Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 36

▶ mesec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mescu
Kmetijske in rokodelske novice (1846): zató ima vikši ceno. Drevenka stare pšenice je v pretečenim mescu prek 4 gold., nove pa 3 gold. 36 kr. veljala

mesec

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v znamnje Vage. ) Kakoršno vreme pervi dan kane, rado celi mesec ostane. — Od začetka tega mesca se škodljivi hlapovi delajo, ki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zrejati. Bog nam daj le lepo gorko vreme saj ta mesec; po tem zna letina saj srednja biti. Sviloreja nam je
Blagomir puščavnik (1853):	bo polnoči. Zdaj gresta na breg. Čolnič je že odvezan. Mesec ravno iz zagor priplava. Tiho in mirno se ziblje čolniček
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za to pot. — Vojska sevastopoljska je prizadjala rusovski vladi vsaki mesec 144 milijonov frankov, tedaj vsako uro 200.000 fr., — Turčii vsaki
Astronomija (1869):	vzroki, kakoršni so n. pr. vetrovi. Pa tudi ne samo mesec, ampak tudi solnce nareja, akoravno ne v tolikej meri, da
Astronomija (1869):	pa zaganjajo in razbijajo, druge za seboj rodeči. Ker stopi mesec na vsakem kraji vsak dan 50 minut pozneje v poldnevnik
Astronomija (1869):	in odteka. Po tem, kako stojite obe zvezdi (solnce in mesec) proti zemlji, se sostavlja iz obeh moči veča ali manjša
Astronomija (1869):	ko bi mesečeva draga ležala v ekliptiki, videl bi se mesec otemnjen o vsakem protistanji (§. 65), toraj ob času ščipa
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2000 gl. 8 mes. ali pa s 16000 gl. 1 mesec, zato morajo dobiti vsi trije v obeh slučajih prav toliko

mesz

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	al tudi doma, al kjer kedu otshe oppraviti. 4. Uſſake mesz na treto nedello v' meszu, katira se bratovska nedella klizhe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu ſa gorijemanje zhaſty S. Joſhefa Boga prositi. 3. Uſſake mesz saj enkrat roſhenkranz S. Joſhefa al (katire tega naſna) Roſhenkranz
Kratkozhasne uganke (1788):	zhernemu oblezheni hodejo. Prateka, ali lejtu ima 12. męszov. Usak mesz ima po 30. dny, katireh eni so

meſez
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): eno s' dobro poprej malu smozheno semlo napolneno poſsodo, kader Meſez gori jemle, 3. zolle globoku, inu 3. zolle ſak ſebi

meſiz

Pozhétki gramatike (1811):	misa, moshko, le soleil, ſonze, shenſko la lune, luna ali méſiz. Imena imajo dvoje ſhtevilo edinje, ino mnoshno: edinje, kadar je
Pozhétki gramatike (1811):	premlad: sa pretekli dokonzan je treba, de zél dan; zel méſiz, itd, pretezhe, tedaj li ſmemo rezhi: j' etudiai bier; la

meſsez

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	poſsękati, velkiga je bolſhi v' Grudni, inu v' Proſenzu , kader Meſsez doli jemle, poſękati. Shivino, katęra ni sa pleme, prezh dati
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	peſhnati semli puſti leshati. Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader Meſsez gori jemle. Goſsi ſkubi, jim hitru perje sraſse, inu vuſheſa
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	je bolſhi, Vol, al Pir sa zelu Lętu skuhat, kader Meſsez doli jemle. mlade koprive poresat, poſuſhiti, je ena Erznija sa
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	de po deshe bodesh ſejal, na to vezh, koker na Meſsez ahtej. Derveſsa, katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim

meseca

mesca

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iz česar večkrat neprijeten in gnil zrak vstaja. — Zadnja četert mesca da skazljive megle in deževne dni. — Na s. Matevža dan
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sinu pokazati. Tudi pri drugi dražbi 24. dan ravno tistiga mesca ni ta njiva nobeniga kupca našla. — Prav se mu je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	imajo zavarvanci zanaprej , de bojo vselej zadnji čas do konca mesca Sušca, to je en teden po sv. Jožefu letno plačilo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	cesarska rodovina) je zopet eniga nadvojvoda zgubila. 5. dan tega mesca je umerl v Benetkah po kratki bolezni svitli nadvojvoda Miroslav
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	naj bi eniga izmed njih v Logatcu 8. dan tega mesca za poslanca izvolili. Draga „Slovenija” kaj se trudiš bob v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nikakor ne loti poléti odrezati, čeravno je toča že morebiti mesca rožnika drevó otolkla , kér skušnja učí, de véje, ki poléti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	premoženja, iz kteriga se vidi, da je imela konec imenovaniga mesca v vsim za 273 milionov In 40.995 gold. premoženja, med
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	knez Goršakov na Dunaji terjal: naj se do 15. tega mesca zdaljša obrok za odgovor. Menda ta novíca ni druzega kot
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tudi ogel njegov. Sadje tega germa — gloginje — je valjovito, ko mesca oktobra dozorí, rudeče kot krí, ima suho rumenkljato mesó in

meseca

Robinson mlajši (1849):	s kterimi sem se donine živil, ino zadnji dén vsakšega meseca tako na samoči prebávim — prebijem — prebom, kakor sem ves pretečeni
Zoologija (1875):	so: slavec (Lusciola luscinia) najimenitniši pevec, ki k nam dohaja meseca aprila, a septembra zopet odhaja; taščica (L. rubecula); plava taščica
Aritmetika za učiteljišča (1885):	1. julija l. 18.. nove knjige. Kakó je tekla kupčija meseca julija 1. 18.. Dne 1. julija. Kakor inventura izkazuje, sem

mesza

Ta male katechismus (1768):	prov s' zhastjo pokopalla. Sta svoje terplenja na XII. dan mesza malega serpaná pod Neronam Zeſſariam predstalla. Ant. Ta dva lubeta
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	2. nedello Majneka: na S. Anne praſnek: na drugo nedello mesza Ohtobra, inu na Shent Janſhov dan zirkuv, inu oltar S.Joſhefa
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se na te nasledne dny, koker na 2. Nedello Mesza Majneka , ali velikega Travna: na dan S. M. Anne : na
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	velikega Travna: na dan S. M. Anne : na 2. Nedello Mesza Ohtobra, ali Koſaperska, inu na trete boſhizhne Praſnek tu je
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	OPRAVILA MESZA SVIZHANA. V tem Meſzi v'sadnimu Firtelzu ſe morejo verbe

meſza

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	zu pa bode velki mras, katęri noter do Meſza Sushza terpi. Spomladanska Sétov. More toku perzaitu, koker bode mogozhe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu ſo pp Simi sa futer dobre. Vinu, katęro tega Meſza farbe ne ſpremeni, veliki Lęt terpi. Te erdeze zherve pod
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobro poverneno dobili. L. (Simſki krompir. ) Na nemſhkim ſo ſkuſhali meſza velikiga ſerpána okol velkiga ˛Shmarna , krompir ſaditi kmálo je perje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je perje pokasal, in kader je bil obſut je konz meſza kosaperſka zvetje pognal; ko je sima naſtopila, ſo mu selje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali na grajſhinah dobro priporózha. M. Domazhe povéſti. Deſetiga téga méſza je Krajnſka kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha domazhija imenitniga, ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſtavili in rasun ur in zhetertink ali firteljzov tudi dnove meſza kashe , med kterimi ſo tiſti dnovi ſhe poſebno rudezhe napiſani
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perſti naloshili. Veſelili ſo ſe , ki ſo ga v ſred meſza ˛Suſhza ſkopali: prav dober in bogat je bil. — Ali bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de ti nadlógi odidemo. D. Domazha poveſt. 19. dan pretezheniga meſza ob treh v jutru je od ſeverja priſhla in ſkoraj

mesece

mesce

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kaj zoperniga dobivati, pa že iz lastne skušnje skozi 4 mesce vém, de moj nos nič zoperniga ne občuti, kér vse
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	2 ali 3 tednih, večidel pa terpi skozi 3 — 4 mesce ali clo celo leto, kér ima to lastnost, de od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in zaide, kakor se ravno nameri. Včasih se posloví na mesce, včasih na tedne, včasih tudi le za malo trenutkov, kakor

mesece

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	odgovori Korvin. „Saj sem ti dal vse, kar sem zadnje mesece dobil od očeta. ” „Pojdi, pojdi! Vsaj pomisli, kaj je Fabíola
Stelja in gnoj (1875):	sparijo, ali ustojé. Po okoliščinah se utegne enaka stelja nekatere mesece ali tudi leto in dan tako goditi. Kup se s

meſze
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſe do ſèm she vali zelih devet let in tri meſze. Shivot in glavo ima s mozhnim ſúknam ovito, in kadar

mesecem

mescom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): želja. Ribič Marko mu hitro ve povedati, da je pred mescom dni prišla mlada in lepa paganska deklina do njegove bajte

mesecem

Astronomija (1869):	tako, kakor solnce vlada nad zemljo, vlada tudi zemlja nad mesecem, kterega na se priklenjenega drží z nevidno vezjó privlačnosti, tako
Aritmetika za učiteljišča (1885):	30. Razdalja med mesecem in zemljo je 58.525krat tolika kakor polumer zemljinega ekvatorja; kolika

mesecev

mescev

Ferdinand (1884):	Kup je bil kmali sklenjen. Alfonz je sklenil ostati nekaj mescev ondi. Med tem časom je skrbel, da se je grad
Oče naš (1885):	še ni prejel svetega krsta, ko je vender že osem mescev star. Kadar véka, mislim, da prosi: mati, nesite me krstiti

mescov

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	glasov zaslišalo, kteri so jeli ravno tako pridno nove iména mescov kovati, in perporočevati, kakor svoje dni čerkarji čerke. 1. Nekdo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	izobraževati ilirsko narečje” nam je odbral iz 34 slovenskih imen mescov, ki jih rabijo v različnim pomenu Čehi, Polaki, Serbi, Horvati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	reči, lepo prosimo vas! Iz Podbrezja. A. Praprotnik. Ktere iména mescov so prave? Od tistiga časa, kar so slovenski pratikarji pred
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	morebiti tudi pratike, vsak mesec z vsimi različnimi slovanskimi imeni mescov razveselile, in tako nas naučile, kakošno vreme de je ravno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Lahko da ga več mescov ne bode nazaj, zna pa tudi biti, da se skoro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	z ogovorom, ki je grozno osupnil rusovsko-gerško stranko. Že veliko mescov, ko so se punti v nekterih gerških deželah zoper Turke
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	gleda v plavo vedno jasno nebo — Čukče v merklo devet mescov dolgo noč. Rusija ni deržava, ampak je svet,. in četert

mesecev

Robinson mlajši (1849):	jo pospravila. Lehko ste je bile dve vreči. Za nekoliko mesecev sta imela suharov, ino tako mu ni menjkalo — hibelo, ner
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ako se je udeleževal podjetja A z 2000 gl. 8 mesecev, B s 4000 gl. 6 mesecev, C s 8000 gl.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Trgovec kupi 600 kg blaga za 421.05 gl., čez 8 mesecev pa je proda po 80 kr. kg; koliko % dobička ima
Aritmetika za učiteljišča (1885):	s 4000 gl. 6 mesecev, C s 8000 gl. 5 mesecev? Tu treba dobiček razdeliti ne le v razmerji vlog, ampak
Aritmetika za učiteljišča (1885):	z 2000 gl. 8 mesecev, B s 4000 gl. 6 mesecev, C s 8000 gl. 5 mesecev? Tu treba dobiček razdeliti
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl., in sicer hoče polovico takój, drugo polovico čez 6 mesecev plačati. Kateri ponuja več, ako se računa 6 % obrestij? 7.

meſzov

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	verzhi. Kako je Bog vender mogozhen! Tri leta ino ſheſt meſzov je she bilo, kar
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Marija je bila blis treh meſzov per Elisabeti. Teshko ſte ſe lozhile; toliko je bilo obéh
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je ſhe bil na vojſki, je v' nekim meſti vezh meſzov per ſtrugarji prebival, ino ſe je ſtrugárſkiga dela alj drakſlarije
Genovefa (1841):	sadremala. Péto poglavje. Genovefa v jézhi mati. Genovefa je vezh méſzov v jézhi prebila. V tém dolgim zhaſu je ni jiihzhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	varovati; sakaj neſrezha je bliso! Bres varha ſo namrezh 9 meſzov ſtariga otroka na ognjiſhu v ſtolizhu puſtili. Nad ognjem je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je treba vezhkrat ispodkidati. Pod drobnizo pa naj gnoj vezh meſzov leshi. Tukaj kashe ſpiſ, koliko te ali une klaje shivinzhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vélkiga oltarja v nunſki zerkvi bilo smanjkalo, in zhes nekaj meſzov ga je naſh imenovani rojak, Gaſhper Gezelj, letaſ na novo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſéka ; Ne polaltí ſe njih, ki ſo v terdnjávi. Şheſt méſzov mózhi tlá kerváva réka, Şlovénez shé morí Şlovenza, bráta — Kakó

meseci

mesci

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Blizo slovenskiga mesta P... na spodnim Štajeru zapišem pred nekimi mesci več vračitvenih predpisov (receptov) s pristavljeno slovensko signaturo (to je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dni čerkarji čerke. 1. Nekdo je hotel, de bi se mesci po številkah imenovali, na priliko: pervonj, drugonj i. t. d.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bo rekel. „Dragi moji! — je začel govor svoj — „pred 3 mesci sem obljubo treznosti storil in se zapisal v bratovšino vašo

meseci

Astronomija (1869):	spremljajo silnega Jupitra štiri majhne spremnice (sopremičnice, trabanti) ali ni meseci, ki mu vzrokujejo čisto enake prikazni, kot naš mesec zemlji
Astronomija (1869):	ktero se širi svitloba skoz svetski prostor. Ker namreč ti meseci tekajo okrog Jupitra, stopijo časih v polno senco, ki jo
Astronomija (1869):	bilo zato potrebno, ker bi bili drugače kmalu s poletnimi meseci prišli v zimo in narobe. Julijev, in poznejši Gregorijev koledar
Astronomija (1869):	čisto enake prikazni, kot naš mesec zemlji. Da-si so Jupitrovi meseci izdatno veči od našega meseca, vendar jih moremo le skozi
Mineralogija in geognozija (1871):	v malem vsled hitrejega vrtenja in nastali so trabanti ali meseci; pri Saturnu celó vidimo odločivše se obode ohranjene. Tudi se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	in celo nekega Francoza so te dni zaprli. Pred nekimi meseci se je priklatil sem nek italijanski gospodičič in dobil (čudno

mesecih

mescih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	skoraj celò hoče, de bi za naprej po premakljivih lunnenih mescih, kakor v starimu zakonu, čas merili, ne pa po stanovitnih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v starimu zakonu, čas merili, ne pa po stanovitnih sončnih mescih , kakor ga ves izobraženi sedanji svet meri. 5. Gospod Jeran
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	v boljšem vremenu še le po enem ali po dveh mescih odteklo. Veliko oralov zemlje je po takem ležalo prazno in

mesecih

Robinson mlajši (1849):	ječmene, ino pol mére grahu, pak se je po peteh mesecih zaradoval, ko je dvanajstkrat toliko nažnol nažel, naimer štiri mere
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Po koliko % dá 4260 gl. kapitala v 3 letih 4 mesecih 710 gl. obrestij? 20. Neki kapital dá v 3 letih

meſzih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo vidilo, de pohiſhtvo ſpet poſtavlja, k daljimu v ſheſtih meſzih. To de pogorelz vſe plazhilo ſhe le takrat dobi, kadar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi ſl bil miſiil, de bi pri krajzerjih v treh meſzih tak lép isneſik dotekel? Bres te naredbe bi gotovo vezhidel
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	napeljuj. — Mladi preſhizhki, ki bojo v tim ali v prihodnih méſzih do Şvizhana poversheni, niſo sa pleme. — Kurje jajze deni v

mesecom

meſzam

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pevzaj, bodo ſlaji, inu bòl rodíle. Kolker dni pred mladim Meſzam bode v'pavzam, v'tolkih Lętah rodi, okoli derves graben
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	mokrota perpuſti, ovſs ſejatti, 8. dni po mladim, al ſtarim Meſzam Shuſhza bode doſti serna, malu ſlame, v' malim Travni pa
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Drevje 3. dni pred novim, ali 3. dni po novim Meſzam obręsati, ſadovne peſhke ſaditi, v'sadnimo Firtelzu mlade dreveſsa preſaditi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	redijo. Grah, Lezho, inu drugo Sozhivo 3 dni pred novim Meſzam ſejati, toku hitru zvedé. V' ſtarim Meſzi Zhebul, Spinaſcho, Korene

mesecu

mescu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	34 minut — do 10 ur in 56 minut). V tem mescu je po starim pregovoru večidel še velik mraz: Ko pride
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mesec SVEČAN, (ki ima letas 29. dni. Dan v temu mescu raste od 9 ur in 34 minut — do 10 ur
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kot deží; vinskim cvétju dôbro vgodi. — Séver, ki v tem mescu pogosto vléče, nam v deželo obilno žita pervléče. — Če st.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	žali. — Lepi, suhi post pomeni žitno rodovitnost. — Slana v tem mescu je bolj nevarna, kakor po leti toča, ali suša soparna
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kôzla. ) Lepo vreme o Božiču; dolga zima. — Če v tem mescu germi, prihodno leto veliko vetrov porodi. — Če zdej vetrovi vleči
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga tudi na nekoliko nižji ceno polnili bodo. — (Slive v mescu Listopadu cvetejo. ) Uni dan smo slišali, de so neki gospódje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	serbskiga prestavljena). Sanjalo se mi je , de sim bil v mescu , in de sim v njem okoli hodil. Na tem popotvanji

mesecu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi tisti, ki jih želijo na novič prejemati, v temu mesecu za-nje oglasijo, in svoje ime in stanovanje bližni pošti na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi tisti, ki jih želijo na novič prejemati, v temu mesecu za-nje oglasijo, in svoje ime in stanovanje bližni pošti na
Astronomija (1869):	28 let spadajo delavniki in nedelje spet na dni v mesecu, kakor pred 28 leti. Vsako leto v tej 28letnej vrsti
Astronomija (1869):	poluta ravno proti mesecu obrnjena (primeri pod. 55.). Temo na mesecu razsvitljuje ob tem času polni zemeljski svit. 66 Ker se
Astronomija (1869):	o mlaji vsa od solnca razsvitljena zemeljska poluta ravno proti mesecu obrnjena (primeri pod. 55.). Temo na mesecu razsvitljuje ob tem
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	ni spomnil očetovske hiše; tudi ni imel pojma o solncu, mesecu in o krasni zemlji. V to grozno stanovanje ni nikdar

meszu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mogozhe se spovędati, inu obhajati. 7. Uſſako treto nedello v' meszu per peti Mashi, pridegi, prezesiji, inu bratovskeh andohtah se flisnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kedu otshe oppraviti. 4. Uſſake mesz na treto nedello v' meszu, katira se bratovska nedella klizhe, se poſlisati svojo vęſi ſgrevati

meſzi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Kokuſham kuhan ovſs dati, toku bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	perje sraſse, inu vuſheſa s' lashkim ojlam pomashi. V tem Meſzi ſe Polęti ta 21. dan sazhne. Satorej, katęri more, ima
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	je po lętu nuznu, to po simi skodije; v' tem Meſzi ſe more zhlovek gorku dershati, gorke ſpishe, inu pijazhe imęti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	juſihi smozhi, poſuſhi, inu potem pomakei, lepſhi gorijo. V' tem Meſzi tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu

meſzu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): trunk vina v' sęti, zhe ni ſila, toku v' tem Meſzu neſme kopat, inu shilo puſhat.

▶ meseček samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meseček

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	prijazno, Nebo prijazno, sončice svitlo, Sončice svitlo , meseček čisti, Meseček čisti, zarja rumena, Zarja rumena, drobne zvezdice. « (Iz Šafařikoviga »Narodopisa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	nebo prijazno, Nebo prijazno, sončice svitlo, Sončice svitlo , meseček čisti, Meseček čisti, zarja rumena, Zarja rumena, drobne zvezdice. « (Iz

▶ mesečen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mesečni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

gerški λειριοv od λαρω, pokriti, zato je tudi bila srebernosjajni mesečni boginji Junoni Lucini, pomočnici porodnic, posvečena ⁴). Na rimskih kamnih se

mesečno
Kmetijske in rokodelske novice (1845): nekoliko derv in lepo stanovanje v šoli. Stariši mu dajejo mesečno plačo po 10 krajcarjev. To pa je pičli živež šomaštru

▶ mesečev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mesečev

Astronomija (1869):	na dveh mestih, pri vozlih (§. 64), in torej mrak mesečev more le takrat nastopiti, kedar se mesec o času protistanja
Astronomija (1869):	sence v tej daljavi skoro trikrat veči, kakor videzni premér mesečev, zato se nam mora mesec, kakor hitro stopi v to

mesečeva

Astronomija (1869):	narejeni od obeh nebeskih teles. O krajcih se pa strinja mesečeva plima s solnčno oseko, tako da razodeva le razloček moči
Astronomija (1869):	§. 65), toraj ob času ščipa. Videli smo pak, da mesečeva draga reže ekliptiko na dveh mestih, pri vozlih (§. 64
Astronomija (1869):	natanko v istej ravni, kar bi bilo tedaj, ko bi mesečeva draga ležala v ekliptiki, videl bi se mesec otemnjen o

mesečeve

Astronomija (1869):	pa pojema. Pod. 58. Koristno je tudi predočiti si razne mesečeve spremembe, kar se zgodi tako, če postavimo v sredo mize
Astronomija (1869):	58. Ta svit pa nikakor ne prihaja od lastne svitlobe mesečeve, ampak od tod, ker je o mlaji vsa od solnca
Astronomija (1869):	pričakovati mesečevega sijanja, zato nahajamo v koledarjih zaznamovane ne le mesečeve spremembe, ampak tudi čas njegovega vzhoda in zahoda. 67 Koledar
Astronomija (1869):	raznih mestih njene poti gledamo, nam kaže prav natanko vse mesečeve spremembe. Da-si mesec blizo shoda kaže ozek srp, kakor pri

mesečevi
Astronomija (1869): Pod. 59. Pod. 60. 70 Mesečevi mrkovi. V pod. 59. naj predstavlja A solnce, B pa

▶ mesečina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mesečina

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Ploha dežja in ne mila rosa, Da ne sije sjajna mesečina, In ne rodi terta in pšenica, Ne za mašo v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	oblakov, Ploha dežja, in ne mila rosa, Ne ponoči sjajna mesečina, Da ne vlije se tri dolge leta; Da ne rodi

mesečini

Viljem Tell (1862):	snežniki. Noč je, le jezero in snežniki svetijo se v mesečini. Melhtal, Baumgarten, Vinkelrid, Sarnski pristavnik, Burkhart z Griča, Arnold Seva
Viljem Tell (1862):	o kterih prihajajo kmetje. Zadaj jezero, nad njim mavrica v mesečini. Razgled zapirajo visoke planine, čez ktere molé snežniki. Noč je
Astronomija (1869):	sploh je najboljše začeti v večernem mraku, ali pa v mésečini, ker so takrat le najsvitlejše in največe zvezde vidne, tako

▶ mesen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mesena

Pastirski list (1852):	se nedopušča, da bi u takih dnevih, po kterih je mesena jed iz perzaneslivosti dovoljena, kak tudi ne po nedeljah svetega
Pastirski list (1852):	celi advent, se sme meso le enkrat na den jesti. Mesena župa se sme tudi u večer uzeti. Od tote zapovedi

mesene

Pastirski list (1852):	tudi tisti, kteri težko delajo, ino kteri po presodi vračitelja mesene jedi potrebujejo. Nikakor se nedopušča, da bi u takih dnevih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v sok zmeša. Kdor more temu soku nekoliko masti ali mesene juhe pridjati, napravi psu bolj redivno pičo. Da mu sok
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kruh, ali kruh iz režene in jačmenove moke. Kdor ima mesene juhe, naj tega kruha v juho nadrobi in psu da

mesenega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): pri naših Epikurejcih; so navadni, ki iščejo le vživanja in mesenega veselja pa so bolj olikani, duševni, skeptični. Kaj ko bi

mesenimi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso s paradižnikovo polivko in jesihovim hrenam. Kislo zelje z mesenimi klobasicami in cesarjevim mesam. Pečeno koštrunovo stegno. Narašeno srovo maslo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kuhanje. 59. Jeterni cmočki. Meso s česnovim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Pečeni divji golobje. Solata iz razniga sadja.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	18. Jeterna župa. Meso z rujavo polivko. Zelen grah z mesenimi klobasicami. Gnjatni blekici. 19. Špargelnova župa. Meso s peso. Zelen
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Perutninna drobnjava na župi. Meso s školjčno polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeni puran. Solata. 77 Telečje na župi. Meso s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	spomlad. 1. Moknati cmočki. Govedina s kislično polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Namašene pišeta z glavno solato. 2. Zelišnata župa. Meso
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	96. Blekici na župi. Meso s krompirjevim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Ocverte jagnjičeve glave. 97. Jeterna župa. Meso s polivko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Snežne kepe. 54. Gresovi cmočki. Dušeno goveje meso. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeno telečje stegno. Za jesen. 55. Rumena župa z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cmok. 11. Kukmaki na župi. Meso s kumarami. Kolerabe z mesenimi klobasicami. Pečene pišeta. Špargelnova solata. 12. Gresovi cmočki. Meso z

mesna
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Mesna žolca (aspik). De tako ljubljeno žolco napraviš, ktera marsiktere jedila

mesne

Branja, inu evangeliumi (1777):	sapovędane poſtne dny derſhati : tudi ob Petkih inu Sabbotah od mesne jedy ſe sdershati. 4. Vſaku lejtu narmejn enkrat enimu naprejpoſtavlenimu
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	marsiktere jedila olepša, deni v kozo en par zajemnic z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva funta govejiga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	koleščike, stolci jih, pomaži pocinjeno kozo dobro s putram, povaljaj mesne kose po eni plati v pšenični moki in jih s

meſne

Abecedika ali Plateltof (1789):	sapovędane poſtne dny dershati: tudi ob Pętkeh inu Sabbotah od meſne jedy ſe ſdershati. 4. Uſsaku lejtu narmejn enrat enemu naprej
Kuharske Bukve (1799):	na zheterti sręsane piſheta poloshi v' koso, perlì enmalo meſne shupe, de nad sharjavzo savrejo; potle versi notri enmalo
Kuharske Bukve (1799):	106. Kuhanje od ſhuke. 107. Sroviga maſla kuhanje. XI. Pezhene meſne jędi. 108. Jelęnovi koſez per rępi v' polivki pezhen. Zemmer
Kuharske Bukve (1799):	ſhęſt sélen, dva zhebula, inu diſhave, gori vlì en bokal meſne shupe, flaſho saſhravbaj, poſtavi v' vręli krop, kir v' enim
Kuharske Bukve (1799):	s' enmalo moke preputi na sherjavzi v' kosi, perlì meſne shupe, daj ſhe maſla, muſkat zvęta, inu kuhaj. Pręden grę
Kuharske Bukve (1799):	potle ga deni v' koso nad sharjavz, perlì enmalo meſne shupe Poſębej rasbęli obilno ſhpeha, al maſla, vmęſhaj bęle moke
Kuharske Bukve (1799):	grah v' kosi na ſrovim maſli preshario, potle berſh perliejo meſne shupe, inu do, mehkiga ſkuhajo. Potle vsamejo polovízo graha s'
Kuharske Bukve (1799):	na vodi, kader ſe ſkuha inu povrè, perdeni enmalo meſne shupe, drobno ſękanga peterſhíla otrębi, ſrędne peręſa venirręshi, na oſoleni
Kuharske Bukve (1799):	enkolko ſroviga maſla, sashári enmalo moke notri, gori nalì meſne shupe, deni zvetje notri inu enmalo muſkat zvęta, naj

meſsne

Abecedika ali Plateltof (1789):	qvatre, inu druge sapovedane poſte, tudi ob Petkih, inu Sabbótah meſsne jedy ſe ſdershati. 4) Ti imaſh vſaku lejtu nar manje
Abecedika ali Plateltof (1789):	sapovedane poſtne dny dershati; tudi ob Petki inu Sabbotah od meſsne jedy ſdershati 4. Vſaku lejtu nar mejn enkrat temu naprej

mesni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	česar tako imenovani rakov puter postane. Ožeto skuhaj v dobri mesni župi, zarumeni potem v putru dve žlici moke, vunder ne
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župi. Skuhaj mehko dve lepi glavi cvetniga ohrovta v dobri mesni župi, zarumeni dve žlici moke v srovim maslu, perdeni potem

meſni

Kuharske Bukve (1799):	sôſ. Eno doſti veliko ſtvar peterſhíla opperi, drobno ſękaj, na meſni shupi kuhaj, perdeni ribaniga kruha, de bo polivka goſtláta; permęſhaj
Kuharske Bukve (1799):	jajza, smęſhaj, dęlaj zmoke, inu jih na meſni shupi kuhaj. Ako bi rad velike gnędle imel, moreſh en
Kuharske Bukve (1799):	Oſtershi peterſhílove koreníne, preręshi na dva platiſha, jeh ſkuhaj v' meſni shupi, ohladi, inu sabęli s' ojlam inu jęſiham. 288. Sok
Kuharske Bukve (1799):	tim namaſhi svotlene Kolerabe, pokrove s' prejo goripovęshi, inu na meſni shupi ſkuhaj; shupo ſturi goſto s' ribanim kruham; kolerabe slo

mesno

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Rujava polivka. Vzemi lepe rujave prežganke, zali jo z dobro mesno župo, z nekoliko vinam in jesiham, perdeni eno čebulo, eno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z dobro mesno župo zaliti. Čista polivka (konsomé). Kuhaj dobro mesno župo, v kteri so se tudi telečja pečenka, ali kosti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ali tudi per pečenji, tedaj jo pa moraš z dobro mesno župo zaliti. Čista polivka (konsomé). Kuhaj dobro mesno župo, v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zrezane čebule in limonoviga lupka, de se napne, zali z mesno župo in z malo vinam. Zdaj pa okisane kumarice na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	putru zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni, z dobro mesno župo, jesiham in vinam zali, meso perdeni, juho z žemljevimi

meſno
Kuharske Bukve (1799): od nję dobí, ga na ſklędo pokladaj, najn vli al meſno, al poſtno shupo, inu daj na miso. Zeſarjov jęſhpren ſe

▶ mesija samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mesija
Deborah (1883): budím, jaz dolge ure štejem In hrepenim: O pridi, moj Mesija! O Jožef, ti predragi mož! Ko spomnim Se tebe, vselej

▶ mesing samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

medenina; Pleteršnik

mesing

Kemija (1869):	rabijo za mnoge in mnoge stvari. Naj omenimo najimenitniše. 1. Mesing ali méd, iz 71 delov bakra in 29 delov cinka
Kemija (1869):	jasno rumena, iz nje se vlivajo razne litine. 2. Rdeči mesing ali tompak ima 85 delov bakra in 15 delov cinka

▶ mesingast pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

medeninast; Pleteršnik

mesingast

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro iztlači in deni obojiga pol maselca s cukram v mesingast kotlič, v kterim naj nekolikrat zavre. Ko se pohladi, ga
Najdenček (1860):	je svoje molitne bukvice dala, jez pa sim nji dal mesingast perstan in tako imava vsak svoj spominj. Kmalo sim čutil

mesingastem

mesingastim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): naj pa pol ure stoji. Zdej drobljanček sroviga masla v mesingastim kotličku razbeli, tri žlice omese perdeni, de med vednim mešanjem

meſingaſtim

Kuharske Bukve (1799):	191. Sok od murv. Preshmi murve ſkusi ruto, deni v' męſingaſtim kotlizhi en ſrakel tiga ſoka, inu eno libro zukra na
Kuharske Bukve (1799):	predále ven, na muhi naj oſtanejo zęle. Perſtavi kuhat v' męſingaſtim kotlizhi na zhiſti vodi; kader ſo enkrat savręle, ſe berſh
Kuharske Bukve (1799):	sręshi na zheterti, deni kuhat s' vodo na proſtori v' męſingaſtim kotlizhi; Perdeni eno treſko ſladke ſkorie, inu od lemone lup

mesingastim
- meſingaſti
  Kuharske Bukve (1799): 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih

mesingasto

mesingasto
Kemija (1869): spojine težkih kovin z žveplom imajo navadno kovinsko lice in mesingasto barvo, umetne spojine so pa večidel prahovi kake posebne barve

meſingaſto

Kuharske Bukve (1799):	120. Viſhne sa ſalato. Eno unzho zukra deni v' meſingaſto ſklędo, inu eno shlizo vode na sherjavzo, de savrè; potle
Kuharske Bukve (1799):	olupi, zhes ſrędo preręshi, istrębi, v' merslo vodo deni. Vsami męſingaſto koso, ali kufręno, deni notri zhiſte vode inu enmalo

▶ mesnat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mesnat

Zoologija (1875):	lopar (Anatifera) 2,5 cm. dolg ter ima ravno tako dolg mesnat recelj, s katerim se prilepi na kako podlogo. Morski zvončič
Zoologija (1875):	je 2 črevlja, živo pisan, a na glavi ima tudi mesnat greben. V Afriki in v deželah okoli srednjega morja nahajajo

mesnate

Zoologija (1875):	glavi in tudi pod kljunom ima, kakor naš petelin, velike mesnate izrastke. O velikosti in življenji tega ptiča se je mnogo
Botanika (1875):	gumi; listje senesovega grma (Cassia), ki je dobro čistilo; sladke mesnate stroke rožičevca (Ceratonia Siliqua); kiselkasti stržen tamarindovi (Tamarindus); znane korenine

mesnatega

meſnatiga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	noſniz, in ne preſhirokiga gobza biti. Vratú bodi terdniga in meſnatiga, pa vender ne zhesnemozh debeliga, in ne bohatiga. Dalej mora
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	perſ, in globòko pobéſheniga gubaſtiga nadra, lepo oboknih reber, ſhirokitra meſnatiga in ravniga ne vſhibljeniga herbta, terdnih ledij, in ravniga pIoſhatiga

mesnati
Botanika (1875): ali listasti, ali usnjasti ali trdi kakor kamen, ali strženasti, mesnati itd. Mnogokrat je v zunanjih plodovih delih nakupičeno staničje, ki

mesnatih

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	njim kakor s pečenimi pišanci, samo, de se mora zavoljo mesnatih pers nekoliko bolj dolgo peči, in de se mora tudi
Botanika (1875):	služijo ljudem za pomnožbo rastlin čebulnic. Snovi, ki so v mesnatih listih čebulnih, dajó mladej rastlini živeža dotle, dokler ga ne

meſnatih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ktero ima nar vezh zukraſtih in ſmolnatih, nar mènj pa meſnatih rezhi. Staroſt, obdelovanje , semlja, vreme, kraj, ſolnze „nareja te mnoshnoſti

mesnato
- mesnato
  Botanika (1875): sorasli. To so pa ne dogodi pri semenih, ktera obdaja mesnato ali koščicasto oplodje. Zunanje podobe plodov. 75 Po tem, kako
- meſnato
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſverſh imajo. Murvno perje ima v ſebi pet rezhi: a) meſnato rezh, h) farbo , c) vodo , d) zuker, e) ſmolo. Perve

▶ mesnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mesnic

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Kakor česki časniki pišejo, potuje pater Rados zdaj po Marskem. — Mesníc, kjer se konjsko meso zdravih kónj kakor goveje toda cenejše
Rudninoslovje (1867):	solitar tako-le: Živinskih snovi navzeto zemljo, n. pr. iz hlevov, mesnic itd. pomešajo z živim apnom, z izpranim pepelom, s sipom

mesnici
Kmetijske in rokodelske novice (1846): bi se ljudjé pogovorili sicer zdrave , pa poškodvane konje v mesnici očitno klati, in ko bi se konjsko meso, predenj se
mesnico
Kmetijske in rokodelske novice (1846): lahko kdo konja kupil in ga precej v mesnico dal; pa vém tudi dobro, de veliko konj v nič

▶ mesnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klavnica; SSKJ

mesnico
Sveti večer (1866): tihem jokala; Liza se je tresla, kakor jagnje, ktero v mesnico peljejo. Stari logar pa — imel je visoko plešasto čelo in

▶ meso samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mesa

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de ne kaže, de bi se ozdravil, ga zabodejo. Lepiga mesá se jim je škoda zdélo zavréči, néki kmét — mojster skaza
Zlata Vas (1848):	Kteri so v to dovoljili, so povedali, koliko juhe in mesá vsak dan želé; sedemnajst družín jih je bilo pervikrat skupej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cevi (roru) ali v peči pečeš. Kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva funta govejiga mesa, nekoliko telečjih kosti, eno staro kokoš, en kos gnjati, tudi
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	motil. Ná, Saksonec, lej, tvoj stari rojak ti je lonec mesá skuhal. Jej, ljubi moj Saksonec, in povej mi zraven kako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	rogov; lepe in močne goveda so to, polne mleka in mesa. Angleži so mesojedci in mlekopivci, kakor je že pervi zmagavec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	travnikih molze živina obilo mastnega mleka in si pridobi obilo mesa. Kar pa se tiče molže, so holandske krave še bolje
Oče naš (1885):	žepu z denarji, na hrbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v svojem življenju ni tako srečnega čutil
Tiun - Lin (1891):	razumeti in ker nam niso ničesar pripeljali, ne sadja, ne mesa, jih nismo pustili na ladijo, katero so prav pozorno ogledavali

meſa

Kuharske Bukve (1799):	V' to shupo snaſh tudi djati en koſ kuhaniga telęzhjiga meſa per koſti; al perſni koſez od koslizha, ali jagneta; mlade
Kuharske Bukve (1799):	korenja, peterſhila, na koſze sręsaniga meſa govejiga, telęzhjiga, inu peretnize od kopunov; vſe vkup poſtavi na
Kuharske Bukve (1799):	veje maſtí, al pa ſhpeha; tudi sręsaniga meſa telęzhjiga per vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna
Kuharske Bukve (1799):	kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga meſa ne opraniga na tanke ręsíne, ga potolzi s' noshovim robam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	take bolne shivine ne kole, ne ſkrivaj ne ozhitno, de meſa ne prodaja, ne vshiva, ne drugam odnaſha. Dr. Bleiweiſ. Vinſke

meſsa

Abecedika ali Plateltof (1789):	teh Svetnikov. 10. Od pushanje teh grehov. 11. Gorivſtajenje tega meſsa. 12. Inu to vezhnu shivlenje. Amen.
Abecedika ali Plateltof (1789):	teh Svetnikov. 10. Od puſhanje teh gręhov. 11. Goriuſtajanje tega meſsa. 12. Inu tu vęzhnu shivlenje. Amen.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	en ſyn boshji: jeſt nózhem en ſushni tiga ſvéjtà, ali meſsá, ali tiga Hudizha biti, sakaj jeſt ſim en otrok, en

meſſa

Ta male katechismus (1768):	meſſá imenujejo? Taiste, katire imajo ludji (katiri po ſhellah svojega meſſá ſhivèe, inu so od duhovneh boſhjeh otrok odpadli) navado dapernashat
Ta male katechismus (1768):	v' list na Galat. 5. toku naprej: Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste
Ta male katechismus (1768):	dejleſhnost. IX. Skus ſagovarjanje ptujega greha. Katire se della tega meſſá imenujejo? Taiste, katire imajo ludji (katiri po ſhellah svojega meſſá
Ta male katechismus (1768):	boſhjeh otrok odpadli) navado dapernashat. Kaj se ſene della tega meſſá? S. Pavl shteje taiste v' list na Galat. 5. toku

meso

maſſo
Branja, inu evangeliumi (1777): ſim jeſt vezh , v' jezhah bel pogoſtukrat, v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim jeſt doſtikrat biv. Od Judov ſim

meso

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	to reč že vežkrat poskusili, terdijo, de se da konjsko meso tudi posušiti in de je dobro tudi suho. Skušnja je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	i. t. d. pràv perpravljene, jedcam neki pràv dobro dišé. Meso mladiga zdraviga konja se enači telečjimu, in meso starjih konj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se pervarvalo! Veliko lože bi se pa še pervadili konjsko meso jesti, ako bi se ljudjé pogovorili sicer zdrave , pa poškodvane
Zlata Vas (1848):	pregovorí, občinsko juho ali župo kuhati, in trikrat v tednu mesó, zlasti za prodaj. Kteri so v to dovoljili, so povedali
Zlata Vas (1848):	plačal. To ni nobenimu preveč težko stalo. Le kdor je mesó vzel, je mogel denarje dati. — Mlinarica se je na kuho
Robinson mlajši (1849):	tako mora jih meso tude celo drugače dišati, nego li meso naših psov. Otroci! vse je za pot prigotovljeno. Nehajmo tedaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	peči pečeš. Kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja
Zoologija (1875):	Abramis) je jako navadna po naših vodah in ima dobro meso. V to pleme spadajo tudi belice (Leuciscus), tako imenovane zarad
Zoologija (1875):	sebi. To so sosebno: žita, sočivja, mleko, s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri. Tu podajamo kemične sostavine imenovanih jedil v

mesu

Kratkozhasne uganke (1788):	vedeli, njega varuvati. Zhebela, ke pizhe, aku se reſdraſhe. Ni mesú; je pak vonder od mesa rojenu. Nima nosa, ne ozhy
Kratkozhasne uganke (1788):	oſſhivy, njo ſhe ti popyesh, ali pojęsh. Enu jajze. Moje mesú je ked mlęku węlu: moj gvant ked kry, ali shkerlat
Kratkozhasne uganke (1788):	deslih je kisela, tok njo is ſheluſhejam popyesh. Le moje mesu per tebi nezh navela. Ena Limona, ali Zitrona. V' ognu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kriſtusa: jas tabe prosim skues niegove S. S. Rane skues mesu noi kri skues muesk norkoſti skves shivlenje noi smert: jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te dnar al skriti zhaz skues to besiedo katera je mesu poustava inu skues use svete
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skues te S. S. Apoſtelne petra noi Paula: inu skues mesu pouſtajenje Jesusa Kriftusa. Jas N. N. tabei Sarothim o Duh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu not: jas prosim taba shves to besiedo katero je mesu pouſtava inu mad nami prabivava: jas prosim taba skues to

mesv

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti obareita mena N. nes te den noi vsoli moje mesv noi kri prad vsiem kvanjam inv bodeniam noi beram; noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ta trezhji nasriede jnv skves telv noi dusho; noi skves mesv inv kri; noi skves koſti inv mvesk noi skves rozhe

meſo
Kuharske Bukve (1799): goveje shupe, kar je tręba; puſti pozhaſi vręti, dokler ſe meſo, inu ſelenje omezhí; potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta

meſsu

Sacrum promptuarium (1695):	Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel shenkam vam shlahtnem, inu bogatem. Ali
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	djal k' njemu: Şręzhèn ſi ti Şimon Jónov Şyn: Kęr meſsú, inu kry ny tebi tó rasodęlu, ampak mój Ozhe, katęri
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	de ſe je vezhna beſsęda s' zhlovęſhko naturo vkupſternila, inu meſsu poſtala, O! Kdo móre nà rojſtvu, shivlenje, tèrplęnje, inu ſmèrt

meſſu
Biblia (1584): djal k'njemu: Svelizhan ſi ti Simon Ionaſou ſyn: Sakaj Meſſu inu Kry nej tebi tiga resodellu: temuzh moj Ozha, kir

mesom

mesam

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cmočki. Meso z jesihovim hrenam. Zelen grah z ocvertim jagnjičevim mesam. Čokoladno kuhanje. 13. Žemljevi mlinci. Meso s kislično polivko. Dušena
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in jesihovim hrenam. Kislo zelje z mesenimi klobasicami in cesarjevim mesam. Pečeno koštrunovo stegno. Narašeno srovo maslo. Limonova mandelnova torta. 164.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	95. Jeterni cmoki. Meso z gorčice. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečeni kopun. Solata. 96. Blekici na župi. Meso s krompirjevim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	57. Francoska župa. Meso s peso. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečene lešterke. Solata iz razniga sadja. 58. Kalafuki. Meso s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in kumarčno polivko. Zelen grah z jagnjičevimi rebricami in cesarjevim mesam. Lešterke v žolci. Rakovo kuhanje. Telečja obistna pečenka s solato
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Tudi se skleda, ki jo na mizo daš, s suhim mesam ali govejim jezikam olepša. Špehovi cmoki drugačni. Na štiri žemlje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Jeterni cmoki. Meso z mandelnovim hrenam. Zelen grah s cesarjevim mesam. Pečena gos. Solata. 6. Perutninna drobnjava na župi. Govedina s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na tanke koleščike zreži in ali samo ali s koštrunovim mesam in malo kimelnam kuhaj; potem lepo rumeno prežganka napravi in

mesom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v suhem pesku hraniti. Nar bolje je, če ga z mesom vred sejemo, toda ga ne smemo bolj na debelo pokriti
Zoologija (1875):	veselim petjem zabavljajo in razveseljujejo, koristijo nam tudi znatno z mesom, jajci in perjem. Še posebno pa moramo naglasiti, da nam

meſam

Kuharske Bukve (1799):	pred obilno maſtio, tolſhóbo, inu sabęlo, ſhpeham, ſvinſkim, inu ſuhim meſam; sherke inu sháltove ſtvari odbęrajo inu odmętajo; pogręte nedajejo na
Kuharske Bukve (1799):	versi notri, inu puſti, de ſe rumeno sapezhe s'telęzhjim męſam vkup; po tim perlij goveje shupe kar je sa sôſ

meſsam

Sacrum promptuarium (1695):	almoshno zhakati, vſame ta fazonetel ga nepolni s' kruham, inu meſsam, ter neſse petlerjom, jo ſrezha krajl nje Ozha, jo vuprasha
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	napolni, v' pokori vaſhe gręhe sbriſhe, v' obhajilih s'ſvojim męſsam ſpisha, v' bolęsnih potroſhta, v' porokah vaſh sakon poshęgna,

meſſam
Branja, inu evangeliumi (1777): saleſe tega hudizha. Sakaj nam ſe je vojskuvati nikar s' meſſam , inu kryvjo: ampak super Vajvode, inu oblaſtnike , super visharje tega

mesu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bogabojęzhemi. Joſheſa Hermanna Premonſtratenſarskega Chorarja mojega lubizhka, inu Angelzheka v' mesu je ſatu toku zhudnu njegova svetuſt gorirasla, ke je te
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pert ali papir zavije in v dimnik obesi. — To pri mesu posebno lepo farbo in dober vkus naredí. Prerokvanje vremena za
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	odtergaj, na drobno zreži, enkrat zavri in s špinačo vred mesu perdeni, s kosam putra v moki povaljaj in z muskatovim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	enkrat zavri, precedi, čisto ožmi, ene barte presekljaj in jagnjičevimu mesu perdeni. Od špargelnov mehko odtergaj, na drobno zreži, enkrat zavri
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mu mora obilne in redivne klaje dajati, da zopet k mesu pride. X. Poglavje. Vnetje možganov. Pri ti bolezni, ktera večdel
Sveti večer (1866):	V njem prebiva neumerjoč duh; on je angelj v slabem mesu in kervi. Kedar ta slaba obleka odpade — je angelj popolnoma
Kemija (1869):	koristno se je pokazal na severopolarnih ekspedicijah. Sol, posuta po mesu, vzame mu nekoliko vode in izvleče raztopno hranivo, ter napravi
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	bolezen na tvoje črve. Kakor nahajamo pri bolezni (trichine) v mesu živali ali ljudi male okrogle črviče, tako tudi nahajamo pri
Tiun - Lin (1891):	kruha in lonec vode in nekaj, kar je bilo podobno mesu, česar pa nisem natanjše preiskaval. Razjaren po tej novi razžalitvi

meſu
Kuharske Bukve (1799): s' jeſiham, permeſhaj drobno sręsaniga drobnaka; daj na miso k' męſu. 49. Gorka selena polivka. Stolzi peterſhila inu krebulze v' ſtopu
meſſu
Ta male katechismus (1768): de ima sodne dan pridti, kader bode Kristus v' zhloveshkemu meſſu videjozh od nebes ſupet dolipershl, koker en vojstre pravizhne sodnik

▶ mesojedec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mesojedci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): močne goveda so to, polne mleka in mesa. Angleži so mesojedci in mlekopivci, kakor je že pervi zmagavec Britanije rekel („lacte

▶ mesojeja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

jedenje mesa; kontekst

mesojeje

Pastirski list (1852):	svetega posta, k mesenim jedilom ribe se pristavljale. Zapoved od mesojeje se zderžavati ne preteže se na bolene, tudi ne na
Pastirski list (1852):	so ne dolžni pri jedi si pritergali : II. Dolžnost od mesojeje se zderžati je: 1. Vsaki petek celega leta. 2. Vse

▶ mesopostanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda)

utelešenje; kontekst

mesopostanja

meſſupostanja

Ta male katechismus (1768):	svete spomin te presvete Divize, koker tudi tega gnade polnega meſſupostanja bolhjega; ter nas tudi ſraven tega oppominuje, de be se
Ta male katechismus (1768):	spozhet od S. Duha? Ta nam naprejpostave to skrivnust tega meſſupostanja boſhjega: ſakaj lih rajmno taiste Syn boſhje je s' nebes

▶ mestece samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mesteca
- meſtiza
  Genovefa (1841): ſlaba mati preshíviti! V tém grôsovitim kraju ſhe ni drusiga méſtiza, kamor bi te mogla poloshiti, kakor terde, mersle, kamnite tla

mestece

mestice

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	imeli. Ena dobra tovaršica me je k vbogi perici v mestice priporočila, kjer ste me šivilo najšli, in dobrotlivo z seboj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	hišo stopiti, ubraniti se njegovih perečih žarkov. Al kakošno borno mestice je bilo to! Hafed se ni mogel zderžati je primerjati

mestecu

mestici

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	njega. Mihael Nostradamus je bil rojen v Šent-Remigiju (Saint-Remy) malim mestici Provanse, okrog leta 1503. Lekarstva ſe je v Montpellierski šoli
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	odgovarjati pustila. Moja žena jih pobara, ali bi vse v mestici bile doma? —

mesticu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in večje. To uzrokuje menda, da so se v našem mesticu rečí prigodile, o kterih smo do zdaj le brali o

▶ mesteje samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mesteje
Kmetijske in rokodelske novice (1847): sedem široka in osem dolga; na enim koncu, kjer so mesteje, naj bo zidana, vsa druga pa lesena ali k večimu

▶ mesten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mesten
Revček Andrejček (1891): je samoljubnost ime! — Ti si ponosna na to, da se mesten gospod k tebi poniža, da te bode spridil! Ana (razžaljena

mestna

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bilo v Ljubljani silno veliko tacih gerdúnov ; nektere je mogla mestna gosposko clo zapreti. Ko bi za vojaški stan odločeni fantje
Zlata Vas (1850):	presodijo, de se resnica zvé. Ti možje so bili dva mestna gospoda in gospod fajmošter. Zatorej pridejo eniga dne nevedama, predin
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	stroški in dohodki tekočega leta še enkrat prevdarjeni. Ker ima mestna kasa še 2000 gold. n. d. lanskega dolgá zaubožnico v
Najdenček (1860):	voljo! Nežka,” je rekla, „lepo te prosim, padi v medlevco! mestna zdravnika sta prišla; Mignon je zdrav, zdaj moraš ti zboleti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	zadela, se je v Ljubljani po naberi, ki jo je mestna gosposka vpeljala , nabralo 319 gold. in 28 kr., 8 srajc
Valenštajn (1866):	šleme i klobuke Zelenim klasom, zadnjim poljskim ropom! Odpró se mestna vrata na stežaje, Nej treba, da ja stenolom razbije; Nasipe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	trije. Najbolj demonstrativno je bilo to, da ni hotela dati mestna gosposka meščanske godbe, katero je bil župan poprej že vsaj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pa določena mestna vrednost prve kvocijentove številke, določena je tudi mestna vrednost vseh druzih. N. pr. a) enačba, b) enačba. Pri
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednicami divizorjevimi stoječa številka v dividendu; ako je pa določena mestna vrednost prve kvocijentove številke, določena je tudi mestna vrednost vseh

mestne

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	gore in griči; na tó se vidijo cerkveni turni, kasneje mestne strehe, hiše, zadnjič ljudjé, ki se na tergih prek morja
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	z vsimi stroški, razun snaženja in nekaj derv, preskerbljene od mestne občine, kar več sto goldinarjev vsako leto znese. Mestna občina
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	iz Krajnskiga, Štajarskiga, Teržaškiga, Goriškiga in Horvaškiga. — V poslednjim zboru mestne Ljublj. županije so se, ker je že eno leto perve
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	glasovi sopet g. Ambrož izvoljen za to, ker so njemu mestne zadeve nar bolj znane, v kterih morata župan in njegov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	odbor hoče pri obilnim plačilu ostati, ki ga je vradnikam mestne županije odločil, čeravno vlada s temi določili ni nič kaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in ločje je polnilo vodotok, versta nabitih kolov kot del mestne zabrambe na enem koncu, in množina mlinskih jezov na drugem

mestnega

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mestnega prefekta je tù stal ko berač med berači; sin mestnega prefekta, kteremu je bilo skerbeti za hišno pravico vsakterega, on
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	dvorane — čudno mu je bilo serce in se kerčilo. Sin mestnega prefekta je tù stal ko berač med berači; sin mestnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	Zupan so se v petek podali na Dunaj v zadevah mestnega loterijskega posojila, ker je v Graški „Tagespost” glas počil, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	ta slava je trajala še dalje, ker gospodarstvo in nadzorovanje mestnega posojila ostalo je v istih rokah; zatoraj se je trobilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	je v mestno dvorano na mesto prejšnje stopila narodna večina mestnega zbora. Naši gospodje pregledavajo pogodbo o najemu posojila, pretehtavajo pogoje
Revček Andrejček (1891):	Jeklen! Ujel sem ga že. Jeklen. Koga? Kaj? Grešnik. No mestnega postopača (tajnostno) Zvitoroga.

mestniga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zaslug nar starejiga izbornika Ljubljanske kmetijske družbe, cesarskiga svetovavca in mestniga poglavarja, gospoda Janeza Hradeckita opomnili in se jim pri ti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	d., po visokim sklepu od 3. tega mesca opáta in mestniga fajmoštra v Celji izvolíli. Zmes. (Kaj je kupčijstvo? ) Nek Francoz
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Hvale vredno! ) V mestu Korompi na Ogerskim so device, od mestniga duhovna spodbujene, v družbo stopile, de ne bo nobena zmed

meſtniga
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ſe zhes nje jesili. Na ſvojim ſprehodu ſim lanjſko jeſen meſtniga ſtrojarſkiga mojſtra goſp. F. Banizha, ki je ravno polni vos

mestnem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	dec. 1858. Jakob Grimm s/r.“ Iz Ljubljane. V poslednjem mestnem zboru so bili stroški in dohodki tekočega leta še enkrat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	in res najdejo, da je bilo veliko dobička pri tem mestnem posojilu; zračunali so svoto mnogo nad 438.000 gold., toda naši

mestnimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): deklet poklicanih. Zavoljo slabiga vremena so jim ga pa na mestnimu strelišu napravili, ktériga sta tudi presvitli Cesar in Cesarica obiskala

mestnemu

Od pluga do krone (1891):	grmada ji ni odšla. Drugo jutro gré cigan Janoš k mestnemu sindiku Ludoviku pl. Radiču, kateremu objavi, da vé v Ljubljani
Od pluga do krone (1891):	bili takoj, kaj je mladega tujca spravilo na nevarni pot. Mestnemu sodniku pade od začudenja že spisana razsodba iz rok. Vse
Od pluga do krone (1891):	ako se bode le preveč potezal zánjo. Prijavil sem jo mestnemu sindiku za čarodejko. Da stvar dokažem, vtihotapil sem se pri
4000 (1891):	ž njo potisnil ubogega vikarija z ostanki njegovih žensk k mestnemu zidu za trnovsko cerkvijo. Ali bitka je bila krvava! Oče
Od pluga do krone (1891):	zajedno šel raz sodni oder v dvorano. Ondu se postavi mestnemu sodniku nasproti. Možá se merita srdito, zmaga pa venderle sodnik
Od pluga do krone (1891):	je stvar takó ugodno rešila, bilo je po volji zlasti mestnemu sodniku, kateri bi se bil morda zardel, ali bi bil
Hudi časi (1894):	in preklel vse Francoze. Hujše pa je bilo pri srcu mestnemu policaju Jarneju Korenčku, ko je nekega jutra ostrmel pred hišo
Najmlajši mojster (1896):	na svoje srčne želje, katere je hotel danes še jedenkrat mestnemu svetovalcu položiti na srce. Žlebnik pa je vendar nekoliko zameril
V krvi (1896):	poroke pocestne reveže, poklonil cerkvi sv. Pavla cel petdesetak ter mestnemu magistratu tudi petdesetak, da ga razdeli med deseterico sirot ...« V

mestni

Zlata Vas (1848):	pa je? Ali morde spet kak kraljič ali celò kak mestni poglavar pride? Kaj vas je vnelo, de ste tako nališpani
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v saboto jenjal, enoglasno poterdila, in bo po tem še mestni odbor nagovorila, da naj se sklene ž njo o ti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče pri obilnim plačilu ostati, ki ga je vradnikam
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v Lucijino poslopje jo prinesite. ” Rabelj prikima Boštjanu. XIII. Plačilo. Mestni prefekt je šel k cesarju sporočat, kaj se je zgodilo
Ferdinand (1884):	so mu marsikatero britko uro. Ta notranja žalost in pa mestni zrak sta pričela spodjedati njegovo zdravjé. Zbolel je nevarno. Bolezen

meſtni
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sadovoljen naj bo, ſrezha in veſelje mu pride , ki ga meſtni bogatín nikdar ne obzhuti. ˛Srezhen in veſel tud' je, Ki

mestnih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	življenja učiteljev na deželi veliko manji od potreb in potroškov mestnih učenikov , zatorej pa tudi po teh ne gré meriti plačila
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Če tedaj plačila za deželske učitelje ne merimo po plačilu mestnih učenikov, nas ne bodo strašili preveliki potroški, kteri so za
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mesta je stala šolska mladina z učitelji in mestnjani, pri mestnih vratih gospodje duhovniki stolne cerkve. — (Konec sledí. ) V spomín Porcjunkule
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	perve volitve preteklo, volili iz odbornikov vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil posebni svetovavci; tudi namestnika županoviga so volili, pri kteri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Domazetovič v Ljubljani. Krajopisje. Terst. (Dalje. ) Akoravno ne najdemo pri mestnih poslopjih nič posebnega, vendar enakomernost in talijanski okus dajeta mestu

mestnim

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	še posebno očitno pohvalo izrekuje prizadevam častite duhovščine šenklavške in mestnim okrajnim predstojnikom gospodom: Francetu Schantelnu, Nacetu Brencetu, Primožu Hudoverniku in
Spisi Krištofa Šmida (1883):	orodjem, ter je srečno pripel na cesto. Pogumno koraka proti mestnim vratom, in ko pove po Jakovem naročilu geslo, pustijo ga

mestno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo malih otrok
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bi bil imel lep in gotov pripomoček. — Kakor pravijo, bo mestno svetovavstvo v Gradcu po izgledu Ljubljane in Prage papirnati drobiž

meſtno

Pozhétki gramatike (1811):	beau, que le vótre. Teshek vdar ſe deva na là meſtno narezhje, poſtavim, aller là, tje iti. Na zhlén la pa
Pozhétki gramatike (1811):	du trône, okol kraleviga ſedesha; à l' entour je narézhje méſtno; il étoit sur son trône, et ses fils étoient à
Pozhétki gramatike (1811):	jo posnàm. Teshek vdar ſe déva na ou, kadar je méſtno narézhje où allez vous? kam gréſh? bres vdarja je, ka

▶ mesti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

medel
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſam vezh let na Dunaju okrog bolnih shivin po ſhtalah médel in vſe ſim bral , kar ſo drugi sdravniki sa shivino
medlo
Genovefa (1841): tudi v hudim létnim zhaſu ſkasuje. ” Kadar je prav hudo medlo in véter vlékel, je Boleſlav mnogotere serna pred votlíno ſtréſal
mesti
- meſti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kdo toliko krav nima, de bi ſmetano od eniga poſnémanja méſti mogel, ſe ſmetana toliko zhaſa nabéra, de jo je doſti
mete
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe sopet ohladi, ſe v pinjo déne in po navadi mête V 6 minutah ſe tako nar zhiſtejſhi ſrovo maſlo dobi

▶ mestivka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

mestiteljka = maščevalka; Pleteršnik

mestivka
Robinson mlajši (1849): se je božja previdnost tude tu pokazala, kakor ohrankinja ino mestivka — meševavka: nedolžnosti — ino krivice. Uže šest je bilo teh nevoljnikov

▶ mestjan samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meščan; [sskj]

mestjani

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Forli in Ferari se klatijo roparske drhali, tako, da si mestjani ne upajo na deželo. Ženitva kneza Lazara. Národna serbska. Poslovenil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	životari kakor živí, al krivi tega niso toliko naši narodni mestjani, ampak le bolj ona apatija, ki je nasledek mršavih političnih

▶ mestnar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

župan; splet

mestnar

meſtnar

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	dvanajſt jih vsemem. ˛Saj jih imate polno baſago, in goſpód meſtnar ſe bojo unih sadoſti najedli. Sa ſùkno bova ſe pa
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	prav dobri? ” ˛Se vé, de ſo, rezhe mosh; vaſh goſpód meſtnar (purgermajſtar) jih sa nar boljſhi jed imajo. ” „Alj ſo na

▶ mestnjan samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meščan; [sskj]

mestnjani

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	pevska družba se tudi že napravlja. Štajarsko. Iz Celja. Naši mestnjani so poslali zahvalno pismo ministru Schmerlingu. Horvaško. Iz Zagreba. Po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	Ogersko. Iz Tirolov. Iz Inšpruka 27. dec. Včeraj so tukajšni mestnjani v slavo Schmerling-ovega programa na/ pravili bakljado in slovesno igro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	jim ne sledú ne ostane, kaj je zato, da le mestnjani ne razpadajo? Vi Atenjani na morjih, vi Rimljani v Epiru

▶ mesto samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mest

mejſt

Branja, inu evangeliumi (1777):	Sidon h' Galilęjskimu murju perſhuv v' ſredo krajov teh deſſet mejſt. Inu ony ſo k' njemu perpelali eniga giuhiga, katiri je
Branja, inu evangeliumi (1777):	je blu veliku ludy v' kup pershlu, inu ſo is mejſt k'JEsuſu hitęlli, je on v'eni perglihi govoruv: en

mest

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v imeni svitliga kneza Meterniha, in od 32 družb, ali mest unajnih nemških dežel. Poslanci visokoveljavne c. k. krajnske kmetijske družbe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svarivši, In vedno ko riba Marljivo se giba. Čuvaje vsih mest Pomnoži obrest. Z draginami polni predele dišeče, In prejo vertí
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zboru poslanci ali namestniki 44 kmetijskih družb ali dežél in mest, in sicer od 11 kmetijskih družb našiga cesarstva, edin pa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	predlog kmetijske družbe: naj bi se po izgledu nekterih velikih mest za vikši dovoljenje prosilo: da bi se vsaki peterih Ljubljanskih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	drugih verhov; pa tudi lepe ravnine nam kažejo nebrojno število mest, vasi, gradov, jezer, cerkev, polj in borštov; — na desno se
Botanika (1875):	po amonjaku. Pripeljejo ga iz nekterih otokov in iz nekterih mest suhe južne Amerike, kjer skorej nikdar ne dežuje. Tam so

meſt

Biblia (1584):	folk tu ſliſhal, je sa nym ſhàl k'nogam is Meſt. Inu Iesus je vunkaj ſhàl, inu je vidil ta velik
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo mnóshize ſliſhale, ſo sa njim ſhlé k' nogam is męſt. 14. Inu Jęsus je vùnkaj ſhàl, inu to veliko mnóshizo

mesta

mejſta
Biblia (1584): nezhiſti Duh od Zhloveka vun pride, taku on prehodi ſuha mejſta, yſzhe pokoja, inu ga nenajde. Tedaj on pravi: Ieſt ſe

mesta

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kosčik”. Pervo imé porcjunkula izvíra pa od kosčika poljá poleg mesta Asisi na Rimskim, kjer je stala sv. Frančiška Asisa, začetnika
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta udanost Krajncov do njih vladarja že od nekdaj sloví
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ogenj ino goreče žveplo spod neba na hudobne mesta, ino mesta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Shivino v Ljubljani, ktero mnenje še drak v gerbu ljubljanskega mesta in ime predmestja Krakov poterjujeta. V novejšem času so nekteri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	poslopjem Tergesteo ravno pred podaljškom sv. Dragotina, na najpriličnejem kraji mesta. Prijatli spevoiger in plesa obiskujejo marljivo to gledišče, akoravno je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nosi večjo kapo od sebe samega. Med vsemi poslopji celega mesta je brez dvombe naj veličastniša nova na štiri vogle zidana
Fizika (1869):	zdaj živo srebro vzdigne. Živo srebro stopi vselej do zaznamovanega mesta, kaderkoli denemo toplomér v taleči led ali v vrelo vodo
Fizika (1869):	Ako n. pr. z enakošno hitrostjo tekoči lokomotiv pride do mesta, kjer je železnica nekoliko navkréber napeta, in ako mu se
Lohengrin (1898):	žene. (Vsi se povrnejo v velikem, vznesenem vzhičenju na svoja mesta Elza in deve pod dobom pri kralju. Na znamenje glasnikovo

meſta

Biblia (1584):	v'enu drugu. Riſnizhnu jeſt vam povém, vy nebote Israelſka Méſta opravili, dokler Syn tiga Zhloveka pride. Mlajſhi nej zhes ſvojga
Biblia (1584):	pravizhno delati od ſvoih otruk TEdaj je on sazhel ta Méſta ſvariti, v'katerih je nar vezh njegovih mozhnih dell bilu
Biblia (1584):	Nehodite na téh Ajdou Zéſte, inu nepojdite v'teh Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	sapovędal rekózh: Na pôt tih malikùvavzov ne sahajajte, inu v' męſta tih Şamaritanarjov ne hodite. 6. Rajſhi pak pojdite h' tim
Pozhétki gramatike (1811):	pa ſe klizhe nanáſhavna, ker pomeni eno nanáſhanje na druge meſta. Shtevilne imena ino perlogi. Shtevilne imena ſo tiſte, s' ktirmi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hrupam soper njega vsdignilo. Is ſ-hodníze ga ſunejo, shenejo is meſta, vlezhejo verh ſtermiga hriba, ki je bilo meſto pod njim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino koliko ljubesen ima Jesuſ! Odſihmal je Jesuſ hodil od meſta do meſta, od terga do terga, od vaſí do vaſí
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta, pa v' toljki révſhini, ſe jim v' ſerze vſmili. Po
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sadnizh turne domazhiga meſta od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino

mesti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	g. g. Jernej Legat) v ravno tem namenu v imenovane mesti podali. Oni ne morejo dosti pripovedati, s kakšno prijaznostjo so
Astronomija (1869):	ležečih, toraj v krogu sebi nasproti stoječih mestih. Te dve mesti ste toraj to, kar že poznamo po imenu: enakonočišč, in

mestih

mejstah

Ta male katechismus (1768):	inu med ludy dati, kar jest tudi rad sturim. Per mejstah se ſna tu lohka uſſakdan, inu na kmeteh saj uſſako
Ta male katechismus (1768):	v' viri poduzhete. Napustite se pravovirni (ſlasti v' tergéh, inu mejstah) od krivovirskeh kmetov is shpotam pitat, katiri svoje she abotne

mestih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vode. Škodljiva je sapa ali zrak med zidovjem, v velikih mestih, v zapertih čumnatah, v ktere malokdaj ljubo sonce posíje. Ljudjé
Divica Orleanska (1848):	tukej je in tam – Na enkrat vidim jo v različnih mestih – Kardela loči – Vse beží pred njo; Francozje se ustavljajo na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se utegne na deželi kakor tudi po nekterih krajih v mestih prepričati, da vetrovi prah okrog verté, ko se k hudemu
Fizika (1869):	temu nasproti zapazili, da isto nihalo ne napravi na vseh mestih zemeljskega površja enako mnogo nihajev na minuto. Če se n.
Astronomija (1869):	mora, se vé da, tedaj voda vselej znižati na tistih mestih, ki ležé med tema krajema, t. j., tú mora nastopiti
Astronomija (1869):	180° vsaksebi ležečih, toraj v krogu sebi nasproti stoječih mestih. Te dve mesti ste toraj to, kar že poznamo po
Botanika (1875):	bodice, mozóle ali bradavice na sebi, in ki na nekterih mestih kažejo proste, s pokrovcem pokrite odprtine ali pore, (podoba 123.,124.
Botanika (1875):	popolnoma ali le deloma razprezajo, in sicer večidel na tistih mestih, ki so primérna šivu, ki se je bil naredil s
Botanika (1875):	stoletjih morske ptice nakupičile toliko tičjeka, da leži na nekterih mestih 30 do 80 čevljev nad debelo. Teh morskih ptic je

meſtih

Biblia (1584):	od unod ſhàl dajle naprej, vúzhiti inu prèdigovati v'nyh Meſtih. KAdar je pak Ioannes u'vosi Criſtuſeva della ſliſhal, je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	on od ondód dalej ſhàl vuzhit, inu osnanuvat v' njih męſtih. 2. Joannes pak, kadar je v' jęzhi Chriſtuſove dęla ſliſhal
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	po dva ino dva rasſhli, ſo osnanovali njegov uk po meſtih ino tergih, ſo ljudí k' pokori opominjevali, ſo napovedovali, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa mladoſt, ki ſe k rokodelſtvu pripravlja, v vſih poglavitnih meſtih naſhe domazhije tako lepo uzhi, bo ſkerbeti mogel, ſebe in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gori, ſe vidi, kako ſe derva tratijo! Kuhnje v velizih méſtih naj bodo isglèd, kjer ſo derva prav drage. Polena dva

mesto

mejstu

Ta male katechismus (1768):	slajshe hvallo je on Xtusu pel. Kader je tu zelu mejstu videlu, je goriustallu; al Sebastus, ke se je teh ludy
Ta male katechismus (1768):	katira dosti moleta ſa ta folk, inu ſa uſſezhihernu svetu mejstu SS. Mohor, inu Fortunat Marterneka boſhja. Ex 2. Machah. 15.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	koku urnu sem jeſt zhes hribe inu gorrę; v' tu mejstu Juda hitella, de be jeſt Eliſbeth mojo staro teto poſdravila

mejſtu
Branja, inu evangeliumi (1777): Tedej je njega hudizh s' ſabo vſev v' tu ſvetu mejſtu, inu je njega na verh tega tempelna poſtavel, inu je

mesto

Zlata Vas (1848):	tudi po dvanajst od sto plačevati. Ožbè je mogel v mesto iti, si na proste zemljiša denarjev po tri in po
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	in nam iz njih pomagal. Prišel je enkrat v malo mesto, ki so mu rekli Naim. Nesli so ravno merliča k
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	hudodelstva silno množijo, je po oklicu od 16. dec. to mesto z vso okolico njeno v naj ostrejši stan vojaške obsede
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Serbov iz vasi Peroj blizo Dinjana. Zvečer je bilo razsvetljeno mesto in staro gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so nocoj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in griči na vsih straneh, razun ondi, kjer stoji ljubljansko mesto. Hribje in griči v okolici so večjidel iz apnenka, ki
Kemija (1869):	ali železni okis, natron ali amonijak more stopiti na kalijevo mesto, in pri vsem tem ostane kristalni lik nespromenjen. Mislimo si
Mineralogija in geognozija (1871):	na Zemlji), med druzimi tudi Posidonomya Clarae Buch. Ker je mesto Idrija v mnozem obziru tako imenitno, naj tù podamo prerez
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	kmeti, sedem topov, 800 kónj prišlo jim je v roke. Mesto je bilo, kakor večer poprej, polno radosti in veselja. Tirolska
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	hotel muditi na ladiji, takoj se je odpeljal nazaj v mesto. Komaj je odplul namestnikov čoln od „morske lilije“, stopil je

meſto

Pozhétki gramatike (1811):	est la plus belle des villes: Paris je nar lepſhi meſto: ta preſeshnoſt pa ſe klizhe nanáſhavna, ker pomeni eno nanáſhanje
Pozhétki gramatike (1811):	pre. Paris est une très belle ville. Paris je prelepo meſto: ta preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al Paris est la plus
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shenejo is meſta, vlezhejo verh ſtermiga hriba, ki je bilo meſto pod njim, ino v' bresen ga hozhejo pahniti. She na
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga obhajata, kader ſkos vrate v' meſto pride. Nihzher ga ni vezh ſposnal, toljko je bil s-hudel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in Ilirſkih deshèl. Po njih nevtrudeni ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam le nevſahljiv ſtudenez shegna in ſrezhe. Na méro
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sagledavſhi Emonſki grad ſo mu rekli Lob (zhèlo , krona) ino meſto pod njim Loblana (kronana). Katerih miſel bi bla ta prava
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	boj per Şmolenſki, na Poljſkim. „32„ je Moſkava, popréſhno poglavitno méſto Ruſovſkiga Zeſarſtva, pogoréla. „31„ boj poleg Kulma, kjer je bil
Sveta grofinja Genofefa (1857):	kjer ſo ſe tako hrabro branili, da ſo kriſtjanje to meſto dolgo obſedali. Sato je tudi grof Smagomir dalj, ko je
Sveta grofinja Genofefa (1857):	ſto sgubili. Oſtali ſovrashniki ſo pa s ſvojim kraljem v meſto Avinjon sbeshali, kjer ſo ſe tako hrabro branili, da ſo

meſtu

Biblia (1584):	je ſamu supèr ſebe resdilenu, tu bo puſtu: Inu vſaku Meſtu, ali Hiſha, katera je ſama sapèr ſebe resdilena, ta nemore
Biblia (1584):	Delavez je vrejden ſvoje ſhpendie. Kadar pak notàr v'enu Meſtu ali Tèrg pojdete, taku vpraſhajte, aku je gdu notri vrejden
Sacrum promptuarium (1695):	Mlineriu, ter shitu je v' malen noſsil, moko pak v' meſtu, ta oſsel sazhne miſslit, ta shlushba je preteshka sa mene
Branja, inu evangeliumi (1777):	ta je blisu Judeſh pak Isdajavz je tudi sa taiſtu meſtu vęduv, sakaj JEsus je s' ſvojimi Jogrami pogoſtu tamkej ukup
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	katęru je supèr ſebe ràsdęjlenu, bó puſtu poſtalu: inu vſaku męſtu, ali hiſha, katęra je supèr ſebe ràsdęjlena, ne bó obſtala
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je vręjdèn ſvoje jèdy. 11. V' kar kóli sa enu męſtu pak, ali váſs nótèr pójdete, vpraſhajte,
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ne bó on ene minate sgubil, ſe bó podal na męſtu, ker je ta bogati dobrotnik vmèrl, inu bó k'malu vſe

mestom

mestam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kraja in jé dajal imena laſtniga iznajdenja poglavitnim hribam, rekam, mestam, jezeram, vasém i. t. d. To je bila posledna igra
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	počenjali. Bilo je po nôči. Našli so tovaríco (oslíco) pred mestam , jo vso s slamo ovijejo in zažgó. Uboga živina se

mestom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se zedinite te deželi v eno deržavo z enim glavnim mestom pod enim knezom, ki naj bo iz kake ptuje vladne

meſtam

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	od njęnih otrók. 20. Takrat je on sazhęl ozhitati tim męſtam, v' katęrih ſe je narvezh njegóvih zhudeshov sgodilu, de ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	váſ, nekdaj tudi sa tèrg zhiſlana, kér je s enim meſtam v velikih svesah snaſhla ſe ; od njene nekdajne ſlovezhnoſti ji

mestoma
- mestama
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): pregreh štrafal. Abraham postoji, ino goreče prosi, de bi tima mestama perzanesel. Bog mu obljubi: „Če je le deset pravičnih v

mestu

meiſti
Biblia (1584): priſhli v'deshelo Genezaret. Inu kadar ſo Ludje na temjſtim meiſti njega bily svejdili, ſo po

mejſt

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tiho! kaj bi pak bio , ke bi jeſt ſama na męjſt tebe doli ſhla. Nęshka. Ony , vaſha Gnada ? Goſpa. Toku ne
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je en ſant, koker iſkra. — Tiho, jeſt ſe morem na męjſt njega noter sapręti. (grę v' ſhtibelz. ) Sdej naj le vrata
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſama ne vęjm, kaj ſim vshę rekla — zhe jeſt na męjſt tebe v' borſht gręm , lubka , tok ja ti ne
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Juri Kopriva naprej pernéſse, de je njegov ozha, Anshe, na męjſt te ſtare leſsęne kajshe novo hiſho goripoſtavil, inu semlo sa
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	malu hvale vęj, kdur nam da, sa kar nemaramo , na męjſt tęga , kar bi radi imęli. Baron. — V' zhaſsih ſi meni
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	inu en perſtan Nęshki. ) Nęshka. Matizhek, poglej! Matizh. Bravo! na męjſt ene dote imam sdej tri. Tonzhek. (doli poklękne. ) Meni — odpuſhanje

mejſti
Sacrum promptuarium (1695): vidili, vprashajo sakaj letu gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale, moshje ſo dialj, de nimaio
mejſtu
Branja, inu evangeliumi (1777): navarnoſtah med rojakami, v' navarnoſtah med ajdmi, v' navarnoſtah v' mejſtu , v' navarnoſtah v' puſhavi, navarnoſtah na murju, v' navarnoſtah med

mesti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ž njimi, po gosposkih ulicah, čez s. Jakoba most, po mesti zopet v svetvavnico nazaj. — V pondeljik se zopet presvitla Gosta
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hiši vse v lépim redi zgodí, in vse na svojim mesti stojí. Odkladki so odpadki. Dobro orodje, lahko delo. Na soncu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bili dolgo odperti. Ni davno, kar se je v nekim mesti na Nemškim mlad štepihar v globok štepih spustil, nekaj popravit
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	France — raj bom per vas terden kmet, kakor pa v mesti bolehen gospód”. Kmetje ne vejo , koliko dobrot imajo ! Škodljivi zrak
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bolj uterdila. Pretečeno leto jih je bilo v Brézlavi, poglavnim mesti Boruške Šilezije, nekaj čez 900 vkup prišlo; letas pa k
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po enkrat, mesca Kimovca, pa vselej v kakim drugim nemškim mesti sniti se, de bi se po osem dni od kmetijskih
Robinson mlajši (1849):	roke zadi, ino mu veleli, da bi na tem le mesti ostal niti se ne gene a niti ne čehne, ležati
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	bregih ukanje in veselo kričanje, in baš tako tudi v mesti. V štirih dnéh sta dva generala, Bisson in Kinkel, 17

mesto
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): H sreči je vajati v rokah obderžal, de konja na mesto obstojita. Ljudje, ki to od daleč vidijo, berž pridejo na

mestu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi to šlo? Rad. To bi ne šlo nikakor — na mestu bi ostalo vse, voz, blago, konji in vozniki; in ako
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	godí. Kadar se barka iz daljniga morja kaki deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred nar viši, potem nižji gore in
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	v svoji oblasti imela. V šent Malu, zdaj prav imenitnim mestu, je bíl takrat neki klošter ali samostan, v kterim je
Sveti večer (1866):	v krivično djanje zapeljali. Tam je ukaz, v kterem na mestu starega logarja druzega umestujem. Sumljiva se mi je stvar zdela
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	I”, odgovori Hebrejec, „enkrat mi jih je deržati; koj na mestu mi jih znate našteti”. Potem ukaže Pavliha klop prinesti, položi
Fizika (1869):	ravno tisto stekleno lečo zamoremo sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati in tako zažgati gorljive stvari. Na vsakej prizdignjenej in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	njega najnižja številka 0. 2.) Ona števila, katera imajo na mestu jednic 0, 2, 4, 6 ali 8, katera so tedaj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	katero koli celo število. 3.) Ona števila, katera imajo na mestu jednic 1, 3, 5, 7 ali 9, katera tedaj niso
Gozdovnik (1898):	se je odločil ter jo mahne proti reki. Na nekem mestu je bil poprejšni jezdec konja razsedlal ter v vodo pognal

meſti

Biblia (1584):	Kadar vas bodo pak v'enim Méſti preganjalitaku beshite v'enu drugu. Riſnizhnu jeſt vam povém
Sacrum promptuarium (1695):	mogal shlishat Gorgius Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù, sakaj purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò
Sacrum promptuarium (1695):	Macaria, katerimu je bil resodel, de dvei sheni v' tem meſti Alexandria ſo taku dopadezhe njemu, kakor Macarius: Leta gre te
Sacrum promptuarium (1695):	dan s' veliko andohtio ſe hrani, inu kashe v' tem Meſti Magonza. Leta Fazonetel vam shenkam, ter premiſlite de v' kratkem
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bó isvelizhan. 23. Kadar vaſs bódo pak preganjali v' letim męſti, bęjshite v' enu drugu. Rèſnizhnu vam povęm, vy ne bóte
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je Mina s ſvojoj goſpoj materjoj sopet povernila, v' poglavitnim meſti po simi prebivat. Perſtan

meſtu

Biblia (1584):	inu Gomoriterjeu desheli lashej pojde, na ſodni dan, kakòr takimu Méſtu. Pole, jeſt poſhlem vas, kakòr Ouce, v'ſredo mej Volké
Branja, inu evangeliumi (1777):	vonkej pelal: inu je ſęduv na ſodni ſtov, na temu męſtu, katiru ſe po Grekuſhku imęnuje. Lithoſtratos, po Judovſku pak Gabbata
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tih Şodomitarjov, inu Gomorrhæarjov na dan tę ſodbe, kakòr timuiſtimu męſtu. 16. Pole jeſt vaſs poſhlem kakòr ovzę v' ſrędo tih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	veliko veſelje, ktero sadene vſe ljudſtvo. Nozój vam je v' meſtu Davidovim rojen Svelizhar, Kriſtuſ Goſpod. De ga boſte pa ſposnali
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ob zhaſih kralja Heroda je v' Judovſkih gorah v' nékim meſtu shivel bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu. Njegovi sheni ſe je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino veſelja per misi ſtregla. To je kmal po vſim meſtu saſlovélo, ino svezher ſo od vſih ſtrani bolnike pred Petrove
Genovefa (1841):	môje kervave ſramote toshit? Ali ſo te morde na tém méſtu vmorili in ali ſo morde tvôje truplo v téj votlini
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Lerharju na plazu ; — v Krajnu pri bukvovesu Thomasu ; — v Novim méſtu pri bukvovesu Zhervu; — v Zelovzu pri bukvarjih : ˛Sigmund Leon in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali maſhino) sa piſhke valiti imajo sdaj v Londinu, glavnim méſtu engleshkiga kraljeſtva. To je leſena omara, ki na ſamim ſtojí

▶ mestva samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ Pleteršnik

čevelj z vezalkami; Pleteršnik

mestve
- mest ve(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): lepo stoji h hlačam. Poljanci, Viničanje in Metličanje nosijo večidel mest ve (čižme), samo s tem razločkam, de jih Viničan in

▶ mešaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

mešaje

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	boš lahko stergal, posebno če enimu funtu lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta v štupo stolčene kalafonje pridénes, in s tem
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župe štiri rumenjake z nekoliko rečjo merzle župe, vlivaj, vedno mešaje, v župo, in to precedi skozi rešeto na opečene žemlje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	unče cukra, perdeni jabelka, pa ostergano limonovo lupino, kuhaj vedno mešaje tako dolgo, dokler kaplja, na taljar vlita, več ne teče

▶ mešan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mešan

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	delujmo z združenimi močmi! E. Kramar. Kako narejajo kompost ali mešan gnoj. „Novice” so uže večkrat povdarjale vrednost mešanega gnoja (komposta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	zboljšanje našega kmetijstva v preteklem letu? — Kako narejajo kompost ali mešan gnoj. — Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. nov. 1881.

mešana

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Mešana linska torta. Zmešaj pot funta do rahliga vmeteniga sroviga masla
Rudninoslovje (1867):	so pa zrastene enoterne rudnine raznih vrst, onda je to mešana rudnina ali sploh zmes (gemengtes Mineral). Mineralogija v pravem pomenu

meſhana

Kuharske Bukve (1799):	Píſheta v' selením ſôki. 251. jajza s' selenjam nadęvati. 252. Męſhana ſalata, ali smęſa. 253. Plęvnati ſir. 254. Diſhavno vino. Krauterwein
Kuharske Bukve (1799):	enmalo sapezhe inu sarumeni, ter daj na miso. 252. Méſhana ſalata, ali smeſa. Naberi sęliſha, katire ſo narbol perjętne, poſtavim

mešane
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): jih, deni jih zopet na srednji ogenj, dokler se vedno mešane enako ne zgrejejo, položi jih v sito, deni jih zopet

mešanega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	se 3 verste kruha, vès pšeničen, vès ržen in iz mešanega žita. Puranov v Rusii nimajo, toliko več imajo pa divjačine
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	kompost ali mešan gnoj. „Novice” so uže večkrat povdarjale vrednost mešanega gnoja (komposta) vzlasti zdaj, ko kmetovalcu čedalje bolj primanjkuje pravega

mešani

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Mešani sok. Se napravi ravno tako iz maline in grozdiča v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	gospod A. Rauch s podukom, kako naj se dela tak mešani gnoj. Morda vstrežemo svojim bralcem, če jim ta poduk po

▶ mešanica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mešanica

mešanca

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tako dolgo kuhaj, dokler ostrige niso več rudeče. Bela mesna mešanca (ragu).
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Višnjeva šuka. Mešanca iz jelenovih ušes in jezika. Kopun s solato. Kruhova torta

mešanica

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v skerbi ne bodi, da bi iz tega déla kaka méšanica postála, še menje kak nov neznán jezik ; sicer ga uprášam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kalna misel obhája: iz takega druženja podnarečij bo pač zala mešanica! ! O ne motite se, vsej je ravno to zberanje, pretresanje

mešanice

mešance

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z žemljevimi drobtinami. Potem jo z rajžem podleci, deni bele mešance vanjo, nanjo pa ostali rajž in speci ga kakor sprednjiga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	tega močnega gnoja 20 grošev vreden, se gnojna vrednost te mešance blizo na 600 tolarjev ceni. — Letos bo kebrovo leto; naj

mešanice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je treba kako železno stvar votati, naj se vzame te mešanice 1 del in 20 delov železnih opiljkov, naj se to

mešanici

mešanci

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	puran. 87. Krompirjevi cmočki. Meso z mandelnovim hrenam. Jurčki v mešanci iz telečjiga mesa. Škerjanci nad rošem pečeni. 88. Zarumenjena močnata
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	pokril in pokrite imel, dokler kebri niso zgnjili v tej mešanci. Dobil je iz tega okoli 800 centov kebrovega gnoja, ki

mešanico

mešanco

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukram potrese in precej na mizo da. Rajževo kuhanje z mešanco (ragu). Napravi rajževo kuhanje kakor je bilo ravno rečeno, pomaži
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jezikam in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena pošteta z mešanco. Sernovo stegno. Vkuhano sadje. Pomarančna torta. Masleni kosci z mandelni

▶ mešanikov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

mešanikovega
Gozdovnik (1898): zlata? « Obrazne poteze, poprej mrtve, se ujetniku razsvetle. Iz pogovora Mešanikovega je prepoznal, da ni pravi Indijanec, pa si je takoj

▶ mešano prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mešano
Aritmetika za učiteljišča (1885): § 210. O odnošajih med znanimi števili urejene mešano kvadratne jednačbe in nje korenoma je tó-le pomniti: 1.) Vsota

▶ mešanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mešanja
- meſhanja
  Kuharske Bukve (1799): al kaj je is tiga vſtalo? oni ſo snajdeli umne męſhanja, al nevarne sa sdravje; ped savitemi inu komaj saſtoplívemi beſędami
mešanje
- meſhanje
  Kuharske Bukve (1799): piſker s' putram dobro namasat, to v' pervim piſkru narejeno meſhanje notri preliti, inu kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad

mešanjem

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	lim in terpentín dobro raztopljena, naj se jima med vednim mešanjem prideva gôri imenovana zmes iz štérke in krede. — Drugo lepílo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mesingastim kotličku razbeli, tri žlice omese perdeni, de med vednim mešanjem rujava postane, deni potem po žlici na z vodo pomočeni

meſhanjam

Kuharske Bukve (1799):	potle vbì notri 14 rumenakov eden sa drugim med vędnim meſhanjam smirej na eno ſtran; potle vmęſi lępiga preſjaniga zukra pol
Kuharske Bukve (1799):	kakor ga bom potle popiſal, belake ſpęt samaſhi s' poprejſhnim męſhanjam, na verhi polí s' kiſlo ſmętano, ſemterkje poloshi drobtíne putra
Kuharske Bukve (1799):	vloshi notri ſtokfiſh, ga pręvlezi po verhi s' popręd popiſanim męſhanjam, de bo veſ pokrít; deni okoli obod, poſtavi nad sherjav
Kuharske Bukve (1799):	perdeni tri kuhalnize kiſle ſmętane, inu dobro premęſhaj. S' tim meſhanjam namaſhi ali filaj ohrovtove glave. Poſebej deni ſhpeha, al maſti
Kuharske Bukve (1799):	potegni na s' moko potręſenim perti na tanko; pomashi s' męſhanjam, savì, poloshi naokroglo v' eno s' maſlam masano ſklędo, obdeni
Kuharske Bukve (1799):	ſe ſpęnio, vmęſi notri preſejániga zukra, perſipaje po malim med męſhanjam, ne pa vſe naenkrat; inu męſhaj le na eno ſtran
Kuharske Bukve (1799):	doſti perſniga meſa, inu je tudi navada krofe s' kakim męſhanjam namaſhiti al nadęvati; per takeh peretnínah ſe narpręd ręsíne doli

▶ mešarija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zmešnjava; kontekst

mešarije
Kmetijske in rokodelske novice (1845): imenitno kar prid tvoje domačije zadene. Vse švajcarske puntarije, španjske mešarije in vsi škodljivi prepiri zavoljo vere niso vredni, de bi

▶ mešati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meša

Divica Orleanska (1848):	dalej Osode glas, katera še sodivno Kervave vadle na borišu meša. Na zvidenje v življenju boljimu, Slovó je kratko za ljubezen
Maria Stuart (1861):	v grad. ) Osmi nastop. Mortimer. Koj potem Okelli. Mortimer. Al meša Se v glavi mi? Ni nekdo memo tekel In kričal

meſha

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	nizh kaj nemore piſsat — per luzhi ſe enimu vſe męſha pred ozhmy. (k' Monk. inu Tulp. ) Pjimo ga ſhe vſaki
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vſe sadershanje tadla, katęra ſe v' druge hiſhe inu shlahte męſha, opraſhuje, ràsnaſha, inu kuje vſe nove zajtunge,
Kuharske Bukve (1799):	ponvo natezhe. Ta polivka ſe na sherjavzi v' kosi smirej męſha, dokler vręti sazhęnja; takrat ſe dęne v' eno ſklędizo poſębej
Kuharske Bukve (1799):	de ſe dolgo kuha. Potle ſe vshverka 40 rumenakov, ſe męſha inu ſhe en zhaſ na sherjavzi; ohladi, deni smersovati; popręd
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri sidanju babilonſkiga turna, kakor ſe nam v ti rezhi meſha. Rad bi svedil, zhe imajo tudi na Şhtajerſkim , Koroſhkim, Goriſhkim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	derzhanje vosá v pinje vezh ſhib tako premika, de mleko meſha in v ſrovo maſlo predéla. Kaj ſe ljudje vunder vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	moke dobro smeſha, potem ſe pozhaſi voda perliva in sopet meſha, tako de ſe ljupilo (pop) naredi, ki ſe potlej podganam

mešaj

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	srove smetene s štirimi rumenjaki dobro razžverkaj in nad žerjavco mešaj, dokler ne vre. Potem pa od ognja odstavi in perdeni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci. Prepečenki (biškoti). Mešaj en funt drobno stolčeniga cukra z dvanajstimi rumenjaki in ravno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in tako svoje posebne podobe ne zgubi. Prepečeni (biškotni) bandelci. Mešaj eno unčo drobno stolčeniga cukra z dvema celima jajcama in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Prepečenčni rezanci (biškotni nudelni). Eno unčo sroviga masla do rahliga mešaj, štiri cele jajca in štiri rumenjake vanj vbi in zopet
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	niti ne dela, perdeni potem pretlačene jagode ter jih vedno mešaj, dokler nekolikrat ne povrejo. Dalje se pa ne smejo kuhati
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ure mešaj, perdeni pa eno unčo drobno stolčeniga cukra in mešaj še eno uro. Zdej pa perdeni šest lotov šterke, nekoliko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s toliko cukram, kolikor tri cele jajca tehtajo, pol ure mešaj, beljake razpeni in permešaj, kakor tudi toliko moke, kolikor dve
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukra, kolikor hočeš, pa precej, ker bi se sicer stajal. Mešaj tudi tako dolgo, de se popolnama shladi. Na zadnje beliga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skozi sito precedi, v zmerzlinico deni in nad ledam pridno mešaj, de zmerzne. Mlečna zmerzlina. Dva poliča mleka s cukram, sladko

meſhaj

Kuharske Bukve (1799):	hladít, potle ga tolzi v' rozhni ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno
Kuharske Bukve (1799):	od kopunov; vſe vkup poſtavi na sherjavzo, nepokri, nizh ne męſhaj. Kadar ſe ſpodej rumení, perlij en malo goveje shupe, inu
Kuharske Bukve (1799):	bęliga kruha namozhi v' vręlim mlęki, puſti ohladiti, potle dobro męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz
Kuharske Bukve (1799):	premęſhaj, inu ſkuhaj; kader vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla, męſhaj, dokler ſe maſlo rastopí; j s' tim polij ſpargelne.
Kuharske Bukve (1799):	od jajz, pol shlize bęle moke, eno shlizo vode, to męſhaj v' enim piſkerzi; potle perlij enmalo vode, na katiri ſo
Kuharske Bukve (1799):	presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh inu obod s' putram, nalì
Kuharske Bukve (1799):	lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe dobro męſhaj eno uro, vlì na en pleh inu obod katira ſta
Kuharske Bukve (1799):	en koſzhek putra, muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k' sherjavzi, vędno męſhaj, dokler ſe goſtíti sazhnè, pa neſinę vręti. Potle ſe otlazhi
Kuharske Bukve (1799):	povrè, jo prezędi ſkus ſito; ſupęt na sherjavzo poſtavi, vędno meſhaj, puſti vręti, dokler ſe sgoſti, de ſe kose perjęma; glej

mešajo

Rudninoslovje (1867):	kamen. Kemiki delajo iz njega razne bariumove spojine, drobno semletega mešajo s svinčeno beljo, i sedaj delajo tudi iz samega težca
Fizika (1869):	ogrete in tedaj razredčene dolnje zračne plasti le prav počasi mešajo z gornjimi gostejimi plastmi. Od vzvišenih predmetov, ki so na

mešal

Ljubljanske slike (1879):	v Gradcu ves svet njegov, še celó policijo je strahoval, mešal glavo sebi in dekletam, pretočil veliko piva in vina, in
Rokovnjači (1881):	dal, ko bi se v celo stvar še ne bil mešal, zlasti ne po javnih oglasilih zoper Rokovnjače. Imel je vzrok
Pegam in Lambergar (1891):	bodo stali, če bode treba odločiti se, na močnejši strani. Mešal se je med vojake po stražnicah in zapel in zacitral
Na krivih potih (1893):	se o poletnem času zbirajo največji bogatini. Rad se je mešal med nje, in od začetka je tudi šlo. Rudniki so
Gospa s pristave (1894):	se bavili z njegovo družino. Po želji Viridini se je mešal Leopold v boje z Benečani v Italiji, kateri so pa
Dve svatbi (1895):	rad, davke je plačeval redno, v druge sitnosti se ni mešal, pa tudi ni pustil, da bi ga mešali drugi. Mnogobrojno
Stari dolg (1897):	milo gledale, z roko je kazal na rano. Starec je mešal njegovo kri s svojimi solzami. Predal se je za hip
Gojko Knafeljc (1899):	klanjajočimi, cvetočimi vejami. A med vonj odcvitajočih rastlin se je mešal močni vonj po mošusu, gotovo od španskih muh, ki so
Gojko Knafeljc (1899):	zbirali tam okoli ter kritikovali. Med delavci pa se je mešal oče konsum-nega društva, gospod kapelan. V rokah je nosil vedno

mešala

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ampak kakor spomladi se je med suho sirova čedalje bolj mešala, in je jia zadnje sama sirova ostala, tako zdaj nazaj
Katarina (1854):	jo ima rad, pa se vendar nikoli zavoljo njega nič mešala ni. Neko popoldne, ko sta bila pod košato lipo pred
Bore mladost (1862):	na bodočnost, postal ti je smeh kratek in prisiljen, in mešala se ti je govorica, ker lovil si besede, da bi
Ljubljanske slike (1879):	telesni blagor, vsakako kulturhistoričnega pomena, če bi prav Ljubljane ne mešala toliko, kakor jo, ker njeno število ni ravno majhno. Dijaška
Mešana gospôda (1881):	mladej kmetici teži srce. Justina je resnobno in slovesno kvarte mešala na mizo pokladala jih, zopet prekladala in odvažno z glavo
Grajski pisár (1889):	in pred pogledom mu je vse mrgolelo, da so se mešala drevesa in poslopja z oblaki večnega neba. »Torej poslušaj! « je
Hudi časi (1894):	Jaz jim prižgem luč, da jim ne bode več duhovščina mešala glav. « Sinúr je izpregovoril nekaj besedij s svojimi tovariši, ki
Gojko Knafeljc (1899):	pred seboj še vedno prvi poluliter in še tistega je mešala vedno vodo. A Gojko, Weber in Šahar so jo posnemali
Gojko Knafeljc (1899):	tedaj je začutil hipoma neko sentimentalnost, v katero se je mešala podoba njegove soproge. In do nje se mu je budilo

meſhala

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo pezhala, to je, de ſe ne bo s njim meſhala; nizh ne bo od njega povshila. Gnoj bo tadaj sa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in ſájovza nikjer prave vednoſti: bolj ſe jim mende ni meſhala beſeda pri sidanju babilonſkiga turna, kakor ſe nam v ti

mešale
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): bil maziljen prihodnji mučenec s kervjó lastnega očeta, ktero so mešale materine solze. IV. Nevernikovo gospodarstvo. Obiskati hočemo zdaj drugo hišo
mešalo
Oče naš (1854): so mu sladke pesmice prepevali. Med njih petje se je mešalo žvergoljanje studenca, ki je kakor čisto srebro po cvetni loki
mešaš
- meſhaſh
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): na-nje napeljavaſh 4. de brasdo, ſpodno semljo, ako je debélji, méſhaſh. Semlja , nekoliko vezh s ilovno, ko s péſkam tako naméſhana

mešati

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	podstavi veliko posodo, vli župo nanjo, in, kadar se precedi, - mešati pa se ne sme, - jo v porceljanasto posodo deni, in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	moraš mleko z nalaš za to narejeno leseno žlico pridno mešati, posebno z dna in s strani, de se ne prime
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sedajnim in prih. č., in ki je počel spet močno mešati, bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. č.; namesto sestavljenega
Kemija (1869):	srebru jako podoben, dá se obdelovati in z drugimi kovinami mešati, z bakrom dela sosebno lepo zlatu podobno zmes. Ne okisi
Kemija (1869):	olbildendes, oljetvorni plin, 392. Gasometer, plinohran, 393. Gattiren (d. Erze), mešati. Gemenge, zmés. Gemuse comprimirtes, 504. Gerbsaure, čreslena kislina, 469. Gerbstoff
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ni prav nič znanega. Mojemu prijatelju se mora v glavi mešati. “ Sodnik vpraša: „Pavel, ali imaš pričo, da si Marku perstan

▶ meščan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meščan

mestjan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): napadi ponoči domú gredočih ljudi. Tako je bil nedavno nek mestjan, ne pozno (med deveto in deseto uro na večer) domú
mestničan
Zlata Vas (1848): male dolgove poravnali, ki so sicer vsi zadolženi bili. Vsak mestničan, ko je kaj denarjev odveč imel, je nar rajši Zlatovasčanam

meščan

Ivan Erazem Tatenbah (1873):	so se izvedele v Maribor. In izvedel jih je tudi meščan Pavmgartner. Zato je takoj tekel k Tatenbahu. »Za božjo voljo
Ljubljanske slike (1879):	letnino, za drugo pa se ne meni. 2. Hišni gospodar meščan ali „purgar“ (Dominus domesticus civilis vel purgarius). Ta je prvemu
Šaljivi Slovenec (1884):	Mali kruh »Prosim vas, povedite mi, kako je to«, reče meščan peku, »da je vsak hlebec pri vas manjši, nego li
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	gosposko sodišče sta bili popolnoma ločeni, in kakor bi se meščan nikdar ne bil podal, da bi ga poklicala gospoda pred
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	svojo svoboščine in na to, da njemu nima zapovedovati noben meščan in da se ne ujema s plemsko čestjo, ako bi
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	je imela jedino zádruga pravico. Čo je hotel biti kdo meščan, naročil mu je magistrat, naj so prej pogodi z zádrugo
Zádruga (1890):	se pogreznil v sladko čuvstvovanje. Začele so se zdravijce. Veljaven meščan je napil gospodi »Zadruge« in gromoviti »živio! « se je razlegal
Lisjakova hči (1892):	vzamejo medse. »Preveč se ogibljete naše družbe,« očita mu star meščan, sedeč kraj njega; »saj je še Bog sedmi dan počival
Hudi časi (1894):	Kalčič in si mel roke. »Gospod general mora postati častni meščan, to mora biti, to je zaslužil«, trdil je Andrejko. »To

meščana

Mineralogija in geognozija (1871):	kar se tiče njegovega dela, razloči rudarja od kmeta, mornarja, meščana in gozdarja. Vzemši svoje orodje, kramp (pik), bit in železo
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	se in želel, dekleta potolažiti. Premeni se torej v čednega meščana, stopi prijazno k mladi ženski in jo ogovori: »Deklica, kaj

meščane

Pomladanski vetrovi (1881):	most pri Črnučah utrjevali, pritegnoli so čestokrat tudi kmete in meščane k temu delu. Vsled vedno večjih davkov in neusmiljenega izterjevanja
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	pod Krim na ógled. Vzel je s seboj najstarejše ljubljanske meščane. Peljal se je po Ljubljanici ž njimi do Kamnika. Tam
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	da so vsprejemali ti mojstri-skaze tudi dela in naročila za meščane. V Trnovo ali v Krakovo zádruga res ni smela hoditi
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	sme osnovati zavod stolonoš, ki bodo prenašali proti neprevisoki ceni meščane v nosilnicah. "Svoboščino" smemo to pač imenovati, kajti s tem
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	več stoletij. Toda vojvoda Viljem se je potegnil krepko za meščane in ukazal leta 1397. grofu Hermanu celjskemu, tedanjemu deželnemu glavarju
Vanda (1888):	so se godile v javnem državnem življenji. Poštene in delavne meščane je zanimalo, kar so videli in kar so mogli presoditi
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Puščoba pa je bila večja, ker je ljuti bòj preplašil meščane, da so malone vsi pobegnili in s saboj odvêli, kar
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	lažje izropajo in potem zapalijo. Brez posebnega truda polovijo prestrašene meščane in deželjane v okolici in jih odženejo v sužnost. 16.000
Hudi časi (1894):	so se napotili po glavni cesti proti trgu in klicali meščane v boj proti Francozom. Kaj se je potem zgodilo, pripoveduje

meščani

mestniki
Kmetijske in rokodelske novice (1846): rabo, ter mislijo mestnikam z gerdim zaderžanjem svojo imenitnost pokazati! ! Mestniki pa že vedó, kaj vaše razgrajanje pomeni — vaše vpitje je

mestnjani

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nikoli in nikjer tako časteno; ne samo vse gosposke in mestnjani, vsi Štajarci so zbrane kmetovavce odkritoserčno tako častili, de slednji
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kočijah, zunaj mesta je stala šolska mladina z učitelji in mestnjani, pri mestnih vratih gospodje duhovniki stolne cerkve. — (Konec sledí. ) V
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	oče djali — de Štefanovo delo za te ne bo. Vi mestnjani preradi sedite v tèsnih, sparčnih čumnatah , mi kmetje se pa

meščani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): dovolj bilo, zdaj pa je vse slabo. Ter ne le meščani, ampak tudi kmetje tako govoré in pravijo, da od nekdanjih

meščanje

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	prinesenim blagom dalje. Dobiček so imeli od tega ukaza le meščanje, kajti tuji trgovec je bil prisiljen prodati blago po taki
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	druzemu v pródaj, kakor le meščanu. Potem šele, ko bi meščanje tekom teh šestih tednov ne marali kupiti ponujenega blagá, dovoljeno
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	za meščane. Plemenitaži so se vedno znova upirali, kadar so meščanje zahtevali od njih, naj jim pripomorejo pri mestnih bremenih, pri
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	davek. To so mu že zagotovili prejšnji knezi. Ker se meščanje in plemenitaži z lepa niso mogli pobógati, pritožili so se
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	prilike, odščipniti če ne veliko, vsaj malo od njih. Toda meščanje so čuvali z najstrožjo pozornostjo te svoje svetinje, ki so
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	o mestnih stvareh, tičočih se jedino le meščanov, imeli so meščanje sami besedo in drug nihče. Kdaj pak je mesto dobilo
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	kr., od centa železa pa po 2 šilinga; le tisti meščanje, ki so prodali menj kakor jeden cent kakega blagá, bili
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	dali dvakrat velšvati. V kratkem je bil Grad popolnoma gòl. Meščanje se zaradi tega pritožijo leta 1439. pri vojvodi Fri- deriku
Hudi časi (1894):	Pravili so si, da ni v mestu nič vojakov, da meščanje že težko čakajo njihovega prihoda, da pobijejo tistih par Francozov

meščanom

mestnikam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poslednjič se pa vodstvo obertniskiga družtva tudi vsim tistim gosp. mestnikam prav lepo zahvali, ki so skozi celih 18 dni varvanje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	počele od veselja , de niso za nobeno rabo, ter mislijo mestnikam z gerdim zaderžanjem svojo imenitnost pokazati! ! Mestniki pa že vedó

meščanom

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	katere so prinašale meščanom neprecenljiv dobiček. Brez njih bi bilo meščanom, ki so bili zgolj rokodolci in obrtniki, (kar se v
Prvi sneg (1886):	so bile tako natlačene, da se nisi mogel geniti. Lahkoživnim meščanom ta zadrega ni kalila nedeljskega veselja, ampak v še boljšo
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	so uživati le sadove meščanskega truda, nikakor pa ne lajšati meščanom njihovih bremen. Zaradi tega se je zanetil že zgodaj, če
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	delavnice ter pošljejo po tuje rokodelce. Noben plemič ne dàj meščanom dela, mestnemu sodniku pa naj pokažejo vrata, ko prvikrat pride
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	V tistem razmerji, kakor plemiči, stali so tudi duhovniki nasproti meščanom, imeli so posebne predpravice ter so spadali pod deželno gosposko
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	se bili tudi plemiči uprli, ako bi kaj tacega prišlo meščanom na um. Ne da se zabraniti, da ne bi nastajali
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	gozdov kakor je veleval ukaz leta 1385., prepovedalo je celó meščanom pašnike in gozde, do katerih so imeli pravico že več
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	ali vendar ne tako daleč sezajoče pravice, kakor mesto svojim meščanom. Plemiči, ki so bili prisiljeni živeti v dotiki z zaničevanimi
Cigani (1890):	bilo tudi odredjeno, da se imajo ciganski otroci predati kristjanskim meščanom, obrtnikom itd., pa so za to dobivali tudi nagrado. Tudi

meščanov
Divica Orleanska (1848): parlamenta Zgubiti krono ti in pleme . Dünoa. Nesramni puh oprostenih meščanov! Karol. Pri materi si moji kaj poskusil? Lahir. Pri materi

▶ meščanka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meščanka
- meſtlanka
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): jedla. Ko je she dolgo let omoshena, premoshna ino zheſtita meſtlanka bila, ſrezhna mati ino po tem ſtara babiza, je ſhe

▶ meščanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meščanske

Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	pevski zbor ital. telovadskega društva in mestni župan kot predstojnik meščanske bande, umetnik Krežma, violonist Frontalli iz Treta, g. E. Windspach
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	demonstrativno je bilo to, da ni hotela dati mestna gosposka meščanske godbe, katero je bil župan poprej že vsaj na pol
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	5 kosov. Neugebauer-ica je pela nekaj nemškega in italijanskega. Namesti meščanske bande je igrala vojaška (z dovoljenjem divizijskega poveljništva v Trstu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	na tem mestu nikakor ni na pravem mestu? Ali mar meščanske šole niso tudi „narodne” šole? in prav v tistem pomenu

meščanskih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	prih.) Slovansko slovstvo. * Občna zgodovina za višje razrede narodnih in meščanskih šol. V nemškem jeziku spisal prof. dr. Netoliczka , poslovenil Ivan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	ko je knjigi naslov napisal „za više razrede narodnih in meščanskih sol”, da izraz „narodnih” namesti ljudskih na tem mestu nikakor

▶ mešetar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mešetar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): zgotovljenje sklenjenih kupčij določeno; o tem času ne smé noben mešetar ali opravnik iznova začeti barantati; potem se 3krat pozvoní; kdor

mešetarja

Sosedov sin (1868):	Antona. „Če boš voli kupoval, mene pokliči, ni treba druzega mešetarja iskati. Menda vendar sosedu bolj privoščiš kak krajcar zaslužka in
Mačeha (1883):	dohodki so bili jako zmerni. Oče je služil za kupčijskega mešetarja, mati in hči pa ste delali ročna dela. — Okno sobe
Testament (1887):	in cunje pobira ob cesti. « Eden iz družbe je sunil mešetarja, naj pije, ter povrašal, koliko je dal koroški kupec za
Testament (1887):	Tomaževem testamentu. Ukazal je hlapcu, da je spravil napol nezavestnega mešetarja spat v pritlično prazno sobo, katero je potem v veliko
Testament (1887):	nepopisen! Svatje so poskakali raz vozove in obstopili Topolščaka in mešetarja, katerega je pijanost kar očividno minjevala. Sodnik pa je bil
Dohtar Konec in njegov konj (1888):	krčmar tako dobrovoljno, da so zdravniku pali vsi pomisleki. Torej – mešetarja! Kdo pa je? Boljšega ne vem od Hvaleta z Retjega
Dohtar Konec in njegov konj (1888):	Ej, jaz ne umejem toliko o konjskih stvareh – gospod dohtar – mešetarja vam preskrbim; dobrega, zanesljivega moža, če hočete? Dobro! Kaj pa
Vesela vožnja (1889):	je moral vender priznati, da je bila ta trditev presmela. Mešétarja? O sami misli na to ga je izprelétal že mraz
Žgánjar (1890):	reče naposled pivec z zabuhlim obrazom in gosposko suknjo. Za mešetarja so ga ljudje navadno klicali. „No, kako misliš? " vpraša željno

mešetarji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): sreberni denarji ? Nekteri jih zakopujejo; nekteri — kristijanski judje in gerdi mešetarji — jih skupej pobirajo in daljej prodajajo ; nekteri jih imajo v

▶ mešiček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mešiček
Zoologija (1875): Ti organi so pri nižih živalih izraženi v najenostavniših oblikah. Mešiček in nekoliko cevk zadostuje prebavljanju in krvnemu obtoku, a neke

mešičke

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	sviloreje. Z vsem tem se ne zadovoljna kupuje tudi pridelane mešičke po visoki ceni z namenom, tudi med kmeti zaupanje in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	nenavadno drago skupuje. V Ljubljaui so lansko leto Lahi svilne mešičke (kokone) plačevali funt po 4, 5, tudi po 6 gold.
Zoologija (1875):	in grmovji in so dostikrat neizrečeno škodljive; zapredajo se v mešičke, ki so časih jako umetno izdelani. Semkaj spada eden največih

meſhizhke

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	persadevaj ozhiſtiti ga, kolikor moreſh , ne bodi sadovoljen, zhe ſi meſhizhke is ſvojiga drévja ſpravil in po vertu rasmelal, ali pod
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od goſénz vſe poshrejo in pokonzhajo, kdo bo vſe te meſhizhke in salege goſénzhne obral? nozh in dan bi ſe mogel

mešički
Botanika (1875): da stopajo iz njih le ozke cevi, tako imenovani pelodovi mešički (pod. 127. in 128.), ki imajo pri oplodu rastline imeniten

mešičkov

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	tam že dobro zurili. Prejšne leta se je priravnalo svilnih mešičkov na Krajnskem brez Ipave 200 do 500, letos pa čez
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	eni sami hiši se je skupilo za prirejenih 156 funtov mešičkov čez 600 gold.; kmetijska družba je skupila tudi za svoj

▶ meštrati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uriti, vaditi; [sskj]

meštrali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): tako se govorí — so jim oblekli rudeče hlače in jih meštrali po vojaško. Čudo bi to ravno ne bilo. Angleži v

▶ metalo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

metala
Fizika (1869): zavolj svoje prožnosti zadobi prejšnjo okroglo podobo. Lok, samostrel in metala starodavnih narodov so priprave, kterih učinki imajo vzrok v prožnosti

▶ metan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

metan
Svetu pismu noviga testamenta (1784): morjá bil, inu je bil od valóv ſèm tèr kje metán: Sakaj vęjter je bil ſupèr. 25. Ob zhetèrti ſtrashi tę

▶ metateza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

metatezi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): se vjema z imenom Parvat, Parvati, ime Pereslav, Pereslava, po metatezi Preslav ⁸). Pere ⁹) je samo ruskemu jeziku lastna prostesis — primeri: grad

▶ metati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meče

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	40 vaganov ali mecnov turšice. Eden suče koló, drugi pa méče strôke v plehasto cev (tráhtar), kjer jih grebenasto vertílo nanaglama
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	drugo vino, vendar še ni zginila tista napčna misel, ki meče „Vipavca” med nestanovitne vina. Vinokupcom, kteri so že prepričani od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je vselej bolj varno spravljeno, kakor kar prosta roka okoli meče ali seje. Skušnje s sejavnicami so vendar tako očitne, da
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	svojem kronanji v glavno mesto in po stari šegi denarje meče in siplje med ljud, gotovo tako željno ne hrepene po
Zoologija (1875):	žužki, katere meče kvišku in je zopet v kljun prestreže. Glasi se: hup
Ferdinand (1884):	vidim le dim in žvepljeni ogenj, ki svoje iskre na-me meče! « Tako je nesrečnež po noči v sanjah stokal in zdihoval

mezhe

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pa kdu s'reſsnizo to hudobo poſvary, ta greh naprei mezhe, inutiſtu ſvetuje, katiru je sa isvelizheine potrebnu, eniga takſhniga poſluſhat
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vęre, katęri tim Vikſhim judovſke Şynagoge ſèrzhnu pod sobe napręj męzhe, de ſo ony Meſsiasa vmoriti puſtili, de ſo tiga dolgu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tó ſe lohká vgane. Vsdïgniti ſe na noge, inu ſkusi mezhe, ſulze, oroshje, sholnirſke trume predręti, ſvoje laſtne perſsi na męſti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	polnim savupaniam na Bogá. Moja vęjſt meni nizh napręj ne męzhe, je djal S. Pavl, ali ſkusi to ſhe niſim pravizhen
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	odvęsal. Ali mu more biti njegova vęjſt nizh napręj ne męzhe? Nizh. On ſi je od ſvojga ſovrashnika vſe dobru samęrkal
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſim kriv, ali naj meni moja vęjſt nizh naprej ne męzhe, taku ſe troſhtam, inu vupam moje isvelizhanje od letę miloſti
Genovefa (1841):	Volk ſpuſti ovzó, ſe nekoliko veſ omóten ſem ter tje mézhe in s ſtraſhnim tuljenjem sbeshí. Genevefa je sraven ovze pokleknila
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shganja , ali melíſovza. 9. Po oshivitvi vtónjenez rad is ſebe mézhe ali kosla ; to mu je sdravo, sató mu je ſhe

mečejo

Divica Orleanska (1848):	ustavljajo na novo! Gorjé! Kaj vidim? Naše trume proč Orožje mečejo – Bandero pade – Izabó. Nam zmago če iztergati gotovo?
Maria Stuart (1861):	vsimi Škoti Pregnanimi sem se soznanil v Remi, Ki strele mečejo na ta otok, V zaupanje se vkradel njihovo, Da kaj

mezhejo
Biblia (1584): te dobre v'eno Poſsodo v'kup, te gnyle pak vun mezhejo. Taku ſe bo tudi godilu na konzi Svitá. Angeli pojdéo

mečete
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): gré pri tem v zgubo, in prav po pravi besedi mečete žito preč in ga tako zamečete sila veliko; seme ne

metal

Zlata Vas (1850):	velikokrat to nepobožno vpitje očital, pa bob je v steno metal in premalo so ga čislali. Zató ni maral za stare
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Od daleč si je dal deržati šivanko, v katero je metal grah s tako gotovostjo, da se je vsako zerno nasadilo

metala
Zeleni listi (1896): seboj. Igrala sta sedaj vojake, sedaj sta se skrivala, sedaj metala žogo i. t. d. Včasi, se vé, počela sta tudi

metali

Biblia (1584):	te, kateri krivu delajo, inu je bodo v'resbeleno pezh metali, ondi bo jokanje inu klepetanje sob . Tedaj ſe bodo ty
Biblia (1584):	Krulauce, inu veliku drusih, inu ſo je Iesuſu pred nuge metali. Inu on je nje osdravlal, de ſe je ta folk
Biblia (1584):	bodo te hude od pravizhnih lozhili, inu v'ogneno Pezh metali, ondi bo jokanje inu kleptanje sob . Inu Iesus je djal
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	so s hripavim glasom, da je odmevalo v daljnem gozdu; metali so bojna kopja in švigali s sulicami. — Od časa do

metati

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ti ſpolniſh tvoje Chriſtjanſke doishnoſti, ti ſi nimaſh kaj napręj metati. On je pokojn inu myrèn. Şmèrt ſe blisha, ſhe tèrpi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dan druge dolshnoſti, inu de tebi nizh ne móremo napręj metati: Maſha je sapovędana, vſe to drugu je gola andoht, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ki je bil piján. Pijance svariti, je bob v steno metati, torej s pijanci nečmo nič opraviti imeti. Ali dostikrat se
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	takim kerčmarjem pridgvati, se bo tudi reklo: bôb v steno metati. O. Kaj je ljubezin ? Nekod so se dekleta in fantje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	poslanca izvolili. Draga „Slovenija” kaj se trudiš bob v steno metati? ! Zastonj je vse tvoje prizadevanje — volili bojo kakor kane. Novíce
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v jasli padla, se ne sme koj nazaj v lojtro metati; zakaj koze je nočejo precej jesti. Ampak iz jasel se
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	bili ukazali spat iti, kokor de ste mi veleli, rokave metati; zakaj dobro sem vedil, de bo to prazno delo”. Krajač
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bližnji stari zidani ograji kamnje rušiti in ga šiloma doli metati; potem pa jo smejé se dalje potegnejo. Miriam je mislila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	zahtevala. Zato mu svetujem, naj se ne dá pod noge metati človeku, ki po tacem postopanji le dela na to, da

▶ meteljka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lucerna; [sskj]

meteljka

meteljka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pisatelj v svojih bukvah H. n. XVIII. , 16. Je tedaj meteljka hči jutrovih dežel — Perzije namreč v Azii. Rimci, ki so

metelka

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	njeno ime „nemška detelja”. Na Notrajnskem smo pervikrat slišali ime „metelka” (metlica? ), menda ker detelja ta se košato kot metlica razraša
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v veliko boljšem stanu memo nekdaj? (Konec sledí. ) Gospodarske drobtinčice. (Metelka ali nemška detelja (Luzerne) — od kod je k nam prišla

meteljke
- metelke
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): toliko marljivostjo pridelujejo, da še dandanašnji se naj bolja sorta metelke dobiva iz Francozkega. Od tod se je razširila v Švajco

▶ meteorski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

meteorsko

Mineralogija in geognozija (1871):	Zusammenkitten, zlepiti. Ž. Železnat, eisenschüssig, 76. Železo, arsenovo, Arsenikeisen, 52. ,, meteorsko, Meteoreisen, 51. ,, čisto, Gediegen Eisen, 51. Železovec, plavi, Eisenblau, 52.
Mineralogija in geognozija (1871):	pa vtrošeno v podobi zrn in listkov. Znamenito je posebno meteorsko železo, to so kosovi čistega železa, ki so pali iz

▶ meter samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meter
Fizika (1869): ki se delé na 10 enakih delov, kakor n. pr. meter dvanajstinske mere so pa tiste, ki se delé na 12

metra

Fizika (1869):	Povečanje metra zaznamova se z grškimi besedami, dodanimi metru, tako, da dekameter
Fizika (1869):	črt dolgo, tedaj je le 2 2/3 črte, krajše od metra. Na Angležkem so dolgostni meri dali nepremenljivo velikost s tem

metrom

Astronomija (1869):	3806,7 francoskim sežnjem (toisam). 1 toise = 6 pariškim čevljem = 7407 metrom = 8096 angležkim sežnjem (yardom). 1 yard = 3 angl. čevljem. = 22840
Astronomija (1869):	vrste. Dalje je: 1 nova francoska milja = l miriametru = 10000 metrom 1 avstrijska milja = 24000 avstrij. Čevlj. = 7586 ,, 1 pruska milja

metrov
Fizika (1869): metru, tako, da dekameter znamenuje 10, hektometer 100, kilometer 1000 metrov. Desetinske mere imenujejo se tiste mere, ki se delé na
metru
Fizika (1869): Povečanje metra zaznamova se z grškimi besedami, dodanimi metru, tako, da dekameter znamenuje 10, hektometer 100, kilometer 1000 metrov

▶ meterkilogram samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

merska enota za delo; splet

meterkilogramov

Zoologija (1875):	držati. Nadalje so tudi proračunili, da je vsakdanje delo 60.000 meterkilogramov, to je, srce razvije v 24 urah toliko moči, da
Zoologija (1875):	0.75 metra dolg, storil je mehanično delo 3000 do 4000 meterkilogramov. Čutni vtisi se lehko neznansko hitro prenašajo na zavest in

▶ meti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mane

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	posebe se na skednuv velik veršaj zloží in ga živina mane, ali pa nasade delajo in ga mlatiči mlatijo. Pri nas
Zgubljeni, pa spet najdeni sin (1860):	stermo goro z redkimi mecesni, potok s trojnim slapom, in mane se ob čelo, kakor bi hotel daven spomin zopet obuditi
Razne dela (1870):	gorjé! Zagrabil me škrat je, me vleče na sé! Strah mane očeta, on jaha ko blisk, Mu stoče v naročju presiljenih
Razne dela (1870):	košato grivo. Plahota, strah, bolest, gorjé, Kar scer mladost nevedno mane, So meni še takrat bilé Do zadnjih tenj rečí neznane
Marjetica (1877):	si prihranim," pravi starka, vpre košiček na železom okovano grjačo, mane koščeni roki nad ognjem in upre pogled v svojo mlado
Zvezdana (1883):	starega častnika. »Že jutro, tako rano,« mrmra častnik in si mane oči, kakor da bi si ne mogel domisliti, kako je
Arabela (1885):	je prišel? « poprašuje gospa na pol še speča in si mane oči. »Glej, glej,« začudi se ona. »Skoro bi bila res
4000 (1891):	ker sva si resno obetala zakon? « Župnik z Vrhnike si mane roke jako nemiren. »Zakon obetala, resno obetala,« zajeca končno, »to
Od pluga do krone (1891):	Ignacij. «To je kakor nalašč! » pravi grof Barbo in si mane roke. «Odilo nadzornik naše spalnice, strela božja, ali se mi

meti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 3. S ſuhim pertam ali pa s shganjem ga tréba méti in dergniti. 4. Jamo je tréba ſkopati, do vratú ga

▶ metil samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

metil

Kemija (1869):	moremo misliti kakor amonijake, v kterih alkoholske korenike, na pr. metil, etil, amil itd. zamenjujejo vodenčeve atome. Njihova pisava in njihova
Kemija (1869):	433. Metall, kovina. Metalloid, pakovina. Metallsaure, kovinska kislina. Methyl, metil, 458. Methylalkohol, metilov alkohol, 474. Methylessigather, metilov ocetni eter. Methyloxyd

▶ metilen pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

metilni
- metilov
  Kemija (1869): 471. Alkohol amilov, Amylalkohol, 475. Alkohol etilov, Aethylalkohol, 471. Alkohol metilov, Methylalkohol, 474. Aloa, 490. Aluminijum, Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov okis

▶ metlica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

detelja; [sskj]

metlica

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ime „metelka” (metlica? ), menda ker detelja ta se košato kot metlica razraša. — Tako smo dobili to koristno deteljo k nam, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ime „nemška detelja”. Na Notrajnskem smo pervikrat slišali ime „metelka” (metlica? ), menda ker detelja ta se košato kot metlica razraša. — Tako

▶ metliški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

metliške
Kmetijske in rokodelske novice (1847): vojaške meje (militara) na Krajnsko sežejo in Poljane ločijo od Metliške okolice, ktera z gorami obdana samo proti Hrovaški meji odperta

metliški

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	svojiga vojaško opravo omišljujejo v mirnih časih. Ob Kolpi po Metliški okolici govore slovensko-hrovaško ,narečje. Poljane in Kosteljic se serbsko-hrovaškimu narečju
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	čez ta hrib proti Luži prevagne, se odpre vid po Metliški okolici tje do Oguli na na Hrovaškim, in vedni tovarš

▶ metljaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

metljaji

metlaji

Slovenske večernice (1865):	zaplodi trakulja mehurnike. Gospodarji so poprej uganjevali, od kod pridejo metlaji, ki so že marsikacega ovčarja spravili na beraško palico. Eni
Slovenske večernice (1865):	d. Ovčji mehurniki živé v ovčjih možganih, pravimo jim navadno metlaji ali šenki in so vzrok, da postanejo ovce vertoglave. Ta
Slovenske večernice (1865):	niso dalje škodovali. Prepričani smo tedaj tudi mi, da so metlaji samo ličinke ali larve neke trakulje, ki živí v pesjem
Slovenske večernice (1865):	tem poslu je bil nesrečen. Že perva leta so mu metlaji veliko škode prizadjali. Revež si je to toliko bolj k
Slovenske večernice (1865):	v njih trakulje. Ravno tako so se ovčji mehurniki ali metlaji, ktere so psi požerli, spremenili v trakulje v pesjem črevesu
Slovenske večernice (1865):	jajec, ravno tako, kakor gosenica iz metuljevih. Ovčji mehurniki ali metlaji so vzrok nesrečni ovčji bolezni, imenovani vertoglavica ali vertlaji, ktere
Slovenske večernice (1865):	mora tedaj pesja trakulja biti mati ovčjih metlajev in ti metlaji se v pesjem črevesu spet spremenijo v trakulje. Vem, da
Slovenske večernice (1865):	Ko je profesor Eschricht v kmetiškem časniku razjasnil zvezo med metlaji in med pesjo trakuljo, dobí kmalo potem od nekega duhovnega
Slovenske večernice (1865):	mnogi drugi, ko so razparavali take ovce, ki so za metlaji poginile. Našli so v takih ovcah razun pravih, živih metlajev

▶ metnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

parabola; kontekst

metnica
Fizika (1869): 200. Papodoba, Nachbild, 150. Para, Dampf, 115, 118. Parabel, parabola, metnica. Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina

▶ metoda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

metoda
Občno vzgojeslovje (1887): zraven pa naj ga podpira na pameten način. 40. Strahovalna metoda.
metodo
Kemija (1869): nam je tedaj pojasnilo še le poslé, ko so izumeli metodo, po kterej se sostavine organskih spojin po njih množinah dadó

▶ metropolit samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

metropolit
Kmetijske in rokodelske novice (1846): dovolj dopovedati, kakó ljubeznjivo in prijazno da so preosvečeni kardinal, metropolit in knez Švarcenberg jih sprijeli. Ti duhovniki iz Slovenije so

▶ metrski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

metrski
- meterni
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): in ne razpreza. Dostikrat dobijo plohi, dile in še clo metérni hlodi rujave lise, ali so polni lukinj od červojedine; to

▶ metulj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

metulj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	majhna, komaj toliko debela, kakor shima, selena, pa ſilno ſhkodljiva. Metulj od te goſenze je rjavoſivkaſte barve, ima zherne prézhize po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v nekih dnovih sgodí. V 4 ali 5 tjednih je metulj godán. Babiza je vezhji kakor ſamez ali mandeljz. Samez je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	De vzhaſih kervav desh pada, ſe tako le sgodi: Vſaki metulj puſti, kadar is meſhizha islése, na perju od drevja nekak
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rjavoſivkaſte barve, ima zherne prézhize po tankim shivotu. Şamez ali metulj mandeljz v meſzu Liſtopadu, zhe ni prav merslo, tudi ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drevja nekak ſók , kakor kri rudezh, slaſti pa ene ſorte metulj ; ta ſók ſe tudi s deshjem smeſha in ga rudezhiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dni pogine tudi ona in nizh ne jé, kar je metulj bila. Islesheno zhervino ſéme je ali belo ali pa rudezhkaſto
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pogine nekaj dni potem, in nizh ne jé, kar je metulj. Ona pa ſéme sazhne lezhi na popir ali na platno

metulja

Zoologija (1875):	P. crataegi), zadnja dva sta najnavadniša in ob enem najškodljiviša metulja, prvi na kapusu in drugi zelenjavi, drugi pa na sadnem
Zoologija (1875):	počenši od priproste delavne mravlje tja do brezposlenga krasno oblečenega metulja, odigrava vedno se menjajoče vesele in žalostne igre svojega kratkega

metulje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo vſo goſenzhno salego po deblu na enkrat konzhalo, in metulje odvernilo, de v apneno drevo nikoli ne bodo salege delali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na drevo nemorejo. 5. Tudi bo goſenz menj, zhe metulje loviſh in konzhaſh, kakor moreſh. Svezher jih najdeſh po vertnih

metuljev

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jih najdeſh po vertnih roshah, in jih lahko pomoriſh. Ponozhnih metuljev pa lahko poloviſh, zhe po nozhi v laterni luzh poſtaviſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	konzhana, ktere ſe v semlji godé. 4. Boſh veliko ſhkodljivih metuljev konzhal, zhe tiſte dreveſa, ktere ſo po letu goſenze zhiſto
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	ki nimajo telesic i takih dobi se le od takih metuljev, kojih niso napadli taki prisiljenici.
Zoologija (1875):	ki so časih jako umetno izdelani. Semkaj spada eden največih metuljev, velikanski atlas (Saturnia Atlas) v Indiji. Zatem je tu najkoristniša

metulji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobro poſluſhajte : Vſak kmètovavez vé, de ſe goſenze ſhtirkrat premenijo. Metúlji namrezh jajzhiza sleshejo, is kterih ſe s zhaſama goſenze isvale
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je ſuho vreme, je dobro deblo rahlo oviti, de ſe metulji noter sapletejo in na drevo nemorejo. 5. Tudi bo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shidnih zhervov ali goſénz. (Na dalje. ) Kokoni sa ſéme. Islesheni metulji nimajo drujih shelj, kakor porozhiti in pomnoshiti ſe. On sazhne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pomoril. Zhe bi jih ne pomoril, bi zhes nekaj dni metulji is njih islesli, galeto poſhkodovali in vſe delo bi bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gorkota smirej enaka. Ob 6 ali 7. sjutrej ſe isleshejo metulji, to je, pridejo is kokonov, ob 8. ſe sazhno sdrushovati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zlo pravijo, de jih zoperniki v shito pershvishgajo. Nekakoſhni majhni metulji, ſo, ktéri ſpomladi, po léti ali v jeſeni po shitnizah
Zoologija (1875):	zvito sesalo, s kojim pije medico iz cvetov. Toda dovršeni metulji jako malo, nekateri celó nič ne jedó in sploh živé
Zoologija (1875):	koščekov, katere reže iz šipkovih (rožinih) listov. Tretji razred: Luskokrilci; Metulji; Lepidoptera. Metulji so najbolj znane in najlepše žuželke. Imajo štiri
Trtna uš (1881):	kebrih. Iz gosenice prihajajo namreč metulji, iz bubik pa kebri. Metulji in kebri naležejo jajčic, iz katerih se zaredijo zopet gosenice

▶ metulj samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

metuljev
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): gruden, prosinec. 3. Gospod B. Potočnik je tudi 12 takih metuljev, tode nekoliko druge baže, ktere ste v Novícah in Slovenii

▶ metulji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

metuljih
Zoologija (1875): koristne. Nekateri so tako majhni, da njihove ličinke živé v metuljih jajcih. Velikanski najezdnik (Pimpla manifestator) je črn, 3 cm. dolg

▶ metuljka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

samica metulja; kontekst

metuljka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	veliko goſenz pomori, ſe lahko previdi, zhe pomiſlimo, de vſaka metuljka vezh ko 200 jajzhiz salèshe, is kterih ſe v pomladi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	metulji ſparjéne bile, v verbove drevéſ slésejo in tam vſaka metuljka zhes 200 jajzhiz sleshe, ki jih zhlovek s ſvojimi ozhmi

metuljke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mu je treba, kdor ſe hozhe goſenz varovati. Kadar ſo metuljke s metulji ſparjéne bile, v verbove drevéſ slésejo in tam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vertu ſtorjeno, ſe mora vſako jutro, po ſlami pregledovati in metuljke, ki na ſlami in med ſlamo ſedé, pomoriti. De ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſlama kakor ſtreho okrog dreveſ ſtori. To ſtorí, de metuljke na dreveſa lasiti nemorejo. Kadar je to per vſih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe v meſzu grudnu svezher v mraku okrog drevja leta. Metuljke ali babize nimajo kril, torej tudi ne morejo letati, temozh

▶ mev medmet ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mev

Zeleni listi (1896):	»Ne, Francek«, odgovori mati, »psička ni tu«. »Mama! mev, mev tu? « »Ne, Francek, mucike ni tu«. »Mama! mu, mu
Zeleni listi (1896):	»Ne, Francek«, odgovori mati, »psička ni tu«. »Mama! mev, mev tu? « »Ne, Francek, mucike ni tu«. »Mama! mu, mu tu
Gozdovnik (1898):	popolnem ostrašen, da si ni upal reči ni bev ni mev. »Videl sem še druga glavarja,« nadaljuje Antilopa, »ki je bil
Gozdovnik (1898):	je dolga tihota, da se ni čulo ne bev ne mev. »Strašno radi bi imeli naše oglavine, pa si prav še

▶ mezden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mezdne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): učenci in drugimi delavci, ako izvirajo iz službne razmere ali mezdne pogodbe (lona) in so na tožbo prišli še ob času

▶ mezdra samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mezdro

Kemija (1869):	kožico (Epidermis), 2. usnjico ali usnjasto kožo (Lederhaut) in 3. mezdro ali tolstnico (Zellhaut o. Fetthaut). Za usnjarja ima vrednost samo
Kemija (1869):	najpred s surove kože gornjo tenčico in dlako in očisti mezdro od tolšče. V ta namen položi kože v jamo drugo

▶ mezga samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mezeg; [sskj]

mezga

Botanika (1875):	meri s tem, da se pazi, koliko časa potrebuje pomladi mezga, da pride do zarez, ki smo jih v raznih visokostih
Botanika (1875):	okolice sprejéma in razširja po vsem rastlinskem telesu. Sok ali mezga notri v rastlini nikakor ne teče po kakovih cevih, ampak
Botanika (1875):	živilk, t. j. tistih rastlin od kterih zajedalke živé. 91 Mezga se precej hitro razširja skoz stanice. Ta hitrost se meri

mezge
Botanika (1875): menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok gibanju soka (mezge) sploh je tedaj tisto prizadevanje, da bi se napravil sok
mezgo
Botanika (1875): je tedaj, kakor je bilo že rečeno, to, da razvajajo mezgo (sok) na vse strani po vsej rastlini; ali druga naloga

▶ mezgotok samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

tok mezge; kontekst

mezgotok

Botanika (1875):	da mezgotok spet raztopi ali razpusti nektere trdne rastlinske dele. Mezgotok je namreč vzrok, da se razpusté poprečne stene tistih stanic
Botanika (1875):	nahajamo sosebno kavčuk in alkaloide. Znamenitno je tudi to, da mezgotok spet raztopi ali razpusti nektere trdne rastlinske dele. Mezgotok je

▶ mezgovnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mezgovnice

Zoologija (1875):	se potem lehko oveže in je kmalu zaceljena. 3. Žile mezgovnice in srkalice. Skoro po vsem telesu, in sicer pod kožo
Zoologija (1875):	v žile in se tu mlečnata mezga primeša krvi. Te mezgovnice posrkajo v prebavilih napravljeni hranilni sok (chylus), zato se te
Zoologija (1875):	vse polno gobastih resic ali kosmičev, v katerih izvirajo mnogoštevilne mezgovnice, ki so v najožji zvezi s prebavljanjem. Dokler namreč traje
Zoologija (1875):	vsem telesu, in sicer pod kožo kakor tudi globokeje, nahajamo mezgovnice. Tako namreč imenujemo sistem jako tenkokožnatih, prosojnih cevi, ki z
Zoologija (1875):	Posebno nalogo imajo pa one mezgovnice, ki izvirajo v črevih. Že v §. 65 je bilo

▶ mezgovod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mezgovod

Botanika (1875):	(mezgovod). To obstoji v tem, da se za rastlino potrebna voda
Botanika (1875):	stanicah vedno gostil. Ali izparivanje vode ni edino, ki pospeševa mezgovod notri po rastlini, ampak to dela tudi vedno na novo

▶ mezinec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mezinec
- mazinc
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): od peceljna do muhe skozi in skozi po jabelku en mazinc široko luknjico, in takó f^revertane jabelka naberejo kakor roženkranc

▶ mezlan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mezlana
- mezljana
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa krilo Iz prav'ga mezljana”. „Za vsako povelje 'Mam židano voljo, Za brambo dežele, Al

▶ mežikati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mežikal
Deborah (1883): krčmarica, starega Lovreta je kaplja zadela. Zakaj? Kako? Šegavo je mežikal i tako le roko obračal. – Krojač. Kaj je? Žalostno poročilo

▶ mežnar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cerkovnik; [sskj]

mežnar

meshnar

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu ti tu morash 3 barti storiti tazhes k' boda meshnar svoniu merkei da 3 ozhanashe noi 3 obomarje poshebrash noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	uzhatertovazhar alpe v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei kader boda meshnar pershou obomarijo svonit kader boda on sashtrik perjeu noi potegnou

▶ mg okrajšava ↘ IMP

Kemija (1869):	1 del antimonovega žvepleca in 1/2 dela oglja. 19. Magnezijum. Mg = 12. Gostost = 1,743. Magnezijum je bela, kakor srebro svetla kovina
Mineralogija in geognozija (1871):	Karnalit, dvojna sol iz klorkalijuma in klormagnezijuma (K CI + 2 Mg Cl + 2 HO) , obljubuje, da bo zadobil velik pomen za
Mineralogija in geognozija (1871):	Periklas, ki je skoraj čista magnezija, Mg in kot hidrat Mg H. Boracit ali borokisla magnezija, Mg3 B4; t. = 7; g.
Mineralogija in geognozija (1871):	(Ca, Mg, Fe, Mn) 3 SiO + (Al, Fe, Cr) Si. Tu imamo
Mineralogija in geognozija (1871):	po redkoma najdejo in po malem. Grenka sol, žveplokisla magnezija Mg S + 7 H., se sicer dobi po gostoma, toda le
Mineralogija in geognozija (1871):	Mg. Najde se kot Periklas, ki je skoraj čista magnezija, Mg in kot hidrat Mg H. Boracit ali borokisla magnezija, Mg3

▶ mgo samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

mgo
Kemija (1869): okusa. Razžarjena izgubi ogljenčevo kislino in je potem čisti okis, MgO, ki se v lekarnicah prodaja z imenom žgana magnezija (magnesia

▶ mhm medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

mhm
- m-hm
  Revček Andrejček (1891): gospa sestra? Franica. H gospodu župniku je šla za nekoliko. M-hm. Zvitorog. In on, krčmar? Franica. Šel je tudi k župniku

▶ mic. okrajšava ↘ goo300k, IMP

mic.

miz.

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jak. Mizka sdej le pojdi po njie — Miz. Tok gręm — Jak. Pametna ſe sadershi , de ne bodo zhutili
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tok gręm — Jak. Pametna ſe sadershi , de ne bodo zhutili — Miz. Nizh ſe ne bojite — to je moja ſkèrb — ( grę ) PETI
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Mizka, obriſhi ſe — de te Anshe ne bo jokat vidi. Miz. Kdu bi bil rekal, de je en tak goluf. — Jak.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vędla, de Goſpoda naſs kmęte le rada sa noſs vosi ? — Miz. Pak je bil toku perlisnen, toku ſe je snal ſukat

▶ mickin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

mickina
- micikina
  Izidor, pobožni kmet (1887): deset let star in vže je pokazal, da očetova in Micikina skrb zanj ne bo brezvspešna. Malo je bilo otrok v

▶ mičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mična

Botanika (1875):	zelje ali sv. Janeza roža (Hypenicum), zajčja deteljica (Oxalis) in mična kamentrica (Saxifraga), ktera ima vrsti, ki rastó po visokih gorah
Botanika (1875):	ter tje za salato, ker ima vkus skorej kakor kumare. Mična rastlinica je potočnica ali mačje oči (Myosotis), ki nas sè
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	in drugih melodij in se je tudi vrlo izvrševala; dalje mična malenkost „Trije nosovi” in g. Jeločnika „Novoletnica”, ki se je

mične

Blagomir puščavnik (1853):	mladost! in sicer toliko bolj, ker najdeš v nji zraven mične in kratkočasne povesti, tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo časno
Fizika (1869):	tem spremené v tanke ledene iglice, iz kterih se naredé mične, pravilne stvarce , kakoršnih nekoliko vidimo v Pod. 211. Podloga vsem
Botanika (1875):	steklo, se vidijo kakor okrogli mehovi, ki imajo mnogokrat prav mične male bodice, mozóle ali bradavice na sebi, in ki na

▶ mično prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mično
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Evfrozina hoče prikriti napako svoje gospe; kmalo je krasna tkanina mično okoli ranjene roke ovita. Čez nekoliko stopi Sira v malo

▶ midva zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jaz

madva

Oče naš (1854):	spolnili. Ali ga bo ta mož pač bolj ljubil, kakor madva? “ „Ljubil bo Naceta, to Vam zagotovim; imel ga bo kot
Najdenček (1860):	ne morem, za to, da si brez svetih zakramentov umerl, madva sva poštena katoljška kristjana in nečeva s peklenskimi duhovi nič

medva

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	»Tudi medva, ljubi Peter! « so oče dalje govorili, »tudi medva sva stara
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	»Tudi medva, ljubi Peter! « so oče dalje govorili, »tudi medva sva stara in slaba, in kmalo se zna zgoditi, de

midva
- ma dua(združena oblika)
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): moja ſkèrb — ( grę ) PETI NASTOP. Anshe , Jaka. Jak. Vſędva ſe ma dua — Ansh. To bo sa konz vsęti od ſmeha — ha

▶ mig samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

miga
Razne dela (1870): straní, Enako kot okrožje čaroplesa Popotniku korak odervení. Nesredstveno, brez miga, brez besede, Se sklenete za večno duše naj, Ko z

▶ migati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

miga

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	očeta, Vlada pote zvezdnih rid. Vse je kroglo, vse se miga, Vse sveti od ognja se, Vse oznanja, da velika Roka
Domen (1864):	beričev. " Rekši berač počenča z mavho bolj na ramo in miga naglo naprej godernjaje sam pred seboj: „Ta se bo danes
Razne dela (1870):	na téme grofa zverne, Obraz na herbet mu oberne. Vse miga, šviga krog in krog, Požar zelen, rudeč in siv, Zakrije
Razne dela (1870):	gortanu černimu obób Grozijo rajde ojstrih zob; Podoben meču jezik miga, Okó goreče strele šviga; V podobo kačjo se zgubi Ostudno
Marjetica (1877):	nihče nas ne bode v prihodnjič, le poslušaj me, dokler miga ta le moj mazinec, in živimo od lastnih žuljev. Ti
Marjetica (1877):	to je preveč! " Srakar pa kima še dolgo na zapečku,, miga z brado, govori poluglasno s seboj in pravi posled: "Kaj
Ljubljanske slike (1879):	kterim – če ne naravnost, pa vsaj lahko umevno žuga ali miga, kakor je tu ali tam potrebno. Zato postane mestni svetovalec
Križ na poti (1891):	Marino! « Dasi skoči ondu mlad, čvrst junak na noge in miga z rokó, naj ostane, vender steče déklica proti vási, in
Signor Giannino (1892):	svojega sovražnika, velikega, črnega psa. Karo laja, cvili, tuli, skače, miga z repom in grozi mačku z zobmi, toda zaman! Giannino

migal

Marjetica (1877):	je več potov sedeč na zapečku kimal z glavo in migal z ramama ter kar umeti ni mogel, da je Marjetica
Marjetica (1877):	prekrižanima rokama ob svojem ječmenčku in rujavi obraz mu je migal in se zibal zadovoljnosti. Pa kolikokrat je postal ob razoru
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	čas klečal in molil ali prav za prav z usti migal, kajti kakor toliko drugih rojakov ni poznal niti on iz
Cyclamen (1883):	onih, kateri so bili že obljubili, da se udeleže veselice, migal jako skrivnostno z ramami. K doktorju je prišel stoprav dva
Cyclamen (1883):	skalo; gori malo nad njim se je prikazal Bolè ter migal, naj miruje in pazi. Krik iz doline je še vedno
Luteranci (1883):	pesti podpirajoč v neko zamazano knjigo zrl tor z ustnicami migal in je nategoval, kakor mali učenček, ki na vsak način
Testament (1887):	vas v štrtinjak potopim,« se je smejal krčmar oblastno in migal z že praznim bokalom dekli, naj prinese drugega. Pijančevanje je
Prve hiše (1896):	pili. »Noben človek ne hrani več! Vse zajedó in zapijó«, migal je jezik BremenČkovi Mici. »Taki paglavci, ki bi še vedeti

migale
Kmetijske in rokodelske novice (1843): s sheplam kuril, in na sadnje ſo vonder ſhe zhbele migale! Sin miſli, de more vſako leto nekaj te nedolshne shivali

▶ migljaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

migljaj

miglej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): zdajci najstareja sestrica, in vsi hipoma smuknemo v hišo. Na miglej smo že tudi na kolenih bili. Zakaj pa to? — kaj

migljaj

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	malo znano. Ves trud in vse delo osladí en sam migljaj, prijazno smehljanje in blebetanje malih nedolžnih otročičev. — Le poglejte mi
Gozdovnik (1898):	bonansa? Vaših pet minut je že preteklo. « Na don Estevanov migljaj vzdigneta Baraha pa Oročej zopet svoje puške. Diaz stopi malo

migljaju

migljeju

Genovefa (1841):	ſtoriti, ſe Bogú ni treba nizh truditi! Vſe v ênim migljeju sna ſtoriti. Sakaj vſigamogózhen je. ” — „Pa povejte mi vunder” je
Genovefa (1841):	kakor te jes sdaj sa roko primem — in v tiſtim migljeju je sopet osdravéla, in sopet tako lépa in rudézha poſtala

▶ migljajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

migljajočih
- miglajočih
  Blagomir puščavnik (1853): je prelepa noč. Nebo je prijazno in čisto in brezštevilno miglajočih zvezdic se v jezeru odlesketava. Druzega ni čuti kakor počasno

▶ migljanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

migljanje

Zoologija (1875):	namreč krivé, zdaj zopet zravnavajo, in tako nastane neko posebno migljanje, pravimo jim zaradi tega: migetalke. Lehko jih opazuješ, ako posnameš
Zoologija (1875):	tudi vidiš, ako volovskemu sapniku odlupiš košček notranje tenčice. To migljanje traje časih še dolgo po smrti živali. Dostikrat nahajamo celice

▶ migljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

miglja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki večer po obširnem mestu in mu podeljuje čarobno krasoto
migljajo
- migljaje
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): Na tavžente večih in manjših zvezd ktere z nepreidejočo svitlobo migljaje in se blisketaje ti oznanujejo mogočnost Božjo ! Ali so neki

migljale

Na stricovem domu (1860):	pogledam na nebó — bilo je čisto in zvezde so hudo migljale. »Oh! koliko zvezd tù gori! « pravim jaz. »Se vé da
Zlato pa sir (1860):	ognju postavili, da se je zvara sterdila. Zvezde so že migljale v stan, ovce so polegle, odzvončale in odbeketale ko se
Na stricovem domu (1860):	sluha. Zunaj je bilo vse tiho in mirno; zvezde so migljale in hladen južen veter je pihljal, bil je prav lep
Žalost in veselje (1870):	Bila sta na prostem. Nebó je bilo jasno, zvezde so migljale in hladni vetrič je šumljal po drevji. Aleš je zopet
Vinko (1884):	sodil, da je mirne krvi, ali za naóčniki so živo migljale modre njegove očí, in ko so mu domoljubne besede udarjale
Vanda (1888):	zemljo; pogleda kvišku in vidi, da so prve zvezde že migljale na nebu. Predolgo se je bila zamudila. Še jedenkrat pogleda
Moja hoja na Triglav (1897):	pod nama in redke zvezde nad mescem so tako živo migljale, da sem vodnika posebej opozoril nanje. Meni je bilo to
Gojko Knafeljc (1899):	ko se je vglabljal v te divote, ki so mu migljale pred očmi, se je domislil vnovič tudi celega sinočnjega večera
Gojko Knafeljc (1899):	ramo in zrla na papir, kjer so v drobnih vrsticah migljale pokončne, krepke črke. »Čitaj! « je dejala tiho. In on je

migljalo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de dan dela. ˛Sijala je prijasna luna, de ſveti ponozhi. Migljalo je svesd bres ſhtevila veliko. Po tem Bog rezhe: „Mergolé
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhe le oſmi dan Şuſhza ſo pervikrat letele. Vſe je migljalo okoli mojiga zhbelnaka, in v miſlih, kakó ſe le unimu

▶ migniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

migne

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga, tvoj ſin! “ Potlej Janesa pogleda, ino mu v' Marijo migne rekozh: „Glej jo, tvoja mati! “ — Pazh lep sgled sa vaſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	milo v' Marijo, ſvojo mater, ji s' ozhmi v' Janesa migne, ino rezhe: „Glej ga, tvoj ſin! “ Potlej Janesa pogleda, ino
Valenštajn (1866):	strnemo v hipi, ko mlinski tečáj, Kadar nam reče ali migne se vsáj? Kdo nas je mogel tako trdno skováti, Da
Gozdovnik (1898):	ne vidi ter ostani pri kožah, dokler se boj okonča. « Migne. Komanči so privezali kože za lásove ter odjezdili. Trgovec jim
Gozdovnik (1898):	so bili belca dotekli, in osvobodili ga lasa. Zdajci glavar migne. Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno primejo. Črnotič potegne

mignil

mignil
Genovefa (1841): de je bil ſam Golo priſiljen, njéno nedolshnoſt ſkasati in mignil je s roko, ga sopet nasaj v jézho peljati; in

mignol

Valenštajn (1866):	ženítvi nevábljen prijaha. Ne snubi dolgo, ne kaže zlatá; Ko mignol bi, zmore trdnjávo srca.
Valenštajn (1866):	Zbor. Ne snubi dolgo, ne kaže zlata; Ko mignol bi, zmore trdnjávo srcá. Drugi oklopnik. Deklé brezupno, kaj plákaš

▶ mijav medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mijav

Zeleni listi (1896):	potolče po njej. In res, tu notri je bil strah. »Mijav! Mijav! « slišalo se je iz nje. »Sem takoj menil«, reče
Zeleni listi (1896):	po njej. In res, tu notri je bil strah. »Mijav! Mijav! « slišalo se je iz nje. »Sem takoj menil«, reče oče

mjav

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	delal, ampak je na pervo drevo splezal in njavkal: mjav, mjav! To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	skokov delal, ampak je na pervo drevo splezal in njavkal: mjav, mjav! To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo

▶ mijavkati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mijavkal
- njavkal
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): zajčjih skokov delal, ampak je na pervo drevo splezal in njavkal: mjav, mjav! To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta
mijavkati
- maukat
  Sacrum promptuarium (1695): gre obyskat te mlade miſhi, ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe

▶ mik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mik

Razne dela (1870):	pers, Tu moram, moram — sili me nebeški klic, Ne lastni mik — davivši biti grôze duh. Ne v radost meni, v strah
Razne dela (1870):	prevdarka bistriga. Belolična, černooka, Krasna hči plemen istoka, Vsiga znanstva mik in slast, Tudi možkim — — hlopna past. Se mnogterim scer nasmeja
Razne dela (1870):	Da v odgovor koj zerkalo: Je vse sploh se prispoznalo, Mik in kras je v tebi vse, Tode una — — lepši je
Razne dela (1870):	v sercu bol, Solzá potok o tim ji steče, In mik je vsa, sočutje zgol. Za dnemi tak so tekli dnevi
Razne dela (1870):	v tmini nočni Objemal te, plameči žar, In strast in mik, občutki ročni Zaterla sta vse brambe mar. Ti rekla si
Razne dela (1870):	vabljivo, polno meda — Tode misli: "Do obeda Čem zatreti vžitja mik, Je pustiti v krasu slik. " Komaj to izreči jame, Zopet
Razne dela (1870):	verig Mesnih proč, ko kužno duše škodo Vdušimo posvetne želje mik; Kviško de obračamo očesa, Kjer je naš, pravednih kjer je
Razne dela (1870):	tam. Jabko ogleduje vedno, Kak je sočno, kak je čedno, Mik ji kar mirú ne dá, Rada bi le vkusilá, Tak
Razne dela (1870):	le tih očés. V neznanja mutasti tišini Do zdaj moj mik je skrit še vsak, Prikradel ni se v nočni tmini

▶ mikati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mika

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tiſtim divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader ga jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni zhbelarji to reſnizo terdijo , vonder ſhe smiraj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tiſte deshéle, h ktéri ſe je pridrushil. — Zhe te jedro mika, lupino sgrisi! (Nekaj sa tiſte, ki ne snajo piſati, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa tudi ne gre — to se vé. Če nas blago mika, moramo pametno vpreči in varno peljati. Ako bi bilo, postavim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	morajo pa truditi za njo. Tù se pravi: Te jedro mika, zgrizi lupino. Žlahtne želje so lepó dišeč cvet, žlahtne dela
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	med tem se perpeljá en hlapón do ostališa (Stationsplatz); fanta mika poskusiti, kakšna de je vožnja po železnici ter se zadej
Divica Orleanska (1848):	nekaj kar že ima. Če pa te tako silno bitve mika, Ga boš na polju orleanskim našel, Na kteriga je jutrodan

mikajo
Fizika (1869): izginejo, potem šum vrele vode, vse to so prikazni, ki mikajo našo pazljivost. Kako čudno dela na dalje raznovrstno steklo, ki

mikalo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	brali, jedno od druge lepši našli, in skor bi nas mikalo, o tem predmetu dolgo govoriti. Kér čas in prostor tega
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	unajne liste in dnevnike berete, ali bi vas pa ne mikalo brati, če bi slovenski gospodje, eden drugimu h pomoči, in
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Ko je s svojimi tovaršicami dosti naveselila in nagledala se, mikalo jo je, pri jerínu ohladiti se. Ukazala je svojim tovaršicam

mikati

Genovefa (1841):	otrôkam tjékaj vernila? Vrózha shêlja po domazhii jo je jéla mikati in obilne ſolsé ſo ſe ji po lizih vlile. Dolgo
Zlata Vas (1848):	so to odrašeni mladenči iz vasí vidili, jih je jélo mikati, ob nedeljah tudi k Ožbetu priti. In dovolil jim je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zelenjad ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico mikati. — Austrijanski poslanec grof Esterhazy je 26. dec. prišel v Petrograd

▶ mikavno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mikavno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in drugih javnih in osebujnih poslopjih goré svetli gazi. Kaj mikavno je gledati z bližnjih višav te svitle plamene; popotniki, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dela gojzdom, ako se te pravila zanemarijo? Domovina mnogoverstnih sadežev. Mikavno bi utegnilo biti našim bravcem, da bi vedili: odkod je

▶ mikroskop samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mikroskop
Botanika (1875): vréčih, gnjijočih in v drugače razdevajočih se kapljinah nam pa mikroskop kaže še čez to brezštevilno množino raznovrstnih gliv. Mislilo se

mikroskopa

Botanika (1875):	mikroskopičnih preiskavah se priporočajo tedaj dela, ki obširno učé uporabo mikroskopa, kakor Schbeidenov spis ,,Rastlina in njeno življenje” in Schachtov spis
Botanika (1875):	se svojimi očmi soznaniti, more to le s pomočjo dobrega mikroskopa doseči. Sreča je, da je zdaj laže omisliti si mikroskop

mikroskopom

Botanika (1875):	natanko se pa njih sostava dá spoznati še le pod mikroskopom ki močno povečava. Na prerezu se vidijo cevi večidel okrogle
Zoologija (1875):	velika, poluokrogla in strčé iz glave na obéh stranéh. Pod mikroskopom se dobro razloči, da je tako oko zloženo iz neizmerno

▶ mikroskopičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

mikroskopičnih
Botanika (1875): to pa po tem, kakošen ji je živež. Na vsegapričujočnost, mikroskopičnih gliv v razdevajočih se snovéh se veže eno najimenitnejših prirodoslovnih

▶ mil pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mil

Genovefa (1841):	s-hujſhano podobo vperte — in dolgo ni mógel pregovoriti. Poſlednjizh ſe mil je potok ſols vlil: „Ti tedaj,” je rékel, „ti ſi
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	mnogo solz njegovih otrok in prijatlov, posebno ubozih, kterih je mil dobrotnik bil, je teklo na njegov grob. Še le po

mila

Genovefa (1841):	Bog, ko bi te shiváli ne bilo, bi bila naſha mila grôfinja in naſh ljubi grôfizh v puſhavi poginila. ” — „Sato ſe
Genovefa (1841):	shal beſéde mi né rezheſh? O, ti nebéſhki angelj — ti mila nebéſhka duſha! O, kaj ſim ſtoril, de ſim te tako
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	veči Je voljàn nositi vsako; Ki mu vselej skerb je mila, De b' ovčica se ljubljena Mu iz čede ne zgubila
Roza Jelodvorska (1855):	»Pač lepo ste nam mila gospodična govorili,« reče zdaj Strašimir, marsikteri si lahko iz tega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne vlije dež se iz oblakov, Ploha dežja, in ne mila rosa, Ne ponoči sjajna mesečina, Da ne vlije se tri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne vliva dež se iz oblakov, Ploha dežja in ne mila rosa, Da ne sije sjajna mesečina, In ne rodi terta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	del cele poveršine zemeljskega kroga. V Taurii In Kaukazii precveta mila pomlad, ko še sneg pokriva stolno mesto in sedlon v
Sveti večer (1866):	naši stari: Kjer je največa sila, tam je božja roka mila. Že mnogo svetih večerov smo v tej sobi preživeli, vzemimo
Tiun - Lin (1891):	poznal stransko pot, ali pa nama je bila le sreča mila, dovelj, prišla sva precej daleč, ne da bi naju kdo

mile

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	sledeče verstíce pisali: „Želimo pa tudi, da bi nam naše mile Novíce v prihodnje, kakor do sadaj z lepim naukam plodíle
Oče naš (1854):	je ležal med gostimi germički sladko dišečih rož in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale vroče, suho čelo. Ne dalječ od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vredno, da ga priporočimo vsakemu, komur je kaj za omiko mile slovenščine, posebno zato, ker g. pisatelj zmote razločno našteva in

milega

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hvaležnost, ktero Slovenci občutijo nad izvoljenjem novo izbranega, Slovencam takó milega dušnega pastirja. Na to so sam kardinal tudi po latinsko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ozíra, kakor mi željno se oziramo na Njega, svojiga očeta milega; da nas vodi k sreči roda našega, da po Njemu
Blagomir puščavnik (1853):	njegovi pogovori do solz ginili. Bog ga živi še dolgo milega, pobožnega očeta. ” Romarja ta povest v serce gine. ”Tedaj, reče

miliga
Divica Orleanska (1848): Sorelka. So vriskali – se veselijo, de So serce sterli kralja miliga. Lahir. Fantiča mladiga, Harí-Lankastra, Sim vidil na kraljevimu prestolu Sedeti

milem

Blagomir puščavnik (1853):	nasmehlja, in jo jokaje zahvali. ”Kadar bom tam gori pri milem Bogu, reče pojemajo, o takrat bom vedno molil, da bi
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	Predgovor svilorejcem! Bodisi da prebivaš v milem, bodisi v hudem severnem podnebji, biti moraš marljiv da se

milemu
- milimu
  Divica Orleanska (1848): pogled, Od blizo viditi ti nisi grozna mar, In licu milimu se odpre serca čut. O, po krotkosti rahli spola tvojiga

mili

Genovefa (1841):	môja poſlédnja ura blíso! ” Ubógi fantek je ihtijózh pokléknil, ſvoj mili obràs k tlam priklonil, ter ſvôje majhne, trepézhe rozhize poboshno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ampak tudi posebno lep v kazini, ktériga so tudi naš mili Cesar pred svojim odhódam iz Ljubljane obiskali. V sredo zjutrej
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vodi k sreči roda našega, da po Njemu v naši mili domovini koristni nauki se razširajo, da se Njegovi vérni Slovenci
Robinson mlajši (1849):	črez dvé sto lét. Stanislav. Tè užé — Oča. Vidiš tedaj, mili Stanislavek, kako dostikrat krivično ravnamo, če koga na naglem zasramujemo
Blagomir puščavnik (1853):	usmili! zdihuje Milko, v eni teh strašnih lukenj medlé moj mili oče. ” Dalje gre na visočino, proti gostemu gojzdu, da bi
Blagomir puščavnik (1853):	zakliče s veselim navdihnjenjem: Naprej! naprej! v Švajcarsko dolino, k mili materi! naprej! proti Blagomirovemu domu! ” — XIX. PTUJ ROMAR. Že se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	do 25 stopinj mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi alj se pretresa zemlja? Alj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili zdih, sladke glasove. To vse, — da! harmonijo vse natvore Je
Valenštajn (1866):	se Tekli, ka se je vrgla materi v naročije. ) O, mili angel moj, ozri se name! Očij nikar od mene ne

milih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sadoſti greje, jih ni goſtji, jo ni veſelize bres tvojih milih kapliz ; v deshelah pa, v kterih te prevezh sébe, de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	reč začeti. Pràv bi bilo, ko bi se več takih milih podpornikov najdilo, de bi se bližnja pot nastopila. Eden ne
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi bil uganil, da njeno oko še nikdar ni gledalo milih solnčnih žarkov. „Vsedi se, draga Cecilija! ” prijazno nagovorí Sira slepo

milim

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	luzh v' rasſvetljenje nevernikov, ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik po tem k'
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	drugi zračen kraj. O lepim vremeni naj ostane ponoči pod milim nebam; zjutrej pa, ko sonce izhaja, ga postavi zopet v
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na kolena boš padel, roke proti nebu povzdignil, in z milim glasam savpil: O sláva, zahvala in češenje Bogu našimu, kteri
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	podvreči; alj ta je unimu odgovoril rekoč? „Kteri človek pod milim Bogam je v stanu nas premagati? Mi smo vajeni ptuje
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	malo tédnih izdravljen, de je mogel posteljo zapustiti in pod milim nébam se sprehajati. 5. Pavl kot mladenč. Blagi grof Dobovski
Roza Jelodvorska (1855):	v tebi le veselje užival. « »Bog daj,« odgovori Roza, z milim glasam; poljubi vklenjeno roko, in gorke solzice so se ji
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ozdravljajo se takole: Pes se mora pogosto pod milim nebom gibati in truditi, in oteklina z merzlo vodo zmivati
Ferdinand (1884):	več, nikdar več ne na tem svetu! « zavpije Ferdinand z milim, žalostnim glasom. Hotela se je še jedenkrat obrniti proti dečku
Oče naš (1885):	vzdigovala: „Oče nebeški! daj mi mojo mater nazaj! “ In z milim glasom je nekdo za njo stoječ rekel: „Ubogi otrok, pojdi

milimi

Blagomir puščavnik (1853):	vso svojo krasoto izza gor vzdignilo in obsije s svojimi milimi žarki na skali klečijoče. Ko perva sladka ura nepričakovanega veselja
Oče naš (1854):	Z milimi besedami njima je povedal Nace nesrečo pretečene nočí, in prosil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je še Kromacij pri vratih in gledal za odhajajočim z milimi pogledi: bili so blizo taki, kakor očetovi, ki zrè za

milo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	On pač pri vsaki priložnosti skaže, da mu je vse milo in drago , kar je slovenskega. R. Kaj pa naj storim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	še blišíjo Sméhki kdajne nežnosti. O de bil bi, dete mílo, S táboj on na vekomaj ! Varno bi svoj pót hodílo
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	zajemala z lepo belim škafom, bučalo mu je po ušesih milo vpitje Rozvite, ko se je stopaj pod njo premikati jel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in mlado, In razterga milo ino drago. Kar je ostalo, se je pokorilo, Je v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pomika se tudi njemu, ter mu veleva: Naprej! Bodi Bogu milo, da po slovenski zemlji še premalo kmetov pazi na te
Maria Stuart (1861):	Na rokah me prinesla je v življenje, Naj spremi z milo roko k smerti me. Paulet (Burleighu). Lord, dovolite! Burleigh. Naj
Viljem Tell (1862):	živimo s toliko težavo? Tell. Dežela lepa i nebo je milo, Al oni, ki jo obdelujejo, Ne vživajo sadú, ki ga
Deborah (1883):	Nje črt je le ljubezen njeno pričal! Plaši me bledo, milo nje obličje, Prikaže često se mi v sanjah.
Deborah (1883):	v preobilnej sreči Na strani zvesta žena mi stojí, Ko milo dete stiskam na srce: V nadlogi blodi deklica sirota, Trpeti

▶ mil. okrajšava ↘ goo300k, IMP

mil.

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	273 milionov In 40.995 gold. premoženja, med tem za 43 mil. 116.121 gold. sreberniga denarja in srebra, — njenih bankovcev pa je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	denarja in srebra, — njenih bankovcev pa je bilo za 229 mil. in 263730 gold. med ljudstvam. — Nekdanji minister Meternih, ki se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	sledeči razmeri: ovác je 27 mil. 197.239, goveje živine 11 mil. 479.604, prešičev 6 milionov, konj 2 mil. 832.214, koz 2
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	laško pšeno je še posebej 113.447 oralov; — nogradov je 1 mil. 759.222 oralov, — senožet in vertov 11 mil. 591.945; — oljkinih gojzdov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	za koliko milionov bi se pomnožili pridelki! — Gojzdov je 35 mil. 281.587 oralov; — vode,
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	in kostanjevih gojzdov pa 71.547 oralov; pašnikov (gmajn) je 12 mil. 365.123 oralov — strašna množina, ako se pomisli, koliko zemlje še
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	V celem cesarstvu znese zemljiše, na kterem so njive, 36 mil. 790.579 oralov, njiv za rajž ali laško pšeno je še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	žalega zgodilo. — Pri novi upni banki se je za 644 mil. 666.000 gold. akcij podpisalo. Ker pa je še več ljudí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	frankov „ tedaj vsako uro 62.500 fr., — Francozom vsaki mesec 90 mil. fr., vsako uro tedaj 125.000 fr., — Angležem zavolj mornarstva in

▶ milady samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

milady
- miladi
  Maria Stuart (1861): Burleigh (važno). Ne zidajte na temelj strašne sile, Miladi! ta jetnice ne neguje. Marija. Jaz sem slabotna, ona je

▶ milanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

milanski
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): z janežem potresi, speci in še gorke na kuhavnico zakrivi. Milanski krofi. Napravi navadno testo za kruhovo torto (glej str. 140.

milanskih

Gospa s pristave (1894):	prihajali snubci, mnogotera beseda se je slišala iz ust lepih milanskih gospâ o teh nemških vitezih. Iskale so ženina, pa ni
Gospa s pristave (1894):	to, da je našel pri poslanstvu mnogo znancev iz nekdanjih milanskih časov; tudi vitez Ambrosio Sforza je bil med njimi. Krepko
Gospa s pristave (1894):	oba junaka na okrašeni vrt, kjer je bilo zbranih mnogo milanskih odličnjakov in velika vrsta bogato oblečenih milanskih gospej in gospic
Gospa s pristave (1894):	se spominjam poljske zaroke, še bolj žalosten slišim govorjenje o milanskih homatijah. Ni mi znano vse, kar je spravila na dan
Gospa s pristave (1894):	bilo zbranih mnogo milanskih odličnjakov in velika vrsta bogato oblečenih milanskih gospej in gospic. Med vsemi se je odlikovala Virida: bila
Gospa s pristave (1894):	vtikali. Vitez Ambrosio pa naj gleda nekoliko niže okrog sebe, milanskih deklet je dosti. « Bernardo je čutil poniževalne besede, a bil
Gospa s pristave (1894):	pa med njimi nekoliko pisem, katera so se sicer tikala milanskih homatij, a niso povedala nič znamenitega. Ni bilo niti tukaj
Gospa s pristave (1894):	tam proti lepi lombarški planjavi, jemala je Virida slovo od milanskih rojakov. Nekaj ji je govorilo v srcu, da je to

▶ milijarda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

milijarde

Zoologija (1875):	to dejanje pokazuje se za človeka večkrat škodljivo nego koristno. Milijarde teh živalec so zmerom pripravne pokvariti in uničiti nam živež
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	bo, na katerem je v nepopisljivo svitlem blišču migljalo na milijarde zvezd. Na ušesa udarjalo mi je šumenje morskih valov in

▶ milijon samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

milijon

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pa vunder lahko rečem, de gré za-nj več kot en milijon goldinarjev domačiga denarja v vunanje dežele vsako léto. Ne v
Astronomija (1869):	da mora število v našem osolnčji premikajočih se repatic doseči milijon, in ker se od vseh krajev sostave prikazujejo, zato ne

milion

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	jih rodi na leto 1 milion in 434.627, umerje 1 milion in 46.917, — tedaj jih dokaj (387.710) več na svet pride
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	Skušnje večletne kažejo, da se jih rodi na leto 1 milion in 434.627, umerje 1 milion in 46.917, — tedaj jih dokaj

milijona

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	ker se je lani samo za soldate in vojske 102 milijona in 887,369 gold. več potrebovalo, kakor druge léta. Vojske so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	ola) več poserkali kot predlanskim; predlanskim so ga popili 2 milijona in 138,159 veder, lani pa 2 milijona in 202,835. Iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	ga popili 2 milijona in 138,159 veder, lani pa 2 milijona in 202,835. Iz Lombardije. Velike šole v Pavii so na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	minulem letu odpeljale ste železnici atlantiška in velikozapadna blizo pol milijona sodov petroleja v dalnje kraje, kterega je pa komaj tretji
Astronomija (1869):	najbliži sosed je Mart, — ker se približa do 7 3/4 milijona milj, in se prostemu očesu vidi kot živo-rdečkasta zvezda. Skozi
Astronomija (1869):	so še veliko dalje, zvezde, ki so do 1½ milijona solnčnih dálj od nas, kterih svitloba potrebuje tisoč in več
Aritmetika za učiteljišča (1885):	da bodo proste obresti kapitalu jednake? 40. Od 10 1/2 milijona državnega dolga se plačuje vsako leto po 367500 gl. obrestij
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	kateri se pečajo z izdelovanjem alkohola, je v Nemčiji 1½ milijona delavcev, to je nekako vsaki 14 človek, ki je sposoben

milijone

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ki zamore z besedico milijone svetov vstvariti, ali jih na milijone pokončati ali vničiti ; ponižaj se pred Njim, in daj Mu
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pred svoje obličje vzeti! — On je, ki zamore z besedico milijone svetov vstvariti, ali jih na milijone pokončati ali vničiti ; ponižaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	še zmiraj z roko in seme z brano podvlačvate. Na milijone žita gré pri tem v zgubo, in prav po pravi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pomnožili pridelke in bi se po vsem cesarstvu prihranilo na milijone vagánov žita. Pravijo sicer nekteri gospodarji, da na naravnih zemIjiših
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	gré iz našega cesarstva vsako leto še zmiraj okoli 4 milijone srebernega dnarja v p tu je dežele za živino. Namesto

milijoni
Kmetijske in rokodelske novice (1847): bi jih 300 na enkrat ugasnilo? — Cimu bi bili pa milijoni teleškopnih zvezd, kterih še nisi, in jih tudi nikoli ne

milijonov

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	21 milijonov in 99,000 gold. na debelo, čistiga pa 13 milijonov in 288,000 gold. 3. Davk iz prodaje smodníka (strelniga prahú
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	dohodka, kteriga se nadja deržavno gospodarstvo za 1848. léto 21 milijonov in 99,000 gold. na debelo, čistiga pa 13 milijonov in
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	1848 na 31 milijonov in 709,000 gold., čisti pa 26 milijonov in 24,000 gold. 2. Davk iz prodaje tobaka. Osnova tega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ima za svoje žene, ki jih ima v haremu, 50 milijonov piastrov dolgá plačati. — Na Nemškem je huda zima; v nekterih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v Parizu je že dovolil, da naj vlada vzame 500 milijonov frankov na posodo za nove vojaške potrebe, čeravno po besedah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	le en vagán, tedaj znaša to za vse cesarstvo 18 milijonov vagánov žita ali 72 milijonov forintov (goldinarjev), ktere vsi gospodarji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	armada v Krimu v enem letu 70.000 centov ali 112 milijonov porcijonov povžila. Hvalijo jo, da je tudi dober kup; vrednik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	celemu premoženju in po tem takem tudi sebi, ker 18 milijonov vagánov s svojo lastno roko zamečejo. To, prijatli, je gotovo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pot. — Vojska sevastopoljska je prizadjala rusovski vladi vsaki mesec 144 milijonov frankov, tedaj vsako uro 200.000 fr., — Turčii vsaki mesec 45

milionov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): da je imela konec imenovaniga mesca v vsim za 273 milionov In 40.995 gold. premoženja, med tem za 43 mil. 116.121

miljonov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ohran. Posna kadar pride koſa, Nam Ozheta hudo ran' , ˛Sols miljonov naſhih roſa Naj pred ſmertjo Njega vbran'! Bodo ljudſtva vſaki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Jugu obernila, kjer jih še dan današnji oblažuje okoli pétdeset miljonov ljudi. Ako ravno ni ne duha ne sluha od Cirilove
Astronomija (1869):	da si jo mislimo kakor okrog, čegar polomér je 20 miljonov milj dolg. Obseg ali dolgost te poti znaša okoli 127
Astronomija (1869):	krogu. Veča os pakrogova ali apsidna črta ab znaša 41 miljonov milj. V enem obeh ognjišč stoji solnce, in daljo njegovo
Fizika (1869):	natanko, kolikor je to mogoče; razdelili so ga na deset miljonov enakih delov in eden taki del vzeli za edinico dolgosti
Astronomija (1869):	milj dolg. Obseg ali dolgost te poti znaša okoli 127 miljonov milj, ktere preteče zemlja v 365 dneh in nekoliko urah

▶ milijonkrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

milijonkrat

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	primorani misliti in soditi, de na vsih druzih manjših ali milijonkrat večih zvezdah je tudi pa le njim primerjeno življenje; de
Fizika (1869):	plast, ki leži med obema ploščama. Ako je njen prerez milijonkrat veči, kakor prerez bakrenega dratú, ima isto vodilnost, kakor ta
Fizika (1869):	vlažna zemlja se ustavljajo prevodu električnega toka z več kakor milijonkrat večim uporom, kakor baker. Ali, ako se na konca dveh

▶ milimeter samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

milimetra

Trtna uš (1881):	Naturna velikost trtne uši meri ⅓ do ½ milimetra v dolgosti. Listna uš, koje časih na tisoče vidimo viseti
Trtna uš (1881):	nevidljiva so jajčica (gnjide) pri trtnej uši. Merijo komaj 3/10 milimetra. Treba je precej močnega povekšalnega stekla ali drobnogleda, ako jih

milimetre

Zoologija (1875):	človeškemu zdravju in še celó življenju. Samica je dolga 3 milimetre, samec jedva poldrugi mm. Živi v črevesu različnih živali in
Zoologija (1875):	pri mirnem dihanji vzdigne živo srebro samo 1 do 3 milimetre, globokejši izdihi pa 5 do 10 milimetrov. Ako pa dahnemo

milimetrov

Zoologija (1875):	da tlak krvi more stebru živega srebra, 150 do 160 milimetrov visocemu, ravnotežje držati. Nadalje so tudi proračunili, da je vsakdanje
Zoologija (1875):	1 do 3 milimetre, globokejši izdihi pa 5 do 10 milimetrov. Ako pa dahnemo na vso moč, vzdigne se živo srebro
Zoologija (1875):	na vso moč, vzdigne se živo srebro 200 do 300 milimetrov. Pri izdihanji se pa ne izpraznijo pluča popolnoma, nekoliko zraka
Zoologija (1875):	rabijo za strelice (pušice). Drugi so majhni, navadno samo nekoliko milimetrov dolgi in prebivajo časih v velikih množicah po sladkih in

▶ milina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

miline
Zlatorog (1886): Prijázno gléda vsakatér. Celó kaplán, čestit vsikdar, Tu čuti nje miline čar;

▶ militara samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vojaška meja; kontekst

militara
Kmetijske in rokodelske novice (1847): nazaj, in vežejo Gorjance s hribi, ki iz vojaške meje (militara) na Krajnsko sežejo in Poljane ločijo od Metliške okolice, ktera
militaro
Kmetijske in rokodelske novice (1847): naselili; med Poljanci jih nosijo le tisti, ki v krajno (militaro) po tergovino hodijo. To ljudstvo je lepe terdne, bolj srednje

▶ militi glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

milil
Zlatorog (1886): idi! »In če mi ne prinêseš rož, »Pa z mánoj mílil se ne boš. »Oj z Bogom, Janez, z Bogom mi

▶ milja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

milj

mil

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	mu! Eno dobro poſhto, priatel: Ny sdavnaj, kar je 40. mil od tód en bogat mosh vmèrl, inu leta je tebe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leti, de v eni uri ſhtir, pet, ſheſt, do deſet mil, ali ſhe enkrat toliko ur preleti, ſoſebno, ker mu ni

milj

Genovefa (1841):	bi ſe mu zló nizh ne bilo bati ſhe vezh milj daljezh zhes goré in doline v najſtraſhnêji kraj puſhave, kjér
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v visoke, na več krajih po 50, tudi čez 100 milj dolge gore razkrojili in povzdignili takó, de še dan današinj
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	4=7. — Iz vsake visokejih gor se ne vidi čez 20 milj dalječ; — vidi se sicer neka okrogla, nekoliko gerbasta, od plaviga
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	krogla biti. Na morji se pa ne vidi čez 15 milj dalječ. Kar je od visokejih gor čez 20 milj, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	jo naravnost prehoditi hotel, vsaki dan na saneh prevalivši šestnajst milj. S tem so Rusi ponosni, In vendar je Rusija ravno
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	trenil, bila je unkraj vode. Tu je stala čudna, več milj dolga hiša. Ne more se prav razločiti, ali je to
Astronomija (1869):	kaže, da si moramo daljavo solnca od zemlje za 835.535 milj zmanjšati, t. j., za toliko milj nam je solnce bliže
Astronomija (1869):	sedaj le 596 milijonov milj mesto, kakor prej, 621 milijonov milj daleč od solnca. — Zemlja bi bila toraj v srednjej daljavi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Iz A v B gre kurir, ki prehodi po 12 milj na dan; jeden dan pozneje pošlje se iz A drug

mill
Sacrum promptuarium (1695): palzo perpravilo. Ta ſeshta je bila ena Rimlerza, katera seſht mill dolh, inu vſelej ona je hotela rezh Amen. Ta ſedma

milja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	Austriansko cesarstvo je 11,577⅖ štirjaških milj veliko (ena milja je 4000 sežnjev dolga in 4000 sežnjev široka, tedaj zapopade
Astronomija (1869):	1 nemška ali zemljepisna milja = 1/15 stopinje = 7407 ,, 1 morska milja (ali ura) = 1/20 ,, = 5556 ,, 1 stara francoska milja (lieue de
Astronomija (1869):	angležke milje = 6,956 ruske vrste. Dalje je: 1 nova francoska milja = l miriametru = 10000 metrom 1 avstrijska milja = 24000 avstrij. Čevlj.
Astronomija (1869):	metrom 1 avstrijska milja = 24000 avstrij. Čevlj. = 7586 ,, 1 pruska milja = 24000 pruskim čev. = 7533 ,, 1 nemška ali zemljepisna milja = 1/15
Astronomija (1869):	1 nova francoska milja = l miriametru = 10000 metrom 1 avstrijska milja = 24000 avstrij. Čevlj. = 7586 ,, 1 pruska milja = 24000 pruskim čev
Astronomija (1869):	stara francoska milja (lieue de France) = 1/25 ,, = 4444 ,, 1 morska milja (lieue marine) = 1/60 ,, = 1851 ,, 1 angležka milja = 1760 angl. Sežnjem
Astronomija (1869):	4444 ,, 1 morska milja (lieue marine) = 1/60 ,, = 1851 ,, 1 angležka milja = 1760 angl. Sežnjem = 1609 ,, 1 ruska vrsta = 3500 ruskim čevlj.
Astronomija (1869):	1 morska milja (ali ura) = 1/20 ,, = 5556 ,, 1 stara francoska milja (lieue de France) = 1/25 ,, = 4444 ,, 1 morska milja (lieue marine
Astronomija (1869):	pruska milja = 24000 pruskim čev. = 7533 ,, 1 nemška ali zemljepisna milja = 1/15 stopinje = 7407 ,, 1 morska milja (ali ura) = 1/20 ,, = 5556

miljah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): izkojenih stoji na povelje današnjemu Aleksandru , ki na 350.000 štirjaških miljah raztreseni žive; sledoma pride 142 ljudi na štirjaško miljo. Kaka
milje
Astronomija (1869): da zaliva plitvo pobrežje zmirom bolj, da se vali na milje daleč v ustja rek, da se peni in lomi na

milji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Že broj (število) ljudstva, kterega blizo 4000 duš na štirjaški milji živi, očitno kaže , da je narod delaven , in ker zemlja
Gozdovnik (1898):	ker jih je hotel pri ognju izpoznati. Po pičli angleški milji takega hodà iznenaden konja ustavi, skoči na tla, ter še

miljo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	štirjaških miljah raztreseni žive; sledoma pride 142 ljudi na štirjaško miljo. Kaka bi bila nek Rusija, akobi Petra velikega ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in Igom, in je do treh milj dolga in čez miljo široka; zaperta pa je s hribi in griči na vsih

▶ milo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mila
- mjila
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): lekarnici dobí. Dva lota lopatike in pa 2 lota domačiga mjila (žajfe) dobro zmešana, na 2 cmoka razdeljena in poredama konju
milo
- milo
  Kemija (1869): kaliti, 424. Harze, 488. Harzol, smolno olje, 489. Harzseife, smolnato milo, 488. Hefe, kvas, 500. Hidrat apneni, Kalkhydrat, 413. Hidrat kalijev
- mjilo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): še popred na svetu bile. Takó so strelni prah, žganje, mjilo ali žajfa, kapica namesti kamnja na puši, in tavžent druzih

milom

mjilo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	koj od začetka zapazi, jo treba trikrat na dan z mjilo in žganjem omivati. Dobro je tudi jo večkrat z merzlo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	jalapnih korenin. Vse skupej se v štupo zdrobi in z mjilo v svalek zmeša. Preden konj leto čistilo dobi, ga je

▶ milo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

milo

mil'
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): Božje. (Iz latinskiga. ) Žalostna je Mati stala, Se pod križem mil' jokala. Kjer je visel njeni Sin. V žalost je serce

millu

Sacrum promptuarium (1695):	Caluarie, ter ſe je v' ſerzi ſmilil Veroniki, taku de millu ſe je jokala, inu kadar je vidila, de ozheſsa, inu
Sacrum promptuarium (1695):	4. Moshje je imela. Ali pak kakor una Gospa katera millu ſe je jokola nad truplam ſvojga mertviga Gospuda, pride leto

milo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bila tudi Jesuſova mati Marija. Jesuſ v' ſvojih bolezhinah pogleda milo v' Marijo, ſvojo mater, ji s' ozhmi v' Janesa migne
Genovefa (1841):	nadsemljiſke lepôte. Genovefa je sdaj, s kônja ſtopivſhi, vſe takó milo, tako prijasno in s tako blagimi prôſtimi beſédami posdravila — je
Genovefa (1841):	Ko ſo Gola pripeljali, ga je grôf s objokanimi ozhmí milo poglédal s krotkim glaſam rekózh: „Golo, kaj ſim ti ſtoril
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tod se verneva v drugi kraj hiše, kjer najdeva množico milo jokajočih sirot in ubogih. Prašava jih, zakaj de se jokajo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vodja proti koncu tudi rajnkiga gospoda J. Hradeckita — kteriga družba milo pogreša — spomnil, so se začeli pomenki tega zbora, ki je
Zlata Vas (1850):	druge bi si ne bil zbral, kakor tebe. « Lizika ga milo pogléda, kakor de bila hotla rejči: de bi se njega
Stric Tomaž (1853):	vesela, in žalostna le takrat, ako je mem Halajevih sužnjih, milo jih pogledovaje, iti mogla. Večkrat se jim tudi približa, in
Oče naš (1854):	ju je prijazno pozdravil: „Kako mi je ,žal,“ je rekel milo, „ker sim Vama mogel pokoj, kterega sta tako potrebna, prikratiti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ginjen Kromacij in zdelo se je Fabíoli, da jo tako milo pogleduje, kakor bi zadnjič ž njo govoril; ali starčku je

milu

Sacrum promptuarium (1695):	premishluje kaj miſli karsnar, de taku hudu shnim andla, ter milu ſe sazhne jokat, inu tulit; Shlishi Liſiza ta krik, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je njegova proſhnja. Inu tukaj o Chriſtjani, ſe mi taku milu ſtury, de le mi hózhe ſèrzę vtopiti. Jęsus aku lih

▶ miloba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

milobo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ustavi jo Fulvij — „jaz menim tistega nežnega vladarja, ki svojo milobo kaže vsem, ki se mu bližati smejo. “ Neža je obstala
Deborah (1883):	ne! njegovo to obličje ni; Zaznamovala ga je božja roka, Milobo promenila mu v ostudnost, Raztrgan z njega je božanstva pečat

▶ milodar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

miloščina; [sskj]

milodar
Genovefa (1841): deſétiza njih v zerkev iti môgla. Grôf je dal obilni milodar (almoshno) ubogim deliti in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo snaminje

milodari

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Nesreča je, oh! dogotovljena, jok in zdih se razlega povsod, milodari se pridno naberajo in se obilo stekajo od vsih strani
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	še Granworth, Graham, Newcastle, Granvili, Argyll, Wood. Molesworth in Lansdowne. Milodari za reveže pri sv. Trojici. Današnjemu listu je 1. pola

milodarove
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): podplate in čez ramo mu je visela bisaga, kamor je milodarove nabiral. V hiši je bila sama Meta in njena hčerka

▶ milo otožen prislov, splošni, nedoločeno + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

milo otožnim
- milootožnim
  Ferdinand (1884): ušesu. « Rekel je vselej svojej soprogi, stoječej pred njim z milootožnim obrazom in od joka zarudelimi očmi: »Pusti me! Saj ni

▶ milord samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

milord

Divica Orleanska (1848):	modrim duham Premišljen sledi sklep! Budalovodju Je lasten svet – Lionel. Milord! Le malo časa Imate še živeti. – Spomnite Se stvarnika! Talbot
Divica Orleanska (1848):	britko, truda polno? Lionel (mu roko podá. ) Nu, z Bogam Milord! Solz pravico dolžno Pošteno bom po boju vam poplačal, Če
Maria Stuart (1861):	brez dovoljenja Lomastite sem noter, ko razbojnik. Leicester. In vi, milord, nesramni ste zelo, Da vtikate se v to. Kaj? Dovoljenje
Maria Stuart (1861):	nesrečna Osoda njena, in zakaj Marija Zaupala je vam. Mortimer. Milord, povem Vam to ob kratkem. V Rimu svoji veri Sem

▶ milosrčen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobrosrčen, usmiljen; [sskj]

milosrčen
- miloserčen
  Roza Jelodvorska (1855): Z žalostjo sim čakala tvojiga prihoda! Ali zdaj preljubi, bodi miloserčen, ne pa terdovraten. Ako bi tudi gospodična Roza ne bila
milosrčna
Zeleni listi (1896): Ljuboslava, s čim si pridobila to ljubezen. Bodi tudi zanaprej milosrčna do ubogih. Bog te bo imel rad ter te blagoslovi

milosrčnega

miloserčniga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	podaruje Nam pastirje roka Tvoja. V britki žalosti po zgúbi Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi V Novim Milost prevelika. S čim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz plamena pertava. — Osmi dan grem pogoriše gledat in tudi miloserčniga, dobriga moža obišem. Vidim ga vsiga v hrastah, kakor Joba

milosrčnih
- miloserčnih
  Stric Tomaž (1853): storilo in je s tiho žalostjo nesrečo svojega tovarša obžaloval. Miloserčnih in usmiljenih ljudi pa nikakor ni hotel, posebno za ogleduhe

milosrčno

miloserčno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mi bo že dal, de bom pregledal in ozdravil”. Tako miloserčno delo zasluži v zlatih bukvah zapisano biti: Janez Lepko se
Blagomir puščavnik (1853):	Bric, kakor hudoben in divji je bil, je imel vendar miloserčno, dobro gospo. Ime ji je bilo Jovana. Pa znal se
Roza Jelodvorska (1855):	pozdravijo in smehljaje rečejo: »Že od nekdaj vas poznam kakor miloserčno gospo, in zato se prederznem sam h kosilu se povabiti

milosrčno
Oče naš (1885): hočem peljati. “ Ko se je Barba ozrla, je videla bradato, milosrčno obličje Nikolavža Šernarja, pisarja pri nekem francozkem regimentu Švicarjev, in

▶ milosrčnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobrosrčnost, usmiljenost; [sskj]

milosrčnost

miloserčnost

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se jim potrébna piča krati! — Kje je usmiljenje, kje je miloserčnost do žival, ktero nam družbe zoper mučenje žival toliko perporočajo
Stric Tomaž (1853):	Tomaša ni poznal, ga pa po svojem otesati in mu miloserčnost izbiti sklene, da bi njemu služiti mogel. Nekaj dni potem
Blagomir puščavnik (1853):	presveta dolžnost, milim otročičem v mlade serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost in vse druge čednosti vcepiti. Lejte vertnarja, kako skerbno drevesca

milosrčnost

Občno vzgojeslovje (1887):

svojega sovražnika. Iz ljubezni do bližnjega izvirajo krščanske kreposti: dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te kreposti so človeštvu najlepši kras

milosrčnosti
- miloserčnosti
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): ne za pastirje svoje živine, de se v mladih letih miloserčnosti do žival vadijo. 12. Rad môli. Cela družina naj moli

▶ milost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

milost

Ta male katechismus (1768):	bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu bres konza milost, inu dobruto.
Ta male katechismus (1768):	so grehi v' S. Duhá? Leti: I. Preuſetnu na boſhjo milost greshiti. II. Na boſhjo milost szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	žalosti po zgúbi Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi V Novim Milost prevelika. S čim Ti hočmo vračevati Vse dobrote neštevilne? S
Zlata Vas (1848):	prihodke kratijo. Tode Božja sodba jih bo težko zadéla in milost nebéška ne bó dolgo njih greham zapernašala. “ Ožbè pravi: „Nej
Divica Orleanska (1848):	so za mene bili, Ki proti meni, odpušanje vsim; Bog milost mi je skazal, in beseda Kraljeva moja perva bodi – milost
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	terpiš. Odpusti, o Jezus! odpusti mi mojo hudobnost, daj mi milost in bom slekel stariga človeka, ter oblekel noviga, ki je
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	poslan , Z milostjo si obdarjena Dansi, ta tvoj veliki dan! Milost Božja je zvolila Tebe izmed vsih stvari: Dvico te je
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	in v to strašno ječo pahnila. O da bi vsaj milost našel pred Bogom! O da bi mogel posvariti vse ljudi
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	bi želel, da ne bi bil nikdar grešil. Daj mi milost, da bom spolnoval Božjo voljo in Bogu služil v gorečnosti

miloſt

Biblia (1584):	De bi vy pak védili kaj je tu: Ieſt hozhem miloſt, inu nikar offer, taku bi vy nebili te nedolshne obſodili
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Aku bi vy pak vędili, kaj je tó: Jeſt hózhem miloſt, inu ne óffèr: taku bi vy nikóli ne bily obſodili
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ne vſliſhijo — Matizh. (ſe ſmęja , inu vſtane. ) O veſsélje ! o miloſt ! o ſręzhen Matizhek ! Le tépi ga, le tépi ga ; inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	hvalęshnoſti v' ſèrze sadęt! Danàs sadnizh ſe kashe lubęsen inu miloſt Tróſhtarja ſvętiga Duhá na eno prezhudno visho, kęr je videózh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pádel je v' velíke pregréhe, ino ſhe zelo v' malikovánje! Míloſt boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino
Genovefa (1841):	miſlil, de bode grôf rasgrajal in ſe grosíl. To nenadjana miloſt mu je ſerze prebôdla. Glaſno je sajokal in rekel: „Oh

mivoſt

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Moja P. P. biti dabi on menei skues niega velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti pegerash taku rezi oh jas pegeram boshjo gnado inu mivoſt od Boga! noi tu venzhno shiulenje inu dnarje is an
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi skues to tugant tvoiga shiviga Boga inu unja nasgruntamo mivoſt pridi pridi pridi inu pernesi mene te jemluane dnarje skues

milosti

miloste

Ta male katechismus (1768):	ſakaj oni bodo uſmilenje dasegli. Matth. 5. Kolkajn je dushne miloste del? Tudi sedem: I. Greshneke posvariti. II. Abotne, inu perproste
Ta male katechismus (1768):	duhovne potrebe nashega bliſhnega shlishejo. Kolkajn je telesneh del te miloste? Sedem. I. Lakotne nasitit. II. ſhejne napojiti. III. Nage oblezhi
Ta male katechismus (1768):	milost, ali wugejmedajanja? Dve: ſakaj druge sa della te telesne miloste; inu druge te duhovne, koker taiste potem ali k' pomuzhi

milosti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	besede: „Zarad tvoje čiste duše, zarad tvoje, lepe prošnje, zarad milosti moje do tebe prizanesem in pozabim. Ti pa ne pozabi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	početku novega leta k tebi pritečemo, se spodobno zahvalimo za milosti, kar smo jih vlani od tebe prejeli. Mnogo dobrot si
Divica Orleanska (1848):	Ne čudežam, očesu njenim verjem, Nedolžnosti obraza njeniga. Karol. Té milosti alj sim je vreden, grešnik? Nedvomno vsigavedna , ti Ponižnost serca
Čas je zlato (1864):	reče kralj krohotaje. Meni! hlevarček, svojega psa le iz gol milosti posoditi! Ta je lepa! Dovolj za danes! Zdaj nimam časa
Ferdinand (1884):	in soprogo z besedami: »Z Bogom! Ostanemo vam v svojej milosti naklonjeni! « Alfonz je šel s Ferdinandom in njegovo obiteljo nemudoma
Oče naš (1885):	zopet vzdignil; nikoli, moj Zveličar, ti ne boš v svoji milosti uboge francozke dežele zapustil! Tvoje ime bodo zopet častili in
Gozdovnik (1898):	velja več nego tisoč Apačev. Ako pa hočejo rdeči možje milosti prositi, naj oni sem pridejo! « »Apačev nož bo vzel Treskavcu
Gozdovnik (1898):	sem bil sokrivec njegovega dela. Odpustite mu, če hočete, ali milosti ne sme deležen postati. Mene je uničil in pogubil, storil
Lohengrin (1898):	možá! Lohengrin (privedši Elzo h kralju in izročivši jo njegovi milosti slovesno stopa na sredo kroga). Zdaj čuj i ljud i

miloſt'
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nepoſhtêno nad shivalmi, kolne té ſtvari. Pridi k nam kraljéſtvo miloſt' Tvôje, Vérno upamo ga vredni bit' , Daj, de ſi uſmiljenje

miloſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bo potęm enu dellu te duhovne, ali te telesne miloſte, oppravejo; kolker njeh daperneso, tolkerkrat ſadobę ony ſa usakebart posebej
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de bosh perludn spoſnan. Ta se nabo od boſhje miloſte v' svojeh molitvah nezh sproſſil, katire bo pruti proshnam tega
Branja, inu evangeliumi (1777):	potrebni deſh, inu to ſuho semlo s' roſo tvoje nebeſhke miloſte rodovitnu pofajhtej, de mi ſkus lete shivotne dobrute potroſhtani, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ony bodo miloſt daſegli. Matth. 5. Sedem duhovnih del te miloſte. 1. Greſhnike poſvariti. 2. Naumne podvuzhiti. 3. Tim zviblajozhim dobru
Abecedika ali Plateltof (1789):	sahvalem, de ſi ti mene uwogiga greſhnika is velike tvoje miloſte dans ta dan koker en lubesnivi Ozha pred uſſem hudem
Abecedika ali Plateltof (1789):	giga greſhnika is velike tvoje miloſte dans ta dan koker en lubesnivi Ozha pred vſem hudem

miloſti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham, ino léto Goſpodove miloſti oklizujem. “ Po tem je Jesuſ bukve saperl, jih ſlushabniku dal

milostjo

Oče naš (1854):	zakramenta pokore govoril, po kterim se zamore spokorni človek z milostjo Jezusa Kristusa najhujšega zlega, greha, očistiti, se z Bogom spraviti
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Jezus! v mislih Te vzdignem in prosim, stori s Svojo milostjo, de bom odslej vedno po poti Tvoje postave hodil in
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	device. Bod', Marija, počešena! Pravi angelj k nji poslan , Z milostjo si obdarjena Dansi, ta tvoj veliki dan! Milost Božja je

▶ milosten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

milostna
- milostna
  Spisi Krištofa Šmida (1883): lep zelen klobuk z zakrivljenim petelinovim peresom. »Bog te sprejmi, milostna gospá,« djal je po stari tirolski navadi; „drago mi je
- miloſtna
  Genovefa (1841): veſelil savolj téga, in kôj je hôtel tudi on trobiti. Miloſtna mati ſe je jéla ſmejati, ako ravno ſo ji ſolsé
milostnem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): 100 fl. 27 ½ fl. ☞ Današnjim „Novícam” je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško
milostni
- milostni
  Čas je zlato (1864): se kralj zakrohotá, »saj ti ga plačam, prismoda! « »Plačati? Nak milostni kralj, ta tudi ne gré! « reče Lenček, odkritoserčno. »Nar prej
- miloſtni
  Genovefa (1841): ſlushabnikov ſo ju ſpremili. Genovefa ſe je ta zhaſ v miloſtni ſkerbljivoſti in poſtréshbi vedno bóljſhala in njéne liza ſe ji
milostno
Sveti večer (1866): nekoliko časa še logar ostanete. ” Logar se zahvali knezu za milostno obljubo in reče potem: „Pa pri tem je še nekaj

▶ milostljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

milostljiv

milostiv

Oče naš (1854):	molčali nekaj časa. Pretresnilo jih je to govorjenje. „Pa kako milostiv je bil Bog nam ljudem,“ je začela potem Renata. „Tudi
Mlinar in njegova hči (1867):	dobro — kaj bi imela še početi na svetu? — Bog bode milostiv! To sem že dolgo vedela — teta niso hoteli verjeti — zdaj
Oče naš (1885):	pri svojem sinčku. Bog je bil vam, je bil nam milostiv! “
Oče naš (1885):	pa šlo je življenje za življenje! Bog bodi tvoji duši milostiv! “ Z grozo so ogledovali vsi Raulovo spačeno, še po smrti

milostljiv

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pa greste svoje žene gori k izviru iskat? ” „Bog bodi milostljiv meni in moji ženi! Naj vam povem, da sem vès
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	mrtvih vstal, Usmili se me v smrtni uri! Bodi mi milostljiv, o Jezus, v smrtni uri! Prizanesi mi, o Jezus, v

miloſtiv
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): greshnek, tok nezhmajnvonder le upaj, ſakaj Buh je miloſtiv, de se le tvoje upanje v' pravi pokuri grunta. Kedur

miloſtljiv

Genovefa (1841):	in idi s nama. ” Genovefa je rêkla: „Bóg, bodi mi miloſtljiv, — v Tvojih rôkah ſim! ” Vſtáne in sa njima ſe opotéka
Genovefa (1841):	obdolshil, nedolshna umerjèm, kakor moj Odreſheník. On bo môji duſhi miloſtljív! She enkràt: S Bógam! in môli sa môjo pokójno duſho
Zerkviza na skali (1855):	rekel: „Vsdigni ſvoje rozhize, preljubo déte, k Bogu, de bo miloſtljiv tebi in tvojimu greſhnimu pa tudi sgrevanimu Ozhetu !” In ſantek
Sveta grofinja Genofefa (1857):	de je Golo miſlil, grof mu je v reſnizi ſpet miloſtljiv.

miloſtuv
Branja, inu evangeliumi (1777): je poudarjov na ſvoje perſſi rekozh: Bodi Bog meni greſhniku miloſtuv. Jeſt vam povęm: ta je pravizhnejſhi na ſvoj dom doliſhov

milostljiva

milostiva

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	več zavèdila; le mertvo si jo že mislite. Vaša vpričnost, milostiva gospá, bi otročiču nič ne pomagala. Vaša dolžnost je de
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Lenart, ki je romarja sprémil, ves preparjen in zasôpen. „O milostiva gospá“, zakriči in sterne roké, „to je pa vender strašna
Roza Jelodvorska (1855):	po tem pride vajd ves zasopljen ponoči, in reče: »Zdaj, milostiva gospa! « Naglo verže nase černi svilni plajš, in teče k
Roza Jelodvorska (1855):	je ravno zdaj vašo molitev uslišal; nikar tedaj tudi vi, milostiva gospa, v ravno tistim hipu prošnje in solz reve ne
Roza Jelodvorska (1855):	Roza zdaj na to reče: »Dovolite mi milostiva gospa, eno besedo za Marjanco reči, ker, akoravno se prederznem
Ferdinand (1884):	grof njemu izročil bolnega grofiča v zdravniško oskrbovanje; da je milostiva gospóda brzo zapustila grad ter šla v glavno mesto, da

milostljiva

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	klobúk s krivim petelínjim perésam na glavi. „Bog te sprími, milostljiva gospá“, ji reče; „me veselí, de te zamorem s tvojim
Najdenček (1860):	Zdaj še le sim spoznal, zakaj je hlinjena gospa tako milostljiva bila.
Ultra! (1867):	Moj Bog, kaj pomenja to vpitje? I kaj je? Hišna. Milostljiva gospodična, neki tuj človek se je tukaj notri skril. Luka

miloſtiva

Genovefa (1841):	mu je bilo prizhakati, de ſo jo vſi vítesi posdravili. „Miloſtiva goſpá” ji je djal „in njeno roko je s ſolsami
Genovefa (1841):	kaj bo ſhe lé nékdaj gôriv nebéſih! ' „Prav tako je, miloſtiva goſpá! ” je rékel Volk. „Nedolshnoſti ſizer tukaj na sêmlji ne
Genovefa (1841):	med ljudmí dalje premikovali, ſo nektéri rêkli: Oh, naſha mila, miloſtiva goſpá! Kako bléda in pobóshna je. Taka je mogla tudi
Genovefa (1841):	ljubi Volk! ” „Vſe nizh ne dé! ” odgovorí Volk. ” Kar ſo miloſtiva goſpá sopet pri naſ, ſe zhutim deſét lét mlajſhiga. In
Genovefa (1841):	je bilo vunder mogozhe, de niſte mrasa in lakote umerli, miloſtiva grofinja, ali de vaſ niſo divje sveríne rastergale. Miſlila ſva
Genovefa (1841):	nja ſo ſe-sméſhano ſliſhale. „O, nebéſhki Bog! ali naſha miloſtiva grôſinja? ali jih niſo vmorili? ali ſo od ſmerti vſtáli

milostljive

milostve
Ta male katechismus (1768): oppominuje, de be se imelli perſadeti lete pregnadluve, inu prov milostve Divize lubeſnivost, inu proshno per Bogu ſadobiti. Kaj se pak

miloſtlive

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	od joka nehati, koker de bomo od tebe saſliſheli tiſte miloſtlive beſede: Remittuntur tibi peccata tua. Vam ſo vaſhi grehi odpuſheni
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſebe sposnou. Oberni tudi na nas o vſmileni Goſpud! tvoje miloſtlive ozhy, de bi mi nikdar na ſedeli per timu vkup

milostljivega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	laškem časniku „Il Diavoletto” je bila te dní ob prihodu milostljivega višjega škofa in kneza gosp. dr. Andreja Gollmayr-a lepa pesem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prav za prav samega veselilo to zvito delo. „Naj bo, milostljivega se ti bom skazal. Liktorji), razvežite svoje butarice! ” ) Liktorji so

milostljiviga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prideržali, po druge boma pa pisali, de bo volja našiga milostljiviga Cesarja popolnama spolnjena. (Letašno vino) ne bo nikjer klet preveč
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hudi uri, sdruži se z svojimi sosedi v cerkvi: prosite milostljiviga Očeta, de po svoji sveti volji kazen odverne od vas
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Komej je 10 let pretêklo in že je po skerbi milostljiviga Gospoda in z pomočjo drugih ljudoljubov 15 lepih hiš postavljenih

milostljivemu

milostljivemu
Čas je zlato (1864): Z Bogom! « Lenček shrani z veseljem rumene zláte, se zahvali milostljivemu kralju, poišče služabnika, ga pošlje h kralju, kakor mu je

milostljivimu

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	napili deželnimu poglavarju gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu in škofu gosp. Antonu Alojzju. (Dalje sledí. ) Zvezdoslovje. Pisano
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de bi slovenski učenci z nar veči marljivostjo svojo hvaležnost milostljivimu vladarstvu skazali, ki jim v novi napravi lepo priložnost ponudi

milostljivi

milostivi

Deborah (1883):	Češko? Učitelj. In popotnine doboste. Žena. Popotnine? Kaj ste rekli, milostivi gospod, popotnine? Roko vam ljubim. Učitelj. In te novce! Žena
Deborah (1883):	Deborah, raba Davida, modrega hči. Učitelj. S kako pravico? Žena. Milostivi gospod, kakor resnično je Bog, tega ne vem. Učitelj. A
Deborah (1883):	časom porodila. Učitelj. Kako ste prišli v to kočo? Žena. Milostivi gospod, ona nas je sem peljala. Učitelj. Kedo? Žena. Deborah

milostljivi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Njih c. k. Veličanstva do vsih svojih podložnih je ta milostljivi ukaz. Hvala njemu, ki ga je dal, in tistim, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Slovenska želja. Vsegamogočni Bog, milostljivi Oče vsih narodov! glej, na početku novega leta k tebi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	iz bližnjih in daljnih krajev skupej prišli. Njih ekscelencija, naš milostljivi škof in knez gosp. Anton Alojzi; potem vodja kmetijske in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tudi poslanci iz Koroškiga, Štajarskiga in Teržaškiga (med temi tudi milostljivi škof Teržaški g. g. Jernej Legat) v ravno tem namenu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Milostljivi knezo-škof g. Slomšek so, hvala Bogú! bolezin srečno prestali; že

miloſtivi
Genovefa (1841): kmalo is ſvôjih kozh in ſo glaſno sdihovali: „O dobri, miloſtivi goſpód! Oh, ſtraſhna neſrézha! Oh, dôbra grôfinja! Oh sanikerni Golo

miloſtljivi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhaſt in ſilno veliko veſelje ſo pa ſhe Poſtojni ſkasali miloſtljivi knes, prezhaſtitljivi Ljubljanſki ſhkof, Goſpod Anton Alojsi, de ſo véliki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ljubljani podobo Matere Boshje zhiſtiga ſpozhetja; ſami naſh viſoko zhaſtitljivi miloſtljivi Firſht-Şhkôſ in Ekszelenzija, Anton Alojsi, ſo v Ljubljani to podobo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	skednje in stergano streho. Ali varvaj se tudi skoposti, zakaj miloſtljivi Bog večno živí, in skerbí za svoje pridne otroke. Tretji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe s nami meniti. In kdo je bil? — Bili ſo miloſtljivi in vſe zhaſti vredni goſpod Vladnika, to je ſtarovirſki ſhkof

miloſtvi

Branja, inu evangeliumi (1777):	Svelizhani ſo ti miloſtvi; sakaj ony bodo miloſt daſegli. Matth. 5. Sedem duhovnih del
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiro ſmo sa volo naſhih grehov pravizhnu poſhtrafani, tebi o miloſtvi Ozha oblubimo s'enim pohlevnim , inu brumnim shivlenjam ſlushiti, katiru
Branja, inu evangeliumi (1777):	bodite uſſi ene miſli v'molitvi, poterpeshlivi, bratovski v'lubesni, miloſtvi, pohlevni, inu ponishni: napovrazhajte hudiga sa hudu , ne kletuv sa

mivoſtlivi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	teſtobart nasviete bli. SHEBRANJE. Skves tv nai vezhi sapvshenje O Mivoſtlivi Jesvs vsmili se zhes mojo bogo dvsho, kader bo ona
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	smert spravo andohtijo ven isgovoriti. Kepervomi prosim jas tabe o mivoſtlivi Gospved Jesus Kriſtus kaker si ti resnizhno prosov tvoiga nabeshzhiga

milostljivim

Blagomir puščavnik (1853):	in dan hvalo, daje vaše prošnje uslišal, da je z milostljivim očesom na vas in na vašega moža pogledal. Vidili ga
Stric Tomaž (1853):	njega je bilo tiho. „O usmiljeni Bog! “ moli. „Poglej z milostljivim očesom na mé nesrečnega in pomagaj mi. Daj mi moč

milostljivo
- miloſtvu
  Branja, inu evangeliumi (1777): tvojih ſlushabnikov, inu ſlushabniz odpuſhanje vſih grehov, de one tu miloſtvu odpuſhanje , katiriga ſo

▶ milostljivi pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

milostljivega

milostljiviga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

po svoji nezapopadljívi previdnosti do prihodne spomladi. (Konec sledí. ) Oglas milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa zastran Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev

▶ milostljivo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

milostljivo

milostivo
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): sklene vitez, „Bogú gré, kakor vselej, tudi zdej perva hvala! Milostivo se je na nas ozerl, in je po nedolžnim golobčiki

milostljivo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	drugo sončice, — oj presvétli kralj in cesar naš Ferdinand! da milostljivo na nas, svoje vérne Slovene se ozíra, kakor mi željno
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	tako zaderžal, kakor bi se bil imel. Sprejmi moj sklep milostljivo, si iz vse moči perzadjati, Tebe in Jezusa Kristusa, Tvojiga
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	močjo storil. O Bog, pastir in vižar vsih vernikov! glej milostljivo na svojiga služabnika našiga škofa I., ki si ga pastirja
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se ljudstvo najbolj s tem dalo potolažiti, če bi cesar milostljivo njeno premoženje dal najbližnji Nežini sorodnici in pervi dediči, namreč
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Izveličar celega sveta! Prosim te ponižno, sprejmi milostljivo mojo opravljeno spoved po zasluženju in priprošnji svoje najljubše Matere

miloſtlivo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	begu Franzosov v letu 1814. Tej drushbi miloſtlivo dodelene pravize, in nji nalosbene dolshnoſti ſo ſedajni preſvetli zeſar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pravize, in nji nalosbene dolshnoſti ſo ſedajni preſvetli zeſar Ferdinand miloſtlivo poterdili. Dolshnoſti zeſarſke kraljeve drushbe v Ljubljani ſo le te

miloſtljivo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki ſo preſvitli Zéſar Franz I. 2000 goldinarjev kmetijſki drushbi miloſtljivo podarili, de naj ta kraj, ktéri je bil po zelim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na vſe to gledati, naj bi bil Bog, ktéri naſ miloſtljivo shiví, tega, kakor drusih rezhi, gotóvo poduzhil. Bog pa nam

miloſtvu

Branja, inu evangeliumi (1777):	shiviſh, inu po tvoji saſtopnoſti vishaſh, inu po tvoji dobruti miloſtvu ohraniſh, mi tebe ſkus ta pohlevni ofer naſhe andohti, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu mertvim v'nebeſhkimu krayleſtvu vezhnu shivlenje, myr, inu pokoj miloſtvu dadejli. Naſhiga Paſtirja Rimskiga Papesha N. Naſhiga Shkofa N. inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	nebeſhki Ozha! mi k' tebi pohlevnu sdihujemo, naſhs ponishne proshne miloſtvu gorivsemi. inu nam v'ſedani potrebi enu lepu, ſtanovitnu, gorku
Branja, inu evangeliumi (1777):	tebe pohlevnu proſimo, de ſi ti zhes tvoje lubu kershanſtvu miloſtvu uſmileſh, inu ſtrashne
Abecedika ali Plateltof (1789):	tons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navideiozhim ſovraſhnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim jeſt mojo duſho, tellu, inu
Abecedika ali Plateltof (1789):	dons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navidejozhim ſovrashnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim jeſt mojo duſho, tellu , inu

▶ milostno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

milostno

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	dan sem zdihovala, in ti me nisi zavergel! O sprejmi milostno tudi mojo zahvalo, katero z besedami izreči ne morem! ” Serčno
Zlatorog (1886):	»Iz neba doli, »Kjer zvezde goré »Poglej milóstno »Na njega, na mé! »Oj deva sveta, »Polna dobrote, »Ti
Zlatorog (1886):	važen je njegóv obraz. Prikima Katra mu z glavó, Očí milóstno lovca zró, Lepó bo stal jej kožuh tá, Ko v
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	mi vse moje grehe in vsled tega odpustka odvzemi mi milostno vse kazni, ki bi jih moral v tem ali onem

miloſtno

Genovefa (1841):	po tém da. Ali ni Bóg téga naredil? Glej, tako miloſtno Bóg sa vſe ſvôje ſtvarí ſkerbí in tudi sa nar
Genovefa (1841):	je ſhe enkrat rêkla: „Vojnomir! Ljubi dragi mosh! ” in takó miloſtno in prijasno ga je poglédala, kakor nebéſhki angelj. „Ali ne
Genovefa (1841):	poſhkodovala. Glej vſe rezhí, tudi bodézhe ternje nam prijásnoſt in miloſtno ozhétno ſkerbljivoſt Bóg osnanuje. ” Ko je Genovefa to rêkla, je
Genovefa (1841):	bilo tako pobóshno in nebéſhko, tako milo in krotko, tako miloſtno in prijasno, kakor de bi
Genovefa (1841):	ſvôje ſtvarí ſkerbí in tudi sa nar majnſhi ptíze. Tako miloſtno tudi sa naſ ſkerbí. Ja, ljubo déte! ” je rêkla dalje

miloſtnu

Abecedika ali Plateltof (1789):	dans ta dan pred vſa naſrezho, videjozhim, inu nevidejozhim ſovraſhnikam miloſtnu obvaruvaſh. Tebi o Goſpod! perporozhim jeſt mojo duſho, tellu, inu
Abecedika ali Plateltof (1789):	Jeſt tebe ponishnu proſem, de ti meni uſſe moje grehe miloſtnu odpuſtish, s'katirimi ſim jeſt tebe dans reshalil (kader ſim

▶ miloščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

miloščine

Moj sin! (1880):	imeli usmiljenje z njim. Ali človek, bolan človek in od miloščine živeč, to vam je uboga stvar! In dejali smo mu
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	pride za to, da bi podaril revežem ali cerkvi kaj miloščine, kakor da revežev ne bi doma imel in kakor da
Cigani (1890):	pravi krščanski veri izneverili. Celi ta čas imajo živeti od miloščine kristjanov. Na Ogerskem so jih smatrali redno za Egipčane ter
Cigani (1890):	so se klatili v večjih četah po Francoskem ter zahtevali miloščine opiraje se na sprevodne liste cesarske. Ali to vse ni
Lisjakova hči (1892):	nobeno pravo delo in moral sem pri dobrih ljudeh prositi miloščine. Danes me je zopet strašno stresla in me spravila v
Slučaji usode (1897):	težko sopeča, da sem želela vaše pomoči in ne vaše miloščine. Ako nimate toliko nežnočutnosti in dostojnosti, da bi vedeli, kakó
Zadnji gospod Kamenski (1898):	je zbrala pred porto brezštevilna množica ubožcev, ki so čakali miloščine iz ustanove, ki se je delila vsako leto na ta
Zadnji gospod Kamenski (1898):	drve po nji — a to zato, da je dobil več miloščine, ljudje pa več strahu pred Cucljevino. Le nekaj je bilo
Vinjete (1899):	ni nikdar nikogar; klatil se je po cestah in prosil miloščine ... In hipoma taka besnost ... Pozneje so pravili, da je bil

▶ milovaje prislov, deležje ↘ IMP ↗ SSKJ

milovaje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	le rogovilstva za volitvene dobe. Zdaj pa se tudi Slovenci milovaje obračamo od Vas. Nekdaj navdušen borilec za pravo Slovencev in
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Serpo gleda deklico, kajti to mu je zopet nova prikazen; milovaje jej reče: „Zakaj se jočeš? Si li lačna? Glej tu

▶ milovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

miloval
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): se vsi pričujoči grozili na uno ciganko, tako je vsak miloval to ženo in hčere njene. Kaj pa je bil obseg
milovati
Blagomir puščavnik (1853): naj bom kjer koli hočem. „ — ”Po tem takem vas pa milovati moram, odgovori drevar, jaz sim sicer siromak, vender vedno vesel
miluje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Se naslanja z lícam jasnim Srebrokríli Kerubím. Vervaj mêni, on miluje Izročenca svojiga; On zvestó nad táboj čuje. On te ljubi

milujemo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	se milujemo; Oj sveti Ciril i Metod! po bratsko se milujemo“. — Dve svetli zvezdi bliščete na nebu nam Slavenom; Oj sveti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	ljubavjoj serce razjiskri“. „Da se kristjansko ljubimo, po bratsko se milujemo; Oj sveti Ciril i Metod! po bratsko se milujemo“. — Dve

▶ mimo zaimek ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mimo
- miemo
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): ansidlar velko hvdizhov ponja Dvsho jeti hier so ti hvdizhi miemo ansidlaja shli so rekli mi sdei gremo poano Dvsho kathera

▶ mimo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mimo

memo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bolnika v' póſtelji na pot poloshili, de ga je ſenza memo gredózhiga apoſteljna obſhla, je bil she osdravljen. Sa tega voljo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene priloshnoſti niſta memo ſpuſtila, vſako glavo isobrasiti, ki je kaj dobriga obetala, in
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	njem stoječo teto, kdo bi ta ženska bila, ki ravno memo gre. Teta mu pové, de je njena pastirica, in po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zgorej noter svitloba dohaja. Med pogovori se zapre ulica, ki memo pelje, z železno verigo, da tergovcev v pogovorih ne motijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pelje, z železno verigo, da tergovcev v pogovorih ne motijo memo derdrajoči vozovi. Kako močno so tù zamišljeni gospodje v svoje
Maria Stuart (1861):	Okelli. Mortimer. Al meša Se v glavi mi? Ni nekdo memo tekel In kričal: Umorjena je kraljica! Ne, to ni res

memu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katirega sem narbel obrajtala. Ta narmajnshe tal nisem jeſt puſtila memu jiti, katire be mene v'kakershnemukol del lu sebodi, ſapopadeno
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſi eſt dolor, ſicut dolor mens. O vi vſi, katiri memu hodite po timu potu, premiſlite, inu pogledeite, ali je ena
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo neſhli eniga zhloveka od Zyrene , Simon imęnuvaniga , katiri je memu ſhov is priſtave pridejozh, ta je ozha bil Alexandra, inu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu sa zaita mras, kader pa bo poloviza Meſza Kosapersk memu, bode ſuhu vreine noter do Adventa. Sima. Po lepi jeſseni
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſo ga pili, to je ręſs; inu jeſt ſim raven męmu ſhal — Baron. Enga ſanta, praviſh, ſo doli vergli ?
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Kraji gologlov, bóſs, vklęnjen pred tęmi ſhpotlivimi ozhmy tih sholnirjov męmu jiti, inu taku sanizhvan pred tiga ſerditiga ſovrashniga Krajla priti

miemo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas bom tabe na usah zerklieh nav namavari: ti kateri miemo poidajo bojo tabe an molili noi zhaſtili tu bo tvoi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	so nashli an tak kupz dreka dasose zhvdli so shli miemo: ani so teſti gorei pobrali noi mov nesli so dvkati

mimo

Divica Orleanska (1848):	nasprot moléla suho roko, Ko de bi klicala. Jez urno mimo Hitel sim Bogu dušo izročivši. Remon (na sveto podobo v
Valenštajn (1866):	izberita; naj cesarju Prisežejo — i ko odbije ura Enajst — odide mimo prva straža, Prav tiho proti hiši je peljita, Jaz bodem
Deborah (1883):	iz nje! Pek. Jaz sem peč kuril, ko je Jožef mimo tekel, trkal na župnikova vrata, klical Ano in duhovnega gospoda
Deborah (1883):	Deborah (vriskne). Zarja vstaja, Noč, zona, groza, greh podi se mimo! Kaj obupavam, ko me vse pogublja? Ti, Jožef, ti me

mimu

Sacrum promptuarium (1695):	shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat; ludje kir ſo mimu shli, inu ſo ta boj vidili, vprashajo sakaj letu gre
Sacrum promptuarium (1695):	de bi kateri ij vun pomagal, ter sagleda taiſte podgane mimu gredozhe yh sazhne pohleunu proſsit, de bi shtrike odgrisli, inu

▶ mimo predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mimo

mem
Stric Tomaž (1853): bila ljuba, vedno vesela, in žalostna le takrat, ako je mem Halajevih sužnjih, milo jih pogledovaje, iti mogla. Večkrat se jim

memo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kterimu ſe je tudi enaka sgodíla, gré 27. dan Şuſhza memo Şt. I. neſozh na rami
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gospo„darja. ” Ravno tisti dan je gospodár z mlinarjem vred memo teh njiv šel. Ko pšenico zagleda, reče mlinarju: „Danes teden
Zlata Vas (1850):	v ti hipi se pripelje krasen voz s šestimi konji memo njega, na kterim sta dva strežeta spredej sedela, dva pa
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	se slednjič, de je pastirica v grajšini po svojih opravilih memo Olivna šla, in prec se je svojiga sklepa spomnil, ter
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dosti, da je zdaj naše gospodarstvo v veliko boljšem stanu memo nekdaj? (Konec sledí. ) Gospodarske drobtinčice. (Metelka ali nemška detelja (Luzerne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v več krajih se je začel svet bolj umno obdelovati memo poprej; ter ne le več grajšin, ampak tudi umniši kmetje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v letu dvakrat teletila in po trikrat več mleka imela memo zdaj itd. Pa taki hvalci so pozabili povedati, da je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v Kerškem, kjer tudi pervo vodno mito plačati morajo. Dalje memo Brežic in Suseda gredo do četerte stave pri zagrebškem mostu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vlaškega jezika v Istri. Majhina drobtinica so Vlahi v Istri memo velike množice Rumunov na doléjni Donavi; in lahko bi kdo

mimo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	okorna rezh. Naſproti pa je zheſki kolovrat veliko bolj uren mimo domazhiga, kér je manjſhi, lahnejſhi in veliko bolj perpravno in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	20. dan grudna jih je do 1000 mož samih Otočanov mimo nas marširalo. Hitro za njimi Banovci 2. regimenta, in Križevčani
Robinson mlajši (1849):	ino vesel bil, se pač ne da z besedami popisati! Mimo toga, da je predse nekoga za družtvo imel, kar mu
Robinson mlajši (1849):	ošpičiti; ino po resnici, to ni tako lehka reč! ino mimo toga sta od izviranjeka dar k prekopu morala skoro tude
Kemija (1869):	sama velja 30.000 — 50.000 gld., imajo zarad trajnosti vendar prednost mimo steklenih. Hidrat žveplene kisline je tekočina brez barve in brez
Fizika (1869):	ki se va-njo tako dobro prilega, da ne more zrak mimo njega, in ako grejem vodo v njej, zadobi kmali zaprta
Pripovedke za mladino (1887):	jo prodal za tri zlate. Na poti proti domu mora mimo ribnjaka, in tu sliši že od daleč, kako žabe vpijejo
Tiun - Lin (1891):	prihodnje jutro. Med rednim veslanjem mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih v pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj usidranemu »Kormoranu
Gozdovnik (1898):	da« Govoreč skoči kvišku. Strel je počil, krogla je prasnila mimo Fabijevih las. V eni minuti stojé že za bližnjo grmovino

▶ mimo predlog(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kot; Pleteršnik

mimo

mem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ampak da je takrat brez terpljenja dvakrat, trikrat več dorašalo mem zdaj; da žito je imelo po dve in tri pedí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	naše napredovanje v kmetijstvu. Naše vasí so v lepšem stanu mem nekdaj, hiše večidel zidane in čedne, obleka je zališi, živež

▶ mimogrede prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mimogrede

memogrede

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	cvetjem in žlahtnim plodom v prijetne spremina. Ne morem tukej memogredé zamolčati nekterih krajev Moravške dehantije, kakor Kolovrata, Vač in vasi
Blagomir puščavnik (1853):	nastane. Hitro sklene se v grad Skalodvorski podati. Vedno praša memogredé, kje je prava pot do grada. Marsikteri mu ne vé

memo grede(združena oblika)
Zlata Vas (1848): pa dobro zavarovani uljnjaki. Ludjé so vsaciga prijazno pozdravili in memo gredé eden druziga norčevaje dražili. Vidilo se je lahko, de
mim grede(združena oblika)
Divica Orleanska (1848): vej njegovih; Jez sam enkrat večerne pozne ure Po potu mim gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz gub

mimogrede

Marjetica (1877):	z Marjetico, videlo ga je pol soseske, če je poslonil mimogrede, na njenem oknu, ali jo pospremil v nedeljo dopoludne od
Arabela (1885):	vaše lice tako neverjetno čudno izpremenilo, ko sem bil prej mimogrede omenil, da ste ljubljena,« izgovarja se površno, in vidi se
Prvi sneg (1886):	je godilo okoli njega. Časih je tudi njega kaka maškara mimogredé ogovorila in rekla, da ga pozna, ali ravno s tem
Testament (1887):	sama ter besedovala o najrazličnejših stvareh, ko krčmar kar tako mimogrede omeni: »Ej, da bi ga hudir, tega starca Tomaža! Še
Iz arhiva (1890):	je in povzdignila glavo. »Nikakor ne, opomnil sem to kar mimogredé. « Lovro je nekoliko zardel. »O, jaz pa vérujem, popolnoma vérujem
Gostačeva hči (1891):	zakaj dogodek sam je opominjal in svaril najbolje. Jurij je mimogredé potožil Mani, kako žalostno je doma, odkar so Andreja vzeli
Lisjakova hči (1892):	in je vanj nabiral mile darove, ki so mu jih mimogrede metali usmiljeni ljudje. Zopet je siromak proseč povzdignil roke, ko
Slike in sličice iz življenja (1896):	Srečali ste jo morda že, celo jako cesto, a samo mimogrede za nekaj minut. Ugajala vam je, morda celo prav ugajala
Gojko Knafeljc (1899):	Weber. »Vsi trški gospodje so noreli za dekletoma, kateri sta, mimogrede povedano, zelo prijetni, a pred vsem vrlo izobraženi. No, bo

▶ mimogredoči pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

mimogredoče

memo gredoče(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

kolnejo, na glas klafajo, eden druziga suvajo in se pretepajo, memo gredoče nadležvajo, in pijani semtertje vehljajo, de človeka grozí, tako

mimogredočega
- memogredočega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): je unidan odtergal plaz z neke gore in zasul memogredočega kmeta; k sreči je vidil to nek drug kmet, ki
mimogredoči
- mimo gredoči(združena oblika)
  Roza Jelodvorska (1855): je blagoslovil blage ljudi, ki so nekdaj tukaj bivali, in mimo gredoči je, z glavo majaje nad minljivostjo vsih pozemeljskih reči

▶ mimo iti prislov, splošni, nedoločeno + glagol, glavni, dvovidski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

mimo gre
- memugre
  Branja, inu evangeliumi (1777): tu blu? Ony pak ſo njemu povędali, de JEsus Nazarenski memugre. Tedej je on saupil, inu je djal: JEsus Davidov Syn
mimo iti
- memujete
  Branja, inu evangeliumi (1777): peklov. Inu kader je ſhliſhov ludy memujete, je praſhov, kaj bi tu blu? Ony pak ſo njemu

▶ mimoza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

mimozi
Zoologija (1875): pri nekterih rastlinah vzrokujejo neko vnanje gibanje, na pr. pri mimozi (Mimosa pudica), ki tekoj zgane listje in pobesi vejice, ako

▶ mineral samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mineral

Mineralogija in geognozija (1871):	da se zadobi pojem po premišljevanji samem, ampak da ogledavši mineral naberemo vse njegove različne lastnosti v podobo, na kojo se
Mineralogija in geognozija (1871):	Največkrat se rabi solna kislina zato, da se zvé, ali mineral ž njo pomočen zašumi, t. j. ali ima v sebi
Mineralogija in geognozija (1871):	in arsenatih rud. 6. Oglokislo apno, vešek, kalcit, CaC. Ta mineral daja nam lep izgled dimorfizma, zakaj on kristalizuje v podobah

minerala

Mineralogija in geognozija (1871):	potu, da se kristali povijejo s strdivšo se tvarino druzega minerala, potem se pa razmočijo in voda jih odnese. Ako se
Mineralogija in geognozija (1871):	pomoč jemljemo še druge znake, zlasti zveznost, gostoto in barvo minerala, kako se zadržuje proti svetlobi, proti elektriki in magnetizmu. To
Mineralogija in geognozija (1871):	kristali v podobah, kojih ne bi pričakovali po kemiškem zlogu minerala. Nastajajo po raznem načinu. Železni kiz (dvakrat žvepleno železo, FeS2
Mineralogija in geognozija (1871):	porfirasto. Tako imenujemo enakošno maso, zadržečo posamezne veče kristale kojega minerala, ki kamnu dajo nekako lisasto lice. Ako v kamenji vidimo
Mineralogija in geognozija (1871):	razmerah telo vedno enako gostost, zato je prav bistveni znak minerala. Zatoraj so gostost večkrat in prav pazljivo določevali, navadno pri
Mineralogija in geognozija (1871):	njega pa ureže oni, ki pride za njim. Od najmečega minerala, lojevca, do najtrjega, demanta, dobimo 10 stopinj ; zaznamujemo jih z
Mineralogija in geognozija (1871):	samih majhenih delov (n. pr. kristalov, zrnec, lusk itd.) istega minerala, ali so pa zmes majhenih delov dvéh, tréh ali več

minerale
Mineralogija in geognozija (1871): bili do sedaj z vsemi vednostmi, da koj počnemo popisovati minerale. Toda pripoznati moramo, da s samim popisom, če je še

minerali

Mineralogija in geognozija (1871):	je prebiral o mineralih, ki so tako važni za rabo. Minerali so ali zase važni, kakor barit, stroncijan, apnenec, sol, žveplo
Mineralogija in geognozija (1871):	19. Skupina granatov. Sem spadajo prav lepo kristalinsko izraženi minerali, toda le po malem jih je najti in malo korista
Zoologija (1875):	jih imenovali organe, ter smo ob enem dokazali, da jih minerali nemajo. Žival more premeniti svoje mesto proti okolici, to je

mineralih

Mineralogija in geognozija (1871):	brž ko ne že vsak spoznal, ko je prebiral o mineralih, ki so tako važni za rabo. Minerali so ali zase
Mineralogija in geognozija (1871):	gr. streha), pod. 27. Rombiški liki nahajajo se pri raznoterih mineralih, tako se vidi prvotna piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri

mineralov
Mineralogija in geognozija (1871): mineralog lože sodi o zemlji, ki je postala iz sprhnelih mineralov in agronomija, za obdelovanje zemlje tako važna vednost, se je

▶ mineralen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mineralne

Mineralogija in geognozija (1871):	proti svetlobi, proti elektriki in magnetizmu. To so fizikalne lastnosti mineralne. Zveznost. Malo mineralov je tekočnih ali mehkih, velika večina jih
Botanika (1875):	govorili pri popisovanji, kako sprejema rastlina v sebe svoje rudninske (mineralne) sostavine. 3. Sprejémanje dušca. 101 Rastline imajo v primeri z

mineralni
Kemija (1869): barve. Zarad te posebne lastnosti se ona zelena spojina imenuje: mineralni kameleon. 23. Krom. Znak: Cr = 26; gostota = 6,8. Akoravno je

mineralnih

Mineralogija in geognozija (1871):	druzih moči je imelo vpliv nanje. Zato najdemo cele vrste mineralnih ustrojev, ki jih po kemiškem potu samem ne moremo zapopasti
Mineralogija in geognozija (1871):	na daleč pokrite ž njo. Grenke soli je pa v mineralnih virih, v tako zvanih grenkih vodah jako dosti razmočene, posebno

▶ mineralog samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mineralog

Mineralogija in geognozija (1871):	razmere, v kterih smé upati, da jih bo našel. Dalje mineralog lože sodi o zemlji, ki je postala iz sprhnelih mineralov
Mineralogija in geognozija (1871):	stroncijan, apnenec, sol, žveplo, premog in vse rude, ki jih mineralog uči spoznovati tako, kakor jih dobi v prirodi — ali pa

mineralogi

Mineralogija in geognozija (1871):	še redkeji od prvega. 14. Skupina magnezijuma. Okis (oksid) magnezijumov mineralogi imenujejo magnezija ali pa lojevo prst, Mg. Najde se kot
Mineralogija in geognozija (1871):	znanstveno opisovati. Francoz Hauy je prvi sestavil kristalni sistem. Nemški mineralogi Weiss, Mohs, Rose, Naumann in Hausmann so kristalografijo še bolj

▶ mineralogija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mineralogija
Botanika (1875): rastlinske rasti. Kakor nas uči zgodovina tvorbe naše zemeljske kroglje (mineralogija §. 130.), je bila ona od začetka ognjeno tekóčna, iz

mineralogije

Mineralogija in geognozija (1871):	1. Enakolično kamenje. Le-tó jo že popisano v prvem delu mineralogije; toraj tù samo navedemo v pristojni vrsti za geognozijo imenitno
Botanika (1875):	druzega kakor razzébeno in razpadlo kamenje, kakor to vémo iz mineralogije. Od tega tedaj, kakošno je to kamenje, je odvisno tudi

mineralogiji

Mineralogija in geognozija (1871):	tako dober, nikjer manj ne storimo za spoznanje ko pri mineralogiji. Tu je treba vedeti, da ne gre za to, da
Zoologija (1875):	obilji, ter so zategadelj sosebno imenitne za geologijo. (Glej v mineralogiji pod. 140.). Peti razred: Školjke; Conchiferae. Za človeški živež so

mineralogijo
Mineralogija in geognozija (1871): je začela kot samostojen del znanstveno opisovati, naslanjaje se na mineralogijo. Še v neki drugi dotiki stoji geognozija z našo najnavadnišo

▶ minij samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

minij

Kemija (1869):	sol 407. Meiler, kopa, 385. Melasse, melasa, sirop, 484. Mennige, minij, svinčena rusovina, 431. Meso, 496. Messing, med, 433. Metall
Kemija (1869):	465. Milo smolnato, Harzseife, 488. Mineralwasser, rudna, voda, voda rudnica. Minij, Mennige, 431. Mira, Myrrhe, 490. Miricin, 467. Mišjica, Giftmehl, 382.

▶ minin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

mininim
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): namreč ni bilo, kakor odpiski alj kvitenge poplačanih dolgov za Mininim očetam. Vsi nja dolžniki so bili odpravljeni, de nobeden ni

▶ minister samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

minister

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	denar domá obderží, namest de gré v ptuje dežele. Gosp. minister je pri ti priliki vsako kmetijsko družbo prašal : ali se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bilo za 229 mil. in 263730 gold. med ljudstvam. — Nekdanji minister Meternih, ki se je pretekli mesec spet na Dunaj preselil
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	slovesno sv. mašo, ktero so g. knezoškof péli, praznovan. — Poprejšni minister kupčijstva baron Bruck, pod kterim je bila pred 2 letama
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na pósodo dobiti. Nova zastavna dnarnica, ki jo je bistroumni minister Bruk ne davnej na noge spravil, obéta pomoč kmetijstvu. Ta
Čas je zlato (1864):	ali še bolj srečnega čutil, kot marsikteri deržavni svetovavec ali minister. Kaj mu je neki tudi manjkalo? Vsaj je dosegel, česar

ministra

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	brošča (Krapp, Färberröthe). Kmetijske družbe so prejele unidan od gosp. ministra kmetijstva naslednje oznanílo Pražkiga fabrikanta L. Epsteina s tém pristavkam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Jezusovo. — V Londonu je dal unidan oberstar Peel, brat rajnciga ministra, vse svoje konje prodati; med temi je bil tudi sloveči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	slavnoznanega generala Kničanina, ki je sedaj spet popolnoma zdrav, za ministra notranjih oprav izvolil; to službo je začasno opravljal knezov stric
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se zdaj sliši, da presvitli cesar so po nasvetu gosp. ministra dnarstva ces. vradnikom, ki nimajo višje plače kakor 800 fl.

ministri

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	straní, kader se glasovi dajejo, — ne na tisto stran, kjer ministri sedé, ne na tisto, kjer si gospodje nosovi vertajo , ampak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pisalo v časnikih, kako silno mučijo gerškega kralja njegovi lastni ministri, vodeni od poslanca francozkega in angležkega. Sedaj pa kralj sam

ministrom

Valenštajn (1866):	Povišala, le-tá je dosti močna, Vzdrži navzdor te carju i ministrom.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	Dunaji bila v velikem ministerskem svetu, nista z nobenim Dunajskim ministrom govorila o banki. „Hon” pripoveduje, da sta Magjarska ministra v

ministru
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Praga) od slavnoznanega povestnika V. Tomka; delo je posvečeno gosp. ministru grofu Thunu in bo obsegalo 6 knig. * Mertvaško trugo kralja

▶ ministrant samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ministrantov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): težko priti na vrsto. Premalo je bilo altarjev in tudi ministrantov; toraj je morala zopet moja malenkost stopiti v službo. Kmalu

▶ ministrantov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

ministrantov
Maria Stuart (1861): odpuščeni dolg! Osveto hoče možev duh, ne zapre Ga zvonček ministrantov v temni grob, Ne sveto telo v roci mašnikovi. Kenedi

▶ ministrski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ministrske

ministerske

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Na Angleškim bojo volitve poslancov kmalo dokončane; ali bo večina ministerske ali neministerske stranke, se še sedaj ne ve, ker vsak
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	ta reč ni tako; črtež zdanjega poduka se naslanja na ministerske ukaze, ktere sem jaz imenoval, dáne 1856. in 1855. leta

ministrskem
- ministerskem
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): da dosihmal le samo to vémo, kar je oklicano v ministerskem razglasu od 21. oktobra, v kterem so le poglavitne pravíla

ministrski

ministerski

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	tako odpravijo vse berklarije zakotnikov. H koncu pa pravi omenjeni ministerski razpis, da za svoje notranje opravke in med seboj se
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	učilnic, na ministerski ukaz, dán 1848. leta, ki ni meni znan, in kterega
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	kterega zdaj prav za prav ni več. Najbrže je ta ministerski ukaz imel v sebi tista načela, ki so razložena v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	cesarjevim je bil v Peštu zadnje dni u. l. zbor ministerski; vojaške zadeve so neki zvonec nosile v tem zboru. HrvaŠko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	dežel. Iz Dunaja. — 28. decembra je bil tukaj veliki skupni ministerski svèt pod predsedstvom Nj. Veličanstva cesarja. Vladni listi še molčé

ministrsko

ministersko

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	te priprave brez plačila tistim kmetovavcam prepustiti, ki hočejo na ministersko povabílo kak košček poljá z broščem obdelati. Pa tudi k
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	časa ustanoviti, se spet govori, da bo Narvaez zgubil višjo ministersko službo, in da berž ko ne bi utegnil spet O'Donnell

▶ ministrstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ministrstva

ministerstva

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Zavolj posebnih razmér v Lombardíi (na Laškim) so po ukazu ministerstva hiše tistih kmetov, ki svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga davka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prišel v Petrograd; koj drugi dan potem je predsednik rusovskega ministerstva grof Neselrode sprejel od njega prinešene ponudbe zastran mirne sprave
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bo v škofii. Novičar iz raznih krajev. Ukaz c. k. ministerstva notrajnih oprav od 7. t. m., veljaven za vse cesarske
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se, da tudi Napoleon bi raji imel O'Donnella na čelu ministerstva. — V zadnjem novičarji smo povedali od tiste strašne prigodbe , ki

ministrstvo

ministerstvo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na zbero imelo. Posamezni oddelki te postave, ki jo je ministerstvo ravno sedaj kupčijskim in obertnijskim zbornicam v pretres poslalo, še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je začasno opravljal knezov stric Azika Nenadovič, ki je sedaj ministerstvo dnarstva prevzel. — Iz Madrida segajo novice do 22. decembra. Kraljica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	parižki zbor začeti, je prišel pruski kraljevič v Pariz. — Francozko ministerstvo za kmetijstvo — tako beremo v „Oest. Zeitsch. f. inn. Verw.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ki ima priti za obertnike in rokodelce, bo c. k. ministerstvo kupčijstva naj višja stopnja za obertnijske in rokodelske zadeve; oglasi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tudi doleteti darilo v dnarji in pa sreberna svetinja; zakaj ministerstvo bo dalo posebni sodníi, kteri je ta reč izročena, še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prikazala. — Goveja kuga se na Ogerskem tako razširja, da je ministerstvo dva profesorja iz dunajske živinozdravnišnice doli poslala, da storita kar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	samostojnega gojzdnega gospodarstva. Vprašanja, ki jih je poslalo c. k. ministerstvo notranjih oprav iz Dunaja in ki so jih mogli izpraševani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na besarabiški meji. — Iz Španjskega, kjer se ne more nobeno ministerstvo za dalj časa ustanoviti, se spet govori, da bo Narvaez

ministrstvu

ministerstvu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	svoj dobiček, temuč v prid celiga cesarstva se podstopim visokimu ministerstvu svetovati, de naj si prizadeva pridelovanje brošča v naših deželah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gospodarja. Kdor pa želí tako čast doseči, se mora pri ministerstvu oglasiti; ono pošlje potem komisijo zvedenih mož, kteri preišejo polje

▶ miniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mine

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	potizo na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta nad njoj veſeljovali. Ozhetu pa le ſolse v'
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nar imenitniši zapoved: sveto ljubezen. Če vse opeša in vse mine, ljubezen ostane; ž njo ostane pa vse, kar je v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zmivanje z žganjem in žajfo zdravo, po kterem oteklina kmalo mine.
Maria Stuart (1861):	dela silo, naj me umori, Naj me daruje, da jo mine strah. Potem pa naj pred svetom razodene, Da delala je
Valenštajn (1866):	Vestfálii smo vojeváli — Otroci se bodo i vnuci spominjáli, Ko mine sto i druzih sto lét, Še zmérom Holka i njegovih
Aritmetika za učiteljišča (1885):	minutah. V koliko minutah bosta zopet skupaj? 57. Koliko časa mine od jednega sestanka kazalcev na uri do druzega? 58. Koliko
Revček Andrejček (1891):	sredo. ) Neža. (Spi, ko so vsi odšli dremajoč poje. ) Kjer mine ga gorjé. (Uzbudi se hipoma in hiti viti; na to
Revček Andrejček (1891):	in hlapci pobero vsak svoje delo in pojó. ) Zbor. Kjer mine ga gorjé. (Vsi odidejo skozi sredo. ) Neža. (Spi, ko so
Revček Andrejček (1891):	kolovrat in poje. ) Da nese doli jo v morje, kjer mine ga gorjé. (Anže, Jerica, dekle in hlapci pobero vsak svoje

minejo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): trikrat z žganjem in žajfo tako dolgo zmivati, dokler ne minejo. XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in
mineta
Robinson mlajši (1849): se poleg meli — produ s to nadéjo, da jo skoro mineta. Pak sta se mórala gotovo četiri ure peljati preden se

minil

Povodni mož (1855):	cele noči vasujejo in se okoli spavališč deklet radi potikujejo. Minil je božič, in nastopil presveti predpust, ki je ponočne junake
Sosedov sin (1868):	za nobenega, kterega bi oče bil rad imel; predpust je minil. Ljudje, ki so pričakovali ženitovanja pri Smrekarji, zmotili so se
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	ga kdaj po ves teden niso videli. Od konca ni minil noben dan in skoro nobena ura, da se ne bi
Vanda (1888):	so se pokazale prve cvetke, beli zvončki in rmene trobéntice. Minil je tudi že predpust; pobožni Ljubljančani so pridno hodili k
Od pluga do krone (1891):	na haremsko žensko družbo, kjer je pobrala desetino. Ko je minil grozni strah, jel je modri gospodar paša takoj misliti, kakó
Strte peruti (1894):	in pisala sem mu vsak dan. Minil je teden, in minil je tudi dan, ko bi moral priti, toda ni ga
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	oni strani, odkoder je bil prišel. Krščanski nauk je bil minil, kajti mogočno so v cerkvi orgie zahrumele. Pavle se zdrzne
Mara Rendića (1897):	njegov dobrotvornik ne vrne, čeprav je bil akšam že davno minil, se je počasi pripravljal na odhod, ker mu Grk ni
Gojko Knafeljc (1899):	nama celih dolgih šest tednov … Ali tudi ta čas je minil, in zopet sva se sešla na starem mestu – na mestu

minol

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	izgubé službo, hitro so bili pripravljeni, ko je odločeni čas minol, in od tedaj uradujejo do današnjega dne v maternem jeziku
Tiun - Lin (1891):	potrebam, bil sem vender v stiski zaradi usode svoje. Pa minol je precejšen del jutra, ne da bi kdo povprašal za

minul

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vgaſnila, tvoj luſht do tę perſhone bo minul, inu takrat boſh ſpreględal, ali preposnu. Ti moja dękliza ſi
Oče naš (1854):	ljudje, svoje opravila s soncom vred pričeti. Ta čas je minul. Enako tatovu mi mora zdaj noč služiti in ponoči moram

minila

Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1855):	blato do kolena bresti. Zdaj pa me je vsa nejevolja minila, rad brodim blato, ker sem v svoji soseski s slavno
Zlato pa sir (1860):	da se je že oženil; bo vsaj njo poprej žalost minila. Kaj se bi mi pa smilila, ako sama pravi, da
Domen (1864):	bi od daleč pomagal. Pijanost ga je bila že precej minila, ker tak človek, ki je zmirom v vinu, ko žaba
Svetinova Metka (1868):	Stara Marina Minila jesen, minila je zima, prišla za njo zelena pomlad; leto
Slovenski svetec in učitelj (1886):	druge ljudi nego zanjo in v ti ljubosumnosti jo je minila vsa radovednost, kaj hoče tuji mož propovedati tam z odra
Testament (1887):	Metko — denar naj ima, kdor ga hoče! « Svate je pijanost minila in stari Brnót je osupel gledal sina in majal glavo
Obljuba (1894):	oče nje otrók? — Otroci se preplašeni spogledujejo, samó Cilke ni minila hrabrost. Hitro skoči k ognjišču, vzame lonec krompirja, katerega je
Roman starega samca (1895):	prepričal, da ni vse zlato, kar se sveti. Ko je minila prva prijetna osuplost, jele so se mi oči odpirati, in
Moja hoja na Triglav (1897):	nadejamo. " Gospodični se je bralo na obrazu, da jo je minila prvotna slavohlepnost in da se ne bo srdila, če pride

minula

Genovefa (1841):	je odſléj v puſhavi kakor prava puſhavniza shivéla. Sima je ”minula, léto je priſhlo, ki ſe je sopet simi vmaknilo, in
Genovefa (1841):	ſe je vſe ſpremenilo. Ljubka, bléda rudézhiza njénih liz je minula, in kakor merlizh je obledéla. Njéne ljubesnjive ozhí ſo ſe

minile
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): beſedah v' Jordanu umíje. “ Umil ſe je, ino gobe ſo minile. Kar vernil k' preroku ſe je s' vſo ſvojo druſhino
minili
Kmetijske in rokodelske novice (1843): rok tergal i. t. d. Reſ je, de ſo zhaſi minili, ko ſo ljudje rasun drasiga plazhila tudi dobre beſéde dajati

minilo

menilo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): moſtam v letu 1798). Pretezheno nedéljo je ravno 46 let menilo, kér ſo bile pri zhaſt. ozh. ozh. Franziſhkanerjih ſhtir pridige
minilo
Robinson mlajši (1849): blizo devetdeset lét, ino kar je Robinson živel, je užé minilo črez dvé sto lét. Stanislav. Tè užé — Oča. Vidiš tedaj

minolo

Na Žerinjah (1876):	tedni so mnogo, mnogo izpremenili in predrugačili. Komtesa, — kar je minolo, in kar se je godilo mej nami, naj bode — pozabljeno
Na Žerinjah (1876):	sme biti grenek, ni pekoč. Sedaj je vse pokopano, vse minolo, in pred soboj imate le — življenje! Življenje — svoje in svojih
Pomladanski vetrovi (1881):	človek koncem leta svojih umrlih znancev. Življenje jim je naglo minolo, enako kakor rastlinam na polji, kjer se rožica hipoma osuje
Pomladanski vetrovi (1881):	Višnjo goro vojaška straža ter ju nazaj v mesto vrne. — Minolo je že bilo nekaj tednov, odkar je moral major Lipnico
Pomladanski vetrovi (1881):	z njegovim uplivom zamore razprostreti svoje nežno cvetje? O Vinko, minolo je komaj pol leta, odkar si me peljal pred oltar
Zvezdana (1883):	vendar premislite dobro, vi ste še mladi, meni je življenje minolo, vi stavite za svoj namen vse, jaz ničesar. Le stare
Luteranci (1883):	zboru. Ker pa je hitela ura za uro in je minolo že pol nočí a o Knaflji ni bilo ni duha
Zvezdana (1883):	je pa tudi lepšega posebno meni, ki mi je življenje minolo, kot da še zadnje dni delam ubogemu človeštvu v korist
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	pospeši svoje korake čez plano Poljano na kranjski svoj dom. — — Minolo je nekaj let, odkar se je bilo to pripetilo. Miha

minulo

Genovefa (1841):	naj ſe iside in ne moja! Sej bo tudi kdaj minulo, in zhaſ bo pretékel, de bom s tebój rêzhi môgla
Zlata Vas (1848):	leta je minulo, de molim in délam. Pol leta je minulo, de ne igram, ne pijančevam in se ne prepíram več
Zlata Vas (1848):	svoje obljube natanjko deržím, akoravno so težke. Pol leta je minulo, de molim in délam. Pol leta je minulo, de ne
Zlata Vas (1850):	Ko jo Ožbé potolaži, mu reče: „Léto ji minulo, Ožbe, kar si me vidil objokano, in si me prašal
Tine in Jerica (1852):	Jerici: „Hvala Bogu! ” prestano je in vse brez škode je minulo, v borovec je treslo. Bog nas je nesreče ovaroval, zdaj
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	prepričala, jeli pride kak sel s poročilom. Toda poldne je minulo, pa nikogar ni bilo. Mater in hčer je jelo skerbeti

▶ minljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

minljive
Botanika (1875): enovitim algam, med najnepopolnejše rastlinske podobe. Ker so tako drobne, minljive in ker večkrat menjajo svojo podobo, jih je prav težko

▶ minljivost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

minljivosti
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): Glejte, ljubi otroci! zopet izgled minljivosti človéškiga življenja. Ko je šel Antonovec na svoj navadni sprehod
minljivostjo
Roza Jelodvorska (1855): tukaj bivali, in mimo gredoči je, z glavo majaje nad minljivostjo vsih pozemeljskih reči, korakal svojo pot nadalje.

▶ minuend samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

minuend

Aritmetika za učiteljišča (1885):	2.) Diferenco razdelimo s številom, ako minuend in subtrahend s številom razdelimo ter drugi kvocijent od prvega
Aritmetika za učiteljišča (1885):	k subtrahendu prišteli, je diferenca. Pri imenovanih številih morata imeti minuend in subtrahend isto ime in to dobi potem tudi diferenca
Aritmetika za učiteljišča (1885):	izvira: 1.) Ako prištejemo k diferenci dveh števil subtrahend, dobimo minuend. (a – b) + b = a, b + (a – b) = a. 2.) Ako

minuenda
Aritmetika za učiteljišča (1885): Od diference odštejemo tedaj število, ako je od minuenda odštejemo ali k subtrahendu prištejemo. 1.) (a – b) – c = (a

minuendu

Aritmetika za učiteljišča (1885):	b. 4.) Diferenca je jednaka ničli, ako je subtrahend jednak minuendu. a – a = 0. 5.) Ako je subtrahend 0, jednaka je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	a = 0. 5.) Ako je subtrahend 0, jednaka je diferenca minuendu. a – 0 = a, 0 – 0 = 0. Izreki o diferencah. §
Aritmetika za učiteljišča (1885):	število odštejemo od druzega algebrajskega števila, ako prištejemo k neizpremenjenemu minuendu subtrahend z nasprotnim predznakom. Dokaz. Diferenco (+ 5) – (+ 3) najdemo, pomaknivši

▶ minul pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

minule
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): krogam Menim, da na neb' živim! Prezgodaj so mi pač minule ure, ktere sem tukaj preživil, pa imel sem danes še

minulo

minolo

Mačeha (1883):	rešeni, in ta gotovost je tako vesela, da radi vso minolo nevarnost pozabimo! — Ali ste dobili kakšno pismo za mene, gospod
Zvezdana (1883):	reče in obljubi, je zagotovljeno, kakor bi z žrebljem pribil. Minolo leto mi je veter kočo razkril in povodenj mi je
Zvezdana (1883):	sem tudi tako preračunil in preštudiral, da bi ne bili minolo pomlad sivolasega očeta, Bog jim daj dobro in jim preloži

▶ minuli pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

minulega

Marjetica (1877):	mrtvo in zapuščeno vse v njej, obspo ga neprijetne misli minulega dne in srce se mu užali. V hišo ne gre
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	pak bode ta vsota, določevala je zádruga njegovega rokodelstva. Konec minulega stoletja n. pr. je moral imeti barvar najmenj 1500 gld.
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	blagó semkaj vagat; to se je pričelo šele proti sredi minulega stoletja. Cesárska vaga je postala huda konkurentinja mestni vagi. Pošiljala
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	ali iz očij jih vendar niso pustili nikdar. Proti koncu minulega stoletja oglasili so se n. pr. barvarji, da prevzemajo drugi
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	je odjenjati. Toda tudi ljubljansko občinstvo je pričelo proti koncu minulega stoletja pritiskati rokodelce k napredku, kar dokazuje magistratna tožba »da
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	najbrž leta 1524., kajti, ko je višja oblast zahtevala konec minulega stoletja, naj magistrat izkaže, od kod ima pravico za vaganje
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	doktorji, kajti, kakor smo že omenili, spadalo je po nazorih minulega stoletja, celó do Jožefa II., tudi zdravníštvo v rokodelstvo. Pádarji
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	Žitna méra. Tudi o ti pristojbini se magistrat proti koncu minulega stoletja ni mogel izkazati, kdaj se je pričela in kateri
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	na vse žile, zlasti se je to godilo proti koncu minulega stoletja. V prejšnjih časih tega ni bilo treba, ker se

minulih

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	cesar ali nadvojvoda. Da bi staríno shranjevali, za to ljudje minulih stoletij niso imeli razuma: kar zanje ni imelo več vrednosti
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	ker naši predniki niso znali ceniti tacih prič iz davno minulih časov, pogubila so se do dobra. Saj pa bi tudi
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	skoraj ni godilo, sklepamo lehko iz živahnega žitnega trgovstva v minulih stoletjih. Gotovo je bilo zelo zelo živahno, sicer bi ne
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	opasanega na dveh straneh z Ljubljanico. Za surova, divja stoletja minulih časov so imeli taki kraji zavoljo trdne svoje leže veliko
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	so se delile meščanom v podobi privilegijev, ki so v minulih stoletjih nadomeščevali denašnje postave. Toda nihče ni meščanom teh pravic
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	kvatre po 5 gld. 6 kr. za čevlje. Z nazori minulih stoletij se ujema popolnoma, da so se dajali privilegiji celó
Iz sodnih aktov (1891):	mašnikom dné 21. vélikega srpana 1821. leta. V vseh teh minulih devetindvajsetih letih trudapolnega življenja svojega, podpiran sicer od roditeljev in
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	je ukazal kmetom okoli Slovenjega gradca, ki je imel v minulih letih mnogo trpeti od Turkov, da mesto po roboti z
Zadnji gospod Kamenski (1898):	službo božjo in zahvali Vsemogočnega za vse dobro in hudo minulih dnij. To je bilo namreč binkoštno nedeljo zvečer leta 1471.

▶ minulost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

preteklost; [sskj]

minulost
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): živeti. Verže se na posteljo in si v pamet pokliče minulost in lepi svet, na kterem je nekdaj živel; svojo nehvaležnost

▶ minuta samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

minut

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe 16 ur na dan rajta) 2 uri in 24 minut! Naſhi kmetji s ſhnofanjem malo zhaſa sgubé, ker ſhnofati navajeni
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lét živel. Drevó okopati, bi le perve léta kakih pet minut na léto časa potrebovalo. Trave bi rés, če bi sto
Astronomija (1869):	rodeči. Ker stopi mesec na vsakem kraji vsak dan 50 minut pozneje v poldnevnik, zato nastopi tudi plima vsak dan ravno
Astronomija (1869):	pokopati, dokler ne doseže najvišega stanja. Na to nastopi 15 minut dolg ponehljej; ko pa ta preteče, morje, kakor osramoteno po
Aritmetika za učiteljišča (1885):	od jednega sestanka kazalcev na uri do druzega? 58. Koliko minut čez 4 bode minutni kazalec ravno nad onim, ki ure
Gozdovnik (1898):	kože in trgovca z njegovim blagom. Ni še preteklo deset minut, ko se vrnejo odpravniki kož. Sokoljeoko je dal od sledov
Gozdovnik (1898):	jemati. Kje je Kučilo, pojdem tja k njemu. « »Počakajta malo minut! Bom videl, kje ga bo dobiti. « Kučilo stopi vun na
Gozdovnik (1898):	glavo naprej, da bi pogledal dolu. Tako je ležal nekaj minut, na to se nazaj porine, pa ustane. Laso je segal
Gozdovnik (1898):	na počivališče dospó, nastane hipoma zmešnjava; trpela je le nekaj minut. Brž so bili vozovi izloženi, mule izprežene, konji izsedlani. Na

minuta

Gozdovnik (1898):	in zdajci brliznejo valovi nad konjem in jezdecem. Še ena minuta in na to skrije iz vode moleča skala obadva očem
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	čakati srečnega trenutka, v katerem bi se približal svoji materi. Minuta za minuto je potekala. — Solnce je stalo skoro v središču

minutah

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe v pinjo déne in po navadi mête V 6 minutah ſe tako nar zhiſtejſhi ſrovo maſlo dobi, veliko bolji, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	posnejte, in opečeno kruhovo skorjo va-nj denite, v nekih petih minutah ne bo maslo več žaltovo, zató, ki kruhova skorja žaltost
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	živeža človek nekoliko dni preživí; brez zdrave sape v enih minutah umerje, kakor riba brez vode. Škodljiva je sapa ali zrak
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	iz nje vzemi, huji zakuri, de se sok v enih minutah vkuha; potem ga pa zopet na ribo zli. Okisana šuka
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pomikati; prvo preteče ves obod v 24, drugo v 18 minutah. V koliko minutah bosta zopet skupaj? 57. Koliko časa mine
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ves obod v 24, drugo v 18 minutah. V koliko minutah bosta zopet skupaj? 57. Koliko časa mine od jednega sestanka

minute

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jemlje, v noſ tlazhi, ſe briſhe i. t. d. 1½ minute zhaſa, tadaj na dan (zhe ſe 16 ur na dan
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhe gladko tezhe , ſe mora pri sazhetku dve ali tri minute hitro in mozhno goniti, potlej pa smiraj bolj po lahkama
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ne postane. Zdej ponev od ognja odstavi, deni čez pol minute breskve z leseno žlico vanjo, premešaj jih, deni jih zopet

minuti

Gozdovnik (1898):	mu položaj stvari sporočiti. Kučilo skoči čez dvorišče. V eni minuti je bil spred Arečizo.
Gozdovnik (1898):	je počil, krogla je prasnila mimo Fabijevih las. V eni minuti stojé že za bližnjo grmovino. Prežé in poslušajo. Slišijo kopitanje

minuto

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	namanka, temuzh le ti gnadi boſhji. Povej meni le eno minuto, kader be Buh tebi k'serzu govoril nabil, tudi takrat
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	so tvoji narvezhe sovraſhneki. Skleni sam per sebi rajshe uſſako minuto poprej umreti, koker tvojega nardobrutlivshega Boga tudi le is enem
Fizika (1869):	dolgo Parižko sekundno nihalo prenese na polutnik (ekvator), nareja na minuto manj, na severnem tečaju (polu) pak več kakor 60 nihajev
Fizika (1869):	napravi na vseh mestih zemeljskega površja enako mnogo nihajev na minuto. Če se n. pr. 3 čevlje 8 črt dolgo Parižko
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	trenutka, v katerem bi se približal svoji materi. Minuta za minuto je potekala. — Solnce je stalo skoro v središču nad dolino

▶ minuten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

minutni
Aritmetika za učiteljišča (1885): na uri do druzega? 58. Koliko minut čez 4 bode minutni kazalec ravno nad onim, ki ure kaže? 3. Naloge v

▶ mir samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mir

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	saklenjeni, kar Jesuſ na enkrat per njih ſtojí, ino rezhe: „Mir vam! ” Vſi ſo ſe preſtraſhili. „Sdaj,” ſo rekli ſami per
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	30„ je Napoljon ſvoje Zeſarſtvo sapravil. „30„ je bil pervizh mir v Parisu s Franzosam ſtorjen. „30„ jo Napoljon sopet v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	35„ je bil hud boj per Vagrami v ſpodnim Eſtrajhu. Mir ſtorjen v Shenbrunu ravno tiſto léto. „32„ ſo priſhle nove
Roza Jelodvorska (1855):	sladkeji veselje zagrenjevalo. Kaj je vender lepšiga, kakor edinost in mir serca! Zdaj še le spoznam resnico: Neprijaznost in sovraštvo izvira
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Le od zgoraj se razširja Blagostanje čez in čez. Toraj mir in zadovoljnost Naj nebesa nam rosé, Da zacelijo se hude
Maria Stuart (1861):	Kervave njene glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel je mir, pokój, Presunil serce s sulico ljubezni. — — Zaverženec, ti nisi, kar
Viljem Tell (1862):	brez sledú in kvara. Vsak sebi tiho naj domá živi; Mir mirnega objemlje. Staufaher. Ménite? Tell. Če je ne dražiš, kača
Mineralogija in geognozija (1871):	skoraj tudi njen konec. Pari so ušli , znotraj je postal mir, lava zunaj teče počasi, naposled se ustavi, se strdi, znotraj
Izidor, pobožni kmet (1887):	tudi vsi prizadevali Bogu zvesto služiti, kar jim je prineslo mir božji v hišo in pa blagoslov nebeški.

myr

Biblia (1584):	ſim jeſt priſhàl myr poſhilati na Semlo: Ieſt néſim priſhal myr poſhilati, temuzh mezh. Sakaj jeſt ſim priſhàl Zhloveka resdvojiti supèr
Sacrum promptuarium (1695):	Moshje bote pamet nuzali kakor Socrates, de s' sheno nebote myr prelomili, de ſi lih shene vam bodò urshoh dale, s'
Sacrum promptuarium (1695):	jeſt bi hotel is ſerza rad, de bi vmej nama myr bil, jeſt nikuli perloshnosti ne dam kregu, ali ona je
Sacrum promptuarium (1695):	myrnu shive. Vidite ò Sakonski Koku Bogu bote dopadli, zhe myr bote lubili, satoraj moshje pofliſsajteſe ta S. myr imeti, kakor
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	priſhàl: aku pak ona ne bó vręjdna, ſe bó vaſh myr k' vam nasaj vèrnil. 14. Inu katęri vaſs ne bó
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	greſte. 12. Kadar pak v' hiſho pridete, posdravite jo rekózh: Myr bódi letéj hiſhi. 13. Inu aku bó taiſta hiſha vręjdna
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	katęri je v' Nebęſsih. 34. Ne męjnite, de ſim priſhàl myr na semlo poſlat: jeſt niſim priſhàl myr poſlat, ampak mezh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	perterga, de lę nà kup grabi: en nezhiſti óſſra ſvoj myr, ſvoje premoshenje, ſvoje sdravje, de lę vshiva. Ali ſe vam
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zhędnoſti nasaj, katęra s' enim lubęsni polnim savupanjam na Bogá myr tiga ſerzá ſabó perneſse, inu naſs takú

mirom

myram

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tebi nezh mar biti, shlishati ſhellish, tok je s'tvojem myram ſhe per kraju. Myr s' pravizhnemi je tu narvezhe veſſelle
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	povęmo, de ga vy ne ſmęte smęſhati s'tim làshnivim myram ene falſh vęjſty, v' katęrim veliku Chriſtjanov shivy. Od letiga

myrom
Sacrum promptuarium (1695): bote ſheno potalashili, inu myr v' hishi imeli, inu s' myrom vſe ſrezhe, kakor vaſs saguisha S. Chryſoſtomus: Præcipuum, illud eſt

miru

meru
Sacrum promptuarium (1695): Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù, sakaj purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar

mira

Divica Orleanska (1848):	Ne on, gospod! Dokler je hrabri živel, od pogodbe In mira ni se govoriti smelo. Dünoa. Tak mertev je? Svetovavec. Na
Divica Orleanska (1848):	tak oplaši, De krotko se v berloge skrivajo, Ne more mira med ljudmí storiti – Čuj! Iz tulenja vetrov in viharja Se

miri
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): drevjem obdán, je ločen od svétovnih homatíj s svojimi v miri in tihôti živel. Njegove podložnike, ki so v njem svojiga

miru

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jih bote naſhli, kakor lepó obdelane verte. Pri ſadajnim dolgim miru ſe ljudje dobro pozhutijo , lepó obnaſhajo , ſnashno nóſijo, in dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prizhijozhih zhaſih sa ſrezhne dershé, de jih druge ljudſtva pri miru puſtijo. Od kar ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zamore k tvoji božji časti, k našemu zveličanju in k miru in sreči celega keršanstva pripomoči. ” — Pa vsega samí ne morejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	končalí vojsko tega leta; ali bo pa to za sklepanje mirú polajšava ali obtežava: kdo vé? — Ženstvo je drago. Od sultana
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tedaj sedaj slišalo: kaj bo. Cesar Napoleon hrepení nek po miru, Angleži pa so uneti za vojsko, ker oni še niso
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	svojo pripovedko, — mi pa smo bili vsi tihi in na miru kot ribe, kadar vodice (terneke) zagledajo. Starec pa si je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	naj bi se konec storil tistim razpertijam, ki overajo izgotovljenje mirú po rusovsko-turški vojski. Sliši se, da bo rusovska vlada za
Mlinar in njegova hči (1867):	se je zgodilo. To ni mogoče; zatorej, tudi ne bom mirú imel na zemlji; klatil se bom po svétu, kakor Kajn
Izidor, pobožni kmet (1887):	vsi deležni postali. V revni Izidorjevi koči je bilo več miru in zveličanja, kakor pa po hišah bogatinov in po lepih

myri

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	s'tabo v'myri shivę, inu lę ſamę ſabo v'myri shivę, kęr ſi ti vèndèr vshę perpravlen, de bi nję
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	to vęjſt tęhiſtih duſh, katęre męjnio, de s'tabo v'myri shivę, inu lę ſamę ſabo v'myri shivę, kęr ſi

myru

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſavol myrnoſte tega serza navoshliv. Anej se slehernega kraja, kjer myru ni, inu vogibej se tajſteh ludy, katiri imajo svoje veſſelle
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſſeskufi se tergati, ravsati, inu kavsati. ſhivi is uſſemi v myru, ali ne na eno golfivo viſho, temuzh v' eni sveti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lube myr, inu en naspametne, kreh. Katire sam is sabo myru nima, ishe prepirenge, inu ſabavla ſa eno majheno rezh. Koker
Branja, inu evangeliumi (1777):	pravize, inu obuti na nogah k' perpravi tega Evangeliuma tega myru. V' uſſih rezhęh pak primite sa brambo te vire, s'

▶ mira samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

miro

myrro

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſvoje ſhaze odperli, ſo njemu dary vofrali: slatú, kadillu, inu myrro. Kader ſo bli pak odgovor v' ſajnah prejelli, de bi
Branja, inu evangeliumi (1777):	je ponozhi k'JEsuſu pervezh bil perſhuv, inu je perneſiuv myrro, inu Aloe skup smeshane , okuli ſtu libr. Natu ſta ona
Branja, inu evangeliumi (1777):	tu je : Mertvashkeh glav meſtu, ſo njemu dali vinu s'myrro, inu s'shovzam smeſhanu, inu kader je on bil pokuſſuv

▶ mirabela samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mirabele
Kmetijske in rokodelske novice (1847): zlo vodeno sadje, kakor so češnje in slive, breskve in mirabéle, suši, se mora prav počasi malo toplote perdajati, de preveč

▶ mircodolinski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

iz Mürztala na Zgornjem Koroškem; splet

mircodolinska

mircodoli ns_ke(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

krave dobé na leto cent sirovega masla (putra). Tudi plemena mircodoli ns ke, pincgavske in iz dolin zgornjega In a so

mircodolinski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kakor Madžar prijezdaril iz štep. Bolj verjetno je, da v mircodolinski živini teče kri ogerska, ker bližina dežel in mnogo enakih
mircodolinskih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): krav ima to napako, da nima toliko smetane kakor švajcarskih, mircodolinskih in tiroljskih. Zato pa narejajo Holandci veliko imenitnega sira. — S

▶ miren pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mirenpridevnik, splošni, nedoločeno

miren

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	oberne, ino gre po ſredi med njimi tako mogozhen ino miren, de ſo ondi ſtali, kakor de bi bili od ſtraha
Valenštajn (1866):	potrli ste, Saj bil na poti ves drugačen je! Tak miren! tak vesel, zgovoren! Rada Bi videla, da vedno ste veseli
Tiun - Lin (1891):	jamborovega koša opazuje sovražno ladijevje, bil sem zbok tega precej miren. Dosti bolj me je skrbelo, da bi naša ladija obtičala

myren
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſvoje ſovrashnike lubi, kęr jih vèndèr ſovrashi; inu on je myrèn sraven tęga. Ta lakomni inu vóherni męjni, de Boga lubi

mirnapridevnik, splošni, nedoločeno

mirna

Genovefa (1841):	go lét shivel; zhe je njegova ſmert bolj mirna bila, ſe ne vé. Pravijo, dé ni dobil préd pokoja
Tine in Jerica (1852):	iti? „Ne” je bil odgovor. Marička je jokala, sicer pa mirna ostala. Nekaj napčniga od Jeričine strani pri reji otrok. Oče
Roza Jelodvorska (1855):	tolaži v tej veliki nesreči. Roza je koj zaspala, in mirna počivala do jutra. Ali Jakob ni mislil na spanje, akoravno

mirnepridevnik, splošni, nedoločeno

merne
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ki na drévju raglajo; pajki če pridno predejo; pijavke, ki merne v vodi ostanejo. Merzlo zimo kažejo: Merzlo in mokro polétje

mirne

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sam Bog oštir. Kjé je pa steza do česti, Do mirne , sréčne starosti ? Od te poštênje ti pové: Naravnost po dolžnostih
Divica Orleanska (1848):	kod je to? Zakaj prinesete To hudo znaminje v naše mirne kraje? (Jovana v prejšnjih nastopih tiho in brez deležnosti na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	rusovskega ministerstva grof Neselrode sprejel od njega prinešene ponudbe zastran mirne sprave. Kmalo se bo tedaj sedaj slišalo: kaj bo. Cesar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bel prod, ki nam spričuje večkratno silovitost sicer na videz mirne Zilice. — Akoravno stoji Rabelj v sredi doline, ga nam vendar
Fizika (1869):	delki enako udaljeni od zemeljskega središča. Tedaj mora površje vsake mirne kapljine biti del krogline ploskve. In temu je res tako
Deborah (1883):	krade. Krčmarica. Judovski otrok v vasi! Za božjo voljo! Nobene mirne ure ne bi imeli! Ves božji dan bi morali paziti

mirnegapridevnik, splošni, nedoločeno

mirnega

Viljem Tell (1862):	sledú in kvara. Vsak sebi tiho naj domá živi; Mir mirnega objemlje. Staufaher. Ménite? Tell. Če je ne dražiš, kača te
Tiun - Lin (1891):	je bilo vsekakor nevarno. Delal sem se v tem jako mirnega ter se s razbojniškim poveljnikom podal na njegovo džunko. Moj

mirniga

Genovefa (1841):	vezh verniti ne vtégnil,” in s ruto je obras sakríla. „Mirniga ſerza bódi! ” ji je grôf rékel. „Bres bôshje vólje me
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v Boga ga stori serčniga ino mirniga, kdor je pobožen, pridejo naj tudi še take nevarnosti. Velikokrat

mirnejšepridevnik, splošni, primernik
- mirnejši
  Roza Jelodvorska (1855): domu. Krasna Róza, ktere serce je po materni smerti že mirnejši postalo, more zopet tugovati, ko svojiga očeta ranjeniga vidi. Vse
mirnempridevnik, splošni, nedoločeno
- mirnem
  Ljubite svoje sovražnike! (1899): ga je mrak, kateri je legel po samotni pokrajini in mirnem domu in zazibal v spanju celo najmogočnejše velikane neizmernih pragozdov
- mirnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): človek, ki ga vidi, mislil, de mora pasti. V tem mirnim stanu ostane konj včasih le neke minute in kmalo vnovič

mirnemupridevnik, splošni, nedoločeno

mirnimu

Genovefa (1841):	Njéno shivljênje po prihódu is puſhave je bilo enako lépimu, mirnimu pomladajnimu vezhéru po hudim vreménu, ki je ſrézhno minulo, in
Genovefa (1841):	in tvoj duh ſe grosí, kér ſe tvoj morívez tvôjimu mirnimu pokopaliſhu blisha! O verni, verni ſe, svelizhani duh! Môja véſt

mirnipridevnik, splošni, nedoločeno

mirne
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): je mater vùn in vùn opraševala od obljubljene dežele. Vse mirne sté po dnevi svoje dela opravljale. Proti večeru, ko solnce

mirni

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	po njegovim sgledu poboshno shiveti, de boſte tudi vi nekedaj mirni umerli kakor Joshef.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rajnki ôče zlati. Vajen k tebi je letáti Osladvàt tvoj mirni sòn. *) On je, on! In še žaríjo Se v ljubezni
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tisto mesto, za ktero sem se jaz poganjal; — o le mirni bodite, jaz hočem, da me poslušate — vi ste spodkopali moje

myrni

Ta male katechismus (1768):	VII. ſvelizhani so ti myrni, ſakaj oni bodo otrozi boſhji imenuvani. VIII. ſvelizhani so, katiri
Branja, inu evangeliumi (1777):	bodo ſkus tvojo pomuzh od ſtrahu tih ſovrashnikov sagviſhani, inu myrni. O Bog! ushgi naſhe ſerza s'ognam tvojiga S. Duha

mirnihpridevnik, splošni, nedoločeno

mirnih

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	granico hodijo, in si iz svojiga vojaško opravo omišljujejo v mirnih časih. Ob Kolpi po Metliški okolici govore slovensko-hrovaško ,narečje. Poljane
Divica Orleanska (1848):	tud živijo rahle duše. Radujte se! Nehala je nevihta, In mirnih žarkov sonce tam zahaja. Voglar. Bi djal, kér ste v

mirnimpridevnik, splošni, nedoločeno

mirnim

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	serkalo ali ſhpegel, ki ſe Bog is njega vidi. „Blagor mirnim, otrozi boſhi bodo imenovani. “ Mir ſeboj, s' blishnjim ino s'
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	detešce, v spanji krasnim, Lej! nad vzglávijem tvojim. Še tak mírnim, kratkočasnim, Se naslanja z lícam jasnim Srebrokríli Kerubím. Vervaj mêni

mirnopridevnik, splošni, nedoločeno

mirno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa gaſiti ſi omiſlili, in dobre zeſte nadelávali! — koliko bolj mirno in pokojno bi shiveli, koliko bolj bres ſkerbi bi ſe
Blagomir puščavnik (1853):	svojega obraza služim, kakor drage pojedine viteza. Zdrav sim in mirno vest imam in to je čez vse. Kaj pa vi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	naj se vlada poganja še dalje kar je moč za mirno spravo; ako pa ni moč doseči častne sprave, naj bo
Viljem Tell (1862):	ne piči, Utrudijo poslednjič se sami, Ko bodo videli deželo mirno. Staufaher. Če smo edini, moremo veliko. Tell. V potopu samec
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Raje bi kamnje tolkel ali derva sekal, da imam le mirno vest. Maščevalna roka me je zadela in v to strašno
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Naprej moramo! “ Še so poslušali nekatere trenutke; vse je bilo mirno, zato so nadaljevali pot. Čez pet minut so dospeli v

▶ mirijamin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

mirijamini

miriamini

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bela nedelja, obhajal je duhovnik Dijonizij s posebnim privoljenjem v Miriamini sobi daritev sv. maše, med ktero jej je podal sv.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je bilo že govorjenje v naši povesti, služila je že Miriamini materi za vnanjo povijalo sv. zaklada; in nad vse jo

▶ miriti glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

miril

Avguštin Océpek (1860):	revežu je od vseh las kapalo; ali vendar ni pred miril, da so se svetili, da se je vanje vidil. Gospodje
Žalost in veselje (1870):	bil kmalu še jaz v nevarnost prišel, ko sem jih miril. Indijani v mojem okrožji so sicer miroljubni in vedno sem
Cigani (1890):	l. 1790. umrl. Kraljeva naloga je bila, da je cigane miril in davek od njih pobiral. Vseh ciganov v Poljski in
Pegam in Lambergar (1891):	ste me", dejal je oni nepotrpežljiv. „Tiho, tiho, gospod Hohemwart! " miril je oni. „Poklical sem Vas, da Vas vprašam, če stojite
Pegam in Lambergar (1891):	je stal Hohenwart pred četo konjikov, in poleg njega je miril hlapec iskrega belca. „Srečno pot torej, mladi vitez! " pozdravi poveljnik
Gospa s pristave (1894):	njegovi pristaši. Nič mu ni zaupala, pa Leopold jo je miril s tem, da gré vsem za skupne koristi, torej Virtemberžan
Hudi časi (1894):	žena in prestrašena jela popraševati, kaj počne. On jo je miril, da pojde na semenj, da bode do večera že doma
Hudi časi (1894):	posvetnih rečeh. Apert je bil silno razburjen, a se je miril, dobro vedoč, da ima ostro orožje proti nasprotniku. Ko pa
Trojka (1897):	kaplja vode, ta ne razumeje o vinu nič. « »Gospod Bantur,« miril je Edvard, »kemija pravi vse drugače. « »Če pravi drugače, se

▶ mirno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mirnejeprislov, splošni, primernik

mirneje

Slovenske večernice (1865):	in gré h knezu Lazarju, misleč, da bode tamkaj mogel mirneje živeti; toda zastonj, za njega ni bilo nič več dobrega
Žalost in veselje (1870):	ki mu je prinesel hrano, sedaj je bil Aleš že mirneje, ker mu ni velel seboj. Kmalo potem se odpré na
Arabela (1885):	ako nam ne pomaga Arabelin denar. Pa še nekaj,« pristavi mirneje in utakne pismo v listnico. »Ravno sem ti hotel povedati
Dóra (1885):	vpokoji valovito srce. V tem objemu se izjočem, ter začnem mirneje dihati. Počasi ozrém se na nesrečnico. Sočutnost se v meni
Postillion d'amour (1887):	in palačice tujih, t. j. Evropcev, je menj živahno in mirneje. Ves toli živahni promet se vrši vendar brez posebnega hrupa
Testament (1887):	kričal sodnik. Bil je malo jezen. »Pa stojte! « je nadaljeval mirneje, zakaj stvar ga je jela sedaj zanimati. »Bo že, bo
Luka Vrbec (1890):	tu mu pride druga misel. »»Gospod Luka! «« začne zopet — a mirneje — Šoba, »»ali ne veste, da nimajo drugi župniki zaupanja do
Ljudska osveta (1892):	pričakovati boljše osode v večnosti. Zdelo seje, daje odleglo ženi. Mirneje je dihala, ustna so se ji zibala, kakor v molitvi
Kotanjska elita (1898):	pomoglo; počasi mu je odleglo, in začel je vsaj nekoliko mirneje preudarjati. Po dolgem razmišljanju je res prišel zopet do zaključka

mirnejši
Deborah (1883): volja, Božji plamen! Vsako oblast na zemlji Zaničuje nje moč! (Mirnejši. ) Nje, zapuščene, priporočam zdaj, Gospod, nebeški! tebi v milo varstvo

mirnejšeprislov, splošni, primernik
- mirniše
  Deborah (1883): Bog trpel. Do krvavega bi si nogé ožulila, da morem mirniše gledati krvavi sled na njegovih nogah! Župnik. Boljše, da vežeš

mirnoprislov, splošni, nedoločeno

mirno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	to. Ino potlej je umerl, poln vere v' boshje obljube, mirno ino veſélo. Veliko , veliko ſóls je bilo prelítih po njem
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vidili, de lepó zrašeni, krepki in zdravi fantje večidel bolj mirno gredó med drugimi razsajavci, zató kér jim je skerb, kaj
Valenštajn (1866):	požár v tihoti mrkle noči Zapali hiše, v kterih vse mirno spi — Vse nič ne pomaga, ni vpor, ni bég, V
Sveti večer (1866):	se bomo morali. Mislil sem sicer, da bom med vami mirno svoje stare dni preživel — upal sem, da boste vsi, kakor
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mislil, da bo ta človek jutri ustreljen; vidiš ga, kako mirno spi, kakor bi jutri šel na svatbo? ” „Kakor bova šla
Fizika (1869):	udari ob vrv, močno napeto, ali če se naredé v mirno stoječej vodi valovi, od kterih ravno je imenovanje tega gibanja
Spisi Krištofa Šmida (1883):	soprog nedolžen; sklicevala se je na celo soseščino, da je mirno in zà-se živel, ter se kar nič brigal, kar se
Zeleni listi (1896):	kot desetkrat podrla, a nazadnje se mu je vendar-le posrečila. Mirno je sedel Jožek pred njo ter se veselil svoje krasne
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pred njimi, obdajala so je zelena pobočja — vse tiho in mirno. — Še nekaj korakov in pregledati so morali vso gladino. Naenkrat

myrnu

Sacrum promptuarium (1695):	Svetu shivejne peleio, ter drugiga nenajde, ampak de s' mosham myrnu shive. Vidite ò Sakonski Koku Bogu bote dopadli, zhe myr
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	s' tvojemi naperjatlami inu s' taiſtemi, katiri tebi naspruti stoję, myrnu govorish, tok bosh ti gvishnu. njeh slobnuſt v' perjaſnoſt prevernil
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	posajeni bli, sem jeſt ne ojſtru, temuzh myrnu derſhalla, de be se pobulshali. Jeſt sem rajshe othla ta

▶ mirnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mirnost

Ivan Slavelj (1876):	noč ... Ančika bo umrla, o Bog! « ihti se ostrašena mati. »Mirnost, le mirnost, ta je tolažba! « reče Deska. »Ali ste že
Ivan Slavelj (1876):	pa, čuteč, da ni potreba več njegovih vednosti, govori: »Mirnost, mirnost, mati, ta je tolažba! «— 14 — In odide in nočemo reči
Ivan Slavelj (1876):	Deska pa, čuteč, da ni potreba več njegovih vednosti, govori: »Mirnost, mirnost, mati, ta je tolažba! «— 14 — In odide in nočemo
Ivan Slavelj (1876):	bo umrla, o Bog! « ihti se ostrašena mati. »Mirnost, le mirnost, ta je tolažba! « reče Deska. »Ali ste že kaj poskušali
Arabela (1885):	mislečem življenju. Našo zamišljenost imenujejo ljudje vaše vrste dolgočasnost, našo mirnost – zatelebanost, našo resnost pa prismuknenost … Ba! škoda vsake besede, ki
Arabela (1885):	še le biti njeno mišljenje! Toda Arabela zadobi kmalu prejšnjo mirnost in brez zadrege upre svoje oči v njegov ostri pogled
Pegam in Lambergar (1891):	v svesti si, da je prevarjen. Ohranil je vso svojo mirnost, kajti je zaupal v Boga, vedel pa tudi, da mu
Roman starega samca (1895):	bi potreboval kake posebne pomoči, ali smem prositi vaše? Vaša mirnost in razumnost sta neprecenljivi lastnosti za resne slučaje. V hiši
Slučaji usode (1897):	hitro mu segši v besedo. — Vem, reče mirno, (a ta mirnost ni bila pristna, temveč umetna, kar je izdajala negotovost njenega

myrnoſt

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	s'tega veliku dobrega ſadohil. Hodi ſa mano. XII. POSTAVA. Myrnoſt je te lubeſne nuznu gorijemanje. 1 Is nobenem zhlovekam se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Xi. Poſt. Dobra molituv je veliku dobrega doblenje. XII. Poſt. Myrnoſt je te lubeſne nuznu gorijemanje. XIII: Poſt. Serzovidnoſt je tega

mirnosti
- myrnoſte
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): toku della on med drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol myrnoſte tega serza navoshliv. Anej se slehernega kraja, kjer myru ni

▶ mirodvor samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

pokopališče; Pleteršnik

mirodvoru

Razne dela (1870):	In kje je? Jovana. Pošli v stari grad Fjerboaj. Na mirodvoru svete Katarine Je poln oblok železniga orodja, Nekdanjih vojsk obilne
Pomladanski vetrovi (1881):	ugašati. Ljudmila je mislila na Vinkovo smrt. Bogoslužni obredi na mirodvoru in ljudski pobožni običaji niso ostali brez mogočnega vtisa na
Pomladanski vetrovi (1881):	kleči, glavo klanja in tiho moli. V vršičkih visoko-tankih po mirodvoru zasajenih dreves pa šumi mrzla jesenska sapa ter se igra
Pomladanski vetrovi (1881):	čas stanovala. „Vaše zdravje ni še popolnoma utrjeno, dogodki na mirodvoru Vas pa gotovo zeló razvnemajo. " „Vendar sem pa rada sama
Pomladanski vetrovi (1881):	je lučica za lučico ugasnola. Še nekaj trenotkov, in na mirodvoru je bila zopet prejšnja grozljiva tišina, vse je bilo mirno
Pomladanski vetrovi (1881):	od vseh pozabljen počiva v smrtnem spanji. Tudi na tem mirodvoru se vidijo med drugimi razsvetljenimi in okinčanimi grobovi zanemarjene na
Pomladanski vetrovi (1881):	južnem Štajerskem se vije dolga vrsta ljudij po cesti proti mirodvoru. Na pokopališči migljajo nebrojne lučice, ktere je ljubeča roka postavila
Žrtva ljubosumnosti (1884):	onemu mestu, kjer so polagali v grob njegov družico. — — — Na mirodvoru je bila o tem času zbrana jokajóča množica. Vsi sosedje
Žrtva ljubosumnosti (1884):	stran ter gledali začudjeni neznano prikazen, ki se je približevala mirodvoru. S prva je bila le kakor pičica videti podoba, a

▶ miroslavov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

miroslavovo
Blagomir puščavnik (1853): na glas jokajo. Vedno slabši prihaja on in se na Miroslavovo ramo nasloni. Roke se mu tresejo, lica so vedno bolj

▶ mirovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

miroval

Domen (1864):	več krajih, vendar Jožek je bil take natore, da ni miroval popred, predno je svoje suhe kosti na najviši rogovili vejate
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	njeno ne bo več v nevarnosti. Med tem vendar nisem miroval, marveč pridno popraševal in dal popraševati po mestu in okolici
Rokovnjači (1881):	kajti ravno zdaj, ko je uže na oklicih, naj bi miroval z drugim, in skrbel za to, kar ga ima najbolj
Izza mladih let (1882):	in kadar ni bil čas za lov, nadzoroval je delovce, miroval pa nikdar. Tisti dan, ko je umrl, bil je še
Beatin dnevnik (1887):	dohtar, kateremu je bila moja zadrega po volji, ni še miroval in je dostavil: »Rihard je mlad, bogat, izvanredno lep in
Ljudska osveta (1892):	odvrne Vid in še pristavi: »Obetam vam, da ne bodem miroval prej, dokler ne bodeta Alenčica in oče prosta. « Veselje zasine
Ljudska osveta (1892):	ju rešiš? « »Mati, prisegam vam pri Bogu, da ne bodem miroval prej, dokler ne bodeta rešena oba! « potolaži jo sin. »Bog
Gojko Knafeljc (1899):	je kaj nepričakovanega ne reši. Gojko v tem tudi ni miroval. Skrbno je pomagal Bratiča spravljati od prave poti, a hkratu

mirovati

Valenštajn (1866):	i zida, lehko vpraša zvezd — Če drzna moč ne more mirovati, Naj krepko z elementi se bori, Prestavlja rekam struge, ruši
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	beg. Mora mu pojasniti dogodke pretekle noči, drugače ne more mirovati. Potem pa, ker se gozdi razprostirajo dan in dan hodá
Gozdovnik (1898):	hitrost jelenova, njegova roka je spretna kakor kačji jezik, ki mirovati nikdar ne more. « »Iz kterega kraja so prišli ti bledoličniki

miruj

Valenštajn (1866):	drugi lovec se šali ž njoj. ) Dragonec (stópi médnja). Tovarš, miruj! Kaj ti mari je deklè! Drugi lovec. Ki zlodej more
Lohengrin (1898):	Pozval si ga, — že bliža se, glej, tod! — Lohengrin. Elza, miruj! Izbavi teh se zblod! Elza. Ne morem ozdraveti, Nič zblód

miruje
Pripovedke za mladino (1887): mraz in utegnila bi mi zmrzniti. ” Ker pa le ne miruje, slednjič njena mati dovoli, napravi krasen kožuh, kateri mora obleči
mirujte
Tiun - Lin (1891): ne z namenom, da bi me s svojim mečem naklestil. »Mirujte zdaj! Dam Vam sobico, naj bo! « »Potem sem zadovoljen! « pristavim

▶ mirta samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mirta

Zoologija (1875):	scandens 136. Mimosa 160. Mimulus 143. Mira 154. Mirabella 156. Mirta 155. Mišjek 151. Mjilnica 147. Mleček 132. Mlečnica 114. Mlečnik
Botanika (1875):	Myrtaceae). Izmed rastlin tega reda je v Evropi doma le mirta (Myrtus communis); njene veje s svetlo-zelenim listjem in z belim

▶ misa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skleda; kontekst

mise
Robinson mlajši (1849): železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino

▶ misel samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

misel

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Lehkič kakega izmed mojih ljubih rojákov pri branju tega kalna misel obhája: iz takega druženja podnarečij bo pač zala mešanica! ! O
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	iz njih nove in še častitljivši zrasejo? Kdo je neki misel Gospodovo vganil, ali Mu pri njegovih delih svetovavec bil? — Veliko
Robinson mlajši (1849):	krog sebe ima! Od sih dob mu ni več na misel hodilo, da je v samoti, ino pak ta radost mu
Robinson mlajši (1849):	dobroti ine rabljivosti — užitečnosti malo ustopila Potem mu je na misel prišlo, ali bi se ne dalo, tude lok ino strele
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in tergovci, da bojo sklenili, kako bi se mogla ona misel v življenje vpeljati. Iz Notrajnskega 14. dec. D— n. Ni
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zdaj je prepozno — jutri zjutraj ga ne bo več! ” Ta misel jej je ostro zadela serce, kakor britka pušica. Zdelo se
Zoologija (1875):	postanejo iz pokvarjenih sokov dotične živali. Novejša preiskavanja so to misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvari gledé razvitka teh zajedavcev
Gozdovnik (1898):	se li radi z mano pošalili? ne govorite! « »Niti na misel mi ne pride, sennor! Ujet je bil, ter je moral
Gozdovnik (1898):	pravil, da knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel ter uniči vse, kamor zadene. Nihče ga ne more zagrabiti

misl

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	boſhje sluſhabnek biti? gledaj, skerbi le ſatu narbel, de svojo misl naprebernesh, inu od tugente naodſtopesh, katiroseti v'svojo narlepshe ſdruſhbo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katire tebi dapadejo, ſakaj toku bosh ti tu doliterenje tvojeh misl, inu lubeſn tega kriſha kaſal. Aku otshesh popolnema pokorn biti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ludji ſhe tvoje slabuſte ſamirkali, inu ti se to dobro misl od tebe ozhitnu pred ludmy ſgubil, katiro sè uſſellej na
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dobru sklenil. Tega pak nimash. ti vonder virvati, de sleherna misl be ſhe enu premishluvanje bila; ſakaj una plava le gori
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu Sestre Bratovshne S. Joſhefa Prelubi Bratji, inu Seſtre ! Moja misl, de sem te buqve na kraynsku prestavel, zila le samu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	poprej preudarki, predn ſazhnesh kaj dellati, inu kakershna je bila misl pred Bogam, takershnu je tudi tvoje dijanje. Povęj meni, kaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se imel spozhiti, toku ima vonder tvoje serze ena sveta misl preuſeti, dokler taku dellu, inu muja je narshlajshe ſa nebeshku
Kratkozhasne uganke (1788):	jeſt ſhe kmalu s' pervega konza to pervo uganko: tvojo misl lube moj Perjatl! uganil. Al povej meni: moj Lube! kaj

misou

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	misou? Bueg tvoje dianje shie poprieda vie nabosh sadvebou shebrei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	savkasenje te boshje mezhi pokorn biti natu je mena ta misou obshua te bukve na sovenjo shpraho pnshribati inu udruk dati

miſel

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	koga le pridiguje, kdo ſe v' Sakramentih prejme, ali v' miſel vsame, v' zhiga imęni ſe moli? Kaj ne, de ſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	moli? Kaj ne, de ſe tukaj ediynu Jęsus Chriſtus v' miſel vsame, inu prejme? Od letiga Boshjiga Isvelizharja ſo vam vaſhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naſhe nehvaleshnoſti is ſebe ſpótil! My ſposnamo, de je ta miſel tvojo ſmertno teshavo do verha dognala, s' katęro ſi ti
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Mina ſe sboji Shofko sagledati, ter ji ſhele sdaj v’ miſel pade, kaj je obljubila. Shofka pa je sadoſti modra bila
Genovefa (1841):	in revſhini koperním! ” Ko bi bil trenil, je omolzhala. Ta miſel jo je obſhlà: „Prav bliso ſvôjiga doma moram biti. Drugazhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Lob (zhèlo , krona) ino meſto pod njim Loblana (kronana). Katerih miſel bi bla ta prava , je teshko raslozhiti. Jeſt ſe te
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prasnimi rezhmi prasne beſede v novizah ponujamo. Naſ pa druga miſel obhaja in upamo, de nam bote, ljubi kranjſki kmetje! prav

miſsel

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	nevarnoſt. Skusi ozhy ali vuſhęſsa pride h' tebi ta huda miſsèl, is hude miſli pride hudu poshelenje,
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zhęs tę beſsęde: Herodesh ho yſkal letó dęte vmoriti, leta miſsel v' glavo: Ti vbogi otrok, ti ſi sdaj zhiſt, kakor

miſſu
Sacrum promptuarium (1695): katere n' hozheo vezh od moſha shlishat, temuzh vſo nyh miſſu, inu ſkerb v' G. Boga poſtavio, inu ſa Nebeſku krajleveſtu

misli

misel

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gorko jesen pomeni. In skorej bi bili tudi mi tacih misel; zakaj ravno ta dan zvečer, predenj smo se, v drušini
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	prodati, po snegu zlivati. Kaj ne , sosedje! de ste mojih misel, de bi bilo pràv, če bi zavoljo tega se vsi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	več pripomoči. Mlade serca se še niso napíle mnogoverstnih krivih misel in napčnih presoj — one so tedaj še vgodne za poduk
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ker zastran drevés, poleg polja posajenih, je še mnogo napčnih misel, da drevésa blizo polja so poljskim pridelkam škodljive, — in drugič
Roza Jelodvorska (1855):	vam v vaši hčeri, in de bi ravno takih blaženih misel bil, kakor je gospodična Roza, in štela se bova naj

misle

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	med uſſemi tvojemi oppravkami tu nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh, zhe
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	svojo nedolžnost dovoljno spričala. “ To mu je le še nove misle v terpljenje donašalo, rad bi jih bil Arto s stanico

misli

Sacrum promptuarium (1695):	ona je huda kakor ogin, obena rejzh nej po nje misli, vſe hozhe po ſvoj glavi. &c. Satoraj jeſt tebi shenkam
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	pojiskali, de bi si bili nikoljko svoje misli razvedrili. Vsmilenja misli so me sprehajale. Kako nesrečni so otroci, sim sam per
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	smo si raji pojiskali, de bi si bili nikoljko svoje misli razvedrili. Vsmilenja misli so me sprehajale. Kako nesrečni so otroci
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	hudo pêče po goltanci, de dostikrat od tega obdivja! Slovenske misli. Skerben gospodár rad pogleda po svojim kmetijstvu in se serčno
Valenštajn (1866):	naredil takó. Prvi lovec. Kar sem živ, nej bilo na misli mi to, Da v táko celôto smo zložêni, Ker le
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da sem jaz tvoj varh in te odredím po svoji misli. Saj veš, da sem te vedno tako učil, ne gledati
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	starčku je nekaj druzega težilo serce. „Kako blaga duša,” si misli; „ali če poginiti v tmini paganstva? Koliko sadu bi prinašala
Tiun - Lin (1891):	so zopet odveslali proti obrežju, odkoder so prišli, »uganete-li moje misli? « »No, govori torej! « mu rečem.
Gozdovnik (1898):	iznenaden svetodajalca ter dé: »Rekel sem: Antilopa, tekun, imade lisičje misli«. »Je-li sme storiti, kar je rekel? « »Pojdi, pa stori! « Tekun

mislij
Zlatorog (1886): svoj pogled srepó, – Kar čul je, to mu vzbuja mnogo mislij! Planínci pa in ž njimi pogoníči Še ménijo se dolgo

miſel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vi miſlite: „Bolje je umreti, kakor pa greſhiti,“ ino teh miſel ſe dershite, kedar vaſ bo kdo v' greh napeljevàl. 50.
Sveta grofinja Genofefa (1857):	grofinje obudil, da ſe ni mogel sdershati ji ſvojih neſramnih miſel odkriti. Kakor hitro je zhiſta goſpa to sapasila, mu jesno
Sveta grofinja Genofefa (1857):	reſno rezhe: „Şe li ne ſramujeſh ti lahkomiſelni ſlushabnik, takih miſel in jih meni rasodevati? Je li to sveſtoba, ktero ſi

miſle

Branja, inu evangeliumi (1777):	mezh pojde ſkus tvojo leſtno duſho, de bodo doſtireh ſerz miſle resodete. Ondi je bla tudi Anna ena Prerokena Fanuelova hzhy
Abecedika ali Plateltof (1789):	Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe visha naſhe miſle. 2. Katir nam skus tebe visha naſhe beſsęde. 3. Katir
Abecedika ali Plateltof (1789):	Zheſhenas, per Viri. 1. Katir nam ſkus tebe visha naſhe miſle. 2. Katir nam ſkus tebe visha naſhe beſede. 3. Katir
Abecedika ali Plateltof (1789):	Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe visha naſhe miſle. 2 Katir nam skus tebe visha naſhe beſsęde. 3. Katir

miſli

Biblia (1584):	ſkusi Beelzebuba, téh Hudizheu viſhiga. Iesus je pak vejdil nyh miſli, inu je djal k'nym: Vſaku Krajleſtvu, kateru je ſamu
Biblia (1584):	inu tuiſtu zhlovéka nezhiſtiga ſtury. Sakaj is ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Vikſhimu tih Hudizhov. 25. Jęsus pak, kęr je vęjdil njih miſli, je rękal k' njim: Vſaku krajlęſtvu, katęru je supèr ſebe
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tóiſtu ognuſsi zhlovęka: 19. Sakaj is ſèrza pridejo vùn hude miſli, vbyanja, pręſhuſhtva, lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ino tvoje ſerze bo mezh preſunil, de ſe bodo mnosih miſli rasodele. “ ˛Simeon je ſhe govovil, kar Ana pride. Vdova per
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino tudi lètu bi ſtoril kaj tega. “ Jesuſ vidi njih miſli. Toraj jih poduzhí, sakaj de med njimi nobeniga zhudesha ne
Genovefa (1841):	ktéro je v rokah dershala, mu je roké podála. Têshke miſli na prihodnje terpljenja, kterih ſi pa ſhe sdaj ni mogla
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	te druge dershim ino piſhem Loblana. ” Ako ravno mi te miſli niſmo, ſmo vender voljo GDr. Orla ſpolnili, ne sheljimo pa
Sveta grofinja Genofefa (1857):	dan ſtregel, je hudobni duh v Golotovem ſerzu tako nezhiſte miſli in shelje do grofinje obudil, da ſe ni mogel sdershati

mislih

mislah
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): vonder, koker tebi drugi od taiſteh pravejo, se ti v' mislah naprejpoſtavlash, de je, ali ſna temu toku biti. Boſhje, inu

misleh

Robinson mlajši (1849):	okoli vratu padel, ino ga z vrôčnostjo objemši, je v misleh tisočkrat za odpušenje prosil, da ga je brez vse pričine
Robinson mlajši (1849):	gore iz oči izginol, je k nebu poglednol, si v misleh pesen predrekáje; „Gdor se v Božjo obranbo! “ i. t. d.

mislih

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	svojiga življenja razveseljevati. Pri tacim pogledu v zvezde, pri tacih mislih, ti bo milo^ruza sercé obšla, solzice se ti bodo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v njih nisim nikdar besedice cehnil? In če po njegovih mislih nič ne veljam, zakaj sim pa v sedmim odseku enoglasno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	dvojiti, zadénejo počasoma na nov jezik, kteri pak po mojih mislih ne bode drugi, kakor ravno staroslovenski. — Zares! le pridajte Ruskemu
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	življenje, moje nespodobno obnašanje tega krivo. O moj Jezus! v mislih Te vzdignem in prosim, stori s Svojo milostjo, de bom
Čas je zlato (1864):	kriv. Skorej bi se čez-nj jezil; vender se potolaži v mislih: »saj mi je psa daroval, gotovo dobro z menoj misli
Rudninoslovje (1867):	je na prostem konci razvit; drugi konec si moramo v mislih dopolniti. Opomba. Enoterne rudnine brez pravilnega lika (podobe) imenujemo pločice
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	v cerkev, vendar je lahko tam v duhu in v mislih, ker mu je mogoče moliti, ljubiti, hvaliti in prositi Jezusa

miſlih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ponozhi ni imel pokoja. Podnevi mu je vedno bila v' miſlih njegova velika pregreha, bratomor. In ponozhi ſe mu je v'
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	matike v popravljanje blishnjimu kovazhu. V miſlih, de ga nobeden ne ſliſhi, kér mene v zhbelnaku ſedezhiga

mislijo

miseljo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	muha Le zvedit', kaj se v kotli kuha; S to miseljo od bližnih d'ri Tje h kotlu gor' na kraj zleti
Robinson mlajši (1849):	bil pa je toto ravno vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov bom sicer požival, pak vsakokrat

mislejo
Ta male katechismus (1768): de be naſnanje dal, de sem uſſellej perpravlen ozhitnu s' mislejo, s' beſſedo, inu dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam
mislijo
Občno vzgojeslovje (1887): vzgoji gluhonemih otrok postavil jako vspešno mér s svojo bistroumno mislijo, umislivši nek poučni sistem, po katerem se naučí gluhonemec navadni

miſlejo

Abecedika ali Plateltof (1789):	Goſpod Duhovne Ozha ! de ſem doſti, inu veliku greſhil s' miſlejo, beſedo, dijanjam, inu samudo veliku dobreh del: moj greh! moj
Abecedika ali Plateltof (1789):	G. Duhovne Ozha! de ſem doſti, inu veliku greſhil s'miſlejo, beſſedo, dijanjam, inu samudo veliku dobreh del: moj greh! moj
Abecedika ali Plateltof (1789):	G. Duhovne Ozha! de ſem doſti, inu veliku greſhil s'miſlejo, beſſedo, dijanjam; inu samudo veliku dobreh del: moj greh! moj

miſlio
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): moliti, tu je: miſli, inu ſerze v' Nebeſse vsdignit, s' miſlio, inu s' ſerzam ſe s' Bogam savesat, inu taku moliti

mislimi

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	niso marali. Menda vsak želí blagostan zadobiti, pa s samimi mislimi in željami se to ne da doseči. Dve reči le
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	hisi ostal. Vsak lahko vidi, da so Turki s takimi mislimi brez vsega straha v boj hodili, in tedaj navadno svoje
Spomini (1860):	nedeljo popoldne sem sam hodil po vrtu in z raztresenimi mislimi ogledoval jablance, katere sem bil poprejšnjo spomlad prve v svojem
Žalost in veselje (1870):	Aleš je ležal v svojej sobici vedno ukvarjaje se z mislimi, kako bi se priplazil do obzidja, da ne bi ga
Mačeha (1883):	čutila, kako malo se strinja dekanovo častitanje z njenimi prejšnjimi mislimi. Ali res mislite, da sem prišla iz nevarnosti? poprašuje potem
Luteranci (1883):	naposled izostane. " "Kaj sem ti storila, da trpinčiš s takimi mislimi nocój mojo srce, in vendar si obetal da mi imaš
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	je še nekoliko čaša, a sredi tega bojevanja z neprijetnimi mislimi, ki so ga vedno zopet motile v molitvi, zaspal je
Roman starega samca (1895):	Hvala Bogu, bil sem vender jedenkrat sam, sam s svojimi mislimi in čustvi! — Spal sem dolgo. Ko se vzbudim, je bila
Slike in sličice iz življenja (1896):	jo imajo vsi razen — njenega moža — ker se ujema z mislimi in dejanji vsakoga. Ostala je mlada mnogo dalje nego druge

▶ miselnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

miselnosti
Občno vzgojeslovje (1887): prvi vrsti, da preskrbi gojencu táko delo, ki je njegovi miselnosti primerno, zraven pa naj ga podpira na pameten način. 40.

▶ misijonar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

misijonar

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kos kruha v rokah bolj podá, ko strelnica. Musy. Nov misijonar iz Krajnskiga. Zopet se je število krajnskih misijonarjev v ptujih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	dá ime: „Korabljica (ladjica) sv. pisma”. Postavši pak poslanec apostoljski (misijonar) dežel Dalmacije, Bosne in Hercegovine, obhodi te dežele v svojem
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	svojo vrnitvijo v kavrovo sotesko. Kako se je začudil častitljivi misijonar, ko je ugledal dečka in slišal njegovo pripovedanje! Pa tudi

misionar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): je pri nas Jezusova véra prepovedana, je vunder Auguštin, europejski misionar, skrivej k nam prišel, to prepovedano véro učit in ljudstvo
miſijonar
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz Pirz, Miſijonar per Divizi Mariji na Michiganſkim, v Ameriki, je piſal: I.
miſionar
Kmetijske in rokodelske novice (1843): is Ljubljane. (Indjanſke bukve od Goſpoda Baraga). Naſh roják, zhaſtitljivi miſionar , Goſpod Baraga je v Ameriki katekisem sa ſvoje ljube Indjane

misijonarja
- misijonarja
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): oznanovat v krajih, kjer še do zdaj ni bilo nobeniga misijonarja. Tirolski katolški listi (Kath. Blätter aus Tyrol) ki to povedó
- misionarja
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): izpustbe izvirati, odgovorna. — V Son-Tayu v Kini so neutrudljiviga katoljškiga misionarja Auguština Schöfler-ja, ki je 4 leta ondi katoljško véro učil

misijonarjev

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Musy. Nov misijonar iz Krajnskiga. Zopet se je število krajnskih misijonarjev v ptujih daljnih krajih pomnožilo. Gosp. Ignaci Knoblohar iz Škocijana
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	našega dnarja dal. — Divjaki na Hebridah so pomorili več protestantiških misijonarjev, dva so z ženama vred snedli. — Od vsih straní Europe

misijonarji

misionarji

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zatisnil, so že njegovi zoperniki, némški in talianski duhovniki in misionarji na noge vstali, preganjali slavijansko božjo službo in vſe tiste
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kerstili rimski duhovniki v sedmimu véku. Korošce so spreobernili Talijanski misionarji okoli osmiga, ali devetiga stolétja. Skoraj ravno v tem času

▶ misleč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

misleč
- misleč
  Občno vzgojeslovje (1887): kar stori, da gospoduje vsem stvarém, to je njegov pametno misleč duh in možnost, da umno izvršuje vsa dejanja. Najvišja stopinja
- mislijoči
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): so neki stvarjene, de bi ti, preširni in le pozemeljsko mislijoči človek! svoje oči na njih pasel ? — de bi le tebi
misleči
Mineralogija in geognozija (1871): Toda niti globoko misleči filozofi niti fantazije polni pesniki nam niso mogli podati dostojnih

▶ misleč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

misleč

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na hlapon obesi, ki je že po malim začel odhajati, misleč, de bo potem, kadar bo vožnja jela nagleje iti, doli
Stric Tomaž (1853):	S tem se konča govor. Vsak gre na svoj kraj, misleč da ima prav. Sicer bi ti ne bili mogli ne
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jedno in isto podlogo b, pišemo krajše n = log a, misleč si podlogo b znano. Vzemši 10 za podlogo, dobimo Logaritmand
Občno vzgojeslovje (1887):	v mišljenji, katero se vsled mnogih izkušenj vedno bolj okrepčava. Misleč pretvarja gojenec vednosti, pridobljene v dobi učenja, s pomočjo apercepcije
Gozdovnik (1898):	ogradbe ter odbijata ne manj silovit napad. Don Estevan pogleduje, misleč na svojo osebne obrambo zakaj v takem slučaju se mora
Gozdovnik (1898):	Elančovski donno Luiso, svojo soprogo, pa Fabijčeka, jedino svoje dete, misleč, da radi samotne okolice sta varna obadva; priporočil ju je
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	priskočil, odvzel si kot plen njegovo dvocevko in zapustil naseljenca, misleč, da je mrtev. Nato je prijel še roko padlega Maorca

misleči

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	primeri, de tudi kak pošten človek kozarček žganja preveč popíje, misleči, de ga bo po poti grel. Žganje pozimi v hudim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ali skupšin pišejo, da bo prav, — podamo častitim bravcam danes, misleči, da ne pridemo prepozno, akoravno smo se v tem nekoliko

miſlizh
Kmetijske in rokodelske novice (1843): piſhejo v naſhih novizah !'' bo marſikdo rékel in ſe musal, miſlizh, de mu prasne rezhi in s prasnimi rezhmi prasne beſede

▶ misliti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

misli

Sacrum promptuarium (1695):	taku neuſmilenu ſtepla, sdaj me bò cilu vbila, zaga, ter misli bulshi je de ſam ſi bom saudal, kakor de bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	naročníno to z naročníno „Novic” vred pošljejo. Ker gosp. izdatelj misli le malo iztisov izveč natisniti dati, bi se utegnilo primeriti
Roza Jelodvorska (1855):	pod debelo in košato smreko na lepim kraju. Celo noč misli zdaj na spijočo Rozo, zdaj na viteza Častimira. Kar mu
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	izpiti to je pač enemu človeku nemogoče! Ali uboga mati misli, znabiti, da se čudež zgodi. »To ne bo šlo nikakor
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	moč. "Pa kar tako se jim pa tudi ne podam," misli si.
Občno vzgojeslovje (1887):	gojenci samostalno mislenost. Dokler te še manjka, reproducira otrok tuje misli, pri čemer pa se vadi za poznejše mišljenje. Ta je
Izidor, pobožni kmet (1887):	je drago, drugače prepričal me ne boš. Le nikari ne misli, da je moj sin morda tako zabit, kakor si to
Revček Andrejček (1891):	Juhejsa, hopsa, dideldaj, kjer to je, tjekaj vró, Nihče ne misli pa na to, kako se uzbudil bó. Kdor zmir smejati
Zeleni listi (1896):	Dà, človek ne sme biti premehkega srca! « Vstane torej ter misli deti ptiča v nov lep ptičnik. Ker pa ni dosti

miſli

Sacrum promptuarium (1695):	truda, inu shlaku nej mogal jeſti, inu ſpati, premishluje kaj miſli karsnar, de taku hudu shnim andla, ter milu ſe sazhne
Sacrum promptuarium (1695):	sakaj nemore sgruntat, kaj miſli karsnar shnim ſturiti: Liſiza pravi jeſt bom tebi povedala: On
Sacrum promptuarium (1695):	karsnar shnim ſturiti: Liſiza pravi jeſt bom tebi povedala: On miſli tebe taku dolgu martrat, dokler bosh vuzerknil, potle bò tebe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Vſe leto je ręſs, inu ſe vender na to ne miſli. Kaku nesnanu je to, de en Chriſtjan na Jęsuſa Chriſtuſa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Bogu, dobi ajdovſko barko, plazha vosnino, ſtopi va-njo, ino jo miſli potegniti po morji. Pa kdo more Bogu ubeshati? ˛Sej naſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mladenezh Joshef vam daje tukaj prav lép sgled. Ob ſkuſhnjavi miſli v' Boga. ˛Se váruje druſhine hudobnih ljudi. Nedolshnoſt mu je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ je ravno grishljej kruha v' skledo pomakal, ki ga miſli Judatu dati; toraj mu tiho odgovorí: „Tiſti je, kterimu bom
Genovefa (1841):	oſkerbnik môjih vlaſtin! In sdaj te Najvíkſhimu isrozhím! S Bogam, miſli na-me in môli sa-me! ” Genovefa ga je ſhe po kamnitnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in Ljubljano do Dúnaja in na Madsharſko. Ljubljana, kakor ſe miſli, od njih ſosidana, ſe je v tiſtih zhaſih Emóna imenovala

mislijo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vražam slovo dala. Kar pa ljudje večkrat pri mléku copernijo mislijo, to pride večidel, kar sami dobro veste, od napčniga vremena
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi počele od veselja , de niso za nobeno rabo, ter mislijo mestnikam z gerdim zaderžanjem svojo imenitnost pokazati! ! Mestniki pa že
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	povišek človeškiga uma je misliti, kakor vsi zvezdoznanci od kraja mislijo, de stavne zvezde so velike sonca, ktere v sred svojih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Slovenskim. Iz Štajarskiga. Mnogi tudi izobraženi ludjé še večidel jednostransko mislijo: „Kmet ostane nepremaknjen pri starim kopitu , ino težko napreduje s
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	njih mlajši pozabili! In vender je res taka! Zares nekteri mislijo, de slovenski jezik je novo skovana beseda, de je od
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	imajo v loncih in skrinjah zaperte in shranjene. Poslednji se mislijo nar bolj preskerbeti; pa kaj se zgodí? Na spodnjim Štajarskim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na ono gosp. Navratilovo delo, si tisti gospodje, ki se mislijo naročiti, lahko poštníno za naročilo „rabe gl.” prihranijo, ako naročníno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	takem so vsi kristijanje coperniki? ” praša Skaver. „Saj so! Oni mislijo, da imajo njih duhovni čudovito oblast čez vse moči v
Fizika (1869):	tok, če pride še druga kovina zraven. Odtod izhajoči si mislijo, da je celó pri popisanem početnem poskusu zavolj pričujočnosti vodne

miſlijo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' njih, vſe vre po njih. „Kaj naſ pravoverze, ſi miſlijo, bo sád sa nevernike, sa Sidonze ino ˛Sirze deval? “ Nizh
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tébi niſo rekli jeſti dati! Na vſe to oni ne miſlijo, pa ſe tudi ne ſhvarajo, zhe ſe ljudem kaj da
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in kljuzharji ſami nekoliko vedo, kakſhno mora biti to, kar miſlijo pri ſvoji zerkvi napraviti, de bo lepó in vſim , tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	temu ſpodbôdla. ” „Vem ſizer, de je veliko tazih ljudi, ki miſlijo, de vam v bolésni vaſhe shivine ſvetovati snajo — pa nikar
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od velike dobrote ptiz zlo nizh ne vedó, in le miſlijo, de niſo sa nizh drusiga vſtvarjene, kakor sa peti, jeſti

miſlio

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvoje nazhiſte shelie naſſitili. Bedijo po nozhi ti oherniki, kyr miſlio, inu ſkerbijo koku bi mogli vezh blaga, inu bogaſtva vkup
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nozhi ti jesni, inu miſlio, koku bi ſe mogli na ſvoimu ſuraſhniku maſhiti, inu tiſtiga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	taku dobru tih sakonſkih, kakôr tih mladih ludy, katęri kàdaj miſlio v' sakon ſtopiti, de ne bodo ony shaloſt inu pogubenje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vſe tęiſte moje Farmane, katęri ſe v' sakoni snajdejo, ali miſlio ſhe v' tigaiſtiga ſtopiti. Daj jim ſposnati vſo ſvetoſt letęga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	moshkih lejt, inu ony vshę pyanzhvajo, inu ſo loterniki, inu miſlio na pręſhuſhtvu, inu ſo tatje nartomajn ſvojh ſtariſhov, inu ſo

mislil

Robinson mlajši (1849):	Petkom použiti mogla. Kajti kakor previden gospodar je na to mislil, da bi mu vsega nekaj prebilo — prek ostalo, zató kèr
Robinson mlajši (1849):	izgube svoje ladjičke skoro tako, kakor pervle Petek, žalosten bil. Mislil je na vse strani, da bi mu kaki posredek pripadel
Robinson mlajši (1849):	je najpervle toliko železnih žrebljeh — zôbi skul — skoval, kar je mislil, da jih bo zadosti. Pak je napràvil, nekolikrati to pokusivši
Robinson mlajši (1849):	Aj, kako gorko ga je razvnelo — podžgalo, ko je dalje mislil ino razvažil — pretehtal, kako bi mu lok k veliki koristi
Zlata Vas (1850):	začetku niso Zlatovasčani ti reči ničkaj upali, ker je vsak mislil, de bo premalo dobil. Kadar je pa kdo svoj del
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	germ, je Mozes večkrat v revo svojih bratov v Egiptu mislil, ino k Bogo molil. Ves v to zamišljen zagleda na
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Ko je šel Antonovec na svoj navadni sprehod, gotovo ni mislil, de gre poslednji pot, de mu bo v par dnéh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	velike množice Rumunov na doléjni Donavi; in lahko bi kdo mislil, da niso druzega kakor vejčica od unega velikega debla. Vendar
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	psovke, ki se mu pa vse iz gozda zopet povernejo. — Mislil si je, da se kak drug deček ž njim šali

misluv

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo ſhli : inu on ſe je derſhov , koker de bi misluv dalej jiti. Inu ona ſta njega permorala rekozha: Oſtani per
Branja, inu evangeliumi (1777):	ke je pravizhen bil, inu ni othuv njo resglalſiti, je misluv njo ſkrivaj popuſtiti. Tu pak , kader je on misluv, polej
Branja, inu evangeliumi (1777):	je misluv njo ſkrivaj popuſtiti. Tu pak , kader je on misluv, polej ! ta Angel tega Goſpuda ſe je njemu v'ſajnah

miſlel

Abecedika ali Plateltof (1789):	moje duſhe isvelizhanje sveſtu skerbel. Vſe, kar bom jeſt dobriga miſlel, govoril, al dellal, ima k vezhi zhaſti Boshji, Marie Divize
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	nikar napręj ne mezhi — Ansh. Sej jeſl niſim toku hudu miſlel — Mizka, koku ti ta ſukna dopade ? Miz. Prezh mi jo

miſlil

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	mo bomo vshę ozhy sbriſali — — On bo ſhe na te miſlil — Eno tako lępo udovo imęti, inu ſhe druge deklęta salesuvati
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Goſpod! kolikokrat moram bratu odpuſtiti, kteri me rasshali? ˛Sedemkrat, kali? “ Miſlil je, nesnano velika bo ta. Ali Jesuſ mu odgovorí: „Povém
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' deſetim leti ſvoje ſtaroſti. Paſtirzhek ga pa ni posnal; miſlil je, de bi prijasen goſpoſki mladénzh hoſtnikarjov bil, ki je
Genovefa (1841):	daljezh v gojsdu, daljezh od vſih ſvôjih ljudi snajdel, je miſlil, de je Genovefin duh pred njim. „O, ti svelizhani duh
Genovefa (1841):	hude rane umerl. Goſpoda zéliga grajſhinſtva ſe je tedaj shé miſlil in s védnim rasveſeljevanjem in veſélim rasgrajenjem je ſkuſhal ſvôjo
Genovefa (1841):	jih sopet v ſerzhni molitvi proti tlam obernila — je vſak miſlil, de angelja is nebéſ vidi. Kakor pravi angelj toláshbe je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vidil, kako neuſmiljeno ſo zhbele s sheplam in purbljam morili. Miſlil ſim ſi: Glej nehvaleshnoſt ſvetá! tiſto shival, ktera zelo leto
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in zhe ſe mu vſa priprava, prezh vsáme, bi vſak miſlil, de je ſamoteshen ſtol; prediza ſedi na njemu; kolo sa
Sveta grofinja Genofefa (1857):	dolgo obſedali. Sato je tudi grof Smagomir dalj, ko je miſlil, od doma oſtal in ſe ſhe le ob letu v

miſliu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe nega am vseu. Sraunu ſo bly kdu bi dergazhi miſliu? med drugimi tudi tiſti, katirim je poprei Chriſtus dobroto skasou
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſtiga na posnaſh, katiri je tebe, kader ti ni ſi miſliu. per timu Galileiskimu murju sa ſaboi poklizou, v'tu Apostolsku

mislila

mislela
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): dobizhek, inu nezhemerno zhast, ali hvallo. 2. Karkol sem dellala, mislela, ali govorila, sem k' boſhji zhaſti obrazhala, inu ſatu sem

mislila

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sé potégne, de se v hudi vročini pari, kér je mislila, de ji bo persiljen pot dobro storil: pa brez mére
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Hirlanda sprejela, ker ga je tudi pošteniga, kakor je brat, mislila. Vse opravila je z nar večim zaupanjem le njemu zročiti
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	bo mogoče, vse oskerbovati. Zdej se je Hirlanda sopet srečno mislila, ali še srečnejšiga se je Gerard štel, kterimu se je
Tine in Jerica (1852):	se je pred bali, kakor jo ljubili. Tako, si je mislila, naj se otroci tudi Boga narpred bati uče. Jerico je
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	IV. Gospá Rozalinda na Visókim v svoji grajšini pač ni mislila, kólika nesreča njeniga varha, blaziga Teobalda, čaka. Gospodična Hema je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	„V svoji žalosti in ker me je vest grizla, mislila sem že davno na to, ker videla sem, kako so
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kaj več ž njim govorila o tacih rečeh, si je mislila; pa zdaj je prepozno — jutri zjutraj ga ne bo več
Zeleni listi (1896):	druzega mnenja. Naredila je šibo dosti dolgo in dosti močno. Mislila si je: otrok mora šibo občutiti, ako naj pomaga. Zorku
Lohengrin (1898):	je rokó, Zató ljubavi tajne jo dolžim: (zmerom srditeje) Je mislila, če bode brata prosta, Da bó kot vladarica čez Brabant

miſlila

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	miſlila, de je she druga taſhiza. Ne verjela bi, de tak
Genovefa (1841):	léſ v roki? ” „Ljubo déte”! mu je rêkla, „dàlj ſim miſlila shivéti, drugazhe bi ti bila shé popréj povedala. Pa sdaj

mislili

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	gruntnimi gosposkami poravnaval? Kam ste se hodili pritoževati če ste mislili, de se vam krivica godí? Ali ste se h kakimu
Zlata Vas (1848):	zakaj de tako delajo, pa nobeden ni nič razodel. Zakaj mislili so: čez sedem lét imamo vse skrinje polne zlatá.
Robinson mlajši (1849):	lehkič je drugoč obživel; vsej veš kako smo jednor tude mislili, da je umerel, ino je vemdar živ bil. Oča. Na
Zlata Vas (1850):	prišli. In pogledajo zopet berhkiga oficirja, kteriga so živiga hudiča mislili; pa vsak je spoznal, de je Ožbe! Ožbe se je
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	so imeli vsi, in če so s tim morebiti skrivši mislili Nemce strašiti, se niso nikakor golufali.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ogerski vol, ne pa tur (Auerochs), kakor so naravoslovci nekdaj mislili, je pervi oče govejih plemen na svetu. Al to ni
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je pa od poldne do terdne noči in mati so mislili, de je šel domú, ker ga niso nikjer najti mogli
Tiun - Lin (1891):	na ladijo, zapazil je kapiten, da Šan-ho ni bil prisoten. Mislili so vsi, da je iz jeze opojil se z opijem
Zeleni listi (1896):	To so bili darovi naših hvaležnih ubožcev. Mislili boste morda, da so zdaj poklicali Ljuboslavo, da bi videli

miſlili

Biblia (1584):	téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. Tedaj ſo ony ſamy pèr ſebi miſlili, inu djali: Tu je tu, ker my néſmo ſabo Kruha
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	7. Ony ſo pak ſamy pèr ſèbi miſlili rekózh: De my niſmo kruhe vsęli. 8. Kęr je pak
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' barko, ino ſe ſili ſpati. Neverni brodniki ſo ſi miſlili, de bi med njimi utegnil kak velik hudodeliz biti. Vadljajo

mislilo

Roza Jelodvorska (1855):	sina rešila! In zdaj se bo le o nji pregrehi mislilo, o nji pomoči pa nič? Hočete tedaj to, ktera se
Botanika (1875):	pa mikroskop kaže še čez to brezštevilno množino raznovrstnih gliv. Mislilo se je zatorej, da se to rastlinske upodobe narejajo same
Zoologija (1875):	preobrazujejo se nekateri čudovito. Preje se je o mnozih dolgo mislilo, da se zaplodé same po sebi, da postanejo iz pokvarjenih

mislim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de jo vražni ljudje pri ti napaki prav pogostama dolžé. Mislim, de bo gosp. Ferlanova pinja, ki se zmiraj bolj po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bil mislil, de bi se nad njo kdo spotaknil; Štajarcam mislim , de je vsim od kraja po volji. Ni ni znajdena
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	brez tovaršije izpod strehe v smertno nevarnost iti pustijo. — Pa mislim, de tudi takim kerčmarjem pridgvati, se bo tudi reklo: bôb
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de je že mogoče, (desiravno še težavno, kar še zmirej mislim) naš domorodni jezik koj v pisarnice vpeljati. Nikar me, dragi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	svoji enostranski misli vsak , — gledé pa na naše splohne potrebe, mislim, de nobeden ne. — (Dalje sledí. ) Dopisi. 30. grudna 1848. (Iz
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	pràv čudno zdi! “ pravi oče, ter se odkrije. „Ljubi Bog, mislim, de mi zopet hočeš dati mojo ženo in mojiga sinú
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ako ni kaj prav, naj popravijo Istrijani blagovoljno ). Iz povedanega, mislim* , da se pretehtovanje istrijanskega vlaškega jezika ne kaže popolno prazno
Mlinar in njegova hči (1867):	se pa tudi res tako zgodi? Luka. Ali se zgodi? Mislim da pri duhovih ni laži, ni goljufije, kakor pri nas
Gozdovnik (1898):	oči odpiraje. »Tukaj sem, gospod stotnik,« odgovori Pepo spoštljivo pozdravivši. »Mislim, da ste me dali poklicati. « »Misliš? Res, človek je v

miſlim

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	en dober glashek vina pjé, inu toku naprej, tok jeſt miſlim, beſtja, ti lasheſh, inu mo dalej nevupam , koker ga vidim
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sdaj neko prigodbo od ptizhjiga gnésdiza povédati, ſo djali, ter miſlim, de vama bo prav dopadla. V' tim kraji ſe je
Genovefa (1841):	môja mati mene oblagoſlovili, préden ſim ſe od njih lozhila. Miſlim, de je môja poſlédnja ura blíso! ” Ubógi fantek je ihtijózh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bral , kar ſo drugi sdravniki sa shivino ſkuſili in snaſhli; miſlim tadaj, de ſim v ſtanu vam koriſtniga in svéſtiga ſvetovavza
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iz pod krave pride, k smeteni v pinjo prilije. Jez miſlim, de je Ferlanova pinja ravno savoljo tega takó dobra, kér
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	treba smeteno posneti, predenj se mléko pod njo popolnama skisa. Miſlim, de naše kmetice na tó takó ne pazijo, kakor gré
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hrami, kjer se mleko hrani? Ali latvice? Ali medénje? Jez miſlim, de dostikrat vse te reči srovo maslo spridijo. De se

mislimo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Če se zraven teh perhodkov še 50 goldinarjev učitelju zagotovi, mislimo de se jih bo dovelj za tako službo oglasilo. Saj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bolj premožnih staršev , z kterim bi se dohodki učitelja pomnožili. Mislimo , de pametni kmetje sedajniga časa tega šolskiga doneska ne bodo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ali lekaru ga prašat — pa je žalibože ! predalječ. Lahko si mislimo , koliko britkiga nemira zdaj bolnik v svojim sercu občuti! On
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nemškutarstva še visi tukaj, kjer je celó življenje v nevarnosti! ! — Mislimo si bolnika, ki v britkih bolečinah zdihuje: on hlepí po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	da je zadostilo potrebam. ki so jih nanašali različni časi. Mislimo se nazaj za 300 let. Po vsem polji našega cesarstva
Fizika (1869):	očesno čutnico; po njenej velikosti se ravná prividna velikost predmeta. Mislimo si zdaj, da ste od obeh končnih toček ab (Pod.
Kemija (1869):	kalijevo mesto, in pri vsem tem ostane kristalni lik nespromenjen. Mislimo si, da neki kristal sostavljajo štirje atomi, pod. 66. Ako
Fizika (1869):	storimo to le zavolj tega, da pokažemo pot, kterega se mislimo držati, ko bomo hodili skoz njo. Povedali smo že poprej
Astronomija (1869):	enakej visokosti s plamenom na mestu zgornje puščice, kjer si mislimo zemljo dne 21. marca, ko nastopi tek v mér puščice

miſlimo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	napravi, zhe muhe tiſtih panjev, ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih neuſmiljeno moriti. To
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de nam bolj vershe, muhe tiſtih panjev, ktere ohraniti ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev sdrushiti, kakor jih neuſmiljeno moriti. Le
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njemu tudi Prajsòvſki kralj „red sa velike saſluge” podelili. — Mi miſlimo, de je naſha dolshnoſt, ˛Slovenzam to poſebno poſlavljenje goſpoda Kopitarja

misliš

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	drugi nazaj, pri strani pa vsaki na svojo stran — kaj misliš, dragi moj Radislav! kako bi to šlo? Rad. De bi
Robinson mlajši (1849):	s teh reči vzeti, ko mu neso slišale? Oča. Kaj misliš Dragotin! Smel li je? Dragotin. Aj smel je je iz
Sveti večer (1866):	mi tako tega dečka zavergli? Pa povej mi, Elizabeta, kaj misliš, kaj nam je storiti? ” „I! otroka sprejeti za svojega”, reče
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	tako modro in lepo uredil? ” Na to Remigij: „Tedaj res misliš, da je nekdo vse to priredil? ” „Gotovo,” odgovori Ljudevit. ,,Kdor
Deborah (1883):	Jaz ne bi tebi upal? Ali ne vem, kako dobro misliš? Ana. Vedno in vselej sva drug druzemu razodevala vse, kar
Oče naš (1885):	tako hudo še ni; tako bolan še ni, kakor ti misliš. Njegov angelj varh bo že čul nad njim. Barba saj
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	skozi germovje logarju nasproti. "Za božjo voljo, Peharček, kaj pa misliš storiti," jeclja Tone ves prestrašen in smrtno bled. "Jaz ali
Zlatorog (1886):	»Mar ti misliš, da za šopek brsten »Lanček menjam svoj in zlati prsten
Revček Andrejček (1891):	Franica. (Začudivši se. ) Ana! Kaj pa misliš. Ali ne poznaš več očeta? Domen (ustane in seže Jeklenu

miſliſh

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Dobra ! inu ta! (mu ſhe eno da. ) Matizh. Uh ! kaj miſliſh , sa boshjo volo ! Nęshka. (ga vdari ſkorej per vſaki beſsędi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sda; mu je sadnjizh djal: „No, pa ſtóri no, kar miſliſh, ino ne opotavljaj ſe ſhe! “— Bog namrezh zhloveka ne móra
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ampak tudi naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih na jeſen pogoſto imaſh, presheni s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	le murvno pérje; satorej moraſh tega toliko imeti, kolikor zhervov miſliſh srediti. En lot zhervniga ſemena da okoli 20,000 zhervov, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil; smeſhaj zuker predenj ga rastajati miſliſh, s en malo lugaſte ſoli, ki jo V ſhtazunah po

mislita

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ampak razbojnika in morivca. Viteza Teobalda z vso družino vred mislita umoriti, njegov grad obropati in požgati. “ Déček je bil takó
Ultra! (1867):	je to pri ati in pri gospodu Ostermanu. Ta dva mislita o tej reči drugače. Ljudmila. Na ravnost recite, na ravnost

mislite

Blagomir puščavnik (1853):	vest imam in to je čez vse. Kaj pa vi mislite od tega? ” — Pri tih besedah drevar sokolarčeku dobro v oči
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ne bo se več zavèdila; le mertvo si jo že mislite. Vaša vpričnost, milostiva gospá, bi otročiču nič ne pomagala. Vaša
Oče naš (1854):	ktera Vas ne more pustiti. “ „Zdrava sim, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata s žalostnim smehljanjem. „Že davno nisim bila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	jima začne hvaliti in razkazovati svoje zaklade. „Vendar pa ne mislite” — reče slednjič k Hafedu — „da sem presrečen mož, imaje toliko
Valenštajn (1866):	Zakrije obraz na Butlarjevih prsih. ) Butlar. Pozabite Hinavca! Kaj storiti mislite?
Ferdinand (1884):	»Za božjo voljo, kaj pa mislite! « reče Peter, bled kakor smrt. »Če je res tako, in
Oče naš (1885):	ktera vas ne more pustiti. “ „Zdrava sem, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata z žalostnim smehljanjem. „Že davno nisem bila
Pripovedke za mladino (1887):	ukazali, pometa sneg za hišico izpred praga, in kaj pač mislite, da je našla? Same zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se
Pripovedke za mladino (1887):	bole, tri zlate sešteti pa vam je že preveč. Kaj mislite, da vas bodem tu čakal, da boste gotove? ” S tem

miſlite

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	8. Kęr je pak Jęsus tó vęjdil, je rękal: Kaj miſlite ſamy pèr ſebi, vy malovęrni, de nimate kruhov? 9. Ali
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de ſte moji uzhenzi. “ „Zhe vaſ bo ſvet ſovrashil, ſi miſlite, de je mene popred ſovrashil. Ako bi ví ſhe ſvétovi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je ſvoje shivljenje Bogu v' dar dala. Otrozi! tudi vi miſlite: „Bolje je umreti, kakor pa greſhiti,“ ino teh miſel ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	polje ; Sveſt on je zeſarju In deshele poglavarju. Nikar ne miſlite, de naprejpoſtavljeni sa kmetijſtvo nizh ne ſkerbijo, ampak vediti mórate

misliti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gorkote gori dobil. Ta napaka me je silila, na popravo misliti. Znano mi je, kakó je kurjava po Majsnarjevi šegi napravljena
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	manjših tamnih zvezdic — povsod kamor se ozremo, življenje, smo primorani misliti in soditi, de na vsih druzih manjših ali milijonkrat večih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nebu so okrogle; kér je naša zemlja tudi zvezda, je misliti, de mora tudi ona krogla biti. Če pride zemlja v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	polajšati , kér je tako dolgo nar veči teže nosil; pa misliti morate tudi na druge stanove, kér vse zagovarjate. Tedej Vas
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	stvar napčno speljevati; kako bi tedaj jaz, revni siromak, mogel misliti, da bo ona v smerti drugač delala, kakor je v
Kemija (1869):	kterem se spajate v vodo. Te tvari si moramo tedaj misliti kakor spojine ogljenca z vodo, C + HO; zato jih tudi
Astronomija (1869):	se pa v njej okrog solnca premikujejo, ampak moramo si misliti prostor, kterega izpolnuje osolnčje kakor oblo. Ko bi si hoteli
Astronomija (1869):	ker se od vseh krajev sostave prikazujejo, zato ne smemo misliti, da je kraljestvo solnca okrogla raván, v ktere središču je
Botanika (1875):	Ker stanice nimajo luknjic, si na prvi mah ne moremo misliti, kako bi bilo mogoče, da stopa kapljina od zunaj v

miſlit

Sacrum promptuarium (1695):	hozhesh Nesho sa tvojo ſakonsko sheno imeti? Juri takrat ſazhne miſlit, inu ſe potiti, ter ſe oberne h' taiſtom katiri ſe
Sacrum promptuarium (1695):	je tebi, sakaj nej ſi poprej premiſlil, sdaj je prepoſnu miſlit, kateru je mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen shlishat: Leta
Sacrum promptuarium (1695):	imel premiſlit, inu nesho ſmerom puſtiti, sdaj je vſhe prepoſnu miſlit, dokler pred Mashnikam ſe najdesh, inu Nesha tebe s' roko
Sacrum promptuarium (1695):	vam oſtane, imate ble ſe fliſsat sa vaſhe isvelizajne, inu miſlit tajſtu, kateru je bil odgovoril Diogenes enimu,

miſliti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ti ſam golufal, kar bi bilu enu preklinuvanje lę ſamu miſliti, inu ny nikoli mogozhe; sakaj zhe jo dalej premiſhlujem to
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shelesna zeſta s shelesnimi platami polaſhtana, bi snali ſhe nekteri miſliti. Ni takó, shelesna zeſta ni nizh drusiga, kakor dvé verſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſih le ena rezh kriva biti, ſi drusiga ni mogel miſliti, de kmetje ſamo od tako kratkih zévk raka dobijo, ktere
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa le pêt oſhtirjev. „Prasna je ta” — snate pri ſebi miſliti. — Temu ni tako. Sa pét zekinov, de je nihzhe med
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rézhi nar bolj, snajde, nobene poprave ne more vezh mogozhe miſliti. Zhe ima vedosheljni rokodelnik te rezhi pred ozhmi, zhe s

miſslit

Sacrum promptuarium (1695):	v' malen noſsil, moko pak v' meſtu, ta oſsel sazhne miſslit, ta shlushba je preteshka sa mene, malukadaj pozhivam, drugi kruh
Sacrum promptuarium (1695):	inu cilu nejmogal doli lezh, de bi ſpal, oſsel sazhne miſslit na ſvojga perviga Gospodaria, inu ſe grevat, de od njega

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 36 →

← ↑ →

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	po stanovitnih sončnih mescih , kakor ga ves izobraženi sedanji svet meri. 5. Gospod Jeran pa svetuje, de bi nas vse slovenske
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Je sicer le iz treh močnih nadstropij, al po dolgosti meri 280 in po širokosti 200 korakov, na dolgost ima v
Fizika (1869):	da strelec, ki hoče v daljino zadeti, nekoliko bolj visoko meri, kakor kamor hoče zadeti, in to zavolj tega, ker teža
Fizika (1869):	renski in avstrijski čevelj. V dve meri raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero. Posebni deli prostora, in
Botanika (1875):	Mezga se precej hitro razširja skoz stanice. Ta hitrost se meri s tem, da se pazi, koliko časa potrebuje pomladi mezga
Občno vzgojeslovje (1887):	učencev. Pazljivost mora postati samohôtna; takova postane samó tedaj, ako meri ves pouk le na to, da učenci, kjer le možno
Občno vzgojeslovje (1887):	v protislovji. To zapreko odstraniti pomaga pravica, t.j. pravilo, ki meri na to, da se zabrani prepir. Pravo je nastalo bodisi
Občno vzgojeslovje (1887):	Pouk toliko časa nima nobene vrednosti, dokler meri na to, da bi podajal vednosti in ročnosti, katere ne

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tednih Pankracij iz plahega učenca postal krepek mladeneč. Korvin je meril sam po sebi in trepetaje, če ne tepenja, vsaj ostrih
Gozdovnik (1898):	zažigalka mimo prihajala, moral je malo prenehati, je pa potem meril s toliko večjo gorečnostjo. Fabij vidi, da svetloba pojema; moral

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' poduzhenje ino poveſeljenje ſhe rekel: „˛S' kakorſhno mero boſte mérili, ſ' tako ſe vam bo odmerjalo. Zhimu gledaſh pesdér v'
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ter toplic kaj ne potrebujejo. Mi smo teh toplic gorkoto merili; lani 15. dan Rožniga cveta so po našim toplomeru (Reaumur
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	naprej po premakljivih lunnenih mescih, kakor v starimu zakonu, čas merili, ne pa po stanovitnih sončnih mescih , kakor ga ves izobraženi
Viljem Tell (1862):	mene Ne smete zabiti. Za glavo mi Je šlo, ko merili so oče na-me, Pa nič se nisem bal. Hedviga (objame
Fizika (1869):	Na Francoskem so bili učenjaki dobili nalogo iskati edinice dolgosti. Merili so četrti del, skoz zemeljska dva tečaja (pola) idočega, največega

Pozhétki gramatike (1811):	v' ſtanu permérjenja ino ſojenja. Ako dve ſtvari med ſeboj mérimo, ino ſódimo ſklénemo, de je ena al viſhi, al nishi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vrednoſti plačan bil. Če tedaj plačila za deželske učitelje ne merimo po plačilu mestnih učenikov, nas ne bodo strašili preveliki potroški
Mineralogija in geognozija (1871):	koti, ki jih na njem delajo ploskve. Pri večih jih merimo z ročnim kotomerom, ročnim goniometrom, pri jako majhenih kristalih z
Zoologija (1875):	kojimi se ima kako delo storiti, zmerom menjajo. Mehanično delo merimo z enoto, ki se zove meterkilogram (mk), to je namreč

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	potroškov mestnih učenikov , zatorej pa tudi po teh ne gré meriti plačila za učenike po kmetih, ako ravno bi mi prav
Astronomija (1869):	položeni, premérov pa različnih. Premér najskrajnejšega oboda pa bi moral meriti vsaj 400 premérov zemeljske drage, toraj vsaj 16000 milijonov milj

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prasičev. Kdor hoče dobre in lepe prasiče imeti, mora za merjasca in svinje skerbeti, ki imajo dolg život, kratke in močne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	merjascu spusti. Deset ali dvanajst svinj je dovolj za enega merjasca; ako se mu jih več da, ne bo vseh vbrejal

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mora skerbeti da svinja dvakrat v letu verže, in da merjasci niso vedno pri čedi. Sicer bi se večkrat zgodilo, da
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sicer bi preveč oslabela, in popolnoma ne dorastla. Včasi so merjasci hudi, in druge prasiče grizejo. Takšnim je treba kale (kriva
Sveti večer (1866):	takrat ni molčal; resnobno spregovori: „Ti, gospodič! tako delajo moji merjasci v gozdu; oni požirajo želod, pa ne da bi pomislili

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	samoten kermiti. Zakaj skakanje ga slabi in v rasti zaderžuje. Merjasec mora nar manj dva leta star biti, preden se k
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	za pleme rediti in dobro kermiti, da popolnoma zrastejo. Kedar merjasec že skakati začne, se mora od svinj odločiti, in samoten
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mu jih več da, ne bo vseh vbrejal. Kedar je merjasec že štiri leta za pleme služil, ga je treba rezati

Astronomija (1869):	2 celi milji, 7 miljskih desetink in 5 stotink. 18 Mérjenje narazja. Djansko — z merilom ali s tako imenovanim mérskim lancem
Fizika (1869):	tlak tim manji. Tlakomer je tedaj prav imenitna priprava za merjenje visokosti gora. Naredili so ga tako, da je pripraven za

Astronomija (1869):	le pri merjenji navpičnih daljav ali visočin, marveč tudi pri merjenji vodoravnih daljav.
Astronomija (1869):	visokost stolpa. 20 Daljava in velikost nebeskih teles. Pri natančnem merjenji vodoravnih in navpičnih daljav na zemeljskem površji nam ne rabi
Astronomija (1869):	To lahko umevno resnico pa porabimo sedaj ne le pri merjenji navpičnih daljav ali visočin, marveč tudi pri merjenji vodoravnih daljav

Fizika (1869):	dolgost in BC visokost strmine AB, se dá po naukih . merstva iz podobnosti trikotov abc in ABC dokazati, da se navzdol
Astronomija (1869):	se izračuna, hočemo tukaj pokazati. K temu pa potrebujemo iz merstva nekoliko zakonov o podobnosti trikotov in nekoliko zakonov iz trigonometrije

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alpa ugore kader bodashebrou ti morash te pozhasi hoditi altu merkei dasnekvemer nabosh teſti zait marnuvou kader bodash sazheu morebiti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svedomi dnu hkueliki nozhi h' binkushtam h' Svinsvatam. Al tu merkei Davsoli od 11. do 12 ponozhi se jma tu sgoditi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jedi saki den zveu bodash dobiu satuojo potriebo al tu merkei dateſti dnar nekoli gorei nausignash skues zelu leto kader boda
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	morash ti 3 bart mad shishnemi durmi poshebrati inu tu merkei da sakobart kader venka noi tanter gresh 3 barti: noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sunzam per shegnanei svvjezhi: inu tu skues 8 dni dolgo: merkei da sazhe yutro prad svnzam noi pershegnanei svviezhi poshebrash: noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	diesh pomai Bueg Ozha † Bueg Sin † Bueg Sveti Duh † fpa merkei da Ame Knaporazhashtomi shelmi boda taku tashku noi britko kaker
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bese ti dobiti mogli: katero uro al zait? natu pa merkei doro bosh antvart dobiti kai se tabe bo povevo: kader
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rezhi ias bodam sam shusou: al je riesn bel kar: merkei bueg se kna peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar alpe v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei kader boda meshnar pershou obomarijo svonit kader boda on sashtrik

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu druge take shivadi puſtijo viditi. Ti ſtari ſo tudi merkali, kaj sa enu vreme je po novim Meſzi ta
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Vy bote tèdaj zhuli ſamy na ſe, zhe bóte dobru męrkali na vſe vaſhe miſli, katęre vam v' glavo pridejo, ba

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Goſpod Shushek , naj me moji shlahti nasaj dajo ; sa en mernik petiz jim dober ſtojim. Shush. Sram me je ! — pak kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mlinarju: „Danes teden bo velik praznik: torej mi „boš mogel mernik pšenice zmleti: to vém , de se „tisti dan rèženiga kruha
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ko v Banatu in Sisku. — Korún je po 33 kr. mernik; predivo pražnje po 17 kr., ohlančje po 13 kr., hodnik

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	spet ne pojedó. Vseje se rèži na oral kake štiri mernike in pol, do pet mernikov. 4. Ječmen, tudi zimni in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	v njih nar lepši posuši. Dva vagana, to je, štiri mernike ajdovega semena na oral je dosti. Kteri ajdovo setev grajajo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se precej gosto, pol bolj od drobne korúze, kake 4 mernike na oral, spomladi, ko mrazi nehajo, in zorí proti koncu
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in ječmena na oral (joh) raji malo manj kakor 4 mernike vseje. Rèži malo več kakor 4 mernike, kacih 4 in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	od začetka sušca; malo manj od dva vagana ali štiri mernike na oral (1600 seženov), če je seme dobro in njiva
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	manj kakor 4 mernike vseje. Rèži malo več kakor 4 mernike, kacih 4 in pol. Ovsa 6 mernikov na oral. Prosa
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	jari proti koncu svečana ali vsaj mesca sušca po štiri mernike na oral, ker se zlo razraste, in zori zimni pred
Slovenske večernice (1865):	že djali, dobival je tudi od soseske vsako leto neke mernike žita in sočivja, tako da se je on vsako zimo
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	in po 4 kr. od stara, ki je držal 4 mernike. Štiri tedne so bili žitni mérci s tem zadovoljni, potem

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Rajtajmo pa tudi sdaj ſeno po 24 — 48 krajzarjev, 3 mirnike ſadja pa po 3 — 5 goldinarjev, je vunder 1 — 2
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa tudi gotovo, leto na leto rajtajmo, na léto 3 mirnike ſadja obrodi. Rajtajmo pa tudi sdaj ſeno po 24 — 48

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa velike kmetijſtva, kjer vezh ſto mernikov shita poſejejo, sato, ker ſe s maſhino bolj enakomerno ſeje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in 12 ſnopov jezhmena omlatili, ga je bilo ravno 30 mernikov. Dobro ſe je delo plazhalo. Jezhmen, zhe ravno je bil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njive veliko težji. Če uzamemo, de na njivi od 6 mernikov posjanja v srednje rodovitnim létu 200 centov krumpirja zraste (v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ježce, okoli Mengša i. t. d. se je iz 6 mernikov po 100 perdela, kadar je létina za-njo. Ali ni to
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	deset mirnikov sroviga sadja posušiti, is kteriga se okoli treh mernikov suhiga dobi. Komur je taka sušivnica premajhna, naj naredi ravno

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	alj meroljubize; to je, take roshize, ki méro ljubijo. ” „Kako, meroljubize ſe jim pravi? ſe Mariza savsame; to je pa zhudno
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	slo rade jedo. Po Nemſhkim jih pa imenujejo Maſsliben alj meroljubize; to je, take roshize, ki méro ljubijo. ” „Kako, meroljubize ſe

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rodoljubi domorodec veliko naslednikov imel! Vganjka. Pastaričica je ovce pasla; mesár pride in jo vpraša: Punčika! koliko imaš ovac? Mu odgovorí
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zaperaj hlev in vari, da noben ptujic, noben živinski barantač, mesar, svečar, mazač, konjoderc do živine ne pride. Če je sila
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bili Rimcem samo izverstni delavci, ampak imeli so je, kakor mesar svoje živinčeta v hlevu pita, da si po priložnosti in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	spremljal ga je Katul, na to zbiranje tako vajen kakor mesar, ki po semnji stopa med živino in vé pravo najti

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kterih se eno ali drugo govedo na prodaj dá ali mesarju izroči, češ, ker je na poti opešalo ali šepati jelo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zasiri, kar se starim kravam rado zgodi, se mora krava mesarju dati. 14. Kako ravnati, kedar je mleko višnjevo. Včasi se

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Ker so pa tu sklenili, da ne bodo kar počez mesarili kristijanov, ampak da je hočejo popolnoma zatreti in zato tudi
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	trpeti za Jezusa Kristusa, kako so jih trpinčili, sežigali, mučili, mesarili in pohabljali. Vse muke, katere je le izumila paganska brezsrčnost

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 36 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

Zoologija (1875):	živalskimi snovmi ter so dostikrat jako škodljive. Znamenite so: Hišna miš (Mus musculus) temno siva z dolgim repom, zna jako spretno
Zoologija (1875):	temno siva z dolgim repom, zna jako spretno plezati. Gozdna miš (M. sylvaticus), pod. 82 je veča, dolgorepa, rudečkasto rujava, spodaj
Zoologija (1875):	dosti sumničena in kot neverjetna opisana, imenujejo »podganski kralj. « Poljska miš (Hypudaeus arvalis) je med vsemi najškodljiviša, ker se časih prikaže
Zoologija (1875):	18. stoletji priklatila iz Azije v Evropo. Pod. 82. Polesna miš; M. sylvaticus 11 + 11 Cm. Kakor so glodavci veveričnega plemena
Zlatorog (1886):	vej do vej Prav gibčno in okrétno. Po svoje žvižga miš glasnó, Možíčka, snaži si bradó In rije po korénih. A

Pozhétki gramatike (1811):	jé miſha: le chien remue la queue, pèſ maje rép, miſh in rep ſta toshivna v' ravnim ſkladu s' glágolima jé
Pozhétki gramatike (1811):	souris est mangée par le chat. (: Je ſizer mogózhe rezhi: miſh je od mazhka jéden, pa ni po na ſhim ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Mijavka mazhka tudi ſhe : „Kraj zhaſ ti bom ſtorila, De miſh, podgana ti ne ſné, Karkol' boſh hranil ſam sa ſé
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne pride kakſhno kure, kakſhin ptizh vrabiz ali ſníza, kaka miſh ali mazhka, ali kaj taziga v kozho, kir vſe te

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	spred in pa odzad oči imel. — Kader mačka pride, imajo miši poderk. — Se je s konja na kozo sedel. — Je prišel
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nej ampak natanjko mi popiši: Kak iz kleti preganjajo se miši, In bodem djal, de modre si glavice. — č. Kakó isatlje
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je vedela, da je nedolžna in je delala dalje. Male miši so tekale po tleh, k nogam so ji nosile koprive
Zoologija (1875):	samo o mraku in v svetlih nočéh, in sicer največ miši, zato so jako koristne ptice. Po dnevi jih preganjajo tropi
Zoologija (1875):	mladi Savojardi, ki so za denar kazali svizce po svetu. Miši (Murina) so vse majhne in živé po luknjah in rovih
Zoologija (1875):	škarjastim repom; kanja, tudi mišar (Buteo vulgaris) imenovan, lovi največ miši, ali v primeri s prejšnjimi je len in bojazljiv ropar
Ferdinand (1884):	nisem zatisnil očesa. Glejte, v našem starem gradu je polno miši in podgan! Ne dajo mi mirú! Imate li kako dobro

Sacrum promptuarium (1695):	nezh ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral, te mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj
Sacrum promptuarium (1695):	mazhek samerka de nej matere doma, gre obyskat te mlade miſhi, ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v raſti ne saduſhé. Kako ſe v ſejane peſhke pred miſhmi in drusimi shivalmi obvarjejo ? Vsemi brinovga germovja in rasſekljaj ga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa na pezhi, in jih v zhednim ſuhim kraji pred miſhmi in pred praham hrani, de jih boſh ali prodal, ali

Pozhétki gramatike (1811):	ni nameſtime, poſtavim: le chat mange la souris, mazhek jé miſha: le chien remue la queue, pèſ maje rép, miſh in
Pozhétki gramatike (1811):	terpivniga per isréku le chat mange la souris, mazhek jé miſha, preménjaj imenvavniga v' toshivniga, vsami glágolóvo deleshje s' pomoshnim glagolam

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nanje. Tudi lahko nekoliko sardelj zviješ ter vse s, školjkami (mišelni) in limonovimi koleščiki obložiš. Namesti sardelj lahko tudi slanico (arenka
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v skledo zverne in na mizo da. Kopun s školjkami (mišelni). Naredi iz putra in moke lepo rumeno prežganko, v nji

Zoologija (1875):	strani, tako da gole kosti, razen zob, nij nikjer videti. Mišica je navadno v sredi debela, proti koncema se stanjšuje ter
Zoologija (1875):	in krožaste mišice, zadnje obdajajo in zapirajo telesne odprtine. Vsaka mišica je v posebno kožico zavita in tako od druzih sosednih
Zoologija (1875):	V kemičnem oziru obstoji mišica večidel iz mesne vlaknine, ki je blizu enako sestavljena kakor
Zoologija (1875):	se z njihovo pomočjo plazé dalje ali celó vvrtajo. Taka mišica je podolgasta in se zove noga, ako je pa široka
Zoologija (1875):	Sila ali moč, ki jo razvija kaka mišica, je sploh primerna njeni velikosti, vendar ima tudi močna volja
Zoologija (1875):	neizrečeno trdne niti, kite ali tetive imenovane, s katerimi je mišica navadno na kosti priraščena. Nahajajo se pa v truplu tudi
Zoologija (1875):	delov kisleca, 16 delov dušca in 1 del žvepla. Presna mišica ima 77 odstotkov vode. Mišice sesavcev, ptičev in amfibij so
Občno vzgojeslovje (1887):	silo, kosti pa določajo mer nastajočemu gibanju. Da se pa mišica skrči in da po tem nastane gibanje, treba je, da

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	rajnce le fosforoviga testá za podgane, nikdar pa ne navadne mišice (arsenika) domú prinesla. Za ložeji presojo: ali je Ana Aleksander
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	mati umerla, na njeno povelje iz apoteke Bankalaritove iz Marburga mišice prinesla. To je gospodična Kaban, ki je bila po telegrafu
Zoologija (1875):	ste tako zvanim sklepom zvezani in se s pomočjo posebne mišice zapornice zapirate in odpirate. Na sklepu so večkrat še vzajemni
Zoologija (1875):	iz malih možganov e pa ne izvira nijeden živec. Kakor mišice so tudi živci na pare.
Zoologija (1875):	d in d' robovi prorezane gožve, katera pokriva sklep. 2. Mišice.

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Ana tisti dan, ko je rajnca zbolela, v popirju zavito mišico pokazala. Gosp. apotekar Bankalari pa po svojim zapisniku, v kteriga
Zoologija (1875):	Školjke živé večidel na dnu vodá, kjer se z nožno mišico polagano dalje pomikajo, ali pa se zarijejo v grez in