Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 58

▶ nabirati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nabira

nabera
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſmetano od eniga poſnémanja méſti mogel, ſe ſmetana toliko zhaſa nabéra, de jo je doſti. Po tém ſe med 12 bokalov

nabira

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	muzeum, ki s posebnim veseljem take stare ostanjke predpovodenjskih žival nabira, bi prijatlam natoroznanstva za tako darilo veliko hvalo vedil. Pràv
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	draginami polni predele dišeče, In prejo vertí na vreteno berneče, Nabira v omare, očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko sneg
Tine in Jerica (1852):	ne toži čez terpljenje, Če ga odvernit ni v stan’ Nabira ž njim si zasluženje, Če je v božjo voljo vdan
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	roga odluši, ga je treba čisto odrezati, da se ne nabira blato ali pesek za kopitom, iz kterega vgnjide lahko postanejo
Pripovedke za mladino (1887):	Benjamin skrbita, da vse okusno pripravita. Posebno je kraljičina pridna, nabira suha drva za kurjavo in jedilna zelišča, pristavlja lonce k

nabirajo

naberajo

Kuharske Bukve (1799):	duh, inu perjęten pokúſ. 254. Diſhavno vino. Diſhiozhe sęlſha ſe naberajo, inu ſuſhę; negrędo vſe ſkup smęſhane v' vino, temuzh lę
Življenja srečen pot (1837):	boſh od Boga prijèl. Le vſe savólj Bogá! Buzhelze ſterd nabérajo, pa ne ſamo saſe; ſhe mravlje ſo ſi dobre in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	dogotovljena, jok in zdih se razlega povsod, milodari se pridno naberajo in se obilo stekajo od vsih strani v tolažbo povodnjencam
Razne dela (1870):	Zmir odpada, rase zmir. Ali za slavo ponižniši vnete Žene naberajo migleja cvete, Pridno redijo jih mile skerbi, Prostiši v svojim

nabirajo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Če pa učenik otroke spodbada, da naj pridno sadne peške nabirajo, — ako jih podučí, ktere so dobre in nabiranja vredne, ktere
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	za živež družine takih prostovolcov, ki nimajo lastnega premoženja, se nabirajo dnarji, in domoljubnim Švajcarkam je oklicano povabilo, naj se oglasijo
Zoologija (1875):	delavci, kateri opravljajo največa dela, tako na pr. stavijo stan, nabirajo in znašajo živež in goje zalego. Ti delavci so spolno

nabiral

naberal
Zlata Vas (1850): po njem stregel in skerbno vse hude govorjenja zoper Ožbeta nabéral. Ko je že dovelj védil, je rekel: „Dosti vém od

nabiral

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	in čez ramo mu je visela bisaga, kamor je milodarove nabiral. V hiši je bila sama Meta in njena hčerka.
Izidor, pobožni kmet (1887):	sovražnih misli v srcu redili. Kdor bi tako postopal, ne nabiral bi si zasluženja pri Bogu, ne vabil bi si blagoslova

nabirala

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	od ktere smo poprej govorili. Sklenili so; da se bo nabirala milošnja, ker treba je bilo skerbeti, da se razširijo in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	s svojima dvema sinovoma iz gozda domú verne, kjer je nabirala suhljád: Mati so nesli na glavi veliko, a dečkov vsaki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	leta 1868. vsled sijajnega zagovarjanja dveh časnikov, katera sta javno nabirala doneske za spominek onega Baudina, ki je bil vstreljen pri
Deborah (1883):	roko je dečka uhala, a z drugo jagode na nit nabirala. Liza. Srečo prinašajo, to je res! Niti je naprela čista
Deborah (1883):	Niti je naprela čista devica, in ko je na-nje jagode nabirala, tri očenaše je zmolila. Tržinar. Nu, mati Liza, se tudi

nabirali

naberali

Slate jabelka (1844):	dreveſlh raſtejo slate jabelka, ktere ſo ſvetniki boshji tako pridno naberali, ſami sa-ſe in sa druge kriſtjane. Nekoliko letih slatih jabelk
Potovanje krog Triglava (1860):	bilo, da smo čakali, če se bodo prepodile megle, in naberali smo med tem mnogo nizkih zelišč in mičnih cvetlic, do
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	tergovcu v Celji. Veliko laglje in hitreje pa bi se naberali družtveniki, ako bi vzel v roke to reč v vsaki

nabirali

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	hodili, po trije, štirje skupaj, kot delavci, ali pa so nabirali suha derva in hojevino. Nobenemu se pa še sanjalo nij
Občno vzgojeslovje (1887):	vedno bolj usovrševalo. Na podlogi izkušenj in spoznavanj, katere so nabirali predniki, napredovali so nasledniki v duševni obrazovanosti, — in tako bodi

nabiram
Kitica Andersenovih pravljic (1863): ne bo šlo nikakor! « reče jezero. »Stoj! znabiti se pogodiva. Nabiram bisere, in tvoje oči so najčistejši biseri, kar koli sem
nabiramo
- naberamo
  Hrana evangeljskih naukov (1835): tak, pravi ſv. Kriſoſtom, ſi mi s' malim velike saklade nabéramo sa nebeſhko kraljéſtvo. “ 2. Zhlovek pa le rad vſe malo
- nabiramo
  Botanika (1875): Edini pripomoček, da rastline spoznamo, je ta, da jih pridno nabiramo, natanko in skrbno primérjamo z njihovim popisom in s podobnimi

nabirat

naberat
Življenja srečen pot (1837): jutro ſkerbno na polje leti po zvetlih roshizah ſladkiga medu naberat; tezí vſako nedelo ino sapovedan ſvetek (prasnik) tudi ti v'

nabirat

Stric Tomaž (1853):	bi njemu služiti mogel. Nekaj dni potem gredo sužnji pavolo nabirat. Z začudenjem zagleda Tomaž med tropom lepo oblečeno deklo, s
Stric Tomaž (1853):	tisto noč zasede konja in dirja k bližnjim naselbinam, ljudi nabirat, da bi mu drugi dan begunke lovit šli. Drugi dan

nabirati

naberati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): se morajo za zgodnje sadje peške tudi od zgodnjega sadja naberati, za pozno sadje od poznega in za zimsko ravno tako

nabirati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nemore prah, pesdirje in predivo na vinto in na ſhtekelj nabirati, kar ſtolovi plòh brani. Pod ſtolovim plòham je pa trushiza
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Res je, de poglavitno opravilo čebelic je, méd po cvetji nabirati in vkup ga znašati; tode z naberanjem medú one veliko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	iz hiše ganil, kako bi bil te mogel černo vojsko nabirati, in — ali se je le kaj napčniga v tistim kraji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	sosebno prizadevajo, je: da jo spodbadajo sadne peške in košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih tičev, ki gosence pokončujejo, ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pa tudi po cepičih in grebenicah množiti. Treba je le nabirati
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in leči, kakor uči Pitagora. Tacih zelišč bi bilo treba nabirati, kedar stoji solnce v znamenji tehtnice, ktera ima to lastnost

▶ nabit pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nabite

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	jan. — Ostro smo zavarovani; po vseh krajih je straža; povsodi nabite tablice z napisom: „Goveja kuga. ” To so nam vendar po
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	tako zlobno, da je Toneta kar zona obšla. "Jeli nijmaš nabite dvocevke v roki? Grom in tresk, bi le rad videl

nabiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): v Modeni so bili poslednji čas na več hišah opomini nabiti, nektere dni ne cigar kaditi — v „blagor Italije !” Vlada je
nabitih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): podertine, naplavljeno blato, ilovje in ločje je polnilo vodotok, versta nabitih kolov kot del mestne zabrambe na enem koncu, in množina

nabito

Robinson mlajši (1849):	se je k diri vernol, ino je pred njo z nabito puško obstal. „Za vse na sveti! kaj le to more
Robinson mlajši (1849):	moti bil, ino vzemši užgano svetilnico v levo, ino ostro nabito pistolo v pravo roko, je serdčno šel po svoji odvagi
Gozdovnik (1898):	je kratko svetlobo porabiti. Obrne se, vstane, ter pomakne ravno nabito puško skozi ogradbo. »Sedem! « dé Pepo vzraščen. »Osem! « klikne sledovnik
Gozdovnik (1898):	zastorom so ležali trije možje. Dva sta spala, a starešina, nabito puško zmeraj v velikanski pesti držeč, je skrbljivo bdel. To

▶ nabiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nabije
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): Hitro nabije izstreljeno cev in jo potem pripravljeno nasloni ob ramo, da
nabil
Stric Tomaž (1853): Če je Legré kterega po obrazu namahal ali po mečah nabil, se je Tomažu milo storilo in je s tiho žalostjo
nabiti
Izidor, pobožni kmet (1887): bo. Sicer pa poprej samega sebe malo poglej. Lipeta hočeš nabiti, ker ti katekizma ne zna, o kterem pa prav ti

▶ na blago predlog + samostalnik, občno_ime, srednji(večbesedno geslo) ↘ goo300k

na blagu
- nabvase
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): to zhasno noi tam venzhno bras use shkode nazheſti noi nabvase vtomi svadzhomi jemeni Jesusovom, inu te Svete troize dati spet

▶ Nabois samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Naboisom
- Nabois-om
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): njo se odpira na levo med vštric pred nami stoječim Nabois-om in Černim verhom razgled v Italijo in južno Tiroljsko, kjer

▶ nabosti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nabodi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): poſtrellat. Skuſsi, ſej te nizh nekoshta. Mittelni, de Svine nesbolijo. Nabodi eno kroto, puſti jo zerknit, inu po tem obeſsi jo

▶ nabožen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nabožno

Občno vzgojeslovje (1887):	potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje in ponižnost do neskončnega, ljubezen in
Občno vzgojeslovje (1887):	se je v otroku razvilo intelektualno zanimanje, prebudi se tudi nabožno zanimanje, ako vzgoja prihiti s pravim taktom na pomoč. Takov
Občno vzgojeslovje (1887):	meri in je najizdatnejše vzgojno sredstvo, ako treba voditi voljo. Nabožno zanimanje v otroškem srci buditi in povzdigovati je torej važna

▶ nabran pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nabran
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Veselje oznan'; Iz rožic rumenih, Iz plavih, zelenih 'ma venec nabran. Že ptičice v zborih, V zelenih šotorih, Vùn kličejo nas

nabrana

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pečo, ktere roglji, nazaj priviti, so umetno zloženi; bela drobno nabrana robača in rok«»yi (ošpetelj), ki pokrivajo modere in persi
Fizika (1869):	ko smo ju spet narazen odtegnili, da je v cinku nabrana + elektrika, v bakru pa - elektrika. Se vé da je njih

nabrane

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	slabe in za zavreči, ako jim veléva, da naj mu nabrane peške donašajo, če pridne nabiravce pohvali in jim včasih za
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	otroci kmalo skušati začeli, kdo jih bo več nabral, in nabrane bo učenik na šolski vert posejal ali jih kam drugam
Zeleni listi (1896):	Ko so bile šibice nabrane, zavije jih mati v velik robec ter se vrne z
Zeleni listi (1896):	robec ter se vrne z gospodom sodnikom domu. Doma poveže nabrane vejice skupaj in šiba je bila gotova. c) Kaj so

nabranega
- nabraniga
  Genovefa (1841): in urne ſinize pred vrata votline jih pobirat. Tudi od nabraniga ſenà je nekaj pred votlíno natróſil. Tako je lazhne ſerne

nabranih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga zherva ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe sna eno maſt sa kola masat dobiti. Zhe
Botanika (1875):	droževni plesnji (Hefenpilz, Saccharomycetes cerevisiae, pod. 161.), sostavljeni iz stanic, nabranih v vrvce. Pri tej se odločujejo posamezne stanice, ki narejajo
Botanika (1875):	obstojé le iz ene ali iz več kakor v vrvco nabranih stanic in ki spadajo podobno najbolj enovitim algam, med najnepopolnejše

▶ nabrati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nabere

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krajcerji so iz kotlovine narejeni, na ktéri se zelenica (Grünspan) nabere, ki je prav zlo strupéna. Prav nedolžno sredstvo, srovo maslo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	peči ali na soncu suši, naj ga na tanjko verco nabere, in večkrat oberne, de se lepo posuši. (Konec sledi. ) (Konec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	elektriko dobro vodi, da se je lahko veliko v nji nabere in jo spuša kar je je od več. Posebno pa
Gozdovnik (1898):	Oročej storita po ukazu. Razstro se odeje, v ktere se nabere toliko zlata, kolikor bi mogli konji nositi. Zlato so bili

naberejo

naberejo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): jabelku en mazinc široko luknjico, in takó f^revertane jabelka naberejo kakor roženkranc na nit ali tanjko verco in jih v

nabero

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	jagode, péteršilj, žalbel in druge koristne roze naj se zdaj naberó, posušé in hranijo. Zdravje. Gobe zdaj obilno rastejo in pridejo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	druzega bodckovja storži naj se mesca listopada ali pa grudna naberó in čez zimo na suhem hranijo, ker v storžih ostane
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se dobi 15 funtov semena. Storži se pozno v jeseni naberó, skoz zimo na suhem hranijo, pomladi na peči posušé, in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Bere se pri nas v škafe, in kar pridni bravci naberó, nosijo v brentah veseli mladenči v hram v kad, če
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	je blizo in okoli, veliko čvetja in rož, kjer berž naberó in z dolgim letanjem časa ne zgubé; 2.mora biti solnčni

naberem

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bom zastonj hodila ob polnoči ven med grobe, da si naberem potrebnih zelišč? Kako me boš pa ti podpiral? — saj sem
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	od prelepih barv. Hitro grém tje, da si jih veliko naberem in svoje školjke ž njimi napolnim. Pri teh besedah skoči

naberemo
Mineralogija in geognozija (1871): se zadobi pojem po premišljevanji samem, ampak da ogledavši mineral naberemo vse njegove različne lastnosti v podobo, na kojo se vselej

naberi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Armenish Bolus je tudi dober. Kateri ozhe krave ſrave imeti, naberi Leviſticum, ali Liebſtökel deni v'vodo, inu dej zaſu piti
Kuharske Bukve (1799):	omozhi, s' ribanim kruham potręſi, zri v' rasbęlenim maſli. Tudi naberi lępiga perja od peterſhíla, ga operi, inu v' maſli ozrì
Kuharske Bukve (1799):	sarumeni, ter daj na miso. 252. Méſhana ſalata, ali smeſa. Naberi sęliſha, katire ſo narbol perjętne, poſtavim: kręſha, kìſliza, koperz, melíſa
Kuharske Bukve (1799):	majhena vertna ſalata s' takmi sęlmi namęſhati. 253. Plevnati ſir. Naberi rosmarina, shalbelna, besgoviga zvętja , inu drugih sęlov, poſu-
Kuharske Bukve (1799):	sagoſtí, deni hladít, potle smersovat. 211. Smerslina od breſkuviga perja. Naberi seléniga perja na bręſkvah,
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ni, pa jagode popred še enkrat skuhaj. Vkuhane ostrožence, drugači. Naberi debelih, še ne dobro zrelih ostroženc, otrebi jih in prebodi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	1.jul. l.l. velika nesreča zadela, se je v Ljubljani po naberi, ki jo je mestna gosposka vpeljala , nabralo 319 gold. in

nabral

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se bojo otroci kmalo skušati začeli, kdo jih bo več nabral, in nabrane bo učenik na šolski vert posejal ali jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	svetu jih živi. Kdor pa derzno stopil h košu Pa nabral si je blaga, Vsak si dobro srečo voši, Radost se

nabrala

Genovefa (1841):	s veliko shaloſtjo, in tudi tolika mnoshiza ljudſtva ſe je nabrala, de je komaj deſétiza njih v zerkev iti môgla. Grôf
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi se lepih dobičkov tudi obertniki našiga cesarstva vdeležili, je nabrala Teržaška kupčijska družba raznih železnih rečí in jih pošilja po

nabrale
Mineralogija in geognozija (1871): se je strdilo popred in okoli tega kosca so se nabrale še druge krogle kakor lupine. Še večkrat se vidi kamenje

nabrali

Biblia (1584):	Kruhe, mej te pet taushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Tudi nikar na te ſedem Kruhe, mej te ſhtiritaushent, inu
Biblia (1584):	ſedem Kruhe, mej te ſhtiritaushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Koku je tu, de nesaſtopite, de vam jeſt nepravim od
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga bili she ranjki ozhe ſtaviti ukasali, ino mu sa-nj nabráli veliko slata ino ſrebra. Vſe ſtene ſo bile ſ' zedrovim
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	so našim vojakam svoje konje popustili, kterih so si toliko nabrali, de so jih Hrovatje potem po 6 gold. prodajali. Pri

nabralo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor 3000 goldinarjev je premalo. Kako ſe bo to ſhtevilo nabralo, ker ſo shé vſi Krajnjzi, ſoſédne grajſhine in kmetje ſvoj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lepo je ſliſhati, de ſe je she zhes 11,000 goldinarjev nabralo. To ſhtevilo pa ſhe ne isdá doſti in ſhe vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ako bi jez hotel pesmi praviti, bi se mi jih nabralo skorej za jedne bukvice; jez tukaj le jedno napišem, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Pogovori vredniſhtva. Sopet ſe je toliko ſpiſkov sa naſhe novize nabralo, de je vredniſhtvu nemogozhe, vſakimu goſpodu piſatlu poſebej odgovor dati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Sarajevim poslal, in kar se je scer v Zagrebu za-nje nabralo, med nje razdelilo! — Piemonteška vlada je razglasila postavo, ki zakon
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	znanstvenega društva. * V Belgradu se je dozdaj za narodno igrališče nabralo krog 6000 cekinov, knez sam je podaril 1000 cekinov, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	da se je zadnjih deset let toliko kmetijam nemilih vzrokov nabralo, da nikoli pred tako. Zaostali dolgovi, preden je bila tlaka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	in po rekrutbi ravno tega leta tudi drugih novincov toliko nabralo, da ima armada skoro dosti vojakov; zatega voljo pa tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	v Ljubljani po naberi, ki jo je mestna gosposka vpeljala , nabralo 319 gold. in 28 kr., 8 srajc in 13 kocov

nabrati
Zeleni listi (1896): Ako dovolite, grem z vami v gozd ter vam pomagam nabrati šibic«. Mati se je sicer branila, toda sodnik se ni

▶ Nabrežina samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Nabrežine
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): in se potem čez Treviž, Videm in Gorico podala; iz Nabrežine, pravijo, se bota pa po novi železnici do Postojne peljala

▶ na britof predlog + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ IMP

na britof

nabritof

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti sashribei na an zedelzh anu ti teſti zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar alpe v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei kader boda
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	be sate kar doro nabu noi teſto perſt pasanesi supet nabritof zhier sijo prei useu te Zedelzh kateri si 2 perſta

na britofu

nabritofe

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pershpili? vsemi an dober shrabl odane mertovshzhe trvgle, kateri se nabritofe naidajo inv vtekniji ospodja vmiso pertvoimi kraji, zhier ti sedish
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svetiga Duha Amen nekoli narezi pashe tu samerkei kader bodash nabritofe dati morash nai prei dushe pogriesati taku jas vas dushe

▶ Nace samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Nace

Oče naš (1854):	je obvarovati mogel, da se ni razdrobil. Pervo kar je Nace storil, je bilo, da se je Bogu zahvalil; potem se
Oče naš (1854):	VI. Ne pêlji nas v skušnjavo. Ko se je Nace iz svojega težkega spanja prebudil, je sonce že zahajalo in
Oče naš (1854):	cvetni loki se raztekal. — Počasi in ves začuden je vstal Nace. Vsi udje so ga boleli. Zdaj še le se je
Oče naš (1885):	je hotela pomagati vstati. Pa z britkim zdihljejem je padel Nace nazaj. Do smrti trudnega se je čutil in zdaj ga
Oče naš (1885):	hoče ta mož za sebe ali za našega sina skrbeti? Nace ne potrebuje starišev; še žive njegovi in ti so svojo
Oče naš (1885):	Ves nevoljen je hitel domú. Zaman se je to pot Nace prizadeval, da ga vpokoji. Večerjala sta skupaj in Mêljard je

Naceta

Oče naš (1854):	žalostne znaminja vojske! „Marieta,“ je zašeptala Rozalia, „ne pozabi za Naceta moliti. “ Marieta je pokimala in je s sestro poleg starega
Oče naš (1885):	s tako dobro voljo zamorete. Mož je bogat, in ljubi Naceta, in na njem je, to bogastvo enkrat imeti, in to
Oče naš (1885):	ali hoče svoje bogastvo po najinem sinu pomnožiti? Sami poznate Naceta, kakošen da je. Ni ubožen otrok. Dobro slovi, ima dobro
Oče naš (1885):	sina. Njegov stan in njegovo premoženje mu dasta pomočke, za Naceta dosti bolje skrbeti, kakor vi še s tako dobro voljo
Oče naš (1885):	oglasi. — Pri teh besedah je gledal Marton ojstro in nepokojno Naceta in njegove stariše. Molčé, s solznimi očmi in bridko žalostjo
Oče naš (1885):	bo ta mož pač bolj ljubil, kakor midva? “ „Ljubil bo Naceta, to vam zagotovim, imel ga bo kot svojega sina. Njegov

Nacetom

Oče naš (1854):	pomiloval Menarta; ni mu bilo neznano, kaj se je z Nacetom zgodilo, ker je bil v Dižonu zdravnik pri popisovanjski gosposki
Oče naš (1854):	je Nace slovo vzel, sta bila Menart in Barba z Nacetom še pri sveti maši. Tu. sta darovala svojega edinega otroka

Nacetu
Oče naš (1885): ne pisati. Vsi pričujoči so mogli iz stanice iti, a Nacetu je prošnjo, da bi z svojimi stariši pri mrliči smel

▶ Nacek samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Nacek

Oče naš (1854):	Tvoja véra vedno čista in ponižna,“ je rekel; ljubi moj Nacek, ohrani le svojo vero kot svoje največje bogastvo. Čislaj jo
Oče naš (1854):	zatéranje, martranje in smert zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek, tudi Tebi zna ura skušnje priti. Takrat se derži v
Oče naš (1854):	po svoji svéti katoljški cerkvi vedno oznanuje! “ „Ja,“ je obljubil Nacek, „rad verujem v njega in vsako njegovih besed hočem prav
Oče naš (1885):	po svoji sveti katoliški cerkvi vedno oznanuje! “ „Da,“ je obljubil Nacek, „rad verujem v njega in vsako njegovih besed hočem prav
Oče naš (1885):	tvoja véra vedno čista in ponižna,“ je rekel; „ljubi moj Nacek, ohrani le svojo vero kot svoje največje bogastvo! Čislaj jo
Oče naš (1885):	zatéranje, mučenje in smrt zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek, tudi tebi zná ura skušnje priti. Takrat se drži v

Nacka

Oče naš (1885):	hišico, najine lepe krave in še celo najinega fantka, najinega Nacka! Barba! ali si še kaj želiš? “ Barba se je Bogu
Oče naš (1885):	razjasnilo, sladke solze so jej oči zalile in na spečega Nacka kapale. „Ménart, ali je pa tudi vse res, kar pripoveduješ

Nackom
Oče naš (1885): Barba se je Bogu zahvalila in veselila se najbolj nad Nackom, ki je tako čvrsto rastel, in nad Ménartovim zdravjem, ktero

▶ na cesta predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

na cestah
- nazieſtah
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Anomi storit date streliti knabo mogou tu se is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi

na cesti

nazeſte

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svelizhanje al bom doma al vene al vgore bel napveli nazeſte al nadesheli bodi ti o Jeshvsh moja sreszha tv pomaimi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kaleri isshpenſtam dievajo bodi vhlievah al vhishah al nagasi bel nazeſte alpa naſtes dieh htver tu persabe nosi re nabo

▶ nacetov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

nacetovemu

Oče naš (1854):	najčisteje ljubezni. Kako šla ta beseda, kako ta pogled k Nacetovemu sercu! Pred kakor sicer so se nocoj ločili. Ko so
Oče naš (1885):	Kako pa je šla ta beseda, kako ta pogled k Nacetovemu srcu! Pred kakor sicer so se nocoj ločili. Ko so

nacetovo

Oče naš (1854):	General je nevoljin svoje čelo zgerbančil; pa lepo, pokojno obnašanje Nacetovo, njegova mladost, njegova izurenost v španiolskim jeziku, to vse je
Oče naš (1885):	General je nevoljen svoje čelo zgrbančil; pa lepo, pokojno obnašanje Nacetovo, njegova mladost, njegova izurjenost v španjolskem jeziku, to vse je

▶ nachbild neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

nachbild
Fizika (1869): Ellipse, 59. Palec, Zoll, 18. Pamesec, Nebenmond, 151, 200. Papodoba, Nachbild, 150. Para, Dampf, 115, 118. Parabel, parabola, metnica. Parallell vzporeden

▶ nachsten neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

nachsten
Ultra! (1867): telegrafno depešo v krasni, čisti slovenščini: "augenblicklich kommen mit dem nächsten Zug." Ker sem vedel, o čem je govor, pogledam na

▶ nacl okrajšava ↘ IMP

nacl

Kemija (1869):	Natrijumov klorec (Klornatrijum), NaCl, je bolj znan pod svojim navadnim imenom: kuhinjska ali kamena
Kemija (1869):	kakor postranska dobava klorovodenčeva ali solna kislina, ClH (§. 45). NaCl + SO3.HO = NaO.SO3 + ClH.

▶ na čast predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

na časti
- nazheſti
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): noi natalesi to zhasno noi tam venzhno bras use shkode nazheſti noi nabvase vtomi svadzhomi jemeni Jesusovom, inu te Svete troize

▶ načelnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

načelnik

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	nje. Francoz. Vstal sem sè zadja v ladijici. Teh barbarov načelnik je zagodrnjal nekaj sam sebi, ali zago-
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	ni ne besedice. Jaz sem menil, da je to lupeźniški načelnik; ali ni imel na sebi nikakoršnega znamenja, ki bi se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	to je pomočnikom; nasprotno pa je silno potrebno, da zadruge načelnik uže zavoljo pogostih prememb pri dotičnih osebah pogleduje, kako in
Gozdovnik (1898):	dalje upati svojemu poprejšnemu pomorščaku, Kučilu. Po zrelem preudarku je načelnik odprave izprevidel, da Kučilo, prav za prav ni imel nikakoršnega

▶ načelo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

načela
Občno vzgojeslovje (1887): je glavno načelo krščanske morale. Najblažje in najširše razlaganje tega načela je zapoved o samozatajevanji in o ljubezni do svojega sovražnika

načelo

Občno vzgojeslovje (1887):	popolnem zadostuje, da se človek označi za hudobnega človeka. Nravstveno načelo, ustrezajoče ideji blagohotnosti, namreč: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe
Občno vzgojeslovje (1887):	blagohotnosti, namreč: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe! je glavno načelo krščanske morale. Najblažje in najširše razlaganje tega načela je zapoved

načelom
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): kerščanstvo napeljuje človeka k takemu djanju in nehanju, k takim načelom in taki visokosti duha, kakor nobena druga vera — pa kaj
načelu
Občno vzgojeslovje (1887): to, kar hoče drugi, — če le tuja volja ustreza višjemu načelu vestnosti. Vsekako se tuja volja zlaga ž njegovo, ako hoče

▶ načeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

načel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): tako, da ne boš saj en pavec pod očesom steržena načel. Na obeh straneh moraš lup na cepiča pustiti, in tisto
načnejo
- nazhnejo
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): dvajſet alj trideſet rajniſh kravo kupiti. ” Alj na — mati potizo nazhnejo, nje otrokam vrésati, kar jim nosh v' njej obtezhi, in

▶ načev neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

načev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): načev, rac in tudi gosi, ali kar so ga nalovili pridni

▶ način samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

način

Robinson mlajši (1849):	nastal. Ino zdaj se je pečenja kruha poprijêl na dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev je spekol ize žitne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	za mnogoverstni sad, — da se gleda na koristniši plémena, na način izreje: ali naj so velike drevesa ali pertljikovci, — kako naj
Kemija (1869):	sebi moševino, na pr. pamuk (bombaž), ki se na ta način da v tkaninah razločiti od svile in volne. Kisline obarajo
Botanika (1875):	pride tako vedno dalje. Kmali bi se pa na ta način naredilo ravnotežje med kapljino v rastlini in med kapljino zunaj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jedno izmed prejšnjih treh jednačeb, i. t. d.; na ta način se določijo zaporedoma vrednosti vseh neznank. Primeri. enačba.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	izrazimo dane pogoje z algebrajskimi znaki. 2.) Da na ta način dobljene jednačbe razrešimo. Kakó je jednačbe sestavljati, za to nimamo
Občno vzgojeslovje (1887):	njegovi miselnosti primerno, zraven pa naj ga podpira na pameten način. 40. Strahovalna metoda.
Občno vzgojeslovje (1887):	uči se ob jednem razumnega odločevanja in sestavljanja. Na ta način postane nazorni pouk (sosebno zemljepisni, zgodovinski, prirodopisni) šola domišljije, ob
Občno vzgojeslovje (1887):	sodi premišljeneje in previdneje, pouk pa naj doda svoje. Najboljši način poučevanja je vsekako ta, ki vspodbuja učenca, da sam išče

načina

Robinson mlajši (1849):	vesti ni hotela, desetkrat ino večkrat pokušati, dokler ni pravega načina nalezel, kako bi ôzle vezati imel: je v tem toliko
Občno vzgojeslovje (1887):	navadno starejše predstave nasproti. Tudi pri memorovanji deluje apercepcija. Od načina, kako se to godi, zavisna je sovršenost spomina. Ako na

načine
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): trt nad zemljo in pod zemljo in to na naslednje načine: 1. Navadno cepljenje drvenih trt na naklad z jezičkom, pod
načini
Aritmetika za učiteljišča (1885): skupaj spadajočih jednačeb s prav toliko neznankami se uporabljajo isti načini, katere smo navedli v § 203. za razrešitev dveh jednačeb

načinom

Kemija (1869):	stanovite razkrojitve in sostave izraziti s splošnim, za vse veljavnim načinom. Ravno tako nam nektere vrzeli v podobnih vrstah oznamujejo, da
Zoologija (1875):	razvije se v črevesu popolnoma. Njeni mladiči pa potem istim načinom zopet potujejo v meso.

načinov

Fizika (1869):	ali piše znamenja. Ta naloga se je rešila na več načinov, tukaj pa hočemo govoriti le o tako imenovanem pisalnem telegrafu
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	člena nad zemljo (dnè 31. maja). Na vsaki izmed teh načinov požlahtnili smo po 10 trt (rudečo Zastavico na Riparijo) in

načinu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naklonu) in aoristu. Modre besede o infinitivu (nedoločnem naklonu ali načinu na str. 115): „man kann von dem Gebrauche einer unbestimmten
Zoologija (1875):	prigodi, da bi velike ujede človeka napale. Po rasti in načinu življenja razpadejo ptiči v dva glavna razdela. Prvi se izvalé
Botanika (1875):	s tremi glavnimi skupinami, v ktere se rastline dele po načinu svojega prvega mladostnega razvitka. Sledeče nam bo pokazalo, da vlada

▶ načrt samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

načrt

načert

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	drugač kazalo si pomagati iz tacih zadrég. Henrik je storil načert, kako se ima jutrišnji dan bitva voditi, ki bo čez
Stric Tomaž (1853):	srečno v zaželeni kraj mirú pripeljal. Razloži ji zdaj Juri načert o begu, rekoč: „Moj gospod me je s pismom k

načrt

Aritmetika za učiteljišča (1885):	III. Dve nalogi v praktično uporabo jednostavnega knjigovodstva. 1. Načrt jednomesečne trgovine. Josip Leban v Ljubljani si omisli za svojo
Gozdovnik (1898):	s pristavnikom v njegovo sobo. »Veste li, da moj prvotni načrt je segal do Velike reke? « »Tako sem si mislil. « »lzpremenil

načrta

Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	sliko za steno pri krstnem kamnu v Ponkvi, krasen naris načrta za glavni spominek v gotiškem slogu od arhitekta Hartl-na in
Gozdovnik (1898):	globino ter mesto prepustila višnjevkasti svetlobi jutra. Kakor iz zmedenega načrta slike, so se vzdigali prvi vrhovi pogorja, drugi za drugim

načrte
Rudninoslovje (1867): se glavna nagiblje, imenujemo prvo, óno pa drugo. Obrazce i načrte si pa mislimo tako postavljene, da glavna os stoji
načrti
- načerti
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): troje velike knjižine, in nekteri papirnati listi, opisani z število-skrivnimi načerti. Matevž, če je ta podoba njegova, ima debele oči, ki

načrtih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	18. vrsti odzgoraj namesti: v kratkih aforizmih — načrtih — beri: kratkih načrtih — aforizmih, — v vrsti 20. pa namesti: dandanes n e učite
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	451. strani v 18. vrsti odzgoraj namesti: v kratkih aforizmih — načrtih — beri: kratkih načrtih — aforizmih, — v vrsti 20. pa namesti: dandanes

načrtu
Občno vzgojeslovje (1887): Najbolj se uri pazljivost z nazornim poukom, po načrtu osnovanem. S takim poukom se privadi otrok, da vstraja pri

▶ načrtati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

načrtati

Astronomija (1869):	moremo meriti načrtane kote, ali da moremo kote določene velikosti načrtati, za to nam rabi neko enostavno orodje, ktero imenujemo prenašalec
Astronomija (1869):	te ravni, kar se pa v podobi dá le nepopolnoma načrtati s primernim skratjenjem. Raván poldnevnikova reže obzor opazevalčev pravokotno v

▶ načuditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

načuditi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): po cesti od Občine ali sv. Jerneja, se ne morejo načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje v veličanski pozor spremenja

▶ nad predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nad

Kuharske Bukve (1799):	bokali mersliga mlęka inu enmalo zukra notri. To ſe poſtavi nad ſlabo sherjavzo, ſe shverkla, dokler vręti sazhnè. Potle ſe vsame
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bilo ˛Salomonovo kraljevanje, pravizhne njegove ſodbe, ino ſrezhne njegove dela. Nad njegovo modroſtjo, nad njegovim velizhaſtvam ſo ſe posemeljſki kralji ino
Zlata Vas (1848):	čez-nj poveznil, z omotno glavo domú. Domá je nar pervič nad mačko svojo jezo spustil, ki mu je prilizovaje se med
Zlata Vas (1848):	zakaj srejnska postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam je bila železna palica za strelo odvračati, skorej
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ozerl, in je po nedolžnim golobčiki velike in čudne reči nad nami storil. Njemu bodi večna hvala! Torej pa tudi mi
Roza Jelodvorska (1855):	nekdaj tukaj bivali, in mimo gredoči je, z glavo majaje nad minljivostjo vsih pozemeljskih reči, korakal svojo pot nadalje.
Sveta grofinja Genofefa (1857):	ſvojega hiſhnika k imenovani goljufivki ſhel. Rezhe ji, de dvomi nad sveſtobo ſvoje shene, in jo proſi, de mu ja gotovo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zdaj je utihnila njegova molitev, duša pa se je vzdignila nad vse človeške čutljeje in vtopljena v to veličanstvo je vživala
Revček Andrejček (1891):	kadar pa moraš ž njim govoriti, tedaj se pa zadiraš nad njim. Ali si že zopet pozabila — sedaj, ko si zdrava

▶ nad neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

nad
Botanika (1875): tičjeka, da leži na nekterih mestih 30 do 80 čevljev nad debelo. Teh morskih ptic je po tistih krajih toliko, da

▶ nada samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

upanje, pričakovanje; [sskj]

nade

Viljem Tell (1862):	temnej žalosti umreti? Zvedrimo uro mu poslednjo žarkom Vesele, lepe nade! — Plemeniti Gospod! Umirite srcé! Ne, nismo Še zapuščeni, nismo še
Lohengrin (1898):	je meni vzel? Naj on mi up bi skvaril, Vse nade v nič mi del? O slávi, pesem zmage! Junáka čine
Lohengrin (1898):	Bog me je udaril, Bog mi je zmago vzel! Vse nade sem si skvaril, Ugled moj je ovél! Ah, kdo ga

nadi

Jerica (1859):	dans se nameni na Zglavnik, naj pride kar hoče. V nadi in domišljii se stavlja za lipovo mizo pri Jurčku, šteje
Razne dela (1870):	se navadi Počasi vjetnik sužnih dni, Na videz on otetbe nadi Nastopa v čut ne pripusti. Ob uri juterne prehaje Po
Ljubljanske slike (1879):	k sebi v zakonski voz. Marsiktera pa se odpove vsi nadi do zakonskega prstana in jemlje druge prstane ter raznovrstno srebrnino
Pomladanski vetrovi (1881):	izjavo svoje narodne zavesti, pozdravlja našega naroda probujenje v sladki nadi njegovega nadaljnega razvoja. Ljubezen do domovine — tako nekako je pisalo
Agitator (1885):	se je bil torej napotil vnovič na Drenovo, v veseli nadi, da bo kolikor mogoče sam z mlado deklico, in da
Gospa s pristave (1894):	bilo iz raznih krajev in rodbin, ki so v veseli nadi drvili proti sovražniku. Tu so bili Švabi, rmenolasi mladeniči, prvikrat
Gospa s pristave (1894):	so bili veseli in so vriskali od veselja v trdni nadi, da bodo sijajno zmagali. V solncu se je lesketalo orožje
Gospa s pristave (1894):	sad vašega truda. Zapustil nas je prerano, a zapustil v nadi, da bomo spoštovali to, kar je napravil, da bomo ohranili
Moja hoja na Triglav (1897):	čim dolgočasnejših, tem jedrnatejših raziskavah; jaz pa lahko ustrežem njegovi nadi, ker tej vrsti čitateljev ugaja, kakor gladniku ovsenjak, vsako berivo

nado

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	obernil, ki jih je zredilo. Sonce je šlo za Božjo ^nado; -- luna mora te dni le Amerikancam svetiti; — černa tama zakriva
Maria Stuart (1861):	strašilo, Ki ga poslala mi osoda je! Kjer sem sadila nado in veselje, Leži na poti mi peklenska kača, Iztergala je
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	up sem uničil nocojšno noč, nocojšna noč mi je vzela nado v boljšo bodočnost. Kaj naj povem ubogi Katarini, ki me

▶ nadalje prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadalje

na dalej(združena oblika)
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): pravi kraj, pod rebre, s' enim nosham; koker ſe vſe na dalej ſkus lete vpraſhanja bo saſtopilo. a) Koku je nosh

nadalje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jesti dajo. Centralblatt d. landw. Vereins in Baiern. Slovenske besede. (Nadalje. ) R. Prav plemenito je biti iskren domorodec in svoji domovini
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	V srédo 18. Sušca 1846. List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino vtaknem, Pipe rjave so že zlo, Če
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	izvirk. (Dalje sledí. ) Še nekaj od mizarskima in tesarskima lesá. (Nadalje. ) Kakó z lesam ravnati , kadar je posekan. Imej skerb, de
Roza Jelodvorska (1855):	glavo majaje nad minljivostjo vsih pozemeljskih reči, korakal svojo pot nadalje.
Zoologija (1875):	poraste, sploh je odvisna od temperature in zračne vlage, in nadalje tudi od gibanja dotičnega človeka. Čim mrzliše in vlažniše je
Zoologija (1875):	je črn, 3 cm. dolg, sveder je pa še daljši. Nadalje so pravi najezdniki (Ichneumon) kojih je 300 vrst, in pa
Botanika (1875):	se naredé vsled takega kemijskega razdevanja iz drugih organskih snovi; nadalje nimajo glive nikdar listnega zelenila (chlorophylla) v svojem staničji. Od
Zoologija (1875):	kar bode pozneje pri opisu hranitve bolj razjasnjeno. Prebavila imajo nadalje tudi to opravilo, da one snovi, katere je truplo vase
Občno vzgojeslovje (1887):	4. K sovršeni nravstvenosti spada nadalje to, da pojedinec spoštuje pravice drugih, kakor tudi pravice človeške

na dalje(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nauk, kakó murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) I. Od murv, ter 1. od murv ſploh in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolj perſt sa njivno obdelovanje. (Dalje ſledi. ) Zerkve na Krajnſkim. (Na dalje. ) Kdor je zerkve na Krajnſkim le nekoliko pogledal, lahko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in verte , poſebno pa sa murve. (Dalje ſledi. ) KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Drugo nedeljo. „˛Ste vidili Jermanovo pſhenizo , kako redka je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	krajnskiga vertnarja, ki bo v nekih tednih na svitlo prišel. — Na dalje so gosp. vodja velikih zaslug nar starejiga izbornika Ljubljanske
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	mnogo mnogo prijatlov in bravcov dobíle, med kterimi tudi mi na dalje ostati želimo. To so naše želje in naš pozdrav
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Konec sledí. ) Kaj Vodnik od nas Slovencov in slovenskiga jezika na dalje piše. (Dalje. ) Od nekidaj so čutili Slovenci svojo moč
Roza Jelodvorska (1855):	če ne ti nemorem tega opravila prepustiti. Drugače«, govori vratar na dalje proti Častimiru, »je ta deklica tako pridna, kakor pobožna
Roza Jelodvorska (1855):	»Kaj ne? « reko knez na dalje Strašimiru, »de se niste nadjali mojiga prihoda? Razodenem vam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	veliko zlatih resnic. Ne bomo se pa — pravi pohvaljeni list na dalje — spušali v pretresovanje ravno omenjenih vzrokov dragine, ker prazne

▶ nadaljevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadaljevanje

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Bogú vreden dar? ” „Res; pa imela sem tudi v mislih nadaljevanje te
Gozdovnik (1898):	hlapci pravice, ki poštenega čuvaja uničijo, da pokrijejo hudodelstvo grofovsko. « Nadaljevanje v II. zvezku.

▶ nadaljevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadaljeval

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bi bila Katarina II. manja bila osvojivka! ! — Aleksander bo Petra nadaljeval, in kmali se slišalo ne bo od služnosti, ktero bo
Gozdovnik (1898):	V tem je Sokoljeoko nadaljeval svojo pot. Niso mogli hitro napredovati, ker težko obremenjene mule

nadaljevala

Na Žerinjah (1876):	zopet prijel svojo vodno posodo, stopala je ona sama ter nadaljevala radostno: „Kako sem se uže veselila te prve jutranje urice
Rokovnjači (1881):	biti to bridki spomini, ki pretresajo mater. Čez nekoliko trenutkov nadaljevala je stara gospa: »Moj sin Ferdinand je bil v vseh
Blagodejna zvezdica (1881):	čas, odkar se jej je bil Hugo pridružil, skoro hité nadaljevala svoj sprehod, a na enkrat se ustavi in mirno poreče
Milko Vogrin (1883):	Po bolj etiketnem nego prijateljskem pozdravu med Olgo in Robertom nadaljevala sta zadnji in gospá Skenovska svoj poprejšnji razgovor. Olga se
Dóra (1885):	pri mlinarjevih domá. A vendar poleg vseh teh ogromnih izgub nadaljevala je Minka svoje razpustno življenje. Da, skoro še bolj, kakor
Postillion d'amour (1887):	je izpraševala po znamenitostih ob veletoku, soditi je, da je nadaljevala pot proti Hakovu, dasitudi so ji odsvetovali, hoditi sámi, brez
Iz arhiva (1890):	bilo. Prisedite kar na naš voz in takoj smo doma,« nadaljevala je Olga. »Ako bode gospod papá zadovoljen, z veseljem« odgovoril
Gospa s pristave (1894):	kratkem predloži njej v potrdilo. — Šola za knežiče se je nadaljevala, vendar je dohajal Viljem, kot sovladar, k posvetovanju. Vse je
Sama svoja (1895):	za vso našo rodbino! « ji je hitela pritrjevati teta ter nadaljevala. »A to še ni vse. Tri mesece pred svojo poroko

nadaljevali

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kteri bi bili z njegovo serčnostjo in politiko začeto delo nadaljevali! Ako bi bila Katarina II. manja bila osvojivka! ! — Aleksander bo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	so poslušali nekatere trenutke; vse je bilo mirno, zato so nadaljevali pot. Čez pet minut so dospeli v dolino in stopili

nadaljevati

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	prid in dobiček obračali. Pa takrat nismo môgli začete šole nadaljevati, kér bi navadni kmetje ne bili môgli naših podukov razuméti
Občno vzgojeslovje (1887):	gotovo pojavila sposobnost za samohôtno pazljivost in teženje, vsako delovanje nadaljevati do popolnega vspeha, — t.j. učenec se usposobi, da občuti zanimanje
Gozdovnik (1898):	Santa Laureta, kako mučkajo ti ljudje tukaj. Rdoles, daj meni nadaljevati. « »Tako, to je storjeno. Zdaj imamo pa besedo z vami

nadaljuj

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	lepega zaderžanja — oj, kako moram zató Boga hvaliti! pa nadaljuj, nadaljuj, drago dete! Kaj se je potem zgodilo? ” „Mojo pomoto je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in lepega zaderžanja — oj, kako moram zató Boga hvaliti! pa nadaljuj, nadaljuj, drago dete! Kaj se je potem zgodilo? ” „Mojo pomoto
Aritmetika za učiteljišča (1885):	od dividenda, privzemši njega prej izpuščeni dve številki. 3.) Takó nadaljuj, dokler nisi vzel vseh radikandovih razdelkov v račun. Ako dobiš

nadaljuje
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): Bolje je vender oboje skupaj, mi seže v besedo ter nadaljuje: »Ali te je volja, učiti se pri meni. Dobrega mojstra

nadaljujem

Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	bogastvo si kupil tudi plemstvo," pojasnuje moj sosed. „Mogoče, mogoče," nadaljujem jaz, „gotovo ne bo Avstrijanec? " „Tega ne vem, vendar kedar
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	minut zopet spraviva k zavetju. Ko je zopet pri sebi, nadaljujem s kolikor mogoče pomirljivim glasom, ker sem po vsem tem
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	ali jo celo nemogočo storiti? Ravno kakor ste vi Spitlerja" — nadaljujem, besedo nalašč napeljaje do te stvari — „ravno kakor ste Spitlerja
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	mladi sodnijski praktikant Dolar. Ta mladeneč — to naj povem, predno nadaljujem povest — sin revnih kmetiških starišev, je z velikim trudom dovršil
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	tu. Pa ker zapazim, da vam ni še vse jasno, nadaljujem ustmeno svojo povest, kar je nisem mogel zapisati, ker se
Zvezdana (1883):	spoznamo svojo krivdo in vendar ne postanemo boljši? Dovolite, da nadaljujem vaše modrovanje,« pravi potem Vratislav, in nekako tesno mu je
Povestnik v sili (1883):	hujše, gospod Teodozij, vedno hujše! Komtessa Vam dela mnogo preglavice, nadaljujem jaz pomilujoč jo. Oh, ko bi me le še prav
Dóra (1885):	sem imela s tem detetom. — Mlinarica naj v miru počiva, nadaljujem po kratkem premolku in si obrišem solzne očí; niti sence
Gojko Knafeljc (1899):	Grahorica, katera je sedela še vedno skoro nepremično. »Toda naj nadaljujem, da skoro končam svojo povest«, je govoril Grahor dalje. »Po

nadaljujemo
Astronomija (1869): v mér, ki je našemu premiku ravno nasprotna. Če tako nadaljujemo svojo pot okrog solnca, stopa ono sčasoma iz enega

▶ nadaljnji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadaljnja

daljna

Kemija (1869):	dve prvini spajate vedno v vzajemnem, nepromenljivo ustanovljenem utežnem razmeru. Daljna preiskavanja so pa pokazala, da se mnogokrat dve prvini med
Gozdovnik (1898):	ga je dala mati. Obris je natančen, tako da je daljna zmota izključena. Naris ogledujejo vsi trije od vseh strani; na

nadaljnje

daljne

Mineralogija in geognozija (1871):	sistem večidel še dandanes kot temelj služi geologom, vendar so daljne preiskave zemljine skorije za potrebno spoznale, da se v glavnih
Zoologija (1875):	razdelitev in potem za primere imenovati nekatere imenitniše živali. Za daljne studije je treba, razen tega, kar živa priroda sama ponuja

dalnjo
Botanika (1875): med kapljino v rastlini in med kapljino zunaj rastline in dalnjo vsrkavanje bi prenehalo popolnoma, če ne bi listje vedno vode

nadaljnjemu
- daljemu
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): tudi za naprej nam ne bode moči in sile k daljemu izobraževanju zmanjkalo. To je kar domorodca veselí! Kaj nas je

nadaljnji

daljnji

Občno vzgojeslovje (1887):	Friderik Fröbel (1782 — 1852). Ta je takim zavodom postavil še daljnji namen. Po njegovih mislih naj bi ne bili samo pripomoček
Občno vzgojeslovje (1887):	moč in ž njo samočustvo njegovo, katero ga vspodbada k daljnji delavnosti. b) Gojenec se navadi reda in pridnosti. Da šolski

nadaljnjim
Občno vzgojeslovje (1887): tem več pomočkov najdemo, kadar jo hočemo obnoviti. Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo naše izkušnje v trdno združene kroge predstav

▶ nadaljujoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

nadaljujoč

Aritmetika za učiteljišča (1885):	ali praštevila ali zopet sestavljena števila; v zadnjem slučaji razstavljanje nadaljujoč, moramo dobiti slednjič same prafaktorje. Kajti sicer bi moralo biti
Aritmetika za učiteljišča (1885):	divizor b, ostanek r1, Najprej je očividno, da moramo, deljenje nadaljujoč, priti slednjič do ostanka = 0, kajti vsakokratni ostanek mora biti

▶ nadangel samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

nadangeli
- nadangelji
  Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): prosite) za njega (njo)! Sveta Marija, Vsi sveti angelji in nadangelji, Sveti Abel, Vsa družba pravičnih, Sveti Abraham, Sveti Janez Krstnik

▶ nadavek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadavek

nadavk

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	od leta 1854 98⅛ „ „ národni od leta 1854 86 1/16 „ Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 27 ½ fl. ☞ Današnjim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	leta 1854 107 ⅛ narodni od leta 1854 83 ⅛ Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 6¼ fl.

▶ nadeja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

upanje, pričakovanje; [sskj]

nadeja
Robinson mlajši (1849): se mórala gotovo četiri ure peljati preden se jima je nadeja izpolnila, kajti tako daleko se je ta mel od polnoči

nadejo

Robinson mlajši (1849):	rudati mogla. Plavila sta se poleg meli — produ s to nadéjo, da jo skoro mineta. Pak sta se mórala gotovo četiri
Robinson mlajši (1849):	naj zadi kakor v nebezi vznaša, videla. S to dobro nadejo pokrépčana sta še se z vekšim trudom upinala, ino ker

▶ nadejati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadeja

nadja

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	po priliki porabi, nam kaže prevdarjeno število dohodka, kteriga se nadja deržavno gospodarstvo za 1848. léto 21 milijonov in 99,000 gold.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se ima vračitvo (zdravilo) vživati! Vračitvo se donese, bolnik se nadja (zanaša), da bode pristavljen tudi naukaz, kako ga jemati. Resnično

nadejal

Ferdinand (1884):	da vidi oni grad. Našel je lepšega, nego se je nadejal. Kup je bil kmali sklenjen. Alfonz je sklenil ostati nekaj
Tiun - Lin (1891):	kito. Poklonim se mu uljudno in ogovorim ga po angleški (nadejal sem se namreč, da angleški razume) takó-le : »Gospod! ubežnik sem
Gozdovnik (1898):	Tiburciju Areljanu. Najdete nas pa nepripravljene; prihoda vašega sem se nadejal še le v nekoliko dneh. « »Opravičeni ste, sennor. Moje bivanje

nadjal

Genovefa (1841):	ravno s ſvôjo derhálijo veſél obéd imel. Gotovo ſe je nádjal, de bo grôf savolj ſvôje hude rane umerl. Goſpoda zéliga
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	štér leta sim bil po ptujim, ino silno sim se nadjal, spet v svojo domačo deželo nazaj priti; pa v serce
Čas je zlato (1864):	stopnje najvišo s časom doseči. Vsaj kaj tacega se je nadjal Lenče. Ne sme se tedaj karati, ako se je v

nadejala
- nadejala
  Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): bili sosedje tudi spoznali. — O Tone; Tone, jaz se nijsem nadejala, da si tako daleč zabredel! " Tone je bil ves potert
- nadjala
  Stric Tomaž (1853): ne še bolj, kakor me. “ „Tega bi se ne bila nadjala in tudi ne morem nikakor razumeti, da bi sužnje kakor

nadejali

nadjali

Roza Jelodvorska (1855):	Kaj ne? « reko knez na dalje Strašimiru, »de se niste nadjali mojiga prihoda? Razodenem vam tu zadovoljnost cesarja o vajnim zedinjenji
Sveti večer (1866):	zdela; nisem hotel torej precej podpisati, čeravno so se terdno nadjali. Stvar bom bolj na tanko preiskoval. Svetovavec je moral pisati
Ferdinand (1884):	sklenjene. Smrtna tihota je vladala v sobi; vsi so se nadjali najhujega.

nadejam

Mlinar in njegova hči (1867):	povedala da okoli tridesetih. Micka. Ne zamerite mi, nisem slišala. Nádejam se, da ga ima rada, presrčno rada in dobre dni
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	svoj dolg enkrat meni povernili. In tega se tako gotovo nadejam, kakor sije svitlo solnce nad nami. “ Otroci! kar vam stariši
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	svojih staršev za dolg, katerega jim poverniti moram, tako se nadejam, da bodo tudi moji otroci svoj dolg enkrat meni povernili
Občno vzgojeslovje (1887):	je knjiga namenjena v prvi vrsti našim učiteljiščem, vender se nadejam, da jo bodo s pridom rabili ne le učitelji sploh

nadjam
Roza Jelodvorska (1855): za Marjanco reči, ker, akoravno se prederznem govoriti, se vender nadjam, de ne boste moje prošnje overgli. « »Res je, in tudi
nadjem
Izidor, pobožni kmet (1887): da bi tega duha vsaj v nekterih srcih zopet poživil. Nadjem se, da bom marsikomu vstregel s tem malim delcem.

nadejamo

nadejamo
Občno vzgojeslovje (1887): zadeti ni lehko. Mnogo, o čemer se z najboljšim namenom nadejamo, da bode obudilo pobožen čut, izgreši često smoter ter pokonča

nadjamo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jo bo prosti, učèn. Smo snažne, pravične, resníčne, poštene, Se nádjamo, v grade bit' béle pušene Pred žlahtno gospôdo, na mize
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pri kraji in rane se začnejo potem sušiti in celiti. — Nadjamo se, de bodo te besede vse starše prepričale neizrečeno velikih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Dunajskiga mojstra, gosp. Blažeta Höfelna, nalaš za Novice napraviti dali. Nadjamo se, de bomo s tem lepim darilam vsim prejemnikam Novic
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	poprijemali in se večidel le prostiga stariga orodja deržé — pa nadjamo se, de bo to kmalo drugači. Novi časi bojo terjali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Tone. Novičar iz slovenskih krajev. Iz Gorice 10. t. m. Nadjamo se, da bo Slovencam na Primorskim, ki so zmirej zanemarjeni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	domorodca je nemila smert že vzela. Lahka mu zemlja bila! Nadjamo se, de mladi gosp. grof Barbo je v vsim verli
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	rakom žvižgat! H. Stan kmetijstva v Austrii. Popisal J. Pajk. Nadjamo se vstreči ne le kmetovavcom temoč vsakemu bravcu, ki na

nadejati

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	gobcu in parkljih) že večidel potihnila na Kranjskem, se je nadejati, da dozdaj prepovedani sejmi se bodo po novem letu spet
Gozdovnik (1898):	sta sposobna za vsako, tudi naj-hujše dejanje, ako se je nadejati dobre plače. »Babše mi ni delalo neprilik. Spravita jo v
Gozdovnik (1898):	gozdu nego v mehki postelji, in kjer se ima gotovo nadejati prijaznega sprejetja. Konja okrene toraj proti njim.

nadjati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	še sam sad. Kjer drevesca ne cvetó, tam se ni nadjati sadja; še cvet je zastonj, če sadja ne obrodí. Čemu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	okrajšala. Ker tedaj ta prememba vsim prav kaže, se je nadjati, da se bo zgodila. — Predsednik kmetijske družbe g. Terpinc je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se da z nar večim pridam le na vertih učiti. Nadjati se je, da se bo povsod kakošno pripravno prazno zemljiše
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	še precej naželi. Sploh se smemo še dosti dobre letine nadjati. Vina upamo veliko pridelati, ako se tertna bolezen ne bo

▶ nadelan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadelane

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo domazhijo, urnejſhi voshnja blaga ſe terja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in veselje, pa tudi čast in dobiček cele soseske. Dobro nadelane poti pa tudi dobiček donašajo , na kterega še ne mislite

▶ nadelati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadelaj

Kuharske Bukve (1799):	sręsanih; tudi ſhtir lote ribaniga kruha. Pomashi bandelze s' maſlam, nadęlaj jih ne zlo do verha, po zhaſi na majheni sherjavzi
Kuharske Bukve (1799):	sręsaniga lupa od lemôn, ſtolzheneh nagelſhbiz, diſhave, inu ſolí. Klobaſe nadęlaj v' ſvinſke zhęva, obęſi v' dim tri dni; jeh pezi

nadelal
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſvojim biſtrim umam ſi je ſam pót k tej umétnoſti nadelal in tako poterdil, kar ſlovèzh krajnſki pevez, Goſpod Vodnik od

▶ nadelholz neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

nadelholz

Mineralogija in geognozija (1871):	kameni, Steinmark, 43. Mrož, Robbe. Muldenartig, kadunjasto. Muschelig, školjkast. N. Nadelholz, igličnato drevje, 88. Nadomestivno, Stellvertretend, 68. Naduhel, angeflogen. Nafta ali
Mineralogija in geognozija (1871):	Idokras, 47. Idrialit, 63. Igličnato drevje, Nadelholz, 88. Il, suknarski, Walkerde. lnsecten, žuželke. Itakolumit, 69. Izgozdovati se

▶ nadelovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadelovali
- nadelavali
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): terdno sidali, priprav sa gaſiti ſi omiſlili, in dobre zeſte nadelávali! — koliko bolj mirno in pokojno bi shiveli, koliko bolj bres
nadelovati
Zlata Vas (1848): zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. t. d. nadelovati, ampak tudi svet, kteriga jim je srejna dala obdelovati. Pa

▶ nadet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadeta
Kemija (1869): razvrščene po posebnih lastnostih v skupine, kterim so posebna imena nadeta.

▶ nadeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadelo
Kemija (1869): neutralne soli. Po vsej pravici se je toraj tem spojinam nadelo ime organske osnove ali palužnine (organische Basen oder Alkaloide.)

▶ nadevan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadevan

Kuharske Bukve (1799):	da na miso, inu tam rasręshe. 37. Kapún s' auſtrigami nadevan inu pezhen. Nękej ſroviga maſla sgrej v' kosi nad sherjavzo
Kuharske Bukve (1799):	Pojlſki jesik. 36. Kapún s' auſtrigami. 37. Kapun s' auſtrigami nadęvan inu pezhen. 38. Raza v' krini.
Kuharske Bukve (1799):	perdjati auſtrig, al miſhelnov. 117. Kapún, al purman s' auſtrigami nadevan. Duſhi ali dinſtaj auſtrige, krompirja, telęzhji ſękani perſnik, inu ſękakane
Kuharske Bukve (1799):	Pezhéna ſhuka. 149. Shuka v' hrini. 150. Stokfiſh s' ſhuko nadevan.
Kuharske Bukve (1799):	poſębej narejena polivka vręla zhęſ slíe. 150. Stokfiſh s' ſhuko nadevan. Dvę libre ſtokfiſha ſkuhaj, oſoli; poſębej kuhaj ſhuko v' oſoleni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro mesno župo zali, pa ne prečisto; naj dobro prevre. Nadevan ohrovt. Ne preterdiga, čisto opraniga in debeliga perja osnaženiga ohrovta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	hrenam. Nadevani ohrovt. Pečene lešterke. Tirolski štrukel z mandelnovo budlo. Nadevan puran s solato. Jabelčna torta. Mandelnovi loki. 181. Župa z

nadevana

Kuharske Bukve (1799):	Kaſtánova torte. XIV. Ribe. 143. Duſhéna, ali dinſtana riba. 144. Nadevana ſhuka. 145. Karpi v' zherni polivki. 146. Karp v' ſardelnim
Kuharske Bukve (1799):	malo kiſle ſmętane, puſti ſhe ſkup savręti, je dobro. 144. Nadevana ſhuka. Druge majnshi inu ſlabiſhi ribe otrębi od koſtí inu
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Nadevana šuka. Šuki luske ostergaj, potem jo na herbtu razreži in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zelenova župa. Moknati cmočki na mleku. Leča z ocverto žemljo. Nadevana šuka. 141. Soknata župa. Narašeni kifelci. Nadevane jajca. Višnjev karp

nadevane

Kuharske Bukve (1799):	verha; kader ſe vſe sholze na hladnim ſterdio, preręshi pomoranzhne nadęvane lupke po dolgim, inu daj na miso, Ako sholze nezhejo
Kuharske Bukve (1799):	jo deni v' pozineno plehato ſklędo, notri rastavi po verſti nadęvane jajzhne platíſha, poſtavi na trinog nad sherjavzo, de ſe en
Kuharske Bukve (1799):	snaſh tudi karbonade najn djati, ako ozheſh. III. Kuhane, Dinſtane, Nadęvane jedí od meſa inu peretníne. 19. Temfani golobi. Golobje jętra
Kuharske Bukve (1799):	bedrovim ſklepi rasdęneta. Kader ſo peretníne snotraj s' kakiſhnim maſhenjam nadęvane, le ta nadęvka ali filla narpręd ven pobere, inu kosha
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobniga kuhaniga in olupljeniga krompirja ter naj še malo povre. Nadevane pražole.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jih z žemljevimi drobtinami in ocri jih v razbeljenim maslu. Nadevane narezane žemlje. Kos telečje pečenke (prate) z obistmi, nekoliko zelenim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ptički. Jelenov kosc per repu. Vkuhano sadje. Narašeno otročje kuhanje. Nadevane pečene pišeta s solato. Linska torta. Mandelnove berljuzgnice. 177. Rajž
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ponočni angleški cmok. 21. Žemljevi cmočki. Meso z drobnjakovim hrenam. Nadevane artičoke. Pljučna pečenka po dunajsko. Solata iz razniga sadja.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z ocverto žemljo. Nadevana šuka. 141. Soknata župa. Narašeni kifelci. Nadevane jajca. Višnjev karp. 142. Gobe na župi. Drožne potičice. Kuhani

nadevani

Kuharske Bukve (1799):	ſe bres moke ſkup dershę. Taki zmoki v' pezheno gôſ nadęvani ſo prav dobri. 287. Peterſhílova ſalata. Oſtershi peterſhílove koreníne, preręshi
Kuharske Bukve (1799):	ſtolzheniga muſkat zvęta; to ſe poliè na ſtokfiſh. 159. Polshi nadévani. Kuhane polshe ven potęgni, otrębi, inu ozhędi. Potle deni ſroviga
Kuharske Bukve (1799):	Ale. 157. Kuhana Bísena. 158. Stokfiſh dobro kúhati. 159. Polshi nadęvani. 160. Pezhene poſterve. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. 162.

▶ nadevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ Pleteršnik

nadevanje

Kuharske Bukve (1799):	3) Preręshi podtrebuſhino krisham podolgim inu na kriſh; vsami venkaj nadęvanje ali namaſhenje, katiro je kuharza v' preſizha narędila, inu sloshi
Kuharske Bukve (1799):	sraven djati. Kuhaj vſe, inu ohladi, bo sa namaſhenje ali nadęvanje, kakor druge vkuhanja ali ſalsni. 259. Telezhje s' majerônam. Skuhaj

▶ nadevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadeva
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): na plehu pa ne prehitro speci. Testo, ki se ne nadeva, mora debeleji biti. Janeževi klobučki. Tri rumenjake s toliko cukram

nadevaj

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	per majhni gorkoti pol ure kuhaj, pohladi in v steklenice nadevaj.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zrezani lupek ene limone, pomaži potem modle s srovim maslam, nadevaj jih s testam in peci jih počasi v hladni peči
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ure počasi vrejo, večkrat jih premešaj in pohlajene v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz pomarančniga cvetka. Čedno otergane pomarančne cvetke v posodo

nadevati

Kuharske Bukve (1799):	inu je tudi navada krofe s' kakim męſhanjam namaſhiti al nadęvati; per takeh peretnínah ſe narpręd ręsíne doli ręshejo na perſih
Kuharske Bukve (1799):	oberniti. 250. Píſheta v' selením ſôki. 251. jajza s' selenjam nadęvati. 252. Męſhana ſalata, ali smęſa. 253. Plęvnati ſir. 254. Diſhavno

nadjati
Kuharske Bukve (1799): sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en drugi ſalsen

▶ nadglavišče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zenit; kontekst

nadglavišča

Astronomija (1869):	položena raván H' c H , ktero križa črta navpično od nadglavišča do podnožišča Z in Z' skoz opazovalca o potegnjen astronomijski
Astronomija (1869):	in po njej najdemo visokost zvezde in nje daljavo od nadglavišča.

nadglavišče

Astronomija (1869):	40 Poldnevnik. Če si mislimo na nebu skoz nadglavišče Z (pod. 35.) in skoz podnožišče Z' opazovalca o, potem
Astronomija (1869):	281. N. Nachtbogen, ponočni lok, (oblok), 256. Načrtan, gezeichnet, 236. Nadglavišče, Zenith, 252. Nadir, podnožišče, 252. Nagnjen, geneigt, 233. Napošev (koto

▶ nadgled samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadzor; SSKJ

nadgled
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): deželah nar večkrat in nar hujše razsaja, kjer je policijski nadgled zanemarjen. Skušnje učijo, da živina na paši hira in hujša

▶ nadgrobje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

grob; Pleteršnik

nadgrobje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtoji viſok ſteber, kteriga je she od daljezh viditi. Zelo nadgrobje je nekaj zhes ſhtiri ſeshne viſoko in tehta 80 zentov
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Domazha poveſt. Ljubljanſko pokopaliſhe je 12. dan pretezheniga meſza kraſno nadgrobje dobilo, ki ga je goſpa vdova, baronovka Zoisova s ſvojimi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rudarij na Gorenſkim (umerl 7. Maliſerpana 1836), poſtavila. To kraſno nadgrobje ga nima para na Ljubljanſkim pokopaliſhu; v fabriki knesa Auersperga

▶ nadhišje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ Pleteršnik

podstrešje; Pleteršnik

nadhišjih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ta huda nesreča vas, kteri neskerbni z golo lučjo po nadhišjih in poslopjih hodite! Naj pa tudi zašumí ta žalostna pergodba

▶ nadhlevar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

višji hlevar; kontekst

nadhlevar

Čas je zlato (1864):	»Vse prav, ljubi moj Lenče! « odgovorí nadhlevar vesel, de se ni bil samokresa poslužil. »Vender rad bi
Čas je zlato (1864):	jih plentaj, morajo te učiti, če te veseli,« reče pomilovaje nadhlevar. »Pojdi Lenče, – in zato ker so se vsi trije branili

▶ nadhoditi glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ Pleteršnik

prekašati; Pleteršnik

nadhodi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): 1847. 2. Heft, strani 43— 46 pisal). III. Jugoslovanski jezik nadhodi sicer po svojem bitstvenem značaju Češki in Poljski, pak, ker

▶ nadinženir samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

nadinženir

Čas je zlato (1864):	mnenje jasno dokazavši naenkrat spet pri vsih veselje obudi, in nadinženir mu podá roko, rekoč: »Kdo Vam je to razodel? Vi
Čas je zlato (1864):	rok šlo. Tudi Lenče hoče na svoje mesto iti, ali nadinženir ga ustavi in tako le ž njim govorí. »Vaš svèt

▶ Nadiža samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Nadiži
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Muri ali Béli, na Pivki ali Ljubljanci, pri Koritnici ali Nadiži ali pa blizo morja silniga— povsod bi jim srečo vošil

▶ nadkopiten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

nadkopitne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): tinto, kteri je ravno toliko vode primešane, pomoči. XVIII Poglavje. Nadkopitne vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v
nadkopitnega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): 8 lotov vode. XVII. Poglavje. Nadkopitni nastop. Kedar se kaj nadkopitnega roga odluši, ga je treba čisto odrezati, da se ne
nadkopitni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): lotov svinčenega izlečka in iz 8 lotov vode. XVII. Poglavje. Nadkopitni nastop. Kedar se kaj nadkopitnega roga odluši, ga je treba

▶ nadkopito samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

nadkopita
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): pomoči. XVIII Poglavje. Nadkopitne vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v nogi, ki nadkopito predere. Zdravljanje te bolezni
nadkopito
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v nogi, ki nadkopito predere. Zdravljanje te bolezni tirja posebno znanost in opaznost in
nadkopitu
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): XVI. Poglavje. Ščetinje ali ježji tok. Leta bolezin sedi v nadkopitu. Ojstra mokrina se cedi skoz kožo in dlako spodjeduje. Kar

▶ nadkorabeljnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

kapitan; kontekst

nadkorabeljniku
Robinson mlajši (1849): d. ino se je s svojimi prijatelji v hiško k nadkorabeljniku odebral, da bi svoje stešnjeno serdce s prijáteljskim razgovorom poulehčal

▶ nadkost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

sklepna oteklina pri konju; kontekst

nadkost

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ne, zgine jo dobro osnaži in zopet namaži. XXX. Poglavje. Nadkost na zadnji strani skoknega člena. Leta nadkost obstoji iz majhene
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dolgo ponavljati, dokler oteklina ne zgine popolnoma. Ako je ta nadkost zastarana in tako velika, da se s tem mazilom ne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	namaži. XXX. Poglavje. Nadkost na zadnji strani skoknega člena. Leta nadkost obstoji iz majhene, podolgaste kostne otekline, in sedi na kiti

▶ nadlega samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadlego

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	imel kerte si rediti, ne jih pa pokončavati, ker tisto nadlego, da kertine delajo, lahko z grablami poravnamo v svoj gotov
Domen (1864):	prosil. Bog me varuj, da bi Padložnim ljudém še jaz nadlego delal. Saj vem, kje je Jurčeva listnica. Tam v lopo
Domen (1864):	odgovori hlapec. „Bog me varuj, da bi vam bil za nadlego, rajši nečem živeti pri ljudéh kakor po sili; in verjemite
Ljubljanske slike (1879):	ne ono, ampak se stara drugemu svetu za nadlogo in nadlego, škodo in pohujšanje in o taki so mora na glavo
Milko Vogrin (1883):	tako zdravega, da bi mogel službo nastopiti. A delati grofu nadlego s svojo boleznijo, to se mu pa ni videlo niti
Šaljivi Slovenec (1884):	hodi-li od mesta do mesta ter nam s svojimi vojaki nadlego dela? Še enkrat ti rečem, poberi se, ali — — predno je
Dušne borbe (1896):	je bil malo doma. Izprevidel je, da je tam za nadlego. Marljivo so delali priprave za odhod, in stanovanje je imelo
Slučaji usode (1897):	se dolgočasi domá brez pravega posla in smotra, roditeljem v nadlego? Povej vendar, kaj naj počne Tilka odslej domá, vajena zdaj
Kotanjska elita (1898):	prav rada živim tukaj v miru. Čemu bi vama delala nadlego? — Toda, ako le po sili hočeta, se nočem braniti; storim

▶ nadlegovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadlegoval

Tine in Jerica (1852):	njih stanoval, v kuhinji, in Jerico, ker jo je nespodobno nadlegoval, z gorečim polenam v roki kakor merliča za ognjišem. Tine
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	hotel odpoditi”. S tacim govorjenjem je svoje goste tako dolgo nadlegoval, de so šli spat. Pavliha je sedel pri njih, brez

nadlegovala
- nadlegvala
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): nikako nemorem pervoljiti. Dolgo naſ je she goſpoſka k temu nadlegvala, sdaj pa, ko vidi, de nam vſe to v glavo

nadlegovali

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in junáſhki bojevavzi, kteri ſo na Tersháſhkim mórju Rimzam mozhno nadlegovali in sabavljali, ſe s njimi bojevali in jim kupzhijſke barke
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goſpodar svezher vlegel, in koliko menj bi naſ neſrezhni ljudjé nadlégovali ! Sméſ. (Kako ſe lahko veliko derv prihrani. ) Derv ſe lahko
Zlata Vas (1850):	k njemu hodilo in so ga vedno bolj s prošnjami nadlegovali, jih je, pa vsaciga posebej, de eden od druziga nič

nadlegovati

Blagomir puščavnik (1853):	smo zapodili, gotovo ne bo več želel, nas tako precej nadlegovati. ” Potem se oberne proti vojakom, hvali njih serčnost, in veli
Zerkviza na skali (1855):	kakor ſiromaſhtva in dolgiga zhaſa, ktera ſta ga ſ zhaſam nadlegovati sazhela, bolj prav priti, kakor to, kar je sdaj najdel
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	vse Adamove otroke, ki bi po hribu prišli, stiskati in nadlegovati, pervi pot odstopil, usmilil se in želel, dekleta potolažiti. Premeni

nadleguje
Oče naš (1885): krstiti! in kedar se zvija, zdi se mi, da ga nadleguje hud duh. Tri rožnivence sem že danes zmolila in z
nadlegujejo
- nadlegvajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): tega mesca se škodljivi hlapovi delajo, ki ljudi in živino nadlegvajo. — Pozneje merzla rosa in slana pada, ki listje orumeni in
- nadleževajo
  Zlata Vas (1848): moč. Nihče ne more zoper mene tožiti. Pa župani me nadleževajo, kolikor morejo. Temu in unimu sim dolžán. Žugajo mi, me
- nadležvajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): glas klafajo, eden druziga suvajo in se pretepajo, memo gredoče nadležvajo, in pijani semtertje vehljajo, de človeka grozí, tako derhal srečati

▶ nadlegovati'. okrajšava ↘ goo300k

nadlegovati'.
Sveti večer (1866): višemu logarju, da nima nikakor starega logarja ali njegovega sina nadlegovati'. Ukaz je moral svetovavec po posebnem poslu Zelenkotu poslati. Rekel

▶ nadležen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadleženpridevnik, splošni, nedoločeno

nadležen

Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859):	popoldan, Vam imam še marsikaj važnega pokazati. « »Če Vam le nadležen nisem, bom rad prišel. « »Mi bo veselje. « »Z Bogom! «
Nemški valpet (1867):	reči, tako da mi je bil že prav siten in nadležen. Ko maša mine in se pred cerkvijo ustopimo, bil je
Razne dela (1870):	mož mi vkaže. Pervi kor. (Kajetan. ) Ne razuméš, de tu nadležen si? Drugi kor. (Bohemund. ) Ostanem, ker — tak britko te skelí
Anton Janežič (1870):	dijaki so prave spake, kterim je vsak uk zopern in nadležen, a lepotičenje, rogoviljenje in lenarjenje perva skerb. Kervavo zaslužene krajcarje
Ljubljanske slike (1879):	sladkarijami zasluženi denar iz dežele nosi in pošilja. Čeravno je nadležen in nisi v nobeni gostilni ali kavarni varen pred njim
Rokovnjači (1881):	komisarja. Pa ta komisar je bil na jeden pot tako nadležen človek! »Vi morate to vendar vedeti, ako je on ženin
Rošlin in Vrjanko (1889):	se mu je, kakor bi bil ravno plačal Pavlu velik, nadležen dolg. Majorju se je videl Pavel zvečer nenavadno zamišljen in
Zádruga (1890):	kaj se njemu spodobi, kaj ne, zato ni bil nikomur nadležen. »Pri parobrodu«, kamor je hodil vsak dan na obed, bil
Senanus (1892):	končno ona je kriva, da je danes toli slaboten in nadležen, da je prav zató odšel iz pisárne in se zadolžil

nadležnopridevnik, splošni, nedoločeno

nadležno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Gospá Lujiza Pesjakova, ktero rukamo in cukamo vsi časnikarji z nadležno besedo: „daj, daj tudi meni kaj”, je sopet prvemu listu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	Zopet je togotljivi komár Vipavski v „Slov. Nar.” zapiknil svoje nadležno želo v prečastitega dekana in našo čitalnico. — Čitalnica je imela
Ferdinand (1884):	dajo mi mirú! Imate li kako dobro zdravilo za to nadležno žival? Dobro vam ga plačam! « reče Peter ves zmešan.

najnadležnejšipridevnik, splošni, presežnik
- najnadležniši
  Zoologija (1875): Tu se seznanimo z zajedavci, ki so človeku poleg trihin najnadležniši. Dostikrat so celo opasni, ker se dadó težko odpraviti. Razvijajo

▶ nadležuvanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

preobremenjenost; Gutsman

nadležuvanje
- nadleſhuvanje
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): nadleſhuvanje bosh ti od sebe is troshtam tega serza prezhjiti puſtil

▶ nadloga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadlog

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	bo naſs greha varvu? Od. Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Kdo nadlog? Od. Tudi Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Vlsega hudiga ? Od. Tu
Divica Orleanska (1848):	zdaj, ne zdaj me zapustiti! Svetovavec. (Na kolenu. ) Pomagaj? kralj! Nadlog se naših spomni! Karol. (Obupno. ) Kaj morem zemlji trume izceptati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se bo letošnje leto ondašnji stari pregovor „veiko gób, veliko nadlóg”, žalibog! poterdil. Iz Šleskiga piše zastran slovanskiga jezika v kancelijah
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Kako lepo se je tukaj pregovor spolnil: »Kjer je največ nadlóg, je najbliže Bog! « Odsihmal je materna bolézin huji in huji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kraje, kjer je mertvih pokopanih na kupe in je bilo nadlog mnogoverstnih na cente. Ker pa že sili mnogo ljudi v

nadlug
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): pruti nebesam, ter misli, tamkej bo konz mojeh rev, inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje od uſſeh, ja zel smert se

nadloga

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	nima korenine ſam v' ſebi, ampak je zhaſni: kadar pak nadlóga ali preganjanje savólo beſsęde vſtane, ſe on sdajzi pohuiſha. 22.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je sa kmeta per ti zeni drujih perdelkov sadoſti velika nadloga. Sploh sdravimo bolne preſhizhe takó: Hitro mu na uſheſih in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je perva nadloga, v kteri se znajde vipavski vinorejec. Druga nadloga pa je vroči kraj, in vsakdo vé, da hud sovražnik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Vipavec svoje vino prihodnje poletje zalival? In to je perva nadloga, v kteri se znajde vipavski vinorejec. Druga nadloga pa je

nadluga
Biblia (1584): v'ſebi korenja, temuzh ſe po tém zhaſsu rouná. Kadar nadluga inu preganjenje pride, sa Beſsede volo, taku ſe on sdajci

nadlogah

nadlogah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): obderžal se ne bo, padel bo na glavo in v nadlogah obležal ali celó konec storil. Z drugimi besedami se to

nadlugah

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhloveka narterdnejshe gruntanje. XVIII. Poſt. Upanje, inu ſaupanje je v' nadlugah enu sladku potroshtanje. XIX. Poſt. Jeſek ſa ſobmy derſhati je
Branja, inu evangeliumi (1777):	3. Poſtavi. Bratje! jeſt vaſs proſſim, nikar meni v'mojih nadlugah . katire jeſt sa volo vaſs terpim, othoshni naratejte: kar je

nadloge

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tolikanj terpljenja nakopal. Oſem ino trideſet let, polnih reve ino nadloge, je bilo plazhilo sa nektere ure oſtudniga gerdiga veſelja! Preljubi
Genovefa (1841):	kakiga uſmiljeniga zhlovéka ſim pripeljal. Sej je vunder bolje, vſe nadlóge terpéti, kakor ſvôjo véſt sdrashiti! ” Na potoku, ki je pod
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je imenovana peč vonder prepičlo gorkote dajala, dokler si nisim nadloge popravil, ki me je, posebno na nogah, stiskala. Merzla, težeji
Robinson mlajši (1849):	ktero so mu dvanajstletno prebivanje ino razne preterpljene nevolje ino nadloge takó drago učinili, kakor svojo domovino. Potler, kedar mu je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kaj naj storijo gospodarji (kmetovavci ), da odvernejo, kar je moč, nadloge*, ki izvirajo iz dragine? Dva pripomočka sta gotova odvračati pomanjkanje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v političnih in gospodarskih časnikih in terdijo, da te občne nadloge ni kriva tako imenovana smešna odertija žitarjev, ampak slabe letine
Izidor, pobožni kmet (1887):	nebes, pač pa bi si nakopaval večno pogubljenje na glavo. Nadloge, ki nam jih je Bog poslal, da bi nam v
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	lahko daruje potrpežljivo in udano Bogu vse svoje bolečine in nadloge. Bolnik naj tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti nebeškega Izveličarja

nadluge

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vezh, koker se more en zhlovek domishlati. Uſſi ſlegi, uſſe nadluge niso v' stanu tebe ſhaloſtnega sturiti, aku na nebeshku veſſelle
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	en take velik lon ima, terdovratnoſt pak svojo shtrafengo. Uſſe nadluge tega svejta niso v' stanu tebe dolipotlazhiti, aku se mujash
Branja, inu evangeliumi (1777):	Goſpuda, sa katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje, ino nadluge tvojega folka, temuzh ſi perſtopila k' ti nadlugi pred oblizhjam

nadlogi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lohká nasaj tęrjaſh, kadar hózheſh. Ali ſe to pravi v' nadlogi pomagati, kadar ta vbógi revesh s' zhaſam ſhe nima, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vé kaj boljiga ), proſimo ga, naj nam pové, de ti nadlógi* odidemo. D. Domazha poveſt. 19. dan pretezheniga meſza ob treh
Divica Orleanska (1848):	Kdo hudih Zverín vas branil, in ljudí še hujših? V nadlogi in bolezni kdo vam stregel? Jovana. Vse korenine, zelša vse
Blagomir puščavnik (1853):	nadlogi. Zahvaliva ga pa tudi za vse težave, s kterimi nas
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vladarji poprijeli, da se po naravni in gotovi poti ti nadlogi v okom pride kar je moč. Začeli bomo pervič od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za nami z našimi otroci? Kaj početi vendar v taki nadlogi? Odgovor na to je: Mi moramo zemljo siliti, da več
Deborah (1883):	žena mi stojí, Ko milo dete stiskam na srce: V nadlogi blodi deklica sirota, Trpeti mora, ker sem jaz jo ljubil
Spisi Krištofa Šmida (1883):	vije; Po hudi uri lepše solnce sije; ’Zročuj Bogu v nadlogi vsaki se!
Oče naš (1885):	Ménart, jaz si z najinim fantkom v tej sili in nadlógi ne vém pomagati; ne jé nič in ne pije nič

nadlugi
Branja, inu evangeliumi (1777): nuje, ino nadluge tvojega folka, temuzh ſi perſtopila k' ti nadlugi pred oblizhjam naſhiga Boga. Evangelium S. Joannesa na 19. Poſtavi
nadlveji
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti ane olta drvjei nadlveji al tv mei vso

nadlogo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	terpeti, kakor Joba. „Nič se ne kesám, pravi, de sim nadlogo si naklonil, sim vunder ljubo živinco sosédu otel, in Bog
Tine in Jerica (1852):	človeka na svetu imela, kterimu je zamogla in hotla svojo nadlogo pritožiti. Ta je bil Tine. Milo je tožila, de sta

nadlugo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): lu, kadar bosh mogl teſho, inu nadlugo svojeh lejt nositi. Tu bode tebi ena pravizhna mira, po

▶ nadme zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadme

nad me(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	veselí, de ste v 18. listu Novíc s toliko serčnostjo nad me skočili; kar me še tolikanj bolj veselí, kér spričevanje
Robinson mlajši (1849):	kakor se tebi rači ino ljubi! Rad bom prenašal, kar nad me pošleš! ino ti mi k temu pomoči dodeliš. O
Ferdinand (1884):	svetom. Ne bodem preživel sramote, ki se bode kakor nevihta nad me razlila. Berač sem v pravem pomenu besede, dragi Peter
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	vstrajali do konca. Tvoj sveti blagoslov, o Gospod, naj pride nad me in ostane naj zmiraj z menoj, da me potrdi

▶ nadomestilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadomestilo
Robinson mlajši (1849): tako hudo razžaljenim staršem, da bi za tako veliko toga nadomestilo — nagrado — povračilo imeli! Vse, ah vse bom rad voljno terpel

▶ nadomestiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadomesti
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): še manjka na kesanju, trdnem sklepu in popolni spovedi, to nadomesti in dopolni ti po svoji veliki dobroti in svojem usmiljenju
nadomestilo
Kemija (1869): je čudno to, da 100 utežnih delov živega srebra ni nadomestilo tudi 100 utežnih delov železa, ampak dosti jih je bilo

nadomestiti

nadomestit'
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pastirje roka Tvoja. V britki žalosti po zgúbi Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi V Novim Milost prevelika. S čim Ti hočmo

nadomestiti

Fizika (1869):	Sostavljanje sil. Lahko se sprevidi, da se zamore skorej vselej nadomestiti z eno samo silo učinek, ki ga napravi več na
Fizika (1869):	kako telo delajočih sil skupej. Poteznost več ljudi zamore se nadomestiti s poteznostjo enega konja, in poteznost mnogo konj s parno

namestiti
Oče naš (1885): z blagoslovljeno vodo sem ga škropila; pa molitev ne more namestiti svetega krsta, nobena voda nima moči krstne vode! Ménart, kaj

▶ nadomestovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadomeščati; [sskj]

nadomestoval

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

egiptičnost ali etruščinost Noričanov, naj izkaže! Pri severnih Slovenih je nadomestoval ta cvet limbar, lilija, kakor Nicolaj Thuri ¹) piše: „Sivam Veneris

nadomestovati

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	nji peljati in navadni vozovi jo morajo po drugi poti nadomestovati. Silni sneg, popred pa neprenehoma dež sta razmočila zemljo tako
Botanika (1875):	vsako vrst precej nepremenljiv; ravno tako, da se zamoreta medsebojno nadomestovati kali in natron, in tudi apno in magnezija. Tudi so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	vendar precej sadja dobilo , katero bo moralo druge slabe pridelke nadomestovati. Veliko škodo je naredila lanska zima pri sadji in po
Oče naš (1885):	dolžnosti Nacetove, kolikor jej je mogoče bilo, spolnovati in njega nadomestovati. Ménart ni pustil, da bi se pri tem nad svojo

▶ nadomeščati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadomešča

nadomestuje

Fizika (1869):	to omenjeno, da se sila, ki več drugih sil natanko nadomestuje, imenuje poslednjica (resultirende), med tem ko se une nadomeščene sile
Zoologija (1875):	na hrbtu pa utripajočo glavno žilo, ki nadomestuje srce. Dihajo večidel z dušnicami ali trahejami, to so po

nadomeščajo
Zoologija (1875): tej poti v telesu obrabljene ali izločene snovi z novimi nadomeščajo. 1. Organi prebavljanja. (Prebavila. ) Prebavo ali prebavljenje imenujemo ono delavnost

▶ nadomeščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

nadomeščene
Fizika (1869): natanko nadomestuje, imenuje poslednjica (resultirende), med tem ko se une nadomeščene sile imenujejo sostavljače (componenten). Pod. 22.

▶ nadpis samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

napis; SSKJ

nadpis
Aritmetika za učiteljišča (1885): tak konto ima dve nasprotni strani; na levi strani dobi nadpis »debet« ali »prejem«, na desni »credit« ali »oddaja«, v sredo

nadpisom

nadpisam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	napoved se pošlje na vodstvo te razstave pod naslednjim némškim nadpisam: „An die löbliche Direction der allgemeinen österreichischen Gewerbs — Ausstellung in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in Wien. Für das Solar-Jahr 1846, na pervi strani pod nadpisam : Erläuterungen und Abonnements-Bedingungen §. 1. a) für die Expedition von

nadpiſam
Kmetijske in rokodelske novice (1843): is sób. V Ljubljani. Natiſnil Joshef Blasnik. 1843. S tém nadpiſam ſo ravno sdaj bukve na ſvitlo priſhle, ktere ſo shé

▶ nadpis samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naslov; SSKJ

nadpisom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v Benetke nazaj. Kuk. Iz Zagreba. Poslednji „Gospod. list” pod nadpisom „Vino u Hrvatskoj i Slavonii” z iskreno besedo opominja svoje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	začenja časnik štajarske gospodarske družbe svoj sostavek pod gori postavljenim nadpisom, in ker smo že tudi mi marsiktero besedico pregovorili o

▶ nadporočnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadporočnik

Milko Vogrin (1883):	od svojega moža. V njem je poročal, da dojde gospod nadporočnik Robert Benda že v začetku junija v Poreče. Stanoval bode
Milko Vogrin (1883):	pravem zemskem življenji. hipoma je stal v domišljiji pred njo nadporočnik Robert z vsemi slabimi lastnostmi, ktere je ona zadnji čas
Milko Vogrin (1883):	povedal! Tudi to si je Vogrin dobro tolmačil, takó-le sklepajóč: „Nadporočnik Benda je v svoje bístroglednosti spoznal, da se je gospica
Iz arhiva (1890):	je pl. Hager hripavo. »Mnogo stvari je na svetu, gospod nadporočnik, ki niso vredne, da bi se zaradi njih jezili,« omenil
Lisjakova hči (1892):	sebi nasproti sedečega častnika: »Ali je res, da je odšel nadporočnik Ahnenfels na dopust? « »Ne še,« odgovori mu častnik, »toda vsak
Lisjakova hči (1892):	častnik pred njo in se ji lično in dostojno nakloni. »Nadporočnik Viktor Ahnenfels,« reče ji, »nadejem se, da še nisem zamudil
V krvi (1896):	si je brisala vsaki hip slinasta usta, pa nerazločno momljala. Nadporočnik je silil dalje vanjo. In s težavo je zopet zajecala
V krvi (1896):	vas ljubim — ljubim — ljubim, ah, nepopisno ljubim! « je govoril strastno nadporočnik ter stiskal njeno golo ročico pod kožuhovino. »Oh, uslišite me
Kotanjska elita (1898):	drznem izpregovoriti pred vami to plebejsko besedo! « je govoril poltiho nadporočnik Pavlovič in ji pri tem večkrat pogledal v velike, sanjavo

nadporočnika

Milko Vogrin (1883):	gospé grofinje, da že najdemo tam — v Porečah — pri Skenovskih nadporočnika Bendo, ta rek, ta misel, to je bilo strup njegovej
Milko Vogrin (1883):	gospod vitez Skenovski z Vam že znanim baronom Bendo. Gospoda nadporočnika, sina baronovega, pa že najdemo tam, kakor mi je zadnjič
Milko Vogrin (1883):	oni večer gospici Olgi na uhó šepetati iz ust ošabnega nadporočnika, barona Roberta Bende. Nehoté si jih je večkrat . ponavljal, in
Vanda (1888):	je zopet jako ljubeznivo, ali nekoliko skrivnostno. « »V mislih imam nadporočnika Borovskega. Najrajši bi poiskal prilike, da ga pozovem na dvoboj
Vanda (1888):	Verono svojemu prijatelju ter mu razodel sovražne naklepe svoje zoper nadporočnika Bronislava Borovskega. Toda navzlic najboljši volji prijatelj v Veroni ni
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	nekaj pogumno koraka. Toda le dokler Miha ne vpraša upokojenega nadporočnika, ki je bil tudi v spremstvu: kaj bi bilo, ko
Iz arhiva (1890):	zaničljivim glasom, ki se ga je menda naučil od plemenitega nadporočnika, in prekrižal nogi. »Ker že nekaj véš, védi vse,« opomnil
V krvi (1896):	d. — vedno ob strani pl. Jeklerja ali pa njegovega prijatelja, nadporočnika pl. Dandinyja. Povsod so bile občudovane njene bogate toalete — povsod
Kotanjska elita (1898):	navzdol, je prijel sodnik čašo in napil na zdravje gospoda nadporočnika, ki pojutranjem odide. In trčili so s Pavlovičem vsi, ne

▶ na drevo predlog + samostalnik, občno_ime, srednji(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

na drevesu

nadravesi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pomai mene Bveg te S. mosh katieri je smert stverov nadravesi ta S. krisha, kier je on martro inv smert riasnaminje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ozha skves vse te prasvete besiede katere je tvoi sin nadravesi ta Svete Krisha h' tabe marnvov, o Jeshush jas tebe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Sveta Deviza Màrja inv tvoi S. Sin Jeshush kathieri je nadravesi ta Sveta Krisha savse sadovol stverov inoi skves negovo roshenfarbano
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alpa vskvshnjavo vpraviti oh pomai mena teſti mosh, kateri Je nadravesi ta Sveta Krisha smert stverov: viemeni Boga ozheta † inv sina
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	terplenje inu nadoushno Smert inu skues tvojo pralico reshnjo kri nadravesi ta Sveta Krisha inu skues uso tvojo Martro katero si

▶ nadrobno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadrobno

na drobno(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	banka (Nationalbank) imenuje. Škoda, da ta dnarnica ni še naznanila na drobno, kako se bo vêdla in ravnala, in da dosihmal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	stvarí, ktere se za armado potrebujejo, očitno oklicovati in bolj na drobno v tolikšnih razmerah, da ne le veliki zakladovavci, temuč

▶ nadstropje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadstropij
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tù stojí. Je sicer le iz treh močnih nadstropij, al po dolgosti meri 280 in po širokosti 200 korakov
nadstropja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): na korsu in je bil postavljen v letu 1842. Štiri nadstropja ima in je posebno krasno na štiri vogle zidano. V

nadstropje

Vetrogončič (1860):	Dankovičevi tudi navzeti tolike hvale. Potrudi se tedaj v zgornje nadstropje naravnost k Dankovičevim. Komaj prednje stopi, ga vsi kmalo vprašajo
Razne dela (1870):	glavi, Si izprosi izbico, Rahlo počivalo z njo. So v nadstropje jo peljali, Tam nar lepši izbo zbrali, Ji vošili sladko
Nevera (1878):	hočem biti prost! « Vstane in gre skozi vrata v pervo nadstropje spat. Kdo bi pač popisal ženina čutila? Izliva jih v
Brata (1888):	bi ga mogel slišati brat skozi zaprto okno v prvo nadstropje? Precej časa kriči Gregor in potem jame srdito razbijati na
Rošlin in Vrjanko (1889):	Prosim, Vaše roke, gospod doktor! « Vedel jo je v prvo nadstropje, kjer se je vsa družba v véliki sobani zbrala okrog
Hudi časi (1894):	pomočjo uradnih slug do stopnic in se rešil v prvo nadstropje. V pisarno pa je vdrla tolpa, prijela trepetajočega komisarja, ki
Najmlajši mojster (1896):	prostorni veži so stale vreče ob stenah, in v prvo nadstropje se je prišlo po širokih lesenih stopnicah. Na jedni strani
Kvišku (1899):	podal roko materi in jo opiral in vêdel v drugo nadstropje z največjo rahlostjo in sočutjem, kot bi spremljal lastno bolno
Gojko Knafeljc (1899):	ustavil, kakor bi še nekaj razmišljal. Pogledal je v gornje nadstropje. Tam je bilo videti pri napol odprtem oknu že luč

nadstropju

nadstropji
Blagomir puščavnik (1853): Večidel obseže le temne ječe, podzemljske hrame. Le v drugem nadstropji so nektere bolj prijazne sobe, v kterih vitez s svojo

nadstropju

Gospod Janez (1884):	nadstropju gleda, bode li konec stopnic ali ne. V četrtem nadstropju je odprla Helena vrata mostovžu in malo potem je stal
Roman starega samca (1895):	je ognusila. Hrepenel sem po nekdanji revni sobici v četrtem nadstropju; želel sem si zopet borne, mrzle večerje in uboge soseščine
V krvi (1896):	doktor Pajk zopet navzgor. Pred belo pobarvanimi vrati v prvem nadstropju je potrkal na lahko s prstom, in takoj so se
Trojka (1897):	grohot, ko je peljal svojega gosta v vzprejemnico v prvem nadstropju. »Gospod Bojanec, kar po domače; saj smo domačini,« ponujal mu
Trojka (1897):	pred seboj. Po hiši se je vzbudil ropot, v prvem nadstropju je zvonil zvonček, in kmalu je prihitela gospa v nočni
Stari dolg (1897):	O , moj ljubeznivi brat! « oglasila se je jedna v prvem nadstropju. »Moj prisrčni oče! Kje ste? « zdihnila je druga poleg Viktorjeve
Slučaji usode (1897):	nje otsotnosti moralo kaj posebnega zgoditi. Nad seboj v prvem nadstropju začuje korake in ropot, vrata so se odpirala in zapirala
Pod streho (1897):	tem ko je Roza zaostajala bolj in bolj. V četrtem nadstropju je srečala Zinka znanko. »Kam tečeš? « jo je vprašala živahno
Vzgoja (1899):	je gotovo kdo. « In res, komaj sta bili v prvem nadstropju, so se že odprla neka vrata; v istem hipu se

▶ nadškof samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadškof

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Predgovor. Ko so spisali to knjigo Wiseman, kardinal in nadškof vestminsterski, niso iméli namena svetu podati učene preiskave o napravah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	na prvi božični praznik nihče vozil po naši Gorici; samo nadškof so se peljali v cerkev. Na kmetih pa je bila

▶ nadškofija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadškofije

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	že tudi natisnjene, se ravno litografirajo. Sedaj pride: „Povestnica goriške nadškofije” v natis. * Dr. Kapper, ki je o krasoti serbskih narodnih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	ne opomnil še ene reči. Kadar se popisuje ustavljenje Goriške nadškofije, se večidel na poslednje Oglejske patriarhe veliko nemarnosti za svojo

▶ naduha samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naduha
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): šišk ali skipkov (konopra) skoz eno uro kuha. XVI. Poglavje. Naduha (Dampf).

naduho

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Selterske vôde (Selterwasser) ; zdravi posebno bolezni na persih, kašelj, pivko, naduho, brahorje, želve (Skroſeln) začeto plučno jetiko i. t. d. Tretji
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nahod in kašelj ; zdrobljeni ali zmleti z sterdjo zmešani odganjajo naduho, in to je, v čem ti trije vrelci po večim

▶ naduhel pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

obarvan zaradi tanke plasti, ki nastane na kovini; kontekst

naduhel

Rudninoslovje (1867):	črn kot železo, raza je črešnjeva ali rdeče-rjavkasta, dostikrat je naduhel; neprozóren, krhák je, sedaj trši (tr. = 5•5 . . . . 6•5
Mineralogija in geognozija (1871):	Muschelig, školjkast. N. Nadelholz, igličnato drevje, 88. Nadomestivno, Stellvertretend, 68. Naduhel, angeflogen. Nafta ali kameno olje, Naphta oder Steinöl, 63. Nagethier

naduhla

Rudninoslovje (1867):	37), lomi se školjkasto, po vrhu je časi ráskava i nadúhla; síje kakor demant, barve je črníkaste ali škrlataste i tudi
Rudninoslovje (1867):	37), lomi se školjkasto, po vrhu je časi ráskava i nadúhla; sije kakor demant, barve je črnikaste ali škrlataste i tudi

▶ na duša predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

na duši

nadushi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dora svata alpa srabra pa bras vsa strahu noi shkode nadushi inu na talesi tu jas vam sapoviem per buegi ozhetu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jes tabe poklizov noi bodi mad mano noi madtabo pokoi nadushi noi natalesi to zhasno noi tam venzhno bras use shkode
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nosi inu prou sazhni sheveti dabodash ti bras vsa tadua nadushi noi natalesi tuje dabo-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Boga pridita sa vboshjomi jemeni bras usa strahu noi shkode nadushi inu natalesu: ujemenu Boga ozhetha † Boga sina † inu svetiga Duha

▶ nadvlada samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadvlade
Občno vzgojeslovje (1887): si podvreči célo srce, potem pa se otresti pametno osnovane nadvlade lastne samosvesti; a morejo se tudi po sili polastiti gospodujočega

▶ nadvojvoda samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadvojvoda

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sbrala, ktero naſh dragi in viſokozhaſteni zeſarſki knes ali prinz. Nadvojvoda Joan v Gradzu prezhuva in vlada, in kteriga naj nam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	für Steiermark, Krain, Kärnthen und Oberösterreich”. Njih zeſarſka Viſokost, ſvitli nadvojvoda goſpod Janes, ki po ozhetovo sa prid imenovanih deshel vſeſkosi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hodila! — Ravno takó so nas tudi Njih cesarska visokost, svitli Nadvojvoda Janez, in vikši vódja obertniske družbe z svojim dohodam razveselili
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kaj je noviga? (Cesarski nadvojvodiči, Franc, Ferdinand in Karl) sinovi Nadvojvoda Franca in brata našiga presvitliga Cesarja, so na svojim popotvanji
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so bili že v lanjskim snidu Njih cesarska Visokost gospod Nadvojvoda Ivan izvoljeni. Pričijoči so bili pri tem zboru poslanci ali
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sprejeti, in med imenitnimi gospodi smo — kar je tudi presvitliga Nadvojvoda pràv veselilo — nekaj naših kmetov vidili, ki so kot pravi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	veselje popisati, ktero so vsi gostí občutili, de so tudi Nadvojvoda četverim družbam čast skazali in z njimi v koliseumu kosili
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	gosp. baronam Weingartnam k zboru pripeljali. V dvorano stopivši, so Nadvojvoda zbrane ude tako prijazno pozdravili, kakor pozdravi oče svojo družino
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Frankobrodu je zmiraj veči zmešnjava, in — kakor časopisi pravijo — mislijo nadvojvoda Janez odstopiti in Frankobrod zapustiti. — V Terstu je bilo 19.

nadvojvodi

nadvojvodu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po večim pomagajo. Pervi vrelec, Janezov studenc imenovan, Njih Visokosti Nadvojvodu Janezu posvečen, ima nekoliko nižeji moč od kisle vode per
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	prišli, ko smo od velike žalosti po Njih rajncim bratu, nadvojvodu Korelnu, slišali, ki je pred dvema tednama umerl. Vidilo se
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	gosp. grof Lihtenberg in pa družbini zborniki so šli gospodu Nadvojvodu v vežo nasproti, ki so se ob poldesetih z Njih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pa kmetijski družbi. Potem so napili deželni poglavar zdravico svitlimu Nadvojvodu — potem Njih gospé in Njih sinu; grof Lihtenberg, družbini vodja
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kmetijske družbe, grof Lihtenberg nagovor, v kterim se je svitlimu Nadvojvodu za veliko čast serčno zahvalil, de so nas po štirih

nadvojvodu
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Slava Bogu, de smo dočakali srečno noviga leta! Drugo: Slava nadvojvodu Janezu prejasnimu, ki je „Novice” nam priskerbel! Tretjo: Slava slavni

▶ nadvojvodič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

nadvojvodiči

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

ampak le kljuzhavniza pomagala. Podkloſhterzhan. Urno, kaj je noviga? (Cesarski nadvojvodiči, Franc, Ferdinand in Karl) sinovi Nadvojvoda Franca in brata našiga

▶ Nadvornik samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Nadvornik

Viljem Tell (1862):	Švica. Verner Staufaher, Konrad Hun, Ito Reding, Ivan Nazidovec, Juri Nadvornik, Ulrik Kovač, Jošt Selják. Kmetje z Urnskega. Valter Firšt, Viljem
Viljem Tell (1862):	naproti. Iz čolna stopijo Staufaher, Ito Reding, Ivan Nazidovec, Juri Nadvornik, Konrad Hun, Ulrik Kovač, Jošt Seljak in še trije drugi

▶ nadzdravnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

nadzdravniku
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): je slišala, kako je Ana pred smertjo svoje redníce pri nadzdravniku Dek... v Gradcu strupa iskala, pa ga ni dobila. Ta

▶ nadzemeljski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadzemeljske
- nadsemljiſke
  Genovefa (1841): réſ nékaj nebéſhkiga na ſebi, in je bila v reſnizi nadsemljiſke lepôte. Genovefa je sdaj, s kônja ſtopivſhi, vſe takó milo

▶ nadzor samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadzor

Občno vzgojeslovje (1887):	so pred vsem ista, kot ona, ki rabijo negovanju, namreč nadzor v zvezi z dopuščanjem in odrekanjem; najboljša so vender: povelje
Občno vzgojeslovje (1887):	je treba z največjo previdnostjo nadzirati. Malo po malo naj nadzor odjenjava, da more gojenec postati samostalen. Ako je pritisek pri
Občno vzgojeslovje (1887):	Pedagogični nadzor je potreben sosebno v prvem času vzgoje; v tem času

▶ nadzornik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadzornik

Cyclamen (1883):	je slovensko, kakor sodim; e, saj sem je zapisal,« hiti nadzornik ter išče po listnici. Doktorja vse to ni posebno zanimalo
Cyclamen (1883):	pa Hrastu samemu, ki je čutil, kaj je hotel reči nadzornik. »Vi tudi mislite, da me vsako lice zapelje,« deje v
Cyclamen (1883):	slugo in služkinjo imajo s seboj. Otrok pa ni,« nadaljuje nadzornik svoje pripovedovanje. »Meden je tudi nekaj pravil, da gospa ni
Cyclamen (1883):	tukaj le je ime; nemško ni, Ilovski se zove,« pripoveduje nadzornik drugim. »To je poljsko, ali rusko, morda tudi češko,« modruje
Cyclamen (1883):	v tem Megla afektirano. »O ne, toda narobe,« smeje se nadzornik. »Vi ste zmožni vsako lice zapeljati. « Megla ni mogel drugače
Slike iz rudarskega življenja (1888):	skupaj, ki so bili določeni za ponočno delo, odbere jih nadzornik in po kratki, skupni molitvi se odpravijo po dva in
Cigani (1890):	Bili so na Ogerskem štirje vojvode, a v Erdelju jeden nadzornik. Vsak cigan je moral plačati na leto za svojega poglavaija
4000 (1891):	vlečejo s poslednjimi močmi po tiru. Kadar gré prepočasi, vseka nadzornik z vozá sedaj po tem, sedaj po drugem z dolgim
Od pluga do krone (1891):	kakor nalašč! » pravi grof Barbo in si mane roke. «Odilo nadzornik naše spalnice, strela božja, ali se mi more lepše narediti

nadzornika

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	na je dosedanji vodja Mariborskiga gimnazija, g. Miroslav Rigler , za nadzornika Štajarskih, Krajnskih in Koroških gimnazij izvoljen. Smešnica. Krajnski jezik in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	po pravici še prav hud bil, če bi ga „narodnega” nadzornika imenovali. Pa sapienti sat! Pustimo to in spolnimo raji gori

▶ nadzorovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadzorovane
Šola v boju proti pijančevanju (1898): Bodočnosti čaka naloga, da bodo pijači udane osebe potom zakonodaje nadzorovane, in to njim, kakor njihovim družinam v prid. Na ta

▶ nadzorovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadzorovanje

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	I. Nadzorovanje otrok, angeljsko opravilo. V začetku preteklega stoletja živela sta sicer
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Pa ta slava je trajala še dalje, ker gospodarstvo in nadzorovanje mestnega posojila ostalo je v istih rokah; zatoraj se je
Občno vzgojeslovje (1887):	med roditelji, harmonično delovanje očetovega ugleda in materine ljubezni, skrbno nadzorovanje bratov in sester, kadar občujejo med seboj. Na ta način
Občno vzgojeslovje (1887):	čim večkrat gojencu zaupamo ter mu ne zabranimo vsakega gibanja. Nadzorovanje se voljno prenaša, ako se odstrani vse, kar bi kazalo
Občno vzgojeslovje (1887):	je še zeló okoren, moralično pa slab. Jako potrebno je nadzorovanje ondi, kjer je združenih več gojencev; tu se nahaja namreč

▶ nadzorovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadzorovati

Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	so morale dotične postave in uredbe. Dalje so politične gosposke nadzorovati morale soseske gledé občinskih zadev, jih podpirati in podučevati, ter
Občno vzgojeslovje (1887):	bi rabil navadno pisavo, kajti pisanega ne bi nikakor mogel nadzorovati. Zato se mu dovoljuje, da tiska, namesto da bi pisal

nadzoruje
Občno vzgojeslovje (1887): otrokovo. Njegovim prestopkom naj modro prizanaša ter naj ga vestno nadzoruje in čuva. Gojenec mora vedno čutiti, da mu vidi vzgojitelj

▶ nadživeti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

doseči večjo starost kot kdo drug; [sskj]

nadživeti
Valenštajn (1866): mej Butlarja i prišleca). Ne, grozovitec! idi Čez moje truplo, nadživeti jaz Te groze nečem. Butlar (ga od sebe paha). Slaboumni

▶ naenkrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

naenkrat

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	koliko tamniši bi neki noč postala, ko bi jih 300 na enkrat ugasnilo? — Cimu bi bili pa milijoni teleškopnih zvezd, kterih
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	mislil, ino k Bogo molil. Ves v to zamišljen zagleda na enkrat v germu velik plamen. Čudi se, de germ ne
Stric Tomaž (1853):	pisma: „Nimamo tú stanovitnega mesta, ampak prihodnjega iščemo. “ Misli se naenkrat na gori Korun, kjer je Učenik in Zveličar sveta zveličanske
Blagomir puščavnik (1853):	Unidan tako reven romar, da je bilo joh, zdaj pa naenkrat tako zal vitez! ” Zagledavši tujca v krasni obleki omolkneta. Vitez
Stric Tomaž (1853):	kako bi vam pri sercu bilo, če bi vam zdaj naenkrat pobrali svoja ljubezniva otroka, ali bi zamogli to brez serčnih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vode, da 6 bokalov dobiš, kar daj kravi, pa ne naenkrat, ampak trikrat popiti. Tako ravnaj zaporedoma toliko dni, da se
Čas je zlato (1864):	Z nekoliko besedami svoje mnenje jasno dokazavši naenkrat spet pri vsih veselje obudi, in nadinženir mu podá roko
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Kmalu so morali oče po tergovskem opravilu čez morje potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji (morski razbojniki) ladijo vzeli; a
Gozdovnik (1898):	potrebnim ter jo mahnejo za njimi. Fabij se je kar naenkrat izpremenil iz borega konjekrotivca in sledonajdnika v moža, imajočega najutrjenejše

na enkrat(združena oblika)

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vojſka, vſe vſe je planilo v' morje sa njimi. Ali na enkrat ſe is oblaka uderó bliſki ino ſtrele na Egipzhane
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dolgo ni bilo, ſo vſe podremale ino poſpale. Opolnozhi ſe na enkrat hrum vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino pojdite mu naproti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pred Judi ſo bili v' neki hiſhi saklenjeni, kar Jesuſ na enkrat per njih ſtojí, ino rezhe: „Mir vam! ” Vſi ſo
Zlata Vas (1848):	pridelk dneva, blizo pol druziga centa siroviga masla in sira na enkrat prejél.
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	človeka oplaši in ostraši, da se boji. Z nogo jih na enkrat lahko več kobilic končáš in stareš, ali kadar jih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bo že kaj zdalo. Naji bo vezala enaka osoda: oba na enkrat bova bogata ali pa mertva. ” Fulvij je v svojem
Fizika (1869):	to dogodilo, posodo hitro od ognja, s čimur se para na enkrat zgosti, naredi se, se vé, razredčenje zraka pod pahom
Fizika (1869):	čevelj visoko. a. O ravnotežji sil. 37 Ako več sil na enkrat dela na kako telo , pa se ne pokaže kaka
Oče naš (1885):	časa kakor zamaknjen, ves v britkost svojega srca vtopljen. Kar na enkrat pa je vstal in s krepkim glasom rekel: „Pokazali

najedenkrat

Ferdinand (1884):	dečko! « zavpije Peter jezno, ker je videl, da mu je najedenkrat splavalo vse njegovo upanje po vodi. Razgret od vina, katerega
Ferdinand (1884):	zavedati; ni si znal niti svetovati niti pomagati. Ali glej! — najedenkrat se mu zdi, da čuje votlo bobnenje. Pogleda skozi visoka
Ferdinand (1884):	teh besedah vstane ter gre iz vrta v svojo sobo. Najedenkrat priskakljata najmlajša otroka k grofu. Mala hčerka, držeč v roci
Ferdinand (1884):	prvimi žarki dvorano. Peter se strese pred maščevalno božjo pravico. Najedenkrat se mu zopet dozdeva, da čuje še hujši grom. Pa

▶ nafta samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nafta

Rudninoslovje (1867):	Erdöl) je tekočno, i če je prav čisto, zove se nafta. Kaména smola (Erdharz, Erdpech) ali asfalt je vratka, jako mehka
Kemija (1869):	Mussiogold, zlata pena, 430. Mutterlauge, ostalina. Myrrhe mira 490. N. Nafta, 511. Naftalin, 510. Nakislina fosforova, unterphosphorige Säure, 381. klorova, unterchlorige
Mineralogija in geognozija (1871):	N. Nadelholz, igličnato drevje, 88. Nadomestivno, Stellvertretend, 68. Naduhel, angeflogen. Nafta ali kameno olje, Naphta oder Steinöl, 63. Nagethier, glodalka. Nagnjen

▶ nag pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nag

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti nag, inu sromashke kje pershl, kjer vezhne ogn te revne v'
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zemlje tlak, Zrase kviško več in veči Žar orjak! — Upa nag

nage
Viljem Tell (1862): Pristana tukaj blizo ni, ki bil Bi mu zavetje! Strme, nage skale Z mrtvaškim čelom mu grozé nasproti, Ter mu kamnene

nagega

nasiga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bili naſitili; kedáj shejniga, de bi te bili napojili; kedáj nasiga, de bi te bili oblekli; kedáj popotnika, de bi te
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	te lazhniga naſitili, ino te shejniga napojili; kedáj ſmo te nasiga oblekli, ino te ptujza ſprejeli; kedáj ſmo ti bolniku poſtregli

nagih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

poboshno oblezhene, in nikjer ni najditi, kakor po italianſkih zerkvah , nagih pa ſkos prevezh po komediantovſko (theatralisch) napravljenih angelzov in ſvetnikov

▶ nagajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nagajajo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nabodo tudi s'tabo per drugeh dergazhi dellali, ke uſſem nagajajo.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa pervih skušinj ne pripustite nikoli poslam, ktéri večkrat nalaš nagajajo in so že marsiktéro dobro znajdbo zatérli, če ni po

nagajal

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	vredne serčnosti g. Knobleherja očitovati. Ker mi je dež neprenehama nagajal, sim raji na desno čez Št. Marjeto šel, de bi
Oče naš (1885):	jima prebivanje blizo sebe otežil. Kakor je mogel, jima je nagajal in njih potrpežljivost skušal. Ménart in Barba sta stanovitna ostala

nagajali
Zlata Vas (1848): jih „šolmaštre in dohtarje“ zmirjali in jim na vso moč nagajali. Županam pa se je to dobro zdélo, če so bili

nagajati

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dolžnosti in delo ljubiti, nikoli godernjati, nikoli drug drugemu ne nagajati ali vkljubovati, in zmirej prijazen, miren in veselega serca biti
Na stricovem domu (1860):	rečem, da ni pametna, ker se nekaj brani in hoče nagajati. Tako dobro ji nikjer ne bo, kot pri Antonu, za
Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861):	naučil se ni nič v nji, tudi spremenil se ni; nagajati mi je pa začel, da je obudil v meni čudno
Svetinova Metka (1868):	kod in kako. Najporednejši otroci si jej niso upali nikoli nagajati ali jo zasmehovati, ko je lazila ob palici sključena od
Holekova Nežika (1876):	fabrike. Prav hitro je stopil k dekletu in pričel ji nagajati. »Nežika«, je rekel s tistim mehkim glasom in Bog ga
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	ta pogoj nepotreben. Služabniku svojega župnika se dekleta niso drznila nagajati. Od kar je bil brez kmetije in po njih mnenji
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	kaj pomeniva i. t. d. Morda so mu hotela samo nagajati, morda pa tudi ne. Bil je še v najboljših letih
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	iz dežele, začel je turjaški grof Ljubljančanom še le prav nagajati. Spoprijeli so se prav resno med seboj. Vojvoda je imenoval
Od pluga do krone (1891):	tovariši, zapravljati, jeli so me črtiti in mi v službi nagajati, kolikor je mogoče. In vender jim bom pokazal, da sem

▶ nagajiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nagajivo
Pomladanski vetrovi (1881): ponosen vojvoda pred svojo četo. „Rogovila rogovilo nese," se oglasi nagajivo dekle, ki je na njivi plelo. „Ubogi Matevž," pravi njena

▶ nagajivo prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nagajivo

Svetinova Metka (1868):	Drugi se obotavljajo, postopajo okrog nje, zaganjajo se kvišku ter nagajivo kljujejo rdeči podbradek materi, ki se drži tako modro. Najporednejši
Pomladanski vetrovi (1881):	pomagal pri delu, kar sicer vsak dan storim" — reče ji nagajivo Vinko, ko jo za roko vodi po gladki stezici mimo
Pomladanski vetrovi (1881):	ni dobro človeku? " „Ni dobro, če je sam. " „Čakajte! " pravi nagajivo Vinko, da si je že umel korporalove želje. „Kmalu Vam
Luteranci (1883):	odreže se modro Kos. "Poglej, dat nič ne veš! " odgovori nagajivo Goriček in pristavi: "Od tedaj so, kar je Peter svojega
Milko Vogrin (1883):	vodi in smejala se sama sebój, ako jej je vodica nagajivo pljusknola v rudeče nedolžno ličice! Kakor je menih v pravljici
Milko Vogrin (1883):	materi pomagati, ko je ta nasprotovala Robertu; zatorej pristavi malo nagajivo: „Dà mama, tako bodem tudi jaz ravnala kakor ti. A
Luteranci (1883):	kolena bolé, ker si jih luteranstvu v najem dal," odgovori nagajivo tovariš ter postoji in grbastega tovariša za ramo potrese, rekóč
Križ na poti (1891):	trgovini odpotoval v véliko mesto, kar je Rihard na pol nagajivo povedal prijatelju svojemu. »Hvala Bogú, da se z Evdoksijo lahko
Od pluga do krone (1891):	pošegeta Vehovec Deteljo. »Kaj bi lačna vrana sito pitala,« pravi nagajivo kapelam. »Vender pa, ker je v naši druščini in pri

▶ naganjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naganja
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): sva ga za tisti dan najela, konje na vso moč naganja, in ker še zaveril ni, gremo skokama navdol; pa ne
naganjala
Sveta grofinja Genofefa (1857): poboshno in krepoſtno in je tudi ſvoje poſle k bogabojezhnoſti naganjala. Ali hudobni duh, kteremu je bila njena zhednoſt soperna, ni
naganjali
Kmetijske in rokodelske novice (1845): blago, konji in vozniki; in ako bi hijkali in konje naganjali, de bi se štrange tergale, vse zastonj. Jez. Prav imaš

▶ na gavge predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

na gavge

nagauge

Sacrum promptuarium (1695):	vishi ſe nebó nezh hudiga ſgodilu: greſta, ga skoppata, inu nagauge ga shena pomaga obeſsit. Ene Vduve pak ſo raunu kokar
Sacrum promptuarium (1695):	mano hozheua mojga Ranziga skoppat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit, ter ludje bodo menili de je ta pravi, inu

▶ nagel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nagel

Zlata Vas (1848):	Ona pa je vedila, de je Ožbè vroče kerví in nagel, de se je morebiti s starši spèrl in de so
Robinson mlajši (1849):	Hafen. privetati — sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti se — privaditi se. prodki — nagel heftig, gäh prospeti — teknoti gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	imajo mnoge sposobnosti in prirode. Še pijan Rus ni zagaten , nagel in sirov, ampak dobrovoljen in kušljen *) — ako se ne valja

nagla

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bolezin izvira, so sledeči: Hudi in dolgi mraz, huda vročina, nagla prememba vročine in mraza. Torej stečejo psi, ki navadno pri
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je, njegove ušesa so zdaj vroče zdaj merzle, sapa je nagla, lakotnice zlo bijejo, žilno bitje je naglo in močno, kar
Valenštajn (1866):	največa cena nej; Namen poslednji v vojni vojna nej; Oblasti nagla i velika dela, Trenótija velika divna čuda Mirú, močí i
Valenštajn (1866):	v dir; Z njim ide srca njegovega mir. Zbor. Osoda nagla pagánja ga v dir; Z njim ide srca njegovega mir
Valenštajn (1866):	Domovija nejma nobena mu vas, Ne vtégne zvestobe hraniti! Osoda nagla pogánja ga v dir; Z njim ide srca njegovega mir
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	njivo zopet nazaj dá. Krivično blagó Težílo te bo! 59. Nagla jeza. Fridolin, bogaboječ kmet, je imel hlapca silo nagle jeze
Ferdinand (1884):	je skoraj gotovo imel jako dober namen z mladim grofičem. Nagla smrt pa ga je zadržala, da ga ni mogel izvršiti

nagle

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſkusi per vinu tèzhy, de je en kvartapęrz, inu taku nagle jęse, de bi vſe pobyl. De je en ponozhni vlazhugar
Robinson mlajši (1849):	sta skoro to neizrečensko rádost počutila, da sta iz te nagle struge izbegla, ino na tiho morje stigla — prišla. Petek je

naglega
- nagliga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda, kteri pri takim opravilu nar več veljá. Vse to

naglem

Robinson mlajši (1849):	tedaj, mili Stanislavek, kako dostikrat krivično ravnamo, če koga na naglem zasramujemo. Najpred se móramo na njegovo mésto vmisliti, ino potle
Valenštajn (1866):	rumêno — Za Holkov lovski rog vsi znajo povsód! — V trenótii naglem hitimo tod i drugod, Liki strašnjo povodenj, prinese nas pot
Valenštajn (1866):	šlemu je i dolzih Laseh, ki so se razvezali v naglem Mu diru, k rovu zdaj pomigne, prvi Na čilem konji

nagli

Sacrum promptuarium (1695):	taku nori, inu nagli, kakor uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat
Viljem Tell (1862):	potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki jarem bi molčé nosili? Tell. Vladarji nagli kratko vladajo. — Ko pripodí se viher iz preduhov, Svetila vgašajo

naglih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): misli zato ni treba okoli dohtarja hoditi ; per hudih in naglih boleznih včasih ni mogoče zdravnika kmalo dobiti, preden pa pride
naglim
Gozdovnik (1898): nazaj in mahoma telebi preganjalec s konja na tla. Z naglim skokom stoji Komanč poleg njega ter mu bliskoma porine rezilo
naglo
Blagomir puščavnik (1853): sim bil s svojimi v gradu obležen. Poslal sim po naglo pomoč, k svojemu prijatlu Marvinskemu. Verli vitez pride res z

▶ nageljnov žbica pridevnik, svojilni, nedoločeno + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

nageljnove žbice
- nagelshbize
  Kuharske Bukve (1799): v' rozhni ſtôpi, sraven v' męſ tolzi tudi tri zęle nagelshbize, inu enmalo ſladke ſkorie. Potle deni v' veliko ſklędo, nali

nageljnovih žbic

nagelshbiz

Kuharske Bukve (1799):	pol ure, potle deni v' glashe, sraven enmalo sręsaneh nagelshbiz, inu zuker zheſ vlì. Zhes 14 dni poſtane zuker rędek
Kuharske Bukve (1799):	perdaj enmalo jęſiha, zukra, naſterganiga hrína, ſtolzhene ſladke ſkorie, nagelshbíz, inu lemon lupka. Kader je riba ſkuhana, inu na ſklędo
Kuharske Bukve (1799):	mehko s' noshovim robam. Poſębej vsami ſhpeha, enmalo peterſhila, nagelshbíz, ſhtupe, folí, inu enmalo luka ali zheſna; tę ſtvarl
Kuharske Bukve (1799):	24 ur v' moſhti namakal, al pa v' vinu; permęſhaj nagelshbiz, ſladke ſkorie, inu muſkat oręha, ſtolzhenih ſlędniga eno zhetert Iota
Kuharske Bukve (1799):	zhetert proſtora. Rudęzho sholzo narędi is zherniga vina, zukra, zęlih nagelshbiz, ſladke ſkorie, inu bísenovga mehurja, tudi enmalo alkermes ſoka
Kuharske Bukve (1799):	s' lemonovim, al pomoranzhnim oljam; perdeni enmalo ſladke ſkorie, nagelshbiz, zęliga popra, inu muſkat zvęta; deni v' ſtaklęnzo ali kruglo
Kuharske Bukve (1799):	dokler ſe dobro sarumenſ, perlì goveje shupe, inu vina, perdeni nagelshbiz, zukra, drobno sręsaniga lupka od lemon, inu na koleſza sręsane
Kuharske Bukve (1799):	shupe, en kosarz vina, eno shlizo jęſiha, lemonoviga lupa, ſtolzheneh nagelshbiz inu zukra; deni v' koso kuhat inu sraven en koſez
Kuharske Bukve (1799):	oſoIi, perdaj enmalo ſroviga maſla, zhebúla, lorber pęrja, ſtolzheneh nagelshbiz inu muſkat zvęta. Kader je ſkoraj kuhano; naręshi poſębej v'

nagelshebiz

Kuharske Bukve (1799):	zęgla drobno sribarie zhokolade, eno unzho ſtolzhenih mandelnov, enmalo nagelshebíz, ſladke ſkorie, muſkatzveta; vſe to męſhaj; sadnizh ſhtir lote sribaniga
Kuharske Bukve (1799):	173. Vinſka sholza. Nekatire lizhne sheſrana, enmalo ingverja, inu nagelshebíz deni v' eno rútizo, obęſi v' en polizh dobriga vina
Kuharske Bukve (1799):	odzędi sholzo, v' njo deni pol lota ſladke ſkorie, tolikaj nagelshebíz, od ene lemone lupka, pokri, kuhaj eno uro. Potle smęſhaj
Kuharske Bukve (1799):	potle smęſhaj s' shgano moko, sraven permęſhaj ſtolzhene ſladke ſkorie, nagelshebíz, inu zukra. Skuhaj kakor kafe, inu pì. Se sua tudi
Kuharske Bukve (1799):	na vſaki bokal eno zhetert lota ſladke ſkorie, inu tolikaj nagelshebiz v' enim pertnenim arsheti. Kader ſe na ſonzi vzhiſti, vsami
Kuharske Bukve (1799):	zuker ſtaja; rastolzi dva lota ſladke ſkorie, inu en lot nagelshebíz nepredrobno, vmęſhaj notri; savęshi poſodo s' mehurjam, puſti tri tędne
Kuharske Bukve (1799):	platneni arshetek deni en lot ſladke ſkorie inu en lot nagelshebíz. V' en ſodez nalì vina, notri deni eno libro ſtolzheniga

nageljnovimi žbicami
- nagelshbizami
  Kuharske Bukve (1799): prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader

▶ nagethier neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

nagethier
Mineralogija in geognozija (1871): ali galunina, Thonerde, 40. Glinovec, Thonstein, 78. Globel, Vertiefung. Glodalka, Nagethier. Gmota, masa, snov, Masse. Gnajs gl. rula. Gneiss, gnajs ali

▶ nagib samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nagib

Vetrogončič (1860):	misli svoje razširjene in v omiki prerojene. Ta čut in nagib od dne do dne močneje naganja serce, odtergati se korenine
Razne dela (1870):	ravnal, De mnogo stisk narode je zadelo, Vse krivi me, nagib de ja sim dal. " In serce, glej! mladenču se je
Razne dela (1870):	znaš, On kip vošén je roke tvoje, In kakor ti nagib mu daš, Oberne on početje svoje. Njegovih si tedaj krivic
Razne dela (1870):	hujšiga, Georgis, pa nisi še zadel! " Aríf, kim tuga taka nagib clo vražji da, Nameri puško v sivca, raztegne k divi
Razne dela (1870):	perhnin do trupla sončniga, Vsih osup je tvoja veličina, Vsim nagib le volja tvoja da. Do mahú od cedre veličanske, Do
Luka Vrbec (1890):	Ko se je poluteranila ona, bil je to zanj nov nagib, da se oklene nove vere. Tako je s človekom! Le
Abadon (1893):	smrti svojega ženina, in našel se ni za to noben nagib; vender, meni nedolžnici se je verjelo menj nego varavim osebam
Očetov greh (1894):	vsakdo leze, hodi in pleše, kakor mu veleva trenutek, svoj nagib ali pa oslabela telesna moč. Tedaj ženin Janez izgine izmed
Slučaji usode (1897):	slabostij, ki zadušijo vsako zdravo čustvo, ki uničujejo vsak blagi nagib, slične toči, ki vse pokonča, slične temi, ki slepi tudi

nagiba

Razne dela (1870):	harema sedé lepote. In gledajo v igranje vod, Detinske radosti nagiba, Na mramorni valovja pod, Neskerbno kak se suče riba. Mnogter
Razne dela (1870):	razodeti menil; Imel sim jeza znak nebeške volje, Ki skrivniga nagiba pomenljivo K očetovim pogrebu hčer priganja, In tako iz pobožniga
Razne dela (1870):	on. — Le vetra sapa hladno Med vejami cipresnim tje šumí, Nagiba že se sonca žar zapadno, Prijatelja, gorjé! nazaj mi ni
Razne dela (1870):	ostati. Oviral tako je z ukazi čvrstim Sirovi čin divjaškiga nagiba; Globokimu pa v nedru nepoboljšan Je pustil čert. — Močan ne
Ljubljanske slike (1879):	najti nego pravega narodnjaka, tudi ne poje toliko iz pravega nagiba, nego veliko več iz druzih unanjih uzrokov, ki mu sprožijo
Rokovnjači (1881):	kmalu v šole in postal je iz svojega veselja in nagiba inženir. Bil je v raznih službah in na koncu bival
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	je storilo ali po kraljevi zapovedi, ali tudi iz prostega nagiba hišnikov samih. Na ta način je nastalo po srednji Evropi
Gospa s pristave (1894):	storiti iz usmiljenja, ne iz hvaležnosti ali iz kakega drugega nagiba. Ko sta prišla v Leopoldovo pisarno, našla sta mnogo prahú
Očetov greh (1894):	dobro vedel, da boter ne govori kar tako iz svojega nagiba, ampak da je poslan semkaj. Samo to mu še ni

nagibe
Občno vzgojeslovje (1887): in blaži tudi gojenčeva čustva; 5. s tem vzbuja višje nagibe za poželenje in polaga z obrazovanjem razumnosti temelj nravstveni svobodi
nagibi
Občno vzgojeslovje (1887): ozdraviti je jako težavno; to terja, da se najskrbneje preiščejo nagibi, katerim se imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti
nagibom
Občno vzgojeslovje (1887): dá kak nauk, kajti gojenčevo srce je odprto vsem blagim nagibom. Ako hoče otrok sam pogledati v razne razmere življenja, ako
nagibu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſam ga je ſvojiga ˛Sina imenoval. Jesuſ gre sdaj po nagibu ſvetiga Duha od reke Jordana v' ſamoten kraj puſhave. Gole

▶ nagibati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nagiba

Napake slovenskega pisanja (1858):	pesniki znani, ta ve, da se bere: „nagnuje“ namesti: „nagiblje, nagiba“; „pljam“ namesti: „poljem“ (plati = ausschöpfen i.t.d.); „počilo“ namesti: „počitek, pokoj
Anton Janežič (1870):	domoljubja! Pokladaj vsak, kolikor zamore in kakor ga rodoljubno serce nagiba! Veča, ko bo Vaša radodarnost, sijajniša bo Janežičeva ustanovitev! Skerbimo
Iz arhiva (1890):	je porodila v srci vesela slutnja, da se s tem nagiba usoda njegova na milejšo stran. S prvim vlakom je odhitel

nagibale

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa, ki ſte ſi ſzhaſama she obedve snaminji proti rasſipu nagibale, ſklenejo Marſki deshelſki shlahtniki pod deshelſkim oblaſtnikam grofam I. Ditrihſtajnſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poskerbelo. Mé vošmo, de bi le v blagóst Šegé se nagibále; De nikdar tuje bi roké Nam žepov ne tipále. Me

nagiblje
Rudninoslovje (1867): je pa nagnena. To stransko os, proti kterej se glavna nagiblje, imenujemo prvo, óno pa drugo. Obrazce i načrte si pa

▶ naglas samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naglas

Napake slovenskega pisanja (1858):	glagol: „biti“ samostojen in ne pomozen, in vzlasti, če ima náglas (nachdruck) na pr. „Ali si moj prijatel? “ „Sem tvoj prijatel
Rokovnjači (1881):	zavpije Poljak; »to je skoro neverjetno! « Bil je tako čuden naglas v njegovem vskliku, da se sodnik obrne ter vpraša: »Kaj
Rokovnjači (1881):	z rokama obraz in bridko zajokala. Besede njene in njih naglas — vse je bilo tako prepričevalno, da tudi komisarja ona sumnja
Cyclamen (1883):	v čitalnici? « Guvernanta se je ozrla nemirno vanj; porogljivi, pikri naglas v njegovih besedah jo je osupnil. »O le govorite, gospica
Cyclamen (1883):	se je dozdevalo, da so imele te besede malo porogljiv naglas. Pa ni odgovoril ničesa. Oba, doktor in guvernanta, molčala sta
Jara gospoda (1893):	to pretrgoma, tresočih usten, odkrito, brez pridržka, samó nekov piker naglas je zvenel iz zadnjih besed; sploh pa se v vsem
Očetov greh (1894):	No, dobrega spomina ste! « »In — vi? Ste li pozabili? « Janezov naglas ob tem vprašanji ji seže do srca, in ne more
Strte peruti (1894):	hvalil mojo italijanščino ter pravil, da mu ugaja slovanski moj naglas. Mimogrede mi je gospa Finsterjeva požugala s prstičem, ali dasi

naglasom

Na Žerinjah (1876):	se, poskusil je udarec po svoje vrniti, ter dejal zbadljivim naglasom: „Vi imate včasi čudne simpatije do teh bosonogih ljudij, in
Luteranci (1883):	pačijo in božjo kri pri obhajilu pijó", kriči s posebnim naglasom krepek moški glas. Neustrašljiv in neupogljiv je bil kaplan Knafelj
Luteranci (1883):	Tího je bilo nekaj trenotkov po teh besedah s posebnim naglasom govorjenih, da bi se bila čula miš; ko bi si
Luteranci (1883):	tísta krivoverska korenina, ki toliko vina obeta. " Z nekakim posebnim naglasom izgovoril je Kriškar te besede in raztegoval je svoja zijava
Postillion d'amour (1887):	povedati zanimive novosti. « »Gospod baron? « vpraša Cetinovič z nekako zaničljivim naglasom. »Pojdi, pojdi! Hartlieb je vrla duša, ki ima dobro jedro
Rošlin in Vrjanko (1889):	pri klavirji sedéti,« dejala je ime nitno in s posebním naglasom ter séla póleg Zorke. »Čakaj, igrajva skupaj! Tam je tudi
Grajski pisár (1889):	konj spel pod njim. »Ha, ha! « je izpregovoril nato z naglasom, ki je pisarju pretresel srce in drob. »Ha, v teh
Abadon (1893):	poštene vesti, dasi sem ubožen krojač. — Predsednik opomni z resnim naglasom: — Ali vam ni očitala vest, da ne smete vzprejemati darov
Strte peruti (1894):	mene! ,Danica! ' kliče me s sladkim svojim glasom in italijanskim naglasom, ,Danica! ' Z Bogom za danes! »Šolsko leto se je bližalo

▶ naglas prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naglas

Svetinova Metka (1868):	obema rokama obraz, začne strašno ihteti in nazadnje se zjoka naglas. Potok vročih solz, ki jih je dolgo zadrževala, se ji
Cvet in sad (1877):	rekli — malo »pametno« mesto ter se je na konci branja naglas smejal ter vprašal: »Ali nij lepa pisma dobival ta kislo-obrazni
Testament (1887):	tleh. »Se je li vsak hudič zarotil danes! « je zaklel naglas in hitel dol, za njim pa sodnik. »Kaj pa imate
Testament (1887):	ne morem biti, ne morem več — saj veste! « Zajokala je naglas. »Za pot še denarja nimaš! In jaz — —« »Vi ga nimate
Testament (1887):	kaj me boš snedel, kaj li? « se je rogal skoraj naglas. »V vežo sedi! « je velel krčmar, ki je komaj dušil
Testament (1887):	tu, tu je pravi testament, gospod Topolščak,« je vzkliknil nehote naglas, ko je bil vrgel prvi pogled v pisanje, izročeno mu
Grajski pisár (1889):	Otroci so šiba božja človeku, če jih ima! « Pričel je naglas moliti in tako je odgnal svojo hčer po poti proti
Moja hoja na Triglav (1897):	dvignila iz Zenove glave. Čital in prečital sem svoj slavospev naglas, poudarno in oduševljeno; profesor Janežič je segel po nov petak

na glas(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poti in v Ljubljani ti požvinjeni ljudjé počenjajo. Upijejo, kolnejo, na glas klafajo, eden druziga suvajo in se pretepajo, memo gredoče
Robinson mlajši (1849):	pèsem vroče natihem prerèkaval, potle pak jo je počel tude na glas prepèvati. Potem je vstal ino je šel gde kake
Blagomir puščavnik (1853):	vse veke. ” — To izrekši omolkne starček. Vsi so ginjeni in na glas jokajo. Vedno slabši prihaja on in se na Miroslavovo
Blagomir puščavnik (1853):	med žalostne stopi, in jim molče roko poda, se vse na glas joka. Eni mu poljubijo roke, eni plajšč. Žene in
Revček Andrejček (1891):	Tu notri ni Bog vé ravno koliko, prav res ne. (Na glas Franici. ) Kje pa je gospa sestra? Franica. H gospodu
Revček Andrejček (1891):	tepci pa po dva. Pa še prav zares! Jerica (znotraj na glas). Jaz pravim, da mir! Andrejček (posluša). Nad kom se

na glaſ(združena oblika)
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): na prav imenitno verſtízo. Bral jo je ſ' prijetno beſedo na glaſ rekozh: „Goſpodov Duh je nad menoj. Pomasal ino poſlal

▶ naglasiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naglasiti
Zoologija (1875): znatno z mesom, jajci in perjem. Še posebno pa moramo naglasiti, da nam mnoge ptice koristijo pokončavajoč premnoge žuželke in njihovo

▶ naglaven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

velik, hud; [sskj]

naglavne
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): boshje, inu tę pęt Zerkovne, Vęro, Vupauje, Lubęsen, tę ſędem naglavne gręhe, tę devęt ptuje, inu vſe druge ſórte, my moremo

▶ nagledati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nagledala
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): za-njo pripravljeno. Ko je s svojimi tovaršicami dosti naveselila in nagledala se, mikalo jo je, pri jerínu ohladiti se. Ukazala je
nagledati
Roza Jelodvorska (1855): svojiga sina v naročje uzame, kteriga se ni mogel zadosti nagledati; pové Ljudmila strašno dogodbo, kako je Slavomil v vodnjak padel

▶ naglica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naglici

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in nedavno mi nisi hotel povedati, zakaj me v vsi naglici pošiljaš v Kampanijo; rekel si mi pa, da je oboje
Zeleni listi (1896):	krikom skoči Marina po koncu, hoté ptico zopet uloviti. V naglici pa prevrže še drug ptičnik, v katerem je imela slavca

naglizi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): de naj hité is deshèle. Israelzi ſo tedaj mógli v' naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe preden ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove

▶ Naglič samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Naglič

Luteranci (1883):	pisal bode, kakor da bi po cesti tekel. " Zategnól je Naglič zanjko, ktero je nosil sodnik na vratu, da je šinola
Luteranci (1883):	krivoverstva; napovedal jim je oseben boj. Ker so imeli Gogala, Naglič in drugi tudi svoje stranke med ljudstvom, pripetilo se je
Luteranci (1883):	ga še lahko črevelj žuli in zakaj. " Tako tolaži pisar Naglič svojega poeljnika in pristavi: "Da nam jo je vrana gosposka
Luteranci (1883):	napisano in podaj tovarišu peró, da podpiše spodaj imé! " Pisar Naglič čita z izpremenjenim glasom sledeče pisanje: "Jaz podpisani in s
Luteranci (1883):	ogenj pri tleh. "Ona je, znamenje nama je dala," pravi Naglič, kažóč na ono stran, od koder je bič odsevala. Molčé
Luteranci (1883):	brlog. Zdeha se nam pa tudi lahko v resji, je-li Naglič? Ko bi imel jaz kaj govoriti, rekel bi: Ujamimo onega
Luteranci (1883):	še Knaflju prezgodaj poročili, da se je zboljšalo naše razmerje. Naglič, tvoj nalog je, da vzameš gosje peró v roke in
Luteranci (1883):	naš znanec kovač iz Kranja, njegov pomagač pa mestni pisar Naglič, a óni izmed stražnikov zvunaj, ki je v resji ležal
Luteranci (1883):	je Gogala med tem pripovedovanjem in vsi ostali tovariši. Le Naglič je še hotel Kriškarja dalje dražiti, kako bodo namreč živega

▶ naglo prislov, splošni, primernik(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolj naglo; kontekst

nagleje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kteri ima pred naſhimi kolovrati te dobre laſtnoſti, de doſti nagleje vlezhe, in manj vtrudi, de ſe na-nj vezh in lepſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	začel odhajati, misleč, de bo potem, kadar bo vožnja jela nagleje iti, doli skočil. Ali hlapon se naglo zažene, fant ni

▶ naglo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naglo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe je ondi veliko ljudi ſtekati sazhelo, ſe je tako naglo umaknil, de ga osdrávljeniz ſhe po imenu vpraſhati ne utegne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kaj je sdaj na ſvét'. Bi sa glavo ſe prijeli, Naglo ſpet shelél' umrét'. bi ſe vender bres vſiga pomiſhljevanja navada
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Slovenci pišejo tudi veči dél že z tem pravopisam. Čudno naglo se je med nami razprostranil. Vidiš, kako lépo gre naprej
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pa 2 lota žganiga galuna (gebrannter Alaun). Tak firnež se naglo posuší, se ko ljuč sveti in — kar je posebne vrednosti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v sušivnici ohladiti, ampak zvečer ali zjutraj iz tople sušivnice naglo na hladni zrak postaviti, de lepo svitlo in slastno ostane
Divica Orleanska (1848):	In ko si prostor ríjem po tesnobi Rujava me ciganka naglo vstavi S čelado to, in ojstro me pogleda Rekoč: Tovarš
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	prezamudno. Takrat je smukavnica dobra. Smukavnica je mašína, turšico pràv naglo osmukati. Pred nekimi 20 léti jo je gosp. Mariot znajdel
Občno vzgojeslovje (1887):	čuti naj, da se sodeči lehko zmotimo; drugače se navadi, naglo in površno presojati, in to take stvari, katerih ne razume
Tiun - Lin (1891):	naprej, sicer obtičimo! « Uvidel sem, da je mož prav govoril. Naglo zmerimo globino ter vstavimo ladijo. Še malo časa in bili

▶ naglodan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

naglodani
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): znamnje, da so ali vezki vratnih členov, ali členi sami naglodani. Pri takšnih znamnjeh je treba z močno sondo (iskavko) rano

▶ naglodati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naglodati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): imenitno stopnjo dosegel , de se ne morejo moji zoperniki mene naglodati. Zdaj pa, kér so me Novíce že v tretjič poprijele

▶ nagloma prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nagloma

naglama

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Vojvoda Arto v vojski. Ker je Arto naglama na pot šel, se je britkosti, ki bi jo bil
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	otroci! bodite taki; potem bote vsako nesréčo, ki vas zna naglama zadéti, tim ložeje prenesli. 2. Peter se podá zopet na

nagloma

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	si bili vrajtali, morili, dokler jih je živi strùpen ogenj nagloma zamoril. Glej! ali si nisva v tem celo enaka”?
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	spoštujeva, je per meni. ” — — Od veselja Moric čez všesa rudeč nagloma od stola poskoči, po stanici gor no dol leta ino
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vgonobi, naj se obesi alj vstrelí, naj si z strupam nagloma živlenje konča alj pa se z žganjam po malim mori
Stric Tomaž (1853):	somenj. “ „Gospod Vilson! tega se vam ni treba bati“, odgovori nagloma Juri. „Dobro sim z vsem preskerbljen in zavarvan, da mi
Stric Tomaž (1853):	skerbela, da bi obá skupej eden kupil. Pomilovanja vreden prozor! Nagloma se zdaj Halaj skozi množico pririje. H vsacemu sužnjemu posebej
Stric Tomaž (1853):	vse v red spravi in dobro poveže, požene konja in nagloma zderči voz spred oči žalostnih gledavcov. Nekaj pa bi bil

▶ naglost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hitrost; [sskj]

naglost
Ultra! (1867): Ljubljani, — bil bi gotovo zamudil. Upam da me ta strašna naglost vsem opraviči. Zalka. Nama ni nobenega opravičenja treba. Drugače je

naglostjo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi spodleti ali pa nápek pade, vender si z svojo naglostjo, vé hitro pomagati, z ktero svoje gledavce nekako zapana, de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	enacih skrivnost več prečudni Rabi rabi in to z tako naglostjo, de ga ni moč skorej z očésam slediti, dèlj pa

▶ nagloveden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

predrzen; Pleteršnik

naglovedna
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Le pozhajta, de domu pridemo, pravijo mati. Ne ſméta tako naglovedna ino nepoterpeshliva biti. ” Na pragi jo tudi mosh ſrezha. Vſi

▶ nagnenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

nagnenje

nagneine

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kader nas ta ſveit sapelati ozhe, kader nas tu hudu nagneine na hudu opomina, kader nas ta greſhna natura h' grehu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vlazheinu, h'nadleshnoſti, inu napokoju drugim ludem. Sdei enu hudu nagneine, inu opomineine laſtne nature, inu h' vezh takſhnimu greſhnimu diainu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tebe ponishnu proſimo, na perpuſti, de bi nas naſhu hudu nagneine, naſha h'grehu nagnena natura, naſhi hudobni pozhutki, ta smota
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	delezh od greſhne perloshnoſti, sapuſti navarno tovarſhijo, poteri tu greſhnu nagneine te laſtne nature, v' podloshnoſti dershi tvoje pozhutke, krishei tvoju

nagnenju
- nagnenji
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): bódi! Taku yſhejo eni bogaſtvu, drugi gredo po njih ſlęjpim nagnenji, ali ti o moj Bog, niſi k' njih ohzeti povablen

▶ nagniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nagne

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	na jablani. Ko je pa hotel senico vzeti iz tičnice, nagne se in pade s tičnico vred z drevesa. Senica uide
Gozdovnik (1898):	vodo pognal. Komanč izpodbode konja z ostrogami ter se jahaje nagne daleč naprej, da bi v vihrajočem diru sledú ne izgubil
Gozdovnik (1898):	žejen tudi… jokam… nikogar ni pri meni. Na to se nagne mož črez čoln in me vzdigne k sebi. « »Kakošen je

nagnejo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): tekó, so bolj pogostne ali redke, zdaj širji, zdaj vožeji, nagnejo se zdaj na desno zdaj na levo, vzdignejo se više

nagnil

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zdeli. Na lévo , desno tam derži; Na ktero si boš nágnil vést, To pojdeš — téga bodi svest. Rodoljub Ledinski. Kakó bi
Oče naš (1885):	Kar mu padejo vilice iz roke, bled in jecljaje je nagnil svojo glavo in zgrudil se na stolu. Mrtud (kapljica) ga

nagnila

Oče naš (1854):	Barba se je nagnila čez otroka in ga je s svetim križem zaznamovala; potem
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	roko po Tonetu in da se je vže mlinarjeva gorjača nagnila. In lej, prej da bi mu mogel kedo zabraniti, ali

nagnilo

Blagomir puščavnik (1853):	Med tim, ko je Blagomir pripovedoval, seje že solnce nizko nagnilo. Nikolaj se pobožnemu očetu serčno zahvali za pripovest in za
Blagomir puščavnik (1853):	molitevjo je vedno pokojniša prihajala. Solnce se je že nizko nagnilo. Bogomila vstane, se še enkrat Bogu priporoči, in se verne
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nebo in vročina jenjuje, ker že se je solnce nagnilo k zahodu. Prebivavci mogočnega Rima zapuščajo svoje hiše in hité
Spisi Krištofa Šmida (1883):	ne vé, od kod, ne kam. Solnce se je že nagnilo k zatonu. V tem zagleda za gostim smerečjem mali stolpič
Gozdovnik (1898):	Pepota lotévala nestrpnost, ko hipoma nekaj opazi, kar ga je nagnilo, da je s puško pomeril. »Kaj je to? « vpraša Rdoles

▶ nagnusen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nagnusna
- negnuſna
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): de bi vſe pobyl. De je en ponozhni vlazhugar, ena negnuſna shival, katęri ſe po vſaki mlaki vala, de ti ne

▶ nagnusnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nagnusnosti

nagnuſsobe

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	te je semla taku dolgu noſsila! tukaj ſe tvoje ponozhne nagnuſsobe, katęre ſo kumaj tàmmę
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	posręſhnoſti, inu pyanoſti, tukaj kakôr oſtudne sverine ſvoje nezhiſtoſti, inu nagnuſsobe, tukaj ſe ſhe ena gerſhi, ſtraſhliviſhi poſhaſt, namrezh tigaiſtiga gręha

▶ nagnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nagnjen
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): se mu v sercu ponavljale, in kmalo bi bil bolj nagnjen Hirlando nekrivo, kakor krivo misliti. Več ur sta včasi vojvoda

nagnjena

nagnena
Rudninoslovje (1867): še na enej stranskej osi navpik; k drugej je pa nagnena. To stransko os, proti kterej se glavna nagiblje, imenujemo prvo

nagnjena

Astronomija (1869):	½, to je zgolj posledek tega, da je zemeljska os nagnjena proti zemeljskej dragi. Pod. 50 V pod. 50. vidimo solnce
Astronomija (1869):	kakor vidimo, ravnino ekliptike pod tistim kotom, ki ga dela nagnjena os NS z osjo ns, ki si jo mislimo navpik
Astronomija (1869):	ležala v ravni polutnika aq. Ali v resnici je os nagnjena proti ravni zemeljske drage, kakor NS, in tu je AQ
Mineralogija in geognozija (1871):	proti eni: Monoklinični ali klinorombični sistem. 6. Vsaka os je nagnjena proti drugi: Triklinski ali klinoromboidični sistem. Največ različnih podob ima
Mineralogija in geognozija (1871):	5. Dve osi stojite druga na drugi, navpik, tretja je nagnjena proti eni: Monoklinični ali klinorombični sistem. 6. Vsaka os je

nagnjene

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	stranih podkve bolj naprej, in na zadnjih stranih bolj nazaj nagnjene biti; žeblji ne smejo predebeli biti, sicer se rožna stena
Mineralogija in geognozija (1871):	Štiri osi; tri enolike podružne osi so druga proti drugi nagnjene za 60°, na njih pa navpik stoji glavna os, ki

nagnjeni
Mineralogija in geognozija (1871): prikazni vzrokuje tisk, ki od zdolaj pride; po njem postanejo nagnjeni in vzdigjeni skladi, koji se včasi celó prekucnejo ali pretrgajo

nagnjeno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hlévu na tanko prégleda, zhe ſe nobeno k tej bolesni nagnjeno ne kashe; zhe ſe kashe, naj ſe ravno popiſanih pomozhkov
Divica Orleanska (1848):	vem, de las brez Boga ne izpade. Poglej! k zahodu nagnjeno je sonce – Kot nam gotovo jutro spet izíde, Gotovo tak

▶ nagnjenost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nagnjenost
- nagnenost
  Občno vzgojeslovje (1887): ali obnova zaželenega predmeta neprestano vzbuja željo, tedaj se zove nagnenost (nagnenje). Sklonost in protivna jej nesklonost silite le k poželenju

▶ nagnjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nagnjenja

nagnenja

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	biti, inu koker je v' vezhnemu vojskuvanju svojeh terpezhnoſt, inu nagnenja, toku della on med drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sa naſs ena perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje

nagnjenja
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): nje tukaj govoriti; tudi ni res, kar blebetate od necega nagnjenja. ” Fulvij odgovori: „Kar se tiče gospodičine Neže, mi je najbolji

nagnjenje

nagnenje

Občno vzgojeslovje (1887):	obnova zaželenega predmeta neprestano vzbuja željo, tedaj se zove nagnenost (nagnenje). Sklonost in protivna jej nesklonost silite le k poželenju, ako
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	le 20 do 30 cm. ; po letu ste kazali perijodično nagnenje k bledici (chlorose) in v vsem skupe nezadosten razvoj, tako

nagnjenje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	šolarji Ljubljanske škofije in rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic k duhovskimu stanu kažejo, kolikor se namreč to
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	globoko ukoreninjenih napčnih misel podučena, in dokler se pri nji nagnjenje ne obudí, se tega ravnanja poprijeti, kader bo kmetijstvo prevzela
Stric Tomaž (1853):	poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila sprejeli. Neko posebno nagnjenje je pa do Tomaža v sebi občutila. Čeravno so otroci
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da nisem obdarovan s tistimi prednostmi, da bi si pridobil nagnjenje kake osebe; zató se rajši zanašam na tvojo černo šolo

nagnjenju

nagnenju

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na kol obesl. Leſtna lubeſn perpuſty uſſe rada temu hudobnemu nagnenju, inu de be ſhivot svoje sladnoſte imel, podaja njemu tudi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tezhemo kakor nevumni sa vſim tęm, kar naſhim pozhutkam, ali nagnenju dopade, inu ne pomiſlimo, koliku letę takú sashelene rezhy naſhi

nagnjenju

Tine in Jerica (1852):	in posebno to ga je ganilo, de je, po svojim nagnjenju in po očetovim svetu, ubogo, bogoljubno hčer prostiga delavca več
Tine in Jerica (1852):	mislijo druge slepiti, pa so same zaslepljene, zaslepljenim po svojim nagnjenju, se jim sanja od nekakšne sreče, ki jih za vse
Zerkviza na skali (1855):	ſerze rasveſeliti more. Șe vé, de je imel pri takim nagnjenju k igri in poſvètnimu veſelju vedno drushbo njemu podobnih ljudí

▶ nagomilan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

nagomilane
Gozdovnik (1898): tako močno, da je bil podoben tresku, ki skoči skozi nagomilane oblake. Četvorica mož pogleda v daljavo. Na vrhu piramide, prav

▶ nagon samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nagon
Občno vzgojeslovje (1887): Pametna uvidnost, katera drugače kroti poželenje in brzda celó neukročeni nagon, nima moči nad strastjo. Strast sploh ne trpi oblasti nad
nagonov
Občno vzgojeslovje (1887): more preganjati. Pohlepi, osobito oni, kateri so se razvili iz nagonov in iz sklonosti, morejo si podvreči célo srce, potem pa
nagonu
Zoologija (1875): tudi premikati svoje posamezne ude, in sicer po svojem lastnem nagonu, neodvisno od vnanjih in slučajnih vplivov, kakoršni tudi pri nekterih

▶ nagovarjanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nagovarjanjem
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): se ne more od njé ločiti. Zdravník jo s silnim nagovárjanjem lepo pod paz-ho prime, de bi jo preč peljal. Storí
nagovarjanju
- nagovarjanji
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): pergodba na ušésa vsim tistim, kteri po tolikratnim opominevanji in nagovarjanji od bratovšine s. Florjana vender še nič slišati nočejo ; kterim

▶ nagovarjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nagovarja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga sgrabi sa plajſh, ino ga ſpet v' oſtudni greh nagovárja; Joshef pa ji popuſti plajſh v' rokah, ino beshi is
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſo naſhi veliki dobrotniki, loviti in jih moriti — ter jih nagovarja, de bi ſi ſhe le prisadevali, te pridne shivalize v
Divica Orleanska (1848):	Se samši vstopi na razpotje križno, In nagovarja sapo pustih berdov. Zakaj si to izvoli vedno mesto, In

nagovarjal

Genovefa (1841):	poſlédnjizh je bil takó neſrámen, de jo je narneſramniſhih rezhi nagovarjal, ktérih ſe poſhtêna shêna ali deviza koli nagovarjati more. S
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dušo pèkle. Prijazne besede, s kterimi je Sultan sploh Lamprina nagovarjal, so bile ojstre britve za serce njegovo. Bal se je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	en kmet oglasí, kteriga bi bil jez k černi vojski nagovarjal. Ako me je kdo vprašal, kaj de je na Dunaji

nagovarjala

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je odſihmal temu ſvetimu moshu po shivljenji ſtregla, ino knésa nagovarjala, de naj bi ga is poti ſpravil. Herod rezhe tedaj
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	častitljivo svakinjo obiskat; ko ga je pa le še ostati nagovarjala, je obljubil njenim željam vstreči, in kakor bo mogoče, vse

nagovarjali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in vezhni prid ſkerbijo , ga tudi k perſtopu imenovane drushbe nagovarjali. Jih je ta ali uni ſluſhal, je priſtopil k ti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prevod ſ. piſma dal pregledovati. Vezh prijatlov ſlovenſhine ſo ga nagovarjali, de bi ſvoje peſmi, ki jih je poſamesno pel, ſkupej

nagovarjati

Genovefa (1841):	narneſramniſhih rezhi nagovarjal, ktérih ſe poſhtêna shêna ali deviza koli nagovarjati more. S vſo gnjuſôbo in nevôljo, ktéro je saſlushil, ga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krave mojiga brata pred ozhmi igrajo, prezej ſim sazhel ſoſéde nagovarjati in de je bil ravno zele 3 leta moj nauk

▶ nagovor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nagovor

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	she v reſnizah , Kar drugi sa dobro ſo she ſposnali. Nagovor. Ljubi kmetje, vi ſte poklizani sa obdelovati semljo , vaſh ſtan
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	svoj sedež podalo, je začel vodja kmetijske družbe, grof Lihtenberg nagovor, v kterim se je svitlimu Nadvojvodu za veliko čast serčno

nagovorom

nagovoram

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhe v bratovſhnji ſ. Florijana veliki ſvarivni isgled! — Zhe naſhim nagovoram ne verjamete, naj vaſ ſaj neſrezha in nadloga nesavarvanih pogorelzov
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poterjeni. Na novič je bilo 26 udov izvoljenih. — S kratkim nagovoram so grof Lihtenberg današnji zbor sklenili. Polšiške Toplice na Gorenskim

nagovorom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): obhajala slovesen vhod v Parizu; cesar jo je sprejel z nagovorom, v kterem pravi, da je polke, ki so naj več

nagovoru

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Vodja kmetijske družbe, visokorodni grof Volfgang Lihtenberg so v svojim nagovoru na zbrane ude pervič lanjske obertniske razstave v Ljubljani opomnili
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	razglasilo, de bojo Njih cesarska Visokost nas obiskali. Po tem nagovoru, v kterim se je gosp. vodja proti koncu tudi rajnkiga

▶ nagovoriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nagovori

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	rekel, de je prišel, povelje svojiga vojvoda zaslišat. Arto ga nagovori z resnim glasam: „V vsaki drugi reči bi mi bil
Čas je zlato (1864):	pride, ter ga s prav prijaznim obrazom sprejme in tako nagovori: »Vse prav! Gospod predsednik mi je že zastran Vas vse
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ni gledalo milih solnčnih žarkov. „Vsedi se, draga Cecilija! ” prijazno nagovorí Sira slepo sirotico; „prav gosposkih jedí sem ti danes prinesla
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zagleda ptujko, zapre bukve in je na stran položi. „Torkvat,” nagovorí ga Kromacij, „ta-le gospica bi rada svojemu očetu v Rim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zakliče Korvin in ves preplašen proč hiti. „Postoj no malo,” nagovori ga bolj rahlo. „Zadnjič sem ti dala dva sveta, kterih
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	sta po starodavni šegi. „Bodite mi serčno pozdravljeni, častiti oče! ” nagovori grof Remigija. „Prijetno je pač pod streho v gorki izbi
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	ona ga je ves čas terdno opazovala in slednjič ga nagovori: "Tone," prične z mehkim glasom, vender terdno in odločno, "tako

nagovoril

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	is njive domú perpeljane repe pred hiſho imel, takó le nagovoril: Letaſ je povſod veliko repe : lanjſko leto jo je pa
Zlata Vas (1848):	Dve stari ženici ste ga berž sposnale, ko ju je nagovóril, in rekle ste: „Lejtesi no! to je učiteljev (šolmaštrov) Ožbè

nagovorila
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): jenjal, enoglasno poterdila, in bo po tem še mestni odbor nagovorila, da naj se sklene ž njo o ti zadevi, ktera
nagovorili
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): nemškim jeziku , zató kér so jih tudi naši poslanci nemško nagovorili: „S pravim veseljem prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov
nagovoriti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): kakiga razumniga možá ali mladenča v svojim kraji poiskati, in nagovoriti ga , de pojde prihodnjo jesen v Ljubljano; zakaj, če vse

▶ nagrada samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nagrado
Robinson mlajši (1849): hudo razžaljenim staršem, da bi za tako veliko toga nadomestilo — nagrado — povračilo imeli! Vse, ah vse bom rad voljno terpel, kar

▶ nagrbančiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nagrbanči
- nagerbanči
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): kar je pravil Skaver, ali ne? ” Kalpurnij prav resnobno obraz nagerbanči in tako-le začne: „Jaz ne najdem razloga, da bi to

▶ nagrbljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nagrbljen
- nagerbljen
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): pol odperte in takó oznanjujejo zabavljivost in merčljivost. Obraz je nagerbljen po dolgim in po čez na neprijetno vižo; dolga in

▶ nagrmaditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nagrmadijo
Gozdovnik (1898): vozove, oje proti ojesu, z verigami, znašajo sedla, ter je nagrmadijo v praznine in med kolesa vozov: vse je imelo izgled

▶ Naha samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Nahe

Mineralogija in geognozija (1871):	Saksonskem, Turingijskem lesu, v Harzu, Odenwaldu, Hunsrücku in v dolini Nahe. 5. Skupina basaltova. V basaltu kaže se nam pravi značaj
Mineralogija in geognozija (1871):	pri Masserbergu do Eisenacha glavno pohrbtje teh gor, v dolini Nahe, Donnersbergu, v Črnem lesu. Smolnikovi porfir se le poredkoma kje

▶ nahajališče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nahajališča

Mineralogija in geognozija (1871):	pobarva se črno, shladivši se zopet zadobi rdečo barvo. Glavna nahajališča zanj so Idrija na Kranjskem, Almaden na Španjskem, Moschellandsberg v
Mineralogija in geognozija (1871):	T. = 7.5, g. = 4.5; rujavkasto-rdeč, tako zvane hiacintove barve. Glavna nahajališča imenovanih biserov so v Uralu, v izhodnji Indiji, Ceylon, Brasilija

▶ nahajati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nahajamo
Rudninoslovje (1867): ki je z drobnimi okroglimi zrnci posuta. Opomba. Najpopolniše kristale nahajamo navadno v kakej lehkej i mehkej snovi, ktera kristale na

▶ nahajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nahaja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Menelia, ktere spomin se še v serbskih narodnih pesmih pogostoma nahaja, samo malo pokvarjeno v Lelemene. Narod je izvirni pomen pozabil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bukvah in časnikih pozvedujejo pridno, kjer se kaj hasnjivega novega nahaja po svetu. (Dalje sledi. ) Iz parižke razstave I. I. Ker
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zaplodile na Laško v papeževe dežele, kjer se enako pleme nahaja. Al Madžari, kakor vsi tatarski in mongoljski narodi, ki so
Mineralogija in geognozija (1871):	listje; najade; igličnato drevje (storžnjaki, coniferae); listnato drevje; poslednje se nahaja le v novejih skladih. Okamnele živali: Močelke *) (infusoriji) se dobé
Zoologija (1875):	zato se tudi najznamenitiši rod imenuje provrt (Terebratula). Dandenes se nahaja le malo vrst tega roda, ali v stariših zemeljskih tvorbah
Stelja in gnoj (1875):	drobna rujavkasto črna prst (Haidehurnus), ki se dostikrat in obširno nahaja po bolj mrzlih krajih pod tenko mahovo skorjo, velikrat po
Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 193. Ako se nahaja v jednačbi neznanka pod korenjim znakom, môči je koren odpraviti
Občno vzgojeslovje (1887):	koli ne pomagalo, nastal bi vsak trenotek prepir, kakeršen se nahaja v prirodi ( ,,v boji za obstanek“ ). Tako je bilo tudi
Občno vzgojeslovje (1887):	Zato zavisi vse od tega, da je ono, kar se nahaja okoli otroka, pravo in posnemanja vredno, in da se odpravi

nahajajo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da bo vredno še dalje preiskovati. Še večji razločki se nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni člen pridevajo na koncu imen
Rudninoslovje (1867):	le redko rjavkasta ali rumenkasta, no nikdar modra niti črna, nahajajo se v vseh barvah, svétijo se, kot steklo, nekteri tudi
Fizika (1869):	kdaj jih je izumil. Umetna kolesja, posebno v zvezdarske namene, nahajajo se najpoprej po samostanih, in tam je skorej gotovo tudi
Mineralogija in geognozija (1871):	naj tukaj nekoliko naznanimo živalskih in rastlinskih vrst, ktere se nahajajo okamnele, in sicer tako da začnemo z manj popolnimi. Pri
Zoologija (1875):	konci knjige. Tudi prirodninske zbirke in zoologični vrti, kjer se nahajajo, pospešujejo nauk. Prvi je Linné (1768) izumil znanstveni sistem živalstva
Zoologija (1875):	stanovih, kamor nose hrano za svoje ličinke. Pri mnozih rodovih nahajajo se razen samcev in samic še tako imenovani delavci, kateri
Botanika (1875):	golim očem so vidne tiste, plesnji imenovane glive, ki se nahajajo na gnjijočih rastlinskih snovéh; v vréčih, gnjijočih in v drugače
Zoologija (1875):	hodilce in v grlu poseben pevski stroj. Med njimi se nahajajo izvrstni pevci in druge ptice, ki se odlikujejo živahnostjo, podučnostjo
Botanika (1875):	čebulam višjih rastlin, so prašne kali ali soredije, ki se nahajajo na lišajih, in pa brstki, kakoršne imajo mahovi jetrenjaki. Ti

nahajal

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	rudokope kar rušno na gori odkrivati, in spodej se je nahajal celi zaklad rude. Brez tega bi pač stala Rabeljska dolina
Gozdovnik (1898):	pot s toliko prepričanostjo in točnostjo, kakor bi se ne nahajal v divji pusti stepi, ampak na lepo posutej v omikani

nahajali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Bevke, Blatna brezovica. Sinja in Babna gorica, ondi so se nahajali gojzdje, senožeti in njive; poleg Ljubljanice pa je bilo ob

nahajam

Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	je bilo 120. Težišče vse slavnosti 30. dec. u. l. nahajam jaz v tem, da zamorejo Slovenci toliko izurjenih pevcev skup
Izidor, pobožni kmet (1887):	mladosti. Od tedaj vedno tako molim in povem Vam, da nahajam prav veliko veselja in tolažbe v takoj molitvi. «

nahajamo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nur Menalia und Menilius vorkommen. „V severnoslovanskem in litvanskem basnoslovji nahajamo boginjo ljubezni in zakona: Lelia Menelia, ktere spomin se še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	visokoučeni Jakob Grimm ³). Razun gori imenovanega mitologiškega imena Menela še nahajamo druge imena na noriških kamnih, ktere opominjajo na litvanske božanstva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Shiva — Čandika — Bhavany — Baba, boginja poroda. Tudi na sekovskih kamenih nahajamo leljíno perje v družbi figovega listja, nad kterim je orel
Fizika (1869):	da v vseh stoji kapljina enako visoko nad dnom. To nahajamo potrjeno pri škropilnicah, pri čajniku, pri oljenki, v kterih napravah
Kemija (1869):	ni raznovrstnost organskih spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav
Mineralogija in geognozija (1871):	nam prav koristno zdi, jih v sledečem pregledu sestaviti. Tu nahajamo imena, ki na sebi nimajo posebnega pomena, kakor lapor, ali
Botanika (1875):	razločevati. Deblo brezkaličnic. 33 Le pri popolnijih rastlinah te skupine nahajamo steblo ali deblo. Sim spadajo mahovi, ki imajo le en
Zoologija (1875):	odstotke trdnih snovi, ki dadó 0,7 odstotka pepela. V scalnici nahajamo sledeče organske spojine: scanino, scalno kislino, hipurovo kislino in kreatin
Botanika (1875):	taka živila so staničnina, škrob, slador, olja. V ličjem staničji nahajamo sosebno kavčuk in alkaloide. Znamenitno je tudi to, da mezgotok

nahajata
- nahaja
  Zoologija (1875): §. 163 in 175), same dušečnate spojine; v stanovitih boleznih nahaja se v njej tudi slador in beljakovina. Neorganske sestavine so

▶ nahdati glagol, glavni, dvovidski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

popustiti; nemško-slovenski slovar

nahdati
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): de be se pobulshali. Jeſt sem rajshe othla ta perva nahdati, koker da uraſhenja te lubesne se beſſediti. 2. En modre

▶ nahod samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nahod

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naſ na Krajnſkim, poſebno okoli Ljubljane, Krajnja i. t. d. Nahod, kaſhelj in pluzhniza ſo vezhidel bolesni, ktere toliko ljudi saſazhijo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zdravilno moč tih vrelcov, zakaj oni debelijo človeka; pečèni zdravijo nahod in kašelj ; zdrobljeni ali zmleti z sterdjo zmešani odganjajo naduho
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	močic je sicer drag, vendar gotovo pomaga. X. Poglavje. Nahod. Nahod izvira iz prehlajenja. Psi, ki so vedno na čistem zraku
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Leta močic je sicer drag, vendar gotovo pomaga. X. Poglavje. Nahod. Nahod izvira iz prehlajenja. Psi, ki so vedno na čistem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	cedi; klaveren postane in nič se mu ne poljubi. Zoper nahod je sledeče zdravilo hasnjivo: Vzemi 3 lote štupe sladkih korenin
Čas je zlato (1864):	ni celo leto sprememb vremena občutil, kakor drugi, ktere prehlajenje, nahod, terganje po udih ali putika lomi.

▶ nahorjev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

nahorjevega

nahorjeviga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	od kod ſte? “ Odgovore: „Is Harana. “ Jih vpraſha: „Posnate Labana, Nahorjeviga ſinú? “ Odgovoré: „Dobro. “ ˛She vpraſha: „Je li sdrav? “ Pravijo: „Sdrav
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na domu tvojiga ozheta? “ Mu odgovori: „Batvelova hzhi ſim, ſinú Nahorjeviga, ki je bil Abrahamov brat. ˛Slame ino klaje je obilno

▶ nahrungsstoffe neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

nahrungsstoffe
Botanika (1875): strženovo staničje (parenchym) ima v sebi sosebno tako imenovana živila (Nahrungsstoffe), tudi zaloga imenovana, ker so mnogokrat spet pozneje spremené v

▶ Naim samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Naim
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): Prišel je enkrat v malo mesto, ki so mu rekli Naim. Nesli so ravno merliča k pogrebu. Bil je sin revne

▶ naj veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naj

nai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Bueg stuarov jas tabei prosim skues te S. S. N.N. nai ti menei utei nozhi uspanie lepu noi Klor vidati N.

naj

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tvojih dolshnoſti ſpomniti! Koljkorkrat to drago opomnizo na perſtani vgledave, naj opomni naj kaj dobriga ſtoriti: alj bo nama mozh, kakimu
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	shenſtuv posablivoſti ji ne ozhitati. Vender njo je hotla opomniti, naj bi v’ prihodno ne bila toljko posabliva. Shofka popròſi goſpodizhne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	graben nar menj pol pavza nishati. Ker ſe ſtoriti more, naj graben po vſakih deſet zhevljov dolgoſti po eden do dva
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	svetu godí. — Kogar bi utegnili stroški od mojiga svèta ostrašiti,´ naj pomisli, de je že tako vsak tem svojim po môči
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ampak na tisto stran, ki želi ljudstvu praviče dobro zagotoviti, naj bo léva ali desna. Ravno za to je potreba več
Tine in Jerica (1852):	dnarja pri roki nima, in de njeniga moža doma ni, naj bi tedaj jutri prišla. Pa mati in otroci, reče Lucija
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in lepa paganska deklina do njegove bajte in ga prosila, naj jo prek pelja, ker ima v Hočah pri kristjanih nekaj
Maria Stuart (1861):	ga vzemi svoje milosti. Mortimer (poklekne z eno nogo). Bog naj živi gospo kraljico mojo, In sreča, slava naj ji čelo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	so zatrobili v bojni rog in klicali tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil gospo O'Nielovo z omedlevice

▶ naj členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naj

nai

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Bueg nai ti mena sadesezhi sakar jas prosim. K'TRVIOMU alti tu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	uro: al zait: inu tu bras use galufije inoi plentarije? nai mene resnizo vedeti skues lubiesn inu muezh boshjo: noi skues
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skues svoje niederlih shiuienje buerni: noi sa vierne dushe tudei nai meshe brati obievno? taku bo prov: szi si ti an
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pismami inv is vsiem karse pozalam sviete tabe. dora ofrvja nai dazhries me prida nes inv spvevi nash, lvbi Gospved Jesvs
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dragv odkvpov inv venzhno srezhne stverov oh ti nabeshzhi ozha nai tabe: to militvo dopaſti inu pokri tvojo sveto roko
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas srezhen dabli moja srezha vgvobozhini tega mverja biva takv nai mène o Jesvs Kriſtvs stvojo nabeshko dershino mojo srezho? al
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Markvs † Lvcas † Joannes † jas N: perporozhimse nës inv vsolei vtvoje nai sva eishi jemene ozheta † Sina † Svetiga † Dvha Amem. Jas se
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nabeshko dershino mojo srezho? al je mene moja srezha sekrita nai ti mene o lubi Gospved Jesvs Kriſtvs natv nedele jvrro
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozieran, sedei bosh vidov ti to Figuro: to Figuro ti nai na ano tabelzo sashribati noi mejo na anam shaubernam kraji

naj

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſpomniti! Koljkorkrat to drago opomnizo na perſtani vgledave, naj opomni naj kaj dobriga ſtoriti: alj bo nama mozh, kakimu bolniku poſtrezhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezhni ſlavi : Ti zheſh biti tudi varh shival. Tvoje imé naj bo povſod zheſhêno, Pa preſvétiga ta nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vode; vse to naj se pri ognji polagama kuha, potem naj se pa, kakor gôri pri pervim lepílu, počasi prideva iz
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vinam zali, meso perdeni, juho z žemljevimi drobtinami zgosti, in naj vsaj pol ure prav dobro vre. Telečji kos (šnicel).
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ložeji presojo: ali je Ana Aleksander rajnci zavdala ali ne? naj sledijo iz zatožniga pisma važniši zadeve, ki so jo zavdanja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	globoko. Ljubi pa glogje sploh globoko in težko zemljo. — Tolikanj naj bo dovelj od manjšega koristnega drevja, ktero bi utegnilo tù
Roza Jelodvorska (1855):	ali godi se jim prav slabo«. »No,« reče Častimir, »Bog naj se ga usmili; ti pa ljuba deklica si prav mehkiga
Gozdovnik (1898):	dovoli moj rdeči brat, da zinem z bledoličnikom? « »Moj brat naj stori, kar hoče. « Puščavski ropar stopi k Barahi. »Kakošno je
Lohengrin (1898):	plačal bo z glavó! Vsi možjé. Svobôdnik z rôko plača naj, A suženj plačal bo z glavó! Glasnik. Vi dvá, ki

nar
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſi vender ne upa moliti, ker je imel nepokojno veſt. Nar na dno je ſhel v' barko, ino ſe ſili ſpati
nar losheji(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1844): na vrateno ali pa na motovilo. Tako pomoriti zherve je nar losheji, nar hitreji in nar manj bres ſhkode, in satorej

nei

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	enim smerdlivim plaiſham obdan, sa eniga noriga krala sposnan Fiat, nei ſe sgody po tvoji voli. Si vis. Aku ozheſh, debi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pred ſaboi videu, je moliu; Tranſeat a me calix iſte. Nei gre leta kelih od mene: ſe pa vunder ni tega
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	en piſhkou, inu prasni oreh. Aku pa mi Boga imamo, nei ſe zhes nas zeli ſveit vsdigne, ſe nimamo bati. Koker
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	bod' nebeſhki kruh, K'dir s'Nebeſs ſi oteu priti! Nei pride zhes naſs tvoi Duh,
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Nei tu svoju vſe preda Tistu bogim resdeliti, Sebe pa nei Bogu da. Nei divishtvu vſel dershy. Svojo volo sataji. Të
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Ta druga h'obhaylu. 1. J JESUS! zhistu Boshiu Jagne, Nei ſe tvoju ſerze h'nam s'Milostjo, no gnado nagne
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Syn! ti Boshiu Jagne ! K'dir grehe jemlesh od nals, Nei ſe tvoju ſerze nagne
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	pride No od ſmerti reiſhi naſs, Nemu ſe vſa zhast nei snide. Hoſana poimo povſod, Hvalen bodi ta Goſpod. Ta shest
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	vinu, shganu vinu, mediza, inu jabuzhnekov, al hrushov moſht. Gobe, nei bodo kar sa ene ozhe-

nej

Sacrum promptuarium (1695):	ta umasani mosher, ga pokashe sheni, ter pravi dershi glavo nej ga resbiem, ſe sazhne jokat, inu proſſit, de bi ij
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	K' toj Zhaſti sdej, jenu uſselej, Skus tojga ſvetiga Duha, Nej ſe derſhe uaſhiga Serza, De bomo shiveli jenu ſe sadershali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	škodje. Spridena klaja kakoršna si bodi je živini škodljiva ; zató nej kmetovavec tudi vedno na to gleda, de se taka živini
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	morate pozimi vodo iz merzlih studencov, vodnjakov in korit dajati, nej stojí škàf z vodo nekoliko časa v hlevu, de se
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kér so v njegovi fabriki izdelani paramenti posebno stanovitne farbe; nej bo zlató in srebró pravo ali pa le takó imenovano
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	večidel poparjeno pičo, pomíje i. t. d.; pri ti piči nej pa kmetovavec nasproti na tó pazi, de ni prevroča, zakaj
Divica Orleanska (1848):	Po vas, očete skerbne koliko družín, Možove koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje in britke solze, kakor so
Divica Orleanska (1848):	je razodela svôje. Umreti hočem strašnih muk, in duša Deležna nej zveličanja ne bode, Če čista ni, gospod, krivice vsake! Dünoa
Divica Orleanska (1848):	hranila za sebe? Daj! Proč verziva nepotrebni lišp Življenja tega! Nej ti žlahten bom Odrêčenja izgled in poterpljenja!

▶ naj neuvrščeno, program ↘ IMP

naj

nai

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ABETA inu pertei nai mozhneishei mozhe Boga ozheta † inu pertei nai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sad kateri je nate shov noi Gospued Jesus isvelizhar o nai

▶ najada samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najade
Mineralogija in geognozija (1871): le v starih skladih; lilije; palme, debla, sadje in listje; najade; igličnato drevje (storžnjaki, coniferae); listnato drevje; poslednje se nahaja le

▶ najbolj prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najboljprislov, splošni, nedoločeno

najbolj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): znamnje biti, da kraljica visoko spoštuje Espartera, ki je sicer naj bolj pomagal puhlo vlado prekucniti, potem pa tudi s krepko

naj bolj(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je lahek in dosleden (folgerecht), posebno pa zato, ker je naj bolj razprostranjen med Slavjani, ki z latinskimi pismenkami pišemo. Sedaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pregledal in ga nekdanjemu primerjal. Sej tak pregled se zdaj naj bolj spodobi o prestopu iz starega v novo leto in
Roza Jelodvorska (1855):	uboziga dekliča v resnici skerbna, in blagostanje svojih mi mora naj bolj pri sercu biti«. Vrata so bile le priperte; luč
Roza Jelodvorska (1855):	je vse terpljenje voljno prenašala, kjer ni zamogla do zdaj naj bolj uboga kmečka dekla obstati, ona z nebeško poterpežljivostjo ostane
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	razširila v Švajco, kjer so se je v kantonu Lucernskem naj bolj poprijeli in sicer tako, da celó od tistega kraja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Vsi odlikujejo se po stanovitnem ponosu, ki ga Rusi naravno naj bolj kažejo po gizdosti in zapravljivosti In se Imenujejo „Slavence
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	da bi ravno ta dva stanova, ker ju kolo časa naj bolj tira, mogla ostati v svojih delih in opravilih pri
Botanika (1875):	tista tla, ki so vsled svoje kemijske spojbe ali zveze naj bolj ugodna žitu, kakor n. pr. na zraku razpadla lava

naj bolje(združena oblika)
Robinson mlajši (1849): tude z dobro vestjo ino kmalu prisvojiti smel, česar je naj bolje potreboval, ino tem ljudém, ako bi keda drugoč prišli

narbol

Kuharske Bukve (1799):	to ſe dęne eno libro kuhaniga, inu kar je mogozhe narbol ſuhiga ali odzejeniga, inu ſkusi ruto ali ſito pretlazheniga graha
Kuharske Bukve (1799):	miso. 252. Méſhana ſalata, ali smeſa. Naberi sęliſha, katire ſo narbol perjętne, poſtavim: kręſha, kìſliza, koperz, melíſa, petrov kluzh, inu take
Kuharske Bukve (1799):	je potrebna ſkôpa roka, nesmôtena glava. Morſka zherna ſol je narbol ſlana, bela majn, kûhana ſol narmajn; tę je treba vezh
Pozhétki gramatike (1811):	podſébka, kir jé bil imenvaven per djavnimu glagolu. To nam narbol kashe isgled. Le chat mange la souris. La souris dénem
Pozhétki gramatike (1811):	POMNJA. Opomnimo mladenzhe, de narbol ſlovézhi natiſkavzi ſo nékaj let leſem sazhéli prenaréjati pravpiſmoſt in
Pozhétki gramatike (1811):	vun vershemo, vzhaſi med druge beſede vmeſ mézhemo. Tukaj imaſh narbol navadne medméte ali ogláſe: Sa veſelje: Ah! Bon! a! dobro
Pozhétki gramatike (1811):	pa, de ſe ſmémo dershati tiſte ſhege, ki nam je narbol vſhézh. Sploh je réſ, de te novíne ſo pravpiſmoſt in
Pozhétki gramatike (1811):	Isréka ſranzosſkiga jesika je po ſvoji naravi derézha, tedaj bi narbol ſtranpotno bilo, ako bi kdo ta jesik potésal ali vlékel
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa dela, kar hozhe in hlazhe noſi. Tretizh bo „pravda narbol ſkusi njo doblena, sakaj nje jesik „je smiraj na mokrim

narbolj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de bi poſlednizh blago tako dobili, kakor ſe je tiſtimu narbolj sdélo, ki ga je isdelal, zhe je ravno kupez lepſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mi, ta je sa ſvojo shivino ſtoril, kar je bilo narbolj tréba. ” „V drugim délu tega piſanja, ki bo po pervim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imajo med borſhtmi nive, vezhi del od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga zherva ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe sna eno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi lizhno isdelanje hozhete iméti in ljudi poiſkati snate, ki narbolj po vaſhi volji delajo. — Kako pa ti delavni , vedno v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi čebelice, ktere o lepim vremenu, ktero je rodovitnosti dreves narbolj vgodno, neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah možkiga
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Hirlanda, dobra duša, je na vse pozabila, desiravno je Gerarda narbolj krivca vsiga mislila, pa daljno sumničenje se ji je greh
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vkrasti; rekla sta, de je vselej tisti narboljši, kteri je narbolj težek. Tehtala sta tedaj panj za panjem, in ko do

narbolji
Kmetijske in rokodelske novice (1846): dober sad v naš kraj prišel, mu je gotovo tisti narbolji primérjeno ime dal, ki ga je korún imenoval. Pa brezbrojno

ner ble(združena oblika)

Sacrum promptuarium (1695):	glave puli, jo gori vſdigne, ter jo ſazhne troshtat kakor ner ble je ſnal, inu vejdilij ali ona vſeskuſi je diala
Sacrum promptuarium (1695):	vezh nebo hotel mene imeti: Soldat samerka kej jo zheul ner ble tishi, pravi sakaj nikar vſaj nej ſte she taku

najboljprislov, splošni, presežnik

najbolj

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	lahko drevje ali germovje, ktero je njihovim potrebam in zemljiščem najbolj prikladno ali vgodno *). J. Š. Tudi pustota se dá v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Potem odkoplji zemljo od tertnega debla, ter ga, kjer je najbolj okroglo, odreži ali odžagaj, ali v zemlji ali koj nad
Fizika (1869):	imenuje to orodje. Na Francoskem in v učenih knjigah se najbolj rabi stodelni Celsijev toplomér, na kterem je dálja med lediščem
Mineralogija in geognozija (1871):	trije oddelki. St. Kasijan v Tirolih, kjer so taki nasadi najbolj znani, je prvim dal imé. V naši prerezi, ki smo
Mineralogija in geognozija (1871):	Po Slovenskem so jako razširjeni, na Kranjskem menda med vsemi najbolj Werfenski, Guttensteinski in Malinski skladi, zato se hočemo ž njimi
Mineralogija in geognozija (1871):	dikotylnih pa še pogrešamo. Živalstvo zastopajo, kakor smo že omenili, najbolj pogostoma korale in mehkuži; dalje se dobe skorjuši, žuželke, ribe
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	tudi limbar ravno takó lep kakor roža. Meni se obé najbolj dopadate; a vse druge cvetlice niso nič vredne. “ Anica pa
Botanika (1875):	ne bomo toliko popisovali rastline, ampak večidel le povedali tiste najbolj imenitne izmed njih, ktere so v obrtniji, v zdravilstvu, v
Botanika (1875):	naše potrebe, se vé da, mnogokrat imenitneji kakor njegovo seme. Najbolj imenitne vrsti plodov so sledeče: 1. Storž ali češarek (strobilus

nar
Pozhétki gramatike (1811): kakor bi rékel trikrat) al le plus al la plus, nar, naj, pre. Paris est une très belle ville. Paris je

nar bolj(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ko ſo jih nekaj novi sidarji pri popravljanji in bélenji, nar bolj pa podobarji ali pildhavarji ſpazhili, ker ſo savoljo nevednoſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Med drusimi notrajnimi pomozhki ſe je ſolnitar s kafro sméſhan nar bolj iskasal. To je tako: Vsemi ſolnitarja v ſhtupo ſtolzheniga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v gnoj sakopamo, nar raji v konjſki gnoj, ki je nar bolj vrozh. To vémo ſtoriti, pa vender ſhe ktéri odleti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pesništvo poskušati , kar mu tudi ni slabo od rok šlo. Nar bolj spomina vreden pa je njegov popis nekiga izmišljeniga kraja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	skledam so nekoliko podobne. Mina. Ktere pa Oni za temi nar bolj obrajtajo ? Zdrav. Per majhnih kmetijah so lončene nar bolji
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	stan, in res je , kar pregovor pravi, de slaba pokveka nar bolj veka. Take krevlje ne vedó , kaj de bi počele
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	oznanijo, ktera šola bi bila po tem namenu tega darila nar bolj vredna, de bomo to reč presodili in nar bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	darila nar bolj vredna, de bomo to reč presodili in nar bolj potrebni šoli Novice pošiljali. — Taki lepi nameni so velike
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	g. Ambrož izvoljen za to, ker so njemu mestne zadeve nar bolj znane, v kterih morata župan in njegov namestnik dobro

▶ Najbrunka samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Najbrunka
Valenštajn (1866): z lučijo. Njena spalnica Je prazna i nikder je nej. Najbrunka, Ka čula je pri njej, izginola Je tudi. — Ali je

▶ najbrunški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

najbrunška
Valenštajn (1866): i vidnoj britkostijo, začne se zelo tresti i hoče omedleti; Najbrunška gospica skoči k njej in jo v roke vjame. )

▶ najbrž členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najbrž

najberž

Domen (1864):	hotel dati Anke eni pak so zopet terdili, da, je najberž v vodo skočil in v jezu vtonil. „Zakaj", tako so
Domen (1864):	umerla malo od slabosti, malo pa je zmerznila v mrazu. Najberž jej je slabo prišlo, vsedla se je, in zadremala za
Žalost in veselje (1870):	je zdelo potrebno. Gospodar, ki stanuje v tej koči, je najberž poglavar kake roparske druhali, ki se je ustanovila v tem
Žalost in veselje (1870):	kraju, zapové poveljnik obstati, potem pa zdirja sam v mesto, najberž, da bi sklenil kako dobro kupčijo pri mestnem poglavarji. Nemirno
Žalost in veselje (1870):	kup dreves, skozi ktera je sijala lučina svitloba. "Tukaj so najberž lope sužnjev," pravi Tomaž, "poskusimo, nemara bodo ti černi siromaki
Žalost in veselje (1870):	dve milji odtod je veliko močvirje, kjer raste visoko bičevje, najberž zanaša tjekaj svoj rop". "Ker ste ga že dvakrat lovili
Žalost in veselje (1870):	po strelu, da so Evropejci blizo, pa strah ju je najberž tako prevzel, da nista imela časa misliti na vernitev in
Žalost in veselje (1870):	ni dobro preveč govoriti, česar se je že mnogokrat prepričal. "Najberž je ta tudi kakov ropar", mislil si je, "in ko
Žalost in veselje (1870):	I., po zavidljivosti svojih sovražnikov je prišel v ječo in najberž so ga potem umorili, ker ničesa več nismo zvedeli o

najberže
Robinson mlajši (1849): odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko je jih mleko jel, celo najberže tude maslo ino sir iž njega delali. Kako bi vse

naj berže(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so meni zgodbe teh krajev znane, je bila imenovana vojska naj berže mongolska ali tatarska, preganjani kralj pa vogerski kralj Bela
Nekaj iz zgodb in šeg Lapljano... (1854):	se jame, v katerih so se pri tacih priložnostih skrivali. Naj berže so pa to stanovanja, kakoršne si prebivavci Kamčatke še

najberžej
Robinson mlajši (1849): Morje je je najberžej pogôltlo. Ko je Robinson na to pomislil, čudo da v
najbrž
Gozdovnik (1898): da sta mahoma izpoznala vrednost življenja ter sta se kar najbrž poslužila nepričakovano danega dovoljenja, da se smeta odstraniti. Diaz se
narberž
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ravno tako navpičlo s časam ko meni, bi me že narberž bili izpolnjenja moje obljube opomnili. Kako de je pri nas
nar beržej(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1848): sim s svojim svétam bil vmés dregnil, zakaj sicer bi nar beržej Vašiga zaliga sostavka ne bilo na dan , kteri poterdi

▶ najbrže členek ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najbrže

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	meni znan, in kterega zdaj prav za prav ni več. Najbrže je ta ministerski ukaz imel v sebi tista načela, ki
Kemija (1869):	po steklenicah in kupicah, pravimo: da oslepé. Take posode se najbrže očistijo, ako va-nje vlijemo malo solne kisline ali pa jakega
Stelja in gnoj (1875):	letih novo obletelo listje pograbi in staro pokrivalo listja pusti, najbrže to drevesni rasti ne škoduje; sploh utegne prav biti, ako

▶ najdec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

iznajditelj; Pleteršnik

najdcu

najdecu

Fizika (1869):	tlakoméra? Nič druzega, kakor popolnoma prazen prostor, kteri se po nájdecu tega poskusa imenuje Toricelli-jeva praznina. Da bo tlakomér dober, ne
Fizika (1869):	potopi na dno. 91 Iz prejšnjega razviti in po njegovem najdecu Arhimedovi imenovani zakon se glasi: „Vsako telo, v kapljino potopljeno

▶ najden pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najden

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſedemnajſt lęjt iſhem. Shush. Shęntani tat! na zęſti je bil najden. Matizh. Sgublén, Goſpod shlahtni , inu vkraden ſim bil, zhe ozhejo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je supet oshivel, inu on je bil sgublén, inu je najden. Inu ony ſo sazhęli dobre vóle biti. Njegóv ſtariſhi ſyn
Kemija (1869):	na pr. svinca neznan, dočim bi bila njegova specifična toplina najden = 0.031, onda mora 3.2 podeljeno s 0.031, dati ekvivalent svinca
Kemija (1869):	Nitrogenium; N = 14, gostota = 0.976. 1 liter vaga 1,25 grama; najden leta 1772.
Botanika (1875):	na Francoskem, tedaj pred 600 leti, in zdaj spet tedaj najden, je vsejan v zemljo vendar še kalil. Tudi je kalil

najdena
Aritmetika za učiteljišča (1885): prepričati, je-li kaka naloga prav razrešena, treba le poskusiti, ali najdena vrednost neznanke tudi res pogojem naloge zadostuje. Primeri. 1.) Katerega

najdene

Najdenček (1860):	lastnika najti. — Sklenil sim tadaj po mogočnosti previdno ravnati in najdene dnarje prav dobro shraniti. Vesel in hvaléžen sim stisnil Mignona
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	hudodelstvo tistega dné. Vse se je veselilo zgubljene, pa spet najdene ovce. Še enkrat milo pogleda Neža za slepo devico v
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Škoda? Previsoke obresti in odiranje ljudij? Goljufanje? Krivica? Ali si najdene reči za se ohranil? Ali si se udeležil krivičnih dejanj

najdeni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mertvih naſhli; takó ſo bili tudi sajzi od tozhe ubiti najdeni. Shaloſtno je viditi, de ni isrezhi, njive ſo kakor, de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sv. Štefana v fari sv. Jakoba v Doli na Štajarskim najdeni bili. Prosili so gosp. kaplan, de bi se Jim po

najdeno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	Titusvillu v Pensilvanii so viri globoki 590 čevljev. Navadno tlači najdeno olje plinova peza v razpoklinah, da ne more kviško, vendar
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v borni obleki stoji tukaj, na rami izgubljeno in zopet najdeno ovco. Njemu na straneh stojita človeka, ktera je poslal, da
Aritmetika za učiteljišča (1885):	prav razrešil, treba le neznanko v dani jednačbi zameniti z najdeno vrednostjo ter izraza na obeh stranéh skrčiti. Razrešil si jo

▶ najdevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

najdevali
- najdovali
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſpalo ta grosna tozha pobila, kér ſo jih povſod mertve najdovali, slaſti vrabze pod drevjem, ktérih ſo veliko od naſhih ſoſedov

▶ najditelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

najditeljevega
Gozdovnik (1898): in Zlata dolina je posest in last Tiburcija Areljana, sina najditeljevega. »Ako je Tiburcio sam pri vas, naj se pokaže! « Fabij

▶ najem samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): v Aziji pridobil, kjer mu je vlada pobiranje davkov v najem dala. Po vseh prostorih so bila pregernjena tla s persiškimi

najemu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	zato , ker ga nima in ima kako posestvo le v najemu (štantu). Zdaj je Francoski minister poljedelstva sklical komisijo, katera prevdarja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	stopila narodna večina mestnega zbora. Naši gospodje pregledavajo pogodbo o najemu posojila, pretehtavajo pogoje, štejejo imetje, na kratko: preiskavajo temeljito vse

▶ najemnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najemnik
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): drugi delajo po vertih, pa s tako marljivostjo, da nobeden najemnik takó. Včasih pridemo skupaj, da pojemo lepe, poštene pesmi ali
najemnika
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): merli, od králjeviga perviga ſinu do perviga ſinu nar manjſhiga najémnika. Tudi vſa pervenſhina shivine zerka. Vſi. preſtraſheni púhnejo kralj ino
najemniki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): viden dobiček vam donašala, premoženje bo rastlo, otroci, družina in najemniki bodo rajši na delo šli in z veseljem delali, kjer
najemnikom
- najemnikam
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): sveto vero vtiče, med dohtarjem sv. pisma in med kakim najémnikam, ali kakor pri vládarstvu med visokim poglavarjem in med kakim

▶ najemščina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najemnina; SSKJ

najemščino

Žalost in veselje (1870):	nego še veče tuge in britkosti. Anton je pošiljal vedno najemščino najinega posestva, ali kaj ta malenkost tukaj v Ameriki! Sama
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	njega, po katerem me prosi, naj odpovem stanovanje in plačam najemščino do konca meseca, njegovo robo pa naj pošljem za njim
Ljubljanske slike (1879):	precéj odločno. Največ veljá pri njem tisti, ki natančno plačuje najemščino; tak je poštenjak, naj denar jemlje kjerkoli, in če ga
Ljubljanske slike (1879):	streho ljudi, ki nimajo svojih hiš, in od teh vlečejo najemščino – kar je zá-nje dobro, ker bi jim brez tega hiše
Ljubljanske slike (1879):	bi čakal v svoji sobi vseh gostačev, da mu prinesó najemščino; so tudi nekteri tako prijazni, da sami splezajo v drugo
Ljubljanske slike (1879):	gostači. Posebna njegova lastnost je, da hrepeni vedno više – z najemščino, ktera se mu ne zdi nikdar previsoka. V računstvu je
Zvezdana (1883):	bajè ni mnogo, kajti potrpljiv je z menoj in z najemščino, da mu Bog povrni, in kar reče in obljubi, je
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	ter ne dela škode niti mestu, niti meščanom; za obljubljeno najemščino, ki jo je plačal šele konec leta, časih pa tudi
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	se je držal tako strogo pogojev, pod katerimi je prevzel najemščino, da je terjal pristojbino celo od onega lesa, ki ga

▶ najemšina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

najem; kontekst

najemšino
Kmetijske in rokodelske novice (1845): zamogla ena šolska stanica (učilnica) napraviti ali pa saj v najemšino vzeti. Povsod se bo pa tudi dobil navadni ukazan groš

▶ najesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	golòto obvarje dežja, burje in snega, kadar se do sitiga najé, napije in naspi: ga vunder še nekaj draži in mika
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	zapisano: „Kdor za reveže ne vé, Vreden ni, da se najé. “ 52. Ričet. „Ričet pa je premalo zabeljen,“ djala je zberljiva
Zlatorog (1886):	krví njegóve »Triglávska roža, čárobno zelíšče. »Te rože kozel ránjeni najé se, »In hípno zdrav je, kakor bil popred je. »Zató

najemo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ga je hlapec za sveti večer umetno napravil. Kmali se najemo. Jaz se k ptujcu obernem pa mu rečem: „Sedaj, stric

▶ najeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najel
Zlata Vas (1848): in ga s svinčenim sladkoram sladíl; vsako nedeljo je godce najél, de so mogli prav okrogle gósti. Pa od dva in
najela
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): kraj domorodne pelja. Hlapec, ki sva ga za tisti dan najela, konje na vso moč naganja, in ker še zaveril ni

najeti

Genovefa (1841):	je Golo pozhernil; takó je Golu piſal. Morivzi ſo she najéti. Glavo vam morajo odſékati. Gotovo je takó. Sama ſim ſliſhala
Zlata Vas (1848):	jutra do večera pridno delali na svojim polji ali pa najeti pri sosedu. Kadar je kerčmar Vampnek ob nedeljah prazne klopí

▶ najezdnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najezdnik
Zoologija (1875): tako majhni, da njihove ličinke živé v metuljih jajcih. Velikanski najezdnik (Pimpla manifestator) je črn, 3 cm. dolg, sveder je pa
najezdniki
Zoologija (1875): cm. dolg, sveder je pa še daljši. Nadalje so pravi najezdniki (Ichneumon) kojih je 300 vrst, in pa brakoni (Bracon), ki
najezdnikov
Zoologija (1875): Pleme najezdnikov (Ichneumonidae). Njihove ličinke zajedajo druge žuželke, zlasti gosenice in s

▶ najin zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najin

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se pač režala? ” „Tebi. ” „Zakaj meni? ” „Ravno sem mislila na najin zadnji shod na temle kraji in kako si se samega
Oče naš (1885):	životu. Ménart, rečem ti, da to pride od tod, ker najin fantek še ni prejel svetega krsta, ko je vender že

najini

Oče naš (1885):	mogoče, da naji je Bog tako obilo obdaril! Ménart pomisli, najini sinček je krščen — in toliko denarjev! Oh, Ménart! kako sva
Oče naš (1885):	tako bogat, zakaj naji hoče ubožna narediti? Najino bogastvo je najini otrok! “ Te proste, jasne, iz maternega srca izvirajoče besede so

najni
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): Nekaj posebniga je najni pogovor vkončalo. 4. Glejte ga pjanca! zvernil je. Komej sva

najina

Deborah (1883):	vendar lepša. To je osobit blagoslov. Jakob (počije). Da bi najina bila, Rozka!
Tiun - Lin (1891):	je neprenehoma naprej. Dobro je moral vedeti, kako nevarna je najina pot. Ali je tako dobro poznal stransko pot, ali pa

najna

Divica Orleanska (1848):	vidle in visosti, rekle bove: To je Jovana, to je najna sestra! Luíza. Jez, dokler je ne vidim, ne verjamem, De
Divica Orleanska (1848):	ta mogočna, ki se orleanska Divica imenuje, res Jovana – Zgubljena najna sestra bila bi. (Popotnica se bolj in bolj bliža. ) Merjeta

naj na(združena oblika)
Blagomir puščavnik (1853): prijaznost, in da bi tudi unkraj groba terpela, naj se naj na otroka v ljubezni zedinita in vzameta, da bota tako

najine

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tudi prihodnost preteklost postala. Le zvesto in terdno se derživa najine pogodbe. Tebi je dala natora veliko sebičnosti in zvijačnosti, mene
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	rotil je in preklinjal viteza. „Ta grozovitnež edini je kriv najine nesreče. ” Stari grešnik Lupo ni hotel spreviditi, da je le
Oče naš (1885):	ves vesel: „Barba, dobro se odseda! poglej najino čedno hišico, najine lepe krave in še celo najinega fantka, najinega Nacka! Barba

najne

Robinson mlajši (1849):	ino k ostrovu s hérbtom obernen bil; dobre môti, Petek najne béde bô berž konec! Jedva je to povedel, je ladjica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	v vsakem trenutku; oj bati se je, da ne bi najne bajtice vzela; gorje nam ubogim siromakom! “ Tako govori Jela, ženka

najinega

Oče naš (1885):	poglej najino čedno hišico, najine lepe krave in še celo najinega fantka, najinega Nacka! Barba! ali si še kaj želiš? “ Barba
Oče naš (1885):	čedno hišico, najine lepe krave in še celo najinega fantka, najinega Nacka! Barba! ali si še kaj želiš? “ Barba se je

najinem

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tvojega jetnika. ” „Vse dobro, pa kaj ima opraviti jetnik pri najinem ženitvanji? ” „O še veliko! ” „Kaj nek? ” „On ne sme umreti
Oče naš (1885):	dober namen, kakor vi pravite? ali hoče svoje bogastvo po najinem sinu pomnožiti? Sami poznate Naceta, kakošen da je. Ni ubožen

najinemu
Ferdinand (1884): bode vže tako storil, da bode tvoja prijateljica še odgojiteljica najinemu otroku. « Slutil je, da tudi sam ne bode, več dolgo
najini
- najne
  Blagomir puščavnik (1853): midva v roke seževa in se zediniva, tako so tudi najne serca v ljubezni in prijatelstvu zedinjene. Nič naj ne loči
- najni
  Kitica Andersenovih pravljic (1863): letati morem; tu imam s svojim možem gnjezdo in vsi najni mladiči so se ondi izlegli. Se ve, da so ljudjé
najinim
- najinim
  Oče naš (1885): domú prišel in jo prijazno pozdravil, „Ménart, jaz si z najinim fantkom v tej sili in nadlógi ne vém pomagati; ne
- najnim
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): gre najnim delam; ta pa ni nizh hudiga ſtoril. “ Potlej je Jesuſu

najino

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	postaneš njegova žena, bodo pa že zadosti, da midva uravnava najino reč. Ko si rekla prej, da sem se spekel, si
Oče naš (1885):	Ako je mož tako bogat, zakaj naji hoče ubožna narediti? Najino bogastvo je najini otrok! “ Te proste, jasne, iz maternega srca
Oče naš (1885):	preselil, je rekel ves vesel: „Barba, dobro se odseda! poglej najino čedno hišico, najine lepe krave in še celo najinega fantka
Oče naš (1885):	sili, ko sva bila čisto ob vse denarje, zopet vse najino bogastvo nazaj dal? “

najno
Blagomir puščavnik (1853): serca v ljubezni in prijatelstvu zedinjene. Nič naj ne loči najno prijaznost, in da bi tudi unkraj groba terpela, naj se

▶ najkrajen pridevnik, splošni, presežnik(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

najbolj krajen; kontekst

najkrajni
- nar krajni(združena oblika)
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): na kraji, na meji laške dežele stojí. Krajnci smo tedej nar krajni rod ene matere, eniga naroda, ki se že od

▶ najkrajša'. okrajšava ↘ goo300k

najkrajša'.
Sveti večer (1866): ljubezen do rednikov Vas izgovarja. Pa saj je ravna pot najkrajša'. Prašal sem potem svetovavca, kaj je ž njim knez govoril

▶ najm. okrajšava ↘ goo300k, IMP

najm.

Aritmetika za učiteljišča (1885):	veljata 9 1/2 gl.; koliko velja 1 m? 26. Poišči najm. sk. mnogokratnik števil a) 6 in 15, b) 12 in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	c) 16 in 24, d) 20 in 25. 27. Poišči najm. sk. mnogokratnik števil a) 4, 5, 10, 12, 15, 36

▶ Najman samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Najman

Valenštajn (1866):	dragonskega polka glavár. Tifenbah, Gec, Valenštajnovi generali. Kolalto, Valenštajnovi generali. Najman, konjičin stotnik, Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev poslanec. Krstnik
Valenštajn (1866):	i jo splakuje) To dá spet kako poročilo v Beč! Najman. Pokažite! To je prekrasna kupa! Zlatica težka, vzvišanega dela, Na

▶ najmanj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najmanj

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	samo zavoljo tega obrtništva. Trštvo s petrolejem donaša veliko dobička, najmanj 25 odstotkov ali procentov. Da se čedalje pridnejše po olji
Kemija (1869):	more meriti. Dušec ima sploh malo sorodnosti do drugih prvin, najmanj pa do kovin, zato komaj vémo za kako spojino duščevo
Mineralogija in geognozija (1871):	stréh. Zemlja, ki se dela iz sprhnelega peščenca, je skoraj najmanj rodovitna, ker mu kalija, natrona skoraj popolnoma manjka in vlage
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	neumno ravna pač človek, kateri za take zveste prijatelje ravno najmanj skerbí. Iščite vselej samo to, Kar snedel červ nikdar ne
Botanika (1875):	ga vzeli iz grobov Egiptovskih piramid, in ki je bil najmanj 2000 let star. Poljedelstvo. 113 Presegalo bi meje, postavljene tej
Stelja in gnoj (1875):	da povsod tam po deželi je živina najsnažniša kjer se najmanj stelje porabi. Naj le kdo popotva po deželi, kakor jaz
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	V tej zmešnjavi se naenkrat odpró vrata, in grofica — zdaj najmanj pričakovana — stopi v izbo. Rana grofa ni bila tako nevarna
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	delih najmanj 37·7 največ 82·4 delov alkohola. vino najmanj 99.3, največ 195.5 žganje najmanj 495.0, največ 770.0 Imamo sicer
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	sestavil fizijolog Rosenthal to-le tabelo: pivo ima v 1000 delih najmanj 37·7 največ 82·4 delov alkohola. vino najmanj 99.3

naj manj(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pšenico, režjó, ječmenom in ovsom, se za seme vsako leto naj manj potrebuje 54 milijonov vagánov (mecnov) žita. Če pa se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	teh tako černo večkrat popisane kot Amerikanci od Španjolov — so naj manj se udeležile evropejske omike, overane po jeziku , nravnosti in

najmenj
Tiun - Lin (1891): so se začudeno pogledali, pa jaz se za to ni najmenj nisem brigal. Če sem se s tem tudi hudo zameril
najmenje
Robinson mlajši (1849): k čemu biti, sta morala bar tri lakte globoke ino najmenje štiri lakte široko kopati, ino dolg je gotovo osemdeset pak

narmanj

Tine in Jerica (1852):	vari. Kaj se pri izrejenju narpogostiši opusti, in bi se narmanj opušati smelo. Jerica je od svoje matere pravo bogaboječnost podedovala
Tine in Jerica (1852):	je mogel tolažil. „Naši posli, pravi, se čez jed gotovo narmanj smejo pritožiti. ” Jerica. Jez tudi ne vem, kako bi jim

nar manj(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſakimu mlatizhu snane, ſo té le: 1. Butiza mora biti nar manj devét peſti dolga , dober pavz debela , in nekoliko ſhibka
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar manj en čévelj široka, ne pa čez tri palce debala

nar menj(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	17. Vſe to je tréba dolgo zhaſa s njim ſkuſhati; nar ménj 4 ure. 18. Oshivljenimu je pa tréba pozhítek dati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je nar boljſhi, ktero ima nar vezh zukraſtih in ſmolnatih, nar mènj pa meſnatih rezhi. Staroſt, obdelovanje , semlja, vreme, kraj, ſolnze
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odtezhe. Na deſet do petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben nar menj pol pavza nishati. Ker ſe ſtoriti more, naj graben
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	postrežbe potrebuje, predenj doraste in kej dobička da. Žrebeta moramo nar menj tri léta kermiti, predenj je za vprégo, — in jez
Zlata Vas (1848):	Od vaših krav imate malo prida. Krava mora v létu nar menj petdesét do sto goldinarjev dobička dati. Ako me hočete
Zlata Vas (1848):	hočem to razodeti. Povejte tó tudi drugim, ki imajo krave. Nar menj štirdesét do pedesét krav mora vkupaj biti, de je
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ne prodajajo solí na drobno, temuč le na debelo, po nar menj pol centa, in v prodajni ceni je že davk

▶ najmer členek(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

namreč; Pleteršnik

najmer

naimer

Robinson mlajši (1849):	da ga on iž nje iztergne. Izguba korablja mu je naimer učinila, da je pal — postradnol — bankerot bil. Stanislav. Kaj je
Robinson mlajši (1849):	ino se koj — hitro k delu na pravil. Nasekal je naimer mnogo stromkov ino poleg jeden druga tako gosto v zemljo
Robinson mlajši (1849):	nesta nalezla, ino kar bi jima vemdar groznu koristno bilo, naimer nekoliko železnih lopat. Petek jih je sicer iz terdega lesu
Robinson mlajši (1849):	po peteh mesecih zaradoval, ko je dvanajstkrat toliko nažnol nažel, naimer štiri mere žita, dvanajst mer ječmene, ino šest mer grahu
Robinson mlajši (1849):	kmalu na breg bežal po različne nastroje — orôde za kopanje, naimer po polževe lušine, ino ploske ostre kamene; pak sta se

najmer
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): poleg Maribora, že več let svojo répo bolh varuje: on najmer repico, kedar se bolhe prikazujejo, z ječmenovimi plévami, kakoršne po

▶ najmogoč neuvrščeno, program ↘ goo300k

najmogoč
- nai magozh(združena oblika)
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): shaz, kateri je tukei skrit skues ta nai vishiga inu nai magozh-

▶ naj on veznik + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

naj ga
- naiga
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): krei zhier sta 2. pota krishama †† noi tam pokopliga inu naiga 3. petzhe inu ta ttezhi petek poidi bosh vidov dabo

▶ najpoprej prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najprej; [sskj]

najpoprej
- narpoprej
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): od davkov in v kterih davkih bi bilo kmetiškimu stanu nar poprej polajšanja vošiti, pri kterih pa po pameti kaj pozneje
- nar poprej(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): Vilički v Galicíi, — ali pa z rudníno ali perstjó zedinjeno nar poprej v vodi rastopé ter slano vodo v velikih kotlih
- ner poprei(združena oblika)
  Sacrum promptuarium (1695): enu ſrezhnu novu lejtu imeli, ter yh sazhnem vun deliti. Ner poprei ſim dolshan novu lejtu dati tem viſoku zhaſti vrednem
- ner poprej(združena oblika)
  Sacrum promptuarium (1695): de cœleſtibus negotijs pronuntiandi habet poteſtatem. Satoraj ſe ſpodobi, de ner poprej bom Mashnikom dal sa nouu lejtu en fazonetel, inu

▶ najprej prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najprej

naiprei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Moi; vierni Criſtian. Kier bosh ti tu velko devo sazhev naiprei ſtori ano pravo Spueved al pokvero inu taku podi Kboshjei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	teſtemi dnarmi storiti katere bosh ti skues te molitve saduebou: naiprei ti morash varieti, da Bueg guishno sakateromi pomaga: kader boda
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	drujemu ludem knuzi h' trezhiomi viernam dusham h' pomvezhi Sedei naiprei se sazhna an Rezept od S Korone Sashazemigniti merkei perpravo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sboshjo gnado jas vse moram storiti je S. Pavli diav. Naiprei an vësok noi svet Shegen savse sovrashenzhe dushne noi talesne
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	† JESUS † Maria † JOSEPH † CASHPAR † MELHAR † BOLTESHAR. Naiprei stori pradse 3 Krishe † † † ksazhomov krishi rezi v jemeni boga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Shebranje: dase ti morash sa anega tavarharja perbuegi noter udinjati nai prei ti morash h' spuevedi noi k' obhaili jiti noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ludem noi shevini pomagou od gifta? al ozhash ti ventuati naiprei ti morash jemeti is-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mash ti rad inu volnu poagati po nia pegerenje: Naiprei te jas prosim o S. inu vsoko hualani nabeshzhi Firſt

nai prei(združena oblika)
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): nekoli narezi pashe tu samerkei kader bodash nabritofe dati morash nai prei dushe pogriesati taku jas vas dushe pogriesam skues boga
najpervle
Robinson mlajši (1849): vlažno zemljo prišlo ino se z zemljo prekrilo. — Robinson je najpervle toliko železnih žrebljeh — zôbi skul — skoval, kar je mislil, da

najpoprej

Fizika (1869):	vode in kislin, ker postane po dotikanji kovine z vodo najpoprej električna napetost v atomih teh teles, ktera ima za nasledek
Fizika (1869):	je izumil. Umetna kolesja, posebno v zvezdarske namene, nahajajo se najpoprej po samostanih, in tam je skorej gotovo tudi živel tisti
Fizika (1869):	126., razdeljena na 80 enakih delov. Tako je toplomér razdelil najpoprej Réaumur (čitaj: Reomir), in po njem se še dan današnji
Zeleni listi (1896):	ljubi Bog ustvaril, najpopolniše telo. Začne kazati torej svoje umetnosti. Najpoprej spleza hitro kot blisk vrh strelovoda; na to se jame

najpopreje
Rudninoslovje (1867): pr. z vinskim cvetom, kaménim oljem itd. Tu bi morali najpopreje določiti, kolikrat je vinski cvet ali olje teže ali laže

najpred

Robinson mlajši (1849):	Stanislavek, kako dostikrat krivično ravnamo, če koga na naglem zasramujemo. Najpred se móramo na njegovo mésto vmisliti, ino potle se prašati
Robinson mlajši (1849):	ne môre dobro zdelati, zato kér se ž njimi morajo najpred velike grude razdrobiti, da bi vsejano séme v vlažno zemljo
Robinson mlajši (1849):	troho tako rad, kakor rad ti jo podavlje. (Sodnik! presodi najpred to le: (Sodnik! presodi najpred to le:
Robinson mlajši (1849):	ti jo podavlje. (Sodnik! presodi najpred to le: (Sodnik! presodi najpred to le:
Robinson mlajši (1849):	razdren. Te je s sam sebo sklepal, kaj bi le najpred odsod vzel, ino dolgo se ni mogel razmisliti. Zdaj
Mineralogija in geognozija (1871):	samo povemo, da taka razmočila navadno rabimo v gotovem redu, najpred namreč vodo, potem solno kislino, potem solitarno kislino in na
Mineralogija in geognozija (1871):	lahko naredijo. Artesiški vodnjaki. Po grofiji Artois, kjer so jih najpred delali, imajo ti vodnjaki svoje imé. Kdor je izveden v

naj pred(združena oblika)

Genovefa (1841):	podá in rêzhe: „Dobra moshá! Vama ſe imám sa Bogam naj pred sahvaliti, de s ſvôjim otrokam ſhe shivím. Ti, ljubo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zori mesca velicega serpana. Zernje ima terdo kožo, in se naj pred kuho v vročem lugu malo časa namaka, da koža
Avguštin Océpek (1860):	mogel čevlje dobro odergniti. Ko sva stopila v svetišče, so naj pred zapahnili duri, potem so obrisali prah z omare, na
Dragojila (1864):	se možu spodobi, sklene iskati s zvijačo — pridobiti si hoče naj pred zaupnost tolovajev, ž njo pa priložnost rešitve. V Carigradu

najprej

Maria Stuart (1861):	Leicester. Povejte mi najprej, kakó je to, Da tako je na sercu vam nesrečna
Spisi Krištofa Šmida (1883):	nič povedal, ampak otroka naj bi jo iznenadila. Mati je najprej pela nektere točke; njen glas se je razlegal kot sreberne
Aritmetika za učiteljišča (1885):	mesta. N. pr. Računajoč na pamet pomnoži z jednoštevilčnim multiplikatorjem najprej višje in potem nižje jednote. N. pr. Koliko je 6krat
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	Brandach. Tam je imel Hofer posestvo in tu je bil najprej v varnosti. Tudi ostali prebivalci od Sv. Lenarta so pobegnoli
Občno vzgojeslovje (1887):	odgovora na vprašanje o bodočem namenu gojenčevem. Tu je treba najprej določiti, kaj terjajo obitelj, država in cerkev od gojenčeve prihodnjosti
Gozdovnik (1898):	ki je bil iznenadjen, a srčnosti ni bil izgubil. »Dvoje: najprej moža, ki ga nazivate don Estevana de Arečiza in potem
Gozdovnik (1898):	velikansko zlatišče, ter meni prodal svojo skrivnost. Potemtakem bom odpravo najprej tjakaj vodil, in potem bom videl, če bo čas, da

naprej
Ljubite svoje sovražnike! (1899): se pripravljali, da bi zapustili ogenj. — Že so se vzdignili; naprej so šli otroci, potem žene s polnimi jerbasi tarovih gomoljev
narpoprej
Branja, inu evangeliumi (1777): jeſt pridiguvov, zhe niſte sabſtojn viruvali. Sakaj jeſt ſim vam narpoprej isrozhuv , kar ſim tudi jeſt prejel: sakaj Chriſtus je po

nar poprej(združena oblika)

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vſhafani biti, zhe hozhemo S. Duhá prejęti. Ony ſo ſe nar popręj od tiga ſvejta odtegnili, inu ſo ſe na enim
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tudi mosh ſrezha. Vſi grejo drugi sa drugim v' jiſpo. Nar popréj mati povejo, kako ſlabo jih je ſvakinja odpravlja, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ima s mozhnim ſúknam ovito, in kadar vſakdanjo pot dokonzhá, nar poprej ſvoje molitvize opravi, potem pa s ſvojo druſhnjo jé
Zlata Vas (1848):	od sto sposoditi in si veliko prizadevati, de so bili nar poprej voherniki plačani in de ubozih kmetov niso več derli
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pa gorkote h temu puhtenju zemljišna voda potrebuje, toliko je nar poprej zemlji sami vzame. Zato bodeš polje, kterega zemlja pod
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	vodo v kadeh greje. « »Po Klausnovem se pa lan kuha nar poprej skozi 3 ure v nekem nemočnem lugu (pol funta
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pervo se začno velike cevi (nabiravnice) pokladati in scer tiste nar poprej, ki imajo nar več notranje svetlobe in kjer je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	teknuti, torej hujšajo in oslabijo. Po dokončanem delu dobijo konji nar poprej nekaj sena in potlej druge kerme. V poletni vročini
Potovanje krog Triglava (1860):	jaz tiho domú. Pa preden jenjam, naj omenim še nekaj. Nar poprej naj se zapiše v černe bukve kerčmarica blizo D.

narpred

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	napisov v latinskim, nemškim in krajnskim jeziku. Premiljostljivi Cesar se narpred v gledališč (Theater) peljajo, kjer so Jih vsi zbrani gledavci
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rečí menili, od sedmih zjutraj do dveh popoldne, in sicer narpred v šestih posebnih razdelkih, nemreč: 1) za poljsko kmetijstvo; 2
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	iz daljniga morja kaki deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred nar viši, potem nižji gore in griči; na tó se
Tine in Jerica (1852):	ljubili. Tako, si je mislila, naj se otroci tudi Boga narpred bati uče. Jerico je njena mati božjiga strahu vadila, ki
Tine in Jerica (1852):	svojo nezadovoljnost pokazala. Dobro je vedla, de se mora človek narpred s strahovanjem krotiti. Njeni otroci so se je pred bali
Stric Tomaž (1853):	množico pririje. H vsacemu sužnjemu posebej gre, ter ga potipa narpred v ustih, potem po životu, veli roke vzdigovati, nekoliko semtertje
Stric Tomaž (1853):	da bi bil unema k begu pomagal. Tega je tedaj narpred kaznovati hotel. Ostal je tudi snoči z nekterimi drugimi doma

nar pred(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ga mogel odvoditi; ako najdeſh, de je to mogozhe, odverni nar pred vſe isvire , kteri ſe v bajer zedijo, potem od

narprej

Zlata Vas (1848):	pet lét ni obresti (čimža) odrajtal. Zató se je moglo narprej skerbéti. Marsikteri je mogel od vohernikov, od kterih je v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	hujše napade, je oteklina na vratu manjša; rudeče lise se narprej na ledju in nad repom zapazijo, ki se čez trebuh

nar prej(združena oblika)

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ampak kakor take, ki tudi niso ravno vsega slabi. Bom nar prej od svojega polja verstenje povedal: Moje polje je slinjevčno
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	hasne. To pa se po raznih potih doseže, ter 1. nar prej, si tako že požlahnjeno in lepo in dobro živino
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	to je, dobra sparstenina namesti skopane mertve zemlje se ondi nar prej nekoliko na dno dene, potlej se na to vsa
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	hrovaškega v ta namen poslanih tertnih imen natisnjenih. Bomo tukaj nar prej krajnske vinske terte imenovali, potlej pa druge. a) Krajnske
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dobro umeli, hočemo tukaj več rečí premisliti in prevdariti, ter nar prej nekaj opomniti, kar pomaga to reč bolj razjasniti; potlej
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zanikernosti, v močirne spreoberniti. Sladki so boljši od močirnih. Bomo nar prej od močirnih travnikov govorili, potlej pa od nemočirnih, in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dobroto, in čerka L. poletno, J. jesensko, Z. zimno hruško. Nar prej pa bomo tukaj osnovo hruščevih plemen po popisu slavnega
Človek toliko velja, kar plača (1861):	po stopnjicah v zgornjico. Ko sedeta za mizo, reče Matevž: „Nar prej vas zahvalim, da ste me sinoči tako ljubeznjivo zagovarjali
Čas je zlato (1864):	roko umije, ti neseš orla in jest bom nesel lesico. nar prej pa zaveživa rano, glej kri ti hudo teče. Nimaš

naprej

najpredi

Kemija (1869):	slamo obdelujemo z zgoščeno žvepleno kislino, spromené se te stvari najpredi v gumo, če se pa dalje kuhajo, v grozdni slador
Kemija (1869):	in obe vročina prežene iz sožigalne cevi ter ju tira najpredi skozi cev, napolnjeno s klorkalcijumom, pod. 62, ki popije in

▶ najprvi števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

najprva

nar perva(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

jih boshjaſt svila, poginejo. — Nar lepſhi glava ismed shivine navadno nar perva pogine ; — bik mora navadno nar pervi ſvoje shivljenje dati

najprve

Viljem Tell (1862):	zarjo v tihej pobožnosti. ) Reselman. Pri tej luči, ki pozdravlja Najprve nas med vsemi narodi, Ki bivajo globoko dol pod nami
Rudninoslovje (1867):	vode. Čiste, prozorne i lepo barvane zvrsti se štejejo med najprve drage kamene; rdeči so naj draži, imenujejo se navadno orijentski

najprvi

Viljem Tell (1862):	v sreči jasnej, Tu bodeš stal ti v dičnosti prekrasnej Najprvi med svobodnimi možmí, Častil te ljud bo, ko se kralj
Valenštajn (1866):	Fridolanec sam, naš vojskovód, Vidiš, ki zdaj oblasten je gospód, Najprvi mogotec i velikáš, Prej le máli bil je plemenitáš; Pa

nar pervi(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1843): glava ismed shivine navadno nar perva pogine ; — bik mora navadno nar pervi ſvoje shivljenje dati. Vzhaſi ta bolesin le kake ure

▶ najprvo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najprvo

najpervo

Napake slovenskega pisanja (1858):	potreba je, kdor se poprime kacega pôsla, da se ga najpervo do dobrega izučí. Še loncovezec, ki res nima zvitega rokodelstva
Napake slovenskega pisanja (1858):	začeli, menda po nevednosti, v pisanji neslovanski rabiti, kakor kaže. najpervo Čehi, ki imajo mnogo tacih sostav, na pr. „poloobnažený = halbnackt
Napake slovenskega pisanja (1858):	jeziku, nikakor se ne dá z lepo izriniti; vdomači se najpervo v knjigah, ker pisatelj pisatelja praznoglavo posnemlje; potem pak zajde
Domen (1864):	mislil je stari gospodar in pot ga oblije po čelu. Najpervo stopi v konjski hlev, kjer so spali hlapci. Drugi so
Domen (1864):	v vojake, krokar! Potlej pa prelomim prisego in razkažem pismo; najpervo pa tvoji ženi. " „Potlej greš v pekel — djal je Sova
Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864):	tleh. Mati je bila s tem zadovoljna. Nese jo torej najpervo na drevo. Plezati je dobro znal, močen je pa tudi
Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864):	jih nekaj časa posluša, pa kmalo jo ugane. Spusti namreč najpervo kolo dol med nje. Enega roparja je pri tej priči
Domen (1864):	ob sebi, da pobožni slovenski kmet se meni in skerbi najpervo za dušo merličevo, in da še le potem, ko je
Slovenske večernice (1865):	Butek si je zdaj glavo ubijal, od kod so prišli. Najpervo je mislil, da v njegovem hlevu denar cvete; pa mu

najprvo
Oče naš (1885): Štefan. „Pred ko je mogoče, moramo ta kraj zapustiti. Pokopljimo najprvo truplo. “ Brez odloga so mrtvega v jamo zakopali, ker bi
nar pervič(združena oblika)
Zlata Vas (1848): vès svet čez-nj poveznil, z omotno glavo domú. Domá je nar pervič nad mačko svojo jezo spustil, ki mu je prilizovaje

nar pervo(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vershe, naj ſkerbno prevdari, kako bi mogel mozhvir mu odvseti. Nar pervo tadaj naj pregleda: koliko, in kam ſvet viſi; odkod
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zupernija, de kar drugi snajo, ſe tudi ve upate nauzhiti. Nar pervo je pa treba ſkerbéti, de ſe naſhi deshelſki kolovratarji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pa zadene hudobno očitanje v 50. listu Nocíc, se moram nar pervo začuditi, de pisatelj ni svojimu sostavku imena podpisal, in

ner pervu(združena oblika)
Sacrum promptuarium (1695): zhaſti vrednem Maſhnikom, dokler ſam S. Duh sapovej sa Bugam ner pervu Maſhnike zhaſtiti rekozh: Honora Deum ex tota anima, & honorifica

▶ najsi veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najsi

4000 (1891):	služijo mestna vrata, ker mora vsakdo, najsi gré iz mesta, najsi gré v mesto, gologlavim benediktincem deliti miloščino! « Začudim se: »Torej
4000 (1891):	Kaj dobro mu torej služijo mestna vrata, ker mora vsakdo, najsi gré iz mesta, najsi gré v mesto, gologlavim benediktincem deliti
Abadon (1893):	idealnim ognjem, in kaj ti vrača narod za to ljubezen, najsi je požrtvovalna? Nemara ne več nego z žalnimi izkušnjami pridobljenega
Abadon (1893):	hvale, najsi ni zaslužena; in kako ga peče tuja graja, najsi je upravičena. Opazoval si že, kako je marsikdo žrtvoval velik
Abadon (1893):	Saj veš, kako se vsakdo v srci veseli tuje hvale, najsi ni zaslužena; in kako ga peče tuja graja, najsi je
Strte peruti (1894):	obvaruj, Nada! Nikar, nikar! Vido posnemajte in ukazujte naravi svoji, najsi bi jo imeli še toli nesrečno; brzdajte domišljijo, ne dovolite
Očetov greh (1894):	je, in morda je bil ta nemi vzbruh njega čustev — najsi tako sebičen — najčistejši, najpobožnejši izmed vseh, kar jih je to
Roman starega samca (1895):	namenjen na univerzno mesto D. Zató nisem bil prav tožen, najsi sem bil ganjen, dobro vedoč, da nikdo ne bode pogrešal
Gojko Knafeljc (1899):	naglašujoč vsako besedo: »Danes ste obhajali svojo zmago nad menoj. Najsi bode ta zmaga pridobljena tako ali tako, gotovo je, da

naj si(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	hudemu vremenu pripravlja. Na to vižo se tudi vertinci delajo, naj si bodo megleni ali vodeni. Včasih se megle nizko vstopijo
Ferdinand (1884):	ki je ohranil čisto vest! Dovolj bogat in srečen je, naj si je tudi najrevniši dninar. Dobra in čista vest je

naj ſi(združena oblika)
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): je ona tebi dala, ſo vezh vredne, kakor te perſtan, naj ſi je ravno is slata ino shlahnih kamenzov narét. ” Mina

▶ najti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najde

naide

Sacrum promptuarium (1695):	damu, samerka de enu manka, mosha klizhe, inu ijszhe, ga naide v' ſenzi, popade eno palzo, inu ga dobru otepe, inu
Sacrum promptuarium (1695):	sha, gre v' hisho ga naide restegneniga na poſteli, ga vprasha pò pishatah, on vſe povej

najde

Sacrum promptuarium (1695):	inu vſt, inu obene roke, Oh kalikajn takorshneh poſlou ſe najde, katiri nihdar nej ſo ſiti, kakor de bi ſedem vſt
Sacrum promptuarium (1695):	omnes expoliant. Taku ſe godj, de kumaj en poſel ſe najde, de bi bil Gospodariu nuzen, ty drugi ſo vſij shkodlivi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	hódi po ſuhih krajih, inu yſhe pokoja, inu ga ne najde. 44. Tèdaj pravi on: Jeſt ſe bóm nasaj vèrnil v'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	sa mano, tá ny mene vręjdèn. 39. Katęri ſvoje shivlenje najde: tá ga bó sgubil, inu katęri ſvoje shivlenje sa vólo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je pod peſhéno brasdo taka perſt, ki mokrôtnoſt brasdi perdershi. Najde ſe tudi ilovna, ki je ravno na pol s peſhénko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po lepi poti ſprehajal, po vinogradu repká, in ko grosdik najde, ga s veſeljam pósoblje. Is tvojih jágodiz, o draga tertiza
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ložeje prenesli. 2. Peter se podá zopet na pót in najde svojo srečo. Nesréča stori Petra sréčniga. (Poglej podóbo spredej. )
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	spale. Starka nekoliko stika v nekem Sirinem predalcu in naposled najde na dnu štirivoglato, krasno vezeno in z biseri kinčano tkanino
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ga išče, da bi se maščeval nad njim, pa ne najde nikogar. Domú prišedši toži svojej materi, da se je v

najdejo

najdeio

Sacrum promptuarium (1695):	zhaſtiti: Viduas honora, quæ verè viduæ ſunt. Druge Vduve ſe najdeio pak, katere nej ſo prave vduve, temuzh ſamu ime imaio
Sacrum promptuarium (1695):	yskati, sakaj v' tem kir menio ſi pobulshat, ſhe hushi najdeio, dokler ony neſture kar ſò dolshni, inu ſe ym gody
Sacrum promptuarium (1695):	ludje po njemu nehodili, ga vſdigneio, ter en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. petleriou je

najdejo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi prah, pesek, pepél, rese, lasje in druge lahke reči najdejo, ki jih vihar v oblake povzdigne, dežju ali toči primeša
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kar semtertje po kotih tičí, in kar iz tujščine dobrega najdejo, k domačim zakladom zalagajo. V Frauheimu pri Marburgu 28. Prosénca
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zdé, na znanje dali. Morebiti de se sčasama kaki dobrotniki najdejo, kteri bi jih popravili — ali veliko več na novo postavili
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	seli stariga grada za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v srédi kamna križic izsekan. Ko
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ker je divjost le eno znamnje lete bolezni, in se najdejo stekli psi, ki ne divjajo. Nekteri stekli psi poprej poginejo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	so červi merhurčikom podobni, ki se po celem truplu prasičev najdejo. Včasi so veliki ko proso, včasi veliki ko grah. Nar
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	močno sondo (iskavko) rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj pritisniti. Kjerkoli so bolni členi, tam se
Mineralogija in geognozija (1871):	ali lupinavci so izmed vseh najobilniši in za geognosta najvažniši. Najdejo se začenši v starih skladih v srednjih najobilniše, ne le
Gozdovnik (1898):	Sokoljeoko naznanil Modrejlisici kot shajališče, in ko četa semkaj dospé, najdejo dvajset Komančev, ki so bili z lasovi privlekli ogromne zamote

najdem

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa vender ne savershem novih naredeb. Dobro ljubim, kjer koli najdem. Luka. Vſe prav, tóde jeſt vender le ſkuſhene ſtare dobrote
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	skerbé. Zdravnik. Dober dan, duhovni gospod! — šolskiga učenika tudi tù najdem. Duhovni. Dober dan, gospod dohtar! — Naš učitelj je prišel, de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rokah h ſvojim zhebelam; tukaj pod koſhatim dreveſam per misi najdem veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na misi ſtoji verzh koritnjaka
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ni mogla ničesar viditi, ker si je oči izjokala. »Kje najdem smrt, ki mi je vzela dete? « vpraša mati.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Kalpurnij prav resnobno obraz nagerbanči in tako-le začne: „Jaz ne najdem razloga, da bi to nemogoče bilo; saj moč čarodejstva neskončno
Revček Andrejček (1891):	srna. Anže (jezno). Če svoj živ dan še kako srno najdem, pustil jo bom ondi nenajdeno, kjer jo bom našel. (S

najdemo

naidemo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zhaſs, inu ure odlozhimo, sa molitu pa obeniga zhaſſa na naidemo, inu per obeni rezhy nas tu ſpaine taku hitru napoſyli
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu tiſtu h' dobrimu naſhih duſh obernili, obeniga zhaſſa na naidemo. Saturei vsemimo ſi zhaſs tu terpleine naſhiga Odreſhenika premishluvati, de
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	premishluvati, de mi ob zhaſu te nadluge per nemu gnado naidemo. Paſſio Domini noſtri JEsu Chriſti. Terpleine Goſpuda naſhiga JEsuſa Chriſtuſa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſhihraine naſhe zhaſty taku beſedni, de naſhim beſedam konza na naidemo, kader le eno ſenzo eniga nar mamſhiga zhes nas gor
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Zirkvi se snaidemo, Kadiro je poſvetu Sam Kriſtus, v'tisti naidemo Vſe reſnizhnu, no svetu. 8. v'Tisti, bodi mertu , al

najdemo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſtani koli ſe snajdemo, ali kamer ſe koli ganemo, povſod najdemo perloshnoſt sa ſkuſhnjave, inu ſovrashnike sa premagati. Tukaj naſs malopridni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	novo leto. Če tedaj pretečene čase pazljivo pregledamo in presodimo, najdemo gotovo, da marsikaj je zdaj na naših posestvih boljše memo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	T. žl. Domazetovič v Ljubljani. Krajopisje. Terst. (Dalje. ) Akoravno ne najdemo pri mestnih poslopjih nič posebnega, vendar enakomernost in talijanski okus
Kemija (1869):	kovine treba, da se more spojiti s 16 deli žvepla, najdemo na pr. za svinec, da se spaja s 103 utežnimi
Astronomija (1869):	vidno v prav svitlem kraji rimske ceste. Od tod lehko najdemo tri svitle zvezde v Andromedi in potem sozvezdje Pegaz, znamenito
Botanika (1875):	nektere rastline imajo vendar enopredalčaste ali večpredalčaste prašnice. V njih najdemo pelod ali cvetni prah (pollen), ki je večidel rumen, časih
Botanika (1875):	razjasnilo je tolikanj verjetnije, ker so tla navadno tam, kjer najdemo bujno rastlinsko rast, pokrita z debelo prstjo, ki je mnogokrat
Botanika (1875):	bitno spreminjajo tisto, kar imajo stanice v sebi; tako da najdemo v raznih rastlinah, pa tudi v raznih delih iste rastline
Občno vzgojeslovje (1887):	združi, tem bolje si jo zapomnimo in tem več pomočkov najdemo, kadar jo hočemo obnoviti. Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo

naj demo(združena oblika)
Mineralogija in geognozija (1871): in rastline, ki so živele v isti dobi. Izmed rastlin naj demo okamnele: drevju enake preslice (equisetaceae) v naj starejih do

najdeš

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Od te poštênje ti pové: Naravnost po dolžnostih gré. Če najdeš na-nji križempot, Ne véš, al šel bi tam al tod
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kozarc dobil, Z njim bodes hladno pitje pil; Kjer koli najdeš bistri vir Zastonj — tam je sam Bog oštir. Kjé je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakor slavjanske. Slavjanske so posebno za nas zložene, v njih najdeš kakor v jeden venec spleteno naj lepši cvetje iz vsih
Blagomir puščavnik (1853):	posebno pa tebi, Slovenska mladost! in sicer toliko bolj, ker najdeš v nji zraven mične in kratkočasne povesti, tudi zaderžanjski zgled
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Kedar to zapaziš, preiši ušesa, in ako červe v njih najdeš, jih z lesenim, gladkim klinčkom potrebi. Da ranjeno kožo zaceliš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v močirji, v vodeni dolini stojí, kjer enega drevesa ne najdeš, da bi se truden v njegovo senco usedel. Pa prebivavci
Čas je zlato (1864):	podpisano in hití vesel domú. Po vsem svetu ga ne najdeš srečnejšega človeka, kakor je Lenček. On skače, vriska in pleše
Kemija (1869):	imenovane atomne ali zasebne prostornine (specifische Volume). Zasebno prostornino pa najdeš, ako atomovo utež podeliš z njegovo primerno težino (specifisches Gewicht
Mineralogija in geognozija (1871):	za gnoj. 5. Farmakolit je arsenokislo apno Ca2 As + 6H; najdeš ga kot brezbarvne, lasaste in iglaste kristale blizo arsena in

najdeſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhe je toliko nadol, de bi ga mogel odvoditi; ako najdeſh, de je to mogozhe, odverni nar pred vſe isvire , kteri

najdeta

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	zaklenil, in ko mož s svojo ženo pred hišo pride, najdeta zaklenjene vrata. Reče zdaj mož: „Mislil sem si jo tako
Pripovedke za mladino (1887):	Nič se ne boj, bova že našla pot”, pa ne najdeta je. Celo noč hodita, in drugi dan tudi od zore
Pripovedke za mladino (1887):	pravo pot. ” Ko luna posveti, iščeta drobtinice , pa nobene ne najdeta, kajti mnogoštevilni ptički , ki po gojzdu in polji letajo, so
Gozdovnik (1898):	jezeru. « Korakata na kraj vode, ali po daljšem iskanju ne najdeta nobenega sledu in že se je Pepota lotévala nestrpnost, ko
Gozdovnik (1898):	dobro in gotovo, zato bo pa vse vajino, karkoli tukaj najdeta. « Podložnika pograbita gospo, ter jo vlečeta proč. Grof se skloni

najdete
Gozdovnik (1898): zamerite otroku, don Estevan. Velik dolg imamo pri Tiburciju Areljanu. Najdete nas pa nepripravljene; prihoda vašega sem se nadejal še le

najdeva

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nogami. — Od tod se verneva v drugi kraj hiše, kjer najdeva množico milo jokajočih sirot in ubogih. Prašava jih, zakaj de
Divica Orleanska (1848):	Drugi nastop. Remon. Jovana. Prejšni. Remon. Tù bajte so. Zavetje najdeva O strašnimu viharju. Vi naprej Ne morete. Tri cele dolge

naj deva(združena oblika)
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): pojte z menoj in spišite tam list; menda donašavca tudi naj deva tam. ” Kromacij pelje Fabíolo v neko sobo, kjer so

najdi
Divica Orleanska (1848): raztopite, Zastavite, prodajte moje grade – Na provencalsko moje premoženje Denarja najdi, trume zadovoli! Le urno, urno! Časa ne gubiti! (ga proč

najti

naiti
Sacrum promptuarium (1695): Nebeſsa poslati, dokler na semli nej vupajna ene pres tadla naiti, mu sapovej glavo odſekat, ter v' tej vishi ga na
najditi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſhtatve vſe bolj ſpodobno in poboshno oblezhene, in nikjer ni najditi, kakor po italianſkih zerkvah , nagih pa ſkos prevezh po komediantovſko

najti

Genovefa (1841):	ſta kmalo po tem sginila in nihzhè ju vezh ni najti védel. Grôf je v zérkvi na Vojnomirovim ſpomín njene ſmerti
Divica Orleanska (1848):	Sorelka. Zvestoba scer še višji ceno ima, Tode na tergu najti se ne dá. Karol. Imé imate slabo, stric! de čednost
Blagomir puščavnik (1853):	število je, v primeri z zdruzimi jeziki, slovenskih povestnih bukvic najti. Vsacemu je pa znana Slovencov vroča vedoželjnost. Podamo tedaj pričujočo
Mineralogija in geognozija (1871):	podobi kratkih stebričkov ali debelih deščic, včasi je poln kombinacij. Najti ga je večkrat v zmesi z druzim kamenjem. Prsteni apatit
Mineralogija in geognozija (1871):	lepo kristalinsko izraženi minerali, toda le po malem jih je najti in malo korista dajejo. Trdota jim je 5 do 7.5
Mineralogija in geognozija (1871):	živali, ki jih sedaj ni več najti. Tičev ni nikoli najti v starejih, prav poredkoma v mlajših skladih; sesalci se dobé
Mineralogija in geognozija (1871):	važniše smo že gori imenovali, so pa navadno precej nizko najti, tam, kjer se Guttensteinski skladi menjajo z Werfenskimi, sploh pa
Botanika (1875):	če hoče kakovo vtrgano rastlino razrezati, določiti in ime jej najti. Edini pripomoček, da rastline spoznamo, je ta, da jih pridno
Gozdovnik (1898):	laso pretrga pod dvojno težo? Zamišljen stopa dalje. Moral je najti sredstvo, da ta zaklad vzdigne, in ko bi mu glava

našel

najdel

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſtreliz nekdaj, ki je v' svoji torbizi neprevidoma koſ potize najdel. „Ljubi Bog, ſe savsamejo, gotovo je te dnarje vſmilen ſtreliz
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sim jih za kratek čas bral. Dosti lepiga sim notri najdel. Prav je, de unajne liste in dnevnike berete, ali bi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Filotejo: en zvezik sim je bil unkrat per grajšinskim gospodu najdel, kér ste mu jo bili posodili, ko ni iz hiše
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	še veliko več, kakor je pričakoval, je Gerard v pismu najdel, ter nobene čerke od kake sumnjivosti v pismu ni bilo
Oče naš (1885):	mrtvega v jamo zakopali, ker bi ga nihče lahko ne najdel. Štefan je hotel še očeta Arkimbolda z Alojzijem in Ano

najdil
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſim tehtal ali vagal zhbele na jeſen in pomlad, in najdil ſim, de panj, kteri veliko zhbel ali muh ima , vſe
najſhil
Kmetijske in rokodelske novice (1843): poboljſhati; le dobro poiſhi, in preglej; doſti boſh sa popravljati najſhil. Preden ſe velikiga rasdélovanja lotite, prevdarite le to : 1. Ali
nashal
Sacrum promptuarium (1695): dobro, inu pres tadla sheno, ali she obene nej ſim nashal: Ta perua je bila Spanigarza, katera nuzh, inu dan nej
nashou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): den al uro kaker bo tabe poviedanu ishzhi bosh sagvishno nashou? noi tudei srezhno usignou? kader nate krei pridash zhier so

nashov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	takv storiti kaker bosh vtah bvklah podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti ane
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	karteba ushisho napruede pershvo: inu kader bosh ano tako riezh nashov na anam poti dase bosh mad nio zhudov teſte use

našel

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pregledal, pa vesel sim bil, de nisim nikjer nobene poke našel. Dobro bi bilo, de bi jim gospodje od več krajev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tiče, ne bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po Savini gazijo in plavijo les, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je, ko je po gori glogovega ročnika za kladivo iskal, našel dupljo, skoz ktero v hipu pride v prečuden svet. Vidi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je še po tleh vse na drobno pregledal, če bi našel kako sled. Res, blizo stebra z desko je ležal nožič
Astronomija (1869):	mož, ki si je pridobil mnogo zaslug za astronomijo, je našel, da je iz teoretičnih vzrokov solnčna paralaksa = 8.95". — Po združenem
Tiun - Lin (1891):	Imeli smo precejšnjo škodo; kajti izgubili smo dve rahni in našel sem potem, ko sem določil meridijan, da smo bili na
Revček Andrejček (1891):	srno najdem, pustil jo bom ondi nenajdeno, kjer jo bom našel. (S srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj
Gozdovnik (1898):	je slišal te besede. Pogledal je Fabiju v lice, pa našel neizprosnost. Še je bil čas uiti, toda glavni krivec je
Gozdovnik (1898):	krikal! « »Kučilo! da? tako! on! « »Da, bil je krik vzradoščenja. Našel je bonanso, od veselja pa je opreznost pozabil. « »Kje pa

naſhal

Biblia (1584):	kateri ſvoj leben sguby, sa mojo volo, ta ga bo naſhàl. Kateri vas gori vsame, ta mene gori vsame, inu kateri
Biblia (1584):	glih enimu ſkrivenimu Shazu v'nyvi, kateriga je en Zhlovik naſhàl, inu ga je ſkril, inu je ſhàl tja od veſselja
Biblia (1584):	pak ſvoj leben sguby sa mojo volo, ta ga bo naſhàl. Kaj bi Zhloveku pomagalu, de bi vus ulni Svejt dobil
Biblia (1584):	Perline yſkal, inu kadar je bil en cillu dobèr Perlin naſhàl, je ſhàl, inu je prodal vſe kar je imèl, inu

naſhel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pomozhjo boshjo je Joshef per jezharji kmal saupanje ino ljubesen naſhel, ino vſe jetnike mu je dal pod oblaſt. Joshef dobi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa tudi po drusih deshelah ſim dovolj hodil, in niſim naſhel vaſi, de bi imela, — dobro poſluſhajte, kar vam povém— de

neshl

Ta male katechismus (1768):	Mate! teh greshnekov trosht! * kdur k' tebi je pershl, je neshl milost. Rezh itdr. XI. Zhes solſe spokorne se rada vsmilesh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	rezhjo zviblala, inu kader mojega ſhivlenja popisuvanje beresh, toku bosh neshl, de vira je mene povſod vodila, inu zol pod kriſham

neſhal

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	katęri ſvoje shivlenje sa vólo mene sguby, tá ga bó neſhàl. 40. Katęri vaſs gori vsame, tá mene gori vsame, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	shlatne kamène. 46. Katęri, kadar je en dragi shlahtni kamèn neſhàl, je ſhàl, inu je predal vſe, kar je imel, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bó pak ſvoje shivlenje sgubil savólo mene, tà ga bó neſhàl. 26. Sakaj kaj pomaga zhlovęku, aku on vùſs vólên ſvęjt
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	enaku enimu v' nyvi ſkritimu ſhazu, katęriga je en zhlovèk neſhàl, inu ſkril, inu od veſsela zhes tó grę, inu predá
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	verujem, inu sakaj vęrujem, inu ſim sagviſhan, de ſim reſnizo neſhal. Ti vęjſh, o mój Bóg, de ſim jeſt tebe vſelej
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ali on hózhe vèndèr tovarſhe imęti: inu kęj jih bo neſhàl, zhe jih med katoliſh Chriſtiani,

neſhu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sapeu, boſh ti mene trikret satajiu. Konza bi jes na neſhu, aku bi oteu vſe dobrote preſhteti, katire je s' pounimi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſim, debi biu kdu mene potroshtou, inu ni ſim obeniga neſhu. O nahvaleshnu zhloveshtvu! sa tebe, inu tvoju isvelizheine ta zhlovek

neſhuv

Branja, inu evangeliumi (1777):	katiri bo ſvojo duſho savol mene sgubuv, ta bo njo neſhuv. Katiri vaſs goriusame, ta mene goriusame: inu katiri
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhaſſu? bloger temuiſtimu hlapzu, katiriga, kader njegov Goſpud pride, bo neſhuv toku dellati. Reſnizhnu vam povęm, de bo on njega zhes
Branja, inu evangeliumi (1777):	dobre pirlne iſhe. Kader je on pak en ſhlahtni pirl neſhuv, je ſhov , inu je vſſe predav, kar je imov , inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	kry enkrat v' to ſvetu noterſhov, ter je vezhnu odreſhenje neſhuv. Sakaj aku teh volov , inu koslov kry, inu ta pepel
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu pravi k'nym: veſſelite ſe s' mano, jeſt ſim neſhuv mojo ovzo , katira je sgublena bila. Jeſt vam povęm, toku
Branja, inu evangeliumi (1777):	aku bi on katire moshę , ali shenę na lete poti neſhuv , bi nyh svesane perpellov v'Jerusalem. Inu kader je on
Branja, inu evangeliumi (1777):	Inu on ſe je supet vernuv, inu je njeh ſpęjozhe neſhuv: sakaj njeh ozhy ſo bile polne dremote, inu niſſo vędeli
Branja, inu evangeliumi (1777):	bo pak ſvojo duſho sgubuv savol mene, taiſti bo njo neſhuv. Sakaj , kaj pomaga zhloveku, aku bi veſs voln ſvejt dobiv

našla

najdla

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	oči na vse strani obračala, in močne vrata terdo zaklenjene najdla, ni več dvomila, in spoznala je, de je resnično vtamničena
Blagomir puščavnik (1853):	poda, je varen pred preganjavcem. Tjekaj, ljubo dete! tjekaj pojdeva. Najdla bova tam blage duše, ki naju bojo gotovo dobro sprejele

najšla
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): stan mu povedati, kje ino kdaj sva z ženoj Mino najšla ino z seboj vzela. Naj sim mu pa še tako
nashla
Sacrum promptuarium (1695): ta ner vekshi duhouni trosht v' tem S. Imenu je nashla, kir pravi: Exultavit ſpiritus meus in Deo Salutari meo. Moj

našla

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	24. dan ravno tistiga mesca ni ta njiva nobeniga kupca našla. — Prav se mu je zgodilo hudobnežu, ki četerte zapovedi Božje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mnoge moti ) — Vaša pratika je tudi pri nas veliko prijatlov našla*; kmetje jo radi kupujejo. Zakaj bi pač Slovenec nemško pratiko
Robinson mlajši (1849):	se je tem menjavcem — penezeméncem, ktere je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza) ali mena lavica razlámala, na znamenje, da
Robinson mlajši (1849):	kterega nesta biti mogla, ino kterega tude na koráblji nesta našla. Dragotin. Pač vem, kaj je to bilo. Oča. A kaj
Oče naš (1885):	tabor Španjolov ž njim; ondi bom gotovo usmiljenega duhovnega očeta našla, in zgodi naj se potem, kar se hoče, da bo
Pripovedke za mladino (1887):	za hišico izpred praga, in kaj pač mislite, da je našla? Same zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna
Gozdovnik (1898):	ko je pest položil Pepotu na rame in se rotil: »Našla ga bova, živega ali mrtvega. Toda gorje njim, ki so

naſhla
Genovefa (1841): bile morbiti ſpridile — v puſhavi pa ſim Bogá in nebó naſhla! ” Med tém, ko je ſhe govorila, je Boleſlav priſhel. Nizh
neshla
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): mogla od njeh tu brumnu ſhivlenje posnemati. Uſſellej sem jeſt neshla, de je res, de pamet, ſastopnoſt, inu dobr svjet je

neſhla

Branja, inu evangeliumi (1777):	njega iſkala med shlahto, inu snanzami. Inu ke niſta njega neſhla, ſta ſe supet nasajvernila v' Jerusalem , ter ſta njega iſkalla
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſkupej, ter prave: veſelite ſe s'mano, sakaj jeſt ſim neſhla moj dnar, katiriga ſim bla sgubila ? Toku vam tudi jeſt
Branja, inu evangeliumi (1777):	uro goriuſtalla, ſta ſe supet v'Jerusalem povernilla, inu ſta neſhla teh enajſt skupejsbraneh, inu taiſte, katiri ſo s'nymi bli
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vkupej ne saſtopita, v' njih bogaſtvu ta myr inu ſręzho neſhla, katęra njima mankata. Satęga volo moj ſyn, kadar je ta

sneshla
Branja, inu evangeliumi (1777): ti v'tempelnu goriofrala. 5. Katiriga ſi ti v' tempelnu sneshla. Per treh Zheshenas. per Vjeri. 1. Katiri nam ſkus tebe

našle
- nashle
  Sacrum promptuarium (1695): sakaj ſame tri shene na semli pres tadla ſe ſo nashle. Ta perua je utonila, ta druga ſe je sgubila, da

našli

najdili
Kmetijske in rokodelske novice (1844): hudo bolesen bolj ſposnali, ſmo zerkneta od snotrej pogledali, in najdili, de ni bilo v shlambori nizh kervi, ki ſe je

najdli

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	najde — Nęshka. Jeſt bom vshę ſkerbęIa, de ga ne bodo najdli. Goſpa. On more v' Lublano jiti, ni drugazhi. Sakaj po
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je moj ozha ? Shush. O le tihu , ga bomo vshę najdli. Tedej ''contra N, N. vuigo Matizhek — (Budalo piſhe). ”De Einspruch
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je mogózhe, Nar vèzh ſvetá otrôkam ſliſhi Şláve, Tje bómo nájdli pót, kjer njé ſinóvi Şi próſti vól'jo véro in poſtáve
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de bi bili Nemci in Francozje, tudi kake take zgovore najdli, pa niso na nje porajtali. Slovencov nas je veliko : kaj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pravijo. Ko so bili Rimljani to deželo premerili, so jo najdli 6000 ogradov dolgo in 1200 široko. — Ilirijo v širjim pomenu
Blagomir puščavnik (1853):	Bogomila odšla, v nji popravil. Vse tedaj bote še tako najdli, kakor je bilo takrat, kadar ste vi notre prebivali. — Res
Blagomir puščavnik (1853):	povejte mi vsaj, kako da ste med toljko ječami tisto najdli, v kteri sim jaz zapert bil. ” Milko mu da obris

najšli

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sosedov spazi, ko že pri oknih vun gorí. Pajbariča so najšli pod mizo mertviga ; mlajši dete pa, ktero je pri peči
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	k vbogi perici v mestice priporočila, kjer ste me šivilo najšli, in dobrotlivo z seboj vzeli. ”

našli

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Mnogo smo jih čuli, mnogo brali, jedno od druge lepši našli, in skor bi nas mikalo, o tem predmetu dolgo govoriti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	jo je iz mesta potegnil in ga dozdej še niso našli, se ne more za gotovo povedati, ali je bil stekel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kopanji za temeljni zid male hiše 5 sarkofagov (kamnitih grobov} našli z lepimi in dobro ohranjenimi napisi. — Na dan sv. Antona
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ktere so mnogo let iskali pa ne dobili, so prigodno našli 6. dan t. m. v cerkvi dominikanov v Krakovi; truga
Kemija (1869):	odločiti iz opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem našli so enakošne tvari tudi v drugih rastlinah. Preiskovaje te čiste
Mineralogija in geognozija (1871):	nekega še ne dobro določenega vrečarja Phascolotherium pod. 135 so našli na Angleškem.
Botanika (1875):	ki je bil omotan okrog strune. Še le pozneje so našli tenko cevno steno in spoznali, kako da se nareja iz
Oče naš (1885):	in obleke poslati v Tuluzo. Bog daj, da bi zdravilo našli za vašo bolezen, ktera vas ne more pustiti. “ „Zdrava sem
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	iznenadenje, kajti on je trdno mislil, da so njegovi vojaki našli belokožce in se maščevali. Oče in sin sta stopala z

naſhli

Biblia (1584):	jeſt ſim krotak, inu is ſerza pohleven, taku bote pokoj naſhli vaſhim duſham. Sakaj moj Iarm je priden, inu moja butora
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga boſte pa ſposnali, vam bodi to le v' snamnje: Naſhli boſte dete, ktero je v' plenize povito, ino v' jaſlih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deshele. Pojdite po njih poglavitniſhih pokrajnah, in vi jih bote naſhli, kakor lepó obdelane verte. Pri ſadajnim dolgim miru ſe ljudje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako ſo ſe povſodi moshjé v vſih zhaſih in povſodi naſhli, ki ſo ſe ſkosi podnemanje in poduzhenje rokodélzov od opravil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od naſhih ſoſedov do 80 ali zlo do 100 mertvih naſhli; takó ſo bili tudi sajzi od tozhe ubiti najdeni. Shaloſtno

neſhli

Branja, inu evangeliumi (1777):	ta Goſpud iskasov. Inu ony ſo hitru perſhli: ter ſo neſhli Mario, inu Joshefa, inu tu Dete v' jaslah poloshenu. Kader
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kroták, inu is ſèrza ponishèn, inu vy bóte pokoj neſhli vaſhim duſham. 30. Sakaj mój jarm je ſladák inu moja
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe zhudimo zhes letó hudobo? My ne bómo obene pregręhe neſhli, katęro bi Iakomnoſt, inu vohernia ne dopèrneſla. Od letę poſęden
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tó je, Isvelizhar: inu drugiga urshoha tę ſmèrti ne bóte neſhli, zhe ga kjè ſamy v' ſebi

našlo

najdilo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Pràv bi bilo, ko bi se več takih milih podpornikov najdilo, de bi se bližnja pot nastopila. Eden ne zmóre vsiga

našlo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pač lepó prizadevanje imenovaniga družtva povsod verlih prijatlov in podpornikov našlo! Vredništvo. Današnjimu listu so perdjane zgorej imenovane bukvice zoper mučenje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Varno bi svoj pót hodílo, Vedno bi ti srečno bilo, — Našlo bi na zemlji ràj. Rodoljub Ledinski. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam
Zlata Vas (1848):	kakor vsak drugi, kakor se je v družbinih bukvah zapisano našlo. Zdej je pridelk dneva, blizo pol druziga centa siroviga masla
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se je, da se bo povsod kakošno pripravno prazno zemljiše našlo, kteriga bo srenja v napravo verta rada prepustila, v kterim
Astronomija (1869):	opazovanji gospodov: Robert R. S., Elléry in Airy se je našlo, da je solnčna paralaksa 8.932" (mogoče, da je ta številka

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 58 →

← ↑ →

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de bi v nji ne bil, ako ſim vanjo priſhal; na ſtopinje ſim smeril globozhino in viſokoſt, ſhirjavo in dolgoſt vſih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na občni prid mladenšnice in pa na cerkveno koristnost, in na nič druziga gledalo. (Konec sledí. ) Svaritev. Že se je unidan
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	korún, korunje imenovati, kar je takošnimu sadju čisto primérjeno, ako na skončavni zlog „ún” pogledamo ; drugači bi se ne moglo najti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ali več brati. Naj vsak za tekoče léto kakimu svojimu na kak prostimu ljudstvu ugodin časopis, postavim na „Novíce” ali „Zgodno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vsi hipoma smuknemo v hišo. Na miglej smo že tudi na kolenih bili. Zakaj pa to? — kaj ste Turčini? — bode morebiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ampak dobrovoljen in kušljen *) — ako se ne valja popolnoma pijan na tleh. Vsi odlikujejo se po stanovitnem ponosu, ki ga Rusi
Sveti večer (1866):	videti; le tu na ledenih šipah se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo več jabelka
Rudninoslovje (1867):	snovi, imenujemo je vzrasle (aufgewachsene Kr.). Tak kristal je le na enem, to je na prostem konci razvit; drugi konec si
Mineralogija in geognozija (1871):	zdi, jih v sledečem pregledu sestaviti. Tu nahajamo imena, ki na sebi nimajo posebnega pomena, kakor lapor, ali so pa vzeta

Divica Orleanska (1848):	Rekoč: Tovarš! čelado išete, Vem de jo išete: le urno, nate! Pustím jo dober kup. Tù! primite! – Ponudite vojšakam jo, ji
Čas je zlato (1864):	vas; in za se velik zaklad« zakliče Lenček vès osrečen. »Nate, mati, deset rumenih zlátov, ti naj bojo vaši, pa mi

Ta male katechismus (1768):	tu je: uſſi pravovirni Kristiani skup pod enem narvikshem Kristusovem Na-
Pozhétki gramatike (1811):	rezhe: moindre majnſni, nameſt plus petit, bolj majhin: pire, hujſhi, na, meſt plus mauvais, bolj hud; poſtavim: la vertu est meilleure

Stric Tomaž (1853):	se za vse to govorenje ni nič zmenil, marveč skrivaj nabaše samokres, ter ga na Jurja sproži, rekoč: „Vsaj dobimo za
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	jasli potrese, in zvečer se seno ali slama za lojtro nabaše.

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	méd po cvetji nabirati in vkup ga znašati; tode z naberanjem medú one veliko veliko pripomorejo h rodovitnosti sadniga drevja, žita
Potovanje krog Triglava (1860):	in na Triglavski jetičnik. Ko smo se tako medli z naberanjem rastlin, priletí precej blizo cel trop tičkov, ki so po

Aritmetika za učiteljišča (1885):	N. pr. Poišči največjo skupno mero števil 300 in 420. najv. sk. mera = 2.2.3.5 = 60. § 84. Največjo skupno mero dveh
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Poišči n. pr. najm. sk. mnogokratnik števil 648 in 972. Najv. sk. mera = 324. tedaj najm. sk. mnogokratnik = 1944. b) Ako

Tine in Jerica (1852):	veš. Mlado dekle je kmalo obnorjeno, kmalo zaslepljeno, in sicer narveč po svoji ničemurnosti, po željah, drugim dopasti. Hči. Menite ničemurnost
Tine in Jerica (1852):	Kerčma ali oštarija. Narveč so zvečer v kerčmi kmetje opraviti imeli. Smole: Jaz se
Čas je zlato (1864):	vender je še vselej zmagal s svojo stanovitnostjo in delavnostjo, narveč pa s svojo pridobljeno učenostjo, ktero je, kar se je

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	setev pripravi in obdéla, kakor gré, mu zmed vsih pridelkov nar več verže. Kakor je pri vsakim delu in opravilu prave
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda, kteri pri takim opravilu nar več veljá. Vse to je v njim v lepim soglasju
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa 30 gold. pri gosp. Dr. Orlu, ki teh semen nar več prideluje. — Češplje so v kupu poskočile, veljajo 5 gold.
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	noter do pridelovanja ravnati, de se bo na odločenim kraji nar več pridelka dobílo, de se bo rast pospešila ali pohitrila
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Vam to popolnama pràv damo , zakaj ta stan se mora nar več polajšati , kér je tako dolgo nar veči teže nosil

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	3. Sa koga bote rasdelano semljo obernili, de bo vam nar vezh perneſla? Pridni in delavni ljudje rasdelujejo puſhave ſimtertje po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar vezh grené, jim navod dati, kako snajo ſvoje sdravje, ta
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti , ki nar vezh isdajo, ſhe malokjé imajo, Sraven téga ſo pa zeſte
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nekteri: Emona, nar vezhi ino lepſhi meſto Ilirie, je Slovenzam nar vezh vſhezh blo , slaſti kir ſe je bil njih Vajvoda

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 58 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —