vſtraſhila in ſtrahú ni môgla dolgo govoríti. Poſlédnjizh je rêkla: „Ljubô deklè, bodi |
Genovefa (1841): | véshe. Réſ bi snála rêzhi, de ſim lé v ſmertnim ſtrahu obljubila; pa vunder bi ne bilo pràv, ko bi ji |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſoldatam terdne tabre ſosidali, de ſo tako deshele v ſtrahu in pokorſhni obdershali. To ſe je sgodilo okóli 200 lét |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | beſede, de je grofa ſtrah ſpreletel in de ſo mu ſtrahu laſje po konzu vſtajale. Sdaj ſe babura trikrat pred poſodo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ja diese luftigen Heerschaaren, schwarz, nur durchleuchtet von den zuckenden Strahlen des Blitzes, Grauen und Entsetzen überall verbreitend” itd. Zavoljo svoje |
Blagomir puščavnik (1853): | Mati in hči sta ga čakala večkrat pozno v noč strahoma, nič dobrega se nadjavši, zato ker ga tako dolgo ni |
Maria Stuart (1861): | Elizabeta. To bode, mora umnost vaša vam — Davison (hitro in strahoma ji v besedo seže). Ne moja! Bog obvaruj me! Pokornost |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vse je ganilo strašljivo derhal. Vse to je zapazil Pankracij strahoma, bolj se je bal milosti, kakor njih divje jeze. Že |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | môž in sinjega morja, prek katerega sta se prepeljati morala. Strahoma in trepetaje sta se bližala boljšej deželi. Ali kako sta |
Zoologija (1875): | rumeno zelenkasta in črno lisasta jajca, katera z neprestanim krikom strahoma obletuje in ja s tem vedenjem prej izdá nego obvaruje |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | napravili, ino ſo ſe greli okrog sherjávze. Tudi Peter je ſtrahama priſhel, ino med nje ſedel, de bi vídil, kako bo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ozhmi. Sdaj ji ſtrah, sdaj upanje ſprehaja. Tudi uzhenzi ſe ſtrahama pogledujejo, kaj bo. Kmal imajo v' Jesuſu ozhí, kmal v' |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino kerſtiti dala, ſta sheléla Jesuſa bolje ſposnati. Pozhaſi ino ſtrahama greſta sa njim. Kedar ſe mu vſa bojezha perblishata, ſe |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vſi kúhani raki podobni. ”— „Oh, ti moj Bog! Katerza ſpet ſtrahoma sdihuje, meni ſe sdijo ravno tako rudezhi, kakor ſhkarlát; ino |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | odgovori ta. »Ni ne žene? « vpraša Metod. »Ne! « reče hitro Strahomer, a Grimislava, ki mu je bila namenjena že žena, pride |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | sosed, zadnji, kateri je še čoln imel tu. »Kje je Strahomer? « vpraša ga ona hlastno iz čolna skočivši. »Kaj ne véš |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | ljudi, vidi širen prostor, a nobeden človek v daljini ni Strahomer. To je vendar grdo, da jo pusti takó dolgo tu |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | o tem govori! « »O čem govori? Zini! « »Da se je Strahomer prodal ónim čudnim možem, ki novo vero oznanujejo in za |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | se vpraša: »Kaj pa čakaš, hči oberska? Misliš li, da Strahomer še pride? Reci mi no, kaj mu je na misel |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | s tujni na tuje šel? Čudno je bilo to, ali Strahomer je bil sam nenavaden človek, to je védela in zdaj |
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ker so Turjačanje hoteli vzeti Ljubljani in vasém Tomišelj, Vrblje, Strahomèr in "Prest" pravico do kôšnje. Jurij Guttensteiner, namestnik deželnega glavárja |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | stopi iz nečimurne posvetne družbe v izvoljeno družbo Kristovih učencev. Strahomer je stal v prvi vrsti pred Metodom, ko je ta |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | slišala zasmeha okoli stoječih, verjela je moževim besedam, da je Strahomer še blizu, stekla je po kazanem potu in v diru |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mu je spridila osoda. ” „Osoda ? Lepa osoda — njegova neumnost in strahopezljivost! Zares lep začetek! Bo pa tudi čutil; le noter ž |
Blagomir puščavnik (1853): | ljubi Nikolaj ! — Ta grozopolna noč mi je še vedno kakor strahostudna prikazen v spominu. — Zdaj si nisem mogel druzega misliti, kakor |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ljubljani v sredo 25. junija 1856. Ivanu Koseski-mu. *) Bobneti čul strahòtne sem gromove, Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje |
Lohengrin (1898): | grozno Telramund dolži! Me groza strašne je vestí. Kralj. Kakó strahotno tožbo javiš nam! Li krivda možna većja je od té |
Občno vzgojeslovje (1887): | primerno, zraven pa naj ga podpira na pameten način. 40. Strahovalna metoda. |
Občno vzgojeslovje (1887): | buditi in povzdigovati je torej važna naloga vzgojnega poučevanja in strahovanja. Brž ko se je v otroku razvilo intelektualno zanimanje, prebudi |
Občno vzgojeslovje (1887): | sta tudi vzgled in poučilo, sosebno kadar vlada preide v strahovanje. Vsako vladanje pa podpira najbolj vzgojiteljeva osebnost. Njegova blagohotnost rodi |
Občno vzgojeslovje (1887): | bolj se usredotočuje vse vzgojno delovanje v strahovanji volje. To strahovanje je tako rekoč zadnji člen v trdni verigi vzgojnega delovanja |
Občno vzgojeslovje (1887): | s pripravno tvarino. Pouk vzbuja empirično, tako tudi spekulativno zanimanje. Strahovanje podpira to vplivanje s priličnim poučevanjem in urejuje delavnost. Važna |
Tine in Jerica (1852): | pokazala. Dobro je vedla, de se mora človek narpred s strahovanjem krotiti. Njeni otroci so se je pred bali, kakor jo |
Občno vzgojeslovje (1887): | je zavisno od tega, da že pedagogična vlada pripravi pot strahovanju in da privadi gojenca pokorščini. Ako se otrok privadi, svojo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sverína je po desheli goſpodarila, in po retkama ſejániga zhlovéka ſtrahovála. Pervi prebivavzi le téh deshel, kar je mogozhe svédi ti |
Valenštajn (1866): | Al nejso moje trume? Ali nejsem Jaz vojvoda njihov í strahoviti Zapovednik? Poglejmo, ali ne Poznajo več obraza, ki jim bil |
Gozdovnik (1898): | sta mogla pregledati ves tabor. »Kteri izmed teh mož je strahoviti indijanomorec, ki mu beli pravijo Petra Diaz in ki je |
Roza Jelodvorska (1855): | staro sovraštvo premaga vse perve blage občutke. Bled in plah strahovito gleda okoli, ter pravi z votlim glasom: »Dal bi en |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | čepica je vašega moža! " zasmeje se logar togotno in me strahovito pogleda. "Da, prav lepega in poštenega moža imate, pomiljujem vas |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zahvalimo, upajoči, da bo se to odzdaj večkrat zgodilo. A. Strajnšak. Iz Laškiga. Pretečene dni je naša armada na Laškim sèmtertje |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vlekel naprej, drugi nazaj, pri strani pa vsaki na svojo stran — kaj misliš, dragi moj Radislav! kako bi to šlo? Rad. |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so merjevci že nekaj pregledovali, kakó bi se dala Dolenska stran z novo vélko césto, ktera ima čez goré med Šentjanžem |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vakancah) pa se iz nje izpusté, se tudi za to stran od duhovnih na deželi dočakuje, de bodo na te izrejence |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na druge straní, kader se glasovi dajejo, — ne na tisto stran, kjer ministri sedé, ne na tisto, kjer si gospodje nosovi |
Blagomir puščavnik (1853): | predolga in pretežavna, vas prosim, da bi me na uno stran jezera prepeljali. ” Komaj popotnik izgovori, že hiti Nikolaj čolnič pripravljat |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | vidilo. Izjokaj si jih in jaz te ponesem na uno stran k hiši, kjer stanuje smrt in kjer goji cvetlice in |
Valenštajn (1866): | Ne, Nikakor ne! Valenštajn. Jaz čem. Trčka (jo pelje na stran, pomembno pomežkne na vojvodico. ) Terezija! Vojvodica. Ker on zahteva, idi |
Valenštajn (1866): | gostov. Spredaj stoji miza za jed i pijačo. Vsa sprednja stran je prazna za plemiče i strežaje. Vse je živo, Trčkinega |
Deborah (1883): | treba mene ni; Nebeški angelj spečemu je varuh. Na desno stran mu leže Rafael, Na levo Gabrijel, za hrbtom straži Ga |
Robinson mlajši (1849): | Robinson je v pamet vzêl, da se ravno na to strano vleče, gder je on pred devêtimi léti tonol ino da |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 22. Inu Pęter ga je na ſtran vsęl, inu ga je sazhęl ſvariti rekózh: Nikar, Goſpód: tebi |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſhàl prozh. 5. Inu kadar ſo njegóvi Jógri na uno ſtran morjá priſhli, ſo posabili kruhe ſabo vsęti. 6. Inu on |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nizh ne vęj ; deklé mo ní nizh povędalu. Tonzh. (na ſtran. ) On męni, de nizh ne vęjm ; jeſt ga bom ſhé |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | enu piſmu. ) Baron. Meni daj! (mo piſmu vsame. ) Matizh. (na ſtran. ) Sdej bo slode. Baron. (k' Matizheku. ) V' timu ſtrahu ſaj |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | polòshi perſte va-nje; daj roko, ino deni jo v' mojo ſtran, ter ne bodi nevéren. ” Tomash ſe Jesuſu k' nogam ſzhéne |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bili, bi vaſ ſvét ljubil; ker pa niſte na ſvétovo ſtran, ker ſim vaſ od ſvetá odlozhil, vas bo ſvet ſovrashil |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino perſta v' luknjo shebljev ino roke v' njegovo prebodeno ſtran ne vtaknem, ne verjamem. ” Oſem dni po tem je Jesuſ |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkuſhnjo ſo vedli she zhbelarji nekdajnih zhaſov. Baron Ehrenfels pravi: (ſtran 175) „panj, kteri veliko zhbel in malo ſterdi ima, loshej |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne. Shup. Denarjev nimam, ali ſirka Vam dam. Deshizo na ſtran poſtavſhi, rezhem: She veljá, 33 korit imam. Pervo korito boſta |
Robinson mlajši (1849): | kopal, iz izkopane persti nasipe zdelal, ino prekop po straneh s koljem ogradil. Prostirad. A kaj je to kolje. Oča |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | popirja serca, pomaži jih s putram, deni vanje po obeh straneh z budlo (filo) obložene rebrica, zavihaj kraje in speci jih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ondi, kjer se kamenje in pesek dobí, povikšajo, na obéh stranéh pa globine ali grabni izkopljejo, kteri se znajo tam pa |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki so mreže nastavljali po namnoženih vodah. Le po okrajnih straneh planjave, ki se naslanjajo na hribe in vise leže, in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | boš saj en pavec pod očesom steržena načel. Na obeh straneh moraš lup na cepiča pustiti, in tisto stran, ki pride |
Sveti večer (1866): | visoko plešasto čelo in sivi lasjé so se mu ob straneh v kodrih vili — je gledal dolgo časa molče proti nebu |
Botanika (1875): | v gostoti kapljin, t. j. da bi se na obeh stranéh napravila enako gosta kapljina. Nekoliko vode prodré kožo in gre |
Zoologija (1875): | kljuna ima kratko žametasto perje. Samcu pa vihra na obeh stranéh iz lakotnic do 400 dolzih, nežnih, rumenkasto belih peres in |
Zoologija (1875): | na sprednji strani hrbtanca, pa se razširja tudi njemu ob stranéh ter je v mnogi zvezi z možganskimi in hrbtenjačnimi živci |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | morajo na sprednjih stranih podkve bolj naprej, in na zadnjih stranih bolj nazaj nagnjene biti; žeblji ne smejo predebeli biti, sicer |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | člena oteko spahnenju, ino za palec nad kopitom, posebno na stranih se izcimi oteklina, in konj postane krulav. Pri nekterih konjih |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | postavo noge popolnoma popači. Luknje za žeblje morajo na sprednjih stranih podkve bolj naprej, in na zadnjih stranih bolj nazaj nagnjene |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | viſhavo tedaj gre. Ondi ſéde. Uzhenzi ga oſtopijo po obeh ſtraneh; ſpodej pa je ljudi zele trume. Vſi ſo va-nj gledali |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sdaj od vſih krajev saperti. ˛Spredej je morje, po obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh ino trepet jih opáda. Moseſ |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | roshizami ino dreveſi opiſane. Altar, vſih deſét ſvézhnikov po obeh ſtranéh, vſa poſoda ino vſe kadílnize ſo bile is ſamozhiſtiga slata |
Fizika (1869): | Dve poli pozlačenega papirja zlepite se skupej sè svojima narobe stranama, in ravno to se naredi s posrebrnjenim papirjem. Iz obeh |
Fizika (1869): | 14. stoletja, ker se s tem enotérim orodjem morejo določiti strane sveta v okolščinah, kjer ni zato nobenih drugih pripomočkov, kakor |
Fizika (1869): | vsaka misel, vsaka iznajdba in opazba zadržati in na vse strane razširjati, in odkritje Amerike, ki je začudenim Evropejcem pokazalo mnogo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k. Hofpostmats-Haupt-Zeitungs-Expedition in Wien. Für das Solar-Jahr 1846, na pervi strani pod nadpisam : Erläuterungen und Abonnements-Bedingungen §. 1. a) für die |
Blagomir puščavnik (1853): | gojzdovi, po kterih divje zveri vsacega plemena razsajajo, od druge strani gromi u globočini dedereča Rajna naprej. Ves grad je v |
Blagomir puščavnik (1853): | odrekli ne boste, za kar vas prosim. — Tam na uni strani jezera, na visoki skali prebiva pobožen mož v svojem samotnem |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zapisal v bratovšino vašo”. („Pravo, pravo! ” je donelo od vsih straní). „En mesec potem sem že en cekin imel v žepu |
Valenštajn (1866): | ČETRTO DEJANIJE. Velika, krasno razsvitljena soba, sredi nje na sprednjej strani bogato obložena miza, za kteroj sedi osem generalov, mej njimi |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | računska razmerja neživih sestavin imenja. Vsak konto ima dve nasprotni strani. Na levo, z »debet« ali »ima dati« zaznamenovano stran se |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | urediti, da stoji koren, katerega hočemo odpraviti, sam na jedni strani in potem oba jednačbina dela s korenjim eksponentom vzmnožiti. V |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Jezus, s sulico na desni strani preboden, Jezus, iz katerega strani je pritekla kri in voda, Jezus, v nov grob položen |
Gozdovnik (1898): | okolu poslopja. Ena soba je bila vsa razsvetljena. Na drugi strani hiše je bilo razsvetljeno le eno okno. Tukaj opazi Kučilo |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pretakala, gonila je mlinska kolesa. Ribnik je bil od treh stranij, razen od izhodnje, kjer je stal mlin, obraščen z gostim |
Zeleni listi (1896): | torej Ljuboslava kedaj prišla v vas, pritekli so od vseh stranij ubogi otroci ter se jej zahvaljevali za razna darila. Tu |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njega ludję tigaiſtiga kraja ſposnali, ſo poſlali po vſęj tęiſti ſtranì, inu ſo k' njemu pèrneſli vſe bolehne. 36. Inu ſo |
Genovefa (1841): | Na trobljenje roga ſo vitesi in grofovi ſlushábniki s vſih ſtrani na konjih in peſh v kup hiteli. Vſi ſo oſterméli |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do nishjiga ſveta vreshi, k temu grabnu naredi od vſake ſtrani ſhe vezh drusih, de bo voda odtekla. Tako poſuſheni proſtori |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na deſni ſtrani bije zhetertinke na majnſhi, — drugi, na levi ſtrani, pa ure na vezhji svonez. K pohváli te ure ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | brati: Per meni „ v Loblani'' i. t. d. — Od vezh ſtrani ſo naſ popraſhevali, kako je bilo mogozhe tako ozhiten pogreſhek |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa rabo. 4. Gerzha, ali glava, mora biti na tiſti ſtrani, na ktero pada, nekoliko povsdignjena, ali kakor zholn poſnéta, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Loma. V, Strasiſhu per ˛Shémpétru (Schrottenthurn) v kapélizi na levi ſtrani viſi velik pleháſt korz; — pod njim na zherni tablizi je |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih bite, ſo ſe zhes — nje vsdignile , jih od vſih ſtrani ſtiſkale, v vôjſki premagale , in poſlednizh njih zeſarſki ſedeſh v |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vali, mu njegov ſin, fantizh dvanajſterih let, vedno hlad od ſtrani mahlja, in musika ga vſeſkosi is vaſi, od ktére ſe |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sheno ne ſliſhalu, aku bi ena taka lubęsen od ene ſtrany, inu enu taku ſpoſhtuvanje od tę druge ſtrany y'njih ſerzih |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od ene ſtrany, inu enu taku ſpoſhtuvanje od tę druge ſtrany y'njih ſerzih goſpodarilu; sakaj oba bi ta zhaſs eden tiga |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | padajo. Pri mlatenji krajnſkiga zepza butiza ali paliza s napeto ſtranjo na ſnop prileti, in ſe, ker s mozhjo prishvishga , kadar |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še nekaj môli za-se, Preden liti se začne! Dregni veho stran! Bog ohrani stan! Hlapno vrê v obok naprave Reka rude |
Zlata Vas (1848): | pred hišami so vse v red devali, grobljo in blato stran spravljali, in vse kar je okrog ležalo, na bolji kraj |
Gozdovnik (1898): | Le en trenotek je krenil konj z glavo na stran, pokoreč se uzdi, in ta hip je zadoščeval Kanadčanu. Kanadčan |
Gozdovnik (1898): | vprašanje. Skoro na tleh ležeč se je počasno ril na stran v grmičje, ogibaje se najmanjšega šuma, in ni se bil |
Gozdovnik (1898): | nazaj, obrne se, zmeraj bistro po tleh gledajoč, malo na stran. »Ne motim se. Tukaj sta dva človeka peš na sled |
Valenštajn (1866): | le-tem zalupljenii. Saj vidite, kak naglo ta bremena Sem vrgla strani. (Grofinji). Nej vesel. Zakaj ne? Vi, teta, srce mu potrli |
Deborah (1883): | Strani morate! Kde je ona? Žena. Gotovo sedi v nogradu. – Strani? Strani! Učitelj. In takoj! Žena. Še to! Večni Bog, nemaš |
Deborah (1883): | A jaz vem, vem za vaša skrivališča! Zdaj bo konec! Strani morate! Kde je ona? Žena. Gotovo sedi v nogradu. – Strani |
Deborah (1883): | morate! Kde je ona? Žena. Gotovo sedi v nogradu. – Strani? Strani! Učitelj. In takoj! Žena. Še to! Večni Bog, nemaš več |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dvojno ſhirjavo po njih globokoſti imeti. S grabnov smetána perſt ſtran pobrati, de nasaj va-nje ne slese. 5. Sakrite grabne delati |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa tudi še zguba per kmetovanji, ako je hiša brez vstraniša. Koliko se jih premrazi, ki hodijo na veter in dež |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | reči, pa še sitneji se prebivavcam tacih hiš godí, kjer vstraniša nimajo. Kolikokrat mora človek, ki memo táke hiše gré, obraz |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vstraníše. Kadar se hiša zida, narmanjši reč, en kamenček veliko pomeni |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo je imenoval po slovensko. Jas ji za to dobo vstraniše rečem zavoljo tega, kér se vse v njo v stran |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kupite! Naredí naj si tadaj vsak, kdor ga še nima, vstraniše blizo hiše, ako se da takó, de bo tudi ob |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kdo boljši imé v novicah, mi bo všeč. In to vstraniše, pravim, de bi per vsaki hiši moralo biti: ni táko |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | skupej, bojo vendar teško dolgo skup ostali, ker so različnih strank; so pa tile: pervi minister je Aberdeen, unanjih oprav Rusell |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | izmed merodajnih Vaših mož ukazal priobčiti. Vsak trezni politikar obeh strank jo mora smatrati le za breztaknost kterega nepoklicanega dopisnika. Kajti |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | z imenovanjem g. Winklerja je na Primorskem občna; časniki različnih strank in narodnosti so jo izrazili; med drugimi tukajšnji „Eco del |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | vidili bomo takrat, kaj bode. — Na Irskem se neka prekucijska stranka oglaša pod imenom „Tenis”; zaperli so že več deležnikov, delavcov |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | odbora. Treba je zdaj — je modrovala sedanjemu domačemu odboru nasprotna stranka — da se znebimo tega odbora in da volimo druge, ki |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | za zdaj še prezrli, ker gre upati, da ga njegova stranka sama resno zavrne, če ne drugače s tem, da v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | res, da ste si stranka „Preširnovih častiteljev” in okrajno-liberalno ital. stranka bližji, ko naši „Mlado”in „Staroturci” slovenski. Videant consules ! Iz |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | upor se je stavila celó dinastiji. Tako si je ta stranka sama z obraza strgala masko, pod katero je dosihmal veljala |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | zaupanjem stopimo v novo leto. In zakaj? Zato, ker ona stranka, ki si je prilastila lažnjivo imé „ustavoverske” in je kraljevala |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | ni nobene politike delal, je zdaj, ko se je ustavoverska stranka na vse strani osramotila in vladanja nezmožna skazala, nova pot |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | zbornici poslancev in v zbornici gospôski strla si je ta stranka zadnje dni minulega leta sama svojo glavo, kajti v zbornici |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | državno”. In kakor v zbornici poslancev, tako se je ta stranka tudi zadnje dni preteklega meseca v zbornici gosposki vničila vso |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | desiravno dobre in učene glave še raj molčé vodjam svoje stranke pridružijo, kakor de bi z nečimernim klepetanjem dragi čas tratili |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | volitve poslancov kmalo dokončane; ali bo večina ministerske ali neministerske stranke, se še sedaj ne ve, ker vsak časnik po svoji |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | za varnost premoženja družbenega, pa se je od neke znane stranke obrnilo na vso drugo napačno stran, češ, da odbor, ki |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | zbor, kteremu „sprava narodov” ni načelo, ne gredó poslanci federalistične stranke. Zdaj pa — razun pogumnih Čehov, ki od svojega zgodovinskega prava |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | leta 1869., in v tej postal je hitro vodja demokratične stranke. Po zmagi Nemcev pri Sedan-u in begu cesarice Evgenije proglasil |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | se še sedaj ne ve, ker vsak časnik po svoji stranki izvoljence šteje. — Napoleona že imenujejo „Visokost”; to kaže, da se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | nemir in razpor med narodi, pomirljivim namenom Taaffeovim in avtonomistični stranki neumorno zapreke delal, in državo čedalje bolj tiral v propad |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | in na ta način se drznila skruniti veljavo kroni. Taki stranki, ki ne prizanaša ne državi ne dinastiji, odločno nasproti stopiti |
Gozdovnik (1898): | in zdaj se umešata sibolera z vakveri med prepirajoči se stranki. »Vun z razbojnikoma! « kliče gospodar. Komančeva neustrašenost je ljudem ugajala |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sklicani deržavni zbor z ogovorom, ki je grozno osupnil rusovsko-gerško stranko. Že veliko mescov, ko so se punti v nekterih gerških |
Valenštajn (1866): | je zoper mene. Kakó imajo tenko vest! Če se Skoz stranska vrata i pridržkom kakim — Trčka (mu naglo v besedo seže |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dulerju iz Velkih Škerjanč v Novomeški komisii; Tomažu Jarcu iz Stranske vasí Dobravske fare, in Mihelu Sedušaku iz Tujnc Mekinske komisije |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ostala vprežena konja se ko blisk zavijeta s kočijo v stranske ulice, pa v tem jima pride en kmet s svojim |
Rudninoslovje (1867): | robovi cc iz sl. 50 s ploskvama k vštrit daljše stranske osi. V. Hemiortotipni liki. (Hemiortothype Gestalten. ) Hemiortotip¹) i vsi njemu |
Rudninoslovje (1867): | 51, kteremu je ploskev M otopila robove ac vštrit daljše stranske osi. V sl. 61 naposled so otopljeni robovi cc iz |
Rudninoslovje (1867): | sl. 59. sl. 60. sl. 61. ploskvama o vštrit krajše stranske osi. Tudi sl. 60 je lik iz sl. 51, kteremu |
Gozdovnik (1898): | gori dospeti; a ta hip luč ugasne. Obrne se proti stranskemu poslopju nazaj, kjer sta tovariša obsedela. K svojemu voglarenju je |
Rudninoslovje (1867): | drugej, tretja pa — glavna os — stoji le še na enej stranskej osi navpik; k drugej je pa nagnena. To stransko os |
Rudninoslovje (1867): | pašejo piramido okoli sredine v podobi kvadrata ter se imenújejo stranski, i — ker se ón kvadrat zove tudi piramidino stojalo — tudi |
Rudninoslovje (1867): | imajo tri razne osi, od kterih samo dve — zovete se stranski osi — še navpik stojite druga na drugej, tretja pa — glavna |
Rudninoslovje (1867): | 4 štiroploske dvorobe b na konceh stranskih osi, zato tudi stranski ogli zvani; i dvojne robove: 2 x 4 = 8 (4 |
Rudninoslovje (1867): | glavna os i postavlja se navpik, drugi dve ste pa stranski i stojite ena med desno i levo roko po dolgem |
Rudninoslovje (1867): | osi, roglja imenovana, i 4 štiroploske dvorobe b na konceh stranskih osi, zato tudi stranski ogli zvani; i dvojne robove: 2 |
Rudninoslovje (1867): | robov ab i a'b', ki vežejo gornji rogelj z gornjimi stranskimi i doljni rogelj z doljnimi stranskimi ogli; 2 x 3=6 |
Rudninoslovje (1867): | gornji rogelj z gornjimi stranskimi i doljni rogelj z doljnimi stranskimi ogli; 2 x 3=6 daljših i topejših rogljevih robov ab' |
Rudninoslovje (1867): | vežejo gornji rogelj z doljnimi, a doljni rogelj z gornjimi stranskimi ogli; a naposled 6 stranskih robov bb', ki gredo kot |
Revček Andrejček (1891): | Tretje dejanje. Gostilnica pri Domnu s srednjimi in stranskimi durmi na desni. Sicer pa prav kmečki opravljena. Na desni |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prosi: to se je poterdilo pri Korošcih, ki bojo vunder stransko železnico ali od Marburga ali od Bruka čez Celjovec dobili |
Rudninoslovje (1867): | enej stranskej osi navpik; k drugej je pa nagnena. To stransko os, proti kterej se glavna nagiblje, imenujemo prvo, óno pa |
Tiun - Lin (1891): | kako nevarna je najina pot. Ali je tako dobro poznal stransko pot, ali pa nama je bila le sreča mila, dovelj |
Občno vzgojeslovje (1887): | poželenje in brzda celó neukročeni nagon, nima moči nad strastjo. Strast sploh ne trpi oblasti nad seboj, ona sama zapoveduje zavesti |
Občno vzgojeslovje (1887): | lažen „jaz“, — namreč zveza predstav, v kateri je utemeljena dotična strast. Ta krivi „jaz“ apercipuje le ono, kar mu prija in |
Genovefa (1841): | je ſerze prebôdla. Glaſno je sajokal in rekel: „Oh, neſrézhna ſtraſt me je oſlepila! Vaſ ha goſpá je bres krivíze ka |
Blagomir puščavnik (1853): | Morje življenja je dan na dan nevarniše. Hudi vetrovi divjih strast čedalje večje valove ženejo, vedno je brezno odperto in žuga |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zgrozí, le pijanca ne gane. Naj se človek, od svojih strasti omamljen, kakorkolj vgonobi, naj se obesi alj vstrelí, naj si |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | To je bil pa tudi silno hudoben človek, poln černih strasti in brezvesten nesramnež. Najžalostniši spomini me vežejo na-nj. ” „Kako je |
Občno vzgojeslovje (1887): | predstav, katere veže človeška samosvest. Takova poželenja se potem imenujejo strasti. Strastni človek je popolnem v oblasti onega kroga predstav, kateri |
Šola v boju proti pijančevanju (1898): | pijači udanih se jih 30 do 35 trajno odvadi te strasti. Vspeh v izpolnjevanju težavne naloge je tem večji, kolikor bolj |
Genovefa (1841): | bi ſtorjêno délo neſtorjeno ſtoriti mógel! Oh! kdor po ſvôji ſtraſti ravná, ſe vunder le golufá. ” Oſmo poglavje. Koſhuta rèſhi Genovefo |
Čas je zlato (1864): | lovskem času, in ker ni kralj lova le s posebno strastjo čislal, ravno tako tudi njegovi gostje; zato napové velik lov |
Občno vzgojeslovje (1887): | kroti poželenje in brzda celó neukročeni nagon, nima moči nad strastjo. Strast sploh ne trpi oblasti nad seboj, ona sama zapoveduje |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | sem slišal to ime med imeni onih poglavarjev, ki so najstrastnejši sovražniki naseljencev. Vendar ne skrbi, draga žena, vročekrvni Maori iščejo |
Občno vzgojeslovje (1887): | katere veže človeška samosvest. Takova poželenja se potem imenujejo strasti. Strastni človek je popolnem v oblasti onega kroga predstav, kateri se |
Občno vzgojeslovje (1887): | v oblasti onega kroga predstav, kateri se odnaša na njegov strastni pohlep. Pametna uvidnost, katera drugače kroti poželenje in brzda celó |
Viljem Tell (1862): | Kar je moč, storím. Paricida (skoči na noge ter ga strastno za roko zgrabi). O Tell! Rešite dušo mi, da ne |
Zoologija (1875): | jako drag, ali vendar se je v srednjem veku gospoda strastno pečala s tem lovom. Dober sokol je veljal 600 do |
Deborah (1883): | bridkosti bi klicali: »Kde si? pomozi nam, Deborah, naša Opora! « (Strastno, da se te misli iznebi. ) |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fabíola se čudi in pravi : „Moj dragi, bistroumni sodnik, kak strašanski trinog ste pač postali! Rada bi vedela, kako bi opravičiti |
Zoologija (1875): | mm. dolg, plavkasto zelen in svetel nahaja se časih v strašanski množini na repici, kateri podgrizava cvetje. Grobar (Necrophorus vespillo) je |
Gozdovnik (1898): | veliki ladiji, ter imam očeta neizmerno rad. « Na to nastane strašanski ropot na ladiji. Slišim topove grmeti in puške pokati. Veliko |
Zoologija (1875): | in se vvrta v ladije in morske jezove, kjer dela strašansko škodo. Kamenovrt (Pholas dactylus), pod. 214, vvrta se s pomočjo |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | De ſi je lih ta ſmert med vſim straſhnim ta nar straſhniſhi, taku je vunder tiſta Chriſtuſu ob veliku straſhniſhi bila |
Mineralogija in geognozija (1871): | Ali ta najstrašniši trenutek revolucije je skoraj tudi njen konec. Pari so ušli |
Genovefa (1841): | bati ſhe vezh milj daljezh zhes goré in doline v najſtraſhnêji kraj puſhave, kjér ſhe nikoli ni zhlovéſhka nôga hodila, in |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kupa ſpravio, de bi ſe na enkrat njemu v' tej nar ſtraſhnęjſhi podobi perkasale. Tukaj saględa on ſvoje ſhentuvanje, inu preklinuvanje |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Lep desen je ko sonca žar, Obraz njegov ljubezni hram; Strašán, venliv, rumenoličen V očesu stiče blisk levičen. »O pravim času |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | noč in dan Ne dela prazne tlake. Mé vošmo, de strašan požar Bi sploh nam perzanesel. In de domú noben vihar |
Divica Orleanska (1848): | je živiga Postavi pomenljivo vojske bog nasprot. Montgomerí. Govor je strašen tvoj, prijazen je pogled, Od blizo viditi ti nisi grozna |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ne sme nihče pregrešiti. Savl je zadnjič v nesrečni vojski strašen konec vzel, ino ljudstvo je Davida kralja izvolilo. |
Tiun - Lin (1891): | naglo za sabo, kajti že so gorele stopnice. Bil je strašen prizor. Stopila sva skozi vrata, ki pa niso peljala na |
Genovefa (1841): | ta ne pride ne le v nebeſa, temuzh v prav ſtraſhan kraj. — Pa ljudjé mu niſo verjéli, de je ſin nebéſhkiga |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leshezh oblak prikasal, kakor v létu 1667, kadar je tak ſtraſhan potreſ tukaj bil, de je to meſto vezh del pokonzhal |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj je noviga? (Potrèſ v Dobrovniku. ) 14. kimovza je bil ſtraſhán dan sa meſto Dobrov ni k (Ragusa) v Dalmazii in |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne ſme nihzhe pregreſhiti. ˛Savl je sadnjizh v' neſrézhni vojſki ſtraſhen konez vsel, ino ljudſtvo je Davida kralja isvolílo 41. David |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potratijo. On sazhne pogazhe is perviga panja resati, al glej, ſtraſhen pogled! — zhbele ſo mertve, in njih glavize tezhijo ſhe po |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kar storí, Je dar nebeške te močí. Alj moč nebeška strašna je, Če varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir puhtí |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cesarstvu okoli štirkratsto tavžent ovác pocepalo. Zdej pa je ta strašna kuga odvernjena, kjer je stavljenje kóz vpeljano. Lejte neizrečeno dobroto |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vsa sožgana po velicih mukah ne pogíne! — Ali ni to strašna hudobíja! Gospodár je imel škodo; nevarnost je bila, de bi |
Divica Orleanska (1848): | se nekoliko bliža, ter postojí. ) Se bliža! Nečem čakati, de strašna prej Na mene plane, grem kolena ji objet, Usmiljenja prosit |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | vsi sprideni. Zatorej je drugi dan, ko je solnce persijalo, strašna kazen čes nji perderla. Angelja sta eno uro popred Lota |
Tine in Jerica (1852): | Enkrat, bilo je devetnajstiga Velkitravna, se je strašna nevihta čez gojzd privlekla. Kakor jo je Tine zagledal, je |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | milostiva gospá“, zakriči in sterne roké, „to je pa vender strašna réč! una dva možaka nésta romarja, ampak razbojnika in morivca |
Ultra! (1867): | po Ljubljani, — bil bi gotovo zamudil. Upam da me ta strašna naglost vsem opraviči. Zalka. Nama ni nobenega opravičenja treba. Drugače |
Ultra! (1867): | reči drugače. Ljudmila. Na ravnost recite, na ravnost! To sta strašna nemškutarja, stara lopárja! Moj brat, sicer jako dober človek, vam |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Torek sazhei inu ſkus 14 dni sapored dershal. “ Svunánja povéſt. (Ştraſhna plôha in tózha v Şpodnim Eſtrajhu). 7. Velikitravna popoldne ob |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa mokro in merzlo polétje. Iz Celovca. R. Svunánje povéſti. (Ştraſhna ſhkoda per obertniſki rasſtavi v Parisu) ſe je 9.pretezheniga meſza |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je v' nesnanih ſmertnih teshavah. Oh, she je bila to ſtraſhna tihota, she ſo bile Jesuſu to britke ure! Okoli treh |
Genovefa (1841): | kozh in ſo glaſno sdihovali: „O dobri, miloſtivi goſpód! Oh, ſtraſhna neſrézha! Oh, dôbra grôfinja! Oh sanikerni Golo! ” Grôf s kônja |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vzhaſi zel dan med sobmi tizhé. Zhe ſe pomiſli, kako ſtraſhna bolesin rak je, bi mogli vender ali is navadnih pipiz |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | birt s firtljem pa po nemſhini. Kaj pa vino? o ſtraſhna rezh! Vino diſhi zlo po latinſhini, ſaj rezhe latinez v |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vrankni priſad tudi nalése. Kaj ſe mora ſtoriti, de ta ſtraſhna bolesin naſhih shivinzhet ne popade? Jes vam rezhem: Loshje je |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nebu ſe bodo ſtraſhne snamnja perkasovale. Pa le sazhétek nadlog je to. “ „Preden ſe |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kako ſvoje ſtarſhe ljubite! Opoldne je na enkrat ſolnze otemnélo. ˛Straſhna tema je naſtopila, pokrije vſo deshelo, ino terpí tri ure |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi se kaka znana goreča gora spluvala; potresi so večkrat strašne prigodbe za človeštvo, mnoge mesta so že posuli, dežele razdjali |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vsih pa bi bila groza nesrečne pergodbe z kelnarco, ino strašne smerti mojiga očeta. Žalostno je biti zapušeni siroti, pa zravn |
Zlata Vas (1848): | Čez te strašne prigodbe so gospod fajmošter lepo, nauka polno pridigo naredili. Rekli |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in trepetá. Podoba ni, ali njih ravnanje je Hunce tako strašne storilo. Ni ga bilo nobenega druzega izraza na obrazih Hunskih |
Roza Jelodvorska (1855): | Roza, ktera je bila že od samiga pogleda strašne ječe, in blediga obraza svojiga očeta vsa žalostna, so jo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bojo pripravljeni kamor koli iti, ako bo spet treba. — Od strašne stiske, ki jo je dolgo časa terpela turška terdnjava Kars |
Maria Stuart (1861): | Burleigh (važno). Ne zidajte na temelj strašne sile, Miladi! ta jetnice ne neguje. Marija. Jaz sem slabotna |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | O vem, vem; ni me treba se vsak dan spominjati strašne pogodbe”, reče Fulvij, roke vije in se trese na vsem |
Lohengrin (1898): | Vsi možje. Ha, grozno Telramund dolži! Me groza strašne je vestí. Kralj. Kakó strahotno tožbo javiš nam! Li krivda |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na eno vęro ſpomni, katera ga savershe. Letę ſo tę ſtraſhne ſulze, katere ga do ſmerti ranio, katere ga vmorę, inu |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Premiſhluvanje. Vy ſe tręſsete Kriſtiani per ſamim popiſvanju ene take ſtraſhne ſmerti? Sakaj ſe je rajſhi poprej, dokler je ſhe zajt |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſina objokoval, ino ſe ni dal potolashiti. Oh, v' kake ſtraſhne pregréhe perprávi nevoſhljivoſt! 18. Joshef na Putifarjevim domu. Bogabojezhiga, umniga |
Genovefa (1841): | snane biſere okróg njeniga vratú saglédala, ſe je sopet tiſte ſtraſhne nozhí v jézhi ſpomnila. „Oh Bog! ” je rékla in ozhí |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in vinograde pred ſhkódo tózhe savarvali. Kdor je she vidil ſtraſhne rasgraje, ki jih je tózha ſèm ter tje napravila; kdor |
Blagomir puščavnik (1853): | Sokolovskem gradu, in krog in krog se černa noč od strašnega požiga žari. Kako mi je bilo takrat pri serci, si |
Roza Jelodvorska (1855): | v nevarnost postaviti. Lejte! ta mila gospodična me je iz strašniga, vodnjaka rešila; rešite tudi vi, ljubi oče, viteza Častimira iz |
Roza Jelodvorska (1855): | Plaha Roza se trese kakor šiba na vodi, ko vidi strašniga trinoga nje ljubiga očeta. Omedlevica jo napade, in mogla je |
Genovefa (1841): | majhno shelésno mrésho in Genovefina ſvitlobéla obléka je grôso, téga ſtraſhniga kraja lé ſhe bôlj povékſhevala. Nozh in dan je tukaj |
Genovefa (1841): | róſhami prevlézhene. Naravſka (natürliche) toplota sveſte koſhute ni vezh samôgla ſtraſhniga mrása preganjati. Leſíze ſo v mrasu lajale in po nôzhi |
Genovefa (1841): | mi ga ti dal. O Bog! réſhi ga is téga ſtraſhniga domiſhljevanja! ” Sa dolgo zhaſa ſe je vunder is ſvôje grôse |
Genovefa (1841): | ſvôjimi konjniki ſpremiti mogel. Vojvoda in vojvodnja ſta ſpomín tiſtiga ſtraſhniga dné, ko ſta bila povéſt od Genovefine ſmerti dobila, vſako |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta nar straſhniſhi, taku je vunder tiſta Chriſtuſu ob veliku straſhniſhi bila, pervizh sa vola shpota tiga krisha, katiri je tiſti |
Gozdovnik (1898): | preblizu robu. Odjekne strašni krik, ponovljen v deseterem odmevu, veliko strašnejši od onih dveh krikov zjutraj, ki ju je Kučilo izglasil |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | kar je dajalo njihovemu že po naravi divjemu izrazu še strašnejšo podobo. V razmršene lase so si nataknili ptičjih peres, čez |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu sromashke kje pershl, kjer vezhne ogn te revne v'strashnemu plemenu obda. Ti bosh ſhiher per sodbi boſhji ſtal, ter |
Stric Tomaž (1853): | Velika nesreča je bila tudi za Tomaža, ker v tem strašnem kraji ni bilo nobenega katolškega duhovna in nič cerkev; toliko |
Blagomir puščavnik (1853): | kaj bi rekel, potak vročih solz ste prelili v tem strašnem stanu. Tudi lepa boja vašega obraza se je zgubila, bledi |
Sacrum promptuarium (1695): | rezhe: Moja Zantippa; jeſt ſim dobru vejdil, de po takorshnem ſtrashnem garmeinom ſe bo desh vlijl, ali dobru same, de nej |
Divica Orleanska (1848): | Bog, molčí! Tibo d’ Ark. Se vé! Molčati mora O strašnimu imenu, ki se mu Clo pekla brezdno klanja trepetaje! Svetnica |
Divica Orleanska (1848): | Remon. Jovana. Prejšni. Remon. Tù bajte so. Zavetje najdeva O strašnimu viharju. Vi naprej Ne morete. Tri cele dolge dni Že |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | razgrajajo. Veliko človekov in živine so že podsuli in en strašni plaz 1. dan Svečana je okoli 2000 smrek z koreninami |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in nepretergljivo blato kviško k visokim kopam, ktere se kot strašni blatni povodnji deleč čez obdelano deželo razlijejo in jo zakrijejo |
Divica Orleanska (1848): | francozkim taboru je živ. Jovana. Omamljen trap! Zgubljen! Divici v strašni dlan Si pogubljivo prišel, iz kateriga Ni upati odkupa, ne |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | sta bila žive podobi svojih staršev. Kakor hitro je tisti strašni pùnt vstal, zavoljo kteriga je bilo po celi Evropi tóliko |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zamorejo; kajti zadnji čas je, da se občnemu pomanjkanju in strašni dragoti lesa v okom pride. Navadnega in večjega drevja popisujejo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ker se malokdaj pokažejo; ko pa pridejo, so pa res strašni. Vsak se utegne na deželi kakor tudi po nekterih krajih |
Gozdovnik (1898): | rude ni stala dosti trdno in tudi preblizu robu. Odjekne strašni krik, ponovljen v deseterem odmevu, veliko strašnejši od onih dveh |
Gozdovnik (1898): | ter je moral puško pustiti. « »Potemtakem je pal v roke strašni premoči, da jo je pustil. « »Tudi to ne. En sam |
Genovefa (1841): | omagati, in ko bi bil ti ubogi fant v téj ſtraſhni puſhavi, polni derézhih sverín, na póti k môjimu domu tudi |
Genovefa (1841): | ſtrupenimi ſeliſhi ſvariti, ki ſo okrog po puſhavi v ſtraſhni lepoti raſtle. „Nímaſh mi od njih jéſti,” je rêkla, „pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | potlej v jih je driska naverla, in trije so v strašnih bolečinah umerli. Kér je ta bolézen, kakor slišimo, létos že |
Divica Orleanska (1848): | pustim gojzdu; Tam serce mi je razodela svôje. Umreti hočem strašnih muk, in duša Deležna nej zveličanja ne bode, Če čista |
Blagomir puščavnik (1853): | njih okotji. ”Bogu se usmili! zdihuje Milko, v eni teh strašnih lukenj medlé moj mili oče. ” Dalje gre na visočino, proti |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ravno svojo jutranjo pesem peli. Hafed je vstal, spomnil se strašnih sanj, in se radosti izjokal. Je li bil sopet na |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | več pozvedeti o njih. Gotovo ni Boštjan nikdar počenjal tako strašnih reči, kakoršne pripisujejo tem ljudem — in vendar jih vsi dolže |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | prav peklenski prizor. — Obrazi divjakov so bili pisano pobarvani v strašnih risbah, kar je dajalo njihovemu že po naravi divjemu izrazu |
Divica Orleanska (1848): | razujzdan, Se trese zemlja, krepko svojo glavo Priklanja s pokam strašnim jesen star; In grozovitni ta potres na nebu, Ki divje |
Ferdinand (1884): | pred očmi. Čestokrat je govoril v sanjah o njem sè strašnim srce trgajočim glasom. »Oj, pusti, pusti me vendar na miru |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Egipzhane. Kola ino koleſa, vſe ſe potáre, ino morje ſ' ſtraſhnim hrupam savesne Egipzhane. Vosovi ino konjniki ino vſa králjeva mozh |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſanaprej boſhje gnade bel k'nuzu sturè, de tvoje pogublenje strashnu nabode. Is enem samem stanam te gnade ſnash ti zelu |
Divica Orleanska (1848): | strelanje. Pervi nastop. Voglar. Voglarica. Voglar. To grozna je nevihta, strašno vreme; Ognjenih rek izliti se na nas Grozí obnebje, in |
Robinson mlajši (1849): | svojega gospoda pregovoriti, da bi se ne podaval v tako strašno nevaršino, v kteri zaisto v konec iti mora. Ali Robinson |
Robinson mlajši (1849): | more biti,“ si je pomislil, „kar se je Petku tako strašno zazdelo? Diravo — zgrabljivo zvere? Lev, tiger, pardal, ali kaj takega |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poduk in kratek čas. Kako neka sleparica pošteno družino v strašno nesrečo pripravi. Resnična prigodba našega časa. Nedavno je v Švajci |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne delječ od Dunaja se je te dní kolera s strašno silo prikazala. — Goveja kuga se na Ogerskem tako razširja, da |
Sveti večer (1866): | so moj oče in moj ded živeli — o to je strašno! Moj Bog, daj mi v moji rojstni hiši umreti. ” Katra |
Mlinar in njegova hči (1867): | mora zgoditi. Meta. To je že res. Pa ali ni strašno, voljo božjo naprej vedeti, pa sí vendar ne moči pomagati |
Fizika (1869): | zaprta para tudi vedno večo napetost, ktera na zadnje doseže strašno moč. Za take poskuse jemljejo se zatorej navadno le prav |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | mirno vest. Maščevalna roka me je zadela in v to strašno ječo pahnila. O da bi vsaj milost našel pred Bogom |
Valenštajn (1866): | znajo povsód! — V trenótii naglem hitimo tod i drugod, Liki strašnjo povodenj, prinese nas pot — Ko svitli požár v tihoti mrkle |
Sacrum promptuarium (1695): | lep dobizhik je leta, O bogati! zhe shelite tedaj taiſto ſtrashno urro proshnike imeti, bodite vſmileni pruti tem vboſim; sakaj zhe |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | perkasale. Tukaj saględa on ſvoje ſhentuvanje, inu preklinuvanje kakor eno ſtraſhno v' verſto vſtavleno' vojſko tih ſovrashnikov, tukaj vidi kakor gerde |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſej povſod sa naſ vé! Bog obudí hud vihar, ino ſtraſhno vreme ſe vsdigne na morji. Barka je v' nevarnoſti iti |
Genovefa (1841): | mi je vſe veſêlje prihodnjiga shivljênja vséto. ” — Dôſtikrat, kadar je ſtraſhno pezhovje, ki je njéno dolino obdajalo in shé véke v |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe je po Atilu ſpremenil v tamen mrák! — — v zherno, ſtraſhno nózh! (Dalje ſledi. ) Krajnſki zepzi ſo tudi dobri. *) v naſhih |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odbitim perji puſtila, je vſe obtolzheno posneje doli popadalo. Tiſto ſtraſhno jutro je tozha per vſih imenovanih vaſeh, in po vſim |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | otrozi, katęri ſe takú tepó, de je vſelej klętu, inu ſtraſhnu preklinvanje sraven! Vy jih hozhete od eniga hudiga odvaditi, inu |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | oſtane, kakor naſs tvoj Apoſtel S. Pavl sagviſha, ampak enu ſtraſhnu zhakanje tę ſodbe, inu enu ognęnu maſhuvanje, katęru bo naſs |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Sodnika obſtal, kaj bo ſhe lę kadar bó on to ſtraſhnu garmęnje njegove ſhtime saſliſhal? Kadar bó Criſtus h' gręſhnikam v' |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe ispahnejo po ljudeh ino po shivini — ˛Straſhno vrème, polno tózhe ino tréſka, pokonzhuje vſo selenjavo na polji |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mano. XXIII. POSTAVA. Nezhemerna bojezhnoſt teh ludy je enu praſnu strashenje. 1 Nekol nabosh prov ( koker se more imeti) te tugente |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ozhe ſlabiga sadershanja ſvoje hzhére, vender ſo ſe morli Katarinknimu ſtraſhenju, kteriga je vredna bila, ſmejati. Tudi mater je ſmeh poſilil |
Pozhétki gramatike (1811): | drobno; portails, velike vrata, gouvernails, kermila; camails, plájſhiki kórarſki, épouvantails, ſtraſhíla Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil, oko, imajo v' mnoshnimu, ayeux |
Viljem Tell (1862): | bilo ko na sejmu; Al kar visí na drogu to strašilo, Je prazno, ko bi bilo vse pomrlo. Lajthold. Le spridena |
Roza Jelodvorska (1855): | sklenjen. Častimir in Roza sta perva sedeža pri mizi imela. Strašimir sedi zraven Častimira, Ljudmila na strani Roze; Miriboj in Zorislav |
Roza Jelodvorska (1855): | po svetu«. Čez nekaj dni po tem se peljeta vitez Strašimir in njegova gospa s Častimirom in gospodično Rozo, spremljeni z |
Roza Jelodvorska (1855): | »Pač lepo ste nam mila gospodična govorili,« reče zdaj Strašimir, marsikteri si lahko iz tega opominjevanja nauk za se posname |
Roza Jelodvorska (1855): | njih sedeta k mizi. Vsi so prav židane volje bili. Strašimir pa je bil ta dan tako vesel, kakor že veliko |
Roza Jelodvorska (1855): | sovraštvo izvira iz pekla; prijaznost in ljubezen pa iz nebes«! Strašimir je danes velike sreberne kozarce, ki so od znotraj debelo |
Roza Jelodvorska (1855): | Strašimir pa ves preplašen kakor kamen ostermi. Kakor mu je lepo |
Roza Jelodvorska (1855): | vitežko dvorano. Potem, ko je pervo glasno pozdravljenje utihnilo, in Strašimir svojiga sina v naročje uzame, kteriga se ni mogel zadosti |
Roza Jelodvorska (1855): | četa za četo skozi visoke vrata v prostorno grajšinsko dvoriše. Strašimir skoči s svojiga vranca, in pozdravi svojo gospo in otroke |
Roza Jelodvorska (1855): | tako krepka in slavna viteza v ljubi slogi tukaj najti. « — Strašimir se ne vé veselja kam djati; cesarjeva milost mu je |
Roza Jelodvorska (1855): | je bilo to, da je svoje nekdajno rešenje iz rok Strašimira, zdaj veliko pripomoglo k nesreči blagega Častimira. Več kot stokrat |
Roza Jelodvorska (1855): | »Kaj ne? « reko knez na dalje Strašimiru, »de se niste nadjali mojiga prihoda? Razodenem vam tu zadovoljnost |
Roza Jelodvorska (1855): | pričijoči se prestrašijo te govorice, in žalostni eden druziga pogledujejo. Strašimirova gospa zdaj bliže stopi, ter pravi s pohlevnim glasom: »Še |
Roza Jelodvorska (1855): | Med tem je Ljudmila čakala Strašimiroviga prihoda z vedno večjim zaželjenjem. Ko bi ne bil sporočila |
Roza Jelodvorska (1855): | se je dalječ okoli razširil. Iz vsih vasi in hiš Strašimiroviga posestva so skupaj privreli, de so žlahnike vidili. Iz vsake |
Divica Orleanska (1848): | do kraja, In kak je to, de nas na novo straši? Voglar. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo malo, v nekterih krajih se tertne bolezni bojé. Tukaj — straši. Če mi ne verjamete, pa pridite in vprašajte plac-komando, kteri |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so tudi nekdaj stari Slovenci poznali, ker še zdaj otroke strašijo z Lamo Babo. Kadar si kot mali fantič ponoči nisem |
Valenštajn (1866): | oče! Al ozbiljno Okó njegovo čut je moj krotilo, I strašil sem se dragih kamenov, Ki vas krilaho liki zvezdni venec |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | 48. Povést. Kako je Pavliha nekega kerčmarja z meritvim volkom strašil? Bil je neki kerčmar, ošaben in zabavIjiv. K temu pride |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mislil (z čemur so me tudi nekteri prijatli že naprej strašili), de bi jez po ti napravi utegnil v nos kaj |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | učitelje ne merimo po plačilu mestnih učenikov, nas ne bodo strašili preveliki potroški, kteri so za napravo ljudskih šol po deželi |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ji prav resno povejo, rekozh: „Prav je, de ſe tiga ſtraſhiſh , kar ſi hudiga ſtorila. Tvoj ſtrah savolj rudezhih rakov je |
Valenštajn (1866): | Ne strašite Nikar se! Jezuvíte jaz črtim, Da imam jaz ukazovati, davno |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vsi, in če so s tim morebiti skrivši mislili Nemce strašiti, se niso nikakor golufali. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kdor na taki pustoti kaj pridelati hoče, ga ne smejo strašiti ne trud ne stroški. In vendar je iz neplodne pustote |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dá le po krivični roki priti, tega tudi ne sme strašiti krivična preteklost, ktera je bila podlaga boljši bodočnosti; saj bo |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sverine ſvoje nezhiſtoſti, inu nagnuſsobe, tukaj ſe ſhe ena gerſhi, ſtraſhliviſhi poſhaſt, namrezh tigaiſtiga gręha, perkashe, katęriga ni ſmęl ne Pridigar |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spravno daritev. ” Fabíola se je spet globoko zamislila, potlej pa strašljivo prašala: „Ali si mar ravno to mislila, ko si mi |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | darovanje samega sebe za svoje prepričanje, to vse je ganilo strašljivo derhal. Vse to je zapazil Pankracij strahoma, bolj se je |
Robinson mlajši (1849): | Ne nikoli! To zagotovo ni nikaki diravec — dereče zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila — zalodila ino mu pokazala, česar tam ni |
Ferdinand (1884): | katere tako lahko zapelje bogastvo, častilakomnost in svetni blišč. Oj, najstrašneje, dà jedino zló je hudobija! Revščina, težko delo, dà celó |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je žalostna noč. Huje in huje je pritiskala merzlica in strašneje in strašneje je divjal ; moči trupla pa so pojemale. Kar |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | noč. Huje in huje je pritiskala merzlica in strašneje in strašneje je divjal ; moči trupla pa so pojemale. Kar se je |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zarujove bolnik. „Po prerodu v vodi sv. kersta. ” Bolnik še strašneje zarujove: „Voda, voda! Proč ž njo! Ne potrebujem je! — In |
Oče naš (1885): | prihajala, vedno gosteje so se boreči in bežeči motali, vedno strašneje so kričali umirajoči, vpili možje, vekale žene in otroci. Zastonj |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | vsem životu, stal je tu in pričakoval, da sliši še strašnejše reči. Ni si upal pogledati svoji dobri Katarini v oči |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhes tebe pershlu ‚kader bodo jejnale, inu minule. 3. Groſovitnu strashnu tulejo, inu erjovę ti ferdamani v' peklu, de so ſavle |
Divica Orleanska (1848): | loči jih, in zdaj in zdaj Razbasati se zna kervavo strašno. Voglarica. Pomozi Bog! Ji, sej je bil sovražnik Že ves |
Divica Orleanska (1848): | Kam pojdete? Britanci tu stojé, Ki z maševanjem vam grozijo strašno – Francozje tam, ki vas preganjajo. Jovana. Kar mora biti, me |
Blagomir puščavnik (1853): | enkrat viditi zamogel, pri priči bi jih spoznal! — To je strašno težavno za človeka, tako blizo kraja rešitve biti in ne |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | so vojaki že na brégi. Koj začnejo streljati za ubéžci. Strašno so nedolžnim pulje (ali kugle) okoli ušés ferčále. Erlavski ukaže |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | hudo jih je zeblo. »Čiv! kdaj pride pomlad? To trpi strašno dolgo! « |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali celo božji cesar, če je tudi on sam sužnji. ” „Strašno! ” |
Kemija (1869): | Žveplena kislina je zato v rokah neveščega in neopreznega človeka strašno nevarna tekočina. Z vodo pomešana se jako razgreje, zato se |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Mater in hčer je jelo skerbeti. Ure so jim bile strašno dolge. Ko je Ema proti večeru zopet s stolpa gledala |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in spačenem življenju, ki se že na tem svetu tako strašno maščuje! ” |
Genovefa (1841): | ozhí na ſtégnjeni roki kasal. — „Nezhem jih viditi! ” je Golo ſtraſhno sarjúl, in- kviſhko ſkózhil ter po mezh ſégel. „In zhe |
Genovefa (1841): | in bi ſe vunder tudi rada hvaléshno pokasala. Pa oh, ſtraſhno povéſt vam prinêſem. She tó nozh morate umréti. Grôfova volja |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſti grosovitni trynogi, katiri naprenehanu, ſtraſhnu, inu grosovitnu tiga greſhnika pezhejo, inu gaishlajo. Katiri kuli je |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | objide , kader smiſlim , de jo lubim. Goſpá. Al ręſs toku ſtraſhnu vùn vidim , Nęshka ? — Sej ſim mo vùnder vſelej rokó dershala |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | eden od tih lakomnih, ali vohernih, zhes katęre Pridigar taku ſtraſhnu gàrmy? Ludję me ſizer sa eniga takuſhniga dershę. Ali ſe |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſeshganih shnablov, leta napne ſhe lę prav tę vshę popręj ſtraſhnu napęte perſsi. Ta Podoba naſhiga Krishaniga Jęsuſa, katęra ſe mu |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | neſrézho, snak pade ſ' ſtola, ſi ulómi otilnik, ino umerje. ˛Straſhno kasnuje Bog nad otrozi nepokor- |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | per volji mi toljko dati, alj ſvakinja mu ni dopuſtila. ˛Straſhno huda je bila na mene, ter mi je gerdo oponáſhala |
Mineralogija in geognozija (1871): | sklade. Naticella costata, Myacites fassaënsis, Myophoria sp. i. d. pričajo strategrafično enakost z onimi v bolj severnih Alpah. ” Že iz teh |
Arov in Zman (1850): | gadovo razkačeni. Vender pride Arov srečno brez nadlege do prednjih straž. Slaba bi se mu bila tú godila, ako bi ne |
Arov in Zman (1850): | ogrinjalo in potem se ločita. Slovenec gre brez suma memo straž iz ječe, iz grada, po griču na prosto plan. Komaj |
Ivan Erazem Tatenbah (1873): | Vambrehtu, kateri ga zapre v posebno, dobro zatvoreno sobo. Obilo straž se na gradu nastavi. Govorica o tem, kar se je |
Pomladanski vetrovi (1881): | njun vodja. Srečno so se bili priplazili že do zadnjih straž, kajti krila jih je noč in gosta megla. Vojaki so |
Pomladanski vetrovi (1881): | jih utegnol iznenaditi — sovražnik. Po strmih brdih blizu prednjih francoskih straž plazile so se pozno po noči po grmovji tri moške |
Pomladanski vetrovi (1881): | Francozom nezvesti in nezanesljivi. Marsikdo izmed njih bi utegnol mimo straž skrivši k Avstrijcem uskočiti ter jim vse razmere in skrivnosti |
Spomini na okupacijo Bosne (1888): | približala, dasi sem zabredel daleč čez mejno črto naših prednjih stráž. V taboru mi posluži strežáj s pičico črne kave in |
Spomini na okupacijo Bosne (1888): | bataljona, s katero službo je v zvezi nadzorovanje prednjih pôljskih straž. Tekom nočí se morajo pohoditi vsaj po jedenkrat vse straže |
Spomini na okupacijo Bosne (1888): | li to gorka juha, je li to dobra postelja? »Koliko straž je razpostavljenih? « vprašam pobočnika. »Na póludrugo uro razširjenem okrožji zmatram |
Valenštajn (1866): | cesarju Prisežejo — i ko odbije ura Enajst — odide mimo prva straža, Prav tiho proti hiši je peljita, Jaz bodem onde blizu |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | je mnogo prizadjala, rešiti moža iz zapora. Kakor hitro je straža odšla, hitela je v mesto k sodnikom, in zaterjevala, da |
Tiun - Lin (1891): | I bliže sedeči storili so takisto. »Ohó, ladija! « oglasi se straža zdaj vnovič. |
Tiun - Lin (1891): | se vračajočim prikaže silni bok »Kormorana«. »Ohó, ladija, ohó! « zavpije straža na krovu in vrže konopno lestvo doli, katero zagrabi kopiten |
Gozdovnik (1898): | svit se je kazal na vzhodnem nebu, ko pristopi indijanska straža k spečemu vodji ter ga rahlotno za rame potrese. »Sokoljeoko |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vam na ponudbo. ” Ko ſta apoſteljna ſhe govorila, pride tempeljnova ſtrasha, ino ji v' jezho sapró. To nozh ſta mogla v' |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nánje. Ko ſvôjo mózh nar bòlj vihár raskláda. Okróg vrát ſtrásha na pomózh savpíje, In vſtáne ſhúm, de mósh sa mósham |
Oče naš (1885): | je dala vsa pota, ki so v Podgojzd peljala, s stražami zapreti. Vender se je pa kakih dve sto Švičanov zbralo |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | dirjal in pridirjal na zadnje na mesto, kjer so ponočne straže kurile in šotor Huncev naznanile. Konj je šel kar sam |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Izmail-paša (Kmety) jo je še z enim oficirjem, prekanivši prednje straže, pobegnil. Kars je naj imenitneja terdnjava male Azije, ona je |
Valenštajn (1866): | onde blizu čakal vas. Deverú. Kakó pa pridemo skoz mnoge straže, Ke so po vežah razpostavljene? Butlar. Vse kote v gradu |
Oče naš (1885): | Ménart“, je poklicala Barba svojega moža, kteri je ravno s straže domú prišel in jo prijazno pozdravil, „Ménart, jaz si z |
Oče naš (1885): | Švičanov zbralo, kteri so veliko bandero kantona v oblast dobili, straže premagali in v Podgojzd šli, kjer so jih z neizrečenim |
Gozdovnik (1898): | drugi dan. Preiskali so prinešena živila, napravili obed, postavili potrebne straže, pa legli spat. Solnce obzorja še ni rdečilo, in le |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Sadovolni Krajnz. Od ſtráshe Hraváſhke Gor ſónze mi pride, V nógrade Láſhke Po póldne |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glédaſh Zhertomirovo laſtnino. Devétkrat vézhi mnósh'za jih obſúje, In svéſte ſtrashe króg in króg poſtavi, Odvsáme up jim vſe pomózhi ptúje |
Divica Orleanska (1848): | svetu, Če sama bi ne bila priča tega. Vojšak (na straži. ) Kaj? Alj perute ima? Jo je burja Prenesla dolj? Izabó |
Viljem Tell (1862): | hrib, za njim se vidi snežnik. Frishart in Lajthold na straži. Frishart. Zastonj stojiva tu. Nobenega H klobuku ni, da se |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stopi oče Korvinov v dvorano, kjer je stal Boštjan na straži, pozdravi ga cesar tako-le: „Kje imate vašega butca? ” „Preponižno zunaj |
Biblia (1584): | Vallou: Sakaj Vejter je bil nym supàr: Ob zhetèrti Nozhni ſtrashi pak je Iesus k'nym priſhàl, inu je ſhàl po |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kje metán: Sakaj vęjter je bil ſupèr. 25. Ob zhetèrti ſtrashi tę nozhy pak je Jęsus k' njim priſhàl vèrh morjá |
Genovefa (1841): | grofovim vojakam, ki ſo ſvôjimu goſpodu na zhaſt nepremakljivo na ſtrashi ſtali, ſo ſolsé po sagorélih lizih tekle. Vojnomir in Genovefa |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mi zdi, spadajo k sluinskimu regimentu; na svoje potroške na stražo v Karlovic in na granico hodijo, in si iz svojiga |
Divica Orleanska (1848): | Karol. Odlog je kratek, Svetovavec. Zdaj pod stražo smo Sovražno tukaj; prosimo te milo, De svojiga usmiliš mesta |
Branja, inu evangeliumi (1777): | kraju ſo bli paſtirji na poli , ti ſo zhuli inu ſtrasho dershalli po nozhi verh ſvoje zhede. Inu polej ta Angel |
Abecedika ali Plateltof (1789): | kaj zhuti, Ter ſpomina: Varij ſé? Ta spomin vudy na ſtrasho. Jeſt bogam, ker samorem; Ter ſim v' moj'mu duhu veſęl |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | puſtil, aku bi ga popręj ne posnal, inu bi vędnu ſtrasho, ali vahto dershah Ta hiſha, ka- En ſovrashni zhlovek je |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe treſe, ino ſkale pokajo. ˛Stotnik, ki je per krishi ſtrasho imel, veſ preſtraſhen savpije : „Gotovo, ta je bil ˛Sin boshji |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dan ſo ſhe véliki duhovni grob sapezhátili, ino vojakov na ſtrasho poſtavili. Tako je Jesuſovo telo v' ſabóto pozhivalo. 44. Jesuſ |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rajſhi doli poskakajo, kakor pa, de bi zhres to belo ſtrasho ſhli. Zhbelarji toshijo, kakó teshko de je ſterd pred mravljinzi |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dá igrati s seboj. ” „O kar se tega tiče,” odgovori stražar, „sva pa oba v eni zanj ki. (Korvin obledí pri |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in vprašajte plac-komando, kteri je bilo že večkrat to naznanjeno. Stražari so ponoči vidili že mnogoverstne prikazni, ktere so v sredi |
Gozdovnik (1898): | vzdigne tudi Pepo iz svojega zavetja na ploči. Poprejšnemu pobrežnemu stražarju se je zdelo pogajanje predolgo. »Santa Laureta, kako mučkajo ti |
Valenštajn (1866): | neskrbnost bila v čisli je mêni. Prvi oklopnik. Glavarju moram stražnjemu pritrditi. Vojáštvu namérjajo do živega priti, Vojnika bi radi poteptáli |
Valenštajn (1866): | nas moč Fridolánčeva ustanovila? Njegova naj sreča nas bode vodila. Stražnji glavár. Pazite me, da vam dopovém. Prazne besede malo koriste |
Valenštajn (1866): | i druzih sto lét, Še zmérom Holka i njegovih čét. Stražnji glavár. Poglej ga! Vedno le dir in dej! Ka morda |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kir ſo s tim korzam petdeſetim nar bolj potrebnim v Strashiſhu tako imenovano Rumfortorſko shupo deliti puſtili in ſo jih tako |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is Zherniga verha , ino 9) Gregata Hladnika is Loma. V, Strasiſhu per ˛Shémpétru (Schrottenthurn) v kapélizi na levi ſtrani viſi velik |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kamnigorici, 2) Samasa Anton v Ljubljani, 3) J. Benedik v Stražišu poleg Krajna, 4) Brata Lokarja v Krajnu, 5) T. žl. |
Valenštajn (1866): | v gradu sem pretaknol. Vanj Popeljem vas skoz zadnja vrata, straži Jih samo en vojak. Ob vsakej uri Smem k vojvodi |
Deborah (1883): | spi in mati, Na pragu sključen Abraham čepí, Očesom slepim straži rodovino. Le spite, saj vam treba mene ni; Nebeški angelj |
Deborah (1883): | desno stran mu leže Rafael, Na levo Gabrijel, za hrbtom straži Ga Urijel, in nad njegovo glavo Razpenja Bog mogočna svoja |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ter na ulicah prostor pred njimi delali, pred njih stanovanjem stražili, povelja izverševali itd.; pa zato čez ramo nosili butarice skupaj |
Sveti večer (1866): | priložil lastnoročno pisano spričalo o junaškem in verlem obnašanji ranjkega stražmeštra in o hvale vrednem vedenji udovinem. „No prav”, spregovori logar |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | opravilih iti, vendar morajo z lučjo v laterni na veliko stražnico se podati, in tam povedati kam grejo, in spremljavca seboj |
Gozdovnik (1898): | misli tako zatopljen, da ustopivšega Pepota še opazil ni. Pobrežni stražnik se nasloni na steno ter miži, vendar pa je dobro |
Gozdovnik (1898): | zagleda dremajočega pobrežnika. »Hola, Pepo! kaj spiš! pa tukaj ?« Pobrežni stražnik globoko vzdihne, počasi oči odpiraje. »Tukaj sem, gospod stotnik,« odgovori |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Rabeljska dolina popolnoma odprè. Divje lepa je pač! Kakor orjaška stražnika jo varujeta dva velikana; na desno podolgasti Kraljevverh, na levo |
Tihotapec (1855): | bi jih premagal ne bil. Kmalu so ga tudi mejniški stražniki spoznali, to se pravi, spoznali njegovo moč in njegov pogum |
Žalost in veselje (1870): | kako bi se priplazil do obzidja, da ne bi ga stražniki zapazili. Pa to bi že še bilo, ali potlej priti |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | v past, ali iz pasti ne lehko,« reče Engiskalk. »Prvi stražniki, ki sem jih naletel, bili so znanci moji, Nitranci, vojnici |
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | najedenkrat izginilo s trga ; ognil se ga je vsak. Mestni stražniki so izgubili s tem svoj kruh, magistrat pa stražnike, ki |
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | neko drugo staro razvado. O novem letu so hodili namreč stražniki novo leto voščeč po hišah okoli ter beračili na ta |
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | sedem, poslovali so tako-le : Stražárski načelnik je opravljal s svojimi stražniki po nôči straže, patrulje in dajal klicati ure; klicala sta |
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | nekemu Žrjavu (Schuriau) pred rotovžem premajhno méro. So li ti stražniki vsak mernik prodánega žita tudi res zmerili, povedati je težko |
Abadon (1893): | v sodno hišo stopil nadsodiški načelnik. Seja se prekine. Sodni stražniki vzemo Cvetano medse in jo odvedo. Sodniki odstopijo. Porotniki se |
Gospa s pristave (1894): | Viridine sobe. Osebne prostosti ji ni kratil, vendar so imeli stražniki nalogo, spremljati jo povsodi in poročati grofu, kaj dela. — Virida |
Arov in Zman (1850): | tam postal, pa vse je tiho, razun kličanja in rožlanja stražnikov. Čez nekoliko pride u ulice, ki se mu bolj kot |
Arov in Zman (1850): | ni Turkom, ki so ga stražili, posebna luč potreba zdéla. Stražnikov je bilo šest, ki so se pa čez pol urе |
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | Napoleonom pocepa prestreljenih na tla. »Gospod! vernite se, kriči vojvoda stražnikov cesarju, drugači Vas dam po sili odpeljati! « Tudi Karel je |
Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | je moralo. Že čez uro časa prideta dva poslanih mestnih stražnikov, katere je obljuba Komarjeva bolj spodbodla, ko ukaz komisarjev, in |
Luteranci (1883): | Kranja, njegov pomagač pa mestni pisar Naglič, a óni izmed stražnikov zvunaj, ki je v resji ležal, črevljar Kriškar. Ko ne |
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | prikrajšane dohodke ni hotel seveda nihče več služiti in število stražnikov se je moralo skrčiti od jednajst na sedem, ostali so |
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | skoraj popolnoma. 2.) Nismo, (mi, magistrat) več v stani vzdrževáti stražnikov, katerih štiri ali pet (vseh je bilo takrat jednajst) vedno |
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | pozneje, vsaj že leta 1785. pomnožilo se je število mestnih stražnikov zopet na dvanajst in v tem številu je vštet tudi |
Grajski pisár (1889): | da se nismo zmotili,« mu je odgovoril porogljivo eden izmed stražnikov. »Če se ne motim, si sedaj na najboljšem potu, po |
Valenštajn (1866): | i služba. Jaz pred vami pojdem, Nož v tilnik naglo stražniku zabodem, Ter tako pot vam naredim. Deverú. Ko pa Smo |