- ne da
- nada
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ſena slaba rezh, svoje upanje na zhloveka poſtaviti, katiri ali nada, kar je obetal, ali poſabe na tu, kar je oblubil
- nada
ne_dati nedavno ne_delati nedelaven nedelja nedeljski nedokončan nedoločen nedolžen nedolžno nedolžnost ne_donesti ne_dopasti nedopovedljiv nedosegljiv nedostajati nedostaten nedotika ne_dotikati nedovoljen nedovoljnost nedovršen nedrje ne_držati nedvomno neelastičen neenačaj neenak neenakost nefali ne_fentati ne_fertigati negativen negativno ne_gledati neglede nego negoda negoden negodno negodnost nego_li ne_gorivzeti negost negotijs negotium negotov negotovost negovanje negovati ne_govoriti ne_govoriti_li negovski ne_gratati ne_grevati nehanje nehati nehlinjen ne_hoditi nehote nehvaležen nehvaležnik nehvaležno nehvaležnost nei neimenovan ne_imeti ne_iti neizbrisen neizcrpljiv neizdaten neizdelan ne_izganjati ne_izgubiti neizkušen neizmeren neizmerjen neizmerljiv neizmerno neizogibno neizpodbiten neizpremenjen neizprosnost ne_izpukati neizrečen neizrečeno neizrekljivo neizvedljiv nej nejadri neješčen nejevolja nejevoljen nejevoljno nek nekaj nekak nekako nekakšen nekam nekateri nekaterikrat nekdaj nekdanji nekdo nekentez neki nekidan nekje neko nekobart nekoč nekod nekolik nekoliko nekolikokrat nekovinski nekriv nekrstnik nektar ne_kupiti nel ne_leteti neli neličen neljub ne_ljubiti neljubo neločljivo nem nemalo ne_manjkati nemar nemara ne_marati nemaren nemarnež nemarno nemarnost nemathelmia nemčenje Nemčija nemčur Nemec nemerljiv nemil nemilost nemir nemiren nemirno ne_misliti nemo nemoč ne_moči nemogoč nemogoče nemščina nemški nemško Nemško Nemškuta nemškutar nemškutarstvo nemudoma nenadejan nenadejano nenaden nenadno nenadoma Nenadovič nenajden ne_najti nenamočen nenaravno ne_nati nenavaden nenavadno Nenemec neobdelan neobdelovan neobhoden neobhodno ne_obnemoči neoborožen ne_obrajtati neobtesan neočiten ne_odgovarjati neodgovoren neodločen neodvisno neogibljiv neogibno neograjen
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſena slaba rezh, svoje upanje na zhloveka poſtaviti, katiri ali nada, kar je obetal, ali poſabe na tu, kar je oblubil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | 300 korakov prav varno streljati. — V Cincinati so imele žene nedavnej velik zbor in so se pogovarjale o ženskih pravicah; vsaka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | obiskat. Od tod gré v luko Villa franko, ktero je nedavnej rusovska vlada kupila; kneza spremljajo malarji in pesniki; povestničar Grigorović |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ukaz je menda nasledek tistega hudodelstva, po kterem je bil nedavnej profesor dr. Briccio na ulicah umorjen. Pismo iz Milana v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ljubl, hranilnici (Sparkasse) je bil v pondeljk izvoljen gosp. Janežič, nedavnej izvoljeni mestni kasir. Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dobiti. Nova zastavna dnarnica, ki jo je bistroumni minister Bruk ne davnej na noge spravil, obéta pomoč kmetijstvu. Ta dnarnica pa |
| Divica Orleanska (1848): | kralju sim priskočil na pomoč. Burgún. Bandero njeno belo sim nedavno V sovražnih gostih trumah veti vidil. Dünoa. Gorjé! Kje bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | namreč siloviti napadi ponoči domú gredočih ljudi. Tako je bil nedavno nek mestjan, ne pozno (med deveto in deseto uro na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pošteno družino v strašno nesrečo pripravi. Resnična prigodba našega časa. Nedavno je v Švajci pred porotno sodbo stala gerda baba, blizo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rožene, nože in vilice pa so imele lepe slivove černe. Nedavno kar nam jih je bil kovač prinesel. Mogel sem mu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še nekaj gotovega zaderžuje pred zaželeno smertjo za Kristusa in nedavno mi nisi hotel povedati, zakaj me v vsi naglici pošiljaš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izredili in tudi bukvice od sadjoreje spisali, od kterih je nidavnej, drugi natis |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſôb? S. Shimn, na njegovi ſhâgi. Kaiſen Svetnik prov kriſha nadela? S. Andrej; ke svoj krish po ſtrani derſhy. Katir je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | she ſdej pretepajo, inu ſhlofajo, ter si nobena, nobene veſty nadela. Use mene dolitlazhe podnevi, inu po nozhi; al le zhakajte |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | stanu bres treſlivoſte divishtvu bres tadla ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo silo tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer je ſa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Varvej se shepetavzov, ſakaj ony so sathanovi hlapzi, ter drugega nadellajo, koker sume, inu pohujshanje. Katiri druge pred tabo ſmajnshujejo, inu |
| Fizika (1869): | vjema sè zobovjem krogovega krajca, in s tem se spiralkini nedelavni kos BC ali podaljša ali prikrajša, in tedaj dá nihajem |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu dolshan dam. De ſem od shtirnaiſt dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to narvezhe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu dolshan dam. De ſem od shtirnajſt dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to narvezhe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu dolshan dam. De ſem od shtirnajſt dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to narvezhe |
| Tine in Jerica (1852): | Tine. Ko bi le jutri nedelja ne bila! Fajm. Zakaj? Tine. Zavolj drugih oklicov. Fajm. To |
| Tine in Jerica (1852): | pred. Jerica ima zdaj svojiga stariga očeta in — malo dete. Nedelja je. Tine ni šel v cerkev, njegova mati tudi ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | V. (Konec. ) Prejde petek, in sobota prejde, Rano dojde pa nedelja svetla. Car na lov se spravlja na planíno, Ter pokliče |
| Čas je zlato (1864): | vedno zmerno delal in za okrepčanje duha in telesa skerbel. Nedelja je bila v pokoj odločena. Ta dan je praznoval in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nek ptujec z veselim naznanilom. ” Naslednjo nedeljo, bila je bela nedelja, obhajal je duhovnik Dijonizij s posebnim privoljenjem v Miriamini sobi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | denes vsaj ne smejo hudi biti, ker je prva adventna nedelja; ta sveti dan naj ti vsaj mir dadé. To se |
| Astronomija (1869): | sreda črko B, četrtek C, petek D, sobota E, in nedelja F. Črka F je nedeljska črka celega leta. — V prestopnem |
| Astronomija (1869): | n. pr. vnebohod vselej 40 dní po velikej noči, binkoštna nedelja (duhovo) pa 50 dní. 68 Oseka in plima. Ker razni |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Mož, kam pa gremo? « ga vpraša žena. »Vsaj danes ni nedelja, ni somenj; mar si take dobre volje, da nam hočeš |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Uſſake mesz na treto nedello v' meszu, katira se bratovska nedella klizhe, se poſlisati svojo vęſi ſgrevati, inu spokoriti, inu ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tedn (zhe oppravki perpuſtę) en dan se iſvoliti (ſna rajmno nedella biti, kader se is ſhegnam S. Masha bere) S.Joſhefa posebnu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | katerim je ſhe nekaj vode, h' redi bilo. V' nekoljkih nedelah ſe naklone, de Mina ſpet v' to prebivavnizo pride. Ptuje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de bi ſe kaj vezh navuzhili, kęr na laſh ob Nedęlih ali prasnikih kakuſh- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drusiga ne. Pipizo v uſtih pa v roki novize ob nedélih po poldne; — tako bi bilo veſelje naſhe ˛Slovenze glédati ! Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ene Novíce imela, ki bi se z velikim pridam ob nedeljah brale, namesto de marsikteri kmetje v kerčme, igre in druge |
| Zlata Vas (1848): | do tedna bolj. Zakaj gostivnice so skorej prazne stale. Ob nedeljah ni bilo ne kvart v kerčmah ne kegljanja na kegliših |
| Zlata Vas (1848): | odrašeni mladenči iz vasí vidili, jih je jélo mikati, ob nedeljah tudi k Ožbetu priti. In dovolil jim je; zakaj zavoljo |
| Zlata Vas (1848): | kaj brati, rajtati ali pisati. To je z njimi ob nedeljah v šoli ponavljal, in takó je bila prava nedeljska šola |
| Zlata Vas (1848): | ali pa najeti pri sosedu. Kadar je kerčmar Vampnek ob nedeljah prazne klopí in mize svoje gostivnice ogledoval, se je skorej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razumni, pridni, dobri, radovoljni in pobožni ljudje prebivajo, ki ob nedeljah in. praznikih bolj pridno k Božji službi pridejo, ker se |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Eliza je lepša. « In če je stara žena sedela ob nedeljah pred vrati in brala v svojih molitvenih bukvah, obračal je |
| Tine in Jerica (1852): | to malo stvar, kakor kako igračico; kadar je šla ob nedeljih in praznikih v cerkev, ali h kaki teti, je dete |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v'sakon ſtopiti ta ſveti zajt, koker od perve Adventne nedele da Ss. treh Kraylov: od Pepelnizhne Srede da Belle Nedele |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nedele da Ss. treh Kraylov: od Pepelnizhne Srede da Belle Nedele po Velikinozhi. Ta zajt ſe naſme ſvatovſhna dershati. 2. Brani |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | le bojiſh kaj sgubiti, takrat ny vezh ne prasnjka, ne Nedęle sa tebe, ne boshje, ne zerkovne sapovdi te vezh nasaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | VI. 9. De my tadanaſhi veſsęli Prasnik tę ſvęte Velikanozhne Nedęle nar popręj k' ſpominu Chriſtuſoviga gori — vſtajenja, drugizh tudi sa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sekrita nai ti mene o lubi Gospved Jesvs Kriſtvs natv nedele jvrro sprositi al je mene moja srezha sa- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | M†Amen. † IVDEORVM † JESVS † NAZARENVS † REKS. Seda se sazhna nato nedele jutro shebranje katiere ima velko gvovt inv mvezh boshjo vsabe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na dan oteklino zmivati. Potem se je začela . Čez 3 nedele sim pa zapazil, da se je v oteklini gnoj nabral |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | oteklino tako dolgo zmivati, dokler ni zdrava. Ako čez 3 nedele oteklina ne zgine, je treba zmivanje opustiti, in kakor hitro |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | njegovi materi devici Marii dosežemo večniga življenja veselje. (Od 1. nedelje po binkoštih do adventne nedelje. ) |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | (Od velike sabote do 1. nedelje po binkoštih. ) Vesêli se, kraljica nebeška, aleluja! Kteriga si ti |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | večniga življenja veselje. (Od 1. nedelje po binkoštih do adventne nedelje. ) |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa sa murve. (Dalje ſledi. ) KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Drugo nedeljo. „˛Ste vidili Jermanovo pſhenizo , kako redka je bila, kako kumerno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obertniske družbe z svojim dohodam razveselili, ter so že v nedeljo vse reči obertniske razstave prav na tanjko pregledali, nad ktérimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pomnili. Dvakrat smo bili v teh dnéh hudo prestrašeni. V nedeljo pred Božičem 21, dan Grudna po pol deseti uri v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k izpraševanju bogoslovskemu in so sprijemali gospôdo Jih objiskavajočo. V nedeljo so nekterim izmed svojih bogoslovcev perve blagoslove (žegne) delili, in |
| Zlata Vas (1848): | Ožbalt iz vojske domú pride in kaj ljudjé govorijo. V nedéljo po poldne je bilo in v Zlati Vasi so mlajši |
| Zlata Vas (1848): | vino je žvepljal in ga s svinčenim sladkoram sladíl; vsako nedeljo je godce najél, de so mogli prav okrogle gósti. Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | naše učilnice in pisarnice bil vpeljan. Tega smo se pretečeno nedeljo živo prepričali, ko smo od Negovske gospóske sledeče oznanilo v |
| Zlata Vas (1848): | Kakó si Ožbè prizadeva, pa vunder nič ne opravi. Eno nedeljo popoldne po pridigi se je vsa soseska zbrala; zakaj prédla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pelja, ker ima v Hočah pri kristjanih nekaj opraviti. „Zadnjo nedeljo bil sem jez s svojo ženko sam tam — reče Marko |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj nedershite kar oblubite, inu kar cell teden Sashlushite v' Nedello v' oshtarj sapyete, satoraj pravu od vaſs pravi ta Modri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na eno inu dvejſeto Nedello po Winkuſhtah. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Efeſarje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | letu ſture, inu ta Paſſion nameſt Pridege bero na Zvetno Nedello, eni na Velki Zhetertik, eni, inu narvezh letu ſture na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ponishan: katiri ſe pak ponisha, ta bo povikſhan. Na enajſto Nedelo po Winkuſhtah. ranje is 1. Piſma S. Paula Apoſt. na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Zirkve. 1. Te od Zirkve goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Vſako Nedelo, inu sapovędan prasnik s' andohtjo S. Maſho ſhliſhati. 3. Ta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | narpoſledni. Sakaj veliku njeh je poklizanih, al malu isvolenih. Na Nedelo imęnuvano Sexageſima. Branje is 2. Piſma S. Paula Apoſtelna na |
| Zlata Vas (1848): | ob nedeljah v šoli ponavljal, in takó je bila prava nedeljska šola. In čedalje več mladih ljudí je prišlo k njemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši nauki kmetijstva za nedeljske šole po deželi” se imenuje nova slovenska kniga, ki jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nastopil — do 8 stopinj. Češplje, bréskve, pênj, černo ternje , drèn, nedéljni lés, smo na mnogih krajih vidili mesca Kimovca in Kozoperska |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | visocih in nekoliko obokanih (velbanih) ognjiš potreba ne bilo. (Praški „Nedeljni list”). Konjsko meso zdrava in tečna jed! (Konec. ) Kje pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni pertožiti, pa nekaj druziga slovenskiga manjka. Vi imate nemški nedeljski list, Filotejo: en zvezik sim je bil unkrat per grajšinskim |
| Zlata Vas (1850): | resnico govoriti. ” Napravi se tedej eno nedeljo po prazniško; dene nedeljski klobuk na glavo, vzame palico s srebram okovano, in korači |
| Astronomija (1869): | nedeljska črka celega leta. — V prestopnem letu imamo pa dve nedeljski črki; — ker 24. dan februarija nima črke; ena nedeljska črka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein in Vinzenz Dorfmeister v dolgi pridni ſlushbi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se lahko toliko koristniga naučili, in zraven tega tudi z nedeljskim časam veliko bolje obračali, in zlasti sojo mladost od pohajkovanja |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | in spodobno. Da bi gospó bolj počastil, oblekel je, sivo nedeljsko kamžolo in rudeč telovnik, na glavi pa je imel lep |
| Pozhétki gramatike (1811): | je trébvalo Pretekli dokonzhan. Il fallut, treba je bilo Pretekli nedokonzhan. Il a fallu, treba je bilo Pretekli prejſhni. Il eut |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pretekli dokonzhan. Je me repentis, itd kaſál ſim ſe Pretekli nedokonzhan. Je me suis repenti, itd. ſkaſám ſe Pretekli prejſhni. Je |
| Pozhétki gramatike (1811): | e Ils eurent, ſo imeli, e, e Pretekli doveren zhaſ nedokonzhan. (*) J'ai eu, ſim imel, a, o Tu as eu, ſi |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vous finîtes, ſte Ils finirent, ſo konzhali, e, e Pretekli nedokonzhan. J'ai fini, ſim konzhal itd. Tu as fini, Il a |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vous rendîtes, ſte Ils rendirent, ſo vèrnili, e, e Pretekli nedokonzhan. J'ai rendu, ſim vernil itd. Tu as rendu, Ils a |
| Pozhétki gramatike (1811): | bil, a, o ſmo ſte ſo bili, le, le Pretekli nedokonzhan. J'ai éte, Tu as été, Il a été, ſim ſi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | infinitivu imperativu (velivnem naklonu) in aoristu. Modre besede o infinitivu (nedoločnem naklonu ali načinu na str. 115): „man kann von dem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta nar zhiſtiſhi na ſvoimu ſerzu. Agnus ſine macula. Tu nar nadoshniſhi jagne, na katirimu ni obeniga madesha bilu. Terpeu je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na nega s' objokanimi ozhmy, inu rezhmo: Affectus. O Jagne nar nadoshniſhi! o vſmileni Odreſhenik! o ſlatki JESUS! kai ſi ti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | JEsuſa Chriſtuſa, katiru nam sdei kashe, sa koga je ta nar nadoshniſhi tu nar vezhi terpleine, inu to nar britkeiſhi ſmert |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de je ta nar krotkeiſhi Goſpud sa nas punterje, ta nar nadoshniſhi JESUS sa nas greſhnike, ta nar vezhi perjatou sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | greh od tiga ſveita. S' katirih beſed vidimo, de tu nar nadoshniſhi Jagne Boshu Chriſtus naſh Odreſhenik ni terpeu sa ſvoje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhigaJEsuſa Chriſtuſa, per katirimu ozhmo dalei premiſliti, kai je ta nar nadoshniſhi, ta nar pravizhniſhi, ta nar ſveteiſhi Syn Boshji sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi delamo, kader smiſlimo de ta vezhni Syn Boshji, ta nar nadoshniſhi, ta nar ſveteiſhi eno nar krivizhniſhi, nar shpotliviſhi, nar |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Gaſhper. Zhe je kej faleniga, naj Matizheka primejo. Jeſt ſim nedolshen. Matizh. Gaſhper ! Budalo. G — Gaſhper ! Baron. Al vaſs hudizh moti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Chriſtus kriv, sakaj ga je hotel proſtiga ispuſtiti? zhe je nedólshen, sakaj ga k' ſhtraſingi obſódi? O |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | paſtirzhika ſhe tako ubosiga v' hóſti; ljubi ga, zhe je nedolshen. Ino ravno ták je bil David. Na paſhi per ovzah |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſi vprizho vſiga ljudſtva roke umije, ino rezhe: „Jas ſim nedolshen per kervi tega pravizhniga, ví glejte! “ Ino vſi ſo savpili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bratje ſo nekaj prav hudiga nékedaj pozheli. Joshef pa, veſ nedolshen mladenezh, ſe tega ni udeléshil; grosa ga je bilo, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako vnet sa vſe dobro, tako mil ino uſmiljen, tako nedolshen bres ovinkov ino svijazh, tako miren, tako voljen savoljo dóbriga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kteriga nedolžniga obesti, kdor pa sam sebe vgonobi, ni več nedolžen. On ne vmori le sebe; temuč še po smerti svojim |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pastirčika še tako uboziga v hosti; ljubi ga, če je nedolžen. Ino ravno tak je bil David. Na paši per ovcah |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | v mesto k sodnikom, in zaterjevala, da je nje soprog nedolžen; sklicevala se je na celo soseščino, da je mirno in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi otrpneni lashati letv pomai mena tv britko terplenje noi nadovshna smert Jesvsa Kriſtvsa nashiga Gospveda. Ksedmemv mavv se jes oh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kakv ravno velkv je tvoje S. terplenje inv tvoja S. nadovshna smert katiero si- |
| Genovefa (1841): | ſi jo v ſmert obſódil. Pa, Bog vé, de ſim nedolshna! ” Grôfu ſe ni drugazh sdélo, kakor de je va-nj treſhilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteri deſiravno pertlizhni, ſe vſak perkloni, de bi jo povunjal; nedolshna kakor ſlavzhik, deſiravno v germi ſkrit in po vſakdajne oblézhen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó dolgo pripravljajo? Kadaj bo konz terplenja, ki ga mora nedolshna shivina po ſtermimu „grabnu” preſtati? „Pravizhni ſe tudi ſvoje shivine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | človeštvu podaril, kakor je stavljenje kóz, ki so lahka in nedolžna pa gotova pomoč zoper hudo kugo, ktera kjer koli se |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Nič prida se mi ne dozdeva! — In pa vboga Mina! Nedolžna duša! kak nek se teb' godi? Kaj je, de si |
| Divica Orleanska (1848): | Govori! Strašno tožbo Razdêni v nič – Le samo reci, de Nedolžna si, in mi ti verjemo. (Jovana se ne gane. Sorelka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana C—. Iz Frauheimske okolice na Štajarskem. Te dní sim |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | se mi, kakor de bi mi kaki vikši glas rekel: Nedolžna je. Tega si sicer jaz ne znam razložiti, pa tudi |
| Biblia (1584): | hozhem miloſt, inu nikar offer, taku bi vy nebili te nedolshne obſodili. Tiga Zhloveka Syn je Goſpud tudi zhes Sobboto. INu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne óffèr: taku bi vy nikóli ne bily obſodili tę nedólshne. 8. Sakaj Şyn tiga zhlovęka je tudi Goſpód tę ſabbóte |
| Genovefa (1841): | vſi savséli. Kér je bil obras Genovefe veſ ogledalo zhiſte, nedolshne, dobroſerzhne, lé v nebéſa samaknjene duſhej je iméla réſ nékaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhbele migale! Sin miſli, de more vſako leto nekaj te nedolshne shivali pomorili, sato, ker je njegoviga ozheta tako delati vidil |
| Zlata Vas (1848): | so Ožbeta opravljivca in hudobnika zmerjali, ki hoče sebi čast, nedolžne ljudí pa nesrečne delati. Brencelj je po vasi divjal in |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vošili, de je zdaj poštenje njegove hiše, in poštenje njegove nedolžne gospé rešeno. Po tem so premagavca tudi k vojvodnji pripeljali |
| Blagomir puščavnik (1853): | in se jim ne more zadosti zahvaliti. Ko Milko vse nedolžne jetnike spusti in jim njih premoženje nazaj poverne, se poslovi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino dobrótnika sdajati. Ali Juda vsame kruh, ino ſe déla nedolshniga, kakor ſo uni bili nedolshni, ter vpraſha po hinavſko: „Goſpod |
| Ferdinand (1884): | od njega. Če tudi je bil neusmiljen in trdosrčen do nedolžnega, usmiljenja vrednega dečka, če tudi je češče v hudem boji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni ga prijetnišiga časa, ko je spomlad, ki nam toliko nedolžniga veselja prinese: Narava zbujena Že vsa prerojena, Veselje oznan'; Iz |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | moj Moric”! mu serčno Mina zaverne, „rabelj vtegne še kteriga nedolžniga obesti, kdor pa sam sebe vgonobi, ni več nedolžen. On |
| Stric Tomaž (1853): | tiste blagroval, ki so čistega serca, ki zavolj pravice, po nedolžnem, preganjanje terpé. To ga je vžgalo s krepostjo, ter ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vas nemških otroci ne umeje, ali pa tudi šolarje po nedolžnim v ime perpravljate, de so bedasti, kér se res niso |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | odpušanja prosil, ker je po nezvesti družini zapeljan jima po nedolžnim tolike in tolikanj bolečin v sercu napravil, in de bo |
| Tine in Jerica (1852): | je bil Tine. Milo je tožila, de sta oba po nedolžnim obrekovana. Rada bi, pravi, vse terpela, de bi le ne |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | hvala! Milostivo se je na nas ozerl, in je po nedolžnim golobčiki velike in čudne reči nad nami storil. Njemu bodi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Straſhna krivíza je priſhla is pleſa. Pa zhe tudi mezh nedolshnimu glavo odſéka, zhednoſt vender ne oſtane bres plazhila, kakor greh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe ne bo mende ſlediti; ino vem, de boſte raji nedolshnimu perſerzhnimu Janesu enaki, kteri je na perſih Jesuſovih ſlonel. |
| Genovefa (1841): | Bólje je zhlovéku v puſhavi seliſha in korenine jéſti in nedolshnimu biti, ko Genovefa — kakor v grofovſkim gradu s Gôlam obilno |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Zlatarju je bilo zdaj jako žal, da je nedolžnemu fantu toliko krivico storil. Hitro ga zopet k sebi vzame |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | rebra in mu pljuča prebodel. Vendar pa nadejamo se, da nedolžnemu ranjencu življenje rešijo. — Tale je bila tudi lepa! Pretekli teden |
| Biblia (1584): | Farji ob Sobbotah v'templi Sobboto preſtopajo, inu ſo viner nedolshni? Ieſt pak vam povém, de je tukaj, ta, kateri je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | farji ob ſabbótih v' Templi ſabbóto prelómio, inu ſo vèndèr nedólshni? 6. Jeſt pak vam povęm, de je tùkaj en vękſhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rèzhe Joshefa v' jezho vrézhi. Pomiſlite to, ljubi otrozi! Jaki, nedolshni ino vojſhaſhki mladenezh Joshef vam daje tukaj prav lép sgled |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ta Bogu! V' ſkuſhnjavah tudi vi ſtorite tako. 19. Nedolshni Joshef v' jezhi. Joshef je sdaj v' jezhi med hudodelniki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vsame kruh, ino ſe déla nedolshniga, kakor ſo uni bili nedolshni, ter vpraſha po hinavſko: „Goſpod! ſim mar jas? “ Jesuſ, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nikoli rojen ne bil! “ Apoſteljne sazhne ſhe bolj ſkerbéti. Ljubesnjivi, nedolshni Janes, kteriga je Jesuſ poſebno rad imel, je naj blishe |
| Robinson mlajši (1849): | še delje nad mene dopusti; če bodo le moji nebogi, nedolžni starši srečni. ” Še je predse dobé tako klečal, ino bolestno |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | padem, in jokal bi, ako pomislim, koliko si mogel Ti, nedolžni, terpeti! — Šest ur si na križu visel! Šest ur si |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Posebno pa prevdarjaj in pomisli bolečine, katere je prenašal nedolžni Jezus iz gole ljubezni do nas. Premisli, da si z |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | sveti apostoli in evangelisti, Vsi sveti učenci Gospodovi, Vsi sveti nedolžni otročiči, Sveti Štefan, Sveti Lovrenc, Vsi sveti mučeniki, Sveti Silvester |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Joshef je sdaj v' jezhi med hudodelniki. Pa Bog, ktéri nedolshnih ljudi nikoli ne sapuſti, ga tudi v' jezhi ni sapuſtil |
| Sveti večer (1866): | svoja otroka. „Dobri Bog” je izdihnila, „usmili se saj teh nedolžnih otročičev. Mladi logar je stal s sklenjenima rokama tiho pri |
| Genovefa (1841): | preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa dobi gôrko ovzhjo obléko. S mnógim, nedolshnim veſêljem ſta poſlednja pomlád in léto Genovefi in njénimu ſinu |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | že na brégi. Koj začnejo streljati za ubéžci. Strašno so nedolžnim pulje (ali kugle) okoli ušés ferčále. Erlavski ukaže Leni se |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | te ſrebernike nasai perneſu, inu pred nimi sposnou, de je nadoshno kry predau, sakai ony ſo h'nemu rekli: kai mi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſturili. ſmo supet veliku grehu doperneſsli, ſmo, koker Judesh, to nadoshno kry Synu Boshjiga isdali. Kader je Judesh ſliſhou, de ſo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Farjam, inu ſtariſhim rekozh: jes ſim le pregreſhiu, kyr ſim nadoshno kry isdau. Sazhudena ſpremenitnoſt Judesha Ishkarjota! on je biu poprei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jes se perporozhim vtvojo sveto britkveſt no noter vtvojo zelv na dovshno smert inv vtvoje. S. S. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nedolshno shival ljudje na jeſen morijo! Lepo plazhilo je to od |
| Sacrum promptuarium (1695): | nomen, vel ordinem Sanctitatis habet. Inu vekshi nuz dusham perneſe nedolshnu, inu ſvetu shivejne tiga Pridigaria, kakor njegove vuzhene pridige, taku |
| Sacrum promptuarium (1695): | odgovorj: Jeſt imam njegove pridige, ali nimam njegovu Svetu, inu nedolshnu djaine; Satoraj moje pridige nej ſò taku nuzne, kakor S. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se zelenica (Grünspan) nabere, ki je prav zlo strupéna. Prav nedolžno sredstvo, srovo maslo (puter) vmesti, so tudi čebulne kožice, ki |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zahvalite, de je nasledke Vaših pomot odvernil, de je Vašo nedolžno tovaršico otel, Vašiga verliga sina ohranil, — in vse je dobro |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jih je Goſpod vadil, de bi od greha ozhiſheni vedno nedolshno ino zhiſto shiveli. Nesveſtnike pa je vzhaſi she na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je, de ta s tulkam leshnivim, inu krivizhnim toshvainam obloshena nadoshnoſt taku terdu mouzhy. Mi pa nar dosneſhi ſmo sa ſhihraine |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pervi ſtarshi v' timu vertu tiga Paradisha ſvojo, inu naſho nadoshnoſt sgubili, kir ſo tamkei to Boshio sapoved prelomili, ſebe, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je shelela, sadoſegla, kader ſo vſi s enih uſt to nadoshnoſt h' ſmerti obſodili. JESUS ni neiſhu obeniga, katiri bi ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe vunder napreſtraſhimo? boy ſe Chriſtus, katiri je ta vezhna nadoshnoſt; inu ſe naboymo, natrepezhemo mi, katiri ſmo pouni krivize, inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vupaſh; jeſt pak take rezhy od tebe ſliſhim ! — zelú ta nedolshnoſt ſe ti vshę ne ſmili ; ſram te bodi ! Baron. (na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ob ſkuſhnjavi miſli v' Boga. ˛Se váruje druſhine hudobnih ljudi. Nedolshnoſt mu je ljubſhi od vſe ſrézhe ſvetá. Zhednoſti ne ljubi |
| Genovefa (1841): | ſpomni? Ali je ſhe hud na-me? Ali je ſposnal môjo nedolshnoſt? Oh, on v obílnôſti shiví, jes pa tukaj v pomajnkanju |
| Genovefa (1841): | andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima lizama, na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti béli |
| Genovefa (1841): | bila velíka tolashba, de je bil ſam Golo priſiljen, njéno nedolshnoſt ſkasati in mignil je s roko, ga sopet nasaj v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jeſt ljubim ſtaro poſhtenoſt, ſtaro sadovoljnoſt, ſtaro smérnoſt in ſtoro nedolshnoſt. Savoljo tega pa vender ne savershem novih naredeb. Dobro ljubim |
| Divica Orleanska (1848): | Bogu in pri vsih svetnikih. Ljud moti se. Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste zavergli. Dünoa. Kje je? Govori urno! Remon |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bila. O ko bi vsaj tukaj bila, nemara bi svojo nedolžnost dovoljno spričala. “ To mu je le še nove misle v |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | svakinji. Kakor so se vsi sploh veselili, de je Hirlandina nedolžnost na dan prišla, in de zopet pri svojim Artu zadovoljna |
| Valenštajn (1866): | Oskrúnilo, oskrunilo je tvojo Le domišljijo, z lica tvojega Visostnega nedolžnost se ne dá Izbrisati. Iz srca vrzi črne Skušnjave gada |
| Lohengrin (1898): | goreče gledaje k njemu). Moj ščit! O angelj moj blesteči! Nedolžnost mojo si spoznal Mar dvom ne bil bi greh največi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svojega ſhivota stregli. 3. Is nobeno rezhjo naobſtojy mejn ta nadolſhnoſt, koker is bresujſdno samo- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhiſteh serz, S. Joſhef! Tvoji ſveſti skerbi ſta bla ta nadolſhnoſt: Jeſus Chriſtus, inu useh Diviz Diviza MAria na ſemli |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ni mene dans dergazhi videl, koker sem snuzhi bla. Moja nadolſhnoſt ni od perve minute mojega spozhetja nobenega madeſha nad sabo |
| Genovefa (1841): | ſama ſêbi pertergovâla, prineſt. Odraſhena deviza je bila prava podóba nedolshnoſti in lepôte in vſe poboshne matere ſo goſpodizhno — tako ſo |
| Genovefa (1841): | slaſti pa piſmo, mu je bilo shiva prizha od Genovefine nedolshnoſti. Tako mozhno ſe je jókal, de ni nizh vidil in |
| Genovefa (1841): | té orôshja sa Bogá in sa domazhijo — v pomozh neorôshnjene nedolshnoſti in v ſtrah prevsétnih hudôbneshev! ” je djála in bléda ko |
| Genovefa (1841): | sémljo sakopali, in de bi morde ſhe kdáj od vaſhe nedolshnoſti prizhati môgla. ” Genovefa ſe je hudó vſtraſhila in ſtrahú ni |
| Divica Orleanska (1848): | le take čuda dela. Dünoa. Ne čudežam, očesu njenim verjem, Nedolžnosti obraza njeniga. Karol. Té milosti alj sim je vreden, grešnik |
| Robinson mlajši (1849): | božja previdnost tude tu pokazala, kakor ohrankinja ino mestivka — meševavka: nedolžnosti — ino krivice. Uže šest je bilo teh nevoljnikov na eti |
| Ferdinand (1884): | ni treba več bati. Smejaj se vedno v svojej otročjej nedolžnosti. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Shita poleshejo, de potém le ſlamo, ne pa polniga sernja nedoneſejo, ako je preobilno zherne ali shive perſti po njivah. De |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | verham miri. Kader se tebi kaj permire, kar tebi nadushy, nadapade, inu je tvoji naturi ſuper, tok rezi ſdajzi: Gospud! nej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſo skushnavo, katira se perpravla tebe lotiti. 3. Zel nezh nadapade Bogu ena dusha, katira se semterkje prebira: od ajfra, k' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | plazhala —— ampak zhakej , sdej jeſt tebe praſham, sakaj tebi Anshe nedopade ? Miz. Sa to, ke mi nedopade — — — Jak. Imaſh ſpęt prov |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | praſham, sakaj tebi Anshe nedopade ? Miz. Sa to, ke mi nedopade — — — Jak. Imaſh ſpęt prov. Deklè, ti imaſh vezh pameti, koker |
| Kuharske Bukve (1799): | zveta. Enih navadna je, to polivko shefranam rumeníti; al shefran nedopade vſim, inu ni doſti perjęten. Ena druga visha je ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tire tvoji naturi nadapadejo, koker v' taiſteh, katire tebi dapadejo, ſakaj toku bosh ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nebeseh sedim. Al vonder meni taiſti ſavètni otrozi nadapadejo, inu tudi namènem nekol ſa nje prositi, katiri nothę ſa |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Z nepopisnim veseljem in nedopovedljivo muko je gledal na kraj pri ognju, katerega je mogel |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | teži. Morde, sim djal, se je kje negodno zaljubil, in nedosegliva ljubezen mu žalostno serce napravlja; de je še nezavezan, mi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | za krepostno hotenje in dejanje mnogo spretneji, nego oni, kateremu nedostaje vsake vsprejemljivosti za lepoto. Glavni pogoj vsej nravstvenosti je vestnost |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svojem občevanji omejen, vzgoji se kaj lehko jednostransko; največkrat mu nedostaje potrebne družbene kreposti; c) vsled vednega občevanja z gojencem se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Naloga pedagogičnemu vladanju je ta, gojenčevo voljo, kateri nedostaje še pametne uvidnosti kot notranje moči, z vnanjo močjo vzdržati |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Ako si je otrok iz nevednosti ali iz nedostatne previdnosti učinil bolečino ali škodo, ako občuti neprijetne posledice svojega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pri vzgoji je jezik, razvidi se najočitneje na gluhonemcih. Vsled nedostatnega tega zeló važnega občila zaostanejo v svojem razvitji jako daleč |
| Botanika (1875): | in s plodovo osjo soraščenimi robovi (večpredalčasta glavica, vijolica, reseda, nedotika ali balsamina). |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſvertaj, kar proſtora enu jajze potrebuje, de se tega drugega nadatika. V' lete lukne poſtavi jajza ſapored (ne na ta okrogle |
| Kratkozhasne uganke (1788): | toku, de se njeh nezh, samuzh le lęs te dile nadatika: inu jajza bodo tebi na pollejta dobre, inu ſrishne oſtale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bres kruha — bres saſlushka — ſami s ſeboj in s ſvetam nedovoljni oſtanejo, kakor de bi zhaſi vezh ne bili tiſti, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | clo ne sme zapravljati, tedej bo tisti, kteri lenobo ali nedovoljnost k učenju ali očitno pomanjkanje pobožnosti, lepiga zaderžanja in dobre |
| Pozhétki gramatike (1811): | lubi Nous aimons, lúbimo Vous aimez, lúbite. Ils aiment, lúbio. Nedoverſhen. J'aimois, ſim Tu aimois, ſi Il aimoit, je lubil, a |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vous vous repentez, kaſate ſe Ils se repentent, kaſajo ſe Nedoverſhen. Je me repentois, itd. kaſál ſim ſe Pretekli dokonzhan. Je |
| Pozhétki gramatike (1811): | obrasi: 1. Nedoverſhen snanivniga, smenjaje ant v' ois, deleshje aimant, nedoverſhen aimois: finissant: finissois; recevant, recevois: rendant, rendois, Isjemamo ſama dva |
| Pozhétki gramatike (1811): | Sdajni ali Prihodni. Qu'il faille, de je tréba, de trebuje. Nedoverſhen. Qu'il fallût, de bi bilo treba, de bi trébvalo Pretekli |
| Pozhétki gramatike (1811): | vém; veliven sache, védi. II. Od pretekliga snanivniga ſe obrasi nedoverſhen perloshivniga, smenjaje ai v' asse per vpregi pervi: j'aimai, lubil |
| Pozhétki gramatike (1811): | vrázhamo, vèrnemo Vous rendez, vrazhate, vernete Ils rendent, vrazhaje, vernejo Nedoverſhen. Je rendois, ſim Tu rendois, ſi Il rendoit, je vrázhal |
| Pozhétki gramatike (1811): | de prejemate, de prejmete Qu'ils reçoivent, de prejemajo, de prejmejo Nedoverſhen. Que je reçusse, de bi jes prejémal, prejél itd. Que |
| Pozhétki gramatike (1811): | tombiez, de padate, de padete. Qu'ils tombent, de padajo, padejo. Nedoverſhen. Que je tombasse, Que tu tombasses, Qu'il tombât, de bi |
| Pozhétki gramatike (1811): | rendiez, de vrazhate, de vernete Qu'ils rendent, vrazhajo, de vernejo Nedoverſhen. Que je rendisse, de bi vrazhal, vernil, itd. Que tu |
| Pozhétki gramatike (1811): | trata, basse, niska, grasse. tolſta, debela, maſtna, idr, in vſe nedoverſhene perloshivniga perve vprége, j' aimasse, j' appellasse, jes bi lubil |
| Pozhétki gramatike (1811): | idr. Ecrevisse, ràk, réglisse, ſladkiríza, jaunisse, slaténiza, idr, in vſe nedoverſhene perloshivniga druge in zheterte vprege; je Finisse, je rendisse. Beſede |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Mina. Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih potozhniz v' nedrije podene. Mina ſe s' goſpodizhnama v' grad poverne, ino je |
| Divica Orleanska (1848): | se smem divici ojstri Približati, in ji odpreti zvesto Molčeče nédro. Dajte nama prej Premisliti kar žensko je po žensko, In |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zahvaluje svoj obstanek bogatim svinčnim rudnikom, ktere večidel hranuje v nedrijih svojih mogočni Kraljevverh. Vidil sem rudokope kar rušno na gori |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | per njemu ſturili: kedu pak mene nalube, ta mojeh beſſedy nadershy. Inu ta beſſeda , katiro ſte vi ſhliſhali, ni moja, ampak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vami męne, de je bogabojezh, inu ſvoj jesik sa ſobmy nadershy, te muzh sapelle ſvoje ſerze , taiſtiga bogabojęzhnoſt je nezhemerna. Ena |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſs ſturj nikar vaſh ſtan, ampak dokler vy sapuvidi Boshje nedershite, Prasnike neprasnujte, ampak dellate, kakor v' dellaunik, S. Maſho vezhkrat |
| Sacrum promptuarium (1695): | lagainie, s' kusi katire Bogu, inu ludem ſuper ratate, sakaj nedershite kar oblubite, inu kar cell teden Sashlushite v' Nedello v' |
| Gozdovnik (1898): | starejši ni imel indijanske krvi v svojih žilah, a mlajši, nedvojno njegov sin, je kazal ostre poteze, tukaj od solnca počrnjeno |
| Divica Orleanska (1848): | obraza njeniga. Karol. Té milosti alj sim je vreden, grešnik? Nedvomno vsigavedna , ti Ponižnost serca mojiga poznaš! Jovana. Visocih je ponižnost |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | splav, na katerem sta stala mož in deček, ki sta nedvomno ribarila. „Tam, tam! o oče! onadva sta! “ je klical. „Hvala |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vojaka. Oba sta bila oborožena, eden izmed njiju je bil nedvomno odličen poglavar. Bôbova mati je šla sredi med ženami in |
| Zoologija (1875): | V neposredni zvezi s kostmi so vezi. Obstojé iz neprožne (neelastične) hrustančevine, koja kakor porcelanasta prevlaka, a pod. 14, pokriva kosti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nasprotuje. 3.) Nejednako od jednakega odšteto dá nejednako z nasprotnim nejednačajem. Ako je a = b in c > d, ondaj je a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdeljeno z nejednakim z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim nejednačajem. Ako je a > b in c < d, ondaj je a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kar pogoju nasprotuje. 4.) Nejednako, razdeljeno z nejednakim z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim nejednačajem. Ako je a > b in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Jednako od nejednakega odšteto dá nejednako s prav tistim nejednačajem. Ako je a > b in c = d, ondaj je a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nasprotuje. 3.) Jednako razdeljeno z nejednakim dá nejednako z nasprotnim nejednačajem. Ako je a = b in c > d, ondaj je a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kar pogoju nasprotuje. 4.) Nejednako, odšteto od nejednakega z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim nejednačajem. Ako je a > b in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | odšteto od nejednakega z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim nejednačajem. Ako je a > b in c < d, ondaj je a |
| Zoologija (1875): | znane vrste so: Turban (Cidaris imperialis) z debelimi, kijastimi bodicami neenake velikosti, ki so belo in vijoličasto pisane, na konci pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | brekinja. Ona zraste do 30 čevljev visoka, ter ima veliko nejednakega zobatega perja. Les je bel, gost, se dá terpežno barvati |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj a > b, kar pogoju nasprotuje. 4.) Nejednako, razdeljeno z nejednakim z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim nejednačajem. Ako je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 49., 1.), kar pogoju nasprotuje. 3.) Jednako razdeljeno z nejednakim dá nejednako z nasprotnim nejednačajem. Ako je a = b in |
| Zoologija (1875): | pa rudeče. Navadni morski ježek (Echinus esculentus), pod. 216, z neenacimi bodicami, ki so pa v podobi odstranjene, vide se pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nasprotuje. 4.) Nejednako, razdeljeno z nejednakim z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim nejednačajem. Ako je a > b in c < d |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ≤ b (§ 18., 1.), kar pa pogoju nasprotuje. 3.) Nejednako od jednakega odšteto dá nejednako z nasprotnim nejednačajem. Ako je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. in 3.), tedaj a > b, kar pogoju nasprotuje. 4.) Nejednako, razdeljeno z nejednakim z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Jednako od nejednakega odšteto dá nejednako s prav tistim nejednačajem. Ako je a > b in c |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1.), kar pogoju nasprotuje. 3.) Jednako razdeljeno z nejednakim dá nejednako z nasprotnim nejednačajem. Ako je a = b in c > d |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj a > b (§ 18., 1.), kar pogoju nasprotuje. 4.) Nejednako, odšteto od nejednakega z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kar pa pogoju nasprotuje. 3.) Nejednako od jednakega odšteto dá nejednako z nasprotnim nejednačajem. Ako je a = b in c > d |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nasprotuje. 4.) Nejednako, odšteto od nejednakega z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim nejednačajem. Ako je a > b in c < d |
| Fizika (1869): | v dolgosti dneva godé tim veče premembe in tim veče neenakosti, čim bolj se oddaljimo od ekvatorja. Ako temu dodamo še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v prevdarek podamo: „nije broda ki nejadri, ni čovjeka ki nefali”. * Da je Beč (Dunaj) središče mnogorodnega cesarstva, se vidi očitno |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bal de bi nezagala, inu ſama ſebe od shalosti nefentala, ſe zhes to uduvo vſmili, gre k' ny, vidi de |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pernasua naroze usmilana Jesusa! noi je rakua kniemu sakai ti nafertigash tega zhuoveka: alpaje shevina parezi sakai ti nafertigash to shevino |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sakai ti nafertigash tega zhuoveka: alpaje shevina parezi sakai ti nafertigash to shevino N, paper jemeni jemlui taku dovgo kaker shitro |
| Rudninoslovje (1867): | zadaj ste pozitivna, a ploskev d i njej vštritna zgoraj negativna polovica. Opomba. Tudi ti liki so dostikrat otopljeni n. pr. |
| Rudninoslovje (1867): | aba i a'b'a' ste pozitivna, a ploskvi a'ba' i ab'a negativna polovica. II. Nepopolnost kristalov. Kristal je popoln, ako so 1. |
| Fizika (1869): | konec stebra se imenuje positivni pol (konica), bakreni konec pa negativni pol. Na téh se namreč nahajajo zbrane protivne elektrike, vzbujene |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | imajo pozitivno mantiso in negativno karakteristiko; v ta namen odštejemo negativni logaritem od števila, ki je za 1 večje od karakteristike |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | so manjša od 1, so pa negativni, in sicer sta negativni karakteristika in mantisa. Logaritme z negativnimi mantisami pretvarjamo navadno na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vseh pozitivnih števil, ki so manjša od 1, so pa negativni, in sicer sta negativni karakteristika in mantisa. Logaritme z negativnimi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | turmalinov kristal segreje, postane na enem koncu positivno, na druzem negativno električen. Turmalinov se najde vsakovrstne barve; prozorneje rabijo za polarizovanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | napooblaſtę, ampak de so tvoji dushi, inu pameti ſmirej podverſheni. Nagledej na nezh, kar be ſnalu tebe v'sluſhbi boſhji motiti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lubeſnivu, ſakaj tu on ſhelly. Nekar zhellu nagerbi; nekar bistru nagledej: nekar oberve napovſdiguj: nekar mèſhèje is svojem bliſhnem okuli nahodi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | védnu anajo, toku imajo ſatu svoje plazhilu na nebu prejeti. Nagledej na tu, kar tvoji zhistoſti navarnoſt della, ja boj se |
| Zoologija (1875): | korenu je kljun nekaterih ptičev obrasten z mehko voščeno kožo. Negledeč na to, da nas mnoge ptice s svojo lično postavo |
| Robinson mlajši (1849): | daleko zagnana, da se jima jujni ostrov ni drugáče prikázal, nego kakor bi neočitno černo znamenjce, ktero se naj zadi kakor |
| Robinson mlajši (1849): | tiče, jo, ljubi bravec! vidiš, da ni tvoja — niti moja; nego da je Slovenska! ino samo taka mora biti; ker se |
| Zoologija (1875): | ti ljudje iz slabe navade ali velike požrešnosti toliko jedó, nego si je treba to pretolmačiti kakor potreben nasledek ondotnih podnebnih |
| Tiun - Lin (1891): | kaplje krvi ni bilo prelite. Toda zasledovanje ni bilo opuščeno, nego samo odloženo. Tiun-Lin se je posvetoval s svojimi podpoveljniki, vsled |
| Gozdovnik (1898): | svobodno odjezdil in če tega niste opazili, ni moja krivda nego le vaša. « |
| Gozdovnik (1898): | nocoj ostati pri vašem ognju. " "Ne dovoljujemo vam tega samo, nego vas prosimo, da to storite,« pridene Rozalita. »V vašem zavetju |
| Robinson mlajši (1849): | Pesje meso ? fuj! Oča. Vejte pak, da onde psi inače nego li naši živô; ne jedo mesa, temoč samo ovoče — sadovje |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | drevesu. Ali kako se zavzame, ko nič drugega ne vidi, nego le dež. Ves moker se verne domú in pripoveduje svojemu |
| Zoologija (1875): | živalskimi glavami, preverimo se, da kosti v glavi nijso druzega, nego nastavljena in premenjena vretenca. Gornja in spodnja čeljust ste največi |
| Ferdinand (1884): | ne da predrugačiti, vendar le je bolje, da umrje deček, nego da se usmrtite vi. Hočem vas slušati. « »Prisezi mi, da |
| Ferdinand (1884): | nemudoma na Šlezko, da vidi oni grad. Našel je lepšega, nego se je nadejal. Kup je bil kmali sklenjen. Alfonz je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 8, druzemu polovico ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 menj nego polovico sedanjega ostanka, in prav takó četrtemu 8 menj nego |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iz knjig ni le razvidno, koliko je dolgov in terjatev, nego tudi koliko je pri vsakaterem blagu dobička ali izgube, zapisuje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pridno obračati na njih življenje. Táko vzgojno poučilo deluje krepkeje nego pravi sistematični pouk. Takov nauk se podaja v trenotkih, ko |
| Gozdovnik (1898): | babam pravil, da knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel ter uniči vse, kamor zadene. Nihče ga ne more |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | bolečine, trohljivost, smrt; ter jih v svojih pesmih ni druzega, neg tožba, satira ali pa kvanta. Kakor se čudimo junaškemu duhu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | zaupanja do neskončne modrosti božje po svetu ne vidijo druzega, neg bolečine, trohljivost, smrt; ter jih v svojih pesmih ni druzega |
| Robinson mlajši (1849): | kér bi se jegova žêtva skoz točo, ali pak drugo negodo — nimo skaziti mogla. Umenil jo tedaj, da zernja — silja založi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | péle, bliso Kauſniza 19. veliki Şerpana ſtare. Blagi Şamoblaſtnik te negodne neſrezhe ne ſveſti ſi, in preſtraſhiti ſe, ſhine rozhno is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktérih ſam goſp. Vodnik takó le piſhe: Şmo ſtare Novíze Negodne drobníze, Nam dobri ſo kotje Sa delat napotje; Şe bomo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sa uſſimi pak ſe je ſhe tudi meni, koker enimu nagodnimu ſynu perkasov. Sakaj jeſt ſim ta narmajnſhi med Apoſtelnami, katiri |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kaj nepokojna vest teži. Morde, sim djal, se je kje negodno zaljubil, in nedosegliva ljubezen mu žalostno serce napravlja; de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kashe, de govedinjo zhediti ljudje zeló is nemar puſhajo. Velika negudnoſt je v naſhih krajih per voshnji gnoja is dvoriſh in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poglejmo na vſe, kar je okoli naſ, ſkorej povſod bomo negudnoſt vedili. Po vaſih je doſtikrat tako neſnashno, de bi zhlovek |
| Gozdovnik (1898): | moramo ogradbo, ki se more kroglam in strelicam bolj protiviti nego-li ta vedno se premikaj oči trsovni listovni rob. Gotovo pojdejo |
| Gozdovnik (1898): | Sokoljeoko govori pravo, priglasuje Kanadčan. »Mene žene še močneje odtodi, nego-li tebe, Pepo; toda razumnost nama veleva, da iz sledov beriva |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naunzne rezhy med temi naresstresa. Nobenega se ſa svojega tovarsha gorinauſemi, katire po poti tega Gospuda nahode. Hodi ſa mano. IX. |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktira naſléduje, sazhénja s' enim gláſnikam al tudi s' enim negoſtim h; tedaj ne porèzheſh le argent, ſrebro, dnar, pénes; temozh |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſortitnr, verum Sacerdoti Sedes in Cœlo eſt collocata, & de cœleſtibus negotijs pronuntiandi habet poteſtatem. Satoraj ſe ſpodobi, de ner poprej bom |
| Sacrum promptuarium (1695): | eum, qui navim ſibi comparat, & qui uxorem ducit, grande ſibi negotium comparare, quia cum mulier nunquam ſibi ſatis ornata videatur, perpetuum |
| Sacrum promptuarium (1695): | cum mulier nunquam ſibi ſatis ornata videatur, perpetuum feciſſit marito negotium. Tympius je sapiſsanu puſtil. Ti si dobru tudi vejdil poprej |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je bil, ker so reči tako revne bilé, izid vojske negotov in berž ko ne bi se bilo vse drugač obernilo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | peče, pokončati tako mlado življenje, sosebno ker je dobiček tako negotov. ” Starec ni spremenil resnobnega obraza, merzel |
| Divica Orleanska (1848): | s križem. Temu sledí Jovana z banderam, pripognjene glave in negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste znaminja zavzetja in radosti |
| Blagomir puščavnik (1853): | meno, ne puščajte me (dalje) delj v tej strašni mučni negotovosti. Pač res! dolgo že po njem hrepenim, viditi ga. Lejte |
| Blagomir puščavnik (1853): | tih naznaniti, o ne pustite dalje nesrečnega v tej strašnej negotovosti in muki, govorite. Vse vse mi pevejte, tudi nar manjše |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojevati, temeljito seznanijo z vzgojo. Vzgoji se je ogibati vsake negotovosti in vsakega nevarnega poskuševanja. Ona nam bodi znanje, opirajoče se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | si torej nalogo, da s pomočjo telesnega, duševnega in nravstvenega negovanja privede še nerazvitega, nesovršenega gojenca na ono stopinjo sovršenosti, katero |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in duševno razvito, nujno potrebuje vzgoje. Njegova okornost terja skrbnega negovanja. Da se mu duševni darovi obudé in razvijó, treba je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svojiga; On zvestó nad táboj čuje. On te ljubi, on neguje Mladost bítja tvojiga! Al ta nebesčan kriláti, Le ta ángel |
| Maria Stuart (1861): | Ne zidajte na temelj strašne sile, Miladi! ta jetnice ne neguje. Marija. Jaz sem slabotna, ona je mogočna — Naj dela silo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lohkem serzam prenesl. Bodi dobrutliv is uſſemi, inu is sivnoſtjo nagovore is nezhemer, zhe ſhellish myr imeti. Is enem nagerbanem zhellam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sdershi ſvoj jeſik od hudiga , inu ſvoje uſta , de golfie nagovorę. Vogni ſe hudemu, inu dobru ſturi: iſhi myr, inu hiti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tovarsh, katire je ene ſhleht poredne vole, inu katire drugega nagovory, koker od posvejtneh marn, inu od telesneh norzhij. 3. Kaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Ta pregreshlive, inu poredne perliſuvavz se zèrklivoſti perliſuje, ter drugega nagovory koker kar nje dapade, inu ſatorej terpy dusha tolkajn shkode |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je njemu dalej odgovoruv. Satu je Pilatush k' njemu rekuv: nagovoriſhli pruti meni? navęſhli ti, de jeſt imam oblaſt tebe krishati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v torek , to je, 8. in 9. vélikega travna bo Negovska Grašina v svojem gospodskem hramu v Moravskem verhi sledeče davke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Tega smo se pretečeno nedeljo živo prepričali, ko smo od Negovske gospóske sledeče oznanilo v slovenskem jeziku, in v novem tudi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | to obvarvej, de se tebi drugi posmehuvalli nabodo, inu de nagratash naumni ſhivini podobn, katira po viſhi prave pamete ni v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Buh je ſveſt, katirega svojeh obetov nekol nagreva, inu da v' S. Raju vezh, koker se more en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Boga prositi, de šibo odverne, z ktéro nam žuga. Brez nehanja zvoniti je napčno in škodljivo, kér vémo, de zvonenje strelo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bolečino ali škodo, ako občuti neprijetne posledice svojega dejanja in nehanja, tedaj je umestno, da mu vzgojitelj dá kak nauk, kajti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je tudi, da kerščanstvo napeljuje človeka k takemu djanju in nehanju, k takim načelom in taki visokosti duha, kakor nobena druga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sama po sebi slabí želodec in storí, de živina večkrat neha jesti, de jo napenja i. t. d.; bolj pa ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na-nj ſtopi in ga ſtáre. Kader prediza v ſaboto vezher neha preſti, odſuzhe roko s perutnizami in s vretenam vred od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ako si pšenico smeti in plevela občiniš, ali očiščena pšeníca nehá pšenica biti in ali se lépša ne vidi? Ali se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ta ajda že prav zgodaj spomladi sejati, kakor hitro zmerzovati neha, in se od 3 do 4 tedne zaporedoma do mesca |
| Zlatorog (1886): | jok imá in nejevoljo«. – Srčnó smejó se vsi, ko Jaka neha, In ker je ogenj davno vgásnil žé, Počívat gredo z |
| Sacrum promptuarium (1695): | mlatila dokler te bom vbila, ta bore mosh, sazhne vpiti: Nehai, nehai shena, sakaj sdaj, sdaj bom vmerl, dokler ſim vus |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler te bom vbila, ta bore mosh, sazhne vpiti: Nehai, nehai shena, sakaj sdaj, sdaj bom vmerl, dokler ſim vus ſtrup |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | na to: „Ne, ne tako, ljubi moj! tako nisem mislil; nehaj in ne šivaj več, ampak začni, šivati, de bo drobno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čez persi. Prijeten resnoben glas jej je zadonel v uho: „Nehaj, Oroncij, jaz sem tvoja sestra Miriam! ” Strast ga je dušila |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | tem časom popolnoma pri miru. Kakor hitro so jamejo leviti, nehaj jim polagati, ker ti bi jih s perjem le pokril |
| Robinson mlajši (1849): | li meso naših psov. Otroci! vse je za pot prigotovljeno. Nehajmo tedaj, da se naša potnika izspita — naspita, ino jutre vidimo |
| Sacrum promptuarium (1695): | Norska pamet je letakorshnih, kir k' konzu od dobriga djaina nehaio, kadar bi imeli ta vezhni lon dosezhi, s' kusi nyh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vkup 32 dní. Şpanje terpí vſelej 2 ali 3. dní. Nehajo jeſti, glave sazhnó pokonzi dershati in ſe ne ganejo vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vinſka jagoda, de ſe ſkorej ſkosi nje vidi, mehki poſtanejo, nehájo jeſti, sazhno vratove nakviſhko vsdigovati, po robi leſe leſti, kakor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hrup ino ſhum je zhertil. Toraj rezhe : „Kaj ta rasbota? Nehajte, ino rasidite ſe, Dékliza ni umerla, le ſpi. “ Tedaj ſe |
| Genovefa (1841): | ſhkôſ pride. Njegovo oblizhje ſe je od nebéſhke ſvitlobe ſvetilo. „Nehajte shalovati in radujte ſe v Goſpodu! ” je rékel in s |
| Viljem Tell (1862): | in se po sili zdrževal, stopi izmed množice. ) Poglavar deželni, Nehajte! dalje več ne boste gnali. Ne boste ne. — Le skušnja |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Micka. Oh, oče, nehajte enkrat me tako pikati! Saj sem vam že povedala ter |
| Sacrum promptuarium (1695): | zitre sgrabil, inu sazhel zitrat, ter hudizh je Saula martrat nehal: David tollebat citharam, & percuciebat manu ſua, & refociliabatur Saul, & levius habebat |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je ſedęzh ludy is zhovnizha uzhil. Kader je bil pak nehal govoriti, je k' Shimnu rekuv: peli na glo- |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | nogah, o Jezus! klečim. — Blagoslovi me, de ne bom nikoli nehal s Tabo sklenjen biti! Amen. |
| Oče naš (1854): | mu hišo razdjali, njive pohodili in njega iz domovine spodili! “ — Nehal je pater v bolečini svojega serca govoriti. „Odpusti mi, o |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Ali hudobni duh, kteremu je bila njena zhednoſt soperna, ni nehal jo pogubiti in pred ſvetam oſramotiti; kar je tudi takole |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vaséh pokazala, v kterih je bila že poprej do dobriga nehala. Do 16. Svečana je skupej 1167 goved pocerkalo, 980 hudo |
| Divica Orleanska (1848): | nemilo vse; V pušavi tud živijo rahle duše. Radujte se! Nehala je nevihta, In mirnih žarkov sonce tam zahaja. Voglar. Bi |
| Oče naš (1854): | je rekel Štefan otrokoma in je zdihnil. „Kdaj bo že nehala kri teči! Gospod, hudo nas tepeš, pa preveč smo to |
| Oče naš (1885): | je rekel Štefan otrokoma in je zdihnil. „Kdaj bo že nehala kri teči! Gospod, hudo nas tepeš, pa preveč smo to |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perpomuzhjo pod ramo sezhi; inu toku dellati nisem jeſt poprej nehalla, dokler sem jeſt njim v' njeh sveti smerti ozhy ſatisnela |
| Genovefa (1841): | in kakor merlizh je obledéla. Njéne ljubesnjive ozhí ſo ſe nehale ſvetiti in vderle ſo ſe. Hudo je ſ-hujſhala in prava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de jih druge ljudſtva pri miru puſtijo. Od kar ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze v ſushnoſt odpeljavati |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | ki so za pogajanja neprestano streljali na Bavarce in Francoze, nehali streljati, nasprotno zahrumelo je na bregih ukanje in veselo kričanje |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zdej več perčakovati, ker je že od nekdaj to pomilovanje nehalo, in nobedin ni več mislil, de bo vsužnjeni vojvodič kdaj |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kry, inu shiuleine dau, naskerbni, ſhe sdei greh delat na nehamo. Kyr pa mi sdei tebe o Goſpud! taku naisrezhenu shaloſtniga |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | kry Nar vezh gnad Duſhi stury Kadiru vreidnu prejeti, Na nehamo mi sheleti. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali vèrsímo ſhe en pogled, o moji verni, pręjden govoriti nęhamo, na to ràsmeſsarjenu, inu krivavu, mèrtvu truplu, de bómo na |
| Sacrum promptuarium (1695): | kadar ga je ſvetoval, de bi imel nehat od della, dokler she malu zhaſsa imà na tem ſvejtu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | V' malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani raki ˛Shzhipajo veſt, Varj'ſe, mladina, Priti jim v' peſt |
| Zlata Vas (1848): | vasi je še veliko revšine. V celi deželi niso mogli nehati se nad Zlatovasčani čuditi. Zakaj vidilo se je, kako se |
| Zlata Vas (1848): | Brencelj je djal: „Če bo to še dolgo terpélo, moram nehati točiti. Pa že vém, kaj de mislijo. V nič me |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | 6. resničnosti v govorjenji; 7. čistiga serca; 8. nehlinjene ponižnosti; 9. zvestosti v govorjenji; 10. stanovitnosti do konca. Mariin |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se ſa svojega tovarsha gorinauſemi, katire po poti tega Gospuda nahode. Hodi ſa mano. IX. POSTAVA. Dobra manenga je teh del |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nagledej: nekar oberve napovſdiguj: nekar mèſhèje is svojem bliſhnem okuli nahodi; ſakaj tu so ſnamena al ene preuſetne, al ene ojſtre |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bratam okroh, inu nastopej is njim v'stopine teh lèſha. Nahodi ſa tem svejtam katire je ſhe navajen golufnu andla- |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mene ureden. Inu katiri ſvojiga kriſha nausame, inu sa mano nahodi, ta ni mene uredn. Katiri najde ſvojo duſho, ta bo |
| Biblia (1584): | mene vrejden: Inu kateri ſvoj Krish na ſe nevsame, inu nehodi sa mano, ta nej mene vrejden. Kateri ſvoj leben najde |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ceſsar prozh ta kamen usdignit, de bi ludje po njemu nehodili, ga vſdigneio, ter en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar |
| Biblia (1584): | LEte dvanajſt je Iesus poſlal, je nym sapovédal inu rekàl: Nehodite na téh Ajdou Zéſte, inu nepojdite v'teh Samariterjeu Méſta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v tacih zadevah niso pretanjke vestí in ubogi Horvatje bodo nehoté „Kanonenfutter” zoper Ruse. |
| Gozdovnik (1898): | Kanadčan s svojo namerjeno puško v redu držal okolu stoječe. Nehoté je dvignil Arečiza svojo puško, ktero je doslej držal pobešeno |
| Ferdinand (1884): | poguma stopiti pred oči onemu dečku, katerega je sklenil umoriti. Ne hoté je čutil moč vesti v srci. Blaga grofinja se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mogel viditi naš Vodnik na Veršacu, zakaj tudi tukaj človek nehotoma popeva: Pod velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prijatel lahko preprizhal, de navada zhbele moriti ni ſamo gerdo nehvaleshna, ampak tudi naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti ne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhloveshtva saſlushiu! O zartana ſveta kry, ali ſi ti taku nahvaleshniga teptaina vredna? Lubesnive duſhe! ali ſe ozhmo tudi mi b'takſhnimi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Anasa perpelan biti. Ta duh je biu volen od tiga nahvaleshniga hlapza Malhus, katirimu je blu en maihinu poprei tu od |
| Robinson mlajši (1849): | ino ljubeznivejši otče! o moja preljuba, zlata mati, odpustite, oprostite nehvaležnemu, nesrečnemu sinovi, da vas je tako močno razžalostil! Ti pak |
| Robinson mlajši (1849): | nad njima te besede: „Bog vas blagoslavljaj! ” ino dole: „Odpustite nehvaležnemu sinovi. ” Potem je vroče poljubil izrezani imeni, inu ju s |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kyr ſe mi nemu sa tulkain od nega prejetih dobrut nahvaleshni skashemo, inu negove sapovedi prelomiti naboymo. Sa nas ſhe tudi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu dobrut od nega prejeu, je vunder ta hudobni, inu nahvaleshni Joger ſvoiga Moiſtra predau, inu isdau: kdu more to veliko |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | teh gnad ſamashil, inu od svoje darovitnoſte jejnal, ſakaj en nahvalleſhne je pred njim ena velika groſa. Koker hitru se ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bi ſhiher uſſi shpoti sturili, inu uſſi tadIi dalli. En nahvalleſhne stury sam sebi vezhe krivizo, koker unemu, katirega dar, inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu s' rokami mahajo. (okno odpęra. ) Goſpá. (samiſhlena. ) Mene popuſtiti ! — Nehvalęshni zhlovek! Nęshka. (saupije per okno. ) Raven tukej gnadlivi Goſpod po |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | leto krivizo, de ſs Chriſtuſu en puntar napręj poſtavi? Vy nehvalęshni! Ne dęlate vy vſaki |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | saſlushi vſe letó obene hvaleshnoſti od tebe? Niſi ti en nehvalęshni, zhe ſe ti tudi ne pomujaſh na eno ali drugo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Egiptu. Pa kralju ne more nihzhe ſanj rasloshiti. Sadnjizh ſe nehvaleshni tozhaj ſpomni Joshefa v' jézhi, ino rèzhe kralju: „V' jèzhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vsét. Pa tozhaj ſe v' ſvoji ſrézbi ne ſpomni Joshefa. Nehvaleshni, gerdi tozhaj! — 20. Joshef poviſhan. Dve léti potlej je pa |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | hvala! Torej pa tudi mi do blazih ljudí ne bódimo nehvaležni! Kar moj meč ni zamôgel ― mojo lastno grajšino zoper zvijáčine |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sadjoreje učili. — Nekoliko in sicer mlajših in umnejših učiteljev méni nehvaležnim učilnicam za vseli slovo dati, in se v boljši plačane |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biu kdu mene potroshtou, inu ni ſim obeniga neſhu. O nahvaleshnu zhloveshtvu! sa tebe, inu tvoju isvelizheine ta zhlovek gratani Bog |
| Valenštajn (1866): | Kako pa to se pravi po slovenski? Trčka. «Mož pravi nehvaležnika ne služi! « |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bode se več zgodilo; vzemive tedaj sužnjega, pravega zarobljenca in nehvaležnika, ki se je spuntal in vzdignil zoper najboljšega in najne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tulkain najovernikah, ampak tudi per tulkain vernih kershenikah sanikernu, inu nahvaleshnu sgublena. Terpeu je to nar vezhi britkuſt, kader je ſvoju |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nar vezhi dobroto posabili, inu negovo kry skus naſhe grehe nahvaleshnu teptali? O Bog nas vari pred tim! temuzh ob kulku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | roshenfarbano reſhno kry, katiro je on preliu, skus ſvoje grehe nahvaleshnu teptajo. O dobrutlivi Odreſhenik, ali ſi tu od tiga zhloveshtva |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Ali pruti pa, o koku velika, koku nasapopadena je ta nahvaleshnoſt naſhe navrednoſti pruti naſhimu taku dobrotlivimu, taku gnadlivimu, taku lubesnivimu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | temuzh le od ſamih Angelu. Leta je ta ſmerti vredna nahvaleshnoſt teh ludy pruti ſvoimu Odreſheniku, de ony na njega posabio |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | obshaluvali, inu objokali? bodi delezh od nas ena taku velika nahvaleshnoſt! Ti ſi ſe nam, inu sa nas zeliga dau, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhe ſturjene grehe, na naſho toku veliko pruti Bogu skasano nahvaleshnoſt, na naſhu taku hudobnu shiuleine, na tulkain h' dobrimu ſturjeinu |
| Zlata Vas (1848): | in martraš? Nazadnje te vunder nič druziga ne čaka kakor nehvala in sovražtvo za vse tvoje prizadevanje. “ Ožbè ji odgovorí: „Nehvaležnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhbele s sheplam in purbljam morili. Miſlil ſim ſi: Glej nehvaleshnoſt ſvetá! tiſto shival, ktera zelo leto sa naſ tako pridno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſt dajala, — ,Srezhen , kdor ne martra nizh shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva nehvaleshnoſt zhbele moriti. Od eniga zhbelarja na ˛Stajarſkim. Ker ſim ſhe |
| Zlata Vas (1848): | nehvala in sovražtvo za vse tvoje prizadevanje. “ Ožbè ji odgovorí: „Nehvaležnost je denar, s kterim ljudstvo nar rajši plačuje. Kdor je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | minulost in lepi svet, na kterem je nekdaj živel; svojo nehvaležnost, svoje godernjanje zoper modrost ín milost Božjo. Ko dete se |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | božjih dobrot, s kterimi jih je Bog ravnokar obsipal! Grda nehvaležnost bila bi toraj, če bi tako dobrega Gospoda iz celega |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na pomozh, katęriga ſi ti v' premiſhiuvanji naſhe hudobe, naſhe nehvaleshnoſti is ſebe ſpótil! My ſposnamo, de je ta miſel tvojo |
| Oče naš (1885): | Mêljard je zoper svojo navado veliko govoril in največ o nehvaležnosti in sirovosti svojih podložnih. Kar mu padejo vilice iz roke |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | quale hanno gid cominciate a farne macello e Scempio! Chi nei capelli lo piglia, e chi nelle mani chi il deſtro |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 10 za podlogo, dobimo Logaritmand in podloga morata biti vsikdar neimenovani števili. Logaritmovanje je drugi obrat vzmnoževanju. Da ima vzmnoževanje dva |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | večji od 1; razven tega morata biti podloga in eksponent neimenovani števili. Prvotni pojem potence smo raztegnili v § 39., vzemši |
| Ta male katechismus (1768): | Aku be en nakerstnik othl kersten biti, inu be nobenega naimel, katire be njega kerstil; ali aku be eden menil, de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu imam oblaſt tebe ſpuſtiti ? JEsus je odgovoruv: Ti bi naimov nobene oblaſte zhes mene, kader bi tebi nabilu danu od |
| Sacrum promptuarium (1695): | ti dobru ſpezhesh, inu ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel ſe shnio preperat: Sedeta k' misi, sazhneta te tize jeiſti |
| Biblia (1584): | tudi resvesanu. TEdaj je on ſvoim Iogrom prepovedal, de bi neimejli nikomàr povedati, de je on Iesus, ta Criſtus. Od tiga |
| Ta male katechismus (1768): | sramuvati, ſakaj on se tudi ni sramuval sturiti; ſdej be naimellu njega sram biti pred spovdnikam, katire nasme zel nezh is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker se more imeti, vojskuje, inu ſvunej svojeh pot nekol nagre. Zel malu bode tebi pomagalla ena dobra urna vola, zhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | supet Israelsku krayleſtvu gori-poſtavuv ? On je pak nym djav : vam nagre vediti te zhaſſe , ali minute, katire je Ozha v'ſvoji |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu polovizo vina s' tikama, de nobena kapla vezh notri nagrę; al vonder ne zel toku is verham, de be zhes |
| Sacrum promptuarium (1695): | de nima zhaſsa nej prideio en drugi dan, inu zhe nepudeio prozh, de ym hozhe eno drugo pokasat: En dan ta |
| Biblia (1584): | nym sapovédal inu rekàl: Nehodite na téh Ajdou Zéſte, inu nepojdite v'teh Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj h'tem sgublenim |
| Sacrum promptuarium (1695): | nemarni takorshni poſlij! katiri dbi vidli de hisha gorj, bi neshli pomagat gaſsiti rekozh: Jeſt nej ſim sa tu ſe udinial |
| Kemija (1869): | Tinkal, 408. Tinktur, razmok. Tinta, Tinte, 424, 469. Tinta neizbrisna, unausloschliche Tinte, 437. Tinta simpatetična 428. Titan, 345. Tolšče, fette |
| Zoologija (1875): | primernost, kakor je namreč žival in njéno življenje, da so neizcrpljiv vir zanimivim studijam. Med čutili je oko najpopolniše razvito. Oko |
| Kemija (1869): | skoz enake moči, temveč da z večim delom obstoji iz neizdatnih snovi, kakor so na pr. moševina (lesna vlaknina), smola, guma |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se vjema gotovina v blagajnici s saldom blagajniške knjige. O neizdelanem tvorivu in o blagu v magazinu se napravijo izkazi; vzemimo |
| Biblia (1584): | Syn? Fariseerji pak, kadar ſo tu ſliſhali, ſo djali. On neisganja drugazhi Hudizheu, ſamuzh le ſkusi Beelzebuba, téh Hudizheu viſhiga. Iesus |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta ſaromaſki mosh ſe je bal, de bi ſpet kateru nesgubil, grè inu vſe na eno shpago perveſhe, ter yh pusti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Montač pa nam proti jugu zapira dolino in zastonj išče neskušeno oko popotnika prostor za daljni pot čez Predil. Dolina je |
| Slovenske večernice (1865): | tjè okoli nabrežinske vasí. K desni zdajci se nam razgerne neizmerna mokra morska planota, po kteri belim labudom enako barke razne |
| Razne dela (1870): | začetek trud, okorna beseda detinstva, Tega ne vstrašite se, moč neizmerna je sklep. Volja poprav vam bodi in skerb, izída ni |
| Gospa Amalija (1875): | čutil, kaj mi je bila. Izročili smo jo črni zemlji. Neizmerna množica jo je spremljevala na zadnjem potu. Tako je preminila |
| Marjetica (1877): | s srebernim ivjem in goro in dolino je krila neprevidna, neizmerna bela odeja. Srakar je na vrtu skoraj do rogovile globoko |
| Pomladanski vetrovi (1881): | kinč novomeške okolice. Na južnej strani uskoškega gorovja odpira se neizmerna raván, raztezajo se hrvatske pokrajine do Zagreba, do Karlovca; na |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | se vara v svojih nadejah in osnovah, ali vendar le neizmerna je moč prirode, človek pozabi let in težav in zopet |
| Arabela (1885): | ramami, upre va-nj svoje zelenkaste oči, iz katerih se je neizmerna srpost usula na Samuela, ter reče počasi: »Ali je toliko |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | bila Metodova vnanja veličina. Skoraj še bolj je bila razumljiva neizmerna sila njegovega vplivanja na ljudstvo, kadar je začel govoriti in |
| Beatin dnevnik (1887): | se, da niso me mamile nebeške sanje, ampak da je neizmerna moja radost najslajša resnica. Jutri — jutri — — »ljubim te,« dejal je |
| Stric Tomaž (1853): | vkljub vsim bolečinam in napotkom. Če ravno so bile muke neizmerne za materno serce, jih je vendar srečno zmagala in ljubezen |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da so zadnje leto kaj malo storili. Dela je še neizmerne kupe. Kje so, n. pr. stebri, ktere bo treba izsekati |
| Fizika (1869): | razpadu velike rimske države prišli so v Evropo burni časi. Neizmerne so trume narodov zapustile svoje domóve, in, novih prebivališč iskaje |
| Kemija (1869): | s strašno silo, ravno tako kakor pokalni plin (§. 32). Neizmerne množine tega plina se razvijajo po nekterih premogovih rudnikih, kjer |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se je začel s tem, da se je sredina te neizmerne krogle zgostila, da se je storilo jedro, koje se je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in Eskvilinom. *) Gospodar jej je Fabij, mož viteškega rodú in neizmernega bogastva, ktero si je v Aziji pridobil, kjer mu je |
| Kemija (1869): | in živali in iz gnjijočih tvari, se pa izgubé po neizmernem prostoru, čutiti in kemično dokazati se morejo le tam, kjer |
| Zoologija (1875): | torej koristni. Pomnožavajo se z jajci, in sicer nekateri v neizmernem številu. Mekužce delimo na dvoje, namreč v take, ki imajo |
| Zoologija (1875): | sedem razredov od različne znamenitosti. Okamenjeni lupinarji nahajajo se v neizmernem številu v stariših zemeljskih plastéh, in vže v mineralogiji § |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ki sem poslušal zapeljivca in verjel njegovim sladkim besedam! " V neizmernem serdu je pestil roke in grozil zapeljivcu, pa naenkrat skoči |
| Viljem Tell (1862): | mu je na vse strani odprt, Tam rase rež po neizmernej loki In vsa dežela je ko rajski vrt. Valter Zakaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jej je bilo: vživaj! Vendar spridena in spačena ni bila; neizmerni ponos jej je varoval čednost. Gnjusilo se jej je poželjive |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | izvrstno slovensko petje, ki je neizrečeno lepo odmevalo tje po neizmerni morski planoti. Naši pevci bili so zdajci obdani, pa tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | kraj za svoj počitek. Toda poletna noč je kratka; na neizmerni morski planoti pa menda še krajša, in zlasti tam potrjuje |
| Genovefa (1841): | ſposnovavzov kerſhanſtva bolj prijasno podobo oblékla, in ko ſo ſe nesmérni gôjsdi shé v' mnógih krajih rodovítnim poljanam in zvetézhim vertam |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | in mirnem domu in zazibal v spanju celo najmogočnejše velikane neizmernih pragozdov. „Kaj pomeni vse to? “ vpraša skrbno Irceva žena. „Kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sv. Jerneja, se ne morejo načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje v veličanski pozor spremenja. (Dalje sledí. ) Slovensko slovstvo. Pretres |
| Botanika (1875): | napravo rastlinskih in živalskih teles, kmali se pa spet v neizmerno atmosféro povrne. 97 Gledé tretjega vprašanja, kako in zakaj se |
| Ferdinand (1884): | da bi pomislil, kje neki dobiva grof denar za svojo neizmerno zapravljivost. »Čudiš se in me debelo gledaš, ljubi Peter! « reče |
| Ta male katechismus (1768): | Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po usemu volnemu svejtu. Ozheta naismirjenega velizhastva. Tvojega pravega, edinega, inu zhasty urednega Synú. Koker tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zlató, ali zedinjeni s kislicam, žeplam ali druzimi pervinami iz nezmerjenih globočin v podobi puhov se vzdignili, razpoke med skalovjem, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zemlja ena nar manjših zvezd zmed téh, ki jih na nezmerljivim nebu vidimo in ne vidimo, in ki so bile z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na- klonil. Ta je priſhel is daljnih jutrovih deshèl s neismirljivo trumo ſhe bolj divjih vojſhakov , ktere — kér ſo bili eni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | morje, ino ſo v' puſhavi ſhotoríli. Ta puſhava je bila neismerno velika, vſa nerodovitna ino divja, nikoder ni ne bajte ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ktero je vse znance obajal. Sultan ga je zavoljo tega neizmerno rad imel, in več ga je cenil, kakor polovico svoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor prosti narod vsigdar izgovarja) ima svoje bregove osenčene z neizmerno rodovitnim in bogatim lesovjem, ktero tukaj na stiki štajarskih, krajnskih |
| Fizika (1869): | daljave na mah razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav neizmérno kratek čas. Res da je ta hitrost električnega toka jako |
| Kemija (1869): | gnjesti in z nožem rezati. Sosebno znamenita je pri njem neizmerno velika sorodnost do kisleca. Na zraku ležeč si kmalu privzame |
| Botanika (1875): | spiraljka v stanici se naredi, ker se na od začetka neizmerno tanko stanično kožo vsede iz staničnega soka lega v podobi |
| Zoologija (1875): | §. 92 označili kakor ogrevalnega, tako na pr. Laponci popijó neizmerno mnogo masti. Ne gre torej misliti, da ti ljudje iz |
| Botanika (1875): | nasledek rastja teh gliv. Dokazi temu so morejo tako-le povedati: Neizmérno drobnega in lahkega trosja plesenjskega ne manjka nikjer, temveč je |
| Revček Andrejček (1891): | lepo vas prosim! Zvitorog. No, naj bo! (Bere. ) Jaz te neizmerno ljubim (piše in bere), le jedino tebe! Franica. O hvala |
| Revček Andrejček (1891): | svinčnikom. Piše in bere ob jednem. ) Ljuba Franica! jaz te neizmerno ljubim. Franica. O moj Bog, kako je to lepo! Prosim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se vlastnikam živine tudi gotova škoda godí, če se ona nezmerno terpinči. Kér pa sirovi in neotesani ljudje tega ne spoznajo |
| Robinson mlajši (1849): | je solnce zahajalo, ino vsa umedljena, pak nad svojim osvobojenjem nezmerno razveseljena, sta na zemljo izstôpila. Nijeden jima celi den nič |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | še 20 korakov je imel storiti, in dejanje je bilo neizogibno. Peharček je trdneje uperl dvocevko ob desno ramo, in perst |
| Gozdovnik (1898): | govoriš, Rdoles, zasačen je bil. « Ta gotovost je bila zdaj nepobitna. Dajala je Kanadčanu besnost obstreljenega mrjasca. »Fabij! « kričal je rjoveče |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | b) – a = b, (a + b) – b = a. 3.) Število ostane neizpremenjeno, ako isto število prištejemo in odštejemo in obratno. a = (a |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pojavljajo v zavesti, obnavljajo se prav po redko zvesto in neizpremenjeno. Največkrat se obnova izpreminja, bodisi da izpadajo posamezni deli predstave |
| Gozdovnik (1898): | slišal te besede. Pogledal je Fabiju v lice, pa našel neizprosnost. Še je bil čas uiti, toda glavni krivec je moral |
| Biblia (1584): | je rekàl: Nikar, de plevozh Lulko, tudi Pſhenizo shnjo red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu ob zhaſsu te |
| Stric Tomaž (1853): | dolgočasni cesti, zamišljena v zgodbe preteklih dni. Vender je bil neizrečen razloček med njima. Oba, Halaj in Tomaž sta imela oči |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtuſoviga Terpleina. naisrezhena! o pregreha naisgruntana! aku bi bin Judesh od velike proshne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kai je ta sa ena velika dobrota, kai sa ena naisrezhena gnada, kai sa ena naobſeshena lubesen tiga nar vishiga Boga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvojo mozh, inu premageine tiga ſtrahu te ſmerti skasala. O naisrezhena mozh te lubesni! ta lubesen ſe nar vezh sposna per |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ne kar je grofinja ſtorila, temuzh kar ji je njegova neisrezhena hudobija podtaknila in ismiſlila, in namrezh s toliko ismiſhljenimi dokasi |
| Ta male katechismus (1768): | kratke predgovor te molitve, skus katiro homo mi oppomineni te naisrezhene dobrute, katiro nam je Buh nebeshke ozha skaſal, ke nas |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je ena ſama kapla tvoje nar zhaſtitiſhi krivy ene takſhne naisrezhene vreidnoſti, inu dragote, debi tiſta nikar ſamu sa naſhu, temuzh |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | če so po deset preteklih urah Kristjani omagovati jeli. Poln neizrečene bridkosti je previdil kralj slabo stanje svojih ljudi. Zdaj, je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v trebuh zlije, ga grozovitno napne, in živinče, ki je neizrečene bolečine prestalo, pogine. Iz tega se vidi, kako je potrebno |
| Stric Tomaž (1853): | popisati, omaga pero. Žalosti ji hoče serce počiti. V tej neizrečeni nadlogi se ozre proti nebu, ter prosi Večnega pomoči, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pride, ali je od višnjevih živalic barvarno, ki se v neizrečeni veliki množici v mleku zarede? Če je mleko od živalic |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | huji, ino njegova kri zvrè na tla. Pa v' teh neisrezhenih bolezhinah je ſhe poln ljubesni ozhí v' nebó obernil, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od sdravnika k nam vidijozh perſhel! — Pa per vſih tih neisrezhenih obzhutljejih, de je videl, ni premogel ſtrahu pred blishno ſmertjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gledališč (Theater) peljajo, kjer so Jih vsi zbrani gledavci z neizrečenim veseljem in „Vivat” vpitjem sprejeli. Kmalo po dokončani igri pa |
| Oče naš (1885): | straže premagali in v Podgojzd šli, kjer so jih z neizrečenim veseljem vzprejeli. Pač so hrabri Podgojzdjanje te pomoči potrebovali. Sovražnika |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | taku obiunu sa nas preliti krivy? napremoshni ſmo mi to naisrezheno dobroto tvoje sa nas sputene ſvete krivy tebi povernit. Samu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Skashi nam dobrutlivu o Goſpud! tvojo naisrezheno miloſt, de naſs ne le od grehov odvęsheſh, temuzh ſhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | valovi nesmaſne shaloſtï ràsbyejo, inu vſo nję duſho s' eno neisrezhen'o grenkoſtjo napolnio. Per vſim tęm ſtojí ona vender nepremaknena pèr |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe glaſ péſem, trobent ino bobnov, — neisrezheno veſèlje je bilo. Ker je bil David tákoſhen, ino kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ta strašna kuga odvernjena, kjer je stavljenje kóz vpeljano. Lejte neizrečeno dobroto, ki je očitna ko svitlo sonce! Če pametni ljudjé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nas po štirih letih zopet obiskati blagovolili, in Jim je neizrečeno veselje na znanje dal, ktero je cela dežela občutila, ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je vodnik tako govoril, kar se sonce na hip na neizrečeno veselje vsih iznova prikaže. Svitloba je tako nanagloma nastopila, da |
| Robinson mlajši (1849): | ker sta obá z vesli jako pomagala, sta skoro to neizrečensko rádost počutila, da sta iz te nagle struge izbegla, ino |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na nehamo. Kyr pa mi sdei tebe o Goſpud! taku naisrezhenu shaloſtniga vidimo, taku mi terdnu oblubimo obene nove shaloſti nihdar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſveteiſhi kry naſhiga JEsuſa, od katire je ena ſama kapla naisrezhenu shlahtneiſhi, inu drashiſhi, koker vſi ſhazi zeliga ſveita, v' timu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sadoſti te nar vezhi, inu nar britkeiſhi shaloſti naloshili, koku naisrezhenu ſiuneſhi pa je tvoja shaloſt bila, kader ſi ti te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | temu se ni meni nekol toſhilu, ampak jeſt sem se naiſrezhenu veſſellila, kader sem jeſt v' stanu bila njeh slabuſt is |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpet pomaga. Tega Antijoha, kteri je bil do drusih tako neisrezheno neuſmiljen, ino ſe ni bal ne ljudi ne Boga, je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pa Jona ſe bojí tje iti, ker ſo bili Ninivljani neisrezheno hudobni. Umakniti ſe hozhe Bogu, dobi ajdovſko barko, plazha vosnino |
| Genovefa (1841): | iſkrize prôſte ljubésni, ktéro je pri njêm ſpasila, ſo jo neisrezhêno veſelile, in vſak dan ji je obilniſhi in mnosheji materſke |
| Genovefa (1841): | ſe vé: Dokler je shivéla, je shivéla v veſêlju in neisrezhèno veliko dôbriga je ſhe ſtorila, in njén |
| Genovefa (1841): | kér je ſléd bôshje modroſti in dobrôtnoſti v njih vidila, neisrezhêno rasveſeljevali. Slo veſelilo in tolashilo jo je, de je Jesuſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Shtefanu, od tal do verha is sgolj resaniga kamna, s neisrezheno lepo in drobno sdelanimi kamnatimi lepotizami obdani,manjſhi in manj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bila vsa v lepim vremenu vsjana, ter je pràv lépa. Neizrečeno veliko veselje je po D olenskim storil oglas, de bojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tode kaj se zgodi? Hasan Kizlaraga se Sultanu Selimu nekidan neizrečeno zameri. S kakim djanjem ali opušanjem, nismo zvediti mogli. Sultan |
| Stric Tomaž (1853): | tudi neizrečeno ljubila in skerbela, da bi obá skupej eden kupil. Pomilovanja |
| Blagomir puščavnik (1853): | Jovana in Zâlika. Vsim igrajo solze v očeh, vsi so neizrečeno ginjeni. Bricu pak seže Miroslav v roke in glasno reče |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | je grozno veselilo, de ga imajo zdej vedno med sebój. Neizrečeno veliko dobriga jim je storil. Okóljšina je bila vertu enaka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | imeli nekterekrat dež, je bila košata da kaj; cvela je neizrečeno lepo in izrastla 4 čevlje visoka in še čez. Ker |
| Botanika (1875): | njihovim popisom in s podobnimi rastlinami. Brez te vadbe, ki neizrečeno bistri opazovalnost, je nemogoče, da bi si človek v pamet |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | igra; Minka pa z nežnim glasom, sicer malo boječe, vendar neizrečeno ljubeznjivo zapoje sledečo pesmico : Ne plaši se! če burja hraste |
| Ferdinand (1884): | Grof Alfonz je bil neizrečeno vesel, da ga je cesar prehitel ter mu spolnil prošnjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | takole glasí: „Neki mož gré s svojo ženo, ki je neizrekljivo termasta bila, čez travnik, ki je bil ravno pokošen. Mož |
| Stric Tomaž (1853): | spravil, priserčno zahvalijo. O Bog! prečudni so tvoji sklepi, in neizvedljive tvoje pota! — Gospa Tu mora potem svoje dogodke povedati. Vsi |
| Stric Tomaž (1853): | rod večno vverižiti, in nam ne gre, se v božje neizvedljive sklepe vtikati in modrovati. “ „Če je pa tako“, se oglasi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bo prijetno tvoji umni buči, Junaške, elegije alj pravljice? Teh nej ampak natanjko mi popiši: Kak iz kleti preganjajo se miši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vrednike radi preostro pretresajo, v prevdarek podamo: „nije broda ki nejadri, ni čovjeka ki nefali”. * Da je Beč (Dunaj) središče mnogorodnega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi vſi na enkrat sbole, vzhaſi do maliga vſi poginejo |
| Blagomir puščavnik (1853): | obraza se je zgubila, bledi ste postali. Tiho in brez nejevolje ste dolgo strašno terpeti in težek kamen na svojem sercu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | reč o smerti Nežini; posebno je še omenil mermranja in nejevolje ljudske, ktero je še veliko večo popisal, kakor je bila |
| Zlatorog (1886): | Pustínjak s pridom vedno potrpí, »A kmétič jok imá in nejevoljo«. – Srčnó smejó se vsi, ko Jaka neha, In ker je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na en birgel (Vierling) vsetih, je sneſlo okoli 9185 berglov. Nejevoljen shupan, ki ni poprej pomiſlil, de bi samogel pri tem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je silo slabo preskerbljena z zimsko opravo, Omer-paša je zlo nejevoljen zavolj tega. Med armado francozko in angležko razsajajo legar (tifus |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in — „ti si neumnež! “ odmévalo je zopet iz gozda. Jurče nejevoljen tega, ponavlja čedalje bolj gerde psovke, ki se mu pa |
| Blagomir puščavnik (1853): | nasmeja. Ženo pak rudečica obleti, za radovednosti voljo je nekoliko nejevoljna. Vsi se pa zdaj razidejo vsaki na svoje delo, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | med nje, da si izbereva najpripravniše. ” Rabirij je sicer malo nejevoljno mermral pa ni bilo drugače; peljal ju je skoz neko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nejevoljno Torkvat, češ, s takimi praznimi rečmi si kratimo čas. „ Novacijan |
| Ferdinand (1884): | strup v vašej lekarni? « vpraša ga Peter. »Nimam ga! « reče nejevoljno brivec. »Zdravnik iz Salamanke, ki je pregledoval mojo lekarno, pobral |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | z očernjenim obrazom. "Dolgo sem te moral čakati," šepeče ta nejevoljno. "Sedaj pa le hitro! " S temi besedami očrni hitro Tonetu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in mestniga fajmoštra v Celji izvolíli. Zmes. (Kaj je kupčijstvo? ) Nek Francoz je od kupčijstva ali teržtva takole pisal: „Vsa vmetnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je undan pri volitvi poslancov za Frankfort kej očitno pokazalo. Nek uradnik je namreč hotel zbranim voljivcam namen té volitve natanjko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | punta, mi nismo puntarji”. Sreča je bila, de je bil nek drug uradnik pričijoč, ki je kmetam berž razložil, de njegov |
| Zlata Vas (1848): | kadar sta vino in vol po céni. Kar jo primaha nék neznan človek v vas. Terdne in velíke postave je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se ne vidi čez 20 milj dalječ; — vidi se sicer neka okrogla, nekoliko gerbasta, od plaviga neba obméjana planjava. Že tó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | menili in menijo še vsi prosti ljudjé, de zemlja je neka velika gerbasta ploša; pa vender so nekteri modrijani med Gerki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Verhnike 27. dec. 1855. — c— Tukaj je pred kratkim časom neka žena dvojčici imela, ktere ste bile nekako čudno po sprednji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | potreba. Dolgo časa spet je prešlo, preden se je znajdla neka moč , ktera čudovito pospešuje deteljno rast, — kdo izmed umnih kmetovavcev |
| Fizika (1869): | n pr. delate na telo, kteremu se v vodoravnej méri neka hitrost podeli, istočasno sila, ki ga vodoravno dalje žene, in |
| Kemija (1869): | žveplece polijemo s kako kislino, naredi se vodenčev žveplec in neka okisna sol. Na pr.: železni žveplec in žveplena kislina, FeS |
| Zoologija (1875): | robec (P. maximus) in navadno pločo (P. vulgaris) pod. 168. Neka posebnost med ribami je ustavljač ali prilep (Echeneis) in sicer |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | zopet plahi zbežali. "Tri sto pečenih kapunov," zakliče mlinar in neka misel se mu zasveti v glavi, "vi imate pa morda |
| Gozdovnik (1898): | končal, s kterim je hotel izbesediti svoje mnenje, ko mu neka radostna svetloba, spreleti doslej resni obraz, in po kratkem pomisleku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu je bil dezhik, ravno ta, ki ga ſpremlja; tode neke leta po roj ſt vu je oſlepil. „To je kasen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſvalkane ovne ſe je prezej ispezhalo, in tudi zenejſhi je neke goldinarje , kakor vlanſko léto. Nekaj sa vſakiga. (Neſrezha ſkosi ogenj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prav dobro pognede in v štruce podéla. Prav zlo hvalijo neke kmetice to ravnanje. Mina. Pervič, ko bom srovo maslo narejala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | letošnje léto zgodile. Perva je vesela, druga pa žalostna. — Gospod néke grajšine na Dolénskim je 2000 hrastov za 20000 gold. prodal |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | da jih je nekdaj bilo veliko več, da so od neke rodovine iz tujih deželá in da so zavoljo njih zasadili |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se jej je ločiti od človeka, na kterega jo vežejo neke skrivnostne vezi. Temni večerni mrak jo je obdajal — še temnejše |
| Rudninoslovje (1867): | so pa tako majhne, da je komaj razločimo. Mnogokrat so neke ploskve bradavičaste (drusig), ako imajo na sebi sicer majhne ali |
| Kemija (1869): | in volne. Kisline obarajo iz te raztopine moševino v podobi neke kaše. Moševina vpija tekočine v se, in na tej imenitnej |
| Botanika (1875): | Vrbovo lubje rabi V zdravilstvu, ker ima mnogo v sebi neke grenke tvarine ,,salicin” imenovane. Tu omenimo: vrbo krhliko (Salix fragilis |
| Botanika (1875): | tem, da iz tenkostenatih, za posebne izločke služečih stanic pridejo neke posebne stvari, sosebno olja, smole, guma, vsled česar se one |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | od nje tukaj govoriti; tudi ni res, kar blebetate od necega nagnjenja. ” Fulvij odgovori: „Kar se tiče gospodičine Neže, mi je |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vitezovi hiši igralo in pevalo; to je bila stara navada. Necega večera, proti koncu zime, so zopet vsi štirje sedeli v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | drugačni obleki. Ona se, kakor sem jo jaz iz ust nekega priprostega rojaka slišal, takole glasí: „Neki mož gré s svojo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | junec in krava, ki ju je cesarica in cesarjevič od nekega Tiroljca v dar prejela, sta bila tega rodu. Čilske krave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | z lica. (Dalje sledi. ) Ozir po svetu. Rusi. Po razsodbi nekega duhovitega Nemca v začetku 19. veka. Vsi narodi slovanski iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pri Ketnu v septembru 1857 Fr. Ravald, fajmošter. *) Gospodarske skušnje. (Nekega sadjorejca svèt). On priporoča, da ne gré pešak mešancgarjev sejati |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bi sinove po očetovej smerti ob premoženje pripravili. Zategadelj pokliče nekega dne pošteni starček vseh sedem sinov k sebi, jim pokaže |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 7. Odmév. Jurče ni še nič vedel o odmévu. Nekega dné skače po zelenej livadi in zavpije: „Ho, hòp! “ In |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | glava. Jože in Filip, dva rokodelska fanta, sta šla memo nekega verta, v katerem je bilo vse polno lepega zélja. „Le |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za 6 večja nego število samo? 8.* Polovica in petina nekega števila sta skupaj za 86 manjši nego njega 5kratnik. Koliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | povečam, katero je to število? 5. Ako prišteješ k mkratniku nekega števila a, dobiš prav toliko, kakor če od njegovega nkratnika |
| Genovefa (1841): | bi lé nameſt vaſ mogel bolan biti, ali pa umréti! ” Nékiga jutra je dvoje ur prav mirno in ſladko sadremala. Dôſti |
| Genovefa (1841): | tedaj koj na pot podal in proti dragi domazhii odjésdil. Nékiga vezhéra pôsno je pervo vaſ ſvôjiga grajſhinſtva doſégel. Dôbri ljudjé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nar vézhji hraſt v Evropi. ) Na franzoſkim ſtojí na dvoriſhu nékiga grada ſtar hraſt, ki je pa ſhe tako mozhán , de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rok šlo. Nar bolj spomina vreden pa je njegov popis nekiga izmišljeniga kraja, ki se mu je bil tako v glavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga Bramina namrezh, ktéri je hotel neko imenitno goro (Kómorin) obiſkati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ga je cenil, kakor polovico svoje druge deržine. Slišali smo nekiga slave vredniga Černogorca terditi, de je bil slovenskiga naroda, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi mi prihodnič imenovali bomo. Te dobe je Sultan Selim nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske vere in turkomanskiga plemena za skrivniga dvorskiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | smerkovo, dobí slab duh in gnjije. Temu se po oznanilu nekiga kmetovavca tako le pomaga. Vtakni brezov kol v kad zelja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Po Kristusovim rojstvu v létu 595 je en Kan Avarov, nekiga sovražniga ljudstva, Slovence hotel premagati, in je slovenskimu knezu Lavritu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali zajčjo mastjo ribati, da se ognoji, kar se po nekem mehkem mestu na oteklini spozna. Na tem mestu se zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | les bogastvo te okrajine slovenskega Štajara. Mnogokrat že sem v nekem strahu, da ne bi ta pokrajina kadaj bila podoba našega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razločila, voli cesto zgrešijo, na stran zavozijo in zabredejo pri nekem mlinu na V— B— zgorej jezú v vodo. Ker se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki se je primerila v Napolji, ko se je v nekem magazinu smodnik vnel in vse pokončal krog sebe, in spet |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Mačko v žaklji kupiti. 33. Povést. Kako je Pavliha pri nekem baronu kočjaž, in kako mu kočijo namaže? Kmalo potem pride |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v stanico, kjer so sužnje spale. Starka nekoliko stika v nekem Sirinem predalcu in naposled najde na dnu štirivoglato, krasno vezeno |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | sin. Anton je bil učenec, a njegov oče pomočnik pri nekem bogatem tergovcu. Kmalu so morali oče po tergovskem opravilu čez |
| Oče naš (1885): | ozrla, je videla bradato, milosrčno obličje Nikolavža Šernarja, pisarja pri nekem francozkem regimentu Švicarjev, in je svoje rojstno mesto Švic obiskal |
| Zeleni listi (1896): | je muca! « »No, kje pa? « »Zgoraj v podstrešju sedi v nekem gnezdu. Pri sebi pa ima tri prelepe mlade mučice«. »I |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Elisabeta. Ob zhaſih kralja Heroda je v' Judovſkih gorah v' nékim meſtu shivel bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu. Njegovi sheni ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k. krajnske kmetijske družbe perdjan spisek krajnskih želiš (floro) v nekim dopisu, kteriga smo brali, visoko povzdignil, rekoč: „Ihre treffliche Flora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | niso bili dolgo odperti. Ni davno, kar se je v nekim mesti na Nemškim mlad štepihar v globok štepih spustil, nekaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Osoljena voda pa služi za 3 ali 4 dni. — Pri nekim kmetovavci v Mödlingu blizo Dunaja smo vidili tako ravnanje; krave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | razgrajala. Pri sv. Jožefu blizo Marburga je domačo gospodinjo v nekim hrami skoz dimnik strela ubila. Prislovice . ^tajan^kili §loTeiicov. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in v kmetiſhtvu sveden uzhenik gosp. Rossmässler nam je v nekimu némſhkimu zhaſopiſu *) ſredſtvo rasodel, kako bi naſhi kme- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | srebro in zlato, se razvidi iz sledeče resnične dogodbe: „Poprašavšemu nekemu pražkemu profesorju, ki je iz zlate Prage v večni Rim |
| Mlinar in njegova hči (1867): | bi sam sebe videl. Luka. Kakor se je enkrat zgodilo nekemu fajmoštru in njegovemu cerkvéncu; potem bi pa vedel, da bo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe vnudi nekimu meſtnanu v' ſlushbo, ktſeri ga je na ſvojo priſtavo poſlal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſerza, ko goſpod. (Reſnizhna pergodba. ) Pretezheno ſpomlad pride kmet k nékimu goſpodu v opravkih v Ljubljano; goſpod je bil velik prijatel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | deſetih minutah. Dal ſim jo po predkladu ali muſhtru pinjo nekimu kolarju v Şhoſhtanj (Schönstein im Schallthale) narediti, ki je ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se je v Mokronožki komisii pràv žalostna zgodba perpetila, namreč: nékimu kmetu zbolí vòl na vrančnim prisadu. Zdravila so, to se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sim v njem okoli hodil. Na tem popotvanji pridem k nekimu visokimn gradu, pred kterim je perhuljen starček sedel. Njegov vesel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bukve. V Plešivci v Škalski fari na Štajerskim se je nekimu kmetu velika nesreča prisnudila. O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | na zadnje vprašal, ko je vse prazno najdel, „pojdi“ reče nekimu služabniku, „in poiši vojvodnjo. “ Ta gre in jo najde v |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | staršem povedala. Izreja in omika teh otrok je bila pa nekimu duhovnu v gradu izročena. Tudi tega gospoda ljubezen si je |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | od prenagle hoje skorej bolan, berž bi tékel. Martin“ pravi nékimu mladimu hlapcu, „saj si ti tudi urnih nog, se pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živel med neštevilno deržino turškiga cesarja. Sultana Selima, v Carigradu neki mlad rob ali sužen, izobražene pameti in velike osebne urnosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hudobnežu! ) V nemškim časopisu (Donau-Eschinger Wochenblatt) smo brali, de je neki kmet Matija Fischerkeller po imenu, svojiga stariga očeta in pošteniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | znanje dajo. Vredništvo. Odperto pismice častitljivim gospodam fajmoštram Ljubljanske okolice. Neki rodoljub iz Tersta nam je poslal plačilo za celi tečaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | berž kar ste zamudili; še je čas! Škodljivost vroče jedí. Neki angleški zdravnik je ravno sedej bukve na zvitlo dal, v |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | s sivo glavo v kratkočasnih pogovorih dopernesla. Ta starčik reče neki večer, ko je vojvoda pogovor ravno na svojo Hirlando obernil |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | sklenil, je odšel zdravnik njegovi ženi žalosten prigodek povédati. Samo neki star prijatel rajnciga in še mertvimu zvesto vdani Peter sta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | olje je drago. Da se ga pri svečavi prihrani, priporoča neki časnikar „Magdeb. Corr. ”) bolji kup svečavo iz olja, solí in |
| Kemija (1869): | pri vsem tem ostane kristalni lik nespromenjen. Mislimo si, da neki kristal sostavljajo štirje atomi, pod. 66. Ako odvzamemo en atom |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Čez druge kdor se povzdiguje, Prazno glavo oznanuje. 22. Grah. Neki popotni igrač je prosil kneza, naj bi mu dovolil, da |
| Valenštajn (1866): | bo imé še moje. Tifenbah. Poprej o carjevej je službi nekij Pridržek bil. Butlar (enemu izmej tabornikov). Sramujte se, gospoda! Pomislite |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prav snajden ino poſhten zhlovek, sa to je priſhel v' nekih letih sa lovſkiga fanta k' knesovimu viſhi ſtrelzu alj borſhtnarju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po verhu posnejte, in opečeno kruhovo skorjo va-nj denite, v nekih petih minutah ne bo maslo več žaltovo, zató, ki kruhova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | berite, berite! (Goveja kuga na Českim) se je zopet v nekih vaséh pokazala, v kterih je bila že poprej do dobriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naših junaških mladenčev ino jih po vsim enake sodimo. V nekih starih bukvah *) smo našli, de je bil na Korcirskim otoku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | deželi potrebni. Razun tega bi si napravo šol po izglédu nekih Nemških in Švajcarskih kantonov tudi pri nas lahko prav zlo |
| Kemija (1869): | kisleca. Čudovito je to, da je ravno tako sostavljena koža nekih morskih živali, tako imenovanih plaščarjev (Mantelthiere). Beljeni pamuk ali bombaž |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſh ſlavni roják, ſadaj zeſarſke bukvarnize varh na Dunaji pred nekim zhaſam od ſvetiga ózheta papesha red *) ſvetiga Gregorja Vélikiga dobil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kar goſp. Juri obéta! Poſébno bi mi pa ſvetvali, tudi nekim uzhiteljem k njemu v ſholo iti, de bi jim ſkrivnoſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Počič je bil na Laškem in se je soznanil z nekim napolitanskih Slovanov (Serbov), profesorjem de Rubertis. iz Aquaviva, in tega |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bile, v' sgorno verlo prebivavnizo pelja. Saverſhki goſpod ravno s nekimi ofizirji, ki ſo jih objiſkovali, kvartajo. Ivanek ſe vſakterimu goſpodu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ne snajo piſati, ali pa zlo ſlabo piſhejo). Pred nekimi dnevi je priſhel v Ljubljano uzhitelj piſarije is Duneja, Joshef |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pak sdravo; ſamo na konzi je bila majhina hraſta. Pred nekimi leti je dal neki shlahten goſpod, ki je v Ljubljani |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | smukavnica dobra. Smukavnica je mašína, turšico pràv naglo osmukati. Pred nekimi 20 léti jo je gosp. Mariot znajdel, gosp. Gardner pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | razodenem. Blizo slovenskiga mesta P... na spodnim Štajeru zapišem pred nekimi mesci več vračitvenih predpisov (receptov) s pristavljeno slovensko signaturo (to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zemlji, polni gnjilobe, veliko materije našel za svoj „Od”. Pred nekimi dnevi so pri kopanji za temeljni zid male hiše 5 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | premožen Liežan gosp. Cler, baron, hrani skerbno v svoji hranilnici neko staro priličje, in pravi, de to kaže znajdvavca Liežkiga almanaha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljudí in živine na tavžente pobili. V Ameriki je potres neko mesto z novim jezeram v popred lepi dolini žalil, de |
| Stric Tomaž (1853): | ji serce poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila sprejeli. Neko posebno nagnjenje je pa do Tomaža v sebi občutila. Čeravno |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je kraljeval čez celo deželo, in oženil se je z neko hudobno kraljico, ki ubozih otrôk ni prav nič rada imela |
| Ferdinand (1884): | me! Saj ni druzega nego spridena kri, ki mi vzročuje neko dušno bolezen, katere vzrokov še sam ne znam. « Muka pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na jednostaven. N. pr. Trije trgovci so se združili za neko podjetje, pri katerem je bilo 2300 gl. dobička; kakó jim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 80 kr. kg; koliko % dobička ima na leto? 13. Neko blago ima 430 kg nečiste teže ter velja 480 gl. |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | S ženo in otrokom je pobegnol v neko staro zapuščeno bajto. Morali so iti po velikem snegu, spremljal |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sicer vsak dan, da, vsako uro izpreminja; vender ostaja vedno neko trdno stoječe deblo, okrog katerega se vse ureja in sklepa |
| Viljem Tell (1862): | hudodelnikov prokletih; „Zatoraj pričakujem od dežele, „Da v pripomoč v ničem ne bo morivcem, „In da potrudi se i poskrbí, „Da |
| Valenštajn (1866): | ukazu. Kvestenberg, Zakaj se ne bi ga spominjal? Saj V ničem nasproten drug nej druzemu! Takràt je šlo za to, da |
| Zoologija (1875): | cevke, ki vso žival preprezajo, a človeškim plučam nijso v ničem podobne, nego v opravilu. Baš zategadelj, ker je težavno živalske |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tiči so umolknili, vsa natora je bila resna, kot bi nečesa pričakovala, po cestah in stezah so pa hiteli vozniki in |
| Gozdovnik (1898): | drugi bledoličnik je govoril, da Sokoljeoko pride. « Sokoljeoko se zdaj nečesa domisli, na kar je bil doslej pozabil. Stopi k trem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in v ſkalah je imel, vſiga je k pridu perpravil, nekaj v njive, nekaj v ſenoshiti rasdelal; satorej vam hozhem daneſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Od reje zhbel. 13. Od reje shidnih goſénz. (Dalje ſledi. ) Nekaj sa moje rojake, ki tobak pijejo. Nekdo je prerajtal, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kjer je ljubezen bratovska, tam je obilno blagoslova božjiga! Rad. Nekaj bi pa vender še želil. Jez. Kaj pa bi to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so, imajo morde v njih svoj izvirk. (Dalje sledí. ) Še nekaj od mizarskima in tesarskima lesá. (Nadalje. ) Kakó z lesam ravnati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | biti, zatorej so gosp. Terpinc obljubili, na koncu maliga serpana nekaj letašnjiga semena tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki bi ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | utegnejo naši bravci reči. Res, da je nekaj, pa to „nekaj” je tako, da veljá le za Vipavo, ne pa zunaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jo kronate. Je sila velika in v nje stavbi je nekaj veličastnega, ki serce in duh k nebu dviguje. Vendar vsem |
| Zeleni listi (1896): | Ljubi oče in ljuba mati«, reče naposled, »rada bi vam nekaj povedala, a bojim se, da vas razžalim«. »Le povej, draga |
| Gozdovnik (1898): | one strani, s ktere je bil prišel. Takoj mu pade nekaj v oči, kar je bilo za njega največjega pomena: Kučilov |
| Kuharske Bukve (1799): | rumenakov, od ene lemóne drobno na zukri ſtergani lupek, inu nękaj zukra ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle poſtavi na sherjavzo |
| Genovefa (1841): | nektêrih krajih dolinize ſhe debel bil. Pod pasdiho je imel nekaj opréſnih ſhe mókrih séliſh, ki jih je bil ravno v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | peſhénka le v mokrotnih krajih , na ravnim in po dolinah nékaj velja ; ménj vredna je v ſuhotnih krajih, in po bregih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne bilo tako sdravilo tudi pri naſ vezhkrat dobro priporozhvati ? (Nekaj sa shganjarje). Shganjarji, ki ſe pezhájo s farbanjem mnogoverſtniga shganja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſtavi, ali pa z toplo vodo izmije, ali če se nekaj smetene pogreje in med merzlo zmeša. — Če je pa smetena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | moramo pametno vpreči in varno peljati. Ako bi bilo, postavim, nekaj voznikov, in bi imeli nikoliko parov konj in bi jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vročino terpé, takó je bila tukaj nékaj od razbéljene peči, nekaj od ljudí prevelika vročina, ktére uboga žena pod tako težko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | reč! — Franc Bizjak, kmet iz Dobrave, je dal v razstavo nekaj navadnih jabelk in hrušk in pa domačiga grojzdja; će ravno |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pride do uljnjaka, kjer je bilo razun mnozih uljev tudi nékaj praznih. Zleze tedaj v prazen panj, ki je bil narbliže |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | moje; Jeſt inu moja Goſpá ozheva sraven biti. Matizh. She nekej , vaſha Gnada. Baron. Govori. Matizh. Ta kranzelz ſim jeſt is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | čbelarčika in pa noviga natisa krajnskiga vertnarja, ki bo v nekih tednih na svitlo prišel. — Na dalje so gosp. vodja velikih |
| Tine in Jerica (1852): | svatovšni venec lepo spravila, in je dobila od svoje taše nekak zelen klobuček, de je s Tinetam na polje šla. Tine |
| Čas je zlato (1864): | Vpervič tedaj v svojem življenji je Lenček popolnama zadovoljin in nekak ponos se ga loti, češ , de sim z lastnim prizadevanjem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nikdar popolnem odpraviti. Gluhonemca sili že potreba, da si prisvoji nekak znakovni in pokretni govor; a tak govor bi bil jako |
| Pozhétki gramatike (1811): | vſaka, vſako, queleonque ktirkol, kakorſhni kol; certain, nékak, nekako, certaine. nekaka, poſtavim: quelque nouvelle, neka noviza ali novinka; chaque coup, vſaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobriga ſtorili. Réſ je, kar ſo v liſtu rekli: de nekaka lenoba in sanikernoſt rejo ſadja sadershuje. Tudi potérdimo téh dvanajſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de smo le malo judov vidili se okoli plêsti; le nekaka dva sta srebernino in zlatnino pod nič prodajala. Zlat perstan |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | morala tirjati, kakor tudi to, da se pri tem ni nekaka prememba opazila, gotovo in bolj zaverže to mnenje, kakor če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | kapital v hranilnici in v obligacijah, ali to ni tudi nekaka spekulacija? Ali je družba sv. Mohorja delala nespodobno, nepraktično, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poginiti. Nekaj jih ima na videz dobre očí, al vsled nekake notrajne hibe so docela slepe. Nekaj jih ne more na |
| Fizika (1869): | v zraku in v vodi, potem je jasno, da toplina nekakega kraja ni odvisna samo od njegove zemljopisne lege, da se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali mnogo razpokano kamenje. Včasi se to razpokanje vrsti v nekakem redu, tako da bi kdo mislil, da so to storile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | letu malokrat zopet obiše. Od tega vender vémo, de bodo nekaki kraji od te božje šibe večkrat vdarjeni, kakor drugi. Nektéri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tega apnenca se je kalcit navadno lepo izkristalizoval, včasi so nekaki apneni gomolji videti v njih, sem ter tje posnemajoči podobe |
| Revček Andrejček (1891): | se medve sedajle vse kaj drugega. Ana. (Dobrosrčno in v nekaki zadregi. ) Glej, Franica, ali mi nisi sama pravila, da ljubezen |
| Gozdovnik (1898): | mokasine nenavadno umetnega dela. Glava mu je bila pokrita z nekakim turbanom, skozi kteri se vila svetličasta koža velikanske kače ropotače |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z svojo naglostjo, vé hitro pomagati, z ktero svoje gledavce nekako zapana, de mu tedaj ni lahko v sled priti. Tudi |
| Stric Tomaž (1853): | Kentukii godi. Šelbi ji pove vse, čeravno se mu je nekako čudno zdelo, zakaj da gospa tako skerbno poprašuje. Enega dne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po novem svetu naprej, jame Hafed opazovati, da je vse nekako čudno in da ni ena reč drugi podobna. Nekaj trave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pred kratkim časom neka žena dvojčici imela, ktere ste bile nekako čudno po sprednji strani života od glave do trebuha na |
| Valenštajn (1866): | pravite, kar vam sedaj zaupam. (Roko mu položi na ramo, nekako slovesno. ) Župan, dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo Se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Pa le sam prevdari, se ti li ne zdi samemu nekako neverjetno, da bi, preden bo solnce še enkrat zatonilo, vžival |
| Fizika (1869): | Že v nauku o nihalu smo govorili o gibanju, tresu nekako podobnem. Ono gibanje imenovali smo nihanje. Pri nihanju nihala ostane |
| Tiun - Lin (1891): | katerem stoji Makao, in med morsko brežino ter je bila nekako sumljive podobe. Živo me je spomnila Tiun-Linovih džunk. Isto je |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | bile so iz rudeče pa tudi rujave gume; slednja je nekako bolj prožna nego prva. Pri povezavanji podveže se prvi konec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | To vſe ſtori, de ſo nemſhke zerkve vſe bolj zhaſtitljive, nekakſhno bolj kerſhanſke , in bolj pripravne zhloveka v poboshnoſt obuditi. Sato |
| Tiun - Lin (1891): | ponujal gledalcu ravno tako zanimiv, kakor radovednost vzbujajoč prizor, namreč nekakšen rokobór, h kateremu je pozival precéj močan Kitajec okolu stoječe |
| Botanika (1875): | skoz njo skoz. Kakor uči opazovanje, se godi to z nekako pravilnostjo. Če ste namreč dve kapljini razne gostote, n. pr. |
| Pozhétki gramatike (1811): | deſetina, i. t. d. Tudi ſo ſhe take, ktire kashejo nekſhino mnóshenje, kakor le double, dvojni, le triple, trojni, i. t. |
| Pozhétki gramatike (1811): | omágovati, dormir, ſpati; ker ne samoremo rezhi; omàgvati nékoga, ſpati nekſhino rezh. Vezhidél ſe vprégajo ſredni glagoli kakor djav- |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson uprašal. „Nekaj so li ljudje mertvi ali še živi nekam zaneseni, v oboji prigodi ne morema nič boljega stvoriti, ner |
| Tine in Jerica (1852): | tako povedali. Nekaj dni po tem, ko je Jerica zopet nekam šla, ji Marička reče: Mati, ali ne smem tudi jaz |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | Elija ni mogel naslušati. Trnje, osat in koprive so se nekamo izgubile iz obližja puščavnikovega doma, mesto njih narastel je po |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | kmete zaničljivo fižolovce, ker jedo v slast fižol. Peljaje se nekamo v kočiji je zagledal pred sabo na cesti starčka in |
| Signor Giannino (1892): | mlada déklica imenovala »njegovo« ime, zažarilo se ji je lice nekamo sumnjivo. Ako bi kdo trdil, da se ji je cvetoči |
| Jara gospoda (1893): | Ančike! « To je še mislil, ko je pil svojo kavo. Nekamo jezno je postavil čašo na mizo. »In pa — da nikomur |
| Jara gospoda (1893): | kakega župnika, ne pa za sodnika! « »I seveda! « méni poštar nekamo srámežljivo. »Ta napis mora izginiti! « jezi se adjunkt. »Ne, ne |
| Svatba na Selih (1894): | Ko spozná Egidija, nekdanjega svojega tekmeca, osupne, a takoj se nekamo razveselí, češ: Kaj mi moreš, Dragarjeva Lenica je moja in |
| Svatba na Selih (1894): | vežo. Na smrekovih vršičkih so migljali raznobojni popirnati trakovi in nekamo tajnostno šepetali, kadar je potegnila burja. Otroci in drugi radovedneži |
| Očetov greh (1894): | rojaka; saj sta fari, kjer sta se porodila, sosedni. Veliki, nekamo sloki Janez, bledi, črnooki mladenič, to je Janez Kačon, jedinec |
| Očetov greh (1894): | cesti, notri v domu božjem povsod se mu vidi vse nekamo bliščeče: tako polno mu je srce od neznanih čustev! Sedaj |
| Svetinova Metka (1868): | od nje? Kaj ti je? Ali nisi lep, nisi bogat? Nekatera zdihuje skrivnem po tebi; nekatera obrača nate poželjive oči. Stegni |
| Razne dela (1870): | nas je Boga hvalna, Ta je glavna za ta ples, Nekatera pak je šalna, Kako zajde taka vmes? — V igrokazih starodavnih |
| Rastlinske svatbe (1877): | mora poginiti, ena preje, druga pozneje, kakor je kateri usojeno. Nekatera rastlina preživi vse dobe svojega življenja v nekoliko dnevih, druga |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | zahtevalo takšen "Meisterstück", da je bil pozneje za rabo. Za nekatera rokodelstva vémo, kaj so zahtevala. Lončarjem n. pr. so nalagali |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Pôsel najmlajšega mojstra gotovo ni bil prijeten, zato so izbrala nekatera rokodelstva namesto njega starega pomočnika ("Altgeselle",) ki je prevzel ta |
| Postillion d'amour (1887): | čoln brzo gori po Sočavski rečici. Vodna pota so po nekatera mesta jako ozka, tako je jedno veliko veslo, katero se |
| Gospa s pristave (1894): | leta. Takrat se je pa semtertje mrzleje vêdel proti meni. Nekatera njegova lastnoročna pisma so sicer polna ljubezni in skrbi, druga |
| Gospa s pristave (1894): | Ko so podrobnosti primerjali med seboj, našli so, da se nekatera prav dobro vjemajo. Po strani so pogledovali ubogo vdovo, pa |
| Gojko Knafeljc (1899): | zraven postelje mi pripravi mizo in papirja. Spisati hočem še nekatera pisma. Večerjal ne bom nič! « Opiral se je na postrežnico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smetene; od nečednih posod ali soparnih mlečnih shramb; tudi ima nektéra krava že tó lastnost, de tako mleko daje, ki se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jedljivih glibánj (gobánj ali jurčkov, Herrenpilze), da bi jih zamogla nektera vas po več sto vaganov posušenih skup spraviti. Silno mokro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pesek, voda in vse se bo laglej k hiši dobivalo. Nektera vas v mlakah, v močirji, v vodeni dolini stojí, kjer |
| Astronomija (1869): | in čudovitne prikazni, stopimo zopet na zemljo, ter si oglejmo nektera telesa naše sostave. — Tù je solnce najimenitnejše telo, središče cele |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zdatna ležišča. V Evropi so premogova naležišča dvojna; so namreč nektera morska, t. j. da so se napravila iz posadnin na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sedaj kaj maliga od toče, več od copernic povedal. Toča. Nektére zerna toče, ki je 15. Velkitravna v létu 1702 na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rastljinah, naj bodo drevesa ali druge zeliša, so nektere možkiga, nektere ženskiga plemena, in vse rastljine ženskiga plemena morajo rodovitnost od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Per vsih rastljinah, naj bodo drevesa ali druge zeliša, so nektere možkiga, nektere ženskiga plemena, in vse rastljine ženskiga plemena morajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cíbar. (Konec sledí. ) Popis letine na gorni strani Celja, in nektere prijatelske vošila zastran Novic. 10. dan Grudna. Gospod vrednik! Zdavnej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | donašajo in takó rodovitnost množijo. Nektere drevesa so zgolj možkiga, nektere zgolj ženskiga plemena; per takih mora rodovitni prah iz možkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prah možkiga cvetja v ženski donašajo in takó rodovitnost množijo. Nektere drevesa so zgolj možkiga, nektere zgolj ženskiga plemena; per takih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | naša armada na Laškim sèmtertje sovražnika zopet premagala in si nektere mesta pridobíla, ktere so puntarji dozdej v pestéh imeli. Poleg |
| Robinson mlajši (1849): | pameti imel, je pomislil, da bode naj bolje če si nektere vidne znamenja udéla, ktere bi ga vsaki den na to |
| Sacrum promptuarium (1695): | N. ſamerkat de vezh ſort Vduvyz ſe na ſvejtu najde. Nakatere ſo prave Vduve, katere n' hozheo vezh od moſha shlishat |
| Ta male katechismus (1768): | ohranejo, pomnoſhèe, inu resprostée. Pokaj se pak per SS. ſakramenteh nekatere vunajne Zirkvene navade, ali Ceremonije ſraven shpogajo? Tu je is |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | igrač je prosil kneza, naj bi mu dovolil, da pokaže nekatere svoje umetnosti, kakoršne še nihče ni vidil. Ko knez v |
| Zoologija (1875): | k večemu dati glavno razdelitev in potem za primere imenovati nekatere imenitniše živali. Za daljne studije je treba, razen tega, kar |
| Stelja in gnoj (1875): | in sparijo, ali ustojé. Po okoliščinah se utegne enaka stelja nekatere mesece ali tudi leto in dan tako goditi. Kup se |
| Zoologija (1875): | se majhnimi raki in školjkami, a izmed mnozih vrst so nekatere tudi užitne. Najbolj znane vrste so: Turban (Cidaris imperialis) z |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in odločilni so prvi vzgledi, dokazuje to, da se prikazujejo nekatere posebnosti in sklonosti v mnogih obiteljih zaporedoma v več rodovih |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | zavarovancem, ki se vzdržujejo opojnih pijač. Na Angleškem jim dajejo nekatere zavarovalnice 8 — 10% popusta, ker se je dognalo, da taki |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | sicer pa ni druge pomoči. Naprej moramo! “ Še so poslušali nekatere trenutke; vse je bilo mirno, zato so nadaljevali pot. Čez |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is med njeh boſte vi nekatire morili, inu krishali, inu nekatire boſte vi gajshlali v'vaſheh ſholah, inu njeh boſte pregajnali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu modre, inu Pilſarje ; inu is med njeh boſte vi nekatire morili, inu krishali, inu nekatire boſte vi gajshlali v'vaſheh |
| Kuharske Bukve (1799): | inu ſe lę tolikaj ogreje, de tezhe. 173. Vinſka sholza. Nekatire lizhne sheſrana, enmalo ingverja, inu nagelshebíz deni v' eno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vso zhasno noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam kei perdobiti al merkei da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | trideſet let, polnih reve ino nadloge, je bilo plazhilo sa nektere ure oſtudniga gerdiga veſelja! Preljubi otrozi! naj ſe vam smiraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadje, ſhe bólje je pa hudizhevo ólje (Vitriol), kteriga ſe nektere kápljize med veliko vôde vlije. Zhe bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Mekat e — okwanajeg ogagikwewiniwan. — Jesik téh indjanov je ſilno teshák; nektere beſede ſo tako dolge, kakor zela verſta v bukvih in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in blagor domovíne iskrena „Slovenija” priporoča v 50. listu volivcam nektere učene in poštene rodoljube, de naj bi eniga izmed njih |
| Blagomir puščavnik (1853): | le temne ječe, podzemljske hrame. Le v drugem nadstropji so nektere bolj prijazne sobe, v kterih vitez s svojo zaročnico stanuje |
| Botanika (1875): | na posebno lastnost rastlinske in živalske kože, da gredo namreč nektere kapljine skoz njo skoz. Kakor uči opazovanje, se godi to |
| Botanika (1875): | Razun teh mnogovrstno koristnih rastlin ima pa ta red tudi nektere jako nevarne, namreč mišjek (Conium maculatum) in pasji peteršilj (Aethusa |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ampak otroka naj bi jo iznenadila. Mati je najprej pela nektere točke; njen glas se je razlegal kot sreberne strune don |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | razmere. V državni trtnici v Gumpoldskirchnu smo poskušali umetno oploditi nektere stareje, stalno posajene trte (maternice) Riparije in Rupestris s cvetjem |
| Pozhétki gramatike (1811): | mosh ktirga ſte vidili; tukaj pa jé que nameſtimje lequel. Nektire vesi hozhejo imeti sa ſeboj glagol v' perloshivnimu naklonu, druge |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' Franzoskim vezh kratkih slogov ko dolgih vunder opéranje na nektire dolge sloge tolashi tiſto védno náglizo, ktira bi naſ vpéhala |
| Pozhétki gramatike (1811): | dobrih búkev:) Glejmo, de ne smédemo s' tim ſdajnim deleshjam nektire glágolſke perloge (: tako imenvane, ker isvirajo is glagolov :) Tako rezhemo |
| Pozhétki gramatike (1811): | je narbolſhi vséti ene ſranzoske bukve in jim rezhi raskladati nektire isrèke, ktire shè dobro rasvumio, de raslagájo kaj in kakſhina |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vſęjeſh, sakaj po Lęti bode ſuhu, inu velika vrozhina, kir nikatère tedne nebode deshvalu, aku pa Spomlad ni prevezh mokra, toku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 4. tedne pred, inu 4. tedne po Boshizhu dobru ahtat; nikàtere kokuſhi, zhe ne vſseh na gorkim kraju, kir en malu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ker strdenje ni bilo na vse strani enako, ampak v nekterem kraji se je strdilo popred in okoli tega kosca so |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó povèrnil vſakatęrimu po njegóvih dęlih. 28. Rèſnizhnu vam povęm, nekatęri ſo od tih tukaj ſtojęzhih, katęri ne bódo ſmèrti okuſsili |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | med seboj prepirali in vsled tega tudi svoja dela zanemarjali. Nekateri hudobni ljudje so hotli ta prepir v svojo korist oberniti |
| Zoologija (1875): | naposled obut v top parkelj. Sesavci živé večidel na kopnem. Nekateri hranijo se s samimi rastlinami in radjajo videče kosmate mlade |
| Zoologija (1875): | iz jajec in živé večidel kakor zajedavci v druzih živalih. Nekateri potujejo iz živali v žival. |
| Zoologija (1875): | na najniži stopinji. Večina ploskavcev živi v druzih viših živalih, nekateri prebivajo pa tudi v vodi ali glenu. Plodé se navadno |
| Zoologija (1875): | z jajci, redkokedaj delitvijo, a v svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito. Preje se je o mnozih dolgo mislilo, da se |
| Zoologija (1875): | druge žuželke, zlasti gosenice in s tem so uprav koristne. Nekateri so tako majhni, da njihove ličinke živé v metuljih jajcih |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | hrepeni in želi sprejeti nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu. 39. — Nekateri le preradi mislijo, da pride smrt prezgodaj, ko so še |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se drug od druzega razloči po lesu, listu in sadu. Nekter hrast je bolj terd, drug mehak in kerhak. Nekter ima |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | njegovih lastnostih, ktere ima. Nekter les da namreč veči vročino, nekter dalje terpí, drug je težji, nekter terdnejši in močnejši; spet |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in bolj kratko, drug ozko in bolj dolgo, nekter svitlo; nekter posamezen želod na dolzih pecljih, drug clo na kratkih in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | močnejši; spet drug je lepšega zerna, nekter raven, drug zavit, nekter terd, drug mehak, nekter kerhák, drug bolj vlečeč, i. t. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | da namreč veči vročino, nekter dalje terpí, drug je težji, nekter terdnejši in močnejši; spet drug je lepšega zerna, nekter raven |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | naredí berž umerlo žerjavico, dá pa dober ogel. b) Poterpečnost. Nekter les terpí dolgo v vodi in v mokrem, na suhem |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pecljih, drug clo na kratkih in v šopih kakor cibore; nekter ima kratek sad in kosmate kape, drugi podolgovat in jamčkaste |
| Kupčija in obrtnija (1872): | vzameta: vrba in topol. Nekter les je trpežnejši v mokrini, nekter pa na suhem. Jelšev les n. pr. dalje časa v |
| Kupčija in obrtnija (1872): | njegov les tudi trdnejši, kakor sicer, če je naglo rastlo. Nekter les iz južnih krajev je trd skor kakor medenina. Sploh |
| Rudninoslovje (1867): | zmešano daje mort. Kreda je za črtanje i mazanje, lapor nekterej zemlji dober gnoj. Hidravlično apno je potrebno za zidanje pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de se takó godí, vzrokov in zgovorov nikoli ne zmanjka : Nekteri pravijo, de pridelovanje turšice preveliko delavnih rok pobêre in de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi več turšice sejali, kot je sicer sejejo. Ko bi nekteri le zgoli turšično slamo pridelovali, bi jim to samo za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | proti tlam, pod jasli ali jo tišijo v kak kot: nekteri jo pa tudi kviško molé, kakor de bi pazljivo kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de zemlja je neka velika gerbasta ploša; pa vender so nekteri modrijani med Gerki že čez 400 lét pred Kristusam sodili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne bomo več vidili. Kam pa vender pridejo sreberni denarji ? Nekteri jih zakopujejo; nekteri — kristijanski judje in gerdi mešetarji — jih skupej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mesta in ime predmestja Krakov poterjujeta. V novejšem času so nekteri jezikoslovci posebno dr. Schleicher začeli ločiti litvanščino od slovanščine, vendar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bo nobeden tajil. Pri toliki nesnagi bi skoraj rekel: da nekteri mislijo, da je človek zato ustvarjen, da bi v blatu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stopi Sira v malo sobico pri vélikih vratih, kjer so nekteri sužnji smeli svoje prijatelje sprejemati; v roki nese pokrito pleterko |
| Botanika (1875): | so soraščeni, odvisno to, ali bo pestič enopredalčast ali večpredalčast. Nekteri pestiči so narejeni le iz enega samega podvihanega in z |
| Pozhétki gramatike (1811): | snadnoſt dajati vſsakimu slógu tiiſt vdár, ktir ſe mu ſpodobi. nektiri vuzheniki perlágajo sloshni meri en vezh obſeshni pomén. Tukaj ni |
| Pozhétki gramatike (1811): | de tous lei ouvrages n' eſtiment que le leurs, ſo nektiri vuzheni napihneni, ki med vſimi bukvami ne zhiſlajo drugih, ko |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' glavo vtèpla. Quelques payens se sont donné la mort, nektiri nevérniki ſo ſami ſebe vmorili (:in ne se sont donnés |
| Pozhétki gramatike (1811): | tion, conserv a tion, consider à tion, zhiſlanje, premiſhlanje, kakor nektiri napak isrékajo. Marmontel, sa ſovét praſhan, je rékel, de ta |
| Pozhétki gramatike (1811): | nameſt il aime moi. Opomin. Po verh ravniga ſklada samórejo nektiri djavni glagoli imeti per ſebi druge ſklade, ktire imenujemo neravne |
| Pozhétki gramatike (1811): | kakor bi bilo piſano: pai — isan, moi — ien , joi — ieux. Nektiri ne piſhejo vezh y ampak i s' dvema pikama ï |
| Pozhétki gramatike (1811): | ali bol moder, tako moder, manj moder, ko ti. Opomin, Nektiri perlogi ſo v' Franzoskimu tudi narezhja, tako rezhejo: chanter juste |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Sadú. V' nekaterih krajih bode veliku, v' nekaterih ſrędnu , v' nekaterih zellu nizh. Hmel. Ga nebo veliku, inu tudi ni dober |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | perva sna ſe popaſti, ta sadna pa ne. Sadú. V' nekaterih krajih bode veliku, v' nekaterih ſrędnu , v' nekaterih zellu nizh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sadna pa ne. Sadú. V' nekaterih krajih bode veliku, v' nekaterih ſrędnu , v' nekaterih zellu nizh. Hmel. Ga nebo veliku, inu |
| Stelja in gnoj (1875): | s tako puhlico močno namešana. Vse take reči so po nekateríh krajih v obílnosti in se prav s koristjo za steljo |
| Stelja in gnoj (1875): | bo še boljša. Ozir se mora tudi imeti, da na nekaterih njivah se gnoj prej povžije kakor na druzih, kjer včasi |
| Zoologija (1875): | vpognjen ali le na konci prikrivljen. Na korenu je kljun nekaterih ptičev obrasten z mehko voščeno kožo. Negledeč na to, da |
| Zoologija (1875): | koščic, rabijo se za vado, pokladajo se postrvém in od nekaterih rabijo se zmlete luske za ponarejene steklene bisere. |
| Zoologija (1875): | ima v sebi nekaj soli, použijemo je nekoliko tudi v nekaterih rastlinah in živalskih tvarinah, a razen tega solimo si skoro |
| Občno vzgojeslovje (1887): | a kaj velicega more proizvajati le v jednem ali v nekaterih ozirih. „Vsi morajo biti prijatelji vsega, vsak mora biti virtuoz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kakſhne ſo nemſhke zerkve od sunaj, ſe lahko vidi pri nekterih v naſhi desheli, ktere niſo od novih sidarjov prevezh predelane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in kakó bi kmetam bolj na na roke ſhli. Po nekterih deshelah na Nemſhkim kralji in vikſhi oblaſtniki ſkerbijo sa blagor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Točne zerna so v sredi snežene, zvunaj pa ledene. V nektérih se tudi prah, pesek, pepél, rese, lasje in druge lahke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zbornica je predlog kmetijske družbe: naj bi se po izgledu nekterih velikih mest za vikši dovoljenje prosilo: da bi se vsaki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v kterih se igrajo igre, pevoigre v laškem in v nekterih tudi v nemškem jeziku; najimenitniše med njimi je „Teatro grande |
| Kemija (1869): | in tekočnih telesih ta zakonitost ni tako očitna, toda pri nekterih se tudi v tem pokazuje čudovita skladnost. Tako na pr. |
| Kemija (1869): | imenovana, je raztopljena v morskej vodi, sosebno obilo pa v nekterih vrelcih n. pr. v Zaječici, Sedlici, Pilni in Epsomu, potem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vodi v tem obziru lahko pomore, da se ji v nekterih krajih lahko ukaže pot, kratko reči, da se viri lahko |
| Zoologija (1875): | nagonu, neodvisno od vnanjih in slučajnih vplivov, kakoršni tudi pri nekterih rastlinah vzrokujejo neko vnanje gibanje, na pr. pri mimozi (Mimosa |
| Pozhétki gramatike (1811): | po ſploh vpravi ali po vprégah. Doſti tih glagolov nima nektirih zhaſov, al nektirih liz, al vſaj tiſti glaſovi niſo v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | ali po vprégah. Doſti tih glagolov nima nektirih zhaſov, al nektirih liz, al vſaj tiſti glaſovi niſo v' navadi med ludmi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mejnike pregledati, pſhenizo, aku mraſs, inu vreme perpuſti, ſejati, v' nikaterih krajeh dobru rata. Teſhke ſevna |
| Zoologija (1875): | se ob truplu na obéh stranéh navzen odpirajo luknjicami. Samo nekaterim pajkom služijo za dihanje pluča, v vodi živeči členarji pa |
| Sacrum promptuarium (1695): | Arzat biti. Glihi vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat, inu ſe guantat kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je tretje leto dopolnil, je svoji materi, in malo pozneje nekterim zrodnicam liste pisal. V četertim letu je poznal helenske ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bogoslovskemu in so sprijemali gospôdo Jih objiskavajočo. V nedeljo so nekterim izmed svojih bogoslovcev perve blagoslove (žegne) delili, in se še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pomislik! „Pač bi bilo pràv” — sim rekel danes zjutrej k nekterim svojih sosedov, ki so iz Šiške v Ljubljano gredé z |
| Tine in Jerica (1852): | uče. Jerico je njena mati božjiga strahu vadila, ki se nekterim hlapčevski strah zdi. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Raušer bo pervi pridigoval v nemškem jeziku. — Parska asekuracija je nekterim soseskam, ki so pri nji proti škodi ognja zavarovale svoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | duh k nebu dviguje. Vendar vsem ne dopada , ker se nekterim bolj gledišču, kot cerkvi podobna zdí. Od drugih katoliških cerkev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | černe persti in apnéne ilovice. Vsa planjava je bila pred nekterim časom takošno močvirje, verh tega je bila v mnogo krajih |
| Botanika (1875): | tisti domači strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam precej podobni, in ker mnogokrat rastete med |
| Kuharske Bukve (1799): | tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga meſa ne opraniga na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | rezhy snali? Jeſt imam vupanje de sdaj vezh kakor pred nekaterimi lęjtmi, ali jeſt ſe ſhe vſelej bojim, de njih doſti |
| Stric Tomaž (1853): | je tedaj narpred kaznovati hotel. Ostal je tudi snoči z nekterimi drugimi doma, ker niso bili za lov pripravni in ker |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zmožnosti za to, in prepustil sem mu svoje pravice z nekterimi pogoji, med drugim tudi s tem, da sem jaz tvoj |
| Kemija (1869): | §. 127). Rastlinska vlaknina ima to lastnost, da se z nekterimi osnovnimi solmi, zlasti z gliničnimi in železnimi, pa tudi z |
| Kemija (1869): | Solotvori se z nekterimi kovinami vežejo v več razmerah, ravno tako kakor kislec. Višo |
| Gozdovnik (1898): | bila privezana; gospodar njegov je moral torej biti blizu. Z nekterimi brzimi skoki doseže Diaz belina. Prijevši ga za uzdo, odvede |
| Biblia (1584): | vunkaj ſhàl ſejat. Inu v'tem kadar je ſejal, je nekateru padlu raven pota, inu Ptice ſo priſhle, inu ſo je |
| Biblia (1584): | tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu, inu je tuiſtu saduſhilu. Nekateru pak je padlu na dobro Semlo, inu je pèrneſlu, enu |
| Biblia (1584): | je u' venilu, inu ker nej Korenja imélu, je vſahnilu. Nekateru pak je mej tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſèját. 4. Inu v' tęm kadar je on ſèjal, je nekateru padlu sravèn pôta, inu ſo priſhlé ptize tiga Nęba, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęri beſędo ſliſhi, inu saſtópi, inu ſad pèrneſſe, inu ſtury nekatęru ſizer ſamoſtú, letó pak ſamo ſhęſtdeſsęt, drugu pak ſamotrydeſsęt. 24. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ternje s'nym v'red goriisraſlu, je tuiſtu saduhnilu. Inu nekatiru je padlu na dobro semlo, inu kader je sraſlu, je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poteptanu, inu te tize pod nebam ſo tuiſtu poſobale. Inu nekatiru je padlu na pezhovje , inu kader ſe je blu oselenilu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | blu oselenilu, je uſahnilu, satu ke ni mokrote imęllu. Inu nekatiru je padlu med ternje , inu ke je tu ternje s' |
| Biblia (1584): | inu saſtopi, inu tudi ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse ſamoſtu, nekoteru pak ſamoſheſtdeſset, nekoteru ſamotrydeſset. ON je nym eno drugo prigliho |
| Biblia (1584): | tudi ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse ſamoſtu, nekoteru pak ſamoſheſtdeſset, nekoteru ſamotrydeſset. ON je nym eno drugo prigliho naprej polushil, inu |
| Biblia (1584): | kateri Beſsedo poſluſha inu saſtopi, inu tudi ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse ſamoſtu, nekoteru pak ſamoſheſtdeſset, nekoteru ſamotrydeſset. ON je nym |
| Biblia (1584): | raven pota, inu Ptice ſo priſhle, inu ſo je posobale. Nekoteru pak je padlu na kaminitu, ker nej imellu veliku pàrſty |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in sicer zdravo otročè od stavljenih kóz le malo boleha, nektero pa clo nič; 4) v desetih dneh je vsa bolezin |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bi kdo mislil, da so to storile umetne človeške roke. Nektero kamenje se je znotraj kroglasto razcepilo zato, ker strdenje ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da je jo bilo lepo viditi, in ker smo imeli nekterekrat dež, je bila košata da kaj; cvela je neizrečeno lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor une per pervim vſajénju. V tem létu moraſh vſadiſhe nekterikrat prekopati, in enkrat plitvo okopáti, ſkosi in ſkosi pa plevéla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tem kraji zavihane straní stojí ta ali una beseda, ali nekterikrat tudi več besedi, kakor mu priložnost nanese. Nekterikrat mu tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je na zadnjim zavihanim listu? ktero reče sebi nekterikrat povedati, nekterikrat pa ne, po tem pové, postavim: v tem in tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ktera številka je na zadnjim zavihanim listu? ktero reče sebi nekterikrat povedati, nekterikrat pa ne, po tem pové, postavim: v tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | beseda, ali nekterikrat tudi več besedi, kakor mu priložnost nanese. Nekterikrat mu tudi spodleti ali pa nápek pade, vender si z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hvalci so pozabili povedati, da je tudi v pretečenih časih nekterikrat glad in strad bil, in da naše sprednike so srečniše |
| Robinson mlajši (1849): | ali bankerot, kakor bi rekel zlomljene klopi — lavice, ker je negda na Vlaškem ta le navada bila, kaj se je tem |
| Biblia (1584): | sidoni ſturjena, kakòr ſo pèr vas ſturjena, ony bi bily nekadaj v'shakli inu v'pepeli pokuro ſturili. Ali vſaj vam |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kakòr ſo ſe pèr vaſs godile, taku bi ſe bilę nekàdaj v' shimnatim oblazhili, inu v' pepęli ſpokorile. 22. Şizer pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſtitiga barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene priloshnoſti niſta memo ſpuſtila, vſako glavo isobrasiti, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naprejſhnimu poſnemanji ga na snanje dati. Dr. Oral. Ilirſke deshele nekadaj in ſedaj. (Konez. ) To ſo bili shaloſtni in grenki zhaſi |
| Zlata Vas (1850): | po živini, kakó polje obdeljujejo in po mnozih druzih rečeh. Nekadaj je bila Zlata Vas berhka vas; silno veliciga bogastva sicer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perjem zhernih murv; ker ſame te murve ſo ondi od nekadej snane bile. Pa kmalo po tem ſo béle murve ſaditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako piſhe, ker pravi: „Snano je, de ſe je Loblana nekdaj ob Rimſkim goſpodarſtvi Emona zhiſlala. Sakaj ſo jo is sgornih |
| Roza Jelodvorska (1855): | serce ganili; v duhu je blagoslovil blage ljudi, ki so nekdaj tukaj bivali, in mimo gredoči je, z glavo majaje nad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na svetu, in da že ni mogoče več živeti,— da nekdaj so bili dobri časi, so bile dobre leta, se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so takrat gospodarili (kmetovali), da vidimo razločke med sedaj in nekdaj. Da smo pa mi v kmetijstvu v mnozih rečéh svojim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pešati. Ko človek take govorice sliši, bi lahko mislil, da nekdaj ni bilo treba za ljubi kruh nič terpeti, ampak da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in ravnal le po tem, kar in kakor so ravnali nekdaj očetje njegovi, temoč živa potreba je tudi za njega, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bregov ledenega morja in od Visle do Irtiša, ki so nekdaj na Nemškem gospodovale, zmagane bile in iz narodnega sovraštva od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in uni sad, kterega mislimo, da je morebiti naš od nekdaj. Jabel k a so prišle iz Sirije in Egipta na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tej deželi je pa copernija in skrivne umetnosti že od nekdaj doma. Vendar saj imamo tudi v zgodovini dokaz za to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | povém, jih bo shelélo va-nj priti, pa ne bodo mogli. “ Nékedaj je Peter k' Jesuſu ſtopil, ino mu rekel: „Goſpod! kolikokrat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſklenite po njegovim sgledu poboshno shiveti, de boſte tudi vi nekedaj mirni umerli kakor Joshef. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na 1. Poſtavi. Mnogiterikrat, inu na mnogo visho je Bog nekedej govoruv is naſhimi Ozhakami ſkus Preroke: v'leteh poſledneh dneveh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nas Slovencov in slovenskiga jezika na dalje piše. (Dalje. ) Od nekidaj so čutili Slovenci svojo moč, ino so se sovražnikam serčno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dvojiti (dvomiti, cviblati), kér se vé: kakó serčno so se nekidaj s Turkam bojevali. Ob sedanjim času pa oficirji Krajnce hvalijo |
| Nemški valpet (1867): | pa pobral se je bil kmalu iz tega kraja. Moja nekdanja ljuba tudi ni več živela; kmalu potem, ko je odšel |
| Žalost in veselje (1870): | mertvih vstal," smejal se je Aleš. Goreče sta si stiskala nekdanja avstrijanska vojaka roke. Nikdar ne bi bila mislila, da se |
| Cyclamen (1883): | ko bi mu ne bila vzplamtela malo trenutkov prej ona nekdanja ljubezen vnovič s tako silo, — sedaj bi se bil oklenil |
| Cyclamen (1883): | zmožen. Vsegdar se bodemo motili, ako mislimo, da je stara nekdanja strast in ljubezen na veke pokopana, ako smo jej tudi |
| Strte peruti (1894): | mi je tudi povedala, da je zadovoljna, da je zopet nekdanja živa, vesela Danica. — Razven gospe sta bili v vili še |
| Gospa s pristave (1894): | Ves njegov srd se je torej zvrnil na mater, njegova nekdanja ljubezen se je bila umaknila hudi nevolji, kakor se gorkota |
| Slučaji usode (1897): | kakšni uglednosti in veljavi pomore še kedaj oni naslov in nekdanja slava moževih prednikov njej in rodbini. Toda kmalu so jo |
| Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897): | šer«! — Stopaj! « … Tako je švignil plamen razpora in jeze med nekdanja prijatelja. Najbolj je jezilo Abdula, da mu je rekel Kara |
| Gojko Knafeljc (1899): | več tako hladnokrvno misliti na to, kako je sinoči zažigal nekdanja ljubimska pisma. Nekam čudno ga je pogrel spomin nanja in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tadaj okoli 600 lét, ſo oni na Ilirſkim kraljevali, in nekadajne mersle, puſte, divje in nerodovitne kraje v bolj gorke, pitane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s enim meſtam v velikih svesah snaſhla ſe ; od njene nekdajne ſlovezhnoſti ji je oſtálo , de ima ſhe ſhéſt oſhtarij. — „To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bile nekdaj! — — — in kaj ſo ſedaj Ilirſke deshele ? —! Ohranimo naſhe nekdajne ſvetle zeſarje, ki ſo ſi nevtrudama persadevali sa boljſhanje naſhih |
| Roza Jelodvorska (1855): | je naj huje djalo, je bilo to, da je svoje nekdajno rešenje iz rok Strašimira, zdaj veliko pripomoglo k nesreči blagega |
| Zlata Vas (1848): | vès ostermí, de se mu je serce treslo. Na svoje nekdanje tovarše se izgovarja in pred Ožbeta z vekam in krikam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hvale popevati sedanjim zares težavnim časom in pa le grajati nekdanje. Naš namen je le ozreti se v pretekle |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | delal” (si laboraveris) itd. — Za zavisne stavke veljajo tedaj še nekdanje — stare postave (pravila), ktere pa še |
| Zlata Vas (1848): | pervo léto, ki so na to reč gledali. V hiši nekadanjiga kerčmarja Orla je bil nar bolj pripraven prostor sir delati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jim da ſposnati, de je njihov nekdajni uzhenz. Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v 67 letu njegove starosti in ujca slavniga Jurja Végata, nekdajniga c. k. glavniga vojšaka, viteza visociga vojniškiga reda Marije Terezije |
| Blagomir puščavnik (1853): | od veselja ne ve kaj in kam, ko u vitezu nekdanjega sokolarja spozna. In ko mu Milko pove, da je odslej |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | hudo rasshalil, ſe perkásati vupal ni. Podá ſe k' ſvojimu nekdájnimu vuzheniku, ki ſo sdaj v' kloſhtru ravnitel, rektor, alj viſhi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tajiti, kdor bo z nami današnje kmetijstvo pregledal in ga nekdanjemu primerjal. Sej tak pregled se zdaj naj bolj spodobi o |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtanizo pride, ino ſe jim da ſposnati, de je njihov nekdajni uzhenz. Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je bilo za 229 mil. in 263730 gold. med ljudstvam. — Nekdanji minister Meternih, ki se je pretekli mesec spet na Dunaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zvezanih palic in na sredi je iz njih molela sekira. Nekdanji rimski kralji so |
| Zlata Vas (1848): | trepet: zakaj toliko goljufije bi si ne bil nihče pri nekadanjih županih mislil. Veliko jih je bilo, ki še verjeti niso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo ſo vedli she zhbelarji nekdajnih zhaſov. Baron Ehrenfels pravi: (ſtran 175) „panj, kteri veliko zhbel |
| Blagomir puščavnik (1853): | je čudno pri sercu. Veliko lepih in sladkih sanj preteklih nekdanjih veselih časov mu se po glavi verti. Pa tudi vesela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | meščani, ampak tudi kmetje tako govoré in pravijo, da od nekdanjih časov se je vse v huje spreobernilo in da še |
| Viljem Tell (1862): | vas! Zakaj Ste prišli sem ? Kaj iščete na Urnskem ? Staufaher. Nekdanjih časov, Švicarske svobode. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | na tenko zvedeti, naj pa sam njo pobarat gre svojo nekdajno nevésto. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | saſlushek bota njih netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte preprizhane |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe boſh plasila, ino vſe ſvoje shive dni prah jedla! Nekdo shéninih mlajſhev pa ti bo ſterl glavo, ino ti ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mescov kovati, in perporočevati, kakor svoje dni čerkarji čerke. 1. Nekdo je hotel, de bi se mesci po številkah imenovali, na |
| Stric Tomaž (1853): | naju skupej, kakor so nama obljubili. “ „Tiho bodi, žena! “ jo nekdo posvari, „boš že na versti, počakaj da z drugimi končamo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobička želi, gré v Pančevo in Palanko. Predlanskem je šel nekdo celó do Oršave. Vreden je, da se ime tega pogumnega |
| Maria Stuart (1861): | potem Okelli. Mortimer. Al meša Se v glavi mi? Ni nekdo memo tekel In kričal: Umorjena je kraljica! Ne, to ni |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | grob. »Ti bi šla rada doli k svojemu detetu«, spregovori nekdo prav blizo nje. Glas je bil tako čist, tako globok |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | lepo uredil? ” Na to Remigij: „Tedaj res misliš, da je nekdo vse to priredil? ” „Gotovo,” odgovori Ljudevit. ,,Kdor bi nad tem |
| Oče naš (1885): | daj mi mojo mater nazaj! “ In z milim glasom je nekdo za njo stoječ rekel: „Ubogi otrok, pojdi z mano, k |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se mora kg prodati, da bode 16 1/2 % dobička? 14. Nekdo kupi sukna ter plača za vsake 4 2/5 m po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ena, je rekel, mora biti gotovo morivna, ker je namenjena nekomu sovražniku, druga pa naj samo zavest človeku vzame za nekaj |
| Robinson mlajši (1849): | ne da z besedami popisati! Mimo toga, da je predse nekoga za družtvo imel, kar mu je uže samo črez mero |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | maral za božje zapovedi, ga je Bog zavergel, ino je nekoga izvolil, kteri je bil bolji od Savla. David je bil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | desko je ležal nožič, kterega je nekdaj v šoli pri nekom videl, tako se mu je zdelo. Varno ga je shranil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | priti? — po kervi! ” „Po kervi? ” „Jaz sem se seznanila z nekom, ki po obrazu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozhanash noi to vero inu te 34 psalm iudiea domine nekentez meos sedei usemi tvoje pegerenje ukupa noi srezi 5 barti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | mi ne dozdeva! — In pa vboga Mina! Nedolžna duša! kak nek se teb' godi? Kaj je, de si se v beg |
| Zlata Vas (1850): | si še z ruto kervavi nós briše, jo po césti nek gospod na konji pripraši, ki je imel klobuk in suknjo |
| Zlata Vas (1850): | ter urno praša: »Ali tam v uni vasi ne stanuje nek gospod Ožbalt po imenu? ali je domá? « Brencelj odgovori. »De |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da te kje Lama Baba ne zgrabi”. (Dalje sledí. ) Smešnice. Nek amerikansk časopis naznanja sledeče: Vročina je bila pri nas tako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se režati in v pervem trenutku je po cesti oddirjal nek Numidčan; tul s pšicami in lok so mu šklefedrali po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tičala pšica. Oroncij pogleda krog sebe, in zagleda za mejo nek černi skremženi obraz peklensko se režati in v pervem trenutku |
| Ferdinand (1884): | vrata grofove spalnice, da mu izroči list, katerega je prinesel nek jezdec, kakor sta se bila dogovorila. Grof reče svojej soprogi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | se v dir proti mestu in k sreči me dojde nek voznik in me vzame na voz, da sem urno prišla |
| Pripovedke za mladino (1887): | 6. Dobra kupčija. Nek kmet je gnal svojo kravo na somenj ter jo prodal |
| Na Žerinjah (1876): | nehoté vanj, in v njenih starih sivih očeh igral je nekov nenavaden izraz. „Vi prej še nijste bili nikdar v tem |
| Nevera (1878): | Pravi, k zborovanju hodim. Od zadnjega zbora si je prinesel nekov časnik poln bogokletja in zdaj se je naročil nanj — tudi |
| Zvezdana (1883): | tako ga ne smem več imenovati, — s kterim še imam nekov račun poravnati — in ker mi tega ni več mogoče, prepustim |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | kopita in iti. Ko pa ga je vendar le vsprejel nekov mojster, prišla sta v njegovo delavnico ter pričela tù razgrajati |
| Testament (1887): | potem! « »Pojdem! « Stopila je bližje k omrežju. »Jaz imam tu nekov list, neko pismo, ki mi ga je dal Omahnétov Tomaž |
| Lisjakova hči (1892): | giblje v njegovi družbi slobodneje nego v tetini. Čutila je nekov ponos, katerega prej ni poznala; sedaj šele se je zavedala |
| Signor Giannino (1892): | ponižnost srca, in prevzela ga je nekova noblesa, strože rečeno, nekov napuh. Prezirno je gledal doli na »plebejce« in njih malouspešni |
| Jara gospoda (1893): | zmiga z rámeni, stresne nekoliko górenji život in pravi malomarno: »Nekov lopov me hoče oslepariti ob hrastovini. Pa jaz se ne |
| Jara gospoda (1893): | je vse to pretrgoma, tresočih usten, odkrito, brez pridržka, samó nekov piker naglas je zvenel iz zadnjih besed; sploh pa se |
| Domen (1864): | prišel blizo, povedal je, da je hotel gospod Sova imeti nekovo pisanje, ktero so našli pri Domnu in da ga je |
| Domen (1864): | bil prišel tisti Domen k našemu, ter mu je prinesel nekovo pismo brat, kdo je njegov oče in kakovo doto bo |
| Na Žerinjah (1876): | mladostni idealizem po britkih izkušnjah, ki sem jih užil, z nekovo trdo realistično skorjo — in dejal sem, dobro je tako; sedaj |
| Rastlinske svatbe (1877): | brazde, ki so v razcvitu vlažne, kakor bi bile z nekovo slizjo pomazane. Brazde so nasajene na dolgem vratu, ta pa |
| Križ na poti (1891): | vêdla njega nevesta proti tujcema, in vzbudilo se mu je nekovo grko čustvo, dasi ljubosumnosti ni imel pravega vzroka. Toda gledal |
| Jara gospoda (1893): | Še jedno obravnavo imamo! « deje pisar. »Še jedno? « »Dà, dà! Nekovo pritepenko so privêdli orožniki danes v jutru. Tù je naznanilo |
| Jara gospoda (1893): | bil on takisto lahko vzel to — Ančiko. In samoljubje, ali nekovo drugo čustvo, tajno in neopisno, dejalo mu je, da bi |
| Abadon (1893): | so svatje pili črno kavo, in izmed njih je vzela nekovo čašo, v kateri je bilo še nekaj kave in neraztopljenega |
| Očetov greh (1894): | umazanih krp, in tudi njemu se je zazdelo, da čepi nekovo živo bitje tamkaj; toda on ni mislil na mater Barbo |
| Stric Tomaž (1853): | zoper domovino. “! „Zoper mojo? mislite. Vi jo imate res, — ktera nek pa moja? kje ima sužnji domovino? In ktere postave so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | akcij imeti in je vodstvo mahoma sklenilo podpisovanje , se bo nek zatega voljo celó pravda naključila ti banki. — Vsi časniki dunajski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | leto z novim vinom, da jih varujejo pregodnosti; s čim nek bo pa Vipavec svoje vino prihodnje poletje zalival? In to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kaj pa s tem namerjajo Angleži? je dvomljivo, ker je nek rusovska vlada obljubila Perzijanom 50.000 vojakov na pomoč, ako bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se bo tedaj sedaj slišalo: kaj bo. Cesar Napoleon hrepení nek po miru, Angleži pa so uneti za vojsko, ker oni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sledoma pride 142 ljudi na štirjaško miljo. Kaka bi bila nek Rusija, akobi Petra velikega ne bili sledili vladarji, kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zavernejo mati — „pa še ga ne poznaš, kaj pa se nek v šoli učite? ” Stari hlapec pa, kteri je veljal med |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ima opraviti jetnik pri najinem ženitvanji? ” „O še veliko! ” „Kaj nek? ” „On ne sme umreti. ” Poveljnik černih strelcev jo pogleda tako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to viditi, vſi oſtermé ino savpijejo: „O jej! kaj je neki to? “ Moseſ rèzhe: „Glejte, kruh je to, ktériga vam Bog |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is hiſhe k' njemu priſhel, ino rezhe: „Zhimu bi ſe neki mogel ravno v' Jordanu umivati? Kaj niſo naſhe ˛Sirſke vode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | noviga kolovrata. Radovedni boſte she popraſhovali, ljubi bravzi, kakſhen je neki novi kolovrat, ki je bil v Novizah v 14. liſtu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dôbro vést, Sej krajnsko zna — pa bod' ji zvest. Kjé néki steza v grob peljá? Ta se zgrešiti pač ne da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sercé, jetra, obisti, pljuča i. t. d. pràv perpravljene, jedcam neki pràv dobro dišé. Meso mladiga zdraviga konja se enači telečjimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | migljaje in se blisketaje ti oznanujejo mogočnost Božjo ! Ali so neki stvarjene, de bi ti, preširni in le pozemeljsko mislijoči človek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ponižaj se pred Njim, in daj Mu čast! — Kdo si neki ti, o človek! ki se takó napihuješ in prešerno obnašaš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | počitku in zvezde clo malo pogleduješ; za koliko tamniši bi neki noč postala, ko bi jih 300 na enkrat ugasnilo? — Cimu |
| Čas je zlato (1864): | čutil, kot marsikteri deržavni svetovavec ali minister. Kaj mu je neki tudi manjkalo? Vsaj je dosegel, česar si ni nikoli upati |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi ſkorej lùſht imel , vſe try prov dobru skopat — Kaj neki Anshé dęla, de toku dolgu ne pride, — ſej boſh dobra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Bledi inu dva duhovna per Materi Boshji na Jéseri. Nekidan je bil en vinograd pod ſkalo Bledſkiga Grada, ſe ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | odvernil. Tode kaj se zgodi? Hasan Kizlaraga se Sultanu Selimu nekidan neizrečeno zameri. S kakim djanjem ali opušanjem, nismo zvediti mogli |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | pridenemo še kratko razsodbo o taki odlični osebi. Gervinus pravi nekje, da romanski narodi nimajo večega moža, nego je Macchiavelli; »kar |
| Moj sin! (1880): | Kimovec večji siromak! Sin pa mu je bil med tem nekje tam v Nemcih postal velik gospod in denarjev si je |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | ne vec mlad, še menj pa baron, ampak doma tam nekje na Dravskem polji in za petnajst let starejši od mene |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | so bili pa polutretje leto pri sebi zaprli daleč tam nekje blizu konca svetá iz sáme grde zavisti, rekoč, če mi |
| Dva adjunkta (1888): | pravim imenom, o katerem pa vendar lehko povemo, da leži nekje v tesni naši domovini, in da ima vse vrline, a |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | bolezni ubogemu očetu, ki je imel svojo pisárno tam blizu nekjé. »Corso« so v Trstu vélike ulice, véliko mestno šetališče. Kakšen |
| Vaška pravda (1892): | je bil sam svoj gospodar na lepi, nezadolženi kmetiji, tam nekje sredi Bruhanje Vasi. Vedo tudi, da je bil velik, lepe |
| Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897): | dežele po gostosenčnih sikomorah in visokih datlovih palmah. Na vasi nekje so brenkali zaljubljeni mohamedanski fantje na milozvočne plunke, udarjali na |
| Vinjete (1899): | krasno in popolno. Spominjal se je, da jo je videl nekjé še pred davnim časom, – in začutil je v tistem trenotku |
| Robinson mlajši (1849): | si k blagu pomagà. ” To je jegovo serdce vzpet pokrepilo. Neko — likokrat si je toto pèsem vroče natihem prerèkaval, potle pak |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Od žalosti premagan se naglo od Mine oberne ino nekobart po jizbi prestopi. Nikoljko potem potolažen pred Mino tihoma stopi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | slabega. Bral sem nekoč, da mečejo Skitje vsak večer v pripert verč kamenčke, bele |
| Gozdovnik (1898): | je ponosni in srčni lik onih bronastih postav, ki so nekoč gospodarili po travanah, ter se mogli samo v dotikanju z |
| Gozdovnik (1898): | čelo do drugega, je kazal, da je bila glava njegova nekoč že v veliki nevarnosti. Vsekako je bil svoje dni Boaroz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tudi reklo: bôb v steno metati. O. Kaj je ljubezin ? Nekod so se dekleta in fantje prepirali, kaj de je ljubezin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | dimnikom skrita našla? ” „Podtekniti se mi je morala”, pravi po nekolikem premisliku, „drugače ne more biti. Jaz — to zagotovim pri svojem |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Volbenkovih. Res je bila stara Reza še pokonci, in po nekolikem pričkanji mu v resnici da tri goldinarje za perstan, katere |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' katerim je ſhe nekaj vode, h' redi bilo. V' nekoljkih nedelah ſe naklone, de Mina ſpet v' to prebivavnizo pride |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino ozhe jima praviti sazhnó : „Neko lepo ſpomladanſko jutro pred nekoljkim' ſhtirdeſetmi létami je ravno pod témhraſtam vbogi dezhek alj |
| Ta male katechismus (1768): | enukolku is Kristianskega nauka isprashuvati. Zhestu sem bil she tudi toku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dobruta. Spremisli rane, inu smert mojega Synu, inu bosh le enukolku od nausmilene groſovitnoſte te pregrehe videl. Kaj imash ti po |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Is lesú bovhe narejati. Deni v' eno shroko glaſhovnato posodo enukolku ublanz, ali ſhaganja. Tu polij is szavnezo; tedej pak posodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | farbe rudezhe, Şlabo, zhe sdravo po tebi ne tezhe, Hitro nekol'ko sdravnik ti odsame, Zhe ti le ſlab'ſhi, le ſlab'ſhi bit' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | V srédo 14. Kozoperska 1846. List 41. Šêge. Kdor se nekol'ko Sveta 'zučí, Vidi spremine Dosti rečí ; Sêg use polno — Ktere |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | starim klasiškim jezikom ednako slovnico, da sam v sebi (le nekoličko trohic izjemši), vse pravila, prédnosti in lepóte vsih slovnic med |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | stara presoja: Cajtenge vse lažejo! — Kako bi se dalo temu nekoliko v okom priti ? Ne zamerite mi, dragi duhovni bratje! de |
| Robinson mlajši (1849): | silnejši od vaju — ner vidva ter kmahu zložita orožje! Le nekoliko pomude, a vajna glava je proč. “ |
| Robinson mlajši (1849): | je pečenja kruha poprijêl na dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev je spekol ize žitne moke ino nekoliko iz |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zmerzlina. Dva poliča mleka s cukram, sladko skorjo, vanilijo ali nekoliko limonovim lupkam zavri, s kakima dvema rumenjakama zmešaj in pohladi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 91. listu priobčile, je tudi med Slovenci znana, toda v nekoliko drugačni obleki. Ona se, kakor sem jo jaz iz ust |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pogledati hotel. Od mosta pelje cesta, obsenčena od košatih bukev, nekoliko navkreber. Na verhu homca stoji harmica (šranga). Pri nji se |
| Astronomija (1869): | Tudi drugi opazovalci so našli, da je solnčna paralaksa za nekoliko veča, nego so jo dosedaj sploh v račune jemali. Zadnje |
| Zoologija (1875): | vsaka pitna voda ima v sebi nekaj soli, použijemo je nekoliko tudi v nekaterih rastlinah in živalskih tvarinah, a razen tega |
| Deborah (1883): | Ona ni ničesa zahtevala, le prosila je, da smé za nekoliko dnij pod streho vzeti ubožico in njeno dete. Krojač. Za |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mladi goſpod hoſtnikar, 2) ga paſtirzhek posdravi, ter ſvoj ſlamnik nekoljko persdvigne, pa ſe ſpet pokrije. „Alj bi rad, naj bi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ga kuharza ſrezha, ktera je ravno v' eni roki neſla nekoljko okreta, v' drugi pa nosh is verta. Vbogimu fantu na |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | po ſlovenſko opomnize pravi: med sale opomnize alj potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz djala. Mina je v' shivo zhutila, kaj Shofka |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bila sheljna nove jedi poſkuſiti, de je koſ ſhkarláta sa nekoljko dnarjov ino sa te rake dala. Kakorkolj shaloſtni ſo bili |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vé, de sim jez per tebi. ” Z tem sim ga nekoljko vtolažil, saj na videž. — En čas pomolkne ter se otožniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | peljati. Ako bi bilo, postavim, nekaj voznikov, in bi imeli nikoliko parov konj in bi jih vpregli dva pred voz, dva |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | on pravi, „že per vas, moj Ljubi! se to vidi nikoljko. Bog vari kužne bolezni, vas bi gotovo pobrala. Ob času |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | dostikrat strupna zelenica alj zelen volk naleže; njo kakor tudi nikoljko kupra žganje razmoči, ino si tako novi strup perdruži. Tudi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | olepšal. Že prejšen večer o mraki nas je bil Moric nikoljko same popustil, ino videl sim veliko veliko vbožnih ljudi priti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se naglo od Mine oberne ino nekobart po jizbi prestopi. Nikoljko potem potolažen pred Mino tihoma stopi ino jo milo gleda |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ločiva”! Sramožlivo si Mina z rokami obraz svoj zagerne, mu nikoljko bližej pristopi ter mu roko da. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | svojo poslo smo si raji pojiskali, de bi si bili nikoljko svoje misli razvedrili. Vsmilenja misli so me sprehajale. Kako nesrečni |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Vse to vam prav dam”, mu odgovorim; „saj sam nikoljko takih poznam. Zato pa pravim, kakor per vsaki reči, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mu v vsim za peté peršel, kdor bi imel priložnost nekolikokrat bolj natanjko nanj gledati. To velja od njegoviga vedežtva v |
| Sveti večer (1866): | večkrat spremljati; sedel sem večkrat pri njem v vozu in nekolikokrat sem tudi ž njim obedoval. Pripetilo se je pa, da |
| Gozdovnik (1898): | to odstavi cev svojega orožja in zopet pomeri. To pregibanje nekolikokrat poskušivši, se je uveril povsem, da so le mrliči na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dela, perdeni potem pretlačene jagode ter jih vedno mešaj, dokler nekolikrat ne povrejo. Dalje se pa ne smejo kuhati, ker bi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in z merzlo vodo oprane rezance v kozo, oberni jih nekolikrat in daj jih precej na mizo. Dušeni (dinstani) rezanci. Zreži |
| Robinson mlajši (1849): | kar je mislil, da jih bo zadosti. Pak je napràvil, nekolikrati to pokusivši tude brano v ktero bi bil žreblje zabil |
| Rudninoslovje (1867): | kterimi se otroci radi igrajo. VI. Težci. (Baryte). Težci so nekovinskega lica, raza jim je največ brez barve, le redko rjavkasta |
| Genovefa (1841): | prilisuje, kakor dobro — kakor tukaj ſtrupéna muſhniza prôſto, rjavo, dôbro, ne krivno in vshivljivo gobo sraven ſêbe v lepoti barve preſéshe |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | v sercu ponavljale, in kmalo bi bil bolj nagnjen Hirlando nekrivo, kakor krivo misliti. Več ur sta včasi vojvoda in neki |
| Ta male katechismus (1768): | Aku be en nakerstnik othl kersten biti, inu be nobenega naimel, katire be njega |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fabij v Eliziju*) greje in sprehaja po zelenih livadah pa nektar**) serka. O da bi mi pač bogovi kmalo poslali tisti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zeló prestrašil; to je menda zapazil stari berič, *) Ajdovska nebesa. **) „Nektar” je v ajdovskem basnoslovji pijača bogov, kakor „ambrozija” njih jed |
| Biblia (1584): | pred tém, kateri more Tellu inu Duſho pogubiti v'pakli. Nekupio ſe li dva Vrabza sa eno Shkufizo? inu ſhe tehiſtih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 7000 centov svinca. (Dalje sledi. ) Slovanski popotnik. *„Delle colonie slave nel regno di Napoli, — lettere del professore Giovanni de Rubertis” se |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | s' katęrim ſtrelajo. Zhebelle dobru permaſhiti, de v' ſnegi ven neletę. |
| Ta male katechismus (1768): | noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado boſhjo neli pomenejo, ampak tudi koker ene svete posode svetega Duhá taisto |
| Ta male katechismus (1768): | ſatu, de be se spomin derſhal, neli kedaj je Buh Ozha po dellu svojega stvarjenja pozhival, temuzh |
| Pozhétki gramatike (1811): | je il a fait honneur a soí, itd. Nelizhni glagoli. Nelizhni glagol imenujemo, ktir ima ſamo tretje lize edinje v' slednimu |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ayant fallu, treba biózh, potrébovan, trébovan Pomnja, Zhlén il poméni nelizhni glagol, kadarkol ta zhlen ne poméni kako oſébo al ſtvar |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſturil, to je il a fait honneur a soí, itd. Nelizhni glagoli. Nelizhni glagol imenujemo, ktir ima ſamo tretje lize edinje |
| Žalost in veselje (1870): | oterl pot s čela, kot bi hotel s tem pregnati neljubo mu podobo, ki ga je terpinčila, kot strašna pošast. Večkrat |
| Milko Vogrin (1883): | Mislila sem, da bodem s tebój, v tvojej družbi lažje neljubo mi druščino Robertovo prenašala. Vse hočem, ljubi moj Rihard, zá-te |
| Milko Vogrin (1883): | v jesen o šolskem početku v Celovec, prejme naš rojak neljubo naznanilo: Dejali so ga iz službe supplentske. Ker ga je |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | Le Vido bi s tem v velike sitnosti in v neljubo govrico spravil, a dekle ne zasluži tega; saj mu je |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | se polastí oddelek naše vojske te vasí siloma, očisti pa neljubo gnezdo s tem, da postrelí vse, kar je bilo notri |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | k'hudizhu se podaja. Jeli Buh dobr, ſakaj se ſmirej nalube? Jeli hudizh hudobn, ſakaj se ſmirej nasovraſhe? Tu je enu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njemu perſhli, inu prewivalſhe per njemu ſturili: kedu pak mene nalube, ta mojeh beſſedy nadershy. Inu ta beſſeda , katiro ſte vi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 4. Opravila na kmetíi po mescih. Upam, da ne bo neljubo bravcom najti vkupaj sostavljene opravila, kakoršne se na kmetijah po |
| Kranjska nevesta (1864): | mi že mudi. Zarano moram hiti na svojem mestu, in neljubo bi mi bilo, ko bi zavohali ljudje, da sem bil |
| Milko Vogrin (1883): | valčeki namočili obličje z vodo, ker se je z njimi neljubo šalila. To nedolžno njeno igranje kazalo je zarés globok mir |
| Zvezdana (1883): | da za vas ni življenje na kmetih, da vam je neljubo prebivati med neomikanim kmetskim ljudstvom. A pomagate si lahko, če |
| Na krivih potih (1893): | osorno, kaj mu je iskati tukaj. Bilo mu je očividno neljubo, da ga je motil v njegovem razmišljevanju. Lovec mu ob |
| Blagomir puščavnik (1853): | rodova, ki sta se že tako dolgo sovražila in preganjala, neločljivo združena in zedinjena. ” Tako Miroslav. Bric se veselja joka pri |
| Genovefa (1841): | Kadar je po léti kakiga vrozhiga dné popoldan takó med némimi (mutaſtimi) ſkalami in dreveſi ſedéla in nizh ni ſliſhala, kakor |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | nem; le nekaj malega je, česar prosim, ako mi hočete to |
| Genovefa (1841): | bleda kakor umerajózha je bíla. „Kdo ſi? ” je rékel grôf, nemalo preſtraſhen nasáj ſtopivſhi, ”in kako tù ſim prideſh? ” Sakáj nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsaki teden posebej. V Banatu in Sisku je žitna cena nemalo odjenjala, zató je pa po zimi vožnja težeji in dražeji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | škàf z vodo nekoliko časa v hlevu, de se voda nemalo premlačí. V nekterih vaseh gonijo živino na vodo in jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Okrevati (reconvalesciren), bolnik pravi; dolgo sim ležal, zdaj pa žé nemalo okrévam. Ta beséda se sliši tudi na Gorénskim. — Vganjen (festgesetzt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka, temuzh le ti gnadi boſhji. Povej meni le eno minuto |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | saj je ti stari, sveti in bogati jezik dolgo v nemar paščen ali celò krivo rabljen bil. c) Česar staroslovenski slovár |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pismov dobila ne bila. O ko bi vsaj tukaj bila, nemara bi svojo nedolžnost dovoljno spričala. “ To mu je le še |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dalej nevupam , koker ga vidim — ampak puſtimo to rezh — Nizh nemarej, Mizka! mi mo bomo vshę ozhy sbriſali — — On bo ſhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa gotovu , de nabosh nekol pregreshn, zhe nabosh namarn. Premishluj, inu spremishluj v' britkuſti tvoje dushe taiſte lejta, katire |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se bodo v'serze ſasadile, inu tebe ranile, kader bosh namarn, inu len En zhlovek, katire uſſellej kaj poshtenega ima oppravit |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſhtevilu. La pluspart des enfans sout legers, vezhidél otrók je nemaren. Opomin. V' delivnimu poménu predſtavlajo perlogu zhlén de tudi v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in po ti podóbi enake ſi napraviti. Doſtikrat je kakſhen nemaren ſin ſvojiga laſtniga ozheta pokradil in domazhe shito po malim |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se bati ni 87. Ne kradi. Jernejček je bil jako nemaren deček. Nekega dne se pritepe do grajskega ribnika, da bi |
| Zeleni listi (1896): | bilo lepo in čedno. Bernard pa je bil nesnažen in nemaren. Poglejmo si njiju knjige in pisanke! Pavlina je imela vse |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | trude; Ima doſt' dny opravit', ̶ Inu jeſt bi 'mel nemarn biti? She né! jeſt zhem ſhe mlad, in' majhen She |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | mujo; Ima doſt' drev' oppravit', ̶ Inu jeſt bi 'mel nemarn biti? She né! jeſt zhem ſhe mlad, in' majhen She |
| Blagomir puščavnik (1853): | drevesca snaži, kako jim streže in priliva — in ve bi nemarne bile pri izkojenji (izreji) svojih otrok , ki so vaš nar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vaganov sadja požrejo gosence vsako léto kmetovavcam! In zavolj eniga nemarniga mora dostikrat več kmetov škodo terpeti. Da vsi ukazi v |
| Sacrum promptuarium (1695): | je klizal hlapze, de bi ga vun slekli, ali ty nemarni nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej ſim sa tu udinial, imam drugo shlushbo. &c. Ah nemarni takorshni poſlij! katiri dbi vidli de hisha gorj, bi neshli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | voz v nje pogrezne in težko izpelja; vendar so tako nemarni in leni, da se še kake četertinke ure po kamenje |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Tako je bilo tudi pri nemarnih sklepih hudobniga Gerarda. Una dva sta sicer res v tisto |
| Zeleni listi (1896): | k sebi, da bi se pogovorila, kaj bi bilo z nemarnim dečkom storiti. Kmalu sta si oče in učitelj izmislila pomoč |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tugente. Ena perloſhna perludnoſt se nekol naſaverſhe, enu predolgu, inu namarnu jeſizhuvanje uſſellej. Koker ena zerglinska, ali karmeſinska avba imajo tvoji |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | morajo zvečer noge dobro osnažiti in obribati. Le lenuh in nemarnež odlaša to opravilo na prihodnje jutro. Ako konji mokri v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | koli vremenu brez varha in brez klaje. Da bi take nemarneže saj nesreča drugih spametovala, da bi sami v nesrečo ne |
| Gozdovnik (1898): | Apačev? « »Hočemo li, Rdoles, še par besedi izpregovoriti s tem nemarnežem? « vpraša Pepo. »Le; jaz nimam časa! « |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | v skušnjavo, in ne perpusti mi nikoli, ga kadaj po nemarnim izgovoriti kteri živiš vekomaj. Amen. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | namarnoſt. Lenu, inu namarnu bode umerl, katire je lenu, inu namarnu ſhivel, inu ta je ta narhujshe smert teh namarneh; spametvej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pregreha mejſta Sodome: ofèrt, sitoſt, obilnoſt, inu namarnoſt. Lenu, inu namarnu bode umerl, katire je lenu, inu namarnu ſhivel, inu ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njegov gospodár ne vé kaj z njim storiti, ga po nemarno sili voziti in ga pretépa tako dolgo, do mu na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vzroka; govorí nepotrebno; vsakimu vse zaupa; svoje misli in namére némarno razodene ; hlepí po rečéh, ki niso za-nj; ne zná ločiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vidijo, kakó nevarno je, otroke same pušati, in z ognjem nemarno se obnašati , kar se tolikokrat zgodí posebno, kadar se ljudje |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tako živeti mora, kakor pa kaj več dobijo, vse sproti nemarno potratijo. Per takih prigovor velja: Kolikor vidi, toliko zapravi. Zato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne bo treba nič učiti in da se bo dalo nemarno živeti; še bolj bo treba znanosti in pridnosti, sicer bojo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kupovat. Kamor se tedaj ozremo, povsod čujemo glas: „Naprej! Nikar nemarno se deržati starega, ampak pozvedovati, kaj se dela in godi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Poſt. Leſtna lubeſn je ſa zhloveka narnavarnejshe perliſuvanje. XXVI. Poſt. Namarnoſt je v' teh narvezheh dobrutah narhujshe poshkoduvanje. XXVII. Poſt. Gnada |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svejt napolnen, inu vonder uſſeh taiſteh ſazhetek, inu korenina je namarnoſt. Nobedn nastury hujshega, koker katire nezh nadella. Rajmno ta perve |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tu je bla pregreha mejſta Sodome: ofèrt, sitoſt, obilnoſt, inu namarnoſt. Lenu, inu namarnu bode umerl, katire je lenu, inu namarnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXVI. POSTAVA. Namarnoſt je v' teh narvezheh dobruta narhujshe poshkoduvanje. 1 Is velikemi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koku ſe bosh ti ſa tvoje dellu vezhnega Iona troshtal? Namarnoſt, inu lenobo spravi delezh prezh od sebe, ja tudi, kader |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | staroft je namarnoſt, koker mladuſt noruſt, tu je: staroſt ima svoje slabuſte, koker |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Super namarnoſt. Otrozi! pojde k' zhebęli kje. Glejde! to malo ſnatnizo: Koku |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | takim predvsim mladost v tem podučiti in ji to škodljivo nemarnost prav prav globoko v serce vtisniti. Če bo že otrok |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vert posejal ali jih kam drugam v posestvo poslal. Kakošna nemarnost je večidel po deželi v trébi gosenc, je sploh znano |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ja tudi ne pod enem majhenem greham , ampak katire is namarnoſte , ali po naurnem taiſte ſamudy, ali vonspuſty, namore teh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te svoje skus greh r' shpot perpravel, aku be nabil namarnoſte pasl. Med uſſeme ſhlahtneme rezhmy , katire so meni od Boga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je tat svoje mošnje. Pri žetvi imej štiri očí: po nemarnosti se v enim dnevu lahko več pogubí, kakor v enim |
| Zlata Vas (1850): | le beraško nemarnost vidili, zató so se tudi oni te nemarnosti navadili in so ravnali kot uni. V delavnikih so bili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | ustavljenje Goriške nadškofije, se večidel na poslednje Oglejske patriarhe veliko nemarnosti za svojo čedo in preobilno uklanjanje do Benečanov naklada. Zgodbopisje |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | moja pijanost, gorje meni, ki sem zakrivil po svoji lastni nemarnosti toliko revo! " In pri tem si puli ubožec lase, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drushini bolj ohlapno shivlenje pervoſhiti samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar vezh grené |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | to predál, de je ſvojimu dédeku veſelje pripravil. Po tvoji nemárnoſti je tebi ptizhiza vjiſhla, ino toljko ga rada ima, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pobijejo. Vreteno ſe nikoli ne rasdela, ampak vezhidel le po nemarnoſti v nizh pride, |
| Zoologija (1875): | rabo, zato je tudi nihče ne lovi. Tretji razred: Oblotočniki; Nemathelmia. Ti črvi so obli, podolgasti, mehasti ali nitkasti brez kolobarcev |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | pa sicer narod z tujim jezikom dalje ne pride; da nemčenje naroda ne povzdiguje: priča to, ker je narod zaostal, kakor |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | te želje. Zopet je torej tudi te želje naredilo samo nemčenje. Ko bi ljudstva zmirom ne mečili od vseh platí; ko |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | Izmej evropejskih je oni v Lintorfu najstarejši. Sedaj je v Nemčiji 16 takih zavodov, nekaj jih je tudi v Angliji in |
| Valenštajn (1866): | da so kakor gosti I dobri prijatelji se gostili. Vso Nemčijo je trla huda vojna, Mir bil je v Valenštajnovem ostrogi |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | za izdelovanje piva. Leta 1890. je bil uvoz žita v Nemčijo tolikošen, da je prišlo na leto 65 funtov žita in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | na desni! Iz Mokronoga 28. dec. ) — Pri nas je dokaj nemčurjev, ki pa sami ne vedó, zakaj so. Nas sicer to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | ponižna in potrpljiva. Žalostna majka Slava! Če bo kedaj razstava nemčurjev v Ljubljani, ta Nassenfuska zaslužila bi, da jo posadijo na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Dalje sledi. ) Ozir po svetu. Rusi. Po razsodbi nekega duhovitega Nemca v začetku 19. veka. Vsi narodi slovanski iz Azije pridši |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | imeli vsi, in če so s tim morebiti skrivši mislili Nemce strašiti, se niso nikakor golufali. |
| Zlatorog (1886): | v krčmi dobroznani Jedó, pijó in plešejo ves dan. I Nemce vidiš v jopičih z razporki; Na strani tenke meče nosijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ki po nemško vpijejo, čeravno ne véjo zakaj? Vsa čast Nemcam; mi pa smo Slovenci, in Slovencov se hočemo deržati, zatorej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | deržím , pokaže še le pràv svojo bedakost: Kaj bo le nemcam ali madžaronam z menoj pomagano, kér gosp. Rotar sam pravi |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | da se napravlja samotržje vseh uradov, vse blagosti in omike Nemcem na korist. Če pravijo, da se z nemškim jezikom lehko |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | jezika ne rabijo toliko, kolikor bi ga morali, kajti z Nemcem, s kterim ima Slovenec v pisalnici opraviti, samo nemški govoré |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | svetu, ker se najbolj peča s poljščino in živino; z Nemcem ima le redko opraviti, in sicer samo na ogerskej, štajerskej |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | ovinkih pomaga. Vaja v nemškem jezici je torej vzlasti samo Nemcem koristna, Slovanom pa ne, kajti posebno južni Slovan malo hodi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Caffé antico Tomasso”, ter ga zagledam v družbi z nekim Nemcem, sam ne znam, kde je sešel se z njim. Ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Ako nas kdo tako pozdravlja, mu odzrdavljamo rekoč: Bog daj! Nemcom se to nič čudno, nič neznano ne zdi, ako jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ne upletaj slovenščine. Čemu? V takoj družbi pogovarjaj se s Nemcom po nemečko, s Italijanom po italijansko i ako hočeš i |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ne škodi, ako v družbi govoré Nemci po nemečko: tudi Nemcom se ni potreba bati, da naša lepa i gladka slovenščina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jesik zhiſtiti. V pomankanji krajnſkih beſedi ſi bomo enako Rimzam, Nemzam, tudi Zheham, Ruſam, Poljakam ptuje beſede spoſodili. Satorej bo njih |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | da so menj bistre glave, menj pridni in skočni od Nemcev, temuč še le bistrejši, pridnejši in skočnejši so. Torej se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | včasih vse polno, ne le domačih, temveč tudi vnanjih: Italijanov, Nemcev, in celo nekega Francoza so te dni zaprli. Pred nekimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | v tej postal je hitro vodja demokratične stranke. Po zmagi Nemcev pri Sedan-u in begu cesarice Evgenije proglasil je Gambetta na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bote takó zgovarjali, vam le to rečem, de bi bili Nemci in Francozje, tudi kake take zgovore najdli, pa niso na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | molé, kakor de bi pazljivo kaj poslušali, takim konjem pravijo Nemci „Loser”. Večidel z zapertimi očmí stojé, kakor de bi dremali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ostali. Zakaj — pervič so to besedo, ki iz latinskiga izvira, Nemci, Francozi, Lahi in drugi narodi že davno v svoj jezik |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se ne imenuje krajnski, ampak slovenski jezik ; „windische Sprache” ga Nemci imenujejo. Že nas stari pisa- |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dostikrat prevelika, de neradi gredó v žold (soldate), ne kakor Nemci, kteri na léta v soldate hodijo clo pod ptuje kralje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in de se nam ne bo treba bati, de bi Nemci našo nevednost zasmehovali. Kaj je lepiga na Slovenskim? 1. Lepo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | revež in nevednež; prekosili ga bodo v kmetijstvu sosedje njegovi, Nemci pa Lahi, ki po novih bukvah in časnikih pozvedujejo pridno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Nemec le sed. čas. To gredoč. — Če se pa razumejo Nemci, ki nimajo skoro nikakega razločka med veršivniki in doverš. , kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tukaj vſelil, sato ſo prekerſtili Emono v Ljube, v Ljubah; nemzi v Laibach , lahi Lubiana. Drugi pa pravjo : Slovenzi sagledavſhi Emonſki |
| Valenštajn (1866): | je srčni obrazek tá? Krčmarica, Moje sestre hči je, v Nemcih domá. Prvi lovec. Preljubeznjiva sinovka tedaj? (Krčmarica odide. ) Drugi lovec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | o počitku poje ali igra. Posebni običaji in noše, pri Nemcih tudi vse drugačen jezik v vsem, kar se tiče njegovega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali po slovensko, ker ne veš, ali je pred durmi Nemec ali Slovenec. Všecko jedno (vse jedno)! pravijo Čeho-Slaveni; všeckojedno! sim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nemški slovničarji skovali (gl. Bauer i. dr.), rabi res prosti Nemec le sed. čas. To gredoč. — Če se pa razumejo Nemci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | posebej preteklo — prihodni), — pravim po pameti, ne po obliki; zakaj Nemec, ki ni imel nekdaj nikakšnega razločka med sedajnim in prih. |
| Astronomija (1869): | 320. Nebenwinkel, sokot, 233. Nedeljska črka, Sonntagsbuchstabe, 328. Nemavza, 302. Nemérljiv, unmessbar, 242. Nepremičnica, (stalnica), Fixstern, 266. Neptun, 308, 327. Neumond |
| Astronomija (1869): | Tipcho de Brache, 307. U. Umdrehungsaxe, os vrtenja, 249. Unmessbar, nemérljiv, 242. Uran, 306, 327. Uranija, 302. Utrinki, Sternschnuppen, 311, 327. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | igrah v Ljubljanskim gledišu , ktere so zavoljo nje posebno dopadle. Nemila smert jo je prezgodaj prezgodaj vzela! — 18. dan t. m |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Ljubljanske kmetijske družbe in časti vredniga rodoljuba in domorodca je nemila smert že vzela. Lahka mu zemlja bila! Nadjamo se, de |
| Blagomir puščavnik (1853): | bolečina še večja, in zgoditi se zna, da mi jih nemila smert pobere. ” Zima mine. Pomlad nastane. Hitro sklene se v |
| Roza Jelodvorska (1855): | bili nama v hudi sili na strani, ko naju je nemila osoda preganjala, spodobi se tedaj, de se vam tudi hvaležniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | Da ti ni totu vazda biti, Da te čeka smrt nemila, Ká nikomur ni prostila, Niti staru niti mladu, Ni ubogu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nobenega postranskega zanimanja in katera so nam brezpogojno mila ali nemila. Taka čustva so estetična čustva. Kar nam brezpogojno dopada, imenujemo |
| Roza Jelodvorska (1855): | oče, viteza Častimira iz tamne ječe. Ona me je otela nemile smerti v vodi; o ne pustite vi tedaj njeniga očeta |
| Občno vzgojeslovje (1887): | njegovo dejanje, ali mu hoče veselo solnce sijati ali oblaki nemile usode njegove pote pokrivati “. (Slomšek. ) V katerih razmerah in okoliščinah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | žalosten, pustoten in kamenit, podveržen verh tega še veliki suši, nemili burji in mnogoverstni uimi, in da, kdor na taki pustoti |
| Divica Orleanska (1848): | Voglarica gre v bajto. ) Remon (Jovani :) Poglejte zdaj, de ni nemilo vse; V pušavi tud živijo rahle duše. Radujte se! Nehala |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | me imate zdaj; podal sem se vam na milost in nemilost, zato upam, da vas bo omečila moja odkritoserčnost. Malo bi |
| Ferdinand (1884): | Napeli so vse žile, da ga spodrinejo in spravijo v nemilost pri kralji. Priliko jim je dala odkritosrčnost hrabrega junaka, ki |
| Ferdinand (1884): | Kolikor si je tudi prizadeval Alfonz, da prikrije svoj dušni nemir svetu, vendar le ga ni mogel popolnoma. Sosebno je zapazila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prašat — pa je žalibože ! predalječ. Lahko si mislimo , koliko britkiga nemira zdaj bolnik v svojim sercu občuti! On jemlje tedaj vračitvo |
| Prvi sneg (1886): | Bal se je, da ne bi kdo zapazil notranjega njegovega nemira in da ga ne bi zadrževal, kadar mu bo iti |
| Prvi sneg (1886): | Elzi so se v praznični opravi lica žarila od radostnega nemira, kajti dasi ni bila nečimerna, bila je vendar ženska in |
| Prvi sneg (1886): | žalostno je povesila očí in ni mogla zatajiti notranjega svojega nemira. Klavir je zopet utihnil in ples je za nekoliko trenutkov |
| Domačija nad vse! (1889): | Špela vsa razdražena. »Povem ti, Mica, da večjega nereda in nemira še ni bilo v naši hiši, kar pomnim. Jaz mislim |
| Zádruga (1890): | se godci pač že pripravljajo. Nekatera si je pahljala od nemira goreča lica, druga je stopila k prijateljici svoji, popravila ji |
| Senanus (1892): | celó popolnoma dobro, ako bi se mogel iznebiti ónega velikega nemira. Tudi ta nadležni spanec bi se že prebil kakó, saj |
| Roman starega samca (1895): | a ne več od lastnih občutkov, temveč od strahu in nemira. Kakor bi se bliskalo, je švigalo v njenih očeh nekaj |
| Kotanjska elita (1898): | mu je enaka sitna misel provzročila že dovolj bolesti in nemira nocojšnjo noč in danes in vse to — po nepotrebnem. »Ako |
| Zoologija (1875): | temnorjav in rumenkasto progast, na trebuhu pomarančast, pred nevihtami je nemiren in rije po blatu; platnica (Abramis) je jako navadna po |
| Roza Jelodvorska (1855): | je Roza le v gostje prišla. Ko pa sliši, kaka nemirna žalost Rozo tare, se milo izjoka. Vender skuša svoje solze |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | boš zdaj, ljuba Sira! ” Drugače se je vedla Sira; nekako nemirna je postala in jecljaje odgovarjala: „Oj draga gospodičina! kako dobrotni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | klepsidro ali vodno uro zraven nje na mizici; že postaja nemirna — kar nekdo poterka na hišne duri. Proti vhodu pogleda in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | odgovorila je Fabíola tako resnobno, da se je videlo, da nemirna postaja. Saj je pred njo stal človek zmešane pameti; huda |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | in obupa, Vsega greha, Zalezovanj hudičevih, Nepokoja in grozne muke nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha in kazni greha, Zapuščenosti, Nesrečne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | dvornega dikasterija izvoljen. Iz Benetk. Spet je naše mesto bolj nemirno, ker „prekucijni odbor” na vso moč širi puntarske pisma, ki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Oči so se mu zabliskale, ustni trepetale, ko je z nemirno roko segel po kocki. Fulvij ga je na tenko opazoval |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil pa natančneje opazoval, zapazil bi bil, kako temno in nemirno njegovo oko po vseh obrazih bere, kako njegovo uho na |
| Valenštajn (1866): | v sobo). Smem, teta Trčkina? (Stopi sredi izbe ter se nemirno krog sebe ozira. ) Tu je nej! Kde je? |
| Fizika (1869): | magnetizmom, ker prvič se občutne igle magnetnice začnejo nekako čudno nemirno gugati, če se severni sij pokaže posebno svetel, in drugič |
| Trtna uš (1881): | taj po korenini ali prav za prav po njeni skorji. Nemirno tipajo s tipalniki okolo sebe, dokler ne zadenejo na ugoden |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | moža Toneta, ko ta, med tem ko je dolgo časa nemirno korakal po sobi, vzame kapo raz steno in se za |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se le tvoje upanje v' pravi pokuri grunta. Kedur se namisle pobulshati, nasme tudi nezh upati, ſakaj le sama grevenga en |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt nobene proshne noternapoloſhim, katiri na pravu, inu resnizhnu sprebernenje namislejo. Ne uſſake, katire k' meni rezhe: Gospa! Gospa! bo mojo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nje molem, inu prosem, de be nabli pogubleni, katiri se namislejo greham odpovedati. Ti se mozhnu irrash moj Syn! ſakaj ſa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | usadenje. 1 Ni zhloveka na svejtu , katire be zel nezh namislel, kader naspy, |
| Sacrum promptuarium (1695): | tulikain ne shkodi dusham kakor en Pridigar, kir greshnu shivi. Nemo amplius in Eccleſia nocet, quam qui perverſe agens, nomen, vel |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vse zelenje ko bi trenil pokončajo, takrat človek spozná svojo nemoč in trepetá. Podoba ni, ali njih ravnanje je Hunce tako |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Petrus je k' njemu djav: Goſpud pokaj bi jeſt ſedej namoguv sa tabo pridti? jeſt ozhem mojo duſho sa te poſtaviti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stori karje tabei le unagozh sakai tiſta dusha sama sase namora nezheser dovi ispusati al ti kna bosh sanjo perbuegi nie |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jnv tu je doro sadvsho noi satelv dakar anhvdobem zhvovak namora shkodvati bel kei nagnati noi svo srezhni so ti vesoko |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu slepu virje. Koker nabo boſhja vędnoſt nekol ogolfana, toku namore njega resniza nekol golfati, kader v' reſodenju; |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bo doſtikrat le is eno samo beſſedezo oduſetu, inu se namore is dolgem govorjenjam vezh naſajpoverniti. Prava, dobra pamet uzhè, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ishe prepirenge, inu ſabavla ſa eno majheno rezh. Koker on namore ſmiram biti, inu koker je v' vezhnemu vojskuvanju svojeh terpezhnoſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna te ſhivotne pozhutke dobru |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dobru v'sakon ſtopiti. On je nym djav: te beſſede namore uſſaki sapopaſti, ampak le uni, katirimu je danu. Sakaj eni |
| Biblia (1584): | Meſtu, ali Hiſha, katera je ſama sapèr ſebe resdilena, ta nemore obſtati. Aku tedaj en Satan drusiga isganja, taku mora on |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak nemore saſpati, sakaj shelodiz ga tishi. Dulcis eſt ſomnus operanti ſive |
| Sacrum promptuarium (1695): | yshzeio eno sheno pres vſiga tadla, inu vener obeden taiſte nemore najti, kakor je dial enkrat Vice krajl Neapolitanski enimu Moshu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | satorej nepaſsi Ovz gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska Shétov. Ersh bode prov dobra, pa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | velika zhaſt sgodila; inu Nęshka vshę hrepeny od veſsélja, vshę nemore dozhakat — Baron. (na ſtran. ) Vunder nizh ne vęj ; deklé mo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpravljati; in de ſe ob takim zhaſu, ker drugazhi biti nemore, tudi veliko ne dobro poſuſheniga ſena ſpravi. Tako ſeno ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe ſe pa od pre obilne mokrote po semlji rasleſti nemore, ſe ſkiſa ali ſkvaſi. Taka ſkvaſena perſt ſe najde v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de ſe le vzhaſi en malo namashe, sató kér ſe nemore prah, pesdirje in predivo na vinto in na ſhtekelj nabirati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potrebujejo naši révni pogorelci zdaj take pomoči; tode nobedin njih nemore na duri te bratovsine poterkati, kér ni bil nobedin — zavarvan |
| Ta male katechismus (1768): | vire poduzhiti, sizer so le oni urſhoh, ke bres vire namorejo Bogu dapasti, ne svoje dushe ſvelizhanje dashezi. Tu je gotovu |
| Ta male katechismus (1768): | se Iohka odpushanje ſadoby, inu bres katirega tudi ti pravizhni namorejo dolgu ſhiveti. Na kolkajn viſh bo zhlovek v' greh ſapellân |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa enega takega Brata, ali Seſtro po smerti bero, katireh namorejo tiiſti dejleſhni biti, katiri te dolſhnuſte uſſaku lejtu oppraviti famudeè |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tiga wogaſtva te modruſte , inu ſposnanja boshjega, koku ſe zel namorejo njegove ſodbe sapopaſti, inu njegovi poti isgruntati, sakaj kedu je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | rezhem) terpeti namorejo, ter pravejo; kedu otshe use uganke uganiti? kaj je meni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | gehennam. Naboite ſe tiſtih, katiri tu telu umorijo, duſho pa namorjo vmoriti: boite ſe mar tiſtiga, katiri samore duſho, inu telu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | So she nehale biti. Ta viera naſs tukei vuzhy, Kar namorjo videt ozhy. 6. Zhast, hvala bodi saki zhas Ozhetu , inu |
| Biblia (1584): | Strehah. INV NEBVITE ſe pred temi, kateri Tellu vmoré, inu nemogo Duſhe vmoriti: Temuzh bujte ſe veliku vezh pred tém, kateri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh druge ſhare. Te raſtljine poſahnejo, popolnama ſperſteniti pa ſe nemoreje , ker ſo vedno v mokroti. Kadar ſe ti neſogniti oſtanki |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | na to vezh, koker na Meſsez ahtej. Derveſsa, katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | okoli kroga ſhtir perſte viſoke robze , de is ſhin sderſniti nemorejo. Kér mora shelesna pot na ravnoſt ſpeljana biti, in ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pisati začel, de, ki niso pričijoči bili, tega nikakor zapopasti nemorejo. Ob svojim godu, ko je tretje leto dopolnil, je svoji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so kardinal tudi vsih 12 slovenskih duhovnikov povabili. Leti gospodje nemorejo dovolj dopovedati, kakó ljubeznjivo in prijazno da so preosvečeni kardinal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ženskiga plemena morajo rodovitnost od možkiga, plemena prejeti; brez tega nemorejo sadú zaroditi. Na drevesih, pravijo vertnarji, je nekaj cvetja možkiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | od gnesda dalezh yh ſpele, inu kadar vidi de mu nemorio vbeſhat, sdaj popade eno, sdaj to drugo, inu vſe restarga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je meni moj Ozha dal? Ali meniſh ti, de jeſt namorem mojiga Ozheta proſſiti? inu on bi meni sdej poſlal vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jih rad vbogam, tode k rasdeljenju obzhinſkih paſh (gmajn) nikako nemorem pervoljiti. Dolgo naſ je she goſpoſka k temu nadlegvala, sdaj |
| Roza Jelodvorska (1855): | ktera enaka dobila. Kako moje otroke ljubi! z eno besedo: nemorem je prehvaliti. Če bo le moja Lenčika sčasoma tako dobra |
| Roza Jelodvorska (1855): | si premehkiga serca. Nikar tako ne jokaj, če ne ti nemorem tega opravila prepustiti. Drugače«, govori vratar na dalje proti Častimiru |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | o vſmileni Odreſhenik! na timu ſveitu sadoſti hvalit, inu hibit namoremo, dodeli nam gnadlivu, de bomo tebe popounima hvalili, inu lubili |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na poklizhemo, kyr te nar mainſhi rezhy bres nega ſturiti namoremo? Chriſtus je naſhu odreſheine s' molitvo sazheu, inu taku nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vodo dene, v kteri ſo ribe. — Sa gotovo poterditi tega nemoremo, zhe je reſ ali ne. Pa ker je v Krajnſkih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | stanu tebe ſhaloſtnega sturiti, aku na nebeshku veſſelle upash, kamer namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti se se ſhe ſadoſti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti Boſhjeh gnad ſraven? Nili res? zhe bosh pogublen, toku namoresh ti Boga ſa tu nezh dolſhiti, temuzh le tvojo malupridno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bojezhnoſt pred ludmy v'tvojemu serzu nosil; ſakaj ti ja namoresh Boga v' resnizi lubiti, kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | gresh ti? JEsus je njemu odgovoruv: Kamer jeſt grem, ti namoresh sdej sa mano pridti, potler pak ti sa mano pojdeſh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | obema na njeh teleſu, ali vudeh fally toku , de ſe namoreta sakonske lubesne dolſhnuſti nekol prov dapolniti. 15. Nezh navela sakon |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | koker ſim k' Judam pravuv, kamer jeſt grem , kje vi namorete pridti. Inu ſedej vam povem, eno novo sapovd jeſt vam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je duša in dokler imam to, nemogoče mi je prilizovanje, nemogoča laž! ” Se vé da ste tovaršici kaj malo o vsem |
| Botanika (1875): | ki je tudi pri nas že zavolj tega skorej povsod nemogoča, ker je zemlja pregosto naseljena. Skušnja je pokazala, kako je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | konza ni, koker kader se uſſa pamet ſguby. Ta otshe namogozhe rezhy mogozhe sturiti, katire męne, de je v' stanu bres |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in tako-le začne: „Jaz ne najdem razloga, da bi to nemogoče bilo; saj moč čarodejstva neskončno daleč seže. Za štupo, ktera |
| Mlinar in njegova hči (1867): | pa z duhovi se niste pečali; pri teh ni nič nemogoče, kratko ni malo nič. Kdor bi sam sebe videl, moral |
| Mlinar in njegova hči (1867): | to bilo? Gospod župnik pravijo, da Bog, kteremu ni nič nemogoče, lehko kaj tacega pripusti, da kaznuje človeka, kterega hoče izkušati |
| Botanika (1875): | podobnimi rastlinami. Brez te vadbe, ki neizrečeno bistri opazovalnost, je nemogoče, da bi si človek v pamet vtisnil raznovrstne rastlinske podobe |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | de mu je Abraham stregel. Je li morebiti Bogu kaj nemogočniga? Abraham ptujce še nekoliko proti Sodomi pospremi. Ino Gospod mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvoje ſtare dni tudi ſinú dobila. Bogu namrezh ni nizh nemogozhiga. “ Marija ſe perklone, polna molitve ino hvale, ter pravi: „Dékla |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de mu je Abraham ſtrégel. Je li morebiti Bogu kaj nemogozhiga? Abraham ptujze ſhe nekoliko proti ˛Sodomi poſprémi. Ino Goſpod mu |
| Gozdovnik (1898): | stisek njegovih kolen, nategljaj lasa in belec skoči skoro z nemogočim skokom čez plotovje. V dveh trenotkih je bil preko sevnice |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sami. In ako bi vunder (česar pa nikakor ne pričakujemo) nemogoče bilo mladíno djansko v sadjoreji vaditi, bo že velik prid |
| Stric Tomaž (1853): | da ste v veliki nevarnosti, in da vam bo skor nemogoče, prostemu in zdravemu uiti. Pomislite pak, kakšna nesreča bo za |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tla in hoče jezero izpiti to je pač enemu človeku nemogoče! Ali uboga mati misli, znabiti, da se čudež zgodi. »To |
| Fizika (1869): | množina pregleda in premága. Vse na enkrat razumeti, bilo bi nemogoče. Tedaj bomo pobirali stvari eno za drugo, samo porazumeti se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | drugo zastopajočih (pr. §. 40), da je težko, včasi celó nemogoče, kemiško formulo postaviti zanje. Večidel so barvani, pred pihavnikom se |
| Gozdovnik (1898): | dva moža? « Tako se je bilo znočilo, da je bilo nemogoče sled videti ; moral je okolico preplaziti, če je hotel odgovor |
| Gozdovnik (1898): | »Kaj? res? To je prav nemogoče! Mešanik ne dade svoje puške, če ni ubit. « »Ali pa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe ſkorej ne savé. ˛Sinu imeti ſe mu je ſkorej nemogozhe sdélo; toraj rezhe angelju: „Kaj me hozhe tega preprizhati? Jas |
| Genovefa (1841): | je Genovefa nedolshna, v drugi je sopet miſlil, de je nemogozhe, de bi ga bil Golo, ktérimu je bil toliko dóbriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi s vilizami v kak koſ kruha bodli! Sareſ, ſkori nemogozhe je sapopaſti, kako zhloveſhko ſerze, ktero je vunder sa ljubesin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je toliko ſpiſkov sa naſhe novize nabralo, de je vredniſhtvu nemogozhe, vſakimu goſpodu piſatlu poſebej odgovor dati. Torej naj bo tukaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | imel, da ga je ravno po tem pred talianščina kakor nemščina zadevala, brez da bi bila slovenščina zategavoljo posebne zgube terpela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | tujih slov med slovenščinu, kolikor jih ima v sebi književna nemščina, kamo li priprosto narečje nemečko. Kdor se govoreč pogreškov i |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | kak jezik posiliti, moralo bi se najprvo presoditi, ali bi nemščina tukaj prišla na vrsto ali ne? Da pa sicer narod |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | res, da je slovanski, ali tudi nemški je učilen jezik. Nemščina ni samo ukazan nauk, ampak je tudi učilni jezik. Govori |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | v nemškem govoru bil je jako mrzel: Ali zato, ker nemščina na tem kraji ni bila na pravem mestu? ali, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so dobro nemško znali, so terdili, da se mu je nemšina še močno zapletala v ustih, in da je samo nekako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šolo, veči del jih po dokončanju nemških šol domá ostane ; nemšina je za take na ptuji svet sejana, zató se rada |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | in šola je v teh straneh o zadevah slovenščine in nemščine nar več storila. Kolikor daleč so Oglejski patriarhi svojo pastirsko |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | trdim, da se noben Slovenec v ljudskej šoli ni naučil nemščine, in če nemški govori, da se je izuril na vojski |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | učilnico. „Tudi,” pravi dalje poročilo, „vlada nikakor ni izkušala podpirati nemščine po slovenskih učilnicah. ” Samo ob sebi se umeje, da ni |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | podučevanje tako napravljeno, potlej vladi ni bilo treba več podpirati nemščine. Dalje je imenovana tudi naredba, dána 1854. leta, da je |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | da se v maternem jezici dalje izobražujejo in tudi nauče nemščine, kolikor je mogoče. ” To zopet ni res, ker z nemškim |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | smrti v Mantovi 1810. Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine. V Ljubljani 1886. Založil Anton Turk, knjigovez. Tiskal Jan. Leonov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pol leta na Nemškim bil, in se je toliko naučil nemšine, kolikor se človek v pol leta naučiti more , ako prej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | on je. Po nemško ne morejo nič pisati, zato ki nemšine ne znajo ; slovenšina pa, v kteri bi se tudi sami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kako pismo, ali kaj druziga po slovensko pisati, de, kér nemšine ne znajo, jim tudi slovenšina ne bo zastonj. Kakó je |
| Katarina (1854): | se je prav dobro v branji in pisanji in v nemščini izurila. Tudi je že precej dobro francosko in laško čitala |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | je jezik gladko tekel, a da je malo po pruski nemščini zavijal. " „Ga niste pozneje nikdar več videli? " „Ne, ne, gotovo |
| Ivan Slavelj (1876): | v oni imenitni knjigi«, pravi, »ki je, seve, v visoki nemščini pisana. Tudi je tam pisano o učeni astronomiji in prečudnem |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | postojiva" — spregovori isti hip drugi globočji glas v manj gladki nemščini — „kajti vrag me vzemi, vi hitite, kakor da bi za |
| Ljubljanske slike (1879): | Ali same nimajo nič ušes? “ To je sodba Nemca o nemščini naše ženske gospóde, in ta sodba je pravična. Res je |
| Ljubljanske slike (1879): | pozna po pisani obleki (od tod „papilio“ – metulj) in kuheltajčarski nemščini ali še celó nemško-slovenski laščini ali francoščini, če se je |
| Ljubljanske slike (1879): | nobenega jezika ne znajo in je v njihovi – kakor materni – nemščini vsaka druga beseda „abèr“. Da toraj slovenska reč ne napreduje |
| Zvezdana (1883): | in nekako začudjeno vpraša: »Kaj govorite? « Pri teh besedah v nemščini izgovorjenih podá bralec starcu list kažóč mu omenjeni razglas. Ko |
| Slike in sličice iz življenja (1896): | da je boljše, da se priuči onemu, nego temu. V nemščini, ki je njena ljubljenka, o kateri je trdila, da jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s bokalam po talianſhini diſhi, birt s firtljem pa po nemſhini. Kaj pa vino? o ſtraſhna rezh! Vino diſhi zlo po |
| Nemški valpet (1867): | zopet pomislil, kako rada je ž njim govorila s svojo nemščino vselej, kadar je mogla, kako se je proti meni spremenila |
| Anton Janežič (1870): | po deželi so bile vse nemške. Otroci so se z nemščino grozovitno mučili; pa malo nemških besed, ki so se jih |
| Ljubljanske slike (1879): | boš gotovo prikupil, še bolj pa, če si ga v nemščino prevedeš, ker – kakor ves ženski gosposki spol – obrajta tudi ta |
| Ljubljanske slike (1879): | vsak drugi (tudi Lah, ki se vedno pridruži nemškutarju) trga nemščino tako, kakor slovenščino, da človeku skoro slabo postane. Osebna nasprotnika |
| Ljubljanske slike (1879): | ne spraviš do tega, da bi se ne kazala z nemščino vsaj tam, kjer jo drugi govore, ker se boji, da |
| Ljubljanske slike (1879): | ker – kakor ves ženski gosposki spol – obrajta tudi ta vrsta nemščino najbolj, pred slovensko besedo pa rada nos obesi. Drugih znamenitnih |
| Ljubljanske slike (1879): | da bi nasprotno spoznale, kako grdo je slišati njih „kranjsko nemščino“! V dokaz temu bodijo navedene tu le besede nekega Nemca |
| Testament (1887): | priuči nemščini. Vrnil se je zdrav in krepak in štajersko nemščino je tudi znal, več pa stari Topolščak ni zahteval; in |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | tistih letih, ko na Gorenjskem še ni bilo železnice. Le nemščino je tolkel naš Rudolf Tanki, sin sodnijskega uradnika Podkloštrom v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | znata toliko kot jez, ki se nisim nič učil. Z nemšino učeniki na kmetih sebe ob dobro ime perpravljate, de ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Bund” préstavil v nemški punt,” namesti de bi bil rekel „nemška zaveza. ” Dr. B. Iz Celja. v 14. in 18. listu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naukaz, kako ga jemati. Resnično! signatura je poleg, pa je — nemška! Bolnik in njegova družina jo gledajo kakor kitajske hieroglife (skrivnopisarijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | boljšem stanu memo nekdaj? (Konec sledí. ) Gospodarske drobtinčice. (Metelka ali nemška detelja (Luzerne) — od kod je k nam prišla? ) Ob času |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ampak iz Nemškega, in odtod izvira pri nas njeno ime „nemška detelja”. Na Notrajnskem smo pervikrat slišali ime „metelka” (metlica? ), menda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hramu dobrega ohrani. Márun, štajarske in pa tudi druge vina, nemške itd. se zalivajo vsako leto z novim vinom, da jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar bolj ſlushi. Pſheniza, jezhmen, poſébno pa vezhna détela in nemſhka detela, poratajo na predelani apnéni semlji ; ſhe viſhji poboljſhati ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | letmi nemſhko sidarijo opuſtili in ſe italianſke poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka ali italianſka je lepſhi, je teshko raslozhiti, le toliko ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na-nj vlijeſh. Na lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka detela, graſhiza, grah. Semljo, ki zlo nizh apnena ni, s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teshko raslozhiti, le toliko ſe pa more rezhi, de zerkvam nemſhka lepſhi ſtoji, kar bo vſak tiſt poterdil, kteri je kdaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v Gradec odpeljalo; pri nas ste 2 kompaníi ostale. — Celjske nemške novine so konec tega léta tudi konec svojiga kratkiga življenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pildhavarji ſpazhili, ker ſo savoljo nevednoſti raslozhka v arhitikturi v nemſhke zerkve to naſhtulili, kar bi ſe le v italianſke ſmelo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deſiravno hitreji mlatijo, kakor nemſhki. Verh tega moshje, kteri ſo nemſhke otépe vidili, s enim glaſam prizhajo, de krajnſki mlatizhi veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | med ſeboj prepirali, preganjali, vojſkovali in moríli. Unajne ljudſtva, poſebno nemſhke, popred od njih bite, ſo ſe zhes — nje vsdignile , jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tukej te zerkve in njih opravo nekoliko popiſati. Kakſhne ſo nemſhke zerkve od sunaj, ſe lahko vidi pri nekterih v naſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | boljſhih ni mogozhe narediti. De bodo vſi, kteri pri zerkvah nemſhke sidaríje hozhejo kaj napraviti, ſami ſaj nekoliko vedili, kaj ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih je vezh , kakor poldrugo ſto let ſtarih , ſo vſe nemſhke , kar je pa mlajih, ſo vſe italianſke arhitekture. Is tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de, kadar na gol pod udari, nikoli tal ne doſeshe Nemſhke butize, kolikor ſo nam is popiſvanja snane, ſo veliko krajſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do zhiſtiga sdelano vidil. Pri naſ na Krajnſkim vender ſtare nemſhke zerkve ljudem nozhejo dopaſti ; od kod neki to pride ? Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in orodje, temuzh tudi podobe angelzov in ſvetnikov ſe raslozhijo nemſhke od italianſkih . V nemſhkih zerkvah ſo podobe in ſhtatve vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prihodnizh prijasno podpérajo Şlovenſke Novize! Oče na smertni postelji. (Poleg nemškiga). Kmet zlo bolan u hiš' leži In sinam svojim govorí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de imamo v Ljubljani zalogo mizarskih izdelkov iz nemškiga Gradca! in de Ljubljačanam ni zameriti, če veliko mizarskih rečí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Bodite, kakor čbéle! (Poleg némškiga. ) Kadar čbéla gré cvetlice Obiskavat, med popivat, Pridno vezat na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | te dni 400 raznih zeliš poslal, in k vsakimu razun nemškiga imena tudi slovenskiga perdjal. Prav lepo se gospodu patru za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bile dve mizi, ki ju je F. Dettelbach mizar iz nemškiga Gradca na razstavo djal. Pri ti priložnosti se ne moremo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Orjaška jigrača. *) Prevod iz nemškiga. Nidék je grad v Alzacji pravlici dobro znan, Višava, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe snajo dobiti. Ozhe naſh sa odvernenje martranja shivál. (Poleg némſhkiga. ) Pravizhni ſe tudi shivine ſvoje uſmili, pa ſerzé hudobniga je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snotraj na zirkel okrogle loke in velbe. Une, ſtare ſo nemſhkiga dela, té pa italianſkiga; ali kakor uzheni sidarji pravijo: une |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 9 dní; dunajski veliki škof Raušer bo pervi pridigoval v nemškem jeziku. — Parska asekuracija je nekterim soseskam, ki so pri nji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veliki maši pa višji škof Godeasi z ginljivo besedo v nemškem jeziku k pričujočim oficirjem. Potem so blagoslovili zastavo, v ktero |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | igrajo igre, pevoigre v laškem in v nekterih tudi v nemškem jeziku; najimenitniše med njimi je „Teatro grande”, ki stojí za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dnevu; vidilo se je po oknih raznih napisov v latinskim, nemškim in krajnskim jeziku. Premiljostljivi Cesar se narpred v gledališč (Theater |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaj je noviga? (Prav se mu je zgodilo hudobnežu! ) V nemškim časopisu (Donau-Eschinger Wochenblatt) smo brali, de je neki kmet Matija |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | botaniškiga družtva v Ratisboni (Regensburg) je od gosp. Fleišmana v nemškim jeziku na svitlo dan in poslednjimu letopisu c. k. krajnske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čez 900 vkup prišlo; letas pa k desetimu zboru v nemškim Gradcu, od 14. do 19. Kimovca, 1505; med temi je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sostavimo in spoznamo molitev; na drugim papirčiku pa je v nemškim jeziku celi evangelj sv. Jan. I. 1-14. natisnjen, ki se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | leto po enkrat, mesca Kimovca, pa vselej v kakim drugim nemškim mesti sniti se, de bi se po osem dni od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | De korún ali krompir pri vožnji ne zmerzne. V Pražkim nemškim časopisi smo brali oznanilo gospoda Peterka, kako naj se s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Zatorej Vas prosim, dajte le ta Svoj sostavek tudi v nemškim jeziku v nemških novicah natisniti, de ga bodo vender saj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gladko govoré. — Krajnskim poslancam so odgovorili presvitli Cesar tóle v nemškim jeziku , zató kér so jih tudi naši poslanci nemško nagovorili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in s njimi prav ravnati. Is laſtnih ſkuſhinj ſpiſal v nemſhkim in tudi v krajnſki jesik preſtavit dal Juri Jonke, Zhermoſhniſhki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v kmetiſhtvu sveden uzhenik gosp. Rossmässler nam je v nekimu némſhkimu zhaſopiſu *) ſredſtvo rasodel, kako bi naſhi kme- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pod Tranzho v Ljubljani. (Podóbe ilirſke nóſhe. )Ljubljanſkimu zhaſopiſu, v nemſhkimu jesiku piſanimu, ki ſe mu „Carniolia” (Krajnſhniza) pravi, ſo jeli |
| Kemija (1869): | krepke in delujoče tvari je pa neizrečeno malo v njih. Nemškemu kemiku Sertürner ju se je leta 1804 prvemu posrečilo odločiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in gojzdnarjev v Gradcu. Že pred 10 leti so bili nemški kmetovavci in gojzdnarji sklenili, vsako leto po enkrat, mesca Kimovca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | volitve natanjko razložiti, ter je začel govoriti : „Vidite, ljubi moji, nemški punt ni nič noviga; zdej se bo ta punt, h |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | razume, de je tedej nemško besedo „Deutscher Bund” préstavil v nemški punt,” namesti de bi bil rekel „nemška zaveza. ” Dr. B. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bi jih tudi nenemci na Šleskim razumeli, bi imel le nemški jezik veljavnost pervotniga vradniga jezika imeti. To mnenje sklene imenovani |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Oest. Corresp. ”, kteriga prepovedbe se večidel rade zgotovijo, da le nemški jezik zamore vprihodnje vradni in sodijski jezik biti, in če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | s potrebnim naukom, kako je treba poslavenjati (ne le poslovenjati) nemški „ohne dass” — „ohne zu”. Zares mersko je viditi v jugoslavenskih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | preteklo-prihodnega ali prihodnopreteklega časa (künft. verg. Zeit), ki so ga nemški slovničarji skovali (gl. Bauer i. dr.), rabi res prosti Nemec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mu samorastne melone pri nogah rastejo , ima eno nogo na nemški meji, drugo v Kini in Ameriki — segaje od belega do |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Tirolsko očistil tujega gospodovanja, kakor je to uže bilo v nemški Tirolski. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | upamo, de bo beſedo nasaj vsel, in ſposnal, de le nemſhki zepez vezh sernja pobije , kakor krajnſki, kteri je per mlatenji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | danaſhnji na Nemſhkim , poſebno na Parſkim, nove zerkve vſe po nemſhki arhitekturi sidajo. Tako bi bilo pa tudi prav in dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in de ſe veliko sernja tako rasbije, mora vſakkdo ſposnati; nemſhki pa savoljo enake téshe ne ismlati ſamo s tem sernja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tudi zhes Ilirijo ſo tako imenovani Góti, Dolgobrádzi, in drugi nemſhki divji narodi, v trumah brès ſhtivila, na Laſhko vreli, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasloshiti in njih rabo na snanje dati. Ker ſo bili nemſhki zepzi le savoljo butiz, to je, tiſtiga dela zepza, kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtar altar, kteri vſak tudi kmetam dopade, in je po nemſhki arhitekturi delan, ali ſaj takimu podobin. Pa ne le zerkvena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sernje lepo zélo in bolj gotovo is klaſja isluſhi. Sakaj nemſhki zépez je is terdiga leſa tako s resivnikam isdélan, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſki mlatizhi veliko bolj zhiſto mlatijo. Tiſti, kteri pravi, de nemſhki zepez ſnop bolj pretreſe, kakor krajnſki, naj nikar ne sameri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tvojo hvalo, k vezhnimu ſpominu, v lepó, vesane verſtize sloshi. Némſhki in krajnſki zépzi. „Kaj? ſhe od zepzov nam piſhejo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobro ime perpravljate, de ne znate nič učiti, kér vas nemških otroci ne umeje, ali pa tudi šolarje po nedolžnim v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Štajarcov, ti drugi pa iz celiga cesarstva, in iz unajnih nemških dežel; tudi 4 Talijani, 3 Rusje, 1 Inglež in 1 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kratila. Cvet kmetovavcov našiga velikiga cesarstva in vsih druzih unajnih nemških dežel, to je, vsi glasovitni možaki, ki z modro besedo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svitliga kneza Meterniha, in od 32 družb, ali mest unajnih nemških dežel. Poslanci visokoveljavne c. k. krajnske kmetijske družbe so močno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in Bog ti bo blagoslovil tvoje gospodarstvo. Dr. Bleiweis. Zbor nemških kmetovavcov in gojzdnarjev v Gradcu. Že pred 10 leti so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | čuvanju vladarstva podveržen biti, zató je pa tudi v naših nemških in slovenskih deželah narejanje in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 5krat več zastavnic, tedaj za 175 milijonov, izdati. Po izgledu nemških posojilnic in tudi gališke posojilnice ona ne bo posojevala gotovega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | središče mnogorodnega cesarstva, se vidi očitno iz tega, da razun nemških gledališč (teatrov) se igrajo ondi tudi v različnih dobah talijanske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bo blagi vladavec laglje odpravil pri svojih Rusih, kakor pri nemških baronih. Kmali se ne bojo smejali, kadar se bo govorilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo od te ſrezhe ponudilo ! M. Vertovz. KMETIJSKA SHOLA. Is nemſhkih , s zhaſtjo pohvalenih bukev, ktere ſo sbrani uzheni v letu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podobe angelzov in ſvetnikov ſe raslozhijo nemſhke od italianſkih . V nemſhkih zerkvah ſo podobe in ſhtatve vſe bolj ſpodobno in poboshno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſhih novizah 10. maliga ſerpana ſmo brali hvalo In priporozhvanje nemſhkih zepzov, in, kakor ſe nam sdi, nekoliko prenaglo obſojenje naſhih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ta napoved se pošlje na vodstvo te razstave pod naslednjim némškim nadpisam: „An die löbliche Direction der allgemeinen österreichischen Gewerbs — Ausstellung |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vprihodnje vradni in sodijski jezik biti, in če ravno bi nemškim naznanilam v deželnim zakoniku se tudi slovansko prestavljenje v češkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | komisii, veliko množico lepó ohranjenih zeliš s slovenskimi, latinskimi in nemškimi imeni poslali, za ktero se nevtrudljivima gospodama odborstvo kmetijske družbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sami kaj zučili, jim je za pismene sostavke neznana. Z nemškimi čerkami revno kako slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko mladost posebno |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | če nemški govori, da se je izuril na vojski med nemškimi vojaki, ali pa v službi in prebivanji pri nemških ljudéh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | u, ki bi pa brž zopet v zavezo stopili z nemškimi centralisti, ako bi se Taaffe preveč naslonil na Slovane. Avstrija |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bote, ljubi kranjſki kmetje! prav dali, zhe bote tudi s némſhkimi zepzi mlatiti poſkuſili. — Némſhki zepzi ſe v tém od krajnſkih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa morajo mladenči, de bodo v mladenšnico vzeti, saj tretjo nemško šolo dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti za učenje kazati, zlasti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prijatlov našla; kmetje jo radi kupujejo. Zakaj bi pač Slovenec nemško pratiko kupoval, kér slovensko dobí! Ko bi pa „Novic” ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | njegov tovarš slovenskiga jezika popolnama ne razume, de je tedej nemško besedo „Deutscher Bund” préstavil v nemški punt,” namesti de bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in „katekizem der Obstbaumzucht” von Franz Diebl, Brünn 1840 za nemško mladost, za šolsko berilo izberete, ktere naj učenik z otroci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško — slovenskega slovnika, ki bo, na podlagi Vodnikovega rokopisa stoterno pomnožen |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Nekteri jemljejo žimnato kitico namesto suknenega traka, in odtod izvira nemško ime: Žimnati trak. Ranjeno mesto se gnoji krog sukna ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sernje odleti, in ſlama ſe veliko manj rasbije , kakor pod nemſhko butizo, ktera s ſvojo nepotrebno tesho in debeloſtjo ſlamo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sidarji pri naſ she vezh kakor pred poldrugo ſto letmi nemſhko sidarijo opuſtili in ſe italianſke poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Bistrici poprašam za vinograd i mi poveju, pa sopet po nemečko, da naj idem za mestnoj cerkevjoj po tamošnjem putu ravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | takoj družbi govori s Slovenci po slovensko, s Nemci po nemečko. To terja pravica; s pravicoj se pravičnim ne zameriš. Nemec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | tergov i mest, napišu v dveh jezikih, to je, po nemečko i po slovensko. Kako je to potrebno, sem se jaz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | seboj rezno i krepko po slovensko, kakor govore Nemci po nemečko, Italijani po italijansko, Francuzi po francuzko, i brez skerbi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | slovenščine. Čemu? V takoj družbi pogovarjaj se s Nemcom po nemečko, s Italijanom po italijansko i ako hočeš i znaš v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Nam Slovencom ne škodi, ako v družbi govoré Nemci po nemečko: tudi Nemcom se ni potreba bati, da naša lepa i |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | tablah bila napisana imena vesi, krajev, tergov i mest po nemečko i zraven tudi po slovensko? Ali su te table napisane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | jih ima v sebi književna nemščina, kamo li priprosto narečje nemečko. Kdor se govoreč pogreškov i tujih slov boji, se ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | o veže i onda zaceli. — Nemci govoré med seboj po nemečko, Italijani po italijansko, Francuzi po francusko, vsaki narod v svojem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pravi po nemško: jez sim, ti si, on je. Po nemško ne morejo nič pisati, zato ki nemšine ne znajo ; slovenšina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živino kolje. Detelja se je obá pota silno dobro skazala. Nemško dételjo so sploh po pétkrat kosili, sternišnica je pràv velika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | smo ſh, zh z dvema pismenkama, kar se mora po nemško pisati ſch, tſch z tremi ali četvermi. Po novim je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nas človek ne veš, kakó bi se oglasil, ali po némško , ali po slovensko, ker ne veš, ali je pred durmi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izgled dali. Duhovni. Saj res kmetiški šolarji ne znajo ne nemško, ne slovensko pisati; pa temu se ni čuditi. Ko bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prebrisani ; tretjič de znajo dobro glasovitno besedo zastaviti, se po nemško odrézati, de je kej. Zakaj v tem zboru bo potréba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | potegujejo; pa nas ni veliko, večidel jih je, ki po nemško vpijejo, čeravno ne véjo zakaj? Vsa čast Nemcam; mi pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | znanih in sploh takih gospodov izvoliti, kteri pervič dobro po nemško pisati in govoriti umejo; drugič de imajo natanjko védnost, ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v nemškim jeziku , zató kér so jih tudi naši poslanci nemško nagovorili: „S pravim veseljem prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | podala, Mini pa ſhòpek zvetezhih potozhniz podá, katerim ſe po nemſhko Vergiſsmein nicht, alj po ſlovenſko opomnize pravi: med sale opomnize |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jo po krajnſku ne najdem, ji bom mogel shvishgat. Sakaj nęmſhku nesnam prov. Slush. Tihu bodi ! Smeſhn. Kir je pak leta |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | praviza po tih novih poſtavah ne ſmej drugazhi , kokor po nęmſhku, iſkati. Matizh. Zhe jo po krajnſku ne najdem, ji bom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi v naše kraje nismo dobili iz Laškega, ampak iz Nemškega, in odtod izvira pri nas njeno ime „nemška detelja”. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žita precej pridelali, korúna pa grozno malo ; v severnih krajih Nemškiga je pa bila sploh slaba letina, na Šlezkim srednja. V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi še po druzih deželah sejati začeli in tudi po Nemškem. Na Laškem, kjer že od nekdaj na senožeti vodo napeljujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jih ima v haremu, 50 milijonov piastrov dolgá plačati. — Na Nemškem je huda zima; v nekterih krajih so imeli že 22 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | morja in od Visle do Irtiša, ki so nekdaj na Nemškem gospodovale, zmagane bile in iz narodnega sovraštva od teh tako |
| Fizika (1869): | krajih najbolj po leti dežuje, in ravno tako je na Nemškem, kjer izmed 80 letnih deževnih dni jih pride 42 na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | petrografično se razloči alpinska trias od navadne triasne tvorbe na Nemškem, ampak tudi okamnine niso v obeh popolnoma enake. Prvi je |
| Zoologija (1875): | Najžalostniši slučaj se je dogodil leta 1865 v Haderslebenu na Nemškem, kjer je 500 ljudi na trihinah obolelo in od teh |
| Zoologija (1875): | se sem ter tam v njene skledice spravljajo barve. Na Nemškem in Češkem se nahaja po potocih rečna bisernica (Unio margaritifer |
| Občno vzgojeslovje (1887): | katerega je pozneje njegov naslednik Sicard popravil in usovršil. Na Nemškem je take zavode uvel Samuel Heinicke, kateri je vzgoji gluhonemih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sim sam sprijel: „Neki mlad Slovenec je pol leta na Nemškim bil, in se je toliko naučil nemšine, kolikor se človek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Prav lép izgled vinskim dežélam) neka drushba v Stutgardu na Nemškim dajé, ktére namen je, domače vino poboljšati inpožlahtniti. Letašno spomlad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kurjek za perilo. ) Po večletnih skušnjah peric v Meklenburgu na Nemškim jo ni boljši rečí, perilo, naj bo še tako vmazano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Musy. Spet nekaj za hišne gospodinje. Kmetice iz Nasavskiga na Nemškim nosijo takó debele jajca v mesta na somenj, de so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | proti živini vadijo. Pred vsimi drugimi družtvi gré Monakovimu na Nemškim nar veči čast in hvala. Vikši c. k. dvorna gosposka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ravno tega kraljestva pa se večidel dobre letine veselijo. Na Nemškim v Badeni, na Švabskim in v Rajniških deželah so žita |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odperti. Ni davno, kar se je v nekim mesti na Nemškim mlad štepihar v globok štepih spustil, nekaj popravit. Po lestvici |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Oni že od konca pravili, de v nekterih krajih na Nemškim po dve, ali clo tri ali štiri šole v eni |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ki ſo te zhaſ vſe ſhole v' katolſhkih deshelah na Nemſhkim imeli. She posno v' mrak ſe revesh v' kloſhter podá |
| Genovefa (1841): | jedi in marlikakſhniga shlahtniga ſadjà, ki ſe je takrat po Némſhkim ſhe malokjé dobilo, in ktériga ſi je ſama ſêbi pertergovâla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj pripravne zhloveka v poboshnoſt obuditi. Sato dan danaſhnji na Nemſhkim , poſebno na Parſkim, nove zerkve vſe po nemſhki arhitekturi sidajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetam bolj na na roke ſhli. Po nekterih deshelah na Nemſhkim kralji in vikſhi oblaſtniki ſkerbijo sa blagor kmetov, in velevajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in sdrav. ( Shivinſka reja v hlevih. ) Bere ſe, de na Némſhkim v desheli Góta, od leta 1845 dalje, kmetovavzi ſvoje govédi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa ſól dali, dobro poverneno dobili. L. (Simſki krompir. ) Na nemſhkim ſo ſkuſhali meſza velikiga ſerpána okol velkiga ˛Shmarna , krompir ſaditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | léto v Preſhburgu mir ſtorjen. „ 38„ boj per Jeni na Némſhkim. „35„ boj per Aſperni in Eſlingi v Eſtrajhu. „35„ je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | boj per Lajpzigu v Şakfonii. „31„ boj per Hanavi na Némſhkim. „30„ je bil Paris doblen, „30„ je Napoljon ſvoje Zeſarſtvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | domá; ob križarskih vojskah so jih zaplodili na Francozko in Nemško. Iz Damaska je tista sliva, ki se dan današnji „damaščanka |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi bila meni na zukru sajeidla. Ta druga je bila nemskuta, ena velika pyanka. Ta tretja ena Benezhanka, katera je bila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svetoval, de naj bi mene nazaj poklicali, kér sim jez nemškutar in madžaron. Kaj se le to pravi? ali se mu |
| Ljubljanske slike (1879): | slovenščino, da človeku skoro slabo postane. Osebna nasprotnika narodnjak in nemškutar nista, večidel se celó tikata. Tudi ne peče vest nemškutarja |
| Ljubljanske slike (1879): | in čaka, da bo mogel roge pokazati. Ako je pa nemškutar, sme k večemu med kazinarji kje v kotu stati, če |
| Ljubljanske slike (1879): | naroden, pa tudi ne. Če je pa prej bil že nemškutar, postane po tem še le nemškutar. 4. Uradnijski pisač (Dominus |
| Ljubljanske slike (1879): | ki domovinskega čutja prav nič nima. Ako vzame nemec ali nemškutar Slovenko, se med 100 zgodi 99krat, da se ona vrže |
| Ljubljanske slike (1879): | kakor njega. V političnem obziru je zdaj še po večini nemškutar. Zato je narodnosti naši nevaren, če pride volit, ker voli |
| Ljubljanske slike (1879): | je navadno „ustavoveren“ še bolj ko ministerstvo samo, zato tudi nemškutar in ud kazine ter „konštitucijskega društva“ – ne toliko iz golega |
| Cyclamen (1883): | naš adjunkt Megla,« pritrdi davkarski sluga. »Tisti Megla, da, tisti nemškutar! Kdo bo tega piškavca jemal? « huduje se čitalnična krčmarica; jezna |
| Agitator (1885): | se ne veselimo tako poboljšanega grešnika, kakor gori v nebesih. Nemškutar ostane nemškutar, in ta sramoten pečat mu je na veke |
| Ultra! (1867): | drugače. Ljudmila. Na ravnost recite, na ravnost! To sta strašna nemškutarja, stara lopárja! Moj brat, sicer jako dober človek, vam službe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de sim Krajnc ! Ako pa on misli, de jez z nemškutarji ali madžaroni deržím , pokaže še le pràv svojo bedakost: Kaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | slovensko razume) vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako dolga kita gerdiga nemškutarstva še visi tukaj, kjer je celó življenje v nevarnosti! ! — Mislimo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | le malo ostane cesti in modro-zeleni reki Zilici ravnega prostora. Nemudoma sem se podal naprej , ker sem svinčne topivnice nazaj gredé |
| Maria Stuart (1861): | dala ta ukaz ti v mojo roko, Da spolni se nemudoma po čerki? Elizabeta. To bode, mora umnost vaša vam — Davison |
| Ferdinand (1884): | milosti naklonjeni! « Alfonz je šel s Ferdinandom in njegovo obiteljo nemudoma na Šlezko, da vidi oni grad. Našel je lepšega, nego |
| Gozdovnik (1898): | dosti svetlo, da je mogel kopitne utise spoznavati raz konja. Nemudoma je hodil za njimi, dasi tudi v počasnejšem koraku, ker |
| Genovefa (1841): | je miſlil, de bode grôf rasgrajal in ſe grosíl. To nenadjana miloſt mu je ſerze prebôdla. Glaſno je sajokal in rekel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | koči, imel je 300 tolarjev v skrinji shranjenih. Po noči nenadjano postane velik pogòr ; pogorela je hiša in shranjeni tolarčki so |
| Blagomir puščavnik (1853): | smertnotežavne omotice. Sulica me je bila na levem opersji obdersnila; nenadljiv strah me je bolj omotil bil, kakor pa bolest rane |
| Občno vzgojeslovje (1887): | stanje se provzroči na več načinov, bodisi da krepki, novi, nenadni in nepričakovani občuti siloma vstopijo v zavest, bodisi da pride |
| Gozdovnik (1898): | že v jedni minuti se ji vidi, da jo preveva nenadni strah. Razločno je bilo opaziti, da je pod temno kožo |
| Gozdovnik (1898): | in zaprtosti malobesednega moža. Sokoljeoko je mislil, kako hitro in nenadno je našel Mešanika in Rdečoročnika in kako se bo že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | po kavarnah pridno biljard igral. Nekega dne pretekli teden prideta nenadoma dva civilna policijska stražnika v deželno-od- |
| Ferdinand (1884): | nevesta je ležala na mrtvaškem odru. Huda mrzlica jej je nenadoma pretrgala nit upapolnega življenja. Še jedenkrat hoče videti truplo svoje |
| Ferdinand (1884): | kinč šole. Preden pa so tri leta Pretekle, zadel je nenadoma Bernarda mrtvoud. Ni zamogel več govoriti. Okoli stoječi so zapazili |
| Gozdovnik (1898): | To je posebno, nenadno snitje, kaj ne, vaše gospodstvo? « »Prav nenadoma. Prav dobro ste ga izpraševali. Uverjen sem, da niti besedice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | oprav izvolil; to službo je začasno opravljal knezov stric Azika Nenadovič, ki je sedaj ministerstvo dnarstva prevzel. — Iz Madrida segajo novice |
| Revček Andrejček (1891): | živ dan še kako srno najdem, pustil jo bom ondi nenajdeno, kjer jo bom našel. (S srno jezen zadaj proč. ) Tristo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | saj perjaſnive. Buh krona to notrejno dobruto, kjer odſvunej premornoſte nanajde. Narezi nobedn: jeſt nezh nimam: Lubeſn se is arſhata nadejly |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on ſuhe kraje obhodi, inn iſhe pokoj: kader pak pokoja nanajde, tok on prave: jeſt ſe ozhem ſupet nasajverniti v' mojo |
| Sacrum promptuarium (1695): | naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra, glihi vishi vmej 50. poſly kumaj bo en |
| Biblia (1584): | pride, taku on prehodi ſuha mejſta, yſzhe pokoja, inu ga nenajde. Tedaj on pravi: Ieſt ſe hozhem supet vèrniti v'mojo |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi veidil kaj s' enu Svetu shivejne peleio, ter drugiga nenajde, ampak de s' mosham myrnu shive. Vidite ò Sakonski Koku |
| Sacrum promptuarium (1695): | tvoja shena pres tadla bila, dokler na semli takorshne ſe nenajde? Bodi kakor Socrates, ter sanashai tvoje shene tadlam, inu letu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſhenkal fazonetela sakaj vejm de ſe v' tej Boſhj Veſhi nenaideio, dokler pravi S. Paulus, de ſe umerle. Nam quæ in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | temu vzemi eno unčo moke, eno unčo cukra, eno unčo nenamočenih debelo zrezanih mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka |
| Valenštajn (1866): | Prokletstvo bila je njegova plača, Odmeščevalo gnjusom ljudstvo je Zlonosno, nenaravno hudobijo. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | je povedal, se mi je zdelo tako neverjetno, tako nemogoče, nenaravno, da sem jel dvomiti, ali imam pred sabo nesrečneža ali |
| Gozdovnik (1898): | svoji rani vzdignil brez tuje pomoči. Oko mu je bilo nenaravno razširjeno, lice njegovo bledo celo pod črtami njegove namazbe in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | buegi Abraham † per buegi Isak † per buegi Jakob † da tabe nanam pokoja doklier se naperkashesh natam kraji. Ta trezhji Zbong al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na pernasata karjas pegeram 31000 Rairish dora svata jas vam nanam obena pokoja al pozhitka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | ljudje s kmetov. In res je imelo gledišče tisti večer nenavaden značaj; ali nedostojnega ni bilo čisto nič. Šteli so poslušalcev |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | hotel. Bilo je razvidno, da, če se stvar na kak nenavaden prigodjaj ne pojasni, bode Tone brezdvomno v dosmertno ječo ali |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | s culico na rami brez vsega druzega imetja. A pridnost, nenavadna varčnost, skoposti podobna, ugodni časi in pa sreča mila — vse |
| Prvi sneg (1886): | ali v velikih mestih in zlasti med vseučiliškimi dijaki ni nenavadna. Mlada leta, isto izobraženje, isti poklic ter isto mišljenje večkrat |
| Postillion d'amour (1887): | tukaj navadni gostje. Mlajše inostrane umetnike ni vabila sem le nenavadna zanimivost te začrnele, ne ravno prečedne sobane, ampak tudi prava |
| Luka Vrbec (1890): | njegovo čudno opravo, ki je bila za naše kraje kaj nenavadna. Bil je ogrnen v dolgo, črno haljo, na glavi je |
| Slučaji usode (1897): | velike, modre in globoke, v katerih je bila poznati zamišljenost, nenavadna njegovim letom, in ki je dajala neki plemenit, nežni izraz |
| Kotanjska elita (1898): | se je v branje, a pri tem ga je premagala nenavadna utrujenost in zaspanost, in oči so mu lezle skupaj. Skoro |
| Gojko Knafeljc (1899): | časa nepremično na pokojnico, a hipoma ga je sklonila neka nenavadna moč. Njegova glava se je za hipec približala ustnicam pokojničinim |
| Gojko Knafeljc (1899): | lilo blago Anino oko. Ali blazine so bile suhe, le nenavadna vročina, ki mu je silila iz glave, je puhtela iz |
| Vinjete (1899): | v mokri luči, in po obrazu se mu je razlila nenavadna nežnost. »Ti mala Ninica! « Njegova nerodna, tresoča roka je božala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | temuč de je h temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda, kteri pri takim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | „Čudno, čudno — pa veste kaj, še tudi marsikaj druzega nenavadnega od vas govore ljudje. ” „Kaj tacega? ” „Da imate veliko ljudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | primerimo čverstim postavam, nenavadni pridnosti, krasni lepòti in bistrimu duhu naših junaških mladenčev ino |
| Gozdovnik (1898): | človek,« tolmači Arečiza, »toda človek v grozni razburjenosti, v prav nenavadni zamaknjenosti. Odjeki branijo, da ne razpoznamo, kje da je. « »Vsekako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | moči v natori, tako n. pr., da zadobi človekova duša nenavadnih moči, če duhovni truplo v vodi kopljejo in da je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | lekár celó smešno izgovarjati: „to je dosihdôb v slovenskim jeziku nenavadno bilo, ino je meni gladko neznano”! ! — Še tedaj tukaj gospoduje |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je vojvoda pogovor ravno na svojo Hirlando obernil s sicer nenavadno resnobnim glasam: Naj vprašam kogar hočem, vedno se sliši: Vojvodnja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pa kmalo po več druzih krajih hrup povzdignul. Ali letošnje nenavadno mokro vreme je lahko tù in tam tersje in grozdje |
| Stric Tomaž (1853): | in nepokornosti, bodisi pa zato, ker ga je nekaj dni nenavadno veselega čutil, in ga celo sumil, kakor da bi bil |
| Ferdinand (1884): | ter lepo prosijo, naj jim zapoje kako lepo pesen. Pa nenavadno osorno jim odgovori, da ga ni volja peti, ter jih |
| Gozdovnik (1898): | mišičastih telesnih oblik, nosil odlično serapo, golenice od bagra, mokasine nenavadno umetnega dela. Glava mu je bila pokrita z nekakim turbanom |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v češkim ali poljskim jeziku pridevalo, da bi jih tudi nenemci na Šleskim razumeli, bi imel le nemški jezik veljavnost pervotniga |
| Botanika (1875): | spet svojo prejšnjo rodovitnost, če se dalj ali manj časa neobdelane same sebi prepuščajo. To ravnanje, ki se imenuje praho puščati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velik dobizhek obetajo. Koliko nizh vredniga germovja, koliko prasnih in neobdelanih krajev ! Zhe bi ſe ondi murve poſadíle, — koliko dobizhka bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | razdeljenih in v lepo polje premenjenih, veliko njiv iz prej neobdelovanih prostorov narejenih, ampak tudi v več krajih se je začel |
| Gozdovnik (1898): | jima posrečilo. Ne smemo človeške krvi prelivati nikdar, ako ni neobhodne potrebe. « |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | otroke, ki te tréh zlatih darov iskreno prosimo, kér jih neobhodno potrebujemo. Pervi zlati dar: daj! da nam na nebu svetlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | darov te, o Bog iskreno prosimo, kér jih mi Slovenci neobhodno potrebujemo. Tri sončica naj nam sijejo in nas lépo ogrevajo |
| Botanika (1875): | učenjaki popisali rastline po kterejkoli omenjenih -rastlinskih sostav, je botanikarju neobhodno potrebna, če hoče kakovo vtrgano rastlino razrezati, določiti in ime |
| Zoologija (1875): | dosti apnastega zobanja. Takisto iščejo ljudje in živali nevedoma njim neobhodno potrebno kuhinjsko sol. Ne samo, da vsaka pitna voda ima |
| Biblia (1584): | jéſti, inu jeſt nyh nezhem teſhzhih od ſebe puſtiti, de neobnemogo na poti. Natu ſo k'njemu djali njegovi Iogri: Kej |
| Genovefa (1841): | Suzhi té orôshja sa Bogá in sa domazhijo — v pomozh neorôshnjene nedolshnoſti in v ſtrah prevsétnih hudôbneshev! ” je djála in bléda |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sebi vezhe krivizo, koker unemu, katirega dar, inu dobru dellu naobrajta, ſakaj on se svoje zhaſty ſerbega, inu taiſo pod nogame |
| Kratkozhasne uganke (1788): | vonder kus tebi! svojo mozh pokaſhem. En drug mene veliku naobrajta, ke navę, kajſene velike dęla jeſt delam. Mejſtu, inu use |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on hotel neſti: on ga je hotel neſti is dveh neobteſsanih brunov sdęlaniga, kakorſhni ſo v' timiſtim hrupi rabelnam v' roke |
| Robinson mlajši (1849): | se jima jujni ostrov ni drugáče prikázal, nego kakor bi neočitno černo znamenjce, ktero se naj zadi kakor v nebezi vznaša |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobru premislite Livio Ceſsarizo, ter neposhilajte shpegat sa vaſhem mosham, neodgovariate niemu, kadar on pravi, ja, vy nerezite ne, de vam |
| Zoologija (1875): | človeku ne bi vladal neki poseben viši duh — potem bi neodgovorni slučaj vladal nad vsem živečim in vsa dušna stran našega |
| Gozdovnik (1898): | oster nož. Don Estevan je tudi pobral svojo angležko puško, neodločen, na kterega bi pomeril, na Fabija ali Spača. Kanadčan ga |
| Zoologija (1875): | organih, ne da bi mi o tem kaj vedeli, popolnoma neodvisno od naše volje. Mi dihamo, prebavljamo hrano, kri roji po |
| Zoologija (1875): | premikati svoje posamezne ude, in sicer po svojem lastnem nagonu, neodvisno od vnanjih in slučajnih vplivov, kakoršni tudi pri nekterih rastlinah |
| Divica Orleanska (1848): | Lahir. Prej ko posluša te, in predi vsim Postavi ta neógibljiv pogoj, De izročiš mu Düšatela, ki Morivca ga očetoviga kliče |
| Botanika (1875): | mehanično obdelovanje njivskih tlá, namreč kopanje, oranje, brananje, valjanje itd. neogibno potrebno. S tem se ne naredi prst še bolj pripravna |
| Botanika (1875): | in vrbova, 40 do 50 postotkov. Pričujočnost vode je tedaj neogibno potrebna za razvitev rastlin; ali rastlina vendar mnogo več vode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prihranit — te ſhume dobrotniga ſtvarnika, ktero nam je ſizer k neograjeni pa vunder povéſtni rabi — ſlehernimu v njegovim poklizu — dal, — Leta |