- phosphorige
Kemija (1869): arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina žveplena, schweflige Saure, 375. Sokis svinčeni, Bleisuboxyd
phosphorige phosphorsaure physik physikalische pi piaster piazza Piazzi Piber pic Picius pictorum Picumar piča pičel pičica pičiti pično Piemont Pierre piger pih pihaje pihalen pihalnik pihalnikov pihanje pihati Pihler pihljati pihniti pij Pij pija pijača pijan pijančevanje pijančevati pijanec pijanka pijanost pijanski pijanstvo pijanščina pijavka pijavkin pik pika pikast pikati pikčast Pikel piker piknjen Pikolomini pikro pila pilaris Pilat pild pildhavar piliti Pilna pilullos piment pimentovec pimpinel pimpla pincgavski Pinehas pint pinja pinjen pinjiti pipa pipalka Pipec piper piperaceae pipica pipra pir piramida piramidalno piramidast piramiden Piran pirargirit Pirargirit Pirc pire Pire Pireneji pisa pisač pisalec pisalen pisalnica pisan pisang pisanka pisano pisanje pisar pisaren pisarija pisariti pisarna pisarnica pisarski pisatelj pisateljev pisateljica pisati pisava pisavec pisec piseljc pisemce pisinah piskač piskalo piskati pisker piskrc pism. pisme pismen pismenka pismeno pismenost pismenstvo pismo pismonoša pismouk pismoven pistacia pistacija piš piščal piščalka piščanec pišče piška piškoten pištola pita Pitagora pitan pitanje pitati piten piti pitje pivec Pivec Pivek Pivka pivnica pivo pivski pl. plac placitum plac-komanda plač plača plačan plačati plačevanje plačevati plačilen plačilo plaenerkalk plah plahost plahta plajba Plajberg plakajoč plakati plameč plamen plameneč plan Planavski planet planika planina Planina
| Kemija (1869): | arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina žveplena, schweflige Saure, 375. Sokis svinčeni, Bleisuboxyd |
| Kemija (1869): | in boljšo robo izdeluje. Fosforove spojine. Brezvodno fosforovo kislino (Wasserfreie Phosphorsäure), PO5, dobimo liki beli sneg, ako košček fosfora sožgemo pod |
| Kemija (1869): | Magnesia phosphorsaure, fosforovokisla magnezija, 417. Magnesia schwefelsaure, žveplenokisla magnezija , 417. Magnesium, magnezijum |
| Kemija (1869): | magnetovec, magnetni železovec, 425. Magnetovec, 425. Magnezija, 416. Magnezija fosforovokisla, phosphorsaure Magnesia, 417. Magnezija ogljenčevokisla, kohlensatire Magnesia, 417. Magnezija žveplenokisla, schwefelsaure |
| Fizika (1869): | relativ. Priroda, Natur, natura, 7. Prirodopis, Naturgeschichte, 10. Prirodoslovje, Naturlehre, Physik, 13. Prirodoznanstvo, Naturwissenschaft, 9. Prirodna sila, Naturkraft. Prirodni zakon, Naturgesetz |
| Fizika (1869): | Pfund, funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescenz svetlikanje, fosforovanje. Physik, fizika, prirodoslovje. Pika, farbiger Punkt. Pipa, Hahn, 92. Piskalo, Blasinstrument |
| Fizika (1869): | destilliren, 115. Prijemališče, grabišče, Angriffspunkt. Prikazen, Erscheinung, 8. Prikazen fizikalna, physikalische Erscheinung, 13. Prikazen kemijska, chemische Erscheinung, 13. Prilagojenje, Accomodation, 146. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | bodo vonskakali. . Tedej ni drugazhi si pomagati, koker v' drugemu pi- |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvoje premoshenje s'kurbami sapravil, priſhàl, ſi ti njemu enu pi- |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | o zhas veſeu sa nas! No v'jaſle poloshila. 4. Pi atushu satoshen biu, Mogu nar vezh terpeti, Zhes nega je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za svoje žene, ki jih ima v haremu, 50 milijonov piastrov dolgá plačati. — Na Nemškem je huda zima; v nekterih krajih |
| Gozdovnik (1898): | don Avgustin,« meni Fabij. »Ne briga me nič. Dam 1000 pijastrov. « |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | omenil, povem naj tu, da le samo na ljudskem trgu (Piazza del Popolo) stojijo tri prelepe cerkve. Dve ste po zunanjosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | za 6 soldov). Peljali smo se čez „Corso”, premenili na „Piazza Venezia” vozove, peljali se dalje čez trg „Foro Trajano” , memo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | imenovana: „Santa Maria del Popolo”) stoji njima nasproti unkraj trga „Piazza del Popolo” ter ob levi strani mestnih trdnjavskih vrat „Porta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kamni do nas leté. Ognjene prikazni, ktere so celo zvezdoznanci Piazzi in Herschel za ognjobljuvavne gore, Schröter za pogoriše imeli, so |
| Astronomija (1869): | et Merkurium, — quos duos forte ob exilitatem non videamus.” — Jožef Piazzi je res 1. 1801. našel „Vesto”, in dandanes poznamo že |
| Mačeha (1883): | gotovo, da Vas bodem ljubil vedno enako. — Ali pomislite, gospod Piber, da sem jaz tudi lena. Jaz nočem vedeti za nobeno |
| Mačeha (1883): | to neugodno besedovanje med njima, in kdaj da bi utegnol Piber oditi, potem pa pravi vzdihnovši: Moj Bog, saj se ne |
| Mačeha (1883): | lasje nam kmalu povedó, da se z njo pogovarja inženir Piber. Pibrov obraz; ki je bil mlečnate barve in polen peg |
| Mačeha (1883): | jaz! — Nehajte biti nje križ in postanite moj križ, poreče Piber z resnim obrazom. Eufemijo že križate ednajst let; osvobodite njo |
| Mačeha (1883): | snubljenjem, poreče prijaznejše, da bi ga nekoliko upokojila: Vidite, gospod Piber, ker Vas smatram za svojega največjega in najboljšega prijatelja in |
| Mačeha (1883): | ga vedno, ko bi tudi bil grji od Pibra. - Ubogi Piber, vzdihne Eufemija, kaj bode rekel ko zvé tvojo zaroko? - Naj |
| Mačeha (1883): | pravi nazadnje Elza. — Ali ne veste prijatelju kaj pisati? poreče Piber bridko in si pogladi podbradek s tako nevoljo, da se |
| Mačeha (1883): | do nje. — Ali sem kdaj mogel to storiti? odvrne naglo Piber. Vselej ko sem začel o tej stvari govoriti, smejali ste |
| Mačeha (1883): | potem pa pravi vzdihnovši: Moj Bog, saj se ne smejim! — Piber je uganil njeno misel in vstane; vzame klobuk in rokavice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Pri polabskih Slovanih se nahaja pod imenom Picumar od pij, pic česki in slovenski phallus. Dalje Ausco ⁵) po božanstvu luči Auška |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na litvanske božanstva, na primer: Picius ⁴) po častji božanstva litvanskega Picius, kteremu so mladenči darovali, kadar so nevesto ženinu pripeljali. Pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na noriških kamnih, ktere opominjajo na litvanske božanstva, na primer: Picius ⁴) po častji božanstva litvanskega Picius, kteremu so mladenči darovali, kadar |
| Zoologija (1875): | na sklepu. Pri nas je navadna malarska potočna školjka (Unio pictorum), zato tako imenovana, ker se sem ter tam v njene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nevesto ženinu pripeljali. Pri polabskih Slovanih se nahaja pod imenom Picumar od pij, pic česki in slovenski phallus. Dalje Ausco ⁵) po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zernje za človeški živež, slama pa je živini grozno tečna piča. Ako kmetovavec njivo za turšično setev pripravi in obdéla, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmetovavec nasproti na tó pazi, de ni prevroča, zakaj gorka piča že sama po sebi slabí želodec in storí, de živina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oslabijo; perva zima dostikrat popači konja za zmirej. Kej dobra piča za krave pozimi je zmes iz rezance, otrobi in posoljenih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | starih konj pa tudi stradanje umorí, kér se jim potrébna piča krati! — Kje je usmiljenje, kje je miloserčnost do žival, ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Tečna piča za govejo živino. Kdor hoče svoje goveda dobro rediti, naj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in prascam tretjina tega zdravila. Piča je pijača z otrobi ali z drobom zmešana. Kislega mleka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Štajarskem se je napravilo pozneje lepo lastno pleme, ker zrak, piča, voda in še druge okolišine storé, da se sčasoma zaplodé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bolezni, ki iz take merzle piče in pijače izvirajo, so grizenje, kolika, driska, napenjanje, prisad na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živini pozimi ne poklada. Kér sim od živinske kerme ali piče natanjko govoril v „bukvah za kmeta,” ktere si zdej vsaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | napenja i. t. d.; bolj pa ko je živina pregòrke piče navajena, ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena klaja kakoršna |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | naglo in hudo oteče, posebno krog sapnikove verhine. Prasič zavžite piče ne more več požirati. Zavolj te otekline in zavolj vročnice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se je letos, ker se je povsod le po malem piče za živino nakosilo, kaj dobro obnesla. Od 11. aprila do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhave , na drusih savoljo puſhôbe malo kaj, doſtikrat ſhe toliko pizhe ne sraſte, de bi ſe plazhalo, jo ſpravljati. (Konez ſledí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi ne le ſamo shita in ſlame, ampak tudi pizhe ali klaje s a shivino doſtí perdelovali. Od shivine, ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi večidel poparjeno pičo, pomíje i. t. d.; pri ti piči nej pa kmetovavec nasproti na tó pazi, de ni prevroča |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali z drobom zmešana. Kislega mleka je hasnjivo primešati leti piči, kdor ga ima. Prepričal sim se, da od 200 prasičev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ji kake dvakrat v tedni ena pest domače solí na pičo verže. V deževnim vremenu pràv dobro tisti kmetovavec za zdravje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | napraviti. Goveja živina in prešiči dobijo pa tudi večidel poparjeno pičo, pomíje i. t. d.; pri ti piči nej pa kmetovavec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | slišijo. Le od dveh ne morem reči, da bi isto pičo jéle, in prava težava je, oskerbljevati jih. Ko se tako |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prasiču dvakrat na dan, zjutrej in zvečer sledečega zdravila med pičo daje: Enoletnim in dveletnim prasičom pol lota solitarja in en |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vsaki dan naj dobiva suhe stelje in kislega mleka za pičo. Mleku se primeša sledečega zdravila 1 lot: Vzemi 4 lote |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | stolno mesto in sedlon v Koli si izpod leda puka pičel mah za hrano. — Kirgiz gleda v plavo vedno jasno nebo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | od derv tudi svap dobi. Perva kurjava srovimu sadju mora pičla, druga na pol suhimu pa bolj obilna biti, de se |
| Blagomir puščavnik (1853): | jaz sim sicer siromak, vender vedno vesel; ljubši mi je pičla hrana, ki jo s potam svojega obraza služim, kakor drage |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1. Prav mozhni in dobro rejeni shivini ſe mora bolj pizhla in mènj tezhna kerma ali futer dajati ; ſlabotni pa in |
| Kemija (1869): | v drevesnem lubji in v lesu ga je najti v pičlej množini. Ako se ti rastlinski deli steró in zmečkajo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mu dajejo mesečno plačo po 10 krajcarjev. To pa je pičli živež šomaštru, akoravno zraven tega še vedno kake dariče dobiva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | barantíi domačega vina zbog opore otvorjene meje ogerske, ali letošoji pičli vinski pridelki so vendar očitno pokazali, kje da tičí krivda |
| Gozdovnik (1898): | počasnejšem koraku, ker jih je hotel pri ognju izpoznati. Po pičli angleški milji takega hodà iznenaden konja ustavi, skoči na tla |
| Kuharske Bukve (1799): | vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh jagod rudęzhiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | popolnoma enak rumunskemu; saj kolikor mi je bilo mogoče pri pičlih pomočkih, sem našel že razločke v korenikah in v sklanjanji |
| Ferdinand (1884): | bogatimi dohodki bližnjemu več dobrega storiti, kakor popreje pri le pičlih dohodkih. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na dva funta marelc pol funta cukra v kozici s pičlim maselcam vode tako dolgo, de gostljat postane, potem permešaj pretlačene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vsak funt limon poldrugi funt cukra, deni ga polovico s pičlim maselcam vode v mesingasto ponev, zavri ga, deni ga, ko |
| Zeleni listi (1896): | tudi oče umrl, ga mati ni mogla preživiti s svojim pičlim zaslužkom. Kaj mu je bilo storiti? Vzeti je moral v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sernja pleza po hribih; tudi ni kočljiva, ampak zadovoljna s pičlo kermo in ne shujša tudi pri praznih jaslih prehitro. Posebno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | enega človeka; celó življenje enega rodu mu je le mala pičica v velikem krogu. Železnice so tisti veliki pripom ogleji, da |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | različni od drugih. Na moje vprašanje mi Mlinar vse do pičice pove, popiše na tanko tujca in vse, kar je vedel |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | hudodelstvu nič ne ve: „Vi tedaj niste tega vedeli? " „Ne pičice, gospod", odgovarja s potrtim glasom in solze se jej vderó |
| Nevera (1878): | med njimi, to so danes učeni gospodje v mestu do pičice dokazali — in ti gospodje kaj več vedó, kakor tisti, ki |
| Vanda (1888): | Borovskega. Toda navzlic najboljši volji prijatelj v Veroni ni našel pičice, da bi na nji mogel razpresti kako proganjanje imenovanega částnika |
| Abadon (1893): | sem si drznil razodeti slavnemu sodišču, potrdi ta priča do pičice, dasi dobro ve, da s tem obtoži sama sebe. — Na |
| Očetov greh (1894): | Vsevedočim — prisegel bodeš čisto prisego, prisegel, da je vse do pičice res, kar izpregovoriš! Ako se zlažeš, pridemo ti na sled |
| Usoda ka-li (1895): | svetlo zelenkastih očes. Rasti je bil srednje, opravljen pa do pičice jako skrbno, skoraj pretirano, in prav tako pretirano je hodil |
| V krvi (1896): | je izšla številka »Narodnega prijatelja«, v kateri je bila do pičice natanko popisana Pajkova poroka. Popisana je bila od temena do |
| Kotanjska elita (1898): | resno. »Kar sem prorokoval tistikrat, to se je zgodilo do pičice; to nam priča glasno ta-le roman! « »Torej kako sodite? « vpraša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | te hudobne kače, de te za plačilo v persi ne piči. ” (Dalje sledi. ) Somenj v Ljubljani. Poslednji somenj v Ljubljani, ki |
| Viljem Tell (1862): | Staufaher. Ménite? Tell. Če je ne dražiš, kača te ne piči, Utrudijo poslednjič se sami, Ko bodo videli deželo mirno. Staufaher |
| Ta male katechismus (1768): | vsega spozheta je bla: * nje zhistost ta kazha nigdar ni vpizh'la. Rezh Ave. itdr. VI. Per Bogu je ona narſhlahtnejshe stvar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se oziral, ga pobarajo: „zakaj žalujete in jokate? ” On jim pično vse razloží. Ljudjé ga osupnjeno gledajo, in nekdo mu reče |
| Pozhétki gramatike (1811): | Imé je beſeda, ktira kashe eno oſébo, eno ſtvar, poſtavim: Pierre, Peter, Paul, Pavel, livre, bukve, chapeau, klobuk. Imena ſo dvojne |
| Pozhétki gramatike (1811): | Sazhétne zherke per laſtnih imenih morejo biti vélke, kokor: Rome, Pierre, Alexandre. |
| Sacrum promptuarium (1695): | aku hozhe enn slatku shivejne imeti, rekozh: Vade ad formicam piger. Kir S. Ambros bere. Vade ad apem. Et ſicut apes |
| Razne dela (1870): | se čina, Boginja sreče koló zavertí. Vse na valovju je pih in valovje, Lastniga tam ničesar ti ni. Tretji. (Kajetan. ) Tode |
| Razne dela (1870): | pa gorjé, To je varno v delji že. Se ko pih naprej poganja, Včasih tak prikazen sanja, Je domá, nasvitli tron |
| Razne dela (1870): | plaval pred menoj po dvori, Za vid ko blesk, le pih za tip, Lepote clo podoben zori. Čigava tenja bila je |
| Razne dela (1870): | v prah, de vtaži sebe. Govor mu je — le zračni pih, Potoki solz — le kaplje prazne, Zabav predmet moj britki zdih |
| Razne dela (1870): | sva, - Počijva tu, spomin ta križ ji nosi. Ker kakor pih sim zginul bil domá, Je kraje vse supruga preiskala, Po |
| Razne dela (1870): | strah za hip ne zabi, Rožljajo tje, bi djal, na pih, In groze stisk, to čuvši, zgrabi Ob gerlu ga, de |
| Razne dela (1870): | in zdih Presekajo Marijno spanje, Se kviško spne ko nagli pih, Zagleda to in čuje zvanje. Trepeča vsa ji govorí In |
| Razne dela (1870): | tverd in strog. Ter bersne urno dalej, dalej, Ko juga pih prestop je nog, Že vhod iskan pred njo je malej |
| Razne dela (1870): | vsaki, Tatarkinje iz stana v stan Hité v obisk, ko pih po zraki. Kramljaje tam jim teče čas, In veselí Bakčisaraja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na smodník (pulfer) papir in cunje basali. Véter silno močno pihaje zanêse zamašik iz strélnice na slamnato streho, in v pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhirokoſti enak panj. Nar hitrejſhi ſe to sgodi s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine) s kterim je sdrushena koſitarſka poſoda, ki ſe |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 45. Pharmakolith, 37. Phonolith oder Klingstein, fonolit ali zvonik, 74. Pihavnik, Löthrohr. Platte, ploša. Plattenförmig, ploščinat. Plaenerkalk, 128. Plastisch gl. bildsam |
| Mineralogija in geognozija (1871): | celó nemogoče, kemiško formulo postaviti zanje. Večidel so barvani, pred pihavnikom se tope, in z boraksom dajejo zeleno steklo. Vernerit, Aksinit |
| Mineralogija in geognozija (1871): | arsenati po česnu dišečo paro, arsenovo sokislino. Dostikrat je barva pihavnikovega plamena jako značivna. Stroncijan jo stori purpurasto, apno rdečo kakor |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kislec, ogel, na kojega smo deli probo, plini notranjega dela pihavnikovega plamena, oglokisli natron, boraks, fosforokisli natron-amonijak in ciankalijum. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Če se dostikrat spodrineta, nobeno vreme se ne derží. Dolgo pihanje burje prinese merzlo zimo, — suho, gorko polétje; pihanje juga pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | derží. Dolgo pihanje burje prinese merzlo zimo, — suho, gorko polétje; pihanje juga pa mokro in merzlo polétje. Iz Celovca. R. Svunánje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leſ, nar boljſhi od lipe in verbe, noter dene ino piha. Zhe pa te priprave nimaſh, lahko s zunjo, ktera ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za ves in cerkev, de je veter na drugo stran pihal; ne bilo bi sicer moč otéti jih. Domačih ljudí ni |
| Robinson mlajši (1849): | ktero je veter močno vél — dúl — pihal, ino ker sta obá z vesli jako pomagala, sta skoro |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | vse bolj mrzlo je bilo v mestu. Oster veter je pihal čez sneženo polje. Kmet s kosmatimi rokavicami je sedel na |
| Vetrogončič (1860): | zaslišim ne daleč v strani peti divjega petelina. Megla je pihala nasproti in zakrivala me je, zalezem petelina in ga puhnem |
| Na stricovem domu (1860): | saní in zderčiva proti domu. Bilo je mraz, burja je pihala in proti večeru je začel sneg naletovati. Dobro zavit sem |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | IV. Noč je potekala in že je merzla megla pihala po dolini. Danica, oznanivka dneva in terdega dela, je priplavala |
| Nemški valpet (1867): | me dojila, ni me povijala, ne ponoči vstajala, ni luči pihala, da bi me utišila in napasla, temveč v cunje me |
| Bolna ljubezen (1874): | njih. Denar je mogočen faktor, sila mogočen! Čez lopo je pihala sapa ter menda ugasnila luč pri stropu. Mračno je bilo |
| Gospa Amalija (1875): | je jasen, sončen dan, ali vendar je od severne strani pihala precej hladna sapa. Tedaj pa sem začul zopet znani peket |
| Cyclamen (1883): | tu ni bilo drevja, in hladna večerna sapa mu je pihala v vroče lice. Nebo je bilo jasno, in mesec, ki |
| Vanda (1888): | začeli so se hladni jesenski dnevi. Od štajerske strani je pihala mrzla sapa in prazne so bile klopi po lepih ljubljanskih |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | prepreženih stranij ni moglo predreti, in od Krke sémkaj je pihala lahka, prijetna sapica. Gospé sta imeli par knjig na mizi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tri dni zaporedama prideta in me na tešče v herbet pihata! ” — „Fej te bodi! ” so rekli, „to je nespodobna prošnja, pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | visoko. Proti večeru še je bilo huje. Začela je burja pihati in neusmiljeno lica briti. Zgodaj smo v hiši prižgali luč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | posébno hvaležnostjo je bilo tudi vse hvale vredno ravnanje gospoda Pihlerja v misel vzéto, ki českiga mojstra po deželi pošilja in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſo hvaleshni sa saſlushik, ki ga dobivajo od goſpoda Benjamina Pihlerja, poſeſtnika v Ljubljani in kupza s platnam, sa ktero dobroto |
| Zlatorog (1886): | Jug pihljá, v njem tečejo potočki, Bele megle pádajo kot ptice Obstreljene |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ko solnce že ni tako perpékalo, in je hladna sápica pihljala, sté šle z gradú v dol svojih njiv ogledovàt. Vsa |
| Revček Andrejček (1891): | bolestna in bleda, je sedaj lepo rudeča in živa. ) Jerica. (Pihne luč, uzame kolovrat in poje. ) Da nese doli jo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je otroka v to zibelko položila, zbeží naglo ko bi pihnil, ker, ako jo zasačijo, mora sama otroka dojiti. Naj opomnimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Bersh ko je mogozhe je tréba ſape ſkosi uſta va-nj pihniti in mu ſalmjakovza pod noſ in na jesik dajati. 3. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pripeljali. Pri polabskih Slovanih se nahaja pod imenom Picumar od pij, pic česki in slovenski phallus. Dalje Ausco ⁵) po božanstvu luči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | PRAV ZDRAV V IESENI BIL! Č . . Podoba svetiga Očeta Papeža Pija IX. Današnjimu listu perdenemo obraz sedajniga svetiga očeta Papeža, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tem lepim darilam vsim prejemnikam Novic zlo vstregli, kér slava Pija IX. se po celim katoljškim sveti razlega. Sveti oče Papež |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | so bili tako nesrečni. Tud oni so si z nesrečno pijo dušo ino telo tak dolgo po malim brez de bi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka, ki močnih pijač ravno navajen ni, ino več ko je v pivi takšne |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | težavne naloge je tem večji, kolikor bolj se vživanja opojnih pijač vzdržuje osobje take naprave in to od najvišjega do najnižjega |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | naj bi dovolile manje premije zavarovancem, ki se vzdržujejo opojnih pijač. Na Angleškem jim dajejo nekatere zavarovalnice 8 — 10% popusta, ker |
| Kuharske Bukve (1799): | Prezędi ſkusi ruto, naii v' flaſhe, poſtavi hladít; je dobra piazha. 221. Silipup. Vsami en maſelz ſmętane, en polizh dobriga vina |
| Kuharske Bukve (1799): | per vrozhinſkeh bolęsnah, kader ſe med vodo smęſhan piè. 223. Piazha nameſti kafè. Shgi tri unzhe roshęne moke, dokler rujava poſtane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ko je živina pregòrke piče navajena, ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena klaja kakoršna si bodi je živini škodljiva ; zató |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | grel. Žganje pozimi v hudim mrazi je pa silno nevarna pijača, zató kér človeka, naj se pelje ali peš gré, naglo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | polletnim prasičom polovica, in prascam tretjina tega zdravila. Piča je pijača z otrobi ali z drobom zmešana. Kislega mleka je hasnjivo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vodo sa pijazho nekoliko hudizheviga ólja, ali ſe mora pa pijazha ſamo s jeſiham, kvaſam i. t. d. okiſati; zhe pa |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Ne samo to”, mi popravi zdravnik; „v močnih pijačah je pijančliva moč, ki se sploh vinski duh imenuje, toljkanj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Saj si mi obljubila, da mi s svojimi copernijami in pijačami nakloniš njeno serce ali vsaj njeno premoženje. Čemu ti je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſpishe: koker ribe, mlęku; pa nuzne ſo gorke ſpishe, inu piazhe, katere shvot gręjejo. Tudi sterd bode v' tem Meſezi hvalena |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſe more shę gorku dershati, inu od obilnu teſtine, inu piazhe (koker vſselej) oddershati: poſębnu ſo ſhkodlive mersle ſpishe: koker ribe |
| Kuharske Bukve (1799): | ſladkoſti; ſkuhaj oboje v' goſto; ohladi, inu deni smersnit. XIX. Piazhe. 219. Lemonáda. Istlazhi 48 limón, dado per eni glihi en |
| Kuharske Bukve (1799): | XIX. Piázhe. 219. Lemonáda. 220. Mandelnovo mlęko. 221. Silipup. 222. Sok rudęzhiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prime. — Varite se tedej kmetje! de vaša živina nikoli premerzle pijače ne dobí — že clo pa takrat ne, kadar je vroča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bolezni, ki iz take merzle piče in pijače izvirajo, so grizenje, kolika, driska, napenjanje, prisad na čevih, dostikrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se prestavili, z dvema gospodama obišem. Pernesó nam dva bokala pijače, in velijo pokusiti jo, ktero vino nam bi bolj dopadlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | klajo dobiva, kakor konjem in ovcam, pozimi večkrat na dan pijače ponudi, de ji suha kerma preveč trebuha ne zabaše in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | moj oče so bili gotovo dober dober možek, dokler peklenske pijače vražniga žganja okusli niso. ” Z otožnim milim glasam pravi Moric |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali v resnici veruješ v moje copernije in moje čarodejne pijače? ” „Se vé da sem; ali so mar zgolj prevara? ” „Ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v svoje stanovanje, ne bode ti manjkalo ne jedi ne pijače, da se ta reč malo pozabi. ” Vojak je odšel in |
| Kemija (1869): | Gerbstoff, čreslovina, 469. Gesattiget, nasičen. Getranke geistige, žestinske ali opojne pijače, 501. Gewicht, utež. Gewichtstheil, utežni del. Giftmehl, mišjica, 382. Gips |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | 1200 uslužbencev, morajo se vsi brez izjeme vzdržati vsakoršne opojne pijače. Bodočnosti čaka naloga, da bodo pijači udane osebe potom zakonodaje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tem Meſzi ſe more zhlovek gorku dershati, gorke ſpishe, inu pijazhe imęti, inu tudi po jedi, katęri more, en trunk vina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridejo slaſti: 1. od velike vrozhine, 2. od pomankanja zhiſte pijazhe, 3. od ſlabiga sraka ali lufta, 4. od pre dobre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſme dati, dokler samore ſhe kaj od te jedi in pijazhe v ſé ſpraviti. In to sgoditi ſe, je she shganja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ni nekamer, inu kjer pyazhe nekol konza ni, koker kader se uſſa pamet ſguby. Ta |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | izjeme vzdržati vsakoršne opojne pijače. Bodočnosti čaka naloga, da bodo pijači udane osebe potom zakonodaje nadzorovane, in to njim, kakor njihovim |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | je: vsi taki zavodi delujejo z vspehom, kajti izmed 100 pijači udanih se jih 30 do 35 trajno odvadi te strasti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Koku ſe more ob zaiti te kuge per ſpishi, inu pijazhi dershati. I. Vſsi Dohtarji pravijo, de ſe more s' pametjo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Enu hudu tovarſhtvu imenjem jeſt tigaiſtiga ygravza, tigaiſtiga mojſtra v'pyazhi, katęri ſe vſimu opominuvanju poſmęhuje: bódi ti tręsèl, inu lęjpiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne sgody? Kaj sa ena potrata na jędi inu na pyazhi? Od jutra do tèrdne nôzhy ſe jędy na myso nóſsio |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zobé, kakor človek, ki vroče jé in ob enim merzlo pijačo pije. Nikar ne bodíte — svarí imenovani zdravnik — požrešni mački enaki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | noče jesti. Prasičovi glas je hripav, in skoz požirak komej pijačo spravlja. Ako vnetje hujše prihaja, se zapazijo po vratu bledorudeče |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne slame za klajo, ampak če je moč trave, za pijačo pa z otrobi ali s kislim mlekom ali smetko zmešane |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ozdraviti vzemi pol lota kuma, ga zdrobi in prasiču na pijačo daj. Še neko zdravilo je hasnjivo pri grizenju, namreč: Vzemi |
| Valenštajn (1866): | za vsako šest gostov. Spredaj stoji miza za jed i pijačo. Vsa sprednja stran je prazna za plemiče i strežaje. Vse |
| Botanika (1875): | narejajo iz žvečene korenine »kava« rastline Piper methysticum neko pijano pijačo ,,kava”imenovano. 159 2. red. Vrbe (Salicineae). Grmi in drevesa |
| Ferdinand (1884): | na gosli, tako očaral goste, da so na jed in pijačo pozabili ter le njega poslušali. |
| Zlatorog (1886): | gotóvo se! Od ust do ust gré vrč, vsakdó pohvali Pijačo, bolj pa njega, ki jo dal je. »Poslúšaj ti,« takó |
| Tiun - Lin (1891): | naloženimi prodajalnicami, in povsod so ponujali sitni Kitajci svojo narodno pijačo, riževo vodo. To je gneča, pehanje, ropot, vpitje in priporočanje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | more, ima lohke ſpishe jęſti, tudi varvati, de ſkus merslo pijazho shelodza ne prehladi. Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino, al pelen med pijazho dati, de jim skodlive ſhivadi ne skodjejo, tudi jih na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe ſe voda pokuſi. She bolj je hudizheviga olja sa pijazho ſe poſlushiti, ktera ſe is polizha vode in is 1 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Djati ſe mora ſaj enkrat v dnevu med vodo sa pijazho nekoliko hudizheviga ólja, ali ſe mora pa pijazha ſamo s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ta ſvét, na tri ali ſhtiri dni preſhizham med kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſliſhal? Ali niſi ti rajſhi vſe na ofert, na jęlinu pyazho, na prepovędane luſhte, na ygre, na kojne, na pſe inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | proſsil, ali ty trynogi ſo njemu sa vſe ohlajenje eno pyazho pak lę is sholzha ponudili. Inu vender, aku bi bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | konjedércu da. Zarobljen in neusmiljen hlapec, ko bi tudi večkrat pijan gospodár tak terdoserčnik ne bil, mahne v divjim serdu konja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljubljane primerilo, de je en kmet zmerznil, ki je bil piján. Pijance svariti, je bob v steno metati, torej s pijanci |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kri ne spremeni. Ako žganopivcu, ki je pogosto od žganja pijan, pušaš, ino nja kri se ostati pustiš, bo kakor žganjovc |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de bo mogel iz pivskiga reda odstopiti, če na Šentjanževo pijan ne bo. Pozno v noči se prek Šmarnje gore proti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sirov, ampak dobrovoljen in kušljen *) — ako se ne valja popolnoma pijan na tleh. Vsi odlikujejo se po stanovitnem ponosu, ki ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kot po sercu, in imajo mnoge sposobnosti in prirode. Še pijan Rus ni zagaten , nagel in sirov, ampak dobrovoljen in kušljen |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | htela še nekaj razložiti, ko se prikaže njen mož ves pijan. Evrota urno vtakne steklenici v pas, in jej nekaj denarjev |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de ga ſpraviſh. Matizh. Vaſha Gnada, ſej vidijo , de jé pijen. On ſe je gori savalil; ſej ne vęj, kaj dęla |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jaſno tręsno glavo dobru prevdarit, inu premiſlit. Dones ſim jeſt pijen, pijen od veſsélja, pijen od lubęsni, koker vſaki shęnen, Naj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | prevdarit, inu premiſlit. Dones ſim jeſt pijen, pijen od veſsélja, pijen od lubęsni, koker vſaki shęnen, Naj poterpę, saj do jutriga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſim jeſt. OŞSEMNAJSTI NASTOP. Matizhek, Nęshka, Goſpa, Baron, Gaſhper. Gaſper. (pijen , perneſse eno vbito kahlo s' roshami. ) Kję ſo Matizhek? — Po |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tręsno glavo dobru prevdarit, inu premiſlit. Dones ſim jeſt pijen, pijen od veſsélja, pijen od lubęsni, koker vſaki shęnen, Naj poterpę |
| Sosedov sin (1868): | je dve po polu noči tako gotovo, kakor si ti pijanega Brašnarja sin, če se ne hudúješ. " „Mirúj in pojdi! " reče |
| Testament (1887): | Hitel je k oknu in videl, da valjata dva svata pijanega Klandra po tleh. »Se je li vsak hudič zarotil danes |
| Testament (1887): | jaz ti posvetim! « tako se oglasi v ozadju hripavi krik pijanega Klandra, ki se je gugal, otresujoč se hlapca, skozi hlevna |
| Od pluga do krone (1891): | izgubil pamet in tudi zavednost. Zvabil me je ob pólnoči pijanega skozi gozd, kjer smo imeli izkopane volčje jame, vodil me |
| Od pluga do krone (1891): | Nande niti opazila nista. «Kam za Bóga pa vleče Janoš pijanega siromaka sedaj po gozdu. Ej, ej, ti vražja krtina, nikakor |
| Od pluga do krone (1891): | Petelinovega Janeza in tistega biriča, katerega je Nande pri begu pijanega prinesel pred Trančo. Po končanem napornem dnevi — niveliranje za Gradom |
| Usoda ka-li (1895): | ve, kdaj se zopet srečajo! * * * Refren zaljubljene italijanske pesmi iz pijanega grla na cesti me je prisilil, da sem vstala nevoljno |
| Vzgoja (1899): | je sedaj bolelo; čutila se je dvakrat ponižano po nastopu pijanega Ivana napram sebi. Kaj, je li res beračica ...? Angeli se |
| Gojko Knafeljc (1899): | ko je bila zagledala nocoj svojega moža do studa v pijanega. Se je videla, kako ga je bil Gojko pririnil skozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | eden druziga suvajo in se pretepajo, memo gredoče nadležvajo, in pijani semtertje vehljajo, de človeka grozí, tako derhal srečati. Pretečeni teden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | gerdúni, ktere ne morem drugači kot tolovaje imenovati, in vsi pijani niso vedli, kaj de bi iz prevzetnosti počenjali. Bilo je |
| Roza Jelodvorska (1855): | svitlobe. Strašni ropot in peklensko krohotanje se razléga po gradu. Pijani sovražnik razgraja in ropa brez usmiljenja, v izbi pa nesrečniga |
| Kemija (1869): | razveseli in ugodno omami, zato so ga tudi omamni ali pijani plin (Lustgas) imenovali. 4. Žveplo. Sulphur; S = 16; gostota = 2.0. |
| Botanika (1875): | morja narejajo iz žvečene korenine »kava« rastline Piper methysticum neko pijano pijačo ,,kava”imenovano. 159 2. red. Vrbe (Salicineae). Grmi in |
| Zlata Vas (1848): | in hlínjenja, prepíra in pretepa, beračevanja in tatvine, igrače in pijančevanja, postopanja in zabavljanja. Ožbè te rečí slišati, pomaje z glavo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vernila in ostala mu vedno ljuba gosta. Kratkočasno berilo. (Navada pijančevanja je železna srajca). Ni davnej, kar se je neka bratovšina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sin peklenske pošasti premagal, in de le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu, kakor sam sebi navali. Pameten človek vé, de |
| Zlata Vas (1848): | tudi krave, svinje in koze vam niso tako ljube, kakor pijančevanje in igra. “ |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Kaj? tudi tvojiga očeta je pijančvanje vmorilo”? ga plašno Mina pobara, ino silna groza jo sprejide |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | svoje vesti morijo, ino brez pomislika z vražnim žganjam ino pijančvanjam svojim vso nesrečo nakopavajo. Prav praviš Mina de se taki |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pred vsem telesno svojstvo. Organska dispozicija je često vzrok požrešnosti, pijančevanju in razkoši. Isto tako deluje na mnoge ljudi tudi podnebje |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Napuh? Zavist? Lenoba? Zamuda Božje službe? Življenje v nečistosti in pijančevanju? Koliko časa? Ali ti vest še kaj očita? Obtoži se |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | smeli točiti žganje posamezniki, kateri izkoriščajo množico, jo nagovarjajo k pijančevanju brez ozira na starost ali na uboštvo svojih gostov«. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je sedmo leto dopolnilo. S. Smeſ. (Kakó neki ruſovſki sdravitelj pijanzhevati odvaduje ). Dr. Şhreiber, ruſovſki sdravitelj, sapré hudiga pijanza k ſebi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | stopile, de ne bo nobena zmed njih možkiga vzela, kteri pijančuje. — O ko bi hotle vse slovenske device v tako družtvo |
| Zlata Vas (1848): | in délam. Pol leta je minulo, de ne igram, ne pijančevam in se ne prepíram več. Moja hiša je čedna, žena |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | djal, kteri očeta svojiga svojmorca obžaljujejo! — Vsakiga to zgrozí, le pijanca ne gane. Naj se človek, od svojih strasti omamljen, kakorkolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ruſovſki sdravitelj pijanzhevati odvaduje ). Dr. Şhreiber, ruſovſki sdravitelj, sapré hudiga pijanza k ſebi v isbo (zimer) in mu podá po ſvojim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | strup jim pamet vzel, Dušo vmoril, truplo vnel. 11. Noga pjanca več ne nese, Roka se mu hudo trese; Tam za |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Nekaj posebniga je najni pogovor vkončalo. 4. Glejte ga pjanca! zvernil je. Komej sva uro pota se peljala od taberne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | primerilo, de je en kmet zmerznil, ki je bil piján. Pijance svariti, je bob v steno metati, torej s pijanci nečmo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | človeka; obraz sicer ima človeški, serce pa ima divjiga risa. Pijance svariti se pač res pravi: bôb v steno metati. Na |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vi pravte zdravnik! „se morde zna pijancam goditi. ” Ne samo pijancam” on pravi, „že per vas, moj Ljubi! se to vidi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | rečem na to, kakor vi pravte zdravnik! „se morde zna pijancam goditi. ” Ne samo pijancam” on pravi, „že per vas, moj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Drugič: Se z nobenim pijancam ne v tabernah ne po drugih krajih muditi, ampak béžati |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | potrebna. „Je že prav”, mi on reče, „ino več ko pijancov jih je, kteri žganje le zmasno vživajo. Per vsim tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | piján. Pijance svariti, je bob v steno metati, torej s pijanci nečmo nič opraviti imeti. Ali dostikrat se v hudi zimi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | to pravim; vender se najdejo ne samo pivci, temuč tudi pijanci, kterim žganje sive starosti vbranilo ni. ‘‘ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in vse to le zavoljo tega, de so se poživinjeni pijanci smejali! Lejte, kaj učini pijanstvo! A. Z. Vesela novíca. Presvitli |
| Divica Orleanska (1848): | rep, Klicaje brez močí, se v brezdno moraš Prekucniti s pijanci vred videča? Tedaj preklet, ki vredno in visoko Izvolji v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | občne potrebe kmetov : ali kak védež, ki se le s pijanci prepira, ali kak omikan gospod, kteri iz znanstva domačih in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je žganje dober kup, Kaj pomaga, ker je strup! 10. Pjanci kuhani ko raki Tavajo po cesti taki; Žgani strup jim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svoji družini revšine ne nakopali! Da bi pa oštir, ki pijancu polič za poličem na mizo nosi, se tudi nekoliko zapušene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se je blizo petdesetkrat prekucnil, predenj je obležal. — Pač res: pijanc se spreoberne , kadar se preverne. Vi ste v 51. listu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je božji sin peklenske pošasti premagal, in de le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu, kakor sam sebi navali. Pameten človek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Kteri kmet je lačin ali raztergan? Kteri? Tisti, ki je pijanec, zapravljivec, postopač. Če se bodo taki za vas potegovali, jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſozhivje, kruh i. t. d. Po tém takim je nima pijanez ſtresne ure. Peti dan le pa navadno vſakimu ta smeſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Rasun tega dobi pijanez tudi kafeta, vina ali vola toliko, kolikor ga posheli, tode |
| Biblia (1584): | pravio: Pole, koku je ta Zhlovik en poshreſhnik, inu en pyanez, Zolnerjeu inu greſhnikou tovariſh? Inu Modruſt ſe mora puſtiti pravizhno |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ony pravio: Pole! ta zhlovèk je en posręſhnik inu pyanèz, tih zólnarjov inu gręſhnikov priatèl. Inu modróſt je opravizhena od |
| Sacrum promptuarium (1695): | na zukru sajeidla. Ta druga je bila nemskuta, ena velika pyanka. Ta tretja ena Benezhanka, katera je bila meni ſturila taku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ali to veselje, ki ga popisani razsajavci vganjajo, je le pijanost, s ktero se hočejo omotiti, kér jim prave hrabrosti (kuraže |
| Zlata Vas (1850): | svojo nošnjo zapovedala. Kvartanje in sploh vsaka igra za denarje, pijanost, opravljanje, zmerjenje, pretep in druge nesramnosti so bile od srejne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zvedel njegovo stanovanje, našel ga je naslonjenega na mehki blazini. Pijanost mu ni dala stati in serce ne pokoja: premetoval se |
| Oče naš (1885): | če je še tako pobožen. Toda ti si zabredel v pijanost in lenobo, zaradi tega ti prava luč ne more posvetiti |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | v revščini bodemo morali poginiti! Da, to je storila moja pijanost, gorje meni, ki sem zakrivil po svoji lastni nemarnosti toliko |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prov dastojish, h' katiri tebe uſſega narodnega sturę poſhreshnoſt, inu pyanoſt. Susebnu pak se pred to obvarvej, de se tebi drugi |
| Ta male katechismus (1768): | navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu kar je vezh takega, od katirega vam jest |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | vertnarja so že davno zapodili, ker se je bil vdal pijanosti in drugim hudobijam. Razuzdanost mu je naklonila persno bolezen in |
| Oče naš (1885): | prihodnost vidil. Raul je umrl, kakor je živel, v grehu, pijanosti in kletvi! “ |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tih ſovrashnikov, tukaj vidi kakor gerde poſhaſti ſvoje posręſhnoſti, inu pyanoſti, tukaj kakôr oſtudne sverine ſvoje nezhiſtoſti, inu nagnuſsobe, tukaj ſe |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Ne samo to”, mi popravi zdravnik; „v močnih pijačah je pijančliva moč, ki se sploh vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | razni moči četerti del alj clo polovico in še več pijančlive moči alj strupa v sebi. Zato je žganje toljkanj škodlivo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sploh vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka, ki močnih pijač ravno navajen |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ima v sebi vodene dele, ino pa veliko vinske alj pijančlive moči, ino ta je v žganji strupna. Naj se žganje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mash ti ko sapotriebo nuzati kar na iberzhne rezhi: h' pianſtvi alpa k' shpili inu na ofart: dabi ti skues tu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tega, de so se poživinjeni pijanci smejali! Lejte, kaj učini pijanstvo! A. Z. Vesela novíca. Presvitli Cesar Ferdinand so po prečastnim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | drugih krajih muditi, ampak béžati iz kraja, kjer se za pijanšino ljuba pamet prodaja. ” „Trekič: Bratovšni oblast dodelimo, vsakiga iz svoje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | postaja, in smerad zgubi: je upati, da se bo nevarna pijavka zacelila. VI. Poglavje. Otiska po sedlu. Kedar se pod sedlom |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba vedno odpravljati, da je rana snažna. Dostavek. Ako je pijavka že stara, gnoj redek in smerdljiv, je znamnje, da so |
| Zoologija (1875): | Pijavka zleže svoja jajca zavita v zdrizast ovojek želodove velikosti, iz |
| Zoologija (1875): | pijavke. Rabiti se pa morejo stopram v drugem letu. Konjska pijavka (Heluo vulgaris) nij progasta in se nahaja povsod. Nij za |
| Zoologija (1875): | velikosti, iz kojega za nekaj časa izlezejo mlade, popolnoma brezbarvene pijavke. Rabiti se pa morejo stopram v drugem letu. Konjska pijavka |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | meso poleg vratu noter do členov razparati, da se do pijavknega dna pride. V napravljeno rano se zabaše z imenovanim zdravilom |
| Zoologija (1875): | za se novo naselbino. Ose glojejo plemenito sadje (voče). Osini piki so jako boleči. Ose cvetnice (Anthophila) so najimenitniše žuželke v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Bildungen) , Kasijanski (utvari), 119. Kännelkohle, Kännel, premog, 30. Keilhaue, kramp, pik. Kepa, (-st), sehollenförmig, (nesterförmig), 85. Kerfthiere, braki. Kies, kiz, valoviva |
| Mineralogija in geognozija (1871): | od kmeta, mornarja, meščana in gozdarja. Vzemši svoje orodje, kramp (pik), bit in železo gre s svojim jamskim svetilom od doma |
| Pozhétki gramatike (1811): | eno zelo, poſtavim cheſ-d'oeuvre, mojſtrovſko délo, courts-pointe, pogrinalo. Od dreh pik nad ï in ë. Kadar i al e ſtojézha poleg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s zhernimi pikami. Na herbtu sadaj ima ſheſt parov rudezhih pik, na ſtraneh shivota ſivo-rumene ſhopke koſmatín in po herbtu po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | znotrajne in zunajne ogle paziti, ali nimajo višnjevih ali rudečih pik. Take pike so podplatne otiske. Pike se morajo do živega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga je kaj sadélo; zhe ne ſe naredi huda zherna pika. Oſorno in ojſtro mu prepovémo ſégati v gobez ali v |
| Fizika (1869): | čarodelni krožnik, 149. Phosphorescenz svetlikanje, fosforovanje. Physik, fizika, prirodoslovje. Pika, farbiger Punkt. Pipa, Hahn, 92. Piskalo, Blasinstrument. Piskrec prsteni, Thonzelle |
| Zoologija (1875): | ima eno samo lečo in je videti kakor svitla črna pika, zato se tudi imenuje pikčasto oko, ali pa je sestavljeno |
| Divica Orleanska (1848): | sovražniku Človeškim za posvetno kratko slavo. Rokav ji zavihajte; glejte pike, S katermi jo zaznamoval je satan! Burgún. Je grozno! – Alj |
| Botanika (1875): | ali so v cev združene stanice imele okrogle ali podolgaste pike, ali so pa imele v sebi kolobarje, ali zavita vlakna |
| Astronomija (1869): | strani zemlje. Od tod naprej gredé se pa zopet bližamo piki, pri kterej smo začeli. 26 Vendar se pa že lehko |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | stric,« mu rečem, » slabo znaš streljati, ti ne zadeneš v piko. Več reči je na svetu, ki gredo vkup, ki se |
| Botanika (1875): | v podobi 26. kažeta b in b’ podolgoma prerez dveh pikastih cevi zavzetne debelosti, na kterih se razun tega vidi pri |
| Botanika (1875): | njihov les tako kakor pri storžnjakih sostavljen edino le iz pikastih lesnih stanic in njihovo seme dvoloputasto. Teh rastlin je pa |
| Genovefa (1841): | sdaj prav ljubesnjiv fantizh, ki je shé hoditi jél. V pikaſto koshizo mlade ſerne, od ktére je v gojsdu leſjaka odpodíla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe mi svijaj, To me v ſerze veſeli ! Kdor le pika in pa ſtoka, ,Slushil ſi bo komaj krop ; Práv' mlatizh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Slovencov čast. Naj mertvaški strup jezika Nas serdito v serce pika, Naj le slabo govorí; Vzeti nam ne more slave, Ne |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Goſsim vuſheſsa s'laſhkim ojlam namasati, de jih muhe na pikajo. Golobe ne vezh rediti. Kvaſs sa kruh prov mozhnu ſoliti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je teman, al meglan, kader Sonze prov perpeka, inu muhe pikajo, bovhe jedo, ribe per verhi vode plavajo, kader ſe mazhke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na noge verh kopita stopiš, ne čutijo nič. Muhe jih pikajo, brez de bi se dosti branili. Če jih k hoji |
| Zoologija (1875): | je videti kakor svitla črna pika, zato se tudi imenuje pikčasto oko, ali pa je sestavljeno ali mrežasto. Sestavljena očesa so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Verbe (Velden) na proti kanonik Kerški, gosp. Witzeling in gosp. Pikel, uni vodja, ta pa spiritual v Celovški duhovšnici. Od tod |
| Zlatorog (1886): | gostom zopet grem, »Vidiva se, toda kdaj, – ne vem. « S pikrim smehom se obrne urno In za čelo on se prime |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhrepino vogla noi teſti blezhizh gorei podei noi poo ta piknjani krei dershi al tu prapovei dablek kar gorei na odujo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jeme alpa zhuoveki al je zhuovak pikenjan tu samerke data piknjani krei nekoli namore prei masati prad tiem ventvanjami. Sedei |
| Valenštajn (1866): | zakliče, naj udá Pošteno v dobrem se poboji, ali Polkovnik Pikolomini — (Tekli se v glavi zvrti, prime se za stol. ) Poznal |
| Valenštajn (1866): | s pisanijem, Izolan s kozarcem. Prvi nastop. Trčka. Izolan. Maks Pikolomini. |
| Valenštajn (1866): | Osemnajsti nastop. Prejšnji. Maks Pikolomini. Maks (stopi sredi dvorane). Da! Tukaj je! Ne morem več |
| Valenštajn (1866): | Ali sta Na strani našej Tifenbah i Bogdan? Ilo. Kar Pikolomini stori, storita. Valenštajn. Tedaj se smem zanašati na njiju? |
| Valenštajn (1866): | cesarski vojskovod v tridesetletnej vojni. Oktavij Pikolomini, general lajtnant Maks Pikolomini, njegov sin, oklopniškega polka glavar. Grof Trčka, Valenštajnov šurjak, več |
| Valenštajn (1866): | muzikantije gredó krog miz. Še predno vsi odidejo, pristopi Maks Pikolomini, naproti mu gre Trčka s pisanijem, Izolan s kozarcem. Prvi |
| Valenštajn (1866): | prenaglijo — Valenštajn (progleduje podpise). Besedo so taborniki mi dali — Maks Pikolomini se nej podpisal. Zakaj ne? Trčka. Da nej treba — menil |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn, fridolanski vojvod, najviši cesarski vojskovod v tridesetletnej vojni. Oktavij Pikolomini, general lajtnant Maks Pikolomini, njegov sin, oklopniškega polka glavar. Grof |
| Valenštajn (1866): | obložena miza, za kteroj sedi osem generalov, mej njimi Oktavij Pikolomini, Trčka i Maradás. Na desnej i levej, bolj proti zadnjemu |
| Valenštajn (1866): | Maks Pikolomini. Tekla, (ko je odšla grofinja, naglo i skrivaj Pikolominu). Ne upaj jim. Hinavci so. Maks. Bi mogli — |
| Valenštajn (1866): | da pismo Oktaviju, očitki se mu beró v očesi. ) Knezu Pikolominu. (Oktavij se prestraši i britko ozre proti nebu. Zagrinjalo pade |
| Cvet in sad (1877): | prej znanje z njo,« odgovori Leon in se nehote nekako pikro nasmehne. »Kdo vam je to povedal? « »Ona. « »Sama? A kako |
| Agitator (1885): | bom imel nocoj še priliko in dolžnost — čestitati,« dejal je pikro sam v sebi, in se še bolj pritisnil k deblu |
| Gostačeva hči (1891): | takih ljudij, kakor je tvoj stari v bajti! « pristavi Koren pikro in mahne z vilami po konjih, da jih požene na |
| Gostačeva hči (1891): | nič ne moti — še marneje vali mrvo vkupe. A kako pikro škili izpod čela, kako hinavsko se kremži na smeh njen |
| Od pluga do krone (1891): | hudičev, ,ta še ni naš. ' ,Ali moj je,' odreže se pikro copernica in česne z metlo hudiča po debeli buči, da |
| Najmlajši mojster (1896): | vstane s sedeža. »Ali je tudi to treba izročiti? « popraša pikro vdova in pomolí duhovniku popisan list. Ta prime bel list |
| Slučaji usode (1897): | ne bodi vašim podoben, vendar je Leopoldov otrok, odvrne Malvina pikro. Otrok je bolan, poleg tega trpí pomanjkanje, zato je takó |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | me poslali, da pridete pogledat našo mamo. Jako so bolni. « Pikro se nasmeje hišni gospodar, sedeč na panjaču in popravljajoč svoj |
| Kvišku (1899): | brez tebe ne more živeti! « »Morda res ne,« pripomnila je pikro Margita, zasukala se na peti in se obrnila od lipe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je poslalo v Ljubljano raznih železnih in jeklenih rečí, namreč pil, žebljev, pušk, nožev, pekarskih lopárjev i. t. d. kakoršne so |
| Robinson mlajši (1849): | kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji |
| Razne dela (1870): | zore, Preplavaš tok na ruski kraj. Deržé v trepeči roki pilo Pripogne se ta hip na tla, Ječí na moč, ko |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | nje po strmem jarku lesene žlebi, po katerih prožijo za pilo hlode. Druzih zgrad v Pondirjevki ne najdete, ali ljudij se |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | hiš. Nekoliko streljajev od moje kolibe je postavil pleterski oskrbnik pilo in naredil do nje po strmem jarku lesene žlebi, po |
| Cyclamen (1883): | je menda nesla jajca, ka-li! « Pri tem pa je vlekel pilo gori in doli po svedrovem ušesu, da je Hrastu po |
| Cyclamen (1883): | sklonila! ... O ti neznosna strast človeška! Tileh je zastavil svojo pilo in njeni cvileči glasovi so vzdramili Hrasta. »Ah, ti so |
| Cyclamen (1883): | na Drenovem; za vodo, ka-li! « Rekši to, zastavi zopet svojo pilo, ne meneč se za prišleca. Le ta pa je stopil |
| Cyclamen (1883): | gospod ne more hoditi! « šali se malomarno kovač ter vrže pilo na tnalo, sveder pa postavi ob steno. Prav mračno je |
| Naši vaščanje (1891): | z vso silo pod mizo, za njim pošlje sveder, dleto, pilo, žago in vse drugo orodje, zaškrtne z zobmí in takó |
| Zoologija (1875): | Pod. 106. Brinovka; Turdus pilaris. 25 Cm. dolga. Drozeg ali cikovt (T. musicus) in črni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu pravi Kriſtuſ? “ Vſi savpijejo: „Krishaj ga, krishaj! “ Tedaj je Pilat Barába ispuſtil, Jesuſa je pa rekel bizhati ali gajshljati. Sdaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bilo, ino pred deshélniga oblaſtnika, Ponzja Pilata, peljejo Jesuſa. Pilat je priſhel na viſòko meſto is ſvoje hiſhe, de je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prepoveduje zeſarju davek dajati, ino pravi, de je kralj Judovſki. “ Pilat ſe v' Jesuſa oberne, ino ga vpraſha: „Tí ſi tedaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ je satosheni hudodelnik, ino mogozhni is Israela ſo toshniki! Pilat jih vpraſha: „Kaj toshbe imate soper tega zhloveka? “ Odgovoré: „Ta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ushalilo nad njim; v' en glaſ vpijejo: „Krishaj ga, krishaj! “ Pilat je nevoljen djal: „Vsemite ga ví, ino ga krishajte! Jas |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | viſòko meſto is ſvoje hiſhe, de je njih toshbo poſluſhal. — Pilat ajd, glejte, je tedaj ſodnik, nedolshni Jesuſ je satosheni hudodelnik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa je le molzhal, de ſe je ſodnik ſam zhudil. Pilat je zhutil, de ſo mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ko je bil Jesuſ od Heroda priſhel, je Pilat ubijávza, ki je bil v' jezhi, Barába po imenu, vſhtriz |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sbornik, je ſhel k' Pilatu, ino ga Jesuſovo telo próſi. Pilat je dovolil v' njegovo proſhnjo. K' Joshefu ſe perdrushi tudi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sheliah, katiro ti nar vezh iſheſh, inu obdershati sheliſh, naprevishou. Pilatus ſe je vunder prozh podau, inu je vunkei ſhou h' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | beſeda tvojga Nebeſhkiga Ozheta! katiriga beſede ta prausetni deſheuski oblaſtnik Pilatus ni ſliſhet oteu, inu tudi veliku drugi ludje ſliſhet nozhjo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tu isreku, je supet vunkei ſhou h'Judam: de je Pilatus skerben sa reſsnizo Chriſtuſa praſhou: kai je reſsniza? tu jes |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | duſhe! tudi mi ni ſmo veliku bolſhi, koker je biu Pilatus. Mi doſtikret ſliſhimo, de ſe nam ta reſsniza povei, tudi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Kader je Pilatus shi to drugokret Chriſtuſa praſhou, ali je on en kral |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Naj bó krishan, pravio Judje, inu naſhi gręhi s' njimi. Pilatus ſe ne vęj kam djati, Judam ſe pak vèndèr nezhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | obèrniti, kakôr njemu bol kashe. En tak mosh je bil Pilatus. On je bil en nevęrnik ali en Ajd, inu Chriſtus |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ſe k'enimu drugimu ſhe bol shaloſtnimu poględu obèrnem. Pilatus ſi vſo mujo pèrloshy, de bi naſhiga Odreſhenika ſovrashnikam is |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſtol letiga deshęlſkiga Oblaſtnika vſtavlen. Poglęjmo pèrvizh, kaj je bil Pilatus sa en zhlovek. On je bil edèn od tihiſtih ludy |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Odkod ſi ti ? JEsus je njemu dalej odgovoruv. Satu je Pilatush k' njemu rekuv: nagovoriſhli pruti meni? navęſhli ti, de jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tebi isdal, vekſhe greh ima. Inu od teh mal je Pilatush iskal, koku bi on njega ispuſtil. Judje pak ſo pruti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe h' Kraylu ſtave, ta super govory Zeſſarju. Kader je Pilatush lete beſſede ſhliſhal, je on JEsuſa vonkej pelal: inu je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſtanejo, kolikor jih je bilo, ino pred deshélniga oblaſtnika, Ponzja Pilata, peljejo Jesuſa. Pilat je priſhel na viſòko meſto is ſvoje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | umreti! Ako tega ispuſtiſh, niſi zeſarjev prijatel. “ Te beſede ſo Pilata preſtraſhile. V' poſodi ſi rezhe vode perneſti, ſi vprizho vſiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je biu volen od Anasa do Kaiphesha, od Kaiphesha do Pilatusha, od Pilatusha do Herodesha, od Herodesha supet do Pilatusha vlezhen |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | do Pilatusha, od Pilatusha do Herodesha, od Herodesha supet do Pilatusha vlezhen biti. Ta duh je biu volen navſmilenu gaishlan, reſtergan |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tih viſhih Farju, inu judouskih ſtariſhih pred to ſodbo Pontia Pilatusha desheuskiga oblatnika, |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | niſſo nobeniga urſhoha te ſmerti nad nym neſhli , ſo ony Pilatusha proſſili, de bi njega umorili. Inu kader ſo bli uſſe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Di vi ze, 4) Ter pel, pod Pon ti am, Pi la tusham, kri shan, bil, v merl, i nu, v' |
| Ta male katechismus (1768): | svetega Duha, rojen s' Marie Divize. 4. Terpel pod Ponciam Pilatusham, Kriſhan, umerl, inu v' grob poloſhen. 5. Doli je shl |
| Ta male katechismus (1768): | 1. Iſaj. 7. Kaj pak ta zheterte: Terpel pod Ponziam Pilatusham? Andla od skrivnuste zhloveshkega odreshenja, ſakaj rajmno taiste prave Syn |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvetiga Duha, rojen is Marie Divize. 4. Terpov pod Ponziam Pilatusham , krishan, umeruv, inu v'grob poloshen. 5. Doli je ſhov |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſvetega Duha, rojen is Marie Devize. 4. Terpel pod Ponziam Pilatusham, krishan, vmerl, inu v' grob poloshen. 5. Doli je ſhal |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſvetega Duha, rojen is Marie Divize. 4. Terpel pod Ponziam Pilatusham, krishan, umerel, inu v' grob poloshen. 5. Doli je ſhl |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pokopano. Joshef, is Arimateje domá, imeniten sbornik, je ſhel k' Pilatu, ino ga Jesuſovo telo próſi. Pilat je dovolil v' njegovo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe v' belo kraljévo oblazhilo oblezhi, ino taziga nasaj k' Pilatu poſhlje. ˛S' tiho poterpeshljivoſtjo je Jesuſ hodil od ſodnika do |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſturimo taku, koker nam je Chriſtus skus ſvoi exempel per Pilatushu kasou, inu per ſvetimu Lukeshu cap. 21. vuzhiu, kader je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu saſramuval, inu v' belu oblezheniga supet nasaj poſlal k' Pilatushu. Inu na taiſti dan ſta Pilatush , inu Herodesh perjatla poſtala |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pervoluv v' njeh ſvjet inu dijanje. Taiſti je ſerzhnu h' Pilatushu noter ſhov, inu ga je proſſuv, de bi moguv doli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pelali od Kajfesha v' ſodno hiſho, inu ſo ga Ponziu Pilatushu Deshevskimu Oblaſtniku zhes dali. Kader je she Judesh, katiri je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | gre, ſo perſhli teh Farjov vikſhi , inu Farisęerji ſkup k' Pilatushu, inu ſo rekli Goſpud, mi ſmo ſe ſpomneli , de leta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpud porozhuv. Na jutru sgudej , kader ſo JEsuſa k'Ponziu Pilatushu Desheushkimu Oblaſtniku perpellali, niſo ony ſhli noter v'ſodno hiſho |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ob glavo djati. Na to poſhle Herodesh naſhiga Odreſhenika k'Pilatushu. Inu tukaj popuſtimo my sa leta tęjden Jęsuſa, kęr ga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pèr Kajphasu, v' Duhu pèr Herodeshu, na ſvojim teIęſsi pèr Pilatushu. Vsdignite ſe, inu pojdite s' mano! 1.) Sdajzi v' sazhętki |
| Kratkozhasne uganke (1788): | lukno s' popyram zhęs ſagerni. Zhes to lukno obęsi en pild, na katiremu je ena ſelena ſhaba ſmalana. Na vezher uſami |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dà, pogmęra ſhe bol njegovi ſtrah, ah leto je ta pild ali veliku vezh to dęlu moje pregręhe, katęri me pride |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | J. M. J. klizati, ſjutrej, inu na vezher pred tem pildam svoje molituvze oppraviti, ter uſſe svoje della, inu oppravila skus |
| Kratkozhasne uganke (1788): | to malano ſhabo derſhi, tok bo ta ſhiva ſhaba ſa pildam v' lukni. topluto, inu svitlobo zhutila, inu raglati ſazhęla: inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sidarji pri popravljanji in bélenji, nar bolj pa podobarji ali pildhavarji ſpazhili, ker ſo savoljo nevednoſti raslozhka v arhitikturi v nemſhke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Narren treiben. Počak, das Warten. Cerkveno opasilo, Kirchweihe. Pila, Säge. Piliti, sägen. Piljenica, Sägespäne. Mostnica, dilje za most. Poboljšek, ein Bene |
| Kemija (1869): | krhko, ne dá se tedaj kovati, moči ga je pa piliti, vrtati in stružiti. 2. Kovno železo je skoro samo čisto |
| Kemija (1869): | obilo pa v nekterih vrelcih n. pr. v Zaječici, Sedlici, Pilni in Epsomu, potem tudi v solinskej ostalini v Friedrichshall-u in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | NB. Usemi vſsaki teden enkrat, al dvakrat Pilullos Ruſſi, al Pilullos Aloes, katęri ſo v' Apotekah snani. Koku ſe more ob |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je prov nuzen. NB. Usemi vſsaki teden enkrat, al dvakrat Pilullos Ruſſi, al Pilullos Aloes, katęri ſo v' Apotekah snani. Koku |
| Zoologija (1875): | 151. Myrica 131. Myristica moschata 132. Myrtus communis 155. Myrtus pimenta 155. N. Nagelj 147. Naprstec 143. Navicula 110. Narcissus 126. |
| Botanika (1875): | v vzhodnjej Indiji domá. V Južnej Ameriki daje pimentovec (Myrtus pimenta) nageljnovi poper ali piment; hruškam podobni plodovi kujavovca (Psisidum Cujavabaum |
| Zoologija (1875): | tenax 125. Phyteuma 137. Physalis 142. Piassava 125. Pijavčnica 139. Pimentovec 155. Pimpinella Anisum 150. Pinija 128. Pinas-konoplja 127. Pinus 128. |
| Botanika (1875): | rastlini ste v vzhodnjej Indiji domá. V Južnej Ameriki daje pimentovec (Myrtus pimenta) nageljnovi poper ali piment; hruškam podobni plodovi kujavovca |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dobru. 3. Friſhno Weinrutezo, to je: virant, zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na teſhe en malu noter |
| Zoologija (1875): | majhni, da njihove ličinke živé v metuljih jajcih. Velikanski najezdnik (Pimpla manifestator) je črn, 3 cm. dolg, sveder je pa še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | leto cent sirovega masla (putra). Tudi plemena mircodoli ns ke, pincgavske in iz dolin zgornjega In a so posebno dopadale ogledovavcem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Radoljico 20. Kdor tedaj ima za pleme pripravnega težkega žebca Pincgavskega plemena, ki je že v 4. letu svoje starosti ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | da se bodo ta mesec dovoljenja (licence) dajale žebcem teškega (Pincgavskega) plemena, da jih gospodarji smejo spuščati po navadni tarifi. Komisija |
| Stric Tomaž (1853): | hoče Lokar pri ovinku okoli skale zaviti — kar poči, puf, Pinehas k njemu skoči in ga v globočino potisne. *) „Tri sto |
| Stric Tomaž (1853): | ni bilo drugače mogoče pred preganjavci uiti. Nar pervi gre Pinehas z otrokom v naročji, da bi pravo pot kazal, potem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shival pokonzhati. Lanſko léto ſo v devetih ſoſeſkah 114,304 bokalov (pintov) ali po ſhtivilu ſedemſto in devet in dvajſet milionov kebrov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V P ar i s u) vſako jutro okoli 60,000 pintov áli bokalov mleka prodajo. Koliko krav je potreba, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vmede, kakor v navadni. Zhe je to réſ, ni tega pinja kriva, ampak mojſter Skasa, ktéri jo je takó ſlabo isdelal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se v kakšnimu bolj hladnimu kraju mede, ali naj se pinja v merzlo vodo postavi, ali z merzlo vodó izmije. Tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pomaga, če se v toplo hišo prinese, ali če se pinja v škaf tople vode poſtavi, ali pa z toplo vodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti napaki prav pogostama dolžé. Mislim, de bo gosp. Ferlanova pinja, ki se zmiraj bolj po deželi razširja, sčasama vsim coperniskim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | k smeteni v pinjo prilije. Jez miſlim, de je Ferlanova pinja ravno savoljo tega takó dobra, kér se vertilo v eni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le zhudeshov prizhakuje, tudi tá jo morebiti ne bo hvalil. Pinja nove naredbe, zhe je le prav úmno po zherteshu narejena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zdrav. Nar bolj je, de ga koj, ko ga is pinje vzamete, prav dobro v merzli vodi zmijete in na tanjko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kotla puhne, kter na drugi ſtrani kopito urno nasaj po pinji porine, ker je ſkosi pervi pah na uni ſtrani kopita |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od ene, sdaj od druge ſtrani pertiſka, in ga po pinji gori in doli pahá. Per kotlu in per pinjah ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | puh sapolniti hiti; tako ſopani kopito gori in doli po pinji, kakor ſapa po shivi shivali. Na kopito je lepo okroshena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bila, zhe je le vmedil. Sdaj pa „v novi Ferlanovi pinji en otrok v deſetih mi„nutah, ino ako ji bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | per gorſhih kmetijah. Popred je mo„gel per ſtari navadni pinji en junak ſe pol ure in „pogoſto tudi eno zélo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ognju mlazhno ſegrêje, in kader ſe sopet ohladi, ſe v pinjo déne in po navadi mête V 6 minutah ſe tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kakó ſe ima s novo pinjo v zaker iti? (Potrebna opómbá). Ako ravno pinjo nove ſorte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s novo pinjo v zaker iti? (Potrebna opómbá). Ako ravno pinjo nove ſorte vezhidel povſod hvalijo , jih je vender le tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | žganjem, golunam ali z kakim krajcerjem pomagamo, ki ga v pinjo veržemo. Zdrav. Vse drugo znate brez škode poskušati, le z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mleka, ki ravno iz pod krave pride, k smeteni v pinjo prilije. Jez miſlim, de je Ferlanova pinja ravno savoljo tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | denar v deželo vabijo. Kupili so dve kmetiški pipi, Ferlanovo pinjo in še več druzih reči. Tudi v pondeljik pred in |
| Zlata Vas (1848): | že bo! “ Pripravniga, pošteniga planinca je poznal, ki je znal pinjiti in sir delati, de je bilo kaj. Temu dve stó |
| Fizika (1869): | Phosphorescenz svetlikanje, fosforovanje. Physik, fizika, prirodoslovje. Pika, farbiger Punkt. Pipa, Hahn, 92. Piskalo, Blasinstrument. Piskrec prsteni, Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vender ali is navadnih pipiz mènj piti ali pa druge pipe s vèzhjimi in debélſhimi zévkami ſi napraviti. Daljſhi in debélſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino vtaknem, Pipe rjave so že zlo, Če postekleno izmaknem, Ruda v litje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oskerbljujejo in denar v deželo vabijo. Kupili so dve kmetiški pipi, Ferlanovo pinjo in še več druzih reči. Tudi v pondeljik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kdó rekel. To je réſ. — Ali pa mora zel dan pipa v uſtih tizhati ? Saversite tadaj majhne pipize s kratkimi zevkami |
| Deborah (1883): | kost se ne obira. Tržinar. Sinoči ob sedmih sem še pipo pri njem prižgal, vesel in zdrav je bil. Krčmarica. A |
| Zoologija (1875): | raznovrstne in popolne člene. Ako začnemo pri glavi, vidimo: tipalnice, pipalke, čeljusti, sisalca, potem krila, noge, plavute in raznovrstna bodala. In |
| Zvezdana (1883): | bode kar gledati veselje in jih bode. « »Tega ne tega, Pipec, desk ne potrebujem, a nekaj drugega in tega mi tudi |
| Zvezdana (1883): | se mu Pipec niti spodobno zahvaliti ne more. Ko je Pipec zopet sam, ozre se v prgišče in zagleda svetel cesarski |
| Zvezdana (1883): | Jeziti se ne in kleti, gospod grajski! Tega ni potreba. Pipec je mož, pravi mož in kar reče, izpolni, kakor bi |
| Zvezdana (1883): | gospodar in koliko časa je že tu, to te prašam, Pipec,« ponavlja pisar in nekako strupeno meri peneče valove pod jezom |
| Zvezdana (1883): | pisar jezéč se šibko in precej nevarno mostišče prekolne, pravi: »Pipec, ti si danes delaven, in jaz te motim in ti |
| Zvezdana (1883): | veste, za nobeno rabo in ni. « Po teh besedah nagne Pipec podano mu buteljo rekóč: »Na vaše zdravje, milostljivi gospod grajski |
| Zvezdana (1883): | ne bode. « »Dejal sem ti že, da jih zá-se potrebujem, Pipec. Ker pa z Vratislavom, ali kako se že doktor zove |
| Zvezdana (1883): | neprijetnih sanj kvišku, Pipcu nekaj v roko stisne in pravi: »Pipec, to si zapomni, vedeti ne sme nihče, da sem govoril |
| Zvezdana (1883): | videl. Zdajci se približa pisar, tik jeza obstoji in zakliče: »Pipec, gani se gani in pokaži, kod naj hodim v to |
| Botanika (1875): | Piperaceae). Rastline tega reda rastó le v vzhodnjej Indiji. Poprovec (Piper nigrum) nosi drobne jagode, ki so nezrele odtrgane in posušene |
| Botanika (1875): | §. 141. omenjeni betelovi listi pridejo od nekega grmatega plemena (Piper betle). Na otokih južnega morja narejajo iz žvečene korenine »kava |
| Botanika (1875): | Na otokih južnega morja narejajo iz žvečene korenine »kava« rastline Piper methysticum neko pijano pijačo ,,kava”imenovano. 159 2. red. Vrbe |
| Botanika (1875): | 158 24. red. Poprovci (Piperaceae). Rastline tega reda rastó le v vzhodnjej Indiji. Poprovec (Piper |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa zhaſa sgubé, ko ga pijó in ſhe is majzhiznih pipiz ali lúl, ki vſazih pét minut isgoré in ſe sopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtraſhna bolesin rak je, bi mogli vender ali is navadnih pipiz mènj piti ali pa druge pipe s vèzhjimi in debélſhimi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | blu tręba njo v' uſta uſeti; inu na se ulęzhi. Pipk, katir se szer v' uſta uſame, s' pavzam dobru ſatisni |
| Kratkozhasne uganke (1788): | sebe lepu uſhgala bres tega, de be blu tebi tręba pipk, v' uſta uſęti, inu is uſtmy sapo ulęzhi, ali ſaſhigati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | narodnoſti sgubili''- — bo kak domorodez ali prijatel naroda rékel; — majhna pipiza s belimi orli ali odlarzhki opiſana in s kratko zevko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | glédati ! Pa nékaj drusiga moram tiſte opomniti, ki is navadne pipize s tanko zévko tobak pijejo. ˛Skosi te kratke zevke gré |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mora zel dan pipa v uſtih tizhati ? Saversite tadaj majhne pipize s kratkimi zevkami, ki ſo tako sdravju ſhkodljive ! „Tako bodo |
| Avguštin Océpek (1860): | jo pobrišejo po stezi med njivami, si ga napravijo eno pipico in še nikoli ga niso tako serdito pokali, kot danes |
| Domen (1864): | je že tega. Pri taki priliki je imel Oralek navado pipico iz ust sneti, sterkati jo ob nohet pri palcu, stisniti |
| Domen (1864): | zgornjo gospodovo izbo, sede Jurec, kakor domač blizo peči, sname pipico in napravi tobaka, ki je bil tačas že obilo raztrosil |
| Marjetica (1877): | v stran, izvleče tobačni mehur in natlači v novo svojo pipico. Marjetica mu pa mora prinesti raz police pozabljeno kresilno gobo |
| Marjetica (1877): | hotel izbrisati zadnjo misel na hudo uro raz njega, pobere pipico, ki mu je pala med molitvijo na tla ter gre |
| Marjetica (1877): | bilo ob istih večerih, ko je Srakar na zapečku svojo pipico ob noht levega palca iztrkal, jo položil na polico, lepo |
| Zvezdana (1883): | primeren sprejem, kakoršen se spodobi gosposkemu gostu. Svojo pogašeno malo pipico vzame iz ust in jo skrije v tramovej poči, širokokrajno |
| Od pluga do krone (1891): | svoje! Veš kaj, Jaka, pustiva študenta in daj mi rajši pipico tobaka. Pošel mi je že popóldne, fanta ni pri rokah |
| Od pluga do krone (1891): | jim je pripravljen poln krožnik tobaka. Vsakdo si smé nabasati pipico, kolikorkrat se mu ljubi. Tudi nekaj treščic leží po mizi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgubljaj — sakaj, nekaj mora vender veſelja iméti, zhe drusiga ne. Pipizo v uſtih pa v roki novize ob nedélih po poldne |
| Zoologija (1875): | vodo. V gajbah se videvajo pogostoma živahne ptičice roda manakin (Pipra) iz južne Amerike. Črne so in živo rudeče lisaste. Lepa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſkodlivo. Tekozha voda sa platnu bellet je bolſhi, Vol, al Pir sa zelu Lętu skuhat, kader Meſsez doli jemle. mlade koprive |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | angel bila, bom ti kaj jeſti dala, pa tudi ova (pira) de boſh enkrat pil, de ne boſh po poti peſhal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | moraš piti, en kozarc dobriga vina, še bolje pa vóla (píra), ki pozimi človeka nar bolj greje: to naj bojo pomočki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kitah vene divičen Res nevesti se bleší. Ko klicaje k piru ličen Na zvoniku zvon doní. Pa življenja god prelepi Tud |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | veselje bi bila Hirlanda občutila, ko bi bila pri radostnim piru tudi svoje ljube starše vidila, tode smert jih je že |
| Rudninoslovje (1867): | zadaj po čez. Semkaj spadajo ti-le liki: 1. Enakoroba, četverostrana piramida (sl. 44)(GleiehkantigevierseitigePyramide) je omejena z osmimi sokladnimi, enakokrakimi trikoti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | liki nahajajo se pri raznoterih mineralih, tako se vidi prvotna piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | P, pod. 26, horizontalne prisme P∞; druga postane iz piramide, ako se ktera podružna os podaljša neskončno; zovejo se tudi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kakor pri prejšnjem se tudi tukaj izpeljujejo krajše in daljše piramide in rombiške prisme. Za glavno os smemo vzeti ktero hočemo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pod. 23 in na krvnolugovi soli pod. 24. Pololiki tetragonalne piramide zovejo se sfenoidi P/2, ki se nahajajo na kuprenem |
| Gozdovnik (1898): | skozi nagomilane oblake. Četvorica mož pogleda v daljavo. Na vrhu piramide, prav na kraju ploče, je stala visoka postava, širokoplečata, orjaškojunaška |
| Gozdovnik (1898): | dolu! « Arečiza se je pripravljal na odgovor, ali prepozno. S piramide počita dva strela, v par trenotkih še tretji. Konji otovorjeni |
| Gozdovnik (1898): | »Stoj! « zadoni glas Diazev. Zagledal je bil Kučila, s piramide idočega, da bi dospel do svojega konja. prestrašen obstoji. Na |
| Gozdovnik (1898): | in grobom. Uvidel je, da to more najbolje storiti s piramide dolu, da-si nevarnost, v ktero je stopal, nikakor ni bila |
| Fizika (1869): | težišče blizo tistega dela, v kterem je največ tvarine. V piramidi in koželju (keglju) je očitno več tvarine v tistem delu |
| Gozdovnik (1898): | njim! Ne čuješ, da gresta ona dva? Stopata že po piramidi. Ne moreva zopet gori. Če ga mrtvega pustiva, ne dobiva |
| Gozdovnik (1898): | Kanadčan; pograbi ležečo puško ter hiti v velikanskih skokih proti piramidi in za njim jo dere Pepo naglo kakor piš. Nista |
| Rudninoslovje (1867): | namreč s kvadratom(sl. 45) ali pa z enakorobo četverostrano piramido (sl. 46). sl. 45. sl. 46. |
| Rudninoslovje (1867): | rogljih torej rogljevi robovi ab — i 4 druge, ki pašejo piramido okoli sredine v podobi kvadrata ter se imenújejo stranski, i |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na kuprenem kizu. Rombiški sistem ima za prvotno podobo rombiško piramido, P, pod. 25. Pri njej so vse osi različne, pa |
| Gozdovnik (1898): | zavije s konjem okolu prve skalovine, od koder je mogel piramido in pa nje okolico povse prezreti z one strani, s |
| Gozdovnik (1898): | majhina, pa je hitel v jarek, iz jarka gori na piramido, kamor je prilezel neviden, ker so bili možje na nasprotni |
| Gozdovnik (1898): | potreba, da izslušuje razpravo onih peterih mož, vršečo se med piramido in grobom. Uvidel je, da to more najbolje storiti s |
| Gozdovnik (1898): | za njega največjega pomena: Kučilov belin. Žival je stala med piramido in Zlato dolino; ni bila privezana; gospodar njegov je moral |
| Gozdovnik (1898): | naj odmaknejo, kamor jih volja. « Kar hitro sta izginola za piramido Baraha pa Oročej, ko sta ugledala tigromorca pa Fabija ter |
| Rudninoslovje (1867): | so: 1. Kašiterit 1) ali kositarjevec (Zinnerz, Zinn stein) kristalizuje piramidalno (sl. 46); prizmine ploskve so časi po dolzem ráskave, vštrit |
| Astronomija (1869): | se vidi na zatonu in na vzhodu svit, ki se piramidalno s svojim temenom vzdiguje visoko nad obzor. Sveti se tako |
| Rudninoslovje (1867): | so si vsi rogljevi robovi enaki. 2. Enakoroba, četverostrana prizma (piramidasta prizma) (sl. 45) (gleichkantiges vierseitiges Prizma) je omejena s štirimi |
| Rudninoslovje (1867): | se imenújejo stranski, i — ker se ón kvadrat zove tudi piramidino stojalo — tudi stojalni robovi (bb). Enakoroba se imenuje zato, ker |
| Trtna uš (1881): | ugonobile večji kos, kakor v Klosterneuburgu, a menjši, kakor blizu Pirana. Dosedanje preiskave na Štajerskem kažejo, da pustošijo tukaj vinograde trtne |
| Trtna uš (1881): | blizu Klosterneuburga za Dunajem l. 1872, potem v okolici mesta Pirana v Istriji 1. 1880, in na Štajerskem v Brežiškem okraji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | okinčanje 4 vojakov s srebernimi svetinjami, ki so se pri Pirani junaško obnašali. Deželni in vojni poglavar grof Gyulaj jim je |
| Rudninoslovje (1867): | Zložene zvrstí so gručave i zrnaste. Najimenitnejše vrste so: 1. Pirargirit 1) ali srebrnata svetlíca (Silberblende oder Rothgiltigerz) kristalizuje romboederski (sl. |
| Rudninoslovje (1867): | ali škrlataste i tudi take raze, poluprozorna je ali neprozorna. Pirargirit je malo trši (tr. = 2•0 . . . . 2•5) od sadre |
| Rudninoslovje (1867): | velike (tž. = 3•4 . . . . 8•2). Najimenitnejše vrste so: 1. Pirargirit 1) ali srebrnata svetlíca (Silberblende oder Rothgiltigerz) kristalizuje romboederski (sl. |
| Rudninoslovje (1867): | ali škrlataste i tudi take raze, poluprozórna je ali neprozórna. Pirargirít je malo trši (tr. = 2•0 . . . . 2•5) od sadre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam za sušilo kosčikov služilo, so sušivnice, ktere so Gospod Pirc za sadje sušiti perporočvali, in ktere bi prav s pridam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tertinjo in pràv židane volje smo pri jabelčniku bili. Gospod Pirc so tavžent in tavžent sadonosnic na Krajnskim izredili in tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | početje srečno poneslo, de bi toliko dobriga storil kakor naš Pirc v Ameriki! Ali bojim se, de konec ne bo začetku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | Trstenjak, M. Glaser, Ig. Orožen, dr. Vošnjak, Colnik, Šnirh, korvikar Pirc v Gorici, g. Simonič pri sv. Lovrencu in „Slovanska beseda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | vinoreji in trtni uši, po Gorenjskem pa vrli g. adjunkt Pirc o živinoreji. Z novim letom dobimo pa še posebnega popotnega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz Pirz, Miſijonar per Divizi Mariji na Michiganſkim, v Ameriki, je piſal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetlobo dala zeſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal Franz Pirz, fajmoſhter per ſ. Jèrneji v Pezbah. V Ljubljani 1834 — 1835. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in terdne poſtave. Ta ſamouk je vojak ali ſoldát, Juri Pirz is Krópe v Radoljſki komeſii, ki je she vezh let |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ko nikoli taciga, in na visoko častitiga duhovniga gospoda, Franc Pirca, kteri zdaj deleč, deleč v Ameriki nevernike v kristijanstvo napeljujejo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dobre vertnarske bukve, kakor je 2. natis „krajnskiga vertnarja” gosp. Pirca za slovensko, in „katekizem der Obstbaumzucht” von Franz Diebl, Brünn |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor de vedno na tanko gre in de imenovaniga Jurja Pirza k vſazimu takimu delu na zerkvah ali na grajſhinah dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pretlačen grah (grahov biré). Grah in eno čebulo prav mehko skuhaj, skozi sito pretlači |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žemljevimi drobtinami in počasi v maslu zarumeni. Pretlačen krompir (krompirjev biré). Srov krompir olupi, na peresce zreži, z vodo in solijo |
| Pozhétki gramatike (1811): | zhednoſt je bolſhi ko vednoſt (ali vuzhenoſt) le mensonge est pire que l'indocilite, lash je hujſhi ko nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe ne rezhe: moindre majnſni, nameſt plus petit, bolj majhin: pire, hujſhi, na, meſt plus mauvais, bolj hud; poſtavim: la vertu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kakó s pridelanim sadjem ravnati, de bo pràv. že gosp. Pire, skušeni sadjorejic, svetjejo, de naj se sadje, ktero se da |
| Rudninoslovje (1867): | Lep jeklénec se nahaja v Neudorfu na Harzu, v francoskih Pirenejah, v koroškem Hüttenbergu, v štajerskem Eisenerzu itd. Koder se dobiva |
| Zoologija (1875): | Evrope, sedaj se pa nahaja samo še na severu, v Pirenejah in Alpah in tudi na notranjem Kranjskem, če tudi redko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | slovenski jezik ; „windische Sprache” ga Nemci imenujejo. Že nas stari pisa- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | némško govoriti, pa ne tako govoriti, kakor vam kak zakoten pisač pràv široko gobezdá, ampak kakor pogumen govornik, s pametjo, zložno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žalostna pergodba je (de bi tako ne! ) popolnama res; njé pisavec je bil sam vpričo in njegovo sercé tolikanj ginjeno, de |
| Fizika (1869): | valjarja magnetična, in privlačita prečko cc okrog svoje osi vrtilnega pisalnega vóda ddd. Ta vod ima na drugem koncu priostren klinec |
| Fizika (1869): | več načinov, tukaj pa hočemo govoriti le o tako imenovanem pisalnem telegrafu, ki ga je Morse iznašel (Pod. 201.). Kader gre |
| Fizika (1869): | valjarjema i in b, in to vselej, kader in dokler pisalni vod privlačita ona dva magnetična valjarja. Kader se električni tok |
| Fizika (1869): | valjarja. Kader se električni tok pretrga, preneha magnetična privlaka in pisalni vod se potegne sè zmetjo f v svojo poprejšnjo lego |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | katerim je bilo ſto rajniſhov slata sapezhatenih. Saverſhki goſpód k' piſarni misi ſtopijo, ino s kratkim piſanjam poterdijo, de ſo liſt |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. Dne 29. avgusta. Prodal sem proti gotovemu plačilu 1 pisalno mizo za 32 gl. in 12 stolov po 1 gl. |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | deželskih in vojaških gosposkah, po zbornih sodovih vseh stopinj, po pisalnicah vseh pravdnikov (advokatov) in biležnikov (notarjev). Samo v nemškem jezici |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | povedal o glavnih učilnicah. Da se s trdim Slovencem po pisalnicah slovenski govori, to se umeje samo ob sebi; v kterem |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | Madjarji niso marali za nič, ampak na ravnost vpeljali v pisalnice svoj jezik, kterega je tedaj zanemarjal ves omikani svet, in |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | težko, ali nemogoče ne, da bi se vpeljala slovenščina v pisalnice; da se težava zamenjava z nemogočostjo, in da so tamkajšnji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in Metličan po členkih vežeta. Vsi nosijo postrani na boku pisan torbaček. Opanke so obutev samó takó imenovanih Vlahov, ki so |
| Rudninoslovje (1867): | mramor se nahaja v Plajbergu i na Obiru, a lep pisan mramor v Teržiči, v Idrii, pod Pečjo, na Krasu i. |
| Sacrum promptuarium (1695): | kej mazhiku v' roke neprishle, sakaj de ſi lih je piſsan mu nej savupat, inu de ſi lih s' repam ſe |
| Genovefa (1841): | tù v puſhavi ne vidi, najbólji jedí in pijázhe imajo; piſane oblazhila imajo, ki ſo pri imenítnih doſtikrat ſhe s dragimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dole, Tam dobre bit' volje, Vùn! lep je ozir; V pisane loke. Med bistre potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo. Njih nogovice so suknjene pisane, to je, iz volne pletene; pri vsih druzih ob Kolpi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in nosi na glavi rudečo kapo kot Poljanke. Nogovice imajo pisane. Dekleta po Poljanah in Kostelji spletajo svoje lasé v rudeči |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | zvezde svetile tako jasno, kakor polna luna, vidila je lepe pisane cvetlice na grobu. Zemlja pod njo se je jela udajati |
| Zoologija (1875): | debelimi, kijastimi bodicami neenake velikosti, ki so belo in vijoličasto pisane, na konci pa rudeče. Navadni morski ježek (Echinus esculentus), pod. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | goſpodizha, lepiga ko mleko in kri, ki je v' slato piſanim oblazhili pred njim ſtal. Bil je kraljevizh 1) mladi kralj |
| Divica Orleanska (1848): | ne otetbe več. Če bi v oblast osoda krokodilovo, Alj pisanimu risu v nohte trešla te, Če bil bi mladi zarod |
| Oče naš (1854): | lóg, iz kterega gošave se je zlati sad pomoranč svetil. Pisani ptički so ga obletavali in so mu sladke pesmice prepevali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Erbsenstein, 38. Granat, 46. Granit, granit ali žula, 70. Granit, pisani, Schriftgranit, 70. roženčev, Hornblendegranit, 70. Granulit, 70. Grapav ali hrapav |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſkerbno osèrl, ki ſo med gojsdam ino med biſtrizoj po piſani ledini alj trati pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet ogleda, vidi |
| Zoologija (1875): | Tudi v starem svetu je nekaj jako lepo pisanih maček. Tako na pr. sta panter (Felis pardus) in leopard |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | peči. Ko jih zverneš, jih lahko tudi z belim ali pisanim cukrenim snegam olepšaš. Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro zmešaj štiri |
| Zlata Vas (1848): | Brenceljnu, to volitev viditi, je bilo vse pisano pred očmí. Upal je še, de se bo Ožbè tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | smo mi vidili, je nekako to le: Če se mu pisan list v roke poda, ga samo en dober trenutek čversto |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Korvin čakal s pripravljenim reskriptom, ki je bil prav lično pisan v velikih začetnih čerkah. Ker mu je bilo pripuščeno vsak |
| Pozhétki gramatike (1811): | na konzu, kakor: blason, málano oroshje, gazette, novize ali novíne piſane, cloison, predélanje, prepásh: plaisir, ſlaſt, veſelje; faison, basant, oser, ſméti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſih krajev po domazhim in po nemſhkim jesiku, pópolnama reſnizhno piſane ; pa tudi kashe s zhernim raslozhenim snaminjem na tanko meje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Tako se bodo bres truda vſe ſlavjanſke, v tem pravopiſu piſane bukve brati nauzhili in bodo nam hvaleshni, de ſmo jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezhi, de ſo té bukve, ako ravno v Indjanſkim jesiku piſa ne , zhiſto krajnſko délo. M. Unanje povéſti. (,Somen sa ovno |
| Sveti večer (1866): | Tone, kakor vidim prav poštene starše. Pa, ali nimaš nič pisanega? ” — „O pač! ” reče Tonček in vzame iz culice listnico. „Te |
| Revček Andrejček (1891): | Franica. Jaz imam rajši kaj pisanega, kakor pa kaj priseženega. Zapišite mi torej na kak listek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jesikov ne rasumijo, in v krajnſkim jesiku svunaj molitviz nizh piſaniga ni. Slaſti te issnanit s vſem, kar ſo uzhenoſti in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | sostavki pri berilih, izgledih i. t. d. od mnogih glav pisani, bi mnogim glavam dopadli in dobro delo bi se od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | več storili kot mi. Zavolj pomanjkanja svetih, podučnih, za ljudstvo pisanih bukev se ni pertožiti, pa nekaj druziga slovenskiga manjka. Vi |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | mora na 19. strani uže naučiti se nemških natisnenih in pisanih črk, in mora potlej do 27. strani samo v nemškem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | milostljivimu knezu in škofu gosp. Antonu Alojzju. (Dalje sledí. ) Zvezdoslovje. Pisano od M. Vertovca. Namen naših „Novic” ni le samo Slovence |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pridniga bravca Novíc, Jakoba Smrekarja, v nažim pravopisu pràv dobro pisano, so nam poslali častiti gosp. J. O. Lepstanski; lepa hvala |
| Sveti večer (1866): | narejen po vojaškem duhovniku. Polkovnik je bil pa priložil lastnoročno pisano spričalo o junaškem in verlem obnašanji ranjkega stražmeštra in o |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to premore ino hozhe, kar je per preroku od njega piſano: kaj lahko od njega vſe upamo? Ino pa gotovo, pràv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Loblana biti. Tem povemo, de G. Dr. Orel ime tako piſano viditi sheli in ſam tako piſhe, ker pravi: „Snano je |
| Biblia (1584): | kakòr en Prerok. Sakaj on je ta, od kateriga je piſsanu: Pole, Ieſt poſhlem mojga Angela pred tabo ſemkaj, kateri ima |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | eniga Preróka. 10. Sakaj letá je taiſti, od katęriga je piſsanu: Pole jeſt póſhlem mojga Angela pred tvojim oblizhjam, katęri bó |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je JEsus k' njemu rekuv: pojdi prezh Satan: sakaj ſtojy piſſanu: ti imaſh Boga tvojiga Goſpuda moiiti, inu njemu ſamimu ſlushiti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſi Boſhji Syn tok ſpuſti ſe tukej doli. Sakaj ſtojy piſſanu: de od tebe je on ſvojem Angelam sapovędov, inu ony |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kamnam naudaresh. Natu je JEsus k'njemu rekuv: supet ſtojy piſſanu: ti nimaſh Goſpuda tvojiga Boga ſkuſhati. She enkrat je hudizh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | gremo gori v' Jerusalem , inu bo uſſe dapolnenu , kar je piſſanu ſkus Preroke od Synu tega zhloveka. Sakaj on bo isdan |
| Zoologija (1875): | Pinus 128. Piper 130. Piperat 147. Pir 121. Pirika 119. Pisang 127. Pistacia 154. Pistacia Lentiscus 155. Pisum 157. Plantago 144. |
| Botanika (1875): | rastlinjakih palmovemu deblu podobno betvo z velikanskimi listi. To je pisang ali rajska smokva (Musa paradisiaca), tudi banana imenovana, ktera je |
| Zeleni listi (1896): | pisanko. Le pomislite, v zvezke take reči čečkati! — V Bernardovih pisankah tudi ni nikakega pivnega papirja, zato pa je pisava vsa |
| Zeleni listi (1896): | da se niso poškodovale. V knjigi je imela znamenik, v pisankah pa pivni papir. Ne v knjigah, ne v zvezkih ni |
| Zeleni listi (1896): | Kaj naj porečemo še le o njegovih pisankah! Skoro na vsaki strani najdemo kak madež! Tu je pisava |
| Zeleni listi (1896): | je bil nesnažen in nemaren. Poglejmo si njiju knjige in pisanke! Pavlina je imela vse knjige lepo v papir povite, da |
| Zeleni listi (1896): | otrok tako ubog, da si ne more pripraviti pisala, peresa, pisanke ali kake potrebne knjige, takoj mu je pomagala s svojo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | bojevnikov. Bil je prav peklenski prizor. — Obrazi divjakov so bili pisano pobarvani v strašnih risbah, kar je dajalo njihovemu že po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | drugih dobrih in lepih bukev in pisanj imamo, iz kterih bi se lahko toliko koristniga naučili, in |
| Zlata Vas (1848): | s šolo slabo godí. Otroci se le za silo branja, pisanja in rajtanja, tudi kake molitvice navadijo. Učitelj pa nima nič |
| Stric Tomaž (1853): | Eva, „tega pa ne, učila bi jih marveč branja in pisanja in keršanski nauk. V serce me zbada, viditi kako so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtoril, kar je bilo narbolj tréba. ” „V drugim délu tega piſanja, ki bo po pervim, kakor bo mogózhe , kmalo na ſvitlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | k njemu, v 15. urah poſtanete sa majhne denarje mojſtri piſanja, — zhe le ni boſa, kar goſp. Juri obéta! Poſébno bi |
| Valenštajn (1866): | Pridržek! Kaj? Hudič pridržek vzemi — Maks. (pazljiv pogleda zopet v pisanije). Kaj pa je v pismu tak nevarnega? Pogledati me sili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dal, ko bi Novice tako, le za nektere Slovence zavzetno pisanje sprejemati mogle. Kér pa tega od Novic po njih mnogoverstnem |
| Sveti večer (1866): | „Med tem je svetovavec pisanje dokončal in ga knezu izročil. Knez se je podpisal. ‚Pozdravite |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | knjigo pripravljenega. Starček položí enega pred Fabíolo pa pripravo za pisanje. Ona napiše nekaj verstic, zloži pergament skupaj, poveže z nitjo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se Reskript; hočem ga podpisati. ” Tertul mu poda že pripravljeno pisanje, rekoč, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | II. kako tam koshuhovno po leti pred moli obvarjejo. Njega piſanje je naſledniga sapopadka: Doſtikrut ſim ſliſhal praſhati v ſvojim ozhetiſtvu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugizh, ker v naſhih novizah nikakorſhniga prepéranja, ki jesik ali piſanje utizhe, ne shelimo. Uzhredniſhtvo. |
| Valenštajn (1866): | vsi odidejo, pristopi Maks Pikolomini, naproti mu gre Trčka s pisanijem, Izolan s kozarcem. Prvi nastop. Trčka. Izolan. Maks Pikolomini. |
| Maria Stuart (1861): | besedo eno le. Povej, Določi, kaj počnem naj s tem pisanjem! Elizabeta. Povedala sem vam, ne mučite Me dalje. Davison. Ti |
| Maria Stuart (1861): | eno Imé ne umori nikogar. Davison. Tvoje Imé, kraljica, pod pisanjem tem Razsoja vse, mori, ko živa strela Iz viška bije |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sapezhatenih. Saverſhki goſpód k' piſarni misi ſtopijo, ino s kratkim piſanjam poterdijo, de ſo liſt gotovo prijeli. „Sdaj je she prav |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ali sicer z djanjem , govorjenjem, v natisnjenih delih ali razširjanih pisanjih, javno veri zaničevanje skazuje; 3. kdor kristjana k odpadu od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | 1. kdor z govorjenjem, djanji, v natisnjenih delih ali razširjanih pisanjih Boga preklinja; 2. kdor bogoslužje kakoršne koli v deržavi obstoječe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Med tém, de goſpodizhne rokodela pregledujejo, ino ſe lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima |
| Čas je zlato (1864): | verzite ga vèn! « Zdaj nekdo požvenklja. »Predsednik sam kliče,« reče pisar nekoliko ostrašen. »Vender bi znalo na vse zadnje kaj resnice |
| Čas je zlato (1864): | zadnje kaj resnice biti. Počakite, de nazaj pridem. « Urno steče pisar, kamor je bil poklican. Lenče čaka mirno, dokler pisar spet |
| Čas je zlato (1864): | prašajte,« reče, »gosp. predsednika, ako mi nočete verjeti. « »Trapa! « zavpije pisar. »Aló verzite ga vèn! « Zdaj nekdo požvenklja. »Predsednik sam kliče |
| Čas je zlato (1864): | steče pisar, kamor je bil poklican. Lenče čaka mirno, dokler pisar spet nazaj pride, ter ga s prav prijaznim obrazom sprejme |
| Čas je zlato (1864): | VII. Pisar. Tako deleč si je Lenče opomogel. Postal je deržavni služabnik |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ja. 52. On je djal k' njim: Sató vſaki vuzheni Piſsár v' Nebęſhkim krajlęſtvi je enaki enimu hiſhnimu Goſpodarju, katęri is |
| Oče naš (1885): | je Barba ozrla, je videla bradato, milosrčno obličje Nikolavža Šernarja, pisarja pri nekem francozkem regimentu Švicarjev, in je svoje rojstno mesto |
| Tiun - Lin (1891): | nisem zapazil za-se pripravljenega stola, pograbim ne baš nežno podpazduho pisarja, ki je sedel pri mizi s hrbtom proti meni obrnen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vſaka pomozh bo hvaleshno vseta, in po vrednoſti s imenam piſarja natiſnena. Vſakkteri poduk v zhiſtenju jesika ali v drugi rezhi |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | te sostave, da naš govor ne čisla predolgorepih besed; vender pisarjem ni svetovati posnemanja, ker se je bati, da bi nemarno |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | ne: sich wieder sehen! i.t.d. Huda muka vsim učenim slovanskim pisarjem je predlog: „pred, ki se le malo zlaga. Res da |
| Nemški valpet (1867): | ploščati skali v hosti sedel z Blažem Pumprehtom, c. k. pisarjem. Pa dasi je v tem poslednjem stavku tako poštena resnica |
| Ljubljanske slike (1879): | vrivajoč se v javne in privatne pisarne, zato je vsem pisarjem in drugim privatnih služeb iskajočim ljudem hud trn v peti |
| Mešana gospôda (1881): | da je najbrž vse zavarovanje prepozno, in da je s pisarjem Kühlwasserjem stoprav ob devetih odrinil proti Brezovniškim poljanam. V tem |
| Zvezdana (1883): | sam imenitno ulogo. Radoveden sem, kaj bode iz tega. Med pisarjem in zabrdskim posestnikom je razpeto neko skrivnostno zagrinjalo, ktero se |
| Testament (1887): | so stopali ž njega, debeli okrajni sodnik z zdravnikom in pisarjem. Miklavž jim je hitel naproti, a čim bližje jim je |
| Testament (1887): | svatovanje. Za njima se je peljal sodnik z zdravnikom in pisarjem. »Škoda, škoda za tega moža! « je zinil enkrat. »Kake dobre |
| Testament (1887): | Gospod doktor, vi boste narekovali zapisnik! « Zdravnik je odšel s pisarjem v hišo, sodnik pa je ostal med svati. Krčmar je |
| Biblia (1584): | tvoih beſſed boſh ti ferdaman. TEdaj ſo eni is mej Piſsarjeu inu Fariseerjeu odguvorili, inu djali: Mojſter, my bi hotéli radi |
| Biblia (1584): | pojti, inu veliku tèrpeti od Stariſhih, inu viſhih Farjeu, inu Piſsarjeu, inu vmorjen biti, inu na trety dan gori vſtati. Inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tvojih beſsedy bóſh ti obſójen. 38. Tèdaj ſo eni tih Piſsarjov inu Pharisærjov odgovorili rekózh: Mójſter, my hózhemo od tebe enu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on jiti v' Jerusalem, inu veliku tèrpęti od Ştariſhih, inu Piſsarjov, inu Vikſhih tih Farjov, inu vmorjen biti, inu na trętji |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | krishan. Tedej ſo ſe ukup sbrali ti vikſhiteh Farjov, inu Piſſarjov, inu Sta- |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | velika drushba s' nym v'rad poſlana od teh Starejſheb, inu Piſſarjov s' baklami, inu s' latirnami, s' mezhmy, hlodmy, inu s' |
| Biblia (1584): | ſo sdravi poſtali. XV. CAP. TEdaj ſo k' njemu priſhli Piſsarji inu Fariseerji od Ierusalema, inu ſo djali: Sakaj tvoji Iogri |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | osdravleni. XV. Poſtava. 1. Takrat pridejo k' Jęsuſu is Jerusalema Piſsarji, inu Pharisærji rekózh: |
| Tiun - Lin (1891): | svoj namen. Nikdo si ni upal pregnati me s sedeža, pisarju pa so morali prinesti drugi stol. Kitajci so šepetali in |
| Biblia (1584): | djali: Ia GOSPVD. Natu je on rekàl: Satu je vſaki Piſsarn, k'nebeſkimu kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu goſpodarju, kateri is |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v neko sobo, kjer so stale omare polne knjig in pisarij. Pri mizi je sedel mladeneč in prepisoval iz velicega zvezka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | piſati isuzhiti. Veliko takih, ſlabih, po njegovimu uku pa poboljſhanih piſarij vidimo v predalu Giontinitove bukvarnize, ki jih je imenovani uzhitelj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſlabo piſhejo). Pred nekimi dnevi je priſhel v Ljubljano uzhitelj piſarije is Duneja, Joshef Juri po imenu, ktéri ſi upa vſaziga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | dokaz, kako jo poznajo, čeravno o nji in njenim narodu pisarijo, de vse vprek leti, ravno tako ravnajo z našimi rojaki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ko vse drugo nam iz vseh kancelij le po nemško pisarijo. No, kuga, da naj bo še za nas o svojem |
| Ljubljanske slike (1879): | navadno ali stareji ali zmožneji, to je sposobneji za namen pisarne: kolikor gre naglo kar mogoče veliko zaslužiti za gospoda. Delo |
| Ljubljanske slike (1879): | odjeda kruh drugim revežem, vrivajoč se v javne in privatne pisarne, zato je vsem pisarjem in drugim privatnih služeb iskajočim ljudem |
| Ljubljanske slike (1879): | svojega predstojnika, včasih se po njegovi spretnosti ceni celó vrednost pisarne – posebno, če ima „doktor“ sam preveč drugih opravil ali mu |
| Cyclamen (1883): | je po nedovršenih študijah in po večletnem potovanji iz jedne pisarne v drugo našel vsaj nekoliko mirno in varno zavetje. »Novo |
| Zádruga (1890): | Ob nedeljah se je večkrat okolo jednajste ure zmuznil iz pisarne in tako široko je stopal z dolgimi svojimi nogami, da |
| Senanus (1892): | toli slaboten in nadležen, da je prav zató odšel iz pisárne in se zadolžil prve netočnosti v poslovanji, na katerem doslej |
| Senanus (1892): | nič drugega, to bi ga umorilo. Nalašč ne pojde iz pisárne, za ves svet ne, poskrbel pa bode, da se iznebí |
| Senanus (1892): | nepopisno vesel, ako bi nekega dné gospod Gregorij izginil iz pisárne, da bi morda celó sam sédel na njega mesto. Vodè |
| Slučaji usode (1897): | brezposelno urico, katero si je privoščil vsaki dan, prišedši iz pisarne. — Zdaj, ko sva sama, povej mi odkrito, Vincenc, začne na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | učilnicam za vseli slovo dati, in se v boljši plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja na poboljšek šolskih dohodkov še bojè niso |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | jamem brati in berem tako dolgo, da me noč v pisarni dohiti, ne da bi bil to zapazil. Ker je pa |
| Ljubljanske slike (1879): | si mu pa po volji, te bo spremil po vsi pisarni in od vseh miz se ti bodo podajali ponižni prikloni |
| Ljubljanske slike (1879): | pa odpré, če so posebno debeli kapuni. V tej svoji pisarni je on neomejeni vladar, za svoje osobstvo nima besedi ne |
| Ljubljanske slike (1879): | on ima le mirne „stranke“ in če se v njegovi pisarni razbesedijo in pričkajo, jim to zaračuni po uri. Pri njem |
| Cyclamen (1883): | Kam pa hočete vender tako pozno? « »Prej nisem mogel; v pisarni sem moral sedeti! Po plesu pa je treba malo čistega |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | prva glava v občini, mora vendar viseti fotografovan v občinski pisarni, pa tudi še pozni vnuki bodo ponosno kazali na odličnega |
| Senanus (1892): | mu obrnejo misli drugam. Kakó strašno je dolgočasno v tej pisárni! To je izvestno prehuda kazen, da mora danes tičati v |
| Gospa s pristave (1894): | je prikimala. »Ta pisma so po kancelarjevem pismu v zasebni pisarni rajnega vojvoda, ker je hotel vso dotično stvar dognati sam |
| Vinjete (1899): | veliko, črno zemljo. Gospod davkar je gledal skozi okno, v pisarni pa je zdaj pa zdaj zapraskalo staro peró po raskavem |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | s črnim pajčolanom na obrazu in pride k meni v pisarno, za njo strežaj, kočijaž pa ostane zunaj pri konjih. Prašam |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | Riparjev na prejemnicah ponarejen. To zvedivši se podam v svojo pisarno, vkrenit še, kar se mi je potrebno zdelo. Po telegrafu |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | zdi, da je to delo Rudolfa Tankega. Brž gre v pisarno in vpraša odpravnika, ali vé, kdo je napravil ta napis |
| Iz arhiva (1890): | v Lesnicah in prevzel po umrlem svojem »šefu« Žrjavu advokatursko pisarno. In dobro je storil, ker pôsla je imel toliko, da |
| Senanus (1892): | Vodétu, vsaj zaradi gospoda Zorca, ako bi slučajno prišel v pisarno in vprašal po njem. Zató stopi bliže k tovarišu in |
| Jara gospoda (1893): | veži se srečata z notarjem Tinčetom, ki je že zaprl pisárno in sedaj radovedno čakal dogodkov, ki naj bi bili uprav |
| Jara gospoda (1893): | hodil k maši in je spal, dokler ni moral v pisarno. Da Vrbanoja in Ančike danes ni bilo v cerkvi, to |
| Gospa s pristave (1894): | bil je močno zadovoljen. Hotel je kar brž v Leopoldovo pisarno poiskat dotičnih pisem, pa ključe je imela Virida, ker teh |
| Hudi časi (1894): | slug do stopnic in se rešil v prvo nadstropje. V pisarno pa je vdrla tolpa, prijela trepetajočega komisarja, ki je izgubil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | da bi berž berž slovenski jezik v naše učilnice in pisarnice bil vpeljan. Tega smo se pretečeno nedeljo živo prepričali, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | težavno, kar še zmirej mislim) naš domorodni jezik koj v pisarnice vpeljati. Nikar me, dragi gospod sovražnika osvobodene slovenšine ne imenujte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imela. Strugala te fabrike prodaja v Ljubljani kupec Krišper: v pisarnici c. k. kmetijske in rokodélske družbe jih vsak lahko bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ime in stanovanje bližni pošti na tanjko oznanijo, ali pa pisarnici c. k. družbe, ali gosp. Jožefu Blazniku, natiskovavcu teh novic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ime in stanovanje bližni pošti na tanjko oznanijo, ali pa pisarnici c. k. družbe, ali gosp. Jožefu Blazniku, natiskovavcu teh novic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dni pa zamorejo tudi zavarvanci Verhniškiga kantona vsak dan v pisarnici c. k. kmetijske družbe v Ljubljani asekurancijo opraviti, kar kmetovavcam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oní zamôgli enake orodja izdelovati in v Terst pošiljati. V pisarnici c. k. kmetijske in rokodelske družbe v Ljubljani v Salendrovih |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | zasluženimi denarji potrebnih oblačil in bukev. Antonovec je bil v pisarnici ondašne sodnije vradnik (peomtar), in Peter, ki je znal lepo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | nek italijanski gospodičič in dobil (čudno, jako čudno! ) službico v pisarnici deželnega odbora. Mladi gizdalin se je brž z mnogimi krogi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ˛Salendrovi ulizi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v Şalendrovih ulizah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | niso, naj ga prinesejo ali pošljejo v Ljubljano v imenovano pisarnico, ki se znajde tikama za hišo c. k. deželniga poglavarstva |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ni hotel va-nj vgrizniti in je že čas bilo v pisarnico iti. Reče tedaj eden njih: „Ljubi gost, vam prešiček zlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | Pa kako se postavlja ta „žnedermaster”, kako moško v občinsko pisarnico masira sukaje si brke! Človek bi res moral misliti, da |
| Deborah (1883): | Gonili v Gradci po navadi starej Iz druge so v pisarnico me drugo. Nevolja me je zgrabila, zajahal Sem urno konja |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | kakor tudi, de gré v mesto, de bi tam kako pisarsko službo dobil, ker si je tudi pred že tako včas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Štajarskiga nas je obiskal glasoviti gosp. Hašnik, verli prijatel in pisatel naših Novic. Ko se je vse na svoj sedež podalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kmetovati — so rêkli že gosp. J. P. Ješenak , pervi slovenski pisatelj kmetijskih bukev — je ena nar potrebniših vednost na svetu. Vsaka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v 50. listu Nocíc, se moram nar pervo začuditi, de pisatelj ni svojimu sostavku imena podpisal, in na dalje odgovorim, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Medije (Medna) na Gerško prenešeno bilo. Tako piše stari rimski pisatelj v svojih bukvah H. n. XVIII. , 16. Je tedaj meteljka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za živinsko klajo močno čislali, zato jo že tadanji kmetijski pisatelj Kolumela (II. 11.) hvali, da je „izverstno dobro zelišče‟. Po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dela Navratilovega o glagolih. (Konec. ) Pri vsem tem pravi gosp. pisatelj, dobro vedé, kako veči del Slovencev zdaj govori, na str. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ptica, vjamemo ²) Ti perje vse uzamemo ³). „Kteri Slovenec — vpraša g. pisatelj in jaz ž njim — ne ume tega? ” Pa vendar je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je kaj za omiko mile slovenščine, posebno zato, ker g. pisatelj zmote razločno našteva in popravlja *). Jezikoslovne drobtinčice. Nekaj več od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | že zlo sperhnelo. * Gosp. Mirko Bogovič, verli domoljub in slavni pisatelj jugoslavenski, je začasno prevzel vredništvo „gospodarskega lista'' zagrebškega. Na čêlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali angležki, najde v nji dragega zernja. Pomnožil je g. pisatelj lepo delice na koncu s potrebnim naukom, kako je treba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | k. glavniga vojšaka, viteza visociga vojniškiga reda Marije Terezije, učeniga pisatelja brojnih in vojniških vednost i. t. d. Kér baron Véga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Novícah pretresovati. — Prosim zadnjič vredništvo, de naj bi mi imé pisatelja — r povedalo, de se bom pri tiskarni sodbi za svoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vozili. Breskve smo prejeli iz Perzije; ob času imenitnega latinskega pisatelja Plinija je bilo breskev v Rimu še celó malo. Pravijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | časnika, ki ga bode z doneski svojimi podpiralo mnogo slavnoznanih pisateljev. Ze naslov kaže , kako obširno in zanimivo polje si je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je viditi v jugoslavenskih spisih tisti neslavenski „bez da”. Slovenski pisatelji so svoj „brez da”, čast Bogu, do malega — ne še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | osnanili in saglávni liſt in saviték perdjali. Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo nam bili v naſhi prisadevi sa prid in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | osnanili in saglávni liſt in saviték perdjali. Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo nam bili v naſhi prisadevi sa prid in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | dobiva pri njem po 50 kraje. Porok smo vsacemu slovenskemu pisatelju, da bode radosten prebiral obilni materijal, ki je nakupičen v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | nemške knjige, bodi ta knjižica toplo priporočana. Dobiva se pri pisatelju. * Vingánska nárudna nuvála. Bálgarsku narudnu listo za razširjenjitu na obštutu |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | jih na pridjanih štirih tablicah; vpodobil jih je po naravi pisateljev sin, Karol Goethe, c. k. gozdarski pristav v Lincu. Odbor |
| Ali nam je potreba domačih pis... (1878): | zaderževali, pač pa podpírali v svojih organih. Vidimo torej, da pisateljice lahko mnogo koristijo narodu, če tudi v določenih mejah gledè |
| Ali nam je potreba domačih pis... (1878): | rok za žensko mladino spisanih? Tukaj jasno, še prejasno vidijo pisateljice, česa nam potreba, ko bi bile v zadregi pri izbiranji |
| Ali nam je potreba domačih pis... (1878): | in naj z njim navdajajo svoje zanemarjene rojakinje. Tudi slovenske pisateljice naj pričajo, da je dandanes zlasti tudi žensko prašanje na |
| Ali nam je potreba domačih pis... (1878): | druzega ne koristile, bila bi ta stran dovolj, da narod pisateljice zgojujejo ali vsaj njih v delovanji ne zavira. Načelno torej |
| Ali nam je potreba domačih pis... (1878): | na korist, torej tudi književnemu jeziku ne na škodo. Naše pisateljice niso prisiljene po svetu ali strogo za poklicem hoditi. Izšolajo |
| Ali nam je potreba domačih pis... (1878): | vam hvaležen za to. Ako smo terdili, da bi nam pisateljice delovale na svojem mestu v splošno narodno korist, jih zdaj |
| Ali nam je potreba domačih pis... (1878): | področje, ker so naše razmere in potrebe take. Vašim tovarišicam, pisateljice drage, pripisujejo lepo lastnost v tem, da so praktične, da |
| Ali nam je potreba domačih pis... (1878): | mislijo uplivati kakorkoli na enega samega človeka. In ako hočejo pisateljice za naš primer poiskati še druzega poterjila, naj se spominjajo |
| Ali nam je potreba domačih pis... (1878): | najivno. Gledè na vsestransko formalnost v književnem jeziku so toraj pisateljice prave dobrotnice in ravnateljice, kakoršnih tudi mi v resnici potrebujemo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal basne (fabule) in je jel pesništvo poskušati , kar mu tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dopolnil, je svoji materi, in malo pozneje nekterim zrodnicam liste pisal. V četertim letu je poznal helenske ali gerške čerke in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so koj svojo obljubo spolnili. Od te pripovesti vnet sim pisal dobrotljivimu gospodu Prešernu lanjsko leto kmalo po Božiču v Terst |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne bo derčéta dobiti! Lani sim Vam sv. Lizbete dan pisal, de je še po vsih Svetih bilo tersje zeleno; tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je kupčijstvo? ) Nek Francoz je od kupčijstva ali teržtva takole pisal: „Vsa vmetnost kupčijstva obstojí v tem, de kupčevavec za 3 |
| Zlata Vas (1848): | nesrečniga storiti. Pa Ožbè je še tisti dan visoki gosposki pisal, in ji vse razodel. V vsi vasi je bil pa |
| Robinson mlajši (1849): | še sem polš v svoji lupini zapert; če bi pak pisal ravno po tvojem, kakor bi ti rad, bi se jas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v. Dr. Jordan. Leipzig 1847. 2. Heft, strani 43— 46 pisal). III. Jugoslovanski jezik nadhodi sicer po svojem bitstvenem značaju Češki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prijaznost austrianske vlade popolnama zgubila, in austrianski opravnik je turškimu pisal, da je Turška vlada za vse nasledke, ki znajo iz |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kvartam vſedejo. „Drugiga odgovora ni sdaj potreba, bom she drugokrat piſal. ” Ivanek veſ shaloſten po ſhtengah prilese; bil je she lazhen |
| Genovefa (1841): | neſramno hudôbnizo, kakor vaſ je Golo pozhernil; takó je Golu piſal. Morivzi ſo she najéti. Glavo vam morajo odſékati. Gotovo je |
| Genovefa (1841): | okróg mene ſo tudi bukve, ktére ſi ſam piſal. ” Sazhéla je sdaj bôshje déla bolj pasljivo premiſhljevati, kakor jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pirz, Miſijonar per Divizi Mariji na Michiganſkim, v Ameriki, je piſal: I. kaj v Ameriki s smersnenim krompirjem ſtorijo, ino II. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſveti Peter v' ſvoimu pervimu piſmu na drugi poſtavi taku piſou: Qui peccatum non fecit, nec inventus eſt dolus in ore |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Paul v' ſvoimu pervimu piſmu c. 6. na ſvoiga Timothea piſou: Qui volunt divites fieri, incidunt in tentationem, & in laqueum diaboli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | she Savlus od pertenja, inu morjenja zhes Jogre tega Goſpuda piſſal, je ſhov k' vikſhimu Farju , inu je njega sa piſſma |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | odpuſti nym, sakaj ony navędo , kaj delajo. Inu Pilatush je piſſal enu piſmu odsgorej koker njegove ſmerte urshoh, inu je taiſtu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaj več povem. Tissot, Paulitzky sta vsak za svoje rojake pisala, kar se per nas pogreša, marsikdo gre z nosam diljo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ob ediniga svojiga prijatla. Z žalostnim sercam sim mu slovo pisala. Sama sim zdaj bila, in se nisim vedla kamo podati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Shofka, njih edina hzhér, je pridno ſhivala, lepo s' jiglo piſala, ino shenſke oblazhila poſebno sa goſpòdo délala, de jih je |
| Genovefa (1841): | pogubiti. Genovefa, ktêra ſe ni nizh dôbriga nadjala, je groſu piſala, Gola po reſnizi popiſala in piſmo s gorézho prôſhnjo ſklenila |
| Genovefa (1841): | tvôja svéſta shêna Genovefa. ” To piſmo je v kopéli ſolsá piſala. Tinta in ſolsé ſo ſe v njêm takó salivale, de |
| Genovefa (1841): | in mu je piſmo prineſla, ktéro je Genovefa v jézhi piſala; vervizo biſerov mu je pokasala, ktére je kój ſposnal in |
| Genovefa (1841): | sveſtóſti je naſhel, ktérih pa nobêniga ni v roko prijél. Piſala je v njih, kako vſaki dan sa-nj moli, de bi |
| Genovefa (1841): | ali kakiga ſtôla v jézhi, je na tléh ſedézh piſmo piſala: „Dragi mosh! Tukaj na merslih lieh ſvôje jézhe leshézha ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veljajo, je z. k. kmetijſka drushba po nje na Zheſko píſala. Dobila je 100 takih repetniz ; na prodaj ſo v piſarnizi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se prav dobro prileže: še stara bohoričica mi je dopadla, pisali smo ſh, zh z dvema pismenkama, kar se mora po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bi jim gospodje od več krajev od tega potresa pisali, potlej bi se lahko zvedilo, kakó na dolgo in na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | iz Senja (Zeng), ki so nam med drugim sledeče verstíce pisali: „Želimo pa tudi, da bi nam naše mile Novíce v |
| Oče naš (1854): | tudi prihodnje koristnost pogodbe vživali, če tako ostanejo, kakor so. Pisali so tadaj Švičani Podgojzdanom: „Bratje! Francozje so premočni! Pomoči ni |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | na prsih in sabljo na pasu. Z demantovimi dletci so pisali na zlate tablice in ravno tako dobro so se na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je pismo namenjeno; v sredo ime trgovskega prijatelja, kateremu smo pisali, in na desno datum. Potem se začne v drugi vrsti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vinoredniki letaſ silno veliko vina prizhakujejo;) is Dolenſkiga ſo nam piſali, de nar ſtareji ljudje take rodovitne letne ne pomnijo, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vse, kaj bo občini potrebno vediti, v našem slovenskem jeziku pisalo! ” Pravična želja! Grašinskomu gospodu uradniku pa se v Novícah za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zoper Turke začeli, se je namreč v enomer govorilo in pisalo v časnikih, kako silno mučijo gerškega kralja njegovi lastni ministri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tega govorilo ; pervizh : ker ſe je v drusih novizah dovolj piſalo, bres de bi ſe bil namen doſegel; in drugizh, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſh, zh z dvema pismenkama, kar se mora po nemško pisati ſch, tſch z tremi ali četvermi. Po novim je pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nam zopet to novico oznanili in obljubili, večkrat kaj taciga pisati. (Zavarvanje živine. ) V Terstu se je nova družba začela, pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Saj res kmetiški šolarji ne znajo ne nemško, ne slovensko pisati; pa temu se ni čuditi. Ko bi mi vsi Slovenci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljubljani, oznanim častitim bravcam Novic, ki mi morebiti imajo kaj pisati ali za Novice kaj poslati. Serčno Jih pozdravim ! Dr. Bleiweis |
| Zlata Vas (1848): | v prostih urah v tednu domá kaj brati, rajtati ali pisati. To je z njimi ob nedeljah v šoli ponavljal, in |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in svakinji perliznjeno vošilsko pismo pisati, v kterim se je zgovarjal, de zavolj svoje bolehnosti ne |
| Sveti večer (1866): | kaj je ž njim knez govoril in kaj mu je pisati zapovedal. Po dolgih prošnjah mi je vendar razodel, da je |
| Oče naš (1885): | zvedel, da njegov stric ni imel moči ne govoriti ne pisati. Vsi pričujoči so mogli iz stanice iti, a Nacetu je |
| Zeleni listi (1896): | si svoje roke in prste! Moreš-li ž njimi goslati ali pisati kot jaz? Znaš-li ž njimi plesti, kot moja sestra? — Ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhe takó ſlabo zhezhká, v 15. do 20. urah lepó piſati isuzhiti. Veliko takih, ſlabih, po njegovimu uku pa poboljſhanih piſarij |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jedro mika, lupino sgrisi! (Nekaj sa tiſte, ki ne snajo piſati, ali pa zlo ſlabo piſhejo). Pred nekimi dnevi je priſhel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v 4. letih, she v 15. do 20. urah zhedno piſati isuzhila. (Novi móſt zhes Şavo) delajo na brodu pod Şhmarno |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Shupanu) sakaj lubizhek, po nozhi ſe nizh kaj nemore piſsat — per luzhi ſe enimu vſe męſha pred ozhmy. (k' Monk. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe bota nar pervizh tukej podpiſsala. Glash. Jeſt ne snam piſsat — Mizka, ti tudi né — Glash. Tok bom jeſt obęh imęna |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sraven ne ſtoji; to oblaſt, meni zbaſs , ali dan naprej piſsat, kdaj ſim jeſt dolshan dnarje poverniti, je ona ſama ſebi |
| Sacrum promptuarium (1695): | certe à Domino. Katero reſnizo lahku morem poterdit s' exempelni. Pishe S. Grogor od eniga suſhtaria s' imenam Deusdedit, de leta |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe perpravit, kakor ta ſtari Simeon, od Katiriga S. Lukesh pishe. Homo iſte juſtus, & timoratus, expectans conſolationem Iſraël: Et Spiritus Sanctus |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Slovenih je nadomestoval ta cvet limbar, lilija, kakor Nicolaj Thuri ¹) piše: „Sivam Veneris nomine Polabi colebant, quae inter flores nudato corpore |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | povedati kam grejo, in spremljavca seboj vzeti. — Iz Beligrada se piše, da je knez serbski slavnoznanega generala Kničanina, ki je sedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da se v nabasanih puškah ne bi smodnik unel. — Dalje piše, da je pri njih velikokrat taka megla, da je enkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | seme njeno iz Medije (Medna) na Gerško prenešeno bilo. Tako piše stari rimski pisatelj v svojih bukvah H. n. XVIII. , 16. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rydati, staročeski: ryd, singultus suspiriis viscerum pulsus. Dr. A. Weber ⁶) piše od njega važne besede: „Die ungezügelte Wuth des Sturmes, sein |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | znano, da se Madžar rad povsod enmalo pobaha! Tako Korizmicz piše, da ogerske goveda so z Ogri vred pišle na Ogersko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | g. Navratil v ti knižici (na različnih mestih) o njem piše, — posvetilo se mi je pred očmí, kakor luč. Zares, z |
| Fizika (1869): | so se dogotovila orodja, s kterimi elektromagnetična privlačnost daje ali piše znamenja. Ta naloga se je rešila na več načinov, tukaj |
| Revček Andrejček (1891): | pomagalo, v božjem imenu. (Uzame vizitnico in piše s svinčnikom. Piše in bere ob jednem. ) Ljuba Franica! jaz te neizmerno ljubim |
| Sacrum promptuarium (1695): | enu lepu prebivalszhe v' Nebeſsih ſo njemu perpraulali. Thomas Cantipratanus piſhe: De ena Gospa ob zhaſsu velike lakote je bila ſvojo |
| Sacrum promptuarium (1695): | æternæ. Sdaj shenkam en lep fazonetel tem mladem, od kateriga piſhe S. Bonaventura; ter pravi de kadar Maria Diviza je vidla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dr. Orel ime tako piſano viditi sheli in ſam tako piſhe, ker pravi: „Snano je, de ſe je Loblana nekdaj ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še ljubši mi je sedaj , kar to vém. Jez. Slovenci pišejo tudi veči dél že z tem pravopisam. Čudno naglo se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so rekli: Le naj mi še zavolj šole v Terst pišejo, in naj me opomnijo: bom pa še kaj dal. Kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spoznati, od kterih visoke častí vredni gospod opát Slomšek takóle pišejo: „Sovražnik človeške sreče zoper ta božji dar ljudí podpihuje, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | katolški listi (Kath. Blätter aus Tyrol) ki to povedó, napak pišejo, de je iz Ljubniga (Leoben) na Štajerskim, namest iz Ljubljanske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prijatlov dobivajo, in de trud tistih pisavcov, ki za nje pišejo, ni zaverženo, temuč visoko obrajtano delo. „Kako prijetno je” — govorí |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Sch. pišejo, de vse cesarske barke so tam zbrane in s tolikimi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | proti Angleškimu jadrala, kjer se bo v Southamptu vstavila; — časniki pišejo, da bo Košut le 8 dni na Angleškim ostal, kodar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vidil; poznajo ga pa tudi pri nas doma. Oče mi pišejo: „Od tistega vertinca tudi nekaj vém. „Tako se tudi v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ostane dneva, porabi ga vsak po svoje; eni beró, drugi pišejo in zopet drugi delajo po vertih, pa s tako marljivostjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Somen sa ovno v Péſhtu na Ogerſkim. ) Peſktanſke kupzhijſke novize piſheje, de je bilo na poſlednim ſomnu sa ovno veliko prodajavzov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sloshi. Némſhki in krajnſki zépzi. „Kaj? ſhe od zepzov nam piſhejo v naſhih novizah !'' bo marſikdo rékel in ſe musal, miſlizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa tiſte, ki ne snajo piſati, ali pa zlo ſlabo piſhejo). Pred nekimi dnevi je priſhel v Ljubljano uzhitelj piſarije is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jutro, gospod! Jez. Bog daj, ljubi moj Radislav! ravno sedaj pišem našim Novicam. Rad. Dobro! Dobro! Pa povejte mi enkrat prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dveh otrok, in kolika žalost nesrečnih starišev! Jaz Vam to pišem, da naj stariši vidijo, kakó nevarno je, otroke same pušati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na jezeru poleg Bleda pogreznil; zató Vam od tega tóle pišem. Po moji uri je bil tù potres malo pred deseto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de. Pa ne mislite, ljubi moji rojaki, de jez zató pišem, de bi mene izvolili. Nič veséliga ne bojo iméli poslanci |
| Robinson mlajši (1849): | Ogerskem: vsaki kraj pak uži ti ima svoje posebnosti: Ako pišem samo po svojem, še sem polš v svoji lupini zapert |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mnogim kaj sprosili, poprosite še za nas! *) Ravno ko to pišem, se prijoka uboga žena k meni in me pomoči prosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prava , je teshko raslozhiti. Jeſt ſe te druge dershim ino piſhem Loblana. ” Ako ravno mi te miſli niſmo, ſmo vender voljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je naj bolj razprostranjen med Slavjani, ki z latinskimi pismenkami pišemo. Sedaj bodemo lahko brali, mi bukve njihove, oni pa naše |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | pisali, kakor so ondaj ljudjé govorili. Tudi mi govorimo in pišemo, kakor smo se navadili: solnce izhaja, solnce zahaja, če prav |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potenčni eksponent in dobljeni produkt p mno potenco števila a, pišemo pa am = p. Potenca je torej produkt iz jednaki faktorjev |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sestavljeno nasproti danim sorazmerjem, katera zovemo jednostavna. Dostavek. Ako imamo pišemo krajše Tako sorazmerje imenujemo zaporedno ali verižno sorazmerje (fortlaufende Proportion |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | j. take, ki imajo pred perijodo še druge decimalke. Perijodo pišemo navadno le jedenkrat, toda nad prvo in zadnjo njeno številko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Ako veljajo vsi logaritmi za jedno in isto podlogo b, pišemo krajše n = log a, misleč si podlogo b znano. Vzemši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ali se s Slovenci pogovarjaš, ali kakemu Slovencu kak list pišeš, ali na Slovenskim kak napis kamor bodi napraviš, svoj materni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Jez. Kaj pa bi to bilo? Rad. Ko ravno novicam pišete, pišite jim še to, de bi bilo dobro , de bi |
| Valenštajn (1866): | sam sem evangelcem cerkev Sezidati ukazal. — Poslušajte, Župan, — kakó se pišete? Župan. Pahhebel, Prejasni knez. Valenštajn. Slušajte, ali drugim Ne pravite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | te dni na ogled poſtavil. Hitite tedaj vi, ki ſlabo piſhete k njemu, v 15. urah poſtanete sa majhne denarje mojſtri |
| Krivica za krivico (1859): | jo sebi izbral! Ali me slišiš, sebi sem jo izbral! Piši, sicer ne prideš živ iz té sobe! « »Vašemu o otročjemu |
| Žalost in veselje (1870): | mi, temuč s čopiči, kakoršne imamo pri nas za barvanje. "Piši tedaj! " pravi Tiun-Lin ter mu poda prineseno orodje. Aleš prične |
| Razne dela (1870): | zadna mu zapoje. De testament veljavno se speljá, Notaru rekši: Piši misli moje! De muham tem se vsakoletno da Bogat obed |
| Bolna ljubezen (1874): | dobrega sadu ne more imeti! Imej milost in kmalu mi piši! Radoslav. *** V decembru. Sneg je pobelil strehe in ostra burja |
| Luteranci (1883): | pest, da je ujetnik. Ukaz se glasi: "Primi pero in piši prokleto svoje imé! " "Nikdar, če mi velé cestni roparji in |
| Mačeha (1883): | to dovolj časa imela. — Ko bi moj Arnold rekel: Ne piši, vzela bi v trenotji vse svoje pisarije s pisalno mizo |
| Vanda (1888): | a bila je bleda kakor smrt. »Piši, kar hočeš; samó piši! « »Mama! « milo prosi Vanda in hoče objeti razkačeno mater. Ali |
| Vanda (1888): | podpišem? « vpraša Vanda plašno, a bila je bleda kakor smrt. »Piši, kar hočeš; samó piši! « »Mama! « milo prosi Vanda in hoče |
| 4000 (1891): | kuhinji! To ime mi bodi dobrega pomena! Soror Evlalija, piši, piši! « Soror Evlalija stopi k mizi, kjer leži debela knjiga. Vanjo |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pomota je b ispuſhati, ker ima biti tedaj nikar ne piſhi: onneur nameſt bonneur. Deſlih bonneur piſhejo s' dvema n vunder |
| Pozhétki gramatike (1811): | vunder bonorer, zhaſtiti, ima li eniga. 4. Compter in compter, piſhi v' poménu: rájtati, ſhtéti. Comte in comté v' pomenu: knés |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kaj pa bi to bilo? Rad. Ko ravno novicam pišete, pišite jim še to, de bi bilo dobro , de bi se |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | kterega se tudi ne da podučevati niti krščanski nauk, niti pisava, niti številstvo (rajtenge); brez kterega se otroci ne morejo dalje |
| Kemija (1869): | na pr. metil, etil, amil itd. zamenjujejo vodenčeve atome. Njihova pisava in njihova imena so razvidna iz sledečega primera: Od trojnega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Razen tega se tu in tam uporablja tudi Braille -jeva pisava s točkami. Pri tej je abeceda označena z jednostavnimi skupinami |
| Zeleni listi (1896): | Bernardovih pisankah tudi ni nikakega pivnega papirja, zato pa je pisava vsa razmazana in na drugi strani odtisnjena. Gospod učitelj ga |
| Zeleni listi (1896): | pisankah! Skoro na vsaki strani najdemo kak madež! Tu je pisava razmazana, tam je grda lisa, katero je napravil Bernard s |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bilo bi pač težko slepca navaditi, da bi rabil navadno pisavo, kajti pisanega ne bi nikakor mogel nadzorovati. Zato se mu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ta način natiskan list obrne , tedaj more slepec brati bodičasto pisavo s konci prstov. Oblike pismen se vjemajo z velikimi latinskimi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Koperniku ne verjel, ker zdaj vsak dobro vé, da so pisavci svetega pisma tako pisali, kakor so ondaj ljudjé govorili. Tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | v notranji Afriki. To je vunder čudno, de, kakor Dunajski pisavci vsak hip Krajnsko deželo na Koroško prestavljajo — v dokaz, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | morajo slovenski pisavci le besede njegoviga kraja rabiti. Besednjak slovenskih pisavcov je cela Slovénija. Slovenski pisavci imajo pravico do vsih beséd |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de Novíce zmirej več prijatlov dobivajo, in de trud tistih pisavcov, ki za nje pišejo, ni zaverženo, temuč visoko obrajtano delo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slovenec ni tako svojoglaven, de bi terdil, de morajo slovenski pisavci le besede njegoviga kraja rabiti. Besednjak slovenskih pisavcov je cela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njegoviga kraja rabiti. Besednjak slovenskih pisavcov je cela Slovénija. Slovenski pisavci imajo pravico do vsih beséd, ki se govoré na Slovenskim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Štajarskim, Koroškim, Goriškim ali pa Teržaškim. Se vé , de imajo pisavci dolžnost paziti, de take beséde rabijo, ki so bolj navadne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | več prijatlov dobiva. 5. Lepo je, de so novi slovenski pisavci snažni in sramožljivi, po vrojênim duhu Slovencov, kterim se nesnaga |
| Sacrum promptuarium (1695): | lahku ſa morite takorshne zhuda dellat, sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | djal, za terdno vém, de bi pot nášel. Torej golobu písemce na vrat obésimo, in gotovo ga bo kmal na Sokólovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | biti! Ljudoljub. Iz Ljubljane. Kakor smo mi z veseljem brali pisemce, ki ga je te dni naš gospod prof. Terstenjak od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Berlin 29. Dec. 1858. Jacob Grimm m/p.“ Da bojo pisemce to razumeli tudi tisti naših bravcov, kteri radi berejo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | poti svojih preiskav, tako bojo gotovo tudi vsi prijatli njegovi pisemce to radostni brali; zato ga natisnemo od perve do zadnje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Prečastiti« Gospod! Že pred nekimi mesci mi je došlo prijazno pisemce Vaše s pridjanimi podučnimi spisi, ki so večidel delo Vaših |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | našega lista serčno veselilo, ako, bote spolnili, kar nam je pisemce Vaše obljubilo. „Novice” so že adresirane. Kursi na Dunaji 31. |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | se — kakor je daleč. — na Sokolovo povernil. Golobčeku tedaj navežemo pisemce krog vratu in ga spustimo. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za pismene sostavke neznana. Z nemškimi čerkami revno kako slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko mladost posebno na kmetih najpotrebniših reči po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dela mnogoverstne, je potem takim lahko razumeti. (Dalje sledí. ) Odperto pismice na posestnike Dolskiga pašnika. Z neizrečeno velikim veseljem smo slišali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice častitimu gosp. Vodušeku, c. k. vodju nemških šol v Celji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prosimo, de nam taciga mladenča na znanje dajo. Vredništvo. Odperto pismice častitljivim gospodam fajmoštram Ljubljanske okolice. Neki rodoljub iz Tersta nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za léto 1848 čistih 69,000 gold. prevdarjenih. (Dalje sledí. ) Odperto pismice gosp. Ambrožu. De po 16. listu Novíc bojè napravljeno pohujšanje |
| Stric Tomaž (1853): | obilno poplača za vse dobro, kar ste mi storili. “ Končavši pismice, ga zloži in na mizo dene. Potem spravi nekaj oblačil |
| Najdenček (1860): | toliko naučila, da sim znal svoje ime dobro zapisati in pismice za silo sčečkati. Moje veselje in moja hvaležnost do Kristine |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jo imaſh Nęshki neſti ? S'to jeglizo je blo enu piſmize sapezhatenu, kaj ne? Vidiſh, de vſe vęjm. Jęrza. Sakaj me |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | al vunder — mi po glavi hodi. Goſpà. Kaj sa enu piſmize? Baron. V' katęrim ſtoji , de ima dones eden k'tebi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Od mene ſta govorile ? — ſim pre sgodej priſhal, morebiti ? — Enu piſmize me je nasaj vernilu. Jeſt ſizer to , kar noterſtoji, ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | otrokam. Goſpa. Al ti je shol? Baron. (k' Nęshki. ) Tvoje piſmize — Nęshka. So gnadliva Goſpa diktirali. Baron. Tok ſim nję odgovor |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | isrozhuv , kar ſim tudi jeſt prejel: sakaj Chriſtus je po piſſinah sa naſhe grehe umerl: inu ke je pokopan bil, inu |
| Divica Orleanska (1848): | očmí. Bertran. Zdaj pazite! Se bližajo! Šesti nastop. Pervi pridejo piskarji in hubisti. Potem nastopijo belo oblečeni otroci z vejcami v |
| Fizika (1869): | fosforovanje. Physik, fizika, prirodoslovje. Pika, farbiger Punkt. Pipa, Hahn, 92. Piskalo, Blasinstrument. Piskrec prsteni, Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. Plasa, pas, Erdzonne |
| Biblia (1584): | inu vpyejo pruti ſvojm tovariſhem, inu pravio: My ſmo vam piſkali, inu vy néſte hotéli pleſsati: My ſmo vam klagovali, inu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ponarejena goveja župa. Deni v dvapolišk in z vodo napolnjen pisker dva linja (karpoča), eno korenje, en kos zêlene, nekoliko peteršilja |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | napolni ga potlej do verha z merzlo župo. Zdaj postavi pisker v krop, de se v soparici kuha, dokler niso jajca |
| Kuharske Bukve (1799): | miso. Zeſarjov jęſhpren ſe sna tudi tako narediti: v' en piſker deni dvę shlize zvętne moke inu en maſsélz ſmętane, dobro |
| Kuharske Bukve (1799): | Zhe pak hozheſh zęliga v' shupo djati, moreſh en drugi piſker s' putram dobro namasat, to v' pervim piſkru narejeno meſhanje |
| Kuharske Bukve (1799): | inu jeh vmęſ tako polivaj. 157. Kuhana Bísena. Deni v' piſker enmalo vezh jęſiha ku vode, tudi lorber pęrja, zhebula, puſti |
| Kuharske Bukve (1799): | ſmętane, dobro smęſhaj; potlej perdeni dvanajſt rumenakov, oſoli, supęt rastepi. Piſker poſtavi v' na pol vręli krop v' kaſtroli, vſe vkup |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | soparici kuha, dokler niso jajca terde; potem se varno iz piskra z žlico zreže, de podobo od nje dobi, na to |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vodi, kolikor je jesiha, karpove ledice, vzemi jih potlej iz piskra in perli tej župi toliko vode, de je bo en |
| Kuharske Bukve (1799): | preliti, inu kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad od piſkra lozhil. Zęliga dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa kola masat dobiti. Zhe ſe vsame dva velika lonza (piſkra), vezhiga ſe do verha sakople v tla prasniga majnſhiga ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prav drage. Polena dva-, ali pa ſhe vezhkrat preshagajo in piſkre ali lónze okrog ognja poſtavijo. Pri naſ pa dolsih polen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhji dél vidi, de dolge polena pod kotlam in pri piſkrih leshé, bres de bi jih kdo k ognju primikal, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | si zláto in sreberno obleko omišljuje, kteri se per merzlimu piskru gostuje. Na ulicih rožica, doma bóžiča. Kader se svila, škerlat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jih v štupo stolčejo, ktero potem skozi celo leto v piskru na kakim suhim kraji shranijo. Ravno takó tudi storé z |
| Kuharske Bukve (1799): | inu s' zukram potręſi. 99. Naraſteno kuhanje od rajsha. V' piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj v' njemu eno unzho opraniga |
| Kuharske Bukve (1799): | en drugi piſker s' putram dobro namasat, to v' pervim piſkru narejeno meſhanje notri preliti, inu kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se |
| Fizika (1869): | fizika, prirodoslovje. Pika, farbiger Punkt. Pipa, Hahn, 92. Piskalo, Blasinstrument. Piskrec prsteni, Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte |
| Kuharske Bukve (1799): | shlize bęle moke, eno shlizo vode, to męſhaj v' enim piſkerzi; potle perlij enmalo vode, na katiri ſo ſe ſpargelni kuhali |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | 2. Dvoje žalostnih pism. Dan na dan, dokler sva skupej popotvala, sva jez kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potem, ko se je bil Konstantin v Rimu opravičil, slavljanske pismena pohvahl, in Konstantinoviga brata, Metoda, postavil velikiga škoſa čez Panonijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svojimu pismu do Svatopluka v letu 880 s temi besedami: „Pismena slavijanske, ki so od nékiga Konstantina modrijana, iznajdene, de bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naukazam, kakó zdravilo vživati), kterih lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni znal brati. Po mojim kratkim razjasnjenju se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kteri bi se tudi sami kaj zučili, jim je za pismene sostavke neznana. Z nemškimi čerkami revno kako slovensko pismice vkup |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nalogi, katero smo razrešili v § 128., dobili bi, uporabljajoč pismeni sklepovni račun: 3 zid. potrebujejo za števila 1 zid. potrebuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tudi vi učitelji ji zamorete prav veliko dobriga storiti. Znanje pismenih sostavkov se v našim jeziku pogreša. Mladina hodi v šolo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | notranjih oprav iz Dunaja in ki so jih mogli izpraševani pismeno izdelati , so bile : 1. Kaj se pravi gojzd trebiti in |
| Čas je zlato (1864): | ga pošlje h kralju, kakor mu je ta ukazal, dobí pismeno dovoljenje prosto v šolo hoditi od lastne roke kralja podpisano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | novim je pa kakor ima biti: jeden glas in jedna pismenka. Zakaj se je pa ravno ta pravopis izbral, tega ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bohoričica mi je dopadla, pisali smo ſh, zh z dvema pismenkama, kar se mora po nemško pisati ſch, tſch z tremi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ker je naj bolj razprostranjen med Slavjani, ki z latinskimi pismenkami pišemo. Sedaj bodemo lahko brali, mi bukve njihove, oni pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obertnik in rokodelec stanuje; oboje se zamore z besedo ali pismeno na zapisnik (protokol) povedati. — Za gotovo se zdaj sliši, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 60 dnij, tedaj 6 dnij. 2.) Prav takó sklepamo tudi pismeno računajoč. Pri nalogi, katero smo razrešili v § 128., dobili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | gledé na prosto skladanje slovenskih sostavkov in na slovensko (slovansko? ) pismenost ali literaturo. — Učitelju je odločena plača ali pràv za pràv |
| Pozhétki gramatike (1811): | à, de, poſtavim, enseigner la grammaire à l'enfant, vuzhiti piſmenoſt otroka: écrire une lettre à son ami, piſati pſfmo ſvojimu |
| Pozhétki gramatike (1811): | greſhka beſéda, po naſhimu ſe sna rezhi: Piſmena snadnoſt, ali Piſmenoſt. Gramatika je snadnoſt prav govoriti ino piſati. Sa govor ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uzhilnizo umetnikov in rokodélzov prevseti, in ravno tazhaſ je bukve „Piſmenoſt ali Gramatiko sa perve ſhole ſpiſal, ki jih je L. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Krempl. Oznanilo. Po priporočenji gospoda profesorja J. Šafárika oznanimo prijatlam pismenstva, de se ravno zdaj v Belgradu natiska s Cirilovimi čerkami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | peti del „Golubice s cvetom knjižestva srbskog” (golobica s cvetam pismenstva serbskiga), ki bo z mnogoterimi, sosebno mikavnimi in za vsaciga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči pomanjkanje mladiga pismenstva v zemljopisnih délih, ki bi nas učíle bolje poznati veličansko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pripravljal, tamkaj po želji s. Očeta Papeža stolnico za slavijansko pismenstvo osnovati. 13. dan sedajniga mesca so ga pokopali in velika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pisane loke. Med bistre potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči pomanjkanje mladiga pismenstva v zemljopisnih délih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | govorí. — Ali da bi takovo moje délo naše sedanje mladičko pismenstvo kazilo? Oj Bog, oča vseh narodov, tega ne daj; rajši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne vzame! m— č. (Častenjekrompir ja. ) Po spričevanju nekih starih pisem je ravno zdaj 300 let preteklo, kar so krompir pervič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | DELITVA SVETIN IN POHVALNIH PISEM za obertnisko razstavo V Ljubljani 1844. Po sklepu velkiga zbora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skerbeli, svoje pravice per postavni môči ohraniti. Niso dajali starih pisem v pravim časi poterditi, in so jih še clo zgubili |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | DVE POVESTI iz pisem Kristofa Šmida. A. Golobčik. B. Kanarčik. Poslovenil A. P., bogoslovec |
| Maria Stuart (1861): | jo! V rešitev njeno sem roké ponudil, Prenašale ne bodo pisem vaših Zaljubljenih. (Odide. ) Deveti nastop. Elizabeta. Leicester. Elizabeta. Kdo bil |
| Čas je zlato (1864): | ga noče. Ni čuda! Bil je Lenče ptujec brez priporočilnih pisem, brez kterih je tam teško shajati. Angleži so namreč nezaupno |
| Valenštajn (1866): | naj veča moja sreča! (Trčka pristopi in izroči vojvodi nekaj pisem, ktera naglo odpre. ) Grofinja (Maksu). Da vam je trud poplatil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | večkrat pridrževala in ker je ravno zavoljo pridrževanja omenjenih 6 pisem se več osebam veliko sitnosti skrbí in žalosti, pa tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | l. je nekemu bilo iz ene roke 6 — rêci šest — pisem za vrstjo, med druzimi še celó eno rekomandirano poslano; al |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | „de bi ti nobeniga mojih pismov dobila ne bila. O ko bi vsaj tukaj bila, nemara |
| Genovefa (1841): | vézh ſama na prizhujózhnoſt ſvôjiga moshá sloshíla. Vezh naſtavkov od piſem na-nj, polnih pobóshnih, blagih miſel, polnih Ijubésni in sveſtóſti je |
| Genovefa (1841): | vſe dôbre ljudi, slaſti pa sa matere in otrôke. Is piſem goſpóda KRISHTOFA SHMIDA, poſlovénil F. M. V LJUBLJANI. Natiſnil, ssloshil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to drushbo néha; nobena goſpoſka ne ſme pogorelzam vezh pogorelſkih piſem in páſov dajati, ker vſak pogorelz od te drushbe she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Boshje k temu nepotrebama pritikujejo. (Dalje ſledi. ) Naſhim prijatlam! Vezh piſem ſmo she prejeli, ktére nam pravijo, kako ſerzhiio ſo „novize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Gospod vrednik! Zdavnej vém de že pričakujete od tod obljubljeniga pisma; in ko bi Vam ne šlo ravno tako navpičlo s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razločik, kakor postavimo, kar sveto vero vtiče, med dohtarjem sv. pisma in med kakim najémnikam, ali kakor pri vládarstvu med visokim |
| Stric Tomaž (1853): | Med drugimi si ponavlja na glas lepe besede iz sv. pisma: „Nimamo tú stanovitnega mesta, ampak prihodnjega iščemo. “ Misli se naenkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so ravnali pogostoma hvalevredno tudi prečastiti gg. prestavljavci novega sv. pisma slovenskega: Mat. 5. 19 razveže (solverit), stori (fecerit); 5.22 reče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | napolitanskih Slovanov (Serbov), profesorjem de Rubertis. iz Aquaviva, in tega pisma je Počič na svetlo dal. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | telegraf in kurirji avstrijanske, angležke, francozke in pruske vlade nosijo pisma semtertje, da bi se brez vojske poravnal razpor, in še |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na desno datum. Potem se začne v drugi vrsti prepis pisma od besede do besede. Končni poklon se kot nebistvena reč |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pismovnem prepisniku. § 13. Knjigo, v katero se prepisujejo trgovska pisma, katera piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik. V |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ima na konci abecedni imenik vseh trgovcev, katerim so se pisma odposlala; v ta imenik treba precej, ko se je pismo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Začne pisme narazen devati ino prebirati; pa kakor jih bere, spremenjena vsa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na eno inu dvejſeto Nedello po Winkuſhtah. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Efeſarje na 6. Poſtavi. Bratje! bodite |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bo povikſhan. Na enajſto Nedelo po Winkuſhtah. ranje is 1. Piſma S. Paula Apoſt. na Korinth. na 15. Poſtavi. Bratje ! jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | God inu Prasnik Chriſtuſoviga Rojſtva per veliki Maſhi. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Hebręerje na 1. Poſtavi. Mnogiterikrat, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | al malu isvolenih. Na Nedelo imęnuvano Sexageſima. Branje is 2. Piſma S. Paula Apoſtelna na Korintharje na 11. inu 12. Poſtavi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | V' timu ſtrahu ſaj niſi tudi posabil, kaj sa ene piſma v' arshati noſsiſh. Kaj sa enu piſmu je letó ? Matizh. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sazhne: „Danſ ſe ſpolnuje, kar ſte ravno ſliſhali is ſvetiga piſma. “ Ino jim je to na dolgo ſkasal. — Pomiſlite, ljubi otrozi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Sgodbe ſvétiga piſma noviga sakona. 1. Zaharija ino Elisabeta. Ob zhaſih kralja Heroda |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nama gorellu, kader je na poti govoruv, inu je nama Piſſma reskladov? Inu ona ſta toiſto uro goriuſtalla, ſta ſe supet |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | piſſal, je ſhov k' vikſhimu Farju , inu je njega sa piſſma na Damashkovſke Synagoge proſſuv: de, aku bi on katire moshę |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vodstvo obertniskiga družtva iména, z svetinjami ovenčanih ali z pohvalnimi pismi obdarenih fabrikantov, fužinarjev in rokodelcov oznani, se pervič vsem tistim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih že pri Celovski ali Gradcarski razstavi prijeli, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. Gosp. L. Aíchholcerju, fužinarju na Koróškim. 2. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so že pri Celovški ali Gradcarski razstavi dobili, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. Fužini gosp. kneza Auersperga v Dvoru poleg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih že pri Celovški ali Gradcarski razstavi prijeli, z pohvahiimi pismi zopet poterjene: 1. Gosp. Kajet. Dašu, puškarju v Gradcu. 2. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perporočenjem, poslani denar na kako kmetijsko domačijo z dobro vterjenimi pismi posoditi; vsakoletne obresti od tega denarja bo pa šomašter k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | svečana s „korespondenz-kartami” ali pa tudi že zdaj navadnimi nakazovavnimi pismi, če se pošlje, se vé, ob enem naročnina. — Omenjam sicer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | in čast naroda našega. Naj čitatelji naši sami sodijo obe pismi in rekó : ali dr. Bleiweis resnico govori v svojem pismu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tacih vstanovnikov ali dobrotnikov gledalo, kteri postavim v svojih vstanovnih pismih hočejo mladenčam te ali une fare i. t. d. predstvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | nepoštenost govoriti more. bo treba, bodemo še več povedali — po pismih, ki jih hranujemo od Razlaga samega. V imenu več volilcev |
| Zoologija (1875): | nalašč zato postavljenih mož. — Čudno je to, da se v pismih starega veka podgana nikjer |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pokopan bil, inu ke je goriuſtov na treti dan po piſmah : inu ke ſe je Zefaſu puſtuv viditi, inu potęm tudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Sin zhlovekov ſizer gre v' to, kar mu je po piſmih namenjeno. Pa vender gorjé mu, po komur |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v kmetijſki rezhi s dovédenimi moshmi bliso in daljezh v piſmih pogovarjati. Sraven tega mora drushba ſkerbno opraſhovati, in gotovo svediti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali sadershke per kmetijah sveduje in ſposnava, in ker po piſmih sve, kar sunej deshele bliso in daljezh noviga in sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasſhirjala; tó ima ſtoriti: s poduzhenjam v beſedi in v piſmih, s podelenjam she poprej in ſedaj natiſnenih bukev. 2. Ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | babam vladarstvo sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor svete pisma učé, hudiču in raznim ljudem dopuſtil, drugim škodovati. Resnico terdiš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še nikoli vidil ni i. t. d. Kar pa s. pismo stariga zakona tiče , mora vsak spoznati, kteri je zraven bil |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Tisti, pismo prinesel, v perlizovanji in hinavšini zurjen, kakor njegov gospod, je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in svakinji perliznjeno vošilsko pismo pisati, v kterim se je zgovarjal, de zavolj svoje bolehnosti |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | k vsimu znal dobro pomagati, tako de je zares povabilno pismo do Gerarda prejel, de bi ju kmalo obiskal in se |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vém! « jima je kratko odgovoril. »Prišel je Meziborčan in prinesel pismo od kralja. Kaj bo, bosta že zvedila. « »Vse se mi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Vevčah pod Ljubljano, 3) V. Ruardove fužine na Savi. Pohvalno pismo so dobili: 1) Novak Janez v Kamnigorici, 2) Samasa Anton |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi od drugih straní nekaj slišala, zató bi mu rada pismo poslala*) in ga prašala, kako in kaj, da mi na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ga Kromacij, „ta-le gospica bi rada svojemu očetu v Rim pismo poslala. ” „Prav veselilo me bo, če morem postreči blagi Fabíoli |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se zapiše v prvo vrsto na levo kraj, kamor je pismo namenjeno; v sredo ime trgovskega prijatelja, kateremu smo pisali, in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bilo. Ker je bil David tákoſhen, ino kakor ſveto piſmo pravi, mosh po volji boshji; mu je pa tudi Goſpodov |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jih objiſkovali, kvartajo. Ivanek ſe vſakterimu goſpodu lepo perklone, ter piſmo podá, v' katerim je bilo ſto rajniſhov slata sapezhatenih. Saverſhki |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shlahnimu goſpodu oglaſijo, ker mu je vkasano, de jim ſam piſmo v' roke da. Streshetov eden ga po ſhrokih ſtopnizah, ki |
| Genovefa (1841): | Gola pripeljati. Préden ſo ga pripeljali, je ſhe enkrat Genovefino piſmo prebrál. Beſéde: „Odpuſti mu, kakor mu jes odpuſtim; — savolj mene |
| Genovefa (1841): | ſe je sdaj v ſolsé omezhila. Vſe to, slaſti pa piſmo, mu je bilo shiva prizha od Genovefine nedolshnoſti. Tako mozhno |
| Genovefa (1841): | de ni nizh vidil in de ſo ſolsé vſe Genovefino piſmo premozhile. Védno je klizal: „Bog! O, Bog! O Genovefa! — in |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kaj sa ene piſma v' arshati noſsiſh. Kaj sa enu piſmu je letó ? Matizh. (iſhe v' arshati , ene papirzhe vùn slęzhe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe! Goſpa. Ti ſe niſi zhes mene. Baron. Tiſtu preklętu piſmu — — je narędilu , de mi je kry savręla. Goſpa. Sej jeſt |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshko ; kar ſliſhim njih priti, vaſha Gnada — meni je to piſmu noterpadlu, ſtrah me je prevſęl; nekaj me jo blo spodbodlo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | lé — to ſim sa vami pobral: (mo ozhe dati enu piſmu. ) Baron. Meni daj! (mo piſmu vsame. ) Matizh. (na ſtran. ) Sdej |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pobral: (mo ozhe dati enu piſmu. ) Baron. Meni daj! (mo piſmu vsame. ) Matizh. (na ſtran. ) Sdej bo slode. Baron. (k' Matizheku |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | v pismu najdel, ter nobene čerke od kake sumnjivosti v pismu ni bilo. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | so ostale pri svojih pervih besedah. 2) Stojí v zatožnim pismu, da tisti dan, ko je rajnca zbolela in bljuvati začela |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Pa še veliko več, kakor je pričakoval, je Gerard v pismu najdel, ter nobene čerke od kake sumnjivosti v pismu ni |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | sklenila, naj Gerarda, ju kmalo obiskat, povabi. Kar je v pismu bilo, sta Arto in Hirlanda pótu še z besedo povedala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | višji sodniški razsodbi veljá res, če kdo kterega v kakem pismu, ki ga je podal kaki cesarski gosposki, kakošne rečí obdolžuje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | umeti slovanski jezik! (Konec sledi. ) Novičar iz mnogih krajev. Po pismu iz Benetk v teržaškem časniku se bota presv. Cesar in |
| Viljem Tell (1862): | Reselman. Svobodno izvolili smo deželi Zavetnika in varha ; tako v pismu Zapisano je cara Fridrika. Staufaher. Tud najsvobodneji imá gospoda. Glavar |
| Valenštajn (1866): | Maks. (pazljiv pogleda zopet v pisanije). Kaj pa je v pismu tak nevarnega? Pogledati me sili radovednost. Trčka (od strani Ilu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | eniga na levizi, JEsuſa pak v'ſredi. Tedej je tu Piſſmu blu dapovnenu, katiru prave: Inu on je med te krivizhne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sapiſſanu: Leta je JEsus Nazarenſki en Krayl teh Judov. Taiſtu piſſmu je veliku Judov bralu , sakaj, kir je JEsus bil krishan |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nimate njemu nobene koſty slomiti. Inu supet pravi enu drugu piſſmu: Ony bodo vidili, v'katiriga ſo preſunili. Na vezher pak |
| Oče naš (1854): | žandar. „Slepar perve verste je, goljuf, igravc in ponarejavec deržavnih pisem. Za njega bi bil še kol predober. Do smerti je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vse? 8. A kupi dne 4. oktobra 6000 gl. zastavnih pisem štajerskega hranilnega društva po 101.50; koliko mora zanje plačati, ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | obresti od dne 1. nov., dohodarine 20 %), 3500 gl. zastavnih pisem avstr. zemljiščnega kreditnega zavoda po 117.5 (5% obresti od dne |
| Oče naš (1885): | žandar. „Slepar prve vrste je, goljuf, igralec in ponarejalec državnih pisem. Za njega bi bil še kol predober. Do smrti je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Stück), a pri vseh državnih papirjih, zemljiščnih odveznih obligacijah, zastavnih pismih (Pfandbriefe) in večinoma tudi pri prioritetah v procentih, t. j. |
| Sveti večer (1866): | jih ne dati iz rok. ” Bili so ti listi ženitno pismo njegovih staršev, Tonetov kerstni list in pa pogrebni list njegovega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prevzeti, kteri se imajo pri svojih ponudbah le s poterjivnim pismom (certifikatom) kupčijske in obertníjske zbornice svojega kraja skazati, da so |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | obęſhenu piſmu sa ſmèrti vręjdniga ſposnan. Ali kaj pravi leto piſmu? Berímo ga, de ſposnamo, kaj je on take ſmèrti vręjdniga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nar Vikſhiga vùn dan, tukaj ſkusi enu na krish obęſhenu piſmu sa ſmèrti vręjdniga ſposnan. Ali kaj pravi leto piſmu? Berímo |
| Deborah (1883): | tako le roko obračal. – Krojač. Kaj je? Žalostno poročilo! Nobenega pismonoše, nobenega tujega človeka ni bilo tukaj. Kde koli je učitelj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dovolil v' njegovo proſhnjo. K' Joshefu ſe perdrushi tudi Nikodem piſmouk. Preden Jesuſovo telo ſ' krisha ſnameta, mu je ſhe vojakov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gine ta ljubesen? 26. Poſebni Jesuſovi nauki per mnogih perloshnoſtih. Piſmouk je k' Jesuſu perſtopil, ino ga vpraſha: „Uzhenik! ktera je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſebo osira; ni sa boshje kraljeſtvo. “ Na poti je nekedaj piſmouk k' Jesuſu priſhel, ino mu rezhe: „Uzhenik! per tebi bom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bili ne le kakor učeniga, zlo zurjeniga in bistroumniga hebrejskiga pismouka, ampak kakor kako vikši prikazen čislali, ker je le preveč |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa, ki je bila v' zélo tkana, ſo vadljáli. Duhovni, piſmouki ino ſtaraſhini ljudſtva ſo ga pod krishem saſramováli. „Drugim je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Per njem je bil véliki sbor shran, to je, duhovſhina, piſmouki ino ſtaraſhíni ljudſtva. Tudi podkupljene krive prizhe ſo bile perpravljene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in prav je ſtoril. Sna biti, de je, kakor judovſki piſmoúki miſlijo, ſvoje verſtnike obilnoſti nature, in s tem vſigamogozhnoſti, modroſti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katera piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik. V pismovnem prepisniku se zaznamenujejo strani z zaporedoma tekočimi števili. Pri vsakem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. O postranskih ali pomočnih knjigah. O pismovnem prepisniku. § 13. Knjigo, v katero se prepisujejo trgovska pisma |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ravna po tem, kaka in kolika je trgovina. Najvažnejše so : pismovni prepisnik (Briefcopierbuch), fakturna knjiga (Facturenbuch), skontrovne knjige (Scontrobücher), in sicer |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prepisujejo trgovska pisma, katera piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik. V pismovnem prepisniku se zaznamenujejo strani z zaporedoma tekočimi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kot nebistvena reč izpušča. Pod prepis se potegne še prečnica. Pismovni prepisnik ima na konci abecedni imenik vseh trgovcev, katerim so |
| Zoologija (1875): | Piperat 147. Pir 121. Pirika 119. Pisang 127. Pistacia 154. Pistacia Lentiscus 155. Pisum 157. Plantago 144. Plašček dev. Marije 156. |
| Zoologija (1875): | Piper 130. Piperat 147. Pir 121. Pirika 119. Pisang 127. Pistacia 154. Pistacia Lentiscus 155. Pisum 157. Plantago 144. Plašček dev |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in, ko je torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega in pistacij poverhu deneš. Peskasta torta. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vodo pomočeni valjar, razmaži z nožem, potresi z drobno zrezanimi pistacijami in pohladi. Vunder jih z valjarja vzemi, preden se sterdijo |
| Kuharske Bukve (1799): | Kader sazhne vręti, slì v' ſklędo, potręſi s' drobno sręsanmi piſtazami, inu puſti ſe ſ-hladiti. Se hladno na miso da. 201. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se je večkrat merzla sapa, kadar je bil zunaj hud piš , od zgoraj v cev vlivati jela , in je narobe zdolaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | potreba dosti nalaš kuriti, zunaj kadar nam Bog kak hud piš pošlje, in še takrat le bolj zavoljo zgornje izbe, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | speha, Vedro têče, v lok visoko Brizga voda na široko. Piš prituli zdaj globoko , Ko vihraje iše plam. Ta objame žita |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | nas! Ko skalnat breg valovju bomo stali, In „Viribus unitis” piš pregnali. J. Koseski. Novičar iz Ljubljane. Presvitli Cesar so iz |
| Blagomir puščavnik (1853): | razpoči in na tla zverne kaka smreka ali hrast. Grozen piš vetrov se sliši, ki točo na vse kraje nosijo. Še |
| Gozdovnik (1898): | proti piramidi in za njim jo dere Pepo naglo kakor piš. Nista bila še na pol pota, ko slišita drugi krik |
| Pomladanski vetrovi (1881): | v zemljo, ukrepila steblo, da kljubuje viharju in po hudem piši ostane ponosno kot zmagovalka na svojem mestu; nje niso zmogli |
| Pomladanski vetrovi (1881): | iz tal izruvana vela na tleh leži po prvem pomladanskem piši. " Ljudmila nagne svojo glavico ter jo svesta si sedanje nekaljene |
| Zoologija (1875): | Nart. Tarsus. Stopalo. Metatursus. Nožni prsti. Digiti pedis. Petnica. Calcaneus. Piščal. Perone. Prstne kosti. Phalanges. Dlan. Metacarpus. Zapestje. Carpus. Medenica. Pelvis |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | za to, da nam dajo jesti”. Vratar zgrabi tu neko piščal in zapiska. Na to dva nadležneža zdajci zbežita; vratar za |
| Mlinar in njegova hči (1867): | bi me tlačil ves svet. Ven me vleče. (Urno vzame piščalko s stene ter hoče oditi, pa obstoji. ) Ne smem! Stari |
| Mlinar in njegova hči (1867): | svetih pesmi kakor vraga. Ne smem! Tedaj tudi nečem ! (Trešči piščalko ob tla, da se na kosce razdrobi. Smejé. ) Dolge zvestobe |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | raženj, ju speči. Pavliha je bil prav priden ip je piščanca na ražnji skerbno vertil, dokler sta bila pečena. Med tem |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | čas jésti, pride na eno oko slepa kuharica k ognju, piščanca polit. Viditi pa, de se samo en piščanec peče, reče |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | imel jésti kakor župan in njegova kuharica. Sname tedaj enega piščanca z ražnja in ga sné v kuhinji brez kruha. Ko |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ostane pri županu z veseljem. Županova kuharica zadavi koj dva piščanca in ju natakne na raženj, ju speči. Pavliha je bil |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | si mojo deklo zasramoval? Dobro vidim, de je samo en piščanec na ražnji, kam pa je drugi prišel? ” Pavliha mu odgovori |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in kaj ji je rekel, in de se samo en piščanec še peče. Župan gré tedaj sam v kuhinjo ter reče |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | k ognju, piščanca polit. Viditi pa, de se samo en piščanec peče, reče Pavlihu: „Kje je pa drugi piščanec? ” Pavliha ji |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | samo en piščanec peče, reče Pavlihu: „Kje je pa drugi piščanec? ” Pavliha ji pa odgovori: „Poglejte še z unim očesom in |
| Kuharske Bukve (1799): | operi, inu v' maſli ozrì, ter ga po verhi ozręteh pìſhet obloshi, kader na miso dajeſh. 299. Piſheta v' majeronovi polivki |
| Kuharske Bukve (1799): | dershati, ſe omajó, inu ga sdrobę. 244. Rasresanje golobov, inu pìſhet. Golobi inu piſheta ſe ręshejo, al na dvoje, al nja |
| Kuharske Bukve (1799): | rasſękaj. Namozhi v' mleki beligo kruha, vbij notri jajz, kulikor piſhet, tuliko jajz, deni notri rasſękane rakove vratove, oſoli, inu vſe |
| Kuharske Bukve (1799): | od rasręsanja. 243. Pezheniga kapúna sręsati. 244. Rasresanje golobov, inu pìſhet. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſrędneh shivál. 246. Rasresanje velikeh peretnín |
| Sacrum promptuarium (1695): | En dan ona je imela s' hishe pojti, perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil, on yh je varval |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe je shnimi godilu, kadar shena saſtopi, de jaſtrop vſe pishata je odneſil, popade eno debelo palzo, ter k' njemu pravi |
| Pomladanski vetrovi (1881): | so na nje ljuti zločinci, kakor plane jastreb na uboga piščeta, a ljudstvo ni našlo mogočnega varha, da bi čez-nje razgrnol |
| Luteranci (1883): | Kdo pravi, da jaz ljudi obiram, kakor škof race in piščeta ob petkih in svetkih. Če pa kakovemu lenemu in pozabljivemu |
| Milko Vogrin (1883): | da se mlade gospice možatega huzarskega častnika takó bojé kakor piščeta trdokljunega jastreba! „Mora se me pač še privaditi,“ mislil si |
| Cyclamen (1883): | je ob jednem opravljala kuhinjska opravila, kupovala je jajca in piščeta od kovačice, z drugim pa ni bilo moči govoriti; to |
| Cyclamen (1883): | kurjih! Nekoliko že vem; živé dobro, vsak dan jedo pečena piščeta; jajec in masla tudi mnogo potrebujejo. Kako je z vinom |
| Luteranci (1883): | čela svojega tovariša, potém kupo polno žganja izpil ter rekel: "Piščeta se bojé teme; zaradi tega ob solnčnem zahodu na gredi |
| Brata (1888): | prepovedan lov je hodil in moril živali, on, ki ni piščeta ni mogel vi deti pod nožem kuhinjskim; pa so ga |
| V krvi (1896): | in vole in teličke bi krmila, skrbela za kokoši in piščeta ... pa otepala žgance in močnik, pa svojega Toneta bi božkala |
| Trojka (1897): | in ustavili se streljaj više pred domovjem gospoda Majerja. Kakor piščeta krog koklje stoje v Gorenji vasi hiše krog cerkve, tu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | plamečim ognji. Namašeni golobje. Se ravno tako perpravijo, kakor namašene pišeta; s putram se polivajo in spečejo; vunder je opomniti, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cmočki. Govedina s kislično polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Namašene pišeta z glavno solato. 2. Zelišnata župa. Meso s sardeljino polivko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kosc per repu. Vkuhano sadje. Narašeno otročje kuhanje. Nadevane pečene pišeta s solato. Linska torta. Mandelnove berljuzgnice. 177. Rajž na precejeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štrukli. Goveje meso spod žerjavce. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 4. Kruhova župa z jajci. Goveje meso s čebulovo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kumarami. Špinača s suhim jezikam in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena pošteta z mešanco. Sernovo stegno. Vkuhano sadje. Pomarančna torta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | koža lahko počila. Jetra in želodec niso za nič. Pečene pišeta. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | bilo. Pečeni golobje. Golobe oskubi in prav tako perpravi kakor pišeta; navleči jih čedno z na rezance (nudelne) zrezanim špeham, natakni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mlinci. Meso s čebulovo polivko. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 17. Pljučni štrukli. Meso spod žerjavce. Špargelni s srovim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Špargelnova župa. Meso s peso. Zelen fižol s svinjino. Kuhane pišeta. 20. Cesarjev ješprenj. Meso s kislično polivko. Kolerabe s telečjimi |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu omlati: Drugi dan ſupet gre s' duma, moshu perporozhj piſhata, inu mu prepovej de nima s' lonza jeiſti, kateri je |
| Kuharske Bukve (1799): | per koſti; al perſni koſez od koslizha, ali jagneta; mlade piſheta; al kej drugiga; inu tako na miso dati. — Tudi je |
| Sacrum promptuarium (1695): | moj poſteli vumerl: na tu pride shena damu, gleda po pishatah, yh nevidi, ni mo- |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' hisho ga naide restegneniga na poſteli, ga vprasha pò pishatah, on vſe povej koku ſe je shnimi godilu, kadar shena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is pare od vréle vode. Zhes 21 dni ſi mala piſhka lupino prekljuje; v sazhetko ſe nékoliko opoteka, drug dan pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isprasni. M. Urno, kaj je noviga? (,Sklado ali maſhino) sa piſhke valiti imajo sdaj v Londinu, glavnim méſtu engleshkiga kraljeſtva. To |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tudi z belim ali pisanim cukrenim snegam olepšaš. Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro zmešaj štiri lote drobno stolčeniga cukra z enim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih s cukram potresi in v skledo deni. Prepečenčni rezanci (biškotni nudelni). Eno unčo sroviga masla do rahliga mešaj, štiri cele |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ne teče in tako svoje posebne podobe ne zgubi. Prepečeni (biškotni) bandelci. Mešaj eno unčo drobno stolčeniga cukra z dvema celima |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | smetene, sladke skorje, cukra in pol unče drobno stolčenih prepečenčnih (biškotnih) drobtin in šest lotov lepe moke ter testo naredi. Dobro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | o Flinka al je Flinka alpaje Pistola pa rezi o Pistola dershi noter tvoi puamen noi ogin kaker Marija nie devizhnaſt |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shes saveshash? taku rezi o Flinka al je Flinka alpaje Pistola pa rezi o Pistola dershi noter tvoi puamen noi ogin |
| Robinson mlajši (1849): | drobi — šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo poslopja strélali, v strélnice (pištole) na smodník (pulfer) papir in cunje basali. Véter silno močno |
| Robinson mlajši (1849): | bil, ino vzemši užgano svetilnico v levo, ino ostro nabito pistolo v pravo roko, je serdčno šel po svoji odvagi — nevarnosti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ampak imeli so je, kakor mesar svoje živinčeta v hlevu pita, da si po priložnosti in potrebi najboljše izbere — imeli so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | da so hoteli oni, ki jih „Narodov” poročevalec sè „Staroturki” pita, vse, kar bi utegnilo tukajšnji razpor razgrniti, s tančico — spravljivosti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | drugih tvarin n. pr. v grahu in leči, kakor uči Pitagora. Tacih zelišč bi bilo treba nabirati, kedar stoji solnce v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih deshelo raſvetlíla. Ali Rimzi ſo bili vſe takrat snane pitane deshele in njih bogaſtva pod ſe ſprávili; bogaſtva ſo njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekadajne mersle, puſte, divje in nerodovitne kraje v bolj gorke, pitane in prijetne deshele preobernili. Oblizhje Ilirije ſe je pod njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in va-nje is ſvojih bolj gorkih laſhkih deshel vſe ſorte pitaniga ſadja in shlahtne terte saſadili; po njih ſkerbi ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén ohrovta, pozne rudeče retkve, in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pomashi, 3. al 4. dni sapored sjutrej, inu svęzher. Aku pitani preſhizhi nozhejo radi jeſti, ovſsa na pezhi poſuſhi, inu ga |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | nebodo iskraſte, al pa zhe ſo shę; dej tem pitanem Svinam vſaki dan v'koriti eno peſt lęzhe, al grashzhe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jo na ſtrop v'Svinsko ſtallo, vlęzhe veſs giſt haſse. Pitanem Svinam, de nebodo iskraſte, al pa zhe ſo shę |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | preblezite ga; perſtan mu nataknite, in obujte ga. Pojdite po pitano tele, ino sakoljite ga; goſtíli ſe bomo, ino veſelízo obhajali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je veſ ſvoj del s' vlazhugami pognal; mu pa ſhe pitano tele rezhete saklati! “ Ozhe mu je djal: „˛Sin! tí ſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | in ozhe, ker ſo ga ſpet sdraviga dobili, ſo rekli pitano tele saklati. “ To je ſtarimu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njęgóvo rokó: Inu zhęvle na njegóve nogę. Inu pèrpelíte enu pitanu tele, inu ga sakolíte, inu my hózhemo jęſti, inu dobre |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njemu: Tvój brat je priſhál, inu tvój Ozhe je enu pitanu tele saklal, kęr ga je ſpęt sdraviga nasaj dobil. On |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kerma bolj ali manj tezhna. Mnogotere ſkuſhnje nam rasodevajo, de pitanje s lanenimi preſhami le takrat dôbro tekne, kadar ſe po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Nar bolj navadni vsroki té bolesen ſo: gliſte in napzhno pitanje. Vidili ſmo jo od preobilne klaje s krompirjem isvirati; vezhkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vſe prav, kakó pa prideſh is delitve obzhine na domazhe pitanje? On. Prav lahko, ena rezh is-haja is druge. Tam, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | preſhizham zheden ſvinjak in zhiſta pijazha nar bolj tekne in pitanje mozhno podpira. Naj ſe tedaj tudi preſhizham kriviza ne godi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 20 let, in vedno poganjajo, — mi odgovori. Poleg tega per pitanju, v hlevi oſtane veliko dobre gnojnine, nar boljſhi kmetijſki pomozhik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſaki klaji poldrugi ali zelo dva funta potreſe. Tudi pri pitanju goveje shivine ſe klajenje s ogerſhizhnimi preſhami po tém ravna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nam je malo prirastlo , in še za to se malo pita. Radgonsko cenijo od 60 — 70 gold. v srebru. Na mnogih |
| Robinson mlajši (1849): | je drugega dne zgodilo. „No Petek,“ je Robinson pri zauterku pital |
| Robinson mlajši (1849): | bi svojim ljubim otrokom drugoč nekaj povedeti hotel; je Milica pitala: Otče, kaj pak boš nam zdaj pripovedal? „Od Robinsona! “ je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na vejicah. Dobre so gloginje, da ž njimi se prešiči pitajo; tudi žganje se dá iz njih napravljati. Ker toti germ |
| Zoologija (1875): | goli iz jajca in stari jih morajo dolgo v gnezdu pitati, imenujemo jih goliče ali kilavce; pozneje se hranijo z enotero |
| Zoologija (1875): | nevedoma njim neobhodno potrebno kuhinjsko sol. Ne samo, da vsaka pitna voda ima v sebi nekaj soli, použijemo je nekoliko tudi |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtolzhene ſladke ſkorie, nagelshebíz, inu zukra. Skuhaj kakor kafe, inu pì. Se sua tudi na mlęki kuhati, inu takrat ſe vsame |
| Genovefa (1841): | ſi ſam rékel: „Kdor je shêjin, pridi k mêni in pij. Vôda, ki mu jo jes podám, mu bo vir, ki |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe noter nevtikui — Ansh. Ne beſędze ne bom govoril — Jak. Py ga en glashek — de boſh korásho dobil — Ansh. Kaj menite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | viſhnjevkaſta. Posnati je lapor po teh le snaminjih: vodo naglo pije, kadar je ſuh; na luftu ſe vezh ali menj ſkruſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhkodje, ako bi bila v mokrim rasorana. Apnénka vezh mokrote pije, kakor peſhénka, vender pa mènj, ko ilovna ali mozhna semlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potreba zhvetere vprége ; satorej ſe tudi teſhka semlja imenuje. Ilovna pije veliko mokrote , jo dalje dershi; satorej ſe ſad na nji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvoje molitvize opravi, potem pa s ſvojo druſhnjo jé in pije, ktéra ga vſeſkosi s vosam ſpremlja. Med tém, ko ſ |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino mi začne vse od kraja perpovedvati. 10. Kdor preveč pije, malo popije. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kakor človek, ki vroče jé in ob enim merzlo pijačo pije. Nikar ne bodíte — svarí imenovani zdravnik — požrešni mački enaki, ki |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | veselje do jedi vzelo. Pavliha natoči, terčne s sosedom in pije na njegovo zdravje. Ko so pa vino popili, reče Pavliha |
| Oče naš (1885): | in nadlógi ne vém pomagati; ne jé nič in ne pije nič, in dala sem mu najboljega mléka in najslajšo pomorančo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nar lępſhi ſhito, per vaſs ſe en dober glashek vina pjé, inu toku naprej, tok jeſt miſlim, beſtja, ti lasheſh, inu |
| Biblia (1584): | Hudizha ima. Syn tiga Zhloveka je priſhàl, ta jej inu pye, inu ony pravio: Pole, koku je ta Zhlovik en poshreſhnik |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | imá. 19. Şyn tiga zhlovęka je priſhàl, inu jęj, inu pye, inu ony pravio: Pole! ta zhlovèk je en posręſhnik inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ona vender nepremaknena pèr krishi, ne satisne ſvojih ozhy, ampak pyé to veliko shaloſt v' ſę, ględa, aku lih prebodena v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tiſte opomniti, ki is navadne pipize s tanko zévko tobak pijejo. ˛Skosi te kratke zevke gré dim sló vrózh med uſtnizami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shidnih goſénz. (Dalje ſledi. ) Nekaj sa moje rojake, ki tobak pijejo. Nekdo je prerajtal, de ſleherni, kdor mozhno ſhnófa, v letu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | takim brezvestnim gospodarjem, ki na cestah v vsaki pivnici postajo, pijejo ali pa še kvartajo, svojo trudno živino pa zunaj pušajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſlushabniki na ſhtalah , v ſhtalah in na dvoriſhih tobak pijó ; predivo doma v pezhah ſuſhé i t d. Priprave sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhnofati navajeni niſo ; tim vezh pa zhaſa sgubé, ko ga pijó in ſhe is majzhiznih pipiz ali lúl, ki vſazih pét |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jedó; senó jim večkrat dolgo časa iz ust molí. Kadar pijó, vtaknejo gobec do nosnic v vodo. Malokrat se vležejo in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | že na líci vidi. Borneji ludje, ki le navadno žganje pijó, so sploh blediga jiloviga obraza; imenitneji pa, ki so boljši |
| Zoologija (1875): | meso, imajo gole slepe mladiče, ki pa le kratek čas pijó mleko. Drugi zopet živé ob rastlinski in živalski hrani. |
| Zlatorog (1886): | svoja pota In tam pri mostu v krčmi dobroznani Jedó, pijó in plešejo ves dan. I Nemce vidiš v jopičih z |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kader se od sebe da. Dnarji, ke se najedô, ne pyô: ampak ſa jęſti, inu pyti itdr. vondadô. Jeſt shlishem gôdze |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakôr s' vodó? Ny sadoſti, de ga ſvatje zhes maſso pyó, onu more vſè po hiſhi inu okuli hiſhe pyanu biti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | od tiste dobe le malo vina, pa toljkanj več vode pijem; žganju sim pa celo slovo dal. Zato sim pa tudi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dobro volo ſkasę. Naj Zhujemo, ali ſpimo, naj jęmo, ali pyemo, naj dęlamo, ali po- |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh prevezh piti |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | se razgubimo na vse štiri vetrove, tovarši,« pravi črnolas korenjak, »pijmo na zdravje oskrbnikovo. « »Bog ga živi« zakriče vsi, le eden |
| Anton Janežič (1870): | in pitji e marsikteri navdušen domorodec, posebno, kedar se poje: »Pijmo ga, pijmo! « A kedar bi imeli priti do resnice, skrije |
| Anton Janežič (1870): | e marsikteri navdušen domorodec, posebno, kedar se poje: »Pijmo ga, pijmo! « A kedar bi imeli priti do resnice, skrije se, kakor |
| Nevera (1878): | Greh gre v meh, meh poči, greh van skoči! Jejmo, pijmo, po smerti je tako vsemu konec! « Tako je govoril nalašč |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | teši Susel, ako hočeš ono žensko telo ugrabiti za Braslava, pijmo tem možem tu zadnjič dobro zdravje in skok na konje |
| Svatba na Selih (1894): | zakliče vdovec Srobot in trka s steklenico ob mizo. »Le pijmo ga, saj je nedelja! « pravi drug. »Le pijte ga, saj |
| V krvi (1896): | Urednik, točite vendar — eh, vrag, včasih ste bili vrlejši fiškuš! — Pijmo, pijmo! « je silil goste. In zvrnili so duškoma svoje kupice |
| V krvi (1896): | točite vendar — eh, vrag, včasih ste bili vrlejši fiškuš! — Pijmo, pijmo! « je silil goste. In zvrnili so duškoma svoje kupice; urednik |
| Kotanjska elita (1898): | a črez nekoliko časa je dejal s prisiljenim nasmehom: »Gospoda, pijmo! « In zopet so pili ... Tedaj pa so nekateri gospodje zamenjali |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Nadalje bodite tudi varčniše. Vsako jutro pijete kavo, pa čeravno malo sladkorja in kave potrebujete, vendar ta |
| Viljem Tell (1862): | Rudencu). Mladenič, vam na zdravlje! (Rudenc se obotavlja kupo vzeti. ) Pijte! Gre Iz ene kupe, enega srcá. Atinghausen. Otroci, pojdite! Na |
| Valenštajn (1866): | Ilo Kaj hočeta? Pustita me. Gec i Butlar. Ilo! Ne pijte več! Ilo (se bliža Oktaviju, ter ga objame, pijoč). Oktavij |
| Gozdovnik (1898): | človek neha biti misleče in čuteče bitje. »Stopite simkaj, Kučilo. Pijte, pa povejte nama kaj o bonansi! « bléde Baraha. »0 bonansi |
| Genovefa (1841): | ſo vſe ſuhe. ” Sdaj ji je mléka prinéſel in rékel: „Pite no, draga mati! dôbro je in ravno sdaj ſim ga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu je sahvaluv, ęa je nym dav, inu je rekuv: pyte is teęaulli: ęakaj letu je moja kry teęa novięa Te |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu je sahvaluv, ga je nym dav, inu je rekuv: pyte is tega uſſi: sakaj letu je moja kry tega noviga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kaj jeſti dala, pa tudi ova (pira) de boſh enkrat pil, de ne boſh po poti peſhal. Koj dalezh damu imaſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in je tudi reſ sbolel, uni pak ne, ki je pil. Ta bolesen napade vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | potem še le rečem: Tega plemena še nisim tako dobriga pil. Težko ga je spoznati, de je okoli farovža na drevju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sčasama sadja zadosti imeli. Tone. Rad bi enkrat dober jabelčnik pil; dozdej ga še nisim doletel. U. Kadar bomo dosti žlahtniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nji boš lesén kozarc dobil, Z njim bodes hladno pitje pil; Kjer koli najdeš bistri vir Zastonj — tam je sam Bog |
| Zlata Vas (1848): | je vol v hramih skisal, ker ga nihče več ni pil. Vina so le malo, žganja pa niso skorej nič spečali |
| Roza Jelodvorska (1855): | kozarec, iz kteriga je doma v svojim gradu, naj rajši pil, kteri mu je bil tudi kakor dragi spominek svojih prednikov |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Janko (ki je doslej po malem pil ter pazno poslušal. ). Ali ste to vse sami videli, Luka |
| Biblia (1584): | néſte hotéli plakati. Ioannes je priſhal, nej jedel inu nej pyl, inu ony pravio: On Hudizha ima. Syn tiga Zhloveka je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jokali. 18. Sakaj Joannes je priſhàl, inu ny jédèl, ne pyl, inu pravio: On hudizha imá. 19. Şyn tiga zhlovęka je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ino sdaj— preklet ſi na semlji, ktera je sinila, in píla kri tvojiga brata. Vezh ti ne bo rodila, kedar jo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pila ino jedla. Ko je she dolgo let omoshena, premoshna ino |
| Genovefa (1841): | ôna shejna k ſvôjimu viru priſhla, merslé vodé sajéla in pila, je mnogokrat” rekla: „Kar je ta vir mojim ſuhim uſtnizam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivína rada píla, ſe jim hudizheviga olja med vodo déne toliko, de ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je to le zdélo, ker je rajnca oslajeno vodo večkrat pila in je je tudi takrat poželela. 3) Je bilo v |
| Valenštajn (1866): | prebila, V istej postelji v ostrogi spala, Iz iste čaše píla i delila En grižljej, nanj sem se naslanjal, kakor Sloním |
| Ferdinand (1884): | Pila sta; Alfonz natoči večkrat kozarce, pa še vedno molči. To |
| Gozdovnik (1898): | vzel dvajset oglavkov. Moj brat poglej okolu sebe. Zemlja je pila že danes kri belih, in samo eden stoji pri kolu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pšic. Daroval se je veselo njih hudi ostrini, ki bodo pile in prelivale njegovo kri; daroval se je v čast božjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ranjki Ditrih vſako leto nekaj bokalov perdelal;mi ga niſmo pili, tóde ſliſhali ſmo, de je bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Pili so ga”, mi da na odgovor; „kakor je dan današen |
| Revček Andrejček (1891): | he, he! Franica (neumno uljudno). Ali bi morebiti kaj radi pili? Zvitorog (zase). Per dio, corpo di Baccho, punica je zala |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sakaj kolkerkrat boſte vi ta kruh jędli , inu ta kelh pyli, boſte vi osnanuvali ſmert tega Goſpuda , dokjer pride. Sategavolo , katirekol |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | prelyta k'odpuſhanju teh grehov. Letu ſturite , kolkerkrat bote vi pyli, kInu v'temu, kader ſo onyjędli, je JEsus usev kruh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pyli, k' mojimu ſpominu. Inu ony ſo uſli is njega pyli: inu JEsus je v* duhu shaluvov , je saprizhov, inu rekuv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | novi Teſtament v'moji kervy: tu ſturite. kaderkol boſte vi pyli. k'mojimu ſpominu. Sakaj kolkerkrat boſte vi ta kruh jędli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | prelyta k'odpuſhanju teh ęrehov. Letu ſturſſe , kolkerkrat bote vi pyli, k' mojimu ſpominu. Inu ony ſo uſli is njega pyli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je pals mojimu ſpominu. Inu ony ſo uſſi is njega pyli: inu JEsus je v' duhu shaluvov , je saprizhov, inu rekuv |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jiti, de bi my na zeſti naſhe pokóre is njega pyli, njegóvo vodó s' naſhimi ſolsami smęſhali, ja zhe bi bilú |
| Svetinova Metka (1868): | ostati zvest, da ne bo ljubil nikoli druge; veselo je pilo njeno uho sladke glase, ali srce jih ni verjelo. Ko |
| Marjetica (1877): | ondi v krčmi ob cesti je še nekaj fantov žganje pilo in s pestmi ob mizo razbijalo. Tudi Mlinarjev mlin je |
| Kmetska smrt (1890): | sedaj požiral sline v mislih, kako se bode jelo in pilo na sedmini. »Bo že vedel in bode – vedel! « zavrnil je |
| Abadon (1893): | katere skudelice je Peter Pavlic pil svojo kavo, dasi je pilo črno kavo več gospodov in so bile vse čašice blizu |
| Trojka (1897): | svojega v Ogerskem Starem gradu, koliko da se je tam pilo, in kake burke da so se uganjale. »Bratec,« zavrnila ga |
| Zlata Vas (1848): | spoditi, ako jim dolgov ne plačam ali pa k njim pit ne pridem. Pomagaj mi Ožbè, če ne, ne morem obljub |
| Sacrum promptuarium (1695): | sa tu ſe udinial, ali kadar je sa jeſti, inu pijti, en ſam sa sedem touarshou bi spyl, inu ſnedil, katiri |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſhimu ſtanu oſtali, temuzh bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada, inu guantani hodit vy, inu vaſhe shene kakor |
| Sacrum promptuarium (1695): | Nimate vij shtare shene menit, de vam je perpuszhenu veliku pijti, dokler ſte ſtare. Non multo vino ſervientes. Kakor una ſtara |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh prevezh piti, je ſkodliv, ſe rad kamen, inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije |
| Genovefa (1841): | buzhi mersle vode is vira prinéſel in djal: „Ali hozhete piti, mati! Takó vam je vrózhe in vaſhe uſtnize ſo vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rak je, bi mogli vender ali is navadnih pipiz mènj piti ali pa druge pipe s vèzhjimi in debélſhimi zévkami ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſmo dali dvema takó; ali eden ni hotel jeſti, ali piti, in je tudi reſ sbolel, uni pak ne, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zrezaniga korenja perdeneš, mu boš še bolj život odperl. 5) Piti mu daj hladne vode, kar je poželí, in perdêni ji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oterpnejo; dobra odeja; gorka juha (župa), in če že moraš piti, en kozarc dobriga vina, še bolje pa vóla (píra), ki |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | drugi ljudje so tudi oče začeli za malo južno vino piti, že iz potrebe, ker so imeli vedne skerbi. Pa nikolj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | takšne moči, nezdravši ino škodlivši je. Zato ov alj vino piti ni tak nezdravo, kakor žganje, ker je v njima manj |
| Stric Tomaž (1853): | bo vjel, pet dolarov, drugi pa vsak žganja kolikor ga piti hoče! “ Z velikim vpitjem in vrišem odidejo preganjavci na lov |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri mezh uſamejo , bodo ſkus mezh konz useli. Nimamli jeſt pyti ta kelh, katiriga je meni moj Ozha dal? Ali meniſh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó plazhilu eniga pravizhniga prejęl. 42. Inu katęri koli bó pyti dal enimu is letih narmajnſhih lę en kosarz mèrsle vode |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtebru, inu cello nuzh ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de bi ſpal, oſsel sazhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 11. Od napájanja. §. 12 ˛Sklepne opombe od shrenja in pitja shivin. §. 13. Od zhêje in zhédnoſti. §. 14. Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | V nji boš lesén kozarc dobil, Z njim bodes hladno pitje pil; Kjer koli najdeš bistri vir Zastonj — tam je sam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pripuſtil, pa tudi zhaſa bi ſkerbno ne prerajtoval, kteriga s pitjem tobaka sgubljaj — sakaj, nekaj mora vender veſelja iméti, zhe drusiga |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | narloſhej lubeſnivoſt teh dobreh perdobe, katiri se v'jedi, inu pitju uſſe naſmase varjejo, inu so uſſellej urni , inu perpravleni svoje |
| Luteranci (1883): | kaj zaslužka. Stoprav precejšnja použita kapljica pobratila je zopet naša pivca. Kos je še en pot pripovedoval vso dogodbo pri sodniku |
| Zvezdana (1883): | na ravnost v obraz. Prej ste hoteli smešiti sivolasega nasprotnega pivca, zdaj pa ko vam je razodel vašo lastno smešnost, klanjate |
| Luteranci (1883): | noben naliv za "talijo" ogoljufati ne more. Ko še potém pivca razpravljata, kako bi se najbolje porabili novci, da bi tudí |
| Šaljivi Slovenec (1884): | uro pride gospodar v klet gledat in zagleda žalostnega žejnega pivca na sod naslonjenega stati, vpraša sodarja: »Ali ste mu uže |
| Spletke (1894): | kmalu umaknila, da bom lahko prišel domov? « poprašal je jedina pivca pri Tiščinu. »Précej, précej«, odgovarjal mu je brž prvi voznik |
| Prve hiše (1896): | Greben? « povpraševal je drugo jutro Sod ob devetih svojega najboljšega pivca. »Po navadi, dobro«, odgovoril je le-ta. »Le brž mi prinesi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ohraniti, ga pivcam le jemlje no trati. To se žgano - pivcam že na líci vidi. Borneji ludje, ki le navadno žganje |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | le želodec ino črevo slabi. Namesto tedaj zdravje ohraniti, ga pivcam le jemlje no trati. To se žgano - pivcam že na |
| Na Žerinjah (1876): | nakratni „hoj, kola, Gernau! " iz ust vseh treh tukaj nenavadnih pivcev nagnilo je jezdeca obrnoti svoj pogled tja in takoj je |
| Rokovnjači (1881): | bil izvzet, jeden je imel poleg slabega semnja vendar nekoliko pivcev. To je bil krčmar Jošt Vlagar, ki je točil vino |
| Testament (1887): | cerkveno žegnanje. Gori pri Topolščaku se je gnetlo vse polno pivcev pod košatima lipama, itak so bili zasedeni vsi spodnji prostori |
| Od pluga do krone (1891): | večerje. Ondu je sedelo okolo mize v kotu že več pivcev nižje vrste, med njimi Petelinov Janez in jetniški paznik iz |
| Od pluga do krone (1891): | Pri Selanu je bila nocoj, kakor vsak večer, polna hiša pivcev, meščanov, uradnikov in trgovcev. Razdelili so se na več miz |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | vendar zeló nizko sobo, v kteri se je vse trio pivcev. Mušič se je nekaj čaša oziral po sobi sem in |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | se mu je zdelo to, da je bilo v druščini pivcev tudi nekoliko žensk. Celó nekoliko prav mladih deklet je bilo |
| Vrt, vrt! (1899): | pa lomasti tod? « začudi se Markec, ki ni bil vajen pivcev tako pozno na večer, ter položi molek na mizo — bili |
| Vrt, vrt! (1899): | je želel Markec, naj bi bilo še več tako dobrih pivcev, pa tudi tako zanesljivih plačnikov. No, vsake reči, še najlepše |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zdravnik! jez na to pravim; vender se najdejo ne samo pivci, temuč tudi pijanci, kterim žganje sive starosti vbranilo ni. ‘‘ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ali dolenskim imenom, in potem ga lahko prodajo. Kerčmarji in pivci ga hvalijo, da je kaj. Koliko „Vipavca” se je prekeršenega |
| Marjetica (1877): | kakor bi se mu bili mladiči izpeljali iz gnezda", kriči pivec na drugi strani in udari s praznim poličem ob ogel |
| Luteranci (1883): | ako ne, skusiti moram, da ga spravim na cesto. " In pivec ni odgovarjal krčmarjevej molitvi. Pokrivalo je globoko na oči potisnol |
| Luteranci (1883): | zgornjem konci še zadnja povodenj most odnesla. " Dobro je razumel pivec te besede; kajti hudo je pogledal izpod čela svojega tovariša |
| Luteranci (1883): | mu je kar po hrbtu mrgolelo, vzlasti ker je bil pivec slaboten, majhen možiček, kterega bi si bil upal on sam |
| Zvezdana (1883): | ostalim pa s slamo nastlan prostor na nasprotnej strani. Prejšnji pivec se zdajci predstavi častniku kot knezov zdravnik, odposlan na mejo |
| Luteranci (1883): | mizo; kajti videl je skozi razpočeno steno, da ima prhli pivec denar in da bode dal kaj zaslužka. Stoprav precejšnja použita |
| Šaljivi Slovenec (1884): | čevelj. Čevljar pa odgovori: »Nič. « Rad žejen Nekokrat pride znan pivec v neko klet, kjer je sodar sam vino pretakal. Sodar |
| Šaljivi Slovenec (1884): | želodec Ker se je preveč vina nasrkal, je padel nek pivec s klopi in zaspal. Ko se zbudi, je vprašal, koliko |
| Žgánjar (1890): | No, Vodopiyec! če ti je práv, tako-le naredimo", reče naposled pivec z zabuhlim obrazom in gosposko suknjo. Za mešetarja so ga |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | Gosposka pa Pajku obljubi polno prostost, ako jej on izda Pivca. Pajek v to privoli. Gré tedaj ter nagovori Pivca, da |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | izda Pivca. Pajek v to privoli. Gré tedaj ter nagovori Pivca, da bi poskusila oropati cerkev sv. Križa na Peravi pri |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | opisanega dogodka reče hudodelniku, v katerem je sedaj spoznal zloglasnega Pivca, da njega kar strese, kadar se spomni tiste noči. Nato |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | kakšen nos je imel Pivec gledé orožnikov! Necega večera pride Pivec k Mihovim drvarjem v kočo hoteč pri njih prenočiti. Pa |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | pa vas! « V spomin prejšnjega dogodka in tega sestanka podari Pivec Mihi lično škatljico za vžigalne klinčke, kakoršno se je naučil |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | naučil izdelovati v celovški kaznilnici. * * * Kdo in kaj je bil Pivec? Pivec ali tudi Pivcelj imenovan je bil to na koroško-kranjski |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | kakšno srečo, ali skoraj bi rekel, kakšen nos je imel Pivec gledé orožnikov! Necega večera pride Pivec k Mihovim drvarjem v |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | izdelovati v celovški kaznilnici. * * * Kdo in kaj je bil Pivec? Pivec ali tudi Pivcelj imenovan je bil to na koroško-kranjski meji |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | je tudi pri Pivcu. Njegovega družeta vjamejo pri nekem ropu. Pivec spet srečno uide. Gosposka pa Pajku obljubi polno prostost, ako |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | kako ga je ravnokar spremljal zeló sumljiv človek. »To je Pivec«, seže mu mitničar v besedo, »saj je bil pred dobro |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | najvspešneje. Pajek se podviza gosposki naznanit čas, kdaj se misli Pivec lotiti dela. Gosposka postavi oboroženo stražo v primerno zatišje. Ko |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | njega kar strese, kadar se spomni tiste noči. Nato ukleneni Pivec: »Veste, vi ste se takrat bali mene, jaz pa vas |
| Mlinar in njegova hči (1867): | si je mislil : ta vé, ali preživim leto ali ne. Pivek. Ej njegov pogled ne more nič ne pridéti, nič ne |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Pivek. Kdo ve, kako je to bilo? Gospod župnik pravijo, da |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Ne! Hvala Bogu, da je šel! (Nekdo potrka na vrata. ) Pivek. Svobodno! Drugi nastop. Janko (pride). Poprejšnji. Janko. Bog vaju sprimi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Svobodno! Drugi nastop. Janko (pride). Poprejšnji. Janko. Bog vaju sprimi! Pivek. Janko! |
| Mlinar in njegova hči (1867): | mož, le sam od sebe nikar ne govori! Luka. Poslušajte, Pivek! Vi ste bili morda dober vojščak, pa z duhovi se |
| Mlinar in njegova hči (1867): | goljufije, kakor pri nas ljudeh. Kdor bi sam sebe videl — — — Pivek. Kako bi to bilo mogoče? Saj bi vendar ob enem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ta reka ima sicer svoj pravi začetek daleč na Notranjskem; Pivka, ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico vred hahlá v Postojnsko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Dravi, na Savini ali Savi, na Muri ali Béli, na Pivki ali Ljubljanci, pri Koritnici ali Nadiži ali pa blizo morja |
| Zlata Vas (1848): | peli, ali pa se smejali, kadar jo je kdó iz pivnice prilomil, ki je pregloboko v kozarček polukal. Nekteri kmetje s |
| Zlata Vas (1848): | ženiči tak hrup zaženete, priteče vse — mlado in staro — iz pivnice in izpod lipe, in kmalo je bila cela vas okóli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nekdo iz Ložke okolice B—, ki rad na cesti v pivnice zahaja, živino pa brez živeža pred pivnico puša, domú gredé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v svarilo takim brezvestnim gospodarjem, ki na cestah v vsaki pivnici postajo, pijejo ali pa še kvartajo, svojo trudno živino pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na cesti v pivnice zahaja, živino pa brez živeža pred pivnico puša, domú gredé v neko oštarijo na R— že vinjen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | 10 novih krajc, na dan. — Dunajčanje so lani 64,676 veder piva (ola) več poserkali kot predlanskim; predlanskim so ga popili 2 |
| Kemija (1869): | Izdelovanje drož je dandanes poseben obrt. Pri kuhanji piva se v pivarnicah sicer dobi po strani mnogo drož, ki |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | l. 1889/90. porabil vsak prebivalec nemške države povprečno 106½ 1. piva, 4½ 1. 100 stopinjskega žganja in 6½ l. vina. Za |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | krompirja. Dve tretinji pridelanega ječmena so porabile pivovarne za izdelovanje piva. Leta 1890. je bil uvoz žita v Nemčijo tolikošen, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | 35 kopékov. Sploh se pije malo vina v Rusii. 01 (pivo) je dobro in velja polič 14 — 18 kop. Največ pije |
| Kemija (1869): | razne žganice z destilovanjem, druge pa, na pr. vino in pivo brez destilovanja. Razumeva se samo ob sebi, da destilovane žestinske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | pri mali privatni krčmi pa je bilo na prodaj: vino, pivo, rakija, kruh, sir, salame itd., tedaj: „najboljše jedi za lačne |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | tudi slabejše pivo, ki ima le 20% in takozvano »Guttemplersko pivo«, ki ima le 1½%, alkohola. Pravo bavarsko pivo ima |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | Guttemplersko pivo«, ki ima le 1½%, alkohola. Pravo bavarsko pivo ima 4, 5 do 6%, alkohola. |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | 195.5 žganje najmanj 495.0, največ 770.0 Imamo sicer tudi slabejše pivo, ki ima le 20% in takozvano »Guttemplersko pivo«, ki ima |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | na razliko množine alkohola je sestavil fizijolog Rosenthal to-le tabelo: pivo ima v 1000 delih najmanj 37·7 največ 82·4 |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | lahko ovira to kugo s tem, da bi bolj slabo pivo, ki ima le po 2% alkohola, bilo ceneno in da |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | močnih pijač ravno navajen ni, ino več ko je v pivi takšne moči, nezdravši ino škodlivši je. Zato ov alj vino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | žganje serklja, kakor de bi mislil, de bo mogel iz pivskiga reda odstopiti, če na Šentjanževo pijan ne bo. Pozno v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | popolnoma enake. Prvi je alpinsko trias sistematično uredil F. vitez pl. Hauer. On je že leta 1853 *) razločil dva oddelka te |
| Biblia (1584): | shlahto pèrglihati. Ona je raunu kakòr ty otroci, kateri na Plazu ſedé, inu vpyejo pruti ſvojm tovariſhem, inu pravio: My ſmo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Na prodaj ſo : V Ljubljani per bukvarju Jurju Lerharju na plazu ; — v Krajnu pri bukvovesu Thomasu ; — v Novim méſtu pri bukvovesu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ima dopadeine nad taiſtomi, kadar ſe lepu glihaio. In tribus placitum eſt ſpiritui meo, quæ ſunt probata coram Deo, & hominibus. Concordia |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Tukaj — straši. Če mi ne verjamete, pa pridite in vprašajte plac-komando, kteri je bilo že večkrat to naznanjeno. Stražari so ponoči |
| Pripovedke za mladino (1887): | mizi vsede ter raz svoj zlati krožnik jé, prileze, plič plač, plič plač, nekaj po mramornastih stopnicah in dospevši na vrh |
| Pripovedke za mladino (1887): | ter raz svoj zlati krožnik jé, prileze, plič plač, plič plač, nekaj po mramornastih stopnicah in dospevši na vrh potrka na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in na slovensko (slovansko? ) pismenost ali literaturo. — Učitelju je odločena plača ali pràv za pràv poveršek od 300 gold. Do stanovitne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in njih plača, po novi posebni osnovi ustanovljena; najvišja letna plača je 2400 gold., najnižja 500 gold. razun drugih priklad za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | p. m. je tudi služba ces. pomorskih zdravnikov in njih plača, po novi posebni osnovi ustanovljena; najvišja letna plača je 2400 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po nasvetu gosp. ministra dnarstva ces. vradnikom, ki nimajo višje plače kakor 800 fl. na leto, od novega leta naprej dovolili |
| Maria Stuart (1861): | skala tvoje čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje! Oči, bodite kamen! Grem k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | derv in lepo stanovanje v šoli. Stariši mu dajejo mesečno plačo po 10 krajcarjev. To pa je pičli živež šomaštru, akoravno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nasprotnik; vi pa oni izdajavni tribun, ki je pa svojo plačo že prejel in kterega ste si izvolili za tisto mesto |
| Ferdinand (1884): | oskrbniku z vašo spretnostjo o vodstvu računov, dobite tudi dvojno plačo. « Ferdinandu je bila ponudba jako všeč. Obljubil je, da se |
| Genovefa (1841): | od grôfa ſproſila, vojákam in ſlugam sa to léto dvojno plazho, podloshnim sa êno léto odpuſtek davkov in domázhim reveshem obiln |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | želéli, de bi učiteljski stan, kjer koli bodi, po vrednoſti plačan bil. Če tedaj plačila za deželske učitelje ne merimo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa sej bojo spoznali, de jim bo za njih pravico plačan denar veliko bolj odlegel, kakor pusta pašnja, na ktero so |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vseti, ki mu je bila od mládiga goſpodizha tak dobro plázhana. ˛Shtaniſlaj ga pa s' njoj poſili rekozh: „Le vsemi jo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nehvaležnim učilnicam za vseli slovo dati, in se v boljši plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja na poboljšek šolskih dohodkov še bojè |
| Zlata Vas (1848): | in si veliko prizadevati, de so bili nar poprej voherniki plačani in de ubozih kmetov niso več derli. Marsikter pa je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za delavce v podkopih v Krimu, proti temu, da bodo plačani vsaki dan po 3 fl. — al komaj so se odpeljali |
| Zlata Vas (1848): | in hvalo. Glej, ljuba dušica, Bog gotovo tudi enkrat dobro plača, kakor vse hudo têpe. “ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se z daljnimi prijatli pomeniti in soznaniti. Bog naj obilno plača blago delo tistim, ki so Novíce Slovencam dali in tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ostane še 15 minut po tem znamnji v borsni dvorani, plača 5 gold. globe. — Znano je, da je rusovska vlada prepovedala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bojí tiste dolge poti, po kteri se, če dolžnik ne plača, dolgovi sterjujejo. V tacih okoljšinah je tedaj res težavno za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 50 fl. letnega plačila, da smejo na borso hoditi; kdor plača 50 fl. na leto, ima ondi svoje določeno mesto; barantija |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | hočemo serkniti, izdajavec ga plača”. Sosed si zdaj ni mogel pomagati; že za časti voljo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da bode 16 1/2 % dobička? 14. Nekdo kupi sukna ter plača za vsake 4 2/5 m po 15 2/5 gl., proda |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | septembra po 6 %; koliko dobi prodajalec zanjo? 8. Hamburšk trgovec plača za Dunajčana 12820 mark in za ta iznesek izda na |
| Lohengrin (1898): | od ograj! Kdor vároval mirú ne bó, Svobódnik z roko plača naj, A suženj plačal bo z glavó! Vsi možjé. Svobôdnik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ninivljani neisrezheno hudobni. Umakniti ſe hozhe Bogu, dobi ajdovſko barko, plazha vosnino, ſtopi va-njo, ino jo miſli potegniti po morji. Pa |
| Tine in Jerica (1852): | hudoba, in Jerica je angelj. Bog meni odpusti! Bog nje plačaj! Tine domu pridši je videl Jerico neizrečeno veselo in pri |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | za nič”. To izgovorivši ga prime za vrat ter reče: „Plačaj mi testo! ” Pavliha mu reče: „Ako moram testo plačali, ostane |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | reče: „Ti znaš zvito besede obračati, tako jez nisem mislil, plačaj mi usnje, ktero si spridil, če ne, še mene s |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſtudenz inu sazhętik vſiga tęga kar ſi, inu kar imaſh; Plazhaj kar ſi dolſhan! Delezh prozh, de bi bil ti meni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | govoril, kadar bo on k' ſlednimu rękal: Daj rajtingo, inu plazhaj kar ſi dolshan. Ti ſi bil zhlovek inu Chriſtian. Kakor |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shivlenja, od moje ſmerti, od mojih dobrót, od tvoje nehvalęshnoſti. Plazhaj, kar ſi dolshan. V'tim zhaſsi ſtópi tudi ti napręj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 400 udov, ki po 20 ali 30 krajcarjev na leto plačajo in s temi majhnimi doneski velki namen verlo podpirajo. Dosihmal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mladenšnico vzeti biti, proti temu, de en del redniških potroškov plačajo, kakor se jim bo to zgovorilo. IV. Prejema izrejencov. Presoditev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da se laglej odpelja , kar nakupijo, in tudi raji dražje plačajo, kakor pa da bi v take vasi šli, kjer jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dom poſlane dobiti, sato ſhe 20 krajzarjev sa zelo leto plazhajo. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 goldinarja in 30 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtarim. Ljubljanzhani in drugi, ki jih po poſhti ne dobivajo, plazhajo sa zelo leto 2 goldinarja — sa pol leta 1 goldinar |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | mora zavoljo siromaštva dalje iti. Kerčmarica mu reče: „Ljubi gost, plačajte za kosilo 24 krajcarjev, potem znate iti v božjem iménu |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Tega ne vprašam”, mu reče, „ako hočete kokóši imeti, jih plačajte; jez ne poznam tistega gospoda, nimam tudi z njim nič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | pravi: „Če se vam kmetje tako smilijo, pa vi za-nje plačajte davek. Če pa tega ne storíte, potem pa tiho bodite |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | l. Za mark 1200. Čez tri mesece od današnjega dne plačajte za to prvo menico gospodu H. Witgenu jeden tisoč dve |
| Tiun - Lin (1891): | ne zadostuje jedna krona, plačam pa več. Meni se mudi! « »Plačajte dvajset tisoč tolarjev in veslali bomo nazaj! « odvrne mi Kitajec |
| Zlata Vas (1848): | s sadjem, s zelenjavo, s krompirjem ali kako drugo rečjó plačal. To ni nobenimu preveč težko stalo. Le kdor je mesó |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 32 kr. Dne 25. avgusta. Za mednino in železnino sem plačal 25 gl. 60 kr. Dne 27. avgusta. Pomagačem sem plačal |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dne 11. julija. M. Vovk tukaj mi je plačal v gotovini 250 gl. ter prejel: 100 kg cukra po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. Dne 20. avgusta. Josip Strehar, krčmar tukaj, mi je plačal na račun 65 gl. Dne 21. avgusta. Prodal sem proti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | plačal 25 gl. 60 kr. Dne 27. avgusta. Pomagačem sem plačal 40 gl. Dne 28. avgusta. Antonu Jazbecu tukaj sem prodal |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Jazbeca tukaj sem kupil za 154 gl. desek ter mu plačal na račun 120 gl. Dne 31. avgusta se sklenejo knjige |
| Gozdovnik (1898): | puško, ktero je doslej držal pobešeno, dobro vedoč, da bi plačal s življenjem, ko bi le pretivno gibnol z orožjem. »Dolu |
| Lohengrin (1898): | glavó! Vsi možjé. Svobôdnik z rôko plača naj, A suženj plačal bo z glavó! Glasnik. Vi dvá, ki v božji gresta |
| Lohengrin (1898): | mirú ne bó, Svobódnik z roko plača naj, A suženj plačal bo z glavó! Vsi možjé. Svobôdnik z rôko plača naj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ta vbógi revesh s' zhaſam ſhe nima, de bi intereſsa plazhal, kadar more pozhaſsi tiga nar bolſhiga od hiſhe ſe snebiti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svoj pečatnik na-nj. Ker zdaj še ni vedela, kako bi plačala poslanca, vzame še drugi košček pergamenta, napiše si na-nj ime |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jim pak nizh netajim. Baron. Koliku ti je moja shena plazhala , de ji ſlushiſh ? Matizh. Sa mojo dolshnoſt ſe ne puſtim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mi ne dopade. Jak. Ti ſhęntanu Deklé , sdej ſi me plazhala —— ampak zhakej , sdej jeſt tebe praſham, sakaj tebi Anshe nedopade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | setve padla. Goríce so v naših krajih letas delo obilno plačale: z dobrim vinam smo si sode in kleti napolnili. De |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | seboj, ter nismo imeli nič zaderžka, zato smo kar vhodnino plačali in smo smeli upati, skorej noter pušeni biti ; potlej pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na Vaše Novice naročili, smo 2 gold. 48 kr. srebra plačali. Lani pa 3 gold. 12 kr. srebra. Oznanilo v 12. |
| Robinson mlajši (1849): | Sodek zlatin zern je dosegnol, da bi se kupčevi dolgovje plačali. Ostánek je hotel eti hvaléžni mož svojemu dobrotniku darovati, ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | družnike čitavnice naše , kteri še niso letnine za preteklo leto plačali, prijazno prosimo, naj jo blagovolijo odrajtati dnarničarju tega društva, gospodu |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Plačali ga bomo za vas , ali ste dovoljni? ” Pavliha ni dolgo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | mož, kako je to? ali mi ne bote mojih kokoš plačali? ” Odgovori ji: „Jez sem pisar pri tém in tém gospodu |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | reče: „Plačaj mi testo! ” Pavliha mu reče: „Ako moram testo plačali, ostane blago meni! ” „Kaj maram za blago! ” odgovori pék in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je potrošilo potujoč 432 gl.; ker dve osebi nista ničesar plačali, plačati je morala vsaktera ostala oseba 3 gl. več. Koliko |
| Tiun - Lin (1891): | ramami. »Saj sem Vam povedal, da Vam ne bodo odkupnine plačali! « odvrnem mu mirno. Bil je grozno razkačen in dajal je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prineſem. Teh pa bojo poſebno veſeli, ino mi jih dobro plazhali. ” Sdaj jih v' baſagi poka- |
| Genovefa (1841): | véſh zhlovéſhkimu ſerzu v êni uri teshave mnógih lét , obilno plazhali! Têbi bôdi hvala! ” In ſantek, ki je ſvôje ſtarſhe tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | plazha? ! '' Odgovor dobiſh ta : „To ſo she bliso polovize gotovo plazhali, in bojo ſhe s radovoljnim ſerzam v dveh letih poplazhali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pol leta dobivali ; kteri ſo pa le sa pol leta plazhali, naj sopet plazhilo sa pol leta sa naprej poſhljejo. Kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kteri jih jemljejo in ſo she sa eno zelo leto plazhali, jih bodo ſhe prihodniga pol leta dobivali ; kteri ſo pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | in pri vsaki kupčii tudi določno izgovoriti: ali se bo plačalo s starimi ali novimi bankovci, da ne bo pomote in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsacih tacih zlatníkov? 14. Ko je imelo srebro 25 % ažije, plačalo se je za dun. cent (56.006 kg) cukra 32 gl. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj, doſtikrat ſhe toliko pizhe ne sraſte, de bi ſe plazhalo, jo ſpravljati. (Konez ſledí. ) Pomózhki v ſili. Po léti vezhkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga je bilo ravno 30 mernikov. Dobro ſe je delo plazhalo. Jezhmen, zhe ravno je bil redek, je imel grosno veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 12 krajzerjev od ſto goldinarjev verſtne vrednoili jsavarjenju (aſekuranziji) pohiſhtva plazhalo. Hiſhni goſpodarji! ki ſhe niſte dosdaj v tí bratovſhnji sapiſani |
| Zlata Vas (1848): | Žugajo mi, me od hiše spoditi, ako jim dolgov ne plačam ali pa k njim pit ne pridem. Pomagaj mi Ožbè |
| Čas je zlato (1864): | mar hočem zastonj imeti? « se kralj zakrohotá, »saj ti ga plačam, prismoda! « »Plačati? Nak milostni kralj, ta tudi ne gré! « reče |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dnarji. Gnadliva Goſpa ſo mi jih sa doto dali; jeſt plazham Smrękarzo. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Priatèl sakaj ſi priſhàl? kakor de bi hotel rezhi: Judas plazhaſh ti takú moje dobróte, inu mojo lubęsen? Ali niſim jeſt |
| Zlata Vas (1848): | deželi poseben davek naložen in verh tega tudi soseski dolg plačati napovedan, zató ker niso po rédu obresti odrajtovali. Po stari |
| Zlata Vas (1848): | Pa Bog vsacimu sodni dan pošljè! “ 22. Dolgovi se morajo plačati. Ožbè je imel zdaj silno veliko opraviti. Nihče ni vedil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na tretjo stavo v Kerškem, kjer tudi pervo vodno mito plačati morajo. Dalje memo Brežic in Suseda gredo do četerte stave |
| Valenštajn (1866): | skrivàj. Krčmarica. Za Boga presvétega! Zarotba tedàj? Potem pa gospôda plačati mogli ne bodo. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | reči potrebujem za svoje copernije in treba mi jih je plačati. In mar misliš, da bom zastonj hodila ob polnoči ven |
| Ferdinand (1884): | mnogo novcev; jaz pa ne bodem mogel zanje niti novčiča plačati. Deklicam pa je treba preskrbeti stanu primerne dote; pa ne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | takój izplača; v tem slučaji mu očividno ne bode treba plačati vsega, kar je dolžan, nego plačal bode le oni iznesek |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsoto, katero ima brez obrestij še le čez nekaj časa plačati, takój izplača; v tem slučaji mu očividno ne bode treba |
| Tiun - Lin (1891): | prijeti zaradi svote, katero ste mu dolžni in katere mu plačati nočete; kajti odreklo se mu je vsako drugo zadoščenje. Utekli |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ribe naidenim dinarjam sa tebe, inu sa ſebe enako moſtovino plazhat reku. Ta je, katiri je tebe pred to sadno vezhirjo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de ji ſlushiſh ? Matizh. Sa mojo dolshnoſt ſe ne puſtim plazhat. Baron. Ni drugiga, koker lash , inu golfija, kar is tvojih |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vſtraſhi) Shterf. Nikar ſe ne vſtraſhi! — me dvę ga ozheva plazhat — on je obę golſal — Miz. Gny ſhe nevedó vſe — Dones |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pet ſto ſrebernikov dolshen. Ker ni nobeden imel ſ' zhém plazhati, je obéma dolg odpuſtil. Kaj méniſh, kteri tih dveh ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino trideſet jeser goljdinarjev snéſel). Ker dolshnik nima ſ' zhem plazhati, próſi goſpoda na kolenih rekozh: „Poterpi s' menoj! “ Na njegovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je v Ljubljanſkih in tudi drugih bukvarnizah 2 goldinarja naprej plazhati, in per prejétji perviga, drúsiga in trétjiga poſlánja te karte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takim pride enimu bravzu komaj 20 kr. sa pol léta plazhati. Konez leta bodemo kasálo vſih saſtavkov perviga in drusiga tezhaja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtó, ki jih je aſekuriral, drushbi sa mnoge potroſhke poſébej plazhati. Od prejetiga létniga plazhila, ki ſe konez vſaziga meſza na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | léta — to je, od perviga Maliſerpana do sadnjiga Grudna — naprej plazhati in ſizer popred ko je mogozhe, sató, de bomo prihodnizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takim pride enimu bravzu komaj 20 kr. sa pol léta plazhati. Konez leta bodemo kasálo vſih saſtavkov perviga in drusiga tezhaja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le do konza tega meſza (Roshnizvéta) odrajtali, ſo tedaj proſheni , plazhati in ſizer popred ko je mogozhe, sató, de bomo prihodnizh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Schiessstadt) gotovo priti, de se bojo postave določile in potem plačevanje delnic ali akcij pričelo. Odbor deležnikov slov. glediša. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | 3. Račun za čitalnično leto. 4. Vpisovanje novih udov in plačevanje letnine za prihodnje leto. 5. Volitev odbora in predsednika. 6. |
| Valenštajn (1866): | Bo zemelj zvestim svojim prijateljem, Ko kralj bo zvesto službo plačeval. Mi pa smo prvi v milosti njegovej. (Gordonu. ) I vas |
| Valenštajn (1866): | vojvoda — Valenštajn, Do zdaj te cesar je Po mojej roci plačeval, al denes Zavezal si očeta srečnega, Ta dolg ti Fridolanec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Slovenije” dne 21. decembra 1873 še dostavljamo, da se bode plačeval od novega leta naprej kupon za drugo polovico leta 1873 |
| Zeleni listi (1896): | kateri je s svojimi delavci lepo ravnal ter jih dobro plačeval. Zato so ga pa tudi delavci srčno ljubili ter iz |
| Zlata Vas (1848): | druziga vzeli, kolikor je uni premalo dal. Oglednika so bolje plačevali, de je potepuhe in gojzdne tatove ponoči in podnevi zalazoval |
| Zlata Vas (1848): | na posodo vzél, po osim, tudi po dvanajst od sto plačevati. Ožbè je mogel v mesto iti, si na proste zemljiša |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da se vé, kdo je rokodelec in kolikšen davek ima plačevati. Naši bravci vidijo iz tega, da bo rokodelstvu došla nova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | liti, je pa doſtikrat sa ſoſeſke velike in drage svonove plazhevati. Miſlil bi morebiti marſikdo, ki Poſtojne ne posna, in jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | klizanjem, de imajo kmétje v bratovſhnjo sapiſani ob ſvojim zhaſu plazhevati; de bi ne posabili, kar ſe lahko sgodi, in tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe tudi pritoshilí, de morajo pri nekterih poſhtah novize drashji plazhevati, kakor j njih zena; savoljo tega ſmo ſe s z.k. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tózha vezhkrat rasgrája ; ravno sató morajo od pervih tudi vezh plazhovati. Şhe vezh od tih gré tiſtim plazhovati, ki ſo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drushbi priſtopi, manj ſe bo ſzhaſama od 100 gold. aſekuranzii plazhovati moglo. Savarvanje poljſkih in vertnih pridélkov ſe perzhne drugi dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pervih tudi vezh plazhovati. Şhe vezh od tih gré tiſtim plazhovati, ki ſo v tretji rédi. Nar vezh plazhujejo pa tiſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nisek, pa tudi ne bode mogozhe perjasnim pomagavzam truda obilno plazhvati, ampak z. k. Drushba krajnſkih kmetvavzov, ktera ſe je pogojenja |
| Zlata Vas (1848): | je tega kriva, de nima praviga učitelja, ker ga slabo plačuje. “ |
| Zlata Vas (1848): | ji odgovorí: „Nehvaležnost je denar, s kterim ljudstvo nar rajši plačuje. Kdor je v srejni župan postavljen, naj na Boga in |
| Zlata Vas (1850): | je tega kriva, de nima praviga učitelja, ker ga slabo plačuje. « Ožbe reče: »Častitljivi gospod fajmošter! dober pastir, kakor so Oni |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | VIII. Bog hudo kaznuje, dobro plačuje. Nikari se ne hudujmo nad Bogom, kedar vidimo, kako da |
| Revček Andrejček (1891): | mi v mozeg. O Jojmene! Jeklen. In občina naj pa plačuje za teboj, kaj ne? Janez. Kje drugje, nego pri vas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo mènj naravnani; pa tudi ſe sa perve ſedeshe vezh plazhuje. Vosovi sa blago ſo napravljeni, kakor je sa vſake bashe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krajih cesarstva na pol več, ja clo osemkrat več učenikam plačujejo. Vsak vé , de se da na deželi veliko bolj po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | barvati, ter je kolarjem, strugarjem in mizarjem porabljiv; iščejo pa plačujejo ga dobro. Glogovo germovje se dá iz semena zrediti, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | oni iznesek, kateri dá, za obresti, ki bi narastle do plačilnega roka, povečan, ves dolg; dolžniku se mora dovoliti tedaj v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | posamična plačila jednaka, in sicer vsako = c, ondaj je poprečni plačilni rok tedaj jednak poprečnemu številu posamičnih rokov. § 147. Ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5 mesecev; kedaj plača lahko vso kupnino ob jednem? (Poprečni plačilni rok). 3500 gl. čez 2 mes. … 7000 enačba Kakó se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | znane vse druge. Navadno treba poiskati t, t. j. poprečni plačilni rok (mittlerer Zahlungstermin). Iz prejšnje jednačbe dobimo t. j. poprečni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | rok (mittlerer Zahlungstermin). Iz prejšnje jednačbe dobimo t. j. poprečni plačilni rok najdemo, ako pomnožimo vsako posamično plačilo z njegovim rokom |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | rokom ter vsoto teh produktov razdelimo z vsoto vseh posamičnih plačil. N. pr. A je kupil hišo za 8000 gl. s |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | plačil c1, c2, c3 skupaj. Tedaj, ako vzamemo obrestno mero po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gotova vrednost vsega plačila jednaka vsoti gotovih vrednostij vseh posamičnih plačil. Določujoč gotove vrednosti bi morali računati diskont nad sto (Hoffmann-ov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stan, kjer koli bodi, po vrednoſti plačan bil. Če tedaj plačila za deželske učitelje ne merimo po plačilu mestnih učenikov, nas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mestnih učenikov , zatorej pa tudi po teh ne gré meriti plačila za učenike po kmetih, ako ravno bi mi prav serčno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | med tem nesreča ognja zadela, povračilo zapadli. Tisti, kteri letašnjiga plačila še do zdaj odrajtali niso, naj ga prinesejo ali pošljejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stopi. — Sinovi premožnih staršev pa se nikakor ne morejo brez plačila v mladenšnico jemati ; vender se zamorejo va-njo vzeti, ako je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prejemo v mladenšnico. V škofijsko mladenšnico se bodo brez vsiga plačila le ubogi šolarji Ljubljanske škofije in rimsko-katoljške vére jemali, kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | druge asekurancijske opravila opravljat ; takrat naj vsi zavarvanci svoje letne plačila v gosposkino hišo na Verhniko pernesejo; takrat naj se pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | koreníne sušiti, lušiti in mléti, in vse te priprave brez plačila tistim kmetovavcam prepustiti, ki hočejo na ministersko povabílo kak košček |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dve versti in odrajtujejo potem 20 ali 50 fl. letnega plačila, da smejo na borso hoditi; kdor plača 50 fl. na |
| Zlatorog (1886): | »Potem premalo baš ne bo plačíla. »Rog kozlov namreč doli v Bogatinu »Odprè duplíno, kjer ležé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je, de ſo zhaſi minili, ko ſo ljudje rasun drasiga plazhila tudi dobre beſéde dajati mogli — de bi poſlednizh blago tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dohodki oskerbljena, dobi učenik sploh le 70 goldinarjev za letno plačilo, desiravno v več druzih krajih cesarstva na pol več, ja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mesca Sušca, to je en teden po sv. Jožefu letno plačilo odrajtali, kér bi sicer po postavah po pretečenim Sušcu, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | enimu šolskimu pripravniku v Celji podaril, nam je poslal unidan plačilo za celo leto s tem namenam, de bi se tudi |
| Zlata Vas (1848): | na Boga in na svoje dolžnosti misli, ne pa na plačilo in hvalo. Glej, ljuba dušica, Bog gotovo tudi enkrat dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | stroški za kupovanje siroviga pridelka, za vdelanje, vožnjo in za plačilo prodajavcov zapopadeni. Nobena kakšnimu davku podveržena reč ni takó malo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zahodu, v Lucijino poslopje jo prinesite. ” Rabelj prikima Boštjanu. XIII. Plačilo. Mestni prefekt je šel k cesarju sporočat, kaj se je |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ob tla, da se na kosce razdrobi. Smejé. ) Dolge zvestobe plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in— stari satan tudi omolkne, kedar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je poklical k sebi v stanovanje in jim povedal, koliko ; plačilo jih čaka (kar bode on sam dobil, tega ni povedal |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | pri vsakem delu lahko na Boga misli in na njegovo plačilo, ter tako upanje v sebi goji, enkrat v nebesa priti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Oſem ino trideſet let, polnih reve ino nadloge, je bilo plazhilo sa nektere ure oſtudniga gerdiga veſelja! Preljubi otrozi! naj ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nedolshno shival ljudje na jeſen morijo! Lepo plazhilo je to od pametniga zhloveka! — Zhe ſim pa ljudem kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj pridne, dobé, kadar ſholo sapuſté, 10 goldinarjev sa pohvalno plazhilo; vſaka pa vſak dan 6 kr. sa kruh v ſholi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kterimi ſo tiſti dnovi ſhe poſebno rudezhe napiſani, kudar ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad uro, v ſredi ktere je zeſarſki orel (odlar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſledíti. Vſaktéri samore k ti drushbi priſtopiti, zhe sa letno plazhilo 5 goldinarjev odrajta ; sató pa tudi poſtane deleshnik vſih pridoblenih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | eniga Jógra: rèſnizhnu vam povęm, on ne bó sgubil ſvoje plazhilu. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Katęri Preróka gori vsame v' imęni eniga Preróka, tá bó plazhilu eniga Preróka prejęl; inu katęri gori vsame eniga pravizhniga, tá |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Preróka prejęl; inu katęri gori vsame eniga pravizhniga, tá bó plazhilu eniga pravizhniga prejęl. 42. Inu katęri koli bó pyti dal |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kraj tę molitve sa ſvoje isdajanje. Inu kaj sa enu plazhilu prejme on sa ſvojo hudobo? O ſhpot! o ſramota! Trydeſset |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prosit hodili, ampak sam mora dela iskati, in z navadnim plačilam dovoljen biti. Glejte laške zidarje, ki ne stradajo, pa vender |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nočejo ; kterim ne gré v glavo, de, ko z majhnim plačilam v bratovšini drugim pomagajo, jim ta, če jih nesréča |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nikogar ne toshite po krivim, ino bodite dovoljni ſ' ſvojim plazhilam. “ Sdaj, ko ſe Janesovi poſluſhavzi v' reſnizi boljſhajo, ſe tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa shelé v prihodnim letu na novizh dobiti, naj s plazhilam tudi ſvoje imena in ſtanovanja blishni poſhti napovéjo, ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih sheljé na novizh prejemati, v temu meſzu sa-nje oglaſijo plazhilam vred ſvoje imé in ſtanovanje blishni poſhti na tanjko osnanijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na novizh prejemati, v temu meſzu sa-nje oglaſijo, in s plazhilam vred ſvoje imé in ſtanovanje blishni poſhti na tanjko osnanijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bil. Če tedaj plačila za deželske učitelje ne merimo po plačilu mestnih učenikov, nas ne bodo strašili preveliki potroški, kteri so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče pri obilnim plačilu ostati, ki ga je vradnikam mestne županije odločil, čeravno vlada |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za 30 gl. Dne 29. avgusta. Prodal sem proti gotovemu plačilu 1 pisalno mizo za 32 gl. in 12 stolov po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 14. julija. Kupil sem od J. Perdana tukaj proti gotovemu plačilu: 350 kg riža po 23. Prodajalnica je iztržila 70 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | račun 65 gl. Dne 21. avgusta. Prodal sem proti gotovemu plačilu kavarnarju Matevžu Kosu tukaj 3 igralne mize po 18 gl. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | fonolit ali zvonik, 74. Pihavnik, Löthrohr. Platte, ploša. Plattenförmig, ploščinat. Plaenerkalk, 128. Plastisch gl. bildsam. Platina, 62. Plavutaste noge, Ruderfüsse. Plavje |
| Zlata Vas (1850): | tihim upanje imel, de bo enkrat Lizika njegova žena. Potem plah k nji stopi, ter reče: »Lizika, ti si rekla de |
| Roza Jelodvorska (1855): | ali staro sovraštvo premaga vse perve blage občutke. Bled in plah strahovito gleda okoli, ter pravi z votlim glasom: »Dal bi |
| Lohengrin (1898): | motreč upre oči na Lohengrina, ljuto). Ha, mrtev raje, ko plah! — Kák le privel te sèm je čar, Tujec, ki si |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | hiſhi letati, ino je bil ſhe bolj veſél, kér ni plaha bila, ter je muhe po hiſhi pobérala, is loſhaniga koriteza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stala pred sodbo stara mati s tremi hčerami — poštena kmetica, plaha in boječa, ker ni vedila: kaj bo konec sodbe. Kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Tako govori Jela, ženka Marka ribča pod kačjim gradom, in plaha gleda skoz okno, ali ne teče že kjevoda skozi |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana. Ne tako, Sir! Kar mi je lice vnelo, Sramote plahe zmotnja bila ni. Ti žlahtni ženi nimam nič razkriti, De |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ponoči. Bali smo se ga mi otročiči. Ptujec viditi nas plahe hitro reče: „Ne bojte se me; sem pošten mož ; iščem |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | krog utice in se togotno zaganjali proti vhodu in zopet plahi zbežali. "Tri sto pečenih kapunov," zakliče mlinar in neka misel |
| Valenštajn (1866): | Fridolančeve lovce zovó, Iména le-téga nikdar ne grdimo — Prodrzni v pláho deželo vršimo V prijateljsko i sovražno polje zelêno, Skoz mlado |
| Zoologija (1875): | dan neprestano zibali, s tem se je utrudil, je izgubil plahost in ob enem s prijaznim ravnanjem in dobro hrano dobil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ko se malo čase plazimo po bregu, se izmakne snežnata plahta, in mi odnese ženo in dva sinčeka v globoki brezden |
| Tiun - Lin (1891): | trgovci s plahtami in vsakovrstno šaro so čepeli med svojimi do vrha z |
| Genovefa (1841): | dolsih pótih prinêſti môgli, s leſá noſilo naredili. Grôf je plahte zbes-nj rasgernil, Genovefo in Boleſlava na-nj poſadil in tako ſo |
| Genovefa (1841): | bi jo okrog glave savíla; po tém ſe je narasgernjene plahte uſedel. Vſi vitesi, ki ſo jo ſhe posnâli, ſo priſhli |
| Genovefa (1841): | ſo bli ſeboj prinêſli, in je na tlèh sraven ognjiſha plahte rasgrinjal. Svôjo shêno je v ſhkarlataſt posimſk plajſh savíl in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rokodèlstva. 18. Gosp. J. Jeršé iz Police poleg Krajnja, za plahte. 19. Gosp. And. Jelene iz Ihana, za slamnike. 20. Papirnica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | loshej puſti pri njih predenju sadremati, in naj hodnik sa plahte in shakle predejo. — Devizhize ſo kolo bolj pomalim gonile predivo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | peres, čez pleča pa so ogrnili pasjo kožo ali volneno plahto. Skoro brez obleke so skakali, divje se zvijaje, krog ognja |
| Fizika (1869): | farbiger Punkt. Pipa, Hahn, 92. Piskalo, Blasinstrument. Piskrec prsteni, Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte |
| Rudninoslovje (1867): | v tirolskem Häringu itd. Lepi apnenčevi kristali se dobivajo v Plajbergu, v Rablji i na Obiru na Koroškem , v Idrii i |
| Rudninoslovje (1867): | v Jelovici na Kranjskem. Lep školjkast mramor se nahaja v Plajbergu i na Obiru, a lep pisan mramor v Teržiči, v |
| Roza Jelodvorska (1855): | žalosti, in gorke solzice so se po milim obličju vtrinjale. Plakajoča gleda tužni obraz draziga očeta, in — morebiti zadnji krat! — Ta |
| Roza Jelodvorska (1855): | in skerbi očesa ne stisnuli«. »O moj oče! ” jame zdaj plakajoča Roza, in besedice nemore več spregovoriti nekoliko časa. »Kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Zrak žarí, tramovje poka, Strop se vdere, okno zije. Dete plaka , mati vpije , Stok živine Iz dertine. Dnevu svitla noč je |
| Divica Orleanska (1848): | lepo kakor ti si v cvetju mladosti, In britke solze plaka, de bi vernil se. Oj, če ljubiti upaš, in če |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | mi ne več podát'! Osmi štación. Nad menoj, prav', ne plakajte, Sebe, sine objokajte, Hčere Jeruzalemske; Jezusi daj de solze točim |
| Robinson mlajši (1849): | ino na tiho morje stigla — prišla. Petek je od veselja plakal, ino gor skočiv je hotel svojemu gospodi okoli vratu padnoti |
| Biblia (1584): | pleſsati: My ſmo vam klagovali, inu vy ſe néſte hotéli plakati. Ioannes je priſhal, nej jedel inu nej pyl, inu ony |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | misli vtopljena je stala Neža; milo, prijazno in vendar navdušeno plameče bilo jej je oko: kakor bi preljubega ženina pred seboj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zalesketati se nad njo, pa ni vedela, ali je njegovo plameče oko, ali svitlo morilno jeklo. V tem trenutku je čutila |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Solata z zelenim graham in kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa. Plameči angleški cmok. 11. Kukmaki na župi. Meso s kumarami. Kolerabe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ali pa to župo v posebni skledčici na mizo daj. Plameči angleški cmok (puding). Pol funta na drobne kočnike (burfelce) zrezane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Koseski-mu. *) Bobneti čul strahòtne sem gromove, Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov čul šumeče |
| Robinson mlajši (1849): | je hitro bežal, od tega se je trava v begu plamenem vnêla — razpoléla. Hotimir. Tu se mi Robinson drugoč ne ljubi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz leve druj. Konj desniga je srebroraven, Konj leviga ko plam žerjaven. Kdo konjka dva bi bila mar? Sej zdi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njegoviga je znam, Beseda pa je vžgala ko strele živi plam, „Gospod se bliža, kliče, ogladite mu pot, Iz rodovitne brazde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | voda na široko. Piš prituli zdaj globoko , Ko vihraje iše plam. Ta objame žita hram, Skednja preverši prostore, Slemena zdrobí podpore |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na široko liže, vžiga, Urniši od vetra šviga |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Ves v to zamišljen zagleda na enkrat v germu velik plamen. Čudi se, de germ ne zgori, ino gre bliže njege |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | švigal. Toraj je Elmov ogenj toliko lepši in toliko veči plamen kolikor več elektrike je v zraku, ker se je po |
| Maria Stuart (1861): | Usmiljenje! Oči, bodite kamen! Grem k smerti, naj divja peklenski plamen! (Gre s krepko nogo proti vratom, skoz ktere je šla |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | V sobi stoji goreča sveča; rudeči stenj moli čez plamen, ki bakljá v sapi, ktera piše skoz sobo. Tuji ljudje |
| Valenštajn (1866): | nepokojin sem ter tija hodi). Al moram zdaj ozbiljno vžgati plamen, Ker šalil sem poprej se presvobôdno? Proklet je, kdor s |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Flinka alpaje Pistola pa rezi o Pistola dershi noter tvoi puamen noi ogin kaker Marija nie devizhnaſt tu rezi 3 barti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | brez de bi ga bil mogel oteti, vès opečen iz plamena pertava. — Osmi dan grem pogoriše gledat in tudi miloserčniga, dobriga |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ne zgori, ino gre bliže njege. Ker ga glas iz plamena ogovori: „Mozes, Mozes! “ Mozes reče: „Tù sim! “ Glas reče: „Jaz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gazi. Kaj mikavno je gledati z bližnjih višav te svitle plamene; popotniki, ki se vozijo po cesti od Občine ali sv. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil vihar, na nebu vsdigne. Vſa hiſha ſe je potreſla. Plameni v' podobi ognjenih jesikov ſe vidijo nad vſih glavami. Ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kaj odnesti; le sosed, že postaran mož, perhropí, se pod plamenam v hlev zakadí, in dvanajst goved srečno odtmè; kér se |
| Astronomija (1869): | 12 enakih delov, ki so v enakej visokosti s svečnim plamenom vsi enako vsaksebi začrtani na zidu. V pod. 48. predstavlja |
| Kemija (1869): | da se oproščeni vodenec vžge in zgori z lepim vijoličastim plamenom, in to zarad hlapečega in gorečega kalijuma. Sikaje šviga žareča |
| Astronomija (1869): | pa obod sobe. Oko opazovalčevo je v enakej visokosti s plamenom na mestu zgornje puščice, kjer si mislimo zemljo dne 21. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo móre ſrezhe jésa; Goréla v zhíftim, v vézhnim bo plaméni, Sdaj , in ki mi odpáde trúpla pésa ; V sakóni vùnder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | predin je pomoč iz bližnih vasi prišla, že vse v plamenu. Vsa vas, ki 30 hiš šteje, je bila s cérkvijo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pelje Bogu naproti. Ustavili so se pod goró. V dimu, plamenu ino v potresu je vsa gora. Zmiram glasnejši je pela |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sromashke kje pershl, kjer vezhne ogn te revne v'strashnemu plemenu obda. Ti bosh ſhiher per sodbi boſhji ſtal, ter bosh |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | obeh strani perdenejo in z nitjo zvežejo, podpreti in per plamečim ognji peči. Med tem jo pogostama s putram polivaj. Dušena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ako samok od hriba isvira, in de pod hribam na plan predére, polovi vire v povodnik in jih odpótovaj. 2. Şe |
| Zlatorog (1886): | si, Anka, obràz rosán, Prišèl pač Janez ne bó na plán, Prišèl pač Janez ne bode več, On v brezdnu leží |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | ponudbo. “ „Le iz tega namena se poslužim vaše ponudbe,“ odgovori Planavski, „da morem podpisati veči znesek. Na vsak način pa Vam |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | posredovalka med kuhinjo in loko! “ „Jaz jej bom adjutant,“ pravi Planavski in skoči za kot srna čez vrt skakljajočo Ljudmilo. Meni |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | tudi nekaj, kar mi ni bilo všeč, da ima namreč Planavski pri sebi revolver; kako ga zna rabiti, je pokazal s |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | praša nekdo iz družbe. „Gotovo kak prismojen Anglež,“ se posmehuje Planavski. „V največem dežju in snegu pa se bo peljal na |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | družba bolj in bolj vesela, začnó se napitnice; prvo napravi Planavski v imenu vseh nazočih gostoljubni hiši mojega prijatelja z gladkim |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | stal na nabiralni poli, marveč na poštnih nakaznicah. Da, da, „Planavski“ in „Engelbert Breier“ je ena in ista oseba, tudi popis |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | že davno sleden goljuf, katerega jaz tukaj izrečem za prijetega. “ Planavski obledi, a le trenutek, potem se zaleti v mene z |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | svoj znesek. Pri tem pa obstoji moje oko na besedi „Planavski“, zapisani z elegantno, gladko in nenavadno lepo kaligrafično pisavo. Ej |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | bral pisavo iste roke, le da je bil podpis ne „Planavski", ampak „Engelbert Breier“, in ni stal na nabiralni poli, marveč |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | LUNA. Ta Planęt Luna, al Mesſez je lepe farbe, inu en Nozhnizir, da |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | farbe, inu en Nozhnizir, da roſsom, inu mokroto, en Shenski Planęt, spolni ſvoj tęk vſake 28. dni, 7.urah, 43. minutah, je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu en malu ſuh, en moſki, klavarni, poſvetni, inu poreden Planet, kateri je zhlovęſhki naturi ſovrashen, inu ſhkodliv, pozhaſsen v' ſvojim |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | SOL. Ima smeram od jutra do vezhera sraven ſebe ta Planęt Venus, ſturí dobro gorkuto, sraven de nam zhes dan ſvęti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | teh drugeh 6. Planetov. JUPITER. Je ta pervi nar blishniſhi Planet sa Saturnusam, velki, lęp, inu zhiſt, ſpolni ſvoj tęk v' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Ovze gori nepaſsejo, toku bode vender posnu sręllu, akulih ta Planet Jupiter je k' visi rodovitnoſti nagnen, vender vſsi Fruhti posnejſhe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | en tal téga ſvęta mersel, inu vſsem rezhęm ſhkodliv; ta Planęt je ſrednu dober, gorák, inu ſuh, inu ti ludję, katęri |
| Astronomija (1869): | priže), solnčne, Sonnenflecken, 275, 321. Perzej, 271. Plamen, Protuberanze, 322. Planet, (premičnica), Wandelstern, 266. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bolj, povil se v samostojno kroglo in postal je — prvi planet. Centralno jedro pa se je čedalje bolj gostilo in vsled |
| Maria Stuart (1861): | za njo. ) Sedmi nastop. Mortimer. Paulet in Druri, vsa zmešana planeta na oder. Lovci letajo čez oder. Paulet. Zaprite vrata. Potegnite |
| Mineralogija in geognozija (1871): | plin in razprostirala se je še dalje od našega najdaljnega planeta. Račun kaže, da je bila ta soparica dosti redkeja od |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bistroumne znajdbe. Fizikar Laplace nam blizo tako-le razlaga nastanje našega planeta: Vsa masa, iz ktere sedaj obstoji solnce z vsemi svojimi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | v svojih skrivališčih, ko dva pritečeta proti bervi in ko planeta obadva h krati nanjo, se jima berv pod nogami vdere |
| Gozdovnik (1898): | ležeča plazita se neslišno proti rdečnikom. Ko sta dosti blizu, planeta nanjo in v minuti sta bila gotova. »Dvanajst zarez; mir |
| Astronomija (1869): | kmalu v onem kraji neba vidijo, da jih zato imenujemo planete ali premičnice. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kojega jedro solnce, se znači kot stanovitno središče, ki druge planete vleče na-se. Ta Laplaceova teorija primerno razlaga resnične razmere v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | besedami: „On veruje v Boga in se ne peča s planetami in znamnji”. — Vse te ljudstva slovanske so bolj dobrovoljne kot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | daljnih teleškopnih meglicah iz kemijskih pervin nove sonca z njih planêti vred osnovati in uterdovati ? — ali v drugih meglicah sonca, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | drugih meglicah sonca, ki so že svoj tek dokončale s planêti vred na kup vreči, de iz njih nove in še |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | lažnivi pratikárji! Razumejo modrijáni : Kaj obraz neba oznani, Kaj prinašajo planeti, Kaj pomenijo kometi, Mlaj in šip kaj dela brani. Vražniki |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so se obrobki zaporedoma trgali in iz njih so postali planeti v tem redu, kakor smo jih našteli na str. 260 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sestavi planetov; opira se posebno na to, da se vsi planeti in trabanti premikajo v ono stran in se okoli svoje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Vsa masa, iz ktere sedaj obstoji solnce z vsemi svojimi planeti vred, bila je nekdaj raztopljena kot plin in razprostirala se |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | SATURNUS. J e med Planetmi ta pervi, inu nar ta vikſhi, je erjave, blede ſarbe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſarbe, temne luzhi, ta ſe nar teshej vidi med drugimi Planetmi, kir nar dalej je od Sonza, vſake 30 Lęt dopolni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | glih snaiſhlu, to pa bres zvibla ſe more tem 7. Planetam perpiſati, kateri uselei to ureme skus letu vishajo, inu eden |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | shenski inu dober, bode Fortuna minor imenuvan. Shenske pod tem Planętam rojene, ſo lepe, s'dolgmi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Vinu. Bode ena prov lępa Jeſęn, pa Groisdje pod tem Planętam bol, koker pod tem drugem gnije, pred mrasam je shiher |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſe sgodL, toku ſe sgodi zhes ta zill tega tetn Planętam v' ſtvarjenu daniga Visharja, katęri koker ſirmament, inu vſe vſtvarjene |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | gorák, inu ſuh, inu ti ludję, katęri ſo pod tem Planętam rojeni, ſo lępi, imajo kravshaſte laſsé, mozhni, brumni, korashni, spremiſhliozhi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ob velikanozhnih zaitih deshi, je vender vezh ſuhu pod tem Planętam. Spomlad. Je vezhital ſuha, inu mersla, poſebnu ſe more merkat |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Planętam bode, je nepotrebnu ſem ſtaviti, kir to ſe vſsaku Iętu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Planętov narjene, inu to je saſtopit od teh drugeh 6. Planetov. JUPITER. Je ta pervi nar blishniſhi Planet sa Saturnusam, velki |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Pratikah najde, katere ravnu, koker ta, bodejo po vishajnu teh Planętov narjene, inu to je saſtopit od teh drugeh 6. Planetov |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | nadlugam naſproti priti, inu ta perhodni zhaſs po tih ſędem Planetov bode ſoditi mogel. H' temu je perſtavlenu enu tenku PODVUZHENJE |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu temu, katiri sa nim pride, ſvoje vishajne zhesda. Leten Planętov je 7. inu leti ſo poverſti poſtavleni. Ta pervi, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de stavne zvezde so velike sonca, ktere v sred svojih planetov sedé kraljujejo, in jim kot naše sonce, svitlobo, gorkoto in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na-se. Ta Laplaceova teorija primerno razlaga resnične razmere v sestavi planetov; opira se posebno na to, da se vsi planeti in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v mnogo svetovnih teles, ktere vidimo kot asteroide, roj malih planetov, koji so precej vsi enako oddaljeni od solnca. Merkurij, ne |
| Astronomija (1869): | pravi, wahrer. — dozdevni, scheinbaier. Oddaljen, entfernt, 242. Odsolnčinica, (zunajnica), äusserer Planet, 301. Odsolnčje, aphel. Sonnenferne, 276. Ognjena kepa, Feuerkugel, 311. Ognjišče |
| Botanika (1875): | daje jesti; pri zajčjih nožicah (Gnaphalium dioicum); pri krasnej belokosmatej planinki (Gnaphalium Leontopodium) in pri tako imenovanem škotskem bršljanu (Mikania scandeus |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ktero tukaj na stiki štajarskih, krajnskih in koroških mej in planin naše visokúne: Grintovca , Rinuko , Raduho , Ojstrico , in nižje doli Merzlico |
| Stelja in gnoj (1875): | ali laporni odpadki, 5. dračje in razna rastlinska šara s planin, pašnikov in logov. §. 3. Kakošna ima sploh stelja biti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | Zatvora ljudstvu se odpre, Skoz njo da razuzdanost šine — Prej planina moč, ko taka, mine. Nevarno je! Pa vem nevarnost večo |
| Viljem Tell (1862): | Ruodi (pastirju). Ženete zdaj Domú? Kuoni. Planina je popasena. Verni. Potujte z Bogom, planšar! Kuoni. Tudi vi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 16 čevljev visok in 3 čevlje debel; po hribih in planinah pa ni ne tako visok, ne tako močán. Les njegov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 8 na enem flosu stoji,— dalje volno, ker na svojih planinah veliko ovac redijo, — smolo, lončarske pridelke in mnogoverstno leseno pohišno |
| Stelja in gnoj (1875): | koristjo za steljo rabijo. §. 11. Planinska zelišča. Po zanemarjeníh planinah velíkrat planinska zelišča in rastljinstva z raznoterim dračjem preprežejo obširne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razločite ena za drugo dravska in ziljska dolina s svojimi planinami. Ker pa ju visoki hribi obdajajo, ne moremo gledati nju |
| Zlatorog (1886): | Na praznik ta pridere skupaj mladež »Iz vsake vási, sléherne planíne »In vsà dreví se v hišo gospodínje naše. »Bogata pač |
| Revček Andrejček (1891): | in pravi veselo Franici). Ali ga slišiš ? — (Gleda kvišku. S planine prihaja. (Posluša prav pazno. ) |
| Deborah (1883): | narodno pesem: Oba. Kakor sneg so nje ročice, Ki v planini se bliščí, Kakor zarja njeno lice, Ko na nebu rumeni |
| Zlato pa sir (1860): | pomladi sem mu bila pastarica, zdaj me je pa v planino poslal. Dela nimam težkega in skrita sem pred preganjavei. Tukaj |
| Planšarica in pastir (1881): | ko je šla goved in kar se še drugega v planino na pašo pošilja, ako smo mogli za nekoliko dnij šolo |
| Planšarica in pastir (1881): | le daj jim soli, da bodo za naprej rajše na planino vlekle proti večeru. « Kmalu je bilo vse opravljeno in v |
| Planšarica in pastir (1881): | še le proti večeru šli, ko je bilo čas na planino pognati. »Mina, o škratu povej, da bom vsaj vedel, kakošen |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | nočnej temini. Napósled se napoti v gorovje, ta gre na planino vedno višje in višje, in nocój je, nevedé kako in |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | Močna plôha se vsuje na nas. Daleč tam za »Lisino planino« zasveti se blisek zadnjikrat, strela švigne po višini in takó |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | prvi turški zmagi se je vrnil zopet nazaj v »Kozaro planino« in je nadaljeval samarijansko svoje opravilo. Koncem julija leta 1876. |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | dokler je trajala vstaja v Bosni in Hercegovini. Čez »Kozaro planino« smo korakali malone takó, da nam je sijalo solnce navpik |
| Moja hoja na Triglav (1897): | tudi podnevi dosti prilike za spanje. Zamislil sem se v planino, v mesečino in v glasove kravjih zvoncev. Iz planinskih logov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Včeraj popoldne ob eni le ene dvakrat zabliskne in od Planine (Stockendorf) se privali kakor jesenska bela megla zgolj toče s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in z drugim imenom ko Unec prihaja na dan poleg Planine; ondi privzema vode, ki pritekajo pod zemljo od Loža in |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | Jakoba dan so prihruli v Podsredo, od ondod vihrajo v Planino in dalje do Šmarja, potem se obrnejo črez Lemberg v |