hobel hoc hochofen Hoče hoćeš hod hodilec hodišče hoditi hodivši hodničen hodnik hof Höfel Hofer hofpostmats‑haupt-zeitungs‑expedition hohen Hohenlohe-langenburški hohle hohlenbar hohllinse hohnjanje hoja Hojčje hojenje hojev hojkin Hokianga hola Holandec Holandija holandski Holandsko Holk holkov hollenstein holmec holzessig holzgas holzgeist holzstein homatija homeopatija homiletischen hominem hominibus hominis homme homo homologe honigstein honora honorabile honorat honorem honorifica honorum honski hop Hoppe hopsa hopsasa Horacin Horazin Horeb horizontalen Horjul hornblendegranit hornstein hornstoff Hortenzija hosta hostija hostnikar hostnikarjev hot hoteč hotenje hoteti hoteti_hoteti hoteti_li hotevši Hotimir hov hovi hozana hraber hrabriti hrabro hrabrost Hradecki hram hramec hrana hranilnica hranilo hranitba hranitev hraniti hranivo hranjen hrapav hrast hrasta hrastič hrastje hrastov hrbet hrbtanec hrbten hrbtenjača hrbtenjačen hrček hrčica hren Hren hrepeneč hrepenenje hrepeneti hrib Hribar hribec hribje hribov hribovec hribovje hripav hrom hromec hrošč hruliti hrum hrup hrupno hrust hrustančast hrustančev hrustančevina hrustanec hrušica Hrušica hruška hruškov Hrvaška hrvaški Hrvaško hrvaško-slavonski Hrvat hrvatskoj hu Hubert hubist hud hudič hudičev Hudna hudnik hudo hudoba hudobec hudoben hudobija hudobnež hudobnica hudobnik hudobno hudobnost hudodelec hudodelka hudodelnik hudodelstvo hudojezičnik hudouren hudovati Hudovernik Hueber huit huj hujšati hukati humboldit Humboldt humus Hun hunc hunski hup hura hura_klic husasa huš Huttenberg Huygens hvala
| Robinson mlajši (1849): | pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci |
| Sacrum promptuarium (1695): | fundamentum, ſi uxor viro per omnia conſentiens ſit; nam ubi hoc fit , nihil triſte contingere poteſt. Quo pacto cum caput corpori |
| Sacrum promptuarium (1695): | shkode teh drugih vuzhiteſe vaſhe ſtarishi bugat. Ex alienis calamitatibus hoc commodi capiendum est, ut rebus noſtris recte proſpiciamus. S. Damaſcenus |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj je vasha dolshnost. Filij obedite parentibus veſtris in Domino, hoc enim juſtum eſt. Sizer nebote nihdar ſrezhe imeli, kakor ti |
| Kemija (1869): | Hidrat kalijev, Kalihydrat, 404. Hirschhorngeist, 510. Hlap, Dunst. Hlapen, fluchtig. Hochofen, plavež. Hollenstein, hudičev ali peklenski kamen, 437. Holzessig, lesni ocet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in ga prosila, naj jo prek pelja, ker ima v Hočah pri kristjanih nekaj opraviti. „Zadnjo nedeljo bil sem jez s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | arbeiten); „wenn du arbeiten wirst, so wird” . . . pa ne: ako hoćeš ali ćeš, ampak: ako budeš raditi (si laboraveris; str. 92 |
| Fabule ino pesmi (1836): | poti hodi. Gdé poshelenje kashe pot. Tam malogda je gviſhen hod: Tvoj pot naj bo pri luzhi: Kaj pamet pravi, gúzhi |
| Življenja srečen pot (1837): | ima obljubo ſedájniga shivlenja, ino prihodniga. “ Tim. 4, 8. „Brumnoſti hod je med vſemi nar lepſhi pot. “ ˛Sv. Gregor. 5. ˛Sv. |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | se lesketale na vejicah vertnega drevja. Preden se je slišal hod človeške noge v ti puščavi, gledal sem jaz na brezštevilne |
| Gozdovnik (1898): | je hotel pri ognju izpoznati. Po pičli angleški milji takega hodà iznenaden konja ustavi, skoči na tla, ter še enkrat preiskuje |
| Gozdovnik (1898): | Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo umrl? « »Blizu ne. Dva dni hodá, od todi sem bil poklican k materi sledonajdnika Tiburcija Areljana |
| Zoologija (1875): | Pevci; Oscines. Pevci so majhni ptiči imajoči kratek kljun, krake hodilce in v grlu poseben pevski stroj. Med njimi se nahajajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | dvoru (predcerkvišči), katerega na vse štiri znotranje strani obdajajo odprta hodišča, opasana od spredaj z na gosto postavljenim kamnitim stebrovjem, ki |
| Ferdinand (1884): | darilo. Ogibal se je družbe ter hodil po samotnih, senčnatih hodiščih po vrtu semtrtje sè sklenjenima rokama na hrbtu. Otroci ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | kamnitim stebrovjem, ki služi za podslombo strešicam, katera pokrivajo ta hodišča (Säulenhallen). V sredi dvora vgledali smo z zalimi cvetličnimi venci |
| Fabule ino pesmi (1836): | shêla S’ njim sazhne en nevaren shód. O sapelávne, shele hod, Po kel’ko vajnkih toti pela! — »»Pa, zhi bi vil |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | po taiſti peshpoti hoditi, po katiri se v' peklenske breſn hode. Kjer leta lubeſn gospodare, tamkej meſſu, ta tyran te tugente |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se goriderſhalla. 2. Katirè molle, ta is Bogam govory, inu hode is njim perjaſnu okroh. Katire pak premishluje, s'tem Buh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | oblezhen pred njim une, katire v'shkarlatu oblezhen pred njim hode bres gnade. Daj ahtengo moj Syn! ter gledej uſſellej skerbnu |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu de nemore ſam ga vun ſdrejti, satorai taku krulau hodi. Perſtopi vuok, ter pravi, pokashi meni tvoio nogo, ter bom |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu viſhej tvoj jeſek: lubeſn, inu boſhje strah tvoje beſſede. Hodi ſa mano. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa svojega tovarsha gorinauſemi, katire po poti tega Gospuda nahode. Hodi ſa mano. IX. POSTAVA. Dobra manenga je teh del narbulshe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vręjdèn. 38. Inu Katęri ne vsame ſvój krish, inu ne hódi sa mano, tá ny mene vręjdèn. 39. Katęri ſvoje shivlenje |
| Divica Orleanska (1848): | ženska kriti mora. Kraljica tudi Izabó, sim čula, V orožju hodi po sovražnim stanu, In deklica, ovčarja hči priprosta, Vojskuje se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in pot popravili; ulice so take, da prazna živina težko hodi, — kako pa po takem blatu sirota voziti more, ti je |
| Pripovedke za mladino (1887): | bratu Benjaminu ter mu pomaga pri opravilih. Drugih enajst pa hodi v gojzd, išče divjačino, srne, zajce, ptice in golobiče, da |
| Gozdovnik (1898): | bi skočil na trdno. Ta hip pa zgrabi Baraha nož. »Hodi dolu, ti lopov! « S čvrstim potegljajem je prerezal oba lasova |
| Gozdovnik (1898): | uzamejo blago? « »Santa Madonna, to mi nikakor na misel ne hodi! Če pridejo, pobegnem, pa… Komanč pretrga besedo boječniku s zapovednim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo ſlabo sidani; s nepokrito luzhjo in s gorézhimi terſkami hodijo v ſhtalé, ſhupe, pod ſtreho in na dvoriſha; goſpodine ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kér jih nihzhe ne obreshe. Otrozi tukaj drobne jagode sobat hodijo. Per ſ. Luzii pod Goro ſo bili vinogradi, kakor urbar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdej kaj nečedne, kér ženske posebno pozimi v nje prat hodijo, in jih nihče ne snaži. Vender, kér od vélike ceste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jih nosijo le tisti, ki v krajno (militaro) po tergovino hodijo. To ljudstvo je lepe terdne, bolj srednje ko velike postave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | biti, da le enmalo poznamo to novo vredbo. Vsi, ki hodijo na borso, so po novi postavi vredjeni v dve versti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vzrok je nesnažnost. Kedar konji v globokem blatu čez dan hodijo, ki na nogah obsedi, in kedar se jim zvečer v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na čisti zrak pridejo; redko napada tiste, ki na pašo hodijo, ki pozimi snažen in zračen svinjak imajo, in večkrat na |
| Zoologija (1875): | valje iščejo sami in jedó vse, kar se dá užiti; hodijo korakoma, letajo neradi ter živé večidel na zemlji ali v |
| Zoologija (1875): | jih goliče ali kilavce; pozneje se hranijo z enotero hrano, hodijo skakljaje, letajo pa hitro in lehko ter so zato večidel |
| Biblia (1584): | supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' bushtvu veliku padeio, de ony, inu nyh shene reſtargani hodio, inu petlaio, kadar bi bily po nyh ſtanu dellali, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe mnóshize sazhudile, kęr ſe vidile, de mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi vidio: inu ſo zhaſtili Israelſkiga Bogá. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Joannesu, kar ſliſhita, inu vidita. 5. Ti ſlęjpi vidio, krulovi hódio, góbavi ſo ozhiſheni, gluhi ſliſhio, ti mèrtvi gori vſtajajo, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtudent na jeſen domu v Sevſhko dolino na Gorenſkim (Oberkrain) hodil, ſim ſkerbno opraſhoval zhaſ, kdaj bojo zhbele tergali, ſe grosno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sim bil v mescu , in de sim v njem okoli hodil. Na tem popotvanji pridem k nekimu visokimn gradu, pred kterim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | domá obléke in živeža pošteno prislužiti, kaj tak se bo hodil za vas na Dunaj poganjati? — Če si sicer volite kakiga |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ga niste vi zmano vred vjeli. Ta božji sin je hodil po svetu v telesu in podobi revnega človeka, da bi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Svojo milostjo, de bom odslej vedno po poti Tvoje postave hodil in nikoli v greh zašel. Križani Jezus, Smili Se mene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po tej cesti, moral se izuti in je rajše bos hodil, s čevlji v rokah, po mrazu in ledu, kakor pa |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | le smiram toliko vezhi bile, kolikor dalje je s grofinjo hodil. |
| Gozdovnik (1898): | snidejo s Sokolovimočesom na Bivolotoku. Najpredniši vojak je motril in hodil svoj pot s toliko prepričanostjo in točnostjo, kakor bi se |
| Gozdovnik (1898): | da je mogel kopitne utise spoznavati raz konja. Nemudoma je hodil za njimi, dasi tudi v počasnejšem koraku, ker jih je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | takei Judesh, debi on sa trideſſet ſreberniku Synu Boshjiga predau. Hodiu je v' ta vert Syn Boshji, debi on ta zhloveshki |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je pa v'ta vert Judesh, debi Synu Boshjiga isdau. Hodiu je v'ta vert naſh Isvelizher, debi nas per shiuleinu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | naram sviete is svojo parshono bonov noi mad Apoſtelni ukrog hodov: noi ishniemi se pogovarjov: je on svoimu ta lubeishemu jogru |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bo: inv kader bo te hvdobni sovrashenk sanjo hodov oh nikar nio nasapvſti oh pralvbesnivi Kriſtvs Jesvs Amen. Ozha |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Koker ozheſh. Matizh. Oblubi mi , de ne boſh doli hodila. Nęshka. Is ſerza rada! — Meni je veliku loshiſhi, de ſe |
| Genovefa (1841): | lép hlév sidati. Proſto je po dvoru in po gradu hodila. Vezhkrat po dnévu je po ſtopnjizah do Genovefine ſôbe priſhla |
| Genovefa (1841): | v najſtraſhnêji kraj puſhave, kjér ſhe nikoli ni zhlovéſhka nôga hodila, in tam je od ſlaboſti omedléla in pod hvojevo drevo |
| Genovefa (1841): | roki je sjutrej in v vezhérnim mraku nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe jedi in marlikakſhniga shlahtniga ſadjà, ki ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jima daj še dolgo dolgo zdravje in srečo, koderkoli bosta hodila! — Ravno takó so nas tudi Njih cesarska visokost, svitli Nadvojvoda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de se večkrat sliši : Ta in uni sta v šolo hodila, pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mi jih je plačati. In mar misliš, da bom zastonj hodila ob polnoči ven med grobe, da si naberem potrebnih zelišč |
| Zeleni listi (1896): | Ljuboslavina mati večkrat. »O ti dobri otroci! « Ljuboslava pa je hodila okoli mize, vzela zdaj ta zdaj oni dar v roke |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | klenene. 9. Noge so v’navarne kraje * v’pregreshne perloſhnoſte * hodile, ’nu odpell’valle * druge od te brumnoſte. * Sodba bo, de |
| Življenja srečen pot (1837): | Jeronim ſtoril. Kedar ſo mu nekdajne dobre volje na miſel hodile, je premiſhloval ſhtiri poſledne rezhí, poſebno ſtraſhno ſodbo boshjo, kakor |
| Slate jabelka (1844): | Bogu prijetin bil, ſo povſod teshave in sopernoſti sa njim hodile; ſako de vzhaſi, kadar njega v’ kakim kraji ni bilo |
| Slate jabelka (1844): | ſvetiga Pavla na sid sapiſati, kjer ſo nune smiram mem hodile. Ljubesin je poterpeshljiva, je dobrotljiva; ljubesin ni nevoſhljiva, ne ravná |
| Biblia (1584): | ſo vidili, de ſo Mutci govurili, Krulauci sdravi poſtajali, Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo zhaſtili Israelſkiga Boga. INu Iesus je |
| Biblia (1584): | vejtra ſem tèr tam maje? Ali kaj ſte vy vunkaj hodili gledati? Ste li hoteli eniga Zhloveka viditi v'mehkim Gvanti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hiše iz Zabreznice k duhovnimu gospodu na Rodne v šolo hodili, in de je ta, perva stopnja k njih sreči bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na glas brane. Na ta zbor bojo tudi drugi ljudjé hodili poslušat. Pošlíte tedaj kakiga možá, ki nemški jezik razume, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zdej vaše pritožbe z gruntnimi gosposkami poravnaval? Kam ste se hodili pritoževati če ste mislili, de se vam krivica godí? Ali |
| Oče naš (1854): | viditi brez rok, z zavezanimi glavami; drugi so ob bergljah hodili. To so bile pač žalostne znaminja vojske! „Marieta,“ je zašeptala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | materi rajna teta, ktera so vsako zimo na Ogersko prest hodili. „Tu jo imaš” — so materi djali — „da boš imela kam |
| Fizika (1869): | tega, da pokažemo pot, kterega se mislimo držati, ko bomo hodili skoz njo. Povedali smo že poprej, da se priroda razodéva |
| Gozdovnik (1898): | V pravcu, v kterem so hodili ti ljudje, videlo je na nebu se zibajočega orla oko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še zdej stojí in kamor je ljudstvo na božjo pot hodilo. Ta cerkev je bila v leti 1211 sv. Francišku podarena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mílo, S táboj on na vekomaj ! Varno bi svoj pót hodílo, Vedno bi ti srečno bilo, — Našlo bi na zemlji ràj |
| Robinson mlajši (1849): | sebe ima! Od sih dob mu ni več na misel hodilo, da je v samoti, ino pak ta radost mu je |
| Zlata Vas (1850): | ljudém odgovárjal. Ker jih je pa vedno več k njemu hodilo in so ga vedno bolj s prošnjami nadlegovali, jih je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Koroškim, Štajarskim in Horvaškim ne bo žito veliko bolje kup hodilo, ker je vožnja draga in zavolj izdelovanja železnice po Krasu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | slabe gospodarje. Al temu se bo s tem v okom hodilo, da posojila ne bojo presegale neke meje, čez ktere se |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | storim le to, kar on hoče, jaz sem njegova dekla. Hodim po vse njegove cvetlice in drevesa ter jih presajam v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | peljá? Ta se zgrešiti pač ne da; Po nji vsi hodimo vsak dan. Na nji počivamo vsak dan. Al unstran grôba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | borsna postava (Börseordnung) veljavo zadobila. Za nas sicer, ki ne hodimo v dunajsko dnarno barantišče, kjer se vsaki dan cena obligacij |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | najmlajši med otročiči povprašujem. „Sram te bodi! že v šolo hodiš poldrugo leto'' — zavernejo mati — „pa še ga ne poznaš, kaj |
| Deborah (1883): | same puščaš, in raji z mano po logu in polji hodiš, ter se z mano pogovarjaš in prepevaš. Ne veš tega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | brani rekozh: „Jas potrebujem tvojiga kerſta, pa tí k' meni hodiſh? “ Jesuſ odgovorí: „Naj bo sa sdaj, ker ſe ſpodobi, de |
| Genovefa (1841): | ti svelizhani duh môje Genovefe! ” je glaſno savpil, „sakaj nasaj hódiſh, me môje kervave ſramote toshit? Ali ſo te morde na |
| Gozdovnik (1898): | zadela, pa šla za njim. Nosita mokasine (divjeusenjske črevlje indijanske), hodita pa kakor beli, s prsti na ven, ter imata dobre |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tih malikùvavzov ne sahajajte, inu v' męſta tih Şamaritanarjov ne hodite. 6. Rajſhi pak pojdite h' tim sgublenim ovzam tę hiſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vas, kteri neskerbni z golo lučjo po nadhišjih in poslopjih hodite! Naj pa tudi zašumí ta žalostna pergodba na ušésa vsim |
| Fabule ino pesmi (1836): | mladi! enkrat zhédni bod’te, Naprej no ne ſkos navsrit hod’te. « Ti mladi rekli ſo na tó: »»Pokorſhino mi dushni |
| Fabule ino pesmi (1836): | lubi ozha, véte kaj? Da bogali vaſ bomo raj’, Tak hod’te vi naprej pred nami, Mi gviſhno bomo ſhli sa |
| Sacrum promptuarium (1695): | hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada, inu guantani hodit vy, inu vaſhe shene kakor eni Dohtarij, ſe bote k' |
| Sacrum promptuarium (1695): | neprishla, ali oſsel sa volo velike teshave nej mogal hitru hodit, satoraj ſta bila preposnu pershla, kadar vſe ludje ſe ſò |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede, ter ga podvisa hodit, de bi posnu na ſemein neprishla, ali oſsel sa volo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nesná vſaki s' Goſpodo, inu s' timi Shribarji v' zakèr hodit —- kader bo dober s'tabo, al kader mo boſh kaj |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Tvoi Kriſh na Ramo diati, No sa taboi hodit'. Dei ponishnu shiveti, Smaſni biti vſelei, No vſem dobru sheleti |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | To je k'myrnimu shivlenju pôt. Goſpod! to pôt mé hódit' vuzh'. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | To je k' mirnimu shivlenju pôt: Goſpod! to pôt me hodit' vuzh'. |
| Biblia (1584): | Iesus djal k'ſvoim Iogrom: Aku hozhe gdu sa mano hoditi, ta sataji ſam ſebe, inu vsami ſvoj krish na ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali pa dobro naj ſi jo s maſtjo namáshe: prepovémo hoditi do shivine ali bolne ali mertve, vſim ljudém, ki ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bodo taki za vas potegovali, jim ni tréba na Dunaj hoditi ; taki naj koj domá začno svoj stan zboljševati, in nar |
| Divica Orleanska (1848): | na mestu vi ste zmirej, Za najti vas nam je hoditi v dobrim. |
| Stric Tomaž (1853): | v ustih, potem po životu, veli roke vzdigovati, nekoliko semtertje hoditi, v vsem tako, kakor z živino na somnjih delajo, poskusit |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Za vsako povelje 'Mam židano voljo, Za brambo dežele, Al hoditi v šolo”. Učitelj. Res! takošen kdaj bil Slovenec je cel |
| Čas je zlato (1864): | bojo vaši, pa mi tudi ne bote branili v šolo hoditi. « |
| Ferdinand (1884): | prinese tudi najmanjše dete, ki še ni znalo govoriti in hoditi. Prinese ga; dete se je veselo smejalo staremu, prijaznemu možu |
| Zlatorog (1886): | Lovec trentski dvigne se s kamena. Ni sinoči mogel več hoditi V gosti tmíni in zató si v gozdu Moral ude |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot kasat, po kteri hodivſhi bojo bres velikiga persadjanja s-hajali, ſebi in ſvoji drushini bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hodnik, takó de, kader ſe hozhe prashnje ali ohlanze, ali hodnizhno predivo preſti, ni treba vretena in perutniz premeniti, le verviza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kir ſe loshej puſti pri njih predenju sadremati, in naj hodnik sa plahte in shakle predejo. — Devizhize ſo kolo bolj pomalim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vſiga poduka tudi na tega kmalo predel, ſamó kodéljo ali hodnik mora snati popred po zheſko s grebeni sa predenje pripraviti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sa prashnje, druga malo vezhi sa ohlanze, narvezhi pa sa hodnik, takó de, kader ſe hozhe prashnje ali ohlanze, ali hodnizhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mernik; predivo pražnje po 17 kr., ohlančje po 13 kr., hodnik pa po 9 kr. funt. — Če premerimo letašnjo ceno deželnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſlushi sa vſako prejo : sa prashnje, sa ohlanze in sa hodnik; na perutnizah pa, kjer verviza zhes nje tezhe, ſo narejene |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ki jih Tone še opazil nij, in vstopi v podzemski hodnik, za njim Tone, in Lužar je zadnji sledil. Molčé so |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | se bodeva dogovorila na omenjenem mestu. " "Hočete li skozi podzemski hodnik iti domov? " vpraša Peharček svojega gosta, ko ta vstane in |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | in Lužar je zadnji sledil. Molčé so stopali po temnem hodniku. Tonetu je bilo temno pri sercu, in stoperv ko so |
| Gozdovnik (1898): | preden mu je mogla braniti ter izgine v temi na hodniku ter po dvorišču skozi vrata. Zunaj so se pasli konji |
| Gozdovnik (1898): | pogledom, kakor pomoči iskaje, z enega kota v drugi na hodniku. »Kaj ste videli, don Juan? « »Nekaj strašnega, nekaj groznega, nekaj |
| Fizika (1869): | Verdunsten, 118. Hochdruckmaschine, mašina na veliki pritisek. Hodilo, Gangwerk, 74. Hof der Sonne, kolobar. Hohllinse, vbokla leča. Hohlspiegel, vboklo zrcalo. Horizontal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | 9. uri začenši v Ljubljani na dvorišči gostilnice „zum Baieriscben Hof” na Dunajski cesti blizo kolodvora po očitni dražbi prodajala iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nar boljši podobšini od nar imenitnišiga Dunajskiga mojstra, gosp. Blažeta Höfelna, nalaš za Novice napraviti dali. Nadjamo se, de bomo s |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | je Tirolce kaj žalostilo, bilo je jedino to, da Andrej Hofer ni prišel v Inšpruk, ki je na tako srečni način |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | čedno ponašali, nazaj v njihove zapuščene hiše. Na nesrečo ni Hofer nič o tem zvedel, da je francoski višji poveljnik Baraguay |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | dan tekli so begunci dalje, v Brandach. Tam je imel Hofer posestvo in tu je bil najprej v varnosti. Tudi ostali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oznanilo : „Preis-Tarif der Zeitungen und Journale bei der k. k. Hofpostmats-Haupt-Zeitungs-Expedition in Wien. Für das Solar-Jahr 1846, na pervi strani pod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sein Aufwühlen des Himmels und der Erde muesste in den hohen Bergesthälern (v Kašmiru? ), in welchen wir uns die arischen Inden |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | slovesnost, pri kteri je grenadirski bataljon domačega našega regimenta princ Hohenlohe-Langenburškega Nr. 17, pri kterem je večina Krajncov, blagoslovljeno novo zastavo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Honigstein, medenec, 62. Hornblendegranit, roženčev granit, 70. Hornstein, rogovec; 33. Höhle, špilja. Höhlenbar, jamski medved. Hrapav gl. grapav. Hrbet, Felsrücken. Hrošči |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 62. Hornblendegranit, roženčev granit, 70. Hornstein, rogovec; 33. Höhle, špilja. Höhlenbar, jamski medved. Hrapav gl. grapav. Hrbet, Felsrücken. Hrošči, Kerfthiere. Humboldit |
| Fizika (1869): | na veliki pritisek. Hodilo, Gangwerk, 74. Hof der Sonne, kolobar. Hohllinse, vbokla leča. Hohlspiegel, vboklo zrcalo. Horizontal, razit, vodoraven, 24. Hornhaspel |
| Fizika (1869): | priočnica, Ocularlinse, 142. Leča razmetnica, Zerstreungslinse, 140. Leča vbokla (vdrta), Hohllinse, 140. Leča zbiralka, Sammellinse, 138. Leča zbokla, convexe Linse, 138. |
| Pozhétki gramatike (1811): | pred dvojnim m ino n, kakor homme, couronne; ker njih hohnjanje je tako kratko, de ne sdalsha slog. Sa to gredo |
| Pozhétki gramatike (1811): | kasheal en ſam glaſnik pred m in n, in to hohnjanje imenújemo ſredno ali Polovizhno, kakor v' beſediturban, turſhka kapa, prudent |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ v' svelizhanje. 7. Jesuſ v' tempeljnu Bogu darovan. Perva hoja Marije, ko je po rojſtvu ſvojiga ſina is doma ſhla |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sheljel. Ravno kakor pot po nevarni hoſti je tudi naſha hoja ſkos to shivlenje. Tudi v' tem naſ mnogotero poshelenje ſlepi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nozhi ſe po hoſti klati, dokler sadnizh od ſtrahu ino hoje veſ truden pod neko germovje slese ino sadremlje. Ni lehko |
| Genovefa (1841): | moram s tabo hoditi, je vunder le neſkônzhno ſlajſhi, od hôje s ljudmí! ako ſmo ravno daljezh od ljudí, ſi vunder |
| Genovefa (1841): | gradu sbrali in veſ grad je ſhumel od osrôshja, od hoje oklénjenih mosh in od svonzhanja ojſtróg, Grôſinja je iméla zélo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se bojo: da ni res, da bi naši kmetje brez hoje za steljo shajati ne mogli. Kmetijske skušnje. (Da se senó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in treba bi ne bilo, gojzdam brez konca in kraja hoje ropati in jih na to vižo pokončati. Pod potrebno steljo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | u. Ind. Kärntens. ) Ali zares nasi kmetovavci ne morejo brez hoje za nasteljo izhajati? Spisal nadgojzdnar Megušer. (Konec. ) Ako bi se |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | bi le Lenart ne bil takó spéhan, in od prenagle hoje skorej bolan, berž bi tékel. Martin“ pravi nékimu mladimu hlapcu |
| Blagomir puščavnik (1853): | in potem še le k pokoju iti. Truden sim od hoje, vi pa kakor se na vaših očeh bere, od jokanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pikajo, brez de bi se dosti branili. Če jih k hoji persiliš, vzdigujejo noge kviško, kakor de bi po vodi gazili |
| Gozdovnik (1898): | za svojima prijateljima prilomasti tudi Rdoles v velikanskih korakih, v hoji nabijajoč puško. Ko je bil puško nabasal, je obstal, nepremakljiv |
| Valenštajn (1866): | Ak-li še vojvoda budi? Da čula Sem glase tu i hojo, zdelo se Mi je. Poslušat hočem k vratom iti. Čuj |
| Genovefa (1841): | ſtja, je vunder le Bóg smíraj selênim hvojam vſe puſtil, de imájo sverine gôjsda pod njimi prebivaliſhe. Bodézhe |
| Genovefa (1841): | od lakote in ſmerti. Genovefa je dolgo v omedlévizi pod hvôjami leshala. Zhes dolgo ſe je sbrihtala in vidila, de je |
| Roza Jelodvorska (1855): | Nič ne dé. Ravno sim večerjo perpravil, in kakor vidite: hoje, smreke in drugo lesovje so moja družba. Pojte! usedite se |
| Genovefa (1841): | na nebó,” je rekla: „Ali vidita gôri luno! Glejta, sa hvoje ſe ſkriva, kakor de bi najniga naménjenja ne môgla glédati |
| Genovefa (1841): | ſnégam pobeljena, sdaj je pa tako lépo selêna, de ſo hvoje mémo nje le zherne. In germovje in drevéſa, ki ſo |
| Genovefa (1841): | tudi is votlíne ha ſterme ſkale in zherne ſhe ſnéshene hvoje poglédal, ſo ſe mu vnovizh ſolsé vlile. „O Genoveſa! ” je |
| Genovefa (1841): | divja in ſtraſhna poglédati, nikjér nizh ko gôle ſkale, zherne hvóje, ternje in brinje. Jutrajni srák je bil ſilno mersel in |
| Genovefa (1841): | njeni ſin shé tako dolgo vshivala. Grôf je kônja k hvoji privésal in svér po ſnégu ſledivſhi pride v votlíno. Va-njo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dní sim čul, kako gosp. P. K., bistri kmetovavec v Hojčji poleg Maribora, že več let svojo répo bolh varuje: on |
| Ta male katechismus (1768): | nebu? Nam perneſſe naprej to skrivnust tega slavnega na nebu hojenja Kristusovega, katire je po dapernesenemu dellu nashega odreshenja s' tega |
| Genovefa (1841): | votlíni in mali dolinizi vidilo, od ſolnza do kremenzhka, od hvojeviga drevéſa do mahú imenovati uzhila, in kmalo ſe je môgla |
| Genovefa (1841): | nôga hodila, in tam je od ſlaboſti omedléla in pod hvojevo drevo padla. Moshá ſta jo puſtila leshati, in gréſta ſvôjo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſodvizi, v' kateri je vode imela, kòpala. Martinek mlado seleno hojkino drevze is goſhe prineſe, ino ga v' hiſhni kotez poſtavi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Kam sedaj? “ je vprašal Mak Merzon. — „V naselbino ob izlivu Hokianga“, reče Patricij. — Toda kakor v odgovor se je zasvetilo v |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pred Maori prav v bližino misijonske postaje Papakana ob izlivu Hokianga. Sklenil je, da vendar obišče očeta Servanta pred svojo vrnitvijo |
| Gozdovnik (1898): | navidezno brezčutnost. Stotnik se zdaj obrne, pa zagleda dremajočega pobrežnika. »Hola, Pepo! kaj spiš! pa tukaj ?« Pobrežni stražnik globoko vzdihne, počasi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | toliko smetane kakor švajcarskih, mircodolinskih in tiroljskih. Zato pa narejajo Holandci veliko imenitnega sira. — S vaj carske goveda pa se bolj |
| Zoologija (1875): | kljunorožci (Buceros) v vroči vzhodni Indiji in Afriki. V Novi Holandiji prebiva lirorepec (Menura superba) podoben kokoši, a v repu ima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | si pridobi obilo mesa. Kar pa se tiče molže, so holandske krave še bolje memo angležkih; vimena imajo sila velike. Al |
| Fizika (1869): | je potrebno natančnost v teku ur dosegel še le slavni holandski fizikar Huygens (1657), ki je prvi izpeljal misel, rabiti nihalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za korún (krompir) ; skorej ravno tako je po Belgijanski in Olandežki deželi bilo. Na Francozkim so z letino zadovoljni, le semtertje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še bolje memo angležkih; vimena imajo sila velike. Al mleko holandskih krav ima to napako, da nima toliko smetane kakor švajcarskih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 40,000 gold. brošča potrebujem, kteriga iz mnogih krajev, iz Franeozkiga, Holanškiga, in iz Slezkiga dobívam. Ne vém ravno, koliko vse fabrike |
| Valenštajn (1866): | spominjáli, Ko mine sto i druzih sto lét, Še zmérom Holka i njegovih čét. Stražnji glavár. Poglej ga! Vedno le dir |
| Valenštajn (1866): | sovražno polje zelêno, Skoz mlado setev, skoz pšenico rumêno — Za Holkov lovski rog vsi znajo povsód! — V trenótii naglem hitimo tod |
| Kemija (1869): | Kalihydrat, 404. Hirschhorngeist, 510. Hlap, Dunst. Hlapen, fluchtig. Hochofen, plavež. Hollenstein, hudičev ali peklenski kamen, 437. Holzessig, lesni ocet, 510. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pelje cesta, obsenčena od košatih bukev, nekoliko navkreber. Na verhu homca stoji harmica (šranga). Pri nji se nam Rabeljska dolina popolnoma |
| Kemija (1869): | Hlapen, fluchtig. Hochofen, plavež. Hollenstein, hudičev ali peklenski kamen, 437. Holzessig, lesni ocet, 510. |
| Kemija (1869): | Holzgas, plin iz drv, 394. Holzgeist, lesna žestina, 474. Hornstoff, rogovina |
| Kemija (1869): | Holzgas, plin iz drv, 394. Holzgeist, lesna žestina, 474. Hornstoff, rogovina, 492. Humus, črnica, prst, 505. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Hiperstenov kamen, Hypersthenfels, 72. Hippuritenkalk, hippuritni apnenec, 128. Hladiven, kühlend. Holzstein, leseni kamen, 33. Honigstein, medenec, 62. Hornblendegranit, roženčev granit, 70. |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | žítiši in z rodovitnim drevjem obdán, je ločen od svétovnih homatíj s svojimi v miri in tihôti živel. Njegove podložnike, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naukov. Meni ne gre soditi, po kteri zdravilski postavi, po homeopatii ali alopatii naj bi zdravniki nauke dajali; le to vém |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | der vorgetragenen Lehren belebt. — Dieß ſey genug zur Rechtferigung der homiletiſchen Form obgedachter Kanzelvorträge. Damit in dem ganzen Vortrage die nothwendige |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | heiligen Frucht zu bringen. In dieſer Form Können die gedachten homiletiſchen Predigten nicht nur als Frühlehren gebraucht, ſondern auch als Spätpredigten |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | des Predigers ſowohl als der Zuhörer geholfen werde, ſind die homiletiſchen Predigten nach folgendem Plane bearbeitet: Obenan iſt, nach Angabe des |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | des betreffenden Sonnund Feyertages die Hauptlehre (das Thema) der nachſtehenden homiletiſchen Predigt angegeben, welche zu begründen der ganze Vortrag abzielet. Darauf |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koker govory S.Joan. 1. Erat lux vera, qu illuminat omnem hominem venientem in hunc mundum. On je biu ta prava luzh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezhniga pogubleina priti. Ille autem cæpit anathametizare, & jurare: quia neſcio hominem iſtum, quem dicitis. Taku govory dalei od Petra S. Marcus |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pade! kai je ta sa ena beſeda o Peter! Neſcio hominem iſtum, quem dicitis. Jes na posnam tiga zhloveka, od katiriga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ergo Pilatus ad cos foras, & dixit: quam accuſationem adfertis adverſus hominem hunc? Joan. 18. Tedei je Pilatus vunkei ſhou h'nym |
| Sacrum promptuarium (1695): | tribus placitum eſt ſpiritui meo, quæ ſunt probata coram Deo, & hominibus. Concordia fratrum, & amor proximorum, & vir, & mulier benè ſibi conſentientes. Inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | sapyete, satoraj pravu od vaſs pravi ta Modri. Omnis labor hominis in ore ejus ſed anima ejus non implebitur. Reune vaſs |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej iskal obeniga poſvejtniga dobizhika, ampak isvelizhajne tyh dush. Filius hominis venit quærere, & ſalvum facere, quod perierat. Inu vſak dan v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | oba v' mnoshnimu jèmleta ná ſe mnoshno podobo; un gentil homme, plemenit zhlovek; des gentils hommes. Kadar je sloshena is dveh |
| Pozhétki gramatike (1811): | ne jemle na ſe ne ſpola ne ſhtevila, poſtavim: Un homme lisant, Une femme lisant. Des hommes lisant, Des femmes lisant |
| Pozhétki gramatike (1811): | al pred bresglaſmim h, poſtavim: grand intérét, velika leshézhnoſt, grand homme, velik mosh, isrezi: grant ajntere, grant omm. Gn v' ſredi |
| Pozhétki gramatike (1811): | kadar je ena ſama oſeba, ena ſama ſtvar, poſtavim: un homme, en zhlovek, en mosh; un couteau, nosh; mnoshno, kadar je |
| Pozhétki gramatike (1811): | Isgledi neſklada med perlogmii, al med glagolmi s' iménam. Cet homme est utile et cheri de sa famille. Ta zhlovek je |
| Pozhétki gramatike (1811): | med ſeboj podobnim, ino s' ktirim jih ſploh narezhujemo, kakor homme, zhlovek, cheval, konj, maison, hiſha. Laſtno ime je, ktiro ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | l'arbre, ſad drevni, ſad od dreveſa; utile à l'homme, koriſten ali raben zhloveku. Zhe pak ime sazhne s' ſoglaſnikam |
| Pozhétki gramatike (1811): | hukana, vzhaſi ne. To húkanje ſe ne zhuti v' beſedah homme, zhlovek, bonneur, zhaſt, histoire, sgódba, ino tako dalje. Ta ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſhirok. Bresglaſen e ſe isrezhe gluho ino malo zhutno, poſtávim: homme, zhlovek, monde, ſvét. Teſni e ſe isrezhe s' perpertmi vuſtmi |
| Sacrum promptuarium (1695): | perpravit, kakor ta ſtari Simeon, od Katiriga S. Lukesh pishe. Homo iſte juſtus, & timoratus, expectans conſolationem Iſraël: Et Spiritus Sanctus erat |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobizhik kakor lepu vaſs opomina S. Chryſoſtomus, rekozh: Da ergo homo pauperi terram, ut accipias cœlum: da nummum, ut accipias regnum |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Hippuritenkalk, hippuritni apnenec, 128. Hladiven, kühlend. Holzstein, leseni kamen, 33. Honigstein, medenec, 62. Hornblendegranit, roženčev granit, 70. Hornstein, rogovec; 33. Höhle |
| Sacrum promptuarium (1695): | en lep Fazonetel, dokler S. Paulus ſapovej takorshne ſposhtovati. Viudas honora: quæ verè viduvæ sunt. Letem tedaj shenkam fazonetel Marie Divize |
| Sacrum promptuarium (1695): | lejtu inmeli, sakaj ſam G. Bug vam sapovej, inu oblubi. Honora Patrem tuum, & Matrem tuam, ut ſis longæus ſuper terram, & benè |
| Sacrum promptuarium (1695): | Chriſtuſu Jeſuſu: Inu takorshne Vduve sapovej S. Paulus zhaſtiti: Viduas honora, quæ verè viduæ ſunt. Druge Vduve ſe najdeio pak, katere |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Duh sapovej sa Bugam ner pervu Maſhnike zhaſtiti rekozh: Honora Deum ex tota anima, & honorifica Sacerdotes. Inu S. Chryſoſtomus pravi |
| Sacrum promptuarium (1695): | illis, qui ſe genuerunt: In omni opere, & ſermone, & omni patientia, honora patrem tuum, ut ſuperveniat tibi benedictio à Deo, & benedictio illius |
| Sacrum promptuarium (1695): | je en zhaſtiti ſtan, po beſsedah S. Paula, kir pravi: Honorabile conubium in omnibus, & thorus immaculatus. Inu ſam G. Bug ima |
| Sacrum promptuarium (1695): | od G. Boga prekleti bily, dokler pravi: Maledictus, qui non honorat patrem ſuum, & matrem. Troshtajte, inu bugajte vaſhe ſtarishi, sakaj je |
| Sacrum promptuarium (1695): | kakor vaſs vuzhy ta Modri, kir pravi: Qui timet Dominum honorat parentes, & quaſi Dominis ſerviet illis, qui ſe genuerunt: In omni |
| Sacrum promptuarium (1695): | Viri ſimiliter, cohabitantes ſecundum ſcientiam, quaſi infirmiori vaſculo muliebri impartientes honorem. Inu nikar ſavſaku malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | ner pervu Maſhnike zhaſtiti rekozh: Honora Deum ex tota anima, & honorifica Sacerdotes. Inu S. Chryſoſtomus pravi de zhast, inu ſtan teh |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſs saguisha S. Chryſoſtomus: Præcipuum, illud eſt domeſticæ pacis, ac honorum omnium fundamentum, ſi uxor viro per omnia conſentiens ſit; nam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prav dobro tekne, posebno pa molznim kravam. ” Tako piše iz Honske vasi v Anhaltskem pri Ketnu v septembru 1857 Fr. Ravald |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | In precej je slišal iz bližnjega gozdiča ravno takó: „Ho, hòp! “ Jurče se temu zeló čudi in zakliče: „He, héj! kdo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | odmévu. Nekega dné skače po zelenej livadi in zavpije: „Ho, hòp! “ In precej je slišal iz bližnjega gozdiča ravno takó: „Ho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Fleišmanova flora pohvaljena. Visoko učen in mnogočasten botanikar, gosp. Dr. Hoppe, k. dvorni svetovavec in vodja botaniškiga družtva v Ratisboni (Regensburg |
| Revček Andrejček (1891): | Za resno stran življenja pa ne briga nihče se. Juhejsa, hopsa, dideldaj, kjer to je, tjekaj vró, Nihče ne misli pa |
| Mlinar in njegova hči (1867): | črne cape ter pojdete v krčmo plesat. Par za parom, hopsasa! (Omedléva, zatorej sega po stolu. ) Micka (priteče ter ga podpre |
| Biblia (1584): | bilu ſturjenu, inu ſe vſaj néſo bila popravila: Ve tebi Horazin: Ve tebi Betſaida. De bi bila takova ſilna della v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njegóvih zhudeshov sgodilu, de ſe niſo ſpokorile. 21. Gorję tebi Chorozain, gorję tebi Bethsaida, sakaj aku bi ſe bilę take zhudesha |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pasel. Enkrat jih žene deleč deleč v pušavo, celo do Horeba gore. Tukaj po teh samotah, kjer druziga ni bilo, kakor |
| Mineralogija in geognozija (1871): | V tem sistemu razločujemo vertikalne prisme ∞ P, pod. 26, horizontalne prisme P∞; druga postane iz piramide, ako se ktera |
| Rudninoslovje (1867): | robove aa', i pokrita je zgoraj i zdolaj ali z horizontalno ploskvijo, namreč s kvadratom(sl. 45) ali pa z enakorobo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k. kmetijske družbe v Ljubljani asekurancijo opraviti, kar kmetovavcam iz Horjula, Zaklanca, Verzdenca, iz Polhoviga Gradca, iz Podpeči, in iz druzih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 128. Hladiven, kühlend. Holzstein, leseni kamen, 33. Honigstein, medenec, 62. Hornblendegranit, roženčev granit, 70. Hornstein, rogovec; 33. Höhle, špilja. Höhlenbar, jamski |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Granit, granit ali žula, 70. Granit, pisani, Schriftgranit, 70. roženčev, Hornblendegranit, 70. Granulit, 70. Grapav ali hrapav, rauh. Graphit, tuha, 30. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | leseni kamen, 33. Honigstein, medenec, 62. Hornblendegranit, roženčev granit, 70. Hornstein, rogovec; 33. Höhle, špilja. Höhlenbar, jamski medved. Hrapav gl. grapav |
| Kemija (1869): | Holzgas, plin iz drv, 394. Holzgeist, lesna žestina, 474. Hornstoff, rogovina, 492. Humus, črnica, prst, 505. Hydrat, vodán, hidrat. Hydrocarbur |
| Oče naš (1885): | Tudi Ljudovik je prišel zdaj s svojimi stariši. On in Hortenzija sta zavoljo spodobnosti sicer žalostno se nosila, pa njih govorjenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | cvetličar krajnskih gor! Dragutin Déžman. Nekaj saſtran reje leſá in hoſt. Smirej bolj pogoſto in pazh po pravizi ſe tudi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | travnikov, njiv, ſenoshet, lasov, nogradov ſe je naredilo is poprejſhnjih hoſt, in takó ſe leſóvi le manjſhajo. Drugi vsroki, de leſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napravijo; vezh isda drugo, sato , ker ſe tudi rasſekana drobna hoſta vmeſ isgnoji. Liſtnat gnoj ſe v semlji tako naglo ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi ſe vſako léto povſod vſe ne pograbilo, de ſe hoſta tako pognojí, in mladesh nekoliko poraſte. — Shivina naj bi ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | urna shivalza je sa Ivanza kaj poſebniga bila. V' Seleniſhkih hoſtah nje ſhe ni vezh ko enkrat alj dvakrat vidil. Nekoljko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v nizh dene. — Tudi to je napzhno, de ſe po hoſtah prevezh liſtje v naſtiIjo grabi, mladino slo poruje , in ſtarejſhimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi bolje storili, ko bi tersje posekali, in si zavode (hoste) zopet podredili; zakaj iz takih senčnih goríc se dobí v |
| Robinson mlajši (1849): | zemljo vérgši je priložil še vêč suhe trave ino nekaj hoste, ino Robinson je kor bi trenol k velikemu veselju videl |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na kamnito klop vſédejo, ki je na kraji gaja alj hoſte pod ſtarim hraſtam ſtala, od kodar ſe je po zeli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | korze, po teh naj vershejo en ſklad jelſhove ali verbove hoſte, verh te vreſja, mahu, bizhevja, ſlame ali ruſhnje, de ſe |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | nikjer življenja ni svest, ino zbeži v pušavo. Po temni hosti je hodil. S smertnimi nevarnostmi je bil zaprežen od vsih |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | njem prebival. Bog pozna tudi pastirčika še tako uboziga v hosti; ljubi ga, če je nedolžen. Ino ravno tak je bil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njem prebival. Bog posná tudi paſtirzhika ſhe tako ubosiga v' hóſti; ljubi ga, zhe je nedolshen. Ino ravno ták je bil |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pot vgreſhi. Zel vezher, ino do pol nozhi ſe po hoſti klati, dokler sadnizh od ſtrahu ino hoje veſ truden pod |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſhteno shivel. V tem najde nékiga dné, de v' blishni hoſti veliko panjovja (ſhiorov alj porobov) verhov in korenin poſékaniga némſhkiga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vjel, kakor ſi abotno sheljel. Ravno kakor pot po nevarni hoſti je tudi naſha hoja ſkos to shivlenje. Tudi v' tem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | memo na ſtrel, ino s' njimi marnvajo, koljkokrat ſe v' hoſti ſrézhata. Tudi na dom pridejo vezhkrat, kako lepo pipo alj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | domu na pot podá. Kedar pa nekoljko pol ure po hoſti gre, na neki ledini, kjér je nekaj ſtarih hraſtov ſtalo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vjél. Martinek je letal zel teden dan na dan v' hoſto gledat, zhe bi ſe bil kak ptizhek vjél, alj saporedi |
| Maria Stuart (1861): | živi Bog. (Pri teh besedah se odkrije, ter ji pokaže hostijo v zlatí škudelici. ) Duhovnik prišel sem te spovedavat, Na poti |
| Maria Stuart (1861): | prejel sem sedem posvečenj, Od svetega očeta sem prinesel To hostijo, ki jo je sam posvetil. Marija. Tedaj na smertnem pragu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | drugo jed in se tako pokrepčal za hudi boj. Sv. hostijo so domú jemali, zavito v lepo bel platnen pertič (orarium |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvojim poſli na kraljevo graſhino priſhel. „Dobro jutro, mladi goſpod hoſtnikar, 2) ga paſtirzhek posdravi, ter ſvoj ſlamnik nekoljko persdvigne, pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa ni posnal; miſlil je, de bi prijasen goſpoſki mladénzh hoſtnikarjov bil, ki je vezhkrat po ſvojim poſli na kraljevo graſhino |
| Robinson mlajši (1849): | svojimi umnostmi, dvojiti — pohibovati ne sme, če le k delu hot — voljo ima, ino si skerbno prizadeva. |
| Zeleni listi (1896): | ceste in hiše. Z glasnim krikom skoči Marina po koncu, hoté ptico zopet uloviti. V naglici pa prevrže še drug ptičnik |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | sin v bližini kavrove soteske; Te-Muna jih je že zapustil, hoteč poiskati prej ko prej svoj rod na severu. Korakali so |
| Občno vzgojeslovje (1887): | drug, nego brezkonečno napredovanje v sovršenosti pametnega mišljenja, čustvovanja in hotenja, — cilj in konec, kateremu naj se človek kolikor moč bliža |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in ki naznanjate bodočo moč volje in značajnost. 3. Mnogostransko hotenje in delovanje zeló ovirajo slabe moči pojedincev. Ako hoče človek |
| Občno vzgojeslovje (1887): | K temu je pa treba blagohotnosti, vsled katere se tuje hotenje vsprejme v lastno voljo. Človek, kateri teži po idejalu nravstvenosti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pojme vspešno pojasniti le z nazorom. Vzgled vpliva odločilno na hotenje in ravnanje otroško tudi zaradi tega, ker je otroška duša |
| Občno vzgojeslovje (1887): | lastno voljo. Človek, kateri teži po idejalu nravstvenosti, vsprejme tuje hotenje popolnem za svoje lastno, on hoče to, kar hoče drugi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | privadi, svojo voljo podvreči vzgojiteljevi razumnosti, dobode tudi moč, svoje hotenje podrediti lastnemu boljšemu uverjenju, svoji vesti. Z vestnostjo v najožji |
| Občno vzgojeslovje (1887): | spoštuje pravice drugih, kakor tudi pravice človeške družbe sploh. Svoje hotenje in dejanje mu je tako urediti, da ustreza tem pravicam |
| Genovefa (1841): | ni v môji oblaſti, zhe zhem umreti ali ne. Bog zhe tako iméti. ” „Bog? ” je rékel fantek in zhudil ſe je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | različna, zlasti glede na slovenščino in serbščino: serb. (ti) hočeš (češ) raditi (du wirst arbeiten); „wenn du arbeiten wirst, so wird |
| Lohengrin (1898): | Lohengrin. Izidem srečen li iz boja, Češ li, da mož postanem tvoj? Elza. Kot tu me vidiš |
| Gozdovnik (1898): | jo le po umoru tvojega krušnega očeta preporno delajo. Ako češ zlatišče imeti, sva zraven jaz in Pepo. Don Arečiza s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ozira dol' in tje. Po sil', kaj not je, zvedit' če : „Al' so morbit' ocvert' drobljanci, „Al pa prav drobno kuhan' |
| Divica Orleanska (1848): | Naše trume proč Orožje mečejo – Bandero pade – Izabó. Nam zmago če iztergati gotovo? |
| Divica Orleanska (1848): | tim. Karol. Govôri, In sodi ti, alj boj alj mir če biti. Jovana (klicarju :) Kdo pošle te – kdo govori po tebi |
| Blagomir puščavnik (1853): | seljane zagleda, se ne more zderžati in popraša začuden: ”Kaj če to? Blagomir! Od vsega tega mi niste snoč ne čerkice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pesmih, ki jih vsako slovensko déte ume. Le poslušajmo: Kdor če pa vedit' Kaj je ljubezen? Mene naj vpraša, Jaz mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jih tudi narava ali natora zedinva, de takó, če človek hoče, poprejšne, ali pa večkrat tudi čisto nove rečí z njih |
| Divica Orleanska (1848): | bila čast – alj ona ga zaverže, Prijatlica mi samo biti hoče. Mi kdaj dovoli višji cene dar Od kake zgodne cvetlice |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | kdor mojimu govorjenju ne verjame, in čast te prešestnice braniti hoče, tega v boj kličem, naj zmaga razsodi, ako sim resnico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mnogoverstni uimi, in da, kdor na taki pustoti kaj pridelati hoče, ga ne smejo strašiti ne trud ne stroški. In vendar |
| Valenštajn (1866): | Trčka. Kaj hoče Butlar? Tiho. Četrti nastop. Butlar. Prejšnja. Butlar (pride od druge |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je spomin na prejšnja srečneja leta — nič ni pomagalo. Evfrozina hoče prikriti napako svoje gospe; kmalo je krasna tkanina mično okoli |
| Fizika (1869): | hoče v daljino zadeti, nekoliko bolj visoko meri, kakor kamor hoče zadeti, in to zavolj tega, ker teža tek krogle nekoliko |
| Fizika (1869): | manj od vodoravnega pota različen. Znano je, da strelec, ki hoče v daljino zadeti, nekoliko bolj visoko meri, kakor kamor hoče |
| Ferdinand (1884): | pa vže sedaj okušam peklenske muke onega ognja, ki me hoče požreti. Zdi se mi, da vidim le dim in žvepljeni |
| Biblia (1584): | krish na ſe, inu hodi sa mano. Sakaj kateri kuli hozhe ſvoj leben ohraniti, ta ga bo sgubil. Kateri pak ſvoj |
| Sacrum promptuarium (1695): | reſveſseli v' Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher. Letu Slatku, inu ner ſveteshi S. Ime bodi |
| Sacrum promptuarium (1695): | krajl nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | napręj jiti, de nam takú vſim ſèrzę da; ali on hózhe vèndèr tovarſhe imęti: inu kęj jih bo neſhàl, zhe jih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tje iti, ker ſo bili Ninivljani neisrezheno hudobni. Umakniti ſe hozhe Bogu, dobi ajdovſko barko, plazha vosnino, ſtopi va-njo, ino jo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | k' njemu na Jordan priſhel, de bi ga kerſtil. Ko hozhe Jesuſ v' réko ſtopiti, mu Janes is zhaſtí, ki jo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is bukev Isaija preroka bral; ako on to premore ino hozhe, kar je per preroku od njega piſano: kaj lahko od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dolgo oſtati, dokler bo imenovano drevó ſad rodilo, od ktériga hozhe pervino boginji podariti, ktéri ſe je obljubil. Po tém ſhe |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ponishnoſtijo odgovori, de ni ſizer nobena ſvetniza, vender mu pa hozhe toliko od pergodbe povedati, kolikor ji je Bog rasodel. Na |
| Fabule ino pesmi (1836): | kuhne dobím. Zhi luſht mam do ſhpishe, naj bo kaka hté, Le v’ kuhno polúkam, Na dvéri poklukam: Tak ’s kuhne |
| Fabule ino pesmi (1836): | k’ ſoldatom vset? Omedlí, zhé shupe met, Naj bo kak hté kiſla. Sdaj kak rihtar viſokóſt Vel’ko kashe, no dushnoſt |
| Fabule ino pesmi (1836): | mam domá vſigdar. Jas mam doma vezh déla, Kak keri hté teshak, Ker k’ njemi ſe ne ſhtéla? Ah, gviſhno ſem |
| Ta male katechismus (1768): | le ſraven. Kaj more en take sturiti? Dobro manengo, de otshe kerstiti, koker je Kristus goripostavel, inu koker ima Katholshka Zirkuv |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nekol konza ni, koker kader se uſſa pamet ſguby. Ta otshe namogozhe rezhy mogozhe sturiti, katire męne, de je v' stanu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pomoriti. Glih koker vſsaka rezh ſvoj zajt jima, taku, kateri ozhe ſvoj shvot per sravji ohraniti, more tega v' enim zaitu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | okrogel proti klini, sizer pak sna vſse biti, koker eden ozhe, le de je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vam ſliſhi — To lé — to ſim sa vami pobral: (mo ozhe dati enu piſmu. ) Baron. Meni daj! (mo piſmu vsame. ) Matizh. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tri ſtopinze ſtriſh — ferk! — inu noter boſh. Kader Goſpod mene ozhe, inu sgonzhek sapoje , jeſt dvakrat ſkozhim — ferk! — inu per njemu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | marskatęri ni pámeten bil. Nęshka. To je mladoſt — kaj ſe ozhe Jęrza. (ſramoshliva inu bojęzha. ) Vaſha Gnada — jeſt — ſe vedó — ſnozhi |
| Divica Orleanska (1848): | Düšatel. Je res! Sorelka, Je taka sila? Denarja manjka? Trume čêjo iti? |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vstanovnikov ali dobrotnikov gledalo, kteri postavim v svojih vstanovnih pismih hočejo mladenčam te ali une fare i. t. d. predstvo dati |
| Zlata Vas (1848): | točiti. Pa že vém, kaj de mislijo. V nič me hočejo pripraviti. Pa predin se bo to zgodilo, se mora poprej |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | vodo zajema, ino korita naliva. Drugi pastirji — kakor pred zarobljenci — hočejo dekleta odpahati. Pa Mozes se za-nje potegne, ino jim ovce |
| Tine in Jerica (1852): | moji lastni otroci bili. Tine. Naj tedaj ljudje govorijo, kar hočejo. |
| Oče naš (1854): | tiste, kteri v Zveličarja verjejo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in smert zadene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stanovitnosti vipavskega vina, ne ostaja tedaj nič druzega, če ga hočejo kerčmarjem ali drugam prodati, da ga kerstijo s kakošnim štajarskim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Za vezilo jim služi brezovo tertinje ; kar pa terdneje zvezati hočejo, z lesenimi žeblji zbijejo, železa ali jekla ni trohice pri |
| Oče naš (1885): | tiste, kteri v Zveličarja verjujo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, mučenje in smrt zadene |
| Gozdovnik (1898): | Eden izmed njih velja več nego tisoč Apačev. Ako pa hočejo rdeči možje milosti prositi, naj oni sem pridejo! « »Apačev nož |
| Biblia (1584): | Pole, tvoja Mati inu tvoji Bratje tam vuni ſtojé, inu hote s'tabo govoriti. On je pak odguvoril, inu je djal |
| Valenštajn (1866): | Drugi strežaj (pride). Hoté imeti kupo veliko, Bogato, zlato, s češkim grbom, vi Že |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki je bilo meſto pod njim, ino v' bresen ga hozhejo pahniti. She na kraji bresna je Jesuſ ſtal, kar ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogozhe narediti. De bodo vſi, kteri pri zerkvah nemſhke sidaríje hozhejo kaj napraviti, ſami ſaj nekoliko vedili, kaj ſe v takih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi kmetje lahko pomagajo, zhe ſe le poſlushijo ; zhe le hozhejo po poti hoditi, ktera jim je pokasana. Od ſtó let |
| Sacrum promptuarium (1695): | Arzat biti. Glihi vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat, inu ſe guantat kakor Gospada, inu k' ſadnimu v' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | viſoke, ki ſe na rahel zholnizh podirajo, ino ga mahoma hozhjo saliti. Jesuſ pa, od téshkiga dela truden, v' sadnim kermi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ki naſ peljá ſkos ſerdite valove pregreſhnih ſkuſhnjáv, kateri naſ hozhjo sakriti. — Koljkorkrat mi v' greh pademo, toljkokrat zholnizh isvelizhanja ſvojiga |
| Življenja srečen pot (1837): | je sa ſvoje morivze molil. Ljudém ſe nedolshen apoſtel vſmili, hozhjo ga poſilim isſneti; Andrej je pa le proſil: „Goſpód! ne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | drugem lubeſne nimajo, nimajo tudi nobene serzovidnoſte pruti tebi. Ony othę le radi shlishati, kaj ti menesh, inu ſdajzi pravejo ony |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is uſſiga tega je mene Goſpud reſhuv. Inu uſſi, katiri othe brumnu ſhiveti v' Chriſtuſu JEsuſu bodo pregajnanje terpelli. Evangelium S. |
| Ta male katechismus (1768): | Dalej S. Kerst morejo uſſi s' potrebe prejeti, zhe se otshejo ta perrojene greh doliisprati. S. Reshnu Telú se samem temistem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se njeh je 700. Bratov, inu Seſtr posebnu skupſaſtopilu, de otshejo, dokler njeh bo Buh ſhivel, uſſaku lejtu okuli obletenskega praſneka |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | v' zhaſsih paſsi. Kokuſhi ta, inu ta perhodni Meſez, katere ozhejo valiti, s' kurjim inu s'razhjim jaizam naſadi, de bodo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | najden. Matizh. Sgublén, Goſpod shlahtni , inu vkraden ſim bil, zhe ozhejo vędit. Baron. Sgublén , inu vkraden ? Matizh. Ne drugazhi , vaſha Gnada |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Kir gnadliva Goſpá ozhejo , Nęshka ozhe, inu oní tudi ozhejo , tok ja morem obſtati; al kè bi jeſt na njih |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ti tedej obſtaneſh, de ſi piſmu — Matizh. Kir gnadliva Goſpá ozhejo , Nęshka ozhe, inu oní tudi ozhejo , tok ja morem obſtati |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vshę po ſvęti kruha iſkali. Tukej ſunej ſe jokajo. Zhe ozhejo , vaſha Gnada, jih puſlim noter priti. Baron. Ni tręba, Pak |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Glash. Tjiſta je vshę ręſs, — Jak. Sakaj tedej ozhejo odlaſhati ? Glash. Nesamerite ozhka; meni ſe sdy, de ſmo ſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sdej manka! Matizh.' Nizh naj ne ſkerbę , Goſpod shlahtni. Zhe ozhejo vędit, kaj to pomęni, jim bom jeſt ras--lozhil. Shushek. Matizhek |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sdej jeſt ſhe le saſtopim, ſakaj mene toku vſoku povſdignit ozhejo. Jeſt bi njim ſlushil , oní pak moji shęni; jeſt bi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | volunt divites fieri, incidiunt in tentationem, & in laqueum diaboli. Katiri ozhio bogati gratat, tiſti padejo v skuſhnave, inu v'sadergo tiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | multa inutilia, & nociva, qu mergunt homines in interitum, & perditionem. Katiri ozhio bogati gratat, tiſti padejo v' skuſhnave, inu saderge tega hudizha |
| Divica Orleanska (1848): | pojdem, V obličju mesta, kjer me krona čaka, Si krono čem junaško priboríti. – Tvoj vitez gré – ohrani Bog te, Néža! Sorelka |
| Divica Orleanska (1848): | Ko pride čas, oglasil se mi bode, In jez ga čem ubogati na tanko, Zdaj pak mi reče delo dokončati. Ovenčan |
| Zlata Vas (1850): | Jes pak sim rekla: de sim še premlada in de čem še eno leto čakati; ostala sim pri tem, brez de |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | morem zapustiti. Nič ne maram za svoje življenje. S tebój čèm umreti“. |
| Blagomir puščavnik (1853): | in hvaliti! Tode kmalo pridem pred prestol tvoj, takrat te čem moliti na vse veke. ” — To izrekši omolkne starček. Vsi so |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn (grofinji). Sestra, idi! Grofinja. Ne, Nikakor ne! Valenštajn. Jaz čem. Trčka (jo pelje na stran, pomembno pomežkne na vojvodico. ) Terezija |
| Zlata Vas (1848): | ter rêče: „Prav je. Ker mi vi tako delate, vam hočem tudi jez zobé pokazati. Brenceljna bodete še spoznali, če ga |
| Zlata Vas (1848): | do sto goldinarjev dobička dati. Ako me hočete ubogati, vam hočem to razodeti. Povejte tó tudi drugim, ki imajo krave. Nar |
| Blagomir puščavnik (1853): | možu, meni nikjer prav ne diši, naj bom kjer koli hočem. „ — ”Po tem takem vas pa milovati moram, odgovori drevar, jaz |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vredin nisim bil! — O Jezus! Tebe molim. O Jezus! Tebe hočem hvaliti celo svoje življenje. Ne pomanjkuje mi zdej več moči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | serce rastlo. „To sta človeka moje vere“ — si misli — njima hočem odkriti se. ” „Božja pomoč, brate! “ „„božja pomoč! ”” „Sveto je ime |
| Valenštajn (1866): | Sem glase tu i hojo, zdelo se Mi je. Poslušat hočem k vratom iti. Čuj! kdo je to? Gor po stopnicah |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ktero sem se jaz poganjal; — o le mirni bodite, jaz hočem, da me poslušate — vi ste spodkopali moje dobro imé, ste |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali pa še bolj, kakor če bi bila bogata; zatorej hočem raji z Lazarom pred durmi ležati, kakor pa z bogatinom |
| Gozdovnik (1898): | ob enem obsojati. Brez besede vam odstopam bonanso, služiti vam hočem, pokoren biti in dokler bom živ… « Fabij mu preseka govor |
| Biblia (1584): | ſe dopolnilu, kar je govorjenu ſkusi Preroka, kir pravi: Ieſt hozhem odpréti moja uſta v'priglihah, inu hozhen isrezhi te ſkrivne |
| Biblia (1584): | mojo Gmajno, inu paklenſka Vrata nebodo nje mogla premozhi. Inu hozhem tebi dati Kluzhe tiga Nebeſkiga krajleſtva, inu vſe kar boſh |
| Biblia (1584): | moj nar lubliſhi, na katerim ima moja duſha dopadenje: Ieſt hozhem moj Duh na njega poloshiti, on bo Ajdom Praudo osnanjoval |
| Biblia (1584): | Nebeſkim Ozhetom: Kateri kuli pak mene sataji pred Zhlovéki, tiga hozhem tudi jeſt satajiti pred moim Nebeſkim Ozhetom. Vy némate mejniti |
| Biblia (1584): | obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu ob zhaſsu te shetve, hozhem jeſt Shenzom rezhi: Sberite poprej v'kup Lulko, inu jo sveshite |
| Biblia (1584): | KOmu hozhem jeſt pak leto shlahto pèrglihati. Ona je raunu kakòr ty |
| Biblia (1584): | Vrabzou. Satu ſlejdni, kateri kuli mene ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem jeſt ſposnati pred moim Nebeſkim Ozhetom: Kateri kuli pak mene |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 7. Aku bi vy pak vędili, kaj je tó: Jeſt hózhem miloſt, inu ne óffèr: taku bi vy nikóli ne bily |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | govory kir pravi: Komú te hózhem perglihati, ti Jerusalemſka hzhy? — Tvoja shaloſt je velika kakor enu |
| Biblia (1584): | kir pravi: Ieſt hozhem odpréti moja uſta v'priglihah, inu hozhen isrezhi te ſkrivne rizhy od sazhetka Svitá. TEdaj je Iesus |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | meni ſgoditi, kar vęsh, de jeſt otshem imeti temmh le samu tu vordnej ti is mano, kar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Al tudi meni nabosh ti mogl dapaſti, dokler jeſt otshem imeti, de se is useh mojeh sluſhabnekov poniſhnoſt svejty. Nigdar |
| Kratkozhasne uganke (1788): | se ſnajde. V' perglihi se bosh kmalu to kunsht nauzhil. Otshem poſtaveti: Anſhe si je ſbral I. Neſha pak z. Poprashash |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Zhe tebi v' roke podam, tok is rok spuſtish, kaj otshem tebi is rok uſęti, tok napuſtish, kaj otshe tu ſena |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Gospud! prave on: ob kratkem, inu is eno besedo vam otshem use povedati. Tu je ena ohzet. Ovn je ſtarashina: Medvedka |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da on menei resodi use uspanje te moje shale kar ozham vedeti N. inu N. to Vidiozho resnizo inu tu skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi poshli ti mene to nuezh tiſta tvoiga duha teſta ozham jas imeti prov ana sbasta duha tegniela kateri je utvoje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te Duh barov kai je tvoja pegeringa takit rezi? Jas ozham boshjo gnado noi periasnoſt noi usmilenje inu stravje noi anu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sazhetik h' tomi Shebranje Molitva. Jas Ozham nes venkei jeti ujemeni te nai svateishe S. S. S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vi mena N. N. to nuezh resnizo povieſta, kar jas ozham vedeti inu vidati inu mena krei noi meſto pokashate noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | viesh: noi resodi mena to resnizo klor kar jas N. Ozham noi karsim jas urieden kna Frahtei mena dabi mou jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gospued shie odvekoma napravov v o S. Korona skues tebei ozham jas Gospued Boga umojam shiulenje zhaſtiti? ℟ inu moje rozhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi noter umojo Dusho inu serze noi ushien sliti karjas ozham. Ousiga magozhni Bueg o naumerjozhi Bueg o usmilani Bueg kier |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu njeh zhaſt, inu je k'njemu djav: letu uſſe ozhem jeſt tebi dati, zhe dolipadesh inu mene moleſh. Tedej je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſhe tedej, kader je on bil ſhiv, je djal: Jeſt ozhem zhes try dny supet gori uſtati. Satu porozhi, de ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpud pokaj bi jeſt ſedej namoguv sa tabo pridti? jeſt ozhem mojo duſho sa te poſtaviti. JESUS je njemu odgovoruv : ozhesh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe dapolnilu, kar je govorjenu ſkus Preroka, katiri prave: jeſt ozhem odpreti moje uſta v' per- |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Budalo, de ſe ta pravda sdej k'malu naprej vsáme; jeſt ozhem ſhe dones vedit, per zhim ſmo. Matizh. Sdej — sdej k'malu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | povej mi sdej, kaj bo pak dones na vęzher ? al ozhem Baronu beſsędo dershat? Matizh. Doli v' borſht priti, męniſh? Nęshka |
| Genovefa (1841): | ozhmí ſtáti. Védno me imá tvôjiga uka opominjati. S tebój zhem sdaj puſhavno shivljênje v téj puſhavi shivéti sazhéti. Môje terpljênje |
| Genovefa (1841): | jokaj ſe, drago déte! To ni v môji oblaſti, zhe zhem umreti ali ne. Bog zhe tako iméti. ” „Bog? ” je rékel |
| Genovefa (1841): | ſta mi shivljênje puſtila, ſmerti nè prinéſel! Nak', nak'! Tù zhem oſtáti, dôkler Bóg hozhe. Ako me hozhe is té puſhave |
| Genovefa (1841): | bi ozhéta in botra njegovih dolshnóſt opominjal. Jes, njegova mati zhem tedaj botra, ozhéta in duhovna naméſtovati. — Sveto Ti tedaj obljubim |
| Genovefa (1841): | Môje terpljênje je tudi moj krish. Po tvôjim isglédu ga zhem poterpeshljivo sadéti în védno moliti: „Ozhe! Tvôja vólja naj ſe |
| Genovefa (1841): | lizih vlile. Dolgo je premiſhljevala. Poſlédnjizh je rêkla: „Nak', raji zhem vunder tù oſtati. Huda obljuba me véshe. Réſ bi snála |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | solze z belega si lica, Ko se v blagoslovih razdelimo, Čemo iti k Bogu v svetno sobo, Prosit iti Boga resničnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | če nimaš s čem! ” Nikarte, prijatli! tako hudo; mi se čemo prijazno pogovoriti in do dobrega pretresti vse, in spoznali bote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolj rastlo, več in lepšiga sadú in dobička dajalo , jim hočemo nekoliko kmetijske kemije v kratkih sostavkih od časa do časa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Vsa čast Nemcam; mi pa smo Slovenci, in Slovencov se hočemo deržati, zatorej podpišemo vse, kar bo slovenski odbor na Dunaji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | velike in imenitne gore je ostal. — Nesreča je grozna; kje hočemo pomoči iskati; prosili bi, milo prosili, ali kaj, ker je |
| Sveti večer (1866): | stali v tej hiši. Bog je hotel drugače — udati se hočemo v njegovo sveto voljo. ” Pogledal je svoja vnuka ter dalje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | očeta, ktero so mešale materine solze. IV. Nevernikovo gospodarstvo. Obiskati hočemo zdaj drugo hišo, večo pa tudi krasneje zidano; stoji med |
| Mineralogija in geognozija (1871): | med vsemi najbolj Werfenski, Guttensteinski in Malinski skladi, zato se hočemo ž njimi malo natančneje seznaniti. Od vsacih bomo povedali njih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skladastega kamenja, ktero menimo da je postalo v gotovi perijodi, hočemo navesti tudi važneje živali in rastline, ki so živele v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | si jo zapomnimo in tem več pomočkov najdemo, kadar jo hočemo obnoviti. Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo naše izkušnje v |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | vse prime. Proti požlahtnjevanju v razklad ima to cepljenje, ktero hočemo kratko imenovati zeleno kopulacijo (grüne Copulation), veliko prednost, da se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Nadomestit' ga obljubi V Novim Milost prevelika. S čim Ti hočmo vračevati Vse dobrote neštevilne? S čim se vredne skazovati Za |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo eni tih Piſsarjov inu Pharisærjov odgovorili rekózh: Mójſter, my hózhemo od tebe enu saminje viditi. 39. On pak je odgovóril |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo my vſhafani biti, zhe hozhemo S. Duhá prejęti. Ony ſo ſe nar popręj od tiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tęh meni savupanih ovzhizh v' ſhtivili tih pogublenih sneſhla! My hózhemo rajſhi, dokler je ſhe zhaſs, inu nam odlog dan, s' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę ſvęte kryví, katęra k' ozhiſhenju naſhih gręhov doli tezhe, hózhemo my naſhe isvelizhanje sajęmati, ali tudi vodó sgręvanih ſolsa bomo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | takih zerkvah poda, in kakſhno mora to ali to biti, hozhemo tukej te zerkve in njih opravo nekoliko popiſati. Kakſhne ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tiſtiga dela zepza, kteri pri mlatenji na ſnopje pada, pohvaljeni , hozhemo tudi le ſamo od butiz, ktere ſo na krajnſkim navadne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priſhle, ktere ſo shé dolgo sheljene bile. Nameſt drusih beſedi hozhemo naſhim bravzam predgovor in kasalo teh bukev dati, de bodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shelesnih zéſt priditi, ſhe manj, ſe po njih vositi, vam hozhemo nekoliko popiſati in rasloshiti: kakſhna je shelesna zeſta in kakó |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | hozhem na vezher shivlenja plazhati. “ Ob kateri uri ſe pa hozhmo v' njegov vinograd dobrih dél ino pravizhniga shivlenja podati? Oj |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | njimi po ravno tém poti mormo per malim sazhéti, ako hozhmo k' velkimu priti. „Kakor vſi barantavzi le is maliga dobizhka |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſtrahu nezh hudiga na ſturijo. Saturei o mi naſpámetni! katiri ozhmo sa modre ſposnani biti, inu Boshjiga ſtrahu nímamo. Syn Boshji |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſi ti taku nahvaleshniga teptaina vredna? Lubesnive duſhe! ali ſe ozhmo tudi mi b'takſhnimi sdrushit, inu s'nymi dershati, debi Chriſtuſu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhu odreſheine terpeu, inu preſtau, skus Boshio mozh prevarvan. Tukei ozhmo mi obſtati, inu ſi od Chriſtuſoviga s' ſmertjo rineina en |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | volo, ſed quod tu. Abba lubi ozhe, nikar koker mi ozhmo, ampak koker ti ozheſh. Sakai poprei bo posabila ena mati |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſamustu sadu tvoje hvale, inu zhaſty perneſla. Per leti oblubi ozhmo na naſhe kolene doli pokIeknit, Chriſtuſa sa negov zartano kry |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nemu nalagajo, ob tolku vezh ozhmo mi nega potroshtat; mi ozhmo negovo shaloſt na mainſhi ſpravit, inu negovo ſmertno britkuſt obshalvati |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu v'te roke tih ſourashniku h'krisheinu isdali? kai ozhmo tajiti? kai ſe ozhmo sgovarjat? Mi, mi ſmo doushni na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kom dershimo? ali s'Chriſtuſam, ali s'tim ſveitam? aku ozhmo Chriſtuſa sa naſhiga krala imeti, mormo tiſtu, kar je on |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtuſa sadobiti, de bomo vſelei to Boshjo beſvedo prou poſluſhali, ozhmo pred Chriſtuſa doli pokleknit, inu proſiti: Affectus. O JESUS! ti |
| Divica Orleanska (1848): | življenje? Lahir. Pred nóge vergel sim mu rokovico Rekoč: de hočeš se ponižati, Po vitežko za krono z njim se biti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Potem pa od ognja odstavi in perdeni žganiga cukra, kolikor hočeš, pa precej, ker bi se sicer stajal. Mešaj tudi tako |
| Tine in Jerica (1852): | reče Tinetu: „Tu je priča. ” Tine. Prav! Če eniga dečka hočeš za pričo (Dečku). No povej, kakšni kravi ste bile? Deček |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stavkih različna, zlasti glede na slovenščino in serbščino: serb. (ti) hočeš (češ) raditi (du wirst arbeiten); „wenn du arbeiten wirst, so |
| Maria Stuart (1861): | in brez lastne volje. Oznani jasno mi povelje svoje: Kaj hočeš ti s kervavim tem ukazom? Elizabeta. Ime njegovo vam oznanja |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | klop prinesti, položi Juda čez njo ter reče: „Tri tedaj hočeš deržati, in ko jih prejmeš, je moj lisec tvoj”. Zdaj |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Janko. In za tega voljo sem je jaz umoril, hočeš še reči! Micka. Ne, tega ne mislim reči; to sam |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačbe, kar na pamet s samim umovanjem razrešiti. Ako se hočeš prepričati, je-li kaka naloga prav razrešena, treba le poskusiti, ali |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | svojo ženo in reče obotavljaje: "Katarina! se li v resnici hočeš ločiti od poslednjega spominka svoje ranje matere? " |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam pravi: Exemplum dedi vobis. &c. Satoraj moj Mashnik zhe hozhes enu dobru, inu bogatu lejtu sa tvojo dusho imeti. Inſpice |
| Sacrum promptuarium (1695): | pridige nej ſò taku nuzne, kakor S. Bernardina. Tedaj zhe hozhesh de tvoje pridige bodò nuzne, imash ti taiſtu dershati, kar |
| Sacrum promptuarium (1695): | pred Altariam yh je imel porozhit, ga je vuprashal: Juri hozhesh Nesho sa tvojo ſakonsko sheno imeti? Juri takrat ſazhne miſlit |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga na uni ſvejt poshle yskat sheno: koku ti mosh hozhesh de bi tvoja shena pres tadla bila, dokler na semli |
| Biblia (1584): | O Shena, tvoja Vera je velika, tebi ſe ſturi, kakòr hozheſh. Inu nje Hzhy je sdrava poſtala v'teiſti uri. INu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhlovèk je tó ſturil. Hlapzi ſo pak djali k' njemu: Hózheſh tèdaj, de my gremo, inu jó vkup poberémo. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ràsſvętil! Ali vſe letó tebe ne pregane, ti ga enkrat hozheſh imęti, ti hozheſh neſręzhna biti? Pa bódi! Taku yſhejo eni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kęr ga s' intereſsam vred lohká nasaj tęrjaſh, kadar hózheſh. Ali ſe to pravi v' nadlogi pomagati, kadar ta vbógi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tedaj ponozhi v' ſanjah perkashe, ino mu rèzhe: „Pròſi, kar hozheſh, dal ti bom. “ ˛Salomon ni proſil ne bogaſtva, ne zhaſti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shivi, ſkos eno taſhizo vſe tako lepo oſkerbel. ” M. P. Hozheſh na ſvéti Dolgo shiveti, Lepo poſhtuvaj ſtare ljudi; Hozheſh na |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | P. Hozheſh na ſvéti Dolgo shiveti, Lepo poſhtuvaj ſtare ljudi; Hozheſh na ſveti Srezho imeti, Varuj ſe blaga, ki tvoje ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | murv, ter 1. od murv ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh shido perdelati, moraſh shidne zherve imeti in jih tako dolgo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | grabne ſkopljeſh, v ktere bo preobilna mokrota odlesla. 7. Zhe hozheſh bajer ali jeser poſuſhiti, glej zhe je toliko nadol, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti le vonder tuiſtu uſſellej premojſtriti, aku se njega le otsheh prov is gnado Boſhjo inu is resnizo lotiti, dokler se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa vezhnoſt. Otsheh taiſte ſadobiti, toku oſtane v' duhu tega uwoshtva, inu Hodi |
| Ta male katechismus (1768): | na desnizi boſhji v' zhasti trojega Ozheta. Mi virjemo, de otshesh koker en sodnik pridti. Na tu se dolipoklekne. Tebe tedej |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jvtram bodi ti mene an gnadliv rihtar. Sedei Prosi kar ozhash bosh gvishno sadvebov. O Bveg mene primi is tiem vesoko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | njegova dusha prad rabo stava noi boda tabei barava kai ozhash tipa rezi knjei menei sushish bras usa straha noi shkode |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je guishno noi resnizhno je skushano. TA 40. KAPITL. Al Ozhash uspanji kei Klor vedeti. Taku rezi kader leizh poidash te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mvezh boshja o Gospved Jesvs Kriſtvs Skves tvoje nasrazheno terplenje ozhash mene N. gnadlovo obdershati inv obvarvati prad vsiem hvdiem ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 37. KAPITL. Al ozhash na ano drugo visho kei dobiti Usemi ano kuro inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jemash nashtelati dabodash ludem noi shevini pomagou od gifta? al ozhash ti ventuati naiprei ti morash jemeti is- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sin Bveg † S. Dvh Amen. TA 19. KAPITL. Al ti ozhash vediti kakv bosh prad tvoimi faintami shihr, takv shribei te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi ſmert? kier siti saboshjo delo use volnu praterpeva da ozhash ri mena h' pomuezhi priti namerzh 99000 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | hon † Ampleaon † o Hna grom † tetragamaton † TA 46. KAPITL. Al ozhash vedeti skrivne rezhi uspanie al pridiozhe, rezhi bel shaze alpa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on she biv blisu perſhov, je njega popraſhov rekozh: kaj ozhesh, de tebi ſturim? on pak je djal: Goſpud! de videm. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ozhem mojo duſho sa te poſtaviti. JESUS je njemu odgovoruv : ozhesh ti tvojo duſho sa me poſtaviti ? Simon! Simon! Polej hudizh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je. Jeſt bi le Nęshko rada. Matizh. Kaj ji pak ozheſh, Jęrza? Jęrza. Nizh takiga , nizh. Eno jeglizo ji imám dati |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. No ja. Matizh. Nikar doli ne hodi! Nęshka. Koker ozheſh. Matizh. Oblubi mi , de ne boſh doli hodila. Nęshka. Is |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Kaj je, Nęshka ! Nęshka. So toku hudi — Baron. Kaj ozheſh ? Nęshka. (ſramoshliva. ) Gnadlivo Goſpó je sazhęlu ſhipat — Baron. Kaj je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | keklavez ! — zhakej beſhtja, jeſt te bom vuzhil làgát. Goſpá. Ti ozheſh , de bi jeſt tebi odpuſtila, inu ti drugim odpuſtiti nezheſh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pravijo: Jęrza, zhę me rada imaſh, ti dam, kar le ozheſh. Baron. (rudezh rata. ) Al jeſt ? Jęrza. Oni , oni , vaſha Gnada |
| Kuharske Bukve (1799): | perlij ſhe goveje shupe, inu jo daj na miso. Zhe ozheſh is nje sholzo narediti, poſnami vſo maſt is nję ; puſti |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ako zheſh pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nam shivljenja dal, Ki 'zhaſtimo Tebe v vezhni ſlavi : Ti zheſh biti tudi varh shival. Tvoje imé naj bo povſod zheſhêno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in C ovega v Novicah dobro umeli, so menili, da hočeta le-ta gospoda rabo doveršivnikov po vseh časih, naklonih itd. preklicati |
| Revček Andrejček (1891): | on, krčmar? Franica. Šel je tudi k župniku. Ločiti se hočeta. Zvitorog (osupne). Kaj? Kako? Ločiti? Zakaj pa? Ali je bil |
| Oče naš (1854): | Francozje so premočni! Pomoči ni nobene upati! Na koga se hočete tadaj zanesti? “ Na to so odgovorili hrabri pastirji, s pokojem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Oče ga povprašajo rekoč: „V ime Boga! Pod mojo streho hočete prenočiti? Radi Vas vzamemo v gostje, pa povejte nam, stari |
| Sveti večer (1866): | veliko gospodo in pri otrocih niso za rabo. Stavim, kar hočete, da moji otroci ne bi menjali svojih jaslic za slavno |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | brez madeža in krotkega kot ovca! ” „No”, reče Jud, „ali hočete 20 kron za-nj? ” Odgovori mu Pavliha: „Nekaj ti hočem povedati |
| Revček Andrejček (1891): | Upórna je postala mrha! Ana. Lepi Rustan? Domen. Hm — kaj hočete storiti! Jeklen. Kaj ? — V časti so mi lasje osiveli — radi |
| Tiun - Lin (1891): | prav vneto. Končno se začnem dolgočasiti. »Kaj prav za prav hočete od mene? « vprašam svojega hišnega gospodarja zeló osorno. |
| Zeleni listi (1896): | »No«, vpraša naposled Marina, »koliko pa hočete imeti za-nj? « »Ljuba žena! Ne vem, koliko bi ga cenila |
| Gozdovnik (1898): | ali hudič ali pa angelj. « »Ni ne eno ne drugo. Hočete ga li videti? « seveda, če je mogoče! « »Mene poglejte, sennores |
| Gozdovnik (1898): | sovražtva in maščevanja ali iz besnote nad nepričakovano iznenado. »Kaj hočete! « postavlja se Kučilo. »Vas. Stopite bližej! « »Z vami nimam nič |
| Biblia (1584): | Preroki inu Poſtava ſo prerokovali do Ioanneſa. Inu aku je hozhete gori vseti, on je Elias, kateri je imèl priti. Kateri |
| Sacrum promptuarium (1695): | shene aku hozhete enu dobru lejtu imeti leta fazonetel hranite, inu dobru premislite |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak Hlapzi, inu dekle vſimite gori vuk S. Paula, aku hozhete enu dobru lejtu imeti, kir vam pravi: Servi obedite Dominis |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſak dan lahku ſa morite takorshne zhuda dellat, sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu polomneni shulini, kateri |
| Sacrum promptuarium (1695): | nihdar taku dobriga Mosha nebo vezh ushafala: On pravi, zhe hozhete mene vſeti, vam oblubem, de vam bom dober kakor ta |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | poſtava nótèr do Joannesa ſo prerókuvali: 14. Inu aku vy hózhete gori vsęti: on je ta prihódni Elias. 15. Katęri imá |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | praſhanje od eniga njegoviga posęmelſkiga dobizhka, ali ſręzhe, inu kakú hozhete potle, |
| Genovefa (1841): | v buzhi mersle vode is vira prinéſel in djal: „Ali hozhete piti, mati! Takó vam je vrózhe in vaſhe uſtnize ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | orodja, oblek in drugih rezhi rasun dobrote tudi lizhno isdelanje hozhete iméti in ljudi poiſkati snate, ki narbolj po vaſhi volji |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſrezhni kup teh Judeshovih beſed: Quid vultis mihi dare? Kai ozhte vi meni dati? lete hudobne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v'katiriga bi te Judeshove beſſede: vultis mihi dare? Kai ozhte vi meni dati? na sapelale. Nazhiſtoſt, preſhiſhtvu, vbijeine, vſtreleine, prebodeine |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tradam. At illi conſtituerunt ei triginta argenteos. Matth. 26. Kai ozhte vy meni dati, inu jes ga ozhem vam isdati? Ony |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | reku: Quid vultis mihi dare? & ego eum vobis tradam. Kai ozhte vi meni dati? inu jes ga ozhem vam isdati. Inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poslednje leto se ni sim per igli starih tovaršev vstrašil”. — „Hočeva se poskusiti — mu Štefan reče — ali mi boš pri mlatvi |
| Zlata Vas (1848): | tedaj posoditi. Pa čaj, komu in koliko si dolžán; prevdariti hočeva, kako ti iz sile pomagati. “ Tako rêče, vzame pero in |
| Zlata Vas (1848): | objél kakor svojiga tovarša, mu srečo vošil ter rekel: „Sadaj hočeva obá prav dobra prijatla biti in živéti kakor brata. “ |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nikakor ne zmorejo. Zató se sva stareja brata dogovorila, da hočeva toliko novcev zaslužiti. “ „Naj pa bo,“ reče kmet, „zavoljo vajine |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | reveža nazaj. ” „Pa naj gre”! oglasi se stari. Vendar berv hočeva podreti. Ko bi bil deček tudi kaj zapazil, nikdo ne |
| Sacrum promptuarium (1695): | moj moſh, poidi s' mano hozheua mojga Ranziga skoppat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit |
| Genovefa (1841): | naji hzhí Genovefa ſhe shivi! Tjè gréva in viditi jo hozheva, préden umerjeva! Bogá ſhe popred v njegovim tempeljnu sahvalivſhi ſta |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tedej ; vaſho veſsélje bo to moje; Jeſt inu moja Goſpá ozheva sraven biti. Matizh. She nekej , vaſha Gnada. Baron. Govori. Matizh. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | smano S. Dvh bodi modobema da nedba bovase vmiere narasen vozheva pomai tv nama Bveg † ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh |
| Sacrum promptuarium (1695): | danaſs sazhne. Inu kadar bi bilu meni mogozhe, jeſt bi hotel danaſs ſturiti kakor vſelej na noviga lejta dan je ſturil |
| Genovefa (1841): | jókal, je, ko bi bil trenil, vſtal; ſvoj mezh je hotel iméti in Gola britko umoriti. Volk mu je branil in |
| Robinson mlajši (1849): | je dosegnol, da bi se kupčevi dolgovje plačali. Ostánek je hotel eti hvaléžni mož svojemu dobrotniku darovati, ali toti ni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | létu 595 je en Kan Avarov, nekiga sovražniga ljudstva, Slovence hotel premagati, in je slovenskimu knezu Lavritu zapovedoval, de se mu |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | podobi ptujca z dvema angeljema k Abrahamu prišel, ino je hotel, de mu je Abraham stregel. Je li morebiti Bogu kaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | rajnca le zato zoper to ljubezin, ker August L. ni hotel v hišo priti. Vse druge priče so ostale pri svojih |
| Oče naš (1885): | Nekega lepega večera spomladi je hotel Mêljard iti svojo ovčarijo obiskat. Da si ravno je bil |
| Oče naš (1885): | so hotli postopati z mano, kakor z ubežnikom, ko sem hotel fantička skrivaj k sv. Pavlu h krstu nêsti. Nič ne |
| Gozdovnik (1898): | dolu s zlatom! « Nobeden mož ni izgledal, kakor bi se hotel pokoriti ukazu. »Zadnjikrat: dolu! « Arečiza se je pripravljal na odgovor |
| Biblia (1584): | Satu je on njej s'eno priſsego oblubil, de bi hotil njej datj, kar bi kuli proſsila. Inu ona, ker je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hram, Skednja preverši prostore, Slemena zdrobí podpore, Kakor de bi htel puhteči Bega silniga v oblak Sabo vzeti zemlje tlak, Zrase |
| Lohengrin (1898): | smel, Ni tvoje mi pretitve mar, Ker jaz legáti nisem htel. Zató boril se bom s teboj, In zmagal bom, to |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe pa vunder ni tega terpleina odpovedou, inu nas sapuſtiti oteu, kir je sdaizi sa tim reku: Verumtamen non ſicut ego |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Ozheta! katiriga beſede ta prausetni deſheuski oblaſtnik Pilatus ni ſliſhet oteu, inu tudi veliku drugi ludje ſliſhet nozhjo. Govori pa nam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mene trikret satajiu. Konza bi jes na neſhu, aku bi oteu vſe dobrote preſhteti, katire je s' pounimi rokami Chriſtus tebi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | on reku Non quod ego volo. Nikar koker bi jes oteu, temuzh koker ti, inu taku je vſo skerb zhes ſebe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | per obeni rezhy, v' katirih je toshen biu, ni odgovoriti oteu, Interrogabat eum Pilatus: tu es Rex Judorum? at ille |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | to gnado, inu pomozh tih viſokih, inu mogozhnih, ali Bog oteu, de bi le en pou takſhne-skerby imeli sa pogmiraine Boshje |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | shpishei, Inu h'dobri smerti vishei. 3. Sa naſs si oteu terpeti, Kir jemlesh te grehe prozh, Dei nam ti tvoi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | K'du more prau sposnati Ta zhudesh , de je reſs Oteu zhlovek postati JESUS, no prit' s'Nebeſs ? Zhudesh je tud' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Syn ! maſh tvojo oblast , Kir si se s'Nebeſs podati Oteu , no zhlovek postati. 4. Boshji Syn! ti Boshiu Jagne ! K' |
| Ta male katechismus (1768): | Aku be en nakerstnik othl kersten biti, inu be nobenega naimel, katire be njega kerstil |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Jogram govoruv: nebeshku krayleſtvu je perglihanu enimu Kraylu, katiri je othl rajtengo delati s' ſvojimi hlapzami. Inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſi ſvoj kriſh , inu hodi sa mano. Sakaj katiri bo othuv ſvojo duſho ohraniti , ta bo njo sgubuv. Katiri bo pak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nje mosh pak , satu ke je pravizhen bil, inu ni othuv njo resglalſiti, je misluv njo ſkrivaj popuſtiti. Tu pak , kader |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Ta ozhitni greſhnik pak je od delezh ſtal, ter ni othuv ne ozhy pruti nebeſſam go- |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | klizov. Ony ſo pak megnili njegovimu Ozhetu , koku bi on othuv puſtiti njega imęnuvati. Inu on ſi je ukasov eno tabelzo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſem jeſt othuv ſkupſpraviti tvoje otroke, koker ena kokla ſkupſpravla ſvoje piſheta pod |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pershou noi boda tabei use klor povedou karkoli bodash ti otou vedeti pa ti morash sam Iashati belpa boda te Duh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nauriednomi sushabniku to sveto devizo inu mertenizo S. Korono posvati otou? Ta prueve opomieninje k' Svete Devizi Koroni. O Sveta Deviza |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | morash anomi storiti dabo spati morov kaker dovgo bosh ti otov? Ti dai anomi tazhomi sezhji shovz piti, potam se knabo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | P. P. biti dabi on menei skues niega velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo utvoimv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh ponievov obliezhje te samle? MOLITVA. O Bueg, kateri si otov skues resviezhenje S. Duha serze tah viernah resveseliti noi poduzhiti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skves vse tv mivo pramishlvvanje jes tabe prosim dabi ti otov mene vshlishati noi obarvati prad moimi faintami Amen. TA 26. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taku bosh ti vidov te shaze noi use Karkoli bodash otov videti noi vedeti setabei Boda use Klor perteknivo. Poshebrei to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | niem ogin tvoje lubiesni kateri si usah shprashah tomi folki otov tvojo vero nasnanje dati Aleluja Aleluja Aleluja. v poshli tvoiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozhi daboda tabei use povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na an liep biu prieb hoi nesijo mov, kader bosh otov tu frihtatl ti morash um vade novu nedelo vazhar alpa |
| Genovefa (1841): | tam ſedi, kakor ubógi gréſhnik pri ſvôjim poſlédnjim obédu. Ne tel bi v njegovi koshi tizhati, in plazhila, ki ga bo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ana rinzhza kader bosh to rinzhzo natkvou bosh vushousi karbosh tou use bosh mou inu bosh snashouse zhier bosh tou! ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kateri bosh vse skrite shaze vidou inu use kar bosh tou vidati jas tabe she tu poviem kader bosh petelina pokopov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | karbosh tou use bosh mou inu bosh snashouse zhier bosh tou! ta trezhije je an shpiegov, skues kateri bosh vse skrite |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nas na alshzhei gori ven spuetov: davi skues tu tou ti menei ushlishati: inu to mojo molitvo nau prad tvoje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu skues S.S. 5. kervave rane: inu skues katere bi tov ti mene N. N. priedi stati inu perzbingati pomati? |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tabe oh mai nabeshzhi Ozha dabi ti tov menei gorei useti sa anega boejga tavarharja noi meni potlei |
| Sacrum promptuarium (1695): | katera je imela en taku dolh jesik, de vſelej je hotela moshu vdobit: En dan Mosh perneſe damu 12. Drusgu, ter |
| Sacrum promptuarium (1695): | ena Rimlerza, katera seſht mill dolh, inu vſelej ona je hotela rezh Amen. Ta ſedma je leta Neopolitanarza, per katari ſim |
| Sacrum promptuarium (1695): | kakor je bil ſturil uni pametni mosh, zhegar shena je hotela po vſi ſili, de bi tudi on sklede, inu lonze |
| Robinson mlajši (1849): | bi ladjico, kamor bi hotela, varneje rudati mogla. Plavila sta se poleg meli — produ s |
| Robinson mlajši (1849): | imel, reč ktera se mu izpervega po sreči vesti ni hotela, desetkrat ino večkrat pokušati, dokler ni pravega načina nalezel, kako |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | sekati, da so jo le malo razširili. Enkrat se je hotela kar podreti, tedaj so jo z velikim trudom podprl se |
| Ferdinand (1884): | ne na tem svetu! « zavpije Ferdinand z milim, žalostnim glasom. Hotela se je še jedenkrat obrniti proti dečku. Ali grof zavpije |
| Oče naš (1885): | drugih jedi. “ Polna usmiljenja mu pomoli ročice in mu je hotela pomagati vstati. Pa z britkim zdihljejem je padel Nace nazaj |
| Gozdovnik (1898): | od mene? « »Pomagajte mi dva roparja zvezati, ki sta vas hotela napasti! « »Ah, kaj li mogoče? Brž človeka, brž naprej! « Prihitevši |
| Genovefa (1841): | ſliſhala! Oh, ko' bi ti ſhe shivéla! Kako bi ti hôtla ſtrézhi in sa te ſkerbéti. Kako bi ſe mój Boleſlavzhek |
| Genovefa (1841): | angelj v nebéſih — jes ſim bil hudoba, ki jo je hôtla sapeljati. Kér me ni vſliſhala, ſim sdivjàl, in ſim ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | clo ni mogla prestati. Pa kaj se zgodi? Kolikorkrat je hotla pretežko odejo znad sebe spraviti ali spod odeje zlesti, so |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | milo gleda. Na to pa jo rahlo pobara: „Ne bi hotla meni ino materi moji v tolažbo biti”? Mina pa vsa |
| Zlata Vas (1850): | zbral, kakor tebe. « Lizika ga milo pogléda, kakor de bila hotla rejči: de bi se njega ne branila, ko bi oče |
| Tine in Jerica (1852): | eniga samiga človeka na svetu imela, kterimu je zamogla in hotla svojo nadlogo pritožiti. Ta je bil Tine. Milo je tožila |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | še poznala ni matere. Torej je mati po vsi sili hotla ostati, de bi svojimu ljubimu bolnimu otroku sama stregla. Zdravnik |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | cvetic, ki si ju htela izruvati vidila boš, kaj si hotla pokončati. « |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | škatljici sem bila tebi namenila, pa skusiti sem te poprej hotla, ako me boš ubogala, kakor si mi obljubila. Vidim, da |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Povedala ti bom imeni teh dveh cvetic, ki si ju htela izruvati vidila boš, kaj si hotla pokončati. « |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dve stekleničici, eno večo, eno manjšo in ravno mu je htela še nekaj razložiti, ko se prikaže njen mož ves pijan |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ko si rekla prej, da sem se spekel, si menda htela reči, da si me ti za norca imela? — Kako lepih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je pa videla, kako so zadele Korvina njene besede, je htela v svoj prid oberniti ta vtisek in je rekla: „Kaj |
| Gozdovnik (1898): | da bi nam mogla kaj kvariti. « »Ali usmrtiti sta vas htela, don Fabij. « »Ni se jima posrečilo. Ne smemo človeške krvi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | temuzh myrnu derſhalla, de be se pobulshali. Jeſt sem rajshe othla ta perva nahdati, koker da uraſhenja te lubesne se beſſediti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tu nezh dolſhiti, temuzh le tvojo malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | gręſhil, to nevęjm. Al tvoje jęse ni saſlushil, to bi otla vganiti. Sej vęjſh, lubi moj — zhe mo ti roko odtęgneſh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | O S. Ko'orna ti obvaſtniza teh shazou: o dabi ti teva perbuegi Moja P. P. biti dabi on menei skues niega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tega Gospueda Jesusa Kriſtusa: tvoiga lubiga shenema: o dabi ti teva menei boja grieshnika uni potrebniga sromaka obdarvati: s' anien daram |
| Sacrum promptuarium (1695): | ali k' ſadnimu pravi: kumaj ym je, dokler nej ſo hotele bugat, kir ſim yh lepu vuzhila, nyh shkoda. Qui poteſt |
| Sacrum promptuarium (1695): | ner vezh vam je mogozhe, sakaj de bi ſi lih hotele ſe jeſiti, kregat, inu ga farshmagovati, vener vam nebo nezh |
| Mlinar in njegova hči (1867): | več ne gibale, de bi vaše roke delale, kar bi hotele, ter sézale na levo i desno? (Micka ne odgovori nič |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo ſpet od ſmerti vſtal. “ Tode te beſede jim niſo hotle v' glavo, bile ſo jim sdaj ſhe temne. Tukaj na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nobena zmed njih možkiga vzela, kteri pijančuje. — O ko bi hotle vse slovenske device v tako družtvo stopiti! (V Ljubljani) je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | naredil, je odrešil in ohranil, kar so Vaše pomote pokončati hotle. Pred vsim tedaj se ljubimu Bogu zahvalite, de je nasledke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | domoljubnim Švajcarkam je oklicano povabilo, naj se oglasijo, ki bi hotle v vojski ranjenim streči; z eno besedo: vés narod je |
| Biblia (1584): | hotéli pleſsati: My ſmo vam klagovali, inu vy ſe néſte hotéli plakati. Ioannes je priſhal, nej jedel inu nej pyl, inu |
| Biblia (1584): | mej Piſsarjeu inu Fariseerjeu odguvorili, inu djali: Mojſter, my bi hotéli radi en Zajhen od tebe viditi. Inu on je odguvoril |
| Biblia (1584): | njegova Mati inu njegovi Bratje ſo svunaj ſtali, ty ſo hotéli shnym govoriti. Inu eden je djal k'njemu: Pole, tvoja |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi ga vun slekli, ali ty nemarni nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſrezhen; zhe pak nebote per vaſhimu ſtanu oſtali, temuzh bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada, inu guantani hodit |
| Astronomija (1869): | misliti prostor, kterega izpolnuje osolnčje kakor oblo. Ko bi si hoteli ta prostor vpodobiti, dalo bi se to storiti z mnogimi |
| Ferdinand (1884): | želel takih bolečin, kakoršne trpim jaz! « reče jim, ko so hoteli stopiti k postelji ter jim brani z rokama. Ta otročja |
| Oče naš (1885): | varovati in vse za bég pripraviti. Še po noči so hoteli svojo domačijo zapustiti in daleč v Vandeji novo boljšo iskati |
| Tiun - Lin (1891): | je lahko poklical. »Gospoda! « zavpijem na vso moč, »bi ne hoteli rešiti dveh preganjancev, ki sta ušla Kitajcem in katerima preti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tem kolovosu , kakor ptiza pod nebam, tako naglo podi? bote hotli vediti. Glejte zhudo , ogenj in voda, dve, ena drugi nar |
| Divica Orleanska (1848): | prestreže in objame. Karol. Ste nas prehitili. – Vpeljati smo Vas hotli. – Urne konje imate. Burgún. K dolžnosti moji so me nesli |
| Stric Tomaž (1853): | je s svojo obnašo vsim dopadel, eden druzemu so ga hotli prekupiti, vender ga nazadnje Halaj, ker je nar več obljubil |
| Roza Jelodvorska (1855): | so veseli ljudje kukali skozi male okenca. Posebno pa so hotli vsi gospodično Rozo viditi in poznati, ki je toliko ljubezni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | neusmiljeni in terdovratni, da bi sami sebi dobro storiti ne hotli. Spravite se skupaj, pogovorite se lepo med sabo, sklenite eden |
| Čas je zlato (1864): | jest ostanem pri besedi, posodim Vam ga že, kolikorkrat bote hotli – če Vam je že všeč. « »Ha, dečko je zares nekoliko |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | čimu je neki bil tak kotel? “ vpraša Filip. Jože reče: „Hotli so menda tisto zélnato glavo v njem kuhati, katero si |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | se podali na pot, predenj je zarja zasijala. Sami so hotli poročilo prinesti na Višegrad; ustmeno so se namenili hvalo izreči |
| Oče naš (1885): | ni prejel svetega krsta, spominjaš se gotovo še, da so hotli postopati z mano, kakor z ubežnikom, ko sem hotel fantička |
| Zoologija (1875): | In vendar ukupnost škodo trpela, ko bi te male živalce hteli izbrisati iz prirode. Potrebne so za uzdržavanje viših živali, in |
| Gozdovnik (1898): | belega dirjalca travane? « »Bog, tega moram imeti. Če ga bodo hteli vzeti, morate jih vi vse postreljati, Master Wilson. « »Tega ne |
| Ta male katechismus (1768): | ja vezh, koker se sami lubemo, inu de be rajshi othli umreti, koker Boga resſhalliti. Koku sturemo mi pak ſadosti lubeſni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nobenimu drugimu naſturi. Ta druga je: Vſe, kar bi vi othli, de bi vam ludje ſturili, tu tudi vi nym ſturite |
| Kuharske Bukve (1799): | oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti, shęnſke premojſtríti; al kaj je is tiga vſtalo? oni |
| Ferdinand (1884): | soprogo, ki je točila solze prisrčnega veselja. Njemu samemu je hotelo srce veselja počiti; po lici so mu tekle solze blaženega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | per njih nobeniga kraja, kér bi vino raſti in soréti hotlo. Pred dvanajſt letmi ſo jeli trije duhovni goſpodje na Gorenſkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | toliko kočij in ljudstva iz vsih stanov, de se je hotlo vse potreti. Tudi učenci Ljubljanskiga učeliša, ne hotévši zadnji biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakor so mu pričijoči radi poterdili, samo to jim ni hotlo všeč biti, ker se je ta Abrahamov sinek tako vedel |
| Tine in Jerica (1852): | zraven sebe. Zdaj so že detetu solze v očeh igrale. Hotlo se je k očetu stisnuti, pa oče so ravno tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 666.000 gold. akcij podpisalo. Ker pa je še več ljudí hotlo teh akcij imeti in je vodstvo mahoma sklenilo podpisovanje , se |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Peiſem. h' obhaylu. 1. Jagne Boshiu, kir ti noſiti Si otlu naſhe grehe vſe, Dei ti nam gnado sadobiti, |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Syna No Oltarju stoy. 2. Tu pravu Jagne Boshiu Je otlu skriti se , Kadiru je na krishu Sbriſalu grehe vſe, Je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | enu malu letu vſe dopovedati. Natu ję do dete vediti otlu, aku je blu vſe toku vſelej na svetu. Mati pak |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vsaj meniti, da smo si ga v svesti. Tako moremo hoteti tudi nekaj nemogočega, toda le, dokler menimo, da bi bilo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mogoče doseči. Pridržek dosežnosti želevanega predmeta je najodličnejši znak hotenja. Hoteti se torej pravi, želeti si nekega vspeha, a zraven si |
| Viljem Tell (1862): | Frishart. Zaničuje Oblast glavarjevo, priznati neče Vladarja. Staufaher. Tell bi bil to storil? Melhtal. Lažeš, Grdín |
| Valenštajn (1866): | tega Nej treba. Valenštajn. Ima prav, res treba nej — Armada neče v Flandrijo, poslala Mi pismo je, ustavlja se ukazu, Storjen |
| Sacrum promptuarium (1695): | nevej kej je, ta tryetia je shla v' Nebeſsa, inu nezhe nasaj priti, satoraj hozhem tebe v' Nebeſsa poslati, dokler na |
| Sacrum promptuarium (1695): | sdaj videm de ſabſtoin je sheni glavo resbiat, kadar mosh nezhe dobriga ſturiti, nezh nepomaga ampak ta luba poterpeshlivost. Katero Livia |
| Genovefa (1841): | In oh — tudi vaſhe dete mora umréti. Sakaj grof ga nêzhe ſvôjiga ſinú ſposnati. Oh meni ſtrah ne da ſpati. Do |
| Stric Tomaž (1853): | jo pokrega mati, ker si je svojih napak zvesta, in noče vsemu temu v okom priti. Iz tega pogovarjanja vsak lahko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kaj pa kmetijstvo? Tudi to napreduje in mora napredovati, če noče zaostajati v veliko škodo domovine. Kmetovavec dan današnji ne more |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | more več požirati. Zavolj te otekline in zavolj vročnice prasič noče jesti. Prasičovi glas je hripav, in skoz požirak komej pijačo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | soseda zgovarja; pa ne ta ne uni, ne vsi — nobeden noče kaj storiti. Ljubi gospodarji in sosedje! ne bodite tako neusmiljeni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | merzlo vodo zmivaš. Kedar pa izpustik po kopanju ali vmivanju noče zginiti, raztopi 1 lot žveplovih jeter v bokalu vode, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vse ima u krami, Kdo povedati to vé! Toda kupčevati noče, Bogajme tud' nič ne da; Jemlje vsak kar le kdor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Jemlje vsak kar le kdor hoče, Ker odperti koš ima. Noče se nikjer muditi, Za-nj somnja po mestih ni, Robe čul |
| Čas je zlato (1864): | Lenče se noče umakniti, stoji kot priraščen. »Le prašajte,« reče, »gosp. predsednika, ako |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | mi ga hrani, dokler nazaj pridem. A zdaj mi ga noče nazaj dati. “ Marka položí roko na sercé in reče: ,, Svojo |
| Ta male katechismus (1768): | inu Uzheniki sklenili, de se ima viruvati. „Zhe pak kedu „notshe Zirkuv poshlushat, ta ima „od tebe (prave Kristus) ſa enega |
| Ta male katechismus (1768): | ſa enega „Ajda, inu ozhitnega greshneka „derſhán biti; ſakaj katire notshe „Zirkuv ſa svojo Mater imeti taiste nabo tudi Bogu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi bila kushna; — pa mora biti kaki priſad (Entzündung). Praſé nozhe nizh vseti, ima mersle uſheſa, teshkó diha, vamp tiſhi v |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſo, katere ſa ſvojga Shenina ſi iſvolio Chriſtuſa Jeſuſa, ter n' hozheo obeniga drugiga imeti, takorshna Vduva je bila Firshtna Felix |
| Sacrum promptuarium (1695): | Vduvyz ſe na ſvejtu najde. Nakatere ſo prave Vduve, katere n' hozheo vezh od moſha shlishat, temuzh vſo nyh miſſu, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | poteſt capere capiat: &c. Taku ſe godi tem mladem kadar n' hozheo ſvoje ſtarishi bugat, inn nyh lepi nauk poshlushat, je |
| Zlata Vas (1850): | nam veliko pomagati in veliko škodovati more; in moj oče nečejo druziga zeta, kot mlinarja. Jes pak sim rekla: de sim |
| Genovefa (1841): | Bogú ſhe ne sahvali sa té dobrote in ſhe miſliti nêzhejo na-nj; ſovrashijo, ſtiſkajo in peklijo ſe med ſebój, kar ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa shlizo jedi ne da, krizhijo, ali pa vezh jeſti nezhejo. Mamike in tetike tudi nimajo sadoſti poterpeshIjivoſti, na ſtaroſt ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in nagovarjanji od bratovšine s. Florjana vender še nič slišati nočejo ; kterim ne gré v glavo, de, ko z majhnim plačilam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | navadni čas koze staviti. Le malo je tacih ljudí, ki nočejo te velike dobrote spoznati, od kterih visoke častí vredni gospod |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Zastonj je vse tvoje prizadevanje — volili bojo kakor kane. Novíce nočejo več prazne slame mlatiti. Rimiljanska cesta skozi gojdz Hrušico. *) Rimljani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | škodo ostajajo, in kar pri druzih očitno boljšega vidijo, posnemati nočejo. Prepričali smo se, da samo lenim zemlja peša, pridnim pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zibelki omeniti, v ktero nezakonske matere, ki ne morejo ali nočejo svojih otročičev rediti, pokladajo uboge male stvarice. Na južni strani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in vasí zanikernost in lenobo gospodarjev in kmetov razodevajo, kteri nočejo ne sebi ne drugim dobrega storiti, ne bo nobeden tajil |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | koj pokončati. Ker se pa vendar najdejo ljudje, kteri psa nočejo pokončati, in nevarnosti vkljub, ktera iz ozdravljanja psa njim in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al 4. dni sapored sjutrej, inu svęzher. Aku pitani preſhizhi nozhejo radi jeſti, ovſsa na pezhi poſuſhi, inu ga jem sobati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prasniga kraja, de bi murve ne bilo. Kteri ſami zhervov nozhejo imeti, murvno perje dragó prodadó. Murvni leſ je mozhen in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vidil. Pri naſ na Krajnſkim vender ſtare nemſhke zerkve ljudem nozhejo dopaſti ; od kod neki to pride ? Od tod , ko ſo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ludy h' sakonu napremoshni ſturjeni: inu eni ſo , katiri ſami nozhjo v' sakon ſtopiti sa nebeshkiga krayleſtva volo. Katiri more tu |
| Divica Orleanska (1848): | ( se nekoliko bliža, ter postojí. ) Se bliža! Nečem čakati, de strašna prej Na mene plane, grem kolena ji |
| Divica Orleanska (1848): | Nič od vezi ljubezni klicane ne vem, In nikdar znati nečem njenih praznih služb. Življenje brani svoje, tebe kliče smert! Montgomerí |
| Zlata Vas (1850): | se imela žennu obljubiti. Jez pa sim. rekla, de se nečem možiti in sim pri tem obstala. Zakaj mladi Brencelj je |
| Valenštajn (1866): | Tiho. Četrti nastop. Butlar. Prejšnja. Butlar (pride od druge mize). Nečem vaju Motiti; dobro sem umel, maršal, I srečo vošim — kar |
| Valenštajn (1866): | Ne, grozovitec! idi Čez moje truplo, nadživeti jaz Te groze nečem. Butlar (ga od sebe paha). Slaboumni starec! (Trobente se od |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ga je svetih pesmi kakor vraga. Ne smem! Tedaj tudi nečem ! (Trešči piščalko ob tla, da se na kosce razdrobi. Smejé |
| Biblia (1584): | pèr meni oſtali, inu némajo kaj jéſti, inu jeſt nyh nezhem teſhzhih od ſebe puſtiti, de neobnemogo na poti. Natu ſo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | po obeni zęni. Matizhek. Sakaj ne ? Nęshka. Sadoſti , de jeſt nezhem. Matizhek. Al ſe vunder povę , ſakaj ne. Nęshka. Tudi to |
| Genovefa (1841): | vratih obſtal in mu paſje ozhí na ſtégnjeni roki kasal. — „Nezhem jih viditi! ” je Golo ſtraſhno sarjúl, in- kviſhko ſkózhil ter |
| Genovefa (1841): | ali ne bo vaſ ſhe bólj, vi malovérniki? ” Nizh vezh nêzhem malovérna in nizh vezh neſèrzhna biti, in ako ravno sdaj |
| Genovefa (1841): | ravno sdaj ne morem ne préſti in ne ſhiváti, vunder nêzhem sa ſvôjo obléko v prihodnje prevèzh ſkerbéti. ” Po léti, kadar |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Nikoli nočem pozabiti, za kaj de sim vstvarjen! — »De bi večno živel |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pèr meni oſtali, inu nimajo kaj jęſti: inu jeſt jih nózhem tàſh ispuſtiti, de na pôti ne opęſhajo. 33. Inu njegóvi |
| Viljem Tell (1862): | bili Očetje naši so, umremo radi, Živeti v sužnjem jarmu nečemo! (Kakor zgorej. ) Izročamo se višnjemu Bogú, Človeške sile ne bojimo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | To se vpraša” str. 36. Po načelu: „Castis omnia casta” — nečemo dolžiti, da je mati tem pesmam bila razuzdana misel, zakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pijance svariti, je bob v steno metati, torej s pijanci nečmo nič opraviti imeti. Ali dostikrat se v hudi zimi primeri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in jo napajajo pri studencih ali pri bližni reki; akoravno nočemo reči, de je ta navada sploh škodljiva, je vunder res |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kar vse skupej ne storí veliko stroškov. S tem pa nočemo rečí, de bi po tem navadniga gasilniga orodja in pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | ako nočemo zaostajati za našimi brati Cehi in Horvati; ako nočemo našemu zarodu samo naš prah zapustiti, ki ga bo teptal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | naše deca to, kar smo bili mi — jadni heloti; ako nočemo, da naš narod do vekomaj suži! Ako vsega tega nočemo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | nočemo, da naš narod do vekomaj suži! Ako vsega tega nočemo in še več drugih nesreč ne, moramo se živeje gibati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | To mora biti sadanji čas naša uloga, naša naloga, ako nočemo zaostajati za našimi brati Cehi in Horvati; ako nočemo našemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | tega ali unega Sokolovca z mogočnim povdarkom doní na ušesa. — Nočemo omeniti umazane sebičnosti sedaj brezdomovinskega društva „Sokola” gledé tako zvane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | našim trditvam nasproti, „narodni učitelj iz Kranjskega” zagovarjal? Da se nočemo pričkati za malenkosti, sme nam rodoljubni „učitelj iz Kranjskega (?)” verjeti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | čuvati nad tem, da se postava povsod strogo izpolnuje. Ker nočemo reči, da je župan Kecelj te nepravilnosti nalašč dopustil, moramo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kmetje, zvesti podložni svojiga Cesarja, vpiti: „Punt, kaj punt? Mi nočmo punta, mi nismo puntarji”. Sreča je bila, de je bil |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | malopridnih ino raspuſhenih ljudi ſkerbno varjemo, zhe njim enaki biti nozhemo. She ſtar pregòvor pové: Po hudi tovarſhiji rada glava boli |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pomuzhi bi obena ſtvar shiveti, inu obſtati na mogla, inu nozhmo moliti mi, koker debi negove pomuzhi napotrebuali. S' tiga pa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vunder tiga ſturiti nozhmu! Namrezh moli ta vezhna ſvetuſt, inu nozhmo moliti mi, katiri ſmo ta nar vezhi hudoba; moli tiſti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | leshati vidimo, inu mi v' naſhi molitvi ſhe doli pokleknit nozhmo, inu doſtikret doli napokleknemo, kader nega per ſvetih Maſhah pousdignit |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | moli ta vſigamogozhni, katirimu je Nebu, inu semla pokorna, inu nozhmo moliti mi, katiri bres Boshje vole, pomuzhi, inu gnade nizheſer |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu taku naſhe duſhe v' navarſhni tiga pogubleina puſtiti. Mi nozhmo vezh tiga ſturiti, mi nozhmo vezh taku shiveti, ampak ozhmo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kolkukret nam je naſhe grehe odpuſtiu? kolkukret ſmo oblubili, de nozhmo vezh s' Chriſtuſovimi ſourashniki dershati? ſmo vunder supet s'nymi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | navarſhni tiga pogubleina puſtiti. Mi nozhmo vezh tiga ſturiti, mi nozhmo vezh taku shiveti, ampak ozhmo zhes naſhe duſhe eno vezhi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Boshji imenuvati, kyr naſho volo s' Boshjo na sglihamo? kyr nozhmo, kar Bog ozhe? aku pa Boshji otrozi niſmo, koku ſmemo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Tu es ipſe Rex meus, & Deus meus. Tem pa mi nozhmo ſlushit, temuzh tebi. Ti ſam ſi naſh Kral, naſh Bog |
| Valenštajn (1866): | Poddesetnik. Tedaj na videz s Švedom le držiš? Izdati nečeš carja, nečeš nas Pošvediti? Glej, to je vse, kar mi |
| Valenštajn (1866): | ne moreš, Ne moreš obotavljati se dalje I čakati, ak nečeš se razpreti S cesarjem trdovratno. Skleni urno, Al hočeš ga |
| Valenštajn (1866): | grob mater paha! Vojvodica. Kaj, Tekla, svojeglavnost? Ali želij Spolniti nečeš dobremu očetu? Grofinja. Tu imaš citre. Tekla. O moj Bog |
| Valenštajn (1866): | Tedaj na videz s Švedom le držiš? Izdati nečeš carja, nečeš nas Pošvediti? Glej, to je vse, kar mi Zahtevamo, naj |
| Valenštajn (1866): | naj zmanjša vojska se, Naj polki Špancem se pridružijo, Če nečeš, da iz rok za vedno ti Oblasti ne vzemó, pomisli |
| Mlinar in njegova hči (1867): | zida hiše. Midva nikakor ne moreva doseči očetovega blagoslova. Gotovo nečeš da grešim na božjo zapoved; ločiti se morava tedaj, ter |
| Mlinar in njegova hči (1867): | kaj ti pomaga vse tvoje premoženje, ako svoje edine hčere nečeš osrečiti? Gledi, tvoja rajnica je tudi lepo premoženje — Črnot. Da |
| Revček Andrejček (1891): | na leden pot sem res pozabil. (Franici. ) Zakaj pa mi nečeš sporočiti, če te Pavel na kaj domisli? A? Franica (odločno |
| Revček Andrejček (1891): | se mudi. Pavel (vrže ga ob tla). Pa leži — če nečeš stojé odgovarjati — tukaj mi leži, kakor pes, né — kakor strta |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ozheſh , de bi jeſt tebi odpuſtila, inu ti drugim odpuſtiti nezheſh. Vidiſh , kok ſi nevumen. O moshję! moshję! — Zhe jeſt tebi |
| Zlata Vas (1850): | nji stopi, ter reče: »Lizika, ti si rekla de se nočeš nikoli omožiti? Tudi jez hočem svoje dni brez žene ostati |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj imajo ſapovde lubeſne svojega bliſhnega ſen ſapopadek? Leta: Kar notshesh, de be se te, bi ſgodilu, tu tudi nobenemu drugemu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ter imej strah boſhje uſſellej v'tvojemu serzu, aku se notshesh is gnusobo te nazhiſtoſte nazhedne sturiti. Ti narbulshe tovarſhi te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prejmesh, naodlashej tedej, ſdajzi per njemu poniſhnu se ſahvalliti, zhe notshesh, de be on tebi studenz teh gnad ſamashil, inu od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nekar se ti meni napodej ſa takem hudobnem exempelnam, aku notshesh pridti v' vezhnu pogublenje; ſakaj ti se dataknesh serkla Boſhjega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je njegoviga. Dve Sapovdi Chriſtianske Lubesni. Ta perva je : Kar nozheſh, de bi ſe tebi sgodilu, tu tudi nobenimu drugimu naſturi |
| Valenštajn (1866): | Makdonald. Kaj pa temu hočeš? Butlar. Če vidva nečeta, dobodem dosti — Deverú. Ne, ako mora pasti, midva tako Lehkó |
| Gozdovnik (1898): | v gorečo grmado v taborišču Apačev. Smatrajoča se prijateljema Apačev, nečeta se priplaziti, ampak naravnost jašeta proti taboru. Krik straže se |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru s' jame tiga greha aku n' hozhete v' shveplenske shterni utonit. Inu bugaite S. Paula, kir |
| Najdenček (1860): | „Tako je, sosed,” je začel eden gostov; „če mi nečete verjeti, berite sami, tu imate Augspurške novice. ” — Sosed je bral |
| Gozdovnik (1898): | dobodem priložnost, to stvar popraviti. Nato ponudi Fabiju roko dejaje: »Nečete povedati imen teh sennorov? « |
| Genovefa (1841): | ſvojih zhédnoſt vanati, ſe ſaj ſvôjiga ſinú uſmilite. Sakâj zhe nêzhete po môji vólji shivéti, morate pa, Bog mi môje gréhe |
| Genovefa (1841): | sdi” — je djál — „zhe hozhete bedaſti oſtáti, in zhe ſe nêzhéte ſvojih zhédnoſt vanati, ſe ſaj ſvôjiga ſinú uſmilite. Sakâj zhe |
| Stric Tomaž (1853): | mene posebno ne“, odgovori Halaj krohotaje se. „Tedaj je res nočete? “ „Za noben groš ne, tudi ne, ako mi jo zastonj |
| Čas je zlato (1864): | stoji kot priraščen. »Le prašajte,« reče, »gosp. predsednika, ako mi nočete verjeti. « »Trapa! « zavpije pisar. »Aló verzite ga vèn! « Zdaj nekdo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | goldinarjev vsaki, kajti drugače nama ni pomagano. Ako nama toliko nočete dati, bova se pa kam drugam ponudila. “ „I zakaj pa |
| Tiun - Lin (1891): | zaradi svote, katero ste mu dolžni in katere mu plačati nočete; kajti odreklo se mu je vsako drugo zadoščenje. Utekli ste |
| Zeleni listi (1896): | pokliče Ljuboslavo. Odšli so zopet tiho, čisto tiho. »A zakaj nočete ostati tu, ljubi otroci? « vpraša jih hišni oskrbnik. »Tako ne |
| Tiun - Lin (1891): | druge pa so ostale. Moral sem se na Tiun-Linovi džunki hočeš-nočeš vdeležiti zasledovanja. Razločno je bila »Lastavica« še videti, ko so |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kaj is tega ima pridti, ſo djali k' njemu: Goſpud! ozhimoli s mezham udariti ? Natu Simon Petrus , katiri je en mezh |
| Biblia (1584): | k'nym: Tu je Sovrashnik ſturil. Natu ſo Hlapci djali: Hozhéſhli de tjá gremo, inu de jo isplevemo? On je rekàl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se je hotlo vse potreti. Tudi učenci Ljubljanskiga učeliša, ne hotévši zadnji biti, so po tém visoko počastenje in serčno hvaležnost |
| Robinson mlajši (1849): | treba bilo, da bi si pred njim v skérbi bil. Hotimir. Le dobro me razumej Dragotin! da mu podtika, ko bi |
| Robinson mlajši (1849): | mi Robinson drugoč ne ljubi — povidi — dopade. Dragotin. A zakaj? Hotimir. Zato, ker je Petka podziral, v podzrénji imel — dolžil, kakor |
| Robinson mlajši (1849): | od tega se je trava v begu plamenem vnêla — razpoléla. Hotimir. Tu se mi Robinson drugoč ne ljubi — povidi — dopade. Dragotin |
| Zeleni listi (1896): | katerimi vedno vsak večer mater nadleguje. »Mama! «, tako začne, »hov, hov tu? « |
| Zeleni listi (1896): | s katerimi vedno vsak večer mater nadleguje. »Mama! «, tako začne, »hov, hov tu? « |
| Genovefa (1841): | hovi poſtelji ſe ſklenivſki je fantka, ki je ravno sraven njé |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | od ſmerti reiſhi naſs, Nemu ſe vſa zhast nei snide. Hoſana poimo povſod, Hvalen bodi ta Goſpod. Ta shest inu dvaista |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Nega hvale konza ni Ne na Neibi, ne na ſveiti. Hoſana poimo povſod, Hvalen bodi ta Goſpod. 2. Hvalen bodi ſaki |
| Genovefa (1841): | ſprimi, milo déte! Ti ſi shiva podoba ſvôjiga ozhéta! Bodi hraber in ſerzhán, kakor ſo tvoj ôzhe in tako |
| Genovefa (1841): | Grof Vojnomir, hraber vîtes prav shlahlniga ſerzá in zhverſte poſtave je bil vojvodu |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ginjeno kuſhne. Sdaj jo grof Smagomir sa roko prime, in hraber vites vsame Boleſlava na narozhje in tako ſe vſi po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | „Mislim, da vas razumem. Vi ste hraber vojščak in govorite ko hrabri vojščak. Vedno ste pripravljeni na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | celo pri nejevernikih slave naklonila. „Le glejte, kako pogumen in hraber mladeneč je! ” bi bili rekli, in kdo vé, če bi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | trenutkov ni nihče pregovoril; menda je bilo ljudstvo potolaženo. Lep, hraber mladeneč, njegov navdušeni obraz, mili in neprestrašeni njegov glas in |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | veselja s svojimi otroci in Répoštevov ljubček je bil kaj hraber mož. Služil je dolgo v cesarski armadi za časa tridesetletne |
| Roza Jelodvorska (1855): | sprave in edinosti sta občutila. Pri tej priložnosti si obljubita hrabra viteza odkritoserčno, sveto prijaznost. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | na tablice zdaj niso več pisali ničle in poteze, temuč hrabra dela, ki so jih storili in vse, česar so doživeli |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | skušeni junak. Pankracij pa ni le častil Boštjana ko navadnega hrabrega vojaka cesarjevega, še bolj ga je ljubil in občudoval ko |
| Ferdinand (1884): | spravijo v nemilost pri kralji. Priliko jim je dala odkritosrčnost hrabrega junaka, ki je grajal brez ovinkov, kar je bilo graje |
| Oče naš (1885): | odgovori gospod Arkimbold prijazno. „Če bi mi Bog ne bil hrabrega moža poslal, bi me zdaj že v Bezièru v ječi |
| Gozdovnik (1898): | in to na haziendi del Venado. Slišal pa je veliko hrabrega o slovečem tem možu; zato mu je hotel zanašati. »Vdajte |
| Genovefa (1841): | pêkla, de bi bil kmalo snôrel. Vſi ſoſédni vitesi, njegovi hrabri prijatli, ſo priſhli vkup, ga toláshit. Pa grôf je tiho |
| Divica Orleanska (1848): | mogel je Dovóliti Sentrelj! Svetovavec, Ne on, gospod! Dokler je hrabri živel, od pogodbe In mira ni se govoriti smelo. Dünoa |
| Oče naš (1854): | Na koga se hočete tadaj zanesti? “ Na to so odgovorili hrabri pastirji, s pokojem, kterega pogum in čednost daje: „Zanesêmo se |
| Oče naš (1885): | šli, kjer so jih z neizrečenim veseljem vzprejeli. Pač so hrabri Podgojzdjanje te pomoči potrebovali. Sovražnika je bilo šest tisoč môž |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Teimer in nesrečni hrabri francozki general, akoprem se je od jeze v ustnice grizel |
| Lohengrin (1898): | ti nikdár! Če várovan je od Bogá, Kaj mar tvoj hrabri meč velja! Nikar! Svarímo te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne bo branil, marveč bi nas veselilo, de imamo od hrabrih fantov prihodnje junake pričakovati. Ali to veselje, ki ga popisani |
| Roza Jelodvorska (1855): | gospa s Častimirom in gospodično Rozo, spremljeni z veliko trumo hrabrih vojakov in lepo oblečenimi služabniki v Jelodvor. Glas od tega |
| Genovefa (1841): | kralj domu ſpuſtil. S ſvôjim svéſtim Volkam in s ſvôjimi hrabrimi junaki ſe je tedaj koj na pot podal in proti |
| Roza Jelodvorska (1855): | z velikim veseljem. Zdaj gre s svojo družino, vitezama in naj hrabrejšimi junaci v veliko vitežko dvorano. Potem, ko je pervo |
| Maria Stuart (1861): | Obup, ves pekel v persih mi divja — Kam mi pobegnil hrabri je pogum? Prišel sem, da zatarem glas sercá, Da gledam |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | je Bog tako ſrezho dal, in njegovi vojſhaki ſo tako hrabro ſovrashnike napadli, da jih je bilo ſheſt in trideſet tavshent |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſvojim kraljem v meſto Avinjon sbeshali, kjer ſo ſe tako hrabro branili, da ſo kriſtjanje to meſto dolgo obſedali. Sato je |
| Ferdinand (1884): | godbo kratkočasiti Peter po običaji onega časa. Opeval je najraje hrabrost španjskih vitezov v boji z Arabci in Saraceni. Vse je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le pijanost, s ktero se hočejo omotiti, kér jim prave hrabrosti (kuraže) manjka. Taki razsajavci bi se raji lesici na rep |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. Lahir, ti tudi? Verla snubca dva, Enaka v hrabrosti in bojni slavi! – Sovražne utolažila, deržavo Sklenila si, in mi |
| Gozdovnik (1898): | prvi pogled, Komanč in prisojati mu je bilo ne vsakdanje hrabrosti, ker si je tako sam upal na lovišče najhujših sovražnikov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ljubljanske kmetijske družbe, cesarskiga svetovavca in mestniga poglavarja, gospoda Janeza Hradeckita opomnili in se jim pri ti priliki, ko so zopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se je gosp. vodja proti koncu tudi rajnkiga gospoda J. Hradeckita — kteriga družba milo pogreša — spomnil, so se začeli pomenki tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 24 let, od kar so oni izbornik te družbe. Gosp. Hradecki sicer ne potrebujejo naše hvale: njih dela so nar lepši |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvojmi ozhmy? kaj sa ena derhal nesnanih poſhaſt napolni ta hram, v' katęrim en leshy, inu ſe okuli njega poſtele vſtavi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de naše kmetice na tó takó ne pazijo, kakor gré. — Hram za mléko nima ne pre merzel ne pretopel, pa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prituli zdaj globoko , Ko vihraje iše plam. Ta objame žita hram, Skednja preverši prostore, Slemena zdrobí podpore, Kakor de bi htel |
| Zlata Vas (1848): | je bil nar bolj pripraven prostor sir delati, dober hladen hram in velik kotel v prostorni perilnici. Gospodar je dal ta |
| Tine in Jerica (1852): | Jerica, pa precej lahko pomagam. Prec se je podala v hram po moke, mleka, masla, in je dala prijatlici rekoč: Pozdravi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | drugega magazina pri sv. Barbari; ako bi se, bil ta hram, poln smodnika, vnel, pravijo, da bi bilo pol mesta v |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ga omlatil, ima skrinjo, pa ne kruha vanjo shraniti, ima hram, pa ne vina v njem, in tako slovè tudi pregovor |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ne takv vliezhajo venka istega hrama gorta potah shtiejah oni mene is vsiem shpotam gorta vliezhajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali pa božji grob v splošnim pomenu besedeSred tega svetiga hrama molí iz skalnatih tleh riivnovoglata pečina (skalovina), ktera je h |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | deklo in hlapca! ” Gospodje gréjo ž njim. Hlapec pride iz hrama, dekla iz hleva, žena prinese otroke iz spavnice, in vsi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Prostorni hram se odpre tukaj Tonetovim očem. Sredi hrama je stala miza, krog nje stoli in ob steni čedna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | postavim od 10. do 15. funtov, v hladne in zračne hrame spravite. — Nar bolj se pa srovo maslo tako le nasolí |
| Blagomir puščavnik (1853): | je v skalo sekan. Večidel obseže le temne ječe, podzemljske hrame. Le v drugem nadstropji so nektere bolj prijazne sobe, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | masla najde? Ali morebiti smetena, ki je večidel prestára? Ali hrami, kjer se mleko hrani? Ali latvice? Ali medénje? Jez miſlim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zelje gnjilobe obvarvati. Dostikrat se kislo zelje v kadéh, če hrami niso pràv hladni, pokvari, postane smerkovo, dobí slab duh in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | žita v hramih (magazinih), se zamore zatega voljo tukej skorej bolj po ceni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ko lani. Korúna se najde kak kupec drobnih šišk po hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo iskali korúnovo pleme prihraniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa dokler je še zrak gorák zunaj hramov in po hramih , kaj takiga si je morebiti tudi letas kdo naključil; slišati |
| Zlata Vas (1848): | kletja in ne norenja slišati. Kerčmarjem se je vol v hramih skisal, ker ga nihče več ni pil. Vina so le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vino, če domá ostane in ni v posebno dobrih hladnih hramih, se ne more deržati dolgo, ker po vročini vrè in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſhezh biti, ker tam toliko krompirja ſadé , de nimajo doſti hramov sa ſpraviti ga, in pred smerslino ohraniti. Poleti 1836 mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | popolnama zreliga, ali pa dokler je še zrak gorák zunaj hramov in po hramih , kaj takiga si je morebiti tudi letas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vsakdo vé, da hud sovražnik vina je vročina. Celó malo hramov (keldrov) je v Vipavi tako napravljenih, da so na hladnem |
| Kemija (1869): | funtov solitarne kisline. Žveplena kislina se zbira na dnu svinčenih hramov; no ker je preveč vodena, mora se destilovati v platinskih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Pri sv. Jožefu blizo Marburga je domačo gospodinjo v nekim hrami skoz dimnik strela ubila. Prislovice . ^tajan^kili §loTeiicov. Težko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako le naredi: Kader je mleko kakih 12 ur v hramu ſtalo, ſe ga péti del sa ſmetano poſname, in zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in 9. vélikega travna bo Negovska Grašina v svojem gospodskem hramu v Moravskem verhi sledeče davke pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko |
| Zlata Vas (1848): | nikakor mléka prinesti. Vse mléko eniga dné je planinec v hramu vkup zlil, in je iz njega sirovo maslo in sir |
| Zlata Vas (1850): | ko je bilo spinjeno. Sir so pa toliko časa v hramu pustili, de se je dobro usedel in dober postal. Vsak |
| Zlata Vas (1850): | marsikter bokal mléka domá potratili, zdej pa so ga v hramu pri planincu na obrest dali. Sicer se je veliko časa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ali pa da posebno skerb ima, da ga v svojem hramu dobrega ohrani. Márun, štajarske in pa tudi druge vina, nemške |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jočete, dragi? ” — rečejo mati. „Oj, žalosten spomin! Imel sem mal hramec pod Pečicami, v njem pa ljubo ženko in tri fantiče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zemlji obvari; kaj bi počeli, ko bi nam ta poglavitna hrana zginila ! Kakó je to, de beseda „korún” še komu ne |
| Robinson mlajši (1849): | jedi ako bi ravno lehko boljših imel, bodo vseli moje hrána. Svoje delo, tako kakor do sih čas, bom še tude |
| Blagomir puščavnik (1853): | sim sicer siromak, vender vedno vesel; ljubši mi je pičla hrana, ki jo s potam svojega obraza služim, kakor drage pojedine |
| Zoologija (1875): | prebavljenje imenujemo ono delavnost dotičnih organov, katera vse, telesu kakor hrana privedene snovi tako spreminja, da jih more telo sebi upodobiti |
| Zoologija (1875): | črez 5 cm. dolge živalce, živeče v severnih morjih. Kitova hrana (Clio borealis) nahaja se na širocem morji, po dnevi navadno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jemljejo, nasproti pa množijo se ljudjé, da tedaj je več hrane potreba kot nekdaj, zemlja pa tajiste manj rodí. Kam pridemo |
| Maria Stuart (1861): | Nebeške hrane svetih zakramentov Iz rok lažnjivih se duhovnov branim. Umreti hočem |
| Zoologija (1875): | Povedali smo v §. 90, da človek vsak dan použije hrane za 1/20 do 1/16 svoje telesne teže. V stanovitih okolnostih |
| Zoologija (1875): | Znana je stvar, da ljudje živeči v vročih pokrajinah manj hrane potrebujejo, nego oni v zmernih in mrzlih deželah. Zategadelj tudi |
| Zoologija (1875): | in vlažniše je podnebje, pod kojem živi, tem več potrebuje hrane. V tacem podnebji se namreč njegovo telo znatno ohladi, a |
| Zoologija (1875): | to pretolmačiti kakor potreben nasledek ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši mraz pretrpi. |
| Zoologija (1875): | čas pijó mleko. Drugi zopet živé ob rastlinski in živalski hrani. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pràv dobro gré, tako de voši svojimu očetu le enako hrano (živež) imeti, kakoršna njegovim hlapcam v Ameriki ostaja. On bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sedlon v Koli si izpod leda puka pičel mah za hrano. — Kirgiz gleda v plavo vedno jasno nebo — Čukče v merklo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Zgoli iz veselja nam potresajo tudi drobtinic, imamo tedaj tudi hrano, res smo prav preskrbljeni; — torej mislim, da z možem ostaneva |
| Zoologija (1875): | mahom in tekoj tekajo okoli, pravimo jim mahovci ali kebčeki; hrano si valje iščejo sami in jedó vse, kar se dá |
| Zoologija (1875): | brezglave in breznoge; ko se zabubijo, služijo pticam pevkam za hrano, ljudje jih po krivem imenujejo mravljinska jajca. Za obrambabrizgajo |
| Zoologija (1875): | do tomljača. Ta ga je potem naučil, da je po hrano zletel malo dalje in se zopet povrnil na roko, sčasoma |
| Zoologija (1875): | izgubil plahost in ob enem s prijaznim ravnanjem in dobro hrano dobil zaupanje do tomljača. Ta ga je potem naučil, da |
| Zoologija (1875): | imenujemo jih goliče ali kilavce; pozneje se hranijo z enotero hrano, hodijo skakljaje, letajo pa hitro in lehko ter so zato |
| Zoologija (1875): | Živé radi v družbah, v umetno stavljenih stanovih, kamor nose hrano za svoje ličinke. Pri mnozih rodovih nahajajo se razen samcev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | od kterih se 38,622,348 zemijiškiga (gruntniga) davka odrajtuje. (Novo napravljena hranilnica (Sparrkasse) v Zagrebi se je začela 1. dan Grudna pretečeniga |
| Zlata Vas (1848): | če ga še ne poznate. “ 15. Dolžne bukve se pregledajo. Hranilnica in občinska kuhinja. Zdej so začeli ubogi ljudjé, ki so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſladkoritnika ne igravza med uzhenzi viditi. Po ſholarſki ſkuſhnji ſmo hranilnize po redi raskovali in vſazimu uzhenzu njegov saklad na roke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvojo ſkuſhnjo v „Novizah” osnaniti. Janes Kerzh, shagmojſter na Reki. Hranilnize Şhoſhtanjſkih uzhenzov. Shé po otroku, ki sazhne denar ſposnavati, vémo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Neki premožen Liežan gosp. Cler, baron, hrani skerbno v svoji hranilnici neko staro priličje, in pravi, de to kaže znajdvavca Liežkiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je ta kmet resnično revež. Ako bi bil svoje denarje hranilnici (Sparkasse) izročil, bi mu ne bili in ne mogli pogoreti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | goved preganjali iz kraja v kraj. — Za kasirja pri ljubl, hranilnici (Sparkasse) je bil v pondeljk izvoljen gosp. Janežič, nedavnej izvoljeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | odstotkov od svojega kapitala? Da Matica nalaga svoj kapital v hranilnici in v obligacijah, ali to ni tudi nekaka spekulacija? Ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | 26. dne tega meseca ogledovala. — (Pri novi volitvi v tukajšnji hranilnici) so bili izvoljeni: gosp. Vinc. Seunig za predsednika, gosp. Aleks |
| Zlata Vas (1848): | drugo po svojim varhu prodati smel; dobiček je prišel v hranilnico. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hranilnizo napraviti in uzhenzam prav vshivo pred ozhi poſtavim potrebſhino varzhnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sdaj otrokam in ſtariſhém veſelje vsrokujejo. Sopet dobi vſaki uzhenez hranilnizo s opominikam, novi saklad do prihodne ſholarſke ſkuſhnje ſi sberati |
| Kemija (1869): | v se, in na tej imenitnej lastnosti je osnovana rastlinska hranitev. Ako pamuk (bombaž), žaganje ali slamo obdelujemo z zgoščeno žvepleno |
| Zoologija (1875): | imenovanih jedil v pregledu, iz katerega se njihova važnost za hranitev najbolje izprevidi: |
| Zoologija (1875): | najrazličniših organov. Zato govorimo o prebavnem sistemu in o druzih. Hranitev imenujemo tudi in sicer prav pripravno presnovo ali izmeno snovi |
| Zoologija (1875): | jih razdrobiti in razprostiti (raztopiti), kar bode pozneje pri opisu hranitve bolj razjasnjeno. Prebavila imajo nadalje tudi to opravilo, da one |
| Sacrum promptuarium (1695): | pokoppati, katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko andohtio ſe hrani, inu kashe v' tem Meſti Magonza. Leta Fazonetel vam shenkam |
| Ta male katechismus (1768): | bom vmiral o Mate! poglej: * Ti dusho kje spremi, 'nu hrani vsellej. Rezh itdr. |
| Kuharske Bukve (1799): | vlęzhe, potle deni vìſhne notri, puſti ſhe enmalo vręti, inu hrani jeh v' sholzi. — Maręlze ſe snajo ravno tako vkuhati, kakor |
| Kuharske Bukve (1799): | merslo vodo, de ſe hitriſhi ohladę, deni v' glaſh, inu hrani savęsane s' prebodenim papirjam. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe jim poreshi, in jih ali prez poſadi, ali pa hrani s ſlamo odete, na koreninah v perſt sagernjene in ſpomlad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bilo nikoli na svetu. Neki premožen Liežan gosp. Cler, baron, hrani skerbno v svoji hranilnici neko staro priličje, in pravi, de |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | imel za svojega najboljšega prijatelja, drag perstan, da mi ga hrani, dokler nazaj pridem. A zdaj mi ga noče nazaj dati |
| Zoologija (1875): | in vsak samec živi kakor naš petelin z več samicami. Hrani se s sadjem in žužki. Domačini ga streljajo s topimi |
| Zoologija (1875): | drže v gajbah. Povodni kos (Cinclus) živi ob gorskih potocih, hrani se večidel z vodnimi žužki, katere pobira po vodi, a |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | velika in zahvaluje svoj obstanek bogatim svinčnim rudnikom, ktere večidel hranuje v nedrijih svojih mogočni Kraljevverh. Vidil sem rudokope kar rušno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa trushiza narejena, v kteri ſe prasne in napredene vretena hranijo; sató jih ni treba po polizah potikvati, kjer vezhkrat doli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | smreko znamnjane; V njih sladko vince točijo, In nove kvarte hranijo. In v zadnji torba se dobó ; Kdar pojdeš vùn , le |
| Zoologija (1875): | obut v top parkelj. Sesavci živé večidel na kopnem. Nekateri hranijo se s samimi rastlinami in radjajo videče kosmate mlade, ki |
| Zoologija (1875): | dolgo in zvito črevo odpira se na ven blizu ust. *) Hranijo se majhnimi raki in školjkami, a izmed mnozih vrst so |
| Zoologija (1875): | v gnezdu pitati, imenujemo jih goliče ali kilavce; pozneje se hranijo z enotero hrano, hodijo skakljaje, letajo pa hitro in lehko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sakaj je Jesuſ Judatu to rekel. Ker je Juda denárje hranil, ſo nekteri menili, de Jesuſ kaj potrebniga k' prasniku kupiti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | napijejo, ſhe le ſlabſhiga; tí pa ſi dóbriga do sadnjiga hranil. “ Sdaj ſe ta zhudesh rasglaſi. Vſe nad njim oſtermí. ˛Sposnali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bom ſtorila, De miſh, podgana ti ne ſné, Karkol' boſh hranil ſam sa ſé, Jih 's hramov bom trebila. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hranil, ti shida vtegne ſtrohneti in tvoje délo je saſtonj. Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Juri Véga, še učenic v Ljubljani imel, sabo prinesel in hranil. Jožetov pokop je tudi med kmeti opomin na rajnciga veljavniga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je plajſh popúſtil, ino je béshal! “ Plajſh je sraven ſebe hranila, dokler ni bilo moshá domu. Ko mosh domu pride, mu |
| Divica Orleanska (1848): | bolji je od biserja in zlata, In blago zdaj bi hranila za sebe? Daj! Proč verziva nepotrebni lišp Življenja tega! Nej |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Se na ſpodobi de bi mi tiſte v' zerkouno skrinio hranili, sakai tu je te krivy plazhilu. O koku ſveti! kai |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kristijanom bilo sveto in nad vse drago tisto, kar so hranili v takih posodicah, pa da bi dali rajši vse, kar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bogato okinčano povijalo; vse to pa še doma priperli in hranili v mali skrinjici s pokrovcem. Vse to je bilo znano |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | bili povoljni za natančen poskus, ker so se bili slabo hranili. Radi tega je bil tudi vspeh zaraščanja pri onih petih |
| Lohengrin (1898): | glavó! Glasnik. Vi dvá, ki v božji gresta boj, Zvestó hranita boja stroj! Držita red mu práv in strog Brez váranja |
| Sacrum promptuarium (1695): | shene aku hozhete enu dobru lejtu imeti leta fazonetel hranite, inu dobru premislite Livio Ceſsarizo, ter neposhilajte shpegat sa vaſhem |
| Kuharske Bukve (1799): | snajo ravno tako vkuhati, kakor vìſhne, inu ſe zhes lęto hraniti sa vkuhanje, ali ſalsen. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne zmerzuje, prenesti, pa ne v zadihljim ali pušobnim kraji hraniti. Kdor nima pripravne shrambe za sadje po- zimi, naj ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | koj, ko je dozorelo, ali pa ga v suhem pesku hraniti. Nar bolje je, če ga z mesom vred sejemo, toda |
| Kemija (1869): | Vsem kislečnatim telesom s siloma odtegne kislec, zato ga moremo hraniti samo v kamenem olji, sestavljenim iz ogljenca in vodenca, CH |
| Kemija (1869): | namreč zovejo Amerikanci. Na vrelej vodi razproščen pemikan je izvrstno hranivo za potnike po kopnem in po morji, zlasti koristno se |
| Kemija (1869): | se v smetji in v gnoji, ki sta zategadelj izvrstno hranivo za rastline. No ker so vse te spojine hlapne, izgubé |
| Kemija (1869): | posuta po mesu, vzame mu nekoliko vode in izvleče raztopno hranivo, ter napravi tako imenovano rázsol (Salzlake). Nasoljeno meso toraj slabije |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zato se v tem organu čebulja pri egiptiških ženskih mumijah hranjena najde ³). Po pomenu imena je lelja nočni cvet, sansk. lila |
| Kuharske Bukve (1799): | 233. Pomoranzhne lupke v' zukri hraniti. 234. Kútine v' zukri hranene. 235. Maręlze hraniti v' zukri. 236. Kútine sa polęti hraniti |
| Kuharske Bukve (1799): | rędek poſtal, snaſh ſpęt enkrat vkuhati. 234. Kútine v' zukri hrànene. Olupi inu ſkarhlaj kútine na zheterti, ſkuhaj na vodi, ohladi |
| Kuharske Bukve (1799): | na plohe kamen, de jeh doli tiſhí. Kader ozheſh tę hránene kútine potrębovat, jeh perſtavi s' zukram inu vinam v' pokriti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Višnje hranjene. Vzemi osem funtov lepih višenj in odreži reclje na pol |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | njim zavri in potem v steklenice deni. Češnje in višnje hranjene. Vzemi dva funta višenj in štiri funte češenj, poberi peške |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kamnitne verče in se bodo dolgo ohranile. Višnje v medu hranjene. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | per mizi ostane, ne smeš nazaj v sodčik djati. Jagode hranjene, drugači. Vzemi toliko zlo drobno stolčeniga cukra, kolikor jagode tehtajo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | en funt jagod; kuhaj jih, dokler vkuhanje ne postanejo. Jagode hranjene, drugači. Vzemi jagode, ki so sicer zrele, pa še precej |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pisani, Schriftgranit, 70. roženčev, Hornblendegranit, 70. Granulit, 70. Grapav ali hrapav, rauh. Graphit, tuha, 30. Graumanganerz gl. Mangana. Grauwacke, drob. Grauwackenschiefer |
| Mineralogija in geognozija (1871): | granit, 70. Hornstein, rogovec; 33. Höhle, špilja. Höhlenbar, jamski medved. Hrapav gl. grapav. Hrbet, Felsrücken. Hrošči, Kerfthiere. Humboldit, 62. Hyacinth, 32. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Kedar bliska meč morije V boji kerv junaška lije, Kakor hrast Slovenc stojí, Za očastvo se daruje Vso nevarnost zaničuje; Večna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | njegovi veri, njima pove, kaj ga je spravilo pod ta hrast in kaj je njegova želja. Ribič Marko mu hitro ve |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | izročil? “ Pavel odgovori: „Druge priče ravno ni bilo nego star hrast, pod katerim sem Marku perstan izročil in slovó od njega |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 27. Hrast. Nekdaj v starodavnej dobi sta prišla dva mladenča, Pavel in |
| Gozdovnik (1898): | pa še nekaj storiti. Ne daleč od njega je rastel hrast iz skale, prav tam, pod kterim je bila zlata gruča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jemali, kakor domazhiga, to je, is zeſarſkih deshel. (Nar vézhji hraſt v Evropi. ) Na franzoſkim ſtojí na dvoriſhu nékiga grada ſtar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tretje je kebrovo leto, snano je, de v kebrovim leti hraſt, koſtanj, oreh ino druge dreveſa bliso do kerſtnika gole oſtanejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Evropi. ) Na franzoſkim ſtojí na dvoriſhu nékiga grada ſtar hraſt, ki je pa ſhe tako mozhán , de ſhe lahko ſtoletja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſe na ſtaroſt dervéſ saſtópijo , pravijo , de je ta hraſt okoli 2000 lét ſtar. |
| Blagomir puščavnik (1853): | in se ozre krog sebe in zagleda na štoru posekanega hrasta drevarja sedeti, ki s svojim dečkom ravno južna. Hleb černega |
| Gozdovnik (1898): | Baraha? « praša Oročej, ko se je bil Kučilo odstranil. »S hrasta dolu je moral nekaj prav važnega opazovati. « »Morava tja, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mehurjev, ſerzé pak sdravo; ſamo na konzi je bila majhina hraſta. Pred nekimi leti je dal neki shlahten goſpod, ki je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | maja) 1849. List 21. Slava Slovencam! *) Naj viharja moč razsaja, Hraste cepi, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | neizrečeno ljubeznjivo zapoje sledečo pesmico : Ne plaši se! če burja hraste vije; Po hudi uri lepše solnce sije; ’Zročuj Bogu v |
| Botanika (1875): | goba ali trod (Polyporus fomentarius) raste po bukvah in po hrastih; iz nje se z večkratnim tolčenjem, namakanjem v vodo in |
| Gozdovnik (1898): | je dolgo, da je bil povse brez skrbi. Pri nekih hrastih se ustavi, priveže konja, leže na zemljo, odpočit si od |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | žeja ga je strašno terpinčila. V hladnej senci pod košatim hrastom vgleda studenec, ki je izviral izpod pečine. Voda je bila |
| Botanika (1875): | podobo. (Primérjaj smreko in jelko z borom, lahko topol s hrastom, brezo z bukvo, z javorjem, itd.). |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vſédejo, ki je na kraji gaja alj hoſte pod ſtarim hraſtam ſtala, od kodar ſe je po zeli prijasni dolinzi prav |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſpomladanſko jutro pred nekoljkim' ſhtirdeſetmi létami je ravno pod témhraſtam vbogi dezhek alj pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | druga pa žalostna. — Gospod néke grajšine na Dolénskim je 2000 hrastov za 20000 gold. prodal. Glejte kmetje, koliko je lép hrastov |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Marka pa zopet pristavi: „Pripravljen sem priseči, da niti o hrastu niti o perstanu ničesar ne vém. “ |
| Fabule ino pesmi (1836): | tvojem dóli. Ah, prid’te hitro ſóſedi, Tá k’ vaſhem hraſti ſkozh’te; Rasjozh’te ſe k’ sahvalnoſti, No s’ ſusami |
| Fabule ino pesmi (1836): | ne sabi. ˛Smert sdaj njena bo. ˛Sedézh na viſ’kem hraſti ’S verha ſe ſpuſtí, Zhemérno s’ klunom hlaſti, Jesa v |
| Fabule ino pesmi (1836): | 21. Hraſt ali gnuſna nesahvalnoſt. Pri enem vel’kem hraſti, Ker lepi ſad rodí, Praſhízhek vé ſe paſti, No dobro |
| Fabule ino pesmi (1836): | prebíti: O pojd’mo! je vſeh eden guzh, Tá k’ hraſti ſe hladíti. Pod toboj v’ ſenzi vſi v’ okrog Dol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in tudi miloserčniga, dobriga moža obišem. Vidim ga vsiga v hrastah, kakor Joba, pa tudi voljno terpeti, kakor Joba. „Nič se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | manj časa rabi in potem napravi bolj ali manj debelo hrasto, in vnetje, ktero se po dolgosti rabe ravna. 8. Kako |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | napravi debelo hrasto, ktera spodej ležeče dele varje. Pod leto hrasto ni hudega vnetja. Rudeče razbeljeno železo napravi tanjšo hrasto in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | leto hrasto ni hudega vnetja. Rudeče razbeljeno železo napravi tanjšo hrasto in pod njo hujše vnetje; rujavo razbeljeno železo se dalj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v trenutku vse razžge, česar se dotakne in napravi debelo hrasto, ktera spodej ležeče dele varje. Pod leto hrasto ni hudega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tudi na Gorenskim vém za pràv bogatiga kmeta, ki spomladi hrastiče presaja, drugi se mu pa smejajo. Ti mende še ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | enkrat veljati, ko bi jih bili pustili rasti. Razumni gospodarji hrastiče še clo sadijo. S Studenca proti Savi gredé vidiš cel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so svoje dni že veliko tavžent hrastičev za strojarsko lubje omajili, koliko bi vtegnili ti hrastiči enkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tavžent hrastičev za strojarsko lubje omajili, koliko bi vtegnili ti hrastiči enkrat veljati, ko bi jih bili pustili rasti. Razumni gospodarji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sadijo. S Studenca proti Savi gredé vidiš cel hribic s hrastiči nasajen. Tudi na Gorenskim vém za pràv bogatiga kmeta, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne — od Stvarnika za vinsko terto namenjeni, ampak za bukovje, hrastje, brezje i. t. d. Taki vinogradniki bi bolje storili, ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | njive; poleg Ljubljanice pa je bilo ob bregovih nalaš nasajeno hrastje, da so ladije imele zavetje pred močnimi vetrovi. Nasproti pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hrastov za 20000 gold. prodal. Glejte kmetje, koliko je lép hrastov boršt vréden! Naj pomislijo tisti, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa smejajo. Ti mende še ne véjo koliko je lép hrastov gojzd vréden. — Ni še dolgo, kar se je v Mokronožki |
| Botanika (1875): | raste dalje, ostala dva se pa hujšata, tako da je hrastov plod vselej le enopredaličast in enosemensk. V oplodje izraščeni plodovi |
| Botanika (1875): | primérni predáli ali prav nič ali le nepopolno razvijajo. Pestič hrastov n. pr. kaže od začetka na prerezu tri predale, vsak |
| Zoologija (1875): | čudne izrastke, tako imenovane šiške, v katerih živé njihove ličinke. Hrastova šiškarica (Cynips quercus) dela na hrastovem listji znane šiške, ki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pol bokala vode, v kteri se ena pest dobro stolčene hrastove skorje, ali drobno stolčenih šišk ali skipkov (konopra) skoz eno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vsaki dan 1 lot brinjevih jagod in 1 lot štupe hrastove skorje skupej. XV. Poglavje. Bolne oči. Prasci in mladi prasiči |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jezikom zapazijo, je treba prasičam vsaki dan enkrat eno žlico hrastovega pepela in pol lota antimona na kermi dajati. |
| Zoologija (1875): | katerih živé njihove ličinke. Hrastova šiškarica (Cynips quercus) dela na hrastovem listji znane šiške, ki pa niso za nobeno rabo. Prava |
| Kemija (1869): | Najobilniša in najčistejša čreslena kislina je pa vendar le v hrastovih šiškah. Iz šišek dobljena čreslena kislina je rumenkast prah jako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sem od Antona Jazbeca, trgovca z lesom tukaj, orehovih in hrastovih hlodov, furnirjev in različnih desek, kakor račun izkazuje, za 350 |
| Roza Jelodvorska (1855): | Vitezi in vojaki so svoje šišake in sulice z zelenim hrastovim perjem ovili, in tako so šli četa za četo skozi |
| Fizika (1869): | misliti, da mu je svinca primešanega. Ako si dam napraviti hrastovo gredje, ki je 1170 funtov težko, bilo bi jelovo gredjo |
| Kemija (1869): | ako klejevej raztopini priliješ vode, na kterej si poprej kuhal hrastovo skorjo ali pa šiške, tekoj se napravi gosta kocnjasta oborina |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | beraškiga švaba”, in če ga ta za kaj prosi, mu herbet pokaže, godernaje: „odlazi”. Zato odsvetuje vlada ondašnje naseljevanje. — Na poslednji |
| Stric Tomaž (1853): | tudi, ako bi to storil! “ odgovori terdoserčni Halaj, ter ji herbet oberne. Zdaj se še Hagare, kot nar slabši, usmilijo. Kupi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali ošlatajo. Torej se prasič, ki je iker sumljiv, na herbet verže, poleno se mu v gobec navprek potisne, jezik iz |
| Maria Stuart (1861): | se topil? Ljubezni sreča te je zapustila, Sovražno ti je herbet obernila. Jeklen oklep ti mora serce kriti! Studena skala tvoje |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | de tri dni zaporedama prideta in me na tešče v herbet pihata! ” — „Fej te bodi! ” so rekli, „to je nespodobna prošnja |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa srednji zajic v treh četertinah ure pečen. Pečeni sernov herbt. Se ravno tako perpravi, samo, de je treba zavoljo njegove |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sardeljino polivko. Prežgano opresno zelje z jagnjičevimi rebricami. Pečeni svinjski herbt. Solata. 56. Gres na župi. Meso s krompirjevo solato. Repa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župa. Meso s čebulova polivko. Golobje v leči. Pečeni svinjski herbt. Solata. 84. Možganova župa z ocverto žemljo. Meso s kukmakovo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s kukmakovo polivko. Višnjev ohrovt s kostanjem. Pečeni svinjski herbt. Solata. 95. Jeterni cmoki. Meso z gorčice. Kislo zelje s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Višnjev ohrovt s kostanjem. Pečeni jagnjičev herbt. Solata. 89. Žemljevi cmoki. Meso s kaparno polivko. Dušena solata |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rogovec; 33. Höhle, špilja. Höhlenbar, jamski medved. Hrapav gl. grapav. Hrbet, Felsrücken. Hrošči, Kerfthiere. Humboldit, 62. Hyacinth, 32. Hyalith, 33. Hydraulischer |
| Zoologija (1875): | da je očesna plat gori obrnena, torej pri tej ribi hrbet in trebuh nista zgoraj in zdolaj, kakor pri druzih ribah |
| Zoologija (1875): | globoček (Gobio vulgaris) ima dva brka, oblo telo in rjavopegast hrbet; kačela (Cobitis barbatula), pod. 165, je tri palce dolga, jeguljasta |
| Revček Andrejček (1891): | za drugega — škoda — da ne smeta skupaj. (Zadene koš na hrbet. ) Bog ju je ustvaril, da bi že tukaj srečna postala |
| Gozdovnik (1898): | Dobili bodo odpuščanje. « »Knezi travane ne občijo z možmi, kterih hrbet so videli v boju. Eden izmed njih velja več nego |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſprednimu truplu, to drugu pak od nedra al konza tiga herbtá, glih na sdol; kjer tedej te dva leſsa, en glih |
| Kuharske Bukve (1799): | herbtam, de riba na trebuhi leshí; preręshi jo po ſrędi herbta od glave do rępa, na obęh krajih herbtanza, odlozhi meſo |
| Kuharske Bukve (1799): | na to visho persdignj vilze, s' nosham pa od sgor herbta doli pertiſkaj, ſe bo herbet rad po ſklepih lomil, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | pa ſpezhi ſam na ſebi. Tako tudi od jágnizhov. Is herbta ſe ſturę karmena- |
| Kuharske Bukve (1799): | platíſha od zhepíne. — Potle saſadi vilze na vidermaſhi ali verh herbta v' preſizhha, inu odręshi: 1) Sadno inu prędno nogo sa |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędo s' shlizo. 4) Odręshi rębra na obęh ſtraneh od herbta, vsami herbet ven s' rępam vred, rasdeni heroet na koſze |
| Viljem Tell (1862): | ljudjé pošteni raji Umikajo za trg se po ovinkih, Da hrbta ne uklanjajo klobuku. |
| Gozdovnik (1898): | so vsi poleg svojega orožja velike kose drevesne skorje na hrbteh, znamenje, da so nakanjevali podvzeti vožnjo po reki, ker te |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | do njega; marſikdo ſe drugim v' obras perlisuje, ino sa herbtam jim ſhkódovati shelí; marſikdo ſe nedolshniga dela, ſkrivèj pa gerde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajzerjev ; nekoliko poslazhêne in s noshnizami 20 krajzerjev, s uſnjatim herbtam 24 krajzerjev, vſe uſnjate 30 krajzerjev; in s slatim obréskam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kri razpali in zamakne sercé. Te goré rivajo za svojim herbtam kočevski merzli zrak nazaj, in vežejo Gorjance s hribi, ki |
| Robinson mlajši (1849): | Petka skričal, kir je predi sedel, ino k ostrovu s hérbtom obernen bil; dobre môti, Petek najne béde bô berž konec |
| Deborah (1883): | Na desno stran mu leže Rafael, Na levo Gabrijel, za hrbtom straži Ga Urijel, in nad njegovo glavo Razpenja Bog mogočna |
| Tiun - Lin (1891): | baš nežno podpazduho pisarja, ki je sedel pri mizi s hrbtom proti meni obrnen, pomaknem ga na stran ter sam sedem |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | zapustiti, s palico v roki in s težkim brémenam na herbti, napréj mahne, njegov gospod pa in gospodična Lena grésta za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tepljáti, s kafrovzam (kafergajſtam) po herbtu masati, na uſhéſa njegovo imé klizati in majati. 14. Tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ponuja, dokler ſe ne vjame, potém mu bo pa po herbtu paliza pela. ” Fajmoſhter. Vi ſe motite prijatel, kar ta poſhten |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Devica se le v eno kito spleta, ki zad po herbtu. visi, in nosi na glavi rudečo kapo kot Poljanke. Nogovice |
| Zlata Vas (1848): | v sivi suknji, na strani je imel veliko sabljo, na herbtu pa žakelj za oves. Grozno stermo je gledal, in na |
| Zlata Vas (1850): | taka žalost in nepokoj. « To slišati spreleti Ožbéta mraz po herbtu. Molčeč gori in doli po hiši hodi. On je namreč |
| Oče naš (1854): | roki s svojim keršenim sinčkom, v žepu z denarji, na herbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z velikim trudom in terpljenjem tje stovorili, ali pa na herbtu znosili. Kako lahko pa bi bila dovožnja, odvožnja in prevožnja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Marijo”. Oče torbo odložijo, in k nam pokleknejo. Al na herbtu je še zmiraj visel velik žurč. Veste li, kaj je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Numidčan; tul s pšicami in lok so mu šklefedrali po herbtu. Med Fabíolo in Oroncijem je švignila pušica in Jubalo smertno |
| Zoologija (1875): | na hrbtu pa utripajočo glavno žilo, ki nadomestuje srce. Dihajo večidel z |
| Ferdinand (1884): | samotnih, senčnatih hodiščih po vrtu semtrtje sè sklenjenima rokama na hrbtu. Otroci ga poiščejo v samoti ter lepo prosijo, naj jim |
| Oče naš (1885): | roki s svojim krščenim sinčkom, v žepu z denarji, na hrbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v |
| Revček Andrejček (1891): | hoče. (Seže po palico, koš pa nevoljno semtertje premetava po hrbtu. ) Strela božja, ali je tak zateleban kmet menda več, nego |
| Gozdovnik (1898): | rasti pa s svojimi nogami veliko boljše napredujejo nego na hrbtu živali, ki potrebuje mnogo časa, skrbi in ozira in ki |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | košice iz nje, vunder se pa mora rep in glava herbtanca deržati in koža cela ostati. Zdej košice iz mesa poberi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Feigbeulen.) Podkožni ogerci se narvečkrat na herbtu, na obeh straneh herbtanca najdejo. V ogercih tičijo zaplivki, ki so zrastli iz jajčkov |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravniki zoper to bolezin poskušali. Med temi tudi žganje poleg herbtanca z razbeljenim železom. Vendar še niso nobenega živinčeta ozdravili. Torej |
| Kuharske Bukve (1799): | inu ga radeni v' ſklędo. Dalaj odręshi na obęh krajih herbtanza farſhke ali obherbtne resíne, ako je sajez velik, per majhenimu |
| Kuharske Bukve (1799): | inu ſpęt s' vilzami poperjęmal s' enim roglam po ſrędi herbtanza naprej. Potle odkrehni s' nosham ledjiſke koſtí od krisha, poręshi |
| Kuharske Bukve (1799): | na obęh krajih herbtanza, odlozhi meſo na dva kraja od herbtanza, potle ga odlozhi od glave, ga van usdigni s' vilzami |
| Kuharske Bukve (1799): | po ſrędi herbta od glave do rępa, na obęh krajih herbtanza, odlozhi meſo na dva kraja od herbtanza, potle ga odlozhi |
| Zoologija (1875): | sega od glave do konec trupla; leži na sprednji strani hrbtanca, pa se razširja tudi njemu ob stranéh ter je v |
| Zoologija (1875): | Ta števila se torej vjemajo s številom dotičnih vretenec v hrbtanci. Vratni živci počenši od petega do osmega se stikajo v |
| Zoologija (1875): | namreč dva polukrožna žlezasta organa, ležeča v trebušni otlini ob hrbtanci. Njihovo opravilo je, da v nje vstopivši krvi odvzamejo nekoliko |
| Zoologija (1875): | belega trebuha. Okoli ust nemajo brkov in prva šibica v hrbtni plavuti nij trnasta. Belice so najslabše ribe, plehko meso je |
| Zoologija (1875): | parov živcev, med temi je osem parov vratnih, dvanajst parov hrbtnih, pet parov ledvičnih in pet parov križnih živcev. Ta števila |
| Zoologija (1875): | ob stranéh ter je v mnogi zvezi z možganskimi in hrbtenjačnimi živci. Kot posebne dele razlikujemo glavni ozel, gornji in spodnji |
| Zoologija (1875): | jih je najbolje loviti v navpik izvrtane luknje. Pod. 84. Hrček; Cricetus frumentarius. 25 + 5 Cm. Hrček ali skriček (Cricetus frumentarius |
| Zoologija (1875): | izvrtane luknje. Pod. 84. Hrček; Cricetus frumentarius. 25 + 5 Cm. Hrček ali skriček (Cricetus frumentarius), podoba 84, je deset palcev dolg |
| Zoologija (1875): | rovko ali hrčico (Sorex araneus), pritlikovo hrčico (S.pygmaeus) in dišečo hrčico (Pachyura suaveolens) podoba 62 (v naravni veličini), ki je med |
| Zoologija (1875): | je treba omeniti navadno rovko ali hrčico (Sorex araneus), pritlikovo hrčico (S.pygmaeus) in dišečo hrčico (Pachyura suaveolens) podoba 62 (v naravni |
| Zoologija (1875): | Dalje je treba omeniti navadno rovko ali hrčico (Sorex araneus), pritlikovo hrčico (S.pygmaeus) in dišečo hrčico (Pachyura suaveolens |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobriga jesiha, dobro pocukraj in vli nanj dobriga olja. Krompirjev hren. Kuhani in drobno nastergani krompir zmešaj z oljem, poli s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na okroglo zvitiga drobnjaka vanje ter ga malo pocukraj. Zelen hren. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in pusti, de s tem še enkrat zavre. Merzel žemljev hren. Vmešaj med dve žlici drobno nasterganiga hrena ravno toliko žemljevih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tudi soli in cukra in daj tako na mizo. Drobnjakov hren. Zmečkaj rumenjake od štirih terdo kuhanih jajc, dobro jih zmešaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žlicama drobno nasterganiga hrena zmešaj in v skledo deni. Jesihov hren. Drobno stergaj lepo očišeno hrenovo korenino in jo z jesiham |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ktera se pa, ko malo postoji, zopet odcedi. Gorak žemljev hren. V pol maselca goveje župe deni pol na perjiče zrezane |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Preden v skledo deneš, dobro vmešaj eno žlico hrena. Česnov hren. Kuhaj eno žemljo na tanko perjiče zrezano in dva stroka |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukram napravi in perli malo dobriga olja. De ne bo hren prehud, ga z vrelo župo poli, ktera se pa, ko |
| Kuharske Bukve (1799): | Zhe je hrin prehud, ſe sna dalaj kuhati, enmalo vezh moke permęſhati, inu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žverkati ne da; potem jo z dvema žlicama drobno nasterganiga hrena zmešaj in v skledo deni. Jesihov hren. Drobno stergaj lepo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Perdeni potlej eno žlico smetene in pol žlice drobno nasterganiga hrena in pusti, de s tem še enkrat zavre. Merzel žemljev |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Preden v skledo deneš, dobro vmešaj eno žlico hrena. Česnov hren. Kuhaj eno žemljo na tanko perjiče zrezano in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zavre. Merzel žemljev hren. Vmešaj med dve žlici drobno nasterganiga hrena ravno toliko žemljevih drobtin, poli s tremi žlicami vrele župe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | encianovih korenin, 8 lotov koprovega semena, 1/2 libre drobno naribanega hrena. Tem primešaj toliko medu, da močic dobiš, in dajaj tega |
| Kuharske Bukve (1799): | kosi prekuha. Kader je mehka, ſe notri perdęne drobno ribaniga hrina, en kosarz bęliga vina, eno mervo jęſiha, lemone, muſkatzvęta, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | popiſaniga rakoviga putra v' koso na sherjavzo, notri déni naſterganiga hrina, enmalo ſolí, dvę shlize bęle moke, nekaj ſmętane, puſti |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe tebi sdí. Potle perdaj enmalo jęſiha, zukra, naſterganiga hrína, ſtolzhene ſladke ſkorie, nagelshbíz, inu lemon lupka. Kader je riba |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in ponočni angleški cmok. 21. Žemljevi cmočki. Meso z drobnjakovim hrenam. Nadevane artičoke. Pljučna pečenka po dunajsko. Solata iz razniga sadja |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 163. Telečje na župi. Meso s paradižnikovo polivko in jesihovim hrenam. Kislo zelje z mesenimi klobasicami in cesarjevim mesam. Pečeno koštrunovo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mandelnovi bandelci. 145. Gobe na župi. Smetenov štrukel. Polži s hrenam. Ocverta šuka. 146. Špargelnova župa. Dušen rajž. Solata s pavljanskimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kolerabe. Telečja pečenka. Solata. 50. Bela župa. Meso z mandelnovim hrenam. Opresno zelje z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeni kljunači. Solata iz |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečeni kopun. Solata. 96. Blekici na župi. Meso s krompirjevim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Ocverte jagnjičeve glave. 97. Jeterna župa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | suhim jezikam. Sirovo kuhanje. 59. Jeterni cmočki. Meso s česnovim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Pečeni divji golobje. Solata iz razniga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečene jagnjičeve persi. Solata. 5. Jeterni cmoki. Meso z mandelnovim hrenam. Zelen grah s cesarjevim mesam. Pečena gos. Solata. 6. Perutninna |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kljunači. Solata iz razniga sadja. 51. Kalafuki. Meso z žemljevim hrenam. Solata s svinjskimi rebricami. Čokoladno kuhanje. 52. Možganova župa. Meso |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Prepečenčni rezanci. 75. Kruhova župa z jajci. Meso z žemljevim hrenam. Ohrovt s srovim maslam. Pošteta z golobi. 76. Perutninna drobnjava |
| Kuharske Bukve (1799): | polivki, ali v' ſoki. 148. Pezhéna ſhuka. 149. Shuka v' hrini. 150. Stokfiſh s' ſhuko nadevan. |
| Kuharske Bukve (1799): | vſo polivko zhes kapuna v' ſklędo vlì. 38. Raza v' hrini. Razo deni v' ſrovo maſlo v' eno koso na sherjavzi |
| Kuharske Bukve (1799): | pomashe, de ni ſuha inu ſe nesashgè. 149. Shuka v' hrini. Shuko ſkuhaj, de bo viſhnova; polivko hrinovo sazhni dęlati, kader |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | občnemu blagru. Ivan Viihar naj bode tedaj naš poslanec! Begunski Hren se je volivcem sam silil in „Narod” ga je na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | se ne razcepijo glasovi — na korist „Narodovega” in Ogrinčevega kandidata Hrena. V tacih okoliščinah žrtuje pravi rodoljub osebo svojo občnemu blagru |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | priporočal, al ko je zvedel, da Notranjci ne marajo za Hrena, ki bi bil toliko za poslanca kakor zajec pri bobnu |
| Oče naš (1854): | Barba je dolgo za njima gledala, dokler sta se njenim hrepenečim očém skrila. „Kadaj bo Nacek zopet prišel? “ se je tiho |
| Valenštajn (1866): | Got'je, Ti gladneži, ki gledajo očesom Zavistnim i za ropom hrepenečim Dežele nemške blagost. Pripomoči Mi v mojih morajo namerah, a |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vse nekaj druzega, kar je govoril gnjusobni prilizovavec in s hrepenečim pogledom v nebo spregovori : „Zares! Njemu je posvečeno moje |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | za spanje. Škoda bi bila, ko bi še po hrani hrepenečim gosencam ne dal jesti; položi toraj sem tertje še ktere |
| Blagomir puščavnik (1853): | In ker vitez močno začne jokati zdihne starček poln radostnega hrepenenja s povzdignjenima rokama: Zgini, noč, pridi o pridi skor jutra |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | rešnje telo s čistim sercam, poln ponižnosti in kesánja, poln hrepenenja, z Njim se skleniti, ter z Njim sklenjen ostati. ) |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ktero bi bilo omadeževalo tvojo dušo in kalilo čistoto tvojega hrepenenja, če tudi le za malo, kakor lehki dihljej skali čisto |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | bogastvo dežele, ki se ji odtegnejo o potrebi krivavih vojsk. Hrepenenje po miru je gotovo želja večiga dela avstrijanskih narodov, ki |
| Blagomir puščavnik (1853): | večjo nesrečo pripraviti. Za zdaj moram otroško čutenje in živo hrepenenje po njih kolikor mogoče prikrivati. Čuvaj ne sme vediti, veliko |
| Blagomir puščavnik (1853): | prišla! ” — Tako je večkrat klical, kadar sta ga žalost in hrepenenje popolnama prevzela, Poslednjič mu gorke solze serčno britkost p olajšajo |
| Sveti večer (1866): | se do odraslih, „veselje naše grené pogostoma skerbi in nadloge, hrepenenje po posvetni časti, skopost in druge strasti, velikokrat tudi nepokoj |
| Gozdovnik (1898): | izvedeti, je-li še živi ali je takrat poginol. Seveda, to hrepenenje se mi pač ne bo nikdar izpolnilo, ker me je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | denarje meče in siplje med ljud, gotovo tako željno ne hrepene po njih, kakor so kristijanje, da bi vlovili in pobrali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | izhodnjo Indijo, po kterem je rajnki Napoleon I. tako zlo hrepenel. Z dobitvijo te terdnjave so Rusi slavno končalí vojsko tega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ponishna je bila. Marija ji je bilo imé. Vſa je hrepenéla po Odreſhenikovim prihodu is nebeſ. Ravno je premiſhljevala veliko svelizhanje |
| Genovefa (1841): | je ſladko mémo poſtopanja. ” Vezhkrat je po kakih lépih bukvah hrepenéla. „Marſiktéro uro — je rekla — bi lépo in polno poduzhènja iméla |
| Genovefa (1841): | je le kaka ſléd divjih sverín snala: je prav ſerzhno hrepenéla sopet oblízhje ſvôjih ilarſhev, ſvôjiga moshá ali le kakiga zhlovéka |
| Maria Stuart (1861): | vražja se ne sme ozreti Kraljici v neoskrunjeno obličje, Ker hrepenela je po njeni kervi. Kdor dobro hoče svoji knežinji, Z |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Boga, poznala je svoje dolžnosti in hrepenela je domú. Pripognila se je čez moža, ki je še |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nek vódi, káko prazno domišljevanje? ” praša Fulvij. „Da sem jaz hrepenela po Nežinem premoženji, ali da mi je njena grozovita smert |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bistroumna sistema — saj jej je umerl učenik, po kterem je hrepenela. Ko se je razšla množica pred palačo, poslovila se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | splavalo veselje, po katerem je, kakor „Laib. Ztg. ” navdušeno piše, hrepenela „die zahlreiche jüngere Damenwelt, welche durch den Reiz ihrer Erscheinung |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njeno premoženje, njena imenitna in žlahtna rodbina, po čemur ste hrepeneli, in druzega nič! ” „Ni res; ko bi bila uslišala mojo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Varujmo se pa tudi, da sami ne bomo po osveti hrepeneli ter sovražnih misli v srcu redili. Kdor bi tako postopal |
| Viljem Tell (1862): | bi mirno bilo mi srcé, V dežele tuje ne bi hrepenelo — Zavetje skale, ki okrog štrlé, Bi nama bile srečno in |
| Viljem Tell (1862): | želel sem na tuje, ker Srcé mi je za vami hrepenelo, Na slavnej poti sem le vas iskal, Pohlep po slavi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v hrano divjim zverem. Kedar je rimsko ljudstvo vpilo in hrepenelo po strašnih igrah in bojih z divjimi živalmi — hajdi med |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | grofu zdravje povrača, sklenila je domov verniti se, kamor je hrepenelo nje materno sercé. Tudi grof je bil s tem zadovoljen |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | življenje posvetiti le izreji svojega sina, in njeno serce je hrepenelo po trenotku, ko se verne dragi soprog, da mu sè |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to vézhno kraljeſtvo naménjeno; nebeſhko kraljeſtvo je, po njem moramo hrepeneti. 42. ˛Salomon, Israelſki kralj. ˛Salomon je bil Davidov ſin. Na |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | bom gotovo dober otrok; in zato moje serce po Tebi hrepeni, ker bi bil rad dober otrok! Pridi, o Jezus, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | druzega želí: Ta na suhem, un na morji Sreče najti hrepení. Toraj vstreči je težavno, Vsem vošilo prav ne bo, Temu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kmalo se bo tedaj sedaj slišalo: kaj bo. Cesar Napoleon hrepení nek po miru, Angleži pa so uneti za vojsko, ker |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Bogu vse svoje bolečine in nadloge. Bolnik naj tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu. 39. — Nekateri |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bo ſkusi to ena velika zhaſt sgodila; inu Nęshka vshę hrepeny od veſsélja, vshę nemore dozhakat — Baron. (na ſtran. ) Vunder nizh |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | O da bi mogel posvariti vse ljudi, naj nikar ne hrepené po bogastvu in spačenem življenju, ki se že na tem |
| Štiri poslednje reči (1831): | v' peklu vedno shelijo konza ſvojiga terpljenja, in po njem hrepenijo. Pa kolikor bolj gledajo po konzu ſvojiga terpljenja, toliko bolj |
| Življenja srečen pot (1837): | moli sa mene! “ — Bog sanizhuje zheſtilakotne, ki po viſokih ſlushbah hrepenijo, rad pa ponishnim pomaga, kteri v' njegovo pomozh savupajo. ˛Sv. |
| Deborah (1883): | svoja krila. A jaz – budím, jaz dolge ure štejem In hrepenim: O pridi, moj Mesija! O Jožef, ti predragi mož! Ko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ona, „nima klijentov pa jih tudi ne iščemo, ker ne hrepenimo po časti in moči. “ „Ne zamerite! Hiša, kjer gospoduje taka |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bori s predstavami, katere je pospeševala resničnost,— t.j. po domovini hrepenimo, a tujino mrzimo. |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | zdaj vi? ! Kakó se vam godí? « »Kaj tako zdihuješ in hrepeniš po materi? « ga je Tirček spet poprašal in djal: »Dnovi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | hrepeniš po smerti mučenikovi pa zapazil tudi ognjeno tvoje serce, in |
| Sacrum promptuarium (1695): | sa Chriſtuſam Jeſuſam, kadar je vlekil ta teshki krish na hrib Caluarie, ter ſe je v' ſerzi ſmilil Veroniki, taku de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tam nobena voda ni preſhiroka, nobena dolina ne pregloboka , noben hrib ne previſok , de bi ſe ne upali shelesniga kolovosa zhes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Gorjance od Noviga mesta prisope in čez ta hrib proti Luži prevagne, se odpre vid po Metliški okolici tje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se iz tega smé soditi, tudi v globočini je apnének; hrib, na kterem stoji Ljubljanski grad, verh nad Šiško, in Golovec |
| Viljem Tell (1862): | Altorfu. Spredaj drevesa, zadaj visí klobuk na drogu. Razgled zapira hrib, za njim se vidi snežnik. Frishart in Lajthold na straži |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | hiša. Ne more se prav razločiti, ali je to obrasen hrib z votlinami ali je tesano pohištvo. Uboga mati pa ni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Is ſ-hodníze ga ſunejo, shenejo is meſta, vlezhejo verh ſtermiga hriba, ki je bilo meſto pod njim, ino v' bresen ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vish ravna, odvrazhuj ga ravno tako: 1. Ako samok od hriba isvira, in de pod hribam na plan predére, polovi vire |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | severni strani tik Save stoječiga, po priliki 400) sežnjev visociga hriba pri podružnici sv. Štefana v fari sv. Jakoba v Doli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Grebinjem so čakali duhovniki iz Vošperške dekanije, na verhu grebinskega hriba je bila gospoda iz samega Svet-Andreža v svojih kočijah, zunaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vendar tudi najprostejši človek obseže, kakor otrokovo oko podobo orjaškega hriba, kterega vzdigniti bi se tudi najmočnejši velikan zastonj trudil. Ni |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | detetom. Samotarjeva koča je stala tik jezera v znožji malega hriba, skoraj da skrita v samem tertji. Krog in krog so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | enkrat toliko ur preleti, ſoſebno, ker mu ni treba zhes hribe in okoli dolin ſe ovi« vati, ker je kolovos tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | narejen ‚de kakor po dolsih moſtovih zhes doline pelje; ſkosi hribe pa mu je prekopano. Glejte, kaj zhloveſhka umnoſt in saſtopnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to gledat', Sam moraš povedat', De velik je god! Na hribe, v dole, Tam dobre bit' volje, Vùn! lep je ozir |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vodah. Le po okrajnih straneh planjave, ki se naslanjajo na hribe in vise leže, in po gričih, ki stojijo po sredi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | svojim herbtam kočevski merzli zrak nazaj, in vežejo Gorjance s hribi, ki iz vojaške meje (militara) na Krajnsko sežejo in Poljane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in ziljska dolina s svojimi planinami. Ker pa ju visoki hribi obdajajo, ne moremo gledati nju ravnine. Proti izhodu doli vidimo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | njega doli proti izhodu se vlečejo in kipijo nad černimi hribi, kakor otoki iz morja, enako beli verhúnci, mejači Koroškega in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | milj dolga in čez miljo široka; zaperta pa je s hribi in griči na vsih straneh, razun ondi, kjer stoji ljubljansko |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Največkrat vidimo, da premogova ležišča kadunjasto na pol objemajo viši hribi, zdi se nam potem, kakor da bi se bile rastline |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | povzdigne, dežju ali toči primeša. Točica ali babje pšeno po hribih in spomladi pada, kjer in kader od toče malo slišimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sternišnica na pšeničje vsejana) ne dozori, in de jo po hribih bogato pridelujejo. Koliko več bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 12 do 16 čevljev visok in 3 čevlje debel; po hribih in planinah pa ni ne tako visok, ne tako močán |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | manjša živina je, zato pa tudi kakor sernja pleza po hribih; tudi ni kočljiva, ampak zadovoljna s pičlo kermo in ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pri kaki nesreči ognja itd. Ob širokih potih, pašnikih (gmajnah), hribih in celinah se zna sadno drevje nasaditi, kar se ne |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | VI. Puščavnik. V hribih, popolnem v samoti je živel star in častitljiv puščavnik, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ledin ali rovtanja *) ˛Soſedje! vam je snan Visharjov dom sa hribam, kaj ne? tudi veſte, de je pred malo létmi zlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako: 1. Ako samok od hriba isvira, in de pod hribam na plan predére, polovi vire v povodnik in jih odpótovaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zemlje tistiga kraja in jé dajal imena laſtniga iznajdenja poglavitnim hribam, rekam, mestam, jezeram, vasém i. t. d. To je bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gosp. Belbič (Welwich). Pri vsih bližnjih cerkvah so zvonili, s hribov pa streljali. V Velkovec so prišli tudi duhovniki Pliberške dekanije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rés. Le iz goríc na senčnih straneh, v znožji visokih hribov se ga je kak sodič potegnil in skazil: pa taki |
| Stelja in gnoj (1875): | in druge klaje, 8, žaganje, 9. pezdirje, 10. pesek kremenastih hribov, ne pa apnenik, 11. prst, 12. plevél in vsakatere smeti |
| Stelja in gnoj (1875): | Pesek. Dober za steljo je pesek, kakoršnega potoki s kremenastih hribov donašajo v nižje vode. Pesek od apnenika pa bode javalne |
| Genovefa (1841): | rasſvitljêne vidil. Ko je blishej priſhel in proti grádu po hribu jésdaril, je ſhumézho musiko saſliſhal. Golo je ravno s ſvôjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deželniga poglavarstva (ali za lontovžam). Smešna vganjka. Peter je na hribu sedel in pa Žvižga: pa Peter ni Žvižgal; Peter je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa Žvižga: pa Peter ni Žvižgal; Peter je le na hribu sedel in pa Žvižgal. Kakó je to? Znajdba vganjke v |
| Fizika (1869): | Če zavrêmo vodo na visokem hribu, in če potopimo toplomér va-njo, ne kaže nikdar 100° |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | i.t.d. bi to pravile; ravno takó bi to govorile iména: Hribar, Potokar, Okorn, Levičnik i.t.d. Vedilo bi se, de smo bili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Podbrega za župana, posestnika Jože Pistotnik iz Kostajna in Gregor Hribar iz Prapreč za občinska svetovalca. Iz Ljubljane. — Deželni zbor je |
| Mlinar in njegova hči (1867): | sliši se, da težko sope). Kako me je ta mrvica hribca upehala kakor Šmarna gora. — Da, težka pot je (vreči potehtavši |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Vendar pot ni bila dolga; kmalu so dospeli na verh hribca, odkodar so se videle nizko doli sè snegom pokrite koče |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | jaz menim, da so sami prišli! ” Obe ste hitele po hribcu doli. Vitez Vladimir, gospa Vida in Dragica so se podali |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | k' pogrebu neſejo, ino njih mile ſolse njegoviga pokopa selen hribez pomákajo. — Otrozi ozheta ino mater she le prav ſposnajo, ino |
| Življenja srečen pot (1837): | posná, kako bi zhlovek rojſten kraj posabil! ˛Sleherni selen homez (hribez) naſ pomni veſelih mladih dni, vſaki ſtudenz (vrelz) nam pripoveduje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še clo sadijo. S Studenca proti Savi gredé vidiš cel hribic s hrastiči nasajen. Tudi na Gorenskim vém za pràv bogatiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | griči na vsih straneh, razun ondi, kjer stoji ljubljansko mesto. Hribje in griči v okolici so večjidel iz apnenka, ki je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | do cerkve v nebesih, kakor se urni orel vzdigne z hribovega verhunca proti nebu. Zdelo se mu je, da vidi pretergano |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Cele čede koz le hribovci rediti morejo, ki jih po hribih, kjer ne morejo škodovati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | odnesejo in prinesejo. Dotični poštar tega in unega pozdravlja s hribovci in smolarji s pristavkom, da spadamo le pod Novo vas |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | spomladanskega dné pasel ovce v lepej, cvetnej dolini med zelenim hribovjem in je prepeval in skakal od veselja. Kralj ondotne dežele |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | otekline in zavolj vročnice prasič noče jesti. Prasičovi glas je hripav, in skoz požirak komej pijačo spravlja. Ako vnetje hujše prihaja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | stisneš, persti poznajo, sprednji konec života bolj rejen, kakor zadnji, hripav glas. Vender te znamnja niso gotove in se tudi pri |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so skakali, divje se zvijaje, krog ognja; tulili so s hripavim glasom, da je odmevalo v daljnem gozdu; metali so bojna |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | priſhlu veliku mnóshiz, katęre ſo ſaboj imęle mutaſte, ſlęjpe, krulove, hrome, inu veliku drugih: inu ſo jih pokladali k' njegóvim nogam |
| Ferdinand (1884): | otroke izročiti gotovej smrti? Hočeš li gledati svoje otroke slepe, hromove in pikave od kóz okoli sebe? « »Če je tako, idi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bolniki ſe ga iſhejo dotakniti, de bi osdravéli: ſlepi, gluhi, hròmi, mutaſti, obſédeni, méſizhni, mertudi. Ino vſe je osdravil, deſiravno ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jo v' tolovajſko luknjo ſpremenili! “ Tedaj perſtopijo bolniki, ſlepi ino hromi, k' njemu v' tempelj, ino vſe je osdravil. Ljudſtvo je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | visok prag pelješ, ali čez visoko bruno: ne prestopi z hromasto nogo, ampak jo le čez potegne. To tudi zapaziš, ako |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Znamnja te hromote so: Kedar se konj prestopa, popisuje z hromasto nogo neki zvunajni krog, in jo manj visoko vzdiguje, kakor |
| Biblia (1584): | njemu je priſhlu veliku folka, ty ſo pèr ſebi iméli Hromce, Slepce, Mutce, Krulauce, inu veliku drusih, inu ſo je Iesuſu |
| Biblia (1584): | povejta supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo |
| Biblia (1584): | ker ſo vidili, de ſo Mutci govurili, Krulauci sdravi poſtajali, Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo zhaſtili Israelſkiga Boga. INu Iesus |
| Zoologija (1875): | zadka pokrivajoče pokrovke. Grabilec (Staphylinus) je črn, 20 mm. dolg hrošč, ki z privzdignenim zadkom pogostoma teka po potih loveč gosenice |
| Zoologija (1875): | molitor) je 15 mm. dolg, zgoraj črn, spodaj rjavo rudečkat hrošč, njegova, v prahu in moki živeča ličinka je tako imenovani |
| Zoologija (1875): | tri leta pod zemljo, stopram v četrtem letu se izvali hrošč. Spola razločita se po velikosti tipalnic, pod. 177. Mlinar (M. |
| Zoologija (1875): | zato ga tudi pogosto vidimo namalanega na njihovih spominkih. Navadni hrošč ali keber (Melolontha vulgaris) dela škodo obgrizavajoč listje in cvetje |
| Zoologija (1875): | in žalostne igre svojega kratkega življenja. Tu svrči in brni hrošč, bere in zuje bčela, gosenica gloje list, metulj se spreletava |
| Zoologija (1875): | podgrizava cvetje. Grobar (Necrophorus vespillo) je 20 mm. Dolg, črn hrošč z dvema pomarančastima pasoma na pokrovkah. Zadnje noge ima močne |
| Zoologija (1875): | pokrovke. Moškatnik, tudi otimač imenovan, pod. 174, je krasen črnoplavkast hrošč z zlatozelenimi pokrovkami; Pod. 174. Pod. 175. Pod. 174. Moškatnik |
| Zoologija (1875): | po rožah. Rogač (Lucanus cervus), pod. 178, je največi domači hrošč, 8 cm. dolg, rudečkasto rjav, ima viličaste gornje čeljusti, podobne |
| Zoologija (1875): | sta samo 7 mm., dolga a vendar spadata med najškodljiviše hrošče, ker njijne ličinke lotevajo se suhega mesa, kož, kožuhovine in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Höhle, špilja. Höhlenbar, jamski medved. Hrapav gl. grapav. Hrbet, Felsrücken. Hrošči, Kerfthiere. Humboldit, 62. Hyacinth, 32. Hyalith, 33. Hydraulischer Kalk gl. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rodov, kakor ammonitov in belemnitov. Črvov je malo; rakov več; hrošči in žuželke se nahajajo le v premogovnih skladih dobro ohranjeni |
| Življenja srečen pot (1837): | branit', ki ſo tiſti zhaſ od vſih krajov nad nje hruli. Koljkor premore, vsame pregnanih pod ſvojo ſtreho, ter jih s' |
| Življenja srečen pot (1837): | Toljko lepo je pridigval, de ſo od vſih krajov ljudjé hruli njega poſluſhat. Bogabojezha pemſka kraliza Johana ſi ga je ſpovednika |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bilo, ſo vſe podremale ino poſpale. Opolnozhi ſe na enkrat hrum vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino pojdite mu naproti! “ Devize bersh |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je zares, kako ljudjé za nas skerbé. Poprej ko smo hrum in šum uganjali drugod in domà, dan na dan pri |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Krajli, Firſhti, Zeſsarji med podlóshnimi, med berazhi! kaj sa en hrup, inu krizhanje ſe ſliſhi med njimi! Pridi ti vboshzhik! prozh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kri So nebesa, To žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na široko liže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Ljubljani) je četertek večer med 8. in 9. uro grozen hrup postal: neznan pes je namreč po ulicah letal, ljudi in |
| Zlata Vas (1848): | potegnil in kakošin korenjak de je! ” In ko ženiči tak hrup zaženete, priteče vse — mlado in staro — iz pivnice in izpod |
| Divica Orleanska (1848): | te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov čuden hrup in šum Se sliši sploh iz temnih vej njegovih; Jez |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | od ktere se je pa kmalo po več druzih krajih hrup povzdignul. Ali letošnje nenavadno mokro vreme je lahko tù in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | varčnost (šparovnost) in pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo že nektere hrup zagnati: „šparaj, šparaj, če nimaš s čem! ” Nikarte, prijatli! tako |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | rog in klicali tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil gospo O'Nielovo z omedlevice, katero je bil provzročil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſo ſe s' velikim ajfram, s' molzhanjam, inu od poſvetniga hrupa odlozheni na molitu podali. Is letęga sadèrshanja ſe my vuzhimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je zgodilo v kratkim času, brez ukaza, brez šol, brez hrupa in velikega truda, bi skoro rekel, igraje. Slovenski domorodec se |
| Valenštajn (1866): | K vojvodi v spalnico, da dvorniki Se ne prodramijo i hrupa ne Zaženejo? Obilo ima spremstva. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kola ino koleſa, vſe ſe potáre, ino morje ſ' ſtraſhnim hrupam savesne Egipzhane. Vosovi ino konjniki ino vſa králjeva mozh je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | puſté v' beſedo. Vſe po ſ-hodnízi ſe je s' velikim hrupam soper njega vsdignilo. Is ſ-hodníze ga ſunejo, shenejo is meſta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | neſti is dveh neobteſsanih brunov sdęlaniga, kakorſhni ſo v' timiſtim hrupi rabelnam v' roke priſhli, on ga je hotel neſti s' |
| Viljem Tell (1862): | klobuk na drogu; klicar gre za njimi, za klicarjem se hrupno gnetejo ženske in otroci. |
| Viljem Tell (1862): | Valter Firšt. Pravični Bog! (Kmetje hrupno obsipajo Staufaherja. ) Vsi. Cesarja umorili! Cesarja! Poslušajte! Melhtal. Ni mogoče |
| Blagomir puščavnik (1853): | dvor. — Še enkrat se tromba oglasi, in visok, černo napravljen hrust na černem konju se mi nasproti postavi. Pogled tacega velikana |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | pretepalec in pobijalec, še le v 29. letu, koščen, močán hrust, ki je mislil, da mu Samson ne more biti kos |
| Tiun - Lin (1891): | obče, kakor se mi je videlo, sami zviti in predrzni hrusti. Ogledovali so lepo našo ladijo s svojimi na pošev razpranimi |
| Zoologija (1875): | ali velike morske živali prisesati. Ta krožec je s poprečnimi hrustančastimi pločicami na predalce razdeljen. Pravijo, da ga upotrebljavajo za lov |
| Zoologija (1875): | je tvarina trša od druzih kosti ter ima tudi manj hrustančeve tkanine nego kosti, zlasti trda je vnanja prevlaka, sklenina ali |
| Zoologija (1875): | vnanja prevlaka, sklenina ali emalj zvana, katera ima komaj 1/25 hrustančeve tkanine. Nasproti temu je pa zobova korenina prevlečena s plastjo |
| Zoologija (1875): | neposredni zvezi s kostmi so vezi. Obstojé iz neprožne (neelastične) hrustančevine, koja kakor porcelanasta prevlaka, a pod. 14, pokriva kosti na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cmoki. Meso s kaparno polivko. Dušena solata z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeno koštrunovo stegno. 90. Moknata jed. Meso z drobnjakovim hrenam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z gorčico in kukmakovo polivko. Zelen fižol z ocvertim telečjim hrustancam in suhim jezikam. Pečene divje race. Plameč angleški cmok. Pečen |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župa. Meso z mandelnovim hrenam. Opresno zelje z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeni kljunači. Solata iz razniga sadja. 51. Kalafuki. Meso z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vse svoje dni. Potler otrok rase neke leta, de se hrustanec malo vterdi, pa mu že nalagate take bremena na glavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Skušajte ſamo pri detetu na glavici, kako je hrometanec ali hrustanec mehek; pritisknite, pa bo počilo, in otrok si jé siroče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glavo, ko bi železno bučo imel. In desi je ravno hrustanec se vkostnil, je vender le res, de so možgani ravno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Gnoj se za kopitom nabira, vedno globokejše leze in nožni hrustanec razje. Take nadkopitne vgnjide, ako se ne ozdravljajo umetno ali |
| Kemija (1869): | imenom »živalske tvari«: meso, kožo (usnje), dlako in lase, roge, hrustanec, zdriz iz kosti (Knochengallerte) in kri. V 100 funtih posušenega |
| Kemija (1869): | pletenina fosforovokislega apna. Če tedaj žarimo kosti na zraku, izgori hrustanec popolnoma, da nam naposled ostane sama bela apnena tvarina ali |
| Kemija (1869): | tvarin je mehka in se imenuje koščena zdriz (Knoehengallerte) ali hrustanec, druga je pa luknjičasta pletenina fosforovokislega apna. Če tedaj žarimo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Goževa polivka per divjašini. Kuhaj prav mehko eno unčo goževih hrušic (hečepeč), iz kterih so se peške in kosmato dobro pobrale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cvetó, pa ne samo vijolice, ampak tudi grašice, ali skalne hrušice (Felsenbirn) so v lepim cvetji. Ljudjé pravijo, de vijolčino in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Novíce nočejo več prazne slame mlatiti. Rimiljanska cesta skozi gojdz Hrušico. *) Rimljani so posebno zavoljo vojskinih potreb v premagane dežele ceste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Aquilea) je ſhla njih poglavitniſhi vojſhna in kupzhijſka zeſta zhes Hrúſhizo in Ljubljano do Dúnaja in na Madsharſko. Ljubljana, kakor ſe |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | večera. Jeseni pa so bila vsa drevesa polna rudečih jabelk. hrušek, češpelj in sliv. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | pa v Ljubljani polne koše lepih rudečih jabelk in rumenih hrušek. Al lani pogrešali smo žalibog tega veselega pogleda. Sedaj cenimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz Dobrave, je dal v razstavo nekaj navadnih jabelk in hrušk in pa domačiga grojzdja; će ravno to sadje ni žlahtniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | P. Hudovernik so s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo v pervi versti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | po ti šegi samó na sapi veliko žlahnih jabelk in hrušk posuše, ktere pa, de so še boljši, olupijo, v kerhlje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 224 plemen večidel zlo žlahnih jabelk in 133 plemen tacih hrušk. Koliko lepih češinj, sliv in druzega lepega in dobrega sadja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in iz kterega je krajnska družba prejela že večkrat žlahtnih hrušk, ki so na ljubljanski sadni razstavi občudovane bile in debelih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pod Učko goro bo tudi krajnska dežela prejemala cepiče žlahnih hrušk in nešpelj, ktere razveseljujejo serce vsacega sadjorejca, pa se tudi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſillit perzaitu ſejati, kir ne smersuje hitru. Sadu. Bode vezh hruſhek, koker jabuk, zelu malu zheſhpel, inu zhęſhen, inu tudi malu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | obresati, inu resklati, koker per pevzainu tega drusiga ſadú, Jabuk, Hruſhek. Potem kar sa ene ſorte ozhe pevzat, more ſe koker |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | napreraſse, inu tudi ni potreba preperzaitu ſejati. Şadú. Bode vezh Hruſhek, koker Jabuk, veliku Zhęſhen, Oręhov, Zheshpel, Sheloda. Hmęl. Akulih ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | oſhuſhna bres juga, toku bodo Jabuke, Zheshple, Oręhi, Zhęſhne, veliku Hruſhek, zell nizh Sheloda. Hmęl. Ga bode doſti, inu dober. Vinu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | kr.), pozneje mu odjenja cena na 30 kop. ; — ena lepa hruška velja 10 — 15 kop. ; najslabejih jabelk velja eno 2 kop. |
| Fizika (1869): | tu od površja živega srebra v cevinem kraku, razširjenem kakor hruška. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſhivine ne sunej paſti, ſo rade vſhive. Nar te bolſhi hrushke lupet, v' zukri ſkuhat, kader ſe ohladę, s' zukram poſtupati |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Jeſen, ne po Simi gori paſsene biti. Şadje. Rata dobru, Hrushke, Zheshple obilnu. Hmęl. Kir ga nuzajo, ga je malu, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | temu se ni čuditi. Ko bi mi vsi Slovenci jabelka, hruške in drugo domače sadje v nemar pušali in fige pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | moč, na sončnih krajih obesijo. V ta namen jabelka in hruške lupiti, imajo posebno napravo, ki jo jabelčni olupnik (Àepfelschâler} imenujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je dobro pred olupiti in peške iz njih pobrati, debele hruške in jabelka pa na kerhlje razrezati, predin se sušiti dajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | noč prijazno peljati; — bodi umniši od jazbica , ki po tleh hruške pobira in se jih nasiti, brez de bi oči na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | treba prebirati in po navadi k pridu obračati. Tiste zimske hruške in jabelka pa, ktere pozimi do pomládi ali clo létindan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se še dandanašnji Api imenuje, je Apij zasadil na Laško. Hruške najbolje so prišle iz Aleksandrije, iz Numidije, Sirije in Gerškega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in Gerškega. Plini jih je poznal 34 plemen. Tiste prijetno-dišeče hruške, ki se bergamote imenujejo, so prišle še le ob času |
| Sveti večer (1866): | drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo več jabelka in hruške in zelenega peresca ni več na njih videti; sren se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſmejo smeſhane ſejati, kjer jabelka navadno pol hitreji raſtejo kakor hruſhke, sato bi jih satopile in samorile. Peſhke in koſhize vſaziga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhkarjami poſtrishi in ſoshgi. Kmalo ko mras nehá, jabelka in hruſhke zepi s jabelzhnimi in hruſhkovimi zepizhi, dokler ne seIené in |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | je bil takó oslabljen, de ni môgel daljej govoriti. Pod hruško omahne, ki je bila per poti, začnè pojémati, skorej omedlí |
| Kemija (1869): | zmes ocetnokislega amilovega okisa in ocetnokislega étilovega okisa z imenom hruškovo olje. III. Organske osnove. Nektere rastlinske tvari so ne le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ločijo od Metliške okolice, ktera z gorami obdana samo proti Hrovaški meji odperta stoji. Stanovniki so v verozakonu različni: eni, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spét novoskovana ;” drugi pa; „ta je pa že spét ena hrovaška. ” Če bojo pa Novice povedale, de je ta ali una |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki jo je težil toliko let; — colne meje ogerske in horvaške so padle, ki so overale prosto vožnjo mnogoverstnih pridelkov v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ta veseli večér, kteriga slovesnost so tukajšni oficirji našiga in horvaškiga regimenta povikšali, spomnili na slovesno besedo Slovanske Lipe v Pragi |
| Botanika (1875): | Pokorny, Reichenbach, Suffren itd. Za spoznanje Hrvaškega in Slavonskega rastlinstva sta največ storila J. Schlosser vitez Klekovski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | poziv na podpis in predplačo na „Spise i dnevnik” sabora hrvatskega letošnjega, ki bojo obsegali vse, kar je bilo predmet onega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stroške vladne je prišla na svetlo na Dunaji botanika v horvaškem jeziku pod naslovom „Biljarstvo” za višje gimnazije na Horvaškem, Slavonskem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pobegnil. Mongoli so hruli za njim. Na Grobničkim Polji, v Hrovaškim primorji, jih hrabri Hrovatje in drugi junaki tadajne Ilirje perčakajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naj se zedinijo vsi v edini namen, da se pribavi horvaškemu vinu ime in prodaja po velikem tergu sveta, in da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | železnici vozijo iz Dunaja v Zagreb na prodaj, čeravno bi horvaški kmetje, ki imajo dosti živine, prav za prav, ako bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Krajnju 22. Proſenza: Preſhizhi domazhi po 5 ½ krajzarjev funt. „ hrovaſhki po 6 krajzarjev funt. Şhpeh po 13 goldinarjev in 20 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Orel. Zena preſhizhev v Krajnju 5. Şvezhána : Preſhizhi domazhi in hrovaſhki teshejſhi ſorte po 6 krajzarjev funt. Şhpèh po 15 goldinarjev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | turško kugo na meji naši, se v krajih na meji Hrvaški in Reški ne bodo dovolili sejmi. — Včeraj smo spremili na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | je diktator Debrečinski Avstrijo razdiral, da so Jelačičevi topovi in Hrvaški narod, podpiran od Slovencev, Avstrijo rešili pogube! Popravek : V zadnjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hudo razgraja po Šneperskim in Bistriškim kantonu in v bližnih hrovaških krajih. Vredništvo. Pozdrav iz Ljubljane. Ko sim se 8. Veliciga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | perdêre derhal divjih Mongolov, pred njimi beží preganjani kralj v hrovaško primorje. Kér še tačas ni bilo cést v Primorje, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je naj préd v Zagreb pritekel in od ondod skoz Hrovaško primorje na Dalmatinske otoke pobegnil. Mongoli so hruli za njim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kterih se tolikanj bolj bojé, ker je v več krajih Horvaškiga taka slaba letina, da jim lakota žuga, kar malo veselo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | So pa letošnji učenci iz Krajnskiga, Štajarskiga, Teržaškiga, Goriškiga in Horvaškiga. — V poslednjim zboru mestne Ljublj. županije so se, ker je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nar vikši cena par volov je bila 155 gold. Iz hrovaškiga so kakih 400 prešicev pripeljali. — Konj nikoli ne manjka po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de sme vsak gospodár 4 védra vina brez dacije iz Hrovaškiga perpeljati. Teško je vganiti, ktero vojsko ustno izročilo od Petra |
| Trtna uš (1881): | K nam na Štajersko pritepla je se trtna uš iz Hrvatskega, kder imajo tik štajerske meje v okolici: »Kraj« več kakor |
| Robinson mlajši (1849): | narod prestira daleko po sveti po Vlaškem, Krajnskem, Koroškem, Štajarskem, Hervatskem ino Ogerskem: vsaki kraj pak uži ti ima svoje posebnosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in žito, kterega jim zemlja doma le malo rodi, na Horvaškem skupujejo in domu vozijo. Tudi kar se telesne lepote in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v horvaškem jeziku pod naslovom „Biljarstvo” za višje gimnazije na Horvaškem, Slavonskem in Dalmatinskem od gosp. Bogoslava Suleka. — Kdo bo Slovencem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | žita nar bolj potrebnim deželam na Krajnskim, Koroškim, Štajarskim in Horvaškim ne bo žito veliko bolje kup hodilo, ker je vožnja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z letémi zgodbami. — Tukaj je strašna vojska na svéti. Po Hrovaškim perdêre derhal divjih Mongolov, pred njimi beží preganjani kralj v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | moč na Šajevim Polji; ropa in požiga po Vogerskim in Hrovaškim za kraljem Belam IV., kteri je naj préd v Zagreb |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je še dan današnji v Osilniški fari in na sosednim Hrovaškim več ljudí, ki se za Klepca pišejo. Kar Osilniško plêmstvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa zavoljo zmage nad Turki Osilničanam in njih sosedam na Hrovaškim res kakošne posebne pravice (Privilegien) podeljene. Tode so Osilničanje premalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in moje misli od preganjaniga kralja. Kraljev Verh leží na Hrovaškim, ne zlo deleč od Osilnice. Je štučast in precej visok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | odpre vid po Metliški okolici tje do Oguli na na Hrovaškim, in vedni tovarš, ki človeka povsod, kamorkoli se oberne, spremlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Krajnſkim, pa tudi imenitnejſhi na Şhtajerſkim, Koróſhkim, Goriſhkim, Tershaſhkim In Hrovaſhkim bodo v nji; tariſa ſhtempelnev in ſhe drusih potrébnih podúkov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | novih ſhtempeljnov na dan. „ 3 „ ſe je kmetijſka drushba na Hrovaſhkim sazhela. „ 2 „ je bil sidan moſt zhes Ljubljanzo (Franzovi moſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | beseda” (čitavnica) na Dunaji ravno razpošilja pozive za pristop. — Na Hrvaškem je došel ukaz vsem županijam, naj pobirajo davek (porez); ker |
| Mineralogija in geognozija (1871): | maja 1868. l. je padlo v Slávetiću pri Jastrebarskem na Hrvaškem 10 kamnov na tla. Najteži je 2 funta 26 ½ |
| Botanika (1875): | se sim prišteva po stoječih vodah na Lonjskem polju na Hrvaškem in drugod plavajoča rastlina rašec (Trapa natans), od ktere pridejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | momenta. ” Ko je po tem vvodu opisal praznovanje zmage na Hrvaškem in v Čehiji, je okončal dopis tako-le: „Slavjanski prazdnik toržestvovali |
| Rudninoslovje (1867): | v Albaniji, v Dalmaciji, na Tirolskem, v Galiciji i na Hrvatskem. Na Slovenskem se dobíva kaméno olje i kaména smola pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | novoslovensko poleg moždžani (kar utegne biti kje na Ogerskem ali Hrvatskem navadno) sploh znano: možgani. Edini Murko ima v slovenskem delu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gleda, da berž ko je moč flose prodá. Kadar na Horvaško pridejo, imajo navado, da vsakega, kteri pervikrat doli pride, kerstijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ministerski; vojaške zadeve so neki zvonec nosile v tem zboru. HrvaŠko. — deželni zbor je dovršil važno postavo o odgovornosti vlade deželnemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | še veče pomanjkanje čaka. Veliko ljudi hodi tukaj tudi na Hrvaško in celó na Ogersko zaslužka si iskat; eni pa doma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tega družtva. — Poslednjič so vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in Tirolske kmetijske družbe prijazno pozdravili |
| Valenštajn (1866): | Zatôrej pa vsak bi rad zanj živenije dal. Tretiji nastop. Hrvat prinese grivno (ovratno verižico). Za njim pride streléc. Prejšnja. Strélec |
| Valenštajn (1866): | njim pride streléc. Prejšnja. Strélec. Kde si to grivno ukradel, Hrvat? Čemú je tebi ? Jaz kupim jo rad; Zánjo ta dva |
| Valenštajn (1866): | od njé ceniti, Ali pa dam se kar zakláti, Kakor Hrvàt — i moram se zaničeváti. Oba lovca. Da, prvo skrbéti za |
| Valenštajn (1866): | tódi mi jo loterija; Lepote dovolj za vsako godišče imá. Hrvat (obrne grivno na solnce). Do duše, biseri sami su i |
| Valenštajn (1866): | Jaz kupim jo rad; Zánjo ta dva samokrésa ti dam. Hrvat. Odlazi! Ti me varaš, ja znam. Strélec. Nu, višnjevo po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mescov, ki jih rabijo v različnim pomenu Čehi, Polaki, Serbi, Horvati in Slovenci , naslednjih 12 , ki se mu zavolj mnogih vzrokov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Iz sv. Urbana. ) V Radgovino maširajo vsaki dan naši bratje Horvati dobro oboroženi. 20. dan grudna jih je do 1000 mož |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | žurč. Veste li, kaj ježurč? Velika lesena okrogla posoda; Horvati ji pravijo čutura. Ko smo ravno za „uboge duše v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bilo. Angleži v tacih zadevah niso pretanjke vestí in ubogi Horvatje bodo nehoté „Kanonenfutter” zoper Ruse. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Celja v Ljubljano izdelana, ne vozijo več ne Štajarci ne Horvatje k nam. Iz Krasa blizo Tersta 20. kim. M. — Spomladi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Serbljani ſvoje „˛Srbſke Novine in Podunavko,'' kakor imajo naſhi ſoſedje Hrovatje shé od léta 1835 ſvoje Narodne novíne in Danizo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za njim. Na Grobničkim Polji, v Hrovaškim primorji, jih hrabri Hrovatje in drugi junaki tadajne Ilirje perčakajo, do dobriga nasekajo, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sliši: biva, šva, kakor na Gorenskim. Tudi jih Primorci in Hrovatje imenujejo Krajnce. (Dalje sledi. ) (Dalje sledí. ) Novíce. Novice. (Naša cesarska |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | konje popustili, kterih so si toliko nabrali, de so jih Hrovatje potem po 6 gold. prodajali. Pri vsim tem vojska na |
| Valenštajn (1866): | Valenštajnov šurjak, več polkom glavár. Ilo, maršal, Valenštajnov prijatelj. Izolan, Hrvatom general. Butlar, dragonskega polka glavár. Tifenbah, Gec, Valenštajnovi generali. Kolalto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | navadno kramo tukaj bila. — Še nekaj. Mnogo Bukaranov in druzih Horvatov, ki so poprej tukaj pri arsenalu delali, je šlo, ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kuk. Iz Zagreba. Poslednji „Gospod. list” pod nadpisom „Vino u Hrvatskoj i Slavonii” z iskreno besedo opominja svoje rojake, naj se |
| Mlinar in njegova hči (1867): | v velike tamne hiše, koj mi raji grob izkopljite. Županja. Hu, Micka, to so grde misli. Ne pojdeš v mesto ne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hu zhlovik nashivy: ampak v' vſſaki beſſedi, katira gre vonkej is |
| Zerkviza na skali (1855): | rozhize, kakor ſo ga mati uzhili, in tako je tudi Hubert ſtoril, in molila ſta oba. Kar naenkrat pa je treſhilo |
| Zerkviza na skali (1855): | oboshaniga grofa in ſo ſhli ſvojo pot, novo ſrezho iſkat. Hubert je oſtal ſam na ſvojim ſtarim gradu, ker ſo tudi |
| Zerkviza na skali (1855): | kaj ſe mu je nakljuzhilo, de ſe je tako preménil ; Hubert je oſtal molzhezh in shaloſtin. Tako ſo mu pretekli meſzi |
| Zerkviza na skali (1855): | rudezhi ſvojo roko po nedolshnim otroku. Rekel pa je groſ Hubert, objemſhi otroka s obema rokama, v ſvojim obupu: „Ștoj, ſhe |
| Zerkviza na skali (1855): | Sgodilo ſe je pa, de je Hubert, ki ſe je v prejſhnih zhaſih sa ſilo brati in |
| Zerkviza na skali (1855): | zheſ devet gora in devetero morje! ” „Prokleti! ” je saſhkripal rudezhi. Hubert pa je dalje govoril; „Tudi mora ſosidana in dodelana ſtati |
| Zerkviza na skali (1855): | sato zhaſtili, de ſo ſi ſvoje moſhnje in shelodze polnili. Hubert jim je vſe saupal, ſebe in ſvoje premoshenje. V ſvojo |
| Zerkviza na skali (1855): | rekel: „Zhaſ je ſtekel, kaj ſi ſhe sheliſh? ” Odgovoril je Hubert: „Dovolji mi ſhe deſet in terjaj ſi plazhilo, kakorſhno koli |
| Zerkviza na skali (1855): | hripovim glaſam: „Deſet let tebi, Enajſto meni! ” Vſtraſhil ſe je Hubert tako, de je na kolena padel, in laſje ſo mu |
| Zerkviza na skali (1855): | je ſtal bledo rumeni v ſvoji rudezhi ſuknji reshaje pred Hubertam in je pel s hripovim glaſam: „Deſet let tebi, Enajſto |
| Zerkviza na skali (1855): | molila ſta oba. Kar naenkrat pa je treſhilo in pred Hubertam je ſtal rudezhi, bolj divji in hud kakor kadàj! S |
| Zerkviza na skali (1855): | ko je ſhel zhaſ h konzu, kteri je hudiga ſilil, Hubertu ſlushiti. Grof Hubert je pa ravno poſlednji dan deſetiga leta |
| Zerkviza na skali (1855): | ſi ga ſushnjiga ſtoriti. Kaj je moglo divjimu in uboshnimu Hubertu, kteri ſe je pekla menj bal, kakor ſiromaſhtva in dolgiga |
| Divica Orleanska (1848): | Zdaj pazite! Se bližajo! Šesti nastop. Pervi pridejo piskarji in hubisti. Potem nastopijo belo oblečeni otroci z vejcami v rokah. Dva |
| Biblia (1584): | GOSPVD, ti Davidou Syn, vſmili ſe zhes me: Moja Hzhy hud marter od Hudizha tèrpy. Inu on ny nej odguvoril ene |
| Pozhétki gramatike (1811): | petit, bolj majhin: pire, hujſhi, na, meſt plus mauvais, bolj hud; poſtavim: la vertu est meilleure que la science zhednoſt je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog povſod vidi, ſej povſod sa naſ vé! Bog obudí hud vihar, ino ſtraſhno vreme ſe vsdigne na morji. Barka je |
| Genovefa (1841): | mósh? Ali ſe ſhe ſvôje Genovefe ſpomni? Ali je ſhe hud na-me? Ali je ſposnal môjo nedolshnoſt? Oh, on v obílnôſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhaſe. Pred 39 létmi je bil per Auſterlizi na Marſkim hud boj, in ſhe tiſto léto v Preſhburgu mir ſtorjen. „ 38 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imela, se je večkrat merzla sapa, kadar je bil zunaj hud piš , od zgoraj v cev vlivati jela , in je narobe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dni pred sv. Martinam pobelila, o sv. Lizbeti je precej hud mraz nastopil — do 8 stopinj. Češplje, bréskve, pênj, černo ternje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v začetku zanemaril, in če ni prehuda vročinska bolezin in hud notranji prisad (ledic ali mehurja) pritisnil, da je treba tudi |
| Oče naš (1885): | in kedar se zvija, zdi se mi, da ga nadleguje hud duh. Tri rožnivence sem že danes zmolila in z blagoslovljeno |
| Genovefa (1841): | premiſhljevala. Poſlédnjizh je rêkla: „Nak', raji zhem vunder tù oſtati. Huda obljuba me véshe. Réſ bi snála rêzhi, de ſim lé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mi ne hvalijo; ſtare ſhege ſo nar bolji. (Dalje ſledi. ) Huda bolesen pri preſhizhih. Is Tuhinſke doline. Per naſ je na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih po vsih potih spremlja, z vražami namreč. Če se huda ura bliža, prav storiš, de z cerkovnim zvonam ljudi k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gorke solze so nam têkle po licu blédem , kadar je huda nesreča nad nas perhrula. Bog premíli, na vsem tebi hvala |
| Divica Orleanska (1848): | nisim, Dokler pomoč je bila in sovét, Zdaj ustnice mi huda sila odpre. Ničesar nimaš darovati več, Prežíviti se jutro s |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | jo je ta večer še bolj potláčila. Ubogo gospodično je huda merzlica tresla. Ni se več zavédila in še poznala ni |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nauk, ki stoji zapisan na objedenih listih. Zapomni si ga: Huda navada se lehko premaga, Če se poboljšanje le ne odlaga |
| Ferdinand (1884): | niso šli blizo postelje. »Oj, je li moja bolezen tako huda, da se še celó bojite blizo mene priti? Le ostanite |
| Revček Andrejček (1891): | No od tega bo pa že bogat! Neža (zopet silno huda). Ti malopridno seme! Ti potegnjač! Rokovnjač rokovnjaški, ti! Jeklen. Neža |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | terdóbo ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni, pogaſi ſhe zlo hude ſovraſhtva in kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poleita te † Krish ta Gospveda vtezi inv vdari ven ti hvda skvshenjava ta napelvvanja tah sovrashnikov vidiozhah al navidiozhah bodi tome |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvèjtá: Angeli bódo vùn ſhli, inu bódo narasèn lozhili tę hude is ſręde tih pravizhnih. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu tóiſtu ognuſsi zhlovęka: 19. Sakaj is ſèrza pridejo vùn hude miſli, vbyanja, pręſhuſhtva, lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó |
| Genovefa (1841): | imel. Gotovo ſe je nádjal, de bo grôf savolj ſvôje hude rane umerl. Goſpoda zéliga grajſhinſtva ſe je tedaj shé miſlil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | megle obnebje sagernile in je grométi sazhelo, ſe je bilo hude ure bati. Pa Bog je od naſ vſo neſrezho odvernil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od navadne. Vsi ti prikaziki bolezni so hujši ob času hude vročine ali v soparčnih hlevih; pa odjenjajo nekoliko, kadar hladnejši |
| Zlata Vas (1848): | božala, in akoravno je sleherni imel kaj čez gospósko in hude čase tožiti in se je povsod siromaštvo kazalo, je bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od „hude babe” na Krajnskem pripoduje). Narodna serbska pravlica od „hude babe”, ki so jo „Novíce” v 91. listu priobčile, je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | So bile stiske in skušnje, si misli, tudi še tako hude, in kar smo doživeli, bodi tudi še tako grenko, preteklo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mir in zadovoljnost Naj nebesa nam rosé, Da zacelijo se hude Rane, ki nas zdaj skelé! Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 23. KAPITL. Te pridiozhe 5. besiede tvdei prasheno vse hvda dvhove inv ta snotrenje shpenſte BENEDIKT AM † SHKRIPTAM † HTAM † RATIONA |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 9. KAPITL. Hvde dvhove pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv to korenino jese Alelvja Alelvja Alelvja. TA 22. KAPITL. Hvde dvhove pragnati morash takv? sveshjiestiem trejemi besiedami takv bojo svesani |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Boshje Duh stury krotke, koker je on sam krotak. kolkajn hudega preterpy sam Buh od hudobneh, inu movzhy, inu she dobru |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ki se je skozi travnik vervila, treši. Mož zdaj svojega hudega križa prost, se komaj nekoliko glavo ohladí ter domú prisope |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali s kislim mlekom ali smetko zmešane vode. Če brez hudega prisada in bolečin kervomok čez 3 dni terpi, prideni pol |
| Mineralogija in geognozija (1871): | šviga blisk, grom ga spremlja in to mu podeli značaj hudega vremena posebno zato, ker potem postane strašna nevihta in dež |
| Deborah (1883): | se otroci ž njim ne spečajo, da se jim kaj hudega ne pripeti. Stara Liza (pokašljuje). Marija in sveti Jožef! Da |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Kdo je ta gospod Flint, in kaj ti je storil hudega? “ |
| Sacrum promptuarium (1695): | Rihteria Nebeſkiga pelana, kir hudizhy sa vſe kar je bila hudiga ſturila ſo jo obtoshili, de nej vejdla koku ſe sgovorit |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſhaza tó dobru napręj pèrneſse, inu en hud zhlovèk is hudiga ſhaza tó húdu napręj pèrneſse. 36. Jeſt pak vam povęm |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | moremo vęjditi tę dolshnoſti, kerſhanſke pravize, namrezh kaku ſe imamo hudiga varuvati, inu dobru ſturiti, my moremo vęjdti dolshnoſti naſhiga ſtanu |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Pr. Kdo nadlog? Od. Tudi Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Vlsega hudiga ? Od. Tu bo ſhe le tamkej v' nebeſhkim kraleſtvi Pr. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gre najnim delam; ta pa ni nizh hudiga ſtoril. “ Potlej je Jesuſu rekel: „Goſpod! ſpomni ſe me, kedar |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nazaj priti; pa v serce me žali, slišati zdaj, koljkanj hudiga se po nje šira. Alj verjemite mi, nič drugiga ni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Slovenšini pa so vedno protivne bile. Pa — od mertvih nič hudiga! Torej naj mirno počivajo ! Amen. J. Š. (Iz sv. Urbana |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Tebi povzdigujem svoje roké, in Ti obljubim, se gotovo vsiga hudiga varvati, in se gotovo poboljšati! — O Oče! odpusti Svojimu otroku |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | se, in žal mi je zavolj vsiga, kar koli sim hudiga storil! K Tebi povzdigujem svoje roké, in Ti obljubim, se |
| Valenštajn (1866): | Sem čula govorico. Grofinja. Bilo nej Nikogar. Vojvodica. V tako hudem strahu sem. Vsak šum nezgodonosnega mi sla Oznanja. Veste, sestra |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | preženeš. 36. Sternadi. Dva otroka iz vasí sta šla o hudem zimskem času v bližnji mlin in sta nesla vsak vrečico |
| Ferdinand (1884): | do nedolžnega, usmiljenja vrednega dečka, če tudi je češče v hudem boji brez strahú gledal smrti v oči, vendar sedaj ni |
| Genovefa (1841): | Tako ſkerbljiviga, tako prijasniga in dobrotljiviga ſe Bóg tudi v hudim létnim zhaſu ſkasuje. ” Kadar je prav hudo medlo in véter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | misleči, de ga bo po poti grel. Žganje pozimi v hudim mrazi je pa silno nevarna pijača, zató kér človeka, naj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pod nebam. Satorej usemite boshje oroshje , de boſte mogli v' hudimu zhaſſu superſtati, inu v' uſſih rezhęh popolnema obſtati. Tok ſtojte |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mestih prepričati, da vetrovi prah okrog verté, ko se k hudemu vremenu pripravlja. Na to vižo se tudi vertinci delajo, naj |
| Biblia (1584): | poſtane, kakòr je poprej bilu. Taku ſe bo tudi letimu hudimu Rodu godilu. Dokler je on ſhe taku h'timu folku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Tukaj naſs malopridni pogovori pazhio, tam naſs porędni exempelni k' hudimu vlęjzhejo, ſpęt drugdi nam hudi tovarſhi vſo dobro volo ſkasę |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | basajo, de se po stavljenih kozah sveti kerst zgubi in hudimu podpiše. Kaj taciga misliti ali ziniti je greh. To učijo |
| Ferdinand (1884): | bilo več na njej. Vidno se je bližala smrti. V hudej žalosti je sedel grof poleg njene postelje. Polagoma pa so |
| Ferdinand (1884): | in grozo. Slednjič prične grof takole govoriti: »Jaz sem v hudej stiski in zadregi. Ti, dragi moj Peter, si prvi človek |
| Biblia (1584): | Beſsedo od Krajleſtva poſluſha, inu jo nesaſtopi, taku pride ta Hudi, inu isdere prozh, kar je ſejanu v'njegovu ſèrze. Inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 19. Katerikoli ſliſhi beſsędo tiga krajlęſtva, inu nesaſtópi, pride ta hudi, inu vsame prozh, kar je v' njegóvim ſèrzi ſèjanu: Tá |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Naj nesamerijo. Baron. Kaj je, Nęshka ! Nęshka. So toku hudi — Baron. Kaj ozheſh ? Nęshka. (ſramoshliva. ) Gnadlivo Goſpó je sazhęlu ſhipat |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zhe njim enaki biti nozhemo. She ſtar pregòvor pové: Po hudi tovarſhiji rada glava boli. ” „Ino tako vidiſh, ljubka moja, ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | goreče gore spluvajo, so okoli njih in deleč po deželah hudi potresi; velikrat se pa tudi zemlja strese, brez de bi |
| Zlata Vas (1850): | vas vé to. Uči tudi mene to umetnost. Če se hudi prikaže, se ne bom prav nič bal. Ako terja, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | deželi pomagale, ki je zavolj že dvojniga slabiga pridelka v hudi sili in stiski. V vojvodini ste duhovšina in vlada svaritev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ker še tako ima le malo rodovitnega zemljišča in prostora. Hudi plazovi pozimi, tesnoba doline, ktero popolnoma malokdaj solnce ogreva, in |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Duh: »Če si vedela, da so možje hudi ljudje, bila si neumna, da si se možila. « Ona: »Zna |
| Biblia (1584): | Vy Madraſsou rod, koku morete vy dobru govoriti, ker ſte hudy? Zheſser je ſèrze polnu, tu uſta govoré. En dobèr Zhlovik |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Vy gadova rodovina kakú mórète vy dobru govoriti, kęr ſte hudy? Sakaj is obylnoſti tiga ſèrzá vuſta govorę. 35. En dóbèr |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker to leshi dabo zelu frei bras use fergindrinshe tah hudah duhou nasprabernian oſtou: tu bodi ti dobri Duh menei pokorn |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi frei bras use galufije rah hudah duhou da na sprabernjan oſtane: Bieshete vi prizhiozhi duhovi is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | brumnoſte skaſanje. XXXIV. Poſt. Masa , ali treſlivoſt je ſuper doſti hudeh rezhy oſdravlanje. XXXV. Poſt. Dobreh tovarshov drushena je dobrega ſaderſhanja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | potreba, koker de se na lenobo podash. Utraglivoſt je uſſeh hudeh del mlaka, inu zhe bosh to lubil, bo tebi narbliſhnejshe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | S. Paula Apoſtelna na Korintharje na 10. Poſtavi. Bratje! Nekar hudeh rezhy naposhellimo, koker ſo njeh uni (Judji) poſhellelli. Nekar malikuvavzi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bodejo vſe ſorte, pa malukedej Burja. Po Lęti bode malu hudeh vremęn. Shkodlive Shivadi. Jeſęn bode veliku mísh, aku poprej ni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bodo to Lętu vſse ſorte, pa malukedej Jug; bo veliku hudeh vremen s' bliſkam inu tręſkam, katęri ſo ſkodlivi temu fruhtu |
| Genovefa (1841): | ſe jima je sdélo, kakor de bi ſe bila is hudih sanj sbudila. Ko vnovizh ſta jéla sopet shivéti in djala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | slaſti v leſnih krajih ſturijo velko , v mokrih letah ino hudih simah malo ſhkode, svunaj krompirja , na kateriga ſo slaſti gladovi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | si bolnik misli zato ni treba okoli dohtarja hoditi ; per hudih in naglih boleznih včasih ni mogoče zdravnika kmalo dobiti, preden |
| Divica Orleanska (1848): | me zadelo bode. Remon. Kdo živeža vam bo iskal? Kdo hudih Zverín vas branil, in ljudí še hujših? V nadlogi in |
| Gozdovnik (1898): | časi, vse stoka in tarna. « »Zdi se mi nekaj o hudih časih. « »Le zdi se ti? Vidiš, jedinščina današnjih časov tebe |
| Genovefa (1841): | ljubésni sredili, in ga kakor drago, meni isrozhêno blago pred hudim varovati, de ti ga tiſti dan zhiſtga in neomadeshvaniga od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perutami pred nevarnoſtjo, sakrivaſh ti s pérjem ſvoje grosdike pred hudim vreménam, de bi samogla ſhe hvaléshna skasati ſe, in na-te |
| Valenštajn (1866): | z manoj hudo je ravnal! Če hočem, lehko hudo s hudim mu Povrnem. Veseli me, da spoznal Sem lastno moč; če |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | terplenje ozhash mene N. gnadlovo obdershati inv obvarvati prad vsiem hvdiem ta se- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesu od Nazaretha an Kral tah jvdov obareime prad vsiem hvdiem Amen. Ta sveta deviza maria je rodiva ana sina siemenam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | roshen farbano kri dabi tam notra obarvan biv prad vsiem hvdiem noi svperniem: jas N: shegnamsi vso branvo isto Jesvsavo kerjo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zacelila. Kervne vgnjide se v koži napravljajo in so z hudimi bolečinami združene. Lete se morajo, kedar so godne, prerezati in |
| Sacrum promptuarium (1695): | biti kakor Socrates, kateri je imel takorshno poterpeshlivost s' ſvojo hudo, inu tagotno sheno de vus volni ſvejt ſe zhudi, sakaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ta bode leto ohranil k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize, ampak gledej dalej noter v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bo ſtrah, ktiriga je tebi ta prigodba naredila, poſvarjenje boshje. Hudo hudo ſi ſtorila, ino v' ſerze me boli, de niſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 24 urah pogine, vzhaſi pa ſhe popred. De bi to hudo bolesen bolj ſposnali, ſmo zerkneta od snotrej pogledali, in najdili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vse to zimo poprésti. De si je ravno toča marsikje hudo delala, bo cela Celjska kresija vunder, berž ko ne pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | začel konju koj o začetku bolezni ventovati, boš dostikrat premagal hudo bolezin in si živino ohranil. §. 4. Cesarska postava. Kdor |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | primejo, in vselej nevarneji zboli, kdor je žganice navajen. ” „Tak hudo”, rečem na to, kakor vi pravte zdravnik! „se morde zna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se lepši. To pa še niso vsi prikazki, ki jih hudo vreme s sabo prinaša. Delajo se tudi vodni in megleni |
| Gozdovnik (1898): | in ž njim veliko rdečoličnikov pod rokami belih. « Bilo je hudo poročilo, ktero je prinesel Mešanik, toda nobena poteza na bronastem |
| Biblia (1584): | sakaj Nebu je erdezhe. Inu sjutra pravite vy: Danas bo hudu vreme, sakaj Nebu je erdezhe inu shaloſtnu. Vy hinauci, tiga |
| Biblia (1584): | is dobriga ſhaza ſvojga ſèrza: Inu en hud Zhlovik pèrneſse hudu naprej is ſvojga hudiga ſhaza. Ieſt pak vam povém, de |
| Biblia (1584): | resúmeli. Sakaj letiga Folka ſèrce je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa hudu ſliſhio, inu mishé ſvojemi ozhima, de bi kej enkrat s' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sakaj Nebú je rùdęzhe. 3. Inu s' jutraj: Danàs bó hùdú vreme, sakaj Nebú je shaloſtnu rùdęzhe. 4. Podóbo tèdaj tiga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | napręj pèrneſse, inu en hud zhlovèk is hudiga ſhaza tó húdu napręj pèrneſse. 36. Jeſt pak vam povęm, de sa vſako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Romirovega gorkomera. Ob tem je dragina vsih potrebnih stvarí vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in večje. To uzrokuje menda, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | toliko bolj škodljiva, kolikor več ljudí v tesnobi živí. Še huji nezdrava sapa je v hiši, v kteri živina z ljudmí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 6) O začetku bolezni, pa tudi pozneje, če je bolezin hujši postala, nikar ne zamudi, konju po potrebi enkrat ali večkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 1) Tak konj ni za nobeno rabo, in bolezin prihaja hujši, če ga h delu siliš. Naj tedaj mirno stojí. 2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lastnost, de od časa do časa preneha, potem pa zopet hujši pride. Tišavka se rada ponavlja. Mertùd omami včasih le posamezne |
| Pozhétki gramatike (1811): | vuzhenoſt) le mensonge est pire que l'indocilite, lash je hujſhi ko nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar je perlógova kàkſhinoſt ali |
| Ta male katechismus (1768): | baklame pod pajstehame ſhgati; al ta mozhne Marternek boſhje kolkajn hujshe martre je on zhutil, tolkajn slajshe hvallo je on Xtusu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in steze ostanejo od leta do leta zmiraj slabeje in hujše, — sosed se na soseda zgovarja; pa ne ta ne uni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | čermom pogine. Pri prasičih, pri kterih pereči ogenj zadnje dele hujše napade, je oteklina na vratu manjša; rudeče lise se narprej |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je hripav, in skoz požirak komej pijačo spravlja. Ako vnetje hujše prihaja, se zapazijo po vratu bledorudeče lise, ktere se čez |
| Stric Tomaž (1853): | Kar za nas sklenejo, je to, da se še v hujši zatiranje in mučenje pomenijo in združijo. Povedó nam vsako leto |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nótèr inu prebyvajo ondi: inu poſtane tó poſlednu letiga zhlovęka hujſhi, kakòr tó pèrvu. Takú bóde tudi letimu hudobnimu ródu. 46. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krite, ſe mora vſakkdó zhuditi, de ogenj bolj pogoſtim in hujſhi med kmete neſrezhe ne prineſe. De bi ſaj vaſi in |
| Sacrum promptuarium (1695): | pojdi kamer hozhe more terpeti, inu zhe ble ſi sbera hushi najde, satoraj zhe shelite enu dobru lejtu imeti, leta dua |
| Sacrum promptuarium (1695): | Gospodaria yskati, sakaj v' tem kir menio ſi pobulshat, ſhe hushi najdeio, dokler ony neſture kar ſò dolshni, inu ſe ym |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | gledali, koku bi en timu drugimu kei vezh teshkiga, inu huiſhiga naloshiti mogu. Satorei je Chriſtus perſhu na ta ſveit, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | eno volo bi mi tiſtu gor vseli? ali bi ſtu huiſhiga, inu shpotliviſhiga nasai na povedali? ali lilu s' tepeinam, inu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vratu in verzi ga od sebe, če ne — še kaj hujega se ti bo prigodilo! ” Milega glasu, da se je prijetno |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | stane denar, in Mara je tudi ubožala. Pa še nekaj hujega je imelo priti. Márin mož je preje služil pri Kerčánu |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſhkripanja s' sobmi ne bode konez, pa ſhe le nar hujiga sazhétek, kedar ſodnika nar ſtraſhnejſhi ino sadni glaſ sagromí: „Poberite |
| Slate jabelka (1844): | ali krivizhniga rekel, ſe je le zhudila, de ji kej hujiga ne rezhe. — Rekla je tudi, de ko bi ji bil |
| Ta male katechismus (1768): | ſashlu, svejtu uwejſhati, ſhvot kashtegati be blu mogozhe, ke b' hujshega nablu; hudizh s' skushnavam, hudem smejshnavam smotit otshe; ta sathan |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vonder uſſeh taiſteh ſazhetek, inu korenina je namarnoſt. Nobedn nastury hujshega, koker katire nezh nadella. Rajmno ta perve Ozha teh ludy |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | "No, no, to nij nič hujšega, gospod učenik! Beseda še nij vse, vsaj —" "Vraga, v vašem |
| Zlata Vas (1850): | Pa bali so se, de bi se jim že kaj hujšiga ne zgodilo. Tako so celo uro molčé in trepetaje stali |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ry! 11. Aku je lih premlad, * ſhelly terpeti rad * vezh hujſhega; * kok’ ſgudej no ſazhne * iskati, de najde * ſgublenega. 12. Bodi |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ſashlu, * svejtu vweiſhati, * ſhvot kashtegati b’ blu mogozhe; ke be hujſhega na blu, * hudizh s’ kush’vanjam, * s’ fovsh perliſ’vanjam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sdrav! Ne delaj vezh greha, de ſe ti ſhe kaj hujſhiga ne sgodí. “ — Ta bolnik ſi je bil tedaj, kakor ſhe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na ti preliti krivy naſhiga Chriſtuſa. Mi, mi ſmo doſtikrat huiſhi bly, koker Judesh. Kadet je ſveti Franciſcus Borgias, katiri je |
| Ta male katechismus (1768): | te domazhe skerby nima, ta je viro ſatajil, inu je hujshe koker en navirnek. Teh starshov dolſhnust je svoje otroke v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ki je bistrejši od navadne. Vsi ti prikaziki bolezni so hujši ob času hude vročine ali v soparčnih hlevih; pa odjenjajo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | krave ob mleko, žreti se živini ne poljubi, kašelj postaja hujši, sapa krajša, in lakotnice hudo mahajo. Ako roko na serce |
| Biblia (1584): | tiakaj, inu vsame k'ſebi ſedem druge Duhe, kateri ſo hujſhi kakòr on ſam, inu kadar ony notèr prideo, taku prebivajo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | grę, inu vsame k' ſebi ſędèm drugih duhov, katęri ſo hujſhi, kakòr on ſam, inu ony gredó nótèr inu prebyvajo ondi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ne rezhe: moindre majnſni, nameſt plus petit, bolj majhin: pire, hujſhi, na, meſt plus mauvais, bolj hud; poſtavim: la vertu est |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Şkuſhnja me uzhi, de zhbele per takim delu, ako je hujſhi mras, ko pet ſtopinj *), ſe ne morejo na drugi ſat |
| Divica Orleanska (1848): | bo iskal? Kdo hudih Zverín vas branil, in ljudí še hujših? V nadlogi in bolezni kdo vam stregel? Jovana. Vse korenine |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſpodila. Pa vender ſvojih otrók s' negodno ojſtroſtjó ne narejaj hujſhih, ampak ſvari jih ino isredi po kerſhanſko. " (Prip. 29, 22. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | kratko. “ Kakor po beſedah Jesuſovih en nezhiſt duh ſhe ſedem hujſhih sa ſebó pervlezhe, tako ena pregreha drugi vrata odpira ino |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſvojiga prebivaliſha, ſe vender hitro poverne, perpelja ſedem ſkuſhnjáv ſhe hujſhih od ſebe, ſe loti sopet zhloveſhkiga ſerza, v' katerim je |
| Življenja srečen pot (1837): | rasvajeni pa shiva neſrezha in ſram. Sa tega del ni hujſhih ſovrashnikov domazhe deshele, kakor ſo sanikarni ſtarejſhi in malo pridni |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetel, na katerem je Socrates, kateri je imel Xantippo ſtukrat hushi, kakor je tvoja, inu vener je taiſte hudobnost poterpeshliu sanashal |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katire je lenu, inu namarnu ſhivel, inu ta je ta narhujshe smert teh namarneh; spametvej se moj Syn! dokler je she |
| Divica Orleanska (1848): | čednost Nar lepši žensko zaničujete. Burgún. Ta greh si sam nar hujši je pokora. Vas, blagor vam, učilo zgodaj serce, Kar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se je pri tem kaj nepremišljeno in neumno obnašal. Njegove najhuje pregrehe pa ni povedal; kajti bal se je, da bi |
| Ferdinand (1884): | dà jedino zló je hudobija! Revščina, težko delo, dà celó najhujše bolečine in grenka smrt so le lahko breme v primeri |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | tri goldinarje, in še en goldinar nam bode ostal za najhujše potrebe. Vzemi ga, in glej da nam bode s tem |
| Ta male katechismus (1768): | na se uſel, je ſares ſa nashe pregrehe volo tu narhujshe terpel, ſategavolo, deslih je on enu nadolſhnu Jagne bres madesha |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | britkega ta svejt ima, tu uſſe je leſtni lubeſni tu narhujshe strashilu. Ta lubeſn nave ſa to pravo pot, po katiri |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | narnavarnejshe perliſuvanje. XXVI. Poſt. Namarnoſt je v' teh narvezheh dobrutah narhujshe poshkoduvanje. XXVII. Poſt. Gnada boſhja je te dushe narlepshe ogrinanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXVI. POSTAVA. Namarnoſt je v' teh narvezheh dobruta narhujshe poshkoduvanje. 1 Is velikemi ſlegami je ta svejt napolnen, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hotli vediti. Glejte zhudo , ogenj in voda, dve, ena drugi nar hujſhi ſovrashne rezhi ſte ſe ſkenile, in ſklenene delate takó |
| Ferdinand (1884): | Smrtna tihota je vladala v sobi; vsi so se nadjali najhujega. |
| Oče naš (1885): | odrekel z jezo in zaničevanjem, da se je bilo bati najhujega. Tudi Ljudovik je prišel zdaj s svojimi stariši. On in |
| Oče naš (1854): | po kterim se zamore spokorni človek z milostjo Jezusa Kristusa najhujšega zlega, greha, očistiti, se z Bogom spraviti in zgubljeni mir |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | med grisenjem ſvoje teshke veſti. Sdaj ſo ſe Judje ſvojiga naj hujſhiga ſovrashnika snebili. ˛She nekoliko zhaſa ſo smed ſvojiga naroda |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vire, s'katiro boſte mogli pogaſſiti uſſe ognene ſtrelle tega narhujshiga: inu usemite to shelesno kapo tega ſvelizhanja: inu ta mezh |
| Blagomir puščavnik (1853): | čigar sin se je takrat z mojim Miroslavom boril, v nar hujšega sovražnika storila. Kmalo potem je sovražnik mojo okrajno s |
| Fizika (1869): | kterih sicer niso nikakor mogli stopiti in zažgati, tudi v najhujem ognji ne. Hitrost toplotnih trakov je enaka hitrosti svetlobe, ktera |
| Kemija (1869): | platinska goba se najpred jako stiska, potem se razbeli v najhujem ognji; s tem se zgosti, da je sposobna za daljne |
| Oče naš (1885): | skušal rešiti svojo ženo in otroka, ktera ga sicer v najhujem boju nista zapustila. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imenovano Rumfortorſko shupo deliti puſtili in ſo jih tako v narhujſhim zhaſu preshiveli. Prez po tej hudi letni pa je Bog |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | one so tedaj še vgodne za poduk učenika; in tistimu nar hujšimu zaderžku vsiga kmetovanja, ki ga sin po očetu podédva |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | preslepili. Odkar sva se pervič videla, postali ste mi vi najhuji in najgrozovitejši nasprotnik; vi pa oni izdajavni tribun, ki je |
| Zoologija (1875): | potreben nasledek ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši mraz pretrpi. |
| Oče naš (1885): | in potem k dobremu Štefanu? in ali nama ni v najhujši sili, ko sva bila čisto ob vse denarje, zopet vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de so možgani ravno tam naj blizo , gde je teža naj hujši. Možgani so uzrok, bi rekel, naše pameti, vzemite komu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | stan Kar kul ima hud'ga ime, Med tem ta greh nar huiſhi je. 2. Poglavitnih grehu je sedem, s'Kadirih pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skerb, kaj se bo v prihodnji uri z njimi zgodilo. Nar hujši razsajavci so tisti, ki vedó , de niso za vojaški |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kako naj se s korúnam ravná, de nam tudi v nar hujši zimi na poti zmerznel ne bo, če ga v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de že več let tako ravnajo in de jim v nar hujši zimi korún nikdar zmerznil ni, akoravno so ga večkrat |
| Zlata Vas (1848): | in pri svojih prijatlih mnogoterih pričevanj iskal, de bi zoper nar hujši obdolženja gotov bil. Tode njegovi nar veči prijatli so |
| Zlata Vas (1850): | in pri svojih prijatlih mnogoterih pričivanj iskal, de bi zoper nar hujši obdolženja gotov bil. Tode njegovi nar veči prijatli so |
| Blagomir puščavnik (1853): | jih pravičnih sodnikov. Nar hujši ga je pa vest grizla, kakor razserdeni oroslan (lev |
| Blagomir puščavnik (1853): | kliče, bliže se sliši pok ognja in ropot lesa, V nar hujši zadregi je. Strašno tesno mu je |
| Stric Tomaž (1853): | ravno on; toda z božjo pomočjo in serčnim vojskovanjem se nar hujši premaga, kar on v vsih razmerah življenja zadostno spričuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | slaſti gladovi. S' kom bi ſe snalo te ſhkode obvarvati ? Nar hujſhi ſovrashniki zhervov ino kebrov ſo vrane. Kakor vidijo oratarje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | en krei te nar vezhi hudobe, inu en preſtor te nar hujſhi pregrehe? O Judesh! aku bi ti biu po timu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſi bóte od ſtraha pobęjgnili, mene sapuſtili, inu kar je nar hujſhi, nad mano ſe poliujſhali. Poſluſhajte tedaj tó opominanje, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ktére shivinſke kuge ſe imajo po léti nar bolj bati ? Nar hujſhi shivinſka kuga, ki slaſti v vrózhim polétju rada shivino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | salége satiraj. Şkuſhnja uzhi de sajzhja in kosja ſlina je nar hujſhi ſtrup sa drevje, torej bodézhiga ternja okoli dreveſ navéshi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | srediti, kot pol zhevlja ; taki plot je mozhan, kot sid; nar hujſhi mras mu vezh ne ſhkodje. Ako bi ne bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe lahko med ſhpranjami gori in doli preſtavijo tudi v nar hujſhi simi. To she davno ſtorjeno ſkuſhnjo nam je pretezhena |
| Gozdovnik (1898): | vsakdanje hrabrosti, ker si je tako sam upal na lovišče najhujših sovražnikov svojega rodu. Po kratkem premisleku se je odločil ter |
| Življenja srečen pot (1837): | ſvetim piſmi od nja govorjeniga bilo. Tudi tebi bo v' nar hujſhih bridkoſtih beſeda boshja nebeſhka tolashba; sakaj ſlajſhi je ona |
| Štiri poslednje reči (1831): | ne bo njim mogozhe. Rajſhi bi tiſti zhaſ oſtali v' nar hujſhih peklenſkih martrah, kakor bi ſhli k' ſodbi pravizhniga Boga |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſe zhlovek ne smoti, in ne sgreſhi; ona zhloveku v' nar hujſhih temah pregreſhniga ſvetá lepo ſveti, mu veſelje poſlajſha, ino |
| Slate jabelka (1844): | velik ſlushabnik boshji, mu je enkrat, ko je bil v’ nar hujſhih bolezhinah, rekel: Proſi Boga v’ preſvetim imenu Jesuſa, de |
| Mlinar in njegova hči (1867): | druzega ne mislim nego na svojo pregreho, in kako bi najhujšo kazen rad trpel, ko bi mogel zdaj prenarediti, kar se |
| Kuharske Bukve (1799): | Zhe je hrin prehud, ſe sna dalaj kuhati, enmalo vezh moke permęſhati, inu mlęka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Mina. Ta razsodik čez naše srovo maslo se mi pač prehud zdi; jez mislim, de se ga vunder dovelj dobriga dobi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pomagalo, če nisi bolezni v začetku zanemaril, in če ni prehuda vročinska bolezin in hud notranji prisad (ledic ali mehurja) pritisnil |
| Biblia (1584): | ſoditi, nesnate li tudi te zajhne letiga zhaſsa ſoditi? Leta prehudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu njemu néma oben |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | morajo vraže pomagati. Ali pa ni žalostno slišati, da ima „hudič” še dandanašnji toliko s stvarjenjem po svetu opraviti! Na Dunaji |
| Valenštajn (1866): | Ilo (glasnejše vpije). Pridržkom kakim ne mogó oteti. Pridržek! Kaj? Hudič pridržek vzemi — Maks. (pazljiv pogleda zopet v pisanije). Kaj pa |
| Revček Andrejček (1891): | Kako bi vender srečen bíl lahko človeški rod, Če bi hudič ga ne slepil z denarjem prav povsod; Skopóst rodila je |
| Gozdovnik (1898): | očeta. « »Njega pa Rdečoročnika? Po takem je tisti edinec ali hudič ali pa angelj. « »Ni ne eno ne drugo. Hočete ga |
| Biblia (1584): | Lulka, ſo otroci te Hudobe. Sovrashnik, kateri njo ſeje, je Hudizh. Shetou je konez tiga Svitá. Shenci, ſo Angeli. Raunu kakòr |
| Sacrum promptuarium (1695): | manu ſua, & refociliabatur Saul, & levius habebat. Satoraj kadar vidite, de hudizh sazhne vaſho sheno martrat, takrat vij zitrajte, dobre ſlatke beſſede |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu bojom, sakaj v' tej vishi nebote nezh opravili. Kadar hudizh je Saula krajla bil obſedel v' zhaſſih ga je taku |
| Sacrum promptuarium (1695): | vidil, prezei je ſvoje zitre sgrabil, inu sazhel zitrat, ter hudizh je Saula martrat nehal: David tollebat citharam, & percuciebat manu ſua |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | beſſedi, katira gre vonkej is Boshjeh uſt. Tedej je njega hudizh s' ſabo vſev v' tu ſvetu mejſtu, inu je njega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ozhesh ti tvojo duſho sa me poſtaviti ? Simon! Simon! Polej hudizh je ſilnu sheluv, de bi vaſs moguv koker uſhenizo ſkus |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tvojiga Goſpuda moiiti, inu njemu ſamimu ſlushiti. Tedej je njega hudizh popuſtuv: inu polej An- |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tę hudobe. 39. Şovrashnik pak, katęri je toiſto ſèjàl, je Hudizh. Ali shętu je konzhanje tiga ſvéjtá. Shenzi pak ſo Angeli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſliſhijo boshjo beſedo, pa je ne rasuméjo. Tedaj pride kmal hudizh, ino pobere is njih ſerz, kar je v' njih saſejániga |
| Zlata Vas (1850): | namena prišli. In pogledajo zopet berhkiga oficirja, kteriga so živiga hudiča mislili; pa vsak je spoznal, de je Ožbe! Ožbe se |
| Gozdovnik (1898): | Bogu, videl ju še nisem! Tudi mi jima pravimo: travanska hudiča. « »Pa ju poglejte zdaj, tukaj-le sta! « »Santa Mater! Je-li resnico |
| Biblia (1584): | priſhal, nej jedel inu nej pyl, inu ony pravio: On Hudizha ima. Syn tiga Zhloveka je priſhàl, ta jej inu pye |
| Biblia (1584): | Syn, vſmili ſe zhes me: Moja Hzhy hud marter od Hudizha tèrpy. Inu on ny nej odguvoril ene beſsede. Tedaj ſo |
| Ta male katechismus (1768): | ſaveſuje: katire ima navado se perdushavati, ali uſſeskuſi Boga, ali hudizha per |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | boshjim oloshjam de boſte mogli ſtati super uſſe saleſe tega hudizha. Sakaj nam ſe je vojskuvati nikar s' meſſam , inu kryvjo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhes mene Goſpòd ti Şyn Davidov: moja hzhy je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On pak ny beſsęde njęj odgovóril. Inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je priſhàl, inu ny jédèl, ne pyl, inu pravio: On hudizha imá. 19. Şyn tiga zhlovęka je priſhàl, inu jęj, inu |
| Biblia (1584): | biti: Koku more tedaj njegovu krajleſtu obſtati? Aku jeſt pak Hudizhe ſkusi Beelzebuba isganjam, ſkusi koga je tedaj vaſhi Otroci isganjajo |
| Biblia (1584): | Otroci isganjajo? Satu bodo ony vaſhi Rihtarji. Aku jeſt pak Hudizhe isganjam ſkusi Boshiga Duha, taku je vshe Boshje krajleſtvu k' |
| Biblia (1584): | te Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te Mèrtve, isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn ſte je vy prejeli, sabſtojn je tudi dajte. Vy |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri bodo viruvali, ſo leti: v' mojmu imęnu bodo ony hudizhe vonisgajnali: s' novemi jesikami govorili : kazhe pregajnali : inu aku bi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | oni vaſhi ſodniki. 28. Aku pak jeſt v' Duhu boshjimu Hudizhe isganjam, taku je tèdaj krajlęſtvu boshje k' vam priſhlu. 29. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 8. Osdravlajte tę bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Pharisærji pak, kadar ſo ſliſhali, ſo rekli: Letá ne isganja Hudizhe, kakòr lę v' Beelzebubi timu Vikſhimu tih Hudizhov. 25. Jęsus |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tèdaj njegóvu krajlęſtvu obſtalu? 27. Inu aku jeſt v' Beelzebubi Hudizhe isganjam, v' kóm jih vaſhi otrozi isganjajo? Satęgavólo bódo ravnu |
| Valenštajn (1866): | Ker šalil sem poprej se presvobôdno? Proklet je, kdor s hudičem šali se! Ilo. Če bila je le šala, veruj mi |
| Gozdovnik (1898): | tresti se, ko pomisli, da je imela pasti v roke »hudičema travane,« kakor so sploh dejali Rdečoročniku pa Mešaniku, »Rozalita ima |
| Deborah (1883): | nekoliko dnij! O to mi znamo! Kamor ti sedejo, deset hudičev jih več ne prežene. Tržinar. In potem se mej nje |
| Biblia (1584): | djali. On neisganja drugazhi Hudizheu, ſamuzh le ſkusi Beelzebuba, téh Hudizheu viſhiga. Iesus je pak vejdil nyh miſli, inu je djal |
| Biblia (1584): | pak, kadar ſo tu ſliſhali, ſo djali. On neisganja drugazhi Hudizheu, ſamuzh le ſkusi Beelzebuba, téh Hudizheu viſhiga. Iesus je pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne isganja Hudizhe, kakòr lę v' Beelzebubi timu Vikſhimu tih Hudizhov. 25. Jęsus pak, kęr je vęjdil njih miſli, je rękal |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ozhe Chriſtus sapuſtiti? ali nas ozhe v' ti podloshnoſti tih hudizhu puſtiti ? ali nas nozhe od pekla odreiſhit? kyr on moli |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſej vedó, de ne morem zhakat. Baron. (na ſtrani. ) Vſi hudizhi ! Matizh. (jo pęle pruti utizi, inu pravi tihu. ) Ga ſliſhiſh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vęra lę prevezh; rasſvitly, on vęruje sdaj kakor ti paklenſki Hudizhi, katęri tudi vęrujejo, inu ſe tręſsejo. Strah tiga Goſpoda pride |
| Sacrum promptuarium (1695): | dan je bila samaknena, inu pred Rihteria Nebeſkiga pelana, kir hudizhy sa vſe kar je bila hudiga ſturila ſo jo obtoshili |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an ansidlar velko hvdizhov ponja Dvsho jeti hier so ti hvdizhi miemo ansidlaja shli so rekli mi sdei gremo poano Dvsho |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | daso hvdizhi sad shli je nie barov zhei pa imata dvshizo tiſta |
| Gozdovnik (1898): | nikdar slišali o Rdečoročniku pa o Mešaniku? « »0 teh dveh, hudičih travane? Slišal dosti, pa hvala Bogu, videl ju še nisem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor svete pisma učé, hudiču in raznim ljudem dopuſtil, drugim škodovati. Resnico terdiš, pa ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vertinci. Vertincom se menda le zatoraj toliko čudijo in jih hudiču pripisujejo, ker se malokdaj pokažejo; ko pa pridejo, so pa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ajfra, k' toſhlivoſti: od zhednoſte k' pregreshnoſte: od Boga k'hudizhu se podaja. Jeli Buh dobr, ſakaj se ſmirej nalube? Jeli |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nabo tebi nekol od shkode, inu aku se otshesh hudizhu v'bran poſtaviti, toku bosh v'viri to narvezhe pomuzh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | puſtite ſonze dolijiti zhes vaſs ſerd. Nadelejte hudizhu proſtora : katiri je kraduv, ta vezh nakradi; temuzh vezh dellej |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Gospod! Smrtne nevarnosti, Nesrečne smrti, Peklenskega ognja, Vsega hudega, Oblasti hudičeve, Po svojem rojstvu, Po svojem križu in trpljenji, Po svoji |
| Gozdovnik (1898): | in izpridi ter ga proda pregrehi v oblast pa v hudičeve roke. Jaz se odrečem svojemu deležu. Vzemite si ga zá-se |
| Kemija (1869): | 404. Hirschhorngeist, 510. Hlap, Dunst. Hlapen, fluchtig. Hochofen, plavež. Hollenstein, hudičev ali peklenski kamen, 437. Holzessig, lesni ocet, 510. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se spozna, ako so voda pokusi. Še bolje je se hudičovega olja za pijačo poslužiti, ktera se iz poliča vode in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | poslužiti, ktera se iz poliča vode in iz 1 kvintelca hudičovega olja naredi. Tri ali štirikrat na dan se mora v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | med veliko vode vlije. Če bi živina rada pila, se hudičovega olja med vodo dene toliko, da se voda malo okisa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar ſe ſposná, zhe ſe voda pokuſi. She bolj je hudizheviga olja sa pijazho ſe poſlushiti, ktera ſe is polizha vode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivína rada píla, ſe jim hudizheviga olja med vodo déne toliko, de ſe vodo malo vkiſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktera ſe is polizha vode in is 1 — 2 kvinteljnov hudizheviga olja naredi; 3 — 4 krat na dán ſe mora V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mora ſaj enkrat v dnevu med vodo sa pijazho nekoliko hudizheviga ólja, ali ſe mora pa pijazha ſamo s jeſiham, kvaſam |
| Mineralogija in geognozija (1871): | soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu i. d. |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Reši me, o Jezus! Skušnjav in obupa, Vsega greha, Zalezovanj hudičevih, Nepokoja in grozne muke nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | s' Jesuſovo kervjó drago odkuplene, sakaj ne sapuſtite hudobne derhali hudizhovih ſushnov, sakaj ſe ne povernete k' Jesuſu , ki vaſ vabi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tudi ſposnali, kako ſtraſhna obſodba ſe tudi njim perpravlja, ako hudizhovih smot ne sapuſté, ino ſe k' meni ne obernejo. " — Vſe |
| Kemija (1869): | Verwandtschaft chem. , sorodnost. Verwesen, trohneti. Verwittern, prepereti. Vino, 501. Vitriolol, hudičevo olje, 375. Vlaknina lesna, Pflanzenfaser, Cellulose, 479. Vlaknovec, fibrin, 494. |
| Kemija (1869): | tinto, vijoličaste in črne barve, in tudi kadeča žveplena kislina (hudičevo olje) se izdeluje iz njega. Na vodi razproščeni železni vitrijol |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | bolnikovi. *) 33. — Kot glavni pripomoček zoper vse skušnjave in zalezovanje hudičevo služi klicanje presvetih |
| Gozdovnik (1898): | ker mi ne dostaja prenosil. Sicer pa ima to zlato hudičevo moč. Markos Areljanos, večina članov vaše odprave, sennor Diaz, nazadnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | smezhkano kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe bólje je pa hudizhevo ólje (Vitriol), kteriga ſe nektere kápljize med veliko vôde vlije |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | meni pomagal, ſvojim pa ſhkodval, dokler jes, kakor ſami vidite, hudizhovo kraljéſtvo rasdiram. Tudi med vami ſo moshjé, ki hudizha isganjajo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | sakaj: „Kateri obogatéti hozhejo, padejo v' ſkuſhnjavo ino v' sanko hudizhovo" (I. Tim. 6, 9.), — ampak le sa toliko premoshenja, de |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | odreſhenika ſvetá, ſo v' njega vérvali ino ſe dali kerſtiti. Hudizhovo kraljéſtvo neumnoſti ino hudobije je sginilo is med ljudi. — Kako |
| Življenja srečen pot (1837): | drugazh vbraniti nemore, popade na ogniſhi gorezhe poleno, ispodí ſlushavnizo hudizhovo, ро tem s' ogorkam na sid ſvet krish naredi, pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pengava is Noſhz, v mekinſki Kom. 4) Martina Janzhizha is Hudne , v Ponoviſhki Kom. 5) Franza Janeshizha is Labave, v Ponoviſhki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in de le od vrozhine is-haja. Sméſ. (Jes ſim ſam hudnik is pekla! ) V Vodnikovih Ljubljanſkih novizah od leta 1797 Nr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | slodja je tó! ” savpije preſtraſhen. Franzos odgovori; „Jes ſim ſam hudnik is pekla ; nikar ſe ne vſtraſhi! Daneſ je oſem in |
| Valenštajn (1866): | Res, cesar z manoj hudo je ravnal! Če hočem, lehko hudo s hudim mu Povrnem. Veseli me, da spoznal Sem lastno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lonca vkrade in ga pri ti priči požrè, čeravno jo hudo pêče po goltanci, de dostikrat od tega obdivja! Slovenske misli |
| Zlata Vas (1848): | ne prikupil in jih ne spodrinil. Torej so mu vse hudo oporekovali, kar koli so si zmisliti môgli, in so, kar |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kapar, eno limono in eno periše špinače, potem srovo maslo hudo razbeli, tri žlice drobno nasterganih žemljevih drobtinc v njim malo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | maternico in jo odtergajo. Pri tem delu dostikrat ubogo živino hudo martrajo, in če brez pameti po maternici praskajo in z |
| Valenštajn (1866): | Res, cesar z manoj hudo je ravnal! Če hočem, lehko hudo s hudim mu Povrnem |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | moram jaz in ubogi otroci plačati, a ljubezen ne udari hudo. « Duh: » Ali moreš še moža ljubiti, ki tako s teboj |
| Oče naš (1885): | in je zdihnil. „Kdaj bo že nehala kri teči! Gospod, hudo nas tepeš, pa preveč smo to zaslužili. Vender pa, usmiljeni |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | težava mu je bila pa ta, da je bil že hudo v letih in ni mogel delati. Poleg tega je pa |
| Tiun - Lin (1891): | ni najmenj nisem brigal. Če sem se s tem tudi hudo zameril Kitajcem, vedel sem saj, da imajo vender nekoliko strahú |
| Sacrum promptuarium (1695): | mogal jeſti, inu ſpati, premishluje kaj miſli karsnar, de taku hudu shnim andla, ter milu ſe sazhne jokat, inu tulit; Shlishi |
| Sacrum promptuarium (1695): | prozh shal, inu dokler ſe je njemu per krameriu taku hudu godilu, ga sapuſtj, inu gre spet k' milneriu, proſsit de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſuper bli. Ti nabosh bral, de be bla kedej enega hudu oſmirjalla, ja ne enkrat taiſte, katiri so mojega Synu is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſek, ampak movzhè, ali ſgovarjej, kader se drugi zhes tuiſti hudu obreſujejo. Kaj gredo tebi tvojega bliſhnega falerji am, de njeh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mene Goſpòd ti Şyn Davidov: moja hzhy je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On pak ny beſsęde njęj odgovóril. Inu njegóvi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | navarſhine, inu obene ſhtraifinge per Bogu doushni. Inu kar ſhe huiſhi je; ſi puſtimo dobru biti, ſi vſe pervoſhimo, s' veſeliam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in pravijo, da od nekdanjih časov se je vse v huje spreobernilo in da še clo zemlja je začela pešati. Ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dalje znabiti od zemlje, ko sedaj”. Sonce pa je vedno huje pripekalo, tako da so morali v hišo stopiti, ubraniti se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | upamo veliko pridelati, ako se tertna bolezen ne bo razširila huje kakor dozdaj. Iz Tersta piše „Triest. Zeit. ”, da v ondašnjem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da sem se pokerstil”, odgovori ženki mož. O tem zmiraj huje gromi, in Drava zmiraj večja naraša. Ribčeva zapustita bajto in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne v široko ne visoko. Proti večeru še je bilo huje. Začela je burja pihati in neusmiljeno lica briti. Zgodaj smo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bi prišla do svojega otroka! « veli objokana mati in še huje joka, joka tako dolgo, da ji padete očesci na dno |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Štefan je stiskač. Če hočem imeti novcev od njega, razsaja huje v hiši, kakor vi včasi po gorah, očita mi revščino |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivka (zos) zadosti gosto ne vkuha, ribo iz nje vzemi, huji zakuri, de se sok v enih minutah vkuha; potem ga |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | nadlóg, je najbliže Bog! « Odsihmal je materna bolézin huji in huji prihajala. Mati so to čutili in vedoči, de bodo kmalo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je največ nadlóg, je najbliže Bog! « Odsihmal je materna bolézin huji in huji prihajala. Mati so to čutili in vedoči, de |
| Stric Tomaž (1853): | staknejo, vender unih najti jim ni mogoče. Legre se še hujši togoti in razbija, da je vse pokalo. Ker begunk ni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | per eni glihi trydeſsęt naſhih goldinarjou sneſlu. Kar je ſhe hujſhi, isdá on ſvojga lubiga Mojſtra s' enim kuſhvanjam. Kateriga bóm |
| Stric Tomaž (1853): | varite se tega, sicer bi z opoviro in branjenjem še hujše naredili, kakor je. Deželske postave nam to prepovedó. To bi |
| Zeleni listi (1896): | perjem si posuta? Kje neki? Jaz ga ne vidim«. »Tem hujše, oče, če ga vi niti ne vidite«. »Pa pojdi noter |
| Roza Jelodvorska (1855): | delo Roze globoko v serce seglo, ravno tako, in še hujši se staro sovraštvo do nje očeta zdaj v njegovim sercu |
| Biblia (1584): | prideo, taku prebivajo ondi: Inu tu puſledne tigaiſtiga zhloveka potle hujſhe poſtane, kakòr je poprej bilu. Taku ſe bo tudi letimu |
| Ferdinand (1884): | vžali. »Za tremi ranami! — za tremi ranami! To je še najhuje,« — ponavlja sam pri sebi. Spomnil se je onih treh ran |
| Roza Jelodvorska (1855): | na spijočo Rozo, zdaj na viteza Častimira. Kar mu je naj huje djalo, je bilo to, da je svoje nekdajno rešenje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nalezba, zatorej leta kuga po tistih deželah nar večkrat in nar hujše razsaja, kjer je policijski nadgled zanemarjen. Skušnje učijo, da |
| Genovefa (1841): | kor angelj v nebéſih — jes ſim bil hudoba, ki jo je hôtla sapeljati. Kér me ni vſliſhala, ſim |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | stala Rozvitka in se ravno pripognila vodo zajeti. Kar prešine hudoba kakor blisk jirharjevo serce, ki ga je tudi kakor strela |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | In hudoba se je pobrala, ker je vidila, da nič ne opravi |
| Biblia (1584): | Dobru ſeme ſo otroci tiga Krajleſtva. Lulka, ſo otroci te Hudobe. Sovrashnik, kateri njo ſeje, je Hudizh. Shetou je konez tiga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak ſo otrozi tiga krajlęſtva. Lulka pak ſo otrozi tę hudobe. 39. Şovrashnik pak, katęri je toiſto ſèjàl, je Hudizh. Ali |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kryvavi pót na pomozh, katęriga ſi ti v' premiſhiuvanji naſhe hudobe, naſhe nehvaleshnoſti is ſebe ſpótil! My ſposnamo, de je ta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | isdajanje. Inu kaj sa enu plazhilu prejme on sa ſvojo hudobo? O ſhpot! o ſramota! Trydeſset ſrebernikov, kar bi per eni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sa vaſho laſtno ſtanovitnoſt! Ali kaj ſe zhudimo zhes letó hudobo? My ne bómo obene pregręhe neſhli, katęro bi Iakomnoſt, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pravi ena soséd: „Blede, le deržimo jo” ; ena pa pravi: „Hudôbo vidi, ko takó hudo gléda; berž sem žégnane (blagodarjene) vodé |
| Življenja srečen pot (1837): | bojí, ne ſpoſhtuje boshjih rezhí, ſvojo goſpoſko sanizhuje, je gotovi hudobez. Kdor s' takim potegne, ſvojo duſho predà. — Oh koljko salih |
| Življenja srečen pot (1837): | gotova reſniza bila, kar v' sapelívih bukvah natiſnenga bereſh. Kakor hudobez po ſveti ſvoje pomagavze imá, ki mu ljudi sapeljujejo, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker pogorélzi ſami ne povejo, ali pa rezhejo, de je hudoben, ſovrashen zhlovek sashgal. Goſpoſka ſe je pa she vezhkrat preprizhala |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | odpravljeni, de nobeden ni smèl toti dan nesrečniga Kumita v hudoben spomin vzeti. Za Minoj še jez predobriga Morica prav serčno |
| Divica Orleanska (1848): | tam, Kateriga se srečni vsak ogiba. To je nevaren kraj; hudoben duh Stanuje ob drevesu tim od nekdaj, Od krivoverstva starodavnih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so neumneži le godernjali, v zadnjimu listu Novíc je pa hudoben lažnivič svoj strup proti meni obernil, in zato bom na |
| Blagomir puščavnik (1853): | dalječ čez Rajno po daljni prijazni planjavi. — Vitez Bric, kakor hudoben in divji je bil, je imel vendar miloserčno, dobro gospo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | snubil nek ptujec Evrota. To je bil pa tudi silno hudoben človek, poln černih strasti in brezvesten nesramnež. Najžalostniši spomini me |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | prišedši toži svojej materi, da se je v gozdu skril hudoben deček, kateri ga je z gerdimi priimki zeló razžalil. Mati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na taiſte, katiri tebe strashejo ſatu, de be poredn, inu hudobn gratal, inu tebe ſatu ſrahtujejo, ke Bogu ſveſtu sluſhesh. Ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | podaja. Jeli Buh dobr, ſakaj se ſmirej nalube? Jeli hudizh hudobn, ſakaj se ſmirej nasovraſhe? Tu je enu ſnamene bres zvibla |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſelej na narbel gorezho viſho lubiti. 2. Kmalu bosh ſazhel hudobn poſtajati, moj Syn! zhe bo vezh per tebi ſamogl strah |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' ſvoji ſtaroſti oveſeljena. Bog ne sapuſti poboshnih. 38. Helitova hudóbna ſinova ino Elkanov dóbri ſin. Israelzi ſo imeli tudi kraj |
| Genovefa (1841): | de ſva obá vmorjena. Oni miſlijo, de ſim naj bolj hudobna mati, ki ſe lé na semlji dobiti more. Ljudjé ſo |
| Stric Tomaž (1853): | ne recite mi, da sim nehvaležna; ne mislite, da sim hudobna. Čula sim vse, kar ste z gospodom govorili. Poskusila bom |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je nema, so se prestrašili, mislili so, da jo je hudobna mačeha spet začarala. Ko so pa videli njene roke, razumeli |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pečal. »Pojdite v svet in živite se sami! « reče jim hudobna kraljica. »Letite kot veliki tiči, ki nimajo glasú. « Ali tako |
| Deborah (1883): | Kaj hočeš tu? Deborah. Moj Bog, kaj sem storila! Lovre. Hudobna žena! Nemaš dosti še? Zmotila si mi sina, oslepila Prokleto |
| Pripovedke za mladino (1887): | Starka pa se je tako prijazno delala, ker to je hudobna čarovnica, ki otroke lovi, in postavila je hišico iz kruha |
| Pripovedke za mladino (1887): | hiti naravnost k Janezku, odpre hlev ter zakliče: „Rešena sva. hudobna čarovnica je mrtva! ” Janezek skoči na prosto, kakor ptiček iz |
| Revček Andrejček (1891): | dobi. Andrejček. Jeklen joka? ! ? Ju-hu hu! Anže (zase). Oj ti hudobna muha ti! Lej ga, lej ga mrcino! Kdo bi si |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino potlej pade ogenj ino goreče žveplo spod neba na hudobne mesta, ino mesta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu oblaſtnike , super visharje tega ſvejta leteh tem super te hudobne duhove pod nebam. Satorej usemite boshje oroshje , de boſte mogli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ti pa ne pozabi mojiga svarjenja in se vari te hudobne kače, de te za plačilo v persi ne piči. ” (Dalje |
| Pripovedke za mladino (1887): | iz ust, da so jih kmalo vsa tla polna. Hči hudobne mačehe pa zakliče: „Glejte si razposajenost, kako denar po tleh |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Ko ſta ſe posdravila, grof Smagomir hudobnega Golota prezej prime in od njega tirja, de mu naj |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | pomagano, da bi svoje gospodarstvo vredil in si daleč od hudobnega soseda ustanovil novo kmetijo. Bogate strice imam onstran gorá. K |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zlobnost imenovana, katera popolnem zadostuje, da se človek označi za hudobnega človeka. Nravstveno načelo, ustrezajoče ideji blagohotnosti, namreč: Ljubi svojega bližnjega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Poleg némſhkiga. ) Pravizhni ſe tudi shivine ſvoje uſmili, pa ſerzé hudobniga je neuſmileno. ,Salomonov pregovor 12, 10. Ozhe naſh, ki ſi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zopet pri svojim Artu zadovoljna in vesela živi, tako je hudobniga Gerarda ta novica razkačila, in sicer v táko jezo spravila |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Tako je bilo tudi pri nemarnih sklepih hudobniga Gerarda. Una dva sta sicer res v tisto (Havre de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Szhaſama ſe ljudje bolj in bolj namnoshijo; pa ſo tudi hudobniſhi, ino sa Boga vezh ne marajo. V divji nezhiſtoſti ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki jo je v' ſerzu ſklenil; terdovraten oſtane v' ſvojim hudobnim ſklepu. Ko je Jesuſ védil, de vſe opominjevanje nizh ne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | letiga zhlovęka hujſhi, kakòr tó pèrvu. Takú bóde tudi letimu hudobnimu ródu. 46. Kadar je pak on ſhe k' mnóshizam govóril |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | snate ràslozhiti: snaminja pak tih zhaſsov ne samórete vęjditi Ta hudobni, inu pręſhùſhni ród yſhe enu snaminje: inu njemu ne bó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | varhe ſo ſe vùn dali. Ali preglejte vaſhe ſerze, vy hudobni odertniki, preglęjte vaſho vęjſt. Jeſt imenujem tèdaj sadnizh eno dobro |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa ſo tudi hudobni ljudjé, kterih ſe je tréba várovati. Joshef je bil grosno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jona ſe bojí tje iti, ker ſo bili Ninivljani neisrezheno hudobni. Umakniti ſe hozhe Bogu, dobi ajdovſko barko, plazha vosnino, ſtopi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſtal. “ Na tem ſvetu je bolje biti ubogi Lazar, kakor hudóbni bogatinez. 33. Modre ino trapaſte devize. V' nebeſhkim kraljeſtvu, je |
| Genovefa (1841): | ſe je inako ſtorilo, de ſo bili ljudjé zlo tako hudobni |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Pa jojmeni! še deset jih ni bilo. Vsi so bili hudobni, in vsi sprideni. Zatorej je drugi dan, ko je solnce |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | krepoſtno in je tudi ſvoje poſle k bogabojezhnoſti naganjala. Ali hudobni duh, kteremu je bila njena zhednoſt soperna, ni nehal jo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | lahko prikupiti se mu. Nekega kmeta v Liberški soseski je hudobni sosed ob vse premoženje pripravil, in so mu odvetniki poslednjo |
| Ta male katechismus (1768): | ſupet dolipershl, koker en vojstre pravizhne sodnik teh dobreh, inu hudobneh se perkaſal, ter usakemu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je on sam krotak. kolkajn hudega preterpy sam Buh od hudobneh, inu movzhy, inu she dobru ſtury, de be imelli ſavle |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | beshi is hiſhe. Shena ſe na to ſilno rastogoti. Prijasnoſt hudobnih ljudi namrezh ſe velikokrat v' ſmertno ſovraſhtvo prevershe. Na veſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | lép sgled. Ob ſkuſhnjavi miſli v' Boga. ˛Se váruje druſhine hudobnih ljudi. Nedolshnoſt mu je ljubſhi od vſe ſrézhe ſvetá. Zhednoſti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | notshe nezh drugega od tebe imeti, koker de be tem hudobnem glih bil, katiri bodo tebe sami ſatu ſdajzi grajali. Ony |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nezh navella. O nekar se ti meni napodej ſa takem hudobnem exempelnam, aku notshesh pridti v' vezhnu pogublenje; ſakaj ti se |
| Genovefa (1841): | ſam pravi: „Ozhe nebéſhki puſti ſvoje ſolnze ſijati dobrim in hudobnim. ” Môja ljubésen do ljudi ima tedaj biti Tvôjimu ſolnzu enaka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sheni ſe je reklo Elisabeta. Bila ſta v' ſredi med hudobnimi ljudmí, vender per Bogu obá pravizhna ino bres madesha. Otrók |
| Sacrum promptuarium (1695): | pamet, lubesan, inu poterpeshlivost, katero Socrates je imel s' ſvojo hudobno sheno Xantippio, de ſi lih nej slishal, kaj S. Paulus |
| Genovefa (1841): | vábne sdijo, ktere pa, zhe jih kdo vshíje, vmoríjo. Jà, hudobno je vezhkrat bolj vidljívo in ſe bolj lepo ozhém prilisuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | urnost, lepota in sreča našiga Lamprina so ga grozno v hudobno dušo pèkle. Prijazne besede, s kterimi je Sultan sploh Lamprina |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | baže se čez mene nar bolj šopirijo. Kar pa zadene hudobno očitanje v 50. listu Nocíc, se moram nar pervo začuditi |
| Blagomir puščavnik (1853): | pobožnega in poštenega delati in s plajšem čednosti zagrinjati svoje hudobno sercé. ~~ Kakor hitro pa je bil ž njo zaročen, že |
| Maria Stuart (1861): | oklep ti mora serce kriti! Studena skala tvoje čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | kraljeval čez celo deželo, in oženil se je z neko hudobno kraljico, ki ubozih otrôk ni prav nič rada imela. To |
| Zeleni listi (1896): | je na tihem takó, da se je skoro tresel. Njegovo hudobno srce ga je sililo, dati jezi dušek. Kaj stori? Ko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shebrati. TV 1. TERPLENJE. Jesvs je biv zelv sam madtiemi nai hvdobneishiemi Ivdmi katieri so teſtobart nasviete bli. SHEBRANJE. Skves tv |
| Genovefa (1841): | ti ga tiſti dan zhiſtga in neomadeshvaniga od gréhov in hudobij nasaj dam, in v ſvôji ſôdbi pred Teboj obſtáti morem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſgodilu, katire Bogu naspruti stojy; ſakaj greh je ta narvezhe hudobia, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Kajphesov, kęr ga nevoshlivoſt obſodi. 2.) Pred Herodeshov, kęr ga hudobia sanizhuje: |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sožgana po velicih mukah ne pogíne! — Ali ni to strašna hudobíja! Gospodár je imel škodo; nevarnost je bila, de bi se |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | kar je grofinja ſtorila, temuzh kar ji je njegova neisrezhena hudobija podtaknila in ismiſlila, in namrezh s toliko ismiſhljenimi dokasi, de |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Šesti štación. Ko me hudobija vabi, Takrat name ne pozábi, De terpljenja opomnim se; Daj |
| Ferdinand (1884): | častilakomnost in svetni blišč. Oj, najstrašneje, dà jedino zló je hudobija! Revščina, težko delo, dà celó najhujše bolečine in grenka smrt |
| Ferdinand (1884): | pa je le trdovratno molčal; kajti mislil si je: »Moja hudobija je prevelika, da bi jo zamogel zaupati človeškemu ušesu. « Rekel |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | celi tjeden pošteno živel; oni pa jih z nezmernostjo v hudobijah in grehih k lastnimu pogubljenju zapravljajo. |
| Stric Tomaž (1853): | napolnilo, tako preganjanemu biti, med tem ko otroci sveta v hudobijah, v nesreči, v obupnosti tavajo, ter se za dan sodbe |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Lupo ni hotel spreviditi, da je le on po svojih hudobijah prišel v ječo. Orzo pa je začel jokati in staremu |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | po naših grehih, in ne ravnaj z nami po naših hudobijah. |
| Štiri poslednje reči (1831): | nameſt de bi Boga hvalil in zhaſtil, ga s' gerdimi hudobijami in oſtudnimi pregrehami shali in drashi, ker boshje uſmiljenje ſe |
| Štiri poslednje reči (1831): | pred ojſtrim ſodnikam . Jesuſam, ker bo priſhla prednj s' grosnimi hudobijami in pregrehami obloshena, dobrih del pa vſa prasna. — ¸Sodnik ji |
| Štiri poslednje reči (1831): | pregreſhnimi navadami ſi vklenjen, pa ne ſposnaſh. S' kolikimi oſtudnimi hudobijami ſi svesan, pa ne vidiſh. Jetnik peklenſkiga ſovraſhnika ſi, pa |
| Štiri poslednje reči (1831): | neſrezhe! – ¸Stopiti moram sdaj, obloshen s' ſtraſhnimi pregrehami in gerdimi hudobijami v' prizho vſih ljudi pred ſodnika, de bo urshoh mojiga |
| Štiri poslednje reči (1831): | pred tiſtim, kteriga ſim v' shivljenji sanizhval, in ga s' hudobijami in pregrehami na novo martral in krishal. ¸Stopiti moram ravno |
| Štiri poslednje reči (1831): | bresnu hudobnim, kteri bodo v' grehih ſvet sapuſtili, in s' hudobijami oblosheni v' vezhnoſt priſhli; moramo sdaj pekel le od delezh |
| Štiri poslednje reči (1831): | pregrehe vganjaſh; varuj ſe, de ne pojdeſh s' takimi grosnimi hudobijami obloshen v' vezhnoſt, ker ſmert sna hitro tvojimu shivljenju konz |
| Ta male katechismus (1768): | se grehi ſuper S. Duhá imenujejo? Taisti, katiri ſavle svoje hudobie toku boſhjo gnado preſhenó, de nabodo ne na temu dergazhi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | oſtanke njegoviga shivinſkiga shivlenja dobila, de bo ta ſad njegove hudobie tebi morebiti ſmert perneſsel. Kaku dobru bi bilu sa tebe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſmerti saſliſhi, ſe pred durmi kamre tiga bolnika vſe njega hudobie inu pregręhe v kupa ſpravio, de bi ſe na enkrat |
| Zlata Vas (1848): | krívi. In če se v kaki srejni sramota, uboštvo in hudobije narašajo, je to znamnje, de tudi gosposka ni kej prida |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Jeruzalemske; Jezusi daj de solze točim, Objokujem s solzam' vročim Hudobije svoje vse. |
| Maria Stuart (1861): | more me, pa ne soditi! Naj se ne derzne sadju hudobije Družiti angelske pobožnosti, Naj skuša, da ji v serce vidi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | spustiti, ker svest sim si, de bodo nebesa čednosti zmago, hudobii pa zasluženo kazen naklonile. “ In po globokim priklonu pogumno v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | s težko ječo od 1 do 5 let; pri veliki hudobii ali nevarnosti pa tudi do 10 let. Če se nobena |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | s sebe spravil. Tako znajdene so še celó živali v hudobii! |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne pervóli tega, ino rezhe: „Kako bi mogel ſtoriti tako hudobijo, ino greſhiti soper ſvojiga Boga! “ Vender smiraj poſtópa sa njim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v G— v Istríi va-nje, ki so pred nekaj časam hudobijo dopernesli, de je grôza. Napili so se namreč nekteri gerdúni |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ter pridejo ravno o pravem času, da zabranijo, novo grozno hudobijo. Učenik je namreč moral sumiti, da ga je Tine, njegov |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ga vezh vedit’, ne ſnati. Le idtr. 4. Ke premislem hudobio T’ga golufnega svejta: Videm jeſt povsod fovshio, Greh na |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | fovshio, S’ vsem, karkol je tvojega! Prezh s’ vso tvojo hudobio! Jeſt ’zhem lubit’ JEſusa; On je othl ſa me’ terpeti |
| Štiri poslednje reči (1831): | miloſti s' ſvojo terdovratnoſtjo nevredniga ſtori. Sato pravi ſ. Piſmo: »Hudobnesh bo umerl preden ſe bodo njegovi dnevi ispolnili. Job. 25. |
| Štiri poslednje reči (1831): | Boga paſti. »Ako bo pravizhni komej svelizhan, kje ſe bo hudobnesh in greſhnik pokasal. « I. Petr. 4, 18. Sato bodo greſhniki |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Tako lehko je ſposnati boshje rezhi, ako le hozhemo; pa hudobnesh vſe isvelizhanſko kakor Herodesh v' pogublenje oberne. V. 7 — 8. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſadu, prava svelizhanſka pokora pa na poboljſhanji shivlenja. „Naj sapusti hudobnesh ſvojo pot, ino krivizhni ſvoje miſli, naj ſe k' Goſpódu |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Stari hudobnež se je kar penil od jeze, rotil je in preklinjal |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | se ne hudujmo nad Bogom, kedar vidimo, kako da zatira hudobnež pobožnega in se tako rekoč o njegovem ropu živi. Varujmo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vpiti, ino vſe domazhe ſklizovati. „Glejte, glejte! “ jim pravi, „kaziga hudobnesha je moj mosh v' hiſho pervlékel. Lèſ v' hiſho pride |
| Genovefa (1841): | ga kasnuj in versi ga v najglobozhejſhi brêsno pekla — sanikerniga hudôbnesha. ” „Kdó pa ſi? ” je vpraſhala Genovefa, in vſtavſhi je ſhla |
| Robinson mlajši (1849): | ko sta se oba poslednja prebudila, vskočila ino orožje popádla. „Hudobneža! “ je Robinson vzkričal, u poglednita na svoje tovariše; vejta, kaj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | razvidil. Bojni sodniki so premagavca pred vojvoda pripeljali, zadnje besede hudobneža so mu povedali, in mu iz serca srečo vošili, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in ne daleč od hiše svoje iznenada napaden od nekega hudobneža, ki mu je po njegovi uri segel in mu jo |
| Zlata Vas (1848): | ki še verjeti niso hotli in so Ožbeta opravljivca in hudobnika zmerjali, ki hoče sebi čast, nedolžne ljudí pa nesrečne delati |
| Genovefa (1841): | sa domazhijo — v pomozh neorôshnjene nedolshnoſti in v ſtrah prevsétnih hudôbneshev! ” je djála in bléda ko ruta, ktéro je v rokah |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino dvajſet let, zhe ſe ſhe utégnejo poboljſhati. “ Med temi hudobneshi je bil vender pravizhen in poboshen mosh, Noe. Njemu Bog |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Pobožni Noe je barko sto let vpričo vsih delal. Pa hudobneži niso na-nj marali. Kedar je bila barka dodelana, reče Bog |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino dvajset let, če se še utegnejo poboljšati. ” Med timi hudobneži je bil vender pravičen in pobožen mož, Noe. Njemu Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Levi. Urno, kaj je noviga? (Prav se mu je zgodilo hudobnežu! ) V nemškim časopisu (Donau-Eschinger Wochenblatt) smo brali, de je neki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ta njiva nobeniga kupca našla. — Prav se mu je zgodilo hudobnežu, ki četerte zapovedi Božje ne spoštuje! Vganjka. Prav me beri |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | mu tudi prihodnji ne spodleteli, je mogel pazno ravnati. Terdovratnirnu hudobnežu se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in svakinji perliznjeno |
| Genovefa (1841): | volja je taka! sakaj on vaſ miſli réſ takó neſramno hudôbnizo, kakor vaſ je Golo pozhernil; takó je Golu piſal. Morivzi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne ſpovednik per ſpovedi imenuvati, sa katęriga ſam ti, o hudobnik, vęjſh, inu ſe zhudiſh, de te je semla taku dolgu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de ſe boſh ſhe hvalil, de ſi ravnu en tak hudobnik kakor on. Enu hudu tovarſhtvu imenujem jeſt tigaiſtiga ràsvusdaniga mladęnzha |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſte vy is grose nasaj odſkozhili? Veliku vezh je ta hudobnik v' ſvoji hudobi lę napręj ſilil, inu po beſsędah tiga |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | in z raznimi spoštovanji in častmi ga obkladala. Kakor vsi hudobniki, je tudi Gerard zviti hlinjic bil, od kraja se je |
| Tiun - Lin (1891): | ako se mi kaj pripeti! « Na to mojo opombo se hudobno nasmehne in dá (kakor se mi je zdelo) svojim služabnikom |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sramoto napolnil, aku se se ti pruti njim ſaroblenu, inu hudobnu imel. Jeſt savupam od tebe tu narbulshe moj Syn! inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Xantippo ſtukrat hushi, kakor je tvoja, inu vener je taiſte hudobnost poterpeshliu sanashal. Si tu sic. Zhe tudi ti bosh ſturil |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | moje nesramnosti to terpiš. Odpusti, o Jezus! odpusti mi mojo hudobnost, daj mi milost in bom slekel stariga človeka, ter oblekel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | če dve verjetne priči to spričate. Tacega izdajavca domovine in hudodelca sme vsak Cernogorec in Berdanec brez razločka umoriti, ko zvé |
| Gozdovnik (1898): | imela storiti. »Bog te blagoslovi zdaj in vsikdar. Le kaznuj hudodelca,« dé pojemajoča mati. Besede so ji prihajale iz ust le |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | v' njegovim kraljeſtvi rojen, ino on ſe preſtraſhi, kakor vſi hudodelzi, kader saſliſhijo, de ſe godijo imenitne boshje rezhí. Uzheni piſmarje |
| Življenja srečen pot (1837): | ſvoje varje, poſebno jih v' velikih nevarſhinah vidno ohrani; pa hudodelzi naj ſe bojó, kér savolj hudobij vſmilenja Kriſtuſoviga vredni ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | predsednika jugoslovanske akademije. Špansko. — 30. dec. t. l. je neki hudodelec Gonzales strelil na kralja in kraljico, pa k sreči nikogar |
| Gozdovnik (1898): | manjkalo. Razbito balkonsko okno je pričalo, po kteri poti je hudodelec ulomil, vse dragocenosti odnesel. Na balustradi viseča motozna lestev je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ſi miſlili, de bi med njimi utegnil kak velik hudodeliz biti. Vadljajo ali lóſajo, de bi svédili , kdo jim je |
| Genovefa (1841): | je bliso. Pa povéj jim, de njih Genovefa ni bila hudodélniza, de ſim bres krivíze umerla, de ſim jih ſhe v |
| Genovefa (1841): | terpljenja te bó Goſpod réſhil! Prizho ljudí ſi ſizer sdaj hudodélniza, pa tvoja nedolshnoſt ſe bode nekdaj vunder le lépſhi od |
| Genovefa (1841): | Sa malo zhaſa bódem pred ſôdnim ſtôlam bôshjim ſtala. Kakor hudodélniza ſim v ſmêrt obſojena. Pa Bog vé, de nekrivizhna umerjèm |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od nevſmilenih ſovrashnikov hudiga domiſliti, pride on sadnizh kakór en hudodęlnik svęsan, inu vklejnen v'Jerusalem , inu bo vſtavlen sa pored |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nevęrnik ali en Ajd, inu Chriſtus bó njemu kakor en hudodęlnik zhęs dan, katęrimu vſi ſmert vólio. Kaj je on tèdaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pilat ajd, glejte, je tedaj ſodnik, nedolshni Jesuſ je satosheni hudodelnik, ino mogozhni is Israela ſo toshniki! Pilat jih vpraſha: „Kaj |
| Genovefa (1841): | Golo je tako bléd in v trepetu tam ſtal, kakor hudodélnik pred ſvôjim ſodnikam. Njegova huda véſt mu je ozhitno is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de je človek sebi in drugim, ktérim dobro hoče, neusmiljen hudodélnik! Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pomlad. Današnjimu listu je |
| Oče naš (1854): | nevkretno obličje in divji pogledi njegovih očí, da je nevarn hudodelnik. Prijatlama se je čudno zdelo, da je Renati ves podoben |
| Oče naš (1885): | nevkretno obličje in divji pogledi njegovih oči, da je nevaren hudodelnik. Prijateljema se je čudno zdelo, da je Renati ves podoben |
| Oče naš (1854): | nobeden ni drugemu svojih misel razodel. Višji žandarjev, ki so hudodelnike spremljali, jima nasproti prijezdi in jima reče, svoje pisma pokazati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | angležka vlada po vladi danski terja od rusovske, naj kaznuje hudodelnike. Kaj bo iz tega, se ne vé. — V Moskavi se |
| Maria Stuart (1861): | vam ugoden čas, Milord! Odkrijte strašno hudodelstvo; Skrivnost še krije hudodelnike. Preiskovavna sodba se odpre, Da zvagajo po pravdi se besede |
| Maria Stuart (1861): | serce deti! Leicester. Skrivnostne vaše mreže svét pozná, Ki va-nje hudodelnike deržavne Lovite. — Zdaj je vam ugoden čas, Milord! Odkrijte strašno |
| Oče naš (1885): | nobeden ni drugemu svojih misel razodel. Višji žandarjev, ki so hudodelnike spremljali, jima nasproti prijezdi in jima reče, svoja pisma pokazati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Nedolshni Joshef v' jezhi. Joshef je sdaj v' jezhi med hudodelniki. Pa Bog, ktéri nedolshnih ljudi nikoli ne sapuſti, ga tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vprašanje, kaj de so, mi reče starček: „Ti so razbojniki, hudodelniki, zatiravci ubogih”. Greva skoz tròp ljudí, in prideva v drugo |
| Oče naš (1854): | Še osem ur sta imela do Bezina, ko sta trumo hudodelnikov srečala, ktere so v verige vkovane v Tulon na galeje |
| Viljem Tell (1862): | Firšt (bere). „Nadjam se, „Da studi zvestemu se naroda „Zločinstvo hudodelnikov prokletih; „Zatoraj pričakujem od dežele, „Da v pripomoč v ničem |
| Oče naš (1885): | Še osem ur sta imela do Bezina, ko sta trumo hudodelnikov srečala, ktere so v verige vkovane v Tulon na galeje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vojvodini na Laškem že več časa morije in mnoge druge hudodelstva silno množijo, je po oklicu od 16. dec. to mesto |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi bil Boštjan izmed olikanih kristijanov, kterim so vraže in hudodelstva navadnih kristijanov gnjusoba? To bi še bilo, ali kaj ker |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | učit in ljudstvo zapeljavat. On je vse sam obstal; njegovo hudodelstvo je tedaj dokazano; zato se ima ob glavo djati in |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | dobro na semlji. " (Pſ. 139, 12.) Na Angleſhkim je shivel hudojesizhnik, kterimu ſo bili pregreſhni mami nar vezhi veſelje. Na ſmertni |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino pogoſto ravno tajiſtiga sadene, ki jo isſtreli: ravno tako hudojesizhnik, ako vidi, de ſe poſluſhavzi od njega obernejo, ſam ſebe |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſpomin ſe tudi doneſ bridke martre sakrivajo. — Glejte, tako délajo hudojesizhniki: oni lashejo, preklinjajo, in sadnizh ſe she pravizhniga s' rokami |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | le bo po ſmerti? „Ne motite ſe, pravi ſv. Pavl, hudojesizhniki ne bodo boshjiga kraljeſtva poſédli. (I. Kor. 6, 10.) Veliko |
| Viljem Tell (1862): | naše reke tečejo, V deželo pride ravno in veliko, Kjer hudourni viri ne šumé In lene reke tiho se valé; Razgled |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſami per ſebi, „nam bo ozhital naſho nesveſtobo, sdaj ſe hudovàl nad nami, ko ſmo ga sapuſtili, ino ſmo beshali! ” Pa |
| Čas je zlato (1864): | pač že davno pozabil. Lenček se pač, čez to nekoliko huduje, ker bi rad bil pokazal kraljeviču, de je moško, vès |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | VIII. Bog hudo kaznuje, dobro plačuje. Nikari se ne hudujmo nad Bogom, kedar vidimo, kako da zatira hudobnež pobožnega in |
| Revček Andrejček (1891): | da zame nimata nikdar časa. Domen (resnobno opravičuje se). Ne hudujte se, oče, saj veste, da se nama mudi! Ana (uzame |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | retkve, in pa pertljičniga fižola nar rodovitnišiga pleména. — Gosp. P. Hudovernik so s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmetiških staršev rojen takó visoko stopnjo časti dosegel. K. R. Hueber. Zahvala. Kakor so poprej častiti gospod J. Caf, kaplan v |
| Pozhétki gramatike (1811): | huit, neuf, dix, onze, douze, treize, oſem, devet, deſet, enajſt, dvanajſt |
| Pozhétki gramatike (1811): | deſet, enajſt, dvanajſt, trinajſt, quatorze, quinze, seize, dix sept, dix huit, ſhtirnajſt, petnajſt, ſhéſtnajſt, ſedemnajſt, oſemnajſt dix neuf, vingt, trente, quarante |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ljubeznivo. In lov derví razpotja vprek, Vsa truma husasa, huj! huj! In glej, iz desne jezdec nek Pridirja v skok, iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | strašnó; Na stran! al sam korbačim te, Tovarši v njega, huj, haló! V spomín, de grof resnico reče, Nej jermen ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se ljubeznivo. In lov derví razpotja vprek, Vsa truma husasa, huj! huj! In glej, iz desne jezdec nek Pridirja v skok |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nadgled zanemarjen. Skušnje učijo, da živina na paši hira in hujša, kedar slabo vreme dolgo terpi. Leto hiranje ne le samo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Na tako vižo kermjenim konjem ne more kerma teknuti, torej hujšajo in oslabijo. Po dokončanem delu dobijo konji nar poprej nekaj |
| Botanika (1875): | v kterem je on, raste dalje, ostala dva se pa hujšata, tako da je hrastov plod vselej le enopredaličast in enosemensk |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | žlici te moke prasiču dvakrat na dan. Ako prasič zlo hujšati začne, skerbi za snažnost in dober zrak; ženi ga vsaki |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſodbe vaſhe greſhne koſti ſpreleti. Doſehmal ſte vezhidel eden drugiga hujſhali, sa naprej le eden drugiga bóljshajte ino na desno stran |
| Življenja srečen pot (1837): | vuzhili; ne pa po ſamim létali, Boga skalili ino ljudí hujſhali; kakor ſe pogoſto godí. Ko je she Jesuſ mozhen priraſtel |
| Pozhétki gramatike (1811): | to je, sa ſledno pleme beſéd. Od zberk. Zherka h huka v' beſedi Héros, pa ne v' beſédi héroisme, viteſtvo. |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino tako dalje. Ta ſe imenuje h bresglaſen ali tenek; huka pa, to je predſtavla glaſniku en majhin puh sape v' |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Höhlenbar, jamski medved. Hrapav gl. grapav. Hrbet, Felsrücken. Hrošči, Kerfthiere. Humboldit, 62. Hyacinth, 32. Hyalith, 33. Hydraulischer Kalk gl. Caement. Hydroboracit |
| Mineralogija in geognozija (1871): | njega na dokaz, da tam notri še tli. Prav značivno Humboldt imenuje vulkane varovalne zaklopnice zemljine skorije. Iz žrela dvigajoči se |
| Kemija (1869): | iz drv, 394. Holzgeist, lesna žestina, 474. Hornstoff, rogovina, 492. Humus, črnica, prst, 505. Hydrat, vodán, hidrat. Hydrocarbur, 510. Hyperoxyd, prekis |
| Viljem Tell (1862): | Staufaher (Konradu Hunu). Sedaj ste vi na vrsti. Govorite! Konrad Hun. Bil sem v Renfeldu na palatinatu Cesarskem, da potožim tam |
| Viljem Tell (1862): | Ulrik Rudenc, njegov bratranec. Kmetje iz Švica. Verner Staufaher, Konrad Hun, Ito Reding, Ivan Nazidovec, Juri Nadvornik, Ulrik Kovač, Jošt Selják |
| Viljem Tell (1862): | čolna stopijo Staufaher, Ito Reding, Ivan Nazidovec, Juri Nadvornik, Konrad Hun, Ulrik Kovač, Jošt Seljak in še trije drugi kmetje, vsi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Kadar je Hunec jenjal govoriti in sivec njegov govor podomačil, je gledal v |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | svojo nemoč in trepetá. Podoba ni, ali njih ravnanje je Hunce tako strašne storilo. Ni ga bilo nobenega druzega izraza na |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in služabnik Kristusov« — odgovori starček. »Pred devetimi leti so me Hunci spred oltarja gnali; moje kerščanske srenje so pomorili in mene |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | glavó. »Dajte, dajte, kmetje,« se bo reklo, ali pa bodo Hunci vzeli. « Anže je šel koj k posvetovanju. Samo popred je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | kraja? « je ogovoril zdaj Enrik sivega moža. »Kako si prišel Huncom v roke? « »Jaz sim iz Saksoncov in služabnik Kristusov« — odgovori |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | zadnje na mesto, kjer so ponočne straže kurile in šotor Huncev naznanile. Konj je šel kar sam skozi poznane rajde med |
| Sacrum promptuarium (1695): | kakor ſam Chriſtus je k' ny dial: Quinque viros habuiſti, & hunc quem habes non eſt tuus vir. Takorshnem Vduvam jeſt nebom |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | strašne storilo. Ni ga bilo nobenega druzega izraza na obrazih Hunskih spoznati, kakor edino zaničevanje in to so imeli vsi, in |
| Zoologija (1875): | meče kvišku in je zopet v kljun prestreže. Glasi se: hup, hup, hup in je šegavega vedenja, neprijeten je pa zarad |
| Zoologija (1875): | in je zopet v kljun prestreže. Glasi se: hup, hup, hup in je šegavega vedenja, neprijeten je pa zarad silnega smradu |
| Zoologija (1875): | kvišku in je zopet v kljun prestreže. Glasi se: hup, hup, hup in je šegavega vedenja, neprijeten je pa zarad silnega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | to te žali, Mi dalej radosti ne kali. «« In hura, hura vrejo v dir Iz hriba v hrib, iz gaja v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | če to te žali, Mi dalej radosti ne kali. «« In hura, hura vrejo v dir Iz hriba v hrib, iz gaja |
| Stric Tomaž (1853): | dobimo za mertve ravno toliko kakor pa za živega, tedaj hura nanj! “ K sreči se ji Juri še o pravem času |
| Gozdovnik (1898): | nož, vzdignjeno širočko (široko sekiro), visoko zavihten kij od svojih. Hura, odgovarjajoči tolpi Apačev, pozdravljali so take njegove uspehe. Poleg svojega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ladijah stoječi mornarji so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom. Na bregu ladijostaje, kjer ste imele Nju Veličanstvi iz parobroda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lepote plesa. «« »»Naprej tovarši! psi halo! Šuj, šuj ! diho ! šuj, husasa ! «« In psi popadejo strašnó, Kar ravno je nar bližniga. Kervav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | duš se ljubeznivo. In lov derví razpotja vprek, Vsa truma husasa, huj! huj! In glej, iz desne jezdec nek Pridirja v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v vicah” molili, nas prestraši glas v hišo stopivšega ptujca. „Huš, huš, huš! Hvaljen bodi Jezus Kristus! ” „Na veke Amen! ” odgovorimo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vicah” molili, nas prestraši glas v hišo stopivšega ptujca. „Huš, huš, huš! Hvaljen bodi Jezus Kristus! ” „Na veke Amen! ” odgovorimo in |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Monk. Huſh — hiuſh — huſh — (gori inu doli hodi. ) Jih kaj sębe, Glashek? Glash. En |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de ſe veſs tręſem — niſim navajen po nozhi okoli krivoritit — Huſh, huſh! kaj sa en vęter od Kamenka doli piſhe ! — Tulp. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Monk. Huſh — hiuſh — huſh — (gori inu doli hodi. ) Jih kaj sębe, Glashek |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | drugi ſhentuje, preklina, Mizko, Mras, Lubęsen, ter v'pęſt piha huſh — huſh — inu ſem ter kje skazhe, koker de bi ga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhentuje, preklina, Mizko, Mras, Lubęsen, ter v'pęſt piha huſh — huſh — inu ſem ter kje skazhe, koker de bi ga komarji |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe veſs tręſem — niſim navajen po nozhi okoli krivoritit — Huſh, huſh! kaj sa en vęter od Kamenka doli piſhe ! — Tulp. Sram |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | molili, nas prestraši glas v hišo stopivšega ptujca. „Huš, huš, huš! Hvaljen bodi Jezus Kristus! ” „Na veke Amen! ” odgovorimo in se |
| Rudninoslovje (1867): | Češkem , v Angleškem Kumberlandu, v koroškem Hüttenbergu, na Harzu, na otoku Izland, pri Klosterneuburgu blizu Dunaja, v |
| Fizika (1869): | natančnost v teku ur dosegel še le slavni holandski fizikar Huygens (1657), ki je prvi izpeljal misel, rabiti nihalo in spiralko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſnemati nauzhil, in kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba kranjſkih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prodaja, ne vshiva, ne drugam odnaſha. Dr. Bleiweiſ. Vinſke terte hvala. Tvojo hvalo, shlahtna tertiza! je she ozhe Noë prepéval; kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drugimi družtvi gré Monakovimu na Nemškim nar veči čast in hvala. Vikši c. k. dvorna gosposka je tudi v Gorici enako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | huda nesreča nad nas perhrula. Bog premíli, na vsem tebi hvala! Kar je bilo , saj da več ne bode! Vsliši nas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gredé polena nositi. Tudi pri nas bi bila kmalo taka. Hvala Bogú za dobro zimo! — Blagor šoli, kjer ljudjé nje prid |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pak 1000 gold. Pač lepi denarci in malo truda! Zato hvala Bogu! da se tudi pri nas okoli in okoli sliši |
| Blagomir puščavnik (1853): | ljubi moji! dalje, to je preveč zame, preveč. Hvala, vedna hvala, Tebi o ljubeznjivi Bog! — V vsem svojem življenju nisim tacega |
| Zeleni listi (1896): | in še včeraj sem pomislil s strahom na to. A, hvala Bogu, danes sem se odločil«. »No, kaj želiš torej biti |
| Gozdovnik (1898): | o Mešaniku? « »0 teh dveh, hudičih travane? Slišal dosti, pa hvala Bogu, videl ju še nisem! Tudi mi jima pravimo: travanska |
| Ta male katechismus (1768): | molimo' jih, Use tri glih. ſemla, 'nu nebu Tebe zhasty, Hvalla Teb' samemu vso zhes pusty. PESEM. Od S. Reshnega Telesa |
| Ta male katechismus (1768): | hvalla; tu drugu nashe ſvelizhanje; tu tretu nasha Bogu dolſhna pokorshena |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Poſt. Spremishluvanje sveteh rezhy je uſſega dobrega usajanje. XXXVIII. Poſt. Hvalla ſa prejete dobrute je tu nar pervu pourazhanje. XXXIX. Poſt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je lahko vſtala, ino je Jesuſu ino njegovim uzhenzam polna hvale ino veſelja per misi ſtregla. To je kmal po vſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ta namen pripravljene. Z posébno hvaležnostjo je bilo tudi vse hvale vredno ravnanje gospoda Pihlerja v misel vzéto, ki českiga mojstra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | reda, tudi tukej naravoslovstvo in kmetijstvo razlagalo, *) — in slave ter hvale vredno perzadetje visokočastitiga gospoda prošta barona Kodellita, vodja sedme in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | i. t. d. 2. Gospod M. Majer v svoji vse hvale vredni kjigi: „Pravila kako izobraževati ilirsko narečje” nam je odbral |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | podúk, turšico saditi in obdelovati. Danas vam podamo podobo velike hvale vredno mašíne — turšične smukavnice — na ogled, ktero ima kmetijska družba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kakor je zdaj. Pa pustimo to! Saj naš namen ni hvale popevati sedanjim zares težavnim časom in pa le grajati nekdanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale vredno je to početje, ki je v dobiček zavarovanim pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na Krajnskem, kjer je pred 50 leti tepka (sicer vse hvale vredna) naj žlahniši sad bila! Po pravici rečemo, da sadje |
| Sveti večer (1866): | spričalo o junaškem in verlem obnašanji ranjkega stražmeštra in o hvale vrednem vedenji udovinem. „No prav”, spregovori logar, „vse je pošteno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ni v' stanu nezh sturiti. Treſnoſt je ena mate te hvalle, inu taiſti se narloſhej lubeſnivoſt teh dobreh perdobe, katiri se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojimi teleſnimi ozhmi vidila. ˛S ˛Simeonam ſe toraj ſtrine v' hvali boshji, ino perpoveduje vſim dobrim, kaj je vidila. Bog ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Bogu, inu ludęm lub, katiriga ſpomin je v'zhaſti, inu hvalli. On je njega v'zhaſty teh Svetnikov glih ſturuv , inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poslanem k' mashtuvanju zhes te, katiri hudu dellajo , inu k'hvalli tem brumnem: sakaj toku je Boshja vola , de vi koker |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tanei te Duh srezhou taku donkeiga dovi. Jas tabei razham hualo noi sakvalo inu te sahvalem o Sveta Troiza Bueg |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen. MOLITVA. Oh ti moi nabeshzhi Ozha jas taba dam hualo noi sahualo dasi ti mene sa anega tavarharja gorei useu |
| Ta male katechismus (1768): | V. Skus perliſuvanje, ali hvallo. VI. Skus ſamovzhanje. VII. Skus spregleduvanje. VIII. Skus dejleſhnost. IX. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pak, katira zila na poſemelske dobizhek, inu nezhemerno zhast, ali hvallo. 2. Karkol sem dellala, mislela, ali govorila, sem k' boſhji |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hvallejozh. Inu uſſi ludje , katiri ſo tu vidili, ſo Bogu hvallo dalli. Na Pepelnizhno Sredo. Branje is Joela Preroka na 2. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nami, pévza ljubésni naproſil, de , kar ni meni mogozhe, tvojo hvalo, k vezhnimu ſpominu, v lepó, vesane verſtize sloshi. Némſhki in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi dobri. *) v naſhih novizah 10. maliga ſerpana ſmo brali hvalo In priporozhvanje nemſhkih zepzov, in, kakor ſe nam sdi, nekoliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kdor déla in blaga ne posna, in ſe le na hvalo prodajavza sanaſha, bo malo kdaj dobro kupil; in kdor delavza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vshiva, ne drugam odnaſha. Dr. Bleiweiſ. Vinſke terte hvala. Tvojo hvalo, shlahtna tertiza! je she ozhe Noë prepéval; kako te bom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | predpovodenjskih žival nabira, bi prijatlam natoroznanstva za tako darilo veliko hvalo vedil. Pràv lepó se pa častitimu gosp. Drobniču za imenovane |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | riba, ino mislim de še zanaprej bom; za to vam hvalo vem. ” „Naj bi bili moj oče storili, kakor vi, še |
| Zlata Vas (1848): | in na svoje dolžnosti misli, ne pa na plačilo in hvalo. Glej, ljuba dušica, Bog gotovo tudi enkrat dobro plača, kakor |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | O Bog! posebno ta Tvoj dan presveti, De naj Ti hvalo dajem, vabi me! Veliko dobriga želim početi, In vedno bolj |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | nam vedno in povsod, Kakor zapovéš, živeti, Enkrat pa Ti hvalo peti V svetim raji, o Gospod! |