moškatnik moški moško mošnja mošnjast mošnjica mošnjiček mošt moštvo mot mota motati moten motenje motika motiti Motižir motor motovilo motreč motriti motvoz mozaik mozeg Mozetič mozgov Mozol mozolj mož možak možakar mož_beseda možek možen možer možev možgani možganov možganski možiček Možina možitev možiti možnar možno možnost mračen mračiti mračno mračnost mrak Mrak mravlja mravljičen mravljični mravljinčenje mravljinec mravljišče mravski mraz mraziti mrčes mrčljivost mrena mrenica Mreta mreti mreža mrežast mrežasto mrežica mrežnica mrgoleti mrha mrhar mrhovina mrk mrkel mrkniti mrlič mrmranje mrmrati mrož mršav mrtev mrtud mrtvaški mrtvec mrtvi mrtvičen mrtvoud mrva mrvast mrvica mrzel mrzel_voda mrzeti mrziti mrzko mrzkost mrzlica Mrzlica mrzličen mrzlo m-številčen muca mucica mučenčev mučenec mučenica mučenik mučeniški mučeništvo mučenje mučilo mučiti mučno muditi muesste muha Muhar mühle mühleisen muja mujati mujo muka mukati mula mulatka muldenartig muliebri mulier mulieres mulieris multiplication multiplikandov multiplikator multo multorum multum mumija München mundi mundo mundum Mune munst Mura muraenoide murenček muri murka Muro murva murvin Murvorstadt mus. musa musca muschel musicus musikinstrument musliman Musy mušelj mušica Mušič muškaplet muškat muškaten muškaten_cvet muškatov mušnica mušter mutast mutec mutui muzati muzej muzeum muzga muzika muzikant myacites mycelium myophoria myosotis myrrhe myrtus
| Zoologija (1875): | hrošč z zlatozelenimi pokrovkami; Pod. 174. Pod. 175. Pod. 174. Moškatnik; Calosoma sycophanta. — Pod. 175. Poljski brzec: Cicindela campestris. njegova ličinka |
| Zoologija (1875): | coriaceus) je 27 mm. dolg in ima črne, zrnaste pokrovke. Moškatnik, tudi otimač imenovan, pod. 174, je krasen črnoplavkast hrošč z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | nekimi leti z namenom, da bi se v tem društvu moška mladina po telovadbi in primernih veselicah lepega vedenja in zdrave |
| Zoologija (1875): | 1 kilogram v eni sekundi vzdigne 1 meter visoko. Delavna moška moč računa se na 9 mk, konjska pa na 75 |
| Zoologija (1875): | to jako menja, in le povprek se more reči, da moška pluča zajemajo 3660 kubičnih centimetrov zraka, ženska pa 3/10 manj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa vunder povéſtni rabi — ſlehernimu v njegovim poklizu — dal, — Leta moshke ſtaroſti in polne delavne mozhi naglo preidejo — kdor sadej oſtane |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je kaj visok za ta leta, lepo zrasen in nekako moške postave. Čelo mu je visoko in razodeva bister um. Nosi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | to vero v človeku, kterega je imela za vzor vsakoršne moške kreposti; zato se ni čudila, če je sedaj našla ravno |
| Ta male katechismus (1768): | ſakon? Je en ſakrament, skus katirega dve neſakonske Kristianske Pershone, moshkega, inu ſhenskega spola (ke se, koker more biti, uſameta, inu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | farovshko kuharzo, inu med enem vavpetam? Kuharza je ſhenskega, vavpet moshkega spola. Kaj se je slehernemu zhloveku, pred tabo: inu se |
| Pozhétki gramatike (1811): | raben zhloveku. Zhe pak ime sazhne s' ſoglaſnikam ino je moshkiga ſpola, takrat nameſt de le, rèzhejo, du: nameſt à le |
| Krivica za krivico (1859): | viharja ki je imel nad njega priti. V razjasnjenje Paratikinovega moškega sklepa, zakaj ni prodal za dnarje skrivnosti svojega hudodelstva, ktero |
| Ljubljanske slike (1879): | je gosposkega stanú in od mladih nog že navajena od moškega spola slišati le sladke besede, misli, da je uradna pisarnica |
| Obljubljena (1881): | gozd. Komaj jo zakrije zelenje njenim tovaršicam, zagleda pred seboj moškega sejmovalca. Bil je Valentin. Zatorej pospeši korake in ko doide |
| Milko Vogrin (1883): | namreč vedel, da se nedolžne deklice s prva zelo bojijo moškega spola. In ako se kdo nežnej gospici približuje, kaže se |
| Milko Vogrin (1883): | misel odobruje, a vendar pristavlja, da se ne spodobi brez moškega spremstva hoditi kam dalje in obiskavati bližnje kopeli. Zatorej ne |
| Postillion d'amour (1887): | proti Hakovu, dasitudi so ji odsvetovali, hoditi sámi, brez zanesljivega moškega varstva dalje. Brez slovesa je odšla za ranega jutra, na |
| Od pluga do krone (1891): | ujemala tak6 lepo? Cesarica ženska vzvišenih mislij, velikanskega duha in moškega mišljenja, njen ,Francelj' pa dobra duša brez primere, kateri ji |
| Moja hoja na Triglav (1897): | med samima ženskama. Gospodična je z odločnostjo, kakršna bi dičila moškega junaka, izrekla, da gre in pojde na Triglav, poudarjajoč celo |
| Moja hoja na Triglav (1897): | bogovi grški in rimski; kako so bistro gledali na lepoto moškega in ženskega spola in takisto na lepoto zemeljskih pokrajin, ki |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | merjasci zlepšali in požlahnili. Po dobri reji se majhno pleme možkega spola z večim enake natore ženskega spola polepša in veči |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | to je, nar čverstejsih za pleme, ter enako število kokonov možkega in ženskega spola. Možkega spola so krajši, na sredi prešipnjeni |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | je duša panja. b) Zakaj so troti? Troti so čbele možkega spola, kterih edino opravilo je: matico plemeniti. Matica izležena, pa |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | prah dajo, in černice, ki imajo zarodno seme, une so možkega, te ženskega spola: in ko so černice seme naredile, se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | škodo gospodarju. Bolji so za vpitanje rezane živali od nerezanih možkega in ženskega spola, posebno svinje; ker rezane živali dajo ne |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | so dozdaj povedanim enake: 1. Če se polepšanega plemena žival možkega spola plemeni z živaljo ženskega spola perve nežlahne kerví, se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | za pleme, ter enako število kokonov možkega in ženskega spola. Možkega spola so krajši, na sredi prešipnjeni; ženskega spola pa malo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | majhno drevó. Konoplje so dvojega spola, to je, ene so možkega, ene ženskega spola, vsak sebi razločene; so namreč belice, ki |
| Ljubljanske slike (1879): | cerkvi jo je, kakor sploh ženski spol, videti večkrat ko možkega. Če je res pobožna, stori to spodobno in v navadni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ženski donašajo in takó rodovitnost množijo. Nektere drevesa so zgolj možkiga, nektere zgolj ženskiga plemena; per takih mora rodovitni prah iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nemorejo sadú zaroditi. Na drevesih, pravijo vertnarji, je nekaj cvetja možkiga nekaj ženskiga plemena. Kader se cvetni popki razpihnejo, se vidi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | narbolj vgodno, neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah možkiga cvetja v ženski donašajo in takó rodovitnost množijo. Nektere drevesa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zastaviti zamore , je vselej treba, de nekoliko rodovitniga prahú iz možkiga cveta v ženski pride, kjer se zedinita in sad se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nektere zgolj ženskiga plemena; per takih mora rodovitni prah iz možkiga na žensko drevó prenešen biti, de se sad za- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ženskiga plemena, in vse rastljine ženskiga plemena morajo rodovitnost od možkiga, plemena prejeti; brez tega nemorejo sadú zaroditi. Na drevesih, pravijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsih rastljinah, naj bodo drevesa ali druge zeliša, so nektere možkiga, nektere ženskiga plemena, in vse rastljine ženskiga plemena morajo rodovitnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Osilničanke nosijo repove. Ravno taka razlika je tudi med prebivavci možkiga spola: vsi nosijo bele po mažarsko skrojene hlače. Semčan in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | spodbujene, v družbo stopile, de ne bo nobena zmed njih možkiga vzela, kteri pijančuje. — O ko bi hotle vse slovenske device |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakú ima ſramoshliva biti, noter ſe dershati, inu pred perſhonami moſhkiga ſpola bęjshati; ali ti ſi neſpommſh, kaku s'veſselam ſi |
| Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854): | vidijo. Pa praviga Čerkeza sim že od dalječ spoznal na moškim zaderžanji. Černe oči so se vselej tamno in sovražno izpod |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | prilogu zadnje dve čerki (pri ženskem in srednjem spolu, pri moškim samo ena); potem se pa dela sostava iz priloga in |
| Ljubljanske slike (1879): | mlado, lepo, zapeljivo bitje, ki je zmožno mlademu in staremu moškemu svetu glavo zmešati. Ali ta misel je napačna, kakor ona |
| Ljubljanske slike (1879): | da „stara gospodična“ ne more biti prijazna ne ženskemu ne moškemu, ne mlademu ne staremu svetu; zato se njena ljubezen od |
| Milko Vogrin (1883): | Žensko srce potrebuje zaslombe, ako se ima boriti proti neljubemu moškemu bitju, ln ta zaslomba je ljubezen, ki jo goji srce |
| Milko Vogrin (1883): | smatral je ta spol celó ničevim in slabim, kot igračo moškemu svetu! A vse to ni dandanes več čudo onemu, ki |
| 4000 (1891): | pri mesečnih naborih prav pridno asentirale zase, seveda na škodo moškemu spolu, v kolikor se je udeleževal naborov! « Po teh pojasnilih |
| Kotanjska elita (1898): | je bilo sploh vse njeno vedenje v kratkem podobno bolj moškemu, negoli ženskemu. Traven pa ni imel nikdar graje proti svoji |
| Kvišku (1899): | z menoj — torej, kaj sem hotela! Sovraštvo sem prisegla vsemu moškemu svetu in bila vesela, da smo šli z Dunaja, kraja |
| Pozhétki gramatike (1811): | roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | majhno ceno zavzeli, ko so v razstavi imenovane čevlje ogledovali. — Možki kožuh iz žlahtnih kóž in labudji naročnik (šticelj) J. Nušaka |
| Pozhétki gramatike (1811): | la, sa edinje, inu les sa mnoshno. Le predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam shenſkim v' |
| Ljubljanske slike (1879): | je razlita po vsem njenem bitji, oko se pred silnim moškim očesom deviško poobesi, rudečica oblije njeno čisto lice pred vsako |
| Ljubljanske slike (1879): | vsak večer poklada račun in oddaja podnevi nabrani denar. Z moškim svojim osobstvom je kratkih besedi, z ženskim pa včasih bolj |
| Ljubljanske slike (1879): | odgovornosti, čeravno včasih prav rad pokaže svojo c. k. veljavnost. Moškim uradnikom je pa ravno tako napoti, kakor nepovoljna občinstvu, oboje |
| Ljubljanske slike (1879): | njo spusti v pogovor. Še bolj ko v družbi med moškim svetom pokažejo gospodične svoje lepe lastnosti, kadar so same med |
| Milko Vogrin (1883): | v sebi ono žensko krepost, ki vlada in gospoduje nad moškim bitjem. Robert si je jel zdaj v Olgi domišljati ženski |
| Najgotovejša dota (1892): | zdrava, mlada ženska tudi izvrševati isto delo,« méni Jože z moškim glasom. »Na polju in v vinogradu vzamem itak pomagača, kedar |
| Gospa s pristave (1894): | tudi v večjo družbo in seveda tudi v dotiko z moškim svetom. Izprva je cenila vsakega moškega po zaslugah, kakoršne so |
| Roman starega samca (1895): | misli,« oglasi se sedaj v moji bližini debel glas z moškim poudarkom; »le kdor vedno misli na smrt, stori srečno, blaženo |
| Dušne borbe (1896): | dejala nevoljna, »če boš tako ponižno in plaho postopala z moškim svetom, se ne omožiš nikoli. V tvoj obraz se svoje |
| Pozhétki gramatike (1811): | edinjim zhiſlu, la mère, mati: les ſtavio pred vſimi imeni moshkimi ino shenſkimi mnoshniga zhiſla, les peres, ozhetje; les mères, matere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | žl. Eberhard izročil zastavo zastavniku in bataljonu s kratkimi pa možkimi besedami, na ktere je zadonel trikratni klic „živijo Njih veličastvo |
| Pozhétki gramatike (1811): | au Roi, nameſt à le Roi, ſim pokóren kralu. Mnoshno. Moshko. Palais des Rois, nameſt de les Rois, Poſlopje |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama aux. Isgledi: Edinje. Moshko. Palais du Roi, nameſt de le Roi, Poſlopje kralovo. J' |
| Pozhétki gramatike (1811): | ozhetje; les mères, matere. Sa to posnamo, de ime je moshko, kadar ima pred ſeboj zhlen le, on, ono; posnamo, de |
| Gozdovnik (1898): | konča. To vam govori vaš Pepo Spač. « »Ali nam zastavljate možko besedo, da ne bodete pobegnili, ako vas oprostimo vezi? « vpraša |
| Svetinova Metka (1868): | z manoj. Pojdi, sirotišče ubogo, pojdi okrog od ženske do moškega in od moškega do ženske, ter pripoveduj, kaj ti je |
| Svetinova Metka (1868): | sirotišče ubogo, pojdi okrog od ženske do moškega in od moškega do ženske, ter pripoveduj, kaj ti je! Molčé te bodo |
| Vesela vožnja (1889): | je bil naselil dohtar Konec, kadar gre za obiranje kakega moškega, solidaren kakor malokje, bilo bi to kolikor tóliko v kvaro |
| Zádruga (1890): | cvetko, pripela slabo prišiti trak, ali pa začela kakšen pomenek. Moškega še ni bilo nobenega blizu. V tem pridejo zádrugarji vsi |
| Na krivih potih (1893): | slišala praviti, na črnogorsko mejo. Skratka, sedaj ni bilo drugega moškega domá, kakor stari čuvaj, ki je pazil nate in sploh |
| Gospa s pristave (1894): | tudi v dotiko z moškim svetom. Izprva je cenila vsakega moškega po zaslugah, kakoršne so ji popisovali; polagoma jih je jela |
| Prve hiše (1896): | žensko, če jo le hoče, ženska pa ne tako lahko moškega: toda jaz izkušam, da ženske ni tako lahko najti. Primerne |
| Materino srce (1896): | ženske? Tega ne pojmim! Jaz se gotovo ne bi radi moškega! Takega ni na svetu! « »Ali, poslušaj me! — Saj te ... jaz |
| Vzgoja (1899): | če bo hotela; toliko moči ima že ženska do zaljubljenega moškega. « Javorica pa ni odgovorila; gledala je v tla. Isti dan |
| Povodni mož (1855): | je mislila se verniti, kar se po vertu doli koraci možkega zaslišijo, postoji še malo, in pred njo je stal ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de naſs Bog obari; po vſi ſili ſo otli enga moſhkiga per gnadlivi Goſpę najti, vrata ſo otli gorivręzhi, ſtęno ras |
| Arov in Zman (1850): | Ženski spol," pravi Arov, "je pri vas res vsmiljenja vreden. Moškemu in ženski ja um dan. Pa le moski ga sine |
| Lepi Tonček (1895): | ji pride hipoma na misel. Kakor bi trenil, iztrga roko moškemu, zasuče se in steče z neverjetno naglico po kolovozu nazaj |
| Dušne borbe (1896): | saj je vedela, da s svojimi mrtvimi nikoli ne presune moškemu srca, nikoli ne bo mogla govoriti sladke, skrivnostne govorice hrepenenja |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | laſsmi, okroglolizhne, koker moshki pod Jupiterjam, katęre pa ſo lęne, inu lushtam podvershene. Zélu |
| Stric Tomaž (1853): | bolje godi, kakor če bi bili prosti. “ — Potem se začnó moški o ravno tem predmetu pričkati. |
| Revček Andrejček (1891): | očetu! Le hlapca — le hlapca ne ljubiti! Pavle, podaj se, moški bodi, kakor sem jaz. Kajti četudi bi se zgodilo – kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | molzica ali molznik (v Švajci in v Tirolah molzejo večidel možki) z obéma rokama vime mane, de se vodeno in mastno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | glavo vtisovali. Pripravite se tedej, dragi prijatli, stari in mladi, možki in ženske, de boste ukaželni in dobrovoljni v kmetijsko šolo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | kakor izdajavec zasledovati in umoriti. Ob času vojske mora vsaki možki svoje orožje uzeti in nad sovražnika svoje domovine in morivca |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je 10.500 črevljev dolga. Rovi so večidel tako visoke, da možki lahko pokonci hodi v njih, dostikrat pa so nizke, da |
| Oče naš (1885): | „Kako zahvalim Boga, da ste tù“, je začel možki s prijetnim glasom: „Dolgo, prav dolgo vas ni bilo domu |
| Zlatorog (1886): | Ko pa vender vkrešem ogenj »In zapálim svečo svojo, »Tákrat možki že je zginil, »Vrt pa bil je prazen, tih. »Lehno |
| Zlatorog (1886): | Špela, Nocój pa mirno tàm na klópici Poslúša, kaj se možki menijo. Opravek njen prevzel je stari Jaka, Ki gori ovce |
| Gozdovnik (1898): | nismo bili v nevarnosti. « Ko so bili odjedli, zapalijo si možki smodke. Mladi sledonajdnik pa o dejanjih Velikega orla in Treskavčevih |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | on. Baron. (hitru) Ne ti, ne on ? Tedej je en moſhki ? Goſpa. En otrok, Baron. Kdu? Goſpa. Nigdar ga ne ſmęjm |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe okoli oberne, inu męni Goſpó vidit. ) Moja shena! en moſhki per nję na kolęnih i — Ha! de bi jeſt sdej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na Krajnſkim 10 tavshent 737 ljudi umerlo; po ſpolu 5207 moshkih in 5470 shenſkih; po véri 10,729 katóljſhkih, 6 lutranarjev, 2 |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 3.175, na Štajerskem 2.286, na Kranjskem pa 437, namreč 225 moških in 212 ženskih. Lastni zavodi za gluhonemce so povsod v |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | le konečna posledica neizmernega vživanja alkohola. Največ odstotkov norcev, osobito moških — na Spod. Avstrijskem 40% — pripada žganjarjem. V zavod »Charite« v |
| Stric Tomaž (1853): | zamogel. Nadalje prevdarja, kako bi si še več tacih korenjakov, možkih ali žensk nakupiti, lepó ogleštati in z velikim dobičkom v |
| Kuharske Bukve (1799): | ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh |
| Svetinova Metka (1868): | bi ne bil tega storil. Pa kaj to mari vam moškim! Kar vam pride na misel, pa mora biti; me ženske |
| Ali nam je potreba domačih pis... (1878): | ženskim bolj spodobi »kuhinjske knjige« spisovati ali celó prevajati nego moškim. In tako je še mnogo potreb tudi na našem bornem |
| Ljubljanske slike (1879): | ni nazaj dobil. Ako bi se bila kača spustila z moškim, z Adamom, v politično barantijo, bi bila najbrže ona opekla |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | se je od nekdaj, čudno vendar, da se ni oddajala moškim, ampak štirim ženskim v najem. Valvasor je o. tem slabo |
| Testament (1887): | se, žéni in sedaj se hoče odkupiti,« je menil Klander moškim in jel točiti. »Res je, res -— toda tako poceni nam |
| Cigani (1890): | so gosti in črni ter visé v kodrastih kitah tudi moškim črez ramena. Vrat jim je vedno gol, roke so jim |
| Roman starega samca (1895): | veselim. « — Jaz sem osupnil. Takšna gorečnost in iskrenost z neznanim moškim! Ni se mi zdelo naravno. Skušam ji roke odtegniti, poklonim |
| Materino srce (1896): | obraza nekaj resnega, strogega, hladnega, nekaj, kar je zelo ugajalo moškim, ženskim pa silno mrzelo. Zares prekrasne so bile njene temnosive |
| Moja hoja na Triglav (1897): | to hojo, ako bi bila ženskam tako prilična, kakor je moškim. " "Prav zato hočem iti na Triglav! Ne pustim vam ne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de, aku nabo od gnade Boſhje poterden, inu se moshku naſaderſhy, zel lohka pade. Jeſt moj Syn! nisem bla v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | neshl, koker poterpeſhlivoſt, aku se bosh ti le enkrat taiſte moshku lotil. Uſſe bo tebi sladku gratalu, aku ti tu is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nisem jejnala te sluſhbe mojemu Synu skaſati, inu sem uſſe moshku, inu poterpeſhlivu ſanezhuvalla de be le mogla njega koker tega |
| Stric Tomaž (1853): | nekdo pri mizi. — „Mislim kupiti 3 nar mlajših“, odgovori Halaj moško. „Tako pa že ne bo“, ga spet uni zaverne, „zakaj |
| Čas je zlato (1864): | nekoliko huduje, ker bi rad bil pokazal kraljeviču, de je moško, vès njegov svèt dopolnil, vender v svojem delu nič menj |
| Blagomir puščavnik (1853): | ti bom dal in svoje lastno orožje. Mladenič! nosi se možko, in glej, da mi boš veselje napravil! ” — „Res, da mi |
| Najdenček (1860): | moje veselje in hvalil me je, ker sim se tako možko nosil. Bernard, ki je imel zdaj lepe dni, ker sim |
| Oče naš (1885): | ubijalci in požigalci. “ Ménart se je zahvalil, kakor jak možak. Možko in prijazno je rekel častnik, da ne potrebuje nobene zahvale |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rezhi notre uskledah te trezhi so: ta prueve je ana moshna dnarjov ti dnarji se nikoli nasanuzajo kader nes kei venka |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki je še le 14 dni staro, reže, se razpara mošnja popodolgostem na spodnji strani, jajca se zaporedoma iztisneta in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa ležijo podolgoma na tleh. Na mizi je bila debela mošnja zlatov. Kovač jo vzame, in je bil odslej bogat mož |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njiv. Kdor ne gnojí, kar je treba, je tat svoje mošnje. Pri žetvi imej štiri očí: po nemarnosti se v enim |
| Zlata Vas (1848): | hiše in hleve, svoje puste polja in verte, svoje prazne mošnje in skrinje, svoje stergane oblačíla in srajce: té mi pričujejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jagnje že 6 tednov staro, se mora na vsaki strani mošnje ena zareza napraviti, in iz sleherne zareze se eno jajce |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | pri meni. Dobrega mojstra te bom izuril, in ker znaš mošnje tako dobro delati, učil te bom, tudi polniti jih, kajti |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | da bi kuhal, imaš usnje, pa ne kopita, delaš lepe mošnje a denarjev pa ne. « »Poslušaj me stric,« mu rečem, » slabo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali rinko okrog vratu denejo. — Indiani delajo is téh mehurjev moſhnje sa denarje. — ˛She ene pravlize od tega ptizha moramo opomniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Tukaj imate eno péſt tazih neumnoſt is Tonetove b ahovne moſhnje sa pokuſhnjo, kterim je ſvoje opombe pridjal : „Kadar tvojiga ſoſeda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bo, Temu čast le, čast dopada, Drug le pazi na mošno. Tù bi dobro bilo sonce, Tam bolj dež prilega se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | takole lahko napravi: Vzemi terden motoz in preveži z njim mošnjo nad jajci. V 8 dneh se jajca posušita in se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jajci. V 8 dneh se jajca posušita in se z mošnjo vred pod motozom odrežeta. |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | vina v njem, in tako slovè tudi pregovor: »Jeden ima mošnjo, drugi pa denarje. « Bolje je vender oboje skupaj, mi seže |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vsęl. DVANAJSTI NASTOP. Nęshka , ti popręjſhni. Nęshka. (pertezhe s' eno moſhno dnarjov. ) Ne bo jo vsęl; tukej ſo dnarji. Gnadliva Goſpa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ja! ja ! odgovori ˛Snedeshov Jurzhek: lahko Vishar bahá, ki je moſhnjo denarjev ispod ſkale ſkopal. Ne bodi ne tako bedaſt ! mu |
| Zoologija (1875): | so črne. Potem tudi amerikanski trupial (Cassicus), ki svoje dolgo mošnjasto gnjezdo obeša na tenke veje; oponaša tudi druge ptiče, zato |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da na njej visi majhena, krasno z dragimi kamenci kinčana mošnjica. Mati jo odpre in iz nje prinese gobico, suho pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vsa družinica! Zopet vzame Lucina dragi spominek, shrani ga v mošnjico in jo obesi sinu krog vrata, rekoč: „Če se bo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | plašč zavit je bliže stopil, služabniku pomignil in mu skrivé mošnjico denarjev v roko stisnil, zašeptavši: „Skoz „porto capeno” proti zahodu |
| Gozdovnik (1898): | palo na pamet, da me dade klicati? Mu je li mošnjiček zopet suh? Pa ne, da bi ga imelo ponapolniti to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imeli, bo tudi dobriga mošta dovelj. Ravno prav me na mošt opomniš, ko nikoli taciga, in na visoko častitiga duhovniga gospoda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prav dobro zamazane; v kl e tih, v kterih se mošt ali novo vino kisa, po dolgo zapertih dumplah, v štepihih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | grojzdji vinski sok dobro prekuha, — da v tukajšni gorki jeseni mošt že tako do dobrega izvrè, da vino, kakor hitro se |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | shaibel, terdu vinu, shganu vinu, mediza, inu jabuzhnekov, al hrushov moſht. Gobe, nei bodo kar sa ene ozhe- |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe goſt ſturì, kar je prav. 293. Drugazhi. V' pokuhani moſht, ali v' kúhano vino tręſi pozhaſi drobuo ſtolzheni senof ſkusi |
| Kuharske Bukve (1799): | nabrati, inu poſuſhíti, de jih boſh jeſen imel, inu v' moſht dęval. 255. Selni jeſih. Vsami ſpiknarde inu rosmarin zvętja; basilike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | U. Kadar bomo dosti žlahtniga sadja imeli, bo tudi dobriga mošta dovelj. Ravno prav me na mošt opomniš, ko nikoli taciga |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh prevezh piti, je ſkodliv, ſe rad kamen, inu vodeniza |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh prevezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vino je dobro, kakor dolenſko, kader je s enmalo laſhkiga moſhta smeſhano, inu vkup droshe ismezhe. Ti goſpodje ſo fajmaſter v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | po navadi, ali bolje razvadi, okoli vehe ovijajo. Ravnanje z moštom za črno vino je od onega za belo vino nekoliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | tako tudi v kmetske sobe. (Dal. prih.) Kako ravnati z moštom in vinom, da je vino dobro. (Po predavanju gosp. Dolenca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | gospodarji poprimejo, da dokažejo napredek svojemu gospodarstvu? — Kako ravnati z moštom in vinom, da je vino dobro. — Spomin na zaslužne kranjske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pridelek se kaj pomanjšal; 6) poboljšanje slabiga vina, če se moštu pridene nekoliko iz koruna narejeniga cukra. Gospod F. Terpinc, grajšak |
| Kuharske Bukve (1799): | lot ſtolzheniga senofa, kir ſe je popręd 24 ur v' moſhti namakal, al pa v' vinu; permęſhaj nagelshbiz, ſladke ſkorie, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | sdę. Diſhavno vino ſe nareja od vertneh diſhav al v' moſhti, al na ſtarim vini. Vsami en ſodez vina, sęle povęshi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | tako malo nam dopada plašljiva, po tleh ležeča poezija brez moštva in višega vzleta. Na vprašanje: čemu emo na svetu, in |
| Tiun - Lin (1891): | motril gledalce. Zapazil je v ozadji več mornarjev izmed svojega moštva, ki so do sedaj pazljivo gledali metež, v ospredji velikega |
| Tiun - Lin (1891): | otišel s svojimi tovariši. Ko se je zvečer vračalo »Kormoranovo« moštvo z dopusta na ladijo, zapazil je kapiten, da Šan-ho ni |
| Tiun - Lin (1891): | je med obiskovalci sejmišča največ v Batavijo prišlih mornarjev kajti moštvo vsake ladije, ki pripluje tu-sem, hoče si ogledati zanimivo narodno |
| Robinson mlajši (1849): | vse dobrega iz tega čaka, ino je bil prav vesele môti. Ker je pak nestanovitnost človečkega sérdca, ino tako tude svojega |
| Robinson mlajši (1849): | nakanjenji — predsevzêtku môtiti. Prosil je te Petka, da bi dobre moti bil, ino vzemši užgano svetilnico v levo, ino ostro nabito |
| Robinson mlajši (1849): | sta drugoč črez malo na ostrovu gore smotrila — vzerla. „Dobre môti! “ je Robinson na Petka skričal, kir je predi sedel, ino |
| Robinson mlajši (1849): | predi sedel, ino k ostrovu s hérbtom obernen bil; dobre môti, Petek najne béde bô berž konec! Jedva je to povedel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jest” — rečejo mati — „po večerji jim utegnete pripovedovati po dobri moti. Za mizo se vsedemo. Bila je miza iz orehovega lesa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | si je, In pridno rudar'ca siróta Od jutra do večera móta. Prešlà je kmalo revšina, Že mirno leto tud miní, Pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zaprávila, Pa pojdi zopet derv iskàt. « Poteče klopčič, več ne mota, In rudarca je spet sirota. Moja navada v slabo zemljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 7, 8, 10 ali 12 kokonov sa eno nit vkup motati. Od kolikor kokonov ſi sazhel, po toliko jih smirej sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od dobrih odbrati in ſlabe poſebej, dobre pa ſpet poſebej motati ali ſnovati. |
| Zoologija (1875): | prebavljanjem. Dokler namreč traje prebava, nahajamo v teh cevčicah belkast, moten sok, ki se naposled iz vseh posameznih cevi zbira v |
| Valenštajn (1866): | se ob njem. Le čujte! Po gostii, ko odpré Jim motni vinski duh srce, zapre Oči, potakne se jim drugo pismo |
| Lohengrin (1898): | me ogniti, Naj me objame smrti tma — Da moje bede motni žar Ne pride k tebi v dom nikdár! Elza (ganena |
| Blagomir puščavnik (1853): | Roke se mu tresejo, lica so vedno bolj blede, oko motno in na pol zaperto. Vender se še vzdigne in pojemaje |
| Gozdovnik (1898): | trohice ne znado in da nihče v pokoju ni bil moten ne z glasom no z nenavadnim šumom. Malega Fabija je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | človeka s takim strupam tako ostrupenijo, drugič pa kér tako zmoteniga človeka tak čas brez tovaršije izpod strehe v smertno nevarnost |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | nove kazenske postave zoper hudodelstva, pregreške in prestopke. (Dalje. ) Od motjenja vere. Hudodelstvo motjenja vere stori: 1. kdor z govorjenjem, djanji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | zoper hudodelstva, pregreške in prestopke. (Dalje. ) Od motjenja vere. Hudodelstvo motjenja vere stori: 1. kdor z govorjenjem, djanji, v natisnjenih delih |
| Astronomija (1869): | je triumpf zvezdoslovja. — Le Verrier je že davno našel neko motenje v teku Urana, in je iz tega sklepal, da mora |
| Astronomija (1869): | v premikovanji dotičnih premičnic, in teh nerednosti, ki jih imenujemo motenje, ne smemo prezirati pri računih. Iz nerednosti v premikovanji, ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pot? Al véš, kje poln dobi se sod? Plùg in matika vesta za-nj ; Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj. Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſim jih kmalo saterl, kér ſim ſvoji drushini vkasal, urno matike v roke vséti, in na njivo iti, repo s perſtjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | matike v popravljanje blishnjimu kovazhu. V miſlih, de ga nobeden ne |
| Robinson mlajši (1849): | Ino k temu nesta imela nikákšega železnega orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate. Le pretêhtajte, kakó grozno móra to delo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prav plitvo , komej po pavzi globoko s grabljami ali s matiko v semljo sagrebejo. Ali pa kar je ſhe boljſhi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vlazhenju ruſhovno, ali druge debélſhi koſze, ktere je ſizer s matiko raskopavati ali tolzhi treba, preresuje. Per nekterih domazhinih ima ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jamice vsadé, ki so bile z drevesam ali pa z matíko skopane. — Mi oznanimo to skušnjo, brez de bi že pervo |
| Ta male katechismus (1768): | vednu mote; ni mogozhe ſhivet. Zhes dusho se meſſú pouſdiguje vednu, 'jo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Gorje tebi! aku ſuperna vola tvojega duha mote, inu pomankanje tega pernesenja tvoje dushe uſſega dobrega ſasluſhenja praſno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | furma podobo boſhjo. En ojstre, sivne, nadleſhne, inu vekavne zhlovek mote pokojnoſt, koker en silnu velike vetr vodo. Krotkuſt uſſe k' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v 12. listu leta 1844 drugači pravi, in to mnoge moti *) — Vaša pratika je tudi pri nas veliko prijatlov našla; kmetje |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | peklenska muha, In raj v kotli žganje kuha: Z žganjam moti zdaj ljudí, In jih ložej pogubí. 9. Po vsih krajih |
| Divica Orleanska (1848): | gospod! Pričujem Pri živim Bogu in pri vsih svetnikih. Ljud moti se. Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste zavergli. Dünoa. Kje |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Izidor je hotel Lipetovega očeta prepričati, kako zelo da se moti in da mu ni prav nobene krivice delal. Zato popraša |
| Lohengrin (1898): | Glasnik (sredi bojnega kroga). Zdaj čujte me, pazite to: Ne móti boja tu nikdó! Obŕnite se od ograj! Kdor vároval mirú |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | obleka, glas, kretanje, vse mu je oznanjevalo, da se ne moti. — Kaj mu je bilo storiti? — Komaj petdeset korakov je ločilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo rokodelstvu došla nova doba prostega gibanja; al zlo se motijo tisti, ki mislijo, da vprihodnje se ne bo treba nič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | memo pelje, z železno verigo, da tergovcev v pogovorih ne motijo memo derdrajoči vozovi. Kako močno so tù zamišljeni gospodje v |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vonder vse še bilo prekratko ino nezastopno; zmiram me je motil, vmes poprašvaje, dokler sim mu na ravnost povedal, de več |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | v sovetovavnici« — zdaj Tirček pravi — toraj naju ne bo nihče motil. Ná, Saksonec, lej, tvoj stari rojak ti je lonec mesá |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je moral čakati, da je ugledal svojo mater. — Ni se motil, ona je bila, — pa tako bleda in shujšana, da jo |
| In vendar —! (1878): | videti ponižanega, da bi zdihoval kakor pastir v idilah? Pa motila se bode, prav gotovo motila! Sanje so bile in kakor |
| Ljubljanske slike (1879): | in če pozneje ni vse po njenem računu, se ni motila ona, ampak drugih slaba politika. Kedar se jej pa zgodi |
| Prvi sneg (1886): | še dolgo se bo rada spominjala, kako je ves večer motila izbirčno gospôdo. Take in podobne misli so se rodile Mirku |
| Na krivih potih (1893): | mraku nista mogla zapaziti ničesar, nista vedela, sta se li motila, ali pa morda res kdo prihaja. Nebo to noč ni |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | bila zeló vesela, da se je nadležnega Mušiča iznebila, toda motila se je, ako je mislila, da je Mušič nanjo pozabil |
| Strte peruti (1894): | da bode še vedno prejemala pisma v kratek čas, toda motila se je. Danica in samo Danica je mogla storiti to-le |
| Strte peruti (1894): | je, da gremo v čoln skoro po obedu. Nisem se motila. Bilo je lepše in bolje, nego sem si mislila in |
| Gospa s pristave (1894): | Vendar je neljuba stvar segla tudi v njeno samoto in motila njen mir. Več nego leto dnij je bilo že preteklo |
| Trojka (1897): | sklepal je, da se takoj ta večer pokori Radivojevemu naročilu; motila ga je le navzočnost baronova. »Gospod baron,« dejala je Irma |
| Zlata Vas (1850): | Pa motili so se ljudjé. Zakaj v ti lepi vasi je bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | funtov mehkih drv pogorí. Po takem se menda ne bomo motili, če trdimo, da enkrat zakurjena peč ves zrak, kolikor ga |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | nisem bal, niti se nisem nadejal, da bi me vi motili v tem poslu. Svet je tako nevéren, da še otrók |
| Najdenček (1860): | je bila razpokana, griči so overali jezdarjenje. Pa nič ni motilo Kastorja. Preskočil je vsako régo, varno je tekel čez griče |
| Gozdovnik (1898): | z delom obloženi. To pa teh dveh roparjev nikakor ni motilo, ali prav majhno. Korakala sta polagoma in polna uverjenja, kakor |
| Blagomir puščavnik (1853): | mogoče! Jaz poznam vas? Ali se morebiti motim? Nak, ne motim se ne; vi ste že ti pravi! ” — Sokolarček se močno |
| Blagomir puščavnik (1853): | rekoč: ”Je le mogoče! Jaz poznam vas? Ali se morebiti motim? Nak, ne motim se ne; vi ste že ti pravi |
| Zeleni listi (1896): | ga cenila. Moja rajna mati je dala, če se ne motim, en goldinar in osemdeset krajcarjev za-nj«. »Hahaha! Hahaha! Toliko denarja |
| Gozdovnik (1898): | se, zmeraj bistro po tleh gledajoč, malo na stran. »Ne motim se. Tukaj sta dva človeka peš na sled zadela, pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | dosedanje obravnave o Matični tiskarnici, ktero je, ako se ne motimo, nek štajarsk odbornik prvi že pred nekimi leti priporočal Matici |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | da se kjekod na Štajarskem govorí: možjani. Ne tujimo, ne motimo si sami jezika knjižnega! Cigale. Spomini na veliko slavjansko romanje |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ker vender veš, da ti ne bo stvarice kože ranil. « »Motiš se Perčin! — mu reče mladeneč — res, da sim zamižal ali |
| Maria Stuart (1861): | tu ni duhovnika, Ni cerkve in ne rešnega telesa. — Lej, motiš se. Tu je duhovnik božji, Tu je v telesu rešnem |
| Viljem Tell (1862): | Sovražnik je cesarju, izdajavec! Tell (zgrabi ga). Jaz izdajavec! Reselman. Motiš se, prijatel! Ni izdajavec, to je vrli Tell, Pravičen človek |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je odmajala in jej odgovorila pa ne žalostna: „Ti se motiš, ljuba moja! Bog mi je dal ta presrečni dan doživeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu bo pa po herbtu paliza pela. ” Fajmoſhter. Vi ſe motite prijatel, kar ta poſhten mosh govori, je gola reſniza, ktéro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz takega druženja podnarečij bo pač zala mešanica! ! O ne motite se, vsej je ravno to zberanje, pretresanje, občinjávanje, primérjanje in |
| Robinson mlajši (1849): | potehtal — premislil, ino se ni dal v svojem nakanjenji — predsevzêtku môtiti. Prosil je te Petka, da bi dobre moti bil, ino |
| Valenštajn (1866): | nastop. Butlar. Prejšnja. Butlar (pride od druge mize). Nečem vaju Motiti; dobro sem umel, maršal, I srečo vošim — kar se mene |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | vojvod junakov Ljubljanskih od zgorenje Save na jugu doli, a Motižir vojnik kneza Koclja v Ptuji in Mosaburgi? « »Tako je, kakor |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | na mojo nogo v stremen se z nogo upri«, ukazuje Motižir in v hipci zavihti srčno deklico pred sebe na sedlo |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | in neustrašeno na rejenem konji. »Kako si vroča«, reče prikupljivo Motižir in suho a krepko roko svojo oklene okoli nje. »Goni |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | Mi jezdimo naravnost k tvojemu ljubemu, verjemi in mirúj! « reče Motižir s posmehom. Zdaj še le se ona obrne zgornjim delom |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | in modro na cesti, jaz ti dobro svetujem,« reče ji Motižir, ko s konjem poleg nje postane. »Ti ideš za ženinom |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | se vpraša, bode li sreča ali je ne bode? « pozvedava Motižir. »Ono z gobo in hudolésovimi šibami — kakor so tu poleg |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | Zemižizen razkril ves črtež: namreč, v odločni bitvi pomagati Moravcem, Motižir je pridobil druge. Tako je mogel Zemižizen, ko je ogledovalec |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | ognji so sedeli štirje možjé in govorili. Jeden je bil Motižir sam, óni strašni mož s ščetinasto brado, ki jo je |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | na tla in si zlomiš beli vrat, dete zlato,« reče Motižir, vrže jezdne vajeti konjske poleg njega jezdečemu tovarišu, da bi |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | Zatorej izpreminjajo toke z veliko napetostjo —, ki jih za posamezne motorje in skupine svetilnic odcepijo od glavnega tokovoda, preden stopijo v |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | skupine svetilnic odcepijo od glavnega tokovoda, preden stopijo v dotične motorje in skupine svetilnic —, v toke primerno manjše napetosti, ki jih |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | električna delujoča sila) se porablja nekaj za to, da goni motorje za malo obrt, nekaj pa za napajanje električnih svetilnic po |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | manjše napetosti, ki jih smejo potem brez nevarnosti napeljati v motorje in skupine |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | velike napetosti stopali v hiše, kjer so za delovršbo namenjeni motorji in svetilnice, in tudi ker ravno zategadelj motorji in svetilnice |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | delovršbo namenjeni motorji in svetilnice, in tudi ker ravno zategadelj motorji in svetilnice niso prirejeni za to, da bi sprejemali jakonapete |
| Revček Andrejček (1891): | sebe in videvši, da so že vsi odšli, ustane, pograbi motovilo in šanta na sredo venkaj. ) Oh jeminasta, no, saj pravim |
| Lohengrin (1898): | Svarímo te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka zlo! Miroslav (ostro motreč upre oči na Lohengrina, ljuto). Ha, mrtev raje, ko plah |
| Viljem Tell (1862): | Atinghausen (dólgo ga z očmi motri). Da ne bi tako! Vmrlo domovini Je tvoje srce. Uli |
| Gozdovnik (1898): | ženica leže, od govorjenja utrujena, ter zapre oči. Mladenič jo motri z ljubeznjivim pogledom, v očeh pa so mu stale velike |
| Gozdovnik (1898): | konja, prime tudi Antilopino žival za uzdo ter odjezdi. Gomez motri ostalega Indijana z neizvestnimi pogledi. Antilopa je bil, oči zaprivši |
| Gozdovnik (1898): | svoje puške. Diaz stopi malo nazaj ter na videz neudeležljiv motri okolico. Prav mu je bilo, ali moritelj dobi kroglo ali |
| Robinson mlajši (1849): | ko je na nje pogledaval; po desetkrat je obstal ino motril — gledal na te ljubeznive stvarce, ino se je za srečnega |
| Gozdovnik (1898): | da se snidejo s Sokolovimočesom na Bivolotoku. Najpredniši vojak je motril in hodil svoj pot s toliko prepričanostjo in točnostjo, kakor |
| Gozdovnik (1898): | jezdec po obalih reke Gile ter z izredno skrbnimi pogledi motril tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil odlično |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se zaceli. Rezanje se tudi takole lahko napravi: Vzemi terden motoz in preveži z njim mošnjo nad jajci. V 8 dneh |
| Astronomija (1869): | solnca in zemlje v tej zvezdi ne drži kak telesen motvoz, marveč prirodne sile na posebni način sodelujoče. Sila, ktera veže |
| Gozdovnik (1898): | frančiškanski redovnik v modri halji. Za pasom je nosil sviljen motvoz. Oprava mu je bila visoko izpodvihana, da so se videli |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bo še drugih zdravil potreba. Kedar je rana zaceljena, se motozi iz kože izpulijo. |
| Zoologija (1875): | koče. *) Nekateri rabijo tudi natlačene uharice ter jih gibljejo z motozi. Lepo pisana je pegasta sova (St. flammea), a žalostni glas |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dneh se jajca posušita in se z mošnjo vred pod motozom odrežeta. |
| Robinson mlajši (1849): | Uže pred tem si je mnogo prevezkov — vervi — konopcev — ozincev — motozov napletel, ino ti so mu zdaj, prav prišli. Ker je |
| Zoologija (1875): | na prosto, s konca je bil še privezan na dolzem motozu, konečno je pa dobil popolno svobodo. Dobro izšolan sokol se |
| Rudninoslovje (1867): | platíce; potem se brusijo i ugladijo. Take podobe se imenujejo mozaike, najlepše ima sv. Petra cerkev v Rimu. Posebno jedrnat apnénec |
| Revček Andrejček (1891): | zimi se valjaš po bolnišnici. Janez. Ozeblina sili mi v mozeg. O Jojmene! Jeklen. In občina naj pa plačuje za teboj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | premog, 31. Molasse, 130, 76. Mondstein gl. Adular. Moraene, 152. Mozek, kameni, Steinmark, 43. Mrož, Robbe. Muldenartig, kadunjasto. Muschelig, školjkast. N. |
| Zoologija (1875): | se v mrtvi živali strdi in daje tako imenovani kitov mozek. Razen tega dobiva se od glavača tudi ribje salo in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dęjl polá inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu kry inu musèg is ſvojih ſoſędo v ispyó, sa katerih Angele varhe ſo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | namreč voherniki, ki z drago prodajo blaga ubogim kri in muzeg spivajo. — Xρ. Iz Celja. (Dalje. ) Pri porotni obravnavi, pri kteri |
| Zoologija (1875): | porezane. Živci izhajajo ali iz možganov a, ali iz podaljšanega mozga f', ali pa iz hrbtenjače f, iz malih možganov e |
| Zoologija (1875): | Ostali štirje živci, ki izvirajo iz podaljšanega mozga, razprostirajo se ne toliko v glavi, kolikor drugod po telesu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | imenujem jeſt tigaiſtiga ràsvusdaniga mladęnzha, kateri poln nezhiſtoſti noter do musga ſvojih koſty ſe hvali s' ſvojim oſtudnim, gèrdim djanjam, ne |
| Kuharske Bukve (1799): | potle smęſhaj s' sgoraj popiſanmi rezhmi; perdeni sraven nękaj govejiga musga na koſze sręsaniga; eno unzho preſejaniga zukra, inu drobno sresaniga |
| Kuharske Bukve (1799): | To is ohrovtovih glav isręsano preshmi; dalej vsmi en malo musga; vſe to drobno vkup rasręshi, oſoli, perdeni tri kuhalnize kiſle |
| Kuharske Bukve (1799): | Oſoli molprat ali ſkrito meſo; naręshi v' shelęsno koso maſhobe, musga, mladiga preſizhoviga, ſpeha, diſhave ali gvirza, diſhęzhih ſęliſh, lemon lupka |
| Kuharske Bukve (1799): | 5) Ras-ſekaj en malo mersle telęzhje pezhenke, kapar, inu govejiga musga; to deni v' koso, perversi en koſzhik maſla, eno pęſt |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se šušiti). Če deblu skorje manjka , naglo vsahne noter do muzga, de rujavo postane in konec vzame. Posebno nevarno je tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | da je čez malo minut v kavarni „Fenice” dušo izdihnil. Mozetič, že ranjen, je ubežal v 3. nadstropje poštnega poslopja. Ostali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | bilo 7: trije bratje Lašić-i , 2 brata Pahorja, Stepančič in Mozetič. Peljali so se bili poprej v Miren (1 uro proti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pečenka. Zmešana repa in korenje z brinovkami. Pečeni divji golobje. Mozgovo kuhanje. Pečeni svinjski herbet s solato. Torta iz cukreniga kruha |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Govedina s kumarami. Špinača s kislico in ocvertimi telečjimi nogami. Mozgovo kuhanje. 7. Špehovi cmoki. Meso s kaparno polivko. Namašena solata |
| Rokovnjači (1881): | Pustite ljudi na miru. « »Veš kaj, Nande,« govori strijc Blaž Mozol mlajšemu sosedu na uho, »Nande, verjemi ti meni, da so |
| Rokovnjači (1881): | in katera je najbrž namen imela, sovražnike strahovati, pograbi Blaž Mozol neroden in težak stolec od črešnjevega lesa izza mize in |
| Rokovnjači (1881): | Suh? Nu, ti se tudi ne moreš z mastjo bahati, Mozól. Ali te še ni nihče pretepel, kakor bi bil zaslužil |
| Rokovnjači (1881): | v izbo stopi gost, s konjskim bičem v roci. Blaž Mozol ga takoj izpozná; zato vzdigne svojo čašo in ga kliče |
| Rokovnjači (1881): | plaho gleda Gavriča. »Da, da ravno tisti je, da, Blaž Mozol,« reče pritrjujé sodec. »To je grozno, to je strašno! « zavpije |
| Rokovnjači (1881): | na čelo in z očmi pritrjevalno namigne krčmarju. Toda Blaž Mozól je bil, kakor se je iz njegovega izredno iskrega očesa |
| Rokovnjači (1881): | bilo, da so to res Rokovnjači! Kakor je bil Blaž Mozol hraber in se je rad tepel, ustrašil se je vendar |
| Rokovnjači (1881): | preplašilo! Pa, poslušajte me! « Nato pove kolovški oskrbnik, kako je Mozol k njemu prišel, kaj mu je povedal; in potem, kaj |
| Rokovnjači (1881): | semanjem dnevi v Vlagarjevi krčmi je bil najbolj glasán Blaž Mozól, petinštiridesetleten človek, pa na videz starejši, velike rasti, posušenega lica |
| Botanika (1875): | kakor okrogli mehovi, ki imajo mnogokrat prav mične male bodice, mozóle ali bradavice na sebi, in ki na nekterih mestih kažejo |
| Biblia (1584): | polnih Korb. Inu téh, kateri ſo jédli, je bilu ſhtiritaushent Mosh, pres Shen inu Otruk. Inu kadar je on bil ta |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga sagleda, ter moshu ga na glavi resbye. Drugi dan mosh skrje pod klop en shelesen mosher, pride v' kuhanio najde |
| Sacrum promptuarium (1695): | ampak méd, sakaj ona je rada méd jeidla: ta ſaromaſki mosh ſe je bal, de bi ſpet kateru nesgubil, grè inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | exuere debet, ut marito obtemperat. Inu de bi ſi lih mosh preprost bil, ſte dolshne ga sanashat, kar ner vezh vam |
| Sacrum promptuarium (1695): | je sa gvishnu menila de ſo travo s' shkariami poſtrigli, mosh jo sazhne s' norizami ſmerjat, ona nej hotela ſvoje beſsede |
| Sacrum promptuarium (1695): | habete, & Deus pacis, & dilectionis erit vobiſcum. Ali shlishim de uni mosh pravi: Pater, jeſt bi hotel is ſerza rad, de bi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ny sdavnaj, kar je 40. mil od tód en bogat mosh vmèrl, inu leta je tebe v' ſvojim teſtamenti sa ęrba |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Israelze s' velikimi zhudeshi is Egipta ispeljal. ˛Sheſtkrat ſto jesar mosh jih je bilo bres shen in otrók. Zhuden oblak hodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priſhlo. Krajnſka deshela je dajala ob tiſtim zhaſu po 300 mósh na brambo pred Turkam. Ali bi jih ne dala ſadaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ni bilo pri domi, kaj odnesti; le sosed, že postaran mož, perhropí, se pod plamenam v hlev zakadí, in dvanajst goved |
| Stric Tomaž (1853): | ga celó vpraša, ali pozna Harita, bližnjega posestnika? „Stanuje, gospa! mož z imenom Hari v naši okolici, vender naši nimajo nič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v veliko vodo, ki se je skozi travnik vervila, treši. Mož zdaj svojega hudega križa prost, se komaj nekoliko glavo ohladí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mošnja zlatov. Kovač jo vzame, in je bil odslej bogat mož. Pravijo, da na starega leta dan lahko to dupljo najde |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | odgovori Pavliha, „če deržiš, de te trikrat pristrižem z bičem”. „Mož beseda”, reče Jud, „ti gospodje tukaj so priče”, „Dobro”, pravi |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | je za aro tolar, na kterem je bil vtisnjen divji mož, in kmalu sva bila mož in žena. Potem mi je |
| Oče naš (1885): | če domu po očeta tečeš. Saj vidiš, da je ubogi mož preslab. Bom jaz pri njem ostala. Toda teci, Rozalija, teci |
| Gozdovnik (1898): | Aha, balkonska soba! « tolmači Pepo. »Na to me zgrabi neki mož in me odnese. Temno je, jokam in mož mi veli |
| Gozdovnik (1898): | delu, ko se vdrugo oglasi glavarjev glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev? « »Hočemo li, Rdoles |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | sirót, kot ubózih pa pobóžnih mladenčev, kot poštenih in kerščanskih móžev in zadnjič kot zvéstih deržavljanov in srečnih očetov se tukaj |
| Divica Orleanska (1848): | bila ni. Ti žlahtni ženi nimam nič razkriti, De bi možov se sramovati imela. Velika čast so meni snubci taki, Pa |
| Sacrum promptuarium (1695): | moj moſh, poidi s' mano hozheua mojga Ranziga skoppat, inu na mejſti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sheniti: lih toku, kader ſheni nje moſh umerje, ſe potęm naſme v' ſvojiga rankiga ſhlahti da petiga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ni drugazhi. Nęshka. Otrozi pravizo govorę. Goſpá. Toku, toku, lubesnivi moſh! — Ti moji ſęnzi ne vupaſh; jeſt pak take rezhy od |
| Sacrum promptuarium (1695): | vkup prideta ſe skushata gdu je mozhnejshi, inu zhe shena mosha premaga, taku ona hlazhe noſsi, ter mosh sheni more pokoren |
| Sacrum promptuarium (1695): | katere ſim bral, de je imela eniga preprostiga, inu maluuredniga mosha, ona je mogla vſe opravit, on pak nej bil sa |
| Sacrum promptuarium (1695): | poprej drugiga mosha vſela, kakor ta pervi je pokopan, kakor berem od shene |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | obtóſhi, inu pobólſha. Taku perpęle ena poſhtena vęjſt tiga poſhteniga mosha popręj ali potle k' lęjpi zhędnoſti nasaj, katęra s' enim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegove oblazhila ſo bile bele kakor ſneg. Ino glej, dva mosha v' nebeſhki ſvetlobi ſe perkasheta, Moseſ namrezh ino Elija. S' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je béshal! “ Plajſh je sraven ſebe hranila, dokler ni bilo moshá domu. Ko mosh domu pride, mu pravi vſe te lashi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bilo v' ſabóto, ko je Jesuſ bolnika osdravil. Viditi tedaj mosha vſiga zhverſtiga ino sdraviga póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní |
| Genovefa (1841): | Boleſlavzhek nad tebój veſelil. Morde ſi ſhe od drobnize môjiga moshâ in od môjih dróbniz! O Bóg! ” je sdaj glaſno djala |
| Genovefa (1841): | ſpodobno pokopati dal. Pa nihzhè ni sa grôb védel; sakaj moshá, ki ſta jo bila v ſmert peljala, ſta kmalo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pertava. — Osmi dan grem pogoriše gledat in tudi miloserčniga, dobriga moža obišem. Vidim ga vsiga v hrastah, kakor Joba, pa tudi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pastarice, povedó očetu vse to. Oče rečejo: „Zakaj nisto tega moža, ki vam je dobro storil, seboj perpeljale? Pokličite ga, de |
| Tine in Jerica (1852): | ravno zdaj toliko dnarja pri roki nima, in de njeniga moža doma ni, naj bi tedaj jutri prišla. Pa mati in |
| Oče naš (1854): | čez goro doli v francozki tabor. Ondi je pričakovala Barba moža in otroka pri berleči lampi s težkim sercom. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Oršave. Vreden je, da se ime tega pogumnega in verlega moža, kteri je pervi flosarjem pot v Oršavo na meje bugarskovlaško-sedmograške |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Nesrečna gospa si je mnogo prizadjala, rešiti moža iz zapora. Kakor hitro je straža odšla, hitela je v |
| Oče naš (1885): | krščeno? “ in mirno je gledala v veselo, jasno obličje svojega moža, ki je komaj mogel besed dobiti, da ji popiše srečo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | "Za božjo voljo," zavpijem, "gospod logar, čepica je mojega moža! Kaj se mu je pripetilo in kje je? " "Tako, toraj |
| Gozdovnik (1898): | Tiburcio in srce mu trepeče. »Ali kdo sta ona dva moža? « Tako se je bilo znočilo, da je bilo nemogoče sled |
| Robinson mlajši (1849): | tek pokaživa, da sva móževa, ino da ideva derzo — serdčno nevárnosti v sretenj — vstret, v |
| Sacrum promptuarium (1695): | najde. Nakatere ſo prave Vduve, katere n' hozheo vezh od moſha shlishat, temuzh vſo nyh miſſu, inu ſkerb v' G. Boga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | piſſma na Damashkovſke Synagoge proſſuv: de, aku bi on katire moshę , ali shenę na lete poti neſhuv , bi nyh svesane perpellov |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hlapzov, inu berizhov po nedolshne, po pravizhne, dobrotlive inu ſvęte moshę poſhila, tęiſte kakor te nar vęzhi hudodęlnike pred kryvizhne ſodnike |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Inu vy shenę ſpoſhtujte vaſhe moshę, inu bodite njim podloshne, kakôr je Zęrku Chriſtuſu podloshna. Leta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kralje je Bog od zhaſa do zhaſa poſhiljal bogabojezhe ſvete moshé, kterim ſe je reklo preroki. Ti ſo vrédni de ſhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | duhovnu, ino ga proſi, de mu ſpiſano pravízo da vſe moshé ino shene, ki v' Damaſhku v' Jesuſa vérujejo, svesane v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojiga ſhotora, pod dreveſam v' ſenzi. Kar sagleda tri ptuje moshe priti. Naproti jim gre, ſe jim nisko perklóne, ino rezhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | prezej eniga drugiga vſame, inu taku de tajſti dan 4. Moshje je imela. Ali pak kakor una Gospa katera millu ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | h koriſti vſih vpotrebovano bilo. Tudi naſha deshela je imela moshove s tako shlahtnimi ſerzi imenovati. S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kakiga župana (rihtarja) ali priséžniga možá, povejte mi, na kakošne možé cikate? Nar bolj poštene in umne možé si zbirate, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | če kdo za kak potent prosi, pa župana in priséžne možé pred v kerčmo (oštarijo) pélje , prédin v kancelijo gredó. „Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mi, na kakošne možé cikate? Nar bolj poštene in umne možé si zbirate, in to je prav. Kolikanj bolj pa je |
| Valenštajn (1866): | on nikdar ne storil bil koraka. Upiral bi se na možé krepostne, Zločinom v mrežo padel bi ne bil. Zakaj potajno |
| Gozdovnik (1898): | Sokoljeoko je zapovedal, poklicati ga, ko bo dan pozdravljal rdeče može. « Razburjenec, naredi kretaj zadovoljnosti, stopi k siboleru, Encepezu z imenom |
| Gozdovnik (1898): | ogenj poslati na otok, ki naj ga požre, a bele može prisili na breg. « Glavar pogleda iznenaden svetodajalca ter dé: »Rekel |
| Divica Orleanska (1848): | matere francozke zgubile otrók Po vas, očete skerbne koliko družín, Možove koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mladini se n.pr. opazuje fanatizem in strast po svobodi, pri možeh slavoljubje in vladoljubje, pri starčkih lakomnost in skopost. Prava omika |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | o nekdanjih tužnih razmerah v Švediji in o onih 20 možeh, ki so leta 1865. pisali občinskemu predstojništvu: »Nravnost in blagostanje |
| Sacrum promptuarium (1695): | enu Svetu shivejne peleio, ter drugiga nenajde, ampak de s' mosham myrnu shive. Vidite ò Sakonski Koku Bogu bote dopadli, zhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu dobru premislite Livio Ceſsarizo, ter neposhilajte shpegat sa vaſhem mosham, neodgovariate niemu, kadar on pravi, ja, vy nerezite ne, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | takorshna hisha je Nebu, zhe pak je krejh v' mej mosham, inu sheno hisha paku rata. Si uxor & maritus in concordia |
| Sacrum promptuarium (1695): | nepomaga ampak ta luba poterpeshlivost. Katero Livia je s' ſvojm mosham imela, satoraj shene vſimete lata fazonetel, premislite ga dobru, ter |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | treba, de , kader ſe enu taku svakſtvu, ali shvogria med mosham, ali sheno permeri potęm, ke ſta she prov, inu po |
| Genovefa (1841): | zekin), ki ji ga je vojvoda sa lepotije dal, je moshém podelila. S majhnim jérbaſzhikam na roki je sjutrej in v |
| Sacrum promptuarium (1695): | de ſi lih nej slishal, kaj S. Paulus je sapovedal moshom, namrezh: Viri diligite uxores veſtras, ſicut Chriſtus dilexit Eccleſiam. Zhe |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tudi hrano, res smo prav preskrbljeni; — torej mislim, da z možem ostaneva; akoravno sva zelo nezadovoljna — ostaneva pa vendar! « »Mi zletimo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | da ven in noter letati morem; tu imam s svojim možem gnjezdo in vsi najni mladiči so se ondi izlegli. Se |
| Valenštajn (1866): | glavár. Pazite me, da vam dopovém. Prazne besede malo koriste možém. Jaz dalje vidim, nego kdo izmej vas; V hudo past |
| Zlatorog (1886): | je ogenj davno vgásnil žé, Počívat gredo z zadovoljnim srcem. Možém se sanja o triglávski roži, O belih kozah in zakládih |
| Gozdovnik (1898): | Takoj spusti don Estevan puško k nogam. Stal je nasproti možem, kterim ni bil kos. Zdaj se vzdigne tudi Pepo iz |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da boda nashe shiulenje dougo natu bojo vsibnili ti 3 moshi noi bojo puſtili ano shumo dnarjou, te dnarje pa vi |
| Sacrum promptuarium (1695): | kunshtio je bil sheno na pravi pot perpravil. Taku vij moshje imate s' pametio andlat, kadar vidite de shena kaj norskiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | Viri diligite uxores veſtras, ſicut Chriſtus dilexit Eccleſiam. Zhe vij Moshje bote pamet nuzali kakor Socrates, de s' sheno nebote myr |
| Sacrum promptuarium (1695): | sapiſsanu puſtil. Ti si dobru tudi vejdil poprej de vſij moshje yshzeio eno sheno pres vſiga tadla, inu vener obeden taiſte |
| Sacrum promptuarium (1695): | Chriſto, ita mulieres viris ſuis in omnibus. Sdaj tudi vij moshje vſimite vaſh fazonetel, ter premislite pamet, lubesan, inu poterpeshlivost, katero |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' ſèrzi tę semle try dny, inu try nozhy. 41. Moshję Ninivitarſki bódo v' ſodbi gori vſtali s' letim ródam, inu |
| Genovefa (1841): | dolgo, ko dalje niſta dvomiti (zviblati) mogla, in ko ſo moshjé, ki ſo s Volkam priſhli, vſaki njegovo beſédo poterdili, ktéro |
| Genovefa (1841): | vezhéra pôsno je pervo vaſ ſvôjiga grajſhinſtva doſégel. Dôbri ljudjé, moshjé, shené in otrôzi ſo priſhli vſi kmalo is ſvôjih kozh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zepzam manj utrudijo, deſiravno hitreji mlatijo, kakor nemſhki. Verh tega moshje, kteri ſo nemſhke otépe vidili, s enim glaſam prizhajo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga nihzhe ne oſkerblja in podpera — tako ſo ſe povſodi moshjé v vſih zhaſih in povſodi naſhli, ki ſo ſe ſkosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potrében hvaleshnoſt dolshnih! Kar ſo pa pred letmi le poſameſni moshovi v malim ſtorili, sa to ſe je v danaſhnim zhaſu |
| Valenštajn (1866): | Glejte! Naroda nemškega nadloge hude V srce me režejo. Vi možije Ste nizki le, a nizke nejmate Menitve, vrednejši od drugih |
| Valenštajn (1866): | Kaj hoče vedno v družbi tej? Zanj nej. Naj bodo možije zaslužni, vredni, On je premlad, v tej družbi brez veljave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sirovi in neotesani ljudje tega ne spoznajo, so se ljudomili možje v družtva sklenili, kterih poseben namen je občno podučenje v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prižnici ; četertič de so pošteni, časti vredni in častí željni možjé, kterim je ljubši poštenje, kakor vès svet. Zakaj to se |
| Robinson mlajši (1849): | moral prevêze s sobo vzeti, s kterimi so ti trije možje na rokah ino nogah zvêzani bili. Sedaj so se k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zoper dragíno. Od dragine današnjih dní govori vès svet. Pametni možje pretresajo to reč v političnih in gospodarskih časnikih in terdijo |
| Viljem Tell (1862): | mi desnico In tudi vi in tako, kakor zdaj Trijé možjé podajajo si roke Pošteno, brez napuha in hinavstva: Trijé okraji |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Duh: »Če si vedela, da so možje hudi ljudje, bila si neumna, da si se možila. « Ona |
| Gozdovnik (1898): | bomo opraviti z dvojnim sovražnikom. No, potlej smo pa tudi možje, da« Govoreč skoči kvišku. Strel je počil, krogla je prasnila |
| Gozdovnik (1898): | da se prepriča, če ni blizu sovražnega bitja. Ko se možje snidejo, uverjeni, da nihče ni našel kaj vznemirjajočega, stopi Bizongriva |
| Lohengrin (1898): | Vsi možje. Ha, grozno Telramund dolži! Me groza strašne je vestí. Kralj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | oblazhilah njeh okuli oſtopila, katira ſta tudi djalla: vi Galilęjski moſhje ! kaj ſtojete, inu v' nebu gledate ? leta JEsus, katiri je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako gerdo ſo she pred vami delali ſ' preroki, s' moshmí ſhe tako modrimi ino ſvetimi. “ Ljubi moji! povsemímo ſhe enkrat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is rok mojiga brata, kteri mi gré ſ' ſhtiri ſto moshmi napróti. Ne saſlushim ſizer tvoje pomozhi, ino vſe prenevreden ſim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nasaj, ino mu rekó, de mu Esav ſ' ſhtiri ſto moshmi naproti gré. Jakop ſe uſtraſhi, ino slo ſe bojí. Tedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ſvète iti, in ſe v kmetijſki rezhi s dovédenimi moshmi bliso in daljezh v piſmih pogovarjati. Sraven tega mora drushba |
| Gozdovnik (1898): | je usmiljeno. Dobili bodo odpuščanje. « »Knezi travane ne občijo z možmi, kterih hrbet so videli v boju. Eden izmed njih velja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | smóta sgodila. Bog pa vſigamogozhni vam daj miloſt sadobiti per moshi, de vam da nasaj sapertiga brata ino tudi mojiga ljubiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | moshu perpravio: Ah gledajte na ta fazonetel, inu ſturite kokor Livia |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobru otepe, inu omlati: Drugi dan ſupet gre s' duma, moshu perporozhj piſhata, inu mu prepovej de nima s' lonza jeiſti |
| Sacrum promptuarium (1695): | tepla: En dan ona je imela s' hishe pojti, perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil, on yh je |
| Sacrum promptuarium (1695): | na taiſti dan ſpumne shena na kuſse ter pravi k' Moshu: Spumnish kaj si bil meni lani na danashni dan ſturil |
| Sacrum promptuarium (1695): | nemore najti, kakor je dial enkrat Vice krajl Neapolitanski enimu Moshu, kateri ſedem shen je bil porozhil, ter vſe je bil |
| Sacrum promptuarium (1695): | duej pershoni sapopade, morem tedaj dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu, tiga drugiga sheni: Inu raunu imam en par, katera gvishnu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bilo tej nesveſti sheni ime) je odſihmal temu ſvetimu moshu po shivljenji ſtregla, ino knésa nagovarjala, de naj bi ga |
| Genovefa (1841): | Kdór mojo beſédo poſluſha, in po nji shiví, téga modrimu moshu prilízhim, ki je ſvôjo hiſho na ſkalo sidal. ” — Po tvôji |
| Genovefa (1841): | Genovefa je sdaj v ſôbo priſhlà in je ſvôjimu móshu po viteshki ſhêgi mezh in ſúlizo podala. „Suzhi té orôshja |
| Robinson mlajši (1849): | mož? Robinson je le gorel, izvlasti ko je o belem moži uslišal. Bil pak je dalekogled — perspectiv k sebi vteknol, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | létu 1769 je bil buči enak, je vola vbil, in možu roko odtergal. V jutrovi dežéli, v Mizori pak so anglijanski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | velikanski Klek, shodiše slovenskih copernic, ktere ponoči, vsaka pri svojim možu namesto sebe škopnik pustivši, tam na ples letajo, kar vender |
| Divica Orleanska (1848): | Vojšakinja sim Boga večniga, In možu žena ne zamorem biti. Verhepiškop. Rojena je v družico ženska |
| Divica Orleanska (1848): | žena ne zamorem biti. Verhepiškop. Rojena je v družico ženska možu; Spolnivši kar priroda ukazuje Kar lepši služi Bogu in nebesam |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | preveč obtežila. Nekoliko vtolažena gré z zdravnikom k svojimu bolnimu možu. — Kaj sta oba čutila, se z besedami ne da dopovédati |
| Blagomir puščavnik (1853): | v gradu dišeča pečenka. ” — ”O! reče Milko in se bliža možu, meni nikjer prav ne diši, naj bom kjer koli hočem |
| Blagomir puščavnik (1853): | že hiti Nikolaj čolnič pripravljat. Med tim pripravi Rezika popotnemu možu večerjo, prinese kupico dobrega vina, kar je trudnemu prav dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nekterih mestih — ako mi je dovoljeno se poslužiti prilike — podobna možu, ki nosi večjo kapo od sebe samega. Med vsemi poslopji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jaz. Zató sem danes zjutraj nekoliko omenila o tem svojemu možu, on pa me je začel pretepavati in mi je žugal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prenočiti? Radi Vas vzamemo v gostje, pa povejte nam, stari možak, odkodi ste? '' „Sem doma iz Pečic na Koroškem, tam, kjer |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | stopala s Karolom po ozki stezi navzdol. Stari Tirolec, verli možak, jo prijazno sprejme. On sicer ni umel z gospodo občevati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | skočili; kar me še tolikanj bolj veselí, kér spričevanje od možaka pride, v kancelijskih opravilih skušeniga in znajdeniga, de je že |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | sterne roké, „to je pa vender strašna réč! una dva možaka nésta romarja, ampak razbojnika in morivca. Viteza Teobalda z vso |
| Gozdovnik (1898): | da-li je še na pravem sledu. Morala sta biti dva možaka, ktera je sledil, ker na vlažnih tleh je bilo poznati |
| Genovefa (1841): | in s tako blagimi prôſtimi beſédami posdravila — je s ſtarimi moshaki tako ſpoſhtljivo, s materami, ki ſo ſvôje otrozhízhe peſtvâje ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | t. d.— Drugo zlo veliko kemíjsko vejo obdelujejo rudarski učeni možaki, in si tako veliko prizadevajo — po kemíi razjasnjeni — z manjši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in vsih druzih unajnih nemških dežel, to je, vsi glasovitni možaki, ki z modro besedo in ukam, ali tudi v djanji |
| Divica Orleanska (1848): | Stanuje ob drevesu tim od nekdaj, Od krivoverstva starodavnih časov. Možaki stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kej. Zakaj v tem zboru bo potréba sred kakih 400 možakov govoriti. Kér pa druge dežéle slovenskiga jezika ne razumé, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | piše, v šalih tudi čerstvimu, pa majhinimu dobro pod- stavljenimu možaku brez vse zamére takó rečejo. — Ko je tedej ta dober |
| Marjetica (1877): | deklice v veselem pogovoru, za njimi žene in babice, potem možakarji in sivolasi dedje. Vse je lepo zvrstjeno. Zdajci potrka oče |
| Marjetica (1877): | in si semtertje samega veselja vtrnila solzo. Tudi ženice in možakarji, ki so v mlin vozili in nosili, opazili so, da |
| Viženčar (1881): | iz ust Vzame in pravi: "Do tukaj in ne dalje, možakarji! Če je kaj begunske divjačine v gorah, tukaj bode, kje |
| Luteranci (1883): | oni bi ne bili več za jed potém, trdili so možakarji, kajti obležal bi jim bil črni Luter v želodci in |
| Luteranci (1883): | spremljali skrivaje Knaflja na Britof. Prepričali so se potém ti možakarji oblegajoč hišo, kjer je obhajal svojega pobitega prijatelja kaplan Knafelj |
| Luteranci (1883): | gozd v naznanjeno zavetje. Najmanj eno uro hodili so nató možakarji z ujetnikom po gozdnem potu. Stoprav na višini za gozdom |
| Cmokavzar in Ušperna (1883): | ako pustimo Preklezna tam spati, kjer je spal druge noči. — Možakarji so bili veščaki v svojem nočnem obrtu, in sod, v |
| Luteranci (1883): | višino na koles med zemljo in nebom. " Molčé so poslušali možakarji te besede, in marsikteremu so utripalo trepalnice, kakor da bi |
| Zvezdana (1883): | je odpadlo, nikdar nisem čul o njej in tudi vaški možakarji je ne poznajo. Tako se mi pa vendar dozdeva, da |
| Zlata Vas (1848): | t. d. Besedi in prisegi nihče več upati ni smel; možbeseda je bila pri njih prazna reč. Med zakonskimi ljudmí je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Moric. verjemi mi, moj oče so bili gotovo dober dober možek, dokler peklenske pijače vražniga žganja okusli niso. ” Z otožnim milim |
| Lohengrin (1898): | je vestí. Kralj. Kakó strahotno tožbo javiš nam! Li krivda možna većja je od té? Miroslav (ljuteje). Gospod, sanjarska je devica |
| Robinson mlajši (1849): | nalezti, ino se ž njimi v Evropo plaviti mogel! Pak možno ni bilo; ino tako druga nič ni prebilo — ostálo, nego |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | mladiko spremenjenem poganjku razvoj cvetja, tako da je bilo potem možno, oploditi cvet z onim modre Portugalke, ki je o tem |
| Sacrum promptuarium (1695): | glavi resbye. Drugi dan mosh skrje pod klop en shelesen mosher, pride v' kuhanio najde ta umasani mosher, ga pokashe sheni |
| Sacrum promptuarium (1695): | klop en shelesen mosher, pride v' kuhanio najde ta umasani mosher, ga pokashe sheni, ter pravi dershi glavo nej ga resbiem |
| Maria Stuart (1861): | grešne poželjivosti. Skrivnosti zagrinjalo vergli ste Od sebe; derzna zloba moževa Je zmagala boječnost vašo, derzno Nosili ste nesramnost na ogled |
| Maria Stuart (1861): | vesten človek. Marija. Le tacega sem ga poznala — ali Pobožnost moževa preskusi se le V nevarnosti. Strašila ga je teza, Da |
| Maria Stuart (1861): | Kenedi. Unelo serd je v persih vam kervavo Razžaljenje in moževa prevzetnost; Ljubezen vaša dvignila ga je Iz temne nižnosti, ko |
| Sosedov sin (1868): | ti, kaj je pokorščina! " Mati Smrekarica se je zbala te moževe jeze, hitro prijela hčer, kakor v svojo zaslombo, pod pázuho |
| Pomladanski vetrovi (1881): | srčno mu stiska roko, ko jo sladko prešine osrečevalni spomin moževe rešitve ter pristavi: »Ali marsikaka videzno šibka rastlina je utrdila |
| Cmokavzar in Ušperna (1883): | raja. Breznos in Rokomavsar sta Preklezna stlačila na ploh, na moževe, hudiču zapisane kosti položila debelo hrastovo desko, na to desko |
| Arabela (1885): | svojej veri. Vaša mati, nesrečnica, pa je zblaznela potem vsled moževe in otroje izgube. Čisto naravno! Tudi jaz bi v enakem |
| Domačija nad vse! (1889): | znoj s čela. Za hip ga je bila obšla slabost. Moževe strupene besede so prodrle kakor meč v njegovo občutno srce |
| Zmota in povrat (1892): | mogel vsemu kaj. Mene je vest pekla, da sem kriva moževe smrti. »Zakaj mu nisi branila? « govorilo mi je nekaj v |
| Jarem pregrehe (1895): | je godilo. Toda njene misli so bile vse drugačne kakor moževe. Takoj drugi dan je pripovedovala nočne dogodke svoji sosedi, ki |
| Usoda ka-li (1895): | oh, to je grozen mož, in — njegova žena — hoteč prikrivati moževe napake, gre za njim in se sili občevati z ono |
| Slučaji usode (1897): | ljubezen jo je v tem trenotju bolj presunila nego možnost moževe smrti. Če se je tudi zgroževala že same misli, da |
| Slučaji usode (1897): | zgodbo z moževim strijcem. — Vi imate bogatega strijca, ki nosi moževe imé in ki biva ne daleč od tod, pa umirate |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekoliko limonoviga soka in masla in potem zopet eno lego možgan. Tako dalje ravnaj, dokler kej imaš, potem na žerjavco postavi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moke djalo, iztisni limonoviga soka nanj, vloži potem eno lego možgan, malo sardeljiniga masla, eno lepo iz lupin vzetih in očišenih |
| Kuharske Bukve (1799): | Govedje meſô v' svalkih. Rolleten. 24. Veſtfalſke kolobáſe. 25. Svinſkeh mushgàn kolobáſe. 26. Shepehovi grieſovi zmoki, to je is môkne kaſhe |
| Kuharske Bukve (1799): | pojde zhepína na dvoje, inu de na vſaki bode polovíza mushgàn leshala; sloshi v' ſklędo tę tri koſze, to je ſpodne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hujši. Možgani so uzrok, bi rekel, naše pameti, vzemite komu možgane, pa bo taki blodež ali pa top in slaboumen. Zdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmalo se je protín (Gicht) na pljuča, poslednjič pa na možgane vergel ter življenje moža končal, ki so bili visoke častí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov mi ne draži, Bog obvari! Romanc ne bojo poslušali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ko za na mizo napravljaš. Volovski možgani z ostrigami. Volovske možgane, dobro v vodi namočene, v ruto zaveži in v slani |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ocverti telečji možgani. Deni telečje možgane za več ur v merzlo vodo, zreži jih potem na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bili ti možje enemu svojih vertoglavcov glavo razparali, in njegove možgane ogledovali, se bi bili svoje zmote koj prepričali. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kolomaz, in strupena tako, da kamor se navali, ali v možgane pljuča, serce, umori živino večidel na nagloma, ko bi trenil |
| Valenštajn (1866): | Trčka. Skrbi, da možgane mu Razgreješ, da ga v misli zatopiš — Da se pomišljeval |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | me vzame, če bi mu ne dal nekoliko svinca v možgane, da bi več pameti potem imel! " "Za božjo voljo, Peharček |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se nam,— pa brez zamere, ali se vam niso nekoliko možgani pregreli, saj vendar voda stvarí, ki se vanjo veržejo, seboj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Gehirn, moždani, das kleine Gehirn, moždanci) prej razumeli: možgani, nego možjani. Da večina res govori: možgani, svedoči to, da stari slovarji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | da tudi Miklošičev stari slovar nič ne vé o obliki: možjani, nego navaja za novoslovensko poleg moždžani (kar utegne biti kje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | bi se smelo sklepati, da se kjekod na Štajarskem govorí: možjani. Ne tujimo, ne motimo si sami jezika knjižnega! Cigale. Spomini |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Murko ima v slovenskem delu možgani in na drugem mestu: možjani, ali v nemškem delu vé tudi on samo o možganih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | organi so vsi občutni živci vkupno, kateri so vezani z možjani. Občutne živce razdraživajo različna opravila v življenji; zategadelj prihajajo duši |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki se jim askaride pravi. Ako so vodeni mehurčki v možganih, ali zapljivki ovčjega brenceljna v čelnih votlinah, v kterih primerlejih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | možjani, ali v nemškem delu vé tudi on samo o možganih. Iz tega bi se smelo sklepati, da se kjekod na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gerdo vjedati, in celó bedakom prištevati, da ima tako malo možganov, da celó majhne stvarí ne more presoditi, namreč, da travnik |
| Zoologija (1875): | ne celih, temveč blizu debla porezane. Živci izhajajo ali iz možganov a, ali iz podaljšanega mozga f', ali pa iz hrbtenjače |
| Zoologija (1875): | podaljšanega mozga f', ali pa iz hrbtenjače f, iz malih možganov e pa ne izvira nijeden živec. Kakor mišice so tudi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Telečja obistna pečenka s solato. Maslena torta. Cevni krofi. 165. Možganova župa z ocvertimi žemljami. Angleška pečenka. Namašena solata. Glava divjiga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čebulova polivko. Golobje v leči. Pečeni svinjski herbt. Solata. 84. Možganova župa z ocverto žemljo. Meso s kukmakovo polivko. Svinjske obisti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z žemljevim hrenam. Solata s svinjskimi rebricami. Čokoladno kuhanje. 52. Možganova župa. Meso s kaparno polivko. Jezik nad rošem pečen. Višnjevo |
| Zoologija (1875): | Te imenovane kosti zapirajo več otlin, od kojih so najznamenitiše: možganska, očesna, nosna in ustna otlina. Ako opazujemo postopni razvoj in |
| Zoologija (1875): | tudi njemu ob stranéh ter je v mnogi zvezi z možganskimi in hrbtenjačnimi živci. Kot posebne dele razlikujemo glavni ozel, gornji |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kakor Moric si zmiram prijaznejši bila. Bil je prav priserčni možiček. Le perva otožnost ga ni zapustila, nič ga prav odžaliti |
| Zlatorog (1886): | vej Prav gibčno in okrétno. Po svoje žvižga miš glasnó, Možíčka, snaži si bradó In rije po korénih. A gori, kjer |
| Zlatorog (1886): | divjáčini v posmeh! »Pred mano pase koza brez skrbí se, »Možíčka zajec smelo mi pred nosom, »Lisják lagôtno šeta pred menój |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | majhino bodalice. Kako je to, da je bilo tih malih možičkov vsih tako strah in groza? Mali škorpion, ki leno po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | In vendar je iz neplodne pustote te gosp. fajmošter Matija Mužina, verli družbenik krajnske in goriške kmetijske družbe, od leta 1835 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | množijo celó na kamniti zemlji sadjorejo tako kakor častiti gosp. Mužina! Iz natoroznanstva. Od vremena. (Dalje in konec. ) Kaj pa je |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | lepem miru sta tri leta živela, in Rezi ni bila možitev več v čisli, dokler ni dacar odtegnil njeno serce od |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | bi tudi meni ne smela prav po volji biti Rezina možitev. Nisem ti še spomnil, pa večkrat sem že mislil, kako |
| Ljubljanske slike (1879): | življenju, ko so že hčere toliko odrastle, da so za možitev in mladi svet začne smukati se okolo njih. Nazadnje so |
| Pomladanski vetrovi (1881): | da me še poznate. Vem, da imate dve hčerki za možitev. Eno bi rad v zakon vzel, zato sem k Vam |
| Kmetska smrt (1890): | saj je imel tudi hčer, ki je bila že za možitev. Stari je hotel še sam delati in skrbeti, dokler je |
| 4000 (1891): | v našem mestu so se uvedli nabôri za ženitev in možitev, in to zato, da se je vprav zatrla tista grozna |
| Pegam in Lambergar (1891): | je menila, da, predno leto ne mine, ni misliti na možitev, in mu rahlo očitala brezozirnost njegovo. A on se ni |
| Slučaji usode (1897): | v zaslugo, ne pa v krivdo. Ali ni bila ta možitev njej primerna, bodisi po stanu, bodisi po izobrazbi snubača, da |
| Trojka (1897): | tako se odtegovati svetu, zlasti če ima kdo dekleta za možitev, to ne gre, to je smešno. Milica ne bi bila |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bila že prej pravila, da jo je Evrota pred njeno možitvijo snubil in tako se je zbudila v njem zdaj vroča |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | grem v' Lublano: Nęshka. Sa to, kir ſe bom jeſt moshila, greſh ti v' Lublano ? koku je to saſtopit ? Tonzhek. (shaloſtno |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dvę ure ſim sa tabo lasil. Oh ! ti ſe boſh moshila , inu jeſt — jeſt grem v' Lublano: Nęshka. Sa to, kir |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | doli jiti. Al na tako visho ſe ſùpet ne boni moshila — Goſpa. Tiho! kaj bi pak bio , ke bi jeſt ſama |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | so možje hudi ljudje, bila si neumna, da si se možila. « Ona: »Zna biti! Pa Štefan je bil čverst korenjak, ki |
| Zlata Vas (1850): | imela žennu obljubiti. Jez pa sim. rekla, de se nečem možiti in sim pri tem obstala. Zakaj mladi Brencelj je poredin |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe potęm naſme v' ſvojiga rankiga ſhlahti da petiga rodu moſhiti. Se je pak kedu s'eno loterzo popolnema pregreſhil, ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Pravi, da so hotli oblake streljati, in ko nje mož možnar nabija, se utrene iskra in žakelj smodnika vname ter v |
| Kuharske Bukve (1799): | drobno sręsane rakove vrato/ ve v' moshnar; ſtolzi vſe v' moshnarji, oſoli, inu smęſhaj s' ſhęſt shlizami kiſle ſmętane. Pomashi eno |
| Kuharske Bukve (1799): | inu ſhipavnize od sgoraj imenovanih kuhanih rakov, jih ſtolzi v' moshnarji, vſe vkup deni v' koso, sraven eno kepo ſroviga maſla |
| Kuharske Bukve (1799): | inu en rumenák, tari ali ribaj v' rozhni ſtopi ali moshnarji prav dobro; potle vlì na zvetno moko na dílo; ſturi |
| Kuharske Bukve (1799): | ſpinazhe, jo odzędi, s' merslo vodo polì, oshmi, inu v' moshnarji ſtolzi; dalaj jo deni v' eno koso poſębej, sraven drobno |
| Kuharske Bukve (1799): | Gorka selena polivka. Stolzi peterſhila inu krebulze v' ſtopu ali moshnarju, de ſok da; deni ſroviga maſla v' koso na sherjavzo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kak urjen čarman govoriti čarodejnih, skrivnostnih besedi; taka zelišča v možnarji v štupo stleči — in sicer v možnarji iz aerolita, t. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | taka zelišča v možnarji v štupo stleči — in sicer v možnarji iz aerolita, t. j. iz tacega kamna, ki se je |
| Robinson mlajši (1849): | korablju plaviti, ino iž njega mnogo reči, kolikor bo le možno odnesti mogla. Potem se je s Petkom zmenil, da bi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | meri ves pouk le na to, da učenci, kjer le možno, sami delajo. Kadar je učenec spoznal povzdigo svojega samočustva in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pa vodi moč vzgoje vedno dalje, — „učenec prekosi mojstra“. 3. Možnost vzgoje. Čim živejše se zavedamo visoke vzgojne naloge, tem krepkejše |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gospoduje vsem stvarém, to je njegov pametno misleč duh in možnost, da umno izvršuje vsa dejanja. Najvišja stopinja človeškega razvitka je |
| Zlatorog (1886): | čelo on se prime burno. Stisne pest in vèn drhtí mračán; Na uhó mu bije smeh glasan. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | mogel, da bi Elizi ne vpadlo srce. Bilo je še mračno, še le čez eno uro je vzhajalo solnce, ednajst bratov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa pade senca naše zemlje, — in mi pravimo: de luna mračí ali mrakne. Kér je pa zemeljna senca na luni okrogla |
| Tiun - Lin (1891): | Krmar krene nato proti Makau. Mračilo se je že, pa vender še ni bilo teko temno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | zahajalo je v rajski krasoti, in kmalu pričelo se je mračiti. Razgled nazaj tje na Jakin bil bi pa kakemu slikarju |
| Ferdinand (1884): | svojej previdnosti, da morata konja prestati. « Pričelo se je vže mračiti. Sluga je ravno prižigal v prednej sobi svetilnico, da jo |
| Gozdovnik (1898): | in zaradi tega se ni mogel iznebiti neke skrivne bojazni. Mračiti se je pričelo. Rdeči oblaki so na zapadu kazali še |
| Gozdovnik (1898): | poklicu ne ustavlja nikoli. « »Jaz ne odgovarjam zvezan,« mrmra Diaz mračno. Fabij se posluži plemenitosrčnosti, da bi razorožil srditost ponosnega moža |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v dnevi in u noči Zemlja mat' za nje budí. — Mračnost zato, — če se zmislim Merzle zime — me obgrè, Ktera zemljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | planjava V petji ne razgrinja. Ak' na prosto polje pridem, Mračnost me obhaja, Ko v brezlistnim drevji veter Merzel se spremljaja |
| Gozdovnik (1898): | prvi vrhovi pogorja, drugi za drugim, iz temnikaste barve jutranje mračnosti. Med prepade okroglo nakopičenih gorskih velikanov se je počasno vsiljevala |
| Gozdovnik (1898): | Odlomki nekakega sedla so obdajali prozorne strani ogrodnega konja. Iz mračnosti se razvijajoči jutranji svit je ožarjal grozotne podobe. Na kolceh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhole v' katolſhkih deshelah na Nemſhkim imeli. She posno v' mrak ſe revesh v' kloſhter podá, ino proſi , naj vbogiga popotnika |
| Genovefa (1841): | dolgo? ” Pa oſtermèn obſtoji in jo gléda. Ovzhja kosha in mrak ſta ſtorila, de ſvôje matere vezh ni posnal. Urno je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rimſko oblaſtjo snaſhli, ſe je po Atilu ſpremenil v tamen mrák! — — v zherno, ſtraſhno nózh! (Dalje ſledi. ) Krajnſki zepzi ſo tudi |
| Blagomir puščavnik (1853): | Že se je solnce za Švajcarske gore skrilo, in temni mrak pokriva Merlinške planjave. In glej, romar v dolgi, černi obleki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | človeka, na kterega jo vežejo neke skrivnostne vezi. Temni večerni mrak jo je obdajal — še temnejše in otožniše so bile njene |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | stanovanje. Kmalu je izginil O'Nielu izpred oči; objel ga je mrak, kateri je legel po samotni pokrajini in mirnem domu in |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | pridnega detela verno ogleduje, kako skerbno dela od zorje do mraka, kako svoje mlade ljubi, in je vedno vesel in dobre |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | plavajo po višini. Na zemlji pa se vse veseli prijaznega mraka in tihe noči. Glasno petje odmeva po polji, ker končano |
| Razne dela (1870): | šantal. Tak so gostili se ti cel dan do večerniga mraka, Manjkalo volje jim ni, ne hrane, ne pitja, ne časa |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | baroninja" do večera v veliki družbi, se pa to do mraka ne bo zgodilo. O mraku bo sin „baron", kakor je |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | vznemirja, valovi se premetavajo in neizmerne trope rac komaj čakajo mraka, da se povzdignejo in letijo proti severu v mirnejša močvirja |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | Nepoznat kragulj mi kljuje srce od zore do mraka, od mraka do dne. Mislil sem, da bodo te bolečine nehale. Skušal |
| Beatin dnevnik (1887): | povsodi me je spremljevala ona. »Od zore do mraka, od mraka do dné,« pravi Preširen in jaz se drznem temu stihu |
| Testament (1887): | poroko mnogo posla. Tudi Metka je morala od zore do mraka pomagati pri izdelovanju in pripravljanju raznih stvari, katerih je bilo |
| Beatin dnevnik (1887): | vedno in povsodi me je spremljevala ona. »Od zore do mraka, od mraka do dné,« pravi Preširen in jaz se drznem |
| Blagomir puščavnik (1853): | mrakom vred kupama ven in noter in brezštevilno vrabcov gnjezdi v |
| Gozdovnik (1898): | kako se bo že jutri z Apači spoprijel. Malo pred mrakom se jim pokažejo pavoljnjaki, ktere je bil Sokoljeoko naznanil Modrejlisici |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | drugim dobrotami svoj ženiten dan olepšal. Že prejšen večer o mraki nas je bil Moric nikoljko same popustil, ino videl sim |
| Genovefa (1841): | S majhnim jérbaſzhikam na roki je sjutrej in v vezhérnim mraku nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe jedi in marlikakſhniga shlahtniga |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | straha, Ne pšice podnevi švigajoče, Ne kuge, ki hodi o mraku, Ne sile, ki opoldne hlastá, Gledat' daš mi zveličanje Tvoje |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Grofu je to dopadlo, in je tudi v mraku ſpremljan od ſvojega hiſhnika k imenovani goljufivki ſhel. Rezhe ji |
| Lisjakova hči (1892): | vpraša ga smeje Klotilda, »ta trenutek me popolnoma spominjaš čmernega Mraka. Ali si tudi ti lahko čmeren? « »Čmeren? « ponovi on počasi |
| Lisjakova hči (1892): | begal vse ženstvo ljubljansko ter onesrečil dobrega njegovega prijatelja, poštenega Mraka. |
| Lisjakova hči (1892): | med nas, ki nismo za ples. « To rekši vzame tovariš Mraka izpod pazduhe in ga odvede v gostilno, kjer sedi za |
| Zoologija (1875): | ličinke večidel z žuželkami. Črna mravlja (Formica nigra) in rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje živé zadružno, ližejo najrajše sladke sokove, pa |
| Zoologija (1875): | Ose roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke večidel z žuželkami. Črna mravlja (Formica nigra) in rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje živé zadružno |
| Zoologija (1875): | ljudje jih po krivem imenujejo mravljinska jajca. Za obrambabrizgajo mravlje neki grizek sok, namreč mravsko kislino. |
| Zoologija (1875): | žuželkami. Črna mravlja (Formica nigra) in rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje živé zadružno, ližejo najrajše sladke sokove, pa tudi živalske tvarine |
| Zoologija (1875): | služijo pticam pevkam za hrano, ljudje jih po krivem imenujejo mravljinska jajca. Za obrambabrizgajo mravlje neki grizek sok, namreč mravsko |
| Zoologija (1875): | potem, ko so jim odpala krila, vrnejo zopet v mravljišče. Mravljinske ličinke so bele, brezglave in breznoge; ko se zabubijo, služijo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | pride, inu se laglej sęje. Al katir more enu veliku mrovlinzhenu gnęſdu v' enemu ſhaklu dobiti, inu potem po svoji rępi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | gosenz ſnebil. L. Mrovlinze pregajnati. Aku na svojemu vertu enu mrovlinzhenu gnęſdu narajmash, tok ki ene pol ure potęm, ke je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dnevih ſe lan ruje in raſla. — Po drevéſah oſé, ſerſhéne, mravljinze in drugo ſhkodljivo golasen satiraj, in de boſh s njimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | orodje vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa pridem s deshizo v rokah h |
| Kratkozhasne uganke (1788): | gnęſdu v' enemu ſhaklu dobiti, inu potem po svoji rępi mrovlinze reſtrositi, se bo she laglej gosenz ſnebil. L. Mrovlinze pregajnati |
| Kratkozhasne uganke (1788): | rępi mrovlinze reſtrositi, se bo she laglej gosenz ſnebil. L. Mrovlinze pregajnati. Aku na svojemu vertu enu mrovlinzhenu gnęſdu narajmash, tok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krash vſtanem, grem h mladimu dreveſzu, ki je bilo polno mravljinzov, in naredim okrog debla ſ kredo 2 perſta ſhirok paſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ˛Svezhánu. Mravljiſhe o mokrim vreménu s lopato dobro pretolzi, de mravljinzi v njemu poginejo, tudi kertine rastréſi, in jamze potravnikih in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | In ako bi ti per vſim tem ſhe vender kaki mravljinzi ſterd salesovali; ſo taki mravljinzi kerſhzheni mravljinzi, tem ne bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perſta ſhirok paſ. Na zelo zhebelſko kupzhijo posabimo, vidijozh, de mravljinzi zhes kredo ne grejo, in de ti, ki ſo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 2 krishovza sa moje kredanje , in drugi pogovor prizhnè, rekozh: Mravljinzi ſo per ſterdi. Neſrezhni merzheſi! jes vam jo bom she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſhe vender kaki mravljinzi ſterd salesovali; ſo taki mravljinzi kerſhzheni mravljinzi, tem ne bo kreda, ampak le kljuzhavniza pomagala. Podkloſhterzhan. Urno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | okoli deshe, in rezhem: krish krash! krish krash! Pomagalo je; mravljinzi ne gredó zhres paſ. Poln saupanja na ta krish krash |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſtrasho ſhli. Zhbelarji toshijo, kakó teshko de je ſterd pred mravljinzi ubraniti. Storíte takó in ubranili jih boſte. (?) In ako bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vſim tem ſhe vender kaki mravljinzi ſterd salesovali; ſo taki mravljinzi kerſhzheni mravljinzi, tem ne bo kreda, ampak le kljuzhavniza pomagala |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit, inu pomoriti. Aku veliku lęſa sa zimpranje je |
| Zoologija (1875): | pa potem, ko so jim odpala krila, vrnejo zopet v mravljišče. Mravljinske ličinke so bele, brezglave in breznoge; ko se zabubijo |
| Zoologija (1875): | brezkrilih delavcev. Krilati samci in samice ob svojem času zapusté mravljišče in rojé po zraku, samice se pa potem, ko so |
| Kemija (1869): | aluminijumov okis, 417. Amalgam, 434. Ameisenäther, mravski éter, 451. Ameisensäure, mravska kislina, 462. Ameisenspiritus, mravski cvet, 462. Amil, Amyl. Amin étilov |
| Kemija (1869): | Aluminijum, Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov okis, 417. Amalgam, 434. Ameisenäther, mravski éter, 451. Ameisensäure, mravska kislina, 462. Ameisenspiritus, mravski cvet, 462. |
| Kemija (1869): | 434. Ameisenäther, mravski éter, 451. Ameisensäure, mravska kislina, 462. Ameisenspiritus, mravski cvet, 462. Amil, Amyl. Amin étilov, 478. Ammoniak, amonijak, 412. |
| Zoologija (1875): | mravljinska jajca. Za obrambabrizgajo mravlje neki grizek sok, namreč mravsko kislino. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zu pa bode velki mras, katęri noter do Meſza Sushza terpi. Spomladanska Sétov. More toku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zyl inu konèz doſęshe? On terpy vrozhino, mras, shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de enu malu zhaſty sadoby. En |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugizh poshene, je doſtikrat raslozheno od perviga. Tlſte murve, kterim mras manj ſhkoduje, je tréba bolj ſaditi. Bilipinſke murve, ki imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu ſkriva, Zépiz gréje, ni mu mras. Ena ſhe naſ gorka zhaka , Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po simi— enako bramorjam — sberajo , ino na ſneg, ali tudi mras rasmetani poginejo. Skuſhna ni teshka, gnoj na grunti ni od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Murvne meje. Murvne meje ti ſilno ſvetujem, sato ker jih mras ne omorí takó lahko, kakor dreveſa, in prej shenó in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | me uzhi, de zhbele per takim delu, ako je hujſhi mras, ko pet ſtopinj *), ſe ne morejo na drugi ſat preſeliti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pred sv. Martinam pobelila, o sv. Lizbeti je precej hud mraz nastopil — do 8 stopinj. Češplje, bréskve, pênj, černo ternje , drèn |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | človeka nar bolj greje: to naj bojo pomočki zoper hudi mraz. Žganje pa je pozimi dvakrat strup! Dr. B. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zmerzne, in led vse ljuknice žaklja zamaší, de zrak in mraz ne more skózi.. Nar boljši firnež. Kuhano laneno olje z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Istri 20. junija. K. *). Letina kaže, da ne bo preslaba; mraz smo imeli dolgo časa, pa tudi dežja nam ni manjkalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tukaj; gore in doline ležijo pod debelo snežno odejo, in mraz je že dosegel 18to stopnjico Romirovega gorkomera. Ob tem je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veliko ga ostane na verhi, da ga tiči pozobljejo ali mraz vzame, ker pozebe. Bomo prevdarili te napake bolj na drobno |
| Zoologija (1875): | nasledek ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši mraz pretrpi. |
| Oče naš (1885): | Do smrti trudnega se je čutil in zdaj ga je mraz tresel, zdaj vročina kuhala. „Rozalija,“ je rekla Marjeta, „najbolje bo |
| Pripovedke za mladino (1887): | Mati pa jej reče: „Tega nikar, ljuba hčerka, preveč je mraz in utegnila bi mi zmrzniti. ” Ker pa le ne miruje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham mejnike pregledati, pſhenizo, aku mraſs, inu vreme perpuſti, ſejati, v' nikaterih krajeh dobru rata. Teſhke |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nas ſhou. Naſha kletviza zhes shkodlivi desh, zhes tozho, zhes mres, |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | te nive spraſhit, de jih mres prevsame, inu Spomlad ſe raiſhi puſte povlęzhi, vinske terte polagat |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | toku dolgu, dokler bodo odzvedlé, jim ne skodije ſlana, ne mres. Zheſhne ſe pęvzajo, kader je Meſez ſtar 3. al 4 |
| Genovefa (1841): | vláshnim osidju, od ktériga neprenéhama vôda kapljà, moraſh vlage in mrasa umréti. O vi kamni nad mano, sakaj mozhite moje ljubo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s merslo zhiſto vodó, toliko zhaſa, de ſe sazhnejo od mrasa treſti; sdaj ſe morajo pa s ſlamo otréti ali do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vsred poti, čeravno ni bilo zjutraj več ko pet stopinc mraza, zmerznenjiga. Sledilo se je po poti v snegu, de se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v nekterih krajih so imeli že 22 do 25 stopinj mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito |
| Fizika (1869): | se sè znamenjem + ; stopinje pod lediščem imenujejo se pa stopinje mraza, in zaznamovajo se sè znamenjem —. Pod. 126. 131 Največ toplomérov |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | vemo, da zgubi guma ali kavčuk pod uplivom solnčne svitlobe, mraza in presuhega zraka svojo prožnost in se sploh naj bolje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Ona ſe nabo bala v' ſvoji hiſhi pred sneshnim mrasam: sakaj uſſi njeni domazhi ſo po dvojnu oblezhǝni. Sama ſebi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | en malu dima pride, dershati, poprej bode neſle. Zhebęlle pred mrasam obvarvat. Is dimnikov, inu iſtaineh ſaje obtergat, ſteuzhet, inu okoli |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pod tem Planętam bol, koker pod tem drugem gnije, pred mrasam je shiher, inu prov dobru perraſse. Nogradi ſe, morejo sa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | velke povodni. Pruti S. Lucie smersne s' velikim snęgam, inu mrasam, katęri vezhkrat terpí noter do maliga Travna. Satorej ſe more |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſuha inu lepa, inu smersne sa zajta, vender s'srednem mrasam, ſe sazhne s'nelushtnem vremenam, pa bode hmalu bolshe. Svizhan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po vertih v dôbro pognojeno shivo perſt, de bo pred mrasam obvarvano, in de samore sa preſad naglo odraſti. Kadar ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga dokler je ſhe topló, de zhbele ſterd ſhe pred mrasam v ſvoje ſatje prenoſijo, ſizer bi ti poleg ſterdí od |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | devajo v hlevce dobro s slamo nastlane, da se pred mrazom, vetrom in mokroto obvarjejo, in vedno morajo imeti čiste vode |
| Botanika (1875): | da varujejo mladi začetek (zarodek) debla in cveta pred zimskim mrazom, in ki odpadejo, ko so dosegle ta namen. 3. Stebelni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſizer pa malu, inu kiſelu, kir Jeſęn pozhaſu ſe h' mrasu perpravla, toku terte pokrivati ſe ni treba preſïlit, vender ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jagnedi obſe, kati, toku hitrejſhi supet raſsejo. Mrauliſhe per mokrim mrasu s' lopato, ali s'enim kijam prov potouzi, toku jih |
| Genovefa (1841): | koſhute ni vezh samôgla ſtraſhniga mrása preganjati. Leſíze ſo v mrasu lajale in po nôzhi ſo volkovi ſtraſhno po puſhavi rjuli |
| Genovefa (1841): | mersli vetrovi smiraj veliko va-njo nanaſhali. Ako ravno ſe je mrásu v obilni mah ſvôje poſtelje ſkrivala, ſe je vunder veſ |
| Genovefa (1841): | lét ſlábih jedi in terdiga shivljênja vajen bil, tudi v mrasu nizh ni bilo. Pa Genovefa, mehka vojvodſka hzhi, ki je |
| Genovefa (1841): | mi bo dôbro godilo. Tam ſe ne bom vezh v mrasu tréſla in ne bom vezh bolna. Tam ne bom vékomej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ko oni v goſtivhizi (oſhtariji) pijanzhjejo, zele ure odsunej na mrasu, in — per prasnih parnjah ſtati puſté, tako de od shaloſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | morejo na drugi ſat preſeliti. Zhe ſo torej ob takim mrasu is tiſtih dveh ſatov, med kterima po simi tizhijo, ſterd |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de ga bo po poti grel. Žganje pozimi v hudim mrazi je pa silno nevarna pijača, zató kér človeka, naj se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in je rajše bos hodil, s čevlji v rokah, po mrazu in ledu, kakor pa da bi se bil v nevarnost |
| Pripovedke za mladino (1887): | mogel razumeti, kaj se to pravi. „Vedno govore: ,Mrazi me, mrazi me! ' mene nič ne mrazi: to je gotovo kaka umetnost |
| Pripovedke za mladino (1887): | človeka kurja polt obhaja, djali so včasih poslušalci: „Oh, kar mrazi me! ” Najmlajši pa je sedé v kotu poslušal in ni |
| Pripovedke za mladino (1887): | pravi. „Vedno govore: ,Mrazi me, mrazi me! ' mene nič ne mrazi: to je gotovo kaka umetnost, o kateri tudi nič ne |
| Pripovedke za mladino (1887): | ter ga vpraša: „Sedaj morda vendar veš, kaj je to: mrazi me? ” „Ne,” odgovori mu, „kaj je to le pač? ” Moj |
| Pripovedke za mladino (1887): | vsem tem pa vendar le ne vem, kaj je to: mrazi me. ” |
| Pripovedke za mladino (1887): | in ni mogel razumeti, kaj se to pravi. „Vedno govore: ,Mrazi me, mrazi me! ' mene nič ne mrazi: to je gotovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prenaglo sgine. Pod kamenjem ſe polshi, zhervi, gliſte in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali ſuſhek (Torf). Şuſhek ali ſhota |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ga pod koš spravi. Drevesu zamore kertnica ali kak drugi merčes korenine spodjésti, ali dobí kako rano, ktero nismo ročno zacelili |
| Divica Orleanska (1848): | stavši se približa. ) Bertran. Sam komaj vem povedati kak ta Merčes mi v roke pride. Železníno Kupaval sim na Vokulerskim; Velika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pobelili z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa oživili ? Če ste pozabili, storite berž kar ste |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | svoje drevesa gosenc trebiti. — Kako potrebno je tudi tiče, ki merčese in gosence pokončujejo, zlasti pa senice in žovne, v brambo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | materie s ſeboj prineſe, is ktere ſe bliſk naredi. Shabe, merzheſe, ersh, pſhenizo, péſek, kamenje in druge rezhi deshuje, kadar vihar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ali bi ne bila grosna kriviza naſ takó, kakor une merzheſe imenovati, ktéri vam le ſhkodo délajo in zlo nizh dobizhka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in drugi pogovor prizhnè, rekozh: Mravljinzi ſo per ſterdi. Neſrezhni merzheſi! jes vam jo bom she sapél; popadem desho, ſ kredo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | apnom pobeliti, pomaga, da mah pogine in še kar je merčesa v skorji, se pokonča in drevó se pomladí, in je |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kepni; poleti je v tacih krajih muh, brenceljnov in druzega merčesa, da je joj za ljudi in živíno; žabe regljajo, da |
| Živali popotnice (1860): | pa v više doline, kjer merzle sape razkajajo oblake silnega merčesa. Komaj pa se približuje jesen, se začne sedlonu tožiti po |
| Živali popotnice (1860): | na zapad proti reki Oktralsk, kamor pridejo srede avgusta. Tega merčesa je toliko, da je časih en trôp po dve uri |
| Živali popotnice (1860): | po sadnem in gozdnem drevju zalege kebrov in druzega škodljivega merčesa. Ob vodah se spreletuje lepo pisani vodomec, poseda černi kôs |
| Slovenske večernice (1865): | ali nizkega stanú, ki bi ne nosil v sebi tega merčesa. Iz Afrike so jo sužni zamorci zanesli v Javo in |
| Slovenske večernice (1865): | gosenice, pajki, polži, raki i. t. d. niso brez tega merčesa. Ni ga skor mesta v človeškem truplu, kamor bi ti |
| Razne dela (1870): | Požar zelen, rudeč in siv, Zakrije drevje, gojzd in log, Merčesa vsake sorte živ. Zdaj grom peklenske pse zaščuje, Na jezere |
| Razne dela (1870): | bil pred malo časa, Dal ni čuti merve glasa, Dom merčesa, grilov, kač, Glejte, zdaj je vse drugač. Krasno mesto tam |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pridejo od merčesev, ki žlezne kožice glodajo. Ako je mnogo merčesev, se kožice kmalo vnamejo in snetjave postanejo, zatorej živinče pogine |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kmalo pride smert, ki ga bolečin reši. Bolečine pridejo od merčesev, ki žlezne kožice glodajo. Ako je mnogo merčesev, se kožice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in pomozhke naſvetovati, s kterimi bote gotovo ſvoje drevje poshreſhnih merzheſov obvarovali. Le dobro poſluſhajte : Vſak kmètovavez vé, de ſe goſenze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkerbno sadélaj in samáshi, ſizer ſe moli, zhervi in drusih merzheſov vezh v njih saléshe, ktéri ſe nemorejo lahko odpraviti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | široke in na pol odperte in takó oznanjujejo zabavljivost in merčljivost. Obraz je nagerbljen po dolgim in po čez na neprijetno |
| Fizika (1869): | Pečnica prekapna, Destillirofen. Pendel, nihalo, kolebalo, 56. Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena, grauer Staar, 147. Pero, Feder. Perot, Flügel der Uhrspindel, 75. |
| Botanika (1875): | narobe, to je pa odvisno deloma od kakovosti kože. Živalska mrena se v nekterih slučajih drugače ravna kakor rastlinska. Nadalje je |
| Botanika (1875): | vodi. Ta tako posebni prohod kapljin skoz rastlinske in živalske mrene se imenuje vpój ali endosmosa. Kako se godi ta prohod |
| Botanika (1875): | slučajih drugače ravna kakor rastlinska. Nadalje je gotovo, da rastlinske mrene ne privlačijo enako močno vseh kapljin, s kterimi pridejo v |
| Botanika (1875): | v nasprotno mér. V gornjem primeri gre več vode skoz mreno v sladorjevo raztopino, kakor gre te k vodi. Ta tako |
| Kemija (1869): | ležeč si kmalu privzame kisleca in hitro ga pokrije siva mrenica kalijumovega okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom s siloma |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pljučnici; torej pes pri sopenju lakotnice vzdiguje, da si persne mrence ne pretresa. – Pri vnetju preponke pes hitro sope, vendar pri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pride kaka vterdina ali clo gnjiloba pljuč. b) Vnetje persne mrence in preponke. Znamnja vnete persne mrence so večdel tiste, ktere |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | malo giblje. Včasi se mu kolca in zdeha. Vnetje persne mrence in preponke se ozdravlja, kakor pljučno vnetje. c) Vnetje želodca |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pljuč. b) Vnetje persne mrence in preponke. Znamnja vnete persne mrence so večdel tiste, ktere sim pri pljučnem vnetju razodel; vendar |
| Slovenske večernice (1865): | res gole in zlate cekme na tleh. Jame je pobirati. Mreta je bila namreč našla samih cekinov v jami — Bog vé |
| Slovenske večernice (1865): | Butek nevoljen. — »V Kačjo dolino pojdi, če ne veš drugam. « Mreta je vzela malo sekirico in je res štramala v hosto |
| Slovenske večernice (1865): | kaj druzega pobrala. Pa kaj se tam v kotu sveti? Mreta gre gledat, pobere, odkrije in — o joj — tukaj se sveti |
| Slovenske večernice (1865): | Kačje doline, in Butek je težko prinesel. On, žena in Mreta so vedeli kaj, sosedom je bilo pa vse skrivnost in |
| Slovenske večernice (1865): | so krokali, visoko nad njo. Ni se pa ustrašila nora Mreta. Kostém merličevim se je grozno nasmejala — ne vemo zakaj, — in |
| Slovenske večernice (1865): | natiča nasekat za fižol. »Kje ga bom dobila? « praša prismojena Mreta. »I kje! « — odgovorí Butek nevoljen. — »V Kačjo dolino pojdi, če |
| Cvet in sad (1877): | bil ženski glas. Obrne se in pogleda tja. Bila je Mreta, tista ženska, katero je mislil Šepec v zakon vzeti, a |
| Cvet in sad (1877): | Ko Šepec to sliši, zarudi; vstane in reče: »Veš kaj, Mreta! Tega pa ne trpim. Tako se ne govori o mojej |
| Viženčar (1881): | in ti samica, kaj porečeš k temu? " Na pol gluha Mreta pa tako razume Viženčarjeve besede, da on o Jančevej ženitvi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zi ali pervorojeni otròzi ſo merli, od králjeviga perviga ſinu do perviga ſinu nar manjſhiga najémnika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po vezh krajih travo in otrobe jedli, in od lakote merli. Od kerſhanſke ljubesni ushgani, ſo ſe v' tej ſoſeſki dobrotniki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gučajo, kakor de bi zdej ljudjé zastran vpeljanih osepenc poprej mèrli, kér se truplo pràv ne iztrebi. Vse to so prazne |
| Zoologija (1875): | Morchella esculenta 114. Morus 132. Mošusova zél 143. Motovilec 137. Mreža povodna 110. Muholovka 146. Mrkva 150. Mrtvika 155. Mrzličnik 142. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | z betom tlači. ) Na drugo majhno kad pa se položí mreža, narejena iz pocinjenega vlaka (drata); na to mrežo se dene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | napaki bi se menda dalo pomagati tako, da bi prišla mreža precej na veliko kad. Mreža pa bi morala biti vdelana |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | vina, črnina se napravlja drugače. Naj tukaj še pristavim, da mreža, na kateri se pecljá, mora na vsak način biti iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | pomagati tako, da bi prišla mreža precej na veliko kad. Mreža pa bi morala biti vdelana v leseni okvir, na katerem |
| Sacrum promptuarium (1695): | pokasat: En dan ta leſiza gre s' hishe, ter v' mreshe pade, inu ſe taku noter saplete, de nej mogla vun |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jesera ſtati: ribzhi pak ſo bli vonkej ſtopili, inu ſo mreshe pralli. On pak je ſtopuv v'tehiſteh zhovnov enega, katiri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | gosi, ali kar so ga nalovili pridni ribči, ki so mreže nastavljali po namnoženih vodah. Le po okrajnih straneh planjave, ki |
| Maria Stuart (1861): | moram se, Sovražita me Walsingham in Burleigh, Prekanjeno nastavljata mi mreže, Morda ste ravno vi orodje njuno, Da lovite me va-nje |
| Biblia (1584): | inu je taiſti kupil. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih eni Mreshi, katera je v'morje vèrshena, s'katero ſe vſe shlaht |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ga je kupil. 47. Şpet je enaku Nebęſhku krajljęſtvu eni mręshi, katęra je v' mórje vèrshena, inu vſe ſploh ribe sajmé |
| Robinson mlajši (1849): | tako si je napravil mrežo, ktera je naši navadni ribički mreži po dobroti ine rabljivosti — užitečnosti malo ustopila Potem mu je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Toku je le , kader naſs shenę enkrat v' ſvojo mręsho vjamejo. Nęshka. Tiho bode! — Matizh. Al vęjſh , Nęshka, de jeſt |
| Robinson mlajši (1849): | je z kamenim nožem izrezal. Ino tako si je napravil mrežo, ktera je naši navadni ribički mreži po dobroti ine rabljivosti |
| Robinson mlajši (1849): | čas ne trapil. Pred vsem drugim je sklenol, da si mrežo — set za lovljenje rib udela. Uže pred tem si je |
| Valenštajn (1866): | bil koraka. Upiral bi se na možé krepostne, Zločinom v mrežo padel bi ne bil. Zakaj potajno i prežé lokavo Ko |
| Fizika (1869): | po priliki taki vidijo, kakor nam, če gledamo skoz draténo mrežo Vsak kegeljček je zgorej preprežen s prozórno kožo, zavolj tega |
| Botanika (1875): | se iz njih razne vrste cevi, namreč cevi pikaste in mrežaste in cevi lestvenice, za tem cevi kolobarnice in zavojnice, izmed |
| Zoologija (1875): | ozlov ter se zopet v ozle shajajo ter tako delajo mrežaste pleteže. Take živčne ozle imenujemo ganglije in po njih tudi |
| Botanika (1875): | s prav debelim kocénom, ki je bledo rudečkast in z mrežastimi žilami opisan, po čem se lahko razloči od podobnih strupenih |
| Zoologija (1875): | Mrežokrilci; Tenčicarice; Neuroptera. Te žuželke odlikujejo se s štirimi velicimi, mrežastimi krili. Pri nekaterih so vsa krila enaka v velikosti in |
| Zoologija (1875): | se tudi imenuje pikčasto oko, ali pa je sestavljeno ali mrežasto. Sestavljena očesa so velika, poluokrogla in strčé iz glave na |
| Botanika (1875): | več kalicami, ki imajo v kolobar postavljene cevne povezke in mrežasto razdeljene listne žile. Po kakovosti cvetovega venca se delé na |
| Genovefa (1841): | pa ſi? ” je vpraſhala Genovefa, in vſtavſhi je ſhla k mréshizi jézhe. „Zhuvajeva hzhí! ” je odgovoril gláſ. „Zhe véſte, Berta, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | majnſhiga ſe napolne s' kebri, pokrije s' tako goſto drateno mreshzo, de kebri ſkosi ne morejo, ino ſe ga navesne verh |
| Fizika (1869): | ga vidimo, svetlobni trakovi v oko in napravijo na njegovej mrežnici podobo, ktero doznamo z očesno čutnico; po njenej velikosti se |
| Fizika (1869): | vidni kot, čegar velikost se ravná po velikosti podobice na mrežnici. Zamore se tedaj tudi reči, da se prividna velikost predmeta |
| Fizika (1869): | ste od obeh končnih toček ab (Pod. 167) podobice na mrežnici, potegnjeni črti do priléžnih toček predmetovih, to se ti črti |
| Zoologija (1875): | satovju. Te ploskvice so spodnji konci kegljastih prizmic stoječih na mrežnici, a na vsaki nastane podoba dotičnega predmeta. (Primeri v fiziki |
| Ivan Slavelj (1876): | cvelo okoli tebe tisoč pisanih cvetov in po njih je mrgolelo tisoč drobnih živalic. Ti pa si raztegnil ude, položil si |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | skalo in zažvižgala na kljuko. Čez nekoliko trenutkov je vse mrgolelo polhov; zajcev, kljunačev. Truda ni bilo ž njimi nič, divjačina |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | molele so še višje gore. Nad Štreklovci je ptičev vse mrgolelo. Peli in žvižgali so liščki, kosi, kalini, konopljenke in še |
| Zvezdana (1883): | se je mala crkvica, zidala se je učilnica; vse je mrgolelo, hitelo, da se spolnjujejo točno povelja sivolasega župana. Saj je |
| Luteranci (1883): | krčmarja ta luterška svojeglavnost, da mu je kar po hrbtu mrgolelo, vzlasti ker je bil pivec slaboten, majhen možiček, kterega bi |
| Prvi sneg (1886): | zlasti književnikov in slušateljev visokih šol, danes pa je vse mrgolelo delavcev, obrtnikov, vojakov in Bog si ga vedi kakih ljudij |
| Posavčeva češnja (1887): | je Posavčev Jakob na Ljubljanskem gradu stal na straži, je mrgolelo po mrzlem zraku vse polno sneženih zvezdic. In te so |
| Vanda (1888): | je bilo na drugi stráni pred kazino. Tu je kar mrgolelo nižjih in višjih částnikov v belih prazničnih suknjah. Ponosni so |
| Lisjakova hči (1892): | mu hlinila najzvestejšo zakonsko družico. Po vsem listu je kar mrgolelo sladkih in presladkih besed. Pisala mu je, kakó lepo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | spremení. V zraku, v vôdi in na suhim Tisuc bitij mergolí, Skerbno v dnevi in u noči Zemlja mat' za nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi bila le ena streha čez vse potegnjena: vse mergolí od višnjevih ali rudečih marel! V starih časih je Krajnc |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so tam zbrane in s tolikimi vojaki nepoljene, de vse mergolí; dragôta je tedej silno velika. — V Frankobrodu je zmiraj veči |
| Revček Andrejček (1891): | ima katere? Jeklen (britko). Ima jih ima! Upórna je postala mrha! Ana. Lepi Rustan? Domen. Hm — kaj hočete storiti! Jeklen. Kaj |
| Zoologija (1875): | se: sivi jastreb (V. cinercus), beloglavi jastreb (V. fulous) in mrhar ali egiptovski jastreb (Neophron percnopterus), pod. 123. Zadnji je črez |
| Zoologija (1875): | 6 črevljev. Rumenkasto bel je, na konci perutnic pa črn. Mrhar je edini v Evropi domači jastreb in se nahaja pogostoma |
| Revček Andrejček (1891): | Anže (prav hud). Na, sedaj moram pa mrhovino še k lovcu vlačiti. O tristo medvedov! Grešnik. Kje si |
| Astronomija (1869): | ekliptiko na dveh mestih, pri vozlih (§. 64), in torej mrak mesečev more le takrat nastopiti, kedar se mesec o času |
| Astronomija (1869): | za nas 6 palcev. L. 1899. 8. junija, prav majhen mrk. Zemeljski najbliži sosed je Mart, — ker se približa do 7 |
| Astronomija (1869): | kraje komaj 1 palec. L. 1887. 19. avgusta dopoldne polni mrk za Magdeburg, Berlin, Moskovo itd., za naše kraje 10 ½ |
| Astronomija (1869): | junija popoldne, komaj viden. L. 1896. 9. avgusta dopoldne, polni mrk, za nas 6 palcev. L. 1899. 8. junija, prav majhen |
| Astronomija (1869): | kraje 10 ½ palca. L. 1890. 17. junija dopoldne, obročasti mrk za Afriko, Perzijo in Indijo, bode tudi v naših krajih |
| Astronomija (1869): | Mrk, délen, partiale Finsternis,298. — obročast, ringförmige. — poln, totale Finsternis, 298. |
| Astronomija (1869): | bode v naših krajih vidni. Letos 22. decembra popoldne, polni mrk v Španiji, Afriki in v Carigradu. — Za naše kraje bode |
| Astronomija (1869): | Pod. 59. Pod. 60. 70 Mesečevi mrkovi. V pod. 59. naj predstavlja A solnce, B pa zemljo |
| Astronomija (1869): | ne moremo videti. V 19. stoletji pričakujemo še sledečih solnčnih mrkov, ki bode v naših krajih vidni. Letos 22. decembra popoldne |
| Astronomija (1869): | v svojem letu 4400 luninih, in skoro ravno toliko solnčnih mrkov. Njegove lune imajo v preméru po vrsti 529, 475, 676 |
| Valenštajn (1866): | strašnjo povodenj, prinese nas pot — Ko svitli požár v tihoti mrkle noči Zapali hiše, v kterih vse mirno spi — Vse nič |
| Gozdovnik (1898): | proč, nepovratno! O bedak! « Skloni se čez prepad, gleda s pomrklim očesom v globočino. Ni mogel drugači misliti, kakor da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | hrano. — Kirgiz gleda v plavo vedno jasno nebo — Čukče v merklo devet mescov dolgo noč. Rusija ni deržava, ampak je svet |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Traunu, iNu ta perVa 2. tedna tega velkiga Travna Sonze merkne, toku bo vina doſti, inu dobru, pa shita malu, kir |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | v' Svizhanu, Sushzu, v' malim, inu velkim Travnu poprej Sonze merkne, al pa de je poprejſhnu Lętu en Comet bil. Jeſén |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Lętah, katere Jupiter, Mars, inu Sol vishajo, to Sonze v' merkne, v' tęh Męſzah: Svizhan, Sushez, mali inu velki Traven: toku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | GMEIN REGELZA SA VSSE LETA. Aku Sonze merkne, kader shitu zvedé, toku bo malu serna, inu dragota. Aku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | senca naše zemlje, — in mi pravimo: de luna mračí ali mrakne. Kér je pa zemeljna senca na luni okrogla, mora tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | povém, da staroslovenski jezik ni kratko nikár pokopán in sperhnét merlič, ampak on živí in vès živí! še živí ne samo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | zabredel! " Tone je bil ves potert in obupan. Bled kot merlič, tresoč se po vsem životu, stal je tu in pričakoval |
| Genovefa (1841): | ſpremenilo. Ljubka, bléda rudézhiza njénih liz je minula, in kakor merlizh je obledéla. Njéne ljubesnjive ozhí ſo ſe nehale ſvetiti in |
| Ferdinand (1884): | celem životu, kakor šiba na vodi. Bil je bled kakor mrlič in mrzel pot ga je oblil. Nikdar v svojem življenji |
| Ferdinand (1884): | lici so bile včeraj rudeči kot vrtnica, je bled kakor mrlič. Žila bije vže tako slabo, da se komaj čuti. Velika |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | malo mesto, ki so mu rekli Naim. Nesli so ravno merliča k pogrebu. Bil je sin revne vdove in edina podpora |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſim Egiptu. Ne hiſhe ni, v' kteri bi ne bilo merlizha. Kralj poklízhe ſhe ponozhi Moseſa ino Arona, ino jima rezhe |
| Valenštajn (1866): | mostovža). O, Jezu! Marija! Butlar. Vlomite vrata! (Dreve se čez mrliča po mostovžu. Od daleč se čuje, ko padejo dvoja vrata |
| Zlatorog (1886): | Že od tega, kar so v gozdu »Našli neki dan mrlíča, »Lovčev oče, vbogi Peter, »Tam smereko je podíral, »Pa mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nam je mnogo ljudi , in sapuſtila tudi per zhbelah doſti merlizhev. Redki ſo per naſ na Şhtajerſkim polni zhbelnaki, in pogoſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je ſtárſhov véra bla tak drága. Ko sór saſíje na merlízhov trope, Leshé, k ob ájde shétvi, al pſheníze Po njivah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Stari ludje ne„pomnio, de bi kdaj poleti tako malo merlizhov „per naſ bilo, kakor letaſ. Deſlih je vrozhina na nag |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | prijatel rajnciga in še mertvimu zvesto vdani Peter sta pri merliču čula. Tretji dan so Antonovca pokopali, in mnogo solz njegovih |
| Oče naš (1885): | a Nacetu je prošnjo, da bi z svojimi stariši pri mrliči smel čuti in moliti, odrekel z jezo in zaničevanjem, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | navadno uradsko reč o smerti Nežini; posebno je še omenil mermranja in nejevolje ljudske, ktero je še veliko večo popisal, kakor |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Potem vershe ogledalo ali ſhpegel v poſodo polno vode in mermra zhes to tako zhudovite beſede, de je grofa ſtrah ſpreletel |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | "In če sem jim služil le v njihove namene! " mrmra, navdan od skrivne slutnje. "Če so me morda imeli v |
| Gozdovnik (1898): | se takemu poklicu ne ustavlja nikoli. « »Jaz ne odgovarjam zvezan,« mrmra Diaz mračno. Fabij se posluži plemenitosrčnosti, da bi razorožil srditost |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Kedar kje kóljejo, pridejo pred hišo, na okno poterkajo, in mermrajo s spremenjenim glasam, de bi jih ne spoznali, rekoč: So |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | pozdravlja i ozdravlja lepo po slovensko, nego da bi gerdo mermral, kakor se ne redko sliši: No, košamster diener! No, pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nje, da si izbereva najpripravniše. ” Rabirij je sicer malo nejevoljno mermral pa ni bilo drugače; peljal ju je skoz neko okroglo |
| Bore mladost (1862): | se je na dno ladje in med vročimi solzami je mrmral molitev proti nebu. Prosil je Boga, naj k sebi vzame |
| Pomladanski vetrovi (1881): | poprej. „Tukaj menda ne bodo tako kmalu zasledili moje orožnice," mrmral je sam pri sebi, „če imajo tudi dobre nosove. Kedar |
| Kmetska smrt (1890): | več? « dejala je mati še enkrat. »Dosti bode imel plačevanja! « mrmral je Planjavec. »Kje bode jemal? « »To je moje plačilo! Beračit |
| Kmetska smrt (1890): | deje Češek, »je li kaj dolga? « »Saj ve vsakdo zanj! « mrmral je bolnik. »Cerkvi je tristo goldinarjev pa Juretovemu Pavlu za |
| Iz arhiva (1890): | se ni skril voz za ovinkom, majal z glavo in mrmral: »Kakó to rase, kakó to rase! Kakor konôplja! Včeraj je |
| Svatba na Selih (1894): | na vreme kakor danes. Oziral se je skozi okna in mrmral polglasno: »Saj ne pridejo pónjo! Saj ne morejo priti po |
| Kotanjska elita (1898): | je pristopil k oknu, bobnal s prsti po šipah in mrmral: »Res izboren človek, samo škoda, da je tako tako —neumen |
| Kotanjska elita (1898): | je smejalo, samo Traven je zrl resno pred sebe in mrmral: »Neverjetno, neverjetno! « »Hm,« nadaljuje sodnik mirno, »med tem ko je |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | tam. Cucelj pa je nadaljeval svoje delo ob potoku in mrmral samemu sebi: »Srečen si, srečen sedaj ob Matijcevi strani, toda |
| Cvet in sad (1877): | košek z polomljenim locánjem, in na palico opiraje se nevoljno mrmrala mej zobe, ter zlezla z višine na stezo doli. Tu |
| Roka in srce (1883): | svojim dohodom. S pozdravi od nas vseh Tvoja Valerija. Hm, mrmrala je Leonora z glavo majaje; Melita, najmlajša hči, in ona |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | smrtjo. Vida se ni več zavedela. Le nekaj besed je mrmrala v zadnjih svojih vzdihljejih, a nató na veke mirno zaspala |
| Gostačeva hči (1891): | mladeniču ni mogla biti kos. Nevoljno je stresala glavo in mrmrala sama s seboj. »Poroka bo! Prav gotovo bo poroka, čeprav |
| Strte peruti (1894): | dokaj večji in prijetnejši. Skoro pa je zopet tožila in mrmrala, saj je bila daleč od mesta in v vasi ni |
| Prve hiše (1896): | če kdo starih ljudij ne spoštuje. « »E, staro godrnjalo sitno«, mrmrala je mlada Grebenka po tihem, potem pa zavrnila staro: »Veste |
| Slike in sličice iz življenja (1896): | z drevja. »Vrag te tresi, bezgovina! « je sama s sabo mrmrala sključena perica ter si popravljala ruto na glavi, da bi |
| Najmlajši mojster (1896): | pri pol odprtih vratih gledala za odhajajočim mladim mojstrom ter mrmrala: »Oh,kako je lep! Pet ulic bi šla zanj pomest |
| Gojko Knafeljc (1899): | mizo, se je vrnila v kuhinjo. »Oh, spodobi se«, je mrmrala med zobmi, »kaj se spodobi? … Spodobi se, da ga na |
| Pripovedke za mladino (1887): | tiči za uzdo, ter ga ustreli. Tu začno ostali služabniki mrmrati, ki same zavisti zvestega Ivana črtijo: „Sramota, tako lepega konja |
| Pripovedke za mladino (1887): | Drugo jutro pa, ko ne morejo otroka najti, začno ljudje mrmrati, češ, kraljica jé človeško meso in je svoje lastno dete |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 76. Mondstein gl. Adular. Moraene, 152. Mozek, kameni, Steinmark, 43. Mrož, Robbe. Muldenartig, kadunjasto. Muschelig, školjkast. N. Nadelholz, igličnato drevje, 88. |
| Zoologija (1875): | Ph. cristata), morski lev (Otaria jubata). S strahovitimi okli oboroženi mrož (Trichechus rosmarus) je 18 do 20 črevljev dolg in 1500 |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | da bi se ogrel; bič je ležal v naročji in mršavi konji so leteli, da se je iz njih kadilo sneg |
| Zeleni listi (1896): | in osemdeset krajcarjev za-nj«. »Hahaha! Hahaha! Toliko denarja za to mršavo živalico? — Tri desetice, če hočete in ne krajcarja več«. »Oh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | besedam reče: „Vedljivost derzna se opeče. ” — r. Vganjka. Piše kadar mertev je , Kadar živ pa nikdar ne. Današnjimu listu je perložen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in ga pretépa tako dolgo, do mu na césti pogíne, mertev na tla pade in na poti ostane. Koliko starih konj |
| Divica Orleanska (1848): | našimu ozidju Dolžnosti službe padel je junak. Karol. Sentrelj je mertev! Vojske moje Je polovica padla v možu tim! (Vitez pride |
| Divica Orleanska (1848): | od pogodbe In mira ni se govoriti smelo. Dünoa. Tak mertev je? Svetovavec. Na našimu ozidju Dolžnosti službe padel je junak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Kapitana poklizal , inu ga je upraſhal, aku bi reſs bil mertuv. Inu kader je on od njega bil sveduv, je perpuſtuv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | telu. Pilatush pak ſe je sazhuduv, zhe bi on she mertuv bil. Inu je tega Kapitana poklizal , inu ga je upraſhal |
| Ferdinand (1884): | Vsekal je svojemu nasprotniku rano, da se je na mah mrtev zgrudil na tla. Pa tudi sam je dobil tri rane |
| Revček Andrejček (1891): | po pravih regelcah ukraden, torej ni giltik, ergo pred postavo mrtev, in pojde ad acta! Matija. Oho, iz tega ne bode |
| Gozdovnik (1898): | da ju je kar zazeblo. Sledeči hip se zgrudi konj mrtev na tla, in ž njim telebneta tudi jezdeca. Padež je |
| Gozdovnik (1898): | soprog, Markos Areljanos še živ, ali se je kam izgubil. « »Mrtev je. « »Veste li to zatrdno? « »Prav zatrdno. « »Pa kje je |
| Lohengrin (1898): | zlo! Miroslav (ostro motreč upre oči na Lohengrina, ljuto). Ha, mrtev raje, ko plah! — Kák le privel te sèm je čar |
| Genovefa (1841): | Boleſlav ni védel, ali lé ſpi ali je shé réſ mertva! Jokajózh in ihtijózh je sraven njé pokleknil in védno môlil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | brasda, podruſhinja, tudi shiva perſt imenovana. Koj pod njó je mertva perſt, ali podbrasdina, tudi puhliza. Globokeji, ko je shiva perſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povem:” Semlja verh brasde— in pod brasdo, ali shiva perſt — mertva perſt. Koliko globoko ſe ſadeſh vkorenini, je sgorna lega polja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na vervi izpustili, so mogli na pol mertviga nazaj potegniti, mertva trupla pa z železnimi mački izvleči. Vsa ta nesreča bi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | iz njih vtrinjajo. Vidlo se je, kakor de bi se mertva podoba solzila. |
| Divica Orleanska (1848): | je kratka, radost pak je večna! (Jovana spustí bandero in mertva na-nj pade. Nekaj časa vsí brez gibanja živo ganjeni stojé |
| Maria Stuart (1861): | roke človeku, Pobožno serce pne se prosto k Bogu, Beseda mertva je, al vera živa. Marija. Ah, Melvil! serce samo si |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vezala enaka osoda: oba na enkrat bova bogata ali pa mertva. ” Fulvij je v svojem sercu preklinjal dan, ki ga je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | izbe je stala odprta truga in v njej je ležala mrtva žena: bila je lepa in še mlada. Čez in čez |
| Valenštajn (1866): | nečejo. Poglejte, ranjena je. Butlar. Moje roke Nej treba. Gordon. Mrtva sta krivičnika, Pravici se je zadostilo! Naj Vtolaži njeno jezo |
| Valenštajn (1866): | Da smo podrli ga na tla. Gordon (groza ga sproleti). Mrtva sta! Butlar. Zgodilo se je — Ali šel je spat? Gordon |
| Fizika (1869): | seboj „in nam s tisočerimi prikaznimi; pazljivemu „ni nikjer ne mrtva, ne nema — ” priporočam Tebi: „Knjigo prirode”. |
| Botanika (1875): | Srednjega morja, razširile v vrte hladnejih krajev. Nearomatne so pa mrtva kopriva (Lamium), grenkuljica ali zlata ketnica (Glechoma) in skrečnik (Ajuga |
| Pripovedke za mladino (1887): | vestno opazuje in naenkrat vidi kako obledi in se kakor mrtva na tla zgrudi. Hitro priskoči, vzdigne jo, nese v njeno |
| Pripovedke za mladino (1887): | bo mlada kraljica plesala, obledela bo naenkrat in se kakor mrtva zgrudila na tla: če jo kdo tedaj ne bo hitro |
| Gozdovnik (1898): | kočo. « »In vaša mati? kje je pa ta? »Je tudi mrtva; pred nekoliko dnevi je bil njen pogreb. « »Vaš oča, pravite |
| Gozdovnik (1898): | mu niso zdela nič kaj človeška, ali saj ne popolnoma mrtva. Zato se Apač smelo s celim telesom premakne ter nastavi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tisti naidemo Vſe reſnizhnu, no svetu. 8. v'Tisti, bodi mertu , al shiu , Sna to pomozh dobiti, Kar je en dobriga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu padzami sasnaminval, je priſhal vùſs obnemagan, inu na pol mèrtu gori na verh letiga mèrtvaſhkiga hriba, inu tam ſe mi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu dobre vole biti. Sàkaj letá mój ſyn je bil mèrtú, inu je supet oshivel, inu on je bil sgublén, inu |
| Biblia (1584): | pèrblishalu. Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te Mèrtve, isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn ſte je vy prejeli, sabſtojn je tudi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je Nebęſhku krajlęſtvu pèrblishalu. 8. Osdravlajte tę bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mozh zhudeshe delati. Veliko bolnikov ſo osdravili, ino ſhe zelò mertve ſo v' shivljenje budili. Zhe ſo le kaziga bolnika v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s maſtjo namáshe: prepovémo hoditi do shivine ali bolne ali mertve, vſim ljudém, ki ſo ali po lizu ali po rokah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtrehe ſpalo ta grosna tozha pobila, kér ſo jih povſod mertve najdovali, slaſti vrabze pod drevjem, ktérih ſo veliko od naſhih |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Tebi končajo. Vsigamogočni večni Bog! ki gospoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš vsih, ktere iz vére in dobrih dél |
| Revček Andrejček (1891): | Ne izpustim te pa ne za žive in ne za mrtve. Za pričo mi moraš biti. Osmi prizor. Jeklen. Poprejšnji. Jeklen |
| Gozdovnik (1898): | neki don Arečiza; je-li ste našli zlata? « Obrazne poteze, poprej mrtve, se ujetniku razsvetle. Iz pogovora Mešanikovega je prepoznal, da ni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi shebrei an ozhanash inu obomarjo sa ta Mertliga dusho vtei mainenshi: kader bodash poshebrov tedei usemi ti stapravo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | katere je pod tvojem svetiem Krisham praterpeva: k' te tabe mertliga na svoje sveto krievo prajeva : jas prosim skues tvoje pra |
| Stric Tomaž (1853): | pa vender zgoditi imelo, da bi me vjeli, me pa mertvega mislite. — Toda še nekaj imam vas prositi. Ker mi je |
| Stric Tomaž (1853): | po njem ni nikomur nič mar, ker ga že vsi mertvega mislijo. “ „Kaj pa vaš znam na roci, Juri? “ „To je |
| Blagomir puščavnik (1853): | sred kapelice je podoba žalostne matere Marie, ki je svojega mertvega sina v naročje sprejela. Vitezinja pade na kolena pred njo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Od strele se le tisto odreže, kar je izcepljenega in mertvega; kotne zagojzde se ne smejo odrezovati ali izrezovati, sicer noga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | živinče pogine. Da je tako, se lahko prepriča, kdor glavo mertvega živinčeta razreže, in senčne votline, nosnice in rogove pregleduje. Leta |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | v jezho vergli, is ktere ni priſhel, preden ſo ga mertvega ven neſli. Ali hudobni Golo ſhe ni bil s tem |
| Sacrum promptuarium (1695): | una Gospa katera millu ſe je jokola nad truplam ſvojga mertviga Gospuda, pride leto troshtat en mlad, ledih Gospud, inu dokler |
| Sacrum promptuarium (1695): | Bug hotel? Si roko daſta, inu oblubo na grobu tiga mertviga mosha ſturita, jo pele v' to pervo oſhtario, ter cello |
| Sacrum promptuarium (1695): | je ſtala, inu ſvójga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa na Chriſu mertviga je vidla. Stabat Mater doloroſa juxta crucem lacrymoſa, dum pendebat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | že pri oknih vun gorí. Pajbariča so najšli pod mizo mertviga ; mlajši dete pa, ktero je pri peči povito ležalo, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | do pol štepiha na vervi izpustili, so mogli na pol mertviga nazaj potegniti, mertva trupla pa z železnimi mački izvleči. Vsa |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pod voza zlezeva, hlapca pa vsiga kervaviga ino na pol mertviga v bližno taberno zanesejo, kamor tudi midva se podava. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ktere toča na močnim deblu in na debelih véjah do mertviga ne rani, naj se poškodovane tanjke véje noter do celiga |
| Oče naš (1885): | moramo ta kraj zapustiti. Pokopljimo najprvo truplo. “ Brez odloga so mrtvega v jamo zakopali, ker bi ga nihče lahko ne najdel |
| Gozdovnik (1898): | na rame in se rotil: »Našla ga bova, živega ali mrtvega. Toda gorje njim, ki so se ga dotaknili: umreti morajo |
| Rudninoslovje (1867): | v Modeni i na Bavarskem, a kamena smola največ pri mrtvem morji, v Albaniji, v Dalmaciji, na Tirolskem, v Galiciji i |
| Ferdinand (1884): | Alfonz jej resno zavrne: »Molči vže jedenkrat o mrtvem dečku ter misli raje na svoje otroke! Pomisli vendar, kolika |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | žalosten prigodek povédati. Samo neki star prijatel rajnciga in še mertvimu zvesto vdani Peter sta pri merliču čula. Tretji dan so |
| Biblia (1584): | Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo, inu tém vbosim ſe Evangeli prediguje: Inu blagur |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſlęjpi vidio, krulovi hódio, góbavi ſo ozhiſheni, gluhi ſliſhio, ti mèrtvi gori vſtajajo, inu tim vbógim ſe Evangęli osnanuje. 6. Inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sboli? §. 18. Nekoliko vashnih beſedi , kako bi ſe ſhe mertvi konji v dnarje ſpraviti mogli, §. 19. Zeſarſke poſtave pri |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana. Klicár, ti lažeš? Lord ne govorí. Le živi govorijo, mertvi ne. Klicár. V obilnosti kreposti ino zdravja Moj vojvoda živi |
| Robinson mlajši (1849): | imama zdaj činiti? “ je Robinson uprašal. „Nekaj so li ljudje mertvi ali še živi nekam zaneseni, v oboji prigodi ne morema |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Hlapec. Oče umirajo! Micka. Moj oče? Janko. Po njih je! Mrtvi so! Micka. Kaj si ti, Janko? Proč! Poberi se mi |
| Zoologija (1875): | v kateri se nahaja neko tekočno olje, ki se v mrtvi živali strdi in daje tako imenovani kitov mozek. Razen tega |
| Gozdovnik (1898): | šotor, kjer ti trije sedejo. »Kako je z odpravo? « »Vsi mrtvi. Jaz sem edini, ki sem utekel. « »Santa Madonna! « klikne don |
| Gozdovnik (1898): | In vendar ga poznam! O to je čudo, sveto čudo! Mrtvi se oživljajo. « »Santa Laureta! Vi me strašite! Je-li bil mrtev |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so našli zavetje pri kakem belokožcu. “ „Mrtvi, mrtvi, brezdvomno so mrtvi“, je rekel Patricij, „v praproti so grozovito zgoreli, ali pa |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | med tem na kraj kratkega boja, je zaklical: „Stari so mrtvi; mlade pa bodo že zajeli naši v gozdu. Urno napravite |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so mrtvi, ali pa so našli zavetje pri kakem belokožcu. “ „Mrtvi, mrtvi, brezdvomno so mrtvi“, je rekel Patricij, „v praproti so |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | mrtvi, ali pa so našli zavetje pri kakem belokožcu. “ „Mrtvi, mrtvi, brezdvomno so mrtvi“, je rekel Patricij, „v praproti so grozovito |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vojaki zastonj zasledovali otroke. Sklenil je z besedami: „Morda so mrtvi, ali pa so našli zavetje pri kakem belokožcu. “ „Mrtvi, mrtvi |
| Ta male katechismus (1768): | Ena skrivnust s' Kristusovega ſhivIenja, britke martre, ali goriustajanja od mertveh. Kolkajn je takeh skrivnust? XV. Pet veſſelleh: pet ſhalostneh: pet |
| Ta male katechismus (1768): | je shl pred pekl, na trete dan je goriustal od mertveh. 6. Gori je shl v' nebesa; sedy na desnizi Boga |
| Ta male katechismus (1768): | pred pekl? Sapopade v' sebi skrivnust tega goriustajanja Kristusovega od mertveh, katire je is dusho pred peki doIishl te stare Ozhake |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſkus ſvetiga Duha Bogu offrov) bo pozhiſtela naſho vęſt od mertveh del, de bi ſlushili temu shivęzhimu Bogu? inu satu je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | je ſhl pred pèkl, na trete dan je goriuſtal od mèrtveh. 6. Gori je ſhl v' nebeſsa: ſedy na deſnizi Boga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvojim hlapzam rękal: Letá je Joannes Kàrſtnik: on je od mèrtvih gori vſtal, inu satęga vólo ſe zhudesha ſkuſi njega godę |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne ſluſhajo, ne bodo vérovali, ko bi tudi kdo od mertvih vſtal. “ Na tem ſvetu je bolje biti ubogi Lazar, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veliko od naſhih ſoſedov do 80 ali zlo do 100 mertvih naſhli; takó ſo bili tudi sajzi od tozhe ubiti najdeni |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | sim vstvarjen! — »De bi večno živel, in sodnji dan od mertvih vstal! « — Ti, o Jezus! ki si zdaj pri meni, Ti |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | mi boš dal večno življenje, Ti me boš spet od mertvih obudil! — Ostani pri meni in poterdi mene, slabiga otroka! Ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da je začela snažiti in čediti te kraje, kjer je mertvih pokopanih na kupe in je bilo nadlog mnogoverstnih na cente |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kraje, ali jih ogledavat iz zgolj radovednosti ali obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam na mejah naročeno, naj povedo vsakemu, da |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | da jih je bilo ſheſt in trideſet tavshent pet ſto mertvih, ko ſo jih kriſtjanje komaj tavshent pet ſto sgubili. Oſtali |
| Tiun - Lin (1891): | po kroglah poškodovanih. Morski razbojniki so imeli okolu štirideset móž mrtvih, a jaz sem bil preverjen, da na »Lastavici« ni kaplje |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | voda, Jezus, v nov grob položen, Jezus, kateri si od mrtvih vstal, Usmili se me v smrtni uri! Bodi mi milostljiv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | od prevelike vode obvary, inu vſim virnim kershenikam shivim , inu mertvim v'nebeſhkimu krayleſtvu vezhnu shivlenje, myr, inu pokoj miloſtvu dadejli |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Dei, de shivim, no mertvim vſelei h'pomozhi bo. Try inu dvaista Peiſem. She vſelei |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſturil: Barabbas je ludęm shivlenje jemal, Jęsus ga je tim mèrtvim ſpęt dal! Na kogá bó vèrſtá priſhla? Ah Chriſtjani! Judje |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | prihajal, K ojstri sodbi človek vstajal. Jela bo trobenta peti, Mertvim po grobeh grometi, K sodbi priti jim veleti. Smert, natura |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pojemale. Kar se je vzdignil v postelji in s strašnim, mertvim pogledom je stermel kakor na koga pred seboj, pa razdivjano |
| Blagomir puščavnik (1853): | po sveti šegi zemlji izrpčil. Groza me spreleti, med toliko mertvimi okrog tavati. Dosti jih je tukaj sklenilo. Med druzimi vidim |
| Blagomir puščavnik (1853): | ki v miru, kterega ji svet ni mogel dati, med mertvimi počiva. Reci mojim košicam, naj v miru počivajo in moji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tistih krajev, ki so sedaj čez in čez pognojeni z mertvimi. — Iz Pariza se sliši, da je knez Ghika poslal pismo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi bodi, ki ſe s bolno shivino pezhá ali s mertvo opraviti imá, naj gleda dobro in ſe varje obrosdati s |
| Blagomir puščavnik (1853): | Ve bi se prekositi dale od vertnarja, ki že za mertvo stvar tolikanj skerbi? — Ve zamorete veliko veliko pri svojih otrocih |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | bo nič več oboljšalo, ne bo se več zavèdila; le mertvo si jo že mislite. Vaša vpričnost, milostiva gospá, bi otročiču |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | negnuſnu mèrtvu truplu, per katęrimu sa volo ſmrada obedèn oſtati ne moré |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | moji verni, pręjden govoriti nęhamo, na to ràsmeſsarjenu, inu krivavu, mèrtvu truplu, de bómo na njemu taku dobru to grosovitnu nevſmilenjetih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ödjſeſhenika tiga ſvęjta, inu na njih proſtoſt zhakale, to merslu mertvu truplu pak je na galgah tiga krisha viſsęlu k' enimu |
| Zoologija (1875): | skozi kožo in se zabubijo v belem zapredku in tako mrtvo gosenico skoro vso pokrijejo. Šiškarice (Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske |
| Oče naš (1885): | jecljaje je nagnil svojo glavo in zgrudil se na stolu. Mrtud (kapljica) ga je zadel. |
| Blagomir puščavnik (1853): | zdaj iz pod kupa mertvih izplaziti. Po vsem borišči je mertvaška tihota. Ognjeni žar in divji ropot mi je dokaz, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Blez de ne veš! — K čemu so pa žeblji od mertvaške truge? Saj mertvim . daj mir in ne ognusi njih kostí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nikdar ne zgreši, temuč serčno zvoni, in z žebljami od mertvaške truge strelja; in nobeden naše vasi ne pomni, kdaj bi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | veliku mish Rib. Jih bode obilnu sadoſti. Bolęsni. Jeſęn bodo mertvaſhke, inu hizhne merselze, inu vſe ſorte nevarne bolęsni. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | katere ſo skorej glih eni kugi, erdezha, bella grissna, kaſhel, mertvaſhke merselze, tergaiue po vudih, garje, boshji ſhlag, vratne bolezhine, inu |
| Ferdinand (1884): | Polagoma pa so se tiho sešli vsi prebivalci gradú okoli mrtvaške postelje svoje gospe, katero so prisrčno ljubili in čislali. Imeli |
| Sacrum promptuarium (1695): | Diviza s' veliko drushbo Nebeſko jo pride obyskat, ter nje mertvaski put ſama Maria je briſſala, inu tajſto duſho v' tu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bo svetíla, Zob verige razdrobíla, Večna bo Slovencov čast. Naj mertvaški strup jezika Nas serdito v serce pika, Naj le slabo |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | smertna kosa tudi ondi zadela in 8. junija 1519 na mertvaški oder razpela. Pokopali so ga v stolni cerkvi, v kapeli |
| Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861): | meni, in položi mi jo na čelo, ledena je bila. Mertvaški pot mi je šinil v obraz, pa nisem se mogel |
| Domen (1864): | resnobno prikimaje. V tem hipu pa je bil Domen zapazil mertvaški oder in o groza in strah! svojo staro, malospoštovano in |
| Domen (1864): | v vasi, v njegovi hiši napravi zadnja čast umeril ženi. Mertvaški ogleda, gospod Kerševán, pride drugo jutro pogledat merliča in pravi |
| Razne dela (1870): | in podlago, kjer je ležal, Polagoma pogrezne se v globino; Mertvaški pert, široko krog razprostren, Zakriva nem pokopa tamno žrelo. Na |
| Razne dela (1870): | zadne vrata se odprejo, v cerkvi se vidi katafalk ali mertvaški oder, na temu truga černo pokrita, krog in krog plameči |
| Razne dela (1870): | Ne vidi zlih pestí grozíje, Ne sliši kletve strašne njih, Mertvaški senj ob glavi vije Mu pust oblak dozdevkov zlih. Razjasniti |
| Razne dela (1870): | Doveršeno vse to, gospod, bo urnih rok, Ker nerazdjan stoji mertvaški oder še V spomin prežalostniga obhajila tam, Potaknula merliških par |
| Mlinar in njegova hči (1867): | in— stari satan tudi omolkne, kedar ga smrt trešči na mrtvaški oder! (Obrnivši se urno odide. ) (Igrališče se zagrne). |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | imę po judovsku Golgata, po iatinsku Calvaria, inu po ſlavensku Mertvashkeh glav méſtu. Inu v'tem, kader ſo ony njega vonkej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bli perſhli na meſtu, katiru ſe rezhe Calvaria, tu je : Mertvashkeh glav meſtu, ſo njemu dali vinu s'myrro, inu s' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo s' Jesuſam priſhli na moriſhe, na goro kalvárijo ali mertvaſhkih glav. Ondi je ſtal on, jagnje boshje. Vina, s' grenko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvetu med ljudmi naſhel, kakor od snaminj v priliki, od mertvaſhkih par, od méſza in njegovih krajzov in ſprememb, od ſhkratelnov |
| Viljem Tell (1862): | ni, ki bil Bi mu zavetje! Strme, nage skale Z mrtvaškim čelom mu grozé nasproti, Ter mu kamnene prsi kažejo. Ribarček |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da vsak izmed vas zdaj misli: čmu sem si kupil mertvaško trugo? Kupil sem si jo, bratje moji, ker sem bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Štirnajst dní po tem, dragi moji, pa sem si kupil mertvaško trugo”. (Poslušavci, popred tako veseli, ostermé pri teh besedah). „Omolknili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | posvečeno gosp. ministru grofu Thunu in bo obsegalo 6 knig. * Mertvaško trugo kralja poljskega Leszek-a Černega, ktere so mnogo let iskali |
| Gozdovnik (1898): | glavar od lovcev s Snežnikov? « »Trije bledoličniki naj si zapojó mrtvaško pesem, kajti preden jo izvršé, bodo v rokah mojih vojakov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nič pripomogle, Slovenšini pa so vedno protivne bile. Pa — od mertvih nič hudiga! Torej naj mirno počivajo ! Amen. J. Š. (Iz |
| Blagomir puščavnik (1853): | pa bolest rane. Mogel sim se zdaj iz pod kupa mertvih izplaziti. Po vsem borišči je mertvaška tihota. Ognjeni žar in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vodnik uzhenik laſhkiga jesika in ſlovſtva, dokler ga je negoden mertud 8. dan Proſénza 1819 proti deſetim svezher sadel, in is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | preneha, potem pa zopet hujši pride. Tišavka se rada ponavlja. Mertùd omami včasih le posamezne dele života, nar večkrat pa ušesa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | divja norost terpí včasih le 12 do 18 ur in mertúd (božji žlak) končá bolezin; včasih pa divjačinost terpí 2 ali |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | sparjene vode, v kteri se rastlinske korenine počasi skisajo. Taka merva je terda, pusta, in po gnjili vodi smerdí. Konji jo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in planine naj se do s. Jakoba odložé. Ko se merva v senice vozi, naj se dobro, žlahno senó posebej; kislo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vsaj 1 lot vsaki dan, ki vsaki živali silno hasne. Merva in rezanca ostanete pa vendar zmirej poglavitna klaja in drugo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zguba. Na planinah, kjer se ne dá lahko kositi in merva domú spravljati; ali pa se to ne splača, so take |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pripravniši za klepanje kôs. 4. Kako je mervo hraniti? Vsa merva, bodi senó ali otava, bodi dobro posušena, in naj se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tudi kaj dilj ali slame na dnu, vse eno vleče merva tudi pod streho nekaj vlage iz tal, da nekaj spodnje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in škodovala. 3. Kdaj je prav travnike kositi? Da bo merva dobra, in da bo perva košnja senó — ne slama, ne |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | hlevu, in se jim trikrat na dan klaja dá, zdrava merva, slama, véje, repni skrožki ali korenstvo; velikim nar manj 4 |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ter potlej mervo. Če bi se primerilo, da bi se merva ne dala na travniku do dobrega posušiti, svetjejo eni tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še zlo zanemarjene, vendar je v deželi zdaj veliko več merve memo nekdaj; so tedaj gotovo ne le pomnožene, ampak tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oblatila, ter živini škodljivo storila. Kmetje pravijo, de po blatnati mervi rado živino kolje. Detelja se je obá pota silno dobro |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pitajo, to nej popaſlejo. Pręvidi ſe s' ſlamo, inu s' mervo sa to, inu perhodnu lętu, sakaj sa tema dvęma lętama |
| Kuharske Bukve (1799): | notri perdęne drobno ribaniga hrina, en kosarz bęliga vina, eno mervo jęſiha, lemone, muſkatzvęta, inu en droblanz v' moki povalaniga ſroviga |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zlo meršavi. Ovce od take klaje zbolé in poginejo. Tako mervo je na močirjih že težko posušiti in iz travnikov izpravljati |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se po stermih bregih in po dolinah, in pozimi jedó mervo, slamo, zelstvo in korenstvo, nar raji pa žito. Sol tudi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in malo slame nar prej za dno nametati, ter potlej mervo. Če bi se primerilo, da bi se merva ne dala |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | travniku do dobrega posušiti, svetjejo eni tako ne dosti suho mervo v senici tako skladati, da poredoma ena lega merve, ena |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ali plevél po sterniših, ali suhe senožeti, zeleno in suho mervo, tudi mlado potergano in ali sirovo ali posušeno listje in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | jih hočemo popraviti, grabne narediti, in tako sparjeno, s kislo mervo okisano vodo odpeljati, da se osuše. Takim travnikom je drenaža |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Na močvernih senožetih prezgodaj pokošena trava da terdo in nezdravo mervo, po kteri konji in posebno žrebeta drisko dobijo, ktera jih |
| Botanika (1875): | množi z delitvijo. To se godi pri enostaničnih algah, pri mrvastih algah (Stückelalgen Diatoma, pod. 159. in 160.), pri kterih se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dobro premešaj. Za poboljšek se z velikim koristam tudi perdéne mervica otróbov. Takó namočena in osoljêna rezanca živini silno dobro tekne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kaj tvoj um k' temu prave, katire tudi te majhene meruvze tega svejta naſapopade. Um nima per viri drugega oppravet, koker |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | solnce svoje svetle žarke, zapopada in objema. In le neznamenite mervice so še veliki predmet potrébnega prepíra; saj je ti stari |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | umetnost lepiga lakiranja pa v tem obstojí, de se z mervico loša ali firneža veliko namaže. Po tem takim se razmaže |
| Zlata Vas (1850): | so rajši postopali, stradali in beračili, kakor si z delam mervico kruha zaslužiti hotli. Bilo jih je clo nekaj, ki so |
| Stric Tomaž (1853): | terma zapeljala. Včasih bi ga bil še lahko tudi kako mervico zvernil in si gerlo pomazal. Vender ni še prepozno, še |
| Čas je zlato (1864): | muh. Naj bo tri tavžent! « »Pet tavžent gospod! Za kako mervico ne izdam svojega gospoda. « »Pet tavžent! « zaupije ostrašeni bogatin. »Za |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine briti sazhél, ſe je Mina s ſvojoj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | s takimi spomini! ” Starec je ostal tudi pri teh besedah merzel ko led. „Naj ti tedaj na kratko povem: Kdor se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi tudi zdaj spoznal, če nima kakih skrivnih misli — pa merzel in jasen je bil njegov obraz, zato Evrota ni dalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in zamakne sercé. Te goré rivajo za svojim herbtam kočevski merzli zrak nazaj, in vežejo Gorjance s hribi, ki iz vojaške |
| Ferdinand (1884): | kakor šiba na vodi. Bil je bled kakor mrlič in mrzel pot ga je oblil. Nikdar v svojem življenji mu še |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo vezh moke permęſhati, inu mlęka ene shlize perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na |
| Genovefa (1841): | ni drusiga méſtiza, kamor bi te mogla poloshiti, kakor terde, mersle, kamnite tla. V tém tamnim, vláshnim osidju, od ktériga neprenéhama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mora biti kaki priſad (Entzündung). Praſé nozhe nizh vseti, ima mersle uſheſa, teshkó diha, vamp tiſhi v mersle tla, in na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nizh vseti, ima mersle uſheſa, teshkó diha, vamp tiſhi v mersle tla, in na vſih ſhterih leshi; ſzhaſama poſtane rudezho ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Miheli hude vetrove pomeni. — Jasna noč pred s. Mihelam; — ojstra, merzla zima. — Če preselovavne ptice pred s. Mihelam ne lete, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se škodljivi hlapovi delajo, ki ljudi in živino nadlegvajo. — Pozneje merzla rosa in slana pada, ki listje orumeni in rastivno moč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa ko je živina pregòrke piče navajena, ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena klaja kakoršna si bodi je živini škodljiva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | per eni luknji gorka sapa napeljuje, per drugi nižeji pa merzla iz stanic nazaj v peč odpeljuje, zatorej sim tudi jez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nisim nadloge popravil, ki me je, posebno na nogah, stiskala. Merzla, težeji sapa namreč se mi je obilno po tleh valila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | per modelničah pečí doli pred dušik napeljal, po kteri zdaj merzla sapa pràv bèrhko od zgoraj doli kahlá, in takó se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je pa vonder še v sebi imela, se je večkrat merzla sapa, kadar je bil zunaj hud piš , od zgoraj v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ponovi poprejšnje delo, potem naj ponev osem in štirideset ur merzla stoji, potlej pa še enkrat vse zavri; ko se pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | najbogatejša nevesta je v Rimu. ” „Pa tudi tako visoka in merzla, da je ni kmalo ganiti. ” „Saj si mi obljubila, da |
| Sacrum promptuarium (1695): | aku ſe je pobila? aku ſna plavat? aku uoda je merſla. &c. Ali liſiza je dialla, nej zhaſs sdaj ſe fopat |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Micka. Oče, vi bi imeli res spat iti; hiša je mrzla in kaj delate še tukaj ? Črnot. Kaj delam? Aha! To |
| Biblia (1584): | kateri kuli letih nar manſhih eniga, le s'enim Korzem màrsle Vode napoji, v'imeni eniga Iogra, riſnizhnu jeſt vam povém |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó pyti dal enimu is letih narmajnſhih lę en kosarz mèrsle vode v' imęni eniga Jógra: rèſnizhnu vam povęm, on ne |
| Genovefa (1841): | lji napravil. Sdaj ji je v buzhi mersle vode is vira prinéſel in djal: „Ali hozhete piti, mati |
| Genovefa (1841): | dolinizi ſolnze pripékvalo in ôna shejna k ſvôjimu viru priſhla, merslé vodé sajéla in pila, je mnogokrat” rekla: „Kar je ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | okoli 600 lét, ſo oni na Ilirſkim kraljevali, in nekadajne mersle, puſte, divje in nerodovitne kraje v bolj gorke, pitane in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kader ſe pa sazhnejo is ſmetene jagodize delati, vlij maſliz mersle vode sraven, po tém boſh bres vſiga truda kmalo terdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bolezni, ki iz take merzle piče in pijače izvirajo, so grizenje, kolika, driska, napenjanje, prisad |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | povelji udari Mozes vpričo vsih s palico na skalo. Studenec merzle vode pervrè iz nje, ino vse si žejo lahko ogasi |
| Fizika (1869): | vodni delki, iz kterih so oblaki sostavljeni, pridejo v tako mrzle kraje, da zmrznejo. Ti vodni delki se pri tem spremené |
| Kuharske Bukve (1799): | mlęko; te 12 belake rastepi inu rasshverkaj v' enim bokali mersliga mlęka inu enmalo zukra notri. To ſe poſtavi nad ſlabo |
| Kuharske Bukve (1799): | peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę shlize mersliga mlęka, enmalo voloveh dro- |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | slabo vreme dolgo terpi. Leto hiranje ne le samo od merzlega in mokrotnega zraka pride, ampak tudi od vodene trave, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kod— je živino pljučna jetika napadla, ktero si je iz merzliga studenca napíla. Oj ! de bi se kmetovavcam enkrat očí odperle |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa zopet odcedi, kos cukra perdeni in ga kakor pervič merzliga na cvetje zli; ponovi to, kolikorkrat je treba; zadnjič pa |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | na roke in mati je čutila, da je smrtna sapa mrzliša od burje - roki jej otrpnete. »Saj ne moreš ničesar proti |
| Zoologija (1875): | zračne vlage, in nadalje tudi od gibanja dotičnega človeka. Čim mrzliše in vlažniše je podnebje, pod kojem živi, tem več potrebuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is gorkejih deshelá v merslejſhi kraje. Lanéno ſeme pa is merslejſhiga kraja v toplejſhiga perneſeno, poſébno dobro donéſe. 4. Ne kupuj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na debelji semljo ſejal. Kupi tedaj dobro ſeme s puſtejſhiga, merslejſhiga kraja, kot je per tebi doma ; kadar ſeme v toplejſhi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bo po simi rajſhi pod ſtrehoj, kakór od svunaj na merslim. ” Dedek ſo fantu pokásali, kako naj ptizhu naſtavi, de ga |
| Najdenček (1860): | visoko ležéča v Evropi, v kteri ljudjé prebivajo. V pustim, merzlim in nerodovitnim kraju si je tukaj keršanska ljubezin svoj naj |
| Najdenček (1860): | opihljati ki je na perju spal, je taval zdaj v merzlim deževnim jesénskim vremenu, on, ki je vsak dan kofè in |
| Genovefa (1841): | germovji viſélo — in zhe ſe ni ſamo obletélo , ſo ga mersli buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S ſerzam polnim ſkerbí sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | copernicam perpisal. Ali veš, de na visokih gorah, de po merzli Rusovski dežéli, de per nevernih zamorcih ni nobene copernice, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga koj, ko ga is pinje vzamete, prav dobro v merzli vodi zmijete in na tanjko očedite, de ne bo kaplice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | namén se vzame žakelj in se namoči do dobriga v merzli vodi. Takó skoz in skoz moker žakelj se napolni s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | usnjate izdelke. Obé lepíli se naglo posušite, in naj se merzli rabite. (Vinski kis ali jesih) se da v malo dnéh |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravilo v nogo vriba, in potem se zopet kopela v merzli vodi rabi. Tako se ravna, dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | glasno mi je donelo ropotanje od cesarskih svinčnih topivnic pri Merzli vodi (Kaltwasser), ki stojijo v izhodu Divje doline (Kaltwassergraben) med |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | noga, ki je po sušici bolna, vsaki dan dvakrat v merzli vodi kopati. Čez osem dni se zopet zdravilo v nogo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | angelskih glasov? Da bi jaz, ki danes še v temni, merzli ječi ležim, jutri že hodil med izvoljenimi svetniki in duhal |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | v največji sili! " Na to pa Tone nij bil pripravljen. Merzli pot mu je lil po čelu, in tresel se je |
| Kemija (1869): | večkratnim pranjem se skrob očisti in posuši. Skrob je v mrzlej vodi in v vinskem cvetu neraztopen. V vrelej vodi se |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Trn pa požene novo zeleno listje in začne cvesti v mrzli zimski noči — tako vroče je srce žalostne matere! In trn |
| Fizika (1869): | kterim pride na vsakej strani umérjeni pas, in za tem mrzli pas, kterih medsebojne meje bomo povedali v astronomijskem oddelku. Ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | paſhe zhiſt malo mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe priſhli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Zimske misli. Od polnočnih merzlih krajev Ojstra sapa dije, Ravno polje, verh Triglava Ogrinjalo bélo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je vroča ali spotena. Če ji morate pozimi vodo iz merzlih studencov, vodnjakov in korit dajati, nej stojí škàf z vodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | res, pa je tudi to res, de turšica tudi v merzlih krajih dozorí in de še clo v gorah donese, kjer |
| Stelja in gnoj (1875): | prst (Haidehurnus), ki se dostikrat in obširno nahaja po bolj mrzlih krajih pod tenko mahovo skorjo, velikrat po pašnikih, in ki |
| Stelja in gnoj (1875): | torej ni kaj pripravno za gnojenje travnikov po visokih in mrzlih krajih, toliko boljše pa so te reči za podoravanje na |
| Zoologija (1875): | vročih pokrajinah manj hrane potrebujejo, nego oni v zmernih in mrzlih deželah. Zategadelj tudi prebivalci polarnih krajev uživajo zlasti mnogo onega |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | katęri more, ima lohke ſpishe jęſti, tudi varvati, de ſkus merslo pijazho shelodza ne prehladi. Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo |
| Kuharske Bukve (1799): | med zuker, puſti vręti, dokler sholzhnaſti poſtajajo; poſtavi kotlizh v' merslo vodo, de ſe hitriſhi ohladę, deni v' glaſh, inu hrani |
| Genovefa (1841): | vezh ne bo tvôjiga glaſú ſliſhalo. To teló bo potlej merslo in terdo na tléh leshalo in ſhe perſta ne bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ni tekozhe vode bliso, ſe mora pa shivina s merslo vodo polivati. 8. Djati ſe mora ſaj enkrat v dnevu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Druga pomózh je: 2. Polivanje shivine po zélim shivôtu s merslo zhiſto vodó, toliko zhaſa, de ſe sazhnejo od mrasa treſti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Şétov. Se more per zaitu ſejati, kir sa zaita bo merslu sa volo velkiga deshvaina, more vſse pod Brasdo vſejánu biti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | katęri globoku miſlijo, podſaboj. Zelu Letu v' kupej useti. Je merslu, inu mokru; aku lih je ob gvishnih zhaſih ſuhu, toku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | v'shivlenji. Zelu Létu v'kup vsetu. Je vezhkrat bol merslu, inu mokru, koker ſuhu. Spomlat. Je prov mokra, inu sraven |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bode en malu bolſhi do ſrede tega Meſza, potem prov merslu noter do 4 dneva tega Shuſza, potem velki vetrovi do |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | de, zke ternule, inu zhesmine ſo polne, bode sa naprej merslu lętu. PERLOSHENJE H' VEZHNI PRATIKI. Gvishni, nuzni Mitelni pred Kugo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je vender vezhkrat deshevni, satorej je vſelej enu merslu inu neprijętrJû lętu. Spomlad. Je vſsá ſuha, inu do velkiga |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vę, kai sa ena vreme perhodni letu bode, nasierzh, al merslu, al gorku, al ſuhu, al mokru ? koku dougu Spomlad, koku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na Ödjſeſhenika tiga ſvęjta, inu na njih proſtoſt zhakale, to merslu mertvu truplu pak je na galgah tiga krisha viſsęlu k' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ból ojſtra beſsędiza, ena majhina ſhala, ali ſhpaſs, enu bol mèrslu ſprejęmanje, ali ne sadoſti priasnu posdravlenje, vſe letó te reshali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nogam zoperna, in kadar je peč v družinski izbi vso merzlo sapo požerla, takó de je bilo zdolaj dosti gorkeji, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ga postavi zopet v senco. 3) Polivaj mu glavo z merzlo vodo ali mu priveži kakšin lohak pert verh glave noter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | korúnam in zaveže. To storivši, polij polni žakelj zopet z merzlo vodo in ga deni na voz. Gosp. Peterka pravijo, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | de se napnejo, med tem pa deni odcejene in z merzlo vodo oprane rezance v kozo, oberni jih nekolikrat in daj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | je kakor višnjev karp perpravljena, jo, preden je gotova, z merzlo vodo pokropi in do dobriga skuhaj. Potem jo urno v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Iz Vidma na Laškem 21. junija. * Pri nas je precej merzlo; zato žito počasi zorí, pa rež bomo vendar kmalo želi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pogosto pod milim nebom gibati in truditi, in oteklina z merzlo vodo zmivati. Ako je pes dobro rejen in polnokerven, se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se pa večdel ozdravijo, ako psa pridno koplješ ali z merzlo vodo zmivaš. Kedar pa izpustik po kopanju ali vmivanju noče |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | mož stopi k oknu in nasloni svoje temno čelo na merzlo steklo, med tem ko je od časa do časa skerbno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev. Če je smetana premerzla, se ji pomaga, če se v toplo hišo prinese, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobro veste, od napčniga vremena; od pregorke ali pa od premerzle smetene; od nečednih posod ali soparnih mlečnih shramb; tudi ima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se pa deloma tù, deloma pa v cesarskih topivnicah pri Merzlivodi. Na pervem mestu se na leto napravi okoli 2000 , na |
| Robinson mlajši (1849): | bravec! utegnol bi še na kaj druga v tem prepisanji merzeti, prijazno ino dobrovoljno razodeni, pak tude dokaze pridaj, da bo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | berſh ſe bo ſpridil ino popazhil. Nikar tebi satorej ne mersi, kér te ſhe pogoſto na vſe to opomnim, ino ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kar je v ljubezni utemeljenega. Kjer pa se jedan drugemu merzí, se jedan čez drugega povzdiguje, kjer se prepirajo in nespametno |
| Maria Stuart (1861): | ne pravice, In naj ne jemlje meča od zakona, Da merzko pogubi sovražnico, Naj ne oblači v sveto zagrinjalo Moči sirove |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dvojno: pozitivno in negativno, ali poželenje v ožjem smislu in mrzost. Poželenje hoče, da se odločilna predstava pojavi v zavesti v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in kar je neugodno. Poželenje se neposrednje tiče bodočnosti, a mrzost zdanjosti in šele posrednje bodočnosti. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | popolni jasnosti, t.j. da se privede ono, česar še nima; mrzost pa teži po tem, da odločilna predstava povsem oslabi in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se pretvori v teženje ali protiteženje, — v poželenje ali odurjavanje (mrzost). Poželenje si moremo torej razlagati kot neko upiranje ali protivljenje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in kar se dá po njegovem preobraziti; zavrača pa z mrzostjo vse ono, kar koli se mu protivi. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino rezhe merslizi od nje. Per tej prizhi jo je mersliza popuſtila. Bersh je lahko vſtala, ino je Jesuſu ino njegovim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pogrešali in pomilovali odmanjkanje častitiga gospoda Dr. Bleiweisa, kterimu je merzlica na Dunaji v Gradec k zboru priti kratila. Cvet kmetovavcov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | koncu svojiga popotvanja na Dunaji obležal, in de me bo merzlica tresla, namesto veseliga gostovanja v Gradci. Pač dostikrat sim se |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | je ta večer še bolj potláčila. Ubogo gospodično je huda merzlica tresla. Ni se več zavédila in še poznala ni matere |
| Ferdinand (1884): | obrazih; kajti njegova nevesta je ležala na mrtvaškem odru. Huda mrzlica jej je nenadoma pretrgala nit upapolnega življenja. Še jedenkrat hoče |
| Ferdinand (1884): | hitro bije; zdi se mi, da vas hoče napasti huda mrzlica! Povejte vendar, kaj vam je? »Oj, prav nič, gospod zdravnik |
| Gozdovnik (1898): | se prisad ne pritisne, ko ta oreganska zel, in tudi mrzlica vas ne bo nič tresla. No. zdaj vam je na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Jih bode obilnu sadoſti. Bolęsni. Jeſęn bodo mertvaſhke, inu hizhne merselze, inu vſe ſorte nevarne bolęsni. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kir ta Meſez shę en malu moker je, inu rade merselze ſe sazhnó, toku ſe more shę gorku dershati, inu od |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſo skorej glih eni kugi, erdezha, bella grissna, kaſhel, mertvaſhke merselze, tergaiue po vudih, garje, boshji ſhlag, vratne bolezhine, inu druge |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | konzu pojde, ſe bodo sazhelle bollesni: bodeine, snotreine bulle, vrozhinſke merselze, velikukrat tudi boshji shlag, na jetreh, glave boleti, krish boleti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | use sdershov? TA 35. KAPITL. Anna skushana kunsht sa use merslze? Ti morash jmeti 3 obvare inu nate pervi sashribei: taku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vso okolico napravljale megleno in neprijetno; razne bolezni in zlasti merzlice so bile od tod žalostni nasledek za stanovavce, posebno za |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gre k' njej, jo prijasno prime sa roko, ino rezhe merslizi od nje. Per tej prizhi jo je mersliza popuſtila. Bersh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jakop ſta ga ſpremila. Petrova taſha je ravno merslizo imela. Peter mu pové, ino ga próſi, de bi ji |
| Ferdinand (1884): | zdravjé. Zbolel je nevarno. Bolezen se je spremenila v hudo mrzlico, ki sicer ni bila smrtna, vendar pa mu je vzročila |
| Ferdinand (1884): | zbolel za kozami, ali pa vsaj za kako drugo nalezljivo mrzlico; da je grof njemu izročil bolnega grofiča v zdravniško oskrbovanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | planin naše visokúne: Grintovca , Rinuko , Raduho , Ojstrico , in nižje doli Merzlico, Gojznika, Maliča in Pohorje obrašča in ne samo flosarjem za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | služi sol in grenke zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzlične detelce in brinjevih jagod, in sicer vsakega 1 libro, jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih na jeſen pogoſto imaſh, presheni s dimam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſo bly en oigen pershgali na ſredi dvoriſha, sakai je merslu bilu, inu ſo ſe greli: Peter je pa tudi per |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | hitru ſnęg, po tem velki Nalivi ta 20 dan prezej merslu, inu oblazhnu do ſrede Svizhana supet merslu do 25 supet |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | okoli ſtareh, al mladeh derveſs obſuti. V'em Meſzi sazhné merslu perhajat, inu ta zhlovek ſe ſkus pot nezhiſti, toku ni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | trava, inu roshe ſe bodo posnu vidit dalle. Po Lęti. Męrslu, vednu deshevnu, inu sato nerodovitna, vender maliga Serpana je vezh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſkus inu ſkus deshovna. Sima. Od sazhetka nekatere dni prov merslu, inu veliku snęga, h' konzu dobra bres snęga, vender veliku |
| Zlata Vas (1848): | in potem vès zamišljen iz hiše šel; mlinarica se je merzlo in hudo deržala, po hiši rojíla in z vratmi loputala |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se učiteljem tudi létas za béro in za šolsko kurjavo merzlo godi. V enih krajih morajo celò otroci v šolo gredé |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skozi sito steklo. Potem naj to štiri in dvajset ur merzlo stoji, ponovi poprejšnje delo, potem naj ponev osem in štirideset |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Na deželi je bila pa huda zima, še vse bolj mrzlo je bilo v mestu. Oster veter je pihal čez sneženo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je r.10m–1 + p.10m–2 + ... + c.102 + b.10 + a občni izraz mštevilčnega dekadnega števila, imajočega a jednic, b desetic, ... r jednot (m |
| Zeleni listi (1896): | Vladko vesel izpod podstrešja. »Oče, oče. Zdaj vem, kje je muca! « »No, kje pa? « »Zgoraj v podstrešju sedi v nekem gnezdu |
| Zeleni listi (1896): | ter - pohodi ubogo marjetico. 14. Strahovi. »Kje je neki naša muca? Že ves dan je nisem videl«. Tako toži Vladko očetu |
| Zeleni listi (1896): | imam drugih opravkov dovolj ter ne utegnem paziti na tvojo muco«. Drugi dan prileti Vladko vesel izpod podstrešja. »Oče, oče. Zdaj |
| Zeleni listi (1896): | v nekem gnezdu. Pri sebi pa ima tri prelepe mlade mučice«. »I, tako! Kake pa so ?« |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Proti vhodu pogleda in veselo pozdravi že dolgo pričakovanega. II. Mučencev sin. Priserčen deček priskakljá veselega obraza, in komaj ga dobro |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se je svetila kri, kakor bi bila ravno kar iz mučencevega serca pritekla. Na trepeči ustni pritisne mati sinu gobico in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zmeraj,” končala je Fabiola. Zgled našega Gospoda in Zveličarja stori mučence, mučenci pa nas s svojimi zgledi pripeljejo gori k Njemu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Tudi ni vedelo njegovo serce, da bodo njegovo ime med mučence vpisali in da bo njegova z žarki obdana podoba visela |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zavetji živeti morali, da se preskerbé jetniki in odkupijo trupla mučencev. Izvolili so tudi za vsak okraj biležnika ali notarja, kteremu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | katakombe in druge kraje, kjer se razmotava povest, in sv. mučenci so naslikani v svojem djanji, govorjenji in mišljenji po njih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njem popisane so nravno visoko visoko izobražene, po nekoliko sv. mučenci — pravi vzori človeštva. Zató je segalo in še sega po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | končala je Fabiola. Zgled našega Gospoda in Zveličarja stori mučence, mučenci pa nas s svojimi zgledi pripeljejo gori k Njemu. Kri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Tu-Diusove, 1. dan 3. lune”. Umerl je neprestrašeno kot prav mučenec za véro Jezusovo. — V Londonu je dal unidan oberstar Peel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kri, ne solze slabotne ženske! ” Tako je bil maziljen prihodnji mučenec s kervjó lastnega očeta, ktero so mešale materine solze. IV. |
| Zoologija (1875): | povodna 110. Muholovka 146. Mrkva 150. Mrtvika 155. Mrzličnik 142. Mučenica 161. Munec 123. Murba 132. Musa 127. Muskardino 114. Muscari |
| Revček Andrejček (1891): | bodi! Andrejček (žalostno). Če boš tega črnega zlodeja žena, bodeš mučenica, kakor je ni v nobeni pratiki! Franica. Andrejček, le priden |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jih je še pri tem svojo kri zmešalo s kervjo mučenice. Kedar pride kak vladar pri svojem kronanji v glavno mesto |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Vsi sveti nedolžni otročiči, Sveti Štefan, Sveti Lovrenc, Vsi sveti mučeniki, Sveti Silvester, Sveti Gregor, Sveti Avguštin, Vsi sveti škofje in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Skerbelo ga je le, da bi nihče ne prišel do mučeniške krone. Soba, v kteri so imeli vjete priperte, bila je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sem želel, da se ti tudi ne en list tvoje mučeniške krone ne pomaže, sklenil sem toliko časa krotiti lastne želje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | bival med narodom ob morji in je za vero umrl mučeniške smrti. A. B. Slovansko slovstvo. * Srbska Zora. Iiustrovani list za |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Nikostrat, Coe in drugi. Kromacij, kterega Bog ni odločil za mučeniško krono,*) skril se je za nekaj časa v bližnjem Fabíolinem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | res, kar sem slišal? Angeljci v nebesih vama že pletó mučeniško krono, vi dva pa jima velita: le pustite delo, le |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kervjó Nežino in obesil pri njenem grobu — v gotovo znamenje mučeništva. XXIV. Razsodni dan; tretji del. Tertul je šel naravnost v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | našlo! Vredništvo. Današnjimu listu so perdjane zgorej imenovane bukvice zoper mučenje žival in pa perložen Cena prešiče v v Krajnju — ložejih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | usmiljenje, kje je miloserčnost do žival, ktero nam družbe zoper mučenje žival toliko perporočajo ? Ali bi ne bilo bolj umno pa |
| Stric Tomaž (1853): | sklenejo, je to, da se še v hujši zatiranje in mučenje pomenijo in združijo. Povedó nam vsako leto od postave 4. |
| Oče naš (1885): | cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, mučenje in smrt zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek, tudi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nakopičenega raznega orodja za mučenje. Torkvat se je vsega tega mučila zeló prestrašil; to je menda zapazil stari berič, *) Ajdovska nebesa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | milo plakala , Dine pod konja hitala. Tišila ¹) jo je svekarva ²) : Muči ³) , premuči, snasica! Tako so z mano delali, Vendar sem dobra |
| Maria Stuart (1861): | Po nobeni ceni ne! To ravno, to je, kar kraljico muči In ji po noči sladko spanje krati. V očéh ji |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nekem, česar v tistem hipu nima. Tako hrepeni oni, kogar muči domobol, da bi se vrnil, bolnik si želi zdravja, ujetnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bukve v Ljubljani pripravljene za take, ki živino brez usmiljenja mučijo ali martrajo, zapišite — prosim — tudi tiste divjake in brezdušneže v |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Jezusa slečejo. O Jezus! s kakšno serditostjo Te neusmiljeni ljudje mučijo (ali martrajo), kako neusmiljeno Tvoje rane ponavljajo! s kakšno razujzdanostjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | namreč v enomer govorilo in pisalo v časnikih, kako silno mučijo gerškega kralja njegovi lastni ministri, vodeni od poslanca francozkega in |
| Na stricovem domu (1860): | ostro posvarili, takrat sem jim obljubil, da nikoli nobene živali mučil ne bom. Danes sem se bil spet spozabil in sem |
| Žalost in veselje (1870): | in ta je pregovoril terdoserčneža toliko, da me ni več mučil, temuč mi izročil v varstvo vse zamorske ženske, da jim |
| Pomladanski vetrovi (1881): | vsako kapljico svoje srčne krvi daroval, njo sem žalil, grozovitim mučil do smrti. Ni mi mogoče se pri njej opravičiti in |
| Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | Sam? In zakaj? ″ „Tisti nesrečni glavobol, ki ga je tolikokrat mučil že v dijaških letih, postal je hujši in hujši. Odvzel |
| Domačija nad vse! (1889): | je tudi s svojo nemirno ljubeznijo in skrbjo nehoté bolj mučil, kakor pa razveseljeval. Bila mu je torej hvaležna že za |
| Domačija nad vse! (1889): | uživata obadva le sad semena, ktero sta vsak posebej vsejala. Mučil se je noč in dan z mislijo, kako bi izpodrinil |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | ležé lažje opravi svojo molitev. A tudi tako ni šlo. Mučil se je še nekoliko čaša, a sredi tega bojevanja z |
| Roman starega samca (1895): | tolažbo sem opiral svoje nadeje. Časih me je pa vendar mučil dvom, je-li nje srce še svobodno. Ona, tako lepa, tako |
| Kvišku (1899): | boji zanj, če je v rokah moža, ki je tako mučil ubogo mater otrokovo. Ni mu verjela, da mu prihaja to |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | njim. Vest ga je tedaj noč in dan pekla ino mučila. Tako greh človeka ob pokoj in vse veselo življenje perpravi |
| Viljem Tell (1862): | morem! O, povejte! ali ga Nevolja na-me v smrti ni mučila? |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | res pravico govoriš. Zadnje poletje, ko tebe ni bilo tù, mučila me je nevarna nalezljiva merzlica. Druge sužnje so z bičem |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ,, Kako strogi sodnik ste! Ko vas je še mučila vročica, sem se čudil besedam: „Zdaj mi pravi zopet Bil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njim. Veſt ga je tedaj nozh in dan pekla ino muzhila. Tako greh zhloveka ob pokoj ino vſe veſelo shivljenje perpravi |
| Križ na poti (1891): | To noč Hugon ni našel pokoja; nemirne sanje so ga mučile. Drugo jutro stopi bled k prijatelju. Prav dobro vidi le-tá |
| Lisjakova hči (1892): | pri ogerskem zidu. Trdo sem zaspal, ali skoro so me mučile grozne sanje. Ahnenfels se mi je prikazal v krvi in |
| Lisjakova hči (1892): | po sili zamižal in nekoliko zadremal. Ali sedaj so ga mučile grozne sanje, da od samega strahu skoro ni mogel dihati |
| Gospa s pristave (1894): | vesela, odkar je odšel Leopold na vojsko. Skrbi so jo mučile po dnevu in hude sanje ji niso dale pokoja po |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | vest mirovala. Če se je včasi črez dan nekoliko raztresel, mučile so ga tem hujše sanje po noči. In če se |
| Lepi Tonček (1895): | je in nadlegovat z vprašanji. Oh, kakšne sanje so jo mučile po noči! Grdi in zarastli moški so jo lovili in |
| Zunaj (1896): | gorje. Nocoj dolgo ni mogel zaspati. Proti jutru so ga mučile divje zmetene sanje. Stal je sredi pokopališča. Skozi prozorne redi |
| Prve hiše (1896): | Dolgo so mu plesale zoprne misli po glavi in ga mučile. Rad bi bil zaspal, toda ni mogel; prisiljen je bil |
| Slike in sličice iz življenja (1896): | doli v temni kuhinji in tesni sobi. Gotovo pa niso mučile ni nje, ni njega pomisleki, ki so izraženi v teh-le |
| Stric Tomaž (1853): | skorej poroka. Vsih občutkov, ki so Klarovo sicer dobro serce mučili, drugemu občutiti ni mogoče. Več dni ni bil za nobeno |
| Stric Tomaž (1853): | pokorna. — Mene pa so bili z nogami teptali, zmerjali in mučili, da bi bil še terdi kamen usmiljenje imeti mogel. Kako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali notarja, kteremu je bila skerb, da zapiše, kako so mučili tega ali unega spoznovavca v njegovem okraji in drugo, kar |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | le žuga, da bomo mi drugi tega otroka do smerti mučili, in stavim, da se mu ne prigodi nič žalega, morda |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | mučeniki trpeti za Jezusa Kristusa, kako so jih trpinčili, sežigali, mučili, mesarili in pohabljali. Vse muke, katere je le izumila paganska |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | saupanjem od vezhniga shivljenja govorili. Sa njimi ſo tudi mater muzhili, ino ſ' tako ſtanovitnoſtjo kakor oni je ſvoje shivljenje Bogu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Stanovitno je umerl. Sdaj ſo drusiga brata perpeljali, ino ga muzhili ali terpinzhili, potlej tretjiga, po tem zhetertiga, ino tako jih |
| Ferdinand (1884): | da bi vedel za to. Strašno zločinstvo, ki ga je mučilo po dnevi, plavalo mu je tudi v sanjah pred očmi |
| Blagomir puščavnik (1853): | krasno in lepo, odgovori vitez, samo vi, dragi moj! me mučite čedalje bolj, ker mi celo nič ne razodenete, kar veste |
| Maria Stuart (1861): | počnem naj s tem pisanjem! Elizabeta. Povedala sem vam, ne mučite Me dalje. Davison. Ti si mi povedala? Celó nič nisi |
| Stric Tomaž (1853): | se mu neverjetno zdi, zato pa tudi priseže, ga neusmiljeno mučiti, ako mu vse od kraja ne razodene. „Sambo! Kimbo! “, zavpije |
| Gozdovnik (1898): | iti, zgrabil ga odzad ter ga porušil. »Kteri pes more mučiti Sokoljeoko? Učil bo Apače jezditi tjakaj v deželo duhov! « Potez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bile križem zmešane; in v obče je bilo to kaj mučno gledati. Stopita v saden vert; tù je bilo naključje še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Blišečo volnino in platno ko sneg, Sijanja pridružiti blagu ne mudi, Se vedno trudi. Gospodar veselih očes Iz visociga hišniga verha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dvanajst goved srečno odtmè; kér se pa s teletam predolgo mudí, brez de bi ga bil mogel oteti, vès opečen iz |
| Blagomir puščavnik (1853): | zveš, da se divji Brie bliža naš grad oropat, ne mudi se dalje tukaj. Srečniši boš živela v kmetiški bajtici, kakor |
| Valenštajn (1866): | Grofinja (se smeje). Kakó pa, njemu se mudi. Ti čakaš Lehkó. Valenštajn. Kaj je? Grofinja. Pozneje ti povem |
| Revček Andrejček (1891): | se). Ne hudujte se, oče, saj veste, da se nama mudi! Ana (uzame svoj ogrtač, Franici). Kdaj pa kaj v vas |
| Revček Andrejček (1891): | povedati. (Poslovita se. ) Jeklen. No, če se vama res tako mudi, pa srečno! (Dá jedno roko Domnu, drugo Ani. ) Ana. Z |
| Lohengrin (1898): | moč naj strta bo! Oznani zdaj svoj právi sod, Ne mudi se, Bog, naš Gospod! Bog, naš Gospod, brani ga! Elza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zaničuje, Storí, kar levi mu svetuje. »»Nesramen pes, me boš mudil? Ha, de bi vampu tvojih krav Sam krog in krog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | novim nadoméſti, de ſé ne boſh takrat s takim delam mudil, kader délo pride. — Şlabji klajo sdej polagaj, bolji pa sa |
| Valenštajn (1866): | časa od daleč molčé opazoval sina, približa se mu nekoliko). Mudil si dolgo se, moj sin. Maks (se naglo obrne, zmočen |
| Zoologija (1875): | prostorčeka na zemeljski površini, na katerem ne bi, časih vsaj, mudil se kakov žužek. Akoravno so njihove ličinke skrite po razpokah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi se bila slana le se kakih štirnajst dni dalej mudila ; h sreči je tri dni pred sv. Martinam pobelila, o |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz Brešije gresta v Monco, kjer se bota 4 dni mudila, iz Monce pa naravnost v Milan, kamor prideta berž ko |
| Maria Stuart (1861): | Dobro srečo na Angleškem! Po svetu daleč bivši na Francozkem, Mudili ste se v Rimu, tudi v Remi, Kaj naši kujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | z dobro postrežbo, se veselemu občinstvu ni nič kaj domu mudilo do zgodnjega jutra. (V čitalnici) bodo sledeče predpustne veselice: 10. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | post festum” v vrsto poslancev. Zakaj se je tedaj tako mudilo z razpisom volitve? Volilci 4 okrajev še za razgovor med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | berzo jo stopimo, Ino ropajmo moža, Le nikjer se ne mudimo, Da ne odtegne nam peta! Josip Novak. Stan kursa na |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | z nobenim pijancam ne v tabernah ne po drugih krajih muditi, ampak béžati iz kraja, kjer se za pijanšino ljuba pamet |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je kazal, kakor de bi ne imel časa dolgo se muditi, in de je le prišel, kakor dolžnost tirja, svojo častitljivo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | škodo domovine. Kmetovavec dan današnji ne more in ne smé muditi se pri davni navadi; krilati čas poganja tudi njega naprej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | priti nazaj na Terbiž, toraj se mi ni bilo več muditi. Zapustil sem Višarje v družbi gg. kaplanov Sumper-a in Ferčnik-a |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | le kdor hoče, Ker odperti koš ima. Noče se nikjer muditi, Za-nj somnja po mestih ni, Robe čul ga ni hvaliti |
| Viljem Tell (1862): | Švicu gost, jaz vam v Lucernu. Fajfar. Ne morem se muditi. Še danes V Grzavi moram biti. Stanovitno Prenášajte oholost, odrtijo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Browna je spravil očividno v slabo voljo. Ni se hotel muditi na ladiji, takoj se je odpeljal nazaj v mesto. Komaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Sausen und Brausen, sein Aufwühlen des Himmels und der Erde muesste in den hohen Bergesthälern (v Kašmiru? ), in welchen wir uns |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1 kvintelc zmletih španskih muh, 1/2 kvintelca euforbium – gumeta, 2 lota sala se dobro skupej |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov kafrovca, 2 kvintelca tinkture španskih muh, in jih skupej zmešaj. Četerti in naslednje dni se mora |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in je tisto uro mesto zapustil. Sklep. Tacih in enacih muh je Pavliha silno velikov svojem življenji vganjal. Pa kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bazen ali právlica. Muha in krop. Enkrát je hotla ena muha Le zvedit', kaj se v kotli kuha; S to miseljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gosp. Jožefu Zevniku, v Gradišu Nr. 32. Bazen ali právlica. Muha in krop. Enkrát je hotla ena muha Le zvedit', kaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | 8. Vmisli si peklenska muha, In raj v kotli žganje kuha: Z žganjam moti zdaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bil ſhe bolj veſél, kér ni plaha bila, ter je muhe po hiſhi pobérala, is loſhaniga koriteza drobno naresano korenje sobala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če jim na noge verh kopita stopiš, ne čutijo nič. Muhe jih pikajo, brez de bi se dosti branili. Če jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bledi, čmerni in slabotni , ki v njih prebivajo, nevečni ko muhe; in vsaka bolezen se jih lahko prime, kar nas skušnja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zrezali, na sapi takóle: Z nožem izrežejo od peceljna do muhe skozi in skozi po jabelku en mazinc široko luknjico, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | shrambi ali pod streho na diljah eden pri drugim na muhe postaviti, de se osuše in nepridno močo izsvapijo. Tečaj V. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v gobec vlij. X. Poglavje. Červi v ušesih. Poleti ležejo muhe svoje jajčika v prasičje ušesa, iz jajčikov se izvalijo červi |
| Fizika (1869): | do 20 tisoč. Vse žuželke, kakor n. pr. naše hišne muhe , imajo take oči. Nektere imajo pa razun ploščastih očes tudi |
| Zlatorog (1886): | bitja višja »Čuvajo nad njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava, »Muhe brani skrbna mati, »Baš takó ga tudi ona »Vse nesréče |
| Zoologija (1875): | Muscida), ki so več ali manj podobne naši znani hišni muhi, so po številu največe pleme dvokrilcev. Goveji obad (Tabanus bovinus |
| Zoologija (1875): | ali bodulja (Stomoxys calcitrans) je vsa podobna naši navadni hišni muhi, prikaže se stopram konec poletja in zbada in nadleguje ljudi |
| Gozdovnik (1898): | Je-li to ime šakala ali zajca? Je-li se tako veli muhi ali črvu, ki ga tica pozoblje? Apaški sinovi ga še |
| Gozdovnik (1898): | »Je-li ga imaš na muhi? « »In pa še kako! « »To pa le po njem. « Dva |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ki sedí sredi svoje mreže in po dolgi lakoti zagleda muho v njegovi zanjki zapleteno — pripravljen zdaj in zdaj jo zvezati |
| Zoologija (1875): | je še zapomniti: mrtvaško muho (Sarcophaga mortuorum) okoli mrtvecev, mrhojedo muho (Musca cadaverina) na mrhovini; zola (Scatophaga stercoraria) na govnu. Konec |
| Zoologija (1875): | cerasi) pa v črešnjah. Nadalje si je še zapomniti: mrtvaško muho (Sarcophaga mortuorum) okoli mrtvecev, mrhojedo muho (Musca cadaverina) na mrhovini |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | požrešna lastovka gospodičini v žalost. Potem je naredila s paličico muho, in jo podučila rekoč: »Letaj, letaj, mala muha čez gore |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je z odločnostjo in satanskim pogledom zerl neslutnega logarja in muho konci cevi. Še dva koraka, še jednega, in logar je |
| Gozdovnik (1898): | Pepo, »Da,« odgovori Fabij, »tako lepo bi ga bilo na muho vzeti, pa mu zrna pod kožo zapoditi, ko bi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh ne potrebuje shivesha po simi, kakor panj, kteri malo muh ima. Zhe je pa to dognano, bo vſaki poterdil, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomlad, in najdil ſim, de panj, kteri veliko zhbel ali muh ima , vſe bolj varno preshivi, in nizh vezh ne potrebuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa to dognano, bo vſaki poterdil, de nam bolj vershe, muhe tiſtih panjev, ktere ohraniti ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | roje dobimo; to ſe pa gotovo nar loshej napravi, zhe muhe tiſtih panjev, ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe priſhli. Na tanko bom torej popiſal mojo ſkuſhnjo, de ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | listja tudi kronanega ⁶) orla, smo našli ime Menela, od kterega Muhar piše: „Menela ist auf diesem Steine einzig, so wie auf |
| Fizika (1869): | der Uhrspindel, 75. Perspectiv, daljnogled. Peta, Zapfen. Pfanne, (in der Mühle), šiška. Pflanze, rastlina. Pfund, funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescen |
| Fizika (1869): | halbdurchsichtig. Pomnožek, Produkt (bei der Multiplication). Poprava, Correction, 76. Poprica, Mühleisen, 69. Pore, luknjica, pora. Porös, luknjičav. Porosität, luknjičavost. Positiv, staven |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' jezhah bel pogoſtukrat, v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim jeſt doſtikrat biv. Od Judov ſim jeſt eniga mejn |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pak drugem v' njeh revsheni pomagalla. Moja jęd je bla muja ſa tugent, inu moje pytie je blu veſſelle nad mojo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvoje serze ena sveta misl preuſeti, dokler taku dellu, inu muja je narshlajshe ſa nebeshku plazhilu. Tvoj zhas dobru reſdejlè, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | timu o Chriſtiani! v'timu more biti naſha ſkerb, inu muja, de mi Bogu dopademo, de mi negovo pomozh, inu gnado |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | snamo biti, resmehzhani pa na mormo biti, inu je vſa muja, inu beſeda sabſtoin, aku Bog ſvojo mozh na perloshi. Reslozhena |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvojo duſho isvelizhal, inu Nebęſsa dôbil. Vſa ta druga moja muja |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | v’ nebu hojenjo, inu se pousot v’ te lubeſne ſlo muja, ’nu trude: jamra, ’nu klaguje, troshta, ’nu veselli, s’ eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prav dober in bogat je bil. — Ali bi ne bilo muje vredno, tudi per naſ enako ſkuſhnjo narediti ? ? L. Povéſti is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na nezhemerno zhaſt, sè ſhe uſſe ſgubil, inu ſabſtojn se mujal. Nezh ni bel perprostega , koker od ludy ſhelleti pohvallen biti |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ta mladi Joshe ſturil, ſe je vednu sa ſvoje pobolſhanje mujal, ter je vſakdan ravnu toku na modroſti gorijmal, koker na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nadluge tega svejta niso v' stanu tebe dolipotlazhiti, aku se mujash uſſelej v' ſaupanju te vezhnoſte goriderſhati. Kader je tvoje serze |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svojem pozhutkam perpuſty, kar poſhellę, iuu njim ſadoſtisturiti se uſſo mujo perſadene, kjer skus njeh silo nabo k' dobri pameti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gnade polna, inu ſa samu tu sem se jeſt uſſo mujo perſadella, de be po taiſte ſhivella. Zela Sveta Trojiza je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Syn reſodeti. Pridte k'meni uſſi, katiri ſte s'mujo, inu s'teshavam oblosheni, inu jeſt vam bom odloshuv. Usemite |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | s'vſiga vlęzhe ſi. Netraglivu ona preterpy Vſiga nje ſhivlenja mujo; Ima doſt' drev' oppravit', ̶ Inu jeſt bi 'mel nemarn |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pred eno tako hudobo obvaruvati, ſi bôm jeſt danàs vſo mujo persadel, vam to oſtudnoſt inu ſhkodlivoſt letę pregręhe prav pred |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſtanovitnu. Kolikukrat ſi ſlushabniki tiga myrú, vaſhi duhovni paſtirji vſo mujo sabſtójn pèrloshę, de bi vaſs s'vaſhim bratam ſpravili; vaſhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vezh krajih tiga kerſhanſtva pred ozhy poſtavlati sazhné, poshęgnaj naſho mujo, katęro ſi bómo sa vólo tęga pèrloshili, inu ſturi, de |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti Fajmaſhter v'letęj Fari, inu kar ti s'veliko mujo letę Farmane vuzhiſh, poſvezhujeſh, ſvariſh, sdaj. ozhitnu, sdaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enimu drugimu ſhe bol shaloſtnimu poględu obèrnem. Pilatus ſi vſo mujo pèrloshy, de bi naſhiga Odreſhenika ſovrashnikam is rôk ſtèrgal, ali |
| Divica Orleanska (1848): | gojzdu; Tam serce mi je razodela svôje. Umreti hočem strašnih muk, in duša Deležna nej zveličanja ne bode, Če čista ni |
| Ferdinand (1884): | vzročuje neko dušno bolezen, katere vzrokov še sam ne znam. « Muka pa, katero je po dnevi znal skrbno prikrivati, dala mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | moč — pa nič ne pomaga, dokler vsa sožgana po velicih mukah ne pogíne! — Ali ni to strašna hudobíja! Gospodár je imel |
| Ferdinand (1884): | v nebesih; jaz, jaz nesrečnež pa vže sedaj okušam peklenske muke onega ognja, ki me hoče požreti. Zdi se mi, da |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Skušnjav in obupa, Vsega greha, Zalezovanj hudičevih, Nepokoja in grozne muke nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha in kazni greha, Zapuščenosti |
| Blagomir puščavnik (1853): | o ne pustite dalje nesrečnega v tej strašnej negotovosti in muki, govorite. Vse vse mi pevejte, tudi nar manjše reči. Od |
| Valenštajn (1866): | Kaj je to, Sestričina! Tekla (grofinii). Prizanesite! Peti — Zdaj v muki tej, ka dušo trga mi — Zdaj peti njemu, ki v |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Z nepopisnim veseljem in nedopovedljivo muko je gledal na kraj pri ognju, katerega je mogel videti |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | so skorej poginili; otroci so vekali ino vpili, živina je mukala. Spet jim pomaga Bog. Po njegovim povelji udari Mozes vpričo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | mil. 832.214, koz 2 mil. in 400.000, oslov, mezgov in mul okoli 100.000. Perutnine mnogoverstnih plemén pa je čez 60 milionov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | več ovác, za temi goved, prešičev, kónj, koz, oslov in mul, in sicer v sledeči razmeri: ovác je 27 mil. 197.239 |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Drugo jutro je stala na vse zgodaj pred Kromacijevim poslopjem mula za Torkvata pripravljena in na nji mala culica z vsem |
| Gozdovnik (1898): | pristavi. Eden sedi na konju, eden na muli. Konj in mula sta bila izmed najlepših izbir svoje vrste. Konj s svojim |
| Gozdovnik (1898): | boječniku s zapovednim mahljajem roke. »Moj brat pojezdi s svojimi mulami proti polnoči, da pavoljnih grmov več ne vidi ter ostani |
| Gozdovnik (1898): | trpela je le nekaj minut. Brž so bili vozovi izloženi, mule izprežene, konji izsedlani. Na to povežejo vozove, oje proti ojesu |
| Gozdovnik (1898): | da bi dobili bonanso od Kučila prodano Estevanu Arečizi, Ko mule z vozovi na počivališče dospó, nastane hipoma zmešnjava; trpela je |
| Gozdovnik (1898): | nadaljeval svojo pot. Niso mogli hitro napredovati, ker težko obremenjene mule trgovčeve so mogle le počasno naprej. Haziendero je večkrat poskušal |
| Gozdovnik (1898): | hlače z debelimi zlatimi gumbi, ozko se ledji prijemajoče. Na muli jahal je mož, ki je bil kaplan pristave, častitljivi frančiškanski |
| Gozdovnik (1898): | jezdita naravnost proti pristavi. Eden sedi na konju, eden na muli. Konj in mula sta bila izmed najlepših izbir svoje vrste |
| Oče naš (1854): | po nji s glasnim šumenjem. K njemu je gnal duhovnik mulo. Pot je bila zdaj med germojem in pečevjem tako vozka |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | blizo taki, kakor očetovi, ki zrè za svojim sinom zapravljivcem. Mulo so mu najeli le do vélike ceste, ker je bilo |
| Oče naš (1885): | slišal. Pelji poprej, ljubi moj Teodor, v hlev to dobro mulo, ki me je tako varno do tukaj peljala, potem pa |
| Gozdovnik (1898): | svojimi prostranimi prsmi, dejal bi, da je težko presegal krivoskoko mulo nežnih nog, lepih okroglih strani in svetlega križa. Na konju |
| Stric Tomaž (1853): | gotovo bolje zanj skerbel, kakor bi bila pa ti zamogla. “ Mulatinja umolkne in glavo pobesi. Grozna žalost se je polasti, glasno |
| Stric Tomaž (1853): | na parobrodu znamnje k odhodu. Vsi se vračajo nazaj; tudi mulatinja, ki je zastonj svojega moža po zaznamvanih krajih iskala, pride |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gl. Adular. Moraene, 152. Mozek, kameni, Steinmark, 43. Mrož, Robbe. Muldenartig, kadunjasto. Muschelig, školjkast. N. Nadelholz, igličnato drevje, 88. Nadomestivno, Stellvertretend |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Juraformation, Jurska tvorba, 122. Jurska tvorba, Juraformation, 122. K. Kadunjasto, muldenartig. Kalait, 41. Kalavec, cinkovi, Zinkspath, 56. ,, grenki, Bitterspath, 40. ,, železni |
| Sacrum promptuarium (1695): | slaba boſodiza. Viri ſimiliter, cohabitantes ſecundum ſcientiam, quaſi infirmiori vaſculo muliebri impartientes honorem. Inu nikar ſavſaku malu kar vam shena ſuper |
| Sacrum promptuarium (1695): | vy shene ſte dolshne po glavi vaſhiga mosha ſe obernit. Mulier ſuum arbitrium omnino exuere debet, ut marito obtemperat. Inu de |
| Sacrum promptuarium (1695): | comparat, & qui uxorem ducit, grande ſibi negotium comparare, quia cum mulier nunquam ſibi ſatis ornata videatur, perpetuum feciſſit marito negotium. Tympius |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſunt probata coram Deo, & hominibus. Concordia fratrum, & amor proximorum, & vir, & mulier benè ſibi conſentientes. Inu dokler Sakon duej pershoni sapopade, morem |
| Sacrum promptuarium (1695): | Chriſtus caput eſt Eccleſiæ, & ſicut Eccleſia ſubiecta eſt Chriſto, ita mulieres viris ſuis in omnibus. Sdaj tudi vij moshje vſimite vaſh |
| Sacrum promptuarium (1695): | letu ſturiti ſte dolshne, kakor S. Paulus vam sapovej, rekozh: Mulieres viris ſuis ſubdite ſint, ſicut Domino. Inu cillu en Ajdouski |
| Sacrum promptuarium (1695): | temuzh de ſte v' taiſti desheli, kir. Vir Caput eſt mulieris, ſicut Chriſtus caput eſt Eccleſiæ, & ſicut Eccleſia ſubiecta eſt Chriſto |
| Fizika (1869): | Polomér, Halbmesser, Radius, 134. Poluprozóren, halbdurchsichtig. Pomnožek, Produkt (bei der Multiplication). Poprava, Correction, 76. Poprica, Mühleisen, 69. Pore, luknjica, pora. Porös |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | cp.102 + bp.10 + ap. Večštevilčno število pomnožimo tedaj z jednoštevilčnim, ako multiplikandove jednice, desetice, stotice, ... z multiplikatorjem pomnožimo ter posamične produkte pod |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | desetice, stotice, ... z multiplikatorjem pomnožimo ter posamične produkte pod pomnožene multiplikandove številke zapišemo. Ako je kateri koli teh produktov dvoštevilčen, n. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pomnožimo tedaj z jednoštevilčnim, ako multiplikandove jednice, desetice, stotice, ... z multiplikatorjem pomnožimo ter posamične produkte pod pomnožene multiplikandove številke zapišemo. Ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | višjega mesta. N. pr. Računajoč na pamet pomnoži z jednoštevilčnim multiplikatorjem najprej višje in potem nižje jednote. N. pr. Koliko je |
| Sacrum promptuarium (1695): | tiga Pridigaria, kakor njegove vuzhene pridige, taku pravi S. Chryſoſtomus: Multo fidelior, & certior eſt, doctrina operum, quam ſermonum. Kateru je bil |
| Sacrum promptuarium (1695): | in patientia. Anus ſimiliter in habitu Sancto, non criminatrices, non multo vino ſervientes. Nimate vij shtare shene menit, de vam je |
| Sacrum promptuarium (1695): | Rex 'a Sacerdote, expende modum poteſtatis vtrique traditæ: Videbis Sacerdotem multo ſublimius Rege ſedentem, qui terrenarum rerum adminiſtrationem ſortitnr, verum Sacerdoti |
| Sacrum promptuarium (1695): | impoſſibile. Cogito namque, quod, ſi tu tanta differens non effiicis, multo magis ego veniâ dignus ſum. Inu gvishnu obeden tulikain ne |
| Sacrum promptuarium (1695): | de vam je perpuszhenu veliku pijti, dokler ſte ſtare. Non multo vino ſervientes. Kakor una ſtara Baba, katera je bila vſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | Matrem eius: Ecce poſitus eſt hic in ruinam, & in reſurrectionem multorum in Israel, & in ſignum cui contradicetur; & tuam ipſium animam pertranſibit |
| Sacrum promptuarium (1695): | shelodiz ga tishi. Dulcis eſt ſomnus operanti ſive parvum, ſive multum comedat, ſaturitas autem divitis non ſinit eum dormire. Satoraj vij |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | organa, zato se v tem organu čebulja pri egiptiških ženskih mumijah hranjena najde ³). Po pomenu imena je lelja nočni cvet, sansk. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de so nemški kmetovavci pri letašnimu velkimu zboru v Munakovim (München) na Bavarskim ravno to vprašanje vganovali, in de ga je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | te veliko pomenljive prigodbe so pretečeni mesec kmetovavci v Monakovim (München) veselo gostovino imeli, kjer so vse jedila le iz krompirja |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | I.pokashe, inu povei: Ecce Agnus Dei, ecce qui tollit peccatum mundi. Pole tu jagne Boshiu, katiru jemle ta greh od tiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | supet S. Paul 1. Cor. 3. taku govory: Sapentia hujus mundi ſtultitia eſt apud Deum. Ta saſtopnoſt, inu modroſt tiga ſveita |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſi ſturiu? Reſpondit JESUS: Regnum meum non eſt de hoc mundo. Joan. 18. JESUS je odgovoriu: moju kraleſtvu ni od tiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Prerok David v' ſvoimo 22. Pſalmu taku govory: Innocens manibus, & mundo corde. Ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Erat lux vera, qu illuminat omnem hominem venientem in hunc mundum. On je biu ta prava luzh, katira reſveiti eniga ſaktiriga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | beſedmi: Ego in hoc natus ſum, ad hoc veni in mundum, ut teſtimonium perhibean veritati. Joan. 18. Jes ſim h'timu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Maliga Ločnika, ravno takó tudi gosp. Matiju Snoju, fajmoštru v Munah, gosp. Janezu Kunstelnu, fajmoštru v Lešah in pa gosp. Hafnerju |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apnenci (4) podobni Kasijanskim. Našli so se tam Enkrinites liliiformis Münst . , Turritella armata Münst. , Posidonomia sp. Melania conica Münst. in več |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kasijanskim. Našli so se tam Enkrinites liliiformis Münst . , Turritella armata Münst. , Posidonomia sp. Melania conica Münst. in več druzih, ki se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Enkrinites liliiformis Münst . , Turritella armata Münst. , Posidonomia sp. Melania conica Münst. in več druzih, ki se najdejo tudi v St. Kasijanu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se najdejo tudi v St. Kasijanu, n. pr. Ammonites Aon Münst. Halobia Lomel Wissm. , dvé za zgornjo alpinsko trias prav imenitni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bodi na zili ali Dravi, na Savini ali Savi, na Muri ali Béli, na Pivki ali Ljubljanci, pri Koritnici ali Nadiži |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | XXXI Dne 12. prosinca l. 1704. so uporniki, prebrodivši Muro, planili v Medjimurje, kjer so se v Čakovcu utaborili in |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | so pridrli, povsod se je nebo žarilo od ognja; med Muro in Dravo ni bilo drugega videti, kakor dim in plam |
| Zoologija (1875): | ribe in želve. *) c . Golotrbe; Apodes. Pleme jegulj ali ogorov (Muraenoidei) odlikuje se s kačastim telesom, prav drobne luske vdrte so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postavim: murčiki, ščurki (Weinzerl) martinci ali gošace, i. t. d. — Molek (paternošter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | moj Radislav! kako bi to šlo? Rad. De bi te muri popil! Takó vpregovati še nisim vidil, kar sim živ. Jez. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vſse od sverjazhine, shivinsku mzſsu, speh, ſad, dine, kumare, al murke, zhebov, ſtar gniv ſer, shaibel, terdu vinu, shganu vinu, mediza |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Kvaſs sa kruh prov mozhnu ſoliti, de kruh ne plesnuje. Murke v'jeſsihi, v' viſhnovim perji, s'janesovimi verſhízhmi sa |
| Pomladanski vetrovi (1881): | Prišel je čas maščevanja in kazni; saj ga je danes Muro zopet razjezil, in Matevž ga je črtil posebno zato, ker |
| Pomladanski vetrovi (1881): | ta nerodni Matevž! Matevž, Matevž! " Namesto Matevža se je oglasil Muro s svojim neprijetno golčečim glasom. Strgal se je bil od |
| Pomladanski vetrovi (1881): | mu eden podvrže v vino namočen košček kruha. Bodete videli! Muro bo norel. " „Da, da! Muro bo norel ! Mi pa bomo |
| Pomladanski vetrovi (1881): | oglasi se eden izmed njih, ko so nesrečniki počasi vstajali. „Muro se je streznil," pritrdi drugi. „Danes je njegov dan," počasi |
| Pomladanski vetrovi (1881): | da bi ga Matevž kmalu dobil. To je menda tudi Muro mislil, kajti navlašč, kakor da bi hotel Matevža dražiti, uleže |
| Pomladanski vetrovi (1881): | Murotov rep in molčé še hujše pritiskal svojega prednika, in Muro je še hitrejše tekel. Kakor brzovlak se podijo po travniku |
| Pomladanski vetrovi (1881): | Kaj bodeš toraj ugovarjal! " „Pa poskusi, če hočeš! Bodeš videl: Muro se bode naveličal, sredi pota se bode zabrnol ter bode |
| Pomladanski vetrovi (1881): | polno vedrico vode na glavi. Znak je padla na tla, Muro se je zraven zavalil, na-nj sta pocepala njegova preganjalca, čez |
| Pomladanski vetrovi (1881): | namočen košček kruha. Bodete videli! Muro bo norel. " „Da, da! Muro bo norel ! Mi pa bomo imeli maščevanje in svoje veselje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vode v kotliči male časa vreti pusti, deni dva funta murb vanj in jih per slabim ognji tako dolgo kuhaj, dokler |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Se ravno tako napravi, kakor tudi iz rudečiga grozdiča in murb. Pomarančna zmerzlina. Šest pomaranč in štiri limone na enim funtu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na moknate jedi deneš. Murbni sok z jesiham. Sok stolčenih murb skozi ruto pretlači, kuhaj na en polič soka en funt |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | nabira pirje z dreve's, je treba skerbeti, da se rast murb ne zatira ali clo ne zaduši, ampak da drevje vedno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | svilorejo pečati, mora biti s potrebnim perjem se preskerbeti, tedaj murb nasaditi, ki dajajo hrano svilnim gosencam. Prostora za nje se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | se s svilorejo pečati, mora pervi ozir imeti na zasajo murb, da mu dajo potrebne klaje za červiče, o kteri hočem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) I. Od murv, ter 1. od murv ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Zarigrad, (v Konſtantinopel), ſo jih redili s perjem zhernih murv; ker ſame te murve ſo ondi od nekadej snane bile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteri ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V sboru 10. velikiga travna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſénze srediti. (Na dalje. ) I. Od murv, ter 1. od murv ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh shido perdelati, moraſh shidne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhern ſad), bele (ki imajo bel ſad) in tudi bélih murv je vezh plemenov. Ko ſo ti shlahtni zhervi pervizh is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov je v ſpomladanſkim sboru leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 20,000 zhervov, in sa toliko potrebujeſh okoli 10 zentov perja. Murv pa je vezh plemenov; ſo murve zherne (ki imajo zhern |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koreninizami od ſtariga odlozhijo, in vſe raspoſadé. 3. Od poshlahtnjenja murv. Vſaka murva, ktera ni she ſama shlahtna , to je, vſaka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | červiče, o kteri hočem par besed govoriti. Znano je, da murba ljubi suh, kamnit, peščen, kremenast svet in da ji močviren |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | dva do tri pavce konec mesca sušca prirezati. Bodi si murba cepljena ali pa divjak, na tem je malo ležeče. Cepljenka |
| Zoologija (1875): | Mrkva 150. Mrtvika 155. Mrzličnik 142. Mučenica 161. Munec 123. Murba 132. Musa 127. Muskardino 114. Muscari 125. Muškat 149. Muškatovec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtariga odlozhijo, in vſe raspoſadé. 3. Od poshlahtnjenja murv. Vſaka murva, ktera ni she ſama shlahtna , to je, vſaka, ktera je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali drugim uléshenim gnojem pognojé, de bolj raſtejo ; pa zhe murva ſizer dobro raſte, in na rodovitnim ſvetu ſtoji, jo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imenujejo divjo, kakor per naſ poſtavim leſnike. Tode zepi ſe murva na divjo, ne na drug leſ. 4. Murvne meje. Murvne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debelim ſvetu, v mokrotnim létu, ravno kakor vinſka terta vino. Murva ſizer v vſakim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko posnejo vrozhino, ki jim je ſhkodljiva, obvarovati. 2. Béla murva raſte hitreji in njeno perje je mezhji in shlahtniſhi. 3. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v gorkim kraju proti ſolnzu in v ſuhotnim letu” ima murva boljſhi liſtje ali perje, kakor v debelim ſvetu, v mokrotnim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ga, ko se dobro pohladi, s sadjem vred v steklenico. Murbe. En funt cukra in pol maselca vode v kotliči male |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zavri ga nekolikrat z dvema lotama cukra, vsuj pohlajeniga na murbe, zaveži steklenice s popirjem, ki ga z iglo prebodi, ter |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sok s kakima dvema limonovima lupinama gosto in pohlajeniga na murbe deni, čez dva ali tri dni sok spet odcedi, zavri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ognji tako dolgo kuhaj, dokler se dobro ne zmeče; potem murbe iz njega vzemi, v steklenico deni, vkuhaj sok s kakima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | in po gori danem svetu perve leta opravljale! Tako uasajene murbe na soseskinem svetu bi mogle sčasoma vse srenjske ali občinske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | svet in da ji močviren, ilovat, mahovit svet ni všeč. Murbe se sadijo plitvo, toliko da so korenine zakrite. Pervih pet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | potov po dva do treh čevljev proč na obeh stranéh murbe posadile, in po gori danem svetu perve leta opravljale! Tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | venskih deželah mogoče, ker murbe, v pripravni svet sajene, čversto rastejo, svilodi (židni červiči) se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | klajo červičem rabiti, ko je drevje že kerpko. Najpripravniši svet murbe saditi so obpotnine. Potov je povsod brez števila; koliko bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe snajo dobiti. Nauk, Kakó shido perdelováti, ali nauk, kakó murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) I. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridni vertnarji sagotovijo , de ſim ter tjè po graſhinſkih priſtavah murve ratajo, in de ſo doſt liſtja od njih dobili, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in nar ſtanovitniſhi dreveſa sraſtejo is ſemena. Vender ſe dajo murve tudi kakor vinſka terta pogrubati in tako pomnoshiti. Mladike ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v semljo, kakſhne dva ali trije pa is semlje. Bilipinſke murve, ki imajo ſhiroko perje, ſe le tako pomnoshijo, in ſkuſhnja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) b. Murve ne is ſemena. Nar lépſhi in nar ſtanovitniſhi dreveſa sraſtejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od nekadej snane bile. Pa kmalo po tem ſo béle murve ſaditi sazhéli, ki ſo tudi bersh zherne ſpodrinile. In reſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debeljſhi perje, pa ménj shide in ſlabſhi. Na Laſhkim ſizer murve ondi, kjer bolj pozhaſi raſtejo, vſako tretje léto do korenin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Veliko ſveta je, ki sa drugo ne veljá, kakor sa murve, ki velik dobizhek obetajo. Koliko nizh vredniga germovja, koliko prasnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar boljſhi gnoj sa polje in verte , poſebno pa sa murve. (Dalje ſledi. ) KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Drugo nedeljo. „˛Ste vidili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zna po okolišinah drugo rodovito ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar z malim trudom |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | težko, ker to se da le djansko dobro naučiti. Učenci murvo- in sviloreje dobivajo ta nauk na vertu kmetijske družbe, pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | obujenjem ljubezni do sviloreje zagotovila. Naj veči zasluge za pospeh murvo- in sviloreje na Krajnskem si nabera naša kmetijska družba, ktera |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sok lahko v pečenje ali pa na moknate jedi deneš. Murbni sok z jesiham. Sok stolčenih murb skozi ruto pretlači, kuhaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skozi čedno pertneno ruto precedi in merzliga v steklenice nadevaj. Murbni sok. Zlo zrele černe murbe zmečkaj in potem skozi ruto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo. Kteri ſami zhervov nozhejo imeti, murvno perje dragó prodadó. Murvni leſ je mozhen in terden, toliko teshji, kakor oreh, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | murva na divjo, ne na drug leſ. 4. Murvne meje. Murvne meje ti ſilno ſvetujem, sato ker jih mras ne omorí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zepi ſe murva na divjo, ne na drug leſ. 4. Murvne meje. Murvne meje ti ſilno ſvetujem, sato ker jih mras |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za majhne denarje vstreči, kteri se z rejo sadnih in murbnih dreves pečajo. Zató bo v „Novicah” vselej naznanje dal, koliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na družbnim vertu na Poljanah posébno za rejo sadnih in murbnih dreves skerbélo in de je gosp. Dr. Orel odslej oskerbnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svetinje, ktere kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam podeljéne: Tomažu Verniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi murve ne bilo. Kteri ſami zhervov nozhejo imeti, murvno perje dragó prodadó. Murvni leſ je mozhen in terden, toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſverſh, rade posébejo , kakor vſe take , ktere debelo ſverſh imajo. Murvno perje ima v ſebi pet rezhi: a) meſnato rezh, h |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | srediti. Shidni zhervi pa drusiga nizh ne jedo, kakor le murvno pérje; satorej moraſh tega toliko imeti, kolikor zhervov miſliſh srediti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | skušnje kažejo vse drugač. Sejavnica veljá pri Vonihr-u v Gradcu (Murvorstadt, Josefigasse) 66 fl. 40 kr. in pri J. Rošger-u pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni brus (Časop. Česk. Mus. II. zvez. 1845. str. 319— 321) in se po gotovih |
| Zoologija (1875): | Mrtvika 155. Mrzličnik 142. Mučenica 161. Munec 123. Murba 132. Musa 127. Muskardino 114. Muscari 125. Muškat 149. Muškatovec 132. Mušnica |
| Botanika (1875): | betvo z velikanskimi listi. To je pisang ali rajska smokva (Musa paradisiaca), tudi banana imenovana, ktera je za prebivalce vročih krajev |
| Botanika (1875): | tudi njeni 8 do 10 čevljev dolgi listi za marsikaj. Musa textilis in druge iz Filipinskih otokov in iz vzhodnje Indije |
| Zoologija (1875): | še zapomniti: mrtvaško muho (Sarcophaga mortuorum) okoli mrtvecev, mrhojedo muho (Musca cadaverina) na mrhovini; zola (Scatophaga stercoraria) na govnu. Konec delajo |
| Zoologija (1875): | meso ne leže jajec, temveč žive ličinke; znana mesarska muha (Musca vomitoria), pred katero po leti skoro nij mogoče skriti mesa |
| Zoologija (1875): | stopram konec poletja in zbada in nadleguje ljudi. Hišna muha (Musca domestica) je jako silna, vse obliže in onečisti, največ jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ljubljanskimu muzeumu dve okamnjene živinske kostí in pa dva luštrenka (Muschel) poslali, kteri so na severni strani tik Save stoječiga, po |
| Zoologija (1875): | Brinovka; Turdus pilaris. 25 Cm. dolga. Drozeg ali cikovt (T. musicus) in črni kos (T. merula) z rumenim kljunom sta pri |
| Fizika (1869): | Widerlager. Organ, 12. Orkan, vihar, 192. Orodje, Instrument. Orodje godbeno, Musikinstrument. Os, Achse. Os optična, optische Achse, 134. Osébilo, Isolator, 162. |
| Mahmud (1870): | vse, kar nam je sveto in drago. Naše hčere skruni Muzulman in naše sinove prodaje v sužnost. To je tedaj naša |
| Mahmud (1870): | zalotence peljejo v divan pred sultana, tu je obrežejo, kajti Muzulman se ne dogovarja z ne obrezanimi zalotenci. S temi so |
| Mahmud (1870): | prihodnjega razkošja. Zakaj bi se pa tudi ne, vsaj je Muzulman in Muzulman ni kamenén. To je Mahmud, ljubljenec bosniške paše |
| Mahmud (1870): | pozdravijo, ker vodnik jim je Mahmud, hraber vojak in pravoveren Muzulman. Danilo se je. — Rodi se lepo, čisto jutro. Mahmud jezdi |
| Mahmud (1870): | se drzne tje notri! Pravovernik ga sme ubiti in vsak Muzulman mu daje prav, kajti harem je na Turškem sveta reč |
| Mahmud (1870): | preveč, kar ravnajo neverci z ljudmi, čutil je, da je Muzulman grozovit in sirov. Kesa se, da je bil on ravno |
| Mahmud (1870): | bil na vrhuncu vse sreče in časti, ktero more doseči Muzulman. Od tù se ni dalo več naprej, ampak samo nazaj |
| Mahmud (1870): | Zakaj bi se pa tudi ne, vsaj je Muzulman in Muzulman ni kamenén. To je Mahmud, ljubljenec bosniške paše. |
| Mahmud (1870): | sultan, da mu daje svojo hčer Zafo za ženo. Pravoveren Muzulman se ne sme ustavljati padišahovi ponudbi, kajti padišah je namestnik |
| Mahmud (1870): | pa tudi naši pradedje, da tako ne gre, da zahajajo Muzulmani plenit v deželo. Zbrali so se tedaj in udarjali v |
| Mahmud (1870): | svoje trume; pa kristijanska vojska je take majhena, da se Muzulmani ž njo norčujejo in poprašuje Hasana, koliko janičarjev bo napadlo |
| Mahmud (1870): | Vihič,« vpraša jokaje se deklica. »Da, to smo mi pravoverni Muzulmani,« dejal je Mahmud in udaril z roko po hadžaru, da |
| Mahmud (1870): | srce device. Polumesci se bliščé na mošejah, hišah meškega proroka, Muzulmani pa vstajajo in se obračajo moleči proti jugovzhodu, kjer stoji |
| Mahmud (1870): | in tamo se morda hitro ne dobi, česar se potrebuje. Muzulmani so postavili šotore, zanétili ognje, razpostavili straže, konje privezali h |
| Mahmud (1870): | spodbode konje in se zapraši proti mestu. Ali so to Muzulmani, da se tako veselé polumesca? Ne! to niso Muzulmani, ampak |
| Mahmud (1870): | so pa zadavili sirovi Muzulmani. * * * V Sarajevem je velik hrup. Muzulmani hité iz hiš na ulice, kristijani se pa zapirajo va-nje |
| Mahmud (1870): | da se jim dobro ne bo godilo, kajti gotovo spusté Muzulmani jezo nad njimi, vsaj so vže vendar nekaj nevercev pobili |
| Mahmud (1870): | nam je domovina. Žen in otrok nimamo, oskrunili so je Muzulmani. Osameli smo. Zasedimo konje, uskočimo v Dalmacijo! Ako gredό neverci |
| Mahmud (1870): | Čulo se je vpitje starčekov, otrok in žen, pa ljutemu Muzulmani se vse to ne smili, on seka na desno in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in takó sa ſvoj shivi dan varzhnoſti ſe vaditi. P. Musy. , uzhitej. Nekaj od Slovencov. (Na dalje. ) 9. Ali se sme |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in kakošniga okusa bodo štrukli in pomiznica iz nje. P. Musy. Iz Krajnskiga. Tudi mi smo z letašnimi jesenskimi pridelki prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še veliko za nebéško kraljéstvo in izobraženje svetá storili! Peter Musy. Spet nekaj za hišne gospodinje. Kmetice iz Nasavskiga na Nemškim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prešle, moje beséde pa ne bodo prešle”. Luk. 21. 33. Musy. Neumnost in vraža — huda reč. Ta tukaj povédana žalostna pergodba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kterim se kos kruha v rokah bolj podá, ko strelnica. Musy. Nov misijonar iz Krajnskiga. Zopet se je število krajnskih misijonarjev |
| Genovefa (1841): | sdrashiti! ” Na potoku, ki je pod goró tékel, je ojſter muſhelj poiſkala, in je s njêm ovzo is goſtovolnate koshe djala |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | »Me imamo nevesto zanj! « oglasé se mušice. Sto človeških korakov od tod sedi na bodičevem grmu mala |
| Zoologija (1875): | Ameriki na žitu dela veliko škodo. Ličinke tako zvane Tomaževe mušice (Sciara Thomae) združe se časih na tisoče v dolgi kači |
| Zoologija (1875): | nad vodo, a po vodi drsi hitro kakor strela drsavec, mušice in komarji pa plešó in rojé po zraku. Takisto čuden |
| Zoologija (1875): | Simulia) so jako majhne, samo 2 do 3 mm. dolge mušice, ki so neznansko silne in nadležne. Posebno napadajo živino, jej |
| Zlatorog (1886): | Po logu hrastje stari Otresajo listjé, V poldánskem solnčnem žari Mušíce krog brné. In tisoč brstij cvête, Odpira cvet se vsak |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | in mu povem vse. Zapomni si to! " Izgovorivši, vdere jo Mušič zopet naravnost črez polje kakor zadnjo nedeljo in pusti Pavleta |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | res, Pavletu pa se je odvalil težek kamen od prsij. Mušič se mu je zdel na enkrat dober človek. Vstala sta |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | se v kratkem ondi, kamor ne mara ne prideš rad! " Mušič osupne. „Kaj misliš s tem," vpraša ga resno, in roka |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | nimam. In dobiti ga tudi ne morem. " „Tepec! " zmerja ga Mušič; „kam pa devljete denar, kar ga skúpite v prodajalnici? " „V |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | sta hodila dotlej, proti vasici, ležeči na sredi prostranega polja. Mušič zavije na to stezo in potegne za seboj Pavleta, kterega |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | divje vanj, da je Pavle le pričakoval, kdaj ga zgrabi Mušič za lase. Toda temu je bilo le na tem, da |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | Prišel je do tistega mesta, kjer ga je bil prestrigel Mušič ter ga zvabil, da je šel z njim v gostilno |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | spremljevalec z njim nič dobrega. In res, hkratu ga zgrabi Mušič ter pahne v prepad. Med glasnim krikom je strmoglavil v |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | ne prideta do globokega brezdna. Ob robu prepada se ustavi Mušič. Hudobno so se mu bliskale oči. Pavle se je tresel |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | zopet enkrat izza peči! Hotel je že vstati in prositi Mušiča, naj ga pusti izza mize, a ta ga je že |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | Take misli so prešinjale Pavleta, ko je počasi stopal poleg Mušiča nazaj proti oni strani, odkoder je bil prišel. Krščanski nauk |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | sam pa se je odpravil na pot. Zapazil je bil Mušiča, ki je zbežal iz cestnega jarka, a spoznal ga ni |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | odvaliti od sebe. Skoro s prosečim očesom se ozre na Mušiča, a ta mu da skrivaj znamenje, da se naj ne |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | ukradeni denar že dobili, in sicer pri očetu mlade Jerice. Mušiča, ki je iz razumljivih vzrokov skrbno pozvedoval in povsod vlekel |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | krivica, ako bi bila morala do konca prestati prisojeno kazen. Mušiča pa, kteremu so dokazali še več drugih zločinov, zaprli so |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | tovaršijo. „O ko bi se le mogel že iznebiti tega Mušiča, nikdar več bi se mu ne vsedel na limanice! " tako |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | postajal, ko je bližje in bližje prihajal proti lipi, a Mušiča pa le ni bilo na izpregled. „Oh, morda pa ni |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | to vprašanje ni nič prav hodilo. Najrajši bi bil zatajil Mušiča, ker se je bal, da bi ne prišli vsej stvari |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | bilo mogoče, ob varovali se nesreče, sedaj pa je izgubljen! Mušiču ni ostalo prikrito, kak učinek je napravila njegova grožnja. Hudoben |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | to, da je še mlad, in da je bil po Mušiču zapeljan; dalje to, da se je sam izročil sodniji ter |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | a črez dan je komaj čakal ure, da bi izročil Mušiču ukradene stvari ter se ga odkrižal enkrat za vselej. Mušič |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | misliš to? " vpraša ona začudjena. Smrekar pa se obrne k Mušiču in mu veli: „Povej še enkrat, kako si prišel do |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | ga hotel vprašati, zakaj ga ustavlja, in kaj mu hoče. Mušiču pa so se čudno iskrile črne oči, ko ga je |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | me zapodi? Kaj porečejo potem mati? Ne, tako ne gre. Mušiču moram povrniti, kolikor sem mu dolžen, potem pa se ga |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | se ni bil nikdar več z njim. Najbrž se je Mušiču samemu zdelo najvarnejše in najboljše, če ga nikdo s Pavletom |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | je, da je napak storil, ko se je dal pregovoriti Mušiču. Kako sam s seboj zadovoljen se je vselej vracal iz |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | na kratko Pavle. „Kaj, denarja nimaš? In zakaj ga nimaš? " Mušiču je švigal srd iz očij, ko je to govoril. Pavle |
| Kuharske Bukve (1799): | selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat na sherjavzo, dokler lępo farbo dobí. Kader sazhne |
| Kuharske Bukve (1799): | Ale operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori |
| Kuharske Bukve (1799): | na katiri ſo ſe ſpargelni kuhali, tudi en koſzhek putra, muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k' sherjavzi, vędno męſhaj, dokler ſe goſtíti |
| Kuharske Bukve (1799): | shupe, puſti dobro ſkuhati. Potle prezędi ſkusi ſito, oſoli, perdeni muſkatzvęta, inu ſoka od ſtolzhene ſpinazhe, puſti enmalo povręti; je dobro |
| Kuharske Bukve (1799): | ene shlize vode sraven, premęſhaj, inu ſkuhaj; kader vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla, męſhaj, dokler ſe maſlo rastopí; j s' |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se tudi telečja pečenka, ali kosti kuhale, malo limonoviga soka, muskatov cvet in bel poper na žerjavci tako dolgo, dokler se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobtinc v njim malo cvri, perdeni razsekljanje in nekoliko stolčeniga muskatoviga cveta, zali s peteršiljevo vodo, osoli, naj zavre. Ta polivka |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Potem perdeni tri telečje noge, nekoliko dišečih žbic, ingberja in muskatoviga cveta, vli na to dva bokala vode; naj se štiri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jesiha v ponev zli in z nekoliko dišečimi žbicami in muskatovim cvetam pol ure kuhaj. Ako se med tem časam polivka |
| Botanika (1875): | vse gobe poprek, ki rastó po gozdih, in da je mušnica oblizek Kirgizov. Ni ga gotovega znamenja, po kterem bi se |
| Zoologija (1875): | Musa 127. Muskardino 114. Muscari 125. Muškat 149. Muškatovec 132. Mušnica 114. Mycelium 113. Myosotis 143. Myrrhe 151. Myrica 131. Myristica |
| Botanika (1875): | deliciosus); vse za jed. Strupene so pa: škrlatno rudeča, belopikasta mušnica (Agaricus muscarius) in škrlatno rudeča golobica (Agaricus integer) in mlečnica |
| Genovefa (1841): | ſe bolj lepo ozhém prilisuje, kakor dobro — kakor tukaj ſtrupéna muſhniza prôſto, rjavo, dôbro, ne krivno in vshivljivo gobo sraven ſêbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ispezhajo ? Samo ſkosi ſkerbno pregledovanje popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine — poſlednizh ſkosi vedosheljnoſt in prisadevanje , neprenehama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke sa ſvoje opravke, rasprodajo, muſhtre popolniga blaga, bukve sa poduk omiſliti, — in kakor je mlado |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobriga obetala, in jo s teshavnimi deli ſosnaniti in ji muſhtre nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lizhen, de bo li terdno in sveſto po muſhtru narejen. Muſhtrov je vshe vezh v Ljubljani; v' kanzlijo kmetijſke drushbe ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpod petih goldinarjev; tode je lizhen, terden in sveſtó po muſhtri narejen. Deshelni kolovratarji ga bodo snali dati bolj po zeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo tako lizhen, de bo li terdno in sveſto po muſhtru narejen. Muſhtrov je vshe vezh v Ljubljani; v' kanzlijo kmetijſke |
| Sacrum promptuarium (1695): | da urshoh sakaj ta krajl je dial, de mosh ima mutast biti, shena pak slepa, rekozh: Innvens fæminas Zelotypiæ obnoxias eſſe |
| Biblia (1584): | je bil od Sludia obſeden, ta je bil ſlép inu mutaſt. Inu on je njega osdravil, taku, de je ta Slepiz |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njemu pèrpelan en obſędeni, katęri je bil ſlęjp, inu mutaſt: inu on ga je osdravil, takú, de je govóril, inu |
| Revček Andrejček (1891): | ima tudi usta in jezik; mislil sem vedno, da je mutasta, he, he, he! Franica (neumno uljudno). Ali bi morebiti kaj |
| Genovefa (1841): | povédati ne bile môgle: mi je mogla tudi tiſta néma (mutaſta) svér pot do vajniga ſtanovanje pokasati. Tako lahko in tako |
| Genovefa (1841): | neuſmiljeni, kakor ljudje ? — Pa — nak', ne samérite mi! vé néme (mutaſte) osidja? bolj obzhutite! Vé ne mórete môje in môjiga otrôka |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njemu je priſhlu veliku mnóshiz, katęre ſo ſaboj imęle mutaſte, ſlęjpe, krulove, hrome, inu veliku drugih: inu ſo jih pokladali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Takú de ſo ſe mnóshize sazhudile, kęr ſe vidile, de mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi vidio: inu ſo zhaſtili Israelſkiga |
| Genovefa (1841): | je po léti kakiga vrozhiga dné popoldan takó med némimi (mutaſtimi) ſkalami in dreveſi ſedéla in nizh ni ſliſhala, kakor krókanje |
| Biblia (1584): | priſhlu veliku folka, ty ſo pèr ſebi iméli Hromce, Slepce, Mutce, Krulauce, inu veliku drusih, inu ſo je Iesuſu pred nuge |
| Biblia (1584): | ſe je ta folk sazhudil, ker ſo vidili, de ſo Mutci govurili, Krulauci sdravi poſtajali, Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſtane, pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni, pogaſi |
| Biblia (1584): | on je njega osdravil, taku, de je ta Slepiz inu Mutiz govuril inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bei gochgedacht Seiner freihe = errlichen Gna= ”den in puncto m — mutui & promuſſi ma”trimonii” Shushek. (k' Marku. ) Matizhek naj pride ! (Marka |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Schwammburg contra N. N. vul”go Matizhek & c.& . in puncto mutui & |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nam piſhejo v naſhih novizah !'' bo marſikdo rékel in ſe musal, miſlizh, de mu prasne rezhi in s prasnimi rezhmi prasne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh tizhev in kushuhovnih svir, ktero ſim bil sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is Kanade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan je veliko gospostvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga sa Ljubljanſko muséum sa 10 goldinarjev kupili in varh museuma, goſpod Frajer ga je umétno nagatil. S rastegnjenimi perotami 9 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſvetlóbo dan od Henrika Frajerja, magistra apotekarije in varha musêuma v Lubljani. — Deſiravno imamo od krajnſke deshele she vezh dobrih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perhodnizh gotovo dve mladike pognále. (Konez ſledi. ) Franz Hladnik. Ljubljanſkiga museuma je pred nekimi tedni darilo doteklo, ktero je gotovo vſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Svete podobe, ki jih je J. Vodè, varh baron Erbergoviga muzeuma v Dobi, iz nekiga prav drobniga in lesketečiga peska umetno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajnske dežele, ki ga je H e n. Frajer, varh muzeuma v Ljubljani, v razstavo dal, je vse hvale vreden, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi se zamogle vse kostí te imenitne živali dobiti. Ljubljanski muzeum, ki s posebnim veseljem take stare ostanjke predpovodenjskih žival nabira |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | znanje dalo, kaj de sta imenovana dva okamenika? Varh Ljubljanskiga muzeuma, gosp. Freyer so na to vprašanje naslednji odgovor dáli: „Poslane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gosp. Drobniču za imenovane okamenike zahvalimo, ktere so že narodnimu mezeumu po vrednosti vverstene”. H. Freyer. Urno, kaj je noviga? v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | odgovor na vprašanje. Častitljivi gosp. kaplan J. Drobnič so Ljubljanskimu muzeumu dve okamnjene živinske kostí in pa dva luštrenka (Muschel) poslali |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | v posode nastrežejo in pijó. VAmeriki je sladki javor, kterega muzga dá sladkor, ki se pokuhuje in pokuhuje, dokler se na |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | listne. Če je takrat toplo in tiho vreme, da se muzga po vsem drevesu za kožo lahko zadosti spari in k |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se zleseni in drevo razganja in debeli. Kadar je vsa muzga sterdena, in seme dozor- jeno, pade listje z drevesa, drevó |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | več strani škodje; a) taka veja oslabi, ker sok ali muzga je ondi vstavljena in v zraku in solncu posušena, rana |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mu véje začetka kresnika vkrivé ali pa prevežejo, da je muzga malo zaderžana, in da v les preveč ne žene, ampak |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ožig ali palež. Zmerzljina. Drevó malokdaj pozimi zmerzne, ker je muzga takrat že terda, ampak ali pozno v jeseni ali pa |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dile in za prodaj sekajo smreke, jeli mesca rožnika, kadar muzga stojí. Scer pa je nar boljši vsak les pozimi pred |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | koži černo ali kakor ožgano postane in koža odstopi, in muzga iz njega solzí, ki se kakor smola sterdi in grampe |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | če mu je preveč gnojno, če blizo kake gnojnice stojí; muzga namreč preobilno žene, lesne žilice se zagoste in muzga se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | posebno v polovici, se začenja lesovje že malo buditi in muzgo po malem dobivati; naj se tedej les ta mesec za |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pozimi. Staro drevó ima od leta do leta manj živo muzgo, ravno kakor star človek kri, ki mu sobel življenja še |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Cepijo se lahko dalje od druzih sadnjih dreves, ker pozneje muzgo dobé, in se vsako mnogo cepljenje tudi po vejah rado |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pa ne veljá, ker tertnim korenincam škodje in v terti muzgo ali sok skazí, kakor pri drugem drevji. Nekteri gnojenje tert |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ogel se vsak čas séka, pa je tudi boljši pred muzgo, posebno če se ima tak les obrasti. Smreke, jelovke in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | stojí. Scer pa je nar boljši vsak les pozimi pred muzgo sekati, in ga ni puščati, da bi preveč zastaral. Tukaj |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ali cvetje in mladike. V jeseni zmerzne, kadar drevó še muzgo ima in hud mraz posebno po deževnem vremenu, ko je |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se obrezujejo pred muzgo, in vse take dela so pred muzgo boljši. Samo za kurjavo in za ogel se vsak čas |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | drugem drevji, na cvetcah i. t. d. Ta merčes pije muzgo iz perja in mladik, takó da se perje zvije, mladike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſin, fantizh dvanajſterih let, vedno hlad od ſtrani mahlja, in musika ga vſeſkosi is vaſi, od ktére ſe sjutraj odrine, do |
| Viljem Tell (1862): | Sovražnikovo, ki me hoče streti. (Od daleč se čuje vesela muzika, ki se bliža. ) |
| Viljem Tell (1862): | je? (Nekoliko svatov prileti, nekoliko jih je še na klancu, muzika se glasí. ) |
| Viljem Tell (1862): | Berta, on objema kmete, ona objame Hedvigo. Vsi molčé, le muzika se glasí z griča. Ko utihne, stopi Berta v sredo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Ali kralj ga ni poslušal, veleval je, naj se oglasi muzika, naj se vrsté najslastnejša jedi in najljubeznivše deklice naj plešejo |
| Valenštajn (1866): | hvala Nebesom, ka mi razodevajo, Kak se je iznebim. (Vojaška muzika se zopet oglasi. Dvorano vedno bolj vojaci polne. Zagledavši Butlarja |
| Sacrum promptuarium (1695): | tem Angelam v' Nebeſsa sletela poshlushat do vekoma to Nebeſko Musiko. Tiberius Ceſsar vſe ſvoje shaze je bil petlerjom dal, de |
| Genovefa (1841): | blishej priſhel in proti grádu po hribu jésdaril, je ſhumézho musiko saſliſhal. Golo je ravno s ſvôjo derhálijo veſél obéd imel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prižganimi baklami osnovali, z kterimi so šli (60 parov) z muziko iz svetvavnice (Rathhaus) čez Francovi most, in pred gledališč pridši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred gledališč pridši so Jima med „Vivat! ” in „Živi! ” vpitjem, muziko in petjem z gorečimi baklami čerke F. in M. napravili |
| Valenštajn (1866): | prazna za plemiče i strežaje. Vse je živo, Trčkinega polka muzikantije gredó krog miz. Še predno vsi odidejo, pristopi Maks Pikolomini |
| Mineralogija in geognozija (1871): | malokedaj manjka, že od daleč napovedujejo Werfenske sklade. Naticella costata, Myacites fassaënsis, Myophoria sp. i. d. pričajo strategrafično enakost z onimi |
| Botanika (1875): | Glive, kakor pečenka (champignon), ki imajo na nitke razraščeno steljko, mycelium imenovano, rasto iz njenih odločivših se koscev. Taki prosti razmnožitveni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | že od daleč napovedujejo Werfenske sklade. Naticella costata, Myacites fassaënsis, Myophoria sp. i. d. pričajo strategrafično enakost z onimi v bolj |
| Zoologija (1875): | Muscari 125. Muškat 149. Muškatovec 132. Mušnica 114. Mycelium 113. Myosotis 143. Myrrhe 151. Myrica 131. Myristica moschata 132. Myrtus communis |
| Botanika (1875): | skorej kakor kumare. Mična rastlinica je potočnica ali mačje oči (Myosotis), ki nas sè svojimi kakor nebo višnjevimi cvetnimi zvezdicami |
| Kemija (1869): | 414. Murexid, mureksid, 470. Mussiogold, zlata pena, 430. Mutterlauge, ostalina. Myrrhe mira 490. N. Nafta, 511. Naftalin, 510. Nakislina fosforova, unterphosphorige |
| Kemija (1869): | 488. Mineralwasser, rudna, voda, voda rudnica. Minij, Mennige, 431. Mira, Myrrhe, 490. Miricin, 467. Mišjica, Giftmehl, 382. Mleko, 495. Mleko žvepleno |
| Zoologija (1875): | Muškat 149. Muškatovec 132. Mušnica 114. Mycelium 113. Myosotis 143. Myrrhe 151. Myrica 131. Myristica moschata 132. Myrtus communis 155. Myrtus |
| Zoologija (1875): | Myrrhe 151. Myrica 131. Myristica moschata 132. Myrtus communis 155. Myrtus pimenta 155. N. Nagelj 147. Naprstec 143. Navicula 110. Narcissus |
| Botanika (1875): | Izmed rastlin tega reda je v Evropi doma le mirta (Myrtus communis); njene veje s svetlo-zelenim listjem in z belim cvetjem |
| Zoologija (1875): | 113. Myosotis 143. Myrrhe 151. Myrica 131. Myristica moschata 132. Myrtus communis 155. Myrtus pimenta 155. N. Nagelj 147. Naprstec 143. |
| Botanika (1875): | ste v vzhodnjej Indiji domá. V Južnej Ameriki daje pimentovec (Myrtus pimenta) nageljnovi poper ali piment; hruškam podobni plodovi kujavovca (Psisidum |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ki sprejemate deležnike iz vsih krajev našiga Cesarstva. Častit. gospodu — n— iz Šneperka. Odgovor na Vaše vprašanje so dali tudi gosp. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | panis, n spremenjen v r); plire, poln (po latinskem plenus, n spremenjen v r). V rumunskem jeziku, po Bobbovem slovniku „Dictionariu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spremenjen v r); pemint, zemlja; pere, kruh (po latinskem panis, n spremenjen v r); plire, poln (po latinskem plenus, n spremenjen |
| Zoologija (1875): | parnih in dve posamezni. Parne lične kosti so: nosne kosti N, gornje čeljustnice M, solznice L, ličnice Z, nebnice in nosne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | skupnega faktorja, a pa mora vse faktorje števil m in n imeti, zato mora število a tudi vse faktorje produkta mn |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Vzemimo, da je število a z relativnima prašteviloma m in n razdelno. Ker nimata te dve števili nikakeršnega skupnega faktorja, a |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shkode inu navarnoſti na dushi noi na thalesi davi mene N: to pegerano shumo dnarjou pernasata satu jas vas isbodram, da |
| Sacrum promptuarium (1695): | ut ſis longæus ſuper terram, & benè ſit tibi. Vſimite tedaj N. N. lete fazonetelne, katiri vam is ſerza ſhenkam, inu perporozhim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | šopronskega komitata na Ogerskem vé po zagotovilu časnika „Z. f. N. u. H.” za gotovo zdravilo zoper pasjo steklino. Skozi 44 |
| Fizika (1869): | tiste mere, ki se delé na 10 enakih delov, kakor n. pr. meter dvanajstinske mere so pa tiste, ki se delé |
| Fizika (1869): | imajo pa razun ploščastih očes tudi oči z lečo, kakor n. pr. pajki. 177 Vidni kot; prividna in prava velikost. Kakor |
| Fizika (1869): | toplini in pri srednjem zračnem tlaku biti še tekočna, kakor n. pr. voda, vinski cvet, êter, itd. Take pare se razločujejo |
| Botanika (1875): | z nekako pravilnostjo. Če ste namreč dve kapljini razne gostote, n. pr. čista voda in sladorjeva raztopina, ločeni druga od druge |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | imeti, tedaj z mn razdelno biti. Ako je število razdelno n. pr. z 2 in 3, razdelno mora biti tudi z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | poracijonaliti (die Gleichung rational machen). Recimo, da nam je poracijonaliti n. pr. jednačbo enačba. Jednako z jednakim vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 25. avgusta. 8.) Dolgov: A. Pasiniju v Trstu 850 gl. N. Finku v Brnu 726 gl. K. Bregarju tukaj 535 gl. |
| Astronomija (1869): | S'. Toraj imenujemo tudi vse te skoz polutnik potegnjene kroge n.pr. PDP' in PD' P' klónove kroge. Iz tega se razvidi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gojenec neobčutljiv in tvornost vzgojnega sredstva se oslabí. Kadar izhajaš n.pr. s svetom, ne rabi povelja, in kadar moreš poučiti, ne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mišljenja se razvija prirodi primerno iz teka reprodukcije. Ako je n.pr. otrok večkrat zaznaval, da so telesa, ko se jim je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mnoge ljudi tudi podnebje in doba življenja. Pri mladini se n.pr. opazuje fanatizem in strast po svobodi, pri možeh slavoljubje in |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | jakonapeti tok, odda iz malo zavojev obstoječi debeložični povoj neki (n.pr. osemnajstkrat) jačji tok, ki ima ravnotolikokrat (n.pr. osemnajstkrat) manjšo napetost |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | debeložični povoj neki (n.pr. osemnajstkrat) jačji tok, ki ima ravnotolikokrat (n.pr. osemnajstkrat) manjšo napetost. Pri tem se mora pa poudarjati, da |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | s' vosam inu s' kobilo vred ſkusi okno ſkozhil. Gaſhper. Nâ, tiſtu pak né, tiſtu — to niſim rękel — kobilo niſim vidil |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | sovetovavnici« — zdaj Tirček pravi — toraj naju ne bo nihče motil. Ná, Saksonec, lej, tvoj stari rojak ti je lonec mesá skuhal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | semtertje po deželi še veliko. Marsikterih zastonj išemo po besednjakih. Nate nekoliko takih: Na Dolenskim med Kerko in Savo se slišijo |