- vzglavjem
- vzglavijem
Kmetijske in rokodelske novice (1846): po M. Delarju). Spi, detešce, v spanji krasnim, Lej! nad vzglávijem tvojim. Še tak mírnim, kratkočasnim, Se naslanja z lícam jasnim
- vzglavijem
vzglavje vzgojen vzgojiteljica vzhajati vzhod vzhoden vzhodnoindijski vzklikniti vzmajati vzmet vznemirjati vznožje vzporeden vzporediti vzrasti vzrediti vzrejati vzrok vzrokovati vztrajati vztrajen vztrajno vztrajnost vzvišen vžasnjen vžgan vžgati vžigati
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po M. Delarju). Spi, detešce, v spanji krasnim, Lej! nad vzglávijem tvojim. Še tak mírnim, kratkočasnim, Se naslanja z lícam jasnim |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ima domača vzgoja navadno več znatnih napak, namreč: a) Doma vzgojen otrok navadno ne kaže one samostalnosti, ki je kot podloga |
| Občno vzgojeslovje (1887): | naloge zahteva pred vsem: 1. da je vzgojitelj sam popolnem vzgojen; 2. da je gojenec sposoben za vzgojo, t.j. za obrazovanje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vspeh vzgoje in tem preje se doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne teoretične in praktične resnice |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojna sredstva; samó tako bode gojenec postal samostalen. 5. Uporabljajoč vzgojna sredstva bodi dosleden, potem bodeš najprej mogel izhajati brez taistih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Najprvotnejša in najprirodnejša vzgojna oblika je domača vzgoja. Doma se more otrok najprirodneje razviti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pokorilu privajen gojenec ne občuti graje ali poučila. 4. Vsa vzgojna sredstva, sosebno močnejša, uporabljaj varčno; ako bi jih rabil prepogosto |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svrhi primerna sredstva ter ista prav uporablja. Izbirajoč in uporabljajoč vzgojna sredstva se je ozirati na sledeče: |
| Občno vzgojeslovje (1887): | imela bi vspeha. Čim zrelejši postaja gojenec, tem redkeje rabi vzgojna sredstva; samó tako bode gojenec postal samostalen. 5. Uporabljajoč vzgojna |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dovrši še nerazviti telesni organizem. Prvi in najbližnji smoter vsake vzgojne delavnosti je torej ta, da se pospešuje telesni razvitek gojenčev |
| Občno vzgojeslovje (1887): | devica, navadno s štirinajstim letom, zaznamenuje početek tretje in zadnje vzgojne dobe, mladeniških ali deviških let. V teku te dobe doraste |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pote pokrivati “. (Slomšek. ) V katerih razmerah in okoliščinah so pojedine vzgojne oblike umestne, kako vsaka koristi in škoduje, kakim zahtevam mora |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da posreduje občno človeško omiko, da deluje torej v službi vzgojne svrhe. Svojo nalogo pa izvršuje le tedaj, ako pospešuje duševni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prekosi mojstra“. 3. Možnost vzgoje. Čim živejše se zavedamo visoke vzgojne naloge, tem krepkejše se nam vriva vprašanje, more li vzgoja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | roditeljev, ki iz katerega koli vzroka ne morejo izdatno izvrševati vzgojne naloge. Zato je človeška družba, kot ste cerkev in država |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sam ali vkupno z drugimi gojenci. Vsled tega razlikujemo raznolične vzgojne oblike. Zadnja okolnost ima bistven vpliv na vso vzgojo in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | a) Vzgojitelj more vso svojo moč posvetiti gojencu; b) vse vzgojne naredbe more natanko prilagoditi gojenčevi individualnosti; c) ker je v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v otroškem srci buditi in povzdigovati je torej važna naloga vzgojnega poučevanja in strahovanja. Brž ko se je v otroku razvilo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | odkritosrčni in resnični. Ako se to posreči, izvršili smo polovico vzgojnega dela, kajti s tem postane vsako vzgojno vplivanje prostejše in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | do popolnega vspeha, — t.j. učenec se usposobi, da občuti zanimanje. Vzgojnemu pouku je razvijati duševno vzmožnost gojenčevo; zato se mora pri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | teži torej po istem smotru, kakor prava vzgoja. Pouk služi vzgojni svrhi v marsikaterem oziru in sicer: 1. Pouk razvija dušne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | večji je vkupni vspeh vzgoje in tem preje se doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne teoretične |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pridnost in nravstvena srčnost ste kreposti, ki izvirate iz teh vzgojnih vplivov in ki naznanjate bodočo moč volje in značajnost. 3. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | otroci in blazni govoré resnico“). Lažnjivost je navadno le posledica vzgojnih zmot. Zaradi tega je pred vsem potrebno gledati na to |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in blaži moralno čustvo v največji meri in je najizdatnejše vzgojno sredstvo, ako treba voditi voljo. Nabožno zanimanje v otroškem srci |
| Občno vzgojeslovje (1887): | izvršili smo polovico vzgojnega dela, kajti s tem postane vsako vzgojno vplivanje prostejše in lažje. Vzgojitelj naj skrbi, da si pred |
| Občno vzgojeslovje (1887): | obrazovanjem razumnosti temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk je torej najvažnejše vzgojno sredstvo, ob jednem pa tudi največji in najbistvenejši del vse |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nauke, katere podaja učencem, pridno obračati na njih življenje. Táko vzgojno poučilo deluje krepkeje nego pravi sistematični pouk. Takov nauk se |
| Ferdinand (1884): | Bog bode vže tako storil, da bode tvoja prijateljica še odgojiteljica najinemu otroku. « Slutil je, da tudi sam ne bode, več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naj ostane ponoči pod milim nebam; zjutrej pa, ko sonce izhaja, ga postavi zopet v senco. 3) Polivaj mu glavo z |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | stopi ven in praša, kaj to pomeni? Pa ravno zdaj vzhaja solnce in bratov ni bilo več videti ali čez grad |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pozabila. »Mati! zdaj zvonijo nebeški zvonovi«, pravi dete. »Mati zdaj vzhaja solnce. « In neznana luč lije na nje — dete je zginilo |
| Astronomija (1869): | vidimo, kako se v njegovej točki O solnce dviguje ali vzhaja. To mesto imenujemo jutro ali vzhodišce, mesto W, na ravno |
| Astronomija (1869): | časih kake 3 ure, večidel pa manj časa pred solncem vzhaja, in ravno toliko pozneje zahaja. Svit Venerin je zeló velik |
| Astronomija (1869): | dne, ko je zašlo solnce, in zjutraj jesenskega dne, predno vzhaja solnce, se vidi na zatonu in na vzhodu svit, ki |
| Astronomija (1869): | po njem tako imenovanih — pasjih dnevih (meseca julija in avgusta) vzhaja in zahaja ob tistem času kot solnce, ki takrat doseže |
| Kemija (1869): | pa zračni mehurci rahljajo in privzdigujejo testo. Pravimo, da testo »vzhaja«. V peči se ti zračni mehurji še bolj raztegujejo in |
| Astronomija (1869): | naprej pomakne od zahoda proti vzhodu, zato je naravno, da vzhaja vsak dan skoro za celo uro pozneje, — kar se pa |
| Genovefa (1841): | sapéle, ſo ſe vsdignjeni mêzhi v ſolnzu, ki je ravno is-hajálo, sabliſkali grôfa posdraviti. Urno ſe je, ſvôje ſolsé, ki ſo |
| Genovefa (1841): | Solnze je shé ſlabeje ſijalo, in dan na dan posneje is-hajalo in poprej sahajalo. Zhiſto viſhnjevo nebo je bilo ſkoraj védno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je bilo. Veličansko sonce je ravno v celi svoji krasoti izhajalo; polja so bile vse zelene, in z roso ko z |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Bilo je še mračno, še le čez eno uro je vzhajalo solnce, ednajst bratov je stalo pred grajskimi vrati, hotli so |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je zdelo, kot bi se jej srce zlajšalo. Solnce je vzhajalo, nad njeno glavo je prepevala ptica in zvonovi so zvonili |
| Astronomija (1869): | in dan za dnevom ob tistem času vzhajajo in zahajajo. — Vzhod meseca se pa dá natanko izračuniti, in ker nam je |
| Astronomija (1869): | 315. — sferična, 315. — teoretična, 315. Atair, 273. Aufsteigung — gerade — ravni vzhod, (Rectascensio AR), 263. Axe, os, 239. Azimut, razklon, 260. B. |
| Astronomija (1869): | P' klónove kroge. Iz tega se razvidi, da naznanivši ravni vzhod in odklon zvezdno stališče na nebnej obli ravno tako določimo |
| Astronomija (1869): | DA = njen ravni vzhod (rectascensio) Nebeska obla stoji najprej na dveh stoglah, ki ste |
| Astronomija (1869): | izgublja. Ta kolobar se pomika na zemeljskem površji tako od vzhoda proti zahodu, kakor vsled vrtenja zemlje proti nasprotnej strani mesec |
| Astronomija (1869): | koledarjih zaznamovane ne le mesečeve spremembe, ampak tudi čas njegovega vzhoda in zahoda. 67 Koledar. Redno premikovanje zvezd nam je najbolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtan praviga kmeta, ki je priden in delaven. Pred ſolnzhnim is-hodam she vſtane kmet, hiti k delu in ſe veſeli, ko |
| Zlatorog (1886): | me, ti lovec trentski, »Kar ti svetújem. Glej, pred solnčnim vzhodom »V dolino greva midva, jaz in Špela, »In z nama |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | šumljanje gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino pod nami in dospeti v onstran ležeči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | cesarskih svinčnih topivnic pri Merzli vodi (Kaltwasser), ki stojijo v izhodu Divje doline (Kaltwassergraben) med visoko Višarsko goro in stermim Kraljevim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ju visoki hribi obdajajo, ne moremo gledati nju ravnine. Proti izhodu doli vidimo na levo Z i logor o (Dobrač), Gerlico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | véliki zvonik (Grossglockner) svojo belo glavo; od njega doli proti izhodu se vlečejo in kipijo nad černimi hribi, kakor otoki iz |
| Fizika (1869): | zemlje proti morju, zdaj od morja proti suhemu. Po solnčem vzhodu vleče veter od morja proti suhemu, ker se poslednje od |
| Astronomija (1869): | poldnevnik zvezdarnice Washingtonske. Greenwich leži 17°39'38" in Pariz 20° proti vzhodu, Washington pa 59°23' proti zatonu od otoka Ferro. |
| Astronomija (1869): | vsak dan na videz pomakne skoro za eno stopinjo proti vzhodu. To je kakor pri minutnem kazalu na uri, ki mora |
| Astronomija (1869): | dne, predno vzhaja solnce, se vidi na zatonu in na vzhodu svit, ki se piramidalno s svojim temenom vzdiguje visoko nad |
| Astronomija (1869): | za celih 13° na nebu naprej pomakne od zahoda proti vzhodu, zato je naravno, da vzhaja vsak dan skoro za celo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | njenemu ljubčeku. »Letaj, letaj, ljuba bučelica «, je rekla, »proti solnčnemu vzhodu, k Ratiboru, deželnemu knezu, in šumljaj mu na uho, da |
| Gozdovnik (1898): | Od tega taborišča dalje proti vzhodu, pa daleč za stepinimi griči, vzdigalo se je iz peščave |
| Botanika (1875): | Gossypium), kterega so iz njegove domovine, iz Afrike in iz vzhodnje Indije presadili tudi v zahodnjo Indijo, da, še celó v |
| Botanika (1875): | marsikaj. Musa textilis in druge iz Filipinskih otokov in iz vzhodnje Indije dajejo predivo, imenovano Manilska konoplja, tudi abacca- ali pinas-konolja |
| Botanika (1875): | pride pod imenom Arrow - root k nam, in sicer iz vzhodnje in iz zapadne Indije. Lepo indijsko rastlino Canna vidimo večkrat |
| Gozdovnik (1898): | ni rdečilo, in le bledi svit se je kazal na vzhodnem nebu, ko pristopi indijanska straža k spečemu vodji ter ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in to je veči del, spadajo k zapadni, eni k izhodni; eni izmed zadnjih so se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši |
| Mineralogija in geognozija (1871): | hiacintove barve. Glavna nahajališča imenovanih biserov so v Uralu, v izhodnji Indiji, Ceylon, Brasilija. Prideti hočemo še olivin ali krisolit, kremenokislo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mnozih krajih (pr. kemije §. 74). Več ga je v izhodnji Indiji ob Gangesu, tam izvetruje iz tal, iz kojih ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veličastniša nova na štiri vogle zidana bolnišnica, ki leží na vzhodni strani mesta, in jo že na cesti, ki od Občine |
| Zoologija (1875): | velik kljun z nasajenim rogom imajo kljunorožci (Buceros) v vroči vzhodni Indiji in Afriki. V Novi Holandiji prebiva lirorepec (Menura superba |
| Botanika (1875): | 24. red. Poprovci (Piperaceae). Rastline tega reda rastó le v vzhodnjej Indiji. Poprovec (Piper nigrum) nosi drobne jagode, ki so nezrele |
| Botanika (1875): | navaden plevel in barvarski dresen (Polygonum tinctorium), ki je v vzhodnji Aziji doma, ki se pa tudi pri nas na mnogih |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | VI. Na vzhodnji strani gozda razprostiral se je velik ribnik, ki se je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je v vojski tako skazal, da ga je Dioklecijan, cesar vzhodnih dežel, kakor tudi Maksimijan v Rimu, visoko visoko čislal. Bil |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | v posamičnih deželah, o zmernosti posamičnih narodov, zlasti onih v vzhodnih deželah; ko govorimo o zemljepisni legi, omenimo, da se s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Eufrata in perzijanskega morskega zaliva in ključ do ceste v izhodnjo Indijo, po kterem je rajnki Napoleon I. tako zlo hrepenel |
| Botanika (1875): | mnogo najti okamnjenih v starejših tvorbah. Pod. 201. nam kaže vzhodnje-indijsko sagovo drevo (Cycas circinnalis) , kterega stržen daje tako, kakor tudi |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | to podobo? ” — Deklica nekaj od strahu nekaj od veselja glasno usklikne: „O Bog! To je podoba grofice Hrastarjeve, matere uplenjenega otroka |
| Revček Andrejček (1891): | zaupaj mi tako zvesto, kakor te jaz ljubim. Pavel (navdušen usklikne). Franica! Franica (razpne roki). O ti moj Pavle! (Objameta se |
| Gozdovnik (1898): | Hitro, don Avguštin, hitite semkaj! potrebujem vaše pomoči! « »Tiburcio Areljanos! « uzklikne haziendero, spoznavši ga. »Kjer je ta, nismo v nevarnosti. Kako |
| Zeleni listi (1896): | trem so stopile solze v oči. »Oh, ti pridni otroci! « vsklikne Ljuboslavina mati večkrat. »O ti dobri otroci! « Ljuboslava pa je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | mora biti nekdo, ki je prižgal tudi solnce. “ „Takó je! “ vzklikne veseli Jurče. „Bog je ustvaril solnce, mesec in zvezde; trava |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Še nekaj korakov in pregledati so morali vso gladino. Naenkrat vzklikne Bôb poln veselja; njegovo bistro oko je ugledalo ob bregu |
| Viljem Tell (1862): | Staufaher, drugi za njimi. Ko se prikaže Tell, vsi veselo vskliknejo. Vsi. Bog živi Tella, strelca, rešitelja! (Ko prvi Tella obsipajo |
| Viljem Tell (1862): | Seljak in še trije drugi kmetje, vsi v orožji. Vsi (vskliknejo). Bog sprimi vas ! Ko drugi še na bregu stoje in |
| Moj sin! (1880): | kot jesenski list. Bolnik na postelji pa je od veselja vzkliknil: »Vidite, da mi piše! Sedaj vidite! « Dolinčev Tomažek pa je |
| Gospod Janez (1884): | in se glasno ihteča oklene Petru okoli vratu. »Helena, Helena! « vzkliknil je on. Bolest in strastna radost, oboje mu je polnilo |
| Testament (1887): | tam našli pravi testament? « »In kaj pravi to pisanje? « je vzkliknil Miklavž, ko se mu je kazal svit nove nade. »Oj |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | je bil še bled v lice kakor svež vósek. »Vid! « vzkliknil je zdajci, da se je ta zopet skoro s strahom |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | lehko še desetkrat Zorko in …« Pavel skoči jezen kvišku. »Vidl« vzkliknil je očitajoč. »Ne hudúj se; lézi nazaj v travo! « dejal |
| Na krivih potih (1893): | z Bogom, Malka, z Bogom, dobri stric Matija! « tako je vzkliknil in ihtel, kakor že od otročjih let ne več. Zavil |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | je njegova mati zopet tako vzdihovala, odskočil s skrinje in vzkliknil: „Kaj govorite vedno o tega! Saj ne veste, ali je |
| Kotanjska elita (1898): | zunaj vile v vrtni lopi. »Ah torej vendar, vendar! « je vzkliknil Traven in hitel naproti Maksu Lovrinu, ki se je bil |
| Gojko Knafeljc (1899): | je bil spodaj na ulici, se je nasmehnil ter polglasno vzkliknil: »In vendar si bila zopet moja! « … Ko je bilo v |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Mati bi bila skoro glasno vzkliknila od veselja. Toda veselju je sledil naglo strah: ,,Kakšni nevarnosti |
| Sacrum promptuarium (1695): | sazhneo hualit, ſe ſazhneo v' njega ſmiati, ter ſi ſerze vſmaieo k' njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik ſazhne |
| Fizika (1869): | tako, ker ne delate vselej enakošno ne utež in ne zmet (pero), kteri ste se pokazali, da ste najbolji za gibanja |
| Fizika (1869): | samo okrog sebe vrtilna, je pa stvar tako-le: Ako se zmet navije, mora potem ta naprava, sama sebi prepuščena, zavolj prožnosti |
| Fizika (1869): | eden za drugim vsakikrat le za trenutek, ne more se zmet na enkrat razviti, ampak njena moč se razdeli na dalj |
| Fizika (1869): | os v nasprotno mer (Pod. 80.). Od začetka, dokler je zmet močno napeta, je vrtenje hitro, kmali pa počasneje in preneha |
| Fizika (1869): | 60.) zadobi brzo pospeševano hitrost. Ako pa rabimo pero ali zmét, ki ni druzega , kakor prožni jekleni trak (Pod. 79.), čegar |
| Fizika (1869): | vrtenje hitro, kmali pa počasneje in preneha popolnoma, kader zadobi zmet spet svojo prvotno podobo. Pod. 79. |
| Fizika (1869): | podeli primerno gibanje. Ako je nadalje navita in tedaj napeta zmet s pomočjo svoje osi zvezana s kolesjem, in ako se |
| Fizika (1869): | navije, mora potem ta naprava, sama sebi prepuščena, zavolj prožnosti zmeti vrteti os v nasprotno mer (Pod. 80.). Od začetka, dokler |
| Fizika (1869): | zapirajo ključavnice na vratih in na puši, žepne noževe; zavite zméti dajejo oblazinjenim stolom njih prožnost in vozém lastnost, da se |
| Fizika (1869): | je prožnost médnih in jeklenih dratov in próg, tako imenovanih zméti ali peres, ki se v obče rabi kakor gibna sila |
| Fizika (1869): | peres, ki se v obče rabi kakor gibna sila. Take zméti zapirajo ključavnice na vratih in na puši, žepne noževe; zavite |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ne vem, čému bi živel. Micka. Janko, jako mi srce vznemiruješ. Janko. Z Bogom! da, da, z Bogom! pa ne za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | trati — ni rés. Le iz goríc na senčnih straneh, v znožji visokih hribov se ga je kak sodič potegnil in skazil |
| Fizika (1869): | Nachbild, 150. Para, Dampf, 115, 118. Parabel, parabola, metnica. Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. |
| Astronomija (1869): | moramo opomniti, da si ostaja os zmirom sama s sebó vzporedna. Ko bi stala zemeljska os kakor NS navpik na ravnino |
| Astronomija (1869): | solnce, T zemlja, in sN zemeljska os, ki si zmerom vzpóredna ostane. Očitno je, da je vselej le proti solncu obrnjena |
| Fizika (1869): | 196. skup postavljeni, pokaže se medsebojna privlaka, ako sta toka vzporedna; v protivnem slučaji se pa odbijata. Pod. 198. Pod. 199. |
| Astronomija (1869): | vidimo med krakoma Ao in Bo kota o med seboj vzporedne črte ab, a'b' itd. Jasno je, da so te črte |
| Fizika (1869): | je to, ako ploskve telesa, ki puščajo svetlobo skoz, niso vzporedne. Za poskuse te vrsti jemljó se vselej stekla, in sicer |
| Astronomija (1869): | si potegnemo vzpóredno s polutnikom okrog zemlje črte, tako imenovane vzpóredne kroge, ki so se vé da zmirom krajši, čem bliže |
| Fizika (1869): | svetlobni trak skoz predmet, ki ima le majhno debelost in vzporedne ploskve, se spremeni komaj za spoznanje. Primér te vrsti dajejo |
| Botanika (1875): | ena edina kalica, nepravilno v deblu porazdeljeni cevni povezki in vzporedne žile v listih. Te rastline narejajo záse en posebni razred |
| Astronomija (1869): | sekundi vsaka točka na polutniku 1427.6 pariških čevljev, na 10. vzporednem krogu 1405.9, na 30. vzporednem krogu 1236.6, na 45. — 1009.4 |
| Astronomija (1869): | 1427.6 pariških čevljev, na 10. vzporednem krogu 1405.9, na 30. vzporednem krogu 1236.6, na 45. — 1009.4, na, 50. — 917.6, na 60. |
| Fizika (1869): | tisti slučaji, kader več sil dela na telo ali v vsporednej méri, ali pa tako, da narejajo med sabo kot. V |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Pri kristalih se jemlje taka, s ktero je največ ploskev vzporednih; ta se postavi po konci, daljša naj teče pred nami |
| Zoologija (1875): | vseh živcev tega sistema je, da niso zloženi iz zvezkov vzporednih nitek, ki se potem na stanovitnih mestih od zvezka odcepijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | doídemo, preden da se tako izobražimo, da se ž njimi usporediti moremo. Pa ta je imenitna stopinja, zató kér je perva |
| Ferdinand (1884): | Mislil si je: »Bolje bi bilo za-me, da bi bil vzrastel pri plugu in sekiri. Ne poznal bi pregreh, v katere |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | odrezali smo jim vrhe, tako, da je iz vsake mladike vzrastel krepek zakoten poganjk. Ker se je vsled tega za 12 |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | videti je, da jim ne vgajajo prav tukajšnje zemljiščne razmere; vzrastli ste le 20 do 30 cm. ; po letu ste kazali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | več pogubí, kakor v enim tednu pridobí. 11. Svoje otročiče izredi dobre kristijane in od mladih nog jih uči pridniga gospodarstva |
| Blagomir puščavnik (1853): | najdejo, ki bodo vaju prijazno sprejele. ” — „Mladega sina, draga moja, izredi po božji volji. Opomni ga pogosto njegovega očeta, pa še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in tudi ne bdijo popolnama, ampak snajdejo ſe tako rekozh vſredi med ſpanjam in bdenjam, v tem ſtanu pa potrebujejo perpravno |
| Roza Jelodvorska (1855): | povernem. Krivico sim mu storil. Oče, ki je tako hčer izredil, ne more hudoben mož biti«. |
| Valenštajn (1866): | se Peklenskej more vstavljati oblasti! Odgojil baziliska sem na prsih. Izredil iz krvi ga svoga srca. Požrešno na ljubezni moje se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | podporo odrekla, na lastue stroške nekaj tisuč prav lepih sadik izredil, s katerimi bodem najprvo sebe in svoje prijatelje preskrbel, ostale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bili. Gospod Pirc so tavžent in tavžent sadonosnic na Krajnskim izredili in tudi bukvice od sadjoreje spisali, od kterih je nidavnej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | imenitnega sira. — S vaj carske goveda pa se bolj umetno izrejajo kakor tir oljske. Švajcarske živine je bilo veliko in lepe |
| Genovefa (1841): | dolshán, sakaj njegova vdanoſt do têbe je bila tako rekózh, usrok njegove ſmerti. Sa tebe je umerl. Tudi ne posábi ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mlaji naj ſadi krompir, zhebulo, zheſen in vezh takih rezhi. Usrok, sakaj nektere séliſha bolj ſtorijo ſejane o polni, kakor ſejane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe je pa tega sdravIjenja branil, bres de bi bil usrok povedal, in je ſlép domú ſhel. Vezhkrat ſim njegove ſtariſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bodi ſi mlad ali ſtar ; de ga pa nima , moram usrok le v njegovi lenobi in sanikernoſti iſkati. — In do nekiga |
| Gozdovnik (1898): | ste, sennor. Moje bivanje ne bo dolgo trpelo, ker imam uzrok, da v Tubak prej ko. mogoče dospem. Uzrok vam naznanim |
| Gozdovnik (1898): | oče! « »Da, to je dečko, ali to ne sme biti uzrok, da bi mu izpregledoval in prizanašal, kajti baš zato, zato |
| Gozdovnik (1898): | ker imam uzrok, da v Tubak prej ko. mogoče dospem. Uzrok vam naznanim pozneje. « Sedejo k mizi. Po večerji se don |
| Pozhétki gramatike (1811): | respect envers les superieurs, njegovo poſhtovanje proti viſhim. Sa kasati vsrok, al podpomózh. Par. Flêchir par ses prières, ganiti s' ſvojo |
| Pozhétki gramatike (1811): | ce arbre; cet honneur, ta zhaſt, ino ne ce honneur: vsrok je shé povedan sgor od sianja. Celui-ci, celle-ci, ta le |
| Pozhétki gramatike (1811): | tiga, dalje tiga, encore que, de ſhe. 7. Sa dajati vsròk: Car, ker, parceque, sa to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vodeno mléko in tanjko ſmeteno dela; kaj je le vezhidel vsrok te napake? Jeſt miſlim mehkushnoſt shivine. Şredſtvo, ki ſim jeſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ſvojo shivino na puſto paſho goniſh; ravno to je vsrok, de imaſh premalo gnojá, ker ga tvoja shivina po gmajni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Pa toshi ſe — in praſha ſe vunder malo, kaj je vsrok téga, in kakó pomagati. Reſ, de ſo ſem ter tje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | božji sin peklenske pošasti premagal, in de le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu, kakor sam sebi navali. Pameten človek vé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | čévelj in tri palce širokosti, visokosti pa dva obilna palca. ) Vzrok, zakaj mora takó široka biti, in de je še boljši |
| Zlata Vas (1850): | Meni se pa ne zdi, de bi bila revšina edini vzrok vsih druzih napák. Kar mene vtiče, mi je bil dušni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Allg. L. u. F. Zeit. ) Učiteljem na Kranjskim. (Konec. ) Dvojni vzrok je posebno, ki dosihmal ovira zaželjeni napredek sadjoreje: pervič, ker |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | skupej zmešajo. Po tem mazilu se oteklina včasi zgubi, in vzrok otekline. Ako se pa oteklina predere, je treba luknjo, iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bile od tod žalostni nasledek za stanovavce, posebno za ptujce. Vzrok, da je bila ta planjava toliko močvirna, je bil na |
| Astronomija (1869): | tehtnice). 61 Tudi temu videznemu premikovanju solnca moramo sedaj pravi vzrok navesti, ki je premikovanje zemlje. Vzemimo si zopet na pomoč |
| Botanika (1875): | raztopi ali razpusti nektere trdne rastlinske dele. Mezgotok je namreč vzrok, da se razpusté poprečne stene tistih stanic, iz kterih se |
| Tiun - Lin (1891): | naj vzelo zadnji up na rešitev? Toda naj je bil vzrok ognja ta ali oni, jaz sem sklenil, da porabim to |
| Divica Orleanska (1848): | spočelo. Vi z mojim sinam se vojskujete, In nimate ne uzroka ne pravde. Kaj je Dofên pregrešil zoper vas? Katerih vam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Norc se spozná po letih šestih znamnjih: Jezi se brez vzroka; govorí nepotrebno; vsakimu vse zaupa; svoje misli in namére némarno |
| Robinson mlajši (1849): | kakor da bi neveren — nezvest bil, akoravno k temu nikakšega vzroka ni imel. Dragotin. Vsej pak bi lehko resno bilo, česar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na Dunaj predlog storil: da naj sklene, da ni nobeniga vzroka več, da bí se obdolžena dalje zavolj tega sodijsko preiskovala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nekteri vsroki in tudi pomozhki saſtran pomanjkanja leſá nasnanjeni. Kar vsroke , pomanjkanja leſá sadéne, ſo nekteri taki de savoljo njih ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Klauenweh). Kdor vé, od kodi shivinſke bolesni pridejo, kdor njih vsroke ſi odvrazhati persadeva, in vé, koga de ne ſme med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zob od tega izvíra, temuč tudi veliko druzih bolezin, kterih vzroke smo dozdej kje drugod, iskali. In res je, de ima |
| Zlata Vas (1850): | in ko bi po svoji modri glavi dobre svete dajali, vzroke njih siromaštva odkrivali, jih svarili in jim pot k poboljšanju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 2 ali 3 dni terpi; malokadaj pa zhes pet dni. Usroki ali urshahi té bolesni, ktéra ima slaſti to naturo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is poprejſhnjih hoſt, in takó ſe leſóvi le manjſhajo. Drugi vsroki, de leſ bolj pohája, ſo pa bolj nápzhni, in ſvarjenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhpeh i. t. d. ſhe niſo ſhkodljivi. Nar bolj navadni vsroki té bolesen ſo: gliſte in napzhno pitanje. Vidili ſmo jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sdaj je to ſhe malo pomagalo. Naj bodo tukej nekteri vsroki in tudi pomozhki saſtran pomanjkanja leſá nasnanjeni. Kar vsroke , pomanjkanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Mina. To je pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev. Če je smetana premerzla, se ji pomaga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmetovavcam enkrat očí odperle, in de bi spoznali, de majčkini vzroki večkrat ponovljeni zamorejo velike bolezni napraviti. Goveja živina in prešiči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se nima perčakovati, de bi se na dolgo in široko vzroki take odprave razlagali, kér se bo tukej vselej le na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da so na hladnem. To so vzroki in prav naravni vzroki, da vipavsko vino, če domá ostane in ni v posebno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v Vipavi tako napravljenih, da so na hladnem. To so vzroki in prav naravni vzroki, da vipavsko vino, če domá ostane |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rabi. Tako se ravna, dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin psov. I. Poglavje. Treslike. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ravno toliko vode primešane, pomoči. XVIII Poglavje. Nadkopitne vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v nogi, ki nadkopito |
| Astronomija (1869): | lego morskih bregov, kazé mnogokrat pravilni tek plime tudi začasni vzroki, kakoršni so n. pr. vetrovi. Pa tudi ne samo mesec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 15. Od ſtréshbe in oſkerbljevanja bolnih konj. §. 16. Od usrokov bolesin ſploh. §. 17. Kaj ſe ima pred vſim pomiſliti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | v kterih se je djanje doprineslo , ali samo zavoljo umesnih uzrokov nastopil, ki so se po naključbi pritaknili, ako je djanje |
| Astronomija (1869): | so jih pa našteli kakih 70000; sodi se pa iz uzrokov, kterih tukaj ne bodemo razlagali, da je vseh zvezd celega |
| Trtna uš (1881): | preplitvi nasad, slabo vzrahljano dno, plesnjivec, slana, uime. Iz navedenih uzrokov nastanejo na trsu prikazni, ki so podobne onim, katere opazujemo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki se le ne rado vméde. Mina. To je pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev. Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | turšice, ko pa pri velikih; zakaj de se takó godí, vzrokov in zgovorov nikoli ne zmanjka : Nekteri pravijo, de pridelovanje turšice |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Horvati in Slovenci , naslednjih 12 , ki se mu zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pravi pohvaljeni list na dalje — spušali v pretresovanje ravno omenjenih vzrokov dragine, ker prazne besede nič ne pomagajo in tudi vprihodnje |
| Astronomija (1869): | mnogo zaslug za astronomijo, je našel, da je iz teoretičnih vzrokov solnčna paralaksa = 8.95". — Po združenem opazovanji gospodov: Robert R. S. |
| Ferdinand (1884): | nego spridena kri, ki mi vzročuje neko dušno bolezen, katere vzrokov še sam ne znam. « Muka pa, katero je po dnevi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njenega serca to je zapazila Miriam ter jo poprašala po vzroku. |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | zmeni za ničesar, jame ga pervi z lepa izpraševati o vzroku njegove žalosti. Le nerad mu Tone vstreže, a slednjič vender |
| Mineralogija in geognozija (1871): | stisniti, nekako tako kakor leča. Dalje gosteče se notranje jedro vzrokovalo je čedalje hitreje vrtenje, tako da je nazadnje centrifugalna moč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | parnik gugal in zibal se je, in to je menda vzrokovalo, da je morska bolezen jela napadati posamezne. Hvala Bogu! da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stvarí vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in večje. To uzrokuje menda, da so se v našem mesticu rečí prigodile, o |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tudi prelomili, pripisujejo močnemu tisku *) postrani na sklade. Druge prikazni vzrokuje tisk, ki od zdolaj pride; po njem postanejo nagnjeni in |
| Blagomir puščavnik (1853): | celi naši dogodbi je očevidna roka božja. Nar manjša reč vzrokva velikrat, brez posebnih človeških namenov, nar večje veselje, da ga |
| Zoologija (1875): | ali ga celó omamiš za nekoliko časa. Vsi ti živci vzrokujejo gibanja in opravila v dotičnih organih, ne da bi mi |
| Zoologija (1875): | od vnanjih in slučajnih vplivov, kakoršni tudi pri nekterih rastlinah vzrokujejo neko vnanje gibanje, na pr. pri mimozi (Mimosa pudica), ki |
| Občno vzgojeslovje (1887): | po načrtu osnovanem. S takim poukom se privadi otrok, da vstraja pri jednem predmetu toliko časa, dokler ga ne doume vsestransko |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | vi, ki ste po storjeni pokori v zvesti službi Božji vstrajali do konca. Tvoj sveti blagoslov, o Gospod, naj pride nad |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se taistemu, to so osnovni kameni, katere mora položiti vzgoja. Vstrajna pridnost in nravstvena srčnost ste kreposti, ki izvirate iz teh |
| Občno vzgojeslovje (1887): | delujete na to, da se ohrani njiju predmet; obedve se vstrajno držite svojega predmeta, — ljubezen zato, da ga more uživati, — sovraštvo |
| Zeleni listi (1896): | veselil svoje krasne cerkvice. Tudi očeta in mater je Jožekova vstrajnost in spretnost veselila. Pohvalila sta ga za to. Ko Mihec |
| Revček Andrejček (1891): | in reci mu, da ga pozdravljam, stotisočkrat pozdravljam in le ustrajnosti naj ne izgubi že radi svoje stare matere. Kar bo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v duševni obrazovanosti, — in tako bodi tudi nadalje. Vzgoji je vzvišena naloga, skrbeti, da gojenec tako rekoč preskoči to — tisočletja trajajočo |
| Gozdovnik (1898): | žene pri tem podjetju za svrho, ki se mi zdi vzvišena, in ki nima nič občnega z navadno lakomnostjo po svetli |
| Valenštajn (1866): | v Beč! Najman. Pokažite! To je prekrasna kupa! Zlatica težka, vzvišanega dela, Na njej vpodobljene reči so modre. Na prvem polji |
| Fizika (1869): | plasti le prav počasi mešajo z gornjimi gostejimi plastmi. Od vzvišenih predmetov, ki so na takih ravninah, pridete tedaj, kakor kaže |
| Fizika (1869): | in špičastih stvareh, zato se moramo v hudej uri ogibati vzvišenih predmetov, kakor stolpov, dreves, visokih dimnikov, itd. Resnično prav nevarna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v kteri se vse lastnosti indoslavenske Bhavany — Babe najdejo. To uzvišeno mitiško osebo so tudi nekdaj stari Slovenci poznali, ker še |
| Robinson mlajši (1849): | škorni — boti ino sto drugih reči, za ktero vsako bi vžásneni — zavzêti Robinson z radostjo bil to celo grudo zlata dal |
| Ta male katechismus (1768): | katiri te SS. ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih rajmno skus tu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Gaſper , Godzi , inu drugi ſantini s' baklami , katęre ſhe niſo vshgane. Matizh. (nar pervizh ſam, vidi Jęrzo) Ta je Jęrza! je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę Ięjpe beſsęde tę Zęrkve. * Stur' de bódo v' meni vshgane Tvojga Şypa ſvęte rane, De jih v' ſèrzi obdershym. Amen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in otrobe jedli, in od lakote merli. Od kerſhanſke ljubesni ushgani, ſo ſe v' tej ſoſeſki dobrotniki snaſhli, kir ſo s |
| Robinson mlajši (1849): | je te Petka, da bi dobre moti bil, ino vzemši užgano svetilnico v levo, ino ostro nabito pistolo v pravo roko |
| Robinson mlajši (1849): | detinske neumnosti sprostil — osvobodil. “ Ti čas je Petek prišel z užgano svetilnico, ino še je jednokrat izkusil, solze pretakaje, svojega gospoda |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | vojskah, ktere je v pervih letih tega stoletja po svetu vžgal, vsakimu dobro znan. Najstarši zmed štirih bratov cesarja Napoleona Jožef |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ga je še-le prav silno razdražil in v hudobnih naklepih vžgal. Od tega časa je Teobald vedno le na to mislil |
| Robinson mlajši (1849): | da se iž nje kadi. V tem se je vnêla — užgala; Petek jo na zemljo vérgši je priložil še vêč suhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je imel škodo; nevarnost je bila, de bi se ne vžgala kerma, ki je bila blizo zložena; uboga žival je grozne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prejemnikov dobile, v kterih se je ljubezin do materniga jezika vžgala, kar nas práv veselí. Tem novim bravcam je treba saj |
| Gozdovnik (1898): | svetlobo. Prihajala je od ognja pri nočišču, ki so ga užgale one štiri osebe. Gorel je na neki sevnici, ktere kraj |
| Deborah (1883): | Ana. A vi ste mi srce užgali in oblažili z veličastno svojo besedo! Župnik. Ne moja beseda |
| Stric Tomaž (1853): | ki zavolj pravice, po nedolžnem, preganjanje terpé. To ga je vžgalo s krepostjo, ter ga še celo z velikim veseljem napolnilo |
| Gozdovnik (1898): | da vsekako jo mora tok prignati na otok ter ga užgati. Lopovi ! Ni slaba misel, da bi nas skozi ogenj pognali |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | sturiti, Kar kol sebi shelimo mi. 3. Pomagei nam lubesen vshgati, Kir si Gospod veſs lubesniu Inu se pred greham varvati |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | sazhetku te vuka v'shu? 1. Sveti Duh pridi ti vshgati Zhes naſs tvoje gnade luzh, Dei nam v'brumnosti ostati |
| Valenštajn (1866): | zelo nepokojin sem ter tija hodi). Al moram zdaj ozbiljno vžgati plamen, Ker šalil sem poprej se presvobôdno? Proklet je, kdor |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | drugi: kteri nam da terdno upanje; per tretji: kteri nam užge serčno ljubezen, ali pa tudi: v kteriga verujem, v kteriga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Raunu koker en takſhni glash, katiri je taku ſturjen, de vshge, dergazhi ushgati na more, koker de ti ſonzhni sharki na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | to Sonze to ſuhu drevje v' broshteh od velke vrozhine vshgé, Nozhi ſo ſila vrózhe, inu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | moči, ino ta je v žganji strupna. Naj se žganje vžgè, bo gorelo kakor peklenski ogenj. Žganje kakor ogenj človeku po |
| Kemija (1869): | kislecem in zraven razvija toliko topline, da se oproščeni vodenec vžge in zgori z lepim vijoličastim plamenom, in to zarad hlapečega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pomuzh od ſtrahu tih ſovrashnikov sagviſhani, inu myrni. O Bog! ushgi naſhe ſerza s'ognam tvojiga S. Duha, de mi s' |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu vſem ſtvarem zhes vſe dobrotljiv, inu vſe lubesni vredn, Ushgi o Bo! v'meni uſeſkusi bol, ked bol leto lubęsen |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | pred Sholo. Pridi S. duh! napolni ſerza tvojih vęrnih, ter ushgi v'njihi ogn tvoje lubesni, katęri ſi vſeh jesikov folke |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | v'Duhu: obdaruj naſs. Mi imamo prasne, inu merſle ſerza: ushgi v' naſs ogen tvoje lubęsni Boshje. Mi proſimo s'Salomonam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na široko liže, vžiga, Urniši od vetra šviga, Kot iz pečniga oboka Zrak žarí |
| Revček Andrejček (1891): | pravila, da ljubezen in strela nič ne uprašata, ali smeta užigati ali ne. Franica. (Resnobno in strogo. ) Ljubezen, ki te sedajle |
| Fizika (1869): | hydraulische, hidravlično (vodno) tlačilo. Prevajati, prevoditi, leiten, 126. Prevodnik toplote, Wärmeleiter, 126. Prevodnik elektrike, Elektricitätsleiter, 162. Prežigalna posoda, Destillirgefäss, 115. Prežigati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je tapravi Hober Mandl venkei is bainmarishe bibelne potegnjan. O zhvovak pramisli tvoi Konz? Doklier je she |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bile od isabitariov poshribane inu tadei karje bu ven is bainmarishe bibelne useto tu bodi bogu h' zteſti noi tabuernam knuzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ob poldesetih z Njih ekscelencijo našim deželnim poglavarjem gosp. baronam Weingartnam k zboru pripeljali. V dvorano stopivši, so Nadvojvoda zbrane ude |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | družbini vodja, pa so jo napili deželnimu poglavarju gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu in škofu gosp. Antonu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | enekrat, in če pràv imam, od večera proti jutro valno (wellenförmig) pogíbalo, takó de me je, ko sim se bil ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki je dobil imé v čast Krajnske dežele, se imenuje „Weixelburg” „Višnja Gora”. Častiti c. k. kameralni komisar v Bruku gosp. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhes eniga greſhnika, katiri pokuro ſtury. Na zheterto Nedelo po Winkuſh. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Rimlarje na 8. |
| Robinson mlajši (1849): | pričiniti se — prizadeti se sich bestreben. priležni passend. prijati gönnen, wünschen prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti |
| Robinson mlajši (1849): | soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti belieben, geruhen, sich würdigen. rad adv, viel zarad genug. ramni stark, heftig. razeti — razimati |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetel S. Joſepha, kateriga je bila njemu ſhenkala Maria Diviza, is katerem menem de vezhkrat ſi je put briſſal, kadar teshku |
| Sacrum promptuarium (1695): | tui. Sdaj shenkam tem ſtarem en lep fazonetel, namrezh taiſti, is katerem Maria Diviza je bila Chriſtuſa Jeſuſa oblizhe sakrila po |
| Ta male katechismus (1768): | ostudnemu kraju ſdellu, koker de be na nebu vezhne sladkuste is Xtusam uſhival. Tu kader so bli mashneki, inu duhovni ſamirkali |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pesh, varnu govorè, de nabosh ſa enega naumnega derſhan is shpotam, de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sturil, katiri tebi ſupergovorę. Ne uſſellej is mezham, temuzh vezhkrat is perludnoſtjo se puſtę sovraſhneki premagati, inu ſveſati; ſakaj tu je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | En modre lube myr, inu en naspametne, kreh. Katire sam is sabo myru nima, ishe prepirenge, inu ſabavla ſa eno majheno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhiher naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se ograję is svetem postenjam. Bodi uſſellej sam per sebi, de svojo sluſhbo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mejn, koker petkrat ſhtirdeſſet ſhlakov prejev. Trikrat ſim biv jeſt is ſhibami tepen , enkrat is kamenami luzhan, trikrat bi biv skorej |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usignou? kader nate krei pridash zhier so ti dnarji rezi is to maivengo, barti aden sa drugim. Jas N. N. taba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ako iz bolj prijetniga kraja prinešen cepič na divjak vcépim, iz tega čez eno ali več lét na druziga, in iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | somenj, nar vikši cena par volov je bila 155 gold. Iz hrovaškiga so kakih 400 prešicev pripeljali. — Konj nikoli ne manjka |
| Genovefa (1841): | lépim, prâv prijétnim kraju ſtal. Ko ſe je grof s ſvôjo mlado sarozhnizo grajſhkim vratam blishal, ſo shé njegovi ſlushábniki |
| Genovefa (1841): | vsak, kdor koli jo je vidil, savséti in rékel je, s téga otroka mora kaj poſébniga poſtati. Kadar je v ſvôjim |
| Genovefa (1841): | poſébniga poſtati. Kadar je v ſvôjim deſétim ali dvanâjſtim letu s ſvôjimi vojvodſkimi ſtarſhi v zérkev priſhla, s ſvôjim ljubesnjivim, vſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetvavzov je v ſpomladanſkim sboru leta 1841 kmetam, kteri ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe v ſlushbah snàſhli, po mogozhoſti ſi ſvoje dni poſladiti; s tega namena ſo ſi med drugim tudi lépe verte napravili |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne omivajo. Leto bolezin, ako je mogoče ozdraviti, osnaži noge s kartačo v vodi pomočeno, kedar konji opoldne ali zvečer v |
| Fizika (1869): | električnega toka, 2) v vodilnosti kovin in zemlje, 3) v s tem danej mogočosti, v vsakej daljavi s pomočjo dratene spiraljke |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | oblasti oblake, ki prosto plavajo na nebu in vse rastline s hladnimi kapljicami okrepčajo? Kdo je učil ptičke lepo milo prepevati |
| Gozdovnik (1898): | da zasledujem. Treba je zmeraj previdnemu biti. « Diaz previdno zavije s konjem okolu prve skalovine, od koder je mogel piramido in |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu de hozhe vſe nje shivozhe dny ſama pomivat, inu s' to kunshtio je bil sheno na pravi pot perpravil. Taku |
| Sacrum promptuarium (1695): | beſsedo, je s' roko kasala de s' shkariamij, inu nikar s' koſso ſo travo poresali, inu dokler ſruta nej ſnala plavat |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | meni is zelga ſvojga ſerza, s' poſtam , s' jokanjam, inu s'klaguvnjam, inu reſtergejte ſvoje ſerza , inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | S. Lukesha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je JEzus s' ſabo usev teh dvanajſt, inu je k' nym djav: glejte |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | s' ozhmy ne vidio, inu s' vuſhęſsmi ne ſliſhio, inu s' ſèrzam ne saſtópio, inu ſe ne preobèrnejo, inu de jih |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | koreninize najdejo, lete s' oiſtremi klęſhami odshipli, s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane ta bolézhi kraj isperi, s' |
| Kuharske Bukve (1799): | Polivka od miſhelnov. Operi miſhelne s' vinam, deni v' koso s' zhebulo inu ſrovim maſlam na sherjavzo, dokler ſe lupine odprejo |
| Pozhétki gramatike (1811): | la table, les tables. I. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' s, z, x, nizh neperſtavlajo v' mnóshimu, poſtavim: le fils |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shive dni. Ternje ino oſat ti bo raſtel na njej. ˛S' potam v' obrasu boſh ſvoj kruh jedel, dokler ſe ne |
| Fizika (1869): | učé, da delajo vse prirodne prikazni tri glavne skupine, vsaka sè svojimi posebnostimi, ktere bomo razjasnili na primérih. Ako udarim s |
| Fizika (1869): | živega srebra do nekega posebnega mesta, ki se točno zaznamova sè črto na steklenej cevi. Potem se prenese toplomér za nekoliko |
| Fizika (1869): | nekoliko vidimo v Pod. 211. Podloga vsem je pravilna zvezda sè šestémi trakovi. Pod. 211. Če pride padajoči sneg v topleje |
| Fizika (1869): | se gibanje, drugačno kakor pri nihalu. Ravno to se godi sè struno, ki je z obema koncema trdno zapeta (Pod. 121. |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Tirolec rad sprejme v svojo hišo. Tja se tedaj podá sé spremljevalcem, kteremu so bila vsa pota znana. Šli so čez |
| Ferdinand (1884): | sveti. Vrjemi mi, v osmih dneh me upniki lahko zapodé sè soprogo in otroci iz tega gradú. Od česa naj potem |
| Ferdinand (1884): | brivec po strup. Kmali je izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo sè strupom. Zgovorni brivec je pripovedoval pri kozarci vina, katerega mu |
| Ferdinand (1884): | sanjah pred očmi. Čestokrat je govoril v sanjah o njem sè strašnim srce trgajočim glasom. »Oj, pusti, pusti me vendar na |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ni doživel. Marcel je pač po pravici obžaloval, da je sè svojim očetom tako grdo ravnal, dolžnosti do Boga tako zanemarjal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de dobrotljivi Bog zdaj z točo, zdaj z slano, zdaj z sušo, zdaj z vodó, zdaj z ognjem, z vojsko in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vesélja vili, ker so Jima svitli vlak ali lesketeči obhod z prižganimi baklami osnovali, z kterimi so šli (60 parov) z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi bote zamogli turšico obdelovati, po tem vam bo pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Nekterikrat mu tudi spodleti ali pa nápek pade, vender si z svojo naglostjo, vé hitro pomagati, z ktero svoje gledavce nekako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tacih in enacih skrivnost več prečudni Rabi rabi in to z tako naglostjo, de ga ni moč skorej z očésam slediti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | skazal. Po pravici se mora reči, de človek, ki ni z posebnimi naravnimi darovi previden, če se ravno od mladosti kakiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | teže deržati. 19. in 20. Listopada so ga za poskušnjo z 4000 centi obložili in nič se ni premaknilo. Glasovitni Teržaški |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | povedati, kje ino kdaj sva z ženoj Mino najšla ino z seboj vzela. Naj sim mu pa še tako razločno ino |
| Rudninoslovje (1867): | navpične robove aa', i pokrita je zgoraj i zdolaj ali z horizontalno ploskvijo, namreč s kvadratom(sl. 45) ali pa z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sede. 104. ^ Černa krava tudi bélo mleko'ma. 105. To je z' kruhom ni dobro. 106. Ktera krava se skozi dere, ta |
| Robinson mlajši (1849): | globokih milsleh bil pa je toto ravno vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov bom sicer požival |
| Robinson mlajši (1849): | ladjica v nekaj tako močno térčila da sta oba plavca ze sédel spadla. V hipu je tude ladjička obstala, ino kmalu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v vrabzovo ptizhnizo djal in veſ nepokójin je bil in ſ ſhprikljize ſe je svalil. Zheſen dolgo na sraku ſvoj duh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dreveſzu, ki je bilo polno mravljinzov, in naredim okrog debla ſ kredo 2 perſta ſhirok paſ. Na zelo zhebelſko kupzhijo posabimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Neſrezhni merzheſi! jes vam jo bom she sapél; popadem desho, ſ kredo potegnem paſ okoli deshe, in rezhem: krish krash! krish |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vezhniga shivljenja govorili. Sa njimi ſo tudi mater muzhili, ino ſ' tako ſtanovitnoſtjo kakor oni je ſvoje shivljenje Bogu v' dar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojim oblizhjem v' vſe kraje, kamor je imel ſam priti, ſ' takim poveljem, kakorſhno je bil she poprej ſvojim apoſteljnam dal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kralj, „ino hitímo sa njimi! “ Per tej prízhi hiti kralj ſ' ſvojo vojſko sa njimi, ino jih dojde ob morji v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boſh v' peto salasovala. “ Evi Bog rezhe: „Veliko boſh terpela ſ' ſvojimi otrózi. Moshu boſh v' oblaſti, ino on bo tvoj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi v' jezhi ni sapuſtil. ˛S' ſvojim lepim vedènjem ino ſ' poſebno pomozhjo boshjo je Joshef per jezharji kmal saupanje ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ne opotavljaj ſe ſhe! “— Bog namrezh zhloveka ne móra ſ' ſilo k' dobrimu. ˛Shivljenje ino ſmert poſtavi pred-nj, ino mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | glej, je vſa puſhava lepo béla ko ſneg, ino kakor ſ' ſláno opádena. Zelo májhne béle serniza ſo to bile, v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegov ſveti nauk kakor sveſt prizhevávez na sadnje ſ' ſvojo kervjo sapezhátil. V' ſveti zhaſti nam toraj bodi njega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sa-nj nabráli veliko slata ino ſrebra. Vſe ſtene ſo bile ſ' zedrovim léſam obdjane, ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga je pred ſmertjo ſhe ſ' ſvojimi teleſnimi ozhmi vidila. ˛S ˛Simeonam ſe toraj ſtrine v' hvali boshji, ino perpoveduje vſim |
| Ta male katechismus (1768): | katire je ſhe bil to ſhlahtno Gospo, inu Udovo, Alexandria is imenam kerstil. Leta, ke je bla na pervolenje tega naprejpostavlenega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ja takrat obzhutesh, kader tebi is lohkama na pomuzh pride is dobrem noterdajanjam, katiru be imellu tebe podviſati? 3. Kader ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Synu is uriskam napajali, inu na krish obeseli. Moje pezhanje is drugemi je blu slajshe koker męd, inu moje pogovarjanje zhes |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' se jiti. Ti se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | doſtikrat le is eno samo beſſedezo oduſetu, inu se namore is dolgem govorjenjam vezh naſajpoverniti. Prava, dobra pamet uzhè, inu viſhej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gnade po smerte pred Bogam perkaſal. Takrat bosh ti obdan is oblazhilam te zhaſty, zhe bosh v'ſhivlenju ta gvant te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naiſrezhenu veſſellila, kader sem jeſt v' stanu bila njeh slabuſt is mojo perpomuzhjo pod ramo sezhi; inu toku dellati nisem jeſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſako minuto poprej umreti, koker tvojega nardobrutlivshega Boga tudi le is enem majhenem greham reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ke be bil govoril. Poshtenje enega zhloveka bo doſtikrat le is eno samo beſſedezo oduſetu, inu se namore is dolgem govorjenjam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | iz tega čez eno ali več lét na druziga, in iz druziga na tretjiga prenesem, bo tretje drevó stanovitno, kakor domače |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prevdarite resničen odgovor, ki ga je pšenica rèži dala. Dopis iz Dolenskiga. (Konec. ) Klaje je létos toliko, de je že davnej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na duri te bratovsine poterkati, kér ni bil nobedin — zavarvan! ! * * Iz otoka poleg Bleda na Gorenskim. Slišati je per nas, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bi bila zemlja neka ploša ne pa krogla, bi se iz nar visokejih gor, saj z okrepčanimi očmí vse dežele, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pes, ali pa le kak hud čuvajsk, ki se je iz verige odtergal. — (Huda ura) je 24. kimovca okoli Marburga razgrajala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | šlo, kar se pa takó ne godí. Kadar se barka iz daljniga morja kaki deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | d. se znajde ravno sréd svetá. (Dalje sledí. ) Šolske novice iz Gorenskiga. V naši nar bližnji sosednji, v Krajnji, so šole |
| Genovefa (1841): | jemali, in ſernize ſo bile takó priljudne, de ſo ſe s njim igrale in s njim ſkakale. Tako je iméla Genovefa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poti ſprehajal, po vinogradu repká, in ko grosdik najde, ga s veſeljam pósoblje. Is tvojih jágodiz, o draga tertiza! ſe slate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo ga v ſrédo 12. t. m. sjutrej ob deſetih, s veliko zhaſtjo. Njégove dobre dela mu bodo dolg ſpomin. Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | med gorámi váſ, nekdaj tudi sa tèrg zhiſlana, kér je s enim meſtam v velikih svesah snaſhla ſe ; od njene nekdajne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſkiga zépza v debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki zepez ſamo s gerzho na klaſje pade in de ſe veliko sernja tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe smiraj na deſnim in levim ſtrani Save in Drave s velikim veſeljam zhbele morijo. Ali nam ne ſprizhujejo tega zhbelnaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa s ſvojo druſhnjo jé in pije, ktéra ga vſeſkosi s vosam ſpremlja. Med tém, ko ſ e po semlji naprej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tleh; satorej ni treba shebljev od sdolej v noge sabijati, s kterimi ſe pod ali tlak poſhkodva. Je slo, slo priproſt |
| Biblia (1584): | preklinanje. Letu ſo te rizhy, katere zhlovéka nezhiſtiga ſturé. Ampak s'nevmivenimi rokami jéſti, zhloveka nezhiſtiga neſtury. INu Iesus je od |
| Biblia (1584): | Ionas. Krajliza od Puldne bo gori ſtopila na Sodni dan, s'leto shlahto, inu jo bo ferdamala: Sakaj ona je priſhla |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo enu ſrezhnu novu lejtu imeli, ter |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Anshé dęla, de toku dolgu ne pride, — ſej boſh dobra s' njim, kader pride? kaj ne Mizka ? — |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po duhu, po volji méni Jesuſ pervizh tiſte uboge, kteri s' voljo terpé uboſhtvo, ki jim ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kar pride shénin. Kolikor jih je bilo perpravljenih, ſo ſhle s' njim v' hiſho k' shenitníni, ino duri ſe sapró. Posneje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | napovedovali, de je kraljeſtvo boshje blis, ino ſo bolnike osdravljali. S' drugimi uzhenzi pa je Jesuſ od tod drugàm ſhel, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perpravil; luzh v' rasſvetljenje nevernikov, ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik po tem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pobóljſhala, ter pravijo: „Noſi sdaj te perſtan, ino ravno tako s' njim ſtóri, kakor ſi s' opomnizami délala. Zhe komu kaj |
| Fizika (1869): | C, gre pri B skoz zarezo ročice A, ki je sè zobatim krogovim krajcem iz enega kosa delana. Pod. 85. Tega |
| Fizika (1869): | tok pretrga, preneha magnetična privlaka in pisalni vod se potegne sè zmetjo f v svojo poprejšnjo lego nazaj. Če klinec le |
| Fizika (1869): | pod lediščem imenujejo se pa stopinje mraza, in zaznamovajo se sè znamenjem —. Pod. 126. 131 Največ toplomérov je takih, da je |
| Fizika (1869): | Stopinje nad lediščem imenujejo se stopinje toplote in zaznamovajo se sè znamenjem + ; stopinje pod lediščem imenujejo se pa stopinje mraza, in |
| Fizika (1869): | ko se pri urah na valj zobovi ležečega kolesa vjemajo sè zarezami votle nepokojeve osi, ktera os se valj imenuje. Ta |
| Fizika (1869): | primerno tudi ročica A zavolj tega, ker se gonjenik vjema sè zobovjem krogovega krajca, in s tem se spiralkini nedelavni kos |
| Fizika (1869): | v stekleno cev. Ta cev se na obéh koncéh zaprè sè zamaškom iz plute, skoz kteri je vtaknjen drat. Na ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dosori, ga ſhe viſheji zene in ſo ſhe bolj shelni sh njim ſe ogréti. Kdo bi jo ne ſerkal, to nebéſhko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se naše šole milo spomniti. Lanjsko poletje so oní še z enim gospodam od dalje pridši svojo rojstno faro popred Rodne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so mogli na pol mertviga nazaj potegniti, mertva trupla pa z železnimi mački izvleči. Vsa ta nesreča bi se ne bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | učeni možaki, in si tako veliko prizadevajo — po kemíi razjasnjeni — z manjši potroški kar veliko veči dobičke doseči ; iz svinca ločijo |
| Robinson mlajši (1849): | naj boljše, kaj mi je dobro, ino ne oberne li z meno, kako bi mi koristno — prospešno bilo? Gotovo! tako učini |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pravda naključila ti banki. — Vsi časniki dunajski pretresajo sedaj enoglasno z veliko hvalo osnovo nove rokodelske postave, ki ima v našom |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Da jih zopet odpreš, se morajo z mlačno vodo ali z mlačnim mlekom omakovati in zmivati. V ta namen služi morska |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kaj lepo okinčano; soba je bila olepšana z zastavami in z orodjem vojakov in arsenalnih delavcev; na koncu sobe je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na glavo in v nadlogah obležal ali celó konec storil. Z drugimi besedami se to pravi: Z novimi časi nastopijo nove |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tudi moč, svoje hotenje podrediti lastnemu boljšemu uverjenju, svoji vesti. Z vestnostjo v najožji vzajemnosti je ljubezen do resnice (resnicoljubje). Bistvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu ni treba z' golimi rokami v ojgen segati. 99. Z' velkimi gospodi ni dobro črešnje zobati. 100. 'Ma svoje muhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | govori. 98. Zato kovač kléše 'ma, de 'mu ni treba z' golimi rokami v ojgen segati. 99. Z' velkimi gospodi ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in perpoveduje, kako pametno so severni Nemci ravnati začeli kteri z' moko is krumpirja v druge kraje svetà kupčujejo. Do zdaj |
| Robinson mlajši (1849): | sta ladjico v mali zatok — zaliv potêgla, ino sta se ze vsem, kar sta na — nji imela, domu vernola. Robinson ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jabelk, de ljudje v nekterih krajih ne vedó, kaj bi ž njimi počeli se. moramo v novicah pogovoriti, kakó se imajo |
| Robinson mlajši (1849): | pripraviti da, bi ne bil, kor on, izpèrvega vedel, kaj ž njim stvoriti. To ti bodi za svarilo, da bi se |
| Stric Tomaž (1853): | ljeno ž njimi ravnajo, da jih kot živino ločijo, jim vse blagejši |
| Stric Tomaž (1853): | tropom lepo oblečeno deklo, s torbico v rokah, ki je ž njimi vred delat šla. Bilo je čversto zraščeno, lepega obraza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | perje vse uzamemo ³). „Kteri Slovenec — vpraša g. pisatelj in jaz ž njim — ne ume tega? ” Pa vendar je „vjamemo”, „povém” in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | umetniki prizadevajo si, da dobivajo bolje orodje, bolje mašine, da ž njimi dogotovljajo bolje izdelke, pa tote hitreje od nekdaj. Nasledki |
| Revček Andrejček (1891): | si jedina, ki se ga ogibaš; in kadar pa moraš ž njim govoriti, tedaj se pa zadiraš nad njim. Ali si |
| Zeleni listi (1896): | vejice skupaj in šiba je bila gotova. c) Kaj so ž njo storili. Marsikatera mati naredi sicer šibo za svoje otroke |
| Gozdovnik (1898): | zazeblo. Sledeči hip se zgrudi konj mrtev na tla, in ž njim telebneta tudi jezdeca. Padež je bil tako silovit, da |
| Sacrum promptuarium (1695): | Leta gre te dvej sheni obiskat, de bi veidil kaj s' enu Svetu shivejne peleio, ter drugiga nenajde, ampak de s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | almoshne ſe ima tei sheni Nebeſku krajleveſtu dati. Oh kaj s' en velik lon! Oh kaj s' en lep dobizhik je |
| Sacrum promptuarium (1695): | puſtj; kateri she danashni dan v' Rimi s' enu veliku zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe. Tiga vam |
| Sacrum promptuarium (1695): | krajleveſtu dati. Oh kaj s' en velik lon! Oh kaj s' en lep dobizhik je leta, O bogati! zhe shelite tedaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | je noſsila, gre inu volno od koshuga oſtrishe, inu taiſto s' en maſilz vina preda. Vari vaſs Bug od takorshne nespodobnosti |
| Biblia (1584): | najde, ta ga bo sgubil, inu kateri ſvoj leben sguby, sa mojo volo, ta ga bo naſhàl. Kateri vas gori vsame |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | grem, ti namoresh sdej sa mano pridti, potler pak ti sa mano pojdeſh. Petrus je k' njemu djav: Goſpud pokaj bi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſhiroka, dobru obruſhena, inu ſhpizhaſta, sa to napihneno veliko shivino, sa to majnſhi pak je sa en zheterti dęl krajſhi. Hęlze |
| Genovefa (1841): | rosha raszvétal. Nékiga lépiga pomládanſkiga jutra ga je Genovefa vséla sa roko in peljala ga je v pervizh sopet is tamne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo na desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti , ki nar vezh isdajo, ſhe malokjé imajo, Sraven |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je tedej smeſ od obadveh. Domazh kolovrat je preokoren, preteshak sa goniti, prevezh treſe, in je s eno beſedo prenerodno narejen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in le miſlijo, de niſo sa nizh drusiga vſtvarjene, kakor sa peti, jeſti in pomnoshiti ſe. Şpet drugi ſo pa, ktéri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe ſ-hrani sa drugo leto, ſtol pa oſtane v hiſhi sa vſakdanjo rabo. To revnimu kmetu prav dobro ſlushi, zhe ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in preſlize samore reſ sa zlo majhno zeno, to je, sa tri petize narediti, slaſti v takih krajih, kjer shiv leſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od gredov na vertih odpoditi. Urno, kaj je noviga? ( ˛Shola s a ſIamo pleſti ) Na Zheſkim imajo she dalj zhaſa ſholo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | deržati, zatorej podpišemo vse, kar bo slovenski odbor na Dunaji za našo domovino koristniga namenil. — Začeli so v Celji učéni gosp. |
| Robinson mlajši (1849): | tovarišu v uho pošepetal, da bi se, kar more previdno za veliko drevo ukradel, ko mu je je pokazal, ino mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | odgovorí vodnik. „Sonce je ravno zašlo. Tukaj nima rednega časa za sijati, izide in zaide, kakor se ravno nameri. Včasih se |
| Maria Stuart (1861): | njeno ino stokanje — Marija. Ne bode stokala! Porok sem vam Za krepko dušo dobre svoje Hane! Usmiljeni bodite! Ne ločite Od |
| Valenštajn (1866): | miza za jed i pijačo. Vsa sprednja stran je prazna za plemiče i strežaje. Vse je živo, Trčkinega polka muzikantije gredó |
| Mlinar in njegova hči (1867): | vznemiruješ. Janko. Z Bogom! da, da, z Bogom! pa ne za vselej. Upanja svojega ne izgubim. Ne! Upati hočem do smrti |
| Botanika (1875): | skoz svoje listje; kar ostane, to pa porabi za sebe. Zato govori tudi kemijska spojenost vseh rastlinskih sostavin (kemija § |
| Ferdinand (1884): | Ali sin se je malo zmenil za besede svoje dobre, skrbne matere: ravnal se je raje po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mer iz mesta A, katero je za 36 km zadaj za B, ter dohiti poštni vlak v 3 urah. Po koliko |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſo nyh miſſu, inu ſkerb v' G. Boga poſtavio, inu ſa Nebeſku krajleveſtu ſe fliſſaio, kakor je bila Anna Phanuela Hzhy |
| Ta male katechismus (1768): | je ona narſhlahtnejshe stvar: * zhe druſga dat nimash, dej serze ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu more ſastopit to boſhjo |
| Ta male katechismus (1768): | ſna uſſake ſvelizhan biti, toku ſna tudi uſſake ta mitel ſa tu nuzat. Sme tudi en druge, al le samu en |
| Ta male katechismus (1768): | bliſhnega prutistojée; ſategavolo se od njeh rezhe, de v' nebesa ſa mashtuvanje upyejo, bodo tudi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'ſhivlenju ta gvant te gnade bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de be tudi ti srezhn bil v' svoji staroſti. Hodi ſa mano. XXXVII. POSTAVA. Spremishluvanje sveteh rezhy je uſſega dobrega usadenje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nardobrutlivshega Boga tudi le is enem majhenem greham reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega zhloveka narterdnejshe gruntanje. 1 |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svojega tovarsha gorinauſemi, katire po poti tega Gospuda nahode. Hodi ſa mano. IX. POSTAVA. Dobra manenga je teh del narbulshe perpomorenje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſraven? Nili res? zhe bosh pogublen, toku namoresh ti Boga ſa tu nezh dolſhiti, temuzh le tvojo malupridno volo, katira ni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | živine in mnogoverstnih pridelkov. Tak razgled ni mislečemu človeku le zabava za kratki čas, podučno mu je tudi berilo na mnogo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | je bila, kakor vsako leto, v Ljubljanski čitalnici prav mikavna zabava. Program, sestavljen iz različnih pevskih in godbinih toček in komičnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | društvenih pristopnicah in naj bi se pri tem strogo ravnalo. — Zabava je bila prav živahna. Med posameznimi točkami je dopadla smešna |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je nevarnost velika, da čustva preidejo v afekte. Tako se zabava izpremeni v veselost, dobro voljo in razposajenost, — dolgočasnost se preinači |
| Razne dela (1870): | reče: "V srečo vera Mene spet na tuje tera, Ker zabave misli de Meni zlo potreba je. " Koj labud perute dvigne |
| Razne dela (1870): | okrutne boje, Da vojski, plenu, vsim slovó, In misli le zabave svoje. Izvoli harema si slast, Smo klicane pred njega bile |
| Izza mladih let (1882): | branil, da ne, da danes bode še dosti smeha in zabave in res je to bilo. Mlinar je imel glavno besedo |
| Milko Vogrin (1883): | zaklad Hrani in čuvaj, si star ali mlad. Utis večerne zabave pri Skenovskih bil je Milku Vogrinu neizbrisljiv. Globoko v srce |
| Cyclamen (1883): | in sedaj se je jako glasno in radostno udeleževala občne zabave. Proti koncu obeda so se razhajali gostje po prostornih sobanah |
| Milko Vogrin (1883): | jo pa moti, da ne nahajamo več v njej poprejšnje zabave, tako je bilo tudi z Rihardovim prihodom, kajti je ta |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | z burkami in šalami, imeli smo zmerom dosti smehú in zabave. Sicer pa je bilo poslovanje mučno zlasti zavoljo tega, ker |
| Dva adjunkta (1888): | je bila v taki družbi lastna, vendar ne bo zmagoval zabave vsem trem damam, izprosil si je dovoljenja, da predstavi še |
| Vesela vožnja (1889): | vender veliko krivico, trdéči, da je rad pohajal take domače zabave. Le óni, ki vedo, kakšne hekatombe ponesrečenih improvizacij, dolgočasnih deklamacij |
| Slučaji usode (1897): | ž njima, meni nekdo drugi. Da bi Avrelija zamudila priliko zabave? Niti misliti ni, predobro jo poznamo, in naj je še |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ki ni revežem nikoli ničesar dal, imel je opico v zabavo, katero je mislil veliko dražje prodati, nego jo je kupil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | Isonzo” pa pravi, da mislijo zdaj tudi Lahi napraviti neko zabavo za omenjeni zalog. Prav tako! — Povedali ste v zadnji štev. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | * „Srpska Zora”. Ilustrovan list za zabavu i pouku. Izdaje i uredjuje Todor Štefanovic Vílovski. Ta lepoznanski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | smrti. A. B. Slovansko slovstvo. * Srbska Zora. Iiustrovani list za zabavu i pouku. Izdaje i ureduje Todor Stefanović Vilovski. Ta list |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | pripravna. Marsikdo misli, Bog vé kakó moder de je, in zabavlja čez vse naj bo božje ali posvetno, kar ni po |
| Blagomir puščavnik (1853): | gradu; pa le premalo pomisli. Včasi cele ure čez viteza zabavlja. To me še lahko ob službo pripravi. ” Kmalo se pa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kreh. Katire sam is sabo myru nima, ishe prepirenge, inu ſabavla ſa eno majheno rezh. Koker on namore ſmiram biti, inu |
| Zoologija (1875): | postavo, krasnim perjem, ljubkim vedenjem, še sosebno pa veselim petjem zabavljajo in razveseljujejo, koristijo nam tudi znatno z mesom, jajci in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bojevavzi, kteri ſo na Tersháſhkim mórju Rimzam mozhno nadlegovali in sabavljali, ſe s njimi bojevali in jim kupzhijſke barke rópali. Kadar |
| Sveti večer (1866): | noč, v Draždanih večkrat ogledoval. Pa ugovore, s kterimi tu zabavljate mojim slabim jaslicam, zamorete tudi tisti krasni podobi spregovarjati; torej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | previdene pred nas peršle, ter jim ne bo smel nihče zabavljati. Saj vender mende nobeden pameten Slovenec ni tako svojoglaven, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſin eniga ismed téh ſhtérih parov bili. Saſtáviza, pa tudi sabávljiza. Na Krajnſkim je v zló lépim kraji med gorámi váſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | družbe. Tečaj V. V srédo 13. kozoperska 1847. List 41. zabavljica. (Sonet. ) (Sonet. ) Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veliko pohvalo popílo, — imena vipavskega pa še derží zmiraj neumna zabavljica, da se „ne derži”! Tù pač resnično veljá stari pregovor |
| Sveti večer (1866): | tudi tisti krasni podobi spregovarjati; torej ni vredno, da vašim zabavljicam odgovarjam. Pa saj so take dragocene podobe le za veliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | cukra po 46, 1613 kg cukra po 42, 428 kg zabelnega olja po 74, 315 kg grozdjiča po 25, 528 kg |
| Kuharske Bukve (1799): | na dva platiſha, jeh ſkuhaj v' meſni shupi, ohladi, inu sabęli s' ojlam inu jęſiham. 288. Sok od sélene sa polivke |
| Kuharske Bukve (1799): | poſtavi na ſklędo s' ribanim kruham potreſi, inu s' maſlam sabęli. |
| Kuharske Bukve (1799): | Poſębej rasbęli obilno ſhpeha, al maſla, vmęſhaj bęle moke, inn sabęli sęle, tudi ga oſoli. Puſti sęle nad sharjavzo en dober |
| Kuharske Bukve (1799): | ſalato. Skuhaj ga, odzędi, ohladi, s' ojlam, jęſiham inu ſhtupo sabęli; ako ſhtupa ni tvojim ludęm soperna. |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhana, odli, deni s' enmalo tę shupe na ſklędo, sabęli, snaſh tudi naſterganiga brina zhes djati, inu s' ręsanim peterſhilam |
| Kuharske Bukve (1799): | potręſi s' moko inu ribanim kruham, ter s' rasbęlenim maſlam sabęli; kuhaj inu vezhkrat premęſhaj, de ſe neperſmodę. 300. Telezhje v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po tleh; satorej ni treba shebljev od sdolej v noge sabijati, s kterimi ſe pod ali tlak poſhkodva. Je slo, slo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Le nikari ne misli, da je moj sin morda tako zabit, kakor si to misliš. Lipek pojdi, pojdi semkaj in pokaži |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdravo bilo? Nezdrava sapa je v kučah, kér so okna zabite, de se odpreti ne dajo, za toliko bolj škodljiva, kolikor |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | navsah glidah tresli? ti S. S. 3. shrebli Krishtoshevi bodita sabiti prad moimi faihtami taprvëvi priedi ta drvji sadi ta trezhji |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3. Shrable kateri so bli skves nia rozhe noi noje sabiti gratali? Jas se N: perporoshim vto pra S. Shpeshizo katera |
| Zoologija (1875): | sklepajo kakor klešče. Čeljusti imajo vdolbene jame, v katerih so zabiti zobje. Človek ima 32 zob, v vsaki čeljusti 16, namreč |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dovi napada inv nieh jasek bo tvdei savesan noi serze sabito. INO POTAM REZI Kader bosh vidov dabo Flinko napivjov dabi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | petmoimi bvase inv tielase noi per dvshizi, nieh serze bodi sabito inv nieh vſte samasane da oni me nabojo takv mavi |
| Revček Andrejček (1891): | kako ljubavno pismo. Zvitorog (zase). Dekle je lepo, ali neusmiljeno zabito! Franica. Oh prosim, prosim! Zvitorog. No, če ti bo to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod terdno sabije, de ſapa ne vun ne noter ne more. Duh shganja |
| Robinson mlajši (1849): | se pred tabrom — gradom terdino gosto poleg sebe v zemljo zabijo, ino se sploh stakete ali palisáde imenújejo. — Tedaj dalje. V |
| Robinson mlajši (1849): | lukenj, kolikor je zôbi imeti imela, jih je v njo zabil, ino brana je bila gotova. Zdaj je po dežji razsel |
| Robinson mlajši (1849): | nekolikrati to pokusivši tude brano v ktero bi bil žreblje zabil. Potle je navertal v brano, toliko dir — lukenj, kolikor je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | bi bile veslarke bile njegove hčere, jaz pa njegov sin. Zábil sem vam povedati, da je bil vès, prav do zob |
| Deborah (1883): | sem mu oči zatisnol, in svojimi prsti ga v rakev zabil. Žena. Vsemogočni Bog! Kaj govoriš, Abraham? Abraham (vtrujen). Prišel je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Potem so blagoslovili zastavo, v ktero se je 300 žebljičev zabilo. Ko je vse to opravljeno bilo, je polkovnik žl. Eberhard |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sredi močvirja, kakoršni so Vunanje in Notranje gorice, Plesivec z Zablatmi, Bevke, Blatna brezovica. Sinja in Babna gorica, ondi so se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ogleja , pod njega pervim ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo njih deshelo raſvetlíla. Ali Rimzi ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se strese zemlje drob, Kot svit večerne zarje nad njim zabliska dob, Skalovje, pesk in kamen stoglasno se zbudí, In — Amen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Grad valí se v sip in prah. Vragu peta se zabliska, En junák za njim pritiska. Udri, udri, mah na mah |
| Blagomir puščavnik (1853): | vse trese, in da gojzda zverine straha tulijo. Kadar se zabliska, se razpoči in na tla zverne kaka smreka ali hrast |
| Gozdovnik (1898): | jel premikati se. »Ogenj. Pepo! « Iz cevi dveh pušk se zabliska in na pok strelov nastopi besna tulitev. »Napravi nov zarez |
| Gozdovnik (1898): | vojakov! « Črnotič ustavi svoj ponosni korak ter z ognjevitim pogledom zabliska v malega moža. »Glavar Apačev, bode li on, ki je |
| Genovefa (1841): | ſo ſe vsdignjeni mêzhi v ſolnzu, ki je ravno is-hajálo, sabliſkali grôfa posdraviti. Urno ſe je, ſvôje ſolsé, ki ſo ga |
| Zerkviza na skali (1855): | je gromelo ſtraſhno krohotanje v Hubertove uſheſa, ſtraſhno ſe je sabliſkalo in ptujz je sginil. Hubert je saſedlal veſ preſtraſhen in |
| Zerkviza na skali (1855): | ſkosi ardenſki gojsd v ſvoj grad vernil. Kar ſe je sabliſkalo na tamnim obnebju, gromelo je od daljezh in ſpet je |
| Robinson mlajši (1849): | „Za Boga! “ je Petek vzkričal, pred njim na kolena padnoč! „zžerlo |
| Žalost in veselje (1870): | Ali kako va-njo priti? — V njegovej sobi je ležal star zaboj; tega pristavi k steni, stopi na-nj in kakó se razveseli |
| Marjetica (1877): | njo. Šli ste v zgornje shrambe. Ondi je mati odkrila zaboj in kakor sneg belo pražnje platno je zabliščelo iz njega |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | svetovalec, tako zarano že? Le notri, prosim! " Delavcem veli dolgi zaboj postaviti v kot sobe, in ko se je to zgodilo |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | Marseilla. „Le za nami" — je odgovor — „ravno mu imamo ta zaboj nesti v sobo". Jaz grem za njimi in ko dospemo |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | ter prosim, da greste k Riparju ter mu izročite denar. Zaboj s truplom hudodeinika utegnete vzeti, kedar vam drago, saj sem |
| Gospod Janez (1884): | nasmehnil, češ tu bo kaj romantičnega. Deklica je nesla majhen zaboj in, bodisi da ni bila dosti pazna — zaboj ji je |
| Zádruga (1890): | goste. Za njim sta kočijaž in domači hlapec nesla velik zaboj in kar je še druzega bilo na vozu. Zad ugarji |
| Kotanjska elita (1898): | prihodu so mu postavili hlapci v gori imenovano sobo velikanski zaboj ter, odbivši pokrov, odšli. Traven si je primaknil stol bliže |
| Vinjete (1899): | stala daleč zunaj v umazanem predmestju. Rado je sèl na zaboj obrabljenih nemških brošur, stisnil glavo v dlani in molčal. Zebulon |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | cukra po 47, 500 kg cukra po 43. Stroškov za zaboje i. t. d. sem računal 18 gl. 50 kr. Prodajalnica |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | se skrivali pred zasledovalci, tú so imeli shranjene v težkih zabojih uplenjene dragocenosti, bogata oblačila, zlato in srebro. Ko je ciganka |
| Gozdovnik (1898): | tisočkrat dražje, nego vsi zlati zakladi, ki so v mojih zabojih. « »In vendar odobrujete odpravo, ki jo misli podjeti don Estevan |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | neč. teže 532 kg, tare 65 kg, po 61, 1 zaboji grozdjiča, neč. teže 271 kg, tare 27 kg, po 18. |
| Stric Tomaž (1853): | so tako živo popisani; vse bo pa gotovo v serce zabolelo, brati ali slišati od muk, terpljenj in krivic, ktere morajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | Tudi brez tega poziva oglasili bi se bili mi, kajti zabolelo nas je v srce njegovo obnašanje tako, da se čudom |
| Sacrum promptuarium (1695): | prime s' ſobmy ta terrn, ga sazhne vun ulezh, oſsla saboly, ter pozukne nogo, inu s' to drugo vouka v' zhellu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Zavoljo tega nej Vam bo očitna hvala Verhopoljci, Videmljanje in Zaborštanje! de ste svoj lastni prid spoznali in občni pašnik razdelili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v 14 dneh nabranih, s kterimi so Verhpoljci, Videmljanje in Zaborštanje tisti kos pravice, kteriga so Zajevšanje in Podgorjanci do tega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bojah upotriebi ti kateri bojo tabe napuemazh klizali daozhash jem saboshjo delo ven is notov pomati? Jas sedei sklenam is tiem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues tvoje grenko Martro inu terplenje noi ſmert? kier siti saboshjo delo use volnu praterpeva da ozhash ri mena h' pomuezhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | elantni zhvovak: tebei opomenam: utvojei velzhei martri katiero si ti saboshjo delo praſtava? daozhash ti menei boshjo pomiuezh sprositi: inu menei |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ni prav razločila, voli cesto zgrešijo, na stran zavozijo in zabredejo pri nekem mlinu na V— B— zgorej jezú v vodo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Tone; Tone, jaz se nijsem nadejala, da si tako daleč zabredel! " Tone je bil ves potert in obupan. Bled kot merlič |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nabosh ſa enega naumnega derſhan is shpotam, de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo tebi nekol is uſt pridti |
| Revček Andrejček (1891): | srce pokaže) in če te Bog prav kmalo ne pozdravi, zabredla boš v veliko revščino in pa še v večjo sramoto |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | peljal. Storí dvé stopínjici proti vratam, se začne tresti, se zaberne z razprostertimi rokami, se okléne svoje hčere, in vsa obúpna |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žganice, alj ptujih močnih vin navajeni, imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj čeden obraz |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | malu sraſse, pa vender dobru sernu. Veliku Proſsá; aku bode sa zaita ſejanu. Malu Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku nebode na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | b) rezhenu, notri puſti, inu obrazha, e) Koku ſe lukna sazęli, inu sa zelenje s'shivino okrog hodi? Odgovor: Lukna ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | wagenſhmier pomashe, de ſe naſnaga nasaj dershy, inu rana pozhaſsu sazęli. Ta vbodena shivina pak sna po 24. urah ſpęt koker |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rana skoz nekoliko časa z merzlo vodo močiti, da se zaceli. Rezanje se tudi takole lahko napravi: Vzemi terden motoz in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je treba rano dvakrat prevezati. Ako se napravljena rana prenaglo zaceli, je jo treba zopet razparati. Kedar gnoj gost in bel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kosičnim sadju, kér se pri tem ranjeni kraji nikdar ne zacelijo in zarasejo. Pri starih drevesih pa, ktere toča na močnim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čez. Toraj mir in zadovoljnost Naj nebesa nam rosé, Da zacelijo se hude Rane, ki nas zdaj skelé! Odgovorni vrednik: Dr. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmivati, da je rana vedno snažna, in kmalo se bo zacelila. Kervne vgnjide se v koži napravljajo in so z hudimi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in smerad zgubi: je upati, da se bo nevarna pijavka zacelila. VI. Poglavje. Otiska po sedlu. Kedar se pod sedlom oteklina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grenéla, Ko je hôdil seme s'jat: Žul' se bodo zacelili, Potni curki posušili Sred pšeničnih mu postát. Blažen, kter'ga teža |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | merčes korenine spodjésti, ali dobí kako rano, ktero nismo ročno zacelili, de se posuší i. t. d. Pri mojim drevji je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | najdeš, jih z lesenim, gladkim klinčkom potrebi. Da ranjeno kožo zaceliš, vzemi kurje pero, ga v terpentinovem olju pomoči, in z |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tolažbe jez nimam; toljke rane le čas ino sv. vera zacelta. ” In on — objokan ves goreče solze si z očes otere |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po vgrizu kos tako poškodovan, da se ne more več zaceliti, ga s škarji odstriži. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | ki jih je državi vsekala poprejšnja sistema, ne dajo se zaceliti s površnimi sredstvi, radikalne pomoči je treba. In tacih radikalnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zoperniza tepêna ali pa ſaj — méh. ” „Ako li je pinja sazoprana , de ſe ti nezhe ſmetana vmêſti, le nov sbruſhen nosh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glave po herbtu zhes rep potégni rekozh : Ako ſi ti sazoprana od konza do konza , te pogladim tudi jes s rokami |
| Zoologija (1875): | torej vjemajo s številom dotičnih vretenec v hrbtanci. Vratni živci počenši od petega do osmega se stikajo v velik pletež g |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so izmed vseh najobilniši in za geognosta najvažniši. Najdejo se začenši v starih skladih v srednjih najobilniše, ne le školjke z |
| Pozhétki gramatike (1811): | le, ino a v' zhlenu la, kadar beſeda, ktira naſléduje, sazhénja s' enim gláſnikam al tudi s' enim negoſtim h; tedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | potreba živežev, vojska in pa manjša cena papirnatega dnarja. Tako začenja časnik štajarske gospodarske družbe svoj sostavek pod gori postavljenim nadpisom |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prisvojuje otrok najgotoveje one predstave, katere so podloga pojmom; otrok začenja sklepati, izvajajoč one prvotne sôde, kateri se izrekajo na podlogi |
| Robinson mlajši (1849): | jegova mati, kedarkol jo je gdè kaka žalost imèla, spèvala. Začina se le tako: „Gdor le terdno se zanàša, Da Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v svoj prid in dobiček obračali. Pa takrat nismo môgli začete šole nadaljevati, kér bi navadni kmetje ne bili môgli naših |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | molitve in dela vselej iz Tebe začno in iz Tebe začete tudi v Tebi končajo. Vsigamogočni večni Bog! ki gospoduješ čez |
| Čas je zlato (1864): | učí, in to ga spodbada vedno brez počitka po poti začetega dobrega napredovati. Tedaj kraljeviča le ni, in ga ni; pa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bres Boga. Nezh ni dobru dakonzhanu, kar ni s' Bogam sazhetu, vſe pa, kar je dobru, inu ſrezhnu ſturjenu, je ſturjenu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sledili vladarji, kteri bi bili z njegovo serčnostjo in politiko začeto delo nadaljevali! Ako bi bila Katarina II. manja bila osvojivka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kamna novega arsenala, pri kterem so vnovič topovi pozdravljali slavni početek novega stana za avstrijansko mornarstvo, ki se od dné do |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nebu ſe bodo ſtraſhne snamnja perkasovale. Pa le sazhétek nadlog je to. “ „Preden ſe vſe to sgodí, bodo s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi mojim Iju„bim Indianam ſo veſelje ſtorile in takó sazhetek „indianſkiga kmetijſtva oſnovále. ” „Réſ je tudi, de ſo me savolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lahko naprej priditi in ſi pomagati. Zhe ſo ſtarſhi dober sazhetek ſtorili, ni sa njih mlajſhe nizh teshkiga, delo ſtarſhov dobro |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhiga isvelizheina, kyr je ta vert tiga Paradisha biu ta sazhetik naſhiga pogubleina, inu kyr je nas Adam v' timu vertu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiriga je sapiſſanu Eccli I. Initium ſapientiæ timor Dvmini. Ta sazhetik te modruſti je ta ſtrah tiga Goſpuda, ali ta ſtrah |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tih Angelu, tu nar vezhi dopadeine Ozheta Nebeſhkiga, inu ta sazhetik naſhiga vezhniga veſelia sazhne v' timu vertu Gethsemani splakan, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Diviza uſmilena, Diviza virna , Podoba te pravize, Sedesh modruſti Boshje, Sazhetik naſhiga veſella, Poſoda duhovna, Poſoda zhaſty vredna, Poſoda vſe ſvetuſti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on ſkus beſſedo te resnize rodiv, de bi mi en sazhetik njegove ſtvary bli. Vęſte moji prelubi bratje ! Bodi pak uſſaki |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhęnkal, mene molil inu ſposnal, de ſim jeſt ſtudenz inu sazhętik vſiga tęga kar ſi, inu kar imaſh; Plazhaj kar ſi |
| Kuharske Bukve (1799): | saſtopne beſede rasloshil nevá enem ſlovęnkam. Torej ſim ſi persadel sazhetik ene krajnſke kúhine v' roke dati mojem rojákinam. One ímajo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bueg an stvarnik usah rezhi, kateri si sam an stanoviten sazhetik bras conza, ukaterei obvaſti so use rezhi karje unabesih noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sazhetik h' tomi Shebranje Molitva. Jas Ozham nes venkei jeti ujemeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | še storiti ne more brez perve. Perva stopinja je teška , začetek je povsod težek; kér pa smo se od početka složno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ga bo marljivi g. predsednik v zboru na ogled postavil. — Začetek podkovijske in živinozdravniške šole v Ljubljani je bil v pondeljk |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vseslovanščine naj primerjenejši pravopis. Tako bode konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski slogi! (Poglej „Slov. Novine Celjske” 1849 str. 62— 63 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Tevtonske se učim, Za Vile slovenske Živim in gorim”. Pevec. Začetek prelep ne zastajaj nikar, In marni trud ne upadaj nikdar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | s sto centi blaga. Ta reka ima sicer svoj pravi začetek daleč na Notranjskem; Pivka, ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | osoda. ” „Osoda ? Lepa osoda — njegova neumnost in strahopezljivost! Zares lep začetek! Bo pa tudi čutil; le noter ž njim! ” Ves tresel |
| Revček Andrejček (1891): | zanj. (Godci godejo v kvintetu na godalih prav po tihem začetek naslednje pesmi. ) Andrejček (posluša in pravi veselo Franici). Ali ga |
| Ta male katechismus (1768): | Ozhe nash! kir se v' nebeseh? Te beſſede so en ſazhetek, ali kratke predgovor te molitve, skus katiro homo mi oppomineni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | velikemi ſlegami je ta svejt napolnen, inu vonder uſſeh taiſteh ſazhetek, inu korenina je namarnoſt. Nobedn nastury hujshega, koker katire nezh |
| Sacrum promptuarium (1695): | EN ſrezhen, veſseli, inu vſih troſhtou nebeſki poln dan, inu ſazhetik noviga lejta? Nebeſko vezhnoſtio N. N. voſzhim, inu proſsim od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | teška , začetek je povsod težek; kér pa smo se od početka složno in krepko obnašali, tudi za naprej nam ne bode |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | narečjih slav. nikoli iz početka stavkov), v slovenščini tudi iz početka stavkov (str. 135). — Natis in papir je tudi oboje prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | itd. (ki ne stojé v drugih narečjih slav. nikoli iz početka stavkov), v slovenščini tudi iz početka stavkov (str. 135). — Natis |
| Biblia (1584): | uſta v'priglihah, inu hozhen isrezhi te ſkrivne rizhy od sazhetka Svitá. TEdaj je Iesus puſtil ta Folk od ſebe, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | je mater bugala, saſtopi koku ſe je godilu, shalostna od sazhetka poſtane, ali k' ſadnimu pravi: kumaj ym je, dokler nej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' pèrglihah moje vuſta, inu bóm isrękal tó ſkrivnu od sazhętka tiga ſvèjtá. 36. Tèdaj je Jęsus ispuſtil mnóshize, inu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kakoršno vreme pervi dan kane, rado celi mesec ostane. — Od začetka tega mesca se škodljivi hlapovi delajo, ki ljudi in živino |
| Stric Tomaž (1853): | mirno, z rokami v žepku in s smodko v ustih začetka kupčije. „No, kako se vam zdé? “ ga vpraša nekdo pri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potem živini pokladati. Znamnja pljučne kuge so pa sledeče: Od začetka bolezni se kratek kašelj zapazuje; ako bolezin raste, pridejo krave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | čas zadenejo nektere kraje hudo, — al čas, kakor smo izzačetka rekli, je tisto silno kolo, ki ne praša za ene |
| Botanika (1875): | ali le nepopolno razvijajo. Pestič hrastov n. pr. kaže od začetka na prerezu tri predale, vsak z dvema semenskima popkoma. Ali |
| Botanika (1875): | pa stanična koža. Od todi je prišlo, da so od začetka mislili, da so cevi zavojnice sostavljene le iz spiraljno zavitega |
| Botanika (1875): | stanic. 18 Doslej smo stanico opazovali le glede njene podobe, začetka razvitka. Preostaje še, da preiskujemo, kako so kemijsko spojene tiste |
| Botanika (1875): | naše zemeljske kroglje (mineralogija §. 130.), je bila ona od začetka ognjeno tekóčna, iz česar sledi, da nikakor ni mogla imeti |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Sinu križec, in sv. Duhu križec, kakor je bilo od začetka sveta, zdaj in na večne čase. Amen. Obhajilne molitve. |
| Ta male katechismus (1768): | Bogu Ozhetu, Synu, inu S. Duhu, koker je blu od ſazhetka, ſdej, inu uſſellej, inu na uſſe vezhne zhase. Amen. Obvarvej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhjo volo spoſnash, od katire uſſe letu koker is svojega ſazhetka lèſſem pride. 3. Povej meni moj Syn! kedaj je bla |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. In če nesramen ta pogoj zaveržem? Lahir. Razderta pred začetkam je zaveza. Karol. Alj si potém na Monteroški most Povabil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Pilatushu. Vsdignite ſe, inu pojdite s' mano! 1.) Sdajzi v' sazhętki pęlejo Jęsuſa pred Kajphasa eniga krivizhnäga zhlovęka, katęri je na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je tó ſturil. Matth. 13, 28. Ta zhlovek v' ſvojim sazhętki ny bil, kakor je sdaj, ena smęſhana ręzh od dobriga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | I. ta prveve SAROTENIE Jas N. N. raba sarotim k'sazhetki: skues boga ta usiga mogozhniga: kateri je mena stvarov: noi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa majhen ſadovnik (pungart) sravno. Poſhténimu moshu ſe je v' sazhetki prav ſlaba godila. Sa teshko delo ni bil, kér ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vode. Zhes 21 dni ſi mala piſhka lupino prekljuje; v sazhetko ſe nékoliko opoteka, drug dan pa shé ſim ter tjè |
| Genovefa (1841): | pervi krat lépo in umljivo isgovoril. To je bilo v sazhetku síme. Pogovarjala ſe je sdaj v ſvôji tamni votlini po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po zherteshu narejena in zhe gladko tezhe , ſe mora pri sazhetku dve ali tri minute hitro in mozhno goniti, potlej pa |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Je tisti vſelei biu. Petnaista Peiſem. Ena druga Peiſem h'Sazhetu S. Maſhe. Visha, kokar per sedmi Peiſmi. 1. Gospod vezhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | per ſvetim Jerneji v Lieži (Lüttich) konec 16. in v začetku 17. veka. Nekteri pa clo terdijo, de je vse od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je poželí, in perdêni ji nekoliko domače solí. 6) O začetku bolezni, pa tudi pozneje, če je bolezin hujši postala, nikar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po pameti ravnal, in če boš začel konju koj o začetku bolezni ventovati, boš dostikrat premagal hudo bolezin in si živino |
| Zlata Vas (1848): | Vas prinesel. To je bilo prav čudno. Ljudjé ga v začetku niso hotli poslušati; nazadnje so mu bili pa prav hvaležni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Novice leta 1846 na strani 129. takole svetujejo: Koj v začetku te bolezni je nar boljše zdravilo tole: Eno dobro periše |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treh dneh ti bo večidel pomagalo, če nisi bolezni v začetku zanemaril, in če ni prehuda vročinska bolezin in hud notranji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ozir po svetu. Rusi. Po razsodbi nekega duhovitega Nemca v začetku 19. veka. Vsi narodi slovanski iz Azije pridši in drugo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ker ste za vino dali, vam še nekaj povem. V začetku sem vam rekel, de je jagnje ukradeno, in roko ste |
| Sveti večer (1866): | mesta so se slabo skazali ter so ga prec v začetku v hlev zavergli; ali bomo tudi mi tako tega dečka |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo sginile tiſte velke zhéde vejiz, tiſte krashe, tiſte liſhpane sazhétne zherke, in lepotize ktire ſo jih tako ſilno opikale in |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pravpismoſt je rózhnoſt beſede vprávno piſati Pravpiſmoſt per iménih. 1. Sazhétne zherke per laſtnih imenih morejo biti vélke, kokor: Rome, Pierre |
| Fizika (1869): | zraven. Odtod izhajoči si mislijo, da je celó pri popisanem početnem poskusu zavolj pričujočnosti vodne pare in zrakú kemijski njih vpliv |
| Fizika (1869): | 205 Početni poskus. Ako se vzamete dve po mogočosti ravni in gladki |
| Fizika (1869): | luknjičav. Porosität, luknjičavost. Positiv, staven, positiven. Poskus, Experiment, 8. Poskus početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende, 37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda |
| Občno vzgojeslovje (1887): | toliko časa, dokler ga ne doume vsestransko. Ako je ves početni pouk nazoren, ako se brzda in urejuje zlasti otroška domišljija |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pripravljenim reskriptom, ki je bil prav lično pisan v velikih začetnih čerkah. Ker mu je bilo pripuščeno vsak čas pred cesarja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in koliko jih je dal vsakemu bratu? 22. S katero početno hitrostjo treba telo vertikalno kvišku zagnati, da bode dospelo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je tudi svojo dogodovšino pisati, in jo je res popisovati sačel. Naredil je tudi obrazič zemlje tistiga kraja in jé dajal |
| Biblia (1584): | mora puſtiti pravizhno delati od ſvoih otruk TEdaj je on sazhel ta Méſta ſvariti, v'katerih je nar vezh njegovih mozhnih |
| Biblia (1584): | pak vidil en mozhan Vejter, ſe je preſtraſhil, inu je sazhel toniti, je vpil inu djal: GOSPVD, pomagaj meni. Iesus pak |
| Biblia (1584): | mano nepohujſha. Kadar ſta pak ona bila odſhla, je Iesus sazhel pruti folku govoriti ad Ioanneſa: Kaj ſte vy vunkaj v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | de je on Jęsus Chriſtus. 21. Inu tèdaj je Jęsus sazhęl ſkasovati ſvojim Jógram, de móre on jiti v' Jerusalem, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | uzhil. Sdaj jih je le v' prílikah uzhil. „˛Sejáviz,“ je sazhel Jesuſ, „je ſhel ſeját. Med ſétvijo je nekoliko sernja na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je vſtala v' tiſti desheli velika lakota. Tudi on je sazhel ſtradati. Toraj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine briti sazhél, ſe je Mina s ſvojoj goſpoj materjoj sopet povernila, v' |
| Genovefa (1841): | ga je sopet v roko podal. „Oh ljuba mati! ” je sazhel, „sakaj dershite smiraj ta léſ v roki? ” „Ljubo déte”! mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſim ſholo sapuſtil, ker ſim to rezh premiſhljevati in ſkuſhati sazhel. Skerbno ſim tehtal ali vagal zhbele na jeſen in pomlad |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dalei od Petra S. Marcus cap. 14. Tedei ſe je sazheu Peter kleti, inu perſegat: jes naposnam tiga zhloveka, od katiriga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od vezhniga pogubleina odreſhu, v' timu vertu Gethsemani ſvoju terpleine sazheu, debi ta vert Gethsemani gratou ta sazhetik naſhiga isvelizheina, kyr |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | govory ſveti Marcus cap. 14. cæpit pavere, & tædere. On je sazheu preſtraſhen, inu stoshen biti. Tu stosheine je enu sadershaine te |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je h' ſebi vseu Petra, Jacoba, inu Joannesa, inu je sazheu mozhnu preſtraſhen biti. Taku nam povei ta ſveti Evangeliſt Marcus |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſtrahu nímamo. Syn Boshji v' ſpominu na naſhe grehe je sazheu mozhnu preſtráſhen biti, mi pa, katiri ſmo sa volo tulkain |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bres nega ſturiti namoremo? Chriſtus je naſhu odreſheine s' molitvo sazheu, inu taku nam pokasou, debi tudi mi vſe naſhe opravile |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshije: Tvoja mainenga more bi i taka prei da bosh sazheu shebrati: te dnarje katere vpash dobiti: je morash obernit na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | altu merkei dasnekvemer nabosh teſti zait marnuvou kader bodash sazheu morebiti omvade al gorei jamanja une. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | biti obtam zhasi Kader boda pasion bran? kader sebo pasion sazheu tedei sedete vi triji dovi htei misi noi podeita te |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rezhem , uſtani gori. Inu ta mertvi je goriſeduv, ter je sazhev govoriti. Inu on je njega dal njegovi materi. Inu uſſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | obyskanja. On pak je noter ſhov v'tempel, ter je sazhev vonkej goniti te, katiri ſo noter v'njemu predajali, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Potęm je on vodo v' eno medenzo ulyv, ter je sazhev Jogram noge umyvati, inu s'pertam briſſati, s'katirim je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | leti star, je govoriti in takó ročno brati in pisati začel, de, ki niso pričijoči bili, tega nikakor zapopasti nemorejo. Ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tó le napčno: Perve léta, ko sim z sadjorejo se začel pečáti, sim dobival cepiče ali pelcarje nar žlahtnejšiga plemena, za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se zadej na hlapon obesi, ki je že po malim začel odhajati, misleč, de bo potem, kadar bo vožnja jela nagleje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vpondeljk, — če je v pondeljk praznik, pa v torik začel, in v saboto jenjal, enoglasno poterdila, in bo po tem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | neobdelovanih prostorov narejenih, ampak tudi v več krajih se je začel svet bolj umno obdelovati memo poprej; ter ne le več |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | k smehu prisilili, in kadar je Pavliha svoje burke prav začel spušati, se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nekoliko omenila o tem svojemu možu, on pa me je začel pretepavati in mi je žugal, da me umori. Vendar hvala |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | telebi iz sobe pa tudi z Evrotom bi bil rad začel prepir, ko bi se ne bil ta prav zmerno obnašal |
| Oče naš (1885): | Tiho je vdihnil. Oči so se mu posolzile. „Barba“; je začel zopet, ,,bogati mož gotovo dobro misli; to vam prisežem k |
| Ta male katechismus (1768): | na se Buh uſel, * ſa ves svejt pokuro je dellat ſazhel. O bodi itdr. V. Od svoje mladoste k' je pershl |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhjega uſſelej na narbel gorezho viſho lubiti. 2. Kmalu bosh ſazhel hudobn poſtajati, moj Syn! zhe bo vezh per tebi ſamogl |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | temiſtem mersil, inu po tem tvoj ſhivot ritati, inu berzati ſazhel; k'pregreshnemu nekol roke nastegni. Nezh nauſemi k'sebi ſa |
| Kratkozhasne uganke (1788): | deni snegú is soljo ſmejshanega, kar je prov. Natu bo ſazhel taler na miſi toku permerſuvati, koker se bo snęg tajal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bolezni rodilo. Vse to se je spremenilo, kar so se počele dela, vodam drugačen odtok pripraviti in mokri svet posušiti. (Dalje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Po Kriſtuſu ſo ſe tí kriſtjani imenovali. Tako ſe je sazhela ſveta drushba vernih, ki ji kerſhanſka zerkev pravimo, ino je |
| Genovefa (1841): | V ſrédi síme ji je tako rekózh lépa pomlád zveſti sazhéla. Proti kônzu síme je fantizhek sbôlel in dolgo ni mogel |
| Genovefa (1841): | okróg mene ſo tudi bukve, ktére ſi ſam piſal. ” Sazhéla je sdaj bôshje déla bolj pasljivo premiſhljevati, kakor jih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | davka odrajtuje. (Novo napravljena hranilnica (Sparrkasse) v Zagrebi se je začela 1. dan Grudna pretečeniga leta. (Ladislav Pyrker), patrijarh in veliki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pismu, da tisti dan, ko je rajnca zbolela in bljuvati začela, ji je Ana oslajene vode napravila in dala. Ravno imenovana |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | malo premožne kmete. Naj bi se ta naprava pač kmalo začela in naj bi bila potrebšinam kmetijstva koristna! Gospodarske skušnje. Da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je zdaj le nek to, da ob novem letu bo začela porota svojo sodbo, in ko bojo puntarji obsojeni, potem še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je angležka vlada vojsko napovedala perzijanski in že tudi vojsko začela v Azii zoper Perzijane, kteri so Afghanistom vzeli mesto Herat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Milan na Laško. — Vlada v Krimu je oklicala, da je začela snažiti in čediti te kraje, kjer je mertvih pokopanih na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in agronomija, za obdelovanje zemlje tako važna vednost, se je začela kot samostojen del znanstveno opisovati, naslanjaje se na mineralogijo. Še |
| Oče naš (1885): | krsta, nobena voda nima moči krstne vode! Ménart, kaj bova začéla! O Jezus in Marija! pomisli, Ménart, če nama fantek umrje |
| Oče naš (1885): | pri njem stali in ga milo gledali. „Ubogi vojak,“ je začela ena, „kako si bled! ali si bolan? Ves moker si |
| Robinson mlajši (1849): | Zdaj se je žêtva skončala, pak Robinson ino Petek sta začnola turško pšenico — kuruzu lupati — likati — kožuhati, ko sta jo pospravila |
| Robinson mlajši (1849): | činiti, da bi se zdéržal. Kri je v njem vreti začnola, serdce mu je silno bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze v ſushnoſt odpeljavati, ſo sazhele te deshele, bolj obdelováne, obilniſhi roditi, ljudje ſo ſe pomnoshili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | upanja. — V Rimu se bojo na sv. 3 kraljev dan začele pridige v praznovanje zdaj določenega čistega spočetja sv. device Marije |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vlačilo, in se zavoljo velikosti drobtin vender niso mogle rešiti. Začele so praskati in daviti se, in Pavliha je lakomniku koline |
| Tiun - Lin (1891): | Lastavica« še videti, ko so džunke zopet razpele jadra ter začele na njo lov. Slutil sem dobro, da bodo naši napeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in rokodelcih ; bistre glave in pridne roke bojo brez over započele to in uno, in kdor ne bo šel s časom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pameti v gorko hišo djali in z gorkimi rečmi oživljati sačéli. Mati je poprej še živéla, po tem je pa tudi |
| Biblia (1584): | ob Sobboti: inu njegovi Iogri ſo bily lazhni, inu ſo sazheli Klaſsovje pukati inu jeſti. Kadar ſo tu Fariseerji vidili, ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ob ſabboti: njegóvi Jógri pak ſo bily lazhni, inu ſo sazhęli klaſsovje oſmukovati, inu jęſti. 2. Phariſærji pak, kęr ſo vidili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snane bile. Pa kmalo po tem ſo béle murve ſaditi sazhéli, ki ſo tudi bersh zherne ſpodrinile. In reſ veliko boljſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tehtnizo ali vago prodajajo. Sdaj ſo ga tudi na Parſkim sazheli tako prodajati in vſak kruhar mora kupzù toliko kruha ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | napravili. — Kadaj bodo pa v Krajnju zhes Kokro móſt delati sazheli, h kterimu ſe she takó dolgo pripravljajo? Kadaj bo konz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gospoda J. Hradeckita — kteriga družba milo pogreša — spomnil, so se začeli pomenki tega zbora, ki je do dveh popoldan terpel. Po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vnovič sklenil” — — Pa komej je uradnik besedo punt izgovoril, so začeli kmetje, zvesti podložni svojiga Cesarja, vpiti: „Punt, kaj punt? Mi |
| Zlata Vas (1848): | Dolžne bukve se pregledajo. Hranilnica in občinska kuhinja. Zdej so začeli ubogi ljudjé, ki so bili v zlatnarski zavezi, po versti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | njih trud kaj podarí, se bojo otroci kmalo skušati začeli, kdo jih bo več nabral, in nabrane bo učenik na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ko so se punti v nekterih gerških deželah zoper Turke začeli, se je namreč v enomer govorilo in pisalo v časnikih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kmali pa so jo tudi še po druzih deželah sejati začeli in tudi po Nemškem. Na Laškem, kjer že od nekdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | parobrod „Elizabeta” v družbi drugih 5 parobrodov tukajšni luki, so začeli grometi topovi iz terdnjav sozidanih v okolici Pole in na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | povedati **) J. Volčič. Novičar iz raznih krajev. Ta teden so začeli okoli Dunaja že večidel žeti. Silna vročina je zorila ječmen |
| Fizika (1869): | Kolika množina stvari, kolika raznovrstnost prikazni! Kje bi začeli preiskovati, kako bi pazili na posamno v vesóljnem gibanju? Resnično |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | domú. Jesuſ pa, ker ſe je ondi veliko ljudi ſtekati sazhelo, ſe je tako naglo umaknil, de ga osdrávljeniz ſhe po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in kér ſo zherne megle obnebje sagernile in je grométi sazhelo, ſe je bilo hude ure bati. Pa Bog je od |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | toku hudi — Baron. Kaj ozheſh ? Nęshka. (ſramoshliva. ) Gnadlivo Goſpó je sazhęlu ſhipat — Baron. Kaj je potler? — Pojdi k' Urſhi, naj ji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ko se pripeljejo poleg Celovškega jezera blizo Porečan, se je začelo streljanje, da je bilo kaj. Pred gradam v Porečah so |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | poprej kakor oterpnjena zravno stala, se je zdaj serce tajati začelo; otemnéle so njene oči ino solzne kaplje se po samim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 18. t. m. čez navado ponoči razsajala. Deževati pa je začelo skor povsod 18. ali 19. dan t. m. in ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da ne pride več tje nazaj, odkodar se je sukati začelo. Stvarnik naš nas je posadil v to kolo, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | volja, kerščenca — ali pustite podučevanje drugim. ”” V tem se je začelo daniti, in nebo se razjasnovati. „Glej, Marko, draga duša — kako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kakor prvo. Čez koliko sekund od tedaj, ko se je začelo drugo pomikati, bode le-tó prvo dohitelo, ako preteče prvo vsako |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | terpi. Spomladanska Sétov. More toku perzaitu, koker bode mogozhe ſe sazhęti, inu vſse pod Brasdo vſejanu biti. Jezhmen, inu Oveſs, ga |
| Genovefa (1841): | S tebój zhem sdaj puſhavno shivljênje v téj puſhavi shivéti sazhéti. Môje terpljênje je tudi moj krish. Po tvôjim isglédu ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhernih. Bele poshenó prej, in zhervi ſe samorejo toliko prej sazheti rediti, in ſe pred veliko posnejo vrozhino, ki jim je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zaveze, ni pogode, In nesreča urno spê. Pràv! zdaj liv začeti dá se, Lom po volji zernat je. Vsak še nekaj |
| Robinson mlajši (1849): | maslo ino sir iž njega delali. Kako bi vse to začeti imel, še res ni vedel; zadosti pak si je uže |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | o tem času ne smé noben mešetar ali opravnik iznova začeti barantati; potem se 3krat pozvoní; kdor ostane še 15 minut |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dobili zadosti nove pomoči, da bi si upali jo iznova začeti; vendar pravijo ene novice, da je kardelo rusovske armade pod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pomena, da ravno sedaj, ko se ima važni parižki zbor začeti, je prišel pruski kraljevič v Pariz. — Francozko ministerstvo za kmetijstvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vednost in zmožnost samostojno — na svojo roko — obertnijstvo in rokodelstvo začeti, se bojo morebiti popolnoma ali saj deloma prenaredile in proste |
| Sveti večer (1866): | lahko očeta in mater izgubite, in kaj vam je potem začeti? Zatorej prosite Boga vsak dan, da vam ljube starše ohrani |
| Fizika (1869): | Samo na tem, je ležeče, da pokažemo, kako se mora začeti, da se njih množina pregleda in premága. Vse na enkrat |
| Gozdovnik (1898): | so mogle le počasno naprej. Haziendero je večkrat poskušal pogovor začeti s Komančem, ali namera se mu je vselej opotekla na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | C †W†M†Amen. † IVDEORVM † JESVS † NAZARENVS † REKS. Seda se sazhna nato nedele jutro shebranje katiere ima velko gvovt inv mvezh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mejo na anam shaubernam kraji skrito noi skriushi. Sedei se sazhna ta Molitva al Shebranje. O usiga magozhni venzhni Bueg an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker prei te Kruh inu potam dei shtanela navogle dase sazhna prov kaditi noi tiſti blek dershi Navogle udimi navish? noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | knuzi h' trezhiomi viernam dusham h' pomvezhi Sedei naiprei se sazhna an Rezept od S Korone Sashazemigniti merkei perpravo ti morash |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſolſe, inu povedaj meni kaj te bolj; ſe obrishe, inu sazhne pravit de vſij glidi ga bolie, sakaj nej glida na |
| Sacrum promptuarium (1695): | Naveſta letu vſe dobru sgrunta s' tiga fazonetelna, inu hitru sazhne en fazonetel shtikat, ter v' taiſtem ſturj podobo Sacrata Philoſapha |
| Sacrum promptuarium (1695): | ij vun pomagal, ter sagleda taiſte podgane mimu gredozhe yh sazhne pohleunu proſsit, de bi shtrike odgrisli, inu taiſto od ſmerti |
| Sacrum promptuarium (1695): | gvishnu menila de ſo travo s' shkariami poſtrigli, mosh jo sazhne s' norizami ſmerjat, ona nej hotela ſvoje beſsede nasaj vſeti |
| Sacrum promptuarium (1695): | bodi vaſh trosht, inu pomozh letu lejtu 1697., kateru danaſs sazhne. Inu kadar bi bilu meni mogozhe, jeſt bi hotel danaſs |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi ona mene vbila, vſame ta prepovedani lonz, ter sazhne vun jeiſti dokler je bilu kaj notri, nu pravi sdaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | ludje ſe ſò bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu ſtebru, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | vred; potlej jo perſtavi na mozhno sherjavzo; jo męſhaj, dokler sazhnè vręti ; kader en malo povrè, jo prezędi ſkus ſito; ſupęt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zele trume. Vſi ſo va-nj gledali. Vſe utihne, ino Jesuſ sazhne uzhiti tako le: I. „Blagor ubogim v' duhu,“ je djal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | napije dežjá in druge mokrote, zležan les se zamoči in začne peréti in ne razsuši se nikdar več; delj ko les |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se osuše in nepridno močo izsvapijo. Tečaj V. Predin zmerzovati začne,' je treba sadje v klet ali kelder ali v drug |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Začne pisme narazen devati ino prebirati; pa kakor jih bere, spremenjena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se komaj nekoliko glavo ohladí ter domú prisope. Precej pa začne reveža vest peči, kaj da je storil, in sklene napčno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | leto, ima ondi svoje določeno mesto; barantija na borsi se začne ob pol-dvanajstih predpoldne, in se jenja ob eni; četert ure |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | te moke prasiču dvakrat na dan. Ako prasič zlo hujšati začne, skerbi za snažnost in dober zrak; ženi ga vsaki dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tega, ako se pametno trebijo gojzdi, in kdaj naj se začne, kdaj ponavlja to delo, kako deleč in kam naj sega |
| Valenštajn (1866): | ka je poslušala zadnji govor vedno večoj i vidnoj britkostijo, začne se zelo tresti i hoče omedleti; Najbrunška gospica skoči k |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prijatelja, kateremu smo pisali, in na desno datum. Potem se začne v drugi vrsti prepis pisma od besede do besede. Končni |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu laſy s' glave puli, jo gori vſdigne, ter jo ſazhne troshtat kakor ner ble je ſnal, inu vejdilij ali ona |
| Sacrum promptuarium (1695): | Gospuda kaj ſe je sgodilu, ter gre nasai v' shtazuno, ſazhne ſvoij sheni pravit, kaj ſe je sgodilu: Ona pravi, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | de nej matere doma, gre obyskat te mlade miſhi, ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym |
| Sacrum promptuarium (1695): | pervo oſhtario, ter cello nuzh ſta bila dobre vole, ſe ſazhne dan dellat, ſoldat pravi morem poiti tiga obesheniga vahtat, gre |
| Sacrum promptuarium (1695): | Juri hozhesh Nesho sa tvojo ſakonsko sheno imeti? Juri takrat ſazhne miſlit, inu ſe potiti, ter ſe oberne h' taiſtom katiri |
| Sacrum promptuarium (1695): | pridi jutrj, lisiza ſe ſazhne jokat, rekozh: bodo Jagry prishli ter mene bodo umorili, zhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſmaieo k' njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler od gnesda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zélim shivôtu s merslo zhiſto vodó, toliko zhaſa, de ſe sazhnejo od mrasa treſti; sdaj ſe morajo pa s ſlamo otréti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kermo shrejo; pa kakor bi trenil, vkup padejo , ſe tréſti sazhnejo in kakor bi jih boshjaſt svila, poginejo. — Nar lepſhi glava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa smiraj bolj po lahkama in kaſneje; kader ſe pa sazhnejo is ſmetene jagodize delati, vlij maſliz mersle vode sraven, po |
| Sacrum promptuarium (1695): | gledat, ym dopade, sakaj je bil beu, inu ardezh, ga sazhneo hualit, ſe ſazhneo v' njega ſmiati, ter ſi ſerze vſmaieo |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral, te mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dneh je vsa bolezin večidel pri kraji in rane se začnejo potem sušiti in celiti. — Nadjamo se, de bodo te besede |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zakaj de se jokajo, in kaj se jim je prigodílo. Začnejo nama perpovedvati brezkončne krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | stopínj od kraja, ko so vojaki že na brégi. Koj začnejo streljati za ubéžci. Strašno so nedolžnim pulje (ali kugle) okoli |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki ne divjajo. Nekteri stekli psi poprej poginejo, kakor divjati začnejo. Od tod pride ime tihe stekline. Steklina se pri človeku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in bolj spešno raste. Najboljši čas terte cepiti je, preden začnejo gnati. Kmetijske drobtinice. (Dvojno imenitno vino) je letošnje leto repate |
| Fizika (1869): | 121.). Vsi delki jeklenega prota in strune, ki se trese, začnejo se vsi na enkrat gibati, gredó vsi v ravno tisti |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj je bil beu, inu ardezh, ga sazhneo hualit, ſe ſazhneo v' njega ſmiati, ter ſi ſerze vſmaieo k' njemu pojte |
| Sacrum promptuarium (1695): | pomozhio, de bodo enu ſrezhnu novu lejtu imeli, ter yh sazhnem vun deliti. Ner poprei ſim dolshan novu lejtu dati tem |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sediva, ino se memo prelepih krajov naglo naprej derklava, mu začnem nja otožno djanje prijazno očitati, rekoč: „Meni se vidi, de |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pavliha, „kadaj ti hočem tri dati? Ali hočeš, de koj začnem? ” „I”, odgovori Hebrejec, „enkrat mi jih je deržati; koj na |
| Tiun - Lin (1891): | moj hišni gospodar s svojimi tovariši prav vneto. Končno se začnem dolgočasiti. »Kaj prav za prav hočete od mene? « vprašam svojega |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de nam doſtikret poprei ta ura preide, koker prau moliti sazhnemo. Raunu koker en takſhni glash, katiri je taku ſturjen, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sakai naſhi saſtopnoſti, inu mozhy prevezh savupamo, de tulkain rezhy sazhnemo, inu vunder Boga na pomuzh na poklizhemo, kyr te nar |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhotorjov, inu neſsimo njegovu saſramuvanje! (Hebr. 13, 13.) Ali pręjden sazhnemo, perpravimo ſe. Po tęm kadar je Jęsus Nazarenſki zęlo pot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſaki panj ſaj deſet funtov ſterdi ali medú priſhlo. Mi sazhnemo perviga preganjati, in kér najdemo matizo, me poproſi, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perneſi eno merizo ſirka, in pa ſhe en verzh koritnjaka. Sazhnemo ſhteti, ſhtejemo in ſhtejemo, per oſemnajſtim koritu she ſirka permanjkuje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rastlinskih vrst, ktere se nahajajo okamnele, in sicer tako da začnemo z manj popolnimi. Pri popisovanji skladastega kamenja, ktero menimo da |
| Zoologija (1875): | nahajamo na različnih obročkih mnogobrojne, raznovrstne in popolne člene. Ako začnemo pri glavi, vidimo: tipalnice, pipalke, čeljusti, sisalca, potem krila, noge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bo shida vſa enako debela in gladka; 3. preden sazhneſh odvijati, je tréba od kokonov bavelo obrati, in to she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | verbjem opledén ; tode ſuh plot moraſh , popred , kot shiviga ſaditi sazhneſh , tri zhevlje prozh od shiviga poſtaviti, de mu ſenze ne |
| Valenštajn (1866): | Pusti upe stare, Proteklemu živen'ju daj slovo, I skusi, kako začneš novo. Tudi Pobožnost ima čislane junake, Enako, kakor slava, kakor |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſmavta. Flisnu moresh ti moj Syn! uſſe poprej preudarki, predn ſazhnesh kaj dellati, inu kakershna je bila misl pred Bogam, takershnu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | be mene spod moje ſtręhe ſtergal. Se mene vonſtergal: tok ſazhnesh mene is sladzhizo napajati. Ki mordej meni skus tu enu |
| Sacrum promptuarium (1695): | vnih kuſsu, katere ſi dial de ſo drusgi? Supet ſe sazhneta preperat, inu spet jo she ble oklofeta, ona sazhne shraiat |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi urshoh neimel ſe shnio preperat: Sedeta k' misi, sazhneta te tize jeiſti, ona vſe skusi je diala, ah koku |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſmerjat, ona nej hotela ſvoje beſsede nasaj vſeti. &c. Se sazhneta sa letu kregat, inu zukat, taku dolgu, de mosh ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta nad njoj veſeljovali. Ozhetu pa le ſolse v' ozhi ſtopajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sovražnik nad sovražnika pod milim nebam plane in se bojevati začneta — Laška vojska je vojska zoper celo deželo, zoper vsako mesto |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Leni se v čoln ulêči, una dva pa še urniši začneta vesláti. Ena kugla Erlavskiga gospoda ravno v klobuk zadéne, in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 4/9 števila d, t, a, b? 56. Dve telesi se začneta istodobno na obodu kroga od iste točke v isto mer |
| Sacrum promptuarium (1695): | Gospa ima pravu, on pak je djal de ne ſe ſazhneta kregat, inu preperat, dokler on ſe je bil resjesil, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | viſhe raſti, in ſhe le tretje leto po ſaditvi jih sazhni obirati. (Dalje ſledi. ) |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Začni, prosimo, Gospod! s svojim Duham naše djanje, in spremljaj ga |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Spominski izreki za vsak dan mesca. 1. Z Bogam vse začni in z Bogam vse končaj; Tak' lepo življenje da ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k. poſhtah ſe snajo dobiti. Mlatizhi. Le saſuzhimo butize , In sazhnimo v verſto bit', Vſe, kar ſo nashele shnjize, More nam |
| Gozdovnik (1898): | storite,« pridene Rozalita. »V vašem zavetju bomo varno počivali. « »Kaj začnimo pa s tolovajema? « praša Avg. Pena. « »Privlecita ju k ognju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte preprizhane, de ni zupernija, de kar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | moje besede v prid svoje domovíne, tako kakor je treba; začnite si prizadevati z vsim trudam za povzdigo sadjoreje, — tisti pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſta bila prav radovedna, poveſt saſliſhati, ino ozhe jima praviti sazhnó : „Neko lepo ſpomladanſko jutro pred nekoljkim' ſhtirdeſetmi létami je ravno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | in ni ſe jim dala prerésati. „Zhudna potiza je ta, sazhno rezhi; morlo ſe je kaj terdiga v' meſ sapezhi! ” Raslomili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pokvarila, ga je omamila, de je omedlel. Ljudjé začno od vsih krajev prihajati, in tudi stari štepihar, oče perviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jutro ga zbudijo, ko se je jelo daniti, in mlatiti začnó. Pa niso treh nasadov premlatili, in že je France pešati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | jim ni tréba na Dunaj hoditi ; taki naj koj domá začno svoj stan zboljševati, in nar kraji pot je, de z |
| Stric Tomaž (1853): | sužnjim bolje godi, kakor če bi bili prosti. “ — Potem se začnó moški o ravno tem predmetu pričkati. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | želodcu in gré z blatom vred od živine, tako, da začnó živino nogé boleti, ako se ji preobilno pokladajo preše in |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | de se vse naše molitve in dela vselej iz Tebe začno in iz Tebe začete tudi v Tebi končajo. Vsigamogočni večni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 1567 še le je začel Benečan Kamilo Torello učiti, naj začno kmetovavci sejati deteljo; popred ni bilo ne duha ne sluha |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in zagerni vse skupaj zopet z zemljo. Če očesa gnati začno, odkerhni spodnje, da dobi zgornje več soka in bolj spešno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mesta Asisi na Rimskim, kjer je stala sv. Frančiška Asisa, začetnika Frančiškanarskiga reda, perva cerkev, ki s kloštram vred še zdej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt ſasluſhila Mate te vire imęnuvana biti, dokler jeſt sem ſazhetneka, inu dakonzhuvavza te vire rodilla. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nobednih občnih pravil; za to je treba bistroumnosti in vaje. Začetnikom bode stvar vsaj nekoliko zlajšalo tó-le pravilo: Dano nalogo si |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de ſe raki, kedar savrejejo, porudezhijo, kakor neke kuhane ribe sazherlenijo. Ta perkasen, zhe lih zhudna, je vender kaj navadniga, de |
| Genovefa (1841): | ſnégu ſledivſhi pride v votlíno. Va-njo je pogledal in veſ sazhuden sagléda sad v votlíni s-hujſhano zhlovéſhko podôbo s sidoblédim oblizhjem |
| Tine in Jerica (1852): | samo z belo liso, pa ti škodo deseterno povernem. Paljčar (začuden dečku). Gotovo ste bile rujavki, pa ti že prav ne |
| Blagomir puščavnik (1853): | praznično oblečene seljane zagleda, se ne more zderžati in popraša začuden: ”Kaj če to? Blagomir! Od vsega tega mi niste snoč |
| Oče naš (1854): | čisto srebro po cvetni loki se raztekal. — Počasi in ves začuden je vstal Nace. Vsi udje so ga boleli. Zdaj še |
| Oče naš (1854): | in njegovi poslednji žarki so mu zopet moč dali. Ves začuden se je ozerl. Mislil je, da se mu sanja. To |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je bilo storiti. ” Korvin pri teh besedah preplašen odskoči in začuden praša: „Ali res misliš, da so tvoje copernije na stran |
| Tine in Jerica (1852): | Liza (začudena), Tako? tega se še manjka (jezna). Pa le počakita! Smole |
| Blagomir puščavnik (1853): | poginiti. Bog jej stokrat poverni dobri deklici! ” Oba hišna se začudena in zveselena pogledata. „Naša hči? vprašata oba kmalo, naša Rezika |
| Roza Jelodvorska (1855): | svojo srečo tako hotla na druzih nesrečo vtemeljiti. « Gospa vsa začudena gleda menjeno ogljarsko deklico. »V resnici,« reče zdaj, »sama ne |
| Zeleni listi (1896): | Kmalu na to pride Ljuboslava in ž njo njeni stariši. Začudeni obstojijo vsi trije pri vratih ter gledajo to božično darilo |
| Tiun - Lin (1891): | na stran ter sam sedem na stol. Vsi so se začudeno pogledali, pa jaz se za to ni najmenj nisem brigal |
| Stric Tomaž (1853): | Tomaž! kam greste? “ „Ne vem, ljuba moja! “ „Ne veste? “ reče začudjeno Eva. |
| Stric Tomaž (1853): | popraša spet gospa Tu. „Ima jih dosti, dosti! “ odgovori Šelbi začudjeno. „Ste mar kdaj od enega sužnjega, po imenu Juri Hari |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe s obeno beſedona odgovarja, taku, de je Pilatush poun sazhudeina perſilen biu nega opominat, de bi ſe odgovoriu, kyr je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katirimu ony tebe terdu toshio? sa reſsnizo, ena nar vezhiga sazhudeina vreidna rezh je, de ta s tulkam leshnivim, inu krivizhnim |
| Stric Tomaž (1853): | služiti mogel. Nekaj dni potem gredo sužnji pavolo nabirat. Z začudenjem zagleda Tomaž med tropom lepo oblečeno deklo, s torbico v |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Z veselim začudenjem sta poslušala O'Niel in njegova žena sveto gorečnost vrlega dečka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je že pol sedmih, smo vidili k svojimu nar večimu začudenju v travi in po raznih gredicah toliko kresnic, de jih |
| Robinson mlajši (1849): | vračàje, skokoma tekel. — Robinson je odrevenét obstal, ino k svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sa potokam natergal. Mina ſe nad tem savseme ino ſe sazhudi rekozh: „Kako bi to bilo, ſaj ni kapelze vode v' |
| Blagomir puščavnik (1853): | drevar sokolarčeku dobro v oči pogleda, naglo vstane, ter se začudi rekoč: ”Je le mogoče! Jaz poznam vas? Ali se morebiti |
| Roza Jelodvorska (1855): | ljubiga očeta v tem trenutku ne poljubi. Častimir se grozno začudi, ko jo tako, ginjeno vidi; upraša jo: »Morebiti so tebi |
| Zlata Vas (1848): | sanje so jim po glavah blodíle. 14. Ljudjé se zlo začudijo. „Kaj pa je, Balte? Gašpar, kaj pa je? “ vpraša stari |
| Biblia (1584): | Inu on je nje osdravlal, de ſe je ta folk sazhudil, ker ſo vidili, de ſo Mutci govurili, Krulauci sdravi poſtajali |
| Biblia (1584): | nje vuzhil v'nyh Shulah, taku tudi, de ſo ſe sazhudili, inu djali: Od kod pride letimu taka modruſt inu muzh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jo nesel kviško. Ta reč „je taka, ko bi se začudil, bi še zbolel. Mi pravimo, da „se „ta hudi” pritisne |
| Genovefa (1841): | sahvalila, ktéro je nad njunima shenama in otrózi ſkasoval. Sakáj sazhudila ſta ſe ko ſta svédila, kako blagoſerzhno ju je Genovefa |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on jih je osdravil. 31. Takú de ſo ſe mnóshize sazhudile, kęr ſe vidile, de mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi |
| Fizika (1869): | del Londonskega sekundnega nihala da naj je angležki čevelj. 65 Začudili so se pa fizikarji, ko so temu nasproti zapazili, da |
| Zeleni listi (1896): | Vsi so se sedaj močno začudili; vsi so bili ganjeni radi hvaležnosti ubogih sirot, vsem trem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Prerok Jeremias cap. 2. Odrevenite zhes tu Nebeſſe, inu ſe sazhudite. Ali ſhe vezh ſe imamo mi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | odlózhik. V' teshavi bóſh ti tvoje otroke rodil. Vy ſe sazhudite zhes tó moji prelubi. Poglejmo letę rezhy od blishej. Jeſt |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | hudobno očitanje v 50. listu Nocíc, se moram nar pervo začuditi, de pisatelj ni svojimu sostavku imena podpisal, in na dalje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noter usklede vergov, ti pa jedi shniemi mou noi nezh sad napolei dabi likei shlishou je tude skushano od sabitarjou. TA |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | o Duh 3000 Dukatou prov dora svata potam poidi spet sad zhier si prei biv, tazhes da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſe vre po njih. „Kaj naſ pravoverze, ſi miſlijo, bo sád sa nevernike, sa Sidonze ino ˛Sirze deval? “ Nizh vezh ga |
| Genovefa (1841): | pride v votlíno. Va-njo je pogledal in veſ sazhuden sagléda sad v votlíni s-hujſhano zhlovéſhko podôbo s sidoblédim oblizhjem. Genovefa je |
| Gozdovnik (1898): | branijo, da ne razpoznamo, kje da je. « »Vsekako blizu. Ostanite zad, don Estevan, pustite da zasledujem. Treba je zmeraj previdnemu biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | cela. — Dostikrat bi trebalo, de bi človek spred in pa odzad oči imel. — Kader mačka pride, imajo miši poderk. — Se je |
| Kuharske Bukve (1799): | 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt perręshi sadaj na rituvji, inu ſkuhaj na zhiſti vodi v' mehko. Kader |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | krajev saperti. ˛Spredej je morje, po obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh ino trepet jih opáda. Moseſ jim ſerze dé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Leta moshke ſtaroſti in polne delavne mozhi naglo preidejo — kdor sadej oſtane, pridniga vezh ne doide, ki dobro premiſli, koga ſadajni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | opregačo imenuje. Devica se le v eno kito spleta, ki zad po herbtu. visi, in nosi na glavi rudečo kapo kot |
| Zlata Vas (1850): | njega, na kterim sta dva strežeta spredej sedela, dva pa zadaj stala. V vozi je sedel mlad gospod v višnjevi suknji |
| Viljem Tell (1862): | Tretji prizor. Travnik pri Altorfu. Spredaj drevesa, zadaj visí klobuk na drogu. Razgled zapira hrib, za njim se |
| Rudninoslovje (1867): | i levo roko po dolgem, druga pa med spredaj i zadaj po čez. Semkaj spadajo ti-le liki: 1. Enakoroba, četverostrana piramida |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | isto mer iz mesta A, katero je za 36 km zadaj za B, ter dohiti poštni vlak v 3 urah. Po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | A, drugo od B, katero mesto je za 2 m zadaj za A, in sicer se začne drugo 6 sekund pozneje |
| Zlatorog (1886): | Pa mi brzo stopi v hišo. »Tam v gospodski sobi zádaj »Nihče naju čul ne bo. « Kaj sta notri se meníla |
| Revček Andrejček (1891): | bom ondi nenajdeno, kjer jo bom našel. (S srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem ti že |
| Revček Andrejček (1891): | zagodel. Vojnik ti bom izmaknil. Srna mora moja biti. (Počasi zadaj odide. ) Sedmi prizor. Andrejček, Franica. Kasneje Pavel. Andrejček. Franica, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | resnic navdati; drugi ga bodo kar berž prehitali, de bo zadej ostal, in ne več slane vode si pridobiti mogel. Je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mika poskusiti, kakšna de je vožnja po železnici ter se zadej na hlapon obesi, ki je že po malim začel odhajati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | fasces”). Vsaki flos ima po dvoje vêsel, jedno spredej, drugo zadej, ktere ste na „stolu” v „sedlu” tako privezane, da se |
| Viljem Tell (1862): | blesku. Na levi v oblake zavite gore, na desni daleč zadej snežniki. Še preden se vzdigne zagrinjalo čuje se pastirsko petje |
| Zeleni listi (1896): | zahvaljeval Boga za-nj! 13. Marjetica. Pod neko lesko, rastočo daleč zadej v kotu velikega gozda, cvetele so tri marjetice. Cvetele so |
| Robinson mlajši (1849): | prikázal, nego kakor bi neočitno černo znamenjce, ktero se naj zadi kakor v nebezi vznaša, videla. S to dobro nadejo pokrépčana |
| Robinson mlajši (1849): | tem takem boš na veliko besed zadel, kterih ne umiš — zadi jih poiši, ino mi verimi, če neso tvoje, pak so |
| Robinson mlajši (1849): | vphali, pred ner se je prebudil. Zvezali so mu roke zadi, ino mu veleli, da bi na tem le mesti ostal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jesiku dobili. Natiſkoval in na ſvitlo dajal ſe bode v Sadru (Zara) pri bratama Battara, in njih vzhrédnik bode g. profeſar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | enim sa zelo leto, ali pa sa ene kvatre — v Sadru 1 goldinar, po poſhti pa 1 goldinar 15 krajzarjev. Dobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa kar dalmatinſki narod utizhe. Zéna Sore dalmatinſke je v Sadru 4 goldinarje, po poſhti pa 5 goldinarjev sa eno zélo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potreſa ob shivdjenje priſhlo. — 10. Şvezhana je bil potreſ v Sadru. (Shelesno zerkev), nar pervo take ſhege, sidajo ſedaj v Belgiji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | moje škornje. Balant. Š. Teržičanski. Novičar iz austrijanskih krajev. V Zadru je 6. dan t. m. bila vojaška slovesnost, pri kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Rubertis” se imenuje zanimiva knižica, ki je prišla letos v Zadru na svetlo, potisnjena iz časnika „Osserv. Dalm.” Znani grof Orsat |
| Genovefa (1841): | je tudi moj krish. Po tvôjim isglédu ga zhem poterpeshljivo sadéti în védno moliti: „Ozhe! Tvôja vólja naj ſe iside in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sapéra. Zhe ſe luknje v tlak naredijo, jih vſelej ſkerbno sadélaj in samáshi, ſizer ſe moli, zhervi in drusih merzheſov vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo napeljuj, grabne pa, ki jih je derézha voda ſkopala, sadélaj in saſuj. — Potrébi vodotozhne shlébe, blato in gnojivno drobnino is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v panj, kteriga luknjo ali shrelo ſi s navertanim koſitarjam sadelal, de ſapo imajo, vonder vjiti ne morejo. Tako jih puſti |
| Genovefa (1841): | viſéle, ſhe nisheji pripognila, de bi votlino ſhe bólj vetrovam sadélala. Pod hvojo je majhno , ſuho, lépo, s mehkim, bélim, rumenim |
| Genovefa (1841): | tésho polomil. Ako ravno je Genovefa vrata votlíne ſnégu dobro sadélala bila, ſo ga vunder divji in mersli vetrovi smiraj veliko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſlal. Shiv je sazhel gnjiti; zhervi ſo ſe po njem sadelali, ino grosen ſmrad je ſhel od njega, kteriga niſo mogli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Nekoliko pa ga je v' dòbro semljo padlo. Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino trideſetéri, ſheſtdeſetéri, zelò ſtotéri ſad je obrodilo. “ Jesuſ ſam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de bi ne bil od lubęsni inu hvalęshnoſti v' ſèrze sadęt! Danàs sadnizh ſe kashe lubęsen inu miloſt Tróſhtarja ſvętiga Duhá |
| Tine in Jerica (1852): | pozno ko se kdo oženi, popred je otrokam vzet. Sin (zadet). To je že res. Oče. Ali hočeš tedaj Smoletovo Anco |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | na njegovo rano. Tone je stal tu kot od strele zadet; koleni sti si mu šibili in govoriti ni bil zmožen |
| Lohengrin (1898): | ste čin. Le ena je — tej moram se odzvati: Elza — (zadet obstane, ko jo zagleda, kako z burno dvigajočimi se prsi |
| Gozdovnik (1898): | zgrabita za nože. Kratko sopihanje, pa je vse tiho. »Dobro zadet! Na mestu mrtev! « V daljavi se sliši levje rjovenje. Po |
| Gozdovnik (1898): | tretji. Konji otovorjeni s zlato rudo, so popadali na tla, zadeti skozi oko, a v tem je Kanadčan s svojo namerjeno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhel is Jerusalema v' Jerihunt. Na poti, je med rasbojnike sadel, kteri ga obropajo, ranijo, ino na pol mertviga popuſté. Pergodí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je negoden mertud 8. dan Proſénza 1819 proti deſetim svezher sadel, in is ſrede njegovih prijatlov vsel, ktéri s zelim ſlovenſkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v 51. listu lanskih Novic jo je dozdaj šembrano dobro zadél. (Blizo Brežèc na Štajerskim) sta 18. dan Svečana mati in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Ni ga človeka, de bi ga davk od solí ne zadel, zató je pa tudi deržavni dohodik iz solí gotov in |
| Robinson mlajši (1849): | Slovenec imenovan biti. Po tem takem boš na veliko besed zadel, kterih ne umiš — zadi jih poiši, ino mi verimi, če |
| Zlata Vas (1850): | bi bili tako prav oče svojih farmanov. « »Ti si jo zadel Ožbé« — rečejó dobrovoljno gospod fajmošter. »Ti si mož, ki je |
| Zlata Vas (1850): | se je hudo vstrašil, ko se je v tami druziga zadel in nekaj živiga zraven sebe čutil. Večidel vsim je od |
| Blagomir puščavnik (1853): | prenesrečne noči. Jaz sam sim v dvobor s černim vitezom zadel. Posekal sim ga. Pa ravno v tem trenutku, ko se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nastopila, da je Hafed izperva mislil, da ga je blisk zadel, in zares je svojo roko na oči položil, da bi |
| Botanika (1875): | ni mogoče stopinje narediti, da ne bi se v gnjezdo zadel. V novejih časih se je začela precej živa kupčija s |
| Oče naš (1885): | glavo in zgrudil se na stolu. Mrtud (kapljica) ga je zadel. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bal ne ljudi ne Boga, je kmal tudi saſlushena ſhiba sadela. Bog mu je oſtudno bolesen poſlal. Shiv je sazhel gnjiti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe doshiveti rojſtvo obljubljeniga kralja. Kar je ſpet enkrat Zaharija sadéla verſta v' tempeljnu boshjim ſlushbo opravljati. Gré tedaj v' Jerusalem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali prebivavze Unajnih Goriz v Bresovſki fari je velika neſrezha sadéla. Treſhilo je namrezh v váſ , ki 36 hiſhnih numar ſhteje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vôshnja vershe, de bi ga ne enako vézhji neſrezha ne sadéla, zhe bi ob ſvojo shivino priſhel. Tudi teshki konji, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po pretečenim Sušcu, če bi jih med tem nesreča ognja zadela, povračilo zapadli. Tisti, kteri letašnjiga plačila še do zdaj odrajtali |
| Zlata Vas (1848): | tem naučile, česar pred niso vedile, kadar je versta njih zadela, de so mogle pomagati. |
| Zlata Vas (1848): | mogla vsaka híša — ena za drugo — kadar jo je versta zadéla, derv h kurjavi, in h kuhi eniga pomagača dati. Mlinarica |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zjutraj ga ne bo več! ” Ta misel jej je ostro zadela serce, kakor britka pušica. Zdelo se jej je, kakor bi |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | sekal, da imam le mirno vest. Maščevalna roka me je zadela in v to strašno ječo pahnila. O da bi vsaj |
| Deborah (1883): | žganja, rekel je: Veste uže, krčmarica, starega Lovreta je kaplja zadela. Zakaj? Kako? Šegavo je mežikal i tako le roko obračal |
| Ferdinand (1884): | kopito pokrilo. « Kakor strela iz jasnega je ta vest Petra zadela; strmenja ni mogel besedice ziniti. Nikdar mu ni na um |
| Gozdovnik (1898): | Ne motim se. Tukaj sta dva človeka peš na sled zadela, pa šla za njim. Nosita mokasine (divjeusenjske črevlje indijanske), hodita |
| Gozdovnik (1898): | ponoru. A kepa je pala na moleči rob, razbila ga, zadela na drugi rob, da ni skočila v penečo vodo, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je to le izmislila, ko je pa videla, kako so zadele Korvina njene besede, je htela v svoj prid oberniti ta |
| Zlata Vas (1848): | je bilo prav posebno dobro. Kadar so v gojzdu mesto zadeli, ki je premalo lesá imelo, so toliko iz druziga vzeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nerodovitno, in ni donašalo nikakoršnega dobička, razun kar so ga zadeli izurjeni lovci, ki so nevarne pota delali za obilno množino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ta ali ta v' tempeljnu opravljal. Zaharija je to pot sadélo, (po boshji volji, ſe vé,) v' ſvetínjiſhi kadilo sashigati. Zaharija |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bilo to; pa Bog je tako obernil, de je Jona sadelo. Jona pové brodnikam ſvo- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi bersh vmije lize, roke, in kamor ga je kaj sadélo; zhe ne ſe naredi huda zherna pika. Oſorno in ojſtro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njé priſadnim gnojem, s ſokrovzo ali kervjó. Ga je kaj sadélo, naj ſi bersh vmije lize, roke, in kamor ga je |
| Divica Orleanska (1848): | Francozje tam, ki vas preganjajo. Jovana. Kar mora biti, me zadelo bode. Remon. Kdo živeža vam bo iskal? Kdo hudih Zverín |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | stopivši prašala: »Kje je moj dragi mož? Kaj ga je zadélo? Zdravnik pride zdajci k nji, jo tolaži ter pové, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prerokbe preroka Isaija. Ko jih odpre, (Bog je tako naklonil,) sadene na prav imenitno verſtízo. Bral jo je ſ' prijetno beſedo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Ne bojte ſe! Glejte, osnanim vam veliko veſelje, ktero sadene vſe ljudſtvo. Nozój vam je v' meſtu Davidovim rojen Svelizhar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poravna, in tako s zelo dolgoſtjo doſti mozhno na ſnopjè sadéne ; pa vender jo ſnop , savoljo njene majhine teshe, lahko nasaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſhe lahko ſtoletja preſtoji , zhe ga kaka neſrezha ne sadéne. Viſok je 63 zhevljev in pri tleh je 27 zhevljev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Naj ti bo nar bolj imenitno kar prid tvoje domačije zadene. Vse švajcarske puntarije, španjske mešarije in vsi škodljivi prepiri zavoljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ognja zadéne , stoterno poverne, in k napravi zavarvanih pohištev naglo perpomore! Kakó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tiste baže se čez mene nar bolj šopirijo. Kar pa zadene hudobno očitanje v 50. listu Nocíc, se moram nar pervo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | urniši začneta vesláti. Ena kugla Erlavskiga gospoda ravno v klobuk zadéne, in mu luknjo naredí, dvé pa v Rikardovo veslo peržvížgate |
| Blagomir puščavnik (1853): | ves kervav iz konja zavalil, me sovražna sulica od strani zadene in padel sim omamljen na tla. « — O polnoči se predramim |
| Oče naš (1854): | hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in smert zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek, tudi Tebi zna ura |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | strugo pozna, - in da v kakošen most ali berv ne zadene; zadnjek je pa mnogokrat komaj 12 do 14 let star |
| Gozdovnik (1898): | zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel ter uniči vse, kamor zadene. Nihče ga ne more zagrabiti! « »Apač ga bo zagrabil. Govoril |
| Gozdovnik (1898): | držal že prst na prožniku; strel poči, a nikogar ne zadene, Kakor bi trenil, popade pristavnik s pastirjema za puške, ter |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | lehku od uſt gredo, ali tiſte eno krivizhno veſt mozhnu sadenejo. Stoi na tvojih ſtopynah Pilate, inu na hodi prozh! tebi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Varujte ſe vy mlazhne duſhe, de letę beſsęde vaſs ne sadęnejo! Şte vy s' Jęsuſam? Vy męnſite, de ſte. Ali Jęsus |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | popravljali in še po staroslovenščini obdélovali, nad čemur ni dvojiti, zadénejo počasoma na nov jezik, kteri pak po mojih mislih ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za občinstvo ena največjih dobrot. Res je, da pervi čas zadenejo nektere kraje hudo, — al čas, kakor smo izzačetka rekli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imamo to štato, de gerdo gledamo, če na kakošno neznanko zadenemo. Nekteri pravijo : „ta je pa spét novoskovana ;” drugi pa; „ta |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Poslušaj me stric,« mu rečem, » slabo znaš streljati, ti ne zadeneš v piko. Več reči je na svetu, ki gredo vkup |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is deshèle. Israelzi ſo tedaj mógli v' naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe preden ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti vsamejo, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de tudi po noči ali zjutraj ta nesreča nas zna zadeti. Sivi, cunjasti oblaki se vlečejo čez vinograde in polje, pred |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | bodite taki; potem bote vsako nesréčo, ki vas zna naglama zadéti, tim ložeje prenesli. 2. Peter se podá zopet na pót |
| Fizika (1869): | v daljino zadeti, nekoliko bolj visoko meri, kakor kamor hoče zadeti, in to zavolj tega, ker teža tek krogle nekoliko zniža |
| Fizika (1869): | pota različen. Znano je, da strelec, ki hoče v daljino zadeti, nekoliko bolj visoko meri, kakor kamor hoče zadeti, in to |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ako vzgoja prihiti s pravim taktom na pomoč. Takov takt zadeti ni lehko. Mnogo, o čemer se z najboljšim namenom nadejamo |
| Gozdovnik (1898): | je dejal, obrnivši se: »Uff! Kdo more pot tako natanko zadeti ko Bizongriva, Komanč? « V resnici se je držalo govornikove glave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſhteno prevdarjena. Vſe vikſhi poſtave in povelja kmetijſtvo in rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v teh rezheh bodo tukej rasglaſene. ˛Skerbno ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prasnih vér ſe najde med ljudmi, kar liſe v luni sadeva ; ker ljudjé ne vedo, de to ſtori le ſenza viſozih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bojim ſe, de bi bilo vſe to sa tiſte , ktere sadeva , saſtojn. Sakaj taki ljudje imajo neuſmiljeno ſerze, kteriga noben poduk |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ker ne imájo jednega književnega jezika! II. Kar slovanske narečja zadéva, da bi se ktero za književni vseslovanski jezik sprijelo, derznem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | „Zadeva tebe. mene pa tvojega jetnika. ” „Le poglej ga tam-le” reče |
| Gozdovnik (1898): | se ti? Vidiš, jedinščina današnjih časov tebe le na pol zadeva; veš zakaj? zato ki zmeraj spiš« Pepo siloma premaga svoje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ker se tukaj županijske rečí pogovarjajo in sklepajo. Ti sklepi zadevajo včasih važne rečí. Kar se tedaj tukaj sklene, se mora |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali clo na soncu, da jih sončni žarki na ravnost zadevajo. 10. Ne smejo se psi iz nagajivosti dražiti ali huskati |
| Gozdovnik (1898): | da bonansa ne gre nam, ne poznam nobenih obveznosti, ki zadevajo zlato. Vse eno mi je, kaj počenjate, samo to bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lahko gibati. Mož pri prednjem vêslu je „prednjek”, oni drugi „zadnjek”. Včasih tudi tako kratke flose naredijo, da jih samo eden |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pozna, - in da v kakošen most ali berv ne zadene; zadnjek je pa mnogokrat komaj 12 do 14 let star fantiček |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Ersh ima nevarnoſt v'zvetji. Jeſénska Şétov. Ta perva inu nar ta sadna bode nar bolſhi, ti ſredni povshi skodjejo. Ta |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ti ſredni povshi skodjejo. Ta perva sna ſe popaſti, ta sadna pa ne. Sadú. V' nekaterih krajih bode veliku, v' nekaterih |
| Pozhétki gramatike (1811): | imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sape puhte, iz česar večkrat neprijeten in gnil zrak vstaja. — Zadnja četert mesca da skazljive megle in deževne dni. — Na s. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bo s gospodam deržal, kmet bo pa kmet ostal. ” Ta zadnja veljá. Kmet bo zmirej kmet, če ga tudi v gosposko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | oči in ušes po redu; na drugi strani sta se zadnja dela glav nekoliko razločila, in dvoje ušes na pol zrašeno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | besedo: vés narod je na nogah. Al še ni odbila zadnja ura; še zmiraj telegraf in kurirji avstrijanske, angležke, francozke in |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Bilo je samo repje in pod tem repjem sta stanovala zadnja dva silno stara poba. Sama nista vedela, koliko sta stara |
| Valenštajn (1866): | Vse kote v gradu sem pretaknol. Vanj Popeljem vas skoz zadnja vrata, straži Jih samo en vojak. Ob vsakej uri Smem |
| Rudninoslovje (1867): | enako dolgi, tretja je pa ali daljša ali pa krajša. Zadnja se zove glavna os i postavlja se navpik, drugi dve |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svoje obljube nisi spolnil; svojih skrivnosti mi še nisi razodel. Zadnja priložnost je sedaj, le vse mi povej. ” „Kaj se še |
| Astronomija (1869): | do 76 letih, druga po 3 letih in 115 dneh, zadnja pa po 6 letih in 270 dneh; — in nje so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dober kup; če ne dónese, bom jez saj kermo dobil. Zadno varstvo zoper točo je družba, od ktere je v Nr. |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | cele reči razvidil. Bojni sodniki so premagavca pred vojvoda pripeljali, zadnje besede hudobneža so mu povedali, in mu iz serca srečo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ker vsak lože od konca tedna od doma gré, kakor zadnje dní, in ker ne bo treba kramarjem po 14 dní |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ne opravi. Konj pa je zmiraj dirjal in pridirjal na zadnje na mesto, kjer so ponočne straže kurile in šotor Huncev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | manjkalo, pa vendar se zdaj suše bojimo; gorko je bilo zadnje dní tako, da je bilo v morji 20⁹ — 21⁰ R. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | voziti” more, da namreč z eno roko sprednje, z drugo zadnje vêslo vodi; takemu flosu pravijo, da je „kuzla” in ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vojvoda modeneškega in vojvodino parmazansko. Na poti domú, ki bo zadnje pustne dni, bota ostala še 6 dni v Benetkah in |
| Sveti večer (1866): | reče: „Zakaj tako molčiš in kaj premišljuješ? ”— „Premišljujem”, reče logar, „zadnje verste pesmice, ktero smo peli. Res je, storila si, kakor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | denarjev? ” odgovori Korvin. „Saj sem ti dal vse, kar sem zadnje mesece dobil od očeta. ” „Pojdi, pojdi! Vsaj pomisli, kaj je |
| Astronomija (1869): | nekoliko veča, nego so jo dosedaj sploh v račune jemali. Zadnje število gospodov Ellery in Airy kaže, da si moramo daljavo |
| Ta male katechismus (1768): | krivovirnem sovraſhnekam v' pesty nada, katiri nas bodo noter da ſadne kapelze kervy stiskalli, s' kervavo vojsko, s' hudo, inu drago |
| Ta male katechismus (1768): | Koku se imajo te dve ſadne ſapovde ſastopiti: Nekar napoſhelli tvojega bliſhnega ſhene, ne blaga? Te |
| Ta male katechismus (1768): | kedaj se bil ta poslednekrat per spovdi) od moje te ſadne spovde s' mojemi grehami Boga resſhallil, namrezh: Tukej se grehi |
| Ta male katechismus (1768): | perveh proshná. Kaj je pak teh drugeh proshnâ ſapopadek? Te ſadne triproshne ſapopadejo taiste ſlega, od katireh be imelli ſhelleti odresheni |
| Ta male katechismus (1768): | hudu. Job. 19. Daniel. 12. Jann. 19. Kaj tedej ta ſadnè: Inu enu vezhnu ſhivlenje? |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kar ſe pri hiſhi godi, Kar ſe na polju ſtori. Sadni ga slogov odſtavim, Ter pred ozhi ti poſtavim, Viſhiga imena |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Gotovo ti povem, ne bo te is nje, dokler do sadnjiga vinarja ne poplazhaſh. “ „Kdor ti krivízo dela, ne ſtavi ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | she napijejo, ſhe le ſlabſhiga; tí pa ſi dóbriga do sadnjiga hranil. “ Sdaj ſe ta zhudesh rasglaſi. Vſe nad njim oſtermí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | meſza na obreſt v Dunajſko ſhparovko naloshuje in ondi do sadnjiga Kosaperſka oſtane, bo ſhkoda, ki jo je tózha deleshnikam prisadela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potrébe ſvoje hoſte ptujim v poſekanje prodajo, ki vſe do sadnjiga ſhtora in zveka pohlaſtájo. — Per grajſkih gojsdih in leſih ſizer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drusiga 4, do tretjiga 6, do zhetertiga 7, do petiga sadnjiga ali do sapletve 10 dni, in v vſim vkup 32 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa prihodniga pol léta — to je, od perviga Maliſerpana do sadnjiga Grudna — naprej plazhati in ſizer popred ko je mogozhe, sató |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | da me potrdi in ohrani v tvoji sveti službi do zadnjega izdihljeja mojega življenja. Čast bodi Bogu Očetu križec, in Sinu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in kteri še dan današen našim botanikarjem od perviga do zadnjiga prav dobro služi. Torej iivala, komur hvala gré! Riivno tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dan in nar krajši noč naredí). O polni luni do zadnjiga krajca nestanoviten veter gospodúje; v zadnjim krajcu zlo rádo dežúje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | se morajo ravnati tudi vsi nižji vradniki, od pervíga do zadnjiga. Polne pazljivosti in upanja gledajo tedaj ljudstva na ministre, de |
| Roza Jelodvorska (1855): | strašna nesreča te preganja, de se ponižaš naj manjši dekla zadnjiga gradjanskiga hlapca biti? « — Roza razodene zdaj očetu vso dogodbo; kako |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gledej, de k'pridnemu obernesh, dokler ti bosh mogl od ſadnega vinarja rajtengo dati, koku, ali kam se njega ſanuzal. Tebi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pershla, od katire bodo uſſi Odamovi otrozi noter da tega ſadnega poſherti, inu ſmleti v' prah. O koku zel malu be |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | V'sadnim Firtelzu per lepimu zhiſtimu vremęnu leſs sa zimprat ſękati, toku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ga zherv ne ję. V temo inu perhodnimo Meſzu, v' sadnimu Meſzi obrozhe ſękati, toku veliku dalej na ſodeh terpijo. Leſs |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | OPRAVILA MESZA SVIZHANA. V tem Meſzi v'sadnimu Firtelzu ſe morejo verbe, inu jagnedi obſe, kati, toku hitrejſhi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | na pluzhah, inu jetrah bolne, inu ſe morejo odlozhit. V'sadnimu Firtelzu mlade volizhe resati. Kokuſham, de hitru bodejo neſle, dobru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkopati, in vanj okoli ſvetiga Matija kapuſovo ſeme ſejati. V sadnjim krajzu poréshi verbe in jagnjeda, ti bodo hitrejſhi ſpet pogajnale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pogajnale. Kmali po mlaji, obréshi drevje, saſádi ſadovne peſhke, v sadnjim krajzu pa dervéſiza preſádi, vunder ne v mokrim vreménu, tudi |
| Divica Orleanska (1848): | spet izíde, Gotovo tak resnice dôba pride! Peti nastop. V zadnim stanu igrališa se prikaže kraljica Izabó z vojšaki. Izabó. (za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naključja” zagledata. Ena ima le tri noge; druga glavo na zadnjem koncu telesa; ta je z volno pokrita, da v neznani |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kteri se vnetje navadno po vratu, včasi pa tudi po zadnjem koncu prasičovega života razširja. Znamnja, po kterih se pereči ogenj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tudi Napoleon bi raji imel O'Donnella na čelu ministerstva. — V zadnjem novičarji smo povedali od tiste strašne prigodbe , ki se je |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | imela izpolniti upanje ali je uničiti. — Že so bili na zadnjem griču; sinje jezero je ležalo pred njimi, obdajala so je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oglu nazaj, ter praša kakiga pričijočiga, ktera številka je na zadnjim zavihanim listu? ktero reče sebi nekterikrat povedati, nekterikrat pa ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je po spodnjih krajih laž razglasila, de se je per zadnjim potresu (21. Grudna) otok na jezeru poleg Bleda pogreznil; zató |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | oglasiti. V pervih dveh žlakih so neumneži le godernjali, v zadnjimu listu Novíc je pa hudoben lažnivič svoj strup proti meni |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti de ſe duſhí; riba da ſama vodo, vender proti sadnim perdeni enmalo kiſle ſmętane, puſti ſhe ſkup savręti, je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | delou, je navrednu negovu ſvetu Telu, inu kry prejeu, h' sadnimu je zilu nega predau, inu taku v' ta peklenski bresen |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zhe je po ſredi ſhęnza, toku bode pruti pervimu, inu sadnimu Firkelzu, al pa polnimo Meſzu deshvali. Pa ſe tudi vezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s tem ſilno veliko perja pervarje in manj potroſi. Proti sadnjim ga ni tréba vezh resati. Sa 20,000 zhervov je tréba |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ga farshmagovati, vener vam nebo nezh pomagalu kokor k' saidnimu je billa ſposnala una shena, od katere ſim bral, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vodi, kedar (ako! ) je navdahne! IV. Ako se pak k zadnjemu slovanski književniki Ruskega narečja prejmejo, in bi ga (specifičke in |
| Valenštajn (1866): | Pikolomini, Trčka i Maradás. Na desnej i levej, bolj proti zadnjemu koncu, še dve drugi mizi, za vsako šest gostov. Spredaj |
| Ta male katechismus (1768): | od Kristusa, tega boſhjega Samaritana napravlene ſdravnie, ali arznie. K' ſadnemu: Ke v' teh brumeneh, katiri se |
| Sacrum promptuarium (1695): | katiri hozheo zerat, inu ſe guantat kakor Gospada, inu k' ſadnimu v' bushtvu veliku padeio, de ony, inu nyh shene reſtargani |
| Sacrum promptuarium (1695): | koku ſe je godilu, shalostna od sazhetka poſtane, ali k' ſadnimu pravi: kumaj ym je, dokler nej ſo hotele bugat, kir |
| Sacrum promptuarium (1695): | shena vſak dan veliko petlerjou je s' potrebo oſkerbela, k' ſadnimu sboli, ter en dan je bila samaknena, inu pred Rihteria |
| Sacrum promptuarium (1695): | yh nesnedil, on yh je varval en zhaſs, ali k ſadnimu saſpi veni ſenzi, v' tem perleti jastrop, inu enu odneſse |
| Sacrum promptuarium (1695): | vy, inu vaſhe shene kakor eni Dohtarij, ſe bote k' ſadnimu gvishnu keſsali, kakor uni vuok, katiri je vidil eniga krulaviga |
| Sacrum promptuarium (1695): | anima mea ſenem fatuum, & inſenſatum. Inu tem nepametnem ſe k' ſadnimu sgodj, kakor unu Leſizi, katera ſe je igrala, inu skakala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po treh ſlabih letnah letoſ ene dobre sanaſhali, in njih sadnji perdelik, edino upanje njih potrebniga shivesha, je prozh! A. U. |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | beſedize ſpregovoriti in ko ji grof sopet roko poda in sadnji „sdrava bodi“ isgovori, ſpet v omedlevizo pade. Smagomir pa grosno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vreme se celo jesen obotavlja, de ni dan dnevu podoben. Zadni konec Kimovca , in veči del Kozoperska je le deževalo; komaj |
| Divica Orleanska (1848): | bíjem se za krono. Dünoa. Ne tira jih pogúm. To zadni skus je Omoteno norečiga obúpa. Karol. Vas, o Burgún! ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njih sladko vince točijo, In nove kvarte hranijo. In v zadnji torba se dobó ; Kdar pojdeš vùn , le vzèmi jo. Oj |
| Blagomir puščavnik (1853): | je omolknila. Solze jo polijejo. — Solnce je na pol dneva. Zadnji čas, da jo odrineta. Še enkrat se oberne proti altarji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | germovja kolikor koli, kjer koli in kadar koli zamorejo; kajti zadnji čas je, da se občnemu pomanjkanju in strašni dragoti lesa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pač režala? ” „Tebi. ” „Zakaj meni? ” „Ravno sem mislila na najin zadnji shod na temle kraji in kako si se samega sebe |
| Zoologija (1875): | z vsemi ostalimi prsti, inače zove se šapa ali capa. Zadnji člen prstov pokrit je z bolj ali manj plošnatim nohtom |
| Zoologija (1875): | se venec, spodnji b pa korenina. Prednji zobje imajo enotero, zadnji dvojno, trojno in celo četverno korenino. Med vencem in korenino |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | že spet v svoji domovini. – Pa kaj stoji tiskano na zadnji strani časnika? Dolga versta imen je; imena tistih žlahtnikov, ki |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Pri povezavanji podveže se prvi konec vezi pod prvi ovoj, zadnji konec pa se pretakne pod zadnjim ovojem, k čemur treba |
| Zeleni listi (1896): | Na vrt bi rad šel«. »Zdaj ostaneš tu. Danes je zadnji dan četrtletja. Dobil si šolsko naznanilo. Kje je? Pokaži! « |
| Ta male katechismus (1768): | bodi itdr. XVIII. Dusho, telú viſhej, poſhegnej nas ſdej: * na ſadne zhas shpiſhej, nas vſemi v' svet' Rej. O bodi itdr |
| Ta male katechismus (1768): | eno skushnavo napershli, inu v' greh nadavollili. Kaj v ti ſadni: Temuzh nas reshi od ſlega? Mi be radi imelli, de |
| Ta male katechismus (1768): | ſadosti, tri, 'nu trideſſet lejt. O bodi itdr. VI. Per ſadni vezhirji je sturil Testament, * postavel je gori ta svete ſakrament |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhast skaſalla, ſakaj ony so bli od mojega Synu per ſadni vezhjerji k'Mashnekara ſhegnani. 2. Nigdar nimash ti moj Syn |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Sreča in vesélje. V zadnjih Novicah smo oznanili, de sta se naš presvitli Cesar in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | veči del, spadajo k zapadni, eni k izhodni; eni izmed zadnjih so se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši obred (šege) iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se plašijo konji tako, da se prednja dva odtergata od zadnjih dveh in v tem pade tudi kočijaž s kočije; ostala |
| Tiun - Lin (1891): | pa tudi bila po kitajsko opravljena. Že sva dospela do zadnjih vaških hiš, na katerih je tudi odseval požar in mislil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ta čas na bojišču se godé zdaj zunej bojišča. Z zadnjim dnevom starega leta je imela namreč ura izteči, v kteri |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | vezi pod prvi ovoj, zadnji konec pa se pretakne pod zadnjim ovojem, k čemur treba seveda nekoliko vaje. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | so sledeče: Vol se ne dotakne kerme, je nepokojen, z zadnjima nogama semtertje prestopa, pod trebuh berca, je klavern in se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pravo lego nazaj spraviti. Potem naj se postavi krava z zadnjima nogama višje. Porodne bolečine teletnik ali maternico včasi zopet vun |
| Gozdovnik (1898): | Toda v tem hipu stoji Pepo z napetim karabincem pred zadnjima. »Stojta, sennores! Ne mahljaja naprej, če ne izprožim! « »Po njem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in se po sledečih znamnjeh spozna. Živinče noče žreti, z zadnjimi nogami berca in tla bije; vamp je močno napet. Živinče |
| Zoologija (1875): | ki začenja ob vratu in je razpeta med prednjimi in zadnjimi nogami in objema tudi rep; Indri (Lichanotus); Iori (Stenops); |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | očeta in pošteniga moža na kant djal in mu njegovo zadno njivico prodati hotel. Na 10. dan Velkiserpana je bila perva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prek pelja, ker ima v Hočah pri kristjanih nekaj opraviti. „Zadnjo nedeljo bil sem jez s svojo ženko sam tam — reče |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ko prej svoj rod na severu. Korakali so že na zadnjo višino, s katere so morali ugledati jezero v soteski. Maori |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | to nar vękſhi vbóshtvu priti? To ſo grosni pomozhniki, katęri sadnizh Goſpodarji od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne bil od lubęsni inu hvalęshnoſti v' ſèrze sadęt! Danàs sadnizh ſe kashe lubęsen inu miloſt Tróſhtarja ſvętiga Duhá na eno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſerze, vy hudobni odertniki, preglęjte vaſho vęjſt. Jeſt imenujem tèdaj sadnizh eno dobro vęjſt toiſto vęjſt eniga Chriſtjana, katęri ſe ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu dobru ſturiti, my moremo vęjdti dolshnoſti naſhiga ſtanu, inu sadnizh tę poſledne rezhy tiga zhlovęka. Vſe leto moremo my vęjditi |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkup vrè, pokrov gori deni. Naj ſe kuha pol ure, sadnizh deni perſtręsheno kri s' jeſiham notri. Potle naj ſe do |
| Kuharske Bukve (1799): | krop v' kaſtroli, vſe vkup na sherjavzo, de ſe ſkuha; sadnizh devaj s' shlizo na ſklędo, kakor je sgorej rezheno. — Zhe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sadnizh turne domazhiga meſta od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prasen damu pride, in she ne miſli vezh kaj vloviti. Sadnizh v' enim veſelji damu per dirja, na veſ glaſ rekozh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bogaſtva pod ſe ſprávili; bogaſtva ſo njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh pa tudi njih junaſhtvo ſpodkopale ; bogaſtva ſo jih napihnile, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po hinavſko: „Goſpod! ſim mar jas? “ Jesuſ, de ga ſhe sadnjizh ino ojſtro poſvarí, mu je na ravnoſt rekel, pa de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jéſiha. Potlej savpije s' mozhnim glaſam: „Dopolnjeno je! “ Ino preden sadnjizh povsame, rezhe ſhe: „Ozhe, v' tvoje roke srozhim ſvojo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ védil, de vſe opominjevanje nizh ne sda; mu je sadnjizh djal: „No, pa ſtóri no, kar miſliſh, ino ne opotavljaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | ker Miroslav in Bogomila le ne jenjata prositi, se jima vzadnjič vda; tode brodnik Nikolaj mu mora obljubiti, da bo vsaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | naj bi si bila jez takrat vrajtala, kamo jih bode zadnič njih bolehnost spravila, alj naj bi bila jez storila, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 6) po tujih (sestrinskih) novih in starih jezikih; 7) in zadnjič po sanskritskemu. Po tem 7merem potu sem jaz vsako čerčko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na tanjko pretresamo, eden drugimu svoje misli razodevamo , in se zadnjič zavoljo glasovanja zedinimo. Sleherni bo spoznal, de se v takih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pervič merzliga na cvetje zli; ponovi to, kolikorkrat je treba; zadnjič pa na juho nekoliko limonoviga soka vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pomazaniga, nad kterim se ne sme nihče pregrešiti. Savl je zadnjič v nesrečni vojski strašen konec vzel, ino ljudstvo je Davida |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zadnjič pravi, de naj si ona sama čas poroke zvoli. Precej |
| Blagomir puščavnik (1853): | stopata proti bližnjemu gojzdu. Do gojzda pridši, se še v zadnjič ozre nazaj po dragi domači okrajni. Spet jo solze polijejo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se je Fabíoli, da jo tako milo pogleduje, kakor bi zadnjič ž njo govoril; ali starčku je nekaj druzega težilo serce |
| Fizika (1869): | zemeljskega površja različne kakošnosti, vpliv visokosti kraja nad morjem in zadnjič učinke, izhajoče od vladajočih tokov v zraku in v vodi |
| Botanika (1875): | se z dihanjem živali, z gnjitjem in se sožigom, in zadnjič s hlapenjem iz vulkanov vedno velike množine ogljenčeve kisline dajó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mèrtvaſhkiga hriba, inu tam ſe mi sdy je ſhe ta sadnikrat vſo ſvojo mózh vkupęj vsęl, je poględal okuli po ſvęjti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jęsuſa Chriſtuſa, inu puſtíte, de leta novi Judas njega ta sàdnikrat objame, inu kuſhne. O koliku je takih lakomnikov, inu vohernikov |
| Stric Tomaž (1853): | k Ivanu, da bi se ž njim pred odhodom še zadnjikrat poslovila. |
| Gozdovnik (1898): | Nobeden mož ni izgledal, kakor bi se hotel pokoriti ukazu. »Zadnjikrat: dolu! « Arečiza se je pripravljal na odgovor, ali prepozno. S |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vrozhino, mras, shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de enu malu zhaſty sadoby. En lakomnik ſi vſe perterga, de lę nà kup grabi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | najde. — Iz Ljubljane. Ker z novim letom v vsem cesarstvu zadobí moč nova zakonska postava, razglašena s ces. patentom 8. okt. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | novih potrebah pa je treba iskati novih pripomočkov, da človek zadobi to, česar potrebuje. Kmetijstvo in obertnijstvo sta dva imenitna stanova |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | oblast čez vse moči v natori, tako n. pr., da zadobi človekova duša nenavadnih moči, če duhovni truplo v vodi kopljejo |
| Fizika (1869): | more zrak mimo njega, in ako grejem vodo v njej, zadobi kmali zaprta para toliko napetost, da potisne páh po cevi |
| Fizika (1869): | Mislimo si kakov prostor napolnjen do sitega s paro, ne zadobi poslednja pri povečanem tlaku tudi povečano napetost, ampak en del |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je treba vedeti, da ne gre za to, da se zadobi pojem po premišljevanji samem, ampak da ogledavši mineral naberemo vse |
| Občno vzgojeslovje (1887): | materijalnih potreb človeških, toliko časa ima podrejeno vrednost. Pravo veljavo zadobi šele, ko stopi v službo najvišje svrhe človeškega življenja, kadar |
| Ta male katechismus (1768): | miſi boſhji prestopil, veliko boſhjo gnado, inu tu vezhnu ſhivlenje ſadoby, katira muzh je tolkajn kraftnejshe, inu vezhe, kolkajn bel pogostu |
| Ta male katechismus (1768): | tudi skus vofer S. Mashe odpushanje, inu ſmajnshanje svojeh grehov ſadoby, kader se greshnek prov spokory, kar se prave: s' Bogam |
| Ta male katechismus (1768): | 18. Inu ta majhene, odpustlive greh, katiremu se Iohka odpushanje ſadoby, inu bres katirega tudi ti pravizhni namorejo dolgu ſhiveti. Na |
| Ta male katechismus (1768): | II. Praviza. III. Treſnost. IV. Jakost, ali muzh; skus katire ſadoby ta zhlovek de previdnu tu je: modru, treſnu, pravizhnu, inu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | rezhjo tiſchi, inu prave previdnoſti neſchpoga, malikedej to, kar yſche ſadoby, ter lochka v'ſchkodo ſapade. Kißimli jeſt prov velik? Je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta ſhtraiſinga tiga krivizhnu vkup sprauleniga blaga: katiri tiſtu krivizhnu sadobijo, greh ſturijo, inu vunder tiſtu sgubijo. ſo dvakret naſrezhni, tukei |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dobre saſtopnoſti , vſse ſorte kunſhtni Mojſtri, bodo bogati, kateri bogaſtvu sadobijo ſhus kuuſhſt, inu kupzhijo. Zellu Létu v'kup vsétu. Je |
| Botanika (1875): | in fosforove kisline. Praha. 115 Z večkratnimi žetvami oslabljene njive zadobé tudi brez gnoja same od sebe spet svojo prejšnjo rodovitnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | opominjal , de naj fanta v meſtu perpeljejo, de bo poglèd sadóbil; pa tudi oni ſo ſe vſtavljali. Kir me je pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obzhutil, ko ſim mu sa reſnizo pravil, de bo vid sadóbil. Po dolgim in prijasnim ſpraſhevanju ſmo ſhe le isvir njegoviga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je nega moliu, inu proſſiu. Kar ni to pervokret prezei sadobiu, sa tiſtu je to drugokret proſſiu, inu kyr ni to |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pekla puſtiti. On je taku moliu, nikar, debi sdershou, inu sadobiu, kar je proſſiu, ampak debi to ſiunoſt, inu obiunoſt ſvoiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | anieru shebranje napoſtopi frihtnäti: upragrieshnomi stani bodash ti tashku kai saduebou. Jas tabei kna vatam. Na an tork noi uzhatertek inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is teſtemi dnarmi storiti katere bosh ti skues te molitve saduebou: naiprei ti morash varieti, da Bueg guishno sakateromi pomaga: kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh pati upragrishnomi stani tu poſtopov frihtati bosh tashku kei saduebou: ti bosh prei utezhi morou tabei poidajo vasi navish ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nate pervi perſt: noi jedi h kosposhzhne prosi karozhash bosh saduebou noi use sdershov? TA 35. KAPITL. Anna skushana kunsht sa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kader bosh saduebou sakar si ti prosou: da teſte imash ti popotriebi nuzati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene an gnadliv rihtar. Sedei Prosi kar ozhash bosh gvishno sadvebov. O Bveg mene primi is tiem vesoko shegnanieni nedelam jvtram |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshje amert poshebrash. Alpa v 8 dnieh kna bosh she sadvebov pa shebrei 9 petkou saporedama je pa guishno noi resnizhno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | varjema je sgvblan, odtah denarjov katere bosh skues te bvkue sadvebov mash to ko satvojo” potrie- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | starše prepričale neizrečeno velikih dobrot, ki jih je človeški narod zadobil od stavljenja kóz, in de bo vsaka mati hitéla, svojimu |
| Botanika (1875): | človek v pamet vtisnil raznovrstne rastlinske podobe in da bi zadobil le površnji pregled rastlinskih plemen. V sledečem ne bomo toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte preprizhane, de ni zupernija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od 11. julia 1.1. oklicana nova borsna postava (Börseordnung) veljavo zadobila. Za nas sicer, ki ne hodimo v dunajsko dnarno barantišče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kar terdila, da ta prepoved, ki je 25. nov. moč zadobila, obsega tudi moko, mak, koruzo in vsaktero žito, čeravno je |
| Ta male katechismus (1768): | v' jezho noterpushena, je klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu, kader je blu Sebastu povedanu, je on she tudi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu iskainam ſmo zeli na timu, de bi mi poiſkali, sadobili, obdershali, inu pogmirali to gnado, inu pomozh tih viſokih, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ony ſvelizhanje, katiru je v'Chriſtuſu JEsuſu s' nebeshko zhaſtjo, sadobili. Ti pak ſi daſeguv moj nauk, podvuzhenje , naprejusetje , ſveſtobo, dolgu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | po vaſhim hudóbnim nagnenji, taku bóte bres vſiga zvibla klętu sadobili. Katęru is tęh dveh ſi vy svólite? Ene ſrędne pôti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de mi Bogu dopademo, de mi negovo pomozh, inu gnado sadobimo; sakai bres Boga obena gnada, inu pomozh vſih ludy nezh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezh ena nazhaſt, koker zhaſt Boshja? saturei pa tudi na sadobimo, kar proſimo, kyr ſe Bogu samirimo. Oravit tertio eundem ſermonem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' eni pravi pokuri milu objokamo, inu tu vezhnu isvelizheine sadobimo. Amen. De accuſatione Chriſti, in domo Pilati. Od satosheina Chriſtuſoiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pravi pot to pomozh, gnade, inu dobrute Boshje s' Nebeſs sadobiti, je bila vſelei ta molitu, tiſti je ſam Bog to |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | rezhemo, kai delamo, kie ſmo: kai ſmemo savupat od Boga sadobiti? ali odpuſhaine naſhih grehu? ali to gnado tiga pobulſhaina? ali |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | noſiti Si otlu naſhe grehe vſe, Dei ti nam gnado sadobiti, |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | resodel. Upanje. Jeſt upam inu shelim od tebe moj Buh! sadobiti, kar je meni na duſhi, inu na teleſsu k'ſvelizhanju |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu tu bras use fousnije noi galufije: da jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou neſti: htroshti usam viernam dusham: inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 32. KAPITL. Anu guautno kraftno SHEBRANJE Sa velko bogaſtuo sadobiti tu shebranje je velko barti skuhbano. Kaker povje an Capvzinar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bila kaka smóta sgodila. Bog pa vſigamogozhni vam daj miloſt sadobiti per moshi, de vam da nasaj sapertiga brata ino tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je menj viditi; satorej, kako s gnojenjem nar viſhji prid sadobiti? Ako bi bilo mogozhe gnoj bersh isſpod shivine na njivo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lét ſtariga, v méſtu. Deſiravno vſak ſlépiz ſerzhno shelji pogléd sadobiti, in velizhaſtno ſtvarjenje premodriga Ştvarnika gledati, in veſeljiti ſe ga |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | se pokažejo še le za nekoliko let. Ker je težavno zadobiti pri takošnih poskusih istočasno za umetno oplojevanje sposobnih cvetnih organov |
| Ta male katechismus (1768): | pregnadluve, inu prov milostve Divize lubeſnivost, inu proshno per Bogu ſadobiti. Kaj se pak imamo s' tega uzhiti? Mi be imelli |
| Ta male katechismus (1768): | de se skus taisto bres spovde ſna odpushanje svojeh grehov ſadobiti. Aku ti tedej popolnema grevenga obudish, nabo tebi potreba |
| Ta male katechismus (1768): | gospudna molituv uzhy, de be imelli prositi, neli tu dobru ſadobiti, temuzh tudi tu hudu odverniti. Koku se Angelsku zheshenje mole |
| Ta male katechismus (1768): | sturiti, temuzh tudi nobenu radovolnu poſhellenje imeti taistu zhes pravizo ſadobiti, ampak uſſake s' tem svojem ſa dobru uſeti, ter bres |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | navuzhiti, skus tu njega proshno, pomuzh, inu eno srezhno smert ſadobiti. 2. Uſſake tedn (zhe oppravki perpuſtę) en dan se iſvoliti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' pravi zhedni zhiſtoſli te dushe, inu tega telesa. Tu ſadobiti imajo ony ſravn tega te poſtave , kar bo narbel mogozhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa vezhnoſt. Otsheh taiſte ſadobiti, toku oſtane v' duhu tega uwoshtva, inu Hodi ſa mano |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cenila, ktere dosihmal še ni na znanje dala. Tudi na zadolžene posestva bo posojevala, če se bo v gruntnih bukvah njenemu |
| Zlata Vas (1848): | ljudjé so svoje male dolgove poravnali, ki so sicer vsi zadolženi bili. Vsak mestničan, ko je kaj denarjev odveč imel, je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ti pa JESUS! vezhnu ſvet. 3. Sa tu ena je sadosti Beſeda od tvoyh ust Tak bomo od grehu prosti , No |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | varje, Dobru be pa opustiu, Tisti ſe sapstoin sgovarje, Debi sadosti sturiu. Tu drevu, ko na rody, Taku Kristus govory, |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 4. K'dir pa sa svoje grehe Ni sadosti sturiu, Tist'ga na bo bres pleihe Bog v'Nebeſe pustiu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | na prei, v'Adventi, inu v'Posti. Drugih dny maſh sadosti, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | najemniki, ki vezhkrat pohajkvajo, zhés léto sadoſti opravila imeli. — Ni sadoſt; le vediti, de vinſka terta le na peſhéni semlji rodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Netrudni deklizhi Pa belio tanzhizo ; Kaj maram, ſe kruha Perſlushi sadoſt, Ni ſile trebuha Okoli mi noſt. Imám oblazhílo Domazhga padvána |
| Biblia (1584): | nej zhes ſvojga Mojſtra, ni Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de je kakòr njegou Mojſter, inu Hlapez kakòr njegou Goſpud |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam shlahtnem, inu bogatem. Ali morebiti en ſam vam nebò sadoſti, sakaj zhe bogatishi je zhlovek, vezh shelj imeti: bodi tedaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu je k' nym rekuv: Spite ſedej , inu pozhivajte. Je sadoſti. Pole, ura je pershla, inu Syn tiga zhloveka bo isdan |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ne bo pęla , po obeni zęni. Matizhek. Sakaj ne ? Nęshka. Sadoſti , de jeſt nezhem. Matizhek. Al ſe vunder povę , ſakaj ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ozhy poſtavil, de ſe ne móremo sadoſti zhes nję savsęti, ali naſhe veſsele na snanje dati, slaſti |
| Kuharske Bukve (1799): | perlij en malo goveje shupe, inu puſti dinſtat, dokler je sadoſti rumeno. Po tęm salij s' shupo, puſti dobro prevręti, prezędi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sdaj v’ miſel pade, kaj je obljubila. Shofka pa je sadoſti modra bila, v’ prizho drugih shenſtuv posablivoſti ji ne ozhitati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in jim kupzhijſke barke rópali. Kadar je Rimzam tega le sadoſti ſe sdelo, ſo priſhli s hudo vojſko, ſo Ilirze premagali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó, de je sa kmeta per ti zeni drujih perdelkov sadoſti velika nadloga. Sploh sdravimo bolne preſhizhe takó: Hitro mu na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v mladenšnico njegova rodovina ali dobrotniki skerbé, de s tem zadosti previdèn mladeneč v škofijsko mladenšnico stopi. — Sinovi premožnih staršev pa |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka, ki močnih pijač ravno navajen ni, ino več |
| Robinson mlajši (1849): | dvorca teklo, da bi, ko bi ga lehkič neprijatelje oblegli, zadosti vode imeli. Dosti težavno je bilo, Petku vse le s |
| Blagomir puščavnik (1853): | k Milkotu zdaj k Jovani in se jim ne more zadosti zahvaliti. Ko Milko vse nedolžne jetnike spusti in jim njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kmetijstvu, poznati moramo pomogljeje v tem važnem predmetu; ni dalje zadosti, da ravnamo vedno po starem kopitu, kakor smo vidili ravnati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nebo; pemant, zemlja, pene, kruh, plin, poln. Razločki so tukaj zadosti očitni, da bo vredno še dalje preiskovati. Še večji razločki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | cele notranjske strani, in pa, da te vode niso imele zadosti odpertega odtoka. Poglavitna reka, v ktero se vse druge vode |
| Tiun - Lin (1891): | bilo videti nobene džunke, nobenega jambora. No kmalu sem zvedel zadosti. Ožina se je raztezala med obrežje in z visokim drevjem |
| Revček Andrejček (1891): | šment, ti. Sedaj se pa le spravi, Andrejček, imaš že zadosti! (Pospravlja svoje reči. ) |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mandeljne sadili, bi na zadnje vse sadje lahko spravljali. — Pa zadoſti imamo vsak en nauk; poglejmo, kaj nam kaj „Novice” še |
| Ta male katechismus (1768): | rajshi othli umreti, koker Boga resſhalliti. Koku sturemo mi pak ſadosti lubeſni nashega bliſhnega? Kader njemu uſſe dobru pervoshemo, inu sturemo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti se se ſhe ſadoſti skusil, kaj je ſena slaba rezh, svoje upanje na zhloveka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkerb mora imeti sa ſvoje kmetijſtvo; pa le priden in sadovoljen naj bo, ſrezha in veſelje mu pride , ki ga meſtni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nikjer ne kaže. Pri nas zamore kmet z letašnjim letam zadovoljen biti. Pšenice in èrži je sicer menj, ali zató ima |
| Robinson mlajši (1849): | diro — verzel — luknjo z gostimi vejami zagradil. Kako je nine zadovoljen ino vesel bil, se pač ne da z besedami popisati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi bil živel, kakor bi tirjal moj stan. Bil bi zadovoljen, ljubeznjiv in gotovo ravno tako vreden njene roke. —” „Kakor sploh |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | goldinarjev dam, ako bodeta takó delala, da bom z vama zadovoljen. “ Zvesta brata sta s potnim obrazom ves čas prav pridno |
| Ferdinand (1884): | ga spremi na Dunaj. Tú pa Ferdinand ni bil tako zadovoljen, kakor je popreje mislil. Lepo glavno mesto se mu je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pa se navadijo misliti, da bode tudi Bog s tem zadovoljen. |
| Revček Andrejček (1891): | Anže. (Jako zadovoljen, malone ponosen. ) No, oče, če mi vi dovolite, da si |
| Tiun - Lin (1891): | naklestil. »Mirujte zdaj! Dam Vam sobico, naj bo! « »Potem sem zadovoljen! « pristavim jaz. »In ne bo Vam na škodo! « |
| Revček Andrejček (1891): | Veselje pravo — išči ga, ljubezen vsa je preč! Nihčé več zadovoljen ni, vsak hoče več blaga, Res! — Svet je grozna — že |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je pretekli mesec spet na Dunaj preselil, živí ondi prav zadovoljin. — Ban Jelačič je sedaj tudi na Dunaji v mnogih opravkih |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Hirlanda pótu še z besedo povedala, kteri se je popolnoma zadovoljin k svojimu gospodu povernil, kterimu je s tako novico vstreči |
| Čas je zlato (1864): | je dognal. Vpervič tedaj v svojem življenji je Lenček popolnama zadovoljin in nekak ponos se ga loti, češ , de sim z |
| Čas je zlato (1864): | se tedaj tjè podá, Lenče gré domú. Nič ni kaj zadovoljin, de sta s kraljevičem skup prišla. Koliko si je vse |
| Zlata Vas (1850): | bi se njega ne branila, ko bi oče in mati zadovoljna bila. »Pa moj oče so bogati — zdihne Lizika — in hočejo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | županije odločil, čeravno vlada s temi določili ni nič kaj zadovoljna in tudi ljudstvo godernjá, ker se bojí, da bi se |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | nedolžnost na dan prišla, in de zopet pri svojim Artu zadovoljna in vesela živi, tako je hudobniga Gerarda ta novica razkačila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi kakor sernja pleza po hribih; tudi ni kočljiva, ampak zadovoljna s pičlo kermo in ne shujša tudi pri praznih jaslih |
| Ultra! (1867): | Kar se mene tiče, jaz sem z vašo obleko popolnem zadovoljna. Vilko. Naše društvo v Ljubljani ima denes izhod, kojega sem |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ide — in sta bila kljub bližnjim nevarnostim vendar vesela in zadovoljna. Razun veronauka je podučeval vitez otroka tudi v druzih koristnih |
| Ferdinand (1884): | nego popreje; le radi tega sta bila bolj srečna in zadovoljna, ker sta zamogla sè svojimi bogatimi dohodki bližnjemu več dobrega |
| Revček Andrejček (1891): | svoji mladosti zadosti delala? — Z najslabšimi službami morala sem biti zadovoljna (prav srčno), samo da sem imela lahko tebe pri sebi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | nas zamore z željo modrosti in ljubezni napolniti, ter prijazne, zadovoljne in vekomej srečne storiti. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bode”. Gotovo pa smo z našimi lepo zelenimi, zdravo-zračnimi gorami zadovoljneji, kakor da bi na njih mestu stalo kakošno kaliforniško zlato-rudato |
| Zlata Vas (1848): | lahko, de so med seboj dobro in s svojim stanam dovoljni živéli. Pa tudi drugači ni biti moglo. Še clo med |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nad njimi, ter ga v' reſnizi molili, ino mirni ino sadovoljni ſo sdaj ſpet v' ſvoji desheli prebivali. 49. ˛Sedem Makabejſkih |
| Genovefa (1841): | Dovoljni bodite s tém, kar imate in s malim bodite sadovoljni. Tudi s malim moremo veſéli biti. To ſim v puſhavi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Belgijanski in Olandežki deželi bilo. Na Francozkim so z letino zadovoljni, le semtertje korún boleha; na Španskim in Laškim je bila |
| Divica Orleanska (1848): | čas De britkih dni popravite veliko. Burgún. Gotova je; vi zadovoljni boste, Karol. Na potu slave sam pred vami pojdem, V |
| Mlinar in njegova hči (1867): | dan, Matija! Micka. Dober dan! Matija. Ker so oče Črnót zadovoljni, prišel sem malo sem, da z Micko govorim par besedic |
| Pripovedke za mladino (1887): | perilo je belo ko sneg, da so bratje vedno bolj zadovoljni in ž njo v popolni slogi žive. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ne morejo biti pobožni. S tem se oslabi le čustvo; zadovoljni smo že z otroškimi besedami, otroci pa se navadijo misliti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobro podučenih ljudí, — več bi bilo po tem tudi premožnih, zadovoljnih deželanov — vsa domovina bi srečnejši prihajala. Akoravno pa vsaki zamore |
| Zlatorog (1886): | In ker je ogenj davno vgásnil žé, Počívat gredo z zadovoljnim srcem. Možém se sanja o triglávski roži, O belih kozah |
| Divica Orleanska (1848): | prodajte moje grade – Na provencalsko moje premoženje Denarja najdi, trume zadovoli! Le urno, urno! Časa ne gubiti! (ga proč sili. ) Karol |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | si je želel jo bolje spoznati, in tako svojimu sercu zadovoljiti. Med temi je bil tudi neki angleški vojvoda, Arto po |
| Stric Tomaž (1853): | da bi vas težko stalo, se s tem nesrečnim stanom zadovoljiti, marveč bi jo pri pervi priložnosti utekli in tako tudi |
| Kemija (1869): | 8 utežnih delov kisleca. 16 delov žvepla je tedaj sposobno zadovoljiti kemičnej sorodnosti druzih prvin ravno tako, kakor 8 delov kisleca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | s čem bi vlada pokazala, da jo je resna volja, zadovoljiti narode, in lahko bi to brez daljnega odlašanja storila zato |
| Občno vzgojeslovje (1887): | so samó predstave predmet našemu poželenju. A nekaterim poželenjem moremo zadovoljiti le na čutni način, to pa zato, ker se more |
| Gozdovnik (1898): | bili gotovo strašni, ko bi bila priložnost dobila, maščevanju svojemu zadovoljiti. »Hočeta li piti? « upraša ju Tiburcio. Nobeden ne odgovori. »Ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | delu in ſe veſeli, ko mu ſhkerjanez pod nebam prepeva; sadovoljno preneſe tésho dneva; kako mu pa tudi kruhek s trudam |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | de so pri dobrim očetu, kér so tako mirno in zadovoljno umerli. Arto mora v vojsko iti. |
| Revček Andrejček (1891): | Neža, kaj se pa jezite? Pavel je že priden. Neža (zadovoljno). O kaj pa da, priden je že — in prav nič |
| Revček Andrejček (1891): | desno. ) Jeklen. (Kliče za njó. ) Ti, trmoglavo dekle! (Stopi naprej zadovoljno smehljajoč se. ) Franica ima ves moj značaj. Kar si v |
| Gozdovnik (1898): | smeliši velikaš španski,« smeje se Rdoles. Rozalita se je smehljala zadovoljno, ko je njen prijatelj žel toliko vseobčega priznanja. »Don. Fabij |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jeſt she prav dam, tudi jeſt ljubim ſtaro poſhtenoſt, ſtaro sadovoljnoſt, ſtaro smérnoſt in ſtoro nedolshnoſt. Savoljo tega pa vender ne |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sadoſt', Prav' myr , inu pokoj tih ſerz Je zhednoſt , inu sadovolnoſt. Vshivaj, kar ti je Bog dodelil. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ter me puſti k' zhaſti tvoji Nedolshniga k' ſębi pridti. Sadovolnoſt s'ſvojim ſtanam. Se tosiſh, kjer zhutiſh teshâve Tvoj'ga ſtanú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obertniske razstave prav na tanjko pregledali, nad ktérimi so svojo zadovoljnost očitno razodéli. Prav veseli so bili, veliko izdelanih reči viditi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zaupanje med ljudmi, njih varčnost, njih manjše potrebe in njihova zadovoljnost z majhnimi, in z domačimi rečmí. Takrat so naši Slovenci |
| Roza Jelodvorska (1855): | Strašimiru, »de se niste nadjali mojiga prihoda? Razodenem vam tu zadovoljnost cesarja o vajnim zedinjenji, in se tudi sam jako veselim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prebivališče je sopet potnika vabilo v prijetno senco; mir in zadovoljnost sta se vernila in ostala mu vedno ljuba gosta. Kratkočasno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zgoraj se razširja Blagostanje čez in čez. Toraj mir in zadovoljnost Naj nebesa nam rosé, Da zacelijo se hude Rane, ki |
| Gozdovnik (1898): | ga, ko bo dan pozdravljal rdeče može. « Razburjenec, naredi kretaj zadovoljnosti, stopi k siboleru, Encepezu z imenom ter ga prebudno durne |
| Stric Tomaž (1853): | Tomaža pogledovala, in otročarije, ktere ji je naredil, s posebno zadovoljnostjo vzela. Enega dne jo tudi vpraša, kako ji je ime |
| Nemški valpet (1867): | tisto," reče Pumpreht, kateremu je, kakor se je videlo, beračeva zadrega veliko veselje delala. Po kratkem premisleku se starec usede nama |
| Razne dela (1870): | bolji de gre, z lepoto domú se poverne, Tak de zadrega nehá, potomstvu de kvar ne ostane. Sivci presodijo tak; in |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | zdaj, sicer bi ne bil v zadregi —“ „Oprostite, če je zadrega denarna, moja kaša vam je na razpolaganje. “ „Tega ne zahtevam |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | mu gre za glavo, bi mu dala še več moči. Zadrega moja je po vsem tem res velika. Vendar sklenem podati |
| Na Žerinjah (1876): | v prijazne gube, iz katerih pak je bila neka mala zadrega videti. In govorila je z njim o njegovem psu z |
| Prvi sneg (1886): | tako natlačene, da se nisi mogel geniti. Lahkoživnim meščanom ta zadrega ni kalila nedeljskega veselja, ampak v še boljšo voljo jih |
| Beatin dnevnik (1887): | vrisk in smeh dvójk. Nagajivi dohtar, kateremu je bila moja zadrega po volji, ni še miroval in je dostavil: »Rihard je |
| Dušne borbe (1896): | je še pred nekaterimi trenotki žarel navdušenja, je zabledel. Vidna zadrega je nastala med njima. Oba je navdajala tesnoba, da jima |
| Slučaji usode (1897): | bilo nič nenavadnega. Pri tem njenem ugovarjanju pa raste njena zadrega in njeno vznemirjenje. Ko bi Otmar vedel za pravi uzrok |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Kmetijske založnice ali posojilnice čedalje veča potreba kmetovalcem v denarnih zadregah. Na drugi strani današnjega lista vidijo bralci naši, kar je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | bi bile pač po vseh deželah najboljše pomočnice kmetovalcem v zadregah. Je uže v nekaterih deželah več tacih založnic, al večidel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Kmetijske založnice ali posojilnice — čedalje veča potreba kmetovalcem v denarnih zadregah. — Proračun neposrednjih davkov v Avstriji za leto 1879. — Jugoslovansko slovstvo |
| Zlata Vas (1848): | Če bi le zvediti mogel, kdo de mi je te zaderge nastavil! “ De bi se Vampnek svojiga kisliga vola znébil, ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | češ, da ga bo armada (800 vojakov) belogradska rešila iz zadrege. In res je ta, nagovorjana od knezovih prijatlov, 24. dec. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | srebra. Pač živa potreba je, da bi se kmali odpravile zadrege z drobižem. Iz Zagreba. „Napredak” piše v svojem poslednjem listu |
| Valenštajn (1866): | je zapustil. Valenštajn. Izvlekel sem ga še le včeraj iz Zadrege. Idi! Na zahvalo nejsem Nikoli mislil. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nič kaj ne dopade. Bojim se, da nas še v zadrege spravi. ” „Da ti kar od serca povem, tudi meni ne |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | sercé : vsa maloserčnost mi mine, bodi si, da so naše zadrege še tako obilne. On, ki za tičke skerbi, ne bode |
| Ferdinand (1884): | prične grof takole govoriti: »Jaz sem v hudej stiski in zadregi. Ti, dragi moj Peter, si prvi človek, kateremu to povem |
| Revček Andrejček (1891): | si. mislila, da imate le mojo sestro radi. Zvitorog (v zadregi). Kaj pa še? ! |
| Revček Andrejček (1891): | medve sedajle vse kaj drugega. Ana. (Dobrosrčno in v nekaki zadregi. ) Glej, Franica, ali mi nisi sama pravila, da ljubezen in |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen (seže v zadregi v žep in mu da denarja). Na, tu imaš, Matija |
| Valenštajn (1866): | odprta je — sedaj še Bi jo izvolil, ognol skrajnej se Zadrgi. Grofinja. Ako druzega ne iščeš, Ta pot leži pred taboj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | znajdbe, nove skušnje, takega bojo novi časi v čedalje večjo zadrego spravili. Kdor pa z novim časom napredova, temu pa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de začnè dremati. Ko je človek v tacih okolišinah enkrat zadremal — javalne se bo več zbudil! Gibanje udov, de ne oterpnejo |
| Genovefa (1841): | umréti! ” Nékiga jutra je dvoje ur prav mirno in ſladko sadremala. Dôſti brihtneji in mozhneji ſe je sbudila. Mali leſéni krish |
| Tiun - Lin (1891): | tega ukrepa. »Kaj? in Vi pravite, da ste carjev uradnik,« zaderem se nanj, »Vi, ki se bojite morskih razbojnikov? Zahtevam od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | in bi tudi sama rada dajala gledišne veselica, kar se zadere „Sokol”: „stoj, starka, oder je moja imovina”; — in ta „imovina |
| Zoologija (1875): | kakor bolhe. Kitova uš (Cyamus) ima ostre kremplje in jih zadere kitu v kožo. Vsi ti dosle imenovani imajo različne noge |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TV 3. TERPLENIE. Oni so mene an shetrk na nveje sadersnili inv so mene navsmilano dovta poanah kamenitnah shtiejah van gvobok |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TV 5. TERPLENJE. Oui so spledli an shterk inv soji sadersnili sato sram moiga telesa inv so mene takv vazheli vkrog |
| Tiun - Lin (1891): | ni mnogo škodoval, a nas je vender prisilil, da smo zadrgnili jadra, privezali krmilo in se prepustili valovom. Še zvečer istega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gosp. J. Zupan-a, — za namestnika pa, ako bi kteri svetovavec zaderžan bil: gosp. prof. dr. A. Čebašek-a; — za zagovornika zakona je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | hitro. Precej v začetku podpisovanja je bila pri enemu volilcu zadržana do 13. junija; še le tisti dan jo je naprej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | je duhovnik. Ravno tako in iz enacega vzroka je bila zadržana v drugem kraji kacih 5 tednov. Vrh tega se je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo jim odpuſheni, ino kterim jih boſte sadershali, ſo jim sadershani. ” Ko je to isrekel, sgine ſpred njih. Takrat Tomasha ni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lete operacie ne bo rana nikdar zdrava, ker v rani zaderžani gnoj ozdravljanje zavera. Vsaki dan je treba rano dvakrat prevezati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſpokorjeniga shivlenja, ali tudi per eni pametni maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja tavshentkrat bol previdile, inu ſo sda en lęjp, en ſvital |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu od poſvetniga hrupa odlozheni na molitu podali. Is letęga sadèrshanja ſe my vuzhimo, kaku snamo tudi my ſvętiga Duha pre |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sa te rake dala. Kakorkolj shaloſtni ſo bili ozhe ſlabiga sadershanja ſvoje hzhére, vender ſo ſe morli Katarinknimu ſtraſhenju, kteriga je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktere gre prav velika hvala. V ti pesmi speva omikanje zaderžanja — morje — tergovino — brodništvo — družljivo življenje in podarí tudi neke verstice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svitlo, ktere serca mečijo in mlade in odrašene ljudí lepiga zaderžanja proti živini vadijo. Pred vsimi drugimi družtvi gré Monakovimu na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | umnosti za učenje kazati, zlasti pa izverstne pridnosti in lepiga zaderžanja, in na telesi tako zdravi in terdni biti, de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lenobo ali nedovoljnost k učenju ali očitno pomanjkanje pobožnosti, lepiga zaderžanja in dobre volje kaže, in se za duhovski stan neperpravniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če nimajo kakšniga posebniga opravila. Take shodiša so učiliša slabiga zaderžanja. 6. Če nisi vedno domá, ali na svojim polji, bo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | od Noeta na Abrama, ki je veliko kasneje živel. Iz zaderžanja divjih ali poldivjih ljudi, ki se še dan današnji, pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | občne zgodovine. Pervi po svetu razkropljeni ljudjé. Od življenja in zaderžanja pervih po svetu razkropljenih ljudi se nič praviga in resničniga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | te k njemu v šolo, ker je učen in lepega zaderžanja — oj, kako moram zató Boga hvaliti! pa nadaljuj, nadaljuj, drago |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je sazheu preſtraſhen, inu stoshen biti. Tu stosheine je enu sadershaine te vole, katiru sadershaine napride tulkain od te teshe tiſte |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | stoshen biti. Tu stosheine je enu sadershaine te vole, katiru sadershaine napride tulkain od te teshe tiſte rezhy, katira je bila |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | odpuſhénu biti. Baron. Is ſerza rad; Jeſt vidim , de mojo sadershánje ni blo lepó. Goſpa. Gerdó sa me, inu sa te |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prijasen ino vſakimu dober; bres graje (tadla) je bilo njegovo sadershanje. Poſebno pa je potrebnim ino poſhtenim popotnim s' vſmilenim ſerzam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pra S. S. Glidov oh odpvſti mene vse moje svabo sadershenje kier sim jas tv doro opomienjenje savergov kir biv jemov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Boga sigamagozhniga sanu srezhnu shiulwnje inu do smertne vre doro sadershenje: h' Trezhijome prosim te o S. usoko hualani nabeshzhi Firſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ubogi šolarji Ljubljanske škofije in rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic k duhovskimu stanu kažejo, kolikor se namreč |
| Ta male katechismus (1768): | bode tudi skus lete sluſhba, inu zhast boſhja, tu lepu ſaderſhanje, inu poshtenje, koker tudi ta gmajn myr, inu pokoj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njimi enakushnu ſaderſhal, al kmalu bodo ony sami taku tvoje ſaderſhanje ſavergli, inu zhes tuiſtu hudu govorili. 3. No tedej serzhnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mano. XXXI. POSTAVA. Perludnoſt je ſlaſti enega brumnega hvale urednu ſaderſhanje. 1 Ti se golfash moj Syn! aku menesh de perludnoſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poflisali med sabo skus svete pogovore podviſati, inu suks svetu ſaderſhanje edn drugera goripouſdiguvati, kar je ta narbulshe shola, kjer se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | velike nasramne preuſetnoſte. En firbezhne je, katire drugeh ſhivlenje, inu ſaderſhanje sleduje, sam svoje notrejnu ushafanje pak napoahta. Katire sam na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Tu je enu svetu tovarshtvu, katiru dobre ludy nareja, hudobnu ſaderſhanje popravla, inu stury, de ta druge v' bogabojezhnoſti gorijemle. Uſſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | krayluvanje. XXXI. Poſt. Perludnot je ſlaſti enega brumnega hvalle vrednu ſaderſhanje. XXXII. Poſt. V' volo boſhjo se udati je ene srezhne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | enu dobru tovarshtvu. Is nobene druge rezhy, kar tu vunajnu ſaderſhanje, inu tu notrejnu ushafanje tega serza amtizhe, se zhlovek toku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de niso za nobeno rabo, ter mislijo mestnikam z gerdim zaderžanjem svojo imenitnost pokazati! ! Mestniki pa že vedó, kaj vaše razgrajanje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vsiga kmetovanja, ki ga sin po očetu podédva, namreč terdovratnimu zaderžanju stariga, se na to vižo nar krepkejši v okom pride |
| Blagomir puščavnik (1853): | ker najdeš v nji zraven mične in kratkočasne povesti, tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo časno in večno srečo uterditi zamore |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | druziga mislil, kakor na Tebe, in de se nisim tako zaderžal, kakor bi se bil imel. Sprejmi moj sklep milostljivo, si |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Nej ſe derſhe uaſhiga Serza, De bomo shiveli jenu ſe sadershali, Po tojih sapovedih vednu ſe porounali. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boſte grehe odpuſtili, ſo jim odpuſheni, ino kterim jih boſte sadershali, ſo jim sadershani. ” Ko je to isrekel, sgine ſpred njih |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſe bodem dans ta dan v' vſeh ręzheh mogl prov sadershati, Bogu prov slushiti, inu pred vſimi grehi obvarvan biti. O |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | otrokam Bogá Ozhęta, my ſe móremo tèdaj, kakôr njegóvi otrozi sadèrshati. Kadar pra- |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | otroka, ali ſyna Boshjiga gori vsęt: jeſt ſe hózhem tèdaj sadershati, kakôr en ſyn boshji: jeſt nózhem en ſushni tiga ſvéjtà |
| Fizika (1869): | se je mogla lahko vsaka misel, vsaka iznajdba in opazba zadržati in na vse strane razširjati, in odkritje Amerike, ki je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da je laporjeva zemlja najrodovitniša, vendar oglokislega apnenca ne smé zadržati manj ko 10 in ne več ko 60 odstotkov. Pusta |
| Oče naš (1885): | očeta hrepenel. Nikakoršen mraz in nikakoršen led ni mogel fantka zadržati doma, ko je začel dobro hoditi. Tako pobožno, prosto in |
| Stric Tomaž (1853): | kako da človeško s svojimi sužnji ravná, ako se lepo zaderže, nasproti pa, da, če so mu nepokorni, jih kakor pse |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lahki kamen (Tuff). Iz nekterih potokov, jezer in močvirij, ki zadržé dosti oglokislega apna, se on posede, ako se nekoliko kisline |
| Mineralogija in geognozija (1871): | po suhem, druzih pa po mokrem potu. Kako se minerali zadrže proti toploti. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kup leſejo, aku se njim jeſek ſavalluje ; aku se otrozhju ſaderſhę; ſakaj tu je teh stareh dijanje od nature, kar bode |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj tu je ena velika samapashnoſt, inu veliku shkoduva, temuzh ſaderſhè se pruti uſſakemu ſveſtu. Kar ni pravet, tu movzhè: kar |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | le pojdi po njie — Miz. Tok gręm — Jak. Pametna ſe sadershi , de ne bodo zhutili — Miz. Nizh ſe ne bojite — to |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | bolj in bolj gnado doseči, de se pričo Tebe tako zaderžim, kakor je prav. Spremi me zdaj s svojo ljubeznijo, obvaruj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | radi: pervizh, ker je to, kar govori, v reſnizi poglaviten sadershek v reji ſadja ; drugizh pa bodo na to visho voſhila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isgovarjajo. Zhutimo devétiga isgovora reſnízo, ktera, deſiravno huda in velik sadershek ſadniga drevja, ne bo mogla reje ſadja zeló satreti. Eniga |
| Čas je zlato (1864): | govorili, zdaj hitro k delu vsi, de ta toliko važni zaderžek odpravimo. Aló delavci na noge! orodje v roke! Eni sèm |
| Čas je zlato (1864): | Tudi Lenče jim čversto pomaga. Čez 2 uri je bil zaderžek odpravljen, in delo je spet redno od rok šlo. Tudi |
| Stelja in gnoj (1875): | Zmíraj dalje sega trnje in bodičevje in taka goščava je zadržek, da ni ne izdatne paše, niti se gozd more zarediti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | le sheniti, ali moshiti, ali v' en kloshter jiti. Ti sadershiki, katiri ſzer sakon branijo, al vonder, kader kedu s' enim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sakon nezh navellá, inu ſe more resdreti. Dvoji ſo taki sadershiki. Eni, katiri Ie branjo v' sakon ſtopiti: ti drugi pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi kmetijſtva ſe poboljſhale ali popravile, in de bi sadershki in pomote od njih ſe posgubile. De bo pa drushba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih kaj pomankliviga, zhe bi kaj pogreſhali, ali zhe ſo sadershki ali samude kmetijſkim delam na poti. Dalje je dolshnoſt zeſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tvoje ne bo sin. S. Od obzhinſkih paſhinj — kaj ſo sadershki, de jih kmetje ne rasdelijo? in kako bi ſe ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvetu, ki kaj dobriga obé„ta, ſe mora s mnogotermi sadershki bojevati, „predin vſe napotja premaga in zhlovéſhtvu ſre„zho prinéſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pridno o tem delate, ne opešajte, ako Vam tudi kakošni zaderžki protijo. Dobra reč je tudi truda vredna! V Ljubljani 30. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa gotovega. Tako, na priliko, se sliši, da so neki zaderžki parižkega zbora se izcimili: kakošni pa in kje, nihče prav |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tedaj še vgodne za poduk učenika; in tistimu nar hujšimu zaderžku vsiga kmetovanja, ki ga sin po očetu podédva, namreč terdovratnimu |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | žena, a videlo se je, da se je le težko vzderževala solz, "tako ne more več obstati. Namenila sem se s |
| Robinson mlajši (1849): | lezel. A ko bi takše zveri se na etem ostrovi zderževale bi uže to bil davno zavaral. A pak te bi |
| Valenštajn (1866): | se, moj sin. Maks (se naglo obrne, zmočen). Jaz — silni Zadrževali so opravki me. Oktavij. Pa. kakor vidim, zdaj še te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | po volji tudi tistih volilcev, kateri so jo popred najbolj zadrževali, gosp. dr. Razlagu poslana. In prav tisti, ki jo je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | resnice; ne sme več tako ostati. ” In vendar ga je zaderževalo sto in sto reči, da se jej razodene. „Zdrava, |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | zdaj pri njegovem grobu, le njenih solz tukaj ni nič zadržavalo — padale so na grob. »Ti bi šla rada doli k |
| Gozdovnik (1898): | ter jo prime za mrzle roke, kakor bi jo hotel zadržavati od velikega stopaja, ki ga je imela storiti. »Bog te |
| Gozdovnik (1898): | razumelo samo po sebi, proti Arečizinem šotoru. Gomez ga skuša zadržavati. »Moj rdeči brat ostani tukaj v krogu mojih vojakov! « Črnotič |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Gospod, moj Bog! odpusti mi, da sem večno dušo htela zadrževati, da sem pozabila svojih dolžnosti proti živim, ki si mi |
| Kemija (1869): | in osnove dale spajati z nehlapnimi telesi ter se tako zadrževati v gnoji. Gnjiloba se ubrani, ako voda in zrak ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tvojih sobah, si mi rekel, da te še nekaj gotovega zaderžuje pred zaželeno smertjo za Kristusa in nedavno mi nisi hotel |
| Valenštajn (1866): | Trčka (hoče za njim iti). Nič nej, Terezija. Grofinja (ga zadržuje). Nič? Al ne vidim, da Iz vaših je mrtvaškobledih lic |
| Mineralogija in geognozija (1871): | druge znake, zlasti zveznost, gostoto in barvo minerala, kako se zadržuje proti svetlobi, proti elektriki in magnetizmu. To so fizikalne lastnosti |
| Revček Andrejček (1891): | Izpuli se mu iz rok, hiti nazaj; Andrejčkov koš jo zadržuje, hoče ga stran postaviti. ) Andrejček (ustane, kliče). Franica! (Hiti za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | leto. Sedaj se veljavne postave zastran obertnij in rokodelstev, ktere zaderžujejo, da ne more vsak, čeravno ima vednost in zmožnost samostojno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pazi na te znamenja vesvoljnega napredovanja; da lenoba in nevednost zaderžujete veliko veliko množico gospodarjev, stopiti v kolo sprevidenih svojih domačih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | potriebo: noi htuojai zheſti inu khuali noi moimi tielesi inu sadusho h' zhasnomi inu venzhnomi nuzi tuje sazhasno inu venzhno potriebo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | resniza nanju mi mormo upati: on boda use dau karje sadusho noi satelu potrebno: vidish ti vierni Kriſtian? Ti se kna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Shimona Hafnerja is Formacha, v Loſhki Komeſiji. 2) Grega ta Saduſhaka is Tuinz, v mekinſki Kom. 3) Janesa Pengava is Noſhz |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | konopcih privezane, se včasi tako zamotajo in zedergnejo, da se zaduše. Pri reji kozličev je treba dobro paziti, da ne postanejo |
| Kemija (1869): | vsako goreče telo in tudi živali se v njem hitro zadušé, ker nimajo za dihanje potrebnega kisleca. Zarad tega ta plin |
| Biblia (1584): | Beſsedo poſluſha: ali ſkèrb tiga Svitá, inu golufia tiga blaga, saduſhy Beſsedo, inu nepèrneſse ſadu. Kateri je pak v'dobro Semlo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | letiga ſvèjtá, inu golùfia tiga bogaſtva saduſhy beſsędo, inu on nerodovitèn poſtane. 23. Katęri je pak v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Premiſhluvanje. Ali ona je tudi hzhy Nebęſhkiga Ozhęta, satęga volo saduſhy, inu ſhrani lę notri v' ſèrzi ſvoje bolezhine. Leto bó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | skerbeti, da se rast murb ne zatira ali clo ne zaduši, ampak da drevje vedno večje postaja, in vsako leto več |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kemija §. 54), ki se vžgé in raztrešči, ali jih zaduši kak drugi plin, kakor oglena kislina. Tudi se včasi poderejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nemſh- ko detelo. Seljiſha tega plemena ſtore ſenzo, in plevél saduſhé. 4. Zhe mozhirni ſvét oſuſhiſh, pomoriſh tudi plevélno seljſhe, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſaditi, de ſe lozhjo, in ena drugo v raſti ne saduſhé. Kako ſe v ſejane peſhke pred miſhmi in drusimi shivalmi |
| Stric Tomaž (1853): | več, da bi si vest, ki mu je neprenehoma vpila, zadušil in strahove odgnal. Za nekaj časa si je pomagal, vender |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tako velike, da zaverajo, in da bi se konj lahko zadušil: se mora konju na vratu pušati in mu 2 libri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | padlo. Ternje je s' njim vred raſtlo, ino ga je saduſhilo; toraj tudi ni bilo nizh ſadú. Nekoliko pa ga je |
| Biblia (1584): | mej tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu, inu je tuiſtu saduſhilu. Nekateru pak je padlu na dobro Semlo, inu je pèrneſlu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu, inu je tóiſtu saduſhilu. 8. Drugu pak je padlu v' dobro semlo: inu je |
| Gozdovnik (1898): | mu moram dejati. « »Moj Bog, dalje, le dalje, ne se zadušim! « sili Rdoles v njega, oči se mu odpro in pogled |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | barti skushano bu. TA 50. KAPITL. Tu je shenkrishtofavo shebranje san skrit shaz: tu je an shushan shtuk sause shaze usigenti |
| Ta male katechismus (1768): | eno beſſedo, inu bo oſdravlena moja dusha. Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | terplenje pridti. Ti se se ſhe ſadoſti skusil, kaj je ſena slaba rezh, svoje upanje na zhloveka poſtaviti, katiri ali nada |
| Ta male katechismus (1768): | so od duhovneh boſhjeh otrok odpadli) navado dapernashat. Kaj se ſene della tega meſſá? S. Pavl shteje taiste v' list na |
| Ta male katechismus (1768): | tudi Boga Synú, inu S. Duha ſastopiti. Kaj smo mi ſeni otrozi boſhji? Mi smo is gnade goriuſeti otrozi, inu irbezhi |
| Ta male katechismus (1768): | ti duhovni od telesneh spoſnajo, inu doliuſamejo. Kaj so tu ſeni? S. Pavi nam taiste toku naprejshteje: Lubeſen, veſſelle, myr, poterplenje |
| Ta male katechismus (1768): | mogl pomagat? On more popolnema grevenga obuditi. Kaj more pak ſenu naprejuſetje biti? Boga nekol vezh resſhalliti, greha, koker tudi blilhne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | greha vogibati. Kader bosh skushan, toku premisli, kaj je greh ſenu ſlegu, inu kaj ſa sabo ulezhe, ter prosi Boga mozhnu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zelu Lętu ohranit. Suhu meſsu, inu plezheta v'nove ſenú djati, toku dobru oſtane. Buzhnu perje na vogu deni, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Sęjle bodę glavatu, pa mozhnu gnillu. Rępe bo doſti, sa ſenú je ſrednu lęru, al ahtej ſe, de ga v' malimu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shivov tvje bras smertniga gricha ti bosh vidov marakl cai sano mvezh ma ta molitov cader je vgnadi boshjei storiana sai |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rasun tega pa tudi iména deléshnikov téh „Noviz“ osnanili in saglávni liſt in saviték perdjali. Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rasun tega pa tudi iména deléshnikov téh „Noviz“ osnanili in saglávni liſt in saviték perdjali. Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo |
| Sacrum promptuarium (1695): | gleda okuli ſebe, de bi kateri ij vun pomagal, ter sagleda taiſte podgane mimu gredozhe yh sazhne pohleunu proſsit, de bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | pervoli: En dan mosh puſtj en umasan lonz, shena ga sagleda, ter moshu ga na glavi resbye. Drugi dan mosh skrje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (kader jo saględa , na ſtran. ) Raven prov ! (k' Matizheku. ) Pojdi Matizhek, poklizhi Shusheka |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na enkrat njemu v' tej nar ſtraſhnęjſhi podobi perkasale. Tukaj saględa on ſvoje ſhentuvanje, inu preklinuvanje kakor eno ſtraſhno v' verſto |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi ˛Simeon od ſvetiga Duha gnan va-nj. ˛Simeon sagleda Jesuſa, ino bersh ſposna prihodnjiga Odreſhenika nad njim. V' ſvoje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sadnizh turne domazhiga meſta od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga obhajata |
| Genovefa (1841): | ſledivſhi pride v votlíno. Va-njo je pogledal in veſ sazhuden sagléda sad v votlíni s-hujſhano zhlovéſhko podôbo s sidoblédim oblizhjem. Genovefa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gospodár z mlinarjem vred memo teh njiv šel. Ko pšenico zagleda, reče mlinarju: „Danes teden bo velik praznik: torej mi „boš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žlahtni prah, ki je lepi barvi enak in se komej zagleda, in ta prah se imenuje rodovitni prah; brez tega prahú |
| Stric Tomaž (1853): | mogel. Nekaj dni potem gredo sužnji pavolo nabirat. Z začudenjem zagleda Tomaž med tropom lepo oblečeno deklo, s torbico v rokah |
| Blagomir puščavnik (1853): | gibanje, sve lične naprave na skali in praznično oblečene seljane zagleda, se ne more zderžati in popraša začuden: ”Kaj če to |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dvorišče, se ga kar prestraši kakor nebeške prikazni, ko ga zagleda zamaknjenega z žarečim obrazom, na kterem je igrala jutranja zarja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mizi je sedel mladeneč in prepisoval iz velicega zvezka. Ko zagleda ptujko, zapre bukve in je na stran položi. „Torkvat,” nagovorí |
| Zlatorog (1886): | Tvoj tolsti kozel bo jej baš na róko, »In če zagleda rísov meh celó, »Rudeče krzno, črnolísasto, »Potem, to rečem, boš |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | v polnem vodnem škafu, menil ga je vtopiti. Ko pa zagleda orožnike in logarja stopiti v sobo, spusti svojo žertev in |
| Gozdovnik (1898): | najmanjšega šuma, in ni se bil še daleč priplazil, ko zagleda ona dva iskanca. Ležala sta na tleh, prav kakor on |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' snani hlev, najdejo Joshefa ino Marijo, ino v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo ſe blishajo detetu, ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | barka iz daljniga morja kaki deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred nar viši, potem nižji gore in griči; na tó |
| Roza Jelodvorska (1855): | mu je bolj glavo ogrela, kakor naj močnejši vino. Zdaj zagledajo knez pobožniga opata, pohlevno mu roko podajo, in reko: »Veseli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vsi tihi in na miru kot ribe, kadar vodice (terneke) zagledajo. Starec pa si je brisal debele solze z lica. (Dalje |
| Genovefa (1841): | kraſnim viteſhkim oblazhilu, s viſôkim pripognjenim pêram na zheladi (Helm) saglédal, ſe je uſtraſhil, obſtal in glaſno savpil: „Mati, kdo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | severju podal, bi nizko na nebi čedalje več novih zvezd zagledal, kterih ni na svojim domu še nikoli vidil; nasproti pa |
| Robinson mlajši (1849): | ta glavo vteknol, je pri slabi luči svetilnice res nekaj zagledal, česar se je sám zgrozil, zato pak še |
| Robinson mlajši (1849): | je hotel tude na dno korablja — ladje priiti pak je zagledal, da je vse z vodo zatopljeno, kajti korabelj je bil |
| Tine in Jerica (1852): | je strašna nevihta čez gojzd privlekla. Kakor jo je Tine zagledal, je prec domu tekel, vse vredit. Bliskalo in treskalo je |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | hvalo izreči svojim rešiteljem. Ko je vitez Pavlo in Emo zagledal, razjahal je konja, Vida in Dragica pa ste stopili z |
| Gozdovnik (1898): | »Stoj! « zadoni glas Diazev. Zagledal je bil Kučila, s piramide idočega, da bi dospel do |
| Robinson mlajši (1849): | korablji nalezel; s tem je sam k drevesi lezel ino zgledal, kar mu je Petek bil povedel. Štirdeset ali petdeset — petredov |
| Genovefa (1841): | dolgo jokala in jo objemala. Po tém ſta miliga ſantka sagledala in obá ob ênim ſta veſélo savpila: „Ti ſi tedaj |
| Genovefa (1841): | pred dvôram vſe shlahtniſhi goſpé in goſpodizhne vſiga ſoſéſkiga viteshſtva saglédala. Bres de bi bile êna sa drugo védile, ſo vſe |
| Genovefa (1841): | nékiga majhniga gôjsda, ſkósi ktériga ſo ſhli, prikasala in Vojnomirovo sagledala — ſo na Vojnomirovim svonovi sapéli, in ljudem ſo ſe ſhe |
| Genovefa (1841): | Genovefa deklizo poglédala in dôbro snane biſere okróg njeniga vratú saglédala, ſe je sopet tiſte ſtraſhne nozhí v jézhi ſpomnila. „Oh |
| Genovefa (1841): | néki ſkali, ki je bila s goſtimi hvójami obráſhena, je saglédala pod zhes-njo viſézhimi vejami majhno luknizo, kakor vraliza. Skósi té |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kanalu. Luna je malo posijala izpod oblakov, in zdaj sta zagledala v mlaki Korvina, ki se je prekucoval po vodi. Ni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jutra, ko je še nekaj tednov manjkalo do velike noči, zagledala je bolna nekaj mladenčev, ki so šli v bližnji potok |
| Genovefa (1841): | dershal, in lépiga, ljubesnjiviga fanta, ktériga je na roki imel, saglédali. Vſi ſo blisô ſtopili in jih obdali. Vſi ſo pohlevno |
| Genovefa (1841): | sheléli, ſvôjo novo goſpodinjo viditi. Ko ſo jo shé bliso saglédali, ſo ſe vſi savséli. Kér je bil obras Genovefe veſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bil, so bili nam pri poti, in na zadnje smo zagledali samo mesto Jeruzalem. Kak mnogopomenljivi pogled! Vsakiga je le eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | raširili, so bili verjetno pervi, kteri so svetlobo prave vere zagledali. Veruje se, de je bil Cesar Justinian njih rodú. Primorce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | perdelik od njega perčakovalo ; kar smo kmalo po sv. Marjeti zagledali, kakó mu je jelo spodnje perje, kakor od slane percverknjeno |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | poletje ne zima, ne noč ne dan. Kedar koli boste zagledali mavrico, ki sim jo na oblake djal, se spomnite obljube |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | z imenitno družbo skoz ljudstvo rije. Kmalo so ga vsi zagledali, samo Hirlanda ne. Na blišečo belim konju dostojno prijezdi, oklep |
| Oče naš (1854): | jezero priti. Drugi dan — bilo je 3. Septembra 1798 — so zagledali tri barke s francozkimi vojaki, ki so se od terga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali o ſtrah inu grosa! Kaj sagledam jeſt okuli tiga vmęrajozhiga greſhnika, kaj vidi on ſam s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za njim skoz vrata, pa komaj prideva na dvor, kar zagledam trumo zbranih ljudí. Na vprašanje, kaj de so, mi reče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ter me pelje v grad. Ko pa prideva h zidovju, zagledam dvoje vrata: ene velike, z rumenim zlatam in različnimi barvami |
| Tine in Jerica (1852): | sim poslušala, zdaj šla, ko pridem iz gojzda vun, tu zagledam pod češnjo dečka vsiga kervaviga na obrazu ležati. Mart. Vender |
| Najdenček (1860): | v germovje, pa kako se vstrašim, ko zagledam dvoje svitlih očí! Volk je bil. Žugaje sim vzdignil proti |
| Najdenček (1860): | Slišati jih, je Kastor še bolj tekel. — Pa kar naenkrat zagledam širok graben pred sabo, ki je bil silno globok. Naj |
| Najdenček (1860): | studenca. Napil sim se in iti sim že hotel. Kar zagledam dalječ meglo prahú. Kmalo sim spoznal majhno turške tovornike, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | zapredke. Nekega dné stopim v „Caffé antico Tomasso”, ter ga zagledam v družbi z nekim Nemcem, sam ne znam, kde je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiru kei hudiga prety, kumei skus eno ſhpraino eno teshavo sagledamo, kumei od ene naſrezhe saſliſhimo, kumei nas kei saboly, kumei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſlepih judou, kyr v' drugih ludy ozheſsu to troho lehku sagledamo, v' naſhimu pa bruna na vidime? aku ſami na ſebe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bi bilú potreba, tudi s'naſho kryvjó pogmęrali. V Gethſemani saględamo my dvoje shaloſtnu pèrgodenje. 1. To ſvęto shaloſt Jęsuſa Chriſtuſa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ploha dežja e in ognjeni snop žlindre f. Pri g zagledamo postransko špranjo, kamor se je lava zatekla razlivajoča se kot |
| Pozhétki gramatike (1811): | miſhi: poſtavim govorézh od kakſhniga orodja ſizer dobriga, per ktirmu sagledaſh, de je v'nezhim po- |
| Genovefa (1841): | njiga kraſniga ſtanovanja poſtavili! Smiſli ſe, kadar koli ga saglédaſh, na-nj, kſ je s Ijubésni do têbe na krishu umerl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kterokoli po savitim ſuhim perji, po mladikah ali po deblu sagledaſh, odreshi, in na ognji ſoshgi salego , preden ſe goſenze po |
| Tine in Jerica (1852): | liso. Tine. (Paljčarju. ) Ako ti med mojo vso, živino drugačno zagledaš, kakor rujavkasto, ali le eno samo z belo liso, pa |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana z banderam, pripognjene glave in negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste znaminja zavzetja in radosti. Za njo pride kralj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se drugam in prideta na dvorišče, kjer nekaj živali „naključja” zagledata. Ena ima le tri noge; druga glavo na zadnjem koncu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ga je sa potokam rasgernila, vbelit. Mina ſe sboji Shofko sagledati, ter ji ſhele sdaj v’ miſel pade, kaj je obljubila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ljubah; nemzi v Laibach , lahi Lubiana. Drugi pa pravjo : Slovenzi sagledavſhi Emonſki grad ſo mu rekli Lob (zhèlo , krona) ino meſto |
| Blagomir puščavnik (1853): | da je bilo joh, zdaj pa naenkrat tako zal vitez! ” Zagledavši tujca v krasni obleki omolkneta. Vitez koj pri pervem pogledu |
| Gozdovnik (1898): | jo imajo potomci po kavkaškem očetu pa bakrenobarveni materi. Tiburcio, zagledavši ta dva človeka, moral se je na vso moč zatajevati |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biu te skuſhnave tiga Sathana premagou, inu tiſtiga od ſebe sagnau rekozh: Vade Sathana, poidi prozh Sathan, ſo ti Angeli h' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s'ſvojo Boshjo mogozhnoſtjo tulkain rib tebi v tvoje mreshe sagnau. Ta je, katiri je tebe na murju gredeozhiga, kader ſi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inutiſte nemu dati oblubiu. Chriſtus je pa nega od ſebe sagnau: Vade Sathana! Matth. 4. Poidi prozh od mene Sathan. Skus |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | razodéti: Neki prajsovski zvezdogled je namreč ni davnej grozni hrup zagnal, de so se pratikarji za en cel teden zmotili, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi jim srečo vošil, veselo sprepéval— trikrat bi „Slavo'' glasno zagnal, de bi po vsi Slavenii razlegalo se. Pervo: Slava Bogu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pokazala, pa mokrota nam je je tri dele v vilice zagnala; turšice ali sirka zavolj mokrote ni mogoče bilo o pravim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ko ſo ſe she mozhneji sakoreninile, bojo mozhnó vejnata mladike sagnále. Ko bi ſe nektére vſadike ne prijéle, jih koj poruj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odbral, ktere niſo na ſtran, ampak na ravnoſt saplótovo verſtjo sagnale; sakaj na tem obſtoji lepóta in terdnoſt plotá , de ſo |
| Valenštajn (1866): | obeh strani zgrabili Smo zdaj je z vsoj konjicoj i zagnali Nazaj do rova, tu pa sulicami Zajame je pehota razvrščena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | šparovnost) in pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo že nektere hrup zagnati: „šparaj, šparaj, če nimaš s čem! ” Nikarte, prijatli! tako hudo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | bratu? 22. S katero početno hitrostjo treba telo vertikalno kvišku zagnati, da bode dospelo v 4 sekundah 500 m visoko, ako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | narozhje ga vsame, ino glaſ s' ozheſam v' nebo vpertim sashene rekozh: „Sdaj pa, Goſpod, lozhi v' miru ſvojiga ſlushabnika, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vožnja jela nagleje iti, doli skočil. Ali hlapon se naglo zažene, fant ni mogel več doli skočiti, in se je 5 |
| Zoologija (1875): | dobil popolno svobodo. Dobro izšolan sokol se kakor strela hitro zažene na letečo ptico, posebno na čaplje, jo pograbi in prinese |
| Valenštajn (1866): | v spalnico, da dvorniki Se ne prodramijo i hrupa ne Zaženejo? Obilo ima spremstva. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prestane; to je, dokler, če ga nekaj z žlico kviško zaženeš, peresu podoben ne postane. Zdej ponev od ognja odstavi, deni |
| Zlata Vas (1848): | in kakošin korenjak de je! ” In ko ženiči tak hrup zaženete, priteče vse — mlado in staro — iz pivnice in izpod lipe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhelu ſtal. Tud' terpela pridna shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je oblival s zhela pot. Sdaj mlatizhe pot poliva |
| Genovefa (1841): | goſpodu na zhaſt nepremakljivo na ſtrashi ſtali, ſo ſolsé po sagorélih lizih tekle. Vojnomir in Genovefa ſta v pràv ſrézhni edinoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | teče. Če se zraven teh perhodkov še 50 goldinarjev učitelju zagotovi, mislimo de se jih bo dovelj za tako službo oglasilo |
| Blagomir puščavnik (1853): | Poslovi se prijazno od sivčeka, mu roko poda in ga zagotovi, da hoče v prihodnjič vedno zanj skerbeti. — Vitez Bric ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | ker je za to odgovoren, da se družbino premoženje dobro zagotovi. Zatega voljo je odbor, ker je mislil, da tistih 4000 |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Mati tega niso hoteli verjeti, ali tergovec je zagotoví, da je resnico govoril. Nazadnje privolijo mati v njegovo ponudbo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojiteljeva osebnost. Njegova blagohotnost rodi mu ljubezen, njegov nravstveni značaj zagotovi mu spoštovanje in s tem tudi voljnost in brezpogojno pokorščino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | murve rediti, in tako ſvilna reja perzhéti. Nektéri pridni vertnarji sagotovijo , de ſim ter tjè po graſhinſkih priſtavah murve ratajo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uzhi, bo ſkerbeti mogel, ſebe in ſvoje bo pred neſrezho sagotovil in poſlednizh ſe bo zhaſten od ſvojih blishnih is tega |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi se ne bil ta prav zmerno obnašal in divjaka zagotovil, da mu nikoli več ne bo prišel pred oči. Vernimo |
| Stric Tomaž (1853): | nič bati. V sužnje kraje pa ne pojdem, to vas zagotovim, če se imam biti na življenje in smert. “ „Oh Juri |
| Stric Tomaž (1853): | odgovori spet ljudomila gospa. „Jaz pa o tem drugače sodim. Zagotovim vas in vse, meni je ta reč znana, ker sim |
| Oče naš (1885): | pač bolj ljubil, kakor midva? “ „Ljubil bo Naceta, to vam zagotovim, imel ga bo kot svojega sina. Njegov stan in njegovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zelja noter do dna; potem se sprideno zelje zopet poboljša. Zagotoviti sicer ne moremo te pomoči iz lastne skušnje; naj jo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vertajo , ampak na tisto stran, ki želi ljudstvu praviče dobro zagotoviti, naj bo léva ali desna. Ravno za to je potreba |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | letu. je Bog njeno prošnjo uslišal, de je mogla Artu zagotoviti, de so njegove želje spolnjene. Oba sta bila tega neizrečeno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mislil nisem. Ali misliš, da res ni mogoče drugače si zagotoviti Nežino premoženje, kakor po Fabioli? ” „Ni ne. To je gotovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | konečno reši ta zadeva. — Državnemu zboru se mora popolno neodvisnost zagotoviti s tem, da se samostojno voli državni zastop. Moja vlada |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kakor hitro se je izčistilo v sodcu, je že tako izgotovljeno, kakor so druge vina, in posebno márun, še le v |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | sedaj obstoječe naprave, kakor tudi one, katere se imajo ustanoviti, zagotovljeno in postavno podlago za svoje blagonosno delovanje. Konečno je omeniti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kako naj bi se konec storil tistim razpertijam, ki overajo izgotovljenje mirú po rusovsko-turški vojski. Sliši se, da bo rusovska vlada |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Srebern denar ſe v vodo dene, v kteri ſo ribe. — Sa gotovo poterditi tega nemoremo, zhe je reſ ali ne. Pa |
| Robinson mlajši (1849): | se tude Petek ne bil zdrav vernol. Ne nikoli! To zagotovo ni nikaki diravec — dereče zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | potegnil in ga dozdej še niso našli, se ne more za gotovo povedati, ali je bil stekel pes, ali pa le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ogerskem vé po zagotovilu časnika „Z. f. N. u. H.” za gotovo zdravilo zoper pasjo steklino. Skozi 44 let je že |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vendar za gotovo velja, da mora konj svojo kermo o pravem času |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se zamore z besedo ali pismeno na zapisnik (protokol) povedati. — Za gotovo se zdaj sliši, da presvitli cesar so po nasvetu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | saboto zapustili Dunaj ter se podali v svoje škofije domu. — Za gotovo se pripoveduje, da bojo presvitli cesar letos potovali v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ni še obveljalo. — Zavolj parižkega zbora se je sedaj to za gotovo zvedilo, da se je pervikrat snidil v sredo, zadnji |
| Fizika (1869): | ni bilo ur s kolesjem, in da se ne vé za gotovo, kdo in kdaj jih je izumil. Umetna kolesja, posebno |
| Zeleni listi (1896): | Lovru. Čakala pa je nalašč do konca, kajti mislila je za gotovo, da ima ona med vsemi živalimi, kar jih je |
| Ta male katechismus (1768): | Skus ſamovzhanje. VII. Skus spregleduvanje. VIII. Skus dejleſhnost. IX. Skus ſagovarjanje ptujega greha. Katire se della tega meſſá imenujejo? Taiste, katire |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravil. Moj dober namen, v kterem sim leto knjigo spisal, zagovarja pogreške, ki se tu ali tam nahajajo. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ako bomo sami neskrbni, pa še tako neumni, da sosed zagovarja krivega soseda, ki po skrivnih potih goni živino čez prepovedano |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | 1870. leta. — Vladni svetovalec vitez Roth spodbija odsekov predlog in zagovarja načrtano vladno postavo. Al gospoda vitez Gariboldi in grof Thurn |
| Deborah (1883): | Gospod župnik na véliki petek zagovarja judovsko ljudstvo! (Boke vije nad glavo. ) Kmetje (prišedši). Kde je |
| Lohengrin (1898): | v takih moč ima živalih, Čistósti mu ne pripoznam. Naj zagovarja tu se zdaj: Če more, pokorim se jaz; Če ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | se je godila pozneje slavnemu zvezdoznancu Galileju, kije Kopernikov nauk zagovarjal. In glejte ! dan današnji ga ni več omikanega človeka na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | listu „Slov. Učitelja”, našim trditvam nasproti, „narodni učitelj iz Kranjskega” zagovarjal? Da se nočemo pričkati za malenkosti, sme nam rodoljubni „učitelj |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | imel samo jezik še gibčen, in ki je Répošteva verlo zagovarjal. To kar se je meni sami primerilo, rekla je, očitno |
| Sacrum promptuarium (1695): | prishli takorshne rezhij pravit, nej hotela poshlushat, temuzh je mosha sagovarjala, |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de bi po pravici vse stane v celi veliki Avstrii zagovarjali. Če se tedaj posebno za kmečki stan potegujete , Vam to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poslanci niso na zboru zató , de bi samo en stan zagovarjali. Mi smo Vas zvolili, de bi po pravici vse stane |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nosil; pa misliti morate tudi na druge stanove, kér vse zagovarjate. Tedej Vas, gospod poslanec, še enkrat prosimo, ponašajte se dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni treba po tvoji hiſhi ſpravljali; temuzh le puſti ogenj sagovarjati. Tudi ti ni treba gaſiti, temuzh puſti ſi ogenj sagovarjati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sagovarjati. Tudi ti ni treba gaſiti, temuzh puſti ſi ogenj sagovarjati. Kugel sa ogenj ſi kupi od ziganov. Şo tudi dobre |
| Stric Tomaž (1853): | moriti. Vender ki tako govore in s tem sužnost nekako zagovarjati hočejo, celó nič okolišin in zadev ne poznajo, v kterih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | imel preteklo leto pri deželni sodniji zarad nekega odstopnega pisma zagovarjati, katero je bilo 16. dne julija pisano, a za 5. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | preveriti, ker s pogreškom, če tudi književnim, se ne dá zagovarjati pogrešek, in „bližanje Slavjanov”” v napakah ne veljá. Naši najbližji |
| Pripovedke za mladino (1887): | lastno dete umorila. Vse to sliši, pa ne more se zagovarjati. Kralj pa tega ne verjame, ker jo ima preveč rad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſorte, namrezh: sa ſhine 146,500 zentov „ podlóge 63000 „ „ sagójsde 3,616 „ „ sheblje 3,398 „ Pa drugazhniga shelésa ne bodo jemali, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva pavca na dolgo obreži, vendar tako, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | maslo (puter) že sedaj po železnici vozijo iz Dunaja v Zagreb na prodaj, čeravno bi horvaški kmetje, ki imajo dosti živine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v podnarečjih od Rabe do Morja, ter od Celovca do Zagreba; 2) po staro-Slovenskemu; akoravno je v naših starših knjigah tujine |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Novičar iz slovanskih krajev. Iz Zagreba se 30. p. m. v „Triester Zeitung” piše: „Vsi cesarski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Opolnoči sta se vernila spet v Benetke nazaj. Kuk. Iz Zagreba. Poslednji „Gospod. list” pod nadpisom „Vino u Hrvatskoj i Slavonii |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da je naprava telegrafa iz Reke v Karlovec in iz Zagreba v Sisek že dovoljena, in da se bota ta dva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zelju pri Joshefu Geigerju; — v Marpurgu pri bukvovesu Ferlinzu ; — v Sagrebu pri bukvarju Supanu ; — v Terſtu pri bukvarju Favargerju; — v Gorizi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 38,622,348 zemijiškiga (gruntniga) davka odrajtuje. (Novo napravljena hranilnica (Sparrkasse) v Zagrebi se je začela 1. dan Grudna pretečeniga leta. (Ladislav Pyrker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | brege zapikuje, in nič jim ne škoduje vse to *). V Zagrebu 15. junija 1856. K. Žavničan. Popotni spominki. Dva dni v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je tudi plitva semlja; v ſuſhni letni jo kamenje prevezh sagreje, de mokrotnoſt prenaglo sgine. Pod kamenjem ſe polshi, zhervi, gliſte |
| Valenštajn (1866): | pristuje Skrivnost; nesreči, kterej up je vgasnol, Nobenega nej treba zagrinjala, Pod vsakim solncem lehko prosto dela. (Opazi grofinjo, ka se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gré, po duhovſko oblézhen, s' slato kadilnizo v' rokah, sa sagrinjalo, ktero je ſvetínjiſhe sakrivalo, ino |
| Maria Stuart (1861): | zakona, Da merzko pogubi sovražnico, Naj ne oblači v sveto zagrinjalo Moči sirove, derznosti kervave. Naj ne slepi sveta s to |
| Viljem Tell (1862): | gore, na desni daleč zadej snežniki. Še preden se vzdigne zagrinjalo čuje se pastirsko petje in zvonjenje čednih zvoncev, ki trpi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | vstaviti hotela. Ko zavpije „holt”, Češ, da je pesmica pohujšljiva, zagrmí občinstvo; pevci naprej! in toliko časa ponavlja, da je moral |
| Gozdovnik (1898): | splavati. Tri zaveslave so ga mogle k otoku prignati. »Ogenj! « zagrmi glas. Lovci se vzravnajo, ob počijo trije streli in trije |
| Gozdovnik (1898): | takoj ena dobi svojo odprtino,« pristavi Fabij. Tudi njegova puška zagrmi in druga tulitev se oglasi, v pričo, da je bil |
| Gozdovnik (1898): | ju! « upije ta. »Puščajte ju! Naj gresta! « kriči drugi. »Stojte! « zagrmi gospodar. »Venta (prodajalnica, gostilna) je moja. Tu nima nihče zapovedovati |
| Gozdovnik (1898): | ko vsaki drugi. Saj sem bil jaz oni, ki… »Molčite! « zagrmi don Estevan, ki je šele zdaj izprevidel, kako neprevidno je |
| Blagomir puščavnik (1853): | ga s tim zbudi. Skalodvorčan stoji pred njim. ”Končali smo! zagromi nad njim, z mečem po zraku žvižgaje, končali smo mi |
| Blagomir puščavnik (1853): | divjak si jih zaperl u temno ječo. ” ”Kaj čakate tukaj? ” zagromi čuvaj za njim, ”vun ali noter! ne vidite, da moram |
| Roza Jelodvorska (1855): | stoka in miliga glasa še sliši ne. Pridši na planjavo zagromi Strašimir: »Urno naprej! « Konjiki spodbodejo, vozači z bičem poknejo, in |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | »Kako si upaš, hudobnež«, zagromi sodnik, » tajiti, da ga nisi oropal? « » Milost, žlahtni gospod !« prosil |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sama ne ločiva”! Sramožlivo si Mina z rokami obraz svoj zagerne, mu nikoljko bližej pristopi ter mu roko da. |
| Divica Orleanska (1848): | Jovano položijo, de je vsa od njih pokrita. ) Igrališe se zagerne. |
| Mlinar in njegova hči (1867): | trešči na mrtvaški oder! (Obrnivši se urno odide. ) (Igrališče se zagrne). |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perſt ſkosi ne ſeje, sverh vſe lepo s perſtjo naj sagernejo. Tako narejeni ſkriti povodniki dershijo po 15 do 20 let |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomnoshiti. Mladike ſe namrezh v semljo perpognejo in s semljo sagernejo in ſe semlja nanje potlazhi; take mladike v semlji korenine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | znaš tudi ovezati z ličjem ali kako drugo rečjo, in zagerni vse skupaj zopet z zemljo. Če očesa gnati začno, odkerhni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | omotno in ſoparno vreme, in kér ſo zherne megle obnebje sagernile in je grométi sazhelo, ſe je bilo hude ure bati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v roke vséti, in na njivo iti, repo s perſtjo sagernit. V kratkim je bila vſa repa s perſtjo sagernjena, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perſtjo sagernit. V kratkim je bila vſa repa s perſtjo sagernjena, in tako jo goſénze pod perſtjo niſo mogle vezh jeſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali pa hrani s ſlamo odete, na koreninah v perſt sagernjene in ſpomlad v brasde, kjer hozheſh mejo imeti, poſadi in |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' hishi imeli, inu s' myrom vſe ſrezhe, kakor vaſs saguisha S. Chryſoſtomus: Præcipuum, illud eſt domeſticæ pacis, ac honorum omnium |
| Sacrum promptuarium (1695): | na tem ſvetu, ali na vnem bosh polonan, kakor te sagvisha ta Modri rekozh: Benefac juſto, & invenies retributionem magnam, & ſi non |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | oſſer vezh ne oſtane, kakor naſs tvoj Apoſtel S. Pavl sagviſha, ampak enu ſtraſhnu zhakanje tę ſodbe, inu enu ognęnu maſhuvanje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de je tó ena beſeda od vezh. Ş. Pavl naſh sagviſha, de ſmo prejęli Duhá tih sa ſyne gori vsętih otrók |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſh nebeſhki Ozhe taku lubi, kakôr naſs ſam Jęsus Chriſtus sagviſha, kaj sa enu savupanje móremo my na njega vſelej poſtaviti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jeſt vęjm na kogá verujem, inu sakaj vęrujem, inu ſim sagviſhan, de ſim reſnizo neſhal. Ti vęjſh, o mój Bóg, de |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſluſhali! Pérpravimo ſe. Jeſt vejm komu ſim vęroval, inu ſim sagviſhan, pravi ta poſhteni Chriſtjan s' enim Pavlam Apoſtelnam (II. Thim. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bareiga kaker prei odsazhetka je poviedano bu? on bo tabei sagvishno pokasov zhei je dnarje sakopov: noi bo tabe podou kadai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te den al uro kaker bo tabe poviedanu ishzhi bosh sagvishno nashou? noi tudei srezhno usignou? kader nate krei pridash zhier |
| Sacrum promptuarium (1695): | poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela, ona je sa gvishnu menila de ſo travo s' shkariami poſtrigli, mosh jo |
| Roza Jelodvorska (1855): | stolpi in z mahom prepreženo zidovje, pesebno ko so od zahajočiga solnca rumenkasto pobarvani, ali pa od blede lune tu in |
| Pozhétki gramatike (1811): | gane ino ne ſklada, sa to ker padesh sa njim sahaja. |
| Pozhétki gramatike (1811): | se, je, la, les, nous, vous, quels. Al kadar imenvaven sahája sa deleshjam, takrat ſe deleshje ne ſklada s' njim. Isgledi |
| Pozhétki gramatike (1811): | de vſak moshki slog, ktir je dolg, deſlih sa njim sahaja ſpét en moshki slog, je ſhe bol dolg, zhe sa |
| Genovefa (1841): | bi najniga naménjenja ne môgla glédati! Pogléjta ſaj, kako kervava sahaja. O kolikorkrat jo bóta v prihódnje sahajati vidila, bo vaju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sončice! da nam prijazno ob jutrih izhaja, mirno o večerih zahaja, nam vedno ljubo svéti in zemljo ogréva, da karkoli vsejemo |
| Divica Orleanska (1848): | Radujte se! Nehala je nevihta, In mirnih žarkov sonce tam zahaja. Voglar. Bi djal, kér ste v orožju, de k armadi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iz Ložke okolice B—, ki rad na cesti v pivnice zahaja, živino pa brez živeža pred pivnico puša, domú gredé v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | gosenc na repišče je enkrat iz onega kraja, kjer solnce zahaja, prišel sovražnik nad Matjaša in v kervavem boji pokončal njegovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | segaje od belega do černega morja. Tu solnce nikoli ne zahaja in Rusija čini 9. del poljudenega sveta in 20. del |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prerésati, in poloviza ſe na dervo obéſi , na ktero vrabzi sahajajo; vſi is tiſtiga kraja pobegnejo, kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de marsikteri kmetje v kerčme, igre in druge slabe tovaršije zahajajo, premoženje zapravljajo, si pravde na glavo nakopujejo, svojiga bližnjiga obrekujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | pa vendar le preveč pogostoma po sadje v sosedov vert zahajajo, jim stariši le zastran jeze in sovraživa s sosedom to |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je njegovo obnašanje! Kar nič ni podoben drugim mladenčem, ki zahajajo v našo hišo. Kako modrih besedi je, in obraz, kako |
| Astronomija (1869): | stojé in dan za dnevom ob tistem času vzhajajo in zahajajo. — Vzhod meseca se pa dá natanko izračuniti, in ker nam |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu je njim sapovędal rekózh: Na pôt tih malikùvavzov ne sahajajte, inu v' męſta tih Şamaritanarjov ne hodite. 6. Rajſhi pak |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta isdajauz sa tiſti krei, sakai JESUS je pogoſtu takei sahajou. Ponovim ſhe enkret lete beſſede sa volo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tamkej biu, ali s' velikim reslozhkam teh miſii, inu diaina. Sahajou je v' ta vert Gethsemani JEsus, debi on tamkei ſvoiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s' tiga zila inu honza v'ta vert Gethsemani vezhkret sahajou, debi on od nepokoja tega meſta, inu od nagmaha teh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sbudiu, kie Maria Magdalena ſtanuje, satorei je on h'nie sahajou, inu veliku greha s' no doperneſſu; bi negova duſha tudi |
| Zlata Vas (1848): | nikomur ni šel; samo k mlinarjevim je po svoji navadi zahajal, kjer so ga vselej radi sprejeli. Ko pa eniga dné |
| Zlata Vas (1850): | In kjer ni bilo nobene kerčme, kakor kamor so popotniki zahajali, tam se je premoženje pri hižah vidilo. Kerčmarji ne devajo |
| Blagomir puščavnik (1853): | pri malih žarkih, ki so skoz dolgo luknjo pičlo noter zahajali. ”Predraga Bogomila! ” je večkrat zdihnil in solze ga zalijejo, ”gotovo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | brez strahu zahajali med nje. nosili jim tečnih jedi, gorkeje obleke pa denarjev |
| Genovefa (1841): | ſlabeje ſijalo, in dan na dan posneje is-hajalo in poprej sahajalo. Zhiſto viſhnjevo nebo je bilo ſkoraj védno s tamnimi obláki |
| Robinson mlajši (1849): | Tu sta potle k brégu priplula, ravno ko je solnce zahajalo, ino vsa umedljena, pak nad svojim osvobojenjem nezmerno razveseljena, sta |
| Oče naš (1854): | je Nace iz svojega težkega spanja prebudil, je sonce že zahajalo in njegovi poslednji žarki so mu zopet moč dali. Ves |
| Povodni mož (1855): | pridružil mlad, zal, ki je tudi redno jel k študenčevim zahajati. Bil je velike postave, širocih pers vogelno-černih las, bolj bledega |
| Nemški valpet (1867): | da bo okoli njenega doma lazil. Bolj poredko sem jel zahajati k sosedu. Dostikrat bi bil rad šel, pa neka trma |
| Žalost in veselje (1870): | zadovoljen. Ker so bile vasí daleč v strani, ni mogel zahajati med drugo deco in se ž njo igrati, zatoraj si |
| Ljubljanske slike (1879): | pa se dajo gotovo v nemško. Ker ona ne mara zahajati v slovenske družbe, ktere so jej prenizke, prekmetiške, boš tudi |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ime "nepoštenjaka" in je nosil to ime ter ni smel zahajati med pomočnike in se udeleževati njihovih shodov, dokler se ni |
| Križ na poti (1891): | bolj ugajal ženáma. Umeje se, da prijatelja nista zamudila prilike zahajati k rodbini Vladičevi, in sicer tembolj ne, ker je Evdoksijin |
| Lisjakova hči (1892): | lepo, mlado ženo, pa bode že zaradi nje moral večkrat zahajati med nas. Dobro je časih tudi ženo slušati. « »Gotovo da |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | je in ko je spet okrevala, bilo ji je najljubše zahajati doli v samostan. Nekega dne pa se je poslovila od |
| Kotanjska elita (1898): | da mu je svetovala, naj se večkrat razvedri, naj začne zahajati tudi v mesto med znance, naj gre včasih celo v |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perſhli tu déte obreſuvati, ſo njega po njegoviga Ozheta imęnu Zaharias imęnuvalli. Njegova Mati pak je odgovorila, inu je rekla: kratkunikar |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sakaj tudi roka tega Goſpuda je s'nym bila. Inu Zaharias njegov Ozha je bil od ſvetiga Duha napovnen, inu je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ali loſali, kaj bo ta ali ta v' tempeljnu opravljal. Zaharija je to pot sadélo, (po boshji volji, ſe vé,) v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Sgodbe ſvétiga piſma noviga sakona. 1. Zaharija ino Elisabeta. Ob zhaſih kralja Heroda je v' Judovſkih gorah |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kakor ſhe doshiveti rojſtvo obljubljeniga kralja. Kar je ſpet enkrat Zaharija sadéla verſta v' tempeljnu boshjim ſlushbo opravljati. Gré tedaj v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je v' Judovſkih gorah v' nékim meſtu shivel bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu. Njegovi sheni ſe je reklo Elisabeta. Bila ſta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sadélo, (po boshji volji, ſe vé,) v' ſvetínjiſhi kadilo sashigati. Zaharija gré, po duhovſko oblézhen, s' slato kadilnizo v' rokah, sa |
| Fizika (1869): | se sicer dogodi, da skoči veter nazaj, n. pr. od zahoda na jugozahod in na jug, ali precej redko kedaj se |
| Astronomija (1869): | ne le mesečeve spremembe, ampak tudi čas njegovega vzhoda in zahoda. 67 Koledar. Redno premikovanje zvezd nam je najbolj ugoden in |
| Astronomija (1869): | vsak dan za celih 13° na nebu naprej pomakne od zahoda proti vzhodu, zato je naravno, da vzhaja vsak dan skoro |
| Zlata Vas (1848): | so pozneje na polje prišli in se že pred sončnim zahódam domú vernili: „Hvala Bogú, de se nam ni treba preveč |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sakodam shene, pride rada ſuſha. Kader na vezher po ſonzhnim sahodam veliku majhinih miſhiz vkupej lęta. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | na vodi letajo, kader peteleu prezej na vezher po Sonzhnim sahodam poje, kader pes travo ję, inu prezej koslá, kader ſtare |
| Divica Orleanska (1848): | Ter vem, de las brez Boga ne izpade. Poglej! k zahodu nagnjeno je sonce – Kot nam gotovo jutro spet izíde, Gotovo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mošnjico denarjev v roko stisnil, zašeptavši: „Skoz „porto capeno” proti zahodu, v Lucijino poslopje jo prinesite. ” Rabelj prikima Boštjanu. XIII. Plačilo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 50. Ob 7ih zjutraj se odpelje z Dunaja po zahodni železnici poštni vlak, ob 9ih zjutraj pa brzovlak. Kedaj in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | verozakonu različni: eni, in to je veči del, spadajo k zapadni, eni k izhodni; eni izmed zadnjih so se z zapadno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zapadni, eni k izhodni; eni izmed zadnjih so se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši obred (šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve |
| Zoologija (1875): | kitu poglavitna jed. Pod. 212 nam kaže neko vrsto iz zapadno-indijskega morja. Četrti razred: Rokonožci; Branchiopoda. Te živali so označene z |
| Fizika (1869): | Keilschlüssel, 51. Zähler, številnik. Zahnrad, zobato kolo. Zahnwerk, zobato kolesje. Zahodnjak, Westwind. Zaklopnica, Ventil, 92. |
| Fizika (1869): | kolo na vratilu. Weltraum, svetski prostor. Wendekreis, obratnik. Westwind, veter zahodnjak. Wetterleuchten, bliskotanje, igranje zarnic. Widerhall, odmev. Widerlager, opora. Windbüchse, puška |
| Fizika (1869): | zakon: Za vetrom vzhodnjakom pride jugovzhodnjak, potem jug in jugozahodnjak, zahodnjak in severozahodnjak, sever in severovzhodnjak, na zadnje spet vzhodnjak. Časih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kot Sciti in Sermati znani, delajo prehod od Jutrovljanov do Zahodnikov. Oni so veliko bolj polteni (sinnlich) kakor celtiški narodi in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | viſhi ſtrelzu alj borſhtnarju v' ſlushbo; posnej je pa v' Sahomzah lovſko ſlushbo naſtopil, ki mu je veliko neſla. Njegova shenka |
| Robinson mlajši (1849): | pa li po malem ino velma varno je šel. Vsakega zahrešanja — zušumenja, ko je je véter med drevjem ino germovjem napravil |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | to sveſtoba, ktero ſi ſvojemu goſpodu obljubil? Je li to sahvala, ktero mu sa njegovo ljubesen ſkasujeſh? Popuſti to, drugazh boſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ktero se nevtrudljivima gospodama odborstvo kmetijske družbe serčno zahvali. Vredništvo. Zahvala in odgovor na vprašanje. Častitljivi gosp. kaplan J. Drobnič so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | staršev rojen takó visoko stopnjo časti dosegel. K. R. Hueber. Zahvala. Kakor so poprej častiti gospod J. Caf, kaplan v Fravheimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bo pa šomašter k pervimu vstanovljenju svojiga gotoviga plačila prejemal. Zahvala gré, in vedno pojde iz serc staršev in otročičev dobrotljivimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | druga knjiga, v kteri so naj stareji junaške pesmi. Podunavka. Zahvala. v» Čast. gospodu A. L, pridnimu botanikarju, se serčno zahvalimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vpitje je vpijanjeni strah in neumna ošabnost. Pojte rakam žvižgat! Zahvala. Gospodama iz Kersnic in iz Maliga Ločnika, ravno takó tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | proti nebu povzdignil, in z milim glasam savpil: O sláva, zahvala in češenje Bogu našimu, kteri na trunu sedi! Prav so |
| Divica Orleanska (1848): | žlahtno je oblita; Iz nje pa mirno bode oljka klila. Zahvala vsim, ki so za mene bili, Ki proti meni, odpušanje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jes ſhe vezh hvaleshna ne bila? To le snamenje moje sahvale, sa toljko vaſho persadevo; naj vam dopade !” Mater je to |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ni od veſelja védel, kamo bi ſe djal. Poln perſerzhne sahvale kralju roko poljubi, ino ſolse veſelja ſe mu pa lizi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jigrale, od veſelja ſta ſe jokala, ino niſta mogla ſvoje sahvale s' beſedo povédati, — Tud goſpod Poſhtenovizha ſo ſolse polile; vmolknili |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Odveč zdi se nam popisavati, koliko in kako tople zahvale pošiljal da je zopet blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu za |
| Ta male katechismus (1768): | te molitve. II. Te proshne. III. Te sprave. IV. Te ſahvalle. Koku je S. Masha en vofer te molitve? Ke mi |
| Ta male katechismus (1768): | inu gnade boſhje uredn gratat. Koku je en vofer te ſahvalle? Ke mi skus tu spoſnamo, de uſſe, kar dobrega imamo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | hvalleshnem serzam na dobrute spominujesh, inu ſa taiſte zhemsh te ſahvalle dajesh. Akulih is dobrutame namoresh glih pridti, de be njeh |
| Ta male katechismus (1768): | Bogu na zhast ta vofer vofruje; svetnikam pak le k' ſahvalli ſa taiste gnade, katire je njim Buh dal. Koku je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Ne zamerite mi, da sem se tako zakasnil s svojo zahvalo. Starost velika (Grim je že 74 let star) in opravil |
| Valenštajn (1866): | Izvlekel sem ga še le včeraj iz Zadrege. Idi! Na zahvalo nejsem Nikoli mislil. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dan — blágo je bilo, velikodušno, seglo je nad vsako človeško zahvalo; saj ne vem, kaj bi mogel človek veličastnejega storiti in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | princ Windischgrätz, ves naš po programu svojem. Sprejmite tedaj prisrčno zahvalo za neomahljivo zaupanje, ki ste ga zopet dejansko razodeli podpisanemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | razodeli podpisanemu volilnemu odboru. Slava Vam! Ob enem pa sprejmite zahvalo odličnega Svojega poslanca, ki jo po meni Vam, velečastiti volilci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | Prosim Vas, gospod doktor, blagovolite mojim volilcem sporočiti prisrčno mojo zahvalo in dodati jim zagotovilo, da me ta volitev tem več |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in ti me nisi zavergel! O sprejmi milostno tudi mojo zahvalo, katero z besedami izreči ne morem! ” Serčno je objela malega |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | sklep izvršiti in zato mu izrekamo tu zasluženo pohvalo in zahvalo. Ta podpora je umogočila, da je po dobrotnem posredovanji c. |
| Gozdovnik (1898): | je čuditi. « »Ljubim tega Tiburcija Areljana, dolžan sem mu veliko zahvalo, kakor boste skoraj izvedeli, zdaj bi pa rad vedel vašo |
| Genovefa (1841): | shivím. Ti, ljubo déte,” je rêkla Boleſlavu, „ſe jima tudi sahvali. Gléj to ſta tiſta moshá, ki ſta te iméla vmoriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poslali, za ktero se nevtrudljivima gospodama odborstvo kmetijske družbe serčno zahvali. Vredništvo. Zahvala in odgovor na vprašanje. Častitljivi gosp. kaplan J. |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | na unstranski breg. Erlavski se na kolena spustí, in Bogá zahvali za rešítev; Lena in Rikard tudi storità po njegovim izgledi |
| Blagomir puščavnik (1853): | vam je ljubo se koj napotiva. ” Popotnik se Reziki lepo zahvali, ker mu je tak prijazno postregla. Nikolaj se od nje |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | kopriva, ravno taka, kakor jo je videla v sanjah. Poklekne, zahvali se ljubemu Bogu in gre iz jame na svoje delo |
| Čas je zlato (1864): | preskerbel. Z Bogom! « Lenček shrani z veseljem rumene zláte, se zahvali milostljivemu kralju, poišče služabnika, ga pošlje h kralju, kakor mu |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kralj iz svoje sobe pride, pade Davorin na kolena predenj, zahvali se mu za bogato darilo in ga prosi, da bi |
| Ferdinand (1884): | briga. « S tem odgovorom se je naš nesrečni Peter potolažil. Zahvali se vitezu, potem pa brzo hiti v kuhinjo k starej |
| Ferdinand (1884): | na jeziku, preden jo je razodel. Z živo besedo se zahvali cesarju za to milost. Grofinji Anici pa častita tako prisrčno |
| Pripovedke za mladino (1887): | pokažejo se izpod snega. Radostna jih natrga polno košarico, se zahvali lepo svojim dobrotnikom ter v urnem teku hiti proti domu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | puſtil taiſto nuzh prefhiveti. Kolkerkrat se ti v poſtelo doliuleſhesh, ſahvalli se, de se taiſte dan dobru dakonzhal. Kolkerkrat se ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dobru dakonzhal. Kolkerkrat se ti is ptujega kraja damu pershl, ſahvalli se, de je Buh tebe pred navarnoſtjo obvaruval. Kolkerkrat se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gnade spoſnam, inu v'ſhvalli ſhivim. Kolkerkrat ti ſjutrej goriuſtanesh, ſahvalli se, de je Buh tebe puſtil taiſto nuzh prefhiveti. Kolkerkrat |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Buh tebe pred navarnoſtjo obvaruval. Kolkerkrat se odjędl, ali ispyî, ſahvalli Boga, de tebe redy. Kolkerkrat se dellal, ſahvalli Boga, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ali ispyî, ſahvalli Boga, de tebe redy. Kolkerkrat se dellal, ſahvalli Boga, de se tvoje dellu oppravel, ſlaſti pak, kader se |
| Stric Tomaž (1853): | jih je spet skupej spravil, priserčno zahvalijo. O Bog! prečudni so tvoji sklepi, in neizvedljive tvoje pota |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vam bo potem dalje iti”. Slepci se mu priklonejo, lepo zahvalijo, ker je vsak mislil, ta je denarje prejel, in drugi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | hlebček. Naposled leté domú in se dobrotniku prav nič ne zahvalijo. Samo Francika, revno pa čedno oblečena deklica, ki je še |
| Biblia (1584): | inu je vsél te ſedem Kruhe, inu te Ribe, je sahvalil, je nje reslomil, inu je nje dal ſvoim Iogrom, inu |
| Biblia (1584): | te dvej Rybi, je gori pogledal v'nebu, inu je sahvalil, inu reslomil, inu je dal te Kruhe Iogrom, inu Iogri |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on je vsęl tih ſędèm kruhov inu tę ribe, je sahvalil, inu slomil, inu ſvojim Jógrám dal, Jógri pak mnóshizi. 37. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſamo sa to v' Saverhe ſhel, de bi njo ſhe sahvalil, ino ji povedal, koljko mu je dobro ſtorila; alj ona |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v'temu, kader ſo onyjędli, je JEsus usev kruh, je sahvaluv , po-ſvetuv (alisheęnov) inu reslomuv , inu ęa je dav ſvojim Jogram |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi je on ta kelh usev po vezhirji, inu je sahvaluv, ga je nym dav, inu je rekuv: pyte is tega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | semlo doliſedli. Inu on je teh ſedem kruhov usel, je sahvaluv, ter njeh je reslomuv, inu ſvojem Jogram dal, de bi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi je on ta kelh usev po vezhirji, inu je sahvaluv, ęa je nym dav, inu je rekuv: pyte is teęaulli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | temu, kader ſo ony jędli, je JEsus usev kruh, je sahvaluv , poſvetuv (ali shegnov) inu reslomuv , inu ga je dav ſvojim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v kterim se je svitlimu Nadvojvodu za veliko čast serčno zahvalil, de so nas po štirih letih zopet obiskati blagovolili, in |
| Zlata Vas (1848): | Pa goljufal se je; Ožbè se je srejni za zaupanje zahvalil in svojiga ljubiga Janeza Veséla prihodniga šolmojštra priporočil. In Vesél |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ni ptujec odjenjal, je vzél denar. Serčno se mu je zahvalil, srečno pót vošil in se potém urno k svoji materi |
| Oče naš (1854): | kar je Nace storil, je bilo, da se je Bogu zahvalil; potem se je Avguština spomnil in žalostin je rekel: „O |
| Genovefa (1841): | ſta tudi njega odpuſhanja proſila in ſe mu sa uſmiljenje sahvalila, ktéro je nad njunima shenama in otrózi ſkasoval. Sakáj sazhudila |
| Genovefa (1841): | trenil, lahkó in dobro pri ſerzu ſtorilo. Serzhno je Bogá sahvalila, de jo je is tamne jézhe réſhil in de ji |
| Genovefa (1841): | in vaſ ne ſhe enkrat sa vaſho ljubésen do mene sahvalila! Zhe imáte ſhe kaj narozhiti, ali zhe vam ſhe drusiga |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | blagoslov prosila za njegovo ljudomilost. Pa tudi Bogu sta se zahvalila, de jima je téga blagiga človéka poslal in mati so |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | podasta čez berv, ne da bi se dečku za postrežljivost zahvalila. Od one strani je zaupil Lupo: ,,Deček, prav si imel |
| Oče naš (1885): | Barba! ali si še kaj želiš? “ Barba se je Bogu zahvalila in veselila se najbolj nad Nackom, ki je tako čvrsto |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſavle katire lubèſne se je nje Mate Boſhja perkaſalla, inu ſahvallila, ter na ſnanje dalla, de je nje prov Iubu, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Matere Boſhje per Bogu temu narvezhemu Gospudu is poniſhnem serzam ſahvallila, katire je mene s'to narvezhe susebnoſtjo obdaruval, ter sem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tri leta te službe pretêkle, v imenu cele družbe serčno zahvalili za njih nevtrudljivo prizadevanje skozi celih 24 let, od kar |
| Tine in Jerica (1852): | Zdaj so od mize vstali, in Boga za njegove dari zahvalili. Svatje so se tudi Tinetu in Jerici zahvalili, jima srečo |
| Tine in Jerica (1852): | njegove dari zahvalili. Svatje so se tudi Tinetu in Jerici zahvalili, jima srečo in blagodar vošili, in so šli vsi, zunaj |
| Oče naš (1885): | sta ponudila svojo pomoč; pa prijazno so se jima za-njo zahvalili. Štefan jima je svetoval, naj potujeta dalje brez odloga; zakaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tavarharja inu tu skues Jesusa Kriſtusa nashiga Gospueda jas se sahvalem zkues boga ozhetha inu sina noi svetiga Duha sedei pomai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | donkeiga dovi. Jas tabei razham hualo noi sakvalo inu te sahvalem o Sveta Troiza Bueg |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | timiſtim zhaſsi je Jęsus odgovóril, inu je djal: Jeſt tebe sahvalim, Ozhe, Goſpód Nebęſs inu semle, de ſi letó ſkril pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa ktero ſe dobrotljivim goſpodam, poſébno duhovnim goſpodam, sdaj ozhitno sahvalim, ſi upam bukve sloshiti, ki ſe bodo povſód, kjér ſe |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Molil je pa tako le: »Dobrotljivi Bog! serčno se ti zahvalim za mnogo dobro, kar si mi danas skazal. Tebi se |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | si mi dal ta dan doživéti, za tó se ti zahvalim. Daj mi tudi danes prav pobóžno živéti in obvaruj me |
| Blagomir puščavnik (1853): | vajki rekoč: ”Zahvalim se vam za postrežbo in prenočilišče. Bog naj vam stokrat |
| Blagomir puščavnik (1853): | zemljo in zdihne: ”Neskončno vsmiljeni Bog! brez konca se ti zahvalim! ” Na to se oberne proti sokolarju rekoč: ”Ste le vi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še-le iz našega pepela vname iskrica prave luči. ” „Zahvalim, lepo zahvalim, Cecilija, da si me tako lepo podučila in zavernila. Kam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da spolnim pervo svojo dolžnost do tebe, da se ti zahvalim — ne za življenje, ktero si mi rešila, ampak za velikodušno |
| Oče naš (1885): | „Kako zahvalim Boga, da ste tù“, je začel možki s prijetnim glasom |
| Oče naš (1885): | v švicarskih polkih našega kralja dobro službo“. „Lepo se vam zahvalim“, je odgovoril Ménart; „dvajset let sem vžival vojaški kruh in |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | z usti: »Verujem vse, kar nam katoliška cerkev verovati zapoveduje. Zahvalim Boga, da me je poklical k tej pravi veri. Hočem |
| Genovefa (1841): | je dan priſhel, de ſe mu vſi s ſolsami radoſti sahválimo in nobêniga s med viih ne pogréſhamo; naſhe ſhtevilo. ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo sa naſhe novize piſali, ſe pri tej priloshnoſti poſébno sahvalimo in priporozhimo, jih tudi sanaprej tako prijasno podpérati. Vſaka poveſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pràv lepó se pa častitimu gosp. Drobniču za imenovane okamenike zahvalimo, ktere so že narodnimu mezeumu po vrednosti vverstene”. H. Freyer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zahvala. v» Čast. gospodu A. L, pridnimu botanikarju, se serčno zahvalimo za novo poslanje slovenskih i men, ktere so mnogoverstnim zelišam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | glej, na početku novega leta k tebi pritečemo, se spodobno zahvalimo za milosti, kar smo jih vlani od tebe prejeli. Mnogo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imenu družbniga odborstva za poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. Kako je z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ki ga je nam s tem slovenskem oznanilom napravil, očitno zahvalimo, upajoči, da bo se to odzdaj večkrat zgodilo. A. Strajnšak |
| Tine in Jerica (1852): | treslo. Bog nas je nesreče ovaroval, zdaj mu se zato zahvalimo. Po kratki pa serčni molitvi je Jerica rekla: Le hitro |
| Blagomir puščavnik (1853): | živalica! si mojega očeta oprostila. ” ”Pokleknimo in se skupno Bogu zahvalimo za neprecenljive dobrote,” reče Blagomir, ”v celi naši dogodbi je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | krajnske dežele novimu Cesarju poklonit se, odstopivšimu Cesarju pa se zahvalit. Kakor iz Krajnskiga, so se po- slednji teden lanjskiga léta |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Vaše pomote pokončati hotle. Pred vsim tedaj se ljubimu Bogu zahvalite, de je nasledke Vaših pomot odvernil, de je Vašo nedolžno |
| Genovefa (1841): | rêzhe: „Dobra moshá! Vama ſe imám sa Bogam naj pred sahvaliti, de s ſvôjim otrokam ſhe shivím. Ti, ljubo déte,” je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bili. 3) po bližnjem južno-Slovanskim, čemur imámo obúdo svojih življev zahvaliti; 4) po ino-Slovanskem; 5) po staro-Slovanskem; 6) po tujih (sestrinskih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in umnimu gasilnimu vodstvu tukajšne duhovšine in grajšine se je zahvaliti, de oginj ni delj segel in de ni cele vasí |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Samo Bogu in za njim blagimu mladenču imam svoje življenje zahvaliti. Ne vém, kako bi temu plačal, kar mi je storil |
| Blagomir puščavnik (1853): | Milkotu zdaj k Jovani in se jim ne more zadosti zahvaliti. Ko Milko vse nedolžne jetnike spusti in jim njih premoženje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tako okreval, da je mogel vstati in se verlim ljudem zahvaliti, ki so berž na pomoč prihiteli in mu oteli življenje |
| Ta male katechismus (1768): | skus J. Xtusa imamo, ſa katiru smo ja dolſhni Boga ſahvalliti. Kedu grata premorneste S. Mashe dejleſhne? Pervezh: Sam Buh, katiremu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | obzhutil. Naprashaj, koku be jeſt mogl ſauſſe per Bogu se ſahvalliti, kar je meni podejlil? lubi, inu se ſadoſti sturil. Rezi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kaj dobrega prejmesh, naodlashej tedej, ſdajzi per njemu poniſhnu se ſahvalliti, zhe notshesh, de be on tebi studenz teh gnad ſamashil |
| Blagomir puščavnik (1853): | nadlogi. Zahvaliva ga pa tudi za vse težave, s kterimi nas je |
| Genovefa (1841): | jo hozheva, préden umerjeva! Bogá ſhe popred v njegovim tempeljnu sahvalivſhi ſta ſe bres odlóga na pot podála in pobôshni ſhkôf |
| Najdenček (1860): | poljubi. Nisim si dal dvakrat velévati in veselo se mu zahvalivši sim šel v gostivnico, kjer sim dal klobaso in vina |
| Najdenček (1860): | zaspal. Ko sim se zbudil, je bilo sonce že visoko. Zahvalivši se kmetu sim poklical psa. Tega pa ni bilo ne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Efangeli? inu kader bosh shentianshave vanjeli poshebrov? REZI Bueg bodi sahvalen? |
| Genovefa (1841): | v nebo pogledala s ſolsamí hvaléshnoſti, rekózh: „Bódi tedaj sahvalen, o Bog! Ti ſi môjo molitev vſliſhal in naj ſkrivniſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | umejo. Po vsim tem se je tedej — Bog naj bo zahvaljen— nova dôba slovenskiga kmetijstva pričéla! Lahko bomo tedej zdaj svoje |
| Mlinar in njegova hči (1867): | hiši. Drugi nastop. Županja in Micka (prideta). Micka. Bog bodi zahvaljen, teta, da ste prišli. Oh kako težko mi je pri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | isvelko Andohtio noi bras falarja frihtou. Sedei srezi ti tu sahvalenje kader ti utvojo shisho poidash Jas tabei sahvalim oh moi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | furm je svo velko barti skushanobu. SAHVALENJE. Jas tabei sahvalim o ti dobri Duh skues Boga ozhta |
| Zeleni listi (1896): | kruha. O kako mu je dišal! O kako srčno je zahvaljeval Boga za-nj! 13. Marjetica. Pod neko lesko, rastočo daleč zadej |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in kdo popiše besede hvaležnosti, s kterimi so se Vladimirovi zahvaljevali svojim rešiteljem! Vsi so bili veseli; peš so se podali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poslanca francozkega in angležkega. Sedaj pa kralj sam se očitno zahvaluje za velike dobrote, ki ste gerški deželi o tem času |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da že va-nj dospemo. Vas le ta ni velika in zahvaluje svoj obstanek bogatim svinčnim rudnikom, ktere večidel hranuje v nedrijih |
| Mlinar in njegova hči (1867): | se mu zahvali molčé). Matija. Bog vas obvaruj, mati županja; zahvaljujem se vam za vse dobro. Županja. Ej, ljubi Matija, ne |
| Zeleni listi (1896): | mu je oče rekel, naj dolgo ne izostane. »Lepó vas zahvaljujem, da ste mi pokazali škorca«, reče gospodu baronu ter se |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Irec je zavrnil vojake in zapovedal mir. Nato je rekel: Zahvaljujem te, Te-Vaturu, da me spominjaš krščanske dolžnosti. ,,Ljubite svoje sovražnike |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | grę. Odobrutlov Goſpod nebeſhke Ozha ! jeſt tebe zhaſtimi, nu pohlevnu sahvalem, de ſi ti mene vbo- |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | imęnu. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. Po Jędi. Jeſt tebe sahvalem moj Bog! sa tvoje dary, katire ſem ſdej prejęl: daj |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | levnu sahvalem, de ſi ti mene uwogiga greſhnika is velike tvoje miloſte |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | imenu. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. Po Jędi. Jeſt tebe sahvalem moj Buh! sa tvoje dary, katire ſem sdej pręjel: daj |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | imenu. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. Po Jędi. Jeſt tebe sahvalem moj Buh! sa tvoje dary, katire ſem sdej pręjel: daj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | malim rasveſeliti, ako ſo ravno morde tiſto jutro ſtokrat toljko sajigrali. Kar pa tebi od drugih ni vſhezhe, tiga ſe tudi |
| Zlata Vas (1848): | sčasama obožali, ker so svoje premoženje zanemarili, zatepli, zapili, zapravdali, zaigrali. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Hraváſhke Gor ſónze mi pride, V nógrade Láſhke Po póldne saíde ; 'S Benéſhkiga morja Jug zhélo poti, Od Şhtájerza bórja Per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nájno v glavi, Me mósh, ki je ta úk uzhíl, saíde, Prijásno v ſvôji ſhêgi me posdrávi, Pové, de préd je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | novo mózh. Ja, o vſrmleni Jesus! Kadar gręſhnik sajde, takrat ga ti ſhe s'vękſhi lubęsnio nasaj klizheſh, kadar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ravno zašlo. Tukaj nima rednega časa za sijati, izide in zaide, kakor se ravno nameri. Včasih se posloví na mesce, včasih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hleb zorí; In kdar umrè jesenski grom , Tekoč ti nograd zajde v dom. Al véš, kjé rajnši se dobé? Po krajcarjih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | razločenje Kaj , kakó na svéti bo. Gor prot nebu serčno zajde Pa molitev od zemljé; Skoz oblake gre in najde , Kar |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vedno po poti Tvoje postave hodil in nikoli v greh zašel. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš ... IV. Jezus sreča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | b' ovčica se ljubljena Mu iz čede ne zgubila, Ne zašlà nikolj nobena. V Tebi tac'ga, Knez! spoštuje Množica hvaležna Tvoja |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | oſlepila, de ſi bomo od tiga pota tvojih sapovedi delezh saſhli. Mi Adamovi otrozi, kader greh ſturimo, ſe ozhmo pred oblyzhiam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na nas, inu na perpuſti, de bi ſi od tebe saſhli, m ſkry pred nami tvoju oblyzhie, pogledei na nas, kader |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | tvoje smo prišli Kakor zgubljeni sin: In kakor ovce smo zašli, Zgubili tvoj spomin. Al Oče vsiga usmiljenja! Na serca polne |
| Roza Jelodvorska (1855): | gospodična, da semkej pridete tako pozno na večer. Gotovo ste zašli. Nič ne dé. Ravno sim večerjo perpravil, in kakor vidite |
| Fizika (1869): | preveč drzno edino z duhom hoteli razumeti prirodo, najbolj dalječ zašli. 2. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | srezha; tedej smo ſashli s' pote te resnize. O kolkajn ſashli! o kolkajn tedej! Boj se rajshe teh pravizhneh; ſakaj ony |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | otroke pershteti, inu med Svetnikami je njeh srezha; tedej smo ſashli s' pote te resnize. O kolkajn ſashli! o kolkajn tedej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | to? ” vpraša. „O! nič posebnega” — odgovorí vodnik. „Sonce je ravno zašlo. Tukaj nima rednega časa za sijati, izide in zaide, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bližej zemlje ko prej. Upajmo vendar, da bode sopet skoro zašlo, in vernivši se, dalje znabiti od zemlje, ko sedaj”. Sonce |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtusa sheni sheni shem tabe gorei inu kmenei! katero je sanas praliu per usam niegovam terplenji? skues te nai svateishi besiede |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti sanas grieshenzhe nasvetam krishi terpov pomai inv obdershi mene stvojo S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sveta Krisha inu skues uso tvojo Martro katero si ti sanas volnu ven praſtav? jas tabei prosim skues sasushenje Svete Ko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | krisha, kier je on martro inv smert riasnaminje S. krisha sanas sadovol stverov pomai mene Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg † S. |
| Kuharske Bukve (1799): | inu ſrędneh shivál. 246. Rasresanje velikeh peretnín. Federvieh. 247. Rasresanje sajza. 248. Rasresanje maliga praſza. 249. Ribo rasręsati. XXII. Navk vertníne |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe na talerji pervizh okoli mise ludęm dajejo. 247. Rasresanje sajza. Sajzu narpręd odręshi noge per koIęnih, katire ſo na konzi |
| Genovefa (1841): | natróſil. Tako je lazhne ſerne in sajze bliso privabil in sajzhki ſo bili poſlednjizh tako krôtki, de ſo mu duſhézhe ſenô |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iz 4 lotov ajbešovega mazila, in iz 4 lotov olja. Zajčja mast je bolj hasnjiva, kakor gosja mast, alj kakor poslednje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Česko. — Zraven goveje kuge pa razsaja v okolici habriški tudi zajčja kuga, za ktero je že dokaj zajcov poginilo. — Najnovejši vezek |
| Botanika (1875): | hortenzija (Hydrangea hortensis), krčno zelje ali sv. Janeza roža (Hypenicum), zajčja deteljica (Oxalis) in mična kamentrica (Saxifraga), ktera ima vrsti, ki |
| Botanika (1875): | zokrogljen, odrezan (mulast), odrt, izrezan (izrobljen), narobe srčast, podoba 91. (zajčja deteljica), špičast, prišpičen, ostnato špičast, bodeč. Pri dnu ali pri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kakor gosja mast, alj kakor poslednje mazilo, in kdor ima zajčje masti, naj se lete posluži. Pri smoliki je treba konje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba nič bati, ako ravnaš, kakor sim rekel. Ako nimaš zajčje ali gosje masti, vzemi ajbešovega in lorberjovega mazila, in sicer |
| Zoologija (1875): | Noga mačja 139. Nopal 150. Norica 126. Nostoc 110. Nožice zajčje 136. Nunke 126. Nuphar luteum 146. Nymphaea alba 146. O. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kosti, eno staro kokoš, en kos gnjati, tudi (ako imaš) zajčjiga, serniniga ali jerebičniga mesa, nekoliko korenja, peteršiljevih koreninc, vse podolgama |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | čas delali. Psi so vžgali za zajcem, kteri pa ni zajčjih skokov delal, ampak je na pervo drevo splezal in njavkal |
| Botanika (1875): | maslenem grintu (Senecio), kterega seme se kanarcem daje jesti; pri zajčjih nožicah (Gnaphalium dioicum); pri krasnej belokosmatej planinki (Gnaphalium Leontopodium) in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Leta oteklina se mora večkrat. na dan z gosjo ali zajčjo mastjo ribati, da se ognoji, kar se po nekem mehkem |
| Kuharske Bukve (1799): | daj na miso. 32. Sajz, al Jereb v' ojlnati polivki. Sajza, al Jeręba na rashni ſoknato pezheniga deni v' koso, v' |
| Kuharske Bukve (1799): | pezhi pękel. V' taki ponvi s' sgornim pokrovam snaſh pezhi sajza, telęzhje, ſvinſko plezhe inu rębra, inu druge perutne shivali. To |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | bi se pa prav veselili, grejo kerznarji na vert, izpuste zajca in pse za njim, de bi si z lovom kratek |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | staro mavho dal, v kteri je imel zajca. Kerznar nese zajca v gostivnico, kjer so bili vsi zbrani in veseli, de |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | gostivnico, kjer so bili vsi zbrani in veseli, de je zajca kupil in narlepšega živega zajca tako po sreči dobil. De |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | šest vinarjev za staro mavho dal, v kteri je imel zajca. Kerznar nese zajca v gostivnico, kjer so bili vsi zbrani |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | mjav! To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca obrišejo, in rečejo: „Goljufani smo! ” Pavliha se je pa v |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zbrani in veseli, de je zajca kupil in narlepšega živega zajca tako po sreči dobil. De bi se pa prav veselili |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pogodila sta se, de mu Je štiri sreberne groše za zajca in šest vinarjev za staro mavho dal, v kteri je |
| Genovefa (1841): | je nekaj pred votlíno natróſil. Tako je lazhne ſerne in sajze bliso privabil in sajzhki ſo bili poſlednjizh tako krôtki, de |
| Pripovedke za mladino (1887): | opravilih. Drugih enajst pa hodi v gojzd, išče divjačino, srne, zajce, ptice in golobiče, da imajo kaj jesti, sestra pa in |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | si z lovom kratek čas delali. Psi so vžgali za zajcem, kteri pa ni zajčjih skokov delal, ampak je na pervo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali zlo do 100 mertvih naſhli; takó ſo bili tudi sajzi od tozhe ubiti najdeni. Shaloſtno je viditi, de ni isrezhi |
| Tiun - Lin (1891): | steno, drugemu pa sem nastavil svoj nož. Odbežali so kakor zajci. Odločno moje vedenje imelo je pa vsaj ta dober nasledek |
| Kuharske Bukve (1799): | polivki, in der Sauce. 31. Jerebíze v' laſhki polivki. 32. Sajez al jeręb v' ojlnati polivki. 33. Piſheta al golobi v' |
| Kuharske Bukve (1799): | na obęh krajih herbtanza farſhke ali obherbtne resíne, ako je sajez velik, per majhenimu ſe pa lę herbet v' zęle koſze |
| Pozhétki gramatike (1811): | est, je. Le lièvre court, sajiz tezhe: kdo tezke? odgovor, sajiz, glej ta je imenvaven al podſébik glagola court, tezhe. Vprava |
| Pozhétki gramatike (1811): | glej ta je imenváven glagola est, je. Le lièvre court, sajiz tezhe: kdo tezke? odgovor, sajiz, glej ta je imenvaven al |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ti potepúh! Kakor vidim, umeješ si na svoje rokodelstvo, kakor zajec na boben; napihniti znaš mehúr, a napolniti ne; imaš lonec |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | klobasami in možgani na narezanih žemljah. Postervi. Narašen gres. Pečeni zajic brez smetene. Vkuhano sadje. Limonova pa mandelnova torta. Španski vetrovi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ognju djati. Pečeno sernovo stegno. Se ravno tako perpravi kakor zajic s smeteno, samo, de se vsaj dve uri peče, ker |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | de se vsaj dve uri peče, ker je pa srednji zajic v treh četertinah ure pečen. Pečeni sernov herbt. Se ravno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ki se v pečno ponev nateče, poli. Pečeni jagnjičev herbet (zajic). Oba stegna dobro operi, razstegni, na raženj natakni in s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečeni zajic s smeteno. Odrašeniga, pa, de je mehak, ne prestariga zajca |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Janez Zadregar, župan; Urban Rode, Jožef Štrombel, Jernej Jamnik, Štefan Zajic , odborniki; Franc Rojc, pisar. Župan bere naukaz c. k. kantonskiga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | napraviš, ktera marsiktere jedila olepša, deni v kozo en par zajemnic z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva |
| Kuharske Bukve (1799): | unzho raspuſheniga ſhpeha, seleniga sręsaniga peterſhila, na vſe to eno sajęmnizo vręle goveje shupe gorivlì, dobro premęſhaj, hitro sakrì, de ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | pólivavko, vsami en koſez ſroviga maſla, dva lotha moke, eno sajęmnizo goveje shupe, enmalo bęliga vina, ſok od ene lemone |
| Divica Orleanska (1848): | kakor ti, zares! Kar ima, vse v gorečo hišo verže, Zajema v danaídni sod brez dna. Otela te ne bo, le |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ravno so čede pergnale k studencu napajat. Mozes jim vodo zajema, ino korita naliva. Drugi pastirji — kakor pred zarobljenci — hočejo dekleta |
| Valenštajn (1866): | dneva pred večerom. Upa Iz dolge sreče jaz bi ne zajemal. Poslan je up nesreči. Srečnemu Bojazen naj krog glave fofotá |
| Gozdovnik (1898): | platnom po deskah razpetim, ki je poravnan tudi malo prostora zajemal. Oblečen je bil v sukno, sivo in modro črtano ter |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | mu je pred očmi deklica na stopaju, ki je vodo zajemala z lepo belim škafom, bučalo mu je po ušesih milo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Isaia, de bómo my naſhe isvelizhanje is ſtudenzov tiga Isvelizharja sajęmali. (12, 3.) Leti ſtudenzi, kakôr ſamy lohka saſtopite, leti vſelej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bomo my ravnu is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam sajemali. Vy samęrkate, lubi Poſluſhavzi, de je moje napręjvsętje, vam ſkusi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | k' ozhiſhenju naſhih gręhov doli tezhe, hózhemo my naſhe isvelizhanje sajęmati, ali tudi vodó sgręvanih ſolsa bomo my ravnu is letih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pozhakavſhi, de zhiſto krajnſhniki, v kérzhmah tertvinſhino s golo rokó sajemavſhi in is peſti ſerkláje, smodreni, naſ na zhiſteji isreke naſledé |
| Sacrum promptuarium (1695): | bil dolgu shnio, vſe glatku bi bila meni na zukru sajeidla. Ta druga je bila nemskuta, ena velika pyanka. Ta tretja |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | jih je jesti, dokler je mislil, de so 12 goldinarjev zajedli. Potem jim pa reče: „Ljubi prijatli, zdaj bomo pa enkrat |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je mislil, de je že čas prišel, de so denarje zajedli. Zavoljo tega se preobleče in jezdi v mesto k imenovanemu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mręshi, katęra je v' mórje vèrshena, inu vſe ſploh ribe sajmé. 48. Katęro, kadàr je napólnena bilá, ſo vùn na kraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bilo na mizo napravljeno. Povabijo ga, da naj z njimi zajame. Ko se pa k mizi usedejo, zapazi, da ima slednji |
| Valenštajn (1866): | vsoj konjicoj i zagnali Nazaj do rova, tu pa sulicami Zajame je pehota razvrščena, Nej bilo jim mogoče dalje, ni Umaknoti |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ki vam je dobro storil, seboj perpeljale? Pokličite ga, de zajme z nami. “ Berž ga pokličejo, ino Mozes pride k bogaboječimu |
| Genovefa (1841): | pripékvalo in ôna shejna k ſvôjimu viru priſhla, merslé vodé sajéla in pila, je mnogokrat” rekla: „Kar je ta vir mojim |
| Maria Stuart (1861): | meč kraljevi Po edimborskih ulicah pred vami; Z orožjem ste zajeli parlament, In tu, v svetišču pravde in zakona, Sodnikom ukazali |
| Valenštajn (1866): | skupaj je osodna Trojica; srečni zvezdi, Jupiter I Venera zvijaškega zajeli Mej sé sti Marta, starega kvarilca, I morati ga, naj |
| Tiun - Lin (1891): | Hinko spolnil moj nasvet in ni čakal, dok bi ga zajeli morski razbojniki. »Ovadúh! « zakriči Tiun-Lin besno name. »Oni bežé! « Pogledal |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | boja, je zaklical: „Stari so mrtvi; mlade pa bodo že zajeli naši v gozdu. Urno napravite ogenj! Tukaj hočemo pričakovati Te-Vatura |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | varstvu svetih angelov. Ko so zažgali Maori praprot, da bi zajeli dečke, ali da bi ti živi zgoreli, so bili že |
| Pozhétki gramatike (1811): | li priſhla? a-t-on fait? ſo li ſturili? prenez-en, vsami, ſési, sajmi, nuj! Tudi ſtavio vesivno zhertizo med dvema beſédama, ktiri ſta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Boz Ruto, ino rezhe: „˛Sem le pojdi, ino s' nami sàjmi! “ Ruta perſede k' shenjzam. Bóz ji naloshí. Jedla, ino ſhe |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | tim stopaju je stala Rozvitka in se ravno pripognila vodo zajeti. Kar prešine hudoba kakor blisk jirharjevo serce, ki ga je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bil ubit, ampak ko ga v begu sovražnik že meni zajeti, se odpre skala v Pečicah, do kterih je pobegnil, pa |
| Valenštajn (1866): | Fridolanec Se je pripravil že. Zanaša se Na zvezde. Nepripravljene zajeti Nas misli — Zlati krog gotovoj rokoj Doseči méni. On se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is vodotokov ſtopajo, in polje odvezh popluvejo, ſe jim mora sajesiti. Sa odtok mozhvirja ſlushijo odkriti in sakriti grabni. Koriſtno je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je treba s širokimi deskami na levi in desni vodo zajeziti, da pod flos udari in ga vzdigne. Zatega voljo mora |
| Genovefa (1841): | grosíl. To nenadjana miloſt mu je ſerze prebôdla. Glaſno je sajokal in rekel: „Oh, neſrézhna ſtraſt me je oſlepila! Vaſ ha |
| Roza Jelodvorska (1855): | tečniga kruha, in serčno povabi Rozo, de bi prisedla k zajterku. Dobro so ji dišále jedí, in jo jako okrepčale. Po |
| Roza Jelodvorska (1855): | so ji dišále jedí, in jo jako okrepčale. Po zveršenim zajterku pravi dobrotljivi Jakob: »Zdaj pa ljuba gospodična, sledite mojo hčer |
| Robinson mlajši (1849): | se je drugega dne zgodilo. „No Petek,“ je Robinson pri zauterku pital |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | oberne, ali pa v'te roke tih bogih gor hrani. Sakai, koker S. Auguſtin govory: Avans eſi, cui Deus non ſufficit |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | aku Bog, katiri te rane tih duſh osdraula, na pomaga. Sakai Bog je tu goſpodarſtvu, inu oblaſt zhes naſhe duſhe, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | illuc. Vedeu je pa Judesh ta isdajauz sa tiſti krei, sakai JESUS je pogoſtu takei sahajou. Ponovim ſhe enkret lete beſſede |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | perneſu, inu pred nimi sposnou, de je nadoshno kry predau, sakai ony ſo h'nemu rekli: kai mi maramo, ti gledei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | isvelizheina, inu vunder, kader to reſsnizo govory, ga nozhjo ſliſhet. Sakai ti hudobni beſhijo pred luzhjo, inu na perpuſtijo, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi Bogu dopademo, de mi negovo pomozh, inu gnado sadobimo; sakai bres Boga obena gnada, inu pomozh vſih ludy nezh na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Prerok Habacuc cap. 2. Aku bo on odlagou, pozhakei ga, sakai on bo gviſhnu perſhu, inu ſe na bo dougu gor |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mene pershlu. Ali koga ſe Chriſtus preſtraſhi ? nikar tih Judov, sakai tiſti ſo na teſame dve beſlede, kader je onpraſhou: quem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' katirih ni te ſvete brumnoſti, temuzh ta tagreſhna hudoba, sakai v' takſhnih hyſhah ſe ta hudoba tiga zhloveka zhes negovo |
| Biblia (1584): | vsetu, kar ima. Satu jeſt k'nym govorim ſkusi priglihe. Sakaj ony s'videzhimi ozhima nevidio, inu s'poſluſhajozhimi uſheſsi neſliſhio |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvojo je bil to ner vekshi zhast na semli doſegli, sakaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù, sakaj purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu rekli: Aku ti letega ſpuſtiſh, tok niſſe Zeſſarjov perjatel: Sakaj en sledni, katiri ſe h' Kraylu ſtave, ta super govory |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | moleſh. Tedej je JEsus k' njemu rekuv: pojdi prezh Satan: sakaj ſtojy piſſanu: ti imaſh Boga tvojiga Goſpuda moiiti, inu njemu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sa eno męnjo bó zhlovèk dal sa ſvojo duſho? 27. Sakaj Şyn tiga zhlovęka bó priſhàl v' zhaſti ſvojga Ozhęta s' |
| Genovefa (1841): | prinêſem. She tó nozh morate umréti. Grôfova volja je taka! sakaj on vaſ miſli réſ takó neſramno hudôbnizo, kakor vaſ je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolshnoſt, ˛Slovenzam to poſebno poſlavljenje goſpoda Kopitarja na snanje dati; sakaj zhigavo ſerze ne bije hitrejſhi v perſih, kadar ſliſhi ime |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in sernje lepo zélo in bolj gotovo is klaſja isluſhi. Sakaj nemſhki zépez je is terdiga leſa tako s resivnikam isdélan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugo znate brez škode poskušati, le z krajcerji ni varno, zakaj krajcerji so iz kotlovine narejeni, na ktéri se zelenica (Grünspan |
| Zlata Vas (1848): | Eno nedeljo popoldne po pridigi se je vsa soseska zbrala; zakaj prédla jim je, od kod denarjev dobiti, ker je bil |
| Zlata Vas (1848): | ker je srejno goljufal. To je bil konec napihnjeniga Brenceljna, zakaj krivično blagó ne tekne dobro, in ošabnost se poniža. Ožbeta |
| Zlata Vas (1848): | Čudili so se v vasi od tedna do tedna bolj. Zakaj gostivnice so skorej prazne stale. Ob nedeljah ni bilo ne |
| Zlata Vas (1848): | se mu je skoraj po sreči izšlo, kar je začel; zakaj nobene rečí se ni brez premiselka lôtil; nikoli se ni |
| Zlata Vas (1848): | več sira in siroviga masla dobili, kakor so mléka prinesli, zakaj toliko so dobili, kolikor se je iz vsih deležnikov storilo |
| Zlata Vas (1848): | V celi deželi niso mogli nehati se nad Zlatovasčani čuditi. Zakaj vidilo se je, kako se je njih premoženje množilo. Vas |
| Blagomir puščavnik (1853): | ne; vi ste že ti pravi! ” — Sokolarček se močno prestraši. Zakaj gotovo misli, da je že ovâjén. Tine, tako je bilo |
| Roza Jelodvorska (1855): | licu polile. — To je bilo dobro, de je ječar odšel; zakaj ona bi se ne bila mogla dalje zderžati svojiga ljubiga |
| Ta male katechismus (1768): | inu S. Kerst ſhelleti. Se pak uſſake ſhiher kerste? Uſſake; ſakaj koker ſna uſſake ſvelizhan biti, toku ſna tudi uſſake ta |
| Ta male katechismus (1768): | on ſavle toku pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo veſho prebernil, ſakaj njemu se je v' temu tesnemu, inu ostudnemu kraju ſdellu |
| Ta male katechismus (1768): | prave Kristus) ſa enega „Ajda, inu ozhitnega greshneka „derſhán biti; ſakaj katire notshe „Zirkuv ſa svojo Mater imeti taiste nabo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | beſſede vezhne resnize, ampak gledej dalej noter v' taifteh skrivnuſte; ſakaj ti moresh tvojo dusho, eno tako ſhlahtno! eno ſgol samo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | temuzh vezhkrat is perludnoſtjo se puſtę sovraſhneki premagati, inu ſveſati; ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt teh naperjaſneh serz na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bosh to nezhemerno bojezhnoſt pred ludmy v'tvojemu serzu nosil; ſakaj ti ja namoresh Boga v' resnizi lubiti, kader le gledash |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | moj Syn! inu de se nabosh mojem beſſedam nasprutn stavel; ſakaj lete so tebi ta narnuzhnejshe nauk, de be tudi ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pokuri grunta. Kedur se namisle pobulshati, nasme tudi nezh upati, ſakaj le sama grevenga en take velik lon ima, terdovratnoſt pak |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | malu saneſemo? sakai vezh na ludy, koker na nega savupamo? sakai ſe toshimo, de nas je Bog sapuſtiu? de nozhe nezh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sanizhemernoſti? In cathedra deriſorum cum his, qui adverſus Deum loquuntur? Sakai ſi ti na timu ſtolu tih poſmihvauzu s'tiſtimi, katiri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | damo. Saturei lubesnive duſhe! kai miſlimo? kai ſe gor dershimo? sakai ſe s' zeliga ſerza v' to volo Boshio na isrozhimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Abelna, vpyeſh ti od semle, vpyeſh ti v' Nebeſſe, ali sakai? satu, debi ti timu naſhimu nafletnimu, inu ſmerdlivimu shivotu, katiru |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | popounima naisrozhimo? sakai ſe na negovo dobruto taku malu saneſemo? sakai vezh na ludy, koker na nega savupamo? sakai ſe toshimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezhni Syn Chriſtus, v' negovo skerb zhes nas popounima naisrozhimo? sakai ſe na negovo dobruto taku malu saneſemo? sakai vezh na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhu, temuzh sa taushent ſveitu odreſheine preobiunu sadoſti bila. Saturei sakai ſi ti nikar eno ſamo kaplo, temuzh zele potoke, je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | seſt tapiknjanei shevadli noter dati boda furt dora je skushano sakai te kazhe she to sienzo odjasenovja sourashijo daraishi vogin gredo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pedenati taku tudi ti sanjo stori karje tabei le unagozh sakai tiſta dusha sama sase namora nezheser dovi ispusati al ti |
| Biblia (1584): | ſo ga proſsili, inu djali: Puſti jo vſaj od ſebe, sakaj ona vpye sa nami. On pak je odguvoril inu je |
| Sacrum promptuarium (1695): | Duh ſe reſveſseli v' Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher. Letu Slatku, inu ner ſveteshi S. |
| Sacrum promptuarium (1695): | pervi: Ona ga lubeſnju pogleda, ter sdihne rekozh: Ah Gospud! sakaj nejſte poprei prishal, sakaj v' zherei ſim enimu drugimu oblubila |
| Sacrum promptuarium (1695): | krajliza teh Angelou. Ta fazonetel shenkam Antverharjom, dellauzom, inu kmetom, sakaj vejm de vezhkrat teſhku vam naprej pride vaſhe dellu, ter |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | uſsakdan Kruh ſvetu Reshnu Tellu ? Od. Ja! o ja ! Pr. Sakaj pa ? Od. Kir mi bi imeli taku brumnu shiveti, de |
| Genovefa (1841): | njim. „O, ti svelizhani duh môje Genovefe! ” je glaſno savpil, „sakaj nasaj hódiſh, me môje kervave ſramote toshit? Ali ſo te |
| Genovefa (1841): | je sopet v roko podal. „Oh ljuba mati! ” je sazhel, „sakaj dershite smiraj ta léſ v roki? ” „Ljubo déte”! mu je |
| Genovefa (1841): | moraſh vlage in mrasa umréti. O vi kamni nad mano, sakaj mozhite moje ljubo déte s ſvojimi doli kapljajozhimi ſragami? Ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo djal in veſ nepokójin |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 3. On pak je odgovóril, inu je djal k' njim: Şakaj tudi vy preſtópate sapóvèd boſhjo savólo vaſhiga isrozhenja? Sakaj Bóg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kjer najdeva množico milo jokajočih sirot in ubogih. Prašava jih, zakaj de se jokajo, in kaj se jim je prigodílo. Začnejo |
| Robinson mlajši (1849): | iz najboljšega naména postavila. Tiisti, kir vse rêdi, ino vé, zakaj svoje življenje vagava, nama je gotovo ohrani, če nama je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je bila. Svila (žida) je za nas kaj dobra reč, zakaj brez galete in brez vina nam bi ne bilo mogoče |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vedno skerbeti, da konji na suhi stelji stojijo ali ležijo. Zakaj sopar, ki iz gnoja puhti, je grozno nezdrav. Konji, ki |
| Viljem Tell (1862): | stopil v hišo mojo Še bolji mož. Bog sprimi vas! Zakaj Ste prišli sem ? Kaj iščete na Urnskem ? Staufaher. Nekdanjih časov |
| Čas je zlato (1864): | mladenča, hočem viditi, kaj de je v stani vse narediti, zakaj meni je za-nj mar. In čuješ Lenče! Prizadeni si s |
| Sveti večer (1866): | k njemu pestovaje otroka, ter mu čez nekaj časa reče: „Zakaj tako molčiš in kaj premišljuješ? ”— „Premišljujem”, reče logar, „zadnje verste |
| Valenštajn (1866): | Besedo so taborniki mi dali — Maks Pikolomini se nej podpisal. Zakaj ne? Trčka. Da nej treba — menil je — Ilo. Njegov napuh |
| Gozdovnik (1898): | razglavokožili. Glavarju daj kroglo, ravno palec od ušesa memo, Pepo! « »Zakaj pa ne v glavo? « »Človek je ter ga ne smemo |
| Ta male katechismus (1768): | katire se imenujejo: Buh Ozha, Buh Syn, Buh S. Duh. ſakaj je pak le en sam Buh, inu tri Pershone? ſatu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pojdti. Ti navęsh kje, kedaj, ali koku bosh umerl, inu ſakaj ſhivish ti toku vendan kje, koker de be ti imel |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rad, kader drugi od tvojeh falerjov med sabo kremlajo: inu ſakaj govorish od tvojega brata take rezhy, katire tebe nezh naſadenejo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Sadoſti , de jeſt nezhem. Matizhek. Al ſe vunder povę , ſakaj ne. Nęshka. Tudi to ſe ne povę ! Matizh. Toku je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſegle. „Tako je prav, dezi, pravijo kapitan; in kdor nima sazhém takiſhnih perſtanov noſiti, naj mu ſaj vſaka potozhniza, ki jo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bueg nai ti mena sadesezhi sakar jas prosim. K'TRVIOMU alti tu vpash dershati oblubi inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kader bosh saduebou sakar si ti prosou: da teſte imash ti popotriebi nuzati: kar |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas taba prosim o moi nabeshzhi Ozha inu skues use sakar sim shie tabe prosou: noi skues tvoje resnizhno bogoſtvu: Amen |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | molji, kjer jih tudi tatjé ne ukradejo. Kjer je vaſh saklad, ondi je vaſhe ſerze. Zhe tedaj ſvoje ſerze na zhaſno |
| Genovefa (1841): | grôſu ubernela ter rezhêta: „O ſin, vsêmi jo tedaj. Najdrasheji saklad je. Têbe je vrédna. Obdershi jo ljubo in bódi ji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in 27 kr. v ſrebri. Nar uboshniſhiga uzhenza je bil saklad pa le dva krajzerja v kotlovini, in vſih uzhenzov pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veſelje vsrokujejo. Sopet dobi vſaki uzhenez hranilnizo s opominikam, novi saklad do prihodne ſholarſke ſkuſhnje ſi sberati, in takó sa ſvoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkuſhnji ſmo hranilnize po redi raskovali in vſazimu uzhenzu njegov saklad na roke naſhteli. Od binkuſhtne ſabote do 9. Kimovza je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | t. d. Iz mnogih okoljšin sodimo , de je gomila ta zaklad okoli dve sto lét zakrivala in vunder nespremenjeniga ohranila. Slabi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | starših knjigah tujine vse živo, so nam vémdar vselej obilni zaklad dobrega in pravega. Vsem Slovánom tukaj ves vnet povém, da |
| Blagomir puščavnik (1853): | svojih otrok , ki so vaš nar dražji in nar ljubši zaklad? Ve bi se prekositi dale od vertnarja, ki že za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rušno na gori odkrivati, in spodej se je nahajal celi zaklad rude. Brez tega bi pač stala Rabeljska dolina kakor zapušena |
| Čas je zlato (1864): | Kaj imaš? « »Denarje, mati, za vas; in za se velik zaklad« zakliče Lenček vès osrečen. »Nate, mati, deset rumenih zlátov, ti |
| Čas je zlato (1864): | težava – podstava vse učenosti, – je premagana. Pervo stopnjo, ki v zaklad vse učenosti pelje, je dognal. Vpervič tedaj v svojem življenji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prideržala iz tvoje dedšine! Zvesto sem varovala in skrivala ta zaklad, draži ko zlato in biseri, dokler se ga vrednega skažes |
| Ferdinand (1884): | si je tudi najrevniši dninar. Dobra in čista vest je zaklad, ki preseže zaklade celega sveta. Posvetna čast in imenitnost so |
| Gozdovnik (1898): | težo? Zamišljen stopa dalje. Moral je najti sredstvo, da ta zaklad vzdigne, in ko bi mu glava posivela. No, za to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bilo, bi gotovo več znesli, kakor je sedajni donesik šolskiga zaklada. Po tem takim bi kresija v stanu bila, nar bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kresijsko zalogo za šole napraviti iz letnih doneskov cesarskiga šolskiga zaklada, kteri, ako ravno bi le po 10 goldinarjev na 500 |
| Oče naš (1854): | veselo odperale. Oh, otroci so se zoper očeta zdvignili, njegove zaklade zropali, mu hišo razdjali, njive pohodili in njega iz domovine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | neki gospodar naproti, ter jima začne hvaliti in razkazovati svoje zaklade. „Vendar pa ne mislite” — reče slednjič k Hafedu — „da sem |
| Ferdinand (1884): | najrevniši dninar. Dobra in čista vest je zaklad, ki preseže zaklade celega sveta. Posvetna čast in imenitnost so le prazne pene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | samo ne gré, se pospeši od drugod; Odpirajo že se zakladi pri nas, Ki jih zanemarjal je prejšni čas. In sreča |
| Valenštajn (1866): | Zdaj precej se napoti v Beč k cesarju. Z obilimi zakladi stopi predenj I reci, da si le v zvestobi skušal |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | bil jaz ta glas poslušal! Kaj mi pomagajo zdaj vsi zakladi! Raje bi kamnje tolkel ali derva sekal, da imam le |
| Zlatorog (1886): | Rog kozlov namreč doli v Bogatinu »Odprè duplíno, kjer ležé zakladi »Takó obílni, da če pride pónje »Voz sedemsto, ní moč |
| Zlatorog (1886): | Dej, kaj veš o lovci trentskem? »Mar so znani mu zakládi, »Mar prináša Škrat zlatá mu »Kot kovaču iz Tolmína? »Morda |
| Divica Orleanska (1848): | Düšatel. Sir! Zlatá Drobtince ni v zakladih tvojih več. Karol. Preskerbi ga. Prestola žlahtni pevci Zapustiti ne |
| Zlatorog (1886): | pa in ž njimi pogoníči Še ménijo se dolgo o zakládih, Ki čúvajo jih sedmoglave kače In pa zaklete grajske gospodíčne |
| Zlatorog (1886): | Možém se sanja o triglávski roži, O belih kozah in zakládih skritih, A lepa Špela sanja celo noč Jedíno le o |
| Zlatorog (1886): | Dober znak si, cvetka ti rumena »Onemu, ki stiče po zakladih. « |
| Divica Orleanska (1848): | ti nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In žugajo z odídam. – Komaj bom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kotih tičí, in kar iz tujščine dobrega najdejo, k domačim zakladom zalagajo. V Frauheimu pri Marburgu 28. Prosénca 1846. Oroslav Cafov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zato, da je človeka odrešil in ga deležnega storil svojih zakladov in svojega kraljestva . . . vse to je zapopadeno v besedah, ktere |
| Zlatorog (1886): | svoje dní še! »Zláta hočeš, ne pa gôrskih rož, »Prav, zakládov dosti zrla boš »In strméla, ko pri hramu vašem »Jaz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bolj na drobno v tolikšnih razmerah, da ne le veliki zakladovavci, temuč tudi manjši posestniki zamorejo zakladanje prevzeti, kteri se imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in jih odebelili, po tem pa kakor drugo klavno živino zaklali, in tako meso domá v prid obernili ? Če stare krave |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | del s' vlazhugami pognal; mu pa ſhe pitano tele rezhete saklati! “ Ozhe mu je djal: „˛Sin! tí ſi vedno per meni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mora, kakor je Bog po ſvoji ozhetovi ſkerbi ukasal, jagnje sakláti, ino ga ſpèzhi, de ſe na pót pokrepzhajo. Vſaka goſpodinja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ker ſo ga ſpet sdraviga dobili, ſo rekli pitano tele saklati. “ To je ſtarimu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pervi dan velikonozhniga prasnika, ko ſe je imelo velikonozhno jagnje saklati. Jesuſ poſhlje dva ſvojih uzhenzov, Petra ino Janesa, v' meſto |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolezin huda in živinče parklje zgubi, je nar koristnejše ga zaklati, ker parklji dolgo ne zrasejo. Bolna živina mora na suhi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in ciple spozna. Zdaj je treba živinče alj operirati alj zaklati. Kmalo se snet mehurja poprime, in operacija ostane brez uspeha |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolezin ni znana, se mora živinče, ki to bolezin ima, zaklati. XIX. Poglavje. Tresnica ovac. Leta bolezin pride od ovčjih brenceljnov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | Ni prazen, pa prav imaš, zjutraj hočem svojo debelo svinjo zaklati, in za nocoj jo hočeva v kuhinjo spraviti, medveda pa |
| Valenštajn (1866): | kaj više od njé ceniti, Ali pa dam se kar zakláti, Kakor Hrvàt — i moram se zaničeváti. Oba lovca. Da, prvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | klati, in ko bi se konjsko meso, predenj se konj zakole ali pobije, od zató postavljenih oglednikov poprej preglédalo, in to |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne pride med druge in da se tudi berž ne zakolje; ampak na odločeno mesto samo postavi, da se zve, kaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | svetovati, kakor da se živinče, ktero na ti bolezni zboli, zakolje. XVIII. Poglavje. Dergetavnica. Dergetavnica je čutnična bolezin, ktera se le |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je prav, to! “ Naj pervizh vsamejo Balovi preroki junza, ga sakoljejo, ino klizhejo od jutra do poldne neprenéhama,: „Bal, uſliſhi naſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Uni bratje ſi pa is tega nizh ne ſtoré; kòsla sakóljejo, Joshefovo piſano ſuknjo v' kri pomozhijo, ino vſo kervavo ozhetu |
| Kuharske Bukve (1799): | 155. Karpi v' ſaparzi kuhani, to je dempfani. Kader karpa sakoleſh, perſtręsi kri v' jęſih. Potle ga sręshi na koſze, perſtavi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | trudne oči na vse strani obračala, in močne vrata terdo zaklenjene najdla, ni več dvomila, in spoznala je, de je resnično |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perkasal. Savoljo ſtrahú pred Judi ſo bili v' neki hiſhi saklenjeni, kar Jesuſ na enkrat per njih ſtojí, ino rezhe: „Mir |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | terpljenje do verha perkipélo, je s' saupanjem v' nebeſhkiga Ozheta saklizal: „Moj Bog, moj Bog! sakaj ſi me sapuſtil? “ — Potlej rezhe |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | v Babilonu pred levnjakam ga na tla spusti. Habakuk je zaklical Daniela, ino reče: „Služabnik božji! na južino ki ti jo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | de je sploh precej pokojin bil, le malokrat potožil in zaklical: „O veliki Bog, usmili se me! “ in de je kar |
| Oče naš (1854): | Zoper svojo voljo je stegnil svoje roke in večkrat je zaklical: „Oče! Mati! “ |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spravil se je po koncu, da ga pozdravi. „Maksimijan! ” je zaklical zamolklo pa razločno. „Kdo si, prederznež, da tako meni nič |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je spoznal Boštjana. Vendar kmalo se je zavedel in strastno zaklical: „Alo! urno! Nekaj naj jih tje gre in ga pred |
| Oče naš (1885): | Zoper svojo voljo je stegnil svoje roke in večkrat je zaklical: „Oče! Mati! “ „Kmalo bova pri njih, ljubi Nace! “ je rekel |
| Tiun - Lin (1891): | bili že zapazili in ker se končno nisem ničesar bal, zaklical sem čolnu, ki je precej krenil proti obali. »Razumete angleški |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ki so dospeli med tem na kraj kratkega boja, je zaklical: „Stari so mrtvi; mlade pa bodo že zajeli naši v |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | svojo mržnjo do Maorcev. „Tedaj tudi ta, morivec, požigavec! “ je zaklical star vojak; drugi je koj pristavil: „Kar na jadrenik ga |
| Tine in Jerica (1852): | z njenim gospodarjem v izbi našel. Jerica mu je naproti zaklicala: Vender enkrat? Že dolgo te pričakujeva. Mart. Ne utegnem vselej |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | In zató pa tudi niso več junaška dela. ” „Nikakor ne! ” zaklicala je navdušeno Fabíola. „Le nikar me ne pregovarjaj, za kaj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | šinila gospej O'Nielovi miselna nesrečnega gospoda Flinta. ,,Stoj! stoj! “je zaklicala. Kako sem zamogla nanj pozabiti! Jaz ne morem, ne smem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe nad njim rasjoka. Pa kaj, de ptujiga sdravnika nasáj saklizati je shé preposno bilo! Neko drugokrat ſi Mina vmiſli goſpéj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | oknu vſtopita, ino nekoljko zhaſa ménita. Na to vkàshejo ſanta saklizati. Jurek perdirja, pa oſtermi, kedar v' ſvetlo obednizo ſtopi, ino |
| Ferdinand (1884): | očeta ter te storiti nesrečnega, preden si znalo izgovoriti in zaklicati njegovo ime. Sedaj se me pa ni treba več bati |
| Blagomir puščavnik (1853): | Med tim ko tako govori, mu za njim neznan glas zakliče: ”Oj vi! prijatelj pazite, da vas kdo iz grada ne |
| Blagomir puščavnik (1853): | je želel, svojo mater in svojega očeta kmalo objeti. Toraj zakliče s veselim navdihnjenjem: Naprej! naprej! v Švajcarsko dolino, k mili |
| Stric Tomaž (1853): | „z Bogom“ zakliče. Potem ga dene Halaj, da bi bil brez vsih skerbi |
| Čas je zlato (1864): | imaš? « »Denarje, mati, za vas; in za se velik zaklad« zakliče Lenček vès osrečen. »Nate, mati, deset rumenih zlátov, ti naj |
| Valenštajn (1866): | so mogli v britkej Tesnobi grozopolnej; renski grof Zdaj vodii zakliče, naj udá Pošteno v dobrem se poboji, ali Polkovnik Pikolomini |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spravim, kdor mi je na potu. ” „Lahko noč, lahko noč” zakliče Korvin in ves preplašen proč hiti. „Postoj no malo,” nagovori |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | proti vhodu in zopet plahi zbežali. "Tri sto pečenih kapunov," zakliče mlinar in neka misel se mu zasveti v glavi, "vi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Tone, denar boš dobil. " "Kako, sem te le razumel prav? " zakliče Tone veselo iznenadjen. Mesto odgovora pa sname žena zlat perstan |
| Pripovedke za mladino (1887): | so jih kmalo vsa tla polna. Hči hudobne mačehe pa zakliče: „Glejte si razposajenost, kako denar po tleh razmetava,” skrivaj pa |
| Pripovedke za mladino (1887): | Žabe pa se malo brigajo za njegov račun ter zopet zakličejo: „Kva, kva !” „Kaj ?” zavpije kmet ves raskačen, če veste ve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | sem rajtal bit' far”, me nehoté silna nevolja prešine, da zakličem: „halt! pfui, pfui! ” Ko se za ta moj oglas nikdo |
| Revček Andrejček (1891): | dvignemo na lov, želim vsem gospodom strelcem dobro srečo! ter zakličem vsem častitim gospodom lovcem krepak »živio! « |
| Robinson mlajši (1849): | Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust. rotivec — zaklinavec Verschwörer. rudati — rediti lenken, steuern. rude — zmirom — vedno — skoz— vun |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kri katero si ti per tomi navsmilanomi gaishvanie praliv, jas saklenam majo bogo grieshno dvshizo noter vto kri, kate- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bveg Saboth jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim inoi saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo neter vtv obarvenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas bogi rivni elantni inoi greshni zhvovak se perporozhim inv saklenam sedei inv na venzhno mojo bogo grieshno dvshizo vto proshnjo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Emanvel jes bogi grieshni elantni zhvovak jas se perporozhini inv saklenam sedei inoi navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo vtv sasvshenje tvoiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | katero si ti pernoshni tega svetiga Krisha praliv, jas se saklenam vtiſti smertni pvet inv kri kier je kri noi voda |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bveg adonai jes bogi grieshni elantni zhvovak se perprozhim inv saklenam sedei inv navezhno mojo bogo grieshno dvshizo vto mvezh inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mora gorei diati. Oh moi presvadshi Jesvs! jes sapezhieram inv Saklenam mojo bojo grieshno dvsho vte kervavi pvet vkateram si ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | venzhni Bveg jas boji grieshni elantni zhvovak se perporozhim inv saklenam na ebk mojo bogo grieshno dvshizo noter vtv vobarvanje te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo notar vgvobozhino tvojeh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | pestí prekuhaniga vročiga in mokriga ječmena deneš, in potem ta zakljiček na 2 trakéh takó konju okoli glave privežeš, de derží |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | sopár v nosnici puhtí; ta púh omečí in sčisti nosníci. Zakljiček mora zató precej dolg biti, de si konj nosníc ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | če si napraviš poltretjo péd dolg, poldrugo ped pa širok zakljiček, in va-nj kake 4 pestí prekuhaniga vročiga in mokriga ječmena |
| Sacrum promptuarium (1695): | fratrum, & amor proximorum, & vir, & mulier benè ſibi conſentientes. Inu dokler Sakon duej pershoni sapopade, morem tedaj dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uni, katirimu je danu. Sakaj eni ſo, katiri niſſo sa sakon, kir ſo od materniga teleſſa toku rojeni, inu eni ſo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dva puſtita porozhiti bres mejn koker dveh prizh. 14. Resdere sakon namoshnoſt, kader enimu, ali temu drugima, ali obema na njeh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | usel. Hæc facienda vetant connubia, facta retractant. Te rezhy v' sakon ſtopiti prepovędo, Ke je pak she sklenen: tok' ga tudi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſta she prov, inu po pravizi porozhena, tok ſzer njeh sakon dershy, inu njeh naresveshe, ampak le pravizo k' sakonski dolshnuſti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 5. S. Poslednu vojle. 6. S. Maſhnikov shegnuvanje. 7. S. Sakon. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſladkoſt, inu v' veſsele tę teshave, bres katęrih ne more sakon biti. Naj ſe v' tebi o Jęsus mosh inu shena |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s'ſvojim męſsam ſpisha, v' bolęsnih potroſhta, v' porokah vaſh sakon poshęgna, |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | moj Bog, niſi k' njih ohzeti povablen, ti niſi leta sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú rezhete vy, kadar porozhate |
| Fizika (1869): | in drugič od oddaljenosti njegove od očesa. Glede poslednje velja zakon, da se med posebnimi mejami velikost vidnega kota, pod kterim |
| Fizika (1869): | Naturlehre, Physik, 13. Prirodoznanstvo, Naturwissenschaft, 9. Prirodna sila, Naturkraft. Prirodni zakon, Naturgesetz. Privlaka, Anziehung. Privlačnost, Anziehungskraft, 9. |
| Kemija (1869): | Po neštevilnih primerih so kemiki ustanovili sledeči zakon: Kemične prvine spajajo se med sebó v stalnih nepromenljivih utežnih |
| Zoologija (1875): | torej udovršena opica. Temu se ugovarja, da akoravno nam ta zakon mnoge istine in prikazni v živalskem in rastlinskem življenji prav |
| Zoologija (1875): | živali izpeljavajo iz ene skupne glavne oblike, in uporabivši ta zakon in raztegnivši ga do skrajnosti, morejo se tudi te glavne |
| Ta male katechismus (1768): | V. S. Poslednu vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon. Pokaj se morejo ti SS. ſakrmenti v' zhasti derſhati? Pervezh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Sgodbe ſvétiga piſma noviga sakona. 1. Zaharija ino Elisabeta. Ob zhaſih kralja Heroda je v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vidil ni i. t. d. Kar pa s. pismo stariga zakona tiče , mora vsak spoznati, kteri je zraven bil, de je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vorkommen. „V severnoslovanskem in litvanskem basnoslovji nahajamo boginjo ljubezni in zakona: Lelia Menelia, ktere spomin se še v serbskih narodnih pesmih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svetovavec zaderžan bil: gosp. prof. dr. A. Čebašek-a; — za zagovornika zakona je izvoljen gosp. prof. dr. M. Leben, za njegovega namestnika |
| Maria Stuart (1861): | je silo, ne pravice, In naj ne jemlje meča od zakona, Da merzko pogubi sovražnico, Naj ne oblači v sveto zagrinjalo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | lahko razrešimo. Kakó je izračunavati kvadratni koren. § 194. Iz zakona (§ 178.), po katerem so sestavine polinoma v njega kvadratu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katerim morajo iskana števila zadostovati. Nauk, kakó je uporabljati aritmetične zakone v razrešitev nalog, izražujoč odnošaje med znanimi in neznanimi števili |
| Astronomija (1869): | premičnic. Kajti kakor hitro se ktere prikazni niso skladale z zakoni, učilo je novo marljivo opazovanje, da je bilo prejšnje nepopolno |
| Astronomija (1869): | Keplerjevi zakoni so ti-le: 82 1. Drage premičnic so pakrogi„ ki imajo |
| Astronomija (1869): | ali Saturna. 83 Ko so bili na tak način enkrat zakoni postavljeni, se je kmalu vspešilo, da so odstranili nekaj nepopolnosti |
| Fizika (1869): | vojskah in drugih nadlogah, bilo je najsilnije, pečati se sè zakoni, ki so pravici in imetku podstava, in potrebi pobožnega čutja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vsi olikani narodi že od najstarejših časov. Cerkveni in državni zakoni se skladajo v tem, da je roditeljem dolžnost, svoje otroke |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | korenijo v ljudskih šegah, katere se ne dajo odpraviti z zakoni, ovirajo le z dobrim poukom in vzgojo mladine. Srečna misel |
| Občno vzgojeslovje (1887): | državljani. Ideja pravnosti terja, da se človek udaja vsem pravnim zakonom. Ako se pravnost tiče zakonov javnega prava, imenuje se zakonitost |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obernil svoje oči k Bogu nebes in zemlje, k Bogu zakonov in reda. Poslavil ga je, in spoznal, da so njegove |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se človek udaja vsem pravnim zakonom. Ako se pravnost tiče zakonov javnega prava, imenuje se zakonitost, — ako pa se odnaša na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | materniga teleſſa toku rojeni, inu eni ſo od ludy h' sakonu napremoshni ſturjeni: inu eni ſo , katiri ſami nozhjo v' sakon |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugo porozheni, ker je vſak par she 50 lét v sakonu shivel. Nar lepſhi je pa bilo, de ſo goſpod fajmoſhter |
| Divica Orleanska (1848): | Pod jeklam tim nečutnim serca v persih ni. Montgomerí. Po zakonu ljubezni svetodelnimu, Katerimu je vsak podložen, te rotim, Nevesto ljubeznivo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bi za naprej po premakljivih lunnenih mescih, kakor v starimu zakonu, čas merili, ne pa po stanovitnih sončnih mescih , kakor ga |
| Fizika (1869): | od plinov v tem, da se ne ravnajo po Mariotte-vem zakonu. Mislimo si kakov prostor napolnjen do sitega s paro, ne |
| Zoologija (1875): | Po tem zakonu naravnega izbora za razplod se vse vrste kake živali izpeljavajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poroka, po ti pa darína (ofer) za vnovič poročena pobožna zakonca. Po vsih teh opravilih je bila o poldne vesela svatba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne boš, ki je iz volne sotkana in umetno prepisana. Zakonska se spleta v dve kiti, ki po persih visite, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ker z novim letom v vsem cesarstvu zadobí moč nova zakonska postava, razglašena s ces. patentom 8. okt. t.l., so tudi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ampak le pravizo k' sakonski dolshnuſti nyma odvsame, de ſe sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta dapolniti, dokler njeh duhovna Goſposka |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na njeh teleſu, ali vudeh fally toku , de ſe namoreta sakonske lubesne dolſhnuſti nekol prov dapolniti. 15. Nezh navela sakon, kader |
| Genovefa (1841): | védno selene mirte s bélim zvétjem podoba deviſhke nedolshnoſti in sakonſke sveſtôbe, odlózhene biti. Shêga ta ſe je do danaſhniga dné |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kratki je puſt! Rozhno pobaſhte shené, Kratki je pleſ ! Kvatre sakonſke dolgé. NOVICE svojim bravcam ob novim letu 1845. Veselo Vam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | verbci (pankeljci) kot pol klobase od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane počele (avbe), ki na |
| Viljem Tell (1862): | zvijača vlada, Na carski dvor me dati hočejo! Tam čakajo zakonske me verige, Ki jih črtím. Oteti more le Ljubezen — vaša |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | 39. Povést. Kako se je Pavliha enkrat v zakonske reči mešal in prepiru kmalo konec storil? V neki vasi |
| Jerica (1859): | in je tako pohleven, da bo ona malo občutila peze zakonskega jarma. Jerica je pa tako mila in krotka, da jo |
| Dragotin (1864): | nesreča zadene pravično družino, nagla smrt ji je vzela najboljšega zakonskega tovarša in najskrbljivšega očeta. Nastopili so zdaj temni, težki dnevi |
| In vendar —! (1878): | razodenem občutke primernega usmiljenja, katerega sem poln do tebe, izgubljenega zakonskega kandidata. Drugo leto tedaj! — — |
| Ljubljanske slike (1879): | v zakonski voz. Marsiktera pa se odpove vsi nadi do zakonskega prstana in jemlje druge prstane ter raznovrstno srebrnino in zlatnino |
| Milko Vogrin (1883): | še Olga kot mlada deklica življenja ne pozna, najmanj pa zakonskega, zatorej naj tako strogo ne sodi. „Res je sicer,“ odgovori |
| Milko Vogrin (1883): | je sicer,“ odgovori zdaj v zadregi deklica, „da ne poznam zakonskega življenja, ali kakor povsod vlada tudi v njem pregovor: „Enako |
| Beatin dnevnik (1887): | Vi tó trdite, dohtar, ki ste se od nekdaj bali zakonskega jarma? « smijala se je grofíca. »Baš jaz, grofíca milostiva,« odgovoril |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | za poboljšek drugega dné. «« Vsi se zavzamejo nad ljubeznjivostjo tega zakonskega moža. Krčmarica se hoče potegniti za njegovo ženo očitaje Prekûcu |
| Slučaji usode (1897): | ene obitelji, namreč one iz sosednega gradiča, obstoječe iz priletnega zakonskega para, ker njiju zarod: sinovi v službah, hčerke omožene, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 50 let je preteklo, kar Jakob in Marija Vidic v zakonskim stanu pràv lepó živita, zatorej so gospodje fužinarji sklenili, nju |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njeh sakon dershy, inu njeh naresveshe, ampak le pravizo k' sakonski dolshnuſti nyma odvsame, de ſe sakonske lubesni po ſvojih shelah |
| Genovefa (1841): | in grôfa ſrézhne imenovali, in jésero pobóshnih prôſhenj sa mladi sakónſki par je v nebo gorelo. She zlo ſtarim grofovim vojakam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Metliški okolici. „Skutnik” pravijo takimu dečku (fantu), ki ga kaki zakonski (ljudje) starši, kteri svojih otrók nimajo, za svojiga sína vzamejo |
| Tine in Jerica (1852): | de bosta tudi z Bogam napredovati, z Bogam končati zamogla. Zakonski stan nastopita, to je svet stan. Imejta Boga, ter cilj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | bil umorjen kdo iz med sorodnikov navgorne ali navdolne verste, zakonski druže kacega pripomagovavca, ko so jim te razmere znane bile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhteje, ſo bili 16. vélikiga travna t. l. ſhterji pari sakonſkih ljudi v drugo porozheni, ker je vſak par she 50 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi svetli knez in škof ljubljanski izvolili duhovno sodnijo v zakonskih (ženitbinih) zadevah, in sicer za predsednika te sodnije gosp. stolnega |
| Sacrum promptuarium (1695): | bo meni sanashala, jeſt pak ny. Leta dua fazonetelna vam sakonskem shenkam, inu aku shena bo kakor Livia, Mosh kakor Socrates |
| Zlata Vas (1848): | ni smel; možbeseda je bila pri njih prazna reč. Med zakonskimi ljudmí je bilo več jeze in prepíra kakor edinosti in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | shelah naſmeta dapolniti, dokler njeh duhovna Goſposka supet v' leto sakonsko pravizo napoſtavi. 13. Nezh navela sakon, kader ſe dva bres |
| Sacrum promptuarium (1695): | imel porozhit, ga je vuprashal: Juri hozhesh Nesho sa tvojo ſakonsko sheno imeti? Juri takrat ſazhne miſlit, inu ſe potiti, ter |
| Genovefa (1841): | in otrôzi — v najlépſhih oblazhilih napravljeni ſtáli, de bi shlahtna sakónſka ſprejéli. Vélike vrata gradu ſo bile s selenjem in zvetlizami |
| Sacrum promptuarium (1695): | drugiga nenajde, ampak de s' mosham myrnu shive. Vidite ò Sakonski Koku Bogu bote dopadli, zhe myr bote lubili, satoraj moshje |
| Sacrum promptuarium (1695): | vishi enu dobru lejtu bote imeli. Sdaj pak bom tem Sakonskem zhaſt ſturil, dokler nyh ſtan je en zhaſtiti ſtan, po |
| Sacrum promptuarium (1695): | lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski krajl Alphonſus tem Sakonskem rekozh: Tunc matrimonium tranquillè exigi poſſe, ſi maritus ſurdus, uxor |
| Sacrum promptuarium (1695): | imam en par, katera gvishnu ſe bota dobru rajmala tem Sakonskem, samerkajte. V' Rimi en Gospud je bil poslau ſvoj Naveſti |
| Tine in Jerica (1852): | Kako sta se Tine in Jerica v nesrečah obnašala? Keršanskima zakonskima ni tolikanj djalo, če jima je Bog kako terpljenje poslal |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobru lejtu imeli, sakaj bo G. Bug vmej vama. Sa Sakonski gredo Vduve; ali imate N. N. ſamerkat de vezh ſort |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an skrit shaz sakopan nai bueli je dasi ti sam vidou an shaz goreti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhier sijo prei useu te Zedelzh kateri si 2 perſta sakopan jemou nakateram je niegova jeme bu sashribano venka usemi, noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shaz sakopan: inu tu bras use fousnije noi galufije: da jas teſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ko kmet je komaj v jamo dján , Žé iše zaklad zakopán Vsak; rije v zemlji kakor kert, Kjer kamen je, ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | u hiš' leži In sinam svojim govorí: »V vinogradu je zakopán Zaklad prelep, ki vam bo dán, Kopajte lé in išitè |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Nočem, čem svoj križ nositi, Jez, ki v gréh sim zakopán. |
| Najdenček (1860): | in molil sim pobožno in z velikim zaupanjem. V molitev zakopan nisim slisal, da so se vrata odperle. Moj zvesti Sultan |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | našo bajto in vinograd zraven nje. V vinogradu pa je zakopan zaklad; le pridno kopljíte, pa ga bote našli gotovo. “ Po |
| Botanika (1875): | različna. Pri mnogih že vgasne koj prvega leta. Ali, ječmen, zakopan pri vpadu Arabov na Francoskem, tedaj pred 600 leti, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | volji delajo. — Kako pa ti delavni , vedno v velike opravke sakopani rokodelzi ſvoje déla popolnijo in tako vezh ispezhajo ? Samo ſkosi |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | pahnjen, in mnogo plemenítih družín v nar veči revšino bilo zakopanih, je unkraj Rena Erlavska družína živela. Erlavski gospod je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsak kmetovavec ali posestnik majhnega zemljišča v kmetijske bukve se zakopal ter jih prebiral noč in dan; tudi ne želimo, da |
| Genovefa (1841): | de ne bodo vſih vaſhih ſkrivnóſt s vami v sémljo sakopali, in de bi morde ſhe kdáj od vaſhe nedolshnoſti prizhati |
| Genovefa (1841): | vmorili in ali ſo morde tvôje truplo v téj votlini sakopali? Oh, taka je, in tvôje truplo ſe v grobu obrazha |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v jamo. Pustili so ga tudi tako in so ga zakopali. Natisnil J. Rud. Milic v Ljubljani. |
| Oče naš (1885): | zapustiti. Pokopljimo najprvo truplo. “ Brez odloga so mrtvega v jamo zakopali, ker bi ga nihče lahko ne najdel. Štefan je hotel |
| Oče naš (1885): | svoje matere, ktero so ravno v hladno zemljo poleg očeta zakopali. Vsa solzna in žalostna je roke k nebesom vzdigovala: „Oče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z družino vred, truditi se pridno in djatelno, ne pa zakopati se v bukve. Vendar je tudi v tem, kakor povsod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe vsame dva velika lonza (piſkra), vezhiga ſe do verha sakople v tla prasniga majnſhiga ſe napolne s' kebri, pokrije s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhe ni bolji, ga do rivza in ozhi v gnoj sakopamo, nar raji v konjſki gnoj, ki je nar bolj vrozh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | več vidili. Kam pa vender pridejo sreberni denarji ? Nekteri jih zakopujejo; nekteri — kristijanski judje in gerdi mešetarji — jih skupej pobirajo in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na dan dati, koker kader ſnash, inu vęsh ta S. Sakrament is andohtjo moliti. Sedej ſhe spoſnash, koku se moresh taiſtega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | meni pred drugemi lubshe, katiri imajo to navado leta S. Sakrament poniſhnu , inu lubeſnivu pozhaſtiti. Skus tega bodo namrezh brumne dushe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſmerti tiga krisha ponishal; ampak ti ſi hotel ſhe ta Sakrament tvoje lubęsni noter poſtaviti, jęd inu shivesh naſhih duſh poſtati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | obyſkati, v' tim zhaſsi pak na naſhih kolęnih ſkusi leta Sakrament tę lubęsni proſsiti, ne ſamu danàs, ampak ſkusi vſe try |
| Oče naš (1854): | še le pred kratkim — pervi pot čez več lét — sveti zakrament prejela, in njeno serce, po grehu, bridkosti in dušni revšini |
| Oče naš (1854): | starega očeta poslušale. Sej ste bile že skorej pripravljene, sveti zakrament pokore prejeti in se pregreškov in madežev očistiti. V Renatnih |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | sedaj. Zato je pa tudi trdno sklenil večkrat prejemati ta zakrament ljubezni božje, kakor je to videl svojega očeta. Izidor je |
| Ta male katechismus (1768): | beſſedo, inu bo oſdravlena moja dusha. Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi odpusheni |
| Oče naš (1854): | Štefan je potem od svetega zakramenta pokore govoril, po kterim se zamore spokorni človek z milostjo |
| Ta male katechismus (1768): | JEſusa Kristusa. III. Tu dolſhnu molenje, inu pozhastenje tega S. ſakramenta. IV. Ta vofer; inu V. Tu uſhivanje tegaistega. Kaj se |
| Ta male katechismus (1768): | V. Tu uſhivanje tegaistega. Kaj se more od resnize tega ſakramenta derſhati? Tu: de Kristus prave ſhive Buh, inu zhlovek je |
| Ta male katechismus (1768): | 8. inu 19. Kolku shtukov je posebnu treba, vedet od ſakramenta S. Resnega Telesa? Pet. I. Resniza tega ſakramenta. II. Tu |
| Ta male katechismus (1768): | vedet od ſakramenta S. Resnega Telesa? Pet. I. Resniza tega ſakramenta. II. Tu spremenenje tega kruha, inu vina v' meſſú, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi pod ſmertnim grębam ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu tę pęt Zerkovne, Vęro, Vupauje, Lubęsen |
| Oče naš (1854): | hudo zbolela in skoraj bi bila umerla. Prejela je svete zakramente in vsak je nad njenim življenjem obupal. Ona pa je |
| Maria Stuart (1861): | Dežele té je v zvezi z mano, danes Prejeli svete zakramente so; Od teh rešitve svoje pričakujte. Poročnik Aubespine, grof francozki |
| Ferdinand (1884): | razlagal ob nedeljah in praznikih božjo besedo, delil jim svete zakramente ter jih tolažil v trpljenji. Župnijska cerkev je bila več |
| Oče naš (1885): | ali umirajoče tolažiti; tukaj imajo sveto mašo, tukaj prejemajo svete zakramente“. Zdaj se je Teodor vrnil in je prinesel vina, sira |
| Oče naš (1885): | Z božjo milostjo ste se zopet zdramili. Prejmite zdaj svete zakramente. Ozdravite popred svojo dušo, potem bo tudi vaše telo lože |
| Oče naš (1885): | njega spolnovala, molila je, v Boga ime dajala in svete zakramente prejemala za njega. „Težka služba v vojski ne pripušča našemu |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | prav na poseben način s tem, da je prejel sv. zakramente. Tako se je ta ubogi in od ljudi zapuščeni mož |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | zapovedi vestno spolnovati. Prejemajte večkrat in ne po redkem svete zakramente. Spoved opravite vselej z dobrim in trdnim sklepom, poboljšati se |
| Ta male katechismus (1768): | vaſhneh urſhohov. Pervezh: De bodo taisti, katiri videjo te SS. ſakramente dejliti, oppomineni, de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu |
| Ta male katechismus (1768): | inu resnizo naſnanje danu. Tretezh: De be taisti, katiri te ſakramente vondejlée, svojo sluſhbo s' vezhe zhastjo, inu nuzam oppraveli, kader |
| Ta male katechismus (1768): | derſhèe, inu nam res takrat podejlée, kader mi te SS. ſakramente spodobnu prejemamo. Tretezh: Ke so te narbulshe perpomuzhe zhes greh |
| Ta male katechismus (1768): | De skus te navade bo per tehisteh, katiri te SS. ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | tudi on zbolel na koleri in je, previden sè sv. zakramenti, ves vdan v božjo voljo, umerl 3. septembra 1854. To |
| Oče naš (1885): | življenje me je mnogokrat podučilo, kakošno moč da imajo sveti zakramenti in videl sem, kakošno milost sveto olje dodelí tistim, kteri |
| Ta male katechismus (1768): | Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon. Pokaj se morejo ti SS. ſakrmenti v' zhasti derſhati? Pervezh ſatu: Ke so od Boga, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mi lubi Poſluſhavzi, od koga le pridiguje, kdo ſe v' Sakramentih prejme, ali v' miſel vsame, v' zhiga imęni ſe moli |
| Ta male katechismus (1768): | taisto ohranejo, pomnoſhèe, inu resprostée. Pokaj se pak per SS. ſakramenteh nekatere vunajne Zirkvene navade, ali Ceremonije ſraven shpogajo? Tu je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vèndèr lę ſam ſebe objęma. Vſi lety pridejo k' ſvętim Sakramentam; grędo k' ſpovèdi, njim ſe gręhi odpuſhajo, inu gredó k' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Adventu, inu velikimu poſtu nekar ſvatovsihno dershati. 8. Sedem Ss. Sakramentov. 1. S. Kerſt. 2. S. Firma. 3. Reſhnu Telu. 4. |
| Maria Stuart (1861): | Nebeške hrane svetih zakramentov Iz rok lažnjivih se duhovnov branim. Umreti hočem v veri |
| Ta male katechismus (1768): | Kolkajn je SS. ſakramentov? Sedem, ter so leti: I. S. Kerst. II. S. Kriſhmanje |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | sturish, No sapoved dershish. Deveta Peiſem. Od teh svetih sedem Sacramentu. 1. Ta Zirku h'nuzu nam Je v'novim Testamentu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Koku JESUSA nam skrije! No nega Meſu , no kry v'Sacramentu nam pokrije! K'dir da naſhim duſham mozh, Greſhnikam gnade |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | svetim Reſhnim Teleſam. 1. S' veſeliam mormo zhast sapet' Svetimo Sacramentu, Od tistiga gnade prejet' v'Novimu Testamentu. Kristus je svojo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | nam Je v'novim Testamentu Prejela s'veſeliam Teh sedem Sacramentu, s'Tistih te gnade mozh Nam pride na pomozh Skus |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bosh to lubeſn pruti tebi v' temu boſhjemu, inu presvetemu Sakramentu premishluval, ter bosh tu is troshtam pokushal, kader pojdesh v' |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | ljubiti, hvaliti in prositi Jezusa Kristusa nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu Rešnjega telesa. Ravno takó se lahko v duhu udeleži svete |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu. 39. — Nekateri le preradi mislijo, da pride smrt prezgodaj, ko |
| Ta male katechismus (1768): | Kristusa noterpostavlenu; ſakaj nekaj drugega je kar se v' enemu ſakramentu vide, inu nekaj drugega, kar se v' taistemu prejme. Kar |
| Ta male katechismus (1768): | Buh, inu zhlovek je tudi ſares, inu zel v' temu ſakramentu na prizho, inu per nas, koker hitru en prave ſhegnane |
| Ta male katechismus (1768): | de postanje tege kruha, inu vina popolnema jejna v' S. ſakramentu. Koku se spodobe ta S. ſakrament molit? Rajmno toku koker |
| Ta male katechismus (1768): | je ta skrita gnada na dushi katira je v' enemu ſakramentu taista rezh, katiro tu videjozhe ſnamene pomene. |
| Ta male katechismus (1768): | Ostaneli ſmirej vinu, inu kruh v' temu ſakramentu? ſhe ne, ampak se spreberne v' Kristusova Telú, inu kry |
| Robinson mlajši (1849): | ostrovu gore smotrila — vzerla. „Dobre môti! “ je Robinson na Petka skričal, kir je predi sedel, ino k ostrovu s hérbtom obernen |
| Robinson mlajši (1849): | Kaj to le zdaj delajo moji nebogi, prežalostni starši! ” je zakričal, ino si solze z rokama brisal. „So li še živi |
| Gozdovnik (1898): | moral se je na vso moč zatajevati, da ni strahu zakričal: kajti poznal ju je le predobro. Bila sta od Kanade |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sdaj vidi ſvojo veliko pregreho ino veſ plaſhen ino sdivjan sakrizhi: „Oh, kaj ſim ſtoril! Kako slo ſim greſhil! Moja pregreha |
| Divica Orleanska (1848): | Sorelka. Verhepiškop. Burgún. Dünoa. Lahir. Düšatel. Vitezi. Dvorani. Ljudstvo. Ljudstvo (zakričí večkrat o kraljevim koračenju proti sprednim stanu :) Bog živi kralja |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | je romarja sprémil, ves preparjen in zasôpen. „O milostiva gospá“, zakriči in sterne roké, „to je pa vender strašna réč! una |
| Ferdinand (1884): | smela z otroci pri njem ostati? « dene gospa Blanka. »Kaj! « zakriči jezno grof, »hočeš li zaradi tega pritepenca celó še svoje |
| Zeleni listi (1896): | se vsa cerkev razleti na kose. V tem trenotku pa zakriči Mihec na ves glas ter drži roko, s katero je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nazaj ozre v pretečene čase, ker prihodnost mu je tako zakrita. Tak pogled dá novo moč in novo serčnost za prihodnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | smetána perſt ſtran pobrati, de nasaj va-nje ne slese. 5. Sakrite grabne delati ſizer vezh persadene, kakor delo odkritih, pa v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odkritih, pa v dveh letih ſe bo persadevanje obilno povernilo. Sakrite grabne po breshinah ne nadol ravnati, ampak jih prek brega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo bile v prav prav ſtarih zhaſih s tamnimi gojsdmí sakrite. Şem ter tjè ſo bili nesdravi mozhvéri, v kterih ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zirkve maji, koku mormo mi ſlabi, inu naſtanovitni, katire en ſaktiri veter, koker eno tanko ſhibo, ſem, inu tei maji, ſami |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kai je enimu ſaktirimu med nami ſaki zbaſs, inu v' ſaktiri potrebshni nar nuzneſhi, inu nar bulſhi. Ta zhloveshki spomin je |
| Astronomija (1869): | mrka. — Kolobar je neka svetloba, ki obdaja solnce z luno zakrito, — in je brž ko ne solnčno ozračje; protuberance so časih |
| Zoologija (1875): | vejami. Lovec je skrit v kolibici, vdelani v zemljo in zakrito z vejami, trstjem in reso, in pazi na prihajajoče ptice |
| Zlatorog (1886): | tretji dan že danes bo, »Kar zginil je na vrhe. « Zakríj si, Anka, obràz rosán, Prišèl pač Janez ne bó na |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | v serci občutil. Na glas se razjoka, ter si obraz zakrije ino se vsede. Mina ga z opertim očmi žalostno gleda |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | stegne svojo dolgo roko po nježni cvetlici, ali mati jo zakrije z rokama prav tesno in vendar tako skrbno, da se |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | udajati, kot sprostrto sukno, mati se pogrezuje a podoba jo zakrije s črnim plaščem. Bila je noč, temna noč. Pogrezne se |
| Valenštajn (1866): | ne govôri! Prijatelja Mi ne uropaš — pusti mi očeta! Oktavij (zakrije občutnost). Ne znadeš vsega še, moj sin! Se imam Ti |
| Valenštajn (1866): | dobro priliko, Prekanjeno preže zabodé nož Počasi mi v srce! (Zakrije obraz na Butlarjevih prsih. ) Butlar. Pozabite Hinavca! Kaj storiti mislite |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tvoji roki. ” Fulvija obide groza pri teh besedah, obraz si zakrije z rokami in prosi: „Jenjaj, jenjaj, Evrota! Nikar me ne |
| Deborah (1883): | Ana. Kaj govoriš? Jožef (zakrije obraz). O grozopolna kletev! Ana. Le ena kletev enega človeka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | barvo pomasan. Jajza ſe na ovnato ſuknò poloshé , pa ne sakrijejo, ſe in 21 dni tukaj oſtanejo; v tem zhaſu ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | strašni blatni povodnji deleč čez obdelano deželo razlijejo in jo zakrijejo, večkrat so že kakor na Gerškim velike otoke iz morja |
| Bore mladost (1862): | se ti je govorica, ker lovil si besede, da bi zakril znotranje skerbí in strahove. In kadar sem pogledala v tvoje |
| Moč ljubezni (1865): | domačijo in ga videl potem, kako je otiraje si solze zakril si obraz, taval po nevarni stezici in ravno nad največim |
| Svetinova Metka (1868): | njimi. V Valentinovih prsih ne sije sonce, ptiči ne pojó; zakril mu jih je črni mrak in grobna tihota. Obrne se |
| Mahmud (1870): | človek ne vidi v bodočnost; vsemodri Stvarnik mu jo je zakril, ker je boljši zemljanom, da je ne gledajo. Tačasni veziri |
| Gospod Janez (1884): | na cesto je upiral župnik neprestano svoje oči ter časih zakril čelo z desnico, ako mu je zahajajoče sonce temnilo pogled |
| Pegam in Lambergar (1891): | počiti. A v tem trenotji je otlo zagrmelo, solnce je zakril črn oblak, in padati so jele debele kaplje. Iz dvorca |
| Očetov greh (1894): | slučajno tako stopil poleg zatoženca, da je otroku v kotu zakril brleči luči, in dete je jelo na glas jokati. »Tako |
| Kvišku (1899): | lorgnon, hčerka je povesila glavico, da ji je črni pajčolan zakril lice, požurila korak — in bili sta mimo njega. Tedaj se |
| Gojko Knafeljc (1899): | megli – in z globokim zdihom sem se zvrnil na posteljo. Zakril sem si oči in ihtel; vedel sem in trdno sem |
| Sacrum promptuarium (1695): | taiſti, is katerem Maria Diviza je bila Chriſtuſa Jeſuſa oblizhe sakrila po Judouski shegi, kadar ſò imeli njegou Svetu Truplu pokoppati |
| Genovefa (1841): | nizh vezh verniti ne vtégnil,” in s ruto je obras sakríla. „Mirniga ſerza bódi! ” ji je grôf rékel. „Bres bôshje vólje |
| Moč ljubezni (1865): | ji je zdelo prepozno. Solze so ji oblile cvetoča lica, zakrila si je obraz in tako globoko se je utopila v |
| Slovenske večernice (1865): | ni vidila skoz očale! Uboga mati je zraven mertvega Lojzeka zakrila obraz v blazine, njeni lasjé so padali na detetovo lice |
| Žalost in veselje (1870): | noč, tem veča je postajala ona pika, slednjič je že zakrila vse nebó na jugu. Veter je huje pihal in zopet |
| Na Žerinjah (1876): | pa, — jaz sem se tako britko varala; jaz sem — kriva! " Zakrila je obraz z rokama, in tako globok, tako bolesten vzdihljaj |
| Marjetica (1877): | Marjetica, pa tako da se jej pozna, da bi rada zakrila svojo skrivnost in govorico, potem pa pristavi: "Cilja je bila |
| Cvet in sad (1877): | rada bi bila séla, rada bi bila obraz v travo zakrila. Ali po cesti tam pred njo so šli baš ljudje |
| Usoda ka-li (1895): | je položila svojo molitveno knjigo na klop ter si kleče zakrila obraz z rokami in stala tako dolgo, dolgo nepremično. Med |
| Pod streho (1897): | balkon ter v gospo Golobovo. Da se ubrani, si je zakrila obraz in obrnila v stran, potem pa je pogledala doli |
| Gojko Knafeljc (1899): | dotikaj se me! … Ali ne slišiš, da je res prepozno? « Zakrila si je obraz z rokami ter zavpila: »Moj Bog, moj |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | konca brezštevilnih poganov, ki so celo dolgo polje s konji zakrili. V sredi tega neizmernega mergolenja je stal šotor Hunskega kralja |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | v kteriga so Tvoje mertvo truplo položili, s težkim kamnam zakrili, zapečatili, ter od vojakov varovati dali. Tode ukljub kamnu, pečatu |
| Roza Jelodvorska (1855): | orehovo barvo, vmazali in vašo krasno postavo z bornim oblačilam zakrili. Zares, lepi ste kakor angel! « Rozine lici rudečica polije pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali de ſo le majhni isviri odtozhiti, je koriſtno grabne sakriti. Per kopanju grabnov je to le vediti: |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in po čez na neprijetno vižo; dolga in gosta brada zakriva skoraj ves njegov velki ogerlji zaslic ali zavihalo. Zraven je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nado; -- luna mora te dni le Amerikancam svetiti; — černa tama zakriva vse, de ne vidiš nič več pozemeljskiga; — tudi ti se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | doline, ga nam vendar nizki peščeni griček skoraj tako dolgo zakriva, da že va-nj dospemo. Vas le ta ni velika in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sodimo , de je gomila ta zaklad okoli dve sto lét zakrivala in vunder nespremenjeniga ohranila. Slabi papirčik me opomni na Jezusovi |
| Genovefa (1841): | v ovzhji koshi savíta, plézha ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa premrasena in bleda kakor umerajózha je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' slato kadilnizo v' rokah, sa sagrinjalo, ktero je ſvetínjiſhe sakrivalo, ino |
| Ferdinand (1884): | obraščeni kip in zeleno trato. Vso drugo okolico pa je zakrivalo s temno senco obraščeno skalovje. Peter je sedel v senco |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh ne ispuſtiſh. Kakor kókla pitike s perutami pred nevarnoſtjo, sakrivaſh ti s pérjem ſvoje grosdike pred hudim vreménam, de bi |
| Revček Andrejček (1891): | bolezni nanosil? Franica. (Pobere perilo in ne more nič več zakrivati notranje razburjenosti. ) Oče, pustite me pri miru s Pavletom! Jaz |
| Genovefa (1841): | mi pokáshi! Soper Tvôjo voljo mi ne móre ne laſ sakrivljen biti. ” Po téj molitvi je bila slo potoláshena. Tako ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rozhize ſo leſene ; ako ſo vſe te perprave enako na sakrivljen gredelj narejene, bo dobro drevo. Drevo koſh mora rasun gredeljna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pelikanih. Pod klunam ima velik mehur. Klun je na konzu sakrivljen in rudezhkaſto — rjav. Pelikan je ſilno poshreſhen ptizh (neſit) ; savolj |
| Fizika (1869): | ga navpično na zemljo vleče. Iz tega sledeči pot je zakrivljen, ki je po razmeru, v kterem stoje obe sili med |
| Zoologija (1875): | superba) podoben kokoši, a v repu ima dve veliki, lirasto zakrivljeni peresi. Tretji razred: Plezavci; Seansores. Plezavci imajo noge ustvarjene za |
| Zoologija (1875): | z bolj ali manj plošnatim nohtom, ali je obvit z zakrivljenim in špičastim krempljem, ali pa je naposled obut v top |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | telovnik, na glavi pa je imel lep zelen klobuk z zakrivljenim petelinovim peresom. »Bog te sprejmi, milostna gospá,« djal je po |
| Robinson mlajši (1849): | me pripravil, ino kterih sèm se jaz po svojem vlastnem zakrivljenji nevreden učinil, — oh! dodeli da vse to mojim dragim od |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zos) zadosti gosto ne vkuha, ribo iz nje vzemi, huji zakuri, de se sok v enih minutah vkuha; potem ga pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe pogresne. Terdno pezh ti lonzhár obezha , pa trikrat jo sakúriſh in shé vſa je raskúhana. Kolár ti ſvoje poſhtenje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prav ſuhim leſam ali treſkami, bukovimi, leſkovimi, gabrovimi v nji sakuriſh, tode ſe ne ſmé nizh kaditi. Zhe per lepim vremenu |
| Botanika (1875): | gozdov je imel Humboldt časih največe sitnosti, če je hotel zakuriti, ker mu neizmerno sočnati les tamošnjega drevja ni hotel goreti |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Postavil je enega svojih sužnih duhov čuvaja, ter mu ukazal, zakuriti pod zemljo, da bi vsejano seme od zdolej gorkoto dobivalo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudjé, kterih ſe je tréba várovati. Joshef je bil grosno sal mladenezh. Putifarjeva shena ſe mu smiraj perlisuje, ino ga hozhe |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | unkraj Rena Erlavska družína živela. Erlavski gospod je bil preblag, zal mož, njegova žena dobra, ljubeznjiva gospá, in njuna otroka, Karl |
| Blagomir puščavnik (1853): | reven romar, da je bilo joh, zdaj pa naenkrat tako zal vitez! ” Zagledavši tujca v krasni obleki omolkneta. Vitez koj pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tega kalna misel obhája: iz takega druženja podnarečij bo pač zala mešanica! ! O ne motite se, vsej je ravno to zberanje |
| Stric Tomaž (1853): | in ljubeznivo dete da je Evangelina bila. Bila je kot zala cvetlica v gosposki vert posajena; z veseljem so jo vsi |
| Revček Andrejček (1891): | zase). Per dio, corpo di Baccho, punica je zala — prav zala! (Ogleduje jo ostro. ) Kaj ne, da si ti sestra krčmarice |
| Revček Andrejček (1891): | pili? Zvitorog (zase). Per dio, corpo di Baccho, punica je zala — prav zala! (Ogleduje jo ostro. ) Kaj ne, da si ti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | roshe veliko hvalijo, ki jih je Shofka naſadila, poſebno pa sale potozhnize, ſamoraſhnize sa potokam. Tudi jih Shofka v' ſvojo majhno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | po nemſhko Vergiſsmein nicht, alj po ſlovenſko opomnize pravi: med sale opomnize alj potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz djala. Mina je |
| Zlata Vas (1848): | Zlate Vasi zbrali, zakaj niso bile samo silno čedne in zale, ampak tudi priljudne, pripravne in za domovanje premedene. Marsikteriga bogatina |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſposnati, de je njihov nekdajni uzhenz. Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta, pa v' toljki |
| Blagomir puščavnik (1853): | vitez kaj zalega rekel? Mislite si, da sim jaz ne le kako posamezno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da se boste malo veselili mojega odhoda. — Nič vam nisem zalega storil in vendar ste mi nalašč pot zaperli do vsacega |
| Ferdinand (1884): | vojaka, ki je z režečim obrazom zabodil meč v prsi zalega dečka, da se je curkoma polila kri, pretresil ga je |
| Ferdinand (1884): | v glavo: »Takov morivec sem tudi jaz; tako sem usmrtil zalega nedolžnega dečka. « Brzo obrne oči na drugo stran dvorane. Njegovim |
| Ferdinand (1884): | drago plačal. Služili ste mu kot orožje ter umorili malega, zalega grofiča Ferdinanda sè strupom ali pa bodalom. Oj kako črno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | svétam bil vmés dregnil, zakaj sicer bi nar beržej Vašiga zaliga sostavka ne bilo na dan , kteri poterdi, kar latinec pravi |
| Roza Jelodvorska (1855): | in poznati, ki je toliko ljubezni svojimu očetu skazala, in zaliga gospodiča, iz globokiga vodnjaka rešila. Ko so pa v Častimirovo |
| Roza Jelodvorska (1855): | kočici velikokrat lahkejši, pobožniši živi in umerje, kot pa v zalim gradu. In to je poslednič vender najbolje! « »Nikar se tedaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſi nikar nesakonejo ! bi bilu ſhkoda, ke bi en tak sali Goſpod kamen ratal — Je vshę njih ſtriz vmerl? Tulp. Ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mi vùnder, sakaj Anshęta nozhesh? — ali ni on en lepi sali ſant? — ali nima lepo hiſho , lępe njive ; shivinzo pak tako |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vedela , kaj imaſh ſturiti — Pak vùnder Anshe je le en sali ſant. — — Jeſt bom en malu na pole ſtopil; ſonze bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | burje z opečnimi korcí krite in tù in tam z zalimi podobami okinčane, dajejo neko dopadljivost vsakemu poslopju, da ni, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | živina tudi ni slabša od nekdaj, ampak gotovo lepša in zališa. Nekdaj je bila goveja živina pri nas zlo majhna in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stanu mem nekdaj, hiše večidel zidane in čedne, obleka je zališi, živež čedalje boljši tako, da zdaj tudi revni že ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhkoduje, je tréba bolj ſaditi. Bilipinſke murve, ki imajo ſilno salo perje, pa niſke oſtanejo, in ima leſ debelo ſverſh, rade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | poterdi, kar latinec pravi: „vexatio dat intellectum”. — Kaj ne, kako zalo in koristno je, de nam je 15. dan Sušca pravico |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | po železnici se kratkočasovat. — Binkoštno nedeljo popoldne so pokopali mlado zalo hčer gosp. prof. Kersnika, gospodično Leopoldino, ki je po nagli |
| Zlata Vas (1850): | zlasti pa, ker je nar bogatejši mlinar v deželi svojo zalo hčerko in edino naslednico ubozimu učitelju v zakon dal. Radi |
| Zlata Vas (1850): | nogah. Ožbe pa stopi k svoji ženici in poljubne (kušne) zalo dete, rekoč: »Glej, ljuba žena! serce mi hoče od veselja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | bi za svojega knjižničarja si zvolili, shranila, i sčasoma bi zalo knjižnico u svoji lasti imeli. Ako bi se to po |
| Blagomir puščavnik (1853): | zapazi, se glasnega veselja začudi: „O kako lepo dete! tako zalo kodraste lasce, modre očesa in tako belega obličja, ko padeni |
| Roza Jelodvorska (1855): | veselje občutili, in se veseli proti domu vernili, Ko v zalo dolinico svojiga stanovanja pridejo, je ravno polna luna čez tamne |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | je prinesla več dragih kamnov. Njegovemu učencu Jerneju se je zalo kamenje neizrečeno dopadlo, in večkrat jih je z veseljem ogledoval |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ti bo ſterl glavo, ino ti ga boſh v' peto salasovala. “ Evi Bog rezhe: „Veliko boſh terpela ſ' ſvojimi otrózi. Moshu |
| Sacrum promptuarium (1695): | dershj, je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila: Juri ſe je grimal, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | previdi, zhe pomiſlimo, de vſaka metuljka vezh ko 200 jajzhiz salèshe, is kterih ſe v pomladi ſhkodljive goſenze isvalé. Savoljo tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſizer ſe moli, zhervi in drusih merzheſov vezh v njih saléshe, ktéri ſe nemorejo lahko odpraviti. Môli ſo dvojni, eni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | reſniza je tudi, de ptizhi veliko tazih meſhizhkov in goſenzhnih saleg pokonzhajo ; pa nameſti, de bi otrebljenje ſadnih drevéſ ptizham srozhili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vertni pevzi ſami po tvojim vertu vſe ſadno drévje goſénzhnih saleg ozhiſtili in potrébili; ampak tudj ſam ſi persadevaj ozhiſtiti ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poleti ptizhe loviti, moriti in perporozhujejo ſadno drévje od goſenzhnih saleg zhiſtiti in trebiti. Ne miſli pa ljubi moj ſoſed, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in s gerdo-belo, rumenkaſto — rjavo ovno jo pokrije. Ker ſe salega lahko vidi, ni teſhko, jo od ograje ali pa dervéſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v jeſeni okoli dreveſ semIjo okopaſh; tako bo tiſtih goſenz salega vezh del konzhana, ktere ſe v semlji godé. 4. Boſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | salego na ograjah vertov, slaſti pa pod ſkorjami ſtarih dervéſ. Salega, v kteri je 400 do 500 jajzhiz, je rumenkaſto-bela in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſtaro ſkorjo oſtergati, de ne bodo metulji tako lahko salege va-njo naredili, in drevje bo sdravo. 2. Pobeli vſe odraſhene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in metulje odvernilo, de v apneno drevo nikoli ne bodo salege delali. 3. Je dobro, zhe v jeſeni okoli dreveſ semIjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſe poshrejo in pokonzhajo, kdo bo vſe te meſhizhke in salege goſénzhne obral? nozh in dan bi ſe mogel po drévju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | voſek v panjih, poloshi zhbélam medu. Ozhédi drevéſa, pokonzhaj goſénzhne salége. Rijavo salésheno perje oberi, ſuho s pajzhno k mladikam perprédeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drévje roditi snalo, ko de bi ene dni drévje goſénzhne salége trebil. Ako ſe pa daljiga dela in truda bojí, bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shivino. — Na ſadne drevéſa ne posabi, ozhédi jih in goſénzhne salége satiraj. Şkuſhnja uzhi de sajzhja in kosja ſlina je nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne sklizhe. Loshi je kebre loviti ino satreti, preden naprejſhno salego snèſejo. To ſe godi slaſti po dolemſkim (? ), kodar imajo med |
| Zoologija (1875): | da nam mnoge ptice koristijo pokončavajoč premnoge žuželke in njihovo zalego. Sosebno pridne v tej službi so ptice pevke, in vsak |
| Zoologija (1875): | na pr. stavijo stan, nabirajo in znašajo živež in goje zalego. Ti delavci so spolno nerazvite samice. Ose roparice (Rapientia) prehranijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povodniki dershijo po 15 do 20 let, de ſe ne salesejo. (Dalje ſledi. ) Od shelésne zeſte kaj. Sa tiſte, kteri ſhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe s'boshjim oloshjam de boſte mogli ſtati super uſſe saleſe tega hudizha. Sakaj nam ſe je vojskuvati nikar s' meſſam |
| Zlata Vas (1848): | plačevali, de je potepuhe in gojzdne tatove ponoči in podnevi zalazoval. Vsaki dve léti so poljski čuvaji, ogledniki in posestniki i. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Berlinerblau) pridobil. Zhe bi tudi pri naſ kmetovavzi kebre tako salesovali, kakor gre, koliko shita, dreveſov in drusiga seliſha bi ohranili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi ti per vſim tem ſhe vender kaki mravljinzi ſterd salesovali; ſo taki mravljinzi kerſhzheni mravljinzi, tem ne bo kreda, ampak |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | miſlil — Eno tako lępo udovo imęti, inu ſhe druge deklęta salesuvati , to je vunder prevèzh, to! — Jeſt bi ſkorej lùſht imel |
| Blagomir puščavnik (1853): | Oj vi! prijatelj pazite, da vas kdo iz grada ne zaleže. To bi vas znalo ob glavo pripraviti. ” Milko se silno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razpoka; po režah se klada napije dežjá in druge mokrote, zležan les se zamoči in začne peréti in ne razsuši se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de, rezhejo mati; sa to tim zvetlizam tudi tavshenkrat lepe salike pravijo. Vender nikar ne miſli, de bi ti perva s' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de ne od veſelja, kakor popréd. Lepe shámetnize ino shlahne salike ſo ſe s' zhafama isvergle, ino ſo ſpet navadne ledinzhize |