sladkoren sladkorjev sladkost sladkovoden sladnost slador sladornat slaj slajen slama slamnat slamnik slan slana slanina slankamen slap slast slasten slastno slaščica slatina slav. slava slavček slavec slaven slavilen slaviti slavno slavnost slavnoznan slavolok slavonski slavski sleče sleči sled sledeč sleden sledenec slediti sledivši slednik slednji slednjič sledoma sledonajdec sledonajdnik slehern sleherni slej sleme slep slepar sleparica sleparija sleparstvo slepec slepišnica slepiti slepo slepota slezena slezov sličen slično slika slikar slikarija slikati slikovina slina slinar sliniti slinjak slinjavka slišan slišati sliva slivov slog sloga sloka slomškov slon sloneč sloneti slonokoščen slonov slop slov. slovanski slovanstvo slovanščina slovar slovaški sloveč slovečnost slovenbistriški slovenski slovensko slovensko-hrvaški slovensko-naroden slovensko-organički slovenščina slovenje slovesen slovesno slovesnost sloveti slovnica slovničar slovničen slovnik slovo slovstven slovstveno slovstvo složen složno složnost slučaj slučajen slučajno sluga sluh sluinski slušati slutiti slutnja sluz sluzav služabnica služabnik služba služben služeč služiti služkinja služnoljubnost služnost smalta smaragd smaragdast smatrati smeh smehec smehljaj smehljaje smehljajoč smehljanje smehljati smejati smejčkati smeje smejoč smel smer smešen smešnica smešno smet smetana smetanov smeti smetje smetka smiliti smirek smisel smledniški smod smoditi smodka smodnik smokva smola smolen smoletov smolika smolnat smolnik smolnikov smoter smotka smotriti smrad smraden smrček smrdelja smrdeti smrdljiv smrečica smrečje smreka
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | sebi, se je pa več pridela. Zató rabijo bélo péso sladkorne fabrike, rudeča pésa pa služi za rejo živine. Kakor rudeča |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | v imenovani zemlji in pri obilnim gnoju na debélo za sladkorne fabrike obdelovati, jo zamoremo vunder vsacimu kmetovavcu , če ima le |
| Zoologija (1875): | pred njimi nij nič varno. Na Jamaiki ugonobé velik del sladkorne trstike. Posebno v velicih mestih, kakor je London in Pariz |
| Botanika (1875): | namreč dve kapljini razne gostote, n. pr. čista voda in sladorjeva raztopina, ločeni druga od druge s pregrajo iz svinskega mehurja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | navadl urnu, inu is veſſellam wugati, bosh ti eno naiſrezheno sladkuſt obzhutil, inu bosh na dan te sodbe enu veliku upanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 3. Aku ti njegovo smert premislesh , bosh ti to narvezhe sladkuſt, inu trosht obzhutil. Moj Syn, inu jeſt sma per njemu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu ſapelluvanje tvoje dushe neshl, aku męnesh v'posvejtneh pravo sladkuſt okusiti. Uſſe je nezhemernu, inu reſjidezhe, inu ſatorej nabo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ta zhudesh, katęriga ſi v' Kani Galilæi ſturil, preberni v' ſladkoſt, inu v' veſsele tę teshave, bres katęrih ne more sakon |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V narave skrivne stráni, Nje moči se čudne učili, Nje sladkosti s Tabo pili V njenim krili skupej zbrani; Tù smo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktera Vila Te v détinstvu je učila, De besede vse sladkosti Se v goréči iskrenosti 'Z gorkih pers izlivajo ? Ktera sréčna |
| Oče naš (1854): | da bi enkrat vsi, vsi tisto nebeško jéd vživali, ktere sladkosti nobeden ne more popisati! Jezus, daj nam svojo milost za |
| Oče naš (1885): | da bi enkrat vsi, vsi tisto nebeško jed uživali, ktere sladkosti nobeden ne more popisati! Jezus, daj nam svojo milost za |
| Ta male katechismus (1768): | inu ostudnemu kraju ſdellu, koker de be na nebu vezhne sladkuste is Xtusam uſhival. Tu kader so bli mashneki, inu duhovni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 2. Be bil ti moj Syn! le enkrat te samotne sladkuſte okusel, be ti ſdruſhbe teh ludy tolkajn naſhellel; inu aku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be v' tebi ena perserzhna lubeſn boſhja bila. 3. Uſſe sladkuſte tega svejta bodo tebi ſhovzh, inu grenkoba, zhe Boga prov |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sladnoſte imel, podaja njemu tudi zhes Boſhjo poſtavo uſſe sorte sladkuſte, inu zèrklarie. Ta pregreshlive, inu poredne perliſuvavz se zèrklivoſti perliſuje |
| Sacrum promptuarium (1695): | pred hisho te Gospe taku lepu peil, de od velike slatku s ti je bila nje dusha od teleſsa ſe lozhila |
| Zoologija (1875): | se še celó vvrtajo v kamen ob morskih bregovih. Izmed sladkovodnih školjk imenujemo: Jezerske školjke ali brezzobke (Anadonta) tencih lupin, brez |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo ſhliſhali, inu bodo od ſkerby, inu velikiga blaga, inu ſladnoſt tega ſhivlenja, po katirih sahajajo, saduſheni, inu ſadú nadoperneſſo, katiri |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | O farba ! moj nedolshni zvęt ! Zvędi, ter mi neovęni! Gręſhna ſladnoſt mi nesbriſhi Tebe nigdar is oblizhja prezh. Proſhna eniga otroka |
| Kemija (1869): | §. 170 in 173.) Rum se dela iz sirupa trstnega sladora, arak iz zevrelega rajža, a narodi, stanujoči po azijskih stepah |
| Kemija (1869): | iztiska; sladki sok, v kterem je po priliki 10 odstotkov sladora, ima nekoliko beljakovine in rastlinskih kislin v sebi, zato mu |
| Fizika (1869): | pr. pri odsrednjem ravnaru parnih mašin in za čistenje trsténega sladora. Poslednji je sostavljen iz malih belih kristalov, ki so rujavo |
| Kemija (1869): | Slador je jako razprostranjen, zlasti v rastlinstvu. Razlikujemo več vrst sladora, ki se po vodenosti, kristalizovnosti in po obnašanji proti polarizovanej |
| Kemija (1869): | stanujoči po azijskih stepah in višavah, si celó iz mlečnega sladora izgotavljajo neko opojno pijačo, tako zvani kumis. Znano je, da |
| Kemija (1869): | se je namakal razrezan telečji želodec (siriščnik). Vodena, od mlednega sladora sladka tekočina, sladka sirotka (Molke) zvana, se odtoči in odcedi |
| Zoologija (1875): | v krvi dovodnic. Tudi ima prva več vlaknine, vode, izlečkov, sladora in solij, manj pa krvnih kolesec in scanine. Ono utripanje |
| Kemija (1869): | amilovega okisa, C10H11O.HO, se dela zraven étilovega alkohola pri vrvežu sladornatih tekočin, zlasti ondi, kjer se iz krompirja kuha žganica. Surov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in kvasú pogačo ali krùh spekla, de je bil prijetniga slaja in veliko zdraviši. kemikarca je bila; kakor tudi tista, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v hišo priti; — tudi je rekla, da ona ni rajnci oslajene vode dala; — iz apoteke g. Bankalari-a v Mariboru je na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ko je rajnca zbolela in bljuvati začela, ji je Ana oslajene vode napravila in dala. Ravno imenovana dekla Krois je pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da se ji je to le zdélo, ker je rajnca oslajeno vodo večkrat pila in je je tudi takrat poželela. 3 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | že velik dobiček prineslo. Turšica da zernje za človeški živež, slama pa je živini grozno tečna piča. Ako kmetovavec njivo za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | reče eniga dne: „Kar tebe čez mene „povzdiguje, je le slama; sad moj pak je, boljši „kakor tvoj; če meni ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 4 lote na drugi dan. Kedar pa tudi seno in slama pri dolgoterpečem deževju vlažna postajata, ju je treba s soljo |
| Stelja in gnoj (1875): | naši deželi se navadno te-le reči rabijo za steljo : 1. Slama, 2. listje, 3. resje in enako rastlinje po gozdih in |
| Stelja in gnoj (1875): | in dobro posušena šota sicer nima toliko notranje tečnosti, kakor slama, zato pa prav veliko mokrotnosti na-se vleče, gnoj dober ohrani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſnashno, in sdravo leshiſhe, in de ſe vezh gnoja napravi. Şlama je nar bolji ſtelja. Vrednoſt ſlame ſe rasſhteva po njeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hitreji raſtla, in do deſétih dni od druge pred dosorela. Şlama in klaſ bo vezhi in serno bolj moknato, nekteri tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nasaj vershe. Tako ſe ſnop lepo pretréſe, sernje odleti, in ſlama ſe veliko manj rasbije , kakor pod nemſhko butizo, ktera s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bilo toliko. Senó in otava se je prav dobro obneslo, slame je na kupe. Le tisti, ki imajo zlo močirne ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in za družino, ali za živino in polje. Ena pest slame da dve pestí gnojá, ki zopet eno pest žita daste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kad; to kad naj napolni z rezanco, kakoršne si bodi slame, pa ne clo do verha. Na rezanco vlij toliko vode |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tvoje prizadevanje — volili bojo kakor kane. Novíce nočejo več prazne slame mlatiti. Rimiljanska cesta skozi gojdz Hrušico. *) Rimljani so posebno zavoljo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ne dajaj pa bolni živini med tem ne sena, ne slame za klajo, ampak če je moč trave, za pijačo pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſklad jelſhove ali verbove hoſte, verh te vreſja, mahu, bizhevja, ſlame ali ruſhnje, de ſe perſt ſkosi ne ſeje, sverh vſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je poprejshnu Lętu po Lętu, ſuhu blo, taku bode veliku ſlamme, pa malu serna, zhe pa prejshne Lętu je deshovnu blu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | za klajo pa tudi za steljo, — ako bi se ti slami pridevala tudi tista hoja, ki se v dobro gleštanih gojzdih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | več moke ali otrobov daje, da namestuje redivno moč, ktere slami manjka. Sledeče rastline so za teleta dobra hlevna piča: Sladka |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mleček, poljski ženof itd. Po divjem česnu, laneni preši, plesnjivi slami in po nekterih drugih zeliših mleko večkrat tudi smerdi. Nar |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | donašali, bil je daleč od jame. Spali so roparji na slami, a ta je bila pregernjena dragocenimi perti. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mora vſako jutro, po ſlami pregledovati in metuljke, ki na ſlami in med ſlamo ſedé, pomoriti. De ſe tako veliko goſenz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſih derveſih na vertu ſtorjeno, ſe mora vſako jutro, po ſlami pregledovati in metuljke, ki na ſlami in med ſlamo ſedé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne bo na golih tléh leshala, ampak ſaj na ſuhi ſlami, in de tudi sdrav shivesh dobí, ne kako gnilo ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | proſtora na vosu ne pervoſhijo, de bi ſvojo glavo na ſlami ali na ſenu naſlonjeno imeli; ampak jih savolj poshreſhne shelje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kot je sicer sejejo. Ko bi nekteri le zgoli turšično slamo pridelovali, bi jim to samo za živinsko klajo že velik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | s konja na kozo sedel. — Je prišel s perja na slamo. — Današnjimu listu je perdjan osem in dvajseti del kemije. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nôči. Našli so tovaríco (oslíco) pred mestam , jo vso s slamo ovijejo in zažgó. Uboga živina se valja po tléh, rijôve |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kedar se jim zvečer v štali noge ne odergujejo s slamo ino ne omivajo. Leto bolezin, ako je mogoče ozdraviti, osnaži |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v hlev pridejo, jih je treba po celem životu s slamo dobro dergniti. Hlev, v kterem konji stojijo, mora pozimi gorek |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jih je treba popolnoma napojiti. Pridno šterglanje in dergnenje s slamo ali s kertačo je nar boljše sredstvo konje zdrave ohraniti |
| Kemija (1869): | lastnosti je osnovana rastlinska hranitev. Ako pamuk (bombaž), žaganje ali slamo obdelujemo z zgoščeno žvepleno kislino, spromené se te stvari najpredi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na vertih odpoditi. Urno, kaj je noviga? ( ˛Shola s a ſIamo pleſti ) Na Zheſkim imajo she dalj zhaſa ſholo, v kteri |
| Sacrum promptuarium (1695): | jeſt pak, de ſi lih shitu, inu moko noſsim, morem ſlamo, inu liſtje glodat, satoraj gre prozh, inu ſe udinia k' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poreshi, in jih ali prez poſadi, ali pa hrani s ſlamo odete, na koreninah v perſt sagernjene in ſpomlad v brasde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pod nemſhko butizo, ktera s ſvojo nepotrebno tesho in debeloſtjo ſlamo in sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potem ga s liſtjam , in nekaj s gnojam in s ſlamo okrili, verh tega pa ſhe nekoliko perſti naloshili. Veſelili ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro gnoji in slo poboljſha. Shita poleshejo, de potém le ſlamo, ne pa polniga sernja nedoneſejo, ako je preobilno zherne ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe sazhnejo od mrasa treſti; sdaj ſe morajo pa s ſlamo otréti ali do ſuſiga obriſati. To ſe mora vſake 2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſa ſholo, v kteri ſe zhes 100 ubosih dekliz uzhi ſlamo pleſti. Ktere ſo nar bolj pridne, dobé, kadar ſholo sapuſté |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſo po kmétih hiſhe ſhe vezhkrat leſene in s ſlamo krite, ſe mora vſakkdó zhuditi, de ogenj bolj pogoſtim in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | liſtnim gnojem debeleji pognojen biti; tudi dalje dershi liſtnat, ko ſlamnat gnoj. 2. Bizhje, lozhje in terſtje je dobra ſtelja, tode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Liſtnat gnoj ſe v semlji tako naglo ne vmedí, kakor ſlamnat; satorej pa mora proſtor sa enako mero perdelanja s liſtnim |
| Zlata Vas (1848): | skorej vse s céglam krite; zakaj srejnska postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam je bila železna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sa konja 4 do 6 funtov, sa ovzo pol funta ſlamnate ſtelje. Dober kmetijſki perjatel ſvetva, ſlamnato ſteljo ali na dvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in jezhmenova ſlama vezhdel ljudje pokladejo , zhe ni operhla. Od ſlamnate ſtelje je nar bolji gnoj. Kadar ſená sa klajo permankuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in laſtnoſt dobil, de majhne papirnate liſtike, koſzhike besgoviga ſtershena, ſlamnate bilike, perjizhe, terſhizhize i. t. d. na ſé vlezhe, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe le to s njo dobro sméſhaj, 2. S lahkim ſlamnatim gnojem jo potreſaj, ali s ovzhjim in konjſkim gnojem jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | basali. Véter silno močno pihaje zanêse zamašik iz strélnice na slamnato streho, in v pol uri je bil bogat mož ubožen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | nam je pa „pratikar” letos napravil? Da je postavil sneg, slamnik, rokovico, zvezdo in sapo na ravno tiste dneve , kjer so |
| Gozdovnik (1898): | konju sedeči je bil don Avguštin Pena. Nosil je gvajakilski slamnik, srajco iz finega belega batista brez oprsnika, in baržunaste hlače |
| Gozdovnik (1898): | v Mehiki gamusa imenovano, ter nosil lehak a mnogotero pretrti slamnik na glavi, za pasom pa je imel celo orožarno vseh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jutro, mladi goſpod hoſtnikar, 2) ga paſtirzhek posdravi, ter ſvoj ſlamnik nekoljko persdvigne, pa ſe ſpet pokrije. „Alj bi rad, naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lesene sodarske pipe, nimamo nič posébniga povedati. — Z veseljem smo slamnike, ki nam jih je F. Dolenc, učiteij iz Menguša poslal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Krajnja, za plahte. 19. Gosp. And. Jelene iz Ihana, za slamnike. 20. Papirnica v Vevčah pod Ljubljano, za mnogoverstne olja. 21. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | k svojej ubogej materi ter neutrudljivo delata jerbase in najlepše slamnike, in vso to blagó oddajeta tergovcu. Nekega dne stopi tergovec |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tergovec dá enega sina učiti se plesti košarice, a drugega slamnike. Čez tri leta se sinova poverneta zopet nazaj k svojej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kar berž prehitali, de bo zadej ostal, in ne več slane vode si pridobiti mogel. Je ni več rúdice, ne žemljice |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Meſzi snaſh puſhat, laxira, pa ſuhe Ribe, Arenke, inu, vſse ſlâne Ribe ne jeſti. VELIKEGA TRAVNA OPRAVILA. Na Poli Prahe gnoijo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu velka ſuſha, aku lih vzhaſsih deshí, ſo rudi ſhkodlive ſlane ſkus velki Traven, po tem ſe kashe enu malu lępu |
| Kuharske Bukve (1799): | ogna, inu jih odzędi; deni v' ſtaklęnze ali flaſhe, inu ſlane vode notri nalì. Slana voda ſe ſturí tako; deni ſolí |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maslam in peteršiljem. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, na slani vodi z nekoliko dišečimi žbicami, mlado dišavo in lorberjevim perjem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | noževiga roba, zreži na rezance (nudelne) in zavri jih v slani vodi. Razbeli potem putra ali masla v kozi, perdeni gresa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | topli vodi toliko, da je voda prav nasitena solí; — ti slani vodi se prilije 3krat toliko olja, in vse skup se |
| Kuharske Bukve (1799): | s' peterſhilam, perdeni drobno sręsane rakove vratove, enmalo v' ſlani vodi kuhane od koſti sbranc ribe, oſoli, naſtergaj enmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | ſpargelne potrębujeſh, vsami ven, kar je tręba, druge pa v' ſlani vodi puſti samaſhene. Kader ſi eno ſtaklęnzo nazhęl, jo povshi |
| Kuharske Bukve (1799): | poſoda s' pokrovam potrębna, pokrov more nateſnim gori iti, de ſlani lęd notri nepada, ali ſlana voda nevlęse, kar bi dober |
| Mineralogija in geognozija (1871): | najnoveji morski peščenec ali apnenec, ki se je naredil iz slanih delov hlapečega morja in iz ostankov razdrobljenih školjk in se |
| Zoologija (1875): | dolgi in prebivajo časih v velikih množicah po sladkih in slanih vodah, kakor na pr.: Škrgonožec (Branchipus), dvoklopnik (Cypris), samook (Cyclops |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | rudníno ali perstjó zedinjeno nar poprej v vodi rastopé ter slano vodo v velikih kotlih kuhajo, dokler sama čista sol ne |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | najdejo, lete s' oiſtremi klęſhami odshipli, s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane ta bolézhi kraj isperi, s' medam |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | en malu prezh s' vodo saliti. Goveje shivine lorbarjovu perje ſlanu jeſti dati, inu ne poprej na paſho puſtiti, ampak de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | delajo, ki ljudi in živino nadlegvajo. — Pozneje merzla rosa in slana pada, ki listje orumeni in rastivno moč v korenine nazaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kemíjski veji spričujejo naravoslovci, kakó se megle, oblaki, rosa, dež, slana, sneg, toča, léd in vse druge vremenske premembe narejajo ; kakó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | popke, ki bi gotovo bili počili, ko bi se bila slana le se kakih štirnajst dni dalej mudila ; h sreči je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zméšan, da mu le staroslovenščina k terdnemu pravilu pomore. Potler „slana Reif” imámo le mi Slovenci s Staroslováni; „lanita, Wange”; „šuj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vunder vesela novíca sliši, da bo ajda, kodar je ni slana posmodila, vsimu deževju vkljub, vunder dobro donesla. Z medam je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nas ta ajda obnašala, saj tako dolgo, dokler je ni slana vzela. Če bomo le zmiraj ptuje skušnje razglašali in brali |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dobriga naſtoplo. Ko ſe je she sima blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pridelka obéta. — Hvala bodi Bogu, de nas je tako milostljivo slane in toče obvaroval in letašniga leta ni k 1544, 1644 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dni, kolikorkrat Malitraven vreme spremeni. — Če zdaj germi, se kmet slane več ne boji. — Kolikor pred st. Markam žaba reglja, toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zgodej pomladi ne. Trave, na ktero je obilno rôse ali slane padlo, se že sama živina po svojim notrajnim občutku ogiba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na pašo goni, de ona slabe jesenske in od mraza, slane ali snega prevzete in zmerznjene ostanjke iše in jé, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Marjeti zagledali, kakó mu je jelo spodnje perje, kakor od slane percverknjeno, gnjiti in se sušiti, in ta gnjiloba gré do |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | na Travnikih. Polétje. Tudi v' temu Męſzi Roshenzvet ni bres ſlane, inu je velka ſuſha; velki Serpan je od sazhetka nepokojen |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | shelóda. Hmel. Na rata slu, je nevarnoſti v' Spomlad savolo ſlane, po Lęti pa savolo tozhe, kar pa ga oſtane, je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | travnikih ſe nimajo dolgu paſti, sizer bode malu sraſlu, velike ſlane, inu nelushtni luft noter do S. Primasha, katere To mozhnu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kugo ljudstva obiskuje, brez de bi kugo, ali povodenj, ali slano, ali točo mogočnim copernicam perpisal. Ali veš, de na visokih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obzemlje (Atmosphäre), to je: zrak, vetre, megle in obláke, roso, slano, dež, sneg in točo. Za tega voljo bom sedaj kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | človek vé, de dobrotljivi Bog zdaj z točo, zdaj z slano, zdaj z sušo, zdaj z vodó, zdaj z ognjem, z |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je vſa puſhava lepo béla ko ſneg, ino kakor ſ' ſláno opádena. Zelo májhne béle serniza ſo to bile, v' uſtih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 5 krajc. funt; čez 2 centa pa po 6 krajc. ; — slanina (špeh) v bohih po 16 gold. in pol, brez kože |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in pol funt; čez 2 centa pa po 6 krajc.; — slanina (špeh) v bohih po 17 gold., brez kože po 17 |
| Kemija (1869): | Steingut, kamenina, 420. Steinkohle, črni premog, 506. Steinsalz, kamena sol, slankamen, 407. Steklo, Glas, 409. Steklo apneno, Kalkglas. Steklo kalijevo, Kaliglas |
| Kemija (1869): | Slankamen, Steinsalz, 407. Slatina, Sauerling. Sluz rastlinska, Pflanzenschleim 482. Smalte, smalta |
| Sveti večer (1866): | djal, „da je ta list zercalo, v kterem se ogleduje slap in skala z drevjem vred. Kakor čisto srebro dere voda |
| Gozdovnik (1898): | zdajci obstoji Fabij, kazaje z roko v drago. »Slišite, vidite-li slap? « Solnce, njim nasproti stoječe, je metalo svojo žarovito luč v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v zibki nadahnila. De, ko vdari Tvoja lira, Vsaka druga slast umira V njene glase vtópljena? Slavski govor — ktera Vila Te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | žlahten lov, pozdravim, vaj! Ga ni veselja lepšiga, — Kaj druga slast, nebesa kaj? « To reče grof, na stegno bije, Klobuk visoko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drugo stanje iše; Če ognja rop je blago lih, Tolažbe slast mu serce greje, On drage glave svojih šteje. In glej |
| Sveti večer (1866): | vedno za predobrega, da bi kaj slabega storiti zamogel. Bogastvo, slast tega življenja je preslaba, da bi zavoljo nje svojo vest |
| Zlatorog (1886): | ko pred menój »Pádel bo v prah, »Tákrat mi v slast bo, »Njêga strah, »Tákrat pa bodem – – »Se njemu privíla, »Z |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ki ſe je rakov poſlushil, mene pobóljſhati, de ſim ſvoje ſlaſti premágala , nerodno poshelenje dobro jeſti in piti vkrotila, ſe vſake |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ali celò pomorili, in dostikrat vzajemno eden druziga z živinsko slastjo sneli, in čepinje ubitih za posode imeli in iz njih |
| Revček Andrejček (1891): | vender dobri! (Prijazno. ) Bog povrni, Bog poplačaj. (Jé z veliko slastjo. Od daleč se čuje žvenket kraguljčkov in prihaja vedno bliže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | veči, de pride v dve versti les noter. Kdor hoče slastniga in lepiga sadja nasušiti mora: 1) Dobro perpravljeno , zrelo, zmlajeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sušivnice naglo na hladni zrak postaviti, de lepo svitlo in slastno ostane. 4) Kdor sadje na peči suši, naj večkrat hišo |
| Zlatorog (1886): | jo do dná, Pa naj je žejen ali ne In slastno oblizúje se. Gospodov iz sodnije baš Udvórnih malo le poznaš |
| Kemija (1869): | Slankamen, Steinsalz, 407. Slatina, Sauerling. Sluz rastlinska, Pflanzenschleim 482. Smalte, smalta, 428. Smirek, Smirgel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ogenj sgubé in ſe ſpet proti voſku vsdignejo. (Konez ſledi. ) Slátine ali rimske toplice v Gleihenbergu na Štajarskim. Čast, komur čast |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | daljnih krajev veliko ljudí perhruje, bolnih in zdravih. Vsak tù slátine veselo vživa, in ako ga poletna vročina slabí, ga kopva |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ne spodobita. (Poglej, kar sim o tem v „Jahrbücher für Slav. Literatur, Kunst, v. Dr. Jordan. Leipzig 1847. 2. Heft, strani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | si, je, so itd. (ki ne stojé v drugih narečjih slav. nikoli iz početka stavkov), v slovenščini tudi iz početka stavkov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | glasno zagnal, de bi po vsi Slavenii razlegalo se. Pervo: Slava Bogu, de smo dočakali srečno noviga leta! Drugo: Slava nadvojvodu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pervo: Slava Bogu, de smo dočakali srečno noviga leta! Drugo: Slava nadvojvodu Janezu prejasnimu, ki je „Novice” nam priskerbel! Tretjo: Slava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jih serčno veselili, tebi, Bogu, slavo sprepevljali: Slava! slava trikrat slava Bogu večnemu! Matija Majer. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. 1. § |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | blagodarov vživali, se jih serčno veselili, tebi, Bogu, slavo sprepevljali: Slava! slava trikrat slava Bogu večnemu! Matija Majer. Nekaj kemíje (ločbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | s tem lepim darilam vsim prejemnikam Novic zlo vstregli, kér slava Pija IX. se po celim katoljškim sveti razlega. Sveti oče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | latinskih šolah slovenski jezik učiti, ter veliko poslušavcov imajo. Slava, slava slovenšini! J. Š. Od sv. Lorenca, na Štajarskim. Tudi pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v latinskih šolah slovenski jezik učiti, ter veliko poslušavcov imajo. Slava, slava slovenšini! J. Š. Od sv. Lorenca, na Štajarskim. Tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pridnim gospodarjem vsacega kraja, ki pomagajo sadjoreji na noge, — posebna slava pa še takim, ki pustote prenarejajo v verte in množijo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | njegovih rok! “ Nebes in zemlje vsa bliščava Je stvarniku neskončna slava 2. Dež. Tergovec, ki je bil v bližnjem mestu na |
| Ta male katechismus (1768): | ſemla, inu nebesa so polne velizhastva tvoje slave. Tebe ta slavne kor teh Apostelnov. Tebe ta zhastitluve kup |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je cenil, kakor polovico svoje druge deržine. Slišali smo nekiga slave vredniga Černogorca terditi, de je bil slovenskiga naroda, kar brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | šolah tega reda, tudi tukej naravoslovstvo in kmetijstvo razlagalo, *) — in slave ter hvale vredno perzadetje visokočastitiga gospoda prošta barona Kodellita, vodja |
| Divica Orleanska (1848): | veliko. Burgún. Gotova je; vi zadovoljni boste, Karol. Na potu slave sam pred vami pojdem, V obličju mesta, kjer me krona |
| Divica Orleanska (1848): | želj osnuje trone si, Tedaj je s kraljem pevc enake slave, Obema stan človeštva so višave. Düšatel. Moj kralj in moj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ves svet zoperstavi, Narodu pravice davi, In kovati ga želí; Slave zora bo svetíla, Zob verige razdrobíla, Večna bo Slovencov čast |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | serce pika, Naj le slabo govorí; Vzeti nam ne more slave, Ne vtajiti bistre glave; Večna bo Slovencov čast. Kedar bliska |
| Ta male katechismus (1768): | mozhy pruti nebesam se pouſdignel, kjer je bil v' vezhni slavi svojega nebeshkega Ozheta zhes uſſe stvary postavlen, inu povikshan. Matth. |
| Divica Orleanska (1848): | ti tudi? Verla snubca dva, Enaka v hrabrosti in bojni slavi! – Sovražne utolažila, deržavo Sklenila si, in mi razpreš prijatle? Le |
| Divica Orleanska (1848): | Lahir. Kje malo svoje zasluženje smem Primerjati junaški slavi vaši? Kjer snubiti grof Dünoa se nameni, Tam vogniti se |
| Divica Orleanska (1848): | svetga Dioniza, varha Deržave te, enako bodi njeno, In slavi njeni se oltar napravi! Ljudstvo. Divici blagor, blagor rešnici! (Trobente |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | niſ' ſamo nam shivljenja dal, Ki 'zhaſtimo Tebe v vezhni ſlavi : Ti zheſh biti tudi varh shival. Tvoje imé naj bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bodemo mnogo blagodarov vživali, se jih serčno veselili, tebi, Bogu, slavo sprepevljali: Slava! slava trikrat slava Bogu večnemu! Matija Majer. Nekaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bodemo Njegovih dobrot vživali, se jih serčno veselili in Njemu slavo sprepévljali. Tretji zlati dar: daj! da v sercih naših domorodcev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bodemo tvojih dobrot vživali, se jih serčno veselili in tebi slavo sprepévljali. Drugi zlati dar: daj! da nam v domovini sije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in razložili. Ni je natorne vednosti, de bi v veči slavo Stvarniku, v veči čast človeškimu umu služila, ko zvezdoznanstvo. Človek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ali Mu pri njegovih delih svetovavec bil? — Veliko častitljivši v slavo Stvarnika, v ponižbo napuhnjeniga človeka, pa tudi v povišek človeškiga |
| Divica Orleanska (1848): | Kakor sim, Tak hočem, de me vidi svet. Burgún. To slavo Ste s krepko dušo naklonili si! Izabó. |
| Divica Orleanska (1848): | tam prodala Je nevmerjoči del sovražniku Človeškim za posvetno kratko slavo. Rokav ji zavihajte; glejte pike, S katermi jo zaznamoval je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 8 dni na Angleškim ostal, kodar ga hočejo z veliko slavo sprejeti; potem se bo v severno Ameriko podal. Turška vlada |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fabíoli; pa da bi to zeló povzdignilo cesarjevo čast in slavo. Fabíolo je popisal ko žensko čudovite učenosti in olike, ki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pa dal ti bom tudi, zheſar niſi proſil, bogaſtvo, zhaſt, ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres mére boljſhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſi ga vſim narodam perpravil; luzh v' rasſvetljenje nevernikov, ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender prijasnim ozheſam ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pertlizhni, ſe vſak perkloni, de bi jo povunjal; nedolshna kakor ſlavzhik, deſiravno v germi ſkrit in po vſakdajne oblézhen , nam vender |
| Zeleni listi (1896): | naglici pa prevrže še drug ptičnik, v katerem je imela slavca. Vratica se odpró in — frr! — ušel jej je tudi slavec |
| Zeleni listi (1896): | Vratica se odpró in — frr! — ušel jej je tudi slavec. Slavci pa so dragi. Marino spreleti jeza in strah. Kriči in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mu je vsako serce na pervi vid odperlo. Čistoglasno, kakor slavec, je peti, ino k petju takó lično citre prebirati znal |
| Zoologija (1875): | poslu se večkrat ves potopi. Manjši ptički tega plemena so: slavec (Lusciola luscinia) najimenitniši pevec, ki k nam dohaja meseca aprila |
| Zeleni listi (1896): | slavca. Vratica se odpró in — frr! — ušel jej je tudi slavec. Slavci pa so dragi. Marino spreleti jeza in strah. Kriči |
| Sveti večer (1866): | razumejo, vdeležijo tega veselja. Dobro mi je znano, da so najslavniši podobarji to sveto dogodbo narisali v slikah, ktere ljudje občudujejo |
| Valenštajn (1866): | končáš. Potem bi moral Ljudem na sveti zlopovesten biti Vsak slaven mož i vsak oblasten duh, Verjelo bi se blodinji vsakdanjej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Cesarica zdrava in vesela po s. maši iz Ljubljane skozi slavna vrata na teržaški cesti proti Terstu odrinila. Bog Jima daj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | verliga naména , ki vsim Slovencam veliki dobiček kaže. Tudi naša slavna škofija, ki vse krepko podpira, kar je Bogú v čast |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | žene kolesa, in barke nosi. Zató se je tudi ta slavna družba obernila k vsim svojim slovenskim sosedam, in vse prijazno |
| Roza Jelodvorska (1855): | in se tudi sam jako veselim, dva tako krepka in slavna viteza v ljubi slogi tukaj najti. « — Strašimir se ne vé |
| Ta male katechismus (1768): | je shl na nebu? Nam perneſſe naprej to skrivnust tega slavnega na nebu hojenja Kristusovega, katire je po dapernesenemu dellu nashega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmeta iz Zagorice v 67 letu njegove starosti in ujca slavniga Jurja Végata, nekdajniga c. k. glavniga vojšaka, viteza visociga vojniškiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z lanjsko, se kaže sploh viši od lanjske. Domačinstvo. (Žlahta slavniga Krajnca barona Jurja Végata). V Moravčah smo 6. dan tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Novice v 40. listu, kjer so gosp. F. Šmidt razsodbo slavniga Graškiga zbora nemških kmetovavcov na znanje dali. — Tukajšna družba sv. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | naukov razlagali. Deržali se bomo pa v tem nauku bukev slavniga učenika kmetijstva, gosp. Hlubeka, in kjer bo treba, bomo svoje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | iz imenovaniga zgodopisa take sostavke, kteri, čeravno le odlom iz slavniga rokopisa, so vunder tudi sami po sebi celotina. Po ti |
| Roza Jelodvorska (1855): | Eno nedeljo so združeni južnali, in rešitev slavniga Častimira je bil njih navadni poglavitni razgovor. Mala južina je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | M. Domazhe povéſti. Deſetiga téga méſza je Krajnſka kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha domazhija imenitniga, ſhe od zeſarja poſlavljeniga mosha — in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vollgiltigen Schluss ziehen” utegnejo marsikomu oči odpreti. Kar se je slavnemu Kopitarju pervemu o aoristu dozdevalo, to je g. Navratil po |
| Ta male katechismus (1768): | ſemla, inu nebesa so polne velizhastva tvoje slave. Tebe ta slavne kor teh Apostelnov. Tebe ta zhastitluve kup teh Prerokov: Tebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Dragi moj Radislav ! Nič ni na svetu takó žlahtnega, kakor slavni oblastniki in starešini (Behörden), ki se za srečo ljudstva in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nadvojvodu Janezu prejasnimu, ki je „Novice” nam priskerbel! Tretjo: Slava slavni družbi kmetijski na Krajnskim, ki nam „Novice” izdaja! Vsim dobrim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi ovcam stavijo, ktere imajo tudi svoje lastne hude kozé. Slavni kmetovavec Heintel je prerajtal, de poprej, ko še ovcam niso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | veliki škof v Erlavi na Ogerskim, zraven tega pa tudi slavni pesnik, so 8. dan Grudna pretečeniga mesca z velikim praznovanjem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | častjó svojo drugo novo mašo obhajali; čez 50 lét so slavni mašnik. — Kér visoki vredni starček od nekdaj radi Novíce beró |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Slovenec” ptuja beseda postala! Valvazor, Linhart, Zois, Vodnik, Ravnihar, Kopitar: slavni Slovenci! kaj bi neki rêkli, ko bi iz grobov vstali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je že zlo sperhnelo. * Gosp. Mirko Bogovič, verli domoljub in slavni pisatelj jugoslavenski, je začasno prevzel vredništvo „gospodarskega lista'' zagrebškega. Na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa izversten jezikoslovec (filolog) prof. M. Hattala, rojen Slovak. Ta slavni poznávec slovanskega jezika je izdal doslej že več važnih spisov |
| Fizika (1869): | da je potrebno natančnost v teku ur dosegel še le slavni holandski fizikar Huygens (1657), ki je prvi izpeljal misel, rabiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dunajſkih novizah ſe bere , de je Goſpod Jernej Kopitar — naſh ſlavni roják, ſadaj zeſarſke bukvarnize varh na Dunaji pred nekim zhaſam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | je tedaj pregovor: „v španovii pès cerka”. (Dalje sledi. ) Življenje slavnih Slovanov. IL Miklavž Kopernik. (Konec. ) Leta 1510 ga izvoli ujic |
| Valenštajn (1866): | mojega Imena, moje sreče dedič bil, Očák ponosno vrste knezov slavnih, Ko vgasne kratko mi živenije. Krivičen sem osodi bil. Na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Slovenci! povsod toliko čislano „Fabiolo. ” Vi radi prebirate življenje naših slavnih rojakov, pazljivo poslušate, če se vam pripoveduje od daljnih slavnih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | slavnih rojakov, pazljivo poslušate, če se vam pripoveduje od daljnih slavnih mest, od vojske itd. — tukaj imate vse ob enem: slavne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mi, kako ti je pri sercu danes pred imenitnim in slavnim dnevom? ” „Tako veličastni, tako slovesni občutki me navdajajo, da se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pravopisa navajeni, za nje je potreba, de se to zaznamnja. Slavno vredništvo! Jez sim popolnama Radislavove misli. *) Tudi se to lahko |
| Sveti večer (1866): | hočete, da moji otroci ne bi menjali svojih jaslic za slavno draždansko podobo. |
| Sveti večer (1866): | in sto let. Tudi jaz sem, ko sem popotoval, tisto slavno podobo Jezusovih jaslic, imenovano sveta noč, v Draždanih večkrat ogledoval |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem Krayliza te zhiſtoſte, inu tu imę je meni ſlo slavnu bilu. Jeſt be nabla Mate Syna Boſhjega poſtalla, aku be |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zastavami in cveticami; na koncu mosta, na suhem, je bil slavivni obok tako umetno narejen, da je bilo misliti, da je |
| Divica Orleanska (1848): | Si krog in krog sovražnik prizadeva, Alj njemu vkljub te slavno tje popeljem. Dünoa Ko pa bo vse speljano, dokončano, Ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | I. tako zlo hrepenel. Z dobitvijo te terdnjave so Rusi slavno končalí vojsko tega leta; ali bo pa to za sklepanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gosp. Navratil svoje zasluge v omiki slovenščine in slavenščine sploh slavno pomnožil, in to izverstno delo je res vredno, da ga |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | roke k'woju, inu tvoje perſte k'vojski, de bosh slavnu premagal, inu koker en premaguvauz is wojvalisha naſaj se podal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | dopisnika. Kajti to je enkrat gotovo, da imajo osnovatelji Preširnove slavnosti vzrokov dovolj, če ne vsega, kar se bo nocoj „pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | pevcev iz vse naše dežele je bilo 120. Težišče vse slavnosti 30. dec. u. l. nahajam jaz v tem, da zamorejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | seboj vzeti. — Iz Beligrada se piše, da je knez serbski slavnoznanega generala Kničanina, ki je sedaj spet popolnoma zdrav, za ministra |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | važnega zgodovinskega dela „Dejepis mesta Prahy” (Povestnica mesta Praga) od slavnoznanega povestnika V. Tomka; delo je posvečeno gosp. ministru grofu Thunu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | me navdaja misel, da se bo kedaj tudi še drugi slavolok vzdignil v spominek, da je pokončan tudi drugi hudi nasprotnik |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stali Boštjanovi vojaki, pravi mladi tribun svojemu prijatelju, kazaje na slavolok pred palačo: „Kedar pogledam to Titovo zidanje, mislim si, prav |
| Botanika (1875): | Pokorny, Reichenbach, Suffren itd. Za spoznanje Hrvaškega in Slavonskega rastlinstva sta največ storila J. Schlosser vitez Klekovski in Farkaš-Vukotinović |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kteri po 2000 do 3000 goldinarjev veljá, pravijo „koliba”. Na slavonski meji novinca, kteri ni še Turške vidil, s kako terto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sercé vzdigujejo ? Dolgo struna ljubezniva Poje v tihim sramežljiva, Modropojki slavski streže, Ki beršlánov venec véže, Gosli ž njim ovénčati. „Čas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Tvoja lira, Vsaka druga slast umira V njene glase vtópljena? Slavski govor — ktera Vila Te v détinstvu je učila, De besede |
| Zlatorog (1886): | mu Anka rokó: »Pokaži, kaj si prinesel s sebó? »O sleče samó in svédrečev cvet »In same očníce in sámo obstrét |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | okoli, katere kebre vmori ino jim maſt v ſpodni lonz slezhe. Kdor koli kako drugo ſkuſheno ſredſtvo vej kebre ali zherve |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Križani Jezus, Smili Se mene ! Oče naš ... X. Jezusa slečejo. O Jezus! s kakšno serditostjo Te neusmiljeni ljudje mučijo (ali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ krishan na kalvárii. Sdaj ſo vojaki Jesuſa prijeli, mu ſlézhejo ſhkerlataſti plajſh, ino ga v' njegovo laſtno oblazhilo oblézhejo. Ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v shido sapredejo, ſe petkrat ſpreminjajo, saſpé, in ſtaro kosho ſlezhejo ali ſe leve, in takó pet ſtaroſt narede. Is ſkuſhnje |
| Življenja srečen pot (1837): | alj tvoja ſmert bo pozhaſna. “ Vkashe ſerzhniga mladenzha do goliga isſlezhi ino nevſmileno rasmeſariti; ker pa ſv. Lavrenz le ſtanovitno ſveto |
| Življenja srečen pot (1837): | ino mertev. Amen. Kedar ſe isſlazhiſh, isdihni: O Goſpód! daj isſlezhi ſtariga zhloveka: pregreſhno poshelenje ino hude navade; naj vſe hudobno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | današnjiga dné na svetu najdejo; takim je zlo teško zverinsko sleči in kaj človeškiga obleči. De taki narodi, ki se sami |
| Ultra! (1867): | bi vam vendar ustregel, hočem to vam tako zoperno oblačilo sléči nekaj časa, in gospodu Ostermanu se v primerniši obleki pokloniti |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Jezus! odpusti mi mojo hudobnost, daj mi milost in bom slekel stariga človeka, ter oblekel noviga, ki je po Tebi vstvarjen |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Evrota ni dalje popraševal. Med tem pogovorom je bil Fulvij slekel svojo lepo obleko in se v popotno preoblekel; vse je |
| Genovefa (1841): | Ali ſhe véſh, ljubi ſin, kako ſim ſvôjo ſtaro obléko ſlékla in prozh vergla, ki ni bila dalje sa rabo in |
| Genovefa (1841): | zherno oblézhena; in vojvodnja zhernih oblek od tiſtihmal ni bila ſlékla. V vojvodſkim gradu je bilo tako tiho, kakor de bi |
| Genovefa (1841): | Bóg drugo dál? Gléj, tako bom tudi sdaj to telô ſlékla in prozh djala. Strohnélo bo kakor ſtara obléka. Jes ſama |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | četa, ktera sama je smela pričujoča biti in drug nihče. Slekli so mu oblačila in ga privezali na drevo, pred njega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svoje gledavce nekako zapana, de mu tedaj ni lahko v sled priti. Tudi reče kakimu pričijočimu iglo v bukve vtakniti, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdravju pomagali. V Polšiški okolici je tudi na dnevu dokej sledí ali žil premoga (Steinkohlen), *) in letašno zimo, ki je bila |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | po tleh vse na drobno pregledal, če bi našel kako sled. Res, blizo stebra z desko je ležal nožič, kterega je |
| Deborah (1883): | krvavega bi si nogé ožulila, da morem mirniše gledati krvavi sled na njegovih nogah! Župnik. Boljše, da vežeš druzim rane. Daritve |
| Gozdovnik (1898): | da bi v vihrajočem diru sledú ne izgubil. Vodil je sled od reke dalje in ni še dolgo jahal, kar najde |
| Gozdovnik (1898): | Prav verjetno. Vidite-li, kako Diaz oprezuje? Oči ima le za sled ter jaše počasnejše in previdnejše nego prej. « Ta trenotek se |
| Gozdovnik (1898): | stran. »Ne motim se. Tukaj sta dva človeka peš na sled zadela, pa šla za njim. Nosita mokasine (divjeusenjske črevlje indijanske |
| Gozdovnik (1898): | moža? « Tako se je bilo znočilo, da je bilo nemogoče sled videti ; moral je okolico preplaziti, če je hotel odgovor dobiti |
| Genovefa (1841): | naj majnſhi zvetlíza, kébrizhek ali polshek ſo jo, kér je ſléd bôshje modroſti in dobrôtnoſti v njih vidila, neisrezhêno rasveſeljevali. Slo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | narodi, v trumah brès ſhtivila, na Laſhko vreli, in krivavoſtráſhni ſléd sa ſeboj puſtili. Nar vezhji neſrezho pa je ſhe li |
| Gozdovnik (1898): | minut, ko se vrnejo odpravniki kož. Sokoljeoko je dal od sledov toliko zamesti, kolikor se mu je zdelo potrebno ter po |
| Gozdovnik (1898): | bosta čakala, da se prikaže jutro, ki bo posvetilo vse sledove. « »Naš prijatelj Sokoljeoko govori pravo, priglasuje Kanadčan. »Mene žene še |
| Gozdovnik (1898): | in polnočjo ter zadeneta, ko je večer nastal, na široke sledove, na one, kterih sta iskala, kakor sta sodila po številu |
| Gozdovnik (1898): | Drživa se kar severnozapadno, pa jih dobiva, ali vsaj njih sledove,« govori mlajši. Apači so smrtni sovražniki Komančem in prav zdaj |
| Gozdovnik (1898): | se je uresničila. Kratkemu mraku je sledil hitro večer. Izgubljajoča sledove, opazita v daljini majhino svetlo točko, povečavajočo se v gorečo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dneh otrokovega življenja niti govoriti ne more. Kažejo se le sledovi duševnih nadarjenosti in posebnosti, ki se silno razvijó sosebno v |
| Gozdovnik (1898): | je bil rez storjen šele v pretekli noči. »Pa so sledovi samo štirih nog,« meni Pepo. »Velikega sledovnika sta nosila,« odgovarja |
| Stric Tomaž (1853): | pripravljeno imele. Čez nekoliko časa prihrume spet nazaj, brez dobljenja sledu za begunkama. Legré se grozno togoti in nori, ker se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dopoldne. 6 ur so kidali sneg, pa še ni bilo sledu nesrečnega človeka; že so skor obupali ga najti — kar ga |
| Viljem Tell (1862): | brodovi naglo Zavetja iščejo, mogočna vihra Drvi se dalje brez sledú in kvara. Vsak sebi tiho naj domá živi; Mir mirnega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | orjaški slon, dinotherium i. d.); opice so precej redke. Človeškega sledú ni v nobeni taki tvorbi, koja je pozneje bila razdrta |
| Zoologija (1875): | takisto niti črevesa niti žil. Tudi živcem in čutilom nij sledú ali pa so na najniži stopinji. Večina ploskavcev živi v |
| Zlatorog (1886): | Pela nežno kot skrjánček In v očesci o solzícah Ní sledú jej bilo več. |
| Gozdovnik (1898): | potrebuje mnogo časa, skrbi in ozira in ki se po sledu konjskih kopitih lahko izda. Ako se odločimo, da pojdemo za |
| Gozdovnik (1898): | je moral biti popolno ugotovljen, da pojdejo Apači po njegovem sledu, da pridejo od juga, sicer bi ne bil tako odpravil |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vabita“, odgovori Mak Merzon. „Ali pa so Maori nam na sledu. Pazite, Mak Merzon! “ „Menim, da so bile sove; — sicer pa |
| Fizika (1869): | se pri tem poskusu nikakor znatno ne spremenite. Enak je sledeč poskus: Dve poli pozlačenega papirja zlepite se skupej sè svojima |
| Fizika (1869): | Drugi fizikarji pa mislijo, da je kemijska sorodnost in njej sledeč kemijski razkroj glavni vzrok galvanske elektrike, misel, ktera je po |
| Kemija (1869): | sebi kovine, razen železa. Te raztopine imenujemo amalgame. Razredba kovin. Sledeča tablica nam kaže kovine razvrščene po posebnih lastnostih v skupine |
| Fizika (1869): | so se pa po navodu Fahrenheitovem poprijeli vse drugačne razdelitve. Sledeča tablica primerja prav jasno te različne razdelitve. |
| Botanika (1875): | nima listja, ampak ki nosi le cvetje. Podzemeljska debla so sledeča: |
| Botanika (1875): | kislina je tedaj poglavitni živež rastlinski. Sedaj si moramo dati sledeča tri vprašanja: Od kod jemlje rastlina sebi potrebno ogljenčevo kislino |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in večkrat na čisti zrak pridejo. Lete gnjilobe znamnja so sledeče: Prasič čez dalje manj rad jé, šetine so bolj terde |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potresovati in potem živini pokladati. Znamnja pljučne kuge so pa sledeče: Od začetka bolezni se kratek kašelj zapazuje; ako bolezin raste |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | života razširja. Znamnja, po kterih se pereči ogenj spozna, so sledeče: Kedar se vnetje na vratu prične, vrat naglo in hudo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bo Negovska Grašina v svojem gospodskem hramu v Moravskem verhi sledeče davke pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko dačo (Dominicale) in deseti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da bi se ktero za književni vseslovanski jezik sprijelo, derznem sledéče ováditi: Češki in Poljski jezik ne moreta nieden vojvoda biti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Baba ne zgrabi”. (Dalje sledí. ) Smešnice. Nek amerikansk časopis naznanja sledeče: Vročina je bila pri nas tako velika, da so lovci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je mar, kako stojí srebro in zlato, se razvidi iz sledeče resnične dogodbe: „Poprašavšemu nekemu pražkemu profesorju, ki je iz zlate |
| Zoologija (1875): | in levo. Ploče so sosebno okusne morske ribe. Imenujemo samo sledeče vrste: navadni jezik (Platessa solea), robec (P. maximus) in navadno |
| Zoologija (1875): | trdnih snovi, ki dadó 0,7 odstotka pepela. V scalnici nahajamo sledeče organske spojine: scanino, scalno kislino, hipurovo kislino in kreatin (glej |
| Botanika (1875): | Nekoliko poslednje stopa tedaj v najbližje stanice, iz teh v sledeče in pride tako vedno dalje. Kmali bi se pa na |
| Zoologija (1875): | leviti ali se celó popolnoma preobraziti. Členarji so razdeljeni v sledeče tri rede: žuželke, pajkovce, košarje in njim pridružimo še črve |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vpliva vzgled“. Slomšek. ) Vzgojujoč z vzgledom paziti nam je na sledeče: 1. Kar otroci že od prvih dni in neprestano vidijo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | suhe stelje in kislega mleka za pičo. Mleku se primeša sledečega zdravila 1 lot: Vzemi 4 lote žvepla in 8 lotov |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Potem se vsakemu prasiču dvakrat na dan, zjutrej in zvečer sledečega zdravila med pičo daje: Enoletnim in dveletnim prasičom pol lota |
| Zoologija (1875): | splošne uredbe v tri glavne skupine, kar je razvidno iz sledečega pregleda. |
| Botanika (1875): | dalje razvajajo, je jako velika, in dá se razsojati iz sledečega poskusa. Pomladi naj se vinska rozga z ravno kar prirezanim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali de, a, de. Razloček obojega sklanjanja se kaže v sledečem sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov nisem vedli drugač sostaviti, kakor po |
| Fizika (1869): | méri, ali pa tako, da narejajo med sabo kot. V sledečem bomo te slučaje bolj na široko pretresovali: za zdaj naj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | geologiški jezik. Zato se nam prav koristno zdi, jih v sledečem pregledu sestaviti. Tu nahajamo imena, ki na sebi nimajo posebnega |
| Botanika (1875): | in da bi zadobil le površnji pregled rastlinskih plemen. V sledečem ne bomo toliko popisovali rastline, ampak večidel le povedali tiste |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | umetno oplojevanje sposobnih cvetnih organov, dalo nam jo to povod sledečemu poskusu: Ko dve trti Riparije v Weikerdorfski trtnici pognali 30 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | knez Švarcenberg jih sprijeli. Ti duhovniki iz Slovenije so bili sledeči: dekani gosp. Koren, Staroterški , gosp. Urek, Skališki, gosp. Žuža, Slovenbistriški |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | oklicati dal osnovo namestnega vladarstva (Regentschaft), kterega poglavitni razdelki so sledeči: cesarjevič je polnoleten z 18 leti; cesarica je namestna vladarica |
| Kemija (1869): | Po neštevilnih primerih so kemiki ustanovili sledeči zakon: Kemične prvine spajajo se med sebó v stalnih nepromenljivih |
| Fizika (1869): | pa teža, ki ga navpično na zemljo vleče. Iz tega sledeči pot je zakrivljen, ki je po razmeru, v kterem stoje |
| Fizika (1869): | raztopljine bolj visoko od 100 ° C. ogreti, da zavró. Sledeči primeri kažejo, v kterem oméru treba vzeti soli in vode |
| Gozdovnik (1898): | don Estevanovih in Diazovih ušes, da ju je kar zazeblo. Sledeči hip se zgrudi konj mrtev na tla, in ž njim |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | množiti. Kako pa vse to prav storiti, bodemo učili v sledečih pomenkih: I. Čmu potrebuje kmet gnojnišča? Zato, da shrani na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne želi. Da je ovca zdrava ali bolehna, se po sledečih znamnjeh spozna: |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | izvira ali iz prehladenja ali iz zapertja, in se po sledečih znamnjeh spozna. Živinče noče žreti, z zadnjimi nogami berca in |
| Astronomija (1869): | da je ne moremo videti. V 19. stoletji pričakujemo še sledečih solnčnih mrkov, ki bode v naših krajih vidni. Letos 22. |
| Kemija (1869): | sostavljeni po splošnoj formuli: RO.SO3 + R'2O3.3SO3 + 24HO, kar vidimo iz sledečih primerov. Kalijev galun = KO.SO3 + Al2O3.3SO3 + 24HO Natronov galun = NaO.SO3 + Al2O3.3SO3 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mnogovrstni, med njimi smolnikovi porfir, melafir, mandljevec. Porfire najdemo v sledečih gorah in goratih krajih: V Sudetih, Kerkonoših jako razširjene v |
| Zoologija (1875): | v kožo. Vsi ti dosle imenovani imajo različne noge, pri sledečih so pa vse noge enake. Mokrica (Asellus aquaticus), 12 mm. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | she vezhkrat preprizhala, de nar vezhkrat neſrezha po ognju is ſledezhih rezhi pride: Dimniki ali rajfenki in kuhne ſo ſlabo sidani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odverne, in ravnajte ſe po tém v takim zhaſu po ſledézhih pravilih ali reglizah: 1. Prav mozhni in dobro rejeni shivini |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bil prej šantal. V tem primerleju se mora noga s sledečim zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov kafrovca, 2 kvintelca tinkture španskih |
| Botanika (1875): | njegova zunanja in notranja podoba; njeni razločki se zaznamovajo se sledečimi besedami dovolj točno in razumljivo. Deblo je gledé snovi ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | Plevensko zmago. Dunajski dopisnik „Moskovskih Vedomosti” začenja svoj dopis s sledečimi besedami: „Vmeste s Rosijej prazdnujet v padenii Plevni ves Slavjanski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | dvorec. Depeša opisuje molečega pred podobo Matere Božje vladarja s sledečimi besedami: „Na čelu vladarja so se risale globoke, težke misli |
| Občno vzgojeslovje (1887): | to stališče ljudske šole, določujoč v 1. svrho taiste s sledečimi besedami: „Ljudski šoli je naloga, vzgojevati otroke nravstveno — nabožno (versko |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | z nežnim glasom, sicer malo boječe, vendar neizrečeno ljubeznjivo zapoje sledečo pesmico : Ne plaši se! če burja hraste vije; Po hudi |
| Gozdovnik (1898): | »Tiburcio! « deklica, »kolika sreča, da ste šli, sledeč za nami! « »Tiburcio jo vidi bledeti in tresti se, ko |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na ta ſvejt perſhuv, de imam od reſnize prizhuvati: En ſledni, katiri je is reſnize, ta moj glaſs poſhluſha. Pravi Pilatush |
| Kuharske Bukve (1799): | nadbederne ali ledjiſke koſtí ſkup pridejo. 9) Shoſía ima na ſlędni ſtrani eno ledjiſko koſt, tedaj saſadi vilze na ſred ſhkofíe |
| Gozdovnik (1898): | sledu. V kratkem spozna, da so utisi vedno razločnejši, da sledenci morejo biti jedva sto korakov pred njim. Sklene toraj konja |
| Fizika (1869): | zelena. Narobe izbuja zelena barva rdeče papodobe, vijolčastej (ljubičastej) barvi sledé rumene, modrej pa pomarančnorumene papodobe. Iz tega se razložé marsikteri |
| Astronomija (1869): | najgostejši del, skozi tako imenovano jedro. Gotovo je pa, da sledé repatice privlačnosti solnca, v čegar bližici se hitrejše premikajo in |
| Botanika (1875): | pazljivosti, ker so je pri razdelitvi rastlin mnogotérnato uporabila. Če sledé pravilno vsi listni krogi v cvetu ne soraščeni drug za |
| Gozdovnik (1898): | možu. « Vojak visoke rasti je prvi, Črnotič je. Drugi mu. sledé, a s toliko oglednostjo, da njihova kretanja v vodi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pridniga učenika pridobile; on pa bi boljši zaslužke imel. (Dalje sledi. ) Urno, kaj je noviga? (Sneženi plazovi) zopet letas na Tirolskim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rokodelci ne bodo, naše spiske bereč, svojiga časa zgubili. — (Dalje sledí. ) Pridelki pretečeniga leta v raznih deželah po celi Evropi. Kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bilka i. t. d. se znajde ravno sréd svetá. (Dalje sledí. ) Šolske novice iz Gorenskiga. V naši nar bližnji sosednji, v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se jočejo, kér so zgubili svojiga očeta in odgojitela! (Konec sledí. ) Kaj Vodnik od nas Slovencov in slovenskiga jezika na dalje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kamnu ³) na kterem je Šiva viditi, kako otroka razseka. (Konec sledí. ) Za poduk in kratek čas. Hafedove sanje ali narobe svet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zdaj naše gospodarstvo v veliko boljšem stanu memo nekdaj? (Konec sledí. ) Gospodarske drobtinčice. (Metelka ali nemška detelja (Luzerne) — od kod je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pridno, kjer se kaj hasnjivega novega nahaja po svetu. (Dalje sledi. ) Iz parižke razstave I. I. Ker so še le unidan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za sabo, gleda mu jo upihati; al z enakim derkom sledi cesar za njim. Oficir je dobro vedil, da se mu |
| Fizika (1869): | ne bi držala nit in vlekla proti c. Iz tega sledi krožno gibanje. Jasno je, da bi se godilo enako krožno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Atilu ſpremenil v tamen mrák! — — v zherno, ſtraſhno nózh! (Dalje ſledi. ) Krajnſki zepzi ſo tudi dobri. *) v naſhih novizah 10. maliga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kako ſe imájo naſhe kmetije popravljati, de bo prav? (Dalje ſledi. ) Perpravnimu kraju bi vezh verglo murve rediti, kakor ſadno drevje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po 15 do 20 let, de ſe ne salesejo. (Dalje ſledi. ) Od shelésne zeſte kaj. Sa tiſte, kteri ſhe nizh kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 12. Od reje zhbel. 13. Od reje shidnih goſénz. (Dalje ſledi. ) Nekaj sa moje rojake, ki tobak pijejo. Nekdo je prerajtal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe le tretje leto po ſaditvi jih sazhni obirati. (Dalje ſledi. ) |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | takimi rezhmi kadili in pázhili, ktere va-nje ne gredo. (Konez ſledi. ) Poſlavljenje. v poſlednih Dunajſkih novizah ſe bere , de je Goſpod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in kteriga naj nam Bog ſhe dolgo dolgo ohrani! (Dalje ſledi. ) Opominjanje, zheſke kolovrate delati, in ſe uzhiti na-nje preſti. Snano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | žaltovo, zató, ki kruhova skorja žaltost na sé potégne. (Dalje ſledi. ) |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi. ) Beſedna vganjka. Zela treh slogov beſeda Vlada in ſkerbno pregleda |
| Divica Orleanska (1848): | kralj pod krasnim od šterih baronov nesenim prestolnim nebam. Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse v cerkvi, jenja popotnica. Sedmi |
| Divica Orleanska (1848): | sledita. Za njima rajda dardarjev. Uradniki v dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala z vladarsko palico, vojvoda Burgunski z mečem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | presojo: ali je Ana Aleksander rajnci zavdala ali ne? naj sledijo iz zatožniga pisma važniši zadeve, ki so jo zavdanja sumljivo |
| Gozdovnik (1898): | na pravem sledu. Morala sta biti dva možaka, ktera je sledil, ker na vlažnih tleh je bilo poznati dva para različnih |
| Gozdovnik (1898): | privezali kože za lásove ter odjezdili. Trgovec jim je počasi sledil. Sokoljeoko je moral biti popolno ugotovljen, da pojdejo Apači po |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | bi bila skoro glasno vzkliknila od veselja. Toda veselju je sledil naglo strah: ,,Kakšni nevarnosti sta se izpostavila, dobri — hudobni otroci |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ter tje zakopale v grez, kjer je okamnelo. Tako je sledila prekucija za prekucijo zaporedoma, se vé da čez dolgo časa |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je Bil in se zmuznil na prosto. Mati mu je sledila. Srce ji je glasno bilo; skoro bi bila zavpita, vrata |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | besede so provzročile največjo razburjenost. Ni manjkalo veliko, da niso sledila besedam dejanja. Irec je zavrnil vojake in zapovedal mir. Nato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bi bila nek Rusija, akobi Petra velikega ne bili sledili vladarji, kteri bi bili z njegovo serčnostjo in politiko začeto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | čeravno ni bilo zjutraj več ko pet stopinc mraza, zmerznenjiga. Sledilo se je po poti v snegu, de se je blizo |
| Divica Orleanska (1848): | množtvu zdaj brez pomočí omaga. Karol. Otmíte jo! Lahir. Vam sledim koj! Burgún. Mi vsi! (Odidejo. ) Deveti nastop. Boriša druga pusta |
| Kemija (1869): | zmesi cinobra in železnih opilkov cinober razkroji. Ako to razsnovo sledimo z vago v roci, bodemo se preverili; da nam je |
| Divica Orleanska (1848): | nastopijo belo oblečeni otroci z vejcami v rokah. Dva klicarja sledita. Za njima rajda dardarjev. Uradniki v dolgim pražnim oblačilu sledijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z tako naglostjo, de ga ni moč skorej z očésam slediti, dèlj pa ko svojo reč zganja, bolj se proda, in |
| Fizika (1869): | tista znana velika gibljivost kapljin, ker vsak njihovih delov zamore slediti privlačnosti zemeljskej. Vse prikazni, ki jih bomo tu premišljevali, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktera ſi bo prisadevala, domovinſke gore preiſkovati in po rudah ſledíti. Vſaktéri samore k ti drushbi priſtopiti, zhe sa letno plazhilo |
| Genovefa (1841): | Grôf je kônja k hvoji privésal in svér po ſnégu ſledivſhi pride v votlíno. Va-njo je pogledal in veſ sazhuden sagléda |
| Gozdovnik (1898): | njega, oči se mu odpro in pogled velike ljubavi oblije sledovnika. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | serce me boli, ker mi preljuba mati pišejo de so sledne leta velik križ imeli. Srota mati! kdo nek jim ga |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | poljubnej velikosti, bile so iz rudeče pa tudi rujave gume; slednja je nekako bolj prožna nego prva. Pri povezavanji podveže se |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe, quelqu'un, nékdo, quelqu'une, néka, quiconque, kdorkol, chacun, ſledni, chacune, ſledna, autrui, drugi, druga, presonne, nihzhe, nikdor, noben, nobena, rien, nizh |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktire shè dobro rasvumio, de raslagájo kaj in kakſhina je ſledna beſeda u' isreku. 1. Naj povéjo per vſaki je li |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Sledne besede je Mina bolj rahlo izrekla, ino v tem se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stanja, ki se snažno deržijo, cvetlice in vinske terte so slednje vasi kinč in lepota. Take pohištva, take vasi viditi, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na Gorenſkim terte ſaditi, pozhaſi vino tlazhiti, sdaj ga she ſledno leto vſaki po 500 do 800 bokalov perdelajo. Vino je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | miso pride; ali popraſka ſe shupan sa uſheſmi; ko je ſlednje korito 2147483648 sern sneſlo. — 220640 sern na en birgel (Vierling |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | prav. Spremi me zdaj s svojo ljubeznijo, obvaruj me dans slednjiga greha; tega Te prosim po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen |
| Blagomir puščavnik (1853): | budi. Otrok je milo ginjen, in poln čudenja povzdiguje pri slednjem poduku svoje nedolžne ročice proti nebu, in stariši ga blagoslovijo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | votlino. "Da, jaz sem," odverne Tone ravno tako tiho. V slednjem trenutku vstopi Peharček iz germovja z očernjenim obrazom. "Dolgo sem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | duha! duha preiskávanja, ločenja, prebiranja, druženja, sloge, edinstva — resníce! K slédnjemu še obljubim, da bo v tem délu pravopis, kakor so |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Aku ti letega ſpuſtiſh, tok niſſe Zeſſarjov perjatel: Sakaj en sledni, katiri ſe h' Kraylu ſtave, ta super govory Zeſſarju. Kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mestnjani, vsi Štajarci so zbrane kmetovavce odkritoserčno tako častili, de slednji, ki je pri tem zboru bil, se bo svoje žive |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zajame. Ko se pa k mizi usedejo, zapazi, da ima slednji od njih drugo jéd pred seboj, in da le dva |
| Pozhétki gramatike (1811): | konzu. Les enfans rebelles, púntarski otrozi. Vprava. IV. Kratek je ſlédni moshki slog, sa ktirim en drugi tudi moshki slog hodi |
| Pozhétki gramatike (1811): | kakor on, ſe, quelqu'un, nékdo, quelqu'une, néka, quiconque, kdorkol, chacun, ſledni, chacune, ſledna, autrui, drugi, druga, presonne, nihzhe, nikdor, noben, nobena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih med ſto in petnajſt uzhenzov rasdelim in jiin velim, ſledni krajzer, ki ga priſlushijo ali kje vdar dobijo, hraniti. Nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſamez in ſamiza. Pri shivalih ſta ſpola tako odlozhena, de ſledni poſebej in sa-ſe shivi. Tudi pri nekterih raſtljinah ſe to |
| Biblia (1584): | Satu ſe nebujte. Vy ſte bulſhi kakòr veliku Vrabzou. Satu ſlejdni, kateri kuli mene ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem jeſt ſposnati |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mladiko , katira v' meni sadu naperneſe, bo on odreſov: inu sledno, katira ſad perneſe , bo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ta prava vinska terta, moj Ozha pak je vinski grajnik. Sledno mladiko , katira v' meni sadu naperneſe, bo on odreſov: inu |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pota znana. Šli so čez visoke goré in globoke doline. Slednič vendar ugledajo nizko v dolini, vendar še verh sivega skalovja |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Permeri se slednjič, de je pastirica v grajšini po svojih opravilih memo Olivna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hvaliti in razkazovati svoje zaklade. „Vendar pa ne mislite” — reče slednjič k Hafedu — „da sem presrečen mož, imaje toliko in tako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | okamni kačin pogled jastroba. „Ali noriš, ali kaj ti je? ” slednjič spregovori. „Rajše tirjaj moje življenje. Da bi bila ti videla |
| Ferdinand (1884): | znal, bi se li jezil ali veselil. »Tudi dobro! « reče slednjič. »Lepa hvala za tvoj trud; lahko noč! « »Kaj pač mislite |
| Ferdinand (1884): | molči. To molčanje je navdajalo Petra s strahom in grozo. Slednjič prične grof takole govoriti: »Jaz sem v hudej stiski in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zopet druga neznanka in to se ponavlja, dokler ne dobimo slednjič le jedne jednačbe z jedno neznanko, iz katere je môči |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ženo. Tudi ona ga je ves čas terdno opazovala in slednjič ga nagovori: "Tone," prične z mehkim glasom, vender terdno in |
| Pripovedke za mladino (1887): | in utegnila bi mi zmrzniti. ” Ker pa le ne miruje, slednjič njena mati dovoli, napravi krasen kožuh, kateri mora obleči, ter |
| Zeleni listi (1896): | solnce jej je obledelo barve; prah jej je razjedel listke. Slednjič pride popotnik ter - pohodi ubogo marjetico. 14. Strahovi. »Kje je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | povelje današnjemu Aleksandru , ki na 350.000 štirjaških miljah raztreseni žive; sledoma pride 142 ljudi na štirjaško miljo. Kaka bi bila nek |
| Gozdovnik (1898): | nevarnosti. « Ko so bili odjedli, zapalijo si možki smodke. Mladi sledonajdnik pa o dejanjih Velikega orla in Treskavčevih. Rozalita je poslušala |
| Gozdovnik (1898): | odriva z osemdeset možmi, da jo izkoristi. Vi ste zlatolovec, sledonajdnik, vse v eni osebi, toraj prav dobro porabiti. Ni dvomiti |
| Gozdovnik (1898): | stisne nož Diazu v roko. »Sennor Tiburcio, vi ste rastreador (sledonajdnik), ki poseduje vse moje spoštovanje, in vi se nimate kesati |
| Gozdovnik (1898): | videti desnega lica, ki ga je Pepo tolikanj bistro motril. Sledonajdnik mu obrne desno lice, čudeč se temu pozivu. Rdoles opazi |
| Gozdovnik (1898): | »Pridem! « zagotavlja sledonajdnik, svoji prijateljici v sedlo pomagaje. »Ali tudi skoraj? « upraša don |
| Gozdovnik (1898): | prašam vas, če ničesar ne pamtite iz svoje mladosti? « Mladi sledonajdnik je bil po takem izpraševanju nekoliko vznemirjen, in po tem |
| Gozdovnik (1898): | Fabij se je kar naenkrat izpremenil iz borega konjekrotivca in sledonajdnika v moža, imajočega najutrjenejše pravice na bogastvo, čast in službo |
| Gozdovnik (1898): | Dva dni hodá, od todi sem bil poklican k materi sledonajdnika Tiburcija Areljana. Šla je smrti naproti kakor soproga pristnega vrlega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dobrimu. ˛Shivljenje ino ſmert poſtavi pred-nj, ino mu da isvoliti. ˛Sléhern zhlovek nóſi v' roki ſvoje shivljenje, ino mora le ſam |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | svojo kermo o pravem času, in kolikor je potrebuje, dobiti. Sleherna kratka kerma mora biti z vodo poškropljena. Saj 2 uri |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | polji, ki nas vse od kraja napeljuje na dobre misli. Sleherna cvetlica, vsak klas, vsako zrno, vsako zelišče, ktero raste, napeljuje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mora na vsaki strani mošnje ena zareza napraviti, in iz sleherne zareze se eno jajce iztisne, ktero se potem odreže. Kri |
| Zlatorog (1886): | pleše. »Na praznik ta pridere skupaj mladež »Iz vsake vási, sléherne planíne »In vsà dreví se v hišo gospodínje naše. »Bogata |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ke je njim ſavol myrnoſte tega serza navoshliv. Anej se slehernega kraja, kjer myru ni, inu vogibej se tajſteh ludy, katiri |
| Ta male katechismus (1768): | pervu se odpeva. Tu kar pride, poye ves folk po slehernemu shtikelzu. O bodi zheshenu svetu Reshne Telú, * kir' s' k' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tireme jeſt ſupet to resnizo , (kar pishem) poterdeno ſnajdem. 2. Slehernemu be jeſt othla svjetuvati, de be s' posebno andohtjo tega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svejtu ſadoſtiſturiti, ali tamkej v' vizah ſadoſti terpeti. I. Uſſakemu slehernemu na taiſte dan , kader se v' to Bratovshno ſapishe, aku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa uſſe je njemu skerb, inu on sam vę, kar slehernemu nuza, de bo ſvelizhan, inu kar ſna pridti k'pridu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Kaj se je slehernemu zhloveku, pred tabo: inu se bo slehernemu ſa tabo permirelu? smert, ali umręti, pishe S. Pavl Hebr. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | vavpetam? Kuharza je ſhenskega, vavpet moshkega spola. Kaj se je slehernemu zhloveku, pred tabo: inu se bo slehernemu ſa tabo permirelu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | spisanih knjig, i 3. shodi učiteljev. Kar prvo zadeva, je slehernemu znano, kako lastna skušnja človeka zmodri. Naj se pridno vsaka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | posmehujejo, ako se grozí, kakor da bi bilo sadje krasti slehernemu pripuščeno. Sosedje dostikrat k temu ne čerhnejo ne bele ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | slavni kardinal. Tako se je knjiga za nekoliko zmanjšala pa slehernemu razumljiva postala, naj jo le počasi in premišljeno bere. Izročamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktero nam je ſizer k neograjeni pa vunder povéſtni rabi — ſlehernimu v njegovim poklizu — dal, — Leta moshke ſtaroſti in polne delavne |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | tudi nam ravno tako čudno vsakdanji kruh iz zemlje, ino slehern kosček kruha dobimo le od njega. V drusim kraji pušave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vsih druzih rastljín in sadežev. Če bo le moč, bo sleherni list prinesel en sostavek kmetijske šole, pa vse bolj ob |
| Zlata Vas (1848): | je soséska dan za dan bolj božala, in akoravno je sleherni imel kaj čez gospósko in hude čase tožiti in se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nekoliko po svojim zavija. Naj bi si ta kratki podúk sleherni Slovenec dobro v glavo vtisnil, kterimu dosihmal za njegov narod |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | si Ti vsakdanje veselje Svoje matere, in Svojimu redniku si sleherni dan ljubši postajal; zakaj bil si dobro in pokorno, pridno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo zhaſten od ſvojih blishnih is tega ſveta lozhil. Pa ſleherni nima potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke sa ſvoje opravke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa moje rojake, ki tobak pijejo. Nekdo je prerajtal, de ſleherni, kdor mozhno ſhnófa, v letu 36 ½ dni s ſhnofanjem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | plaſhna ſe ſkrijeta v' germovje na vertu. Ljubi otrozi! ſ' ſlehernim greham je taka. Sapeljivi hudobneshi naſ motijo, ali pa naſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvari. Bog ſhe sdaj tudi naſ po naſhi veſti pred ſlehernim greham ſvari. Dajte ſe ſvaritij Bojte ſe Boga, ino beshite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Mestna občina ima tedej posebne, velike zasluge za šolsko izobraženje sleherno leto. Učilo se jih je lani 159 fantičev in 124 |
| Divica Orleanska (1848): | Me ne rotite, gledate me milo? – De, vse spoznam, zdaj sleherno razločim! To je moj kralj, to stavnice francozke! Bandera svôga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pes ali kaka druga stekla živad vgrizne. Na vodobojnosti umerje sleherno leto več ljudi, ki pred smertjo grozne bolečine terpijo. Torej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo ſtvar. Kdo je zhebelizi dopovedal, de ſo polni medu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zu entrichten 24 kr., halbjahrig 12 kr.” — Naj se tedej sleherni prejemnik Novic, ki bi vtergnil v ti rečí s pošto |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | drugimu svoje misli razodevamo , in se zadnjič zavoljo glasovanja zedinimo. Sleherni bo spoznal, de se v takih shodiših ravno tako za |
| Potovanje krog Triglava (1860): | smo med tem mnogo nizkih zelišč in mičnih cvetlic, do slej meni neznanih. Šest pa pravi: Počakajte, na Kredarci bomo pa |
| Kupčija in obrtnija (1872): | bombažne obrtnije poprijeli, in pričakovati je, da bodo prej ko slej angleške bombažne tkanine na naših sejmih drugim mesto odstopiti morale |
| Ljubljanske slike (1879): | živi mestni postopač do smrti, ktera ga najde prej ali slej, večidel v dozdaj popisanem stanu; vendar pa se tudi primeri |
| Roka in srce (1883): | v resnici ni nobena žrtva; kajti enako bi prej ali slej, če ne ravno marquis, pa kdo drug prišel te snubit |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | malo novega o političnem položaji. Nejasno je bilo prej kakor slej, bode li turška vlada pomagala nam pri okupaciji, ali vsaj |
| Na krivih potih (1893): | skupaj sta rastla in živela od mladih nog. Prej ali slej bi bila gotovo mož in žena. No, zdaj se je |
| Abadon (1893): | toliko svatov, ko bi ga bila lahko umorila prej ali slej neočito in nesumnjivo? Kaj mi je bilo do tega umora |
| Pogreb na morju (1894): | na ladiji izpod rok. Zarés, nisem je našel nikjer, ne slej, ne prej, take posadke, kakoršno je takrat imela »Adrija«. Saj |
| Gojko Knafeljc (1899): | padlo na rodovito zemljo, ter da bode pognalo prej ali slej stoteren sad … Mirno in srečno sem tedaj živel, dokler – dokler |
| Zlatorog (1886): | poskuša veter, dvigne rôko, Gleda v solnce in potem na sléme, Zrè na robe, potlej na police In na temne sence |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vihraje iše plam. Ta objame žita hram, Skednja preverši prostore, Slemena zdrobí podpore, Kakor de bi htel puhteči Bega silniga v |
| Zlata Vas (1848): | postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam je bila železna palica za strelo odvračati, skorej pred vsakim |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | tako le prepeval: „Kdor v zavetji Narviš'ga prebiva, Kdor pod slémenam Vsigamogoč'ga noči; Moje perbežaljše si, reče Bogu, ino tabor si |
| Blagomir puščavnik (1853): | sim ga na večer čez Tunsko jezero sem prepeljal. Prav slep bi moral biti, da bi ga ne spoznal kako je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 14. Puſtite jih: Ony ſo ſlęjpi, inu ſlęjpe vódio, en ſlęjp pak, kadar eniga ſlęjpiga vódi, bóta obàdva v' jamo padla |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je bil k' njemu pèrpelan en obſędeni, katęri je bil ſlęjp, inu mutaſt: inu on ga je osdravil, takú, de je |
| Biblia (1584): | pèrpelan, kateri je bil od Sludia obſeden, ta je bil ſlép inu mutaſt. Inu on je njega osdravil, taku, de je |
| Sacrum promptuarium (1695): | krajl je dial, de mosh ima mutast biti, shena pak slepa, rekozh: Innvens fæminas Zelotypiæ obnoxias eſſe, & maritis uxorem garrulitatem moleſtam |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi, nej ſo drusgi, temuzh ſo kuſsi: mosh pravi ſi slepa de ne vidish, inu neposnah kuſse od drusgu, ona pravi |
| Stric Tomaž (1853): | tudi ne, ako mi jo zastonj dajo. Vsaj je skor slepa, šantava in še celo kakor se mi zdi norčava. “ „Tega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | videz dobre očí, al vsled nekake notrajne hibe so docela slepe. Nekaj jih ne more na svitlem živeti, in le malo |
| Zoologija (1875): | kosmate mlade, ki dolgo sesajo. Drugi jedó meso, imajo gole slepe mladiče, ki pa le kratek čas pijó mleko. Drugi zopet |
| Ferdinand (1884): | svoje otroke izročiti gotovej smrti? Hočeš li gledati svoje otroke slepe, hromove in pikave od kóz okoli sebe? « »Če je tako |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njemu je priſhlu veliku mnóshiz, katęre ſo ſaboj imęle mutaſte, ſlęjpe, krulove, hrome, inu veliku drugih: inu ſo jih pokladali k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | s' kórenam isruvanu. 14. Puſtite jih: Ony ſo ſlęjpi, inu ſlęjpe vódio, en ſlęjp pak, kadar eniga ſlęjpiga vódi, bóta obàdva |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau, dokler eniga slepiga zhloveka s' vodo je bil napoil. Ah nikdar bulshi kupzhje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo ſlęjpi, inu ſlęjpe vódio, en ſlęjp pak, kadar eniga ſlęjpiga vódi, bóta obàdva v' jamo padla. 15. Petèr pak je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Pa bódi! Taku yſhejo eni bogaſtvu, drugi gredo po njih ſlęjpim nagnenji, ali ti o moj Bog, niſi k' njih ohzeti |
| Zoologija (1875): | življenja razpadejo ptiči v dva glavna razdela. Prvi se izvalé slepi in goli iz jajca in stari jih morajo dolgo v |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu povęjta supet Joannesu, kar ſliſhita, inu vidita. 5. Ti ſlęjpi vidio, krulovi hódio, góbavi ſo ozhiſheni, gluhi ſliſhio, ti mèrtvi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | saſadil, bó s' kórenam isruvanu. 14. Puſtite jih: Ony ſo ſlęjpi, inu ſlęjpe vódio, en ſlęjp pak, kadar eniga ſlęjpiga vódi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sazhudile, kęr ſe vidile, de mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi vidio: inu ſo zhaſtili Israelſkiga Bogá. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lakomnoſt, letá te grise, letá je tvoj trynog, letá te ſlejpy, letá te ſerdama. Kaj je pak taiſla sa ena goręzha |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu njim ſkasati, de nizh ne vęjdó, inu de ſo ſlęjpy: Ony ſo mogli tę ſtare navade okuli vręzhi, katęre ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njega. Vſi bolniki ſe ga iſhejo dotakniti, de bi osdravéli: ſlepi, gluhi, hròmi, mutaſti, obſédeni, méſizhni, mertudi. Ino vſe je osdravil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa ſte jo v' tolovajſko luknjo ſpremenili! “ Tedaj perſtopijo bolniki, ſlepi ino hromi, k' njemu v' tempelj, ino vſe je osdravil |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | hoja ſkos to shivlenje. Tudi v' tem naſ mnogotero poshelenje ſlepi, kakor tebe una sapeljiva shival, ino naſ is pota zhednoſti |
| Genovefa (1841): | no” rêzhe Genovefa, „kako ſo lepó majhni in lépi! — Gléj, ſlépi ſo ſhe in nizh pérjizha ſhe nimajo. Letéti ſhe ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rekózh: „Ako reſnize ne govorim, naj bojo vſi môji vnuki ſlepi;” sato je on , in ſhe troje njegovih bratov in ſeſter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu miſli rójijo po glávi, Shivlênje miſli vsét' ſi v ſlépi véri ; Al nékaj mu prèdersno rôko vſtávi, — Bla Bogomila, je |
| Deborah (1883): | dete spi in mati, Na pragu sključen Abraham čepí, Očesom slepim straži rodovino. Le spite, saj vam treba mene ni; Nebeški |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | véri poterjuje. Ali mi to ne verjameš? ali morebiti z slepimi malikovavci terdiš, de Bog ljudem, in scer gerdim babam vladarstvo |
| Maria Stuart (1861): | brez konca. Dovoli, da sem v tej veliki reči Orodje slepo in brez lastne volje. Oznani jasno mi povelje svoje: Kaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | milih solnčnih žarkov. „Vsedi se, draga Cecilija! ” prijazno nagovorí Sira slepo sirotico; „prav gosposkih jedí sem ti danes prinesla, gotovo ti |
| Deborah (1883): | meniš, da Presliši Bog ljubezen, če je slišal, Kar govorilo slepo je sovraštvo? Jožef. Ah, ti si blagoslov nam privabila, Ti |
| Deborah (1883): | tudi pri nas sem ter tja še kak oderuh in slepar najde Ana. Ne slušajte ga, ljubi oče Lovre. Lovre. Dete |
| Deborah (1883): | In zato je naša dežela srečna, ker nema teh oderuhov, sleparjev in lisjakov, kakor so v druzih deželah: na Ogerskem, Poljskem |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | nji iti ne mislim. Tvoji bogati strici so stiskači in sleparji! Ko sem v svoji revščini iskal pri njih tolažbe in |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | ga celo hipnotizuje. Samo ob sebi je umljivo, da priporočajo sleparji obupajočim žrtvam razna tajna sredstva. Veliko je žganjarjev, katerim ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še več imeli. Za poduk in kratek čas. Kako neka sleparica pošteno družino v strašno nesrečo pripravi. Resnična prigodba našega časa |
| Ferdinand (1884): | Petrov nasvet zdel jako moder. Vendar le ni hotel take sleparije odobriti. Zategadel odgovori Petru tako-le: »Na dečkovo prošnjo sem ti |
| Maria Stuart (1861): | Moči sirove, derznosti kervave. Naj ne slepi sveta s to sleparijo! Vmorítí more me, pa ne soditi! Naj se ne derzne |
| Divica Orleanska (1848): | dekli. Daj! Skusimo, alj bo očetu v lice Poterdila laží sleparstvo derznih, S katermi ljud in kralja golufá. V imenu Trojnojedniga |
| Divica Orleanska (1848): | osódo splohno, Ki zmir menjaje svoje krogle suče – Pa takimu sleparstvu obležati! Ni bilo vredno boljiga izída Življenje naše, britko, truda |
| Biblia (1584): | ony ſo Slépci, inu Slépce vodio: Kadar pak en Slépez Slépza vodi, taku obadva v'jamo padeta. TEdaj je Petrus odguvoril |
| Biblia (1584): | saſsadil, bo vunkaj iſtréblenu: Puſtite je, ony ſo Slépci, inu Slépce vodio: Kadar pak en Slépez Slépza vodi, taku obadva v' |
| Biblia (1584): | je priſhlu veliku folka, ty ſo pèr ſebi iméli Hromce, Slepce, Mutce, Krulauce, inu veliku drusih, inu ſo je Iesuſu pred |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | mislim, de bo 12 gold, skorej zajedenih”. To je bilo slepcem prav in vedno so eden druzega prašali, kdo de je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zdravnika samega, ki s samo svojo besedo vse ponovi, ki slepcem odpira oči in gluhim uho, ki očiščuje gobove in ozdravlja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ubogim veſéli nauk osnanujem, ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham, ino léto Goſpodove miloſti oklizujem. “ Po |
| Biblia (1584): | vidili, de ſo Mutci govurili, Krulauci sdravi poſtajali, Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo zhaſtili Israelſkiga Boga. INu Iesus je ſvoje |
| Biblia (1584): | tjakaj, inu povejta supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi |
| Biblia (1584): | Nebeſki Ozha saſsadil, bo vunkaj iſtréblenu: Puſtite je, ony ſo Slépci, inu Slépce vodio: Kadar pak en Slépez Slépza vodi, taku |
| Deborah (1883): | zdaj udari strela v ono kočo, Kder dete, žena, stari slepec spe, In da me zdaj v bridkosti bi klicali: »Kde |
| Biblia (1584): | je, ony ſo Slépci, inu Slépce vodio: Kadar pak en Slépez Slépza vodi, taku obadva v'jamo padeta. TEdaj je Petrus |
| Biblia (1584): | mutaſt. Inu on je njega osdravil, taku, de je ta Slepiz inu Mutiz govuril inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak , kader ſe je on k' Jeriho perblishuval, je en slepz poleg; zheſte ſedov , katiri je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | podali, v Galicio. — Ubogim v Milanu so podarili 20.000 lir, slépišnici 6000, prebivavcam vasí Vila , ki so po potresu zlo poškodovani |
| Maria Stuart (1861): | oblači v sveto zagrinjalo Moči sirove, derznosti kervave. Naj ne slepi sveta s to sleparijo! Vmorítí more me, pa ne soditi |
| Revček Andrejček (1891): | srečen bíl lahko človeški rod, Če bi hudič ga ne slepil z denarjem prav povsod; Skopóst rodila je zavist, prijaznosti ni |
| Gozdovnik (1898): | mu je bila preenostavna in prezdrava, da bi se dal slepiti takim vabljivim izgledom. Imel je dve nalogi izvršiti: kazniti morilca |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | napreudarja, aku se toku, ali toku ima, temuzh perproſtu, inu slepu virje. Koker nabo boſhja vędnoſt nekol ogolfana, toku namore njega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ta mu je bila vezh ko boshji dar, gròsna taka ſlepòta! — Pa tudi od Jakopa ni bilo lepo, de je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tlá kerváva réka, Şlovénez shé morí Şlovenza, bráta — Kakó ſtraſhnà ſlepôta je zhlovéka! Ki niſo mèzh, ſekíra in lopáta Jih môgle |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | da. Tvoj nauk nam tamôto Duš naših razsvetli, In pameti slepôto Z resnico razjasni. Slep človek sam od sebe Ne ve |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | z unim očesom in vidili bodete oba”. Ker je kuharici slepoto očital, jo je bilo sram in velika jéza jo je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | čerm, ker če ravno velikrat vendar ne vselej, je vranica (slezéna) bolna, je tista bolezin, pri kteri kri postane černa in |
| Zoologija (1875): | v prostorniši trebušnji otlini pa leži želodec s črevi, jetra, slezena ali vranica, obisti in mehur. Razredba organov. Organi se razlikujejo |
| Zoologija (1875): | kožo) ter oddaja veje v prepono, želodec, jetra in vranico (slezeno). Ako človeka v ta kraj krepko suneš, podereš ga tekoj |
| Botanika (1875): | pod. 122., ki nam kaže povezek soraslih prašnikov iz cveta slezovega. 66 Enako kakor gre listni pecelj kot posrednja žila skoz |
| Razne dela (1870): | niso za trume le naše, Vam je enaki izíd, vam slično izhajanje dano! — Pomnite! Promahos kak pohlevno počiva, premagan Hrabro po |
| Razne dela (1870): | užaliti hotel; Ti pa velevaš mi spet, motati se v slično napako! Odgovorí mu na to ponosno gledavna Junona: Morfej, zakaj |
| Milko Vogrin (1883): | ona, da goji do nje če ne enake, pa le slično nagnenost, tedaj dobi ona isto nepremagljivo moč, ktero potrebuje njeno |
| Abadon (1893): | naj se kanejo med lek, in takoj zadobi prvotno vonjavo, slično pruski kislini, in prejšnji grenkasti ukus. List in parfem podajam |
| Razne dela (1870): | jo, Ker mu je zlajšal jo sin Kronida, nevidniga boga. Slično kot urni ovčar pešičico volne zagrabi, Nese igraje jo proč |
| Razne dela (1870): | mesto de srečno. Krikata tako ta dva, sogrejeta duše Ahajcam. Slično snežinkam iz viš, o vetru ko mete po zimi, Ker |
| Razne dela (1870): | Ter jih poditi natrag, potem ko so v bližo dospeli. Slično ko kmeta se dva prepirata polja za mejo, Batina krepka |
| Razne dela (1870): | modro Hefestes, Vsaki potrebi v okom s prebrisanim duham iznajdbe, Slično podá se Kronid, gromovnik, do posteče svoje, Kjer ga objema |
| Razne dela (1870): | vihroma do jedra duše pride, Ko se nakrat s priličnim slično snide, Volitva tu in bramba prazne ste, Kar sklene Bog |
| Razne dela (1870): | Majskih Sili de naših bi rok se vstavljale tako zmagavno! Slično seršenu, ki je života le male kreposti, Sedeža svojiga on |
| Razne dela (1870): | potrebnim. Spenjajo že se na zid, na persobran, urni Likejci, Slično ko vihra oblak napoljen i bliska i treska; Hrupno začenja |
| Razne dela (1870): | Sveti zvezd se trikrat pet. Veličanska nje postava Bistri serni slično plava, Sladke simfonije kras Je besede njene glas. Tog jo |
| Razne dela (1870): | In nje lahkote lek. „0 perstan moj ti zlati, Govori slično le, Bi hotel razpoznati Obstoj zvestobe nje? " Ko reče te |
| Razne dela (1870): | Do obeda Čem zatreti vžitja mik, Je pustiti v krasu slik. " Komaj to izreči jame, Zopet že je v roko vzame |
| Razne dela (1870): | Ter pijeta v pogovorih izredno. Besede tehtne raznih mer in slik Da slišati ta sivi mož pregnani, Zbudile bi v nečutnim |
| Cvet in sad (1877): | hišah tako imenovanih višjih stanov. Po stenah je viselo nekaj slik, večidel reči iz svetih zgodb predočujočih, katerim bi pač tudi |
| Ljubljanske slike (1879): | opazki pridal drastične ilustracije iz svojega življenja, tudi pisatelj teh slik, če bi resnico svojih opazek hotel dokazovati po pozameznih drobnih |
| Ljubljanske slike (1879): | marsikak sold iz mošnjice staršem. Je pač še nekoliko drobnejših slik, ki dajó Ljubljani sedanje lice, vendar niso tako karakteristične, da |
| Ljubljanske slike (1879): | spodobno, da tudi jaz te stvari stavim v vrsti ljubljanskih slik na prvo mesto. Po rodu je vsak hišni gospodar, toraj |
| Ljubljanske slike (1879): | še kaj prida našlo zá-nje kje, to vé pisatelj teh slik iz lastne skušnje. V besedi „gospodična“ si misli svet splošno |
| Zvezdana (1883): | prepričamo se, ko je navadno prepozno, da je risanje prijetnih slik sladko delo, — pozabljevanje pa grenko ali naše moči celó presegajoče |
| Zunaj (1896): | carujejo tukaj ... Od teh tihih vrst temnih klopi, od teh slik in kipov, od teh resnih pilastrov, od teh kropilnikov in |
| Sveti večer (1866): | list, ter nehote izusti: „O kako zale! Dá-te, to je slika! ” Zdaj pohlevno poprosi, da bi smel lepo podobo bolj na |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | ozirom na lastnosti poganjkov podlage. Na tab. III in IV, slika 3 in 4, napravili smo različne prereze požlahtnitve v stran |
| Sveti večer (1866): | znano, da so najslavniši podobarji to sveto dogodbo narisali v slikah, ktere ljudje občudujejo že sto in sto let. Tudi jaz |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pomaga snovati posrednji nazor. Gojenca vodijo besede učiteljeve, podpirajo ga slike in druga nazorna sredstva; na to oprta pride otroška duša |
| Gozdovnik (1898): | pa je bil drugi vzrok; stopati so mu jele take slike pred oči, ki so mu bile doslej tuje in neznane |
| Rudninoslovje (1867): | kamenčki, 1/16 do 1/18 palca veliki, zlagajo se po kakej sliki i prilepljejo na bakréne platíce; potem se brusijo i ugladijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pride prevertani denár; revna pa vpleta perstane (rinke) ali kako sliko (podobo) , ktera je iz bele kosti lepo narejena. Ta kinč |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | iz nekoliko ločenih časov in krajev in sklenjeni v mojstersko sliko tedanjega kerščanskega, pa tudi ajdovskega sveta. Pač pa si je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | Oži odbor je pripravil ploščo nagrobno, ploščo za rojstni dom, sliko za steno pri krstnem kamnu v Ponkvi, krasen naris načrta |
| Gozdovnik (1898): | izglasu. »To je Sokoljeoko, Komanč! « Razjezdi, odpne sedlo, pa pritrdi sliko med njim in med šabrako, da se ni mogla pokvariti |
| Sveti večer (1866): | bi smel lepo podobo bolj na tanko ogledati, kar mu slikar tudi rad dovoli. „Zdi se mi”, je djal, „da je |
| Sveti večer (1866): | do sedaj sem vedno mislil, da nisem mal, temuč velik slikar. Sedaj vidim, da se ne smem slikarjem prištevati”. — Podobar spregovori |
| Sveti večer (1866): | Smehljaje se spregovori: „Ti si torej, kakor vidim, tudi mal slikar (podobar)? ” — „Joj”, odgovori Tone, „do sedaj sem vedno mislil, da |
| Zlatorog (1886): | tudi Selívce druge vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci, krámarji, slikárji Prihájajo le-sèm. Od Koborída Pa do Trbiža gredo svoja pota |
| Rudninoslovje (1867): | Harzu i po drugod. Rabi se v barvariji i v slikariji, v papirnicah i lekarnicah. V. Solikovci. (Haloide). Solikovci so na |
| Žalost in veselje (1870): | mu ni mogel dovelj razodeti vsega. V mislih si je slikal Aleš neznano morje. Mislil si ga je tako širocega, kot |
| Cvet in sad (1877): | je vse vendar le tako, kakor si je v mladosti slikal. Pa so zopet misli povrnile se mu na prizor, ki |
| Hudi časi (1894): | in staviti ga v nasprotje z rimskim papežem. Živo je slikal, kako so ujeli Francozje pred desetimi leti rajnega papeža Pija |
| Strte peruti (1894): | še iz prejšnjih časov. Bil je sloveč glasbenik in tudi slikal je dobro; meni vsaj se je zdelo, da je tudi |
| Roman starega samca (1895): | naslanjači, umeje se, da v temi, in si v duhu slikal neznano umetnico. Zakaj, da je petje žensko, sodil sem po |
| Slike in sličice iz življenja (1896): | Če pa bo njen mož kak sanjar, ki si je slikal in domišljeval divno življenje na strani lepe žene, če je |
| Moja hoja na Triglav (1897): | je spretno uporabljal nocoj, ko nam je živo, da, otipno slikal: polzke snežene ledine, na katerih zelo drsi, strme prodove, ki |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | da je znal bolj misliti kakor sekati. Že si je slikal v duhu, kako pride domov kot zmagovit vitez, obdan s |
| Kotanjska elita (1898): | v takih razmerah — navzlic vsi lepi bodočnosti, katero ji je slikal Traven, ni mogla udušiti vesti, ki ji je vedno, posebno |
| Gozdovnik (1898): | je bil preganjalec tako blizu njega, da je mogel poznati slikovine na njegovem obrazu, še-le tedaj požene konja v brzi dir |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sicer, ako so z govejo kugo navdane, oskrunile pašnike s slinami, z govno, ki zamorejo zdravo živino okužiti. Govna je zlo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pa mnogosortno. Nekteri ovčarji žvečijo tobak, da se tobak s slinami zmeša in izpljunejo ta sok na garje, potem ga v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tega, ker ga je kak stekel človek vgriznil ali s slinami in penami omazal; ali ker se ga je bil sicer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | gibanice cedile. Mi otroci pa smo okoli njih skakali in sline cedili. „Oče pridejo! ” zavriska zdajci najstareja sestrica, in vsi hipoma |
| Zoologija (1875): | sladkovodnih polžev, ki so pri nas navadni, omenjamo črnega gozdnega slinarja (Limax empericorum), pod. 206, in pa poljskega slinarja (L. agrestis |
| Zoologija (1875): | črnega gozdnega slinarja (Limax empericorum), pod. 206, in pa poljskega slinarja (L. agrestis), ki objeda salato in drugo zelenjavo po vrtih |
| Divica Orleanska (1848): | bi kopito konjske noge krilo. Ta vojvoda, ki dobriga se slini, Izdá domovje lastno, dedov svojih Deržavo tujcu, vražniku deržavnim; In |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kterega sim v III. poglavju, zoper smoliko, pri kteri so slinjaki preglodani, naznanil, in ta svalk se v dno rane potisne |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 20 oralov polja in 12—15 oralov travniščne, zemlja huda slinjevka, sta dva močna konja in 2 para volov zadosti. Če |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pesku apnica premagovala, bi se ji reklo apnéna zemlja ali slinjevka; bi bila posebno za vinograde kaj dobra, nar bolj če |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ne raste, samo v mokrem in v preveč suhem ne. Slinjevka in glina se ji nar bolj priležete. Sejati gré seme |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | bolj merzla ilovca gré že v 2. versto. — Mazliva, prazna slinjevka, mokra in merzla ilovca gré v 3. versto. Druge baže |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | živinsko scavnico oblivati. Tudi sam kravjek in ilovca ali pa slinjevka, vsacega pol, je za manjši rane dobro mazilo. 5. Od |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | da je blizo dva dela ilovce, se imenuje se zmirej slinjevka, in je za vse rastline dobra. Ilovca, če je je |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mora vsaj vsako drugo leto gnojiti, to je puhla zemlja. — Slinjevka, če apnica premaguje, se tretje leto gnojí, če se za |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | je nekoliko peska in nekoliko sparstenine, ali pa gnojne nanesine. — Slinjevka, kjer je več ilovce, pa malo apnice, pa dovelj peska |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | še v 1. versto, posebno če ima še nekoliko apnice. — Slinjevka, bolj merzla ilovca gré že v 2. versto. — Mazliva, prazna |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | dvica bit' želiš. Lej, Marija, svojo teto, Dolgo ni b'la slišana, |
| Sacrum promptuarium (1695): | oderl, kosho vſtrojl, inu jo predal; Kadar je letu oſsel shlishal, ſe sazhne valat, inu zagovati, takrat Liſiza ſe sazhne ſmeiati |
| Sacrum promptuarium (1695): | velike lokote 4000. petleriou je shivil, ter en dan je shlishal s' Nebeſs lata glaſs. Erdici, tibi, & ſemini tuo panis non |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 1 Niseli ti moj Syn! ſhe pogostukrat is S. Evangeliuma shlishal: katire svojo dusho lube na temu svejtu, ta bo njo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pa jedi shniemi mou noi nezh sad napolei dabi likei shlishou je tude skushano od sabitarjou. TA 38. KAPITL. Merkei kaku |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | antvart dobiti kai se tabe bo povevo: kader bosh antuart shlishou tedei rezi frishno bras usa ſtrabu venka jete spet tota |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moiga ozheta prosili vmojam jemenv vse bo vam stvërov si shlishov moi vierni criſtian besiede criſtvvsave on je ta venzhna resniza |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh prei utezhi morou tabei poidajo vasi navish ti bosh shlishov noi vidov strashnu; rezhi databei knabo praſtati: ti bosh ves |
| Sacrum promptuarium (1695): | pokoppaniga: En Saldat, kateri je vahtau eniga obesheniga zhloveka je shliſhal tu klagovajne te shalostne uduve, ter ſe je bal de |
| Stric Tomaž (1853): | očmi mogel gledati! Zadnje, kar sim Se od preljube matere slisal, je bil njih jok in stok. Oh, kako rad bi |
| Najdenček (1860): | sim pobožno in z velikim zaupanjem. V molitev zakopan nisim slisal, da so se vrata odperle. Moj zvesti Sultan je poskočil |
| Sacrum promptuarium (1695): | imel s' ſvojo hudobno sheno Xantippio, de ſi lih nej slishal, kaj S. Paulus je sapovedal moshom, namrezh: Viri diligite uxores |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kakiga možá, ki nemški jezik razume, na Dunaj, de bo slišal, kaj in kako de se bo v tem zboru govorilo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ne odléže. Iz nauka veš, ki si ga v šoli slišal, de se bolni kristjan s pomočki gnade preskerbí, ki jih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poslušal Fulvij, in skoraj ga je sram bilo, ko je slišal tako odkritoserčno govoriti. Spet ga temni starec pogleda z ostrim |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Jurče, to pot si sam sebe izdal. Nič drugega nisi slišal, nego odmév svojih lastnih besedí. Ako bi bil ti prijazne |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | v gozd klical, prijazne besede bi bil tudi iz gozda slišal. “ |
| Deborah (1883): | te zarad kletve, meniš, da Presliši Bog ljubezen, če je slišal, Kar govorilo slepo je sovraštvo? Jožef. Ah, ti si blagoslov |
| Gozdovnik (1898): | o Rdečoročniku pa o Mešaniku? « »0 teh dveh, hudičih travane? Slišal dosti, pa hvala Bogu, videl ju še nisem! Tudi mi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Govoril je tudi s Patricijem O'Nielom, čigar osodo je že slišal; ponudil mu je vseh pomočkov, katerih bi potreboval, da najde |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je maorski poglavar! “ reče O'Niel; dozdeva se mi, da sem slišal to ime med imeni onih poglavarjev, ki so najstrastnejši sovražniki |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson je le gorel, izvlasti ko je o belem moži uslišal. Bil pak je dalekogled — perspectiv k sebi vteknol, ko ji |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſtave, ta super govory Zeſſarju. Kader je Pilatush lete beſſede ſhliſhal, je on JEsuſa vonkej pelal: inu je ſęduv na ſodni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | peklov. Inu kader je ſhliſhov ludy memujete, je praſhov, kaj bi tu blu? Ony pak |
| Biblia (1584): | v'eno Puſzhavo le ſam: Inu kadar je folk tu ſliſhal, je sa nym ſhàl k'nogam is Meſt. Inu Iesus |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu tó povędali Jęsuſu. 13. Inu Jęsus kadar je letó ſliſhal, ſe je vgànil od ondód v' enim zhólnizhu v' en |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | męſtih. 2. Joannes pak, kadar je v' jęzhi Chriſtuſove dęla ſliſhal, je poſlal dvá ſvojih Jógrov. 3. Inu je djal k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe ne bó prepiral, ne vpil, tudi ne bó obedèn ſliſhal na vulizah njegóv glaſs. 20. En ſtèrti tèrſt ne bó |
| Genovefa (1841): | je pa to? Svoj shivi dan ſhe nizh taziga niſim ſliſhal. ” „Saſpala bom,” je rêkla Genovefa s ſlabím glaſam, „in ſe |
| Genovefa (1841): | vojſki, doma sgodilo. Pa le vſe dôbro je od Genovefe ſliſhal in od Gôla vſe hudo. Nevoljen in s preſtraſhenim ſerzam |
| Genovefa (1841): | raslega. fant, ki ſhe v ſvôjim shivljênju kaj taziga ni ſliſhal, ſe je slo veſelil savolj téga, in kôj je hôtel |
| Genovefa (1841): | ljudí na ſvétu in kakſhni ſo ti ljudjé, kér ſi ſliſhal in nekoliko shé na mêni viditi moreſh, kaj ſe pravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pred moli obvarjejo. Njega piſanje je naſledniga sapopadka: Doſtikrut ſim ſliſhal praſhati v ſvojim ozhetiſtvu (Vaterland), kako bi ſe dal smersli |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Judesh, to nadoshno kry Synu Boshjiga isdali. Kader je Judesh ſliſhou, de ſo viſhi Farji tedei, ko je biu te ſrebernike |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sdrauje tega trupla, namrezh, katiri taku moli, kokerje od Chriſtuſa ſliſhou, tiſtiga molitu Bogu dopade, inu na duſhi, inu na truplu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vunkei ſhou, inu ſe je milu jokou. Pole Peter je ſliſhou petelina peiti, inu ſe vunder ni poprei h' pokuri sbudiu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | smerti ozhy ſatisnela. Od brumneh dedzhekov sem jeſt veliku dobrega shlishala v' poſtavi tega Gospuda, inu tuiſtu sem se jeſt uſſellej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nar več dobi. Mina. Od takih latvic še nikoli nisim slišala, kakošne so pač té ? — Zdrav. Pri grajšinah in velikih kmetijah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dan rèženiga kruha nobeden ne dotakne. ” Ko je rèž to slišala, je odslej za zmirej omolknila. Vi, ki se veliko trudite |
| Zlata Vas (1848): | vùn stariga mlinarja in mlinarico iskat. In ko je Lizika slišala Ožbeta s starši glasno govoriti, kakor de bi se prepirali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Gospá Dorotea K. je že v predpreiskavi obstala, da je slišala, kako je Ana pred smertjo svoje redníce pri nadzdravniku Dek. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | iskala, pa ga ni dobila. Ta povedba se je zopet slišala v porotni sodbi; gosp. zdravnik Dek... pa je rekel, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v Azijo; to sem že tudi od drugih straní nekaj slišala, zató bi mu rada pismo poslala*) in ga prašala, kako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vzdigniti bi se tudi najmočnejši velikan zastonj trudil. Ni še slišala od enega, troedinega Boga, ne od Boga Sina, ki je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali od posameznih naukov in kako se strinjajo ni še slišala, o nezapopadljivih skrivnostih kerščanstva se jej še sanjalo ni in |
| Genovefa (1841): | domá? Oh, she dolgo niſim nizh od ôndi vidila in ſliſhala! Oh, ko' bi ti ſhe shivéla! Kako bi ti hôtla |
| Genovefa (1841): | Genovefa, ki shé tako dolgo ni beſéde is zhlovéſhkih uſt ſliſhala, je ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je perve rasumljíve glaſove od |
| Genovefa (1841): | zhe je po tém kakiga lépiga jutra prijétno pétje ptizhev ſliſhala, je rekla: „Tako ſte veſéle in bresſkerbne, male radoſtne ſtvárize |
| Genovefa (1841): | ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je perve rasumljíve glaſove od fantizha ſliſhala; ſhe vézhi veſêlje je pa zhutíla, ko je ſladko imé |
| Genovefa (1841): | najéti. Glavo vam morajo odſékati. Gotovo je takó. Sama ſim ſliſhala, ko ſe je Golo s njimi pogovarjal. In oh — tudi |
| Genovefa (1841): | med némimi (mutaſtimi) ſkalami in dreveſi ſedéla in nizh ni ſliſhala, kakor krókanje krokarjev ali kluvanje kakiga berleſa, kadar |
| Robinson mlajši (1849): | je tude smel s teh reči vzeti, ko mu neso slišale? Oča. Kaj misliš Dragotin! Smel li je? Dragotin. Aj smel |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' en puſt kraj na ſamu: inu kadar ſo mnóshize ſliſhale, ſo sa njim ſhlé k' nogam is męſt. 14. Inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſho poſledno urro bote s, vſt boshjh taiſte veſsele beſsede shlishali: Euge ſerve bone, & fidelis, intra in gaudium Domini tui. Sdaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | poprei, poprej imate premiſlit, inu vaſhe ſtarishi bugat, de nebote shlishali, kumaj je tebi, sakaj nej ſi poprej premiſlil, sdaj je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in več ga je cenil, kakor polovico svoje druge deržine. Slišali smo nekiga slave vredniga Černogorca terditi, de je bil slovenskiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | smo od velike žalosti po Njih rajncim bratu, nadvojvodu Korelnu, slišali, ki je pred dvema tednama umerl. Vidilo se Jim je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | rêkli, ko bi iz grobov vstali in take Krajnce govoriti slišali, ki še ne vedó: kteriga rodú de so! Spodnji Štajarci |
| Stric Tomaž (1853): | Ste mar kdaj od enega sužnjega, po imenu Juri Hari slišali, ali ga vidili, ali kako drugače kej od njega veste |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pri nas njeno ime „nemška detelja”. Na Notrajnskem smo pervikrat slišali ime „metelka” (metlica? ), menda ker detelja ta se košato kot |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bila, da človeka vzdigne v zrak. Saj ste že kedaj slišali od tesalskih copernic, ki po oblakih sem ter tje jašejo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sama biti. Med tem delom reče: „Gospodična, ali ste že slišali novico? ” „Ktero? ” „Da bodo jutri zjutraj Boštjana s pušicami usmertili |
| Zeleni listi (1896): | otroci? « vpraša jih hišni oskrbnik. »Tako ne boste videli in slišali kako se bo Ljuboslava veselila«. »Ne«, odgovore otroci, »naši stariši |
| Gozdovnik (1898): | smem puščati, da bi se ohladila. Sennores, moje ime ste slišali; kako pa jaz imenujem vas? « »Ta je Velikiorel, ta pa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaſtili inu hvalili Boga v' uſſeh teh rezhęh, katire ſo ſhliſhali, inu vidili, koker je bilu nym povędanu. Na veliki God |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njim od tega Detetza povędanu. Inu uſſi, katiri ſo tu ſhliſhali, ſo ſe zhudili: tudi zhes tu, kar ſo nym paſtirji |
| Biblia (1584): | Vejſhli, de ſo ſe Fariseerji pohujſhali, kadar ſo to beſsedo ſliſhali? On je pak odguvoril, inu je djal: Vſaku saſsajenje, kateru |
| Biblia (1584): | Ne li leta Davidou Syn? Fariseerji pak, kadar ſo tu ſliſhali, ſo djali. On neisganja drugazhi Hudizheu, ſamuzh le ſkusi Beelzebuba |
| Biblia (1584): | ga néſo vidili: inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu néſo ſliſhali. POſluſhajte tedaj leto Prigliho od Seuza: Kadar kuli gdu to |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe dopólnuje prerokuvanje Isaia, kir pravi: Vy bóte s' vuſhęſsimi ſliſhali, inu ne bóte saſtopili: inu ględajózhi bóte ględali, inu ne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ali ny letá Davidov ſyn? 24. Pharisærji pak, kadar ſo ſliſhali, ſo rekli: Letá ne isganja Hudizhe, kakòr lę v' Beelzebubi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Vęjſh, de ſo ſe Pharisærji pohujſhali, kadar ſo tó govorjenje ſliſhali? 13. On pak je odgovóril, inu je djal: Vſaku saſajenje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vernili, ino hvalijo Boga sa vſe, kar ſo vidili ino ſliſhali. Rasglaſovali tudi vſe prék ſo to pergodbo, ino kdor koli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | va-nj obernjene. Sdaj sazhne: „Danſ ſe ſpolnuje, kar ſte ravno ſliſhali is ſvetiga piſma. “ Ino jim je to na dolgo ſkasal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſako leto nekaj bokalov perdelal;mi ga niſmo pili, tóde ſliſhali ſmo, de je bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od gnjilobe; se je berž kako drugo leto kaj takiga slišalo. Bog ga na zemlji obvari; kaj bi počeli, ko bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prinešene ponudbe zastran mirne sprave. Kmalo se bo tedaj sedaj slišalo: kaj bo. Cesar Napoleon hrepení nek po miru, Angleži pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | manja bila osvojivka! ! — Aleksander bo Petra nadaljeval, in kmali se slišalo ne bo od služnosti, ktero bo blagi vladavec laglje odpravil |
| Genovefa (1841): | gledalo, in môje uhó potlej vezh ne bo tvôjiga glaſú ſliſhalo. To teló bo potlej merslo in terdo na tléh leshalo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Drugih devęjt ſtó — kar bova vkup perdęlala , bo pak obęma ſliſhalu — kaj nè Mizka ? Miz. To ſe vęj, de — Glash. Anshe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe od kręgov inu vojſkâ med mosham inu sheno ne ſliſhalu, aku bi ena taka lubęsen od ene ſtrany, inu enu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Nakatere ſo prave Vduve, katere n' hozheo vezh od moſha shlishat, temuzh vſo nyh miſſu, inu ſkerb v' G. Boga poſtavio |
| Sacrum promptuarium (1695): | prepoſnu miſlit, kateru je mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen shlishat: Leta ſe bil salubil v' eno objeſtno karshenzo, ter pò |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi my Mashniki, inu Pridigarij mogli shlishat takorhno pejſem. Inu S. Chryſoſtomus nam pravi, de bulshi bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | cura te ipſum. Kakor s' velikem shpotam ſvojm je mogal shlishat Gorgius Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia |
| Sacrum promptuarium (1695): | resbial, inu ſhraial, de ga je bilu po celli gaſi shlishat: David kadar je letu vidil, prezei je ſvoje zitre sgrabil |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nekol is njimi pajdashiti, inu ſglihati. Katire otshe uſſe vidit, shlishati, pokushati, tipati , shlatati, inu vohati, kar meſſu dapade, bo tolkajn |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nimajo tudi nobene serzovidnoſte pruti tebi. Ony othę le radi shlishati, kaj ti menesh, inu ſdajzi pravejo ony drugem, de ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tega namęnil shlishati , per katiri se ima na uſſe ſhive , inu mertve brate |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | S. Masho najeti, ſna na to manengo dve SS. Mashe shlishati, inu med temiſteme Svojo uro omoliti. Tu se narbel perloſhnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nove zhasenze, ſa katire be naimellu tebi nezh mar biti, shlishati ſhellish, tok je s'tvojem myram ſhe per kraju. Myr |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa eno srezhno smert v' Zirqvi S. Joſhefa eno S.Masho shlishati, katira ſna rajmno taiſta biti, katiro se je kedu bres |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hramih , kaj takiga si je morebiti tudi letas kdo naključil; slišati pa ni clo clo nobeniga glasa od gnjilobe; se je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | svojo domačo deželo nazaj priti; pa v serce me žali, slišati zdaj, koljkanj hudiga se po nje šira. Alj verjemite mi |
| Zlata Vas (1848): | tatvine, igrače in pijančevanja, postopanja in zabavljanja. Ožbè te rečí slišati, pomaje z glavo ter se verne ves žalosten domú. 4. |
| Zlata Vas (1848): | zunaj kroga okoli nje so stale žene, hčere in otroci, slišati, kaj se godí. |
| Zlata Vas (1848): | kerčmah ne kegljanja na kegliših, ne kletja in ne norenja slišati. Kerčmarjem se je vol v hramih skisal, ker ga nihče |
| Zlata Vas (1850): | je danes v naši hiši taka žalost in nepokoj. « To slišati spreleti Ožbéta mraz po herbtu. Molčeč gori in doli po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | silno zanemarjene tominske brate in sosede doletela sreča ugodnih cestá! Slišati je, da se več veljavnih mož za to, kar zlo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je na pervo drevo splezal in njavkal: mjav, mjav! To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca obrišejo, in |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Kje neki je siromak? Po mlinarjevej smrti ni bilo nič slišati o njem. Meta. Naj bode, kjer hoče, da ga le |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 2. Vſako Nedelo, inu sapovędan prasnik s' andohtjo S. Maſho ſhliſhati. 3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt, te ſhtir Quatre , inu druge sapovędane |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | lubi moj Matizhek? ſaj od tę zeremonije nigdar ní blo ſliſhat v' krajnſki desheli. |
| Biblia (1584): | tu viditi, kar vy vidite, inu ga néſo vidili: inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu néſo ſliſhali. POſluſhajte tedaj leto Prigliho |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je shelęlu viditi, kar vy vidite, inu niſo vidili; inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu niſo ſliſhali. 18. Vy tèdaj poſluſhajte |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | duſh Jęsus Chriſtus! puſti danàs tvój glaſs v' naſhih ſèrzih ſliſhati, sakaj lę tebe posnamo my kakôr prave tvoje ovzę, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | preljubi ſin, ki imam dopadenje nad njim: njega poſluſhajte! “ Uzhenzi, ſliſhati ta glaſ ſo vſi preſtraſheni na ſvoj obras popadali, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | smed njih, ampak le ˛Siriz Naman je bil osdravljen. “ To ſliſhati, vſi obdivjájo. Napùh oshiví v' njih, vſe vre po njih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je, pa ſe tóliziga dela! Kaj pak de, veliko je ſliſhati od njega ino njegovih dél; pa reſ naj bi vſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezhniga isvelizheina, inu vunder, kader to reſsnizo govory, ga nozhjo ſliſhet. Sakai ti hudobni beſhijo pred luzhjo, inu na perpuſtijo, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Nebeſhkiga Ozheta! katiriga beſede ta prausetni deſheuski oblaſtnik Pilatus ni ſliſhet oteu, inu tudi veliku drugi ludje ſliſhet nozhjo. Govori pa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | oblaſtnik Pilatus ni ſliſhet oteu, inu tudi veliku drugi ludje ſliſhet nozhjo. Govori pa nam, inu prou h' erzu nam govori |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Pilate, inu na hodi prozh! tebi nar vezh am grede ſliſhet, inu vedet: Quid eſt veritas? Kai je ta praviza? ti |
| Ta male katechismus (1768): | se ſgody, kader se v' Zirkuv gre, inu S. Masho shlishe; dellati pak te dny, ali enu kmetushku teshku oppravilu pred |
| Ta male katechismus (1768): | shpendiji nashega ſhivlenja toku dobru na ſhivotu, koker na dushi shlishe, namrezh: jestnine, oblazhila, beſſeda boſhja, inu uſhitek teh SS. ſakramentov |
| Ta male katechismus (1768): | prosejo, inu odveſo od spovdnika dobèe. Jann. 20. Kolku shtukov shlishe k' spovdi? Pet; namrezh: I. Sprashuvanje svoje veste. II. Grevenga |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | teh stareh ludy je pravednega ſhivlenja verdevanje. 1 Uſſakemu zhloveku shlishe pozhastenje, inu zhaſt, dokler uſſake |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sabo imel, ter se nad njim uſſe narajma, kar Svetnikam shlishe. Poniſhnoſt, zhiſtoſt, inu krotkuſt so njega meni bliſu enakega inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | hudu shnim andla, ter milu ſe sazhne jokat, inu tulit; Shlishi Liſiza ta krik, inu jok, tezhe gledat kaj tu pomeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postavim: moj brat se po ptujim skita. Ta beséda se sliši tudi med Kerko in Savo. — Zarad, sporad, zbog (wegen), postavim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sim ležal, zdaj pa žé nemalo okrévam. Ta beséda se sliši tudi na Gorénskim. — Vganjen (festgesetzt), postavim: učitelj nima vganjene bire |
| Divica Orleanska (1848): | med ljudmí storiti – Čuj! Iz tulenja vetrov in viharja Se sliši ljuto treskanje strelaštva; Protivne vojske so si tako blizo, De |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kaki začasni list, kakoršnih zdaj ni pomanjkanja, brali, marveč se sliši tolikrat stara presoja: Cajtenge vse lažejo! — Kako bi se dalo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | trobenta. Vse tiho je zdaj, ino Bog govori. Dobro se sliši glas iz oblaka: „Jaz sim Gospod, tvoj Bog, ki sim |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | sicer nenavadno resnobnim glasam: Naj vprašam kogar hočem, vedno se sliši: Vojvodnja je kriva, in kolikorkrat kteriga poprašujem, zdi se mi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so z ženama vred snedli. — Od vsih straní Europe se sliši od hude zime. Novoletnica. Vsak kaj druzega si voši, Vsak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | terpela turška terdnjava Kars, obložena od rusovske armade, se dalje sliši, da so, ko so jim že konji pošli, mačke in |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | se po vsem životu, stal je tu in pričakoval, da sliši še strašnejše reči. Ni si upal pogledati svoji dobri Katarini |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 1. Pred tvojim thronam vezhni Bog ! Mi sdei tukei klezhimo , Sliſhi ta glaſs tvoyh otrok , s'Kadirim te Zhastimo. Mi dershimo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | post pomozh dobiti Duſha sheli vſelei H'te treki tudi sliſhi De bo per Saky hyſhi, Petek, Sabotni dan Od meſen'ga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vſih Svetnikov. K Yrie elejſon. Chriſte elejſon. Kyrie elejſon. Chriſte ſhliſhi naſs. Chriſte uſhliſhi naſs. Ozha is nebeſs vſigamogozhni Bog, uſmili |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je pak v' tèrnje ſèján, tá je taiſti, katęri beſsędo ſliſhi, ali ſkèrb |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak v' dobro semlo ſèján, tá je taiſti, katęri beſędo ſliſhi, inu saſtópi, inu ſad pèrneſſe, inu ſtury nekatęru ſizer ſamoſtú |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je pak na pezhovje ſèján, tá je taiſti, katęri beſſędo ſliſhi, inu jo sdajzi s' veſselam gori vsame: 21. On pak |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bil, Matizhek, tok vam morem vunder nasaj dati, kar vam ſliſhi — To lé — to ſim sa vami pobral: (mo ozhe dati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | podlóshnimi, med berazhi! kaj sa en hrup, inu krizhanje ſe ſliſhi med njimi! Pridi ti vboshzhik! prozh s' tabo ti goluf |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | léto. Nekaj sa vſakiga. (Neſrezha ſkosi ogenj. ) Prav velikokrat ſe ſliſhi od ognja, ki vaſi, terge in zele meſta v neſrezho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dati; sakaj zhigavo ſerze ne bije hitrejſhi v perſih, kadar ſliſhi ime tega uzheniga rojaka, ki ima sa ſlovenski jesik tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odvajen, de ga je she ſit, zhe le od njega ſliſhi. — Ali bi ne bilo tako sdravilo tudi pri naſ vezhkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v popravljanje blishnjimu kovazhu. V miſlih, de ga nobeden ne ſliſhi, kér mene v zhbelnaku ſedezhiga vidil ni, obſtojí, pregleduje moje |
| Ta male katechismus (1768): | ali k' pomuzhi te telesne, ali duhovne potrebe nashega bliſhnega shlishejo. Kolkajn je telesneh del te miloste? Sedem. I. Lakotne nasitit |
| Ta male katechismus (1768): | ti pervi tabli stojèe tri ſapovde, katire k' lubeſni boſhji shlishejo: na ti drugi njeh sedem stojy, katire nas k' lubeſni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Masho shlishejo. ali per eni drugi sluſhbi boſhji , koker per vezhirenzah, pridegah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Nate nekoliko takih: Na Dolenskim med Kerko in Savo se slišijo beséde: Karola (Schiebtruhe). — Kukec**) se imenuje vsaka žival, ktéra v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spomnil. — (Konec sledí. ) Nekoliko slovénskih beséd, ki se bolj poredkama slišijo po Krajnskim. Meni se zdi, de je vredništvo Novic pràv |
| Zlata Vas (1848): | Ko Ožbeta tako govoriti slišijo, zavpijejo nekteri izmed županov: „Molči, ti pritepénec, molči! če ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kože in tako lepe rasti. Ali od več straní se slišijo pritožbe, da je teško sadnih pešk in košic dobiti, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na svitlem živeti, in le malo jih je, da kaj slišijo. Le od dveh ne morem reči, da bi isto pičo |
| Gozdovnik (1898): | vdrugo oglasi glavarjev glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev? « »Hočemo li, Rdoles, še par besedi |
| Gozdovnik (1898): | eni minuti stojé že za bližnjo grmovino. Prežé in poslušajo. Slišijo kopitanje proč hitečega konja. »Ta je bila vam namenjena, Fabij |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | beſeda. Per kterih sernje na pot pada, ſo tiſti, ki ſliſhijo boshjo beſedo, pa je ne rasuméjo. Tedaj pride kmal hudizh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſvarí, mu je na ravnoſt rekel, pa de drugi ne ſliſhijo: „Tí ſi, tí! “ Juda vídi sdaj, de vſa hinávſhina nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vaſi in tergi na planim — slaſti zhe od ognja bliso ſliſhijo, prav shivo pomiſlili, kako neſrezhen zhlovek je pogorélz! de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ptujih jesikov niſo uzhili, ſe tako godi. Kar vidijo, ſliſhijo ali berejo, snajo poſnemati, tode malo, kir ſi po redkim |
| Biblia (1584): | blagur je vaſhim ozhem, de vidio, inu vaſhim uſheſsam, de ſliſhio. Riſnizhnu jeſt vam povém, veliku Prerokou inu Pravizhnih je shelélu |
| Biblia (1584): | Sakaj letiga Folka ſèrce je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa hudu ſliſhio, inu mishé ſvojemi ozhima, de bi kej enkrat s'ozhima |
| Biblia (1584): | ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo, inu tém vbosim ſe Evangeli prediguje: Inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | de kàdaj s' ozhmy ne vidio, inu s' vuſhęſsmi ne ſliſhio, inu s' ſèrzam ne saſtópio, inu ſe ne preobèrnejo, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njim govorím: Kęr ony ględajózhi ne vidio, inu poſluſhajózhi ne ſliſhio, tudi ne saſtópio. 14. Inu nad njimi ſe dopólnuje prerokuvanje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ozhy pak ſo ſręzhne, kęr vidio, inu vaſhe vuſhęſsa, kęr ſliſhio. 17. Sakaj rèſnizhnu vam povęm, de veliku Prerókov, inu pravizhnih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 5. Ti ſlęjpi vidio, krulovi hódio, góbavi ſo ozhiſheni, gluhi ſliſhio, ti mèrtvi gori vſtajajo, inu tim vbógim ſe Evangęli osnanuje |
| Sacrum promptuarium (1695): | Paulus, rekozh: Pacem habete, & Deus pacis, & dilectionis erit vobiſcum. Ali shlishim de uni mosh pravi: Pater, jeſt bi hotel is ſerza |
| Divica Orleanska (1848): | te ne sme braniti. Karol. Dom ljubezni Je vaše dvorstvo, slišim, ino terg, Na kterim snide vse se kar je krasno |
| Divica Orleanska (1848): | razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil studence. Človeku malo treba, polna pak Je živeža |
| Gozdovnik (1898): | ustnice, kako se odpirajo, da ga izrekó in zdaj ga slišim tako razločno, kakor bi sedaj pred mano stala ter me |
| Gozdovnik (1898): | vratu. Poljubi me večkrat. Kliče me po imenu, ki ga slišim od daleč, in glasov njegovih ne morem razločiti. Skoro mi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | moji ſęnzi ne vupaſh; jeſt pak take rezhy od tebe ſliſhim ! — zelú ta nedolshnoſt ſe ti vshę ne ſmili ; ſram te |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je blo toku vrozhe! — — tam ſim zhakal na Nęshko ; kar ſliſhim njih priti, vaſha Gnada — meni je to piſmu noterpadlu, ſtrah |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Zęrkve, vękſhi lubęsen zhutim jeſt do tvoje ſvęte vęre, inu ſliſhim na dnu mojga ſèrzá en glaſs, katęri k' meni klizhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſvojo pot. Kér je letaſhno simo, kakor od vezh krajev ſliſhim, veliko tazih zhbel pomerlo, ktere ſo ſhe ſterdi imele, bom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hribih in spomladi pada, kjer in kader od toče malo slišimo. Letá ljubi poletno gorkoto, nižji dežéle, in posébno tajiste, ktére |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so v strašnih bolečinah umerli. Kér je ta bolézen, kakor slišimo, létos že več volov pomorila, bi bilo dobro , ko bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | imeti. To mnenje sklene imenovani časnik z važnimi besedami: „Kakor slišimo, poterdi te pravila tudi vlada, in berž ko ne se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gotova odvračati pomanjkanje: varčnost (šparovnost) in pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo že nektere hrup zagnati: „šparaj, šparaj, če nimaš s čem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | povei, tudi ſami veliku dobriga beremo, ali mi le taku ſliſhimo, inu beremo, de v' ſerze nezh na spuſtimo. To ſeme |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ni ſmo veliku bolſhi, koker je biu Pilatus. Mi doſtikret ſliſhimo, de ſe nam ta reſsniza povei, tudi ſami veliku dobriga |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vęzhni ſrezhi. Tok pak ni sadoſti, de mi to dobru ſliſhimo : mi moremo tudi daiſtu ohraniti, inu v'djanju ſkasati; daj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo terdi Galilejzhani, ino vſak po ſvojim laſtnim jesiku jih ſlíſhimo boshje velikòte hvaliti! ” Sdaj ſe Peter smed apoſteljnov vsdigne, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | meri bi ſe nar loshej obzhinſke paſhe rasdelile. Şhe druge ſliſhimo rézhi: „Zhe bomo obzhinſke paſhnje rasdelili, bomo mogli manj shivine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ta bolesen tudi mnogoverſtne imena; nar vezhkrat jo po Kranjſkim ſliſhimo vovzhizh (ovzhizh) ali ſájovez v gob- zu in na parklih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | objokeina vredne beſede, katire mi v' ti molitvi naſhiga Odreſhenika ſliſhmo! Pater mi, ſi poſſibile eſt, tranſeat a me calix iſte |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naposnam tiga zhloveka, od katiriga vi pravite. O kai zhudniga ſliſhmo mi, kai je tu sa enu grosnu padeine! padu ie |
| Tine in Jerica (1852): | kravi ste bile? Deček. Jez mislim, de tvoji. Paljčar. Zdaj slišiš. Pa še vtaji, če moreš. Tine (dečku. ) Pa kakšne so |
| Revček Andrejček (1891): | zauka, ne da bi se pokazal). Andrejček (veselo). Ali ga slišiš — Anže je! Že zopet uka. Saj sem ti pravil, da |
| Revček Andrejček (1891): | naslednje pesmi. ) Andrejček (posluša in pravi veselo Franici). Ali ga slišiš ? — (Gleda kvišku. S planine prihaja. (Posluša prav pazno. ) |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | hudizhi ! Matizh. (jo pęle pruti utizi, inu pravi tihu. ) Ga ſliſhiſh, kok kone? (glaſnu. ) Tukej mi ne bo tręba ſkusi okno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſe tę andle męſhaſh, inu povſod vtikaſh, kamer ti ne ſliſhiſh, kęr is ene hiſhe v' tó drugo nóſsiſh, kar ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de je sa tebe vshę sadoſti, de lę S. Maſho ſliſhiſh, de lę zhes dan gręha ne dęlaſh, de nimaſh na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vtretjizh sgodilo. Tedaj ga je Heli poduzhil: „Zhe ſhe enkrat ſliſhiſh klizali, rezi: Goſpod! govòri, tvoj ſlushabnik poſluſha. “ ˛Samuel gré, ino |
| Genovefa (1841): | v ſvôji jési. Odpuſti mu, kakor mu jes odpuſtím. Ali ſliſhiſh? Proſim te! Nikakorſhniga ſovráshtva nêzhem s ſebój v vézhnoſt nêſti |
| Genovefa (1841): | k selênimu germu peljala. „Sdaj poſluſhaj” je rêkla, „Ali kaj ſliſhiſh? ” — ſantizhek je sdaj pervizh v ſvôjim shivljênju ſtoglaſno pétje ptizhev |
| Genovefa (1841): | pride v zhlóvéſhke uſhéſa. Pa Ti vidiſh môje ſolsé — Tí ſliſhiſh môje sdihljeje! Sej ſi vſigaprizhujozh, tudi tù ſi, v tém |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gorí. ”— Kadar po nozhi glaſ kakiga zhloveka na pomozh klizati ſliſhiſh , nikar vun ne hôdi, — sakaj kaki duh ali pa ſtraſhilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od lozhitve bolezhíne. She Zhertomir je tréba ſe lozhíti, Ne ſliſhiſh kak gláſno trobénta pôje! Perpódil s ſábo je Valjhún ſerdíti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poženeta konja. Komaj imata derhal spehanih služabnikov za seboj, ko slišita močni tresk in šterbunk! Voz se je bil zadel ob |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se je voziček zaletaval kakor luščina sem ter tje. Ko slišita jezdeca zadej to silno ropotanje in peketanje in vpitje služabnikov |
| Gozdovnik (1898): | naglo kakor piš. Nista bila še na pol pota, ko slišita drugi krik. »Hitrejše, nagliše! « priganja Kanadčan. »Sila mu je. " |
| Gozdovnik (1898): | počakal, da se vrneta ter jima povedal besede, ktere naj slišita. Moj veliki rdeči brat pa se vrača v tabor Apačev |
| Biblia (1584): | Pojdita tjakaj, inu povejta supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je rękal k' njima: Pojdita inu povęjta supet Joannesu, kar ſliſhita, inu vidita. 5. Ti ſlęjpi vidio, krulovi hódio, góbavi ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred molzenjem z mlačno vodo vmijejo; nekaj zavoljo snažnosti (ali slišite, ljubi moji kmetje, ki tolikokrat nesnažne in z blatam pokrite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Janez! Naj se tudi Jez, kér radi od šol kej slišite, s svojo Brezniško šolo vašim Novicam perdružim. Mi na Breznici |
| Roza Jelodvorska (1855): | veseli in hvalite Boga za to prijazno stanovanje, kjer ne slišite posvetniga hrupa, in vojaških tromb; ampak milo petje ljubih ptičic |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | morem govoriti — gotovo pa je zadnja, ki jo od mene slišite: vam naj bi dala to premoženje? Rada bi ga dala |
| Revček Andrejček (1891): | Grešnik, prosim te! Anže. (grozi se od daleč Grešniku). Vi slišite vi — Andrejčku se ne sme nič žalega zgoditi — pravim vam |
| Gozdovnik (1898): | tudi, in zdajci obstoji Fabij, kazaje z roko v drago. »Slišite, vidite-li slap? « Solnce, njim nasproti stoječe, je metalo svojo žarovito |
| Gozdovnik (1898): | se čez njo skloni, da ji poljubi ovelo roko. »Mati! Slišite mati! « »Kaj želiš še, moj Tiburcio? « »Zahvaliti se vam hočem |
| Biblia (1584): | vy vidite, inu ga néſo vidili: inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu néſo ſliſhali. POſluſhajte tedaj leto Prigliho od Seuza: Kadar |
| Biblia (1584): | tu vy pravite na ſvitlobi, inu kar vy na uhu ſliſhite, tu predigujte na Strehah. INV NEBVITE ſe pred temi, kateri |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tàmmi govorím, pravite na ſvìtlobi: inu kar vy na vuhú ſliſhite, osnanujte vèrh hiſh. 28. Inu ne bójte ſe pred tęmi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kar vy vidite, inu niſo vidili; inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu niſo ſliſhali. 18. Vy tèdaj poſluſhajte tó pèrgliho tiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po nji vosili. Od shelésne zéſte in od shelésne zéſte ſliſhite vſak dan govoriti; praſhate tudi: Kadaj bo pa perſhla shelésna |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | denejo, nič več ne tečejo, ampak ostanejo. Vkuhanje iz renklodiških sliv. Zareži vsako slivo, potem jih pa s prav malo vodo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem jih skozi sito pretlači, zavri na en funt pretlačenih sliv tri unče cukra s pol maselcam vode, de žolcast postane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | žlahnih jabelk in 133 plemen tacih hrušk. Koliko lepih češinj, sliv in druzega lepega in dobrega sadja je zdaj na Slovenskem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | da poſuſhiti in da poleti hladno in sdravo jéd ; is ſliv ſe dela dobro shganje, — ſlivoviza — i. t. d. Nikoli ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo mogozhe ſpezhati, ſe pa môſht in jéſih is jabelk, ſliv in zhréſhenj naredí ; vſako ſadje ſe da poſuſhiti in da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jih zaplodili na Francozko in Nemško. Iz Damaska je tista sliva, ki se dan današnji „damaščanka” zove. Nekdaj so iz jutrovih |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Sem ter tje je stala še kaka jablana ali kaka sliva, da ni bilo tega, človek bi nikakor ne mislil, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Če se pa zlo vodeno sadje, kakor so češnje in slive, breskve in mirabéle, suši, se mora prav počasi malo toplote |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | unče cukra s pol maselcam vode, de žolcast postane, deni slive vanj, de pol ure počasi vrejo, večkrat jih premešaj in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | druzega malo. Nek Goričan nad Mariborom je potegnul za svoje slíve 1500 gold. srebra, nek drug pak 1000 gold. Pač lepi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | češnje, ki so jih Rimci cepili na lavorove drevesa. Češplje (slive) so v Sirii in Armenii domá; ob križarskih vojskah so |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ne tečejo, ampak ostanejo. Vkuhanje iz renklodiških sliv. Zareži vsako slivo, potem jih pa s prav malo vodo vred tako dolgo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | smo imeli rožene, nože in vilice pa so imele lepe slivove černe. Nedavno kar nam jih je bil kovač prinesel. Mogel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | slog. ” „U vsih se lěpe, dobre reči povejo — pa tudi slog je tak, da mora vsaki zastopiti; — da, ako bi kdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krive, ampak on sam, da se ni naučil, kakor valja. ” „Slog (Styl) je lěp, gladak, lehko razumliv, s jedno besedo: narodno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lěpo napisati. Tudi s večimi pismeni tiskani sostavci imajo lěp slog. ” „U vsih se lěpe, dobre reči povejo — pa tudi slog |
| Razne dela (1870): | donele, De so serca vse prevzele, Ljudstvo, v temu slika slog, Dvora gnjeti se okrog. Knez Gvidon se čudi jako, Ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pravijo, sloga bratovska, ki med nami je vladala. Ljubezen ali sloga bratovska je nebeška iskra, ki človeka k vsemu dobremu ogreva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in krepčalo? — Ljubezin kristjanska, ali kakor nekteri tudi pràv pravijo, sloga bratovska, ki med nami je vladala. Ljubezen ali sloga bratovska |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | še enega pogrešamo. Imé zaželenemu listu bi moralo biti „Naša sloga”, Kakor se kaže, utegne po novem letu res nekaj tacega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v resnici take, kakeršne imajo biti. Semkaj spada pred vsem sloga med roditelji, harmonično delovanje očetovega ugleda in materine ljubezni, skrbno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | domovini Eno serce bodimo! Če nam je ljubezin mati, Ino zloga nas pobrati, Večna bo Slovencov čast. J, Virk. Kakó s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je vsakimu pisavcu odperto, samo naj ne piše zoper duha sloge, in zdraviga napredovanja. ” Nemški poslani spisi se v domači jezik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor le télo tega duha! duha preiskávanja, ločenja, prebiranja, druženja, sloge, edinstva — resníce! K slédnjemu še obljubim, da bo v tem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | primerjenejši pravopis. Tako bode konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski slogi! (Poglej „Slov. Novine Celjske” 1849 str. 62— 63). b) Ker |
| Roza Jelodvorska (1855): | jako veselim, dva tako krepka in slavna viteza v ljubi slogi tukaj najti. « — Strašimir se ne vé veselja kam djati; cesarjeva |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 72. V slogi je moč. Neki oče so imeli sedem sinov, ki so |
| Pripovedke za mladino (1887): | so bratje vedno bolj zadovoljni in ž njo v popolni slogi žive. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nezedinjene) cerkve. Ti vsi živijo med sabo v pravi kristjanski zlogi takó, de bi se drugim bolj izobraženim deželam smeli v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Sokolovo društvo, kakor je pokopal čitalnico in starodavno našo vipavsko slogo podrl. Kdor pa misli, da surovi „Gassenhauerji”, ki se čujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | nekaj tacega beli dan zagledati; priprave se že delajo za — slogo! „Slov. Narod” je prinesel v listu od 28. t. m. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | ponosen Vaše slavne zmage, je zahvali svoji za izvrstno lepo slogo, s katero ste izvršili volitev, dodal prošnjo, da, ako se |
| Zoologija (1875): | kljun, na čegar korenu se odpirajo ozke, razpokami podobne nosnice. Sljuka se kakor ptica selivka pri nas prikaže vsacega leta dvakrat |
| Zoologija (1875): | tega plemena so: zelenonogi martinec (Totanus glottis). Imenitniši je pa sljuka (Scolopax rusticola), podoba 137., močna, precej zatrepana ptica, dolga 13 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | je sedaj v stanu poklicati občni zbor. Občni zbor za Slomšekov spominek je tedaj na 11. januarija ob 2. uri popoldne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | isterski in Tržaški Italijani nemirne krvi. Iz Maribora 29. dec. (Slomšekov spominek) Pred 10 leti začeto delo stavljenja Slomšekovega spominka se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktéri je iz oblakov padel, in ni bil manji, kakor slon. Točne zerna so v sredi snežene, zvunaj pa ledene. V |
| Mineralogija in geognozija (1871): | njimi pa nekoliko pomrlih velikih in čudnih (Mammuth ali orjaški slon, dinotherium i. d.); opice so precej redke. Človeškega sledú ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veljblodek skakljal ter jo mater menil. Vidila sta tukaj mlade slone z ovčjim kosmovjem; konje z levovimi parklji, in gosí, ki |
| Marjetica (1877): | brez življenja, ona pa si nasloni glavo na belo steno. Sloneč tako povzdigne nevedoma oko na sveto razbičano v rudeči plašč |
| Pomladanski vetrovi (1881): | gospica Nina, ki se je s svojo sestrico pri oknu slonéč, sanjarsko premišljujoč ozirala po ulici ter pričakovala svojega ženina: „Lop |
| Roka in srce (1883): | svatovni odhod. Leonora ni imela več veselja gledati za njim. Sloneč v naslonjači, kjer se je Melita razjokala, si je brisala |
| Zvezdana (1883): | drevje je svetila luna v spalnico Vratislavovo. On pa je slonéč na oknu zrl v vas, in misel mu je drvila |
| Gostačeva hči (1891): | čez opustošeno ravan ter hladi vročo glavo Korenovega očeta, ki sloneč ob oknu svoje stanice premišljuje današnjo nesrečo. Jeza, nevolja, žalost |
| V krvi (1896): | si moje — vse in edino le moje! « si je mislil, sloneč ob postelji. »Ti me napraviš za najsrečnejšega človeka; zato sem |
| V krvi (1896): | misli in polna nežnih, čistih čutov mladenca: Minka in Vid. Sloneč drug ob drugem, sta zrla z blaženim nasmehom tja pred |
| Moja hoja na Triglav (1897): | nazaj v mladost, nazaj v planinski raj! V senenem kupu sloneč sem pesmaril. Luna me je bodrila in ropot kladiva iz |
| Gojko Knafeljc (1899): | ter poskušala napraviti nekoliko redu. Bratič jo je molče opazoval, sloneč ob postelji. Hkratu je uvidel, da je bila vedno bolj |
| Jela (1859): | prebudi, ravno se ji je sanjalo od ljubega, da je slonel na njeni rami, in pletel ternjevo lilijo v njene lase |
| Domen (1864): | sem pa se je slišala strašna kletev, posamezen človek je slonel na skladavnici, pobiral polena in metal. „Lovite, deržite, vežite, hudiči |
| Marjetica (1877): | globoko v snegu stal, v perišče sapo pihal, na saneh slonel in zaklical potem: "Marjetica, le urno, če greš! Čakal pa |
| Povestnik v sili (1883): | počasi pušil dragoceno smodko. Drugi je jahal na stolu ali slonel na naslonjalu, navidezno zamaknen v časopis. Oni se je zopet |
| Zvezdana (1883): | okolico, ki je bila toliko kakor moja. Zmagovalec sem tu slonel, in moj tekmec je begal po tujini. Dvajset let, kratek |
| Testament (1887): | Storila je, kakor je velel. Ko se je vrnila, je slonel Tomaž ob mizi in podpiral glavo z obema rokama. »Ti |
| Materino srce (1896): | II. V eni najelegantnejših dunajskih kavaren v notranjem mestu je slonel pozno po noči dragonski častnik ob kameniti mizici, prešerno molel |
| V krvi (1896): | dirjali še nagleje. Zeblo ga je. V kočiji pa je slonel lep par: Tončka in pl. Dandiny. »Gospa, jaz vas ljubim |
| Gojko Knafeljc (1899): | na njem utrujen in otopel. Okrogli laket njene desnice je slonel na deščici pri oknu, a dolgi, tenki, skoro prozorni prsti |
| Svetinova Metka (1868): | je bil umolknil zadnji glas te pesmi, in že je slonela Metka na prsih ljubljenemu mladeniču; uživala je še enkrat eno |
| Na Žerinjah (1876): | z roko se je krčevito oprijela stola, v katerim je slonela. Rogulin je videl, da je zadel z neusmiljeno roko ob |
| In vendar —! (1878): | eno mér pred se. Kakor podoba od kamena je tu slonela – z bledim obrazom, in vsa podoba njena se je čisto |
| In vendar —! (1878): | videlo proti nji. Obstal sem skrit za drevesom. Še je slonela ondi ob deblu in zerla v eno mér pred se |
| Cyclamen (1883): | pa čula ga je dobro. Zgenila se je malo, pa slonela v jedno mer v oknu. Ženska je čudna stvar. Ne |
| Lisjakova hči (1892): | je še zmiraj posedala po stolih in zofah aH zamišljena slonela na oknu, čmerna in tožna ni bila več. Nje čelo |
| Kvišku (1899): | zmagan kavalir, plemenitaš od nepremagljive kreposti dekliške. Tilka je pa slonela v postelji, podpirala trudno, plavolaso glavico z levico in čutila |
| Vinjete (1899): | spreletel po udih. »Kam si se napravila? « Ob zidu je slonela Julija, zavita v temen plašč; kakor črna luža se je |
| Vinjete (1899): | z dušami davno umrlih oseb. Midva z Matildo pa sva slonela ob oknu in najina lica so se skoro dotikala. Zastor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsega samí ne morejo dognati, težka butara na njih ramah sloní; blagomisleči domorodci jih morajo podpirati, in srečo domovine podpomagovati. — R. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prestvariti. Kdor se pa lení in le na starih navadah sloní, in kaj boljšega zato, ker je novo, ne ceni, temu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gobec do nosnic v vodo. Malokrat se vležejo in večidel slonijo z životam na steni ali s persmi na jaslih. Stojé |
| Valenštajn (1866): | píla i delila En grižljej, nanj sem se naslanjal, kakor Sloním na tvojej zvestej rami zdaj, Pa v hipu, ko v |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Skrivnostna róža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica |
| Fizika (1869): | je namazana sè sajami od lampe, polahko položi krogla iz slonove kosti, dobi krogla le črno pičico na mestu, s kterim |
| Fizika (1869): | pri udaru, dá se prav lepo dokazati s kroglami iz slonove kosti, ki so na vrvcah obešene in ki dajo sledeči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stanica) odprè; na sredi je stal umetno izrezan prestol iz slonovih kostí, na njem je sedela prekrasno oblečena devica v cesarskim |
| Fizika (1869): | dovolj velik, da rodi slabotne električne prikazni. 206 Voltov steber (slop) ali Galvanijev lanec vidimo v Pod. 189. Postavljen je v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Celji, za tem gosp. Novak, fajmošter, pri sv. Martinu poleg Slov. gradca, gosp. Plevnik, gosp. Sdovšek, gosp. Novak, gosp. Perko, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Tako bode konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski slogi! (Poglej „Slov. Novine Celjske” 1849 str. 62— 63). b) Ker ima tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kâla, Fels, slovenski kal, litvanski kalnas, in temu priimenu odgovarja slov. Karant, Karat ¹⁰). Da se je njegova lastnost — vihrenje in rovanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | življenje in kniževnost, na národno pesništvo in prislovice, na razločke slov. narečij , na ljudske šege itd. Ima dopisnike v vseh slov. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slov. narečij , na ljudske šege itd. Ima dopisnike v vseh slov. deželah. (Neven. ) * Konec pret. leta je prišel na svetlo 1. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | i Metod! na nebu nam Slavenom! Sta svetu veru širila slavenska dva apostola; Oj sveti Ciril i Metod! slavenska dva apostola |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | veru širila slavenska dva apostola; Oj sveti Ciril i Metod! slavenska dva apostola. Slavene podučavala, nebesa jim odpirala; Oj sveti Ciril |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | desetíc še za 4 milijone in 160670 gld. med ljudmí. — „Slovanska beseda” (čitavnica) na Dunaji ravno razpošilja pozive za pristop. — Na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | korvikar Pirc v Gorici, g. Simonič pri sv. Lovrencu in „Slovanska beseda” na Dunaji. Oži odbor je pripravil ploščo nagrobno, ploščo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ne veljá, ker ne imájo jednega književnega jezika! II. Kar slovanske narečja zadéva, da bi se ktero za književni vseslovanski jezik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se ne peča s planetami in znamnji”. — Vse te ljudstva slovanske so bolj dobrovoljne kot resnobne , bolj divje po nravi kot |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da sta „Slave” in „Sclave” dosegla enaki pomen. Vse te slovanske ljudstva od talijanske meje do bregov ledenega morja in od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kolo” se jemljejo vsake sorte domorodni spisi z vsih krajev slavjanske zemlje. Zaderžaj, ki je že v nadslovu zapopaden, posebno na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se móglo več jezerov (tavžent) zvezkov natisniti in v vse slavjanske fare, kjer se v tim jeziku božja beseda oznanuje, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa te nikoli niso za nas takó zanimive (interessant), kakor slavjanske. Slavjanske so posebno za nas zložene, v njih najdeš kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stvarí; beri rad naše Novice, pa tudi še kake druge slavjanske Novine. Izobražen človek mora več znati, več vediti, in dalej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | te nikoli niso za nas takó zanimive (interessant), kakor slavjanske. Slavjanske so posebno za nas zložene, v njih najdeš kakor v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | oficirji našiga in horvaškiga regimenta povikšali, spomnili na slovesno besedo Slovanske Lipe v Pragi, ktera jo pred ta večer napravila v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od drugih germanskih, se vendar ne smé za posebno od slovanskega ločeno deblo imeti. Soglasno s Pottom govorí o tej razmeri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dr. Potta ²), kteri pravi: „da, akoravno je litvanski jezik od slovanskega bolj oddaljen, kakor gotiški od drugih germanskih, se vendar ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jezikoslovec (filolog) prof. M. Hattala, rojen Slovak. Ta slavni poznávec slovanskega jezika je izdal doslej že več važnih spisov; naj imenitejše |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | veiko gób, veliko nadlóg”, žalibog! poterdil. Iz Šleskiga piše zastran slovanskiga jezika v kancelijah Dunajski časnik „Oest. Corresp. ”, kteriga prepovedbe se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pismo, noviga in stariga zakona dobro prestavljeno in iztomačeno, v slavijanskimu jeziku brati, zakaj kteri je naredil tri poglavitne jezike, namreč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sveto pismo iz gerškiga v slavijanski jezik, sveto mašo v slavijanskimu jeziku sta brala in pela, Slovanam sveti evangelji oznanovala v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | okrožni šolski ogleda. * Pred nekoliko leti se je prikazal na slovanskem kniževnem obzorji nov pa izversten jezikoslovec (filolog) prof. M. Hattala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tako jasno razložiti kakor s slavenskim. Vsakemu učitelju in učencu slavenskemu, ki si hoče težki nauk o natori geršk. aorista olajšati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | jim odpirala; Oj sveti Ciril i Metod! nebesa jim odpirala. Slavenski ves rod ljubila, za vse Slavene molita; Oj sveti Ciril |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | na dan junake, s kterimi bi se danes vès narod slavenski ne ponašal, ako bi jih ne bilo Andrejevo pero poslavilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Panonijo prideta, precej začneta prestavljati sveto pismo iz gerškiga v slavijanski jezik, sveto mašo v slavijanskimu jeziku sta brala in pela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se v Carigrád (Constantinopel), prosit kristjanskih učenikov, tacih, ktéri bi slavijanski jezik razumeli. Cesar Mihajl jim da v letu 862 dva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prav, če sta bila rojena Slovana, ali sta se jezik slavijanski naučila od Slovanov, ki so blizo njih stanovali. Ko med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bila, Konstantina in Metoda iz Tesalonike, gerške dežele, ki sta slavijanski jezik gladko govorila. Ne vé se prav, če sta bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bilo gori rečeno, je vredil božjo službo, in tako je slavijanski jezik postal jezik, pismeni in cerkveni. — Ta blažena in sveta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | šešje in opanke). Prijazno smo jih sprejeli, kér so naši slovanski bratje, in kér so bili in gredó v boj za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kedar (ako! ) je navdahne! IV. Ako se pak k zadnjemu slovanski književniki Ruskega narečja prejmejo, in bi ga (specifičke in terde |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 2000 , na drugem pa okoli 7000 centov svinca. (Dalje sledi. ) Slovanski popotnik. *„Delle colonie slave nel regno di Napoli, — lettere del |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zlato pismo (Bulle) šteje v dolžnost cesarom in knezom umeti slovanski jezik! (Konec sledi. ) Novičar iz mnogih krajev. Po pismu iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | razsodbi nekega duhovitega Nemca v začetku 19. veka. Vsi narodi slovanski iz Azije pridši in drugo evropejsko pervotno pokolenje za Germani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | nabira gradivo in zapisuje dogodke slavenskih kraljev in izpeva slavo slavenskih junakov. Živel je 70 let, in bil je ponižna, blaga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | po samostanih; iz ust naroda nabira gradivo in zapisuje dogodke slavenskih kraljev in izpeva slavo slavenskih junakov. Živel je 70 let |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je očitno pokazala na Českim, Moravskim, gornjim Ogerskim, v južnih slavjanskih krajih, na Pozenskim in Šlezskim i. d. t. (kjer so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lepših ljudskih pravlic ali govoric (Volkssagen) in pesim pri vsih slavjanskih plemenih in v vsih narečjih nar bolj potrebno. Se vé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakor v jeden venec spleteno naj lepši cvetje iz vsih slavjanskih straní. — Svojo literaturo moramo mi podpirati; ako bi hotli čakati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vere niso vredni, de bi jih brali. — Rad beri od slavjanskih stvarí; beri rad naše Novice, pa tudi še kake druge |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi kako modro se obnašajo mladi Cesar, ki tudi več slovanskih jezikov prav gladko govoré. — Krajnskim poslancam so odgovorili presvitli Cesar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | lehko brez uraze in uime po slovničkih pravilih iz novih slovanskih narečij dodáva, po izgledu, kakor si drugi izobraženi narodi svojo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vse pravila, prédnosti in lepóte vsih slovnic med učenimi sedanjih slovanskih narečij, kakor rumeno solnce svoje svetle žarke, zapopada in objema |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Novičar iz slovanskih krajev. Iz Zagreba se 30. p. m. v „Triester Zeitung |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne more menda gerški aorist tako jasno razložiti kakor s slavenskim. Vsakemu učitelju in učencu slavenskemu, ki si hoče težki nauk |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | novice in morebiti tudi pratike, vsak mesec z vsimi različnimi slovanskimi imeni mescov razveselile, in tako nas naučile, kakošno vreme de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Rim pripravljal, tamkaj po želji s. Očeta Papeža stolnico za slavijansko pismenstvo osnovati. 13. dan sedajniga mesca so ga pokopali in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v damači besédi oznanujejo, in de se sveta maša po slavijansko poje. — Ali zavid in nevošljivost, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | némški in talianski duhovniki in misionarji na noge vstali, preganjali slavijansko božjo službo in vſe tiste, kteri so se je stanovitno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | ne motimo si sami jezika knjižnega! Cigale. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje. ) Kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | po 60 kr., po pošti 65 kr. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje. ) Prvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bolj gledé na prosto skladanje slovenskih sostavkov in na slovensko (slovansko? ) pismenost ali literaturo. — Učitelju je odločena plača ali pràv za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | če ravno bi nemškim naznanilam v deželnim zakoniku se tudi slovansko prestavljenje v češkim ali poljskim jeziku pridevalo, da bi jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kteri se, kakor program pravi, bo posebna pozornost obračala na slovansko življenje in kniževnost, na národno pesništvo in prislovice, na razločke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v tem délu pravopis, kakor so mi naj učenejši vojvode Slovanstva: gospodje Šafarik, Kolár, Kopitar (po Drju. Mikložiču), Dr. Gaj (po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se bodo tudi létas ilirskiga jezika pod radovoljnim vodstvam za slovanstvo gorečiga gosp. Pelhana vadili. Pristavim še serčno željo in vošílo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | o aoristu dozdevalo, to je g. Navratil po skerbnem primerjanji slavenščine, posebno staroslovenščine (Ostrom. ), gerščine, poterdil in še natančnejše dopovedal. Kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | takem je gosp. Navratil svoje zasluge v omiki slovenščine in slavenščine sploh slavno pomnožil, in to izverstno delo je res vredno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so nekteri jezikoslovci posebno dr. Schleicher začeli ločiti litvanščino od slovanščine, vendar brez temeljitih razlogov. O tej zadevi veljajo važne besede |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nemar paščen ali celò krivo rabljen bil. c) Česar staroslovenski slovár, sicer obiln, za sedánje potrébe, o védah in umah (Kunst |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | koriſtniſhi delo, ki ſi ga je naloshil, je bilo: „Némſhko-ſlovenſko-latinſki ſlovár, kakorſhniga ſo s nami vred domazhi Şlavijani she sdavnej pogreſhovali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih je okoli 30 tavshent v ſlovenſkim jesiku sa imenovan ſlovár ſkupej ſpravil, ktérga je miſlil v léti 1813 natiſniti in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško — slovenskega slovnika, ki bo, na podlagi Vodnikovega rokopisa stoterno pomnožen, prišel na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ti ponudi; Le jemat' od nje ne zamudi! ” S predragim slovnikom vred, se mi zdi, Da Vodnikov duh se zdaj v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | to je: po vsih svojih življejih v slovnici in v slovniku, pak — zavoljo bratovske nesloge raztresen med narečji. Na primér: Tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | plenus, n spremenjen v r). V rumunskem jeziku, po Bobbovem slovniku „Dictionariu rumunese lateinesk si ungarese”, se te imena tako glasijo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v Pragi, ktera jo pred ta večer napravila v podporo slovaške armade. Odgovor na trojno zaničevanje v Novícah. Ne bil bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſam pót k tej umétnoſti nadelal in tako poterdil, kar ſlovèzh krajnſki pevez, Goſpod Vodnik od Krajnza pòje: Sa úk ſi |
| Divica Orleanska (1848): | kopo djani vsi, Do zlatih zvezd nebeških dvignjeni, Ne tikajo sloveče visokosti, Kjer ona vlada v angelski svitlosti. Lahir. Nej sodi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | gospod prof. Terstenjak od visokoučenega in po vsem omikanem svetu slovečega gosp. Jakoba Grima iz Berolina prejel in ga nam poslal |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | goljufal? Kmali potem pride Pavliha v meklenburško deželo, kjer konje slovečega plamena rede in si kupi lepega konja. Ko na svojem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pridnost, njegova zvestoba, njegova ljubezen do Sultana, gospodarja, so bile sloveči lepôti enake, s ktero je vse znance obajal. Sultan ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ministra, vse svoje konje prodati; med temi je bil tudi sloveči dirjavec, Orlando z imenam, prodán za 21.000 gold. Pač lepa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tertiza! ſe slate kaplize vina zedé, in vino, nar bolj ſlovezhi ſad tvojiga teleſa, oshivlja berazhe pred pragam in kralja pred |
| Gozdovnik (1898): | stopivši. »Res je! « potrdi Rdoles. « »Tu vam dajem roko, meš'šurs. Slovečim ljudem jo rad podajam. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | enim meſtam v velikih svesah snaſhla ſe ; od njene nekdajne ſlovezhnoſti ji je oſtálo , de ima ſhe ſhéſt oſhtarij. — „To ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sledeči: dekani gosp. Koren, Staroterški , gosp. Urek, Skališki, gosp. Žuža, Slovenbistriški, gosp. Galuf, Vozeniški, gosp. Predovnik, Žavcki, gosp. Vodušek, vodja šolski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi vedili naši gospodje, gospé in gospodične, kakó se jim slovenska beseda lepo priliči, bi se pri vsaki priložnosti po slovensko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slovenska želja. Vsegamogočni Bog, milostljivi Oče vsih narodov! glej, na početku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | od 300 gold. Do stanovitne izvolitve učitelja po konkurzu je slovenska šola gospodu Premrovu, profesorju latinskih šol, rojenimu Krajncu vedre glave |
| Robinson mlajši (1849): | bravec! vidiš, da ni tvoja — niti moja; nego da je Slovenska! ino samo taka mora biti; ker se naš jaki narod |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | težko ga je spraviti, de bi šel na ptuje prebivat. Slovenska ljubezin proti domu je dostikrat prevelika, de neradi gredó v |
| Blagomir puščavnik (1853): | pričujočo knjižico, in mislimo mnogim željam vstreči, posebno pa tebi, Slovenska mladost! in sicer toliko bolj, ker najdeš v nji zraven |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nauki kmetijstva za nedeljske šole po deželi” se imenuje nova slovenska kniga, ki jo je zložil po želji c. k. teržaškega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsaki dan jesti dajo. Centralblatt d. landw. Vereins in Baiern. Slovenske besede. (Nadalje. ) R. Prav plemenito je biti iskren domorodec in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | modro storilo, de je v Novicah majhen kotiček odločilo za slovenske besede, ki niso še povsod znane. Slovenci imamo to štato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jo hudo pêče po goltanci, de dostikrat od tega obdivja! Slovenske misli. Skerben gospodár rad pogleda po svojim kmetijstvu in se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi vsak tega kos ? — Naj bodo dobri prijatli naše ljube slovenske mladine lepo prošeni, berž ko bo mogoče to potrebno reč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de krajnsko govorite — tode krajnska dežela je le en kos slovenske zemlje, kteriga so naši očaki Slovani zató Krajn imenovali, kér |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | oglasil. *) Kromeriž 20. grudna 1848. Juri Gajer, poslanec iz Mirne. Slovenske navade. (Kaj je „bobljati? ”) Med več druzimi smešnimi navadami imajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zdanji zarod vesel: „Latinske, Helenske, Tevtonske se učim, Za Vile slovenske Živim in gorim”. Pevec. Začetek prelep ne zastajaj nikar, In |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne bo zastonj. Ta pregled pa velja samo za naše slovenske dežele, in le poglavitne reči. 1. Polje. Ne le veliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Atval opominja na litvanskega boga Altvaros. Posebno pa še poznajo slovenske povesti Babo Lamo. Na gori omenjenem adrijanskem kamnu, kteri ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şlovenzov do ſedaj pomozhni, naj tudi v prihodnizh prijasno podpérajo Şlovenſke Novize! Naprej! Vſako jutro ſolnze vs-haja In pernêſe drugi dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şlovenzov do ſedaj pomozhni, naj tudi v prihodnizh prijasno podpérajo Şlovenſke Novize! Oče na smertni postelji. (Poleg nemškiga). Kmet zlo bolan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſpodu Shkolaſtu V. Stanigu, ki ima ſploh sa Goriſhko vſe ſlovénſke bukve na prodaj. Sméſ. (V kratkim zhaſu veliko ſroviga maſla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | skaže, da mu je vse milo in drago , kar je slovenskega. R. Kaj pa naj storim gledé tega? J. Ali se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ne more, ako bi se vsi živleji Jugoslovanskih podnarečij, postavim, Slovenskega in Bulgarskega v jedno celotino spovzeli, da bi ta zmés |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško — slovenskega slovnika, ki bo, na podlagi Vodnikovega rokopisa stoterno pomnožen, prišel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kúpic. Lahko se reče, da je les bogastvo te okrajine slovenskega Štajara. Mnogokrat že sem v nekem strahu, da ne bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ravnali pogostoma hvalevredno tudi prečastiti gg. prestavljavci novega sv. pisma slovenskega: Mat. 5. 19 razveže (solverit), stori (fecerit); 5.22 reče (dixerit |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mnogo učimo, kar je od drugih narodov, kar je pa slovenskiga, to nam le merzí. S težkim sercam rečem, pa je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pratiki tako stojí. — Bodimo pametni! — ne obrekujmo mi sami svojiga slovenskiga národa! Slovenci so terdni kristjanje in pobožni ljudje, ako ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi slovenski gospodje, eden drugimu h pomoči, in k omikanju slovenskiga naroda kaj druziga permerjeniga spisali. Če se bote takó zgovarjali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Slišali smo nekiga slave vredniga Černogorca terditi, de je bil slovenskiga naroda, kar brez prisege radi verjamemo, ker njegove lastnosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za ljudstvo pisanih bukev se ni pertožiti, pa nekaj druziga slovenskiga manjka. Vi imate nemški nedeljski list, Filotejo: en zvezik sim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | potréba sred kakih 400 možakov govoriti. Kér pa druge dežéle slovenskiga jezika ne razumé, se bo moglo vse po némško govoriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | praviga Slovenca persih neznano ni — s kterim je nova dôba slovenskiga pesmištva zasijala! ” i. t. d. — Serčno razveselil nas je tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | turšično polje stalo! Slovenci — slovenski jezik. Vodnik lepó pripoveduje od slovenskiga jezika. En kos tega pripovedovanja smo podali bravcam v lanjskih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in odgojitela! (Konec sledí. ) Kaj Vodnik od nas Slovencov in slovenskiga jezika na dalje piše. (Dalje. ) Od nekidaj so čutili Slovenci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | skerbite, da se tudi nečto slovenskoga za čitanje naruči, nečto slovenskoga deklarnira, kaka slovenska pesem zapoje. V svojej domačej deželi ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | kazinah, čitavnicah, glediših, v besedah skerbite, da se tudi nečto slovenskoga za čitanje naruči, nečto slovenskoga deklarnira, kaka slovenska pesem zapoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Nemci: ima biti govor tudi pomešan iz dveh jezikov iz slovenskoga i nemečkoga, to je: v takoj družbi govori s Slovenci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | živo prepričali, ko smo od Negovske gospóske sledeče oznanilo v slovenskem jeziku, in v novem tudi pri nas že občinskem pravopisu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | odzdaj le vse, kaj bo občini potrebno vediti, v našem slovenskem jeziku pisalo! ” Pravična želja! Grašinskomu gospodu uradniku pa se v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Novícah za to veselje, ki ga je nam s tem slovenskem oznanilom napravil, očitno zahvalimo, upajoči, da bo se to odzdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kar se telesne lepote in čverstosti tiče, ne bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | treh jezikih bukvice na svitlo dala, ktere so danes v slovenskim jeziku Novicam pridjane. Vse druge spiske, ki bodo v prihodnjim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slovenskih zeljšinih imén, kedaj tudi dobro in natanjčno delo v slovenskim jeziku pričakovati. Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | V spomín Porcjunkule. Porcjunkula je latinsko imé in pomeni v slovenskim jeziku „kosčik”. Pervo imé porcjunkula izvíra pa od kosčika poljá |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se začne lekár celó smešno izgovarjati: „to je dosihdôb v slovenskim jeziku nenavadno bilo, ino je meni gladko neznano”! ! — Še tedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | viſoko podsidana ali mozhno podſtávljena ; savoljo tega jo bomo v ſlovenſkim jesiku prihodnizh shelesni kolovos, ali shelesni koleſnik imenovali, ravno tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe ſo poſnemanja vredne ali ne. Kmetijſke in rokodelſke v ſlovenſkim natiſnene bukve (knige) bodo sveſto pregledane, in njih vrednoſt poſhteno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imenovan. Drugi vosovi, ktere hlapon sa ſeboj vlezhe, nimajo v ſlovenſkim jesiku nizh poſébniga iména. Hlapon ima perpravno narejeno pezhizo sa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kmetijstvu, od kterih se našim očetom še sanjalo ni. Če slovenskemu kmetovavcu ni mar, da bi novih iznajdb v gospodarstvu saj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zberanje, pretresanje, občinjávanje, primérjanje in druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni brus (Časop. Česk. Mus. II. zvez. 1845. str. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Kan Avarov, nekiga sovražniga ljudstva, Slovence hotel premagati, in je slovenskimu knezu Lavritu zapovedoval, de se mu ima podvreči; alj ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v svitle kozarce rujno vince natakali. Bil je kralj Matjaš slovensk kralj — naše gore list. Zbralo si ga je ljudstvo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | besede njegoviga kraja rabiti. Besednjak slovenskih pisavcov je cela Slovénija. Slovenski pisavci imajo pravico do vsih beséd, ki se govoré na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | šol, brez hrupa in velikega truda, bi skoro rekel, igraje. Slovenski domorodec se s svojemi brati Slovenci more po pravici ponositi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | majhnimi razločki edini jezik, ki se ne imenuje krajnski, ampak slovenski jezik ; „windische Sprache” ga Nemci imenujejo. Že nas stari pisa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Ktere iména mescov so prave? Od tistiga časa, kar so slovenski pratikarji pred štirimi léti listognoj podorali, in na mesto njega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | štajarskiga, koroškiga, goriškiga jezika, pa tudi krajnskiga ne: ampak le slovenski jezik, kakor ga Štajarci, Korošci, Goričanje, Krajnci govorijo, in kteriga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pozabili! In vender je res taka! Zares nekteri mislijo, de slovenski jezik je novo skovana beseda, de je od vseslovanov (Panslavisten |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi na Dolenskim namesto marsikteriga nograda turšično polje stalo! Slovenci — slovenski jezik. Vodnik lepó pripoveduje od slovenskiga jezika. En kos tega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se nahaja pod imenom Picumar od pij, pic česki in slovenski phallus. Dalje Ausco ⁵) po božanstvu luči Auška, ktera se nahaja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zastajaj nikar, In marni trud ne upadaj nikdar! O! budi slovenski rod zmiraj več Beseda, ki pel jo je pesnik goreč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ne letajo). Zastonj bi čakali kakega ukaza, da Slovenci v slovenskoj družbi se moramo pogovarjati med seboj po slovensko, — to je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | vedil i da „Gonowitz” su Konjice, sem gredé zbaral. V Slovenskoj Bistrici poprašam za vinograd i mi poveju, pa sopet po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | se mora pa to opomenuti. Nedavno sem vidil v jednoj slovenskoj krasno ponovljenoj cerkvi v Koruškoj i jeden cirilski nadpis, namreč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perſih, kadar ſliſhi ime tega uzheniga rojaka, ki ima sa ſlovenski jesik tako velike saſluge! Domazhe povéſti. (V zhetertik 31. vélikiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi domazhe Şlovenze, umne prevoditelje, ki ſo ſ. piſmo v ſlovenſki jesik preſtavljali, s ſvetam in v djanji podpiral, in vezhkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kako ſerzhiio ſo „novize” po vſih deshelah ſprejete, kjer ſe ſlovenſki jesik govori. Niſmo pa hotli dosdaj nobeniga téh hvalnih piſm |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nagovorjam. Poprimite ſe zheſkiga kolovrata, de bo v nekih letih ſlovenſki kolovrat poſtal. Z. k. kmetijſka drushba je pri umetnimu mojſtru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | S veſeljem bodo tudi sanaprej namen kmetijſke drushbe podpirali in ſlovenſki zhaſopiſ bode vſaki dan vezh prijatlov dobil. Poſluſhajte, prijatli! tadaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bojo prepričani, de imamo od gosp. Fleišmana, pridniga nabiravca slovenskih zeljšinih imén, kedaj tudi dobro in natanjčno delo v slovenskim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tem krasno gostovanje, h kterimu so kardinal tudi vsih 12 slovenskih duhovnikov povabili. Leti gospodje nemorejo dovolj dopovedati, kakó ljubeznjivo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | podveržen biti, zató je pa tudi v naših nemških in slovenskih deželah narejanje in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | drugim pa po 2 uri, bolj gledé na prosto skladanje slovenskih sostavkov in na slovensko (slovansko? ) pismenost ali literaturo. — Učitelju je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Pravila kako izobraževati ilirsko narečje” nam je odbral iz 34 slovenskih imen mescov, ki jih rabijo v različnim pomenu Čehi, Polaki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | že lahko imamo več razumnih živinskih zdravnikov med sabo. Iz Slovenskih Novín. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sovražnike. — Bolezni tersa in grozdja še pri nas ni. Iz Slovenskih krajev, kjer ajdo sejejo, se vunder vesela novíca sliši, da |
| Blagomir puščavnik (1853): | PREDGOVOR. Celo majčkno število je, v primeri z zdruzimi jeziki, slovenskih povestnih bukvic najti. Vsacemu je pa znana Slovencov vroča vedoželjnost |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | doveršivnikov v staroslovenščini le prihodnost in jo pomenja po nekterih slovenskih krajih (goriških) še dan današnji, — da se po njegovi misli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | letu ſhe vezh noviga povedali. Ker bodemo rasun poveſt is ſlovenſkih deshel tudi poſebne unajne prigodbe sa prihodno na snanje dajali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in rokodélſtvo tizhejo in nar vezh ſi je prisadjal po ſlovenſkih deshelah vſe na tanko svediti in ſe poduzhiti. Na ſvojih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se je tudi ta slavna družba obernila k vsim svojim slovenskim sosedam, in vse prijazno vabi, to koristno napravo podpirati; razposlala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se odprejo lesu iz štajarsko-slovenskih gor , v naših „Novicah” vsem slovenskim bratom v izgled in njemu v čast priobči: ta mož |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Logu za zeliša, ki nam jih je uni dan z slovenskimi imeni v roke podal, prav lepo zahvalimo: posébno zato, kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | narodnam, lepši je. 7. Mnogo sim zbiral in prebiral med slovenskimi pesmi in to med svetimi in med posvetnimi; pa več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | družbe v Loški komisii, veliko množico lepó ohranjenih zeliš s slovenskimi, latinskimi in nemškimi imeni poslali, za ktero se nevtrudljivima gospodama |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jo gledajo kakor kitajske hieroglife (skrivnopisarijo), akoravno se vračitvo s slovenskimi peticami plati; in akoravno je v lekoslovju ojstro ukazano: signatura |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je za pismene sostavke neznana. Z nemškimi čerkami revno kako slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko mladost posebno na kmetih najpotrebniših reči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | radi kupujejo. Zakaj bi pač Slovenec nemško pratiko kupoval, kér slovensko dobí! Ko bi pa „Novic” ne bilo, težko bi bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | s svojo neprecenljivo „kemíjo” tako rekoč kvas postavili, ki bo slovensko kmetijstvo kviško gnal, de bo veselo kipélo in na vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | uri, bolj gledé na prosto skladanje slovenskih sostavkov in na slovensko (slovansko? ) pismenost ali literaturo. — Učitelju je odločena plača ali pràv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 18. listu kmetiških Novíc vprašate, kako bi se konstitucíja po slovensko imenovala? Jez mislim, nar bolj razumljivo bi bilo, ako bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zapišem pred nekimi mesci več vračitvenih predpisov (receptov) s pristavljeno slovensko signaturo (to je, z naukazam, kakó zdravilo vživati), kterih lekár |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bukve, kakor je 2. natis „krajnskiga vertnarja” gosp. Pirca za slovensko, in „katekizem der Obstbaumzucht” von Franz Diebl, Brünn 1840 za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | res zmerna misel, poterjena v narodnih pesmih, ki jih vsako slovensko déte ume. Le poslušajmo: Kdor če pa vedit' Kaj je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | e preso cura di me”. Salmo XXVI v 10; po slovensko: „Me moj otec je zapustil, zapustila moja majka: Al Gospod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veš, kakó bi se oglasil, ali po némško , ali po slovensko, ker ne veš, ali je pred durmi Nemec ali Slovenec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | medved v gori — in de kratko povem, — sprepeval bi sladko slovensko, de bi njim vsim, ki bi zaslišali, od ljubezni do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svoj materni jezik. Lepšega ni, kakor slišati slovensko gospôdo po slovensko govoriti. Ako bi vedili naši gospodje, gospé in gospodične, kakó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Duhovni. Saj res kmetiški šolarji ne znajo ne nemško, ne slovensko pisati; pa temu se ni čuditi. Ko bi mi vsi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | slovenska beseda lepo priliči, bi se pri vsaki priložnosti po slovensko pogovarjali. — Ako kaj bereš, naj bode kar hoče, vselej pazi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šolarje, kakó se more kako pismo, ali kaj druziga po slovensko pisati, de, kér nemšine ne znajo, jim tudi slovenšina ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vender gotovo vém, in zato zavpijem na mesto: Herein! po slovensko: Zdravo! In glej, pogodil sim! Naš prijazni sosed Radislav, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | navada ino šega, kjer je treba siromaškimu bolniku (ki samo slovensko razume) vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako dolga kita gerdiga nemškutarstva |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | potozhniz podá, katerim ſe po nemſhko Vergiſsmein nicht, alj po ſlovenſko opomnize pravi: med sale opomnize alj potozhnize je nekoljko diſhezhih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | omišljujejo v mirnih časih. Ob Kolpi po Metliški okolici govore slovensko-hrovaško ,narečje. Poljane in Kosteljic se serbsko-hrovaškimu narečju bolj približujeta in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | besedo in pregibo našega razrečja izkušal, in sem takó svoj Slovensko-narodni slovnik in primerjeno slovnico po etymologičkih in analogičkih pravilih spisal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po naročilu), in veliko druzih glasovitih Slovencov svetovali ter vkazali, slovensko-organički. Iz tega sestavka se vidi, koliko mi je na skerbi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | tem pred talianščina kakor nemščina zadevala, brez da bi bila slovenščina zategavoljo posebne zgube terpela. Solo je pa za Oglejsko okrajno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | slovenščina važna. Ti plačaš, on mora gledati, da ti prijazno postreže |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | nikada gladko i dobro govoriti. V pogovarjanji se nam bude slovenščina ugladila, samo radi se po slovensko pogovarjajmo. Brez skerbi povlečeš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | jeziku, kakor mi, i odtuda izvira ona škodljiva misel, da slovenščina nije imenitna, nije koristna, nije potrebna. Ako je mi sami |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ti zaderžki odpravijo, je treba v djanji pokazati , da je slovenščina imenitna, koristna i potrebna; dokažimo to tako, da budu ljudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Samimi dobrimi željami se hiša ne sozida: samimi željami se slovenščina ne upelje za družbeni jezik. Jeden lot marljivoga dela je |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | ni nobenega slovenskega zapisnika, ni nobenega slovenskega odloka (bescheid), in slovenščina stoji še vedno, kakor beračica, pred vrati. Ta naredba ravnopravnosti |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | le samo težko, ali nemogoče ne, da bi se vpeljala slovenščina v pisalnice; da se težava zamenjava z nemogočostjo, in da |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | podučuje slovenščina, in zakaj bi le Slovan moral biti mnogojezičnik? Tudi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se v teh imenih, ki nam jih je oznanil, prava slovenšina najde. — De bi nam pač od več straní takih naberkov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nemško ne morejo nič pisati, zato ki nemšine ne znajo ; slovenšina pa, v kteri bi se tudi sami kaj zučili, jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po slovensko pisati, de, kér nemšine ne znajo, jim tudi slovenšina ne bo zastonj. Kakó je v ti reči ravnati, so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | laški jezik napraviti, je tudi srečno oveljalo. Učila se bo slovenšina v 2 létih, in sicer v pervim po 3 ure |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in ne grízejo, kakor drugod. 4. Lepo je, de se slovenšina takó prijetno razvija, cvetè, in vsak dan več prijatlov dobiva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne daj; rajši pero vsred pekla veržem in besédice od Slovenščine ne zinem! Duh , kakoršnji zdaj med domorodci iz Novic in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zarja zasvetila, ktera nam veseli dan oznanuje. Kar je prijatlov slovenščine in ljubitelov domovine, vsi so se okoli naših Novic zverstili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Po tem takem je gosp. Navratil svoje zasluge v omiki slovenščine in slavenščine sploh slavno pomnožil, in to izverstno delo je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da ga priporočimo vsakemu, komur je kaj za omiko mile slovenščine, posebno zato, ker g. pisatelj zmote razločno našteva in popravlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | leta naučiti more , ako prej celo nič ne zna zvunaj slovenšine. Tisti, ki so dobro nemško znali, so terdili, da se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prave Li smemo domorodce šteti, Ak nočemo si perzadeti, Učit' slovenšine se prave? Dovelj je sredstev, součenci: Imamo krajnšne učenika, Novice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de bi njim vsim, ki bi zaslišali, od ljubezni do slovenšine serce se vnémalo. — Pa joj, jez ptičica nisim, perutic tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | koj v pisarnice vpeljati. Nikar me, dragi gospod sovražnika osvobodene slovenšine ne imenujte, kér nisim svetoval, nikdar ne ga vpeljati, ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in vidili, de sila kola lómi, de naj se ročno slovenšine poprimejo, ako bodo hotli željam ljudstva vstreči. Vi smete clo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v zélim zeſarſtvu Mi pa priporozhimo „Soroda Imatinſko'' vſim prijatlam ſlovenſhine in ſerzhno jo bodemo ſprejéli ljubo ſeſtro, ki s naſhimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljanſke ſtolize novi prevod ſ. piſma dal pregledovati. Vezh prijatlov ſlovenſhine ſo ga nagovarjali, de bi ſvoje peſmi, ki jih je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stojé v drugih narečjih slav. nikoli iz početka stavkov), v slovenščini tudi iz početka stavkov (str. 135). — Natis in papir je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | knižica na kratko, pa lepo razložila, zakaj se devajo v slovenščini besedice: me, te, se, si, je, so itd. (ki ne |
| Ultra! (1867): | prime poštni sluga s naslednjo telegrafno depešo v krasni, čisti slovenščini: "augenblicklich kommen mit dem nächsten Zug." Ker sem vedel, o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | šolah slovenski jezik učiti, ter veliko poslušavcov imajo. Slava, slava slovenšini! J. Š. Od sv. Lorenca, na Štajarskim. Tudi pri nas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Za domovíno , za občni blagor in korist niso nič pripomogle, Slovenšini pa so vedno protivne bile. Pa — od mertvih nič hudiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj je nam ſpózhniti per tej takó vbogi, tako smaukljivi ſlovenſhini, ki tako po làſkih jesikih diſhi? Pasimo prijátli! pozhakavſhi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zdaj je že blizo vsakimu, kteremu je le količkaj za slovenščino, tako ljub, in še veliko ljubši kakor stari; vse to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | glagolska v zavisnih in nezavisnih stavkih različna, zlasti glede na slovenščino in serbščino: serb. (ti) hočeš (češ) raditi (du wirst arbeiten |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | govorilo: Glej, to su slovenski gospodi, slovenske gospe i gospodične. Slovenščinu povzdignuti na čast družbenoga jezika, to moramo mi Slovenci sami |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | i overe našemu napredku i izobraževanju našega jezika i naroda. Slovenščinu med seboj upeljati za družbeni jezik, toga nismo do sada |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ugladila, samo radi se po slovensko pogovarjajmo. Brez skerbi povlečeš slovenščinu po krajnsko, ali po štajersko ali po koruško ali po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | praznih želj. Čto nam je storiti, da povzdignemo na Slovenskem slovenščinu na čast družbenoga jezika? Sledeča: 1. Govorimo med seboj vsigda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | zdi, da govoriš, toliko nikada ne spraviš tujih slov med slovenščinu, kolikor jih ima v sebi književna nemščina, kamo li priprosto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | spoznati. Kako? Povzdignimo, kakor drugi narodi svoj jezik, tudi mi slovenščinu za družbeni jezik med nami. S tem izrujemo tisti glavni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | mala, pa v vsem prijateljska vojskica med nami, vojskica za slovenščinu vsa nedolžna i nekervava. 2. Ako si v družbi ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Štajarskim. Tudi pri nas je krog in krog vse za slovenšino vneto, in s to željo napolnjeno, da bi berž berž |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je ſliſhal Herodesh ta zhvetiri-oblaſtnik ſlovenje od Jęsuſa: 2. Inu je ſvojim hlapzam rękal: Letá je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 22. decembra. Kraljica je napravila na god svoje pervorojene hčerke slovesen ples, pri kterem je plesala z generalom Esparterom, kralj pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | cesarska francozka garda, ki je prišla iz Krima domú , obhajala slovesen vhod v Parizu; cesar jo je sprejel z nagovorom, v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sercu danes pred imenitnim in slavnim dnevom? ” „Tako veličastni, tako slovesni občutki me navdajajo, da se skoraj bojim, da ne bi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mati s slovesnim glasom, ”plemenito imé, imeniten stan, bogastva in posvetnih prednosti, pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je napravilo slovensko družtvo v Ljubljani v svojim novim stanišu slovesno besedo (Concert), pri kteri je tudi slavni umetnik Eller, izverstna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in Frankobrod zapustiti. — V Terstu je bilo 19. dan grudna slovesno okinčanje 4 vojakov s srebernimi svetinjami, ki so se pri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so tukajšni oficirji našiga in horvaškiga regimenta povikšali, spomnili na slovesno besedo Slovanske Lipe v Pragi, ktera jo pred ta večer |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | velik prijatel svojiga materniga jezika — naj ohranijo Novíce tudi to slovesno obhajanje. Bog živi še več lét častí vredniga dušniga pastirja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ljubljane 7. oktobra. Cesarjev god je bil v saboto s slovesno sv. mašo, ktero so g. knezoškof péli, praznovan. — Poprejšni minister |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | loggie) za mnogoverstno gospôdo. Po doveršeni sv. maši je bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala, pri kterem so vnovič topovi |
| Valenštajn (1866): | kar vam sedaj zaupam. (Roko mu položi na ramo, nekako slovesno. ) Župan, dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo Se nizki |
| Lohengrin (1898): | Trije saški plemiči izstopijo za Lohengrina, trije brabantski za Miroslava: slovesno stopaje izmerijo bojišče in je omejé v popolnem krogu zasadivši |
| Lohengrin (1898): | Lohengrin (privedši Elzo h kralju in izročivši jo njegovi milosti slovesno stopa na sredo kroga). Zdaj čuj i ljud i plemstvo |
| Lohengrin (1898): | Kralj (zelo slovesno stopaje naprej v sredo). Gospod moj Bog! rotim te zdaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | znanih rodoljubov igralo. Večkrat smo se ta veseli večér, kteriga slovesnost so tukajšni oficirji našiga in horvaškiga regimenta povikšali, spomnili na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | krajev. V Zadru je 6. dan t. m. bila vojaška slovesnost, pri kteri je grenadirski bataljon domačega našega regimenta princ Hohenlohe-Langenburškega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je zadonel trikratni klic „živijo Njih veličastvo! ” Po opravljeni cerkveni slovesnosti je bil očitno pred bataljonom feldvebel Dejak povikšan za podlajtnanta |
| Rudninoslovje (1867): | Idrii, pod Pečjo, na Krasu i. d. Zaradi prelepih kapnikov slové po vsem svetu postojnska i mnoge druge jame na Kranjskem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | knés na Galilejſkim. Janesa kerſtnika, ki je po vſi desheli ſlovel, je na ſvoj dvor poklizal. Janes je priſhel, ino ga |
| Moč ljubezni (1865): | Anici v tihi, mirni dolinici, kajti dalječ na okrog je slovela njena lepota. Iskal je priložnosti, dokler je ni videl in |
| Razne dela (1870): | blišečih lic, Cvetna krona vsih divic. Tud po umu je slovela, Modrijanke glas imela, Bivši tak ta ženska res Kip na |
| Razne dela (1870): | neskončno mladé. Je rodovino novo začela, Ktera enako bo soncu slovela, Dajala času begočim imé. Roger. Vlade grozivne, Volki poginejo, Tamno |
| Anton Janežič (1870): | Na nebesu zora ni lepša bila; Široko okrog je najbolj slovela Bi rekel, ne manj od srebra in zlata. — Pa pisan |
| Razne dela (1870): | ukazala. Ne boj se vonder pada svoje hiše! Blešeča bo slovela po divici, Vladarje žezlonosne in pastirje Narodov bo redila v |
| Razne dela (1870): | cvet, Vse jo čisla, vsak je vnet; Po lepoti je slovela, Po razumu glas imela, Bivši serca rahla vsa, Pa prevdarka |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | od posojila jemati navado imela. Da je na ta način slovela za premožno sila bogato žensko, kdo se bo temu čudil |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | Cvetkova Vida povsod priljubljena. Po célej okolici in fari je slovela za lepo, pridno in pošteno ženo. Od vseh krajev so |
| Postillion d'amour (1887): | je tedaj nekdaj tako slavni kitajski Pariz, katerega dekleta so slovela za najlepša v cesarstvu. Res so ženske tukaj večje, glava |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Dasiravno so moje mošnje jako slovele, češ, da nikomur novca ne zmanjka, kdor si omisli mošnjo |
| Ferdinand (1884): | na visoke šole, ki so za onega časa naj bolj slovele. Ni se mu bilo več bati zavidljivcev, ker so na |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | shraniti, ima hram, pa ne vina v njem, in tako slovè tudi pregovor: »Jeden ima mošnjo, drugi pa denarje. « Bolje je |
| Divica Orleanska (1848): | žêzlo dihne krasno cvetje, Vladar je pevc, on serca kralj sloví, Visoko nad prostoram njega svet je, Iz lahkih želj osnuje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mesta. ” „Zvesta udanost Krajncov do njih vladarja že od nekdaj sloví. Nadušeni od prave in čiste ljubezni do domovíne , spremljajo tudi |
| Oče naš (1885): | Sami poznate Naceta, kakošen da je. Ni ubožen otrok. Dobro slovi, ima dobro srce, bister um. Ako je mož tako bogat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Za tem pride aldernejsko pleme in plemena iz otokov, ki slovijo zavolj obilnega mleka in so kaj živa živina memo lenih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | le nekoličko trohic izjemši), vse pravila, prédnosti in lepóte vsih slovnic med učenimi sedanjih slovanskih narečij, kakor rumeno solnce svoje svetle |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | prav narejena iz domače ko-renike. Slovenec nima še književnosti; naša slovnica tudi ni še prav za terdno ugotovljena; od skladovanja se |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | ni opravljeno samo s tim, da se dobra zná domača slovnica; treba je, da se vé vsaj tudi stara slovenščina. Vsaka |
| Anton Janežič (1870): | ne bilo po všeči«. Leta 1863 pride na svitlo omenjena slovnica, vsa predelana in popravljena namenjena sosebno milej slovenskej mladini za |
| Anton Janežič (1870): | hoteli učiti slovenskega jezika, 7 natisov je doživela Janežičeva slovenska slovnica za pervence. Že v 10. št. slovenskega Glasnika leta 1864 |
| Anton Janežič (1870): | jedernato; če bi druzega ničesa ne imeli od Janežiča, že slovnica bila bi mu častna spomenica. Sestava slovenske slovnice nam pričuje |
| Ljubljanske slike (1879): | jezikov zna navadno po več, pa za-nj ni pisana nobena slovnica, posebno klasiki nobenih narodov niso zá-nj pisali. Zato mu je |
| Cyclamen (1883): | katero je nosil ves dan v lovski torbi. »To je slovnica, katero sem Vam obljubil po Boletu. « »Ah, kako ste prijazni |
| Cyclamen (1883): | nazaj, ter mehanično prebiral liste. Gledal je, da li nima slovnica kaj nerodnih obstranskih opazk in proizvodov gimnazijalčeve fantazije; kajti knjiga |
| Moja hoja na Triglav (1897): | rabo lepote, in to tako natanko, kakor se piše dobra slovnica ali kakor se sončni mrk preračuna za sto let naprej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | milijonov kristjanov na svetu. Proglas zastran noviga slovenskiga slovnika in slovnice. (Konec. ) Lehkič kakega izmed mojih ljubih rojákov pri branju tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mojim trudom; — ne zamolčím pak, da smo si Slovenci v slovnici naj bolje razločni in da me je tude ona zlo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | s svojimi udi, to je: po vsih svojih življejih v slovnici in v slovniku, pak — zavoljo bratovske nesloge raztresen med narečji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | da nam ni treba niti za slovnik, še menje za slovnico tujíne, ako le svojíno zvestó poiščemo , in de grobó grešite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razrečja izkušal, in sem takó svoj Slovensko-narodni slovnik in primerjeno slovnico po etymologičkih in analogičkih pravilih spisal, da bi raznost v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 63). b) Ker ima tako izverstno, starim klasiškim jezikom ednako slovnico, da sam v sebi (le nekoličko trohic izjemši), vse pravila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali prihodnopreteklega časa (künft. verg. Zeit), ki so ga nemški slovničarji skovali (gl. Bauer i. dr.), rabi res prosti Nemec le |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Wissenschaft) gréša, se mu lehko brez uraze in uime po slovničkih pravilih iz novih slovanskih narečij dodáva, po izgledu, kakor si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in pregibo našega razrečja izkušal, in sem takó svoj Slovensko-narodni slovnik in primerjeno slovnico po etymologičkih in analogičkih pravilih spisal, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to ob kratkem povém , da nam ni treba niti za slovnik, še menje za slovnico tujíne, ako le svojíno zvestó poiščemo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tukaj ves vnet povém, da mi Slovenci imámo gledé na slovnik in slovico obílo blagá — le samo po deržélicah raztergani smo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa 260 milijonov kristjanov na svetu. Proglas zastran noviga slovenskiga slovnika in slovnice. (Konec. ) Lehkič kakega izmed mojih ljubih rojákov pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | li priprosto narečje nemečko. Kdor se govoreč pogreškov i tujih slov boji, se ne bude naučil nikada gladko i dobro govoriti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | se ti zdi, da govoriš, toliko nikada ne spraviš tujih slov med slovenščinu, kolikor jih ima v sebi književna nemščina, kamo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | govorimo samo rezno i serčno; jedno perišče ali dve tujih slov več ali manje, to celo nič ne zaverne; nikto ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | pismu se mora pisati pravilno i se imamo varovati tujih slov: v govoru nije tako važno; govorimo samo rezno i serčno |
| Razne dela (1870): | očesi pohota leskeče, Vida zavzeta ji koj izusti te krilate slova: K čemu ti mamiš me spet, nevsmiljena boginja mika? Imam |
| Razne dela (1870): | ojstriga lica prevdarja. Naglo ji on govori izrekši te krilate slova: Kaj si mi, Kronida hči, drobivnika skitja, prinesla? Mar Agamenmovo |
| Razne dela (1870): | mu vdati. Tako cvetje pičle nade Ženinu nakrat propade; Ona slova ne izreče, Obernivši družbi pleče Jezo vsim spoznati dade. |
| Razne dela (1870): | tak Jakucka krog je v tmini, Junak je te grozivne slova pel, Obsodbe jek v oserčja globočini. Učen gospod, ki v |
| Razne dela (1870): | boljim je slonela upu duša — Kjer bolji usta, bolj verjetne slova, So mi od te dekline razodele: De serci bo mi |
| Razne dela (1870): | on urnima speši, Ko do junaka prispe, izusti te krilate slova: Ajasa hrabra obá, voditelja slavnih Ahajcov! Kliče vaj Peteja sin |
| Razne dela (1870): | ki so, z imenam Titani vesolnim. Kakor izveršila je, uterdila slova s prisego, Hitro zapustita kraj v oblake debele zavita, Mimo |
| Razne dela (1870): | kričanje to ljuto zapazi, Sinu Asklepejevim on reče te krilate slova: Sodi, Maháon mi blag, kak čudno se suče ta borba |
| Razne dela (1870): | je Fojbos Apolon Ta dobrovoljno sedaj z edinjenim reče te slova: Ti zapoveš, o Polid, mi hrabri, de vam razodevam, Kteriga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bo bistri glavi, pridnim rokam in pa poštenosti sreča nikdar slovesa dala. Tedaj „Le naprej! Čedalje bolj naprej ! Gojzdnarstvo. Cesarske preskušnje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prašala, kako in kaj, da mi na zadnje brez vsega slovesa ne odide. ” „Kakor nalašč! Pri meni je mlad človek, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſakim, kteriga je nagovoril, perklanjal. Ko je poſleden rasdelek tega „ſloveſa”: Travnik', njive sdrav' bodite! V roke ſnopke ljub' uzhénz'! — Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s njó Ijubésen zhiſta drúshi. Kak téshka, brítka ura je ſlovéſa! Ştojé po lizah jima káplje vrózhe, Objéta ſta, ko ki |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pot šel, se je britkosti, ki bi jo bil per slovesu občutil, ognil; ravno to ga je pa zmirej po poti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali pa se mu bo zlasti zavoljo večih pregreškov nanaglama slovó dalo. — V takih prigodkih ne bo nič pomagala prošnja druzih |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je, de si se v beg podala? kaj, de meni slovo dala”? |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sim ob ediniga svojiga prijatla. Z žalostnim sercam sim mu slovo pisala. Sama sim zdaj bila, in se nisim vedla kamo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino tak celo do popolnama ptujcov? Po jedi, ko so slovo jemali, reče nar imenitniši zmed njih Abrahamu: „K letu osorej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sicer mlajših in umnejših učiteljev méni nehvaležnim učilnicam za vseli slovo dati, in se v boljši plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bi bil mogel iti, še enkrat jo viditi, od nje slovo vzeti, sej le vender ne vém, če se bova še |
| Valenštajn (1866): | pričakujte. Ne upajte ničesar! Nejsem prišel. Da tu ostanem, po slovo sem prišel, Vse nič več ne pomaga. Moram, moram Te |
| Valenštajn (1866): | Vrangljina Od sebe pošlji. Pusti upe stare, Proteklemu živen'ju daj slovo, I skusi, kako začneš novo. Tudi Pobožnost ima čislane junake |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nego star hrast, pod katerim sem Marku perstan izročil in slovó od njega vzel. “ Marka pa zopet pristavi: „Pripravljen sem priseči |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | koku je to saſtopit ? Tonzhek. (shaloſtno. ) Nęshka, Baron mi je ſlovo dal. Nęshka. Se ſhe niſo vakanze vún; kaj ſi pak |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tonzhek. Inu koku rad ! Matizh. Oſtal boſh, nizh nemarej. Vsemi ſlovó od vſih; plajſh na ramo obęſsi; tvoje buqve, gvante , perilu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſerzu; s' beſedami, ki ſo polne ljubesni, sazhne od njih ſlovó jemati. „Ljubi otrozhizhi! ,“ jim pravi, „le malo zhaſa ſim ſhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpuſtite obé. Orſa ſe sadnjizh da pogovoriti, vsame od taſhe ſlovo, jo kuſhne, ino ſe verne. Ruta pa oſtane. Noema ji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | in tak zelo do popolnama ptujzov? Po jedi, ko ſo ſlovo jemali, rezhe nar imenitniſhi smed njih Abrahamu: „K' letu oſorej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtoril po boshjim povelji. Vsame od Jetra ſlovo, prime palizo v' roko, ino gre v' Egipt. V' puſhavi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | boljiga ſerza, ko ſe jim vidi. Vi ſte mi sa ſlovo, de ſi ravno nala niſim, roko poljubili. Vam ne morem |
| Genovefa (1841): | popiſala in piſmo s gorézho prôſhnjo ſklenila, tému nevarnimu zhlovéku ſlovó dati. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bres vratne rute, terd kmet, v pertnénih hlazhah, in je „ſlovo od ſholſkiga leta” *) ktero je popred ſpiſano v. zh. g. |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | Slovani vse še le sami iznajti; kakor bučelice bodo zbirali slovstvene zaklade, ki se nahajajo pri druzih narodih, svojili, v sebi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | 68 stranéh vélike osmerke po „Učit. Tovarišu” priobčene razprave iz slovstvene zgodovine dveh jako znamenitih stoletij, znamenitih posebno zato, ker se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in Šiška. Razložil Davorin Terstenjak. V Rigveda-tu ¹), naj staršem indiškem slovstvenem spominku se omenja božanstvo Rudra, in Maruti, božanstva vetrov, se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | misel je nepraktična, da požre dosti kapitala, kteri je namenjen slovstvenemu delovanju, ne pa spekulaciji in da je tudi proti pravilom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | dopisa rekel pisaje: „da je tiskarnica najbolja pomočnica k vspešnemu slovstvenemu delovanju? Ima li tiskarnica tako srečen in močen vpliv na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | piše. „Matična tiskarnica bi požrla dosti kapitala, kateri je namenjen slovstvenemu delovanju ne pa spekulaciji” — pravi dopisnik. Mi pa vprašamo : ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | delovanju? Ima li tiskarnica tako srečen in močen vpliv na slovstveno delovanje le v rokah akcijskega društva, v rokah Matičnih pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | svetu pokaže, da brez „narodne tiskarnice” ni spasa za „vspešno slovstveno delovanje”. — Pri luči ogledano in po domače rečeno je nameravana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | so se okoli naših Novic zverstili, po njih smo se slovstveno zdramili in oživeli. Lepe stvarí so nam Novice povedale, koristne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dopernešene in so pri ti priliki z posebnim veseljem narodniga slovstva opomnili, to je tistih bukev in časopisov, ktere so bile |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali na bojišču za serbsko samostalnost ali na polji domačega slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši nauki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ti po domače povem: Meni se zdi pravopis in naše slovstvo (literatura) kakor velik voz, natovaren naj žlahtnejšiga blaga, kteriga moramo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bodo kaki ptuji ljudje prišli naših bukev kupovat in našo slovstvo podpirat, bi lehko mogli doslej čakati, da bi angelj k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ako vidi, da narod napreduje, se izobražuje in da narodno slovstvo berst in cvetje poganja. Poglejmo tudi mi maličko po svoji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tiho, neizmerno morje v veličanski pozor spremenja. (Dalje sledí. ) Slovensko slovstvo. Pretres dela Navratilovega o glagolih. (Konec. ) Pri vsem tem pravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po cesti, kakor bi igral. Taka je pri pravopisu, pri slovstvu in pri vsaki stvari. Rad. Ljub mi je bil ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | daleč imamo še, preden da druge visoko izobražene narode v slovstvu doídemo, preden da se tako izobražimo, da se ž njimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pokazalo, kaj bi bilo dobro, da bi se v našim slovstvu še poravnalo. V poslednjih treh letih, kar Novice imamo, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | maličko po svoji vlasti (vlastni svoji deželi) in po svojim slovstvu (literaturi), to nam bode serce razveselilo in nam zraven tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Češki in Poljski, pak, ker razdružen in razderžavljen, je v slovstvu in moči daleko za njima. Rés! da se tajiti ne |
| Pozhétki gramatike (1811): | ENAJSTA STAVA. Slósha méra. Sloshna mera je snadnoſt dajati vſsakimu slógu tiiſt vdár, ktir ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | enih ſtopinjah katekisem in molitevne bukve. — Beſéda je v njih sloshna in vſakimu umna; tudi zéna ne draga. Veljajo namrezh terdó |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | na pervi pogled lehko vidil prelepo ravni njeni rast, in zložna permera njenih krepkih udov. Rad bi bil njeni marn slišal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | s svojemi brati Slovenci more po pravici ponositi, kedar se složne stopinje spomni, ktero so s tem v svojemu izobraževanji storili |
| Viljem Tell (1862): | krvi. Vsi (v roké si segajo). En narod smo in složni bodemo. Staufaher. Narode druge žuli tuja spona, Zmagavcu so podvrgli |
| Viljem Tell (1862): | grmade po planinah, Da se krdela naglo zbirajo. — Bodite zložni — zložni— zložni. — (Pade mrtev na blazino, njegove roke ostanejo v roci |
| Viljem Tell (1862): | Zažigajte grmade po planinah, Da se krdela naglo zbirajo. — Bodite zložni — zložni— zložni. — (Pade mrtev na blazino, njegove roke ostanejo v |
| Viljem Tell (1862): | po planinah, Da se krdela naglo zbirajo. — Bodite zložni — zložni— zložni. — (Pade mrtev na blazino, njegove roke ostanejo v roci Valter |
| Viljem Tell (1862): | Rudenc. Zablód Mladosti ne spominjajte se moje! Staufaher (Melhtalu). Bodite zložni, bila je poslednja Očetova beseda. Tega se Spominjajte! Melhtal. Tu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | začetek je povsod težek; kér pa smo se od početka složno in krepko obnašali, tudi za naprej nam ne bode moči |
| Oče naš (1885): | v družbe. Vse to jo je malo veselilo. Pokoj in složnost je ljubila. Nič jej ni bolj dopadlo, kakor brati kake |
| Gozdovnik (1898): | posebni razlogi, da sta lovca rajši si gozd izvolila nego složnost v pristavi. |
| Blagomir puščavnik (1853): | slišati, da bi eden druzega preganjal ali ropal. V tihi složnosti žive kakor bratje med seboj, in kdor se k njim |
| Zoologija (1875): | tacih krajih, kjer imajo ljudje navado jesti surovo svinjino. Najžalostniši slučaj se je dogodil leta 1865 v Haderslebenu na Nemškem, kjer |
| Zoologija (1875): | ne bi vladal neki poseben viši duh — potem bi neodgovorni slučaj vladal nad vsem živečim in vsa dušna stran našega bitja |
| Trtna uš (1881): | kar v dotičnem slučaji sklicani strokovnjaki kot potrebno spoznajo. Dva slučaja sta mogoča, kedar v kakem vinogradu zasledijo trtno uš: 1. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | A tá ko delovanje ni zanesljivo, zavisno je preveč od slučaja in postane lehko nevarno. Človek se nikoli ne sme takemu |
| Fizika (1869): | tako, da narejajo med sabo kot. V sledečem bomo te slučaje bolj na široko pretresovali: za zdaj naj bo samo to |
| Fizika (1869): | Pri istočasnem delovanji več síl zamore se vender razločevati več slučajev. N. pr. več sil zamore v enako mér in v |
| Fizika (1869): | učinek enak biti njihovej razliki. Dalje so prav važni tisti slučaji, kader več sil dela na telo ali v vsporednej méri |
| Fizika (1869): | se vzbuja elektrika edino z dotikanjem. Skorej v vseh ostalih slučajih je razun dotika tudi kemijski razkroj, ki bitno sodeluje pri |
| Botanika (1875): | odvisno deloma od kakovosti kože. Živalska mrena se v nekterih slučajih drugače ravna kakor rastlinska. Nadalje je gotovo, da rastlinske mrene |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. 1 mesec, zato morajo dobiti vsi trije v obeh slučajih prav toliko dobička. A v druzem slučaji se udeležujejo vsi |
| Fizika (1869): | sama tudi more rabiti kot prevodnik. Tok se v tem slučaji vodi skoz zemeljsko plast, ki leži med obema ploščama. Ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | trije v obeh slučajih prav toliko dobička. A v druzem slučaji se udeležujejo vsi trije jednako dolgo podjetja, in zato treba |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | le-tém razdeljeno, celo število za kvocijent. Dividend zovemo v tem slučaji divizorjev mnogokratnik (Vielfaches), divizor pa dividendovo mero (Mass). Takó je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | še le čez nekaj časa plačati, takój izplača; v tem slučaji mu očividno ne bode treba plačati vsega, kar je dolžan |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | povečan, ves dolg; dolžniku se mora dovoliti tedaj v tem slučaji neki odbitek. Ta odbitek se zove diskont (Discont) ter se |
| Botanika (1875): | njeni dve sostavini, kislec in vodenec. Vodenec se v tem slučaju porabi, kislec se pa odpravi ven skoz listje. Razun tega |
| Gozdovnik (1898): | Estevan pogleduje, misleč na svojo osebne obrambo zakaj v takem slučaju se mora vodja tleči kakor prostak po vsi ogradbi. Pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apnencu. Barve je po večem zelene do črne, tudi temno-rujave; slučajne vmesnine so: železni kiz prav navaden, pa tudi kvarc, tinjec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kristali, ki so mu primešani. Zrnast je, rdečkast ali zelenkast. Slučajne vmesnine kakor pri granitu. Prehaja v granit, roženčev škrilnik in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dobi belo, prstenasto skorjo, ktera skoraj vse površne dele pokrije. Slučajne vmesnine: Roženec, augit, magnetovec, titanit, leucit, tinjec, v geodah in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je v kamenji najmanj. Specifična teža mu je obično 2.65. Slučajne vmesnine: turmalin, roženec, andalusit, pinit, epidot, granat, topas, grafit, magnetovec |
| Zoologija (1875): | in sicer po svojem lastnem nagonu, neodvisno od vnanjih in slučajnih vplivov, kakoršni tudi pri nekterih rastlinah vzrokujejo neko vnanje gibanje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | celoto, da primerja jednakovrstne predmete, da izloči, kar je med slučajnim in nebistvenim vkupnega in bistvenega. Takó delajoč si prisvojuje otrok |
| Kemija (1869): | premogovih rudnikih, kjer se z zrakom pomešajo in, ako se slučajno na lampici kacega delavca zapalijo, s strahovitim razpokom vnamejo. Rudokopi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zadržeča posamne kristale živca, kvarca, redkeje tinjec ali roženec, bolj slučajno granat ali železni kiz. Opombe je vredno, da je kvarc |
| Mineralogija in geognozija (1871): | veče s kristali prepredene votline v kamenji. Še moramo omeniti slučajno kamenju primešanih delov; včasi se namreč nahajajo v kamenji posamni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | metamorfno kamenje; le-sem se šteje škrilasto kamenje. Včasi. zadrži kamenje slučajno primešane (akcesorične) kristale, ki so pri nekterem tako navadni, da |
| Ultra! (1867): | to oblačilo, in stopim na ulice, kar me prime poštni sluga s naslednjo telegrafno depešo v krasni, čisti slovenščini: "augenblicklich kommen |
| Ferdinand (1884): | Majé z glavó je zapustil zvesti sluga svojega gospoda. Tacega še ni videl, če tudi mu vže |
| Ferdinand (1884): | let. Bal se je, da gospod ni pri zdravej pameti. Sluga je prinesel, kar mu je zaukazal grof; potem pa mu |
| Revček Andrejček (1891): | bo nihče več hotel kmet biti. — Četrti prizor. Nosán, občinski sluga. Jójmene Janez, Zmikavt Matija in Jeklen. Nosán (na pol v |
| Genovefa (1841): | kar ſi je na poti od grôfa ſproſila, vojákam in ſlugam sa to léto dvojno plazho, podloshnim sa êno léto odpuſtek |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | najvišjega do najnižjega uslužbenca, od ravnatelja in zdravnika do najzadnjega sluge. V velikih blaznicah grofije londonske, v katerih je do 10.000 |
| Žalost in veselje (1870): | povesta, celó sorodnike, pišita jim, in jaz bom poslal dva slugi tje, eden prinese denar, drugi pa ostane tam za stavo |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | postaje, v katerih zahtevam brž dva ali tri može sem. Slugi obljubim izdatne plače, ako mi vsaj v dveh urah pripelje |
| Na Žerinjah (1876): | okna proč in zbral na mizi ležeče lističe. Potem pozvoni slugi. „Po polu dne naj bode voz za me pripravljen! " naroči |
| Rokovnjači (1881): | Ko se ustavi v Kamniku pred mestno hišo, in uradnemu slugi, ki je stopil čez vrata, vrže vajeti v roke, ne |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | pr. na čutárčico. Pogrešal sem jo ves čas okupacije in slugi svojemu sem moral dati dôkaj nagrade, da mi je prilično |
| Slučaji usode (1897): | se junaški izkaže. Grajščakinja se za-nj tako vname, da ukaže slugi, ki je stregel z jedili in pijačami, tudi njemu postreči |
| Slučaji usode (1897): | zamuditi, a iz kuhinje je prihajal razdraženi kuharičin glas. Po slugi, katerega sreča, izve, da je Otmar ravnokar prišel. Gospa grajščakinja |
| Nirvana! (1897): | sem sedel v voz. »Na sprehod proti Dunaju! « sem velel slugi. Bil je lep jesenski dan, jasen, nekoliko hladan. V svežem |
| Slučaji usode (1897): | niti se ganil iz svojega položaja, temveč, z roko mignil slugi, da bi odšel, potem pa odurno poprašal: Kaj vas je |
| Ferdinand (1884): | rudečim plajščem in mečem, ki je prišel zarano sè svojim slugo v grad? « popraša zdravnik radovedno. »Vešč zdravnik iz Salamanke je |
| Tiun - Lin (1891): | zadoščenje. Utekli ste in še vrhu tega zavratno napadli Tiun-Linovega slugo, ko Vas je hotel prijeti, tako, da se je pri |
| Revček Andrejček (1891): | je priča! Jeklen (Anžeta opraščajoč). Izpusti ga! (Anžetu. ) Pojdi po slugo. Anže (obtiplje se po tilniku). Takoj! (Odide po sredi. ) Ti |
| Zoologija (1875): | predmeta. (Primeri v fiziki §. 176). Za vonj, okus in sluh večidel nij moči najti posebnih organov. Po novejših preiskavanjih je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | začno kmetovavci sejati deteljo; popred ni bilo ne duha ne sluha od nje. Mislite si, da bi dan današnji detelje ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | šege in navade, in kakor se mi zdi, spadajo k sluinskimu regimentu; na svoje potroške na stražo v Karlovic in na |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | naj ker je že pozno bilo, kako pokrepčevanje vžije. Hirlanda sluša, in se poda skoz neke stranske vrata v grad! Arto |
| Blagomir puščavnik (1853): | njene korake. Večkrat ko so se hotli počiti, jih ne sluša, rekoč: ”Nisim ne trudna, ljubi moji! naka, nisim ne. No |
| Valenštajn (1866): | Spustila se v div'jaštvu grozovitem? Tegoti gluhej, ka nobenega Ne sluša vodije, naj prepustí Razsodek se? Tu nej prostora boju, Le |
| Gozdovnik (1898): | srditost ponosnega moža Vzdigne nož, »Pepo, odvzemite mu vezi! « Pepo sluša povelje, Fabij pa stisne nož Diazu v roko. »Sennor Tiburcio |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' sheno ſvojiga brata, kteri je ſhe shivel. Herod ga ſluſha v' marſikaki rezhi, v' tej pa nè. Herodiáda pa (tako |
| Viljem Tell (1862): | In zarad tega mora v ječo? Porok Sem za-nj; prijatel, slušaj, pusti ga! Frishart. Ti bodi za-se porok in za svoje |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn. Maks, slušaj me! Maks. Nikar ne čini! O nikar ne čini! Čist |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je pogovor odresal, ino rezhe: „Zhe Moseſa ino prerokov ne ſluſhajo, ne bodo vérovali, ko bi tudi kdo od mertvih vſtal |
| Viljem Tell (1862): | Valter Firšt. Ni varno tako javno delati. Slušajta me. Jezéru na levici, Kjer pot drži na Virje, preko |
| Valenštajn (1866): | Poslušajte, Župan, — kakó se pišete? Župan. Pahhebel, Prejasni knez. Valenštajn. Slušajte, ali drugim Ne pravite, kar vam sedaj zaupam. (Roko mu |
| Deborah (1883): | ter tja še kak oderuh in slepar najde Ana. Ne slušajte ga, ljubi oče Lovre. Lovre. Dete moje! to je kočljiva |
| Ferdinand (1884): | Škoda,« reče poslanec, »da niste zamogli doseči svojega namena. Ali slušajte mojo ponudbo! Jako rabim moža, ki bi bil vešč angleškega |
| Tine in Jerica (1852): | sam kriv, de te bojo ljudje zopet sodili. Tine je slušal fajmoštrov svet, in je šel domu, pa skoraj ravno tako |
| Stric Tomaž (1853): | Vilson! tudi jes sim tako mislil in ravnal in zvesto slušal, kar so mi koli ukazali. Ali zdaj je drugači, zdaj |
| Valenštajn (1866): | vojvode! Česá je vreden častnik, ki prelomil Prisego je, ker slušal nej ukaza? Ilo. Smrti! Valenštajn (glasnejše, ker drugi zamišljeni molče |
| Sosedov sin (1868): | te, če hočeš ali nečeš. Jaz bom videl, če boš slušala ali ne! Pokažem ti, kaj je pokorščina! " Mati Smrekarica se |
| Sosedov sin (1868): | ukazal ničesa, kar bi ne bilo prav. Vselej si rada slušala, slušaj me še denes. Glej, midva z materjo te rada |
| Holekova Nežika (1876): | tu ne boš sedela! « Ali kaj mislite, da ga je slušala? Gospod Erazem pa je rekel: »Zakaj pa ne? « »Nežika, pravim |
| Zmota in povrat (1892): | preselila v večnost. « Ciliko je osupnilo to povabilo, vendar je slušala. »Glej, prav v tej sobici sem bivala nekdaj«, tako je |
| Lisjakova hči (1892): | in se skrivaj nasmehnila. Klotilda jo je takoj razumela in slušala dobro premišljeni nje svet, če nista bili sami, sosebno če |
| Najmlajši mojster (1896): | jo zlije tje na tilnik. « »In Špelica — ali vas je slušala? « povpraša smejoči se mojster. »Slušala? Mene? Ako jo le pogledam |
| Najmlajši mojster (1896): | In Špelica — ali vas je slušala? « povpraša smejoči se mojster. »Slušala? Mene? Ako jo le pogledam na tešče, že jo zazebe |
| Kvišku (1899): | levico in čutila, kako so ji v sencih kovale žile, slušala, kako je srce burilo v prsih, in vsa zmučena gledala |
| Kvišku (1899): | jo vabijo, da jo omamijo, zbegajo, zmagajo, uničijo. Ker ni slušala barona, pomagal mu je Adolf. Ta ni bil Tilki nikdar |
| Tine in Jerica (1852): | to ni prav, to ni lepo. Če niso otroci prec slušali, jim je z ojstrim znamnjem svojo nezadovoljnost pokazala. Dobro je |
| Fizika (1869): | jih meče posebno močno na eno stran. Podobno orodje je slušalo, čegar široka odprtina nabira zvočne valove in jih v uho |
| Fizika (1869): | razit, vodoraven, 24. Hornhaspel, motovilo z ročico. Hornhaut, rožnica. Hörrohr, slušalo. Hurrycans, 192. Hydraulische Presse, hidravlično tiskalo. Hygrometer, vlagomér. Hyperbel, hiperbola |
| Lohengrin (1898): | jemal? Kot ti me braniš v jadni čas, Jaz zvésto slušam tvoj ukaz. Lohengrin (jo vzdigne sebi na prsa). Elza, jaz |
| Ferdinand (1884): | da umrje deček, nego da se usmrtite vi. Hočem vas slušati. « »Prisezi mi, da me ne bodeš prekanil, ampak izvršil moje |
| Žalost in veselje (1870): | vedno slabo vest in v vsakej najmanjši stvarci kaj nevarnega sluti, zatoraj je tudi Jurij Strugar, kakor se je zval ptujec |
| Milko Vogrin (1883): | se jej roti, da nora reči, ali je res, kar sluti njeno srce. Konečno se vendar deklica ohrabri ter reče tiho |
| Arabela (1885): | Oprostite, tisočkrat oprostite, gospod doktor Waldek,« izgovarja se Karpeles, ko sluti, da ni dobro došel, in dela globoke poklone. »Kakor vidim |
| Domačija nad vse! (1889): | jaz Vas ne umejem«, zakliče doktor ves preplašen, ki že sluti, kaj misli storiti mož. »Jasneje naj bi govoril? « odvrne Jeličin |
| Dušne borbe (1896): | ona tajnosti, ki se vrše v globini srca, o katerem sluti, da je njej naklonjeno. Takšne so bile razmere v prijazni |
| Slučaji usode (1897): | bilo izvršeno? — Od koga, ni jej treba mnogo pomišljati; saj sluti, ne, saj ve za gotovo, da od nikogar drugega nego |
| Trojka (1897): | zapazil, da je tudi Irma nejevoljna, in preverjal seje, da sluti laskavi povod, dobro znamenje srečnega uspeha. Pogovor pa je zastajal |
| Slučaji usode (1897): | zmočen. Polotil se je tudi njega nenavadni nemir. Ničesar ne sluti, a tajen glas mu pravi, da to kar ima Radoslav |
| Gojko Knafeljc (1899): | jo je misel, da gotovo njen mož o tem kaj sluti, a da to nalašč dopušča, samo da bi jo ponižal |
| Ferdinand (1884): | tako storil, da bode tvoja prijateljica še odgojiteljica najinemu otroku. « Slutil je, da tudi sam ne bode, več dolgo živel. Ali |
| Tiun - Lin (1891): | so džunke zopet razpele jadra ter začele na njo lov. Slutil sem dobro, da bodo naši napeli vse moči: doseči otok |
| Mahmud (1870): | ga opazuje in vpira zvedavo oči va-nj, ko da bi slutila, kaj mu kali zadovoljnost in veselje. S prosečim očesom ga |
| Ljubljanske slike (1879): | bi bila najbrže ona opekla se; to je skoro gotovo slutila, zato se je lotila ženske – Eve, ker se jej je |
| Pomladanski vetrovi (1881): | naloge v našem kraji! " pristavi po časi žena, ki je slutila pretečo nevarnost, a v svojem strahu se ni upala izreči |
| Rokovnjači (1881): | in v hiši. Vsega tega ni umela, samo to je slutila zdaj nehoté, da se vse vender suče okrog Nandeta, okrog |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | svoje snehe in tudi za nesrečnega — Branka. Saj je nehoté slutila v svojem srci, da jo ta zločin storil — njen sin |
| Gostačeva hči (1891): | kako nerade so mu šle te trde besede iz ust, slutila pa je tudi, kaj Jurij namerava s temi besedami. Vest |
| Na krivih potih (1893): | z mano kake posebne namene. Od začetka pač nisem ničesar slutíla, a zadnji čas, ko je postajal moj gospodar od dne |
| Obljuba (1894): | ravno povija dete, stojí od osuplosti in strahú kakor okamenela. Slutila je, da je bil možev pot zastonj. Kdor nepričakovano dobí |
| Slučaji usode (1897): | ta sočutno, a kar nič iznenadjena. Saj je že davno slutila, da pomilovanja vredno mlado žensko, poleg zapuščenosti in sramote, katero |
| Tiun - Lin (1891): | vse moči: doseči otok Hainan, pa tudi morski razbojniki so slutili isto; kajti očividno je bil njih namen na krajšem poti |
| Tiun - Lin (1891): | dá nobenega odgovora, le vedno urneje so veslali. Začel sem slutiti, da so me prekanili in ujeli. »Nikar se ne šalite |
| Gozdovnik (1898): | Napada nisem mogel slutiti, ker na tem potu smo bili prav velikokrat, pa še |
| Pomladanski vetrovi (1881): | se tudi v Vašem kraji vse pomiri in uredi. Neka slutnja mi vedno nareka, da bodete Vi svojega moža kmalu živega |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | Kakor skoči lahnih korakov štirinogata živalica preko majhnih potokov in slutnja in bol nesrečnega Branka v snegu. On ni slišal tuliti |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | zvunaj pri vratih? " — Še enkrat potrka. — Vido pa popade strašna slutnja in strah, in mrzla zona obleti njen život. „Kdo je |
| Iz arhiva (1890): | vlakom je odhitel v domačo vasico k umirajočemu roditelju. In slutnja ga ni varala! Oče se je sprijaznil s sinom, zapisal |
| Očetov greh (1894): | si odrezuje košček kruha. V Kačonovi glavi se porodi vesela slutnja. »I, pa že kaj ima skritega tam gori! « reče nat |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | povoda je moralo biti! " Tako je razmišljeval Smrekar, in neprijetna slutnja mu je težila srce. Iskali so Pavleta po vseh kotih |
| Usoda ka-li (1895): | da je to ona, ker mi je to povedala neka slutnja, povedal duh moj, ki se je pečal z njo prav |
| Roman starega samca (1895): | nocoj in opazoval v jutru, se mi naposled vzbudi strašna slutnja. Srce pa, še pred nekojimi trenotki vroče, da je v |
| Gojko Knafeljc (1899): | naslov Gojkov. Ko Knafeljc zagleda ta list, vzklikne: »Ah, ta slutnja! Vedel sem takoj, da pride nekaj! « In jezno vtakne list |
| Rokovnjači (1881): | Pa vendar ne Blaž, Mozolov Blaž? « reče oskrbnik, kateri svoje slutnje ni mogel več prikrivati, ter plaho gleda Gavriča. »Da, da |
| Viženčar (1881): | čez rob prepada, da bi se prepričal o resnici strašne slutnje, a bilo je zastonj. Trnjevo grmovje je zaviralo izgled v |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | vino je razvezalo Vidi jezik in mahoma pregnalo vse hude slutnje iz njene duše. Radostno se pomenkuje sedaj s svojim prijateljem |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | delavcih in poslih. A delo prežene človeku hude misli in slutnje ter mu zopet povrne veselje do življenja. Dokler človek dela |
| Dóra (1885): | neprevidnosti, in dogodba je bila kmalu pozabljena. Jaz nisem svoje slutnje, katera se je vedno bolj v meni oglašala, nikomur razodela |
| Cigani (1890): | praznoveren in strahopeten, ravno tako veruje tudi v znamenja in slutnje. On veruje na pr., da mu sraka pomeni prepir; če |
| Od pluga do krone (1891): | se je tudi res zgodilo; vender pa ne verujem v slutnje. » Naša dva znanca bi se bila morda še dolgo prepirala |
| Slučaji usode (1897): | reči takoj vzeti seboj. Jaz od nekdaj rada poslušam svoje slutnje in nagibe, odvrne Malvina hlastno in z odločnim glasom, ki |
| Gojko Knafeljc (1899): | umira ob svojem zverinskem možu! « Grahorica se je stresla. Grozne slutnje so ji napolnile dušo, a izpregovoriti si ni upala ničesar |
| Zoologija (1875): | telesom, prav drobne luske vdrte so v kožo, ki je sluzava in jako opolzla. Plavute so jako majhne in nikdar v |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Take odkritoserčne želje je njena narljubši hišna služabnica večkrat slišala; tode namesto jo tolažiti, je nesramnica iz pohlepa |
| Maria Stuart (1861): | Druga služabnica. O, Bog, usmili se kraljice naše! Melvil. Bodite serčni! Sem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mogla. In s kom bi se jaz ponašala, jaz uboga služabnica, ki ima samo voljo svojega gospodarja spolnovati? ” „Povabi ga tedaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še lastnega življenja nima! ” „Pač res je to! ” mirno odgovorí služabnica, ”moje življenje in vse, kar z življenjem mine, vse to |
| Genovefa (1841): | po zélim gradu rasſhirila. Vſi ſlushabniki vojvoda in vſe vojvodnje ſlushabnize ſo oſtermeni, vſtraſheni, rasveſeljeni in ſkoro ob pamet v ſôbo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | si prišel Huncom v roke? « »Jaz sim iz Saksoncov in služabnik Kristusov« — odgovori starček. »Pred devetimi leti so me Hunci spred |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Na čast svetimu kerstnimu patronu. Sveti I. I., zvesti služabnik božji! čigar ime mi je bilo pri svetim kerstu dano |
| Maria Stuart (1861): | Ne moja! Bog obvaruj me! Pokornost Vsa umnost moja je. Služabnik tvoj Soditi tukaj čisto nič ne sme. Pomota majhna je |
| Čas je zlato (1864): | Pisar. Tako deleč si je Lenče opomogel. Postal je deržavni služabnik, in se je čeravno še na niski stopnji ravno tako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je prišel, da ti povem, kdo sem. ” „Ali nisi zvesti služabnik mojega očeta, komur me je v varstvo in skerb izročil |
| Ta male katechismus (1768): | Buh milostve podejli! Toku voshe s' zelega serza Vash poniſhne sluſhabnek, inu KRAYNEK P. M. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is Walperga ta Perve Premonſtratenſarske Prosht v'Marthalu moj dobr sluſhabnek je imel po svoji smerti v' grobu svitle perste, is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katire be is serza pruti njemu andohtliv, inu njega posebne sluſhabnek bil, nad katirem be jeſt nabla enu posebnu gorijemanje v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti enkrat kaj dobrega pozhel, othsesh ti enkrat en boſhje sluſhabnek biti? gledaj, skerbi le ſatu narbel, de svojo misl naprebernesh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | to prelubo ſaſtavo: Jeſusa, inu MArio perporozhim jeſt tvoj nauredne sluſhabnek susebnu zhiſtoſt moje dushe, inu mojega telesa; ter prosem Tebe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | od golfivoſte, al naimenuj se nobeden, de je en MArianske sluſhabnek, katire se pruti uſſem serzovidne naskaſhe. Bulshe je ſavle perproshne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dokonzhanje. MOLITVA Predn se ſazhne brati. Govorè Gospa! fakaj tvoj sluſhabnek ſhe poshlusha. Is velikem ſaupanjam pridem jeſt k'tebi o |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ravnati. Od dones tęga dneva ſim jeſt ta pervi hiſhni ſlushabnik, inu toku rekozh, perjatel Baronov. Po tim , jeſt menim, boſh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | imenitni goſpod dobil sdravje ino vero v' Boga. Gijezi, Elisejev ſlushabnik, pa ni bil tako zhiſt od dobizhkasheljnoſti, kakor je bil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jordanu umivati? Kaj niſo naſhe ˛Sirſke vode boljſhi? “ Pa njegov ſlushabnik ga tolashi, de naj ſe le po prerokovih beſedah v' |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | jesno in reſno rezhe: „Şe li ne ſramujeſh ti lahkomiſelni ſlushabnik, takih miſel in jih meni rasodevati? Je li to sveſtoba |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſta prav blaga ino poſhtena mosha. Blashe je bil kraljev ſlushavnik ino ſvetvavez, Marko pa vojſhák ino oſizir. Obedva ſo sa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa ſhe ozhe niſo povédali, ſe mora tukaj povédati. Kraljev ſlushavnik Poſhtenovizh je ſvojimu kralju vſelej sveſto ſlushil, ſe ni nikòlj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Le s' Bogam idi! “ Ino reſ zelo nizh ni vsel. ˛Slushabnik boshji namrezh ne ſmé biti dobizhka sheljen. — Vidite, kako tudi |
| Blagomir puščavnik (1853): | njegovo gospo. On je bil neusmiljen in brezvesten divjak; starega služabnika, ki ni mogel težavnega dela |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Bog, pastir in vižar vsih vernikov! glej milostljivo na svojiga služabnika našiga škofa I., ki si ga pastirja naše škofije postavil |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Vsigamogočni večni Bog, usmili se svojiga služabnika, našiga papeža I., in vodi ga po potu večniga življenja |
| Čas je zlato (1864): | shrani z veseljem rumene zláte, se zahvali milostljivemu kralju, poišče služabnika, ga pošlje h kralju, kakor mu je ta ukazal, dobí |
| Čas je zlato (1864): | imaš tedaj zanaprej prosto in še zláte povèrh. Pokliči mojega služabnika, ki bo vse drugo preskerbel. Z Bogom! « Lenček shrani z |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dobriga ſtoriti. Kmal po tém rezhe kralj dva imenitna dvorna ſlushabnika, véliziga tozhaja ino véliziga péka, ki ſta bila pred njim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vpertim sashene rekozh: „Sdaj pa, Goſpod, lozhi v' miru ſvojiga ſlushabnika, kakor ſi rekel, ker ſo moje ozhi vidile tvoje svelízhanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | srebernih svetinj, naj jih po svojem spoznanji razdelí med pridne služabnike z velikim darilom počastenega gospodarja. Kdor pa želí tako čast |
| Valenštajn (1866): | stopi predenj I reci, da si le v zvestobi skušal Služabnike, na led izvabljal Šveda. Ilo. Še to prepozno je. Preveč |
| Oče naš (1885): | ostala med tém brezbožnim ljudstvom, ki nima duhovnega več, ki služabnike božje preganja in hoče odpraviti našo sveto vero. Jaz ne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak on pravi: katiri ſtary ſvoje Angele duhove, inu ſvoje ſlushabnike ogneni plemęn. K'Synu pak: Bog tvoj tron oſtane od |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Poſtavi. Bratje! Sa take naſs uſſakatiri dershi, koker sa Chriſtuſove ſlushabnike, inu resdelivze Boshjeh ſkrivnuſt. Tukej pak ſe yſhe med resdejIivzami |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Matere , lube Divize Marie s' vſimi tvojimi Svetnikami, naſs tvoje ſlushabnike, naſhe dobrutnike. inu naſhe pohiſhtvu v' vſi ſvetuſti ohrani, tudi |
| Valenštajn (1866): | Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini služabnici i hobojisti. Več polkovnikov i generalov. |
| Valenštajn (1866): | vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini služabnici i hobojisti. Več polkovnikov i generalov. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Cesarju kosilo, h ktérimu so bili deržavni stanovi, nar višji služabniki duhovske in dežélske gosposke povabljeni. Popoldan so se pa presvitla |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pustim, ako že hočete, vzemite me z otrokam vred. “ Pa služabniki kakor radi, niso smeli njenih besedi obrajtati. S silo ji |
| Roza Jelodvorska (1855): | Rozo, spremljeni z veliko trumo hrabrih vojakov in lepo oblečenimi služabniki v Jelodvor. Glas od tega, kar se je v Smrečniku |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | skazal. Liktorji*), razvežite svoje butarice! ” *) Liktorji so bili pri Rimljanih služabniki viših uradnikov. Hodili so ž njimi ter na ulicah prostor |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in mu velil spremiti ga v pripravljeno izbo. Sedla sta; služabniki so prinesli vina, nalili kozarce in terčila sta po starodavni |
| Ferdinand (1884): | Ravno radi tega so ga pa drugi grofovi uradniki in služabniki kot tujca črtili in zavidali. Vzročili so mu marsikatero britko |
| Oče naš (1885): | pričakovali vsi prihodnjih dni. Proti poldnevu so bili posli in služabniki Mêljardovi poklicani in sodnik jim je oznanil, da je Mêljard |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bosh ſhiher per sodbi boſhji ſtal, ter bosh is boſhjemi sluſhabnekami bres uſſega konza nosil tu dolgu oblazhilu te naumerjezhnoſte, zhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi: Ony ſo Abrahamovu ſejme, jeſt tudi: Ony ſo Chriſtuſovi ſlushabniki (jeſt govorim koker en mejn pametni) jeſt ſim ſhe vezh |
| Genovefa (1841): | glaſam je grôf rékel: „Shlatni vitesi, in vi, môji svéſti ſlushabniki, gléjte, to je Genovefa, môja shêna, in to je moj |
| Genovefa (1841): | Genovefa shiví! ” ſe je koj po zélim gradu rasſhirila. Vſi ſlushabniki vojvoda in vſe vojvodnje ſlushabnize ſo oſtermeni, vſtraſheni, rasveſeljeni in |
| Genovefa (1841): | s ſvôjo mlado sarozhnizo grajſhkim vratam blishal, ſo shé njegovi ſlushábniki in podlóshni — moshjé in shené, mladénzhi, mladenke in otrôzi — v |
| Genovefa (1841): | ſolsé ozhi salivale. Na trobljenje roga ſo vitesi in grofovi ſlushábniki s vſih ſtrani na konjih in peſh v kup hiteli |
| Genovefa (1841): | Vojnomirovim ſpomín njene ſmerti lepo obhajati ukasal. On in njegovi ſlushabniki in vſi vitesi is okôliſhine s ſvôjimi shenámi ſo priſhli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bliso rezhi ſpravljajo, ktérih ſe lahko ogenj prime ; goſpodarji in ſlushabniki na ſhtalah , v ſhtalah in na dvoriſhih tobak pijó ; predivo |
| Genovefa (1841): | je s trepézhim ſerzam pri vojvodovih ſlushabnikih v véshi ſtal, poklizal in rékel: „Ta tukaj je mósh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in po dokončanim opravili nazaj pridši so presvitli Cesar vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in soldaškiga redú pred se priti dovoljili, in |
| Tiun - Lin (1891): | hudobno nasmehne in dá (kakor se mi je zdelo) svojim služabnikom znamenje, da bi me vrgli iz hiše in res so |
| Ta male katechismus (1768): | pridti. Na tu se dolipoklekne. Tebe tedej prosemo pridi tvojem sluſhabnekam na pomuzh, katire se ti s' toku ſhlahtno kryvjo odreshil |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | oblazhila? On pak je obmovknuv. Tedej je Krayl k'ſvojem ſlushabnikam rekuv: ſveshite njemu roke inu noge, ter vershite njega v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvete shele, dobre dijanje, inu pravizhne dela pridejo , dej tvojim ſlushabnikam en tak myr, katiriga ta ſvejt namore dati, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne bodite do njega taki nezhloveſhki! “ Ali duhóvſhini ino njé ſlushabnikam ſe ni ushalilo nad njim; v' en glaſ vpijejo: „Krishaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſheſt verzhev je dershal dvé ali tri mérize. Jesuſ rezhe ſlushabnikam: „Nalijte te verzhe s' vodo. “ Nalili ſo jih do verha |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Zhutila je, de Jesuſ le perloshniga zhaſa perzhakuje. Potlej rezhe ſlushabnikam: „Vſe ſtoríte, kar vam porezhe. “ — V' hiſhi je bilo ſheſt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil bleso naj neuſmiljenſhi proti njemu, vprízho njih svesati. ˛Svojim ſlushabnikam pa rèzhe, jim vrézhe ali shakle s' shitam naſúti, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vaſh ſin imenovan biti! “ Ali ozhega ni puſtil isgovoriti; ſvojim ſlushabnikam rezhe: „Urno perneſite naj lepſhi oblazhilo, ino preblezite ga; perſtan |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | misliti. Več ur sta včasi vojvoda in neki njegovih poštenih služabnikov s sivo glavo v kratkočasnih pogovorih dopernesla. Ta starčik reče |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poshlushati, inu biti od mojeh sluſhabnekov edn. Jeſt bodem tebi pomagalla v' taiſti toku groſni navarnoſti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dapaſti, dokler jeſt otshem imeti, de se is useh mojeh sluſhabnekov poniſhnoſt svejty. Nigdar se nima tebi doſdevati, de be kaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Judeſh, kir je k' ſebi biv usev eno mnoſhizo od ſlushabnikov teh Farjov, Sprednikov, inu Fariseerjov, je kje perſhuv, inu ena |
| Genovefa (1841): | je tako pri obilni misi v kotu ſedel, je marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na miso noſili, skrivaj drugimu rékel: „Ti |
| Genovefa (1841): | ſhkôf in poſhténi Volk s ſvôjimi ljudmí in veliko derhalijo ſlushabnikov ſo ju ſpremili. Genovefa ſe je ta zhaſ v miloſtni |
| Oče naš (1854): | vse stvari zemlje Tvoje ime posvečujejo, in je Tvojemu ubogemu služabniku prepušeno, kaj Tebi v čast in v zveličanje Tvojih otrok |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | verže; ali nek oficir v plašč zavit je bliže stopil, služabniku pomignil in mu skrivé mošnjico denarjev v roko stisnil, zašeptavši |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | goſpod pred Elisejevo hiſho perpelje, mu prerok porozhi po ſvojim ſlushabniku: . Idi, in operi ſe ſedemkrat v' Jordanu, potlej boſh ozhiſhen |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpodove miloſti oklizujem. “ Po tem je Jesuſ bukve saperl, jih ſlushabniku dal, ino ſede. Vſih ozhí ſo va-nj obernjene. Sdaj sazhne |
| Divica Orleanska (1848): | ljubezni klicane ne vem, In nikdar znati nečem njenih praznih služb. Življenje brani svoje, tebe kliče smert! Montgomerí. Usmili mojih staršev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | c. k. deželno vlado za deželnim razmeram primerno vredbo zdravstvenih služeb potrebno gradivo si nabere, o tem prihodnjemu deželnemu zboru poroča |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | imenu zdravstvenega odseka o vladinem načrtu postave za organizacijo zdravstvenih služeb v občinah in predlaga, da naj deželni zbor ne sprejme |
| Sacrum promptuarium (1695): | noſsil, moko pak v' meſtu, ta oſsel sazhne miſslit, ta shlushba je preteshka sa mene, malukadaj pozhivam, drugi kruh jedò, jeſt |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem fazonetelnu ſvoje Svetu oblizhe drukanu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gosposke. — Po najvišjem sklepu od 12. p. m. je tudi služba ces. pomorskih zdravnikov in njih plača, po novi posebni osnovi |
| Valenštajn (1866): | vsakej uri Smem k vojvodi, dopušča dostojenstvo Mi to i služba. Jaz pred vami pojdem, Nož v tilnik naglo stražniku zabodem |
| Ta male katechismus (1768): | v' drugeh pomnoſhenu bilu tu spoſnanje, strah, zhast, lubeſn, inu sluſhba boſhje svitluste, inu velizhastva: koker tudi uſſe taistu, kar k' |
| Ta male katechismus (1768): | te poniſhnoste, inu Kristianske pokorshene; potler bode tudi skus lete sluſhba, inu zhast boſhja, tu lepu ſaderſhanje, inu poshtenje, koker tudi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njegove ſkrivnoſti, kęr mu v' tim zhaſsi vſa vunajna boshja ſlushba Jęsuſa Chriſtuſa vędnu pred ozhy ſtavi, na njega bres prenęhanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa tudi tistim rečeno, kteri so po rojstvi ali po službah večkrat še clo visoki gospodje, in poleg tega tudi kmetovavci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivljenja ſo poſkerbeli tudi na Ilirſkim, kjer ſo ſe v ſlushbah snàſhli, po mogozhoſti ſi ſvoje dni poſladiti; s tega namena |
| Revček Andrejček (1891): | koži. Ali nisem v svoji mladosti zadosti delala? — Z najslabšimi službami morala sem biti zadovoljna (prav srčno), samo da sem imela |
| Sacrum promptuarium (1695): | nebodite kakor uni hlapzij, katirim nyh Gospud je bil reſtalal shlushbe, de bi vſakitiri ſvojo shlushbo fliſsnu opravil: ſe permiri en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jim pri ti priliki, ko so zopet tri leta te službe pretêkle, v imenu cele družbe serčno zahvalili za njih nevtrudljivo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je Sultan grozno razserdil, de je Hasana v hipu iz službe djati, njemu vse premoženje vzeti, ter iz Carigrada spoditi ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | terdni biti, de se da upati, de bodo kadaj mogli službe duhovskiga stanú verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo |
| Divica Orleanska (1848): | smelo. Dünoa. Tak mertev je? Svetovavec. Na našimu ozidju Dolžnosti službe padel je junak. Karol. Sentrelj je mertev! Vojske moje Je |
| Blagomir puščavnik (1853): | obnašal. „Vi ste, reče, svoje službe začasno odstavljeni, dokler se ne poboljšate. Na vaše mesto pride |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ob času službe ali do 30. dneva po izstopu iz službe, grejo pred politične gosposke; razpori po tem času pa spadajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pogodbe (lona) in so na tožbo prišli še ob času službe ali do 30. dneva po izstopu iz službe, grejo pred |
| Ultra! (1867): | nemškutarja, stara lopárja! Moj brat, sicer jako dober človek, vam službe, ktere prosite, gotovo ne bi podelil, ko bi vas videl |
| Oče naš (1885): | se pomirili, in to mi je prav vgodno. Jutri nimam službe in zjutraj rano pa nêsem fantka v prvo španjolsko vas |
| Ta male katechismus (1768): | inu drugem sluſhabnekam Zirkve boſhje oblast da, de be svoje sluſhbe , inu duhovske oppravila prov, inu spodohnu oppravlalli. I. Tim 4. |
| Ta male katechismus (1768): | pobaranje skrivneh rezhy, bajanje, ali loſſanje, uraſhe, babjevire, inu uſſe sluſhbe, inu zhasty ſuper Boga; nasproti pak otshe ta ſapovd, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je enu pametnu previdenje. XLII. Poſt. S. Joſhefa zhaſtiti je sluſhbe Matere boſhje popolnema dokonzhanje. MOLITVA Predn se ſazhne brati. Govorè |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | eno porodnizo enega hudodelnega zhloveka. Jeſt pak nisem jejnala te sluſhbe mojemu Synu skaſati, inu sem uſſe moshku, inu poterpeſhlivu ſanezhuvalla |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be se pruti S. Joſhefu ſavle njega pruti obema skaſane sluſhbe hvalleſhn naskaſal. Katire namore enega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | al Hodi ſa mano. XLII. POSTAVA. S. Joſhefa zhaſtiti je sluſhbe Matere boſhje popolnema dakonzhanje. 1 Joſhefa sem jeſt lubila, katirega |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Dvę poroke na enkrat, juhe! Smeſhn. Koker vidim, tok moje ſlushbe ne bo vezh tręba. Pravda je doblena! |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | miſlil , de bo on meni doto dal sa volo tvoje ſlushbe ? Matizh. Sakaj ne ? Meni ſe sdy, de ſim vunder — Nęshka |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſmęhval, tęiſte fershmaguval, inu opravlal, on te bó od Boshje ſlushbe, inu beſsęde prozh dèrshal. Zhe bó samęrkal, de imaſh ſhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tak, katęri, de ſi lih nima shenę, otrók, drushine, ali ſlushbę, inu od ſvojga blaga shivy, ali v' męſti, ali na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | per ygri dopernęſsel; on te bó vſaj od popoldanje boshje ſlushbe, morebiti tudi od jutrajne prozh dershal, inu tvoj konèz bó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bres Altarja, bres óffra, bres Sakrameutov, bres molitve, bres boshje ſlushbe, bres Boga viditi? Hózheſh ti tvoje vuſhęſsa pred mojim govorjenjam |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vojſhák ino oſizir. Obedva ſo sa njune saſtopnoſti ino sveſte ſlushbe del vſi ſpoſhtovali. Bila ſta veſelje ſvojga ozheta, paliza v' |
| Genovefa (1841): | bilo mogózhe, drushb ogibala. Sdaj je bil shé ſkorej zhaſ ſlushbe Bôshje, in prizhakovala ſta, de bi ſhkôf priſhel, ktériga ſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nakopavajo! Savolj paſhe jih veliko is ſhole in od ozhitne ſlushbe boshje oſtaja , in tako pride, de ſe marſikteri paſtirzhek, marſiktera |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | odlozheni molio; de ſe le tiſte duſhe ſrezhnu v' Boshji slushbi veſelijo, katire ta napokoi, inu ſkerby tiga ſveita sapuſtijo, inu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Naſhu truplu, no kry, Inu vſe, kar imamo , Tebi h'slushbi stoy. Shegnei nam naſu pole , No vſe, kar raſe tam |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ta druga ta naloshi, Nikar biti vtragliu Priti h'te slushbi Boshji Al Maſho vun spustiu, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izročeno bilo. Po imenu se mu je Hasan, po imenitni službi njegovi pa Kizlaraga reklo. Bil je mož mogočen, bogat, prevzeten |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Petra žalostna nesreča dogodila. Mož in žena odideta zjutrej k službi božji, in dvoje otrok same, jednega fantiča 4 let stariga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kar se tolikokrat zgodí posebno, kadar se ljudje zjutraj k službi bošji odprav ljajo, in svojih oblačil — Bog vé kje — z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prebivajo, ki ob nedeljah in. praznikih bolj pridno k Božji službi pridejo, ker se jim pot k cerkvi ne grozi, ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | došel ukaz, da takim fantom, ki še niso dosegli vojaški službi podveržene starosti, se smejo potni listi (Pass) k večemu do |
| Valenštajn (1866): | naj bo imé še moje. Tifenbah. Poprej o carjevej je službi nekij Pridržek bil. Butlar (enemu izmej tabornikov). Sramujte se, gospoda |
| Zoologija (1875): | pokončavajoč premnoge žuželke in njihovo zalego. Sosebno pridne v tej službi so ptice pevke, in vsak razumen človek mora vže v |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Božji, vzlasti vi, ki ste po storjeni pokori v zvesti službi Božji vstrajali do konca. Tvoj sveti blagoslov, o Gospod, naj |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | z menoj, da me potrdi in ohrani v tvoji sveti službi do zadnjega izdihljeja mojega življenja. Čast bodi Bogu Očetu križec |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Masho shlishejo. ali per eni drugi sluſhbi boſhji , koker per vezhirenzah, pridegah, ali litaniah, inu take sorte |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poſhellenje te viſſokuſte, katiru otshe biti v'eni zhaſti, ali sluſhbi, katira od Boga napride, ampak katira je le leſtnu iskanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | smerte obstati je tu narvezhe poſhellenje. XL. Poſt. Mlazhnuſt v' sluſhbi boſhji je pred Bogam enu groſnu gnusenje. XLI. Poſt. Perpravlanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſmirej podverſheni. Nagledej na nezh, kar be ſnalu tebe v'sluſhbi boſhji motiti, inu od Boga odverniti. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nedeljſki ſholi, Andrej Herlein in Vinzenz Dorfmeister v dolgi pridni ſlushbi veliko ſtorila. Koliko ſhe shivih umetalnikov in rokodelzov je njih |
| Sacrum promptuarium (1695): | rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial, imam drugo shlushbo. &c. Ah nemarni takorshni poſlij! katiri dbi vidli de hisha |
| Sacrum promptuarium (1695): | nyh Gospud je bil reſtalal shlushbe, de bi vſakitiri ſvojo shlushbo fliſsnu opravil: ſe permiri en dan, de ta Goſpud je |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu gre spet k' milneriu, proſsit de bi ga v' shlushbo vſel, ali ga nej hotel vezh imeti. Grè k' enimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | učitelju zagotovi, mislimo de se jih bo dovelj za tako službo oglasilo. Saj imamo izgled nad drugimi deželami: v neki deželi |
| Tine in Jerica (1852): | sovražniki koristiti, kakor prijatli. Liza je šla k Smoletovim v službo, nekaj zato, de je ložej razujzdano živela, nekaj zato, de |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | tudi, de gré v mesto, de bi tam kako pisarsko službo dobil, ker si je tudi pred že tako včas denarjev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ustanoviti, se spet govori, da bo Narvaez zgubil višjo ministersko službo, in da berž ko ne bi utegnil spet O'Donnell na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je enem»u dalo spričalo, da je za samostojno gojzdnarsko službo „posebno ugoden'', štirim drugim pa da so „ugodni”. Veseli smo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je posebno dober kočjaž in bi rad pri njem v službo prišel. Baron ga k sebi pokliče in ker se je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | svojega popotvanja govoril, je baronu zeló dopadel in v svojo službo ga je vzel. Njegovi burki so barona marsikterikrat k smehu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | moj oče pred menoj, poznej pa zavoljo bolehnosti zapustil njegovo službo. ” Na mizi je ležalo nekaj kosov tenkega pergamenta enake velikosti |
| Ferdinand (1884): | bode težko pogrešal; vendar pa mu iz srca privošči boljšo službo. Prav s težkim srcem se poslovita. Potem pa je Ferdinand |
| Ta male katechismus (1768): | danu. Tretezh: De be taisti, katiri te ſakramente vondejlée, svojo sluſhbo s' vezhe zhastjo, inu nuzam oppraveli, kader se po navadi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is svetem postenjam. Bodi uſſellej sam per sebi, de svojo sluſhbo prov dastojish, h' katiri tebe uſſega narodnega sturę poſhreshnoſt, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tá: Zhes tri dni te bo kralj ſpet v' poprejſhnjo ſlushbo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kar je ſpet enkrat Zaharija sadéla verſta v' tempeljnu boshjim ſlushbo opravljati. Gré tedaj v' Jerusalem. Duhovni ſo takrat vadljáli ali |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | alj borſhtnarju v' ſlushbo; posnej je pa v' Sahomzah lovſko ſlushbo naſtopil, ki mu je veliko neſla. Njegova shenka je bila |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prav snajden ſtreliz (jager) bil. Pridno, prav sveſto je ſvojo ſlushbo opravljal, prijasen ino vſakimu dober; bres graje (tadla) je bilo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sa lovſkiga fanta k' knesovimu viſhi ſtrelzu alj borſhtnarju v' ſlushbo; posnej je pa v' Sahomzah lovſko ſlushbo naſtopil, ki mu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | koljko mu je dobro ſtorila; alj ona je bila she ſlushbo sapuſtila. Nobeden graſhinſkih ſe ni sa njo smenil, kamo je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in njih pomočniki, učenci in drugimi delavci, ako izvirajo iz službne razmere ali mezdne pogodbe (lona) in so na tožbo prišli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | cesarske dežele razun lombarško-benečanskega kraljestva in vojaške granice, veléva, da službni razpori med gospodarji in posli in med obertniki in fabrikanti |
| Botanika (1875): | se naredé s tem, da iz tenkostenatih, za posebne izločke služečih stanic pridejo neke posebne stvari, sosebno olja, smole, guma, vsled |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga nej hotel vezh imeti. Grè k' enimu karsnariu, temu shlushi, inu koshe noſsi, ali leta karsnar sa vſako stopino ga |
| Sacrum promptuarium (1695): | en pravi oſsel, kir nej ſi vejdil, de ta kateri shlushi pojdi kamar hozhe more terpeti. Leta fazonetel, namrezh shkupnik, polek |
| Sacrum promptuarium (1695): | shelite shlushit pres terplejna, ſte pravi oſslij, sakaj ta kateri shlushi pojdi kamer hozhe more terpeti, inu zhe ble ſi sbera |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dnevi točuje: rés je, de popoldna soparica toči nar bolj služi, vender skušnja nas uči, de tudi po noči ali zjutraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de se za vsako kermo nasproti namakva. Osoljena voda pa služi za 3 ali 4 dni. — Pri nekim kmetovavci v Mödlingu |
| Divica Orleanska (1848): | v družico ženska možu; Spolnivši kar priroda ukazuje Kar lepši služi Bogu in nebesam. Ko bodo dela Boga tvojiga, Ki te |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali z mlačnim mlekom omakovati in zmivati. V ta namen služi morska goba, ali mehka platnena cunja, ki se v mlačno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Pohorje obrašča in ne samo flosarjem za njih bogato tergovino služi, temoč tudi mnogo žag, mlinov, fabrik in steklarnic živi. Steklarna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v deske in letve zrežejo („rezani flos”). Za vezilo jim služi brezovo tertinje ; kar pa terdneje zvezati hočejo, z lesenimi žeblji |
| Fizika (1869): | V to služi poprava (korrekcija, Pod. 85.). Spirala, ki jo držé kleščice C |
| Botanika (1875): | visoko gori v severnih krajih še kakor grm. Na Ruskem služi iz lubja dobljena smola za narejanje posebnega usnja, imenovanega juhtina |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | si »debet« in »credit« različnih kontov vedno jednaka. Táko zapisavanje služi tudi v kontrolo, ali se je res vse prav vknjižilo |
| Ta male katechismus (1768): | na unemu svejtu (koku delezh nam k' ſvelizhanju nashe dushe sluſhe) odreshil. K' poslednemu se ſraven postave: Amen, tu je: nej |
| Ta male katechismus (1768): | njega molili, inu enkrat ſvelizhani bli. Koku se pak Bogu sluſhe? Ke se boſhje, inu Zirkovne ſapovde ſvestú derſhèe, inu ſatu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ena majhena zhednoſt, ali zhes shtivilu teh tugent; ſakaj leta sluſhe tebi susebnu k' temu, de se koker en brumne zhlovek |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Nezh naposhlushaj, kar poshtenoſti shkoduva, kar k'nezhemernoſte sluſhe, kar zbaſt, inu reſglas svojega bliſhnega preterga. Na okusi nezh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oblagoſlovíli poboshni ozhe, ino ga ſerzhno opominjali, de naj voljno ſlúshi Goſpodu. Ko je ˛Salomon kraljeváti perzhel, je Boga is ſerza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | raſt krompirja, repe, detale, in vſih ſort trave ; poſebno pa ſlushi jezhménu. Kolikor vezh peſhenke je taki semlji permeſhane, toliko dalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | maſten in mozhán gnoj od goveje shivine ji nar bolj ſlushi. Pſheniza, jezhmen, poſébno pa vezhna détela in nemſhka detela, poratajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v hiſhi sa vſakdanjo rabo. To revnimu kmetu prav dobro ſlushi, zhe ga obiſhe kaki prijatel, kterimu nima zhedniga ſtola ponuditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | navadnimu domazhimu enako, le bolj tanjko in lahno je, in ſlushi sa vſako prejo : sa prashnje, sa ohlanze in sa hodnik |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne višeje žene. V ohranenje zdravja pri živini na paši služi sol in grenke zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzlične |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 3000 frankov vreden. Verh tega pa zamore tiste ljudí, ki služijo pri takem gospodarstvu, ki je častno premijo dobilo, in ki |
| Zoologija (1875): | Mravljinske ličinke so bele, brezglave in breznoge; ko se zabubijo, služijo pticam pevkam za hrano, ljudje jih po krivem imenujejo mravljinska |
| Zoologija (1875): | truplu na obéh stranéh navzen odpirajo luknjicami. Samo nekaterim pajkom služijo za dihanje pluča, v vodi živeči členarji pa dihajo škrgami |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ke se med sabo v'hudemu pogube. Katiri Bogu ſveſtu sluſhejo, inu ſa pravo brumnoſt ſe mujajo, ti so, katiri se |
| Kratkozhasne uganke (1788): | si krajshati: ali med drusheno en smeh, ali shpas pozhęti sluſhejo: męrski enega v' eni, ali drugi ręzhi poduzhę: njemu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kratkè zhas: temuzh she tudi k' pridu, inu k' nuzu sluſhejo, ter so is dvojnega zila, inu konza zhloveku dobre: toku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in vertih naméſt drusih mej, ki nizh dobizhka ne dajo, ſlushijo. Triletne ſlabſhi dreveſza v jeſeni iskopaj, ſerzhne koreninize in pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | polje odvezh popluvejo, ſe jim mora sajesiti. Sa odtok mozhvirja ſlushijo odkriti in sakriti grabni. Koriſtno je odkrite grabne ravnati, kjer |
| Biblia (1584): | nyh ſerce je delezh od mene. Ali sabſtojn ony meni ſlushio, ker ony takou vuk vuzhé, kateri nej niſhtèr drusiga, kakòr |
| Sacrum promptuarium (1695): | gody, kakor unimu oſlu, od katiriga ſim bral: De je shlushil enimu Mlineriu, ter shitu je v' malen noſsil, moko pak |
| Sacrum promptuarium (1695): | Nebeſke je bil Antverhar, inu taku ſvejſtu je G. Bogu shlushil, de mu je bil ſvojga Ediniga Synu saupal; leta tedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | me v ſerze veſeli ! Kdor le pika in pa ſtoka, ,Slushil ſi bo komaj krop ; Práv' mlatizh tako naj poka , De |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dragemu očetu. ” „Kaj jo poznaš? ” „V svojih mladih dneh sem služil blagega Fabija v Aziji, kakor že tudi moj oče pred |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Daj mi milost, da bom spolnoval Božjo voljo in Bogu služil v gorečnosti in udanosti. Tvoja moč naj ostane zmiraj pri |
| Gozdovnik (1898): | tako pozno, ker sem potujoč upotrebil vsako priložnost, da sem služil našemu Gospodu z besedami in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vse vierne dushe dabodash ti menei pokorn noi bodash menei sushou bras usa strahu iooi skode uresnizi noi upravizi. Kader boda |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabei oſtov noi boda tabei sushou podni noi ponozhi tiga morash posvati unasnane kraje podnarje bel |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | v' ſtarim teſtamenti, katęri je ſędem lęjt sa ſvojo nevęjſto ſlushil — Baron. (mo v' bejsędo pade. ) Prędem dalej gremó — (k. Matizhku |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | na ſebi, tok ne bo vręden, de bi on meni ſlushil. Tihu ! — eden pride — (grę na ſtran. ) ZHETERTI NASTOP. Matizhek , Goſpa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | saſtopim, ſakaj mene toku vſoku povſdignit ozhejo. Jeſt bi njim ſlushil , oní pak moji shęni; jeſt bi njih glavo kriſhpal, oní |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pred tremi lejti doli pod novim Męſtam na gobovim gradi ſlushil. Je ręſs, al ne ? Matizh. Ręſs. Smeſhnava. Tok posnaſh kluzharizo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tem, ko ſim ſvoje ſhole dogotovil. Sato, ko ſim poſhteno ſlushil, ſo me radi imeli, me v' shlahen ſtan poſtavili, ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Vranko, sveſt ino ſerzhen vojſhak, je veliko lét sa sholnirja ſlushil, ſi je veliko bojov poſkuſil, ter ſe sa ſvojo domazho |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tukaj povédati. Kraljev ſlushavnik Poſhtenovizh je ſvojimu kralju vſelej sveſto ſlushil, ſe ni nikòlj podkupiti dal, je vſikdar reſnizo govoril, terdil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhirni ilovnati semlji potreſeſh, ji bo s prizho ſuhotne laſtnoſti ſlushil. Dober gnoj s ſuſhkam narediſh, zhe ga s shivinſkim blatam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kamnito semljo tergati bo dvojno drevo ali dvojnak vſelaj bolj ſlushil, kakor ſamez, sató, ker dvojnak raven gredelj imá, ter ſtanovitno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bi v veči slavo Stvarniku, v veči čast človeškimu umu služila, ko zvezdoznanstvo. Človek, ki take resnice s svojim umam spozná |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | umerla. Priča Maria Krois, ki je v hiši za deklo služila, je pa v poroti rekla, da je bila rajnca le |
| Blagomir puščavnik (1853): | prepustile. Tam bova v tihi samoti svoje dneve preživela, Gospodu služila, in svojega ljubega očeta obžalovala, ter Boga prosila, da bi |
| Roza Jelodvorska (1855): | deliti, prišla je v tej slabi obleki v naš grad; služila je pri vratarici, in je vse terpljenje voljno prenašala, kjer |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vdova per ſhtiri in oſemdeſetih letih je bila. Bogu je ſlushila vſe ſvoje dni, velíko molila, terdo ſe poſtila, ino sheljno |
| Stric Tomaž (1853): | ste dozdaj pri bogati in pobožni gospej v Novem Orleanu služile, kjer se jima je prav dobro godilo in ste se |
| Trtna uš (1881): | izleže, kako dalje raste in živi. V pojasnilo nam bodo služile pridjane dobro barvane podobice. Iz zgoraj omenjenih jajčic ali gnjid |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki so jo napravili, ko so po meni se kerstitki služili, delala veliko čast. Večkrat so me malega dečka na mizo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | dobrega Gospoda iz celega srca ne ljubili in mu ne služili! Izidorjevi so si pa tudi vsi prizadevali Bogu zvesto služiti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | offrov) bo pozhiſtela naſho vęſt od mertveh del, de bi ſlushili temu shivęzhimu Bogu? inu satu je on tudi en Srednik |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tvojiga S. Duha, de mi s' zhiſtim teleſam bodemo tebi ſlushili, inu s' ozhiſtenim ſerzam tebi dapadli. O Bog! Stvarnik, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bómo ſpolnili, dar tę brumnoſti, de bómo Bogú po dolshnóſti ſlushili, inu timu blishnimu v' potrębi pa- |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | veliko gerši bolezen kakor koze. Per njem je Izraelsko dekle služilo. Ta reče eniga dne Namanovi ženi: „Oh, naj bi bili |
| Sveti večer (1866): | sem, da nam bo božično drevo pri odreji otrok dobro služilo; večkrat saj nam bo šibo nadomestilo. Otroci, ki so enkrat |
| Blagomir puščavnik (1853): | mi je pičla hrana, ki jo s potam svojega obraza služim, kakor drage pojedine viteza. Zdrav sim in mirno vest imam |
| Zlatorog (1886): | poprejšnjih letih bil sem često tam, »A potlej šel sem služit na Koroško »In od tedaj še nisem videl Barbe. »Pa |
| Sacrum promptuarium (1695): | leta tedaj fazonetel vſimite, inu ſvejſtu polek vaſhiga della Bogu shlushite, ter vam oblubim, de bote enu ſrezhnu lejtu imeli. Vij |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam hlapzom, inu deklam, ter vam rezhem, de zhe shelite shlushit pres terplejna, ſte pravi oſslij, sakaj ta kateri shlushi pojdi |
| Stric Tomaž (1853): | svojem otesati in mu miloserčnost izbiti sklene, da bi njemu služiti mogel. Nekaj dni potem gredo sužnji pavolo nabirat. Z začudenjem |
| Oče naš (1854): | Ta čas je minul. Enako tatovu mi mora zdaj noč služiti in ponoči moram k svoji čedi laziti. Ondi moram v |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | mož? « Ona: »S steklom kupčuje in težko si mora kruh služiti. Leto in dan nosi ubožec težki koš iz Českega; če |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | služili! Izidorjevi so si pa tudi vsi prizadevali Bogu zvesto služiti, kar jim je prineslo mir božji v hišo in pa |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ki se je srca polastilo in nas ovira Bogu zvesto služiti? |
| Gozdovnik (1898): | pomiloščati ter ob enem obsojati. Brez besede vam odstopam bonanso, služiti vam hočem, pokoren biti in dokler bom živ… « Fabij mu |
| Gozdovnik (1898): | vožnjo po reki, ker te skorje niso mogle v drugo služiti, kakor da se jih z drevesnimi vlakni zveže v podobo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nauſemi k'sebi ſa poduhati, kar be ſnallu k'sladnoſti sluſhiti, temuzh le tugente imajo tvoje kadilu biti, skus katiru se |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu vonder praſne roke. Sajne. Starsham, inu otrokam morem jeſt sluſhiti: ponozhi ſa glavo: podnevi ſa tit. Vajkshneza. Kar sem dans |
| Sacrum promptuarium (1695): | bil en Antuarhar, kateri s' dellam ſi je mogal kruk ſhlushit, de ſi lih je bil ſhenin Marie Divize, inu menem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | piſſanu: ti imaſh Boga tvojiga Goſpuda moiiti, inu njemu ſamimu ſlushiti. Tedej je njega hudizh popuſtuv: inu polej An- |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga zhlovęka ſtvarjene, inu snajo k' naſhimu isvelizhanju ali ferdamanju ſlushiti, kakor jih my vshe potle ponuzamo, poſtanejo sa naſs ena |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhibkejſhi, je bil ovzhar. S' délam ſta ſi mogla kruha ſlushiti. Bog je dal Kajnu ſrezho per kmetii, Abelnu pa per |
| Blagodejna zvezdica (1881): | Hugo Oskarja obiskal. Bertholdovi so ravno pri obedu sedeli, ko služkinja naznani, da želi gospodična Ada govoriti z milostljivo gospó. Zdaj |
| Blagodejna zvezdica (1881): | gospodični in jej naroči, da naj pride čez eno uro. — Služkinja odide, a kmalu se zopet vrne, češ da pravi gospodična |
| Povestnik v sili (1883): | le malo govorila, samo kar je bilo neobhodno potreba. Njena služkinja, stara kakih petinštirideset let, živela je z dušo in telesom |
| Povestnik v sili (1883): | kakor bi se bala, da bi Liza temu ne pritrdila. Služkinja pa jo je znala vselej z meni nerazumljivo srčnostjo in |
| Povestnik v sili (1883): | na moj račun. — Pride pa komtessa sama. Le ena priletna služkinja jo bode spremljala. Ali grofica, rečem zdajci jaz nekoliko nevoljen |
| Cyclamen (1883): | ni imela prilike izpregovoriti z jednim ali drugim; le ohola služkinja, katera je ob jednem opravljala kuhinjska opravila, kupovala je jajca |
| Domačija nad vse! (1889): | Po kom? « pozvedaval je on iznenadjen. »Po kom? « odvrnila je služkinja čudeč se; »najbrž po očetu. Saj ko ste Vi domá |
| Roman starega samca (1895): | nje hiša; a prevpila se je do hripavosti, ako je služkinja strla kozarec, ki je bil nekaj novcev vreden. Histeriška, trmoglava |
| Roman starega samca (1895): | služkinjo, katera je bila zvrnila in ubila sredi sobe posodo. Služkinja je pobirala črepinje, a ko se je hotela podvizati, padale |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tako draga, da bi se je ne znebili radi. Ta služnoljubnost je kriva, da sta „Slave” in „Sclave” dosegla enaki pomen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bližati se, sta krasna poteza narodnega značaja, akoravno je mnogim služnost tako draga, da bi se je ne znebili radi. Ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bo Petra nadaljeval, in kmali se slišalo ne bo od služnosti, ktero bo blagi vladavec laglje odpravil pri svojih Rusih, kakor |
| Kemija (1869): | Slankamen, Steinsalz, 407. Slatina, Sauerling. Sluz rastlinska, Pflanzenschleim 482. Smalte, smalta, 428. Smirek, Smirgel, 417. Smirgel, 417. Smodnik, Schiesspulver, 405. |
| Rudninoslovje (1867): | ima najlepše smaragde, manjši se dobivajo tudi v solnogradskem Heubachtlialu. Smaragd je dragocen kamen, karat prodajajo po 50 gold. srebra, manje |
| Rudninoslovje (1867): | 5. Smaragd kristalizuje romboederski (sl. 42), vštrit skrajnje ploskve je rázkolen, toda |
| Rudninoslovje (1867): | se kot demant, pa tudi kot steklo, zelen je kot smaragd, tudi raza je zelena, toda nekoliko bledejša, samo prosójen je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | barva. Beril, tudi akvamarin imenujejo modrasto-zelen ali kakor morje zelen smaragd. Po črevlji dolge, neprozorne kristale najdejo v severni Ameriki. 3. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | T. =8; g. = 3.5; barve je po večem rumene. 2. Smaragd, kremenokisla galunina in berilnina (BeAl)Si2; dela heksagonalne prisme, pod. |
| Popotni spomini (1884): | gozdno, prijazno, kjer tudi čisto nebo odseva iz velicega, dragocenega smaragda, kateri je Bog sam pripel na obleko gorovite zemlje ... Lago |
| Rudninoslovje (1867): | od vode. sl. 42. Navadno se samo izvrstno-zeleni kristali imenujejo smaragdi, a drugi berilji (Beryll), razen modro-zelenega, ki se zove akvamarin |
| Rudninoslovje (1867): | imenujejo se navadno orijentski rubini, modri orijentski safiri, zeleni orijentski smaragdi, vijolčasti orijentski ametisti a rumeni orijentski topazi. Slabše zvrsti, sosebno |
| Rudninoslovje (1867): | ima krasno zeleno barvo, ktera se baš po njem imenuje „smaragdasta”, a večkrat prehaja v modro, rumeno i belo; prozóren ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | g. = 2.7; njegova barva je zelena kakor trava, tako zvana smaragdasta barva. Beril, tudi akvamarin imenujejo modrasto-zelen ali kakor morje zelen |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | delu spadajoča razmerska števila drugo z druzim, dobljene produkte pa smatraj za razmerska števila jednostavnega družbenega računa in le-téga uporabi potem |
| Revček Andrejček (1891): | uči, svoj živ dan nič ne vé, In kamor pride, smatrajo za tepca ga ljudjé In vender je še dan na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | j. produktov 16000 gl., 24000 gl. in 40000 gl., katere smatramo lahko za razmerska števila jednostavnega družbenega računa. Račun stoji takó-le |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 29. Število, izraženo s katero koli črko, treba za praštevilo smatrati, ako se izrekoma nasprotno ne poudarja. Števila, katera so razdelna |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ima na desni m ničel. Dostavek. Vsako dekadno število moremo smatrati za polinom, urejen po padajočih potencah števila 10. N. pr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | rudeče dekleta z bistrimi, večidel plavimi očmi, in ko na smeh postavijo usta, se jim vidijo lepi drobni, ko sneg beli |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spregovori tisti, ki jo je bil zgrabil, „ali tvoj hijenski smeh te koj izdá. Komú si se pač režala? ” „Tebi. ” „Zakaj |
| Zlatorog (1886): | Stisne pest in vèn drhtí mračán; Na uhó mu bije smeh glasan. |
| Revček Andrejček (1891): | je grozna — že blaznica! 2. Za rádostjo vam vsak tišči, smeh hoče imeti vse, Za resno stran življenja pa ne briga |
| Zeleni listi (1896): | perjem posuta? « Pri teh besedah se zasliši iz sobe glasen smeh. In zopet reče oče: »S perjem si posuta? Kje neki |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Katarinknimu ſtraſhenju, kteriga je vredna bila, ſmejati. Tudi mater je ſmeh poſilil, ker ſo kakor saſtopna kuharza videli smôto tvoje hzhéri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | natenčnost Poljskega ´ — in moje gori rečene besede vam ne bodo sméha silile *). (Konec sledí. ) |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe ma dua — Ansh. To bo sa konz vsęti od ſmeha — ha, ha — — Jak. Le mene puſti govorit — me saſtopiſh Anshe |
| Zlatorog (1886): | zopet grem, »Vidiva se, toda kdaj, – ne vem. « S pikrim smehom se obrne urno In za čelo on se prime burno |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | smrtno bled. "Jaz ali pa on," odverne Peharček s peklenskim smehom, in oči so mu divje žarile. "Jeli se mu bodeš |
| Zlatorog (1886): | travi spomladánje sveži Zaleskéče ključek mu spomládni, In z upórnim smehom deje lovec: »Dober znak si, cvetka ti rumena »Onemu, ki |
| Revček Andrejček (1891): | dovoljenje. (Pogleda smejé se Jeklena in z glasnim in neumnim smehom po sredi odide. ) Jeklen (gleda za njim in uzdihne). Sveti |
| Sacrum promptuarium (1695): | nihdar ij nej ene hude beſsede rekal, ampak vſe s' ſmeham je preneſsil, inu kadar jo nej mogal s' dobro beſsedo |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu taiſto reslije na Mosha: Socrates gori pogleda, ter s' ſmehom k' sheni rezhe: Moja Zantippa; jeſt ſim dobru vejdil, de |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | službo ga je vzel. Njegovi burki so barona marsikterikrat k smehu prisilili, in kadar je Pavliha svoje burke prav začel spušati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Persi v radosti kipíjo, In krog ust se še blišíjo Sméhki kdajne nežnosti. O de bil bi, dete mílo, S táboj |
| Gozdovnik (1898): | gledalo v daljavo, ter uzrlo, kar jo je zanimalo. Legotni smehljaj ji preobrazi lice. A že v jedni minuti se ji |
| Gozdovnik (1898): | in mnogo ljubezen, ki sem jo nahajal pri vas. « Srečni smehljaj drkne čez njeni ustni. »Obilo si jo nama platil. Bog |
| Gozdovnik (1898): | oči pa so budile in nepremakljivo srpele v Tiburcija. Zadovoljni smehljaj je igral po lovčevem obrazu, kakor ga je opaziti pri |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | mi ne boš odpustila? « Objemši jo še z drugo vpraša smehljajem: »In mi ne boš odpustila? « »Ne! « pravi ona, a resno |
| Antonio Gleđević (1873): | je prehitel Fernando Gozze, vzel bakreni kotlič in z lahnim smehljajem in globokim poklonom ga podal Baziliji. Dekle je zardelo ob |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | roko okolo njenega tilnika. Objemši jo še z drugo vpraša smehljajem: »In mi ne boš odpustila? « Objemši jo še z drugo |
| Bolna ljubezen (1874): | prijatelj, — kaj pravim čuden — hudoben, prav zelo hudoben! Z najsladkejšim smehljajem nam vliva strup v srce, z rožami nam podaja gade |
| Cyclamen (1883): | Vas ljubim bolj nego ...« »Stojte, doktor,« reče ona z lahkim smehljajem; »obljubila sem Vam odgovora, toda prej moram vedeti, ali Vam |
| Gospod Janez (1884): | za — onega! « »Ti si vedno stari —« omeni župnik z lahkim smehljajem. »Grešnik — kajne? « konča Peter njegovo opomnjo. Župnikova sestra je vstopila |
| Gojko Knafeljc (1899): | obrazu. Samo Weber se ni ganil nikamor, a s porednim smehljajem okoli ustnic je opazoval svoja tovariša, kakor bi hotel reči |
| Vinjete (1899): | pred njimi s povešenimi rokami in s tiho poželjivim, neodločnim smehljajem. Ves obraz je bil nedolžen, skoro otroški, kot da še |
| Gojko Knafeljc (1899): | se je bilo seveda pripraviti na trudapolno delo! Z zlobnim smehljajem je segla po Gojkovo kupico ter jo izpraznila v dušku |
| Roza Jelodvorska (1855): | dan pokažete«. Obernivši se proti Ljudmili, jo prijazno pozdravijo in smehljaje rečejo: »Že od nekdaj vas poznam kakor miloserčno gospo, in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kaj še! ” „Znabiti, koliko smo temu in unemu dolžni? ” vpraša smehljaje starček. „O tega ne. ” „Ali ne? Čudno je zares, kako |
| Revček Andrejček (1891): | imovitega kmeta sin. Na to se moraš tudi ozirati. Andrejček (smehljaje zase). No od tega bo pa že bogat! Neža (zopet |
| Revček Andrejček (1891): | praznike! (Gresta proti durim. ) Jeklen. Pa le srečno vozita! Ana. (Smehljaje. ) Saj res; semkaj grede bi bila skoro nesrečna. Jeklen. Kako |
| Genovefa (1841): | pokorna bila. Jelita,” je djala moshama ſe s ſolsnimi ozhmi ſmehljaje „sdaj ſe vunder lé ne kèſata, de ſta nama takrat |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen. (Kliče za njó. ) Ti, trmoglavo dekle! (Stopi naprej zadovoljno smehljajoč se. ) Franica ima ves moj značaj. Kar si v glavo |
| Gozdovnik (1898): | prav na tem kraju, ki je bil nasproti Bivolotoku. Ponosito smehljanje je igralo po resnovitem obrazu vodjinem, ko je dejal, obrnivši |
| Genovefa (1841): | ſmehljal, ſe ji je sdélo, kakor de bi ji to ſmehljanje vſo puſhavo olépſhavalo in kakor de bi vſe okróg poslazhéno |
| Genovefa (1841): | ne bojiſh ſtrahot téga kraja? Lé ſmehljaj ſr, lé! Tvôje ſmehljanje mi vezh pové, kakor jésero beſedi. Sdi ſe mi, kakor |
| Oče naš (1854): | sim, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata s žalostnim smehljanjem. „Že davno nisim bila tako zdrava, kakor sim zdaj, in |
| Oče naš (1885): | sem, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata z žalostnim smehljanjem. „Že davno nisem bila tako zdrava, kakor sem zdaj, in |
| Viljem Tell (1862): | še pri odprtem prizoru nekoliko časa. Ribarček (poje v čolnu). Smehljá se jezéra kopel vabljíva, Mladenič na bregu v spanji počiva |
| Zlatorog (1886): | ali ga poznaš? « Pógled urno fant povési, Mati Katra pa smehljá se: »Le ga vtakni za klobúk si, »Ti teptáč po |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | sem hotel Boštjana uprašati, zakaj se je pri Šnakšnepskovskovih besedah smehljal, pa že ni bilo več časa, ker gospod je prišel |
| Žalost in veselje (1870): | kako bi začel. In oče Tomaž, kako radostno se je smehljal in stiskal svojima otrokoma roki, saj so bili danes pervikrat |
| Iz arhiva (1890): | njen pogled? Takó ošabno zaničljiv! « »In kakó se je on smehljal! « opomnil je Pavel. »Takó se menda smehlja zver ob svoji |
| Luka Vrbec (1890): | polno radovednih ljudij okrog- prvega poslušalstva. Šoba se je zadovoljno smehljal, ko je videl, koliko poslušalcev so mu dovedli otroci. Malo |
| Iz arhiva (1890): | ti hodim morda v neprav! « dejal je in se poredno smehljal. Šalil se je baš poprej pred gradom z Anico in |
| Iz arhiva (1890): | ne sebično, kakršna je res bila. Dasi se je Lovro smehljal, čutil je vendar v svoji notranjosti, da ga je pripovedovanje |
| Mara Rendića (1897): | Prav nič ni bil divjal, še le sladko se je smehljal; vinski duhovi torej pri njem niso imeli onega učinka, kakršnega |
| Gojko Knafeljc (1899): | vam nikdar takih nepremišljenih šal! Komaj sem izgovoril in se smehljal, že je planil prijatelj Tone kvišku, pograbil posodo z žveplenkami |
| Gojko Knafeljc (1899): | ter vnovič dobro premešal. Pri tem delu se je vedno smehljal ter pogledoval zdaj Gojka, zdaj Cilko, kateri je semtertja tudi |
| Genovefa (1841): | tako narédil, in de ſe mu je ſmehljajozhimu tudi ſant ſmehljal. Tako ſo imeli vſi nad ſantkam ſtotéro veſelje, in ako |
| Genovefa (1841): | je otrôk ſvôje rozhíze sa njo ſtégal in ſe ji ſmehljal, ſe ji je sdélo, kakor de bi ji to ſmehljanje |
| Gozdovnik (1898): | naj smeliši velikaš španski,« smeje se Rdoles. Rozalita se je smehljala zadovoljno, ko je njen prijatelj žel toliko vseobčega priznanja. »Don |
| Ferdinand (1884): | njegovo ime. Sedaj se me pa ni treba več bati. Smejaj se vedno v svojej otročjej nedolžnosti. |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in rečejo: „Goljufani smo! ” Pavliha se je pa v pest smejal. Od tod mende je tudi pregovor: Mačko v žaklji kupiti |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | denarje in ob jagnje pripravil. Pavliha pa se mu je smejal in je tisto uro mesto zapustil. Sklep. Tacih in enacih |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | de sem odpravljen; oh, kako me peče! ” Pavliha se je smejal ter rekel: „Tretje znaš še dolgo čakati; in dokler té |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | menda strahú sam ni vedel kaj; cesar se mu je smejal, ker ga je prav za prav samega veselilo to zvito |
| Cvet in sad (1877): | prihranil materijal, da se bom včasi sam na svoje stroške smijal. « »Odpustite mi, da sem se izpozabila in vam se takó |
| Izza mladih let (1882): | tudi pevec, in za vsakim petjem se je brisal in smijal in posebna zadovoljnost se mu je razlegala po nosu in |
| Cyclamen (1883): | stalo o istem dnevi v svetem pismu. « Hrast se je smijal. »Čemu se smejete! Tu ni treba nič smeha; Vi ne |
| Cyclamen (1883): | čez most. Doktor je bil obstal vrhu klanca in se smijal na glas, spoznavši pogumnega jezdeca in njegovo rosinanto. Bil je |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | sosedne kraje po razne potrebščine in od ondot — se nam smijal. Ako ga je kakšen hlapec ovadil, izvohal je Omer-beg vselej |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | šaloigro ali bolje burko nad Tankim doigrati. Rad se je smijal, to je bilo njegovo veselje. Na Tankega se je bil |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | predstavila kot »moja sestrinja Ana« že poznata. »Z Dunaja — sevéda! « smijal se je Pavel, čegar oči so hitele po dvorišči in |
| Vesela vožnja (1889): | marsikake šale in prijateljske zabavljice, katerim se je konečno najveseleje smijal dohtar Konec sam. * * * Ko se je drugo jutro dohtar Konec |
| Na obáli (1891): | ter rekla, da Svetkova ne bodem nikdar. — ,Haha, ne bodeš! ' smijal se je hudobno; . videli bodemo; zdaj si ujeta, ptičica moja |
| Pozhétki gramatike (1811): | bila zlo naſprotniga naravia: uni je védno jokal, ta smiraj ſmejal. Céci kashe blishno ſtvar, cela manj blishno, poſtavim: je n' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kralj. ;,Sdi ſe mi, de bi ſe rajſhi jokal, kakor ſmejal. Le povéj, kaj ti je! ” |
| Genovefa (1841): | ki je ſtariſhi ko ti, neumniga imenoval in ſe ti ſmejál. Pa lé sa to, kér posâbi, de je ſam nékadaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi te ne bil spoznal, če bi se ne bila smejala” nekako britko spregovori tisti, ki jo je bil zgrabil, „ali |
| Sosedov sin (1868): | zasmeje od daleč sem in Štefan se tudi zasmeje. In smijala sta se ta dva, ne toliko zato, ker bi se |
| In vendar —! (1878): | dva. Pred mano sta hodila, v enomer govoričila, ter se smijala. Meni pa je ta smeh tergal serce — in tega človeka |
| Izza mladih let (1882): | je skušal mlinar potolažiti. S'Micel in Oettel sta se smijala, še jedno smo pa vender le zapeli in potem se |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | vodo nikdar brez kakega krščanskega znamenja; ona pa se je smijala in velela, da se povodnega moža ne boji. Neko nedeljo |
| Beatin dnevnik (1887): | Potem bodeš ti gospá? « vprašala je naposled Vijola. »Beatica gospá! « smijala se je Roza, »ali si pa uže dovolj velika? « »In |
| Beatin dnevnik (1887): | trdite, dohtar, ki ste se od nekdaj bali zakonskega jarma? « smijala se je grofíca. »Baš jaz, grofíca milostiva,« odgovoril je globôko |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | bilo za Ano tvojo! Držita ga! « Sestrinja se je tudi smijala, a bila je takó iznenadena, da ni mogla odgovoriti. V |
| Lisjakova hči (1892): | Ahnenfelsom zabavala ves božji dan; sedaj sta se menila in smijala, sedaj dražila, vmes pa delala osnove za prihodnjost. Mlada in |
| Senanus (1892): | poleg mladega gospoda in ga gledala takó ljubeznivo in se smijala ž njim takó veselo, da je gospodu Gregoriju njiju smeh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vse to le zavoljo tega, de so se poživinjeni pijanci smejali! Lejte, kaj učini pijanstvo! A. Z. Vesela novíca. Presvitli Cesar |
| Zlata Vas (1848): | je vnelo, de ste tako nališpani? “ Tako je prašal in smejali so se. Res pak se je čudno zdelo mnogim ljudém |
| Zlata Vas (1848): | dekléta pod staro lipo sedéli in peli, ali pa se smejali, kadar jo je kdó iz pivnice prilomil, ki je pregloboko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svojih Rusih, kakor pri nemških baronih. Kmali se ne bojo smejali, kadar se bo govorilo od rusovske nravnosti in od rusovskih |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | samga sebe z lažjó hvali, Ljudjé se bodo mu smejali. “ 21. Žitno klasovje. Neki kmet je šel s svojim sinom |
| Mahmud (1870): | hotel imeti za-nje 80.000 cekinov, ker so se mu pa smijali, vrgel je glavi proč. Veliki vezir se razsrdi in ga |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | je župljane, kako naj obdelujejo gorice. Ljudje so se mu smijali, ker je bilo sploh znano, da je njegov pridelek skoraj |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | odnehal, celo z levico. Vsi mnogobrojni gledalci so se zaničljivo smijali taki slabotnosti. Šestnajstleten deček zgrabi Tončka od zadaj pa ga |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | da je ta divji mož umetnik, kateremu se ne bi smijali zaničljivo niti v gosposkih dvorih. Za romsko pesnijo prišla je |
| Lisjakova hči (1892): | okenci nizkega podstrešja tičalo troje otrok in veselo so žvrgoleli, smijali se doli na ulice in mahali z drobnimi ročicami, dasi |
| Kolésarjeva snubitev (1892): | bi bila kuga pri njih! « »No, ali se mu bodo smijali! « S tem je bila zarota za nocoj dovršena. |
| Lisjakova hči (1892): | trije so gledali v podstrešje k onim otročičem in se smijali ž njimi. »Čemu se tako smejete? « vpraša trgovec kmeta. »Gospod |
| Svatba na Selih (1894): | nič, kaj pa misliš? Veš, da bi se mi ljudje smijali, ako bi vzela ubogega graščinskega lovca! Midva z očetom tega |
| Svatba na Selih (1894): | gresta v vežo, kjer stojé pripravljene rečí. Nakladali so balo, smijali se, ukazovali drug drugemu, pehali se semtertja, ker jih je |
| Sacrum promptuarium (1695): | obeden nerezhe, Juri Bug ti pomagai? Oni ſe ſò niemu ſmeiali, inu dialli, Juri poprej, poprej bi bil imel premiſlit, inu |
| Genovefa (1841): | vréla in umréti je mógel. Oni pa ſo ſe ſhe ſmejáli in saſmehovali ſo ga. Pa vunder ni ne êniga zhloveka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | delo, katiro tukaj vſim pred ozhi poſtavim, de ſe bodo ſmejali, inu s menoj poterplenje iméli. Zhe bom shivel, ozhem ſhe |
| Ferdinand (1884): | znalo govoriti in hoditi. Prinese ga; dete se je veselo smejalo staremu, prijaznemu možu. Tudi je pustilo, da ga je vzel |
| Revček Andrejček (1891): | misli pa na to, kako se uzbudil bó. Kdor zmir smejati se želi, življenja ne pozna; Res! — Svet je grozna — že |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | rumeni. Na vrhu smo se začeli gledati, in jeden drugemu smijati: bili smo tako otepeni, pikasti in marogasti, kakor da bi |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | pisalni mizi iň ko nájde neko pisanje, začne se glasno smijáti, ter mi je pomoli. Razgrnem je in vidim, da je |
| Prvi sneg (1886): | za učiteljem, ki je štel korake, da si se moral smijati. Zdaj je Poskočil plosknil ob dlan in slepec se je |
| Prvi sneg (1886): | in neokretno se nekateri premikajo. Človek se mora večkrat nehoté smijati. Torej, če se Vam ljubi, prav veselilo me bo. « Male |
| Beatin dnevnik (1887): | je posoda tvojega imena«, in česar je polno, tega prekipéva. « Smijati sem se morala na glas. A trpinčenja dohtarju vendar še |
| Postillion d'amour (1887): | ki razumi jedino besedo »Čankiang« iz ragljanja. Deklè se počne smijati na vse grlo, tako lahko in prisrčno, kakor le mladost |
| Vesela vožnja (1889): | v tem, ko se je sodnik jel na ves glas smijati in je še porogljivo pristavil: »No, se vsaj ne bode |
| Vesela vožnja (1889): | v tej uri pristojala kàj slabo. Začel se je torej smijati tudi sam. »Molčite no, prismode! Vsak človek mora kdàj storiti |
| Lisjakova hči (1892): | smehljajo in dobrikajo ter jim kaj pripovedujejo, da se morajo smijati. Ti gospodje nimajo drugih skrbij, nego kako bi kratkočasili ženska |
| Sacrum promptuarium (1695): | shlishal, ſe sazhne valat, inu zagovati, takrat Liſiza ſe sazhne ſmeiati, inu njega troshtat, rekozh: Videm de ſi en pravi oſsel |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vender ſo ſe morli Katarinknimu ſtraſhenju, kteriga je vredna bila, ſmejati. Tudi mater je ſmeh poſilil, ker ſo kakor saſtopna kuharza |
| Genovefa (1841): | je hôtel tudi on trobiti. Miloſtna mati ſe je jéla ſmejati, ako ravno ſo ji ſolsé ozhi salivale. Na trobljenje roga |
| Sacrum promptuarium (1695): | beu, inu ardezh, ga sazhneo hualit, ſe ſazhneo v' njega ſmiati, ter ſi ſerze vſmaieo k' njemu pojte is gnesda, sunej |
| Valenštajn (1866): | Grofinja (se smeje). Kakó pa, njemu se mudi. Ti čakaš Lehkó. Valenštajn. Kaj |
| Zeleni listi (1896): | Oh, oče, oče! Začarana sem! «, odgovori vsa prestrašena. »Začarana? «, dé smejé se oče. »Zakaj neki? « »Oh, le poglejte, oče! Poglejte! « »Pa |
| Gozdovnik (1898): | meni Pepo. »Grof de Mediana je naj smeliši velikaš španski,« smeje se Rdoles. Rozalita se je smehljala zadovoljno, ko je njen |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Serzę mi bo rasdjala , zhe me ne vſliſhijo — Matizh. (ſe ſmęja , inu vſtane. ) O veſsélje ! o miloſt ! o ſręzhen Matizhek ! Le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bogatiga kmeta, ki spomladi hrastiče presaja, drugi se mu pa smejajo. Ti mende še ne véjo koliko je lép hrastov gojzd |
| Revček Andrejček (1891): | opleta). (Hlapci in dekle od vseh strani pritisnejo in se smejejo. ) Jerica. Hi! Bistagor! Anže. I-a! i-a! i-a! (Oponaša oslovo riganje |
| Revček Andrejček (1891): | Sedaj se je pa res vzdramila. (Smeje se. ) (Vsi se smejejo. ) Neža (delo ustavi in huda). Veste kaj, vi se pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s obilnimi darmi obloshé, drugi med njimi pa ſe temu ſmejajo in njegovo delo ſkrito svijazho imenujejo. — Kar ga je k |
| Divica Orleanska (1848): | je strelna krogla, Ko je iz Laturnela gledal dol. – Ti smeješ se, kér daljno ti razkrijem? Očesu svojim, meni ne, verjêmi |
| Maria Stuart (1861): | Elizabeta (se zaničljivo smeja. ) Zdaj ste razkrili pravi Obraz, do zdaj kazali ste predličje |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | prešička v papir, plača svoj dolg in se v pest smeja, de je gospode tako splačal. 38. Povést. Kako Pavliha svinjo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | spodej ležal, drugi zgorej, eden vpije, drugi kolne, tretji se smeja; z eno besédo, prava prekucija je bila. Pavliha pa se |
| Ultra! (1867): | Kotílek (se smeja). To so same šale — Vilko je to prinesel iz Ljubljane |
| Zlatorog (1886): | bi jih bil natrgal »Drugod, kot gori na čarôbnem vrtu? « Smejí se Špela. »To noróst verjameš? »Premnogo lovci védo ti na |
| Gozdovnik (1898): | »Aha, riba prijema! « smeji se Rdoles. »Črnotič sam je, ki bode gotovo obiskal bele |
| Zlatorog (1886): | pridom vedno potrpí, »A kmétič jok imá in nejevoljo«. – Srčnó smejó se vsi, ko Jaka neha, In ker je ogenj davno |
| Čas je zlato (1864): | Lenče se pa za to le malo zmeni. »Le se smejajte,« reče sam pri sebi, »kar se se učim, za se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | lehko zlomil roko ali nogo. “ „Nič ne dé,“ reče Lovre smejaje se, „zato vendar še ne odjenjam. Toda moj trud bi |
| Robinson mlajši (1849): | Petek ne imel nikákega gospoda! Robinson ga je uprašal, se smejê če ga je to zžerlo? ino ko tega terditi ni |
| Mlinar in njegova hči (1867): | nečem ! (Trešči piščalko ob tla, da se na kosce razdrobi. Smejé. ) Dolge zvestobe plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in— stari satan |
| Revček Andrejček (1891): | hvala Bogu! Anže. Lepa hvala vam, oče, za dovoljenje. (Pogleda smejé se Jeklena in z glasnim in neumnim smehom po sredi |
| Revček Andrejček (1891): | so to — prav pravi blazni — ves svet je pa — blaznica. (Smeje se. ) Da, da, pa še prav zares! |
| Tiun - Lin (1891): | ker se nikdo ni hotel več boriti in je škodoželjno smeje se otišel s svojimi tovariši. Ko se je zvečer vračalo |
| Zlata Vas (1848): | Ožbè zna vunder le coprati! “ so Zlatovasčani vselej rekli se smejajoč, kadar jim je zopet kaj koristniga povedal. Vse se mu |
| Divica Orleanska (1848): | Le nam očí je tma debela krila. Jovana (se prijazno smeječ ozira. ) In sim resnično v sredi ljuda svôga? Ne več |
| Zlatorog (1886): | Napolnjen vrč z dišéčim brinovcem Prinêse k ognju, tiho se smejóč. Razdávčen starec ni, da baš dejal bi, Samó zarad divjačine |
| Zlatorog (1886): | Smejoč podá mu Anka rokó: »Pokaži, kaj si prinesel s sebó |
| Zlatorog (1886): | A stari Jaka máje s sivo glavo, In pravi jim smejoč: »Prijatelji, |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | je tolar nazaj vzel, a divjega moža imam še. « Duh (smijoč se): »Morebiti si ga podivjala s svojo termo? « Ona: »O |
| Gozdovnik (1898): | vam ne morem ponarediti,« meni Pepo. »Grof de Mediana je naj smeliši velikaš španski,« smeje se Rdoles. Rozalita se je smehljala |
| Zlatorog (1886): | divjad le Vzpenja se in oni, ki jo vara, Lovec smeli in lokáva koza. Tam, kjer z brado dolgo in lišajno |
| Astronomija (1869): | si mislimo zemljo dne 21. marca, ko nastopi tek v mér puščice. V tem času se vidi solnce v znamenji ovna |
| Fizika (1869): | vsóti (soštevku, sumi). Ako pa sile vlečejo sicer v enako mér, ali v protivnem zmislu, mora njih učinek enak biti njihovej |
| Astronomija (1869): | se nam zdi, da je solnce preteklo lok 30° v mér, ki je našemu premiku ravno nasprotna. Če tako nadaljujemo svojo |
| Fizika (1869): | razločevati več slučajev. N. pr. več sil zamore v enako mér in v enakem zmislu delati na telo, takrat je, kakor |
| Botanika (1875): | gre v sladorjevo raztopino, in nekoliko poslednje gre v nasprotno mér. V gornjem primeri gre več vode skoz mreno v sladorjevo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | začneta istodobno na obodu kroga od iste točke v isto mer pomikati; prvo preteče ves obod v 24, drugo v 18 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | uro po 24 km; istodobno se odpelje brzovlak v isto mer iz mesta A, katero je za 36 km zadaj za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v 1 uri? 54. Dve telesi se pomikata v isto mer, prvo od A, drugo od B, katero mesto je za |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Samuel Heinicke, kateri je vzgoji gluhonemih otrok postavil jako vspešno mér s svojo bistroumno mislijo, umislivši nek poučni sistem, po katerem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ravno savoljo tega takó dobra, kér se vertilo v eni méri v nji obrača, tér v smeteni enako toploto naredi, na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naravnost kviško 6042 čevljev dviguje. Dolina , ki leži v ravni meri proti jugu, je tukaj prav ozka; le malo ostane cesti |
| Fizika (1869): | Tako n pr. delate na telo, kteremu se v vodoravnej méri neka hitrost podeli, istočasno sila, ki ga vodoravno dalje žene |
| Fizika (1869): | slučaji, kader več sil dela na telo ali v vsporednej méri, ali pa tako, da narejajo med sabo kot. V sledečem |
| Fizika (1869): | ravnice, tako imenovane gladine ali lica, ki ležé pravokotno proti meri teže. In res ako se kteri del kapljine prizdigne nad |
| Gozdovnik (1898): | pomočjo svojih tovarišev je na obeh koncih otokovih, ležečih v smeri reke, odtrgal velike suhe veje in pa debla, šele v |
| Gozdovnik (1898): | desni. « Pepo prime svojo puško, pa jo mahne v naznanjeni smeri okolu piramide. Pride in priplazi na vrh grobišča, a ne |
| Gozdovnik (1898): | ubežnega izhoda pred svojimi gonjivci, ter jo udero v ravni smeri proti taboru. Divjaki se podé tudi semkaj za njimi. Ta |
| Gozdovnik (1898): | le eno sredstvo uiti jim: to da je krenil od smeri, držeče h konjem. To sredstvo se je obneslo. Sokoljeoko je |
| Gozdovnik (1898): | nazaj, da ukreneva priprave. « Splezata zopet dolu ter izgineta v smeri, v kteri sta prišla. Dan je minul. Noč je nastopila |
| Gozdovnik (1898): | takem tudi ne veste, v kteri smeri je odjahal? « »V smeri na taborišče. « Potem ima nove izdajske namere. Ker je šel |
| Gozdovnik (1898): | konjem. To sredstvo se je obneslo. Sokoljeoko je hitel v smeri proti konjem, a razbojnika od todi proč ter sta jo |
| Gozdovnik (1898): | sililo čislati ga. »Po takem tudi ne veste, v kteri smeri je odjahal? « »V smeri na taborišče. « Potem ima nove izdajske |
| Gozdovnik (1898): | ne uduši. Stopi med grmovje, priplazi se neslišnih korakov proti smeri, v kteri se je oddaljil ostali Apač. Čez nekoliko časa |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | se daje osebi, ki ima rada te besede na jeziku, smešen priimek. Pri tih se vezna čerka časi deva, časi ne |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | nazovibrat (pseudobruder), nazovimrtvac“ (scheintodter). Vzlasti smešnih priimkov je dovolj: „gaziblato (smešen priimek kacega nizkega vradnika, ki se šopiri); izderilijeska“ (kerngesunder kerl |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | to kje govorí, gotovo se rabi le v šali za smešen priimek! Poslušanja vredno je še zdaj, kar je uže leta |
| Mlada leta (1875): | obleki, ki se je nosila za cesarja Jožefa, prav zelo smešen. A bodi mu žemljica lahka; zakaj že davno je umrl |
| Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | odtegne. Prazno je človeško bahanje tisto s svobodno voljo, najbolj smešen pa je prigovor: ,Vsak si je sam svoje sreče kovač |
| Testament (1887): | mahajoč z vsemi štirimi po zraku. Prizor je bil tako smešen, da je zavladal glasen grohot ter je bil pozabljen takoj |
| Vinjete (1899): | storil, Julija, da me ne ljubiš več? « »»Ali si ti smešen! Kaj hočeš, da govorim? «« »Pridi v sobo. « »»Čemú? Prav takó |
| Kvišku (1899): | moje duše, srce mojega srca! Smešno! Kako je človek često smešen, kako brezmiseln, koliko pretrpi, prenese, kako se zatajuje in robuje |
| Vinjete (1899): | v obraz, če se ji morda ne zdi bedast in smešen. Ali srečal je samo mrtvi pogled njenih velikih, steklenih oči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tikama za hišo c. k. deželniga poglavarstva (ali za lontovžam). Smešna vganjka. Peter je na hribu sedel in pa Žvižga: pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in terdijo, da te občne nadloge ni kriva tako imenovana smešna odertija žitarjev, ampak slabe letine zaporedoma več lét, bolezen krompirja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se nasmeje, kakor bi se bil spomnil na kaj prav smešnega. „Revica mi je poslala krasen perstan in me prosila za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | iz Mirne. Slovenske navade. (Kaj je „bobljati? ”) Med več druzimi smešnimi navadami imajo krajnski otroci po nekterih krajih tudi to navada |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | govoriš zmiraj resnico, a zdaj si hotel mojo laž narediti smešno. Prav je, da si tako naredil, kajti Kdor samga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hotel kaj ſtorit'? In komu b' ſe lepſhe sdélo Rákov ſmeſhno pot ſledit' ? Le kar s zhaſam ſe ne gáne, Vedno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Glej, da te kje Lama Baba ne zgrabi”. (Dalje sledí. ) Smešnice. Nek amerikansk časopis naznanja sledeče: Vročina je bila pri nas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | znal brati. Po mojim kratkim razjasnjenju se začne lekár celó smešno izgovarjati: „to je dosihdôb v slovenskim jeziku nenavadno bilo, ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Katerza ga pobara: „Kaj pa v' baſagi imate, de tako ſmeſhno ſhepta? ”— „Rake !” odgovori mosh. „Kaj, rake imate? ” ſe Katerza sazhudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu je ali dopadlo ali pa ſe ſilno neumno in ſméſhno sdélo. V ſvojih bukvih je imel ſilno veliko neumnih rezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kak nov neznán jezik ; sicer ga uprášam: ako si pšenico smeti in plevela občiniš, ali očiščena pšeníca nehá pšenica biti in |
| Stelja in gnoj (1875): | hribov, ne pa apnenik, 11. prst, 12. plevél in vsakatere smeti in odpadki, 13, celó razdrobljeno staro zidovje, 14. pred vsem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smetene spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev. Če je smetana premerzla, se ji pomaga, če se v toplo hišo prinese |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | delajo. Cinkaste latvice (Zinkschüsseln) so naj boljši, v njih se smetana nar hitreji naredi, in se jo tudi nar več dobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nekaj smetene pogreje in med merzlo zmeša. — Če je pa smetena pretopla bila, naj se v kakšnimu bolj hladnimu kraju mede |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi mi svetovali, kaj mi je storiti, če se smetena ne da vmesti. Zdravitelj: Ne bom je govoril kar besedice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dežéli več slabiga, kakor dobriga sroviga masla najde? Ali morebiti smetena, ki je večidel prestára? Ali hrami, kjer se mleko hrani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſroviga maſla ali putra vméſti. ) ˛Skuſhnja je pokasala, de ſe ſmetana ne da ſamo bershej v ſrovo maſlo smeſhati, zhe ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nima, de bi ſmetano od eniga poſnémanja méſti mogel, ſe ſmetana toliko zhaſa nabéra, de jo je doſti. Po tém ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Al mleko holandskih krav ima to napako, da nima toliko smetane kakor švajcarskih, mircodolinskih in tiroljskih. Zato pa narejajo Holandci veliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | krave več molzejo po njih, in da ima mleko več smetane, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le ne rado vméde. Mina. To je pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev. Če je smetana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veste, od napčniga vremena; od pregorke ali pa od premerzle smetene; od nečednih posod ali soparnih mlečnih shramb; tudi ima nektéra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali pa z toplo vodo izmije, ali če se nekaj smetene pogreje in med merzlo zmeša. — Če je pa smetena pretopla |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kuha, potem jo skozi sitice precedi in daj par žlic smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in limonovih olupkov perdeni, ribo na to položi, nekoliko žlic smetene perli, dobro pokri, de se počasi pari (dinsta). Čez nekoliko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem dve žlici dobro pomočenih droži, tri žlice mlačne srove smetene, sladke skorje, cukra in pol unče drobno stolčenih prepečenčnih (biškotnih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ktera je z oljem pomazana. Zdej pa en polič srove smetene s štirimi rumenjaki dobro razžverkaj in nad žerjavco mešaj, dokler |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zreži, ter jih v polivko deni kakor tudi eno žlico smetene; naj dobro zavrejo. Zelena polivka. Razreži prav drobno eno unčo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol maselca smetene s štirimi rumenjaki in pol unče cukra in zli na |
| Kuharske Bukve (1799): | en piſker deni dvę shlize zvętne moke inu en maſsélz ſmętane, dobro smęſhaj; potlej perdeni dvanajſt rumenakov, oſoli, supęt rastepi. Piſker |
| Kuharske Bukve (1799): | v' ſklędo eno libro pogręte moke, dvanajſt rumenakov, en frakel ſmętane, tri shlize voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli |
| Kuharske Bukve (1799): | dobra raſtepene; tudi dvę shlize voloveh droshá, en frakel ſladke ſmętane, oſoli vſe; inu naredi s' moko is tiga vſiga teſtó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de jo je doſti. Po tém ſe med 12 bokalov ſmetane 2 unzhi dobro ſtolzheniga galuna in 3 bokale kiſliga mleka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolj po lahkama in kaſneje; kader ſe pa sazhnejo is ſmetene jagodize delati, vlij maſliz mersle vode sraven, po tém boſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | puter) vmesti, so tudi čebulne kožice, ki se pri medenju smetani primešajo. — Dobro srovo maslo napraviti ni tako težka reč, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se vertilo v eni méri v nji obrača, tér v smeteni enako toploto naredi, na ktéri je pri medenju tolikanj ležeče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nekoliko mlačniga mleka, ki ravno iz pod krave pride, k smeteni v pinjo prilije. Jez miſlim, de je Ferlanova pinja ravno |
| Kuharske Bukve (1799): | 18. Seleni grah v' ſmetani. Mlad seleni grah deni s' putram, zukram, inu enmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | Namaſhene ali filane kolerabe. 17. Spargelni. 18. Selèni grah v' ſmętani. III. Kuhane, parjene, ſękane jedi od meſa inu peretnine. 19. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Deni današnjo smetano v čedno posodo, in potem ji včerajšnjo smetano z žlico pridevaj, in oboji dobro zmešaj. Tako naj se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | spravi, kolikor je je k vmedenju potreba. Napčno je novo smetano k stari, ali današnjo k včirajšni dajati. Ravno nasprotno se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | več višnjevih lis zapazi, ktere se večkrat razširijo, in celo smetano pokrijejo; tudi se v mleko potegnejo, da vse višnjevo postane |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | k včirajšni dajati. Ravno nasprotno se mora ravnati: Deni današnjo smetano v čedno posodo, in potem ji včerajšnjo smetano z žlico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | pije in veljá kozarec v kavarnah tudi 10 kop. , s smetano in kruhom pa 20 kop. Kruh tudi ni drag; prodajajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Kadar so se mehurci prederli, pomaži rane večkrat s sladko smetano in belakom. Če se te rane gnojé, napravi mazilo iz |
| Kemija (1869): | nam potem pové, ktero mleko ima več smetane. Ako meteš smetano (na pr. v pinji), raztrgajo se one mrenice tolstih krogljic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | spridijo. De se dobro srovo maslo dobi, je pervič treba smeteno posneti, predenj se mléko pod njo popolnama skisa. Miſlim, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zelnato jed. Tudi jih lahko z rujavo polivko (zosam) in smeteno poliješ in tako zavrete same na mizo daš. Narezano telečje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſmetano poſname, in zhe kdo toliko krav nima, de bi ſmetano od eniga poſnémanja méſti mogel, ſe ſmetana toliko zhaſa nabéra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 12 ur v hramu ſtalo, ſe ga péti del sa ſmetano poſname, in zhe kdo toliko krav nima, de bi ſmetano |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ga do dobriga. Ko za na mizo napravljaš, ga kot smetenov štrukel v skledo vzdigni, s cukram potresi in mleka perdaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Fižol z ocvertimi kapči. Mandelnovi bandelci. 145. Gobe na župi. Smetenov štrukel. Polži s hrenam. Ocverta šuka. 146. Špargelnova župa. Dušen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se razcepi Krasno mnenje mladih let. Pohot ohladí. Ljubezen ne smé se; Cvetíca vení. Ter sad napové se. Mož mora na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | viši poklic, čez kteriga le cerkvena oblast soditi zamore in smé. Per tem pa se bo vender tudi na posebne vošila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | izvoliti; ako se pa očitno za kak posvetni stan nameni, sme le do konca tekočiga leta v mladenšnici ostati. Sicer stopijo |
| Tine in Jerica (1852): | in je pravila, de jo neka ženska, ki je ne sme imenovati, za božjo voljo prosi, de bi ji le toliko |
| Stric Tomaž (1853): | pa, da, če so mu nepokorni, jih kakor pse pretepati sme. — Iz tega se lahko spozna njegovo nravno in dušno stanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zato, ker po postavi se od zastavnih (hipotekarnih) posojil ne smé več činža terjati, kakor 4 od sto; po 4 za |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pri najinem ženitvanji? ” „O še veliko! ” „Kaj nek? ” „On ne sme umreti. ” Poveljnik černih strelcev jo pogleda tako serdito, kakor bi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se dá le po krivični roki priti, tega tudi ne sme strašiti krivična preteklost, ktera je bila podlaga boljši bodočnosti; saj |
| Gozdovnik (1898): | dejanje. « »In ta Diaz? njemu naj se tudi ničesar ne sme zgoditi? « »Brez potrebe naj se mu ni las ne skrivi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | djali k' njemu: Pole, tvoji Jógri dęlajo, kar ſe ne ſmę dęlati ob ſabbóti. 3. On je pak k' njim djal |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tèdaj je bólſhi en zhlovèk, kakòr ena ovza? Sató ſe ſmę ob ſabbótih dobru ſturiti. 13. Tèdaj rezhe h' timu zhlovęku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rokó imel, inu ony ſo ga praſhali rekózh: Ali ſe ſmę ob ſabbótih osdravlati? de bi njega satoshili. 11. On pak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ino reſ zelo nizh ni vsel. ˛Slushabnik boshji namrezh ne ſmé biti dobizhka sheljen. — Vidite, kako tudi otrozi, ako ſo dobri |
| Genovefa (1841): | in naſh ljubi grôfizh v puſhavi poginila. ” — „Sato ſe ne ſmé nobêna svér terpinzhiti! ” je djala kerſhenza, ki je iméla sveſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivíno vliti. Vediti ſe mora, de ſe taka voda ne ſmé v poſodah is koſitarja, kupra, ſvinza i. t. d, iméti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kteriga ſe mu pa po nobeni zeni takó dolgo ne ſme dati, dokler samore ſhe kaj od te jedi in pijazhe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | verjamemo; sakaj veliku reſsniz ſe ne ſmęj verjęti: perſęge tih salublenih , svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih |
| Divica Orleanska (1848): | tvojih več. Karol. Preskerbi ga. Prestola žlahtni pevci Zapustiti ne smejo nečešeni. Neplodno krono nam oživi petje, In z vencam jo |
| Divica Orleanska (1848): | deržali nismo. Karol. Nar bolji trume cele vojske so, Ne smejo zdaj, ne zdaj me zapustiti! Svetovavec. (Na kolenu. ) Pomagaj? kralj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vedno mešaj, dokler nekolikrat ne povrejo. Dalje se pa ne smejo kuhati, ker bi sicer tako lepe ne bile in bi |
| Tine in Jerica (1852): | mogel tolažil. „Naši posli, pravi, se čez jed gotovo narmanj smejo pritožiti. ” Jerica. Jez tudi ne vem, kako bi jim boljši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 6. zjutraj se smejo spet odpreti; tudi 3 ljudje ne smejo skupej na ulicah biti; od 8 zvečer do 6 zjutrej |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je grozno nezdrav. Konji, ki pozimi nimajo posebnega dela, ne smejo zmiraj v hlevu stati; ampak vsaki dan, ako ni premerzlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | fantom, ki še niso dosegli vojaški službi podveržene starosti, se smejo potni listi (Pass) k večemu do konca februarja (svečana) tistega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dokončanim šestim tednom. Nekteri gospodarji terdijo, da se jagnjeta ne smejo rezati, dokler niso pol leta stare, ker pri takšnem ravnanju |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali več neznank je treba prav toliko jednačeb; le-té ne smejo biti med seboj v nikakem nasprotji in druga mora biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | té bolesni v ſilno vrózhih dnévih nikdar vpregati ; terpesha ne ſmejo ſploh nizh iméti, tudi ne ſmejo zhes klanze velike teshe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſenzhnih in srazhnih kritjih biti in goniti ſe ne ſmejo. 5. Voli sa voshnjo ſe ne ſmejo ob zhaſu té |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nikdar vpregati ; terpesha ne ſmejo ſploh nizh iméti, tudi ne ſmejo zhes klanze velike teshe vositi in varuj jih vſaziga prehlajenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goniti ſe ne ſmejo. 5. Voli sa voshnjo ſe ne ſmejo ob zhaſu té bolesni v ſilno vrózhih dnévih nikdar vpregati |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | živlenje vzel; že za del svojiga dobriga imena tega ni smel. Bila sim ob ediniga svojiga prijatla. Z žalostnim sercam sim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | očetam. Vsi nja dolžniki so bili odpravljeni, de nobeden ni smèl toti dan nesrečniga Kumita v hudoben spomin vzeti. Za Minoj |
| Zlata Vas (1848): | i. t. d. Besedi in prisegi nihče več upati ni smel; možbeseda je bila pri njih prazna reč. Med zakonskimi ljudmí |
| Robinson mlajši (1849): | moj predmodri ino mogočni otec? Kako bi mu tedaj predpisovati smel, kaj bi z meno učiniti imel? Ne ve li naj |
| Robinson mlajši (1849): | ino k svoji pogodnosti obernol. Stanislav. Ali pak je tude smel s teh reči vzeti, ko mu neso slišale? Oča. Kaj |
| Zlata Vas (1850): | hišo pelje. Dva in trideset gospodarjev je bilo; nihče ni smel ne besede ziniti. Vsak se je hudo vstrašil, ko se |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Svoje telo v jed, kakor Svojim učencam! — Tudi jest sim smel priti k Njegovi mizi, akoravno čisto kar vredin nisim bil |
| Zeleni listi (1896): | se bo naučil ubogati. Kakor hitro pa bo to znal, smel bo sam šibo sežgati«. »Vi ste pametna mati, gospa. Res |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | korakov je ločilo mater in otroka; — pa deček se ni smel pokazati. — Potrpežljivo je moral čakati srečnega trenutka, v katerem bi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ena gerſhi, ſtraſhliviſhi poſhaſt, namrezh tigaiſtiga gręha, perkashe, katęriga ni ſmęl ne Pridigar na kanzelni, ne ſpovednik per ſpovedi imenuvati, sa |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | cesarstvu mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja prosil, de bo smela beliga goloba z zeleno oljko v svojim gerbi (ali grajšinskim |
| Stric Tomaž (1853): | res tako, bi jih pa koj rada imela, ako bi smela potem ž njimi storiti, kar bi rada. “ „Kaj neki bi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in za njimi je šla vsa četa, ktera sama je smela pričujoča biti in drug nihče. Slekli so mu oblačila in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Berta se prestraši in reče: „Vsaj bi res ne bila smela tega storiti. Nò, morebiti da mi bojo starši vendar odpustili |
| Stelja in gnoj (1875): | stelja biti? 1. Stelja sploh bi prav za prav ne smela biti surova, vlažna ali mokrotna, ampak suha, dobro izsušena. Zakaj |
| Ferdinand (1884): | Če dobri Ferdinand res zboli za kozami, bi li ne smela z otroci pri njem ostati? « dene gospa Blanka. »Kaj! « zakriči |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | temuzh en odhod k' vezhni zhaſti. Jeſt se szer nisem smèlla bati nasrezhnu umreti, kjer nisem noben strah enega greha obzhutila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skušnjah lani dobre letvine pričakovati: ne vém, ali bi jo sméli letas drugač. Če bo zima mehka, bi znalo pràv biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tersje zeleno; tudi letas je bilo blizo sv. Martína. Smo smeli po starih skušnjah lani dobre letvine pričakovati: ne vém, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kristjanski zlogi takó, de bi se drugim bolj izobraženim deželam smeli v izgled postaviti. Oprava (obleka), od krajnske popolnama razločna, akoravno |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vzemite me z otrokam vred. “ Pa služabniki kakor radi, niso smeli njenih besedi obrajtati. S silo ji tedaj dete vzamejo, in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v malo sobico pri vélikih vratih, kjer so nekteri sužnji smeli svoje prijatelje sprejemati; v roki nese pokrito pleterko. Ko duri |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vaſs proſsi , vſi fantje inu deklizhi proſsijo , de bi ſe ſmęli poſtopit, s' godzi v' graſhino priti. Baron. Kaj ti praviſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1845 dalje, kmetovavzi ſvoje govédi ne bodo na paſho goniti ſméli, temuzh domá jo bodo mogli v hlevih rediti; paſhnike ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | In tega tud' vſakimu naſ daſh; Pa koriſtne bi shivali ſmeli Puſhàt' mi bres shivesha, bres pàſh ? In nikól ne pêlji |
| Divica Orleanska (1848): | je hrabri živel, od pogodbe In mira ni se govoriti smelo. Dünoa. Tak mertev je? Svetovavec. Na našimu ozidju Dolžnosti službe |
| Tine in Jerica (1852): | se pri izrejenju narpogostiši opusti, in bi se narmanj opušati smelo. Jerica je od svoje matere pravo bogaboječnost podedovala ali poerbala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemſhke zerkve to naſhtulili, kar bi ſe le v italianſke ſmelo poſtaviti, in ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po |
| Divica Orleanska (1848): | mojstra bilo, Na tron njegov ga moram položiti, In reči smem, nosila sim ga zvesto! Kralj (proč obernjen. ) Bandero dajte ji |
| Divica Orleanska (1848): | častoglad, sirov zavid vas tira, Jez mati sim, tedaj ga smem čertiti. Talbot. De, v mašovanju čuti mater svojo. Izabó. Hinavci |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | spomni, de sim za večno življenje vstvarjen, in de ne smem druziga delati, kakor kar me po smerti gotovo v večno |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | jim ondi godi in kako je tam, tega ti ne smem povedati! « »Daj mi nazaj moje dete! « prosi mati jokaje. Pa |
| Čas je zlato (1864): | kralj! tako ne gré! « odgovorí Lenček prijazno, »Nikomur ga ne smem dati! « »Ali ga mar hočem zastonj imeti? « se kralj zakrohotá |
| Valenštajn (1866): | i Bogdan? Ilo. Kar Pikolomini stori, storita. Valenštajn. Tedaj se smem zanašati na njiju? |
| Mlinar in njegova hči (1867): | veselja in groza ga je svetih pesmi kakor vraga. Ne smem! Tedaj tudi nečem ! (Trešči piščalko ob tla, da se na |
| Mlinar in njegova hči (1867): | vzame piščalko s stene ter hoče oditi, pa obstoji. ) Ne smem! Stari Črnot ne privoši nikomur veselja in groza ga je |
| Gozdovnik (1898): | bili, ki ste —? Povejte nam! « »Potlej, kader pumo oderem; ne smem puščati, da bi se ohladila. Sennores, moje ime ste slišali |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vshę ne ſmili ; ſram te bodi ! Baron. (na ſtran. ) Ne ſmęjm ſe ganiti. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na vſe to opomnim, ino ti karbodi ſhe dovoliti ne ſmèm. Mozhno ſi ſzer odraſtla od tiga zhaſa, kar ſi perve |
| Genovefa (1841): | jes niſim vezh vréden, de me sêmlja nóſi! Jes ne ſmém ſvôjih ozhi k têbi povsdigniti! O, ali mi moreſh odpuſtiti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | i. t. d. govorijo ravno tisti jezik kot mi: ali smemo zató reči, de govorijo po krajnsko ali po štajarsko, po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | obudí, se tega ravnanja poprijeti, kader bo kmetijstvo prevzela, ne smemo pričakovati, da bi se izgledi vunanjih dežel v dobiček naši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je, če ga z mesom vred sejemo, toda ga ne smemo bolj na debelo pokriti, kakor k večem za pol pavca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsak Slovenec ponevedoma pametva; in ravno zato smemo novo nepotrebno luliko brez najmanjše škode — na veliko korist populiti |
| Valenštajn (1866): | se vpraša, ali obdržimo Vojvodo v vojski, ali ne? Ne smemo Preostri biti, i tako natanki. |
| Botanika (1875): | vkusno olje. Tudi pohlevne marjetice ali rigleca (Bellis perennis) ne smemo tukaj pozabiti. Mnogo je kolobarnic, ki imajo ozke in kratke |
| Občno vzgojeslovje (1887): | urejuje zlasti otroška domišljija, katera prečesto pokvari vso pazljivost, tedaj smemo računati na trajno apercepcijonalno pazljivost učencev. Pazljivost mora postati samohôtna |
| Tiun - Lin (1891): | poveznil čoln. »Gospod! « pokliče me Jaka, najstarejši naših mornarjev. »Ne smemo naprej, sicer obtičimo! « Uvidel sem, da je mož prav govoril |
| Gozdovnik (1898): | Zakaj pa ne v glavo? « »Človek je ter ga ne smemo ohladiti, preden ga nismo posvarili. « Strel poči v trenotku, ko |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ad Dominum meum, cum ſim pulvis, & cinis? Ali ſe ſmemo podstopit s' Bogam naſhim Goſpudam govoriti, kyr ſmo prah inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu naſhi pozhutki shelijo. Saturei lubesnive duſhe! mi ſe na ſmemo ſami na ſebe saneſti, na naſhe shelie savupat, inu naſhe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kaj ne? ( grędo ) Anshe , Jaka, Mizka (jo ſpremijo) Zhe ſe ſmęmo podſtopit — Naj ſręzhnu damu pridejo — Bog jim lonej! Bog jih |
| Pozhétki gramatike (1811): | zheſ iuo raslíamo. Tedaj je tréba dajati navuke poédama; ne ſmémo méniti, do shé véjo to, kar ſhe ne vejo, ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | car qui puits' assurer de etre toujours bereux; réveshe ne ſmémo nikol saſmehováti; kdo ſi je pazh ſvéſt, de bo védno |
| Pozhétki gramatike (1811): | je popadel, ino oblaſt zhes méſto dobil. To tudi ne ſmemo rezhi, ker attaſiwa ſe ne ſklada s' de la ville |
| Pozhétki gramatike (1811): | in lublen par ſvojih. To je neſklàd, ino tako ne ſmemo rezhi, ker utile ſe neſklada s' de sa ſamille. Cet |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nasaj mu ga bersh dajte, zhigar je. Sakaj tatvine ne ſmemo imeti, ſhe dotakniti ſe je nè. “ Vidite, kako tanko veſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njegove godnoſti in smoshnoſti pri naſhim delu nikdar posabiti ne ſmemo. Veliko naſhih bravzov pred nekoliko meſzi od ilirſkiga pravopiſa ſhe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in s čisto sardeljino polivko na mizo daj. - Tudi jo smeš varno na raženj natakniti, jo z drobnimi klinčki, ki se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | sem poskusil, kaj se pravi: Česar nimaš, tega si ne smeš želeti, In uživaj, kar ti Bog daruje; V vsakem stanu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker bosh ti ubukelzah podvezhan? Tedei boda prov: ti kna smiesh rezhi ias bodam sam shusou: al je riesn bel kar |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tebe bom jeſt — koga? — Matizhek, dobru premiſli. Tukej ſe ne ſmęſh prenaglit. Ti jih moreſh toku vkup ſpravit, de ſi bodo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ni varnu norze briti — Jak. Anshe pameten bodi — ti ne ſmęſh te Goſpode reshalit, sakaj ſo tvoje prizhe — Tulp. Prizhe ? Monk. |
| Pozhétki gramatike (1811): | citoyen, kdor ſebe ſamiga lubi, je ſlab ſoſed. 4. Ne ſméſh ſtaviti son, sa, ses, leur, leurs, na meſtu imena ene |
| Pozhétki gramatike (1811): | pas vous en orguillir, bodi bogat, kakor hozheſh, ſe ne ſmeſh prevséti. Zhe ſtoji ime sad sa que glagolom, takrat je |
| Pozhétki gramatike (1811): | bâtimens. Kader je imé isrezheno v' ravno tiſtimu isréku, takrat ſmeſh ſtaviti sgor imenváne nameſtiména, sa to porezheſh prav: La Save |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtvarnik ga je imenoval drevo ſposnanja dobriga ino hudiga) ne ſmeſh jeſti. Zhe od tega jeſh, ne boſh vezh neumerjozh, temuzh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de ſi ropariz ne pervadiſh. Tudi s tem delam ne ſmeſh do sime zhakati; ampak opravi ga dokler je ſhe topló |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhkodljiv. Zhe je vezh dni deshevnih in gerdih, jim ne ſméſh oken odpréti; prenoviſh ſapo v kozhi, zhe v kaki lonzheni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de ti she v travi ne poleshe. To pa ne ſmeſh ſtoriti v mokrim, tudi takrat ne, kadar je velika ſapa |
| Valenštajn (1866): | srečo vošim — kar se mene tiče, (Skrivnostno. ) Zanašati se name smeta. Ilo (živo). Smeva? Butlar. S pridržkom, ali brez pridržka! Vse |
| Revček Andrejček (1891): | sama pravila, da ljubezen in strela nič ne uprašata, ali smeta užigati ali ne. Franica. (Resnobno in strogo. ) Ljubezen, ki te |
| Revček Andrejček (1891): | rada — kar ustvarjena sta drug za drugega — škoda — da ne smeta skupaj. (Zadene koš na hrbet. ) Bog ju je ustvaril, da |
| Gozdovnik (1898): | sta se kar najbrž poslužila nepričakovano danega dovoljenja, da se smeta odstraniti. Diaz se je imel boriti z nasprotujočimi si čustvi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | loznazhi prineſli? ” „Le pozhajta, de domu pridemo, pravijo mati. Ne ſméta tako naglovedna ino nepoterpeshliva biti. ” Na pragi jo tudi mosh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ročno slovenšine poprimejo, ako bodo hotli željam ljudstva vstreči. Vi smete clo pristaviti, de Vas jez premaganec zmaganca to storiti prosim |
| Ferdinand (1884): | je klečala pred njim. »O, ne, ne! pred menoj ne smete klečati, nisem vreden; ne morem dopustiti. Tega jaz nisem zaslužil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tó en veſseli dan v' shaloſt prebèrnem, taku mi ne ſmęte samęriti; leta kraj, kęr jeſt govorym, je en kraj tę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę vęjſty vóſhimo, inu vam povęmo, de ga vy ne ſmęte smęſhati s'tim làshnivim myram ene falſh vęjſty, v' katęrim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſliſtite, de my ſkusi Ş. Kèrſt otrozi boshji poſtanemo, ne ſmęte miſliti, de je tó ena beſeda od vezh. Ş. Pavl |
| Valenštajn (1866): | se mene tiče, (Skrivnostno. ) Zanašati se name smeta. Ilo (živo). Smeva? Butlar. S pridržkom, ali brez pridržka! Vse Enako! Me umejeta |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | za pijačo pa z otrobi ali s kislim mlekom ali smetko zmešane vode. Če brez hudega prisada in bolečin kervomok čez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in zdaj jokajo in tarnajo, kaj bo? da se Bogu smili! Ves naš pridelek je v tem, kar terta rodi, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ti je samemu dobro znano, — vendar se jim nič ne smili, tudi škoda se jim je ne zdí, ker jo po |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | poklizal, inu je rękàl: Meni ſe ta mnóshiza v' ſèrze vſmili, kęr ſo vshę try dny pèr meni oſtali, inu nimajo |
| Biblia (1584): | poklizal, inu je djal: Meni ſe ta folk v'ſerci ſmili: Sakaj ony ſo vshe dobru try dny pèr meni oſtali |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | od tebe ſliſhim ! — zelú ta nedolshnoſt ſe ti vshę ne ſmili ; ſram te bodi ! Baron. (na ſtran. ) Ne ſmęjm ſe ganiti |
| Stric Tomaž (1853): | tudi približa, in njih verige s svojimi nježnimi rokicami tiplje. Smilijo se ji ti reveži, zato hitro odteče, toda spet kmalo |
| Viljem Tell (1862): | in zdaj na steno zgrudi se — Tedaj se mi je smilil. Stopil sem Ponižno k njemu in mu rekel: Jaz sem |
| Sveti večer (1866): | Otroka Kristjan in Katrica mu odložita, ker se jima je smilil, klobuk, palico in culo. Katrica dene culo na klop; |
| Sveti večer (1866): | obernejo k vratom. Otrokoma se je revni deček v serce smilil, vendar pa se nista k njemu upala, ker ga nista |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | sem bil prijet! ” Rad pripoznam, da se mi je mož smilil; al vse, kar mi je povedal, se mi je zdelo |
| Sacrum promptuarium (1695): | teshki krish na hrib Caluarie, ter ſe je v' ſerzi ſmilil Veroniki, taku de millu ſe je jokala, inu kadar je |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | posebno v tistem razburjenem času. Materi sta se otroka prav smilila, češ Bog ve, kaj ju še čaka. Vendar je zaupala |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | sedeli na germovji, z ivjem posutim. Malej Bertici so se smilile uboge živalice. Razveže vrečico in jim verže pest žita. Njen |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | kerščanske srenje so pomorili in mene sabo v sužnost tirali. « »Smilite se mi, častiti oče! « reče Enrik. »Rad vas odkupim, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vse razloží. Ljudjé ga osupnjeno gledajo, in nekdo mu reče: „Smilite se nam,— pa brez zamere, ali se vam niso nekoliko |
| Maria Stuart (1861): | Kako nizko Stoji tak velik lord na dvoru tem! Grof, smilite se mi. |
| Kemija (1869): | 407. Slatina, Sauerling. Sluz rastlinska, Pflanzenschleim 482. Smalte, smalta, 428. Smirek, Smirgel, 417. Smirgel, 417. Smodnik, Schiesspulver, 405. Smola benzojeva |
| Kemija (1869): | najplemenitišim dragim kamenom. Izredno trdi ste tudi rudnini korund in smirek, obstoječi iz brezlične temne glinice. Drago kamenje in druga zlasti |
| Zoologija (1875): | vsem živečim in vsa dušna stran našega bitja nema nobenega zmisla, nobenega pomena. Število znanih živalskih vrst. Iz tega, kar smo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | je v tem časniku („Slov. Narodu”) se izjavilo v tem smislu, da ta misel je nepraktična, da požre dosti kapitala, kteri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | napačno pa bi bilo, ko bi hoteli gojenca vzgojiti v smislu krivih nazorov, kateri se nahajajo kot jednostranski izrastki na vsakem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je poželenje dvojno: pozitivno in negativno, ali poželenje v ožjem smislu in mrzost. Poželenje hoče, da se odločilna predstava pojavi v |
| Fizika (1869): | pa sile vlečejo sicer v enako mér, ali v protivnem zmislu, mora njih učinek enak biti njihovej razliki. Dalje so prav |
| Fizika (1869): | pr. več sil zamore v enako mér in v enakem zmislu delati na telo, takrat je, kakor se vidi, njih učinek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jeſeni dodélan. Gotovo je ta narédba vſe hvale vredna, in Şmledniſki goſpod baron Lazarini, ki ta móſt puſtijo delati, bodo s |
| Robinson mlajši (1849): | vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu so bili topove — dela |
| Revček Andrejček (1891): | moram doživeti. Grešnik. On jo je pobrisal, kakor bi bil smodil za njim. Tekel sem za njim, toda, moj Bog, kako |
| Gozdovnik (1898): | Glavar Apačev, bode li on, ki je ranjen do življenja, smodil se v deželi solnca? Je-li ne znajo beli možje, kako |
| Žalost in veselje (1870): | Noč je bila precej temna. Kapitén in Tomaž sta pušila smodke, da bi pregnala nekoliko nadležne merčese, ki so bili zvečer |
| Žalost in veselje (1870): | orožja, potem pa posedejo krog ognja ter jamejo pušiti najdene smodke. "Vaša ladija je bila španska, kakor pravite," prične Tomaž ptujcu |
| Kupčija in obrtnija (1872): | za risanje, za pisanje not in za bakroreze. Papir za smodke je iz tabakovega listja narejen, papir za kvarte je s |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | dobitko s 130.000 gold.; potem nama ostane še kaj za smodke, Olgi pa kupiva glasovir za 2000 gold. ali še za |
| Ljubljanske slike (1879): | nosu in jako predrznem obnašanji ter najnovejši nošnji, puha najdražje smodke, ter ravna z vso drugo človeško ropotijo nezmerno zaničljivo. Po |
| Cyclamen (1883): | od smehu. Doktor pa je polagoma utrnil pepel od svoje smodke ter mignil z rameni; a smijal se ni. »Ah, še |
| Zádruga (1890): | pospraviti z mize, zdaj teči čez ulice v trafiko po smodke. Ko se je polegel prvi hrup, natoči si Feodor Veselko |
| Očetov greh (1894): | in krese in krese, da bi užgal mokri konec svoje smodke; kar mu šine nova misel v glavo. »Pa — oženiš se |
| Vzgoja (1899): | star divan, na katerem je rajni soprog tolikrat pušil najslabše smodke, ter strmela v strop. Ležala je tako celo uro ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so neokrotni fantíni blizo poslopja strélali, v strélnice (pištole) na smodník (pulfer) papir in cunje basali. Véter silno močno pihaje zanêse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | gold. 3. Davk iz prodaje smodníka (strelniga prahú) in solnítarja. Smodník mora zavolj občje varnosti ojstrimu čuvanju vladarstva podveržen biti, zató |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | večkrat se bali, da se v nabasanih puškah ne bi smodnik unel. — Dalje piše, da je pri njih velikokrat taka megla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se sliši, da so nekega vojaka zasačili, ki je ravno smodnik posipal do nekega drugega magazina pri sv. Barbari; ako bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je primerila v Napolji, ko se je v nekem magazinu smodnik vnel in vse pokončal krog sebe, in spet se sliši |
| Kemija (1869): | Pflanzenschleim 482. Smalte, smalta, 428. Smirek, Smirgel, 417. Smirgel, 417. Smodnik, Schiesspulver, 405. Smola benzojeva, Benzoeharz. Smola jalapova, Jalappenharz, 489 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi bilo, ko bi se nepotrebni strel ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tudi v naših nemških in slovenskih deželah narejanje in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa 13 milijonov in 288,000 gold. 3. Davk iz prodaje smodníka (strelniga prahú) in solnítarja. Smodník mora zavolj občje varnosti ojstrimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ojstrimu čuvanju vojništva podveržen zató, kér je poglaviten obstojni del smodníka. Število dohodka ni znano, kér na ravnost v vojniško denarnico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ko nje mož možnar nabija, se utrene iskra in žakelj smodnika vname ter v moža puhne, da zdaj revež nič ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pri sv. Barbari; ako bi se, bil ta hram, poln smodnika, vnel, pravijo, da bi bilo pol mesta v nevarnosti. Vidi |
| Gozdovnik (1898): | za puške, ter strmi na kraj, kjer se je uzdigal smodnikov dim. Tiburcio stopi iz grmovja. »Hitro, don Avguštin, hitite semkaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 939.85 gl., d) 1714.17 gl.? 4. Koliko veljajo 4 sodi smokev, imajoči 518 kg nečiste teže, ako 10 % tare ter se |
| Kemija (1869): | 428. Smirek, Smirgel, 417. Smirgel, 417. Smodnik, Schiesspulver, 405. Smola benzojeva, Benzoeharz. Smola jalapova, Jalappenharz, 489, Smola kamena, Erdharz, 511. |
| Kemija (1869): | Praparat. Izgórina, Verbrennungsprodukt. Izvod, Produkt chem. Jajce, 495. Jalappenharz, jalapova smola, 489. Jantar, Bernstein, 490. Ječmenovka, Wurze, 502. Jedek, atzend. Jeklo |
| Kemija (1869): | 417. Smirgel, 417. Smodnik, Schiesspulver, 405. Smola benzojeva, Benzoeharz. Smola jalapova, Jalappenharz, 489, Smola kamena, Erdharz, 511. Smole, Harze, 488. |
| Kemija (1869): | Schiesspulver, 405. Smola benzojeva, Benzoeharz. Smola jalapova, Jalappenharz, 489, Smola kamena, Erdharz, 511. Smole, Harze, 488. Smole gumaste, Gummiharze, 490. |
| Kemija (1869): | iz neizdatnih snovi, kakor so na pr. moševina (lesna vlaknina), smola, guma i. t. d., prave krepke in delujoče tvari je |
| Botanika (1875): | krajih še kakor grm. Na Ruskem služi iz lubja dobljena smola za narejanje posebnega usnja, imenovanega juhtina. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | če se trem delam ila pridêne en del kalafonje (goselne smôle). (Za podplate škorinj ali čevljev) ni boljšiga, jih pràv terdne |
| Kemija (1869): | benzojeva, Benzoeharz. Smola jalapova, Jalappenharz, 489, Smola kamena, Erdharz, 511. Smole, Harze, 488. Smole gumaste, Gummiharze, 490. Snovatelj, Ferment, 499. Soda |
| Kemija (1869): | jalapova, Jalappenharz, 489, Smola kamena, Erdharz, 511. Smole, Harze, 488. Smole gumaste, Gummiharze, 490. Snovatelj, Ferment, 499. Soda, 407. Soda calcinirte |
| Botanika (1875): | posebne izločke služečih stanic pridejo neke posebne stvari, sosebno olja, smole, guma, vsled česar se one stanice narazen odmaknejo ter med |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino, al pelen med pijazho |
| Rudninoslovje (1867): | več ali menj lehko, gori s plamenom i diši po smoli. Ako ga žgemo v zaprtem prostoru, kjer zrak ne more |
| Rudninoslovje (1867): | gori z belim plamenom, nareja veliko dima, i smrdí po smoli. Nahaja se sosebno v severnej Ameriki, v Perziji, v Modeni |
| Fizika (1869): | ktera se neposredno dotaknejo. Ako se drgnjenemu steklu ali drgnjenej smoli približa kako kovinsko telo, gre elektrika na-nj, in ono ima |
| Fizika (1869): | edini točki dotaknejo. Taka telesa, ki električnemu steklu in električnej smoli elektriko odvzamejo in ki s tem sami postanejo električni, imenujejo |
| Fizika (1869): | Elektrika je vselej le na površji elektrizovanih teles. Steklu in smoli se odvzame le na tistih mestih, ktera se neposredno dotaknejo |
| Kemija (1869): | se ga vinski cvet ne loti. Mastiks in sandarak sta smoli v belih ali jasnorumenih zrnih; na vinskem cvetu razproščena delata |
| Fizika (1869): | volna, svila in suhi zrak. Ako se elektrizovanemu steklu, elektrizovanej smoli ali kovini približa stekleno telo, ne vzame to na-se ne |
| Botanika (1875): | stiraks (Styrax vulgaris in Styrax Benzoïn), ktera dajeta dobro dišeči smoli, storaks in benzoë. VI. razred: Rastline v večlistim vencem; Polypetalae |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stoji,— dalje volno, ker na svojih planinah veliko ovac redijo, — smolo, lončarske pridelke in mnogoverstno leseno pohišno orodje. Pervo „stavo” imajo |
| Botanika (1875): | odmaknejo ter med sabo narejajo prostore, napolnjene ali z oljem, smolo ali z gumo. Staničnina in vsébina stanic. 18 Doslej smo |
| Gozdovnik (1898): | jih z drevesnimi vlakni zveže v podobo čolnov in s smolo zamaže. Bila je ona desetorica vojnikov, ktere je bil odposlal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vedno v mokroti. Kadar ſe ti neſogniti oſtanki s podsemeljſko ſmolo in s perſtenino ſternejo, ſe naredi to, kar ſuſhek ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | a) meſnato rezh, h) farbo , c) vodo , d) zuker, e) ſmolo. Perve tri rezhi niſo ravno sa zherva redivne. ampak zuker |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Blätterkohle, 30. ,, zrnati, Grobkohle, 30. ,, laknasti, Faserkohle, 30. ,, Kännel-, 30. ,, smolni, Pechkohle, 30. ,, sajasti, Russkohle. ,, rujavi ali lignit, Braunkohle oder Lignit |
| Kemija (1869): | scanina, 477. Harten (d. Stahl), kaliti, 424. Harze, 488. Harzol, smolno olje, 489. Harzseife, smolnato milo, 488. Hefe, kvas, 500. Hidrat |
| Tine in Jerica (1852): | nam utegnejo sovražniki koristiti, kakor prijatli. Liza je šla k Smoletovim v službo, nekaj zato, de je ložej razujzdano živela, nekaj |
| Tine in Jerica (1852): | Sin (zadet). To je že res. Oče. Ali hočeš tedaj Smoletovo Anco gospodinjo vzeti? Sin (zmešan). Mislite, oče? |
| Tine in Jerica (1852): | bogoljubno hčer prostiga delavca več obrajtal, kakor berhko in bogato Smoletovo Ančiko. Smoletova Ančika tedaj je bila namenjena? |
| Tine in Jerica (1852): | in plašno: „Dragi oče, jaz ne vem, mati mi zmirej Smoletovo Ančiko ponujajo. Menim, de kaj taciga še ni za me |
| Tine in Jerica (1852): | vem, meni se zdi, de mati clo mislijo, naj jaz Smoletovo Ančiko vzamem. Se je še dosti časa, na ženitev misliti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | takim napenjanju dostikrat zveržejo; žebet se pa rad kevžeh in smolika prime. — Varite se tedej kmetje! de vaša živina nikoli premerzle |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | eno kurje jajce, z leseno lopatico na jezik namaže. Pri smoliki je pozimi namesto navadne treba konju pogrete vode piti dajati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in kdor ima zajčje masti, naj se lete posluži. Pri smoliki je treba konje premrazenja varovati. Pozimi se ne smejo z |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | s tistim zdravilom pomoči, kterega sim v III. poglavju, zoper smoliko, pri kteri so slinjaki preglodani, naznanil, in ta svalk se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ampak zuker in malo vodniga déla redí zherva, de raſte; ſmolnata rezh pa ſe v zhervu v shido isdeljuje. Is tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perje je nar boljſhi, ktero ima nar vezh zukraſtih in ſmolnatih, nar mènj pa meſnatih rezhi. Staroſt, obdelovanje , semlja, vreme, kraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se mora z suhimi, terdimi dervmi, ne pa z mehkimi smolnatimi kuriti, sicer bo sadje grenko, kér po toploti od derv |
| Kemija (1869): | Stahl), kaliti, 424. Harze, 488. Harzol, smolno olje, 489. Harzseife, smolnato milo, 488. Hefe, kvas, 500. Hidrat apneni, Kalkhydrat, 413. Hidrat |
| Mineralogija in geognozija (1871): | premog, 31. Parni kotel, Dampfkessel. Pansilipptuff, pansilippski tuf, 78. Pechstein, smolnik, 45. Pechsteinporphyr, smolnikov porfir, 72. Pechkohle, smolni premog, 30. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | felsitova masa z živčevimi in roženčevimi kristali. Smolnikov porfir ima smolnik za temeljno maso pa kvarca in steklenastega živca kristale vstlane |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 71. ,, kvarčev, Quarzporphyr, 72. ,, sinjčev, Glimmerporphyr, 72. ,, sienitov, Syenitporphyr, 72. ,, smolnikov, Pechsteinporphyr, 72. ,, glinati, Thonporphyr, 72. Porfirasto, porphyrartig, 67. Porphyr, 72. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pohrbtje teh gor, v dolini Nahe, Donnersbergu, v Črnem lesu. Smolnikovi porfir se le poredkoma kje prikaže, na Nemškem je skoraj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | plažne breccije (§. 110). Odredi porfirovi so mnogovrstni, med njimi smolnikovi porfir, melafir, mandljevec. Porfire najdemo v sledečih gorah in goratih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | najboljšim namenom nadejamo, da bode obudilo pobožen čut, izgreši često smoter ter pokonča celó ono, kar smo nameravali proizvesti. Semkaj spada |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je vkupni vspeh vzgoje in tem preje se doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne teoretične in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | móči, mnogostransko delovati in vzajemno se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč usovršavanja človeškega rodú. Takov stan se protivi ideji blagohotnosti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | duha nad čutnost in stvarja v njem zanimanje za višje smotre; 4. z razvijanjem delovanja predstav in z obrazovanjem krogov predstav |
| Občno vzgojeslovje (1887): | službo najvišje svrhe človeškega življenja, kadar teži torej po istem smotru, kakor prava vzgoja. Pouk služi vzgojni svrhi v marsikaterem oziru |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Vprašanje po smotru vzgoje je zavisno od odgovora na vprašanje o bodočem namenu |
| Stric Tomaž (1853): | in pričakuje tu mirno, z rokami v žepku in s smodko v ustih začetka kupčije. „No, kako se vam zdé? “ ga |
| Dohtar Konec in njegov konj (1888): | sedaj ono nogo in potem pred vežo stoje zažgal si smotko. Hvale pa je odvedel konja v hlev. Pol ure pozneje |
| Iz arhiva (1890): | sem bil bedast«, siknil je med zobmi in segel po smotko v žep. Prižgal jo je, légel na zofo in, puhajoč |
| Moja hoja na Triglav (1897): | mi kratko ni malo ni dopustila, da nje možu ponudim smotko, hkrati čudeč se, kako sem se mogel jaz, ki sem |
| Trojka (1897): | izpijte, bom še jedenkrat nalil in potem pride punš. In smotko, prosim; zdaj se prileže. « — Edvard se je bil izgubil od |
| Moja hoja na Triglav (1897): | kako naj si okrajšam bodoče nadenourno čakanje. Rad bi bil smotko zapalil, a tega ne smem, ker moji živi vozli gotovo |
| Trojka (1897): | pravi. « »Ni slaba,« dejal je baron Berger in prižgal si smotko. »Papa, ta ti je zasolil,« dejal je Edvard. »Smešno! To |
| Trojka (1897): | sobo v visokem pritličju. Tam si je prižgal luč, zapalil smotko, vrgel se na divan in prepustil se pustim mislim. Iz |
| Trojka (1897): | ne premeknivši se, in pokazal s prstom na pol popušeno smotko. »Zunaj puši! Jaz imam govoriti z gospodom baronom. « »Z menoj |
| Moja hoja na Triglav (1897): | povrh do tega, da si izprosim ognja za prvo jutranjo smotko, ki naj mi prijetno diši, dalje hodečemu po položni stezi |
| Robinson mlajši (1849): | skokoma tekel. — Robinson je odrevenét obstal, ino k svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave gor |
| Robinson mlajši (1849): | ino to vzpet vergel, kakor hitro je gde kaj druga smotril, kar se mu je še potrebnejše zdelo. Na posled je |
| Robinson mlajši (1849): | ino čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na ostrovu gore smotrila — vzerla. „Dobre môti! “ je Robinson na Petka skričal, kir je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba zopet razparati. Kedar gnoj gost in bel postaja, in smerad zgubi: je upati, da se bo nevarna pijavka zacelila. VI. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kako betvo listja ali slame: takó ti ne pride nikdar smrad v hišo, in kar hočeš narbolje pognojiti, s tem, gnojem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bučanje vetrov; daljne goré, ki jih čisto in blizo vidimo; smrad iz odstopov ; iskre na piskrih; saje iz dimnikov padajoče; dim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sazhel gnjiti; zhervi ſo ſe po njem sadelali, ino grosen ſmrad je ſhel od njega, kteriga niſo mogli ne on ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | negnuſnu mèrtvu truplu, per katęrimu sa volo ſmrada obedèn oſtati ne moré. Taku ny ena od ſvętiga Duha |
| Kuharske Bukve (1799): | terpeti, kakor v' shelodez djati, karkol je le enmalo ſmrada nategnílo. Zhemú nam je ſizer noſ ravno nad uſtmi? Jed |
| Zoologija (1875): | hup in je šegavega vedenja, neprijeten je pa zarad silnega smradu. Po leti gnjezdi v duplih, kamor znese 4 do 5 |
| Kemija (1869): | prednost pred svinčeno béljo, da ni otrovna in da v smradnih parah ne počrni. 27. Kositar ali cin. Stannum; znak: Sn |
| Zoologija (1875): | tega prebrbajo in žró najnegnjusniše odpadke po gnojiščih, zahodih in smradnih jarkih. Poloté se celo živih živali, napadajo perutnino, opitane svinje |
| Kuharske Bukve (1799): | al kuhaniga kopirna, puto, al rumeno s' kólſhizo vred dinſtane ſmerzhiké to je mavrahe Okol naſtavi knędelze, al klobáſize Nr. 3 |
| Kuharske Bukve (1799): | na sherjavzi, kakor telęzhje karbenadelze. Poſębej rasręshi kàpar, ali pa ſmèrzhike na drobno, ozri v' kosi na ſrovim maſli, perlì shupe |
| Kuharske Bukve (1799): | krompirja, is lupín slęzkene auſtrige, miſhelne, vratove od rakov, al ſmerzhikè, kumare sręsane. Kader pride zhaſ na ſklędo dęvati, rastepi tri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | preden se na mizo da, nekoliko rumenjakov. Jagnjičevi preželci s smerčiki (mavrohi). |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni na opečen kruh. Ako tacih gob nimaš, so tudi smerčiki ali pa jurčiki dobri. Cvetni ohrovt na župi. Skuhaj mehko |
| Botanika (1875): | Chamomilla), ki se po votlem, kegljastem (čunjastem) cvetišči loči od smrdelje (Anthemis Cotula), ktere cvetišče ni votlo in ktera neprijetno diši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se nič ne kadi, kér sadje ne sme po dimu smerdéti. Lese iz protja spletene naj bodo po sežnji dolge in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se večdel zgodi, da maternica posteljco iztrebi, ki sicer nekoliko smerdi, pa je brez vse nevarnosti za kravo. XVI. Poglavje. Francozi |
| Botanika (1875): | je rujavkasta, prahu podobna ali lahko razdrobljiva tvarina, ki ostro smrdi po amonjaku. Pripeljejo ga iz nekterih otokov in iz nekterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſakimu ta smeſ takó priſtudi, de mu she od daljezh ſmerdi, ter sazhne neprenehama drusiga shivesha proſiti, kteriga ſe mu pa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | snažna. Dostavek. Ako je pijavka že stara, gnoj redek in smerdljiv, je znamnje, da so ali vezki vratnih členov, ali členi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nekterih konjih vidiš suh prah na koži, pri nekterih pa smerdljiva mokrina iz kože teče. Tega navadni vzrok je nesnažnost. Kedar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Varite ſe takſhnih hyſh, v'katirih ni Boshjiga ſtrahu, temuzh smerdlivu resvusdaine, v' katirih ni lepiga poshteina, temuzh ta gerda naſramnoſt |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 3. Ob zhaſsu te kuge je neſravu jeſti oſolene ribe, smerdlivu meſu, inu vſse od sverjazhine, shivinsku mzſsu, speh, ſad, dine |
| Zeleni listi (1896): | bi videli, kako se bo veselila. Ne. Ko je božična smrečica gorela, poprosili so hišnega oskrbnika, da jih spusti zopet domu |
| Stelja in gnoj (1875): | §. 16. Stelja iz smerečja, jelovja Itd. Tudi bodičevje od jelovine, smerečja itd., kolikor obletuje |
| Stelja in gnoj (1875): | 16. Stelja iz smerečja, jelovja Itd. Tudi bodičevje od jelovine, smerečja itd., kolikor obletuje, dá pred obletenjem deblu veliko živečnosti nazaj |
| Stelja in gnoj (1875): | Ni toraj dobro tako imenovano kleščje ali sekana stelja od smrečja, jelovja in druzega surovega vejevja. (Se vé, da težko se |
| Stelja in gnoj (1875): | 3. resje in enako rastlinje po gozdih in grmičji, 4. smrečje, in sploh jelovje (sekana stelja, kleščevje), 5. koruznica, ajdovica itd. |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | se videle nizko doli sè snegom pokrite koče. Pod gostim smerečjem so se ustavili in čakali, Šimen pa je šel doli |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je že nagnilo k zatonu. V tem zagleda za gostim smerečjem mali stolpič, razsvetljen od zlatih solnčnih žarkov. Tje se nameri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tega je bila v mnogo krajih še preraščena z nizkim smrečjem, borovjem, jelšjem, brezjem in verbjem z resjem vred; težko je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | prav zvito nalagali, da se bodemo nocoj vsi v "velikem smerečji" zbrali, in tepec bo gotovo tje prišel. — Toraj ti ga |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | gotovo tje prišel. — Toraj ti ga bodeš čakal v velikem smerečji skrit! Kakor hitro ga zaslišiš, daj se mu spoznati, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in en strašni plaz 1. dan Svečana je okoli 2000 smrek z koreninami vred izderl. (Tudi pri nas na Krajnskim) je |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | verba nar bolj storile. Če pa niso v mokrotnem, bo smreka, gaber, bukev, iavor ali kaj tacega boljši. Tako se bo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | bodckovci razširno zatrosijo in pomnožijo. 14. Bodckovci. I. Bodckovci. 1. Smreka, (pinus alba) nima serčne koreníne, in se toraj viharjem posebno |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in pepéla ravno tako malo. Vse druge lastnosti ima kakor smreka, in po Slovenskem je tako znana in navadna, da tudi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tem ne bilo nikoli nič prida iz njega. Hrast in smreka sta rada vkup, pa oboje mora redko biti, ker v |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | debeljši zraste od smreke. Cvetè in dozorí seme takrat kadar smreka, in tudi takrat doraste. Les je za delo v vodah |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | jelša, bukev, jesen, borovec, gaber, jelka, berstovec, oreh, lipa, breza, smreka in hruška. e) Lepega zerna in gost les ima svojo |
| Zgubljen mož (1864): | si vreden vseh škricev! Na, pij, černa duša! " zagermi ko smreka visok galjot, in moj znanec zverne novo kupico zgočega strupa |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | luči, in oskrbnik je zadet, ter se zvrne kakor visoka smreka, ki pod sekiro pade, na tla, in potok krvi se |
| Marjetica (1877): | je gledala vse to. Najbolje pa se jej je smilila smreka, ki je bila podrta le na pol, da je kakor |
| Zlatorog (1886): | zemlji, Tu podobno kačam, tam rogóvju; Tam, kjer bukve in smeréke sílne Vmičejo jo se kljúkastim pritlíkam, Koje, v rebra skálnata |
| Roza Jelodvorska (1855): | oko razvedrila. Ne delječ za hišo so se dvigale stoletne smreke v sinji zrak, okoli hišice pa so bile lepo cveteče |
| Roza Jelodvorska (1855): | dolinico svojiga stanovanja pridejo, je ravno polna luna čez tamne smreke zasijala in svojo milo luč obilno na zemljico razlila. — Roza |
| Roza Jelodvorska (1855): | ne dé. Ravno sim večerjo perpravil, in kakor vidite: hoje, smreke in drugo lesovje so moja družba. Pojte! usedite se na |
| Zlatorog (1886): | gozdu »Našli neki dan mrlíča, »Lovčev oče, vbogi Peter, »Tam smereko je podíral, »Pa mu glavo je razbíla. »Oh, kakó li |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gospodar. Véš kod se v siromaštvo gré? Skoz hiše s smreko znamnjane; V njih sladko vince točijo, In nove kvarte hranijo |
| Roza Jelodvorska (1855): | potem se usede malo od utice pod debelo in košato smreko na lepim kraju. Celo noč misli zdaj na spijočo Rozo |