- posušč
Kmetijske in rokodelske novice (1847): ne zmerzuje) obesijo. Po ti šegi se jabelka brez peči posuše, in so tudi dobre kakor v sušivnicah. — Še hitrejši bi
posušč posušen posušiti posušivši posut posuti posvaljkan posvariti posvarjen posvarjenje posvečen posvečenje posvečevati posvet posveten posvetiti posvetnjak posvetovalec posvetovanje posvetovati pošaliti pošast pošepetati poševno pošiljanje pošiljati poškodovan poškodovanje poškodovati poškropiti poškropljen pošlatati pošta poštar pošten pošteno poštenost Poštenovič poštenjak poštenje poštevanje poštnija poštnina poštrafan poštupati pot pota po_ta potajevati potajno potakem potaša poteči poteg potegljaj potegniti potegnjač potegnjen potegovati potekati potem potemneti potemtakem poten potenca potenčen potenzflaschenzug poteptan poteptati potepuh poterjati potes potest potestatem potestatis potez poteza potezaj potezati poteznost potežava potica potihem potihniti potihoma potikati potipati potisniti potisnjen potiti potius potlačen potlačiti potlej potnik potoček potočen potočiti potočnica Potočnik potok potolažen potolaženje potolažiti potolčen potolči potoma potomec potoniti potop potopev potopiti potopljen potovanje potovati potožiti potrata potratiti potrdenje potrditi potreba potreben potrebiti potrebljanje potrebno potrebovati potrebščina potrebušina potres potresati potresavati potresen potresti potreti potrgati potrjen potrjeno potrjenje potrjevati potrjeven potrkati potrositi potrošek potrošen potroštan potroštanje potroštati potroštati_se potrpeti potrpežljiv potrpežljivo potrpežljivost potrpljenje potrpljivost potrt potruditi Pott potuha potuhniti potuhnjeno potuhnjenost potuit potujoč po_tvoj pou poučen poučevanje poučevati poučilo poučiti poudarjati pouk poulehčati poux použiti povabilen povabilo povabiti povabljen povaljan povaljati považiti povečalen povečan povečanje povečati povečava povečevalen povečevati povedan povedati povedor povela poveličan poveličanje
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne zmerzuje) obesijo. Po ti šegi se jabelka brez peči posuše, in so tudi dobre kakor v sušivnicah. — Še hitrejši bi |
| Kemija (1869): | vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je neizmerno lahka, rahla, bela kakor sneg, neraztopna in |
| Stelja in gnoj (1875): | 10. Šota in prst iz trohnine. Drobno stolčena in dobro posušena šota sicer nima toliko notranje tečnosti, kakor slama, zato pa |
| Botanika (1875): | Zostera), oskolisto rastlino, ki pogostoma raste po obrežjih severnih morjev: posušena rabi pod imenom morska trava za blazinjenje. Znana vodna leča |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nepotrebnim potratijo. M. J. Turšična smukavnica. Navada je, de kmetje posušene turšične stêrže ali strôke z rokami smučejo. Se vé de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | visok blek kruhove torte, poli vsak krof s čokolado in posušene z belim cukrenim snegam podolgama ozaljšaj. Nunski krafelci. |
| Botanika (1875): | Piper nigrum) nosi drobne jagode, ki so nezrele odtrgane in posušene znane pod imenom črnega popra. Beli poper so olupljeno zrelo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | polja je zdaj, kjer ga pred ni bilo, veliko močvirja posušenega, veliko spašnikov razdeljenih in v lepo polje premenjenih, veliko njiv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | takim zhaſu, ker drugazhi biti nemore, tudi veliko ne dobro poſuſheniga ſena ſpravi. Tako ſeno ſe na ſhupah, ali v ſenikah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſake ſtrani ſhe vezh drusih, de bo voda odtekla. Tako poſuſheni proſtori ſe ſkos vezh let dajo obdelovati, bres de bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da bi jih zamogla nektera vas po več sto vaganov posušenih skup spraviti. Silno mokro leto jih je toliko rodilo, in |
| Tine in Jerica (1852): | žita nikar ne melji in ne peci, dokler ni dovolj posušeno. Moko iz taciga zernja shrani na kakim odpertim (zračnim) kraju |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | visoko nakopičena se kmalo sogreje in nezdrava postane. Koristno je posušeno detelo s slamo vred rezati in lete rezanice konjem kermiti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 10. Inu pole en zhlovèk je bil, katęri je eno vſuſhéno rokó imel, inu ony ſo ga praſhali rekózh: Ali ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je za take na ptuji svet sejana, zató se rada posuši. En čas vedó, kakó se der Engel sklanja, in kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | z družino pojesti, prodati, ali za zimo prihraniti, naj ga posuši. Suši se pa po mnogih šegah: ali v posebnih pajštvah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 2 lota žganiga galuna (gebrannter Alaun). Tak firnež se naglo posuší, se ko ljuč sveti in — kar je posebne vrednosti — ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na tanjko verco nabere, in večkrat oberne, de se lepo posuši. (Konec sledi. ) (Konec sledi. ) Zvezdoslo^je. (Konec. ”) 16. Pogled v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | cepljeno drevó ti bo pa, ako se tudi berž ne posuší, vunder vedno hiralo. (Zató že tudi stara skušnja učí: kader |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | krofi. Po verhu jih poli s cukrenim snegam, dobro jih posuši, deni nanje vkuhanje, ki ti dopade, poli jih potem še |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem še enkrat s cukrenim snegam in jih še enkrat posuši. Na vsak blek pa še položi en ravno toliko visok |
| Kemija (1869): | skrob na dno. Z večkratnim pranjem se skrob očisti in posuši. Skrob je v mrzlej vodi in v vinskem cvetu neraztopen |
| Stelja in gnoj (1875): | potrebi, se kakor sicer kleščevje na drobno razseka, na kupih posuši in uleže. Tudi koprivje okrog planšarij se utegne koristno za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v nji dershi; na plitvi semlji v ſuſhnim letu ſad poſuhni. Dobro je, ako je sgorna lega ali brasda s perpravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je puſta in ſuha, ſad ob zhaſu ſuſhe po nji poſuhni. Peſhéna semlja ſe hitro pregreje, gorkoto pa dalje dershi. Şpomlad |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte v' juſihi smozhi, poſuſhi, inu potem pomakei, lepſhi gorijo. V' tem Meſzi tudi shiher |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | svęzher. Aku pitani preſhizhi nozhejo radi jeſti, ovſsa na pezhi poſuſhi, inu ga jem sobati dei. Şvinam, aku ſo ikrove pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | berejo pràv pridno po gojzdih gobe (samo strupenih ne), jih posušé, ter jih v štupo stolčejo, ktero potem skozi celo leto |
| Zoologija (1875): | ne okrvavi in ne pokvari. Iztrgajo mu noge in meh posušé v dimu. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z njim mošnjo nad jajci. V 8 dneh se jajca posušita in se z mošnjo vred pod motozom odrežeta. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pozimi sakan les bi se na tako vižo nikdar ne posušil. Naglo sušilo storí terji les, počasno pa mečjiga. O jeseni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ranjeni kraji suhi postali. Ko se je pa že les posušil in se je živa drevesna tkanína skerčila, ni več upati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nad morjem. Kar rasgerne ſe voda. Shgozh veter je dno poſúſhil. Israelovi otrozi gredó po ſredi morja — po ſuhim ſkosi. Na |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | treba ne bilo zdihovati po vodi, da se jim je posušila, ali preklinjati povodinj, ki jim velike škode pizadevajo. Da je |
| Avguštin Océpek (1860): | štirna okoli nas ni imela vodé, celo mestna se je posušila, ali naša je imela zmiraj dovolj moče. V cerkev tudi |
| Žalost in veselje (1870): | zopet suhe klinčke ter zakuril velik ogenj, da sta si posušila obleko. Proti večeru že odpravi se Tomaž na breg, ali |
| Anton Janežič (1870): | je. Pripihale so sape morilne, marsikaka redivna žila se je posušila in vejica za vejico je jela sahneti in subleti. Kaj |
| Ljubljanske slike (1879): | oglasijo in če se jim je pevska žila morda že posušila. Kaj hasne najlepša ura, če ne gre! Nemški pevec v |
| Planšarica in pastir (1881): | preklada posodo, ki se je nad ognjem ali okoli ognja posušila, ali pa popravlja treske, da bolje gori na ognjišči. Kar |
| Ponkerčêv oča (1882): | hoteli so se vsi vrniti. Pozneje se je pač rosa posušila in sled se je izgubil. Učitelj bil je po svojem |
| Beatin dnevnik (1887): | Žuleče spone je šiloma pretrgala. Bolj in bolj se je posušila kneginja osebno in duševno. Prava mumija je, katero opira samó |
| Gostačeva hči (1891): | hlapec Andrej in najemnika nad bujno travo; predno se je posušila rosa, bila je »pobita« vsa. Kakor bi bil na svatovščini |
| Genovefa (1841): | vodi od kervi in prahu zhiſto oſnashila, jo na ſolnzu poſuſhila in ſe v njo savila. Tako je shé pôsno sve |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvoje opomnize posabila. Vſe diſhezhe pereſza ſo ſe v' svesizi poſuſhile, potozhnize pa, ki jih je Mini Shofka sa opomnize dala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tem gorkim firnežem podplate namažeš, in kadar se je mazílo posušilo, še enkrat, dvakrat in trikrat, de se podplatje mazila pràv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | si boš pripravil, če ga po danim poduku prenaglama ne posušiš. (Dalje sledí. ) Bog daj zdravje ! Zdravja si vošimo, zdravje želimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bukvovezke lične (Galanterie) in usnjate izdelke. Obé lepíli se naglo posušite, in naj se merzli rabite. (Vinski kis ali jesih) se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | boš umno sušil. V gojzdu se les ne more popolnama posušiti, kér mu potrebniga sonca in zraka manjka. V gojzdu zamoreš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | že vežkrat poskusili, terdijo, de se da konjsko meso tudi posušiti in de je dobro tudi suho. Skušnja je pokazala, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lesah se more vsaka dva dni deset mirnikov sroviga sadja posušiti, is kteriga se okoli treh mernikov suhiga dobi. Komur je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se počele dela, vodam drugačen odtok pripraviti in mokri svet posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta vera. Povedka iz paganskih časov Slovencov. Spisal |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zelu Lętu skuhat, kader Meſsez doli jemle. mlade koprive poresat, poſuſhiti, je ena Erznija sa Pluzhe, inu ſo pp Simi sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 8. Ako ſe po nikakſhni vishi ne da mozhvirni ſvet poſuſhiti, ali de bi delo prevezh persadevalo, je bolj, ga sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo preobilna mokrota odlesla. 7. Zhe hozheſh bajer ali jeser poſuſhiti, glej zhe je toliko nadol, de bi ga mogel odvoditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pernèſe. Ljubi kmetje ! kader vedno deshevno vreme vam ſená gotóvo poſuſhiti ne perpuſti, potreſajte ga v ˛Senike ſpravljejozh. s domazho ſolijo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v vročini razpoka. To kamenje bilo je pred tudi mokro, posušivši se skrčilo se je znotraj ter razpokalo je v večje |
| Genovefa (1841): | zhudno lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe leſketezhimi iſkrami poſút! Ako ravno ſo vſe dreveſa bres li- |
| Rudninoslovje (1867): | gekörnt) ploskev imenujemo óno, ki je z drobnimi okroglimi zrnci posuta. Opomba. Najpopolniše kristale nahajamo navadno v kakej lehkej i mehkej |
| Zeleni listi (1896): | sobe glasen smeh. In zopet reče oče: »S perjem si posuta? Kje neki? Jaz ga ne vidim«. »Tem hujše, oče, če |
| Zeleni listi (1896): | Ne videte-li, oče, da sem čez in čez s perjem posuta? « Pri teh besedah se zasliši iz sobe glasen smeh. In |
| Rudninoslovje (1867): | višave ter so videti, kot bi bile z majhnimi kristali posute. Zrnčasto (gekörnt) ploskev imenujemo óno, ki je z drobnimi okroglimi |
| Genovefa (1841): | germovja v belôti plavajo, kakor de bi bile s zvetjem poſute. Gléj, kako je ſnég tam, kamor ſolnze ſíje, s zhudno |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nekoliko lačnih sternadov, ki so sedeli na germovji, z ivjem posutim. Malej Bertici so se smilile uboge živalice. Razveže vrečico in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sadim, pa takole ravnam: Najpred zataknem kol sred jame, potlej posujem nekoliko boljši zemlje po rušini, in na njo postavim drevó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pepéla, dobre perstí ali pa prav podelaniga gnoja in ga posujem po rušini okrog drevesic, pa ne tikama drevesa, ampak bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktére štejejo čveterne létne čase. Kraje, ki jih je toča posula, jih v tistim letu malokrat zopet obiše. Od tega vender |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so večkrat strašne prigodbe za človeštvo, mnoge mesta so že posuli, dežele razdjali, ljudí in živine na tavžente pobili. V Ameriki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kupovali in zenejſhi je bila, kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in poſvalkane ovne ſe je prezej ispezhalo, in tudi zenejſhi je neke |
| Stric Tomaž (1853): | skupej, kakor so nama obljubili. “ „Tiho bodi, žena! “ jo nekdo posvari, „boš že na versti, počakaj da z drugimi končamo. “ To |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſim mar jas? “ Jesuſ, de ga ſhe sadnjizh ino ojſtro poſvarí, mu je na ravnoſt rekel, pa de drugi ne ſliſhijo |
| Tine in Jerica (1852): | napčniga rekel bil, ga je Tine prec z resnim pogledam posvaril. In odsihmal je dobriga gospodarja skerbelo, de bi se Mihec |
| Valenštajn (1866): | mnogo mož je vrlih, Ki dobro reč branili bodo krepko. Posvaril zveste sem, obstražil druge. Stopinje čakam samo prve, precej — Maks |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | katakombo k pogrebu perve mučenke, še bolj pa, da bi posvaril in v varnost spravil sv. Očeta Marcelina, ker je vedel |
| Gozdovnik (1898): | Človek je ter ga ne smemo ohladiti, preden ga nismo posvarili. « Strel poči v trenotku, ko se je imel zgoditi obrez |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | bi vsaj milost našel pred Bogom! O da bi mogel posvariti vse ljudi, naj nikar ne hrepené po bogastvu in spačenem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | daſegli. Matth. 5. Sedem duhovnih del te miloſte. 1. Greſhnike poſvariti. 2. Naumne podvuzhiti. 3. Tim zviblajozhim dobru ſvjetuvati. 4. Sa |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | drugim dodelili, Tu ste vy meni sturili. 9. Vgrehu druge poſvariti, v'dobrim podvuzhiti neh, Na pomozh nem v'zuiblu priti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſim perſilen vaſs sa volo ſlabiga sadershanja vaſhih otrok ojſtru poſvariti; sa vaſs je djanu, zhe ſe ne pobolſhate. I. Premiſhluvanje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je molzhal. Jesuſ ſhe ni hotel ſvojiga sdajavza imenovati, le poſvariti ga hozhe; toraj saterdi ſhe bolj: „Vaſ dvanajſtih eden, kteri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | govoril. ˛Serzhno uſmiljenje do sdajavza ga prehaja, ne jesa. Milo poſvariti ga ſhe hozhe; toraj rezhe ſhe ozhitniſhi, ino pogleda vſe |
| Tine in Jerica (1852): | z besedo pokregana, ali velikoveč so bili otroci za naprej posvarjeni: „Tega več ne stori,” ali, drugopot bolj pazi” to je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kasijo, ino tako isdivjajo, de ſo ſpet poprejnim podobne. Modro poſvarjenje sa naſ je to, naj ſe ſlabe tovarſhije malopridnih ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Naj ti bo ſtrah, ktiriga je tebi ta prigodba naredila, poſvarjenje boshje. Hudo hudo ſi ſtorila, ino v' ſerze me boli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | učénec bil Propagande v Rimu in lansko leto tamkej mašnik posvečen, je mesca Svečana odrinil v družbi s Patram Rillo v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | afrikanskih strelcev in je bil z drevjem obsajen pa Adonu posvečen. Veselih korakov je stopal sredi svojih morivcev in za njimi |
| Genovefa (1841): | Tvoj dar je! Têbi gré! Têbi naj bóde tudi veſ poſvezhèn! Ja” — je rekla dalje — „ta imá môj pervi opravek biti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je tudi bila srebernosjajni mesečni boginji Junoni Lucini, pomočnici porodnic, posvečena ⁴). Na rimskih kamnih se najde pogostoma v družbi figovega listja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | limbar je lukova ali čebulja rastlina in je bila Aphraditi posvečena, ktera se je za tega voljo velela ' Aχιδαλις²) in luk |
| Ta male katechismus (1768): | itdr. S' kajſenega urſhoha je pak Sebnotha posebnu Materi boſhji posvetzhena? ſatu, ke na eno Sebbotho, kader je bla per uſſeh |
| Ta male katechismus (1768): | s' katirem je skus viro, inu SS. ſakramente ſveſana, inu posvetzhena, endejl, ke bo od S. Duha useskuſi viſhana, inu ohranena |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njega ſpominj! 50. ˛Sveta Jesuſova zerkev. Apoſteljni, od ſvetiga Duha poſvezheni, ſo ſe, kakor jim je bil Jesuſ ukasal, po vſim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Povestnica mesta Praga) od slavnoznanega povestnika V. Tomka; delo je posvečeno gosp. ministru grofu Thunu in bo obsegalo 6 knig. * Mertvaško |
| Ta male katechismus (1768): | tvoje ime posvetzhenu. Nej pride uſſe k' vezhi zhasti boſhji, inu k' ſvelizhanju |
| Ta male katechismus (1768): | postavlenu, inu bo goripernesenu: Bodi skus beſſedo boſhjo poſegnanu, inu posvetzhenu. Ozhenash, inu zheshena Maria. Po jedi. Hvallite Gospuda uſſi ſarodi |
| Ta male katechismus (1768): | inu so letèe: Ozhe nashi! katire se v' nebeseh; I. Posvetzhenu bodi tvoje imé. 2. Pridi k' nam tvoje Kraylestvu. 3. |
| Ta male katechismus (1768): | s' velikem ſaupanjam prositi. Kaj nam ta perva proshna povée: Posvetzhenu bodi tvoje imé? Te spodobne, inu gorezhe ſhelle brumneh otrok |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Chriſtjani, aku bi ta mózh inu oblaſt, katęro ſmo k'poſvezhenju vaſhih duſh od Jęsuſa Chriſtuſa dobili, taku delezh ſęgla, de |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęri ne pèrpuſty, ali ne vkashe, kakôr tó, kar k'poſvezhenju naſhih duſh ſlushi. Naſha edina ſkèrb bódi njegóve ſvęte sapovèdi |
| Deborah (1883): | druzim rane. Daritve verskih naših junakov so često le nečimurnost posvečevale. Ana. Ah! da morem le eno dobro delo storiti! – Ali |
| Oče naš (1885): | uboge francozke dežele zapustil! Tvoje ime bodo zopet častili in posvečevali v deželi. Tvoj križ vidim zopet stati. Vidim ga, kako |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ta pepel od tellize pokroplen te nazhiſte k' teleſni zhiſtoſti poſvezhuje: sa kolkajn vezh Chriſtuſova kry (katiri ſe je ſam bres |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | oródje ali riſhtènga, katęre ſe boshja previdnoſt poſluſhi, de naſs poſvezhuje, de naſs v' ponishnoſti, v'krotkoſti, v'lubęsni, inu v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | samęrkaj dobru moj Chriſtian; My pravimo, poſtavim; Kdôr Prasnika ne poſvezhuje, ſtury en ſmèrtni gręh, inu ti ſaliſh, zhe męjniſh, de |
| Oče naš (1854): | vse rad preterpim, ako le vse stvari zemlje Tvoje ime posvečujejo, in je Tvojemu ubogemu služabniku prepušeno, kaj Tebi v čast |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | napridnu v' uſta useti. 3. Spomini ſe, de Boshji prasnik poſvetzhujesh. 4. Spoſhtuj Ozheta tvojiga, inu Mater tvojo, de tebi dobru |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | napridnu v' uſta useti. 3. Spomni ſe, de Boshje Prasnik poſvetzhujesh. 4. Spoſhtuj Ozheta ſvojega, inu Mater ſvojo, de tebi dobro |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | napridnu v' uſta useti. 3. Spomni ſe, de Boshje Prasnik poſvetzhujesh. 4. Sposhtuj Ozheta ſvojega, inu Mater ſvojo, de tebi dobro |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Syonu, poſt poſvezhujte, ſklizhte ludy v'kup , ſpravite folk ſkupej, poſvezhujte zirkuv, ſpravlaite ſkup te ſtare, sbirajte mlade otroke, inu katiri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpudu vaſhimu Bogu? Trobent jte s'trobento v'Syonu, poſt poſvezhujte, ſklizhte ludy v'kup , ſpravite folk ſkupej, poſvezhujte zirkuv, ſpravlaite |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | našega cesarstva se bojo spet kmalo snidili na Dunaji v posvet: kako naj se ukazi zastran spolnitve konkordata doveršijo. — V fabriki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se bo dala na znanje, in poklicali se bojo v posvèt domorodni gospodarji, vinorejci in tergovci, da bojo sklenili, kako bi |
| Ferdinand (1884): | in čista vest je zaklad, ki preseže zaklade celega sveta. Posvetna čast in imenitnost so le prazne pene, ki zginejo. « |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Sdravje je bolſhi ku bogaſtvu: inu zhędnoſt velja vezh ku poſvejtna modroſt kar ſe ne puſti popraviti, ſe more s'volo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | 3.) Pred Pilatushov, kęr ga poſvęjtna modróſt tęm nar grosovitniſhim, martram zhęs da. Premiſlimo danàs Jęsuſa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gospved Jesvs Kriſtvs sakai nisi ti biv vazhen inv shejen posvatne spishe inv pitja temvezh te pravize tvoiga nabeshzhiga ozheta glih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshijo muezh pergnan: ja peſtim volati daso duhovi damajo zhries posvatne shaze guout? al obvaſt: pale skues boshjo guout noi obvaſt |
| Divica Orleanska (1848): | véz ljubezni ju sklenila je. Jovana. Malike tuje kličeš in posvetne zgolj, Ki meni sveti niso, ne častitlivi. Nič od vezi |
| Zlata Vas (1850): | za nje molim, de bi jim Bog pomagal. V druge posvetne reči se ne gre dušnimu pastirju vtikovati. « |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katirih hyſhah vezh velajo te poſvetne greſhne poſtave, koker 'pa ta ſveti Evangelski vuk. Varite ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | isvelizheine, premislili? ali mi tiſtu sa navreidniſhi sposnámo, koker te poſvetne rezhy? ali je nam naſhu odresheine naperjetniſhi, koker druge prasne |
| Genovefa (1841): | veljájo. Ne sanêſi ſe pa sdaj, kér ſi bogáta, na poſvétne rezhí. Miſli, de je tvôja grôfinja te biſere na tiſtim |
| Genovefa (1841): | jéd. Vezh pa zhlôvek ne potrebuje. Ne veshite tedaj na poſvétne rezhi ſvôjiga ſerza! Ne sanaſhajte ſe na mertve denarje, temuzh |
| Moč vere (1851): | mož i dete mladi fantič nisva vam tako nevarna. Tudi posvetnega blaga nimava, kar bi vam moglo dopasti. Kar pa imam |
| Domen (1864): | tudi ona imela svoje križe in težave manjkalo jej je posvetnega premoženja. Ta napaka je edino kazila, da je niso šteli |
| Žalostna vernitev (1864): | z gosto hosto obdan, zajški samostan. Tukaj bivajo, oddaljeni od posvetnega hrupa, redovniki Kartuzijanci. Vse je tiho, le časi se sliši |
| Ljubljanske slike (1879): | da ima še to službo, v kteri premišljuje minljivost vsega posvetnega in človeško nehvaležnost. Morda od tod pride še v kako |
| Vinko (1884): | da so tu prorokovali. Mogoče. Nekaj skrivnostnega ima ta otok. Posvetnega hrupa ni daleč na okoli, in nič te ne moti |
| Lisjakova hči (1892): | njega res ni srečna, dasi bi dal zanjo življenje, nikar posvetnega imetja. Tembolj ga je bolelo, da mu je očitala siromaštvo |
| Hudi časi (1894): | duševne stiske, ki se je rodila iz protislovja duhovskega in posvetnega gospostva. Gorjé mu, kdor moti premo vest preprostega človeka, kdor |
| Lepi Tonček (1895): | proč, proč, tako daleč, da nikdar ne doseže vaša roka posvetnega blaga. Zakaj duša mora biti brez vsake posvètne želje, mora |
| Kotanjska elita (1898): | polivki. Ko so odšle tudi te že po poti vsega posvetnega, se je prikazal »beef alla mode«, a za njim »belo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je ljubši od vse sreče svetá. Čednosti ne ljubi iz posvetniga dobička. Oteti svojo čednost se še le vsiga vana, vse |
| Roza Jelodvorska (1855): | in hvalite Boga za to prijazno stanovanje, kjer ne slišite posvetniga hrupa, in vojaških tromb; ampak milo petje ljubih ptičic, ktero |
| Sacrum promptuarium (1695): | pono animam meam pro ovibus meis. Inu nej iskal obeniga poſvejtniga dobizhika, ampak isvelizhajne tyh dush. Filius hominis venit quærere, & ſalvum |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kęr ſo ſe s' velikim ajfram, s' molzhanjam, inu od poſvetniga hrupa odlozheni na molitu podali. Is letęga sadèrshanja ſe my |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ljubſhi od vſe ſrézhe ſvetá. Zhednoſti ne ljubi is poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe le vſiga vána, vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | neki žlahtnejši namen doseči, kér bi človeški namen drugači samo posvetni bil in človek bi z živinčetam v eni versti stal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in drugi stan izvoliti; ako se pa očitno za kak posvetni stan nameni, sme le do konca tekočiga leta v mladenšnici |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ene mersle nature, inu en malu ſuh, en moſki, klavarni, poſvetni, inu poreden Planet, kateri je zhlovęſhki naturi ſovrashen, inu ſhkodliv |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | my, kadar ſvętiga Duhá nimamo. Samęrkajte ſi dobru letó vy poſvętni otrozi, katęri na lepoto vaſhiga telęſsa ględate, vaſho duſho pak |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | neka poſobili, kjer njim ſdej spomin teh posvejtneh rezhy vezhnu terplenje della. Buh nabo v'serze tega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu pokoju ſhivella, ſakaj mene ni ne ta uſhitek teh posvejtneh rezhy prevezh veffello sturil, ne ſhaloſtno njeh ſgubizhek. 2. Tehiſteh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | veliko golfivoſt, inu ſapelluvanje tvoje dushe neshl, aku męnesh v'posvejtneh pravo sladkuſt okusiti. Uſſe je nezhemernu, inu reſjidezhe, inu ſatorej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | slab moje dete! koker katire napezhnu, inu naſmasnu veſſele v'posvejtneh rezhęh ima. Uſſe je szer dobru, kar je Buh ni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | veſſelly. To narshpotlivshe suſhnoſt terpę ony, ter bodo v'rôſhelne posvejtneh rezhy toku ſakovani, inu ukleneni, de ob ſrajoſt teh svetehdush |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ene ſhleht poredne vole, inu katire drugega nagovory, koker od posvejtneh marn, inu od telesneh norzhij. 3. Kaj ne, de enu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | platno vbelila, ali svoje oblačila z lugam sprala. Od vsih posvetnih učenost, ki zamorejo človeka blažnost pomnožiti in visoko povzdigniti, je |
| Divica Orleanska (1848): | Ki z nevmerjočo si svitlostjo glavo Okinči, jasniši od kron posvetnih? Ki vsiga sveta skupno veličanstvo Pod sabo vidi tàmno, zaničljivo |
| Zlata Vas (1848): | Fajmošter so rêkli: „Jez sim fajmošter, in nimam tukaj v posvetnih rečéh nič zapovedovati in se v vaše pravde vtikati. Vsa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mati s slovesnim glasom, ”plemenito imé, imeniten stan, bogastva in posvetnih prednosti, pa nekaj sem ti do zdaj še prideržala iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſu Vogerſke ali Madsharſke deshele imenujejo. Rimzi ſo bili v poſvetnih uzhenóſtih in umetnoſtih snajdeni, poſebno pa saſtopni ſo bili v |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' taiſti dushi prebivati, katira nezh drugega naſhnelly, koker tu posvejtnu lubiti. O poredne nezhemernoſte tega svejta! o koku pozh serza |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Ti napuhneni, mu oſertni se radi kregajo, inu katiri tu posvejtnu lubejo so hitru nareſen, inu issaksebi. Is vishemi koker ti |
| Divica Orleanska (1848): | zlim duhovam, tam prodala Je nevmerjoči del sovražniku Človeškim za posvetno kratko slavo. Rokav ji zavihajte; glejte pike, S katermi jo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | reslozhek je med Chriſtuſovim, inu med tiga ſveita kraleſtvi! te poſvetne kraleſtve ſi voshjo, inu shelijo to obiunoſt tiga slata, tu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Sathan. Skus katiru je Chriſtus nasnaine dau, de nekar te poſvetne, temuzh tu Nebeſhku kraleſtvu nega h'kralu ſtury, da vſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakôr de bi ne bily, de vaſhe ſerzę na tó poſvętnu prevezh ne vęshete, de vy vezhkrat vaſhe miſli vkup ſpravite |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vaſhe hudu nagnenje, vaſhe malopridne shele, inu vſe, kar ſe poſvetnu imenuje, krishati! Ali letó per tebi ſtojí, o luba Mati |
| Gozdovnik (1898): | je ostro opazoval. Še preden se je odločil don Estevan, posveti se iz Kanadčanove puške in gotova krogla silnega lovca prebije |
| Ta male katechismus (1768): | Kristusa noterpostavlene beſſede zhes Kruh, inu vinu isrezhe, inu taistu posvety. Matth. 26. Luk. 22. Kaj je Pokura? Pokura se rezhe |
| Ta male katechismus (1768): | Kristusa noterpostavlene beſſede zhes kruh, inu vinu isrezhe, inu taistu posvety. |
| Ferdinand (1884): | sam rad vesel, opustil je resno učenje ter se popolnoma posvetil le godbi in petju. Ni se mu sicer mogla očitati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tiem gnadlvviem nedelam jvtram an zhaſti vriedrii Bveg je tabe posvetov an obvaſtni Bveg jetabe shegnov ti si ziv sviet an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mena odrioshov; inu skus boga svetiga duha kateri je mena posvetov? Ta drvje SAROTENIE. Jas N. N. tabe sarotim noi s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſledno uro kanzhik vina posheli! — V Kani je Jesuſ vinze poſvetil, in vino poſtane ſhe dan donaſhni na altarju, o zhudo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Duſho resſveiti naſho. V'eni Zirkvi se snaidemo, Kadiro je poſvetu Sam Kriſtus, v'tisti naidemo Vſe reſnizhnu, no svetu. 8. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | je ta kruh on v'roke biu Je shegnou , al poſvetu , Inu med Jogre resdeliu, Reku: tu je tu ſvetu Moju |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kader ſo ony jędli, je JEsus usev kruh, je sahvaluv , poſvetuv (ali shegnov) inu reslomuv , inu ga je dav ſvojim Jogram |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaſt skasov. V'njegovi ſveſtobi, inu krotkuſti je on njega poſvetuv , inu je njega is uſſih ludy sbrav. Sakaj on je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | miſi ſedel, ſe je pergodilu, de je kruh usev , inu poſvetuv, inu reslomuv, ter nyma podav. Inu nyh ozhy ſo ſe |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Božja je zvolila Tebe izmed vsih stvari: Dvico te je posvetila, Med ženami take ni. Kaj se boš, Marija, bala? Bog |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v tmini paganstva? Koliko sadu bi prinašala, ko bi jej posvetila luč svete resnice; ne sme več tako ostati. ” In vendar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Jih škofa Lavantinske škofije postavili in 3. Sušca 1844 škofa posvetili, ter so 14. Sušca 1844 v svojo škofijo došli. Huda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 5. Maliga serpana kardinal Miroslav gospoda Slomšeka, za knezo-škofa Labudskega posvetili. Pričijoči so bili vladika Lincinski (škof iz Linca) gosp. Gregor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Navratil v ti knižici (na različnih mestih) o njem piše, — posvetilo se mi je pred očmí, kakor luč. Zares, z nobenim |
| Genovefa (1841): | dalje — „ta imá môj pervi opravek biti, de ga Têbi poſvezhím. V Tvoj ſvéti. tempelj ga ne moram poſlati. Pa ſaj |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | edino le mladi Ljudevit. Terdno je sklenila, vse svoje življenje posvetiti le izreji svojega sina, in njeno serce je hrepenelo po |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | kočico. „Slednje dni svojega življenja,” djal je, „hočem popolnoma Bogu posvetiti, in samota je takemu življenju pred vsem potrebna. Živel sem |
| Oče naš (1885): | pijanost in lenobo, zaradi tega ti prava luč ne more posvetiti. “ „Kaj veste vi, mati, kako ubozega revščina tare? “ jo vpraša |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgoja te-le važne prednosti: a) Vzgojitelj more vso svojo moč posvetiti gojencu; b) vse vzgojne naredbe more natanko prilagoditi gojenčevi individualnosti |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | zveličanja, kakor pa po hišah bogatinov in po lepih družbah posvetnjakov. Ivan še svoj živ dan ni bil tako srečen in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | krajnske in koroške dežele in ob enim tudi Svojiga skrivniga posvétnika z naslovam „ekscelencíja” izvolili. — Novo izvoljeni deželni poglavar so krajnski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dvorano, v kteri se zbirajo vsaki dan opoldne tergovci v posvetovanje in pogovore. Nad to veliko dvorano je razpeta streha iz |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | hotla, ko ju je saſazhil. „Zhemú poſvetovanje? “ jim rezhe, „zhemu poſvetovanje tù? zhe ſe temu v okom ne pride, bo ſhe |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ali pa ſhe le hotla, ko ju je saſazhil. „Zhemú poſvetovanje? “ jim rezhe, „zhemu poſvetovanje tù? zhe ſe temu v okom |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ženskih pravicah; vsaka zavezna deržava je imela svojo zastopnico. V posvetovanji je bilo sklenjeno: da hočejo nositi moško obleko, da možem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njih. ” „To vam iz serca rad storim. Precej jutri po posvetovanji pojdem v Kalistovo pokopališče; če hočete, čakajte me pol ure |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ali pa bodo Hunci vzeli. « Anže je šel koj k posvetovanju. Samo popred je še Meto nekoliko potolažil. Zdaj, ko njega |
| Gozdovnik (1898): | po plečih, da je to ime povsem opravičevalo. Po kratkem posvetovanju odložé bremena in četa, pustivši čuvaja, se razide po otoku |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | ga pozval v Meran, da bi se žnjim o tem posvetoval, kaj bi bilo potrebno, da bi se Tirolska popolnoma pomirila |
| Tiun - Lin (1891): | drugi stol. Kitajci so šepetali in kakor se je videlo, posvetoval se je moj hišni gospodar s svojimi tovariši prav vneto |
| Tiun - Lin (1891): | zasledovanje ni bilo opuščeno, nego samo odloženo. Tiun-Lin se je posvetoval s svojimi podpoveljniki, vsled tega je nastopilo dvanajst džunk zasledovanje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | mórja javor zeleni, Na javoričku tri golobíce. Tri golobice se posvetvale, Se posvetvale, svet osnóvale: »Dajmo! spustímo se na dno morja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | zeleni, Na javoričku tri golobíce. Tri golobice se posvetvale, Se posvetvale, svet osnóvale: »Dajmo! spustímo se na dno morja, Tù naberemo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ko je mogoče, stan vsih gnojniš, da se bomo potem posvetovali, kaj bo storiti. Tudi ta predlog je bil enoglasno poterjen |
| Stric Tomaž (1853): | in se pripraviti, ostudnega sovražnika sprejeti. Lovci so se precej posvetovali, kaj začeti. Naenkrat vstane Lokar in nastopi naravnost nevarno pot |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in profesorji so pisano glédali in so se zberali in posvetovali, kaj bi Pavliha vprašali, de bi je ne izpeljal, in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na njej mladenči vojaških reči, in možaki so se tam posvetovali o važnih deržavskih zadevah. Poznej so stavili Rimljanje na tej |
| Zlata Vas (1848): | ali pa so šli na polje njive ogledovat in se posvetovat, kaj bi bilo čez teden storiti in popraviti. Ki so |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ne zanimajo? komu svoj lišp razkladati? S kom zastran njih posvetovati se, s čim samoljubnost rediti? Vsaj še perva žena s |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kar je storila, bilo je, da je poklicala topliškega zdravnika, posvetovati se žnjim zastran svojega zdravja in zastran zdravilne moči |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | drugi avstrijanski narodi) cesarju prošnjo predložiti, in se zbirajo in posvetujejo zato v mejni vasi „Neudörfl”. Naznanílo in povabílo. Prihodnjo nedeljo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | česar bi prosil; zavoljo tega stopijo malo na stran, se posvetujejo in sklenejo, njegovo poslednjo voljo spolniti in ga uslišati, če |
| Stric Tomaž (1853): | za nas? Mi si jih ne dajemo, mi se ne posvetujemo in ne volimo, tudi nikogar za svet ne vprašujejo. Kar |
| Gozdovnik (1898): | ujet. « »Ujet? on ujet? bi se li radi z mano pošalili? ne govorite! « »Niti na misel mi ne pride, sennor! Ujet |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kolku je Chiriſtianov, katiri toku ſturę. Ti be bil ena poshaſt uſſeh poshaſt, inu ta narvezhe spaka uſſeh spak, inu ſatu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Chiriſtianov, katiri toku ſturę. Ti be bil ena poshaſt uſſeh poshaſt, inu ta narvezhe spaka uſſeh spak, inu ſatu be sete |
| Divica Orleanska (1848): | Kaj se ustavlja truma? Vojšaki. Pomagaj Bog! Izabó. Se vam pošast oznani? Ste vi vojšaki? De! Plašuni ste! (Prerije trumo – divico |
| Biblia (1584): | gredozh, ſo ſe preſtraſhili, inu ſo djali: Tu je ena Poſhaſt, inu ſo vpili od ſtrahu. Iesus pak je sdajci shnymi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvoje nezhiſtoſti, inu nagnuſsobe, tukaj ſe ſhe ena gerſhi, ſtraſhliviſhi poſhaſt, namrezh tigaiſtiga gręha, perkashe, katęriga ni ſmęl ne Pridigar na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | reči so redke, ne vsakdanje; de je božji sin peklenske pošasti premagal, in de le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu |
| Astronomija (1869): | s srebrnimi penami ovenčanih temnih morskih valov, ki se kakor pošasti bliže in bliže drvé, prišedši do brega pa zaganjajo in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on ſam s' ſvojmi ozhmy? kaj sa ena derhal nesnanih poſhaſt napolni ta hram, v' katęrim en leshy, inu ſe okuli |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' verſto vſtavleno' vojſko tih ſovrashnikov, tukaj vidi kakor gerde poſhaſti ſvoje posręſhnoſti, inu pyanoſti, tukaj kakôr oſtudne sverine ſvoje nezhiſtoſti |
| Blagomir puščavnik (1853): | z rudečimi in belimi peresi na pozlačeni čeladi. Nikolaj pa pošepta svoji ženi na uho, rekoč: ”Lej , ljuba moja, to je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pred njima pobéra. Kako prelepa je ta ptizhiza! dèdeku tiho poſheptá, ter ſe boji, de bi njo ſpodil, „Ne vém kaj |
| Robinson mlajši (1849): | ino se zastavila. Zde je Robinson svojemu tovarišu v uho pošepetal, da bi se, kar more previdno za veliko drevo ukradel |
| Tiun - Lin (1891): | predrzni hrusti. Ogledovali so lepo našo ladijo s svojimi na pošev razpranimi očmi tako poželjivo, kakor da bi prišli na ogled |
| Gozdovnik (1898): | drugi rob, da ni skočila v penečo vodo, da je poševno leteča zagreznila v mehka tla, ki se je nad njo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Z: Tudi Vam se je poslalo, česar ste želeli. Za pošiljane rečí Vam bojo listi vprihodnje dohajali brez plačila. ― Gosp. K. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | leta 1 fl. 80 kr., za četert leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gospoda Pihlerja v misel vzéto, ki českiga mojstra po deželi pošilja in takó prizadevo kmetijske družbe močno podpira. — Pri ti priliki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na Rusovsko pošilja. Kupci njegovo blagó pràv zlo hvalijo , posebno zató, kér so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je nabrala Teržaška kupčijska družba raznih železnih rečí in jih pošilja po avstrijanskih obertniskih družbah po vsih deželah našiga cesarstva, de |
| Blagomir puščavnik (1853): | poljubil. Saj je naju skerbni oče, če nama tudi terpljenje pošilja, če naju tudi skuša in tepe. ” Poklekneta in molita. Na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za kuho dobra ohrani dolgo časa in po svetu lahko pošilja. Morel Tatio in Verdeil sta pred 5 leti to znajdla |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | nas v takih okoliščinah v pekel. Bog nam jih pa pošilja, da bi nam z njimi v nebesa pomagal. |
| Gozdovnik (1898): | kaj pomeni to, če se na utrdbo Sevta tune lovit pošilja Pepo Spač! « »Pepo, vi bote storili, kar se bo nama |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boshja previdnoſt poſhilja, ino ne shelé vezhiga bogaſtva, temuzh ſe ſhe le veſelé |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | otrozi ſvojiga nebeſhkiga Ozheta, kteri dobrim ino hudóbnim ſvoje ſolnze poſhilja, ino pravizhnim ino krivizhnim s' deshjem pomozhi. Zhe le tiſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v drushbo ſtopiti, od sapiſanih denarje pobira in jih dalej poſhilja, zhe ſe kje neſrezha ognja primeri, s drugimi pomozhniki v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgodilo i. t. d. v Gradez ſporozhuje, denarje v kaſo poſhilja, jih pogorelzam is kaſe dobiva, in jim jih rasdeluje. Vſaka |
| Viljem Tell (1862): | so snežniki, ki po noči tako Grmé in plaze nam pošiljajo. Tell. To je, in davno bi že plazi bili Zasuli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Koroſhkih vodah veliko poſterv , ki jih vezhkrat v daljne kraje poſhiljajo, bi bilo dobro to poſkuſiti. Opomba. V osnanilu Goſpoda Dr. |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Odveč zdi se nam popisavati, koliko in kako tople zahvale pošiljal da je zopet blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu za tolišnje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Poboljſhat ljudſtvo ino kralje je Bog od zhaſa do zhaſa poſhiljal bogabojezhe ſvete moshé, kterim ſe je reklo preroki. Ti ſo |
| Genovefa (1841): | zélo nózh na vôjſko napravljal, poſlanze ſvôjim vojákam v okóljſhini poſhiljal in narozheval, kaj ſe imá pri njegovim odhodu goditi. Vſi |
| Genovefa (1841): | v téj puſhavi ohranil? Ali ti je ângelja is nebéſ poſhiljal, te shivit? Oh” je dalje shaloſtno govoril, „ſedem dolsih lét |
| Tine in Jerica (1852): | do vasi spremil, Jerica pa tisuč blagodarnih vošil za njim pošiljala. Tine doživi, kar je že davnej želel. S časama so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | prestave iz deržavnega zakonika v deželne vladne jezike iz Dunaja pošiljale, bojo nek Dunajski gosp. vredniki v svojih opravilih ostali. — Na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | Rusii ostali, obresti pa se jim bodo v Černo goro pošiljale. — Deržavnemu svetovavstvu je osnova nove postave predložena, po kteri bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bomo to reč presodili in nar bolj potrebni šoli Novice pošiljali. — Taki lepi nameni so velike hvale vredni in razveselijo gotovo |
| Oče naš (1854): | brez skerbi, kako se jim tu godí. Samo kruha so pošiljali Francozom. Vsake šteri dni je prišla iz Palme, velikega mesta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | edina kristijana v mestu. Res, da so iz najboljših hiš pošiljali sinove k meni, ker so vedeli , da je v nravnem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se je tudi staršev, ki so svoje otroke h Kasijanu pošiljali, ker jih je bil tudi po ajdovskem zapopadku ne dosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | razširjevanje so skrbeli oglejski škofje, ki so na vse strani pošiljali duhovnike, da nevernike k pravi veri zadobé. Narodna pripovedka nam |
| Gozdovnik (1898): | kamenov sezidani. Ti boš edino le izpostavljen kroglam, ktere bi pošiljali z dreves dolu na naju. A midva bova že storila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nihzhe saméril, zhe mu jih od 3. Maliſerpana ne bomo poſhilali vezh. Naj ſe tedaj tudi tiſti, ki jih sheljé na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nihzhe saméril, zhe mu jih od 3. Maliſerpana ne bomo poſhilali vezh. Naj ſe tedaj tudi tiſti, ki jih sheljé na |
| Zlata Vas (1850): | Zmed stó gospodarjev jih je gotovo dvajset svoje otroke beračit pošiljalo; šestdeset jih je komej v dolgovih naprej rilo in le |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nedavno mi nisi hotel povedati, zakaj me v vsi naglici pošiljaš v Kampanijo; rekel si mi pa, da je oboje ena |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vezh ne veſkely, njéga doli v' borſht poſhilat. Nęshka. Ręſs je , ſej bi jeſt tndi ne otla doli |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sakaj pak toku dolgu ne prideſh, de morem sa tabo poſhilat. Matizh. (ſtury, koker de bi Je bil raven preblękel. ) Sim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | najde. — De bi nam pač od več straní takih naberkov pošiljati hotli ! Urno, kaj je noviga? (Cesarski ukaz. ) Naš presvitii Cesar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na pervo knjigo naročili, ni treba zdej na novo imen pošiljati, ampak samo dnarje. Vtegnil bi kdo reči, de je cena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ceni bi oní zamôgli enake orodja izdelovati in v Terst pošiljati. V pisarnici c. k. kmetijske in rokodelske družbe v Ljubljani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | in vzajemni razumevnosti nasprotna navada, ljudem pisma v nemškem jeziku pošiljati, ki nemškega jezika ne razumejo in ki si morajo še |
| Čas je zlato (1864): | predraga, de me ne morejo moji ubogi redniki v šola pošiljati; tedaj, če bi svitli kralj mi dobroto skazali, de bi |
| Biblia (1584): | jeſt priſhàl myr poſhilati na Semlo: Ieſt néſim priſhal myr poſhilati, temuzh mezh. Sakaj jeſt ſim priſhàl Zhloveka resdvojiti supèr ſvojga |
| Biblia (1584): | Nebeſkim Ozhetom. Vy némate mejniti, de ſim jeſt priſhàl myr poſhilati na Semlo: Ieſt néſim priſhal myr poſhilati, temuzh mezh. Sakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſmo, kako je mogozhe poſtervi tudi v daljne kraje shive poſhiljati, bres de bi jim kaj ſhkodovalo. To ſe tako ſtori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivesha sa jih previditi, ne zeſt: sa shiveſh sa njimi poſhiljati. S zhaſama ſo Turki, v veliko vojſkah premagani, po previdnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | umerlo. M. Urno, kaj je noviga? (Poſtervi lahko daljezh shive poſhiljati. ) Brali ſmo, kako je mogozhe poſtervi tudi v daljne kraje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | denarjih poverniti, kolikor je bil on ſkos ogenj na pohiſhtvu poſhkodovan, in po tem ſhazilu, s kterim je v drushbo ſtopil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | posneje leſén moſt poſtavili, ki je pak she tako slo poſhkodovan |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tlami ali saj do tistiga kraja odrezati, dotlej je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri močnih krepkih drevesih dostikrat že v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in na debelih véjah do mertviga ne rani, naj se poškodovane tanjke véje noter do celiga preč odrežejo; to storí, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | meso jesti, ako bi se ljudjé pogovorili sicer zdrave , pa poškodvane konje v mesnici očitno klati, in ko bi se konjsko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | umora, če je tudi ti izid samo zavoljo osebne lastnosti poškodovanega, ali zgol zavoljo naključbinih okolšin, v kterih se je djanje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je gnoj parkelj na peti razjedel, ga moraš, kolikor je poškodovanega, izrezati in v rano terpentinovega olja vliti. Potem pokri rano |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rog odlušen in od gnoja razjeden, ga moraš, kolikor je poškodovanega, izrezati, da se ne bode gnoj za rogom nabiral in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | slépišnici 6000, prebivavcam vasí Vila , ki so po potresu zlo poškodovani bili, pa tudi 6000 lir. — Zavolj posebnih razmér v Lombardíi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali po lizu ali po rokah raneni, oderti ali drugazh poſhkodovani. Krepano shivino naj le hitro odpêljejo, pa ne is kóshe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | drevó v malo létih ozdravi, kakoršno je poprej bilo. Tode poškodovanih véj se nikakor ne loti poléti odrezati, čeravno je toča |
| Tiun - Lin (1891): | bile potopile, nekoliko drugih pa je bilo precéj po kroglah poškodovanih. Morski razbojniki so imeli okolu štirideset móž mrtvih, a jaz |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | takrat za gotovo spozna, kadar je bilo vrančno mesto silovito poškodovano, in potem se zapazi vnetje v trebuhu. Pri vnetih ledicah |
| Tiun - Lin (1891): | dovolj globok. Ondu smo se mudili dva dni in popravljali poškodovano ladijo. Toda v tem časi prišlo je le malo prebivalcev |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | peča, posebne pazljivosti potrebuje, da se mora nar prej vsakega poškodovanja svoje kože varovati; da se mora vselej, kedar od bolnega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ponavlja, dokler oteklina ne zgine. Otekline, ktere izvirajo iz silovitega poškodovanja, je treba vsaki dan trikrat z žganjem in žajfo tako |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXVI. POSTAVA. Namarnoſt je v' teh narvezheh dobruta narhujshe poshkoduvanje. 1 Is velikemi ſlegami je ta svejt napolnen, inu vonder |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perliſuvanje. XXVI. Poſt. Namarnoſt je v' teh narvezheh dobrutah narhujshe poshkoduvanje. XXVII. Poſt. Gnada boſhja je te dushe narlepshe ogrinanje. XXVIII |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de rujavo postane in konec vzame. Posebno nevarno je tako poškodovanje pri češnjah, višnjah in sploh vsim kosičnim sadju, kér se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | primešane, pomoči. XVIII Poglavje. Nadkopitne vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v nogi, ki nadkopito predere. Zdravljanje te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od naſlona, ſ-hrani vſe v trushizo in takó obvarje pred poſhkodvanjem, kar ſe vezhkrat primeri, kader kolovrate ob prasniku v kot |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kolenih sprednjih nog postane včasi po vdarku, vtisku alj drugem poškodovanju oteklina, ki se rada v gobo preoberne. Leta se s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je vnetje po vgrizu drugega psa, ali po kakem drugačnem poškodovanju prišlo, je treba oko večkrat z merzlo vodo zalivati, in |
| Tiun - Lin (1891): | je hotel prijeti, tako, da se je pri padcu težko poškodoval. S tem ste krivim spoznan, da ste smrtno ranili podanika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zakaj pa ga dva streljaja dalječ okoli naše vasi ni poškodovala? Jes mislim in sim se lansko in letašno leto tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaj veliko sená dali, travnike ob vôdah je pa povodenj poškodovala, senó in otavo oblatila, ter živini škodljivo storila. Kmetje pravijo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Virk. Kakó s sadnimi drevési ravnati, ko jih je toča poškodovala. Skušeni viši vertnár Štajarske kmetijske družbe, gosp. Frane Trummer, tóle |
| Zlata Vas (1850): | nad farovž spusti; pa k sreči ni vnela in nobeniga poškodovala. Drugo jutro pak se je vidilo, kako je strela vso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Slavini, St. Petru in Košani; toča je lepo polje strašno poškodovala, in trešilo je v dva možka iz Koč; enega je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dva možka iz Koč; enega je ubila, druzega pa hudo poškodovala. Novičar iz raznih krajev. Po vradnih naznanilih je potovanje Njih |
| Zlata Vas (1848): | ljudí večidel navada; so bogatinam skrivaj sadno drevje in ograje poškodovali in kradli kar so mogli: sadje, derva, golobe, kuretno i. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali v kak varen kraj zapreti, da ne more nobenega poškodovati, če steče. Nobenemu ne svetovam, da bi steklega psa ozdravljati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako poduzhena, de ſe bo ſama preprizhala, de ſadno drevje poſhkodovati je ravno tako velika pregréha, kakor bi bila pregréha nedólshno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de po drusih deshelah sa veliko pregrého dershijo, ſadno drevje poſhkodovati, in de ſe savoljo tega malokjé kaj ſhkode pergodi; pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je v lepimu raſtu; s ogrebanjem pa ſe neſmé ſad poſhkodovati, tudi ga ne gre s semljo pokriti, de bi ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po glavi, mu okó izbije, ali ga še clo tako poškodje, de ni za nobeno rabo več, in ne vé kam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | skerbno s ternjem ali drugače ogradijo, da jih živina ne poškodje. Tudi se zna po okolišinah drugo rodovito ali hasnovito germovje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | leto življenje zgubi vsled nesreč, okoli 200 se jih pa poškoduje. V druzih jih neki izmed 250 na leto po 12 |
| Pripovedke za mladino (1887): | ter mirno naprej jesta, ker lačna sta zelo. Janezek hudo poškoduje streho, Jerica pa si ulomi celo ploščo iz okna, s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sdolej v noge sabijati, s kterimi ſe pod ali tlak poſhkodva. Je slo, slo priproſt in zhe ſe mu vſa priprava |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pri operacii paziti, da se členovi vezki z nožom ne poškodovajo. XXXVII. Poglavje. Otekline iz zunajnih vzrokov. Po , vdarku ali drugi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in izbirčne, sadno drevje, plote in rastline na polju močno poškodovajo. Koze, ki se dobro gleštajo in kermijo, velik dobiček gospodarju |
| Stelja in gnoj (1875): | gozdu prizanaša, ampak grabljenje do golih tal , ko se korenine poškodujejo, in grabljenje v kratkem zapored, to je napačno. Nič ni |
| Zoologija (1875): | si luknje in hodnike skozi hleve, magazine, kleti in ladije, poškodujejo in ognjusijo vsakovrstni živež in poleg tega prebrbajo in žró |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne dovolj ſpezhen kruh, ali pa ſmradljivo zhervivo meſó, de poſhkodvajo shelodez in noſijo teshko glavó. K. Poletne misli. Teb', višava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pója, kakor pa páſe. Breje krave ſe na paſhi doſtikrat poſhkodvajo, de velikokratpovershejo; konji ſe bijejo, in vezhkrat eden drusiga pokvarijo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | višnjev karp perpravljena, jo, preden je gotova, z merzlo vodo pokropi in do dobriga skuhaj. Potem jo urno v skledo deni |
| Botanika (1875): | rastlina, da se spet oživi, če smo jo z vodo poškropili. Sila, s ktero stanice v sebe sprejemajo kapljine in jih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je potrebuje, dobiti. Sleherna kratka kerma mora biti z vodo poškropljena. Saj 2 uri prej, kakor se konji vprežejo, je zjutraj |
| Genovefa (1841): | vam bo Bóg novo, bolj gôrko obléko sa simo dal. ” Poſhlatal jo je in rekel: „Kako je mehka in kodraſta in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krajc. za odpravljanje Novic. Razun tega pa nobena c. k. pošta nima pravice ne krajcarja več tirjati. Takó govori Dunajsko oznanilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ktero nam je naslednji odgovor dalo : Nobena c. k. krajnska pošta ktera je c. k. velki Ljubljanski pošti podložna, nima pravice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ker se naročniki Novic semtertje pertožujejo, de morajo za-nje po poštah vikši ceno od oznanjene odrajtovati, jim tukaj naznanje damo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Nauk, Kakó shido perdelováti, ali nauk, kakó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k. poſhtah ſe snajo dobiti. Mlatizhi. Le saſuzhimo butize , In sazhnimo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k. poſhtah ſe snajo dobiti. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Nauk, kakó shido perdelováti, ali nauk, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Ozhe naſh sa odvernenje martranja shivál. (Poleg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Od ſhkodlivoſti majhnih kebrov ino kebrovih zhervov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k. poſhtah ſe snajo dobiti. Prav žal nam je, de nismo priličja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Direction der allgemeinen österreichischen Gewerbs — Ausstellung in Wien”. Vsim cesarskim poštam je ukazano, take pisma brez vsiga plačila prejemati. Od perviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pol za Novice celiga leta od naročnika tirjati. C. K. poštam druzih dežela pa gré zraven imenovane naročivne cene za pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | smo se s to pertožbo pri odpravilstvu velke c. k. pošte v Ljubljani oglasili, ktero nam je naslednji odgovor dalo : Nobena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s rudézho barvo pa vaſi in zerkvé, gradovi, podérte graſhine, poſhte, ſamotne hiſhe, planinſke kozhe, mirzhovi mejniki ali turni viſokih gora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V nar vezhjim pogovori pa s vemo od z. k. poſhte, kdo jé ta lep in prijasen mosh, ki je nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | c. k. krajnska pošta ktera je c. k. velki Ljubljanski pošti podložna, nima pravice več ko 2 gold. in pol za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ti rečí s pošto navskriž priti, pri c. k. velki pošti svoje dežele oglasi. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII. V Ljubljani v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIV. List 51. V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Izhajajo svako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIV. List 101. V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 3o kr., — sa pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 3o kr., — sa pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 3o kr., — sa pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., — sa pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sleherni prejemnik Novic, ki bi vtergnil v ti rečí s pošto navskriž priti, pri c. k. velki pošti svoje dežele oglasi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | bilo, in še le pozno ponoči se pripelje voz pred pošto, — pa kako! — Postiljon je ležal strašno razmesarjen spredaj na kočijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | neugodnosti so pa še druge nadloge in sitnosti; posebno s pošto, katera je 3 ure daleč in nobenega stalnega pota nimamo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | in drago plačati. Kaže nam pa še najbolj pod cirkniško pošto spadati, ker imajo ljudje največ raznih opravkov in tako gredoč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | le pod Novo vas, ter zakaj ga zmiraj nadlegujemo. Na pošto se menda vendar smejo pisma tje oddajati, kamor je komu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | in kar bodi dol vozijo. Prosili smo uže dvakrat za pošto, in trikrat samo za prostovoljno podporo za pôta, pa je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | Naročnina „Novicam” ostane stara in veljajo z „Oglasnikom” vred: s pošto prejemane za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nar ból abotniga zhlovgka priti, inu povęjte mu! Eno dobro poſhto, priatel: Ny sdavnaj, kar je 40. mil od tód en |
| Šaljivi Slovenec (1884): | izmed cesarjevega spremstva. »Sem, sem! « odgovori Josip. Na to postane poštar še le prav radoveden, stavi vprašanje za vprašanjem in nazadnje |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | dovolj dokazov o svoji nedolžnosti. Opravičena prošnja se mu izpolni. Poštar se hitro obrne pismeno do onih gospodov, ki so bili |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | par laščkov iz njenih zalih kit. Tej nenadni prošnji se poštar sicer začudi, toda hitro mu pride na misel, da ima |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | prihaja vedno tesneje pri srci. Slednjič vzdihne proti Mihi: »Gospod poštar, ne bo nič! « Ta ga hitro potolaži češ: počakajte, drevo |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | noče se udati, da bi vsak dan hodila proti Ratečam, poštar pa tudi nima časa vsak dan brž Rudolfovo pismo prečitati |
| Jara gospoda (1893): | Frančišku, da je pomogel svojemu jeziku do sijajnega uspeha. Nesrečni poštar je namreč zdajci začutil potrebo, poseči v debato in izpregovoriti |
| Jara gospoda (1893): | na uhó, toda oprezno in takó tiho, da ga je poštar komaj slišal: »Ta je pa srčen, ta se jih ne |
| Sama svoja (1895): | prijazen gospod! « »Ali prihaja semkaj? « »Seve, seve ... z njim je poštar velik prijatelj; kupčujeta zadružno. Vsaki dan bo pri nas ... vesel |
| Sama svoja (1895): | hočete morda kako knjigo? Imam jih nekaj ... nakupil jih je poštar, večinoma pa so mi jih pustile ekspeditorice in ekspeditorji ... ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | domorodec in srečo domovine podpirati , ako si perzadeva, da je pošten, delaven, skerbljiv in dobro izučen v opravilih svojega stanú; po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ali dostikrat se v hudi zimi primeri, de tudi kak pošten človek kozarček žganja preveč popíje, misleči, de ga bo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsaka bolezen se jih lahko prime, kar nas skušnja učí. Pošten kmet je imel dva sina, mlajšimu je bilo Štefan, starejimu |
| Zlata Vas (1848): | potem nad ženo, ko je rekla, de je Urh Močnik pošten mož. 21. Srejnski hlev se mora skidati. „O jojmini! O |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mož, gotovo! Da bi le še razun svoje kolobocije kak pošten jezik znal. Te male ure, da postaneš njegova žena, bodo |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | dospé na mejo Tirolske, in zvé, da jo nek star, pošten Tirolec rad sprejme v svojo hišo. Tja se tedaj podá |
| Tiun - Lin (1891): | Čestiti gospod Tiun-Lin, katerega tu sramotite z imenom morskega razbojnika; pošten je kupec, ki s svojimi kupčijskimi ladijami potuje ob kitajskem |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | zasmehuje kristijane! — Da, verujem, da bosta držala besedo, kakor vsak pošten človek; odvzemite jima verige! “ |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | kako obsojam prelomitev dane besede jaz in z menoj vsak pošten Anglež; — povej to svojemu tovarišu! Takoj velim, da se vama |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je ſama k' njemu nasaj letela, ino on je tak poſhten, de njo ſpet tebi odrajta, kakorkolj bi njo rad imel |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | te ſvoje dobrotnize vezh. Ivan je bil prav snajden ino poſhten zhlovek, sa to je priſhel v' nekih letih sa lovſkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtoriti. Fajmoſhter. Moj dober Luka! ta le ptujiz je umen, poſhten in prebriſan mosh; poleg tega tudi dober goſpodar. Rasun ſvojih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vender ni mogozhe, de bi ſe en tak umen in poſhten mosh, kakor ſte vi, ki ſizer radi vbogate, takó koriſtnimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | herbtu paliza pela. ” Fajmoſhter. Vi ſe motite prijatel, kar ta poſhten mosh govori, je gola reſniza, ktéro she vſi umni kmetovavzi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa je stala pred sodbo stara mati s tremi hčerami — poštena kmetica, plaha in boječa, ker ni vedila: kaj bo konec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | razlagati svetih resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka — prereže ji Rajko besedo — odjenjajte, vaš uk ne bode |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pameti, de ſhe bol oſlępę, inu tèrdovratni poſtanejo. Ali ena poſhtena vęjſt ſe ne bojí ſama ſebe viditi, ſama ſebe vpraſhati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne isgovarja, ampak ſe obtóſhi, inu pobólſha. Taku perpęle ena poſhtena vęjſt tiga poſhteniga mosha popręj ali potle k' lęjpi zhędnoſti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' njemu ſvętu sadershę, de bo njih savęsa zhiſta, inu poſhtena v'vſęh rezhęh. Prebivaj ti ſam o Goſpod v' ſlęherni |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vama Bog veliko ſrezhe dal, zhe bota pridna, sveſta ino poſhtena. ” — „Oh, de bi to Bog dal! ” isdihnejo ozhe, ter vſtanejo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Marjetize nauka polne zvetlize. V' nekim meſti je ſvoje dni poſhtena ino saſtopna meſtnizhanka prebivala. Imela je malo, blago hzhér, Marizo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Marko, ſta ozheta sveſto poſnémala: bila ſta prav blaga ino poſhtena mosha. Blashe je bil kraljev ſlushavnik ino ſvetvavez, Marko pa |
| Genovefa (1841): | takó neſrámen, de jo je narneſramniſhih rezhi nagovarjal, ktérih ſe poſhtêna shêna ali deviza koli nagovarjati more. S vſo gnjuſôbo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bomo prišli, če se bojo raztergani, in lačni kmetje za poštene gruntarje potégovali ? Kteri kmet je lačin ali raztergan? Kteri? Tisti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | priséžniga možá, povejte mi, na kakošne možé cikate? Nar bolj poštene in umne možé si zbirate, in to je prav. Kolikanj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | iskrena „Slovenija” priporoča v 50. listu volivcam nektere učene in poštene rodoljube, de naj bi eniga izmed njih v Logatcu 8. |
| Sveti večer (1866): | ohrani. ” Logar reče: „Imel si, ljubi Tone, kakor vidim prav poštene starše. Pa, ali nimaš nič pisanega? ” — „O pač! ” reče Tonček |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da nobeden najemnik takó. Včasih pridemo skupaj, da pojemo lepe, poštene pesmi ali beremo dobre, koristne knjige, in pa tudi, da |
| Blagomir puščavnik (1853): | se je zviti priliznjenc, ko jo je snubil, pobožnega in poštenega delati in s plajšem čednosti zagrinjati svoje hudobno sercé. ~~ Kakor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ugibala tje; prišle so jej na misel tudi besede starega poštenega Kromacija. „Znabiti pa niso kristijani taki, kakor — se popisujejo? Jaz |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | logar togotno in me strahovito pogleda. "Da, prav lepega in poštenega moža imate, pomiljujem vas. Malo je manjkalo, pa bi me |
| Revček Andrejček (1891): | imamo takih zadosti. (jezno. ) Saj ga že skoraj dobiti ni poštenega hlapca, kakor smo jih nekdaj imeli, ker vse le v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | neki kmet Matija Fischerkeller po imenu, svojiga stariga očeta in pošteniga moža na kant djal in mu njegovo zadno njivico prodati |
| Zlata Vas (1848): | ošabnost se poniža. Ožbeta so perviga župana postavili in mu pošteniga možá iz vasí za tretjiga tovarša dodali. |
| Zlata Vas (1848): | krav skup spravili jim reče: „Zdej pa že bo! “ Pripravniga, pošteniga planinca je poznal, ki je znal pinjiti in sir delati |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | velikim veseljem ga je Hirlanda sprejela, ker ga je tudi pošteniga, kakor je brat, mislila. Vse opravila je z nar večim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe obtóſhi, inu pobólſha. Taku perpęle ena poſhtena vęjſt tiga poſhteniga mosha popręj ali potle k' lęjpi zhędnoſti nasaj, katęra s' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dobriga ſtoriti: alj bo nama mozh, kakimu bolniku poſtrezhi, alj poſhteniga zhloveka rasveſeliti. ” Obedve ſte ſi na to v' roke ſegle |
| Viljem Tell (1862): | v čisto mojo hišo? Kakó ste smeli svoj obraz odkriti Poštenemu človeku, gostoljubja Zahtevati? Paricida. Od vas sem nadjal se Usmiljenja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | nisem bil volje, da bi jo precej poslali; bi znali poštenemu možu krivico storiti; naj se s svojim delovanjem še bolj |
| Tine in Jerica (1852): | od kerčme plačujem? Hent naj vzame tako gospodarstvo, če se poštenimu človeku še majhin dobiček več ne privoši! Smole: Kaj nisim |
| Roza Jelodvorska (1855): | je moja viteška desnica. »Storil si«, reče Zorislav, »kakor se poštenimu vitezu spodobi. Pravičen biti je veliko bolji, kakor pa mogočen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zložno , iskreno, kakor v' cerkvi na prižnici ; četertič de so pošteni, časti vredni in častí željni možjé, kterim je ljubši poštenje |
| Viljem Tell (1862): | sem, S klobuki strganimi maha, nama V nevoljo. Al ljudjé pošteni raji Umikajo za trg se po ovinkih, Da hrbta ne |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | po očetovej smerti ob premoženje pripravili. Zategadelj pokliče nekega dne pošteni starček vseh sedem sinov k sebi, jim pokaže sedem čversto |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Pošteni pomorščak je z resnim obrazom rekel: „Odgovornost za to ravnanje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jeſt vejm komu ſim vęroval, inu ſim sagviſhan, pravi ta poſhteni Chriſtjan s' enim Pavlam Apoſtelnam (II. Thim. 1, 12.) Jeſt |
| Genovefa (1841): | ſe bres odlóga na pot podála in pobôshni ſhkôf in poſhténi Volk s ſvôjimi ljudmí in veliko derhalijo ſlushabnikov ſo ju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to storil, v kratkim bi bila cela dežela polna samih poštenih, delavnih, skerbljivih in prebrisanih, dobro podučenih ljudí, — več bi bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | gorjačo po rakolnačarsko pred duri stopijo in od vas premožnih, poštenih kmetov potirjajo, česar jim je potréba. Kdor si sam sebi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bolj pa je potreba za Dunajski véliki zbor ne le poštenih, umnih, temuč tudi učenih, po deželi dobro znanih in sploh |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | krivo misliti. Več ur sta včasi vojvoda in neki njegovih poštenih služabnikov s sivo glavo v kratkočasnih pogovorih dopernesla. Ta starčik |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | in terplenja kot sirót, kot ubózih pa pobóžnih mladenčev, kot poštenih in kerščanskih móžev in zadnjič kot zvéstih deržavljanov in srečnih |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ime, ino je vbògiga grablarja ſin, ki je nar bolj poſhtenih moshov eden v' tim kraji. ” Kedar je ura odbila (odklala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshéli! Okóli po vaſéh je vezh sbrihtnih , rózhnih, bérdkih in poſhtenih rokodelzov kteri ſe kadaj ſhe zeló meſtnih ne vſtraſhijo ; pa |
| Deborah (1883): | peče in po nizkej ceni prodaja preležano blago. Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred nosa krade. Krčmarica. Judovski otrok v vasi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tadla) je bilo njegovo sadershanje. Poſebno pa je potrebnim ino poſhtenim popotnim s' vſmilenim ſerzam rad poſtregel. Ni mogel dobrote posabiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | več imeli. Za poduk in kratek čas. Kako neka sleparica pošteno družino v strašno nesrečo pripravi. Resnična prigodba našega časa. Nedavno |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nazaj dati. “ Marka položí roko na sercé in reče: ,, Svojo pošteno besedo zastavim, da mi o perstanu ni prav nič znanega |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | da je francoski višji poveljnik Baraguay d' Hilliers, dal svojo pošteno besedo, katera mu je obljubila sigurno spremstvo in ga pozval |
| Revček Andrejček (1891): | Jaz sem se prisege držala in vem, kaj sem kot pošteno kmečko dekle svoji časti dolžna. Franica. No in jaz? Ana |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | o mój Bóg, de ſim jeſt tebe vſelej sa enu poſhtenu ſèrzę proſsil! Zhe ſe jeſt golufam, kadar tvoj Evangęlium inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | dušo izdihnil. Mozetič, že ranjen, je ubežal v 3. nadstropje poštnega poslopja. Ostali so bili že prej ušli. — Ta tepežnja in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | l velja 27 gl.; koliko velja 10 l? 13.* Brzini poštnega voza in lokomotive se imata kakor 2 : 9, lokomotiva pride |
| Ultra! (1867): | torej to oblačilo, in stopim na ulice, kar me prime poštni sluga s naslednjo telegrafno depešo v krasni, čisti slovenščini: "augenblicklich |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | B 100 km? 53. Od B se pelje proti C poštni vlak, kateri preteče vsako uro po 24 km; istodobno se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Kedaj in v kateri razdalji od Dunaja bode dohitel brzovlak poštni vlak, ako preteče prvi vsako uro po 42, drugi po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Ob 7ih zjutraj se odpelje z Dunaja po zahodni železnici poštni vlak, ob 9ih zjutraj pa brzovlak. Kedaj in v kateri |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katero je za 36 km zadaj za B, ter dohiti poštni vlak v 3 urah. Po koliko km preteče brzovlak v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Kdor si sam sebi ne more domá obléke in živeža pošteno prislužiti, kaj tak se bo hodil za vas na Dunaj |
| Divica Orleanska (1848): | mu roko podá. ) Nu, z Bogam Milord! Solz pravico dolžno Pošteno bom po boju vam poplačal, Če preživim. Zdaj pak me |
| Zlata Vas (1848): | imel obilo denarjev; posodi mi kaj, sej ti bom vse pošteno vernil. Ožbè odgovori: „Četerta obljuba je: moliti, delati in ne |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pomagajo, od kterih bi zmerni včasi več kakor celi tjeden pošteno živel; oni pa jih z nezmernostjo v hudobijah in grehih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | On gré tedaj svoje žene iskat, da bi jo dal pošteno pokopati. Išče je in išče toliko časa, da je tje |
| Viljem Tell (1862): | vi in tako, kakor zdaj Trijé možjé podajajo si roke Pošteno, brez napuha in hinavstva: Trijé okraji bodo skupej stali, Branili |
| Valenštajn (1866): | britkej Tesnobi grozopolnej; renski grof Zdaj vodii zakliče, naj udá Pošteno v dobrem se poboji, ali Polkovnik Pikolomini — (Tekli se v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | oče, tega ni bilo mogoče zvedeti. Anton je zvesto in pošteno svoja leta kot učenec izveršil pri tergovcu. Postane tergovski pomočnik |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vi” mu je bilo vse jedno. Vendar se je védel pošteno in spodobno. Da bi gospó bolj počastil, oblekel je, sivo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſlovenſkim natiſnene bukve (knige) bodo sveſto pregledane, in njih vrednoſt poſhteno prevdarjena. Vſe vikſhi poſtave in povelja kmetijſtvo in rokodelſtvo sadevajozhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 15. dan Sušca pravico prinesel, de se smemo očitno, pa spošteno prepirati ? — — — Lep in potrebin poduk za vse kantonske komisarje in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de bi ſi lakoto potolashili, ne oblazhila, de bi ſe ſpoſhteno oblekli. Veliko ſo jih pomorili, ino njih trupla zhes meſtni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | imeniten goſpod, ga kúpi. Joshef ſlushi ſvojimu goſpodarju sveſtó ino ſpoſhtèno. Sa to ga ima pa tudi Bog rad. Kar koli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so pri nas že bolj redke: njih odkritoserčnost, priprostost in poštenost, njih zanesljiva beseda in torej večje zaupanje med ljudmi, njih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zakonitost, — ako pa se odnaša na privatno pravo, zove se poštenost. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | To vam jeſt she prav dam, tudi jeſt ljubim ſtaro poſhtenoſt, ſtaro sadovoljnoſt, ſtaro smérnoſt in ſtoro nedolshnoſt. Savoljo tega pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pomočjo Božjo ne bo bistri glavi, pridnim rokam in pa poštenosti sreča nikdar slovesa dala. Tedaj „Le naprej! Čedalje bolj naprej |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | lepo! Na, priden Martinek, dam ti taſhizo sa povrazhilo tvoje poſhténoſti! ” Martinek ſe brani ptizhizo vseti, ki mu je bila od |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhe ozhe niſo povédali, ſe mora tukaj povédati. Kraljev ſlushavnik Poſhtenovizh je ſvojimu kralju vſelej sveſto ſlushil, ſe ni nikòlj podkupiti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | radi imeli, me v' shlahen ſtan poſtavili, ino mi ime Poſhtenovizh dali. Deſet let je she, kar ſo odmerli, alj ſpomin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | nad tem, do take omike dospelim društvom, kajti Vipavec je poštenjak, razume „maniro” in ve, da to, kar pojó ponočnjaki, se |
| Gozdovnik (1898): | napako pripoznal. »Slišali ste, da se ima goditi travanska sodba. Poštenjak se takemu poklicu ne ustavlja nikoli. « »Jaz ne odgovarjam zvezan |
| Sveti večer (1866): | je knez: „Veliko mi je na tem, da se staremu poštenjaku mir ne kali. Vičič mi je še naročil, naj Vas |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bratu reči pravili, ki se mojiga in moje cele hiše poštenja tičejo, alj pa zamorete tudi vse skazati? “ Vitez odgovori: „Ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bode presvetlil ne mene, in kakor vidim, tudi ne Vašega poštenja vrednega moža, kteri se je spet k častju starih naših |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lubil, se bosh vezhkrat veſſellil, koker ke be bil govoril. Poshtenje enega zhloveka bo doſtikrat le is eno samo beſſedezo oduſetu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa steza do česti, Do mirne , sréčne starosti ? Od te poštênje ti pové: Naravnost po dolžnostih gré. Če najdeš na-nji križempot |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | le sebe; temuč še po smerti svojim zapušenim mir, veselje, poštenje ino živlenje zatira! To se tak hitro ne pozabi! — O |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nesrečnih takih še dan današen živi, ki sebi živlenje ino poštenje, mir ino pokoj svoje vesti morijo, ino brez pomislika z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pošteni, časti vredni in častí željni možjé, kterim je ljubši poštenje, kakor vès svet. Zakaj to se ne smé zgoditi, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | r povedalo, de se bom pri tiskarni sodbi za svoje poštenje oglasil. *) Kromeriž 20. grudna 1848. Juri Gajer, poslanec iz Mirne |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | serca srečo vošili, de je zdaj poštenje njegove hiše, in poštenje njegove nedolžne gospé rešeno. Po tem so premagavca tudi k |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | povedali, in mu iz serca srečo vošili, de je zdaj poštenje njegove hiše, in poštenje njegove nedolžne gospé rešeno. Po tem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prineſla; Bog mu je ljubesen do mene, nje govo poſhtenje, pridnoſt ino zhedno sadershan~ je tako lepo povernil, de meni |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim jemati Sazhne ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Varuj ſe blaga, ki tvoje ni. ˛Srezhno shivlenje Da le poſhtenje. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | othl previdnu ſa mene skerbeti, de be jeſt na svojemu poshtenju naterpella, dokler Syn Boſhje je vimeni prebival, inu ſatorej je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | othl imeti, de ima edn per drugemu ſtanuvati, al v'poshtenju, inu brumnoſti, inu posebnu de je svojemu tovarshu h'gorijemanju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | shupan, ki ni poprej pomiſlil, de bi samogel pri tem poſhtevanji takó zhudo velik sneſek sern na dan priti, vershe na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | deržavni zakonik in dežeIno-vladne liste se je moč naročevati pri poštnijah, kakor za vsak drug časnik. Kakor se sliši, se bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Lozi so naprodaj pri vseh ces. davkovskih kasah, po vseh poštnijah in v mnogih štacunah; vseh skupaj se jih bo izdalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Navratilovo delo, si tisti gospodje, ki se mislijo naročiti, lahko poštníno za naročilo „rabe gl.” prihranijo, ako naročníno to z naročníno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | resveſelli, de mi, kir sa naſhih grehov volo pravizhnu ſmo poſhtrafani, ſkus tvojo dobruto uſmilenje daſeſhemo, inu obzhutimo. Skus JEsuſa Chriſtuſa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sdej oſtraſheni , s' katiro ſmo sa volo naſhih grehov pravizhnu poſhtrafani, tebi o miloſtvi Ozha oblubimo s'enim pohlevnim , inu brumnim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in kedar krasta odpade, enkrat na dan s živim apnom poštupati, da se rana zaceli. Ako bradavice na kakem členu sedijo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tega pa eno žlico sledeče štupe na dan na klajo poštupati: Vzemi 8 lotov žvepla, 6 lotov encianovih korenin, 6 lotov |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mora, kedar kri teči neha, izmiti in jo vsaki dan poštupati z ogljovim prahom, ki se napravi, ako se podplati sožgejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Tega je treba z mlačno vodo osnažiti s proseno moko poštupati in z mehkim pertom v pravo lego nazaj spraviti. Potem |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſrebrá, ne dènarjov v' vaſhih paſsęh: 10. Ne taſhko na pôt, tudi ne dvę ſukni, ne zhęvlov, ne palìze: Sakaj en |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shivljenje budili. Zhe ſo le kaziga bolnika v' póſtelji na pot poloshili, de ga je ſenza memo gredózhiga apoſteljna obſhla, je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo ta ali ta v' tempeljnu opravljal. Zaharija je to pot sadélo, (po boshji volji, ſe vé,) v' ſvetínjiſhi kadilo sashigati |
| Genovefa (1841): | bile môgle: mi je mogla tudi tiſta néma (mutaſta) svér pot do vajniga ſtanovanje pokasati. Tako lahko in tako zhudno sná |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot kasat, po kteri hodivſhi bojo bres velikiga persadjanja s-hajali, ſebi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | večem po putah prodalo; ni tedaj kazalo vinokupcom na daljno pot se podajati. Iz Celja. Nastopila je ojstra zima, kakoršne tako |
| Valenštajn (1866): | ognol skrajnej se Zadrgi. Grofinja. Ako druzega ne iščeš, Ta pot leži pred taboj, Vrangljina Od sebe pošlji. Pusti upe stare |
| Valenštajn (1866): | vami pojdem, Nož v tilnik naglo stražniku zabodem, Ter tako pot vam naredim. Deverú. Ko pa Smo v grad dospeli, kako |
| Tiun - Lin (1891): | neprenehoma naprej. Dobro je moral vedeti, kako nevarna je najina pot. Ali je tako dobro poznal stransko pot, ali pa nama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko vode odtozhiti. Kjer bi pa imeli perhodnimu obdelovanju na pot biti, ali de ſo le majhni isviri odtozhiti, je koriſtno |
| Ta male katechismus (1768): | perve table k' lubeſni boſhji derſhèe? Ke prepovedó, inu s' pote spravejo uſſo pregreho, katira molenju, inu zhasti boſhji pruti stojy |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu med Svetnikami je njeh srezha; tedej smo ſashli s' pote te resnize. O kolkajn ſashli! o kolkajn tedej! Boj se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | po svejtu okroh hodila ! o de be bil na moje pote porajtal, po katireh sem jeſt hodila, be nabil nad mano |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be njeh goriuſel. 3. Virjemi meni, de ni bulshe boſhje pote, koker kader sè k'mojemu JEſusu v' tabernakelnu gre. Tu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kaj jęſti: inu jeſt jih nózhem tàſh ispuſtiti, de na pôti ne opęſhajo. 33. Inu njegóvi Jógri rekó k' njemu: Od |
| Genovefa (1841): | in otrôke ſkerbéti. Obá ſta vſtala in noſilo ſpremíla. Na poti je Hajnez Kunzu rékel: „Ali vidiſh sdaj, de je reſnizhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lahko pomagajo, zhe ſe le poſlushijo ; zhe le hozhejo po poti hoditi, ktera jim je pokasana. Od ſtó let ſim ſo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ga je, kam ima namen potovati, kaj je namen njegove poti in kako stoji z njegovo prihodnostjo. Peter ji je v |
| Stric Tomaž (1853): | Tomaž ravno kar odpeljan, zasede konja, in po ravno tisti poti za njima dirja. Doteče ju pozno pri neki kovačnici, kjer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa tudi zato ne, ker se vsak bojí tiste dolge poti, po kteri se, če dolžnik ne plača, dolgovi sterjujejo. V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v voz vprežene pa zunaj pustil. Ker voznik ni vedil poti iz oštarije najti, jo voli sami proti domu potegnejo. Ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in spustil se, ločivši se od nju , namest po včerajšni poti zdaj proti Rabeljski dolini. Urnih korakov sem skakljal proti ravnini |
| Tiun - Lin (1891): | slutili isto; kajti očividno je bil njih namen na krajšem poti prestriči »Lastavico«. Pustili so jo torej navlašč izpred oči. Ker |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | veseli; peš so se podali v grad in se med potjo razgovarjali o prestani nevarnosti. |
| Sacrum promptuarium (1695): | pomivat, inu s' to kunshtio je bil sheno na pravi pot perpravil. Taku vij moshje imate s' pametio andlat, kadar vidite |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj s' pametio, inu kunshtio je treba sheno na pravi pot perpravit. Secundum ſcientiam. kakor je bil ſturil uni pametni mosh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | R'dezhe, sagorele liza Je oblival s zhela pot. Sdaj mlatizhe pot poliva , Dela zurke zhes obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu ſkriva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in potlačile, kér so tudi menile , de ji bo persiljen pot dobro storil. Ali sila jo je le v veliko nevoljo |
| Robinson mlajši (1849): | odebral, da bi svoje stešnjeno serdce s prijáteljskim razgovorom poulehčal. Pot jim je jako srečen bil. V 24 dneh so dopluli |
| Oče naš (1854): | terpljenja. Sej je tudi ona še le pred kratkim — pervi pot čez več lét — sveti zakrament prejela, in njeno serce, po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dolino in zastonj išče neskušeno oko popotnika prostor za daljni pot čez Predil. Dolina je zlo tesna, pa še jo pokriva |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tako vroče je srce žalostne matere! In trn jej pokaže pot, po kterem naj gre. Zdaj pride do velicega jezera, na |
| Valenštajn (1866): | napotiš? Maks (še ne pogleda ga). Jaz za taboj? Tvoj pot je kriv, tak moj ne more biti. (Oktavij spusti njegovo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nai svateishi rano natvojei svetil rami: inu skues tvoi kervavi puet katieri si ti sa- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | niegovo potashavo noi kervavi puet: jas taba prosim skues lubiesen kathero si ti mou sate |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſhenkala Maria Diviza, is katerem menem de vezhkrat ſi je put briſſal, kadar teshku je dellal, dokler on je bil en |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' veliko drushbo Nebeſko jo pride obyskat, ter nje mertvaski put ſama Maria je briſſala, inu tajſto duſho v' tu Nebeſku |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler per nyh delli vezhkrat ſe morio potiti, inu put briſſat, inu raunu letem ſe bò dobru rajmal fazonetel S. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njegov put ſe je ſturuv, koker kryvave kaple tekozhe na semlo. Potler |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesvs Kriſtvs nie pramagov vpvngarre kier si ti te kervavi pvet potiv kier so pershli tabe vovit is vsiem oroshjam tedei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pernoshni tega svetiga Krisha praliv, jas se saklenam vtiſti smertni pvet inv kri kier je kri noi voda hkonzi tvoje S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jes sapezhieram inv Saklenam mojo bojo grieshno dvsho vte kervavi pvet vkateram si ti na olshzhei gori tri barti natvoje Svetv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rane noi vtvojo S. Roshenfarbano reshenjo krji inv vrvoi kervavi pvet noi vtvoi pra S. † Krish katieri je biv Sivno tashek |
| Biblia (1584): | njegovu ſèrze. Inu tu je ta, kateri je ſejan raven pota. Kateri je pak na kamenitu ſejan, je ta, kir Beſſedo |
| Biblia (1584): | Inu v'tem kadar je ſejal, je nekateru padlu raven pota, inu Ptice ſo priſhle, inu ſo je posobale. Nekoteru pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' tęm kadar je on ſèjal, je nekateru padlu sravèn pôta, inu ſo priſhlé ptize tiga Nęba, inu ſo tóiſtu poſobale |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' njegóvim ſèrzi ſèjanu: Tá je taiſti, katęri je sravèn pôta ſèján. 20. Katęri je pak na pezhovje ſèján, tá je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 12. stiem opveuna na an tak krei zhier sta 2. pota krishama †† noi tam pokopliga inu naiga 3. petzhe inu ta |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vkončalo. 4. Glejte ga pjanca! zvernil je. Komej sva uro pota se peljala od taberne, kjer sva južinala, že na konfinu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in je rekla: „Kaj pa druzega. Tako lahko vsacega s pota spravim, kdor mi je na potu. ” „Lahko noč, lahko noč |
| Fizika (1869): | pridejo vsi v ravno tisti čas vsak do kraja svojega pota in se vsi v ravno tisti čas spet nazaj vrnejo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | pomaga nazaj? Pustite me domov. Sokolovo ni več daleč in pota ne moreta zgrešiti, toraj sem vama zanaprej odveč. ” Orzo je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | mlin! Neimate več daleč do njega, ne morete zajiti, samo puta se deržite. Nisem šel daleč, pridem k mlinu, pred mlinom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | približuje, pred seboj imam gojzd, za gojzdom stermne visoke gore, puta ne znam, mene je začelo skerbeti, da po temi v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | banderah), na pokopališčih i križih, na postajah (štacijonah) sv. križevnoga puta . . . To bi se imelo samo po sebi uže razumeti, pri |
| Kemija (1869): | kako z rastočo porabo kake robé obrtnost najde sredstva in pote, po kterih cenejšo in boljšo robo izdeluje. Fosforove spojine. Brezvodno |
| Zlatorog (1886): | mé! »Oj deva sveta, »Polna dobrote, »Ti vodi milo »Njegôve pote! »Ti meni devi »Odpústi ljubó, »Da sem priprôsta »In – srečna |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mu hoče veselo solnce sijati ali oblaki nemile usode njegove pote pokrivati “. (Slomšek. ) V katerih razmerah in okoliščinah so pojedine vzgojne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do blishniga oſtaniſha ſpremlja. Velika mnoshiza gledavzov ſe po vſih potih okoli njega drenja, koder ſe vali, ter ſtermé gledajo poboshniga |
| Fizika (1869): | da je nihanje na ekvatorju počasneje. Pod. 60. 66 Krivočrtni poti postanejo vsled posebnega skupnega delovanja več sil na telo. Tako |
| Fizika (1869): | Pot, Weg, Bahn, 54. Potenzflaschenzug, vzmnožni koloturnik. Potezati, streichen (magn. ). Poti krivočrtni, krummlinige Bahnen, 58. Povéznik, Recipient, 91. Površina, površje, Oberfläche |
| Tine in Jerica (1852): | bi se z gerdenjem in opravljanjem maševala. Po vsih mogočih potah si je perzadevala, Tineta in Jerica celi vasi sovražna storiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jih prijazno in bogato pogostiti in na večer po enacih potih nazaj v Gradec spraviti. Vsi udje zbora so dobili od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jelo pešati tvoje premoženje. Če se gospodár potika po nepotrebnih potih, je prižgal svečo na obéh koncih. 7. Pervi prihranjeni goldinar |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | in kako je tudi zavoljo tega oba na vsih njunih potih božja dobrotljiva previdnost varovala, spremljevala nazadnje k sreči pripeljala. Naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vertnih gredah ali pri kaki nesreči ognja itd. Ob širokih potih, pašnikih (gmajnah), hribih in celinah se zna sadno drevje nasaditi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | škoda se jim je ne zdí, ker jo po takih potih le prehitro utrudijo. In take ulice in steze ostanejo od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | naj sega, da se doseže zaželjeni namen? 2. Po kolikih potih se dá spluh les prodajati? Kdaj je ena, kdaj druga |
| Viljem Tell (1862): | čoln (Staufaherju) Pripelje tudi vas iz Švica sem. Po skrivnih potih moremo lahkó Natihoma se ondi zbrati v svèt, Vsak naj |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | repje ni izmrlo. Rastlo je po vseh gredicah, po vseh potih, ni se ga bilo moč ubraniti, bil je pravi repinčev |
| Zoologija (1875): | en del redovito zopet izločuje. To se godi po treh potih, namreč po scalnici, skozi pljuča in skozi kožo. More se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dni. Ternje ino oſat ti bo raſtel na njej. ˛S' potam v' obrasu boſh ſvoj kruh jedel, dokler ſe ne poverneſh |
| Blagomir puščavnik (1853): | vedno vesel; ljubši mi je pičla hrana, ki jo s potam svojega obraza služim, kakor drage pojedine viteza. Zdrav sim in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Oroncij se spogledata, čudé se božji pravici in čudnim Njegovim potom, ko jih ustraši žalosten krik zamorkin — pogledata — in, o groza |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | opojne pijače. Bodočnosti čaka naloga, da bodo pijači udane osebe potom zakonodaje nadzorovane, in to njim, kakor njihovim družinam v prid |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s' kervavim putam, inu s' ſmertio rineinam, temuzh s' tim putam naſhiga liza, inu s' terdno mozhjo superpoſtavili? Boshje, inu zirkoune |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Boga prezh pelala, ſmo ſe mi, na rezhem s' kervavim putam, inu s' ſmertio rineinam, temuzh s' tim putam naſhiga liza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tako tudi laglje svoje davke odrajtujejo. Glejte, koliko tedaj poprava potov in lepšanje vasi duši in truplu blagra prinese! En dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naj večjo korist? Da molčim od potrebnega in zavoljo slabih potov silno težavnega pa nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi v take vasi šli, kjer jih vožnja zavolj slabih potov več stane od kupljenega blaga. Lepe , dobre poti, prijetni verti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | terpeti, čudo! da ga kraj ni, — pa poprava cest in potov mu le noče v glavo! Nekteri imajo pred hišo takošne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | boſh po poti peſhal. Koj dalezh damu imaſh, na zelim poti pa ſhe pod ſtreho ne prideſh. Shlahnimu goſpodu pa sa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ova (pira) de boſh enkrat pil, de ne boſh po poti peſhal. Koj dalezh damu imaſh, na zelim poti pa ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | starih jezikih; 7) in zadnjič po sanskritskemu. Po tem 7merem potu sem jaz vsako čerčko, besedo in pregibo našega razrečja izkušal |
| Divica Orleanska (1848): | On kralja še ne imenuje se. Karol. Mi smo na potu! Bližamo se Remi. Jovana. Nikar postajati! Zapreti ga, Si krog |
| Divica Orleanska (1848): | temnih vej njegovih; Jez sam enkrat večerne pozne ure Po potu mim gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | povabi. Kar je v pismu bilo, sta Arto in Hirlanda pótu še z besedo povedala, kteri se je popolnoma zadovoljin k |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | se svojiga služabnika, našiga papeža I., in vodi ga po potu večniga življenja, de bo s Tvojo pomočjo, kar je Tebi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pogleda z ostrim očesom, rekoč: „Saj veš po kakem nevarnem potu se je zedinilo razdeljeno premoženje v tvoji roki. ” Fulvija obide |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Tako lahko vsacega s pota spravim, kdor mi je na potu. ” „Lahko noč, lahko noč” zakliče Korvin in ves preplašen proč |
| Fizika (1869): | izvemo pa tudi, da vsled lege zemeljske osi proti njenemu potu, kakor tudi vsled njenega letnega vrtenja okoli solnca, pridejo toplotni |
| Zoologija (1875): | snovi. Te snovi so obrabljene stvari, katere je kri na potu tu in tam, zlasti iz mišic pobrala. Ta voda, scalnica |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſvelizharja tega svejta moli! Od della svojeh rok, inu v'putu svojega oblizhja je on meni ſhivesh dobival, inu je toku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tulkain ſvete krivy v' timu vertu Gethsemani v' tvoimu kervavimu putu taku dobrutlivu preliu, de ſe je videlu, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu od te obiune krivy, katiro je v' tim kervavim putu preliu, s'smertnim rineinam obdano zhloveshko naturo poterdiu. Lubesnive duſhe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | diainu! aku mi sa volo tebe le eno ſamo kaplo putu spotimo, aku is vſmileina, inu shaloſti pruti tvoimu britkimu terpleinu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kei velikiga sa tebe sturili. Ali kai je ena kapla putu, ena ſama ſousa pruti tvoji taku obiunu sa nas preliti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | popred moram priti k mlinu „Teufelsmühl”. Ali pridem po tom putu v Teufelsmühl? Ona dva se spet pogledata začudjeno i on |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | po nemečko, da naj idem za mestnoj cerkevjoj po tamošnjem putu ravno napred črez polje, zatim skoz gojzd k mlinu „Teufelsmühl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tečaj III. V srédo 30. Maliserpana. 1845. List 31. Razne pota. (Kmetam. ) Oj kmet, al véš do kruha pot? Al véš |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | belpa shi zdovgo, da jese ta jeſt shje zvo reshva potei shevadli. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sato sram moiga telesa inv so mene takv vazheli vkrog potei semli. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in de je ta, perva stopnja k njih sreči bila. Potem ko sim jim cerkev, in več drugiga skazal, smo tudi |
| Blagomir puščavnik (1853): | ločenja! ” — Deček glasno joka; Bogomila z njim; vitez pa solze potajuje, objame in poljubi oba še enkrat in zapusti grad. Oba |
| Valenštajn (1866): | možé krepostne, Zločinom v mrežo padel bi ne bil. Zakaj potajno i prežé lokavo Ko tat i pomagač tatinski laziš? Zavist |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | potreba kot nekdaj, zemlja pa tajiste manj rodí. Kam pridemo po takem mi, kar nas sedaj živí? Kako preživiti sebe in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je ležal pervotni, in v celo skalovje zrašeni vodni prod. Po takem ni bilo čuda, če se je reka pri navadnem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | enem ali po dveh mescih odteklo. Veliko oralov zemlje je po takem ležalo prazno in nerodovitno, in ni donašalo nikakoršnega dobička |
| Astronomija (1869): | je leži na severnej, polovica pa na južnej polobli neba. Po takem razločujemo tudi severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna imena |
| Gozdovnik (1898): | ga je premogel, njega pa njegovega očeta. « »Njega pa Rdečoročnika? Po takem je tisti edinec ali hudič ali pa angelj. « »Ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi malo prodá po 19 do 22 gold. — Kuhaniga pepéla (potaše) so nekaj skup navozili, pa skorej nobeden ni zanj pobaral |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nakràt: »Ker srečo si zaprávila, Pa pojdi zopet derv iskàt. « Poteče klopčič, več ne mota, In rudarca je spet sirota. Moja |
| Maria Stuart (1861): | Se sodba ino nam ostane čas — Mortimer (nepoterpežljivo). Ne, nam poteče čas! Leicester. Zanaša se Na vas, tedaj se ne prenagli |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | drugi gosposki. Teobald dobro vedoč, da Izidorjevemu zakupu kmalo obrok poteče, poda se k novemu gospodu, ter mu za tisto zemljo |
| Jela (1859): | že drugi dan po tem, ko sem prišel v Ljubljano, potekel čas za izselitev nam odločen, sem se mógel skrivati in |
| Jela (1859): | mir pred preganjavci. Pa vi niste hotli, in čas je potekel, in rabeljnov meč žuga moji glavi. Čemu je ves moj |
| Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861): | Veseli prijateljeve vrnitve, so ga v krčmo peljali. Kozarec je potekel za kozarcem v veselih pogovorih. Govorjenje je postalo goreče in |
| Žalost in veselje (1870): | za srečno vernitev ter te priporočevala v varstvo Materi Božjej. Potekel je dan za dnevom, teden za tednom in minuli so |
| Cyclamen (1883): | odšla guvernanta v grad po svojih opravilih. Ostali večer je potekel brez zanimljivega dogodka; jedina Baleška je slutila nekaj, kajti doktor |
| Roka in srce (1883): | teh rodbinskih zavez še druge obstojé. Tako jej je čas potekel do njenega sedemnajstega leta. Ondaj še le so začeli prihajati |
| Dóra (1885): | Oba sta se učila v istem mestu, obema je bil potekel čas dopusta. Naj potujeta skupaj, da bo njima krajši čas |
| Prvi sneg (1886): | se je napravil od doma, a da bi mu brže potekel čas, šel je v kavarno; ali ne k »severni zvezdi |
| Od pluga do krone (1891): | ali óni, kdor kaj sveta poskusi. » V takih pogovorih je potekel gostom večer in predno bi si bil kdo mislil, bila |
| Gozdovnik (1898): | umorjenca za lase, nategne jih, trije kratki ostri urezi, močan poteg in oglavek je tu. |
| Gozdovnik (1898): | pa zgrabi Baraha nož. »Hodi dolu, ti lopov! « S čvrstim potegljajem je prerezal oba lasova toda malo prekasno. Oročej je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kí ſlabo kri is notrajnih délov shivíne bolj proti kóshi potegne. 5. Med drusimi notrajnimi pomozhki ſe je ſolnitar s kafro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobro pozhutila, satoraj tudi njih unuk ſtari Lukez s ſpredniki potegne. Fajmoſhter. To vam jeſt she prav dam, tudi jeſt ljubim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolí. Na postelji kôžuh in drugo težko odéjo na sé potégne, de se v hudi vročini pari, kér je mislila, de |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kakor pred zarobljenci — hočejo dekleta odpahati. Pa Mozes se za-nje potegne, ino jim ovce napoji. Ko so domu prišle pastarice, povedó |
| Stric Tomaž (1853): | Sinka pa bolj k sebi potegne, in mu reče : „Le okleni se me dobro, Ivan! da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Končni poklon se kot nebistvena reč izpušča. Pod prepis se potegne še prečnica. Pismovni prepisnik ima na konci abecedni imenik vseh |
| Gozdovnik (1898): | mogla zdaj ničesar koristiti. Zato pa se Diaz skloni ter potegne izza gamašnega jermena dolg oster nož. Don Estevan je tudi |
| Gozdovnik (1898): | migne. Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno primejo. Črnotič potegne nož, njegov konj pa je stal, kakor soha. »Cuka«" dé |
| Lohengrin (1898): | bojnim klicem Lohengrin in Miroslav popolnita svojo orožno opravo. — Kralj potegne meč iz tal in udari z njim trikrat ob ščit |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo shnoro is shime ali teloh, ki jo ſkosi vratnik potegnejo. Reſ ſe tudi ſploh priporozhiti more, slaſti pri bolj mozhnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kterih so kolesca vdjane, lahko noter potisnejo, ali pa vun potegnejo. Na petih takih lesah se more vsaka dva dni deset |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vedil poti iz oštarije najti, jo voli sami proti domu potegnejo. Ker je pa tisti večer sneg poti pobelil, se tedaj |
| Lohengrin (1898): | naj mene ščit, Da zvrši sod se istinit! Vsi možje (potegnejo meče, ktere Sasi zasadé préd-se v zemljo, Brabantci pa položé |
| Lohengrin (1898): | in se kesaj! (Možje porinejo meče v nožnice, bojne priče potegnejo kopja iz zemlje, kralj sname ščit z doba. Vsi deró |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jes vam jo bom she sapél; popadem desho, ſ kredo potegnem paſ okoli deshe, in rezhem: krish krash! krish krash! Pomagalo |
| Fizika (1869): | zvon, čujem zvok ali zvek. Ravno to se dogodi, ako potegnem z lokom ob napeto struno. Steklo, v lečo brušeno, kaže |
| Astronomija (1869): | z velikim vozom, in če na sredo te črte pravokotno potegnemo drugo črto, nam kaže ta črta na desnej strani ovco |
| Lohengrin (1898): | trikrat ob ščit Boritelja stopita v krog, nastavita ščit in potegneta meč Lohengrin prvi napade in močno zamahnivši porazi Miroslava. Ta |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe poliè na ſtokfiſh. 159. Polshi nadévani. Kuhane polshe ven potęgni, otrębi, inu ozhędi. Potle deni ſroviga maſla v' koso, raſtopi |
| Kuharske Bukve (1799): | preſjaniga zukra, sresaniga lemonoviga lupka, en frakel ſladke ſmętane. Teſto potegni na s' moko potręſenim perti na tanko; pomashi s' męſhanjam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Preden v drugo naſtlljaſh, vſelej potegni ſuho ſteljo ispod prednih do sadnih nóg shivinzheta. Kadar ispodkidujeſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſuho ſteljo ispod prednih do sadnih nóg shivinzheta. Kadar ispodkidujeſh , potegni ſuho ſteljo naſtran. Navada je, konjem ſlednji dan ispodkidati. Goveja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhes-njo ter jih tako od glave po herbtu zhes rep potégni rekozh : Ako ſi ti sazoprana od konza do konza , te |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | gotova, jo s popirjem pokri, pohladi, kožo nekoliko z mesa potegni, in zvi, kose v skledo deni, z lorberjevim perjem in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečene lešterke. Lešterke oskubi, dobro operi, persno kožo z njih potegni in kolešček špeha za njo deni, potem jih navleci in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Le dobro se zavij v plašč, pa togo**) čez glavo potegni, ker je mokra in merzla noč. Dijogen! *) Po naše: božanstvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | straneh, v znožji visokih hribov se ga je kak sodič potegnil in skazil: pa taki kraji niso — gotovo de ne — od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je pa le obleko stergal. Ker jo je iz mesta potegnil in ga dozdej še niso našli, se ne more za |
| Zlata Vas (1848): | sedemnajstimi léti na vojsko vzéli. Dête vunder! kako sé je potegnil in kakošin korenjak de je! ” In ko ženiči tak hrup |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je računal 18 gl. 46 kr., za ves iznesek pa potegnil name menico po naredbi G. Funteka v dan 12. septembra |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ako je vsega druzega malo. Nek Goričan nad Mariborom je potegnul za svoje slíve 1500 gold. srebra, nek drug pak 1000 |
| Robinson mlajši (1849): | na ladjičko vzela. Pak sta ladjico v mali zatok — zaliv potêgla, ino sta se ze vsem, kar sta na — nji imela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gerška vlada v rusovsko-turški vojski ne bo na nobeno stran potegnila. — Kaj pa je te dní novega od vojske? Vojska v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tudi doma védil povédati, kako so se poslanci za vas potegnili. — Ali ne bo ta pràv ? Mislim , de. Pa ne mislite |
| Zlata Vas (1848): | jim bil ukazoval. Fantje pa, ki so jo z Ožbetam potegnili, so bili v vasi zasmehovani od svojih tovaršev in zasromovani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Rajni fajmošter Vertovc so se za njegovo čast že očitno potegnili, pa še zmiraj roji po glavah mnozih Krajncov in tudi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je kej bolſhi , koker jeſt ? — vsemi mo dnárje , shlahto , imę , potęgni mo doli to prasno odęjo , inu poſtavi ga kjé, koker |
| Maria Stuart (1861): | planeta na oder. Lovci letajo čez oder. Paulet. Zaprite vrata. Potegnite brane! Mortimer. Kaj se zgodilo je? Paulet. Kje je morivka |
| Valenštajn (1866): | ko ste prosili. Butlar. Brez kazni me ne boste sramotili. Potegnite! Oktavij. Vteknite. Mirno mi Povedite, kakó je bilo to. Popolnoma |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt teh naperjaſneh serz na se potegniti. Ony bodo tebe ſa enega drugega sodili, inu bodo pravizo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dobi ajdovſko barko, plazha vosnino, ſtopi va-njo, ino jo miſli potegniti po morji. Pa kdo more Bogu ubeshati? ˛Sej naſ Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | železni cesti do Celja doli in do Bruka gori dali potegniti, jih iz ceste na desno in leno v kočijah razpeljati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | štepiha na vervi izpustili, so mogli na pol mertviga nazaj potegniti, mertva trupla pa z železnimi mački izvleči. Vsa ta nesreča |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | lastno deželo silno ljubijo , in so perpravljeni, se za njo potegniti, ako bi jo sovražnik požréti žugal. Noben Slovenec ne zapustí |
| Revček Andrejček (1891): | že bogat! Neža (zopet silno huda). Ti malopridno seme! Ti potegnjač! Rokovnjač rokovnjaški, ti! Jeklen. Neža, kaj se pa jezite? Pavel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poloviza od téga. 4. Zhveterta pomozh je teloh ſkosi vratnik potégnen, kí ſlabo kri is notrajnih délov shivíne bolj proti kóshi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Ker je bila voda velika, je bil bolj k hiši potegnjen in z vervjo privézan. Na tim stopaju je stala Rozvitka |
| Astronomija (1869): | tej zvezdi pelje ravna, skoz dve najspodnejši zvezdi velikega voza potegnjena črta. Sosed Kasiopejin je Perzej z eno zvezdo druzega reda |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | plačevalca se delé menice na lastne (eigene) in tuje ali potegnene, trasovane (fremde, gezogene, trassierte) menice. a) Lastne menice so one |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je zavezal izdatelj po kom tretjem izplačati, zovejo se tuje, potegnene ali trasovane menice. N. pr. F. Pečar v Ljubljani prejme |
| Astronomija (1869): | S in S'. Toraj imenujemo tudi vse te skoz polutnik potegnjene kroge n.pr. PDP' in PD' P' klónove kroge. Iz tega |
| Astronomija (1869): | se dá tako razumeti, da prevodnice iz gorišča k premičnici potegnjene (§. 13) enako velike planjave zagrinjajo, za vsako enako dobo |
| Astronomija (1869): | stoječi zaznamovani. Te navpično prek polutnika in obeh tečajev zemeljskih potegnjene kroge imenujemo poldnevnike, ki so se vé da vsi enake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je dobro, okoli ceví, po kteri vroča sapa ferčí, iz potegnjeniga železa rinko v ljuknjo stropa vdélati, ali pa jo z |
| Fizika (1869): | od obeh končnih toček ab (Pod. 167) podobice na mrežnici, potegnjeni črti do priléžnih toček predmetovih, to se ti črti križate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vùn! — Počakajte malo! Kdo se je do zdej za vas potegoval, če vas je kaj tišalo? Kdo je dozdej vam pravde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je pijanec, zapravljivec, postopač. Če se bodo taki za vas potegovali, jim ni tréba na Dunaj hoditi ; taki naj koj domá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | če se bojo raztergani, in lačni kmetje za poštene gruntarje potégovali ? Kteri kmet je lačin ali raztergan? Kteri? Tisti, ki je |
| Gozdovnik (1898): | Skoro mi je na jeziku. « »Morda ,Fabij'! « spregovori Pepo. »Fabij.. ! « poteguje Tiburcio, pri vsakem zlogu pazeč na svoj lastni glas. »Fabij |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Tudi v Celji se verli rodoljubi za drago mater Slovenijo potegujejo; pa nas ni veliko, večidel jih je, ki po nemško |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | veliki Avstrii zagovarjali. Če se tedaj posebno za kmečki stan potegujete , Vam to popolnama pràv damo , zakaj ta stan se mora |
| Cyclamen (1883): | kot bližnji sosed in star znanec posebne svoboščine. Čas je potekal in lovci so se po čaji, kateri jih je ogrel |
| Gospod Janez (1884): | se deklica bala, sama zgovarjati se z njim. Tako je potekal dan za dnem in Petru čas bivanja v Kolonji. Predzadnji |
| Dóra (1885): | svoe dobro imé mora človek tudi čuvati. In takó je potekal čas. Zima je prišla, in otožnost me je vedno bolj |
| Arabela (1885): | zadnja misel. In tako je njima čas hitro in prijetno potekal. |
| Prvi sneg (1886): | ljudje, udeležili se njijinih pogovorov, in hitro je vsem skupaj potekal čas v veseli druščini, zlasti odkar je zima hudo pritisnila |
| Prvi sneg (1886): | ostale družbe ter imela pri oknu pogovore svoje. Čas je potekal, da sam ne vem, kako, in predno smo mislili, storila |
| Vanda (1888): | Žiga je skrbel za lépe knjige in obema je hitro potekal čas; zajedno sta se oba tudi telesno pokrepčala, in ni |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | imel še beliča v svojem žepu. Bolj pa ko je potekal čas, in bolj ko se je bližala nedelja, tem bolj |
| Kotanjska elita (1898): | je le-ta delala, kar se ji je ljubilo ... Tako je potekal dan za dnevom, in bližal se je tudi konec dopusta |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | katerem bi se približal svoji materi. Minuta za minuto je potekala. — Solnce je stalo skoro v središču nad dolino. — Maori so |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | veseliti navekoma inu tu skues jesusa Kriſtusa nashiga Gospueda Amen. POTAM REZI. O ti dobri Duh boshji tegniel kateri menei tekai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pegeram od tabe o Duh 3000 Dukatou prov dora svata potam poidi spet sad zhier si prei biv, tazhes da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | meos sedei usemi tvoje pegerenje ukupa noi srezi 5 barti potam jedi spat uboshiam jemeni noi ujemeni Boga Ozheta † inu sina |
| Ta male katechismus (1768): | inu nam skus svojo Zirkuv naprej postavel viruvati, nej bo poteem ſapisanu, ali ne. Efaſar. 12. Katire je ta prave ſapopadek |
| Ta male katechismus (1768): | Kader be enemu en smertne greh per sprashuvanju noternapadl, inu potèem be se tudi naspovedal, al mordej taka spovd nezh navellá |
| Ta male katechismus (1768): | Petra shkofovo palzo grejel. Potèem se je v' Aquilejo naſajpodal, inu ke se je perſadel |
| Ta male katechismus (1768): | stara Katholshka Rimska Mate Zirquv virje, inu spoſna, nej bo potéem v' S. pismu ſapisanu, ali pak ne. Jogr. dijan. 12 |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak ſo she saſpalli. Potler ſe je puſtuv Jakobu viditi. potęm uſſim Apoſtelnam. Na poſlednu sa uſſimi pak ſe je ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Lukez, Lukez, konju ſe oveſ ponuja, dokler ſe ne vjame, potém mu bo pa po herbtu paliza pela. ” Fajmoſhter. Vi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ki je že po malim začel odhajati, misleč, de bo potem, kadar bo vožnja jela nagleje iti, doli skočil. Ali hlapon |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukra, štiri terdo kuhane rumenjake in dvajset lotov moke perdeni. Potem testo zvaljaj, s kozarčikam izreži in po dva in dva |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eni strani rumeni, de se tudi na drugi strani zarumené, potem jih daj na za to pripravljeno zelnato jed. Tudi jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hotel. Napadeni se je pa vendar srečno ubranil. Malo dní potem je spet en ponočuh nekega tergovca napadel, tudi na večer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prevožnja po lepi cesti, in pa kako hitro bi ljudje potem pozabili trud, ki bi ga jim narejanje pripravne ceste prizadevalo |
| Zoologija (1875): | je, da niso zloženi iz zvezkov vzporednih nitek, ki se potem na stanovitnih mestih od zvezka odcepijo, temveč da izhajajo iz |
| Gozdovnik (1898): | da bi bila kepa povse na trdnem, in še le potem tega Oročeja poslati v kopel. « |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | drusiga brata perpeljali, ino ga muzhili ali terpinzhili, potlej tretjiga, po tem zhetertiga, ino tako jih je en dan vſih ſedem |
| Genovefa (1841): | draga mati! dôbro je in ravno sdaj ſim ga namolsil. Po tém jo je objél in ihtijozh rékel: „O mati, o |
| Genovefa (1841): | klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in po tém jih sopet v ſerzhni molitvi proti tlam obernila — je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od ktériga hozhe pervino boginji podariti, ktéri ſe je obljubil. Po tém ſhe le ſe bo sopet zelo pot domú valjil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pošten, delaven, skerbljiv in dobro izučen v opravilih svojega stanú; po tem, da, ako more, tudi svoje rojake k temu napeljuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z gorkimi rečmi oživljati sačéli. Mati je poprej še živéla, po tem je pa tudi ona očí zatisnila. — Glejte, kakó potrebno |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pravi, de naj si ona sama čas poroke zvoli. Precej po tem se je za drugi prihodnji tjeden za svatovšino pripravljalo |
| Roza Jelodvorska (1855): | Čez nekaj dni po tem pride vajd ves zasopljen ponoči, in reče: »Zdaj, milostiva |
| Fizika (1869): | ktera je po dolgih in trdovratnih prepirih zdaj najbolj razširjena. Po tem se pripisuje bitno opravilo vplivu kapljin, vode in kislin |
| Roza Jelodvorska (1855): | J e l o d v o r. Mnogo stoletij potim, ko je že večidel razrušen bil, so napol razkopani stolpi |
| Kemija (1869): | kože spoji v vijolčasto ali črno spojino. Tudi čreslovnato vino potemni, ako se pomeša s kako železnato slatino (eisenhältiges Mineralwasser). Klejeve |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pa teži po tem, da odločilna predstava povsem oslabi in potemni, t.j. da se odstrani nekaj, kar že obstoji in kar |
| Kemija (1869): | oddaja žveplenej sokislini, ki se potem okisi v žvepleno kislino. Po tem tacem bi ena ter ista množina solitarne kisline neprenehoma |
| Robinson mlajši (1849): | uma odpovedati ino bi ne bil vreden, Slovenec imenovan biti. Po tem takem boš na veliko besed zadel, kterih ne umiš |
| Blagomir puščavnik (1853): | meni nikjer prav ne diši, naj bom kjer koli hočem. „ — ”Po tem takem vas pa milovati moram, odgovori drevar, jaz sim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | str. 135). — Natis in papir je tudi oboje prav lično. Po tem takem je gosp. Navratil svoje zasluge v omiki slovenščine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | forintov (goldinarjev), ktere vsi gospodarji skupaj vkradejo celemu premoženju in po tem takem tudi sebi, ker 18 milijonov vagánov s svojo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | si noge; zato so ga tudi z glavo navzdol križali. ” „Po tem takem so vsi kristijanje coperniki? ” praša Skaver. „Saj so |
| Zoologija (1875): | se vse sedanje rivalstvo izvaja iz nekoliko malo prvotnih oblik. Po tem takem je tudi človek zadnji člen ene take razvojne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razvija dušne vzmožnosti in delavnosti predstavljanja in mišljenja ter pospešuje po tem takem prirodni razvitek duše; 2. gojenca reši brezdelavnosti in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vsa vzgoja. Jasno je, da je pravo dostojanstvo človeško in po tem takem njegov najvišji namen osnovan na njegovem duševnem bistvu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | spraviti. „Kadar je dovelj repe, je malo bolnikov” pravijo zdravitelji; po tem takim bomo Boga hvalili, zdraviteljem pa slovo dali. — Buče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shganjem smeſhan, ſhe zlo melo, ſozhivje, kruh i. t. d. Po tém takim je nima pijanez ſtresne ure. Peti dan le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sliganjem smeſhan, ſhe zlo melo, ſozhivje, kruh i. t. d. Po tém takim je nima pijanez ſtresne ure. Peti dan le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakor želimo, vunder še zato šole ne bomo poderli. Jakop. Po tem takim ne bo nikoli žlahtniga plemena sadje druzih krajev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi gotovo več znesli, kakor je sedajni donesik šolskiga zaklada. Po tem takim bi kresija v stanu bila, nar bolj potrebnim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ki ga bo v ta namén dal. Vsak darnik bo po tem takim znan Krajnski družbi, ki si je v prid |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | to malo žita in ajde pomori. O slabih letinah pride po tem takim se ena druga nesreča čez reveže, namreč voherniki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | volje in sprevidnosti manjka, že stare skušnje učé. Treba je po tem takim predvsim mladost v tem podučiti in ji to |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kadar take popke dela, mesca rožnika, to je, kresnika, priliva. Po tem takim se bo lahko vedilo, kaj je treba obrezati |
| Gozdovnik (1898): | ob Gili odkril velikansko zlatišče, ter meni prodal svojo skrivnost. Potemtakem bom odpravo najprej tjakaj vodil, in potem bom videl, če |
| Gozdovnik (1898): | pride, sennor! Ujet je bil, ter je moral puško pustiti. « »Potemtakem je pal v roke strašni premoči, da jo je pustil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obstojí, de se z mervico loša ali firneža veliko namaže. Po tem takim se razmaže loš ali firnež natanjko, brez de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zemlja okrogla biti. — Kér je zemlja resnično krogla, je lahko po tem takim razumeti, de vsako mesto, vsaka vas, grad, hiša |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa, de nič ledu v zmerzlinico ne pride, ker bi potimtakim zmerzlina prijetna ne bila. Tudi moraš mleko z nalaš za |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skoz čedno ruto. Vso mast čisto poberi, in župe naj potimtakim okolj tri poliče bo; ako je je več, jo pusti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki še niso dosegli vojaški službi podveržene starosti, se smejo potni listi (Pass) k večemu do konca februarja (svečana) tistega leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | una beseda kje na Slovenskim domá, bojo take neznanke s pótnim listam previdene pred nas peršle, ter jim ne bo smel |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | delala, da bom z vama zadovoljen. “ Zvesta brata sta s potnim obrazom ves čas prav pridno delala; v jutro sta perva |
| Povestnik v sili (1883): | videlo, da mu ni neljuba postrežljivost njegovih gospodarjev. Obriše si potno čelo z veliko pisano ruto, zapne suknjo, dokašlja in začenja |
| Šaljivi Slovenec (1884): | Zadnji vlak Nek potnik pride na lj—ski kolodvor s potno torbo ter vpraša druzega popotnika naglo: »Prosim vas, kdaj gre |
| Dóra (1885): | in se lahno po čelu udari. — Gerca, daj sem mojo potno torbo. Takó; zdaj boš videla, Dorica, da tvoj brat ni |
| Domačija nad vse! (1889): | uradnik se s strogim obrazom približa, z neuljudnim glasom zahtevajoč potno pertljago, dajo preišče. In tako je izginila mahoma navdušenost naših |
| Zádruga (1890): | voznikom na ulice, in kmalu privleče v sobo majhen kovčeg, potno torbo, plašč in topla ogrinjala ter vse skupaj nese po |
| 4000 (1891): | lijo od mêne! « In zopet si otira z modrim robcem potno lice. »Kako je kaj, soror Evlalija? In tebi, poročnik? « Kakor |
| Slučaji usode (1897): | ležala, obriše mu z žepnim robcem rano, ter mu briše potno čelo. Otmar ves onemí vedno bolj rastoče osuplosti. Kaj pomenja |
| Gojko Knafeljc (1899): | je Šilcu, se sklonil ter mu očetovski poljubil od veselja, potno čelo. »Tako je prav«, je zavpil kovač Tomko, ki je |
| Gojko Knafeljc (1899): | ji stiskal drobne prste. Njegova vroča sapa ji je žgala potno čelo. A ona je stala pred njim kakor okamenela; vsi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | produkt p mno potenco števila a, pišemo pa am = p. Potenca je torej produkt iz jednaki faktorjev. Vzmnoževanje ima za sedaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali le jedno številko. Potem poišči največje številke, katere tretja potenca ne presega števila v prvem razdelku; le-tó zapiši kot prvo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Vsako dekadno število moremo smatrati za polinom, urejen po padajočih potencah števila 10. N. pr. 6547 = 6000 + 500 + 40 + 7 = 6.103 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | faktorjev (v abcédnem redu) drugo poleg druge zapišeš, in pri potencah iste podloge skupno podlogo z vsoto eksponentov vzmnožiš. Kakó je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Red (Rang) vsake posamične številke določuje eksponent one potence od 10, katere koeficijent je dotična številka; vsled tega moremo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pomniti: 1.) Vsota obeh korenov je jednaka koeficijentu prve neznankine potence, vzetemu z nasprotnim predznakom. 2.) Produkt obeh dveh korenov je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | decimalnim ulomkom, ako pretvorimo, pomnoživši dividend in divizor s primerno potenco števila 10, divizor na celo število ter potem delimo kakor |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prvo številko v koren, potem pa jo vzmnoži na tretjo potenco in to odštej od prvega radikandovega razdelka. 2.) K ostanku |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katerim treba podlogo 10 vzmnožiti, da dobimo ono število kot potenco. V Briggovem sistemu je Iz tega je razvidno: 1.) V |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | t. d. Kakó je vzmnoževati števila na kvadrat ali drugo potenco. § 178. Ako pomnožimo število samo s seboj, dobimo njega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | s katerim treba podlogo b vzmnožiti, da dobimo a kot potenco. Število b je podloga, dano število a, katero za potenco |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali podlogo, m potenčni eksponent in dobljeni produkt p mno potenco števila a, pišemo pa am = p. Potenca je torej produkt |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | karakteristika, mantisa pa ostane neizpremenjena, ako število s katero koli potenco števila 10 pomnožimo ali razdelimo. Dokaz. Kakor znano, je enačba |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potenco. Število b je podloga, dano število a, katero za potenco smatramo, imenujemo pa logaritmand ali kar s kratka število (numerus |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | j.: Početni kapital je jednak končnemu kapitalu, razdeljenemu s toliko potenco obrestne mere, kolikor je dob, ali jednak končnemu kapitalu, pomnoženemu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pa logaritmand ali kar s kratka število (numerus) in iskani potenčni eksponent logaritem (Logarithmus). Ako je bn = a, ondaj je n |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v obče. § 212. Račun, kateri uči, kakó je najti potenčni eksponent iz vrednosti potence in nje podloge, imenujemo logaritmovanje (Logarithmieren |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | logaritmih. § 216. Briggov logaritem katerega koli števila imenujemo oni potenčni eksponent, s katerim treba podlogo 10 vzmnožiti, da dobimo ono |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 39.) Število a imenujemo osnovno število ali podlogo, m potenčni eksponent in dobljeni produkt p mno potenco števila a, pišemo |
| Fizika (1869): | Gefässe, 77. Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot, Weg, Bahn, 54. Potenzflaschenzug, vzmnožni koloturnik. Potezati, streichen (magn. ). Poti krivočrtni, krummlinige Bahnen, 58. |
| Roza Jelodvorska (1855): | obrazom prerine med konjiki do nevsmiljeniga viteza, v veliki nevarnosti poteptana biti od divjih vojakov. Milo prosi terdovratnika ji privoliti se |
| Valenštajn (1866): | zdaj nastane, Pokopališču je podobna njiva, Leži po polji setev poteptana, Nazadnje žetve ni pridelka nej. Maks. Ah, oče, mir naj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhlahtnuſt doliuſame. Kaj shkoduva pshenizhnemu ſernu, de bo is nogame poteptanu, inu po ſimi is snegam pokritu, aku potem gorirase k' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | opravila, katiru nam sdei tukei, sdei tamkei na pruti pride, poteptanu. Ali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on ſejav, je nekateru poleg pota padlu, inu je blu poteptanu, inu te tize pod nebam ſo tuiſtu poſobale. Inu nekatiru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se najdejo kraji, kjer toča vsako leto bije in ajdo potèptá. Dalje menim, de slana posmodi, kar toči ostane. Turšica *) se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ne bom ti pravil, koliko mlade travize shivina na paſhi potèptá, ktera ſe vezhkrat ne vsdigne vezh, in koliko mladik s |
| Valenštajn (1866): | stražnjemu pritrditi. Vojáštvu namérjajo do živega priti, Vojnika bi radi poteptáli, Da potlej sami bi gospodováli. Zarotba je to, osnovana skrivàj |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | bistrega konja. Poklical me je zaničevaje: »Ti mojster Skaza, ti potepúh! Kakor vidim, umeješ si na svoje rokodelstvo, kakor zajec na |
| Zlata Vas (1848): | je uni premalo dal. Oglednika so bolje plačevali, de je potepuhe in gojzdne tatove ponoči in podnevi zalazoval. Vsaki dve léti |
| Zlata Vas (1850): | brez skerbi, kako sebe in otroke preživeti. Djali so še potepuhi: „Srejna imá premoženje za uboge; to je naše; in srejna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | teden pridejo pred vrata tukajšnjega Kapucinskega samostana 3 tuji italijanski potepuhi in so — surovo in predrzno govoreč — hoteli imeti jesti. Vratar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | da ni vprašal, kaj in od kot da so ti potepuhi. — Takih in enakih vitezov-klatežev je v našem mestu včasih vse |
| Pripovedke za mladino (1887): | 8. Potepuhi. Petelinček pravi putki: „Sedaj je tisti čas, navadno orehi dozorujejo |
| Sveti večer (1866): | vam ni krajcarja v hišo prinesla. Lepe denarje ste na potepuhu Tonetu zavergli. Svojega niste znali oskerbovati, kako boste ptuje, kako |
| Revček Andrejček (1891): | ga. ) Prav lepa hvala. Grešnik. Ne dajte se vender staremu potepuhu za nos voditi. Jeklen (hud). Grešnik, veš, kaj ti pravim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | rakolnačarsko pred duri stopijo in od vas premožnih, poštenih kmetov potirjajo, česar jim je potréba. Kdor si sam sebi ne more |
| Sacrum promptuarium (1695): | potes retinere, ut recipias, quod non potes omittere. Da modicum, ut |
| Sacrum promptuarium (1695): | potes retinere, ut recipias, quod non potes omittere. Da modicum, ut recipias centuplum: da temporalem poſſeſionem, ut |
| Sacrum promptuarium (1695): | hotele bugat, kir ſim yh lepu vuzhila, nyh shkoda. Qui poteſt capere capiat: &c. Taku ſe godi tem mladem kadar n' |
| Sacrum promptuarium (1695): | omnia conſentiens ſit; nam ubi hoc fit , nihil triſte contingere poteſt. Quo pacto cum caput corpori connexum, conjunctumque ſit, ulla ibi |
| Sacrum promptuarium (1695): | Sedes in Cœlo eſt collocata, & de cœleſtibus negotijs pronuntiandi habet poteſtatem. Satoraj ſe ſpodobi, de ner poprej bom Mashnikom dal sa |
| Sacrum promptuarium (1695): | Si vis videre quantum abſit Rex 'a Sacerdote, expende modum poteſtatis vtrique traditæ: Videbis Sacerdotem multo ſublimius Rege ſedentem, qui terrenarum |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in pa dobra volja temu boljšemu bližati se, sta krasna poteza narodnega značaja, akoravno je mnogim služnost tako draga, da bi |
| Gozdovnik (1898): | Bilo je hudo poročilo, ktero je prinesel Mešanik, toda nobena poteza na bronastem obrazu glavarjevem se ni spremenila. »Odišli so v |
| Gozdovnik (1898): | je osnul neki don Arečiza; je-li ste našli zlata? « Obrazne poteze, poprej mrtve, se ujetniku razsvetle. Iz pogovora Mešanikovega je prepoznal |
| Gozdovnik (1898): | svojih žilah, a mlajši, nedvojno njegov sin, je kazal ostre poteze, tukaj od solnca počrnjeno barvo, kakor jo imajo potomci po |
| Fizika (1869): | Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot, Weg, Bahn, 54. Potenzflaschenzug, vzmnožni koloturnik. Potezati, streichen (magn. ). Poti krivočrtni, krummlinige Bahnen, 58. Povéznik, Recipient, 91. |
| Fizika (1869): | več ljudi zamore se nadomestiti s poteznostjo enega konja, in poteznost mnogo konj s parno mašino. Pri istočasnem delovanji več síl |
| Fizika (1869): | napravi več na enkrat na kako telo delajočih sil skupej. Poteznost več ljudi zamore se nadomestiti s poteznostjo enega konja, in |
| Fizika (1869): | delajočih sil skupej. Poteznost več ljudi zamore se nadomestiti s poteznostjo enega konja, in poteznost mnogo konj s parno mašino. Pri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | takv ti mene nabosh sapvſtov bojega Grieshenka vsah moja potashavah noi vnvjah inu vshliednei vri Amen. Ketrezhiomi prosem jas tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | naſtrane: vmoimv note noi ubueshvi inu usah potashavah: jas tabe prosim N. N. jas taba prosim o moi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe prosim skues vse svete sile noi kervave kaple inu potashave noi pomenkenje: jas tabe prosim skves iv dovi vsetje stega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | naſtes dieh htver tu persabe nosi re nabo obene potashave perserzi zhvtov; jnv tu je doro sadvsho noi satelv dakar |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | niegovo potashavo noi kervavi puet: jas taba prosim skues lubiesen kathero si |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | so sedeli pri kosilu, na mizi je pa ležala jabolčna potica, kar se odpro duri in nekaj sosedov in sorodnikov je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | béle serniza ſo to bile, v' uſtih pa kakor medéna potíza. Israelovi otrozi, to viditi, vſi oſtermé ino savpijejo: „O jej |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | veſeljovali. Ozhetu pa le ſolse v' ozhi ſtopajo. „Kaj nam potiza pomaga, pravijo, ker dnarjov vender nimamo, sa dvajſet alj trideſet |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' njej obtezhi, in ni ſe jim dala prerésati. „Zhudna potiza je ta, sazhno rezhi; morlo ſe je kaj terdiga v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mali ſtreliz nekdaj, ki je v' svoji torbizi neprevidoma koſ potize najdel. „Ljubi Bog, ſe savsamejo, gotovo je te dnarje vſmilen |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | to vezh oveſeliti. Mati med tem v' loznazho ſéshejo, ino potizo na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | morlo ſe je kaj terdiga v' meſ sapezhi! ” Raslomili ſo potizo, ino glej — k' pervimu ſe dve krishovazhi prikashete, ino pozhaſi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je te dnarje vſmilen ſtreliz Ivan ſvoji prijasni goſpodinji v' potizo poviti rekel, naj bi ſi s' njimi kravzo kupili, ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sa dvajſet alj trideſet rajniſh kravo kupiti. ” Alj na — mati potizo nazhnejo, nje otrokam vrésati, kar jim nosh v' njej obtezhi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' loznazho ſéshejo, ino potizo na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta nad njoj veſeljovali. Ozhetu |
| Revček Andrejček (1891): | ne vé zanj. (Godci godejo v kvintetu na godalih prav po tihem začetek naslednje pesmi. ) Andrejček (posluša in pravi veselo Franici |
| Divica Orleanska (1848): | ljudém skrivaje se, In jed so vam sirove korenine. (Vihar potihne, vedrí in razjasni se. ) Stopíte not. Pri serčnih voglarjih sva |
| Biblia (1584): | zviblal? Inu ony ſo ſtopili v'zholn, inu Vejter je potihinil. Ty pak, kir ſo bily v'zholni, ſo priſhli inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zviblal? 32. Inu kadar ſta v' zhóln ſtopila, je vęjtèr potihinil. 33. Ty pak, katęri ſo bily v' zhólni, ſo priſhli |
| Stric Tomaž (1853): | z obema rokama obraz zakrije in zdihuje. — Spodej je tudi potihnil šum. Legre, pijan ko čep zaspi, nna dva se pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | vtikovala v notranje serbske zadeve. In tako bo menda kmali potihnil vihar po deželi, ki ni menda nič druzega prekucijnega zahteval |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | te dní novega od vojske? Vojska v Krimu je začasno potihnila, ker ne Rusi ne Francozi in Angleži še niso dobili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | korúna podariti, to je ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice častitimu gosp. Vodušeku, c. |
| Blagomir puščavnik (1853): | se še v bližnjem skalovju oglasi. Vse drugo je že potihnilo, in v pokoji počiva. — Popotniku je čudno pri sercu. Veliko |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | tudi zdelo, ko bi slišal otročje vpitje. Ali kmalo je potihnilo se vedno oddaljevaje. Ene trenutke je bil jirhar vesel doveršene |
| Žalost in veselje (1870): | zaspala. " Zapustila sta šotor ter se sprehajala zunaj po trati potihoma se razgovarjaje. Konja sta pridno mulila travo ter bila s |
| Žalost in veselje (1870): | lahko videli vse njihno početje. — "Kaj pa je ondi-le? " pravi potihoma Viljem Tomažu; "tam-le pri onej kupici, kjer Indijani tako divje |
| Žalost in veselje (1870): | pravi Aleš, bled kot zid, "kaj bo? " "Pogum," prigovarja starec potihoma in dva svitla samokresa zabliskata se v njegovih rokah. "Nimajo |
| Na Žerinjah (1876): | rajši tukaj videl; pa menda moralo je tako priti," pristavi potihoma za-se. „Torej pripravite, o čemer mislite, da se morava še |
| Na Žerinjah (1876): | se je pomirila. Vstala je se svojega sedeža, in dejala potihoma: „Vse to mi je prehitro prišlo! Pozabila sem uže davnaj |
| Gospod Janez (1884): | se ni mogel v njo. »Hvala vam! « ponovila je ona potihoma. »Zakaj, čemu? « govoril je polglasno in skoraj hripavo. »Zakaj, čemu |
| Na krivih potih (1893): | zamuditi, to bi bilo neodpustno! Naprej torej! « In stopil je potihoma izza debla proti izviru studenčnemu. Bilo mu je na tem |
| Na krivih potih (1893): | bila med tem stopila v vežo. Šla je počasi in potihoma, kakor bi se bala trdneje stopati, po stopnicah navzgor. Dospevši |
| Nirvana! (1897): | Jokal sem se od jeze. »Nekaj moraš storiti,« si rečem potihoma. Skočim v svojo spalnico, odklenem omaro, vzamem revolver in ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svojim polji, bo jelo pešati tvoje premoženje. Če se gospodár potika po nepotrebnih potih, je prižgal svečo na obéh koncih. 7. |
| Viljem Tell (1862): | Firšt. Ne dalje, Melhtal! Da naji ne zapazijo. Povsod Skrivaj potikajo se ogleduhi. Melhtal. Al imate novice z Untervaldna? Kaj dela |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nikoli ne saſlushi odpuſhenja! “ Pobegnil je, ino po ſamotah ſe potíkal. Podnevi ino ponozhi ni imel pokoja. Podnevi mu je vedno |
| Stric Tomaž (1853): | skozi množico pririje. H vsacemu sužnjemu posebej gre, ter ga potipa narpred v ustih, potem po životu, veli roke vzdigovati, nekoliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so vendar tako očitne, da jih vsak lahko z roko potipa; zato ni zapopasti, kako da je mogoče, da gospodarji večjih |
| Ferdinand (1884): | nepričakovanega odhoda matere, bratov in sester. Brivec ga dolgo opazuje, potiplje mu žilo ter po svojej starej navadi, máje z glavo |
| Slovenske večernice (1865): | Mel si je torej oči, debeleje je gledal, stiskal cekin, potipal kravo, ki je vesela vzdigovala ušesa in gledala ga: tako |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | žalosti nisem videl nikoli, niti v pozno jesen. Če sem potipal kako pero, med prsti se mi je zmelo in zdrobilo |
| Cyclamen (1883): | pogledoval proti stropu. »Kaj bo, kaj bo! « zajecal je nekolikrat, potipal se zopet za obezani vrat, z levico pa preril si |
| Testament (1887): | na dvor, hoteč opozoriti starejšino, da čas poteka, ga je potipal nekdo po rami; ozrši se ugleda ženin poleg sebe v |
| Grajski pisár (1889): | bil kuhal sladko vodo! Da bi ga le sveti Rok potipal, da bi se mu sušili leva roka in desna noga |
| Pegam in Lambergar (1891): | takrat navadna zver naših gozdov. Gregor je skočil pokonci in potipal, če ima še dolgi nož za pasom. A silne utrujenosti |
| Lisjakova hči (1892): | zdraviti. Vestno ji je izkušeni mož vsak dan po dvakrat potipal žilo, poslušal, kakó ji bije srce, in jo izpraševal to |
| Spletke (1894): | straneh ceste. Nekako tesno je bilo Resniku v tej samoti; potipal je, če ima še denar pri sebi, in prepričavši se |
| Gojko Knafeljc (1899): | počasi mrla kakor samotni jesenski list na usehli veji. In potipal je blazine pod svojo glavo, kajti začutil je, kakor bi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sumljiv, na herbet verže, poleno se mu v gobec navprek potisne, jezik iz rivca potegne in pregleduje, ali ni pod njim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | slinjaki preglodani, naznanil, in ta svalk se v dno rane potisne. Tako se po dvakrat na dan ravna in sicer tako |
| Fizika (1869): | se, se vé, razredčenje zraka pod pahom. Tlak zunanjega zraku potisne zdaj pah spet nazaj v cev. V temu ednostavnem poskusu |
| Fizika (1869): | tako pravilno dalje, in ta nekoliko stlačen steber se potem potisne v stekleno cev. Ta cev se na obéh koncéh zaprè |
| Fizika (1869): | vodo v njej, zadobi kmali zaprta para toliko napetost, da potisne páh po cevi k višku. Ako postavimo, ko se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na police naslonjene, v kterih so kolesca vdjane, lahko noter potisnejo, ali pa vun potegnejo. Na petih takih lesah se more |
| Bolna ljubezen (1874): | ostrim očesom, kje bi bila naša najnevarnejša stran, da bi potisnil v njo bodalo — prav do ročaja. Vse se je zarotilo |
| Marjetica (1877): | času je poiskal Štefan kamižolo raž lesene obešalnice pri peči, potisnil kučmo na čelo in ubral pot pod noge proti Srakarjevim |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | gld. Tkalska zádruga je pač nerada videla, da jo je potisnil tujec Hirsch od zaslužka, ki ga je imela že več |
| Pegam in Lambergar (1891): | držal Gregorjevi roki, in vlekel mladeniča s seboj v hišo, potisnil ga v staro skrinjo brez pokrova in vrgel slamnico čezenj |
| Lisjakova hči (1892): | je bil vedno le mirno preudarjajoč trgovec in je hitro potisnil v stran čustva mehkega srca. Bile niso samó številke, ki |
| Stari dolg (1897): | in opotekaje se iz zaduhle žganjarnice na Studencu. Klobuk je potisnil na levo uho in prav mižavo pogledoval v solnce. Ustavil |
| Moja hoja na Triglav (1897): | zaril se v seno, si ovil pleča z volneno plahto, potisnil klobuk v čelo in rekel: "Sladki spanec, obišči me, pripravljen |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | No, pa si bil tako hud in me kar tako potisnil celo v ječo! « »Saj veš, da so bile ženske navzoče |
| Kotanjska elita (1898): | Traven je držal v roki blagoslovljeno svečo in ji je potisnil med prste drobno posrebrnjeno razpelce. Črez dobro uro je že |
| Gospa Amalija (1875): | nazaj. Ko se poslovim, je dejala: »Malo Vas spremim. « In potisnila si je slamnik na kodre. »Kako se zovete? « me je |
| Pegam in Lambergar (1891): | do spremstva; a tu sta ga zgrabila dva vojaka in potisnila ga nazaj, in množica je godrnjala o predrznosti glumaški, in |
| Senanus (1892): | hipov stojí Vodè kakor omamljen sredi sobe, kamor ga je potisnila koščena roka gospoda Gregorija, in strmí na vrata, dočim stečeta |
| Roman starega samca (1895): | vzela klobuk s klina in mi ga dela na glavo, potisnila mi palico v roko, oklenila se mojega lakta, in moral |
| Moja hoja na Triglav (1897): | mleka. To bodi obed zanjo in vodnika. Predme pa je potisnila grebo presnega masla v orehovi skledi in črnega in belega |
| Kotanjska elita (1898): | Izvolite v naš salonček! « Odprla je vrata in na rahlo potisnila Travna v precej veliko sprejemnico, ki je bila opremljena z |
| Kotanjska elita (1898): | potem je krčevito zmečkala papir med drobnimi prsti ter ga potisnila v žep. Kruto so jo bile zadele kratke besede, in |
| Kotanjska elita (1898): | in zopet na njene, dokler ga ni njena roka rahlo potisnila na bližnji fotelj. Tedaj pa je sedla tudi ona, in |
| Gojko Knafeljc (1899): | Ako le želiš! « Vzela je list, ga skrbno zavila in potisnila v miznico. Nato je zadnjič privila k sebi svojega ljubimca |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pamet prodaja. ” „Trekič: Bratovšni oblast dodelimo, vsakiga iz svoje tovaršije potisniti, ki zaobljube ne derži, ter ga bratam ino sestram na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zanimiva knižica, ki je prišla letos v Zadru na svetlo, potisnjena iz časnika „Osserv. Dalm.” Znani grof Orsat Počič je bil |
| Zoologija (1875): | psa, mačka itd.) nema nič probojev, zato se tudi ne poté in potrebujejo manj vode. 2. Jezik. Jezik je organ okusa |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ta shaloſtne Tal. 1. Katir je sa nas kryvav put potil. 2. Katir je sa nas gajshlan bil. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ta shaloſtne Tal. 1. Katir je sa naſ kryvav Put potil. 2. Katir je sa naſ gajshlan bil. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ta shaloſtne Tal. 1. Katir je sa nas kryvav put potil. 2. Katir je sa nas gajshlan bil. |
| Stric Tomaž (1853): | kej od tega vediti, če ne bo pa kervavi pot potil, makar če tudi vpričo mene pogine! “ Kakor bi trenil, skočita |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | pa vsak dán. ) 1. Kteri je za nas kervav pót potil 2 Kteri je za nas bičan bil. 3. Kteri je |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Molitev. O Jezus, ki si za mene kri potil, pomagaj mi čuti in moliti, de nikoli v skušnjavo ne |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | kruh življenja, Jezus, ki si na oljski gori krvav pot potil, Jezus, od angelja potrjen in potolažen, Jezus, od Judeža s |
| Genovefa (1841): | ſlabo prihajalo. Tako teshko je ſôpla, de ſi je vrozhe potila. Vſo ſvôjo mozh je sbrala in na ſvôji ma- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | snu počiva ! K' je za hrano sledne stvari Toljkajn se potila; Ktera stvar hvaležna j' ne bi Mira pervošila? S. Tolsti |
| Sacrum promptuarium (1695): | tvojo ſakonsko sheno imeti? Juri takrat ſazhne miſlit, inu ſe potiti, ter ſe oberne h' taiſtom katiri ſe ſo v' prizhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler per nyh delli vezhkrat ſe morio potiti, inu put briſſat, inu raunu letem ſe bò dobru rajmal |
| Sacrum promptuarium (1695): | beſsede: Si non habueris opera, tantum loquens, non profuiſti, ſed & potius læſiſti. Melius eſt tacere. Quare? opus mihi reddis impoſſibile. Cogito |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Križ mora biti plošen alj okroglast, ne pa špičast alj potlačen. Ledje mora biti široko in čversto; skokni členi (Sprungelenke) ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Herbet mora raven, ne potlačen, in život od pleč do ledja okroglast biti; lakotnice ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semljo perpognejo in s semljo sagernejo in ſe semlja nanje potlazhi; take mladike v semlji korenine narede in ſe drugo leto |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in britkosti zbolela. Bolezen jo je ta večer še bolj potláčila. Ubogo gospodično je huda merzlica tresla. Ni se več zavédila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tri soséde z vso močjo in silo nazaj pomaknile in potlačile, kér so tudi menile , de ji bo persiljen pot dobro |
| Sacrum promptuarium (1695): | reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu ſtebru, inu cello nuzh ga puſtj |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtarishi bugat, inn nyh lepi nauk poshlushat, je rejſs de potle ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od eniga njegoviga posęmelſkiga dobizhka, ali ſręzhe, inu kakú hozhete potle, |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | k' naſhimu isvelizhanju ali ferdamanju ſlushiti, kakor jih my vshe potle ponuzamo, poſtanejo sa naſs ena perloshnoſt tiga gręha sa volo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Taku perpęle ena poſhtena vęjſt tiga poſhteniga mosha popręj ali potle k' lęjpi zhędnoſti nasaj, katęra s' enim lubęsni polnim savupanjam |
| Kuharske Bukve (1799): | to vręlo sli na jagode, puſti ſtati, dokler farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi na hlad ſterdit. 179. Viſhne vkuhati. V' kotlizh |
| Kuharske Bukve (1799): | kraj, jih pogerni, puſti jih eno ſrędno ręzh gor iti; potle vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo naręshi, jih zri v' |
| Robinson mlajši (1849): | dodala, da je v kratkem času hlevek dogotovil, ve — nj potle lamico z mladima vvedel — vpeljal, ino diro — verzel — luknjo z |
| Robinson mlajši (1849): | naglem zasramujemo. Najpred se móramo na njegovo mésto vmisliti, ino potle se prašati: je li bi to bili boljše naprávili, kor |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shiulenja dovol: pavi vmorta zhiſti noi brasgrieha biti prei noi potlei je tudei skushano svo velko barti od brumnah ludi. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tov menei gorei useti sa anega boejga tavarharja noi meni potlei moi von posvati: dabi jas mou samojo potriebo: noi htuojai |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po ſvojim ſlushabniku: . Idi, in operi ſe ſedemkrat v' Jordanu, potlej boſh ozhiſhen od gob. “ Naman , veſ prevseten, je bil nevoljen |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kolikor mi ga gre. “ Ozhe rasdeli ſinovama premoshenje. Nekaj dni potlej je mlaji ſin vſe pobrál, je ſhel od doma v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gre najnim delam; ta pa ni nizh hudiga ſtoril. “ Potlej je Jesuſu rekel: „Goſpod! ſpomni ſe me, kedar v' ſvoje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga is koshe djati, ino mu roke ino noge odſekati. Potlej ga dénejo na rasbéljen rashenj, ino ga shiviga pekó. Drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomnoshiti, zhe ſe 4-letne dreveſza blis tal perreshejo ; is koreniniz potlej vezh israſtkov vshene, ki ſe drugo leto s dreveſam red |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | On sam ta čas pernese mleka ino sroviga masla, ino potlej podpepelnike ino pečenko. Ves čas je per njih pod drevesam |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | rodila To Božje detice, Devištva ni zgubila, Ne pred tud potlej ne. Naš greh je njega umoril, Za greh je bil |
| Zlatorog (1886): | krstna kuma. »V poprejšnjih letih bil sem često tam, »A potlej šel sem služit na Koroško »In od tedaj še nisem |
| Zlatorog (1886): | Gleda v solnce in potem na sléme, Zrè na robe, potlej na police In na temne sence, koje riše |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | odgovoruv: Kamer jeſt grem, ti namoresh sdej sa mano pridti, potler pak ti sa mano pojdeſh. Petrus je k' njemu djav |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | volo odpele is tega zila, inu konza, de bi njo potler usel. Hæc facienda vetant connubia, facta retractant. Te rezhy v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe je Zefaſu puſtuv viditi, inu potęm tudi tim enajſtim. Potler je tudi njega vezh koker petſtu bratov skupej vidilu , s' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | put ſe je ſturuv, koker kryvave kaple tekozhe na semlo. Potler je on tretezh perſhuv k' ſvojem Jogram, inu je k' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu vshę ſe podaſh na take ſlushb — (ſe vjáme, inu potler bol tihu rezhe. ) Ti vſe prov narediſh, Jęrza; ti ſi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. (ſramoshliva. ) Gnadlivo Goſpó je sazhęlu ſhipat — Baron. Kaj je potler? — Pojdi k' Urſhi, naj ji kamilze skuha — Sej bo tebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kri tezhe, potler ga s v krop pomozhenimi rjuhami grejemo, potler mu laneniga olja soper priſada noter damo, in, zhe ni |
| Robinson mlajši (1849): | preterpljene nevolje ino nadloge takó drago učinili, kakor svojo domovino. Potler, kedar mu je uže tude poslednji verh gore iz oči |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | toliko zméšan, da mu le staroslovenščina k terdnemu pravilu pomore. Potler „slana Reif” imámo le mi Slovenci s Staroslováni; „lanita, Wange |
| Viljem Tell (1862): | Al okamnino lepo, kakoršne Po gorah sem ter tje nahaja potnik. — Zdaj oče drugo lov loví, sedé Na robu divje poti |
| Gozdovnik (1898): | obrežju. Juan je nehoté gledal na čoln, v kterem je potnik sedel; zdajci pa vzklikne opravnik Juan ves iznenaden. »Je-li vidite |
| Gozdovnik (1898): | pozdravil! « Stari uradnik puhne tja na kraj, kjer se je potnik v čolnu vzdignil, ter na suho skočil, kakor takih skokov |
| Robinson mlajši (1849): | vse je za pot prigotovljeno. Nehajmo tedaj, da se naša potnika izspita — naspita, ino jutre vidimo, kako bo dalje. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z njim ljubo kočo polnila. In njegovo prebivališče je sopet potnika vabilo v prijetno senco; mir in zadovoljnost sta se vernila |
| Kemija (1869): | Amerikanci. Na vrelej vodi razproščen pemikan je izvrstno hranivo za potnike po kopnem in po morji, zlasti koristno se je pokazal |
| Zoologija (1875): | človeštva oni psi, ki na sv. Bernardu zasute ali zašle potnike po snegu iščejo in jim otimajo življenje. Od svojih bližnjih |
| Žalost in veselje (1870): | one strani, kjer je padel pervi jezdec milo stokanje. Naši potniki gredo urno tje. Na tleh je ležal ranjen Indijan in |
| Pomladanski vetrovi (1881): | so že mrzle jesenske sapice pomorile, ali so jih pa potniki mimogredé potrgali čudéč se njihovej lepoti. Nje same se pa |
| Domačija nad vse! (1889): | veje poseben blagoslov nad človeštvom! Odhod ladije in slovó med potniki je vse do solz ganilo. Nobeno oko ni ostalo suho |
| Domačija nad vse! (1889): | roki imeti, sicer bi se zvrnili. — Ono noč so bdeli potniki v obedni sobi, nihče si ni upal iti v kamrico |
| Domačija nad vse! (1889): | ure se je dalo znamenje, stopiti na ladijo. Najprej vstopijo potniki prvega in drugega razreda, za kakih šestdeset oseb po številu |
| Domačija nad vse! (1889): | nebo. Vsled tožnega vremena in pa telesne slabosti se čutijo potniki v slabem razpoloženju; vidijo se samo žalostni, trpeči, dolgočasni obrazi |
| Domačija nad vse! (1889): | ladij o v pristanišče voditi. Z gromovitimi »hurá« -klici sprejmejo potniki svojega rešitelja. Komaj ko se drugo jutro začne daniti, bili |
| Zádruga (1890): | ohrabrilo. Prišedši na drugo postajo sem našel omnibus razprežen in potniki so v gostilni bili dobre volje. Mene to pot ni |
| Kotanjska elita (1898): | je prišla blizu ... Ko je pridrčal vlak in so se potniki usuli proti vhodu, sta se postavila tik vrat in motrila |
| Pomladanski vetrovi (1881): | od obeh stranij obdajal. Nikak šum v obližji ni dramil potnikov iz mirnega spanja, ne brigajoč se za okolico sta se |
| Pomladanski vetrovi (1881): | ju pa ni k hitrejšemu tiru priganjal, kajti izmed dveh potnikov na vozu je bil prvi že do dobra zaspal, drugi |
| Zvezdana (1883): | navzgor proti Hrvatskemu, in na njej je bila zbrana množica potnikov, ki je skoro brez izjeme razdirala vojno politiko. Le na |
| Vanda (1888): | danes. Srečno je stopila iz vozá, ali v toliki gnéči potnikov, ki so kar vsi ob jednem silili na vrata, ni |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | A od ónikraj Save so nam dohajala jedino mirna poročila potnikov, ki so prišli iz Bosne, in še zagotavljalo se nam |
| Domačija nad vse! (1889): | jutru se poleže nevihta, začela je ugodna sapa pihati. Razburjenost potnikov se pomiri; utrujeni in zmučeni se še le tedaj podajo |
| Domačija nad vse! (1889): | v pogumnega, blagega človeka. Tako se je glasilo mnenje vseh potnikov, izobraženih kakor priprostih. Med tem postaja vreme čim dalje tem |
| Domačija nad vse! (1889): | pertljago, dajo preišče. In tako je izginila mahoma navdušenost naših potnikov do lepot njihove nove pomorske domovine; vsak vidi zdaj pred |
| Domačija nad vse! (1889): | čim dalje tem jasneje, in v veliko veselje in razvedrenje potnikov so skoz dve celi uri obdajali ladijo krasni morski ptiči |
| Gozdovnik (1898): | dveh podolgoma skupaj djanih debel, vezala je bregova, ter tako potniku prihranjevala dolg ovinek, ki ga je bilo potreba storiti mu |
| Gozdovnik (1898): | pomena; toda tukaj, blizu pristave, v kteri se je vsakemu potniku rado in voljno ponujala gostoljubnost, morali so biti posebni razlogi |
| Zlatorog (1886): | Jug pihljá, v njem tečejo potočki, Bele megle pádajo kot ptice Obstreljene. Rajna zora vstaja Na |
| Zoologija (1875): | lupine in zob na sklepu. Pri nas je navadna malarska potočna školjka (Unio pictorum), zato tako imenovana, ker se sem ter |
| Zoologija (1875): | dolgo labodsko (A. cygnea) in manjšo račjo brezzobko (A. anatina). Potočne školjke (Unio) imajo debelejše lupine in zob na sklepu. Pri |
| Blagomir puščavnik (1853): | krat potoči svoje solzice v tihi samoti in izjokaj se; solze so |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala, Mini pa ſhòpek zvetezhih potozhniz podá, katerim ſe po nemſhko Vergiſsmein nicht, alj po ſlovenſko |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je djala Mina. Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih potozhniz v' nedrije podene. Mina ſe s' goſpodizhnama v' grad poverne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kdor nima sazhém takiſhnih perſtanov noſiti, naj mu ſaj vſaka potozhniza, ki jo sa potokam alj po travnikih zveteti vidi, opomniza |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | njo. Naj bi nam vſaka roshiza opomniza, boshja bila. Vſaka potozhniza na selenim travniki bi nam tako vezh veljala, ko golo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | slata ſtoriti; na vſakim perſtani je bila opomniza alj lepa potozhniza is ſvetlih shlahnih kamenzov vdélana — pet je bilo ſivih alj |
| Botanika (1875): | golem pečevji, ki nima prav nič prsti, in da redimo potočnice, dragušo ali krešo (Lepidium, Kresse) in hiacinte v čistej vodi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | veliko hvalijo, ki jih je Shofka naſadila, poſebno pa sale potozhnize, ſamoraſhnize sa potokam. Tudi jih Shofka v' ſvojo majhno pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nicht, alj po ſlovenſko opomnize pravi: med sale opomnize alj potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz djala. Mina je v' shivo zhutila |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | opomnize posabila. Vſe diſhezhe pereſza ſo ſe v' svesizi poſuſhile, potozhnize pa, ki jih je Mini Shofka sa opomnize dala, ſo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kakor ſuho liſtje rjavo? ” Sazhne jih ogledovati, ino na! te potozhnize niſo bile israſtle, ampak Shofka jih je naredila. Snala je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. Gospod B. Potočnik je tudi 12 takih metuljev, tode nekoliko druge baže, ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pot in prah obras pokrivaj , To me v ſerze veſeli. Potozhnik. Kako ſe imájo naſhe kmetije popravljati, de bo prav? (Dalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſki, kteri je per mlatenji teshko kdaj na glavo padel. Potozhnik. Povéſti is Ljubljane. (Indjanſke bukve od Goſpoda Baraga). Naſh roják |
| Blagomir puščavnik (1853): | sporočila od svojih ljubih. Marsikako britko solzo, kaj bi rekel, potak vročih solz ste prelili v tem strašnem stanu. Tudi lepa |
| Sacrum promptuarium (1695): | mosh ſe je bil taku mozhnu reſerdil, de ven glabok potok je jo pahnil bil, inu ta ſruta, sakaj nej mogla |
| Genovefa (1841): | vperte — in dolgo ni mógel pregovoriti. Poſlednjizh ſe mil je potok ſols vlil: „Ti tedaj,” je rékel, „ti ſi môja shêna |
| Gozdovnik (1898): | Gorel je na neki sevnici, ktere kraj je pral ozki potok. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vaſs povabim, o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj is potóka tę ſvęte kryví, katęra k' ozhiſhenju naſhih gręhov doli tezhe |
| Robinson mlajši (1849): | njegovega prebitka izviral, ino sicer tako; da bi pol tega potoka posredi dvorca teklo, da bi, ko bi ga lehkič neprijatelje |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | časa so zatrobili v bojni rog in klicali tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil gospo O'Nielovo z |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Že so začuli v globočini šumljanje gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naneſe; tukaj je zhes globoke doline in grabnje , tam zhes potoke, in velike vodé viſoko podsidana ali mozhno podſtávljena ; savoljo tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | volje, Vùn! lep je ozir; V pisane loke. Med bistre potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zopet kmalo pod zemljo, v teminah se z njim družijo potoki od Logatca, in vse te vode se pri Verhniki zopet |
| Stelja in gnoj (1875): | iz semletega kamenja, to je, iz peska rodovitnih gorá. Namakavni potoki zato tako močno množijo dobro zemljo in tako dobro gnojé |
| Stelja in gnoj (1875): | gnojé. §. 12. Pesek. Dober za steljo je pesek, kakoršnega potoki s kremenastih hribov donašajo v nižje vode. Pesek od apnenika |
| Zoologija (1875): | skledice spravljajo barve. Na Nemškem in Češkem se nahaja po potocih rečna bisernica (Unio margaritifer), podoba 213, v kateri se časih |
| Zoologija (1875): | dolga, jeguljasta, na gobci ima šest brkov, živi v čistih potocih; čik (C. fossilis) temnorjav in rumenkasto progast, na trebuhu pomarančast |
| Zoologija (1875): | pogostoma drže v gajbah. Povodni kos (Cinclus) živi ob gorskih potocih, hrani se večidel z vodnimi žužki, katere pobira po vodi |
| Stelja in gnoj (1875): | v naši deželi, koliko je vredna drobna sipa po naših potokih. Potresanje s tako sipo bi jaz torej imenoval „suho namakanje |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | I. Bila je temna jesenska noč. Dež je lil "v potokih z neba", in v daljavi se je čulo votlo gromenje |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | oznanjevala svoj prihod že na predvečer; kmalu je lilo v potokih. Dež je pogasil tleče tramovje marsikatere naselbine, katero so zažgali |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jih je Shofka naſadila, poſebno pa sale potozhnize, ſamoraſhnize sa potokam. Tudi jih Shofka v' ſvojo majhno pa prav ſnashno prebivávnizo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | toljko seleno perje imele, kakor bi jih bil ravno sa potokam natergal. Mina ſe nad tem savseme ino ſe sazhudi rekozh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | perſtanov noſiti, naj mu ſaj vſaka potozhniza, ki jo sa potokam alj po travnikih zveteti vidi, opomniza bo, de ſklene kaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nozhi bile, napredla. Po trati bliso hiſhe ga je sa potokam rasgernila, vbelit. Mina ſe sboji Shofko sagledati, ter ji ſhele |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za malo Ljubljanico klicana. Več ko štirideset večjih in manjših potokov še priteka v Ljubljanico, ali pa se zgublja v mahu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nizek; da se dalje ondi zbira mnogo vod, rek in potokov, iz cele notranjske strani, in pa, da te vode niso |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Sdaj Jesuſ v' ſredi ſvojih apoſteljnov per tihi nozhi ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj od oljſke gore, obſtane, ozhí v' |
| Genovefa (1841): | vunder bolje, vſe nadlóge terpéti, kakor ſvôjo véſt sdrashiti! ” Na potoku, ki je pod goró tékel, je ojſter muſhelj poiſkala, in |
| Zlatorog (1886): | in ga pustí. A lovec gre na vrhe. Pri šumnem potóku Anka stojí In joka in gleda sive čerí: »Mar prišel |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | od Mine oberne ino nekobart po jizbi prestopi. Nikoljko potem potolažen pred Mino tihoma stopi ino jo milo gleda. Na to |
| Tine in Jerica (1852): | treslo, ter ga čez polovico preklalo. Zdaj se je Tine potolažen v izbo vernil, in reče Jerici: „Hvala Bogu! ” prestano je |
| Genovefa (1841): | ne laſ sakrivljen biti. ” Po téj molitvi je bila slo potoláshena. Tako ſe ji je sdélo , kakor de bi ji bil |
| Genovefa (1841): | mersle, puſte sime s terdnim saupanjem v Té mirna in potoláshena prizhakovati! ” Píla je, in ſolsé hvaléshnoſii ſo ji v mléko |
| Genovefa (1841): | je Tvôja roka v grénko lupino marſiktéro ſladko jêdro sapèrla. — Potolashena hózhem tedaj to terpljenje is Tvôje ozhétne roke prijéti. Lé |
| Povodni mož (1855): | povejte, ali se res Meta moži? Da, odgovori Polona, zopet potolažena, vidite tegale tùle, Štembalovega Andreja, bo vzela, čez kake tri |
| Tihotapec (1855): | nepremakljivo stala, i slednjič z besedami: »Saj mi je obljubil« potolažena in vesela odšla. — Staremu grofu je tudi čudno po glavi |
| Gospa Amalija (1875): | sem že bila pozabila na to. « Obljubil sem ji in potolažena je šla v grad. Zvečer je bila zopet melanholična, in |
| Marjetica (1877): | razprostrta krog in krog v zimski naravi, nekoliko pa tudi potolažena videč, da ne trpi samo ona, temuč z njo tudi |
| Vanda (1888): | k svetemu Nikolaju k deveti maši in vselej se je potolažena vrnila iz lepega svetišča. Ko se je nekega dne vračala |
| Spletke (1894): | saj skoro nisem mogla verjeti«, opravičevala se je županja že potolažena, »toda tako sem zvedela in te zato samo vprašala. No |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | sina kake nesreče. V molitvi je našla nekoliko olajšave in potolažena se je vlegla k počitku. Odkar se je videl Pavle |
| Slučaji usode (1897): | kakor zrak: ne vidimo ga, a napaja nas. In vidno potolažena se določi še enkrat obrniti se do strijca, katerega je |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | daj! « »O Bog daj! « ponovi gospa in sede na naslonjač. Potolažena je bila. »Toda v Hribu niso bili tako srečni«, nadaljeval |
| Blagomir puščavnik (1853): | in težek kamen na svojem sercu nositi morali. Tode bodite potolaženi! po dolgem terpljenju je spet enkrat krasno solnce posijalo, vesele |
| Oče naš (1854): | S potolaženim sercom je vstal. Težko skušnjavo je premagal. Njegovo serce je |
| Oče naš (1885): | S potolaženim srcem je vstal. Težko skušnjavo je premagal. Njegovo srce je |
| Oče naš (1854): | po grehu, bridkosti in dušni revšini ranjeno, je bilo zopet potolaženo in ozdravljeno. Ko so v cerkev prišli, je bila že |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njegovo kri; daroval se je v čast božjo in v potolaženje njegove jeze; daroval se je še posebno v prid preganjane |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | šole prišel bil. ” „Kaj boš toljkanj žalovala čez to”, jo potolaži v mes moja žena; „težko težko bi bila ti svojiga |
| Zlata Vas (1850): | Ko jo Ožbé potolaži, mu reče: „Léto ji minulo, Ožbe, kar si me vidil |
| Blagomir puščavnik (1853): | človeku prirojene, — tudi jaz bi tako storil. — Potem pa se potolaži, poklekni, moli ter pomisli, da je bila neskončnega volja, naju |
| Čas je zlato (1864): | Lenče vsega kriv. Skorej bi se čez-nj jezil; vender se potolaži v mislih: »saj mi je psa daroval, gotovo dobro z |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prav debelo zasmeje) — naj bo no, naj jo mala dedšina potolaži za pobitega fantiča. Napravi naj se Reskript; hočem ga podpisati |
| Ferdinand (1884): | »Le potolaži se, ljuba Izabela,« reče grof. »Bog bode vže tako storil |
| Sacrum promptuarium (1695): | na mejſti pokure, de bi s' leto tiga Nebeſkiga Rihtaria potalashil, s' novo pregreho ga reshali. Odivit anima mea ſenem fatuum |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jih ni vsel. Jakop je ſ' ponishnoſtjo ino ljubesnijo popolnama potolashil Esava, ſvojiga brata, kteri ga popred is jése v' ozhetovi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe mu je angelj s' nebeſ perkasal, ino ga je potolashil ino pokrepzhal. “ Veſ pokojen pride k' ſvojim uzhenzam, ino jim |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | šel koj k posvetovanju. Samo popred je še Meto nekoliko potolažil. Zdaj, ko njega doma ni bilo, se hišne duri odpró |
| Ferdinand (1884): | ne briga. « S tem odgovorom se je naš nesrečni Peter potolažil. Zahvali se vitezu, potem pa brzo hiti v kuhinjo k |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | de sim jez per tebi. ” Z tem sim ga nekoljko vtolažil, saj na videž. — En čas pomolkne ter se otožniga lica |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſlatke beſſede dajte ny, ter bote vidili de ſe bo potalashila, inu raunu letu ſturiti vam sapovej S. Anſelmus kir pravi |
| Stric Tomaž (1853): | pozabi tudi nekaj igrač sabo vzeti, da bi otroka laglje potolažila in ga zbudi. „A kaj mi hočete, mama! “ reče on |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vedno resnico govoriti, ne morem tega zamolčati”. Kerčmarica se je potolažila, ker ju sicer nihče ni slišal. Ko je Pavliha čez |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | podshuhnila: ena krotka, inu rahla beſſeda pak bode njeh ſlobnuſt utolaſhila. Kaj pomene tvoja ſlobnuſt, kader ena ſupernoſt zhes tebe pride |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Izidorjevo vedenje in njegove ljubeznive besede so Marcela nekoliko potolažile; domu iti pa le še ni hotel. »Domu pa že |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | živ ne zaostane; in nad zgubo našiga premoženja bi mati patolažli se, naj zvejo, kako obilno je knez me bil obdaroval |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam bodò urshoh dale, s' kuſi vaſho peterpeshlivoſt bote ſheno potalashili, inu myr v' hishi imeli, inu s' myrom vſe ſrezhe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zaterkljal, kar je zelo razveselilo cesarsko visokost in jih malo potolažilo. „Vstani, malopridnež! in povej mi sam, kam je zginil razglas |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | mu, de so ju k sosedi peljali, ju zavoljo njega potolažit. Z glavo je pokimal, de so prav storili in je |
| Najdenček (1860): | pomoč. Ljudje so me zapustili, pa živali so prišle, me potolažit. Ovce, ktere je majhin nizek oboj od mene ločil, so |
| Sacrum promptuarium (1695): | je preneſsil, inu kadar jo nej mogal s' dobro beſsedo potalashit, ſe je s' hishe pobral; inu en dan kadar je |
| Genovefa (1841): | toláshit. Pa grôf je tiho ſedel in ſe ni dal potolashiti. Smiraj je v Genovefini ſôbi ſedèl in nikamor dalje ni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | veliko in da bi se ljudstvo najbolj s tem dalo potolažiti, če bi cesar milostljivo njeno premoženje dal najbližnji Nežini sorodnici |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Preponižno zunaj čaka povelja Vaše božjósti in iz serca želi potolažiti sveto jezo pa popraviti, kar mu je spridila osoda. ” „Osoda |
| Genovefa (1841): | Volk, ki je na njegovo sdihovanje prihitel, ga je ſkuſhal vtolashiti, pa saſtonj. Ko je grôf shé dolgo jókal, je, ko |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Gerard, s takim izidam ves potolčen, je hotel skrivaj ubežati, pa Arto ga je ukazal deržati |
| Kuharske Bukve (1799): | eno libro ſoknatiga meſa ne opraniga na tanke ręsíne, ga potolzi s' noshovim robam, obloshi v' koso; en malo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v saboto zopet domú. Ruda se vsa tukaj loči in potolče; topi se pa deloma tù, deloma pa v cesarskih topivnicah |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit, inu pomoriti. Aku veliku lęſa sa zimpranje je potręba, toku |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | kmalo spremenil svoje misli o njem, katere sem si bil potoma naredil, češ, da se je pri ljubeznjivi nevesti otajala njegova |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | Zdaj imam že zopet toliko sape, da lahko greva nazaj. Potoma se lahko še kaj pogovoriva. " Lahko si vsak misli, kako |
| Kvišku (1899): | ozrla za njima, potem pa odšla pod lipo h gospem. Potoma si je že snemala mehke rokavice in jih pod lipo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naj lepše pa so se obnašali in Nju Veličanstvoma dopadli potomci Serbov iz vasi Peroj blizo Dinjana. Zvečer je bilo razsvetljeno |
| Gozdovnik (1898): | ostre poteze, tukaj od solnca počrnjeno barvo, kakor jo imajo potomci po kavkaškem očetu pa bakrenobarveni materi. Tiburcio, zagledavši ta dva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | je Andrija (Andrej) Kačić v Gospodu zaspal. Andrija Kačić je potomec plemenite rodovine Kačić-eve in rodú onih knezov Kačićev, kteri so |
| Gozdovnik (1898): | ki ne pozna ni očeta ni matere. « »Na vsak način potomec kakega siromačina iz te pokrajine. « »Nikakor ne; pritepel se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de malokdaj tako. Bojimo se, de bi nam setve ne potoníle, sosebno pôzne. Dan po sv. Andreji je pervi sneg padel |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kar jih bo po vas rojenih. Nikoli več ne bo potop zemlje razdeval. Dokler bo zemlja, ne bo prejenjala ne setev |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | široka, ino trideset visoka. Jaz bom namreč vsi zemlji grozen potop dal. Kar živi pod nebam, vse bo poginilo. S teboj |
| Viljem Tell (1862): | deželo mirno. Staufaher. Če smo edini, moremo veliko. Tell. V potopu samec laže si pomaga. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino pa bersh bersh gredó vſi Israelzi is Egipta. 32. Potópev Egipzhanov. Bog je Israelze s' velikimi zhudeshi is Egipta ispeljal |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | komej za en perst nad vodó, se guglje in skorej potopí. Pa vender vsi uídejo neoránjeni, in srečno dojdejo na unstranski |
| Fizika (1869): | Ako se tako pripravljena cev zdaj potopi v led, ki se ravno taja, zniža se steber živega |
| Fizika (1869): | Mesto, do kterega se živo srebro skrči, ako se toplomér potopi v taleči led, zaznamova se z ničlo in imenuje se |
| Zoologija (1875): | pobira po vodi, a pri tem poslu se večkrat ves potopi. Manjši ptički tega plemena so: slavec (Lusciola luscinia) najimenitniši pevec |
| Botanika (1875): | takrat hitro in močno godi, kedar se zeleni rastlinski deli potopé v vodo, ki ima mnogo ogljenčeve kisline v sebi, kakoršna |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | davno mene in brata hotel končati, si mi edino dete potopil. Zdaj pa si dovolj dozoril za kazen, o gerda pošast |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | sama v vodo padla, ali da jo je kdo drug potopil, se morata božji volji vdati. On dá otroke in jih |
| Tiun - Lin (1891): | so zasledovanje opustile ter se vrnile. Tri so se bile potopile, nekoliko drugih pa je bilo precéj po kroglah poškodovanih. Morski |
| Fizika (1869): | Če zavrêmo vodo na visokem hribu, in če potopimo toplomér va-njo, ne kaže nikdar 100°C. Kaj da |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skus eno shprajno se voda noternasolſy, ſakaj on se bojy potopiti, toku gledej tudi ti, de ſamirkash, koku ali kam se |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | imel potopiti. Kdór koli hózhe na miſli ſvoje pameti, inu na gibanje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | duša pa se je vzdignila nad vse človeške čutljeje in vtopljena v to veličanstvo je vživala nebeško radost. Ko Hifaks stopi |
| Fizika (1869): | imenuje se ledišče. Mesto, do kterega se vzdigne živo srebro, potopljeno v vrelo vodo, se imenuje vrelišče. Ako prenesemo zdaj toplomér |
| Blagomir puščavnik (1853): | uboge sirote usmilijo, V tvojem varstvu bova gotovo konec neznanega potovanja dosegla. In tiho, Tebi dopadljivo življenje naj ti bo hvala |
| Gozdovnik (1898): | čemu ste tako dolgomudni? Pričakujem vas že tri dni s potovanja, pa ker niste prišli, sem skoraj mislil, da vas je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Pavel reče sodniku: „Ko sem šel pred tremi leti na potovanje, dal sem Marku, katerega sem imel za svojega najboljšega prijatelja |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bahal, se zélnatim glavam ni prav nič čudil. „Na svojem potovanji po svetu,“ reče, „sem videl enkrat zélnato glavo, ki je |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | na Švabsko, a tudi :tam ni bilo zánjo. Po dolgotrajnem potovanji dospé na mejo Tirolske, in zvé, da jo nek star |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Za potrjenje, da je kamenje povsod enako, zahvaliti se imamo potovanju neprimerljivega preiskovalca Aleksandra pl. Humboldta in neutrudljivega Leopolda pl. Buch-a |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | mornarja Weyprehta in njegovega naslednika Frithjofa Nansen-a, katera pri težavnem potovanju v one kraje nista imela niti kapljice alkohola s saboj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pražkemu profesorju, ki je iz zlate Prage v večni Rim potoval, kje da je Lloydova uradnija, odgovorí neki gospod: „Štiri in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | domu. — Za gotovo se pripoveduje, da bojo presvitli cesar letos potovali v Benedke in Milan na Laško. — Vlada v Krimu je |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je mogel vse povédati. Vprašala ga je, kam ima namen potovati, kaj je namen njegove poti in kako stoji z njegovo |
| Roza Jelodvorska (1855): | je ozdravil, bi se bila prederznila k njemu v tabor potovati. — Nekiga dne vender pride s svojima prijatlama in z večjim |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tergovcu. Kmalu so morali oče po tergovskem opravilu čez morje potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji (morski razbojniki) ladijo vzeli |
| Čas je zlato (1864): | in čaka kraljeviča – tode le čaka in upa zastonj. Kraljevič potuje po Angleškem, Francoskem in Laškem ter mu ni mar za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Recimo, da dohiti drugi kurir prvega v x dneh; tedaj potuje prvi 2 + x, drugi x dnij, prvi prehodi 49(2 |
| Tiun - Lin (1891): | morskega razbojnika; pošten je kupec, ki s svojimi kupčijskimi ladijami potuje ob kitajskem obrežji. Dal vas je prijeti zaradi svote, katero |
| Zoologija (1875): | jajec in živé večidel kakor zajedavci v druzih živalih. Nekateri potujejo iz živali v žival. |
| Oče naš (1885): | so se jima za-njo zahvalili. Štefan jima je svetoval, naj potujeta dalje brez odloga; zakaj nihče ni mogel vedeti, kaj bi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | krivizhno ſtiſkali. Bog ſe milo ino uſmiljeno, kakor ozhe, zhes-nje potoshi rekozh: „Nizh vezh ſi ne puſté ljudje rezhi. Vſi ſpazheni |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | krivično stiskali. Bog se milo ino usmiljeno, kakor oče, čes-nje potoži rekoč: „Nič več si ne puste ljudje reči. Vsi spačeni |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | prijazno obnašal. Hirlanda to brez vsiga sumničenja enkrat clo Gerardu potoži, kteri ji je pa dozdevno dobri svet dal, naj se |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Peter va-njo stopi, je imel pristavec ravno v kuhinji opraviti. Potóži mu Peter s kratkimi besédami svojo nesrečo in ga prosi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kmalo mu je pri hiši vse veljal. Enega večera mu potoži kmet, de ima hudobnega soseda, kteri mu želí škodovati, kakor |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kmetijo. Bogate strice imam onstran gorá. K njim bom šel, potožil jim svojo revščino, morda se me kdo usmili in mi |
| Marjetica (1877): | Vsaj bi jo videla tako rada in marsikaj bi jej potožila, in ona bi jo vslišala. V take misli se vtopi |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | je prešla, zdaj sem spet vesela. In od takrat ni potožila nikoli več, da bi jo zobje boleli. Tako naglo pa |
| Milko Vogrin (1883): | tolažilo. Ker mi ni Bog sestre dal, da bi jej potožila svoje gorjé in lajšala z njo svoje notranje čute, obračam |
| Vanda (1888): | se ni, kakor nekdaj, oziralo po prijazni okolici. Rada je potožila Bogu težave svoje ter v goreči molitvi iskala leka; če |
| Vanda (1888): | Popolnoma sta se torej razumela in odkritosrčno sta drug drugemu potožila težave svoje. Ko sta nekega dné zopet sedela v senci |
| Lisjakova hči (1892): | vselej od strmenja in zavisti. Za prestankov pa je cesto potožila poleg nje sedeči teti: »Oh, zakaj ne morem jahati! Zakaj |
| Gospa s pristave (1894): | ga prijazno prosila odpuščanja zaradi nekdanjega svojega ravnanja ž njim. Potožila mu je svoje bolečine in se mu priporočila v molitev |
| Kvišku (1899): | zagovarjala Lotarja, kakor ga je doslej vedno, če je kaj potožila. Hotela je Lotarja napasti z najpikrejšimi besedami, hotela mu vreči |
| Vzgoja (1899): | pa je stopala mati, saj je hčerki pri vsaki stopinji potožila, da ji srce neznansko bije ... Tisti dan, predno sta se |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | bi ljubil. Vse, kar koli me bo težilo, hočem Tebi potožiti, ker nimam matere, kteri bi tožil! — Ti me zamoreš bolj |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | mož in žena s časom mertva družba; komu hoče žena potožiti svoje želje, za katere se možje ne zanimajo? komu svoj |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | tih dnarjov Le ſkus dobro vrata imajo ony ſvojo zeno; potrâta pak ſtury dnarje bol ſhkodlivi, koker vshytne. Ni tedej prov |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kaj ſe vſe per ohzetah ne sgody? Kaj sa ena potrata na jędi inu na pyazhi? Od jutra do tèrdne nôzhy |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | premágala , nerodno poshelenje dobro jeſti in piti vkrotila, ſe vſake potrate varvala, de imam premoshenja, ino ſim ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dokler sama čista sol ne ostane. Dosti dela je in vtrat pri pridelovanji podzemeljske solí. Morska sol se z dosti manjšim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | perpomoči, kakor z denarmi, ki se takó radi po nepotrebnim potratijo. M. J. Turšična smukavnica. Navada je, de kmetje posušene turšične |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | živeti mora, kakor pa kaj več dobijo, vse sproti nemarno potratijo. Per takih prigovor velja: Kolikor vidi, toliko zapravi. Zato ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi sto in sto dreves imeli in jih okopovali, precej potrátili; pri dvajsetih ali tridesetih ne znese čez koš trave, prinésti |
| Zlata Vas (1850): | dostati. — Dalje so sicer po hišah marsikter bokal mléka domá potratili, zdej pa so ga v hramu pri planincu na obrest |
| Divica Orleanska (1848): | skrije lica na kraljevih persih. ) Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje djanje priča |
| Sacrum promptuarium (1695): | temporalem poſſeſionem, ut conſequaris æternam hæreditatem. Kateru Sam S. Duh poterdi skusi vſta tiga Modriga, rekozh: Fæneratur Domino, qui miſeretur pauperis |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hude ſovraſhtva in kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup. Vinska terta! ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zató se pri vsakih litanijah moli: „O Bog! razsvetli in poterdi v vsim dobrim duhovske in deželske oblastnike in vlasti, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nar beržej Vašiga zaliga sostavka ne bilo na dan , kteri poterdi, kar latinec pravi: „vexatio dat intellectum”. — Kaj ne, kako zalo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | To mnenje sklene imenovani časnik z važnimi besedami: „Kakor slišimo, poterdi te pravila tudi vlada, in berž ko ne se bo |
| Stric Tomaž (1853): | da bi ne bila kej osramotena ali celo zmagana, poprejšnjo poterdi da se sužnjim bolje godi, kakor če bi bili prosti |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | me boš spet od mertvih obudil! — Ostani pri meni in poterdi mene, slabiga otroka! Ko bi spet grešiti hotel, me spomni |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | nad me in ostane naj zmiraj z menoj, da me potrdi in ohrani v tvoji sveti službi do zadnjega izdihljeja mojega |
| Gozdovnik (1898): | res? « praša Tiburcio enostavno iznenaden, korak nazaj stopivši. »Res je! « potrdi Rdoles. « »Tu vam dajem roko, meš'šurs. Slovečim ljudem jo rad |
| Ta male katechismus (1768): | spet enkrat k' ſhivlenju ohudeni, inu nas ſavle sodnega dne poterde; ſakaj mi bomo ſupet v' nashemu meſſu, inu truplu ſhivi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Per treh Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe poterde naſh spomin. 2. Katir nam skus tebe reſvetly naſho pamet |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Per treh Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe poterde naſh spomin. 2. Katir nam skus tebe reſvetly naſho pamet |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Per 3 Zheſhenas per Viri 1. Katir nam ſkus tebe poterde naſh spomin. 2. Katir nam ſhus tebe reſvetly naſho pamet |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Saverſhki goſpód k' piſarni misi ſtopijo, ino s kratkim piſanjam poterdijo, de ſo liſt gotovo prijeli. „Sdaj je she prav, le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi je ſam pót k tej umétnoſti nadelal in tako poterdil, kar ſlovèzh krajnſki pevez, Goſpod Vodnik od Krajnza pòje: Sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | malo muh ima. Zhe je pa to dognano, bo vſaki poterdil, de nam bolj vershe, muhe tiſtih panjev, ktere ohraniti ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezhi, de zerkvam nemſhka lepſhi ſtoji, kar bo vſak tiſt poterdil, kteri je kdaj zerkev nemſhke arhitekture do zhiſtiga sdelano vidil |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | poslušalo; ošter je v mes še večkrat perkimaje nja besede poterdil, ino na zadnje rekel: „Oj! de bi vse res ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | letošnje leto ondašnji stari pregovor „veiko gób, veliko nadlóg”, žalibog! poterdil. Iz Šleskiga piše zastran slovanskiga jezika v kancelijah Dunajski časnik |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | bi temu plačal, kar mi je storil. « Tudi zdravnik je poterdil té beséde in ni mogel umniga ravnanja Petroviga pri oživljevanju |
| Roza Jelodvorska (1855): | vesel, kakor že veliko let ni bil. Sam je to poterdil rekoč: »Tako vesel, kakor sim danes, svoje dni še nisim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | g. Navratil po skerbnem primerjanji slavenščine, posebno staroslovenščine (Ostrom. ), gerščine, poterdil in še natančnejše dopovedal. Kako sem si belil glavo z |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je pa perkasou en Angel od Nebeſs, ta je nega poterdiu. Kader je shi biu Chriſtus naſh Odreſhenik trikret ſvojo volo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | govoriſh, de ſim jes en kral, inu je to reſsnizo poterdiu s' timi beſedmi: Ego in hoc natus ſum, ad hoc |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ali ſe ſmemo mi h'timu Angelu, katiri je tebe poterdiu, perdrushit? mi sposnamo, da ſmo doſihmalu tebe s'veliku grehi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Nemu ſe je pa perkasou en Angel, ta je nega poterdiu. Ali je Chriſtus v' eno taku veliko slaboſt padu, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe je perkasou en Angel od Nebeſs, ta je nega poterdiu. Leta Angel je biu Gabriel, katiri je imenuvan fortitudo Dei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | en Angel ſvoiga vſigamogozhniga Boga v' negovi ſlabuſti s'mozhjo poterdiu? je! taku ſe je sgodilu. Apparuit illi Angelus de cælo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tim kervavim putu preliu, s'smertnim rineinam obdano zhloveshko naturo poterdiu. Lubesnive duſhe! ohladimo ſi mi tukei naſhe ſerze, inu zhaſtimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vloviti: satorei je nemu tiga Angela poſlalu, katiri je nega poterdiu. Naſh lubesnivi Isvelizher v'ſvoji kervavi britkuſti jezhy, inu ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe je perkasou en Angel od Nebeſs, ta je nega poterdiu. Sa koga je ta Boshji Syn taku grosnu shaloſten, preſtraſhen |
| Valenštajn (1866): | smem vošilo že sprejeti. — Za tacega me car še nej potrdil. Izolan. Le primi! primi! roka, ka te je Povišala, le-tá |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | oblasti daje; radi bi tedaj vidili, da ne bi je potrdil kralj. —- Makanec, sicer bistra glava in rodoljub z dušo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſrovo maſlo dobil. To delo je she vezhkrat ſtorjena ſkuſhnja poterdila. M. Ferlan. Gorénſko vino v letu 1786. Od tega nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | To she davno ſtorjeno ſkuſhnjo nam je pretezhena huda sima poterdíla, kér ſo le taki s ſterdjo ſhe prevideni panji pomerli |
| Divica Orleanska (1848): | po priprosti dekli. Daj! Skusimo, alj bo očetu v lice Poterdila laží sleparstvo derznih, S katermi ljud in kralja golufá. V |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | praznik, pa v torik začel, in v saboto jenjal, enoglasno poterdila, in bo po tem še mestni odbor nagovorila, da naj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zavolj tega sodijsko preiskovala. Višji sodija je enoglasno ta predlog poterdila. (Dalje sledi. ) |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je bila po telegrafu nalaš iz Dunaja k poroti poklicana, poterdila, rekoč: da ji je Ana tisti dan, ko je rajnca |
| Dóra (1885): | smrti se ni več po vasi govorilo. Komisija je takrat potrdila, da se je nesreča zgodila vsled otrokove neprevidnosti, in dogodba |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | je obrnil leta 1745. do cesárske vlade, ki mu je potrdila znova, da nima nihče drug pravice imeti stolonoš, kakor le |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | in deželnega namestnika Leutholda Julbecka na ogled. Ta dva sta potrdila, da je res ves svet tostran Hertenberga, od sv. Katarine |
| Abadon (1893): | razrušiti najino združbo. To novo pogodbo bodeva dogovorila in svečano potrdila, kadar bodeš zopet cel in svoj duh v svojem telesi |
| Gospa s pristave (1894): | na tej nadi osnoval svoj načrt. Eva mu ga je potrdila in sprejela tudi določena opravila pri tem malopridnem poslu. A |
| Usoda ka-li (1895): | je razločno prihajalo na ušesa, ko sta šla mimo, sta potrdila mojo slutnjo. Tako sta ta dva človeka završevala ta dan |
| Slike in sličice iz življenja (1896): | ji govoril, da je ta zabava pač naravna, bi to potrdila, rekoč: »Seveda, le naivni ljudje se morejo izpodtikati nad takimi |
| Stari dolg (1897): | pestjo po mizi, in tudi z nogo po tleh je potrdila važnost svojih zahtev. »Meta, vi nam hočete pripraviti v hišo |
| Kotanjska elita (1898): | a skoro povsod le uniforme in beli predpasniki. Pojavila in potrdila se je tedaj tudi v Kotanju privlačna sila med Arom |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in malih tičev, ki gosence pokončujejo, ne loviti. Skušnje so poterdile, da se izreja sadnih dreves iz sémena veliko bolje obnaša |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | godí tudi vipavskemu vinu. Čeravno so gotove skušnje do dobrega poterdile, da vipavsko vino, prepeljano v druge in hladnejše kraje, kakor |
| Genovefa (1841): | ſo moshjé, ki ſo s Volkam priſhli, vſaki njegovo beſédo poterdili, ktéro ſta mu grôf in Genovefa narozhila — ſe jima je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v lepim soglasju združeno bilo , kakor so mu pričijoči radi poterdili, samo to jim ni hotlo všeč biti, ker se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | so nevoljni in razžaljeni svoje že dane podpise nezaupnice vnovič potrdili, nekateri tudi ravno tisti dan podpisali. — To je resnica, in |
| Botanika (1875): | ne, ali pa le nepopolno razvili. Natanki poskusi so to potrdili popolnoma. V čistem kvarčevem pesku kali in raste sicer grah |
| Oče naš (1885): | stara mati učili in to so mu tudi gospod župnik potrdili in še pristavili, da, kakor je nebeško kraljestvo lepo, vender |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prosi, na zadnje vunder dobí, kar prosi: to se je poterdilo pri Korošcih, ki bojo vunder stransko železnico ali od Marburga |
| Gozdovnik (1898): | ki je slišal, da se mu je domnevanje tako brž potrdilo. »Varujte se ga, ta človek je ubijalec! « ! Ubijalec! Pa kaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | tu habebis: quod pauperi non dederis, habebit alter. Letu vſe poterdem s' tem kar berem od te bogabyezhe Vduve Ida s' |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | piše; prejmem tedaj tudi jez za pero in jedne misli poterdim, kar so Novíce in g. Podlipski v Ljubljanskem Časniku spisali |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Svoje telo mi daš, sam prideš k meni, mojo dušo poterdit! V Tebe, o Jezus! upam. Daš mi Svoje telo; torej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | opovér, ktere tudi sami spoznate in ravno v imenovanim listu poterdite, še nekoliko časa poterpéti; tudi sim le rekel, de še |
| Sacrum promptuarium (1695): | non ab ipſo, certe à Domino. Katero reſnizo lahku morem poterdit s' exempelni. Pishe S. Grogor od eniga suſhtaria s' imenam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe v vodo dene, v kteri ſo ribe. — Sa gotovo poterditi tega nemoremo, zhe je reſ ali ne. Pa ker je |
| Oče naš (1885): | revščine nismo hoteli in je nismo krivi. Vi sami morate potrditi, da niso vsi med nami ubijalci in požigalci. “ Ménart se |
| Gozdovnik (1898): | se pa za gotovo in zanesljivo po pričah ni moglo potrditi. Bojevite čete francoskega cara so se zmagovito pomikale od krajine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | potroški in potrebe življenja učiteljev na deželi veliko manji od potreb in potroškov mestnih učenikov , zatorej pa tudi po teh ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bukev, od cene in veljavnosti našiga domorodniga jezika, od srenjskih potréb (Gemeindebedürfnisse), od dozdanjih ravnav drugih deželá našiga Cesarstva, od pridelkov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Rimiljanska cesta skozi gojdz Hrušico. *) Rimljani so posebno zavoljo vojskinih potreb v premagane dežele ceste napravljali, in sicer kolikor mogoče na |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na to, da podaja vednosti in ročnosti, pospešujoče zadovoljitev materijalnih potreb človeških, toliko časa ima podrejeno vrednost. Pravo veljavo zadobi šele |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sam nad G. Bogam, kader is njim natihem od svojeh potrebnoſt se pogovarjash, de je prov ſlo lubeſniv pruti tebi? Nili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | take naprave še morebiti dolgo ne bo perpustila, torej je potreba, de za perilo in zgornjo obleko per sprejemi izrejenca v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | si zbirate, in to je prav. Kolikanj bolj pa je potreba za Dunajski véliki zbor ne le poštenih, umnih, temuč tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nemško odrézati, de je kej. Zakaj v tem zboru bo potréba sred kakih 400 možakov govoriti. Kér pa druge dežéle slovenskiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in od vas premožnih, poštenih kmetov potirjajo, česar jim je potréba. Kdor si sam sebi ne more domá obléke in živeža |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | skorej vsaki dan kaj noviga prinese , so dobri časopisi živa potreba. Po kteri poti se dajo ne samo vsakdanje prigodbe beržej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa tudi tega je premagal napadenec. Res je, beda in potreba ste velike po naših krajih, vendar nas Bog varuj takih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | omike, njih blagostanja! Namenil sem zatorej dokazati, da je živa potreba, da dandanašnji napreduje vsak gospodar v vedah kmetijskih. O sedanji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kar in kakor so ravnali nekdaj očetje njegovi, temoč živa potreba je tudi za njega, da napreduje. Gospodarsko napredovanje je pa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gluhosti se ne dadó nikdar popolnem odpraviti. Gluhonemca sili že potreba, da si prisvoji nekak znakovni in pokretni govor; a tak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lizhno isdélanje napovedal. Saj vi ſami, ljubi kmetje, pri ſvojih potrebah orodja, oblek in drugih rezhi rasun dobrote tudi lizhno isdelanje |
| Robinson mlajši (1849): | moja uboga utrapljena duša — na Boga, velikega pomočnika ve vseh potrebah! ino on ti pomore; ti gotovo pomaga ob življenji ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | to pravi: Z novimi časi nastopijo nove potrebe; v novih potrebah pa je treba iskati novih pripomočkov, da človek zadobi to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tedaj umni kmetovavci lahko drevje ali germovje, ktero je njihovim potrebam in zemljiščem najbolj prikladno ali vgodno *). J. Š. Tudi pustota |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dan današnji, in ktero je moglo doseči, da je zadostilo potrebam. ki so jih nanašali različni časi. Mislimo se nazaj za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bi kmetovavec in obertnik delal po starem: ali bo zadostil potrebam svojim in temu, kar terjajo ljudje od njega dan današnji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Daj, de k pridu nam shival' shivijo , De nizh bres potrébe ne terpé. Vézhna zha ſt naj bó T i, vezhna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po ceni živeti, kakor v mestih; zatorej so potroški in potrebe življenja učiteljev na deželi veliko manji od potreb in potroškov |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tudi oče začeli za malo južno vino piti, že iz potrebe, ker so imeli vedne skerbi. Pa nikolj se niso preveč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za kmete celiga cesarstva. Kdo bo védil bolj za občne potrebe kmetov : ali kak védež, ki se le s pijanci prepira |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prihodnjim listu začela. (Dalje sledí. ) Za rokodelce in mnogotere hišne potrebe. (Lepílo ali pôp za bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle po imenu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vlada vzame 500 milijonov frankov na posodo za nove vojaške potrebe, čeravno po besedah cesarja Napoleona, ki jih je unidan izgovoril |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vse drugač: ljudstvo se množi od leta do leta bolj, potrebe so pa tudi čedalje večje. Če je bilo izperva že |
| Botanika (1875): | itd., zavolj česar so ti nebitni plodovi deli za naše potrebe, se vé da, mnogokrat imenitneji kakor njegovo seme. Najbolj imenitne |
| Gozdovnik (1898): | Diaz? njemu naj se tudi ničesar ne sme zgoditi? « »Brez potrebe naj se mu ni las ne skrivi! Ne poznam človeka |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Angel se jemluja tegniel kateri je nam sa te sakedanje potriebe stelan inu tu je niegou prauh Melonius moneocbus Peregrines in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sanje: noi dai buegaime bek: inu tvoimu blishnjemu pomai is potriebe ti nabosh obeden strah jemou tuje skushano ed Isabitarjou |
| Ta male katechismus (1768): | Kdu more ſastopit to boſhjo skrivnost. * Maria 'mu sprosi v' potrebi milost. Rezh itdr. VIII. Vse brate, 'nu sestre Katholshke vire |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v dva vogla klukaſta roka takó perterjena , de ſe po potrebi lahko gori ali doli premakne, v ti roki tezhe vreteno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se spoznà v vojski; pameten ob času jéze; prijatel v potrebi. (Podunavka). Oznanilo družbe sv. Florjana. Vsim hišnim gospodarjem Verhniškiga kantona |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če je bolezin hujši postala, nikar ne zamudi, konju po potrebi enkrat ali večkrat pušati, in mu po njegovi starosti, velikosti |
| Zlata Vas (1848): | temu je kaj dobriga svetoval, unimu pa je dal v potrebi kak denár. Revni stan svoje soseske ga je v serce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bodi brez plačila očitno oznaniti, ali pa. za svèt v potrebi poprositi in se z daljnimi prijatli pomeniti in soznaniti. Bog |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kmetijske gospodarje soznaniti z mnogim dobrim orodjem , in bojo po potrebi tudi v podobah pokazale dobre drevésa (pluge), sejavnice i. t. |
| Maria Stuart (1861): | Melvil. Umiri serce. Živa, sveta želja Pred Bogom je v potrebi to, kar djanje. Trinoštvo veže le roke človeku, Pobožno serce |
| Čas je zlato (1864): | Kdo Vam je to razodel? Vi ste zares pomočnik v potrebi. Od tega bomo pozneje dalje govorili, zdaj hitro k delu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabuernam knuzi: noi viernam Dusham h' pomvezhi: inu samsaba h' potriebi imou nuzati: inu dabi is tiem te svolone zhaſtiu noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | samorem storiti: navaſti tazhe rezhi karje k' nuzi: inu h' potriebi: noi viernam dusham h' pomvezhi: mene so te bukue uniemshzhei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usmilanje noi srebru inu svatu dore uriednaſti k' mojei talesnei potriebi. TA 64. KAPITL. Spet kei druja da ti hude duhove |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kraje h' pruomi bogu h' zheſti k' drujemu samsabe k' potriebi noi tabvernam pauram ven snotou pomati h' trezhiome viernam dusham |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is velko andohjo frihtati inu blisek potam pegerei dnarjou potvojei potriebi karjeh nuzash noi ti morash od jo do debeh prueti |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' imenam, leta shena vſak dan veliko petlerjou je s' potrebo oſkerbela, k' ſadnimu sboli, ter en dan je bila samaknena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kmetje ne bili razuméli. Tudi pripravnih besedí imamo zdej za potrebo, kterih nam je poprej manjkalo, in omikani kmetovavci te besede |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pri nas rastle. Upati je, da bodo gorniki čedalje bolj potrebo tacega in še večega zboljšanja vina spoznali. 5. Sadje. Naši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | očitno pod svojim imenom — v kterem za končanje vojske dokazuje potrebo, da naj vsi vladarji Europe napravijo zbor, v kterem naj |
| Fizika (1869): | redu. 6. Prišli smo tedaj zdaj tako dalječ, da vidimo potrebo, da se razdeli celi obseg prirodoznanstva. Kako se mora to |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Še v neki drugi dotiki stoji geognozija z našo najnavadnišo potrebo, z vodo namreč. V §. 86 fizike smo rekli, da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodash ano uro miesek odshebratija noi bodash tudei jedov satvojo potriebo panezh drujega kaker aneniavi kruha noi anemavi vode pashebrati morash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zve poidash taku jedi saki den zveu bodash dobiu satuojo potriebo al tu merkei dateſti dnar nekoli gorei nausignash skues zelu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha; polei na moje nadluje noi potriebo bueshtvo inu not: jas prosim taba skues tvojega sina Jesusa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 62. KAPITL. Spet an Shpension. Da ti dnarjou dobis satvojo potriebo altu merkei upragrishnomi stani se ti anieru shebranje napoſtopi frihtnäti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna zvibvam dabosh ti menei saki den povonou dabodam samojo potriebo kei jemou nuzati noi buernam ludem venkei isnotou pomagati tu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo utvoimv jemenu? Amen. Ta shterte opomienienje. O Sveta Korona jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | lapei zhvovieshzhei poduebi perkashara inu menei noi moimu blishnemu satalesnu potriebo dodelita te 31000 Rainishish dora svata alpa srabra pa bras |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gospued nabeshzhi Ozha: polei na moje elantno shiulenje bueshtvo inu potriebo: jas prosim taba skues Jesusa Kriſtusa tvojega lubiga sina: jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou satvojo potriebo pa zhe vezh Bueg noi S. Bernhard dajo ti dovol |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kupio. 16. Ali Jęsus je k' njim rękal: Njim ny potręba prózh jiti: dajte jim vy jęſti. 17. Ony pak rekó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepo narejeni in ſo salo napravljeni, kakor je sa ſtanove potreba; sunaj kozhije ſo skosi in skosi shelesni; pervi ſedeshi po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkos vezh let dajo obdelovati, bres de bi jih gnojiti potreba bilo. Şamo sa shito niſo taki proſtori, kér osiminje posebejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ravno naſproti; teſhko je jo obdélovati. Sa preoravati jo, je potreba zhvetere vprége ; satorej ſe tudi teſhka semlja imenuje. Ilovna pije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kolikoršniga je imenovani Rabi pokazal; temuč de je h temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz siroviga lesá, takó debele in dolge, kakor jih je potréba; po takim ravnanji se bojo hitreje sušile, in le malo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Da vsi ukazi v tem toliko ne zdajo, kolikor bi potreba bilo, če dobre volje in sprevidnosti manjka, že stare skušnje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se sejejo, cepijo itd. V vsim tem je poduka mladosti potreba. Ker pa podúk povsod nar boljši izda, ako se s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se zabaše z imenovanim zdravilom pomočenega prediva toliko, kolikor je potreba, da je luknja rahlo napolnjena. Brez lete operacie ne bo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ali jeſt ſe ſhe vſelej bojim, de njih doſti tę nar potrębniſhi reſnize tę vere prav ne vejdó, ſhe majn pak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | polji domačega slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši nauki kmetijstva za nedeljske šole po deželi” se imenuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kako slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko mladost posebno na kmetih najpotrebniših reči po nemško učiti, je okna zamašene pustiti in dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | J. P. Ješenak , pervi slovenski pisatelj kmetijskih bukev — je ena nar potrebniših vednost na svetu. Vsaka umetnost pa ima svoje postave |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jim ni v' glavo padlo, kako ſi bil ti shivesha potreben; ſhe niſo ſi vrajtali, tebi kak dnar podati, ter te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je njih nevtrudenimu napeljevanju sa ta pripomozhek vſakimu obertniku tako potrében hvaleshnoſt dolshnih! Kar ſo pa pred letmi le poſameſni moshovi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | popadel, kaj ſe mora sdaj ſtoriti? Pervi in nar bolj potreben oprávek ſkerbniga kmeta naj bó, de vſe druge shivinzheta med |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vitez, pa tudi v te nepovoljni okolnosti sim Vaše pomoči potreben. Vi ste mojimu bratu reči pravili, ki se mojiga in |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Črnot. Rekel sem rada si šla, ker si imela gotovo potreben opravek. Ha! ha! Kaj si pa imela opraviti ? Kaj ne |
| Fizika (1869): | 430 čf. t. j. enaka naporu, ki je potreben, da se 430 funtov v enej sekundi vzdigne en čevelj |
| Zoologija (1875): | požrešnosti toliko jedó, nego si je treba to pretolmačiti kakor potreben nasledek ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bo le malo izmed njih bralo (kterim morebiti še clo potrebin ni), če se jih ni kaj več od lani Novíc |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | lugasto sol ali pepelik (potašelj), ki je mnogim rastlinam posebno potrebin živež. S pepélom popravimo premokrotne travnike. da se namesti kisle |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | sebi, ogljič namreč, ki je rastlinam posebno za sad zdelovati potrebin. 7. Tudi se kepe vinskih tropin bi se ne smele |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ali solik, amoniak, solitar i. t. d. so soli, vse potrebin živež rastlinam. Voda jih vse raztopi, in jih potlej v |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | In kaže, da tudi našemu zdravju je ti nebeški oginj potrebin, ker po blisku in gromenju je naše dihanje lože in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | za naše in za vse živalsko dihanje in in življenje potrebin, moramo skerbeti, da ga ne zmanjka. Če je v kaki |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | žepljene kisline in apna. Vse take reči so dober in potrebin živež rastlinam. Take razne solí se najdejo v zemlji, so |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | njem vse popolnoma zgnjito, ni prav. Gnjilca, ki je rastlinam potrebin, bi se v gnoji še premalo razvezalo in ga v |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se le počasi od njega ogeljnokislic loči, ki je rastlinam potrebin živež. Kremenino apnénik tudi po malem raztaja, da postane živež |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tem zhaſu ſe navadno isvalé. Toplóta, ki je k isvalenju potrébna, pride is pare od vréle vode. Zhes 21 dni ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kakó ſe ima s novo pinjo v zaker iti? (Potrebna opómbá). Ako ravno pinjo nove ſorte vezhidel povſod hvalijo , jih |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | per vsaki reči, je tudi per žganji mera no masa potrebna. „Je že prav”, mi on reče, „ino več ko pijancov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sebi ni nevarna reč, marveč je mnogim rokodelcam in obertnikam potrebna, pa je vender tudi ojstrimu čuvanju vojništva podveržen zató, kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | premaganec zmaganca to storiti prosim. J. Podrebernicki. Skušnja učí. Kako potrebna je popolna znanost slovenskiga jezika našim uradnikam (Beamten), se je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | za 10 in 20 krajcarjev napraviti dalo. To je zdej potrebna in bi bila pametna naredba, če bi le sreberni denar |
| Oče naš (1854): | rekel milo, „ker sim Vama mogel pokoj, kterega sta tako potrebna, prikratiti. Čas je bil, ko sim zamogel, kakor drugi ljudje |
| Kemija (1869): | pamučnih tkanin (primeri §. 94). Drva, ki so nam tako potrebna za kurjavo, in les, iz kterega izdelujemo sto in sto |
| Botanika (1875): | (mezgovod). To obstoji v tem, da se za rastlino potrebna voda z redilnimi snovmi vred, ki so v njej raztopljene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lahko bote potem tudi svoje hiše in stanja in druge potrebne poslopja popravljali in lepšali, kjer bote veliko ložej vse vkup |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s pridam v dnar ſpravit, kako in kje snajo saſe potrebne rezhi, to je orodje, shivesh, obleko in t. d. po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od ſvojih blishnih is tega ſveta lozhil. Pa ſleherni nima potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke sa ſvoje opravke, rasprodajo, muſhtre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi po pameti za-nj ne skerbimo? — Za zdravje so nam potrebne sosebno štiri rečí: I. Zdrava sapa ali luft. Ni ga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ga varjejo. ” „Četertič: Vsako leto naj se braterna znide, si potrebne predpostavljene izvoli, de bodo potrebno oskerbeli, ino vse kar družbo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | straní veliko dobička prineslo. Zdej nam je lahko od marsiktere potrebne rečí govoriti, od ktere popred nismo môgli ne besedice ziniti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nevedni ali hudobni ljudjé tolikokrat trosijo, bolj zatirati, — in mnoge potrebne vednosti ložej razširjati, kakor po dobrih časopisih? Ali kako redka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se ljudstvo škode varuje, podverženo policijskemu opazovanju, bojo mogli skazati potrebne lastnosti za nastop tacega rokodelstva in prositi za doveljenje dotične |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | podjetje dá A 2, B 1 in C ostali del potrebne vsote. Dobička imajo 240 gl.; koliko dobi vsak? |
| Gozdovnik (1898): | na drugi dan. Preiskali so prinešena živila, napravili obed, postavili potrebne straže, pa legli spat. Solnce obzorja še ni rdečilo, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in objema. In le neznamenite mervice so še veliki predmet potrébnega prepíra; saj je ti stari, sveti in bogati jezik dolgo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | farah razdeljenim prebivavcom v naj večjo korist? Da molčim od potrebnega in zavoljo slabih potov silno težavnega pa nevarnega občenja s |
| Botanika (1875): | razpustne ali raztopne, in da je tedaj precej mnogo časa potrebnega, preden se z njimi nasiti voda, ki leze v tla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ene dobre sanaſhali, in njih sadnji perdelik, edino upanje njih potrebniga shivesha, je prozh! A. U. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v njih vse prostora najti, kar bi bilo za Slovence potrebniga. Zdravnik. Jez si na kmetovanje ne umim posébno, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | V gojzdu se les ne more popolnama posušiti, kér mu potrebniga sonca in zraka manjka. V gojzdu zamoreš les k sušilu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | potrebniga naredila; koliko de se ga po priliki porabi, nam kaže |
| Robinson mlajši (1849): | je gde kaj druga smotril, kar se mu je še potrebnejše zdelo. Na posled je hotel tude na dno korablja — ladje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kar je dobriga , de bo kaj imel, kar bi temu potrebnimu dav. Evangelium S Matthevsha na 22. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perſtji ſo sa uretenu popadli. Ona je ſvojo roko temu potrebnimu odperla, inu ſvoje dlany je pruti tirmu uwogimu reſtegnila. Ona |
| Ta male katechismus (1768): | moja dusha. Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi odpusheni, katire je en zhlovek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | preveliki potroški, kteri so za napravo ljudskih šol po deželi potrebni. Razun tega bi si napravo šol po izglédu nekih Nemških |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | občinjávanje, primérjanje in druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni brus (Časop. Česk. Mus. II. zvez. 1845. str. 319— 321 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bolj vredna, de bomo to reč presodili in nar bolj potrebni šoli Novice pošiljali. — Taki lepi nameni so velike hvale vredni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Dunaji razsodilo. Dête — boste rekli — za tole bi bili kmetje potrebni, zdaj pa le vùn! — Počakajte malo! Kdo se je do |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | šole priporočevati in jim z vsim v pomoč biti. — Pomagajte potrebni reči, lepo prosimo vas! Iz Podbrezja. A. Praprotnik. Ktere iména |
| Fizika (1869): | kos BC ali podaljša ali prikrajša, in tedaj dá nihajem potrebni trpež. 84 Ure na valj razločujejo se od popisanih ur |
| Kemija (1869): | biti iz težko raztalnega stekla. Bakrov okis daje za sožig potrebni kislec, ki se s cukrovim ogljencem spoji v ogljenčevo kislino |
| Zoologija (1875): | ker na njenem telesu opazujemo različne posamezne dele, kateri so potrebni namenom celote, od koje se ne morejo odtrgati, da ne |
| Zlata Vas (1848): | in živež iz občinske kuhinje, in učil ga je mnozih potrebnih rečí. Ožbè je imel svojiga Janeza prav rad, in ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dosegel 18to stopnjico Romirovega gorkomera. Ob tem je dragina vsih potrebnih stvarí vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in večje. To |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zastonj hodila ob polnoči ven med grobe, da si naberem potrebnih zelišč? Kako me boš pa ti podpiral? — saj sem ti |
| Kemija (1869): | za kurjavo, in les, iz kterega izdelujemo sto in sto potrebnih stvari, sostavljen je skoro iz same rastlinske vlaknine. Imenitne v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skrite zhaze inu ti je mash ven deliti tam bojam potrebnam ludem: inu kateri bo taba noi tvoje jeme: napuemazh klizov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mai tvojem raven potrebnam sousedam noi jem veka is nota pomai pa kar teſtam |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bres graje (tadla) je bilo njegovo sadershanje. Poſebno pa je potrebnim ino poſhtenim popotnim s' vſmilenim ſerzam rad poſtregel. Ni mogel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobrotniki snaſhli, kir ſo s tim korzam petdeſetim nar bolj potrebnim v Strashiſhu tako imenovano Rumfortorſko shupo deliti puſtili in ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njive in v lépe travnike preobernili, de ſo bili s potrebnim shivesham prevideni sa ſe, in sa vſe ſvoje vojſhne trume |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Po tem takim bi kresija v stanu bila, nar bolj potrebnim soseskam pomagati, kterim tudi kantonska zaloga le malo kaj pripomoči |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | peljalo , — ali nam nar bližnjim in ptujiga žita nar bolj potrebnim deželam na Krajnskim, Koroškim, Štajarskim in Horvaškim ne bo žito |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zernja. Pomnožil je g. pisatelj lepo delice na koncu s potrebnim naukom, kako je treba poslavenjati (ne le poslovenjati) nemški „ohne |
| Gozdovnik (1898): | v Tubaku tigrovi koži in pumino, oskrbé se z vsem potrebnim ter jo mahnejo za njimi. Fabij se je kar naenkrat |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | počaka, ali vsaj eno uro, da bi očeta preskerbeli s potrebnimi rečmi; ali vse ni nič pomagalo. Mati in otroci so |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razvijati jim duševne moči, oskrbovati jih z znanostimi in ročnostimi potrebnimi, da se lehko dalje omikajo za življenje, in postavljati jim |
| Ta male katechismus (1768): | G. nashega, v' novemu testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado boſhjo neli pomenejo, ampak tudi koker ene |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bila; alj verjemi, de je sa tebe koriſtno, ino zlo potrebno, de ſi mi vedno na ſkerbi. Satorej le rada me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi jih po perložnosti gospodje, ki imajo v ti reči potrebno učenost in orodje (cev), po kemijsko razkrojili in ločili, in |
| Robinson mlajši (1849): | posle rad ino neprenéhama vpravljal da si ravno vêč tako potrebno ni. Ve vsakem tejdni jeden den, ino to bobi sobota |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 101. V Ljubljani v sredo 17. decembra 1856. Je li potrebno, da kmetovavec bukve prebira? Dandanašnji se giblje in napreduje vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prikazki v rasti gojzdov sami kažejo, da je koristno in potrebno gojzde trebiti? Kteri dobički izvirajo iz tega, ako se pametno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | temelj služi geologom, vendar so daljne preiskave zemljine skorije za potrebno spoznale, da se v glavnih skupkih razločijo še členi, primerni |
| Zoologija (1875): | apnastega zobanja. Takisto iščejo ljudje in živali nevedoma njim neobhodno potrebno kuhinjsko sol. Ne samo, da vsaka pitna voda ima v |
| Gozdovnik (1898): | dal od sledov toliko zamesti, kolikor se mu je zdelo potrebno ter po razstavi dvanajst belih in svojih dvajset Indijanov tako |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta greh naprei mezhe, inutiſtu ſvetuje, katiru je sa isvelizheine potrebnu, eniga takſhniga poſluſhat ſi na vſamejo zhaſs, inu nimajo vole |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shaſti en ſam, katiri bi biu te miſli na ſvoju potrebnu delu, te shelie na kupzhijo, na dobyzhek, iuu druge vſhezhe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Męſza do Męſza skus zelu lętu per enimu hishvanju je potrębnu ſturiti. Vun — dami od ANTONA BRESNIKA, Beneficiata v' Shavzi. V |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | móremo tudi s'pravim savupanjam proſsiti, leto je zhes vſe potrębnu. Od letęga savupanja vam hózhem jeſt danàs inu jutri govoriti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ako červe v njih najdeš, jih z lesenim, gladkim klinčkom potrebi. Da ranjeno kožo zaceliš, vzemi kurje pero, ga v terpentinovem |
| Stelja in gnoj (1875): | Že za planinsko obdelavo bi bilo treba, da se šara potrebi, se kakor sicer kleščevje na drobno razseka, na kupih posuši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | neiszhiſtijo, takó ti ni drusiga ſtoriti, kakor s pralizo plevél potrebiti, tode nar drashji in ſilno samudljivo délo je tó. S |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | toshile zhes nje, in ſvoje drage kmetovávze nagovarjale, pokonzhati in potrebiti jih? Şte ravno takó od naſ govorile? — Nikdar ! — Ali bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | móder ſtvarnik vſih rezhi ! Zhe ſ' jih nam isrózhil v potrébljenje , Naj ſe kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in ne bode mu prišlo na um, da bi lagal. Najpotrebneje je torej, da se zabrani laž, zato je treba prvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgubi, je tudi ſadje she dosorilo. Zhe je pa ravno potrebno , ſe lohka koſzhek noviga zhêſna na dervó obéſi. Tako ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po tem je pa tudi ona očí zatisnila. — Glejte, kakó potrebno je, de človek kaj bere in se kaj uči, z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi bilo marsikaj tudi za vsaciga človeka permerjeno, in tudi potrebno vediti. Poterpite , in nikar za zlo ne vzemite, de vam |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | naj se braterna znide, si potrebne predpostavljene izvoli, de bodo potrebno oskerbeli, ino vse kar družbo zadene, oglasi. ” „Pe tič: Kdor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne manjka kot poboljšanih novih bukev. Veliko učenja je zdaj potrebno pa kje so bukve? — Če se učitelj sam s prestavljanjem |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | da bi se žnjim o tem posvetoval, kaj bi bilo potrebno, da bi se Tirolska popolnoma pomirila in da bi vsi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | navadno le posledica vzgojnih zmot. Zaradi tega je pred vsem potrebno gledati na to, da ostanejo otroci odkritosrčni in resnični. Ako |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Perva Peiſem. Kar en Kristian h'isvelizhein potrebnu veidet more. 1. K' dir voſhi srezhen biti v'Svoimu |
| Robinson mlajši (1849): | dobro vestjo ino kmalu prisvojiti smel, česar je naj bolje potreboval, ino tem ljudém, ako bi keda drugoč prišli, za svoje |
| Tine in Jerica (1852): | otroci za delo dosti pripravni zrastli, toraj ni več poslov potreboval. Otroci so imeli vedno kaj opraviti. Ob delavnikih je bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bratje moji, ker sem bil popolnoma prepričan, da je bom potreboval, ako svoji obljubi le še 14 dní zvest ostanem”. (Kako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | človeku vzame za nekaj ur, če bi znabiti sam tega potreboval. Ko je pozneje prišel po naročeno in sem ravno hotela |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je že slišal; ponudil mu je vseh pomočkov, katerih bi potreboval, da najde zopet ženo in sinova. Te-Vaturu se je ponudil |
| Gozdovnik (1898): | poslopju nazaj, kjer sta tovariša obsedela. K svojemu voglarenju je trebal nekaj več časa, kakor je mislil, in ko ustopi, se |
| Robinson mlajši (1849): | Le pretêhtajte, kakó grozno móra to delo biti! Kolov sta potrebovala do štiri sto, ino glej, morala sta je le s |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pri Kajeti. Jaz se ve da pojdem ž njo, in potrebovala Bom več denarjev, da tvojo reč srečno doženem. ” „Še več |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | počitka opomnilo, ker on, in cela njegova družba so pokrepčevanja potrebovali. |
| Oče naš (1885): | z neizrečenim veseljem vzprejeli. Pač so hrabri Podgojzdjanje te pomoči potrebovali. Sovražnika je bilo šest tisoč môž. general je sklenil, ob |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako bi pa delali le po 1 uro na dan, potrebovali bi 12krat 5 dnij, t. j. 60 dnij; ker pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 60 dnij; ker pa delajo po 10 ur na dan, potrebovali bodo le 10ega dela od 60 dnij, tedaj 6 dnij |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi le perve léta kakih pet minut na léto časa potrebovalo. Trave bi rés, če bi sto in sto dreves imeli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | za soldate in vojske 102 milijona in 887,369 gold. več potrebovalo, kakor druge léta. Vojske so huda reč; Bog daj, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | gnojnica lahko odceja in v jamo steka, se ne bo potrebovalo toliko stelje. Ali škoda! da naši hlevi so večidel grozno |
| Astronomija (1869): | zvezd prav lehko po njem določijo. Čas pa, kterega je potrebovalo solnce od enega prestopa poldnevnika kakega kraja, do druzega prestopa |
| Trtna uš (1881): | sedaj reči, da bo precepljevanje naših vinogradov na ameriško trsovje potrebovalo mnogo, mnogo časa. Le polagoma se da izvesti. Zato mislimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kemíjske veje ali znanosti ; gorjé pa obertniku, kteri kemíjskih vednost potrebuje, in ki se ne da od njeniga duha in resnic |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | turšiče pridelajo, in kjer gospodár svojo družino pri druzih opravilih potrebuje, je pa smúkanje turšice z rokami prezamudno. Takrat je smukavnica |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kolikor ga potrebuje. S tem kruham, ki so mu mana rekli, jih je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ječmenom in ovsom, se za seme vsako leto naj manj potrebuje 54 milijonov vagánov (mecnov) žita. Če pa se seje s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mora konj svojo kermo o pravem času, in kolikor je potrebuje, dobiti. Sleherna kratka kerma mora biti z vodo poškropljena. Saj |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ga vpraša mlinar, ali bi ne hotel pri njem ostati; potrebuje ravno tacega hlapca. Pavliha mu pokima |
| Fizika (1869): | gotovega, da se v navadne daljave na mah razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav neizmérno kratek čas. Res da je |
| Botanika (1875): | hitrost se meri s tem, da se pazi, koliko časa potrebuje pomladi mezga, da pride do zarez, ki smo jih v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pismeni sklepovni račun: 3 zid. potrebujejo za števila 1 zid. potrebuje za števila Naloge. 1 . * 6 m sukna velja 18 gl. |
| Sacrum promptuarium (1695): | par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam, sakaj leti ſuſebnu yh poterbujejo, |
| Zoologija (1875): | in zobljejo apnaste stvari (glej mort, kemija §. 185). Apno potrebavajo te ptice tem več, ker nesó mnogo jajec z apneno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | To je pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev. Če je smetana premerzla, se ji pomaga, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kar so oni izbornik te družbe. Gosp. Hradecki sicer ne potrebujejo naše hvale: njih dela so nar lepši spominik za vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poverne, in k napravi zavarvanih pohištev naglo perpomore! Kakó zlo potrebujejo naši révni pogorelci zdaj take pomoči; tode nobedin njih nemore |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | delavci, de se od dela spoté, ter toplic kaj ne potrebujejo. Mi smo teh toplic gorkoto merili; lani 15. dan Rožniga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ravno, koliko vse fabrike našiga cesarstva skupej na léto brošča potrebujejo, — to pa vunder lahko rečem, de gré za-nj več kot |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se ima nakupovanje vsih tistih stvarí, ktere se za armado potrebujejo, očitno oklicovati in bolj na drobno v tolikšnih razmerah, da |
| Kemija (1869): | se dobiva kislec (§. 26), ž njim čistijo steklo in potrebujejo ga pri izdelovanji klora (§. 44). 1 cent velja okoli |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | delavcev, ako delajo le po 10 ur na dan? Ako potrebujejo 4 delavci 7 1/2 dneva, potrebuje 1 delavec 4krat toliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 128., dobili bi, uporabljajoč pismeni sklepovni račun: 3 zid. potrebujejo za števila 1 zid. potrebuje za števila Naloge. 1 . * 6 |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is zhaſtí, ki jo ima do njega, brani rekozh: „Jas potrebujem tvojiga kerſta, pa tí k' meni hodiſh? “ Jesuſ odgovorí: „Naj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | katónfabriko v Pragi jez vsako léto za 40,000 gold. brošča potrebujem, kteriga iz mnogih krajev, iz Franeozkiga, Holanškiga, in iz Slezkiga |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Ti prebivaš, tam je blagoslov in vse dobro. — Tvojiga blagoslova potrebujem, de bi mogel biti kakor Ti. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je pač toliko denarjev za tvojo šaro. ” „Čemú? Najdražih reči potrebujem za svoje copernije in treba mi jih je plačati. In |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | morda se me kdo usmili in mi dobrovoljno posodi, kolikor potrebujem. |
| Gozdovnik (1898): | dim. Tiburcio stopi iz grmovja. »Hitro, don Avguštin, hitite semkaj! potrebujem vaše pomoči! « »Tiburcio Areljanos! « uzklikne haziendero, spoznavši ga. »Kjer je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dajali; le to vém, de mi tacih podukov prav zlo potrebujemo, de bi ſe marsiktero neumno ravnanje pri boleznih zatèrlo. Prebivavci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | te, o Bog iskreno prosimo, kér jih mi Slovenci neobhodno potrebujemo. Tri sončica naj nam sijejo in nas lépo ogrevajo, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ki te tréh zlatih darov iskreno prosimo, kér jih neobhodno potrebujemo. Pervi zlati dar: daj! da nam na nebu svetlo sonce |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | klajo še nismo dospeli do konca; še zmiraj je več potrebujemo kakor je prideljujemo. Pri vsem tem , da smo z obilnišo |
| Kemija (1869): | pritekati. Ako hočemo 100 funtov žvepla okisiti v žvepleno kislino, potrebujemo za to 10 funtov solitarne kisline. Žveplena kislina se zbira |
| Kratkozhasne uganke (1788): | derſhy, is hudem jeseham, ne zel da verba. Kader jeseha potrebujesh, tok 2. ali 3. bokale prezh odtózhi; al per tüſti |
| Kratkozhasne uganke (1788): | potrebujesh; tedej si v' eno dolgo dilo tolkajn lukn, toku delezh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zadosten, da moreš si rediti toliko živine, kolikor je sedaj potrebuješ za svoje potrebe? ti obertnik in rokodelec: ali bota še |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sedaj. ” „Tudi za to ni treba več skerbeti. Koliko pa potrebuješ? „Manj ne sme biti ko 2000 tolarjev. ” „Jaz ti prinesem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lot zhervniga ſemena da okoli 20,000 zhervov, in sa toliko potrebujeſh okoli 10 zentov perja. Murv pa je vezh plemenov; ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lahko preſti, kér prediza in kolovrat nizh vezh proſtora ne potrebujeta, kakor navaden ſtol. To je velika dobrota sa kmeta, poſébno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pr. Ako potrebuje 1 delav. za neko delo 60 dnij, potrebujeta 2 delavca le 1/2 od 60 dnij, tedaj 30 dnij |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kajti ako potrebuje 1 delavec za kako delo a dnij, potrebujeta za isto delo 2 delavca le ulomek dnij, 3 delavci |
| Gozdovnik (1898): | ju vendar-le obsoditi na smrt«. »Kako to mislite, dragec? « »Orožja potrebujeta, da se preživita. Le meni pustite za to skrbeti, da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pojdite raji k' oljarju, ino ſi ga kupite, kolikor ga potrebujete. “ ˛So odſhle, kar pride shénin. Kolikor jih je bilo perpravljenih |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Vsako jutro pijete kavo, pa čeravno malo sladkorja in kave potrebujete, vendar ta reč preveč veljá. Mesto kave vzemite juho, ki |
| Gozdovnik (1898): | spoznavši ga. »Kjer je ta, nismo v nevarnosti. Kako pomoč potrebujete od mene? « »Pomagajte mi dva roparja zvezati, ki sta vas |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | veliko današnji dan. Zmerno in v redu živé, dokler jih potrebšina tako živeti mora, kakor pa kaj več dobijo, vse sproti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se ta naprava pač kmalo začela in naj bi bila potrebšinam kmetijstva koristna! Gospodarske skušnje. Da se pri svečavi olja prihrani |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koku pa molimo mi, katiri ſmo povſod s' navarshno, inu potrebshno obdani, kader ſami sa ſebe molimo? kai sa eno ſkerb |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | navarſhne sapelani biti odlozheni, inu mein ko bomo sa naſho potrebshno skerbeli, temuzh le to skerb zhes nas Boshjimu odlozheinu zhes |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | en Katholshki Kristian vervat more: de Duſha na vmerje, to potrebshno te gnade Boshie, inu to doushnost s'tisto delat. 1. |
| Kuharske Bukve (1799): | odręshi lęvo obojo nogo ravno na poprejſhno visho. 3) Preręshi podtrebuſhino krisham podolgim inu na kriſh; vsami venkaj nadęvanje ali namaſhenje |
| Kuharske Bukve (1799): | dolgo. 25. Mushganove ſvinſke klobaſe. Puſto ſvinſko meſo inu ſvinſko podtrebuſhíno ſękaj prav drobno. Potle deni sraven ſvinſke mushgane, enmalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od tega tóle pišem. Po moji uri je bil tù potres malo pred deseto uro; nar prej je pràv terdo buhnilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dan Grudna po pol deseti uri v noči je hud potres čuječe prestrašil in spijoče prebudil ter z grozo navdal. S. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razdjali, ljudí in živine na tavžente pobili. V Ameriki je potres neko mesto z novim jezeram v popred lepi dolini žalil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lahko zvedilo, kakó na dolgo in na široko je letá potres segal. P. Sanja na Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in |
| Divica Orleanska (1848): | glavo Priklanja s pokam strašnim jesen star; In grozovitni ta potres na nebu, Ki divje clo zverine tak oplaši, De krotko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | uhó: Naprej! Da! ravno naši časi so taki. Tisti veliki potres sveta, ki je bil leta 1848, je prekucnil veliko veliko |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Porphyr, 72. Porphyrartig porfirasto, 67. Porphyrit, (porfido rosso antico), 72. Potres, Erdbeben, 95. Požerun, morski, Haifisch. Pragorje ali temeljno gorovje, Urgebirge |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe perkasuje. Jutro tretjiga dne je napoknilo. Ino glej, velik potreſ je! Angelj Goſpodov, ſvetel kakor bliſk, pride is nebeſ, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Urno, kaj je noviga? (Potrèſ v Dobrovniku. ) 14. kimovza je bil ſtraſhán dan sa meſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhkode. — Tudi v Terſtu in v Réki ſo te dni potreſ zhutili. (Kamniten desh. ) Na ˛Shpanjólſkim v vaſi Tores je 2. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tudi v drusih krajih Dalmazije, slaſti na otókih ſo velik potreſ iméli. ˛Sheſtnajſtiga kimovza ſo ſe Dobrovnizhani ſhe le vpokojili in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | del pokonzhal. Poſledne novize is Dobrovnika piſhejo , de ſe je potreſ 16. 24. in 26. pretezheniga meſza sopet povernil in de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo proti Bogu, de bi ſe uſmilil. Ako ravno je potreſ ſilno velik bil, pa ſe vunder vezhji neſrezhe ni primerilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pobegnili. 15. kimovza je bil tudi v Zelu na ˛Shtajerſkim potreſ, tode malo zhaſa in bres ſhkode. — Tudi v Terſtu in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oblak prikasal, kakor v létu 1667, kadar je tak ſtraſhan potreſ tukaj bil, de je to meſto vezh del pokonzhal. Poſledne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ob zhaſu potreſa ob shivdjenje priſhlo. — 10. Şvezhana je bil potreſ v Sadru. (Shelesno zerkev), nar pervo take ſhege, sidajo ſedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bilo, de bi jim gospodje od več krajev od tega potresa pisali, potlej bi se lahko zvedilo, kakó na dolgo in |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vsega hudiga! Od vsega greha! Od svoje jeze! Od šibe potresa! Od nagle in neprevidene smerti! Od skušnjav hudičevih! Zavit oklepaj |
| Revček Andrejček (1891): | veš, kaj ti pravim. Tisti, ki mi na kruh mišico potresa, še vedno ni tako poreden, kakor pa ta, ki mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | otéli. Od 6. ure popoldne do polnozhi ni bilo vezh potréſa. To je Dobrovnizhanam ſerze ſtorilo in v ſvoje prebivaliſha ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nizh vina piti: je vezhidel dovelj, ſe te bolesni reſhiti. (Potreſa v Dalmazii) ga ni konza. — 23. Proſenza ſe je sopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kir je v temu meſtu okoli 5000 prebivavzov ob zhaſu potreſa ob shivdjenje priſhlo. — 10. Şvezhana je bil potreſ v Sadru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gore spluvajo, so okoli njih in deleč po deželah hudi potresi; velikrat se pa tudi zemlja strese, brez de bi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | strese, brez de bi se kaka znana goreča gora spluvala; potresi so večkrat strašne prigodbe za človeštvo, mnoge mesta so že |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa deni blek iz masleniga testa, pomaži ga z jajci, potresi ga dobro s cukram in peci ga počasi. Drobljiva torta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | njega naredi, ž jajci pomaži in z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci. Prepečenki (biškoti). Mešaj en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po spodnjih krajih laž razglasila, de se je per zadnjim potresu (21. Grudna) otok na jezeru poleg Bleda pogreznil; zató Vam |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Ustavili so se pod goró. V dimu, plamenu ino v potresu je vsa gora. Zmiram glasnejši je pela trobenta. Vse tiho |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 20.000 lir, slépišnici 6000, prebivavcam vasí Vila , ki so po potresu zlo poškodovani bili, pa tudi 6000 lir. — Zavolj posebnih razmér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s njo dobro sméſhaj, 2. S lahkim ſlamnatim gnojem jo potreſaj, ali s ovzhjim in konjſkim gnojem jo gnôji. 3. Poshigaj |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bi gotovo tegane bili storili. Zgoli iz veselja nam potresajo tudi drobtinic, imamo tedaj tudi hrano, res smo prav preskrbljeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kader vedno deshevno vreme vam ſená gotóvo poſuſhiti ne perpuſti, potreſajte ga v ˛Senike ſpravljejozh. s domazho ſolijo takó , de na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pri dolgoterpečem deževju vlažna postajata, ju je treba s soljo potresovati in potem živini pokladati. Znamnja pljučne kuge so pa sledeče |
| Divica Orleanska (1848): | kjer britanski kralj Je peljal se, so častni loki stali, Potresen pot je s cvetlicami bil, Vriskaje je, ko de bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so bile vse zelene, in z roso ko z diamanti potresene; drevesa so se kviško dvigale z divnim cvetjem posejane; bodre |
| Genovefa (1841): | ſhe pot je. bila s zvetlizami in s selenim liſtjem potréſena. Vſih ozhi ſo bile v Genovefo vperte, vſi ſo slo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cevi (roru) počasi peci in s cukram in sladko skorjo potresene na mizo daj. Krompirjevi rezanci (nudelni). |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ter testo naredi. Dobro zgnjeteniga deni na dobro z moko potreseno dilo, zvaljaj ga z valjarjem do debelosti eniga persta ter |
| Kuharske Bukve (1799): | en zhas s' kuhalnizo v' ſklędi; Potle ga deni na potręſeno dilo, rastęgni ga s' |
| Kuharske Bukve (1799): | ſturi teſtó, inu ga sgnedi; deni ga na s' moko potręſeno dilo, svalaj ga na en perſt debeloſti, vręshi ga s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | okól 6 lotov ſoli pride. Vidili bote , de s ſolijo potroſèno ſeno, zhe lih ni gotóvo ſuho , ſe ne ugreje in |
| Gozdovnik (1898): | indijanska straža k spečemu vodji ter ga rahlotno za rame potrese. »Sokoljeoko je zapovedal, poklicati ga, ko bo dan pozdravljal rdeče |
| Kuharske Bukve (1799): | sazhnè. Potle ſe vsame od ogna, v' ſklędo vlie, inu potręſe s' mandelni, katiri ſo olupleni inu na podolgaſte shebíze sręsani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhvir odtozhi, zhe ſe s shganim apnam in s pepelam potréſe, zhe ſe poshiga. Kamnata semlja. Kjer je kamenje po njivi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | funt jeter, ktere se na rezine zrežejo, z moko dobro potresejo in na maslu otrejo, eno precej veliko, podolgama zrezano čebulo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | korenine daj, ktere se z njo lepo zarumené, z moko potresejo in zopet s polivko zalijejo; to potem skozi cedilo precedi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ali pa kar je ſhe boljſhi ſe s drugo perſtjo potreſejo in pokrijejo. Koſhize pa ſe morajo ſaditi ne ſejati , in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od tert nekoliko odkopati, potem ſe korenine s imenovano preſho potreſejo, in potlej ſhe le s odkopano semljo saſuti. Zhe ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo. Ako vmedeniga in rasdrobljeniga ſuſhka po mozhirni ilovnati semlji potreſeſh, ji bo s prizho ſuhotne laſtnoſti ſlushil. Dober gnoj s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kokoni ſo, kteri ſo zhverſti in terdi, in ko jih potreſeſh, ragljajo. Şlabi pa tiſti, kteri ſo mehki, nedodelani in dvojzhki |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dušé (dinstajo), dokler mleko ne izhlapi, potem jih s cukram potresi in v skledo deni. Prepečenčni rezanci (biškotni nudelni). Eno unčo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z voskam pomazani dili z žlico blekice, ktere z janežem potresi, speci in še gorke na kuhavnico zakrivi. Milanski krofi. Napravi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na pleh položi, z jajci pomaži, z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | terdo kuhanimi in drobno zrezanimi jajci in ravno takšnim peteršiljem potresi in z razbeljenim putram poli. Šuka s sardeljami in limonami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | postavi jo na hlad in jo na vsake tri dni potresi, dokler vse breskve na dno ne pridejo. Čez dva mesca |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Telečje rebrica v popirji. Dobro oprane in tolčene s solijo potresi in en čas ležati pusti. Med tem en kos špeha |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žemljevih drobtin kolikor moke dobro premešaj, ribo z njimi dobro potresi in na razbeljenim maslu ocri. Potem zeleniga peteršilja v maslo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v kteri je srovo maslo razbeljeno, deni, z žemljevimi drobtinami potresi in do dobriga speci. Potem pa en polič vina in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | po žlici na z vodo pomočeni valjar, razmaži z nožem, potresi z drobno zrezanimi pistacijami in pohladi. Vunder jih z valjarja |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhiroke nudelne, pogerni en pert na eno drugo gorko dilo, potręſi jih dobro s' moko, rasloshi nudelne na ploſk gori na |
| Kuharske Bukve (1799): | naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo daſh, potręſi s' zukram. 90. Droshni krofi. Deni v' ſklędo eno libro |
| Kuharske Bukve (1799): | zri, pa ne prevezh maſtno. Kader jih na miso daſh, potręſi s' zukram. 79. Povíti rakovi nudelni. Eno libro moke vsami |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhanje notri, pozhaſi pezi v' tortni ponvi, inu s' zukram potręſi. 99. Naraſteno kuhanje od rajsha. V' piſkri savrì en polezh |
| Kuharske Bukve (1799): | kuha. 156. Pezhene Ale. Ale operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi |
| Kuharske Bukve (1799): | inu pol perſta dolge nudelne; dilo pogrej, jo s' moko potręſi, deni gori sręsane nudelne ali bazelne, pokrì s' gorkim pertam |
| Kuharske Bukve (1799): | shverkaj v' eno męro. Kader sazhne vręti, slì v' ſklędo, potręſi s' drobno sręsanmi piſtazami, inu puſti ſe ſ-hladiti. Se hladno |
| Kuharske Bukve (1799): | polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì s' jeſiham, permeſhaj drobno sręsaniga drobnaka; daj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi bil vihar, na nebu vsdigne. Vſa hiſha ſe je potreſla. Plameni v' podobi ognjenih jesikov ſe vidijo nad vſih glavami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhes polnozhi 15. kimovza ſe je semlja sopet tako mozhno potreſla, de je vſe ljudſtvo v kviſhko planilo. ˛Starzhke, bolnike in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bejshati. Od tiſtiga zhaſa, ko ſe je semlja pervi pot potreſla, ſo bile zerkve odperte in molili ſo proti Bogu, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v 2 urah ſe je semlja ta dan 5 krat potréſla, kar je prebivavze tako oplaſhilo, de ſo is meſta pobegnili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prej je pràv terdo buhnilo, de se je pràv zlo potreslo; potem pa se je enekrat, in če pràv imam, od |
| Kuharske Bukve (1799): | snaſh tudi naſterganiga brina zhes djati, inu s' ręsanim peterſhilam potręſti. 158. Stokfiſh dobro kúhati. Namozhen ſtokfiſh ſe s' nitjo svęsan |
| Kuharske Bukve (1799): | na hlad. Snaſh s' enmalo sręsanim lupkam od lemon potręſti. 121. Lashka ſalata. Vsami marinirane ribe, rasręshi jeh zhędno v' |
| Kuharske Bukve (1799): | torte, inu oſtane gori, kamerkol ga prevlęzheſh; potle jo snaſh potręſti s' preſjanim zükram, inu jo poſuſhi v' pezhi. — Ako ozheſh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bliſki ino ſtrele na Egipzhane. Kola ino koleſa, vſe ſe potáre, ino morje ſ' ſtraſhnim hrupam savesne Egipzhane. Vosovi ino konjniki |
| Stric Tomaž (1853): | ravnajo, da jih kot živino ločijo, jim vse blagejši čutila potrejo in sploh božje in človeške postave z nogami teptajo! “ „Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ljudstva iz vsih stanov, de se je hotlo vse potreti. Tudi učenci Ljubljanskiga učeliša, ne hotévši zadnji biti, so po |
| Valenštajn (1866): | strani. (Grofinji). Nej vesel. Zakaj ne? Vi, teta, srce mu potrli ste, Saj bil na poti ves drugačen je! Tak miren |
| Zeleni listi (1896): | roki. »Milan«, reče resno, »učinil si veliko porednost, da si potrgal toliko nezrelih jabelk. Veš tudi, da sem ti to še |
| Ta male katechismus (1768): | sam is sebe, temuzh skus Kristusovo gnado v' S. Duhu poterden ſna, inu ſamore tok delezh, kar stan prizhnega ſhivlenja perpusty |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kader rad notshe, de, aku nabo od gnade Boſhje poterden, inu se moshku naſaderſhy, zel lohka pade. Jeſt moj Syn |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | oſlabiu, taku je tudi biu sa volo nas v'mozhy poterden. Premagou pa je biu ſvojo ſlabuſt, kyr je od ſvojga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | poterden, temuzh le od ſamih Angelu. Leta je ta ſmerti vredna |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | slaboſt padu, de more od eniga Angela mozh prejeti, inu poterden biti? ali ni on tiſti, od katiriga ta Prerok Isai |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Poroka bo. Ko je bil s Franzosam na Dunaji mir potérjen, ſe je tudi v Ljubljanſkih ſholah veliko preobernilo, in naſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bil sopet s enim glaſam sa kaſirja kmetijſke drushbe poterjen; 56 jih je pa bilo novih tovarſhov isvoljenih. Goſp. Ferd |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | posvetovali, kaj bo storiti. Tudi ta predlog je bil enoglasno poterjen. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in kako bo poprave potreba. Ta predlog je bil enoglasno poterjen. Odbornik Rode povzame potem besedo, rekoč: Kako bo pa zavolj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po Novicah, leto 1846, stran 59 in 74 sledeči pomoček poterjen: Prasčiki se po celem životu, svinja pa po rivcu z |
| Fizika (1869): | tega, da se je domenjalo o pravilnosti tega gibanja, in potrjen pozneje še le s primernimi prikaznimi. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | berž po misli lahko vzame. To je res zmerna misel, poterjena v narodnih pesmih, ki jih vsako slovensko déte ume. Le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri Celovski ali Gradcarski razstavi prijeli, pri ti razstavi zopet poterjene: 1. Gosp. Fr. Ahačiču in njegovimu sinu, fužinarjama v Teržiču |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri Celovski ali Gradcarski razstavi prijeli, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. Gosp. L. Aíchholcerju, fužinarju na Koróškim. 2. Gosp. J. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri Celovški ali Gradcarski razstavi prijeli, z pohvahiimi pismi zopet poterjene: 1. Gosp. Kajet. Dašu, puškarju v Gradcu. 2. Gosp. Baron |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri Celovški ali Gradcarski razstavi dobili, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. Fužini gosp. kneza Auersperga v Dvoru poleg Žužemberga. 2. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mogli na višji stopnjo v vsim , in de se bomo poterjeniga noviga orodja radi popríjeli, ako delo boljši in hitrejši opravi |
| Ta male katechismus (1768): | serzhnust na dushi doby, skus katiro homo mi v' viri poterdeni, de be serzhnu, inu bres bojezhnoste boſhje ime, ke be |
| Ta male katechismus (1768): | ſhjo pomuzh poterdeni, inu pred svejtam, mèſſam, inu hudizham obvarvani bli, de be |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za odbornika c. k. kmetijske družbe za prihodnje tri leta poterjeni. Na novič je bilo 26 udov izvoljenih. — S kratkim nagovoram |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | višji vojskini poveljnik. Brez dolgega besedovanja so bili vsi predlogi poterjeni; 110 odbornikov je kot en mož vstalo iz svojih stolov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jabelko, ali hruſhka, ali vinſka terta li sa edino pleme poterjeno. Ob zvetenju, kadar ſe ima ſadje sarájati, ſe prikashe na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe bo prihodnizh sgodilo; sakaj v temu sboru je bilo poterjeno, de bo she sa pribodno léto 1845 nova pratika na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſoſéſkinih mosh, ktéro ſposnanje pa tudi mora od kantonſke goſpoſke poterjeno biti, sa zhaſ dopolnjene brejatve darilno plazhilo prerajtano, in laſtniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | učeniku (šomaštru), ki tudi v cerkvi orgla, vsako leto vnovič poterjeno radovoljno biro mnogiga žita in druge prikuhe obilno 50 gold. |
| Fizika (1869): | v vseh stoji kapljina enako visoko nad dnom. To nahajamo potrjeno pri škropilnicah, pri čajniku, pri oljenki, v kterih napravah stoji |
| Blagomir puščavnik (1853): | pisanimi cvetlicami potrošena. Ljudstvo jih od vsih krajev obstopi. V poterjenje vsega tega pokaže Blagomir svojimi Sokolovski gerb, ki ga je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | kot morivec. Vse sodbe na smert se morajo njemu v poterjenje predložiti; njemu gré oblast pomilostenja. Kdor ovádi (zatoži) sodnika, da |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je prvi začel o tem premišljevati in spodbujati druge. Za potrjenje, da je kamenje povsod enako, zahvaliti se imamo potovanju neprimerljivega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | vlado zarad dotične cene in pogodbo predloží deželnemu zboru v potrjenje — Davkarskim občinam Staravas, Poljica in Blečjivrh se vsled šolske stavbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Bog je, ki malopridne kaznuje, zaspance zbujuje, pobožne v véri poterjuje. Ali mi to ne verjameš? ali morebiti z slepimi malikovavci |
| Kemija (1869): | tudi ogljenčeve hidrate imenujemo, dasiravno nam njihova razkolitev tega ne potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna tvarina vseh rastlin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še drak v gerbu ljubljanskega mesta in ime predmestja Krakov poterjujeta. V novejšem času so nekteri jezikoslovci posebno dr. Schleicher začeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zakladanje prevzeti, kteri se imajo pri svojih ponudbah le s poterjivnim pismom (certifikatom) kupčijske in obertníjske zbornice svojega kraja skazati, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ta listič béli Vam pošljem! — Ravno ko sim to dopisal, poterka nekdo pri meni na duri. Pri nas človek ne veš |
| Blagomir puščavnik (1853): | s belim pasom prevezan in gerčasto romarsko palico v roki — poterka na duri brodnik — Nikolajeve hiše, |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ne moči pomagati? Ne! Hvala Bogu, da je šel! (Nekdo potrka na vrata. ) Pivek. Svobodno! Drugi nastop. Janko (pride). Poprejšnji. Janko |
| Deborah (1883): | Kako se mi koleni tresete! (Trikrat v presledkih boječe kladivom potrka. ) Sedemnajsti prizor. Deborah. Lovre vrata odpre. Deborah (poluglasno). Si ti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | navada le: Kedar kje kóljejo, pridejo pred hišo, na okno poterkajo, in mermrajo s spremenjenim glasam, de bi jih ne spoznali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Oršavo na meje bugarskovlaško-sedmograške kerčil, in pervi na „železne vrata” poterkal, da naj se odprejo lesu iz štajarsko-slovenskih gor , v naših |
| Zeleni listi (1896): | priljuden in ponižen. Če je kam prišel, vselej je rahlo potrkal na vrata, kakor se spodobi. Kadar je odprl vrata, imel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | take pomoči; tode nobedin njih nemore na duri te bratovsine poterkati, kér ni bil nobedin — zavarvan! ! * * Iz otoka poleg Bleda na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | z ječmenovimi plévami, kakoršne po mlatvi z resami vred dobí, potrosi, kedar je tiho vreme; če pak je treba, to delo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno s zeglavo moko potroſi (to je s drobno ſtolzhenim zeglam,) de ſo tla rudezhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pridelovanje turšice preveliko delavnih rok pobêre in de dostikrat komaj potroške obdelovanja povernjene dobijo. Ta zgovor je resničen, pa se mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kakor se mi zdi, spadajo k sluinskimu regimentu; na svoje potroške na stražo v Karlovic in na granico hodijo, in si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nilo majhne potroſhke, ktére pri reji drevja ima. Marſikaj bi pa tudi otrozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajzerjev od ſtó, ki jih je aſekuriral, drushbi sa mnoge potroſhke poſébej plazhati. Od prejetiga létniga plazhila, ki ſe konez vſaziga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | merimo po plačilu mestnih učenikov, nas ne bodo strašili preveliki potroški, kteri so za napravo ljudskih šol po deželi potrebni. Razun |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jo z motram dobro obzidati. Nekteri si perzadevajo, z manjšimi potroški svoje pečí poboljšati. Za dve pečí že vém, de jima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veliko bolj po ceni živeti, kakor v mestih; zatorej so potroški in potrebe življenja učiteljev na deželi veliko manji od potreb |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in si tako veliko prizadevajo — po kemíi razjasnjeni — z manjši potroški kar veliko veči dobičke doseči ; iz svinca ločijo — če vèrže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred paſhno shivino obvarvati , ſizer bi bilo persadevanje saſtonj in potroſhki bi bili savérsheni. Shivi plot mora biti s drugim ſuhim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe samogIo rasno shito s manj zhaſam in s manjſhimi potroſhki omlatiti. Tako maſhino je snajdel Janes Seidel v Ameriki in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar z malim trudom in potroškom poti, ceste in vasí kaj zlo olepša in veliko dobička |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bili sedajni časi slabeji od starih, ko še kmetje takih potroškov poznali niso! Vselej me serce bolí, kader toliko ptujiga blaga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | potrebe življenja učiteljev na deželi veliko manji od potreb in potroškov mestnih učenikov , zatorej pa tudi po teh ne gré meriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | reči nimamo ne prave vednosti, ne skušnje, in kolikaj večih potroškov ne zmoremo. J. K. Zlate bukve. V Plešivci v Škalski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veliko več na novo postavili; zakaj če bi tudi svojih potroškov koj pràv debelo povernjenih ne imeli, bodo vender dve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v mladenšnico vzeti biti, proti temu, de en del redniških potroškov plačajo, kakor se jim bo to zgovorilo. IV. Prejema izrejencov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | delavzov potrebuje in savoljo tega pri velikih kmetijah tudi veliko potroſhkov oſnuje, ſo ſi she davnej kmetovavzi rasnih deshel maſhine smiſhljevali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v pretezhenim letu 6077 goldinarjev in 22 krajzerjev dohódkov imela, potroſhkov pa 6054 goldinarjev in 39 krajzerjev. Goſp. Ferlanova pinja je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sanje poſebno kozho imeti. Taka kozha ne bo nikomur veliko potroſhkov persadela, naj bo sidana , ali leſena, ali s protja ſpletena |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | volji, kedar ſo ravno ſkledo nar lepſhih rakov s' selenjam potroſhenih na miso prineſli, to pergodbo ſvojim vnukam, ki ſo jo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nobenega od mene puſtila, katire be nabil veſſel, reſvesellen , inu potroshtan od mene shl. Tudi kader nisem mogla v' dobrudelnemu dijanju |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nas ludy. Inu vunder ni biu odi obeniga zhloveka objiskan, potroshtan, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | podvuzhiu, debi ſe mi na negovimu ozhitnimu exempelnu resgledali, koku potroshtan je od nebeſs tiſti, katiri ſam ſebe ſerzhnu, inu terdnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' G.Boga, inu sturè dobru, inu bosh uſſellej imel tu potroshtanje, inu mnyr v' tvojemu serzu. Hodi ſa mano. XIX. POSTAVA |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XVIII. Poſt. Upanje, inu ſaupanje je v' nadlugah enu sladku potroshtanje. XIX. Poſt. Jeſek ſa ſobmy derſhati je tega myru, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gręhe sbriſhe, v' obhajilih s'ſvojim męſsam ſpisha, v' bolęsnih potroſhta, v' porokah vaſh sakon poshęgna, |
| Sacrum promptuarium (1695): | noviſſimo maneat. Vſimite leta fazonetel inu po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa potroshtajte |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ob perloshnim, inu pravim zhaſſu, h' pomozhi perſhu, inu tebe potroshtou. Tu nam naſh s' ſmertnim rineinam obdani Odreſhenik kashe s' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bilu obeniga s'manoi, iskou ſim, debi biu kdu mene potroshtou, inu ni ſim obeniga neſhu. O nahvaleshnu zhloveshtvu! sa tebe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſerzu ſhla, debt ſe zhes tebe vſmiliu, tebe obyskou, inu potroshtou. Lubi JEsus! ali ſe ſmemo mi h'timu Angelu, katiri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katire ſi ti taku perſerzhnu lubiu, debi tebe obyskou, inu potroshtou! tulkain taushent ſi ti v' puſhavi naſitu, tulkain bolanih od |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na semli leshy, inu vunder obeniga ni, katiri bi nega potroshtou! O debi tudi obeniga na bilu, katiri bi nemu negovo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' ti britkuſti naſhe ſmerti zhes nas vſmiliu, inu nas potroshtou. Satorei pokleknimo pred nega doli, inu rezimo Affectus. O ti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | damu ſhli — vidiſh, Mizka, kok shaloſtnu ględajo — pojdi jih malu potroſhtat. Miz. Kaj jim kaj ſaly? — Naj bodo dobre vole — dones |
| Ta male katechismus (1768): | Abotne, inu perproste poduzhiti. III. Zviblajozhem dobersvejt dati. IV. ſhalostne potroshtat. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shaloſti drugi nemu nalagajo, ob tolku vezh ozhmo mi nega potroshtat; mi ozhmo negovo shaloſt na mainſhi ſpravit, inu negovo ſmertno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | potróſhtat, pridi naſs oshivit: pridi naſs ręſhit. Pridi o Duh tę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tęj prizhi pod semlo tę dolge shele tęhiſtih ſvętih duſh potroſhtat, katęre ſo vezh ſtu lęjt na Ödjſeſhenika tiga ſvęjta, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bolnikov, katęre bi ti snal obyſkati, shaloſtnih, katęre bi snal potróſhtati? smęſhánih andlov, katęre bi snal poglihati? nepriatelov, katęre bi snal |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gviſhna arznia, katęra samore vaſhe teshave potolashiti, inu vaſho shaloſt potróſhtati. Ràs-ſuj tvoj shęgen o moj Bog zhes vſe tęiſte moje |
| Sacrum promptuarium (1695): | je premislite to britko ſhaloſt Marie Divize, ter s' leto potroſhtajteſe, inu Ona ſama bò prishla vaſhe solse vam obriſſat, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | spoznate in ravno v imenovanim listu poterdite, še nekoliko časa poterpéti; tudi sim le rekel, de še ni tako godin, de |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | uživaj, kar ti Bog daruje; V vsakem stanu mora človek poterpeti, Unkraj groba pravi mir kraljuje. “ 10. Cvetlice. Mihec se v |
| Zlatorog (1886): | Bog, »To vzel gospod je«. »Torej«, reče kmet, »Veljá mi potrpeti«. – »Nì tegà »Ni več«, odvrne zopet Bog, »to vzel »Nekóliko |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | poprašoval, naj bi mu jez besede ne bil prevzel, rekoč: „Poterpi eno malo! z časama boš vse zvedil. — De ti povem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali pa koj nocoj, če ti je drago! ” „Le malo poterpi! Denar je ves pošteno pridobljen, samo nekaj malega ti je |
| Mlinar in njegova hči (1867): | mesto ne, dokler pri mojem bratu kaj zda beseda. Le potrpi, vse se more še na bolje obrniti, nego misliš. Lahko |
| Zlatorog (1886): | Gospod imá le dobro in lehkó, »Pustínjak s pridom vedno potrpí, »A kmétič jok imá in nejevoljo«. – Srčnó smejó se vsi |
| Gozdovnik (1898): | spanju sem priletel. « »No, kaj sem ti že hotel povedati? potrpi, kaj ne, Pepo, dandanes so slabi časi, vse stoka in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | marsikaj tudi za vsaciga človeka permerjeno, in tudi potrebno vediti. Poterpite , in nikar za zlo ne vzemite, de vam kaj več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je revežev, ki so svoje uboge otročiče tolažili: „Čakajte, le poterpite, jutri bomo ječmen želi! ” (ki je bil tako lep, in |
| Pomladanski vetrovi (1881): | se zbirajo okoli moje glave nadejajoč se obilne pojedine. Čakajte, potrpite še malo! Prišla je ona; prišla je z objokanimi očmi |
| Pomladanski vetrovi (1881): | ogledovali. „Ne žalujte tako neizmerno, draga Ljudmila! " poprosi stara gospa. „Potrpite še malo, da vojske ponehajo, in da se tudi v |
| Agitator (1885): | To mi je neumljivo! « »Dozdeva se Vam tako; a le potrpite, gospodična! Želel bi skoraj, da bi Vam bilo zabranjeno tako |
| Lisjakova hči (1892): | naročaji in pravi: »Lepo dete. « »Lepo dete,« potrdi žena, ali potrpite, da ga operem in oblečem ter pošteno nahranim, potem bode |
| Očetov greh (1894): | iz teh besed. »Ali res, Janez? « vpraša veselo presenečena. »Le potrpite! Jutri, jutri povem več! A za ženitev je pač še |
| Očetov greh (1894): | vivček in tobačni mehur iz žepa in si tlači pipo. »Potrpite, oče! « veli sin in gre odpirat kovčeg. »Kaj pa imaš |
| V krvi (1896): | Potrpite, gospod doktor — kakor se Bog prosi, tako vas prosim — potrpite samo še tri mesece — vse vam poplačam ...« Pajk pa je |
| Najmlajši mojster (1896): | popraša hlastno pekarica, igrajoč se v roki s popisanim listom. »Potrpite, gospa vdova! Kakor veste, bila je sveta cerkev vedno zaščitnica |
| V krvi (1896): | ječala: Usmiljenje! — Vdova sem — beračica postanem jaz z otroki vred. Potrpite, gospod doktor — kakor se Bog prosi, tako vas prosim — potrpite |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpudu vaſhimu Bogu: sakaj on je en dobrutliv, inu miloſtiv , poterpeshliv , inu velikiga uſmilenja, inu dolgu persaneſſe hudobiji. Kedu vę , aku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſim en otrok, en ſyn boshji: jeſt hózhem pravizhen, vſmilen, potèrpeshliv, dobrótliv, ponishen, bogàbojezh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | en ozhe ſvojmu ſynu pridiguje, kakú ima on pohlęven inu poterpeshliv biti, ali k'malu potle, ſe noſsi ravnu leta ozhe |
| Robinson mlajši (1849): | napletel, ino ti so mu zdaj, prav prišli. Ker je poterpežljiv bil, ino dosti času imel, reč ktera se mu izpervega |
| Sacrum promptuarium (1695): | samerka, kaj pomeni, namrezh zhe ona bo taku dobra, inu poterpeshliva kakor Ceſsariza Livia, de on jo bo lubil is ſerza |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Odreſhenika doli pokleknit, inu rezh: Affectus. O JESUS nar vezh poterpeshlivi! mi molimo, inu zaſtimo tiſtu tvoju ſvetu li- |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na 3. Poſtavi. Prelubesnivi! bodite uſſi ene miſli v'molitvi, poterpeshlivi, bratovski v'lubesni, miloſtvi, pohlevni, inu ponishni: napovrazhajte hudiga sa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | eniga ſerza ino eniga duha, v' upanji veſeli, v' terpljenji poterpeshljivi, ino gorezhi v' molitvi. Goſpod je bil vedno med njimi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtukrat hushi, kakor je tvoja, inu vener je taiſte hudobnost poterpeshliu sanashal. Si tu sic. Zhe tudi ti bosh ſturil, kakor |
| Genovefa (1841): | terpljênje je tudi moj krish. Po tvôjim isglédu ga zhem poterpeshljivo sadéti în védno moliti: „Ozhe! Tvôja vólja naj ſe iside |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | terpeti! — Šest ur si na križu visel! Šest ur si poterpežljivo neštevilno bolečin terpel! |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Vse to si poterpežljivo za nas terpel! — O moj Jezus! kdo bi neki pozabiti |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | moral tukaj in tamkaj v drugem življenju trpeti. Če pa potrpežljivo trpiš, si boš olajšal bolečine, časno kazen, ki bi te |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | se lahko v duhu udeleži svete maše in lahko daruje potrpežljivo in udano Bogu vse svoje bolečine in nadloge. Bolnik naj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ločilo mater in otroka; — pa deček se ni smel pokazati. — Potrpežljivo je moral čakati srečnega trenutka, v katerem bi se približal |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſi lih shene vam bodò urshoh dale, s' kuſi vaſho peterpeshlivoſt bote ſheno potalashili, inu myr v' hishi imeli, inu s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | vij moshje vſimite vaſh fazonetel, ter premislite pamet, lubesan, inu poterpeshlivost, katero Socrates je imel s' ſvojo hudobno sheno Xantippio, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | kadar mosh nezhe dobriga ſturiti, nezh nepomaga ampak ta luba poterpeshlivost. Katero Livia je s' ſvojm mosham imela, satoraj shene vſimete |
| Sacrum promptuarium (1695): | Livia, on ima biti kakor Socrates, kateri je imel takorshno poterpeshlivost s' ſvojo hudo, inu tagotno sheno de vus volni ſvejt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvojo barko zimpral, pokora osnanujemo, ali vy zhakate na boshjo poterpeshlivoſt. (I. Petr. 3, 20.) On shuga ludęm, de imajo od |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bodi v'ſrędi med njih dershino, de bo tam krotkoſt, poterpeshlivoſt, inu myr goſpodaril: ta myr taiſtu nepreſhazanu blagú, |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | voljen je terpeti, perpravljen je umreti. Kako boshje molzhanje, kaka poterpeshljivoſt! 43. Jesuſ krishan na kalvárii. Sdaj ſo vojaki Jesuſa prijeli |
| Genovefa (1841): | ſo vzhaſih kakor otrozi jokáli. Genovefina poboshnoſt, njeno terpljênje, njéna poterpeshljivoſt; njéne beſéde in njéni sglédi ſo bili zéli deshéli velik |
| Stric Tomaž (1853): | boje. Grozno razločno pa je bilo njuno notrajno, Tomaž sama poterpežljivost, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pohlevnoste je v' tvojeh rokah. Hodi ſa mano. IV. POSTAVA. Poterpeſhlivoſt je te brumnoſte ſhivlenje. 1 Doſti hudega se je meni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bila imella moja dusha od telesa lozhiti. Vonder nisem jeſt poterpeſhlivoſt nekol od sebe puſtila. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | toku so ſvelizhani. Nezh slajshega nabosh ti neshl, koker poterpeſhlivoſt, aku se bosh ti le enkrat taiſte moshku lotil. Uſſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | III. Poſt. Pohlevnoſt je enega brumnega zhloveka oziranje. IV. Poſt. Poterpeſhlivoſt je te brumnoſte ſhivlenje. V. Poſt. Krotkuſt je svetega ſhivlenja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhakash, prenesesh. En hipz te poterpeſhlivoſte della teſho vezhnega ſvelizhanja. Poterpeſhlivoſt je tebi potrebna, de obete prejmesh. Hodi ſà mano. V. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na ſveitu biu, je blu tu boshtvu, ta ponishnoſt, ta poterpeſhlivoſt. Satorei gledeimo, kai proſimo? inu smiſlimo, s'kom dershimo? ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | umnostjo in delavnostjo tri vogle namestnistva Tržaškega; njegova ponižnost in potrpežljivost je vsem znana. Dosedaj je bil g. Winkler „kultni minister |
| Oče naš (1885): | sebe otežil. Kakor je mogel, jima je nagajal in njih potrpežljivost skušal. Ménart in Barba sta stanovitna ostala. Večkrat jima je |
| Sacrum promptuarium (1695): | na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne, na mejſti poterpeshlivoſti ſerd, inu kreh, na mejſti pokure, de bi s' leto |
| Oče naš (1854): | tim več, ker so Podgojzdani, slavno premagani, tudi v terdni poterpežljivosti in verni serčnosti v božjo voljo izgled bili. III. Zgôdi |
| Oče naš (1854): | hčeri pomagala. Pri izreji in podučevanju otrok je bila izgled poterpežljivosti in pridnosti, in Bog vé, koliko se ji imamo zahvaliti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | upanja vezhne zhafty, na katiro zhakash, prenesesh. En hipz te poterpeſhlivoſte della teſho vezhnega ſvelizhanja. Poterpeſhlivoſt je tebi potrebna, de obete |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | leta lubeſn gospodare, tamkej meſſu, ta tyran te tugente, inu poterpeſhlivoſte nezh drugega napokuse, koker sladzhize, dusha pak pride ob tu |
| Revček Andrejček (1891): | za njim in uzdihne). Sveti križ božji! Tu je treba potrpežljivosti in s takimi ljudmi se mora človek ukvarjati. (Stopi bolj |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | ne dá primerjati časti, katera nas čaka. « Konečno prosi Boga potrpežljivosti, ker tudi ona je milost Božja, in udaj se popolnoma |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oblazhilo oblezhi, ino taziga nasaj k' Pilatu poſhlje. ˛S' tiho poterpeshljivoſtjo je Jesuſ hodil od ſodnika do ſodnika. Med tem ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vam le laſ ne bo s' glave preſhel. ˛S' ſtanovitno poterpeshljivoſtjo boſte ſvoje duſhe reſhili. “ „Ko hudobija preſeshe, bo ljubesen Omersnila |
| Roza Jelodvorska (1855): | zdaj naj bolj uboga kmečka dekla obstati, ona z nebeško poterpežljivostjo ostane. Naj težje dela je prenašala, ktere so jo desetkrat |
| Ferdinand (1884): | trenotek ni hotel svojej preljubej soprogi tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga grofinja hude bolečine; nič pozemeljskega ni bilo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | praſno stury. Pokaſhi meni enega Svetnika, katiri be bil bres potérplenja v' nebesa notershl. Moj Syn, inu jeſt sma uſſem en |
| Kratkozhasne uganke (1788): | dolg, kar sem njemu dolſhn. Jeſt njega pozhasi plazhujem, vonder poterplenja nima. Kar njemu dans plazham, tu tirja on mene jutri |
| Divica Orleanska (1848): | lišp Življenja tega! Nej ti žlahten bom Odrêčenja izgled in poterpljenja! |
| Ta male katechismus (1768): | ſeni? S. Pavi nam taiste toku naprejshteje: Lubeſen, veſſelle, myr, poterplenje, dolgu ſanashanje, dobruta, pervoshlivost, krotkust, vira, |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſi daſeguv moj nauk, podvuzhenje , naprejusetje , ſveſtobo, dolgu persanashanje, lubesn, poterplenje, pregajnanje, terplenje : koker ſe je meni pergodilu v' Antiochiji, v' |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nebodi Nemarnoſt je vſe pregrehe zazhetk. Gliha ſe rada sgliha. Poterplenje ſhelęsne vrata prewye. Po ſturjęnimu dęlu je dobru pozhivati. Katęri |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Inu vender, aku bi bila ti vidila njegovo krotkoſt, njegova poterplenje, inu njegovo lubęsen! Njemu ny ena nevolna beſsędiza is vuſt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | termo, inu falerji. Moji lubi otrozi nikoli ne posabíte, de poterplęnje, krotkoſt, ena lęjpa glihenga, inu ta myr Jęsuſa Chriſtuſa je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Pręjdèn vam vſe letó ob kratkim ràsloshym, vaſs próſsim sa potèrplęnje. I. Dęjl. S Kèrſt naſs ſtury k' otrokam Bogá Ozhęta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jasek Salamona noi serze Danijela inv sbeſtveſt Abrahama inv tv poterplenje S. Jakoba noi ta Ivbiesn noi gnada Johanasa inv ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ezh ti mene dai poterplenje, kariere je dar S. Dvha inv vtvojei gnadi ti mene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred ozhi poſtavim, de ſe bodo ſmejali, inu s menoj poterplenje iméli. Zhe bom shivel, ozhem ſhe katiro noro med ludi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | zidali, ko je bil Bog pogovor zmedel. S ptujci je poterpljenje imeti, jim pomagati , če se jim naše besede spodtikujejo. De |
| Tine in Jerica (1852): | Še več si lahko za večnost prislužiš, še dalje svoje poterpljenje in stanovitnost skažeš. Jerica. O ko bi mogla skorej umreti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | od serca povem, tudi meni ne dopade; ali treba je poterpljenje ž njim imeti, ker je še-le spreobernjen. Z božjo pomočjó |
| Viljem Tell (1862): | bi za delo vneti nas. Tell. Zdaj delo je edino — potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki jarem bi molčé nosili? Tell. Vladarji nagli |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | taiſte na misli, katire na uſſe ludy zhaka is velikem poterplenjam. On klizhe, inu nobeden napride; on vabe, inu malu njeh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | meni na svejtu pergodilu, kar sem jeſt is nar vezhem poterplenjam prenesla. Moje ſhivlenje koker unu mojega Syna ſhivlenje je blu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | najejnej, bodi perloshnu , ali naperloshnu , oppominej, proſi , ſvari is uſſem poterplenjam , inu naukam : sakaj pride en zhaſs, kader nabodo othli |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſamy od Bogá ſproſsiti, inu poſluſhajte danàs radovolnu, inu s'poterplęnjam. I. Premiſhluvanje. Hiſha inu blagu ſe od ſtariſhov prejme, ali |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | troſhtam, de me bóte danàs inu jutri ne ſamu s'poterplęnjam, ampak tudi s'veſselam poſluſhali. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſerdaman. Saſliſhite vſe leto s'enim isvelizhanſkim ſtraham, inu s'poterplęnjam. I. Dęjl. Od vſęh ozhitnih ſodbâ ſe meni obena hujſhi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | navuzhili, kakú ſe imate med ſabo lubiti, preneſti, inu s' poterplenjam mras, vrozhino, lakoto, shęjo, vboshtvu inu vſe ſorte nadloge preterpęti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bi eden tiga drusiga popravila, inu pobolſhala , s'krotkoſtjo, s'poterplęnjam s s'dobrim exempelnam, katęriga bi ſi eden drugim dala |
| Robinson mlajši (1849): | Otče! — to je vse, za kar te prosim — udeli mi poterpljivosti v mem — mojem križu, ino stalnega zau- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naključja. Jokal je tako dolgo, da je vès vtrujen in potert zaspal. Ko se je Hafed sopet zbudil, je sedel pod |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | nadejala, da si tako daleč zabredel! " Tone je bil ves potert in obupan. Bled kot merlič, tresoč se po vsem životu |
| Mahmud (1870): | glavo, kako se more še kdo veseliti, ker je on potrt in žalosten. Ni pa tudi pravega veselja, ako je samo |
| Milko Vogrin (1883): | nikdar — odkritosrčna! S to boljo v srci bil je Vogrin potrt, tih in zamišljen. Nikdar pa ni črhnol o tem ne |
| Senanus (1892): | na svetu, učaka pač tisti dan, ko bode stal Vodè potrt pred njim in se bridko kesal brezumnega hipa, ko je |
| Na krivih potih (1893): | več k življenju! Grajščak je stal nekaj časa osupel in potrt. A to je trpelo le malo časa. Strese z glavo |
| Na krivih potih (1893): | ubogal jo je in se naslonil na skalo. Bil je potrt na telesu in potrt na duhu. Čutil je še vedno |
| Gospa s pristave (1894): | očmi, da bi spoznala z obraza, kako je. Bled in potrt je bil grof, a premagoval se je dokaj in se |
| Usoda ka-li (1895): | se postavi zadnji v vrsto. V njem je sedel Gruden, potrt, zroč nepremično pred-se. Prebral je bil ravnokar listič, na katerem |
| Stari dolg (1897): | je zgodila nesreča. Iz ječe se je vrnil tudi oče, potrt in obupan, a o zvezi z Minico ni hotel slišati |
| Gojko Knafeljc (1899): | molčala! Jaz pa sem bil od dne do dne bolj potrt, od dne do dne neznosnejši … In v tistem času je |
| Valenštajn (1866): | zgovoren! Rada Bi videla, da vedno ste veseli, Nikoli ne potrti. Maks. Našli ste V očetovih se rokah v novem svetu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | kar šiba njihove ljubljence. Ker se je tudi gosp. Kam potrudil vstrezati občinstvu z dobro postrežbo, se veselemu občinstvu ni nič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | da bi se „Slavec”, ko se bode v prvo izkazoval, potrudil za nepremožne pripravljanke za učiteljstvo v tukajšnjem izobraževališči, ker se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bukve in podobſhine — poſlednizh ſkosi vedosheljnoſt in prisadevanje , neprenehama ſe potruditi, ſvoje blago tako isdelati, de tiſti, ki ſe v tej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | razlogov. O tej zadevi veljajo važne besede ostroumnega jezikoslovca dr. Potta ²), kteri pravi: „da, akoravno je litvanski jezik od slovanskega bolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | smé za posebno od slovanskega ločeno deblo imeti. Soglasno s Pottom govorí o tej razmeri tudi visokoučeni Jakob Grimm ³). Razun gori |
| Divica Orleanska (1848): | na sprednim stanu jo vitez počaka. Jovana. Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo! S hlinivim begam peljal si golufno Iz bitve me |
| Deborah (1883): | jih več ne prežene. Tržinar. In potem se mej nje potuhne strijc Abraham in ujec Mozes. Krojač. In danes šiva in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vé, kjé je doma. Kako veſelo po vejzah ſkaklá! kakó potuknjeno is pod vejc luka, ino kakó prijetno ſe rudezh vrat |
| Zlata Vas (1848): | pa terdoserčna samopašnost, vohernija, zanikernost, zvijačnost, tihotapnost, krive prisege in potuhnjenost? In če vaša vest nima jezika, poglejte svoje poderte hiše |
| Sacrum promptuarium (1695): | qui ſe, & uxorem, & ancillam, tres in una domo concordare non potuit, Medice cura te ipſum. Vari naſs G. Bug, |
| Gozdovnik (1898): | je zapustil sveti Julijan, o kojem pravite, da je zavetnik potujočim, ali pa da se vam je pripetila druga nesreča. « »Človek |
| Gozdovnik (1898): | Božje, sennor Avguštin. Vračam pa se tako pozno, ker sem potujoč upotrebil vsako priložnost, da sem služil našemu Gospodu z besedami |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvoiga stvarnika, dati tudei mena utei nozhi tvoi prauh inu potvojei navadi se perkashash noi me- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti is velko andohjo frihtati inu blisek potam pegerei dnarjou potvojei potriebi karjeh nuzash noi ti morash od jo do debeh |
| Pozhétki gramatike (1811): | les báteaux, zholni; le feu, oginj, les feux, ognji, le pou, vuſh, les poux, vuſhi. III. Opomin. Vezh imén, ktire ſe |
| Občno vzgojeslovje (1887): | postavil jako vspešno mér s svojo bistroumno mislijo, umislivši nek poučni sistem, po katerem se naučí gluhonemec navadni glasovni govor rabiti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razširjeval, gluhonemcu prinaša malo koristi, ako se ne uporabi kot poučno sredstvo. V ljudski šoli móči je gluhoneme otroke naučiti le |
| Občno vzgojeslovje (1887): | otroškem srci buditi in povzdigovati je torej važna naloga vzgojnega poučevanja in strahovanja. Brž ko se je v otroku razvilo intelektualno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | premišljeneje in previdneje, pouk pa naj doda svoje. Najboljši način poučevanja je vsekako ta, ki vspodbuja učenca, da sam išče in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ostanite, ostanite, ako Vas je draga volja, kerščenca — ali pustite podučevanje drugim. ”” V tem se je začelo daniti, in nebo se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | šolskim predmetom dati obliko srce ogrevajočega poučila, bilo bi táko poučevanje isto takó lehko in prijetno, kot vspešno. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | idejo, usovršavati kretanje s telesom in s takim govorjenjem gluhonemce poučevati in vzgojevati, vresničil je blagi prijatelj človeštva abbé de l' |
| Občno vzgojeslovje (1887): | proizvodi mišljenja, — otrok je, kakor pravimo, še nerazumen. Vrhu tega poučuje otroka vsakdanja izkušnja, da so sklepi, na ta način izpeljani |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | rumena za alkohol. V III. in IV. letniku učiteljišča se poučuje kmetijstvo. Ko učitelj govori o poljskih pridelkih, lahko opozori gojence |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | boji zoper alkoholizem v namen, da se ljudstvo probuja in poučuje, da bode človeštvo tem lažje premagalo uničujočega sovražnika. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bi bilo mogoče vsem šolskim predmetom dati obliko srce ogrevajočega poučila, bilo bi táko poučevanje isto takó lehko in prijetno, kot |
| Občno vzgojeslovje (1887): | katere podaja učencem, pridno obračati na njih življenje. Táko vzgojno poučilo deluje krepkeje nego pravi sistematični pouk. Takov nauk se podaja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja poučilo gojenčevo zavest za apercepcijo. Ako bi bilo mogoče vsem šolskim |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | poklical ga je k sebi, da bi ga posvaril in poučil. Dokazoval mu je, daje zablodil na krivo pot, ki ne |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | šele zdaj poznamo velike vojne pobede, odkar je ta Metod poučil Moravane in naše ljudi, zlasti poljane in meščane v kristijanski |
| Postillion d'amour (1887): | se je odpeljala dotična péstunja z gospó Seamens v Shanghai. Poučil se je tudi, da je tam središče evropskega življa, da |
| Od pluga do krone (1891): | slutila nì trohice! Kako in kje se je brat Odilo poučil, tega ne vem. » «Kakó sem se poučil, to je moja |
| Od pluga do krone (1891): | je Skrinar takoj drugi dan poklical k sebi in ga poučil, kakó in kaj. To je bilo tudi vzrok, da je |
| Od pluga do krone (1891): | pretepaču tiste dobe, Fricu, pruskemu kralju. Vender ga je Daun poučil po bitki pri Pragi, katero je bil dné 6. maja |
| Od pluga do krone (1891): | bodeš tajil? » «Tudi te tajim, čeprav me je nedavno stotnik poučil drugače. Ukral sem bil kmetu prasè, katero smo spekli in |
| Kolésarjeva snubitev (1892): | pravi dirindaj po hiši. Urša se je hotela upirati, toda poučil jo je že prvi poskus, da je vse zastonj. »Kaj |
| Gospa s pristave (1894): | dalo kaj povzeti. Grof Herman naj bi Virido o tem poučil in jo vodil pri teh obravnavah. Sitna služba je bila |
| Občno vzgojeslovje (1887): | izhajaš n.pr. s svetom, ne rabi povelja, in kadar moreš poučiti, ne kaznuj. Telesnemu pokorilu privajen gojenec ne občuti graje ali |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | oblastva naj izdajo ukaze z namenom: učiteljstvo v tej zadevi poučiti in spodbujati k delovanju. |
| Lohengrin (1898): | le jo vera da? V moj idi dom! Daj se poučiti, Kak polna vera je sladkôb! Daj k veri se spreobrniti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | črko, treba za praštevilo smatrati, ako se izrekoma nasprotno ne poudarja. Števila, katera so razdelna ne le z 1 in sama |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | se tudi jeden drugemu namuznila, kadar je France gospodovo spretnost poudarjal. Ali še drugo pripravo za loviti smo imeli s sebój |
| Rokovnjači (1881): | Pa tudi Baselli bil je istih mislij, kakor njegov tajnik. Poudarjal je posebno, da francoska vlada vender ne sme takoj v |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | vselej vozača kriva, zmirom bolj trde besede so padale in poudarjal je France vedno, da tako slabo vozita, da še gospod |
| Rokovnjači (1881): | naznanjeno, da preišče malo one kraje. Oskrbnik je še jedenkrat poudarjal, da brdski, maire dr. Burger, odvrača vso odgovornost v primeru |
| Pomladanski vetrovi (1881): | drugo, z desno roko mahal po zraku, da bi bolj poudarjal svoje govorjenje, zraven pa prste na levi grizel. To je |
| Izza mladih let (1882): | časi po 14 dnij nista pod streho spala in posebno poudarjal strogost tega gospoda o gozdnih pregreških. Od mnogih pripovedek ostala |
| Milko Vogrin (1883): | in stadije. Grof, moj soprog Vas je zeló hvalil in poudarjal, kako pride, da je tako dobra moč brez službe državne |
| Šaljivi Slovenec (1884): | kradla in sta zasačena prišla pred porotnike. Državni pravdnik je poudarjal, da se imata oba ostro kaznovati, ker pri obeh se |
| Senanus (1892): | misel se mu ni porodila še nikoli, nego vselej je poudarjal slovesno in zadovoljen sam s seboj, da se živí prav |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ripousdigniti : temuzh je poudarjov na ſvoje perſſi rekozh: Bodi Bog meni greſhniku miloſtuv. Jeſt |
| Občno vzgojeslovje (1887): | že v prejšnjih odstavkih (29. in 30.). Ostaja le še poudarjati, da deluje šolski pouk mnoga vspešneje, nego domači. Šolski pouk |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | ravnotolikokrat (n.pr. osemnajstkrat) manjšo napetost. Pri tem se mora pa poudarjati, da je to postopanje v obče samo pri izmeničnih tokih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | življenja, kadar teži torej po istem smotru, kakor prava vzgoja. Pouk služi vzgojni svrhi v marsikaterem oziru in sicer: 1. Pouk |
| Občno vzgojeslovje (1887): | jednem razumnega odločevanja in sestavljanja. Na ta način postane nazorni pouk (sosebno zemljepisni, zgodovinski, prirodopisni) šola domišljije, ob jednem pa šola |
| Občno vzgojeslovje (1887): | časa, dokler ga ne doume vsestransko. Ako je ves početni pouk nazoren, ako se brzda in urejuje zlasti otroška domišljija, katera |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in tem preje se doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne teoretične in praktične resnice s posameznimi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Pouk služi vzgojni svrhi v marsikaterem oziru in sicer: 1. Pouk razvija dušne vzmožnosti in delavnosti predstavljanja in mišljenja ter pospešuje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mora postati samohôtna; takova postane samó tedaj, ako meri ves pouk le na to, da učenci, kjer le možno, sami delajo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | k mišljenju. Domišljijo vzbuja in razvija že prav izbrana igra; pouk pa jo ureja, uri in bistri. Domišljija služi pouku v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | presojati, in to take stvari, katerih ne razume. Da bode pouk obrazoval duha, treba mu je v prvi vrsti, da preskrbi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | poželenje in polaga z obrazovanjem razumnosti temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk je torej najvažnejše vzgojno sredstvo, ob jednem pa tudi največji |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zrenje. Gojencu pripomoči k nazorni sposobnosti, to je prva naloga pouka. Otroka je treba navajati, da popolnem doumeva nazorne predmete, da |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Najbolj se uri pazljivost z nazornim poukom, po načrtu osnovanem. S takim poukom se privadi otrok, da |
| Občno vzgojeslovje (1887): | uri pazljivost z nazornim poukom, po načrtu osnovanem. S takim poukom se privadi otrok, da vstraja pri jednem predmetu toliko časa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je razvijati duševno vzmožnost gojenčevo; zato se mora pri vsem pouku težiti po obrazovanji razuma in pameti gojenčeve. V tem pogledu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | popolnega vspeha, — t.j. učenec se usposobi, da občuti zanimanje. Vzgojnemu pouku je razvijati duševno vzmožnost gojenčevo; zato se mora pri vsem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | igra; pouk pa jo ureja, uri in bistri. Domišljija služi pouku v marsikaterem oziru, sosebno v tem, da pomaga snovati posrednji |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se vadi za poznejše mišljenje. Ta je treba pri vsakem pouku dobro uvaževati. 3. Samostalno mišljenje se razvija prirodi primerno iz |
| Robinson mlajši (1849): | nadkorabeljniku odebral, da bi svoje stešnjeno serdce s prijáteljskim razgovorom poulehčal. Pot jim je jako srečen bil. V 24 dneh so |
| Pozhétki gramatike (1811): | le feu, oginj, les feux, ognji, le pou, vuſh, les poux, vuſhi. III. Opomin. Vezh imén, ktire ſe v' edinjimu konzhajo |
| Zoologija (1875): | scalnice. Povedali smo v §. 90, da človek vsak dan použije hrane za 1/20 do 1/16 svoje telesne teže. V stanovitih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | satorej je med gorke semlje ſhteta. Gnoj taka semlja hitro povshije , satorej ſe ji mora doſti gnoja perdájati; maſten in mozhán |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cmoka razdeljena in poredama konju v gobec dana, de ju povžije, mu bosta v 36 urah život odperla, de bo kaj |
| Stelja in gnoj (1875): | mora tudi imeti, da na nekaterih njivah se gnoj prej povžije kakor na druzih, kjer včasi prav počasi prsteni. Na to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tezhe od nje rjav mòk do ſadnih korenin , ki ga povshijejo. Zherna perſt ſe po mnogoteri gnojitvi s rodovitno semljo pomeſha |
| Zoologija (1875): | samo, da vsaka pitna voda ima v sebi nekaj soli, použijemo je nekoliko tudi v nekaterih rastlinah in živalskih tvarinah, a |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | po Izraelskim. “ Kar ogenj se je z neba uderl, ino povžil je darilo, dreva ino kamnje, ino pa tudi vodo poliže |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da bi se vsak sam zjutraj obhajati mogel, preden je povžil kako drugo jed in se tako pokrepčal za hudi boj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Krimu v enem letu 70.000 centov ali 112 milijonov porcijonov povžila. Hvalijo jo, da je tudi dober kup; vrednik „Novic” je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jedi — tu je imaš! ” „Zakaj pa nisi sama od njih povžila, ljuba sestra? Saj so bila jedila tebi namenjena, ne meni |
| Robinson mlajši (1849): | mer grahu, kar je bilo vêč ner sta s Petkom použiti mogla. Kajti kakor previden gospodar je na to mislil, da |
| Stelja in gnoj (1875): | naj bi se na kratko razsekala, ker tako več vlažnosti povživa in lože je potem gnoj kidati. Za gnoj, ki se |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je k vsimu znal dobro pomagati, tako de je zares povabilno pismo do Gerarda prejel, de bi ju kmalo obiskal in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | to naredbo duhovnam podpirati priporočila. Prišlo bo torej med vas povabilo in prošnja, podeliti, kar vsak premore z zapiskam, v kteriga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | priprave brez plačila tistim kmetovavcam prepustiti, ki hočejo na ministersko povabílo kak košček poljá z broščem obdelati. Pa tudi k temu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je na kmetijske družbe po Goriškim, Teržaškim, Koroškim in štajarskim povabílo in prošnjo, de se naj vsi modri ljudjé opomnijo za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | lastnega premoženja, se nabirajo dnarji, in domoljubnim Švajcarkam je oklicano povabilo, naj se oglasijo, ki bi hotle v vojski ranjenim streči |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je z Artam popolnoma sklenila, naj Gerarda, ju kmalo obiskat, povabi. Kar je v pismu bilo, sta Arto in Hirlanda pótu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lastni lepi koči. V tem je bilo na mizo napravljeno. Povabijo ga, da naj z njimi zajame. Ko se pa k |
| Divica Orleanska (1848): | začetkam je zaveza. Karol. Alj si potém na Monteroški most Povabil ga, kjer oče mu je padel, De bíjeva na smert |
| Zlata Vas (1850): | ni vedil, ob ravno tisti uri o polnoči k sebi povabil. In vsi pridejo v tamni noči v njegovo hišo, kakor |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tu poslednu męſtu: de kader ta pride , katiri je tebe povabuv, tebi rezhe: perjatuv! usedi ſe kje gori. Tedej boſh ti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu de ki ta napride, katiri je tebe, inu njega povabuv, inu k' tebi rezhe: vogni ſe letemu: inu ti bi |
| Zlatorog (1886): | ti ima gostílno, »Poljá dovolj, a krav nad sto gotovo! »Povabila nas je za jutri vêčer »Na ples in jed. Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gostovanje, h kterimu so kardinal tudi vsih 12 slovenskih duhovnikov povabili. Leti gospodje nemorejo dovolj dopovedati, kakó ljubeznjivo in prijazno da |
| Ta male katechismus (1768): | inu te dushe shpiſhash, kader njim tvojo gnado poshlesh, toku povabem jest Tebe, inu prosem, de se uredne sturish mene na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm tèdaj k' nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim, o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj is potóka tę |
| Roza Jelodvorska (1855): | miloserčno gospo, in zato se prederznem sam h kosilu se povabiti, ker sim prepričan, de mi tega ne boste odrekli. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nagnenji, ali ti o moj Bog, niſi k' njih ohzeti povablen, ti niſi leta sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | čemur bi utegnil nazoče občinstvo razne vrste žaliti. — Na „besedo” povabljena, da ljubega miru ne kaliva, sva šla z gosp. dekanom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | jo napravijo na strelišču tukajšnji gospodje oficirji, je čitalnica bila povabljena. Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Ustanoverce že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bili deržavni stanovi, nar višji služabniki duhovske in dežélske gosposke povabljeni. Popoldan so se pa presvitla Casarica v obertnisko razstavo peljali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nezh na tu odgovoriti. Tok je pak she tudi tim povablenim eno pergliho pravu , ke je viduv , koku ſo ſe te |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on druge hlapze vonkej poſlov, inu je rekuv: povęjte tim povablenim: glejte! jeſt ſim moje koſilu she perpravuv, moji volli, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poſlov je pak ob uri te vezhirje ſvojiga hlapza tem povablenim povędati, de bi perſhli, sakaj uſſe je she perpravlenu. Inu |
| Kuharske Bukve (1799): | resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader ſkup vrè, pokrov gori deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tanke koleščike, stolci jih, pomaži pocinjeno kozo dobro s putram, povaljaj mesne kose po eni plati v pšenični moki in jih |
| Kuharske Bukve (1799): | to je naſhpikaj s' ſpeham, kateriga ſi podolgaſto rasręsal, inu povalal v' drobno sręsanim peterſhili zheſni, ſhtupi inu v' ſoli. To |
| Kuharske Bukve (1799): | od ſhpeha, katiriga ſi naręsal sa navlęzhenjè inu v' diſhavi povalal; tudi ſe dęnejo sraven ene ſhtir telęzhje noge zhędno omavshane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | detelo ali kako drugo travno ſeme ſejeſh, ne opuſti njive povalati, in lahko jo boſh gladko pokoſil. Semlja, ktero hozhete povalati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potlazhi, de ſe prehitro ne poſuſhi. Dobro je drobne ſemena povalati, de mras kalú ne poterga. Kadar detelo ali kako drugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povalati, in lahko jo boſh gladko pokoſil. Semlja, ktero hozhete povalati mora ſuha biti, de ſe perſt na valar ne nabira |
| Robinson mlajši (1849): | mora. Ali Robinson bojazni ni znal, če je reči razumno považil — potehtal — premislil, ino se ni dal v svojem nakanjenji — predsevzêtku |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Sem ter tje se kristalinski stan še le razloči s povečalnim steklom, kjer pa ne, pravimo da je mineral nekristalinski ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | očmi pozná, ali je pa nerazločna, potem se poznava s povečalnim steklom ali se pa ločbeno razkroji. Škrilasto je kamenje tako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na pamet in algebrajsko. 1 . * 5kratnik nekega števila, za 23 povečan, je jednak 88. Katero število je to? 2 . * H kateremu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kateri dá, za obresti, ki bi narastle do plačilnega roka, povečan, ves dolg; dolžniku se mora dovoliti tedaj v tem slučaji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zložen iz neštevilnih majhenih polžkov (Paludina lenta, litorinella, pod. 175, povečana); pri Moguncu ga lomijo za v zid. Ti apnenci hranijo |
| Zoologija (1875): | umoré in izsesajo. V pod. 197 vidimo pajkova usta jako povečana. Da je lov vspešniši, pletó skoro vsi mreže iz tencih |
| Zoologija (1875): | netopir; Plecotus auritus. Pod. 58. Lobanja navadnega netopirja V.murinus; 2krat povečana. pod. 59, in rjavega slaninskega netopirja (Vesperugo noctula), pod. 60 |
| Fizika (1869): | prostor napolnjen do sitega s paro, ne zadobi poslednja pri povečanem tlaku tudi povečano napetost, ampak en del nje spremeni se |
| Fizika (1869): | plošče v oknu dopuščajo nepremenjeni pogled stvari, kažejo nam očáli povečano vsako stvar, ktero skoz nje pogledamo, in iz zrcala gleda |
| Fizika (1869): | z lokom ob napeto struno. Steklo, v lečo brušeno, kaže povečano vsako stvar, ki se skózenj pogleda, in z ravno tisto |
| Fizika (1869): | sitega s paro, ne zadobi poslednja pri povečanem tlaku tudi povečano napetost, ampak en del nje spremeni se v kapljino in |
| Fizika (1869): | Povečanje metra zaznamova se z grškimi besedami, dodanimi metru, tako, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 25. Ako povečamo jeden sumand za 1, 2, 3, ... , poveča se tudi vsota za prav toliko. Ako zmanjšamo drugi sumand |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojitelja, in v otroku se vzbudi pravi razsodek, obudi in poveča se mu primerno čustvo, otrok odločno hoče ali vsaj sklene |
| Kemija (1869): | kemičnih spojin. Toda njihovo število in njihova raznovrstnost se še povekša s tem, da se ne spajate samo po dve prvini |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vdovi njeno zadnjo njivico, da si svoj vert ž njo povekša. Ko je drugi dan memo njive šel, stopi vdova s |
| Fizika (1869): | najmanjih delov, ki se atomi imenujejo. Imamo povečalna stekla, ki povečajo dvanajst- do šestnajststokrat. Kakor kemija uči, morajo oni atomi biti |
| Fizika (1869): | tega imenujejo daljnogledi sè zrcalom ali teleskopi in ki nenavadno povečajo, kakor po imenu Herschelov imenitni velikanski teleskop, ki ima 5 |
| Botanika (1875): | druge lastnosti prsti, ki njeno vrednost za poljedeljstvo še bolj povečajo. Ona ima namreč zmožnost, vodo iz zraku privlačiti in jo |
| Botanika (1875): | mastno olje. Listi se teh rastlin, če so obdelujejo, jako povečajo in dajó nam naše najnavadnije prikuhe. Naj omenim le glavnato |
| Občno vzgojeslovje (1887): | delavnosti, ako je učitelj táko čustvo s svojim vplivanjem še povečal in ojačil: tedaj se bode v gojenci prav gotovo pojavila |
| Stric Tomaž (1853): | je bilo v dnu ranjeno. Posebno se je njena žalost povečala, ker je zadnje dni iz skrivnostnega djanja gosp. Šelbita z |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | 1852. — 1887. poraba čaja, kave in kakave v isti meri povečala, kakor se je pomanjšala poraba žganja. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | s 3, dobim prav toliko, kakor če je za 3 povečam, katero je to število? 5. Ako prišteješ k mkratniku nekega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5) = (700 – 200) + (40 – 30) + (8 – 5). § 25. Ako povečamo jeden sumand za 1, 2, 3, ... , poveča se tudi vsota |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | to kmalo zapazil. Skrivaj je to nezadovoljnost pri svojim bratu povečati skušal, kar mu je toliko vstreglo, de se Arto proti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 7kratnika od 87. 2.* Katerega števila 3kratnik treba za 20 povečati, da dobiš 167? |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sestavljeno misliti moremo, imenujemo količino (Grösse). Vsako količino je môči povečati in zmanjšati. Znanstvo o količinah imenujemo matematiko. Ako si mislimo |
| Fizika (1869): | spet v vodo. Tukaj imamo tedaj prav raznovrstnih prikazni: Zvok, povečavo, zažig, pad, gib in izparivanje. Pa kakor različne so te |
| Botanika (1875): | v preméru. Če se gledajo ta drobna zrna skoz močno povečalno steklo, se vidijo kakor okrogli mehovi, ki imajo mnogokrat prav |
| Pozhétki gramatike (1811): | honneur, ta zhaſt, ino ne ce honneur: vsrok je shé povedan sgor od sianja. Celui-ci, celle-ci, ta le, ſtavimo sa blishne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | fantov in deklet je konzhano ſholſko leto zhes 60 obiſkovalo. Povedan dan ob 9tih pred poldne ſo ſholarzhki imeli v dehantiſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 21. 33. Musy. Neumnost in vraža — huda reč. Ta tukaj povédana žalostna pergodba je (de bi tako ne! ) popolnama res; njé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | leta; ako ni kaj prav, naj popravijo Istrijani blagovoljno *). Iz povedanega, mislim , da se pretehtovanje istrijanskega vlaškega jezika ne kaže popolno |
| Botanika (1875): | Iz doslej povedanega sledi neovrgljivo, da prst nikakor ne more biti prvotni izvirek |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | bil le nepokorin! — Toliko mi je bilo že od Jezusa povedaniga, ali jest si nisim resnično prizadeval, tak biti, kakoršin Jezus |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je je tudi takrat poželela. 3) Je bilo v prediskavi povedano, da Ana Aleksander je gospodični Frančiški Kaban pravila, da je |
| Kemija (1869): | v stalnih nepromenljivih utežnih razmerah. V §. 3. je bilo povedano, da se v razgretej zmesi cinobra in železnih opilkov cinober |
| Ta male katechismus (1768): | Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu, kader je blu Sebastu povedanu, je on she tudi Fortunata v' leto jezho urezhi ukaſal |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je temu toku, koker je bilu njim od tega Detetza povędanu. Inu uſſi, katiri ſo tu ſhliſhali, ſo ſe zhudili: tudi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rezhęh, katire ſo ſhliſhali, inu vidili, koker je bilu nym povędanu. Na veliki God inu Prasnik Chriſtuſoviga Rojſtva per veliki Maſhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker bosh ubukelzah poduezhan obogatete? te bukve kaker je mena poviedano daso oni ko sami sase imeli shribane inu te bukle |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je te dnarje skrov alpokopou bareiga kaker prei odsazhetka je poviedano bu? on bo tabei sagvishno pokasov zhei je dnarje sakopov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shtuk ti morash vezh barti nuzati rabei boda use klor poviedano srezha noi nasrezha inu saka arza noi saki shaz noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Na te den al uro kaker bo tabe poviedanu ishzhi bosh sagvishno nashou? noi tudei srezhno usignou? kader nate |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ne ? Nęshka. Sadoſti , de jeſt nezhem. Matizhek. Al ſe vunder povę , ſakaj ne. Nęshka. Tudi to ſe ne povę ! Matizh. Toku |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vender povéjta, káj ſe vama je ſanjalo? “ Véliki tozhaj tedaj pové: „˛Sanjalo ſe mi je, de vidim vinſko terto ſ' trémi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſkerbno varjemo, zhe njim enaki biti nozhemo. She ſtar pregòvor pové: Po hudi tovarſhiji rada glava boli. ” „Ino tako vidiſh, ljubka |
| Genovefa (1841): | obvarovati. Bal ſim ſe, de me bóte, zhe vam reſnizo pové, umorili. Sa to ſim jo prehitel in jo po krivim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Mina je še živa? je per tebi na tvojim domu? Pové, pové! ino nič mi ne zamolči! Kdo pravi, de bi |
| Divica Orleanska (1848): | de serce praša svoje, De razodene se prijatlici In ji pové skrivnosti svojih pers. Zdaj prišla dôba je, de tudi jez |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bi ta ženska bila, ki ravno memo gre. Teta mu pové, de je njena pastirica, in po njenih besedah uboga kmetiška |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je zadélo? Zdravnik pride zdajci k nji, jo tolaži ter pové, de bi bolnikov stan, ki zdaj ni tako slab, gotovo |
| Stric Tomaž (1853): | radovedna, zvediti, kako se kej v Kentukii godi. Šelbi ji pove vse, čeravno se mu je nekako čudno zdelo, zakaj da |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſmert preſtau. Poſluſheimo, kai nam S. Joannes cap. I.pokashe, inu povei: Ecce Agnus Dei, ecce qui tollit peccatum mundi. Pole tu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu Joannesa, inu je sazheu mozhnu preſtraſhen biti. Taku nam povei ta ſveti Evangeliſt Marcus cap. 14. Per katirih beſſedah mormo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biu Pilatus. Mi doſtikret ſliſhimo, de ſe nam ta reſsniza povei, tudi ſami veliku dobriga beremo, ali mi le taku ſliſhimo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | negdei ofruvali Te pervi, dopadliu. Melchis'deh nar poprei, Kokar piſmu povei, Je kruh , no viuu h'oſru tebi Bog! dau naprei |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vezh nasai. 2. Meſu more strohniti, Tu nam ta ſmert povei. Kedai pa mormo vmreti, Sa tu oben navei K'dir |
| Sacrum promptuarium (1695): | naide restegneniga na poſteli, ga vprasha pò pishatah, on vſe povej koku ſe je shnimi godilu, kadar shena saſtopi, de jaſtrop |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Natura je premagala ! — Jurzhek! Jurzhek! — Ti tvoje ſerzę nizh ne povęj ? — Matizh. Nizh ! Shush. Tok objemi ga! pertiſni ga na tvoje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | yſhejo. 48. On pak je tęmu, katęri je njemu tó povędal, odgovóril, inu djal: Kdó je moja Mati, inu kdó ſo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kè bi jo bil vidil, bi bil tudi po pravizi povędal. Baron. Skorej me bo jęsa popadla. Matizh. Jeſt ſim tam |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' Saverhe ſhel, de bi njo ſhe sahvalil, ino ji povedal, koljko mu je dobro ſtorila; alj ona je bila she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to od pametniga zhloveka! — Zhe ſim pa ljudem kaj taziga povedal, ſo meni rekli, de jim ne neſe po simi zhbele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakor kako vikši prikazen čislali, ker je le preveč rad povedal, de tih ali unih hebrejskih bukev (nar učenejši hebrejski Rabi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | plačilo jih čaka (kar bode on sam dobil, tega ni povedal) in razložil, kako naj streljajo na Boštjana. Tudi kristijanje so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tega nisem rekel. ” „Ali je? Pa že ni bil kristijan. ” „Povedal je povedal — blizo je prišel in prav razločno rekel: nomen |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | rekel. ” „Ali je? Pa že ni bil kristijan. ” „Povedal je povedal — blizo je prišel in prav razločno rekel: nomen imperatorum*). ” „Kaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | razcepili. Té je poklical k sebi v stanovanje in jim povedal, koliko ; plačilo jih čaka (kar bode on sam dobil, tega |
| Robinson mlajši (1849): | k drevesi lezel ino zgledal, kar mu je Petek bil povedel. Štirdeset ali petdeset — petredov ljudojedcev je okoli ognja sedelo, ino |
| Robinson mlajši (1849): | res bilo! si je vzdehnol, ino to svojo menjenje Petku povedel, kir je tude tako sodil, da bi lehko res bilo |
| Robinson mlajši (1849): | môti, Petek najne béde bô berž konec! Jedva je to povedel, je ladjica v nekaj tako močno térčila da sta oba |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je ta zhlovek, je niemu od sazhetka negoviga ſtvarjeina Bog povedou, kader je h' Adamu gen. 3. reku: Palvis es, & in |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | reſhno kriujo napoyu. Ta je, katiri je tebi tu naprei povedou, kar ſi ti sdei ſturiu, kader je h' tebi reku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kdu ſhpotlive beſede, leshnivu ozhitvaine, inu krivizhnu obdousheine pred lyze povedou? s' kai sa enimi ozhmy? s' kai sa enim ſerzam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | veshe boda te Duh pershou noi boda tabei use klor povedou karkoli bodash ti otou vedeti pa ti morash sam Iashati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen. Tv dovi donkenje je pa kaker sim shie prei povedou: kaker shitro porazhash jas taba sarootim noi sbodram: furt rezi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozhi daboda tabei use povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe povedov htve ima bel zhei ima sranjano noi od sazha shaza |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | po trejah rezhieh aden sa drujiem: taku bo taba resnico povedov bras vse halufije inu potam trezhijam barenie daijemu obshid inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jeme? pa ti doro samerkei niegovo jeme? kier bo tabei povedov: potam rezi? |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizheku. ) Le pojdi, le pojdi ; to drugu ti bom vshę povędala. (Matizhek grę. ) SHĘSTI NASTOP. Nęshka, Baron. Nęshka. Naj nesamerijo. Baron |
| Genovefa (1841): | dàlj ſim miſlila shivéti, drugazhe bi ti bila shé popréj povedala. Pa sdaj shé dobro previdim, de ſe kaj dôbriga nima |
| Zlata Vas (1850): | si me vidil objokano, in si me prašal, ti nisim povedala. Takrat je Brencelj k nam prišel, in mene pri Očetu |
| Tine in Jerica (1852): | Njemu so mati povedali. Jerica Samo materi sim bila jez povedala. Mart. Pri vkvartirjanju ni drugači. Mi nikakor ne moremo vsiga |
| Tine in Jerica (1852): | otrokam vsaditi. Predin je otrokam še kako besedico od Boga povedala, jih je tako navadila, de so prec vse iz rok |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pripovedoval o tem. „Zmeraj, odkar sem mu kmalo po zaroki povedala, da me je snubil nek ptujec Evrota. To je bil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zelišč? Kako me boš pa ti podpiral? — saj sem ti povedala, da bi šlo potem hitreje. ” „Kako mi je to mogoče |
| Deborah (1883): | pove! Učitelj. Ne, molčati mora! Večna sramota, da je toliko povedala! Judinjo in nje porod pod streho jemati, tukaj, v tej |
| Zeleni listi (1896): | oče in ljuba mati«, reče naposled, »rada bi vam nekaj povedala, a bojim se, da vas razžalim«. »Le povej, draga Ljuboslava |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | razveseliti. Ino res je bilo takó. Mina mi je skrivaj povedla, de je več ko 2000 rajniš dobrotlivo odločil, vbožne teržane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je pa že spét ena hrovaška. ” Če bojo pa Novice povedale, de je ta ali una beseda kje na Slovenskim domá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se slovstveno zdramili in oživeli. Lepe stvarí so nam Novice povedale, koristne za izobražene in za proste Slovence; naj imenitniši je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Matija Premuta, rojen Semčan, od kteriga so predpredlanjske Novíce nekaj povedale, iz Amerike domú. Kmalo po novim létu se misli spet |
| Stric Tomaž (1853): | storile in kako se jima godi, vsaj mu niste nič povedale. Veselilo ga je pa, da ju niso dobili in terdno |
| Stric Tomaž (1853): | ste deleč od gojzda in močirja v kakem varnem kraji. Povedale mu pa zato niste, da bi ne bil zavolj nju |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je praſhov, kaj bi tu blu? Ony pak ſo njemu povędali, de JEsus Nazarenski memugre. Tedej je on saupil, inu je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | truplu vsęli, inu toiſtu pokopali: inu ſo priſhli, inu tó povędali Jęsuſu. 13. Inu Jęsus kadar je letó ſliſhal, ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to dobroto nakloniti. — Drugo pot bomo še nekaj od tega povedali. Dr. Bleiweis. Velki letni zbor c. k. krajnske kmetijske družbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sapi in na soncu. Na Gorenskim — so nam gosp. Šmidt — povedali, sušijo v več krajih cele jabelka, brez de bi jih |
| Tine in Jerica (1852): | ne zavolj storjeniga pregreška, ampak kakor so starši vselej naravnost povedali, zavolj laži. |
| Tine in Jerica (1852): | se je k očetu stisnuti, pa oče so ravno tako povedali. Nekaj dni po tem, ko je Jerica zopet nekam šla |
| Tine in Jerica (1852): | Mart. Brat mi je pravil. Njemu so mati povedali. Jerica Samo materi sim bila jez povedala. Mart. Pri vkvartirjanju |
| Fizika (1869): | pas, in za tem mrzli pas, kterih medsebojne meje bomo povedali v astronomijskem oddelku. Ravno tam izvemo pa tudi, da vsled |
| Oče naš (1885): | jutro na vse zgodaj je prišel Marton, kteremu so koj povedali, da je Mêljard umrl, z sodno gosposko. Koj so vse |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Prosim zadnjič vredništvo, de naj bi mi imé pisatelja — r povedalo, de se bom pri tiskarni sodbi za svoje poštenje oglasil |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | Manjšina je. Prosim torej, da bi se le ob kratkem povedalo. Poslanec Herman: Rogaško okrajno sodstvo namreč pravi, da je le |
| Kemija (1869): | denarja naznanilo se je dozdaj s tem, da se je povedalo, koliko po številu se tega ali onega denarja kuje iz |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | na ſtran. ) Vunder nizh ne vęj ; deklé mo ní nizh povędalu. Tonzh. (na ſtran. ) On męni, de nizh ne vęjm ; jeſt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | isvelizhanja poſtali? Letó ſim vaſs priſhàl danàs vuzhit, inu vam povędat is Preroka Isaia, de bómo my naſhe isvelizhanje is ſtudenzov |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tukaj? Morde še v gostivnici alj taberni? Berž grem materi povedat. Kako si v stan me toljkanj terpinčiti”? |
| Ta male katechismus (1768): | sram biti pred spovdnikam, katire nasme zel nezh is spovde povedat. Na sodne dan al nabo njega nezh sram pred zelam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſklenile póti náji, Me túkaj vidiſh sdaj v ſamôtnim kráji. ” „Povédat' mórem ti, de ſim kriſtjána, Malíkov sapuſtíla véro krívo, De |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vidiš naravo, Ponavljati rod ; To vživat', to gledat', Sam moraš povedat', De velik je god! Na hribe, v dole, Tam dobre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | roké. Smo skušene, umetne, kér hod'mo po sveti, Ter vemo povedat', kakó gre živeti : Nas vsak rokodelic z veseljem bo bral |
| Genovefa (1841): | vam moram povédati! Oh Bóg! Oh Bóg! Od joka ſkôrej ne mórem govoríti |
| Genovefa (1841): | je ta ſin vſe savolj naſ ſtóril, ti ſhe niſim povédati mogla. Velíko téga bi ne bil vtégnil rasuméti, kér ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | številka je na zadnjim zavihanim listu? ktero reče sebi nekterikrat povedati, nekterikrat pa ne, po tem pové, postavim: v tem in |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | se ga da poklicati in še enkrat je mogel vse povédati. Vprašala ga je, kam ima namen potovati, kaj je namen |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je Antonovec sklenil, je odšel zdravnik njegovi ženi žalosten prigodek povédati. Samo neki star prijatel rajnciga in še mertvimu zvesto vdani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lučjo v laterni na veliko stražnico se podati, in tam povedati kam grejo, in spremljavca seboj vzeti. — Iz Beligrada se piše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in kaj je njegova želja. Ribič Marko mu hitro ve povedati, da je pred mescom dni prišla mlada in lepa paganska |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | hočete 20 kron za-nj? ” Odgovori mu Pavliha: „Nekaj ti hočem povedati, Hebrejc, ali deržiš, de te trikrat s svojim bičem pristrižem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ko je pozneje prišel po naročeno in sem ravno hotela povedati, . da v veči posodici je samo omotica, v uni če |
| Robinson mlajši (1849): | je otec pripravljal, kakor bi svojim ljubim otrokom drugoč nekaj povedeti hotel; je Milica pitala: Otče, kaj pak boš nam zdaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa ſhe le bolj ſta ſe veſelila, ko jima paſtirji povedó, de jim ga je ſam angelj boshji osnanil. Veſelé ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Od tega nam Vodnikove Novize v letu 1798 tó le povedo: „Dolgo ſo Gorenzi menili, de ni per njih nobeniga kraja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | No Štajerc! naj ga tudi Oní pokusijo in naj mi povedó, na kteri gorici je ta kaplica rastla? Pokusim ga dvakrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsak en nauk; poglejmo, kaj nam kaj „Novice” še druziga povedó. — k — Svetovanje, po kterim bi se zamoglo več ljudskih ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | misijonarja. Tirolski katolški listi (Kath. Blätter aus Tyrol) ki to povedó, napak pišejo, de je iz Ljubniga (Leoben) na Štajerskim, namest |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | potegne, ino jim ovce napoji. Ko so domu prišle pastarice, povedó očetu vse to. Oče rečejo: „Zakaj nisto tega moža, ki |
| Stric Tomaž (1853): | se še v hujši zatiranje in mučenje pomenijo in združijo. Povedó nam vsako leto od postave 4. *) m. serp. 1776, po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da le dva nista mogla iz iste sklede jesti. In povedó mu, da je to pri njih večidel tako, da, kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam na mejah naročeno, naj povedo vsakemu, da sedaj, ko še vse križem leži, ni čas |
| Sacrum promptuarium (1695): | Vſimi moj oſsel leta fazonetel, ter obrishi tvoje ſolſe, inu povedaj meni kaj te bolj; ſe obrishe, inu sazhne pravit de |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | da. “ Bere se: „ko sem vidil, kdo da je tam; povedi mi, kje da so oče? “ To je laški, tudi starim |
| Najdenček (1860): | nekoliko skozi-njé. „Za božjo voljo! ” je začel, „bodi resničen in povedi mi od kod prideš prav za prav? ” Mertev si bil |
| Najdenček (1860): | enkrat. Iz nebes ne prideš, zakaj ostal bi bil ondi; povedi mi, ali prideš tedej iz pekla? prosim te, verni se |
| Maria Stuart (1861): | je — morivec! In tu še konca ni — Moj Bog! Marija. Povedi vse! In pred oltarjem sem mu roko dala! Kenedi. |
| Domen (1864): | pogodili, saj pravite — —" „Da bi te vrag jezik, če misliš povedi, ali pa nič! " zavpije dolg nesterpljiv mož, eden mlajših izmed |
| Svetinova Metka (1868): | Zlati moj, ne tako! Ne govori več, nego je res! Povedi mi le, ali si mislil kedaj tako prav iz srca |
| Sosedov sin (1868): | misel, m pozábeljši sam sebe s stohom pravi: „Ne, ne! — Povedi, kaj ti je na mislih? Menda vendar ne ..." Pevajoč žensk |
| Svetinova Metka (1868): | misli name, naj bo zdrava! Želim jej 'z srca zdihujoč. Povedi, naj mi sladko spava, Prijetno sanja, — lehko noč! O srečna |
| Deborah (1883): | in zdaj bo tukaj, V dolino živeža je vbogim peljal. – Povedi, Jožef, kde si bil tak dolgo? Jožef. Na pravem mestu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | natalesu: ujemenu Boga ozhetha † Boga sina † inu svetiga Duha † Amen. povei: al poveita: zhei so ti dnarji skriti al zhei lasha |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Kaj mi povęjſh! — No, ti vshę morem verjęti. — Matizhek , povej mi sdej, kaj bo pak dones na vęzher ? al ozhem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Alj bi rad, naj bi ti s' zhem vſtregel kalj? ” „Povej mi le, rezhe kraljevizh, alj je v' tim gaji kaj |
| Divica Orleanska (1848): | vsake! Dünoa. Čistejši ni na nebu svitlo sonce Kje je, povej! Remon. Ah, če obernil vam Je serce Bog – rešite jo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | smerti pomanjkanje terpéti, pojdi k svojimu stricu, očetovimu pravimu bratu; povej mu, de sva jez in oče umerla in kako ti |
| Tine in Jerica (1852): | Tine. Prav! Če eniga dečka hočeš za pričo (Dečku). No povej, kakšni kravi ste bile? Deček. Jez mislim, de tvoji. Paljčar |
| Sveti večer (1866): | No prav”, spregovori logar, „vse je pošteno. Zdaj mi pa povej, Tone, kako ti je pri nas všeč? ” — „Verlo mi je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še nisi razodel. Zadnja priložnost je sedaj, le vse mi povej. ” „Kaj se še spominjaš tistih skrivnosti? ” „Kaj bi se ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | razveselilo cesarsko visokost in jih malo potolažilo. „Vstani, malopridnež! in povej mi sam, kam je zginil razglas? ” Korvin je nekaj jecljal |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | prav nobene krivice delal. Zato popraša prav prijazno malega Lipeta: »Povej mi Lipe, ali bi šel kaj rad k svetemu obhajilu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ojſtro poglédajo, jo sa roko primejo, ino ji prav resno povejo, rekozh: „Prav je, de ſe tiga ſtraſhiſh , kar ſi hudiga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Vſi grejo drugi sa drugim v' jiſpo. Nar popréj mati povejo, kako ſlabo jih je ſvakinja odpravlja, ino de niſo dnarjov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priſhel ? ſe prav malokadaj prav své; ker pogorélzi ſami ne povejo, ali pa rezhejo, de je hudoben, ſovrashen zhlovek sashgal. Goſpoſka |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | lehko cel život zpepeli, kakor nam to grozne zgodbe pogosto povejo. ” „Po tem bo žganje več del v kuprastih kotlah žgano |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na ktero se osnova te nove postave upira, in ktere povejo, da le tisti rokodelci, ki se pečajo s kakim rokodelstvom |
| Valenštajn (1866): | Enako! Me umejeta? Naj knez Zvestobo mojo skuša, kakor hoče, Povedita mu to: Jaz častnik sem Cesarjev, dokler ljubi knezu se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Boga ozhetha † Boga sina † inu svetiga Duha † Amen. povei: al poveita: zhei so ti dnarji skriti al zhei lasha al kaku |
| Biblia (1584): | je odgovoril, inu je rekàl k'nyma: Pojdita tjakaj, inu povejta supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jęsus je odgovóril, inu je rękal k' njima: Pojdita inu povęjta supet Joannesu, kar ſliſhita, inu vidita. 5. Ti ſlęjpi vidio |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vé, ali kàj naſhe ſanje pomenijo, ino káj; pa vender povéjta, káj ſe vama je ſanjalo? “ Véliki tozhaj tedaj pové: „˛Sanjalo |
| Oče naš (1854): | Rozalia, „z nama je še platno cofala za ranjene vojake. “ „Povejta tudi svojim staršem, da gremo v Omont,“ je rekel Štefan |
| Valenštajn (1866): | več treba nej? Al sta brez mene našla drugo pot? Povedite, sestričina, al ste Ga videli? Tekla. Ni denes, niti včeraj |
| Valenštajn (1866): | Tekla (živo). Da, tako je! Takisto mislim jaz. Pustite ga, povedite gospodom — Grofinja. Sestričina, al vam se v glavi blodi? Pogoji |
| Valenštajn (1866): | kazni me ne boste sramotili. Potegnite! Oktavij. Vteknite. Mirno mi Povedite, kakó je bilo to. Popolnoma potem se opravičim. |
| Mlinar in njegova hči (1867): | morda od kacega druzega ne. Micka (ki tete ni poslušala). Povedite mi, teta, ali je mlinarica stara? Županja. Saj sem ti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de ga nikoli is ozhy ne sguby. II. Premiſhluvanje. Sakaj povęite mi lubi Poſluſhavzi, od koga le pridiguje, kdo ſe v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Puſtite, k' vam tiga nar ból abotniga zhlovgka priti, inu povęjte mu! Eno dobro poſhto, priatel: Ny sdavnaj, kar je 40. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Radislav! ravno sedaj pišem našim Novicam. Rad. Dobro! Dobro! Pa povejte mi enkrat prav po potu, zakaj so se naše „Novice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne trese pred čudnimi kvantami, ki jih taki rakomavzarji zmislijo! Povejte mi, ali ni vse to satanovo seme? Tudi duhovni pastirji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Če si sicer volite kakiga župana (rihtarja) ali priséžniga možá, povejte mi, na kakošne možé cikate? Nar bolj poštene in umne |
| Stric Tomaž (1853): | ali ga vidili, ali kako drugače kej od njega veste? povejte mi! “ „Vem, Juri Harita dobro poznam. Oženil se je z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se k ptujcu obernem pa mu rečem: „Sedaj, stric, nam povejte od kralja Matjaša”. Ko te besede izgovorim, polijejo svetle solzice |
| Maria Stuart (1861): | Leicester. Povejte mi najprej, kakó je to, Da tako je na sercu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ljudje, ki so boljši od njih. Kalpurnij! odložite knjigo in povejte vi nam, ali je to mogoče, kar je pravil Skaver |
| Gozdovnik (1898): | iz njih spoznati nekako zadoščenje. »Vi ste bili, ki ste —? Povejte nam! « »Potlej, kader pumo oderem; ne smem puščati, da bi |
| Ta male katechismus (1768): | poſhreshnoste, inu kar je vezh takega, od katirega vam jest povéem, koker sem vam ſhe naprejpovedal, |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ne snam toku lepu govorit, koker ti. Al to ti povęjm , de sunej mojga moshizhka ne bom obeniga lubila. Matizh. To |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Kaj pak de ! — Jeſt mo vſe povęjm; le to ne — kar vędit ne ſmęj. Baron. (poſmeheozh. ) Lubesniva |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Shush. Vaſha Gnada , naj ne samęrijo , de jim po pravizi povejm. Meni je shol , de ſim zhes ſanta govoril; jeſt ſim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je prozh ; roshe ſo pohojene , dine vſe pomèſhkáne — Jeſt vam povęjm, Matizhek; de potler nebote mene kriviga delali. Nęshka. (tihu |
| Biblia (1584): | shakli inu v'pepeli pokuro ſturili. Ali vſaj vam jeſt povém: Tyru inu Sidonu pojde lashej na ſodni dan, kakòr vam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvoje perſſi rekozh: Bodi Bog meni greſhniku miloſtuv. Jeſt vam povęm: ta je pravizhnejſhi na ſvoj dom doliſhov , koker uni: sakaj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | męſta, inu od-trèſsite prah od vaſhih nóg. 15. Rèſnizhnu vam povęm: Lóshej bó semli tih Şodomitarjov, inu Gomorrhæarjov na dan tę |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bi bile ſhe do danàs oſtale. 24. Şizer pak vam povęm, de bó semli tih Şodomitarjov na dán tę ſodbe lóshej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | hudiga ſhaza tó húdu napręj pèrneſse. 36. Jeſt pak vam povęm, de sa vſako prasno beſsędo, katęro bódo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpod, odprì nam, odprì! “ Shénin pa je odgovoril: „Gotovo, vam povém, ne posnam vaſ! “ Zhimu ſo ſvetila bres olja? Kaj pomagajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | niſim naſhel vaſi, de bi imela, — dobro poſluſhajte, kar vam povém— de bi imela ſheſt oſhtarij, pa le pêt oſhtirjev. „Prasna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | še le svojo nevednost v zbornim ravnanji pràv očitno pokaže. Povém mu , de v angleškim parlamentu , ki svojo reč bolj zastopi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bo vse upanje zginilo. Vendar čas je prišel, da ti povem, kdo sem. ” „Ali nisi zvesti služabnik mojega očeta, komur me |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pobrali noi mov nesli so dvkati gratali; al tu tabe poviem da teſti zait knasamudi v'kateram bosh shebrov da vse |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu use kar bosh tou vidati jas tabe she tu poviem kader bosh petelina pokopov, jidi mou panzh sad napolei dabili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | natiſkovanju presreti, ker bi imelo Ljubljana nameſt Loblana biti. Tem povemo, de G. Dr. Orel ime tako piſano viditi sheli in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Tu naj samo povemo, da taka razmočila navadno rabimo v gotovem redu, najpred namreč |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ne dá tako dobro določiti kakor pri vodenih. Samo toliko povémo, da granit nastopi takrat kakor kristalinski škrilniki, celó vánj vpleten |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi prad tiem svietam: damenei antuart dash al daſta noi povieſta nateram Kraj so ti dnarji skriti: noi kakv bese ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesusa Krſtusa, da vi mena N. N. to nuezh resnizo povieſta, kar jas ozham vedeti inu vidati inu mena krei noi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | odgovori: „Zato vam bodi kdor hoče hvaležen, de kaj drugač poveste, kakor mislite; vaših misel neznam uganiti; če bi bil jez |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | to zvedel, djal je: „Dobro tedaj! Po tem, kar mi poveste, vidim, da je pravica na vaši strani. Jutri zjutraj, ko |
| Gozdovnik (1898): | »Ah, kaj mi poveste! Je-li dejanje priznal morilec? « »Ni, in sam je tudi ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vashna reſsniza je moja lubęsen prut Nęshki. Nęshka. Kaj mi povęjſh! — No, ti vshę morem verjęti. — Matizhek , povej mi sdej, kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je , ki kaže kar rad ješ — Jo bereš nazaj, številko poveš. 2) Z besedo pokažem le kako ſe mi zdi, Jo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nu moje shale poviesh N. N. N. noi to resnizo klor vedeti nash? pridi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozheta inu Boga sina noi Boga svetiga Duha dati mena poviesh kakv je tabe jeme, potam bareiga po trejah rezhieh aden |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozhi daboda tabei use povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | enkret zhes nas reku te beſede, katire ima skus tvojo povelo sapiſſane ſveti Joannes Apoc. 3. Quia neque frigidus es, neque |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Od Kershanskiga vuka po versti TEGA KATECHISMA, katiri je na povelo Zeſarske Svetlusti na deshele vun poſlan Sraunu eniga Perdauka teh |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | išejo, nej se v veliki sreči veselijo, in nej reko: Poveličan bodi Gospod! kteri ljubijo Tvoje zveličanje. Jest sim pa revin |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | cveteče rože, vidile so se le tenki sklenjeni roki in poveličan obraz, na kterem je bilo vpisno znamenje posvečenja in zedinjenja |
| Blagomir puščavnik (1853): | napravil. ' Naj bo z vsim, kar narava da, vaše veselje poveličano, naj bodo vsi pričujoči vaše sreče, vašega veselja priča in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | podložno, ne vam, ne komu drugemu: prosto bo, veselo in poveličano! To je terdno moje zaupanje! ” „Kake divje prikazni žive, jutrove |
| Oče naš (1885): | tvojega zaničevanja videli, tudi čas tvojega novega prihoda in tvojega poveličanja gledati smemo. Bertram in Nikole, moja sinova, srčna bodita! Ana |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Jezus mnoge besede pridévajo, ki se na življenje, terpljenje in poveličanje Jezusa in Marije nanašajo. Imenujejo se té perdjane beséde: skrivnosti |