Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 51

▶ oklicati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oklicala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): v Benedke in Milan na Laško. — Vlada v Krimu je oklicala, da je začela snažiti in čediti te kraje, kjer je

oklicati

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	oseb, in nektere celo iz višjih stanov. — Cesar Napoleon je oklicati dal osnovo namestnega vladarstva (Regentschaft), kterega poglavitni razdelki so sledeči
Valenštajn (1866):	Cesarju vojvoda ostati, hlapec Bom Fridolančev, kadar všeč mu bode Oklicati, da je sam svoj gospod. Trčka. Zamena dobra! On nej

▶ oklicevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oklicevati
- oklicovati
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): nakupovanje vsih tistih stvarí, ktere se za armado potrebujejo, očitno oklicovati in bolj na drobno v tolikšnih razmerah, da ne le

oklicuje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	lanskega leta na dan. Cesarski patent od 20. dec., kteri oklicuje novo postavo, ki šteje 160 razdelkov, določuje 1. dan majnika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	iz domačih in ptujih dežel. Cesarski patent od 28. dec. oklicuje, da vsi cesarski davki z istimi pomnoženimi prikladami, kakor so

oklicujem
- oklizujem
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham, ino léto Goſpodove miloſti oklizujem. “ Po tem je Jesuſ bukve saperl, jih ſlushabniku dal, ino

▶ oklofutati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oklofuta

oklofeta

Sacrum promptuarium (1695):	drusgi? Supet ſe sazhneta preperat, inu spet jo she ble oklofeta, ona sazhne shraiat na vus glaſs, en Shushter kateri blisi
Sacrum promptuarium (1695):	Takrat mosh, jeſt bom ſturil tebi molzhati, ter jo dobru oklofeta, ter ſe shishe pobere: Drugu lejtu na taiſti dan ſpumne

▶ oklopnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oklopnik

Valenštajn (1866):	mi zdi! Drugi lovec. Popa! To so prokleté reči. Prvi oklopnik. Da Fridolanca mari bi pusčáli, Ki skrb za vojnika takó
Valenštajn (1866):	Prvi oklopnik. Milánčana tijakaj nam je spremljáti. Prvi lovec. Kraljeviča! To se
Valenštajn (1866):	zložêni, Ker le neskrbnost bila v čisli je mêni. Prvi oklopnik. Glavarju moram stražnjemu pritrditi. Vojáštvu namérjajo do živega priti, Vojnika

oklopnikov

Valenštajn (1866):	mogel se veseliti. (Vojaci pristopajo. ) Na Nizozemsko hoté nas posoditi; Oklôpnikov, lovcev i strélcev na konjéh, Vseh osem tisóč naj odide
Valenštajn (1866):	Deverú Makdonald stotnika v Valenštajnovej vojski. Švedski stotnik. Več poslancev oklopnikov. Grofinja Trčka. Tekla. Gospica Naibrun, dvorkinja Plemíč Rosenberg, konjuh vojvodičini

▶ oklopniški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

oklopniškega
Valenštajn (1866): tridesetletnej vojni. Oktavij Pikolomini, general lajtnant Maks Pikolomini, njegov sin, oklopniškega polka glavar. Grof Trčka, Valenštajnov šurjak, več polkom glavár. Ilo

▶ oknica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oknica

Fizika (1869):

Ogibati, beugen. Ogljenčevo kisel, kohlensauer. Ogljenec, Kohlenstoff. Ogrevalo, Vorwärmer, 117. Oknica, Fensterladen. Oko, Auge, Augapfel, 144. Oktava, Octave, 105. Ombrometer, dežjomer

▶ okno samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oken
- oken
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): izvira ob kraji mahú, ali po sredi izhaja Iz jezerčnih oken ali prikritih votlin. Vse te vode se pred časom niso
- okin
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): dolgost ima v eni versti 49 in na širokost 35 okin. Na njenem dvorišču bi se zamoglo strelišče napraviti, — tako obširno

okna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	biti, de bi ſe savolj njih prevelika ſoparza delala, in okna ſe mórajo s selenimi vejami saplêſti, de ſolnze prevezh v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	le v italianſke ſmelo poſtaviti, in ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni odſekati, loke po velbu odbiti, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vejami saplêſti, de ſolnze prevezh v hlev ne ſije, odpri okna in vrata in poſtavi kak ſhkaf vode v hlev, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ene ſo namrezh bolj ſtare in kashejo viſoke in voske okna is resaniga kamna od sunaj , od snotraj pa imajo viſoke
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mladost posebno na kmetih najpotrebniših reči po nemško učiti, je okna zamašene pustiti in dan v hišo nositi. Od tod pride
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali teleta. Potreba je prebivavnico vsak dan pomesti, vsak dan okna nekoliko časa odpreti, prah pobrisati, in vsako leto spomladi steno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	to zdravo bilo? Nezdrava sapa je v kučah, kér so okna zabite, de se odpreti ne dajo, za toliko bolj škodljiva
Zlata Vas (1848):	mnogim ljudém, de je bilo v mnozih hišah vse živo. Okna so umivali, tla ribali, vrata čedili, mize, pručice in klopí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pod mahom voda stoji ali tudi izvira, in jih jezerčne okna in okenca imenujejo. Nasprot pa suha planjava od Ljubljane proti

oknih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	okrog hoditi, kakor pri belimu dnevu; vidilo se je po oknih raznih napisov v latinskim, nemškim in krajnskim jeziku. Premiljostljivi Cesar
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in oginj se komaj od sosedov spazi, ko že pri oknih vun gorí. Pajbariča so najšli pod mizo mertviga ; mlajši dete
Zlata Vas (1850):	kerčmarjev, in razun mlinarja, vse revno. Revšina je že pri oknih vun gledala, in na ognjišu so nezabeljen močnik kuhali. Zmed

okno

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	nekaj me jo blo spodbodlo ; na enkrat jeſt puhnem ſkusi okno , de ſim ſi ſkorej nogo slomil (s' roko po nogi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pertiral, de je s' vosam inu s' kobilo vred ſkusi okno ſkozhil. Gaſhper. Nâ, tiſtu pak né, tiſtu — to niſim rękel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	klop is leſa tega dervéſa isresana. Tudi vrata in eno okno ima ſtaniza, ſkosi ktere dobiva srak In ſvitlobo. Borſhtnarji, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz pečniga oboka Zrak žarí, tramovje poka, Strop se vdere, okno zije. Dete plaka , mati vpije , Stok živine Iz dertine. Dnevu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	to navada le: Kedar kje kóljejo, pridejo pred hišo, na okno poterkajo, in mermrajo s spremenjenim glasam, de bi jih ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ženka Marka ribča pod kačjim gradom, in plaha gleda skoz okno, ali ne teče že kjevoda skozi. „Glej! to je
Sveti večer (1866):	„K čemu ?” zaverne ga logar. „Glejte, gospodič, tukaj skoz okno. Glejte, debel sneg krije zemljo; gozdno drevje poka pod njegovo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	na nebu prikazala prekrasna božja mavrica. Janezek je ravno skozi okno gledal in berž veselo zavpije: ,,Tako lepih barv še nikoli
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Bil. ,,Naglo, Joni, pomagaj mi navzgor, splazil se bom skozi okno! “ Hitreje, kakor je mogla gospa O'Nielova prepovedati drzno početje, je

oknom

oknam

Zlata Vas (1848):	je bila železna palica za strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg hiš majhni vertje, lepo obdelani, zraven pa dobro
Zlata Vas (1848):	starši glasno govoriti, kakor de bi se prepirali, je pred oknam na kolena padla, roke povzdignila ter iz serca s solznimi

oknom
Zeleni listi (1896): prepir je poslušala tudi Lovrova opica, sedeča na polici pred oknom. Ko so vse druge živali pokazale svoje umetnosti, priskakala je

oknu

okni
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): bolj rahlo izrekla, ino v tem se od nas proti okni obernila; pa za vratam se ji je znala rudečica, ki

oknu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v liſtu Nr. 2 je: Ledena zvetliza po simi na oknu.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	celo mesto z vsimi predmestmi prav lepó razsvetljeno, v vsakimu oknu se je več luč, v veliko krajih sto in sto
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	glas Rozvite. Malo po tem pa je že poslušal pri oknu, kako se mu je kej steklo. Zaslišal je psa tuliti
Valenštajn (1866):	sestra. (Odideti). Sedmi nastop. Valenštajn. Grof Trčka. Valenštajn (stopi k oknu). Kaj je? Trčka. Vojaci vseh krdel i barv drevé se
Fizika (1869):	ki je po sobi. Med tem ko steklene plošče v oknu dopuščajo nepremenjeni pogled stvari, kažejo nam očáli povečano vsako stvar
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Žena se vsede na svoje mesto, a mož stopi k oknu in nasloni svoje temno čelo na merzlo steklo, med tem

▶ oko samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

očes

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Sijanja pridružiti blagu ne mudi, Se vedno trudi. Gospodar veselih očes Iz visociga hišniga verha Srečo pregleda in blagor nebes; Kozelca
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bil rojen, se je primerilo, da ste se punčici mojih očes namesto na vzunaj na vznotraj zboknile; kolikorkrat pa na to
Fizika (1869):	hišne muhe , imajo take oči. Nektere imajo pa razun ploščastih očes tudi oči z lečo, kakor n. pr. pajki. 177 Vidni

ozheſ
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in ſe jim pridno perliva, dokler ſe ne primejo. Nekaj ozhéſ pride v semljo, kakſhne dva ali trije pa is semlje

očesa

Divica Orleanska (1848):	gori, Če čista si in sveta, odgovori! (Splohno molčanje; vse očesa so v Jovano obernjene; ona se ne gane. ) Sorelka. Moj
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Posihmal David več ni imel dobriga očesa od Savla; nevošljiv mu je kralj bil zavoljo časti, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva pavca na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	drugo rečjo, in zagerni vse skupaj zopet z zemljo. Če očesa gnati začno, odkerhni spodnje, da dobi zgornje več soka in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Evrota gori in doli; očesa, ki je vedno bralo v Fulvijevi duši, da bi tudi
Fizika (1869):	od prave velikosti predmeta, in drugič od oddaljenosti njegove od očesa. Glede poslednje velja zakon, da se med posebnimi mejami velikost
Zoologija (1875):	imenuje pikčasto oko, ali pa je sestavljeno ali mrežasto. Sestavljena očesa so velika, poluokrogla in strčé iz glave na obéh stranéh

ozheſa
Genovefa (1841): meni ſtrah ne da ſpati. Do polnozhí niſim mogla ne ozhéſa satiſniti. De ſo lé vſi saſpáli, ſim is ſvôje bolniſhke
ozheſsa
Sacrum promptuarium (1695): de millu ſe je jokala, inu kadar je vidila, de ozheſsa, inu oblizhe Chriſtuſavu je bilu polnu krivij, pade na ſvoje

očesi

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	sivec njegov govor podomačil, je gledal v kralja z ošabnimi očesi in je pričakoval ugodnega in ponižnega odgovora. Ravno tako sta
Zoologija (1875):	jako plošnati ribi glavo tako zakrenem, da ima riba obe očesi na isti plati. To plat imenujemo očesno plat, drugo pa

ozheſsami
Sacrum promptuarium (1695): katiro bote doſsegli, aku ta fazonetel vednu bote pred vaſhimi ozheſsami imeli; dokler S. Auguſtinus pravi: Conſideratio hæc, deſtructio eſt ſuperbiæ

očesom

očesam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obogatěti, mora ali sam orati, ali pa vsaj priganjati. Z očěsam stori gospodar več, kakor z roko. Če želiš zvestiga služabnika
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kar je nar bolj milo — Luč nebeško njemu omračí. Ak očesam tudi svet pogine, Znanstva luč debelo tmo odrine. V misli
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	to z tako naglostjo, de ga ni moč skorej z očésam slediti, dèlj pa ko svojo reč zganja, bolj se proda

očesom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	obreži, vendar tako, da ne boš saj en pavec pod očesom steržena načel. Na obeh straneh moraš lup na cepiča pustiti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tako odkritoserčno govoriti. Spet ga temni starec pogleda z ostrim očesom, rekoč: „Saj veš po kakem nevarnem potu se je zedinilo
Deborah (1883):	koči dete spi in mati, Na pragu sključen Abraham čepí, Očesom slepim straži rodovino. Le spite, saj vam treba mene ni
Gozdovnik (1898):	nepovratno! O bedak! « Skloni se čez prepad, gleda s pomrklim očesom v globočino. Ni mogel drugači misliti, kakor da je gruča

ozheſam

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik po tem k' Marii, detetovi materi, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nad njim. V' ſvoje narozhje ga vsame, ino glaſ s' ozheſam v' nebo vpertim sashene rekozh: „Sdaj pa, Goſpod, lozhi v'

očesoma
- očesoma
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): se pa to cepljenje takole: šibinico tertno z dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi
- očima
  Robinson mlajši (1849): Še je predse dobé tako klečal, ino bolestno s solzavima očima k nebu gledal. Potle je vstal, ino je s kamenim

očesu

Divica Orleanska (1848):	Laturnela gledal dol. – Ti smeješ se, kér daljno ti razkrijem? Očesu svojim, meni ne, verjêmi!
Zlata Vas (1848):	braniš, — tvoj oče in mati te ljubita kot punčico v očesu; tudi mene sta vedno rada iméla — zdej je poslednji čas
Divica Orleanska (1848):	Kér samo Bog le take čuda dela. Dünoa. Ne čudežam, očesu njenim verjem, Nedolžnosti obraza njeniga. Karol. Té milosti alj sim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jastrob do golobčka! O saj sem že na vašem poželjivem očesu brala, da je le njeno premoženje, njena imenitna in žlahtna

ozheſu

Branja, inu evangeliumi (1777):	v' tvojimu ozheſu, napremishlesh ? ali koku moresh ti k'tvojimu bratu rezhi: puſti
Branja, inu evangeliumi (1777):	pesdir s' tvojiga ozheſa usamem : katiri bruna v'ſam ſvojimu ozheſu navidesh ? Hinavz ſpravi poprej brun is tvojiga ozheſa: inu tedej

oko

Robinson mlajši (1849):	tega lehko dete pozna, kako veliko si mnoge, akoravno na oko maličke reči važiti — tehtati imamo.
Blagomir puščavnik (1853):	nasloni. Roke se mu tresejo, lica so vedno bolj blede, oko motno in na pol zaperto. Vender se še vzdigne in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	razgled v Italijo in južno Tiroljsko, kjer dobro in ostro okó, pričemši z goro Monte canino našteje devet verst gorá; na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vere, ktero pa vendar tudi najprostejši človek obseže, kakor otrokovo oko podobo orjaškega hriba, kterega vzdigniti bi se tudi najmočnejši velikan
Zoologija (1875):	obéh stranéh. Pod mikroskopom se dobro razloči, da je tako oko zloženo iz neizmerno mnogih, namreč do 60.000 pravilnih šestoglatih ploskvic
Zoologija (1875):	neizcrpljiv vir zanimivim studijam. Med čutili je oko najpopolniše razvito. Oko je pri členarjih enostavno, to je, ima eno samo lečo
Gozdovnik (1898):	ste izgubljeni,« zapove don Estevan. Odprave izdajski kažipot se obrne. Oko mu razločiti pa ni bilo moči, zakaj: da-li iz sovražtva
Gozdovnik (1898):	prahu in solnca, je še sam sedel sredi tabora. Njegovo oko je preskrbno preletavalo na vse strani. Sedel je na krasnem
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	morali vso gladino. Naenkrat vzklikne Bôb poln veselja; njegovo bistro oko je ugledalo ob bregu prav majhen splav, na katerem sta

▶ okoli prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okoli

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deshele v ſtrahu in pokorſhni obdershali. To ſe je sgodilo okóli 200 lét pred Kriſtuſovim rojſtvam. Kaſnejſhi ſo Rimzi s vojſkami
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſto let pred, in ſhtiri ſtó po Kriſtuſovim rojſtvu , tadaj okoli 600 lét, ſo oni na Ilirſkim kraljevali, in nekadajne mersle
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ino ſe ga navesne verh prasniga. Nato ſe napravi vogin okoli, katere kebre vmori ino jim maſt v ſpodni lonz slezhe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sneſlo. — 220640 sern na en birgel (Vierling) vsetih, je sneſlo okoli 9185 berglov. Nejevoljen shupan, ki ni poprej pomiſlil, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	norci pa grejo v eni meri v krogu okoli in okoli, brez de bi se kaj zavedili. Glavo deržijo večidel proti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de sim bil v mescu , in de sim v njem okoli hodil. Na tem popotvanji pridem k nekimu visokimn gradu, pred
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	gold. cent dobí in mu jih ljudjé sami vkup vozijo; okoli 300 centov jih misli skupej spraviti. Vse blagó bo v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ulice in steze, nasute luže in mlake po vaséh in okoli, — to bo vaše hiše že samo na sebi bolj čedne
Kemija (1869):	potrebujejo ga pri izdelovanji klora (§. 44). 1 cent velja okoli 3 goldinarje. V družbi rjavega manganovca se večkrat nahaja manganov

okolj

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	In za res je bila nar mlajši od njih, dekle okolj 20 let, toljkanj lepa, kakor jo je moja žena hvalila
Divica Orleanska (1848):	podobo v kapeli kazaje :) Podobe svete blagodarna bliža, Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo hčer, ne moč peklenska. Tibo d
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	čedno ruto. Vso mast čisto poberi, in župe naj potimtakim okolj tri poliče bo; ako je je več, jo pusti na

okolu

Tiun - Lin (1891):	namreč nekakšen rokobór, h kateremu je pozival precéj močan Kitajec okolu stoječe, in pri katerem se je šlo za določen vložek
Tiun - Lin (1891):	je bilo precéj po kroglah poškodovanih. Morski razbojniki so imeli okolu štirideset móž mrtvih, a jaz sem bil preverjen, da na
Gozdovnik (1898):	tem je Kanadčan s svojo namerjeno puško v redu držal okolu stoječe. Nehoté je dvignil Arečiza svojo puško, ktero je doslej

okuli

Biblia (1584):	vſej desheli okuli poſlali, inu ſo k'njemu vſe shlaht Bolnike pèrneſli, inu
Biblia (1584):	dvanajſt polnih Korb. Téh pak, kir ſo jédli, je bilu okuli pet taushent Mosh, pres Shen inu otruk. INu sdajci je
Biblia (1584):	ſam ſebe, letu ſe tebi neſturi. On pak ſe je okuli osèrl, inu je rekàl h'petru. Poberi ſe od mene
Branja, inu evangeliumi (1777):	tu ſta dva mosha v' belleh oblazhilah njeh okuli oſtopila, katira ſta tudi djalla: vi Galilęjski moſhje ! kaj ſtojete
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tebi ſe nima tó sgoditi. 23. On pak ſe je okuli obèrnil, inu je rękàl h' Petru: Poberi ſe od mene

okveli

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noter na she s inv sasvzhise 3 bariti okveli noi okveli sto Flink o inv rezi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ni ramar noter na she s inv sasvzhise 3 bariti okveli noi okveli sto Flink o inv rezi

▶ okoli predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okoli

okol

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	L. (Simſki krompir. ) Na nemſhkim ſo ſkuſhali meſza velikiga ſerpána okol velkiga ˛Shmarna , krompir ſaditi kmálo je perje pokasal, in kader
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſpravljejozh. s domazho ſolijo takó , de na vſaki zènt ſená okól 6 lotov ſoli pride. Vidili bote , de s ſolijo potroſèno

okoli

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	to ſtraſhna tihota, she ſo bile Jesuſu to britke ure! Okoli treh popoldne, ko je njegovo terpljenje do verha perkipélo, je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe na ſtaroſt dervéſ saſtópijo , pravijo , de je ta hraſt okoli 2000 lét ſtar.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je kaka bolezen, de si bolnik misli zato ni treba okoli dohtarja hoditi ; per hudih in naglih boleznih včasih ni mogoče
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v c. k. botaniškim verti vidili, ktere sicer nar bolj okoli sv. Jurja cvetó, pa ne samo vijolice, ampak tudi grašice
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je pét goldinarjev ničica. — Pôren, a, o, (offen, frei), postavim: okoli cérkve mora biti vse porno; pôrna dolina. Ta beséda je
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v 5036548 hišah. Duhovnih gospodov je v našim cesarstvu skupej okoli 65565. Celi kmetiški pridelk na leto znese 1,374,024,425 gold. srebra
Mineralogija in geognozija (1871):	kako podobo ima v svoji celoti v razmeri z druzim okoli njega, ali pa kakšno je znotraj samo na sebi. Tedaj
Mineralogija in geognozija (1871):	enako, ampak v nekterem kraji se je strdilo popred in okoli tega kosca so se nabrale še druge krogle kakor lupine
Občno vzgojeslovje (1887):	to pa se zgodi največkrat z zaznavanjem tega, kar je okoli nas. Med tem se to, kar nas obdaja, jako izpreminja

okolj

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine briti sazhél, ſe je Mina s ſvojoj goſpoj materjoj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kuhnjo peljá, kjér je she na ognjiſhi prav lepo gorelo, okolj koriſha pa
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	njej prejo bélila. Vſe polno divjih ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih raſte. Snajdeni vertnarji pa prizhajo, de divje roshe, ki
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Prihodno jutro gre Minka, pa ptuje goſpodizhni dve s’ njoj, okolj veſi na ſprehôd. Ravno je Shofka koſ platna polivala, ki
Divica Orleanska (1848):	je, ko de bi bile trume Francozke sveta pol premagale, Okolj kočije skakala derhal. Sorelka. So vriskali – se veselijo, de So

okolo
Rudninoslovje (1867): kristalni liki laže opisujejo, mislimo si v likih ravne črte, okolo kterih so likovi ogli, robovi in ploskve enako razvrščene. Take

okolu

Revček Andrejček (1891):	Uzbudi se hipoma in hiti viti; na to se ozre okolu sebe in videvši, da so že vsi odšli, ustane, pograbi
Gozdovnik (1898):	bo dobiti. « Kučilo stopi vun na dvorišče, ter se plazi okolu poslopja. Ena soba je bila vsa razsvetljena. Na drugi strani
Gozdovnik (1898):	privlekli ogromne zamote bivolovih kož. Zdaj so razjahali, zanetili ogenj, okolu kterega posedejo: haziendero, vakveri, oba sibolera, trgovec; Sokoljeoko je prisedel
Gozdovnik (1898):	nad glavo. Laso zažvižga po zraku ter se vrže Apaču okolu vratu. Sokoljeoko oprime konja za uzde, okrene ga nazaj in
Gozdovnik (1898):	Treba je zmeraj previdnemu biti. « Diaz previdno zavije s konjem okolu prve skalovine, od koder je mogel piramido in pa nje
Gozdovnik (1898):	vsakega svojih sinov bo vzel dvajset oglavkov. Moj brat poglej okolu sebe. Zemlja je pila že danes kri belih, in samo
Gozdovnik (1898):	našel kaj vznemirjajočega, stopi Bizongriva k vodi ter dene roke okolu ust: »O-hiii, o-hiii! « čuje se klic Komančev, po reki gori
Gozdovnik (1898):	mesto, ovijejo svoje lase (dolge španske lovske vrvi ali jermene) okolu nog in rok nezavestno ležečima razbojnikoma. »Kdo sta? « upraša don

okuli

Sacrum promptuarium (1695):	sgodj, kakor unu Leſizi, katera ſe je igrala, inu skakala okuli ene shterne, ter v' shterno pade, sazhne na pomozk klizat
Sacrum promptuarium (1695):	ral, de Saul je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial, de ga je bilu
Sacrum promptuarium (1695):	inu ſe taku noter saplete, de nej mogla vun; gleda okuli ſebe, de bi kateri ij vun pomagal, ter sagleda taiſte
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu v' uſſih rezhęh popolnema obſtati. Tok ſtojte tedej opaſſani okuli vaſhih ledjov s' resnizo, inu oblezheni s'tim oklepam te
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo ga popadli. Kader ſo pak vidili ti, katiri ſo okuli njega bli, kaj is tega ima pridti, ſo djali k'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Ali o ſtrah inu grosa! Kaj sagledam jeſt okuli tiga vmęrajozhiga greſhnika, kaj vidi on ſam s' ſvojmi ozhmy
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	poſhaſt napolni ta hram, v' katęrim en leshy, inu ſe okuli njega poſtele vſtavi? To shuganje tiga ſerditiga Ştvarnika, katęru je

okveli

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu naji lashati noi jedi mouka inu naredi an rink okveli sabe al mash pervoshnoſt noi poklekni noter inu shebrei 13
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	miso nasried ispe usemi kadivo noi miere inu doro pokadi okveli te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mene svesali terdv is zhieteni inv so she zhalesne zhele okveli mene nabili dasemse jes kvma odihvov.

▶ okolica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okolica

Blagomir puščavnik (1853):	je, reče Nikolaj , Blagomir je prav pobožen, svet mož. Vsa okolica ga ljubi in spoštuje, kakor svojega očeta. Cele trume ljudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	jezer, cerkev, polj in borštov; — na desno se nam kaže okolica belopečanska in kraj nskog orska dolina notri do Jesenic in
Sveti večer (1866):	gorki sobi spomlad napravijo? V resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na paši in

okoljšina
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): zdej vedno med sebój. Neizrečeno veliko dobriga jim je storil. Okóljšina je bila vertu enaka; pa blagi mož jo je v

okolice

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	meje (militara) na Krajnsko sežejo in Poljane ločijo od Metliške okolice, ktera z gorami obdana samo proti Hrovaški meji odperta stoji
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na znanje dajo. Vredništvo. Odperto pismice častitljivim gospodam fajmoštram Ljubljanske okolice. Neki rodoljub iz Tersta nam je poslal plačilo za celi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	s tem namenam, de bi jih podarili kaki šoli Ljubljanske okolice, ktera (šola) ni toliko premožna, de bi se môgla sama
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana C—. Iz Frauheimske okolice na Štajarskem. Te dní sim čul, kako gosp. P. K.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dec. D— n. Ni davnej kar je nekdo iz Ložke okolice B—, ki rad na cesti v pivnice zahaja, živino pa
Fizika (1869):	sodimo iz tega, kako visoko da tam stoji, na toplino okolice. Toplino imenujemo veliko, ako stoji. živo srebro bolj blizo vrelišča
Botanika (1875):	z redilnimi snovmi vred, ki so v njej raztopljene, iz okolice sprejéma in razširja po vsem rastlinskem telesu. Sok ali mezga
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je Vajkato pač dobrih petdeset ur od nas; domačini tukajšnje okolice pa so nam prijazni.

okolici

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dni streljali in vesélje obhajali, de se je v celi okolici razlegalo. Zvečer je bil velik ples ne samo na strelišu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bodo zaslužiti dali, bolnim pa k zdravju pomagali. V Polšiški okolici je tudi na dnevu dokej sledí ali žil premoga (Steinkohlen
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	našim toplomeru (Reaumur) 18 stopnic gorkote imele, drugi studenci po okolici pa od 9-12 stopnic; letas 15. dan Sušca so pa
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vojaško opravo omišljujejo v mirnih časih. Ob Kolpi po Metliški okolici govore slovensko-hrovaško ,narečje. Poljane in Kosteljic se serbsko-hrovaškimu narečju bolj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pešene zemlje gotovo ne bo ostal brez dobrih nasledkov v okolici tamošnji. Kdo bi bil kadaj mislil, da iz pustote pod
Roza Jelodvorska (1855):	kakor pobožna, de dvomim, ali bi se v celi naši okolici še ktera enaka dobila. Kako moje otroke ljubi! z eno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	razun ondi, kjer stoji ljubljansko mesto. Hribje in griči v okolici so večjidel iz apnenka, ki je z rujavo ilovico pokrit
Zoologija (1875):	da jih minerali nemajo. Žival more premeniti svoje mesto proti okolici, to je proti stvarém, ki se okoli nje nahajajo, in
Ferdinand (1884):	pričel peti tužne pesni, da je majek letel po tihej okolici.

okolišinah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ogradijo, da jih živina ne poškodje. Tudi se zna po okolišinah drugo rodovito ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo
okoljšini
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): klošter ali samostan, v kterim je Bertrand, mož v celi okoljšini resnično pobožen, bogaboječ opat vsakimu znan, živel.

okolico

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je po oklicu od 16. dec. to mesto z vso okolico njeno v naj ostrejši stan vojaške obsede djans; če je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	rastlinske gnjilobe zrak močno spridovale in nezdrav delale, in vso okolico napravljale megleno in neprijetno; razne bolezni in zlasti merzlice so
Mineralogija in geognozija (1871):	bi se oblak utrgal veliko množico pogubne grezi spustivši na okolico. Te električne izprožbe so enake onim pri parnem kotlu, iz
Ferdinand (1884):	razpadli, z mahom obraščeni kip in zeleno trato. Vso drugo okolico pa je zakrivalo s temno senco obraščeno skalovje. Peter je
Gozdovnik (1898):	bilo znočilo, da je bilo nemogoče sled videti ; moral je okolico preplaziti, če je hotel odgovor dobiti na svoje vprašanje. Skoro
Gozdovnik (1898):	prve skalovine, od koder je mogel piramido in pa nje okolico povse prezreti z one strani, s ktere je bil prišel

▶ okoli prinesen prislov, splošni, nedoločeno + pridevnik, deležniški, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

okoli prinesen
- okulipernesen
  Ta male katechismus (1768): volo umreti, so njega prashalli, aku be on ki utegnil okulipernesen biti, kaj be njim potem blu sturiti? so ſa odgovor

▶ okoliščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okoliščin

okoljšin

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	unnd Gott War das Wort i. t. d. Iz mnogih okoljšin sodimo , de je gomila ta zaklad okoli dve sto lét
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	tudi shodi učiteljev, kteri naj bi po potrebi časa in okoljšin pogostni bili. Pri teh shodih naj bi se o šolskih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	potrata v obleki in še drugih napák. Nasledek vseh teh okoljšin, kterih ali gospodarji niso krivi ali pa so jih sami

okolšin

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	izid samo zavoljo osebne lastnosti poškodovanega, ali zgol zavoljo naključbinih okolšin, v kterih se je djanje doprineslo , ali samo zavoljo umesnih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	do 10 let. Če se nobena v poprejšnem paragrafu omenjenih okolšin ne pripeti, gré motjenje vere kazniti z ječo od 6

okoliščina
- okolšina
  Blagomir puščavnik (1853): je potem k svojemu razveseljenemu očetu verniti. Pa ravno ta okolšina mi je nekega divjega viteza, čigar sin se je takrat

okoliščinah

Fizika (1869):	se imenuje suhi ali Zambonijev steber, in ostane v ugodnih okoliščinah leta in leta delaven. Ta dva popisana poskusa sta skorej
Stelja in gnoj (1875):	pusté, da se nekoliko ugrejejo in sparijo, ali ustojé. Po okoliščinah se utegne enaka stelja nekatere mesece ali tudi leto in
Ferdinand (1884):	Po sedanjih okoliščinah se je vitezu Petrov nasvet zdel jako moder. Vendar le
Izidor, pobožni kmet (1887):	bi nam v nebesa pomagale, pokopale bi nas v takih okoliščinah v pekel. Bog nam jih pa pošilja, da bi nam

okolišinah
Kmetijske in rokodelske novice (1846): in narédi, de začnè dremati. Ko je človek v tacih okolišinah enkrat zadremal — javalne se bo več zbudil! Gibanje udov, de
okoljnoſtih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): poduzhiti, zheſar ſe ſam v ſvoji mladoſti v manj ſrezhnih okoljnoſtih ni mogel uzhiti, sa poduk in tiſto daljno isobrashenje, ktero

okoljšinah

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri medenju tolikanj ležeče. Mina. Pri nas si v takih okoljšinah po stari navadi z kruham, soljo, žganjem, golunam ali z
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	v celim svojim življenju, v vsaki starosti, v zlo raznih okoljšinah in dobah, tako v srečnih kakor nesrečnih dnevih do konca
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kteri se, če dolžnik ne plača, dolgovi sterjujejo. V tacih okoljšinah je tedaj res težavno za kmetovavca, dnarja za pošten činž
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na birso, kar se pa zgodí vsakemu vinu v enacih okoljšinah. Če pa pride „Vipavec” kmalo iz doma v drug bolj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na birso” ne udarja, kakor vsako drugo vino v enacih okoljšinah. Le pomisliti je, da v gorki Vipavi sončna toplota že

okolščinah

Fizika (1869):	se s tem enotérim orodjem morejo določiti strane sveta v okolščinah, kjer ni zato nobenih drugih pripomočkov, kakor na morji, v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	temu sporoilu, da si vem, da je moralizovanje v takih okolščinah neprilično. Bili so časi, ko se ni na prvi božični
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	Italijanskem 21. decembra 1873, se je ostro prepovedalo in po okolščinah izreklo za hudodelstvo in zažugalo z večletno ječo onim, ki

okolšinah
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ki je sicer velika, pa vendar slabo redi. V tacih okolšinah je treba živino čez noč v hlev goniti, in ji

okoliščinami
Aritmetika za učiteljišča (1885): zapiše ime blaga. Vsak prejem se vknjiži z vsemi bistvenimi okoliščinami z izneskom vred na levo, vsaka oddaja prav takó na

okoliščine

Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	in da je to storil človek, kateremu so bile vse okoliščine znane. Ker dekla ni bila še mrtva in je zdravnik
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	tako govoriti; le da bi bil krivdo zvrnil na neugodne okoliščine — ker je goljufijo še le čez teden dni naznanil — ne
Ljubljanske slike (1879):	drugo nobena ni morala postati brezpogojno, ampak so jo le okoliščine zavile na to ali ono pot, je treba seči v
Na krivih potih (1893):	da bi bil kriv. « »Izpričano ni, to je res, a okoliščine so take, da je težko verovati v njegovo nedolžnost. To
Na krivih potih (1893):	a Ivan je še vedno čul in premišljal svoje žalostne okoliščine. Vse mogoče mu je hodilo na um. Spominjal se je
Na krivih potih (1893):	tja, izroči ju straža in odide zopet, opisavši ob kratkem okoliščine, v katerih je zalotila tujca. Častnik so dvigne s svojega
Gospa s pristave (1894):	bilo treba preminjati vlade. Ako pa misli vojvoda izkoristiti te okoliščine zase, potem mu bomo prečrtali račune. Branila bom pravice svoje
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	tedaj komu drugemu dokazati tatvino. Zoper Jerico so govorile vse okoliščine. Če nastopi še on ter priča zoper njo, posreči se
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	tako, kakor je pričal zoper njo. Razun tega so bile okoliščine take, da je mogel tatvino doprinesti le kak domači človek

okolišine
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): lepo lastno pleme, ker zrak, piča, voda in še druge okolišine storé, da se sčasoma zaplodé lastne plemena. Plavičarji ali flosarji

okoljšine

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dobro prodajalo in lep dobiček donašalo. 6. Tudi še druge okoljšine spričujejo naše napredovanje v kmetijstvu. Naše vasí so v lepšem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	stiska kmetijstvo skor še bolj kakor obertnike in rokodelce. Mnoge okoljšine so vzrok, da kmetovavec potrebuje dnarja, pa ga teško dobí

okoliščino
Stelja in gnoj (1875): kakor na druzih, kjer včasi prav počasi prsteni. Na to okoliščino je tedaj tudi treba gledati, kedar steljo napravljaš, kolikor namreč

▶ okoliščina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okolica; SSKJ

okoliščine
- okoliſhine
  Genovefa (1841): obhajati ukasal. On in njegovi ſlushabniki in vſi vitesi is okôliſhine s ſvôjimi shenámi ſo priſhli s veliko shaloſtjo, in tudi

▶ okoljstava samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

okoliščina; nemško-slovenski slovar

okoljstave

okoljſtave

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bilo tako raslozhnih rezhí, ktere ſe popravljati dajo. Zhaſ in okoljſtave kmete vezhkrat zló k naprotnimu ravnanju ſílijo, pa vunder ſl
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na répiſhe , ali na zelino ſejal. 11. Na te opómnene okoljſtáve, in morebiti ſhe na mnogotere rezhi ſe mora osirati, kdor

▶ okoljstvo samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

okoliščina; kontekst

okoljstvih
- okoljſtavah
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): temu, kteri ſe ne bo oshdéval, ampak hitro v novih okoljſtavah ſe ſpregledal, ſvojo roko ſtegnil in sa to príjel, kar

▶ okolnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okolnost

Fizika (1869):	tem nam pa vdarja v oči kakor posebno imenitna ta okolnost, da manja poslednjica 3 grabi za 8 delov poslednjica 8
Občno vzgojeslovje (1887):	z drugimi gojenci. Vsled tega razlikujemo raznolične vzgojne oblike. Zadnja okolnost ima bistven vpliv na vso vzgojo in utemeljuje dvoje glavnih
Občno vzgojeslovje (1887):	vzgojevališča, z ozirom na različne vzgojevatelje in z ozirom na okolnost, se li gojenec vzgojuje sam ali vkupno z drugimi gojenci
Gozdovnik (1898):	tvojem licu, prizadeta po nožu tega stražnika in pa ta okolnost, da so te tvoji spremljevalci davno takim smatrali, to je
Gozdovnik (1898):	Ta je bil človek visoke rasti, temnejšega obraza nego drugi, okolnost, ki mu je privedla ime Črnotiča, to je črnega tiča
Gozdovnik (1898):	dvojezičnostjo opozori Črnotiča na to in še na neko drugo okolnost: »Antilopa želi, naj se bledoličnikov glavarja vrneta še pred nočjo
Gozdovnik (1898):	mislili taborci, da se jih ni bati. Nasprotno pa je okolnost, da so tako si upali blizu tabora, zadostno dokazovala njih

okolnosti

okoljnoſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pomagati. De bote pa ſvojo shivino bolésin varovati mogli, morate okoljnoſti, v kterih shivina sboli, posnati; torej tà pervi del poſebno

okolnosti

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	še enkrat ljubši, blagi vitez, pa tudi v te nepovoljni okolnosti sim Vaše pomoči potreben. Vi ste mojimu bratu reči pravili
Botanika (1875):	Ako pride na kakošno organsko telo, začne se, če so okolnosti vgodne, razvijati in rasti; ono organsko telo se pa razkroji

okolnostih

okoljnostih
Kemija (1869): videli pri ogljencu, kremenici in pri apnencu. V ravno tacih okoljnostih, kakor demant, se nahaja tudi kristalizovana glinica, in rdeči rubin

okolnostih

Zoologija (1875):	hrane za 1/20 do 1/16 svoje telesne teže. V stanovitih okolnostih pa ta množina tudi znatno poraste, sploh je odvisna od
Gozdovnik (1898):	bi mogel biti? Saj je moral svoje dejanje uravnati po okolnostih, zdaj še tako oddaljenih, da jih ni mogel kar nič

okolnoſtih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): she zló po simi shivine iméle ; pa le v gotovih okólnoſtih. Doſtikrat ſe na nagloma pokashe, bres de bi bile shivali

▶ okom prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priti v okom = odvrniti, onemogočiti, preprečiti; SSKJ

okom

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in gerdenju lepiga jezika slovenskiga, ako Bog da, sčasama v okom prišlo. Cigale. Domače prigodbe. 4. in 17. grudna je v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Cajtenge vse lažejo! — Kako bi se dalo temu nekoliko v okom priti ? Ne zamerite mi, dragi duhovni bratje! de vam tale
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	terdovratnimu zaderžanju stariga, se na to vižo nar krepkejši v okom pride. Kriva misel, da drevésa, posajene poleg polja in senožet
Stric Tomaž (1853):	si je svojih napak zvesta, in noče vsemu temu v okom priti. Iz tega pogovarjanja vsak lahko vidi, kako dobro in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	delati slabe gospodarje. Al temu se bo s tem v okom hodilo, da posojila ne bojo presegale neke meje, čez ktere
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je, da se občnemu pomanjkanju in strašni dragoti lesa v okom pride. Navadnega in večjega drevja popisujejo in priporočajo lepe bukve
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in ceste skerben gospod, ki bi gotovo takim nevarnostim v okom prišel, ako bi vedil za nje. In pa, ali bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da se po naravni in gotovi poti ti nadlogi v okom pride kar je moč. Začeli bomo pervič od tega: kaj

▶ okopan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okopana
Kmetijske in rokodelske novice (1845): de turšica hoče pridno in skerbno obdelana, večkrat v rasti okopana ali osuta biti; kdor tega ne storí, truda povernjeniga ne
okopani
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): če duhovni truplo v vodi kopljejo in da je tako okopani veliko imenitniši, kakor gospod ali celo božji cesar, če je

▶ okopati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okopati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rodovitnim ſvetu ſtoji, jo je doſti vſako leto ſpomlad le okopati. Veliko ſveta je, ki sa drugo ne veljá, kakor sa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nar lépši konj, ako bi ravno toliko lét živel. Drevó okopati, bi le perve léta kakih pet minut na léto časa

okoplji
Kmetijske in rokodelske novice (1845): vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler sije dan; Skerbnó obdelaj si polje, Okôplji v nogradu tertje. Pomladni hlad , poletni znoj Po versti hodi

▶ okopavati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okopavali
- okopovali
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): rés, če bi sto in sto dreves imeli in jih okopovali, precej potrátili; pri dvajsetih ali tridesetih ne znese čez koš
okopavati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): to je : takiga ſadú va-njo devati, kteri je vezhkrat sa okopavati ali ogrébati; kakor krompir, selje (kapuſ) repa, péſa i. t.

▶ okoren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okorna
Kmetijske in rokodelske novice (1845): manj ſe nit ſuzhe, in satorej je kaſneji, kakor vſaka okorna rezh. Naſproti pa je zheſki kolovrat veliko bolj uren mimo
okorni
Kmetijske in rokodelske novice (1846): životam na steni ali s persmi na jaslih. Stojé vsi okorni; če jim sprednje noge počasi navkriž postaviš, ti bojo stali

▶ okorno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okorno

Občno vzgojeslovje (1887):	kajti nobeno drugo bitje se ne porodí na svet tako okorno in nesamostojno, kot človek. Ni je stvari, katero bi morali
Tiun - Lin (1891):	potopi. Zdelo se mi je, da je moštvo bilo preveč okorno.

▶ okornost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okornost
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Takšne ino druge misli so med zidovjem izležene. Ta starokopitna okornost — ostanek prejšnje vlade, Bog ji daj večni pokoj! — se kmetu

▶ okotje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

koti kot celota; kontekst

okotju
- okotji
  Blagomir puščavnik (1853): kupama ven in noter in brezštevilno vrabcov gnjezdi v njih okotji. ”Bogu se usmili! zdihuje Milko, v eni teh strašnih lukenj

▶ okov samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okove

Divica Orleanska (1848):	Se mi sanja? Kam je prišla? Kak je razdjala te okove težke? Verjela bi ne bila celim svetu, Če sama bi
Divica Orleanska (1848):	Jovana. Tedaj se Bog usmili. (Zgrabi krepko z obéma rokama okove in jih razterga, plane k naj bližjimu vojšaku, mu potegne

▶ okovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okovano

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je imela z žlahtnim kamnjem okinčano krono in z zlatam okovano, s tem napisam: moj je ta prestol; pregnana sim sicer
Zlata Vas (1850):	prazniško; dene nedeljski klobuk na glavo, vzame palico s srebram okovano, in korači široko in imenitno iz vasi proti mestu. Pa
Najdenček (1860):	bil. Žugaje sim vzdignil proti njemu svojo veliko z želézom okovano gorjačo. Volk pa se je urno skozi germovje splazil, se
Ferdinand (1884):	pazduho svoj trivoglati klobuk in prime v roko z bakrom okovano palico. »Podvizal se bodem, kar je moči. Preden bo solnce
Gozdovnik (1898):	usmrčenih Indijancev, a v desnici je držal s srebrnimi žebljiči okovano puško. Pride blizu, da je poznati slikarine po njegovem obrazu

▶ okovarjen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

zaščiten, zavarovan; Pleteršnik

okovarjena
Kmetijske in rokodelske novice (1846): dalje rušijo, se prikaže deskica, verh nje dilica s pečati okovarjena, ki jo zidarji odtergajo. Cekine perčakaje, pa le dva papirčika

▶ okovati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okovati

Pozhétki gramatike (1811):	embarras, sadréga, terrain, semla bourrer, maſhiti, ferrer, okováti, terreur, ſtrah, bouru, termaſt ſvojoglaven, garroter, savoslati, torrent, deshevnik, biſtriza
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	beſedo ſe sanéſeſh, drashej mu ga plazhaſh in puſtiſh lepſhi okovati, pa sa tri meſze ſe ſhpize objushejo in plavajo v

▶ okra samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okra

Rudninoslovje (1867):	zvrstí; rdeči svitioglav (r. Glaskopf) je vlaknast rdeč železovec; rdeča okra (Rother Eisenocker) se
Kemija (1869):	barvo in za poliranje. Rdeč je, kakor opeka (ziegelroth). Rdeča okra, rdeča kreda in rdeči peščenjak so zardeli od železnega okisa
Mineralogija in geognozija (1871):	Feuerbildungen, 101. Ognjeno-tekočen, feuerflüssig, 65. Okamnina, Versteinerung, 85. Oklepljen, gepanzert. Okra, svinčena, Bleiocker, 57. ,, bismutova, Wismuthocker, 58. ,, antimonova, Antimonocker, 58. ,, hromova
Mineralogija in geognozija (1871):	Wismuthglanz, bismutovi lesketač, 58. Wismuthkupfererz, bismutovi bakrovec, 59. Wismuthocker, bismutova okra, 58. Witherit, 39. Wolframit, 53. Würfelerz, kockovec, 53. Zacken, rogelj
Gozdovnik (1898):	bledo celo pod črtami njegove namazbe in pod naloženimi sloji okra. Omahovaje se giblje k prvi straži ter vzdigne širočko. Vojak

▶ okraj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okraj

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	V okraji Alta semita. “ „Alta semita“ je bil pač en okraj mesta, pa po politični razdelitvi ne po cerkveni; vendar mu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jetniki in odkupijo trupla mučencev. Izvolili so tudi za vsak okraj biležnika ali notarja, kteremu je bila skerb, da zapiše, kako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	z nastopom novega leta v postavni sodnijski kolovoz. Za ta okraj je, kakor se čuje, nekdo dekretiran, ki se je imel
Zoologija (1875):	napada kakor kaka ujeda manjše živali, celó zajce, ima velik okraj za se in leti časih več milj daleč za mrhovino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	Dobro uredjena žandarmerija je svojemu poklicu primerno ter izvirna prekoračila okraj križem, je potepuhe zgrabila in vsako zapazovano nepostavnost ovadila dotični

okraja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ob življenje priti. Pač malo častí je to županu tega okraja, ki tako slabo skerbí dobre poti imeti in ohraniti v
okraje
Fizika (1869): eno tukaj poskusimo, da bi veliko deželo razdelili na razne okraje, storimo to le zavolj tega, da pokažemo pot, kterega se

okrajev

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	popraša: „Prijatelj! ti menda nisi iz nobenega danes semkaj sklicanih okrajev; kje pa stanuješ? “ „V okraji Alta semita. “ „Alta semita“ je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	se je tedaj tako mudilo z razpisom volitve? Volilci 4 okrajev še za razgovor med seboj niso časa imeli, ki je

okraji
Viljem Tell (1862): možjé podajajo si roke Pošteno, brez napuha in hinavstva: Trijé okraji bodo skupej stali, Branili se na smrt i na življenje
okraju
- okraji
  Izidor, pobožni kmet (1887): ljubili in le eno ime imeli so zanj v celem okraji: dobri Izidor namreč.

▶ okrajen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okrajne

Blagomir puščavnik (1853):	vprašal bo: kje so srečni dnevi preteklosti? — in blagoslov te okrajne kje je zdaj ? In pokazali mu bojo tihi grob, rekoč
Blagomir puščavnik (1853):	pokazali mu bojo tihi grob, rekoč : Glej, tukaj počiva te okrajne blagoslov. Černi mož ga je sèm pokopal; gorje černemu možu
Viljem Tell (1862):	Da ni dežela, Avstrii prisegla, Kar so storile druge vse okrajne. Sedeti s plemenitniki na klopi Gosposkej jim je milo, — za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	odbor. Iz Ljubljane. Za pogorelce v Naklem in Vel. Mraževem okrajne krške, ktere je 30.jun. in 1.jul. l.l. velika nesreča zadela

okrajnega

Cyclamen (1883):	bele rokavice. Tudi ženski del svatov je bil jako različen. Okrajnega glavarja soproga in Boleška sta bili opravljeni po najnovejšem »Bazaru
Cyclamen (1883):	Hudo konkurencijo jima je prouzročeval na nasprotni strani sedeč komisar okrajnega glavarstva, mlad aristokrat, ki je bil prišel stoprav pred par
Cyclamen (1883):	se je bil sicer že poslovil, in Bolè je bil okrajnega glavarja spremil do voza, — a doktor se je še obotavljal
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885):	okolici in po meji. Ob jédnem pa dobim od našega okrajnega glavarja tisti úkaz, katerega sem Vam bil poprej pokazal. Kaj
Iz arhiva (1890):	in njega pomočnikih pripravljeno jed. Čula je namreč zanimiv pouk okrajnega komisarja, kakó se najpraktičneje lové divje race. »Sam Strnad mi
Iz arhiva (1890):	vračal Lovro domóv. Gredóč skozi vežo, je čul hripavi glas okrajnega komisarja, ki je zopet pripovedoval zbrani družbi lovsko dogodbo, katere
Jara gospoda (1893):	XIII. V sodni sobi majhnega okrajnega sodišča na górenjem Štajerskem je pregledaval lepega jesenskega jutra sodnik
Spletke (1894):	zapisovali in se podpisovali, potem pa je gospod župnik povabil okrajnega glavarja in njegovo mestno družbo k sebi na obed. Pa
Slučaji usode (1897):	jo poznamo? prikima zopet prejšnja gospa, ki je bila soproga okrajnega zdravnika, s pomembnim glasom. Nekateri gostje, ki so Avrelijo poznali

okrajni

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Navadne se naznanijo po oteklini, ktera je bolj gorka, kakor okrajni deli. Leta oteklina se mora večkrat. na dan z gosjo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	take nevarnosti v prid celega kraja in pa popotnih ljudí okrajni gosposki v Tomin oznanil, ker vendar vemo, da je ondašnji

okrajnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ribči, ki so mreže nastavljali po namnoženih vodah. Le po okrajnih straneh planjave, ki se naslanjajo na hribe in vise leže

okrajnim

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	posebno očitno pohvalo izrekuje prizadevam častite duhovščine šenklavške in mestnim okrajnim predstojnikom gospodom: Francetu Schantelnu, Nacetu Brencetu, Primožu Hudoverniku in Otonu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	gledé preuredbe občinskih zadev v pretres izročil političnim in nepolitičnim okrajnim oblastvom in nekaterim občinam, že tistikrat sem rekel, da dobili

▶ okrajšan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okrajšani

Aritmetika za učiteljišča (1885):	a) v 1 minuti, b) v 1 sekundi? Izračunaj, na okrajšani način deleč: 60. 1 kg = 1.785523 dun. funta; koliko kg
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ako vzamemo, da ima ekvatorjev polumer 6377.5 km? Izračunaj, na okrajšani način množeč: 38. Izračunaj na 4 decimalke 39. Razdeli števila
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Izračunaj na 4 decimalke a) na okrajšani način razkorenjujoč, b) uporabljajoč logaritme, té-le korene: koreni. 59. 1800

▶ okrajšati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okrajšal
Blagomir puščavnik (1853): bi naju tolažil, in nama, ako je mogoče, dneve britkosti okrajšal. Na tem svetu nimava nič več. Vse nama je odmerlo
okrajšala
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): bi se predolga dva (o sv. Ošpeti in o trojacih) okrajšala. Ker tedaj ta prememba vsim prav kaže, se je nadjati

okrajšati

Blagomir puščavnik (1853):	da se dobro počuti. — Bogomila si tudi po zimi čas okrajšati ume. Preskerbela se je s vsim že popred, kar je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se je kje že začela, jo nanagloma zatreti, ali saj okrajšati in se večje škode obvarovati. Zdravilo zoper govejo kugo. Zoper

▶ okrakovec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

sedimentna kamnina, oolit; splet

okrakovec

Mineralogija in geognozija (1871):	57. ,, bismutova, Wismuthocker, 58. ,, antimonova, Antimonocker, 58. ,, hromova, Chromocker, 54. Okrakovec ali oolit, Rogenstein, 38. Oligoklas, 45. Onyx, 33. Oolit gl.
Mineralogija in geognozija (1871):	ali oolit, Rogenstein, 38. Oligoklas, 45. Onyx, 33. Oolit gl. okrakovec. Oolitasto ali okrakasto, oolithisch oder rogenartig, 67. Oolithisch oder rogenartig

▶ okrasje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okrasja

Gozdovnik (1898):	ležalo konjsko ogrodje, in njegove preperele kosti so držale še okrasja, ktera so poprej nosile. Odlomki nekakega sedla so obdajali prozorne
Gozdovnik (1898):	s svetlo cinobrino pa žolto barvo, in z divjega čudnega okrasja njihovih konjev je lahko izpoznati, da so na vojnem potu

okrasje
Gozdovnik (1898): ta je bil temnejše barve nego drugi in njegovo peresno okrasje je kazalo, da je izmed glavarjev. Bil je Črnotič. Trije

▶ okreniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrniti; [sskj]

okrene

Gozdovnik (1898):	bi dospel do svojega konja. prestrašen obstoji. Na to se okrene, da bi bežal. Le iznenadenje je bilo krivo, da se
Gozdovnik (1898):	se vrže Apaču okolu vratu. Sokoljeoko oprime konja za uzde, okrene ga nazaj in mahoma telebi preganjalec s konja na tla

▶ okrepčan pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okrepčanimi
Kmetijske in rokodelske novice (1847): pa krogla, bi se iz nar visokejih gor, saj z okrepčanimi očmí vse dežele, in iz ene dežele čez morje v

▶ okrepčan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okrepčan

Blagomir puščavnik (1853):	tudi ni bilo človeka, ki bi ne bil v duhu okrepčan tega svetega mesta zapustil. — Od tiste strani, kjer so skale
Zlatorog (1886):	In pregleda tudi čevlje težke, Potlej nagne čutarico polno, In okrêpčan po požírku čvrstem Pleza smelo dalje po skalóvji. Strme skale

▶ okrepčati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okrepča

Divica Orleanska (1848):	Kaj klepetaš? Iz bajte kupo vina Prinesi, de divica se okrepča. (Voglarica gre v bajto. ) Remon (Jovani :) Poglejte zdaj, de ni
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in ga vtakne k sebi. Potem se z jedjó malo okrepča in se posloví. Prav po očetovsko je bil ginjen Kromacij

okrepčajo
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): prosto plavajo na nebu in vse rastline s hladnimi kapljicami okrepčajo? Kdo je učil ptičke lepo milo prepevati? Kdo je podelil

okrepčal

Čas je zlato (1864):	po gozdih klatil in sèmtertjè vlačil. Tako se je bil okrepčal in uterdil, de je bil vedno zdrav in pri vsakem
Zlatorog (1886):	Tam jáderna koza se pase. – Takó prirodo je sèn nocoj Okrêpčal in po njej pokoj Kraljuje v jutru zornem.

okrepčuje
- okrepčava
  Izidor, pobožni kmet (1887): tista ustvarjena na našo korist ali ne. Rosa, ki cvetlice okrepčava in dež, ki nam naše njive napaja; veter, ki jih

▶ okrepčevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okrepčuje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	sadno drevo moli, kaj prijetni, — mili sterdeni duh, ki persi okrepčuje, se tu obilno razprostira in čbelice marljivo med naberaje šumljajo
Oče naš (1854):	vérnimi, ktere s svojo stanovitno, osréčijočo pričujočnostjo razveseljuje, tolaži in okrepčuje! Ljubi Nacek, kadar v cérkev prideš, kjer mašnik namest Jezusa

pokrepzhuje
Genovefa (1841): shivljênje têzhe. ” „Samo tá notranji vir shivljênja me s tolashbo pokrepzhuje, in me s veſêljem napaja, sdaj ko ſim ob vſo

▶ okrepčujoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

okrepčujoče
- pokrepzhajozhe
  Genovefa (1841): sjutrej in v vezhérnim mraku nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe jedi in marlikakſhniga shlahtniga ſadjà, ki ſe je takrat po

▶ okrepiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okrepi

Lohengrin (1898):	njega vérujem rokó: Kjer jo vihtel, je zmagal ž njo! Okrêpi čistemu roko, Lažniku moč naj strta bo! Oznani zdaj svoj
Lohengrin (1898):	pobedo meča sod nam daj, Ki jasno pravdo bo razkril! Okrêpi čistemu rokó, Lažniku moč naj strta bó: Pomagaj, Bog, v

okrepiti
Občno vzgojeslovje (1887): Navaditi se urejene, koristne delavnosti, okrepiti si samozavest, tako tudi dosledno voditi nravstveno dejanje in privaditi

▶ okresati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okresati
- obkresati
  Robinson mlajši (1849): ino glej, morala sta je le s kameno sekiro obtesati — obkresati ino zaertiti— ošpičiti; ino po resnici, to ni tako lehka

▶ okrevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okreva
Ferdinand (1884): smrti je vže prinesel sè seboj na svet. Če tudi okreva iz te bolezni, — kar pa ni gotovo, koliko časa bode
okreval
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): v bližnjo vas , kjer je v malo dneh spet tako okreval, da je mogel vstati in se verlim ljudem zahvaliti, ki
okrevam
Kmetijske in rokodelske novice (1846): reconvalesciren), bolnik pravi; dolgo sim ležal, zdaj pa žé nemalo okrévam. Ta beséda se sliši tudi na Gorénskim. — Vganjen (festgesetzt), postavim
okrevati
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Lébati; če človek kolne in véka, se pravi de léba. — Okrevati (reconvalesciren), bolnik pravi; dolgo sim ležal, zdaj pa žé nemalo

▶ okrog prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okrog

krog

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Vivat !” in „Živi !” vpili, de se je razlegalo krog in krog. Vesélje, ki ga je ta večer celo mesto obhajalo, je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ljudje ukali „Vivat !” in „Živi !” vpili, de se je razlegalo krog in krog. Vesélje, ki ga je ta večer celo mesto
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Š. Od sv. Lorenca, na Štajarskim. Tudi pri nas je krog in krog vse za slovenšino vneto, in s to željo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	sv. Lorenca, na Štajarskim. Tudi pri nas je krog in krog vse za slovenšino vneto, in s to željo napolnjeno, da
Divica Orleanska (1848):	potu! Bližamo se Remi. Jovana. Nikar postajati! Zapreti ga, Si krog in krog sovražnik prizadeva, Alj njemu vkljub te slavno tje
Blagomir puščavnik (1853):	jel, — glej že švigajo ognjeni valovi po Sokolovskem gradu, in krog in krog se černa noč od strašnega požiga žari. Kako
Roza Jelodvorska (1855):	tulili po černim gojzdu in je zlo deževalo, da je krog in krog šumelo. VI. Roza v voglarjevi hiši.
Roza Jelodvorska (1855):	černim gojzdu in je zlo deževalo, da je krog in krog šumelo. VI. Roza v voglarjevi hiši.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	v znožji malega hriba, skoraj da skrita v samem tertji. Krog in krog so rasla košata sadna drevesa in tla so

okrog

Genovefa (1841):	blisô ſtopili in jih obdali. Vſi ſo pohlevno in molzhé okrog ſtali. sakáj vidili ſo, de ſo grôfa, goſpó in ſina
Genovefa (1841):	v ozhéh igrále in vezhkrat je veſ ganjen omolzhal. Vſi okrog ſo ſe tréſli, jokali in ihté ſtali — vojvoda pa in
Genovefa (1841):	ſtrupenimi ſeliſhi ſvariti, ki ſo okrog po puſhavi v ſtraſhni lepoti raſtle. „Nímaſh mi od njih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krajih sto in sto lampec lesketalo, de se je vidilo okrog hoditi, kakor pri belimu dnevu; vidilo se je po oknih
Zlata Vas (1848):	so rekli, če so pri delu roké križem deržali in okrog zijali: „Mi tudi nismo živina! Po delu mora počitek biti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pšenični moki in jih s to platjo na dno in okrog na strani terdo pertisni. Perdeni malo olupljene in na koleščike
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tudi po nekterih krajih v mestih prepričati, da vetrovi prah okrog verté, ko se k hudemu vremenu pripravlja. Na to vižo
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	To je vse prav,« pravi vrabulja, ki je že dolgo okrog skakljala in čivkala, akoravno še ničesar povedala ni. »Jaz vživam
Zlatorog (1886):	Vznesêna ženska, gibkih nog Krčmárka suče se okrog, A bolj je gibka hčérica, Rumênolasa Jérica. Zdaj streže tú

okroh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti mene bil videl moj Syn! ke sem po svejtu okroh hodila ! o de be bil na moje pote porajtal, po
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	hudemu uſſellej ſuperpoſtavlalla. Moj Syn! hodi serzovidnu s'tvohjem bratam okroh, inu nastopej is njim v'stopine teh lèſha. Nahodi ſa
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	molle, ta is Bogam govory, inu hode is njim perjaſnu okroh. Katire pak premishluje, s'tem Buh govory koker njegov narbulshe

▶ okrog predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okrog

krog

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Ko ſe je she sima blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine briti sazhél
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vnetje na vratu prične, vrat naglo in hudo oteče, posebno krog sapnikove verhine. Prasič zavžite piče ne more več požirati. Zavolj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	trak. Ranjeno mesto se gnoji krog sukna ravno tako, kakor krog kitice; za rabo je vendar sukneni trak bolj pripraven torej
Valenštajn (1866):	dvorane). Da! Tukaj je! Ne morem več boječe I tiho krog te hiše laziti, Da skrivši bi ugodni hip zapazil — To
Sveti večer (1866):	sem, da boste vsi, kakor ste zdaj krog mene zbrani, krog moje smertne postelje stali v tej hiši. Bog je hotel
Sveti večer (1866):	dni preživel — upal sem, da boste vsi, kakor ste zdaj krog mene zbrani, krog moje smertne postelje stali v tej hiši
Deborah (1883):	Drugi prizor. Promemba. (Jako prijazen kraj. Pristava, krog nje se trte ovijajo pôdi, golobnjak, za zidom brdo, po
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	v njem pripetiti, le poglejte kako ptiči frfotajo in kričè krog njega! " In v resnici je Tone po neprevidnem ravnanji zbegal
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	jim kedo vratove rezati hotel. Frfotali so v malih krogih krog utice in se togotno zaganjali proti vhodu in zopet plahi

okrog

Genovefa (1841):	ſhe govorila, je Boleſlav priſhel. Nizh ko ſernino je imel okróg ſêbe in boſ je po ſnégu hôdil, ki je po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je v §. 1. rezheno) med ſeboj vaditi. Zhe drugi okrog vaſ ſhverkajo in burke vganjajo vsamiti bukvize v roko in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dolgo in ſhiroko in 9 viſoko ; na ſrédi ſtoji misa , okrog ktere imá 12 ljudi dovolj proſtora. Okrog ſtanize je klop
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dva-, ali pa ſhe vezhkrat preshagajo in piſkre ali lónze okrog ognja poſtavijo. Pri naſ pa dolsih polen na ognjiſhe navalé
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	h mladimu dreveſzu, ki je bilo polno mravljinzov, in naredim okrog debla ſ kredo 2 perſta ſhirok paſ. Na zelo zhebelſko
Astronomija (1869):	je našemu premiku ravno nasprotna. Če tako nadaljujemo svojo pot okrog solnca, stopa ono sčasoma iz enega
Fizika (1869):	v nju vtaknjena železna valjarja magnetična, in privlačita prečko cc okrog svoje osi vrtilnega pisalnega vóda ddd. Ta vod ima na
Astronomija (1869):	oseko, ktera nareja torej tako rekoč v vodah žleb, idoči okrog zemlje skozi oba tečaja, na kterih pravokotno reže kolobar plime
Stelja in gnoj (1875):	na drobno razseka, na kupih posuši in uleže. Tudi koprivje okrog planšarij se utegne koristno za steljo rabiti. Pomniti pa je

▶ okrogel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okrogel

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	kliue pak je is roga, okoli 5 zol dolg, inu okrogel proti klini, sizer pak sna vſse biti, koker eden ozhe
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	rumeno zapeci. Ko jih iz peči vzameš, jih urno na okrogel les deni in tako dolgo pusti, de se shlade in

okrogla

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pa zemeljna senca na luni okrogla, mora tudi sama zemlja okrogla biti. — Kér je zemlja resnično krogla, je lahko po tem
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ne vidi čez 20 milj dalječ; — vidi se sicer neka okrogla, nekoliko gerbasta, od plaviga neba obméjana planjava. Že tó nam
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mračí ali mrakne. Kér je pa zemeljna senca na luni okrogla, mora tudi sama zemlja okrogla biti. — Kér je zemlja resnično
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	visel velik žurč. Veste li, kaj ježurč? Velika lesena okrogla posoda; Horvati ji pravijo čutura. Ko smo ravno za „uboge
Astronomija (1869):	sostave prikazujejo, zato ne smemo misliti, da je kraljestvo solnca okrogla raván, v ktere središču je solnce, premičnice se pa v

okrogle

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezhidel ſhtirvoglate okna in vrata, in od snotraj na zirkel okrogle loke in velbe. Une, ſtare ſo nemſhkiga dela, té pa
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	bi zemlja krogla ne bila. Vse zvezde na nebu so okrogle; kér je naša zemlja tudi zvezda, je misliti, de mora
Zlata Vas (1848):	sladíl; vsako nedeljo je godce najél, de so mogli prav okrogle gósti. Pa od dva in trideset gospodarjev in njih sinov
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Potlej ga z izrezicam, ki ima velikost otročje roke, na okrogle blekice zreži, na vsak za en lešnik velik kupic vkuhanih
Astronomija (1869):	v središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo potem mizo sredi okrogle sobe, ktere obod smo z znamenji ekliptike razdelili na 12
Botanika (1875):	mikroskopom ki močno povečava. Na prerezu se vidijo cevi večidel okrogle in večidel precej večega preméra, kakor stanice nje obdajajoče. Tako
Botanika (1875):	Po tem, ali so v cev združene stanice imele okrogle ali podolgaste pike, ali so pa imele v sebi kolobarje

okroglega

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	Se bolj čuditi se je Kitajcom, ki uživajo nekega morskega okroglega červa z živci ščitu enakimi, kteri v indijskem morju živi
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	tako dobra kakor prejšnja. 3. Španjska bela murba, bolj redkega, okroglega perja, ne svitlega, ne mesnatega, ki ga svilne gosence rade
Slovenske večernice (1865):	duri, ob enem pa tudi tukaj ugledaš, kako se od okroglega terga v enakem razmerji zvezdnim žarkom enako 6 ulic loči
Mahmud (1870):	svoje domove; le enega dečka noče paša prodati. Deček je okroglega in lepega lica in ponosnega čela. Ferhadbeg nima otrok, žene
Ljubljanske slike (1879):	krivičnih in da mu to dobro tekne, je dokaz njegovega okroglega života pohlevnost. Le če je mestni svetovalec ali se nadja
Luteranci (1883):	nisi in ga baje tudi ne boš, ker nimaš drugega okroglega kakor grlo žejno v svojem premoženji. " Jezilo je to nepreveselo
Postillion d'amour (1887):	koščena ženska in mlado, komaj dorastlo dekle rjavega, ali svežega okroglega lica. Živahno debato pričneta s Činom, le bolj z rokama
Dva adjunkta (1888):	popolnoma nasprotstvo ónega sodnega adjunkta: mnogo mlajši, male, gibične postave, okroglega nežnega lica z majhnimi temnimi brkicami pod nosom. Tudi v
Kolésarjeva snubitev (1892):	Kobalovo hišo mestna kočija, iz katere je zlezel debel možiček, okroglega gladko obritega lica, in naglo prisopihal v odprto prodajalnico. »Si

okrogliga

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vinarja pertergal; ſvoj del je pa ozhetu dal, ter ni okrôgliga sa ſe obdershal. Od te dobe je hodil kraljevizh vſak
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in velike osebne urnosti. Bil je tenke čverste postave, gladko okrogliga obraza, lepo rudečiga lica, černih bistrogledajočih oči, in takó prijetniga

okroglem

Dragojila (1864):	na dno in le se malo korakov, pa sta na okroglem prostoru, od kterega se trije ozki predori raztezajo. Desni in
Materino srce (1896):	je nekoliko ozrla po sobi. Mladega, elegantnega obiskovalca tam na okroglem nizkem taburetu ni pogledala niti edenkrat ne ... kakor da ga
Moja hoja na Triglav (1897):	oči na vitkem, v polpraznično obleko ulitem stasu, na podolgovato okroglem, zamolklo-belem obrazu, na velikih, črnožarnih očeh in na bujnih valovitih

okrogli

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	v hipu pride v prečuden svet. Vidi kralja Matjaša pri okrogli kamnati mizi sedeti in dremati. Njegovi junaki pa ležijo podolgoma
Valenštajn (1866):	ko na konji vidite, Volilna je svoboda češke krone. Klobuk okrogli oznanjuje to, I div'ji konj, na kterém ona jaše. Človeku
Botanika (1875):	morska trava za blazinjenje. Znana vodna leča (Lemna), ktere mali, okrogli listki mnogokrat cele ribnjake pokrivajo, je edini rod posebnega plemena
Botanika (1875):	ta drobna zrna skoz močno povečalno steklo, se vidijo kakor okrogli mehovi, ki imajo mnogokrat prav mične male bodice, mozóle ali

okroglih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): jezik iz rivca potegne in pregleduje, ali ni pod njim okroglih bulic. Če se vendar ikre pod jezikom ali v trepavnicah
okroglim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): z valjarjem do debelosti eniga persta ter ga izreži z okroglim ali podolgastim modlam, pomaži tortno plošo s putram, deni rezance
okroglimi
Rudninoslovje (1867): posute. Zrnčasto (gekörnt) ploskev imenujemo óno, ki je z drobnimi okroglimi zrnci posuta. Opomba. Najpopolniše kristale nahajamo navadno v kakej lehkej

okroglo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mora dva čevlja visoka, štiri pa dolga, na tla v okroglo kakor zvernjeno korito dobro vstavljena biti, de se nič ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	praznih jaslih prehitro. Posebno je dopadlo duksarsko pleme, černe barve, okroglo kakor valjar in bistrih oči, da je kaj. Tisti junec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	odkoplji zemljo od tertnega debla, ter ga, kjer je najbolj okroglo, odreži ali odžagaj, ali v zemlji ali koj nad zemljo
Astronomija (1869):	ki je premikovanje zemlje. Vzemimo si zopet na pomoč našo okroglo mizo, z lučjo v središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo

▶ okrogiimu pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

okrogiimu
Kmetijske in rokodelske novice (1847): bi se dale jabelka s tako pripravo prevertati, ki je okroglimu svedru enaka ^ in ktero vsak nožAr lahko naredi. Na Tiroljskim

▶ okroglast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okroglast

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kuki ne smejo visoki biti. Križ mora biti plošen alj okroglast, ne pa špičast alj potlačen. Ledje mora biti široko in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mora raven, ne potlačen, in život od pleč do ledja okroglast biti; lakotnice ne smejo globoke, in kuki ne smejo visoki
Zoologija (1875):	majhne škodljive žuželke. Drugi razred: Pravi pajki; Araneae. Njihov debel, okroglast zadek je mehak, gol ali pa dlakav, brez obročkov in

okroglasta

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	leži, ali terda, ali mehka oteklina napravi. Ako je oteklina okroglasta in zvišana in se po eni strani vratu razširja, jo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	XXXVIII. Poglavje. Vredi. Okroglasta oteklina, v kteri se večja gorkota čuti, in čez ktero

okroglaste

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	konjih. Červ se na več viž naznanuje. Včasi se napravijo okroglaste zvišane bule na raznih krajih života, ktere se predrejo, in
Zoologija (1875):	pr. tenčica (gornja kožica) našega telesa. Te celice so plošnate, okroglaste ali oglate, podoba 1, in vsaka ima jedro. S časom

▶ okrogloličen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okroglolična
- okroglolične
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): pri vsih preprosta, ni vender pri vsih enaciga kroja. Vidiš okroglolične rudeče dekleta z bistrimi, večidel plavimi očmi, in ko na
okroglolične
- okroglolizhne
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): laſsmi, okroglolizhne, koker moshki pod Jupiterjam, katęre pa ſo lęne, inu lushtam

▶ okrož samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obzorje; kontekst

okrož
Kmetijske in rokodelske novice (1847): zvezde zginovale; vse tó po primeri kakor bi bolj za okrož šle. Vsi tisti, ki se peljejo po morji v daljne
okroža
Kmetijske in rokodelske novice (1847): tergih prek morja sprehajajo ; — po primeri, kakor se barka iz okroža vzdiguje in bolj na ravno pride, se zmirej več vidi
okrožem
Kmetijske in rokodelske novice (1847): in na morji čez 15 milj oddaljeno , se že za okrožem našim očem skrije. Ko bi bila zemlja neka ploša ne

▶ okrožen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okrožni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): deželsk. poglavarstva gosp. Peter Aleš, stolni dekan v Terstu in okrožni šolski ogleda. * Pred nekoliko leti se je prikazal na slovanskem

▶ okrožje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okrožje

Razne dela (1870):	hôdi urno, spravi se na tlak, Ker, preden ti dospeš okrožje stana, Je tam divica — in premage znak Postavi na ozidje
Razne dela (1870):	telesa, — Nje skrivni duh me zgrabi vsih straní, Enako kot okrožje čaroplesa Popotniku korak odervení. Nesredstveno, brez miga, brez besede, Se
Razne dela (1870):	v drob se zmane vsa, In zarotí de strašen odmev okrožje da: „Gorjé ti, grešna hiša! Onemi v tebi glas Veselja
Razne dela (1870):	Divice ni zazreti bilo, Na reki ne, na bregu ne, Okrožje pak je tenj se vilo Šumečih vod po planim tje
Razne dela (1870):	mete po zimi, Ker se nameni Kronid z belino pokriti okrožje, Ter iz obnebja perší de vijejo goste se vlage, Tudi
Razne dela (1870):	v kolop je kar. Iz komov zdaj vojaštvo plane, Zatrepetá okrožje vse, To nese proč in uno zmane, Do Kubana vse
Razne dela (1870):	verigami pripet; V grobu tem ti je nevesta, Mirno je okrožje mesta, V ti samoti krog in krog Znaka ni človeških
Žalost in veselje (1870):	menda ni dosti zaupal ptujemu gostu. Naslonil se je na okrožje ter zerl sanjavo po morji, kot bi prevdarjal nekaj tehtnega
Dušne borbe (1896):	življenje, da se je preselila v mamljivo, njej čisto neznano okrožje. Tudi profesor je bil danes izredno dobre volje, posebno še

okrožju

okrožji

Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854):	sim zdaj Čerkeške jezdece, zdaj Kozake srečeval. Oboji imajo v okrožji Kubana, od Rusovskega meča podjarmljenim, enako nošo, enako orožje, in
Povodni mož (1855):	in druge bitja čudne narave, ki so vsak v svojem okrožji neomejeno vladali in se tudi velikokrat hudo razperli in bojevali
Bore mladost (1862):	ledino in zeleni, gosti log, ki jo meji v lepem okrožji. Hodil sem po prostornem poslopji, ki zdaj razpada, nekdaj pa
Domen (1864):	je bil že star ko zemlja, najbolj učeni mož v okrožji, vendar ni znal druzega ko brati in pisati, in za
Sosedov sin (1868):	v kacem slovenskem trgu ali večej vasi je prebivalcem v okrožji imeniten dan ter ima nekaj prazničneg. Veseli se ga kmetič
Žalost in veselje (1870):	v nevarnost prišel, ko sem jih miril. Indijani v mojem okrožji so sicer miroljubni in vedno sem bil zadovoljen ž njimi
Zvezdana (1883):	Zdaj pa vidim, da se spletajo celi romani v mojem okrožji in da igram nenadoma sam imenitno ulogo. Radoveden sem, kaj
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Koliko straž je razpostavljenih? « vprašam pobočnika. »Na póludrugo uro razširjenem okrožji zmatram njih število dvanajst večinoma v gozdu stoječih,« odvrne pobočnik
Jara gospoda (1893):	videl in čul je vse dejanje in besedovanje ob miznem okrožji in čutil tiho zadoščenje. Bil je sploh čudna zmes lahkoživega

▶ okrvaviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okrvave
Ljubite svoje sovražnike! (1899): vročekrvni Maori iščejo krvavih prask kakor vsako leto; ko si okrvave bojaželjne ude, poizgubé se zopet po gozdih. Sicer pa je
okrvavi
Zoologija (1875): Domačini ga streljajo s topimi streljicami, da se perje ne okrvavi in ne pokvari. Iztrgajo mu noge in meh posušé v

▶ oksid samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oksid

okis

Kemija (1869):	ni za rabo. V trgovini se pa prodaja valerijanovokisli amilov okis, pomešan z vinskim cvetom pod imenom jabelčno olje, a zmes
Kemija (1869):	si kisleca iz zraka, spet okisi v solitarno okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano iz zraka jemlje kislec pa
Kemija (1869):	brez okusa. Razžarjena izgubi ogljenčevo kislino in je potem čisti okis, MgO, ki se v lekarnicah prodaja z imenom žgana magnezija
Kemija (1869):	metilov, Methylalkohol, 474. Aloa, 490. Aluminijum, Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov okis, 417. Amalgam, 434. Ameisenäther, mravski éter, 451. Ameisensäure, mravska kislina
Kemija (1869):	svinčeno, Bleiglas. Steklo mlečno, Milchglas, 412.07. Stenj, Docht. Stickoxyd, duščev okis, 372. Stickoxydul, duščev okisec, 372. Stickstoff, dušec, 369. Stickstoffkohle, dušečnati
Kemija (1869):	3 goldinarje. V družbi rjavega manganovca se večkrat nahaja manganov okis, Mn2O3 (Braunit) in pa hidrat tega okisa, Manganit zvan, ki
Kemija (1869):	repek podaljšana in mora biti iz težko raztalnega stekla. Bakrov okis daje za sožig potrebni kislec, ki se s cukrovim ogljencem
Kemija (1869):	Ammoniak, 412. Amorph, brezličen. Amylalkohol, amilov alkohol, 475. Amyloxyd, amilov okis, 475. Analyse chem. , kem. razkroj. Analyse organische, organski razkroj, 447.
Kemija (1869):	kemična sostava. V galunu more glinico zameniti kromov ali železni okis, natron ali amonijak more stopiti na kalijevo mesto, in pri

okisec

Kemija (1869):	Milchglas, 412.07. Stenj, Docht. Stickoxyd, duščev okis, 372. Stickoxydul, duščev okisec, 372. Stickstoff, dušec, 369. Stickstoffkohle, dušečnati ogelj, 387. Stoff, tvar
Kemija (1869):	hidrat tega okisa, Manganit zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec, MnO, pobarva steklovino vijoličasto. Njegove soli so ali bele ali

oksid

Mineralogija in geognozija (1871):	kakor kositar. Nikelov cvet, Ni As + 8H, je arsenokisli nikelov oksid ter se večidel kaže kot prstena, kakor jabelko zelena skorja
Mineralogija in geognozija (1871):	sistemu, je še redkeji od prvega. 14. Skupina magnezijuma. Okis (oksid) magnezijumov mineralogi imenujejo magnezija ali pa lojevo prst, Mg. Najde
Mineralogija in geognozija (1871):	Zrnje je kremenec (kvarc), lepilo navadno glina, lapor ali železni oksid, redkeje roženec. Razločimo tedaj glinati, apneni, laporati, železnati in kremenati

oksida

okisa

Kemija (1869):	vinskim cvetom pod imenom jabelčno olje, a zmes ocetnokislega amilovega okisa in ocetnokislega étilovega okisa z imenom hruškovo olje. III. Organske
Kemija (1869):	z vodencem pa v vodo, dočim se primerna množina bakrovega okisa promeni v kovinski baker. Obe dve izgorini ste hlapni in
Kemija (1869):	jabelčno olje, a zmes ocetnokislega amilovega okisa in ocetnokislega étilovega okisa z imenom hruškovo olje. III. Organske osnove. Nektere rastlinske tvari
Kemija (1869):	kromovec (Chromeisenstein), ki je sostavljena iz železnega okisca in kromovega okisa, FeO.Cr2O3. Žarimo li stolčeno rudo s kalijem, napravi se kromova
Kemija (1869):	kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa, C10H11O.HO, se dela zraven étilovega alkohola pri vrvežu sladornatih tekočin
Kemija (1869):	večkrat nahaja manganov okis, Mn2O3 (Braunit) in pa hidrat tega okisa, Manganit zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec, MnO, pobarva
Kemija (1869):	kmalu privzame kisleca in hitro ga pokrije siva mrenica kalijumovega okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom s siloma odtegne kislec

okisca
Kemija (1869): znanej pod imenom kromovec (Chromeisenstein), ki je sostavljena iz železnega okisca in kromovega okisa, FeO.Cr2O3. Žarimo li stolčeno rudo s kalijem
oksida
Mineralogija in geognozija (1871): delov kremene kisline in galunine tudi borove kisline, magnezije, železnega oksida, vseh skup 12 različnih sestavnih delov v sebi. Posebno znamenito

okside
- okise
  Kemija (1869): zrakú ali pa iz vode promenivši se v žveplenokisle kovinske okise, drugi pa to storé le takrat, kedar jih razvročimo. Ako

oksidom

okisom
Kemija (1869): 100 utežnih delov odvaga ter dobro izmeša z obilnim bakrovim okisom, CuO. Zmes se napolni v stekleno cev, tako imenovano sožigalno

oksidom

Mineralogija in geognozija (1871):	oksidom, one, ki imajo v sebi antimon, z belim antimonovim oksidom; žveplenati minerali radi dajejo žvepleno sokislino, koja se spozná po
Mineralogija in geognozija (1871):	njimi. Tako se svinčene vode rade pokrivajo z rumenim svinčenim oksidom, one, ki imajo v sebi antimon, z belim antimonovim oksidom

▶ oksiden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

oksidna
- okisna
  Kemija (1869): polijemo s kako kislino, naredi se vodenčev žveplec in neka okisna sol. Na pr.: železni žveplec in žveplena kislina, FeS + SO3.HO

▶ okt. okrajšava ↘ goo300k, IMP

okt.

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	več. Novičar iz raznih krajev. Po cesarskem sklepu od 23. okt. t. l. se ima nakupovanje vsih tistih stvarí, ktere se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zadobí moč nova zakonska postava, razglašena s ces. patentom 8. okt. t.l., so tudi svetli knez in škof ljubljanski izvolili duhovno

▶ oktaeder samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oktaeder

Mineralogija in geognozija (1871):	in bolj znane minerale, ki kristalizujejo v tacih podobah. 1. Oktaëder, O, pod. 12. (magnetovec, galun, rdeča kuprena ruda, spinel, fluorit
Mineralogija in geognozija (1871):	astronomije §. 86. 2. Magnetovec Fe + Fe, se najde kot oktaëder in je znan zarad svojih magnetičnih lastnosti. Tudi na debelo

oktaedrih

Kemija (1869):	ogljenčevem žveplecu, iz kterega tudi kristalizuje v lepih prozornih rombičnih oktaedrih (pod. 19). Ako ga tremo ob volno, postane električno.
Kemija (1869):	mora umetno delati po fabrikah. Galun kristalizuje v velikih brezbarvanih oktaedrih, pod. 50, raztopi se v vodi in je osladno trpkega
Kemija (1869):	Fe3O4, je izvrstna železna ruda, kristalizujoča v pravilnih, črno svetlih oktaedrih, ki se pa sicer navadno nahaja v gručah. Ta ruda

oktaedru
Rudninoslovje (1867): so časih na hexaedru štiri ploskve pravokótniki mesto kvadratov; na oktaedru so štiri ploskve trapezi mesto trikotov. 2. Časih so ploskve

▶ oktaedrov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

oktaedrovih

Rudninoslovje (1867):	tesularnih likih (sl. 16); ploskve so gladke i svetle, vštrit oktaedrovih ploskev je rázkolen, lomi se školjkasto ali neravno; sije kot
Rudninoslovje (1867):	kršec (Schwefelkies) kristalizuje tesularno (sl. 14, 24), vštrit heksaedrovih i oktaedrovih ploskev je časih popolnoma rázkolen, lomi se več ali menj
Rudninoslovje (1867):	železovec (Magneteisenerz) kristalizuje tesularno (sl. 16 glej stran 66); vštrit oktaedrovih ploskev je rázkolen, lomi se školjkasto ali neravno, sveti se

▶ oktava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oktava
Fizika (1869): Kohlenstoff. Ogrevalo, Vorwärmer, 117. Oknica, Fensterladen. Oko, Auge, Augapfel, 144. Oktava, Octave, 105. Ombrometer, dežjomer. Omér, Verhältniss, 54. Operngucker, glediško kukalo

▶ oktober samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oktobra

ohtobra

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Travna: na dan S. M. Anne : na 2. Nedello Mesza Ohtobra, ali Koſaperska, inu na trete boſhizhne Praſnek tu je: na
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nedello Majneka: na S. Anne praſnek: na drugo nedello mesza Ohtobra, inu na Shent Janſhov dan zirkuv, inu oltar S.Joſhefa, S.

oktobra

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	donesla. Z medam je pa večidel slaba. Iz Ljubljane 7. oktobra. Cesarjev god je bil v saboto s slovesno sv. mašo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	to vémo, kar je oklicano v ministerskem razglasu od 21. oktobra, v kterem so le poglavitne pravíla izgovorjene, pod kterimi je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ogel njegov. Sadje tega germa — gloginje — je valjovito, ko mesca oktobra dozorí, rudeče kot krí, ima suho rumenkljato mesó in 2
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	so bile lani za južne avstrijanske dežele vLjubljani mesca oktobra. Časnik „Mitth. d. Forstu. d. öst. Alp. ” piše o teh
Aritmetika za učiteljišča (1885):	30. junija? b) 2545 » » 4 % » » 17. maja do dne 28. oktobra? c) 4080 » » 5 1/2 % » » 26. marcija do dne 9. julija
Aritmetika za učiteljišča (1885):	naložiti, da dadé od dne 2. maja do dne 15. oktobra 205 gl. 23 kr. obrestij? 22. Po koliko % treba kapital

▶ okus samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okus

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lesene zató, ki se ne dajo čisto čediti, mleku neprijeten okus dajo, ter storé, de se rádo zagrize. Mina. Kaj pa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ker bi sicer tako lepe ne bile in bi neprijetni okus dobile. Ko se dobro pohlade, jih v steklenice deni. Marelčno
Roza Jelodvorska (1855):	viditi njih prekrasno barvo, prijetniši je duh, veliko bolji pa okus. « »Ah, ljubi oče! « reče Roza, »milo bi se lahko jokala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	najdemo pri mestnih poslopjih nič posebnega, vendar enakomernost in talijanski okus dajeta mestu — pa le novemu — neko prijetnost in dopadljivost, ki
Zoologija (1875):	podoba dotičnega predmeta. (Primeri v fiziki §. 176). Za vonj, okus in sluh večidel nij moči najti posebnih organov. Po novejših

pokuſ
Kuharske Bukve (1799): vſe perjętniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj

vkus

Botanika (1875):	so vse gobe sumljive, ktere 1. imajo neprijeten duh in vkus, 2. ktere so sluzaste ali slinaste, ali ktere so že
Botanika (1875):	sebi ščavne kisline, ktera daje kislici (Rumex acetosa) znan njen vkus. Iz step severne Azije donašajo ruski kupci v Evropo korenine
Botanika (1875):	Burazo (Borrago) jedó sem ter tje za salato, ker ima vkus skorej kakor kumare. Mična rastlinica je potočnica ali mačje oči

okusa

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi suho. Skušnja je pokazala, de je konjski jezik boljšiga okusa ko goveji. Tudi sercé, jetra, obisti, pljuča i. t. d.
Rudninoslovje (1867):	2•5) od soli, ter 2•2krat teži od vode. Okusa je jako zopernega. V vodi se topi, i raztopljenina je
Rudninoslovje (1867):	v tem, da se v vodi ne topé, torej niti okusa nimajo. Njihovo lice ni kovinsko, največ se dadé lehko klati
Kemija (1869):	Očiščen je oljnata tekočina zopernega duha po patoki in pekočega okusa; primerna težina mu je = 0.818, pri 132 ° C. vré
Kemija (1869):	osnove. Nektere rastlinske tvari so ne le zarad sosebno grenkega okusa, ampak tudi zarad krepke delavnosti na človeško telo, že zgodaj
Kemija (1869):	neizmerno lahka, rahla, bela kakor sneg, neraztopna in toraj brez okusa. Razžarjena izgubi ogljenčevo kislino in je potem čisti okis, MgO

pokusa

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	tudi poln sod se skisa. 6. Včasi novo vino dobrega pokusa, če v kaki posodi kake ure stojí, černo postane. To
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	meso, kije ali kislega, reznega, sladkega, sladkornega, ali pa grenkljatega pokusa, pa le malo ali clo nič dišeče. Peškišče ima pet
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	imajo čiste vina, ker a) godlaste vina niso ne dobrega pokusa, ne prodajavne, in pa b) so vedno v nevarnosti skazili
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ravno tisti njivi, neporezan je debeljši, krepkejši, bolj moknatin boljšega pokusa bil; 3. da porezani krompir nima ne dobrega pokusa, in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ne le zavoljo svoje lepote, ampak tudi zavoljo svojega prijetnega pokusa in svoje stanovitnosti in poterpečnosti in zavoljo mnoge koristi velike
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	boljšega pokusa bil; 3. da porezani krompir nima ne dobrega pokusa, in ni stanoviten, ampak je rad gnjil, ali pa nekako
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	tretjo versto grejo kutnarce, ki so precej debele, dobrega sladkornega pokusa in po začimbi dišé, pa vender niso takó dišavnega pokusa
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	drevja semena so le tiste dobre, kterih sad je boljšega pokusa in lepši rasti. 3. Take poleti in v jeseni nabrane
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	v ustah ne razstopé, so pa vender sočnate in dobrega pokusa, večidel bolj dolge kokor široke; po dobroti so perve za

okusu

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njenega jezika. Znala je oblačila po najnovejši šegi, po izbranem okusu napravljati; njeno ime je Graja. Tretja, Sira, je bila iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	listu so najboljši pisatelji srbski in slike gódijo najfinejšemu umeteljniškemu okusu. Cena listu za vse leto je: 6 gold. (za Bosno

▶ okusen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okusenpridevnik, splošni, nedoločeno
- okusen
  Zoologija (1875): se s pomočjo kremenata trde lupine v kamene; jako je okusen. Nožnica (Solen) je tudi priljubljena jéd. Iz plošnatice (Tellina gari

okusnapridevnik, splošni, nedoločeno

okusna

Zoologija (1875):	samo največi, temveč tudi najkoristniši košarji, kajti so ravno tako okusna, kakor tečna in redilna jed. Nog imajo pet parov, zatorej
Zoologija (1875):	pa stanujejo: Veliki vrtni polž (Helix pomatia), ki je jako okusna in tečna jed; jeseni zapre ustje z apnenim pokrovcem, in
Zoologija (1875):	ja s tem vedenjem prej izdá nego obvaruje. Jajca so okusna, zato ljudje iščejo gnjezda in pobirajo iz njih jajca. Jeseni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	uže jako potreben. Parnikova kuhinja je imela na razpolaganje prav okusna topla jedila; pri mali privatni krčmi pa je bilo na

okusnepridevnik, splošni, nedoločeno
- okusne
  Zoologija (1875): pri druzih ribah, temveč desno in levo. Ploče so sosebno okusne morske ribe. Imenujemo samo sledeče vrste: navadni jezik (Platessa solea
okusnejšipridevnik, splošni, primernik
- vkusnejši
  Robinson mlajši (1849): turšice, pak je kmalu poznal, da je žitni kruh mnogo vkusnejši. Zato je umenil, da mesto turšice najvekši del svoje njive
okusnopridevnik, splošni, nedoločeno
- okusno
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): 1853 so ga več pridelali, in ker je vino manj okusno bilo, cena pa nezmerna, so vinokupci prisiljeni bili čez mejo
- vkusno
  Botanika (1875): iz južne Amerike prinešen mad (Madia sativa), kterega semé daje vkusno olje. Tudi pohlevne marjetice ali rigleca (Bellis perennis) ne smemo

▶ okusiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okusil

Blagomir puščavnik (1853):	in le kadar je kak ptujec pri njem bil, je okusil ž njim kozarček vina, kterega so mu bližnji deželam podarovali
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	solze z bledega obličja in globoko zdihovala. Že nekdaj je okusil duh moč diviških solz, tudi sedaj so ga omečile, da
Oče naš (1885):	vero in v zaničevanji duhovnov. Malokdo njih je poznal in okusil sladkost vere v Kristusa. Zavoljo tega so tudi goreče besede

okusili
- okusli
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): bili gotovo dober dober možek, dokler peklenske pijače vražniga žganja okusli niso. ” Z otožnim milim glasam pravi Moric na to: „Za
- okuſsili
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): nekatęri ſo od tih tukaj ſtojęzhih, katęri ne bódo ſmèrti okuſsili, dokler vidio Şynú tiga
- vkuſsili
  Biblia (1584): jeſt vam povém, de letukaj eni ſtoje, kateri nebodo ſmèrti vkuſsili, dokler bodo Synu tiga zhloveka vidili prideozh, v'ſvoim krajleſtvi

▶ okusno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okusno
Pripovedke za mladino (1887): imajo kaj jesti, sestra pa in Benjamin skrbita, da vse okusno pripravita. Posebno je kraljičina pridna, nabira suha drva za kurjavo

▶ okušati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okušal
- pokushal
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): boſhjemu, inu presvetemu Sakramentu premishluval, ter bosh tu is troshtam pokushal, kader pojdesh v'hisho te vezhnoſte. Hodi ſà mano. XXIII
okušam
Ferdinand (1884): vže veseliš v nebesih; jaz, jaz nesrečnež pa vže sedaj okušam peklenske muke onega ognja, ki me hoče požreti. Zdi se

▶ okužen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okuženih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): je skupej 1167 goved pocerkalo, 980 hudo bolnih ali pa okuženih so pobili; le 135 se jih je pa ozdravilo. (Iz

▶ okužiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okužijo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	on mora v drugem hlevu samoten stati, da se ne okužijo zdravi konji. Konjska roba, ktera se je pri sedaj bolnem
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	so jim še lehko toliko, da dospejo do vpredenja. Ker okužijo bolne gosence lehko zdrave, skrbi, da, odstraniš slabotneže, koje lehko

okužili
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): da me poslušate — vi ste spodkopali moje dobro imé, ste okužili njena čutila in zató ste tudi mojo ljubezen do nje
okužimo
Revček Andrejček (1891): Kakor pa se le količkaj okužimo, že nas uprežejo v delo, kakor mlinar vodo, in upreženi

▶ okvir samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okvir

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	veliko kad. Mreža pa bi morala biti vdelana v leseni okvir, na katerem bi mlin nekoliko vzvišen stal, tako, da bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	denar štel, hoteli so dr. Suppan-a dejati koj v zlat okvir. Pa ta slava je trajala še dalje, ker gospodarstvo in

▶ ol samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pivo; [sskj]

ola
Kmetijske in rokodelske novice (1844): so bili do pozne nočí in marsikteri kozarček vina in óla so v spomin Draketa spili, ki je Evropi to veliko
ov
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): je v pivi takšne moči, nezdravši ino škodlivši je. Zato ov alj vino piti ni tak nezdravo, kakor žganje, ker je

vol

Zlata Vas (1848):	bili, kakor je že to navada, kadar sta vino in vol po céni. Kar jo primaha nék neznan človek v vas
Zlata Vas (1848):	kegliših, ne kletja in ne norenja slišati. Kerčmarjem se je vol v hramih skisal, ker ga nihče več ni pil. Vina

ola

ola
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): novih krajc, na dan. — Dunajčanje so lani 64,676 veder piva (ola) več poserkali kot predlanskim; predlanskim so ga popili 2 milijona

ova

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	njegov angel bila, bom ti kaj jeſti dala, pa tudi ova (pira) de boſh enkrat pil, de ne boſh po poti
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kakor žganje, ker je v njima manj vinskiga duha. Vedro ova ima komej 2 alj 3 maselce, vina naših bližnih krajov

vola

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Rasun tega dobi pijanez tudi kafeta, vina ali vola toliko, kolikor ga posheli, tode tudi tém je vezh ko
Zlata Vas (1848):	je te zaderge nastavil! “ De bi se Vampnek svojiga kisliga vola znébil, ga je pol boljši kup nastavil; vino je žvepljal

▶ ola medmet ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ola
Pozhétki gramatike (1811): ſerzhenje: ça! allons! courage! àlla, ſerze velà Sa klízanje: Hola! olà! H´! oj! ej! Sa mozhati velévanje. Chnt! Paix! tiho! mir

▶ olajšanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

olajšanja
- polajšanja
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): in v kterih davkih bi bilo kmetiškimu stanu nar poprej polajšanja vošiti, pri kterih pa po pameti kaj pozneje ? (Dalje. ) B.

▶ olajšati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

olajša

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	in besedo odrekla, podeliti podporo, da se jim žalostni stan olajša. Iz Štajarskega. Železnica, ki bo peljala iz Pragarskega v Kanižo
Fizika (1869):	prilota) bakrena plošča k cinkovej plošči, kar skladanje stebra mnogo olajša. Na cinek pride plošča iz debelega sklejenega papirja, ali iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	prodajajo po nižji ceni, — da se naprava vodnjakov kmetom nekoliko olajša, — da se jim Ruski lan cenejše prodaja, — mlekarstvo in sirarstvo

polajša

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naprejplačevanje že stara šega pri časopisih, in vredništvu veliko dela polajša, če deležniki ob pravim času svoje imena napovedó. Naj nam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naprejplačevanje že stara šega pri časopisih, in vredništvu veliko dela polajša, če deležniki ob pravim času svoje imena napovedó. Naj nam

olajšal
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): v drugem življenju trpeti. Če pa potrpežljivo trpiš, si boš olajšal bolečine, časno kazen, ki bi te čakala v vicah, boš

olajšale

Oče naš (1854):	Ménartove beséde so Barbi serce zlo olajšale in potolažile. Pomirjenje — pokoj za moža — kerst sinčka: to je
Najdenček (1860):	oči postavila. Njena pomoč in njene besede so me močno olajšale in kakor prerodile. Povedala mi je, da je s strahom
Gozdovnik (1898):	Najprej mračnost, potem popolna temota sta izvedbo te vojne zvijače olajšale in tako so bili prevarjeni zlatoiski in celó izkušeni Benito

olajšalo
Zlata Vas (1848): se vse na dobro obernilo. Ko se ji je serce olajšalo, vstane ter vidi zunaj Ožbeta s starši iz mlina v

olajšati

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	slavenskemu, ki si hoče težki nauk o natori geršk. aorista olajšati, priporočam toraj to izverstno knižico živo živo. Pa tudi tisti
Občno vzgojeslovje (1887):	je pri tem truditi. Preveč se mišljenje gojencu ne sme olajšati; čuti naj, da se sodeči lehko zmotimo; drugače se navadi

polajſhati

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s hvaleshnim ſerzam drushbe ſlavil, kterih namen je, take neſrezhe polajſhati ali zlo odverniti jih. Ambroshizh. Ravno takó, kakor imamo bratovſhnjo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	opomniti, kako ſi nekteri, slaſti kteri vézhji domazhije imajo, vlazhenje polajſhati vejo. Pred dve ali tri brane namrezh, klere ſo ſkupej

zlajšati

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	vse mogoče storila, s komur je le količkaj njegovo osodo zlajšati mislila. Njegovi zdaj pokojniši duši je kmalo tolažljive besede govorila
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	ječo nesti, in kolikor je zamogla, je skušala njegovo terpljenje zlajšati.
Roza Jelodvorska (1855):	Vas, dragi oče zopet viditi, vam po moči borni stan zlajšati. O jez sim zdaj naj srečnejši hči! «

▶ olajšava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

olajšava
- polajšava
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): vojsko tega leta; ali bo pa to za sklepanje mirú polajšava ali obtežava: kdo vé? — Ženstvo je drago. Od sultana pripovedujejo

▶ olajševati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

olajšuje

Najdenček (1860):	roke. Čutil sim, da mi to lizanje bolečine hladi in olajšuje. Še bolj sim oslabel, in več mi ni bilo mogoče
Zoologija (1875):	Dolgi, iz 9 do 23 vretenec sestavljeni vrat glavi jako olajšuje gibanje. V primeri veliki možgani nam razjasnjujejo dobro pamet in

olajšujejo
- polajšujejo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): iz Fužin mislil, da pride kdaj v Pariz! Pa kakor polajšujejo železnice prodajo blaga križem po svetu, tako pa nam tudi

▶ olepšan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

olepšan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): sežnjev v morje moleč most (Mollo), pokrit s šarenico in olepšan z brezštevilnimi zastavami in cveticami; na koncu mosta, na suhem

olepšana

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Modellen-Saal), ki je bilo kaj lepo okinčano; soba je bila olepšana z zastavami in z orodjem vojakov in arsenalnih delavcev; na
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	kraljica v kopelj, ki je bila zidana iz marmeljna in olepšana z mehkimi blazinami in z najlepšimi preprogami. Tu vzeme tri

olepšane
Kmetijske in rokodelske novice (1846): dvoje vrata: ene velike, z rumenim zlatam in različnimi barvami olepšane, ene pa male, takó tesne, de se je komaj droban

olepſhana

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	konzhana. Sdaj pa : — ˛Shola je bila tako le ta dan olepſhana : Nar ſpredej na sidi je bila velika podoba njih Velizhaſtva
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zerkev v poſlednih letih od poboshnih dobrotnikov domazhe ſare tolikanj olepſhana , de je v ſloveſu nar lepſhi zerkev v zeli kreſti

olepſhane
Genovefa (1841): ſprejéli. Vélike vrata gradu ſo bile s selenjem in zvetlizami olépſhane, in ſhe pot je. bila s zvetlizami in s selenim

olepšani
- olepſhani
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in vezhi del s turnzhki in drugimi poslazhenimi drobnimi lepotizami olepſhani. V nekterih zerkvah na Krajnſkim ſe ſhe dobi kak prav

▶ olepšati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

olepša

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žolca (aspik). De tako ljubljeno žolco napraviš, ktera marsiktere jedila olepša, deni v kozo en par zajemnic z mesne župe posnete
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	malim trudom in potroškom poti, ceste in vasí kaj zlo olepša in veliko dobička prinese. — Tako lepšanje vasí bo mnogemu lep

olepšal

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	tega je Moric še z drugim dobrotami svoj ženiten dan olepšal. Že prejšen večer o mraki nas je bil Moric nikoljko
Ferdinand (1884):	tem časom je skrbel, da se je grad in vrt olepšal, kar se je le dalo. Preskrbel je v gradu stanu

olepšali
- olepſhali
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri ſ. Petru s novo uro olépſhali, ktere v teh novizah tim bershejſhi opomniti hitimo , ker jo
olepšaš
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): zverneš, jih lahko tudi z belim ali pisanim cukrenim snegam olepšaš. Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro zmešaj štiri lote drobno stolčeniga
olepšati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): sv. Janeza Kerstnika dan. Dr. Lovro Toman. Popravljati poti in olepšati vasí **). Gotovo, ljubi bravec! si že po vaséh hodil in

▶ olesenel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

olesenelih
Botanika (1875): strobilusaliconus) storžnjakov (coniferae); seme leži prosto v pazduhah olesenélih krovnih listov. 2. Strok (legumen); je iz enega edinega plodovega

▶ olgin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

olgino

Milko Vogrin (1883):	seboj kakor druge, dà sto drugih lahkoživih deklic. To odločno Olgino postopanje proti njemu, zaničevanje, preziranje njegove osebe in njegovega imena
Milko Vogrin (1883):	materi, in kako so jo bile sinoči potolažile njene besede. Olgino otročjo ljubezen pa je tudi mati dobro vračala. Ko ste
Milko Vogrin (1883):	in zopet poprejšnjo veselost pridobila. A tú je bilo nasprotno. Olgino obličje bledelo je vedno bolj od dne do dne, njeni
Milko Vogrin (1883):	brezozirnim postopanjem malo dosegel, temveč si še bolj odtujil mlado Olgino srce, ki mu je vsak dan tem vrednejše in milejše
Milko Vogrin (1883):	le pogled v srečno preteklost, le spomin na svojo in Olgino ljubezen. Vsi drugi upi in nade v bodočnost bile so
Milko Vogrin (1883):	zdaj materine duše. Strahú strepeče, ko pomisli, da bi znalo Olgino srce čutiti ljubezen do Vogrina. Ona ga sicer sama spoštuje
Milko Vogrin (1883):	pomoč v svojem življenji. “ Te besede so kakor strel vzdramile Olgino srce iz lepih sanj o srečnem, pravem zemskem življenji. hipoma
Milko Vogrin (1883):	pred Bogom! “ odvrne mirno Sirnik. „Ti mi prineseš tedaj, nesrečnež, Olgino poročno naznanilo? “ vpraša še enkrat Vogrin. „Tega sicer ne, ali
Milko Vogrin (1883):	Največja težnja mu je sevéda bila, da se prikrade v Olgino obližje, menéč, da se zdaj deklica njemu kot ženinu gotovo

▶ oligoklas samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

vrsta minerala; kontekst

oligoklas

Mineralogija in geognozija (1871):	Antimonocker, 58. ,, hromova, Chromocker, 54. Okrakovec ali oolit, Rogenstein, 38. Oligoklas, 45. Onyx, 33. Oolit gl. okrakovec. Oolitasto ali okrakasto, oolithisch
Mineralogija in geognozija (1871):	30. Zelenjak. To kamenje sestavljajo večidel natronovi živci: albit, oligoklas labrador; dalje roženčevo kamenje posebno roženec, potem augit, dialag, hipersten

▶ olika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

olike
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): in slavo. Fabíolo je popisal ko žensko čudovite učenosti in olike, ki prav iskreno časti domače bogove in geniju cesarjevemu dan

▶ olikan pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

olikane
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): jih vsi dolže. ” „Morda se pa kristijani delé v bolj olikane in priproste, sirove? Saj je ravno tako pri naših Epikurejcih
olikani
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): ki iščejo le vživanja in mesenega veselja pa so bolj olikani, duševni, skeptični. Kaj ko bi bil Boštjan izmed olikanih kristijanov
olikanih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): bolj olikani, duševni, skeptični. Kaj ko bi bil Boštjan izmed olikanih kristijanov, kterim so vraže in hudodelstva navadnih kristijanov gnjusoba? To

▶ olišpan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

olišpanimi
Kmetijske in rokodelske novice (1846): moj sin! zdej, de prideva na dvor z velikimi in olišpanimi vratami. ” Jez grem za njim skoz vrata, pa komaj prideva

▶ oliva samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

olive

olivke

Kuharske Bukve (1799):	Vsami marinirane ribe, rasręshi jeh zhędno v' ſklędo; potle lepe olivke, po dolgim sręsane ſardęle. S' tim naloshi ſklędo; je laſhka
Kuharske Bukve (1799):	polivanje. — Kir ozhe, sna tudi perdjati kuhan krompir, isluſhene miſhelne, olivke, inu auſtrige. 154. Shuka v' lemonovim ſoki. Shuko sręshi na

▶ olivin samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

olivin

Mineralogija in geognozija (1871):	tako navadni, da jih moremo njegove karakteristične dele imenovati, kakor olivin v basaltu, turmalin v granitu.
Mineralogija in geognozija (1871):	zadržeči in zraven še druge prstene reči kakor augit, roženec, olivin i. d. Značivna je za njih črna skorjica po vrhu
Mineralogija in geognozija (1871):	v Uralu, v izhodnji Indiji, Ceylon, Brasilija. Prideti hočemo še olivin ali krisolit, kremenokislo magnezijo, Mg3 Si; najde se v olivasto-zelenih

▶ oljar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oljarju
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): dati, ſhe nam bi ga permankovati utegnilo; pojdite raji k' oljarju, ino ſi ga kupite, kolikor ga potrebujete. “ ˛So odſhle, kar

▶ oljarna samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

oljarna
- oljarija
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): verste so prejeli: 1. papirnica v Vevčah pod Ljubljano, 2) oljarija v Vevčah pod Ljubljano, 3) V. Ruardove fužine na Savi

▶ olje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

olj
Kemija (1869): pa poseben duh, ki mu ga dajó primešane pare hlapnih olj, ki mu tudi povekšajo svetilnost. Dober plin apnene vode ne

olja

ola
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): pride, se da živinčetu zjutrej in zvečer en maselc pogretega ola, kteremu se pridene ena žlica bezgovega izločka, ali 2 žlici

olja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivína rada píla, ſe jim hudizheviga olja med vodo déne toliko, de ſe vodo malo vkiſa , kar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga s v krop pomozhenimi rjuhami grejemo, potler mu laneniga olja soper priſada noter damo, in, zhe ni bolji, ga do
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je 11 gold. in pol do 12 gold.— Cent ogeršičniga olja v fabriki gosp. Terpinca in njegovih tovaršev, veljá 21 gold.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sicer mu moraš dobriga in ne stariga in žarkiga laneniga olja 1 funt v gobec vliti in život s kako odejo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	boljši firnež se pa naredí, če z 10 funti laneniga olja kuhaš 4 lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 lota žganiga
Botanika (1875):	drugo, z notranjo kožo, ki ima časih v sebi kapljice olja, in ki jo botanikarji plodivo (fovilla) imenujejo. Če se zrno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 47, 350 kg cukra po 43, 50 kg zabel. olja po 82. Prodajalnica je iztržila 102 gl. Dne 6. julija
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 46, 500 kg cukra po 42, 150 kg zabel. olja po 74, 100 kg grozdjiča po 24, 200 kg riža
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 46, 1613 kg cukra po 42, 428 kg zabelnega olja po 74, 315 kg grozdjiča po 25, 528 kg riža

vojla

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſſe viſhe. Tudi ta narmajnshe greh je koker ena kapla vojla, katira se na beli vovni irozhnu nareſen reſlye, inu poſna
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bila; ſakaj una plava le gori ſgur koker ena kapla vojla na vodi, ta pak gre kmalu na dnu koker tu
Branja, inu evangeliumi (1777):	djav: ſtu zhebrov vojla. Inu on je k' njemu rekl: uſemi tvoje piſmu: ter
Branja, inu evangeliumi (1777):	k'ſvojmu folku : polej jeſt vam ozhem shita , vina, inu vojla poſlati, de ſe boſte od njeh naſitili, inu vaſs nabom
Kratkozhasne uganke (1788):	inu vojle prevezh sprime, se more sejme, kader se is vojla vonuſame, v' pepel uręzhi, inu dobru ſmenzati, de saksebi pride

olje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe bólje je pa hudizhevo ólje (Vitriol), kteriga ſe nektere kápljize med veliko vôde vlije. Zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in mraz ne more skózi.. Nar boljši firnež. Kuhano laneno olje z mnogoterimi perdajki se imenuje firnež. Nar boljši firnež se
Divica Orleanska (1848):	gospod še ni in kronan, Močilo senc mu ni še olje sveto, On kralja še ne imenuje se. Karol. Mi smo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Tako osoljeno olje gori na pol bolj počasi kakor samo olje. (Vrednik „Novic” je skusil to in zamore reči, da je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	flaški) pretresa, da je zmes bela kot mleko. Tako osoljeno olje gori na pol bolj počasi kakor samo olje. (Vrednik „Novic
Rudninoslovje (1867):	Tu bi morali najpopreje določiti, kolikrat je vinski cvet ali olje teže ali laže od vode, potem na zgoraj opisani način
Kemija (1869):	Telur, Tellur, 345. Terbijum, Terbium, 345. Terpentin, 488. Terpentinol, terpentinovo olje, 487. Thallium, 345. Theer, kátran, 509. Theeróle, kótranova olja 509.
Kemija (1869):	ocetnokislega amilovega okisa in ocetnokislega étilovega okisa z imenom hruškovo olje. III. Organske osnove. Nektere rastlinske tvari so ne le zarad
Botanika (1875):	Aziji domačega, močno dišeče seme, ki ima glistam posebno zoprno olje v sebi; pelin (Artemisia absynthum) je izvrsten zavolj svoje grenkote

vojle

Ta male katechismus (1768):	G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. Poslednu vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon. Pokaj se morejo
Branja, inu evangeliumi (1777):	Firma. 3. Reſhnu Telu. 4. S. Pokura. 5. S. Poslednu vojle. 6. S. Maſhnikov shegnuvanje. 7. S. Sakon.

oljem

ojlam
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Goſsi ſkubi, jim hitru perje sraſse, inu vuſheſa s' lashkim ojlam pomashi. V tem Meſzi ſe Polęti ta 21. dan sazhne

oljam

Kuharske Bukve (1799):	ſalata. Rapunzlove korenine al olupi, oſoIi, inu s' jęſiham inu oljam sa ſalato narędi; al jeh pa ſkuhaj, inu mersle oſoli
Kuharske Bukve (1799):	zhi s' lemonovim, al pomoranzhnim oljam; perdeni enmalo ſladke ſkorie, nagelshbiz, zęliga popra, inu muſkat

oljem

Genovefa (1841):	velikokrat sdihovala, „de bi sdaj le kako majhno lampizo s oljem iméla, de bi ſi to tamno votlino rasſvitila; kolika dobrota
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako ravná: Dokler ſo bolj terdi, ſe morajo s terpentinovim óljem dobro pomasati — zhe ſo mehki, ſe morajo s noshem prerésati
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kar je posebne vrednosti — ne póka, kakor navadni s terpentinovim oljem narejen firnež. Naši lošarji (lakirniki) ne znajo umetno lošati ali
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ni boljšiga, jih pràv terdne narediti, kakor jih z lanénim oljem pràv dobro namazati, de se ga pràv napijó. Vari se
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	morajo po-nj iti. Tedaj vzame Samuel rog ali pušica z oljem, ino v sredi njegovih bratov ga je kralja pomazal. Odsihmal
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ino časti nad Savlam kralja od Boga postavljeniga, z Gospodovim oljem pomazaniga, nad kterim se ne sme nihče pregrešiti. Savl je
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	postane; potem ga pa na plošo stresi, ktera je z oljem pomazana. Zdej pa en polič srove smetene s štirimi rumenjaki
Rudninoslovje (1867):	ta rudnina ne topi, n. pr. z vinskim cvetom, kaménim oljem itd. Tu bi morali najpopreje določiti, kolikrat je vinski cvet
Botanika (1875):	narazen odmaknejo ter med sabo narejajo prostore, napolnjene ali z oljem, smolo ali z gumo. Staničnina in vsébina stanic. 18 Doslej

olju

ojli
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Te erdeze zherve pod kamnam brati, glave odresati, v' laſhkim ojli na Sonze dijati, je dobru sa glide, krish, inu shilne

olji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tudi neko ojstro stvar v sebi, ktera ostane po izprešanem olji v pergi in se po duhu spozna. Ta ojstra stvar
Kemija (1869):	siloma odtegne kislec, zato ga moremo hraniti samo v kamenem olji, sestavljenim iz ogljenca in vodenca, CH, brez kisleca. S kalijumom

olju
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Da ranjeno kožo zaceliš, vzemi kurje pero, ga v terpentinovem olju pomoči, in z njim notrajno kožo namaži. Tako vsaki dan

▶ oljenka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oljenki
Fizika (1869): nad dnom. To nahajamo potrjeno pri škropilnicah, pri čajniku, pri oljenki, v kterih napravah stoji kapljina v ožem delu ravno tako

▶ oljetvoren pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

oljetvorni plin = plin iz ogljikovodikov, ki tvori olje; kontekst, splet

oljetvorni

Kemija (1869):

plin. Gasentwickelungsrohr, plinovodna cev. Gasfabrik, plinarnica. Gasformig, plinav. Gas olbildendes, oljetvorni plin, 392. Gasometer, plinohran, 393. Gattiren (d. Erze), mešati. Gemenge

▶ oljka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oljka
Divica Orleanska (1848): kervjo gradjansko žlahtno je oblita; Iz nje pa mirno bode oljka klila. Zahvala vsim, ki so za mene bili, Ki proti
oljko
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): cesarja dovoljenja prosil, de bo smela beliga goloba z zeleno oljko v svojim gerbi (ali grajšinskim znamnji) imeti“.

▶ oljkin pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oljkin
- oljkini
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ohrani našega vladarja. Popoldne sta šla Cesar in Cesarica na oljkini otok (scoglio degli olivi), kjer se dela nova redna ladija

▶ oljnat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oljnata
Kemija (1869): žganica. Surov amilov alkohol imenuje se patoka (Fuselöl). Očiščen je oljnata tekočina zopernega duha po patoki in pekočega okusa; primerna težina

oljnati

ojlnati

Kuharske Bukve (1799):	31. Jerebíze v' laſhki polivki. 32. Sajez al jeręb v' ojlnati polivki. 33. Piſheta al golobi v' zherni polivki, ſchwar= ze
Kuharske Bukve (1799):	lemone, inu daj na miso. 32. Sajz, al Jereb v' ojlnati polivki. Sajza, al Jeręba na rashni ſoknato pezheniga deni v'

▶ oljski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oljske
- oljſke
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): per tihi nozhi ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj od oljſke gore, obſtane, ozhí v' nebo oberne, ino sazhne moliti: „Ozhe

oljski

oljſki

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	terpljenje, pravizhni pa v' vezhno veſelje. “ Kar je Jesuſ na oljſki gori od rasdjanja Jerusalemſkiga meſta prerokoval, ſe je ſhtirdeſet let
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo po navadi hvalne peſmi po jedi ispeli, gre proti oljſki gori. Vſi pobiti od shaloſti ino molzhé ga uzhenzi ſpremijo

oljsko

oljſko

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe je Jesuſ ſ' ſvojimi uzhenzi v' Jerusalem vsdignil. Pod oljſko goro per tergu, ki ſe mu je reklo Betſage, je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bi bili ſhe kaj vezh radi ſliſhali. Kedar tedaj na oljſko goro pridejo, ſe Jesuſ uſede, ino uzhenzi okrog njega. Od
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	isgovoril, pelje uzhenze v' Betanijo, ino gre s' njimi na oljſko goro. Tukaj rasproſtrè ſvoje roke nad njimi , jih blagoſlovi, ino

olsko

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	So ony to hvaleshno peſſem rekli, ſo vunkei ſhly na olsko goro, Et veniunt in prædium, cui nomen Gethſemani. inu ſo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſo bli to hvaleshno peſſem rekli, ſo vonkei ſhli na olsko goro. Kader je biu Chriſtus naſh Odreſhenik s' ſvoimi Jogri

▶ oltar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oltar

altar

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zedrovim léſam obdjane, ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane. Altar, vſih deſét ſvézhnikov po obeh ſtranéh, vſa poſoda ino vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nekterih zerkvah na Krajnſkim ſe ſhe dobi kak prav ſtar altar, kteri vſak tudi kmetam dopade, in je po nemſhki arhitekturi

oltar

Divica Orleanska (1848):	varha Deržave te, enako bodi njeno, In slavi njeni se oltar napravi! Ljudstvo. Divici blagor, blagor rešnici! (Trobente. )
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	še ti svoj dar, velik ali majhin, kakor premoreš, na oltar domovíne? Veliko kapljic zbranih žene kolesa, in barke nosi. Zató

oltarja

altarja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	neprenéhama,: „Bal, uſliſhi naſ! “ Ino kolena upogujejo, ter ſkazhejo okoli altarja med vpitjem. Pa ni ga odgovora. Opoldne klizhejo ſhe glaſneje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	osunaj, ino moli. Na enkrat sagleda Zaharija na deſni ſtrani altarja angelja. ˛Strah ga opade. Angelj ga prijasno ogovorí rekozh: „Ne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhtevilu dvanajſt Israelſkih rodóv, ino popravi poderti boshji altar. Okoli altarja naredí ſhirok, globok graben. Potlej sloshi dreva na altar, rasſeka
Življenja srečen pot (1837):	Oh, to je grosa in ſtrah! Mladenzh, ne hodi bliso altarja, ako ſe ſpodobno ne sadershíſh; ſtraſhen je kraj, na katerim
Slate jabelka (1844):	ſtoriti. Kadar ſe ſveta maſha bere, je veliko angèljev okoli altarja, kteri s’ ponishnoſtjo leto ſkrivnoſt gledajo, s’ neisrezhenim sazhudenjem in
Slate jabelka (1844):	samogli s’ teleſnimi ozhmi tiſte angelje viditi, ki ſo okrog altarja, kadar ſe ſveta maſha bere; ali ko bi Jesuſa samogli
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	številu dvanajst Izraelkih rodov, ino popravi poderti božji altar. Okoli altarja naredi širok, globok graben. Potlej zloži dreva na altar, razseka
Oče naš (1854):	„To je presveto Telo našega Gospoda, presveti zakrament altarja,“ odgovori Nacek in pripogne svoje koléna. „Visoko češeno in hvaljeno

oltarja

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Kristusov« — odgovori starček. »Pred devetimi leti so me Hunci spred oltarja gnali; moje kerščanske srenje so pomorili in mene sabo v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v Krakovi; truga, ki je bila pod tlakom blizo velikega oltarja, je popolnoma strohnela ; kraljeve kosti so bile zavite v terdno

oltarje
- altarje
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): toliko hudiga v' Boga. Maliku Balu, isrésani podobi, je zelò altarje delal, ino ljudſtvo v' malikovanje sapeljeval. Prerok Elija tedaj ſtopi

oltarjem

altariam
Sacrum promptuarium (1695): zhes volo ſvoyh starishih, inu shlahte, inu kadar Mashnik pred Altariam yh je imel porozhit, ga je vuprashal: Juri hozhesh Nesho

altarjam

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	de saj bom ſmislel tam: Kok’ s’ offran bil pred altarjam. 5. S’ doma pregnan se s’ MArio Wejſhal v’ d
Življenja srečen pot (1837):	gorí, kakor veſela lampiza (ſvetilniza) v' Goſpodovi hiſhi pred boshjim altarjam. Ako po ſvetli luzhi pihneſh, ſvetlobo vgaſneſh; vſe je temno
Življenja srečen pot (1837):	ſveto véro veliko hudiga preſtál. Poſlednizh ſo ga nevérniki pred altarjam, kjér je ſveto maſho ſlushil, prebodli, ino mu tako nebeſa
Življenja srečen pot (1837):	gerdo je, ino velik greh temu, ki ſe neſpodobno pred altarjam vêde (noſi). Maſhni ſtresheti alj miniſtranti, ki molitve prehitro sgovárjajo

altarjem
Genovefa (1841): med materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in

oltarjam

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dvornika, inu perjatla klizal, zhe bo tebe vezhkrat pred svojem Oltarjam videl, inu zhe tebi kaj nadlego della, se bosh tukej
Branja, inu evangeliumi (1777):	kaj super tebe ima: tok puſti ondi tvoj dar pred oltarjam , inu pejdi poprej, ter ſe ſpravi s'tvojem bratam; inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſvoje kamre, inu neveſta is ſvoje poſtele. Med uratame, inu oltarjam ſe bodo Maſhniki, ſlushabniki tega Goſpuda plakali , inu poreko: saneſi
Branja, inu evangeliumi (1777):	Zaharia Barachioviga Synu, katiriga ſte vi umorili med Tempelnam, inu Oltarjam. Reſſnizhnu vam jeſt povęm, de uſſe tu ima zhes leta

oltarjem

Tine in Jerica (1852):	nič ne dé. Še po tretjih oklicih, še clo pred oltarjem se smeš premisliti. Le nič prenaglo. Tine. Jutri me gotovo
Maria Stuart (1861):	še konca ni — Moj Bog! Marija. Povedi vse! In pred oltarjem sem mu roko dala! Kenedi.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da bo njegova z žarki obdana podoba visela nad marsikterim oltarjem. Kot priprost kerščanski sin je tu sedel, kteremu je kaj

oltarjev

altarjev

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	ker se je uže naprej sprevidelo , da vkljub obilnemu številu altarjev v baziliki ne bodo mogli lahko vsi za maševanje priti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	njeni zunanji steni vštric vhoda vravnanih je bilo šestero začasnih altarjev, in to zarad obilnega števila romarjev izmed duhovskega stanu, ker
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	za maševanje prav težko priti na vrsto. Premalo je bilo altarjev in tudi ministrantov; toraj je morala zopet moja malenkost stopiti

oltarjev

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po perméri viſoka in nje ſtena smirej béla ko ſnég. Oltarjev ima pét, namrezh vélkiga in ſhtiri ſtranſke, ne ravno is
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nobeniga otamnjenja v ſebſ terpéti, je tudi zhaſtitljive nune otamnjenje oltarjev njih zerkvize, kakor ſe kashe, slo v ozhí bòdlo. Pa

oltarji
- altarji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): oprave takih zerkev treba vediti, je to, de ſo njih altarji, tabernakelni, prishinize, ſpovednize, in zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni

oltarju

altarji
Blagomir puščavnik (1853): Zadnji čas, da jo odrineta. Še enkrat se oberne proti altarji: „O Gospod bodi nama zvest voditelj po neznanih ptujih krajih

altarju

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Jesuſ vinze poſvetil, in vino poſtane ſhe dan donaſhni na altarju, o zhudo! Bogu nar perjetniſhi dar; satorej ga mora zhlovek
Blagomir puščavnik (1853):	Z Bogom! ” Blagomir gre še enkrat v kapelico, poklekne k altarju in glasno za svoje drage tukej sbrane sosede moli. Potem

oltarji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	klic: Slava ! Napise napravljajmo slovenske, na primer, v cerkvi na oltarji, ali na cerkvenih zastavah (banderah), na pokopališčih i križih, na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da bo svojega sina, edino svoje veselje, edino podporo, pri oltarji videla — ali ne bomo imenovali take matere junaške? Če pa

oltarju
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): moje ustni, vi pa, dragi Dijonizij, se spominjajte na-me pri oltarju Gospodovem, kedar umerjem. ” Sivi starček je molil zraven nje; ona

▶ olupek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

olupek

lupek

Kuharske Bukve (1799):	mlęka, 12 rumenakov, od ene lemóne drobno na zukri ſtergani lupek, inu nękaj zukra ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle poſtavi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	eno uro, perdeni štiri lote cvetne moke in drobno zrezani lupek ene limone, pomaži potem modle s srovim maslam, nadevaj jih

olupka

lupka

Kuharske Bukve (1799):	ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe dobro męſhaj
Kuharske Bukve (1799):	jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nenamočenih debelo zrezanih mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke skorje in angleške dišave, kolikor se ti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zdej pa perdeni šest lotov šterke, nekoliko drobno stolčeniga limonoviga lupka, in tri lote napetih, olušenih in podolgama pa tanko zrezanih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga lupka, de se napne, zali z mesno župo in z malo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja, materne dišice (timijana), limonoviga lupka in pol v vodi namočene in dobro ožete žemlje drobno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tri unče prav drobno stolčeniga cukra in drobno zrezaniga limonoviga lupka, to testo dobro zgnjeti in potem naj pol ure počiva
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	moke, kolikor dve jajci tehtate, in nekoliko drobno zrezaniga limonoviga lupka. Napravi potem na z voskam pomazani dili z žlico blekice
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zmešaj, tri rumenjake, tri razpenjene beljake in drobno zrezaniga limonoviga lupka perdeni, napravi testo in gnjeti ga. Potem ga pa do

olupka

Kuharske Bukve (1799):	mazhovja. Nęmzi pa hezhepezh; ſkuhaj na vodi, sraven deni lemon olupka; kader ſo mehke, jeh pretlazhi ſkusi ruto; perdeni zukra, kar
Kuharske Bukve (1799):	vręshi na enim konzi eu pokróvez prozh, isdolbi ven is olupka vſo pomoranzho, de bodo lupki popolnim votli, lupke deni v'

olupke
- lupke
  Kuharske Bukve (1799): zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni

olupki

lupki

Kuharske Bukve (1799):	pokróvez prozh, isdolbi ven is olupka vſo pomoranzho, de bodo lupki popolnim votli, lupke deni v' vodo. Sholze dęlaj tako: sa
Kuharske Bukve (1799):	tri unzhe zukra na ſhtir shlizah vode, v' katiri ſo lupki ſe kuhali, ga pęni inu kuhaj, de ſe vlęzhe. Potle
Kuharske Bukve (1799):	to ſe dobro ſkup savrè, prezedí, inu naliejo pomoranzhni votli lupki do ſręde; vender more, popręd ſpodna bęla sholza shę terda
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	limonovi olupki. Olupi limone na okroglo kakor jabelka, de bodo lupki dolgi, oveži jih trikrat ali štirikrat z nitjo, de ne
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ki je v ponvi, poli in s podolgama zrezanimi limonovimi lupki potresi. - Tudi karpa lahko tako perpraviš, samo, de per njem

olupki
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj in s čisto sardeljino polivko na mizo daj. - Tudi

olupkom

lupkam

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	maselcu vina in v ravno toliko vodi z nekoliko limonovim lupkam in cukram vred, pretlači potem skozi cedilo in še enkrat
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	poliča mleka s cukram, sladko skorjo, vanilijo ali nekoliko limonovim lupkam zavri, s kakima dvema rumenjakama zmešaj in pohladi. Zdej ga

olupkov

lupkov

Kuharske Bukve (1799):	5 liber vkuhaneh kútin, 3 libre v' zukri hraneneh lemon lupkov, 18 lot vkúhaniga lemon ſoka. To kuhai na poltrętji libri
Kuharske Bukve (1799):	ſitzi mu dobro puſti odtezhi, de obſahne. Na eno libro lupkov poſębej ſkuhaj tri unzhe zukra na ſhtir shlizah vode, v'
Kuharske Bukve (1799):	imaſh, deni potle notri dva lota sręsaneh piſtazì, inu lemonovih lupkov sręsanih; tudi ſhtir lote ribaniga kruha. Pomashi bandelze s' maſlam
Kuharske Bukve (1799):	16 jajz, sraven tiga 12 lotov zukra. inu sręsanih lemonovih lupkov; narędi okrog en obod is teſtá, inu pezi pozhaſi. 94.
Kuharske Bukve (1799):	rahlo; permęſhaj eno unzho oluplenih drobno ſtolzhenih mandelnov, sręsanih lemonovih lupkov, deſęt rumenakov dobro rastepenih. Od pęt vsami bęlak, ga raſtepi

olupkov

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	stolčeniga cukra, ravno toliko olušenih in drobno stolčenih mandelnov, limonovih olupkov in pol funta lepe moke. Zdej položi to v pleh
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo na to položi, nekoliko žlic smetene perli, dobro

▶ olupiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

olupi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Breskevno vkuhanje. Breskve v vodi zavri, olupi, poberi peške iz njih, vzemi na pol funta breskev en
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kozarcam vode, dokler niti ne dela; potem pa lepe marelce olupi, skozi sito pretlači, per majhni gorkoti pol ure kuhaj, pohladi

olupijo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): jabelk in hrušk posuše, ktere pa, de so še boljši, olupijo, v kerhlje z režejo in potem na nitkah v sapnih
olupiti
Kmetijske in rokodelske novice (1847): marelice, žlahtne češplje in drugo imenitno sadje je dobro pred olupiti in peške iz njih pobrati, debele hruške in jabelka pa

▶ olupljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

olupljena

oluplene

Kuharske Bukve (1799):	123. Salata ſrovih jabelk. Oluplene lepe jabelka taſelne s' imęnam poloshi v' merslo vodo, de
Kuharske Bukve (1799):	inu sdol, sapezi rumeno, potręſi s' zukram. 103. Jabuzhno kuhanje. Oluplene jabuka dinſtaj, jih preshmi ſkusi ſito; pol libre pretlazhenih jabuk

olupljene
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): na dno in okrog na strani terdo pertisni. Perdeni malo olupljene in na koleščike zrezane čebule in korenja, tudi nekoliko koleščikov

olupljenega

olupljeniga

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	rahliga, perdeni en maselc smetene, soli in nekoliko mehko kuhaniga, olupljeniga in zribaniga krompirja in prav dobro zmešaj. Potem dobro zležano
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	duši, in z mesno župo zali. Krompir z majeronam. Kuhaniga, olupljeniga in na peresce zrezaniga krompirja deni v rumeno prežganko, kteri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro zavreto skozi cedilo na pražole, perdeni drobniga kuhaniga in olupljeniga krompirja ter naj še malo povre. Nadevane pražole.

olupljeni
- olupleni
  Kuharske Bukve (1799): ogna, v' ſklędo vlie, inu potręſe s' mandelni, katiri ſo olupleni inu na podolgaſte shebíze sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' en

olupljenih

olupleneh
Kuharske Bukve (1799): vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni

olupljenih

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v steklenice deni in na hladnim spravi. Mošancgarjev sok. Iz olupljenih mošancgarjev peškiše poberi, potem jih pa na stergalu stergaj, sok
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	naredi. Jabelka v žolci, drugačne. Pari (dinstaj) štiri in dvajset olupljenih jabelk, en polič vina, en maselc vode, eno teršico sladke
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Jeterni cmoki drugačni. Med en funt dobro osterganih in olupljenih govejih jeter zreži šest v vodi namočenih in zopet dobro

olupljeno
Botanika (1875): in posušene znane pod imenom črnega popra. Beli poper so olupljeno zrelo seme. Tudi v §. 141. omenjeni betelovi listi pridejo

▶ olupnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

lupilnik; kontekst

olupnik

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	jabelka in hruške lupiti, imajo posebno napravo, ki jo jabelčni olupnik (Àepfelschâler} imenujejo in ki je ali iz lesá ali železa
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in ki je ali iz lesá ali železa narejena. Leseni olupnik veljá 40 kraje. Ta naprava, s ktero se da sadje

▶ oluščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

oluščenih

olušenih

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	šterke, nekoliko drobno stolčeniga limonoviga lupka, in tri lote napetih, olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, pomaži model dobro s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	de se shlade in sterdijo. Ocverti loki. Zmešaj eno unčo olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, ravno toliko drobno stolčeniga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	posebej dobro zmešano, eno unčo drobno stolčeniga cukra, ravno toliko olušenih in drobno stolčenih mandelnov, limonovih olupkov in pol funta lepe

oluſhenih

Kuharske Bukve (1799):	lemone lupka, pokri, kuhaj eno uro. Potle smęſhaj pol libre oluſhenih tanko ſtolzhenih mandelnov s' enim polízham ſladke ſmętane; prezędi oboje
Kuharske Bukve (1799):	pol libre, vmęſi ga pozhaſi per perſhízah, tudi dvę peſti oluſhenih ſtolzhenih mandelnov, ſladke ſkorie enmalo inu lupka od lemón
Kuharske Bukve (1799):	maſla meſhaj v' ſklędi do rahliga, permęſhaj potle eno unzho oluſhenih drobno ſlotzhenih mandelnov, tri zęle jajza, inu tri rumenake, pol
Kuharske Bukve (1799):	teleta. Męſhaj v' ſklędi eno unzho putra, permęſhaj eno unzho oluſhenih ſtolzenih mandelnov, dva jajza, inu oſem rumenakov dobro ſtepenih; pezheno

▶ oluščiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

olušči

oluſhi

Kuharske Bukve (1799):	mleko. Shtir lothe ſladkih, inu dva lota grenkih mandelnov popari, oluſhi, drobno ſtolzi, en bokal vode gori vlì, 8 loth zukra
Kuharske Bukve (1799):	od mareliz. Sręle marelze olupi, vsami jedre is koſtí, jedre oluſhi, enmalo ſtolzi, maręlze inu ſtolzhene jedre perſtavi kuhat na

oluščijo
- olušijo
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): temuč tudi na tém, de se broščeve koreníne pràv posuše, olušijo in zmelejo. Jez sim zmirej pripravljen, kar je v moji

▶ omadeževan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omadeževana

omadeshana

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zerkouno fhkrino hranite? Na bo le veliku vezh ta zirkou omadeshana, kader vy nar grefhnifhi kopzi, inu nadoshne krivy sheini ſodniki
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſtih grosite? sakai ſe boyte, de bi bila ta zirku omadeshana, aku vi tiſte v' to

▶ omadeževati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omadeževati

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	tleh, okolj škita je bilo pisano: „Nič me ne more omadeževati. “
Tine in Jerica (1852):	in vse od njih odvračati, kar bi njih mehke serca omadeževati utegnilo. Skerbno sta se varovala, de bi svojih otrok tudi

▶ omagati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omaga

Divica Orleanska (1848):	sred sovražnih trum se brani, In množtvu zdaj brez pomočí omaga. Karol. Otmíte jo! Lahir. Vam sledim koj! Burgún. Mi vsi
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	si za me vse. Sedmi štación. Oh! moj Jezus spét omaga, Spet podoba pade draga, Greh podrè ga drugikrat. Daj, Gospod

omagala

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa zastonj spod odeje kopala, in v tem je takó omagala, de že ni môgla več beséde umévno izreči; kar le
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je kmalo revšina, Že mirno leto tud miní, Pa rudar'ca omagala Pod silo je zvedávosti, In dalje mogla ni sterpéti V
Stric Tomaž (1853):	ozre proti nebu, ter prosi Večnega pomoči, da bi ne omagala in srečno rokam divjega tergovca ušla. Up ji da spet
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	tudi domovina naša. „Naj bi bila razpadla Rim in Atene, omagala Tuli in Temistokel, naj jima se poderó zidovi, razdenejo dvorovi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	svoje sestre, da bi tam molila. Tukaj je pa tako omagala, da ni mogla proč; in zjutraj so jo našli divjaki

omagale

Oče naš (1854):	so mogli odjenjati, in vse poskušnje, te soteske vzeti, so omagale nad stanovitnostjo teh junakov, kterih puške so vselej gotovo zadele
Oče naš (1885):	in Barba potrdila, in nad njim so vse zvijače Martonove omagale, kteri teh Švicarjev nikakor ni mogel blizo sebe trpeti. Videti

omagati
Genovefa (1841): tvôje matere verha doraſtla, ko. ſo iméli omagati, in ko bi bil ti ubogi fant v téj ſtraſhni

▶ omagovati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omagovati

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ga posili. So se začele kozé gnojiti in živina bolj omagovati, vzemi žvepla 4 lote, brinjevih jagod 8 lotov; stolci v
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	bilo tedaj čuda, če so po deset preteklih urah Kristjani omagovati jeli. Poln neizrečene bridkosti je previdil kralj slabo stanje svojih
Najdenček (1860):	prizadevala. Kri mu je tekla kakor volku iz več ran. Omagovati je začel. Ko sim to vidil, sim mu s še

▶ omahljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omahljivega
Botanika (1875): jih je prav težko preiskovati tako da je tukaj mnogo omahljivega v postavljenih vrstih in imenih. Sodijo, da je kakih 150.000

▶ omahniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omahne

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	bil takó oslabljen, de ni môgel daljej govoriti. Pod hruško omahne, ki je bila per poti, začnè pojémati, skorej omedlí, ter
Lohengrin (1898):	in močno zamahnivši porazi Miroslava. Ta poskuša zopet vzdigniti se, omahne in se zgrudi na tla, Lohengrin mu nastavi meč na

omahnil
Gozdovnik (1898): z lesom. Arečizo je to zadetje tako pretreslo, da je omahnil in pal. »Vendar! čez 15 let! « klikne Spač, navalivši na

omahnila

Žalost in veselje (1870):	pas po svojih samokresih, pa vselej mu je roka zopet omahnila, kot bi jo odtegnila kaka nevidna moč. "Edino še" - pravi
Mahmud (1870):	kot so dragi. Glej! kaj počnό tamo ti krvoloki,« in omahnila je deva. Mahmud jo vjame in poljubi na čelo, kajti
Mahmud (1870):	babe. « Dekle se je tako ustrašila, da je omedlela in omahnila kot mrtva na zemljo. »Poglej, poglej Hasan! « prične eden, »to
Slovenski svetec in učitelj (1886):	ter prime za grivo pred konjskim vratom, da ne bi omahnila. Poženó. V urnem diru podé konje. A pri pôljskem poti
Pegam in Lambergar (1891):	niti meni niti potomcem mojim tistega dne, ko bi jim omahnila zvestoba do cesarja". „Vrlo dobro, gospod Hohenwart! Zdaj pa mene
Hudi časi (1894):	a nasproti mu zagrmi tako odločen: »Stoj! « da mu je omahnila roka. Ženske so se razpršile s škafi domov pripovedovat, kaj
Gospa s pristave (1894):	ni bila mila: bitva je izgubljena za vojvoda. « Virida je omahnila v naslonjač in si zakrila obraz z rokama. Slišala je
Kotanjska elita (1898):	naslanjaču; knjiga mu je zdrknila na tla, desnica mu je omahnila nizdolu ob naslanjaču, a levica je podpirala glavo ... Med tem
Gojko Knafeljc (1899):	nizdoli, ven na prosto, dalje, vedno dalje … Demetrija pa je omahnila na divan ter si zakrila oči v robec … IV. Gojko

▶ omahovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omahuje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): zdravi živini; živinče se opoteka in posebno zadnji del života omahuje.

omahujejo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	najde, kakor pri starih. Takšne živinčeta nanagloma začnejo se opotekati, omahujejo, na tla padejo, z nogami in lakotnicama mahajo, oči in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Se vé, da še le komaj začete preiskave še večkrat omahujejo, pa sčasoma si bojo napravile že terdno podlago. Ne zamerite

▶ omajen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omajen

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sušilo storí terji les, počasno pa mečjiga. O jeseni posekan, omajen in koj obtesán les se ne razpoka in da dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	perpeljane bile. Če ležijo klade v lupji, jih červ naverta; omajen les se pa od sonca razpoka; po režah se klada

omajenega
- omajeniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): sežejo do steržena. Ne suši lesá prenaglo;ne pusti tedej omajeniga na sonci ležati; od prenagliga sušila se les močno vkup

▶ omajiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odstraniti lupino, odstraniti kožo; [sskj]

omajili
Kmetijske in rokodelske novice (1845): so svoje dni že veliko tavžent hrastičev za strojarsko lubje omajili, koliko bi vtegnili ti hrastiči enkrat veljati, ko bi jih
omajiš
Kmetijske in rokodelske novice (1846): k sušilu le pripravljati, namreč takó, de posekano deblo koj omajiš; kadar mu zeleno listje zvene, de mu veje in verh

▶ omaka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omako
Zoologija (1875): priljubljena jéd. Iz plošnatice (Tellina gari) pripravljajo v Indiji neko omako, bokasan zvano, ki je na glasu kakor posebna slaščica. Zevčica

▶ omakati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

namakati, pomakati; [sskj]

omakati
- omakovati
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): odpreš, se morajo z mlačno vodo ali z mlačnim mlekom omakovati in zmivati. V ta namen služi morska goba, ali mehka

▶ omama samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omame

Najdenček (1860):	na zemljo. Silno suvanje in tresenje me je iz moje omame zbudilo. Vidil sim, da sim bil za rep konja privézan
Fizika (1869):	zračne podobe (prividki) po egiptovskih puščavah, in vzbujajo popotnikom najbritkeje omame, ker ti mislijo, da vidijo pred sabo okrepčalne vode, ki

▶ omamiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omami

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	potem pa zopet hujši pride. Tišavka se rada ponavlja. Mertùd omami včasih le posamezne dele života, nar večkrat pa ušesa ali
Blagomir puščavnik (1853):	mu še hujši prihaja, in zatajevanje notranje težave mu glavo omami. Na tla se zverne in težave otožno polno spanje se
Kemija (1869):	sopsti brez škode, človeka še celó nekako razveseli in ugodno omami, zato so ga tudi omamni ali pijani plin (Lustgas) imenovali

omamila

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de bi ga vbila, ampak de bi ga en malo omamila in spokorila ! Zmes. (Prepir zavoljo velike nočí prihodnjiga leta je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pokvarila, ga je omamila, de je omedlel. Ljudjé začno od vsih krajev prihajati, in

omamiš
Zoologija (1875): krepko suneš, podereš ga tekoj na tla ali ga celó omamiš za nekoliko časa. Vsi ti živci vzrokujejo gibanja in opravila
omamiti
Genovefa (1841): védnim rasveſeljevanjem in veſélim rasgrajenjem je ſkuſhal ſvôjo hudo véſt omamiti. Pa ko je tako pri obilni misi v kotu ſedel

▶ omamljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omamljen

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	le pijanca ne gane. Naj se človek, od svojih strasti omamljen, kakorkolj vgonobi, naj se obesi alj vstrelí, naj si z
Divica Orleanska (1848):	zlatá, Ko zvejo de v francozkim taboru je živ. Jovana. Omamljen trap! Zgubljen! Divici v strašni dlan Si pogubljivo prišel, iz
Blagomir puščavnik (1853):	zavalil, me sovražna sulica od strani zadene in padel sim omamljen na tla. « — O polnoči se predramim iz smertnotežavne omotice. Sulica

omamljena
Gozdovnik (1898): Padež je bil tako silovit, da sta padleca obležala kar omamljena. Ukljub nujnosti njiju položaja mogla sta se le počasi upokončiti
omamljeni
- smamljeni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſpét oshívé ali ſe kaj savédo, toshijo, de ſo vſi smamljeni. Tudi tréſk divjiga ognja ſhe dolgo obzhutújejo. Pokoja in krépkih

omamljeno

Oče naš (1854):	si pravičin! “ Menart je potreboval več časa, da je svoje omamljeno, od žalosti in gnusenja pobito serce vpokojil. Z vso močjo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nektere minute ali četertinko ure terpi, je živinče trudno in omamljeno, še nekaj časa poleži in potem ostane. Potem nekaj časa

▶ omara samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omara
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sdaj v Londinu, glavnim méſtu engleshkiga kraljeſtva. To je leſena omara, ki na ſamim ſtojí, kakih devét zhevljev dolga, 3 ſhirôka

omare

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	predele dišeče, In prejo vertí na vreteno berneče, Nabira v omare, očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko sneg, Sijanja pridružiti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tam. ” Kromacij pelje Fabíolo v neko sobo, kjer so stale omare polne knjig in pisarij. Pri mizi je sedel mladeneč in

omari

Krivica za krivico (1859):	če bi se mu bila luč v možganih unela; k omari steče, kjer so bile njegove pisma razmetane, išče dolgo, zakolne
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	znano, kje je umorjena hranila dolžna pisma in menjice? " „V omari, ki stoji v kotu. Tam je imela tudi dvoje knjig
Zmota in povrat (1892):	pripravljenemu, kadar bode končana izpoved, stal je v veži pri omari ter se kesal, zakaj ni šel čakat k Poličarju. »Saj
Očetov greh (1894):	je steklenica borovničevca, ki sem jo hranila tu zadi v omari? « vpraša Jera. »Požirek mu moram dati! « »Da, da! « hiti Kačon
Roman starega samca (1895):	zadevajoč; samo Hortenzija je bila mirna. Imela je pri odprti omari v kotu sobe opraviti. Jaz pogledam grajščakinjo, potem pa izrečem
V krvi (1896):	prste ... pa zazdehalo. Tedaj pa je začela biti na visoki omari lepa pozlačena ura. »Ah, že deset! — Kako naglo so minile
V krvi (1896):	lačna nisem. « Ana je odšla; Tončka pa je stopila k omari ter jo odprla. Kakor sneg in črešnjevo cvetje belo in
Slučaji usode (1897):	in otroka, kakor se iznebimo ponošenih oblek, ker zasedajo v omari prostor za nove in boljše? zakliče Malvina zaničljivo, in njene
Zadnji gospod Kamenski (1898):	Pisar je strmel nad Cucljevimi besedami, vendar je stopil k omari in res našel naposled dotično pismo. »In kdor se pregreši

omaro

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	blago ſerze njihoviga ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep slat, ino ga Martineku dajo rekózh: „Kér tebe
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2 mizi iz mahagonovine po 60 gl. in 1 predalno omaro za 30 gl. Dne 29. avgusta. Prodal sem proti gotovemu

▶ ombrometer samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ombrometer
Fizika (1869): 117. Oknica, Fensterladen. Oko, Auge, Augapfel, 144. Oktava, Octave, 105. Ombrometer, dežjomer. Omér, Verhältniss, 54. Operngucker, glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche

▶ omečiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omeči

omezhi

Kuharske Bukve (1799):	je tręba; puſti pozhaſi vręti, dokler ſe meſo, inu ſelenje omezhí; potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta, perlij ſhe goveje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni, pogaſi ſhe zlo

omečila

Maria Stuart (1861):	premišljevala sem, Vse zvesto zapisala si v spomin, Kakó bi omečila ji sercé! In zdaj mi naglo je odpalo vse, Vse
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	vam na milost in nemilost, zato upam, da vas bo omečila moja odkritoserčnost. Malo bi vas stalo, narediti, me poštenega moža

omezhila
Genovefa (1841): sgodbe védila. Grôfova tiha shaloſt ſe je sdaj v ſolsé omezhila. Vſe to, slaſti pa piſmo, mu je bilo shiva prizha

omečile

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ko vse bogastvo. Solze in prošnje bi ga bile skoraj omečile, ko ga ne bi bil Evrota stermo pogledal, njo pa
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	je okusil duh moč diviških solz, tudi sedaj so ga omečile, da je od svojega namena, vse Adamove otroke, ki bi

omečiti

Roza Jelodvorska (1855):	vedno toči, žaluje in moli, da bi kamen mogel se omečiti. Proti jutru vihar vtihne, tamne megle se gubijo in zvezde
Ultra! (1867):	tednu, umrem. Potem naj bode, kar hoče. Ata, dajte se omečiti, saj vas tukaj nobeden ne vidi. Vilko se gospodu pokloni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	peštenjak tukaj”. Še-le čez dolgo časa se je dal vratar omečiti in je prostovoljnega vjetnika izpustil. Škoda samo, da ni vprašal

omezhiti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): rekozh, is ſvojih uſt kruha odlomi, bi bila Judata mógla omezhiti, de bi ſe bil ſkeſàl tako ljubesnjiviga prijatla ino dobrótnika

▶ omedlel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omedlel
- omedlev
  Robinson mlajši (1849): korúna ino štiri citrone, ktere še so mu ostale, ino omedlev je padel na svojo žalostno posteljo. Ako bi se ljubemu

▶ omedleti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omedlel

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pokvarila, ga je omamila, de je omedlel. Ljudjé začno od vsih krajev prihajati, in tudi stari štepihar
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vreže. Jud si je v bolečini skoraj jezik odgriznil in omedlel; pa vender je še rekel: „Oh, dajte mi urno še

omedlela

Genovefa (1841):	nikoli ni zhlovéſhka nôga hodila, in tam je od ſlaboſti omedléla in pod hvojevo drevo padla. Moshá ſta jo puſtila leshati
Spisi Krištofa Šmida (1883):	treščilo. Časnik ji pade iz rok, ona pak se zgrudi omedlela. Karol kliče na pomoč, in dobri ljudje urno pridejo iz

omedleti
Valenštajn (1866): večoj i vidnoj britkostijo, začne se zelo tresti i hoče omedleti; Najbrunška gospica skoči k njej in jo v roke vjame
omedli
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): hruško omahne, ki je bila per poti, začnè pojémati, skorej omedlí, ter je dolgo terpelo, prédin je zopet zamôgel govoriti.

▶ omedlevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omedleva
Mlinar in njegova hči (1867): cape ter pojdete v krčmo plesat. Par za parom, hopsasa! (Omedléva, zatorej sega po stolu. ) Micka (priteče ter ga podpre da

▶ omedlevica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omedlevica

Roza Jelodvorska (1855):	šiba na vodi, ko vidi strašniga trinoga nje ljubiga očeta. Omedlevica jo napade, in mogla je na bližnjo kamenito klop sesti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Ona ni dala glasú od sebe, nekaj ker jo je omedlevica obhajala, nekaj pa zato, ker je zaničevala svojega sovražnika in

omedlevice
Ljubite svoje sovražnike! (1899): naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil gospo O'Nielovo z omedlevice, katero je bil provzročil grozni položaj. Videla je v nevarnosti
omedlevici
- omedlevizi
  Genovefa (1841): njéno déte od lakote in ſmerti. Genovefa je dolgo v omedlévizi pod hvôjami leshala. Zhes dolgo ſe je sbrihtala in vidila
omedlevico
- omedlevizo
  Sveta grofinja Genofefa (1857): sopet roko poda in sadnji „sdrava bodi“ isgovori, ſpet v omedlevizo pade. Smagomir pa grosno shaloſten zhes to, ſe od nje

▶ omehčanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omehčanje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Jugoslovanski vocativ singular, nektere naše krivo imenovane nove oblike, pravílno omèhčanje v g, h, k; Bulgarski, Poljski, Slovenski ą: rûka, Hand

▶ omehčati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omehčaj
- omeči
  Blagomir puščavnik (1853): O Gospod bodi nama zvest voditelj po neznanih ptujih krajih! Omeči serca ljudi, da se siromaške gospe in otročiča uboge sirote
omehčajo
- omeče
  Blagomir puščavnik (1853): svojih otrocih, vaše prošnje oblake prederó, vaše solze še kamnja omeče! — in blagor Vam! če tako delate, kakor je v povesti

omehčati

Spisi Krištofa Šmida (1883):	brigal, kar se po svetu godi. Vendar ložje je kamen omehčati, kakor te sodnike. Še to ji niso dovolili, da bi
Gozdovnik (1898):	ga zdolaj pričakajo. Konje v ogradbi je bilo treba še omehčati z gladom in žejo. Dobri dve uri sta pretekli, ko

omehzhati

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	O terde perſſi! o kamenitnu ſerze! ſe on ni puſtiu omehzhati, temuzh je terdovraten oſtou, inu tebe, katiri ſi ta nar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zartane krivy tiga nar zhiſteſhiga jagneta Boshjiga ſe h' pokuri omehzhati, h' obshalvainu, inu vſmileinu smeisit, inu h' ſouſam reſtopiti puſtile

▶ omej samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omej
Botanika (1875): malih strokov stoji večidel po dva in dva skup (ostrožnik, omej, zimzelen). 4. Glavica (capsula); dva ali več plodovih listov je

▶ omejen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omejen

Občno vzgojeslovje (1887):	znakovni in pokretni govor; a tak govor bi bil jako omejen. ko ne bi se sistematično izobrazoval in razširjeval, gluhonemcu prinaša
Občno vzgojeslovje (1887):	in ročnosti, katere ne pospešujejo svrhe človeškega namena. Dokler je omejen na to, da podaja vednosti in ročnosti, pospešujoče zadovoljitev materijalnih

omejena

obmejana
Kmetijske in rokodelske novice (1847): vidi se sicer neka okrogla, nekoliko gerbasta, od plaviga neba obméjana planjava. Že tó nam pravi, de zemlja mora krogla biti

omejena

Rudninoslovje (1867):	ti-le liki: 1. Enakoroba, četverostrana piramida (sl. 44)(GleiehkantigevierseitigePyramide) je omejena z osmimi sokladnimi, enakokrakimi trikoti (4 zgoraj, 4 zdolaj), ter
Rudninoslovje (1867):	četverostrana prizma (piramidasta prizma) (sl. 45) (gleichkantiges vierseitiges Prizma) je omejena s štirimi sokladnimi i navpičnimi ploskvami, ima štiri pravokotne navpične
Fizika (1869):	prozórno kožo, zavolj tega se tako oko vidi, kakor polukroglja, omejena z mnogimi malimi ploskvami, kterih število je 12 do 20
Občno vzgojeslovje (1887):	in ravnanje otroško tudi zaradi tega, ker je otroška duša omejena uprav le na reprodukcijo bodisi v predstavljanji, bodisi v dejanji

omejene

Fizika (1869):	podlage, s ktero se telo tál dotika, ali notri ploskve, omejene z njegovimi podporišči, kakor pri mizi, stolu, konju, itd. Pod.
Botanika (1875):	čisto rudninskih tléh so dušečnate rudnine velika redkost, ktere so omejéne le na posamne kraje, kakor n. pr. chilski solitar (kemija

omejeno

Botanika (1875):	močno ménja. V predstoječem razkazku dana števila imajo tedaj le omejéno vrednost; mogoče je, da je pepel iste rastlinske vrsti, če
Občno vzgojeslovje (1887):	te prve stopinje. Duševno življenje je v vsej tej dobi omejeno na najnižje psihično delovanje. Predstavljanje, čustvovanje in poželevanje ima v

▶ omejiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omeje
Lohengrin (1898): trije brabantski za Miroslava: slovesno stopaje izmerijo bojišče in je omejé v popolnem krogu zasadivši kopja v zemljo. ) Glasnik (sredi bojnega

▶ omela samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omela

Zoologija (1875):	110. Olea europaea 140. Oleander 142. Olika 140. Omej 147. Omela 144. Omotica ribja 161. Omphalodes 143. Onobrychis 158. Ononis 160.
Botanika (1875):	narejajoče, ki so pa v marsikterem obziru imenitne. To so: omela (Viscum) kakor zajedalka; ostrolisti trpotec (Plantago lanceolata), pod. 216., kakor

▶ omelo samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omelo
- melo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ki ga ondi dobi, je s shganjem smeſhan, ſhe zlo melo, ſozhivje, kruh i. t. d. Po tém takim je nima

▶ omemba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omembe

Astronomija (1869):	Martu v srednjej daljvi le 0.431 krat toliko, kolikor zemlji. Omembe vredno je že to, da je Kepler po opazovanji Marta
Astronomija (1869):	sem precej vse omenil, kar je bilo glede oblike zvezd omembe vrednega. Na koncu dostavkov hočem pa v kratkem obrisu najnovejše

▶ omeniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omeni

Razne dela (1870):	ki glavo premami clo modro, Tega molivši ji tje besede omeni sledeče: Uzmi ga! v lonu ga skrij, pojas ta nezmerne
Razne dela (1870):	meni mogoče de speljem. Zvito, kovarno potem ji boginja Hera omeni: Draga, posodi mi pas, ki serce ti sleherno vjame, Bodi
Iz arhiva (1890):	zdelo, da govori o vsem in vsakem, a da ne omeni oskrbnikove Anice. Vprašal sem jo po njej. »Srečna gospá je
Na krivih potih (1893):	da je ni,« oglasi se jedna iz tovaršije. »Bog zna,« omeni druga. »Pa morda vendar ni bolna! « »Bolna pač ne bo
Gospa s pristave (1894):	tudi Bernardo. Barnaba predstavi med drugimi Veroncu tudi Bernarda in omeni njegove zasluge. Potem ga vpraša: »Kako vam ugaja v Milanu
Hudi časi (1894):	vprašati, a da mu ne gré z jezika. Ko pa omeni komisar, da je Birk njegov prijatelj, začnó vsi vprek popraševati
Gospa s pristave (1894):	pa tirjala mnogo stroškov, in stanovi jih bodo plačevali neradi,« omeni vojvodinja. »Ker ima vojvoda veliko vojsko, upam, da zaslišimo kmalu
Svatba na Selih (1894):	je bil, da bode Dragarjeva Lenica skoro njegova žena. Naposled omeni ženitve celó mati njegova, ko ji je potožil, da nima
Prve hiše (1896):	se pa PetiČnikov Nace in Grebenova Meta. »Kako sta domača! « omeni Urša. »Kar vpričo vseh se smejeta, kakor bi bilo že

omenil

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Limbarje, na Štajerskem in Kranjskem. Že pri drugi priložnosti sem omenil, da leljevo perje na starih dnarjih ljubljanskega mesta pričuje za
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kakor navadno uradsko reč o smerti Nežini; posebno je še omenil mermranja in nejevolje ljudske, ktero je še veliko večo popisal

omenila
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): prej bili poredneži, kakor jaz. Zató sem danes zjutraj nekoliko omenila o tem svojemu možu, on pa me je začel pretepavati

omenili

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naključbi „voda na mlin” vremenskega prerokovanja, od kterega smo unidan omenili. — Po sklepu dunajskega zbora so gg. škofje večidel v petek
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se iz tistega malega izgleda lahko razvidi, ki smo ga omenili v lanskih ”Novicah”, da namreč sirovo maslo (puter) že sedaj
Astronomija (1869):	Kakor smo že omenili, reže ekliptika polutnik v kotu, 23 ½° velikem, na
Kemija (1869):	o atomih razjasni tudi ravnoličnost ali izomorfizem, ki smo ga omenili pri galunu (§. 95). Ondi smo čuli, da cela vrsta
Mineralogija in geognozija (1871):	rastlin dikotylnih pa še pogrešamo. Živalstvo zastopajo, kakor smo že omenili, najbolj pogostoma korale in mehkuži; dalje se dobe skorjuši, žuželke

omenim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): silno težavnega pa nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo omenim tisuč in tisuč centov žita, vina in druzih rečí, ki

omenimo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kaj živa živina memo lenih in počasnih Durhamcev in Herefordcev. Omenimo še plemena kerriškega, ki je večidel černo in celó brez
Kemija (1869):	zdravnikov ter so prišle na glas kakor najdragocenija zdravila. Naj omenimo samo kininsko skorjo in opijum. Novejša preiskavanja so vendar pokazala
Botanika (1875):	Iz sorodnih redov omenimo še: lepo vodoljubo (Butomus) in povodni jermen (Zostera), oskolisto rastlino
Botanika (1875):	Betulaceae). Izmed tu sem spadajočega drevja z enodomnimi mačicami naj omenimo: jelšo (Alnus), ki posebno dobro stori V močvirnih krajih in
Botanika (1875):	ima mnogo v sebi neke grenke tvarine ,,salicin” imenovane. Tu omenimo: vrbo krhliko (Salix fragilis); rudečo vrbo (Salix purpurea), beko (Salix

omeniti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se veselilo viditi svojega Cara in Carico, mi ni treba omeniti; naj lepše pa so se obnašali in Nju Veličanstvoma dopadli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	morem opustiti pri tej priložnosti nekoliko o tisti pomembni zibelki omeniti, v ktero nezakonske matere, ki ne morejo ali nočejo svojih
Astronomija (1869):	gledati va-nj. Od kod da pride ta svit, hočem pa omeniti nazadnje. , ko bodem govoril o spektralnej analizi. O. Angelo Secchi
Fizika (1869):	od zunaj ločijo od drugih. 85 Glede na zgodovino je omeniti, da v starih časih ni bilo ur s kolesjem, in
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	zagotovljeno in postavno podlago za svoje blagonosno delovanje. Konečno je omeniti še dopustnega upliva države na zavarovalne družbe, katere naj bi

▶ omenjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omenja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Davorin Terstenjak. V Rigveda-tu ¹), naj staršem indiškem slovstvenem spominku se omenja božanstvo Rudra, in Maruti, božanstva vetrov, se velijo njegovi sinovi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Hauptbuch). Knjige, ki one poslovne dogodke, katerih dnevnik le kratko omenja, natančnejše opisujejo, ali prejem in oddajo onih stvarij obširneje popisujejo

omenjamo

Kemija (1869):	ni ravno posebno velika. Iz velicega števila teh umetnih osnovi omenjamo: Anilin, C12H7N, se dobiva iz premogovega, kotrana in pri razkrojitvi
Zoologija (1875):	vodo napolnjenih, ostanejo žive in se dadó opaževati. Nadalje še omenjamo: gljivačo (Fungia), zvezdaša (Astraea), pod. 221, zavijačo (Maeandrina), popreje v
Zoologija (1875):	iz gnjezd in je žré. Meso je užitno. Nadalje še omenjamo: dolgorepo srako (C. pica), ki je črna in belo pisana
Zoologija (1875):	Od kopnih in sladkovodnih polžev, ki so pri nas navadni, omenjamo črnega gozdnega slinarja (Limax empericorum), pod. 206, in pa poljskega
Zoologija (1875):	na ribah, katerim so velika preglavica. Imenujemo jih ribje uši. Omenjamo: krapovo uš (Argulus), jesetrova uš (Dichelestium); tunino uš (Penella). Peti
Zoologija (1875):	nekateri imajo dolg obročkast rep, drugi so brezrepi. Izmed prvih omenjamo: navadnega potočnega raka (Astacus fluviatilis), ki časih sleče staro lupino
Zoologija (1875):	marsikake bajke, zlasti so jim pripisavali veliko veselje do godbe. Omenjamo samo navadno pliskavko (Delphinus delphis), in morsko svinjo (D. tursio
Zoologija (1875):	viseč plava. Tudi se cedi iz njega vijoličast sok. Nadalje omenjamo še: zvrk (Conus), pod. 109; valj (Voluta); veliko porculanko (Cypraea
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	Ruskih časopisih, da ne omenjamo političnih sporočil, se večkrat kaj čita o Zagrebški univerzi in

omenjati

Dragotin (1864):	je tudi mati le-sem spremljala, tega mi pač ni treba omenjati. Ganljivi pogled prostega pokopališča na kmetih! Tukaj nič ni viditi
Razne dela (1870):	siloviti, in reče: Majka, ti znano je vse, čemu ti omenjati dalej? Tebe napadali smo, terdnjavo Ejeta mogočno, Vse smo poderli
Ljubljanske slike (1879):	pa še iz drugih vzrokov, kterih pa tu ne maramo omenjati. Starejši so si že poiskali službic, mlajših je pa veliko
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	lovu boter Vrag in Stáreč Miha mojstra bila, ni treba omenjati, ali bolj kratkočasil sem se, kadar so šli očetje v
Rokovnjači (1881):	nejevoljno položi pismo na mizo. »Tega tudi ni bilo treba omenjati! « reče in seže po svojem klobuku, katerega je bil na
Cyclamen (1883):	ona beseda pa Vam ni veljala; tega mi ni treba omenjati. « Bil je malo v zadregi ter ne ozrši se v
Cyclamen (1883):	Da trg ni brez župana in dekana, tega ni treba omenjati; celó finančna straža, ali kakor jej ljudstvo pravi, »iblajtarji« so
Zmota in povrat (1892):	bili sicer Zatišenci zastopani v obilnem številu, ni treba posebej omenjati. Saj so bili dobri ljudje, ki tudi mrtvih niso pozabljali
Mara Rendića (1897):	Nikolo, naj pride v »Epir« ob določeni uri. Ni treba omenjati, da je bil čižmar točen. Tudi ako bi bil imel

▶ omenjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omenjena
- omenjena
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in Angležkem, in v veliki razstavi londonski leta 1851 sta omenjena moža za to znajdbo prejela veliko zlato svetinjo; od tega
- omenjene
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): v dva več, jih bo tedaj 10, kjer se bojo omenjene darila delile. Kaj ne, da je to lepa naprava? Odgovorni

omenjene

Kemija (1869):	kakor 100 utežnih delov živega srebra. V tem obziru so omenjene utežne množine teh dveh kovin enako vredne ali ravnomočne (aequivalent
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	je tu ozirati, to je, zraka in zemlje, svoje zgorej omenjene dobre lastnosti tako dolgo, dokler se cepič popolnoma ne zarase

omenjenega

Kemija (1869):	ustanovljenemu temeljnemu zakonu. Toda to protislovje je samo navidezno, ki omenjenega zakona prav nič ne podira, temveč ga še potrjuje in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	po izvrstnem zajutrku, katerega dobim po prijaznosti in posredovanji gori omenjenega gospoda, vzamem slovó od Mokronoga in se napotim proti Škocijanu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	gosp. dr. J. Vošnjaka, državnega in deželnega poslanca, častnim članom omenjenega društva. Gospoda Kotnika imenovali so častnim članom zarad njegovih mnogih

omenjenem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Posebno pa še poznajo slovenske povesti Babo Lamo. Na gori omenjenem adrijanskem kamnu, kteri ima razun leljevega perja in figovega listja
Mineralogija in geognozija (1871):	iz posadnin na plitvem bregu morja. Odlikujejo se po zgorej omenjenem premogovem apnencu in po tem, da se na dolgo vlečejo

omenjeni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tù in tam na Krajnskem. Tako je po nevtrudljivem prizadevanji omenjeni gosp. fajmošter pokazal faranom svojim, da tudi iz kamenja zamore
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se je tedaj v Budi izpraševati dal. Veseli smo — pravi omenjeni časnik — da zamoremo reči, da so se izpraševani letos popolnoma
Botanika (1875):	Beli poper so olupljeno zrelo seme. Tudi v §. 141. omenjeni betelovi listi pridejo od nekega grmatega plemena (Piper betle). Na

omenjenih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vlada v London, Pariz in na Dunaj za porazumljenje o omenjenih tirjatvah poslala, ne bota kaj opravila. O malo dnéh pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa — pravi pohvaljeni list na dalje — spušali v pretresovanje ravno omenjenih vzrokov dragine, ker prazne besede nič ne pomagajo in tudi
Botanika (1875):	so zgorej imenovani ali drugi učenjaki popisali rastline po kterejkoli omenjenih -rastlinskih sostav, je botanikarju neobhodno potrebna, če hoče kakovo vtrgano
Zoologija (1875):	vse to jako zapleteno, vidimo namreč, da pri vsacem od omenjenih opravil sodelujejo cele vrste najrazličniših organov. Zato govorimo o prebavnem

omenjenim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prav dobro, torej tudi v poznejih létih. Kar se pri omenjenim prekopanji perstí okrog dreves manj sená, toliko več se pa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	so ga do leta 1783 po nemško „Rudolphswerth” imenovali. Pred omenjenim nadvojvodam mende ni bilo tù ne mesta ne vasi, desiravno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	leta znaša le 2 gold., ki se pošilja pod gori omenjenim naslovom na Dunaj. Priloga današnjemu listu spričuje istino našega priporočila

omenjeno

Fizika (1869):	bolj na široko pretresovali: za zdaj naj bo samo to omenjeno, da se sila, ki več drugih sil natanko nadomestuje, imenuje
Zoologija (1875):	dvanajst redov razlikujemo, kakor je bilo vse v §. 24 omenjeno, v vretenčarje (vertebrata) in brezvretenčarje (avertebrata). Razen tega pa razpadejo

▶ omer samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razmerje; Pleteršnik

omer

Fizika (1869):	Fensterladen. Oko, Auge, Augapfel, 144. Oktava, Octave, 105. Ombrometer, dežjomer. Omér, Verhältniss, 54. Operngucker, glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager
Astronomija (1869):	je poletni pas solnca nekoliko gorkejši nego tečajni pas. Ta omer kažete števili 100 (za središče) in 52 (za solnčni rob

omerih
Kemija (1869): enake ali pa da stojé med sebo v prav enostavnih omerih. Pri trdnih in tekočnih telesih ta zakonitost ni tako očitna
omerov
Fizika (1869): hoče vsa voda na zemeljskem površji spraviti v ravnotežje. Iz omerov ravnotežja pri kapljinah sledi, da v posodah, kterih eden del

omeru

Fizika (1869):	kota, pod kterim se nam predmet vidi, v ravno tem oméru manjša, kakor oddaljenost raste. Zatorej se nam zdi, kakor da
Fizika (1869):	° C. ogreti, da zavró. Sledeči primeri kažejo, v kterem oméru treba vzeti soli in vode, da se dobé nasitene raztopljine

▶ omeriti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

premeriti; [sskj]

omeriti
Rudninoslovje (1867): se okoli tega središča premiče za 180 stopinj. Ako hočemo omeriti kak rob, obkračimo ga s krakoma ae i de tako

▶ omesa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

masa; kontekst

omesa

omeſa

Kuharske Bukve (1799):	uro, preden ſe smerslína ludęm na miso da, ſe dęne omęſa, is katire ſe smerslo ſerkanje dęla, v' to koſitarnizo, inu
Kuharske Bukve (1799):	inu s' pokrovam dobro saprè. Zhe popręd notri dęneſh, bo omęſa ſvojo mozh sgubila, odmęknila, inu nebodę otla rada ſpęt smersniti

omese
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Zdej drobljanček sroviga masla v mesingastim kotličku razbeli, tri žlice omese perdeni, de med vednim mešanjem rujava postane, deni potem po
omeso
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): ter jih še gorke z nožkam od popirja odloči. Ko omeso na popir vlivaš, ti je urnosti treba, de narazen ne

▶ omesiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omesila
- omeſila
  Branja, inu evangeliumi (1777): enimu qvaſſu, katiriga je ena shena usella, inu je njega omeſila med try polovnike moke, dokler ſe je uſſe zhiſtu ſqvaſilu
- omeſsila
  Biblia (1584): enimu Qvaſſu, kateri je ena Shena vsela, inu ga je oméſsila mej try Polovnike moke, dokler ſe je vſe cillu ſqvaſsilu

▶ omesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omede
Kmetijske in rokodelske novice (1847): suši, naj večkrat hišo iz vetra, in prah na peči omede ali popir podloži, de bo sadje čedno. Kdor pa per

ometi

omedi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	plankami in po shivim plotu, zhe kje goſenzhine gnjesda najdeſh, omedi jih nar bolj s ſtaro bresovo metlo , in sárod ſoshgí
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſadno drévje, glej, de boſh goſenzhno salégo poterl, oſtergaj in omédi mah, sa ktérim ſe ſhkodljiva golasen redi; poiſhi med vejami

▶ ometan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ometana
Kmetijske in rokodelske novice (1847): naj bo zidana, vsa druga pa lesena ali k večimu ometána; na drugim koncu naj bodo vrata šest čevljev široke, de

▶ ometati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretepati; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

ometati
- ometat
  Sacrum promptuarium (1695): je bil resjesil, inu papade sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat; ludje kir ſo mimu shli, inu ſo ta

▶ omika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omika

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	poslušala in jih spet doma svojim staršem povedala. Izreja in omika teh otrok je bila pa nekimu duhovnu v gradu izročena
Valenštajn (1866):	mi opustošilo, a ne Okrepilo duhá, ki mu še nej Omika dala dike? Srcu nič Ne dade koprnečemu ležišča Hrupeče gomolen'je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	se najdemo vsi Slovenci pod tistim geslom, v katerem prava omika, prava svoboda, krepki upor germanizacije, pravi napredek, in po vsem
Občno vzgojeslovje (1887):	možeh slavoljubje in vladoljubje, pri starčkih lakomnost in skopost. Prava omika in resna vaja voljine moči zabrani, da strasti ne začnó
Občno vzgojeslovje (1887):	verskim, nravstvenim in političnim razmeram, kolikor jih je razvila napredujoča omika, in da se tedaj postavi na višino omike svojega časa

omike

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kolo sprevidenih svojih domačih in ptujih kmetovavcov udeležiti se njih omike, njih blagostanja! Namenil sem zatorej dokazati, da je živa potreba
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kot Amerikanci od Španjolov — so naj manj se udeležile evropejske omike, overane po jeziku , nravnosti in vladni sostavi, posebno pa po

omiki

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	hvale vredni in razveselijo gotovo vsaciga domorodca, kterimu je na omiki prostiga ljudstva kaj ležeče. Vredništvo. Urno kaj noviga? (Novo mašino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	lično. Po tem takem je gosp. Navratil svoje zasluge v omiki slovenščine in slavenščine sploh slavno pomnožil, in to izverstno delo

omiko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): res vredno, da ga priporočimo vsakemu, komur je kaj za omiko mile slovenščine, posebno zato, ker g. pisatelj zmote razločno našteva

▶ omikan pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omikan
Kmetijske in rokodelske novice (1848): kak védež, ki se le s pijanci prepira, ali kak omikan gospod, kteri iz znanstva domačih in ptujih deželá, ljudstva pozná
omikani
Kmetijske in rokodelske novice (1848): imamo zdej za potrebo, kterih nam je poprej manjkalo, in omikani kmetovavci te besede zdej tudi umejo. Po vsim tem se

▶ omikan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omikan

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ob občnim potopu večidel zazabile; zakaj, ko bi ravno dobro omikan človek po kakošni nesreči, postavimo, po hudih viharjih po morji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	gobami, s plodom Jadranskega morja. Le-ta človek je bil jako omikan, a meni se je zdelo, da ni še znebil se

omikanem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	dni naš gospod prof. Terstenjak od visokoučenega in po vsem omikanem svetu slovečega gosp. Jakoba Grima iz Berolina prejel in ga
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zagledalo beli dan, razširilo se je na nagloma po vsem omikanem, sosebno katoliškem svetu, tako da je sedaj že skoraj v

omikani

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ga je za 148400 gold. naredil. Družtva zoper terpinčenje žival. Omikani ljudje našiga stoletja so jeli zmirej bolj spoznavati, de ni
Gozdovnik (1898):	mogel razumeti njijun šepetavi pogovor. Bila sta opravljena kakor Mansi (omikani indijani), njijuna koža pa je razodevala kavkazki rod. Vsaj starejši
Gozdovnik (1898):	nahajal v divji pusti stepi, ampak na lepo posutej v omikani deželi in res prispó do Rdečereke prav na tem kraju

▶ omikanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omikanje

Trtna uš (1881):	sadje- in vinorejske šole pri Mariboru Izdalo štajersko društvo za omikanje ljudstva v Gradci. Z dvema tablicama barvanih podob. Pravica ponatisa
Trtna uš (1881):	znanje. V Gradci, meseca januarja 1881. Odbor štajerskega društva za omikanje ljudstva v Gradci, Sackstrasse štev. 9.
Trtna uš (1881):	prikazala. Z ozirom na to je odbor štajerskega društva za omikanje ljudstva sklenil izdati poljudno spisano knjižico z barvanimi podobami o

omikanju
Kmetijske in rokodelske novice (1845): če bi slovenski gospodje, eden drugimu h pomoči, in k omikanju slovenskiga naroda kaj druziga permerjeniga spisali. Če se bote takó

▶ omikovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

izobraževati, omikati; Pleteršnik, kontekst

omikovati

Zlata Vas (1848):	šolo v mar vzéti in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. “ Fajmošter odgovoré: „Za tó je
Zlata Vas (1850):	šolo v mar vzéti in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. « Fajmošter odgovoré: »Za tó je

▶ omisliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omisli
Aritmetika za učiteljišča (1885): knjigovodstva. 1. Načrt jednomesečne trgovine. Josip Leban v Ljubljani si omisli za svojo trgovino na podlogi inventure dne 1. julija l.

omislijo

omiſlijo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Sa to ga imajo ozhe radi, ino mu piſano ſuknjo omíſlijo. Bratje pa ſo ga sa tega voljo jeli zhertiti, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi tiſte ſoſeſke, ktere ſi vezh novih svonov ob enim omiſlijo, sgled Poſtojne, ˛Shentvida nad Ljubljano, Kerke na Dolenſkim in drusih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhe ſvojo shivino pomnoshijo, ali zhe ſi boljſhih, koriſtniſhih shivalſh omiſlijo. Prav imajo, zhe ſo le tudi ſkerbeli, boljſheji shivini tudi

omislil

Stric Tomaž (1853):	veliko“, odgovori mati. „Tvoj ujec si je kamne na Francoskem omislil ter neznano veliko zanje dal. “ „Oh! če je res tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	skusil znebiti take srajce, ki ga preveč gara, in si omislil drugo, ki jo lože nosi. (Dalje sledí. ) Nove skušnje z

omislila
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): i. t. d. Marsiktero reč si bo lahko ena soseska omislila, ki si je pomamezni gospodar napraviti ne more. Prihodnjič bojo
omislili
- omiſlili
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): varno ravnali, hiſhe bolj terdno sidali, priprav sa gaſiti ſi omiſlili, in dobre zeſte nadelávali! — koliko bolj mirno in pokojno bi

omisliti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vender ni takó drago, de bi si ga ne mogli omisliti. — Drugi se pa zgovarjajo in pravijo, de se deželni zrak
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	učiteljev prepičla, da bi slehern izmed njih potrebnih knjig si omisliti zamogel, bi bilo prav, ako bi učitelji po raznih okrogih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	pisma dvojne velikosti. Kdor si hoče takih zavitkov za pisma omisliti, plača razun marke, ki jo za pismo potrebuje, še pol
Botanika (1875):	pomočjo dobrega mikroskopa doseči. Sreča je, da je zdaj laže omisliti si mikroskop, ki je za rabo, kakor v pretečenih časih
Občno vzgojeslovje (1887):	v opravi, orodji, obleki, razni ukrasi, katere je móči lehko omisliti, kot n. pr. okusne (če tudi priproste) slike, sobne rastline

omiſliti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sa ſvoje opravke, rasprodajo, muſhtre popolniga blaga, bukve sa poduk omiſliti, — in kakor je mlado drevéſze bres varha vſake ſorte ſhkódi

▶ omišljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omišljujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): in na granico hodijo, in si iz svojiga vojaško opravo omišljujejo v mirnih časih. Ob Kolpi po Metliški okolici govore slovensko-hrovaško

▶ omizje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omizju

omisji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Le Janes, nobèn drug per omisji ni védil, sakaj je Jesuſ Judatu to rekel. Ker je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ino koga bi ſerze ne bolelo, de per tem ljubesnjivim omisji tudi hinavſkiga terdovratniga sdajavza vidi? — Pa kakor ſe je Juda

▶ omlaten pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

omlateno

omlazheno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki na shivino pasijo, ſnopje pripravlajo, v maſhino pokladajo in omlazheno ſlamo vkraj ſpravlajo. Kar ſheſt junaſhkih mlatizhov na dan omlatiti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga omlati, de ſe ki kaj ne ſogréje; kadar je omlazheno, odlozhi ſi nar lepſhi in nar bolj polno sernje sa

▶ omlatiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omlatil
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): vanj postaviti, ima skedenj, pa ne snopa, da bi ga omlatil, ima skrinjo, pa ne kruha vanjo shraniti, ima hram, pa

omlatili

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	maſhino v 29 minutah 60 ſnopov ſnetlive pſhenize tako zhiſto omlatili, de je bilo sernje takó ſvitlo, kakor od nar lepſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pov. Ko ſo 10 kop in 12 ſnopov jezhmena omlatili, ga je bilo ravno 30 mernikov. Dobro ſe je delo

omlatiti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	omlazheno ſlamo vkraj ſpravlajo. Kar ſheſt junaſhkih mlatizhov na dan omlatiti samore, to ſtori goIa maſhina, ktera 17 ſnopov osimine v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	samore tudi ſozhivje, detelja, ogerſhiza i. t. d. prav zhiſto omlatiti, tudi vlashno ali mokrotno ſnopje ſe da ravno takó zhiſto
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	samogIo rasno shito s manj zhaſam in s manjſhimi potroſhki omlatiti. Tako maſhino je snajdel Janes Seidel v Ameriki in jo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali mokrotno ſnopje ſe da ravno takó zhiſto, kakor ſuho omlatiti; kar ni kaka kar bodi rezh. Tudi poſebniga proſtora imenovana

▶ omočiti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omoči

omozhi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	shivino okrog hodi? Odgovor: Lukna ſe s'droshmi od vina omozhi, inu toku ſzęli: al ſe s'sèleno wagenſhmier pomashe, de
Kuharske Bukve (1799):	Divje meſo ſe narpred potręſe ſolio, ena bęla ruta ſe omozhi v' jęſihi, v' njo savie meſo, povęshe, inu na en
Kuharske Bukve (1799):	robam, puſti en zhaſ oſolene leshati, potręſi s' bęlo moko, omozhi v' mersli vodi, inu s' ribanim kruham potręſi; poloshi na
Kuharske Bukve (1799):	Poſkuſi pa na to visho, kdaj je moke sadoſti: namrezh omozhi perſt v' ſuhi moki, vtakni ga v' teſtó, kader ſe
Kuharske Bukve (1799):	is polovize vode, inu is rastepenga jajza; piſheta v' tim omozhi, s' ribanim kruham potręſi, zri v' rasbęlenim maſli. Tudi naberi
Kuharske Bukve (1799):	malo putra v' eni kosi, v' tim ſtoplenim maſli ręsíne omozhi, potręſi s' ribanim kruham, pokladaj na mręsho, inu jeh pezi

▶ omolčati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obmolkniti; Pleteršnik

omolčal

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	mene skerbé; otrok sem še, ubog in zapuščen. Zdaj je omolčal. Pa vnovič se mu je pri sercu milo storilo; svoje
Oče naš (1885):	bolnika poslušal. Vprašaje je gledal na Martona, kteri je vtruden omolčal in si pot z bledega čela obrisal. „Ménart“, je govoril

omolzhal
Genovefa (1841): ſo mu v ozhéh igrále in vezhkrat je veſ ganjen omolzhal. Vſi okrog ſo ſe tréſli, jokali in ihté ſtali — vojvoda

omolčala
- omolzhala
  Genovefa (1841): v pomajnkanju in revſhini koperním! ” Ko bi bil trenil, je omolzhala. Ta miſel jo je obſhlà: „Prav bliso ſvôjiga doma moram

▶ omolknjenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

premolk; kontekst

omolknjenje
Divica Orleanska (1848): zapojejo. Na kraljevo znamenje dvigneta obá klicarja palici in ukažeta omolknjenje. ) Kralj. Moj dobri ljud! Ljubezni vaši hvala! Po Bogu mi
omolknjenju
Divica Orleanska (1848): silno jokaje skrije lica na kraljevih persih. ) Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje

▶ omotan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

omotan
Botanika (1875): vlakna, ki se dá razvleči kakor drat, ki je bil omotan okrog strune. Še le pozneje so našli tenko cevno steno

▶ omoten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omotičen; [sskj]

omoteni

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	O Bog, pridi mi na pomoč! Gospod, hiti mi pomagat! — Omoteni nej bodo in osramoteni, kteri mi strežejo po življenji. Nej
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Psalm. O Bog, hiti me otét; Gospod! teci mi pomagat. Omoteni in osramoteni naj bodo kteri mi strežejo po življenju Odstopijo

omotno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	V zhetertik 31. vélikiga ſerpana) po poldne je bilo ſilno omotno in ſoparno vreme, in kér ſo zherne megle obnebje sagernile
Zlata Vas (1848):	kakor de bi se bil vès svet čez-nj poveznil, z omotno glavo domú. Domá je nar pervič nad mačko svojo jezo

▶ omotica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omotice
Blagomir puščavnik (1853): sim omamljen na tla. « — O polnoči se predramim iz smertnotežavne omotice. Sulica me je bila na levem opersji obdersnila; nenadljiv strah

omotici

Ljudska osveta (1892):	se maščeval nad grajščakom. — Mati je ležala mirno v nekaki omotici. Desnico je držala na odeji, na obrazu se je kazal
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	in se takoj zavé. Ti trenutki, ktere je prebil v omotici, vplivali so kakor pomirljiv spanec nanj. Skoči po koncu, obriše
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	zopet nekoliko, a spal ni, temveč ležal le v nekaki omotici. Bledlo se mu je grozno po glavi, dokler ga ne
Moja hoja na Triglav (1897):	da sva se vrnila in da sem molčal o njegovi omotici, dokler nisva bila na varnih tleh. Drugače ne smem ravnati
Ženitna ponudba (1897):	v svojo sobico. Vikica je stopala za njo v nekaki omotici, brez svoje volje, kakor otrok.
Kotanjska elita (1898):	bi trohnelo na kupu! Matilda je živela vedno v neki omotici in ni utegnila misliti na kaj drugega, nego na zabavo
Kotanjska elita (1898):	nikdar več očitala ničesar, kajti živela je vedno v neki omotici in pustila je mater na miru, da je le-ta delala
Gojko Knafeljc (1899):	je padel iz rok pod mizo. V nekaki nezavesti in omotici je pograbil klobuk ter odšel z naglimi koraki iz sobe
Gojko Knafeljc (1899):	zdaj na levo, zdaj na desno, vedno še v neki omotici in z zaprtimi očmi. Ko se je začel bolj zavedati

▶ omotica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omotično sredstvo; SSKJ

omotica
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): sem ravno hotela povedati, . da v veči posodici je samo omotica, v uni če tudi manjši je pa hud strup, ki

▶ omotičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omotično
- omoteno
  Divica Orleanska (1848): krono. Dünoa. Ne tira jih pogúm. To zadni skus je Omoteno norečiga obúpa. Karol. Vas, o Burgún! ne šuntam. Zdaj je

▶ omotiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omoti
Kmetijske in rokodelske novice (1846): zató kér človeka, naj se pelje ali peš gré, naglo omoti in narédi, de začnè dremati. Ko je človek v tacih
omotiti
Kmetijske in rokodelske novice (1846): popisani razsajavci vganjajo, je le pijanost, s ktero se hočejo omotiti, kér jim prave hrabrosti (kuraže) manjka. Taki razsajavci bi se

▶ omotiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omotil
Blagomir puščavnik (1853): bila na levem opersji obdersnila; nenadljiv strah me je bolj omotil bil, kakor pa bolest rane. Mogel sim se zdaj iz

▶ omožen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omožena

omoshena
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): pila ino jedla. Ko je she dolgo let omoshena, premoshna ino zheſtita meſtlanka bila, ſrezhna mati ino po tem

omožena

Zlata Vas (1850):	pridete k Lizi ter rečete: »Let in dan si že omožena, pa si še tako lepa. Vsi možjé se čudijo nad
Zlata Vas (1850):	mladi možje vsi — »de zna coprati. Če bi Lizika že omožena ne bila, bi nam vsim serce is telésa izcoprala, tako

omožene

Zlata Vas (1850):	Povédati vama hočem. Tega so žene same krive. Dokler niso omožene, se lišpajo kar koli morejo in vse denarje, kar jih
Mlinar in njegova hči (1867):	potlej vdove, za njimi otročnice z otročiči v naróčaji, potem omožene in na zadnje dekleta, vsi v mrtvaških prtéh in z

▶ omožiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omoži

omoshy
Branja, inu evangeliumi (1777): ſhiher potęm loter osheni v' ſvoje loterze ſhlahti, ali loterza omoshy v' ſvojiga lotra ſhlahti v' tretimu, al po nobeni zeni

omoži

Ljubljanske slike (1879):	ni, da bi jej tega ne privoščile. Kedar se ktera omoži, jo zavidajo in odpovedo prijateljstvo, a vendar vsaka pravi, da
Mešana gospôda (1881):	vsakdo opehari. — Zabičevala je hčeri, naj se vender uže enkrat omoži, in da naj vzame moža, ki ume denarstvo in pravdne
Kmetska smrt (1890):	Miciki pa še kosilo in posteljo in skrinjo, če se omoži –« »Torej bališče? « vprašal je Češek. »Ne, samo posteljo, pa skrinjo
Od pluga do krone (1891):	jaz pozdravim vsaj nekoliko, gledala bodem takoj, da se Micika omoži na dom. Peterčev Jaka jo vidi jako rad in všeč
Svatba na Selih (1894):	takó medeno? Pusti jo, kdo se méni za nje trmo! Omoží se takrat, kadar bodem jaz hotel, in tistega vzame, kogar
Slike in sličice iz življenja (1896):	vami, rajše nego na jug. Ko je čas, da se omoži — lepa je res — ji je pač vse eno, ali dobi
Dušne borbe (1896):	še nekoliko in nerazvita, a to vse preide, kadar se omoži. « In z vkusnimi, bogatimi oblekami je napravila iz nje elegantno
Moja hoja na Triglav (1897):	Mina, "če tebe odvede od duhovniškega stanu in se potlej omoži z drugim! " "Ne sodi prenaglo, Mina! Tukaj ni šlo za
Moja hoja na Triglav (1897):	Ali prav govore ljudje, ki Meto nagovarjajo, naj se zdaj omoži z bratom rajnega moža. Dobila bi tako moža enakega rajniku

omožila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): mogočne bogove, in se dala kerstiti. Drugi dan se je omožila z mladim vlastelinom*) Jurkom, kteri ima lep gradič, dosti volov

omožiti

Zlata Vas (1850):	ter reče: »Lizika, ti si rekla de se nočeš nikoli omožiti? Tudi jez hočem svoje dni brez žene ostati; zakaj nobene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne določi cesar drugač; dokler tako vlada, se ne smé omožiti; ako ni cesarice ali če je cesar drugač sklenil, nastopi

▶ omrežje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omrežje

Maria Stuart (1861):	tega davno — Čuvaja novega rodbine vaše, Ko vedno jo gradi omrežje novo — Paulet.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	malo spoznajo — zató naj bo. Te-le podobe na stropu: nekako omrežje z grozdi, ki nas menda spominjajo na Kristusa, pravo, živo

omrežjem

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	je dala narediti golobnják z rudečo streho in z zelenim omréžjem. Neža ga postavi v kot svoje izbe, in ga golobčiku
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Dali so napraviti mali golobnjak z rudečo streho in zelenim omrežjem, ter ga postavili v kot Dragične izbe. Deklica je vsaki
Občno vzgojeslovje (1887):	na kako mehko podlago ter se pokrije s kakim trdnim omrežjem. Na to se črke, ki so v čitalnem stroji že

▶ omrtviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omrtvil
- umrtvil
  Gozdovnik (1898): je zastonj poizkušal braniti se. Silni stresaj mu je roko umrtvil, da mu ni rabila.

▶ omužen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

utrujen; izvirnik

omužen
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): Po žganji namreč je človek zaspan, hlap in omužen, želodec ino črevo slabi, kri po žilah oterpne, kužne bolezni

▶ on zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Biblia (1584):	Ie li ſe ſpodobi tudi ob Sobboti osdraulati? De bi ga mogli satoshiti. On pak je djal k'nym: Kateri je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lahko kdo konja kupil in ga precej v mesnico dal; pa vém tudi dobro, de veliko
Divica Orleanska (1848):	iti, Zaúpano mi je od mojstra bilo, Na tron njegov ga moram položiti, In reči smem, nosila sim ga zvesto! Kralj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zakonu, čas merili, ne pa po stanovitnih sončnih mescih , kakor ga ves izobraženi sedanji svet meri. 5. Gospod Jeran pa svetuje
Robinson mlajši (1849):	razúm k vekši popolnosti privedli. V serdci je prevedel, kar ga vse dobrega iz tega čaka, ino je bil prav vesele
Stric Tomaž (1853):	temi besedami videzno osupnjen in ni vedil kaj odgovoriti. Vender ga pa kasneje prijazno opomni, rekoč: „Ljubi prijatel! Vedno sim vam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Nar bolje je, če ga z mesom vred sejemo, toda ga ne smemo bolj na debelo pokriti, kakor k večem za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ga je zapirala; gosti jarmi dveh ali treh mostov so ga tesno oklepali. V dnu pa je ležal pervotni, in v
Čas je zlato (1864):	poklican. Lenče čaka mirno, dokler pisar spet nazaj pride, ter ga s prav prijaznim obrazom sprejme in tako nagovori: »Vse prav

ge
Kemija (1869): ima največo vrednost, po priliki ena petina, toda proti koncu ge je vedno manj, ravno tako tudi pri prevelikej žarovitosti, pri

Biblia (1584):	nekateru padlu raven pota, inu Ptice ſo priſhle, inu ſo je posobale. Nekoteru pak je padlu na kaminitu, ker nej imellu
Biblia (1584):	priſhli njegovi Iogri, inu ſo vseli njegovu tellu, inu ſo je pokoppali, inu ſo priſhli inu tu osnanili Iesuſu. KAdar je
Biblia (1584):	Ozha, inu nihzhe nesna Ozheta, temuzh le Syn, inu komer je hozhe Syn resodéti. Pridite ſem k' meni vſi, kir ſte
Robinson mlajši (1849):	kir vse rêdi, ino vé, zakaj svoje življenje vagava, nama je gotovo ohrani, če nama je to k dobremu. Zgodi se
Robinson mlajši (1849):	malem ino velma varno je šel. Vsakega zahrešanja — zušumenja, ko je je véter med drevjem ino germovjem napravil, se je uleknol
Mlinar in njegova hči (1867):	Janko. In za tega voljo sem je jaz umoril, hočeš še reči! Micka. Ne, tega ne mislim
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	srcem dalje; bližnja ura jima je imela izpolniti upanje ali je uničiti. — Že so bili na zadnjem griču; sinje jezero je
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	zadnjem griču; sinje jezero je ležalo pred njimi, obdajala so je zelena pobočja — vse tiho in mirno. — Še nekaj korakov in

Robinson mlajši (1849):	je tude iz Amerike prišel. Stanislav. Véš da, Francisk Drake ji je iz Amerike prinesel; — To pak je le neumno bilo
Robinson mlajši (1849):	poznal. Oča. Kako pak ji ti poznaš? Stanislav. Inu, vséj ji često vidim, ino ji rad jém. Oča. Robinson pak še
Robinson mlajši (1849):	vlaška répa podzemljica zemljak! Vsej ravno tako rase, kakor ste ji, otče popisovali. Ljubor. Ino je tude iz Amerike prišel. Stanislav
Robinson mlajši (1849):	neumno bilo, da ga Robinson ni poznal. Oča. Kako pak ji ti poznaš? Stanislav. Inu, vséj ji često vidim, ino ji
Robinson mlajši (1849):	uslišal. Bil pak je dalekogled — perspectiv k sebi vteknol, ko ji je na korablji nalezel; s tem je sam k drevesi
Robinson mlajši (1849):	ji ti poznaš? Stanislav. Inu, vséj ji često vidim, ino ji rad jém. Oča. Robinson pak še ga nikoli ni videl

Biblia (1584):	aku ona pade ob Sobboti v'eno Iamo, de bi je nepopadil, inu gori nevsdignil? Kuliku pak je bulſhi en Zhlovik
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na pot pada, ſo tiſti, ki ſliſhijo boshjo beſedo, pa je ne rasuméjo. Tedaj pride kmal hudizh, ino pobere is njih
Genovefa (1841):	nasáj ſtopivſhi, ”in kako tù ſim prideſh? ” Sakáj nizh vezh je ni posnal. Ona ga je pa o pervim pogledu ſposnala
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bolj život odperl. 5) Piti mu daj hladne vode, kar je poželí, in perdêni ji nekoliko domače solí. 6) O začetku
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	njega. V drusim kraji pušave niso imeli vode. Le kaplice je ni bilo dobiti. Žeje so skorej poginili; otroci so vekali
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	jé je Karl na klavir brénkati, in ki sim se jé jest péti učila ― ki smo jo ravno takrát péli, ko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	razraša. — Tako smo dobili to koristno deteljo k nam, in je imamo zdaj že precej pa je bomo čez leta gotovo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vendar se jim nič ne smili, tudi škoda se jim je ne zdí, ker jo po takih potih le prehitro utrudijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	letos pri nas ta ajda obnašala, saj tako dolgo, dokler je ni slana vzela. Če bomo le zmiraj ptuje skušnje razglašali

Sacrum promptuarium (1695):	beſsede rekal, ampak vſe s' ſmeham je preneſsil, inu kadar jo nej mogal s' dobro beſsedo potalashit, ſe je s' hishe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. Kdu ? Shush. Smrękarza. Baron. Njegova Mati ? Budalo. To — ok jo ne bo vsęl. DVANAJSTI NASTOP. Nęshka , ti popręjſhni. Nęshka. (pertezhe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ti popręjſhni. Nęshka. (pertezhe s' eno moſhno dnarjov. ) Ne bo jo vsęl; tukej ſo dnarji. Gnadliva Goſpa ſo mi jih sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v krajih, kér te ſolnze sadoſti greje, jih ni goſtji, jo ni veſelize bres tvojih milih kapliz ; v deshelah pa, v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	boljši, v njih se smetana nar hitreji naredi, in se jo tudi nar več dobi. Mina. Od takih latvic še nikoli
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kratkim je bila vſa repa s perſtjo sagernjena, in tako jo goſénze pod perſtjo niſo mogle vezh jeſti, in ſo sginile
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imel, vezh ko vſi Kerzhanje ſkupej. Mu pravim: Kaj jim jo niſo goſénze, kakor drugim ljudem pojedle? Mi odgovori: Şo tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	izgledam k sadjoreji spodbodli, in iz Njih bukvic sim se jo večidel naučil. Zato Jim bodem hvalo prepeval, dokler živim. Bog
Sveta grofinja Genofefa (1857):	hudobni duh, kteremu je bila njena zhednoſt soperna, ni nehal jo pogubiti in pred ſvetam oſramotiti; kar je tudi takole ſtoril

Sacrum promptuarium (1695):	de nej mogla vun; gleda okuli ſebe, de bi kateri ij vun pomagal, ter sagleda taiſte podgane mimu gredozhe yh sazhne
Sacrum promptuarium (1695):	tagotno sheno de vus volni ſvejt ſe zhudi, sakaj nihdar ij nej ene hude beſsede rekal, ampak vſe s' ſmeham je
Sacrum promptuarium (1695):	nej ga resbiem, ſe sazhne jokat, inu proſſit, de bi ij shenkal, inu de hozhe vſe nje shivozhe dny ſama pomivat

jej

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa tudi krasneje zidano; stoji med Kvirinalom in Eskvilinom. ) Gospodar jej* je Fabij, mož viteškega rodú in neizmernega bogastva, ktero si
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	navadnih kristijanov gnjusoba? To bi še bilo, ali kaj ker jej zopet ni šlo v glavo, da bi tak, na vsako
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jej je ostro zadela serce, kakor britka pušica. Zdelo se jej je, kakor bi zgubila lastnega brata, ali pa da se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	poginiti v tmini paganstva? Koliko sadu bi prinašala, ko bi jej posvetila luč svete resnice; ne sme več tako ostati. ” In
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Tu, tù, vzemi Pankracij! ” spregovori trepečega glasú in solzé se jej prikažejo v očéh. Tudi to je kri tvojega očeta, jaz
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sprejemati; v roki nese pokrito pleterko. Ko duri odpre, priskakljá jej nasproti deklica, kakih šestnajst ali sedemnajst let stara, kaj revno
Oče naš (1885):	rokami poslušala: njeno obličje se je razjasnilo, sladke solze so jej oči zalile in na spečega Nacka kapale. „Ménart, ali je
Pripovedke za mladino (1887):	sklene, da bo tudi ona šla po jagode. Mati pa jej reče: „Tega nikar, ljuba hčerka, preveč je mraz in utegnila
Zeleni listi (1896):	sreča ni trajala dolgo. Nevihta jej je pripognila obleko; solnce jej je obledelo barve; prah jej je razjedel listke. Slednjič pride

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ji pak ozheſh, Jęrza? Jęrza. Nizh takiga , nizh. Eno jeglizo ji imám dati. Matizh. (hitru inu glaſnu) Eno jeglizo ! eno jeglizo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat
Genovefa (1841):	pri njêm ſpasila, ſo jo neisrezhêno veſelile, in vſak dan ji je obilniſhi in mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme
Genovefa (1841):	ſvítlo! ” Genovefa je priſhla v ovzhji koshi savíta, plézha ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa premrasena in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kterim poboljſhanje ſtanu kmetvavzov in obertnikov na ſerzu leshi, de ji bodo v vſim pripomogli, namenjen zilj doſezhi. Vſaka pomozh bo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bojde, ſhe po pol mernika ni dal naſad. Kaj pa ji je mankalo, kaj ſe vam sdi? „tega mi nevemo. '' Lejte
Divica Orleanska (1848):	Osupniti divico žlahtno vidim, Obličje njeno sramežljivost barvi. Čas dajte ji, de serce praša svoje, De razodene se prijatlici In ji
Stric Tomaž (1853):	pride, ter jim pomaranč, orehov in druzih sladkorij prinese. Veselja ji serce poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila sprejeli. Neko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka — prereže ji Rajko besedo — odjenjajte, vaš uk ne bode presvetlil ne mene

jih

Biblia (1584):	ſi ti letu ſkril pred modrimi inu saſtopnimi, inu ſi je tem majhinim resodil: Ia Ozha, sakaj tebi je taku dopadlu
Biblia (1584):	pohujſhanje is njegoviga Krajleſtva, inu te, kateri krivu delajo, inu je bodo v'resbeleno pezh metali, ondi bo jokanje inu klepetanje
Biblia (1584):	inu te dvej Rybi, je gori pogledal v'nebu, inu je sahvalil, inu reslomil, inu je dal te Kruhe Iogrom, inu
Robinson mlajši (1849):	kajti da ako bi teh reči ne bil iznosil, bi je valove bili počasoma ukončali. Zato si je tude z dobro
Robinson mlajši (1849):	se, kar more previdno za veliko drevo ukradel, ko mu je je pokazal, ino mu oznanil, če se odsog neprijatelj preglednoti
Robinson mlajši (1849):	Kolov sta potrebovala do štiri sto, ino glej, morala sta je le s kameno sekiro obtesati — obkresati ino zaertiti— ošpičiti; ino
Robinson mlajši (1849):	prišli, za svoje delo ino svoj trud odpóčitati — odračuniti, ko je je za voljo ohranjenja tega blaga imel. — Ko se je
Sveti večer (1866):	mi mati še na smertni postelji izročili. Ukazali so mi je varovati in jih ne dati iz rok. ” Bili so ti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	biči in palicami nad nje, da bi je odpodili, pa je malo pomagalo — veliko jih je še pri

jeh

Branja, inu evangeliumi (1777):	paſtirji praveli. MAria pak je ohranila uſſe lete beſſede, inu jeh je v' ſvojimu ſerzu premiſhluvala. Paſtirji pak ſo ſe supet
Kuharske Bukve (1799):	s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ tako polivaj. 157. Kuhana Bísena. Deni v' piſker enmalo
Kuharske Bukve (1799):	pezhka vidi; puſti v' ſklędi zhes nozh ſtati; drugi dan jeh ozedi; zuker puſti v' kotlizhi vręti, dokler ſe vkuha, de
Kuharske Bukve (1799):	jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de ſe na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh med zuker, puſti vręti, dokler sholzhnaſti poſtajajo; poſtavi kotlizh v'
Kuharske Bukve (1799):	potle deni vìſhne notri, puſti ſhe enmalo vręti, inu hrani jeh v' sholzi. — Maręlze ſe snajo ravno tako vkuhati, kakor vìſhne

jih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pot kashe. Podnevi je temen, ponozhi pa veſ ognjen. Oblak jih je perpèljal v' dolíno sraven rudézhiga morja. V' njej med
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deshelani ſo Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive in v lépe travnike preobernili, de ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Prešernu lanjsko leto kmalo po Božiču v Terst in sim jih prosil, se naše šole milo spomniti. Lanjsko poletje so oní
Divica Orleanska (1848):	Me silijo, de bíjem se za krono. Dünoa. Ne tira jih pogúm. To zadni skus je Omoteno norečiga obúpa. Karol. Vas
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ga potrebuje. S tem kruham, ki so mu mana rekli, jih je Bog ves čas živil, dokler so bili v pušavi
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	29. Goreči germ. Mozes je zdaj Jetrove ovce pasel. Enkrat jih žene deleč deleč v pušavo, celo do Horeba gore. Tukaj
Oče naš (1854):	bilo serca, ktero ni z njim Boga prosilo, da bi jih iz sile in revšine rešil in vojsko končal.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	izročena, še 500 frankov in še več srebernih svetinj, naj jih po svojem spoznanji razdelí med pridne služabnike z velikim darilom
Revček Andrejček (1891):	napake. Domen. No in ali ima katere? Jeklen (britko). Ima jih ima! Upórna je postala mrha! Ana. Lepi Rustan? Domen. Hm

Sacrum promptuarium (1695):	perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil, on yh je varval en zhaſs, ali k ſadnimu saſpi veni ſenzi
Sacrum promptuarium (1695):	jegrat, inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler od gnesda dalezh yh ſpele, inu kadar vidi de mu nemorio vbeſhat, sdaj popade
Sacrum promptuarium (1695):	kateru nesgubil, grè inu vſe na eno shpago perveſhe, ter yh pusti; perletj jastrop sgrabi enu inu vſe vkuppai prozh neſse
Sacrum promptuarium (1695):	je imate taiſtom napomozh priti, inu s' vaſho volno pokorshino yh troshtat, de shegin Boshy bote doſegli, kakor vaſs vuzhy ta
Sacrum promptuarium (1695):	s' hishe pojti, perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil, on yh je varval en zhaſs, ali k ſadnimu
Sacrum promptuarium (1695):	volo ſvoyh starishih, inu shlahte, inu kadar Mashnik pred Altariam yh je imel porozhit, ga je vuprashal: Juri hozhesh Nesho sa
Sacrum promptuarium (1695):	kumaj ym je, dokler nej ſo hotele bugat, kir ſim yh lepu vuzhila, nyh shkoda. Qui poteſt capere capiat: &c. Taku
Sacrum promptuarium (1695):	matere doma, gre obyskat te mlade miſhi, ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym oblubi, inu
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Lete Nauke, katire ſmo ſe uzhili, Koker ta Maſhnik ſo yh osnanili K' toj Zhaſti sdej, jenu uſselej, Skus tojga ſvetiga

jim

jem

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	preſhizhi nozhejo radi jeſti, ovſsa na pezhi poſuſhi, inu ga jem sobati dei. Şvinam, aku ſo ikrove pa sa en ſhuſs
Kuharske Bukve (1799):	Tudi je ta shupa dobra k' drugem jedęm, de ſe jem s' njo rumena farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo

jim

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bile ſo jim sdaj ſhe temne. Tukaj na gori ſe jim je Jesuſ perkasal v' ſvojim velizhaſtvu, ktero je njemu, ˛Sinu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bi ſe kruha dobilo sa toliko ſto jésar ljudi? Bog jim je do sdaj tako prezhudno pomagal; tudi sdaj jim pomága
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhiſtiti nivo od tih navarnih ſovrashnikov. Satorej kmetvauz ne bodi jim ſovrashnik, zhe ſi od perhranjene fruge kaj maliga polaſtijo. Koder
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kaj druziga po slovensko pisati, de, kér nemšine ne znajo, jim tudi slovenšina ne bo zastonj. Kakó je v ti reči
Zlata Vas (1848):	lan, konoplje, i. t. d. nadelovati, ampak tudi svet, kteriga jim je srejna dala obdelovati. Pa vsak je obderžal, kar je
Zlata Vas (1848):	večkrat tudi med tednam pri delu pomogali, brez de bi jim bil ukazoval. Fantje pa, ki so jo z Ožbetam potegnili
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pri Pirani junaško obnašali. Deželni in vojni poglavar grof Gyulaj jim je z lastno rokó svetinje pripél. — Na noviga leta dan
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	se pa tudi za zmiraj varčnosti privadile in godilo se jim je veliko bolje nego poprej. Dobra soseda jim enkrat pozneje
Ferdinand (1884):	pa je treba preskrbeti stanu primerne dote; pa ne bodem jim mogel dati niti šivne igle. Le pomisli, kako hudo dé

knjem

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sopa niemv rekli mi ishzhamo Jesvsa Nazarenshzhiga Jesvs jepa rekov knjem jeſt sim oni sose pavſtrashli inv so sadneishzhi nasiemlo dovi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	is vsiem oroshjam tedei si ti o Gospved Jesvs Kriſtvs knjem rekov vi fovsh judi koga vi ishzhata oni sopa niemv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	duhou vezh katieri so te dnarje skrite imeli pa rezi knjem: pridita sa kmena skues Boga pridita sa vboshjomi jemeni bras

Sacrum promptuarium (1695):	godilu, shalostna od sazhetka poſtane, ali k' ſadnimu pravi: kumaj ym je, dokler nej ſo hotele bugat, kir ſim yh lepu
Sacrum promptuarium (1695):	ſamu ime imaio, sakaj po ſili ſo vduve, dokler mosh ym je umerl, inu kadar bi bilu mogozhe, bi
Sacrum promptuarium (1695):	shenkat, inu zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo enu ſrezhnu novu lejtu
Sacrum promptuarium (1695):	ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe de ym nebò nezh ſturil, temuzh
Sacrum promptuarium (1695):	vun s' gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe de ym nebò nezh ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral, te
Sacrum promptuarium (1695):	nej prideio en drugi dan, inu zhe nepudeio prozh, de ym hozhe eno drugo pokasat: En dan ta leſiza gre s'
Sacrum promptuarium (1695):	te mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj je bil beu, inu ardezh, ga sazhneo hualit
Sacrum promptuarium (1695):	hushi najdeio, dokler ony neſture kar ſò dolshni, inu ſe ym gody, kakor unimu oſlu, od katiriga ſim bral: De je

jima

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nebeſhkiga otroka; pa ſhe le bolj ſta ſe veſelila, ko jima paſtirji povedó, de jim ga je ſam angelj boshji osnanil
Genovefa (1841):	beſédo poterdili, ktéro ſta mu grôf in Genovefa narozhila — ſe jima je sdélo, kakor de bi ſe bila is hudih sanj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Cesarju in Cesarici v venec občinskiga vesélja vili, ker so Jima svitli vlak ali lesketeči obhod z prižganimi baklami osnovali, z
Robinson mlajši (1849):	ste v vjetji, ste brezskerbno pri materinem vimeni ležale, ino jima je prav dišalo, Robinson je imel grozno veselje, ko je
Robinson mlajši (1849):	vsako leto dvékrat zasela — obsejala ino žêla — spravljala. Še nekaj jima je menjkalo, česar med drugimi rečmi na korablji nesta nalezla
Blagomir puščavnik (1853):	vrat. Tukaj ga oborožena truma pričakuje. Sede na konjiča, in jima zgine v malo
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	»Kaj pa je, Šilo? « ga poprašata oba. »Ne vém! « jima je kratko odgovoril. »Prišel je Meziborčan in prinesel pismo od
Blagomir puščavnik (1853):	Tode, ker Miroslav in Bogomila le ne jenjata prositi, se jima vzadnjič vda; tode brodnik Nikolaj mu mora obljubiti, da bo
Ferdinand (1884):	ne radi tega, ker sta bivala v krasnem gradu, kakor jima ga je priredil stric; tudi ne, ker sta imela najboljših

Biblia (1584):	vſi Preroki inu Poſtava ſo prerokovali do Ioanneſa. Inu aku je hozhete gori vseti, on je Elias, kateri je imèl priti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	moremo te pomoči iz lastne skušnje; naj jo skusi, kteri je potrebuje; če ne pomaga, ne škodje tudi ne. De korún
Robinson mlajši (1849):	z ôzkostjo boril — bojeval, se je na pèsmo spomnel, ko je je jegova mati, kedarkol jo je gdè kaka žalost imèla
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Pride na vás v hišo dobriga Rikarda. Pa nova žalost jé ôndi čaka. Lenka je ravno tisti dan, ko je mati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se je kmalu zaplodila po južni Galii (sedanjem Francozkem), kjer je še sedaj naj več in s toliko marljivostjo pridelujejo, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	si jo, bratje moji, ker sem bil popolnoma prepričan, da je bom potreboval, ako svoji obljubi le še 14 dní zvest
Valenštajn (1866):	bojte tega se. (Tekla, zelo ganjena, steče k materi ter je objame jokajoč. )
Rudninoslovje (1867):	Solikovci. (Haloide). Solikovci so na videz dostikrat podobni solém, zato je tudi tako imenujemo, toda od soli se očitno ločijo v

Genovefa (1841):	od ſlaboſti omedléla in pod hvojevo drevo padla. Moshá ſta jo puſtila leshati, in gréſta ſvôjo pot. Le êden ſe jè
Genovefa (1841):	Genovefine ſôbe priſhla, in ni je bilo odgnati, de ſo jo sa nekoliko zhaſa k nji ſpuſtili. Pa s vſim ljudmi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	iz lonca vkrade in ga pri ti priči požrè, čeravno jo hudo pêče po goltanci, de dostikrat od tega obdivja! Slovenske
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	do krivaviga vgriznil, peterim je pa le obleko stergal. Ker jo je iz mesta potegnil in ga dozdej še niso našli
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zeleniga peteršilja v maslo verži in na ribo deni, ki jo skupama v skledo napraviš. Pečena šuka. Pečno ponev s putram
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ne barke ne čolna. Jezero ni toliko zamrznilo, da bi jo držalo, pa tudi ni bilo tako plitvo, da bi ga
Valenštajn (1866):	Veseli me, da spoznal Sem lastno moč; če rabil bodem jo V resnici, tega, menim, boljše ti Ne veš, no kdor
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	na gobico, navdušeno jo k ustom pritisne — dereče njene solze jo zopet enkrat namočijo. Živo se je svetila kri, kakor bi
Botanika (1875):	med sabo bitno različne po sostavi in po podobi. Tako jo tvorilno staničje (cambium) bogato na duševčevih spojinah, v njem se

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nedrije podene. Mina ſe s' goſpodizhnama v' grad poverne, ino je v' prebivavnizo ſpremi, v' kateri ſte prebivale. Vſe tri ſo
Lohengrin (1898):	Lohengrina, trije brabantski za Miroslava: slovesno stopaje izmerijo bojišče in je omejé v popolnem krogu zasadivši kopja v zemljo. ) Glasnik (sredi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſi vset. “ — Bog ji ſhe s' shivalſkimi koshami oblezhe, in ji pahne is raja. Angelj ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem je varoval
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	k' njima priſhel, nekako opárjena ino pobíta najde. Veſ uſmiljen ji vpraſha: „Kaj ſe danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje ſva
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe ne poverneſh v' semljo, is ktere ſi vset. “ — Bog ji ſhe s' shivalſkimi koshami oblezhe, in ji pahne is raja
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jezho pahníti. Dolgo zhaſa ſta she v' njej. Eniga jutra ji Joshef, ko je k' njima priſhel, nekako opárjena ino pobíta
Robinson mlajši (1849):	bi si s suhega debla dve dérvi utél — vsékel. Umel ji je tako čerstvo ino dobro ob jedno drugo tréti — dergnoti
Viljem Tell (1862):	Ker hotel mi na poglavarjevi Ukaz je lepa vola spreči, ji Odgnati sabo.

Genovefa (1841):	moja shêna — kaj ti je moj ſin narédil, de ſi ju umoril! Reven paglovez ſi priſhel na ta grad in ſi
Genovefa (1841):	ſkasoval. Sakáj sazhudila ſta ſe ko ſta svédila, kako blagoſerzhno ju je Genovefa v ſvôjim poſlédnjim liſtu grôfu priporozhevala, in kako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa povedali, kar seje v Ljubljani zgodilo, dokler smo Ju v svojim ozidju imeli : Komaj sta se, v Ljubljano pridši
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobi se sod? Plùg in matika vesta za-nj ; Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler
Stric Tomaž (1853):	konja, in po ravno tisti poti za njima dirja. Doteče ju pozno pri neki kovačnici, kjer je Halaj Tomaža še na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je precej gosta. Ko hočemo dve leseni plošči vkup votati, ju namažemo s to raztopljino, denemo vmes košček tanke svilovine ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mi odnese ženo in dva sinčeka v globoki brezden, da ju nisem nikdar več vidil. Samo enega sinčeka sem rešil nesreče
Zoologija (1875):	nas stalna in tudi gnjezdita. Oba sta čislana pevca, zato ju pogostoma drže v gajbah. Povodni kos (Cinclus) živi ob gorskih
Gozdovnik (1898):	Pena. « »Privlecita ju k ognju,« veli Tiburcio pastirjema; ne smemo ju izpustiti izpred oči. «

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	inu toku naprej, tok jeſt miſlim, beſtja, ti lasheſh, inu mo dalej nevupam , koker ga vidim — ampak puſtimo to rezh — Nizh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. Is ſerza rada! — Meni je veliku loshiſhi, de ſe mo slashem. Matizh. Tvojo pravo rèſsnizo mi povej. Nęshka. O jeſt
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	nemore dozhakat — Baron. (na ſtran. ) Vunder nizh ne vęj ; deklé mo ní nizh povędalu. Tonzh. (na ſtran. ) On męni, de nizh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vami pobral: (mo ozhe dati enu piſmu. ) Baron. Meni daj! (mo piſmu vsame. ) Matizh. (na ſtran. ) Sdej bo slode. Baron. (k'
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ga vidim — ampak puſtimo to rezh — Nizh nemarej, Mizka! mi mo bomo vshę ozhy sbriſali — — On bo ſhe na te miſlil
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Kaj on ? Goſpa. — Budalu dal — Baron. Budalu je rękel, de mo ga je en kmet pernéſsel. Shęntani keklavez ! — zhakej beſhtja, jeſt
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kar vam ſliſhi — To lé — to ſim sa vami pobral: (mo ozhe dati enu piſmu. ) Baron. Meni daj! (mo piſmu vsame
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	saſlushil, to bi otla vganiti. Sej vęjſh, lubi moj — zhe mo ti roko odtęgneſh , je sgublen. Baron. Bog obari! Matizh. V'
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	njemu ni blo tręba oblubit, de bo dnarje vsęl, katęre mo jo naſhtęla, sa katęre je proſsil — Matizh. Katęre mi je

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kaj mu na ſerzi je. „Pojdi s' menoj mali ſtreliz, mu je prijasno rekla, kakor bi njegov angel bila, bom ti
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Namest mene mu zdaj častitlivi gospod fajmošter odgovorijo: „Moj ljubi gospod! Znano mi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	češplje kupuje , ki jih po 2 gold. cent dobí in mu jih ljudjé sami vkup vozijo; okoli 300 centov jih misli
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	potrébe, o védah in umah (Kunst und Wissenschaft) gréša, se mu lehko brez uraze in uime po slovničkih pravilih iz novih
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	žalost je napolnila njegovo dušo in neštete solze so se mu čez lica vderle. Težko si je zopet serce storil in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	napravil. Kmali se najemo. Jaz se k ptujcu obernem pa mu rečem: „Sedaj, stric, nam povejte od kralja Matjaša”. Ko te
Oče naš (1885):	ga bo kot svojega sina. Njegov stan in njegovo premoženje mu dasta pomočke, za Naceta dosti bolje skrbeti, kakor vi še
Zlatorog (1886):	trentskem? »Mar so znani mu zakládi, »Mar prináša Škrat zlatá mu »Kot kovaču iz Tolmína? »Morda íma tolsti koren, »Ali pa
Tiun - Lin (1891):	»Teh nikoli ne dobite! « odvrnem mu mirno. »Dobro. Potem ostanete moj suženj! « bil je odgovor. Kmalu

nanj
- n'ajn
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): nizh veſselil ? Nęshka. Sromak je shaloſten; gnadlivi Goſpod ſo hudí n'ajn. Goſpá. Jeſt s'ajn proſsim. Baron. Ti ne vęjſh, sa koga

nje

nie

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	navidiozh oabnm stvojo S. gnado samogov nie pramagati kaker si ti o Gospved Jesvs Kriſtvs nie pramagov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	samogov nie pramagati kaker si ti o Gospved Jesvs Kriſtvs nie pramagov vpvngarre kier si ti te kervavi pvet potiv kier
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	o Pistola dershi noter tvoi puamen noi ogin kaker Marija nie devizhnaſt tu rezi 3 barti ta-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	daso hvdizhi sad shli je nie barov zhei pa imata dvshizo tiſta zhvoveka? oni so is
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je jas ozbam sposebnjem vonam povonati o lvbe sastre nikar nie naposabita. SHEBRANJE. Oh ti krotkv agnje Jesvs Kriſtvs kai si
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	namora nezheser dovi ispusati al ti kna bosh sanjo perbuegi nie falarje davi sbrisou kader ona satvojo talesno inu dushno potriebo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	od Jcsvsa Kriſtvsa resodieto noi tvdei ponje S. Smerti mad nie shriftami snaidano gratavo? kader an Kriſtian tu terplenje spraviem usmilénjam

nje

Biblia (1584):	od unod, inu je priſhàl v'ſvojo Domovino, inu je nje vuzhil v'nyh Shulah, taku tudi, de ſo ſe sazhudili
Sacrum promptuarium (1695):	krajliza je neſsla Jetnikom kroh sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ravnam s' njo ; ſej ima per meni vſe , kar ſerzę nję shely.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ozhy poſtavil, de ſe ne móremo sadoſti zhes nję savsęti, ali naſhe veſsele na snanje dati, slaſti kęr premiſlimo
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	stojí per postelji svoje hčerke in se ne more od njé ločiti. Zdravník jo s silnim nagovárjanjem lepo pod paz-ho prime
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	z dragimi kamenci kinčana mošnjica. Mati jo odpre in iz nje prinese gobico, suho pa temnorudečo. „Tu, tù, vzemi Pankracij! ” spregovori
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ne bila gerda laž, káko ljubezen ste pač vi do nje čutiti zamogli? Gotovo ne drugačne, kakor volk do jagnjeta in
Zlatorog (1886):	hčer Prijázno gléda vsakatér. Celó kaplán, čestit vsikdar, Tu čuti nje miline čar;
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	na tla, in se v tem hipu zgrudil krvaveč poleg nje.

nji

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	hočeš dati mojo ženo in mojiga sinú Karla. Le od nji se je ptič zamôgel pésmice naučiti, desiravno ne umém, kakó
Roza Jelodvorska (1855):	vašiga ljubeznjiviga sina rešila! In zdaj se bo le o nji pregrehi mislilo, o nji pomoči pa nič? Hočete tedaj to
Roza Jelodvorska (1855):	In zdaj se bo le o nji pregrehi mislilo, o nji pomoči pa nič? Hočete tedaj to, ktera se je pri

njie
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Jak. Mizka sdej le pojdi po njie — Miz. Tok gręm — Jak. Pametna ſe sadershi , de ne bodo

njega

jega
Robinson mlajši (1849): Da še drugi dalje proč zvezani na zemlji leži ino jega tude berž ubijo; eti pak da se mu ne zdi

nega

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Vſi ti pa nabedijo s' Chriſtuſam, ampak zhes Chriſtuſa, kyr nega shalio. Premiſlimo pa tudi ſami ſebe, koku malu kedei s'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe je pa perkasou en Angel od Nebeſs, ta je nega poterdiu. Kader je shi biu Chriſtus naſh Odreſhenik trikret ſvojo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	doperneſſu; bi negova duſha tudi vekumei naſrezhna bila, aku bi nega nabiu Chriſtus od ſmerti sbudiu. Vedelu je tudi veliku drugih
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je tiſti, katiri je nas lubiu, poprei, ko ſmo mi nega posnali. Katiri per timu Preroku Jeremiu cap. 31. taku govory
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	s'nar vezhi hvaleshnoſtjo pred Chriſtuſa naſhiga Odreſhenika, pogledeimo na nega s' objokanimi ozhmy, inu rezhmo: Affectus. O Jagne nar nadoshniſhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pœnitentia ductus. Kader je shi Judesh videu, katiri je biu nega isdau, de je on h' ſmerti obſojen, ga je sgrivalu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	greh, de je on ſvoimu Moiſtru taku nasveſt gratou, inu nega trikret satajiu. Saturei reſsnizhnu je, kar je sapiſanu Eccli 3.
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Inu on je nem oblubiu, inu je iskou perloshnoſt, debi nega isdau, na tihim, inu bres folka. O hudoba
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	negovu ſvetu Telu, inu kry prejeu, h' sadnimu je zilu nega predau, inu taku v' ta peklenski bresen padu. Satorei lubesnivi

nia
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): mozhneishomi jemeni boshjomi inu pertomi nai vishomi buegi inu per nia svetomi jemenu AGLA † ALFA † AFRA † da vi duhovi boshji shitro
nia gai(združena oblika)
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): noi terplenje na sha Gospueda Jesusa Kriſtusa inu skues use nia gai shuvenje noi ruete inu shvazhe inu skues S.S. 5.

niega

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu ti njegovi niſſo njega goriuselli. Kolkerkol njeh je pak niega goriusellu, tem je on oblaſt dav, de bi Boshji otrozi
Abecedika ali Plateltof (1789):	ja tudi jeſt prositi. O sa kolkajn rezhy ozhem jeſt niega proſiti. Dali pak meni prezej Bug vſe, karkol ozhem imeti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	teva perbuegi Moja P. P. biti dabi on menei skues niega velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	perneſti. Al tu merkei uresnizi lnoi uprauvizi noi papotriebi ti niega barash noi niego poshlash. Ti morash patudei sanjo dore diele
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	so tvojega sina res te sveti Krish dovi jamali inu niega mertviga natvoje sveto krievo doui podiali: dasi ti od shavoſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	podtiem Kriesham stava on pa gorei visoti k' si shlishava niega rezhi shana Jahannes bo tvoi sin: ti pa niega Mathe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shlishava niega rezhi shana Jahannes bo tvoi sin: ti pa niega Mathe jas tabe prosim o nai svelizhaneishi mati boshja: jas

nja

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	to družbo stopiti, se lehko vsaki den očetu družbe alj nja namestniku oglasi ino svojo ime podpiše, alj zapisati da, ino
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ne dolgo, se voz zverne, midva se na cesto pod nja prekucneva, hlapca pa precej daleč proč zakadi. H sreči je
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Ako žganopivcu, ki je pogosto od žganja pijan, pušaš, ino nja kri se ostati pustiš, bo kakor žganjovc gorela. Kdor se
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kakor odpiski alj kvitenge poplačanih dolgov za Mininim očetam. Vsi nja dolžniki so bili odpravljeni, de nobeden ni smèl toti dan
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ino se memo prelepih krajov naglo naprej derklava, mu začnem nja otožno djanje prijazno očitati, rekoč: „Meni se vidi, de bi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	gospoda zvesto poslušalo; ošter je v mes še večkrat perkimaje nja besede poterdil, ino na zadnje rekel: „Oj! de bi vse

njega

Ta male katechismus (1768):	nakerstnik othl kersten biti, inu be nobenega naimel, katire be njega kerstil; ali aku be eden menil, de je kersten, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	vſſaki beſſedi, katira gre vonkej is Boshjeh uſt. Tedej je njega hudizh s' ſabo vſev v' tu ſvetu mejſtu, inu je
Branja, inu evangeliumi (1777):	dervu, tok de tize pod nebam pridejo, inu prebivajo pod njega vejami. She eno drugo pergliho je on k'nym govoruv
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſad tvojiga teleſa, oshivlja berazhe pred pragam in kralja pred njega preteſhko krono, vino, — ta zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	so bili zastonj, zastonj vse prošnje njegovih prijatlov. Otetbe za njega kar več upati ni bilo. Zdaj se Lamprin h jeznimu
Divica Orleanska (1848):	Vladar je pevc, on serca kralj sloví, Visoko nad prostoram njega svet je, Iz lahkih želj osnuje trone si, Tedaj je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	slovenski pratikarji pred štirimi léti listognoj podorali, in na mesto njega listopad — ne vém ali raz poljskiga ali raz českiga debla
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Kraljev verh, imenovan tako po kralji Alboinu, ki je na njega temenu pregledoval talijanske ravnine in tù sklenil, izpeljati svoje Longobarde
Viljem Tell (1862):	Če imate usmiljeno srcé — (Poklekne prednj. ) Tell (obrne se od njega). Vstanite! Paricida. Ne, doklèr mi ne podaste V pomoč roké

njege
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): plamen. Čudi se, de germ ne zgori, ino gre bliže njege. Ker ga glas iz plamena ogovori: „Mozes, Mozes! “ Mozes reče

njegov
- niegou
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): je nam sa te sakedanje potriebe stelan inu tu je niegou prauh Melonius moneocbus Peregrines in tera aquilonis † shri-

njej

jej

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Pogóvori s Siro so jo pač vpeljali v ves drug, jej neznan svet; ali od posameznih naukov in kako se strinjajo
Zlatorog (1886):	Če greš, ne bo ti žal. »Tvoj tolsti kozel bo jej baš na róko, »In če zagleda rísov meh celó, »Rudeče
Zlatorog (1886):	nežno kot skrjánček In v očesci o solzícah Ní sledú jej bilo več.
Lohengrin (1898):	Drugi prizor. (Elza nastopi počasno in sramežljivo; dolg provod dev jej sledi obavljajoč se sprva na skrajnji meji sodnega kroga v

nej
Biblia (1584): Myse padajo. Tedaj je odguvoril Iesus, inu je djal k'nej: O Shena, tvoja Vera je velika, tebi ſe ſturi, kakòr

nie

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shiuleinu sbudiu, kie Maria Magdalena ſtanuje, satorei je on h'nie sahajou, inu veliku greha s' no doperneſſu; bi negova duſha
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	buditi, Kar je prau , sturiti vſelei, Sh'nio delat, pogon dopouniti, Nie se superſtavit naſmei.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	bi duſhi pomagalu, Bres tiste tudi nezh sgoditi, Kar bi nie h'svelizheinu blu. 3. Boshia gnada pamet resſveiti Sposnati, kar

Biblia (1584):	me: Moja Hzhy hud marter od Hudizha tèrpy. Inu on ny nej odguvoril ene beſsede. Tedaj ſo k'njemu ſtopili njegovi
Sacrum promptuarium (1695):	de nebo dolgu vezh shivela, en ſam Koſhuh je bil ny oſtal, katiriga je noſsila, gre inu volno od koshuga oſtrishe
Sacrum promptuarium (1695):	od shalosti nefentala, ſe zhes to uduvo vſmili, gre k' ny, vidi de po tleh ſe vala, inu laſy s' glave
Sacrum promptuarium (1695):	gvishnu ſo debeli, inu dobri leti kuſsi. &c. Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi: Ona
Sacrum promptuarium (1695):	vaſho sheno martrat, takrat vij zitrajte, dobre ſlatke beſſede dajte ny, ter bote vidili de ſe bo potalashila, inu raunu letu
Sacrum promptuarium (1695):	beſsede vmej nama, oku ona bo meni sanashala, jeſt pak ny. Leta dua fazonetelna vam sakonskem shenkam, inu aku shena bo
Sacrum promptuarium (1695):	katera je bila malu prida, kakor ſam Chriſtus je k' ny dial: Quinque viros habuiſti, & hunc quem habes non eſt tuus
Sacrum promptuarium (1695):	omnia verba hæc in corde ſuo. Ter ſolſe ſe ſo ny s' ozhy vtargale, kadar je Jeſuſa vidila, de bo taku

nje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tvojo malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	slišal rad od vboge sirote? Toljko let pa že po nje zdihujem! Ali bi moja mati sami ne vidli radi, de
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	v serce me žali, slišati zdaj, koljkanj hudiga se po nje šira. Alj verjemite mi, nič drugiga ni krivo toljkanj špota
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni. Potresi zdej dilo z žemljevimi drobtinami in naredi na nje iz budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	zmirej po poti peklo, ter sam sebi je očital: K nje bi bil mogel iti, še enkrat jo viditi, od nje

njej

Biblia (1584):	nymi: inu tu je Erodeshu dobru dopadlu. Satu je on njej s'eno priſsego oblubil, de bi hotil njej datj, kar
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On pak ny beſsęde njęj odgovóril. Inu njegóvi Jógri ſo pèrſtopili, inu ſo ga proſsili
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvoje shive dni. Ternje ino oſat ti bo raſtel na njej. ˛S' potam v' obrasu boſh ſvoj kruh jedel, dokler ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino ga próſi, de bi ji pomagal. Jesuſ gre k' njej, jo prijasno prime sa roko, ino rezhe merslizi od nje
Valenštajn (1866):	prazna i nikder je nej. Najbrunka, Ka čula je pri njej, izginola Je tudi. — Ali je pobegnola? Kam bi utekla bila
Fizika (1869):	izgubi pogum in véra, da bi mogoče bilo se v njej spoznati, in malo podučeni se vrnemo domu. Pa tudi tukaj
Botanika (1875):	razširja tako, da prestopa sok iz ene stanice v druge njej sosednje na vse strani. Ker stanice nimajo luknjic, si na
Botanika (1875):	se kmali zaraste s pleveli, s čem vlaga bolj v njej ostane in se njena prst pomnoži. Le tista tla, ki
Tiun - Lin (1891):	priplava blizu vštric nas lepa ladjica z angleško zastavo. V njej je sedelo nekoliko angleških častnikov. Peljali so se tako blizu

nji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne vedo, ki je niſo vidili, tudi ſe ne po nji vosili. Od shelésne zéſte in od shelésne zéſte ſliſhite vſak
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	permeſhane, toliko dalje gorkôto perdershuje; kolikor menj peſhénke je v nji, toliko dalje mokrotna oſtane. Ravno po taki semlji tudi ſad
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi jo bil ravno umni rokodelz napravil, pride drugi k nji, ki jo goniti ne úmi, ſe mu v nji morebiti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Oj! kak se ti lepo podá Beraška prazna mavhica! V nji boš lesén kozarc dobil, Z njim bodes hladno pitje pil
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v grob peljá? Ta se zgrešiti pač ne da; Po nji vsi hodimo vsak dan. Na nji počivamo vsak dan. Al
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	k vsemu dobremu ogreva; je kakor terda skala, kar na nji sozidaš, ti stojí kakor kamen. Usmiljeni Jezus je ustanovil sv.
Zlata Vas (1848):	si je skorej mislil, de je nekaj prav imenitniga v nji. Tla so bile čedne in pometene, klopí, stoli, mize snažne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ljudstvu globoko ukoreninjenih napčnih misel podučena, in dokler se pri nji nagnjenje ne obudí, se tega ravnanja poprijeti, kader bo kmetijstvo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nemškem jeziku. — Parska asekuracija je nekterim soseskam, ki so pri nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala

njem

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mirno ino veſélo. Veliko , veliko ſóls je bilo prelítih po njem. Tukaj per Joshefovi trugi, ljubi otròzi! ſklenite po njegovim sgledu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Kmalo srečata nekega človeka „naključja”. Kar se je Hafedu na njem čudno zdelo, bilo je to, da je imel eno nogo
Sveti večer (1866):	nasitila in ogrela dečka. Po moji misli pa zamoremo na njem še več storiti? Glej! danes je sveta noč. Praznujemo spomin
Kemija (1869):	da gnjesti in z nožem rezati. Sosebno znamenita je pri njem neizmerno velika sorodnost do kisleca. Na zraku ležeč si kmalu
Botanika (1875):	zraku, moralo bi je s časom znatno manj biti v njem. Ali če pomislimo, da se z dihanjem živali, z gnjitjem
Botanika (1875):	se nikdar ne nareja škrob, pač se pa narejajo v njem nove stanice. Živilno ali strženovo staničje (parenchym) ima v sebi
Oče naš (1885):	Saj vidiš, da je ubogi mož preslab. Bom jaz pri njem ostala. Toda teci, Rozalija, teci in se kmalo verni! “
Zlatorog (1886):	je razbíla. »Oh, kakó li beli roki »Vila je po njem udóva
Gozdovnik (1898):	mater mi je umoril, to je res. Vendar vidim v njem še brata mojega očeta. Sodili mu bomo pač, ali zgoditi

njemu

Sacrum promptuarium (1695):	pravit de vſij glidi ga bolie, sakaj nej glida na njemu, de bi nebil pretepen, inu ſlasti ſerzè,
Sacrum promptuarium (1695):	sapovej Ceſsar prozh ta kamen usdignit, de bi ludje po njemu nehodili, ga vſdigneio, ter en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ozhe, inu sgonzhek sapoje , jeſt dvakrat ſkozhim — ferk! — inu per njemu bom.
Kuharske Bukve (1799):	od rajsha. V' piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj v' njemu eno unzho opraniga rajsha, puſti ga pozhaſi vręti, kuhaniga deni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in na tanjko očedite, de ne bo kaplice mleka v njemu več; potém ga pa dobro pognedite, z malo soli zmešajte
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi vſak miſlil, de je ſamoteshen ſtol; prediza ſedi na njemu; kolo sa ſtolam têzhe, podnoshnik (nogavniza) je pod ſtolam narejen
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	milega; da nas vodi k sreči roda našega, da po Njemu v naši mili domovini koristni nauki se razširajo, da se
Divica Orleanska (1848):	prestolu Sedeti Ludovika svetiga; Ošabna ujca, Betford ino Gloster, O njemu, in pred tronam na kolenih Je prisegaval Filip vojvoda, Tvoj
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	čez berv; le pojdi sem! ” Že je stegnil roke po njemu, da bi ga vzdignil; toda Lenart je vpil in se

njim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pri takim opravilu nar več veljá. Vse to je v njim v lepim soglasju združeno bilo , kakor so mu pričijoči radi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mora vsak spoznati, kteri je zraven bil, de je v njim v veliki popolnamasti zučèn. Levi. Urno, kaj je noviga? (Prav
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	popred lepi dolini žalil, de pri tihim bistrim vremenu po njim veslaje vidi se na njegovim dnu celo mesto z cerkvami
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	se niso preveč napili, le bolj veseli so bili po njim, ino tako rekoč v novo so oživeli. Pa kmalo se
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	maslo hudo razbeli, tri žlice drobno nasterganih žemljevih drobtinc v njim malo cvri, perdeni razsekljanje in nekoliko stolčeniga muskatoviga cveta, zali

njemu

nemu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Farji tedei, ko je biu te ſrebernike nasai perneſsu, k' nemu rekli: Quid ad nos? tu videris. Kai mi maramo? ti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nega potroshtou! O debi tudi obeniga na bilu, katiri bi nemu negovo shaloſt ponoviu, inu gmirou! ali veliku yh je, katiri
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zhaſsne, inu obene vreidnoſti nimajo. To volo nebeſhkiga Ozheta dopouniti, nemu noter do ſmerti pokorn biti, v'britkuſti shiveti, terpeti, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	enkret naprei poſtaviu; satu je tudi leta nar britkeishi ſpomin nemu s' zeliga shivota ta kervavi put vun isgnau: terpeu je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kader ſo ony tu saſliſheli, ſo ſe obveſelilli, inu ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku. Inu on je nem oblubiu, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe je sgodilu. Apparuit illi Angelus de cælo confortans eum, Nemu ſe je perkasou en Angel od Nebeſs, ta je nega
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nemu negovo britkuſt ohladili, skus enu pravu pobolſheine naſhiga shiuleina nemu ta ſmertni kriſh odſeli, inu skus volnu terpleine, inu lubesen
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	dati, inu jes ga ozhem vam isdati? Ony pa ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku. K du more ſo ſyuno hudobo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nar greſhneiſhim snamnam tiga kuſhvaina isdati, inu vloviti: satorei je nemu tiga Angela poſlalu, katiri je nega poterdiu. Naſh lubesnivi Isvelizher

niemu

Sacrum promptuarium (1695):	de leta vſako Sabboto je petlerjom vſe dal kar je niemu taiſti teden od shivisha zhes oſtalu, ter uſako Sabbato je
Sacrum promptuarium (1695):	premislite Livio Ceſsarizo, ter neposhilajte shpegat sa vaſhem mosham, neodgovariate niemu, kadar on pravi, ja, vy nerezite ne, de vam ſe
Sacrum promptuarium (1695):	inu obeden nerezhe, Juri Bug ti pomagai? Oni ſe ſò niemu ſmeiali, inu dialli, Juri poprej, poprej bi bil imel premiſlit
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bo tabe barov kai pegerash: natu ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti: noi rezi anemavi guasnu, jas N. pegeram od

niemv

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mvezh vsabe albote zhovak vboshjei gnadi je snov nvzati bojo niemv vso zhasno noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	knjem rekov vi fovsh judi koga vi ishzhata oni sopa niemv rekli mi ishzhamo Jesvsa Nazarenshzhiga Jesvs jepa rekov knjem jeſt
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tazhomi sezhji shovz piti, potam se knabo sbvdov prei dabosh niemv jesih noter vſte vliv? je skvshano. TA 28. KAPITL. Knomi

niomi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ta Gospueda? dai antuart: Bo dav antuart bareiga furt kaje niomi jeme? pa ti doro samerkei niegovo jeme? kier bo tabei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sviezho urozhe dajajo tedei rezi jemi ti naveshese kaker je niomi je me N. N. dai tabei Bueg svojo muezh inu

njemti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): od Cyrene, katęri ſi bil poklizan, de bi bil pomagal njemti leto tęsho noſsiti! aku ti vèndèr leto tvojö lïezho ſposnaſh

njemu

Biblia (1584):	li ony vſi pèr nas? Od kod tedaj letu vſe njemu pride? Inu ſo ſe nad nym blasnili. Iesus pak je
Biblia (1584):	je ta folk k'ſebi poklizal, inu je djal k'njemu: Poſluſhajte inu resouméte: Kar ſkusi uſta notèr gre, tu neſtury
Biblia (1584):	vſej desheli okuli poſlali, inu ſo k'njemu vſe shlaht Bolnike pèrneſli, inu ſo ga proſsili, de bi
Sacrum promptuarium (1695):	de od njega je prozh shal, inu dokler ſe je njemu per krameriu taku hudu godilu, ga sapuſtj, inu gre spet
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu tebe yſhejo. 48. On pak je tęmu, katęri je njemu tó povędal, odgovóril, inu djal: Kdó je moja Mati, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obéta! Poſébno bi mi pa ſvetvali, tudi nekim uzhiteljem k njemu v ſholo iti, de bi jim ſkrivnoſt rasodel, kakó ſe
Robinson mlajši (1849):	veter po južni strani k ostrovu, ko sta se k njemu plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	18 glasovi sopet g. Ambrož izvoljen za to, ker so njemu mestne zadeve nar bolj znane, v kterih morata župan in
Roza Jelodvorska (1855):	sporočila poslal, de je ozdravil, bi se bila prederznila k njemu v tabor potovati. — Nekiga dne vender pride s svojima prijatlama

njih

jih

Robinson mlajši (1849):	naučil, si gde kaki odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko je jih mleko jel, celo najberže tude maslo ino sir iž njega
Robinson mlajši (1849):	ne jedo mesa, temoč samo ovoče — sadovje, ino tako mora jih meso tude celo drugače dišati, nego li meso naših psov

neh

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Judou premagan, ali od tiſtih s' golufijo napellan, ali od neh perſylen Chriſtuſa Synu Boshjiga isdau, bi on biu vunder en
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tulkain taushent ſi ti v' puſhavi naſitu, tulkain bolanih od neh bolesni osdraviu, is obſadenih hudizhe vun isgnau, mertve h'shiuleinu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vy meni sturili. 9. Vgrehu druge poſvariti, v'dobrim podvuzhiti neh, Na pomozh nem v'zuiblu priti, Moliti sa Duſhe vſeh
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	je ta pozhitka dan. Starſhe s a lepu imeti, Inu neh nauke gor vseti Tak bosh per meni shtiman. 4. Blishniga
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	tvoi Bog Sabaot. 2. Faush Bogove ti na moli , Pred neh na poklekni doli,
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Dopernesti ta mutast greh, Vudovam Krivizo sturiti, No Srotizam per neh rezheh, Lon saſlushepi tergat du, Te grehi vpijejo v'Nebu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Jagne, kokar je isvoliu, Velikonozhnu jedu. h' Snamnu , de on neh lubi prau, Se je nem sam sa shpisho dau. 4.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Per Krivizhnim svoi tal dobiti, Potuho dat' greſnim Ludem, Inu neh greh sagovoriti Sapopaden k'dir je v'Letem Tisti je

nieh

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Faintami da niem karana Flinka alpa peſtola dovi napada inv nieh jasek bo tvdei savesan noi serze sabito. INO POTAM REZI
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Gospveda Jesvsa Kriſtvsa, da jas sobena branvo nabom troſtan dabo nieh oroshje pershvo mehku kaker vosëk tv pomai mene Bveg † Ozha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	navidiozhe sveshije narokah inv nanogah sveshijem gobz inv jasëk inv nieh pamat noi shien mvezh inv obvaſt: al oni grado bel
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ob osmei: inu ob adneſtei vuri: noi so usi glieh nieh grosh dobili sedei prosim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	odpvſti mene vse Amen. Ozha zhesh. TV 15. TERPLENJE. Oni nieh shpotlive besiede tega naspodobniga govorienja madmano dopovnijo: onjsveshajo mene te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv tielase noi per dvshizi, nieh serze bodi sabito inv nieh vſte samasane da oni me nabojo takv mavi moli shkodvati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	knabojo moli shkodvati petmoimi bvase inv tielase noi per dvshizi, nieh serze bodi sabito inv nieh vſte samasane da oni me

nih

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	veina tih pozhutkou, inu dopouneina nih ſvojovole: Chriſtus pa objame te gaishle, to ternovo krono, ketne
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu nih zhaſt pokasou, inutiſte nemu dati oblubiu. Chriſtus je pa nega

nyh

Biblia (1584):	Ozhini desheli. Inu nej ondi veliku zajhnou ſturil, sa volo nyh nevere. XIIII. CAP. VTémiſtim zhaſsu je glas od Iesuſa priſhàl
Biblia (1584):	GOSPVD, ali vſaj Pſizhi jedó od teh Drobtin, katere od nyh Goſpudou Myse padajo. Tedaj je odguvoril Iesus, inu je djal
Biblia (1584):	je priſhàl v'ſvojo Domovino, inu je nje vuzhil v'nyh Shulah, taku tudi, de ſo ſe sazhudili, inu djali: Od
Biblia (1584):	ony ſo ſe njemu v'ſerci ſmilili, inu je osdravil nyh bolnike. NA vezher pak ſo njegovi Iogri k'njemu ſtopili
Biblia (1584):	je pak odguvoril inu djal: Nej lipu, de ſe Otrokom nyh Kruh vsame, inu ſe pred Pſe vèrshe. Ona je djala
Sacrum promptuarium (1695):	Vduve, katere n' hozheo vezh od moſha shlishat, temuzh vſo nyh miſſu, inu ſkerb v' G. Boga poſtavio, inu ſa Nebeſku
Sacrum promptuarium (1695):	bote imeli. Sdaj pak bom tem Sakonskem zhaſt ſturil, dokler nyh ſtan je en zhaſtiti ſtan, po beſsedah S. Paula, kir
Sacrum promptuarium (1695):	dokler nej ſo hotele bugat, kir ſim yh lepu vuzhila, nyh shkoda. Qui poteſt capere capiat: &c. Taku ſe godi tem
Sacrum promptuarium (1695):	dokler per nyh delli vezhkrat ſe morio potiti, inu put briſſat, inu raunu

njech

Abecedika ali Plateltof (1789):	je en ßmech na us glaß uſtal: inu on je njech osmech poſtal, nameſto de bi njech ſtrach bil. Kader ßmo
Abecedika ali Plateltof (1789):	uſtal: inu on je njech osmech poſtal, nameſto de bi njech ſtrach bil. Kader ßmo ſche ßami otrozhji, ßi nimamo oteti

njeh

Ta male katechismus (1768):	Zhasno, inu vezhno srezho. S' kom ſhuga pak tem, katiri njeh bodo prelomili? S' vezhnem pogublenjam v' peklenskemu ognu. Kedu se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	oppravet, koker de pervoly. Ta zel prevelika serblivoſt, ali radovędnoſt njeh je ſhe doſti v' ſmote ſapellalla, inu od resnize te
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	hudu obreſujejo. Kaj gredo tebi tvojega bliſhnega falerji am, de njeh po soseski reſnashash? Ti nimash rad, kader drugi od tvojeh
Branja, inu evangeliumi (1777):	tu ſta dva mosha v' belleh oblazhilah njeh okuli oſtopila, katira ſta tudi djalla: vi Galilęjski moſhje ! kaj
Branja, inu evangeliumi (1777):	misi ſedelu , ſe je nym JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh naviro, inu njeh ſerza terdobo: de tem : katiri ſo njega
Branja, inu evangeliumi (1777):	tudi njega vezh koker petſtu bratov skupej vidilu , s'katirih njeh je she sdej doſti per shivlenju, eni pak ſo she
Branja, inu evangeliumi (1777):	de ſe sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta dapolniti, dokler njeh duhovna Goſposka supet v' leto sakonsko pravizo napoſtavi. 13. Nezh
Branja, inu evangeliumi (1777):	sakon namoshnoſt, kader enimu, ali temu drugima, ali obema na njeh teleſu, ali vudeh fally toku , de ſe namoreta sakonske lubesne
Branja, inu evangeliumi (1777):	je nym JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh naviro, inu njeh ſerza terdobo: de tem : katiri ſo njega videli, de je

njih

Genovefa (1841):	ſo jo, kér je ſléd bôshje modroſti in dobrôtnoſti v njih vidila, neisrezhêno rasveſeljevali. Slo veſelilo in tolashilo jo je, de
Genovefa (1841):	tolika mnoshiza ljudſtva ſe je nabrala, de je komaj deſétiza njih v zerkev iti môgla. Grôf je dal obilni milodar (almoshno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſprávili; bogaſtva ſo njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh pa tudi njih junaſhtvo ſpodkopale ; bogaſtva ſo jih napihnile, de ſo ſe prevséli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	puſtijo. Od kar ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze v ſushnoſt odpeljavati, ſo sazhele te deshele, bolj obdelováne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	korarja JANEZA KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice po Njih Prevzvišenosti premilostljivim gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	interessant), kakor slavjanske. Slavjanske so posebno za nas zložene, v njih najdeš kakor v jeden venec spleteno naj lepši cvetje iz
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zavzetno pisanje sprejemati mogle. Kér pa tega od Novic po njih mnogoverstnem namenu terjati ne morem, vam, dragi Slovenci, le še
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ljubitelov domovine, vsi so se okoli naših Novic zverstili, po njih smo se slovstveno zdramili in oživeli. Lepe stvarí so nam
Tiun - Lin (1891):	tudi morski razbojniki so slutili isto; kajti očividno je bil njih namen na krajšem poti prestriči »Lastavico«. Pustili so jo torej

njiju

Valenštajn (1866):	Kar Pikolomini stori, storita. Valenštajn. Tedaj se smem zanašati na njiju?
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pr. z 2 in 3, razdelno mora biti tudi z njiju produktom 6. § 74. 1.) Ako imata skupno mero dividend
Aritmetika za učiteljišča (1885):	na dan, tedaj 28 kilometrov več nego prvi, zmanjša se njiju razdalja vsak dan za 28 kilometrov, tedaj postane čez enačba
Aritmetika za učiteljišča (1885):	število razdelno z dvema relativnima prašteviloma, razdelno je tudi z njiju produktom. Dokaz. Vzemimo, da je število a z relativnima prašteviloma
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dve števili kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njiju diferenca. Vzemimo, da je m skupna mera števil a in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dve števili zaporedoma, odšteje se lahko tudi kar ob jednem njiju vsota. N. pr. (628 – 48) – 52 = 628 – (48 + 52) = 628
Občno vzgojeslovje (1887):	sosebno s tem, ker delujete na to, da se ohrani njiju predmet; obedve se vstrajno držite svojega predmeta, — ljubezen zato, da
Gozdovnik (1898):	v ogenj. Le en sam grm ga je ločil od njiju, toraj je mogel razumeti njijun šepetavi pogovor. Bila sta opravljena
Gozdovnik (1898):	ki ju imenuješ Baraba in Oročej? « »Naše krogle so za njiju predobre. Ako jima puščamo pobegniti, ne verjamemo, da bi nam

nju

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zakonskim stanu pràv lepó živita, zatorej so gospodje fužinarji sklenili, nju drugo poroko z veliko častjo obhajati. Velika množica ljudí je
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Ino Gospod mu pove, de bo Sodomo in Gomoro zavolj nju velicih pregreh štrafal. Abraham postoji, ino goreče prosi, de bi
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	prihodnji tjeden za svatovšino pripravljalo. Blagosloveča mašnikova roka je roke nju zedinila, kterih serci ste že eno bile; rod in prijatli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in na praznično okinčanih ladijah stoječi mornarji so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom. Na bregu ladijostaje, kjer ste imele
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ni treba omeniti; naj lepše pa so se obnašali in Nju Veličanstvoma dopadli potomci Serbov iz vasi Peroj blizo Dinjana. Zvečer
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	me precej deleč spremila, in spustil se, ločivši se od nju , namest po včerajšni poti zdaj proti Rabeljski dolini. Urnih korakov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	planinami. Ker pa ju visoki hribi obdajajo, ne moremo gledati nju ravnine. Proti izhodu doli vidimo na levo Z i logor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in obertnijstvo sta dva imenitna stanova v družbi človeški; brez nju bi ljudje ne mogli živeti. Vprašamo tedaj: ali je mogoče
Fizika (1869):	Kader gre električni tok skoz obe spiraljki bb, postaneta v nju vtaknjena železna valjarja magnetična, in privlačita prečko cc okrog svoje

njim

niem

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh ti 24 vr shiher prad t voirai Faintami da niem karana Flinka alpa peſtola dovi napada inv nieh jasek bo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je niem ogin tvoje lubiesni kateri si usah shprashah tomi folki otov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	oni ko sami sase imeli shribane inu te bukle soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi

nim
Pozhétki gramatike (1811): Leur sdrusheno s' glagolam nima s na konzu, in poméni: nim ali jim. Ces enfans ont été sages, je leur donnerai

nym

Biblia (1584):	veliku folka, inu on je nje vſe osdravil, inu je nym poprétil, de bi njega neresglaſsili: De bi ſe depolnilu, kar
Biblia (1584):	on je ſvoje dvanajſt Iogre k' ſebi poklizal, inu je nym oblaſt dal zhes nezhiſte Duhuve, de bi teiſte isganjali, inu
Biblia (1584):	Iesus tu svejdil, ſe je od unod vganil, inu sa nym je ſhlu veliku folka, inu on je nje vſe osdravil
Branja, inu evangeliumi (1777):	njemu, inu temu folku narbel perloshnu. Katiri pak brati snajo , nym bode perporozhenu , ta S. Paſſion vezhkrat brati, dokler po manenge
Branja, inu evangeliumi (1777):	je on tretezh perſhuv k' ſvojem Jogram, inu je k' nym rekuv: Spite ſedej , inu pozhivajte. Je sadoſti. Pole, ura je
Branja, inu evangeliumi (1777):	kader je teh enajſt Jogrov per misi ſedelu , ſe je nym JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh naviro, inu njeh ſerza
Branja, inu evangeliumi (1777):	tebi pomagalla. Inu sdajzi je on viduv: inu je sa nym ſhov Boga hvallejozh. Inu uſſi ludje , katiri ſo tu vidili
Branja, inu evangeliumi (1777):	je JEzus s' ſabo usev teh dvanajſt, inu je k' nym djav: glejte! mi gremo gori v' Jerusalem , inu bo uſſe
Branja, inu evangeliumi (1777):	teh rezhęh, katire ſo ſhliſhali, inu vidili, koker je bilu nym povędanu. Na veliki God inu Prasnik Chriſtuſoviga Rojſtva per veliki

njem

Genovefa (1841):	do mahú imenovati uzhila, in kmalo ſe je môgla s njêm po malim pogovarjati. Pervi sharki ſe unemajozhe pameti, perve iſkrize
Genovefa (1841):	pod goró tékel, je ojſter muſhelj poiſkala, in je s njêm ovzo is goſtovolnate koshe djala. Po tém je kósho v

njim

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	posabili kruhe ſabo vsęti. 6. Inu on je djal k' njim: ględajte, inu varite ſe pred kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' ſpanji vedno sdelo, de ſtoji brat veſ kervav pred njim. Veſt ga je tedaj nozh in dan pekla ino muzhila
Genovefa (1841):	in ſernize ſo bile takó priljudne, de ſo ſe s njim igrale in s njim ſkakale. Tako je iméla Genovefa tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vlečejo čez vinograde in polje, pred seboj ženejo strah, za njim se plazi ječanje in vek. Copernice. Kdo pa dela točo
Tine in Jerica (1852):	je do vasi spremil, Jerica pa tisuč blagodarnih vošil za njim pošiljala. Tine doživi, kar je že davnej želel. S časama
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mlado in vredno dvojico iz daljne žlahte, da bi z njim ljubo kočo polnila. In njegovo prebivališče je sopet potnika vabilo
Zoologija (1875):	so razdeljeni v sledeče tri rede: žuželke, pajkovce, košarje in njim pridružimo še črve, ki imajo pa drug značaj in delajo
Ferdinand (1884):	zaupati človeškemu ušesu. « Rekel je vselej svojej soprogi, stoječej pred njim z milootožnim obrazom in od joka zarudelimi očmi: »Pusti me
Gozdovnik (1898):	Apač se boji Komanča v svoji deželi ter beži pred njim kakor bebasta ovca. « Komanč odvije laso s svojih pleč, pritrdi

njima

nyma

Biblia (1584):	eniga drusiga zhakati? Iesus je odgovoril, inu je rekàl k'nyma: Pojdita tjakaj, inu povejta supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	dershy, inu njeh naresveshe, ampak le pravizo k' sakonski dolshnuſti nyma odvsame, de ſe sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta dapolniti

njima

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	zhakamo? 4. Inu Jęsus je odgovóril, inu je rękal k' njima: Pojdita inu povęjta supet Joannesu, kar ſliſhita, inu vidita. 5.
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kader ena zhedna taſhiza k' njima priferfra, ino drobtinze pred njima pobéra. Kako prelepa je ta ptizhiza! dèdeku tiho poſheptá, ter
Genovefa (1841):	po kamnitnih ſtopnizah ſpremila in vſi vitesi ſo ſhli sa njima. Kój, ko ſo ſkosi vélike vrata gradu priſhli, in trobenté
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vino piti ni tak nezdravo, kakor žganje, ker je v njima manj vinskiga duha. Vedro ova ima komej 2 alj 3
Divica Orleanska (1848):	oblečeni otroci z vejcami v rokah. Dva klicarja sledita. Za njima rajda dardarjev. Uradniki v dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	razdružen in razderžavljen, je v slovstvu in moči daleko za njima. Rés! da se tajiti ne more, ako bi se vsi
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	bota mladosti izgled, desvoje življenje vselej in povsod po njima ravná.
Stric Tomaž (1853):	kar odpeljan, zasede konja, in po ravno tisti poti za njima dirja. Doteče ju pozno pri neki kovačnici, kjer je Halaj
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	par krepkih zdravih rok, pa ni mu bilo moči, z njima preživiti sebe in svojo družino. Serce mu je tergalo, kedar

njimi

nymi

Biblia (1584):	ſvoj rodni dan obhajal, je te Erodiade Hzhy pleſsala pred nymi: inu tu je Erodeshu dobru dopadlu. Satu je on njej
Biblia (1584):	bodo ony njegovo drushino taku imenovali? Satu ſe nebujte pred nymi. Niſhtèr nej ſkriveniga, kar bi ſe neresodelu, inu nej niſhtèr
Biblia (1584):	inu s'poſluſhajozhimi uſheſsi neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio. Inu nad nymi ſe dopolnuje Iesaiavu prerokovanje, kateru pravi. Vy bote s'uſheſsi
Branja, inu evangeliumi (1777):	oſtanejo vęra , upanje, lubesen, lete try: al lubesen je med nymi ta narvezhe. Evangelium S. Lukesha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu
Branja, inu evangeliumi (1777):	tega nezheſer saſtopili, inu ta beſſeda je bla ſkrita pred nymi: inu niſſo vędeli, kaj ſe je govorilu. Pergodilu ſe je

njemi
Kuharske Bukve (1799): 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi

njimi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bilo bres shen in otrók. Zhuden oblak hodi pred njimi, ino jim pot kashe. Podnevi je temen, ponozhi pa veſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	oshivljal, de ſo mogli ſveto shiveti. Goſpodovo okó je nad njimi zhulo, Goſpodova dobrótljiva roka jih ſpremljala. ˛Svetiga shivljenja jih je
Robinson mlajši (1849):	bi s tem zagubljene ljudi drugoč nalezti, ino se ž njimi v Evropo plaviti mogel! Pak možno ni bilo; ino tako
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	svoje matere. Med tem so spremljevavci mladiga vojvodiča prišli, med njimi pobožni opat iz Šentmala v vitežkim oklepu.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	laškem in v nekterih tudi v nemškem jeziku; najimenitniše med njimi je „Teatro grande”, ki stojí za poslopjem Tergesteo ravno pred
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	na nekem hlodu sedeli in malicali. Pavliha se začne z njimi pogovarjati in jim pripoveduje svoje poti. De se jim je
Valenštajn (1866):	tla udari. ) Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z bradničarji pristopita. Za njimi hišnik. Prejšnja. Gordon (se vrže mej Butlarja i prišleca). Ne
Fizika (1869):	kuhinjah, ima tako večo toplino, zato se je mogoče z njimi bolj hudo opeči, kakor z vrelo vodo samo na sebi
Gozdovnik (1898):	pumino, oskrbé se z vsem potrebnim ter jo mahnejo za njimi. Fabij se je kar naenkrat izpremenil iz borega konjekrotivca in

njo

nio

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	v'Truplu taku dougu prebiva, Dokler nio v'tistim pusti Buh Per Bogu je nar vezh shtimana
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	nio, inu vſe potrębe k' tvojim rokam perpravio, ja ſhe k'
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv kader bo te hvdobni sovrashenk sanjo hodov oh nikar nio nasapvſti oh pralvbesnivi Kriſtvs Jesvs Amen. Ozha zheshzha. TV 2.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	srone poshli ti menei skues nio aa dar dabom jas istiſtim moje note porounou inu moje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ano tako riezh nashov na anam poti dase bosh mad nio zhudov teſte use mon nesi bo se v' dnarie sprabernivo
Pozhétki gramatike (1811):	celles-la, une la Opomin. To nameſtime je ravno naſprotno prejſhnimu, nio nikdar ne ſtoji poleg imena. Des ces chapeaux le mien

nje

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	biči in palicami nad nje, da bi je odpodili, pa je malo pomagalo — veliko jih
Astronomija (1869):	dneh, zadnja pa po 6 letih in 270 dneh; — in nje so v takih časih že večkrat opazovali. Kar pomni zgodovina

njo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	eno ſgol samo! eno naumerjozho dusho! toku delezh lubiti, de njo skus greh napokaſish. Tukej bo le samu ta napezhna lubeſn
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mojo Zęrku, inu vrata tiga pèklá ne bódo premogle zhes njó. 19. Inu tebi bóm dal kluzhe Nebęſhkiga krajlęſtva: Inu kar
Kuharske Bukve (1799):	ta shupa dobra k' drugem jedęm, de ſe jem s' njo rumena farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na
Genovefa (1841):	prahu zhiſto oſnashila, jo na ſolnzu poſuſhila in ſe v njo savila. Tako je shé pôsno sve-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	brasdo s lahko perſtjo nameſhaj, ako je kaj take pod njo. Ker na tako predelani semlji pſheniza rada raſte, jo pſhenizhiſhe
Divica Orleanska (1848):	Jez pa trume v red postavim. (Urno odide. ) Karol. Za njo, Lahir! Na pragu Remskim clo Me silijo, de bíjem se
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	po ušesih milo vpitje Rozvite, ko se je stopaj pod njo premikati jel, in šterbonk, ki se je slišal od njenega
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Ako imata dve števili kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njiju diferenca. Vzemimo, da je m skupna mera števil
Zeleni listi (1896):	skupaj in šiba je bila gotova. c) Kaj so ž njo storili. Marsikatera mati naredi sicer šibo za svoje otroke, toda

njoj

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	od mládiga goſpodizha tak dobro plázhana. ˛Shtaniſlaj ga pa s' njoj poſili rekozh: „Le vsemi jo le; in kedar boſh ſpet
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta nad njoj veſeljovali. Ozhetu pa le ſolse v' ozhi ſtopajo. „Kaj nam
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Prihodno jutro gre Minka, pa ptuje goſpodizhni dve s’ njoj, okolj veſi na ſprehôd. Ravno je Shofka koſ platna polivala
Valenštajn (1866):	Ali je pobegnola? Kam bi utekla bila? Treba urno Za njoj hiteti, vse na noge spraviti! Kak grozno sprejme to dogodbo
Valenštajn (1866):	izmej plena praškega? Drugi strežaj. Da, to! Nazdravljali si bodo njoj. Ključar (maje glavoj, ko vzame kupo i jo splakuje) To

Biblia (1584):	kadar pride, taku jo najde prasnujozh, pometeno inu vſnasheno. Tedaj on gre tiakaj, inu vsame k'ſebi ſedem druge Duhe, kateri
Biblia (1584):	Kadar nadluga inu preganjenje pride, sa Beſsede volo, taku ſe on sdajci pohujſha. Kateri je pak mej Tèrnje vſejan, je ta
Biblia (1584):	Puſti jo vſaj od ſebe, sakaj ona vpye sa nami. On pak je odguvoril inu je djal: Ieſt néſim poſlan, ſamuzh
Biblia (1584):	Qvaſsom téh Fariseerjeu iny Sadduceerjeu? Tedaj ſo ony saſtopili, de on nej djal, de bi ſe iméli varovati pred Qvaſsom tiga
Ta male katechismus (1768):	pomagati? Skus Kerst teh ſhellá. Koku be on mogl sturiti? On be mogl ſraven dijanja te vire, upanja, inu lubeſne tudi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ne vęj, kaj bi ſe imel pervizh vlotiti, ne bó on ene minate sgubil, ſe bó podal na męſtu, ker je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mêni, on miluje Izročenca svojiga; On zvestó nad táboj čuje. On te ljubi, on neguje Mladost bítja tvojiga! Al ta nebesčan
Oče naš (1885):	bogastvo starišev, kteri imajo pobožnega, hvaležnega otroka. Tega bogastva pa on ni bil deležen. Čutil se je v tem hipu ubozega
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	jeclja Tone ves prestrašen in smrtno bled. "Jaz ali pa on," odverne Peharček s peklenskim smehom, in oči so mu divje

ona

Biblia (1584):	ſe Otrokom nyh Kruh vsame, inu ſe pred Pſe vèrshe. Ona je djala: rejs je GOSPVD, ali vſaj Pſizhi jedó od
Sacrum promptuarium (1695):	Moja Naveſta ima pravu, sakaj zhe jeſt hozhem de bi ona Livia bila, jeſt tudi imam Socrates biti, inu v' tej
Sacrum promptuarium (1695):	ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi: Ona pak: sakaj bom molzhala, ja, ja, ja de ſo kuſsi
Sacrum promptuarium (1695):	je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela, ona je sa gvishnu menila de ſo travo s' shkariami poſtrigli
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe ne bó nad mano pohujſhal. 7. Kadar ſta pak ona bilá odſhlá, je Jęsus sazhęl mnóshizam govoriti od Joannesa: Kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	za razdelitvo med bolj ubožne ljudí podaril; 5 jih je ona že razdelíla, 3 ima pa še za ta namen pripravljene
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	se ji je v tem času kaj godilo? Kako je ona k tebi narajmala”? Zdaj sim še le bil v stan
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pripravljenega. Starček položí enega pred Fabíolo pa pripravo za pisanje. Ona napiše nekaj verstic, zloži pergament skupaj, poveže z nitjo, priterdi
Spisi Krištofa Šmida (1883):	kot bi poleg nje treščilo. Časnik ji pade iz rok, ona pak se zgrudi omedlela. Karol kliče na pomoč, in dobri

onadva

Gozdovnik (1898):	kakor bi bil moj prijatelj ali pa jaz sam. « »In onadva zanikarneža, ki ju imenuješ Baraba in Oročej? « »Naše krogle so
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	in deček, ki sta nedvomno ribarila. „Tam, tam! o oče! onadva sta! “ je klical. „Hvala Bogu! “ je odgovoril Irec.

one

Sacrum promptuarium (1695):	De ta Stara mish je bila prepovedala ſvojm mladem, de one imaio v' gnesdi oſtati, dokler bo ſupet nasaj damu prishla
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu ſo ogleduvale, kam je njegovu telu blu poloshenu. Inu one ſo ſe supet vernile, inu ſo perpravele drage masila : ali
Kuharske Bukve (1799):	ſkerbniſhi sa ſnashnoſt, is njęh zhędneh rok je vſe perjętniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rekli, de jim ne neſe po simi zhbele rediti, ker one ob tem zhaſu vezh ſnejo, kakor ſo pomlad vredne. Şilno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ali glej, premalo nam je ſhe snana natura teh zhbel! one po simi ne ſpijo in tudi ne bdijo popolnama, ampak
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in sdrushijo; ali to je vezhi ſhkoda kakor dobizhek, ker one po simi vezh ſnejo, kakor ſo pomlad vredne. Takim beſedam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	cvetji nabirati in vkup ga znašati; tode z naberanjem medú one veliko veliko pripomorejo h rodovitnosti sadniga drevja, žita in vsih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ktero nam dobro stavljene kozé ponujajo, obstojí v temle: 1) One obvarjejo človeka za več let ali včasih tudi za celo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	koze stavijo in jih po ti poti hude nevarnosti obvarjejo. One komej čakajo, de spodlad pride, ki je navadni čas koze

oni

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je ta ſhpaſs naredila. Matizh. Per moji duſhi, vaſha Gnada, oní morejo bòl vędit, koker jeſt. Baron. Sej jeſt lepú ravnam
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sameri, de tébi niſo rekli jeſti dati! Na vſe to oni ne miſlijo, pa ſe tudi ne ſhvarajo, zhe ſe ljudem
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	njih nevtrudljivo prizadevanje skozi celih 24 let, od kar so oni izbornik te družbe. Gosp. Hradecki sicer ne potrebujejo naše hvale
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se pomuzijo in meni rekó: No Štajerc! naj ga tudi Oní pokusijo in naj mi povedó, na kteri gorici je ta
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	niso več nevedni kmetje, ki brez pomislika zemljo obdeljujejo, ampak oní so umni kmetovavci postali, ki véjo, zakaj to tako in
Zlata Vas (1848):	nikar za zlo ne vzamejo, gospod fajmošter, če rečem, de Oní vunder lahko, če le hočejo, veliko k rešenju te soseske
Zlata Vas (1848):	so obdivjále, ker je njih um zatamnil. Ako bi si Oní hotli šolo v mar vzéti in posebno um in serca
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	kterih bi zmerni včasi več kakor celi tjeden pošteno živel; oni pa jih z nezmernostjo v hudobijah in grehih k lastnimu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ne! al poznali smo vsi očetovo voljo, da berž, ko oni iz vinograda pridejo, molimo „Zdravo Marijo”. Oče torbo odložijo, in

ony

Biblia (1584):	druge Duhe, kateri ſo hujſhi kakòr on ſam, inu kadar ony notèr prideo, taku prebivajo ondi: Inu tu puſledne tigaiſtiga zhloveka
Biblia (1584):	naſsitili? Inu Iesus je rekàl k'nym: Kuliku Kruhou imate? Ony ſo djali: Sedem, inu enu mallu Ribiz. Inu on je
Branja, inu evangeliumi (1777):	Ony ſo Hebręarji, jeſt tudi: Ony ſo Israęlitarji, jeſt tudi: Ony ſo Abrahamovu ſejme, jeſt tudi: Ony ſo Chriſtuſovi ſlushabniki (jeſt
Branja, inu evangeliumi (1777):	tok ſe tudi jeſt upam: Ony ſo Hebręarji, jeſt tudi: Ony ſo Israęlitarji, jeſt tudi: Ony ſo Abrahamovu ſejme, jeſt tudi
Branja, inu evangeliumi (1777):	temi, katiri bodo viruvali, ſo leti: v' mojmu imęnu bodo ony hudizhe vonisgajnali: s' novemi jesikami govorili : kazhe pregajnali : inu aku
Branja, inu evangeliumi (1777):	teh , katire ſi meni dal, niſim sgubuv nobeniga. Tedej ſo ony perſtopili, ſo roke vergli na JEsuſa, inu ſo ga popadli
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	gredózhiga, ſo ſe preſtraſhili rekózh: De je ena pèrkasèn. Inu ony ſo od ſtraha vpyli. 27. Sdajzi pak je Jęsus k'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	nebęſhki Ozha saſadil, bó s' kórenam isruvanu. 14. Puſtite jih: Ony ſo ſlęjpi, inu ſlęjpe vódio, en ſlęjp pak, kadar eniga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kakú moremo my vſhafani biti, zhe hozhemo S. Duhá prejęti. Ony ſo ſe nar popręj od tiga ſvejta odtegnili, inu ſo

uni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Ali Juda vsame kruh, ino ſe déla nedolshniga, kakor ſo uni bili nedolshni, ter vpraſha po hinavſko: „Goſpod! ſim mar jas

ono

Pozhétki gramatike (1811):	ime je moshko, kadar ima pred ſeboj zhlen le, on, ono; posnamo, de je shenſko, kadar ima zhlen la, ona. Od
Robinson mlajši (1849):	smo to v cestopisu četli — brali; ino Angličanje térdijo, da ono dobro diši. Nekteri. Pesje meso ? fuj! Oča. Vejte pak, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa želí tako čast doseči, se mora pri ministerstvu oglasiti; ono pošlje potem komisijo zvedenih mož, kteri preišejo polje, živino, orodje
Astronomija (1869):	ravno nasprotna. Če tako nadaljujemo svojo pot okrog solnca, stopa ono sčasoma iz enega

zanj

s'ajn

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	savręla. Goſpa. Sej jeſt niſim pervoiila — Baron. Tok ſi vędla s'ajn ? Goſpa. Matizheh ga je — Baron. Kaj on ? Goſpa. — Budalu dal
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Sromak je shaloſten; gnadlivi Goſpod ſo hudí n'ajn. Goſpá. Jeſt s'ajn proſsim. Baron. Ti ne vęjſh, sa koga proſsiſh. Goſpá, Al
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jeſt — Baron. Vshe vęjm , vshę vęjm. — No, kir tedej vſe s'ajn proſsi, tok

▶ onamo zaimek(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ta; kontekst

onamo
Robinson mlajši (1849): vedel. V dalji — dalečini pak je videl vèrh — goro ino onamo — ta je tude zamèril kroke. Po poti je k svoji

▶ onda prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

takrat; [sskj]

onda

Rudninoslovje (1867):	steklenici. Če tedaj podelimo težo živega srebra s težo vode, onda zvemo, kolikokrat je živo srebro teže od vode. To je
Rudninoslovje (1867):	ali še več robov i ploskev strinja v enej točki, onda se ta točka imenuje ogel (Ecke). Pri oglu je treba
Rudninoslovje (1867):	kosec bolj ali menj gladke i ravne ploskve stanovitega položaja, onda se tak kristal imenuje rázkolen (spalt-

▶ ondaj prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

takrat; [sskj]

ondaj

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zdaj sploh mogoče brez najmanjše spodtike; v nezavisnih pa vsaj ondaj, kedar se čas berž po misli lahko vzame. To je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zaznamenujemo korena jednačbe x2 + ax = b z x1 in x2, ondaj je tedaj enačbe. N. pr. Iz x2 – 6x = 16 izvira
Aritmetika za učiteljišča (1885):	468. Kadar je ceno kaki stvari s pomočjo množenja izračunati, ondaj kaže dostikrat ceno jednote razložiti na desetice in krajcarje. N.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kateri koli teh produktov dvoštevilčen, n. pr. cp = r.10 + s, ondaj zapiši na to mesto le nižjo številko s, višjo r
Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 45. Ako je M = e.104 + d.103 + c.102 + b.10 + a, ondaj je M.p = ep.104 + dp.103 + cp.102 + bp.10 + ap. Večštevilčno število pomnožimo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	4d, 8acd. Ako število a ni razdelno s številom b, ondaj imenujemo število r, katero dobimo, odštevši od dividenda a največji
Občno vzgojeslovje (1887):	vé pomagati, ako ga gane tuje veselje in tuja žalost, ondaj zadostuje kaka mala pomoč od strani vzgojitelja, in v otroku

▶ ondan prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pred nekaj dnevi, pred kratkim; [sskj]

ondan

undan

Genovefa (1841):	ſijalo, kjér je vſe poprej dosorilo in kjér je shé undan zvétje od jagod vídila. Pa réſ ſo bile nektére jagode
Genovefa (1841):	tù na polnozhni ſtrani dolinize, kjér je ſnég ſhe lé undán ſkôpnel, ſtojí zherno bodézhe ternjízhe. To ſo ternjule. Gléj, mnógo
Genovefa (1841):	obljubljeno deshêlo romala; de ſta ſe od ondi ſhe le undán nasaj vernila in lé ſkriváj shivéla, in de ſta ſe

▶ ondašnji pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

takraten; [sskj]

ondašnja
- ondašnje
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): sklenjena, je pretekli teden na poti iz Dunaja v Terst ondašnje dela ogledat šel. — Krajnska kupčij ska zbornica je predlog kmetijske
ondašnjem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): huje kakor dozdaj. Iz Tersta piše „Triest. Zeit. ”, da v ondašnjem laškem časniku „Il Diavoletto” je bila te dní ob prihodu

ondašnji

ondašnje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): kaj prosi, mu herbet pokaže, godernaje: „odlazi”. Zato odsvetuje vlada ondašnje naseljevanje. — Na poslednji somenj v Peštu so prišle že letošnje

ondašnji

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	poljske pridelke zlo pokvaril, pravijo, da se bo letošnje leto ondašnji stari pregovor „veiko gób, veliko nadlóg”, žalibog! poterdil. Iz Šleskiga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	okrajni gosposki v Tomin oznanil, ker vendar vemo, da je ondašnji poglavar za blagor svojih okrajanov sploh, posebno pa še za

▶ ondi prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tam; [sskj]

ondi

onde

Robinson mlajši (1849):	štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove
Robinson mlajši (1849):	dobro diši. Nekteri. Pesje meso ? fuj! Oča. Vejte pak, da onde psi inače nego li naši živô; ne jedo mesa, temoč
Valenštajn (1866):	prva straža, Prav tiho proti hiši je peljita, Jaz bodem onde blizu čakal vas. Deverú. Kakó pa pridemo skoz mnoge straže

ondi

Branja, inu evangeliumi (1777):	tedej dan tega perpravlanja, inu Sabbota ſe je reſvitila. Inu ondi ſo ble Maria Magdalena, inu Maria Jakoba tega majnſhega, Josheſova
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perje, pa ménj shide in ſlabſhi. Na Laſhkim ſizer murve ondi, kjer bolj pozhaſi raſtejo, vſako tretje léto do korenin , odkopajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vredniga germovja, koliko prasnih in neobdelanih krajev ! Zhe bi ſe ondi murve poſadíle, — koliko dobizhka bi bilo! Na Laſhkim raji terte
Oče naš (1854):	in tako je prišel čez goro doli v francozki tabor. Ondi je pričakovala Barba moža in otroka pri berleči lampi s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	očitno iz tega, da razun nemških gledališč (teatrov) se igrajo ondi tudi v različnih dobah talijanske, češke, poljske in madžarske igre
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zna sadno drevje nasaditi, kar se ne more zadosti priporočiti ondi, kjer prostor in zemlja to pripustita: samo svetovati je, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	močvirnih krajih se poti nar stanovitneje popraviti dajo, če se ondi, kjer se kamenje in pesek dobí, povikšajo, na obéh stranéh
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	v veliki rajski vrt, v nepoznano deželo. Kako se jim ondi godi in kako je tam, tega ti ne smem povedati
Kemija (1869):	krogljice razširjena. Ogljenčevo kislino, dospevšo v prvo krogljico, hlastno posrka ondi navzoča kalijeva lužnina, na koliko je pa

▶ ondod prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tam; SSKJ

ondod

ondod
Kmetijske in rokodelske novice (1844): je po zelim gorenjim Kraſu padala. Kér je pa povſod ondod manj ali vezh ſhkodo ſtorila, slaſti pa per vaſeh Tomaj

ondot

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	niži za Hunskim taborjem čakal in kadar bo treba od ondot sovražnike od zad napasti. Gotovo je bil, ker so reči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	je bil v Tulonu in bo šel te dni od ondot v Pariz francozkega cesarja obiskat. Od tod gré v luko

▶ ondoten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tamkajšnji; SSKJ

ondotne
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): zelenim hribovjem in je prepeval in skakal od veselja. Kralj ondotne dežele pride po lovsko napravljen v ravno

ondotni

Arov in Zman (1850):	te morije svojini bratoni prinesel. Po tej prigodbi se pravi ondotni vasi Terzinjah prav za prav Terzenj, ker so kristjani vina
Slovenske večernice (1865):	je vedel povedati, kako navadna je ondi trakulja, tako da ondotni ljudjé mislijo, da ni zdrav, kdor je nima. Pa vendar
Žalost in veselje (1870):	sužnosti. Poskušali smo mnogo rešiti ga, ali ni se dalo. Ondotni poveljnik obljubil je, da zbere nekaj mož, ki bi se
Žalost in veselje (1870):	se pa ž njim ni dosti šaliti, povedó ti lehko ondotni gorski narodje, oni gotovo vedó, da s Francozi ni dobro
Zoologija (1875):	Na Orenoku v južni Ameriki živeče, jako velike mravlje ondotni prebivalci jedó. Navadna osa (Vespa vulgaris) ima črno in rumeno
Pomladanski vetrovi (1881):	kakor čez noč porušile. Se vé da so bili vsi ondotni avstrijski ujetniki takoj izpuščeni; tudi Vinko in Binče sta se
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	po Židovskih ulicah so pometali stolonoše. Novi trg, Nemške ulice, ondotni(sedaj Križevniški) trg, pred glavno stražo snažili so zopet lesni
Od pluga do krone (1891):	in nežno mladost Maruška, kateri se je še čudil ves ondotni svet, hči imovitega graščaka Viterha. Nekega dné so prišli na
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	so se ž njim v Klečah, od koder so ga ondotni kmetje spečavali na vozéh v Ljubljano. Obe vožnji sta bili

ondotnih
Zoologija (1875): jedó, nego si je treba to pretolmačiti kakor potreben nasledek ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši mraz pretrpi

▶ ondu prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tam; SSKJ

ondu

Tiun - Lin (1891):	Kitajcem in katerima preti nevarnost po džunki, ki jo vidite ondu? « Brez vsacega odgovora krene ladjica proti nam ter za trenutek
Tiun - Lin (1891):	majhne ožine in čoln zdrči v njo. Bila je blizu ondu, kjer se je zjutraj Kitajcem prevrnil čoln. Zdaj sem vedel

▶ onemoči glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

onemogle

Dragojila (1864):	lahko da se tedaj marsikdo spomni besedi: nebeške moči bodo onemogle in svetovi se bodejo zgrudili v prah. Ali pa kedar
Kupčija in obrtnija (1872):	narodna banka na Dunaji! — Skor vse banke, ki so kedaj onemogle, prišle so ravno s tim na kant, da so državna
Šarevčeva sliva (1887):	morala beračiti, stradati in ljudi usmiljenja prositi na stare dni! Onemogle so ji duha moči in noč na okrog se ji

▶ onemogel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

onemogle

Oskrbnik Lebeškega grada (1865):	kajti nespodobno bi bilo smejati se pričo mladenčev. Mladost srečuje onemogle stare, ki počasi lezejo po poti. Sem ter tje ostane
Ivan Slavelj (1876):	Jakope je stal skesan pred njo in roke so mu onemogle visele ob straneh. »Nikoli več, Špelica, boš videla, da nikoli
Nevera (1878):	zatisnil zemljanom oži, ter jim spečim vlival novih moči v onemogle ude. Povsod in tudi v vaši Greben se odpravljajo k
Pomladanski vetrovi (1881):	krivično vzeli! " Plašljivo se je major okoli sebe oziral, svoje onemogle roke je s trudom v zrak stegal, proséč, da bi
Postillion d'amour (1887):	Oni je že srečen, ki more položiti svoje ostarele in onemogle ude k počitku na domači zemlji; plodóve vseh žuljev so
Grajski pisár (1889):	na svojo okolico. Biriči so v tem iz potoka vlačili onemogle grešnike in prav grdo kleli. Množica je tiho opazovala čudni
Lepi Tonček (1895):	Molite! « In navzoči so povzdignili hripave, od pota in žeje onemogle glasove ter molili iz dná duše; prosili so vzdihovaje božjega
Slučaji usode (1897):	in boljše? zakliče Malvina zaničljivo, in njene moči, nekaj trenotknov onemogle, — takó jo je bilo osupnilo in zadelo hudobno strijčevo govorjenje

▶ onesrečiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

onesrečil
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): Deček, prav si imel; človek bi se tu kaj lahko onesrečil. Ker je berv že slaba in trohnjena, bova jo poderla

▶ oni zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ona

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tem srečnem in popolnoma svetu je sitnosti in težav dovolj. Ona lepa krava le večidel namesto mleka mlačno vodo molze; in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vinorejci in tergovci, da bojo sklenili, kako bi se mogla ona misel v življenje vpeljati. Iz Notrajnskega 14. dec. D— n.
Fizika (1869):	b, in to vselej, kader in dokler pisalni vod privlačita ona dva magnetična valjarja. Kader se električni tok pretrga, preneha magnetična
Astronomija (1869):	čez 1000 let, in ravno najimenitniše in najlepše repatice, kakor ona od l. 1680. in 1811. itd. še le čez 1500
Zoologija (1875):	a vsako leto je potrebuje 16 funtov. Najboljša so torej ona jedila, ki imajo, ob enem ogrevalne, krvotvorne in kostotvorne sestavine
Deborah (1883):	Vesela z rokama ploskne. ) Ljubi Bog! hvala tebi! Ujic, veste, ona žêna – Župnik. Judinja? Ana. Beračica!
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2 m, kjer pomenja m katero koli celo število. 3.) Ona števila, katera imajo na mestu jednic 1, 3, 5, 7
Aritmetika za učiteljišča (1885):	z 10 razdelno, ako je njega najnižja številka 0. 2.) Ona števila, katera imajo na mestu jednic 0, 2, 4, 6
Gozdovnik (1898):	Rozalita,« šepeta Tiburcio in srce mu trepeče. »Ali kdo sta ona dva moža? « Tako se je bilo znočilo, da je bilo

una

Sacrum promptuarium (1695):	vam nebo nezh pomagalu kokor k' saidnimu je billa ſposnala una shena, od katere ſim bral, de je imela eniga preprostiga
Sacrum promptuarium (1695):	ga shena pomaga obeſsit. Ene Vduve pak ſo raunu kokar una Samaritanarza, katera je bila malu prida, kakor ſam Chriſtus
Sacrum promptuarium (1695):	de tajſti dan 4. Moshje je imela. Ali pak kakor una Gospa katera millu ſe je jokola nad truplam ſvojga mertviga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v tem in tem kraji zavihane straní stojí ta ali una beseda, ali nekterikrat tudi več besedi, kakor mu priložnost nanese
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hrovaška. ” Če bojo pa Novice povedale, de je ta ali una beseda kje na Slovenskim domá, bojo take neznanke s pótnim
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	je pričakoval ugodnega in ponižnega odgovora. Ravno tako sta tudi una dva poslanca po druzih gledala, da bi vidila, kako jih
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	okoli ušés ferčále. Erlavski ukaže Leni se v čoln ulêči, una dva pa še urniši začneta vesláti. Ena kugla Erlavskiga gospoda
Stric Tomaž (1853):	delajo tako pogostoma in splošno, kakor vi mislite“, odgovori spet una z dvema otrokoma. „Res je tako, že marsiktero leto sim
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	zakriči in sterne roké, „to je pa vender strašna réč! una dva možaka nésta romarja, ampak razbojnika in morivca. Viteza Teobalda

vuna

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	veliku drugih, kie ta, ali vuna ſtanuje, kie ta, ali vuna Jeshy, ſo h' tiſtim sahajali, veliku greha ſturili, ſebe, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſmerti sbudiu. Vedelu je tudi veliku drugih, kie ta, ali vuna ſtanuje, kie ta, ali vuna Jeshy, ſo h' tiſtim sahajali

one

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se še niso napíle mnogoverstnih krivih misel in napčnih presoj — one so tedaj še vgodne za poduk učenika; in tistimu nar
Botanika (1875):	neke posebne stvari, sosebno olja, smole, guma, vsled česar se one stanice narazen odmaknejo ter med sabo narejajo prostore, napolnjene ali
Botanika (1875):	močno vseh kapljin, s kterimi pridejo v dotiko, ampak da one propuščajo nektere kapljine prav rade, nekterih pa nikakor ne, da
Botanika (1875):	vsrkavajo kapljino še pod tlakom, ki je veči od tlaka one atmosfére (fizika §. 103.). Živež rastlinski.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	berv, ne da bi se dečku za postrežljivost zahvalila. Od one strani je zaupil Lupo: ,,Deček, prav si imel; človek bi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Red (Rang) vsake posamične številke določuje eksponent one potence od 10, katere koeficijent je dotična številka; vsled tega
Aritmetika za učiteljišča (1885):	terjatve, po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch). Knjige, ki one poslovne dogodke, katerih dnevnik le kratko omenja, natančnejše opisujejo, ali
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	60 cm. , tako da nameravamo posaditi najlepše izmed njih, posebno one, kterih se v poletnem času ne loti rada bledica, kot
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	ta način bi dobile že sedaj obstoječe naprave, kakor tudi one, katere se imajo ustanoviti, zagotovljeno in postavno podlago za svoje

une

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	on tebi tvoje dny pogmiral, al perkrajshal, koker se ti une derſhal, al on bode mnoguſt tvojeh lejt is shpotam inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hiſho k' shenitníni, ino duri ſe sapró. Posneje pridejo tudi une devize, ino klizhejo: „Goſpod, odprì nam, odprì! “ Shénin pa je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vrata, in od snotraj na zirkel okrogle loke in velbe. Une, ſtare ſo nemſhkiga dela, té pa italianſkiga; ali kakor uzheni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nemſhkiga dela, té pa italianſkiga; ali kakor uzheni sidarji pravijo: une ſo ſtaro-nemſhke ali gótiſhke, té pa ſtaro-gerſhke ali italianſke arhitekture
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kteri postavim v svojih vstanovnih pismih hočejo mladenčam te ali une fare i. t. d. predstvo dati, kolikanj namen naprave sploh
Fizika (1869):	sil natanko nadomestuje, imenuje poslednjica (resultirende), med tem ko se une nadomeščene sile imenujejo sostavljače (componenten). Pod. 22.

onega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kralji zavidni, in kakor gosenc na repišče je enkrat iz onega kraja, kjer solnce zahaja, prišel sovražnik nad Matjaša in v
Zoologija (1875):	mrzlih deželah. Zategadelj tudi prebivalci polarnih krajev uživajo zlasti mnogo onega živeža, katerega smo v §. 92 označili kakor ogrevalnega, tako
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Karol kliče na pomoč, in dobri ljudje urno pridejo iz onega konca hiše, Komaj so jo obudili ; ali ostala je bolna
Ferdinand (1884):	nebesih; jaz, jaz nesrečnež pa vže sedaj okušam peklenske muke onega ognja, ki me hoče požreti. Zdi se mi, da vidim
Ferdinand (1884):	je sè svojim petjem in godbo kratkočasiti Peter po običaji onega časa. Opeval je najraje hrabrost španjskih vitezov v boji z
Občno vzgojeslovje (1887):	se potem imenujejo strasti. Strastni človek je popolnem v oblasti onega kroga predstav, kateri se odnaša na njegov strastni pohlep. Pametna
Občno vzgojeslovje (1887):	življenja in z znanstvenim obdelovanjem pojmov in sôdov, tikajočih se onega, človeškega vedenja, kakeršno ustreza tej svrhi, peča se etika ali
Občno vzgojeslovje (1887):	prisvojiti vsa bitja brez prikrajšanja ali brez škode tega ali onega človeka. Ko bi se temu kakor koli ne pomagalo, nastal
Gozdovnik (1898):	od reke dalje in ni še dolgo jahal, kar najde onega, ki ga je iskal. Preganjani ga opazi, a zdelo se

unega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): lahko bi kdo mislil, da niso druzega kakor vejčica od unega velikega debla. Vendar jezik istrijanskih Vlahov ni popolnoma enak rumunskemu

uniga

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lubęsni, s'tęm ali s' unim, od od tęga ali uniga prepovędaniga veſsela, katęſiga ſi v' tvoji mladoſti vshila, pravila, ker
Kuharske Bukve (1799):	vſe ſkup savręti; potle dobro rastepi, ſnęg devaj po verhi uniga rumeniga v' ſklędo. V' meſ deni kuhaneh otrębleneh zibęb. Poſtavi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shivé na Kanánſkim. Naj mlaji brat je doma per ozhetu. Uniga drusiga pa — sdaj ſo bleso malo jezáli — uniga drusiga vèzh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vrataríza, ugleda Petra, ino bersh rezhe: „Ta le je tudi uniga Galilejzhana nekdo. “ Peter ſe je uſtraſhil, ino rezhe: „Jas ne
Genovefa (1841):	uméſh, sakaj ta mali krísh védno v roki dershím. Ljubésni uniga naju opominja, ki je sa naju na krishu terpel in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	če pa zdravnik brez vse vesti ravná, zdaj tega zdaj uniga zdravilstva se poprime — le zovoljo petic v taciga omahlovca naj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktére so za njim spustili, dospeti ne so mogli. Od uniga časa ga ni bilo nikoli več ne viditi ne slišati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in rezhe, de niſo po godu, de jim tega ali uniga manjka, bi rekel: Perjatel! ali ne veſh, de ſo te
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	duhovni Goſpodje! naj vezhkrat s ſvojo ſerzhno beſedo tega ali uniga napravljajo, de naj k bratovſhnji ſ. Florjana perſtopi! Naj mu

onem

Kemija (1869):	vodenca in kisleca, in sicer zadnji dve prvini imajo v onem razmeru, v kterem se spajate v vodo. Te tvari si
Gozdovnik (1898):	puške in gotova krogla silnega lovca prebije Estevanu puško na onem kraju, kjer se tir sklepa z lesom. Arečizo je to

unem

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	bi jo drugemu podal. Prebrana bi se pri tem ali unem, kterega bi za svojega knjižničarja si zvolili, shranila, i sčasoma
Blagomir puščavnik (1853):	V resnici potrebujem tolažbe. Blagomir! moja zaročnica je že na unem svetu. Nikoli nikjer ne bom v življenju več ranjce vidil
Čas je zlato (1864):	rudeči. Čudim se pa vender, zakaj de bogatin ni na unem, ampak na tem prijezdil. Gospod! morebiti de Vam ga posodi

unemu
Ta male katechismus (1768): nabodo ne na temu dergazhi, koker sivnu teshku, ne na unemu svejtu odpusheni. Matth. 12. 32. Katiri so grehi v' S.

unim

Biblia (1584):	ſvetiga Duha, timu nebó odpuſzhenu, ni na letim, ni na unim Svejtu. Ali saſsadite dobru Drivu: taku bo dobèr ſad: ali
Genovefa (1841):	ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe ſpridil; boſh na unim ſvétu vézhno od mène lozhen! O, Boleſlav, oſtani dober! ” — Dalje
Zlata Vas (1848):	in so dobro vedili, koliko je dolgá na tem ali unim zemljišu. Tako v druzih soseskah ni bilo; zató so Zlatovasčane

unimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): valiti, vſtane in k nogam gré'; sató ſe pa na unimu kraju takó dolgo ſèm ter tje vali, dokler samujeno valénje

vnem

Sacrum promptuarium (1695):	s' kusi almoshno, sakaj gvishnu na tem ſvejtu, ali na vnem obilnu poverne: Satoraj bodite vſmlieni vy bogati pruti tem vboſim
Sacrum promptuarium (1695):	miſeretur pauperis.. Nebojſe, sakaj gvishnu na tem ſvetu, ali na vnem bosh polonan, kakor te sagvisha ta Modri rekozh: Benefac juſto

onemu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je enemu tečno, drugemu je strup; kar se temu prilega, onemu se gabi. — Groza Hafeda spreletí, da ostane izza mize. Spomni
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	saj še sam ni stopil rad nánjo, zatoraj je djal onemu laški: „Stavim. , da deček ni ničesar zapazil; vsaj razumel ni
Ferdinand (1884):	v oči, vendar sedaj ni imel poguma stopiti pred oči onemu dečku, katerega je sklenil umoriti. Ne hoté je čutil moč
Ferdinand (1884):	so le lahko breme v primeri s pekočo vestjo. Blagor onemu, ki je ohranil čisto vest! Dovolj bogat in srečen je
Zlatorog (1886):	upórnim smehom deje lovec: »Dober znak si, cvetka ti rumena »Onemu, ki stiče po zakladih. «
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	angleški? “ „Te-Vaturu je umel, kar je rekel poveljnik te ladije onemu možu, kateri je prelomil dano besedo“, je odgovoril naš znanec

unemu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): in kdo vé kaj še! ” „Znabiti, koliko smo temu in unemu dolžni? ” vpraša smehljaje starček. „O tega ne. ” „Ali ne? Čudno

unimu

Sacrum promptuarium (1695):	ony neſture kar ſò dolshni, inu ſe ym gody, kakor unimu oſlu, od katiriga ſim bral: De je shlushil enimu Mlineriu
Zlata Vas (1848):	z vsakim prijazen, kakor poprej; temu je kaj dobriga svetoval, unimu pa je dal v potrebi kak denár. Revni stan svoje
Zlata Vas (1848):	mene tožiti. Pa župani me nadleževajo, kolikor morejo. Temu in unimu sim dolžán. Žugajo mi, me od hiše spoditi, ako jim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Lavritu zapovedoval, de se mu ima podvreči; alj ta je unimu odgovoril rekoč? „Kteri človek pod milim Bogam je v stanu

oni

guene

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rezhi uskledi sagledov ti mash ko ano kanei barti useti guene
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	2. rezhi spet pokri alpa ozhash she guene 2 rezhi imeti pa stori spet sasako posieba kaker si

on
Rudninoslovje (1867): v podobi kvadrata ter se imenújejo stranski, i — ker se ón kvadrat zove tudi piramidino stojalo — tudi stojalni robovi (bb). Enakoroba

onej

Rudninoslovje (1867):	belkasta, redko zelena, nikdar ne modra. Ruda se imenuje po onej kovini, ktere ima največ v sebi. Najvažnejše vrste so: 1.
Kemija (1869):	fabrikacijo imenitne modre barve, znane pod imenom: berlinsko modrilo. O onej spojini bodemo pozneje obširniše govorili, imenujemo jo cijan (Cyan). Koščeni
Izidor, pobožni kmet (1887):	bil pa postaral, hodili so ga pogostoma v tej in onej zadevi za sovet vprašat. To priložnost je Izidor porabil, da
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	cepljenji na zeleno v rabi metoda v razklad in v onej knjigi je bilo to cepljenje posebej opisano in naslikano. Še

oni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	latinskimi pismenkami pišemo. Sedaj bodemo lahko brali, mi bukve njihove, oni pa naše. Rad. To je pa že prav lépo ! Jez.
Robinson mlajši (1849):	ravnal, ali ne, kaj bi si oni v ti ali oni prigodbi bili počeli i. t. d. Da se k temu
Zlata Vas (1850):	plačuje. « Ožbe reče: »Častitljivi gospod fajmošter! dober pastir, kakor so Oni, ki svojo čedo dobro pase, ima skerb za vsako glavo
Viljem Tell (1862):	toliko težavo? Tell. Dežela lepa i nebo je milo, Al oni, ki jo obdelujejo, Ne vživajo sadú, ki ga rodí. Valter
Ferdinand (1884):	da sem hotel umoriti grofiča,« misli si. »Kedo pa je oni neznani gospod z rudečim plajščem in mečem, ki je prišel
Aritmetika za učiteljišča (1885):	na desno s »credit« ali »ima dobiti« zaznamenovano stran pa oni, za katere postane oseba ali stvar upnik. § 6. Da
Občno vzgojeslovje (1887):	more uživati, — sovraštvo zato, da ga more preganjati. Pohlepi, osobito oni, kateri so se razvili iz nagonov in iz sklonosti, morejo
Zeleni listi (1896):	Ljuboslava pa je hodila okoli mize, vzela zdaj ta zdaj oni dar v roke ter ga ogledovala. Pri vsakem je vprašala
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	1857. je bil že drugi v Bostonu. Izmej evropejskih je oni v Lintorfu najstarejši. Sedaj je v Nemčiji 16 takih zavodov

un
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): druzega si voši, Vsak kaj druzega želí: Ta na suhem, un na morji Sreče najti hrepení. Toraj vstreči je težavno, Vsem

une

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Rad bi bil njeni marn slišal, pa vedno je le une dve odgovarjati pustila. Moja žena jih pobara, ali bi vse
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ti je prilegla, sin Abrahamov? ” ga vpraša Pavliha. „Ali hočeš une dve tudi koj imeti? ” „O vaj, o vaj! ” je kričal

uni

Sacrum promptuarium (1695):	imeli, h' dellu pak nimaio rouk. &c. Nebodite tudi kakor uni poſly zhes katire ſe je toshil Gospodar, rekozh: Unus me
Sacrum promptuarium (1695):	certior eſt, doctrina operum, quam ſermonum. Kateru je bil ſposnal uni Pridigar, kateriga je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy h'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	premoshenje, ſvoje sdravje, de lę vshiva. Ali ſe vam morebiti uni Vojſhak inu premagovavèz en ſlab zhlovek sdy, katęri zęlo semlo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	semlo ſtręſse, dé ſe lę na krajlęvi ſédesh povsdigne? Je uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ni hotel jeſti, ali piti, in je tudi reſ sbolel, uni pak ne, ki je pil. Ta bolesen napade vezhi del
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nositi. Od tod pride, de se večkrat sliši : Ta in uni sta v šolo hodila, pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Velden) na proti kanonik Kerški, gosp. Witzeling in gosp. Pikel, uni vodja, ta pa spiritual v Celovški duhovšnici. Od tod je
Zlata Vas (1850):	prepréženo. Pred Brenceljnam obstoji ter urno praša: »Ali tam v uni vasi ne stanuje nek gospod Ožbalt po imenu? ali je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v gobec. Ako čez 2 uri grizenje ne odjenja, tudi uni polovici olja prilij, in jo prasiču noter daj. Kedar grizenje

unj
Sacrum promptuarium (1695): bote neuſmileni, ob taiſti urri vam ſe bo godilu, kakor unj neuſmileni bogati Lesizi, katero ſo vezhkrat prishle podgane sa almoshno

onih

Robinson mlajši (1849):	je toto ravno vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov bom sicer požival, pak vsakokrat z naj
Mineralogija in geognozija (1871):	ste se podnebje (klima) in površje zemlje primerno spremeniti v onih časih. V obče pa okamnine dajo spoznati, da so živali
Botanika (1875):	pokrita z debelo prstjo, ki je mnogokrat vsa črna od onih gnjijočih rastlinskih in živalskih reči. Zato se ta črna prst
Ferdinand (1884):	je še najhuje,« — ponavlja sam pri sebi. Spomnil se je onih treh ran, za katerimi je umrl po Petrovem sporočilu mali
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dnevnik le kratko omenja, natančnejše opisujejo, ali prejem in oddajo onih stvarij obširneje popisujejo, katere so v blagajniški in glavni knjigi
Zeleni listi (1896):	je ljubo, dragi Metod. Jutri pa bi bilo itak že onih štirinajst dnij preteklo«. »Dà, vedel sem, ljubi oče, in še
Gozdovnik (1898):	pozneje. Zdaj je bilo pred vsem potreba, da izslušuje razpravo onih peterih mož, vršečo se med piramido in grobom. Uvidel je
Gozdovnik (1898):	Odjekne strašni krik, ponovljen v deseterem odmevu, veliko strašnejši od onih dveh krikov zjutraj, ki ju je Kučilo izglasil. Gambusino izgine
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	dozdeva se mi, da sem slišal to ime med imeni onih poglavarjev, ki so najstrastnejši sovražniki naseljencev. Vendar ne skrbi, draga

unih

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino v' ſerzi njej hvalo vé, de ji v' prizho unih posablivoſti ne ozhita. „Pazh sa reſ prav véſh, kakſhine ro
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	čislali, ker je le preveč rad povedal, de tih ali unih hebrejskih bukev (nar učenejši hebrejski Rabi! ) še nigdar vidil ni
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	vojvodič kdaj svoboden, ker nobedin ga ni sužnja vedil razun unih dveh, ki sta ga v svoji oblasti imela. V šent
Stric Tomaž (1853):	tej reči zanemarjeni, kako v vseh rečeh za nas skerbite, unih se pa čisto nihče ne usmili. “ „E kaj ne berbraš
Stric Tomaž (1853):	lovit šli. Drugi dan zares vse preiščejo in staknejo, vender unih najti jim ni mogoče. Legre se še hujši togoti in

vnih
Sacrum promptuarium (1695): si bil meni lani na danashni dan ſturil sa volo vnih kuſsu, katere ſi dial de ſo drusgi? Supet ſe sazhneta

onim

Mineralogija in geognozija (1871):	pogubne grezi spustivši na okolico. Te električne izprožbe so enake onim pri parnem kotlu, iz kojega puhteči pari budé veliko elektrike
Aritmetika za učiteljišča (1885):	58. Koliko minut čez 4 bode minutni kazalec ravno nad onim, ki ure kaže? 3. Naloge v ponavljanje.
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	cvetja, tako da je bilo potem možno, oploditi cvet z onim modre Portugalke, ki je o tem času začela cvesti.

unim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): uzhenik! malo jih bo svelizhanih? “ Jesuſ pa je njemu ino unim, ki so per njem ſtali, rekel: „Persadujte ſi ſkosi oske

onima

Gozdovnik (1898):	me boste, sennor Diaz, in potem ona dva, Baraha, Oročej. Onima bodi naša nakana skrivna. Če odrinemo, preden nazori, smo drevi
Gozdovnik (1898):	se nam Indijanov pač ni bati,« pristavi Diaz odhajaje, da onima dvema pove, naj se pripravita.

unema
Stric Tomaž (1853): veselega čutil, in ga celo sumil, kakor da bi bil unema k begu pomagal. Tega je tedaj narpred kaznovati hotel. Ostal
unima
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zavolj marmeljnih kiparij imenitna, palača Gobčevičeva in druge, vendar niso unima enake in nimajo nič posebno znamenitega. Med katoliškimi cerkvami je

onimi

Mineralogija in geognozija (1871):	Myacites fassaënsis, Myophoria sp. i. d. pričajo strategrafično enakost z onimi v bolj severnih Alpah. ” Že iz teh besedi previdimo, da
Botanika (1875):	mnogokrat rastete med gornjimi, tako da se lahko zamenite z onimi koristnimi zelišči. Mnogo nesreč se je že dogodilo, da so

unimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): obderžal, da nisva tudi mi dva padla v brezden za unimi. Zapustim potem žalosten kraj. Bog je mojo prazno vero hudo

ono

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	januarja prihodnjega leta. Ker tudi vredništvo „Novic” prejema naročila na ono gosp. Navratilovo delo, si tisti gospodje, ki se mislijo naročiti
Fizika (1869):	nauku o nihalu smo govorili o gibanju, tresu nekako podobnem. Ono gibanje imenovali smo nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna lega
Kemija (1869):	ju se je leta 1804 prvemu posrečilo odločiti iz opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem našli so enakošne tvari
Zoologija (1875):	novimi nadomeščajo. 1. Organi prebavljanja. (Prebavila. ) Prebavo ali prebavljenje imenujemo ono delavnost dotičnih organov, katera vse, telesu kakor hrana privedene snovi
Botanika (1875):	in drevesastim praprotim lastno. Ono je enojnato, povsod enako debelo; ono ni z glavno korenino v tla prirašeno, ampak le z
Deborah (1883):	izvoljenej nevesti izraelskej. (Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono kočo, Kder dete, žena, stari slepec spe, In da me
Občno vzgojeslovje (1887):	torej prvi vtisi. Zato zavisi vse od tega, da je ono, kar se nahaja okoli otroka, pravo in posnemanja vredno, in
Gozdovnik (1898):	Divjak dene roke na usta kakor govorilo ter kliče na ono stran: »Beli možje naj ustanejo, da more govoriti ž njimi
Gozdovnik (1898):	narediti velik ovinek, kjer so mogli reko prebresti in na ono stran prispeti. Brodeči so mnogo časa izgubili in ko pridejo

onu

Biblia (1584):	more Zhlovik dati, de bi ſvojo Dusho supet odreſhil? Sakaj onu ſe bo vſaj godilu, de bo Syn tiga Zhloveka priſhàl
Biblia (1584):	govorite, temuzh vaſhiga Ozheta Duh je, kateri ſkusi vas govory. Onu bo pak en Brat drusiga v'ſmert isdajal, inu Ozha

uno

Zlata Vas (1850):	zamogli Oni storiti; ko bi danes v to, jutro v uno hišo stopili in vidili napčnosti, ki se tu zavoljo nespameti
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ko je bil še celo mlad, v Izraelski stan. Precej uno stran doline so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vetrov, mokrote ali suše itd. izbere, kamor se to, kamor uno sadno pléme posadí, — da se izbere pripravna zemlja za mnogoverstni
Blagomir puščavnik (1853):	nocoj predolga in pretežavna, vas prosim, da bi me na uno stran jezera prepeljali. ” Komaj popotnik izgovori, že hiti Nikolaj čolnič
Blagomir puščavnik (1853):	iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč morava hiteti, dalječ proč! Uno stran Rajne je dežela, od visocih gor obdana. Ljudje so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vso drugo natanko, in potem sklenejo: ali je to in uno gospodarstvo vredno častnega darila. Da se ta delitev daril po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	glave in pridne roke bojo brez over započele to in uno, in kdor ne bo šel s časom naprej, bo mogel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in godi novega po svetu, kako se spravlja to in uno, da se zboljšuje kmetovanje in povzdiguje obertnijstvo”. Kdor misli, da
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	še vidilo. Izjokaj si jih in jaz te ponesem na uno stran k hiši, kjer stanuje smrt in kjer goji cvetlice

unu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh, zhe bosh mogl tu, al unu dakonzhati, tu pak je bres uſſega dimuvanja resnizhnu, de bosh

▶ onidan prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pred nekaj dnevi, pred kratkim; [sskj]

onidan

undan
Kmetijske in rokodelske novice (1848): je popolna znanost slovenskiga jezika našim uradnikam (Beamten), se je undan pri volitvi poslancov za Frankfort kej očitno pokazalo. Nek uradnik

unidan

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Novice enimu šolskimu pripravniku v Celji podaril, nam je poslal unidan plačilo za celo leto s tem namenam, de bi se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je željno poprašal, ali bom še zanaprej zanj Novíce
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Oznanílo kmetovavcam zavoljo brošča (Krapp, Färberröthe). Kmetijske družbe so prejele unidan od gosp. ministra kmetijstva naslednje oznanílo Pražkiga fabrikanta L. Epsteina
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kot prav mučenec za véro Jezusovo. — V Londonu je dal unidan oberstar Peel, brat rajnciga ministra, vse svoje konje prodati; med
Blagomir puščavnik (1853):	biti, da bi ga ne spoznal kako je vender čudno: Unidan tako reven romar, da je bilo joh, zdaj pa naenkrat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vojaške potrebe, čeravno po besedah cesarja Napoleona, ki jih je unidan izgovoril v začetju derž. zbora, Francozi imajo zdaj že 581.000
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	jim bo obveljalo, se ne ve. — Na južnem Francozkem so unidan zaperli spet mnogo cesarju Napoleonu in njegovi vladi nevarnih oseb
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sledi. ) Iz parižke razstave I. I. Ker so še le unidan diplomi tistim obertnikom in fabrikantom došli, kteri so za svoje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	po naključbi „voda na mlin” vremenskega prerokovanja, od kterega smo unidan omenili. — Po sklepu dunajskega zbora so gg. škofje večidel v

▶ onikrat prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pred nekaj dnevi, pred kratkim; [sskj]

onikrat
- onikrat
  Tiun - Lin (1891): Mandarin je prav dobro moral poznati Tiun-Lina — sam sem videl onikrat v noči, ko sem izrekel to ime, kako je obledel
- unikrat
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): je večkrat bolan, ste bili tudi enkrat en zvezik posodili. Unikrat, ko vas ni bilo domá, sim vas čakal, tam na
- unkrat
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): imate nemški nedeljski list, Filotejo: en zvezik sim je bil unkrat per grajšinskim gospodu najdel, kér ste mu jo bili posodili

▶ onkraj prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

onkraj

onikraj

Postillion d'amour (1887):	in kulije zopet na noge. Zapodé ladijo v jezero, lučica onikraj jim kaže pravo mer; kajti nastala je črna tema nepričakovano
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Dva prostaka si izprosita dovoljenja, da smeta čez jezero in ónikraj zavratno napasti vstaša. Poišeta si majhen, pod staro vrbo stoječ
Rošlin in Vrjanko (1889):	Vodétu. Mánico morava pogledati! « Jahala sta že cez most in ónikraj pred krčmo poskákala raz kónj. — Kadar sta pozno dospela domov

onkraj

Gozdovnik (1898):	oglasi, v pričo, da je bil možbeseda. Nekaj minut traja onkraj mir, ali na to počijo vse puške naenkrat, kolikor jih
Gozdovnik (1898):	sem videl belo obličje. « Ta menitev se je takoj uresničila. Onkraj namreč je šestero rok vzdigalo čez grmovje belega; določno se

▶ onkraj predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

onkraj

onikraj

Cyclamen (1883):	preko istega je vodil lesen most z velikimi okornimi držaji. Onikraj mostu je stal, ali bolje, upiral se je suh, koščen
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	se odpravimo in korakamo v pozno noč do vasí Jezero. Onikraj te vasíce, dve uri hodá od trdnjave, ustavimo se. Ni
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	evangeliji zagrmí glasni strél z gradú in v frančiškanskem samostanu ónikraj mesta v »Dolci« zazvoné zvonovi, čujemo glasno plakanje nebrojne raje
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	da si še jedenpot živo ogledamo zanimive prikazni in dogodke ónikraj Save, zanimive zlasti ónim, ki so bili l. 1878. posredno
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	naši šrapnéli imajo tu smrtno košnjo. Stotnija, katera nam je ónikraj jezera pokrivala desno krilo, dobro služi, ker iz skrivnega zavetja
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	markantno podobo in brez izjeme gledali s sočutjem onemoglega starca ónikraj Save, v tem, ko so lačni in kričeči gavrani ter
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	šéčejo, kakor bi ne bile pred krutim sovražnikom. Tudi od ónikraj trdnjave ni slišati nobenega stréla. Jako čudna se nam je
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	delim živež. Lakonično odgovori gospod major: »Taki nedostatki se kaznujejo ónikraj Save s temi-le sredstvi! « ter pokaže na svoj revolver. Dobro
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	kadar gre vojak v boj z očitnim sovražnikom. A od ónikraj Save so nam dohajala jedino mirna poročila potnikov, ki so

onkraj
Fizika (1869): podaljšana križata se v a, kjer se očesu, ki je onkraj leče, vidi točka A. Temu primérno je tudi s točko

unkraj

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na ac in ak, postavim: tobolac, ustavak. Ravnagora in Delnice unkraj Kolpe morajo biti krajnska naseljitva; tu se govoriti sliši: biva
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	mnogo plemenítih družín v nar veči revšino bilo zakopanih, je unkraj Rena Erlavska družína živela. Erlavski gospod je bil preblag, zal
Blagomir puščavnik (1853):	Nič naj ne loči najno prijaznost, in da bi tudi unkraj groba terpela, naj se naj na otroka v ljubezni zedinita
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	v gugalici, zasuče jo in ko bi trenil, bila je unkraj vode. Tu je stala čudna, več milj dolga hiša. Ne
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kar ti Bog daruje; V vsakem stanu mora človek poterpeti, Unkraj groba pravi mir kraljuje. “ 10. Cvetlice. Mihec se v vertu

▶ onod prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tam; [sskj]

onod

unod

Biblia (1584):	nevmivenimi rokami jéſti, zhloveka nezhiſtiga neſtury. INu Iesus je od unod vunkaj ſhàl, inu ſe je vganil v'te kraje Tyra
Biblia (1584):	vmurili. Kadar je pak Iesus tu svejdil, ſe je od unod vganil, inu sa nym je ſhlu veliku folka, inu on
Biblia (1584):	je sdrava poſtala v'teiſti uri. INu Iesus je od unod dajle ſhàl naprej, inu je priſhàl h'galilejſkimu Morju, inu
Biblia (1584):	kadar je Iesus lete Priglihe bil dokonjal, je ſhàl od unod, inu je priſhàl v'ſvojo Domovino, inu je nje vuzhil
Biblia (1584):	bil dokonjal taku porozhati ſvoim dvanajſt Iogrom, je on od unod ſhàl dajle naprej, vúzhiti inu prèdigovati v'nyh Meſtih. KAdar
Biblia (1584):	osnanili Iesuſu. KAdar je Iesus tu ſliſhal, ſe je od unod vganil v'enim Zholni, v'eno Puſzhavo le ſam: Inu
Biblia (1584):	je gdu notri vrejden: Inu pér temiſtim oſtanite, dokler od unod pojdete. Kadar pak pojdete notàr v'eno Hiſho, taku teiſti
Biblia (1584):	Syn je Goſpud tudi zhes Sobboto. INu on je od unod ſhàl dajle naprej, inu je priſhàl v'nyh Shulo. Inu

▶ onstran predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

onstran

Valenštajn (1866):	Jezuvíte jaz črtim, Da imam jaz ukazovati, davno Uže bi onstran mej državnih bili — Al mašne bukve, ali sveto pismo! To
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	daleč od hudobnega soseda ustanovil novo kmetijo. Bogate strice imam onstran gorá. K njim bom šel, potožil jim svojo revščino, morda
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino pod nami in dospeti v onstran ležeči gozd — in že se svetlika na nebu. “ Zopet so
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	so začuli v bližini klic ponočne ptice in enaki odgovor onstran strmine. „Kaj je bilo to? “ vpraša tiho O'Niel. — „Dve sovi
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	do časa so zatrobili v bojni rog in klicali tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil gospo O'Nielovo

unstran

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vsi hodimo vsak dan. Na nji počivamo vsak dan. Al unstran grôba se zdeli. Na lévo , desno tam derži; Na ktero
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sicer svoj pravi začetek daleč na Notranjskem; Pivka, ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico vred hahlá v Postojnsko jamo, in z
Viljem Tell (1862):	Jezerski zalív, blizo brega koča. Ribarček se vozi v čolnu. Unstran jezera zelena senožet, vasi in švicarski dvori v solnčnem blesku

▶ onstranski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

onstranski
- unstranski
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): potopí. Pa vender vsi uídejo neoránjeni, in srečno dojdejo na unstranski breg. Erlavski se na kolena spustí, in Bogá zahvali za

▶ oolit samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sedimentna kamnina okroglaste oblike; Veliki slovar tujk, splet

oolit

Mineralogija in geognozija (1871):	Wismuthocker, 58. ,, antimonova, Antimonocker, 58. ,, hromova, Chromocker, 54. Okrakovec ali oolit, Rogenstein, 38. Oligoklas, 45. Onyx, 33. Oolit gl. okrakovec. Oolitasto
Mineralogija in geognozija (1871):	54. Okrakovec ali oolit, Rogenstein, 38. Oligoklas, 45. Onyx, 33. Oolit gl. okrakovec. Oolitasto ali okrakasto, oolithisch oder rogenartig, 67. Oolithisch

▶ oolitski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

okroglast; Veliki slovar tujk

oolitsko

oolitasto

Mineralogija in geognozija (1871):	Oolitasto ali okrakasto, oolithisch oder rogenartig, 67. Oolithisch oder rogenartig, oolitasto ali okrakasto, 67. Opal, 33. Oprh, Anflug. Osa kopačica, Grabwespe
Mineralogija in geognozija (1871):	posebno pri tacem, kakoršnega deli so listasti in vštritno ležeči. Oolitasto, t. j., okrakasto se imenuje kamenje tedaj, kedar obstoji iz
Mineralogija in geognozija (1871):	oolit, Rogenstein, 38. Oligoklas, 45. Onyx, 33. Oolit gl. okrakovec. Oolitasto ali okrakasto, oolithisch oder rogenartig, 67. Oolithisch oder rogenartig, oolitasto

▶ op. okrajšava ↘ IMP

op.

Astronomija (1869):	o"p" in o'p' ravno tako četrti del kroga kakor op. Ostri kot cmf je toraj enak polovici pravega kota, ker
Astronomija (1869):	n. pr. stoji nad kotom amc četrti del kroga (četvrtec) op. Da je tu velikost kroga čisto brez vsega pomena, vidi
Stelja in gnoj (1875):	deželi, kakor jaz, in našel bode potrjeno, kar sem rekel. (op. Pisatelj govori boje o Tirolskem, ker je bila izvirna nemška

▶ opaden pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opadena
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vſa puſhava lepo béla ko ſneg, ino kakor ſ' ſláno opádena. Zelo májhne béle serniza ſo to bile, v' uſtih pa

▶ opal samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opal

Rudninoslovje (1867):	ne preliva ; poluopal (Halbopal) raznih barv, na robéh prosójen; navadni opâl razne barve, neprozóren; voskasti opal (Wachsopal) se sveti kot vosek
Rudninoslovje (1867):	vosek; lésasti opâl (Holzopal) je opal podoben lesu; menilit je opâl v rjavih kepah; steklasti opâl (Hyalith) drobno-grózdast i ledvičast, brez
Rudninoslovje (1867):	Opâl ima te zvrsti : plemeniti opâl, ki spreminja barve; žareči opal
Rudninoslovje (1867):	Montant-u blizu Pariza, kremenova siga okoli Gejsira na Izlandu, steklasti opâl pri Walschu na Češkem itd. Plemeniti opal i tudi žareči
Rudninoslovje (1867):	Košič na Ogerskem; žareči opâl pri Zimapanu v Mehiki, navadni opal v ogerskej Telke-Banyi, Menilit pri Menil Montant-u blizu Pariza, kremenova
Rudninoslovje (1867):	barve, neprozóren; voskasti opal (Wachsopal) se sveti kot vosek; lésasti opâl (Holzopal) je opal podoben lesu; menilit je opâl v rjavih
Rudninoslovje (1867):	Opâl ima te zvrsti : plemeniti opâl, ki spreminja barve; žareči opal (Feueropal) je rumen ali rdeč, no barv ne preliva ; poluopal
Rudninoslovje (1867):	Opâl ima te zvrsti : plemeniti opâl, ki spreminja barve; žareči opal (Feueropal) je rumen ali rdeč
Rudninoslovje (1867):	je vlaknasta, kapničasta i seséda se iz vročih vrelcev; jašmasti opâl (Jaspopal) je rumen, rdeč, rjav, i sveti se kot tolšča

opali

opalovci

Rudninoslovje (1867):	V prah semlét daje lepo modro barvo. VIII. Opálovci. (Opaline). Opálovci nimajo kovinskega lica, zmerom so gručavi, lomijo se pa dostikrat
Rudninoslovje (1867):	vred baker. V prah semlét daje lepo modro barvo. VIII. Opálovci. (Opaline). Opálovci nimajo kovinskega lica, zmerom so gručavi, lomijo se

▶ opanek samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opanke
Kmetijske in rokodelske novice (1847): po členkih vežeta. Vsi nosijo postrani na boku pisan torbaček. Opanke so obutev samó takó imenovanih Vlahov, ki so na Krajnsko

▶ opanka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opanke
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): orožja so bili, v svoji narodni obleki (gunjac , šešje in opanke). Prijazno smo jih sprejeli, kér so naši slovanski bratje, in

▶ opanjen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

okamenel; Pleteršnik

opanjeni
Divica Orleanska (1848): potegne meč íz rôke in urno odíde. Pričijoči ostermijo in opanjeni za njo gledajo. ) Dvanajsti nastop. Prejšni brez Jovane. Izabó (po

▶ opariti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opari

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Otrok ga s rozhizo popade, naſe potegne in ſe tako opari, de je zhes ſhtiri ure umerl! J. Oberdank.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	belôte : Mislim: Človek! serce vari, De se v gréhu ne opári! Kadar čbéla v panj priléze, Se koj med sestrice spravi

▶ oparjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

oparjenje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): vedno snažna, in da je gnoj ne zamazuje. XIII. Poglavje. Oparjenje.

▶ opasan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opasani
- opaſſani
  Branja, inu evangeliumi (1777): superſtati, inu v' uſſih rezhęh popolnema obſtati. Tok ſtojte tedej opaſſani okuli vaſhih ledjov s' resnizo, inu oblezheni s'tim oklepam

▶ opasati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opasal
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): bilo treba vračati se še v stanovanje, celó meč je opasal in pod plašč v pas skril tudi malo krivo bodalce

opaše

Blagomir puščavnik (1853):	časa vstane naglama. Nevtegama pobere nektere oblačila vkup, in si opaše svojo pljunko (harpo) čez rame. Na to reče solz pobita
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	naj se mu odvzame poštenje; „verh tega naj se mu opaše ženska opregača (prednik ali predpas) v znamenje, da ni možkega

opaſhe

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	grebenák, ga opnè s' laſtnim oklépam, ino s' laſtnim mèzhem opáſhe. David poſkuſha iti; pa ne vé ſe nizh prav kam
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ s' sa mise, ſlezhe poverhnje oblazhilo, ſe ſ' pertam opaſhe, vlije vode v' umiválnizo, ino umije vſim apoſteljnam noge. Na

▶ opasen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nevaren; [sskj]

opasna
Tiun - Lin (1891): časa v Makao in so prav počasno opravljali svoj posel. Opasna džunka pa se nam je približavala vedno bolj in bolj
opasni
Zoologija (1875): zajedavci, ki so človeku poleg trihin najnadležniši. Dostikrat so celo opasni, ker se dadó težko odpraviti. Razvijajo se pa tako:

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 51 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 51 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —