- poljedelcu
- poljodelcu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): nog se djansko naučil od svojega očeta. Veliko novega in poljodelcu koristnega je prišlo na beli dan o noveji dôbi; veliko
- poljodelcu
poljedelec poljedelstvo Poljska poljski Poljsko poljščina poljub poljubek poljuben poljubiti poljubivši poljubljajoč poljubljati poljubovati poljuden poljudno polk polkovnik polkovnikov polkrogeln polkrogla polkroglast polkrožen pollen polleten pol_lot polmer poln polniti polno polnoč polnočen polnoči polnočuten polnokrven polnoleten polobla pologlas pololika polomastiti polomiti polomljen Polona polonan polonanje Polonica polopal polotiti polovica polovina poloviti polovnik položaj položen položiti položivši polpozabljen polprozoren polšiški polt polten Polten poltretji polukati polutnik polyanit polybasit polygonum polyporus Polzen polž polžek polžev polževo pomagač pomagaj pomagaje pomagalec pomagalo pomagan pomaganje pomagati pomagati_jaz pomagati_se pomajati pomaka pomakanje pomakati pomakniti pomaknjen pomalem pomanjkanje pomanjkljiv pomanjkovati pomanjšanje pomanjšati pomaranča pomarančast pomarančasto pomarančen pomavtan pomazan pomazati pome pomehčica pomemben pomembno pomembnost pomen pomenek pomeniti pomenkovati pomenljiv pomenljivo pomeriti pomesti pomešan pomešati pometati pometen pomežikniti pomigati pomigniti pomije pomikajoč pomikati pomilostiti pomiloščati pomilovanje pomilovati pomiriti pomirjenje pomisel pomislek pomisliti pomišljajoč pomišljanje pomišljevati pomivalen pomivati pomlad pomladanski pomladen pomladi pomniti pomnožba pomnožek pomnožen pomnoženje pomnoževati pomnožiti pomnoživši pomnjenje pomock pomoč pomoček pomočen pomoči pomočiti pomočnica pomočnik pomogljaj pomoliti pomoriti pomorski pomorstvo pomorščak pomota pomožen pomreti pomrl pomuda pomuditi pomujati pomuzati ponapolniti ponarediti ponarejati ponarejen ponašati ponavadi ponavljanje ponavljati Poncij ponedeljek ponemčiti ponesrečiti ponesti ponev ponevedoma po_nevreden ponikati ponižan
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nog se djansko naučil od svojega očeta. Veliko novega in poljodelcu koristnega je prišlo na beli dan o noveji dôbi; veliko |
| Botanika (1875): | vzbudilo to misel, da je velike djanske vrednosti znanstveno premišljevanje poljedelstva, in da se pravo obdeljávanje pólja le na znanstveno podlogo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | kako posestvo le v najemu (štantu). Zdaj je Francoski minister poljedelstva sklical komisijo, katera prevdarja, kako bi se mogla denarna posojila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | živinoreji. Z novim letom dobimo pa še posebnega popotnega učitelja poljedelstva za Kranjsko, in sicer je c. kr. ministerstvo poljedelstva oddalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | da je bilo preteklo leto kolikor toliko ugodno napredku našega poljedelstva. Pripoznati moramo, da smo zapazili v preteklem letu nekako živahneje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | učitelja poljedelstva za Kranjsko, in sicer je c. kr. ministerstvo poljedelstva oddalo to službo pisalcu teh vrst. Deželni zbor sklenil je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bilo, ako bi vse podučenje in vse vednosti o napredovanji poljodelstva zaničeval in od sebe odvračal, posnemaje le to, kar je |
| Fizika (1869): | najpoprej le lov in ribarstvo, pozneje pa tudi živinorejo in poljedelstvo kakor tiste opravke, ki so edino morali zadovoljevati človeškim potrebam |
| Botanika (1875): | neizrečeno imenitno opravilo za človeštvo. V starem veku so javlja poljedelstvo in požlahtnjenje nravov, ki je poljedelstvu nasledek, utelešeno v mitično |
| Botanika (1875): | brazdo izoral, so ta djanja le izraz spoznanja, da je poljedelstvo neizrečeno imenitno opravilo za človeštvo. V starem veku so javlja |
| Botanika (1875): | sabo različna tista mesta, na kterih rastó. Umetna reja rastlin, poljedelstvo, obstoji v tem, da se izpolnijo tisti vnanji pogoji, da |
| Botanika (1875): | kterimi je neki poglavar severo-amerikanskih Indijanov priporočal svojim sonarodnjakom Mississay poljedelstvo kakor edini pripomoček, če hočejo, da se bo njihov rod |
| Botanika (1875): | Egiptovskih piramid, in ki je bil najmanj 2000 let star. Poljedelstvo. 113 Presegalo bi meje, postavljene tej knjigi, če hi hoteli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v tem, da gospodar se soznanja z vsemi napredki, ktere poljodelstvo kot véda (znanstev) dela neprenehoma. Časi so se premenili, ter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prišlo na beli dan o noveji dôbi; veliko imenitnega v poljedelstvu prihaja vedno še, in godijo se premembe v kmetijstvu, od |
| Botanika (1875): | imenitne izmed njih, ktere so v obrtniji, v zdravilstvu, v poljedelstvu ali v kakem drugem obziru človeku važne. A. Acotyledones (brezkaličnice |
| Deborah (1883): | sleparjev in lisjakov, kakor so v druzih deželah: na Ogerskem, Poljskem in Češkem, na Donavi in Moravi! Lovre. Nu, nu! učitelj |
| Zoologija (1875): | bila dosti sumničena in kot neverjetna opisana, imenujejo »podganski kralj. « Poljska miš (Hypudaeus arvalis) je med vsemi najškodljiviša, ker se časih |
| Zoologija (1875): | za se in leti časih več milj daleč za mrhovino. Poljska vrana (C. frugilegus) gnjezdi v velikih družbah, časih na tisoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kér vemo, de bomo bravcam Novic vstregli, če jim oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske letine |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je toliko rodilo, in ker je vedni dež tudi tam poljske pridelke zlo pokvaril, pravijo, da se bo letošnje leto ondašnji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Iz Tersta se bere v „Triest. Zeit. ”, da je veliko Poljske pšenice iz Odese na Angleško prišlo, ki je boljši kup |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | teatrov) se igrajo ondi tudi v različnih dobah talijanske, češke, poljske in madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji zanimivo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vseh dežel, in za koliko je ta drog časa spravil poljske pridelke naprej. Popred so mogli kmetovavci le toliko živine rediti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | malimi leti mislil, da bomo iz naših krajev peljali živino, poljske in obertnijske pridelke v Pariz! — kaj bi bil naš preprosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | aſekuriranih. — Kér je sdaj ravno zhaſ, de imajo kmétji ſvoje poljſke pridelke vézhji dél she poſpravljene, moramo pogorélze toliko vezh pomilovati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Proti koncu pretečeniga leta smo imeli v Ljubljani Rabi Hirš-Dänemarka, Poljaškiga lzraelca, kteri se je v svojim oddelku, to je v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | r: trg; Bulgarski in včasih Češki vocal l: vlna ; natenčnost Poljskega ´ — in moje gori rečene besede vam ne bodo sméha silile |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | grofu Thunu in bo obsegalo 6 knig. * Mertvaško trugo kralja poljskega Leszek-a Černega, ktere so mnogo let iskali pa ne dobili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | podorali, in na mesto njega listopad — ne vém ali raz poljskiga ali raz českiga debla — vkljub južnim Slavanam, kteri listopad en |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | do dobrega pretresti vse, in spoznali bote, da se pri poljskem in domačem gospodarstvu še vse premalo varčno ravna, in da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v deželnim zakoniku se tudi slovansko prestavljenje v češkim ali poljskim jeziku pridevalo, da bi jih tudi nenemci na Šleskim razumeli |
| Zlata Vas (1848): | gojzdne tatove ponoči in podnevi zalazoval. Vsaki dve léti so poljski čuvaji, ogledniki in posestniki i. t. d. gojzde, njive in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Jugoslovanski jezik nadhodi sicer po svojem bitstvenem značaju Češki in Poljski, pak, ker razdružen in razderžavljen, je v slovstvu in moči |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | za književni vseslovanski jezik sprijelo, derznem sledéče ováditi: Češki in Poljski jezik ne moreta nieden vojvoda biti vsim drugim, ker imáta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | h, k; Bulgarski, Poljski, Slovenski ą: rûka, Hand ą = û), Poljski ią, ię (ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | imenovane nove oblike, pravílno omèhčanje v g, h, k; Bulgarski, Poljski, Slovenski ą: rûka, Hand ą = û), Poljski ią, ię (ê |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezh, ampak povſod ima ſvoje opravnike, per ktérih ſe dajo poljſki pridelki savarvati. Pripomozhke, ktere ta aſekuranzija vſim kmetovavzam ponúja , ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | she vezh zhaſa v vezh deshélah rasnih drushb, kjer ſe poljſki pridelki, ſadje in vinogradi savarvati dajo. Drushba, od ktére je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ampak so vipavske vina mnogoverstne dobrote in močí. Vino iz poljskih plant je manjše vrednosti kot iz nogradov (goric), in v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe bo ſzhaſama od 100 gold. aſekuranzii plazhovati moglo. Savarvanje poljſkih in vertnih pridélkov ſe perzhne drugi dan po dobítvi aſekuranzijſkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tje napravila; kdor je she vidil shaloſtniga kmeta po sgubljenih poljſkih pridelkih, ki mu jih je huda ura v enim hipu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je še mnogo napčnih misel, da drevésa blizo polja so poljskim pridelkam škodljive, — in drugič zato, ker zavolj slabe vednosti v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in sicer narpred v šestih posebnih razdelkih, nemreč: 1) za poljsko kmetijstvo; 2 ) za živinorejo; 3) za izdelovanje pridelkov; 4) za |
| Gozdovnik (1898): | posodo poleg sušinja, ki so ga sabo pripeljali. Postavijo tudi poljsko kovačnico, in zdajci je odmevalo naklo udarcev kladiva, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kopalo sa obdelovanje semlje. S temi ſe da ſizer vſako poljſko delo dobro ſtoriti. Ker je pa delo na rokah prepozhaſno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sraven tega ſe ſhe od eden drusiga uzhijo poljſko perdelanje kraſti. i. t. d.— Take paſhnje ne ſhkodjejo ſamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na Ogerskim, desiravno kupčevavci od slabe letine pripovedujejo; na severnim Poljskim se lakote bojé, v južnojutrovih krajih ravno tega kraljestva pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zelo Eſtrajſko Zeſárſtvo na dan. „32„ boj per Şmolenſki, na Poljſkim. „32„ je Moſkava, popréſhno poglavitno méſto Ruſovſkiga Zeſarſtva, pogoréla. „31 |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | sté šle z gradú v dol svojih njiv ogledovàt. Vsa póljšina je lepó rastla. Po nekterih njivah je klasovje že rumenélo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dal Kajnu ſrezho per kmetii, Abelnu pa per zhedi. Kajn poljſhine tedaj Bogu v' dar perneſe; Abel pa mu daruje jagnje |
| Deborah (1883): | Živenje drago, sladka moja smrt! Pogled tvoj, stisk z roko, poljub sladak! (Poljubi ga. ) Kde je kraljica, s ktero bi menjala |
| Zlatorog (1886): | Ti s počétka se držíš temán, »Konec pa je, vem, – poljub srčán! « Ali temno prédse lovec zrè: »Plesal naj bi, ko |
| Zeleni listi (1896): | rokama očeta za brado ter pritisne svoji mali ustnici v poljub na očetovi ustnici. »Lehko noč, sinče«, reče oče, »spij dobro |
| Kratkozhasne uganke (1788): | roki maſhi, ali ommyvaj, ene dny ſapored, kolkerkrat se tebi polube, inu bosh videl, de bosh bradovize pregnal. Ali: ſtovzhi eno |
| Kratkozhasne uganke (1788): | vonspuleno qvarto ravnu notri v' pushl utakniti, kamer se njemu polube. Ti premejshaj qvarte, doklej ta druge otshe; potem pak, ke |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ga nekoliko časa ogleduje sè solznimi očmi, ga še zadnjič poljubi in ga poda možu. "Tukaj, Tone," reče s tresočim glasom |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je čez moža, ki je še spal in njen vroči poljubek ga je zbudil in govorila sta presrčne besede in ona |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | razlivala čez mater in kazala žareči njen obraz; gorki materin poljubek na sinovo čelo mu je bil odgovor na njegovo vprašanje |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | izdelke v večjem številu še bolj po ceni in v poljubnej velikosti, bile so iz rudeče pa tudi rujave gume; slednja |
| Divica Orleanska (1848): | moji so me nesli. (Objame Sorelko in jo v čelo poljubi. ) Teta! Dovolite. To je pravica naša V Arazu. – Lepih žen |
| Robinson mlajši (1849): | z razumom popravilo. — Če se ti, dragi slovenec! tako berilo poljubi, sem pripravljen, ti ga, kolikor le pri sveči, od svojega |
| Blagomir puščavnik (1853): | Zdaj vzame on še svojega sinka v naročje, in ga poljubi rekoč: „Ljubo dete ! ti ne moreš še svojega očeta v |
| Blagomir puščavnik (1853): | joka; Bogomila z njim; vitez pa solze potajuje, objame in poljubi oba še enkrat in zapusti grad. Oba ga še sprejmeta |
| Roza Jelodvorska (1855): | se premaga, de svojiga ljubiga očeta v tem trenutku ne poljubi. Častimir se grozno začudi, ko jo tako, ginjeno vidi; upraša |
| Roza Jelodvorska (1855): | le veselje užival. « »Bog daj,« odgovori Roza, z milim glasam; poljubi vklenjeno roko, in gorke solzice so se ji po licu |
| Maria Stuart (1861): | na svetu nič Več nemam — (Vzame sveto razpetje in ga poljubi. ) Moj zveličar! Moj zveličar! Kot ti razpel na križu si |
| Ferdinand (1884): | proti nebu. Ferdinanda potem vzdigne in objame. Tudi objame in poljubi soprogo, ki je točila solze prisrčnega veselja. Njemu samemu je |
| Gozdovnik (1898): | bile doslej tuje in neznane. »Oklenem se je okoli vratu. Poljubi me večkrat. Kliče me po imenu, ki ga slišim od |
| Blagomir puščavnik (1853): | molče roko poda, se vse na glas joka. Eni mu poljubijo roke, eni plajšč. Žene in dekleta obdajo Bogomilo in jej |
| Robinson mlajši (1849): | vas blagoslavljaj! ” ino dole: „Odpustite nehvaležnemu sinovi. ” Potem je vroče poljubil izrezani imeni, inu ju s solzama zmakal. Pozde je tudi |
| Blagomir puščavnik (1853): | ga pa tudi za vse težave, s kterimi nas je poljubil. Saj je naju skerbni oče, če nama tudi terpljenje pošilja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | marsiktera družina daritelju s solznim očesom in hvaležnim sercom roko poljubila, ako bi jo z hranoj poživil, kakoršna se jetnikom po |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | od deteta, naj večjega zaklada na zemlji! Brezštevilnokrat ga je poljubila na ustica, in ga pritisnila na svoje bolno serce. »Hiti |
| Robinson mlajši (1849): | padel na svojo žalostno posteljo. Ako bi se ljubemu Bogu poljubilo, ga z rano smertjo iz esega — totega sveta poklicati o |
| Oče naš (1854): | delati kar so hotli. so smeli, kakor se jim je poljubilo. Zavoljo tega so zbrali Francozje koj v začetku najimenitniše oficirje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | na Nanos ali kamor si bodi. Ako se bo čitalnici poljubilo dajati gledišne predstave, si bode napravila lastni oder, da bo |
| Blagomir puščavnik (1853): | vedno znamnje miru in sprave zediniti. Bogomila in Jovana se poljubite in vroče solze pretakate. Blagomir se neznano ginjenega čuti ter |
| Roza Jelodvorska (1855): | bi se ne bila mogla dalje zderžati svojiga ljubiga očeta poljubiti, in se mu odkriti. Sama ni vedila, kdaj je iz |
| Stric Tomaž (1853): | in goreče stisne. Objame tudi še enkrat svojega Harita, in poljubivši ga blagoslovi. Še en, dva, tri trenutke stojijo roko v |
| Zeleni listi (1896): | jutri; prosil bodem tudi stariše, da mi privolijo«, reče Mirko, poljubivši grajščaku roko. »Veselilo me bo, dragi Mirko! Le pridi! « Mirko |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | se spustil v kočo. Trenutek pozneje je klečal poleg matere; poljubljajoč ji obraz, je prerezal v hipu vezi na rokah in |
| Cyclamen (1883): | z obema rokama. Snel jej je roki raz lice ter poljubljal jo strastno. Pa izvila se mu je iz rok. »Elza |
| Agitator (1885): | on in jo sedaj res ujel za roko, katero je poljubljal. »Se li smem nadejati — da me uslišite? « »Ne! « dejala je |
| Beatin dnevnik (1887): | sem se šepetati in on me je novič objemal in poljubljal kakor bi me hotel zadušiti ter izginil za grmovjem. Kakor |
| V krvi (1896): | tudi po njenih laseh, na svoje trepetajoče ustnice ter jo poljubljal in poljubljal ... |
| V krvi (1896): | in ružem, pa obstal na krasnem, snežnobelem komolcu ter ga poljubljal. Objemljoč in poljubljajoč ta lepi komolec, pa je zaželel žarek |
| V krvi (1896): | njenih laseh, na svoje trepetajoče ustnice ter jo poljubljal in poljubljal ... |
| Pod streho (1897): | smeje se po stopnicah. V tem, ko jo je on poljubljal, je stopila v vežo preprosto, a okusno oblečena ženska z |
| Gojko Knafeljc (1899): | dan. In ko jo je danes tako burno objemal in poljubljal, se ji je razrahljalo srce, in vzklilo je nekaj v |
| Vinjete (1899): | in prozorna, kot lica mojega dekleta, ki sem ga sinoči poljubljal. « Danijel je privzdignil obrvi. »Kaj pripoveduješ ...?« »Srečal sem časih ljudi |
| Revček Andrejček (1891): | mislite? ! Jeklen. Tvoja žena je sinoči pri vodnjaku gospoda Zvitoroga poljubljala. Domen. Oče, tega vam ne verjamem. (Pogleda Ano. ) To ni |
| Revček Andrejček (1891): | Franica pisala! To vam je kdo drug načečkal! Jeklen. In poljubljala je tega čečkana pri studencu. Pavel. To vam je morda |
| Revček Andrejček (1891): | poljubca dala — pa mislite — da bo ona take-le mestne postopače poljubljala! ? In če bi mi ona prisegla, da je res, če |
| Ferdinand (1884): | proti njemu, vzel je zaporedoma v svoje naročje ter jih poljuboval z očetovsko ljubeznijo. Prosil je Anico naj prinese tudi najmanjše |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prijazne storiti. Priporočevali so se tudi njih molitvi in častitljivo poljubovali njih rane in železje, ktero so nosili za Kristusa. Ti |
| Zeleni listi (1896): | sina v taki časti! Kako prisrčno so ga objemali in poljubovali! Metod je sedaj eden najslavniših generalov. Njegov vladar ga ljubi |
| Blagomir puščavnik (1853): | bledem licu boža. Milko pa na kolena pade, Blagomirove roki poljubuje rekoč: ”Stari oče! poglejete svojega vnuka! ” Te je bilo vse |
| Stric Tomaž (1853): | poznaš več, tvojo sestro Emilo! “ rekši ga serčno objema in poljubuje. Tako tudi Kasi svojo sestro Špelo, da ni veselja konca |
| Trtna uš (1881): | Trtna uš. Poljudno razlaganje o tem kakšne lastnosti ima in kako živi ovi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Tu solnce nikoli ne zahaja in Rusija čini 9. del poljudenega sveta in 20. del cele poveršine zemeljskega kroga. V Taurii |
| Trtna uš (1881): | to je odbor štajerskega društva za omikanje ljudstva sklenil izdati poljudno spisano knjižico z barvanimi podobami o trtnej uši. Naprošeni strokovnjak |
| Valenštajn (1866): | k rovu zdaj pomigne, prvi Na čilem konji skoči čezenj, polk Njegov za njim se zadrvi — prepozno! Probola sulica je konja |
| Valenštajn (1866): | zakaj. Skrivnostno v temnej zbira Tišini pod prapore vsak se polk. Sovražno Tifenbahovci drže se, Valonci le od drugih ločeni Stoje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | narodam perpravil; luzh v' rasſvetljenje nevernikov, ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik po |
| Valenštajn (1866): | je prazna za plemiče i strežaje. Vse je živo, Trčkinega polka muzikantije gredó krog miz. Še predno vsi odidejo, pristopi Maks |
| Valenštajn (1866): | glavár. Ilo, maršal, Valenštajnov prijatelj. Izolan, Hrvatom general. Butlar, dragonskega polka glavár. Tifenbah, Gec, Valenštajnovi generali. Kolalto, Valenštajnovi generali. Najman, konjičin |
| Valenštajn (1866): | Butlar. To stori, Makdonald. — Zdaj idita. Iz polka dvajset, trideset prav krepkih Junakov izberita; naj cesarju Prisežejo — i |
| Valenštajn (1866): | vojni. Oktavij Pikolomini, general lajtnant Maks Pikolomini, njegov sin, oklopniškega polka glavar. Grof Trčka, Valenštajnov šurjak, več polkom glavár. Ilo, maršal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jo je sprejel z nagovorom, v kterem pravi, da je polke, ki so naj več terpeli v vojski, nazaj poklical, da |
| Valenštajn (1866): | moreš privoliti, Ni tega ne, naj zmanjša vojska se, Naj polki Špancem se pridružijo, Če nečeš, da iz rok za vedno |
| Valenštajn (1866): | Za bož'jo voljo, kaj se je zgodilo! Ilo. Pokorščino odpovedujo polki. Grof Pikolomini je izdajalec. Grofinja. O. saj sem to slutila |
| Valenštajn (1866): | hotel Prago je i Heb. Zvedevši Le-to so ga vsi polki zapustili, Pet Trčkinih samó, ki sem so prišli, Ostalo mu |
| Valenštajn (1866): | njegov sin, oklopniškega polka glavar. Grof Trčka, Valenštajnov šurjak, več polkom glavár. Ilo, maršal, Valenštajnov prijatelj. Izolan, Hrvatom general. Butlar, dragonskega |
| Valenštajn (1866): | Nu, to je res! v izgled, v spodbado vsemu Je polku, ako star vojak, ki ima Zasluge, do visoke časti pride |
| Valenštajn (1866): | Prvi dragonec. Polku temu veče oblasti so dane; Prvi je vselej bil, kder |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 300 žebljičev zabilo. Ko je vse to opravljeno bilo, je polkovnik žl. Eberhard izročil zastavo zastavniku in bataljonu s kratkimi pa |
| Valenštajn (1866): | vodii zakliče, naj udá Pošteno v dobrem se poboji, ali Polkovnik Pikolomini — (Tekli se v glavi zvrti, prime se za stol |
| Sveti večer (1866): | njegovega očeta. Pogrebni list je bil narejen po vojaškem duhovniku. Polkovnik je bil pa priložil lastnoročno pisano spričalo o junaškem in |
| Oče naš (1885): | Polkovnik je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilo |
| Valenštajn (1866): | bitvi pri Lipski prav sami, Ko Papenhájma so izgubili, Za polkovnika so si ga izvolili. Prvi samostrélnik. Ka prodrznoli so se |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn. Švedskega Polkovnika Dibalda si ujél, I ga pripeljal v norimberški ostrog. Tretiji |
| Valenštajn (1866): | Ilo. Zapeljal tud je Polkovnike, da so pobegnoli Sinoči. Trčka Čuj! Ilo. I Montekukuli, Karafa |
| Valenštajn (1866): | Trčka. Sedaj povejte mi, kako doboste Ta večer v góstijah polkovnike? Ilo. Le pazite! Napišemo prisego, I v njej se knezu |
| Valenštajn (1866): | to? Ilo. Mogoče nej. Butlar. Ne more se zgoditi. Kvestenberg. Polkovniku Svisu je car ukazal Uže, naj se pomakne na Bavarsko |
| Oče naš (1885): | in k altarju stopili, in ko je Ménart svoje dete polkovniku, botru, na roke položil. Tiho je stal Ménart med bogato |
| Valenštajn (1866): | Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini služabnici i hobojisti. Več polkovnikov i generalov. |
| Zoologija (1875): | ali pa je sestavljeno ali mrežasto. Sestavljena očesa so velika, poluokrogla in strčé iz glave na obéh stranéh. Pod mikroskopom se |
| Fizika (1869): | s prozórno kožo, zavolj tega se tako oko vidi, kakor polukroglja, omejena z mnogimi malimi ploskvami, kterih število je 12 do |
| Fizika (1869): | ima, kakor iz obeh méri srednjo mér, passat na severnej polkroglji severovzhodno, na južnej polkroglji pa jugovzhodnjo mér. Na meji, kjer |
| Fizika (1869): | méri srednjo mér, passat na severnej polkroglji severovzhodno, na južnej polkroglji pa jugovzhodnjo mér. Na meji, kjer se oba vetra dotikata |
| Zoologija (1875): | nožic, kojih imajo na tisoče. Morski ježki (Echinus) so krogljasti, polukrogljasti ali srčasti, posuti so grbicami in bodicami, kojimi se počasi |
| Zoologija (1875): | na svojem obtoku skozi obisti (ledvice), to sta namreč dva polukrožna žlezasta organa, ležeča v trebušni otlini ob hrbtanci. Njihovo opravilo |
| Botanika (1875): | ali večpredalčaste prašnice. V njih najdemo pelod ali cvetni prah (pollen), ki je večidel rumen, časih pa tudi rudeč, rujav, vijoličast |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dveletnim prasičom pol lota solitarja in en lot glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in prascam tretjina tega zdravila. Piča je pijača |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | začne močic konju le dvakrat na dan dajati, se mu pollota kafrove kupe primeša. Rabijo se pa močic in dristlje tako |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iz vratne žile izpustiti. Ako imaš voženka pri rokah, ga pollota v vreli vodi zribaj in imenovanemu zdravilu primešaj. Hasnjivo je |
| Astronomija (1869): | nego luna, se nam vidi nekako toliko kot luna. — Videzni polomér solnca, v srednjej daljavi je 16' 1,17", največi 16' |
| Fizika (1869): | 155. Poldnik, magnetni, magnetischer Meridian, 159. Pologlas, halber Ton. 106. Polomér, Halbmesser, Radius, 134. Poluprozóren, halbdurchsichtig. Pomnožek, Produkt (bei der Multiplication |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 30. Razdalja med mesecem in zemljo je 58.525krat tolika kakor polumer zemljinega ekvatorja; kolika je ta razdalja, ako vzamemo, da ima |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ekvatorja; kolika je ta razdalja, ako vzamemo, da ima ekvatorjev polumer 6377.5 km? Izračunaj, na okrajšani način množeč: 38. Izračunaj na |
| Astronomija (1869): | prej 20,682.329) milj od solnca, t. j. 23.072 zemljinih polmerov (prej 24.043) ali 205-77 solnčnih polomerov (prej 214.42). |
| Astronomija (1869): | t. j. 23.072 zemljinih polmerov (prej 24.043) ali 205-77 solnčnih polomerov (prej 214.42). |
| Pozhétki gramatike (1811): | veſelje; faison, basant, oser, ſméti, itd. Kader je glaſ manj polhen, je slog kratek; lésion, oſkrúnenje, ſkrumba; aisance, slóshnoſt, avisé, opomnjen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gora Iblanska Na lepim ravnim vertiču. Češčena roža Marija! *) 2. Polhen je rožic nasajen Plavih, rudečih in višnjevih. 3. Marija po |
| Sacrum promptuarium (1695): | luc. c. 2. EN ſrezhen, veſseli, inu vſih troſhtou nebeſki poln dan, inu ſazhetik noviga lejta? Nebeſko vezhnoſtio N. N. voſzhim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vpraſha eden ali drugi? Ja ljubi moji! ſvét je she poln shelésnih zéſt; praſhajte le tiſtih, ki jih je doſti med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Oj kmet, al véš do kruha pot? Al véš, kje poln dobi se sod? Plùg in matika vesta za-nj ; Le prašaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krash! krish krash! Pomagalo je; mravljinzi ne gredó zhres paſ. Poln saupanja na ta krish krash vſtanem, grem h mladimu dreveſzu |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sim Bog tvojiga očeta, Bog Abrahamov, Izakov ino Jakopov. “ Mozes, poln svetiga strahu, obraz skrije, Bog pa daljej govori: „Vidil sim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pere, kruh (po latinskem panis, n spremenjen v r); plire, poln (po latinskem plenus, n spremenjen v r). V rumunskem jeziku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | oče, maika, mati; čer, nebo; pemant, zemlja, pene, kruh, plin, poln. Razločki so tukaj zadosti očitni, da bo vredno še dalje |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in reko: „Vidiš, ta klas, ki je bil pripognjen, je poln lepega zernja; ta pa, ki se je deržal kviško, je |
| Oče naš (1885): | slabo fantku godí? “ rekel jej je Ménart na to, pogledovaje poln očetovske ljubézni in skrbí otroka, ki je tiho in prijazno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jeſen meſtniga ſtrojarſkiga mojſtra goſp. F. Banizha, ki je ravno polni vos lepe, debele, mladizhne, is njive domú perpeljane repe pred |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu spekline! Judesh je sazheu shaluvati, je poun ſtrahu, je veſs bled, on beshy, hudu miſli, ga griva |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſe s obeno beſedona odgovarja, taku, de je Pilatush poun sazhudeina perſilen biu nega opominat, de bi ſe odgovoriu, kyr |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | v'zhasti dershi Faush perſege ti savershi Sizer bosh ti poun nadlog. 3. Sabath moresh prasnuvati, Meni zhast, no hvalo dati |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 2. Tebe bela shtaut pokrije, JESUS poun te Milosti, Tvoja te lubesen skrije , Duſho , telu shegnei ti |
| Sacrum promptuarium (1695): | velike lakote je bila ſvojo hisho odperla katera je bila polna shita, de petlery po ſvoj voli ſe ſo mogli s |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Deslih sem ta narzhistejshe bila, deslih sem bla od Angela polna gnade imenuvana, deslih sem bla od moje tete Eliſabethe ſhegnana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | redi. 4) Beseda pomeni, kadar rasaja vihar — Beri jo narobe, polna luna gospodar'. 5) Poznaš reč, ki jo v vsaki hiši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | velikiga travna letas je že v polnim cvetji in vedno polna čebel bila. Čebelarjem bi vtegnila ta ogeršica posebno vseč biti |
| Zlata Vas (1848): | in se je povsod siromaštvo kazalo, je bila vas vunder polna bahačev. Težko delo je malo kterimu dišalo. Premožniši so sami |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bilo sonce, Tam bolj dež prilega se; Pač je križev polna zemlja, Kdo sošteti more vse? Vse to dobro poravnati More |
| Ferdinand (1884): | polnoči je bil naš zamišljeni pevec še v tej samoti. Polna luna je bledo obsevala na pol razpadli, z mahom obraščeni |
| Oče naš (1885): | mlinu bi imel dobro posteljo, gorke juhe in drugih jedi. “ Polna usmiljenja mu pomoli ročice in mu je hotela pomagati vstati |
| Pripovedke za mladino (1887): | pade zlat iz ust, da so jih kmalo vsa tla polna. Hči hudobne mačehe pa zakliče: „Glejte si razposajenost, kako denar |
| Ta male katechismus (1768): | tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh se morejo posebne rezhy, inu navade |
| Ta male katechismus (1768): | ſemla, inu nebesa so polne velizhastva tvoje slave. Tebe ta slavne kor teh Apostelnov. Tebe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shaloſtno podobo naſhiga Odreſhenika v' timu vertu Gethſemani, katira je pouna te nar sveſteiſhi, inu nar vezhi lubesni! pogledeimo, koku ta |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ta tvoiga teleſa sad Zheſhen bodi vezhnokrat. 5. Maria pouna dobrote, H'tebi beshimo mi srote, Ti v'naſhi smertni |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | dau, Je zhlovek sa nas postou. 3. Diviza, kir je pouna bla Gnade , ga je spozhela Od svet'ga Duha, no je |
| Genovefa (1841): | ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in po tém jih sopet v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po zapertih kučah. Dimnice, ki dimnika nimajo, so hitro dima polne, ki človeka duší, ter se mu na persi vleže. Ako |
| Zlata Vas (1848): | razodel. Zakaj mislili so: čez sedem lét imamo vse skrinje polne zlatá. |
| Robinson mlajši (1849): | cinova ino medena kuhinjska posoda; esu — tu so takaj bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni |
| Blagomir puščavnik (1853): | očeta. Cele trume ljudi vrejo o praznikih njegove sladke, tolažbe polne besede poslušat , in vsi se vernejo kakor novorojeni nazaj. Mene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in celó brez rogov; lepe in močne goveda so to, polne mleka in mesa. Angleži so mesojedci in mlekopivci, kakor je |
| Rudninoslovje (1867): | brazdicami preráskane; — druge ploskve so časih raskave (rauh), to je polne so višav i globin, ki so pa tako majhne, da |
| Astronomija (1869): | pod. 59. naj predstavlja A solnce, B pa zemljo. Dolgost polne sence zemljine znaša čez 108 zemljinih premerov. Ker je pa |
| Gozdovnik (1898): | in kdaj? « »To vam povem pozneje. K temu je treba polne počitne ure. Je-li ste videli, kako je umirala! « »Ne. Čas |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bodeſh ti s' mano v' Paradishi. O lubesnive! o troſhta potne beſsęde! Gręſhniki! ne sgubite ſèrzá, Jęsus imá vſelęj vuſhęſsa perpravlene |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inn tergat. O grosovitna veſt! o naſrezhne perſsi! o perſsi poune pregrehe, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Takſhni ſo, koker teh mertvih pokopaliſhe, svunei selene, snotrei pa poune ſmerdlivih koſty. Takſhno sakrito hudobo, inu tenki ſtrup Bog, katiri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | slo poboljſha. Shita poleshejo, de potém le ſlamo, ne pa polniga sernja nedoneſejo, ako je preobilno zherne ali shive perſti po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njegoviga ozheta tako delati vidil! Shaloſtna smota naſhiga prebriſaniga, uſmiljenja polniga ſtoletja ! — Prijatel! kteri le eno iſkro ljubesni do zhbeliz imaſh |
| Astronomija (1869): | z nova vzdigovati. Ni ga bolj veličastnega in skrivnostne groze polnejšega prizora, kakor je šumeče vrenje teh s srebrnimi penami ovenčanih |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | za noge tako, da mu je bila glava vsa v polnem vodnem škafu, menil ga je vtopiti. Ko pa zagleda orožnike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sterniše sejali, perve dni velikiga travna letas je že v polnim cvetji in vedno polna čebel bila. Čebelarjem bi vtegnila ta |
| Genovefa (1841): | ko bi bil ti ubogi fant v téj ſtraſhni puſhavi, polni derézhih sverín, na póti k môjimu domu tudi bleso poginiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vabijo ſleherno shivo ſtvar. Kdo je zhebelizi dopovedal, de ſo polni medu? kdo je medveda poduzhil, de bi samogel na tvojimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ste grozno vneti. Učitelj (posmejaje): Saj res, gospod dohtar so polni podukov. Zdravnik. Lepó je za domovino umreti, če je treba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | per zhbelah doſti merlizhev. Redki ſo per naſ na Şhtajerſkim polni zhbelnaki, in pogoſto jih je zhiſto prasnih viditi. Zhbelar, kterimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rabo več, in ne vé kam z njim. Mladi konji, polni življenja se večkrat v norčevanji ali radovanji pobijejo, in tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | žakelj se napolni s korúnam in zaveže. To storivši, polij polni žakelj zopet z merzlo vodo in ga deni na voz |
| Zlata Vas (1848): | drugim ne besedice čerhnil; tako so bili vsi čudnih rečí polni, ki so jih vidili. Pa vsih druzih rečí so pri |
| Robinson mlajši (1849): | je prinesel dve škarlupini polni vode, ino ju k ležišu postavil. Pak je tude priložil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa nič ni. Dr. Reichenbach bi tukaj v stari zemlji, polni gnjilobe, veliko materije našel za svoj „Od”. Pred nekimi dnevi |
| Biblia (1584): | poſtali: Inu ſo pobrali, kar je bilu drobtin oſtalu, ſedem polnih Korb. Inu téh, kateri ſo jédli, je bilu ſhtiritaushent Mosh |
| Biblia (1584): | poſtali. Inu ſo pobrali, kar je bilu oſtalu Koſceu, dvanajſt polnih Korb. Téh pak, kir ſo jédli, je bilu okuli pet |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanike tih kóſzov ſędèm pólnih jęrbaſsov. 38. Tęh pak katęri ſo jędli, je bilú ſhtiri |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanke tih kóſzov dvanajſt koſhóv pólnih. 21. Tęh pak, katęri ſo jędli, je bilú pęt tavshent |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | grehi ſvoje mladoſti tolikanj terpljenja nakopal. Oſem ino trideſet let, polnih reve ino nadloge, je bilo plazhilo sa nektere ure oſtudniga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ali potle k' lęjpi zhędnoſti nasaj, katęra s' enim lubęsni polnim savupanjam na Bogá myr tiga ſerzá ſabó perneſse, inu naſs |
| Genovefa (1841): | ſo ga mersli buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S ſerzam polnim ſkerbí sa símo je Genovefa pred vratmi votlíne ſedéla in |
| Oče naš (1854): | keršenim sinčkom, v žepu z denarji, na herbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v svojim življenju ni |
| Oče naš (1885): | krščenim sinčkom, v žepu z denarji, na hrbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v svojem življenju ni |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so se vzdignili; naprej so šli otroci, potem žene s polnimi jerbasi tarovih gomoljev in nazadnje dva maorska vojaka. Oba sta |
| Genovefa (1841): | nebá? Oba gréſta tedaj v votlino, in Boleſlav ji prinêſe polno buzho mléka in jerbaſzhek ſadja, in Genovefa mu je mógla |
| Genovefa (1841): | ſkali bo ſtalo. „She ternje in oſât ji je bilo polno poduzhênja. ” Ko bi ſe s vaſ, vé ternjeve séliſha, grojsdje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teló tudi od modriga ſtvarnika vſtvarjeno in de je délo polno modroſti, ktero ſamo tiſti pregledati more, kdor ſe je na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oberniti, kolikorkrat ſe nit okoli vretena mora oviti, preden je polno : satorej veliko hitreji ſuzhe, bolj vlezhe, pa vender le voljnó |
| Zlata Vas (1848): | Čez te strašne prigodbe so gospod fajmošter lepo, nauka polno pridigo naredili. Rekli so: „Če imajo starši spridene otroke, niso |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | poſtavi grofa vanje. Potem vershe ogledalo ali ſhpegel v poſodo polno vode in mermra zhes to tako zhudovite beſede, de je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | smertjo je svojo žlahto in svoje dobrotnike goljufal, ker je polno skrinjo kamnja in čepin zapustil, v kteri so zlato in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ji je porudila. Kdo vé, kaka čutila napolnujejo sinu serce? Polno svetosti mu je obličje: za trenutek je zedinjena vsa družinica |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vidil. Ko knez v njegovo prošnjo privoli, stopi igrač s polno skledico mehkega graha v sobo. Od daleč si je dal |
| Biblia (1584): | morete vy dobru govoriti, ker ſte hudy? Zheſser je ſèrze polnu, tu uſta govoré. En dobèr Zhlovik dobru naprej pèrneſse is |
| Sacrum promptuarium (1695): | kadar je vidila, de ozheſsa, inu oblizhe Chriſtuſavu je bilu polnu krivij, pade na ſvoje kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſlo silo tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer je ſa krof polnu koritu klaſtja. Zhiſte dushe se varnu odmikajo od prevelikega basanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Marljivo se giba. Čuvaje vsih mest Pomnoži obrest. Z draginami polni predele dišeče, In prejo vertí na vreteno berneče, Nabira v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | danes tako junaško obnašal? Še več je! še žlahtnejši občutki polnijo jej serce — leta in leta je že pričakovala tega trenutka |
| Kemija (1869): | laglji od zraka, zato v novejšem času samo z njim polnijo zračne balone, dočim se je popreje rabil vodenec, ki je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se delajo smo že povedali v kemiškem delu §. 212. Polnijo zlasti nižine, n. pr. Holandsko, Prusko, Hanoversko in Dansko. Globoko |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vala, s' vſimi luſhti polnila: kaku ſlabu ſi ga ti preſkerbela! Poglęj kaku ſo ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dvojico iz daljne žlahte, da bi z njim ljubo kočo polnila. In njegovo prebivališče je sopet potnika vabilo v prijetno senco |
| Zerkviza na skali (1855): | ſamo sato zhaſtili, de ſo ſi ſvoje moſhnje in shelodze polnili. Hubert jim je vſe saupal, ſebe in ſvoje premoshenje. V |
| Kemija (1869): | zamašek v vodi. Za tega delj so nekdaj z njim polnili zračne balone, no dandanes služi za to cenejši sveteči plin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nasute razvaline in podertine, naplavljeno blato, ilovje in ločje je polnilo vodotok, versta nabitih kolov kot del mestne zabrambe na enem |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ker znaš mošnje tako dobro delati, učil te bom, tudi polniti jih, kajti jaz znam delati denar. Ker te dve reči |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' zelini puſtila, de bom na njej prejo bélila. Vſe polno divjih ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih raſte. Snajdeni vertnarji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krish krash vſtanem, grem h mladimu dreveſzu, ki je bilo polno mravljinzov, in naredim okrog debla ſ kredo 2 perſta ſhirok |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | sta šla memo nekega verta, v katerem je bilo vse polno lepega zélja. „Le poglej,“ pravi Jože, „kako velike zélnate glave |
| Zoologija (1875): | plavuti nij trnasta. Belice so najslabše ribe, plehko meso je polno koščic, rabijo se za vado, pokladajo se postrvém in od |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | jim je v roke. Mesto je bilo, kakor večer poprej, polno radosti in veselja. Tirolska je bila svobodna, in ko je |
| Valenštajn (1866): | noči? Poveljnik je. Trdnjave nese ključe mi. Počivat idi, sestra, polnoč je. Grofinja. O, denes tako težko te zapuščam, Pri srci |
| Astronomija (1869): | 327. Neumond, mlaj, 291. Newton, 308. Neža, 303. Norden, sever, polnoč, 255. O. Oberfläche, površje, oplošje. Obla, Kugel, 238. Oblino oplošje |
| Astronomija (1869): | točka H' tej nasprotna, 90° na desno od večera, pa polnoč ali sever. Te štiri kraje obzorja imenujemo štiri strani sveta |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | s skal in dreves čuki in sove, kakor da je polunoči. Deževalo že ni cel mesec, po razpokanih tleh pa so |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | so se pomudili pri žlahti in dobrem vinu dolgo čez polunoči. Kakor vselej kazal jim je pot proti domu divji mož |
| Prvi sneg (1886): | bi zadusila strast s strastjo. Bilo je že pozno čez polunoči, ko je z materjo in sestrično zapustila redutno dvorano. Pred |
| Zádruga (1890): | pa tako ni poslušal. V tem je bilo skoraj že polunoči in začela se je ura velikega počitka. Hermina in tovarišfce |
| Pegam in Lambergar (1891): | samotno kočo in zdržema nizek hlev. Ura je šla na polunoči, in nobene žive duše ni bilo nikjer čuti; in komu |
| Robinson mlajši (1849): | nadeja izpolnila, kajti tako daleko se je ta mel od polnoči k poldnevi têgla. Robinson je v pamet vzêl, da se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je plačati. In mar misliš, da bom zastonj hodila ob polnoči ven med grobe, da si naberem potrebnih zelišč? Kako me |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da bom jutri — ali čuj! na kapitolu čuvaj že kliče polnoči — da bom že danes vse to vžival! ” „O srečni Pankracij |
| Ferdinand (1884): | ki je pred leti padel v boji sè Saraceni. Okoli polnoči je bil naš zamišljeni pevec še v tej samoti. Polna |
| Gozdovnik (1898): | zapovednim mahljajem roke. »Moj brat pojezdi s svojimi mulami proti polnoči, da pavoljnih grmov več ne vidi ter ostani pri kožah |
| Genovefa (1841): | ſvôjiga ſinú ſposnati. Oh meni ſtrah ne da ſpati. Do polnozhí niſim mogla ne ozhéſa satiſniti. De ſo lé vſi saſpáli |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | zijal je vame in pa prav po volčje tulil. Po polunoči pa me sam Bog varuj takega društva! Zato je res |
| Cmokavzar in Ušperna (1883): | premagalo strah pred Breznosovimi pestmi. Ura je že jedno po polunoči, tedaj imamo že nedeljo 6. majnika 1883. Mesec je gledal |
| Cyclamen (1883): | se je bila preoblekla v navadno popotno opravo, kajti po polunoči sta nameravala novo poročena odpeljati se na Nemško, kakor je |
| Postillion d'amour (1887): | valove, vendar se ne ziblje več toliko v stran. Proti polunoči zašumí bičevje pod brodom in primejo ga mehka tla. Solnce |
| Dva adjunkta (1888): | mora oddati šopek. Istega večera sta prijatelja sedéla skoro do polunočí skupaj, in Zgaga je dal celó za pol litra vina |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | avgusta, zavrtil se je kazalec na žépnici že daleč proti pôlunoči, ko smo odkuhali in odvečerjali. Tiho in mirno je bilo |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | na mlako, iz katere s kositarskimi kotlički zajmó vode. Okoli pólunoči se vrnejo na vrh hriba. Tu zakurijo in spečejo krompir |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | svoj žep. S tem je bil dovršen zadnji večer. Okoli polunoči pokliče postiljon poštarja in mu pokaže pismo, koje mu je |
| Astronomija (1869): | levo ali desno, tako moramo kazavnik na vsaktero uro pred polnočjo ali po polnoči, postaviti in videti na globusu, ktere zvezde |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Gospa pa je zopet prigovarjala: „Res težko je priti pred polnočjo do Sokolevega. Vendar naj eden ali drugi poskusi. Ena sama |
| Gozdovnik (1898): | drvita naprej v ostrem diru, v smeru med večerom in polnočjo ter zadeneta, ko je večer nastal, na široke sledove, na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je, oskerbljevati jih. Ko se tako pomenkvajo, jih na hip polnočna tmina obdá. Sonce je zginilo, in Hafed za nekaj časa |
| Zlata Vas (1848): | zlatá, in lepiga oficirja z zvezdo na persih in tamne polnočne ure ni mogel nihče pozabiti, in čudne sanje so jim |
| Blagomir puščavnik (1853): | se od nje poslovi ter obljubi se verniti, predenj bo polnoči. Zdaj gresta na breg. Čolnič je že odvezan. Mesec ravno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zeló važnega občila zaostanejo v svojem razvitji jako daleč za polnočutnimi otroci. Šele, kadar se posreči, usposobiti jih za govor, vzgojajo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z merzlo vodo zmivati. Ako je pes dobro rejen in polnokerven, se mu po njegovi velikosti vsaki dan dvakrat pol lota |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | namestnega vladarstva (Regentschaft), kterega poglavitni razdelki so sledeči: cesarjevič je polnoleten z 18 leti; cesarica je namestna vladarica, ako ne določi |
| Astronomija (1869): | in polovica je leži na severnej, polovica pa na južnej polobli neba. Po takem razločujemo tudi severna in južna sozvezdja ekliptike |
| Fizika (1869): | 156. Polarisation, polarizacija. Polarizacija, 155. Poldnik, magnetni, magnetischer Meridian, 159. Pologlas, halber Ton. 106. Polomér, Halbmesser, Radius, 134. Poluprozóren, halbdurchsichtig. Pomnožek |
| Mineralogija in geognozija (1871): | arsenokislem kaliji, pod. 23 in na krvnolugovi soli pod. 24. Pololiki tetragonalne piramide zovejo se sfenoidi P/2, ki se nahajajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi mu zdravje podkopálo ; vunder smert tù in tam otroka pohlomasti, in ljudí razne starosti pokosí. Kmalo se človeku, kakor tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | naše gozde po visočinah tako polomil, da človek, ki ima veselje do lepega gozda, to videti |
| Oče naš (1885): | če bi si obé nogi ožulil in glavo in roki polomil. “ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | breskino drevó so buče, ki so na njem rastle, skoro polomile. Vodnik je pravil Hafedu, da ni nikake gotovosti pri teh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bliso ognja ne morejo, ali pa prepozhaſi; doſtikrat pa vſe polomljene pridejo, s kterimi ſe vezh pomagati ne more. Zhe ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe sa Boshio volo |
| Povodni mož (1855): | se ravno pripravljajo ji pod okno pet iti, povzame merzlotno Polona. Ko neznani to zasliši, vstane in stopi tje k četi |
| Avguštin Océpek (1860): | tod naprej beró. ) Avguštin je šel tedaj v šolo. Slepa Polona, materna prijatlica, mu je dobila v Kurji vasi stanovanje, za |
| Avguštin Océpek (1860): | bile že od nekdaj velike prijatlice. Pri Ocepkovih je imela Polona tudi spravljeno kramo, kar je ni sabo nosila, in tukaj |
| Avguštin Océpek (1860): | noč, kadar jo je kupčija v ta kraj pripeljala. Slepa Polona — bila je slepa na enem očesu — se je za Avguština |
| Od pluga do krone (1891): | jo s sabo ter odpeljali na Trančo. * Kakó je prišla Polona na Trančo, vedela ni povedati nikomur, kajti spotoma že na |
| Od pluga do krone (1891): | njenega posla, kar se ji je tudi popolnoma posrečilo, kajti Polona je bila prav tako dobre glave in zlata vrednega spomina |
| Jarem pregrehe (1895): | ga zebe. Oče pa hodi oblastno po hiši, napravljen praznično. »Polona, ali še nisi napravljena? « zakliče. »Kmalu bom, oče«, odgovori dekle |
| Jarem pregrehe (1895): | govoriš, ker nimaš nobenega, da bi hodil za teboj. « In Polona si zakrije obraz s predpasnikom. »Kaj? « razkorači se stara dekla |
| Jarem pregrehe (1895): | žvečil kruhovo sredico in srkal Krajčevo slivovko. Kadar ga je Polona povprašala, pomigal je z ramama in dejal: »Če ne morem |
| Sacrum promptuarium (1695): | Nebojſe, sakaj gvishnu na tem ſvetu, ali na vnem bosh polonan, kakor te sagvisha ta Modri rekozh: Benefac juſto, & invenies retributionem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Enu veliku varstvu je tebi tukej potreba, zhe otshesh vezhnu polonanje te zhiſtoſte prejeti. Hodi ſa mano. VII. POSTAVA. Wugejmedajanje je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebi v'zhiſtoſti nekol nastoſhila. O aku be ti to polonanje tega divishtvu ſapopadl, koku ſlo be se ti pomujal nje |
| Rokovnjači (1881): | kakor prej nje mater; a tu je ravno isto zvedel. Polonica je ostala ves čas mirna. Le ko naposled komisar izreče |
| Rokovnjači (1881): | Denar pa uže ima, to je res. In naša deklé, Polonica, ta ga rada vidi, kakor da bi nobednega druzega ne |
| Rokovnjači (1881): | bilo doma; šel je bil na vse zgodaj v gozd. Polonica je čula vpitje hlapčevo, a nje ni to nič vznemirilo |
| Rokovnjači (1881): | malo rudeča. Pred njenim odhodom še pa je bila mala Polonica na ves glas zajokala in odšla v svojo izbo na |
| Rokovnjači (1881): | Ta Nande ga je posebno zanimal ali bolje vznemirjal. Ko Polonica vstopi, obrne se oskrbnik naglo k njej, ter vpraša: »Dekle |
| Od pluga do krone (1891): | je naštel cigan. Ž njimi je bilo dokazano, da je Polonica res čarovnica, in vzeli so jo s sabo ter odpeljali |
| Od pluga do krone (1891): | Ali si zadovoljna? » «Kamor hočeš, povsod grem s tabo,» pravi Polonica. Nató odideta. V tem so se čudovito hitro dvigali črni |
| Od pluga do krone (1891): | kaj mi je, ali kar srcé mi hoče počiti,» pravi Polonica. «Veš kaj, dušica moja, da se zvedriš, hajdi, greva nekoliko |
| Od pluga do krone (1891): | pa me hočete umoriti? Kaj sem Vam storila žalega? » Uboga Polonica je tolikanj zbegana, da ne pozná niti vsakdanjega gosta pri |
| Rokovnjači (1881): | Bil je začetek pisma, katerega je hotel Nande včeraj dati Polonici, ko se je mislil posloviti; a mej pisanjem odločil se |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | ga neko nedeljo popoludne, ko je mislil iti k Zajčevi Polonici. Všk! zaskočile so ga pri tem le gabru. Nogi so |
| Od pluga do krone (1891): | res je, mati, nič se Vam ni bati! » «Jeri in Polonici bodete spoznali, kar je prav, kedar pojdete k pismom,» pravi |
| Rokovnjači (1881): | od koder je,« govori Blaž. »Pri nas se žéni. Našo Polónico bi rad, moje sestre hčer. Čedna mala púnica, tako lepa |
| Od pluga do krone (1891): | pač pa vso pozornost obračal na to, kako bi varoval Polonico naliva. Kakor divjaški glavar pri Indijancih, razpošlje Janoš ostale tri |
| Od pluga do krone (1891): | šop ključev spečemu pazniku v žep, potem pa hití s Polonico nekoliko korakov niže, kjer res najdeta trden čoln privezan. Odvežeta |
| Od pluga do krone (1891): | deklè, ki je prišla iz kribov semkaj. Selanovi se s Polonico vred grozno prestrašijo, kajti hišnih preiskav so se bali tiste |
| Od pluga do krone (1891): | potem šèle sežgè in raztrosi pepel po vetru,» pravi sindik. Polonico izpreleti smrten strah. «Umoriti me hočete, krivičniki, ne da bi |
| Od pluga do krone (1891): | tvoje in pa, da bi bil lože vzel k sebi Polonico, ki je bolj slabotna in prešibka za kmetska delo. Toda |
| Od pluga do krone (1891): | moč skrijejo za gosto grmovje. Zasledil je že Nandeta in Polonico, in prav poslednjo je imel danes na muhi. Takoj prvi |
| Od pluga do krone (1891): | je takoj pogodil, da tudi Nandeta smrtno zadene z ujeto Polonico. «Kleti škrijc mora poginiti! » mrmral je Janoš, «in naj se |
| Jarem pregrehe (1895): | Janez je uporabljal včasih v primerah njegovo ime. Agata je Polonico blagrovala, da ji Bog ni naklonil takega ženina. Polonica pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Poklina gl. razpoka. Poliren likati. Polirschiefer, gladilni škriljnik, 34, 139. Polopal, Halbopal, 33. Polprozoren, halbdurchsichtig. Polyanit oder Graumanganerz, siva manganova ruda |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Hackig, repinast. Haifisch, morski požerun. Halbdurchsichtig, na pol prozoren. Halbopal, polopal, 33. Halinski ali Hallstattski skladi, Hallstätterschichten, 119. Hallstätters. , Halinski ali |
| Žalost in veselje (1870): | Ameriki sva živela brezskerbno, vsega sva imela dovelj. Kar se poloti Jurija želja prisvojiti si popolnoma moje imetje, mene pa spraviti |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | ženo. Kolikorkrat se na to nesrečo zmislim, vselej se me poloti srtrašen kes, da nisem bil pred dvema letoma grajskemu mladiču |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | Branku iz mislij in glave. Strašna slutnja in sum se poloti znova njegove duše. On misli, da je bila óna podoba |
| Na krivih potih (1893): | v moji druščini? O ti domišljava deklina ti! « Malke se poloti sveta jeza vsled tolike nesramnosti. Vzpne se predenj visoko po |
| Na krivih potih (1893): | razločevala posamezne podobe okoli plapolajočih ognjev. Strah pa se ju poloti tem bolj, ko so se razkropili nekteri od krdela po |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | le goldinar skupaj? To je res dosti! " Pavleta pa se poloti nekaka nevolja, ohrabri se in reče: „Saj še toliko nisi |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | orožnika pred seboj, ki sta pripravljena položiti roko na njo, poloti se je obup in nepopisna bolest. „Jaz? " ponovi še enkrat |
| Slučaji usode (1897): | jej postane tesno pri srcu, ter nepremagljiva potreba se je poloti, olajšati si jo. Pogovorila bi se bila še rada z |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | noga mu je bila zmečkana in dvakrat zlomljena. Žalost se poloti zvestih bojevnikov in ni jih več mikalo poditi se za |
| Divica Orleanska (1848): | padel je junak. Karol. Sentrelj je mertev! Vojske moje Je polovica padla v možu tim! (Vitez pride, govori nekaj tiho z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ima 36 milijonov oralov (johov) polja; če postavimo, da le polovíca tega zemljiša ali 18 milj. oralov se obseva s pšenico |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pol lota solitarja in en lot glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in prascam tretjina tega zdravila. Piča je pijača z otrobi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vode pripelja ; zato tukaj po dva flosa skup zvežejo in polovica flosarjev gré domú. Drugo stavo imajo pri Zoretu med Zidanim |
| Astronomija (1869): | ekliptiko v dveh točkah, in polovica je leži na severnej, polovica pa na južnej polobli neba. Po takem razločujemo tudi severna |
| Astronomija (1869): | kaže tab. I., reže polutnik ekliptiko v dveh točkah, in polovica je leži na severnej, polovica pa na južnej polobli neba |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 8krat vzeta, je za 6 večja nego število samo? 8.* Polovica in petina nekega števila sta skupaj za 86 manjši nego |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na dan, vſelaj sa 2 shlizi dá — majnſhim pa le poloviza od téga. 4. Zhveterta pomozh je teloh ſkosi vratnik potégnen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgodilo , ſe mora majhna glaviza zhéſna zhes pol prerésati, in poloviza ſe na dervo obéſi , na ktero vrabzi sahajajo; vſi is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po ſvojim ſposnanju verzhik shganja, kterimu je pa vezh ko poloviza vode perdjana. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni ga v očišeni cuker, pene pobiraj, vkuhaj ga do polovice, pohladi in spravi ga v steklenice. - Z njim se žolce |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vkuhaj vodo in sok z enim funtam očišeniga cukra do polovice, pohladi ga nekoliko in še tekoči sok v steklenice nadevaj |
| Oče naš (1854): | lože, ker so nam denarji iz Francozkega prinešeni komaj do polovice pošli. “ |
| Gozdovnik (1898): | čudil, da ga bolj ne preganjajo. Ni bil še naredil, polovice svojega pota do taborišča, kar sliši strel tam ob reki |
| Kuharske Bukve (1799): | ſrovim maſlam inu muſkat zvętam ſtolzhejo, vliejo shupo od une polovíze graha, inu s' njo prezedę inu preshenejo to ſtolzhenje ſkusi |
| Kuharske Bukve (1799): | zhaſ oſolene leshati, potle s' moko potręſi, narędi omakanje is polovize vode, inu is rastepenga jajza; piſheta v' tim omozhi, s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe to plazha? ! '' Odgovor dobiſh ta : „To ſo she bliso polovize gotovo plazhali, in bojo ſhe s radovoljnim ſerzam v dveh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hodilo. Seje ſe pa v pervih dneh maliga Travna do polovize tega meſza. Semlja mora biti dobro in globoko preorana, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Po njivah tam leshé ſnopôvja kope. Leshí kriſtjánov vezh od polovíze , Med njími, ki ſo pádli sa malike , Valjhún saſtónj tam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v pražnim pesniškim oblačilu v izgled postaviti. I. V pervi polovici šestnajstiga stoletja je živel med neštevilno deržino turškiga cesarja. Sultana |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kedar je že mlačna, odlij polovico v drugo posodo. Ti polovici prideni 4 lote lanenega ali laškega olja in jo vlij |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gobec. Ako čez 2 uri grizenje ne odjenja, tudi uni polovici olja prilij, in jo prasiču noter daj. Kedar grizenje od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tega neizmerno rad imel, in več ga je cenil, kakor polovico svoje druge deržine. Slišali smo nekiga slave vredniga Černogorca terditi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo na kmetije dve tretjini (dva driteljca), na hiše pa polovico vrednosti dajala, ktero vrednost pa bo po svoji tarifi cenila |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nekaj časa odcedi poparino, in kedar je že mlačna, odlij polovico v drugo posodo. Ti polovici prideni 4 lote lanenega ali |
| Astronomija (1869): | tretjega in četrtega reda, in zaznamuje tako na nebu skoraj polovico tečajnega kroga. Velikemu vozu nasproti na drugej strani tečaja vidimo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. v gotovini, B pa 9000 gl., in sicer hoče polovico takój, drugo polovico čez 6 mesecev plačati. Kateri ponuja več |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | druzemu polovico ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 menj nego polovico sedanjega ostanka, in prav takó četrtemu 8 menj nego polovico |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | B pa 9000 gl., in sicer hoče polovico takój, drugo polovico čez 6 mesecev plačati. Kateri ponuja več, ako se računa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | otroci odkritosrčni in resnični. Ako se to posreči, izvršili smo polovico vzgojnega dela, kajti s tem postane vsako vzgojno vplivanje prostejše |
| Gozdovnik (1898): | povse izpraznila. Baraha je ležal pod mizo, Oročej pa s polovico telesa na mizi; nobeden ni bil pri pameti. Ne ostane |
| Fizika (1869): | da bi ravno tisti predmet imel v dvojnej daljavi le polovino, v trojnej daljavi le tretjino tiste velikosti, kakoršne je v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 3 — 4 krat na dan. Mlade ali majhne shivíne dobé polovizo tega. Naméſt ſolnitarja je v ſili tudi pulfer sa ſtrelati |
| Astronomija (1869): | top kot; da je fmb oster kot 46ih stopinj, ali polovina pravega kota, in daje gmb jako oster kot le petih |
| Botanika (1875): | ima rudečkaste steble in liste, je kuhinjsko zelišče. Več kakor polovina pri nas potrosenega sladorja je pesni slador. Kuhinjski zelišči ste |
| Astronomija (1869): | s in N, toraj je na polovini severne in na polovini južne polute istočasno dan, in ko se zemlja vrti okrog |
| Astronomija (1869): | razsvitljenje, skozi oba tečaja s in N, toraj je na polovini severne in na polovini južne polute istočasno dan, in ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od hriba isvira, in de pod hribam na plan predére, polovi vire v povodnik in jih odpótovaj. 2. Şe kashe samok |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zolle ſak ſebi usſaditi. Podgane, inu mishi, preden mlade imajo, poloviti, al s' ſtrupam pomoriti. Glih koker vſsaka rezh ſvoj zajt |
| Biblia (1584): | je ena Shena vsela, inu ga je oméſsila mej try Polovnike moke, dokler ſe je vſe cillu ſqvaſsilu. Letu je vſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je ena shena usella, inu je njega omeſila med try polovnike moke, dokler ſe je uſſe zhiſtu ſqvaſilu. Letu uſſe je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je ena shena vsęla, inu ga je ſkrila med try polovnike móke, dokler ſe je vſe ſkvaſsilu. 34. Vſe letó je |
| Gozdovnik (1898): | pameti. Ne ostane mu drugega, ko Arečizo poiskati, in mu položaj stvari sporočiti. Kučilo skoči čez dvorišče. V eni minuti je |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | prebudil gospo O'Nielovo z omedlevice, katero je bil provzročil grozni položaj. Videla je v nevarnosti otroke in moža; čutila še, kako |
| Rudninoslovje (1867): | tak kosec bolj ali menj gladke i ravne ploskve stanovitega položaja, onda se tak kristal imenuje rázkolen (spalt- |
| Gozdovnik (1898): | silovit, da sta padleca obležala kar omamljena. Ukljub nujnosti njiju položaja mogla sta se le počasi upokončiti in v tem sta |
| Astronomija (1869): | ko se razlivajo solnčni trakovi navpik na polutnik. V tem položaji gre krog, ki meji razsvitljenje, skozi oba tečaja s in |
| Astronomija (1869): | dnevnej strani, drugo polovino pa na nočnej strani. V tem položaji sta toraj na celej zemlji noč in dan enako dolga |
| Astronomija (1869): | te za popisovanje neba posebno važne. Potem bodemo govorili o položaji zemlje proti solncu in luni, kar je posebne važnosti gledé |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | počivala, kajti dela ni biló. Da je bilo v takem položaji britkosti in težav veliko si lahko mislite. Še večja pa |
| Gozdovnik (1898): | vzrasli dob. Svest si je bil, da tako je kos položaju. Karabinka Diazova se je bila izprožila, na tla tresnivši. Diazu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 4. Terpov pod Ponziam Pilatusham , krishan, umeruv, inu v'grob poloshen. 5. Doli je ſhov pred pekov, na treti dan je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | puſtuv is skale isſekati, v'katirimu ſhe nobedn nigdar ni poloshen bil. Ondi ſo JEsuſa poloshili, sa volo dne Iudovskiga perpravlanja |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Na krishu je to smert sturiu, Inu je v'grob poloshen biu , Vstau treki dan pd ſmerti. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | 4. Terpel pod Ponziam Pilatusham, krishan, umerel, inu v' grob poloshen. 5. Doli je ſhl pred pèkl, na trete dan je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | 4. Terpel pod Ponziam Pilatusham, krishan, vmerl, inu v' grob poloshen. 5. Doli je ſhal pred pekel, na tretje dan, od |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | rodú še ni bil nihče kuhan in v srebrno skledico položen. Stara bela polža sta bila najimenitniša na svetu, to sta |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | strani je pritekla kri in voda, Jezus, v nov grob položen, Jezus, kateri si od mrtvih vstal, Usmili se me v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa odtok. Kjer imajo doſti zegla, naj povesnejo na dno poloshêne ploſhe shlebnatiga zegla ali korze, po teh naj vershejo en |
| Astronomija (1869): | v vsakojake mére drug proti drugemu naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov pa različnih. Premér najskrajnejšega oboda pa bi moral meriti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | grobu ſedele, inu ſo ogleduvale, kam je njegovu telu blu poloshenu. Inu one ſo ſe supet vernile, inu ſo perpravele drage |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo neſhli Mario, inu Joshefa, inu tu Dete v' jaslah poloshenu. Kader ſo pak tu vidili, ſo ſposnalli, de je temu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | to sama pamet da, da vsako zernice, v pripravno globokost položeno, gotovše klije, bolj močno raste in več rodí. Le mašina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je s zherno barvo pomasan. Jajza ſe na ovnato ſuknò poloshé , pa ne sakrijejo, ſe in 21 dni tukaj oſtanejo; v |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe popred na ſklędo rasloshę. Polivanje snaſh tudi tako naręditi: poloshi en koſez ſroviga maſla v' koſizo, ga rastopi, permęſhaj bęle |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tomasha oberne, ino mu rezhe: „Tomash! poglej mojih rok, ino polòshi perſte va-nje; daj roko, ino deni jo v' mojo ſtran |
| Sacrum promptuarium (1695): | pro dulci ſumet. En dellauz slatku saſpi, kakor napoſtelo ſe poloshj, ta bogati |
| Sacrum promptuarium (1695): | notri, nu pravi sdaj, sdaj bo mene konez, te ſe poloshj napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl: na tu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ga puſtę to pęſèm pęti, vaſha Gnada. (jo njejna rozhe poloshy. ) Gospá. Pak ręſs; moji laſsję ſo toku ſkùſhtráni. Nęshka. (popravla |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvoje kupzhie inu predajanje, ſvoje poſodila, inu na poſodo jemanja, poloshy vſe na vago tę pravize inu kerſhauſke lubęsni, ſe obèrne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kmetijska družba Slovencam podá, ali nam ne bo serce reklo: Položi še ti svoj dar, velik ali majhin, kakor premoreš, na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dišavo in lorberjevim perjem do dobriga skuhaj, varno v skledo položi, s terdo kuhanimi in drobno zrezanimi jajci in ravno takšnim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pomaži, z na kolesce zrezano čebulo obloži in šuko nanjo položi, ki ji luske ostergaš, jo iztrebiš, opereš, osoliš in s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | stolčenih mandelnov, limonovih olupkov in pol funta lepe moke. Zdej položi to v pleh, deni vkuhaniga grozdiča ali kaciga druziga ,vkuhanja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | platnena cunja, ki se v mlačno tekočino pomoči, na oči položi, ali rahlo čez oči dergne. Tako osnažene oči se mažejo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | mestu mi jih znate našteti”. Potem ukaže Pavliha klop prinesti, položi Juda čez njo ter reče: „Tri tedaj hočeš deržati, in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nazaj pridem. A zdaj mi ga noče nazaj dati. “ Marka položí roko na sercé in reče: ,, Svojo pošteno besedo zastavim, da |
| Zoologija (1875): | pogubni, kar nam pod. 185 razjasnuje. Ta vrsta, Microgaster imenovana, položi svoja jajca v borovo gosenico, a njene ličinke, požrši gosenico |
| Oče naš (1885): | brleči lampi s težkim srcem. Vesel jo pozdravi Ménart in položi sinčka na materino srce. „Ménart“, je bilo prvo vprašanje, „ali |
| Kuharske Bukve (1799): | je ſalata dobra, 125. Repunzlova ſalata. Zhędna opprana ſalata ſe vloshi na ſklędo, v' ſrędo ſe poſtavi en kuhani |
| Kuharske Bukve (1799): | bleke; Pomashi koso s' maſlam, potręſi jo s' ribanim kruham, vloshi nudelne na teſno, puſti jih gor iti, polì s' toplenim |
| Kuharske Bukve (1799): | potle pomashi eno ſklędo s' maſlam, potręſi s' kruhovmi drobtinami, vloshi notri ſtokfiſh, ga pręvlezi po verhi s' popręd popiſanim męſhanjam |
| Kuharske Bukve (1799): | mehko ſkuhajo. — Pomashi eno ſklędo s' ſrovim maſlam, v' njo vloshi te mehko kuhane glave, po verhu jeh enkolko krisbam prevęshi |
| Kuharske Bukve (1799): | perſt debęlo ſmętane v' eno proſtorno koso, kader ſmętana vrè, vloshi povitke lepo po verſti notri; pomashi jih sgoraj s' rakovim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Mati med tem v' loznazho ſéshejo, ino potizo na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta nad |
| Zlata Vas (1848): | sej ste ga tudi vi radi imélí. ““ Po teh besedah položé Ožbetove roke v Lizikne in obá za svoja otroka blagoslovijo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XIV. Jezusa v grob položé. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | sapi, ktera piše skoz sobo. Tuji ljudje stopijo v sobo, položé pokrov na trugo, pritrdijo žeblje in kladvovi udarci se votlo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | kako je to, če ga skuhajo in na srebrno skledico položé. Prašala sta torej kebra, krastačo in tudi glisto, kako je |
| Lohengrin (1898): | potegnejo meče, ktere Sasi zasadé préd-se v zemljo, Brabantci pa položé préd-se na tla). Meč v nóžnico poprej ne sme, Da |
| Divica Orleanska (1848): | stojé. – Potem da kralj rahlo znamenje, stavničarji bandera na Jovano položijo, de je vsa od njih pokrita. ) Igrališe se zagerne. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | moja duſha dobru dopadajenje. Jeſt bóm mojga Duha na njega polóshil: inu on bó ſodbo nevęrnikam osnanuval. 19. On ſe ne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſhov noter v' to hiſho: ter je na njega roke poloshuv, inu je djav; Savl brat! Goſpud JEsus je mene poslov |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | usel poſebej na ſtran, je ſvoje perſte v'njegove uſheſſa poloshuv: ter je vonplunil, inu njegoviga jeſika dataknil: inu ke je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Na naši zemlji ga ni prostorčka, de bi pèrst na-nj položil, na kterim, ko je mogoče, bi na tavžente živih stvaric |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je blisk zadel, in zares je svojo roko na oči položil, da bi vidil, ali so še cele. Dolgo časa je |
| Gozdovnik (1898): | se je grozna razjarjenost v škripajočemu glasu, ko je pest položil Pepotu na rame in se rotil: »Našla ga bova, živega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bilu moj uſſakdane kruh, katirega je Buh meni na miso poloſhil. Terplenje, inu smert mojega Synu so meni tolkajn delle, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti v'resnizi. Namoli, dokler nise une misle na ſtran poloſhil, katire be imelle tebe v' pouſdiguvanju tvojega serza motiti. Poniſhnoſt |
| Biblia (1584): | ſamoſheſtdeſset, nekoteru ſamotrydeſset. ON je nym eno drugo prigliho naprej polushil, inu je dial: Nebeſku krajleſtvu je glih enimu Zhloveku, kateri |
| Biblia (1584): | v'moj Skeden. ENo drugo prigliho je on nym naprej polushil, inu je djal: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Shenfovimu sèrnu |
| Genovefa (1841): | poboshno vsdignil. Genovefa je ſvôjo roko na njegovo kodraſto glavo poloshila in s globoko ganjenim glaſam djala : „Bog te oblagri, moj |
| Divica Orleanska (1848): | dela Boga tvojiga, Ki te je v boj poklical, dokončane, Položila od sebe boš orožje, Krotkejšimu se povernila spolu, Ki, zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po otročiča. Al ženska, ki je otroka v to zibelko položila, zbeží naglo ko bi pihnil, ker, ako jo zasačijo, mora |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | budili. Zhe ſo le kaziga bolnika v' póſtelji na pot poloshili, de ga je ſenza memo gredózhiga apoſteljna obſhla, je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | edino vodílo je tale knjiga” — in pri teh besedah so položili roko na — sveti evangelji! Vredništvo. Cena prešičev v Krajnji — čez |
| Robinson mlajši (1849): | kteremu se ni boljše zgodilo. Takaj so ga tako zvêzali položili, ino mu ta kaj tako pretili, kakor jegovemu predhodcu — popredšnjemu |
| Robinson mlajši (1849): | ležati, ker bi ovače brez odloga kuljko črez glavo prestrelili. Položili so ga pak vemdar tako da je imel lice k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tičí krivda — da bi le naši vinorejci roko na persi položili in rekli: mea culpa — mea maxima culpa! in raje bolje |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tudi grad, da ju bodo skuhali in na srebrno skledo položili. |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | bi se Tirolska popolnoma pomirila in da bi vsi prebivalci položili orožje. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je bolji od spodnje, ktero tudi posebej na drugo stran položim. Ko je jama skopana, denem rušine berž na dno, tode |
| Valenštajn (1866): | živenije. Krivičen sem osodi bil. Na to Deviško cvetlo glavo položim Vojaškega života krasni venec. Zgubljen nej, ako kdaj se promeni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | lih nam naſhe shelie, inu proſhne, katire pred Bogam doli poloshimo, dobre sdijo, vunder naſmemo tiſtim dergazhi savupat, koker de na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | edina ſkèrb bódi njegóve ſvęte sapovèdi sveſtú dèrshati, ſizer pak poloshímo naſho ſręzho v'njegove rokę s'vſim savupanjam, katęru saſlushi |
| Astronomija (1869): | ležé okoli točke m s škarjami razstrižemo, enega vrh druzega položimo in najdemo, da so vsi enake velikosti, ker izrezani drugi |
| Kemija (1869): | ognji razžareno železo namreč omehča, in ako dva razžarena kosa položimo druzega na druzega in ju obdelavamo s kladvam, se spojita |
| Kemija (1869): | ali do belega žgana kost (weissgebrannte Knochen). Ako pa kost položimo v solno kislino, raztopi ta kislina apneno sol, ne loti |
| Botanika (1875): | to vse drugače razumeti. Galunov kristal n. pr. če ga položimo v galunovo raztopino, so res vdebeli. Ali to se godi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sapa krajša, in lakotnice hudo mahajo. Ako roko na serce položiš, zapaziš, da serce hitrejše in močnejše bije, kakor pri zdravi |
| Rudninoslovje (1867): | se topi, i raztopljenina je tudi lepo modra, a če položiš vanjo čistega železa, pobakri se za kratek čas, pa v |
| Fizika (1869): | iz bakra, vsaka previdena z osebljajočim rôčem, in ako se položite sè svojima gladkima ploskvama druga na drugo, pokaže se potem |
| Biblia (1584): | ima moja duſha dopadenje: Ieſt hozhem moj Duh na njega poloshiti, on bo Ajdom Praudo osnanjoval. On ſe nebo krégal ni |
| Genovefa (1841): | grôsovitim kraju ſhe ni drusiga méſtiza, kamor bi te mogla poloshiti, kakor terde, mersle, kamnite tla. V tém tamnim, vláshnim osidju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dergniti. 4. Jamo je tréba ſkopati, do vratú ga va-njo poloshiti in ga dva ali tri perſte na debélo s perſtjó |
| Divica Orleanska (1848): | mi je od mojstra bilo, Na tron njegov ga moram položiti, In reči smem, nosila sim ga zvesto! Kralj (proč obernjen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in na vreteno priterjena. Ako tedaj kdo hoče otročiča va-njo položiti, mora zibelko navzunaj zasukati; ko to storí, zapoje zvonček k |
| Sveti večer (1866): | ko tujec na svet in ni imel kam svoje glave položiti, kakor bi hotel človeško gostoljubnost poskusiti. Prebivavci Betlehemskega mesta so |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | in Kinkel, 17 višjih častnikov, 113 častnikov, 5500 vojakov morali položiti orožje pred kmeti, sedem topov, 800 kónj prišlo jim je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in privaditi se taistemu, to so osnovni kameni, katere mora položiti vzgoja. Vstrajna pridnost in nravstvena srčnost ste kreposti, ki izvirate |
| Genovefa (1841): | vpiti. V votlíni poklékne in déte pred ſe na tla poloshivſhi ſkosi vratiza votline proti nébu pogléda, roké ſtégne ter moli |
| Genovefa (1841): | laſ pa ſhe rudezbe-zvetezhih liz priſtópil in roké na nju poloshivſhi in ju poblagoſlovivſhi je poſébno Genovefi rékel: „Ne ſolsite ſe |
| Blagomir puščavnik (1853): | očmi. Veselja se jokata. Blagomir stoji zraven nju, roke nanje položivši ju blagoslovi. Vsi pričujoči so bili omehčeni, solze vzajemnega veselja |
| Stric Tomaž (1853): | da si žejo pogasim. “ Bila je Kasi. Svetilnico na tla položivši nalije v posodico vode in jo da bolnemu piti, ki |
| Vinjete (1899): | Sama snežena, zaspana enakomernost, kolikor daleč seže okó nazaj, v pol pozabljeno, megleno preteklost. Samo sneg ... sneg. Nikjer zelenega listja, ne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Poliren likati. Polirschiefer, gladilni škriljnik, 34, 139. Polopal, Halbopal, 33. Polprozoren, halbdurchsichtig. Polyanit oder Graumanganerz, siva manganova ruda, 54. Polybasit, 61. |
| Rudninoslovje (1867): | nebo, raza mu je pa bela; poluprozoren je, ali pa samo prosojen, malo krhák, nekoliko trši (tr. |
| Fizika (1869): | Meridian, 159. Pologlas, halber Ton. 106. Polomér, Halbmesser, Radius, 134. Poluprozóren, halbdurchsichtig. Pomnožek, Produkt (bei der Multiplication). Poprava, Correction, 76. Poprica |
| Rudninoslovje (1867): | demant, barve je črnikaste ali škrlataste i tudi take raze, poluprozorna je ali neprozorna. Pirargirit je malo trši (tr. = 2•0 |
| Rudninoslovje (1867): | se školjkasto, sije kot demant, barve i raze je škrlataste, poluprozorna je ali pa samo na robéh prozórna; melka je, malo |
| Rudninoslovje (1867): | demant, barve je črníkaste ali škrlataste i tudi take raze, poluprozórna je ali neprozórna. Pirargirít je malo trši (tr. = 2•0 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | izvoljenih. — S kratkim nagovoram so grof Lihtenberg današnji zbor sklenili. Polšiške Toplice na Gorenskim. Valvazor v 1. zvezku stran 148 pravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Valvazor v 1. zvezku stran 148 pravi, de so bile Polšiške *) toplice zató opušene, kér je na Gorenskim tolikanj dober in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imele 17 in pol, drugi studenci pa od 5-10 stopnic. Polšiške toplice so sicer v gerdim kraji (grapi) in zdej kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | delavci, bodo zaslužiti dali, bolnim pa k zdravju pomagali. V Polšiški okolici je tudi na dnevu dokej sledí ali žil premoga |
| Stric Tomaž (1853): | glava. Mati njegova je bila sužnja posebne lepote; odtod njegova polt nekoliko rumenkaste barve. Lahko mu je bilo tedaj se tako |
| Pripovedke za mladino (1887): | se zvečer pri ognji povesti pripovedovale, pri katerih človeka kurja polt obhaja, djali so včasih poslušalci: „Oh, kar mrazi me! ” Najmlajši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | delajo prehod od Jutrovljanov do Zahodnikov. Oni so veliko bolj polteni (sinnlich) kakor celtiški narodi in nosijo brade kot Iztočani, so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | t. m. je toča hudo bila; med Lincom in St. Polten-om je padala kot kurje jajca debela; v Toplicah na Českem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tri kuhavnice moke, de še tudi zarumeni, vli na to poltretji bokal mesne župe in precedi, dobro prevreto, skozi sito na |
| Zoologija (1875): | je rumenkasto rudeče, sivo in črno namešane dlake, dolg je poltretji, visok pa dva črevlja. Nahaja se, akoravno redko, vže po |
| Zoologija (1875): | večkrat prihaja v goste. Dolg je blizu štiri črevlje in poltretji črevelj visok, rep mu zmerom visi do pete. Dlake je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in veliko cukram prav mehko skuhaj, kar bi dve ali poltretjo uro potrebovati utegnilo. Srove slive. Zrele slive olupi, z vinam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | cedí, ni za konja nič boljšiga, kakor če si napraviš poltretjo péd dolg, poldrugo ped pa širok zakljiček, in va-nj kake |
| Zlata Vas (1848): | je kdó iz pivnice prilomil, ki je pregloboko v kozarček polukal. Nekteri kmetje s svojimi ženami so pa v gostívnici sedéli |
| Fizika (1869): | 3 čevlje 8 črt dolgo Parižko sekundno nihalo prenese na polutnik (ekvator), nareja na minuto manj, na severnem tečaju (polu) pak |
| Astronomija (1869): | nebeske mape poiščemo na nebu. Kakor kaže tab. I., reže polutnik ekliptiko v dveh točkah, in polovica je leži na severnej |
| Astronomija (1869): | Kakor smo že omenili, reže ekliptika polutnik v kotu, 23 ½° velikem, na dveh 180° |
| Astronomija (1869): | pod vsakim poldnevnikom največa v tistih krajih, ki ležé blizo polutnika, in pojema proti tečajema, tako, da n. pr. pri St. |
| Astronomija (1869): | Zemljepisna širjava kakega mesta je toraj daljava tega mesta od polutnika proti tečaju in loči se severna in južna širjava po |
| Astronomija (1869): | zemlje skozi oba tečaja položen izboknjen kolobar, ki je blizo polutnika (ravnika) najviši in se proti tečajema izgublja. Ta kolobar se |
| Astronomija (1869): | drage, toraj navpik na aq, bi ekliptika ležala v ravni polutnika aq. Ali v resnici je os nagnjena proti ravni zemeljske |
| Astronomija (1869): | HH' predstavlja pravi obzor opazovalčev. Poldnevnik je od točke A polutnika AQ proti severnemu in proti južnemu tečaju razdeljen na 90 |
| Astronomija (1869): | Pod. 37. Dáljo zvezde od polutnika imenujemo zvezdni odklon (deklination), in ta je ali severen ali |
| Astronomija (1869): | ali jesenski aequinoctium. Odslé se oddalja solnce na južno stran polutnika, solnčni dnevni obloki postajajo zmirom manjši, tako, da 21. decembra |
| Astronomija (1869): | okrog ktere se vrti, se ima namreč proti preméru njegovega polutnika kakor 13 : 14. Mesto enega samega meseca, kakor ga ima |
| Astronomija (1869): | gosteje od zemeljskega. To smemo sklepati iz marog blizo njegovega polutnika, — ker so te maroge brž ko ne oblaki. — Razun teh |
| Astronomija (1869): | ktere imenujemo širjavne stopinje. Od tod si potegnemo vzpóredno s polutnikom okrog zemlje črte, tako imenovane vzpóredne kroge, ki so se |
| Astronomija (1869): | ali pa na kteremkoli mestu zemeljskega površja, ki je med polutnikom in med tečajema n. pr. v o. To zadnje se |
| Astronomija (1869): | najviše stališče v S. Tedaj je 23½° nad polutnikom. Očitno je, da je dnevni oblok, ki ga solnce ta |
| Astronomija (1869): | tečajnega pasa veliko veča kot severno-tečajnega, in da kraji ob polutniku stojé sredi med obema. — Razun preiskave o naravi solnca je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Polirschiefer, gladilni škriljnik, 34, 139. Polopal, Halbopal, 33. Polprozoren, halbdurchsichtig. Polyanit oder Graumanganerz, siva manganova ruda, 54. Polybasit, 61. Poprovec, Peperin |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 33. Polprozoren, halbdurchsichtig. Polyanit oder Graumanganerz, siva manganova ruda, 54. Polybasit, 61. Poprovec, Peperin, 78. Porcellanerde oder Kaolin, porcelanova glina ali |
| Botanika (1875): | koreninico. Pod. 151. nam kaže povečan prerez skoz dresnov. pestič (Polygonum convolvulus); na brazdi a zapazimo veliko množino pelodovih zrnov b |
| Botanika (1875): | dresen ali vrbica (Polygonum aviculare), navaden plevel in barvarski dresen (Polygonum tinctorium), ki je v vzhodnji Aziji doma, ki se pa |
| Botanika (1875): | za seme drobne, večidel trorobate oreške, ki so pri ajdi (Polygonum fagopyrum, pod. 205.) dovolj veliki in dovolj močnati, da dajo |
| Botanika (1875): | najbolj peščenih tléh v hladnih deželah. Tičji dresen ali vrbica (Polygonum aviculare), navaden plevel in barvarski dresen (Polygonum tinctorium), ki je |
| Botanika (1875): | plava”), če ju stisnemo ali pretrgamo. Kresilna goba ali trod (Polyporus fomentarius) raste po bukvah in po hrastih; iz nje se |
| Botanika (1875): | nareja znano nétilo. Bela in neizrečeno grenka in mecesnova goba (Polyporus officinalis) rabi za živinsko zdravilo. |
| Botanika (1875): | okroglo ploščo. Rodovi pravih gob so: Agaricus (platnica), Cantharellus (lesičica), Polyporus (trod ali kresilna goba), Boletus (goban), Hydnum (ježek) in Merulius |
| Valenštajn (1866): | so zvesta. Število naše je obilnejše, Potremo je i v Polznji vpor končamo. Valenštajn. Al bi se v bojno polje promenilo |
| Valenštajn (1866): | Služabniki, plemiči, ljudstvo. Igrá se v prvih treh dejaniih v Polznji, v zadnjih dveh v Hebu. |
| Robinson mlajši (1849): | ima svoje posebnosti: Ako pišem samo po svojem, še sem polš v svoji lupini zapert; če bi pak pisal ravno po |
| Zoologija (1875): | polža brez hiše. V zavitih hišicah pa stanujejo: Veliki vrtni polž (Helix pomatia), ki je jako okusna in tečna jed; jeseni |
| Zoologija (1875): | tako imenovani morski zajček (Aplysia depilans) iz srednjega morja. Ta polž izločuje iz sebe neki sok, vsled kojega, kakor se sploh |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bil nihče kuhan in v srebrno skledico položen. Stara bela polža sta bila najimenitniša na svetu, to sta vedela. Gozd je |
| Kuharske Bukve (1799): | sęliſha inu diſhave, kakor sgoraj sa teſto. Sadnizh deni samasane polshe notri kuhat; pa ne predolgo, de nepoſtánejo terdi. 160. Pezhene |
| Kuharske Bukve (1799): | lę malo. To ſe sgnede, kakor teſto. Potle deni otręblene polshe nasaj v' ozhedene lupíne, inu samashi jih s' tim teſtam |
| Kuharske Bukve (1799): | zvęta; to ſe poliè na ſtokfiſh. 159. Polshi nadévani. Kuhane polshe ven potęgni, otrębi, inu ozhędi. Potle deni ſroviga maſla v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi, ako bi nam kaj bolji kup peršlo? Če zamoremo polže, gosí, race, prešiče, želve, ostre in več drugih žival jesti |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Bil je viteški grad, kjer niso več jedli polžev. Polži, so izmrli ali repje ni izmrlo. Rastlo je po |
| Zoologija (1875): | Conchiferae. Za človeški živež so školjke imenitniše nego veliki razred polžev, akoravno jih je manj po številu, štejemo namreč kacih 5000 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kamenje prevezh sagreje, de mokrotnoſt prenaglo sgine. Pod kamenjem ſe polshi, zhervi, gliſte in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Bil je viteški grad, kjer niso več jedli polžev. Polži, so izmrli ali repje ni izmrlo. Rastlo je po vseh |
| Mineralogija in geognozija (1871): | srednjih najobilniše, ne le školjke z dvema lupinama, ampak tudi polži in glavonogci, med temi zlasti veliko sedaj odmrlih rodov, kakor |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | perva inu nar ta sadna bode nar bolſhi, ti ſredni povshi skodjejo. Ta perva sna ſe popaſti, ta sadna pa ne |
| Genovefa (1841): | v ſvojim shivljênju premiſhljevala in naj majnſhi zvetlíza, kébrizhek ali polshek ſo jo, kér je ſléd bôshje modroſti in dobrôtnoſti v |
| Robinson mlajši (1849): | breg bežal po različne nastroje — orôde za kopanje, naimer po polževe lušine, ino ploske ostre kamene; pak sta se oba déla |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ona pa samo en grm. « In šle so po malo polževo gospodično. Osem dni je trpelo, predno je prišla, ali to |
| Botanika (1875): | robu prav mično narezljani, skorej pérnati in pred razvitjem po polževo vvihani. Na spodnjej strani nosijo v rujavih bradavicah svoj tros |
| Valenštajn (1866): | ne bil. Zakaj potajno i prežé lokavo Ko tat i pomagač tatinski laziš? Zavist nesrečna! vsega zla i vse Nezgode mati |
| Zlata Vas (1848): | je versta zadéla, derv h kurjavi, in h kuhi eniga pomagača dati. Mlinarica je pri kuhi gospodarila. Vsak dan so imeli |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | železnino sem plačal 25 gl. 60 kr. Dne 27. avgusta. Pomagačem sem plačal 40 gl. Dne 28. avgusta. Antonu Jazbecu tukaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dne 20. avgusta. Pomagačem sem plačal 35 gl. Dne 20. avgusta. Josip Strehar, krčmar |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | sumnjivost dopadla. Eniga dné je znal Gerard z nekim svojih pomagačev popirček pod okrožnik svojiga brata podtakniti. Na popirčku, ste bile |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ozidje, če bi bila sila pomagati. Razun jirharja in njegovih pomagačev in še nekaj druzih so bile tudi ženske med moškimi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ploščo obderžati«, sé zdej oglasi gori na zidovju eden jirharjevih pomagačev. »Vidiš, brate! « — opomni Anže Bonifacia — kaj mi je vse od |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | sosedu, ki se pa ni upal prikazati, ker ni bilo pomagačev doma. K sreči se je namerilo, da sta domu pridši |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je bil lesén stopáj, na kterem so jirhar in njegovi pomagači kože spirali in splavali. Ker je bila voda velika, je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Le pazite,” pristavi „če še enkrat skusite uiti ali na pomagaje klicati, rečem vam, da bode pervi vaš glas tudi vaš |
| Gozdovnik (1898): | »Pridem! « zagotavlja sledonajdnik, svoji prijateljici v sedlo pomagaje. »Ali tudi skoraj? « upraša don Avguštin. »Mislim, da skoraj. « Tiburcio |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih kup prav nisek, pa tudi ne bode mogozhe perjasnim pomagavzam truda obilno plazhvati, ampak z. k. Drushba krajnſkih kmetvavzov, ktera |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jim zene poshganih pohiſhtev povernila in jim tako sopet sidati pomagala. Zhe ſe popraſha : Kako ſe je tu ali tam vnélo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svojo bedakost: Kaj bo le nemcam ali madžaronam z menoj pomagano, kér gosp. Rotar sam pravi, de nič ne govorim, kér |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je manjkalo, in tako jima je bilo še tisti večer pomagano. Kako lepo se je tukaj pregovor spolnil: »Kjer je največ |
| Roza Jelodvorska (1855): | rada moli in zaupaj v Boga, gotovo bo tvojimu očetu pomagano, in on bo na stare dni v tebi le veselje |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | dva želiva ravno deset goldinarjev vsaki, kajti drugače nama ni pomagano. Ako nama toliko nočete dati, bova se pa kam drugam |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | nasitil. Če bi le sto kron premogel, bilo bi mi pomagano, da bi svoje gospodarstvo vredil in si daleč od hudobnega |
| Oče naš (1885): | nêsti. Nič ne maraj, Barba, tebi in fantku bo kmalo pomagano! Za osem dni so se pomirili, in to mi je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | potrebe. Vzemi ga, in glej da nam bode s tem pomagano! " Globoko ginjen gleda mož svojo ženo in reče obotavljaje: "Katarina |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se v' enemu roſhenkranzu, inu drugeh take sorte molituvzah moje pomaganje imeti obetajo; od mojeh zhednoſt pak se namujajo nezh dejleſhne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu poſtav. 1. Poſtava. Sa MArio hoditi je enu dobro pomaganje. II. Poſt. Poniſhnoſt je k' svetuſti enu terdnu podloſhenje. III |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kedar vaſ bo kdo v' greh napeljevàl. 50. Bog ſpet pomaga. Tega Antijoha, kteri je bil do drusih tako neisrezheno neuſmiljen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu tudi vrat satézhe, in ako ſe mu sdajzi ne pomaga, v 24 urah pogine, vzhaſi pa ſhe popred. De bi |
| Divica Orleanska (1848): | ponižnost Bogu draga, Ti vdal si se, zato ti on pomaga. Karol Tedaj Britancu stal bi srečno v bran? Jovana. Oteta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | valja po tléh, rijôve na vso moč — pa nič ne pomaga, dokler vsa sožgana po velicih mukah ne pogíne! — Ali ni |
| Robinson mlajši (1849): | le tako: „Gdor le terdno se zanàša, Da Bog lèhko pomagà; Temu tude Bog prenaša, Kedar reva ga imà: Gdor se |
| Valenštajn (1866): | tu ostanem, po slovo sem prišel, Vse nič več ne pomaga. Moram, moram Te zapustiti, draga Tekla — moram! Poglej usmiljeno me |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je z idejalom nravstvenosti sploh v protislovji. To zapreko odstraniti pomaga pravica, t.j. pravilo, ki meri na to, da se zabrani |
| Pripovedke za mladino (1887): | naprej je vedno doma pri svojem bratu Benjaminu ter mu pomaga pri opravilih. Drugih enajst pa hodi v gojzd, išče divjačino |
| Zeleni listi (1896): | močno. Mislila si je: otrok mora šibo občutiti, ako naj pomaga. Zorku se ni niti sanjalo, kaj se je spletlo doma |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſim v' vekshi potrebi, inu obeden nerezhe, Juri Bug ti pomagai? Oni ſe ſò niemu ſmeiali, inu dialli, Juri poprej, poprej |
| Biblia (1584): | preſtraſhil, inu je sazhel toniti, je vpil inu djal: GOSPVD, pomagaj meni. Iesus pak je sdajci ſvojo roko ſtegnil, inu ga |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ah prijatelj! Sakaj molzhite? Kadar sakihnem, vſij pravite, Bug ti pomagaj: Sdaj ſim v' vekshi potrebi, inu obeden nerezhe, Juri Bug |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ona pak je priſhla, inu ga je molila rekózh: Goſpód pomagaj meni. 26. On je odgovoril, inu je djal: Ny dobru |
| Divica Orleanska (1848): | Düšatel. Je tako – Bog pomagaj! Sorelka (mu skrinjco vsili. ) Tù biserje, Zlatnina – Moje srebro raztopite |
| Zlata Vas (1848): | dolgov ne plačam ali pa k njim pit ne pridem. Pomagaj mi Ožbè, če ne, ne morem obljub deržati . Čez šest |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | bo druziga nič več veselilo, kot to, kar je dobro; pomagaj mi, de bom v vsih rečeh Tebi enak postal. |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | dobro, veseli, ki vsim rad pomaga, kteri želé dobri biti. Pomagaj mi, o Jezus! de me ne bo druziga nič več |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | k tebi iz globočine srca. Podpiraj me v moji slabosti, pomagaj mi v vseh nevarnostih, ne zapusti me v skušnjavah, prosi |
| Lohengrin (1898): | bo razkril! Okrêpi čistemu rokó, Lažniku moč naj strta bó: Pomagaj, Bog, v ta jadni čas, Ker um naš lahko vara |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſi ti krizhou. inu proſiu: Domine ſalva nos, perimus. Goſpud pomagei nam, mi ſe v'topimo. Ta je, katiri je tvojo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Sebe lubmo , inu sturiti, Kar kol sebi shelimo mi. 3. Pomagei nam lubesen vshgati, Kir si Gospod veſs lubesniu Inu se |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | srote, Ti v'naſhi smertni britkusti O Mati! naſs nasapusti Pomagei nam v'sveti Rei, Tebe hvalit vekumei. Shesta Peiſem. Te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velizhenje inv is vsah skritah shazov samojo potriebo tv menei pomagei Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Oh Jesv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | per svojah shishah inu vender skues nasrezhe unotah tezho: tazham pomagei venka is nora priti: inu savierne Dushe dai aimoshne noi |
| Ta male katechismus (1768): | pomagej ti uſſellei skushnave mojstriti, brumnu ſhiveti v' gnadi bolhji. Bodi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pomagal, inu ſam ſebi namore pomagati. Sedej ſi on pomagej, aku je on Chriſtus ta Syn Boshje isvolene. Aku je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naſs s' tvojo miloſtjo: sakaj mi ſmo ſilnu revni poſtali. Pomagej nam Bog, naſh edyni Isvelizhar, sa tvojiga S. Imęna zhaſty |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ponujali, inu ſo djali: Aku ſi ti Judovski Krayl, tok pomagej ſam ſebi. Tudi edn teh reswojnekov, kir ſo viſſeli, je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je njega preklinal, inu je rekuv: Aku ſi Chriſtus, tok pomagej ſam ſebi, inu nama. Natu je ta drugi odgovoruv, ga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ludję toku govorę ! Nęshka. (preſtraſhena na ſtran. ) Sdej mi bog pomagej. Shush. Ha, ha , ha ! Baron, Shushek , naj rezhejo hlapzam, de |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vędili, sakaj me niſo puſtili. Baron. Mozhi , mozhi od tęga; pomagej mi raji , de jo potolashim. Goſpa. Vſe saſtojn ; sdej je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. Dvh bodi modobema da nedba bovase vmiere narasen vozheva pomai tv nama Bveg † ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | beram hstrani, kateri mena mienjo shkodvati alpa vskvshnjavo vpraviti oh pomai mena teſti mosh, kateri Je nadravesi ta Sveta Krisha smert |
| Divica Orleanska (1848): | in zdaj in zdaj Razbasati se zna kervavo strašno. Voglarica. Pomozi Bog! Ji, sej je bil sovražnik Že ves pobit in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | povém, ne posnam vaſ! “ Zhimu ſo ſvetila bres olja? Kaj pomagajo sunanje dobre déla bres ſvetiga konza, bres do- |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ljudi, ki v' ſvojim hiſhovanji ſlabo is-hajajo, pravijo, de ſi pomagajo, ko raki napréj; meni ſo pa vender raki pomagali. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | blagor podloshnih povſod perpomozhki dani, s kterimi ſi kmetje lahko pomagajo, zhe ſe le poſlushijo ; zhe le hozhejo po poti hoditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v glavo, de, ko z majhnim plačilam v bratovšini drugim pomagajo, jim ta, če jih nesréča |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | takim nikolj zadostiti, ker jim narlepši darovi komej en dan pomagajo, od kterih bi zmerni včasi več kakor celi tjeden pošteno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | le „fruges consumere” vajeni. Slava pridnim gospodarjem vsacega kraja, ki pomagajo sadjoreji na noge, — posebna slava pa še takim, ki pustote |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zastarana in konj vedno šanta, mu imenovane zdravila nič ne pomagajo. Treba je živinskega zdravnika poklicati, ki oteklino žge. XVI. Poglavje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pretresovanje ravno omenjenih vzrokov dragine, ker prazne besede nič ne pomagajo in tudi vprihodnje pomagale ne bodo za odvernjenje dragine; mi |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | O da bi bil jaz ta glas poslušal! Kaj mi pomagajo zdaj vsi zakladi! Raje bi kamnje tolkel ali derva sekal |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | revne šole priporočevati in jim z vsim v pomoč biti. — Pomagajte potrebni reči, lepo prosimo vas! Iz Podbrezja. A. Praprotnik. Ktere |
| Valenštajn (1866): | Hišnik (vpije). Morilci! Pomagajte! Butlar. Vmorite ga! Hišnik (kega probode Deveru, pade blizu mostovža |
| Gozdovnik (1898): | je ta, nismo v nevarnosti. Kako pomoč potrebujete od mene? « »Pomagajte mi dva roparja zvezati, ki sta vas hotela napasti! « »Ah |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Simon od Cyrene, katęri ſi bil poklizan, de bi bil pomagal njemti leto tęsho noſsiti! aku ti vèndèr leto tvojö lïezho |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſto jésar ljudi? Bog jim je do sdaj tako prezhudno pomagal; tudi sdaj jim pomága. Kedar sjutrej ròſa sgine, glej, je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu je odgovoril: „Goſpod! nimam ga zhloveka, de bi mi pomagal v' jesero, kedar voda kipí. Preden pa ſam va-njo pridem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi vſe bilo, ſam ſebi ino ſvojim bi nar prej pomagal, ino tudi lètu bi ſtoril kaj tega. “ Jesuſ vidi njih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | imela. Peter mu pové, ino ga próſi, de bi ji pomagal. Jesuſ gre k' njej, jo prijasno prime sa roko, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v njih unanjih in notrajnih bolésnih ſam ſebi ſvetoval in pomagal. Po vólji z. k. krajnſke kmetijſke drushbe, ſpiſal in na |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | bili njegovi, in grof mu je, kolikor je bilo tréba pomagal. |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | da bi naše reve sam poskusil in nam iz njih pomagal. Prišel je enkrat v malo mesto, ki so mu rekli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da kraljica visoko spoštuje Espartera, ki je sicer naj bolj pomagal puhlo vlado prekucniti, potem pa tudi s krepko roko berzdal |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues tvojo pried proshenio k' buegu usiga magoshnemu si ti pomagou teſtam 77 raitarjam: venka is jezhe noi shaliesja inu is |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodam poduvzhou kaku ti jemash nashtelati dabodash ludem noi shevini pomagou od gifta? al ozhash ti ventuati naiprei ti morash jemeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 33 korit imam. Pervo korito boſta hlapza imela, de boſta pomagala ſirek ſhteti; sa drugo boſte dali eno serno, sa tretje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mravljinzi kerſhzheni mravljinzi, tem ne bo kreda, ampak le kljuzhavniza pomagala. Podkloſhterzhan. Urno, kaj je noviga? (Cesarski nadvojvodiči, Franc, Ferdinand in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pregreškov nanaglama slovó dalo. — V takih prigodkih ne bo nič pomagala prošnja druzih ljudí, pa tudi se nima perčakovati, de bi |
| Robinson mlajši (1849): | vél — dúl — pihal, ino ker sta obá z vesli jako pomagala, sta skoro to neizrečensko rádost počutila, da sta iz te |
| Robinson mlajši (1849): | oba sta si obljubila, da si bosta jeden drugemu zvesto pomagala, dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga sta bila tihim krokom |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | potém so Petrovo mater previdili, in mati Dobričeva, sosednja, je pomagala, zdaj ne le bolni stregla, ampak tudi dovolila, za Petra |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | že mislite. Vaša vpričnost, milostiva gospá, bi otročiču nič ne pomagala. Vaša dolžnost je de samí sebe réšite“. S pobítim sercam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | List 101. Ali bo nova zastavna dnarnica (Hypothekenbank) kmetovavcem kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo skor še bolj kakor |
| Roza Jelodvorska (1855): | trudila, kar je pregrešila zopet popraviti? Ali ni mar zvesto pomagala, še, kakor ste sami, žlahna gospa, vidili, celo svoje življenje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je k' njemu rekuv: pogledej gori, tvoja vęra je tebi pomagalla. Inu sdajzi je on viduv: inu je sa nym ſhov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | iskali kakor, ko bi bil človek zbolel, pa nič niso pomagale. Kér so vidili, de ne kaže, de bi se ozdravil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | te gotove težave skerbno ozèrle in na kakošno vižo deželi pomagale, ki je zavolj že dvojniga slabiga pridelka v hudi sili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dragine, ker prazne besede nič ne pomagajo in tudi vprihodnje pomagale ne bodo za odvernjenje dragine; mi bomo to reč djansko |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | nam jih je Bog poslal, da bi nam v nebesa pomagale, pokopale bi nas v takih okoliščinah v pekel. Bog nam |
| Biblia (1584): | bodo gori vſtajali supàr ſvoje Stariſhe, inu nym k'ſmerti pomagali. Inu vy bodete od vſéh ſovrasheni, sa mojga Imena volo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bi ſi s' njimi kravzo kupili, ino v' ſvoji ſili pomagali. ” |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſi pomagajo, ko raki napréj; meni ſo pa vender raki pomagali. To, de ne rakam, temuzh le Bogu ſim hvalo dolshna |
| Genovefa (1841): | ſe vidilo, in naj lépſhi travniki bi nam nizh ne pomagali. Toréj ne terpinzhite shivine — in hvalíte Bogá sa te dobrote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zmirej pridni delavci, bodo zaslužiti dali, bolnim pa k zdravju pomagali. V Polšiški okolici je tudi na dnevu dokej sledí ali |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Boga zaupava, nama bo usmiljene ljudi poslal, ki nama bodo pomagali. « Zdajci kupi Peter za prejéte denarje, česar jima je manjkalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vasí bo mnogemu lep izgled in veselje; eden drugemu bodo pomagali, in mnoga mnoga vas bo sčasoma v čast stanovnikom lepšega |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Ali ni oče mojim otrokom? Vse bodo poravnali in nama pomagali, kadar bodo zrastli. « |
| Zlata Vas (1848): | enak. Hvaležno so mu večkrat tudi med tednam pri delu pomogali, brez de bi jim bil ukazoval. Fantje pa, ki so |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Bogam shtrafenge uredn spoſnan. V smerti nabo tebi nezh pomagallu, ke se veliku vędi, ali ſnal, ſa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tega divishkega Janneſa. Tu tovarshtvu je meni naiſrezhenu k'dobremu pomagallu, de be se ti moj Syn! vuzhil, koku be imel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | so nekteri bolj umni izmed njih odgovorili; ali kaj je pomagalo ? — — nobeden se ni snega lotil in vsi čakajo, de jim |
| Zlata Vas (1848): | in mladenči pomagati, de so se kaj učili. To je pomagalo, de se niso zavolj mej kregali in pravdali, kar je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | po podúku mladosti, in po izgledih sadjoreji močno na noge pomagalo; — še veči prid se bo pa pokazal, ako otroci z |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | razglasile, kar je prav potrebno bilo, če bo le kaj pomagalo, ker prezgodne in prelahke ženitve in prevelike družine so beraštva |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolnemu živinčetu v gobec. V treh dneh ti bo večidel pomagalo, če nisi bolezni v začetku zanemaril, in če ni prehuda |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in ker je spomin na prejšnja srečneja leta — nič ni pomagalo. Evfrozina hoče prikriti napako svoje gospe; kmalo je krasna tkanina |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | da Vam bo vse Vaše delo in trpljenje k izveličanju pomagalo. Zato pa tudi vsak, naj že teško nosi ali naj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ali onega človeka. Ko bi se temu kakor koli ne pomagalo, nastal bi vsak trenotek prepir, kakeršen se nahaja v prirodi |
| Revček Andrejček (1891): | prosim, prosim! Zvitorog. No, če ti bo to v nebesa pomagalo, v božjem imenu. (Uzame vizitnico in piše s svinčnikom. Piše |
| Biblia (1584): | sa mojo volo, ta ga bo naſhàl. Kaj bi Zhloveku pomagalu, de bi vus ulni Svejt dobil, inu bi ſhkodo prejel |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe jeſiti, kregat, inu ga farshmagovati, vener vam nebo nezh pomagalu kokor k' saidnimu je billa ſposnala una shena, od katere |
| Tine in Jerica (1852): | jesti. Če je pa taka, odgovori Jerica, pa precej lahko pomagam. Prec se je podala v hram po moke, mleka, masla |
| Zeleni listi (1896): | gospa? Ako dovolite, grem z vami v gozd ter vam pomagam nabrati šibic«. Mati se je sicer branila, toda sodnik se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | navadi z kruham, soljo, žganjem, golunam ali z kakim krajcerjem pomagamo, ki ga v pinjo veržemo. Zdrav. Vse drugo znate brez |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | pomoči ničesar dobriga storiti. Ti pa tudi rad vsim otrokam pomagaš, ki se poboljšati hočejo, in Te pomoči prosijo. — »Moj nebeški |
| Oče naš (1854): | vdaril. „Oh, kaj bo z mano, ako mi Ti ne pomagaš! Ti si mi življenje otel in to je veliko, pa |
| Oče naš (1854): | pa vunder to dobro delo ni venarja vredno, ako ne pomagaš tudi mojo dušo otéti in ji mirú ne daš. “ „Obernite |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | in sosed J.; vse ti hočem povedati, samo da mi pomagaš; za Božjo voljo! Glej, kume, jaz sem mislil nocoj tebi |
| Viljem Tell (1862): | misli, ne storí veliko. Hedviga. Da, ti si dober, vsem pomagaš rad, Pa pridi sam v nadlogo, ne pomore Nobeden ti |
| Sacrum promptuarium (1695): | takorshni poſlij! katiri dbi vidli de hisha gorj, bi neshli pomagat gaſsiti rekozh: Jeſt nej ſim sa tu ſe udinial, ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bila vsa vas z lopatami na nogah in leti nesrečnemu pomagat. To je bilo ob devetih dopoldne. 6 ur so kidali |
| Čas je zlato (1864): | Kmalo bo vse pri kraji! « Urno se vsi vzdignejo in pomagat leté. Tudi Lenče jim čversto pomaga. Čez 2 uri je |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | jaz znam delati denar. Ker te dve reči druga drugi pomagate, bilo bi prav, da bi mi dva ostala skupaj. « |
| Ferdinand (1884): | volja, sprejmem vas za svojega osebnega tajnika. Ako pa še pomagate mojemu oskrbniku z vašo spretnostjo o vodstvu računov, dobite tudi |
| Sacrum promptuarium (1695): | slekli, ali ty nemarni nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial, imam drugo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | to vezh, koker na Meſsez ahtej. Derveſsa, katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi nesnan ptuj deshélez sdi, in ſi ne more nikakor pomagati. Slaſti krajnſkim kmetam ino rokodelzam, kteri ſe ptujih jesikov niſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prepozhaſi; doſtikrat pa vſe polomljene pridejo, s kterimi ſe vezh pomagati ne more. Zhe ſe ſhe pomiſli, de ſo po kmétih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z merzlo vodó izmije. Tudi se da večkrat z tem pomagati, če se nekoliko mlačniga mleka, ki ravno iz pod krave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z komur bi zamogel sebi in svojimu bližnimu v nesreči pomagati ! To je naša dolžnost in gotovo Bogu bolj prijetno, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | korún zapustí, bo tréba na druge jestvine misliti, in si pomagati kakor bo moč, pomanjkanje živeža vkrotiti in se lakoti v |
| Robinson mlajši (1849): | orodja — nastroja, si s svojim vlastnim umom ino vlastnima rokama pomagati mora. Tu pozna dete, kakega premišljanja ino prizadevanja se k |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pomisli, de je že tako vsak tem svojim po môči pomagati dolžan, in de je gotovo boljši na svetovano vižo k |
| Ultra! (1867): | videl v tej obleki. Vilko. Upam, da se dá kaj pomagati. Kje je striček? |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razmere življenja, ako si pred kakim koli dejanjem ne vé pomagati, ako ga gane tuje veselje in tuja žalost, ondaj zadostuje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bi tov ti mene N. N. priedi stati inu perzbingati pomati? |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe napuemazh klizali daozhash jem saboshjo delo ven is notov pomati? Jas sedei sklenam is tiem Shebranjam. O S. Deviza inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | daozhash ti menei boshjo pomiuezh sprositi: inu menei bojomi grieshniku pomati is usa moiga nota? inu sbuesbtua: inu skues to velko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | k' drujemu samsabe k' potriebi noi tabvernam pauram ven snotou pomati h' trezhiome viernam dusham h' pomvezhi approbatum est. Alpa tu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nazeſte al nadesheli bodi ti o Jeshvsh moja sreszha tv pomaimi Bveg † ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Vtvjah deshjelah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mozhneishi kaker te 3. Parshone boshje takv ko shkodvei: htomi pomaimi † Bveg Ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen †. †. †. TA 5. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bveg † ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Vtvjah deshjelah pomaimi stvojo mozhno roko o Bveg nabeshzhi ozha to moja srezho |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | o S. usoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof prosim te pomaimi pro ti Boga sigamagozhniga sanu srezhnu shiulwnje inu do smertne |
| Sacrum promptuarium (1695): | liſiza je dialla, nej zhaſs sdaj ſe fopat, temuzh hitru pomagaimi vun ſizer vtonem: Vouk pak ſe je s' Liſizo fopal |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtari ludje! Nej zhaſs vezh ſe fopat, inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru s' jame tiga greha aku n' hozhete v' shveplenske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vſe shive — in v drugi — tudi v tretji in zheterti! ” Pomaje s glavo in rezhe: „to nikdar ni ſamo na ſebi |
| Zlata Vas (1848): | igrače in pijančevanja, postopanja in zabavljanja. Ožbè te rečí slišati, pomaje z glavo ter se verne ves žalosten domú. 4. Kakó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſ gorka zhaka , Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga nizh ! Pokaj , zepiz , in rasbijaj, De vſe |
| Kuharske Bukve (1799): | oręha. Ta polivka je sa vſe shlaht meſenine dobra sa pomàkanje. 258. Vkuhani peterſhíl, ali ſalsen od peterſhila. Stolzi peterſhil, pretlazhi |
| Kuharske Bukve (1799): | męſhaj, de ſe ralpuſtę senofovi hlębzheki; tako je dober sa pomákanje. 296. Kiſlo sele prav kuhati. Kiſlo sele naj ſe ſkuha |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sa simo delati, tahte v' juſihi smozhi, poſuſhi, inu potem pomakei, lepſhi gorijo. V' tem Meſzi tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kdo pa je? “ Jesuſ je ravno grishljej kruha v' skledo pomakal, ki ga miſli Judatu dati; toraj mu tiho odgovorí: „Tiſti |
| Blagomir puščavnik (1853): | zima, nastopi. Sneg se iz bližnjih snežnikov tudi v dolino pomakne. Vse kolikor oko obseže, je s snegom pokrito. Vse poti |
| Valenštajn (1866): | zgoditi. Kvestenberg. Polkovniku Svisu je car ukazal Uže, naj se pomakne na Bavarsko. Valenštajn. I kaj je storil Svis? Kvestenberg. Kar |
| Astronomija (1869): | in sicer zato, ker se solnce vsak dan na videz pomakne skoro za eno stopinjo proti vzhodu. To je kakor pri |
| Kemija (1869): | času odtoči. V tem, ko se je spodnja plast raztopila, pomakne se gornja za njo, in ker se zgoraj pri žrelu |
| Astronomija (1869): | se mesec vsak dan za celih 13° na nebu naprej pomakne od zahoda proti vzhodu, zato je naravno, da vzhaja vsak |
| Gozdovnik (1898): | pojema; moral je kratko svetlobo porabiti. Obrne se, vstane, ter pomakne ravno nabito puško skozi ogradbo. »Sedem! « dé Pepo vzraščen. »Osem |
| Tiun - Lin (1891): | ki je sedel pri mizi s hrbtom proti meni obrnen, pomaknem ga na stran ter sam sedem na stol. Vsi so |
| Astronomija (1869): | tem času se vidi solnce v znamenji ovna. Če se pomaknemo na robu mize, ki je razdeljen na 12 enakih delov |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | od njega iméti. Pavliha pa jo je z denarji dalje pomaknil. |
| Astronomija (1869): | se je med tem za nekoliko v isto mér naprej pomaknil. Solnčni dan so od nekdaj delili na 24 ur. Dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postelje stojéče tri soséde z vso močjo in silo nazaj pomaknile in potlačile, kér so tudi menile , de ji bo persiljen |
| Blagomir puščavnik (1853): | pové, da vse veste. ” — ”Preden se bo solnce izza gor pomaknilo, pravi Blagomir, bote ljubi moj! vse zvedili. No! se Vam |
| Astronomija (1869): | pozneje, da se je vže veliko više nad obzor HH' pomaknilo in bliže prišlo tečaju P; in to pomikanje solnca proti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od števila + 5 v pozitivno mer za 3 jednote se pomakniti; na ta način pridemo do števila + 8. Prav tisto bi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | naslednji produkt je treba za dve mesti dalje proti desni pomakniti; v obče je namreč enačba. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | žena, v črn plašč zavita, čepico je imela na oči pomaknjeno, ali mati pogleda pod čepico ženi v obraz. Obraz je |
| Robinson mlajši (1849): | ne učinim. Oča. Odtoda je šel Robinson dalje, pa li po malem ino velma varno je šel. Vsakega zahrešanja — zušumenja, ko |
| Mineralogija in geognozija (1871): | granatov. Sem spadajo prav lepo kristalinsko izraženi minerali, toda le po malem jih je najti in malo korista dajejo. Trdota jim |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | poresati, zhe trava okoli mozhnu raſse, ſpuzati, aku je ſuſha, pomalim en malu prezh s' vodo saliti. Goveje shivine lorbarjovu perje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhmir poſtane pridejo slaſti: 1. od velike vrozhine, 2. od pomankanja zhiſte pijazhe, 3. od ſlabiga sraka ali lufta, 4. od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pomagalo. Naj bodo tukej nekteri vsroki in tudi pomozhki saſtran pomanjkanja leſá nasnanjeni. Kar vsroke , pomanjkanja leſá sadéne, ſo nekteri taki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bati, de bi ne samogli ſvojih mlajſhev oſkerbeti in jih pomanjkanja obvarovati; blagor pa tudi mlajſhim, ktéri imajo bogate ſtarſhe! Sa-nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vsroki in tudi pomozhki saſtran pomanjkanja leſá nasnanjeni. Kar vsroke , pomanjkanja leſá sadéne, ſo nekteri taki de savoljo njih ni ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za ljudstvo spisali, in veliko več storili kot mi. Zavolj pomanjkanja svetih, podučnih, za ljudstvo pisanih bukev se ni pertožiti, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | per nas pogreša, marsikdo gre z nosam diljo podperati zavolj pomanjkanja tacih naukov. Meni ne gre soditi, po kteri zdravilski postavi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz premišljevanja tacih zgodeb? Šparati ob časih obilnosti za čase pomanjkanja, pred kterimi naj nas milostljivi Bog obvarje, kteri bi pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ljudstvam, v kteri bi kaki začasni list, kakoršnih zdaj ni pomanjkanja, brali, marveč se sliši tolikrat stara presoja: Cajtenge vse lažejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | krompirja poklada. Želodec se popači, če živina mora stradati in pomanjkanja tečne piče terpeti. Želodec se popači po mlakužni, smerdljivi vodi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Czörnig več bati za dobro imé svoje „avstr. Nizze” zarad pomanjkanja varnosti, nego zarad — snega, gledé katerega smo vendar le na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | posemelſkih rezhy: Chriſtus pa vſimu timu tu boshtvu, reuſhino, inu pomankeine predi poſtavi. Ta ſveit iſhe veliko zhaſt, zhaſtitlive imene, imenito |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kar kul Boshje gnade samudimo, vſe tu ſe sgody skus pomankeine te molitve, kyr je tiſta ta nar vezhi pomuzh sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči pomanjkanje mladiga pismenstva v zemljopisnih délih, ki bi nas učíle bolje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na druge jestvine misliti, in si pomagati kakor bo moč, pomanjkanje živeža vkrotiti in se lakoti v brambo staviti. K. . . c. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bo tisti, kteri lenobo ali nedovoljnost k učenju ali očitno pomanjkanje pobožnosti, lepiga zaderžanja in dobre volje kaže, in se za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | letina, da jim lakota žuga, kar malo veselo prihodnost obeta. Pomanjkanje in revšina je posebno med kmeti velika; delavcov manjka, rokodelsko |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | »Če bi imel po moji smerti pomanjkanje terpéti, pojdi k svojimu stricu, očetovimu pravimu bratu; povej mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gorkomera. Ob tem je dragina vsih potrebnih stvarí vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in večje. To uzrokuje menda, da so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 101. Ali bo nova zastavna dnarnica (Hypothekenbank) kmetovavcem kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo skor še bolj kakor obertnike |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nadloge, ki izvirajo iz dragine? Dva pripomočka sta gotova odvračati pomanjkanje: varčnost (šparovnost) in pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo že nektere |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues vse svete sile noi kervave kaple inu potashave noi pomenkenje: jas tabe prosim skves iv dovi vsetje stega svetiga Krisha |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ali bolj terda, soldanasta. Vino iz plant je pred sedanjim pomanjkanjem vina še več kot na pol cenejše bilo od nogradskega |
| Genovefa (1841): | nedolshnoſt? Oh, on v obílnôſti shiví, jes pa tukaj v pomajnkanju in revſhini koperním! ” Ko bi bil trenil, je omolzhala. Ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi ne ſamo krajnſhine uzhiti, ali krajnſki jesik zhiſtiti. V pomankanji krajnſkih beſedi ſi bomo enako Rimzam, Nemzam, tudi Zheham, Ruſam |
| Oče naš (1885): | in nad Ménartovim zdravjem, ktero je v mnogoletnem trpljenji in pomanjkanji v vojski zelo trpelo. V domačem, krepkem zraku in pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de se vam bo delo po dvoje povračeválo. Le v pomanjkanju praviga orodja tečí v zrak, de se ljudje višjiga posevka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kadar koli zamorejo; kajti zadnji čas je, da se občnemu pomanjkanju in strašni dragoti lesa v okom pride. Navadnega in večjega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mena naſtrane vmoimu dianje noi unote inu vbueshtvi noi usomi pomenkenje, jas tabe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek, ampak movzhè, ali ſgovarjej, kader se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | postala sčasoma, brez znanstvenega temelja; zatoraj so sem ter tje pomanjkljiva. Prav čudna imena vidimo namešana, vzeta deloma iz ljudskega govora |
| Občno vzgojeslovje (1887): | misli, da je vsaka domača vzgoja, tudi najboljša, jednostranska in pomanjkljiva. Treba jej je torej kacega druzega zavoda, kateri jo dopolnuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz dežele na prodaj peljati, zató kér ga jim zlo pomanjkuje. Na Gerškim je bila slaba letina, v knežijah poleg Donave |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | molim. O Jezus! Tebe hočem hvaliti celo svoje življenje. Ne pomanjkuje mi zdej več moči in terdnosti k dobrimu. Jezus je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bolj, ker v južnih deželah našega cesarstva še zmiraj silno pomanjkuje dobro izučenih in izurjenih gojzdnarjev , in da je tedaj spet |
| Fizika (1869): | steklo počilo. 136 Drugi nasledek raztezanja teles s toploto je pomanjšanje njihove gostote. To se posebno očitno pokaže na kapljivih in |
| Fizika (1869): | trenja ob stene, posebno tam, kjer so cevi zakrivljene, znatno pomanjšanje svoje hitrosti. Pa tudi prosto po žlebih, prekopih in strugah |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | biti, da se taka grozna nesreča odverne ali saj stanovitno pomanjša. Poskusili bomo tedaj pripomočke naznaniti, kako naj bi se to |
| Fizika (1869): | znatno stisne, skorej za tretjino, tako da se v resnici pomanjša množina iztekajoče vode. Ako se pa v luknjo nastavijo valjaste |
| Fizika (1869): | pa zrak ohladi in tedaj vodne pare svojo razpenjavost izgubé, pomanjša se s tim zračni tlak in tlakomér pade. Zgoščene vodne |
| Fizika (1869): | enako velikega prostora ; poveča se, ako se raztegne ali ogreje, pomanjša se, ako se stlači ali ohladi. Stisnost sledi iz luknjičavosti |
| Botanika (1875): | deli, ki so gibki; če se voda iz njih izgubi, pomanjša se njihova gibkost. Posebno močno vodéne so mlajše, zelnate tvorine |
| Gozdovnik (1898): | svojo svetlobo. Pa - - stojte, pokazal vam bom, kako se ogenj pomanjša! « Skozi ozko odprtino megle je videl Indijanovo glavo, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | da veliko semena ohraniti brez de bi pridelek se kaj pomanjšal; 6) poboljšanje slabiga vina, če se moštu pridene nekoliko iz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dan prišle in ki so tisti sum iz poprejšnih preiskav pomanjšale. 1) Ana Aleksander je bila v Augusta L. zaljubljena in |
| Stric Tomaž (1853): | zato hitro odteče, toda spet kmalo nazaj pride, ter jim pomaranč, orehov in druzih sladkorij prinese. Veselja ji serce poskakuje, vidivši |
| Oče naš (1854): | bil cvetoč lóg, iz kterega gošave se je zlati sad pomoranč svetil. Pisani ptički so ga obletavali in so mu sladke |
| Kuharske Bukve (1799): | notrajno, katira je grenka. Zuker inu tudi ſok od ſtlazheneh pomoranzh inu lemon deni v' meſingaſti kotlizh, gori en polizh muſkat |
| Kuharske Bukve (1799): | inu rosmarin zvętja; basilike, melíſe, ſuhiga lupka od lemón inu pomoranzh; tę sęla pomo- |
| Kuharske Bukve (1799): | lupke v' zukri hraniti. Rumeni lupek tanko obręshi dol is pomoranzh, ga prav mehko ſkuhaj, prezędi na ſitzi mu dobro puſti |
| Kuharske Bukve (1799): | deni jo hladít. 175. Pomoranzhe v' sholzi troje farbe. Od pomoranzh vręshi na enim konzi eu pokróvez prozh, isdolbi ven is |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polič dobre srove smetene s štirimi loti na limonah ali pomarančah osterganiga cukra osladi, zavri, s šestimi ali osmimi rumenjaki razžverkaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čokolado, rumeni pa, če se še ne stolčeni cuker na pomarančah osterga. Zdej deni torto v pohlajeno peč, de se pol |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ravno toliko drobno stolčeniga cukra in drobno zrezano lupino pol pomaranče in cele limone, obeh sok pertlači, vse naj pa pol |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | luzhjo vùn ſtopit. Potler, je rękel, mi bo ſhe tri pomoranzhe dal. (Matizhka , katęrga neposna, saględa, inu savriſka. ) Ha ! (ſkozhi noter |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe kapla ſterdi, je sholza dobra; deni jo hladít. 175. Pomoranzhe v' sholzi troje farbe. Od pomoranzh vręshi na enim konzi |
| Kuharske Bukve (1799): | s' imęnam pudding. 169. Pomoranzhna sholza. Dergni ali ribaj ſhtir pomoranzhe inu tri lemone ob eno libro zukra, to je rumeno |
| Oče naš (1885): | pije nič, in dala sem mu najboljega mléka in najslajšo pomorančo; ni pokojin ne po dnevi, ne po noči. Vedno véka |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nozh. PERVI NASTOP. Jęrza ſama, dershy v' eni roki eno pomoranzho, v' ti drugi eno laterno s' luzhjo. V utizo na |
| Kuharske Bukve (1799): | enim konzi eu pokróvez prozh, isdolbi ven is olupka vſo pomoranzho, de bodo lupki popolnim votli, lupke deni v' vodo. Sholze |
| Zoologija (1875): | potocih; čik (C. fossilis) temnorjav in rumenkasto progast, na trebuhu pomarančast, pred nevihtami je nemiren in rije po blatu; platnica (Abramis |
| Zoologija (1875): | iz južne Amerike. Črne so in živo rudeče lisaste. Lepa pomarančasto rumena kokica (Rupicola) živi v južni Ameriki. Neprimerno velik kljun |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ravno tako napravi, kakor tudi iz rudečiga grozdiča in murb. Pomarančna zmerzlina. Šest pomaranč in štiri limone na enim funtu cukra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ocverte pišeta. Maslena pošteta z mešanco. Sernovo stegno. Vkuhano sadje. Pomarančna torta. Masleni kosci z mandelni. 178. Kukmakova župa. Angleška pečenka |
| Kuharske Bukve (1799): | sa ſalato. 120. Vìſhne ja ſalato. 121. Laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. 123. Salata ſrovih jabelk. 124. Kuhane jabelka sa ſalato |
| Kuharske Bukve (1799): | sręsane ſardęle. S' tim naloshi ſklędo; je laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. Pomeranzhe sręshi na kolęſza, obloshi ſklędo s' njimi, potręſi |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędizo, al vlì zhes moknato jęd s' imęnam pudding. 169. Pomoranzhna sholza. Dergni ali ribaj ſhtir pomoranzhe inu tri lemone ob |
| Kuharske Bukve (1799): | sholza. 167. Blanc mangé, bęla sholza. Blamaſche. 168. Shodò. 169. Pomoranzhna sholza. 170. Sholza rudęzhiga grosdizha. 171. Lemonova sholza. 172. Bísenovi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pohlajene v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz pomarančniga cvetka. Čedno otergane pomarančne cvetke v posodo deni, popari, pokri, in, ko se zmeče |
| Kuharske Bukve (1799): | XX. Sadje hraniti, inu kìſati. 233. Pomoranzhne lupke v' zukri hraniti. Rumeni lupek tanko obręshi dol is |
| Kuharske Bukve (1799): | do verha; kader ſe vſe sholze na hladnim ſterdio, preręshi pomoranzhne nadęvane lupke po dolgim, inu daj na miso, Ako sholze |
| Kuharske Bukve (1799): | ruto, inu deni to inu sholzo ſkup, tudi ene kaple pomoranzhne vode. Sadnizh ſe naliejo ſkudęlze ali lonzhki sa smerslíne perpravleni |
| Kuharske Bukve (1799): | 232. Volovi jeſih. XX. Sadje hraniti, inu kìſati. (Einmachen. ) 233. Pomoranzhne lupke v' zukri hraniti. 234. Kútine v' zukri hranene. 235. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | večkrat jih premešaj in pohlajene v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz pomarančniga cvetka. Čedno otergane pomarančne cvetke v posodo deni, popari, pokri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lepo ruto zavije in na hlad postavi. Popolnama ohlajeno s pomarančnim perjem ozaljšaj in na mizo daj. Merzlo telečje meso. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jo iz župe vzemi, ohlajeno v skledo položi in s pomarančnim perjem čedno ozaljšaj. V rivic lahko tudi limono deneš. Jesih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Potem pa gost sirup napravi in za en dan na pomarančno cvetje deni; potlej ga pa zopet odcedi, kos cukra perdeni |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ußi otrozi ße bodo njega bali. Al ker je toku pomavtan priſchel, je kmech na us glaß uſtal: inu on je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | menil: ußi otrozi ße bodo njega bali. Al kerje toku pomavtan priſchl, toku je en ßmech na us glaß uſtal: inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſake ſvoje vratiza is glasha , ki je s zherno barvo pomasan. Jajza ſe na ovnato ſuknò poloshé , pa ne sakrijejo, ſe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skorje ter vse dobro premešaj. Omeso deni v s putram pomazan pleh, peci počasi in potem s cukrenim snegam olepšaj. Kruhova |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zrezaniga limonoviga lupka, zmešaj vse dobro, nadevaj v s putram pomazan tortni pleh ter počasi peci. Linska torta. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sladke skorje in dišečih žbic, deni testo v s putram pomazan pleh ter počasi peci. Drožna torta. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih na rahlo permešaj; vso omeso pa v s putram pomazan model deni in počasi peci. Cokoladna torta. Eno unčo mandelnov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno stolčenih mandelnov, napolni s tem testam s putram dobro pomazan in z drobnimi drobtinami potresen model, peci počasi v peči |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ovi ga zdej s po pirjem, ki je s putram pomazan, in peci ga počasi. Pol ure pred, ko za na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jagod (vajnperlov in cibeb), in deni v s putram dobro pomazan in z žemljevimi drobtinami potresen model. Postavi za toliko časa |
| Kuharske Bukve (1799): | eno uro, vlì na en pleh inu obod katira ſta pomasana, pozukraj, inu pezi pozhaſi v' eni rasbęleni tortni ponvi. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem ga pa na plošo stresi, ktera je z oljem pomazana. Zdej pa en polič srove smetene s štirimi rumenjaki dobro |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | časti nad Savlam kralja od Boga postavljeniga, z Gospodovim oljem pomazaniga, nad kterim se ne sme nihče pregrešiti. Savl je zadnjič |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekoliko drobno zrezaniga limonoviga lupka. Napravi potem na z voskam pomazani dili z žlico blekice, ktere z janežem potresi, speci in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zrezane gnjati in z rajžem dobro zmešaj, v z maslam pomazano kozo deni in kakor gnjatne blekice peci. Pisan rajž. Tri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih kakor cmoke; samo testo deni v s putram dobro pomazano kozo, lepo rumeno ocri in potem v rumeni ali beli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s špeham podloži; potem jih, deni v s srovim maslam pomazano in z na koleščike zrezano čebulo obloženo kozo, osoli, deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vzame. Iz zvitiga štrukla polža naredi, v dobro s putram pomazano kozo deni, z železnim, z žerjavco potresenim, pokrovam pokri, na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nji pusti. Potem ga s koreninami v s srovim maslam pomazano kozo deni, malo župe nanj vli in med večkratnim mešanjem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in s pol maselcam mleka dobro zmešaj, v s putram pomazano in z moko potreseno ruto zaveži in v vodi dve |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v polna zverti in v dobro z maslam ali putram pomazano kozo položi, z železnim pokrovam pokri, žerjavce spodej in zgoraj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | njega ali hlebec ali štruco, položi na dobro s putram pomazano polo popirja, pomaži po verhu z ubitimi jajci in peci |
| Trtna uš (1881): | trtnej uši mimo starejšega. 3. Takšno kolje, ki je spredaj pomazano s katranovcem ali s katranovčevim oljem napojeno. Ob konci drobne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dokler ſo bolj terdi, ſe morajo s terpentinovim óljem dobro pomasati — zhe ſo mehki, ſe morajo s noshem prerésati, pa previdno |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vina omozhi, inu toku ſzęli: al ſe s'sèleno wagenſhmier pomashe, de ſe naſnaga nasaj dershy, inu rana pozhaſsu sazęli. Ta |
| Kuharske Bukve (1799): | lemonoviga lupka drobno sręsaniga notri. Pleh ſe sgreje, s' voſkam pomashe, enmalo obriſhe. Is unigi męſhanja ſturi podolgaſte bleke, jih |
| Kuharske Bukve (1799): | okroglo vręsan papir; obod inu papir ſe s' maſlam dobro pomashe, s' moko ali s' drobtinami potręſe. Pezhena torta ſe ob |
| Kuharske Bukve (1799): | teſtó na pleh, ſe pokríe s' maſlenim teſtam, po verhi pomashe s' rumenakam, inn pozhaſi ſpezhe. Jo potręſi s' zukram, dokler |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe na drugo preverne, inu zhe je tręba, s' maſlam pomashe, de ni ſuha inu ſe nesashgè. 149. Shuka v' hrini |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojiga ſina. Boga hvalijo sdaj vſi sa ſrezhni prihod. Potlej pomashe ſin ſlepimu ozhetu ozhi s' ribinim shelzhem. Tako mu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſama dela; tiſkarſko zhernilo ſi ſama pripravlja, zherke s njim pomashe, ſama natiſka i. t. d. Tri delavze potrebuje, eden goni |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | svojiga sina. Boga hvalijo zdaj vsi za srečni prihod. Potlej pomaže sin slepimu očetu oči z ribinim želčem. Tako mu je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se ti tudi ne en list tvoje mučeniške krone ne pomaže, sklenil sem toliko časa krotiti lastne želje, da tebe vidim |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vodo, inu jeſeham smeſhane ta bolézhi kraj isperi, s' medam pomashi, 3. al 4. dni sapored sjutrej, inu svęzher. Aku pitani |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſkubi, jim hitru perje sraſse, inu vuſheſa s' lashkim ojlam pomashi. V tem Meſzi ſe Polęti ta 21. dan sazhne. Satorej |
| Kuharske Bukve (1799): | inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh inu obod s' putram, nalì kuhanje notri, pozhaſi pezi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | napravi. Iz tega prestice naredi, na pleh položi, z jajci pomaži, z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tri lote napetih, olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, pomaži model dobro s putram ter testo vanj deni. Poverhu tudi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z dvema ali tremi jajci zmešaj, štrucice napravi, z beljaki pomaži in počasi peci. Potem jih na podolgaste koščike zreži, preden |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skupama v skledo napraviš. Pečena šuka. Pečno ponev s putram pomaži, z na kolesce zrezano čebulo obloži in šuko nanjo položi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekoliko vkuhanja daj. Krafelce potem z jajci, mandelni in cukram pomaži in na plehu pa ne prehitro speci. Testo, ki se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in tako eno uro ležati pusti. Potlej rog s putram pomaži, nad hudo žerjavco postavi, šuko nanj položi, ktero, ko se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | par rumenjakov drobno razsekljaj. Zdej zreži iz beliga popirja serca, pomaži jih s putram, deni vanje po obeh straneh z budlo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zli na višnje. Poverhu pa deni blek iz masleniga testa, pomaži ga z jajci, potresi ga dobro s cukram in peci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štiri lote cvetne moke in drobno zrezani lupek ene limone, pomaži potem modle s srovim maslam, nadevaj jih s testam in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obrišite mokro vime z drugo suho cunjo, in potém ga pomažite z dobrim laškim oljem, maslam ali pa z kako drugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa te cevke v vime vtaknejo? Zdrav. To ni težko; pomažite jih popred z oljem ali pa z kapljico mleka, ter |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prijetno beſedo na glaſ rekozh: „Goſpodov Duh je nad menoj. Pomasal ino poſlal me je, de ubogim veſéli nauk osnanujem, ranjene |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | z oljem, ino v sredi njegovih bratov ga je kralja pomazal. Odsihmal je Duh božji sosebno v njem prebival. Bog pozna |
| Blagomir puščavnik (1853): | smertni postelji mi je pa obljubila, da če kmalo kmalo pome priti, in me spremiti v srečnišo deželo, v našo pravo |
| Stric Tomaž (1853): | nisim molčal kot jagnje v mesnico peljano, ko je trinog pome prišel ter me neusmiljeno |
| Stric Tomaž (1853): | makar če tudi vpričo mene pogine! “ Kakor bi trenil, skočita ponj. Čeravno sta se med sabo zelo sovražila, sta bila vender |
| Stric Tomaž (1853): | kosti prelomiti. „Sovražim ga! “ pravi Legre sam pri sebi, ko ponj odideta, „s celega serca ga sovražim, pa zavolj česa? zato |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | videti pred saboj vojščaka. Že je mislil, da so prišli pónj in po brata, ker je bilo znano, da sta vitezova |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | dom njegoviga očeta prišel poslan od Boga. Na pašo morajo po-nj iti. Tedaj vzame Samuel rog ali pušica z oljem, ino |
| Zlatorog (1886): | Odprè duplíno, kjer ležé zakladi »Takó obílni, da če pride pónje »Voz sedemsto, ní moč jih razpeljáti. »Takó velí povést o |
| Vetrogončič (1860): | vam bi hotel z risanico postreči, samo za vas sem ponjo pisal. « To je dohtar kaj pomenljivo naredil, ker gospodična je |
| Sosedov sin (1868): | me je sram med ljudi iti? Pa bi šel zdaj pónjo? A potlej, kaj še potlej? " „Ti si oče ..." „Kaj oče |
| Vanda (1888): | pustila od sebe, dokler ni o vélikem Šmárijinu brat prišel pónjo; pa tudi on je moral ves teden ostati na Perovem |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | vzela denarja s sábo. Rekel je, da pride že sam pónjo, naj mu prej pošlje, kar ima prihranjenega. In silila je |
| Senanus (1892): | gledala nánj — dà, kdo pa vé, ali še pride kdàj? Pónjo ne pojde, to je gotovo; tolikanj se ne bode ponižal |
| Lisjakova hči (1892): | je »grofinja« in da pride lep mlad kavalir na konji pónjo; zató na izprehodih vedno izprašuje ljudi, ali niso videli mladega |
| Lisjakova hči (1892): | bi le teta skoro zopet prišla! Kaj, ko bi poslala ponjo? Ne, ne, saj pride morda sama«. Tako je preudarjala, ko |
| Jara gospoda (1893): | privêdli orožniki danes v jutru. Tù je naznanilo orožnikov! « »Pojdite pónjo! To bode hitro pri kraji! « Ko odhaja pisar klicat slugo |
| Svatba na Selih (1894): | se je skozi okna in mrmral polglasno: »Saj ne pridejo pónjo! Saj ne morejo priti po balo! Uh, da je prav |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nieden vojvoda biti vsim drugim, ker imáta toliko in takih pomehčic in stenčíc, da se za občinskost ne spodobita. (Poglej, kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vendar ne morem opustiti pri tej priložnosti nekoliko o tisti pomembni zibelki omeniti, v ktero nezakonske matere, ki ne morejo ali |
| Valenštajn (1866): | Nikakor ne! Valenštajn. Jaz čem. Trčka (jo pelje na stran, pomembno pomežkne na vojvodico. ) Terezija! Vojvodica. Ker on zahteva, idi, sestra |
| Divica Orleanska (1848): | primem zadnjič, In ko jo tak dvomé po rokah sučem, Pomembo zgodbe čudne premišljujem, Mi zgine baba. Kakor trenil bi, Naprej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pogostoma nahaja, samo malo pokvarjeno v Lelemene. Narod je izvirni pomen pozabil, in torej si besedo prikrožil, kakor mu je bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Na Dunaji. Simon Šubic. Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njen pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje. ) Cveta lotos |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | časih, naklonih itd. preklicati. Zato je razložil g. Navratil tudi pomen vseh časov, naklonov itd. Vse je lepo in premišljeno, vendar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | služnoljubnost je kriva, da sta „Slave” in „Sclave” dosegla enaki pomen. Vse te slovanske ljudstva od talijanske meje do bregov ledenega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pomoč, ako bi utegnili v stisko priti. — Ni tudi brez pomena, da ravno sedaj, ko se ima važni parižki zbor začeti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pregledu sestaviti. Tu nahajamo imena, ki na sebi nimajo posebnega pomena, kakor lapor, ali so pa vzeta iz geografičnih in historičnih |
| Zoologija (1875): | in vsa dušna stran našega bitja nema nobenega zmisla, nobenega pomena. Število znanih živalskih vrst. Iz tega, kar smo ravnokar povedali |
| Občno vzgojeslovje (1887): | hoče ali vsaj sklene kaj dobrega. 30. Vzgled. Še večjega pomena nego nauk je vzgled; kajti nazor je živelj otroški, in |
| Gozdovnik (1898): | pade nekaj v oči, kar je bilo za njega največjega pomena: Kučilov belin. Žival je stala med piramido in Zlato dolino |
| Pozhétki gramatike (1811): | nekoga al néko rezh, ktira ſe na ravnoſt ſklada s' poménam glagolovim. Lubim je djavni glagol, ker samorem rezhi. aimer quelqu'un |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | iz 34 slovenskih imen mescov, ki jih rabijo v različnim pomenu Čehi, Polaki, Serbi, Horvati in Slovenci , naslednjih 12 , ki se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tem organu čebulja pri egiptiških ženskih mumijah hranjena najde ³). Po pomenu imena je lelja nočni cvet, sansk. lila = noč, gerški λειριοv |
| Ferdinand (1884): | bode kakor nevihta nad me razlila. Berač sem v pravem pomenu besede, dragi Peter. Od mojega gradú, ni niti jedna opeka |
| Domen (1864): | ne boš maral? " praša Kerševán. „Pismo moram imeti, — imela bova pomenek dolg dolg! Pa saj veste, kaj sem rekel, molčite za |
| Na Žerinjah (1876): | nij posebno prijeten pogovor starej dami in opustil ga je. Pomenek se je sukal naposled o navadnih, vsakdanjili rečeh, in prijatelja |
| Lisjakova hči (1892): | dan potem je »Kodrava Marjeta« prišla k Mrakovi gospe na pomenek zaradi novih oprav. Cesar ni včdela teta, to je izvestno |
| Spletke (1894): | nič ne prikupi, kdor ne hvali njenega Štefana. ,,«No kakšen pomenek je že bil med njima? A pač, že vem. Betežnikova |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | govorico, ker se ni hotel spuščati z njim v nikak pomenek. Vendar pa še pristavi: „Snideva se v kratkem ondi, kamor |
| Očetov greh (1894): | se jima suče sedaj v tiru, na katerega navadno krene pomenek izobraženih mladih ljudij, kadar se otresejo subjektivnih pojavov; predmetje njih |
| Spletke (1894): | se je pa vrnila Anka iz hleva in pretrgala daljši pomenek. »Kaj še sedaj nisi nastrgala dosti krompirja? « začudila se je |
| Spletke (1894): | tudi dolgo premišljujem«, vtaknila se je vedno zgovorna Maruša v pomenek, »kako je vendar to, da očetu nobena božja stvar ne |
| Vrt, vrt! (1899): | branila in sicer še odločneje kakor vprvič, povzročila je sledeči pomenek, s katerim sta prijatelja, kakor bi se bili poprej domenili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | J. Hradeckita — kteriga družba milo pogreša — spomnil, so se začeli pomenki tega zbora, ki je do dveh popoldan terpel. Po dokončanim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | s stvarjenjem po svetu opraviti! Na Dunaji. Simon Šubic. Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njen pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Starozgodovinski pomenki. Krakov in Šiška. Razložil Davorin Terstenjak. V Rigveda-tu ¹), naj staršem |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lajo, pomejni rasbojniske ludí, poſebnu, kateri eijave laſse imajo' nemovzheozhe, sapravlene Rav' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | molzhati velęvajo; tihu, de ta bolni ne ſliſhi. Kaj to pomęjni, ſe jim odgovory, taku tedaj bolnik ne vęj, de s' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | krotka, inu rahla beſſeda pak bode njeh ſlobnuſt utolaſhila. Kaj pomene tvoja ſlobnuſt, kader ena ſupernoſt zhes tebe pride? ti bosh |
| Sacrum promptuarium (1695): | je shtazuno imel tezhe v' hisho gledat kaj ta shraj pomeni, saſtopi od Gospuda kaj ſe je sgodilu, ter gre nasai |
| Sacrum promptuarium (1695): | Shlishi Liſiza ta krik, inu jok, tezhe gledat kaj tu pomeni, najde oſsla, ga uprasha kaj ga boly, ali on od |
| Sacrum promptuarium (1695): | poshle ſvojmu sheninu. On ga sazhne premishlovati, ter saſtopi kaj pomeni: namrezh, de zhe ona ima biti kakor Livia, on ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | beseda kaže ti — Jo bereš nazaj, prešiče redi. 4) Beseda pomeni, kadar rasaja vihar — Beri jo narobe, polna luna gospodar'. 5 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svojo imenitnost pokazati! ! Mestniki pa že vedó, kaj vaše razgrajanje pomeni — vaše vpitje je vpijanjeni strah in neumna ošabnost. Pojte rakam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odpreti. Rók pomeni na Sévskim tisti strah, ki pravijo, de poméni, de bo kdo umerl; postavim: sosed je zlo bolan; pravijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Konec sledí. ) V spomín Porcjunkule. Porcjunkula je latinsko imé in pomeni v slovenskim jeziku „kosčik”. Pervo imé porcjunkula izvíra pa od |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Pri pod. 82 pomeni črtanje, da so zaviti skladi pozneje postali skrilasti, pa ne |
| Gozdovnik (1898): | To je gotovo«, pritrjuje Pepo. »Pokazati mu hočem danes, kaj pomeni to, če se na utrdbo Sevta tune lovit pošilja Pepo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pomenjal sedajni čas doveršivnikov v staroslovenščini le prihodnost in jo pomenja po nekterih slovenskih krajih (goriških) še dan današnji, — da se |
| Kemija (1869): | odtod je tudi dobil svoje ime, ker grška beseda »chrom« pomenja barvo. Sicer je v svojih lastnostih podoben železu; težko se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je mnogokratnik števila 2, v obče z 2 m, kjer pomenja m katero koli celo število. 3.) Ona števila, katera imajo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1000krat, ... toliko. N. pr. 376.10 = 3760, 583.1000 = 583000. V obče pomenja A.10m dekadno število, čegar številčna vrsta A ima na desni |
| Ta male katechismus (1768): | Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado boſhjo neli pomenejo, ampak tudi koker ene svete posode svetega Duhá taisto gnado |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boshja rézh, le ſam Bog vé, ali kàj naſhe ſanje pomenijo, ino káj; pa vender povéjta, káj ſe vama je ſanjalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de jih dostikrat o kresi toliko vidili nismo. Ali ne pomenijo kresnice gorko in lepo jesen? — Oroslav. Černe bukve. Odpríte se |
| Stric Tomaž (1853): | je to, da se še v hujši zatiranje in mučenje pomenijo in združijo. Povedó nam vsako leto od postave 4. *) m. |
| Zoologija (1875): | 1 očnjak in 6 kotnjakov. 4.0.2.0.4./4.0.2.0.4. = zobovje bobrovo. Ničle tukaj pomenijo, da bober nema očnjakov. Udje so jako različni gledé podobe |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktiri ſami na ſebi bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo ſtopnjo pomenio: meilleur, bolſhi, nameſt, plus bon, bolj dober; kar ſe ne |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſtoji nameſt eniga iména. Lizhne Nameſtiména. Lizhne nameſtimena ſo, ktire poménio liza. Lize je troje: pervo lize je ta zhlovek, ktir |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a : m = k, b : m = k1, c : m = k2, kjer pomenjajo k, k1, k2 cela števila, tedaj a = mk, b = mk1 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | govori, na str. 97, da, čeravno on terdi, da je pomenjal sedajni čas doveršivnikov v staroslovenščini le prihodnost in jo pomenja |
| Stric Tomaž (1853): | imel, ter koj vganul, kaj da sta se med sabo pomenila. Nagloma tedaj Haris s žalostnim sužnjim, iztergavši ga od svoje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | izdajo. Tukaj-le v to sobo pojva, tam se bova dalje pomenila, in nihče naju ne bo slišal. ” S temi besedami pelje |
| Gozdovnik (1898): | zelišč se dene gori, in potlej stvar ne bo dosti pomenila. Perišče orégana, ki raste tukaj med grmičjem, stolčem med dvema |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | niſo uméli; toraj ſo ſe med ſeboj pogovarjali, kaj bi pomenile. Odſihmal je Jesuſ smiraj umevniſhi od tega govoril. „V' ſerze |
| Valenštajn (1866): | Na kterem vidim kelih, ali veste Povedati, kaj to bi pomenilo? Ključar. Ta žena, ko na konji vidite, Volilna je svoboda |
| Pozhétki gramatike (1811): | vuner, vunder niſhtermanj; nizh manj; pourtant, vuner, vunder. 3. Sa poméniti rasdelenje: ou, ali, ou bien, al vſaj, al pa, al |
| Pozhétki gramatike (1811): | que kar, odkler, kakor hitro; tandis que, dokler. 11. Sa poméniti dvomenje; ſi, ako, zhe; supposé que; poſtavim de, ako bi |
| Pozhétki gramatike (1811): | je perlog? O. Je beſeda, ktiro perlagamo ſojozhimu imenu sa poméniti kakſhinoſt ene oſebe al ſtvari, poſtavim écolier diligent, prairie agréable |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krishe nekaj , kakor ſlézheno shábizo (urha) isreshejo , in tó imá pomeniti ? ne — tukaj ne — nam ni perpuſheno nar ſvetejſhiga imena isrezhi |
| Tine in Jerica (1852): | le s svojim očetam na samim in prav zaupljivo se pomeniti. Še tisti dan je priložnost dobil, začne tedaj nekako zmešano |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | se še s c. kr. deželno vlado o nekterih réčeh pomeniti, zlasti zavoljo mostníne in zavoljo tega, da se do mosta |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Čudil se je nad njim in ni vedil, kaj ima pomeniti, in ko Pavliha pride, mu reče : „Kaj si naredil? ” Odgovori |
| Na stricovem domu (1860): | pojdeš prej od mene, da se pri kaplji vina kaj pomeniva; kar naravnost ti povem, strašno bi se mi zameril, če |
| Marjetica (1877): | Ali te smem nekoliko pospremiti do razpotja, da se kaj pomeniva", pravi mladeneč in se vpogne da bi pogledal deklici v |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | tako trd in čuden, pridi no simo, da se kaj pomeniva i. t. d. Morda so mu hotela samo nagajati, morda |
| Zvezdana (1883): | kreše, da bi dišečo gosposko smodko zažgal. »Kaj drugega se pomeniva, Matijec, jaz sem se pol potujil v petih letih,« povzame |
| Zvezdana (1883): | Pa kaj so rekli in dejali, da se kaj drugega pomeniva? To pa to, pa oní naj začnejo oní, ki so |
| Od pluga do krone (1891): | gredé. «Polič vina mi prinesi, za drugo se že še pomeniva. » «Kaj praviš, Anica,» pričné Janez, ko je ljubljenemu dekletu napil |
| Lisjakova hči (1892): | prav ne ljubi. Veste kaj, odložite, in ostanite pri meni, pomeniva se še kaj! « Teta Brigita se nič ne upira, ampak |
| Materino srce (1896): | izvil iz prsi — hvala Bogu, izrečeno je ... »Prav lepo se pomeniva,« ji je veselo prikimal. »Na hišo? « Prežeče, poželjivo so se |
| Trojka (1897): | potolažen. »Toda žalostink in pogrebnih govorov, prosim, nikar! « ukazala je. »Pomeniva se prijateljski, brez sitnosti in očitanja; če ne, zbežim takoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za svèt v potrebi poprositi in se z daljnimi prijatli pomeniti in soznaniti. Bog naj obilno plača blago delo tistim, ki |
| Povodni mož (1855): | pred določeno poroko, vsaki večer sta se zbrala od in pomenkovala od prihodnih zlatih časov. Necega večera en teden pred poroko |
| Bore mladost (1862): | klop, jaz se bom grel in sušil pri ognji, in pomenkovala se bova o železu in morju, čez ktero se vozi |
| Misli g. Jeremije Tožnika v Do... (1879): | otidejo, vstopita tudi župan in učitelj, ki sta se ravno pomenkovala o kaznih, ki imajo zadeti starše, katerih otroci ne hodijo |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | je spremilo. Kneginja se je s Feliksom dolgo posvetovala in pomenkovala in ga zapustila čez deset dnij vesela in potolažena. Predno |
| Prvi sneg (1886): | vodil jo je po dvorani okoli, in še sta se pomenkovala, smijala in dražila, dokler ni izpod galerije zadonela hitra polka |
| Lisjakova hči (1892): | ki veže trdnjavo z gorenjim gradom. Dva Slovenca sta se pomenkovala sdsebno živahno in sta nekoliko zaostala. Prišedši pred mestna vrata |
| Spletke (1894): | vendar ju to ni motilo, da ne bi se veselo pomenkovala. Saj pravijo, da se delo odseda pol hitreje, če je |
| Spletke (1894): | ne v nedeljo in ne pozneje, pač pa se je pomenkovala še tisti dan z Marušo Klepetčevo. Natanko ni znano, kaj |
| Slučaji usode (1897): | Še dolgo potem, ko je John zapustil gospôdo, se je pomenkovala Avrelija o njem in se čudila njegovim posebnostim. Nenavaden, skozi |
| Povodni mož (1855): | ne? Komaj smo se že mi sami o ti čeri pomenkovali, pa zmirej - Ni šlo več naprej, zamerznila mu je beseda |
| Bore mladost (1862): | uganjevali so vreme in dobroto letine, in drugi so se pomenkovali o potrebnih popravah pri vertovinskem gradu in polji, ki jih |
| Slovenske večernice (1865): | ter jim prigovarjajo, naj tudi oni stopijo h keršanski veri. Pomenkovali so Be pa tako dolgo ž njimi, da je v |
| Vanda (1888): | prazničnih suknjah. Ponosni so bili ter se glasno in živo pomenkovali. Kakor bi trenil, ozrli so se vsi proti vshodu. Od |
| Zmota in povrat (1892): | Vsi njegovi pivci so govorili samo o Čudinki ter se pomenkovali o nji tako, kakor slove rek: »Ako hočeš, da bi |
| Na krivih potih (1893): | ji je bil Ivan povedal o sebi, pravila mu je. Pomenkovali so se dolgo, a končno opozori Zoranin brat Ivana in |
| Roman starega samca (1895): | kaj sta med seboj imeli, da sta se takó razdraženo pomenkovali? Zdelo se mi je, kakor da bi se pričkali. Da |
| Prve hiše (1896): | k Sodu, preveč drugih ljudij je tam. « Tako sta se pomenkovali — ni še veliko let tega — nedeljo po sv. Janezu, pa |
| Slučaji usode (1897): | bi se bili, kakor navadno, o tem in onem več pomenkovali. Tudi ne mara običajnega večernega sprehoda. Da ima že nekaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | snidila v Invernesu v Škocii. Mnogo se je govorilo in pomenkovalo v tem zboru, kar stopi nekdo izmed te bratovšine na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jéle, in prava težava je, oskerbljevati jih. Ko se tako pomenkvajo, jih na hip polnočna tmina obdá. Sonce je zginilo, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | verniti, ker noče, da bi mesca maja, ko bo veliko pomenljiva nova volitev Francoskiga predsednika, kdo tam bil. — Košut se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imenam, ga je v Evropi vkoreninil. V spomin te veliko pomenljive prigodbe so pretečeni mesec kmetovavci v Monakovim (München) veselo gostovino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Sultan odpusti, pri ti priložnosti pa reče našimu Lamprinu te pomenljive besede: „Zarad tvoje čiste duše, zarad tvoje, lepe prošnje, zarad |
| Divica Orleanska (1848): | nezlomljivi je, Vse z mečem pokončati, kar je živiga Postavi pomenljivo vojske bog nasprot. Montgomerí. Govor je strašen tvoj, prijazen je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | visela na steni dvocevka. Pa predno jo je zamogel doseči, pomeri logar na njo in krogla zdrobi obadva spodprožka, da nij |
| Gozdovnik (1898): | je tudi pobral svojo angležko puško, neodločen, na kterega bi pomeril, na Fabija ali Spača. Kanadčan ga je ostro opazoval. Še |
| Gozdovnik (1898): | vso namero, zakaj se je oddaljil od tabora. Dve puški pomerita za njim. Don Arečiza pa Diaz sta ob enem vzdignila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali mladi prasci ali teleta. Potreba je prebivavnico vsak dan pomesti, vsak dan okna nekoliko časa odpreti, prah pobrisati, in vsako |
| Kemija (1869): | za rabo. V trgovini se pa prodaja valerijanovokisli amilov okis, pomešan z vinskim cvetom pod imenom jabelčno olje, a zmes ocetnokislega |
| Kemija (1869): | rokah neveščega in neopreznega človeka strašno nevarna tekočina. Z vodo pomešana se jako razgreje, zato se sme le prav počasi prilivati |
| Kemija (1869): | Iz zemlje izkopane rude se v ta namen razdrobé in pomešane z lesnim ali kamenim ogljem sipljejo v plavež, pod. 54. |
| Botanika (1875): | pripomočjo zrahlane, poravnáne, enakošno porazdeljene in večidel tudi bolj bogato pomešane z organskimi ostanki. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | pravicu, ni nikdar neslan separatist. 3. Ako su v družbi pomešani Slovenci i Nemci: ima biti govor tudi pomešan iz dveh |
| Botanika (1875): | cveti pestični spet na drugih deblih. Prašnični in pestični cveti pomešani z obojnimi cveti. Z nerazločnimi cvetovimi deli. 14.: Prašnične niti |
| Kemija (1869): | posname se s penenico, opere se v vodi, spreša in pomeša z 10 odstotki krompirjevega škroba. Žestinske ali opojne pijače delajo |
| Kemija (1869): | vijolčasto ali črno spojino. Tudi čreslovnato vino potemni, ako se pomeša s kako železnato slatino (eisenhältiges Mineralwasser). Klejeve in čreslovnate raztopine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povshijejo. Zherna perſt ſe po mnogoteri gnojitvi s rodovitno semljo pomeſha, in tiſto dobro gnoji in slo poboljſha. Shita poleshejo, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sardeljina polivka. Vzemi od treh kuhanih jajc rumenjake; dobro jih pomešaj z eno žlico jesiha, perdeni štiri ali šest dobro opranih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | malo dušilo (dinstalo), perli eno zajemnico dobre mesne župe, dobro pomešaj, in pokuhaj. Merzla sardeljina polivka. Vzemi od treh kuhanih jajc |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | dajaj bolj mlačne, kot mèrzle vode, in v vodo mu pomešaj nekoliko rèžene moke ali otrobov. — Sêna mu nikar ne pokladaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | osladi, potem pa v zmerzlinico deni in z lopatico večkrat pomešaj, dokler do dobriga ne zmerzne. Jagodova zmerzlina. Se ravno tako |
| Rudninoslovje (1867): | Živinskih snovi navzeto zemljo, n. pr. iz hlevov, mesnic itd. pomešajo z živim apnom, z izpranim pepelom, s sipom (Schutt) od |
| Kemija (1869): | se razvijajo po nekterih premogovih rudnikih, kjer se z zrakom pomešajo in, ako se slučajno na lampici kacega delavca zapalijo, s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro gnojila. 7. Shaganje vſtiljati da dober gnoj; v gnojnizo pomeſhati ga, ſhe vezh gnoja napravi. 8. Ştrojarſko zhréſlo, pod shivino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napravi. 8. Ştrojarſko zhréſlo, pod shivino vſtiljati, ali s gnojnizo pomeſhati, da doſti gnoja. 9. Trohljiva perſt, kadar je ſuha, je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino hudodelnike is njegoviga kraljeſtva odbrali, ino jih v' plavsh pometáli; ondi bo jok ino ſhkripanje s' sobmí. Pravizhni pa ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Veliko ſo jih pomorili, ino njih trupla zhes meſtni sid pometali, de ſo jih ropne ptize ino divje sveri ſnedle. Ta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vjeli. Na Jesuſove beſede ſo na deſno ſtran zhelna mresho pometali, ino ſto tri in petdeſet rib vjeli. Potlej ſo jih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is levnjaka vseti, ino nameſti njega vſe tiſte v' levnjak pometati, kteri ſo mu po shivljenji ſtregli. Ino ko bi trenil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vnovizh rojene Israelſke dézhke je ukasal ſhe zelo v' vodo pometati. Bila je tiſtikrat neka dobra, vſa bogabojezha Israelſka mati. Le |
| Pripovedke za mladino (1887): | Deklica pa stori, kakor so jej pritlikovci ukazali, pometa sneg za hišico izpred praga, in kaj pač mislite, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tleh gré z repom sem in tje, kakor da bi pometal. Slišal sem pripovedovati od takega vertinca, ki so ga vidli |
| Roza Jelodvorska (1855): | enaciga stanu, vodo na glavi nosila, ali pa grajšinsko dvoriše pometala. Nisim ji hotla razodeti, de mi je njen stan znan |
| Zlata Vas (1848): | nekaj prav imenitniga v nji. Tla so bile čedne in pometene, klopí, stoli, mize snažne in lične, ogledala (špegli) in okna |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | daboda doro pokaian is shegnaniem kadivam: noi omito inu doro pomatano perpravi na miso shegnano vodo noi sveto martro: inu Marje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3 shemle noi jidi vano shauberno ispo dabo omito noi pomatano poſtavi ano shauberno miso nasried ispe usemi kadivo noi miere |
| Biblia (1584): | ſim vun ſhàl. Inu kadar pride, taku jo najde prasnujozh, pometeno inu vſnasheno. Tedaj on gre tiakaj, inu vsame k'ſebi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kódèr ſim vùn ſhàl. Inu kadar pride, jo najde prasno, pometéno, inu oſnasheno. 45. Tèdaj on grę, inu vsame k' ſebi |
| Valenštajn (1866): | ne! Valenštajn. Jaz čem. Trčka (jo pelje na stran, pomembno pomežkne na vojvodico. ) Terezija! Vojvodica. Ker on zahteva, idi, sestra. (Odideti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zatopljena, Se jej pridruži gorska žena. Se vstraši žena, obledí, Pomiga ji pritlíkovka; »Ne magaj« — tak ji govorí — Da tare, vém |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | perva odgernivši zagrinjalo, zagleda Siro in slepo sirotico v sobi, pomiga Fabioli, da bliže stopi pa da je tiho. Jako je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rad imel, je naj blishe Jesuſa ſedel. Peter mu toraj pomigne, de naj Jesuſa vpraſha, koga de méni. Janes ſe je |
| Valenštajn (1866): | so se razvezali v naglem Mu diru, k rovu zdaj pomigne, prvi Na čilem konji skoči čezenj, polk Njegov za njim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ji reko: „˛Sej nima po zeli rodovini nihzhe tega imena. “ Pomignejo ozhetu, kakoſhno imé mu on hozhe dati. Ozhe je bil |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prebivavnizo ſtopita, ravnitel ſinu, ki je v' drugi ſtanizi zhakal, pomignejo, ino on ſkos vrate hline, na kolena pred ozheta poklékne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih najdel, jih pojdem iſkati nasaj. ” — Pivzi to ſliſhati ſi pomignejo in ſe poberejo vſi po verſti od ondot, denarjev iſkati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali nek oficir v plašč zavit je bliže stopil, služabniku pomignil in mu skrivé mošnjico denarjev v roko stisnil, zašeptavši: „Skoz |
| Stelja in gnoj (1875): | namočiti; najbolje se to zgodi z gnojnico ali s kakimi pomijami ter z zblojeno vodo; potem pa se pusté, da se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Goveja živina in prešiči dobijo pa tudi večidel poparjeno pičo, pomíje i. t. d.; pri ti piči nej pa kmetovavec nasproti |
| Fizika (1869): | razločkom, da se pozneje začne tresti, je tako gibanje postopni (pomikajoči) tres, iz kterega se narejajo valovi. Stresanje te vrste napravi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čas poganja tudi njega naprej; kazavec na veliki uri sveta pomika se tudi njemu, ter mu veleva: Naprej! Bodi Bogu milo |
| Zoologija (1875): | na dnu vodá, kjer se z nožno mišico polagano dalje pomikajo, ali pa se zarijejo v grez in pesek, ali se |
| Ivan Slavelj (1876): | ga probudi voz. Bil je gosposk voz, ki se je pomikal počasi mimo. Na blazinah pa je sedel prileten človek sivih |
| Pomladanski vetrovi (1881): | Toda polkovnik Milutinović se je že od Karlovca proti Kolpi pomikal, major Besson se je pa moral, kakor se mu je |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | zdaj sem se preveril, da se doslej že dolgo nisem pomikal več naprej nego v jedno mer na okolo! Precej sem |
| Vinko (1884): | hiš jo ločijo gredice lepih cvetlic. Tod se je počasi pomikal slovesni sprevod. Konec vasi se je razširila pot v gladko |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | ko je Pepita pripovedovala o svoji nesreči in svojem trpljenji, pomikal se je voz jednakomerno dalje in že se je prikázala |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | smo se tjá v dveh oddelkih. Večji oddelek je se pomikal po gladki cesti, a mi drugi njemu na levi smo |
| Gospa s pristave (1894): | je bila najganljivejša ta slovesnost oni dan, ko se je pomikal slavnostni sprevod na pristavo. Slavna junaka Herman in Ambrosio sta |
| Očetov greh (1894): | tej beli progi! Tovorni voz za tovornim vozom se je pomikal v jedni vrsti doli proti Ljubljani, v drugi nasprotni pa |
| V krvi (1896): | po stopnicah za soprogom, ki se je počasi tipaje dalje pomikal. Za notarjevo pa se je ustavila kočija doktorja Juga, ki |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | km preteče brzovlak v 1 uri? 54. Dve telesi se pomikata v isto mer, prvo od A, drugo od B, katero |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | istodobno na obodu kroga od iste točke v isto mer pomikati; prvo preteče ves obod v 24, drugo v 18 minutah |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za A, in sicer se začne drugo 6 sekund pozneje pomikati kakor prvo. Čez koliko sekund od tedaj, ko se je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Čez koliko sekund od tedaj, ko se je začelo drugo pomikati, bode le-tó prvo dohitelo, ako preteče prvo vsako sekundo 1/4 |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | kamižola s polhovko nad seboj se je v vrsti dalje pomikala. Ubogi Šimon! Vsega, kar ni bilo prav, bil je on |
| Viženčar (1881): | okovanimi čevlji po taktu poceptaval. Že v mraku se je pomikala po višini kopica mož, med kterimi zapazimo na čeki že |
| Prvi sneg (1886): | ne bi bila še nikdar videla, kako se pleše četvorka, pomikala sta se za drugimi sem ter tjà, in motila sta |
| Domačija nad vse! (1889): | hud in oster veter, da se je ladija komaj naprej pomikala. Potnike je zeblo; z oblekami, ktere so imeli seboj, niso |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | divjih Turkov, ki se je v ozki dolini proti hribu pomikala; toda sveste si posebnega varstva mogočne pomočnice device Marije, sklenejo |
| Gospa s pristave (1894): | se je moral boriti z največjimi zaprekami. Lože se je pomikala glavna vojska, kateri je zapovedoval vojvoda sam. Na večer dné |
| Dve svatbi (1895): | bela ženska. Vsi smo se ozrli, kako ročno se je pomikala preko vode in od tam po travnikih v gozd, dva |
| Usoda ka-li (1895): | majhen list z Grudnovim naslovom. — Za mrtvaškim vozom se je pomikala dolga vrsta kočij, polnih znancev in prijateljev nesrečne pokojnice. Iz |
| Kvišku (1899): | kot prešine mehko, rahločutno srce slika ubožca. Dvojica se je pomikala proti njemu počasi — počasi. Tedaj se Ante zdrsne, noga mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in ko bojo puntarji obsojeni, potem še le jih bojo pomilostili. — Rusovska vlada je razposlala svojim poslancem pismo, v kterem razlaga |
| Gozdovnik (1898): | uvidite, da morate tudi tega Kučila izpustiti, ako don Estevana pomilostite? « »Kar je učinil meni in moji materi tudi njemu to |
| Gozdovnik (1898): | »Dosti! « pretrga mu besedo Pepo. »Ne morete ga pomilostiti, sennor Fabij. Tudi jaz imam prstan; vidite ga tu? Dal |
| Gozdovnik (1898): | biti vsekako usmrtjen. »Milost, don Fabij! « prosi Kučilo. »Ne morete pomiloščati ter ob enem obsojati. Brez besede vam odstopam bonanso, služiti |
| Stric Tomaž (1853): | neizrečeno ljubila in skerbela, da bi obá skupej eden kupil. Pomilovanja vreden prozor! Nagloma se zdaj Halaj skozi množico pririje. H |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bilo zdej več perčakovati, ker je že od nekdaj to pomilovanje nehalo, in nobedin ni več mislil, de bo vsužnjeni vojvodič |
| Zlata Vas (1850): | dušni prid mojih farmanov vedno pri sercu, dostikrat sim že pomiloval siromaštvo Zlatovasčanov in vsak dan za nje molim, de bi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sram bilo, človeka pogledati. Eni bi me bili zasramvali, drugi omilovali, vsih pa bi bila groza nesrečne pergodbe z kelnarco, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | visokoveljavne c. k. krajnske kmetijske družbe so močno pogrešali in pomilovali odmanjkanje častitiga gospoda Dr. Bleiweisa, kterimu je merzlica na Dunaji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poljſke pridelke vézhji dél she poſpravljene, moramo pogorélze toliko vezh pomilovati, ker je neſrezha njim prebivaliſha in shivesh, shivini pa klajo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Vbogi Moric”! pomilim ter ga za roko primem; „za toljkanj žalosti tolažbe jez |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | me strahovito pogleda. "Da, prav lepega in poštenega moža imate, pomiljujem vas. Malo je manjkalo, pa bi me bil usmertil nocojšno |
| Sosedov sin (1868): | prosila vsa leta, kar živiva vkupe. Za Boga te prosim, pomiri in premagaj se nocoj, ker si jezen. Lezi, jutri boš |
| Milko Vogrin (1883): | da se Vogrinu vzdigujejo prsi, kakor ladija na valovitem morji. „Pomiri se! Saj vidiš, da je Olga nedolžna v tem. Pomiluj |
| Luteranci (1883): | v grad k tajnemu posvetovanju, kaj je učiniti, da se pomiri razvneto ljudstvo. Med tem ko se je vršila javna sodba |
| Arabela (1885): | obračale na vse strani. Samuel ga razume in se takoj pomiri. Nato se vsedejo k mizi, in sluga streže z jedili |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | pravi pot proti domu. Ko se Tanki proti večeru nekoliko pomiri, svetuje mu Miha, naj ukonča tisto listino, na katero je |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | ki je bil prej bled, nego rdeč, in nenavadno razburjen. »Pomiri se, dragi moj! « nadaljeval je óni; »če ne, mora najne |
| Vaška pravda (1892): | po drugih cerkvah. »Ogenj! ogenj! « Ta klic preplaši, zbega in pomiri vse stranke. Ozro se. Tam nad Suho Loko se je |
| Gospa s pristave (1894): | Sedaj vstane Virida s svojega sedeža in takoj se vse pomiri. Rdečica ji je oblivala lice; razgrne neko zavito stvar — in |
| Kvišku (1899): | koraka — do te poskušnje. Prosila jo je, naj se utolaži, pomiri, naj zavlada zopet med njima lepa ljubezen in sloga. Margita |
| Kranjska nevesta (1864): | vé, kaj bi se bilo zgodilo, da ni Marko Giulija pomiril, in ga hitro odtod peljal. Dobro sta pa še slišala |
| Žalost in veselje (1870): | moli. — Sveto opravilo je bilo končano in bolnik se je pomiril. Njegovo obličje ni več razodevalo one divjosti, kot prej, obtožil |
| Pomladanski vetrovi (1881): | prosi Binče, ko se je bil po prvem pozdravu zopet pomiril. „Nikakor ne morem, moj dragi Binče! " „Pa majorja pokliči! On |
| Pomladanski vetrovi (1881): | klopico in ji govori z milejšim glasom, da bi jo pomiril. »Ne tajim, Ljudmila, da sem te v zadnjih časih zanemarjal |
| Pomladanski vetrovi (1881): | in tarnal. Toda nobena razburjenost ni pri njem dolgo trpela. Pomiril se je in je zaspal. Po noči ga nekdo rahlo |
| Iz arhiva (1890): | ko je videl, da smeh ni veljal njegovemu pesniškemu prvencu, pomiril se je nekoliko. Vendar mu je bilo tesno pri srcu |
| Križ na poti (1891): | se vozi s tujcem po morji. Toda oče Nikefor je pomiril razjarjenega možá, in neljuba nevihta je bila skoro zadušena. Nastopno |
| Na krivih potih (1893): | nekaj časa pa se ustavi, kakor da bi se bil pomiril, in reče z zamolklim glasom: »Naj bo! « Nato zgrabi krčevito |
| Gojko Knafeljc (1899): | je začel kakor listje na trepetliki. Ko se je nekoliko pomiril, je dejal polglasno: »Moj Bog, kak plašljivec sem! « Pozvonil je |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | posvetoval, kaj bi bilo potrebno, da bi se Tirolska popolnoma pomirila in da bi vsi prebivalci položili orožje. |
| Oče naš (1885): | in fantku bo kmalo pomagano! Za osem dni so se pomirili, in to mi je prav vgodno. Jutri nimam službe in |
| Roza Jelodvorska (1855): | spomladanskim vetru ledene klade? — Kaj je popolnama nemogoče okrutniga viteza pomiriti? « |
| Gozdovnik (1898): | na tla. Trije gredó. Sprednji nese malega dečka, skušajoč ga pomiriti s tihimi žugljaji. Druga dva neseta ogromne zavoje na hrbtu |
| Oče naš (1854): | Ménartove beséde so Barbi serce zlo olajšale in potolažile. Pomirjenje — pokoj za moža — kerst sinčka: to je davno njéno serce |
| Oče naš (1854): | Alberi so bili Španjoli in Ménart, kteri se je na pomirjenje zanesel in v njih keršansko véro zaupal, je sklenil, tje |
| Gozdovnik (1898): | kar se mi prav zdi. To vam povem v vaše pomirjenje. Tudi ne bom poizvedoval po bonansi, ker sodim, da nimam |
| Astronomija (1869): | miru stoji, in dosti je trebalo, da je obveljala prava pomisel o tej zadevi. |
| Botanika (1875): | njihovo rast in razvitev. Ni mogoče, da bi imeli jasno pomisel o teh vnanjih pogojih rastlinskega življenja, če nismo najbolj na |
| Kemija (1869): | večo primerno težino. Zato smo ga v §. 43. brez pomisleka vtaknili med kovinske žveplece. Arzén se v prirodi nahaja nekaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 2. Vsako vzgojno sredstvo, drugače še tako dobro, je pomisleka vredno. Vsako sredstvo more, če takó nanese, postati nevarno. Iz |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino poštenje, mir ino pokoj svoje vesti morijo, ino brez pomislika z vražnim žganjam ino pijančvanjam svojim vso nesrečo nakopavajo. Prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | gospod Vertovcovi „kmetijski kemíi”, niso več nevedni kmetje, ki brez pomislika zemljo obdeljujejo, ampak oní so umni kmetovavci postali, ki véjo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | moraš, čeravno so že lepo verhno krono nastavile, brez vsiga pomislika drugo spomlad nad tlami ali saj do tistiga kraja odrezati |
| Čas je zlato (1864): | delavec, to nam že Vaše vedenje razodeva! « Lenče brez daljnega pomislika višjemu inženirju vse razodene, kaj de ga je primoralo, na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe mu v' ſpanji perkashe rekozh: „Joshef, ſin Davidov! bres pomiſlika vsemi k' ſebi ſvojo sheno Marijo. Mati je ˛Sinú boshjiga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | platna, kak vatel (prazh) trakov, pa ſhpiz ſkrivoma bres vſiga pomiſlika predati, ino ſi s'tem dnarjam poſebej dober grishlej kupiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nekaj polomijo in poſmodé : nekaj taki, ki leſ kradejo, bres pomiſlika odneſó, kar komaj raſti jame. Sadnjizh ſe tudi per kurjavi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | odbor, ampak samo iz tega namena, da odborniki premišljujejo omenjene pomislike, ki se jim na razpravo predložé v kteri prihodnji skupščini |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | mu je moč staviti svoje nasvete. Dr. Razlag našteva te pomislike ter pravi, da jih v imenu odsekovem danes objavlja, ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | odločil za noben nasvèt, ampak da je našel neke formalne pomislike, ki morajo rešeni biti, predno mu je moč staviti svoje |
| Gozdovnik (1898): | neka radostna svetloba, spreleti doslej resni obraz, in po kratkem pomisleku odloči: »Moram za njimi, na vsaki način. « Bilo je še |
| Divica Orleanska (1848): | Pri materi – Karol. De, kaj so mati rekli? Lahir (nekoliko pomisli. ) Bil ravno god je kraljovenčanja, Ko v Sendení sim prišel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | godí. — Kogar bi utegnili stroški od mojiga svèta ostrašiti,´ naj pomisli, de je že tako vsak tem svojim po môči pomagati |
| Robinson mlajši (1849): | bèržčas siromaku pri tem ozku — tèžko bilo, si lèhko vsaki pomisli. |
| Blagomir puščavnik (1853): | bi tako storil. — Potem pa se potolaži, poklekni, moli ter pomisli, da je bila neskončnega volja, naju za malo časa razločiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | legar (tifus) in kozé (osepnice); al ni čuda, če se pomisli, da že veliko tednov stojí in leží bolj v mlakah |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kar sem zadnje mesece dobil od očeta. ” „Pojdi, pojdi! Vsaj pomisli, kaj je Fabíola? ” „To dobro vem, najbogatejša nevesta je v |
| Oče naš (1885): | je mogoče, da naji je Bog tako obilo obdaril! Ménart pomisli, najini sinček je krščen — in toliko denarjev! Oh, Ménart! kako |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | svoje ljubljence že v tem življenju s križem in trpljenjem. Pomisli, koliko bolečin in dolgotrajnih boleznij je Bog večkrat svetnikom naložil |
| Gozdovnik (1898): | za nami! « »Tiburcio jo vidi bledeti in tresti se, ko pomisli, da je imela pasti v roke »hudičema travane,« kakor so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s kterimi ſe vezh pomagati ne more. Zhe ſe ſhe pomiſli, de ſo po kmétih hiſhe ſhe vezhkrat leſene in s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobijo, ktere vzhaſi zel dan med sobmi tizhé. Zhe ſe pomiſli, kako ſtraſhna bolesin rak je, bi mogli vender ali is |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ta pregreha je velika, Var' se tiste, dokler si shiu, Smiſli, de bosh imeu Sodnika, K'dir bo tebi sodbo sturiu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Kir veſh , de moresh vmreti, Na dershi tu sa nezh. Smiſli ti dobru sdei Na tvoi perhodni Krei, De ti po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prodal. Glejte kmetje, koliko je lép hrastov boršt vréden! Naj pomislijo tisti, ki |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | ko so še v najlepši, cvetoči dobi življenja. Ti naj pomislijo, da je zemeljsko življenje zmiraj polno nevarnostij, težav in skrbij |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvojo ſmert na smiſlio, dobre, inu ſrezhne ſmerti nimajo. Factus eſt ſudor ejus, ſicut |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ludmy govore, inu doſtikrat ſi ſhe nove rezhy od drugih smiſlio. Poſtopazhi ſo opravlivi, nevoſhlivi, lâshnivi, inu v'vſéh rezhéh faleni |
| Zlata Vas (1848): | krat se je spomnil, de je Ožbè župan postal. Pa pomislil se je, in naravnost je k Ožbetu tekel, ga objél |
| Robinson mlajši (1849): | da ta molitva ni prav. „Nesem li otrok božji? je pomislil,“ nesem li delo jegovih rok, a ni li on moj |
| Robinson mlajši (1849): | vse na sveti! kaj le to more biti,“ si je pomislil, „kar se je Petku tako strašno zazdelo? Diravo — zgrabljivo zvere |
| Robinson mlajši (1849): | Morje je je najberžej pogôltlo. Ko je Robinson na to pomislil, čudo da v njem od žalosti sérdce ni pôknolo, ino |
| Robinson mlajši (1849): | bi je tedaj rude — skoz — zmirom v pameti imel, je pomislil, da bode naj bolje če si nektere vidne znamenja udéla |
| Ferdinand (1884): | besedice ziniti. Nikdar mu ni na um prišlo, da bi pomislil, kje neki dobiva grof denar za svojo neizmerno zapravljivost. »Čudiš |
| Zeleni listi (1896): | preteklo«. »Dà, vedel sem, ljubi oče, in še včeraj sem pomislil s strahom na to. A, hvala Bogu, danes sem se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je sneſlo okoli 9185 berglov. Nejevoljen shupan, ki ni poprej pomiſlil, de bi samogel pri tem poſhtevanji takó zhudo velik sneſek |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | versti drugih narodov. Ko bi to, kar zgodovina očevidno priča, pomislila tista družba, ki se je v severnih krajih Amerike pod |
| Moč ljubezni (1865): | Živo ji je stopila njegova podoba pred oči. Prvikrat je pomislila bolj resno, kaj da bo zdaj njegova osoda, kakó zeló |
| Žalost in veselje (1870): | ravno tako tvoj gospod; mislila sta v miru živeti, a pomislila nista, da hudobnež nikdar nima pokoja, povsod ga spremlja božja |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | lahka, če je bode treba. « Grofica Zrinjska je morda zdaj pomislila, da je žena njenega »prijatelja« in zaveznika eden glavnih zadržkov |
| Marjetica (1877): | pozabil: "Ali pa veš Marjetica, kaj pomenja prstan, ali si pomislila dovolj te besede? ˝ "Pravil si mi nekedaj, in pomnila sem |
| Rokovnjači (1881): | strani! « »Pokličite jo semkaj! « ukaže Mulej. Mozolka je za trenutek pomislila, ali bi klicala hčer, ali ne. Pa takoj stopi na |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | Branko večkrat izustil proti grajščaku. In če je še povrhu pomislila na tó, kako se je Branko obnašal zadnji čas proti |
| Vanda (1888): | hude bolečine. Srce ji je plâlo od bolečine, ko je pomislila, da je zdaj pretrgana zadnja véz, da je splaval po |
| Gojko Knafeljc (1899): | vam? Samo za hipec! « huškne Bratič proseče. Ivanka je nekoliko pomislila, in že ga je hotela odpraviti; toda njegove oči so |
| Oče naš (1854): | hvaležnosti je padel pred križem na koléna. Ker so Španioli pomislili, da bo kmalo umerl, so ga pustili nekaj časa moliti |
| Sveti večer (1866): | merjasci v gozdu; oni požirajo želod, pa ne da bi pomislili, kdo ga jim daje. ” — Gospodič se izgovarja, ter pravi, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na planim — slaſti zhe od ognja bliso ſliſhijo, prav shivo pomiſlili, kako neſrezhen zhlovek je pogorélz! de bi ſi ſaj prisadevali |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Pred Tvojim križem na tla padem, in jokal bi, ako pomislim, koliko si mogel Ti, nedolžni, terpeti! — Šest ur si na |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nobeniga hipka po nanuznimu prejiditi nepuſtim: de vezhkrat na tebe smiſlim: de moje ſtarſhe, inu podvuzhenike v' vſeh rezhęh bogam. Moje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je moje ſerzę ranila; al en ſtrah me objide , kader smiſlim , de jo lubim. Goſpá. Al ręſs toku ſtraſhnu vùn vidim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bo ſhe pravda vùn padla. Matizh. Na pravdo jeſt ne smiſlim , per moji duſhi! — Nęshka, ti gnadlivimu Goſpodu puſti vędit, de |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je moje ſerze ranila; al en ſtrah me objide , kader smiſlim , de jo lubim. Nęshka. Toko! sa to ſe sdej mene |
| Botanika (1875): | je s časom znatno manj biti v njem. Ali če pomislimo, da se z dihanjem živali, z gnjitjem in se sožigom |
| Botanika (1875): | V 5000 delih le dva dela ogljenčeve kisline, ali če pomislimo na njeno velikansko obsežnost, se nam ne bo neverjetno zdelo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi na ta naſrezhni konz, inu ſtranu szageine Judesha lshkarjota smiſlimo! Judesh je biu en shulerz Chriſtuſa tiga nar bulſhi Moiſtra |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | niſmo gor vseli ta nauk naſhiga Moiſtra Chriſtuſa, de na smiſlimo na negove belede, katire je on h' ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | retku pa mi, inu ſhe tedei koku naſkerbnu na ſmert smiſlimo! koku maihinu, inu napremiſhlenu ſe mi tiſte boymo! mi shivimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu v' loviti. O koku mozhnu ſe mi boymo, kader smiſlimo, kam je Judesh perſhu, mu koku glaboku je ta Apoſtel |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | terpy, nas hmalu ſmileine obtjide; kaj pa mi delamo, kader smiſlimo de ta vezhni Syn Boshji, ta nar nadoshniſhi, ta nar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | boshtvu, ta ponishnoſt, ta poterpeſhlivoſt. Satorei gledeimo, kai proſimo? inu smiſlimo, s'kom dershimo? ali s'Chriſtuſam, ali s'tim ſveitam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in raznim ljudem dopuſtil, drugim škodovati. Resnico terdiš, pa ne pomisliš, de take reči so redke, ne vsakdanje; de je božji |
| Robinson mlajši (1849): | ostre kamene; pak sta se oba déla poprijêla. Lehko si pomislite, da to ni bilo nikáko rôčno delo. Prekop, če je |
| Stric Tomaž (1853): | povedati. Godi se sploh tako, da se Bogú usmili! Le pomislite, kako bi vam pri sercu bilo, če bi vam zdaj |
| Stric Tomaž (1853): | in da vam bo skor nemogoče, prostemu in zdravemu uiti. Pomislite pak, kakšna nesreča bo za vas, če vas vjamejo. Strašna |
| Valenštajn (1866): | nekij Pridržek bil. Butlar (enemu izmej tabornikov). Sramujte se, gospoda! Pomislite, o čem se govori, Sedaj se vpraša, ali obdržimo Vojvodo |
| Zoologija (1875): | Sosebno znamenite so ploče (Pleuronectae) zarad nepravilne telesne oblike. Pomislite si, da jako plošnati ribi glavo tako zakrenem, da ima |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | terdi, ſhpotlivi lęjſs ſvoje ſmèrti doli vlęgèl. Ali pomiſlite! ti grosovitni trinogi, ne porajtajo vezh na obenu vſmilenje. Ony |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rasſerdi, ino per tej prizhi rèzhe Joshefa v' jezho vrézhi. Pomiſlite to, ljubi otrozi! Jaki, nedolshni ino vojſhaſhki mladenezh Joshef vam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is ſvetiga piſma. “ Ino jim je to na dolgo ſkasal. — Pomiſlite, ljubi otrozi! ako je Jesuſ tiſti, od kteriga je ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolésni vaſhe shivine ſvetovati snajo — pa nikar jim ne verjemite. Pomiſlite , de je shivinſko teló tudi od modriga ſtvarnika vſtvarjeno in |
| Robinson mlajši (1849): | počakal, ker še jima mnoga težkost ino delo nastaja, preden pomisliti moreta, da bi celo osvobojena bila. Kajti po tej strugi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne udarja, kakor vsako drugo vino v enacih okoljšinah. Le pomisliti je, da v gorki Vipavi sončna toplota že v grojzdji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | usrokov bolesin ſploh. §. 17. Kaj ſe ima pred vſim pomiſliti, kadar kak konj sboli? §. 18. Nekoliko vashnih beſedi , kako |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | malu vela, debi mi na nega, inu negovu britku terpleine smiſlit ſe vreidni na ſturíli? Timu malerju Apelles ni oben dan |
| Revček Andrejček (1891): | pa že več ne vem, ali sem kuhan ali pečen. (Pomišljajoč. ) Strela božja! Do danes sem mislil, da Franica Pavleta sovraži |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prijeli, Naglo ſpet shelél' umrét'. bi ſe vender bres vſiga pomiſhljevanja navada opuſtila , ki je ſhkodljiva in nar drashejſhi dar shivljenja |
| Valenštajn (1866): | možgane mu Razgreješ, da ga v misli zatopiš — Da se pomišljeval ne bo podpisom, Ko pride v gôstije. Grofinja. Ti skrb |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ga bomo za vas , ali ste dovoljni? ” Pavliha ni dolgo pomišljeval ter reče: „Zakaj pa ne? že velja! ” Oberne tedaj prešička |
| Zlata Vas (1848): | léto obljubi; zató bi si mogel pa luč, sukno in pomivavne cunje sam napravljati, kterih bi pri narejanji sira in za |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvoje shene vidil, pravi bodi tedaj, jeſt bom en dan pomival, ti ta drugi, inu zhe bo eden kaj umasaniga puſtil |
| Sacrum promptuarium (1695): | po vſi ſili, de bi tudi on sklede, inu lonze pomival, inu nikar ona ſama; kadar mosh je letu nespodobnu pegervaine |
| Sacrum promptuarium (1695): | ij shenkal, inu de hozhe vſe nje shivozhe dny ſama pomivat, inu s' to kunshtio je bil sheno na pravi pot |
| Genovefa (1841): | dobi gôrko ovzhjo obléko. S mnógim, nedolshnim veſêljem ſta poſlednja pomlád in léto Genovefi in njénimu ſinu priſhle. Sdaj je bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſ enako ſkuſhnjo narediti ? ? L. Povéſti is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri ſ. Petru s novo uro olépſhali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sazhel. Skerbno ſim tehtal ali vagal zhbele na jeſen in pomlad, in najdil ſim, de panj, kteri veliko zhbel ali muh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobro hoče, neusmiljen hudodélnik! Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pomlad. Današnjimu listu je perdjana 10. doklada. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | cele poveršine zemeljskega kroga. V Taurii In Kaukazii precveta mila pomlad, ko še sneg pokriva stolno mesto in sedlon v Koli |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | so skakljali vrabci — hudo jih je zeblo. »Čiv! kdaj pride pomlad? To trpi strašno dolgo! « |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ostaneva pa vendar! « »Mi zletimo pa na deželo gledat, ali pomlad pride, ali ne! « — in sfrčali so. Na deželi je bila |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | bilo že vse zeleno, kajti pratika je že davno kazala pomlad. Tje doli pokaže spremljevalec sé svojo palico, in pravi: „Gospá |
| Zlatorog (1886): | Na ravni sever k tihim jézerom. Todà v dolíno soško pómlad tudi Selívce druge vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci, krámarji |
| Genovefa (1841): | ſo jo tudi v puſhavi obdajale. Kadar je ſolnze v pomladi sopet tako ljubo in prijasno v votlíno ſijalo, je s |
| Genovefa (1841): | dolgo ni mogel votlíne sapuſtiti. Pa kmalo po pervih dnevih pomladi je shé osdravel in ſe je sopet lepo kakor rosha |
| Genovefa (1841): | is tamne votlíne v prôſto in zvetézho dolinizo. Lepota vſe pomládi, ktéro je sdaj fantizhek v dnévih boljſhi pameti ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | premersne, krompir ſvoj ſkos edini pridelik, v semlji pokopan do pomladi per miru puſté, de otaja, ino ga sa ſeme imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obračati. Tiste zimske hruške in jabelka pa, ktere pozimi do pomládi ali clo létindan in še delj terpe, je treba z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vreme. — Bog nas prevôdi po svoji nezapopadljívi previdnosti do prihodne spomladi. (Konec sledí. ) Oglas milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa zastran Alojzjevša |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kup vsetu. Je vezhkrat bol merslu, inu mokru, koker ſuhu. Spomlat. Je prov mokra, inu sraven gorka, v' zhaſsih v'meſs |
| Astronomija (1869): | že poznamo po imenu: enakonočišč, in solnce stoji ob času pomladanskega enakonočja, toraj dne 21. marca, v sozvezdji rib (namreč v |
| Genovefa (1841): | in ſe je sopet lepo kakor rosha raszvétal. Nékiga lépiga pomládanſkiga jutra ga je Genovefa vséla sa roko in peljala ga |
| Moč ljubezni (1865): | enako perečemu ognju, ki se prime drevesa, ter zaduši nježni pomladanski cvet. »Ti ne poznaš ljubezni, dragi moj, ako tako sodiš |
| Razne dela (1870): | Pomlad in jesen. Prispel je pomladanski čas, Ljubimca de objela bo, Povije zemlja v rožni kras |
| Pomladanski vetrovi (1881): | ostane ponosno kot zmagovalka na svojem mestu; nje niso zmogli — pomladanski vetrovi. |
| Planšarica in pastir (1881): | Največje veselje je bilo za nas kmečke fantaline pomladanski čas, ko je šla goved in kar se še drugega |
| Pomladanski vetrovi (1881): | sebičnost" in po tem načelu dalje živeli. Te so užugali pomladanski vetrovi. " „Že zopet se ti vrivajo," pravi žena, „oni neopravičeni |
| Dóra (1885): | nje hudobni pogled bi utegnil otroku škodovati. Bil je krasen pomladanski dan sredi aprila. Eden onih dnij, ki se zdijo vzeti |
| Posavčeva češnja (1887): | nedostajalo kurjave, in odsekal je vejo ali vrh. Nekdaj v pomladanski noči pa je vihar podrl na zemljo staro deblo, in |
| Vanda (1888): | I. Bil je lep pomladanski dan, v nedeljo dopóludne. Solnce je prijazno sijalo in tudi |
| Mara Rendića (1897): | se je, da se obrača nje zdravje na bolje; toda pomladanski vetrovi so ugasili to luč. Nekega dne se je pomikal |
| Genovefa (1841): | nebó lepſhi od sêmlje. Kaj ſhe, naj lepſhi, naj jaſniſhi pomladanſki dan je mémo lepôte in velizhaſtva nebéſ le puſhôbnai tamna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Gnoj je semlji in ſadu jed ali ſhpisha. V jeſeni pomladanſki ſetvi gnojiti, bi bilo ravno to , kakor saſpanimu zhloveku po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtorite ; perhranite gnoj v jami doma, in vosite ga k pomladanſki ſetvi le ſpomlad. V jeſeni ſe semlja k pozhitku napravlja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | In morja burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili zdih |
| Vetrogončič (1860): | pa vzel zapisnik iz žepa, in začel je kovati pesem — pomladansko pesem. — Ni se dolgo s petjem ukvarjal, ko se mu |
| Bore mladost (1862): | v zatišji med stisnjenima gorama. Občudoval je z Rozaljko krasno pomladansko jutro. Od gorá je vrelo mnogo hudournikov v srebernih pasih |
| Slovenske večernice (1865): | na noge rahljá; kmali, kmali se bo odela s svojo pomladansko odejo; kmali se bo ovenčala kot krasno prerojena nevesta z |
| Antonio Gleđević (1873): | tebi hrastov brod Vozi! je slovanski rod. Jenko. Bilo je pomladansko jutro leta 1727. Sonce je vzhajalo v svojem krasu nad |
| Pomladanski vetrovi (1881): | je Binče prišel, toda lep ni bil, najmanj pa kakor pomladansko jutro. Rudeča, dvakrat prevelika suknja mu je segala skoro do |
| Dóra (1885): | zdijo vzeti iz nebes. Imel je svitlobo meseca junija in pomladansko krepost ob enem. Eden onih dnij, ko človek, bolj kakor |
| Postillion d'amour (1887): | j. veletok imenovan, rjave svoje vodé proti vshodu. S prvo pomladansko toploto se skalí in narasta skozi vse poletje, po dvanajst |
| Pegam in Lambergar (1891): | najljubši svoji sobici in z zlatom vezla širok svilen pas. Pomladansko je bilo vse okrog nje; sobica polna redkih cvetic, ki |
| Signor Giannino (1892): | naš muc tudi danes grel na visokem svojem mestu. Toplo pomladansko solnce mu je kaj ugajalo. V tem trenutku je bil |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | svojiga sinčka ne žalili, so molčali. Zamaknjeni v lepoto lépiga pomladanjiga večéra, so še nekaj časa sedeli, potém pa k pokoju |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | svojih otrok požlahtnijo. Tako tudi tukaj vidimo, kako je lepota pomladanjiga večera Petroviga očeta vnela, in kako so se prizadevali, iz |
| Genovefa (1841): | in kako lepa bela! Kakor majhne, kodraſte béle meglize na pomladajnim nébu. Réſ, réſ ſe vídi, de je dar nebá? Oba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | posebejo, kir mras slo ſhkodva dreveſizam , ktere ſe per pervi pomladni toploti perkashejo. Zhe ſo pa pokrite jim ne bo tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sije dan; Skerbnó obdelaj si polje, Okôplji v nogradu tertje. Pomladni hlad , poletni znoj Po versti hodi naj s teboj; Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rediti, ker one ob tem zhaſu vezh ſnejo, kakor ſo pomlad vredne. Şilno je mene le to peklo, in komaj ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomagajo. Pervo snaminje ſrezhniga zhbelarſtva v tem obſtoji , de urno pomlad goſte zhbele imamo , in sgodaj roje dobimo; to ſe pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor dobizhek, ker one po simi vezh ſnejo, kakor ſo pomlad vredne. Takim beſedam naſprot poſtavim jeſt mojo ſkuſhnjo , ker ſim |
| Botanika (1875): | je jako velika, in dá se razsojati iz sledečega poskusa. Pomladi naj se vinska rozga z ravno kar prirezanim koncem vtakne |
| Botanika (1875): | se meri s tem, da se pazi, koliko časa potrebuje pomladi mezga, da pride do zarez, ki smo jih v raznih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | s kako terto prav dobro premoštrajo, da vse žive dni pomne, kdaj je pervikrat v Slavonii bil. V Sisku, Gadiški, Brodu |
| Astronomija (1869): | in nje so v takih časih že večkrat opazovali. Kar pomni zgodovina, bilo je vidnih do sedaj že okoli 500 repatic |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | reſ je taka! ˛Sama dobro ſposnám, zheſar me tvoje opomnize pomnijo; opominvanja ſim vedno potrebna. Prizhejozhe zvetlize, ki nikólj ne ozveto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam piſali, de nar ſtareji ljudje take rodovitne letne ne pomnijo, kakor ſe dosdaj kashe. Bog naſ le tozhe ob vari |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetijstva v lepih velicih bukvah. Od kar se kmetijski shodi pomnijo, ni bilo še kmetijstvo nikoli in nikjer tako časteno; ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ječmen in rež tako hitro, da od leta 1794 ne pomnijo v teh krajih tako zgodnje letine. — Iz več dežel našega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obilnoſt, Bogatinze pa prasne odpravlja. Israela, ſvoj'ga ſlushabnika, je poprijél; Pomnil je, kakor je naſhim ozhakam obljubil, Abrahamu in njega saródu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njega govorimo, je bil ravno dvajset let star. Dobro je pomnil, de so ga v mladosti Ivana, in očeta njegoviga Jurja |
| Stric Tomaž (1853): | in ga tako dolgo šibati, da bo svoje žive dni pomnil. Njima se zdaj serce ohladi in z veseljem to storita |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | tepel? « »Govori, kar hočeš, jaz ga bom namakal da bo pomnil, kedaj da sem ga. In tudi sploh je potreben šibe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſrezhna mati ino po tem ſtara babiza, je ſhe ſtrahu pomnila, v' kateriga ſo njo bili kuhani raki ſpravili. ˛She v' |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Sama nista vedela, koliko sta stara, le toliko sta dobro pomnila, da jih je nekdaj bilo veliko več, da so od |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſturuv, de bodo tebe zhaſtili uſſi ti, katiri bodo vekumej pomneli na to veliko muzh tega Goſpuda, sa katiro niſſi ſvojga |
| Genovefa (1841): | je ljudem take beſéde pravila, ktere ſo vſe ſvôje shivljênje pomnili. „Vi, ljubi dragi ljudjé !” je rêkla s krotkim milim glaſam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Krajnskim. Božičnih praznikov bomo farmani s. Martina na Igu dolgo pomnili. Dvakrat smo bili v teh dnéh hudo prestrašeni. V nedeljo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sem že en cekin imel v žepu; nikoli še, kar pomnim, ni bilo cekina v mojem premoženji”. (Še bolj mu pričujoči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Iz Celja. Nastopila je ojstra zima, kakoršne tako zgodaj ne pomnimo tukaj; gore in doline ležijo pod debelo snežno odejo, in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ker ſim vaſ od ſvetá odlozhil, vas bo ſvet ſovrashil. Pómnite beſedo, ktero ſim vam djal: Hlapez ni bolji od goſpoda |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 59. Kemiške njegove sestave ne moremo lahko pokazati s formulo, pomniti je pa, da ima zraven glavnih delov kremene kisline in |
| Stelja in gnoj (1875): | Tudi koprivje okrog planšarij se utegne koristno za steljo rabiti. Pomniti pa je, da planinska zelišča in drugo enako rastlinje prav |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števili urejene mešano kvadratne jednačbe in nje korenoma je tó-le pomniti: 1.) Vsota obeh korenov je jednaka koeficijentu prve neznankine potence |
| Fizika (1869): | Pologlas, halber Ton. 106. Polomér, Halbmesser, Radius, 134. Poluprozóren, halbdurchsichtig. Pomnožek, Produkt (bei der Multiplication). Poprava, Correction, 76. Poprica, Mühleisen, 69. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nemško — slovenskega slovnika, ki bo, na podlagi Vodnikovega rokopisa stoterno pomnožen, prišel na dan. Zavolj sv. praznika v saboto pridejo prihodnje |
| Ta male katechismus (1768): | per tehisteh, katiri te SS. ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih rajmno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veliko več merve memo nekdaj; so tedaj gotovo ne le pomnožene, ampak tudi že bolj oskerbovane. K temu je pomoglo tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednice, desetice, stotice, ... z multiplikatorjem pomnožimo ter posamične produkte pod pomnožene multiplikandove številke zapišemo. Ako je kateri koli teh produktov dvoštevilčen |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi naši poslanci nemško nagovorili: „S pravim veseljem prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta |
| Zlata Vas (1848): | ste obožali? Prašajte svojo vest, ali je vaše soseskno premoženje pomnoženo ali razdjano? ali zvestoba in vera med vami še kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pohitrila, in sadeži poboljšali in požlahtnili. Govorili bomo tedej od pomnoženja sadežev, od oskerbovanja rastí in od pridelovanja sploh; potem pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kebrovih zhervov, tudi ſredſtev, s katermi bi ſe snalo njih pomnoshenje vbraniti. *) Snano je ſplóh , de li vſako tretje je kebrovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de vſaka poprava le v dolgo terpezhim poboljſhanju semljé, v pomnoshenju in poshlahtnenju (vſake ſorte) pridelkov in torej tudi v tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kraj ali meſto gledati, na kterim leshí. Kmetu ſo k pomnoshenju rodovitnoſti njiv, travnikov in paſh zhvetérne gnojila (ſorte gnoja) od |
| Zoologija (1875): | žile in dušnice. Kotačniki so nadalje razločenega spola in se pomnožavajo z jajci. Na glavi opazujemo očesne pikice in pa neki |
| Zoologija (1875): | prav malo. Skoro vsi so užitni in so torej koristni. Pomnožavajo se z jajci, in sicer nekateri v neizmernem številu. Mekužce |
| Zoologija (1875): | škržnimi vrečicami. Nekateri so zmožni izgubljene posamezne ude zopet nadomestiti. Pomnožavajo se z jajci, pri nekih so mladiči starim podobni in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | In vedno ko riba Marljivo se giba. Čuvaje vsih mest Pomnoži obrest. Z draginami polni predele dišeče, In prejo vertí na |
| Botanika (1875): | čem vlaga bolj v njej ostane in se njena prst pomnoži. Le tista tla, ki so vsled svoje kemijske spojbe ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednostavnega družbenega računa. Račun stoji takó-le: Pri sestavljenem družbenem računu pomnoži tedaj vsa k istemu delu spadajoča razmerska števila drugo z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | k produktu naslednjega višjega mesta. N. pr. Računajoč na pamet pomnoži z jednoštevilčnim multiplikatorjem najprej višje in potem nižje jednote. N. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſodo prepeljajo, in ſkosi léto takó oſtanejo. Tudi ſe murve pomnoshijo, ko ſe vejize od vezhjih dreveſ odreshejo, en zhevlj ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlje. Bilipinſke murve, ki imajo ſhiroko perje, ſe le tako pomnoshijo, in ſkuſhnja uzhi, de v jeſeni jih tako poſaditi, kadar |
| Botanika (1875): | celó notri v živih rastlinah in živalih. Kedar se preveč pomnožijo, pospeševajo z ene strani kemijski razkroj organskih snovi, z druge |
| Ta male katechismus (1768): | v' boſhji gnadi ſnajdejo, taisto ohranejo, pomnoſhèe, inu resprostée. Pokaj se pak per SS. ſakramenteh nekatere vunajne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po laški, francozki ali angležki, najde v nji dragega zernja. Pomnožil je g. pisatelj lepo delice na koncu s potrebnim naukom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Navratil svoje zasluge v omiki slovenščine in slavenščine sploh slavno pomnožil, in to izverstno delo je res vredno, da ga priporočimo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ne morem več nič pomagati. Vajna reva bi le mojo pomnožila. Glejte, bogata ino blagodarjena sim prišla k vam, ubogo ino |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ne sme vpotrebovati , da bi za deržavne potrebe izdajo bankanot pomnožila, se mora tudi prihodnjič zvesto spolnovati; 3) ker je resnična |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | druge dežele cesarstva; dolgočasne vojske in nove deržavne naprave so pomnožile stroške deržavne in zatega voljo tudi davke. Da v kratkem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sazhele te deshele, bolj obdelováne, obilniſhi roditi, ljudje ſo ſe pomnoshili, vſe ſe je boljſhi pozhutilo. Nar vezhji dobrotnik pa in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šolarjev bolj premožnih staršev , z kterim bi se dohodki učitelja pomnožili. Mislimo , de pametni kmetje sedajniga časa tega šolskiga doneska ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | soseske) nimajo že povsod sejavnic, da bi si ž njimi pomnožili pridelke in bi se po vsem cesarstvu prihranilo na milijone |
| Genovefa (1841): | pogréſhamo; naſhe ſhtevilo. ſe je ſhe s tém milim détetam pomnoshilo, kér Goſpod v vſim vezh ſtorí, kakor obljubi. Srézhen je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Zopet se je število krajnskih misijonarjev v ptujih daljnih krajih pomnožilo. Gosp. Ignaci Knoblohar iz Škocijana na Dolenskim, ki je učénec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | kmetijstvu lepšo prihodnost, temoč tudi bogastvo cele deržave bi se pomnožilo. Da bi pač visoka vlada to v prevdarek vzeti blagovolila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za koliko % se je tedaj nje prebivalstvo v tej dobi pomnožilo? 19. Kolik je iznesek nad sto od vsote 20. Koliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3kratnik je za 42 manjši od njegovega 5kratnika? 4.* Ako pomnožim neko število s 3, dobim prav toliko, kakor če je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vzmnožiš. Kakó je množiti dekadna števila. § 44. Dekadno število pomnožimo z 10, 100, 1000, ... , ako mu na desni oziroma 1 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj z jednoštevilčnim, ako multiplikandove jednice, desetice, stotice, ... z multiplikatorjem pomnožimo ter posamične produkte pod pomnožene multiplikandove številke zapišemo. Ako je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ondaj je M.p = ep.104 + dp.103 + cp.102 + bp.10 + ap. Večštevilčno število pomnožimo tedaj z jednoštevilčnim, ako multiplikandove jednice, desetice, stotice, ... z multiplikatorjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ſpomladi; ſe raji primejo. Tudi ſe dajo murve takó pomnoshiti, zhe ſe 4-letne dreveſza blis tal perreshejo ; is koreniniz potlej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe dajo murve tudi kakor vinſka terta pogrubati in tako pomnoshiti. Mladike ſe namrezh v semljo perpognejo in s semljo sagernejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | niſo sa nizh drusiga vſtvarjene, kakor sa peti, jeſti in pomnoshiti ſe. Şpet drugi ſo pa, ktéri menijo, de je Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lugam sprala. Od vsih posvetnih učenost, ki zamorejo človeka blažnost pomnožiti in visoko povzdigniti, je ni, de bi bila v poslednih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pripomočka sta gotova odvračati pomanjkanje: varčnost (šparovnost) in pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo že nektere hrup zagnati: „šparaj, šparaj, če nimaš |
| Oče naš (1885): | kakor vi pravite? ali hoče svoje bogastvo po najinem sinu pomnožiti? Sami poznate Naceta, kakošen da je. Ni ubožen otrok. Dobro |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ulomek z x, ondaj je enačba ... To jednačbo s 100 pomnoživši, dobiš 100x = 46.46464646 ... Ako prvo jednačbo od druge odšteješ, dobiš |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | posamičnih faktorjev. Dokaz. Vzemimo, da je b podloga in logaritmi. Pomnoživši vse jednáčbe na levi drugo z drugo, dobimo enačba. Da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | N. pr. b) Število razdelimo z decimalnim ulomkom, ako pretvorimo, pomnoživši dividend in divizor s primerno potenco števila 10, divizor na |
| Pozhétki gramatike (1811): | sa ſeboj, ino rezhejo à travers les ennemis, ſkos ſovrashnike. Pomnje sa narezhje. 1. Plus in davantage niſta vſe eno. Sa |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pomni, de po navadi konzhuje drugo lize mnoshno s'z Pomnje od pravpíſmoſti, per namſtiménih, narézhjih in drugih deſedah. Leur sdrusheno |
| Pozhétki gramatike (1811): | bilo attentif bi bilo tréba, de bi bil bol pasil. Pomnje sa predlóge. 1. Ne sblódi autour s' à l' entour |
| Sacrum promptuarium (1695): | skakala okuli ene shterne, ter v' shterno pade, sazhne na pomozk klizat, pride vouk, vprasha Liſizo koku je dellala de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je stavljenje kóz, ki so lahka in nedolžna pa gotova pomoč zoper hudo kugo, ktera kjer koli se prikaže svoje grozovitne |
| Divica Orleanska (1848): | višave. Düšatel. Moj kralj in moj gospod! Govoril nisim, Dokler pomoč je bila in sovét, Zdaj ustnice mi huda sila odpre |
| Divica Orleanska (1848): | De svojiga usmiliš mesta se, V odlogu takim pošleš mu pomoč, Ko ne – se bo udalo dan dvanajsti. Dünoa. V nesramno |
| Blagomir puščavnik (1853): | bil s svojimi v gradu obležen. Poslal sim po naglo pomoč, k svojemu prijatlu Marvinskemu. Verli vitez pride res z mojim |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | svetnikov za izgled, kteriga imamo posnemati, postavil, dodeli nam Svojo pomoč, de bomo v stanu, v njih pobožnim življenju vse posnemati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ker je nek rusovska vlada obljubila Perzijanom 50.000 vojakov na pomoč, ako bi utegnili v stisko priti. — Ni tudi brez pomena |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica |
| Oče naš (1885): | Drugi dan — v praznik malega šmarna — so dobili Francozje veliko pomoč in so se pripravljali v novič k napadu. Švičanje, kteri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tudi nabožno zanimanje, ako vzgoja prihiti s pravim taktom na pomoč. Takov takt zadeti ni lehko. Mnogo, o čemer se z |
| Sacrum promptuarium (1695): | je isvolil. Letu bodi cellu lejtu vaſhe veſelje, trosht, inu pomozh, kakor je bilu Preroka Abacuca, kateri je dial, de vſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | Slatku, inu ner ſveteshi S. Ime bodi vaſh trosht, inu pomozh letu lejtu 1697., kateru danaſs sazhne. Inu kadar bi bilu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sdihujemo. Naj pride naſhim proſhnjam ſuſebnu ta kryvavi pót na pomozh, katęriga ſi ti v' premiſhiuvanji naſhe hudobe, naſhe nehvaleshnoſti is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morajo s ſhibizo têpſti, de jim dolgo krí têzhe. Druga pomózh je: 2. Polivanje shivine po zélim shivôtu s merslo zhiſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in tudi taki, ki imajo le majhno ſhtalo. Vſim prineſite pomózh !” V pervim délu bodete v téh rezhéh poduzhenje dobili: „§ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ji bodo v vſim pripomogli, namenjen zilj doſezhi. Vſaka pomozh bo hvaleshno vseta, in po vrednoſti s imenam piſarja natiſnena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadja smezhka in shivini podá. 9. Sa nar bòlj navadno pomozh proti vranknimu priſadu imajo shnoro is shime ali teloh, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shlizi dá — majnſhim pa le poloviza od téga. 4. Zhveterta pomozh je teloh ſkosi vratnik potégnen, kí ſlabo kri is notrajnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhnih in dobro rejenih shivinzhetih ; ſama na ſebi pa ta pomozh sa odvernenje te bolesni ni doſti. 10. Pri vſaki mozhni |
| Ta male katechismus (1768): | tu se dolipoklekne. Tebe tedej prosemo pridi tvojem sluſhabnekam na pomuzh, katire se ti s' toku ſhlahtno kryvjo odreshil. Sturi, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn vezhe zhaſt, inu pomuzh se njim more skaſati. Moj Syn ! besede S. Duha se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kar ti ja takrat obzhutesh, kader tebi is lohkama na pomuzh pride is dobrem noterdajanjam, katiru be imellu tebe podviſati? 3. |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | proſsimo ? Od. De smote na bi pervolili. Pr. Skus zhegavo Pomuzh ? Od. Boshije gnade. Pr. Ne od ſami ſebe ? Od. Ja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vtah bvklah podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti ane olta drvjei nadlveji al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | flegar Bveg sin bodi moi besednik Bveg S. Dvh moja pomvezh: Bveg ozha bodi prad meno Bveg sin sameno S. Dvh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | akoravno zraven tega še vedno kake dariče dobiva. K veči pomoči naše šole nam je Bog velikiga dobrotnika naklonil. Lanjsko leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobro rejen, lep konj nogo zlomi, za kteriga ni druge pomoči, kakor de se konjedércu da. Zarobljen in neusmiljen hlapec, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naglo perpomore! Kakó zlo potrebujejo naši révni pogorelci zdaj take pomoči; tode nobedin njih nemore na duri te bratovsine poterkati, kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se sprideno zelje zopet poboljša. Zagotoviti sicer ne moremo te pomoči iz lastne skušnje; naj jo skusi, kteri je potrebuje; če |
| Robinson mlajši (1849): | prenašal, kar nad me pošleš! ino ti mi k temu pomoči dodeliš. O podeli mi moči, moj Otče! — to je vse |
| Oče naš (1854): | so. Pisali so tadaj Švičani Podgojzdanom: „Bratje! Francozje so premočni! Pomoči ni nobene upati! Na koga se hočete tadaj zanesti? “ Na |
| Roza Jelodvorska (1855): | zdaj se bo le o nji pregrehi mislilo, o nji pomoči pa nič? Hočete tedaj to, ktera se je pri rešenji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Rusi ne Francozi in Angleži še niso dobili zadosti nove pomoči, da bi si upali jo iznova začeti; vendar pravijo ene |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgoji, da bode mogel v poznejšem življenji izhajati brez obiteljske pomoči, da bode samostojno izvrševal kak posel in tako podpiral in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kterimi ſe unajne in notrajne konjſke bolésni odpravljajo, zhe nimate pomozhi umniga sdravnika sa shivino, in drusiga ne morete ſtoriti, kakor |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bogu h' zteſti noi tabuernam knuzi inu viernam dusham h' pomuezhi. I E JESUS U S M A MARIA I A |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | saboshjo delo use volnu praterpeva da ozhash ri mena h' pomuezhi priti namerzh 99000 |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nedello po veliki nozhi novena tega obletenskega praſneka posebnu velike pomuzhe S. Joſhefa derſhy. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bo Buh ſhivel, uſſaku lejtu okuli obletenskega praſneka posebnu velike pomuzhe S. Joſhefa eno petizo dati, de bodo ſagvishani, de se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu ſgorej poſtavlene gnade bel ſdanu ſadobili, inu te susebne pomuzhe S. Joſhefa svojega iſvolenega Patrona se dejleſhni ſturili, tok bodo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | POSLEDNA POSTAVA. S. Thereſie od mogozhne pomuzhe S. Joſhefa per Bogú ſa njega andohtluve ſavetne otroke ozhitnu |
| Ta male katechismus (1768): | miloste; inu druge te duhovne, koker taiste potem ali k' pomuzhi te telesne, ali duhovne potrebe nashega bliſhnega shlishejo. Kolkajn je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | narbel, katiri so bli tebi v' tvojeh mladeh lejtah k'pomuzhi; ſakaj tu je tvoja naprenehana dolſhnuſt, de ti ſa te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | druge pershone ſturile, katire so se skus moj svjet njegovi pomuzhi perporozhile, inu zhesdalle , de njeh je ſhe ſdej doſti, katire |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nizheſer na samoremo; Moli ta Goſpud, inu Stvarnik, bres katiriga pomuzhi bi obena ſtvar shiveti, inu obſtati na mogla, inu nozhmo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | semla pokorna, inu nozhmo moliti mi, katiri bres Boshje vole, pomuzhi, inu gnade nizheſer na samoremo; Moli ta Goſpud, inu Stvarnik |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | obſtati na mogla, inu nozhmo moliti mi, koker debi negove pomuzhi napotrebuali. S' tiga pa pride, de ſmo mi tulkukret per |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | to Nedello pade szer she tudi ta obletenski prasnek suſebne pomuzhi S. Joshefa Shenena Divize Matere MARIE. Branje is 1. Moyſeſovih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | karje k' nuzi: inu h' potriebi: noi viernam dusham h' pomvezhi: mene so te bukue uniemshzhei shprashi podrozhe pershle kariere so |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi k' hvali inu tabuernam knuzi: noi viernam Dusham h' pomvezhi: inu samsaba h' potriebi imou nuzati: inu dabi is tiem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zheſti k? drujemu ludem knuzi h' trezhiomi viernam dusham h' pomvezhi Sedei naiprei se sazhna an Rezept od S Korone Sashazemigniti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabvernam pauram ven snotou pomati h' trezhiome viernam dusham h' pomvezhi approbatum est. Alpa tu prei knemash v' |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | svojim Duham naše djanje, in spremljaj ga s svojo sveto pomočjo, de se vse naše molitve in dela vselej iz Tebe |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | vodi ga po potu večniga življenja, de bo s Tvojo pomočjo, kar je Tebi prijetno, želel in z vso močjo storil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kliče naš list vsem ob novem letu: Le naprej! S pomočjo Božjo ne bo bistri glavi, pridnim rokam in pa poštenosti |
| Fizika (1869): | 3) v s tem danej mogočosti, v vsakej daljavi s pomočjo dratene spiraljke kos železa po volji napraviti magnetičen, in mu |
| Fizika (1869): | teh stvari, na kterih te prikazni vidimo, ali s kterih pomočjo jih napravimo. |
| Zoologija (1875): | bodicami nasajeno, zato jih tudi iglokožce (Echinodermata) imenujemo. Gibljejo se pomočjo majhnih, kožnatih nožic, kojih imajo na tisoče. Morski ježki (Echinus |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačeb vrednosti za neznana števila iskajoč, zovemo algebro. Razrešujočim s pomočjo algebre kako nalogo nam je torej na dvoje paziti: 1. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 129. Lažje naloge je môči tudi tu s pomočjo sklepov kar na pamet razrešiti. N. pr. 4 delavci, kateri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | druga nazorna sredstva; na to oprta pride otroška duša s pomočjo domišljivosti do predstav tacih predmetov, ki so gledé prostora in |
| Sacrum promptuarium (1695): | letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo enu ſrezhnu novu lejtu imeli, ter yh sazhnem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jezhi ni sapuſtil. ˛S' ſvojim lepim vedènjem ino ſ' poſebno pomozhjo boshjo je Joshef per jezharji kmal saupanje ino ljubesen naſhel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſim od umnih ljudi imena vſih bolésin prejél. S to pomózhjo , sa ktero ſe dobrotljivim goſpodam, poſébno duhovnim goſpodam, sdaj ozhitno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v daljne kraje peljati dali. Oni pravijo, de je ta pomoček zató takó dober, kér voda na žaklji zmerzne, in led |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | več druzeh skušnjah vsega tega ni treba, ker imamo lohak pomoček, posteljco kravam iztrebiti, ki v temle obstoji: Eno pest peteršiljevih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſploh pri otokih vrankniga priſada nar bóljſhi in nar proſtejſhi pomozhek. Kako ſe imajo ljudje s previdnoſtjo pri vranknim priſadu ravnati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je arznija. ki je ena ſorta apna, sa prav dober pomozhek iskasala, ki ſe klorkalk imenuje; dobi ſe v apotéki. Pol |
| Roza Jelodvorska (1855): | premišljevati, ako bi ne mogel tudi z božjo pomočjo kakiga pomočka znajti, vam in očetu pomagati. Pojdite tedaj z Bogam, jest |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | se te skušnje v premislek vzamejo! (Mravlje pregnati) ni boljega pomočka — pravi nek kmetijsk časnik — kakor perišče divjega lisca al trebelike |
| Ultra! (1867): | veste, da gospod Osterman skoraj odide. Zalka. Ljubi ata, druzega pomočka ne vem. To je bilo moje edino upanje. Ako Vilka |
| Astronomija (1869): | tako majhne, da navadno oko ne more nobene videti brez pomočka, le najostrejše oko zapazi kterikrat Vesto. Največa premičnica je Jupiter |
| Oče naš (1885): | kot svojega sina. Njegov stan in njegovo premoženje mu dasta pomočke, za Naceta dosti bolje skrbeti, kakor vi še s tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo mogózhe , kmalo na ſvitlo dan , vam bom nar proſtejſhi pomozhke povédal, s kterimi ſe unajne in notrajne konjſke bolésni odpravljajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | píra), ki pozimi človeka nar bolj greje: to naj bojo pomočki zoper hudi mraz. Žganje pa je pozimi dvakrat strup! Dr. |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | si ga v šoli slišal, de se bolni kristjan s pomočki gnade preskerbí, ki jih katolška cerkev ima v njegovo tolažbo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bres odlóga puſhati in to je bólje, kakor vſi drugi pomozhki. De bi ſe preſhizhem nekoliko kervi vsélo, ſe morajo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | domazhijo, urnejſhi voshnja blaga ſe terja in godi, nove ſredſtva (pomozhki) ſe ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in zhaſa ſi prihranit — te ſhume |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | délov shivíne bolj proti kóshi potegne. 5. Med drusimi notrajnimi pomozhki ſe je ſolnitar s kafro sméſhan nar bolj iskasal. To |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | enak rumunskemu; saj kolikor mi je bilo mogoče pri pičlih pomočkih, sem našel že razločke v korenikah in v sklanjanji imen |
| Oče naš (1854): | in vojskini zbor. Oblastniki tistiga časa v Švicu so pa pomočkov dosti imeli, ta oklic brezmožin storiti in ljudstvo pregovoriti, da |
| Oče naš (1885): | čim začeti jo, ker so mu Španjoli in Štefan dovolj pomočkov v roke dali. Ko se je iz stare koče, v |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | O'Nielom, čigar osodo je že slišal; ponudil mu je vseh pomočkov, katerih bi potreboval, da najde zopet ženo in sinova. Te-Vaturu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nagnjeno ne kashe; zhe ſe kashe, naj ſe ravno popiſanih pomozhkov poſlushi , ki bolesin odvrazhajo. Pri shivinah, ki imajo pa shé |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | blagajniški in glavni knjigi le posredno zaračunane, zovemo postranske ali pomočne knjige (Nebenoder Hilfsbücher). Njih število se ravna po tem, kaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v naſhi prisadevi sa prid in ſrezho Şlovenzov do ſedaj pomozhni, naj tudi v prihodnizh prijasno podpérajo Şlovenſke Novize! Oče na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v naſhi prisadevi sa prid in ſrezho Şlovenzov do ſedaj pomozhni, naj tudi v prihodnizh prijasno podpérajo Şlovenſke Novize! Naprej! Vſako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. O postranskih ali pomočnih knjigah. O pismovnem prepisniku. § 13. Knjigo, v katero se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | solna kislina zato, da se zvé, ali mineral ž njo pomočen zašumi, t. j. ali ima v sebi ogleno kislino, ki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dna pride. V napravljeno rano se zabaše z imenovanim zdravilom pomočenega prediva toliko, kolikor je potreba, da je luknja rahlo napolnjena |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mešanjem rujava postane, deni potem po žlici na z vodo pomočeni valjar, razmaži z nožem, potresi z drobno zrezanimi pistacijami in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Judatu dati; toraj mu tiho odgovorí: „Tiſti je, kterimu bom pomozheni grishljej kruha podal. “ Vſaj ta ljubesen, de mu Jesuſ, tako |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vsako posebej prav dobro zmešaj. Perdeni potem dve žlici dobro pomočenih droži, tri žlice mlačne srove smetene, sladke skorje, cukra in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de mu bolj kri tezhe, potler ga s v krop pomozhenimi rjuhami grejemo, potler mu laneniga olja soper priſada noter damo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ako je mogoče ozdraviti, osnaži noge s kartačo v vodi pomočeno, kedar konji opoldne ali zvečer v štalo pridejo. Potem pomoči |
| Dragojila (1864): | Pa upaje, da mu bode Bog tudi iz te zadrege pomogel, spodbode konja pa zdirja ob peneči Bojani. — V Rasitstan dospevši |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | glas mi je pravil, da bo enkrat mojo hudobijo poravnati pomogel. Toda deklica ni mrtva, kakor mislite, ne, živi, ali nesreča |
| Gospa Amalija (1875): | odvezal sem ji ponija, držal ga za uzdo ter ji pomogel v sedlo … »Ali je Mati božja tudi tako lepa? « je |
| Rokovnjači (1881): | je le s svojimi študijami in svojim talentom tako visoko pomogel — tem bolj je po strani gledal soseda na Brdu, plebejskega |
| Iz sodnih aktov (1891): | fiziko, dobil sem od njega marsikater goldinar, ki mi je pomogel poleg zaslužka za privatno poučevanje in podpore roditeljev, da sem |
| Jara gospoda (1893): | pa se je venderle še ponudila gospodu Frančišku, da je pomogel svojemu jeziku do sijajnega uspeha. Nesrečni poštar je namreč zdajci |
| Gospa s pristave (1894): | mu pomogla iz te stiske? « »Ni ga, da bi mu pomogel, kakor samo vi. Zato se obrača grof po meni do |
| Gospa s pristave (1894): | zapustili lep imetek, vendar to vse ne zadostuje, da bi pomogel svojemu prijatelju. « »Torej je sila neizmerno velika. « »Taka je, visokost |
| Lepi Tonček (1895): | se pa ni mudilo še prav nič. Tu ji je pomogel iz zadrege Tonček sam, ki je glasno zaklical: »Za danes |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | le pomnožene, ampak tudi že bolj oskerbovane. K temu je pomoglo tudi tolikanj novih cest od petdeset let semkaj narejenih, po |
| Robinson mlajši (1849): | na Boga, velikega pomočnika ve vseh potrebah! ino on ti pomore; ti gotovo pomaga ob življenji ino smerti! “ Po teh besedah |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | narečjih toliko zméšan, da mu le staroslovenščina k terdnemu pravilu pomore. Potler „slana Reif” imámo le mi Slovenci s Staroslováni; „lanita |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skušnja je učna, da se vodi v tem obziru lahko pomore, da se ji v nekterih krajih lahko ukaže pot, kratko |
| Viljem Tell (1862): | Cerkvenec. Prijatli, mi smo jači. Tega ne Terpímo! Drugi nam pomorejo. |
| Mlinar in njegova hči (1867): | rečeh mora krščanski grobokòp lepo na svojo lopato gledati. Meta. Pomozi Bog, kdo bi tudi take reči tako radovedno gledal. Morda |
| Deborah (1883): | In da me zdaj v bridkosti bi klicali: »Kde si? pomozi nam, Deborah, naša Opora! « (Strastno, da se te misli iznebi |
| Robinson mlajši (1849): | kakor vi, večerjo opustila, ako bi s tem ubogemu Robinsonu pomóči mogli pak zdaj moramo iti. Večerja na nas čaka Ljubuška |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | goba, ali mehka platnena cunja, ki se v mlačno tekočino pomoči, na oči položi, ali rahlo čez oči dergne. Tako osnažene |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prideš. Potem se predivni ali tuljni svalk s tistim zdravilom pomoči, kterega sim v III. poglavju, zoper smoliko, pri kteri so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pomočeno, kedar konji opoldne ali zvečer v štalo pridejo. Potem pomoči bolne mesta z mokom obstoječim iz 4 lotov svinčenega izlečka |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dan enkrat s tinto, kteri je ravno toliko vode primešane, pomoči. XVIII Poglavje. Nadkopitne vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ranjeno kožo zaceliš, vzemi kurje pero, ga v terpentinovem olju pomoči, in z njim notrajno kožo namaži. Tako vsaki dan ravnaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mena Bueg † Ozha Bueg † sin Bueg S. † Duh Amen. Sboshijo pomozhijo se rabe namore kei pergoditi inu shribei nause pergodenje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nizh ne ſtoré; kòsla sakóljejo, Joshefovo piſano ſuknjo v' kri pomozhijo, ino vſo kervavo ozhetu poſhljejo, ino ſporozhé: „To ſuknjo le |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hladiš in bolečine tolažiš, ako platneno cunjo v merzli vodi pomočiš, z žajfo dobre namažeš in na opeklino položiš. Kedar se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | okoli lesene žlice rahlo cunjo ovežeš, jo v to vodo pomočiš in ž njo gobec rahlo otiplješ (pa ne dergneš). Grozno |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | in žegnana devica; naša gospá; naša srednica, naša besednica; naša pomočnica. S svojim Sinam nas spravi; svojimu Sinu nas perporoči; svojimu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | v začetku svojega dopisa rekel pisaje: „da je tiskarnica najbolja pomočnica k vspešnemu slovstvenemu delovanju? Ima li tiskarnica tako srečen in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | da bi nadomestovale državo, ki ima v prvi vrsti dolžnost, pomočnica biti kmetijskemu stanu, od katerega največ davkov prejema. V nekaterih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pokriti, zato je tudi bila srebernosjajni mesečni boginji Junoni Lucini, pomočnici porodnic, posvečena ⁴). Na rimskih kamnih se najde pogostoma v družbi |
| Robinson mlajši (1849): | Ti pak moj nebeški — nine moj jedini otče — moj jedini pomočnik ino varavnik — (tu je na kolena padnol ino molil) — o |
| Čas je zlato (1864): | roko, rekoč: »Kdo Vam je to razodel? Vi ste zares pomočnik v potrebi. Od tega bomo pozneje dalje govorili, zdaj hitro |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pošteno svoja leta kot učenec izveršil pri tergovcu. Postane tergovski pomočnik, ter si s pridnostjo in varčnostjo pridobi tudi nekaj premoženja |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 82. Dobri sin. Anton je bil učenec, a njegov oče pomočnik pri nekem bogatem tergovcu. Kmalu so morali oče po tergovskem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Od S. Bernharda? SHEBRANJE Te S. Bernhard je an S. pomozhnik v' note: sate kateri so v jezbi alpa v' velzham |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | biva: ushlishi mena tude umojam note noi ubueshtvi o Sveti pomozhnik |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sveti o Sveti Gospued Gospued S. Bernhard inu vsah notah pomozhnik: jas tabe prosim perjasnivo inu Fraintelh: v' boshiam jemenu pomai |
| Genovefa (1841): | Bóg je bogat. ” Tí ſi nesmóshen , pa Bog je vſigamógozhen pomozhnik! Tí me gotovo slo ljubiſh, pa Bóg têbe in mene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shiti, pokasal. Drugi dan grem do njegoviga zhbelnaka, in neki pomozhnik pa pripravo s mano neſe. Kje pridſhi tehtamo panje, od |
| Robinson mlajši (1849): | se zanesi — nasloni, moja uboga utrapljena duša — na Boga, velikega pomočnika ve vseh potrebah! ino on ti pomore; ti gotovo pomaga |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | pri svetim kerstu dano, tebe za svojiga posebniga prijatla in pomočnika častim. — Tvoje pobožno in sveto življenje tukaj na zemlji je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pridti; al nad tem zhaſtitluvem Svetnikam sem jeſt enega gmajn Pomozhnika neshla, koker de be othl Buh na ſnanje dati, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | obſodili, de je ſmerti vreiden. Lubesnive duſhe! premiſlimo: tiſti nima pomozhnika na semli, katiri je ſamu tiſtu delou, inu dopouniu, kar |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nai svateishiga sina nasha pomozhnika noi svelizharja kateri sbvegam ozhetam noi s' svetiem Duham shivi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | proſili, gotovo vam bo dal. Ozheta bom proſil, ino drusiga pomozhnika ino poterdnika, ſvetiga Duha vam bo poſlal. Ta bo per |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospodarji in posli in med obertniki in fabrikanti in njih pomočniki, učenci in drugimi delavci, ako izvirajo iz službne razmere ali |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu v' to nar vękſhi vbóshtvu priti? To ſo grosni pomozhniki, katęri sadnizh Goſpodarji od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt zęle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kajži, en mlin in pa 2 žagi, pa le pridnim pomočnikam in umnimu gasilnimu vodstvu tukajšne duhovšine in grajšine se je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Za domače potrebe sem dal 180 gl., trgovskim pomočnikom 120 gl. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 3. julija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | gosp. Ferd. Schmidt-a in kterega namen je: podpora bolnih kupčijskih pomočnikov. Sedanjemu odboru gré Čast in hvala, da je lepo vredil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | za računske preglednike izvoljeni. — Družba Silvestrova in pa družba rokodelskih pomočnikov ste napravili lepi božičnici, pri katerih je vladalo dobrodelno načelo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | celó za to, da se enako voli še pri zborih pomočnikov, in to bo tem potrebneje in koristneje, ker je želeti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa to dosežemo, moramo vediti več o kmetijstvu, poznati moramo pomogljeje v tem važnem predmetu; ni dalje zadosti, da ravnamo vedno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | med ljudí nove koristne iznajdbe, novo bolj špogljivo orodje, novi pomogljeji za obertnije in tovarne sploh. Vse gré hitreje spod rok |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſim! “ Nekdo vojakov mu s' jéſiham napojeno gobo na terſtu pomolí. Pazh réven ohladljej per taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vinske gore, in, kér sonce precej, ko na zreniku lice pomoli, svoje žarko oko na nje ravná in jih še delj |
| Oče naš (1885): | dobro posteljo, gorke juhe in drugih jedi. “ Polna usmiljenja mu pomoli ročice in mu je hotela pomagati vstati. Pa z britkim |
| Gozdovnik (1898): | z lasom priti do nje. Stopi na kraj skale, legne, pomoli glavo naprej, da bi pogledal dolu. Tako je ležal nekaj |
| Robinson mlajši (1849): | je uže skoro dremal, ino Robinson še je Boga goreče pomolil, da ga je drugóč pred smértjo ohranil. Mi bi to |
| Deborah (1883): | tekel, trkal na župnikova vrata, klical Ano in duhovnega gospoda; pomolil sem glavo skoz okno: Kaj je? Nobenega odgovora. O ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Murvne meje ti ſilno ſvetujem, sato ker jih mras ne omorí takó lahko, kakor dreveſa, in prej shenó in dreveſam zhaſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro; lapor ſkiſanje ali ſkvaſenje is semlje potegne, in plevel pomori. Zherna semlja. Zherna semlja, tudi shiva perſt, sgorna perſt imenovana |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | suši ne, ki nam še to malo žita in ajde pomori. O slabih letinah pride po tem takim se ena druga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in mlado, In razterga milo ino drago. Kar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prodati, in jih bo kupiz pomoril. Zhe bi jih ne pomoril, bi zhes nekaj dni metulji is njih islesli, galeto poſhkodovali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhe jih ſam nepomoriſh, prezej prodati, in jih bo kupiz pomoril. Zhe bi jih ne pomoril, bi zhes nekaj dni metulji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kér je ta bolézen, kakor slišimo, létos že več volov pomorila, bi bilo dobro , ko bi kdo *) nauk dal, kako se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sin miſli, de more vſako leto nekaj te nedolshne shivali pomorili, sato, ker je njegoviga ozheta tako delati vidil! Shaloſtna smota |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | so me Hunci spred oltarja gnali; moje kerščanske srenje so pomorili in mene sabo v sužnost tirali. « »Smilite se mi, častiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mačko 15 fl. našega dnarja dal. — Divjaki na Hebridah so pomorili več protestantiških misijonarjev, dva so z ženama vred snedli. — Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bodo odpadle; pa ſpodej kaj pogerni, de jih vjameſh in pomoriſh. 8. Nobena rezh pa goſenz bolj ne smanjſha in ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moreſh. Svezher jih najdeſh po vertnih roshah, in jih lahko pomoriſh. Ponozhnih metuljev pa lahko poloviſh, zhe po nozhi v laterni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtore ſenzo, in plevél saduſhé. 4. Zhe mozhirni ſvét oſuſhiſh, pomoriſh tudi plevélno seljſhe, ki le v mokroti rado raſte. 5. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Podgane, inu mishi, preden mlade imajo, poloviti, al s' ſtrupam pomoriti. Glih koker vſsaka rezh ſvoj zajt jima, taku, kateri ozhe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit, inu pomoriti. Aku veliku lęſa sa zimpranje je potręba, toku to shlęhtnu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Herod, ſin tiſtiga Heroda, ki je bil dal Betlehemſke otroke pomoriti, je bil knés na Galilejſkim. Janesa kerſtnika, ki je po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | najvišjem sklepu od 12. p. m. je tudi služba ces. pomorskih zdravnikov in njih plača, po novi posebni osnovi ustanovljena; najvišja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | svitli nadvojvoda Miroslav (Friedrich), C. k. admiral in vikši zapovednik pomorstva, še le 26 let star. (Vikši škof v Ostrogoni (Gran |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Pošteni pomorščak je z resnim obrazom rekel: „Odgovornost za to ravnanje prepuščam |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vsim tedaj se ljubimu Bogu zahvalite, de je nasledke Vaših pomot odvernil, de je Vašo nedolžno tovaršico otel, Vašiga verliga sina |
| Maria Stuart (1861): | moja je. Služabnik tvoj Soditi tukaj čisto nič ne sme. Pomota majhna je tu kraljemorstvo, Rodi gorje brez kraja in brez |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vse dobro naredil, je odrešil in ohranil, kar so Vaše pomote pokončati hotle. Pred vsim tedaj se ljubimu Bogu zahvalite, de |
| Divica Orleanska (1848): | me očistil bo. Ki zdaj so me sodili in zavergli, Pomoto svojo bodo razpoznali, In solze têkle bodo roku mojim. Remon |
| Pozhétki gramatike (1811): | vprégamo kakor sgor imenváni glagol tomber, to je, jim perdévamo pomoshni être v' sloshenih zhaſih. Tukaj damo ſame perve liza takiga |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pomoshni Glagol être, Biti. Snanivni naklon. Sdajni zhaſ. Je suis, tu |
| Pozhétki gramatike (1811): | ni s' pomoshnim avoir, imeti; kakor je dors, ſpim, j'ai dormi, ſim ſpal |
| Pozhétki gramatike (1811): | tiſtiga glagola, ktirga hozheſh v' terpivni salog preverniti, sdrushiſh s' pomoshnim glagolam être, poſtavim, tako: Snaniven, Sdajni. Je suis aimé, al |
| Pozhétki gramatike (1811): | jé miſha, preménjaj imenvavniga v' toshivniga, vsami glágolóvo deleshje s' pomoshnim glagolam être pred ſeboj, ino ſturi neravni ſklad s' kakim |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſkládam. Perva vprava. Preteklo deleshje, kadar je v' drushbi s' pomóshnim glagolam être ſe ſklada v' ſpolu in ſhtevilu s' ſvojim |
| Pozhétki gramatike (1811): | itd. Nekaj ſrednih glagolov ſe vpréga v' sloshènih zhaſih s' pomoshnim glagolam être, kakor venir, prihájati, arriver, priti, tomber, paſti, itd. |
| Pozhétki gramatike (1811): | naſhim ino Franzoskim. ) Kader je pa preteklo deléshje sdrusheno s' pomóshnim avoir, takrat ſe nikol ne ſklada s' ſvojim imenvavnim, poſtavim |
| Pozhétki gramatike (1811): | vsamem preteklo deleshje mangée, ga sdrushim v' ſpodóbnimu zhaſu s' pomoshnim glagolam être, in rezhem la souris est mangée: premenjam imenvavniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvoje ſatje prenoſijo, ſizer bi ti poleg ſterdí od lakote pomerle. M. Notar. Popis obertniske razstave v Ljubljani. Ze večkrat smo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | med kterima po simi tizhijo, ſterd pojedle, bojo od lakote pomerle, zhe ſe tudi v blishnih ſatih ſhe ſterd snajde. Zhe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | naredila; ſpet je ptizham poloshiti posabila, de ſo ji glada pomerli, ako ſi ravno nalaſh ſtvarze rasshalila ni. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poterdíla, kér ſo le taki s ſterdjo ſhe prevideni panji pomerli, kteri ſo delo po zhes imeli. Satorej v panj, kader |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | bi bil dal dete starišem, ko bi ne bili prenaglo pomrli, ter tako lakomnim sorodnikom pustili premoženja. Menil je, da je |
| Sosedov sin (1868): | Smrekarjevega Antona. Vsi drugi so mu bili v detinskih letih pomrli. Dal jo je bil dve leti v mestno šolo, da |
| Mahmud (1870): | pa zala deklica je bila takrat, stariši so jej bili pomrli in ostala je zapuščena sirota. Ako hočeš vedeti kaj več |
| Marjetica (1877): | čula v pravljici, da je poslušal rajsko tico, da so pomrli med tem trije človeški rodovi. Srakar se je domu grede |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | pa potem, ko so po nesreči prišli ob vae premoženje, pomrli, zapustivši mu še toliko, da je komaj komaj dovršil svoje |
| Šaljivi Slovenec (1884): | vstreči, ker najstarejši ljudje v naši vasi so uže vsi pomrli, kako bi jih toraj na pričo poklical! « Kteri bo iztožil |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | Bog močnejši, naših starih bogovi so menda opešali ali celó pomrli, čemu bi torej mi pazili nánje, ako nas ne slišijo |
| Zádruga (1890): | bilo je tiho in mirno, kakor da so vsi ljudje pomrli. Niti iz gostilnic nisi čul navadnega vrišča, in če si |
| Lisjakova hči (1892): | to mu ostaja ravnatelj navadno dolžan. Da bi otroci ne pomrli od lakote, pomaga oče tukaj kot točaj, kadar utegne. « »Kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | letaſhno simo, kakor od vezh krajev ſliſhim, veliko tazih zhbel pomerlo, ktere ſo ſhe ſterdi imele, bom ſtorjeno ſkuſhnjo osnanil: kakó |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | gotovo pobrala. Ob času kolere jih je tri dele več pomerlo takih, ki so se žganju vdali, ko drugih, in sploh |
| Viljem Tell (1862): | na drogu to strašilo, Je prazno, ko bi bilo vse pomrlo. Lajthold. Le spridena druhal pristopa sem, S klobuki strganimi maha |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se dobé le v novejih tvorbah, med njimi pa nekoliko pomrlih velikih in čudnih (Mammuth ali orjaški slon, dinotherium i. d. |
| Robinson mlajši (1849): | od vaju — ner vidva ter kmahu zložita orožje! Le nekoliko pomude, a vajna glava je proč. “ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bile zvesto za svèt poprašane. — Tóde predolgo sim se morebiti pomudil per tih dveh v moči in umetnosti kakor v vražah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kér ſim ſe daneſ pre dolgo pri vovzhizhu in ſájovzu pomudil, bodem v prihodnimu liſtu rasloshil, kakó ſe imajo kmetovavzi pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sosébno za táke, ki bolehajo. Večkrat bi se kdo rad pomudil per taki hiši, pa potreba ga sili, de odrine. Že |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | k' zhebęli kje. Glejde! to malo ſnatnizo: Koku modru ona pomuja ſe . Ter pridnu s'vſiga vlęzhe ſi. Netraglivu ona preterpy |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | k' zhebęli tje. Glejte! to malo ſtvarizo: Koku modru ona pomuja ſe, Ter pridnu s'uſiga ulęzhe ſi. Netraglivu ona preterpy |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lejta, katire se v' lenobi naſajpoloſhil, ter se dvakrat tolkajn pomujej, de bosh tu, kar se ſgubil, inu ſapravel, ſupet noterpernesl |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe bodo obernili. Ti pak zhuj , inu is uſſemi ſe pomujej. Sturi opravilu eniga Pridgarja, tvojo ſlushbo dapolni. Bodi tresne; Sakaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | videl! Nad njegovo pomozhjo nasmesh ti zviblati, aku se le pomujash k'njemu uſſellej eno pravo andoht imeti. De ti tedej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti mene eno Mater te gnade, al ſatu se slabu pomujash, de be se te gnade k' dobremu ſanuzal. Ta ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vino, rekoč: Presneto je to dobra Bizelšina ! Gospod fajmošter se pomuzijo in meni rekó: No Štajerc! naj ga tudi Oní pokusijo |
| Gozdovnik (1898): | li mošnjiček zopet suh? Pa ne, da bi ga imelo ponapolniti to jadro na morju? Takoj bomo videli«. To rekši, napoti |
| Gozdovnik (1898): | sprejeli z odkritosrčnim veseljem. »Santa Laureta, tega vam ne morem ponarediti,« meni Pepo. »Grof de Mediana je naj smeliši velikaš španski |
| Kemija (1869): | nahaja v starem vinu. Z nekterimi takimi sostavljenimi éteri se ponareja rúm in konjak, slastičarji pa z njimi parfemirajo svojo robo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Takov sicer tudi doseže svoj namen, a le takó, da ponareja, slepo poskuša in srečno najde posamne prednosti, ali pa, da |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na ocverti grah ali skuhaj kako moknato jed na nji. Ponarejena goveja župa drugačna. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in ledice. Malo dobre smetene to župo še perjetniši stori. Ponarejena goveja župa. Deni v dvapolišk in z vodo napolnjen pisker |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ponarejena čokoladna župa. Zarumeni prav dobro dve kuhavnici moke v čedni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ohrovtov štrukel. Jajca z gorčico. Pečena mrena s polivko. 139. Ponarejena čokoladna župa. Sirov štrukel. Vkuhane marelce. Kapči v srovim maslu |
| Zoologija (1875): | se postrvém in od nekaterih rabijo se zmlete luske za ponarejene steklene bisere. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | štiri stotake in mu dal desetakov za-nje, „toda dobrih, ne ponarejenih”, pristavil je hitro. Druzega ni vedel povedati. Po vsem tem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | zato prašam dalje: „Od kod ste dobili to škatljico samih ponarejenih desetakov, katera se je za dimnikom skrita našla? ” „Podtekniti se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kér vse zagovarjate. Tedej Vas, gospod poslanec, še enkrat prosimo, ponašajte se dobro za kmeta, tode ne pozabite, de ima deržavni |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | ko so videli, da so se Francozi sedaj izjemno čedno ponašali, nazaj v njihove zapuščene hiše. Na nesrečo ni Hofer nič |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | jamah prebivajo, s kterimi se ne more nobena druga dežela ponašati. Ravno jutri bo tri tedne, kar sem v kerški jami |
| Kelmorajn (1864): | je nakupil na ,tandelmarktu' dosti bukev, da se je mogel ponašati z ,bibliotheko', — v svinjsko kožo vezane ,Šarbohtarle‘ za kratek čas |
| Svetinova Metka (1868): | je bila prijazna z vsakim človekom, vendar ni se mogel ponašati nobeden, tudi najlepši in najbogatejši ne, da bi bil kdaj |
| Anton Janežič (1870): | mnogo več je odredila slavnih sinov, s kterimi se sme ponašati ker so jej delali čast v raznoterih stanovih. V Gorenčah |
| Ljubljanske slike (1879): | političen in diplomatičen že od nekdaj, se vendar ne more ponašati z dobrimi vspehi, pač pa mu svet očita veliko slabih |
| Ljubljanske slike (1879): | vsak toliko nemški zna, ko on, toraj nima s čem ponašati se. Tu velja le bolj za pota nesreče, kjer se |
| Beatin dnevnik (1887): | da bi svoje bolezni ne omenil, »z dobrimi deli se ponašati ne morem, ubogo moje življenje se nima meriti po njih |
| Iz arhiva (1890): | mlad. Národna pesem. Ako se že z lepoto ni mogel ponašati grad Kot, ponašal se je tem laže s svojo starostjo |
| Dve svatbi (1895): | Notranjskem. To so tri zvezde, s katerimi se ne more ponašati vsaka notranjska glava, te zvezde so se menda bliščale tudi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſluſhali, perpovédala. K' konzu perpovedi je ſhe dodjala, rekózh: „Raki po navadi ritniſko grejo; sa to od ljudi, ki v' ſvojim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in kader ſe sopet ohladi, ſe v pinjo déne in po navadi mête V 6 minutah ſe tako nar zhiſtejſhi ſrovo |
| Robinson mlajši (1849): | je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost počutil, kakoršnjo po navadi imevamo — imamo, kedar se silimo, da bi svoj razúm |
| Robinson mlajši (1849): | gdé gdè po ostrovi ti imeni v drevesa izrezal, ino po navadi je pri teh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mladiki, na vsako stran eno v tertno deblo. Kakor se po navadi drugo drevje cepi, tudi na terti opravi. Zamaži rano |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zimsko ravno tako od zimskega sadja sejati. (Boljši jabelčnik kakor po navadi) se napravi po storjenih skušnjah nekega sadjorejca, da se |
| Valenštajn (1866): | drugih ločeni Stoje, nobenemu ne dajo k sebi, Drže ozbiljno po navadi se. |
| Gozdovnik (1898): | trpele komaj pol ure, tako so bile proste in polajšane po navadi in po dobrem nazoru. To je bilo, eno, kar |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | IV. Naloge v ponavljanje. 1 . * a) 5krat ulomki; b) b) 8krat ulomki je koliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kazalec ravno nad onim, ki ure kaže? 3. Naloge v ponavljanje. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | časa preneha, potem pa zopet hujši pride. Tišavka se rada ponavlja. Mertùd omami včasih le posamezne dele života, nar večkrat pa |
| Stric Tomaž (1853): | je to premišljeval, kar je zjutrej bral. Med drugimi si ponavlja na glas lepe besede iz sv. pisma: „Nimamo tú stanovitnega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | začne skoz njega gnati. Leto ozdravljanje se vsakih osem dni ponavlja, dokler oteklina ne zgine. Otekline, ktere izvirajo iz silovitega poškodovanja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se pametno trebijo gojzdi, in kdaj naj se začne, kdaj ponavlja to delo, kako deleč in kam naj sega, da se |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pa hočeš drugo mater ravno tako nesrečno storiti? « »Drugo mater! « ponavlja žalostna mati in spusti cvetlici. »Tu imaš svoje oči«, reče |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | oči so se svetile v mladostnem lesku. »Doli k detetu! « ponavlja mati, in v njenih besedah je bila prošnja in obup |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | si neumnež! “ odmévalo je zopet iz gozda. Jurče nejevoljen tega, ponavlja čedalje bolj gerde psovke, ki se mu pa vse iz |
| Zoologija (1875): | njih v podobi peterotrakaste zvezde uravnani. To isto število pet ponavlja se na njih tudi pri vseh druzih organih. Telo jim |
| Ferdinand (1884): | Za tremi ranami! — za tremi ranami! To je še najhuje,« — ponavlja sam pri sebi. Spomnil se je onih treh ran, za |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | redki cuker, zavri drugi dan cuker, perdeni nekoliko več cukra, ponavljaj to delo štiri dni, skuhaj zadnjikrat cuker do kratke niti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1 lot solitarja, in jo živinčetu v gobec vlij; leto ponavljaj čez 2 uri. Kedar bolezin čez 1 uro terpi, je |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Te neusmiljeni ljudje mučijo (ali martrajo), kako neusmiljeno Tvoje rane ponavljajo! s kakšno razujzdanostjo Tvoje čisto telo odkrijejo! Zavolj mojiga pregrešniga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Okamnine Jurske so posebno važne, ker se enaki skladi mnogokrat ponavljajo, in tam smo jih v stanu samo po okamninah spoznati |
| Genovefa (1841): | jókam jo je fantek objél in je védno lé beſéde ponavljal: „O mati! O mati! Ne umrite ſhe ne! Proſim vaſ |
| Zlata Vas (1848): | ali pisati. To je z njimi ob nedeljah v šoli ponavljal, in takó je bila prava nedeljska šola. In čedalje več |
| Cyclamen (1883): | pred gradom. Elza je vstala naglo iz naslonjače. »Torej pozabljeno! « ponavljala je za njim. »Da, saj tako mora biti. Ne bojte |
| Šaljivi Slovenec (1884): | nam ohrani sedanjega pašo. « Tako je pravila bosenska starka in ponavljala je to vsacemu, dokler je tudi paša zvedel. Dobro je |
| Arabela (1885): | tem pa zašepeče: »Tedaj v enem letu, Arabela? « »Čemu bi ponavljala? « odgovori deklica s svarjajočim glasom. «Črez leto dnij, ako še |
| Dóra (1885): | po kolenih prilezla do mojih nog in kakor brez uma ponavljala: Odpusti mi, Dora, odpusti mi! A umorila nisem jaz tvojega |
| Dóra (1885): | Uboga Gerca je obupovala nad menoj. Tako ne smeš nadaljevati, ponavljala mi je večkrat črez dan; pamet se ti utegne še |
| Domačija nad vse! (1889): | seboj, drugega nič. — Pri nas da bi bilo veselo življenje? « ponavljala je še enkrat Špela vsa razdražena. »Povem ti, Mica, da |
| Iz arhiva (1890): | so ji plále strasti. »In vendar bode moj, mora biti! « ponavljala si je tiho. Izletniki se še niso vrnili s hriba |
| Na krivih potih (1893): | črez ravan proti oni strani, odkoder so me bili dovedli. Ponavljala sem si takorekoč vsak dan v mislih pot, po kteri |
| Moja hoja na Triglav (1897): | stog poleg ceste. Tam je pri meni sedela in nauk ponavljala in me izpraševala, dokler ga nisem znal popolnoma. Rekla je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tode ni mogel, zakaj prevelikokrat so se mu v sercu ponavljale, in kmalo bi bil bolj nagnjen Hirlando nekrivo, kakor krivo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Toda danes je že prepozno, ponavljam svoje prejšnje svarilo: Bežite, dokler ne bo prepozno; kajti ob |
| Fizika (1869): | od 15 + 15 + 30 = 60 čevljev. Ako ravno tako preiskovanje ponavljamo, izide, da se za vsako sledeče število sekund najde visina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | veščim srbščine in prijateljem lepoznanstva, in sedaj to pohvalo zopet ponavljamo. „Srpska Zora” prinaša: povesti, životopise, kulturno-zgodovinske, etnografične in topografične sestavke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zopet nakviško Povzdigvajo glas. Veselje je pravo. Ko vidiš naravo, Ponavljati rod ; To vživat', to gledat', Sam moraš povedat', De velik |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v X. poglavju nasvetoval, in mazanje je treba tako dolgo ponavljati, dokler oteklina ne zgine popolnoma. Ako je ta nadkost zastarana |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v gobec vlije. To ravnanje se mora več dni zaporedoma ponavljati da se živinčetu bolezin odpravi. Ako se mleko hrani v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | popolno, ker za trdno menim, da se nekatere resnice vedno ponavljati morajo, dokler se jih ne prepriča vsakdo, in dokler se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | z dovoljenjem divizijskega poveljništva v Trstu). Ploskanje je bilo gromovito; ponavljati je bilo treba dvoje kosov, „Domovini” in (Zajc-ev) „V boj |
| Deborah (1883): | S čim vas je žena razžalila? Hočete v svojih vražah ponavljati ostudnosti, proklete uže v minolih stoletjih. Množica. Pobijte judinjo! Učitelj |
| Ta male katechismus (1768): | moſhá ob glavo dijati. Tu, kader je blu oppravlenu, je Ponzianus trupla, inu eky skrivaj pobral, ta brumna Gospa Alexandria pak |
| Ta male katechismus (1768): | prezartane duh je jezho napolnil. Skus katire zhudeſha je Ponzianus te jezhe varh obuden, mu od te nebeshke svitlobe, katira |
| Ta male katechismus (1768): | od svetega Duha, rojen s' Marie Divize. 4. Terpel pod Ponciam Pilatusham, Kriſhan, umerl, inu v' grob poloſhen. 5. Doli je |
| Ta male katechismus (1768): | enu nadolſhnu Jagne bres madesha bil, je on vonder pod Ponciam Pilatuſham tem duſhelskem oblastnikam na Krish perwit, na kriſhu umerl |
| Ta male katechismus (1768): | Luk. 1. Iſaj. 7. Kaj pak ta zheterte: Terpel pod Ponziam Pilatusham? Andla od skrivnuste zhloveshkega odreshenja, ſakaj rajmno taiste prave |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | od ſvetiga Duha, rojen is Marie Divize. 4. Terpov pod Ponziam Pilatusham , krishan, umeruv, inu v'grob poloshen. 5. Doli je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ob ſvetega Duha, rojen is Marie Divize. 4. Terpel pod Ponziam Pilatusham, krishan, umerel, inu v' grob poloshen. 5. Doli je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | od ſvetega Duha, rojen is Marie Devize. 4. Terpel pod Ponziam Pilatusham, krishan, vmerl, inu v' grob poloshen. 5. Doli je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | meni Goſpud porozhuv. Na jutru sgudej , kader ſo JEsuſa k'Ponziu Pilatushu Desheushkimu Oblaſtniku perpellali, niſo ony ſhli noter v'ſodno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvesaniga pelali od Kajfesha v' ſodno hiſho, inu ſo ga Ponziu Pilatushu Deshevskimu Oblaſtniku zhes dali. Kader je she Judesh, katiri |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Pridiga Na Finkuſhtni Pondęlik. * II. Premiſhluvanje. Maria ta preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v novem tudi pri nas že občinskem pravopisu prejeli: „V pondeljek in v torek , to je, 8. in 9. vélikega travna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pipi, Ferlanovo pinjo in še več druzih reči. Tudi v pondeljik pred in popoldan s Cesarjem in Cesarico so bili zopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s. Jakoba most, po mesti zopet v svetvavnico nazaj. — V pondeljik se zopet presvitla Gosta v nunsko cerkev k s. maši |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dovoljenje prosilo: da bi se vsaki peterih Ljubljanskih somenjev vpondeljk, — če je v pondeljk praznik, pa v torik začel, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Začetek podkovijske in živinozdravniške šole v Ljubljani je bil v pondeljk; zapisanih je letos toliko učencov v to šolo (15 kovačev |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se vsaki peterih Ljubljanskih somenjev vpondeljk, — če je v pondeljk praznik, pa v torik začel, in v saboto jenjal, enoglasno |
| Nemški valpet (1867): | Peter ali Pavel. In res je bilo nekoč zavrelo. Velikonočni ponedeljek sva bila z valptom in mojo deklico po navadi malo |
| Sosedov sin (1868): | druzega prinese najprvo trdno delavno roko, kdor se bode v ponedeljek drugače oblačil nego v nedeljo, tak pride pod mojo streho |
| Testament (1887): | iznebiti misli: kaj, ko bi vendar Tomaž bil pravi —? V ponedeljek po drugem oklicu je imel Topolščak zopet več gostov okrog |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | Ne morem se kazati drugačne, nego sem v resnici. V ponedeljek se Ana čisto nič ni dala prositi, rada je igrala |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | 9. malega travna leta 1885. Minili so velikonočni prazniki. V ponedeljek sem bila z materjo pri Črničevih. A jaz nisem bila |
| Jarem pregrehe (1895): | soprazniku so šli delat pismo; kdo, ni treba praviti. Tretji ponedeljek potem sta bili dve imenitni poroki v župniji. Krajčev Janez |
| Prve hiše (1896): | vse poberi, podobice tudi«, naročala mu je stara Grebenka ta ponedeljek, ko je napregal konja, ter mu dala ključ svoje sobice |
| Nirvana! (1897): | je bilo na njej le malo besed z violetno tinto: »Ponedeljek popoldne, kakor ponavadi. Gotovo! « Na drugi strani je stalo ime |
| Moja hoja na Triglav (1897): | bilo v redu in dogovorjeno, da se drugi dan, v ponedeljek, snidemo na domu nam vsem znanega učitelja Grma v Srednji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | povodnji so hudi protivniki žlahnim sadikam. Nekteri rudokopi toraj ob pondeljkih od deleč sèm dohajajo na težavno delo in grejo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | č., in ki je počel spet močno mešati, bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. č.; namesto sestavljenega preteklo-prihodnega ali prihodnopreteklega |
| Pripovedke za mladino (1887): | ker, če svojemu gospodu tega ne pove, se bo ta ponesrečil; če mu pa izda, mora svoje življenje žrtovati. Slednjič pa |
| Gozdovnik (1898): | spač in Fabij. Poslednji se namreč vkljub prenevarnega padca ni ponesrečil v vodi Salto de Agua. Padšemu v valove je le |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Rekel jima je, de boſta nekoga ſrezhala, ki verzh vode poneſe; sa njim naj greſta, kamor pojde v' hiſho, ino naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mi povlezhe teshki plug? Kak' semljo zhem branati? Kdo mi poneſe kamnje 's nje? In ako kruh bo v hiſhi shé |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | sem jih še vidilo. Izjokaj si jih in jaz te ponesem na uno stran k hiši, kjer stanuje smrt in kjer |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Stari pa reče: „Nič se ne boj dečko; jaz te ponesem čez berv; le pojdi sem! ” Že je stegnil roke po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Slovenski domorodec se s svojemi brati Slovenci more po pravici ponositi, kedar se složne stopinje spomni, ktero so s tem v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ko je skorej gotova, jo z njega vzemi, v podolgasto ponev, v kteri je srovo maslo razbeljeno, deni, z žemljevimi drobtinami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekaj z žlico kviško zaženeš, peresu podoben ne postane. Zdej ponev od ognja odstavi, deni čez pol minute breskve z leseno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni, ki jo skupama v skledo napraviš. Pečena šuka. Pečno ponev s putram pomaži, z na kolesce zrezano čebulo obloži in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in dvajset ur merzlo stoji, ponovi poprejšnje delo, potem naj ponev osem in štirideset ur merzla stoji, potlej pa še enkrat |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine vanje vtakneš, postavi ponev s putram na hudo žerjavco, deni koščike vanjo, oberni jih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | gorak kraj postavi, de shaja. Med tem plitvo kozo ali ponev na žerjavco postavi in v nji maslo, pa ne prehudo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Potem pa en polič vina in pol maselca jesiha v ponev zli in z nekoliko dišečimi žbicami in muskatovim cvetam pol |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Deni jo potem čedno v skledo in sok iz podolgaste ponve nanjo zli. Perdeni ali limon ali zelene polivke (poglej jo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | raztergana kita se noče zarasti. Ako je kost iz svoje ponve stopila, ošlataš zraven člena neko vzdignjenost, ktera se pri stopanju |
| Kuharske Bukve (1799): | ſta pomasana, pozukraj, inu pezi pozhaſi v' eni rasbęleni tortni ponvi. |
| Kuharske Bukve (1799): | obod s' putram, nalì kuhanje notri, pozhaſi pezi v' tortni ponvi, inu s' zukram potręſi. 99. Naraſteno kuhanje od rajsha. V' |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pet funtov beliga cukra s pol funtam mehke vode v ponvi, dokler cuker peresne poskušnje ne prestane; to je, dokler, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | doli pade, ſe mu ſhipa ubije, ali pa kdo ponavedama na-nj ſtopi in ga ſtáre. Kader prediza v ſaboto vezher |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsak Slovenec ponevedoma pametva; in ravno zato smemo novo nepotrebno luliko brez najmanjše |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be imelli ſavle njegovega perſanashanja v' se jiti. Ti se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ki je više od mesta, kjer se hoče kopati, mora ponikovati voda. 2) Ta voda pritekati mora pod zemljo do vodnjaka |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dom doliſhov , koker uni: sakaj uſſaki , katiri ſe povikſhuje, bo ponishan: katiri ſe pak ponisha, ta bo povikſhan. Na enajſto Nedelo |
| Maria Stuart (1861): | je Slabosti moje zaničaval. Njo Sem mislila ponižati in bila Ponižana sem sama! |
| Lohengrin (1898): | enkrat dičil te je sjaj! Usode komaj se zavedam, Kakó ponižana si zdaj. — Ustáj! ne dalje me prositi! Sovraštvo vse odpuščam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe ne móre hoditi, kakôr s' ponishano glavó, inu s' perklónenim shivotaſam, inu s' teshkim krisham na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obstala, da me ima rada. ” Fabíola se je čutila nekako ponižano, ker se je sedaj spomnila, da Fulvij resnico govori in |