- hvalci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): po trikrat več mleka imela memo zdaj itd. Pa taki hvalci so pozabili povedati, da je tudi v pretečenih časih nekterikrat
hvalec hvaleč hvalen hvalevreden hvaležen hvaležno hvaležnost hvaliti hvaljen hvalnica hyacinth hyalith hybrida hydrat hydraulische hydraulischer hydroboracit hydrocarbur hydrophan hymno hyperbel hyperoxyd hypersthen hypersthenfels hypoclive hypothekenbank hyppursaure
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po trikrat več mleka imela memo zdaj itd. Pa taki hvalci so pozabili povedati, da je tudi v pretečenih časih nekterikrat |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sdajzi je on viduv: inu je sa nym ſhov Boga hvallejozh. Inu uſſi ludje , katiri ſo tu vidili, ſo Bogu hvallo |
| Robinson mlajši (1849): | ino den v mém poletnem prebitku prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost počutil, kakoršnjo po navadi imevamo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dogotovljajo bolje izdelke, pa tote hitreje od nekdaj. Nasledki tega hvalevrednega prizadevanja so pa tudi očitni: od dné do dné prihajajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vjamemo” namesto: „Če ... bomo vjeli” itd. Tako so ravnali pogostoma hvalevredno tudi prečastiti gg. prestavljavci novega sv. pisma slovenskega: Mat. 5. |
| Ta male katechismus (1768): | Kader sem bil enkrat v' enemu kraju leto lepo, inu hvalle uredno navado narajmal de so otrozi per miſi, po jedi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhednega ſhivlenja krayluvanje. XXXI. Poſt. Perludnot je ſlaſti enega brumnega hvalle vrednu ſaderſhanje. XXXII. Poſt. V' volo boſhjo se udati je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sdraviga zhuti. Vſtane, vsame poſteljo, ino gre veſ veſel ino hvaleshen domú. Jesuſ pa, ker ſe je ondi veliko ljudi ſtekati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſtavim, Viſhiga imena oſobo, Hiſhniga reda podobo. Bodi pa tudi hvaleshen. Kadar si tega deleshen , Kar ti le tretji sa ſe |
| Slate jabelka (1844): | reſhli. Po tem je v’ revſbini, tode sadovoljno in Bogu hvaleshin shivel, in je v’ ſvetoſti umerl. »Zhe ti Bog veliko |
| Slate jabelka (1844): | popolnama poſtati; moraſh poſvarjenje dobrovoljno prejeti, in ne nevoljin, ampak hvaleshin biti, kadar te kdo savolj tvojih pregreſhkov poſvarí. — Te beſede |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | daj meni tvojo gnad, de ſe tebi sa teiſte uſelej hvaleshn skashem. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | moji Stariſhi ſte mene vuzhili, de ſe morem pruti unim hvaleshn ſkasati, kateri nam kaj dobriga ſtore: inu jeſt ſe tudi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vojak kakor mnih. Pa vender ne godernjam, in vesel in hvaležen vživam veselje svetá, kar ga nam Bog ponuja. Kakó pa |
| Stric Tomaž (1853): | nekdaj moja priserčna želja. Ves čas svojega življenja ti bom hvaležen! Ako sim enkrat dobro izurjen in izučen se mi ni |
| Najdenček (1860): | reklo „ali ne véš, v kaj te je Bog namenil? Hvaléžen hočeš |
| Najdenček (1860): | previdno ravnati in najdene dnarje prav dobro shraniti. Vesel in hvaléžen sim stisnil Mignona, kteri je dnarje našel, na serce, in |
| Čas je zlato (1864): | se kterikrat še z arabcem pečal, zato ti bom prav hvaležen! Na, Lenček! tukaj vzemi en križavec za svoj trud! « Bel |
| Valenštajn (1866): | O čem? Nikakor ne. Oktavij. Angel varuh Te je otel, hvaležen bodi mu, Nedolžnost tvojo rešil je propada. Maks. Ne vem |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tako mislil”. Pavliha mu odgovori: „Zato vam bodi kdor hoče hvaležen, de kaj drugač poveste, kakor mislite; vaših misel neznam uganiti |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | to zgodilo po božji volji, za kar moram Bogu le hvaležen biti. Vsako reč, ki mi pride iz njegove roke smatram |
| Revček Andrejček (1891): | Rustana do selskega pota. Pavel. Dà, oče! Jeklen. In prav hvaležen sem ti, da za našo hišo ne delaš le z |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu po pravizi ſhelly, de se imash saj v' spoſnanju hvalleſhn skaſati. Ta nargershe rezh je skaſanje: te dobrutlivoſte naspoſnati, v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se pruti S. Joſhefu ſavle njega pruti obema skaſane sluſhbe hvalleſhn naskaſal. Katire namore enega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katiri tebi kaj dobrega sturę, se nimash ti nezh mejn hvalleſhn skaſati, ſakaj toku se bosh ti njeh lubeſnivu nagnenje ohranil |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti ſa taiſte hvalleſhn skaſhesh. Tu namoresh ti tajiti, de imash uſſe od Boga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pérjem ſvoje grosdike pred hudim vreménam, de bi samogla ſhe hvaléshna skasati ſe, in na-te obernjeno ſkerb in delo poverniti. Tvoji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vsih šterih voglih na križ bolniga živinceta privezan. Mina. Prav hvaležna sim Jim za ta podúk, kér nam med vsimi bolezni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je za hrano sledne stvari Toljkajn se potila; Ktera stvar hvaležna j' ne bi Mira pervošila? S. Tolsti pust! tvoj trebuh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ne zašlà nikolj nobena. V Tebi tac'ga, Knez! spoštuje Množica hvaležna Tvoja, Take skerbna podaruje Nam pastirje roka Tvoja. V britki |
| Valenštajn (1866): | za roko prime). O slušaj mene, ne verjemi prêveč Ljudem; hvaležna Trčkinim bodiva Za to udanost, al ne upajva Jim več |
| Ultra! (1867): | rdečo srajco tako ali tako — ampak mora jo. Zalka. Jako hvaležna bi vam bila, mila gospodična, ko bi ga vi k |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | golobček! Veliko sem se že od tebe naučila in prav hvaležna sem ti. ” Mati pa se zadej oglasi: „Še nekaj prav |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | bode, povedati vam, da sem vaša dolžnica še ter vam hvaležna za vašo prijazno pomoč. « Prosila ga je potem, vzeti zlato |
| Oče naš (1885): | Kako veliko plačilo za majhno dobro delo! “ je rekla vsa hvaležna. |
| Revček Andrejček (1891): | nesreča. (Odide na desno. ) Franica. O Pavle, kako sem ti hvaležna! Domen (odide z Jeklenom). Pavel (gorko). Ljubezen ima le jedno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dopade !” Mater je to nedolshno delo ſvoje pohlevne, pametne ino hvaleshne hzhére mozhno veſelilo. „Ljuba moja hzher, ſo rekli, tebi v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jes sa te zvetlize. One ſo meni sa majhno poſtreshbo hvaleshne, ino lepo zvetijo; kako bi vam jes ſhe vezh hvaleshna |
| Oče naš (1885): | ktero je nad vsako drugo, bogastvo starišev, kteri imajo pobožnega, hvaležnega otroka. Tega bogastva pa on ni bil deležen. Čutil se |
| Roza Jelodvorska (1855): | ker mu koristi, in če tudi celo misli, se tebi hvaležniga skazati; vender ne bo mogel svojiga sovraštva do mene zatreti |
| Roza Jelodvorska (1855): | nemila osoda preganjala, spodobi se tedaj, de se vam tudi hvaležniga skažem. Jakob! od zdaj za naprej ostanete, v mojim gradu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſo ſi nevtrudama persadevali sa boljſhanje naſhih deshel, — v hvaleshnim ſpominu, poſebno zeſarja Franza, ki je naſhe Ilirſke deshele ſhe |
| Oče naš (1885): | zastran tega, kar se je zgodilo, in prejeto ljubezen v hvaležnim spominu ohraniti. „Barba,“ je začel Ménart, ko sta bila že |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino tak hvaleshno ſposna, sa koljkor vezh naj bomo ljudjé hvaleshni. ” Martineku ſe je pa vender po ptizhi toshilo, ino ſe |
| Zlata Vas (1848): | začetku niso hotli poslušati; nazadnje so mu bili pa prav hvaležni. Delal je pa tako le: K svojim prijatlam je šel |
| Robinson mlajši (1849): | da bi se kupčevi dolgovje plačali. Ostánek je hotel eti hvaléžni mož svojemu dobrotniku darovati, ali toti ni |
| Zeleni listi (1896): | To so bili darovi naših hvaležnih ubožcev. Mislili boste morda, da so zdaj poklicali Ljuboslavo, da |
| Tine in Jerica (1852): | tolikanj djalo, če jima je Bog kako terpljenje poslal. S hvaležnim sercam sta spoznala, da sta od Boga neskončno več dobriga |
| Roza Jelodvorska (1855): | ljub. Roza kozarec naglo zapazi in se gospej Ljudmili s hvaležnim pogledam za to pazljivost zahvali. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prijasno poſtreshe. Ako tak mala ſtvar dobroto obzhuti, ino tak hvaleshno ſposna, sa koljkor vezh naj bomo ljudjé hvaleshni. ” Martineku ſe |
| Genovefa (1841): | tako vaſ imam rada in bi ſe vunder tudi rada hvaléshno pokasala. Pa oh, ſtraſhno povéſt vam prinêſem. She tó nozh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bodo v vſim pripomogli, namenjen zilj doſezhi. Vſaka pomozh bo hvaleshno vseta, in po vrednoſti s imenam piſarja natiſnena. Vſakkteri poduk |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nar nuznejſhi, ja nar ſpodobniſhi dobru delu je JEsuſovu terplenje hvaleshnu pogoſtu premishluvati. Kader ſe je perblishuvov Prasnek teh opresnih kruhov |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | to zelo hiſtorio Chriſtuſoviga Terplenja, inu s' tem loshej samogli hvaleshnu taiſtu slaſti v' Velkimu tednu premishluvati, ſe ſpodobi, de leta |
| Zlata Vas (1848): | vunder obnašal, kakor de bi bil zmiraj še njih enak. Hvaležno so mu večkrat tudi med tednam pri delu pomogali, brez |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | snamnje poboshne hvaleshnoſti. Abel je imel pravo ſposnanje ino reſnizhno hvaleshnoſt v' ſvojim ſerzu. Kajn pa ſe je le dobriga hlinil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih nevtrudenimu napeljevanju sa ta pripomozhek vſakimu obertniku tako potrében hvaleshnoſt dolshnih! Kar ſo pa pred letmi le poſameſni moshovi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hotévši zadnji biti, so po tém visoko počastenje in serčno hvaležnost svojimu presvitlimu Cesarju in Cesarici v venec občinskiga vesélja vili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v cerkvi pred kardinalam na znanje dali veliko veselje in hvaležnost, ktero Slovenci občutijo nad izvoljenjem novo izbranega, Slovencam takó milega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vošílo, de bi slovenski učenci z nar veči marljivostjo svojo hvaležnost milostljivimu vladarstvu skazali, ki jim v novi napravi lepo priložnost |
| Roza Jelodvorska (1855): | staro sovraštvo do nje očeta zdaj v njegovim sercu obudi. Hvaležnost ga veže k spravi s Častimiram, ali staro sovraštvo premaga |
| Roza Jelodvorska (1855): | resnici poboljšati; tudi vi torej odpustite. Pač lepo priložnost imate, hvaležnost, ktero ste njemu dolžni, očitno pokazati, ako objokani in žalostni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Koker nahvalleſhnoſt je le malukatirem ſverinam navadna, toku be imella hvalleſhnoſt uſſakemu pametnemu zhloveku od mladega perrojena biti. Nebesam, inu ſemli |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Ta narlepshe zhaſt, inu pourazhilu bo tebi moj Syn! ta hvalleſhnoſt, ſakaj nezh namere tebi ſmankati, zhe se le is hvalleshnem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXXVIII. POSTAVA. Hvalleſhnoſt ſa prejete dobrute je tega narbulshega spoſnanja pourazhanje. 1 Enu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſhiga Odreſhenika smiſliti, de bi ne bil od lubęsni inu hvalęshnoſti v' ſèrze sadęt! Danàs sadnizh ſe kashe lubęsen inu miloſt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa mu daruje jagnje od ſvoje zhede, v' snamnje poboshne hvaleshnoſti. Abel je imel pravo ſposnanje ino reſnizhno hvaleshnoſt v' ſvojim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | e- e — gotovih e — e — e —- ha — inu oblubim is hvalęshſti , jo — jih — jo — jih — Ni mogozhe brati — je ena ſvinja |
| Oče naš (1854): | očistiti. V Renatnih očeh so se solze svetile, solze, bolj hvaležnosti kakor terpljenja. Sej je tudi ona še le pred kratkim |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | z voza. Priserčno so se pozdravili, in kdo popiše besede hvaležnosti, s kterimi so se Vladimirovi zahvaljevali svojim rešiteljem! Vsi so |
| Zeleni listi (1896): | so se sedaj močno začudili; vsi so bili ganjeni radi hvaležnosti ubogih sirot, vsem trem so stopile solze v oči. »Oh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshela je imela moshove s tako shlahtnimi ſerzi imenovati. S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona Shige Zojsa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dar; satorej ga mora zhlovek le po pameti in s hvaleshnoſtjo vshivati. Şvojim unukam hozhem narozhiti, dé le imajo, draga tertiza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 3 ima pa še za ta namen pripravljene. Z posébno hvaležnostjo je bilo tudi vse hvale vredno ravnanje gospoda Pihlerja v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | toliko večim zaupanjem, kér so mi moji farmani z veliko hvaležnostjo perpovedvali, de ko so Brezniški farovž zidali v letu 1819 |
| Tine in Jerica (1852): | vsiga ubraniti. — Tako sta bila vi dva že pred s hvaležnostjo, kakor z ljubeznijo zvezana. To močno serce k sercu priklepa |
| Gozdovnik (1898): | don Avguštin, mladeniču roko podajaje. »Zadolžili ste nas z veliko hvaležnostjo. Hazienda del Venado vam stoji odprta vsaki čas in za |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | isvelizhar Jesus Kriſtus ta moja nahvaleshna molitou bodi tabe kuelzhei huali noi h' zheſti srazhana inu gorei ofrana: jas tabei prosim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | potriebo noi sa anu brumnu erlih shiulenje: knuzi noi k' huali inu h' zheſti boshjei: noi devize Marje inu v' sam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nasute prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče. Zlate pšenice valove šumeče, Hvali prevzetno se zdaj: Čversto, kot zemlje tečaj, Proti viharju napak |
| Roza Jelodvorska (1855): | okinčani korbici s tersnim perjem obloženiga v vašo sobo prinesti! « »Hvali Boga, ljuba hči! de mi te donesti zamoreš«, pravi Častimir |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čislali, zato jo že tadanji kmetijski pisatelj Kolumela (II. 11.) hvali, da je „izverstno dobro zelišče‟. Po Rimcih se je kmalu |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | si tako naredil, kajti Kdor samga sebe z lažjó hvali, Ljudjé se bodo mu smejali. “ 21. Žitno klasovje. Neki kmet |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Zhe gredesh venkej po pojli, Dary boſhje vid’sh okoli, Hvall’ Boga mogozhnega: Ozheta tok’ dobrega. 16. Gle’j de se |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | doby Te lubeſne, oh! kok’ gory, Al ta nej tebe hvall’, zhaſty O JEſus! dokler dal s’mo ti. 37. Jeſt |
| Ta male katechismus (1768): | kor teh Apostelnov. Tebe ta zhastitluve kup teh Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov v' belemu oblezhena vojska. Tebe spoſna ta sveta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſam angelj boshji osnanil. Veſelé ſe vſi ſkupej, ino hvalijo Boga. Paſtirji ſo ſe sdaj ſpet domú vernili, ino hvalijo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | isgovoril, she ſe je drusih angeljev bres ſhtevila perkasalo. Vſi hvalijo Boga, ino pojó ſveto peſem: „˛Slava Bogú po viſhavah, ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | njeni majhen vertez poglédale. ˛Shle ſo, ino zvetezhe roshe veliko hvalijo, ki jih je Shofka naſadila, poſebno pa sale potozhnize, ſamoraſhnize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iti? (Potrebna opómbá). Ako ravno pinjo nove ſorte vezhidel povſod hvalijo , jih je vender le tudi nekaj tazih, ki jo grajajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zopet prav dobro pognede in v štruce podéla. Prav zlo hvalijo neke kmetice to ravnanje. Mina. Pervič, ko bom srovo maslo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is ſerza Jih ljubim, tóde novih naredeb naj mi ne hvalijo; ſtare ſhege ſo nar bolji. (Dalje ſledi. ) Huda bolesen pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | terpel, je veliko ljudí vkupej zbral, in kupci ga večidel hvalijo. Živinski somenj je bil nekoliko slabeji, kar goveda vtiče: nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na Rusovsko pošilja. Kupci njegovo blagó pràv zlo hvalijo , posebno zató, kér so v njegovi fabriki izdelani paramenti posebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bila slaba letina, v knežijah poleg Donave je tudi ne hvalijo. (Oesterr. Lloyd. ) Dopisi iz raznih krajev. *) Od štajarsko-krajnske meje 27. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | podajo. Katiri skus ſvojo saſtopnoſt druge sanizhujejo, ſebe prausetnu snaſhajo, hvalio, inu ſe napihujejo. Od takſhne prausetne saſtopnoſti govory S. Paul |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' ozhy hvalio, sadi pa vſe tadle dajo, inu sanizhujejo. Takſhni ſo, koker |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | zhaſty ke so ſhivlenje dali Sa Krayla. Svete itdr. 5. Hvall’jo njega Rodovi Iſraelſki: Tud’ vsi iſvoleni, ’nu Svetniki nebeshki |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | gor’ nad nam. 19. Nej tedej is svojo shtimo. Boga hvall’jo vse ſtvary! Kej posebn’ga pak mi ſt’rimo |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | 17. Na vezhne zhase vsi leti, kolkerkol imajo mozhy, JEſusa hvall’jo, ’nu zhaſtę, Vender, kar vredn je, naſt’rę. 18. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſefkosi le zhudeshov prizhakuje, tudi tá jo morebiti ne bo hvalil. Pinja nove naredbe, zhe je le prav úmno po zherteshu |
| Roza Jelodvorska (1855): | le moja Lenčika sčasoma tako dobra postala, bom vedno Boga hvalil! « — Častimir pogleda z nepopisljivo prijaznostjo Rozo: »Bog te blagoslovi ljuba |
| Valenštajn (1866): | žilavih rokah, i trepetá — Vprašájte, ne govorim, da bi se hvalil, Kakó je naš roj v Baruti pálil; Kakó po Vestfálii |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | glave so tam na vertu! “ Filip, ki se je rad hvalil in bahal, se zélnatim glavam ni prav nič čudil. „Na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti njeh zel lohka ſagovarjal, inu zhes tu she tudi hvallil. Ony bodo svojega sodnika imelli koker ti, al ſatu bosh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | he njega zhlovek ſavle teh stvary koker njeh stvar neka hvallil, inu stembel zhaſtil. En velik ſaller je, aku kedu mene |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | okolj 20 let, toljkanj lepa, kakor jo je moja žena hvalila. Jez sim se zavzel nad njenim bistrim obrazam, na katerim |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | moža in jim pokaže dar, ki ga je ravno prejel. Hvalila sta ga in mu srečo in blagoslov prosila za njegovo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svoje veſſelle imella, inu sem s'zelèga serza njega velizhaſtvu hvallila, ter sem se mujala, de be se njemu na nobeno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu sem tudi ſa tu narmajnshe G. Boga is serza hvallila. Moje serze nisem jeſt nekol dergazhi tem stvaręm odperla, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pregreho te ſakrite niresnize. Koker sem jeſt tu dobru uſſellej hvallila, toku sem se temu hudemu uſſellej ſuperpoſtavlalla. Moj Syn! hodi |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | bila lastina kakor vnovič podarjena, in sté Bogá še serčneji hvalile za njegov obilni blagodár. V hípi perspè Lenart, ki je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | premiſhluvala. Paſtirji pak ſo ſe supet nasajvernili, ſo zhaſtili inu hvalili Boga v' uſſeh teh rezhęh, katire ſo ſhliſhali, inu vidili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe tukej ni sanaſhati, sakaj oni bodo ſvoje delo vſelej hvalili; revesh pa je, kteriga zhevlji tiſhé , pa vender zhevljarju verjame |
| Štiri poslednje reči (1831): | meni pomagala v' vezhnoſti. — Premiſhljeval ſim, koliko jesikov me je hvalilo, in zhaſtilo, ter koliko ljudi ſe je pred mano vklanjalo |
| Življenja srečen pot (1837): | dobro vuzhil ino polhteno sadershal. Vſe ga je ljubilo ino hvalilo, on je pa le veſ pohleven ino ponishen bil. Vedel |
| Slate jabelka (1844): | lakot, ali mras, ali vrozhina, ali bolesin obteshí, vedno Boga hvalim. Naj bo vreme lepo ali gerdo, naj ſe mi kej |
| Slate jabelka (1844): | sgodí, vſe vsamem s’ veſeljem is boshjih rok, in Boga hvalim, ker vém, de nam Bog, ki je vezhna dobrota, nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po zeſarſkih deshelah kmetijſke , nekaj posnej tudi rokodelſke drushbe poſtavljene. Hvalímo, de ſo tudi na Krajnſkim rajnki zeſar Franz le to |
| Ta male katechismus (1768): | noter da vekumej. Uſſe dny mi Tebi bloger rezhemo. Inu hvallemo tvoje imé na vekumej, inu na uſſe vezhne zhase. Sturi |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | krayliza, * imash vso oblaſt; * tebe mi zhaſt’mo, * tebe mi hvall’mo, * Boga gledat vekumej * nam MAria dej! * ti tvojo miloſt |
| Življenja srečen pot (1837): | bi ne bil prijél? Ako ſi pa prijél, kaj ſe hvaliſh, kakor bi ne bil prijél. “ Bog vſe pregrehe ſovrashi, nar |
| Slate jabelka (1844): | dajeta. — Glej, ravno tako tudi ti lahko zel dan Boga hvaliſh, zhe dobro opravljaſh vſe dela in opravila ſvojiga ſtanú. « — Tako |
| Slate jabelka (1844): | pa Bog vredin, ki je vſtaril tiſte rezhí, ki jih hvaliſh in ljubiſh! — Moja duſha! do sdaj ſi ſe veliko trudila |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ſdravje ne boleſn M’ ſamore odvernit’, Vsellej ſtanovitnu ozhem Njega hvallit’, ’nu zhaſtit’ 7. Al’ v’ wogatſtvu, al’ v’ vwoshtvu Tu |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | hvallem, koker sem dolſhan. 15. Kjer, ak te ’zhem vrednu hvallit, Poprej ’mam ja! pokuro ſt’rit; Men’ pak nad tem |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | bil, De sem o Bug! v’ tebe greshil: Nameſt tebe hvallit’, zhaſtit’ Se nisem bal te ſhallit’. 4. Groſa, ’nu ſtrah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drugo visoko, višnjeve barve, in čisto kot sonce. Obá gospoda hvalita drugo vino, rekoč: Presneto je to dobra Bizelšina ! Gospod fajmošter |
| Genovefa (1841): | bi nam nizh ne pomagali. Toréj ne terpinzhite shivine — in hvalíte Bogá sa te dobrote. ” Doklej je Genovefa shivéla, ſe ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa malo imenitniga storite; vi, ki se z veliko domačijo hvalite, pa z njo obračati ne znate; vi ki lepe nograde |
| Ta male katechismus (1768): | Ozhenash, inu zheshena Maria. Po jedi. Hvallite Gospuda uſſi ſarodi hvallite njega uſſi ludji; ſakaj zhes nas je poterjena njegova milost |
| Ta male katechismus (1768): | boſhjo poſegnanu, inu posvetzhenu. Ozhenash, inu zheshena Maria. Po jedi. Hvallite Gospuda uſſi ſarodi hvallite njega uſſi ludji; ſakaj zhes nas |
| Sacrum promptuarium (1695): | ym dopade, sakaj je bil beu, inu ardezh, ga sazhneo hualit, ſe ſazhneo v' njega ſmiati, ter ſi ſerze vſmaieo k' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pa mi tebe, o vſmileni Odreſhenik! na timu ſveitu sadoſti hvalit, inu hibit namoremo, dodeli nam gnadlivu, de bomo tebe popounima |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | odgovor zhakou, temuzh prezei vonkei ſhou h'tim judam, tiga hvalit na morem. Sakai tu je vezh bilu enu hynausku, inu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | O Mati! naſs nasapusti Pomagei nam v'sveti Rei, Tebe hvalit vekumei. Shesta Peiſem. Te dve Sapovedi te Lubesni. 1. Naſmemo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | zhastit. 4. Sapovedat, ali ſvetvati, Al pervoliti v' greſhno rezh, Hvalit, al tudi napelati Shuntat , svet dati, ali nezh Govoriti, kir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na gorni strani Celja smo dolžni za lepe pridelke Boga hvaliti. Žita vsake baže smo obilo pridelali; orehov, sosebno pa češpelj |
| Blagomir puščavnik (1853): | tvoja dobrota! O da bi te mogel zadostno častiti in hvaliti! Tode kmalo pridem pred prestol tvoj, takrat te čem moliti |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | nisim bil! — O Jezus! Tebe molim. O Jezus! Tebe hočem hvaliti celo svoje življenje. Ne pomanjkuje mi zdej več moči in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na odhod pride ravno neki gospodar naproti, ter jima začne hvaliti in razkazovati svoje zaklade. „Vendar pa ne mislite” — reče slednjič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ki je bil ravno pokošen. Mož jame na cente kosce hvaliti, da jim je kosa dobro rezala in da so kaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se trudil prasiče lete bolezni ozdravljati, vender se ne morem hvaliti, da bi bil kterega ozdravil. Le zavarovavne zdravila so mi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | muditi, Za-nj somnja po mestih ni, Robe čul ga ni hvaliti, Kar na svetu jih živi. Kdor pa derzno stopil h |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | duhu in v mislih, ker mu je mogoče moliti, ljubiti, hvaliti in prositi Jezusa Kristusa nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu Rešnjega |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | lakoto , voisko Shtrafengo peklensko Pomagej (itdr.) 8. Sa te gnado hvalliti Oblub’mo te vsellej, Sa pomuzh te zhaſtiti Sdej, ’nu |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | zhaſtiti Boga edinega, Pershone tri hvaliti. Boga edinega, Pershone tri hvalliti. Svete svete, svete, svete zhes vse svete! Bug Ozha! Syn |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | sam. 2. Vsak’ dan smo dolſhni zhaſtiti Gospud Boga, njega hvalliti; Al v’ Nedello susebnu Zhaſtit ’ga je potrebnu. 3. Na |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Vſemi me’ k’ sebi v’ nebu; Tam gor’ ozhem tebe hvalliti: S’ tabo se vezhnu veselliti Le sam jEſus, le ſam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | od Goſpuda tiga viſſokiga Boga pred uſſimi shenami na semli. Hvalen bodi ta Goſpud, katiri je nebu, inu semlo ſtvaruv , katiri |
| Stric Tomaž (1853): | v Kanado pobegnil. “ „Ali res! “ glasno reče gospa. „Bodi Bog hvaljen na vse veke! “ Juri Šelbi in vsi se čudijo. Ona |
| Blagomir puščavnik (1853): | molimo. ” — In nazadnje zavpije še enkrat vse ljudstvo: ”Bog bodi hvaljen zdaj in na vse večne čase. Amen. ” — Čez tri dni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nas prestraši glas v hišo stopivšega ptujca. „Huš, huš, huš! Hvaljen bodi Jezus Kristus! ” „Na veke Amen! ” odgovorimo in se prekrižamo |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | mi ſt’rimo; K’ smo posebnu vezh dolſhni. 20. Zheshen, hvallen bodi Ozha Vezhne, in’ miloſtve Bug! K’ tir’ se ti |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | dal tvoj’ga Syna Reshit’ nas vezhneh nadlug. 21. Zheshen, hvallen tud’ Syn Boshji Bod’ is svetem Duham v’red, K |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ſgudej no ſazhne * iskati, de najde * ſgublenega. 12. Bodi JEſus hvallen ſa tak’shno lubeſn, ſa tu rojſtvu! dej’ ’ga nam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nezhemerna je lepota; Shena, katira ſe Goſpuda bojy, taiſta bo hvalena. Dajte nje od ſadú njenih rok: inu njene della imajo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | piazhe, katere shvot gręjejo. Tudi sterd bode v' tem Meſezi hvalena. V tem Meſzi snaſh she puſhati, kopati, inu ſkus Arznije |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ei prosim jas sanabeshko Kraleſtvo k' drujemu o S. usoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof prosim te pomaimi pro ti Boga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nia pegerenje: Naiprei te jas prosim o S. inu vsoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof jas taba prosim pomai ti prositi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vre doro sadershenje: h' Trezhijome prosim te o S. usoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof prosi sa- |
| Življenja srečen pot (1837): | kakor njemu dopade, tako ſe vſe sgodí; naj bode vſelej hvaleno njega ſveto imé. Tako ſe Bog zhaſtí, tako bo tvoji |
| Življenja srečen pot (1837): | boſh ſvojiga ſlushavnika na semlji terpeti puſtil? Alj naj bo hvaleno tvoje ime: tvoja volja ſe isidi! “ — Kedar ſo priſhli poſledno |
| Življenja srečen pot (1837): | odkri ſe, pripogni deſno koleno, ino rezi: Bodi zheſheno ino hvaleno Jesuſa reſhnje Teló v' preſvetim sakramentu. Is ljubesni med nami |
| Oče naš (1854): | altarja,“ odgovori Nacek in pripogne svoje koléna. „Visoko češeno in hvaljeno bodi zdaj in v véke! “ — „Tu v tem presvetim zakramentu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | je posojilo dala. I kje je potem za Ljubljano tako hvaljeno ugodno posojilo? Tudi to so izračunali naši gospodje; dokazali so |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | zopet blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu za tolišnje prejete dobrote. Hvalnice kipele so mu vsak trenutek iz vročega in ljubezni božje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | medved. Hrapav gl. grapav. Hrbet, Felsrücken. Hrošči, Kerfthiere. Humboldit, 62. Hyacinth, 32. Hyalith, 33. Hydraulischer Kalk gl. Caement. Hydroboracit, 39. Hydrophan |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gl. grapav. Hrbet, Felsrücken. Hrošči, Kerfthiere. Humboldit, 62. Hyacinth, 32. Hyalith, 33. Hydraulischer Kalk gl. Caement. Hydroboracit, 39. Hydrophan, 33. Hypersthen |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | pridelana 1889 v Bordeauxu, za malo barvana apnena zemljišča. 4. Hybrida Cordifolia – Rupestris – Riparia (Jaeger št. 1) za vsakoršno zemljišče, ktero |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 3. Hybrida Riparia X Rupestris (Jaeger), izvirajoč iz Amerike in pridelana 1889 |
| Kemija (1869): | lesna žestina, 474. Hornstoff, rogovina, 492. Humus, črnica, prst, 505. Hydrat, vodán, hidrat. Hydrocarbur, 510. Hyperoxyd, prekis. Hyppursaure, hipurova kislina, 470. |
| Fizika (1869): | Presecišče, Durchschnittspunkt. Presledek, Intervall, 106. Preslica, Drehling, Drilling, 67. Presse hydraulische, hidravlično (vodno) tlačilo. Prevajati, prevoditi, leiten, 126. Prevodnik toplote, Wärmeleiter |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Hrbet, Felsrücken. Hrošči, Kerfthiere. Humboldit, 62. Hyacinth, 32. Hyalith, 33. Hydraulischer Kalk gl. Caement. Hydroboracit, 39. Hydrophan, 33. Hypersthen, 49. Hypersthenfels |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Humboldit, 62. Hyacinth, 32. Hyalith, 33. Hydraulischer Kalk gl. Caement. Hydroboracit, 39. Hydrophan, 33. Hypersthen, 49. Hypersthenfels, hiperstenov kamen, 72. Hypoclive |
| Kemija (1869): | Hornstoff, rogovina, 492. Humus, črnica, prst, 505. Hydrat, vodán, hidrat. Hydrocarbur, 510. Hyperoxyd, prekis. Hyppursaure, hipurova kislina, 470. Ilo, Letten, 419. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Hyacinth, 32. Hyalith, 33. Hydraulischer Kalk gl. Caement. Hydroboracit, 39. Hydrophan, 33. Hypersthen, 49. Hypersthenfels, hiperstenov kamen, 72. Hypoclive 80. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſuoiga vſe lubeſni vreidniga Moiſtra tim Judam isdavati ſhou: Hymno dicto exierunt in montem olivarum. So ony to hvaleshno peſſem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | lubili v' Nebeſſah. Amen. De Chriſti Triſtitia. Od Chriſtuſove Shaloſti. Hymno dicto exierunt in montem olivarum. Marci 14. Kader ſo bli |
| Fizika (1869): | Hörrohr, slušalo. Hurrycans, 192. Hydraulische Presse, hidravlično tiskalo. Hygrometer, vlagomér. Hyperbel, hiperbola, kosatica. I Identisch, istoven. Igla magnetnica, Magnetnadel, 157. Igranje |
| Fizika (1869): | telo. Körper luftförmiger, plinavo telo. Körperinhalt, telesnina, vsébina. Kosatica, hiperbola, Hyperbel, 59. Kot, Winkel. Kot dupljast, vbokel, concaver W. Kot izmenični |
| Kemija (1869): | 492. Humus, črnica, prst, 505. Hydrat, vodán, hidrat. Hydrocarbur, 510. Hyperoxyd, prekis. Hyppursaure, hipurova kislina, 470. Ilo, Letten, 419. Ilo suknarsko |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Hyalith, 33. Hydraulischer Kalk gl. Caement. Hydroboracit, 39. Hydrophan, 33. Hypersthen, 49. Hypersthenfels, hiperstenov kamen, 72. Hypoclive 80. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Härte, trdota. Härteskala, skala trdote. Hebung, vzdigovanje, 139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels, 72. Hippuritenkalk, hippuritni apnenec, 128. Hladiven, kühlend. Holzstein, leseni kamen |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Hydraulischer Kalk gl. Caement. Hydroboracit, 39. Hydrophan, 33. Hypersthen, 49. Hypersthenfels, hiperstenov kamen, 72. Hypoclive 80. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Hydroboracit, 39. Hydrophan, 33. Hypersthen, 49. Hypersthenfels, hiperstenov kamen, 72. Hypoclive 80. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 19. decembra 1855. List 101. Ali bo nova zastavna dnarnica (Hypothekenbank) kmetovavcem kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo skor |
| Kemija (1869): | črnica, prst, 505. Hydrat, vodán, hidrat. Hydrocarbur, 510. Hyperoxyd, prekis. Hyppursaure, hipurova kislina, 470. Ilo, Letten, 419. Ilo suknarsko, Walkererde, 419. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tvojga ozhęta. (ga objame. ) Matizh. (shaloſten. ) O jej ! o jej i — inu moja Mati? Shush. Raven ona! Matizh. Kdu ? Shush. Smrękarza |
| Robinson mlajši (1849): | Prav imaš. Stanislav. Pse? Ka li pesje meso jedo? Dragotin. I veš da! vsej smo to v cestopisu četli — brali; ino |
| Sveti večer (1866): | Pa povej mi, Elizabeta, kaj misliš, kaj nam je storiti? ” „I! otroka sprejeti za svojega”, reče logarica veselo in prijazno. „Kar |
| Ferdinand (1884): | zaspanost se ga je lotila. To so znamenja bližnje smrti. I no, saj ni vedno zdravnik kriv, če umrje bolnik. Proti |
| Ferdinand (1884): | »I, kaj je rekel? Dejal je, da ga mora še le |
| Revček Andrejček (1891): | jo ostro. ) Kaj ne, da si ti sestra krčmarice? Franica. I menda — že! Zvitorog. Lepa Franica, kaj ne? jeli? Franica. Franica |
| Revček Andrejček (1891): | ime, da! Sveta Frančiška udova je moja patrona. (Pogleda ga. ) I menda že! Zvitorog. Ti si prav čedna deklica! Franica (sramožljivo |
| Revček Andrejček (1891): | ne veš, kaj se staremu človeku vse lahko primeri. Domen. I kaj pa je vender bilo? Jeklen. Saj veš, da sem |
| Revček Andrejček (1891): | hvala. (Uzame vizitnico. ) Zvitorog. No, ali si sedaj srečna? Franica. I menda že! (Skrivaj Zvitorogu. ) Saj bi ne bila nič zahtevala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | L, pridnimu botanikarju, se serčno zahvalimo za novo poslanje slovenskih i men, ktere so mnogoverstnim zelišam v Celejski kresii navadne. De |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | In bodem djal, de modre si glavice. — č. Kakó isatlje i^hraniti. Kér je letas večidel pràv bogata sadna letina, posebno |
| Fizika (1869): | s pomočjo kolesja, kakoršno je v uri, drsa med valjarjema i in b, in to vselej, kader in dokler pisalni vod |
| Zeleni listi (1896): | nekem gnezdu. Pri sebi pa ima tri prelepe mlade mučice«. »I, tako! Kake pa so ?« |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Iz Zagreba. Poslednji „Gospod. list” pod nadpisom „Vino u Hrvatskoj i Slavonii” z iskreno besedo opominja svoje rojake, naj se zedinijo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kamor se je lava zatekla razlivajoča se kot tekoča lava i. Pri visocih vulkanih namreč lava malokedaj doseže žrelo, da iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in na dvoriſhih tobak pijó ; predivo doma v pezhah ſuſhé i t d. Priprave sa ogenj gaſiti ſo na desheli ſhe |
| Ta male katechismus (1768): | Kolkajn je SS. ſakramentov? Sedem, ter so leti: I. S. Kerst. II. S. Kriſhmanje, ali Firma. III. S. Reshne |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | more ob zaiti te kuge per ſpishi, inu pijazhi dershati. I. Vſsi Dohtarji pravijo, de ſe more s' pametjo, inu ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Şyna v' taki martri, inu teshavi. Leto bó danàs naſhe I. Premiſhluvanje. Ali ona je tudi hzhy Nebęſhkiga Ozhęta, satęga volo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | myr vshivajo, od katęriga govorimo. Leti zhvetere ſęrte ludję ſo: I. ti togotni, jęsni ludję, katęri na maſhuvanje tuhtajo. 2. Ti |
| Pozhétki gramatike (1811): | les reines; le lion, les lions; la table, les tables. I. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' s, z, x, nizh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | va-nj gledali. Vſe utihne, ino Jesuſ sazhne uzhiti tako le: I. „Blagor ubogim v' duhu,“ je djal, „njih je nebeſhko kraljeſtvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) I. Od murv, ter 1. od murv ſploh in njih pleménov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne skerbimo? — Za zdravje so nam potrebne sosebno štiri rečí: I. Zdrava sapa ali luft. Ni ga zdravila boljiga od zdrave |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | vižar vsih vernikov! glej milostljivo na svojiga služabnika našiga škofa I., ki si ga pastirja naše škofije postavil; dodeli mu, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobi, je s shganjem smeſhan, ſhe zlo melo, ſozhivje, kruh i. t. d. Po tém takim je nima pijanez ſtresne ure |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postavim: murčiki, ščurki (Weinzerl) martinci ali gošace, i. t. d. — Molek (paternošter), postavim na molek znam moliti, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in še clo ko kamnje ali železo na zemljo padati i. t. d.— Drugo zlo veliko kemíjsko vejo obdelujejo rudarski učeni |
| Zlata Vas (1848): | poškodovali in kradli kar so mogli: sadje, derva, golobe, kuretno i. t. d. Besedi in prisegi nihče več upati ni smel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | od tlake in desetíne, od gosposkinih davkov, prepisov, desétiga denarja i. t. d. temuč od vsih rečí, ktere vladarstvo ljudstva vtičejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | neznano ni — s kterim je nova dôba slovenskiga pesmištva zasijala! ” i. t. d. — Serčno razveselil nas je tudi dopis naših dragih |
| Zlata Vas (1848): | kar je vkup znešeno mléko eniga dné siroviga masla, sira i. t. d. verglo, se je tudi le enimu deležniku na |
| Kemija (1869): | jodec (Jodid) in jodovec (Jodür), cijanec (Cyanid) in cijanovec (Cyanür) i. t. d. Na pr.: Hg2C1 = živosrebreni klorovec (Quecksilberchlorür), HgCl = živosrebreni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | daleč napovedujejo Werfenske sklade. Naticella costata, Myacites fassaënsis, Myophoria sp. i. d. pričajo strategrafično enakost z onimi v bolj severnih Alpah |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | k; Bulgarski, Poljski, Slovenski ą: rûka, Hand ą = û), Poljski ią, ię (ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r |
| Zoologija (1875): | živa podoba skromnosti in zmernosti, in da si ima poln, i-a vpijoč glas, ga vendar ne prištevajo učenjakom. Ko bi se |
| Revček Andrejček (1891): | vseh strani pritisnejo in se smejejo. ) Jerica. Hi! Bistagor! Anže. I-a! i-a! i-a! (Oponaša oslovo riganje in z Grešnikom na kimpežu |
| Revček Andrejček (1891): | pritisnejo in se smejejo. ) Jerica. Hi! Bistagor! Anže. I-a! i-a! i-a! (Oponaša oslovo riganje in z Grešnikom na kimpežu zdirja proti |
| Revček Andrejček (1891): | strani pritisnejo in se smejejo. ) Jerica. Hi! Bistagor! Anže. I-a! i-a! i-a! (Oponaša oslovo riganje in z Grešnikom na kimpežu zdirja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jov mash ti ko sapotriebo nuzati kar na iberzhne rezhi: h' pianſtvi alpa k' shpili inu na ofart: dabi |
| Sacrum promptuarium (1695): | poteſt. Quo pacto cum caput corpori connexum, conjunctumque ſit, ulla ibi ſeditio, ulla diſpenſio poſſit exoriri? Guishnu de ſe nej bati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | narečju bolj približujeta in izgovarjata vse besede, ktere Krajnc na ic in /k izrekuje, na ac in ak, postavim: tobolac, ustavak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Flora von Krain habe ich mit vielem Vergnügen durchgelesen und ich gratulire zu dem guten Eindrucke und dem allgemeinen Beifalle, den |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | brali, visoko povzdignil, rekoč: „Ihre treffliche Flora von Krain habe ich mit vielem Vergnügen durchgelesen und ich gratulire zu dem guten |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | von meinem vorgerückten alter und von arbeiten so bedrängt, dass ich bedauern muss, mich in einen briefwechsel, der mir grossen vortheil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | do zadnje verste: „Hochgeehrter herr! — Schon vor einigen monaten empfing ich Ihre gütige Zuschrift, begleitet von lehrreichen, grösstenteils aus Ihrer feder |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | vortheil bringen würde, nicht so häufig einlassen zu können als ich wünsche. Ihrem streben wünsche ich glückliches gedeihen. Mit vollkommenster hochachtung |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | häufig einlassen zu können als ich wünsche. Ihrem streben wünsche ich glückliches gedeihen. Mit vollkommenster hochachtung und ergebenheit Berlin 29. Dec. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | entschuldigen Sie nur, dass ich meinen dank so spät erstatte, ich bin von meinem vorgerückten alter und von arbeiten so bedrängt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | sich aber allmälich festen grund bereiten, entschuldigen Sie nur, dass ich meinen dank so spät erstatte, ich bin von meinem vorgerückten |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Gospod „od Save”! kako se vjemate v svoje lastne zanjke! „Ich kenne Dir Spiegelberg”! Matična tiskarnica je zoper njena pravila, se |
| Zoologija (1875): | dolg, sveder je pa še daljši. Nadalje so pravi najezdniki (Ichneumon) kojih je 300 vrst, in pa brakoni (Bracon), ki so |
| Zoologija (1875): | Pleme najezdnikov (Ichneumonidae). Njihove ličinke zajedajo druge žuželke, zlasti gosenice in s tem |
| Zoologija (1875): | ptiče, zato mu tudi pravijo oponašavec. Naposled je še rajžar (Icterus), lepa, živo pisana ptica, ki na polju z rajžem obsijanem |
| Sacrum promptuarium (1695): | apes efficiunt mel, quo omnia etiam amara dulcorantur, ita per id ſignificatur produci dulcedinis mel per labores, & artes, quo omnia etiam |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſe poterdem s' tem kar berem od te bogabyezhe Vduve Ida s' imenam, leta shena vſak dan veliko petlerjou je s' |
| Občno vzgojeslovje (1887): | konec, kateremu naj se človek kolikor moč bliža, pa je idejal nravstvene svobode, stanje nravstvenega značaja. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | rodú. Takov stan se protivi ideji blagohotnosti ter je z idejalom nravstvenosti sploh v protislovji. To zapreko odstraniti pomaga pravica, t.j. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tuje hotenje vsprejme v lastno voljo. Človek, kateri teži po idejalu nravstvenosti, vsprejme tuje hotenje popolnem za svoje lastno, on hoče |
| Mineralogija in geognozija (1871): | elektrike, samo da so tů veličastneje. K temu popisu pridenemo idealno prerez ravno mečočega vulkana, pod. 90. Parni mehurji se dvigajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | machen, und es war also natürlich, dass sie mit der Idee des Sturmgottes alles Schreckliche und Grausige verbanden und ihn als |
| Občno vzgojeslovje (1887): | državljani, in zasebno (privatno), ako urejuje vzajemno razmerje med državljani. Ideja pravnosti terja, da se človek udaja vsem pravnim zakonom. Ako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tedaj, ako bi tudi ne stal na vrhunci nravstvenosti. Tej ideji protivna je zlohotnost, tudi zlobnost imenovana, katera popolnem zadostuje, da |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vkupnega smotra, namreč usovršavanja človeškega rodú. Takov stan se protivi ideji blagohotnosti ter je z idejalom nravstvenosti sploh v protislovji. To |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da se človek označi za hudobnega človeka. Nravstveno načelo, ustrezajoče ideji blagohotnosti, namreč: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe! je glavno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | risati, priučiti jih redu, točnosti, pazljivosti, dostojnosti in uljudnosti. Ljudomilo idejo, usovršavati kretanje s telesom in s takim govorjenjem gluhonemce poučevati |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 7x in – 6. Jednačbe so dvoje: identične in določilne jednačbe. Identična ali istovna (identisch) jednačba ostane veljavna za vsako vrednost, katero |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vrednost. Vsaka formula, izražujoča katero koli aritmetično operacijo, je taka identična jednačba. Določilne jednačbe (Bestimmungsgleichungen) so pa one, katere ne ostanejo |
| Fizika (1869): | Hydraulische Presse, hidravlično tiskalo. Hygrometer, vlagomér. Hyperbel, hiperbola, kosatica. I Identisch, istoven. Igla magnetnica, Magnetnadel, 157. Igranje zarnic, bliskotanje, Wetterleuchten, 201. |
| Fizika (1869): | osebiti. Isolirt, osebljen. Isothere, 189. Isotherme, 188. Istoimen, gleichnamig. Istoven, identisch. Istovno mesto, identische Stelle, 149. Izpariti, ausdünsten. Izparivanje, Ausdünstung. Izprazniti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Jednačbe so dvoje: identične in določilne jednačbe. Identična ali istovna (identisch) jednačba ostane veljavna za vsako vrednost, katero damo njenim še |
| Zoologija (1875): | opaža pri progastih mišicah samovoljnega gibanja, da se živčne nitke, idoče do teh mišičnih vlaken, končajo in razširijo v tako imenovano |
| Gozdovnik (1898): | Stoj! « zadoni glas Diazev. Zagledal je bil Kučila, s piramide idočega, da bi dospel do svojega konja. prestrašen obstoji. Na to |
| Astronomija (1869): | čas oseko, ktera nareja torej tako rekoč v vodah žleb, idoči okrog zemlje skozi oba tečaja, na kterih pravokotno reže kolobar |
| Kemija (1869): | magnezija mnoge rudnine, kakor na pr.: lojevec, salovec, stivo, serpentin i. dr. 20. Aluminijum. Al = 13. Gostost = 2,56. Ta kovina sostavlja |
| Pozhétki gramatike (1811): | klezhánje. Action, djanje, distinction, raslózhenje, seduction, sapelánje, prédilection, prelubésen, prelublenje, idr. To opomnimo, de naj ſe mladenzhi varvajo pred sablódenjam na |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſéda, idr. Per timu piſanje e ravnaj po latinſki piſmoſti (:abundantia, prudentia |
| Pozhétki gramatike (1811): | ance: abondance, obilnvſt, constance, ſtanovitnoſt, vigilance, zhujézhoſt, distance, dlina, dalja, idr. S' ence (:deſlih isrékajo ance:) Prudence rasumnoſt, conscience, véſt, absence |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſtan, bitje, ſtanje, vgovor, pogój, pogódba, agitation, makatánje, discretion, raslózenoſt, idr. ſluxion, tók, otók, réflexion, odbianje, premiſIik, complexion, soſtávlenje, raſt, genuflexion |
| Pozhétki gramatike (1811): | lubiſh, vous m'estimez, me zhiſlaſh, vous m' instruisez, me vuzhiſh, idr.; in ne vous me aimez, itd. Te rezhejo in piſhejo |
| Pozhétki gramatike (1811): | piece, kóſ. Adresse, vurnoſt, narávnenje, blesse, rani, paresse, lenoba, toshlivoſt, idr. Beſede s' ice ino s' isse. Calice, zhaſha, pitnik, office |
| Pozhétki gramatike (1811): | sapopádenje, dimension, poméra, ſtega; convulsion, savianje, bodlaj, boshjaſt; ascension, gorihod, idr. Attention, pàsenje, condition, ſtan, bitje, ſtanje, vgovor, pogój, pogódba, agitation |
| Pozhétki gramatike (1811): | office, opravilo, artifice, vumétno ali snadno délo, precipice, prepad, ſtermiz, idr. Ecrevisse, ràk, réglisse, ſladkiríza, jaunisse, slaténiza, idr, in vſe nedoverſhene |
| Kemija (1869): | zaprte mnoge druge tvari, namreč skrob, listno zelenilo, slador, barvila i dr., ki se pa vse dado odstraniti s pranjem v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Zemlji), med druzimi tudi Posidonomya Clarae Buch. Ker je mesto Idrija v mnozem obziru tako imenitno, naj tù podamo prerez tamošnjega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Jahrb. der geol. Reichsanstalt 1857 in ki se vzhodno od Idrije od Lubevškega jarka steza na Jeličen vrh, so črni apnenci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sprijeli, kakor terde saje v dimniku, — ali kakor žgó v Idrii žeplo z živim srebram, de se kot puh vzdigujeta in |
| Rudninoslovje (1867): | i na Obiru, a lep pisan mramor v Teržiči, v Idrii, pod Pečjo, na Krasu i. d. Zaradi prelepih kapnikov slové |
| Rudninoslovje (1867): | v Plajbergu, v Rablji i na Obiru na Koroškem , v Idrii i v Jelovici na Kranjskem. Lep školjkast mramor se nahaja |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so v obojih precej enake. Najlože se menda najdejo v Idriji (na Zemlji), med druzimi tudi Posidonomya Clarae Buch. Ker je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Svetinjo (medaljo) 1. verste so dobili: 1) c. k. vodstvo idriškega rudarstva, 2) baron Zoisove fužine na Javorniku, 3) cukrofabrika ljubljanska |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rekli — kaj pa de ne ? Ali jeſt ſim bil v Iderſki jami in verh nar vikſhi góre, na ktero ſim slesil |
| Ta male katechismus (1768): | zhe druſga dat nimash, dej serze ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu more ſastopit to boſhjo skrivnost. * Maria 'mu sprosi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Bulgarski, Poljski, Slovenski ą: rûka, Hand ą = û), Poljski ią, ię (ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | išejo Zdaj pa zdravi in veseli ostanite. A. Kreft. Iz Iga na Krajnskim. Božičnih praznikov bomo farmani s. Martina na Igu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prav dolina, ki se razširja med Ljubljano, Verhniko, Borovnico in Igom, in je do treh milj dolga in čez miljo široka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Iga na Krajnskim. Božičnih praznikov bomo farmani s. Martina na Igu dolgo pomnili. Dvakrat smo bili v teh dnéh hudo prestrašeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. K. Preucu, fabrikantu žimnatih sit v Krajnju. 9. Gosp. Ig. Róbiču, fabrikantu pri s. Ani nad Blakam na Koróškim. 10. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gradcu. 5. Gosp. Fr. Fürlerju, suknarju v Gradcu. C. Gosp. Ig. baronu Herbertu, fabrikantu svinčene belobe v Ribnici na Koróškim. 7. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nogovičar v Teržicu, za rokovice, nogovice in čepice. 13. Gosp. Ig. Pibrovc, iz Krope, za omikalnice za volno. 14. Janes Pleško |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | 4) drugi imenitni domorodci, na pr. Dav. Trstenjak, M. Glaser, Ig. Orožen, dr. Vošnjak, Colnik, Šnirh, korvikar Pirc v Gorici, g. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Hudovernig, Jož. Lukmann, A. Mühleisen, pl. Redange, dr. pl. Schrey, Ig. Seemann in V. Stedry za ravnatelje, — gospodje: J. Kordin, Jan. |
| Fizika (1869): | hidravlično tiskalo. Hygrometer, vlagomér. Hyperbel, hiperbola, kosatica. I Identisch, istoven. Igla magnetnica, Magnetnadel, 157. Igranje zarnic, bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Imenovalnik, Nenner |
| Fizika (1869): | konec imenuje južni pol (južna konica). Zavolj te lastnosti se igla magnetnica rabi kakor kompas od začetka 14. stoletja, ker se |
| Fizika (1869): | tanka, na obeh koncéh priostrena magnetna jeklena palička, tako imenovana igla magnetnica (Pod. 175.) tako postavi, da se dade vrtéti okrog |
| Fizika (1869): | Magnetnadel, igla magnetnica. Magnetni pol, magnetna konica, Magnetpol, 155. Magnetnica igla, Magnetnadel, 156. Magnetovec, Magnetstein, 156. Maische, zdrozgalica, žonta. Maksimum, maximum |
| Fizika (1869): | 156. Magneteisenstein, magnetni železovec. Magneten, magnetisch. Magnetismus, magnetizem, 156. Magnetnadel, igla magnetnica. Magnetni pol, magnetna konica, Magnetpol, 155. Magnetnica igla, Magnetnadel |
| Robinson mlajši (1849): | nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice |
| Ferdinand (1884): | primerne dote; pa ne bodem jim mogel dati niti šivne igle. Le pomisli, kako hudo dé to očetu! « Peter je postal |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſlazhiſh — od jègle do jegle — Nęshka ! jeſt ne ſmęjm dalej miſlit! — tiho , nekej mi noter |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſlazhiſh — od jègle do jegle — Nęshka ! jeſt ne ſmęjm dalej miſlit! — tiho , nekej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | moj oče — France odgovorí — poslednje leto se ni sim per igli starih tovaršev vstrašil”. — „Hočeva se poskusiti — mu Štefan reče — ali |
| Robinson mlajši (1849): | Izmislil si je tude nastroj — orod iz lesu , podobni vezači igli, ktero je z kamenim nožem izrezal. Ino tako si je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tedaj ni lahko v sled priti. Tudi reče kakimu pričijočimu iglo v bukve vtakniti, kjer je popred on perst deržal, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | premlatili, in že je France pešati jel, rekoč: „Ložej je iglo obračati, ko cepe vertiti”. Tudi prehladil se je, in začel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pol pasa segajo, na persih z lepo od bisera leskajočo iglo spéti, 80 njih dolnja obléka. Verh tega perténiga oblačila pride |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zrelih, pa še precej terdih breskev ter jih z debelo iglo večkrat prebodi. Med tem kuhaj pet funtov beliga cukra s |
| Rudninoslovje (1867): | kristal je lehko stebelčast, a če je jako tenek tudi iglast ali lasast. 3. Večkrat so stanovite ploskve na kristalu protaste |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apno Ca2 As + 6H; najdeš ga kot brezbarvne, lasaste in iglaste kristale blizo arsena in arsenatih rud. 6. Oglokislo apno, vešek |
| Rudninoslovje (1867): | Najimenitnejše vrste so: 1. Malahit¹) se nahaja navadno samo v iglastih i lásastih, največ v šopke zbranih kristalih, sveti se kot |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kakor jabelko zelena skorja po nikelovih rudah, redkokedaj v nakopičenih iglastih kristali : Nikelov lesketač ali bela nikelova ruda Ni S2 + Ni |
| Botanika (1875): | peščena tla; bčele dobé v vresji mnogo medú. Iz strohljenelih iglastih listkov se naredi prst, ktero vrtnarji jako cenijo, ker dobro |
| Občno vzgojeslovje (1887): | že pripravljene in na katerih je podoba črke sestavljena iz iglastih koncev, pritiskajo ob črti druga poleg druge. Ako se na |
| Fizika (1869): | Ti vodni delki se pri tem spremené v tanke ledene iglice, iz kterih se naredé mične, pravilne stvarce , kakoršnih nekoliko vidimo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sterpéti V klopčiča srédo se ne ozréti. Zabode v sredo iglico, Kar klopka konc prikaže se. — Ah kak se je razlégalo |
| Stric Tomaž (1853): | pozabila, dajte ji pri priložnosti, ako je kje dobite, tole iglico, ktero mi je enkrat na mojega godú dan darovala, s |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Eno jeglizo ji imám dati. Matizh. (hitru inu glaſnu) Eno jeglizo ! eno jeglizo! — kdu ti jo je dal? Toku majhena, inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Kaj ji pak ozheſh, Jęrza? Jęrza. Nizh takiga , nizh. Eno jeglizo ji imám dati. Matizh. (hitru inu glaſnu) Eno jeglizo ! eno |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ji imám dati. Matizh. (hitru inu glaſnu) Eno jeglizo ! eno jeglizo! — kdu ti jo je dal? Toku majhena, inu vshę ſe |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Jurske tvorbe čutimo napredek, ker zunaj praproti prihajajo in prevagujejo igličnata drevesa, trave in ragozaste rastline. Popolniših rastlin dikotylnih pa še |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v starih skladih; lilije; palme, debla, sadje in listje; najade; igličnato drevje (storžnjaki, coniferae); listnato drevje; poslednje se nahaja le v |
| Stelja in gnoj (1875): | se kmet sam svojemu žepu laže. Ne listje in ne igličevje se nikoli ne smé grabiti v mladem gozdu, in sicer |
| Stelja in gnoj (1875): | je znano, tega plemena drevje ostaja čez zimo zeleno. ) Mecesnovo igličevje prav nerado gnjije, ako ni poprej uležáno, in ko gnojnina |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pokashe. Med tém, de goſpodizhne rokodela pregledujejo, ino ſe lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz tri svesze alj puſhelze |
| Zoologija (1875): | z apnenimi pločicami, večkrat tudi bodicami nasajeno, zato jih tudi iglokožce (Echinodermata) imenujemo. Gibljejo se pomočjo majhnih, kožnatih nožic, kojih imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljačanam ni zameriti, če veliko mizarskih rečí iz Dunaja dobivajo! — Ignaci Selak iz Žirov je v razstavo poslal podobo nekiga mlina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi bil le manjši cene; 100 gold. je veljak — Baron Ignaci Herbert iz Celovca je poslal iz svoje fabrike raznih sort |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je število krajnskih misijonarjev v ptujih daljnih krajih pomnožilo. Gosp. Ignaci Knoblohar iz Škocijana na Dolenskim, ki je učénec bil Propagande |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | k s. Ignacju. (Patronu šolarjev. ) Ne perpusti mi, o sveti Ignacij kadaj samo zavoljo hvale ljudi kaj storiti, ali pa samo |
| Oče naš (1885): | „Kje pa je kraljestvo božje? “ jo vpraša Ignacij, „in kakošno zveličanje me čaka ondi? “ Mlinarica je hotela odgovoriti |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſame le te evangeljſke beſede, ki mu jih je ſv. Ignazi povedal: „Kaj pomaga zliloveku, naj ſi zel ſvet perdobi, na |
| Življenja srečen pot (1837): | ponishen ni, prah na veter noſi. “ ˛Sv. Gregor. 19. ˛Sv. Ignazi. Isgled, kaj branje ſvetih bukuv premòre. Rojen v' ſhpanſki desheli |
| Življenja srečen pot (1837): | 1. „Kako oſtudna je meni semlja, kedar nebeſa pogledam! “ ˛Sv. Ignazi. 20. ˛Sv. Isidor. Poboshen kmetiſhki delavez. Ni ſtana tako ſtariga |
| Slate jabelka (1844): | kadar veliko dobizhka v’ ſvoji kupzhii ſtorí. « — Tako pravi ſ. Ignazi. Gotovo je, de ima vſak kriſtjan vſak dan nektere perloshnoſti |
| Slate jabelka (1844): | pravim zhaſu v’ teshavi. « — Tako piſhe ſveti uzhenik Ambrosh. S. Ignazi Lojola je enkrat v’ barki na morji bil, kadar ſe |
| Slate jabelka (1844): | sa prav ſposna, kar mu vikſhi rezhe. « — Tako piſhe ſ. Ignazi Lojola. Vikſhi nekiga kloſhtra, ˛Silvan po imenu, je poſebno eniga |
| Slate jabelka (1844): | ſe po njegovim sgledu v’ tej lepi zhednoſti poterdovali. S. Ignazi je enkrat s’ ſvojim tovarſhem bliso ljudi mem ſhel, ki |
| Slate jabelka (1844): | saſramovanje, krivize in ſlabo govorjenje soper tebe. « — Tako pravi ſ. Ignazi. Od ſvete Katarine is Bolonje ſe bere, de kadar ji |
| Slate jabelka (1844): | in rezhí drugih ljudi ſo naſhe laſtne. « — Tako pravi ſ. Ignazi Lojola. Spominja vredin je nauk, ki ga je neki boshji |
| Življenja srečen pot (1837): | ljudém dopaſti, on ſlushavnik Kriſtuſov ni. Bog ſe pa mladiga Ignazja vſmili, ino mu k' njegovi ſrezhi zhaſno neſrezho poſhle. V' |
| Življenja srečen pot (1837): | kratek zhaſ délajo, ino naſ vſiga lepiga vuzhijo, kakor ſvetiga Ignazja. Kedar osdravi, veſ drugazhen shiví. Huda vojſka je v' njegovim |
| Življenja srečen pot (1837): | sa tem jih preproſi, ino veſél v' red (orden) ſvetiga Ignazja k' Jesuitam gre. — Potreba je ſinu poſluſhati, v' katér ſtan |
| Slate jabelka (1844): | priſhel, in ſo vikſhiga leté barke grosno proſili, de naj Ignazja v’ barko vsame, in ſo mu ga mozhno hvalili, in |
| Slate jabelka (1844): | barka; tretja je bila majhna, ſtara in ſlaba. Prijatli ſvetiga Ignazja ſo ſi mozhno persadevali, de bi bil v’ veneſhko barko |
| Slate jabelka (1844): | s’ ſprizhuvanjem ſvoje veſtí. « — Tako govori ſ. Vinzenz. Od ſvetiga Ignazja ſe bere, de je v’ tem poſebno lepe sglede ſvetu |
| Slate jabelka (1844): | ſpokornimi deli. « — Tako pravi ſ. Janes od Krisha. Od ſvetiga Ignazja ſe bere, de po vednim satiranji in premagovanji je bil |
| Slate jabelka (1844): | kerſhanſkiga duha sadobili. « — Tako pravi ſ. Filip Neri. Od ſvetiga Ignazja ſe bere, de kadar je bil bolan, ſi je v |
| Življenja srečen pot (1837): | in tem nevarna, ki njo prevezh obrájtajo. Dolg zhaſ je Ignazju v' poſteli bilo; proſi torej, naj mu kakih poſvetnih kvant |
| Življenja srečen pot (1837): | vuzhil, ino sa nje ſkerbel. Veliko veſelje bilo je ſvetimu Ignazju ſvetlo nebó ino svesde pregledovati, in rad je sa to |
| Slate jabelka (1844): | v’ tem, kar ſe je ſ. Franziſhku Salesju in ſ. Ignazju pergodilo. S. Franziſhk, kadar je bil v’ Rimu, je prebival |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mestam, jezeram, vasém i. t. d. To je bila posledna igra njegoviga velikoumja, kér je čudežno dete že pred umerlo, ko |
| Zlata Vas (1848): | svinje in koze vam niso tako ljube, kakor pijančevanje in igra. “ |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tedaj k mišljenju. Domišljijo vzbuja in razvija že prav izbrana igra; pouk pa jo ureja, uri in bistri. Domišljija služi pouku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | k' Bogu: Kakú dolgu, o moj Bóg, bóm jeſt ena ygra, en offer mojga hudobniga nagnenja? Kaku dolgu ne bó moje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | ljubila svojo domovíno in je to očitno pokazala v slovenskih igrah v Ljubljanskim gledišu , ktere so zavoljo nje posebno dopadle. Nemila |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | lova in začel vpiti po drugem bolj kervavem mesarjenji, po igrah vborišču (amfiteatru). Ker se je bližal cesarjev rojstni dan, privolili |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zverem. Kedar je rimsko ljudstvo vpilo in hrepenelo po strašnih igrah in bojih z divjimi živalmi — hajdi med té kristijane, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pridam ob nedeljah brale, namesto de marsikteri kmetje v kerčme, igre in druge slabe tovaršije zahajajo, premoženje zapravljajo, si pravde na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobro vedli, da sta Cesar in Cesarica ostala do konca igre. Opolnoči sta se vernila spet v Benetke nazaj. Kuk. Iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nič posebnega. Gledišč ima Terst petero, v kterih se igrajo igre, pevoigre v laškem in v nekterih tudi v nemškem jeziku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ondi tudi v različnih dobah talijanske, češke, poljske in madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji zanimivo zbirko obrazov (podob |
| Življenja srečen pot (1837): | ni s' njimi hudo delati hotel. On je na meſti jigre le dobre bukve bral ino ſvete peſmi popeval. — Koljko greha |
| Življenja srečen pot (1837): | naj grejo tudi dalezh od naſ vſe komedije ino poſvetne jigre, per katerih ljudſtvo ob nedelih ino prasnikah greſhi, na meſto |
| Življenja srečen pot (1837): | Kdor nevarſhino ljubi, bo v' tajiſti pokonzhan. “ 2. Varvaj ſe jigre (ſhpila), poſebno dokler ſi mlad, de ne boſh ſebi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z neizrečenim veseljem in „Vivat” vpitjem sprejeli. Kmalo po dokončani igri pa se peljajo razsvetljeno mesto ogledat, za Njimi je bilo |
| Življenja srečen pot (1837): | nima sapravljati dnarjov ne zhaſa. Vſak krajzar, ki ga v' jigri sgubíſh, je kerváv dnar, in v' nebo vpije, ker ga |
| Življenja srečen pot (1837): | greha jigrajo; mladenzhi íno poredni ljudjé pa vſelej greſhíjo. Per jigri ſe navuzhíſh legati ino goljfati, ſe navadiſh preklinjati in savesvati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | mestnjani v slavo Schmerling-ovega programa na/ pravili bakljado in slovesno igro v gledišču. Brez ukaza so zapeli „cesarsko pesem” in glasni |
| Valenštajn (1866): | Vojaško državo hotel je osnováti, Zapáliti svet in otrováti, Najdrznejšo igro pogumno igráti — Trobár. Molčite! Kdo upal bi tacih beséd se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Dobil boš svojo hišo, bogate obleke in jedila, denarjev za igro le stori, kar hočem! ” „Kaj hočeš? ” „Jutri vstani po navadi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nihče ni vidil. Ko knez v njegovo prošnjo privoli, stopi igrač s polno skledico mehkega graha v sobo. Od daleč si |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kdor se povzdiguje, Prazno glavo oznanuje. 22. Grah. Neki popotni igrač je prosil kneza, naj bi mu dovolil, da pokaže nekatere |
| Valenštajn (1866): | ti Ne veš, no kdor si koli bodi. Trčka Torej Igrača tvoja vedno bili smo. Šesti nastop. Ilo. Prejšnja. Valenštajn. Kakó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | semtertje. Tak' svitlo v soncu pluga čertalo bliska se. „Ojoj, jigrača zala! domú jo nesem koj, “— Izreče pokleknivši, razgerne robec svoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Orjaška jigrača. *) Prevod iz nemškiga. Nidék je grad v Alzacji pravlici dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti dal ? Orjaško steblo raste iz kmečkih korenin, Kmet ni jigrača za-te! — to bodi tí spomin. ““ Nidék je grad v Alzacji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obraza pa glavo ziblje star : „„Si lepo naredila, to ni jigrača mar! Kjer si ratarja vzela, tje nesi ga nazaj, Kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vzela, tje nesi ga nazaj, Kaj pade ti na misel? Jigrača kmet? — aj, aj! ““ „„In urno brez mermranja dopolni, kar sim |
| Zlata Vas (1848): | kletve, nečistosti in hlínjenja, prepíra in pretepa, beračevanja in tatvine, igrače in pijančevanja, postopanja in zabavljanja. Ožbè te rečí slišati, pomaje |
| Blagomir puščavnik (1853): | dolini. Dečki skakajo krog Milkota rado vaje novega tovarša v igrači dobiti. Možje in mladenči pa se pogovarjajo in posvetovajo, kako |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | rekla: Ako bi vsak dan toliko časa za mizo per igrači ali per gostii sedela, bi se nihče nad tem ne |
| Fizika (1869): | na prav ednostavnej pripravi, v kterej vsak koj spozna otročjo igračo. V cev pp' |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ob svojem času še žal, da je zlati čas z igračo zapravljal, ko sem mu veleval, da naj se uči. Le |
| Pripovedke za mladino (1887): | kojo v travo vrže. Deklica je vsa radostna, ko svojo igračo zopet zagleda, pobere jo ter veselo odskaklja. „Počakaj, počakaj,” vpije |
| Tine in Jerica (1852): | z detetam. Tako je lepotičila to malo stvar, kakor kako igračico; kadar je šla ob nedeljih in praznikih v cerkev, ali |
| Robinson mlajši (1849): | tem toliko urnosti došel, da se mu je to le igračka zdelo. Izmislil si je tude nastroj — orod iz lesu , podobni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | brez šol, brez hrupa in velikega truda, bi skoro rekel, igraje. Slovenski domorodec se s svojemi brati Slovenci more po pravici |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Prodal sem proti gotovemu plačilu kavarnarju Matevžu Kosu tukaj 3 igralne mize po 18 gl. Dne 23. avgusta. Od krčmarja Josipa |
| Divica Orleanska (1848): | Gotovo tak resnice dôba pride! Peti nastop. V zadnim stanu igrališa se prikaže kraljica Izabó z vojšaki. Izabó. (za ígrališem. ) Ta |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ga smrt trešči na mrtvaški oder! (Obrnivši se urno odide. ) (Igrališče se zagrne). |
| Divica Orleanska (1848): | bandera na Jovano položijo, de je vsa od njih pokrita. ) Igrališe se zagerne. |
| Divica Orleanska (1848): | stanu igrališa se prikaže kraljica Izabó z vojšaki. Izabó. (za ígrališem. ) Ta pot peljá v britanski stan! Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki |
| Valenštajn (1866): | srebrno posodo). Tu doli! Vojaki so posedli spodnje veže. Za igralnico glas. Umeknite se generallajtnantu! (Pri teh besedah se grofinja zdrami |
| Valenštajn (1866): | z bradničarji. Valenštajnovo truplo nesó na rudečem prtu zadaj čez igralnico. Oktavij (naglo pristopi). Ne more biti! Nej mogoče! Butlar! Recite |
| Valenštajn (1866): | Pri teh besedah se grofinja zdrami i naglo odide. ) Za igralnico. Čuvajte vhodov! Zadržujte ljudstvo! |
| Deborah (1883): | vas bi vrag! Ne slušate več župana? Ka-li? Glasovi za igralnico. Judinja! Judinja! Tukaj je! Vsi. Kde je judinja? Ana (se |
| Zerkviza na skali (1855): | dolgim dolgim zhaſam néki grof, imenujemo ga Huberta. Ljubil je igranje in kosarz ſilno , in rajſhi mu je bilo to , kakor |
| Fizika (1869): | Hyperbel, hiperbola, kosatica. I Identisch, istoven. Igla magnetnica, Magnetnadel, 157. Igranje zarnic, bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Imenovalnik, Nenner. Inclination, naklon. Induction, navod |
| Fizika (1869): | Weltraum, svetski prostor. Wendekreis, obratnik. Westwind, veter zahodnjak. Wetterleuchten, bliskotanje, igranje zarnic. Widerhall, odmev. Widerlager, opora. Windbüchse, puška vetrovka. Winde, vitel |
| Najdenček (1860): | ki ga s praznimi marnami in igranjem na paši trativa, lahko veliko bolje z učenjem oberneva. ” Kar |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | in nesrečne žene vedno pred očmi). Ondi pa med petjem, igranjem in pitjem Tone žalibog le prekmalu pozabi svoje nesrečne žene |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | sedaj pokažita vidva svojo umetnost! « Karol sede h glasoviru in igra; Minka pa z nežnim glasom, sicer malo boječe, vendar neizrečeno |
| Zlatorog (1886): | zró me v led zaviti, Kadàr na tebi mi srcé igrá; Itálija pod mánoj v solnčnem sviti Pozdrávlja me in sinji |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | napreſhene, se is eno giſterko, inu strupjanam v' svojeh nederjah jegra. Uſſel ej dobru prevagej, inu preudari, aku je ena gerda |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | GASHPER, en Delòvz. Rihtni hlapez. Godzi. Kmęteſhki ſantje , inu deklizhi. Jegra ſe na enim gradi na gorenſkim , blisu ene vaſsy. |
| Pozhétki gramatike (1811): | poisson, riba, compassion, ſmilenje, graïsser, másati, poisser, ſmóliti, crosser (ena jegra:) caissier, kafsir, professer, isposnávati, cassonade, ſrov zuker, grossir, velízhati, renaissance |
| Pozhétki gramatike (1811): | poméni kako oſébo al ſtvar: zhe tedaj rezhem il joue, jegrá, govorézh od otròka, je ta il nameſtimé iména otrok; sa |
| Pozhétki gramatike (1811): | joue toujour, et ne se applique jamais, ta otrok smirej jegrá in ſe nikol ne vuzhi (:in ſe nikdar na nizh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | saględati, inu tó sa ſvój kratki zhaſs; ali Chriſtus ne ygrá obene zhudesha. Sakaj enimu Bogú ſe ne ſpodóbi firbizu tih |
| Blagomir puščavnik (1853): | Milko in Bogomila, na levi pak Jovana in Zâlika. Vsim igrajo solze v očeh, vsi so neizrečeno ginjeni. Bricu pak seže |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nimajo nič posebnega. Gledišč ima Terst petero, v kterih se igrajo igre, pevoigre v laškem in v nekterih tudi v nemškem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vidi očitno iz tega, da razun nemških gledališč (teatrov) se igrajo ondi tudi v različnih dobah talijanske, češke, poljske in madžarske |
| Rudninoslovje (1867): | mramorni kosci brusijo v kroglice, s kterimi se otroci radi igrajo. VI. Težci. (Baryte). Težci so nekovinskega lica, raza jim je |
| Življenja srečen pot (1837): | sadershí. Nedolshno shivino preklinjajo, nevſmileno pretépajo, v' ſhkodo puſhajo, kradejo, jigrajo, ſe gerdih rezhí vuzhijo, ino ſkrivaj ſtraſhne grehe délajo, ki |
| Življenja srečen pot (1837): | je nedolshnoſti morija. — Ako svéſh, de v' kakim kraji radi jigrajo alj ſhpilajo, ne hodi bliso ino ne vſedi ſe k' |
| Življenja srečen pot (1837): | blaga ſvojiga blishniga. Malo malokdaj prav pametni moshjé bres greha jigrajo; mladenzhi íno poredni ljudjé pa vſelej greſhíjo. Per jigri ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zložno pognali, bi pa šlo gladko po cesti, kakor bi igral. Taka je pri pravopisu, pri slovstvu in pri vsaki stvari |
| Viljem Tell (1862): | raj bo dom. Tu v milej domovini, kjer vesel Otrok igral s cvetečimi sem venci, Kjer moja se razcvela je mladost |
| Valenštajn (1866): | kmetu? Kaj je zakváril? Prvi strélec. Slepár je; krivično je igrál. Prvi oklopnik. Morda je tebe oslepáril? Prvi Strélec. Do dobrega |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | igra, reče Korvinu: „Pusti me, pusti, bom še jaz malo igral s Torkvatom! ” Prijel je za kocke in stavil več — dobil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | se za službo Božjo je po krčmah potaval, popival in igral, na posled pa tako strašen konec našel. Enako je vsa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | brž z mnogimi krogi seznanil in po kavarnah pridno biljard igral. Nekega dne pretekli teden prideta nenadoma dva civilna policijska stražnika |
| Deborah (1883): | pa je mali deček strgal, ko se je ž njim igral. Kako je moja žena godrnjala in stokala! Matere Lize molki |
| Gozdovnik (1898): | se sprime z dvajsetimi takih, vaše vrednosti, kakor bi si igral. Sicer je pa šel za razbojnikoma, in čuditi bi se |
| Gozdovnik (1898): | so budile in nepremakljivo srpele v Tiburcija. Zadovoljni smehljaj je igral po lovčevem obrazu, kakor ga je opaziti pri takem, ki |
| Sacrum promptuarium (1695): | de ym nebò nezh ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral, te mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe k' ſadnimu sgodj, kakor unu Leſizi, katera ſe je igrala, inu skakala okuli ene shterne, ter v' shterno pade, sazhne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ko ga zagleda zamaknjenega z žarečim obrazom, na kterem je igrala jutranja zarja. Černi poveljnik je izbral izmed svojih sto mož |
| Genovefa (1841): | is votlíne — in vſim ſo ſhe ſolsé ganjenja v ozhéh igrale. Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup klizaje, v ſvoj ſreberni róg |
| Genovefa (1841): | vſo zhudno sgodbo pripovedoval, in ſolsé ſo mu v ozhéh igrále in vezhkrat je veſ ganjen omolzhal. Vſi okrog ſo ſe |
| Genovefa (1841): | ſernize ſo bile takó priljudne, de ſo ſe s njim igrale in s njim ſkakale. Tako je iméla Genovefa tudi po |
| Tine in Jerica (1852): | otroka zraven sebe. Zdaj so že detetu solze v očeh igrale. Hotlo se je k očetu stisnuti, pa oče so ravno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſin, sa toljko blagomiloſt hvalit; ſolse ſo jima v' ozhéh jigrale, od veſelja ſta ſe jokala, ino niſta mogla ſvoje sahvale |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | hraſtam po ozhetovſko blagoſlovijo, ki ſo jima ſolse v' ozhéh jigrale. — Kar pa ſhe ozhe niſo povédali, ſe mora tukaj povédati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in staro gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so nocoj igrali diletanti (oficirji) in so se tako dobro vedli, da sta |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | videli. V gradu so bile velike gosti in otroci so igrali: |
| Življenja srečen pot (1837): | ſe sazhne, v' velikim nehá. — Tudi trinogarji ſo pod krisham jigrali, kedar je Kriſtuſ na krishi vmiral; saſtonj je tekla sa |
| Življenja srečen pot (1837): | on je molil, alj ſe pa vuzhìl, kedar ſo drugi jigrali; v' ſholo ino v' zerkev je nar raj hodil. Po |
| Življenja srečen pot (1837): | sadershanje drugih paſtirjev ga je v' ſerze bolelo, ker ſo jigrali, preklinjali ino ſe tepli. Goſtokrat nje ſvarí; pa gerdeshi ſo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Eller, izverstna umetnica Michelli in več druzih dobro znanih rodoljubov igralo. Večkrat smo se ta veseli večér, kteriga slovesnost so tukajšni |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | glasoviru. Na večer vsacega dné se je v vitezovi hiši igralo in pevalo; to je bila stara navada. Necega večera, proti |
| Gozdovnik (1898): | tem kraju, ki je bil nasproti Bivolotoku. Ponosito smehljanje je igralo po resnovitem obrazu vodjinem, ko je dejal, obrnivši se: »Uff |
| Zlata Vas (1848): | de molim in délam. Pol leta je minulo, de ne igram, ne pijančevam in se ne prepíram več. Moja hiša je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pred cesarjem,” mu reče, „saj veš, da cesar ne dá igrati s seboj. ” „O kar se tega tiče,” odgovori stražar, „sva |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | v druzih koristnih vednostih. Celo peti ju je vadil in igrati na glasoviru, kajti bil je sam izversten pevec in krasno |
| Sacrum promptuarium (1695): | njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler od gnesda dalezh yh |
| Življenja srečen pot (1837): | ino jih v' ſvoje pajdaſhije vadijo. Po takih ſe navuzhijo jigrati, neſpodobno govoriti ino neſramne rezhi vganjati. Po dnevi ſe malo |
| Življenja srečen pot (1837): | ſaj nobene krivize ne ſtorim. “ Nevarno je s' ſtrupnoj kazhoj jigrati; nar bolj varno je, de ſe ji ne priblishaſh. Nezhiſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Berdski komisii izdelujejo, kterih nam je A. Jelenc iz Ihana v razstavo poslal. — A. Globočnikove žimnate sita in drugi žimnati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Police poleg Krajnja, za plahte. 19. Gosp. And. Jelene iz Ihana, za slamnike. 20. Papirnica v Vevčah pod Ljubljano, za mnogoverstne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | der Idee des Sturmgottes alles Schreckliche und Grausige verbanden und ihn als den Herrn und Urheber jeglichen Unheils ansahen; unzählbar waren |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | floro) v nekim dopisu, kteriga smo brali, visoko povzdignil, rekoč: „Ihre treffliche Flora von Krain habe ich mit vielem Vergnügen durchgelesen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | empfing ich Ihre gütige Zuschrift, begleitet von lehrreichen, grösstenteils aus Ihrer feder geflossenen mittheilungen. wie viel des stoffes mag der steirische |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | piše, hrepenela „die zahlreiche jüngere Damenwelt, welche durch den Reiz ihrer Erscheinung (lejte no! ) nicht wenig beiträgt zur Popularität dieses Sports |
| Genovefa (1841): | veſ ganjen omolzhal. Vſi okrog ſo ſe tréſli, jokali in ihté ſtali — vojvoda pa in vojvodnja ſta od veſéliga ſtrahu bléda |
| Genovefa (1841): | sdaj ſim ga namolsil. Po tém jo je objél in ihtijozh rékel: „O mati, o draga mati, o ko bi lé |
| Genovefa (1841): | ali lé ſpi ali je shé réſ mertva! Jokajózh in ihtijózh je sraven njé pokleknil in védno môlil: „O Bog, ne |
| Genovefa (1841): | Miſlim, de je môja poſlédnja ura blíso! ” Ubógi fantek je ihtijózh pokléknil, ſvoj mili obràs k tlam priklonil, ter ſvôje majhne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſim sagviſhan, pravi ta poſhteni Chriſtjan s' enim Pavlam Apoſtelnam (II. Thim. 1, 12.) Jeſt vęjm na kogá verujem, inu sakaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | nóſ, les nez, noſovi, la voix, glaſ, les voix, glaſovi. II. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' au, eu, ou, perſtavio |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ménj 4 ure. 18. Oshivljenimu je pa tréba pozhítek dati. II. Kako ſe ima is takim ravnati, ki je bil od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Zheterto nedeljo. II. Od rasdelovanja zelin — ledin ali rovtanja *) ˛Soſedje! vam je snan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni brus (Časop. Česk. Mus. II. zvez. 1845. str. 319— 321) in se po gotovih pravilih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | za nas ne veljá, ker ne imájo jednega književnega jezika! II. Kar slovanske narečja zadéva, da bi se ktero za književni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | klajo močno čislali, zato jo že tadanji kmetijski pisatelj Kolumela (II. 11.) hvali, da je „izverstno dobro zelišče‟. Po Rimcih se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vera. Povedka iz paganskih časov Slovencov. Spisal Vicko Dragan. (Dalje. ) II. „Čuješ, Marko, kako zunaj hudo gromi! ali ne vidiš žarjavega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | II. Kako je razreševati jednačbe s tremi ali več neznankami. § |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pruti zhlovęſhkimu rodu ſvojga lubiga Syna gori, letó bó tó III. Premiſhluvanje mojga danaſhniga govorjenja. Kakôr Mati, Hzhy, inu Nevęſta, shaluje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ena ràskroplena zhęda po vbytim Paſtirji ohranjena inu odtęta bila! * III. Premiſhluvanje. Od tód pak obernem jeſt sdaj drugám, inu k' |
| Pozhétki gramatike (1811): | oginj, les feux, ognji, le pou, vuſh, les poux, vuſhi. III. Opomin. Vezh imén, ktire ſe v' edinjimu konzhajo v' al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | novice. Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe. Tečaj III. V srédo 30. Maliserpana. 1845. List 31. Razne pota. (Kmetam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | novice. Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe. Tečaj III. V srédo 21. Velkitravna. 1845. List 21. ISKRE pri vmestjenji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Dr. Jordan. Leipzig 1847. 2. Heft, strani 43— 46 pisal). III. Jugoslovanski jezik nadhodi sicer po svojem bitstvenem značaju Češki in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali tuljni svalk s tistim zdravilom pomoči, kterega sim v III. poglavju, zoper smoliko, pri kteri so slinjaki preglodani, naznanil, in |
| Rudninoslovje (1867): | naposled zrna, ako je rudnina enako široka, debela i visoka. III. O razkolnosti i lomu kristalov. Na kristalu ali na enoterni |
| Kemija (1869): | amilovega okisa in ocetnokislega étilovega okisa z imenom hruškovo olje. III. Organske osnove. Nektere rastlinske tvari so ne le zarad sosebno |
| Ta male katechismus (1768): | so leti: I. S. Kerst. II. S. Kriſhmanje, ali Firma. III. S. Reshne Telú G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. Pokura |
| Ta male katechismus (1768): | Preuſetnu na boſhjo milost greshiti. II. Na boſhjo milost szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bilo veliko pozornost zbudilo. Poklican je bil na dvor Henrika IIÍ. in veliko ptujcov iz vsih evropejskih deželó se je k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zgovorilo. IV. Prejema izrejencov. Presoditev, ali ima mladeneč po §. III. terjane lastnosti na sebi, kakor tudi prejema sama gré le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sledí. ) Oglas milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa zastran Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za prejemo v mladenšnico. V škofijsko mladenšnico se |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | III. Jezus pade pervikrat na tla. Ti, o Jezus! padeš. Ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v ljubim spominu ostali. Današnjimu listu je pridjana pesmica od „ Ijenja”, ktero častitljivi gosp. fajmošter Urši č iz Kamne Gorice prejemnikam |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | očesnih trepavnicah vidijo ali ošlatajo. Torej se prasič, ki je iker sumljiv, na herbet verže, poleno se mu v gobec navprek |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ozdravljati z žlemnatimi zdravili in takšnimi brizgljami. V. Poglavje. Ikre. Ikre so červi merhurčikom podobni, ki se po celem truplu prasičev |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | črev ozdravljati z žlemnatimi zdravili in takšnimi brizgljami. V. Poglavje. Ikre. Ikre so červi merhurčikom podobni, ki se po celem truplu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | veliki ko grah. Nar bolj gotovo znamnje, da ima prasič ikre je to, da se mu pod in v očesnih trepavnicah |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se ošlatati ne dajo povsod. Druge znamnja, da ima prasič ikre, so: nekako zatekel rivec, na kterem se, ako ga stisneš |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | najdejo, še ni terditi, da jih prasič nima, ker so ikre po celem truplu raztrošene in se ošlatati ne dajo povsod |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pregleduje, ali ni pod njim okroglih bulic. Če se vendar ikre pod jezikom ali v trepavnicah ne najdejo, še ni terditi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pezhi poſuſhi, inu ga jem sobati dei. Şvinam, aku ſo ikrove pa sa en ſhuſs pulfra dei, s' katęrim ſtrelajo. Zhebelle |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Iz Tersta piše „Triest. Zeit. ”, da v ondašnjem laškem časniku „Il Diavoletto” je bila te dní ob prihodu milostljivega višjega škofa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zares na pravem mestu stojí. Glasí se takole: „Per che il padre mio, e la madre mia mi hanno abbandonato: Ma |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | padre mio, e la madre mia mi hanno abbandonato: Ma il Signore si e preso cura di me”. Salmo XXVI v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | In brat sestro za sestro ne kliče”. Njej govori gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Vbrisaj solze z belega si lica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | blagoslove: Sveti Peter in sveti Nikola, Sveli Jovan in sveti Ilija, In za njimi sveti Pantelija. K njim priroma blažena Marija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | točiš solze? ” Pa govori blažena Marija: „O moj brate, gremovnik Ilija! Kako solz ne bodem prelivala, Kadar prídem iz zemlje Indije |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Lije solza ji po belem licu, Njo mi praša gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Kaka te napadla je nevolja, Da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vzame Peter vince in pšenico, In nebeškega kraljestva ključe, Pa Ilija strele in gromove, Pantelija velike vročine, Sveti Jovan kumstvo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le sadoſti ſe sdelo, ſo priſhli s hudo vojſko, ſo Ilirze premagali, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhiba boshja, v ſpominu ohranjen. Beli dan, ki ſe je Ilirzam perzhenjal, dokler ſo ſe pod rimſko oblaſtjo snaſhli, ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tiſtih zhaſih od Ogleja , pod njega pervim ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo njih deshelo raſvetlíla |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | stegala v jugu do Tavlantiov, to je, Doljancov blizo Apollonie. Ilirci, da dalje še od Ilirije v širjim pomenu govorim, so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sploh pa vsim Ilirci pravijo. In kdo so še vse Ilirci, ni dognano; ampak od izvira Istra do Černiga morja (Pontus |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tako tudi te vsake posebej drugači imenujejo, sploh pa vsim Ilirci pravijo. In kdo so še vse Ilirci, ni dognano; ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po kterih ſe ſhe dan danáſhni té deshele Ilirſke imenujejo. Ilirzi ſo bili divji, ſèrzhni in junáſhki bojevavzi, kteri ſo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le téh deshel, kar je mogozhe svédi ti, ſo bili Ilirzi, po kterih ſe ſhe dan danáſhni té deshele Ilirſke imenujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſrezhe. Na méro , kakor ſe Terſt povikſhuje , ſe tudi zela Ilirija boljſha. Kar ſvét ſtoji, ni bilo ſhe tako dobro sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to praſhanje odgovore nekteri: Emona, nar vezhi ino lepſhi meſto Ilirie, je Slovenzam nar vezh vſhezh blo , slaſti kir ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ilirſko upeljala. Na to visho ſo poſtali Rimzi veliki dobrotniki Ilirije. Dvé ſto let pred, in ſhtiri ſtó po Kriſtuſovim rojſtvu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kraje v bolj gorke, pitane in prijetne deshele preobernili. Oblizhje Ilirije ſe je pod njih vladſtvam prijátelno naſmehnilo in veliko ljubſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tiſtih zhaſih Emóna imenovala. Deshelni in ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo bili shlahtni, saſtopni in bogati goſpódje; navajeni v ſvojih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſtopila ; ni bilo mogozhe ſe oddahniti, ne odpozhiti ſe. Po Iliriji je bilo ſkoroj kakor ob zhaſu Atila ; v nizh je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dalje na Laſhko planil. Kako ſe je v zhaſu Atila Iliriji godilo, ſe is tega poſname, ker je od tiſtiga zhaſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſim shivotu rasleva, takó tudi is Térſta denár po zeli Ilirji. Kaj ſo bile nekdaj! — — — in kaj ſo ſedaj Ilirſke deshele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in poſlednizh njih zeſarſki ſedeſh v Rimu overgle. Tudi zhes Ilirijo ſo tako imenovani Góti, Dolgobrádzi, in drugi nemſhki divji narodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vidil boſh, de ſo moje beſede gola reſniza! — M. N. Ilirske deshele nekdaj in ſedaj. Vſe naſhe Ilirſke deshele ſo bile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je naproſhen naprejſhnimu poſnemanji ga na snanje dati. Dr. Oral. Ilirſke deshele nekadaj in ſedaj. (Konez. ) To ſo bili shaloſtni in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih druge ljudſtva pri miru puſtijo. Od kar ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze v ſushnoſt odpeljavati, ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | reſniza! — M. N. Ilirske deshele nekdaj in ſedaj. Vſe naſhe Ilirſke deshele ſo bile v prav prav ſtarih zhaſih s tamnimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo bili v kmetovánju. S ſvojimi ſoldatmi in deshelani ſo Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshel, — v hvaleshnim ſpominu, poſebno zeſarja Franza, ki je naſhe Ilirſke deshele ſhe zlò k zhaſti kraljéſtva povsdvignil. Kako velika nova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bili Ilirzi, po kterih ſe ſhe dan danáſhni té deshele Ilirſke imenujejo. Ilirzi ſo bili divji, ſèrzhni in junáſhki bojevavzi, kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeli Ilirji. Kaj ſo bile nekdaj! — — — in kaj ſo ſedaj Ilirſke deshele ? —! Ohranimo naſhe nekdajne ſvetle zeſarje, ki ſo ſi nevtrudama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in sa vſe ſvoje vojſhne trume, ki ſo ſe zhes Ilirſke deshele gôri ali dôli premikale. Sakaj is Ogléja (Aquilea) je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | létu začela. Bogoslovci tukajšne duhovšnice pa se bodo tudi létas ilirskiga jezika pod radovoljnim vodstvam za slovanstvo gorečiga gosp. Pelhana vadili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nameſtnik duhovniga reda per dershavnih ſtaliſhih, vikſhi vodja latinſkih ſhol ilirſkiga poglavarſtva, knesoſhkofijſki ſvetovavez in vodja knesoſhkofijſke piſarnize, ud z. k. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z. s ilirſkiga pravopiſa ſe glali kakor naſh ſ. z ilirſkiga pravopiſa ſe glaſi kakor naſh s. Ako pa te tri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | posabiti ne ſmemo. Veliko naſhih bravzov pred nekoliko meſzi od ilirſkiga pravopiſa ſhe nizh vedilo ni — in kako, ko jih veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | c ilirſkiga pravopiſa ſe glaſi kakor naſh z. s ilirſkiga pravopiſa ſe glali kakor naſh ſ. z ilirſkiga pravopiſa ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | c ilirſkiga pravopiſa ſe glaſi kakor naſh z. s ilirſkiga pravopiſa ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | naučili; in sklenem z radostnim upam, de se bo v ilirskim primorji, kjer je zdaj po deželi veliko učilnic pametno osnovanih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vencam, Kér mladosti spravnik in ovčar , Bil si, in tud ilírskih rož vertnár. Krajnskih gor zaklade, préj neznane, Si na svit |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tačas še niso streljali, ménim, de se bo v zgodbah ilirskih krajev teško kakošen kót najdel, kamor bi se dal Peter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Franz, neumerjozhiga ſpomina , ſo veliko ſtorili sa povikſhanje Tèrſta in Ilirſkih deshèl. Po njih nevtrudeni ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe je boljſhi pozhutilo. Nar vezhji dobrotnik pa in ozhe Ilirſkih déshel je bil zeſar Kárel VI., ozhe Marie Teresie. Le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſeboj puſtili. Nar vezhji neſrezho pa je ſhe li Atila Ilirſkim deshelam na- klonil. Ta je priſhel is daljnih jutrovih deshèl |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Majer v svoji vse hvale vredni kjigi: „Pravila kako izobraževati ilirsko narečje” nam je odbral iz 34 slovenskih imen mescov, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Hattala, kteri sedaj razlaga jugoslavenski jezik na vseučilišču pražkem, izdeluje ilirsko gramatiko za Čehe. * Na stroške vladne je prišla na svetlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ſvojih láſhkih domazhíjah prijetniga shivljenja ſo poſkerbeli tudi na Ilirſkim, kjer ſo ſe v ſlushbah snàſhli, po mogozhoſti ſi ſvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po Kriſtuſovim rojſtvu , tadaj okoli 600 lét, ſo oni na Ilirſkim kraljevali, in nekadajne mersle, puſte, divje in nerodovitne kraje v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe je tudi mnogotero novo rokodelſtvo, mnogotera nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to visho ſo poſtali Rimzi veliki dobrotniki Ilirije |
| Sacrum promptuarium (1695): | raunu letu ſturiti vam sapovej S. Anſelmus kir pravi: Licet ille ad iracundiam provocent, & talia faciant, per qaæ mereantur amaritudinem, vos |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | isdajauza. Quid vultis mihi dare, & ego eum vobis tradam. At illi conſtituerunt ei triginta argenteos. Matth. 26. Kai ozhte vy meni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu britkuſti ſvoje duſhe, inu shivota ſvojo molitu opraviu: Apparuit illi Angelus de cælo confortans eum. Se je nemu perkasou en |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſlabuſti s'mozhjo poterdiu? je! taku ſe je sgodilu. Apparuit illi Angelus de cælo confortans eum, Nemu ſe je perkasou en |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Syn, tvoi trosht, inu pomozh je per Bogu. Apparuit autem illi Angelus de cælo confortans eum. Nemu ſe je pa perkasou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Pilatus: tu es Rex Judorum? at ille reſpondens ait illi: tu dicis. Je nega Pilatus praſhou: ſi le ti en |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa tvoju premagaine enu veliku plazhilu v'nebeſſah. Apparuit autem illi Angelus de cælo confortans eum. Nemu ſe je perkasou en |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | per Angelum confortato. Od Chriſtuſa skus Angela poterdeniga. Apparuit autem illi Angelus de cælo confortans eum. Luc. 22. Nemu ſe je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſtare gręhe. * Chriſtus reſurgens a mortuis jam non moritur, mors illi ultra non dominabitur. Chriſtus, kadar je enkrat od mertvih gori |
| Sacrum promptuarium (1695): | kir pravi: Qui timet Dominum honorat parentes, & quaſi Dominis ſerviet illis, qui ſe genuerunt: In omni opere, & ſermone, & omni patientia, honora |
| Sacrum promptuarium (1695): | honora patrem tuum, ut ſuperveniat tibi benedictio à Deo, & benedictio illius in noviſſimo maneat. Vſimite leta fazonetel inu po exempelnu Chriſtuſa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je, kar je sapiſanu Eccli 3. Qui amat periculum, in illo peribit. Katiri to navarſhno lubi, tiſti bo v' navarſhni pogublen |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Joſeph & Maria Mater Jesu mirantes ſutper his, quœ dicebantur de illo. Joseph, inu Jęsuſova Mati Maria ſta ſe zhudila zhes to |
| Sacrum promptuarium (1695): | quid eſt domus niſi cœlum? Si autem diſcordia eſt inter illos, quid eſt, niſi infernus? Inu leta myr ſilnu mozhnu G. |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' myrom vſe ſrezhe, kakor vaſs saguisha S. Chryſoſtomus: Præcipuum, illud eſt domeſticæ pacis, ac honorum omnium fundamentum, ſi uxor viro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ki pràv dobro derží, se naredí, če se trem delam ila pridêne en del kalafonje (goselne smôle). (Za podplate škorinj ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se žaganja ali pa trešičic brinjeviga lesa v vino dene. (Ilo za pečárje) , ki pràv dobro derží, se naredí, če se |
| Kemija (1869): | vodán, hidrat. Hydrocarbur, 510. Hyperoxyd, prekis. Hyppursaure, hipurova kislina, 470. Ilo, Letten, 419. Ilo suknarsko, Walkererde, 419. Ilovica, Lehm, 419. Indigblausehwefelsaure |
| Kemija (1869): | 510. Hyperoxyd, prekis. Hyppursaure, hipurova kislina, 470. Ilo, Letten, 419. Ilo suknarsko, Walkererde, 419. Ilovica, Lehm, 419. Indigblausehwefelsaure, indično-žveplena kislina, 486. |
| Valenštajn (1866): | poprej se presvobôdno? Proklet je, kdor s hudičem šali se! Ilo. Če bila je le šala, veruj mi, Ozbiljno, britko pokoril |
| Valenštajn (1866): | Ilo. To bi te pogubilo. Ne zvestobi, Prištevali bi to slabosti |
| Valenštajn (1866): | Kolalto pravi? Ali sta Na strani našej Tifenbah i Bogdan? Ilo. Kar Pikolomini stori, storita. Valenštajn. Tedaj se smem zanašati na |
| Valenštajn (1866): | Pogledati me sili radovednost. Trčka (od strani Ilu). Kaj delaš, Ilo? Ti nam vse pokvariš! Tifenbah (Kolaltu). Vem dobro, brali so |
| Valenštajn (1866): | vošim — kar se mene tiče, (Skrivnostno. ) Zanašati se name smeta. Ilo (živo). Smeva? Butlar. S pridržkom, ali brez pridržka! Vse Enako |
| Valenštajn (1866): | nej podpisal. Zakaj ne? Trčka. Da nej treba — menil je — Ilo. Njegov napuh! — Mej njim i tebi tega Nej treba. Valenštajn |
| Valenštajn (1866): | zahteva, ter so besni. Valenštajn. Kakó se je odločil Izolan? Ilo. Telesom je i dušoj tvoj, kar si Poplačal zopet upnike |
| Valenštajn (1866): | Šesti nastop. Ilo. Prejšnja. Valenštajn. Kakó je? Ali so pripravljeni? Ilo. Tako udani, kakor sam želiš. Vedó, kaj car zahteva, ter |
| Valenštajn (1866): | Ilo. Kdor nej z meno, le-tá je zoper mene. Kakó imajo |
| Valenštajn (1866): | pismu tak nevarnega? Pogledati me sili radovednost. Trčka (od strani Ilu). Kaj delaš, Ilo? Ti nam vse pokvariš! Tifenbah (Kolaltu). Vem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je potreba zhvetere vprége ; satorej ſe tudi teſhka semlja imenuje. Ilovna pije veliko mokrote , jo dalje dershi; satorej ſe ſad na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Apnénka vezh mokrote pije, kakor peſhénka, vender pa mènj, ko ilovna ali mozhna semlja. Apnenka ſe kmalo pregreje , gorkoto tudi dolgo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | se ne dotika druzih kónj. Mazílo za razpokane pečí. Navadna ilovca ne veljá veliko razpoke zamazati, de se peč ne kadi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | ne veljá veliko razpoke zamazati, de se peč ne kadi. Ilovca se kmalo odkruši. Si hočeš terdno mazílo za pečí napraviti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ilovco namažejo in potem pridno z vodo polivajo, da je ilovca zmiraj vlažna. Ko pa tako parklje močimo, glejmo vendar na |
| Kemija (1869): | hipurova kislina, 470. Ilo, Letten, 419. Ilo suknarsko, Walkererde, 419. Ilovica, Lehm, 419. Indigblausehwefelsaure, indično-žveplena kislina, 486. Indigokarmin, 486. Indigweiss, indična |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jo pſhenizhiſhe imenujejo. She druge ſorte ilovnata semlja je sgolj iloviza ali lonzharſka perſt imenovana. Dobro je, ako je pod peſhéno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ravno tako sa Kmetijſko obdelovanje zlo nizh perpravno, kakor tudi iloviza in péſek ne. Ako je pa apno s ilovizo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jih ni za vse dosta), so stanovali v kočah iz ilovce, ki so znotraj z volno podvlečene; le malo terdnih in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vodnega kamnja, po verhu pa plitvo černe persti in apnéne ilovice. Vsa planjava je bila pred nekterim časom takošno močvirje, verh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ilovco jedó, kadar zbolijo; ravno tako tudi bolni ptiči večkrat ilovco in pesek zoblejo in se ozdravijo! Glejte! ti so bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bedarijo v glavo vtepel? Neki divji narodi v južni Ameriki ilovco jedó, kadar zbolijo; ravno tako tudi bolni ptiči večkrat ilovco |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | sito, vzemi tudi presejane drobne ilovce, in zmešaj pepél in ilovco z nekoliko solí; — po tem zmôči to zmes s vodó |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | zemlje terdno zatlači. Umni kmetje nad to in čez to ilovco položé še plošnjate kamne ali pa stare opéke (cegle), kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | merzlo vodo; tudi s kislim zeljem se ovijajo ali z ilovco namažejo in potem pridno z vodo polivajo, da je ilovca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v okolici so večjidel iz apnenka, ki je z rujavo ilovico pokrit; enake lastnije so tudi griči, ki se po sredi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | škerlovja. Močvirni svet kaže v dnu belo rumenkasto ali sivkasto ilovico in lapornico; nad njo je skorej povsod bolj ali manj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi iloviza in péſek ne. Ako je pa apno s ilovizo in s peſkam smeſhano, ſe bo pravniſka sméſ sa rodovitnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ko ilovne; ſjaj ali ſadi, kar peſhénko ljubi, ako je ilovna memo peſhenke,— kar ſe ilovni bolj perléga. Umetni kmet, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | brasdo taka perſt, ki mokrôtnoſt brasdi perdershi. Najde ſe tudi ilovna, ki je ravno na pol s peſhénko smeſhana. Taka semlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | taki semlji tudi ſad permerjaj, ako je vezh peſhenke, ko ilovne; ſjaj ali ſadi, kar peſhénko ljubi, ako je ilovna memo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je tiſta, s ktero ſe je she prezej slo apna, ilovne in tankiga peſka ſternilo ali ſmeſhalo; taka semlja ſe najde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar peſhénko ljubi, ako je ilovna memo peſhenke,— kar ſe ilovni bolj perléga. Umetni kmet, ki bo kolikaj premiſhljeval, bo to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ilovnati, kakor v peſhéni semlji; sa voljo téga gnojijo ilovno vſake tri — ſhtiri léta; peſhénka pa mora vſako — ali ſaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpodno semljo, ako je debélji, méſhaſh. Semlja , nekoliko vezh s ilovno, ko s péſkam tako naméſhana, de ſe koj vgoſti, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 20 do 16 sežnjev; nasute razvaline in podertine, naplavljeno blato, ilovje in ločje je polnilo vodotok, versta nabitih kolov kot del |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velizih vodá; vezh pernêſe v môkrih, ko v ſuſhnih létih. Ilovnata semlja. Ilovnata semlja je po vſih laſtnoſtih peſhéni semlji ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ti bo kmalo samok sginil. 3. Ako je ſpodna semlja ilovnata, de mokrote ne poshira, naredi viſoke lehe na lok. 4. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh pernêſe v môkrih, ko v ſuſhnih létih. Ilovnata semlja. Ilovnata semlja je po vſih laſtnoſtih peſhéni semlji ravno naſproti; teſhko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſad na nji ſúſhi bolj brani; ne tako na peſhénki. Ilovnata semlja po letu preoravati, kadar je mokro, ni prav, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlji pſheniza rada raſte, jo pſhenizhiſhe imenujejo. She druge ſorte ilovnata semlja je sgolj iloviza ali lonzharſka perſt imenovana. Dobro je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa mora vſako — ali ſaj vſako drugo leto gnojena biti. Ilovnata ali debela semlja , de bo bolj rahlja , ſe da popraviti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih odpótovaj. 2. Şe kashe samok na planjavi, ker sgorna ilovnata semlja mokrote ne poshira, prederi jo do ſpodne rahle semlje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlji ; ſhe viſhji poboljſhati ſe da, ako je vezh ſort ilovnate perſti , ali ilovnatiga laporja permeſhaſh. Lapornata ali ſoldanaſta semlja. To |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | verh nad Šiško, in Golovec pa je iz pešenega in ilovnatega škerlovja. Močvirni svet kaže v dnu belo rumenkasto ali sivkasto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poboljſhati ſe da, ako je vezh ſort ilovnate perſti , ali ilovnatiga laporja permeſhaſh. Lapornata ali ſoldanaſta semlja. To je tiſta, s |
| Stelja in gnoj (1875): | koristi. Debela stelja je za podoravanje, posebno pri mastni in ilovčasti prsti. 3. Stelja mora biti lahko trohljiva, da hitro sprhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro prevsame , in rasdrobi. Gnoj ne preide tako hitro v ilovnati, kakor v peſhéni semlji; sa voljo téga gnojijo ilovno vſake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in teſhko lego peſhéno podbrasdje dobro dela ; ravno tako veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe toplôta in mokròtnoſt enako po nji ſtezheta. Pod sgorni ilovnato in teſhko lego peſhéno podbrasdje dobro dela ; ravno tako veljá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poshira, naredi viſoke lehe na lok. 4. Ima kdo debelo ilovnato polje , ki bi bilo premalo na dol, de bi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſe koj vgoſti, de mokrotnoſt dalje perdershuje , bo sa ilovnoto peſhénko ſhtéta. Taka semlja sa ſad vezh velja, kakor sgolj |
| Zoologija (1875): | taščica (L. suecica); pogorelček ali rudečerepka, (L. phoenicurus); šmarnica ali ilovščica (L. Tithys); podskalar (Saxicola) in pevka (Accentor alpinus). |
| Pozhétki gramatike (1811): | J' aimerois, tu aimarois, il aimeroit; nous aimeríons, vous aimeriez, ils aimeroient. Sdajni perloshivni. Konzhuje vſelej s' e, es, e, ions |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſmo lúbleni (:lublene:) al lublene. Vous étes aimés, ſte lubleni Ils sont aimés, ſo lubleni |
| Pozhétki gramatike (1811): | tu aimas, ii oima , nsui ai«ames, DO«i aitttätes, ils aimèrent. Je finis, tu finis, il finit, nous finimes, vous |
| Pozhétki gramatike (1811): | Kader ti beſedi lahko predſtavim je, tu, il, nous, vous, ils, kakor: j'aime, tu aimes, il ame, nous aimons, vous aimez |
| Pozhétki gramatike (1811): | táko: J'aimasse, tu aimasses, il aimat, nous aimassions, vus aimassiez, ils aimassent. Je finisse, tu finisses, il finit, nous finissions, vous |
| Pozhétki gramatike (1811): | je lubil, a, o Nous aimions, ſmo Vous aimiez, ſte Ils aimoient, ſo lubili, e, e Pretekli dokonzhan. J' aimai, ſim |
| Pozhétki gramatike (1811): | tiga mnoshniga , premenjaje ant v' ent: aimant, ils aiment, finissant, ils finissent. 3. Od ravno tiga ſdajniga deleshja ſe obrasi ſdajni |
| Pozhétki gramatike (1811): | do ſdaj. Per beſedi si pogoltnejo i pred il in ils, s'il arrive, s' ils arrivent zhe pride (zhe ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | Nous finissions, ſmo Vous finissiez, ſte Ils finissoient, ſo konzhovali, e, e Pretekli dokonzhan. Je finis, ſim |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Nebeſs naſh trosht, inu pomozh perzhakeimo. Si moram fecerit, expecta illum, quia veniens veniet, & non tardabit. Taku ima sapiſſanu, ta Prerok |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | 16. de bode vaſhu veſelie popounima. Si moram fecerit, expecta illum, quia veniens veniet, & non tardahit. Habac. 2. Aku bode Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | evangelj sv. Jan. I. 1-14. natisnjen, ki se takóle začne: „Im Anfang War das Wort unnd das Wort War bei Gott |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Flechtentragende, in ostroumni dr. Roth ⁷) pravi, da Kapardin poznamlja: „die im Knäul gebalten dunklen Wolken”. V poznejših indiških spisih, kakor v |
| Gozdovnik (1898): | Glavar pogleda iznenaden svetodajalca ter dé: »Rekel sem: Antilopa, tekun, imade lisičje misli«. »Je-li sme storiti, kar je rekel? « »Pojdi, pa |
| Pozhétki gramatike (1811): | bonne, beau, belle, ſo perlogi perlosheni imenam pere, mère, livre, image. Posná ſe, ktira beſeda je perlog, kadar k' nji samoreſh |
| Pozhétki gramatike (1811): | ozhe; bonne mere, dobra mati, beau livre, lepe bukve; belle image, lepa podóba; beſede bon, bonne, beau, belle, ſo perlogi perlosheni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne mislite” — reče slednjič k Hafedu — „da sem presrečen mož, imaje toliko in tako popolnoma živali. Ah! celó tukaj, na tem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prečudne bulaste Stignaria ficoides, pod. 116, 6 črevljev v premeru imajoče z debelimi odrastki, v premogovem škrilniku navadne; držali so jih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | K aktivnemu imenju spadajo denarji in vse druge, denarno vrednost imajoče stvari, katere ima kdo ali v svoji posesti ali od |
| Gozdovnik (1898): | kar naenkrat izpremenil iz borega konjekrotivca in sledonajdnika v moža, imajočega najutrjenejše pravice na bogastvo, čast in službo; toda narava mu |
| Zoologija (1875): | in plavci. Prvi razred: Pevci; Oscines. Pevci so majhni ptiči imajoči kratek kljun, krake hodilce in v grlu poseben pevski stroj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl., d) 1714.17 gl.? 4. Koliko veljajo 4 sodi smokev, imajoči 518 kg nečiste teže, ako 10 % tare ter se plača |
| Gozdovnik (1898): | jenkijih) Red-bend, pri španski govorečih srednje Američanih pa Mani-sangriente; mladi, imajoč Indijanko za mater, se je v Kanadi zval Hafbrid, v |
| Kemija (1869): | Kovno železo, ki je skoro brez vsega ogljenca. 3. Jeklo, imajoče nekoliko ogljenca, toda manj od surovega železa. |
| Kemija (1869): | malo znanih. Živalski kakor tudi rastlinski alkaloidi so četverne spojine, imajoče namreč v sebi: ogljenca, vodoma, kisleca in dušca. Na umetni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gleichnamig), n. pr. 5a in 6a, 3x in x. Izraze, imajoče različno glavno količino, zovemo raznoimenske (ungleichnamig), n. pr. 3a in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | račune, katere oklepaji le nakazujejo. (Razreši oklepaje. ) 3.) Vse člene, imajoče neznanko, prenesi v prvi del ter jih potem skrči; znane |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število; n. pr. ma = a + a + a + a + ... (mkrat). Izraze, imajoče isto glavno količino, imenujemo istoimenske (gleichnamig), n. pr. 5a in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | stopinje z jedno neznanko. § 111. Izjednačenje dveh številnih izrazov, imajočih isto vrednost, imenujemo jednačbo. N. pr. enačba. Izraza na obeh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 18. oktobra? 21. Nekdo kupi v Trstu 5 sodov blaga, imajočih 5219 kg nečiste teže; koliko bode moral za vse blago |
| Pozhétki gramatike (1811): | finissant: finissois; recevant, recevois: rendant, rendois, Isjemamo ſama dva; ayant, imajózh, j'avois, ſim imel; sachant, vedózh ali snajozh, je savois: védel |
| Pozhétki gramatike (1811): | eu, biti imel Déléshja. Sdajno ayant, imajózh. Prihodno devant avoir, imajozh imeti. Preteklo ayant eu, imaje, imévſhi. |
| Pozhétki gramatike (1811): | étant repenti, ſe ſkaſajózh, ſe ſkaſal Prihodno. Devant se repentir, imajozh ſe kaſáti, imajozh ſe ſkaſáti Opomin. Me, te, se, nous |
| Pozhétki gramatike (1811): | Sdajno, Étant, biózh. Preteklo, ayant été, bivſhi. Prihodno. Devant être imajozh biti, ali bodózh. PERVA VPREGA. s' er snanivni naklón. Sdajni |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pretekli, avoir, iméti, avoir eu, biti imel Déléshja. Sdajno ayant, imajózh. Prihodno devant avoir, imajozh imeti. Preteklo ayant eu, imaje, imévſhi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſkaſajózh, ſe ſkaſal Prihodno. Devant se repentir, imajozh ſe kaſáti, imajozh ſe ſkaſáti Opomin. Me, te, se, nous, vous, ktire ſo |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Šesti nastop. Črnot (pride z leve, v roki imejoč denarje v vrečah in lopato; sliši se, da težko sope |
| Gozdovnik (1898): | misel prepoznati. »Jaz sem človek,« nadaljuje Diaz, za vsakega rdečokožnika imejoč kroglo, ki pa nikdar ni belemu sodnica, če mu beli |
| Zoologija (1875): | se po potrebi odcedi. Scalnica je čista, nekoliko kisela tekočina imajoča primerno težino 1,01 do 1,03 in 97 odstotkov vode. Ako |
| Gozdovnik (1898): | ona dva iskanca. Ležala sta na tleh, prav kakor on, imajoča žareče oči obrnjene v ogenj. Le en sam grm ga |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | p.10m–2 + ... + c.102 + b.10 + a občni izraz mštevilčnega dekadnega števila, imajočega a jednic, b desetic, ... r jednot (m – 1) reda. § |
| Ta male katechismus (1768): | vekumej. Uſſe dny mi Tebi bloger rezhemo. Inu hvallemo tvoje imé na vekumej, inu na uſſe vezhne zhase. Sturi se uredn |
| Divica Orleanska (1848): | ceno ima, Tode na tergu najti se ne dá. Karol. Imé imate slabo, stric! de čednost Nar lepši žensko zaničujete. Burgún |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | po Novícah pretresovati. — Prosim zadnjič vredništvo, de naj bi mi imé pisatelja — r povedalo, de se bom pri tiskarni sodbi za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | podgoršek. V severno-slovenski mitologii se vjema z imenom Parvat, Parvati, ime Pereslav, Pereslava, po metatezi Preslav ⁸). Pere ⁹) je samo ruskemu jeziku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nas njeno ime „nemška detelja”. Na Notrajnskem smo pervikrat slišali ime „metelka” (metlica? ), menda ker detelja ta se košato kot metlica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in v mnogobroji tatele. Istrijanski Vlahi svoj člen stavijo pred ime, kakor Italijani, Francozi in Španjoli; na pr. lu nostri dužnič |
| Ferdinand (1884): | te storiti nesrečnega, preden si znalo izgovoriti in zaklicati njegovo ime. Sedaj se me pa ni treba več bati. Smejaj se |
| Revček Andrejček (1891): | Zvitorog. Lepa Franica, kaj ne? jeli? Franica. Franica mi je ime, da! Sveta Frančiška udova je moja patrona. (Pogleda ga. ) I |
| Revček Andrejček (1891): | ki te sedajle peče, ni ljubezen. Tvojemu čutu je samoljubnost ime! — Ti si ponosna na to, da se mesten gospod k |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti Bratovshni ſapisan, ta narozhi enemu , de po smerti njegovu imeè naſajpernese, al katiri od enega Brata, ali Seſtre s'te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | umerl, ima toku dobr biti, inuhitru njega rankega, ali ranke imeè Bratovskemu Paterju noterdati, de bo v'mertvashke buqve ſapisanu, inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi Boga svetiga Duha dati mena poviesh kakv je tabe jeme, potam bareiga po trejah rezhieh aden sa drujiem: taku bo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shevina pikniana ano mausheno Kruha potam barei kaku je shevini jeme alpa zhuoveki al je zhuovak pikenjan tu samerke data piknjani |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ugaderzi svesano! potam usemi te zedel nakateram jimash ti niegovo jeme sashribano noi pokopliga 2 perſta un- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stori daje molitva mozhna inu bota skrievneſt utei Figuri jemluvana jeme tuje boshja gucut te ANGEL se pravi tegniel te angel |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | LUEA ZERMEA STRIAN OSMADEUS OSTORATTEN noi kerſtijo vanampotoze inu dajei jeme anu Sveto jeme N. N. kaker an meshnik anomi otro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti te puesh tab N. vidov? tamo jemluji samsvoji kerſtno jeme. Ta pruevi Zbong al sarotenje Jas N. tebe sarotim ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | devizhnoſt: shbert inv kamn obdershi tvoi pvamn kaker Jesus svoje jëme jaſt poſtavem pradte to S. S. Troizo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bareiga furt kaje niomi jeme? pa ti doro samerkei niegovo jeme? kier bo tabei povedov: potam rezi? |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | une sgoditi? naiprai sbarei ti niegovo kerſtno jeme noi niegovo jeme ti sashribei na an zedelzh anu ti teſti zedelzh nesi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ognji, le pou, vuſh, les poux, vuſhi. III. Opomin. Vezh imén, ktire ſe v' edinjimu konzhajo v' al, ail, konzhujejo v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prepričani, de imamo od gosp. Fleišmana, pridniga nabiravca slovenskih zeljšinih imén, kedaj tudi dobro in natanjčno delo v slovenskim jeziku pričakovati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kako izobraževati ilirsko narečje” nam je odbral iz 34 slovenskih imen mescov, ki jih rabijo v različnim pomenu Čehi, Polaki, Serbi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni člen pridevajo na koncu imen; na pr. tate, oče, s členom tatel, in v mnogobroji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še dalje preiskovati. Še večji razločki se nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni člen pridevajo na koncu imen; na pr. tate |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pomočkih, sem našel že razločke v korenikah in v sklanjanji imen, in sicer take razločke, da istrijanski vlaški jezik delajo skorej |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Pa kaj stoji tiskano na zadnji strani časnika? Dolga versta imen je; imena tistih žlahtnikov, ki so bili zarad zvestobe do |
| Biblia (1584): | ſmerti pomagali. Inu vy bodete od vſéh ſovrasheni, sa mojga Imena volo: Kàteri pak do konza obſtoji, ta bo isvelizhan. |
| Pozhétki gramatike (1811): | eno nanáſhanje na druge meſta. Shtevilne imena ino perlogi. Shtevilne imena ſo tiſte, s' ktirmi ſhtéjemo; ino ſo dvojne pervoobrásne, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tretji nemški šoli ali na ravnost škofii ali po tehantii imena tacih mladenčev z natančno dokazo njih starosti, dušnih in telesnih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | več glasov zaslišalo, kteri so jeli ravno tako pridno nove iména mescov kovati, in perporočevati, kakor svoje dni čerkarji čerke. 1. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se moram nar pervo začuditi, de pisatelj ni svojimu sostavku imena podpisal, in na dalje odgovorim, de je vse, kar je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po Bobbovem slovniku „Dictionariu rumunese lateinesk si ungarese”, se te imena tako glasijo: tate, oče, maika, mati; čer, nebo; pemant, zemlja |
| Astronomija (1869): | Po takem razločujemo tudi severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna imena in znamenja teh sozvezdij so ta-le: Pogled na zvezdno mapo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dostikrat prav lokalne lastnosti, zato so tudi dobili jako različna imena, tako da ima žalibog skoraj vsaka dežela svoj geologiški jezik |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | stoji tiskano na zadnji strani časnika? Dolga versta imen je; imena tistih žlahtnikov, ki so bili zarad zvestobe do kraljevega prestola |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sim sposnov da je tu resniza k' so te boshje jemene noi te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas N: perporozhimse nës inv vsolei vtvoje nai sva eishi jemene ozheta † Sina † Svetiga † Dvha Amem. Jas se N: perporozhim vtvjo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jemene boshje nabes inoi samle: inu skues te S. S. Apoſtelne |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' edinjim zhiſlu, la mère, mati: les ſtavio pred vſimi imeni moshkimi ino shenſkimi mnoshniga zhiſla, les peres, ozhetje; les mères |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veliko množico lepó ohranjenih zeliš s slovenskimi, latinskimi in nemškimi imeni poslali, za ktero se nevtrudljivima gospodama odborstvo kmetijske družbe serčno |
| Robinson mlajši (1849): | Pozde je tudi še inde gdé gdè po ostrovi ti imeni v drevesa izrezal, ino po navadi je pri teh |
| Robinson mlajši (1849): | ino dole: „Odpustite nehvaležnemu sinovi. ” Potem je vroče poljubil izrezani imeni, inu ju s solzama zmakal. Pozde je tudi še inde |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in morebiti tudi pratike, vsak mesec z vsimi različnimi slovanskimi imeni mescov razveselile, in tako nas naučile, kakošno vreme de je |
| Robinson mlajši (1849): | ino je s kamenim nožem v strom svojih premilih staršev imeni izrezal, ino nad njima te besede: „Bog vas blagoslavljaj! ” ino |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | poglej v ta globoki studenec tù zraven. Povedala ti bom imeni teh dveh cvetic, ki si ju htela izruvati vidila boš |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | O'Niel; dozdeva se mi, da sem slišal to ime med imeni onih poglavarjev, ki so najstrastnejši sovražniki naseljencev. Vendar ne skrbi |
| Botanika (1875): | tako da je tukaj mnogo omahljivega v postavljenih vrstih in imenih. Sodijo, da je kakih 150.000 različnih gliv. To število se |
| Sacrum promptuarium (1695): | poterdit s' exempelni. Pishe S. Grogor od eniga suſhtaria s' imenam Deusdedit, de leta vſako Sabboto je petlerjom vſe dal kar |
| Ta male katechismus (1768): | je ſhe bil to ſhlahtno Gospo, inu Udovo, Alexandria is imenam kerstil. Leta, ke je bla na pervolenje tega naprejpostavlenega v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam shenſkim v' edinjim zhiſlu, la mère, mati: les ſtavio pred |
| Pozhétki gramatike (1811): | la, les. Zhlén je ena beſediza, ktira ſe predſtavla narezhivnim imenam, ino ktira na snanje dáje |
| Pozhétki gramatike (1811): | le, la, sa edinje, inu les sa mnoshno. Le predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam shenſkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | doſezhi. Vſaka pomozh bo hvaleshno vseta, in po vrednoſti s imenam piſarja natiſnena. Vſakkteri poduk v zhiſtenju jesika ali v drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſname, ker je od tiſtiga zhaſa do danaſhniga dné pod iménam: ſhiba boshja, v ſpominu ohranjen. Beli dan, ki ſe je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | einer Geschichte von Krain 1791): „Vsaki Krajnc pozná Krajnca pod imenam „Slovenec”, in njih jezik je slovenski jezik. ” Žalostno je, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prodati; med temi je bil tudi sloveči dirjavec, Orlando z imenam, prodán za 21.000 gold. Pač lepa cena za eniga konja |
| Stric Tomaž (1853): | vpraša, ali pozna Harita, bližnjega posestnika? „Stanuje, gospa! mož z imenom Hari v naši okolici, vender naši nimajo nič ž njim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | podgorje, pernos, pernavslj = podgoršek. V severno-slovenski mitologii se vjema z imenom Parvat, Parvati, ime Pereslav, Pereslava, po metatezi Preslav ⁸). Pere ⁹) je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | drugam prodati, da ga kerstijo s kakošnim štajarskim ali dolenskim imenom, in potem ga lahko prodajo. Kerčmarji in pivci ga hvalijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svetlo dal— se vé pa da ne očitno pod svojim imenom — v kterem za končanje vojske dokazuje potrebo, da naj vsi |
| Kemija (1869): | potem čisti okis, MgO, ki se v lekarnicah prodaja z imenom žgana magnezija (magnesia usta). Jemlje se posebno v ta namen |
| Botanika (1875): | drobne jagode, ki so nezrele odtrgane in posušene znane pod imenom črnega popra. Beli poper so olupljeno zrelo seme. Tudi v |
| Tiun - Lin (1891): | čisto drugi luči. Čestiti gospod Tiun-Lin, katerega tu sramotite z imenom morskega razbojnika; pošten je kupec, ki s svojimi kupčijskimi ladijami |
| Gozdovnik (1898): | može. « Razburjenec, naredi kretaj zadovoljnosti, stopi k siboleru, Encepezu z imenom ter ga prebudno durne. »Kaj je? « vpraša duknjenec, maneč si |
| Gozdovnik (1898): | uničil in pogubil, storil me brezdomovinca, ko je s svojim imenom pravosodstvo preslepil in z denarjem pravico namazal, da sem bil |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | niegovi lvbesnibi sin rodiv od ane zhifte devize Marie is jemenam vbetleheme vvjvdovshzhei desheli te pridi zhries mene dones inv vsolei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vgobokei zhihi ven praſtav? katere terplenje je ena seſtra is jemenam S. Magdalena vanam Kvoshtre fraibvrgi S. Klare ordna tiſta je |
| Biblia (1584): | kateri je mene poſlal. Kateri eniga Preroka gori vsame v'imeni eniga Preroka, ta bo eniga Preroka lon prejel. Kateri eniga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | dókler on ſodbo isvèrshe h' premaganju. 21. Inu v' njegóvim imęni bódo nevęrniki vupali. 22. Tèdaj je bil k' njemu pèrpelan |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęri je mene poſlal. 41. Katęri Preróka gori vsame v' imęni eniga Preróka, tá bó plazhilu eniga Preróka prejęl; inu katęri |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | porozhate letę beſsęde. Jeſt vaſs vkup dęnem, inu porozhym v' imęni Bogá Ozhęta, inu Şynú, inu ſvętiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe v' Sakramentih prejme, ali v' miſel vsame, v' zhiga imęni ſe moli? Kaj ne, de ſe tukaj ediynu Jęsus Chriſtus |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Njih Ekscelencija gospod grof Matija Vikenburški, štajarski poglavar, so v imeni presvitliga cesarja Ferdinanda céli kmetijski zbor zvečer 17. Kimovca z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od 11 kmetijskih družb našiga cesarstva, edin pa tudi v imeni svitliga kneza Meterniha, in od 32 družb, ali mest unajnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mašino za lan tréti) je znajdel neki Belgijan, Martens po imeni, ktera toliko opravi, kakor 35 tric in desetkrat cénejši izdelk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pravopisa. Pred nekoliko leti je bil med nami še po imeni komej znan, in glej! zdaj je že blizo vsakimu, kteremu |
| Sacrum promptuarium (1695): | dial, de vſe ſvoje troshte yshzhe v' tem S. slatkem Imenu JESUS: Ego autem gaudebo in Domino, & exultabo in Deo JESU |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pojdejo sa temi, katiri bodo viruvali, ſo leti: v' mojmu imęnu bodo ony hudizhe vonisgajnali: s' novemi jesikami govorili : kazhe pregajnali |
| Pozhétki gramatike (1811): | Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa pokasati kákſhinoſt ene oſébe al ene ſtvari, poſtavim: bon |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ključarja imel, kterimu je vodstvo černih skoplencov izročeno bilo. Po imenu se mu je Hasan, po imenitni službi njegovi pa Kizlaraga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | grajšine, ki so kmetijski družbi poslali korúnoviga semena, se v imenu družbniga odborstva za poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | potrebe. (Lepílo ali pôp za bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle po imenu, je podarila Pruska obertniška družba 100 tolarjev za razodévo naslednjih |
| Divica Orleanska (1848): | molčí! Tibo d’ Ark. Se vé! Molčati mora O strašnimu imenu, ki se mu Clo pekla brezdno klanja trepetaje! Svetnica ona |
| Divica Orleanska (1848): | laží sleparstvo derznih, S katermi ljud in kralja golufá. V imenu Trojnojedniga tam gori, Če čista si in sveta, odgovori! (Splohno |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Maori je opazil, kako se je bil izpremenil pri tem imenu naseljenčev obraz Zato je vprašal Bila: „Kdo je ta gospod |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rezi knjem: pridita sa kmena skues Boga pridita sa vboshjomi jemeni bras usa strahu noi shkode nadushi inu natalesu: ujemenu Boga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Boga sina † noi Svetiga duha † taku poidi ti spet utam jemeni Boga ozheta † inu Boga sina † noi Svetiga Duha † nate krei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | BOLTESHAR. Naiprei stori pradse 3 Krishe † † † ksazhomov krishi rezi v jemeni boga ozketha † inu sina † inu svetiga † duha Amen. Inu takv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Molitva. O Gospued nabeshzhi ozha: jas tabei ofram gorei v' jemeni tvojega lubega sina Jesusa Kriſtusa to Molitvo inu niegovo grenko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obvaſt zhries use posvatno shaze sadobiva: jas tabei prosim v' jemeni tega Gospueda Jesusa Kriſtusa: tvoiga lubiga shenema: o dabi ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jizi inu pertomi svetomi jemeni AGLA † AFRA † ALFA † da vedba URIEL inu SAMUEL † noi Sveta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu jas vam sapouiem per tomi guautnomi inu nai mozhneishomi jemeni boshjomi inu pertomi nai vishomi buegi inu per nia svetomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti pershou? Bueg bodi mad rabo? noi mad meno? v jemeni Boga Ozheta † inu sina † noi Svetiga Duha † Amen. Prei da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skvshan S. Shegen na an pot jas N: grem vboshjam jemeni venka inv te svadzhi Jesvs Kriſtvs poi- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshjomi inu pertomi nai vishomi buegi inu per nia svetomi jemenu AGLA † ALFA † AFRA † da vi duhovi boshji shitro tosa pridatha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je frei poſtavlana. Jas te she amert monam de vjeshvshavam jemenu sazhni inu ujemenu mathare boshije: Tvoja mainenga more bi i |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | unote: S. Bernhard v' jeshushavam jemenu Amen. SHEBRANJE natu. O ti Sveti shkof inv marternk S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo utvoimv jemenu? Amen. Ta shterte opomienienje. O Sveta Korona jas boji grieshnik |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | notah pomozhnik: jas tabe prosim perjasnivo inu Fraintelh: v' boshiam jemenu pomai mena is moiga bueshtua noi is nota inu dodieli |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gozhno permorehje Boga Svetiga Duhja: † inu pertomi nai svateishomu jemenu boshjemu OMEGA † ALFA † AFRA † davi volnu ino shitro sa kme |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na 13 ferse carkoli bota vi moiga ozheta prosili vmojam jemenv vse bo vam stvërov si shlishov moi vierni criſtian besiede |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vskrbi O vsa magozhni Bveg inv Gospved Jesus Kriſtus vtvojem jemenv vſtanam jaſt gorei viemeni; boga bzbeta † inv sina † inv S. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | imenik vseh trgovcev, katerim so se pisma odposlala; v ta imenik treba precej, ko se je pismo prepisalo, zapisati stran, na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se potegne še prečnica. Pismovni prepisnik ima na konci abecedni imenik vseh trgovcev, katerim so se pisma odposlala; v ta imenik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa tudi otrok ne, je rajnki Jože Peterka zató toliko imeniten, kér je baron Végatove, sestre Mice sin bil, ki je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Žavničan. Popotni spominki. Dva dni v Goratanu. (Dalje. ) Višarje so imeniten kraj; kamorkoli se ozreš odtod v široki svet, reči zamoreš |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mati s slovesnim glasom, ”plemenito imé, imeniten stan, bogastva in posvetnih prednosti, pa nekaj sem ti do |
| Botanika (1875): | mešički (pod. 127. in 128.), ki imajo pri oplodu rastline imeniten opravek. Zrna cvetnega prahu imajo ta namen, da bi sè |
| Slate jabelka (1844): | govori ſ. Teresija. Tudi v’ tem je bil ſ. Vinzenz imenitin. Tudi v’ majhnih rezheh ni hotel nizh soper pravizo, reſnizo |
| Slate jabelka (1844): | in kolikor bolj prevsetno odgovarja. « — Tako piſhe ſveti uzhenik Avguſhtin. Imenitin goſpod je bil priſhel proſit ſvetiga ſhkoſa Franziſhka Salesja, de |
| Slate jabelka (1844): | mlada goſpodizhna v’ ta orden ſtopila, s’ktero ſe je imenitin mladenizh osheniti shelel. Letá mladenizh je tedaj priſhel s’ ſveto |
| Slate jabelka (1844): | sdele, in njegovo terpljenje ternje. « — S. Franziſhk Salesi. Bil je imenitin goſpod, ki je imel veliko sanizhevanja in kriviz terpeti, ſhe |
| Slate jabelka (1844): | mu je ljubſhi, kakor vſe druge zhednoſti. Deſiravno je bil imenitin v’ vſih kerſhanſkih zhednoſtih, je bila vender krotkoſt njegova poſebna |
| Slate jabelka (1844): | ſkrito shivljenje Kriſtuſovo rad poſnema! — V’ tem je bil poſebno imenitin ſ. Vinzenz. Velike in prezuhudne darove in gnade je bil |
| Slate jabelka (1844): | vſalu perloshnoſti je tako ravnal, kakor tukej govori. — Enkrat je imenitin goſpod k’ njemu priſhel, in mu je sazhel s’ hudimi |
| Slate jabelka (1844): | Tako govori ſ. Vinzenz. Boshji ſlushabnik Evlogi je bil uzhen, imenitin in bogat mosh. Kadar je bila gnada boshja njegovo ſerze |
| Slate jabelka (1844): | potrebe tudi ſvojimu ſpovedniku ni rasodeti hotla. Enkrat je neki imenitin in poboshin goſpod shelel, popolnama vediti in ſposnati velike in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perloshnoſt veliko dobriga ſtoriti. Kmal po tém rezhe kralj dva imenitna dvorna ſlushabnika, véliziga tozhaja ino véliziga péka, ki ſta bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | izobražimo, da se ž njimi usporediti moremo. Pa ta je imenitna stopinja, zató kér je perva in kér se druga in |
| Stric Tomaž (1853): | čez vse ljub in drag. Pridruži se jima tudi kmalo imenitna gospa, z imenom Tu (Thoux), ki je bila po govoru |
| Blagomir puščavnik (1853): | otroka v ljubezni zedinita in vzameta, da bota tako dva imenitna vitežka rodova, ki sta se že tako dolgo sovražila in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | enake in nimajo nič posebno znamenitega. Med katoliškimi cerkvami je imenitna stara cerkev sv. Jošta zavolj mnogih starin in paganskega svetišča |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je še več lepih palač, kakor borsa, zavolj marmeljnih kiparij imenitna, palača Gobčevičeva in druge, vendar niso unima enake in nimajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | človek zadobi to, česar potrebuje. Kmetijstvo in obertnijstvo sta dva imenitna stanova v družbi človeški; brez nju bi ljudje ne mogli |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vašem poželjivem očesu brala, da je le njeno premoženje, njena imenitna in žlahtna rodbina, po čemur ste hrepeneli, in druzega nič |
| Botanika (1875): | Prašniki so najbolj imenitna znamenja za popis in za razdelitev rastlin, in pri tem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | V' prihodnje zhaſe je na tanko vidil, ino govóril prerokbe imenitne tudi ſhe sa naſ. Bog mu je véliko obljubo ſtoril |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kopali in iskali; morebiti bi se zamogle vse kostí te imenitne živali dobiti. Ljubljanski muzeum, ki s posebnim veseljem take stare |
| Robinson mlajši (1849): | Evropi jedva gdo zmeni za njega pak so toliko imenitne bile. Tu so stali polni sodove suharov, vlaškega pšena — riže |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne pozabite, de ima deržavni zbor tudi druge ravno tako imenitne in važne namene; ne pozabite tudi, de ste Slovenec, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rodila ne bo. Le majhen košček naše tako velike in imenitne gore je ostal. — Nesreča je grozna; kje hočemo pomoči iskati |
| Astronomija (1869): | Vego, tudi zvezdo prvega reda v sozvezdji lire. Dalje so imenitne skupine, ki leže še znotraj povratnika rakovega, sozvezdje Bootes, v |
| Botanika (1875): | potrebe, se vé da, mnogokrat imenitneji kakor njegovo seme. Najbolj imenitne vrsti plodov so sledeče: 1. Storž ali češarek (strobilusali |
| Botanika (1875): | bomo toliko popisovali rastline, ampak večidel le povedali tiste najbolj imenitne izmed njih, ktere so v obrtniji, v zdravilstvu, v poljedelstvu |
| Zoologija (1875): | vezil bb, spaja kost s kostjo. Vezi so torej sosebno imenitne za nauk o gibanji in za kirurgijo ter so predmet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | koristnega je prišlo na beli dan o noveji dôbi; veliko imenitnega v poljedelstvu prihaja vedno še, in godijo se premembe v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor švajcarskih, mircodolinskih in tiroljskih. Zato pa narejajo Holandci veliko imenitnega sira. — S vaj carske goveda pa se bolj umetno izrejajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v Evropo vozili. Breskve smo prejeli iz Perzije; ob času imenitnega latinskega pisatelja Plinija je bilo breskev v Rimu še celó |
| Fizika (1869): | zemlji druga drugej nasproti postavíte (Pod. 202.), pride se do imenitnega posledka, da se zemlja sama tudi more rabiti kot prevodnik |
| Tiun - Lin (1891): | hoče si ogledati zanimivo narodno življenje na glavnem tržišči toli imenitnega primorskega mesta. Tik prodajalnice, v kateri so se prodajali razni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | téga méſza je Krajnſka kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha domazhija imenitniga, ſhe od zeſarja poſlavljeniga mosha — in veliko ſromákov je ſvojiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za zmirej omolknila. Vi, ki se veliko trudite, pa malo imenitniga storite; vi, ki se z veliko domačijo hvalite, pa z |
| Zlata Vas (1848): | kočo prišel, si je skorej mislil, de je nekaj prav imenitniga v nji. Tla so bile čedne in pometene, klopí, stoli |
| Zoologija (1875): | 140.). Peti razred: Školjke; Conchiferae. Za človeški živež so školjke imenitniše nego veliki razred polžev, akoravno jih je manj po številu |
| Zoologija (1875): | večemu dati glavno razdelitev in potem za primere imenovati nekatere imenitniše živali. Za daljne studije je treba, razen tega, kar živa |
| Botanika (1875): | nebitni plodovi deli za naše potrebe, se vé da, mnogokrat imenitneji kakor njegovo seme. Najbolj imenitne vrsti plodov so sledeče: 1. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | truplo v vodi kopljejo in da je tako okopani veliko imenitniši, kakor gospod ali celo božji cesar, če je tudi on |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | časov, ko je Pola bilo še mesto kupčijsko in eno imenitniših rimskega gospodarstva. Oni lepi časi so prešli, — al še boljši |
| Pozhétki gramatike (1811): | ie pervo lize; potlej s' drugim lizam manj imenitnim, vunder imenitnejim ko tretje, poſtavim: vous et moi nous lisons, ti ino |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ga v svoji oblasti imela. V šent Malu, zdaj prav imenitnim mestu, je bíl takrat neki klošter ali samostan, v kterim |
| Kemija (1869): | neke kaše. Moševina vpija tekočine v se, in na tej imenitnej lastnosti je osnovana rastlinska hranitev. Ako pamuk (bombaž), žaganje ali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vsame sa-nj veliko slata ino ſrebra ſeboj. Ko ſe ta imenitni goſpod pred Elisejevo hiſho perpelje, mu prerok porozhi po ſvojim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtoré, Tiſta dékliza je pokasala pot, po kteri je ta imenitni goſpod dobil sdravje ino vero v' Boga. Gijezi, Elisejev ſlushabnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | skoplencov izročeno bilo. Po imenu se mu je Hasan, po imenitni službi njegovi pa Kizlaraga reklo. Bil je mož mogočen, bogat |
| Blagomir puščavnik (1853): | so. Tiho med sebo eden druzega poprašujejo, kako je taj imenitni gost sem prišel, odkod in kdo da mora biti v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kolikor bo mogoče povedali bomo, v kterem obziru so tehnično imenitni. Od Werfenskih skladov pravi Peters: „V skupku obstoječem iz laporato-peščenih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Münst. Halobia Lomel Wissm. , dvé za zgornjo alpinsko trias prav imenitni okamnini. |
| Stelja in gnoj (1875): | steljo dobra biti. Tako je tudi res. Pesek ima dve imenitni lastnosti; ima namreč v sebi najtehtniše živežne tvarine za rastlinje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſo sdaj v' kloſhtru ravnitel, rektor, alj viſhi Jesuitov bili, imenitnih menihov, ki ſo te zhaſ vſe ſhole v' katolſhkih deshelah |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa preneumen, da bi se bil sukal in vedel po imenitnih družinah (ali prav za prav bogatih; tacih je on iskal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ali povej mi, kako ti je pri sercu danes pred imenitnim in slavnim dnevom? ” „Tako veličastni, tako slovesni občutki me navdajajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sheli vſakktiri Krajnez posnati ſvojo krajnſko desheló, ſe issnaniti s imenitnimi rojaki, ino svediti imenitne prigodke ſvojih ſprednikov. Te shelje spolniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dvorani deželnih stanov zbrali, visociga gosta vredno sprejeti, in med imenitnimi gospodi smo — kar je tudi presvitliga Nadvojvoda pràv veselilo — nekaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ko jih odpre, (Bog je tako naklonil,) sadene na prav imenitno verſtízo. Bral jo je ſ' prijetno beſedo na glaſ rekozh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nima para, obljubo nekiga Bramina namrezh, ktéri je hotel neko imenitno goro (Kómorin) obiſkati, in do ktére je ſedaj she morde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bilo za naš narod koristnega. Naj ti bo nar bolj imenitno kar prid tvoje domačije zadene. Vse švajcarske puntarije, španjske mešarije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sadje za sušilo vzeti. Breskve, marelice, žlahtne češplje in drugo imenitno sadje je dobro pred olupiti in peške iz njih pobrati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zaničevanje v Novícah. Ne bil bi verjel, de sim takó imenitno stopnjo dosegel , de se ne morejo moji zoperniki mene naglodati |
| Roza Jelodvorska (1855): | bova naj srečniše starše. « Dan je bil z veliko in imenitno obedino v veliki viteški sobani sklenjen. Častimir in Roza sta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | čas terte cepiti je, preden začnejo gnati. Kmetijske drobtinice. (Dvojno imenitno vino) je letošnje leto repate zvezde prirodilo. V vinskih krajih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Clarae Buch. Ker je mesto Idrija v mnozem obziru tako imenitno, naj tù podamo prerez tamošnjega kraja. 1. Werfenski skladi. 2. |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | X. Imenitno vprašanje, nič manj važenj odgovor. Zapazili smo že, da Remigij |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | notre v' jemberse utam lete 1610. TA49. KAPITL. Anu svo jemenitno shebranje od S. Korone tu shebranje se mora 20 barti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is velizhanje skerbi. TA 69 KAPITL. Na velzHi petek anu jemenitno shebranje da jsaniem dnarjam vezh dnarjou dobish al bosh use |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še z enim oficirjem, prekanivši prednje straže, pobegnil. Kars je naj imenitneja terdnjava male Azije, ona je ključ do Eufrata in |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in v srebrno skledico položen. Stara bela polža sta bila najimenitniša na svetu, to sta vedela. Gozd je bil zavoljo njih |
| Življenja srečen pot (1837): | v' takih shaloſtnih dnéh, de je bolnikov poſtreshba pred Bogam nar imenitnejſhi ſlushba; ino v' nevarni kushni bolesni naj te beſede |
| Življenja srečen pot (1837): | tebi oſtane. Pridne roke ſo nar bolj bogatija, poſhteno ſerse nar imenitnejſhi shlahtnija. ˛Sv. Joshef, ker je veſ nedolshen, bogabojézh ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poznávec slovanskega jezika je izdal doslej že več važnih spisov; naj imenitejše delo pa je gotovo njegova skladba češkega jezika, ktere |
| Astronomija (1869): | ter si oglejmo nektera telesa naše sostave. — Tù je solnce najimenitnejše telo, središče cele sostave. Solnce da si je skoro 400krat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pevoigre v laškem in v nekterih tudi v nemškem jeziku; najimenitniše med njimi je „Teatro grande”, ki stojí za poslopjem Tergesteo |
| Astronomija (1869): | obhoda pri njih večini znaša čez 1000 let, in ravno najimenitniše in najlepše repatice, kakor ona od l. 1680. in 1811. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | visoka. Pa tudi „teatro filodrammatico” in „teatro Mauroner” nista zapuščena. Naj imenitniše fabrike mesta so naslednje: Fabrika za svinčene obličke, amerikanski |
| Ta male katechismus (1768): | na eno veliku drugo, inu niſhejshe viſho, namrezh: koker te narimenitnejshe perjatle boſhje, nashe beſſedneke, inu sproshnavze per G. Bogu. Niso |
| Ta male katechismus (1768): | inu ſvezher, kader se Ave Maria! ſgony. Katire so te narimenitnejshe zhednoste? Vira, Upanje, inu Lubeſn. Obudi Viro? Jest virjem uſſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem ſmirej nove gnade dobivala, katire so v' meni te narimęnitnejshe, inu prov zhudne rezhy dellale. Tudi ludji, katiri so meni |
| Življenja srečen pot (1837): | mladenzhe rad ima, kakor ſvetiga Joshefa. Bil je ſv. Josheſ nar imenitnejſhi shlahte rojen, kralj David in ˛Salomon ſta bila njegova |
| Divica Orleanska (1848): | izgled Na Brižkim tergu našim. Žen lepota Pa blago je nar imenitniši. Sorelka. Zvestoba scer še višji ceno ima, Tode na |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | sta nar boljši namestnika poterjena. Turšica je med vsimi sadovi nar imenitniši; turšica je prav blagoslov božji za človeka, ali človek |
| Razne dela (1870): | sebe nakloni si cvet. (Roger. ) Biserov, ki vodotop jih nabere, Nar imenitniši uzme si on. Za vladarja na stran položí se |
| Razne dela (1870): | izgled Na Brižkim tergu našim. Žen lepota Pa blago je nar imenitniši. Sorelka. Zvestoba scer še višji ceno ima, Tode na |
| Razne dela (1870): | ter spravlja se v nar lepši hišo celiga Carigrada, v nar imenitniši zidovje čudopolniga harema. Ni ga jezika, de bi izrekel |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | njihov nekdajni uzhenz. Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta, pa v' toljki révſhini, ſe jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | očeta Papeža, ki smo jo po nar boljši podobšini od nar imenitnišiga Dunajskiga mojstra, gosp. Blažeta Höfelna, nalaš za Novice napraviti |
| Zoologija (1875): | ves potopi. Manjši ptički tega plemena so: slavec (Lusciola luscinia) najimenitniši pevec, ki k nam dohaja meseca aprila, a septembra zopet |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | do popolnama ptujcov? Po jedi, ko so slovo jemali, reče nar imenitniši zmed njih Abrahamu: „K letu osorej spet pridem. Takrat |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | noter usęti, ta mittel je MITHRIADES v' ſvojim teſtamenti koker nar ta imenitniſhi ſhaz sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob zaiti te kuge |
| Botanika (1875): | vsegapričujočnost, mikroskopičnih gliv v razdevajočih se snovéh se veže eno najimenitnejših prirodoslovnih vprašanj, namreč vprašanje o samosvojni stvoritvi (generatio aequivoca) živih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v Rimu in že so ga radi imeli tudi v najimenitniših družbah, nekaj zató, ker so ga večkrat na cesarskem dvoru |
| Kemija (1869): | je pod imenom tinta sploh znana in je gotovo ena najimenitniših potreb sedanjega stoletja. Tinto napraviš, ako 6 lotov stolčenih šišek |
| Pozhétki gramatike (1811): | Kader ſta dva imenvavna rasniga liza, ſe ſklada glagol s' nar imenitnejim, kar ie pervo lize; potlej s' drugim lizam manj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | glas nekdo iz zbrane množice ter pokaže na terdoserčneža — lejte nar imenitniši stvar! lejte podobo Božjo! ! Ali zasluži tak divjak imé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | do veka, in ji je dal za nar viši in nar imenitniši zapoved: sveto ljubezen. Če vse opeša in vse mine |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ki le navadno žganje pijó, so sploh blediga jiloviga obraza; imenitneji pa, ki so boljši žganice, alj ptujih močnih vin navajeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nam Novice povedale, koristne za izobražene in za proste Slovence; naj imenitniši je pa to, da smo se tako prijatelsko in |
| Ta male katechismus (1768): | be mi imelli upati, inu prositi, namrezh: tu pervu, inu narimenitnejshe be imellu biti boſhjega velizhastva zhast, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za nobeno rabo, ter mislijo mestnikam z gerdim zaderžanjem svojo imenitnost pokazati! ! Mestniki pa že vedó, kaj vaše razgrajanje pomeni — vaše |
| Ferdinand (1884): | je zaklad, ki preseže zaklade celega sveta. Posvetna čast in imenitnost so le prazne pene, ki zginejo. « |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bota njih netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte preprizhane, de |
| Stric Tomaž (1853): | da pred Bogom ni razločka ne stanov, ne barve, ne imenitnosti, bogatije in beračije. Revnim Afrikancom bi potem dali, kar jim |
| Fizika (1869): | je kakor za znanstveno preiskavanje, tako tudi za trgovino velike imenitnosti, da se ima občna, nepremenljiva mera dolgosti. Posebno treba, da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Salomon ni proſil ne bogaſtva, ne zhaſti, ampak modroſti ino imenitnoſti, to je, praviga ſposnanja ſvojih dolshnoſt, de bi prav vládal |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je manjša od 1, katerih števec je tedaj manjši od imenovalca, imenujemo prave ulomke (echte Brüche), vse druge neprave ulomke (unechte |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Logaritem ulomka (kvocijenta) je jednak logaritmu števca, zmanjšanemu za logaritem imenovalca. Dokaz. Vzemimo, da je b podloga in enačbe; tedaj enačba |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | koren navadnega ulomka, ondaj izračunaj kvadratni koren njegovega števca in imenovalca; ali pa pretvori navadni ulomek na decimalnega ter potem izračunaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ulomek pretvoriš na navadnega, ako vzameš za števec perijodo, za imenovalec pa toliko 9, kolikor ima perijoda številk. Dokaz. Ako zaznamenuješ |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v perijodi, ter to diferenco vzameš za števec ulomku, čegar imenovalec ima toliko 9, kolikor ima perijoda številk, s toliko ničlami |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsak ulomek za kvocijent; dividend je ulomkov števec, divizor pa imenovalec. a : b = a/b. Dokaz. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pomnožimo s celim številom, ako z njim števec pomnožimo ali imenovalec razdelimo. Dokaz Drugi način je môči le tedaj uporabiti, kadar |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Drugi način je môči le tedaj uporabiti, kadar je ulomkov imenovalec s celim številom razdelen. Dokaži ta izrek, uporabljajoč § 91. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdelimo s celim številom, ako z njim števec razdelimo ali imenovalec pomnožimo. Dokaz. 1.) Ako je izraz ulomek pravi kvocijent, dati |
| Fizika (1869): | istoven. Igla magnetnica, Magnetnadel, 157. Igranje zarnic, bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Imenovalnik, Nenner. Inclination, naklon. Induction, navod. Inductionsstrom, navedeni tok. Inductionsrolle, navodno |
| Fizika (1869): | težine zaznamovati z vlomkom, kterega številnik je 15 in kterega imenovalnik se dobi iz dálje same seboj pomnožene, ali krajše izgovorjeno |
| Pozhétki gramatike (1811): | est sage? Kdo je vumen? Odgovoriſh, otrok; glej ta je imenváven glagola est, je. Le lièvre court, sajiz tezhe: kdo tezke |
| Pozhétki gramatike (1811): | parlez je drugo lize mnoshno, ker vous je v' franzoskimu imenvaven drugiga liza v' mnoshnimu. |
| Pozhétki gramatike (1811): | te, se, je, la, les, nous, vous, quels. Al kadar imenvaven sahája sa deleshjam, takrat ſe deleshje ne ſklada s' njim |
| Pozhétki gramatike (1811): | je edinje ino pervo lize, ker je, jes, kar je imenvaven, je edinje ino pervo lize. Vous parlez tous deux, va |
| Pozhétki gramatike (1811): | glagolam praſhamo, sa odgovor na praſhanje Kdo? P. Kaj je imenvaven al podſébik? O. Podſébnik ali imenvaven je beſeda, ktira imenuje |
| Pozhétki gramatike (1811): | court, sajiz tezhe: kdo tezke? odgovor, sajiz, glej ta je imenvaven al podſébik glagola court, tezhe. Vprava. Vſaki glagol ſe ima |
| Pozhétki gramatike (1811): | berem, que ſe nanaſha na livre. Nanaſhavno Nameſtime. Qui je imenvaven pádeſh, ktir ali kir, ktira, kar. Dont ali de qui |
| Pozhétki gramatike (1811): | ki vpravla glagol aime. P. Kako posnáſh imé, da je imenvaven, al podſébik? in de je vpravlaviz glagolov? O. Ako to |
| Pozhétki gramatike (1811): | neravni ſklad s' kakim zhlenam is podſébka, kir jé bil imenvaven per djavnimu glagolu. To nam narbol kashe isgled. Le chat |
| Pozhétki gramatike (1811): | povràzhajo. Tako klizhemo tiſte glagole ktirih pomén ſeboj pernaſha, de imenvavni m s' tim ſkladni padesh ſta ena in ravno tiſta |
| Pozhétki gramatike (1811): | Opomíni sa glagole. I. Imenvavni naj bo imé al nameſtimé, ſe déva sad sa glagolam |
| Pozhétki gramatike (1811): | glagol bode terpiven v' Franzoskimu preménjama toshivniga v' imenvavniga, in imenvavniga v' neravni padesh s' par al de fprédaj, poſtavim: hozheſh |
| Pozhétki gramatike (1811): | isgled. Le chat mange la souris. La souris dénem v' imenvavniga; vsamem preteklo deleshje mangée, ga sdrushim v' ſpodóbnimu zhaſu s' |
| Pozhétki gramatike (1811): | que je cours? Eſt-ce que je mens? 3. Tudi ſtavio imenvavniga sa glagolam, kadar povdújejo beſéde koga drugiga: Je me croirai |
| Pozhétki gramatike (1811): | pred glagol poſtaviſh praſhanje kdo ino kaj? Odgovor ti pokashe imenvávniga, poſtavim: l'enſant est sage, otrok je vumen: de imenvavmga |
| Pozhétki gramatike (1811): | pomoshnim glagolam être, in rezhem la souris est mangée: premenjam imenvavniga le chat, v' neravni padesh s' zhlenam par le, ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vak djavni glagol bode terpiven v' Franzoskimu preménjama toshivniga v' imenvavniga, in imenvavniga v' neravni padesh s' par al de fprédaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | kar glagol isrekúje, in ki jo glagol pod ſeboj ima. Imenvávniga najdeſh, ako pred glagol poſtaviſh praſhanje kdo ino kaj? Odgovor |
| Pozhétki gramatike (1811): | isréku le chat mange la souris, mazhek jé miſha, preménjaj imenvavniga v' toshivniga, vsami glágolóvo deleshje s' pomoshnim glagolam être pred |
| Pozhétki gramatike (1811): | 1. Opomin. Kadar glagol ima dva imenvavna edinja, more v' franzoskim poſtavlen biti v' mnoshno, kakor: mon |
| Pozhétki gramatike (1811): | brat ino moja ſeſtra bereta. 2. Opomin. Kader ſta dva imenvavna rasniga liza, ſe ſklada glagol s' nar imenitnejim, kar ie |
| Pozhétki gramatike (1811): | l' etude. O. Je ſtvar, na ktiro ſe nanaſha djanje imenvavniga; je tedaj glagolov predmet al predſébik. P. Kako posnamo ta |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' pomóshnim avoir, takrat ſe nikol ne ſklada s' ſvojim imenvavnim, poſtavim: Mon père a écrit une lettre, ma mére a |
| Pozhétki gramatike (1811): | court, tezhe. Vprava. Vſaki glagol ſe ima ſkládati s' ſvojim imenvavnim ali ſvojim podſébkam v' ſktevilu ino lizu, poſtavim: je parle |
| Pozhétki gramatike (1811): | tout le monde. Preteklo deleshje ſe vpravla al s' ſvojim imenvavnim al s' ſvojim ſkládam. Perva vprava. Preteklo deleshje, kadar je |
| Pozhétki gramatike (1811): | krat ſamo s' ſamim imenvavnim, poſtavim: je bil pregnan; pa nemorem dalje rezhi: je |
| Pozhétki gramatike (1811): | glagolam être ſe ſklada v' ſpolu in ſhtevilu s' ſvojim imenvavnim ali podſébkam, to je, pervsame na konzu bresglaſene, zhe je |
| Pozhétki gramatike (1811): | V' sloshènih zhaſih povrativnih glagolov ſe deleshje ne ſklada s' imenvavnim. Tako rezhemo od kakſhine elle s'est mis cela dans |
| Pozhétki gramatike (1811): | Sklad Glagolov. s' ſvojim imenvanim ali s' podſebo. Podſeba ali Imenvavni padesh glagolov klízhemo tiſto al oſébo al rezh, ktira je |
| Biblia (1584): | Letu ſo pak téh dvanajſt Apoſtolou imena: ta pèrvi, Simon, imenovan Petrus, inu Andreas, njegou brat, Iacobus Zebedeou ſyn, inu Ioannes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ognjéna vrozhina in vodna ſopariza podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vosovi, ktere hlapon sa ſeboj vlezhe, nimajo v ſlovenſkim |
| Robinson mlajši (1849): | imel svojega uma odpovedati ino bi ne bil vreden, Slovenec imenovan biti. Po tem takem boš na veliko besed zadel, kterih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za prav mejnik treh deželá — kakor tudi koroški Kraljev verh, imenovan tako po kralji Alboinu, ki je na njega temenu pregledoval |
| Kemija (1869): | 1 funt velja 80 gld. Aluminijumov okis, Al2O3, tudi glinica imenovan, se nahaja v rudninstvu v jako različnih oblikah, kakor smo |
| Kemija (1869): | V éteru raztopljen strelni pamuk, kolodij imenovan, je kakor sirop gosta tekočina; ako jo razliješ, izpari se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 4. Apatit, zarad svoje lepe bledo zelene barve imenovan tudi špargljevec, sestavljen je iz fosforokislega apna, fluor- in klorkalcijuma |
| Zoologija (1875): | je sosebno deseti ali obhodni živec (nervus vagus), zato tako imenovan, ker se jako daleko razširja na razne strani. Ž njim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Kader ſe je perblishuvov Prasnek teh opresnih kruhov, katiri je imęnuvan Velikanozh, je JEsus k'ſvojem Jogram rekuv: Vi vęſte, de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſim ta narmajnſhi med Apoſtelnami, katiri niſim ureden en Apoſtel imęnuvan |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Tih dvanajſt Apoſtèlnou imęna pak ſo letę. Ta pèrvi Şimon imenuván Pętèr, inu Andręj njegóv brat. |
| Pozhétki gramatike (1811): | praſhati mladénzha: Praſhanje. Kdo lubi? Odgovor. L'écolier, ta je imenvan padesh ali podbſébik, ki vpravla glagol aime. P. Kako posnáſh |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſpéh. Y, ipsilon per Grekih: ino sa to per Franzosih imenvan i greſhki, velja doſti krat sa dva i, poſtavimi: paysan |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ſnedil, katiri ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira je imela ſedem glau, inu vſt, inu obene roke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s vosovami. na hlapon perpetimi vkup naj bo vosovlak (Train) imenovana. Vosovi sa ljudi ſo lepo narejeni in ſo salo napravljeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se Jim po Novicah na znanje dalo, kaj de sta imenovana dva okamenika? Varh Ljubljanskiga muzeuma, gosp. Freyer so na to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa visoka, mi je imenovana peč vonder prepičlo gorkote dajala, dokler si nisim nadloge popravil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | scoglio degli olivi), kjer se dela nova redna ladija, „Kaiser” imenovana. Na višini otoka je sezidano poslopje za mornarske tvorila (Modellen-Saal |
| Kemija (1869): | rastlin je rastlinska vlaknina ali moševina, tudi staničnina ali celuloza imenovana, ki dela ali drobne mehurčke, stanice zvane, ali pa podolgaste |
| Kemija (1869): | Žveplenokisla magnezija, MgO.SO3, sploh grenka sol imenovana, je raztopljena v morskej vodi, sosebno obilo pa v nekterih |
| Zoologija (1875): | tu in tam, zlasti iz mišic pobrala. Ta voda, scalnica imenovana, zbira se iz obisti v mehurji, iz katerega se po |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na vrhunci nravstvenosti. Tej ideji protivna je zlohotnost, tudi zlobnost imenovana, katera popolnem zadostuje, da se človek označi za hudobnega človeka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je občno podučenje v ti reči. Razun druziga prizadevanja dajajo imenovane družtva podučivne bukvice na svitlo, ktere serca mečijo in mlade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oznanjeni, v kterih bodo letas in pa naslednje dve leti imenovane darila podeljene. — Potem je bilo oznanjeno, de se bo prihodnjič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Ljubljani v Salendrovih ulicah blizo Brega Nr. 195 so imenovane orodja do 25. tega mesca na ogled postavljene, kjer bo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ako je oteklina zastarana in konj vedno šanta, mu imenovane zdravila nič ne pomagajo. Treba je živinskega zdravnika poklicati, ki |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ta narzhistejshe bila, deslih sem bla od Angela polna gnade imenuvana, deslih sem bla od moje tete Eliſabethe ſhegnana med ſhename |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | terdnu derſhalla. Odtod sem se jeſt ſasluſhila Mate te vire imęnuvana biti, dokler jeſt sem ſazhetneka, inu dakonzhuvavza te vire rodilla |
| Pozhétki gramatike (1811): | od nje, od njih, kakor je oſeba ali ſtvar prej imenvana. Tedaj kader rezhem j'en parle, hozhem rezhi je parle de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goſénze; poſébno ſe perkasuje v tém méſzu hudo ſhkodljiva goſénza, imenvana Şreberniza, ki je rujavkaſtozherna, prezej dolga in s kozinzami poraſhena |
| Pozhétki gramatike (1811): | ali rasnih e ino dolglh glaſnikov imano tri majhine snámina imenvane Vdarji, ti ſo ojſter vdár, ( ´ ) ktirga ſtavimo na e teſni |
| Pozhétki gramatike (1811): | imé isrezheno v' ravno tiſtimu isréku, takrat ſmeſh ſtaviti sgor imenváne nameſtiména, sa to porezheſh prav: La Save a sa source |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hvalo vedil. Pràv lepó se pa častitimu gosp. Drobniču za imenovane okamenike zahvalimo, ktere so že narodnimu mezeumu po vrednosti vverstene |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tudi telese itd., Češki, Jugoslovanski vocativ singular, nektere naše krivo imenovane nove oblike, pravílno omèhčanje v g, h, k; Bulgarski, Poljski |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gotove in se tudi pri drugih boleznih najdejo. Kedar se imenovane bulice pod jezikom zapazijo, je treba prasičam vsaki dan enkrat |
| Kemija (1869): | so skušali določiti atomom njihove ozirne ali relativne velikosti, tako imenovane atomne ali zasebne prostornine (specifische Volume). Zasebno prostornino pa najdeš |
| Astronomija (1869): | času, in sosebno so Halley, Enke in Biela po njih imenovane repatice prav natanko preračunili; teh se vrne prva po 75 |
| Fizika (1869): | kapljin se pa kažejo v ravnotežji kakor popolne ravnice, tako imenovane gladine ali lica, ki ležé pravokotno proti meri teže. In |
| Botanika (1875): | aequivoca) živih bitij. Že golim očem so vidne tiste, plesnji imenovane glive, ki se nahajajo na gnjijočih rastlinskih snovéh; v vréčih |
| Zoologija (1875): | nosne školjke. Posamezni ste: ralo in spodnja čeljustnica Md. Te imenovane kosti zapirajo več otlin, od kojih so najznamenitiše: možganska, očesna |
| Zoologija (1875): | ki so videti, kakor bi bili poraščeni z mahom, tako imenovane rožne šiške ali bedeguare. 2. Kožokrilci z želom. Živé radi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | S. Joſhefa. De be pak Bratji, inu Seſtre te ſhe imęnuvane, inu ſgorej poſtavlene gnade bel ſdanu ſadobili, inu te susebne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 6. Na te ſgorej imenuvane dny koker na S. Joſhefa Titularfeſt: na 2. nedello Majneka |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | v'eno lepo ruto, inu to vohej, tudi poſtrihej te imenuvane tale is jeſeham, v'katęrim je virant biu, je prov |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu okuli hiſhe pyanu biti: s'tim sgovoram ene taku imenuvane pręshe ſe pérſlinio od vſih krajov eni ponozhni vlazhugarji, ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | ne smédemo s' tim ſdajnim deleshjam nektire glágolſke perloge (: tako imenvane, ker isvirajo is glagolov :) Tako rezhemo un |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | govorí o tej razmeri tudi visokoučeni Jakob Grimm ³). Razun gori imenovanega mitologiškega imena Menela še nahajamo druge imena na noriških kamnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | semenom mašina že pervo leto splača, ako se cena žita imenovanega čveterega, eno k drugemu, le po 4 fl. vagán rajta |
| Botanika (1875): | Ruskem služi iz lubja dobljena smola za narejanje posebnega usnja, imenovanega juhtina. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh rezhi , kakor de vedno na tanko gre in de imenovaniga Jurja Pirza k vſazimu takimu delu na zerkvah ali na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je cena mašniga plajša od 10 do 300 goldinarjev. Razun imenovaniga blagá se pri gosp. Sajkotu, ki ima svojo štacuno na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | desetim letu starosti od korzarjev ali morskih roparjev, na bregu imenovaniga otoka vjet ino v Carigrad prodan. Opomniti moramo, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi mi Novicam prihodnjič perložili. De bi pač lepó prizadevanje imenovaniga družtva povsod verlih prijatlov in podpornikov našlo! Vredništvo. Današnjimu listu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zvečer, predenj smo se, v drušini drugih treh gospodov, iz imenovaniga verta podali, bilo je že pol sedmih, smo vidili k |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | svojiga premoženja, iz kteriga se vidi, da je imela konec imenovaniga mesca v vsim za 273 milionov In 40.995 gold. premoženja |
| Blagomir puščavnik (1853): | gojzdu, da bi se bolj razgledati mogel, ter zdihuje po imenovanem ozidju glede rekoč: ”Ljubi Bog! kako rad bi jaz vse |
| Fizika (1869): | na več načinov, tukaj pa hočemo govoriti le o tako imenovanem pisalnem telegrafu, ki ga je Morse iznašel (Pod. 201.). Kader |
| Botanika (1875): | dioicum); pri krasnej belokosmatej planinki (Gnaphalium Leontopodium) in pri tako imenovanem škotskem bršljanu (Mikania scandeus), priljubljenej rastlini za v viseče lonce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | grozno velike starosti pričuje in željenje obuda, de bi na imenovanim mestu naprej kopali in iskali; morebiti bi se zamogle vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | le zavolj opovér, ktere tudi sami spoznate in ravno v imenovanim listu poterdite, še nekoliko časa poterpéti; tudi sim le rekel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | napravili, ktériga sta tudi presvitli Cesar in Cesarica obiskala. V imenovanimu strelišu so tovarši strelcev vse tri dni streljali in vesélje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lot vožnika pošlje, ki se v vreli vodi raztopi in imenovanemu zdravilu primeša, da je močnejše. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | voženka pri rokah, ga pollota v vreli vodi zribaj in imenovanemu zdravilu primešaj. Hasnjivo je tudi nekaj voženčne vode dristlji pridjati |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zajedli. Zavoljo tega se preobleče in jezdi v mesto k imenovanemu ker- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oznanil, ktera ima prav za pràv tri ceví, kakor je imenovanimu oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je bil v Novizah v 14. liſtu tega leta osnanjen? Imenovan kolovrat je prav sa prav po tem narejen, kar ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Teržaški g. g. Jernej Legat) v ravno tem namenu v imenovane mesti podali. Oni ne morejo dosti pripovedati, s kakšno prijaznostjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeſarſki ſedeſh v Rimu overgle. Tudi zhes Ilirijo ſo tako imenovani Góti, Dolgobrádzi, in drugi nemſhki divji narodi, v trumah brès |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poboljſhanih piſarij vidimo v predalu Giontinitove bukvarnize, ki jih je imenovani uzhitelj te dni na ogled poſtavil. Hitite tedaj vi, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne dajo lepó farbati. De ſe ti bo tedaj gori imenovani zuker po volji tudi v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil; smeſhaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nemški jezik veljavnost pervotniga vradniga jezika imeti. To mnenje sklene imenovani časnik z važnimi besedami: „Kakor slišimo, poterdi te pravila tudi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kervomok čez 3 dni terpi, prideni pol kvintelca kafre zgorej imenovani laneni vodi. Večkrat se pa primeri, da živina več tednov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in pa djanski vednosti svoji. Tudi je res, da tako imenovani „učeni” kmetovavci velikokrat so najslabeji djanski gospodarji. Kmet mora delati |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | in je tudi v mraku ſpremljan od ſvojega hiſhnika k imenovani goljufivki ſhel. Rezhe ji, de dvomi nad sveſtobo ſvoje shene |
| Fizika (1869): | toček predmetovih, to se ti črti križate in narejate tako imenovani vidni kot, čegar velikost se ravná po velikosti podobice na |
| Botanika (1875): | že ne rečem, da več knjig, v kterih so zgorej imenovani ali drugi učenjaki popisali rastline po kterejkoli omenjenih -rastlinskih sostav |
| Ta male katechismus (1768): | VII. ſvelizhani so ti myrni, ſakaj oni bodo otrozi boſhji imenuvani. VIII. ſvelizhani so, katiri pregajnanje terpèe ſa pravize volo, ſakaj |
| Ta male katechismus (1768): | po pravizi vonſverſheni, inu boda ſatu ti panani, ali prekleti imenuvani. Uſſi ti so od Kristusovega ſhivota, katire je ta prava |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta ſveit pershu; ampak, koker supet govory ta poprei zhaſtitu imenuvani ſveti Ambrosh: Suſcepit mæſtitiam noſtram, ut ſuam nobis Iætitiam largiretur |
| Kuharske Bukve (1799): | kaſtrolo s' na pol vręlim kropam, tukaj notri poſtavi sgoraj imenvani lonez s' rumenakmi inu shupo, ga pokri s' vręno, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Viſokost, ſvitli nadvojvoda goſpod Janes, ki po ozhetovo sa prid imenovanih deshel vſeſkosi ſkerbijo, ſo tudi to drushbo obudili, ktera ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | posneje doli popadalo. Tiſto ſtraſhno jutro je tozha per vſih imenovanih vaſeh, in po vſim polji in ſnoshetih tri pavze na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v druzih ptujih deželah v navadi. Te orodja prodajajo v imenovanih deželah dozdej samo Angleži in Francozje in si veliko dobíčka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nazaj v Gradec spraviti. Vsi udje zbora so dobili od imenovanih stanov bronene svetinje draziga dela v vedni spomin desetiga shoda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | postrani na boku pisan torbaček. Opanke so obutev samó takó imenovanih Vlahov, ki so na Krajnsko se naselili; med Poljanci jih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je potreba posebno na psa paziti, in kedar se kake imenovanih znamenj pri njem zapazijo, ga je treba prikleniti ali v |
| Kemija (1869): | da je ravno tako sostavljena koža nekih morskih živali, tako imenovanih plaščarjev (Mantelthiere). Beljeni pamuk ali bombaž, predivo, konopnina in iz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vsi stojé eden vrh druzega na kristalinskih škrilnikih brez okamnin, imenovanih pragorje ali temeljno gorovje. To je bila po njem prvotna |
| Zoologija (1875): | tolščo podstavljeno meso, jajca in kri. Tu podajamo kemične sostavine imenovanih jedil v pregledu, iz katerega se njihova važnost za hranitev |
| Pozhétki gramatike (1811): | Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami na ſebi bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo ſtopnjo pomenio: meilleur, bolſhi, nameſt, plus bon, bolj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | do pijavknega dna pride. V napravljeno rano se zabaše z imenovanim zdravilom pomočenega prediva toliko, kolikor je potreba, da je luknja |
| Botanika (1875): | strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam precej podobni, in ker mnogokrat rastete med gornjimi, tako |
| Tiun - Lin (1891): | meridijan, da smo bili na severni strani paracelskih otokov, med imenovanimi otoki in kitajskim otokom Hainan. |
| Sacrum promptuarium (1695): | DAN. Vocatum eſt Nomen ejus JESUS. Je njega Ime bilu imenouanu JESUS. luc. c. 2. EN ſrezhen, veſseli, inu vſih troſhtou |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſo tudi na Krajnſkim rajnki zeſar Franz le to (imenovano) zeſarſko kraljevo kmetijſko druſhbo v Ljubljani v ſtar ſtan poſtaviti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | popotnik nobeniga otroka; tó ga je ſilno shalovalo, ter ſtori imenovano obljubo, zhe mu bo boginja le eniga ſina podarila. Rojen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | miſli ondi drevó vſaditi in takó dolgo oſtati, dokler bo imenovano drevó ſad rodilo, od ktériga hozhe pervino boginji podariti, ktéri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nej bo zlató in srebró pravo ali pa le takó imenovano lijonsko, njegovo blagó daljši lepôto ohrani od druzih enacih izdelkov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odrajtali niso, naj ga prinesejo ali pošljejo v Ljubljano v imenovano pisarnico, ki se znajde tikama za hišo c. k. deželniga |
| Botanika (1875): | žvečene korenine »kava« rastline Piper methysticum neko pijano pijačo ,,kava”imenovano. 159 2. red. Vrbe (Salicineae). Grmi in drevesa z dvodomnimi |
| Botanika (1875): | kakor pečenka (champignon), ki imajo na nitke razraščeno steljko, mycelium imenovano, rasto iz njenih odločivših se koscev. Taki prosti razmnožitveni organi |
| Stelja in gnoj (1875): | je zamore v hlevu na-se vleči. Ni toraj dobro tako imenovano kleščje ali sekana stelja od smrečja, jelovja in druzega surovega |
| Zoologija (1875): | idoče do teh mišičnih vlaken, končajo in razširijo v tako imenovano gibalno pločko. Glej pod. 20, e in f . Po delavnosti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sakaj veliku njeh je poklizanih, al malu isvolenih. Na Nedelo imęnuvano Sexageſima. Branje is 2. Piſma S. Paula Apoſtelna na Korintharje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bi tu Dete imelu obresuvanu biti, je njega imę blu imęnuvanu JESUS, katiru je blu imęnuvanu od Augela, predn je biv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | biti, je njega imę blu imęnuvanu JESUS, katiru je blu imęnuvanu od Augela, predn je biv ſpozhet v'maternimu teleſu. Na |
| Kuharske Bukve (1799): | sa eno jajzo debęlo kępo rakoviga putra, vajn permęſhaj popręd imenvano ręsanzo, tri jajza inu ſolí; vſe dobro ſkup smęſhaj; inu |
| Kuharske Bukve (1799): | dobro, oſoli; pomashi koso s' maſlam doſti nadebęlim vlì sgor imenvano ręzh notri, pokrì, sgoraj inu ſpodaj sherjavzo, de ſe rumeno |
| Fizika (1869): | naredé v mirno stoječej vodi valovi, od kterih ravno je imenovanje tega gibanja vzeto. 117 Valovanje. Zvočnih valov, ki se po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ ˛Sin boshji; nebeſhki Ozhe ſam ga je ſvojiga ˛Sina imenoval. Jesuſ gre sdaj po nagibu ſvetiga Duha od reke Jordana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gotovo tisti narbolji primérjeno ime dal, ki ga je korún imenoval. Pa brezbrojno (collective) menim, bi se moglo reči korunje; in |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | v njegovi tovaršiji biti in ga nikoli drugač kakor brata imenoval. Ni ne dan pretekel, de bi ne bila šla z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ler, limbar je bil staremu Slovencu svet cvet; zato je imenoval tudi gore po njem, akoravno po gorah ne raste, — na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je na priliko nek drug narod v naši dobi »„velikega” imenoval. Deržavni velikan rusovski, čigar ustni dih v ledu dreveni, dočim |
| Mineralogija in geognozija (1871): | do poznejih nasadov delalo je prehod. nekoliko kamenja, ktero je imenoval prehodno gorovje. Za tem pride druga tvorba, drugogorje ali sekundarno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | četrta tvorba nastopi četrtogorje ali kvartarno gorovje, tako je on imenoval vse, kar je zemljino skorijo pokrilo od tistega časa, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je takrat savoljo morſkiga kupzhijſtvo in ſvojiga bogaſtva drugi Rim imenovalo — in je dalje na Laſhko planil. Kako ſe je v |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | ime. Velik bo po celim svetu, Božji Sin se bo imenval, In po Davidu očetu Vekomaj bo kraljeval. Kak' se to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | miſli, od njih ſosidana, ſe je v tiſtih zhaſih Emóna imenovala. Deshelni in ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo bili shlahtni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | listu kmetiških Novíc vprašate, kako bi se konstitucíja po slovensko imenovala? Jez mislim, nar bolj razumljivo bi bilo, ako bi pri |
| Genovefa (1841): | goſpodizhno — tako ſo ſe ſhe takrat vojvodſke pervénke ali prinzésine imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prišle češnje na Angležko. Lavorove ali lorberjeve češnje so se imenovale tiste prijetne grenjklate češnje, ki so jih Rimci cepili na |
| Biblia (1584): | Ozheta Beelzebuba imenovali, kuliku vezh bodo ony njegovo drushino taku imenovali? Satu ſe nebujte pred nymi. Niſhtèr nej ſkriveniga, kar bi |
| Biblia (1584): | Hlapez kakòr njegou Goſpud. So li ony Hiſhniga Ozheta Beelzebuba imenovali, kuliku vezh bodo ony njegovo drushino taku imenovali? Satu ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bomo v ſlovenſkim jesiku prihodnizh shelesni kolovos, ali shelesni koleſnik imenovali, ravno tako moramo vosovam , ki po takih koleſnikih derzhijo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | med njih v ſvojih obrasih nekoliko pſam podóbni — ſo pſaglávze imenovali. Atila je pokonzhal Emóno (Ljubljano) in Oglej — ki ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa le Lamprin rekli, in takó ga tudi mi prihodnič imenovali bomo. Te dobe je Sultan Selim nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 1. Nekdo je hotel, de bi se mesci po številkah imenovali, na priliko: pervonj, drugonj i. t. d. 2. Gospod M. |
| Stric Tomaž (1853): | pravi on, „otroci so me pa sploh doma Stric Tomaž imenovali. “ „Jaz vas bom tudi tako, ker vas imam zelo rada |
| Fizika (1869): | nihalu smo govorili o gibanju, tresu nekako podobnem. Ono gibanje imenovali smo nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna lega njegovih posamnih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tje posnemajoči podobe okamnin. Okamnine, kojih važniše smo že gori imenovali, so pa navadno precej nizko najti, tam, kjer se Guttensteinski |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu hlapzu, kakòr njegóv Goſpodár. Zhe ſo hiſhniga Goſpodarja Beelzebub imenuvali, koliku vezh njegóve domazhe? |
| Ta male katechismus (1768): | vofer imenuje, koker so Judji svoje ſaklane, kryvave vofre , kaldovanje imenuvalli. Kolku sort je vofria S. Mashe? Shtire. I. Je en |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tu déte obreſuvati, ſo njega po njegoviga Ozheta imęnu Zaharias imęnuvalli. Njegova Mati pak je odgovorila, inu je rekla: kratkunikar ! ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ga je poznalo in ljubilo, vse le lepiga dvorskiga roba imenovalo. Njegova pridnost, njegova zvestoba, njegova ljubezen do Sultana, gospodarja, so |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | górju jo uséka, ki se je zavoljo veliko jélkovja Černi-log imenovalo. V. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tiſti, ki ti je to rekel? “ Mosh ga ni vedil imenovati. Jesuſ ſe kmal potlej v' tempeljnu s' njim ſnide, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tudi naſha deshela je imela moshove s tako shlahtnimi ſerzi imenovati. S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | baž podolgovatiga, butičastiga brez skončave v tenko korenino — korún, korunje imenovati, kar je takošnimu sadju čisto primérjeno, ako na skončavni zlog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se namreč nekteri gerdúni, ktere ne morem drugači kot tolovaje imenovati, in vsi pijani niso vedli, kaj de bi iz prevzetnosti |
| Tine in Jerica (1852): | je pravila, de jo neka ženska, ki je ne sme imenovati, za božjo voljo prosi, de bi ji le toliko časa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pohvalne pisma prejeli, nam je sedaj priložnost dana, po versti imenovati vse tiste, ktere je na Krajnskem čast doletela, da so |
| Zoologija (1875): | more k večemu dati glavno razdelitev in potem za primere imenovati nekatere imenitniše živali. Za daljne studije je treba, razen tega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | moremo ta eksponent števila 10 tudi redovni eksponent (Rangexponent) številke imenovati. N. pr. v številu 6547 je 1 redovni eksponent številke |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mnogih obiteljih zaporedoma v več rodovih, tako, da se morejo imenovati prirojene in podedovane. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ni ſmęl ne Pridigar na kanzelni, ne ſpovednik per ſpovedi imenuvati, sa katęriga ſam ti, o hudobnik, vęjſh, inu ſe zhudiſh |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | te rešil is Egiptovske sužnosti. Veruj eniga samiga Boga ! — Ne imenuj po |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na ſodni ſtov, na temu męſtu, katiru ſe po Grekuſhku imęnuje. Lithoſtratos, po Judovſku pak Gabbata. Inu kader je on na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Eſtrajhu). Ta drushba ſe bo s rudarijo pezhála in ſe imenuje „geognostisch — montanistischer Verein für Steiermark, Krain, Kärnthen und Oberösterreich”. Njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | cesti), ki je dobil imé v čast Krajnske dežele, se imenuje „Weixelburg” „Višnja Gora”. Častiti c. k. kameralni komisar v Bruku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zaropotá i. t. d. Po drugih krajih se ta strah imenuje spomín. — (Konec sledí. ) V jeseni spomlad na Krajnskim. (Dišeče in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tod pride ime tihe stekline. Steklina se pri človeku vodobojnost imenuje, ki je strašna bolezin; človek zboli po steklini, kedar ga |
| Fizika (1869): | Réaumur (čitaj: Reomir), in po njem se še dan današnji imenuje to orodje. Na Francoskem in v učenih knjigah se najbolj |
| Fizika (1869): | vjemajo sè zarezami votle nepokojeve osi, ktera os se valj imenuje. Ta naprava je od te koristi, da se ure na |
| Zoologija (1875): | veča na ožem konci provrtana, zato se tudi najznamenitiši rod imenuje provrt (Terebratula). Dandenes se nahaja le malo vrst tega roda |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vsem pravnim zakonom. Ako se pravnost tiče zakonov javnega prava, imenuje se zakonitost, — ako pa se odnaša na privatno pravo, zove |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozheta † inu sina † noi svetiga Duha † Amen. Teſti Angel se jemluja tegniel kateri je nam sa te sakedanje potriebe stelan inu |
| Ta male katechismus (1768): | Buh v' naturi, inu tri Osebistva, ali Pershone, katire se imenujejo: Buh Ozha, Buh Syn, Buh S. Duh. ſakaj je pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe, kar ſe v ſadajnim zhaſu Vogerſke ali Madsharſke deshele imenujejo. Rimzi ſo bili v poſvetnih uzhenóſtih in umetnoſtih snajdeni, poſebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imenovali, in de niso enaki tistim, kteri vsak krajcar davk imenujejo, ki jim trebuha ne nasiti, ali pa ki skozi gerlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | hruške lupiti, imajo posebno napravo, ki jo jabelčni olupnik (Àepfelschâler} imenujejo in ki je ali iz lesá ali železa narejena. Leseni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ene matere, eniga naroda, ki se že od nekdaj Slovenci imenujejo. Slovenci smo na Krajnskim , na Koroškim, na Štajarskim, na Goriškim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ali pervín je? Učenec. Elementov je čvetero. Učnik. Kako se imenujejo? Učenec. Pervi ogenj, drugi voda, tretji zrak, in četerti — — četerti |
| Rudninoslovje (1867): | težci imajo v sebi obilno kovi, torej je rudarji tudi imenujejo rude. Najvažnejše vrste so: 1. Siderit¹) ali jeklénec (Spatheisenstein, Flinz |
| Fizika (1869): | Pare ali sopari se pa nasprotno imenujejo tista plínava telesa, ki zamorejo pri navadnej toplini in pri |
| Botanika (1875): | deli cveta sorasli ali ne. Med sabo sorasli prašniki se imenujejo pobrateni. Primer tega nam je pod. 122., ki nam kaže |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | preglejte vaſhe ſerze, vy hudobni odertniki, preglęjte vaſho vęjſt. Jeſt imenujem tèdaj sadnizh eno dobro vęjſt toiſto vęjſt eniga Chriſtjana, katęri |
| Gozdovnik (1898): | se ohladila. Sennores, moje ime ste slišali; kako pa jaz imenujem vas? « »Ta je Velikiorel, ta pa Treskavec,« odgovori Benito namesto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | raſtljin ne morejo ſperſtenéti, ampak ſe ſkiſajo ali ſkvaſijo. To imenujemo ſkiſano ali ſkvaſeno semljo, kakor je bilo she popred rezheno |
| Rudninoslovje (1867): | vrasle (eingewachsene Kr.); ako je pa iz te snovi izluščimo, imenujemo je izluščene (lose Kr). Ako se kristali samo z enim |
| Rudninoslovje (1867): | pa nagnena. To stransko os, proti kterej se glavna nagiblje, imenujemo prvo, óno pa drugo. Obrazce i načrte si pa mislimo |
| Rudninoslovje (1867): | težo vode istega prostora, kakor ga ima rudnina. To težo imenujemo m. Če tedaj težo rudnine p podelimo s težo m |
| Rudninoslovje (1867): | Ako se kristali samo z enim koncem drže druge snovi, imenujemo je vzrasle (aufgewachsene Kr.). Tak kristal je le na enem |
| Kemija (1869): | vežejo v več razmerah, ravno tako kakor kislec. Višo stopinjo imenujemo klorec (Chlorid), nižo pa klorovec (Chlorür), ravno tako tudi: jodec |
| Zoologija (1875): | organov. Zato govorimo o prebavnem sistemu in o druzih. Hranitev imenujemo tudi in sicer prav pripravno presnovo ali izmeno snovi, ker |
| Zoologija (1875): | dihanje pluča, v vodi živeči členarji pa dihajo škrgami. Členarje imenujemo te živali, ker nahajamo na različnih obročkih mnogobrojne, raznovrstne in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 4, 6 ali 8, katera so tedaj z 2 razdelna, imenujemo soda (par) števila (Zahlen). Sodo število zaznamenujemo, ker je mnogokratnik |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njegovega perſanashanja v' se jiti. Ti se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena |
| Gozdovnik (1898): | prijatelj ali pa jaz sam. « »In onadva zanikarneža, ki ju imenuješ Baraba in Oročej? « »Naše krogle so za njiju predobre. Ako |
| Zoologija (1875): | pet širocih, grbavih kočnjakov, pod. 12. Prva dva kočnjaka se imenujeta neprava ali vrzeljaka, ker se pri mnogih živalih mesto njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pisarnice vpeljati. Nikar me, dragi gospod sovražnika osvobodene slovenšine ne imenujte, kér nisim svetoval, nikdar ne ga vpeljati, ampak le zavolj |
| Stric Tomaž (1853): | se zahvali in reče: „Bog ti poplati, draga gospodična! “ „Ne imenujte me gospodično, vsaj sim le revna sužnja kot vi, in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tedaj pravice do svojega dela? In imenujte ga kakor hočete, imenujte ga kervavi denar — čem sramotivniše je, tem gerše, da mi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | po dokazih. Ali nimam tedaj pravice do svojega dela? In imenujte ga kakor hočete, imenujte ga kervavi denar — čem sramotivniše je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1. julija. Kakor inventura izkazuje, sem imel aktivnega in pasivnega imenja: 1.) Gotovine 1992 gl. 2.) Rimes: za 720 gl. na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi računska razmerja neživih sestavin imenja. Vsak konto ima dve nasprotni strani. Na levo, z »debet |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še v svoji zadnji oporoki temu sužnjemu sporočil vse svoje imenje in premoženje in zapovedal, da imajo ž njim ravnati, kakor |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | preostane, ako pasivno imenje od aktivnega imenja odštejemo, imenujemo čisto imenje. Popis in ocenitev vseh posamičnih sestavin aktivnega in pasivnega imenja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v ožjem zmislu razločujemo trojno imenje: aktivno, pasivno in čisto imenje. K aktivnemu imenju spadajo denarji in vse druge, denarno vrednost |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | bilo v tem času dobička ali izgube, kakor je zadnje imenje večje ali manjše od prejšnjega. Natančnejša uredba inventure razvidna je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njegova prosta, popolna lastnina, ali pa so zadolžene. V aktivno imenje trgovca spadajo tedaj denarji, državni papirji, blago, menice, ki se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tri števila? 69. A, B, C so naložili vsak svoje imenje na obresti, in sicer A po 5 %, B po 5 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | t. d.) in neprimičnina (poslopja, zemljišča, i. t. d.) Pasivno imenje pa imenujemo vse, kar imajo drugi od trgovca ali obrtnika |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Ako se koncem kake dobe zopet imenje popiše ter čisto imenje prvotne inventure primerja s čistim imenjem te inventure (bilance) ondaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1 % odbitka. a) Koliko je sedanje aktivno, pasivno in čisto imenje? b) Kolik je vspeh jednomesečne trgovine? 2. Načrt jednomesečnega mizarskega |
| Ta male katechismus (1768): | se ima viruvati. „Zhe pak kedu „notshe Zirkuv poshlushat, ta ima „od tebe (prave Kristus) ſa enega „Ajda, inu ozhitnega greshneka |
| Pozhétki gramatike (1811): | mères, matere. Sa to posnamo, de ime je moshko, kadar ima pred ſeboj zhlen le, on, ono; posnamo, de je shenſko |
| Genovefa (1841): | ſvoje ſolnze ſijati dobrim in hudobnim. ” Môja ljubésen do ljudi ima tedaj biti Tvôjimu ſolnzu enaka. Tudi ſvôjim neprijatlam bi rada |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lahkih in teshkih porodih. 5. Od istrébe, in kako ſe imá istréba odpravljati, §. 6. Od nekterih prigodkov po porodu. § |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kakó ſe ima s novo pinjo v zaker iti? (Potrebna opómbá). Ako ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zadovoljen biti. Pšenice in èrži je sicer menj, ali zató ima vikši ceno. Drevenka stare pšenice je v pretečenim mescu prek |
| Kemija (1869): | Mn2O3 (Braunit) in pa hidrat tega okisa, Manganit zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec, MnO, pobarva steklovino vijoličasto. Njegove soli |
| Botanika (1875): | Razun teh mnogovrstno koristnih rastlin ima pa ta red tudi nektere jako nevarne, namreč mišjek (Conium |
| Botanika (1875): | ki je proti sredini debla obrnjen. Tudi se zapazi, da ima deblo proti sredi manj ali debelejih cevnih povezkov, med tem |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al s' ſtrupam pomoriti. Glih koker vſsaka rezh ſvoj zajt jima, taku, kateri ozhe ſvoj shvot per sravji ohraniti, more tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsa prerojena, Veselje oznan'; Iz rožic rumenih, Iz plavih, zelenih 'ma venec nabran. Že ptičice v zborih, V zelenih šotorih, Vùn |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta Stara mish je bila prepovedala ſvojm mladem, de one imaio v' gnesdi oſtati, dokler bo ſupet nasaj damu prishla, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | najdeio pak, katere nej ſo prave vduve, temuzh ſamu ime imaio, sakaj po ſili ſo vduve, dokler mosh ym je umerl |
| Ta male katechismus (1768): | ptujega greha. Katire se della tega meſſá imenujejo? Taiste, katire imajo ludji (katiri po ſhellah svojega meſſá ſhivèe, inu so od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | opekla! ” Je po oddihu večkrat rekla. „Za tiste, k' dolg imajo nos , „Je v kotlu tem nauka en kos. ” To z |
| Zlata Vas (1848): | ubogati, vam hočem to razodeti. Povejte tó tudi drugim, ki imajo krave. Nar menj štirdesét do pedesét krav mora vkupaj biti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | le mi Slovenci s Staroslováni; „lanita, Wange”; „šuj, link” še imajo samo naši Rozeanci; „san, Ehrenstelle” samo Rusje itd. Izgled Vlahov |
| Fizika (1869): | rudnine, ali pa različno sestavljene kakor rastline in živali. Poslednje imajo dele posebnih podob za posebne opravke, ki se imenujejo organi |
| Astronomija (1869): | na nebu zaznamovanega z vrsto dvanajsterih sozvezdij. Važnost, ki jo imajo ta sozvezdja za nas, bodemo še le pozneje razložili in |
| Zoologija (1875): | je potrebuje 16 funtov. Najboljša so torej ona jedila, ki imajo, ob enem ogrevalne, krvotvorne in kostotvorne sestavine v sebi. To |
| Botanika (1875): | pa tudi rudeč, rujav, vijoličast, moder ali zelen. Njegova zrna imajo 1/20 do 1/300 črte v preméru. Če se gledajo ta |
| Tiun - Lin (1891): | s tem tudi hudo zameril Kitajcem, vedel sem saj, da imajo vender nekoliko strahú pred tako predrznim človekom. Dosegel sem svoj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsolei dba zhvoveka biti katiera Kriſtiansko doro shivietha; tazhi se majo tu aevo poſtopiti auomi drugimn jas kna ratam nai bueli |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | INU GVAVTNO KRAFTNAH MOLITV Inv shegnov: katere molitve inu shegni majo vso muezh inv gvovt boshjo vsabe sapopadano da samorjo zhoveka |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | PREDGOVOR. Te bvkve majo she to mvezh vsabe albote zhovak vboshjei gnadi je snov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | katero si ti per tomi navsmilanomi gaishvanie praliv, jas saklenam majo bogo grieshno dvshizo noter vto kri, kate- |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pak ozheſh, Jęrza? Jęrza. Nizh takiga , nizh. Eno jeglizo ji imám dati. Matizh. (hitru inu glaſnu) Eno jeglizo ! eno jeglizo! — kdu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od zęliga ſvojga premoshenja; inu meni je gori danu, de imam letó tebi povedati. Pojdi tedaj, inu glej de bóſh tó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dam. Deshizo na ſtran poſtavſhi, rezhem: She veljá, 33 korit imam. Pervo korito boſta hlapza imela, de boſta pomagala ſirek ſhteti |
| Divica Orleanska (1848): | Drago mi življenje! Obúpa me oteti prišla si! Še tebe imam, tebi se približam, Ti moja si – . Sorelka. Moj dragi kralj |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | reče gospod Jeličnik: »Samo Bogu in za njim blagimu mladenču imam svoje življenje zahvaliti. Ne vém, kako bi temu plačal, kar |
| Stric Tomaž (1853): | sužnje kraje pa ne pojdem, to vas zagotovim, če se imam biti na življenje in smert. “ „Oh Juri! varite se tega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | brazd'jo konjiči Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa krilo Iz prav'ga mezljana”. „Za |
| Valenštajn (1866): | Ne strašite Nikar se! Jezuvíte jaz črtim, Da imam jaz ukazovati, davno Uže bi onstran mej državnih bili — Al |
| Gozdovnik (1898): | besedo Pepo. »Ne morete ga pomilostiti, sennor Fabij. Tudi jaz imam prstan; vidite ga tu? Dal mi ga je takrat v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | padvana. Ženica pa krilo Iz prav'ga mezljana”. „Za vsako povelje 'Mam židano voljo, Za brambo dežele, Al hoditi v šolo”. Učitelj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | my moremo vęjditi tę dolshnoſti, kerſhanſke pravize, namrezh kaku ſe imamo hudiga varuvati, inu dobru ſturiti, my moremo vęjdti dolshnoſti naſhiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s svojo Brezniško šolo vašim Novicam perdružim. Mi na Breznici imamo obilno 12 let farno šolo od leta do leta po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kér bi nas kmetje ne bili razuméli. Tudi pripravnih besedí imamo zdej za potrebo, kterih nam je poprej manjkalo, in omikani |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bo pa več kupil, létas le za poskušnjo dela. Slovenci imamo le bistre glave ; kakor že naš Vodnik pôje! (To pismo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bo scer v naših primorskih krajih pozimi nekoliko ponižala, ker imamo v Terst veliko žita iz černiga morja pričakovati, ki bi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | spoznamo, De vse je tvoja stvar, Kar je in kar imamo, Dobrote tvoje dar, Od tebe, Oče, ide Sin rojstva večniga |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | nebeški Oče! ki si nam življenje svetnikov za izgled, kteriga imamo posnemati, postavil, dodeli nam Svojo pomoč, de bomo v stanu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Vstajamo tako zgodaj, da si ne upam povedati kedaj, potem imamo skoz nekaj ur razne duhovne vaje. Kar ostane dneva, porabi |
| Gozdovnik (1898): | tukaj. Rdoles, daj meni nadaljevati. « »Tako, to je storjeno. Zdaj imamo pa besedo z vami govoriti, gospod grof Antonio de Mediana |
| Robinson mlajši (1849): | hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost počutil, kakoršnjo po navadi imevamo — imamo, kedar se silimo, da bi svoj razúm k vekši |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je shiveti Per dobrimu ozheti. Nar boljſhiga Ozheta V' nebeſih 'mamo vſi; Oh, de bi tud otrozi Ozheta vredni b'li! Le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kamen, Hujši kakor plamen. Pojd' domú, saj tamo Imaš drugo mamo. «« »Ah ta ni tak mila, Kakor vi ste bila. Ko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | mamo , od kterih upamo , de bojo spoznale svojo novo imenitno nalogo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Tebi, Oče, dali? Kaj bi z mašnikam darvali? Vse, kar 'mamo, Tvoje je, Naše djanje in življenje, Vse veselje in terpljenje |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Bernardina. Tedaj zhe hozhesh de tvoje pridige bodò nuzne, imash ti taiſtu dershati, kar vuzhish dershati tvoje Poshlushavize meni, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Bodi kakor Socrates, ter sanashai tvoje shene tadlam, inu letu imash ſturiti pravi S. Peter, sakaj shena je ena slaba boſodiza |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu taiſtu perpravesh ti h' nezhemer skus napezhne rezhy. Ti imash |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na to viſho koker te vunajne dary tega ſhivota. Ti imash pet pozhutkov, tem perpushash ti shkodlive rezhy: ti imash tu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Ti imash pet pozhutkov, tem perpushash ti shkodlive rezhy: ti imash tu lubu ſdravje, inu taiſtu perpravesh ti h' nezhemer skus |
| Robinson mlajši (1849): | to bilo. Oča. A kaj misliš? Dragotin. Brane. Oča. Prav imaš! Zemlja se brez bran ne môre dobro zdelati, zato kér |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | telečjih kosti, eno staro kokoš, en kos gnjati, tudi (ako imaš) zajčjiga, serniniga ali jerebičniga mesa, nekoliko korenja, peteršiljevih koreninc, vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jamah pustiti. Potem bo jabelčnik veliko močneji in sladkeji. (Če imaš kako zdravo, ne prestaro in močno terto, ki slabo grojzdje |
| Čas je zlato (1864): | to« odgovorí Lenček ponižno. »Pravo; dečko ti mi dopadeš! šolo imaš tedaj zanaprej prosto in še zláte povèrh. Pokliči mojega služabnika |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tolarjev. ” „Jaz ti prinesem 4000.” „To pa to. Od kod imaš vso to gotovino? Koga si ubila ali komu zavdala, moja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | cesar vas odgovorne naredil za tisto-le — kaj že? — za desko. ” „Imaš prav, prijatelj! Jaz bom rekel, da te je cela derhal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gospodinja poslala od lastne mize prav izbranih jedi — tu je imaš! ” „Zakaj pa nisi sama od njih povžila, ljuba sestra? Saj |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kakor zajec na boben; napihniti znaš mehúr, a napolniti ne; imaš lonec, a ničesa, da bi kuhal, imaš usnje, pa ne |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | a napolniti ne; imaš lonec, a ničesa, da bi kuhal, imaš usnje, pa ne kopita, delaš lepe mošnje a denarjev pa |
| Biblia (1584): | je k'njemu djal: Tu nej prou, de ti njo imaſh. Inu on bi bil rad njega vmuril, ali ſe je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu me objamejo, tok vſelej pravijo: Jęrza, zhę me rada imaſh, ti dam, kar le ozheſh. Baron. (rudezh rata. ) Al jeſt |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſvojo pravo ſhtimo, mu da eno sa uho. ) Tò jo imáſh. Matizh. De te ſlode! ta je bla dobra! Nęshka. Dobra |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędo, nali en polizh vode, premęſhaj dobro s' kuhalnizo; ako imaſh doſti zhaſa, puſti ene dvę ure tako ſtati: potle preshmi |
| Pozhétki gramatike (1811): | Kader Perlog nima na konzu bresglaſen e, ga perſtavi, tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pil, de ne boſh po poti peſhal. Koj dalezh damu imaſh, na zelim poti pa ſhe pod ſtreho ne prideſh. Shlahnimu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | opomnizami délala. Zhe komu kaj obljubiſh, alj kako poſebno opravilo imaſh, le perſtan s' opomnizój natekni, ino ne isſnemi ga, dokler |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | polniga ſtoletja ! — Prijatel! kteri le eno iſkro ljubesni do zhbeliz imaſh, — in kdo bi te shivali rad ne imel, ktera zelo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih na jeſen pogoſto imaſh, presheni s dimam ; zhe imajo malo ſatja v kot ravno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pravi ta menje pana. Sedei tabe bodam poduvzhou kaku ti jemash nashtelati dabodash ludem noi shevini pomagou od gifta? al ozhash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvoiga sovrashnika sagledash † Saboth † Agla † Tetragramathon † † Emanvel † te besiede ti jemash ko vshinje srezhi. Bveg tabe prime moi lvbi brater inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pa jemash seshgati dateſti prieb karan zhvovak nadobo szi be sate kar |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje noi ano tako almeshno mash ti savse vierne dushe gorei ofrati: jas sim shje rekov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mash biti govo sam danema neshzhier satu vedeti inu kader mash use taku napraulano poklekni dovi kmisi noi shebrei is andohtjo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | natu bo te duh ta shaz namiso pernesou, od katera mash ti to perſt inu se bo furt spet bek podau |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jov mash ti ko sapotriebo nuzati kar na iberzhne rezhi: h' pianſtvi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je tude skushano od sabitarjou. TA 38. KAPITL. Merkei kaku mash. Anomi storit date streliti knabo mogou tu se is godi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je sgvblan, odtah denarjov katere bosh skues te bvkue sadvebov mash to ko satvojo” potrie- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dushe gorei ofrati: jas sim shje rekov da vboschei gnadi mash biti: sboshjo gnado jas vse moram storiti je S. Pavli |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sdrvjem: sarotenjam kei perdobiti al merkei da dovol pamatno se mash stiemi rezhmi obhoditi noi vse neto takv storiti kaker bosh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | uso guout dau zhries vse skrite zhaze inu ti je mash ven deliti tam bojam potrebnam ludem: inu kateri bo taba |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tvoja zhast, Ti v'Nebeſih, no na ſveiti Bog Syn ! maſh tvojo oblast , Kir si se s'Nebeſs podati Oteu , no |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | piſhe na prei, v'Adventi, inu v'Posti. Drugih dny maſh sadosti, |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Poljski jezik ne moreta nieden vojvoda biti vsim drugim, ker imáta toliko in takih pomehčic in stenčíc, da se za občinskost |
| Blagomir puščavnik (1853): | svojim dečkom ravno južna. Hleb černega kruha in verč vode imata pred seboj. ”Pojte rajši sem in se vsedite k nama |
| Fizika (1869): | sedemkrat veči upor prevodu, kakor baker. Ta in pa srebro imata največo vodilnost. Mora se tedaj sedemkrat debeleji železni drat vzeti |
| Stelja in gnoj (1875): | delce. Še posebno je to, da gnoj in gnojnica sčasoma imata tako moč za razdjanje tega peska, kakoršno imajo sicer le |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | biti tudi z njiju produktom 6. § 74. 1.) Ako imata skupno mero dividend in divizor, razdelen je z njo tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Oziraje se na znak vzemi produkt aditiven ali subtraktiven, kakor imata dotična dva člena jednak ali različen znak. 2.) Koeficijent produkta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tudi skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom. 2.) Ako imata skupno mero divizor in delitveni ostanek, razdelen je z njo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za kvocijent, zato je res z m razdelna. 2.) Ako imata dve števili kako skupno mero, razdelna je z njo tudi |
| Gozdovnik (1898): | indijanske), hodita pa kakor beli, s prsti na ven, ter imata dobre kentuške medvedomorke. To se vidi iz utisov puškinih kopit |
| Biblia (1584): | Ajde. Kadar vas vshe isdadó, taku neſkèrbite, koku ali kaj imate govoriti: Sakaj vam bo v'teiſti uri danu, kaj imate |
| Sacrum promptuarium (1695): | shenkam, s' katirim imate ſolſe vashim ſtarishim briſsat, tu je imate taiſtom napomozh priti, inu s' vaſho volno pokorshino yh troshtat |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bil sheno na pravi pot perpravil. Taku vij moshje imate s' pametio andlat, kadar vidite de shena kaj norskiga shelj |
| Sacrum promptuarium (1695): | bo G. Bug vmej vama. Sa Sakonski gredo Vduve; ali imate N. N. ſamerkat de vezh ſort Vduvyz ſe na ſvejtu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | govoriti: sakaj vam bó danu v' tęiſti uri, kaj imate govoriti. 20. Sakaj vi niſte tiiſti, katęri bóte govorili, ampak |
| Genovefa (1841): | ne ſhe enkrat sa vaſho ljubésen do mene sahvalila! Zhe imáte ſhe kaj narozhiti, ali zhe vam ſhe drusiga kaj ſerzé |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. Ste nas prehitili. – Vpeljati smo Vas hotli. – Urne konje imate. Burgún. K dolžnosti moji so me nesli. (Objame Sorelko in |
| Viljem Tell (1862): | obličja vstrašim se, Ko v kacej ga studenčini ugledam. Če imate usmiljeno srcé — (Poklekne prednj. ) Tell (obrne se od njega). Vstanite |
| Gozdovnik (1898): | teža! Vlecite, sennor Baraha, vlecite! « Odložite, don Oročej, odložite! Potem imate proste roke, ter se izprožite na rob, na trdo zemljo |
| Robinson mlajši (1849): | tude tako sodil, da bi lehko res bilo. „Pak kaj imama zdaj činiti? “ je Robinson uprašal. „Nekaj so li ljudje mertvi |
| Robinson mlajši (1849): | morema, zavarovati — otêti gledala. Pak kakó? ker ladjice več ne imama? “ Tu je zdaj zavoljo izgube svoje ladjičke skoro tako, kakor |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pa ravno vsakemu 10 gld.? “ vpraša kmet. „Glejte,“ odgovorita mladenča: „Imava doma še enega mlajšega brata, ki je že 14 let |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklenu v roke). No pa nič ne zamerite, tast, midva imava še daleč, domu in kar oditi nama je. (Uzame svoj |
| Pozhétki gramatike (1811): | je suis, ſim; veliven sois, bodi: j'ai imam; veliven aye, imaj: je vais, idem ali grem; veliven va, idi ali pojdi |
| Pozhétki gramatike (1811): | liza edinjiga. Aye, qu'ils ait, ayons, ayez, qu'ils ayent, imaj. imaj ſi ali, naj imo imajmo imajte naj imajo Perloshivni naklon |
| Pozhétki gramatike (1811): | perviga liza edinjiga. Aye, qu'ils ait, ayons, ayez, qu'ils ayent, imaj. imaj ſi ali, naj imo imajmo imajte naj imajo Perloshivni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | roke na-nje pokladal, ino vſak je per tej prizhi osdravel, imej bolesen, ktero ſi bodi. — Koliko mozh ino koliko ljubesen ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tesarskima lesá. (Nadalje. ) Kakó z lesam ravnati , kadar je posekan. Imej skerb, de se ti posekan les ne zamoči, de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gnojí, kar je treba, je tat svoje mošnje. Pri žetvi imej štiri očí: po nemarnosti se v enim dnevu lahko več |
| Roza Jelodvorska (1855): | molitev dušo živi. Če tudi serp v rokah deržiš, tako imej Boga v duhu. Vedne misli na Boga zamorejo naj manjši |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ma † inu Svetia Duha † Amen. Noi mei tiſti podvebo persabe ponozhi taku bosh ti vidov te shaze |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mitl; se od viti ane olta drvjei nadlveji al tv mei vso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi ano vero potam sedi dovi glih natam kraji noi mei ano vuzh ulaterni inu zhakei bo guisbno pershou teſti Buh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rezhi uspanie al pridiozhe, rezhi bel shaze alpa rudo taku mei to shrif utalievei ro- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shebrei priedi to molitou potam pa govo Ozhanash tadrugo uro mei ti od adeneſteh dodbaneſteh inu spet to molitov prei noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi potle inu spet govo Ozhanash inu ta tretko uro mei ti od treiah doshtirah noi namolitov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ob petei vuri sazheti od sedmaeh do sedmeh do osmeh mei ti uro inu prei dabodash ti uro mou shebrei priedi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ayons, ayez, qu'ils ayent, imaj. imaj ſi ali, naj imo imajmo imajte naj imajo Perloshivni naklon. Sdajni al Prihodni zhaſ. que |
| Pozhétki gramatike (1811): | predgòvoru te ſvoje Píſmene Snadnoſti opominja rekozh: Kadar otroke vuzhimo, imajmo pravo méro, kaj ino kolko rasvumiti premórejo, to je, ravnajmo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | vedno dobro in ponižno, de nas smert ne dobi nepripravljenih; imejmo izveličarjeve besede v spominju: »Čujte, ker ne véste ne dnéva |
| Tine in Jerica (1852): | Bogam končati zamogla. Zakonski stan nastopita, to je svet stan. Imejta Boga, ter cilj in konc tega svetiga stanu vedno pred |
| Valenštajn (1866): | brez ovinkov, kaj o vas Imamo misliti — Butlar. Za prijatelja Imejta me! Tu moja roka je. Z menoj vred vaše je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá, ne dènarjov v' vaſhih paſsęh: 10. Ne |
| Čas je zlato (1864): | mladega psa angličanskega plemena« reče kraljevič, »naj ga bo vadil! Imejte skerb za mladenča, hočem viditi, kaj de je v stani |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | odgnala, odzvetla, ino grósdje dosorila. Jàs pa ſim králjev kosariz imel v' rokah, vsamem gròsd, ga oshmèm v' kosariz, ino podám |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nove zimske okna dobil, kterih pretečeno hudo zimo še nisim imel. Marsikdo bo morebiti mislil (z čemur so me tudi nekteri |
| Zlata Vas (1848): | drugi nekaj dela prevzéti mogli. Še celò v šoli ni imel ravno preveč opraviti, zakaj prebrisaniga kmetiškiga sina Janeza Vesela po |
| Zlata Vas (1848): | sodni dan pošljè! “ 22. Dolgovi se morajo plačati. Ožbè je imel zdaj silno veliko opraviti. Nihče ni vedil, kaj de počnè |
| Zlata Vas (1848): | kuhinje, in učil ga je mnozih potrebnih rečí. Ožbè je imel svojiga Janeza prav rad, in ta je bil v šoli |
| Zlata Vas (1848): | iz mléka vsih krav naredilo. Vsak bi bil rad vse imel, de bi bil berž v mesto tekel prodat. To so |
| Robinson mlajši (1849): | žedosti — želje je le gorel, da bi uže lok gotov imel, ino nič za dežj ino veter ne maraje, je le |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Štajarskim , v žužemskim kantonu, je prebival kmet v revni koči, imel je 300 tolarjev v skrinji shranjenih. Po noči nenadjano postane |
| Oče naš (1885): | ložeje je dihal, ko je zvedel, da njegov stric ni imel moči ne govoriti ne pisati. Vsi pričujoči so mogli iz |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | debi nezh drusiga opravit, inu na nezh drusiga miſlit na imeu. Saturei, debi ſe h' timu ſvoimu naprei vsetju ob tulkain |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vun danu, inu nikar perdjanu, je s' Chriſtuſovimi ſourashniki perjasnoſt imeu, je s'nymi dershou, inu ſe je vunder Chriſtuſu sveſt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | obshalovou! Ti ſi eno taku veliko shaloſt zhes naſhe grehe imeu, de je tiſta tebi ta kervavi put is zeliga shivota |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Nebeſs, katiri bode tebe v' dobrima poterdiu, inu ti boſh imeu sa tvoju premagaine enu veliku plazhilu v'nebeſſah. Apparuit autem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | podloshnoſti dershi tvoje pozhutke, krishei tvoju meſſu, taku boſh ti imeu en veliki trosht, pokoi, inu veſelie na tvoji duſhi, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Synu Boshjiga isdau, bi on biu vunder en maihen isgovor imeu. Taku pa, kyr je on is laſtne vole, ſam od |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtus naſh Odreſhenik ni terpeu sa ſvoje, kyr tiſtih ni imeu, ampak sa grehe tega ſveita, namrezh sa naſhe grehe. Taka |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | skerben skasou, koker debi nezh drusiga, koker nas oskerbeti na imeu. Leta bodi per dobrimu, inu hudimu naſha miſſu, leta bodi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | velika, Var' se tiste, dokler si shiu, Smiſli, de bosh imeu Sodnika, K'dir bo tebi sodbo sturiu, Delei pravo pokuro |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s mezham udariti ? Natu Simon Petrus , katiri je en mezh imov, ga je isderuv, inu je mahnuv po tega vikſhega Farja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvoimu blishnjemu pomai is potriebe ti nabosh obeden strah jemou tuje skushano ed Isabitarjou noi od pater Bolfa uzelouzi. TA |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dabosh ti menei saki den povonou dabodam samojo potriebo kei jemou nuzati noi buernam ludem venkei isnotou pomagati tu dodieli Bueg |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sijo prei useu te Zedelzh kateri si 2 perſta sakopan jemou nakateram je niegova jeme bu sashribano venka usemi, noi ga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesvs Kriſtvs zhries te 12 Apoſtlne srekov tiſti krat kije jemov vniebo jeti tiſti pridi zhries mene dovsa dones inv vsolei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te bovnik tvdei shniem inv potam kierje te bovnik vmrieti jemov je vidov an ansidlar velko hvdizhov ponja Dvsho jeti hier |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sedei kier bosh shje nasazhi ozhanash noi na obomarjo perſt jemov ugaderzi svesano! potam usemi te zedel nakateram jimash ti niegovo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sadershenje kier sim jas tv doro opomienjenje savergov kir biv jemov mojem tavisham pokorn biti Amen. Ozha zhesh. TV 8. TERPLENJE |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi is velizharije? Amen. Kader bosh ti te dnarje shje jemov sahvali tega duha s' tiemi besiedami al shebranjam. |
| Biblia (1584): | Shulo. Inu pole, ondi je bil en Zhlovik, ta je jmèl eno ſuho roko, inu ony ſo njega vpraſhali, inu djali |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | do osmeh mei ti uro inu prei dabodash ti uro mou shebrei priedi to molituo inu pouni spet shebrei priedi to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash mou ebene perkasni. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh to rinzhzo natkvou bosh vushousi karbosh tou use bosh mou inu bosh snashouse zhier bosh tou! ta trezhije je an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tabe she tu poviem kader bosh petelina pokopov, jidi mou panzh sad napolei dabili satabo bojivavo kaker bitevo: she tu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sromakam da bojo sanje shebrali al bosh prei tako mainengo mou bo te duh pershov kaker an mihn puebezh noi tebi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | liep Shegen na ano srie dovazbar se mafrihtati? Kader bosh mou leizh jeti usemi ano laterno noi uzh noter inu dovi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boejga tavarharja noi meni potlei moi von posvati: dabi jas mou samojo potriebo: noi htuojai zheſti inu khuali noi moimi tielesi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tije bo noter usklede vergov, ti pa jedi shniemi mou noi nezh sad napolei dabi likei shlishou je tude skushano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | fousnije noi galufije: da jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou neſti: htroshti usam viernam dusham: inu sa potriebo noi sa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhvdli so shli miemo: ani so teſti gorei pobrali noi mov nesli so dvkati gratali; al tu tabe poviem da teſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mo ani so teſta psa mov nesli je an ronz dnarjov bu, sa 30 taushent rainsh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | k' shpili inu na ofart: dabi ti skues tu Boga mov shaliti noi bilshnje pohushati velko vezh karje zhries tvojo potriebo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vtekniji ospodja vmiso pertvoimi kraji, zhier ti sedish takv bosh mov doro srezho je skvshano. TA 30. KAPITL. Tvje 15. skrivna |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta; dabom mov pokoi ihv dabo mène vse kdoromi pershvo tu menei pomai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rati kader bosh pergrihti kei skvem mov opraviti. SHEGEN. Jas nës grem veh sëehishe tanai nai vishi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usemijo inu dejo na an liep biu prieb hoi nesijo mov, kader bosh otov tu frihtatl ti morash um vade novu |
| Genovefa (1841): | sdihovala, „de bi sdaj le kako majhno lampizo s oljem iméla, de bi ſi to tamno votlino rasſvitila; kolika dobrota boshja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in pred ozhmi, de ſe lahkó vidi, ko bi ſe imela preja podſuti, in de ſe bersh lahko popravi. Na tiſtim |
| Robinson mlajši (1849): | navertal v brano, toliko dir — lukenj, kolikor je zôbi imeti imela, jih je v njo zabil, ino brana je bila gotova |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vedil razun unih dveh, ki sta ga v svoji oblasti imela. V šent Malu, zdaj prav imenitnim mestu, je bíl takrat |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | njeni mož jo je spremljal, in po celi poti nista imela od druziga govoriti, kakor od dobrih in veselih dni, ki |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Ravno je imela Hirlanda s svojim ljubim otročičem opraviti, kar sirovi oprode prihrumijo |
| Roza Jelodvorska (1855): | sobani sklenjen. Častimir in Roza sta perva sedeža pri mizi imela. Strašimir sedi zraven Častimira, Ljudmila na strani Roze; Miriboj in |
| Zeleni listi (1896): | je. Dà, res, zakaj sem pač toliko obljubila! Gotovo bom imela pri njem izgubo«. »Dajte mi vsaj eno krono! « »Ne vinarja |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | stopala z glasno utripajočim srcem dalje; bližnja ura jima je imela izpolniti upanje ali je uničiti. — Že so bili na zadnjem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Diviza. Kolker sma jeſt inu moj Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov imella, sma uſſe s' krotkuſtjo premagala. Krotkuſt je is mano rojena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo mogozhe tako ozhiten pogreſhek pri natiſkovanju presreti, ker bi imelo Ljubljana nameſt Loblana biti. Tem povemo, de G. Dr. Orel |
| Sacrum promptuarium (1695): | lata fazonetel, premislite ga dobru, ter enu ſrezhnu lejtu bote imele, zhes bote vednu ſpumnile, de nej ſte v' Indiah, kir |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu k' njemu je priſhlu veliku mnóshiz, katęre ſo ſaboj imęle mutaſte, ſlęjpe, krulove, hrome, inu veliku drugih: inu ſo jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa od 9-12 stopnic; letas 15. dan Sušca so pa imele 17 in pol, drugi studenci pa od 5-10 stopnic. Polšiške |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je bilo ob bregovih nalaš nasajeno hrastje, da so ladije imele zavetje pred močnimi vetrovi. Nasproti pa so stoječe vode in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pobrodal. Žlice smo imeli rožene, nože in vilice pa so imele lepe slivove černe. Nedavno kar nam jih je bil kovač |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | spolnite, kar sem vam rekla, in kmalu bote toliko novcev imele, da si prav lepo kravo kupite. “ Marta je rada ubogala |
| Botanika (1875): | Po tem, ali so v cev združene stanice imele okrogle ali podolgaste pike, ali so pa imele v sebi |
| Botanika (1875): | združene stanice imele okrogle ali podolgaste pike, ali so pa imele v sebi kolobarje, ali zavita vlakna, naredé se iz njih |
| Tiun - Lin (1891): | z jednim ali dvema jamboroma, večinoma velikih ladij, ki so imele po jeden ali po več topov. — To je bilo pravo |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | takshneh del’, inu zhednoſt’, katere pred Bogam gvishnu * b’do imelle vso vrednoſt. 27. Rez’ tedej, ’nu skleni s’ mano * is |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | nu sladkuſt na vse viſhe, Vseh shpiſh vender b’do imelle: Vsellej bodo sladku pejlle. 10. Marterneki, ’nu Divize, Vsi Svetniki |
| Stric Tomaž (1853): | vratca v hišo in pod streho, kjer ste vse pripravljeno imele. Čez nekoliko časa prihrume spet nazaj, brez dobljenja sledu za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom. Na bregu ladijostaje, kjer ste imele Nju Veličanstvi iz parobroda na suho stopiti, je bil napravljen |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Ja! o ja ! Pr. Sakaj pa ? Od. Kir mi bi imeli taku brumnu shiveti, de bi tudi uredni bli, tajſtu vlsakdan |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſo te zhaſ vſe ſhole v' katolſhkih deshelah na Nemſhkim imeli. She posno v' mrak ſe revesh v' kloſhter podá, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poti, in kjér je veliko vode odtozhiti. Kjer bi pa imeli perhodnimu obdelovanju na pot biti, ali de ſo le majhni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko dnarja isdali, od ſoſeſknih ljudi pa vender malo hvale imeli. Na delavze ſe tukej ni sanaſhati, sakaj oni bodo ſvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | predajajo, in tako nam dobizhke, ktere ſmo kedaj is platna imeli, prevsamejo. To samorejo s ſvojim kolovratam, kteri ima pred naſhimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sadonosnice saditi po mojim poduku; takó bomo sčasama sadja zadosti imeli. Tone. Rad bi enkrat dober jabelčnik pil; dozdej ga še |
| Zlata Vas (1848): | druzih soseskah ni bilo; zató so Zlatovasčane povsod nar raji imeli in častili. Če je kadaj kak berač kam prišel in |
| Zlata Vas (1850): | drugači storili. Ako ravno so stare pésmi v veliki časti imeli, so vunder tudi nove pesimske bukvice med ljudstvo delili, v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 72. V slogi je moč. Neki oče so imeli sedem sinov, ki so se večkrat med seboj prepirali in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | od hudobneh, inu movzhy, inu she dobru ſtury, de be imelli ſavle njegovega perſanashanja v' se jiti. Ti se ponaurednem en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | In nikól ne pêlji naſ v ſkuſhnjáve, De b' ne méli sa shivál ſerzá, ,Saj nar vézhji in nar májn' tesháve |
| Biblia (1584): | pàrſty, inu je ſkoraj iseſhlu, satu, ker nej globoke Semle imellu. Kadar je pak Sonce gori ſhlu, je u' venilu, inu |
| Biblia (1584): | je posobale. Nekoteru pak je padlu na kaminitu, ker nej imellu veliku pàrſty, inu je ſkoraj iseſhlu, satu, ker nej globoke |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is lohkama na pomuzh pride is dobrem noterdajanjam, katiru be imellu tebe podviſati? 3. Kader ti s' tvojemi naperjatlami inu s' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is njegoviga rodú priſhel vézhni kralj, kteriga kraljeſtvo ne bo imelo konza. Tako je she David vidil v' duhu boshjiga odreſheníka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sapeklo, ino ſe je uſuſhilo, ker ſe ni kam vraſti imelo. Nekoliko ga je med ternje padlo. Ternje je s' njim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri Cesarju kosilo, kakor poprejšnji dan. Popoldan pa bi bilo imelo biti pod Turnam ljudsko praznovanje in ples, h ktérimu je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | na glavi, katero je dekle vedno v svoje delo vklonjeno imelo. De se je ravno na pol kmetiško nosila, kar se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ljudstvu), ki bo potem izdelke od več mojstrov na zbero imelo. Posamezni oddelki te postave, ki jo je ministerstvo ravno sedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | terpljenja dvakrat, trikrat več dorašalo mem zdaj; da žito je imelo po dve in tri pedí dolge klase, in da vsaka |
| Tiun - Lin (1891): | nastavil svoj nož. Odbežali so kakor zajci. Odločno moje vedenje imelo je pa vsaj ta dober nasledek, da je hišni gospodar |
| Gozdovnik (1898): | je li mošnjiček zopet suh? Pa ne, da bi ga imelo ponapolniti to jadro na morju? Takoj bomo videli«. To rekši |
| Gozdovnik (1898): | je nagrmadijo v praznine in med kolesa vozov: vse je imelo izgled čvrste neuzetljive zgradbe. Sredi tabora so vezali živali za |
| Biblia (1584): | Sonce gori ſhlu, je u' venilu, inu ker nej Korenja imélu, je vſahnilu. Nekateru pak je mej tèrnje, inu tèrnje je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pàrſty, inu je sdajzi vùn pognalu, kèr ny globoke semle imęlu. 6. Kadar je pak ſónze gori priſhlu, je svęnilu: inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | poſobale. 5. Drugu pak je padlu na pezhovje, kęr ny imęlu veliku pàrſty, inu je sdajzi vùn pognalu, kèr ny globoke |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak ſónze gori priſhlu, je svęnilu: inu kęr ny korenine imęlu, je vſahnilu. |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | moja vola nezh nima ſhellet’, Karkol tvoja sveta vola nozhe imet’, Kar o Bug! ti nozhesh, tudi jeſt nozhem, Nasprut’ kar |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | martre ’zhem preterpet’. Samu te so moje ſhelle; Njega lubeſn imet’. 12. Tude smert’ se nozhem bati. De l’ po njega |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ta greshni svejt * sovraſhit ’nu sveto jeſo * vselej zhes njega imet’. 28. Tebe Bug! vezhna lepota! * s’ zelga serza, zhem lubit |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | svejt, * ni tu’ veselle posvejtnu, al kar v’ svejtu ſnash imet’: * tud’ ni zhaſt, inn wogaſtvu, al kar je she tak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le vmorit': ˛Szer ſim saſtonj na ſveti. ” „Zhe tud' zvertje imet' sheliſh Goſpod, snam pomagati, Sdaj puta pred njim klokota In |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | velí. To mi narobe Kličemo svet, Vender to šege Hočejo imet'. Ko na Kitajskim Vabjo gostí, Tisti, ki pride. Napak storí |
| Sacrum promptuarium (1695): | leta, O bogati! zhe shelite tedaj taiſto ſtrashno urro proshnike imeti, bodite vſmileni pruti tem vboſim; sakaj zhe pak sdaj bote |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | enu praſnu strashenje. 1 Nekol nabosh prov ( koker se more imeti) te tugente dapernashal, dokler bosh to nezhemerno bojezhnoſt pred ludmy |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 4. Sakaj Joannes je njemu rękal: Tebi ny pèrpuſhenu njó imęti. 5. Inu kęr ga je hotèl vmoriti, ſe je bal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le imajo, draga tertiza! ſhe ſaditi in vedno ſkerb sate imeti; pa tud |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gré, tako de voši svojimu očetu le enako hrano (živež) imeti, kakoršna njegovim hlapcam v Ameriki ostaja. On bo veliko blaga |
| Zlata Vas (1850): | oče so bogati — zdihne Lizika — in hočejo le bogatiga zeta imeti. Dolžnost dobriga otróka pa je starše ubogati, čeravno mu serce |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Tebi izročim vse svoje serce. Le pri Tebi hočem veselje imeti, le Tebe ljubiti, le Tebe posnemati. Pridi, o Jezus! in |
| Stelja in gnoj (1875): | bo manj, temuč bo še boljša. Ozir se mora tudi imeti, da na nekaterih njivah se gnoj prej povžije kakor na |
| Botanika (1875): | začetka ognjeno tekóčna, iz česar sledi, da nikakor ni mogla imeti prsti tista prva trda skorja, ki se je naredila bila |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi mesne puazhvi obieuno: inu to misov morash ti prei jemeti, prei da- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | k' obhaili jiti noi teſti zhas isnekuemer marnuati bol pokonzhoſt jemeti noi kar an shiu zhvovak nema satu vedeti osuna eniga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi ti morash jemeti ano mozhno vero: noi anu mozhnu sau- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pomagou od gifta? al ozhash ti ventuati naiprei ti morash jemeti is- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 35. KAPITL. Anna skushana kunsht sa use merslze? Ti morash jmeti 3 obvare inu nate pervi sashribei: taku † iu nomine † patris |
| Valenštajn (1866): | i vsak oblasten duh, Verjelo bi se blodinji vsakdanjej, Ka nejma vere v prostovoljno blagost, I stavi le v slabost zaupanije |
| Biblia (1584): | ima, timu bo danu, de bo obilnu imèl: Kateri pak néma, od tiga bo tudi tu vsetu, kar ima. Satu jeſt |
| Biblia (1584): | poſluſha, inu toiſto sdajci s'veſseljem gori vsame: Ali on néma v'ſebi korenja, temuzh ſe po tém zhaſsu rouná. Kadar |
| Biblia (1584): | Leta prehudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu njemu néma oben zajhen dan biti, kakòr ta zajhen Ionaſa Preroka. Inu |
| Zoologija (1875): | vladal nad vsem živečim in vsa dušna stran našega bitja nema nobenega zmisla, nobenega pomena. Število znanih živalskih vrst. Iz tega |
| Zoologija (1875): | 6 kotnjakov. 4.0.2.0.4./4.0.2.0.4. = zobovje bobrovo. Ničle tukaj pomenijo, da bober nema očnjakov. Udje so jako različni gledé podobe in dolgosti, kakor |
| Deborah (1883): | nobenega juda prenočiti. In zato je naša dežela srečna, ker nema teh oderuhov, sleparjev in lisjakov, kakor so v druzih deželah |
| Zlatorog (1886): | Menèč, da nema božji svet nikógar, Ki bolje bi divjáčino napravljal. – Glej, baš |
| Sacrum promptuarium (1695): | sa almoshno proſsit, ali neuſmilena leſiza je dekli djala, de nima zhaſsa nej prideio en drugi dan, inu zhe nepudeio prozh |
| Sacrum promptuarium (1695): | gre s' duma, moshu perporozhj piſhata, inu mu prepovej de nima s' lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal, rekozh de je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' nadlogi pomagati, kadar ta vbógi revesh s' zhaſam ſhe nima, de bi intereſsa plazhal, kadar more pozhaſsi tiga nar bolſhiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne bo nič pomagala prošnja druzih ljudí, pa tudi se nima perčakovati, de bi se na dolgo in široko vzroki take |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prenesti, pa ne v zadihljim ali pušobnim kraji hraniti. Kdor nima pripravne shrambe za sadje po- zimi, naj ga v jamnico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 3. letu. Vipavsko vino, kadar se je izčistilo v sodcu, nima tedaj v svojem daljnem vrenji nič druzega še dognati, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | O! nič posebnega” — odgovorí vodnik. „Sonce je ravno zašlo. Tukaj nima rednega časa za sijati, izide in zaide, kakor se ravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vogle zidano. V sredi, kakor je pri takih palačah navadno, nima dvorišča, ampak veliko dvorano, v kteri se zbirajo vsaki dan |
| Botanika (1875): | da zadnjič kakt in natresk rasteta na golem pečevji, ki nima prav nič prsti, in da redimo potočnice, dragušo ali krešo |
| Sacrum promptuarium (1695): | Viri cohabitantes ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet, zhe shena pameti nyma; ter nebodite |
| Sacrum promptuarium (1695): | bil ſposnal, de ta kateri ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar ſrezhe nyma satoraj vy mladi is shkode teh drugih vuzhiteſe vaſhe ſtarishi |
| Valenštajn (1866): | le tisóč so jih prvič hotéli iméti; On reče: ti nejmajo ob čem živéti; A šestdeset hočem tisoč jih nabráti, Pa |
| Valenštajn (1866): | vojvodoj lazi, podoben je vès. Stražnji glavár. Nu, vidiš? Vére nejmajo v nas, Plaši jih vojvodin skrivni obràz; Prišel je do |
| Biblia (1584): | ony ſo vshe dobru try dny pèr meni oſtali, inu némajo kaj jéſti, inu jeſt nyh nezhem teſhzhih od ſebe puſtiti |
| Zoologija (1875): | belice (Leuciscus), tako imenovane zarad srebrnasto belega trebuha. Okoli ust nemajo brkov in prva šibica v hrbtni plavuti nij trnasta. Belice |
| Zoologija (1875): | imenovali organe, ter smo ob enem dokazali, da jih minerali nemajo. Žival more premeniti svoje mesto proti okolici, to je proti |
| Sacrum promptuarium (1695): | mejſti; shene ſo shenam provu dale, moshje ſo dialj, de nimaio provu, polsot ſe vſdigne kreh, inu boj. Oh preproste shene |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſiti, kakor de bi ſedem vſt imeli, h' dellu pak nimaio rouk. &c. Nebodite tudi kakor uni poſly zhes katire ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snalo Krajnzam vſhezh biti, ker tam toliko krompirja ſadé , de nimajo doſti hramov sa ſpraviti ga, in pred smerslino ohraniti. Poleti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | raslozhijo — in ravno savoljo tega ſo od krajnſkih bolji — de nimajo vſe téshe, ki pri mlazhvi na ſnope v naſadu pada |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | to je za dobro srovo maslo perva pogodba; tudi pregloboke nimajo biti, ampak plitve in prostorne, ravno zató jih tudi plošaste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je po dimnicah in po zapertih kučah. Dimnice, ki dimnika nimajo, so hitro dima polne, ki človeka duší, ter se mu |
| Stric Tomaž (1853): | gospa! mož z imenom Hari v naši okolici, vender naši nimajo nič ž njim opraviti“, odgovori Šelbi. „On ima menda dosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | judov in spoznovavcev drugih ver, ki stojé v starem mestu, nimajo nič posebnega. Gledišč ima Terst petero, v kterih se igrajo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki iz gnoja puhti, je grozno nezdrav. Konji, ki pozimi nimajo posebnega dela, ne smejo zmiraj v hlevu stati; ampak vsaki |
| Botanika (1875): | ampak le z vidnimi vlaknatimi koreninami (pod. 50.). Ta debla nimajo ali nič ali le nekoliko rogovilastih vej in nosijo v |
| Botanika (1875): | naredé vsled takega kemijskega razdevanja iz drugih organskih snovi; nadalje nimajo glive nikdar listnega zelenila (chlorophylla) v svojem staničji. Od todi |
| Valenštajn (1866): | lehkomišeljnost, Razgreta kri zapelje sivoglavca. Menj trdne volje zarad tega nejmam, Ker dobro vem, od česa ločim se. Ilo. Povejte brez |
| Valenštajn (1866): | nejmam ga zares Za bebca, da vseh vas za bebce nejmam? Al tako dobro me poznaš? Ne vem, Da tebi kdaj |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn (po kratkem molku ostrim pogledom). Kakó pa veš, da nejmam ga zares Za bebca, da vseh vas za bebce nejmam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | serce se vnémalo. — Pa joj, jez ptičica nisim, perutic tudi nemam; leteti ne morem, še peti neznam; samo želje preserčne, samo |
| Maria Stuart (1861): | dovolite! Burleigh. Naj bo! Marija. Zdaj na svetu nič Več nemam — (Vzame sveto razpetje in ga poljubi. ) Moj zveličar! Moj zveličar |
| Sacrum promptuarium (1695): | njegove Pridige pridiguie? On odgovorj: Jeſt imam njegove pridige, ali nimam njegovu Svetu, inu nedolshnu djaine; Satoraj moje pridige nej ſò |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe bo vam obilno povernilo. Kdo bi snal rezhi: Jes nimam kaj sa rasdelovati in popravljati; vſak koſhzhek moje semlje ſim |
| Divica Orleanska (1848): | In kujte dnar iz njega! Kri za vas Imám, vojšakov nimam, srebra nimam! Četerti nastop. Neža Sorelka z malo skrinjco v |
| Divica Orleanska (1848): | dnar iz njega! Kri za vas Imám, vojšakov nimam, srebra nimam! Četerti nastop. Neža Sorelka z malo skrinjco v rôci. Prejšni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dom vzame in o priliki prebira, mi je vselej odgovoril: „Nimam časa toliko brati. ” Čakaj, bratec! sim si mislil, boš bral |
| Ultra! (1867): | čem je govor, pogledam na uro, in vidim, da se nimam več časa preoblačiti. Skočim hitro v konfortabelj, in ko bi |
| Oče naš (1885): | so se pomirili, in to mi je prav vgodno. Jutri nimam službe in zjutraj rano pa nêsem fantka v prvo španjolsko |
| Gozdovnik (1898): | par besedi izpregovoriti s tem nemarnežem? « vpraša Pepo. »Le; jaz nimam časa! « |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | obrazom rekel: „Odgovornost za to ravnanje prepuščam vam, gospod namestnik. Nimam pravice izrekati svojo sodbo; hudo mi je pa, da moram |
| Biblia (1584): | tjakaj gredó: Dajte vy nym jéſti. Ony ſo djali: My némamo tukaj vezh kakòr le pet Kruhou, inu dvej Rybi. Inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | taiſto od ſmerti resheli: Podgane jo poſnaio, ter pravio: my nimamo zhaſsa |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vy jęſti. 17. Ony pak rekó k' njemu: My tukaj nimamo vezh kakòr pęt kruhov, inu dvę ribi. 18. On pak |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ozhi ſtopajo. „Kaj nam potiza pomaga, pravijo, ker dnarjov vender nimamo, sa dvajſet alj trideſet rajniſh kravo kupiti. ” Alj na — mati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kaj posebniga našli; tode ni čuda, kér v ti reči nimamo ne prave vednosti, ne skušnje, in kolikaj večih potroškov ne |
| Stric Tomaž (1853): | drugimi si ponavlja na glas lepe besede iz sv. pisma: „Nimamo tú stanovitnega mesta, ampak prihodnjega iščemo. “ Misli se naenkrat na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | način dobljene jednačbe razrešimo. Kakó je jednačbe sestavljati, za to nimamo nobednih občnih pravil; za to je treba bistroumnosti in vaje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | duhov vezh pershuo daso ukupa meli teſt dnarje skrite: pati knemash saspati temuzh vahtari kader bo te duh pershou ti morash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | trezhiome viernam dusham h' pomvezhi approbatum est. Alpa tu prei knemash v' |
| Deborah (1883): | ti vprašuješ? Ana. Ker si mi sicer vse povedal. Jožef nemaš več zaupanja do mene? Jožef. Jaz ne bi tebi upal |
| Deborah (1883): | Strani? Strani! Učitelj. In takoj! Žena. Še to! Večni Bog, nemaš več providnosti? (Grom. ) Učitelj. Čez mejo na Češko vas odpravimo |
| Ta male katechismus (1768): | VI. Per Bogu je ona narſhlahtnejshe stvar: * zhe druſga dat nimash, dej serze ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu more |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſapellalla, inu od resnize te vire odvernila. Is tega urſhoha nimash ti nobeno lohkamiselnoſt, kader virjesh, kar naſastopesh; ſakaj tudi v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvojega bliſhnega falerji am, de njeh po soseski reſnashash? Ti nimash rad, kader drugi od tvojeh falerjov med sabo kremlajo: inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolí, se bolje počuti na hladnim, kakor v vročini. Če nimaš hladniga hleva, postavi ga pod kolarnico ali kak drugi zračen |
| Divica Orleanska (1848): | Ničesar nimaš darovati več, Prežíviti se jutro s čim ti nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim |
| Divica Orleanska (1848): | bila in sovét, Zdaj ustnice mi huda sila odpre. Ničesar nimaš darovati več, Prežíviti se jutro s čim ti nimaš! Bogastva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pomnožiti pridelke. Slišimo že nektere hrup zagnati: „šparaj, šparaj, če nimaš s čem! ” Nikarte, prijatli! tako hudo; mi se čemo prijazno |
| Sveti večer (1866): | si, ljubi Tone, kakor vidim prav poštene starše. Pa, ali nimaš nič pisanega? ” — „O pač! ” reče Tonček in vzame iz culice |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ter rekel: „Tretje znaš še dolgo čakati; in dokler té nimaš j. ostane lisec moj, tukaj so priče! ” |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se rajši zanašam na tvojo černo šolo. ” „Če tacih prednosti nimaš,” odgovorí zamorka, „skusi vsaj z neko drugo rečjó, kteri se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | je, rekoč: „Jaz sam sem poskusil, kaj se pravi: Česar nimaš, tega si ne smeš želeti, In uživaj, kar ti Bog |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 9. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga shene. 10. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga ne hiſhe, ne hlapza, ne dekle, ne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Natu je JEsus k'njemu rekuv: supet ſtojy piſſanu: ti nimaſh Goſpuda tvojiga Boga ſkuſhati. She enkrat je hudizh njega s' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 9. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga shene. 10. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga |
| Genovefa (1841): | ſvariti, ki ſo okrog po puſhavi v ſtraſhni lepoti raſtle. „Nímaſh mi od njih jéſti,” je rêkla, „pa tudi kaj drusiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in verbe, noter dene ino piha. Zhe pa te priprave nimaſh, lahko s zunjo, ktera ſe kadi, zhbele toliko odsheneſh, de |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dobru pojde na semli. 5) Ti nimaſh vbſjati. 6) Ti nimſh preſhuſhtvati. 7) Ti nimaſh kraſti. 8) Ti nimaſh krive prizhe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | tvoj Buh. Ti nimaſh ptujih Bogov sraven mene imeti. Ti nimſh obenne sresane podobe ſturiti, de bi taiſto molil. 2. Ti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število a z relativnima prašteviloma m in n razdelno. Ker nimata te dve števili nikakeršnega skupnega faktorja, a pa mora vse |
| Revček Andrejček (1891): | oditi nama je. (Uzame svoj plašč. ) Jeklen. Škoda, da zame nimata nikdar časa. Domen (resnobno opravičuje se). Ne hudujte se, oče |
| Valenštajn (1866): | srce me režejo. Vi možije Ste nizki le, a nizke nejmate Menitve, vrednejši od drugih ste, Da vam zaupno govorim besedo |
| Valenštajn (1866): | Kdor previsoko leta, nizko pade. Ilo. Vi tukaj več opravkov nejmate, Ker jutri pridejo v trdnjavo Švedi. — Al, Trčka, idite, večerja |
| Biblia (1584): | tiga hozhem tudi jeſt satajiti pred moim Nebeſkim Ozhetom. Vy némate mejniti, de ſim jeſt priſhàl myr poſhilati na Semlo: Ieſt |
| Biblia (1584): | Sabſtojn ſte je vy prejeli, sabſtojn je tudi dajte. Vy némate Slata, ni Srebra, ni Kuffra u'vaſhih Paſſeh imeti, ni |
| Sacrum promptuarium (1695): | Roshenkranza, Quarte, inu maiolike v' rokah dershite, satoraj shegna Boshiga nimate, inu vezhkrat ſtradat morite, sakaj vſhe ſodba je zhes vaſs |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſaturitas autem divitis non ſinit eum dormire. Satoraj vij dellauzij nimate urshoha ſe zhes vaſs ſtan toshit, temuzh zhes vaſho sanikornoſt |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſimiliter in habitu Sancto, non criminatrices, non multo vino ſervientes. Nimate vij shtare shene menit, de vam je perpuszhenu veliku pijti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 26. Vy ſe jih tèdaj nimate bati. Sakaj nìzh ny ſkritiga, kar bi ſe ne ràsodęlu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je rękal: Kaj miſlite ſamy pèr ſebi, vy malovęrni, de nimate kruhov? 9. Ali ſhe ne saſtópite, tudi ſi neſpómnite na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeſte; upamo pa, de jo bodo v kratkim naredili. Ker nimate perloshnoſti do shelesnih zéſt priditi, ſhe manj, ſe po njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s kterimi ſe unajne in notrajne konjſke bolésni odpravljajo, zhe nimate pomozhi umniga sdravnika sa shivino, in drusiga ne morete ſtoriti |
| Divica Orleanska (1848): | ga je spočelo. Vi z mojim sinam se vojskujete, In nimate ne uzroka ne pravde. Kaj je Dofên pregrešil zoper vas |
| Divica Orleanska (1848): | roke roparske Stegujete po Francji, kjer pravice Na toliko prostora nimate, Kar bi kopito konjske noge krilo. Ta vojvoda, ki dobriga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje ſva iméla, pa nimava nikogar, de bi nama jih raslóshil. “ Joshef je védil, de |
| Blagomir puščavnik (1853): | nama, ako je mogoče, dneve britkosti okrajšal. Na tem svetu nimava nič več. Vse nama je odmerlo na zemlji, od kar |
| Valenštajn (1866): | utékel, Pustivši mi ónega sámo lenéta! Vojaški deček (priskače). Mati! imaš-li v mislih očeta? Prvi lovec. Nu, nu! saj tega je |
| Zeleni listi (1896): | »Oh, dà, dobra gospa! Beračenje je grenko, zeló grenko! « »Imaš-li še stariše? « »Samo mater še; a zeló je uboga ter |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sakaj uſſi, katiri mezh uſamejo , bodo ſkus mezh konz useli. Nimamli jeſt pyti ta kelh, katiriga je meni moj Ozha dal |
| Divica Orleanska (1848): | nič ne vzame, vse mi da! Zaúpa vse bogastvo, vse imetje, Velikodušno tàmni sreči moji. Dünoa. De! Abota je kakor ti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | imenja takrat, ko se je začela trgovina ali obrt. K imenju v širjem zmislu spada ne le vsa premičnina in neprimičnina |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razločujemo trojno imenje: aktivno, pasivno in čisto imenje. K aktivnemu imenju spadajo denarji in vse druge, denarno vrednost imajoče stvari, katere |
| Sacrum promptuarium (1695): | tua, & ſtudium, ſemper de Chriſto meditare, unde vel provoceris ad imitandum eum, vel ad amandum eum exciteris. Quanto enim ſe quiſque |
| Sacrum promptuarium (1695): | amandum eum exciteris. Quanto enim ſe quiſque ei in virtutis imitatione hic conformare ſtuduerit, tanto ei in prima gloria, & charitate appropinquabit |
| Sacrum promptuarium (1695): | beſsedah S. Paula, kir pravi: Honorabile conubium in omnibus, & thorus immaculatus. Inu ſam G. Bug ima dopadeine nad taiſtomi, kadar ſe |
| Robinson mlajši (1849): | rediti lenken, steuern. rude — zmirom — vedno — skoz— vun ino vun immer radost Ewigkeit. Sadovnik — ovočnik Baumgarten. Sed — ser — siv grau. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | zadere „Sokol”: „stoj, starka, oder je moja imovina”; — in ta „imovina” je odslej stereotipna fraza, ki ti pri vsaki priliki od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | veselica, kar se zadere „Sokol”: „stoj, starka, oder je moja imovina”; — in ta „imovina” je odslej stereotipna fraza, ki ti pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | omeniti umazane sebičnosti sedaj brezdomovinskega društva „Sokola” gledé tako zvane „imovine”, njegove nasprotnosti do čitalnice, katero je pokaral s tem, da |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | so se na svoje posestva, in veseli so bili svoje imovine tembolj, ker so bili zdaj v stani, bogato poplačati zveste |
| Gozdovnik (1898): | in malega don Fabija ugrabil, da se zdaj polasti njijune imovine. Zdaj se bom iznebil muke, ki mi jo vest prizadeva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | pa le ta nujni predlog stavimo: naj „Sokol” svojo velikansko imovino pred ko mogoče spravi na Nanos ali kamor si bodi |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | postaral, umerla mu je žena in vojska je oškodovala njegovo imovino. Tedaj ga je Valentin povabil k sebi. Celó iskat ga |
| Revček Andrejček (1891): | te bo potem Bog poplačal, kajti tvoj oče je bil imovit kmetski sin in to je tudi nekaj. (Odide na desno |
| Revček Andrejček (1891): | kaj na zanjke zaslužiti dalo, bil bi Grešnik že zdavnaj imovit mož. — Tako! — Že se drži. (Stopi nekaj naprej. ) Kar v |
| Revček Andrejček (1891): | stara. (Hkrati prav prijazno. ) Veš, Pavle, tvoj oče je bil imovitega kmeta sin. Na to se moraš tudi ozirati. Andrejček (smehljaje |
| Tiun - Lin (1891): | da je hiša, kolikor sem mogel soditi po zunanjosti, last imovitega moža in to mi je bilo po godu. Vprašal sem |
| Sacrum promptuarium (1695): | boſodiza. Viri ſimiliter, cohabitantes ſecundum ſcientiam, quaſi infirmiori vaſculo muliebri impartientes honorem. Inu nikar ſavſaku malu kar vam shena ſuper rezhe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | premišljeno, vendar posebno to, kar je povedal o našem infinitivu imperativu (velivnem naklonu) in aoristu. Modre besede o infinitivu (nedoločnem naklonu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je povedal — blizo je prišel in prav razločno rekel: nomen imperatorum*). ” „Kaj je rekel? ” „Nomen imperatorum. ” „Numen imperatorum je bilo glasilo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in prav razločno rekel: nomen imperatorum*). ” „Kaj je rekel? ” „Nomen imperatorum. ” „Numen imperatorum je bilo glasilo,” vpije Korvin ves razkačen. „Nomen |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | razločno rekel: nomen imperatorum*). ” „Kaj je rekel? ” „Nomen imperatorum. ” „Numen imperatorum je bilo glasilo,” vpije Korvin ves razkačen. „Nomen ali numen |
| Zoologija (1875): | so nekatere tudi užitne. Najbolj znane vrste so: Turban (Cidaris imperialis) z debelimi, kijastimi bodicami neenake velikosti, ki so belo in |
| Sacrum promptuarium (1695): | Nebeſkimu offral. Chriſtus dum adhuc infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro impijs mortuus oſt. O zhaſtiti Maſhniki! Leta Fazonetel S. Veronike sa |
| Sacrum promptuarium (1695): | Omnis labor hominis in ore ejus ſed anima ejus non implebitur. Reune vaſs ſturj nikar vaſh ſtan, ampak dokler vy sapuvidi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſed & potius læſiſti. Melius eſt tacere. Quare? opus mihi reddis impoſſibile. Cogito namque, quod, ſi tu tanta differens non effiicis, multo |
| Valenštajn (1866): | in obeh strani zgrabili Smo zdaj je z vsoj konjicoj i zagnali Nazaj do rova, tu pa sulicami Zajame je pehota |
| Valenštajn (1866): | kterém ona jaše. Človeku je klobuk lepota, kdor Pred kraljem i cesarjem mora biti Odkrit, nikakor nej svoboden mož. |
| Valenštajn (1866): | V istej postelji v ostrogi spala, Iz iste čaše píla i delila En grižljej, nanj sem se naslanjal, kakor Sloním na |
| Valenštajn (1866): | novem svetu, Ki vam udan je, ki raduje vaše Okó, i bodi si, ker vam je nov. Tekla. Da, res je |
| Valenštajn (1866): | Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini služabnici i hobojisti. Več polkovnikov i generalov. |
| Valenštajn (1866): | od druge mize). Nečem vaju Motiti; dobro sem umel, maršal, I srečo vošim — kar se mene tiče, (Skrivnostno. ) Zanašati se name |
| Rudninoslovje (1867): | Toda popolni kristali so redki, navadno so nepopolni i sicer: 1. Mnogokrat so med ploskvami iste vrste posamezne ali |
| Rudninoslovje (1867): | v kot e. Isti kot, kakor ga delata kraka ae i de, delata tudi podaljšana kraka, to je kraka be i |
| Rudninoslovje (1867): | Samo oni robovi so si enaki, ki so enako dolgi i enako ostri ali topi. Kristalni liki, ki imajo zgol enake |
| Genovefa (1841): | ſvôje ſolsé, ki ſo ga ſilile, ſkrit, na kônja saluzhil in ko bi bil trenil naprej sdirja, ſe vitesi in oprode |
| Zlata Vas (1850): | reče: „Léto ji minulo, Ožbe, kar si me vidil objokano, in si me prašal, ti nisim povedala. Takrat je Brencelj k |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | jirhar vesel doveršene osvete, ali kmalo ga jela vest gristi in ščipati. Stala mu je pred očmi deklica na stopaju, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | imeli: veliko krompirja, veliko koruze, in tudi veliko razne detelje in druge klaje, pese itd., kterih rečí naši spredniki še pred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spozna. Ta ojstra stvar se ne dá prekuhati v želodcu in gré z blatom vred od živine, tako, da začnó živino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsi v edini namen, da se pribavi horvaškemu vinu ime in prodaja po velikem tergu sveta, in da v dosego tega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Najdobrotljivejšega in strah, Najpravičnejšemu se zameriti. To čustvo oživlja, krepi in blaži moralno čustvo v največji meri in je najizdatnejše vzgojno |
| Revček Andrejček (1891): | tukaj srečna postala — na — pa ravno ne! Nesrečna morata biti in zakaj? Zato, ker jekleni Jeklen tako hoče. (Seže po palico |
| Tiun - Lin (1891): | kmalu sem zvedel zadosti. Ožina se je raztezala med obrežje in z visokim drevjem obrasten otok ter se je tukaj razširjala |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | kar nam ſhkoduva. Napotratuj tok' vſe shive dny V' godernanju, in' nevoli. Skerb sa tvojga ſtanú opravke, Ter k'pridu ſtur' |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ta zhaſs. S' njegovih rok ſim jeſt dobil Shivlenje, pamet, in' pomozh. Na! to uſe namenim jeſt ſkus fliſs Lubi Bog |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | opravke, Ter k'pridu ſtur' ſi tvoje dny. S' fliſam, in' dolshnoſtam ſe shesdat' Bogú : vęzhno ſręzho vupat' : To je k' |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſkus fliſs. Lubi Bog! ſa tvojo zhaſt Sdej ked mladenzh, in' k'dej ked ſtarz. Sramoshlivoſt. Kaj je to, de sdej |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nedolshnoſt poſhtuvali , Nęshka, Zhaſt, in' hvala &c. &c. Vſi. Zhaſt, in' hvala &c. &c. Dva fanta. De ſo ſtrili nam veſséle |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſim mogla — take ſmo! Mę deklizhi, in' shenize Sa moshá, in' sa petize Toku lé ſe mujamo. Goſpá poje. Bres samęre |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ve deklizhi, Vi ſantizhi, Le sapojte sa mànó! Vſi. Zhaſt, in' hvala &c. &c. Dvę deklizhi. De ſo miloſt nam ſkasali |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | grę sa njimi, inu nar pred sapoje : Prut Baronu. Zhaſt, in' hvala Vſelej dala Njim ſe, Vaſha Gnada, bo. Prut tim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | veſeli, de ſim vam s' tiſtim koſzhekam potize toljko vſtregla, in' de vaſ tak ſrezhnih najdem, kar bi ne bila nikdar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dejleſhni ſtureè uſſeh S. Mash, katire bodo ſa lete Brate, ina Seſtre skus zelu lejta braue, koker tude tehiſteh, katire se |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 15. Poſtavi. Katiri ſe Boga bojy, ta bo dobru ſturuv, ina katiri ſe pravize dershy, ta bo njo doſeguv , inu ona |
| Kratkozhasne uganke (1788): | sprehajati puſtish, tedej se smę puſtiti pred usakem videti, ter ina pousod obſtati. Enu ſa pisanje ureſanu perú. Kar naqvishku lejty |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhe! Bog obari! — Jeſt le enga v' Neshkin gvant vtaknem, ina ga v' borſht doli poſhlem. Goſpod bodo k' malu sraven |
| Robinson mlajši (1849): | napravil mrežo, ktera je naši navadni ribički mreži po dobroti ine rabljivosti — užitečnosti malo ustopila Potem mu je na misel prišlo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ta proſhnja. Rezhe mu: „Ker to proſiſh; glej, tako modroſt ino tak um ti bom dal, de tebi enaziga kralja ni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | najémnika. Tudi vſa pervenſhina shivine zerka. Vſi. preſtraſheni púhnejo kralj ino vſe ljudſtvo is ſpanja. Nesnan krik je po vſim Egiptu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | savshije nekoliko jéſiha. Potlej savpije s' mozhnim glaſam: „Dopolnjeno je! “ Ino preden sadnjizh povsame, rezhe ſhe: „Ozhe, v' tvoje roke srozhim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jih poduzhí, sakaj de med njimi nobeniga zhudesha ne déla, ino jim rezhe: „Noben prerok ni vſhezh na ſvojim domovji. Ob |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | k' pokori opominjevali, ſo napovedovali, de je kraljeſtvo boshje blis, ino ſo bolnike osdravljali. S' drugimi uzhenzi pa je Jesuſ od |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | per sebi rekel, dosti primožen ki je, zdrav kakor riba ino v nar boljših letah, pa vonder vesel ni; kaj nek |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | celo slovo dal. Zato sim pa tudi zdrav, kakor riba, ino mislim de še zanaprej bom; za to vam hvalo vem |
| Robinson mlajši (1849): | Dvanajsti večer. Ko so se vsi drugoč pod jablano zešli, ino koše pletli, česar so se tičas naučili bili, ino ko |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | v germu velik plamen. Čudi se, de germ ne zgori, ino gre bliže njege. Ker ga glas iz plamena ogovori: „Mozes |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozhanashov noi 30 obomari inu 3 vere pa svo isandohtjo inoi bliesek bodosh shlieshou ano shmashniavo boda tevo tabei bek odgnati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo kamer ti poidash takv bosh ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsodbah prov obstati prad vsiemi moimi faintami vidlozhemi noi navidiozhemi inoi prad vso gmaino kaker resnizhni magozhni Bveg nisi tega shahaarja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je Jesvs Kriſtvs isrekov zhries nebv inoi samlo zhries svnzei inoi lvno zhries sbiesde inoi planete zhries element noi Firmament inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | O Mozhni inv vsa obvaſtni Bveg jas bogi rivni elantni inoi greshni zhvovak se perporozhim inv saklenam sedei inv na venzhno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pra S. Shegen katieriga je Jesvs Kriſtvs isrekov zhries nebv inoi samlo zhries svnzei inoi lvno zhries sbiesde inoi planete zhries |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene pertomi zartanomi talesi Jeshusha Krishtusha inu per nja Martri inoi gorei uſtalenju inu per usah niagovah besiedah inu pertei nai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabei klizham: viemeni inu umozhi noi ugvauti inu vobuaſti nahes inoi samle: inu skues ta kateri je use stvarou: dase ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | den al uro: al zait: inu tu bras use galufije inoi plentarije? nai mene resnizo vedeti skues lubiesn inu muezh boshjo |
| Biblia (1584): | Syn resodéti. Pridite ſem k' meni vſi, kir ſte trudni inu oblosheni, Ieſt hozhem vas supet k' veku pèrpraviti. Vsamite na |
| Sacrum promptuarium (1695): | pride obyskat, ter nje mertvaski put ſama Maria je briſſala, inu tajſto duſho v' tu Nebeſku veſſelje s' ſabo pelala, de |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | letiga ſvèjtá, inu golùfia tiga bogaſtva saduſhy beſsędo, inu on nerodovitèn poſtane. 23. Katęri je pak v' dobro semlo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu mater vezh lubi, kakòr mene, tá ny mene vręjdèn: inu katęri lubi ſynú ali hzhęr vezh kakòr mene, ny mene |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njemu pèrſtopili njegóvi Jógri rekózh: Leta kraj je ſamoten, inu ura je vshę preſhla: ispuſti tę mnóshize, de na vaſsy |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nima tó sgoditi. 23. On pak ſe je okuli obèrnil, inu je rękàl h' Petru: Poberi ſe od mene Şatan, ti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sakaj aku bi ſe bilę take zhudesha godile v' Tyri, inu v' Sidóni, kakòr ſo ſe pèr vaſs godile, taku bi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu s' vuſhęſsmi ne ſliſhio, inu s' ſèrzam ne saſtópio, inu ſe ne preobèrnejo, inu de jih jeſt ne osdravim. 16. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhvetire ſorte ludję, katęri vękſhi dęjl eno falſh vęjſt imajo, inu ta ſhkodlivi myr vshivajo, od katęriga govorimo. Leti zhvetere ſęrte |
| Biblia (1584): | inu kar vy na uhu ſliſhite, tu predigujte na Strehah. INV NEBVITE ſe pred temi, kateri Tellu vmoré, inu nemogo Duſhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhries te 12 Apoſtlne te pridi zhries mene dovsa sedei inv vsolei te pra Sveti Shegen katieriga je nash lvbi Gospved |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo kamer ti poidash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Je nadravesi ta Sveta Krisha smert stverov: viemeni Boga ozheta † inv sina † noi svetiga † Dvha Amen. TA 14. KAPITL. Spet an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kije jemov vniebo jeti tiſti pridi zhries mene dovsa dones inv vsolei te pra S. Shegen katierega je näsh lvbi Gospved |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | To zhutim , to vęjm ! Al gori poględat, Jèn to ji povedat, Jeſt ręveſh neſmęjm. Nęshka. Tonzhe, Tonzhe, ſi |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Od. Raunu sa ſhpisho, rejo, jenu shjulenje naſhe Duſhe. Pr. Je pa reſs taku pod ſhtautio |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | veſsele, ſe prou uzhiti, U' naſhim Serzi glaboku uterditi. Viro, jenu Nauke, Naſhih dobrih dell lete brumne ſhtuke. |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | naſha Douſhnoſt. Pr. Sakaj? Od. Kir Buh je vſsegamogozhn, dobrutlou jenu sveſt v' ſojih oblubah. |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | sveſtu poſhluſhali lvet Kerſhanſki Nauk ? Od. Ja! uiselej sveſtu, radi, jenu is veſselam. Pr. Sakaj ſhe tu ſvetu Reshnu Tellu je |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | sa en je ta Kruh te Duſhe? Od. Boshja beſseda, jenu lvetu Reshnu Tellu. Pr. Sakaj boshja beſseda je Kruh naſhe |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | zhe mi bomo nega koker naſhiga narbulſhiga Ozheta ſposnali, lubili, jenu bogali: koga bo on nam dau? Od. Koker on je |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Is gnado tojo naſs napouniti. De mi bomo le gorjemali, Jenu od naſhih doushnoſt nikoli prenehali. Dej nam veſsele, ſe prou |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Kir tajſtu ſe imenuje ſhpisha, reja, jenu shjulenje naſhe Duſhe, jenu je blu gorpoſtaulenu- Pr. Sakaj? |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | je ta vſakdani Kruh tega teleſsa ? Od. Ta vſakdani shivesh jenu oblazhilu. Pr. Kdo tedej nam da vise letu ? Od. Sama |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu persabe nosi re nabo obene potashave perserzi zhvtov; jnv tu je doro sadvsho noi satelv dakar anhvdobem zhvovak namora |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moimi faihtami taprvëvi priedi ta drvji sadi ta trezhji nasriede jnv skves telv noi dusho; noi skves mesv inv kri; noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moji SS. 3. Arhangeli bodita moja srezha inv svelizhanje pramageita jnv sveshte vse moje fainte tv pomai mene o Gospved Jesvs |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues 8 dni dolgo: merkei da sazhe yutro prad svnzam noi pershegnanei svviezhi poshebrash: noi saki den 3 barti prad sunzam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi nebu: ampak, teſta kateri je samlo noi nebu stvarov: noi je diavo kniemu ti se sanaprei nabosh vezh jemluvam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti ofenporei al resodei te skriti shaz: jas tabei sbodram: noi sarothim: inu tabei klizham: viemeni inu umozhi noi ugvauti inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ano pravo Spueved al pokvero inu taku podi Kboshjei mi¬si noi tvoje grieshe prov sgrivei: inu varise she naitame nja grieha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen. Ozha zheshzha. TV 4. TERPLENIE. Oni so mene isovkli noi so vseli vse moje obvazhivo oh velka sramoshlivoſt moiga serza |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi shebrei an ozhanash inu obomarjo sa ta Mertliga dusho vtei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu per tam zhovieshzham mesijasi inu per vsei niegovei obvaſti noi mozhi? inu per nia shivlenji noi terplenji inu smerti! perkashise |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | narokah inv nanogah sveshijem gobz inv jasëk inv nieh pamat noi shien mvezh inv obvaſt: al oni grado bel sado stojo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se mafrihtati? Kader bosh mou leizh jeti usemi ano laterno noi uzh noter inu dovi poklekni noi shebrei to ozhitno spuved |
| Ta male katechismus (1768): | Mate! poniſhnu te prosem jest ſdej: * pred greham me varvej, 'nu gnado me dej. Rezh itdr. XIV. Zhe bode moj jeſek |
| Ta male katechismus (1768): | kader bom vmiral o Mate! poglej: * Ti dusho kje spremi, 'nu hrani vsellej. Rezh itdr. |
| Ta male katechismus (1768): | mu sprosi v' potrebi milost. Rezh itdr. VIII. Vse brate, 'nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje Syne, 'nu hzhire. Rezh |
| Ta male katechismus (1768): | Vse brate, 'nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje Syne, 'nu hzhire. Rezh itdr. IX. Zhe v' grehe ti padesh, ja |
| Sacrum promptuarium (1695): | lepo pejſsem. Nunc dimittis ſervum tum Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Inu tudi Maria Ægyptiaca ſtara 69. lejt, kadar je |
| Sacrum promptuarium (1695): | tuo panis non deficiet in æternum, quia me famis tempore in pauperibus meis refeciſti. S. Grogor s' kusi almoshno ſvojo je |
| Sacrum promptuarium (1695): | verſatione, charitate, in fide, & caſtitate, ut profectus tuus manifeſtus ſit omnibus. Sa Mashnikam |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. slatkem Imenu JESUS: Ego autem gaudebo in Domino, & exultabo in Deo JESU meo. Inu tudi Maria Diviza ta ner vekshi |
| Sacrum promptuarium (1695): | patrem tuum, ut ſuperveniat tibi benedictio à Deo, & benedictio illius in noviſſimo maneat. Vſimite leta fazonetel inu po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa |
| Sacrum promptuarium (1695): | tem ſvejtu shiveti; Diogenes je bil njemu odgovuril: Quid ſi in ſtadio currerem, utrum jam oporteret metæ vicinum curſum remittere, an |
| Sacrum promptuarium (1695): | vel ad amandum eum exciteris. Quanto enim ſe quiſque ei in virtutis imitatione hic conformare ſtuduerit, tanto ei in prima gloria |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svetiše, Delat serčni in svobodni, Kar Gospoda volja iše. Zhbelarſtvo. In tenui labor; at tenuis non gloria. Virg. G. J. 4. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Preis-Tarif der Zeitungen und Journale bei der k. k. Hofpostmats-Haupt-Zeitungs-Expedition in Wien. Für das Solar-Jahr 1846, na pervi strani pod nadpisam |
| Robinson mlajši (1849): | Nekteri. Pesje meso ? fuj! Oča. Vejte pak, da onde psi inače nego li naši živô; ne jedo mesa, temoč samo ovoče |
| Robinson mlajši (1849): | ljuta — divja zver razterga? ” Ino zdaj mu tude ni bilo inàče, kakor da bi uže serdit tiger pred njim stal, gobec |
| Zoologija (1875): | en prst, namreč palec more stikati z vsemi ostalimi prsti, inače zove se šapa ali capa. Zadnji člen prstov pokrit je |
| Botanika (1875): | purpurea), beko (Salix viminalis); vrbo žalujko (Salix babylonica); rakito (Salix incana); ivo (Salix Caprea); črno topol (Populus nigra); laško topol (Populus |
| Robinson mlajši (1849): | umerel! Oča. Z globokim vzdehnenjem je jêl opet kakor drugda — inda dihati; ino je oči odperel. Občul je sicer, da je |
| Robinson mlajši (1849): | imeni, inu ju s solzama zmakal. Pozde je tudi še inde gdé gdè po ostrovi ti imeni v drevesa izrezal, ino |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Jugoslovánje in naši Rozeanci; tako je tudi adjectiv definitae in indefinitae formae v narečjih toliko zméšan, da mu le staroslovenščina k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hohen Bergesthälern (v Kašmiru? ), in welchen wir uns die arischen Inden in jener alten Zeit zu denken haben, auf diese einen |
| Kemija (1869): | Letten, 419. Ilo suknarsko, Walkererde, 419. Ilovica, Lehm, 419. Indigblausehwefelsaure, indično-žveplena kislina, 486. Indigokarmin, 486. Indigweiss, indična bél, 487. Indijum, Indium |
| Kemija (1869): | Ilovica, Lehm, 419. Indigblausehwefelsaure, indično-žveplena kislina, 486. Indigokarmin, 486. Indigweiss, indična bél, 487. Indijum, Indium, 345. Indika, Indigo, 486. Inulin, 482. |
| Kemija (1869): | Ilo, Letten, 419. Ilo suknarsko, Walkererde, 419. Ilovica, Lehm, 419. Indigblausehwefelsaure, indično-žveplena kislina, 486. Indigokarmin, 486. Indigweiss, indična bél, 487. Indijum |
| Kemija (1869): | Indigokarmin, 486. Indigweiss, indična bél, 487. Indijum, Indium, 345. Indika, Indigo, 486. Inulin, 482. Iridijum, Iridium, 345. Isomerie, 450. Isomer, ravnodelen |
| Kemija (1869): | suknarsko, Walkererde, 419. Ilovica, Lehm, 419. Indigblausehwefelsaure, indično-žveplena kislina, 486. Indigokarmin, 486. Indigweiss, indična bél, 487. Indijum, Indium, 345. Indika, Indigo |
| Kemija (1869): | 419. Ilovica, Lehm, 419. Indigblausehwefelsaure, indično-žveplena kislina, 486. Indigokarmin, 486. Indigweiss, indična bél, 487. Indijum, Indium, 345. Indika, Indigo, 486. Inulin |
| Kemija (1869): | Indigblausehwefelsaure, indično-žveplena kislina, 486. Indigokarmin, 486. Indigweiss, indična bél, 487. Indijum, Indium, 345. Indika, Indigo, 486. Inulin, 482. Iridijum, Iridium, 345. |
| Kemija (1869): | stolčena in z ogljem pomešana stali. Angleško, Špansko in vzhodna Indija imajo najboljši kositar. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pri Kremnici na Ogerskem in v Sedmograškem gaje nekoliko. Izhodna Indija pa, južna Amerika (Brasilija, Peru, Chili, Kalifornija) in Ural so |
| Sacrum promptuarium (1695): | bote imele, zhes bote vednu ſpumnile, de nej ſte v' Indiah, kir je navada, de mosh, inu shena kadar vkup prideta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ilija! Kako solz ne bodem prelivala, Kadar prídem iz zemlje Indije, Iz Indije, iz zemlje proklete? Na Indiji leži brezzakonstvo: Mlajši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | solz ne bodem prelivala, Kadar prídem iz zemlje Indije, Iz Indije, iz zemlje proklete? Na Indiji leži brezzakonstvo: Mlajši ne poštuje |
| Slate jabelka (1844): | njegovih pridgah, je bilo, de je po boshji volji v’ Indii bil in pridgoval. In jeſt ſim tudi tukej po boshji |
| Slate jabelka (1844): | Kſaverja ſe bere , de je enkrat v meſtu Makao v’ Indii sunaj pridgoval in nekteri rasujsdani mladenzhi in neverniki ſo ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prídem iz zemlje Indije, Iz Indije, iz zemlje proklete? Na Indiji leži brezzakonstvo: Mlajši ne poštuje starišejga, Ne ubogajo otroci staršev |
| Zoologija (1875): | je tudi priljubljena jéd. Iz plošnatice (Tellina gari) pripravljajo v Indiji neko omako, bokasan zvano, ki je na glasu kakor posebna |
| Botanika (1875): | red. Poprovci (Piperaceae). Rastline tega reda rastó le v vzhodnjej Indiji. Poprovec (Piper nigrum) nosi drobne jagode, ki so nezrele odtrgane |
| Zoologija (1875): | kljun z nasajenim rogom imajo kljunorožci (Buceros) v vroči vzhodni Indiji in Afriki. V Novi Holandiji prebiva lirorepec (Menura superba) podoben |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in perzijanskega morskega zaliva in ključ do ceste v izhodnjo Indijo, po kterem je rajnki Napoleon I. tako zlo hrepenel. Z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne ostane v oblasti Perzijanov, ker stoji na poti v Indijo, kjer imajo Angleži svoje dežele. Kaj pa s tem namerjajo |
| Slate jabelka (1844): | ſhel v’ miſijon (poſlan nevernike h’ katolſhki veri ſpreobrazhat) v’ Indjo. Poſvetni ljudje ſo mu perporozhili, de naj ſe varuje, de |
| Slate jabelka (1844): | in je tedaj na zholnu, v’ kterim ſe je v’ Indjo peljal, ſvoje ſrajze ſam pral. Poſvetni modrijani ſo ga ſvarili |
| Slate jabelka (1844): | kri sa kerſhanſko vero preliti, in je tedaj shelel v’ Indjo iti nevernikam pridgovat. Ali Bog mu je na snanje dal |
| Gozdovnik (1898): | klin zablišči ob enem. Pepo in Fabij ustrelita in dva Indijana se zgrudita. Rdoles je bil zopet nabil. »Teci! « zaupije z |
| Gozdovnik (1898): | tudi Antilopino žival za uzdo ter odjezdi. Gomez motri ostalega Indijana z neizvestnimi pogledi. Antilopa je bil, oči zaprivši, glavo nagnil |
| Gozdovnik (1898): | zaostal, da bi se z drugimi pogovoril, gledé svojega ravnanja. Indijanca sta imela med tem čas, neslišana izpregovoriti nekaj besedij. »Je-li |
| Gozdovnik (1898): | Indijanca zajašeta pred zagradbo ter ustopita v notranjost utrdbe skozi predor |
| Gozdovnik (1898): | grič, s kterega je imel razgled, kakor ga je iskal. Indijane je videl pred sabo; ob enem so opazili njega ter |
| Gozdovnik (1898): | v stran, kjer mu je konj stal, umakne sebe in Indijane iz strelne daljave treh lovcev in v malo trenotkih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | miſionar , Goſpod Baraga je v Ameriki katekisem sa ſvoje ljube Indjane v njih jesiku ſpiſal in ga v Ljubljano natiſnit poſlal |
| Gozdovnik (1898): | posedejo: haziendero, vakveri, oba sibolera, trgovec; Sokoljeoko je prisedel k Indijancem, ki so se že ogrevali pri drugem ognju. Zdaj ni |
| Gozdovnik (1898): | Gile. Potujoča deset dni hoda, je plačala precej velik davek Indijanom in oviram puščavskim, to se pravi, izgubila je med potjo |
| Gozdovnik (1898): | Rude ne bom puščal ne vašim odpravnikom in zlatoiskom, ne Indijanom; pa zdaj me ni volja seboj jemati zlatovin, ker mi |
| Gozdovnik (1898): | meni Pepo. »Stavim kaj, da je za ono majhino cipreso Indijancev, ki si je tam svoj vigvam postavil. « Dade cevi svoje |
| Gozdovnik (1898): | Indijanec. Konj mu je bil ves pokrit s skalpi usmrčenih Indijancev, a v desnici je držal s srebrnimi žebljiči okovano puško |
| Gozdovnik (1898): | vam znana imena mojih tovarišev, ki sta ja dobila od Indijancev. Temú sennoru pravijo Orlun ali »veliki orel«, in temu Treskavec |
| Gozdovnik (1898): | zdelo potrebno ter po razstavi dvanajst belih in svojih dvajset Indijanov tako med debla in vejevje pavoljnjakov, da bi jih niti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dibadjimovin gaie dach Nitam Mekat e — okwanajeg ogagikwewiniwan. — Jesik téh indjanov je ſilno teshák; nektere beſede ſo tako dolge, kakor zela |
| Gozdovnik (1898): | pred njima, borila se je postava belega z najmanj osmimi Indijanci. Razbit je bil. »Dolu s konja,« kliče Diaz. Baraha zdrči |
| Gozdovnik (1898): | glas. Lovci se vzravnajo, ob počijo trije streli in trije Indijanci izginejo pod vodo. |
| Gozdovnik (1898): | prikrala in nevidena sta pritihotapila do ležečega konja, kjer so Indijanci skupaj sedeli, govoreči, da beli se bodo indijanskega načina držali |
| Gozdovnik (1898): | nekak ubojni kij), pa glavoreznik (t. j. nož, s kterim Indijanci oglavnico režejo) to je bila vsa oborožba teh glavarjev. Nekoliko |
| Gozdovnik (1898): | razumeti njijun šepetavi pogovor. Bila sta opravljena kakor Mansi (omikani indijani), njijuna koža pa je razodevala kavkazki rod. Vsaj starejši ni |
| Gozdovnik (1898): | pa ne strelita poprej, preden vama ne rečem,« reče Rdoles. Indijani so bili belca dotekli, in osvobodili ga lasa. Zdajci glavar |
| Gozdovnik (1898): | je odpravi le zato priključil, da bi se raznosil nad Indijani. Prosim vaju, prizanašajta mu, kakor bi bil moj prijatelj ali |
| Gozdovnik (1898): | ujetniku razsvetle. Iz pogovora Mešanikovega je prepoznal, da ni pravi Indijanec, pa si je takoj napravil črtež rešitve. »Toliko, da bi |
| Gozdovnik (1898): | Indijanec ta je bil temnejše barve nego drugi in njegovo peresno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vrezhi, kir ljudem in shivali ſhkodliv, sa savshiti ni. (Stara Indianka, od mene kerſhena, mi je na to praſhanje dopovedala, de |
| Gozdovnik (1898): | Red-bend, pri španski govorečih srednje Američanih pa Mani-sangriente; mladi, imajoč Indijanko za mater, se je v Kanadi zval Hafbrid, v Zveznih |
| Gozdovnik (1898): | bledi svit se je kazal na vzhodnem nebu, ko pristopi indijanska straža k spečemu vodji ter ga rahlotno za rame potrese |
| Gozdovnik (1898): | koža pa je razodevala kavkazki rod. Vsaj starejši ni imel indijanske krvi v svojih žilah, a mlajši, nedvojno njegov sin, je |
| Gozdovnik (1898): | sled zadela, pa šla za njim. Nosita mokasine (divjeusenjske črevlje indijanske), hodita pa kakor beli, s prsti na ven, ter imata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mlatenji teshko kdaj na glavo padel. Potozhnik. Povéſti is Ljubljane. (Indjanſke bukve od Goſpoda Baraga). Naſh roják, zhaſtitljivi miſionar , Goſpod Baraga |
| Gozdovnik (1898): | kjer so Indijanci skupaj sedeli, govoreči, da beli se bodo indijanskega načina držali, to je, da pojdejo na podjetje šele proti |
| Gozdovnik (1898): | je bilo tretje, kar je videl orel. Sklepati iz poročila indijanskega poročnika o treh na otoku bivajočih belih, niso ti mogli |
| Botanika (1875): | ona je kolenčasta in doseže pri turščici precejšno debelost, pri indijanskem trstu ali bambusu pa drevesasto visokost. 5. Betva (scapus), se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe more rezhi, de ſo té bukve, ako ravno v Indjanſkim jesiku piſa ne , zhiſto krajnſko délo. M. Unanje povéſti. (,Somen |
| Gozdovnik (1898): | divjave, brezdvojno glavarji, sedelo je resno okolu ognja, netenega po indijanski tako, da od daleč ni bilo poznati ni dima ni |
| Gozdovnik (1898): | znajo beli možje, kako se sprejemajo gostovi in poglavarji? « Krepki indijanski gorostas je stal kakor bronasta soha vojnega boga, gledalca s |
| Gozdovnik (1898): | da tukaj imajo svoje poslednje počivališče, na rtu prirodne piramide, indijanski po svojih hrabrih dejstvih sloveči glavar. Še v smrti gospoduje |
| Gozdovnik (1898): | mož, prijezdivši prav blizu vode, položi roke, kakor včeraj vodja indijanski, na usta, v podobi govorila, pa kliče: »Ho-la, Komanče! « Takoj |
| Gozdovnik (1898): | in tudi vakveri so dajali glasove od sebe, izredno podobne indijanski radosti. |
| Gozdovnik (1898): | nosil je obleko, ki je bila nekam v sredi med indijansko pa belih. Zraven njega je ležala dolgocevna puška, ona ista |
| Gozdovnik (1898): | Pred šotorom je sedelo dekle, popravljajoče mokasin. (indijansko obuvalo), ki ga je jako umetno okraševalo s žimo. Dekle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo shé tudi v Ameriko poſlali. Ta katekisem ſe po Indjanſko imenuje: Géte Dibadjimovin gaie dach Nitam Mekat e — okwanajeg ogagikwewiniwan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga Bramina namrezh, ktéri je hotel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi mu to zhudno popotvanje kaj ſhkodvalo. Poboshni med Indjanimi ga, kamor pride, s obilnimi darmi obloshé, drugi med njimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je ſedaj she morde priſhel. Zelo pot ſe namrezh ta Indijan vali, ter pride na to visho vſaki dan pol, ali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tu blaga svilnatega iz Kitajskega in dragocene druge tkanine babilonske, indiške in iz drugih jutrovih dežel. Na krasno izdelanem pohišji je |
| Fizika (1869): | otokov čez Atlantsko morje (okeán) njegovim neminljivim iznajdbam nasproti. V Indijskem okeánu pa vladajo vetrovi, pravilno se menjajoči, ki se imenujejo |
| Zoologija (1875): | krava (Manatus) na ustji Orenoka. Morska deva (Halicore) živi v indijskem oceanu. Obojih meso je užitno. Pri pliskavkah ali delfinih in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Krakov in Šiška. Razložil Davorin Terstenjak. V Rigveda-tu ¹), naj staršem indiškem slovstvenem spominku se omenja božanstvo Rudra, in Maruti, božanstva vetrov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Kapardin poznamlja: „die im Knäul gebalten dunklen Wolken”. V poznejših indiških spisih, kakor v Mahabharata-tu je Rudra postalo priime Shiva-tovo, kteri |
| Kemija (1869): | 486. Indigokarmin, 486. Indigweiss, indična bél, 487. Indijum, Indium, 345. Indika, Indigo, 486. Inulin, 482. Iridijum, Iridium, 345. Isomerie, 450. Isomer |
| Kemija (1869): | indično-žveplena kislina, 486. Indigokarmin, 486. Indigweiss, indična bél, 487. Indijum, Indium, 345. Indika, Indigo, 486. Inulin, 482. Iridijum, Iridium, 345. Isomerie |
| Pozhétki gramatike (1811): | ko vednoſt (ali vuzhenoſt) le mensonge est pire que l'indocilite, lash je hujſhi ko nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stojí ime Menela. ktera je bila pri Litvanih to, kar indoslavenska Shiva — Čandika — Bhavany — Baba, boginja poroda. Tudi na sekovskih kamenih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je tudi bilo priime Laime ⁷), v kteri se vse lastnosti indoslavenske Bhavany — Babe najdejo. To uzvišeno mitiško osebo so tudi nekdaj |
| Fizika (1869): | tudi v njem vzbudil električni tok, kteri se imenuje navêdeni (indukovani) tok. To vzbujanje elektrike z navodom (z indukcijo) nas spominja |
| Fizika (1869): | nas spominja na elektrovanje z razdelitvijo, dokazano v §. 196. Indukovani tok. Za razjasnjenje indukcijskih prikazni rabimo Pod. 193. Glavna spiraljka |
| Sacrum promptuarium (1695): | cœlum? Si autem diſcordia eſt inter illos, quid eſt, niſi infernus? Inu leta myr ſilnu mozhnu G. Bogu dopade, kakor dol |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in premišljeno, vendar posebno to, kar je povedal o našem infinitivu imperativu (velivnem naklonu) in aoristu. Modre besede o infinitivu (nedoločnem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | našem infinitivu imperativu (velivnem naklonu) in aoristu. Modre besede o infinitivu (nedoločnem naklonu ali načinu na str. 115): „man kann von |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhloeſt, caro mitem infirma. Ta duh je volen, ali tu meſſu je ſlabu. Negou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | krishan, inu umorjen biti, Spiritus quidem promptus eſt, ſed caro infirma, H' vſimu timu je biu per Chriſtuſu ta duh volen |
| Sacrum promptuarium (1695): | folka ſam ſebe je Ozhetu Nebeſkimu offral. Chriſtus dum adhuc infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro impijs mortuus oſt. O zhaſtiti Maſhniki |
| Sacrum promptuarium (1695): | je ena slaba boſodiza. Viri ſimiliter, cohabitantes ſecundum ſcientiam, quaſi infirmiori vaſculo muliebri impartientes honorem. Inu nikar ſavſaku malu kar vam |
| Mineralogija in geognozija (1871): | poslednje se nahaja le v novejih skladih. Okamnele živali: Močelke *) (infusoriji) se dobé v kamenji dostikrat; živalske gobe (spongiae); polipi ali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | začne rumeneti. Potem perdeni tri telečje noge, nekoliko dišečih žbic, ingberja in muskatoviga cveta, vli na to dva bokala vode; naj |
| Kuharske Bukve (1799): | sręsanga peterſhila, ne prevezh shalbla, kęr je grének, enmalo ingverja, mlęka, inu ribje shupe, v' tim ſe obarjene ribe popolnim |
| Kuharske Bukve (1799): | govedjo shupo ſtręſi; kader savrè, snaſh notri djati muſkat zvęta, ingverja, al druge diſháve, inu jajzhne rumenake notri rasshvérkati. Tudi snaſh |
| Kuharske Bukve (1799): | de tezhe. 173. Vinſka sholza. Nekatire lizhne sheſrana, enmalo ingverja, inu nagelshebíz deni v' eno rútizo, obęſi v' en polizh |
| Biblia (1584): | od Kruha (kadar pravim:) Varite ſe pred Qvaſsom téh Fariseerjeu iny Sadduceerjeu? Tedaj ſo ony saſtopili, de on nej djal, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa, de bote enu dobru, inu ſrezhnu lejtu inmeli, sakaj ſam G. Bug vam sapovej, inu oblubi. Honora Patrem |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe godi tem mladem kadar n' hozheo ſvoje ſtarishi bugat, inn nyh lepi nauk poshlushat, je rejſs de potle ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Tudi plemena mircodoli ns ke, pincgavske in iz dolin zgornjega In a so posebno dopadale ogledovavcem, — živina češka pa je razodevala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Francozko ministerstvo za kmetijstvo — tako beremo v „Oest. Zeitsch. f. inn. Verw. ” — je vnovič pokazalo, da skuša na vso moč spodbosti |
| Sacrum promptuarium (1695): | dial, de mosh ima mutast biti, shena pak slepa, rekozh: Innvens fæminas Zelotypiæ obnoxias eſſe, & maritis uxorem garrulitatem moleſtam eſſe qua |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino pa veſ nove ljubesni vshgan, Jesuſu rezhe: „Moj Gospod ino' moj Bog ſi ti, ki ſi resnizhno od mertvih vſtal |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | kerſhanſki, ampak peſjanſki, ker ſe po njih terga poſhtenje blishniga, ino' ſe mu krade dobro ime. Nad takimi ſe milo potoshi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bližnjem južno-Slovanskim, čemur imámo obúdo svojih življev zahvaliti; 4) po ino-Slovanskem; 5) po staro-Slovanskem; 6) po tujih (sestrinskih) novih in starih |
| Zoologija (1875): | delajo v živalstvu posebno krdelo za se. Peti red; Žuželke; Insecta. |
| Sacrum promptuarium (1695): | Species odivit anima mea: pauperem ſuperbum, divitem mendacem, & senem fatuum, & inſenſatum. Guishnu taiſti ſtari zhlovek je pres pameti, katiri na mejſti |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' novo pregreho ga reshali. Odivit anima mea ſenem fatuum, & inſenſatum. Inu tem nepametnem ſe k' ſadnimu sgodj, kakor unu Leſizi |
| Sacrum promptuarium (1695): | quo omnia etiam amara dulceſcunt, divitibus, & opulentis omnia ſunt amara, & inſipida, ſed laboranti omnis cibus etiam malé conditus bene ſapit. Inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | po vse biti narodne, al — da žalibože — niso! Marsikak „Volksschul — Inspektor” bi po pravici še prav hud bil, če bi ga |
| Sacrum promptuarium (1695): | hozhes enu dobru, inu bogatu lejtu sa tvojo dusho imeti. Inſpice, & fac ſecundum exemplar, quod tibi in monte monſtratum eſt. Chriſtus |
| Sacrum promptuarium (1695): | rekozh: Quæ autem verè vidua eſt, & deſolata, ſperet in Deum, & inſtet obſecrationibus, & orationibus nocte, & die. Ter G. Bug vam bò enu |