Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 50

▶ odtod prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odtod

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je mene povſod vodila, inu zol pod kriſham terdnu derſhalla. Odtod sem se jeſt ſasluſhila Mate te vire imęnuvana biti, dokler
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v Goratanu. (Dalje. ) Višarje so imeniten kraj; kamorkoli se ozreš odtod v široki svet, reči zamoreš z Vodnikom: Štej snežnikov goličave
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Lukul jih je iz azijatiškega mesta C era sus prinesel; odtod se še v latinskem jeziku dan današnji češnji „cerasus” pravi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	so prišle iz Sirije in Egipta na G e rško, odtod pa na Laško in iz Laškega so se razširile naprej
Kemija (1869):	leta 1797. Skoro vse njegove spojine imajo sosebno lepe barve, odtod je tudi dobil svoje ime, ker grška beseda »chrom« pomenja
Zoologija (1875):	strani. Ž njim se posebno animalni sistem veže z vegetativnim. Odtod se razjasnjujejo marsikatere čudne prikazni, tako na pr. da so
Zoologija (1875):	Tretji razred: Plitvonožci; Pteropoda. Ime plitvonožci dobili so ti mekužci odtod, ker ima njihov plašč na stranéh neke krpe, plitvam podobne
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednačbo od prve odštevši, dobimo a – b = mk – mk1, in odtod (a – b) : m = k – k1, tedaj je diferenca a – b
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razdelna tudi diferenca a – bk in ta je jednaka r. Odtod izvajamo: Vsaka skupna mera med dividendom in divizorjem je tudi

od tod(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in več drugiga skazal, smo tudi v šolo pogledali, in od tod sva jih s gospodam kaplanam do velke ceste spremíla
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz mladenšnice še le po dokončanih modroslovskih šolah, kér se od tod v škofijsko (bogoslovsko) duhovšnico vzamejo; ako pa v svojim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rujave lise, ali so polni lukinj od červojedine; to pride od tod, če so žagovci ali kerli, klade ali debla morebiti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	10. dan Grudna. Gospod vrednik! Zdavnej vém de že pričakujete od tod obljubljeniga pisma; in ko bi Vam ne šlo ravno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	baba na prestolu, s krono namest na glavi pod nogami. — Od tod se verneva v drugi kraj hiše, kjer najdeva množico
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	persih visite, in ako je premožna, vpleta desetice in dvajsetice; od tod pride prevertani denár; revna pa vpleta perstane (rinke) ali

odtoda
Robinson mlajši (1849): se na me, mili otče, tega vêč ne učinim. Oča. Odtoda je šel Robinson dalje, pa li po malem ino velma

odtodi

Zlata Vas (1850):	prepovedano, ker velika gospoda nima clo nobene vére več. In odtodi je ta nesreča. " — Tako so Zlatovasčani besedoval Ožbé pa jih
Gozdovnik (1898):	prijatelj Sokoljeoko govori pravo, priglasuje Kanadčan. »Mene žene še močneje odtodi, nego-li tebe, Pepo; toda razumnost nama veleva, da iz sledov

▶ odtok samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odtok

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ploſhe v kose poſtaviti, de je pod njimi proſtor sa odtok. Kjer imajo doſti zegla, naj povesnejo na dno poloshêne ploſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtopajo, in polje odvezh popluvejo, ſe jim mora sajesiti. Sa odtok mozhvirja ſlushijo odkriti in sakriti grabni. Koriſtno je odkrite grabne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se je spremenilo, kar so se počele dela, vodam drugačen odtok pripraviti in mokri svet posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta vera. Povedka

odtoka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): strani, in pa, da te vode niso imele zadosti odpertega odtoka. Poglavitna reka, v ktero se vse druge vode izlivajo, je
odtoki
Kmetijske in rokodelske novice (1843): v dnu pa od ſheſt do oſem pavzov. 7. Şkriti odtoki morajo v odkrite grabne, pa ne krishama ſpeljani biti. 8.

▶ od tožba predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k

od tožbe
- odtoshvi
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): sranjano noi od sazha shaza inu odrude inu druje rezhi odtoshvi al odsianja dati use poprieda morash vedeti inu usam navarno

▶ odtrgan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odtrgane
- odtrgane
  Botanika (1875): Indiji. Poprovec (Piper nigrum) nosi drobne jagode, ki so nezrele odtrgane in posušene znane pod imenom črnega popra. Beli poper so
- otergane
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): in pohlajene v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz pomarančniga cvetka. Čedno otergane pomarančne cvetke v posodo deni, popari, pokri, in, ko se

▶ odtrgati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odtrga

odterga

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župe, pa ne mešaj, dokler se od koze vse ne odterga in pusti še nekoliko časa vreti. Potlej precedi župo skoz
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tako raztepi, de mehurčike dobi in se sam od žlice odterga. Potem ogreto dilo nekoliko z moko potresi, nekaj testa nanjo

odtrgaj

odtergaj

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vse, de ne vidiš nič več pozemeljskiga; — tudi ti se odtergaj za malo časa od zemlje, na kteri le popotvaš; ~ znebi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ene barte presekljaj in jagnjičevimu mesu perdeni. Od špargelnov mehko odtergaj, na drobno zreži, enkrat zavri in s špinačo vred mesu
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro mesno župo zali. Špehova solata. Vzemi osem solatnih glav, odtergaj debeliši perje, zreži jih v več kosov, dobro jih operi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zos) deneš. Solata z zelenim graham. Od mlade glavnate solate odtergaj debeliši perje, čisto jo operi, v vodi malo prekuhaj, odcedi

odtrgajo

odtergajo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	deskica, verh nje dilica s pečati okovarjena, ki jo zidarji odtergajo. Cekine perčakaje, pa le dva papirčika najdejo; pervi je bil
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	brez pameti po maternici praskajo in z veliko silo posteljco odtergajo, ranijo dostikrat maternico tako, da krava zboli, hirati začne in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	komej čakajo, da sežejo po njo v maternico in jo odtergajo. Pri tem delu dostikrat ubogo živino hudo martrajo, in če
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Oče odtergajo dva klasa in reko: „Vidiš, ta klas, ki je bil

odtrgal

odtergal

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je bil buči enak, je vola vbil, in možu roko odtergal. V jutrovi dežéli, v Mizori pak so anglijanski žolnirji ogledovali
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pa le kak hud čuvajsk, ki se je iz verige odtergal. — (Huda ura) je 24. kimovca okoli Marburga razgrajala. Pri sv.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	reči. — Iz Švajca se bere, da se je unidan odtergal plaz z neke gore in zasul memogredočega kmeta; k sreči

odtrgata
- odtergata
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v Šonbrun, se plašijo konji tako, da se prednja dva odtergata od zadnjih dveh in v tem pade tudi kočijaž s
odtrgati
- odtergati
  Roza Jelodvorska (1855): žalostni samoti tolažiti, mu streči, vsaki grižljej od svojih ust odtergati in s svojim ljubim očetom deliti, prišla je v tej
- odtrgati
  Zoologija (1875): kateri so potrebni namenom celote, od koje se ne morejo odtrgati, da ne bi ta celota trpela več ali manj. Vže

▶ o duh medmet + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

o duh
- oduh
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): S. boshiam zale nabeshzhe dershine. Jas N. N. tabe rarothim oduh da ti menei skashash te dnar al skriti zhaz skues

▶ oduren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odurno

Rošlin in Vrjanko (1889):	Pojdiva, da se malo ogreješ! « Dasitudi je Božan kázal takó odurno zunanjost, bil je vender v srci srečen, vesel, zadovoljen. Zdelo
Križ na poti (1891):	nekako nejeverno in zahteval, da se določi dan poroke. Ali odurno, strogo vedenje njegovo, toli različno od vedenja ónih tujcev, strašilo

▶ odurno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odurno

Domen (1864):	Jurec djal: „Tega ne verjamem", zasmejal se je glasno, skoraj odurno. Precej potem je vstal, šel k dekličem, ki so imele
Žalost in veselje (1870):	kakor si prej pravil? " - "O res! " zarežal se je Jurij odurno, "Če le nima železne duše, ne bo nikdar več trave
Arabela (1885):	Potem jo neuljudno prime za roko in reče hitro in odurno: »Ali mi bodeš tudi sedaj pomagala, Rebeka? « Žena mu s
Na krivih potih (1893):	in jo hoče prijeti za roko. Ona pa se mu odurno izvije in steče mimo njega navzdol. Grajščaku so se jezno
Na krivih potih (1893):	verjamem, o nedolžnost priprosta ti! « In zasmejal se je tako odurno, da se je deklica zganila prestrašena. Sploh je bil grajščak
Lepi Tonček (1895):	Pojdimo skupaj, da bo večja druščina«, reče mlajši in se odurno zasmeje. »Vidva gresta počasi, meni se pa mudi«, veli Marjetica
Roman starega samca (1895):	temnih mislij robato trkanje na moja vrata. Poskočim kvišku ter odurno povprašam, kdo da je. »Naj bi gospod doktor čim preje
V krvi (1896):	pesti v hlačna žepa, dvignil rameni ter, izpačivši obraz v odurno hudoben izraz, zinil z brezprimernim zaničevanjem skozi nos: »Ba ... to
Slučaji usode (1897):	temveč, z roko mignil slugi, da bi odšel, potem pa odurno poprašal: Kaj vas je privedlo k meni, gospa? Ali niste

▶ odvaditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odvadi
- odvadi
  Šola v boju proti pijančevanju (1898): izmed 100 pijači udanih se jih 30 do 35 trajno odvadi te strasti. Vspeh v izpolnjevanju težavne naloge je tem večji
- odvaduje
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): sedmo leto dopolnilo. S. Smeſ. (Kakó neki ruſovſki sdravitelj pijanzhevati odvaduje ). Dr. Şhreiber, ruſovſki sdravitelj, sapré hudiga pijanza k ſebi v

odvadil

Valenštajn (1866):	je v rokah mož le-tá. Enačila ga je celo cesarju; Odvadil se poklomb je duh ponosni. O, škoda tacega moža! Kder
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	nevarno obólel. Zdravnik mu reče: „Ako se ne boš žganja odvadil, moraš umreti; kajti žganje je strup za mlade ljudí. “ Bolnik
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	steklenka do verha s kamenčki napolnjena se je žganja popolnoma odvadil. Kdor se napák počasi odvaduje, Življenje si popravlja in zboljšuje
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	prvo ulogo zdravnik. Ta počasi privaja bolnika, da bi se odvadil vživanja tega strupa, poskuša mu ga pristuditi s tem, da

▶ odvaga samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

nevarnost; kontekst

odvagi
Robinson mlajši (1849): nabito pistolo v pravo roko, je serdčno šel po svoji odvagi — nevarnosti. Jedva pak je ta glavo vteknol, je pri slabi

▶ odvagati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

odtehtati; Pleteršnik

odvaga
Kemija (1869): razkrojiti, na pr. čistega cukra, se natanko 100 utežnih delov odvaga ter dobro izmeša z obilnim bakrovim okisom, CuO. Zmes se

▶ odvajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odvajajo

Botanika (1875):	žlebnikov ali iz posebnih glinjenih cevi, ktere vodo prepuščajo in odvajajo. Sušenje tla se navadno imenuje drenaža (drainage). Gnoj. 114 Drugo
Zoologija (1875):	imeti pred očmi, da one cevi, koje kri iz srca odvajajo, imenujemo odvodnice ali arterije, one pa, ki jo vodijo k

razvajajo

Botanika (1875):	s ktero stanice v sebe sprejemajo kapljine in jih dalje razvajajo, je jako velika, in dá se razsojati iz sledečega poskusa
Botanika (1875):	stanic je tedaj, kakor je bilo že rečeno, to, da razvajajo mezgo (sok) na vse strani po vsej rastlini; ali druga

▶ odvajen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

odvajen
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſé ſpraviti. In to sgoditi ſe, je she shganja takó odvajen, de ga je she ſit, zhe le od njega ſliſhi

▶ odvaliti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odvali

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſ' zhedo. “ Ko jo Jakop sagleda, hitro kamen snad vodnjaka odvalí, napojít ji dróbnizo, ino jo prijasno posdravi. Od veſèlja sajóka
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je! Angelj Goſpodov, ſvetel kakor bliſk, pride is nebeſ, in odvalí kamen ſpred
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	s čedo. ” Ko jo Jakob zagleda, hitro kamen znad vodnjaka odvali, napojit ji drobnico, ino jo prijazno pozdravi. Od veselja zajoka
Zerkviza na skali (1855):	ſodnjiga dné! ” — In glej! komej je te beſede isuſtil, ſe odvali ketna s glaſnim roshljanjem od bukev, in ſvitli plamen je

odvalil

Pomladanski vetrovi (1881):	kamor so bili namenjeni. Vaščanom se je kamen od srca odvalil, ko zadnji konjik vas zapusti. Sešli so se pod lipo
Dóra (1885):	vzdehnol je lahko, kakor da se mu je težki kamen odvalil od srca. Delo? — to pa to, Dora, imela ga boš
Vanda (1888):	je bilo, kakor da bi se ji bil težek kamen odvalil od srca, kar odleglo ji je. Skušala je sicer, da
Na krivih potih (1893):	sam kriv in bi rad svojo krivdo le od sebe odvalil. Drugače pa je z ovadbo, ki jo je napravil grajščak
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	dé to! " In plačal je res, Pavletu pa se je odvalil težek kamen od prsij. Mušič se mu je zdel na
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	Toda gospodarja slučajno ni bilo doma, in Pavletu se je odvalil težek kamen od srca, ko je opazil, da je gospodinja
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	25 palic vpričo vseh ljudi. Kakšen težek kamen se je odvalil čolnarjem od srca, ko so po smrti cesarja Jožefa II.
Dve svatbi (1895):	Lenček in trčil z obema. Težak kamen se mu je odvalil s srca: Lovro je Žefo prvič imenoval mater. Slednjič se
Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897):	izpregovori s težko muko debeluh. Skoraj bi se mu bil odvalil trebuh od jeze. Kara Besedavelj pa ga pogleda prezirljivo od

▶ odveč prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odveč

Zlata Vas (1848):	sicer vsi zadolženi bili. Vsak mestničan, ko je kaj denarjev odveč imel, je nar rajši Zlatovasčanam posodil; zakaj vsak je vedil
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	daleč in pota ne moreta zgrešiti, toraj sem vama zanaprej odveč. ” Orzo je res mislil, da se deček boji bervi; saj
Izidor, pobožni kmet (1887):	Odveč zdi se nam popisavati, koliko in kako tople zahvale pošiljal

od več(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jemati ; vender se zamorejo va-njo vzeti, ako je kaj prostora od več, če zgorej razložene lastnosti, zlasti poklic v duhovski stan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	veliko v nji nabere in jo spuša kar je je od več. Posebno pa elektrika tam uhaja, kjer je stvar špičasta

odvezh
Kmetijske in rokodelske novice (1843): topole naſaditi. 9. Kjer vodé is vodotokov ſtopajo, in polje odvezh popluvejo, ſe jim mora sajesiti. Sa odtok mozhvirja ſlushijo odkriti

▶ od vekomaj predlog + prislov, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ IMP

od vekomaj

odvekoma

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	usemi ti to Krono katero je tabei te Gospued shie odvekoma napravov v o S. Korona skues tebei ozham jas Gospued
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi kraluje nause venzhne zhase stiem svetiem Duham samizhni Bueg odvekoma dovekoma napovni serze tvojah vieniah noi ush-

▶ odveslati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odveslali
Tiun - Lin (1891): bi prišli na ogled. »Gospod,« dé Jaka, ko so zopet odveslali proti obrežju, odkoder so prišli, »uganete-li moje misli? « »No, govori

▶ odvesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odvede
Gozdovnik (1898): nekterimi brzimi skoki doseže Diaz belina. Prijevši ga za uzdo, odvede ga za skalo. »Tu ga imate, don Arečiza, prijemljaj pa

odvedli

Spisi Krištofa Šmida (1883):	plakali, tedaj pa so vojščaki pristopili in ga sè silo odvédli.
Gozdovnik (1898):	sledonajdnika«, ampak dala ga bosta Apačem; ti ga bodo pa odvedli na Bivoljezero. « »Potem moramo takoj mahniti proti Bivoljezeru«, trdi vročinski

▶ odvetnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odvetnik

Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876):	vse, ter izrekši svoje začudenje nad tem, praša po pobotnici. Odvetnik se dela začudenega in praša: „Katero pobotnico? " „Za onih 100.000
Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876):	Komarju", odgovori sin zelo nevoljen. „Hoteli plačati, recite", pa odgovori odvetnik, „plačali jih niso, ker sta se z gosp. Komarjem zopet
Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876):	je morda, da je plačal, a plačal ni, to ve odvetnik. " „Pri tem sem ravno bil. " „Tedaj ste vse zvedeli, ni
Šaljivi Slovenec (1884):	do devetega, vsak s puranom v rokah in vsakega napoti odvetnik po dovršenem poslu v kuhinjo s puranom. Ko so tako
Šaljivi Slovenec (1884):	mlatiča ter sem voljen na vaši pristavi izmlatiti letošnje žito. « Odvetnik pritrdi. Čez nekoliko časa pride odvetnik na pristavo gledat. Ali
Šaljivi Slovenec (1884):	pristavi izmlatiti letošnje žito. « Odvetnik pritrdi. Čez nekoliko časa pride odvetnik na pristavo gledat. Ali kako se prestraši, ko zapazi, da
Šaljivi Slovenec (1884):	Ko so tako klijenti opravili svoj posel ter odišli, gré odvetnik veselega srca v kuhinjo gledat svojih devet puranov. Ali ni
Agitator (1885):	na katerega se je povsem zanašal, o nadaljnem postopanji. Početkom odvetnik sam ni mnogo mislil na poslanstvo; a upor in nasprostvo
Vanda (1888):	pri odvetniku svojem, ko nenadoma stopi v sobo tuj gospod. Odvetnik veselo pozdravi starega znanca, hití mu naproti in prav od

odvetnika

Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	se pravi ne najde. " Po nekaterih manj važnih vprašanjih poslovim odvetnika. Name je napravil ta človek neprijeten vtis ne le zavoljo
Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876):	je pozabil. Lahko si misli vsak, kaka srditost do goljufivega odvetnika in Komarja je zlezla sinu R. J. v srce. Obupal
Šaljivi Slovenec (1884):	dá purana v kuhinjo. Drugi pride zopet s puranom pred odvetnika in isto tako opravi; pride tretji, četrti do devetega, vsak
Šaljivi Slovenec (1884):	spodili, stal je nekega dné več ur pred hišo svojega odvetnika ter neprestano hišne duri ogledaval. Začuden ga vpraša odvetnik, kaj
Šaljivi Slovenec (1884):	akte mlatiti«. Kmet uvidevši, da je vse ugovarjanje zastonj, prosi odvetnika potrpeti, rekoč: »Gotovih denarjev sedaj nimam, a če hočete ponudim
Šaljivi Slovenec (1884):	porotniki tega za nekrivega spoznajo. Sedaj stopi zatoženec vesel pred odvetnika, rekoč: »Lepo se vam zahvalim za izvrstno zagovarjanje; niti sam
Šaljivi Slovenec (1884):	še dobro polovico zrnja, čemu taka nemarnost? « Kmet pa pomiri odvetnika, rekoč: »Dragi gospod, tega pa vi ne razumete, to se
Dva adjunkta (1888):	trgih, kjer poleg domačih meščanov in tržanov, poleg stolnega župnika, odvetnika in notarja, menjavajo skoro vsako leto drugi odlični in neodlični
V krvi (1896):	celo govorili, da ... Toda pustimo to! « »Potem je ljubila baje odvetnika Roenackerja ...« »Res je! Ker pa je kozav ter vleče svojo

odvetniki
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): je hudobni sosed ob vse premoženje pripravil, in so mu odvetniki poslednjo kravo iz hleva odpeljali. Druzega mu ni ostalo, kakor

odvetniku

Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876):	očetovem, na katerem je bil sodnijsko vknjižen. Zato se je odvetniku, vpričo katerega je Komar prejel denar od svojega prejšnjega družnika
Šaljivi Slovenec (1884):	samo enega purana v mesto prinesli in vsak njih je odvetniku le pokazal purana, dal mu ga pa ni nobeden, ker
Šaljivi Slovenec (1884):	Tedaj počakajta, da Bog dá šestega,« odgovori potem sodnik. Darilo odvetniku Nek odvetnik na Hrvatskem je vodil pravde za več kmetov
Šaljivi Slovenec (1884):	prinesli purana seboj. Prvi s puranom v naročji se predstavi odvetniku; ta ga prijazno sprejme, dá mu zahtevano razjasnilo in mu
Šaljivi Slovenec (1884):	je prigodilo, da je tako opravilo sodnija izročila celó mlademu odvetniku. Ta se hoče prvokrat dobro skazati in se toraj skrbno
Vanda (1888):	doktorjem Mačkom se je nehoté sešla. Slučajno je bila pri odvetniku svojem, ko nenadoma stopi v sobo tuj gospod. Odvetnik veselo
Vanda (1888):	ženo. Čudno mu je bilo pri srci, ko je pri odvetniku našel nekdaj tólikanj slavljeno Vando, ki mu je z velo
V krvi (1896):	drzne odtegniti čast in zaupanje njemu, mogočnemu bogatinu in najuglednejšemu odvetniku. »Hm, radoveden sem na to kramarsko politiko,« je zinil zasmehljivo
V krvi (1896):	laskajoče cvilil, skakljal, stiskaje rep med zadnje noge, ter lizal odvetniku roko. »Prav prijazen pes je Muki, gospod doktor, in pameten

▶ odveza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odvezo

odveso

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	freí To vest ozhe imeti, Nei h'spovedniku tei Gre odveso prejeti, Spoved, no grevenga Vtalashita Boga De on vſe odpusty
Abecedika ali Plateltof (1789):	pobulſ hati, inu proſim sa eno uredno pokuro inu sa odveso ſvojeh grehov.
Abecedika ali Plateltof (1789):	Boshjo pobulſhati, inu proſim sa eno uredno pokuro inu sa odveso ſvojeh grehov.
Abecedika ali Plateltof (1789):	Boshjo pobulshati, inu proſim sa eno vredno pokuro, inu sa odveso ſvojih grehov.

odveſo

Ta male katechismus (1768):	pregreshili, v' katiremu ti greshniki odpushanje svojeh grehov prosejo, inu odveſo od spovdnika dobèe. Jann. 20. Kolku shtukov shlishe k' spovdi
Ta male katechismus (1768):	gnado boſhjo pobulshat, inu prosem ſa eno uredno pokuro, inu odveſo mojeh grehov.

▶ odvezan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odvezan

odvezan
Blagomir puščavnik (1853): predenj bo polnoči. Zdaj gresta na breg. Čolnič je že odvezan. Mesec ravno iz zagor priplava. Tiho in mirno se ziblje

odveſan

Ta male katechismus (1768):	ſanezhuvanja, ali ſanikernoste je greh. Kader bo greshnek od grehov odveſan, al bo tudi skus tu od shtrafenge odveſan? Od shtrafenge
Ta male katechismus (1768):	od grehov odveſan, al bo tudi skus tu od shtrafenge odveſan? Od shtrafenge ne, ampak taista zhaka v' vizah na njega

odvezani
- oduesani
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): vognje vi morta od Gospued Boga od usa vasha pokojo oduesani biti inu tu jas vam sapouiem per tomi guautnomi inu
- odvezani
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Zeitung” piše: „Vsi cesarski vradniki so že prisege na vstavo odvezani, in so novo prisegli. Banalna vlada si prizadeva gledišče kupiti

odvezanih

odveznih

Aritmetika za učiteljišča (1885):	dne 1. oktobra); b) 2400 gl. k. v. štajerskih zemljiščnih odveznih obligacij po 104 (5% obresti od dne 1. novembra, dohodarine
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vsako posebej (pr. Stück), a pri vseh državnih papirjih, zemljiščnih odveznih obligacijah, zastavnih pismih (Pfandbriefe) in večinoma tudi pri prioritetah v

▶ odvezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odvezali
Tiun - Lin (1891): vstavimo ladijo. Še malo časa in bili bi hudo obtičali. Odvezali smo pripravljen čoln, a zajedno zapazili, da so tujci povezneno

odveže

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	kteri smo z verigami grehov zvezani, usmiljenje Tvoje dobrote milostljivo odveže.
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	več? “ vpraša tujec, „jaz ti dam koj dva za-nj. “ Frice odveže zvonec in ga z veseljem dá tujcu, a dva goldinarja

odvežeš

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni in na hladnim, suhim kraji spravi. Ko eno posodico odvežeš, je nar bolje, jih kmalo porabiti, ker sicer rade mehke
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Gospod! Svojo neskončno milost, de nas ne samo od grehov odvežeš, temuč tudi od šib, ktere si zavoljo njih zaslužimo, odrešiš

odveži

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in putram polivaj. Lepo pečeno varno v skledo vzigni, nit odveži, klinčke z ribe poberi, ktero potem s sokam, ki je
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in v vodi dve ali tri ure kuhaj. Potem ruto odveži, cmok podolgama in tanko zreži, lepo ob kraji sklede napravi

▶ odvezovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odvezovati
- odvezavati
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): manj vezila. Ako se rabi kot vezilo guma, je tudi odvezavati ni treba. Pod. 1 in 2 na tabli IV nam

▶ odvijati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odvija

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shido od kokonov odviti. (Konez. ) Kakó ſe shida od kokonov odvija ali ſnuje, je teshko s beſedo takó dopovedati, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ko jp pervizh obiraſh, preden zherve miſliſh v kokonih pomoriti. Odvíja pa ſe shida takó. V kotel vréle vodé, pod kterim

▶ odvisen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odvisna

Fizika (1869):	občno pravilo. Pod. 167. Velikost vidnega kota je pa očevidno odvisna od dvojega, namreč prvič od prave velikosti predmeta, in drugič
Fizika (1869):	kratek čas. Res da je ta hitrost električnega toka jako odvisna od sredstev, ki ga vodijo, ker imajo še celo kovine
Fizika (1869):	tlaka, s kterim tlači kapljina na dno posode, ni nikakor odvisna od tega, koliko kapljine je v posodi, ampak edino le
Fizika (1869):	v vodi, potem je jasno, da toplina nekakega kraja ni odvisna samo od njegove zemljopisne lege, da se iz té dáde
Zoologija (1875):	stanovitih okolnostih pa ta množina tudi znatno poraste, sploh je odvisna od temperature in zračne vlage, in nadalje tudi od gibanja

zavisna
Občno vzgojeslovje (1887): pri memorovanji deluje apercepcija. Od načina, kako se to godi, zavisna je sovršenost spomina. Ako na novo vstopivša predstava ne najde

odvisno
Fizika (1869): pak več kakor 60 nihajev. Ker je pa gibanje nihala odvisno od teže, in ker moč teže pojéma (§ 15.) tim

▶ odvisno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odvisno

Botanika (1875):	koncu večplodnih listov, je pa od tega, kako so soraščeni, odvisno to, ali bo pestič enopredalčast ali večpredalčast. Nekteri pestiči so
Botanika (1875):	gre redkeja kapljina v gostejo, ali narobe, to je pa odvisno deloma od kakovosti kože. Živalska mrena se v nekterih slučajih

zavisno

Občno vzgojeslovje (1887):	Vprašanje po smotru vzgoje je zavisno od odgovora na vprašanje o bodočem namenu gojenčevem. Tu je
Občno vzgojeslovje (1887):	Prav mnogo je zavisno od tega, da že pedagogična vlada pripravi pot strahovanju in

▶ odviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odvije
Gozdovnik (1898): svoji deželi ter beži pred njim kakor bebasta ovca. « Komanč odvije laso s svojih pleč, pritrdi konec za sedlo ter ga

odviti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pezhi. Zhe bi shide ne snal, ali dolgo ne vtegnil odviti, je tréba tako galeto prodati, de je mol ne sazhne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	III. Od ravnanja s shido. a) Kakó shido od kokonov odviti. (Konez. ) Kakó ſe shida od kokonov odvija ali ſnuje, je

od viti(združena oblika)
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti ane olta drvjei nadlveji al tv mei vso

▶ odvoden pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tvorjen, izpeljan; kontekst

odvodeni

Pozhétki gramatike (1811):	vprégajo kakor njih pervoobrasni glagl mettre: ino tako vſi drugi odvódeni od tih tukaj popiſanih. Zhe na to tablo gledaſh ino
Pozhétki gramatike (1811):	Odvődeni Zhaſi. I. Od ſdajniga snanivniga ſe odvodi veliven odjemáje nameſtimé

▶ odvoditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

odvoditi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): poſuſhiti, glej zhe je toliko nadol, de bi ga mogel odvoditi; ako najdeſh, de je to mogozhe, odverni nar pred vſe

▶ odvodnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odvodnica
Zoologija (1875): izhlapi skozi kožo, cenijo na 500 do 800 gramov. Obistna odvodnica vodi kri na svojem obtoku skozi obisti (ledvice), to sta

odvodnicah

Zoologija (1875):	kakoršni so namreč organi, po katerih se pretaka. Kri v odvodnicah ima več kisleca in njena vlaknina prej zakrkne, nego v
Zoologija (1875):	mogel najti razloček v sestavi ene in druge. Kri v odvodnicah, ki prihaja samo iz srca, je torej po vsem telesu
Zoologija (1875):	v odvodnicah. Pa akoravno je dokazano, da ima kri v odvodnicah ves drug fiziologičen pomen nego ona v dovodnicah, vendar se
Zoologija (1875):	Kri v dovodnicah je temnejša nego v odvodnicah. Pa akoravno je dokazano, da ima kri v odvodnicah ves
Zoologija (1875):	manj pa krvnih kolesec in scanine. Ono utripanje, katero v odvodnicah vzrokuje bijoče srce, izgubi se v laskovicah ter se zato

odvodnice

Zoologija (1875):	Sila, s katero krčeče se srce goni kri v velike odvodnice, je znatna. Poskušnje pri živalih, po kojih se dá sklepati
Zoologija (1875):	očmi, da one cevi, koje kri iz srca odvajajo, imenujemo odvodnice ali arterije, one pa, ki jo vodijo k srcu nazaj

odvodnico

Zoologija (1875):	v desni prekat, pri prvem udarci srca potisne v plučno odvodnico, ki se zunaj srca rogljasto razdeli, in to kri odpelje
Zoologija (1875):	skrči, stopi jasno rudeča kri iz levega prekata v veliko odvodnico v. od pod. 42 ter se po njenih razrastkih razširi

▶ odvožnja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

odvoz; Pleteršnik

odvožnja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pa na herbtu znosili. Kako lahko pa bi bila dovožnja, odvožnja in prevožnja po lepi cesti, in pa kako hitro bi

▶ odvračati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odvrača

Zlata Vas (1850):	tudi dar usmiljeniga Bogá za dežele, ker zrak čisti, bolezni odvrača in zemlji radovidnost daje. Torej se groma nikar ne bojite
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mu žival ne steče. Pomočki, s kterimi se steklina psov odvrača, so sledeči, in ker psi znajo steči v vsaki letni
Izidor, pobožni kmet (1887):	odvisno je večinoma Vaše zveličanje. Nobena reč naj Vas ne odvrača od službe božje, posebno pa od sv. maše ne, kajti
Gozdovnik (1898):	vi odrekli tega bogastva poprej, ko ste stali pri zlatovišču? « odvrača Fabij smejaje. »Sem, pa zato, ker sem vedel, da to

odvrazha
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ne sbolé,” „Kdor vé, od kodi bolesni pridejo; kdor té odvrazha in ve, koga de nima med bolesnijo shivine ſtoriti: verjemite

odvračaj
- odvrazhuj
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): odteklo ali ne? Ko ſe samok na vezh vish ravna, odvrazhuj ga ravno tako: 1. Ako samok od hriba isvira, in
odvračajo
- odvrazhajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe kashe, naj ſe ravno popiſanih pomozhkov poſlushi , ki bolesin odvrazhajo. Pri shivinah, ki imajo pa shé gotovo vranzhni priſad, naj

odvračal

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in vse vednosti o napredovanji poljodelstva zaničeval in od sebe odvračal, posnemaje le to, kar je od mladih nog se djansko
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	bogastvo, zdaj bom pa moral sramotno umreti. Vedno si me odvračal od Boga in vere, češ, saj ni večnosti, ne pekla

odvračam
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): psom, ki je stekline sumljiv, naznaniti, da kako večjo nesrečo odvračam. Sploh opomnim, da človek, ki se s takim psom peča

odvračati

Zlata Vas (1848):	ognja. Nad marsikterim slemenam je bila železna palica za strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg hiš majhni vertje, lepo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	moč, nadloge, ki izvirajo iz dragine? Dva pripomočka sta gotova odvračati pomanjkanje: varčnost (šparovnost) in pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo že

▶ odvreči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odvržejo
Gozdovnik (1898): maneč si oči. »Boj se bliža. Moji beli bratje naj odvržejo spanec. «

▶ odvrnenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

odvrnitev; kontekst

odvrnenje

odvernenje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Ozhe naſh sa odvernenje martranja shivál. (Poleg némſhkiga. ) Pravizhni ſe tudi shivine ſvoje uſmili
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobro rejenih shivinzhetih ; ſama na ſebi pa ta pomozh sa odvernenje te bolesni ni doſti. 10. Pri vſaki mozhni, dobro rejeni

▶ odvrniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odvrne

odverne

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	cerkovnim zvonam ljudi k molitvi opominjaš, Boga prositi, de šibo odverne, z ktéro nam žuga. Brez nehanja zvoniti je napčno in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zamašene in zamazane biti. — De se pa nevarnost ognja popolnama odverne, je dobro, okoli ceví, po kteri vroča sapa ferčí, iz
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi kdo ) nauk dal, kako se ta bolézen spozná in odverne*, morebiti bi se takó zamogel marsikteri kmet nesreče obvarvati, kakor
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Tone ves prestrašen in smrtno bled. "Jaz ali pa on," odverne Peharček s peklenskim smehom, in oči so mu divje žarile

odvrati
Lohengrin (1898): zemljo ščitim ti močnó, Da nič od tebe me ne odvrati, Obljúbiti mi moraš to: Nikdár me ne sprašávaj, Nikdár ne

odvrne

Zlatorog (1886):	Torej«, reče kmet, »Veljá mi potrpeti«. – »Nì tegà »Ni več«, odvrne zopet Bog, »to vzel »Nekóliko pred tabo je pustínjak. « »Nató
Zlatorog (1886):	na sveti dobro mi in léhko! »Tegà ni davno več«, odvrne Bog, »To vzel gospod je«. »Torej«, reče kmet, »Veljá mi
Zlatorog (1886):	pustínjak. « »Nató pa vzdihne kmétič: »O gorjé mi! « »In Bog odvrne mu: »Takó naj bo ti«. »Takó prišló je in takó
Gozdovnik (1898):	naklepajo«. »Kralji gozdov ne pojó drugače nego le s puškami,« odvrne Dormiljon glasno. »Apači poznajo to popevanje! « »Ne bo se več

odvrnejo
- odvernejo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bomo pervič od tega: kaj naj storijo gospodarji (kmetovavci *), da odvernejo, kar je moč, nadloge, ki izvirajo iz dragine? Dva pripomočka
odvrnem
Tiun - Lin (1891): »Teh nikoli ne dobite! « odvrnem mu mirno. »Dobro. Potem ostanete moj suženj! « bil je odgovor
odvrni
- odverni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bi ga mogel odvoditi; ako najdeſh, de je to mogozhe, odverni nar pred vſe isvire , kteri ſe v bajer zedijo, potem

odvrnil

odvernil

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hude ure bati. Pa Bog je od naſ vſo neſrezho odvernil, ali prebivavze Unajnih Goriz v Bresovſki fari je velika neſrezha
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	neprejenljivo misli, kakó bi mu škodo naklonil in cesarsko ljubezen odvernil. Tode kaj se zgodi? Hasan Kizlaraga se Sultanu Selimu nekidan

odvrnil

Ivan Erazem Tatenbah (1873):	in Ribelj od početka nij vedel kako bi to sumnjo odvrnil; mogoče, da se je nekoliko tudi zadetega čutil. »To nij
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	Tankega, ali vé, kam gre ta družba? Jedva je Tanki odvrnil, da mu ni prav nič znano, že obstanejo vsi ravno
Iz arhiva (1890):	pripravljeno; mati in deklè vsaj sta se sukali dopóldne gôri,« odvrnil je oče. »Tem bolje! – A treba bode iti. Vlak pride
Pegam in Lambergar (1891):	zopet kapelan. „Proti vsem vragom, kar jih je v peklu", odvrnil je oni. „A zdaj brž na delo, dokler je še
Na krivih potih (1893):	In to zaradi tega, ker si je prizadeval, da bi odvrnil hudobijo in zločin! »Ali ne stanuje v tisti koči, kjer
Gospa s pristave (1894):	ženske, njen varih in oskrbnik! »Svetli vojvoda, to ni zame,« odvrnil je kratko Celjan po nekolikem pomisleku. A ko mu je
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	poklekne in goreče moli k Bogu, proseč ga, naj bi odvrnil od nje vsako nevarnost in obvaroval zlasti njenega sina kake
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	čeprav jih je dobival dosti. Zato je tudi to pot odvrnil, da bo sicer ubogal, kar se mu je ukazalo, vendar
Najmlajši mojster (1896):	in še celó ženske? »E, ženske človeku vedno delajo zmedo,« odvrnil je pozneje nevoljni vratar, ko mu je Žlebnik pripovedoval izid

odvrnila

odvernila
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ſhe doſti v' ſmote ſapellalla, inu od resnize te vire odvernila. Is tega urſhoha nimash ti nobeno lohkamiselnoſt, kader virjesh, kar

odvrnila

Iz arhiva (1890):	vsuli na okrogli rami. Kakor bi bila oba istih misli, odvrnila sta se Olga in njen spremljevalec od tega prizora in
Gospa s pristave (1894):	je bila vsa zamišljena. Nevoljno je pogledala Loschija in mu odvrnila kratko: »Mislila sem, da vam zadostuje venec, ki ste ga
Gospa s pristave (1894):	lepše dneve, kadar bode Viljem gospodar; pa Virida mu je odvrnila, da je zanjo svet mrtev in da hrepeni le po
Hudi časi (1894):	njej povedal, da ima še orožje skrito; ona bi bila odvrnila vso nesrečo. Mož se je izgovarjal, da je bil pozabil
Lepi Tonček (1895):	res nekoliko ustavila in šla počasneje, ne da bi kaj odvrnila. Ona dva sta pa govorila vsakdanje stvari in pospešila korake
Usoda ka-li (1895):	si grenili življenje, ki je že tako grenko dovolj? « je odvrnila žalostno gospa Poljakova ter se zavila tesneje v svojo ruto
Dušne borbe (1896):	poseže po obojem, po denarju in tvojem srcu. « »Mati,« je odvrnila Sidonija, ki je bila že tudi izkušena v ljubezenskih rečeh
Materino srce (1896):	ti ... vse ti dam ! — Vse! « »Saj sem že rekla! « je odvrnila; mirno, ponosno, kakor zmagovalec, je stala pred njim in tiho
Gojko Knafeljc (1899):	nekaki zadregi. »Ne mudi se tako! … Z mano pojdi,« je odvrnila resno ter stopila v sobo pred njim. In Gojko je

odvrnili

odvernili

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	komej na po reſniza, ino de ga bodo doma ſpet odvernili mu rezhe: „Kdor sa plug prime, ino ſe sa ſebo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	radi trudnimu uzheniku pervoſhili, nov trud bi mu bili radi odvernili. Pa Jesuſ je otroke is ſerza ljubil, ino ta neprijasnoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dobroto, ktero jim bratovſhnja ſ. Florijana vſeſkosi delí, od ſebe odvernili. Kako vſhezhno bi bilo sdaj vſim pogorèlzam povernilo, ktéro bi

odvrniti

odvernit
Tine in Jerica (1852): kaj taciga pritoževala. Kristjan ne toži čez terpljenje, Če ga odvernit ni v stan’ Nabira ž njim si zasluženje, Če je

odverniti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivinzhet ne popade? Jes vam rezhem: Loshje je tó bolesin odverniti, de shivine ne prime, kakor shivino osdravljati, kadar jo shé
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in nerodovitne ostanejo. Pri nekterih drevesih se da škoda toče odverniti, če se rane z drevesnim mazílam berž in še pred

odvrniti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	vsem se bode predložil načrt postave, ki ima za vselej odvrniti zlo-rabo ustavnega p oslanstva. — V posebno skrb priporočam šolstvo; resno
Oče naš (1885):	bogastvo prineslo. Gospod, tebi je znano, koliko me je stalo, odvrniti svoje srce od bogastva urno pridobljenega in ga tebi ohraniti

▶ odvrniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpraviti; SSKJ

odvrne
- odverne
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ima. Poſluſhajte tadaj, kaj Je ſtoriti, de ſe ta bolesin odverne, in ravnajte ſe po tém v takim zhaſu po ſledézhih
odvrnejo
- odvernejo
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): samo po sebi. Da se ti napotki sčasama in popolnama odvernejo, zamore učenik po poduku šolske mladosti nar več pripomoči. Mlade

▶ odvrniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odstraniti; SSKJ

odvrnil
- odvernil
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): tedaj se ljubimu Bogu zahvalite, de je nasledke Vaših pomot odvernil, de je Vašo nedolžno tovaršico otel, Vašiga verliga sina ohranil

▶ odvrnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odvrnjena
- odvernjena
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): štirkratsto tavžent ovác pocepalo. Zdej pa je ta strašna kuga odvernjena, kjer je stavljenje kóz vpeljano. Lejte neizrečeno dobroto, ki je

▶ odvrnjenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

odvrnitev; kontekst

odvrnjenje

odvernjenje

Oče naš (1854):	Teodor molitve opravljal in je z ljudstvom za mir, za odvernjenje vojske molil. In ni ga bilo serca, ktero ni z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nič ne pomagajo in tudi vprihodnje pomagale ne bodo za odvernjenje dragine; mi bomo to reč djansko pred se vzeli in

▶ odvzet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odvzeto
- oduſetu
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Poshtenje enega zhloveka bo doſtikrat le is eno samo beſſedezo oduſetu, inu se namore is dolgem govorjenjam vezh naſajpoverniti. Prava, dobra

▶ odvzeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odvzame

odvsame

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu njeh naresveshe, ampak le pravizo k' sakonski dolshnuſti nyma odvsame, de ſe sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta dapolniti, dokler
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolesin ne prime , zhe ſe jim kri po pravi méri odvsame (poſtavim odraſheni goveji shivini 6 do 8 mérz ali maſelzov

odvzame

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na debelo, de se ti bo polagama sušil; obtesanje mu odvzame preveliko mokroto. Plohe, dile in late réži koj iz siroviga
Botanika (1875):	leta za poredoma repa seje na kako njivo, se jej odvzame še le toliko fosforovo-kislih soli, kolikor z eno samo pšenično
Botanika (1875):	manj. Med tem ko polju, štiri orale velikemu, pšenična žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame repa, na-nj posejana, le
Botanika (1875):	orale velikemu, pšenična žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame repa, na-nj posejana, le 38 funtov teh soli. Če se

odvzamejo
Zoologija (1875): ob hrbtanci. Njihovo opravilo je, da v nje vstopivši krvi odvzamejo nekoliko vode in več na tej vodi razproščenih snovi. Te
odvzamemo
Kemija (1869): si, da neki kristal sostavljajo štirje atomi, pod. 66. Ako odvzamemo en atom, a na njegovo mesto postavimo enako velik atom

odvzel

Roza Jelodvorska (1855):	Tudi vam bo dobrotljivi Bog kmalo nadlogo odvzel, in vam zopet dobriga očeta podaril. « »O moj Bog! « reče
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	po pokrajini. Maori, ki je O'Niela smrtno ranil, je priskočil, odvzel si kot plen njegovo dvocevko in zapustil naseljenca, misleč, da

odvzelo
Botanika (1875): reže svojega listja, in poskušnje so pokazale, da se je odvzelo ogljenčeve kisline zraku, ki je tekel skoz balon, napolnjen se

odvzemi

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	jesihom in ga 24 ur dolgo na nogi pusti. Potem odvzemi oklad, polij rano z imenovanim zdravilom, jo pokri s kodeljo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	odcedi in ji prideni dva lota solitarja. Za eno dristljo odvzemi pol maselca te poparine in ji prideni en lot lanenega
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	zemljo, odpusti mi vse moje grehe in vsled tega odpustka odvzemi mi milostno vse kazni, ki bi jih moral v tem

odvzemite
Ljubite svoje sovražnike! (1899): Da, verujem, da bosta držala besedo, kakor vsak pošten človek; odvzemite jima verige! “
odvzemo
Ljubite svoje sovražnike! (1899): Anglež; — povej to svojemu tovarišu! Takoj velim, da se vama odvzemó verige, če mi obljubita s častno besedo, da ne bosta

odvzeti

odvseti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	veſelilo, ino nihzhe vezh vam vaſhiga veſelja ne bo mogel odvseti. “ Sdaj Jesuſ v' ſredi ſvojih apoſteljnov per tihi nozhi ob
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	malo vershe, naj ſkerbno prevdari, kako bi mogel mozhvir mu odvseti. Nar pervo tadaj naj pregleda: koliko, in kam ſvet viſi

odvzeti

Mlinar in njegova hči (1867):	Ej njegov pogled ne more nič ne pridéti, nič ne odvzeti. Kedar je božja volja, pa se mora zgoditi. Meta. To
Fizika (1869):	železa po volji napraviti magnetičen, in mu to lastnost spet odvzeti, tako da smo v stanu, s pomočjo od elektromagneta izhajoče

▶ od začetek predlog + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ IMP

od začetka

odsazhetka

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Buh kateri je te dnarje skrov alpokopou bareiga kaker prei odsazhetka je poviedano bu? on bo tabei sagvishno pokasov zhei je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	metuljkam po shivljenju ſtrèshe, preden jajzhke lezhi sazhnejo: to je odsazhetka meſza liſtopada naprej. To je tako ſtoriti: Is ſlame ſe

▶ od zdaj predlog + prislov, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

od zdaj

odzdaj

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	slovenskem oznanilom napravil, očitno zahvalimo, upajoči, da bo se to odzdaj večkrat zgodilo. A. Strajnšak. Iz Laškiga. Pretečene dni je naša
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	z enim glasom reklo: „Tako je pràv, da bi se odzdaj le vse, kaj bo občini potrebno vediti, v našem slovenskem

▶ odzdolaj prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spodaj; [sskj]

odzdolaj

od sdolaj(združena oblika)
Svetu pismu noviga testamenta (1784): kar v' vuſta nótèr grę, v' trębuh pride, inu bó od sdolaj vùn vèrshenu. 18. Kar pak is vuſt vùn gre

odſdol

Kratkozhasne uganke (1788):	eno odſdol- perſtavi, te uge 2. pak pojej, ter puſli odſdol go. na use 3. platy shteri, inu njeh bo >et
Kratkozhasne uganke (1788):	eno zhesbplo-prezh. : eno odſdol per-ivi, inu 2. pojej, inu kedu odſdol go¬ri sh tej e, njeh bo spet na usako plat
Kratkozhasne uganke (1788):	oku uſami spet odſgor od usakega vog-la eno zhesbplo-prezh. : eno odſdol per-ivi, inu 2. pojej, inu kedu odſdol go¬ri sh tej
Kratkozhasne uganke (1788):	de se vinu skus ruto prezedy; tedej bo węla voda odſdol sama; erdezhe, ali ermenu vinu pak odſgor ſtalu. VII. Eno
Kratkozhasne uganke (1788):	uſaint J teh ſgorneh treh voglov eno zhe-'plo prezh ; eno odſdol- perſtavi, te uge 2. pak pojej, ter puſli odſdol go

osdolaj
Biblia (1584): ſkusi uſta notèr gre, tu gre v'trebuh, inu bo osdolaj vun vèrshenu: Kar pak ſkusi uſta vun gre, tu pride

▶ odzdraviti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odzdravi

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	sušici, kašlju, garjah i. t. d. ne. Taka se težko odzdravi, in če se ne ozdravi, gré konjaču. 2. Če imamo
Žalost in veselje (1870):	zamorca. — Lavrencij in Aleš pozdravita ga arabski, on pa jima odzdravi nekako začudeno ogledovaje ta dva nevadna ptujca. "Kdo sta vidva
Vanda (1888):	soseda. »Dobro jutro, gospá! « pozdravi Vando. »Dobro jutro, gospod Slápar,« odzdravi mu ona, »kaj Vas je napotilo k meni v veliki
Gostačeva hči (1891):	je bilo tako soparno ...« »Bog nam ga daj dober dan! « odzdravi mu silno sladko. »Da, vroče je, saj je pa tudi
Od pluga do krone (1891):	imeni božjem. Na dobro zdravje, Detelja! « »Bog blagoslovi, gospod Jurij! « odzdravi Detelja in pridvigne kapico. »Vina nimaš slabega, Detelja, kar je
Lisjakova hči (1892):	pristopi Lovro in ga pozdravi: »Dobro jutro, oče! « »Dobro jutro! « odzdravi mu starček in ga pogleda po strani, »danes si pa
Na krivih potih (1893):	in ga pozdravi. Ta ga plašno pogleda in nič ne odzdravi. Ivan ga poprosi, ali bi smel in mogel prenočiti pri
Hudi časi (1894):	dobro godi. »Nič sile; če ne bo hujšega, gospod komisar«, odzdravi izza mize drug korenjak in se zravna po koncu. Videlo
Napoleonov samovar (1898):	vendar ne bomo šteli med starine? (Se ji prikloni. ) Ljudmila (odzdravi hladno). Ali me nisi klical, papa? Drenovec. Nisem — toda le

▶ odzgor prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odzgor

odzgor
Zoologija (1875): šilast, zdaj kratek in debel, kapičast, valjast, od strani ali odzgor stisnen, raven, vpognjen ali le na konci prikrivljen. Na korenu

odſgor

Kratkozhasne uganke (1788):	bo, koker hitru ti v' hisho naſaj notriſtopesh, na miſo odſgor doli s' peſtjo wutel; ti pak k' miſi skózhi, ter
Kratkozhasne uganke (1788):	koker poprej, na use tri platy 13. ,'oku uſami spet odſgor od usakega vog-la eno zhesbplo-prezh. : eno odſdol per-ivi, inu 2.
Kratkozhasne uganke (1788):	bo węla voda odſdol sama; erdezhe, ali ermenu vinu pak odſgor ſtalu. VII. Eno qvarto uganiti, katiro gdu is pushla vonſmakne
Kratkozhasne uganke (1788):	v' VIII. Neſha v' I. Shtej v' ti povedani tabli odſgor od desne na levo plat doli; tedej si je Anſhe

▶ odzivati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odziva
Zlatorog (1886): In glásov njénih vzdíhanje bridkó Iz pesni moje mêhko naj odzíva, Moj spev spomin preteklih dnij naj bo!

▶ odznotraj prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odznotraj

odſnotrej

Kratkozhasne uganke (1788):	ſnam. Uſami krędo, ter ſapishi to besedo: zhernu. Kaj je odſnotrej votlu, odſvunej poln lukn? En naperſtnek, ali fingrat. Kajſen antverh
Kratkozhasne uganke (1788):	naspim. Mák. Sem odſvunej po zelemu ſhivotu gladka, ked ſhamet: odſnotrej ked vovk kosmata: okrogla ked kugla. Nog szer nimam, vender

▶ odzunaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odzunaj

od svunaj(združena oblika)
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): per ljudéh. Tudi bo po simi rajſhi pod ſtrehoj, kakór od svunaj na merslim. ” Dedek ſo fantu pokásali, kako naj ptizhu

osuna

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	drujega kaker aneniavi kruha noi anemavi vode pashebrati morash ti osuna shishe databei neshzhier nabo samerkou nai bol bodash ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pokonzhoſt jemeti noi kar an shiu zhvovak nema satu vedeti osuna eniga kateri bo tabei ob guishnomi zhasi jeſti dav! ti

▶ odzvoniti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odzvonilo

Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859):	želodec mi je vedno pravil, da je poldne že davno odzvonilo. Pa en malo bi bil znabiti še poterpel, ali Boštjanovo
Na stricovem domu (1860):	Ravno kar je odzvonilo v šemklavški cerkvi tri četerti na deset. Težko sem že
Kranjska nevesta (1864):	moja strežnica? " „Pozno je že, tema je. Angeljsko češčenje je odzvonilo. " „O dolgo sem spal, že mi je bolje. " „Bog bodi
Nevera (1878):	se hoče maščevati posebno nad Lazarjem. Marijo je že davno odzvonilo, a on le še tava po vaši okrog, kuhaje ove
Vanda (1888):	mi postane vsakdanja. Prišel sem, ko je že davno póludne odzvonilo, ali še sem moral dolgo čakati, predno sem Vas dobil
Zádruga (1890):	lepo ohranile, kakor v Prnjavoru. Ko je na Sveti dan odzvonilo poludne, izpraznile so se ulice in bilo je tiho in
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	z doma, podali so se kar v tek, ko je odzvonilo. Za drugimi je sopihal tudi petnajstleten deček, o kterem naj
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	popolnoma. In res slutnja ga ni varala; komaj je bilo odzvonilo, ko stopi Mušič v prodajalnico. Prišel ga je zopet opominjat
Prve hiše (1896):	kadar bi zaspal najrajši, pa ne moreš. Dan je že odzvonilo, nesrečni oče pa le še ni mogel zaspati. Šele zjutraj

▶ odžagati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odžagaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): tertnega debla, ter ga, kjer je najbolj okroglo, odreži ali odžagaj, ali v zemlji ali koj nad zemljo; prevezi ga pa

▶ oersted samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

oersted
Fizika (1869): Odstotek, Procent. Oersted, 176. Ogib, Beugung, 102. Ogibati, beugen. Ogljenčevo kisel, kohlensauer. Ogljenec

▶ oesterr. okrajšava ↘ goo300k, IMP

oesterr.
Kmetijske in rokodelske novice (1846): slaba letina, v knežijah poleg Donave je tudi ne hvalijo. (Oesterr. Lloyd. ) Dopisi iz raznih krajev. *) Od štajarsko-krajnske meje 27. Grudna

▶ ofer samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ofer

Branja, inu evangeliumi (1777):	po tvoji dobruti miloſtvu ohraniſh, mi tebe ſkus ta pohlevni ofer naſhe andohti, inu molitve ponishnu proſimo, dej nam ta potrebni
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	blo ; Tukei pa na oltarji Je skritu tu telu. Ta ofer svete Maſhe Ta je tega spomin , De je sa grehe
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	meſu, no kry Nar bolſhi ofer stury. 2. Skus ta ofer, k'dirga damo, Dei, de vſelei o Gospod! Tvoju ſerze
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Bog! dau naprei. 4. Pusti ti h'tebi prit' Ta ofer svete Maſhe O Bog! sa grehe naſhe Tiste nam odpustit'
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	naſs tvoi. 3. Na Krishu v'Lubesni pravi Ofrou se ofer kervavi, Kir je ſmert sa naſs prestau.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Tebi perporozhimo Ta ofer o Gospod! Nei tebi Bog dopade Naſhiga peitja glaſs , Dodeli
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	h'Offertoriu. 1. Bog! tebi nei dopade v'Nebo ta ofer ſvet', Sproſiti tvoje gnade Sa naſs, no zeli Sveit. Sdei
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	dei Nam po ſmerti h'tebi prit', No tvoi vezhni ofer bit'. Ta shtiri inu dvaista Peiſem. Sanctus. 1. Trikrat svetiga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	peli; po maši je bila poroka, po ti pa darína (ofer) za vnovič poročena pobožna zakonca. Po vsih teh opravilih je

offer

Biblia (1584):	pak védili kaj je tu: Ieſt hozhem miloſt, inu nikar offer, taku bi vy nebili te nedolshne obſodili. Tiga Zhloveka Syn
Sacrum promptuarium (1695):	Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de bi skusi leta moj danaſhni Sveti offer enu ſrezhnu novu lejtu hotel dati N. N. Duhounim, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak vędili, kaj je tó: Jeſt hózhem miloſt, inu ne óffèr: taku bi vy nikóli ne bily obſodili tę nedólshne. 8.

vofer

Ta male katechismus (1768):	skus J. Xtusa se kaj sprositi. Koku je en Kriſhne vofer? Ke S. Masha je ſatu narbel noterpostavlena, de be bila
Ta male katechismus (1768):	ta ſakrament ſa en vofer derſhy? Ke je en zhiste vofer novega teſtamenta, katire je namest kervaveh vofrov judovske stare postave
Ta male katechismus (1768):	Tu dolſhnu molenje, inu pozhastenje tega S. ſakramenta. IV. Ta vofer; inu V. Tu uſhivanje tegaistega. Kaj se more od resnize
Ta male katechismus (1768):	premorneste S. Mashe dejleſhne? Pervezh: Sam Buh, katiremu se ta vofer te molitve samemu vofruje. II. Kristus, koker zhlovek, ke
Ta male katechismus (1768):	Je ta ſakrament tudi en vofer? Vofer novega testamenta, katire se bres kryvy oppravla , inu se
Ta male katechismus (1768):	on sam je ta vofer, inu katire vofruje. III. Uſſi, katiri so v' gmajni teh
Ta male katechismus (1768):	se spravit, inu gnade boſhje uredn gratat. Koku je en vofer te ſahvalle? Ke mi skus tu spoſnamo, de uſſe, kar
Ta male katechismus (1768):	ſemli. Koku bodo svetniki dejleſhni? Ke se od Kristianov skus vofer S. Mashe zhastèe, ony pak ſa pomuzh teh Kristianov per
Ta male katechismus (1768):	Kolku sort je vofria S. Mashe? Shtire. I. Je en vofer te molitve. II. Te proshne. III. Te sprave. IV. Te

ofrom

ofram

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	2. s'Tem ofram tud' srozhimo Duſho , ſerze, telu , Inu perporozhimo, Deb' tebi vſhezhu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	naſs. Bodi vſel poſvezhena Tvoiga Jmè ſvetust, No s'tem ofram zheſhena Ta boshia viſokust. Ta trydeſeta Peiſem. h' obhaylu. 1.

ofrov
- ofro
  Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): sapovei. 5. Ta sveti Sacrament vſelei Svestu mormo zhastiti. Starih ofro postave sdei So she nehale biti. Ta viera naſs tukei

ofru

ofro
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): ſe varvali, Kar ti nam prepovesh. 3. Mi tudi h'ofro damo Naſhu truplu, no kry, Inu vſe, kar imamo , Tebi

ofru

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ni ſte le vy sa tiſte Chriſtuſa h'enimu kervavimu ofru vaſhi jesi kuph? sakai ſe sdei tiſtih grosite? sakai ſe
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vſelei ena druga h'offert, 1. Kar ſe je kol Ofru sneſhlu Per shvini, no drugmu vezh v'Starih Leitah, vſe
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	4. Vsemi vſe pozhutke naſhe, No vſe ude h'ofru tei, Skus ta ofer svete Maſhe, Inu s'tvoje gnade

▶ ofert samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

ošabnost; nemško-slovenski slovar

ofert

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſapravel, ſupet noterpernesl. Polej! tu je bla pregreha mejſta Sodome: ofèrt, sitoſt, obilnoſt, inu namarnoſt. Lenu, inu namarnu bode umerl, katire
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vbógim, inu meni ſliſhal? Ali niſi ti rajſhi vſe na ofert, na jęlinu pyazho, na prepovędane luſhte, na ygre, na kojne

offert

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	bo. Try inu dvaista Peiſem. She vſelei ena druga h'offert, 1. Kar ſe je kol Ofru sneſhlu Per shvini, no
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſerzá, inu ierzhnouſtne , saſtopne v' ſvojim djainu, inu ſrezhne; pomęni offert, bogaſtvu, hvalo, otroke, Kardinale, Shkoſe, Prelate, inu viſsoke Goſpode. Zelu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	notrajn ga sovrashnika? Vęjſh kaku ſe imenuje? On ſe imenuje offert, prevsętnoſt, napuh, prasna hvala, inu

▶ oferten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ošaben, nečimrn; nemško-slovenski slovar

ofertna
- offertna
  Sacrum promptuarium (1695): bi bil vumerl. Ta peta je bila ena Mailenderza, taku offertna, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo. Ta ſeshta

ofertni

offertni

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu katęro sa lępſhi, kakor drugih dershiſh; ta tvoj bol offertni gvant, kakor tvojga ſoſęda, katęri morebiti ſhe ny tvój: vſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu najęmnik ſvojo vęjſt. Vſaki gręſhnik imá ſvojo vęjſt. Ta offertni, ali prevsętni ſvojo, ta togotni ſvojo, ta nezhiſti ſvojo, ta

▶ ofertorij samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

ofertoriju

offertoriu

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vstajaine, No tu vezhnu shiuleine. Ena inu dvaista Peiſem. h'Offertoriu. 1. Bog! tebi nei dopade v'Nebo ta ofer ſvet'
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	h'nuzu nam. Dve inu dvaista Peiſem. Ena druga h'offertoriu. 1. O Bog! mi ſaki zhaſs Shelimo te zhastiti, Brumnu

▶ oficir samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oficir

Zlata Vas (1850):	bije. In ko poslednjikrat udari, se na naglama vrata odprejo. Oficir v hišo stopi, lepo napravljen z visokim peram na klobuku
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	jedli, ki so nazadnje tako drage bile, da je angležki oficir za eno mačko 15 fl. našega dnarja dal. — Divjaki na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	njim. Berž veli svojemu kočijažu, naj ga doteče. Ko pa oficir opazi cesarja za sabo, gleda mu jo upihati; al z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se na lahki droški hitro po ulici pelje en častnik (oficir). Naključi se, da se car pelje za njim. Berž veli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	jo upihati; al z enakim derkom sledi cesar za njim. Oficir je dobro vedil, da se mu ne bo dobro godilo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	truplo v Tibero verže; ali nek oficir v plašč zavit je bliže stopil, služabniku pomignil in mu

oficirja

Zlata Vas (1848):	tednov, Ožbetovih gorečih besed in mize polne zlatá, in lepiga oficirja z zvezdo na persih in tamne polnočne ure ni mogel
Zlata Vas (1850):	so vsi iz enega namena prišli. In pogledajo zopet berhkiga oficirja, kteriga so živiga hudiča mislili; pa vsak je spoznal, de

oficirjem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	škof Godeasi z ginljivo besedo v nemškem jeziku k pričujočim oficirjem. Potem so blagoslovili zastavo, v ktero se je 300 žebljičev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Rusom podali, le Izmail-paša (Kmety) jo je še z enim oficirjem, prekanivši prednje straže, pobegnil. Kars je naj imenitneja terdnjava male

oficirjev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Berilo za kratek čas. Rusovski car Pavel in eden njegovih oficirjev. Car Pavel je ojstro ukazal, da se ne sme naglo

oficirji

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	so se nekidaj s Turkam bojevali. Ob sedanjim času pa oficirji Krajnce hvalijo, de so nar boljši soldatje, kader se enkrat
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Večkrat smo se ta veseli večér, kteriga slovesnost so tukajšni oficirji našiga in horvaškiga regimenta povikšali, spomnili na slovesno besedo Slovanske
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	očitno pred bataljonom feldvebel Dejak povikšan za podlajtnanta. Opoldne so oficirji v kosarni gostili vojake, ki so bili prav židane volje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so nocoj igrali diletanti (oficirji) in so se tako dobro vedli, da sta Cesar in

ofizirji
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): v' sgorno verlo prebivavnizo pelja. Saverſhki goſpod ravno s nekimi ofizirji, ki ſo jih objiſkovali, kvartajo. Ivanek ſe vſakterimu goſpodu lepo

▶ oficirski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oficirski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bivanje na morji ali na suhem, ki so različne po oficirski časti. — Na političnem polji je te dní precej velika suša

▶ ofnati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP

odpreti; nemško-slovenski slovar

ofnala

ofnava

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svsa Kriſtvsa, katera je niegovo S Stran prabodva inv ofnava shegneime nes inv vsolei ta S roshenfarbara kri ta bodi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je bila to pra sveto stran prabodva inv nia serzi ofnava daje ven takva kri noi voda: Jas se N: perporozhim

▶ ofrati glagol, glavni, dvovidski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dati, darovati; [sskj]

ofra

offra

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Mati, Hzhy, inu Nevęſta, shaluje, ſe mojſtri, inu ſe gori óffra. Kdó móre isrezhi, kaj
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	II. Premiſhluvanje. Ona je tudi Nevęſta ſvętiga Duha, inu sató óffra is lubęsni pruti zhlovęſhkimu rodu ſvojga lubiga Syna gori, letó

oſſra
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſi vſe perterga, de lę nà kup grabi: en nezhiſti óſſra ſvoj myr, ſvoje premoshenje, ſvoje sdravje, de lę vshiva. Ali

ofraj

ofrei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	da ti spat gresh shebrei 5 obomari noi ano vero: ofrei gori kaker je prei meudano tu ofruanje: tu sto-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tudi 93 ozhanashou noi tekai obamari inu 7. vier poshebrei ofrei gori tei pra. S. S. S. Troizi h' zheſti tega

ofral
- offral
  Sacrum promptuarium (1695): sa odpuſzhajne grehou tiga folka ſam ſebe je Ozhetu Nebeſkimu offral. Chriſtus dum adhuc infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro impijs mortuus
- offrau
  Sacrum promptuarium (1695): na mejſti djaina vſeli, inu na mejſti erdizhih slatou ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de bi skusi leta

ofram

offram

Biblia (1584):	Kateri kuli pravi k'ozhetu inu k'materi: (Kadar je offram, taku je tebi tu veliku pridniſhe) ta dobru ſtury. Od
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	rékàl ozhętu, ali materi, kar koli sa eni dar jeſt óffram, bó tudi tebi h' pridu. 6. Inu ne bó ſpoſhtùval

ofram
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): no kry, No Lubesen zhastite Mojo , kir tu stury. Se ofram Krishan biti, Inu vmreti sa vaſs, Sa tu mene lubiti

▶ ofrati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ofruje
Praemium sa male otrozhizhke (1810): tudi uredni bli, tajſtu vlsakdan prejeti, koker ſe tudi vſsakdan ofruje. Pr. Bomo pa vſsakdan pruti proſsili sa Kruh Duſhe, jenu

▶ ofrovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP

dati, darovati; [sskj]

ofruje

vofruje

Ta male katechismus (1768):	on sam je ta vofer, inu katire vofruje. III. Uſſi, katiri so v' gmajni teh svetnikov, tu je
Ta male katechismus (1768):	Pervezh: Sam Buh, katiremu se ta vofer te molitve samemu vofruje. II. Kristus, koker zhlovek, ke
Ta male katechismus (1768):	ſatorej se tudi le samemu Bogu na zhast ta vofer vofruje; svetnikam pak le k' ſahvalli ſa taiste gnade, katire je

▶ ofrt samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

prevzetnost, ošabnost, napuh; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

ofrt
- ofart
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): na iberzhne rezhi: h' pianſtvi alpa k' shpili inu na ofart: dabi ti skues tu Boga mov shaliti noi bilshnje pohushati

▶ ogel samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogel

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dober je za kurjavo, ker daje veliko vročine. Cenijo tudi ogel njegov. Sadje tega germa — gloginje — je valjovito, ko mesca oktobra
Rudninoslovje (1867):	ploskev, ki se v oglu shajajo, i po tem se ogel imenuje: triplosk, četveroplosk, petoplosk, šestoplosk itd. 2. na kakovost strinjajočih
Rudninoslovje (1867):	ploskev strinja v enej točki, onda se ta točka imenuje ogel (Ecke). Pri oglu je treba spet na dvoje paziti, namreč
Rudninoslovje (1867):	strinjajočih se robov, ako so si robovi enaki, imenuje se ogel enakorob, ako so pa robovi razni, tudi ogel se zove
Rudninoslovje (1867):	imenuje se ogel enakorob, ako so pa robovi razni, tudi ogel se zove raznorob, i to dvorob, trirob itd. Na dvorobem

ogla

Pomladanski vetrovi (1881):	klic močenega glasú, in kmalu potem se prikažeta izza hišnega ogla dva mlada človeka. Prvi nekako bolj mestno oblečen, šibke rasti
Kočarjev gospod (1882):	ali pa nemških ljubljanskih uradnikov! Tedaj se je prikazal okrog ogla moj prijatelj Janez Zimovič. Žareče svoje oči je metal po
Luteranci (1883):	kliče na vse pretege na pomoč. A predno pritečeta izza ogla tovariša Sodar in Jahač z dvema hlapcema, izginol je kaplan
Žrtva ljubosumnosti (1884):	Od daleč vidi okna mrklo razsvetljena. Tiho se priplazi do ogla. Ne upa si dihati, da bi se ne izdal. Potém
Iz arhiva (1890):	razpočene mize. Tačas je že tudi priropotala stara kočija izza ógla in obstala pred teraso. »Dolgo se mi ne mudita! « naročal
Od pluga do krone (1891):	tekel ob Ljubljanici do Čevljarskega mostú, ali bolje rečeno do ogla gimnazije in ob gimnaziji in hišah na sedanjem cesarja Jožefa
Lisjakova hči (1892):	ga po vratu in počasi odjahal dalje. Ko izgine okolo ogla, vzklikne Klotilda žalostna: »Teta, zakaj jaz ne znam jahati! Dirjala
Senanus (1892):	Zdi se mu, da mora stara ženíca zdajci priti okolo ogla, in ako ne ona, pa vsaj — nič, nikogar! ... »To mora
Pod streho (1897):	debelo bruno ob zidu; kar mu zakliče tovariš z drugega ogla hiše: »Nando, zdaj gre Zinka! « Urno je skočil na oni

ogle

Rudninoslovje (1867):	središče i vežejo druge znamenite točke, n. pr. nasproti ležeče ogle, ploskvena središča i razpolovišča robov. Kristalni liki se med sebój
Rudninoslovje (1867):	trikoti (4 zgoraj, 4 zdolaj), ter ima: sl. 44. dvojne ogle: 2 štiroploska enakoroba a na koncéh glavne osi, roglja imenovana

ogli

Rudninoslovje (1867):	i tudi po tem, kako so razvrščene ploskve, robovi i ogli okoli osi. Najvažnejši likovi so ti-le: I. Kockini ali tesularni
Rudninoslovje (1867):	štiroploske dvorobe b na konceh stranskih osi, zato tudi stranski ogli zvani; i dvojne robove: 2 x 4 = 8 (4 zgoraj
Rudninoslovje (1867):	mislimo si v likih ravne črte, okolo kterih so likovi ogli, robovi in ploskve enako razvrščene. Take ravne črte imenujemo osi

oglih
Viljem Tell (1862): se vrata, se bojim nesreče. Izdaja, sum posluša na vseh oglih; Poslanci sile vrivajo se v hiše, Potreba skoro je, da

oglom

Domen (1864):	pa zaspana sta se izgubila tudi onadva vsak za enim oglom. Samo v gradu sta čula še dva človeka. Luč je
Domen (1864):	je župan, kajti on je bil junak, ki je za oglom potolkel miadenča, „imamo ga, naš je! " Zdaj se prikaže nekaj
Domen (1864):	pod oknom, pusti svojega kervavega pajdaša, ter jo zavije za oglom. Ni hotel čakati, da bi ga bil poprejšnji njegov gospodar
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	s toboj! « Obrne se in vsi odhajajo, izgube se za oglom gradovega hodnika, in iz grada ven, na polje megleno. Nobena
Bolna ljubezen (1874):	oni dan — ali mi verjameš? — je letel čez njive za oglom naše hiše — zajec. Misli si, koliko da jih mora biti
Cvet in sad (1877):	svoje hiše čudno in grdo večanje in kletev. Okrenivši za oglom vidi Nežo Rožmarinko, na tleh sedečo in režečo na njegovega
Marjetica (1877):	v obližji hiše, po mejevji pa ponižen kraljiček strže za oglom. Celo nebo je spremenjeno. Sanjavi oblaki beže tako urno, tako
Cvet in sad (1877):	prepira. Pojdi brž! « Mreta vstane in se takoj skrije za oglom žage proti drugej strani. Šepec se oddahne, pogleda tja proti
Gojko Knafeljc (1899):	se mi, da nisem na svetu sam glumač; za vsakim oglom lahko brcnem ob druzega! In tako se na svetu vedno

oglov
Rudninoslovje (1867): jako razlikujejo po številu i po obliki ploskev, robov i oglov i tudi po tem, kako so razvrščene ploskve, robovi i

oglu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	on bukve v rokah derži zaperte, zaviše nekoliko listov na oglu nazaj, ter praša kakiga pričijočiga, ktera številka je na zadnjim
Rudninoslovje (1867):	dvoje paziti, namreč: 1. na število ploskev, ki se v oglu shajajo, i po tem se ogel imenuje: triplosk, četveroplosk, petoplosk
Rudninoslovje (1867):	se zove raznorob, i to dvorob, trirob itd. Na dvorobem oglu se vrsti navadno ostrejši rob s topejšim, ali daljši s
Rudninoslovje (1867):	enej točki, onda se ta točka imenuje ogel (Ecke). Pri oglu je treba spet na dvoje paziti, namreč: 1. na število

▶ ogenj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogenj

ogen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ti obertnik in rokodelec: ali bota še kresala dan današnji ogen s „cundrom” po stari šegi ? Hitrejše in cenejše se mora

ogenj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	predivo doma v pezhah ſuſhé i t d. Priprave sa ogenj gaſiti ſo na desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti , ki nar vezh isdajo, ſhe malokjé imajo, Sraven téga
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	mojo stanovanje je tudi brez nevarnosti, de bi se ga ogenj lotil, zato mi tudi ni potreba k sosedu iti gasit
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	pobožniga Abrahamoviga strička, z njegovimi vred odpeljala, ino potlej pade ogenj ino goreče žveplo spod neba na hudobne mesta, ino mesta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je stvar špičasta, in ponoči je viditi, kakor da bi ogenj iz nje poganjal. — Ko pride megla, ki ima veliko elektrike
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zadnjem koncu prasičovega života razširja. Znamnja, po kterih se pereči ogenj spozna, so sledeče: Kedar se vnetje na vratu prične, vrat
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	rokama je segla med grde koprive, ki so bile kot ogenj, po rokah so se spustili veliki mehurji, ali ona je
Gozdovnik (1898):	vojaki hoditi po vodi kakor po kopnem? « »Ne. Morejo pa ogenj poslati na otok, ki naj ga požre, a bele može
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	središču nad dolino. — Maori so se pripravljali, da bi zapustili ogenj. — Že so se vzdignili; naprej so šli otroci, potem žene

ogin

Sacrum promptuarium (1695):	nikuli perloshnosti ne dam kregu, ali ona je huda kakor ogin, obena rejzh nej po nje misli, vſe hozhe po ſvoj
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Pistola pa rezi o Pistola dershi noter tvoi puamen noi ogin kaker Marija nie devizhnaſt tu rezi 3 barti ta-

oginj

Pozhétki gramatike (1811):	mnoshim, poſtavim: le báteau, zholen, les báteaux, zholni; le feu, oginj, les feux, ognji, le pou, vuſh, les poux, vuſhi. III
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kmetiških pohištev pogorélo. Neskerbna žena je kokoši z lučjo iskaje oginj v predivo zatrosila; suha streha se je naglo vnéla, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	staro dete, v hiši pustita. V hiši začnè goreti, in oginj se komaj od sosedov spazi, ko že pri oknih vun
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Domače prigodbe. 4. in 17. grudna je v Gornjim Logu oginj pokončal 2 hiši, žitnico in sadno sušilnico; k sreči so
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	gasilnimu vodstvu tukajšne duhovšine in grajšine se je zahvaliti, de oginj ni delj segel in de ni cele vasí pokončal. Vse

ogjin

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Vy męnſite, de ſte. Ali Jęsus Chriſtus je en gorezh ogjin, inu kakór ena sherjaviza lubęsni boshje. On ne nęha k'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	omy vſe naſhe madeshe, ozhiſti naſho vęjſt ſkusi ta ſvęti ogjin, katęri s'tabo grę; Osdravi naſhe rane; ſturi de bódo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ne de bi te ſhtrafali, katęri pohujſhanje dęlajo, inu v' ogjin metali, ampak de bi nję pred timiſtim otęli, ti tèdaj

ogn
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ti nag, inu sromashke kje pershl, kjer vezhne ogn te revne v'strashnemu plemenu obda. Ti bosh ſhiher per

oigen

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſtiga, katiri samore duſho, inu telu vrezhi v' ta peklenſki oigen. Inu ta je ta pravi, inu sa isvelizheine te duſhe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	18. Ti hlapzi pa, inu ti ſlushauniki ſo bly en oigen pershgali na ſredi dvoriſha, sakai je merslu bilu, inu ſo

vogin
Kmetijske in rokodelske novice (1843): morejo, ino ſe ga navesne verh prasniga. Nato ſe napravi vogin okoli, katere kebre vmori ino jim maſt v ſpodni lonz

ognja

ogna
Kuharske Bukve (1799): sherjavzo, ſe shverkla, dokler vręti sazhnè. Potle ſe vsame od ogna, v' ſklędo vlie, inu potręſe s' mandelni, katiri ſo olupleni

ognja

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	50. Inu jih bódo vèrgli v' pęzh tiga ognja: tam bó jók, inu ſhkripanje tih ſób. 51. Ali ſte
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali pa ſhe vezhkrat preshagajo in piſkre ali lónze okrog ognja poſtavijo. Pri naſ pa dolsih polen na ognjiſhe navalé in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kaj savédo, toshijo, de ſo vſi smamljeni. Tudi tréſk divjiga ognja ſhe dolgo obzhutújejo. Pokoja in krépkih vshítkov jim je tréba
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ognja zadéne , stoterno poverne, in k napravi zavarvanih pohištev naglo perpomore
Robinson mlajši (1849):	se odonod prav dobro pazko imeti da, da vsi okoli ognja sedê ino ogrizavajo pečene kosti jednega ujetega, kterega so bili
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in nad žerjavco mešaj, dokler ne vre. Potem pa od ognja odstavi in perdeni žganiga cukra, kolikor hočeš, pa precej, ker
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žlico kviško zaženeš, peresu podoben ne postane. Zdej ponev od ognja odstavi, deni čez pol minute breskve z leseno žlico vanjo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	asekuracija je nekterim soseskam, ki so pri nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	plahto. Skoro brez obleke so skakali, divje se zvijaje, krog ognja; tulili so s hripavim glasom, da je odmevalo v daljnem

ognjem

ognem
Biblia (1584): ſo Angeli. Raunu kakòr ſe Lulka vun ispleve, inu s'ognem ſeshge, taku ſe bo godilu na konzu tiga Svitá. Syn
ognjam
Svetu pismu noviga testamenta (1784): Angeli. 40. Kakòr tèdaj ſe vkup pobere lulka inu s' ognjam ſèshgé, taku bó v' konzhanji tiga ſvèjtá. 41. Şyn tiga

ognjem

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe v kako bratovſhino ſvetiga florijana sapiſali; de bi s ognjem in luzhjo bolj varno ravnali, hiſhe bolj terdno sidali, priprav
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	z slano, zdaj z sušo, zdaj z vodó, zdaj z ognjem, z vojsko in kugo ljudstva obiskuje, brez de bi kugo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od copernice ne poznajo ? Zakaj pa zvoné, in z žegnanim ognjem streljajo, če ne za to, de bi copernice odgnali? — Za
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	stariši vidijo, kakó nevarno je, otroke same pušati, in z ognjem nemarno se obnašati , kar se tolikokrat zgodí posebno, kadar se

ognjev
Gozdovnik (1898): prijetljiva, rokotipna, da z otoka ni bilo več moči videti ognjev na obrežju. Sredina reke je bila v globoki senci, v
ognji
Pozhétki gramatike (1811): báteau, zholen, les báteaux, zholni; le feu, oginj, les feux, ognji, le pou, vuſh, les poux, vuſhi. III. Opomin. Vezh imén

ognju

ogni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Zdaj kozo pokri in pusti, de se vse na neprehudim ogni zarumeni; vunder vari, de se ne persmodi. Kadar je rumeno
ognu
Ta male katechismus (1768): tem, katiri njeh bodo prelomili? S' vezhnem pogublenjam v' peklenskemu ognu. Kedu se zhes boſhje ime pregreshy? Uſſake, katire na eno

ognji

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	naspravljeni živež za se in vso klajo za živino v ognji zgubili, in enimu ste clo dvé kravi zgorele. Naj ostraši
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	28 lotov in pol vode; vse to naj se pri ognji polagama kuha, potem naj se pa, kakor gôri pri pervim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	velik pogòr ; pogorela je hiša in shranjeni tolarčki so v ognji se raztopili; zdaj je ta kmet resnično revež. Ako bi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	strani perdenejo in z nitjo zvežejo, podpreti in per plamečim ognji peči. Med tem jo pogostama s putram polivaj. Dušena (dinstana

ognju

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je pa she vezhkrat preprizhala, de nar vezhkrat neſrezha po ognju is ſledezhih rezhi pride: Dimniki ali rajfenki in kuhne ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hiſhe in poſlôpja ſilno na goſto sidane, ni bilo mozh ognju koſ biti ; v kratkim je bilo 18 hiſh s poſlopji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in pri piſkrih leshé, bres de bi jih kdo k ognju primikal, zhe pregoré. Malokadaj ſe v naſhih hiſhah shaga vidi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in 3 bokale kiſliga mleka dene, dobro smeſha , pri majhnim ognju mlazhno ſegrêje, in kader ſe sopet ohladi, ſe v pinjo
Tine in Jerica (1852):	on je vselej… Tresk. — Že je bila vsa hiša v ognju. — „ Jezus! Maria ” zavpije Jerica, „trešlo je” in teče proti vratam
Gozdovnik (1898):	dasi tudi v počasnejšem koraku, ker jih je hotel pri ognju izpoznati. Po pičli angleški milji takega hodà iznenaden konja ustavi
Gozdovnik (1898):	prisedel k Indijancem, ki so se že ogrevali pri drugem ognju. Zdaj ni bilo časa delati kupčij, ker se je bilo
Gozdovnik (1898):	začnimo pa s tolovajema? « praša Avg. Pena. « »Privlecita ju k ognju,« veli Tiburcio pastirjema; ne smemo ju izpustiti izpred oči. «
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	nepopisnim veseljem in nedopovedljivo muko je gledal na kraj pri ognju, katerega je mogel videti. Dolgo je moral čakati, da je

▶ oger samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogri

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	so se v srednjem veku, ko so imeli Lahi z Ogri veliko opraviti, zaplodile na Laško v papeževe dežele, kjer se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je bila v razstavi viditi, ni dalo do dobrega spoznati. Ogri v dodanem popisu dokazujejo, da ogerski vol, ne pa tur
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	enmalo pobaha! Tako Korizmicz piše, da ogerske goveda so z Ogri vred pišle na Ogersko in da odtod so se v

▶ ogerlji pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

belovrat; Murko

ogerlji
Kmetijske in rokodelske novice (1845): vižo; dolga in gosta brada zakriva skoraj ves njegov velki ogerlji zaslic ali zavihalo. Zraven je ena slaba duhovna suknja ali

▶ ogib samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogib
Fizika (1869): Odstotek, Procent. Oersted, 176. Ogib, Beugung, 102. Ogibati, beugen. Ogljenčevo kisel, kohlensauer. Ogljenec, Kohlenstoff. Ogrevalo

▶ ogibaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

ogibaje
Gozdovnik (1898): tleh ležeč se je počasno ril na stran v grmičje, ogibaje se najmanjšega šuma, in ni se bil še daleč priplazil

▶ ogibati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogiba
Divica Orleanska (1848): ure Sedeti pod druidskim dobam tam, Kateriga se srečni vsak ogiba. To je nevaren kraj; hudoben duh Stanuje ob drevesu tim
ogibaj
- vogibej
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): serza navoshliv. Anej se slehernega kraja, kjer myru ni, inu vogibej se tajſteh ludy, katiri imajo svoje veſſelle, uſſeskufi se tergati
ogibal
Ferdinand (1884): je zapustila. Pozabil je bil celo otrokom prinesti kako darilo. Ogibal se je družbe ter hodil po samotnih, senčnatih hodiščih po
ogibaš
Revček Andrejček (1891): je pri hiši. Le ti si jedina, ki se ga ogibaš; in kadar pa moraš ž njim govoriti, tedaj se pa

ogibati

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da se vé pečin ogibati, da na prodih pravo strugo pozna, - in da v kakošen
Fizika (1869):	Odstotek, Procent. Oersted, 176. Ogib, Beugung, 102. Ogibati, beugen. Ogljenčevo kisel, kohlensauer. Ogljenec, Kohlenstoff. Ogrevalo, Vorwärmer, 117. Oknica
Stelja in gnoj (1875):	druzega surovega vejevja. (Se vé, da težko se je tega ogibati zlasti na spomlad in poletje, kedar ni več praproti in
Občno vzgojeslovje (1887):	čuti naj tudi, da mu vzgojitelj zaupa. Vzgojitelju se je ogibati, delajoč se nevednega, da gojenca ne zapelje k laži; biti

vogibati

Ta male katechismus (1768):	viro ſatajili, koker pred hudo kugo virlu varvati, inu vednu vogibati. Povej meni tudi ſdej eno lohko viſho te pravovirne od
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	naimel ene strupene kazhe tolkajn bati, koker tega narmajnshega greha vogibati. Kader bosh skushan, toku premisli, kaj je greh ſenu ſlegu

ogiblje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Vender smiraj poſtópa sa njim; on ſe je pa povſod ogiblje. Enkrat je bil Joshef ſam v' hiſhi. Tedaj ga sgrabi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	skerbno za zdravje otrok pazijo, in vsak umni človek se ogiblje vsiga, kar bi mu zdravje podkopálo ; vunder smert tù in

ogibljem
Viljem Tell (1862): sme Pod streho vzeti, vrag sme vas ubiti. Paricida. Zató ogibljem vsake ceste se; Na prag nobene koče si ne upam

▶ ogladiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

udariti; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

ogladi
Sacrum promptuarium (1695): leta karsnar sa vſako stopino ga s' palzo pò reprah ogladi, taku de kadar je damu prishal nej mogal na nogah

▶ oglar samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oglar

ogljar

Roza Jelodvorska (1855):	tako bi bil, zlo merliču podoben. »Draga gospodična Roza« prosi ogljar, »povejte mi vender za božjo voljo, kaj se je zgodilo
Roza Jelodvorska (1855):	bolji in naj bolje pri ogljarskim kopiši rastejo. En drugi ogljar jih je tudi pošiljal po svojih otrocih v Strašimirov grad
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	pušči, kakor smo jih videli v otročjih letih tu prepeva ogljar stare pesme, po kterih smo kot deca plesali tu je

vogljar

Roza Jelodvorska (1855):	zavije se v tamni, silno veliki gojzd, v kterem je vogljar Jakob s svojo blago družinico prebival.
Roza Jelodvorska (1855):	še slišali strašne dogodbe? « »Vaš oče, žlahni vitez! « jame zdaj vogljar ostrašen, in ko bi njegov obraz od dima in voglja

▶ oglarica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ Pleteršnik

oglarica

ogljarica

Roza Jelodvorska (1855):	in čez pol ure so bile dobre jedila na mizi. Ogljarica se še izgovarja, de ji težko dé, de nemore
Roza Jelodvorska (1855):	jo hvaležno zaverne, de je z vsim zadovoljna. In ko ogljarica o revšini toži, de zato nemore bolje postreči, ker

▶ oglas samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oglas

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pràv lépa. Neizrečeno veliko veselje je po D olenskim storil oglas, de bojo kmetije vnovič cenovali. Lépi dokaz milosti in pravičnosti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prevôdi po svoji nezapopadljívi previdnosti do prihodne spomladi. (Konec sledí. ) Oglas milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa zastran Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in dragi čas zapravljajo! — Pràv ljub nam je bil tudi oglas častitih duhovnih mladenčev iz Senja (Zeng), ki so nam med
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	— Prejeli smo te dni oglas novega časnika, ki ga bode v mesečnih vezkih na Dunaji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	da zakličem: „halt! pfui, pfui! ” Ko se za ta moj oglas nikdo ne zmeni, privrženci paše na njegov izgled plosk in

oglasi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ministerstvo kupčijstva naj višja stopnja za obertnijske in rokodelske zadeve; oglasi za svobodne in prošnje za pripustljive obertnije in rokodelstva pa

▶ oglasiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oglasi

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	stopiti, se lehko vsaki den očetu družbe alj nja namestniku oglasi ino svojo ime podpiše, alj zapisati da, ino z tem
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	izvoli, de bodo potrebno oskerbeli, ino vse kar družbo zadene, oglasi. ” „Pe tič: Kdor želi v to družbo stopiti, se lehko
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kaj de je ljubezin? — — „Veste, moji ljubi in ljube, — se oglasi starčik, ki je ta prepir za pečjó poslušal — kaj de
Blagomir puščavnik (1853):	vdarjajo. Le kak ponočen tič se še v bližnjem skalovju oglasi. Vse drugo je že potihnilo, in v pokoji počiva. — Popotniku
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	grad, v kterem je bogat baron stanoval. Pri tem se oglasi in mu reče, de je posebno dober kočjaž in bi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Pankracij! ” reče vojak, „kako že naprej čutiš prihodnje veselje. ” „Boštjan! ” oglasi se zopet mladeneč, „ti še svoje obljube nisi spolnil; svojih
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je za take reči. Pusti reveža nazaj. ” „Pa naj gre”! oglasi se stari. Vendar berv hočeva podreti. Ko bi bil deček
Gozdovnik (1898):	ter jaše počasnejše in previdnejše nego prej. « Ta trenotek se oglasi prvi krik Kučilov. Štirje jezdeci obstanejo. »Kaj je bilo to
Gozdovnik (1898):	splavamo. « Rdoles je bil še na delu, ko se vdrugo oglasi glavarjev glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede

oglaſi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſhe govoril, kar jih oblak obſénzhi, is kteriga ſe glaſ oglaſi: „Ta je moj preljubi ſin, ki imam dopadenje nad njim
zaglasi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): „Nikar, moj ljubi”! se Moric zaglasi: „govori raj! Mina je še živa? je per tebi na

oglasijo

oglase
Valenštajn (1866): ga od sebe paha). Slaboumni starec! (Trobente se od daleč oglasé. ) Makdonald i Deverú. Švedske trombe! Švedi Stojé pred Hebom! Hajdi

oglasijo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gosposkino hišo na Verhniko pernesejo; takrat naj se pa tudi oglasijo vsi posestniki, kteri želijo vnovič svoje poslopja proti ognju zavarvati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nabirajo dnarji, in domoljubnim Švajcarkam je oklicano povabilo, naj se oglasijo, ki bi hotle v vojski ranjenim streči; z eno besedo

oglaſijo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	najde Ivanek Saverſhko graſhino, poproſi ſtreshaje, naj ga shlahnimu goſpodu oglaſijo, ker mu je vkasano, de jim ſam piſmo v' roke
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	proſi , naj vbogiga popotnika, ki je v' neſrezho padil, ravnitelu oglaſijo. Bled, médel in veſ rastergan pred njih v' ſtanizo pride

oglasil

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tode ko se je dražba začela, se ni nobeden pričijočih oglasil in ni ne krajcerja za njivo obljubil! Z tem so
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na duri. Pri nas človek ne veš, kakó bi se oglasil, ali po némško , ali po slovensko, ker ne veš, ali
Divica Orleanska (1848):	znati, Kaj mi storiti duh bo zapovedal; Ko pride čas, oglasil se mi bode, In jez ga čem ubogati na tanko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	povedalo, de se bom pri tiskarni sodbi za svoje poštenje oglasil. *) Kromeriž 20. grudna 1848. Juri Gajer, poslanec iz Mirne. Slovenske
Gozdovnik (1898):	do Velike reke? « »Tako sem si mislil. « »lzpremenil sem ga. Oglasil se je bil pri meni človek, ki je ob Gili

oglaſil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sagledali! To je nevoſhljivoſt ſtorila. Pa kmal ſe je ſodnik oglaſil. Bog rezhe Kajnu: „Kje je Abel, tvoj brat? “ Kajn je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vedili. Kdor ſe tedaj do konza tega meſza sa — nje ogláſil ne bo, od tega gre miſliti, de jih prihodnizh prejemati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	natiſniti vedili. Kdor ſe tedaj do konza tega meſza sa-nje ogláſil ne bo, od tega gre miſliti, de jih prihodnizh prejemati

oglasila

Cyclamen (1883):	katere mu je prouzročevala slepa strast. Zdaj pa se je oglasila mirna, računjajoča pamet. In njej nasproti si je Hrast redkokrat
Dóra (1885):	doma, imam kako znanko, ali sorodnico. Pri vsakej se bodem oglasila, nekoliko se spočila, potem pa zopet dalje romala. Moj pot
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	pa srce tem težje. Vest se mu je zdaj znova oglasila. Očitala mu je, da se je pregrešil, ko je zanemaril
Usoda ka-li (1895):	hipu vse kreposti in slabosti naše. Prehitro se nam je oglasila domača gospa, vabeč nas v veliko uto sredi vrta, kjer
Prve hiše (1896):	je bilo zgodilo prejšnji dan, sedaj se je pa vnovič oglasila vest. »Še jedenkrat stopi v klet! « zaklical je Sodu in
Slučaji usode (1897):	okoljščine, in ako bi se še kedaj v moji hiši oglasila, ne vsprejmem vas več! Malvina, v trdnem prepričanju, da jej
Slučaji usode (1897):	prav nujno potrebujejo nove moči. Kaj, ko bi se vi oglasila? Pa morda se vam to ne priklada, ker — — Meni se
Kotanjska elita (1898):	se je vršilo nocoj! ... No, drugo jutro se je zgodaj oglasila tromba na raznih krajih mesta, in vojaki so hiteli skupaj
Gojko Knafeljc (1899):	sobi ter potem vprašal: »Kje sta otroka? « »Tukaj,« se je oglasila Grahorica iz kota ter pokazala speča otroka. Gojko je pristopil

oglasili

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	to pertožbo pri odpravilstvu velke c. k. pošte v Ljubljani oglasili, ktero nam je naslednji odgovor dalo : Nobena c. k. krajnska
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	500 škofov, ki so se po celem svetu za papeža oglasili, bo že spravilo dnar za njegove potrebe skupaj, in ako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	njegovi volilci povedó, kar mu gré”. — Tudi brez tega poziva oglasili bi se bili mi, kajti zabolelo nas je v srce
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	smo kramljali prijatelji med seboj v prijaznih razgovorih. Kmalu vendar oglasili ste se tudi trudnost in zaspanost, toraj je vsakdo gledal

oglasilo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zagotovi, mislimo de se jih bo dovelj za tako službo oglasilo. Saj imamo izgled nad drugimi deželami: v neki deželi našiga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	piše o teh preskušnjah, da se je še 7 gojzdnarjev oglasilo, ki so se hotli tem preskušnjam podvreči, al eden je

oglasiti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	so me Novíce že v tretjič poprijele, se moram vender oglasiti. V pervih dveh žlakih so neumneži le godernjali, v zadnjimu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Kdor pa želí tako čast doseči, se mora pri ministerstvu oglasiti; ono pošlje potem komisijo zvedenih mož, kteri preišejo polje, živino

▶ oglašati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oglaša

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	povedali, da je hudo zbolela, je spet odleglo. — „Gosp. List“ oglaša to-le o ceni jedi in pijače v Rusii: Jedila so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	bomo takrat, kaj bode. — Na Irskem se neka prekucijska stranka oglaša pod imenom „Tenis”; zaperli so že več deležnikov, delavcov, pa
Zoologija (1875):	ga videvamo samo na prehodu, ob deževnem vremenu se rad oglaša s piskajočim glasom. Nadalje je: kamenovalj (Strepsilas); ostrigar (Haematopus); polojnik

oglašala

Človek toliko velja, kar plača (1861):	že popuščal pridne gospodinje, in živina v hlevih se je oglašala: ko zvona milotužni glas razširi strah in grozo po vasi
Turški Pavliha (1864):	ko bi za vsako tako djanje, za vsako tako misel, oglašala se druga oseba in jo hotla imeti kot lastnino. Modrost
Dóra (1885):	nisem svoje slutnje, katera se je vedno bolj v meni oglašala, nikomur razodela, niti gospodu župniku ne, ki so toliko želeli
Vanda (1888):	Nič se ni genilo, le stara ura na zidu je oglašala vsako četrtinko kakor pred mnogimi leti, ko je drug rod
Roman starega samca (1895):	žitja. Tu v samoti, v pokoju tihe prirode so se oglašala zopet čustva moje skrivne ljubezni do Hortenzije, oglašala se nestrpno
Roman starega samca (1895):	so se oglašala zopet čustva moje skrivne ljubezni do Hortenzije, oglašala se nestrpno, burno, kakor nikoli poprej. Da so Hortenziji lastne
Moja hoja na Triglav (1897):	sem že tri četrti ure brez prestanka; žeja se je oglašala, noge so pešale od enolične strme hoje. Stopil sem v
Kotanjska elita (1898):	za letos končane. — V vili je tedaj ostalo življenje neizpremenjeno. Oglašala se je skoro slednji dan navadna družba : sodnik Perko, njegova
Gojko Knafeljc (1899):	rastočem semtertja v velikih skupinah ob posameznih tratah, sta se oglašala slavec in črnoglavka, je šušnjal kos in cincala penica. Vse

oglašali

Marjetica (1877):	ne klical v "štiro"? Tega ne tega! " Tako so se oglašali in ponujali polagoma delalci različne robe in vsak si je
Kočarjev gospod (1882):	se je sprehajala množica ljubljanske gospode. Po kostanjih so se oglašali vrabiči ter grdo čivkali. Pod kostanji pa so sloneli raztrgani
Mačeha (1883):	Ti pa so se z vso silo vselej v njem oglašali, ko je blodil o takó nesrečnej misli. — Čas je najboljši
Luteranci (1883):	in posredovati med luteranci poslednjih mest. Pri njem so se oglašali tudi Knafljevi prijatelji, ko je izginol poslednji iz Kranja, in
Vaška pravda (1892):	ozdravijo tistega, kateremu potipljem glavo. « »Jaz ostanem tudi, jaz tudi«, oglašali so se zaporedoma. Vsak je krepkeje stisnil palico v roki
Strte peruti (1894):	belo cvetje na nas in so se v bližnjem gozdu oglašali ptiči. »To je zate! « dejala sta svak in sestra. In
Dušne borbe (1896):	štirideset tisočakov. A pri vsem tem se ženini vendar niso oglašali. Mati se je radi tega čudom čudila. Saj je ona
Stari dolg (1897):	zatonom je obetalo lepo jutro.V bregu za mlinom so se oglašali čirički, kos se je oglašal iz goščave, v globokem jarku
Kotanjska elita (1898):	semtertja se trgaj očimi oblaki. Iz vinogradov so se pa oglašali črički z otožnimi svojimi glasovi. Traven je hodil s soprogo

▶ oglat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oglate

voglate

Mineralogija in geognozija (1871):	z druzimi minerali, zovemo ga mandeljnasto; ako so pa votline voglate, pravimo, da je kamenje žlindrasto. Geode (Drusenräume) so veče s
Mineralogija in geognozija (1871):	posamni hribje sred druzega kamenja iz samega porfira. Razpokajo v voglate kose ali v stebre in plošče, ki so zopet mnogo

▶ oglavek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skalp; [sskj]

oglavek
Gozdovnik (1898): lase, nategne jih, trije kratki ostri urezi, močan poteg in oglavek je tu.
oglavke
- obglavke
  Gozdovnik (1898): Rdeči možje se bodo bojevali z bledoličniki, ter Apačem vzeli obglavke. Kdo bodi poveljnik: moj beli brat ali Sokoljeoko? « »Moj rdeči
oglavkov
Gozdovnik (1898): k bledoličnikom in za vsakega svojih sinov bo vzel dvajset oglavkov. Moj brat poglej okolu sebe. Zemlja je pila že danes

▶ oglavokožen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

skalpiran; kontekst

oglavokožen

Gozdovnik (1898):	veliki nevarnosti. Vsekako je bil svoje dni Boaroz v stanju oglavokožen biti. Njegovo, od sonca in vetra in burnega vremena porjavelo
Gozdovnik (1898):	in v malo trenotkih je ležal od lasa zadavljen in oglavokožen na tleh. Divjaki zaglasé živce pretresajoče tulenje. »Santa Laureta, kako

▶ ogled samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogled

izgled

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nevezanim govoru, drugo pa mislimo v pražnim pesniškim oblačilu v izgled postaviti. I. V pervi polovici šestnajstiga stoletja je živel med
Divica Orleanska (1848):	Kar žlahtniga rodí podnebje vsako, Razloženo je v rabo in izgled Na Brižkim tergu našim. Žen lepota Pa blago je nar

ogled

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dela ſpezhati — prisadeva ſi, v daljnih krajih ſvoje blago na ogled poſtaviti, de bi ſi morde ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Giontinitove bukvarnize, ki jih je imenovani uzhitelj te dni na ogled poſtavil. Hitite tedaj vi, ki ſlabo piſhete k njemu, v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ko bi za vojaški stan odločeni fantje veseliga serca na ogled šli in ukali — jim tega veselja, v častni vojaški stan
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kér namen sadne razstave ni, le samo žlahtne pleména na ogled postaviti, temuč, vse pleména, ktere na Krajnskim rastejo. — Žlahtniga sadja
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zapisali tiste razsajavce, ki pridejo iz kmetov v Ljubljano na ogled za vojaško nabero (rekrutiringo), in ki se obnašajo kakor živina
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Nr. 195 so imenovane orodja do 25. tega mesca na ogled postavljene, kjer bo vsak obertnik tudi ceno zvedil, po kteri
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vam podamo podobo velike hvale vredno mašíne — turšične smukavnice — na ogled, ktero ima kmetijska družba v Ljubljani, kjer jo vsak lahko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Ljubljano pride, ga bo marljivi g. predsednik v zboru na ogled postavil. — Začetek podkovijske in živinozdravniške šole v Ljubljani je bil
Tiun - Lin (1891):	pošev razpranimi očmi tako poželjivo, kakor da bi prišli na ogled. »Gospod,« dé Jaka, ko so zopet odveslali proti obrežju, odkoder

ogledu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Fridrika II., ki je bil ravno tazhaſ v veſélotabori per oglédu ſvoje vojſkine armade, kar ſe mu oſ pri kozhiji, v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kakó se mora klavna živina in mesó ogledovati? (Nadalje. ) Pri ogledu takih goved, ki so po devetogobnici ali goveji kugi poginile

▶ ogleda samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadzornik; [sskj]

ogleda

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga ogleda Lavantinske škofije i. t. d., po visokim sklepu od 3.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gosp. Peter Aleš, stolni dekan v Terstu in okrožni šolski ogleda. * Pred nekoliko leti se je prikazal na slovanskem kniževnem obzorji

▶ ogledalo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogledala
Zlata Vas (1848): bile čedne in pometene, klopí, stoli, mize snažne in lične, ogledala (špegli) in okna čiste in svitle — kratko, nikjer ni bilo

ogledalo

Genovefa (1841):	ſo ſe vſi savséli. Kér je bil obras Genovefe veſ ogledalo zhiſte, nedolshne, dobroſerzhne, lé v nebéſa samaknjene duſhej je iméla
Sveta grofinja Genofefa (1857):	majhno palizhizo dva kolobarja in poſtavi grofa vanje. Potem vershe ogledalo ali ſhpegel v poſodo polno vode in mermra zhes to

ogledalom
Zeleni listi (1896): v kako hišo, kjer so otroci, pa vidim šibo za ogledalom. Šiba je staro dobro zdravilo. Mislim, da nam jo je

▶ ogledati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogleda
Kmetijske in rokodelske novice (1847): in pametniši oberniti dalo. Ravno tako se tudi domorodec rad ogleda po vlastni deželi (vlasti) in se raduje, ako vidi, da

ogledal

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je bil v' branje toljko samiſhlen, dé ſe ſhe prav ogledal ni. Le v' zhaſih ſe je sa ſvojmi ovzami ſkerbno
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	se mu je, kako da je ta trenotek postal, sumljivo ogledal ono mesto, kjer so razporjali zverjad, prijel trdneje puško in

ogledala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): se bota pa po novi železnici do Postojne peljala, ondi ogledala postojnsko jamo, potem pa spet po železnici naprej v Ljubljano

ogledali

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	deželah našiga cesarstva, de bi jih fužinarji, puškarji in nožarji ogledali, perpisano ptujo ceno prevdarili in naznanje dali, po kteri ceni
Zlata Vas (1848):	in posestniki i. t. d. gojzde, njive in senožeti obhodili, ogledali in popravili; njim so mogli skušeni možjé in mladenči pomagati

ogledat

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sprejeli. Kmalo po dokončani igri pa se peljajo razsvetljeno mesto ogledat, za Njimi je bilo toliko kočij in ljudstva iz vsih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zidali v letu 1819, so ta gospod sèm prišli delo ogledat. Oni so svetvali že vstavljen vežni prag 3 čevlje od
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pretekli teden na poti iz Dunaja v Terst ondašnje dela ogledat šel. — Krajnska kupčij ska zbornica je predlog kmetijske družbe: naj

ogledati

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	bila tudi hči Evinega rodu, se ni mogla zderžati, vse ogledati in jedí pokusiti, ki so na mizicah stale kakor nalašč
Tiun - Lin (1891):	mornarjev kajti moštvo vsake ladije, ki pripluje tu-sem, hoče si ogledati zanimivo narodno življenje na glavnem tržišči toli imenitnega primorskega mesta

oglej
Zeleni listi (1896): resnici«, reče Lovro, »tvoje telo je mojemu zeló podobno; a oglej si svoje roke in prste! Moreš-li ž njimi goslati ali
oglejmo
Astronomija (1869): daljave in čudovitne prikazni, stopimo zopet na zemljo, ter si oglejmo nektera telesa naše sostave. — Tù je solnce najimenitnejše telo, središče

▶ ogledati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zagledati; SSKJ

ogleda
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): po piſani ledini alj trati pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet ogleda, vidi ſilo vèrliga mladiga goſpodizha, lepiga ko mleko in kri

▶ ogledavši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ogledavši
Mineralogija in geognozija (1871): to, da se zadobi pojem po premišljevanji samem, ampak da ogledavši mineral naberemo vse njegove različne lastnosti v podobo, na kojo

▶ oglednik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oglednika
Zlata Vas (1848): so toliko iz druziga vzeli, kolikor je uni premalo dal. Oglednika so bolje plačevali, de je potepuhe in gojzdne tatove ponoči

ogledniki

Zlata Vas (1848):	ponoči in podnevi zalazoval. Vsaki dve léti so poljski čuvaji, ogledniki in posestniki i. t. d. gojzde, njive in senožeti obhodili
Zlata Vas (1850):	krav ali pa od mladic dajalo, so imeli izvoljeni trije ogledniki pravico, vsak čas v hleve iti, in dolžnost, vsak po

oglednikov
Kmetijske in rokodelske novice (1846): meso, predenj se konj zakole ali pobije, od zató postavljenih oglednikov poprej preglédalo, in to poleg podučenja, kteriga so nam gospod

▶ ogledovaje prislov, deležje ↘ IMP

ogledovaje

Zlata Vas (1850):	na steno obesili. Sleherni dan so kmetje prišli in ga ogledovaje so se čudili. Zakaj kmalo so se znajdli in sleherni
Blagomir puščavnik (1853):	razlaga. — Počasi pride Blagomir spet k sebi, oči odpre in ogledovaje okoli sebe zdihne: ”Vender niso to nobene sanje, nobena sleparija
Najdenček (1860):	kočija s šterimi prelepimi konji. Lepo in primérno postavo konj ogledovaje sim se vstavil v svojim čudenju. Zdaj pride kočijaž in

▶ ogledovalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ogledovalcem

ogledovavcam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	razstavo dal podóbo neke žage, ki jo sapa goni; vsim ogledovavcam je prav dopadla, tode vprašanje je, če bo mogla sapa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pokazali, kteri je zavoljo umetne naprave in majhne cene vsim ogledovavcam pràv pràv dopadel. Nit pa tudi takó lepo dela, ko

ogledovavcem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pincgavske in iz dolin zgornjega In a so posebno dopadale ogledovavcem, — živina češka pa je razodevala očitno, kaj v živinoreji pridnost

▶ ogledovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogledoval

Zlata Vas (1848):	kerčmar Vampnek ob nedeljah prazne klopí in mize svoje gostivnice ogledoval, se je skorej jokal. „Ali so ljudjé vsi na glavo
Sveti večer (1866):	slavno podobo Jezusovih jaslic, imenovano sveta noč, v Draždanih večkrat ogledoval. Pa ugovore, s kterimi tu zabavljate mojim slabim jaslicam, zamorete

ogledovala
Zeleni listi (1896): vzela zdaj ta zdaj oni dar v roke ter ga ogledovala. Pri vsakem je vprašala: »Od koga je to-le? « »Ljubi oče
ogledovale
- ogleduvale
  Branja, inu evangeliumi (1777): te ſo pruti temu pokopaliſhu , ali grobu ſedele, inu ſo ogleduvale, kam je njegovu telu blu poloshenu. Inu one ſo ſe

ogledovali

ogledavali
Tiun - Lin (1891): mesa, jih nismo pustili na ladijo, katero so prav pozorno ogledavali. Bili so v obče, kakor se mi je videlo, sami

ogledovali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	odtergal. V jutrovi dežéli, v Mizori pak so anglijanski žolnirji ogledovali kos ledu, ktéri je iz oblakov padel, in ni bil
Tiun - Lin (1891):	kakor se mi je videlo, sami zviti in predrzni hrusti. Ogledovali so lepo našo ladijo s svojimi na pošev razpranimi očmi

ogledovat

ogledavat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): svojim angelskim obnašanjem pridobila vse serca, je šla peš mesto ogledavat; obiskala je tudi stari paganski tempelj August-a, kjer je shranjenih

ogledovat

Zlata Vas (1848):	in otrocih ostali, ali pa so šli na polje njive ogledovat in se posvetovat, kaj bi bilo čez teden storiti in
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	sápica pihljala, sté šle z gradú v dol svojih njiv ogledovàt. Vsa póljšina je lepó rastla. Po nekterih njivah je klasovje

ogledovati

ogledavat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pa že sili mnogo ljudi v te kraje, ali jih ogledavat iz zgolj radovednosti ali obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam

ogledovati

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	perje venilo, ino je kakor ſuho liſtje rjavo? ” Sazhne jih ogledovati, ino na! te potozhnize niſo bile israſtle, ampak Shofka jih
Blagomir puščavnik (1853):	zamore. Tukaj imaš pred sebo čisto zerkalo, v kterem se ogledovati zamoreš. Imaš ga blazega Milkota, krepostnega in svojim staršem pokornega

ogleduje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	s sladkim medam in voskam obogatijo pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar čudne dela čebelic, se veselí nad njih pridnostjo, in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kuga bila. Vidi se zares, ako se tako pokaženo grozdje ogleduje, da je tistih jagod nar več bolnih, ki so na
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	To rekši ogleduje škatljico, privzdigne počasi pokrovček, in glej! — lep rumen kanarček zletí
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	pa sname žena zlat perstan z roke, ga nekoliko časa ogleduje sè solznimi očmi, ga še zadnjič poljubi in ga poda
Revček Andrejček (1891):	Per dio, corpo di Baccho, punica je zala — prav zala! (Ogleduje jo ostro. ) Kaj ne, da si ti sestra krčmarice? Franica

ogledujejo

Gozdovnik (1898):	Obris je natančen, tako da je daljna zmota izključena. Naris ogledujejo vsi trije od vseh strani; na to meni Rdoles: »Potem
Gozdovnik (1898):	ogenj zaplamti, trupli obeh živalij pa k ognju privlečejo. Strmé ogledujejo Mehikanci silovite zveri, potem pa možaka, ki sta tako zaupno

ogleduješ
- ogledujesh
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): per S. Mashi , kader molesh, ali te stvary na svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad ſraven? Nili res

▶ ogleduh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogleduh

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se mi je obetalo. Pa to še ni vse! Kakor ogleduh ste se prikradli v ječo, poslušali na moje besede in
Revček Andrejček (1891):	poslušal záse). Grešnik, ti malopridnež, ti! Poslušal je. Oj, ti ogleduh! (Zadene svoj koš in išče palice. )

ogleduhe
Stric Tomaž (1853): Miloserčnih in usmiljenih ljudi pa nikakor ni hotel, posebno za ogleduhe ne, ker ti so mogli sirovi in neusmiljeni biti; bolj
ogleduhi
Viljem Tell (1862): dalje, Melhtal! Da naji ne zapazijo. Povsod Skrivaj potikajo se ogleduhi. Melhtal. Al imate novice z Untervaldna? Kaj dela tam moj

▶ oglejski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

oglejski

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	zadevah slovenščine in nemščine nar več storila. Kolikor daleč so Oglejski patriarhi svojo pastirsko palico stavili, ob Soči in Savi do
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	je bila poznana Kristova vera. Za nje razširjevanje so skrbeli oglejski škofje, ki so na vse strani pošiljali duhovnike, da nevernike

oglejskih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	naklada. Zgodbopisje naj pač ne bo enostransko! Ravno zastran poslednjih Oglejskih višjih pastirjev se utegne namreč to prašati: kdo jih ju
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	to delo Solnograškim nadškofom prilasteno, da tedaj pripovedi od dela Oglejskih patriarhov niso verjetne. Razun svete vere je pa morebiti še
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	drugi pot v osmem stoletji v južnih slovenskih krajih po Oglejskih patriarhih zopet uterjena, takrat ko so se v severni strani
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	je slavni kardinal Angelo Mai ravno iz vatikanskih rokopisov bukve oglejskih škofov Niceta in Pavlina, in del verste ondašnjih patriarhov na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	razširjenje trudili. Samo to se težko pogreša, da od djanja Oglejskih višjih pastirjev ni nobenega takošnega spisa, kakoršnega imamo od Solno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	še ni bilo dano priti. Nekako zaboli človeka, da pisatelji Oglejskih reči le po verhu jemljejo, ali še celò odpovedujejo, kar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	njih krivico. ” Jez saj sem to mislil, ko sem vojsko Oglejskih patriarhov s svojimi podložniki v 14. in 15. stoletji prebiral

oglejskim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	tako važna, vendar nam draga reč, za ktero bi mogli Oglejskim patriarhom hvalo vediti. Poglejmo namreč, kako daleč se sedanji čas
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	opravljati. (Konec sledi. ) Zgodovinske reči. 6. Kaj je slovenski narod Oglejskim patriarhom hvale dolžan. Da je saj v večji del sedanjih

▶ oglen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogljikov; kontekst

oglena

Mineralogija in geognozija (1871):	vžgé in raztrešči, ali jih zaduši kak drugi plin, kakor oglena kislina. Tudi se včasi poderejo stavbe, ker niso dovolj podprte
Stelja in gnoj (1875):	v delo vzame, Iz njenega počasnega gnjijenja namreč neprenehoma vstaja oglena kislina, ki ne jenja pesku do živega iti in ga

ogleno

Mineralogija in geognozija (1871):	ga drgneš, postane električen; razteče se v močnejih kislinah in ogleno kislino izpušča šumé; če ga žgemo, premeni se v živo
Mineralogija in geognozija (1871):	ž njo pomočen zašumi, t. j. ali ima v sebi ogleno kislino, ki se prejšnji umakne, ali ne. Tako oborožili bi

▶ ogleštati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vzdrževati; Pleteršnik

ogleštati
Stric Tomaž (1853): si še več tacih korenjakov, možkih ali žensk nakupiti, lepó ogleštati in z velikim dobičkom v denar spraviti môgel. Pri vsem

▶ oglje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oglja

ogla

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	10 funtov mecesna greje toliko kolikor 8 funtov bukovega lesa. Ogla in pepéla dá kakor bor, pa manj mastí in smole
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	10 funtov smrekovega lesa storí toliko kolikor 7 ½ bukovega. Ogla da 23 ½ od sto pri počasnem ogljenji, pri naglem
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	10 funtov smrekovega lesa storí toliko kolikor 7 ½ bukovega. Ogla da 23 ½ od sto pri počasnem ogljenji, pri naglem
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	paznem ogljenji skorej pol lesa privarje ali pa toliko več ogla naredí, kar je pri tolikanj ogljencah gotovo ne majhen dobiček
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se lesa manj spepelí. Če je veči sapa, več gré ogla v pepél. Pri ogljenji naj se le samo gleda, da
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Les bel, čverst in gost teži šestirnat čevelj 51 funtov. Ogla da pri počasnem ogljenji 24, pri naglem 12 od sto
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pred zimo. Les bel, voljan in vlečeč teži 29 funtov, ogla je 24 od sto, gorkota je majhna, 10 funtov enaka
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	smreke, ker 10 funtov da toliko kolikor 8 funtov bukvine. Ogla dá le 21 ½ od sto pri počasnem ogljenji, 12
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dá tudi malo potašlja, pride komaj 10 funtov od 100. Ogla da 26 ¼ od sto, 43 hrastove kisline, in 9

oglja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	128125 klafter derv, in razun teh tudi veliko centov razniga oglja. Vganjka. Kdo pije vino, kader ima vodo ; kader pa vode
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvetovana. Tudi bi bilo dobro, de bi nameſti derv in oglja ſe bolj premog (Steinkohlen) shgati poprijéli, ki ga je na
Kemija (1869):	Knochengallerte) in kri. V 100 funtih posušenega, tedaj brezvodnega tacega oglja je po priliki: 55 funtov ogljenca, 22 funtov kisleca, 7
Kemija (1869):	porcelanske gline, 100 delov žgane Glavberjeve soli in 17 delov oglja se drobno zmelje, zmeša in razbeli. Izprana in zmleta tvar
Fizika (1869):	podkopov v prav velike daljave. Če se priveže prióstren košček oglja na konec vsakega sklepalnega dratú, in če se njihovi osti
Kemija (1869):	1/4 dela žvepla, 1 del antimonovega žvepleca in 1/2 dela oglja. 19. Magnezijum. Mg = 12. Gostost = 1,743. Magnezijum je bela, kakor
Kemija (1869):	enem koncu raztegnjeno cev, pod. 23, na-nj spustimo drobec žarečega oglja in potem konec cevi razvročimo.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	le toliko, kar dá 4 funte oglja. Ti 4 funti oglja potrebujejo pa vsakako kakih 46 funtov zraka, da zgorijo, tedaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	mehkih drv jih pogorí le toliko, kar dá 4 funte oglja. Ti 4 funti oglja potrebujejo pa vsakako kakih 46 funtov

oglje

ogelj

Kemija (1869):	372. Stickoxydul, duščev okisec, 372. Stickstoff, dušec, 369. Stickstoffkohle, dušečnati ogelj, 387. Stoff, tvar. Storaks, 489. Strela kamena, Bergkrystall.
Kemija (1869):	509. Thein, Tejin, 477. Theobromin, 477. Therme, toplice. Thierkohle, živalski ogelj 387. Thon, glina, 419. Thonerde, glinica, 417. Thonerde essigsaure,. ocetnokisla

oglje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	potégne, vſe s tém vred kupzu gré. — Kjer v leſih oglje kuhajo, poſébno najeti leſarji (holzarji) vſe radi potratijo, in kar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	marſiktére rokodelſtva bolj rasſhirjene tudi vezh leſá potrebujejo, poſebno sa oglje. Tudi veliko novih travnikov, njiv, ſenoshet, lasov, nogradov ſe je
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	breskve vanjo, zadelaj jih z ruto, deni jih na živo oglje, de vrejo; ko so zlo vroče, jih za dva dni
Maria Stuart (1861):	Leicester. Peklensko oglje! Mortimer. Pismo ima Burleigh. Leicester. Zgubljen sem! (Hodi med naslednjimi
Kemija (1869):	kovnega železa med stolčeno oglje ter se dalj časa žarijo. Oglje prešine železne prote in ti se spremené v jeklo, ki
Kemija (1869):	Po dovršenem destilovanji zaostane v valih neko sivkasto-črno in luknjičasto oglje, koks imenovano, ki je prav dobro gorivo. Sveteči plin je
Botanika (1875):	z apneno vodo pomešan in posušen, daje zeléno sočno barvo. Oglje od krhljike (Rhamnus frangula) se posebno ceni za narejanje strelnega
Botanika (1875):	Prst je v vodi ravno tako nerazpustna, kakor oglje, in kakor táko jo tedaj rastlina ne more v sebe
Zlatorog (1886):	zakríta skoro v listji, Očí pa so gorele jej kot oglje In ravno médnje lovec s spretno roko Poslal je vročo

ogljije
Zlatorog (1886): o Zlatorógu »In o triglavski čudotvorni roži. « Ovčar umólkne. V ogljije žaréče Upira lovec svoj pogled srepó, – Kar čul je, to

ogljem
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Francoskiga mesta Marseille, kjer je barka le ostala se z ogljem in živežem na daljno pot previditi, brez da bi bil

▶ ogljenčevokisel pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

karbonaten; splet

ogljenčevokisla
Kemija (1869): ostalini v Friedrichshall-u in Kissingen-u, iz ktere se tudi dobiva. Ogljenčevokisla magnezija, MgO.CO2, v zvezi z ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen dolomit
ogljenčevokislega
Kemija (1869): se dobi, ako na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je neizmerno lahka, rahla

ogljenčevokisli

Kemija (1869):	Kalij solitarnokisli, salpetersaures Kali, 405. Kalijum, Kalium, 402. Kali kohlensaures, ogljenčevokisli kalij, 404.
Kemija (1869):	maslenokisli, buttersaures Ammoniak, 463. Amonijak ocetnokisli, essigsaures Ammoniak, 463. Amonijak ogljenčevokisli, kohlensaures Ammoniak, 412. Amorph, brezličen. Amylalkohol, amilov alkohol, 475. Amyloxyd
Kemija (1869):	manganovokisli, mangansaures Kali, 427. Kalij ocetnokisli, essigsaures Kali, 463. Kalij ogljenčevokisli, kohlensaures Kali, 404. Kalij prekisli manganov, ubermangansaures Kali, 427. Kalij
Kemija (1869):	maslenokisli amonijak, 463. Ammoniak essigsaures, ocetnokisli amonijak, 463. Ammoniak kohlensaures, ogljenčevokisli amonijak, 412. Ammoniak purpursaures, bagrenokisli amonijak, 470. Ammoniak salzsaures, klorovodenčev

ogljenčevokislim
Kemija (1869): ktere se tudi dobiva. Ogljenčevokisla magnezija, MgO.CO2, v zvezi z ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen dolomit, ki se pogosto nahaja v velikej

ogljenčevokislo

Kemija (1869):	žgani dadó jedko apno. Iz tega se vidi, da je ogljenčevokislo apno v vseh svojih razvrstih in razlikah imenitno, ne satno
Kemija (1869):	ne manjka, kajti vsaka ima nekoliko ogljenčeve kisline, ki more ogljenčevokislo apno raztopiti. Ako pa tako vodo razgrejemo, pobegne hlapna ogljenčeva
Kemija (1869):	in školjk, koralniki in jajčje lupine so vse iz njega. Ogljenčevokislo apno moramo toraj prištevati najpotrebnišim živalskim hranilom. Sama ob sebi
Kemija (1869):	Ogljenčevokislo apno, CaO.CO2, se, enako ogljencu in kremenčevej kislini, nahaja v
Zoologija (1875):	pri teh živalih je rožena, ako se pa va-njo vleže ogljenčevokislo apno, postane trda, skorjasta. Glava in prsi zrastó navadno skupaj

▶ ogljik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogljik

ogljenec

Fizika (1869):	Oersted, 176. Ogib, Beugung, 102. Ogibati, beugen. Ogljenčevo kisel, kohlensauer. Ogljenec, Kohlenstoff. Ogrevalo, Vorwärmer, 117. Oknica, Fensterladen. Oko, Auge, Augapfel, 144.
Botanika (1875):	spremenilo, kakor daleč segajo človeške opazbe. Resnično je, da je ogljenec v večnem krogotoku na zemlji; upodobljajoča živna moč ga porabi
Botanika (1875):	vlada vse občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za sebe porabi, njeni kislec pa skoz svoje listje spet

ogljika

ogljenca

Kemija (1869):	v vodo. Te tvari si moramo tedaj misliti kakor spojine ogljenca z vodo, C + HO; zato jih tudi ogljenčeve hidrate imenujemo
Kemija (1869):	in drugih topilih. Očiščena moševina fina v 100 delih: 44.4 ogljenca, 6.2 vodenca in 49.4 kisleca. Čudovito je to, da je
Kemija (1869):	Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena je iz ogljenca, vodenca in kisleca. Od predi že vemo, da so taka
Kemija (1869):	1. Ogljenčevi hidrati. V ta razdel spadajoča telesa obstojé iz ogljenca, vodenca in kisleca, in sicer zadnji dve prvini imajo v
Kemija (1869):	zato ga moremo hraniti samo v kamenem olji, sestavljenim iz ogljenca in vodenca, CH, brez kisleca. S kalijumom se dá napraviti

ogljikom
- ogljencem
  Kemija (1869): okis daje za sožig potrebni kislec, ki se s cukrovim ogljencem spoji v ogljenčevo kislino, z vodencem pa v vodo, dočim
ogljiku
- ogljencu
  Kemija (1869): v jako različnih oblikah, kakor smo to že videli pri ogljencu, kremenici in pri apnencu. V ravno tacih okoljnostih, kakor demant

▶ ogljikov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogljikov

ogljenčev

Kemija (1869):	zrak v plavež. Iz gorečega oglja razvija se v peči ogljenčev okis ogljenčev vodenec, ki v dotiki z razbeljeno rudo tej
Kemija (1869):	einfach Kohlenwasserstoffgas, 391. Vodenec ogljenčev lahki, leichtes Kohlenwasserstoffgas, 391. Vodenec ogljenčev težki, schweres Kohlenwasserstoffgas, 392. Volfram, Wolfram, 345. Volk zeleni, Grúnspan
Kemija (1869):	toplice (Thermen). Voda, ki na svojem potu najde ogljenčevo kislino, ogljenčev žveplec, soli in dr. stv. , raztopi nekoliko teh tvari v
Kemija (1869):	svetečim plamenom. Gostost mu je 0,559, toraj mu tudi lahki ogljenčev vodenec pravimo. Z zrakom pomešan in zažgan razpokne s strašno
Kemija (1869):	ravno tako tudi pri prevelikej žarovitosti, pri kterej se dvojni ogljenčev vodenec razkroji. V tem slučaji potem raste množina vodenca. Po
Kemija (1869):	fosforov, Phosphorwasserstoff, 381. Vodenec ogljenčev dvojni, zweifach Kohlenwasserstoffgas, 392. Vodenec ogljenčev enojni, einfach Kohlenwasserstoffgas, 391. Vodenec ogljenčev lahki, leichtes Kohlenwasserstoffgas, 391.
Kemija (1869):	so sostavljene po splošnej formuli CXHYOZ. (Glej §. 54.) Enojni ogljenčev vodenec, C2H4, se dela povsod, kjer se po stoječih vodah
Kemija (1869):	Ogljenčev dušec ali cijan C2N = Cy. Ogelj se spoji z duščem
Kemija (1869):	sveti ogenj« v mestu Baku na hvalinskem morji je goreč ogljenčev vodenec. Ta plin je brez barve in brez duha in

ogljikova

oglenčeva
Botanika (1875): Oglenčeva kislina je tedaj poglavitni živež rastlinski. Sedaj si moramo dati

ogljenčeva

Kemija (1869):	klorkalcijumom, pod. 62, ki popije in pridrži vso vodno paro. Ogljenčeva kislina gré pa dalje in dospe v stekleno, s kalijevo
Kemija (1869):	popolnem sežigu postanete samo dve hlapni in kislečnati spojini, namreč ogljenčeva kislina in voda. Pri organskej analizi je treba toraj 1.
Botanika (1875):	vódi, v vôdi razpuščene, skoz korenine V rastlino. Ker se ogljenčeva kislina vedno jemlje zraku, moralo bi je s časom znatno
Botanika (1875):	povrne. 97 Gledé tretjega vprašanja, kako in zakaj se porabi ogljenčeva kislina v rastlini, vlada vse občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo
Botanika (1875):	narejajo tako imenovano prst. Poglavitni posledek razkrojitve té prsti je ogljenčeva kislina, ki je v vodi prav močno raztopna ali razpustna
Botanika (1875):	kako jo sprejéma V sebe in kako in zakaj se ogljenčeva kislina porabi v rastlini samej? Na prvo točko odgovoriti se

ogljikove

oglenčeve

Rudninoslovje (1867):	1•5, to je: prostorna enota, recimo 1 kubičen črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega zraka
Rudninoslovje (1867):	teži vode, temuč teži navadnega zraka. N. pr. posebna teža oglénčeve kisline je 1•5, to je: prostorna enota, recimo 1

ogljenčeve

Kemija (1869):	kakor spojine ogljenca z vodo, C + HO; zato jih tudi ogljenčeve hidrate imenujemo, dasiravno nam njihova razkolitev tega ne potrjuje. 1.
Botanika (1875):	se zeleni rastlinski deli potopé v vodo, ki ima mnogo ogljenčeve kisline v sebi, kakoršna je n. pr. Selterska voda (kemija
Botanika (1875):	živež. Atmosféra ima sicer V 5000 delih le dva dela ogljenčeve kisline, ali če pomislimo na njeno velikansko obsežnost, se nam
Botanika (1875):	nam ne bo neverjetno zdelo, da ima 8440 biljonov funtov ogljenčeve kisline v sebi, zaklad, ki je veči kakor dovoljen, da
Botanika (1875):	svojega listja, in poskušnje so pokazale, da se je odvzelo ogljenčeve kisline zraku, ki je tekel skoz balon, napolnjen se zelenim
Botanika (1875):	rastlinstvo, ki raste na zemlji. Iz zraku more rastlina sprejemati ogljenčeve kisline skoz reže svojega listja, in poskušnje so pokazale, da
Botanika (1875):	sožigom, in zadnjič s hlapenjem iz vulkanov vedno velike množine ogljenčeve kisline dajó spet atmosféri nazaj se pa iz tega razloži
Botanika (1875):	sledi neovrgljivo, da prst nikakor ne more biti prvotni izvirek ogljenčeve kisline, ki rastline redi. Temveč je otmosféra (vzduh) tisto skladišče
Botanika (1875):	skoz balon, napolnjen se zelenim listjem in z mladikami. Največ ogljenčeve kisline se pa vendar vódi, v vôdi razpuščene, skoz korenine

ogljikovega

ogljenčevega

Kemija (1869):	uhajajoči zrak ima razen ogljenčeve kisline v sebi tudi še ogljenčevega okisa in ogljenčevega vodenca, ki sta oba goretna plina. Iz
Kemija (1869):	primerna težina, ali kar je vse eno, kolikor več dvojnega ogljenčevega vodenca ima v sebi. Povprek se more reči, da je
Kemija (1869):	razen ogljenčeve kisline v sebi tudi še ogljenčevega okisa in ogljenčevega vodenca, ki sta oba goretna plina. Iz žrela toraj vedno
Kemija (1869):	od rok in kakoršen je premog. V začetku je dvojnega ogljenčevega vodenca, ki ima največo vrednost, po priliki ena petina, toda

ogljikovi
- ogljenčevi
  Kemija (1869): 1. Ogljenčevi hidrati. V ta razdel spadajoča telesa obstojé iz ogljenca, vodenca

ogljikovih

ogljenčevih

Kemija (1869):	Premogov plin je zmes obeh ogljenčevih vodencev z ogljenčevim okisom in vodencem v jako promenljivih množinah
Botanika (1875):	beljakovim; nadalje med mnoštvom lužnin v pepelu in med mnoštvom ogljenčevih hidratov v dotičnih rastlinskih delih (kemija §. 178). Da se

ogljikovo

ogljenčevo

Kemija (1869):	kalijevo raztopino, poredajo se njihovi atomi v ščavno, ocetno in ogljenčevo kislino, ki se spojé s kalijem. V jedkem lugu nekoliko
Kemija (1869):	sožig potrebni kislec, ki se s cukrovim ogljencem spoji v ogljenčevo kislino, z vodencem pa v vodo, dočim se primerna množina
Kemija (1869):	steklena cev, ki je na več mestih v krogljice razširjena. Ogljenčevo kislino, dospevšo v prvo krogljico, hlastno posrka ondi navzoča kalijeva
Fizika (1869):	Odstotek, Procent. Oersted, 176. Ogib, Beugung, 102. Ogibati, beugen. Ogljenčevo kisel, kohlensauer. Ogljenec, Kohlenstoff. Ogrevalo, Vorwärmer, 117. Oknica, Fensterladen. Oko
Kemija (1869):	bela kakor sneg, neraztopna in toraj brez okusa. Razžarjena izgubi ogljenčevo kislino in je potem čisti okis, MgO, ki se v
Botanika (1875):	ogljenčeva kislina v rastlini, vlada vse občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za sebe porabi, njeni kislec pa
Botanika (1875):	dati sledeča tri vprašanja: Od kod jemlje rastlina sebi potrebno ogljenčevo kislino kako jo sprejéma V sebe in kako in zakaj
Botanika (1875):	treba svetlobe za rast, in da ne izločevajo kisleca, ampak ogljenčevo kislino. Glive se tedaj ne le skorej vedne spremljevalke gnjijočih
Botanika (1875):	voda (kemija §. 26.). Mogoče bi tudi bilo, da rastlina ogljenčevo kislino nepremenjeno sebi prisvojuje. Kislec, ki ga rastlina oddaja, prišel

▶ oglokisel pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

karbonaten; splet

oglokislega

Mineralogija in geognozija (1871):	gosti celestin, ki ima v sebi 8 do 9 procentov oglokislega apna. Le-ti minerali se rabijo tam, kjer delajo stroncijanove preparate
Mineralogija in geognozija (1871):	Tuff). Iz nekterih potokov, jezer in močvirij, ki zadržé dosti oglokislega apna, se on posede, ako se nekoliko kisline loči od
Mineralogija in geognozija (1871):	in po pravici pravijo, da je laporjeva zemlja najrodovitniša, vendar oglokislega apnenca ne smé zadržati manj ko 10 in ne več
Mineralogija in geognozija (1871):	41. Lapor zovemo na videz enakovrstno, ne kristalinsko zmes iz oglokislega apnenca in gline, ki je gosta do prstenasta, tudi škrilasta

oglokisli

Mineralogija in geognozija (1871):	na kojega smo deli probo, plini notranjega dela pihavnikovega plamena, oglokisli natron, boraks, fosforokisli natron-amonijak in ciankalijum.
Mineralogija in geognozija (1871):	kjer delajo stroncijanove preparate (kemije §. 91). 2. Stroncijanit ali oglokisli stroncijan, Sr C, kristalizuje v istem sistemu, je še redkeji
Mineralogija in geognozija (1871):	zvezdasti, vlaknasti, zrnasti, gosti in prsteni barit. 2. Viterit ali oglokisli barit, Ba C, kristalizuje v ravnih rombiških stebričkih; najde se

oglokislo
Mineralogija in geognozija (1871): lasaste in iglaste kristale blizo arsena in arsenatih rud. 6. Oglokislo apno, vešek, kalcit, CaC. Ta mineral daja nam lep izgled

▶ ogniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogne
Valenštajn (1866): očital, kar Očitaš ti mi lehko. Kdo se rad Ne ogne skrajnega, če je mogoče! Al tukaj nej volitve. Silo moram
ognejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bi imeli hoditi po tej cesti, naj se je rajši ognejo, kakor pa, da bi v nevarnost življenje postavljali. Čuditi se

ogni

vogni

Branja, inu evangeliumi (1777):	katiri je tebe, inu njega povabuv, inu k' tebi rezhe: vogni ſe letemu: inu ti bi tedej mogl s' ſramoto na
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſvoj jeſik od hudiga , inu ſvoje uſta , de golfie nagovorę. Vogni ſe hudemu, inu dobru ſturi: iſhi myr, inu hiti sa

ognil
- ognil
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): se je britkosti, ki bi jo bil per slovesu občutil, ognil; ravno to ga je pa zmirej po poti peklo, ter
- ognol
  Valenštajn (1866): Še ktera pot odprta je — sedaj še Bi jo izvolil, ognol skrajnej se Zadrgi. Grofinja. Ako druzega ne iščeš, Ta pot

ognili

Viljem Tell (1862):	prid občinskej našej reči, Kaj kmetje mislijo in kako ste Ognili mrežam se izdajstvenim?
Gozdovnik (1898):	preživita. Le meni pustite za to skrbeti, da se bomo ognili vsaki nevarnosti. Na pristavo morete dospeti do večera, in potem

ogniti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je uzhil, ali vam rekel, de je mogozhe boshje jese ogniti ſe bres pokore ino poboljſhanja shivljenja? Vreden ſad pokore dajte
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Tedaj je molil: „Moj Ozhe! ako ſe me ne more ogniti kelh terpljenja, de bi ga ne pil, sgòdi ſe tvoja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhe vezh enakih vsrokov je, de ſe ſnetljivz sredí. Şnetljivza ogniti ſe, bi nar bolj pomagalo to le: Sbéri sa ſejanje
Maria Stuart (1861):	Tvoj podpis, kraljica! Si razsodila? Elizabeta. Podpisala sem, Ker se ogniti sili nisem mogla, Kaj če papir ta razsoditi? eno Imé
Fizika (1869):	in kdor je v nevarnosti na ktero stran pasti, hoče ogniti se tej nevarnosti nehoté s tem, da stegne roke na
Lohengrin (1898):	Življenje le se ti smehljá; Ti srečna smeš se me ogniti, Naj me objame smrti tma — Da moje bede motni žar

▶ ognojiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ognoji
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): na dan z gosjo ali zajčjo mastjo ribati, da se ognoji, kar se po nekem mehkem mestu na oteklini spozna. Na

ognojila

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ravnanju boš nogo mnogokrat ozdravil, brez da bi se bila ognojila. Kdor ima ročnost na bolni peti z ojstrim in špičastim
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in noga bo kmalo zdrava. Ako se je noga že ognojila, in ako je gnoj parkelj na peti razjedel, ga moraš

▶ ognusiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umazati, onesnažiti; [sskj]

ognusi

ognuſsi

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ne ognuſsi zhlovęka; ampak kar is vuſt vùnkaj grę, letó ognuſsi zhlovęka. 12. Tèdaj ſo pèrſtopili njegóvi Jógri inu ſo k'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó je, kar zhlovęka ognuſsi, ampak s' nevmitmi rokami jęſti, ne ognuſsi zhlovęka. 21. Inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je, kar zhlovęka ognuſsi, ampak s' nevmitmi rokami jęſti, ne ognuſsi zhlovęka. 21. Inu kadar je Jęsus od ondód vùn ſhàl
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu saſtopite. 11. Kar ſkuſi vuſta nótèr grę, tó ne ognuſsi zhlovęka; ampak kar is vuſt vùnkaj grę, letó ognuſsi zhlovęka
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vuſt vùn gre, tó is ſèrza vùn pride, inu tóiſtu ognuſsi zhlovęka: 19. Sakaj is ſèrza pridejo vùn hude miſli, vbyanja

▶ ognjebljuvalen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

tak, ki bruha ogenj; kontekst

ognjebljuvalne

ognjobljuvavne

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	godbe godile; tega nas prepričajo nje ravnine, ognjobljuvavne gore in druge znamnja. Tudi ona je počivala in rodila
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Ognjene prikazni, ktere so celo zvezdoznanci Piazzi in Herschel za ognjobljuvavne gore, Schröter za pogoriše imeli, so to mnenje še bolj

▶ ognjen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ognjen

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino jim pot kashe. Podnevi je temen, ponozhi pa veſ ognjen. Oblak jih je perpèljal v' dolíno sraven rudézhiga morja. V'
Deborah (1883):	Da moremo enoliko ljubiti! Judov Bog, grozni, ostri, postavil je ognjén oblak mej sebe in svoje ljudstvo ter ga učil spoštovanja

ognjena

ognena

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vùs ſramoshliv , inu sazhne pęti. ) Tonz. De polna plemęna Lubęsen ognęna Rasdjala me bo , De boshez oparjen Sim pizhen , ſim vdarjen
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſtrani. ) Tonzhek. (poje ſam per ſebi. ) De polna plemęna Lubęsen ognęna rasdjala me bo — Goſpá. (na ſtran. ) To je Tonzhek! Tonzhek

ognjena
Kmetijske in rokodelske novice (1843): v kterim ſta ogenj in voda zhudno napravljena, de ga ognjéna vrozhina in vodna ſopariza podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan

ognjene

ognene
Branja, inu evangeliumi (1777): sa brambo te vire, s'katiro boſte mogli pogaſſiti uſſe ognene ſtrelle tega narhujshiga: inu usemite to shelesno kapo tega ſvelizhanja

ognjene

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	na našo zemljo, ker iz lune kamni do nas leté. Ognjene prikazni, ktere so celo zvezdoznanci Piazzi in Herschel za ognjobljuvavne
Zoologija (1875):	tolšča, ki jo ima patagonski pingvin (Aptenodytes), je za prebivalce ognjene in Vandimenove zemlje velike vrednosti.

ognjenega

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Ali ti si mu tudi dal naj bolj živega in ognjenega bajsa, ki ga je sama neukrotenost. « »Ali kej druzega zasluži
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Zopet mu kaže duševno okó mizo, polno dragih jedil in ognjenega žlahtnega vina, ali spet ga plaši duhovnov obraz. — Urneje in

ognjeni

ogneni

Branja, inu evangeliumi (1777):	on pravi: katiri ſtary ſvoje Angele duhove, inu ſvoje ſlushabnike ogneni plemęn. K'Synu pak: Bog tvoj tron oſtane od vekumej
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	mersle ſtury, kęr ſmo na ſpruti v'poſvetnih ręzhęh taku ognęni. Dodęjli nam o ti neisrezhena luzh, inu Duh vſiga shivlenja

ognjeni

Blagomir puščavnik (1853):	čutil in se po svojih ozirati jel, — glej že švigajo ognjeni valovi po Sokolovskem gradu, in krog in krog se černa
Blagomir puščavnik (1853):	pod kupa mertvih izplaziti. Po vsem borišči je mertvaška tihota. Ognjeni žar in divji ropot mi je dokaz, da morajo na
Mineralogija in geognozija (1871):	iz kojega se na tla spusti ploha dežja e in ognjeni snop žlindre f. Pri g zagledamo postransko špranjo, kamor se

ognjenih
Divica Orleanska (1848): nastop. Voglar. Voglarica. Voglar. To grozna je nevihta, strašno vreme; Ognjenih rek izliti se na nas Grozí obnebje, in o belim
ognjenim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): koshami oblezhe, in ji pahne is raja. Angelj ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem je varoval v' raj. Kako velik sleg je greh

ognjeno

ogneno
Biblia (1584): vunkaj, inu bodo te hude od pravizhnih lozhili, inu v'ogneno Pezh metali, ondi bo jokanje inu kleptanje sob . Inu Iesus

ognjeno

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in nevstrašena, in videti je bilo, da bi ga bilo ognjeno njeno oko očaralo in okamnilo, kakor okamni kačin pogled jastroba
Botanika (1875):	zemeljske kroglje (mineralogija §. 130.), je bila ona od začetka ognjeno tekóčna, iz česar sledi, da nikakor ni mogla imeti prsti

▶ ognjišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ognjišča

Bore mladost (1862):	pa, ki se snuje med ozidjem ene hiše, okrog enega ognjišča, vlada ljubezen. Otroška, deviška in materna ljubezen ter krotke čednosti
Ivan Slavelj (1876):	tu pri plapolečem plamenu in pri polnih loncih mrtvega svojega ognjišča. Žena pritrdi zamolklo. »Kaj? ... Žalost? « začudi se Deska. »Bolezen čez
Marjetica (1877):	skrivnostne reči. Srakar teka razoglav in kakor ob um okoli ognjišča, kuha tavžent-rože , planinske jagode, gozdne korenine in vse, kar ima
Marjetica (1877):	Molčeč vrže smolnico v kot, sede na trinožni stolček poleg ognjišča in zakliče čez nekoliko: "Marjetica sem pridi! " Marjetica se prestraši
Zvezdana (1883):	na transportu v glavno mesto. Častniku se odkaže sedež poleg ognjišča, ostalim pa s slamo nastlan prostor na nasprotnej strani. Prejšnji
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	smo tam tudi svojo jed, in ker se je okoli ognjišča sukalo vedno po več kuharjev ter naši krajáni baš niso
Domačija nad vse! (1889):	se domú, užival je s slastjo mir in ugodnost domačega ognjišča. Zató se je zdaj čutil srečnega ter prosil Boga, da
Grajski pisár (1889):	tej zapeljivi izkušnjavi, je planil kakor besen iz veže mimo ognjišča, kjer je še vedno zapovedovala mati Mina. Na zelenem travniku
Lisjakova hči (1892):	je storiti. Ista kuharica je kuhala in se sukala okolo ognjišča že dolgih trideset let in česar je potrebovala, vse si

ognjiſha

Genovefa (1841):	kar ſo bli ſeboj prinêſli, in je na tlèh sraven ognjiſha plahte rasgrinjal. Svôjo shêno je v ſhkarlataſt posimſk plajſh savíl
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in kuho sadéne, bi tudi pomagalo, de bi ſe take ognjiſha, ki malo derv potrebujejo (Sparherde) napravile, in pa pezhí, ki

ognjišče

Valenštajn (1866):	hudobno roko jemlješ, da napadeš Cesarjeve dežele z vojskoj, sveto Ognjišče razvališ bogov domačih. Osvete duh ti zli mirú ne daje
Astronomija (1869):	geographische, zemljepisna širjava, 25. nördliche, severna - - südliche, južna — Brennpunkt, gorišče, ognjišče, 239. Brorsenova repatica, 327. C. Časoizprava, Zeitgleichung, 286. Cerera, 303.
Astronomija (1869):	Planet, 301. Odsolnčje, aphel. Sonnenferne, 276. Ognjena kepa, Feuerkugel, 311. Ognjišče, Brennpunkt, gorišče, focus, 239. Oklepati, umschlingen, 233. Olbers, 309. Olbersova

ognjiſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843): lónze okrog ognja poſtavijo. Pri naſ pa dolsih polen na ognjiſhe navalé in sgorej in sdolej derva sapſtojn goré. Koliko derv

ognjiščih

ognjiſhih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhe ſe v kratke polénza rasshagajo , slaſti pri kuhi. Na ognjiſhih ſe vezhji dél vidi, de dolge polena pod kotlam in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe derva tratijo. Zhe ſe pogleda, kako ogenj na naſhih ognjiſhih gori, ſe vidi, kako ſe derva tratijo! Kuhnje v velizih

ognjišču

ognjišči

Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	je vse v redu, ne ena reč ni premaknjena. Na ognjišči v kuhinji še tli žrjavica, pristavljenih je nekaj loncev, v
Viženčar (1881):	lepa kakor zamorska mati božja," nadaljuje starka pihaje ogenj na ognjišči in ne vodóč, da je po naključji sama napeljala govorico
Planšarica in pastir (1881):	ognja posušila, ali pa popravlja treske, da bolje gori na ognjišči. Kar se zasliši sem prek roba vpitje, vriskanje in petje
Planšarica in pastir (1881):	otveza krave, dan beži, zmračilo se je, v koči na ognjišči pa poka ogenj in razsvetljeva prostor med štirimi lesenimi stenami
Izza mladih let (1882):	je pa ne pomnim drugačne, kakor da je vedno na ognjišči čepela, kavo kuhala in se zmerom z Janezom prepirala; v
Zvezdana (1883):	pa ohranite zá-se, če hočete. « Zopet je jel ogenj na ognjišči ugaševati. Skozi tramovo počo v steni pa je že pogledovala
Zvezdana (1883):	nasprotno ljubeznijo. « Tihota nastane po teh besedah. Plameneči ogenj na ognjišči jame polagoma umirati. Od vhoda sem se čujejo posamezni polumevni
Zvezdana (1883):	globje na oči in zrl molčé v plameneči ogenj na ognjišči. »Hudiča, to mi je pravi junak, ki bi delal čast
Svatba na Selih (1894):	V kuhinji je izkušena kuharica, daljna sorodnica Dragarjeva, kurila na ognjišči in kuhala in cmarila, da je cvrčalo in dišalo po

ognjišču

Na stricovem domu (1860):	pehar in jih nesem v kuhinjo, da bi se na ognjišču blizo žerjavice ogrele. Med tem sem šel večerjat; ko pridem
Zlato pa sir (1860):	in glodanja žižkov, vse je mirno mertvo. Le poleno na ognjišču še poka, in plamen se kvišku spenja, kakor bi zvezdam
Ivan Slavelj (1876):	križi, Štefan! « »Križi in težave, Lavrencij! « Stopita v vežo; na ognjišču sedi Leksa in kuri. »Leksa, ne odstavljaj prej loncev, da
Marjetica (1877):	in svilnata roba. " Srakar začuje Marjetičen glas v veži pri ognjišču. in urno glavo v hišo pomoli in vpraša: "Kaj Marjetica
Marjetica (1877):	poleg ognjišča in tudi vtrne semtertje bolj skrivaje solzo. Na ognjišču pa je prav živahno. Ogenj veselo plapolje, poka in šumi
Marjetica (1877):	zbledi, ko se spomni, da ima pristavljeno vrelo smolo na ognjišču. Ob hudi uri namreč ne sme biti živega oglja v
Grajski pisár (1889):	Jošt Tolmajnar je stopil v vežo. Na velikem in prostornem ognjišču je gorel ogenj v mogočnih plamenih ter švigal okrog trebušnega
Moja hoja na Triglav (1897):	V prvi nisem našel sledu človekovega, v drugi je na ognjišču tlelo, in v sobi na mizi sem našel narezan hleb
Stari dolg (1897):	začudi, da so odprta. Tudi ogenj je že žarel na ognjišču in poleg njega je slonela stara Prašnikova mati. Tiščala je

ognjišu
Zlata Vas (1850): revno. Revšina je že pri oknih vun gledala, in na ognjišu so nezabeljen močnik kuhali. Zmed stó gospodarjev jih je gotovo
ognjiſhi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): da. ” Kuharza Ivana v' kuhnjo peljá, kjér je she na ognjiſhi prav lepo gorelo, okolj koriſha pa

▶ ogoljufan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ogoljufan
- goljfan
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): de ne bo lahko goljfán. To je gotovo velik dobizhek sa vſe tiſte, ki konje
ogoljufana
- ogolfana
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): temuzh perproſtu, inu slepu virje. Koker nabo boſhja vędnoſt nekol ogolfana, toku namore njega resniza nekol golfati, kader v' reſodenju;
ogoljufani
- goljufani
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca obrišejo, in rečejo: „Goljufani smo! ” Pavliha se je pa v pest smejal. Od tod

▶ ogoljufati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogoljufal

Kupčija in obrtnija (1872):	in on vidi, da ga je prodajalec prav po cigansko ogoljufal. V tem slučaji ima pravico tirjati ne samo to, da
Kupčija in obrtnija (1872):	če bi kdo na tej božji poti koga v kupčiji ogoljufal. Glasoviti sejm je v Lipsiji na Saksonskem na sv. Mihela
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	je bil oni goljuf, ki je z nakaznicami gostilničarja Mlinarja ogoljufal. „Engelbert Breier? Tako se nihče od nas ne imenuje,“ odgovori
Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876):	ga ne poznam, nič ni res, da bi ga bil ogoljufal za tu zapisani znesek. " „Potem berite tu, kar je on
Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876):	ne poznam", hiti Komar odgovarjati, „pustite me! Mene ni nihče ogoljufal za 100.000 gold., se mi je le zdelo. Vse sem
Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876):	reci sto tisoč goldinarjev, za katere me je trgovec Komar ogoljufal, pa mi jih dne 3. avg. 18.. na ponarejeno srečko
Ponarejani bankovci (1880):	da nobene priče ni botel poznati. Oni, katere je bil ogoljufal, izpoznali so ga večinoma, in so prisegali: „ta je tisti
Ponarejani bankovci (1880):	bili odškodovani oni, katere je bil s svojo nevredno kupčijo ogoljufal, ker je moral on iz svojega plačati tudi grehe svojega
Ponarejani bankovci (1880):	namreč trajalo, predno so se našle različne priče, katere je ogoljufal bil, davši jim ponarejen za pravi denar. Nazadnje je stal

▶ ogon samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogone

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	odtekati; ravnam pa po njivah, ki niso močirne, prav široke ogone in clo malo razorjev. Nej orjem na vozke ali široke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sim, kakor mislim, popolnama pripričan. Jest menim: de kolikor širji ogone si kmet razorje, toliko več koristniga prostora si na njivi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prostora, takó, de perdelanje na zgubo gré. - Jest orjem vozke ogone le na mokrotnih njivah , to je, veržem od vsake strani
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in clo malo razorjev. Nej orjem na vozke ali široke ogone, takó jih prek sredi višam, jih na oblok naredim, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	korist svojiga pridelovanja. Dozdaj pa ste orali le na vozke ogone, kjer jih ni bilo tréba, ste ravnali obilnih nepotrébnih razorjev

▶ ogor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogor
Zoologija (1875): jako majhne in nikdar v popolnem številu. Rečna jegulja ali ogor (Anguilla fluviatilis), pod. 169, je tri do štiri črevlje dolga
ogorov
Zoologija (1875): na ribe in želve. *) c . Golotrbe; Apodes. Pleme jegulj ali ogorov (Muraenoidei) odlikuje se s kačastim telesom, prav drobne luske vdrte

▶ ogoren pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogoreno
Zlata Vas (1848): pa stergane obléke. Marsiktero obličje je bilo rujavo, od solnca ogoreno, pa nobeniga vmazaniga, z zmeršenimi lasmí ni bílo; moč in

▶ ogovor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogovorom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): dec. je gerški kralj Oton začel sklicani deržavni zbor z ogovorom, ki je grozno osupnil rusovsko-gerško stranko. Že veliko mescov, ko

▶ ogovoriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogovori
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): zgori, ino gre bliže njege. Ker ga glas iz plamena ogovori: „Mozes, Mozes! “ Mozes reče: „Tù sim! “ Glas reče: „Jaz sim
ogovoril
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): nobeden se ni ganil. »Ti si iz našega kraja? « je ogovoril zdaj Enrik sivega moža. »Kako si prišel Huncom v roke
ogovorim
Tiun - Lin (1891): in je nosil dolgo kito. Poklonim se mu uljudno in ogovorim ga po angleški (nadejal sem se namreč, da angleški razume

▶ ograda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ograde

ogradbe

Gozdovnik (1898):	stražnikov za pasom. Na bojni klic zažgó kupe dračja zunaj ogradbe in goreči svežnji sušinja padajo v ogradbo na prostor, kjer
Gozdovnik (1898):	in njegov vredni oče, ob gozdovem kraju tja proti vhodu ogradbe. Na vsakem čolnu je ostala po jedna straža. Drugi so
Gozdovnik (1898):	Prideta do konjske ogradbe. Pripadala je ne preveč oddaljeni haziendi in prav v bližini
Gozdovnik (1898):	Don Estevan pa Kučilo stojita v kotu ogradbe ter odbijata ne manj silovit napad. Don Estevan pogleduje, misleč

ogradi
- ogradbi
  Gozdovnik (1898): gledalcev. Ti zapuščajo odrovje, da ga zdolaj pričakajo. Konje v ogradbi je bilo treba še omehčati z gladom in žejo. Dobri

▶ ogradba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ Pleteršnik

ogradbo

Gozdovnik (1898):	kupe dračja zunaj ogradbe in goreči svežnji sušinja padajo v ogradbo na prostor, kjer so stali Apači, strmeči nad praznimi šotori
Gozdovnik (1898):	je Rdoles. »Zdaj imamo še kratko premirje. Postaviti si moramo ogradbo, ki se more kroglam in strelicam bolj protiviti nego-li ta
Gozdovnik (1898):	porabiti. Obrne se, vstane, ter pomakne ravno nabito puško skozi ogradbo. »Sedem! « dé Pepo vzraščen. »Osem! « klikne sledovnik. »Santa Laureta, zdaj
Gozdovnik (1898):	živali osuple stojé, sta že na konjih ter poskačeta čez ogradbo, hiteča daleč naprej. Brez sedla, brez stremen, brez uzde drvita

▶ ograditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ograde
- ograje
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): toku ſhiher naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se ograję is svetem postenjam. Bodi uſſellej sam per sebi, de svojo
ogradijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je, da se posamezne drevesica skerbno s ternjem ali drugače ogradijo, da jih živina ne poškodje. Tudi se zna po okolišinah
ogradil
Robinson mlajši (1849): izkopane persti nasipe zdelal, ino prekop po straneh s koljem ogradil. Prostirad. A kaj je to kolje. Oča. So derva — polena

ograditi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtori, mora shivine goſpodar poplazhati. Poſtava tedaj vkáshe le paſhnje ograditi, ne pa njiv, ne ſenoshet, ne travnikov; sapovedo dalje, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mejazhi, ki okoli obzhin polje imajo, ga vſako léto mozhno ograditi, zhe hozhejo, de bi shivina is obzhine na-nj ne vhajala
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ti poſtavi je obzhinſtvam dolshnoſt naloshena, ſvoje paſhnje ali gmajne ograditi, de bi bilo vſe obdelano polje pred shivinſkim poſhkodovanjem obvarváno

▶ ograja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ograj
Lohengrin (1898): pazite to: Ne móti boja tu nikdó! Obŕnite se od ograj! Kdor vároval mirú ne bó, Svobódnik z roko plača naj

ograja

Nekaj iz zgodb in šeg Lapljano... (1854):	jako čislani bili. Okoli marsikterega svetega kraja je bila rožena ograja. Tudi so zraven obešali mesene kosce mnogoterih del trupel zaklane
Slovenske večernice (1865):	je prav za prav že terdnjavsko predzidje. Močna in visoka ograja iz terdnih hrastovih kolov zapira neprijatelju vhod. Koj naprej se
Slovenske večernice (1865):	liste. Zadnji in najimenitniši del cele cerkve je bil kor, ograja ga je ločila od ladije. Kor je stal ene stopnjice
Razne dela (1870):	nepokvarjena še terdnjava Trojanska je stala, Toliko časa je tud ograja terpela helenska. Ker pa poginuli so poredoma pervi Trojanci, Vmerlo
Luteranci (1883):	urno in brez hrupa izvršeno. Ko se odstrani potém zopet ograja raz ceste, zajaše poveljnik uplenjenega konja in ukaže tovarišem, naj
Slovenski svetec in učitelj (1886):	bil dal tudi še potlej braniti, ko bi bila velika ograja Velegradska na kakšnem kraji od sovražnikov predrta. Poveljnik slovenske vojske
Iz arhiva (1890):	je razprostirala majhna terasa, katero je pásala krušeča se kamenita ograja. Na nji je stalo nekaj plitčevih od lišajnika orumenélih váz
Prve hiše (1896):	bi jih bil sam veliko bolj potreboval kakor Žličar. Vrtna ograja, streha na kozolcu in še drugo, vse je že vpilo
Trojka (1897):	balkonom, od treh strani obdan z lepim vrtom, ki ga ograja kamenit podzid z železno mrežo. Po vrtu se vijejo peščeni

ograjah

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	roshnim zvetu ſe goſenza israſte in sdaj ſi na vertnih ograjah ali pa sa ſkorjo kakiga ſtariga derveſa kraj poiſhe, kjer
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je s ſamzam ali mandeljzam ſpárila, naredi ſvojo salego na ograjah vertov, slaſti pa pod ſkorjami ſtarih dervéſ. Salega, v kteri

ograje
Zlata Vas (1848): nepoštenih ljudí večidel navada; so bogatinam skrivaj sadno drevje in ograje poškodovali in kradli kar so mogli: sadje, derva, golobe, kuretno

ograji

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa tihim biti. Pogledajo in začno pri bližnji stari zidani ograji kamnje rušiti in ga šiloma doli metati; potem pa jo
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	vrezal. Ko je nekega dne svoje ovce prignal k Répoštevovi ograji po svoji navadi, zaidejo nektere skozi plot na vertne trate
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	podati svojemu dragemu možu, njeni dečki ji pomagajo. K vrtni ograji pristopi naenkrat gospod Flint. Bil je veliko bolj prijazen kakor

ograjo

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	pa zasluženo kazen naklonile. “ In po globokim priklonu pogumno v ograjo jezdi.
Gozdovnik (1898):	na to, kar sta namerjala izvesti, pa se dvigneta čez ograjo. Na pol divji konji se umikajo rokam, ki jih grabijo

▶ ogrc samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogrci

ogerci

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	potem obvezuj, kakor sim ravno prej nasvetoval. XV. Poglavje. Podkožni ogerci. (Feigbeulen.) Podkožni ogerci se narvečkrat na herbtu, na obeh straneh
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sim ravno prej nasvetoval. XV. Poglavje. Podkožni ogerci. (Feigbeulen.) Podkožni ogerci se narvečkrat na herbtu, na obeh straneh herbtanca najdejo. V

▶ ogrebanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogrebanjem

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	S semljo ogrebſti ſad, kadar je v lepimu raſtu; s ogrebanjem pa ſe neſmé ſad poſhkodovati, tudi ga ne gre s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na tanjko rasſodil, koliko ſterdí zhbele imajo, vſaki panj pred ogrebanjem tehtaj, in toliko sares na njemu napravi, kolikor funtov tehta

▶ ogrebati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odstranjevati s praskanjem ali drgnjenjem; [sskj]

ogrebaš
- ogrebaſh
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ſo delo po zhes imeli. Satorej v panj, kader roj ogrebaſh, vſelej en ſatizh podolgama pertiſni, po kterim ſe ravnaje bojo

▶ ogrebsti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogrebsti
- ogrebati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): takiga ſadú va-njo devati, kteri je vezhkrat sa okopavati ali ogrébati; kakor krompir, selje (kapuſ) repa, péſa i. t. d. 6.

▶ ogret pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogret

Fizika (1869):	ima, kakor peč. Misliti bi bilo tedaj, da gre tako ogret zrak, enako kakor po sobah, k višku in da je
Fizika (1869):	mnogokrat spodnji zrak še prav mrzel, ko je zgornji že ogret. Zato nam po zimi iz zakurjenih sob vedno uhaja ogreti
Fizika (1869):	ima svoj vzrok v tem, da se k višku dviguje ogret zrak. Da teče topli zrak k višku, o tem se
Fizika (1869):	passati. Napravijo se s tem, da se na ekvatorji (ravniku) ogret zrak k višku vzdigne in da od polov tečejo gosteji

ogrete

Fizika (1869):	bili popisali v §. 136., skoz na pol odprta vrata ogrete sobe, se pokaže v velikem obsegu atmosfêre kot veter. Zatorej
Fizika (1869):	je zrak nenavadno miren, tako da se posle solnčnega izhoda ogrete in tedaj razredčene dolnje zračne plasti le prav počasi mešajo
Fizika (1869):	zvezde nepremičnice. 2) Toplota, ker se vse stvari, kader so ogrete do posebne stopinje, vidijo žareče svetle. Pri tem je vse

ogreto

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobro popravila, kér zdaj peč smiraj kaj požirati dobiva, kar ogréto sapo iz ceví naprej goni; pa še boljši bo prihodnjič
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	de mehurčike dobi in se sam od žlice odterga. Potem ogreto dilo nekoliko z moko potresi, nekaj testa nanjo deni in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vzemi in tako delaj, dokler je še kej testa. Zdej ogreto dilo s pertam pogerni, pert pa z moko potresi, nanj

▶ ogreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogrej
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): povelja svete Tvoje Spolnimo vse žive dni. Serca naše nam ogrej, K navku nam veselje daj. De, kar znamo, obderžimo; V

ogreje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni, pogaſi ſhe zlo hude ſovraſhtva in kervave
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe k vtónjenzu vleshe, de ga s ſvoj o toploto ogrêje. 16. Zhe je v liza rudezh, môdraſt (viſhnjev) ali zhernkaſt
Fizika (1869):	voda se spremení tudi v paro, če tudi se ne ogreje, samo ako stojí prosto na zraku. To prostovoljno parenje godi

ogrejejo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nekoliko semtertje goniti, da se pod milim nebom po trudu ogrejejo, in potlej še le jih v hlev spustiti. Da krava
Fizika (1869):	toplote, ki je potrebujejo telesa, da se vsa ravno enako ogrejejo, imenuje se primérna toplota teles. Pri tem se postavi primérna
Fizika (1869):	peč. To razložiti ni težavno. Spodnji deli stekla se poprej ogréjejo in raztegnejo, kakor gornji, ki ostánejo vedno še v poprejšnjej
Fizika (1869):	greje, stopajo k višku spodnje njene plasti, ki se najpoprej ogrejejo in ki zavolj tega postanejo manj goste, med tem ko

ogrejemo
Fizika (1869): loka podelimo streli (pšici) gib velike hitrosti; voda, ki jo ogrejemo, spremeni se v paro, in če se ta ohladi, spremeni
ogrel
Kitica Andersenovih pravljic (1863): saneh in je mahal križem z rokami, da bi se ogrel; bič je ležal v naročji in mršavi konji so leteli

ogrela

Roza Jelodvorska (1855):	vé veselja kam djati; cesarjeva milost mu je bolj glavo ogrela, kakor naj močnejši vino. Zdaj zagledajo knez pobožniga opata, pohlevno
Sveti večer (1866):	Res je, storila si, kakor pesem veleva, ter nasitila in ogrela dečka. Po moji misli pa zamoremo na njem še več

ogreti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	viſheji zene in ſo ſhe bolj shelni sh njim ſe ogréti. Kdo bi jo ne ſerkal, to nebéſhko medizo! ker ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	uſhéſa njegovo imé klizati in majati. 14. Tudi greti in ogréti ga je treba ; gorkota ali toplota ga nar bolj oshivlja
Fizika (1869):	morajo se te raztopljine bolj visoko od 100 ° C. ogreti, da zavró. Sledeči primeri kažejo, v kterem oméru treba vzeti

▶ ogrevajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ogrevajočega
Občno vzgojeslovje (1887): Ako bi bilo mogoče vsem šolskim predmetom dati obliko srce ogrevajočega poučila, bilo bi táko poučevanje isto takó lehko in prijetno

▶ ogrevalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogrevalne
Zoologija (1875): funtov. Najboljša so torej ona jedila, ki imajo, ob enem ogrevalne, krvotvorne in kostotvorne sestavine v sebi. To so sosebno: žita
ogrevalnega
Zoologija (1875): mnogo onega živeža, katerega smo v §. 92 označili kakor ogrevalnega, tako na pr. Laponci popijó neizmerno mnogo masti. Ne gre

▶ ogrevalo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogrevalo
Fizika (1869): Ogib, Beugung, 102. Ogibati, beugen. Ogljenčevo kisel, kohlensauer. Ogljenec, Kohlenstoff. Ogrevalo, Vorwärmer, 117. Oknica, Fensterladen. Oko, Auge, Augapfel, 144. Oktava, Octave

▶ ogrevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogrevanju

ogrevanji

Fizika (1869):	višavah. Deloma je tudi tako; ali ker se zrak pri ogrevanji razteguje, zato se zraven tudi toplota veže (primerjaj §. 155.
Mineralogija in geognozija (1871):	kakor kovine. Hlapne snovi se dostikrat ločijo od druzih pri ogrevanji. Nekteri minerali dajejo posebno radi vodeno paro od sebe in

▶ ogrevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogreva

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mirno o večerih zahaja, nam vedno ljubo svéti in zemljo ogréva, da karkoli vsejemo in vsadimo, nam rado raste, kakor hmél
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sloga bratovska je nebeška iskra, ki človeka k vsemu dobremu ogreva; je kakor terda skala, kar na nji sozidaš, ti stojí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prostora. Hudi plazovi pozimi, tesnoba doline, ktero popolnoma malokdaj solnce ogreva, in pogoste povodnji so hudi protivniki žlahnim sadikam. Nekteri rudokopi
Izidor, pobožni kmet (1887):	napaja; veter, ki jih potem osuševa; solnce, ki nam zemljo ogreva; strela, ki nas plaši in nas včasih tudi pokori; vprašam

ogrevajo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	neobhodno potrebujemo. Tri sončica naj nam sijejo in nas lépo ogrevajo, da bodemo mnogo blagodarov vživali, se jih serčno veselili, tebi
Fizika (1869):	ekvatorja. Ako temu dodamo še različno zmožnost, s ktero se ogrevajo deli zemeljskega površja različne kakošnosti, vpliv visokosti kraja nad morjem
Fizika (1869):	a'b' kjer solnčni trakovi vpadajo deloma navpik, deloma skorej navpik, ogrevajo najbolj: blizo pola (konice), med c'd', grejejo najslabeje, ker se

ogrevali
Gozdovnik (1898): trgovec; Sokoljeoko je prisedel k Indijancem, ki so se že ogrevali pri drugem ognju. Zdaj ni bilo časa delati kupčij, ker

▶ ogrinjalo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogrinjalo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	polnočnih merzlih krajev Ojstra sapa dije, Ravno polje, verh Triglava Ogrinjalo bélo krije; Več se travnik in dobrava V cvetji ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kamor zora Svitla ne prodre odzgora, Kjer temá oko objame, Ogrinjalo megle černe Prosti um gosto zagerne; Tù nam svétit' je
Botanika (1875):	več krogi krovnih listov, bb, ki vsi skupej narejajo vkupno ogrinjalo, kteremu se pravi ovojek (anthodium). Mali krovni listki, b’ b
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	ali dejanjem. " Skerbno povije in zadela dojenčka, se zavije v ogrinjalo in hiti odtod — bilo je še rano — proti župniji. Pot

ogrinjalom
- ogrinjalam
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): doní. Pa življenja god prelepi Tud končá življenja cvet. Z ogrinjalam se razcepi Krasno mnenje mladih let. Pohot ohladí. Ljubezen ne

▶ ogrizovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opravljati, obrekovati; [sskj]

ogrizujejo
- ogrizavajo
  Robinson mlajši (1849): dobro pazko imeti da, da vsi okoli ognja sedê ino ogrizavajo pečene kosti jednega ujetega, kterega so bili ubili. Da še

▶ ogrniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogrnil

ogrnol

Valenštajn (1866):	cesarja v tacih delih, Ka redu so protivná i zakonu, Ogrnol me celo je knež'jim plaščem Za take službe, ke so
Valenštajn (1866):	se junaški deti ga iz rok — Sprejel sem takrat te, ogrnol svojim Te plaščem, strežnica sem tvoja bil, Postrežbe nizke sramoval

ogrnili
Ljubite svoje sovražnike! (1899): lase so si nataknili ptičjih peres, čez pleča pa so ogrnili pasjo kožo ali volneno plahto. Skoro brez obleke so skakali

▶ ogrnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogrnjeno

ogernjeno

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	so se mu videle izpod široke obleke, ktero je imel ogernjeno. Slišal je bil namreč navadno znamenje s trobento, da pride
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	obleka, podobna široki, beli, volnati ruti. Nosili so jo tako ogernjeno, da je en konec ležal čez levo ramo, dragi pa

▶ ogromen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogromne
Gozdovnik (1898): dospé, najdejo dvajset Komančev, ki so bili z lasovi privlekli ogromne zamote bivolovih kož. Zdaj so razjahali, zanetili ogenj, okolu kterega
ogromnega
Zoologija (1875): vrste. Razvidno je, da v majhni knjigi nij mogoče tega ogromnega števila živali natanko opisati. Taka knjiga more k večemu dati
ogromnim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): še morebiti posebno taki, da kličejo kmetovavcem in obertnikom z ogromnim glasom na uhó: Naprej! Da! ravno naši časi so taki

ogromno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	60.000 gold., ki bi občine zadeli, ako se postavi tako ogromno število občinskih zdravnikov, kakor jih zahteva vlada. Z davki in
Zoologija (1875):	V geologiji smo vže čuli, da je število okamenjenih koralov ogromno, in sicer nahajajo še vže v najstariših tvorbah. Dvanajsti red
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	cesto, ki pelje iz Trsta na Opčino, enak je hudournikom, ogromno kamenje vali o času velikega deževja; teče po Rojanu in

▶ ogrski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogrska
- ogerska
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): štep. Bolj verjetno je, da v mircodolinski živini teče kri ogerska, ker bližina dežel in mnogo enakih lastnost pričuje to sorodnost
- ogerske
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se Madžar rad povsod enmalo pobaha! Tako Korizmicz piše, da ogerske goveda so z Ogri vred pišle na Ogersko in da

ogrske

ogerske

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je silno o barantíi domačega vina zbog opore otvorjene meje ogerske, ali letošoji pičli vinski pridelki so vendar očitno pokazali, kje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tistega jarma, ki jo je težil toliko let; — colne meje ogerske in horvaške so padle, ki so overale prosto vožnjo mnogoverstnih

vogerſke
Kmetijske in rokodelske novice (1843): deshele do Dunaja, in vſe, kar ſe v ſadajnim zhaſu Vogerſke ali Madsharſke deshele imenujejo. Rimzi ſo bili v poſvetnih uzhenóſtih

ogrskega
- ogerskega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): napravil”. Čez mizo je bila bela rijuha pogernjena, sošita iz ogerskega platna. Darovali so jo moji materi rajna teta, ktera so

ogrski

ogerskej

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	z Nemcem ima le redko opraviti, in sicer samo na ogerskej, štajerskej, koroškej meji — mnogo več posla pa ima z madjarskim
Rudninoslovje (1867):	Ogerskem; žareči opâl pri Zimapanu v Mehiki, navadni opal v ogerskej Telke-Banyi, Menilit pri Menil Montant-u blizu Pariza, kremenova siga okoli
Rudninoslovje (1867):	na Češkem, v saskem Annabergu i Freibergu, na Harzu, v ogerskej Ščavnici i dr. Za srebrnatim sijájnikom je najbogatejša srebrna ruda
Rudninoslovje (1867):	sl. 53 Lep težec se nahaja v češkem Pribramu, v ogerskej Felsöbanji, v Veleji blizu Parme, v angleškem Duftonu. Na Slovenskem

ogerski

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	le 26 let star. (Vikši škof v Ostrogoni (Gran) in Ogerski Primas,) žlahtni gosp. Jožef Kopacsy, so umerli 18. dan pretečeniga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	mnogih opravkih. — Ptujim naselnikam se na Ogerskim prav slabo godí; ogerski kmet ne imenuje naselnika drugač, kot „beraškiga švaba”, in če
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dalo do dobrega spoznati. Ogri v dodanem popisu dokazujejo, da ogerski vol, ne pa tur (Auerochs), kakor so naravoslovci nekdaj mislili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pervi oče govejih plemen na svetu. Al to ni res. Ogerski vol je že sin druzih staršev in gotovo je, da

vogerski

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Tam v nar lepši dolini med Marburgam in Gradcam proti Vogerski deželi, kjer se gorenske smereke z dolenskimi bukvimi in vinskimi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	imenovana vojska naj berže mongolska ali tatarska, preganjani kralj pa vogerski kralj Bela IV, ali pa kdo drugi iz njegove rodovine

ogrsko

ogersko

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Gospod F. Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru pokazali cvetečo ogersko ogeršico visociga plemena, ktera daja veliko olja, pa tudi čbelam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	poslal iz Ogerskega bivolov, ki so edini bili v razstavi. Ogersko pleme pa se po tej živini, ki je bila v

▶ ogrskoslovenski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

ogrskoslovenski
- ogerskoslovenski
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ą = û), Poljski ią, ię (ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki vocal l

▶ ogrščica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogrščica
- ogeršica
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): cvetji in vedno polna čebel bila. Čebelarjem bi vtegnila ta ogeršica posebno vseč biti, zatorej so gosp. Terpinc obljubili, na koncu
ogrščico
- ogeršico
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): F. Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru pokazali cvetečo ogersko ogeršico visociga plemena, ktera daja veliko olja, pa tudi čbelam posebno

▶ ogrščičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

ogrščična

ogerſhizhna

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shivino, ali pa s njo njive gnojé. Sató , ki je ogerſhizhna preſha proti lanjeni nekaj sharkeji, jo poprej, ko ſe mnogi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bote spali, Okol peči spet ležali! Iz Karlopaga. S. G. Ogerſhizhna preſha dôbra klaja sa shivino in verli gnoj sa njive

ogrščične

ogeršične
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pravijo, med vso pèrgo (Oelkuchen) so za gospodarstvo lanéne in ogeršične naj bolje, ker se živina po njih ne le dobro

ogerſhizhne

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njiv, temuzh tudi repno ſeme, preden ga vſejejo, v moki ogerſhizhne preſhe prav dôbro omanejo. Na njivi, ki je s tako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hitro ſpitati, naj en del lanene preſhe s tremi deli ogerſhizhne smeſha in priprizhal ſe bo, kako koriſten je ta smeſ
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ondot, kjer repa raſte, de je ne poſhkodjejo. ) — Koliko ſe ogerſhizhne* preſhe sa zel oral semlje pognojiti potrebuje, ſe ne more
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oral vinograd pognojiti 5 zentov, sa krompir pa 6 zentov ogerſhizhne préſhe. Angleshi ſejejo prav radi in veliko répe, poſebno tiſte

ogrščičnega
- ogeršičniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): cena je 11 gold. in pol do 12 gold.— Cent ogeršičniga olja v fabriki gosp. Terpinca in njegovih tovaršev, veljá 21
ogrščičnimi
- ogeršičnimi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): jo lože nosi. (Dalje sledí. ) Nove skušnje z lanénimi in ogeršičnimi préšami. Med vsimi prešami, ali, kakor drugod pravijo, med vso

ogrščično

ogeršično
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se jih dajè živini, in na to mora gospodar paziti. Ogeršično seme ima zraven prijetnega olja tudi neko ojstro stvar v

ogerſhizhno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi je toliko ne perdelali, zhe bi ſvojih njiv s ogerſhizhno preſho ne gnojili, po kteri jo prav veliko in neisrezheno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in priprizhal ſe bo, kako koriſten je ta smeſ. S ogerſhizhno preſho gnojiti, ſe nar bolj ilovnati ali tako imenovani debeli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi ſe je goſenze podſtopile; ravno sató ne pognojijo s ogerſhizhno preſho ſamo ſvojih njiv, temuzh tudi repno ſeme, preden ga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	manj ali vezh ſhkode napravljajo. — Tiſtim, kteri miſlijo ſkuſhnje, s ogerſhizhno preſho gnojiti, napraviti, ſhe povémo, de ſe gola preſha, ktera
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sa njive. Po franzoskim in Angleshkim redé in pitajo s ogerſhizhno preſho shivino, ali pa s njo njive gnojé. Sató , ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali ſlabejſhi semlji rasſodi. Franzoski in angleshki vertnarji radi s ogerſhizhno preſho po vertih gnojé , in pravijo, de je tak gnoj

▶ ogrtač samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ogrinjalo; [sskj]

ogrtač
Revček Andrejček (1891): oče, saj veste, da se nama mudi! Ana (uzame svoj ogrtač, Franici). Kdaj pa kaj v vas prideš, Franica? Prav skoro

▶ oh medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	molzhal veſ ta zhaſ, deſiravno je v' nesnanih ſmertnih teshavah. Oh, she je bila to ſtraſhna tihota, she ſo bile Jesuſu
Genovefa (1841):	ſim ſliſhala, ko ſe je Golo s njimi pogovarjal. In oh — tudi vaſhe dete mora umréti. Sakaj grof ga nêzhe ſvôjiga
Genovefa (1841):	ſvôje roke dal, ko bi ſtorjêno délo neſtorjeno ſtoriti mógel! Oh! kdor po ſvôji ſtraſti ravná, ſe vunder le golufá. ” Oſmo
Genovefa (1841):	dete mora umréti. Sakaj grof ga nêzhe ſvôjiga ſinú ſposnati. Oh meni ſtrah ne da ſpati. Do polnozhí niſim mogla ne
Genovefa (1841):	in ali ſo morde tvôje truplo v téj votlini sakopali? Oh, taka je, in tvôje truplo ſe v grobu obrazha, kér
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	vse spolniti. Ker terpel si za me vse. Sedmi štación. Oh! moj Jezus spét omaga, Spet podoba pade draga, Greh podrè
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	skoraj jezik odgriznil in omedlel; pa vender je še rekel: „Oh, dajte mi urno še tretjo in poslednjo, de sem odpravljen
Mlinar in njegova hči (1867):	času ne mogel biti na pokopališči in med duhovi. Meta. Oh ljubi mož, le sam od sebe nikar ne govori! Luka
Zeleni listi (1896):	hvaležnosti ubogih sirot, vsem trem so stopile solze v oči. »Oh, ti pridni otroci! « vsklikne Ljuboslavina mati večkrat. »O ti dobri

▶ ohabel pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slaboten, medel, mlahav; [sskj]

ohabel
Robinson mlajši (1849): ino je oči odperel. Občul je sicer, da je grozno ohabel — slab pak teh velikih bolesti ni več čutil. Mesto gorke

▶ ohcet samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ohcet
- ohzet
  Sacrum promptuarium (1695): ſim enimu drugimu oblubila, inu ſe troshtam de jutre bò ohzet; ali kadar bi leta vumerl, vam dam beſsedo, de vaſs
ohceti
- ohzeti
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſlęjpim nagnenji, ali ti o moj Bog, niſi k' njih ohzeti povablen, ti niſi leta sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda

▶ o-hiii medmet ↘ goo300k, IMP

o-hiii

Gozdovnik (1898):	vznemirjajočega, stopi Bizongriva k vodi ter dene roke okolu ust: »O-hiii, o-hiii! « čuje se klic Komančev, po reki gori, po reki
Gozdovnik (1898):	stopi Bizongriva k vodi ter dene roke okolu ust: »O-hiii, o-hiii! « čuje se klic Komančev, po reki gori, po reki dolu

▶ ohladiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ohlade
Kuharske Bukve (1799): sholzhnaſti poſtajajo; poſtavi kotlizh v' merslo vodo, de ſe hitriſhi ohladę, deni v' glaſh, inu hrani savęsane s' prebodenim papirjam.

ohladi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	smeſha , pri majhnim ognju mlazhno ſegrêje, in kader ſe sopet ohladi, ſe v pinjo déne in po navadi mête V 6
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	cvet. Z ogrinjalam se razcepi Krasno mnenje mladih let. Pohot ohladí. Ljubezen ne smé se; Cvetíca vení. Ter sad napové se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Mož zdaj svojega hudega križa prost, se komaj nekoliko glavo ohladí ter domú prisope. Precej pa začne reveža vest peči, kaj
Fizika (1869):	jo ogrejemo, spremeni se v paro, in če se ta ohladi, spremeni se spet v vodo. Tukaj imamo tedaj prav raznovrstnih
Zoologija (1875):	potrebuje hrane. V tacem podnebji se namreč njegovo telo znatno ohladi, a da mu se ta izguba poravná, mora bolj pogostoma

ohladil

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	ustavil, in leže v njegovo senco, da bi se kaj ohladil in počil. Gospodar mu tega ni privoščil; vstati mu reče
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	djal: »Vlil vom, vrjel bom, Rop bom delil, serce si ohladil nad njimi, Svoj meč bom izderl, roka moja jih bo
Cvet in sad (1877):	da je ne ujame, da bi svojo jezo nad njo ohladil, ki jo je sovražil še posebno. Kmalu je zopet mirno
Testament (1887):	tak, kakršnega se je od prej bal, potem bi bil ohladil svoj srd s povestjo o tem, kar je čul v
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	uri. Bilo je kàj prijazno poletno vreme. Dež nam je ohladil zrak in solnčni žarki so nam dobro déli. Velika množica
4000 (1891):	dné je šel premilostivi škof iz mesta, da bi se ohladil na polju. Prišel je tudi do tega studenca in žeja
Lisjakova hči (1892):	je z doma, da bi si v svežem nočnem zraku ohladil glavo in umiril utripajoče srce.
Na krivih potih (1893):	in spehan domú, in ne da bi se bil prej ohladil, vsedel se je na neko klop in se prehladil. Od
Najmlajši mojster (1896):	morem tebi kaj prikrivati? Kdo je vendar tebe danes tako ohladil, dasi si navadno tako polna ognja? « »Tolmajnar, dragi moj Matijec

ohladila

Botanika (1875):	odejo, da na izvrženej razbeljenej lavi potem, ko se je ohladila, rastó bujne rastline, da se na peščenih tleh, ki imajo
Botanika (1875):	se je naredila bila za to, ker se je zemlja ohladila. Od kod se jemale tedaj prve rastline svoj živež? Dà
Gozdovnik (1898):	Potlej, kader pumo oderem; ne smem puščati, da bi se ohladila. Sennores, moje ime ste slišali; kako pa jaz imenujem vas

ohladili

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	enu vſmilenu obsaluvaine, inu objokejne negove ſmerti nemu negovo britkuſt ohladili, skus enu pravu pobolſheine naſhiga shiuleina nemu ta ſmertni kriſh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vèrt; jim bom dal eno dino pokuſit , de ſe bodo ohladili. Sizer bi jim jęsa ſhkodvala. (gręſta obá. ) ZHETERTI NASTOP. Nęshka

ohladiti

Kuharske Bukve (1799):	nje sholzo narediti, poſnami vſo maſt is nję ; puſti jo ohladiti, ras — tari notri dva jajza s' lupino vred; potlej jo
Kuharske Bukve (1799):	ſrędize bęliga kruha namozhi v' vręlim mlęki, puſti ohladiti, potle dobro męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov perdeni, tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ne izteče. 3) Suho sadje se ne sme v sušivnici ohladiti, ampak zvečer ali zjutraj iz tople sušivnice naglo na hladni
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	dosti naveselila in nagledala se, mikalo jo je, pri jerínu ohladiti se. Ukazala je svojim tovaršicam pri nji ostati, da bi
Gozdovnik (1898):	pa ne v glavo? « »Človek je ter ga ne smemo ohladiti, preden ga nismo posvarili. « Strel poči v trenotku, ko se
Gozdovnik (1898):	se je pridružil, da bi nam srca pretipal. « »Dihniti mora! « »Ohladiti ga moramo! « »Pravita pač tako, ali med besedo in dejanjem

▶ ohladivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

ohladivši
Kmetijske in rokodelske novice (1846): v podobi puhov se vzdignili, razpoke med skalovjem, v njih ohladivši se, napolnili, in se v njih sprijeli, kakor terde saje

▶ ohladljaj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

osvežitev; Pleteršnik

ohladljaj
- ohladljej
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): mu s' jéſiham napojeno gobo na terſtu pomolí. Pazh réven ohladljej per taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej savpije

▶ ohlajen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ohlajeni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): putram, deni rezance nanjo, de se vzdignejo. Dosti vzdignjene v ohlajeni peči ali v cevi (roru) počasi peci in s cukram

ohlajeno

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vzame, v lepo ruto zavije in na hlad postavi. Popolnama ohlajeno s pomarančnim perjem ozaljšaj in na mizo daj. Merzlo telečje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	slana biti. Ko je dovelj mehka, jo iz župe vzemi, ohlajeno v skledo položi in s pomarančnim perjem čedno ozaljšaj. V

▶ ohlajenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ

ohlajenju

ohlajenji

Kemija (1869):	tvarino, ki peščene obrazce (Modelle) popolnoma izpolni ter se pri ohlajenji uskoči samo za l 1/4 %. Iz sivega grodlja se toraj
Kemija (1869):	nima posebno veljavnih lastnosti. Opomniti moramo vendar, da pri počasnem ohlajenji rad kristalizuje. Rabi se za lehkotekočne kovinske zmesi (glej cin

▶ ohlančje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

mikan lan; Pleteršnik

ohlančje
Kmetijske in rokodelske novice (1845): je po 33 kr. mernik; predivo pražnje po 17 kr., ohlančje po 13 kr., hodnik pa po 9 kr. funt. — Če

▶ ohlanec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

srednja vrsta prediva; splet

ohlancev
- ohlanzov
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dajo lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi v niti od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim, kjer jih doſti tako prede, de ſe
ohlanci
- ohlanzi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe na-nj vezh in lepſhi preje s enakiga prediva naprede. Ohlanzi na tem kolovratu ſpredeni dajo lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi

▶ ohlanica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

mikani lan; Pleteršnik

ohlanice

ohlanze

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	trojne ſorte, ena majhna sa prashnje, druga malo vezhi sa ohlanze, narvezhi pa sa hodnik, takó de, kader ſe hozhe prashnje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lahno je, in ſlushi sa vſako prejo : sa prashnje, sa ohlanze in sa hodnik; na perutnizah pa, kjer verviza zhes nje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa sa hodnik, takó de, kader ſe hozhe prashnje ali ohlanze, ali hodnizhno predivo preſti, ni treba vretena in perutniz premeniti

▶ ohlapen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ohlapno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

bojo bres velikiga persadjanja s-hajali, ſebi in ſvoji drushini bolj ohlapno shivlenje pervoſhiti samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in

▶ ohlapno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ohlapno
Kmetijske in rokodelske novice (1846): dele života, nar večkrat pa ušesa ali žnablja, ki konju ohlapno doli visé. §. 3. Zdravila zoper to bolezin. 1) Tak

▶ oho medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oho

Tiun - Lin (1891):	v čolnovem krmilu. Zdaj se vračajočim prikaže silni bok »Kormorana«. »Ohó, ladija, ohó! « zavpije straža na krovu in vrže konopno lestvo
Tiun - Lin (1891):	krmilu. Zdaj se vračajočim prikaže silni bok »Kormorana«. »Ohó, ladija, ohó! « zavpije straža na krovu in vrže konopno lestvo doli, katero
Tiun - Lin (1891):	se vzpel na ladijo. I bliže sedeči storili so takisto. »Ohó, ladija! « oglasi se straža zdaj vnovič.
Revček Andrejček (1891):	giltik, ergo pred postavo mrtev, in pojde ad acta! Matija. Oho, iz tega ne bode nič! Mojega prava ne pustim kar

▶ ohol pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oholi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	drobno poznám. Kako le nek hoče mi dobro želeti Zastaran, oholi, neusmiljeni plent, Ter srečno mi dôbo vso novo začeti, Ki
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	napek izrékane francozke besede, ker so jo njeni svojeglavi in oholi roditelji tako navadili. Ali se tern trijem osobam kaj sanja
Deborah (1883):	njegovem brala Pogledu sem britkosti in očitke. Zakaj molčala sem? Oholi jezik! Zakaj si molčal, a ne prašal ga, Zakaj mu

▶ oholost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oholost
Viljem Tell (1862): se muditi. Še danes V Grzavi moram biti. Stanovitno Prenášajte oholost, odrtijo Trinožjih poglavarjev! Čas je težek, Al naglo se utegne

▶ ohrabriti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ohrabri

Marjetica (1877):	jo zalije, ke zagleda Štefanovo mater. Stoprv čez nekoliko se ohrabri in pravi: »Tudi vi ste prišli enkrat vasovat k nam
Pomladanski vetrovi (1881):	živ in zdrav. Pogledati se mora. " To spregovorivši se žena ohrabri in v izbo stopi. Krčmar je ostal v veži ter
Milko Vogrin (1883):	je res, kar sluti njeno srce. Konečno se vendar deklica ohrabri ter reče tiho in sramežljivo: „Da, mama, ne bodi mi
Zvezdana (1883):	in preklinjal ter se rotil v tujem jeziku. Naposled se ohrabri, grjačo krepkejše v roko stisne in pravi: Neumnost, neumnost in
Luteranci (1883):	pa zapazil Goriček, kako maščuje njegova pogumna prijateljica svoje razžaljenje, ohrabri se tudi on, priskoči na pomoč in kriči: "Čakaj ti
Agitator (1885):	ali pa nikoli! « ponovil si je v mislih, da se ohrabri. Čolnič je plaval sedaj za krajem v polumračni senci košatih
Vanda (1888):	časa mudila v kuhinji In bila zgovornejša, kakor po navadi, ohrabrí se Neža in začne: »Gospodična, tisti častnik, ki nam je
Očetov greh (1894):	deklici roko. Sama sta v veži, in ta samota ga ohrabri, da stopi bliže k nji. »Ne, ne — sedaj še ne
Obljuba (1894):	on, toda glas mu ni več takó trd. Žena se ohrabrí. »Tonček,« deje mehko in mu pogladi zmršene lasé, »kàj ne

▶ ohranitev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ohranitev
Botanika (1875): ne napravijo ne cveta ne plodu. Vendar je za njihovo ohranitev prav obilno skrbljeno. Mnogo izmed njih se množi z delitvijo

▶ ohraniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ohrani

ohran'

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Proſhnje dajo vſaki dan: „Ferdinanda Bog ti varji, Ferdinanda nam ohran'! ” Ferdinand u ſrebru piſhe: De pravizo varval bo — **) Varji Bog
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lik u ſerzih snan! Bog eſtrajſhke Zare varji, Ferdinanda nam ohran'. Viditi je bilo goſpéj, goſpode in kmete, ki ſo ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nedolshniſhih ſerz gotovo nikolj. Ferdinanda Bog ti varji, Ferdinanda nam ohrán', ˛So ozhetje nam zeſarji, K' ſo po miloſt' Tvoj' poſlán
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	In potlej klasike berímo! Za Ferdinanda pa molímo : Naj Bog ohran' še pozne leta Ga Krajni miliga Očeta, Za Ferdinanda vsi

ohrani

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kolikaj gorkim kraju in v vſaki semlji raſte in ſe ohrani, ker enkrat obrana ſpet poshene in léſ dosori ; in deſi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhprikljize ſe je svalil. Zheſen dolgo na sraku ſvoj duh ohrani in predin ga sgubi, je tudi ſadje she dosorilo. Zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in vlada, in kteriga naj nam Bog ſhe dolgo dolgo ohrani! (Dalje ſledi. ) Opominjanje, zheſke kolovrate delati, in ſe uzhiti na-nje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali pa le takó imenovano lijonsko, njegovo blagó daljši lepôto ohrani od druzih enacih izdelkov. On je namreč naredbo znajdel, pozlačeno
Divica Orleanska (1848):	krona čaka, Si krono čem junaško priboríti. – Tvoj vitez gré – ohrani Bog te, Néža! Sorelka (ga objame. )
Oče naš (1854):	véra vedno čista in ponižna,“ je rekel; ljubi moj Nacek, ohrani le svojo vero kot svoje največje bogastvo. Čislaj jo bolj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vkup stlačiti, da se potem v zavitkih za kuho dobra ohrani dolgo časa in po svetu lahko pošilja. Morel Tatio in
Oče naš (1885):	véra vedno čista in ponižna,“ je rekel; „ljubi moj Nacek, ohrani le svojo vero kot svoje največje bogastvo! Čislaj jo bolj
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	torej samo za to, da se dožene po poskusih, ali ohrani gumno vezivo pod uplivom posredkov, na ktere se je tu

ohranijo

ohranejo
Ta male katechismus (1768): v' boſhji gnadi ſnajdejo, taisto ohranejo, pomnoſhèe, inu resprostée. Pokaj se pak per SS. ſakramenteh nekatere

ohranijo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Novíce beró in so velik prijatel svojiga materniga jezika — naj ohranijo Novíce tudi to slovesno obhajanje. Bog živi še več lét
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pa ostanejo več let dobre, ker v masti zdravo kal ohranijo, in jih tudi mol ne jé. Ako vediti hočeš: če
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pavec zakopani, in v senci (pa ne v hramu), dolgo ohranijo, in če tudi malo zvenejo, nič ne dé, se radi
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	merinske ovce, ki imajo lepo, tanko, drago svilno volno, ne ohranijo povsod svoje žlahnosti. Tako lepi arabski konji zgubé počasi v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	svojega stolpiča pride, umoré navadno čbele staro matico in mlado ohranijo. Pa ker so čbele na roj že napravljene, mora ž
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	bolj borne hruške se v kaki posodi v vodi dolgo ohranijo; višnje, češplje pa v žganji; hruške, češplje in jabelka oljupijene
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	rečí namreč, ktere redivne močí v zemlji bolj počasi raztopé, ohranijo tudi dalje rodovitnost v zemlji. Torej tudi ilovca redivne rečí
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ker glog dolgo terpi in se na njem delj časa ohranijo. 12. Od češenj. III. Od češenj. Češnje so po spričevanju
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Švedsko, kjer po dobri paši in pravi ravnatvi se dobro ohranijo in ravno tako lepo volno dajo, kakor na Španjskem. Drugič

ohranio

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	illud. Isvelizhani ſo ti, katiri boshjo beſedo poſluſhajo, inu tiſto ohranio. To pomozh pa od Chriſtuſa sadobiti, de bomo vſelei to
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	drugih ſe trudi, de tvoje premoshenje, tvoje sdravje, tvoje shivlenje ohranio, tebe podvuzhę, inu k'isvelizhanju tvoje duſhe pomagajo? Ali ne
Kuharske Bukve (1799):	v' męſ, temuzh le v' parſteneh inu shelesneh; one ohranio zhednoſt snashnoſt po kuhini; ſploh gledajo, de ſe jedi ſkusi

ohranil

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katire svojo dusho na letemu svejtu sovraſhe, ta bode leto ohranil k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhe bosh v'ſhivlenju ta gvant te gnade bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvojih dolshnoſt, de bi prav vládal ſvoje ljudſtvo, ga sveſtiga ohranil Bogú, in oſrézhil. Bogu je bila prav vſhezh ta proſhnja
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	želijo naj bi vsegamogočni Bog novoposvečenega kneza vladika mnogo let ohranil k časni in večni sreči Labudske cerkve in k veselju
Robinson mlajši (1849):	je Boga goreče pomolil, da ga je drugóč pred smértjo ohranil. Mi bi to tude lehko učinili, pak ker še pozdno
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	ljubi Bog je že vse dobro naredil, je odrešil in ohranil, kar so Vaše pomote pokončati hotle. Pred vsim tedaj se
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	odvernil, de je Vašo nedolžno tovaršico otel, Vašiga verliga sina ohranil, — in vse je dobro storjeno, ako zopet ljubezniv soprug svoji
Ferdinand (1884):	breme v primeri s pekočo vestjo. Blagor onemu, ki je ohranil čisto vest! Dovolj bogat in srečen je, naj si je
Občno vzgojeslovje (1887):	najboljši vzgled, katerega ima gojenec posnemati. S táko vzgojo bode ohranil otrok svojo prirodno resničnost in ne bode mu prišlo na

ohraniu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je v'ta vert naſh Isvelizher, debi nas per shiuleinu ohraniu, ſhou je pa v' ta vert Judesh, debi naſhiga Isvelizherja
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	oblaſt zhes naſhe duſhe, inu zhes naſhe ſerze sa ſebe ohraniu. Aku bi ſe na biu oſeru, inu na Petra pogledou

ohranuv

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſim enu dobru vojskuvanje vojskuvov, tek ſim dokonzov, viro ſim ohranuv. Sedej meni naprej perhranena oſtane krona te pravize , katiro bo
Branja, inu evangeliumi (1777):	nejshi: ti pak ſi ohranuv tu dobru vinu datehmav. Letu je tu pervuzhudu , katiru je
Branja, inu evangeliumi (1777):	te zhaſſe , ali minute, katire je Ozha v'ſvoji oblaſti ohranuv: temuzh vi boſte muzh S. Duha prejęlli, katiri bo zhes

uhranil
Robinson mlajši (1849): da bi kupca poiskal, ko mu je on zlate zerna uhranil. Nalezel ga je, ino izvedel, da je toti pravični mož

ohranila

Branja, inu evangeliumi (1777):	zhes tu, kar ſo nym paſtirji praveli. MAria pak je ohranila uſſe lete beſſede, inu jeh je v' ſvojimu ſerzu premiſhluvala
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ta zaklad okoli dve sto lét zakrivala in vunder nespremenjeniga ohranila. Slabi papirčik me opomni na Jezusovi izrék: „Nebo in zemlja
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	je v svojih otročjih létih brez meča cesarstvu mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja prosil, de bo smela beliga goloba z
Ferdinand (1884):	se mu je sicer dopadalo. Tudi grof in grofinja sta ohranila staro zaupanje in ljubezen do njega. Ravno radi tega so

ohranili

Branja, inu evangeliumi (1777):	tudi ſtojete , ſkus katiriga boſte vi tudi ſvelizhani: Zhe ſte ohranili, v'kajfeni viſhi ſim vam jeſt pridiguvov, zhe niſte sabſtojn viruvali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobro , de bi tudi pri naſ ſaj té, ktere imamo, ohranili, po pameti popravljali, ne pa s takimi rezhmi kadili in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bi svojega psa, kterega je stekel pes vgriznil, pri živlenju ohranili: hočem ravnanje s psom, ki je stekline sumljiv, naznaniti, da
Viljem Tell (1862):	suženj sin. Al mi, ki čisti zarod Švicarjev Smo starih, ohranili smo svobodo. Poklekali pred knezi nismo nikdar, Svobodno izvolili smo

ohranilo

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	lastnosti in berž ko ne še v več rodovih zlo ohranilo, in se je vidilo, da, ko se je to v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	tisto, ktero je še svojo pervo divjo natoro in lastnost ohranilo. Vse požlahnjeno sadje je le po človeški umetnosti svojo žlahnost
Slovenske večernice (1865):	njegov spomin in obhajali službo božjo. To se je dolgo ohranilo. Prekanjeni Dioklecijan je bil od kraja dober kristjanom; kristjani so
Razne dela (1870):	kroni kamen. Nobeno kraljam svôm, prededam tvojim Čistejši ni zvestobe ohranilo. Dünoa. Kaj smo tepêni? Se spodobi beg, Prej ko se
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	katere ime se je z nemškim priimkom do denašnjega dne ohranilo, »freihaus«, kasneje lastnina Lanthierijeva. Mariborsko mesto je bilo tedaj pač
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	leto, porodila je sina. Po starem sporočilu, ki se je ohranilo v Polji pri Soteski, doletela je jednaka sreča tudi vse
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	vabili; jedno tacih vabil z vélikim zadružnim pečatom se je ohranilo v mestnem arhivu. Poslala ga je iz Ljubljane zadruga pádarjem
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	se iz tega zgodnjega časa v mestnem arhivu seveda ni ohranilo nič; najstarejša so iz primeroma zelo poznih let, šele iz
Testament (1887):	v sobo je stopil prijaznega obraza Topolščak. Ni se nam ohranilo poročilo, kaj in kako sta besedovala in ukrepala ta dva

ohranimo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Kaj ſo bile nekdaj! — — — in kaj ſo ſedaj Ilirſke deshele ? —! Ohranimo naſhe nekdajne ſvetle zeſarje, ki ſo ſi nevtrudama persadevali sa
ohranite
Valenštajn (1866): mera, Visoki padejo, povišajo Se nizki — Al za sé to ohranite! — Zdaj konec jemlje španska dvojna vlada, Nov red v vladárstvu

ohraniti

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	hodi sa mano. 25. Sakaj katęri bó hotèl ſvoje shivlenje ohraniti, tá ga bó sgubil: Katęri bó pak ſvoje shivlenje sgubil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gerdo nehvaleshna, ampak tudi naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih na jeſen pogoſto imaſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nar loshej napravi, zhe muhe tiſtih panjev, ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih neuſmiljeno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de nimajo doſti hramov sa ſpraviti ga, in pred smerslino ohraniti. Poleti 1836 mi je vezh tizhev in kushuhovnih svir, ktero
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſaki poterdil, de nam bolj vershe, muhe tiſtih panjev, ktere ohraniti ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev sdrushiti, kakor jih neuſmiljeno
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	tek, temuč le želodec ino črevo slabi. Namesto tedaj zdravje ohraniti, ga pivcam le jemlje no trati. To se žgano - pivcam
Robinson mlajši (1849):	prizadevanja se k temu potrebuje, če si človek svoje življenje ohraniti, ino svoj stan poboljšati hoče. 2. Robinson dostane — dobi spolnika
Oče naš (1885):	kar se je zgodilo, in prejeto ljubezen v hvaležnim spominu ohraniti. „Barba,“ je začel Ménart, ko sta bila že pol ure
Izidor, pobožni kmet (1887):	je v njih, kakoršnega bi morali vsi kristjani imeti, ga ohraniti in v njem živeti. Žal, da ga je čedalje manj

▶ ohrankinja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

braniteljica; kontekst

ohrankinja
Robinson mlajši (1849): veliko bolje se je božja previdnost tude tu pokazala, kakor ohrankinja ino mestivka — meševavka: nedolžnosti — ino krivice. Uže šest je bilo

▶ ohranjanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ohranjanja
- ohranjenja
  Robinson mlajši (1849): ino svoj trud odpóčitati — odračuniti, ko je je za voljo ohranjenja tega blaga imel. — Ko se je nad tem korabljem dosti
ohranjanje
- ohranenje
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): naj živino iz nizko ložečih pašnikov ne višeje žene. V ohranenje zdravja pri živini na paši služi sol in grenke zeliša
- ohranjenje
  Genovefa (1841): rada dôbro ſtorila, de bi lé mogla. ” Kadar je sa ohranjênje ſvôjiga shivljênja ſkerbéla, in kadar ji je shaloſt ſerze rasjédala

▶ ohranjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ohranja
Valenštajn (1866): i vse Nezgode mati! ti nas pogubiš! Resnica čista, ka ohranja svét, Otela, oče! bila nas bi vse. Ne morem ti

▶ ohranjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ohranjen
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhaſa do danaſhniga dné pod iménam: ſhiba boshja, v ſpominu ohranjen. Beli dan, ki ſe je Ilirzam perzhenjal, dokler ſo ſe

ohranjena

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	satękaliſhi vſa Zęrku, kakor ena ràskroplena zhęda po vbytim Paſtirji ohranjena inu odtęta bila! * III. Premiſhluvanje. Od tód pak obernem jeſt
Roza Jelodvorska (1855):	sim vaša hči. V njenim sercu, mislim, je skrivnost dobro ohranjena, in ona bi zamogla terdovratniga viteza naj lože pregovoriti, vam

ohranjeni
Mineralogija in geognozija (1871): hrošči in žuželke se nahajajo le v premogovnih skladih dobro ohranjeni, posebno zaviti v jantar, sploh pa jih je malo. Rib
ohranjenih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): c. k. kmetijske družbe v Loški komisii, veliko množico lepó ohranjenih zeliš s slovenskimi, latinskimi in nemškimi imeni poslali, za ktero
ohranjenimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): hiše 5 sarkofagov (kamnitih grobov} našli z lepimi in dobro ohranjenimi napisi. — Na dan sv. Antona je bil tukaj praznik, procesja

▶ ohrn pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

skop; Pleteršnik

ohrni

voherni

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	jęsni ludję, katęri na maſhuvanje tuhtajo. 2. Ti lakomni, inu voherni. 3. Ti mlazhni inu lęjni. 4. Ti lâshnivi brumni, ali
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſovrashi; inu on je myrèn sraven tęga. Ta lakomni inu vóherni męjni, de Boga lubi, kęr vèndèr lę ſvoje denarje lubi

▶ ohrnija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ohrnija

ohernija

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Rex; luxuria dicit: ego regnabo. Sdei pride h' nam ta ohernija, inu ozhe ſvoi ſedesh per nas imeti; ta prousetnoſt, inu
Abecedika ali Plateltof (1789):	dnarje, de jih imata. To ſe pak pravi lakomnoſt, inu ohernija, te je on en gerd gręh. Ti ſam moj ſyn

vohernia
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): My ne bómo obene pregręhe neſhli, katęro bi Iakomnoſt, inu vohernia ne dopèrneſla. Od letę poſęden pèrtezhe Judas, inu ſi svóli
vohernija
Zlata Vas (1848): do bližnjiga med vami še kraljuje, ali pa terdoserčna samopašnost, vohernija, zanikernost, zvijačnost, tihotapnost, krive prisege in potuhnjenost? In če vaša

▶ ohrovt samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ohrovt

ohravt

Kuharske Bukve (1799):	v' maſlu pezhen. II. Sęlnate Jędi. 14. Nàmaſhen ali filan ohravt. Ohrovtove glave otrębi, înu perſtavi ſkuhat, ne premehko, de ne
Kuharske Bukve (1799):	poſtavio v' pęzh, de ſe po verhi sarumení. 278. Zvetni ohravt sa ſalato. Skuhaj ga, odzędi, ohladi, s' ojlam, jęſiham inu
Kuharske Bukve (1799):	perliejo; kader na ſklędo dęvajo, verſtę v' ſrędo ſklęde zvetni ohravt teſno ſkup, kakor bi ſe vſi koſzi vkup dershali; piſheta
Kuharske Bukve (1799):	ohravta. Se sna kuhan ręsati kakor selnate glave, inu mersel ohravt jeſti s' jeſi-
Kuharske Bukve (1799):	ſamo na vodi s' ſolio kuhajo, inu ravno tako zvetni ohravt poſębej. Potle deni v' eno ponvo enkolko ſroviga maſla, sashári
Kuharske Bukve (1799):	per zvetnim ohravti pokasana. 280 Shupa s laſhkim ohrovtam. Laſhki ohravt otrębi, popari, potle obari, na drobno rasſękaj, v' ſrovim maſli
Kuharske Bukve (1799):	279. Brôkole kuhati. Otrebi brokole ſkoro kakor zvetni ohravt; ſhtoſe olupi notri do ſtershęna, notrajni ſhtorov ſtershen sręshi na

ohrovt

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zali z ohrovtovo župo, pusti dobro prevreti, ter deni na ohrovt in opečene žemlje.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	srovim maslu zarumeni, malo drobno zrezane čebule ali česna in ohrovt perdeni, z mastno mesno župo zali in dobro zavri. Pol
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Spenjeno malinčno kuhanje. 85. Mozgovi cmoki. Meso s fižolam. Špargelnov ohrovt s suhim volovskim jezikam. Jelenovo meso v rujavi polivki. 86.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	slani vodi. Potem razbeli srovo maslo ali mast, perdeni odcejeni ohrovt, de se duši (dinsta). Potem ga ali precej na mizo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s solijo in popram potresi in na mizo daj. Cvetni ohrovt (kavlifior). Cvetenje celo v slani vodi skuhaj, v hladno vodo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v kterim se tudi na koleščike zrezana čebula zarumeni. Cvetni ohrovt s parmezanskim siram, drugačen.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Dušen (dinstan) ohrovt. Vzemi zeleniga ohrovta odberi debelo perje in štorže, potem ga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s kalafuki. Meso s čebulovo polivko in zelenim hrenam. Nadevani ohrovt. Pečene lešterke. Tirolski štrukel z mandelnovo budlo. Nadevan puran s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mesno župo zali, pa ne prečisto; naj dobro prevre. Nadevan ohrovt. Ne preterdiga, čisto opraniga in debeliga perja osnaženiga ohrovta v

ohrovta

Kuharske Bukve (1799):	ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén ohrovta, pozne rudeče retkve, in pa pertljičniga fižola nar rodovitnišiga pleména
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vrednik „Novic” je te dní kupil za poskušnjo en zavitek ohrovta v štacuni gosp. Klebeljna, ki je več te prešane zelenjadi

okreta
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): kuharza ſrezha, ktera je ravno v' eni roki neſla nekoljko okreta, v' drugi pa nosh is verta. Vbogimu fantu na obraſi

ohrovtu

ohravti

Kuharske Bukve (1799):	potle narędi to shupo goſtláto, kakor je visha per zvetnim ohravti pokasana. 280 Shupa s laſhkim ohrovtam. Laſhki ohravt otrębi, popari
Kuharske Bukve (1799):	tri dni; jeh pezi v' ſrovim maſli, al kuhaj v' ohravti, sęli, al rępi.
Kuharske Bukve (1799):	nadęlajo, obarę, enmalo prekadę. So dobre v' sęli ali ohravti pogręte, ali na ſrovim maſli v' kosi pezhene. Moręjo v'

▶ ohrovtov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

ohrovtove

Kuharske Bukve (1799):	maſlu pezhen. II. Sęlnate Jędi. 14. Nàmaſhen ali filan ohravt. Ohrovtove glave otrębi, înu perſtavi ſkuhat, ne premehko, de ne raſpadejo
Kuharske Bukve (1799):	ſmętane, inu dobro premęſhaj. S' tim meſhanjam namaſhi ali filaj ohrovtove glave. Poſebej deni ſhpeha, al maſti od

▶ oj medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zadnji torba se dobó ; Kdar pojdeš vùn , le vzèmi jo. Oj! kak se ti lepo podá Beraška prazna mavhica! V nji
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	V srédo 30. Maliserpana. 1845. List 31. Razne pota. (Kmetam. ) Oj kmet, al véš do kruha pot? Al véš, kje poln
Zlata Vas (1850):	njih revniga stanú pokazali, iz kteriga večidel vse druge izvirajo. — Oj častitljivi gospod fajmošter! neizrečeno veliko bi zamogli Oni pomagati, ker
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	razsvetljuje in kako ploha poleva. Voda naraša v vsakem trenutku; oj bati se je, da ne bi najne bajtice vzela; gorje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se na zlatih kolah — začne Rajko — je pripeljal veseli Jutrobog — oj Jutrobog! zlato solnce juterno! pozdravljeno mi bodi; darujem ti iz
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	rudeča skače za ptičkom in ga loví, odprejo mati vrata. „Oj ti nepokorni otrok! “ zavpijejo, „ali me si tako ubogala? Glej
Ferdinand (1884):	jih tudi več! Bil sem zaslepljen, bil sem ob pamet; oj, odpusti mi, ljubi Ferdinand, ki si sedaj nebeški angeljček, — kar
Zlatorog (1886):	čuva. »In kdor le kozla obstrelí, »Življenje on takój zgubí. – »Oj Anka, tí moj srčni žar, »Zahtévaj vse, tegà nikár, »Triglávske
Lohengrin (1898):	Vsi deró radostni proti sredi. ) Zbor Žij! Zdrav! Žij! Zdrav, oj zdrav!

▶ ojačati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ojača
- ojači
  Občno vzgojeslovje (1887): se sklonost, podprta s prirodnim darom in z navado, tako ojači, da nam zaznava ali obnova zaželenega predmeta neprestano vzbuja željo
ojačal
- ojačil
  Občno vzgojeslovje (1887): je učitelj táko čustvo s svojim vplivanjem še povečal in ojačil: tedaj se bode v gojenci prav gotovo pojavila sposobnost za

▶ oje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oje
Gozdovnik (1898): vozovi izloženi, mule izprežene, konji izsedlani. Na to povežejo vozove, oje proti ojesu, z verigami, znašajo sedla, ter je nagrmadijo v
ojesu
Gozdovnik (1898): mule izprežene, konji izsedlani. Na to povežejo vozove, oje proti ojesu, z verigami, znašajo sedla, ter je nagrmadijo v praznine in

▶ ojesihan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

okisan; kontekst

ojesihane
- ojeſihane
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ga je tréba v poſteljo preneſti, pridno ga dergniti in ojéſihane vôde mu v uſta dajati. 6. Ktéri niſo bili na

▶ ojoj medmet ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ojoj

Pozhétki gramatike (1811):	a! dobro! Sa shaloſt: Aye! ah! helas! ahimé! ouf! o, ojoj! Sa ſtrah: Ha! he! Sa gnuſenje: Fi! Fidonc! pejte! pejte
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	čudno semtertje. Tak' svitlo v soncu pluga čertalo bliska se. „Ojoj, jigrača zala! domú jo nesem koj, “— Izreče pokleknivši, razgerne robec

▶ okajen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okajeni
Kmetijske in rokodelske novice (1846): niso zadosti toplo obuti. Ljudjé, ki po dimnicah stanujejo, so okajeni kakor stergarji, in celo dopoldne pozimi černo pljujejo. Kako bi

▶ okamenel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okamenela

Marjetica (1877):	tresoče roko in izgine za vrtnim drevjem. Marjetica sloni, kakor okamenela na oknu in zre mokrega očesa v temno noč in
Marjetica (1877):	ženjice. Marjetica se kar spozabi za nekaj časa in kakor okamenela strmi. A od daleč se čuje žvižganje in Človeške stopinje
Arabela (1885):	odprtimi usti in široko uprtimi očmi stala za nekaj trenotkov okamenela. Tako je začudjena in zavzeta o tem, kar je slišala
Na krivih potih (1893):	od strahú niti besedice ni mogla izpregovoriti. Stala je kakor okamenela in ni vedela, kaj naj stori. O grajščaku je že
Obljuba (1894):	ki ravno povija dete, stojí od osuplosti in strahú kakor okamenela. Slutila je, da je bil možev pot zastonj. Kdor nepričakovano
Očetov greh (1894):	nasmehom. »Kaj se hodi nastavljat! « Starka stoji za trenutek kakor okamenela, in težka sapa jo premaguje. Potem pa stopi korak pred
Gojko Knafeljc (1899):	žgala potno čelo. A ona je stala pred njim kakor okamenela; vsi tisti nekdanji lepi časi so se ji pričarali pred

▶ okameneti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okamenel

Pripovedke za mladino (1887):	Pa kaj to pomaga, če kdo ve in mu pove okamenel bode na polovici telesa kolen do srca. ” Tretji pravi: „Jaz
Pripovedke za mladino (1887):	ve to! in kdor ve in mu pove, ta bo okamenel od prstov na nogi do kolen. ” Tu nadaljuje drugi: „Jaz
Pripovedke za mladino (1887):	umrla bo. Ako pa kdo to ve in mu pove, okamenel bo od nog do glave. ” Ko se krokarji tako pomenijo

okamenela

Verske bajke na Dolenjskem (1881):	ne vidite, da sem opešala? Se tisti trenutek je baba okamenela in se spremenila v kravo. Kaj takega se je lahko
Vanda (1888):	zdaj zamislila, in ni se genila, kakor da bi bila okamenela. Čarobni prizor je tudi v nji vzbudil živo domišljijo in
Grajski pisár (1889):	kamen in kako je potem treščilo v vodo. Družba je okamenela. »Kaj hočem? « je izpregovoril grof Herbert. »Tepec, sam si je
Križ na poti (1891):	dregnilo, da jih ne more iztegniti. Tudi mati je kakor okamenela od strahú. Ribič na ladji veslá urno, in Hugon ga
Vinjete (1899):	bi izrekla eno samo trdo besedo ... A kakor da je okamenela v ljubeznivem smehljaju ...« Na njegovem obrazu je ležal utrujen in

▶ okamenik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

okamnina; SSKJ

okamenika
Kmetijske in rokodelske novice (1845): po Novicah na znanje dalo, kaj de sta imenovana dva okamenika? Varh Ljubljanskiga muzeuma, gosp. Freyer so na to vprašanje naslednji
okamenike
Kmetijske in rokodelske novice (1845): vedil. Pràv lepó se pa častitimu gosp. Drobniču za imenovane okamenike zahvalimo, ktere so že narodnimu mezeumu po vrednosti vverstene”. H.

▶ okamenjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okamenjene
Zoologija (1875): roda, ali v stariših zemeljskih tvorbah dobivajo se mnoge vrste okamenjene v obilji, ter so zategadelj sosebno imenitne za geologijo. (Glej

okamenjeni

Zoologija (1875):	morali tudi vvrstiti tako imenovani trilobiti, ki se pogostoma nahajajo okamenjeni. (Glej v mineralogiji §. 150.). Četrti razred: Zajedavci; Syphonostomata. Glava
Zoologija (1875):	tega jih še razvrstujemo v sedem razredov od različne znamenitosti. Okamenjeni lupinarji nahajajo se v neizmernem številu v stariših zemeljskih plastéh

okamenjenih
- okamnjenih
  Botanika (1875): njihovo seme dvoloputasto. Teh rastlin je pa tudi mnogo najti okamnjenih v starejših tvorbah. Pod. 201. nam kaže vzhodnje-indijsko sagovo drevo

▶ okamnel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okamnela
- okamnjena
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): pa zdej več ni. Ta dva členka sta že popolnama okamnjena, kar od njih grozno velike starosti pričuje in željenje obuda

okamnele

Mineralogija in geognozija (1871):	coniferae); listnato drevje; poslednje se nahaja le v novejih skladih. Okamnele živali: Močelke *) (infusoriji) se dobé v kamenji dostikrat; živalske gobe
Mineralogija in geognozija (1871):	ki so živele v isti dobi. Izmed rastlin naj demo okamnele: drevju enake preslice (equisetaceae) v naj starejih do sredodobnih skladov
Mineralogija in geognozija (1871):	tukaj nekoliko naznanimo živalskih in rastlinskih vrst, ktere se nahajajo okamnele, in sicer tako da začnemo z manj popolnimi. Pri popisovanji

okamnjene
Kmetijske in rokodelske novice (1845): vprašanje. Častitljivi gosp. kaplan J. Drobnič so Ljubljanskimu muzeumu dve okamnjene živinske kostí in pa dva luštrenka (Muschel) poslali, kteri so

okamnelih
Mineralogija in geognozija (1871): in ekvatorja niso bili tako veliki kakor sedaj. Število vrst okamnelih rastlin in živali je jako veliko; posebna vednost se pečá
okamnelo
Kitica Andersenovih pravljic (1863): drugega od treh strani so se privlekli, kot navzdol obrnjeno okamnelo morje so se nižali gozdu, v kterem je, ko bi

▶ okamneti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okamnel
- okamnil
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): sina. “ Več ni zamogla govoriti. Po teh besedah je Arto okamnil, ves terd je stal, v njegovim sercu se je križalo
okamneli
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): de ſo ondi ſtali, kakor de bi bili od ſtraha okamneli. Tako ſo ti hudobni Nazarezhani svelizhanje od ſebe odrinili. 18.
okamnelo
- okamnelo
  Mineralogija in geognozija (1871): so zasule, sem ter tje zakopale v grez, kjer je okamnelo. Tako je sledila prekucija za prekucijo zaporedoma, se vé da
- okamnilo
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): bilo, da bi ga bilo ognjeno njeno oko očaralo in okamnilo, kakor okamni kačin pogled jastroba. „Ali noriš, ali kaj ti
okamni
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): bi ga bilo ognjeno njeno oko očaralo in okamnilo, kakor okamni kačin pogled jastroba. „Ali noriš, ali kaj ti je? ” slednjič

▶ okamnina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

okamnin

Mineralogija in geognozija (1871):	koji vsi stojé eden vrh druzega na kristalinskih škrilnikih brez okamnin, imenovanih pragorje ali temeljno gorovje. To je bila po njem
Mineralogija in geognozija (1871):	apneni gomolji videti v njih, sem ter tje posnemajoči podobe okamnin. Okamnine, kojih važniše smo že gori imenovali, so pa navadno

okamnina

Mineralogija in geognozija (1871):	Ogljenec, Kohlenstoff, 29. Ognjerodi utvari, Feuerbildungen, 101. Ognjeno-tekočen, feuerflüssig, 65. Okamnina, Versteinerung, 85. Oklepljen, gepanzert. Okra, svinčena, Bleiocker, 57. ,, bismutova, Wismuthocker
Mineralogija in geognozija (1871):	Kies. Varovalna zaklopnica, Sicherheitsventil. Veroneser Grün, Veronska zelena, 53. Versteinerung, okamnina, 85. Versteinerungslehre, nauk o okamninah, 65 Vertiefung, globel. Vertretend, zastopajoč

okamninah
Mineralogija in geognozija (1871): mnogokrat ponavljajo, in tam smo jih v stanu samo po okamninah spoznati od druzih, tù jim po pravici pravimo vodilne školjke

okamnine

Mineralogija in geognozija (1871):	Okamnine Jurske so posebno važne, ker se enaki skladi mnogokrat ponavljajo
Mineralogija in geognozija (1871):	botaniki in zoologiji, zatoraj se te vednosti primerno ozirajo na okamnine. Vendar naj tukaj nekoliko naznanimo živalskih in rastlinskih vrst, ktere
Mineralogija in geognozija (1871):	natančneje seznaniti. Od vsacih bomo povedali njih petrografične lastnosti, važniše okamnine v njih, kod so razširjeni in kolikor bo mogoče povedali
Mineralogija in geognozija (1871):	od druzih, tù jim po pravici pravimo vodilne školjke, vodilne okamnine. V rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo napredek, ker zunaj praproti prihajajo
Mineralogija in geognozija (1871):	alpinska trias od navadne triasne tvorbe na Nemškem, ampak tudi okamnine niso v obeh popolnoma enake. Prvi je alpinsko trias sistematično
Mineralogija in geognozija (1871):	gomolji videti v njih, sem ter tje posnemajoči podobe okamnin. Okamnine, kojih važniše smo že gori imenovali, so pa navadno precej
Mineralogija in geognozija (1871):	površje zemlje primerno spremeniti v onih časih. V obče pa okamnine dajo spoznati, da so živali nekdaj bile veliko enakomerniše razširjene

okamnini
Mineralogija in geognozija (1871): Halobia Lomel Wissm. , dvé za zgornjo alpinsko trias prav imenitni okamnini.

▶ okence samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okenca

Roza Jelodvorska (1855):	Iz vsake male bajtice so veseli ljudje kukali skozi male okenca. Posebno pa so hotli vsi gospodično Rozo viditi in poznati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	voda stoji ali tudi izvira, in jih jezerčne okna in okenca imenujejo. Nasprot pa suha planjava od Ljubljane proti Savi skozi

okence

Sosedov sin (1868):	more. Zdajci, že precej pozno, nekdo na lahko potrka na okence. Vé, kdo je, pa denes ne misli vstati, ne odpreti
Svetinova Metka (1868):	še toliko prizadevali radovidni otroci, niso mogli dosti videti skozi okence, kjer je bilo polno mnogovrstnih cvetic! Pod oknom tik zida
Svetinova Metka (1868):	sosedu majhno sobico, napolnjeno, kakor se je videlo skozi malo okence, s čudno návlako, z rečmi, kakoršne se niso videle daleč
Marjetica (1877):	in komu naj dopada? " V tacih mislih se nasloni na okence in oko se ozre nevedoma v dolino. Bele, pisane, svatovske
Postillion d'amour (1887):	metre dolg prostor, obstenjen in pokrit, na vsaki stráni je okence. V sredi je dolga ozka miza, pri podolžnih stenah klopí
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	bratovskem klanji smrtonosna beda glasno trkala ne samó na neznatno okence pritlične »kuče« uboge raje, ampak tudi na omréženo haremsko okno
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	sedaj pride glava v delo! « Fotograf odpré (še le sedaj! ) okence in v par sekundah zakliče : »Fertig! « Štangovec pa se začudi
Hudi časi (1894):	klopi, svojem ležišču, ko se je potrkalo trikrat na malo okence. »Križ božji! « vzdihnila je preplašena mati in sklonila se po
Gojko Knafeljc (1899):	mi! « je siknil skozi zobe in črno gledal skozi malo okence svoje trgovske pomočnike. »In še ta teden mi je plačati

▶ okinčan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okrašen, olepšan; Pleteršnik

okinčana
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): sozidan iz živega kamnja. Od tod naprej je peljala zato okinčana cesta, enaka vertnemu sprehajališču, ravno v sredo arsenala, kjer je
okinčane
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): opečnimi korcí krite in tù in tam z zalimi podobami okinčane, dajejo neko dopadljivost vsakemu poslopju, da ni, kakor v nekterih
okinčani
Roza Jelodvorska (1855): tergati, in ga vam, kakor v pretečenih zlatih časih v okinčani korbici s tersnim perjem obloženiga v vašo sobo prinesti! « »Hvali
okinčanih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): topovi iz terdnjav sozidanih v okolici Pole in na praznično okinčanih ladijah stoječi mornarji so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim

okinčano

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v cesarskim oblačilu; na glav je imela z žlahtnim kamnjem okinčano krono in z zlatam okovano, s tem napisam: moj je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	poslopje za mornarske tvorila (Modellen-Saal), ki je bilo kaj lepo okinčano; soba je bila olepšana z zastavami in z orodjem vojakov

▶ okinčanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

okinčanje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Frankobrod zapustiti. — V Terstu je bilo 19. dan grudna slovesno okinčanje 4 vojakov s srebernimi svetinjami, ki so se pri Pirani

▶ okinčen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

okinčena
- nakinčena
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): drobni, ko sneg beli zobje. Njih čelo krasi parta (šapel), nakinčena z leskajočimi kamnički, ki so v žolto (rumeno) svilo vdelani

▶ okinčiti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

okrasiti, olepšati; Pleteršnik

okinči
Divica Orleanska (1848): je nevesta čistih angelov? Ki z nevmerjočo si svitlostjo glavo Okinči, jasniši od kron posvetnih? Ki vsiga sveta skupno veličanstvo Pod

▶ okis samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oksid; [sskj]

okisov

Kemija (1869):	pa spojenega z žveplom v bakreném kršcu (Kupferkies). Iz naravnih okisov se dá baker z ogljem in s pomočjo kremenovnate žlindre
Botanika (1875):	equisetum) ktera zatorej služi za likanje lesa. Ogljenčevo kislih kovinskih okisov ni v živej rastlini; ogljenčeva kislina se naredi pri sožigu

okisu

Kemija (1869):	se naredi kakor krasna plava oborina, ako raztopljenemu žveplenokislemu bakrovemu okisu dodamo kalija. Kakor hitro ga pa malo razgrejemo, izgubi vodo
Kemija (1869):	bi toraj bilo, da se opusti popolnoma. O ocetnokislem bakrovem okisu bodemo govorili pozneje. 32. Živo srebro. Hydrargyrum; znak: Hg = 100
Kemija (1869):	Ako si antimon privzame več kisleca, nego ga ima v okisu, naredi se antimonova kislina, SbO5. O antimonovem vodencu, SbH3, smo

▶ okisan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okisana
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): enih minutah vkuha; potem ga pa zopet na ribo zli. Okisana šuka . V to. jed ali ocverto ali pa nad rošem
okisane
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): zali z mesno župo in z malo vinam. Zdaj pa okisane kumarice na perjiče zreži, ter jih v polivko deni kakor
okisanim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): rošem pečeno šuko vzemi in potem z njo kot z okisanim karpam ravnaj. Višnjeva šuka. Ko je kakor višnjev karp perpravljena

okisano

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	daje, in gobec naj se mu 3krat vsaki dan z okisano vodo zmije, ki se napravi, če v polič vode priliješ
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je jo treba ali izrezati, ali nogo v žakeljc z okisano ilovico zavijati, da se poškodovani del noge ognoji, in gnoj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	zdravilo. Vneti in boleči gobec naj se rahlo spira z okisano ali slano vodo; maselc jesiha se zmeša z bokalom vode

▶ okisati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okisa
- vkiſa
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): hudizheviga olja med vodo déne toliko, de ſe vodo malo vkiſa , kar ſe ſposná, zhe ſe voda pokuſi. She bolj je

okisaj

okiſaj

Kuharske Bukve (1799):	v' kosi na ſrovim maſli, perlì shupe od ſuhiga preſizha, okiſaj s' ſemono, inu polì v' ſklędo djane pezhene ręsine od
Kuharske Bukve (1799):	drobno sręsan zhebul; s' tim saroſhtaj shupo, jo s' jęſiham okiſaj, oſoli, gvirzaj, perdeni ſmętane; jo puſti ſhe dobro vręti; potlej

okisati
- okiſati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): mora pa pijazha ſamo s jeſiham, kvaſam i. t. d. okiſati; zhe pa tega ni, ſe pa nekoliko kiſliga in nesreliga

▶ okislina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oksid; Pleteršnik

okislina

Kemija (1869):	Učinek po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte, prestvorine. Untersalpetersaure, duščeva okislina. Utež, Gewicht; utežni del, Gewichtstheil. Uran, 345.
Kemija (1869):	Kakor nas je že učil §. 39, presnuje se solitarna okislina v dotiki z vodeno paro tekoj v solitarno kislino in

okislino
Kemija (1869): hipoma, privzemši si kisleca iz zraka, spet okisi v solitarno okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano iz zraka jemlje

▶ okisniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okisni

okisi

Kemija (1869):	se pa tudi hipoma, privzemši si kisleca iz zraka, spet okisi v solitarno okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano
Kemija (1869):	pa ga tekoj spet oddaja žveplenej sokislini, ki se potem okisi v žvepleno kislino. Po tem tacem bi ena ter ista
Kemija (1869):	mešati, z bakrom dela sosebno lepo zlatu podobno zmes. Ne okisi se niti na zraku niti v vodi, ako ga tudi

okisniti
- okisiti
  Kemija (1869): zato mora vedno nova pritekati. Ako hočemo 100 funtov žvepla okisiti v žvepleno kislino, potrebujemo za to 10 funtov solitarne kisline

▶ okisov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ Pleteršnik

okisov

Kemija (1869):	Eisenoxydul, 425. Okisec železni ogljenčevokisli, kohlensaures Eisenoxydul,425. Okisec železni okisov, Eisenoxydoxydul, 425. Okisec železni žveplenokisli, schwefelsaures Eisenoxydul,425. Okisec živosrebreni
Kemija (1869):	je kdo bil z njim otrovan (zavdan) §. 51. Železni okisov okisec (Eisenoxydoxydul), FeO.Fe2O3 = Fe3O4, je izvrstna železna ruda, kristalizujoča v

▶ oklad samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obkladek; kontekst

oklad

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	z imenovanim zdravilom pomočena, oviti. Čez kodeljo pride ravno tisti oklad. Kdor ima blizo tekočo vodo, temu kašnega oklada ni treba
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	z jesihom, na bolno nogo položi in dobro poveži. Leta oklad ali pogosto z pomakovaj, da vedno vlažen ostane; ali ga
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	en palec debelo s to kašo, in dobro poveži. Leta oklad pomoči večkrat z jesihom in ga 24 ur dolgo na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in ga 24 ur dolgo na nogi pusti. Potem odvzemi oklad, polij rano z imenovanim zdravilom, jo pokri s kodeljo, in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ktera to bolezin spremlja, manjšaš, je treba krog parklja sledeči oklad djati: Vzemi 2 dela ilovce in 1 del frišnega kravjeka
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	imenovanim zdravilom, jo pokri s kodeljo, in zopet napravi takšni oklad. Tako ravnaj, dokler ni noga popolnoma zdrava. Včasi gnoj parkeljnovo

▶ okleniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oklene

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ter brez besedce reči v joku se Moricu za vrat oklene, ki si z vso močjo dolgo prizadeva, jo spet vtolažiti
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	vratam, se začne tresti, se zaberne z razprostertimi rokami, se okléne svoje hčere, in vsa obúpna reče z milim glasam: „Ljubi
Maria Stuart (1861):	dosti, Poroštva vidnega zahteva vera, Da terdno svetih se nebes oklene. Zató včlovečil seje božji sin, Darí nebeške, nevidljive je
Občno vzgojeslovje (1887):	sovršenost se opira torej na to, da se pojedinec trdno oklene druzih. K temu je pa treba blagohotnosti, vsled katere se

oklenem
Gozdovnik (1898): pred oči, ki so mu bile doslej tuje in neznane. »Oklenem se je okoli vratu. Poljubi me večkrat. Kliče me po
okleni
Stric Tomaž (1853): Sinka pa bolj k sebi potegne, in mu reče : „Le okleni se me dobro, Ivan! da naju bodo skupej prodali. “ „Oh

oklenil

Žalost in veselje (1870):	je upadel obraz žalosti in terpkosti. " Alfonza so premagala čutila, oklenil se je očetu krog vrata in šepetal: "Oče, oče, vi
Žalost in veselje (1870):	žalost, ktero jo občutilo Aleševo sercé pri tej nenadni ločitvi. Oklenil se je starcu tako terdno krog vratu, kot ne bi
Kupčija in obrtnija (1872):	tako lahko zlato verižico naredil, da je za njo bolho oklenil, in da je bolha to zlato verižico za seboj vlekla
In vendar —! (1878):	toplic«. »»Vaša — žena««? Prijatelj! jaz pa bi se bil najraji oklenil ga okrog vrata od same radosti in veselja! Oženjen je
Dóra (1885):	strepetala strahú. Otroka vzamem v naročje, kateri se je koj oklenil mojega vratu; tudi on se je zbal. Minka, čemu me
Lisjakova hči (1892):	vso družbo, zakaj kdorkoli je čutil še kaj mlade krvi, oklenil se je družice in se ž njo zavrtil po dvorani
Lisjakova hči (1892):	ne pozneje. Iz nova se je nagnil nad ljubljeno ženko, oklenil se okrog belega nje vratu ter jo zopet in zopet
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	ti kaj omeniti, ker sem vedela, kako si se ga oklenil v svojem srcu. Pa kaj mi je sedaj on, meni
Zadnji gospod Kamenski (1898):	Friderik sorodnico v samostanu — sestro Evfemijo. Te se je naposled oklenil, da bi mu denarja preskrbela. Posredoval pa je v tem

oklenila

Marjetica (1877):	visoko, ko bi bilo potreba in očetu bi se bila oklenila okoli vratu, ko bi se ne sramovala in bi bila
Cvet in sad (1877):	vzklikom: »Ne! Ne! Franc! « skočila k njemu in se ga oklenila, položila mu glavo na rame in se zjokala. Kdo bi
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	proti gradu? Gospa je te besede slišala in se ga oklenila in rekla: Kaj me gledaš tako čudno, kakor da ne
Beatin dnevnik (1887):	in vedno sva še sedela na klopici. Roka se je oklenila roke. Molčala sva, toda zgovorno je bilo to molčanje. V
Naši vaščanje (1891):	jaz sem tvoja, a ti bodi moj! « ter se ga oklenila in ga pritisnila na srčece. Toda málinar Silvester je bil
Hudi časi (1894):	se obrnil proti vratom. A tu je stražila mati in oklenila se ga in jokala, naj ostane doma. Sin se je
Usoda ka-li (1895):	stopala počasi dalje. Ana, dospevši do nje, se je je oklenila okrog pasa in čevrljala to in ono. Gospa pa se
Zunaj (1896):	Tako sta se dogovorila. Ko pa se ga je oklenila Elza zadnjič, da se poljubita, mu je dejala, poredno se
Kvišku (1899):	Nato jo je prijela za roko in se je tesno oklenila ter šla proti gospem. Oskrbnik in mladi neznanec sta prav

▶ oklep samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oklep

Divica Orleanska (1848):	nasprot razpete. Kaj je z menoj? Dviguje me oblak, Jeklen oklep mi je peruta téčna; Tje gor – tje gor – že zgine
Maria Stuart (1861):	sreča te je zapustila, Sovražno ti je herbet obernila. Jeklen oklep ti mora serce kriti! Studena skala tvoje čelo biti. Hudobno

oklepi
Divica Orleanska (1848): v boj ravná. Jovana (nadušena. ) Boj in bitva! Razdjani zdaj oklepi duše so. K orožju! Jez pa trume v red postavim

oklepih

Genovefa (1841):	jézhe saſhkrípljejo, ſe s hropôtam odprejo in dva moshá v oklépih, notri ſtópita. Eden nju je gorézho baklo v rokah dershal
Genovefa (1841):	navésati. O sôri drusiga dné ſo bili vſi vitesi v oklepih v véliki ſôbi sbrani in gröſ je od gláve do

oklepom
- oklepam
  Branja, inu evangeliumi (1777): opaſſani okuli vaſhih ledjov s' resnizo, inu oblezheni s'tim oklepam te pravize, inu obuti na nogah k' perpravi tega Evangeliuma
oklepov
Kmetijske in rokodelske novice (1847): ušive , in njih uši zopet ušive. Zgolj iz hišic in oklepov tacih nevidljivih živalic, ki so davnej poginile, se najdejo na

oklepu

Divica Orleanska (1848):	Sovražim te globoko v duši svoji, Kot noč enako tvojimu oklepu.
Divica Orleanska (1848):	Etjen. Bertran. Merjeta. Si vidil sestro! Klod Marí. To, v oklepu zlatim, Ki stavnico pred kraljem nesla je? Merjeta. Ta je
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	vojvodiča prišli, med njimi pobožni opat iz Šentmala v vitežkim oklepu.

▶ oklepaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oklepaj

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	potresa! Od nagle in neprevidene smerti! Od skušnjav hudičevih! Zavit oklepaj.
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	sveto cerkev vižaš in ohraniš! De pastirja apostoljskiga in zavit oklepaj.
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Ambrož! Sveti Avguštin! Sveti Hieronim! Sveti Martin! Sveti Miklavž! Zavit oklepaj. za nas Boga prosi! Vsi sveti škofje in spoznovavci! Vsi
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Pavl! Sveti Kozma in Damjan! Sveti Gervazi in Protazi! Zavit oklepaj. Za nas Boga prosita! Vsi sveti mučeniki (marterniki)! Za nas
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Anton! Sveti Benedikt! Sveti Bernard! Sveti Dominik! Sveti Frančišek! zavit oklepaj. Za nas Boga prosi!
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	prosi! Vsi sveti škofje in spoznovavci! Vsi sveti učeniki! Zavit oklepaj. Za nas Boga prosite! Sveti Anton! Sveti Benedikt! Sveti Bernard
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	grešnikov! Tolažnica vsih revnih! Pomoč vsih keršenikov! Kraljica angelov! Zaviti oklepaj čez celo stran.
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	nas Boga prosite! Sveti Štefan! Sveti Lovrenc! Sveti Vincenc! zavit oklepaj. za nas Boga prosi! Sveti Fabjan in Boštjan! Sveti Janez
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Vsi sv. učenci Gospodovi! Vsi sveti nedolžni otroci! Zavit oklepaj. Za nas Boga prosite! Sveti Štefan! Sveti Lovrenc! Sveti Vincenc

oklepaje

Aritmetika za učiteljišča (1885):	katerim koli številnim spojem še dalje računati, denemo jo med oklepaje (Klammern). N. pr. (6 + 5) + 7 pomenja, da treba k
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ondaj izvrši res one račune, katere oklepaji le nakazujejo. (Razreši oklepaje. ) 3.) Vse člene, imajoče neznanko, prenesi v prvi del ter
Aritmetika za učiteljišča (1885):	polinom. V ta namen treba le znake za seštevanje in oklepaje izpustiti ter predznake za računske znake smatrati. (+ a) + (–b) + (– c

oklepaji

Botanika (1875):	ali (2); c) na večletne ali trpežne; znamenje znak ali oklepaji in krog in znak za drevesa in za grme. Debla
Aritmetika za učiteljišča (1885):	imenovalcev. (Odpravi ulomke. ) 2.) Ako so v jednačbi sestavljeni, z oklepaji združeni izrazi, ondaj izvrši res one račune, katere oklepaji le
Aritmetika za učiteljišča (1885):	z oklepaji združeni izrazi, ondaj izvrši res one račune, katere oklepaji le nakazujejo. (Razreši oklepaje. ) 3.) Vse člene, imajoče neznanko, prenesi

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 50 →

← ↑ →

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki bi bilo premalo na dol, de bi ſe voda odtekati ne mogla, naj ſe naredé po 4, 6, 8 do
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhota ſe naredí na takih semljah, is kterih ſe vodé odtékati ne morejo. Pa takih semljah raſtejo vedno ſlabe ſorte trave
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	prikritih votlin. Vse te vode se pred časom niso mogle odtekati drugod razan po sredi ljubljanskega mesta po tesni in zajezeni
Mineralogija in geognozija (1871):	se začne kopati in tudi globokeje notri ne smé vode odtekati toliko, kolikor je priteče.

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	1. Vſak odtozhni graben mora toliko na dol biti ali viſiti, de voda
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	derla; ko bi tadaj ſvet toliko viſil, ſe morajo pa odtozhni grabni na krivino ſkopati. 2. Şhirokoſt in globokoſt: grabnov naj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obdelovanju na pot biti, ali de ſo le majhni isviri odtozhiti, je koriſtno grabne sakriti. Per kopanju grabnov je to le
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	5. Ako ſe pa samok na polji po nikakſhni vishi odtozhiti ne dá, de tudi ſpodna lega semlje mokrote ne poshira
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in globokoſt: grabnov naj bo po vodi, ktera je sa odtozhiti. 3. Grabni morajo sverh dvojno ſhirjavo po njih globokoſti imeti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kjer niſo obdelovanju na poti, in kjér je veliko vode odtozhiti. Kjer bi pa imeli perhodnimu obdelovanju na pot biti, ali

Maria Stuart (1861):	dveh narodov sum in nezaupanje, Prijazna vez naj za naprej oklepa, Francozki in angleški diadem! Aubespine. Kraljica slavna, to je dan
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	otročičev. — Le poglejte mi tega rudečega dečka, kako se me oklepa, mali priliznjenček! Ali ni bil ta, ki je tako kričal

Viljem Tell (1862):	mir mu pod mogočnim žezlom Avstrijskim — Berta. V sužnost ga oklepate, Svobodo gonite iz zadnjega Gradú, ki je ostal jej še
Astronomija (1869):	štiri dele. Vsacega teh delov imenujemo kot, črti, ki ga oklepate, ste kraka (Schenkel) tega kota, in mesto, v kterem se
Astronomija (1869):	vselej le določi to, kako močno ste črti, ki ga oklepate, nagnjeni druga k drugej. Tudi lega kakove točke gledé kake

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ravnala, in da dosihmal le samo to vémo, kar je oklicano v ministerskem razglasu od 21. oktobra, v kterem so le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nimajo lastnega premoženja, se nabirajo dnarji, in domoljubnim Švajcarkam je oklicano povabilo, naj se oglasijo, ki bi hotle v vojski ranjenim

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 50 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —