nabiralec nabiranje nabirati nabit nabiti na_blago nabosti nabožen nabran nabrati na_britof na_cesta nacetov nacl na_čast načelnik načelo načeti način načrt načrtati načuditi nad nada nadalje nadaljevanje nadaljevati nadaljnji nadaljujoč nadangel nadavek nadeja nadejati nadelan nadelati nadelovati nadet nadeti nadevan nadevanje nadevati nadglavišče nadgled nadgrobje nadhišje nadhlevar nadhoditi nadinženir nadkopiten nadkopito nadkorabeljnik nadkost nadlega nadlegovati nadlegovati'. nadležen nadležuvanje nadloga nadme nadomestilo nadomestiti nadomestovati nadomeščati nadomeščen nadpis nadporočnik na_drevo nadrobno nadstropje nadškof nadškofija naduha naduhel na_duša nadvlada nadvojvoda nadvojvodič nadzdravnik nadzemeljski nadzor nadzornik nadzorovan nadzorovanje nadzorovati nadživeti naenkrat nafta nag nagajati nagajiv nagajivo naganjati na_gavge nagel nageljnov_žbica nagib nagibati naglas naglasiti naglaven nagledati naglica naglo naglodan naglodati nagloma naglost nagloveden nagnenje nagniti nagnusen nagnusnost nagnjen nagnjenost nagnjenje nagomilan nagon nagovarjanje nagovarjati nagovor nagovoriti nagrada nagrbančiti nagrbljen nagrmaditi nahajališče nahajati nahdati nahod nahorjev naj najada najbolj najbrunški najbrž najbrže najdec najden najdevati najditelj najem najemnik najemščina najemšina najesti najeti najezdnik najin najkrajen najkrajša'. najm. najmanj najmer naj_on najpoprej najprej najprvi najprvo najsi najti najv. največ največkrat najzadnji nak naka na_kaj_za_en nakana nakanjenje nakanjevati nakar na_kateri nakaznica nakislina naklad naklada nakladati naklep naklepati naklestiti naključba naključiti naključje naklo naklon nakloniti naklonjen nakopati nakopavati nakopičen nakopičiti nakositi
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oznanimo, de bojo prepričani, de imamo od gosp. Fleišmana, pridniga nabiravca slovenskih zeljšinih imén, kedaj tudi dobro in natanjčno delo v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jim veléva, da naj mu nabrane peške donašajo, če pridne nabiravce pohvali in jim včasih za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sadne peške nabirajo, — ako jih podučí, ktere so dobre in nabiranja vredne, ktere pa slabe in za zavreči, ako jim veléva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | méd po cvetji nabirati in vkup ga znašati; tode z naberanjem medú one veliko veliko pripomorejo h rodovitnosti sadniga drevja, žita |
| Potovanje krog Triglava (1860): | in na Triglavski jetičnik. Ko smo se tako medli z naberanjem rastlin, priletí precej blizo cel trop tičkov, ki so po |
| Botanika (1875): | Mnogo nesreč se je že dogodilo, da so se pri nabiranji pastinakovih korenin, ki se za salato jedó, pobrale tudi mišjekove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſmetano od eniga poſnémanja méſti mogel, ſe ſmetana toliko zhaſa nabéra, de jo je doſti. Po tém ſe med 12 bokalov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | muzeum, ki s posebnim veseljem take stare ostanjke predpovodenjskih žival nabira, bi prijatlam natoroznanstva za tako darilo veliko hvalo vedil. Pràv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | draginami polni predele dišeče, In prejo vertí na vreteno berneče, Nabira v omare, očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko sneg |
| Tine in Jerica (1852): | ne toži čez terpljenje, Če ga odvernit ni v stan’ Nabira ž njim si zasluženje, Če je v božjo voljo vdan |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | roga odluši, ga je treba čisto odrezati, da se ne nabira blato ali pesek za kopitom, iz kterega vgnjide lahko postanejo |
| Pripovedke za mladino (1887): | Benjamin skrbita, da vse okusno pripravita. Posebno je kraljičina pridna, nabira suha drva za kurjavo in jedilna zelišča, pristavlja lonce k |
| Kuharske Bukve (1799): | duh, inu perjęten pokúſ. 254. Diſhavno vino. Diſhiozhe sęlſha ſe naberajo, inu ſuſhę; negrędo vſe ſkup smęſhane v' vino, temuzh lę |
| Življenja srečen pot (1837): | boſh od Boga prijèl. Le vſe savólj Bogá! Buzhelze ſterd nabérajo, pa ne ſamo saſe; ſhe mravlje ſo ſi dobre in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | dogotovljena, jok in zdih se razlega povsod, milodari se pridno naberajo in se obilo stekajo od vsih strani v tolažbo povodnjencam |
| Razne dela (1870): | Zmir odpada, rase zmir. Ali za slavo ponižniši vnete Žene naberajo migleja cvete, Pridno redijo jih mile skerbi, Prostiši v svojim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Če pa učenik otroke spodbada, da naj pridno sadne peške nabirajo, — ako jih podučí, ktere so dobre in nabiranja vredne, ktere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za živež družine takih prostovolcov, ki nimajo lastnega premoženja, se nabirajo dnarji, in domoljubnim Švajcarkam je oklicano povabilo, naj se oglasijo |
| Zoologija (1875): | delavci, kateri opravljajo največa dela, tako na pr. stavijo stan, nabirajo in znašajo živež in goje zalego. Ti delavci so spolno |
| Zlata Vas (1850): | po njem stregel in skerbno vse hude govorjenja zoper Ožbeta nabéral. Ko je že dovelj védil, je rekel: „Dosti vém od |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in čez ramo mu je visela bisaga, kamor je milodarove nabiral. V hiši je bila sama Meta in njena hčerka. |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | sovražnih misli v srcu redili. Kdor bi tako postopal, ne nabiral bi si zasluženja pri Bogu, ne vabil bi si blagoslova |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | od ktere smo poprej govorili. Sklenili so; da se bo nabirala milošnja, ker treba je bilo skerbeti, da se razširijo in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | s svojima dvema sinovoma iz gozda domú verne, kjer je nabirala suhljád: Mati so nesli na glavi veliko, a dečkov vsaki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | leta 1868. vsled sijajnega zagovarjanja dveh časnikov, katera sta javno nabirala doneske za spominek onega Baudina, ki je bil vstreljen pri |
| Deborah (1883): | roko je dečka uhala, a z drugo jagode na nit nabirala. Liza. Srečo prinašajo, to je res! Niti je naprela čista |
| Deborah (1883): | Niti je naprela čista devica, in ko je na-nje jagode nabirala, tri očenaše je zmolila. Tržinar. Nu, mati Liza, se tudi |
| Slate jabelka (1844): | dreveſlh raſtejo slate jabelka, ktere ſo ſvetniki boshji tako pridno naberali, ſami sa-ſe in sa druge kriſtjane. Nekoliko letih slatih jabelk |
| Potovanje krog Triglava (1860): | bilo, da smo čakali, če se bodo prepodile megle, in naberali smo med tem mnogo nizkih zelišč in mičnih cvetlic, do |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | tergovcu v Celji. Veliko laglje in hitreje pa bi se naberali družtveniki, ako bi vzel v roke to reč v vsaki |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | hodili, po trije, štirje skupaj, kot delavci, ali pa so nabirali suha derva in hojevino. Nobenemu se pa še sanjalo nij |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vedno bolj usovrševalo. Na podlogi izkušenj in spoznavanj, katere so nabirali predniki, napredovali so nasledniki v duševni obrazovanosti, — in tako bodi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ne bo šlo nikakor! « reče jezero. »Stoj! znabiti se pogodiva. Nabiram bisere, in tvoje oči so najčistejši biseri, kar koli sem |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tak, pravi ſv. Kriſoſtom, ſi mi s' malim velike saklade nabéramo sa nebeſhko kraljéſtvo. “ 2. Zhlovek pa le rad vſe malo |
| Botanika (1875): | Edini pripomoček, da rastline spoznamo, je ta, da jih pridno nabiramo, natanko in skrbno primérjamo z njihovim popisom in s podobnimi |
| Življenja srečen pot (1837): | jutro ſkerbno na polje leti po zvetlih roshizah ſladkiga medu naberat; tezí vſako nedelo ino sapovedan ſvetek (prasnik) tudi ti v' |
| Stric Tomaž (1853): | bi njemu služiti mogel. Nekaj dni potem gredo sužnji pavolo nabirat. Z začudenjem zagleda Tomaž med tropom lepo oblečeno deklo, s |
| Stric Tomaž (1853): | tisto noč zasede konja in dirja k bližnjim naselbinam, ljudi nabirat, da bi mu drugi dan begunke lovit šli. Drugi dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se morajo za zgodnje sadje peške tudi od zgodnjega sadja naberati, za pozno sadje od poznega in za zimsko ravno tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nemore prah, pesdirje in predivo na vinto in na ſhtekelj nabirati, kar ſtolovi plòh brani. Pod ſtolovim plòham je pa trushiza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Res je, de poglavitno opravilo čebelic je, méd po cvetji nabirati in vkup ga znašati; tode z naberanjem medú one veliko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | iz hiše ganil, kako bi bil te mogel černo vojsko nabirati, in — ali se je le kaj napčniga v tistim kraji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sosebno prizadevajo, je: da jo spodbadajo sadne peške in košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih tičev, ki gosence pokončujejo, ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa tudi po cepičih in grebenicah množiti. Treba je le nabirati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in leči, kakor uči Pitagora. Tacih zelišč bi bilo treba nabirati, kedar stoji solnce v znamenji tehtnice, ktera ima to lastnost |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | jan. — Ostro smo zavarovani; po vseh krajih je straža; povsodi nabite tablice z napisom: „Goveja kuga. ” To so nam vendar po |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | tako zlobno, da je Toneta kar zona obšla. "Jeli nijmaš nabite dvocevke v roki? Grom in tresk, bi le rad videl |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | v Modeni so bili poslednji čas na več hišah opomini nabiti, nektere dni ne cigar kaditi — v „blagor Italije !” Vlada je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | podertine, naplavljeno blato, ilovje in ločje je polnilo vodotok, versta nabitih kolov kot del mestne zabrambe na enem koncu, in množina |
| Robinson mlajši (1849): | se je k diri vernol, ino je pred njo z nabito puško obstal. „Za vse na sveti! kaj le to more |
| Robinson mlajši (1849): | moti bil, ino vzemši užgano svetilnico v levo, ino ostro nabito pistolo v pravo roko, je serdčno šel po svoji odvagi |
| Gozdovnik (1898): | je kratko svetlobo porabiti. Obrne se, vstane, ter pomakne ravno nabito puško skozi ogradbo. »Sedem! « dé Pepo vzraščen. »Osem! « klikne sledovnik |
| Gozdovnik (1898): | zastorom so ležali trije možje. Dva sta spala, a starešina, nabito puško zmeraj v velikanski pesti držeč, je skrbljivo bdel. To |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Hitro nabije izstreljeno cev in jo potem pripravljeno nasloni ob ramo, da |
| Stric Tomaž (1853): | Če je Legré kterega po obrazu namahal ali po mečah nabil, se je Tomažu milo storilo in je s tiho žalostjo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | bo. Sicer pa poprej samega sebe malo poglej. Lipeta hočeš nabiti, ker ti katekizma ne zna, o kterem pa prav ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | to zhasno noi tam venzhno bras use shkode nazheſti noi nabvase vtomi svadzhomi jemeni Jesusovom, inu te Svete troize dati spet |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | poſtrellat. Skuſsi, ſej te nizh nekoshta. Mittelni, de Svine nesbolijo. Nabodi eno kroto, puſti jo zerknit, inu po tem obeſsi jo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje in ponižnost do neskončnega, ljubezen in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se je v otroku razvilo intelektualno zanimanje, prebudi se tudi nabožno zanimanje, ako vzgoja prihiti s pravim taktom na pomoč. Takov |
| Občno vzgojeslovje (1887): | meri in je najizdatnejše vzgojno sredstvo, ako treba voditi voljo. Nabožno zanimanje v otroškem srci buditi in povzdigovati je torej važna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Veselje oznan'; Iz rožic rumenih, Iz plavih, zelenih 'ma venec nabran. Že ptičice v zborih, V zelenih šotorih, Vùn kličejo nas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pečo, ktere roglji, nazaj priviti, so umetno zloženi; bela drobno nabrana robača in rok«»yi (ošpetelj), ki pokrivajo modere in persi |
| Fizika (1869): | ko smo ju spet narazen odtegnili, da je v cinku nabrana + elektrika, v bakru pa - elektrika. Se vé da je njih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | slabe in za zavreči, ako jim veléva, da naj mu nabrane peške donašajo, če pridne nabiravce pohvali in jim včasih za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | otroci kmalo skušati začeli, kdo jih bo več nabral, in nabrane bo učenik na šolski vert posejal ali jih kam drugam |
| Zeleni listi (1896): | Ko so bile šibice nabrane, zavije jih mati v velik robec ter se vrne z |
| Zeleni listi (1896): | robec ter se vrne z gospodom sodnikom domu. Doma poveže nabrane vejice skupaj in šiba je bila gotova. c) Kaj so |
| Genovefa (1841): | in urne ſinize pred vrata votline jih pobirat. Tudi od nabraniga ſenà je nekaj pred votlíno natróſil. Tako je lazhne ſerne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga zherva ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe sna eno maſt sa kola masat dobiti. Zhe |
| Botanika (1875): | droževni plesnji (Hefenpilz, Saccharomycetes cerevisiae, pod. 161.), sostavljeni iz stanic, nabranih v vrvce. Pri tej se odločujejo posamezne stanice, ki narejajo |
| Botanika (1875): | obstojé le iz ene ali iz več kakor v vrvco nabranih stanic in ki spadajo podobno najbolj enovitim algam, med najnepopolnejše |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajcerji so iz kotlovine narejeni, na ktéri se zelenica (Grünspan) nabere, ki je prav zlo strupéna. Prav nedolžno sredstvo, srovo maslo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | peči ali na soncu suši, naj ga na tanjko verco nabere, in večkrat oberne, de se lepo posuši. (Konec sledi. ) (Konec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | elektriko dobro vodi, da se je lahko veliko v nji nabere in jo spuša kar je je od več. Posebno pa |
| Gozdovnik (1898): | Oročej storita po ukazu. Razstro se odeje, v ktere se nabere toliko zlata, kolikor bi mogli konji nositi. Zlato so bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jabelku en mazinc široko luknjico, in takó f^revertane jabelka naberejo kakor roženkranc na nit ali tanjko verco in jih v |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | jagode, péteršilj, žalbel in druge koristne roze naj se zdaj naberó, posušé in hranijo. Zdravje. Gobe zdaj obilno rastejo in pridejo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | druzega bodckovja storži naj se mesca listopada ali pa grudna naberó in čez zimo na suhem hranijo, ker v storžih ostane |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se dobi 15 funtov semena. Storži se pozno v jeseni naberó, skoz zimo na suhem hranijo, pomladi na peči posušé, in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Bere se pri nas v škafe, in kar pridni bravci naberó, nosijo v brentah veseli mladenči v hram v kad, če |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | je blizo in okoli, veliko čvetja in rož, kjer berž naberó in z dolgim letanjem časa ne zgubé; 2.mora biti solnčni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bom zastonj hodila ob polnoči ven med grobe, da si naberem potrebnih zelišč? Kako me boš pa ti podpiral? — saj sem |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | od prelepih barv. Hitro grém tje, da si jih veliko naberem in svoje školjke ž njimi napolnim. Pri teh besedah skoči |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se zadobi pojem po premišljevanji samem, ampak da ogledavši mineral naberemo vse njegove različne lastnosti v podobo, na kojo se vselej |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Armenish Bolus je tudi dober. Kateri ozhe krave ſrave imeti, naberi Leviſticum, ali Liebſtökel deni v'vodo, inu dej zaſu piti |
| Kuharske Bukve (1799): | omozhi, s' ribanim kruham potręſi, zri v' rasbęlenim maſli. Tudi naberi lępiga perja od peterſhíla, ga operi, inu v' maſli ozrì |
| Kuharske Bukve (1799): | sarumeni, ter daj na miso. 252. Méſhana ſalata, ali smeſa. Naberi sęliſha, katire ſo narbol perjętne, poſtavim: kręſha, kìſliza, koperz, melíſa |
| Kuharske Bukve (1799): | majhena vertna ſalata s' takmi sęlmi namęſhati. 253. Plevnati ſir. Naberi rosmarina, shalbelna, besgoviga zvętja , inu drugih sęlov, poſu- |
| Kuharske Bukve (1799): | sagoſtí, deni hladít, potle smersovat. 211. Smerslina od breſkuviga perja. Naberi seléniga perja na bręſkvah, |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ni, pa jagode popred še enkrat skuhaj. Vkuhane ostrožence, drugači. Naberi debelih, še ne dobro zrelih ostroženc, otrebi jih in prebodi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | 1.jul. l.l. velika nesreča zadela, se je v Ljubljani po naberi, ki jo je mestna gosposka vpeljala , nabralo 319 gold. in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se bojo otroci kmalo skušati začeli, kdo jih bo več nabral, in nabrane bo učenik na šolski vert posejal ali jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svetu jih živi. Kdor pa derzno stopil h košu Pa nabral si je blaga, Vsak si dobro srečo voši, Radost se |
| Genovefa (1841): | s veliko shaloſtjo, in tudi tolika mnoshiza ljudſtva ſe je nabrala, de je komaj deſétiza njih v zerkev iti môgla. Grôf |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi se lepih dobičkov tudi obertniki našiga cesarstva vdeležili, je nabrala Teržaška kupčijska družba raznih železnih rečí in jih pošilja po |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se je strdilo popred in okoli tega kosca so se nabrale še druge krogle kakor lupine. Še večkrat se vidi kamenje |
| Biblia (1584): | Kruhe, mej te pet taushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Tudi nikar na te ſedem Kruhe, mej te ſhtiritaushent, inu |
| Biblia (1584): | ſedem Kruhe, mej te ſhtiritaushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Koku je tu, de nesaſtopite, de vam jeſt nepravim od |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga bili she ranjki ozhe ſtaviti ukasali, ino mu sa-nj nabráli veliko slata ino ſrebra. Vſe ſtene ſo bile ſ' zedrovim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | so našim vojakam svoje konje popustili, kterih so si toliko nabrali, de so jih Hrovatje potem po 6 gold. prodajali. Pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor 3000 goldinarjev je premalo. Kako ſe bo to ſhtevilo nabralo, ker ſo shé vſi Krajnjzi, ſoſédne grajſhine in kmetje ſvoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepo je ſliſhati, de ſe je she zhes 11,000 goldinarjev nabralo. To ſhtevilo pa ſhe ne isdá doſti in ſhe vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ako bi jez hotel pesmi praviti, bi se mi jih nabralo skorej za jedne bukvice; jez tukaj le jedno napišem, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Pogovori vredniſhtva. Sopet ſe je toliko ſpiſkov sa naſhe novize nabralo, de je vredniſhtvu nemogozhe, vſakimu goſpodu piſatlu poſebej odgovor dati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Sarajevim poslal, in kar se je scer v Zagrebu za-nje nabralo, med nje razdelilo! — Piemonteška vlada je razglasila postavo, ki zakon |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | znanstvenega društva. * V Belgradu se je dozdaj za narodno igrališče nabralo krog 6000 cekinov, knez sam je podaril 1000 cekinov, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | da se je zadnjih deset let toliko kmetijam nemilih vzrokov nabralo, da nikoli pred tako. Zaostali dolgovi, preden je bila tlaka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | in po rekrutbi ravno tega leta tudi drugih novincov toliko nabralo, da ima armada skoro dosti vojakov; zatega voljo pa tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | v Ljubljani po naberi, ki jo je mestna gosposka vpeljala , nabralo 319 gold. in 28 kr., 8 srajc in 13 kocov |
| Zeleni listi (1896): | Ako dovolite, grem z vami v gozd ter vam pomagam nabrati šibic«. Mati se je sicer branila, toda sodnik se ni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti sashribei na an zedelzh anu ti teſti zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar alpe v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei kader boda |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | be sate kar doro nabu noi teſto perſt pasanesi supet nabritof zhier sijo prei useu te Zedelzh kateri si 2 perſta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pershpili? vsemi an dober shrabl odane mertovshzhe trvgle, kateri se nabritofe naidajo inv vtekniji ospodja vmiso pertvoimi kraji, zhier ti sedish |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svetiga Duha Amen nekoli narezi pashe tu samerkei kader bodash nabritofe dati morash nai prei dushe pogriesati taku jas vas dushe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Anomi storit date streliti knabo mogou tu se is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svelizhanje al bom doma al vene al vgore bel napveli nazeſte al nadesheli bodi ti o Jeshvsh moja sreszha tv pomaimi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaleri isshpenſtam dievajo bodi vhlievah al vhishah al nagasi bel nazeſte alpa naſtes dieh htver tu persabe nosi re nabo |
| Oče naš (1854): | najčisteje ljubezni. Kako šla ta beseda, kako ta pogled k Nacetovemu sercu! Pred kakor sicer so se nocoj ločili. Ko so |
| Oče naš (1885): | Kako pa je šla ta beseda, kako ta pogled k Nacetovemu srcu! Pred kakor sicer so se nocoj ločili. Ko so |
| Oče naš (1854): | General je nevoljin svoje čelo zgerbančil; pa lepo, pokojno obnašanje Nacetovo, njegova mladost, njegova izurenost v španiolskim jeziku, to vse je |
| Oče naš (1885): | General je nevoljen svoje čelo zgrbančil; pa lepo, pokojno obnašanje Nacetovo, njegova mladost, njegova izurjenost v španjolskem jeziku, to vse je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi natalesi to zhasno noi tam venzhno bras use shkode nazheſti noi nabvase vtomi svadzhomi jemeni Jesusovom, inu te Svete troize |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | nje. Francoz. Vstal sem sè zadja v ladijici. Teh barbarov načelnik je zagodrnjal nekaj sam sebi, ali zago- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | ni ne besedice. Jaz sem menil, da je to lupeźniški načelnik; ali ni imel na sebi nikakoršnega znamenja, ki bi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | to je pomočnikom; nasprotno pa je silno potrebno, da zadruge načelnik uže zavoljo pogostih prememb pri dotičnih osebah pogleduje, kako in |
| Gozdovnik (1898): | dalje upati svojemu poprejšnemu pomorščaku, Kučilu. Po zrelem preudarku je načelnik odprave izprevidel, da Kučilo, prav za prav ni imel nikakoršnega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je glavno načelo krščanske morale. Najblažje in najširše razlaganje tega načela je zapoved o samozatajevanji in o ljubezni do svojega sovražnika |
| Občno vzgojeslovje (1887): | popolnem zadostuje, da se človek označi za hudobnega človeka. Nravstveno načelo, ustrezajoče ideji blagohotnosti, namreč: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe |
| Občno vzgojeslovje (1887): | blagohotnosti, namreč: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe! je glavno načelo krščanske morale. Najblažje in najširše razlaganje tega načela je zapoved |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kerščanstvo napeljuje človeka k takemu djanju in nehanju, k takim načelom in taki visokosti duha, kakor nobena druga vera — pa kaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | to, kar hoče drugi, — če le tuja volja ustreza višjemu načelu vestnosti. Vsekako se tuja volja zlaga ž njegovo, ako hoče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tako, da ne boš saj en pavec pod očesom steržena načel. Na obeh straneh moraš lup na cepiča pustiti, in tisto |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dvajſet alj trideſet rajniſh kravo kupiti. ” Alj na — mati potizo nazhnejo, nje otrokam vrésati, kar jim nosh v' njej obtezhi, in |
| Robinson mlajši (1849): | nastal. Ino zdaj se je pečenja kruha poprijêl na dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev je spekol ize žitne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | za mnogoverstni sad, — da se gleda na koristniši plémena, na način izreje: ali naj so velike drevesa ali pertljikovci, — kako naj |
| Kemija (1869): | sebi moševino, na pr. pamuk (bombaž), ki se na ta način da v tkaninah razločiti od svile in volne. Kisline obarajo |
| Botanika (1875): | pride tako vedno dalje. Kmali bi se pa na ta način naredilo ravnotežje med kapljino v rastlini in med kapljino zunaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jedno izmed prejšnjih treh jednačeb, i. t. d.; na ta način se določijo zaporedoma vrednosti vseh neznank. Primeri. enačba. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izrazimo dane pogoje z algebrajskimi znaki. 2.) Da na ta način dobljene jednačbe razrešimo. Kakó je jednačbe sestavljati, za to nimamo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | njegovi miselnosti primerno, zraven pa naj ga podpira na pameten način. 40. Strahovalna metoda. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | uči se ob jednem razumnega odločevanja in sestavljanja. Na ta način postane nazorni pouk (sosebno zemljepisni, zgodovinski, prirodopisni) šola domišljije, ob |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sodi premišljeneje in previdneje, pouk pa naj doda svoje. Najboljši način poučevanja je vsekako ta, ki vspodbuja učenca, da sam išče |
| Robinson mlajši (1849): | vesti ni hotela, desetkrat ino večkrat pokušati, dokler ni pravega načina nalezel, kako bi ôzle vezati imel: je v tem toliko |
| Občno vzgojeslovje (1887): | navadno starejše predstave nasproti. Tudi pri memorovanji deluje apercepcija. Od načina, kako se to godi, zavisna je sovršenost spomina. Ako na |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | trt nad zemljo in pod zemljo in to na naslednje načine: 1. Navadno cepljenje drvenih trt na naklad z jezičkom, pod |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | skupaj spadajočih jednačeb s prav toliko neznankami se uporabljajo isti načini, katere smo navedli v § 203. za razrešitev dveh jednačeb |
| Kemija (1869): | stanovite razkrojitve in sostave izraziti s splošnim, za vse veljavnim načinom. Ravno tako nam nektere vrzeli v podobnih vrstah oznamujejo, da |
| Zoologija (1875): | razvije se v črevesu popolnoma. Njeni mladiči pa potem istim načinom zopet potujejo v meso. |
| Fizika (1869): | ali piše znamenja. Ta naloga se je rešila na več načinov, tukaj pa hočemo govoriti le o tako imenovanem pisalnem telegrafu |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | člena nad zemljo (dnè 31. maja). Na vsaki izmed teh načinov požlahtnili smo po 10 trt (rudečo Zastavico na Riparijo) in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naklonu) in aoristu. Modre besede o infinitivu (nedoločnem naklonu ali načinu na str. 115): „man kann von dem Gebrauche einer unbestimmten |
| Zoologija (1875): | prigodi, da bi velike ujede človeka napale. Po rasti in načinu življenja razpadejo ptiči v dva glavna razdela. Prvi se izvalé |
| Botanika (1875): | s tremi glavnimi skupinami, v ktere se rastline dele po načinu svojega prvega mladostnega razvitka. Sledeče nam bo pokazalo, da vlada |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | drugač kazalo si pomagati iz tacih zadrég. Henrik je storil načert, kako se ima jutrišnji dan bitva voditi, ki bo čez |
| Stric Tomaž (1853): | srečno v zaželeni kraj mirú pripeljal. Razloži ji zdaj Juri načert o begu, rekoč: „Moj gospod me je s pismom k |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | III. Dve nalogi v praktično uporabo jednostavnega knjigovodstva. 1. Načrt jednomesečne trgovine. Josip Leban v Ljubljani si omisli za svojo |
| Gozdovnik (1898): | s pristavnikom v njegovo sobo. »Veste li, da moj prvotni načrt je segal do Velike reke? « »Tako sem si mislil. « »lzpremenil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | sliko za steno pri krstnem kamnu v Ponkvi, krasen naris načrta za glavni spominek v gotiškem slogu od arhitekta Hartl-na in |
| Gozdovnik (1898): | globino ter mesto prepustila višnjevkasti svetlobi jutra. Kakor iz zmedenega načrta slike, so se vzdigali prvi vrhovi pogorja, drugi za drugim |
| Rudninoslovje (1867): | se glavna nagiblje, imenujemo prvo, óno pa drugo. Obrazce i načrte si pa mislimo tako postavljene, da glavna os stoji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | troje velike knjižine, in nekteri papirnati listi, opisani z število-skrivnimi načerti. Matevž, če je ta podoba njegova, ima debele oči, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | 18. vrsti odzgoraj namesti: v kratkih aforizmih — načrtih — beri: kratkih načrtih — aforizmih, — v vrsti 20. pa namesti: dandanes n e učite |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | 451. strani v 18. vrsti odzgoraj namesti: v kratkih aforizmih — načrtih — beri: kratkih načrtih — aforizmih, — v vrsti 20. pa namesti: dandanes |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Najbolj se uri pazljivost z nazornim poukom, po načrtu osnovanem. S takim poukom se privadi otrok, da vstraja pri |
| Astronomija (1869): | moremo meriti načrtane kote, ali da moremo kote določene velikosti načrtati, za to nam rabi neko enostavno orodje, ktero imenujemo prenašalec |
| Astronomija (1869): | te ravni, kar se pa v podobi dá le nepopolnoma načrtati s primernim skratjenjem. Raván poldnevnikova reže obzor opazevalčev pravokotno v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po cesti od Občine ali sv. Jerneja, se ne morejo načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje v veličanski pozor spremenja |
| Kuharske Bukve (1799): | bokali mersliga mlęka inu enmalo zukra notri. To ſe poſtavi nad ſlabo sherjavzo, ſe shverkla, dokler vręti sazhnè. Potle ſe vsame |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bilo ˛Salomonovo kraljevanje, pravizhne njegove ſodbe, ino ſrezhne njegove dela. Nad njegovo modroſtjo, nad njegovim velizhaſtvam ſo ſe posemeljſki kralji ino |
| Zlata Vas (1848): | čez-nj poveznil, z omotno glavo domú. Domá je nar pervič nad mačko svojo jezo spustil, ki mu je prilizovaje se med |
| Zlata Vas (1848): | zakaj srejnska postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam je bila železna palica za strelo odvračati, skorej |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ozerl, in je po nedolžnim golobčiki velike in čudne reči nad nami storil. Njemu bodi večna hvala! Torej pa tudi mi |
| Roza Jelodvorska (1855): | nekdaj tukaj bivali, in mimo gredoči je, z glavo majaje nad minljivostjo vsih pozemeljskih reči, korakal svojo pot nadalje. |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſvojega hiſhnika k imenovani goljufivki ſhel. Rezhe ji, de dvomi nad sveſtobo ſvoje shene, in jo proſi, de mu ja gotovo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zdaj je utihnila njegova molitev, duša pa se je vzdignila nad vse človeške čutljeje in vtopljena v to veličanstvo je vživala |
| Revček Andrejček (1891): | kadar pa moraš ž njim govoriti, tedaj se pa zadiraš nad njim. Ali si že zopet pozabila — sedaj, ko si zdrava |
| Viljem Tell (1862): | temnej žalosti umreti? Zvedrimo uro mu poslednjo žarkom Vesele, lepe nade! — Plemeniti Gospod! Umirite srcé! Ne, nismo Še zapuščeni, nismo še |
| Lohengrin (1898): | je meni vzel? Naj on mi up bi skvaril, Vse nade v nič mi del? O slávi, pesem zmage! Junáka čine |
| Lohengrin (1898): | Bog me je udaril, Bog mi je zmago vzel! Vse nade sem si skvaril, Ugled moj je ovél! Ah, kdo ga |
| Jerica (1859): | dans se nameni na Zglavnik, naj pride kar hoče. V nadi in domišljii se stavlja za lipovo mizo pri Jurčku, šteje |
| Razne dela (1870): | se navadi Počasi vjetnik sužnih dni, Na videz on otetbe nadi Nastopa v čut ne pripusti. Ob uri juterne prehaje Po |
| Ljubljanske slike (1879): | k sebi v zakonski voz. Marsiktera pa se odpove vsi nadi do zakonskega prstana in jemlje druge prstane ter raznovrstno srebrnino |
| Pomladanski vetrovi (1881): | izjavo svoje narodne zavesti, pozdravlja našega naroda probujenje v sladki nadi njegovega nadaljnega razvoja. Ljubezen do domovine — tako nekako je pisalo |
| Agitator (1885): | se je bil torej napotil vnovič na Drenovo, v veseli nadi, da bo kolikor mogoče sam z mlado deklico, in da |
| Gospa s pristave (1894): | bilo iz raznih krajev in rodbin, ki so v veseli nadi drvili proti sovražniku. Tu so bili Švabi, rmenolasi mladeniči, prvikrat |
| Gospa s pristave (1894): | so bili veseli in so vriskali od veselja v trdni nadi, da bodo sijajno zmagali. V solncu se je lesketalo orožje |
| Gospa s pristave (1894): | sad vašega truda. Zapustil nas je prerano, a zapustil v nadi, da bomo spoštovali to, kar je napravil, da bomo ohranili |
| Moja hoja na Triglav (1897): | čim dolgočasnejših, tem jedrnatejših raziskavah; jaz pa lahko ustrežem njegovi nadi, ker tej vrsti čitateljev ugaja, kakor gladniku ovsenjak, vsako berivo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obernil, ki jih je zredilo. Sonce je šlo za Božjo ^nado; -- luna mora te dni le Amerikancam svetiti; — černa tama zakriva |
| Maria Stuart (1861): | strašilo, Ki ga poslala mi osoda je! Kjer sem sadila nado in veselje, Leži na poti mi peklenska kača, Iztergala je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | up sem uničil nocojšno noč, nocojšna noč mi je vzela nado v boljšo bodočnost. Kaj naj povem ubogi Katarini, ki me |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pravi kraj, pod rebre, s' enim nosham; koker ſe vſe na dalej ſkus lete vpraſhanja bo saſtopilo. a) Koku je nosh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jesti dajo. Centralblatt d. landw. Vereins in Baiern. Slovenske besede. (Nadalje. ) R. Prav plemenito je biti iskren domorodec in svoji domovini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | V srédo 18. Sušca 1846. List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino vtaknem, Pipe rjave so že zlo, Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | izvirk. (Dalje sledí. ) Še nekaj od mizarskima in tesarskima lesá. (Nadalje. ) Kakó z lesam ravnati , kadar je posekan. Imej skerb, de |
| Roza Jelodvorska (1855): | glavo majaje nad minljivostjo vsih pozemeljskih reči, korakal svojo pot nadalje. |
| Zoologija (1875): | poraste, sploh je odvisna od temperature in zračne vlage, in nadalje tudi od gibanja dotičnega človeka. Čim mrzliše in vlažniše je |
| Zoologija (1875): | je črn, 3 cm. dolg, sveder je pa še daljši. Nadalje so pravi najezdniki (Ichneumon) kojih je 300 vrst, in pa |
| Botanika (1875): | se naredé vsled takega kemijskega razdevanja iz drugih organskih snovi; nadalje nimajo glive nikdar listnega zelenila (chlorophylla) v svojem staničji. Od |
| Zoologija (1875): | kar bode pozneje pri opisu hranitve bolj razjasnjeno. Prebavila imajo nadalje tudi to opravilo, da one snovi, katere je truplo vase |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 4. K sovršeni nravstvenosti spada nadalje to, da pojedinec spoštuje pravice drugih, kakor tudi pravice človeške |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nauk, kakó murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) I. Od murv, ter 1. od murv ſploh in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj perſt sa njivno obdelovanje. (Dalje ſledi. ) Zerkve na Krajnſkim. (Na dalje. ) Kdor je zerkve na Krajnſkim le nekoliko pogledal, lahko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in verte , poſebno pa sa murve. (Dalje ſledi. ) KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Drugo nedeljo. „˛Ste vidili Jermanovo pſhenizo , kako redka je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krajnskiga vertnarja, ki bo v nekih tednih na svitlo prišel. — Na dalje so gosp. vodja velikih zaslug nar starejiga izbornika Ljubljanske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mnogo mnogo prijatlov in bravcov dobíle, med kterimi tudi mi na dalje ostati želimo. To so naše želje in naš pozdrav |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Konec sledí. ) Kaj Vodnik od nas Slovencov in slovenskiga jezika na dalje piše. (Dalje. ) Od nekidaj so čutili Slovenci svojo moč |
| Roza Jelodvorska (1855): | če ne ti nemorem tega opravila prepustiti. Drugače«, govori vratar na dalje proti Častimiru, »je ta deklica tako pridna, kakor pobožna |
| Roza Jelodvorska (1855): | »Kaj ne? « reko knez na dalje Strašimiru, »de se niste nadjali mojiga prihoda? Razodenem vam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veliko zlatih resnic. Ne bomo se pa — pravi pohvaljeni list na dalje — spušali v pretresovanje ravno omenjenih vzrokov dragine, ker prazne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Bogú vreden dar? ” „Res; pa imela sem tudi v mislih nadaljevanje te |
| Gozdovnik (1898): | hlapci pravice, ki poštenega čuvaja uničijo, da pokrijejo hudodelstvo grofovsko. « Nadaljevanje v II. zvezku. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bi bila Katarina II. manja bila osvojivka! ! — Aleksander bo Petra nadaljeval, in kmali se slišalo ne bo od služnosti, ktero bo |
| Gozdovnik (1898): | V tem je Sokoljeoko nadaljeval svojo pot. Niso mogli hitro napredovati, ker težko obremenjene mule |
| Na Žerinjah (1876): | zopet prijel svojo vodno posodo, stopala je ona sama ter nadaljevala radostno: „Kako sem se uže veselila te prve jutranje urice |
| Rokovnjači (1881): | biti to bridki spomini, ki pretresajo mater. Čez nekoliko trenutkov nadaljevala je stara gospa: »Moj sin Ferdinand je bil v vseh |
| Blagodejna zvezdica (1881): | čas, odkar se jej je bil Hugo pridružil, skoro hité nadaljevala svoj sprehod, a na enkrat se ustavi in mirno poreče |
| Milko Vogrin (1883): | Po bolj etiketnem nego prijateljskem pozdravu med Olgo in Robertom nadaljevala sta zadnji in gospá Skenovska svoj poprejšnji razgovor. Olga se |
| Dóra (1885): | pri mlinarjevih domá. A vendar poleg vseh teh ogromnih izgub nadaljevala je Minka svoje razpustno življenje. Da, skoro še bolj, kakor |
| Postillion d'amour (1887): | je izpraševala po znamenitostih ob veletoku, soditi je, da je nadaljevala pot proti Hakovu, dasitudi so ji odsvetovali, hoditi sámi, brez |
| Iz arhiva (1890): | bilo. Prisedite kar na naš voz in takoj smo doma,« nadaljevala je Olga. »Ako bode gospod papá zadovoljen, z veseljem« odgovoril |
| Gospa s pristave (1894): | kratkem predloži njej v potrdilo. — Šola za knežiče se je nadaljevala, vendar je dohajal Viljem, kot sovladar, k posvetovanju. Vse je |
| Sama svoja (1895): | za vso našo rodbino! « ji je hitela pritrjevati teta ter nadaljevala. »A to še ni vse. Tri mesece pred svojo poroko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kteri bi bili z njegovo serčnostjo in politiko začeto delo nadaljevali! Ako bi bila Katarina II. manja bila osvojivka! ! — Aleksander bo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so poslušali nekatere trenutke; vse je bilo mirno, zato so nadaljevali pot. Čez pet minut so dospeli v dolino in stopili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prid in dobiček obračali. Pa takrat nismo môgli začete šole nadaljevati, kér bi navadni kmetje ne bili môgli naših podukov razuméti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gotovo pojavila sposobnost za samohôtno pazljivost in teženje, vsako delovanje nadaljevati do popolnega vspeha, — t.j. učenec se usposobi, da občuti zanimanje |
| Gozdovnik (1898): | Santa Laureta, kako mučkajo ti ljudje tukaj. Rdoles, daj meni nadaljevati. « »Tako, to je storjeno. Zdaj imamo pa besedo z vami |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | lepega zaderžanja — oj, kako moram zató Boga hvaliti! pa nadaljuj, nadaljuj, drago dete! Kaj se je potem zgodilo? ” „Mojo pomoto je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in lepega zaderžanja — oj, kako moram zató Boga hvaliti! pa nadaljuj, nadaljuj, drago dete! Kaj se je potem zgodilo? ” „Mojo pomoto |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od dividenda, privzemši njega prej izpuščeni dve številki. 3.) Takó nadaljuj, dokler nisi vzel vseh radikandovih razdelkov v račun. Ako dobiš |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Bolje je vender oboje skupaj, mi seže v besedo ter nadaljuje: »Ali te je volja, učiti se pri meni. Dobrega mojstra |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | bogastvo si kupil tudi plemstvo," pojasnuje moj sosed. „Mogoče, mogoče," nadaljujem jaz, „gotovo ne bo Avstrijanec? " „Tega ne vem, vendar kedar |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | minut zopet spraviva k zavetju. Ko je zopet pri sebi, nadaljujem s kolikor mogoče pomirljivim glasom, ker sem po vsem tem |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | ali jo celo nemogočo storiti? Ravno kakor ste vi Spitlerja" — nadaljujem, besedo nalašč napeljaje do te stvari — „ravno kakor ste Spitlerja |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | mladi sodnijski praktikant Dolar. Ta mladeneč — to naj povem, predno nadaljujem povest — sin revnih kmetiških starišev, je z velikim trudom dovršil |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | tu. Pa ker zapazim, da vam ni še vse jasno, nadaljujem ustmeno svojo povest, kar je nisem mogel zapisati, ker se |
| Zvezdana (1883): | spoznamo svojo krivdo in vendar ne postanemo boljši? Dovolite, da nadaljujem vaše modrovanje,« pravi potem Vratislav, in nekako tesno mu je |
| Povestnik v sili (1883): | hujše, gospod Teodozij, vedno hujše! Komtessa Vam dela mnogo preglavice, nadaljujem jaz pomilujoč jo. Oh, ko bi me le še prav |
| Dóra (1885): | sem imela s tem detetom. — Mlinarica naj v miru počiva, nadaljujem po kratkem premolku in si obrišem solzne očí; niti sence |
| Gojko Knafeljc (1899): | Grahorica, katera je sedela še vedno skoro nepremično. »Toda naj nadaljujem, da skoro končam svojo povest«, je govoril Grahor dalje. »Po |
| Astronomija (1869): | v mér, ki je našemu premiku ravno nasprotna. Če tako nadaljujemo svojo pot okrog solnca, stopa ono sčasoma iz enega |
| Kemija (1869): | dve prvini spajate vedno v vzajemnem, nepromenljivo ustanovljenem utežnem razmeru. Daljna preiskavanja so pa pokazala, da se mnogokrat dve prvini med |
| Gozdovnik (1898): | ga je dala mati. Obris je natančen, tako da je daljna zmota izključena. Naris ogledujejo vsi trije od vseh strani; na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sistem večidel še dandanes kot temelj služi geologom, vendar so daljne preiskave zemljine skorije za potrebno spoznale, da se v glavnih |
| Zoologija (1875): | razdelitev in potem za primere imenovati nekatere imenitniše živali. Za daljne studije je treba, razen tega, kar živa priroda sama ponuja |
| Botanika (1875): | med kapljino v rastlini in med kapljino zunaj rastline in dalnjo vsrkavanje bi prenehalo popolnoma, če ne bi listje vedno vode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tudi za naprej nam ne bode moči in sile k daljemu izobraževanju zmanjkalo. To je kar domorodca veselí! Kaj nas je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Friderik Fröbel (1782 — 1852). Ta je takim zavodom postavil še daljnji namen. Po njegovih mislih naj bi ne bili samo pripomoček |
| Občno vzgojeslovje (1887): | moč in ž njo samočustvo njegovo, katero ga vspodbada k daljnji delavnosti. b) Gojenec se navadi reda in pridnosti. Da šolski |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tem več pomočkov najdemo, kadar jo hočemo obnoviti. Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo naše izkušnje v trdno združene kroge predstav |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali praštevila ali zopet sestavljena števila; v zadnjem slučaji razstavljanje nadaljujoč, moramo dobiti slednjič same prafaktorje. Kajti sicer bi moralo biti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | divizor b, ostanek r1, Najprej je očividno, da moramo, deljenje nadaljujoč, priti slednjič do ostanka = 0, kajti vsakokratni ostanek mora biti |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | prosite) za njega (njo)! Sveta Marija, Vsi sveti angelji in nadangelji, Sveti Abel, Vsa družba pravičnih, Sveti Abraham, Sveti Janez Krstnik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od leta 1854 98⅛ „ „ národni od leta 1854 86 1/16 „ Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 27 ½ fl. ☞ Današnjim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | leta 1854 107 ⅛ narodni od leta 1854 83 ⅛ Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 6¼ fl. |
| Robinson mlajši (1849): | se mórala gotovo četiri ure peljati preden se jima je nadeja izpolnila, kajti tako daleko se je ta mel od polnoči |
| Robinson mlajši (1849): | rudati mogla. Plavila sta se poleg meli — produ s to nadéjo, da jo skoro mineta. Pak sta se mórala gotovo četiri |
| Robinson mlajši (1849): | naj zadi kakor v nebezi vznaša, videla. S to dobro nadejo pokrépčana sta še se z vekšim trudom upinala, ino ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | po priliki porabi, nam kaže prevdarjeno število dohodka, kteriga se nadja deržavno gospodarstvo za 1848. léto 21 milijonov in 99,000 gold. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se ima vračitvo (zdravilo) vživati! Vračitvo se donese, bolnik se nadja (zanaša), da bode pristavljen tudi naukaz, kako ga jemati. Resnično |
| Ferdinand (1884): | da vidi oni grad. Našel je lepšega, nego se je nadejal. Kup je bil kmali sklenjen. Alfonz je sklenil ostati nekaj |
| Tiun - Lin (1891): | kito. Poklonim se mu uljudno in ogovorim ga po angleški (nadejal sem se namreč, da angleški razume) takó-le : »Gospod! ubežnik sem |
| Gozdovnik (1898): | Tiburciju Areljanu. Najdete nas pa nepripravljene; prihoda vašega sem se nadejal še le v nekoliko dneh. « »Opravičeni ste, sennor. Moje bivanje |
| Genovefa (1841): | ravno s ſvôjo derhálijo veſél obéd imel. Gotovo ſe je nádjal, de bo grôf savolj ſvôje hude rane umerl. Goſpoda zéliga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | štér leta sim bil po ptujim, ino silno sim se nadjal, spet v svojo domačo deželo nazaj priti; pa v serce |
| Čas je zlato (1864): | stopnje najvišo s časom doseči. Vsaj kaj tacega se je nadjal Lenče. Ne sme se tedaj karati, ako se je v |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | bili sosedje tudi spoznali. — O Tone; Tone, jaz se nijsem nadejala, da si tako daleč zabredel! " Tone je bil ves potert |
| Stric Tomaž (1853): | ne še bolj, kakor me. “ „Tega bi se ne bila nadjala in tudi ne morem nikakor razumeti, da bi sužnje kakor |
| Roza Jelodvorska (1855): | Kaj ne? « reko knez na dalje Strašimiru, »de se niste nadjali mojiga prihoda? Razodenem vam tu zadovoljnost cesarja o vajnim zedinjenji |
| Sveti večer (1866): | zdela; nisem hotel torej precej podpisati, čeravno so se terdno nadjali. Stvar bom bolj na tanko preiskoval. Svetovavec je moral pisati |
| Ferdinand (1884): | sklenjene. Smrtna tihota je vladala v sobi; vsi so se nadjali najhujega. |
| Mlinar in njegova hči (1867): | povedala da okoli tridesetih. Micka. Ne zamerite mi, nisem slišala. Nádejam se, da ga ima rada, presrčno rada in dobre dni |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | svoj dolg enkrat meni povernili. In tega se tako gotovo nadejam, kakor sije svitlo solnce nad nami. “ Otroci! kar vam stariši |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | svojih staršev za dolg, katerega jim poverniti moram, tako se nadejam, da bodo tudi moji otroci svoj dolg enkrat meni povernili |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je knjiga namenjena v prvi vrsti našim učiteljiščem, vender se nadejam, da jo bodo s pridom rabili ne le učitelji sploh |
| Roza Jelodvorska (1855): | za Marjanco reči, ker, akoravno se prederznem govoriti, se vender nadjam, de ne boste moje prošnje overgli. « »Res je, in tudi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | da bi tega duha vsaj v nekterih srcih zopet poživil. Nadjem se, da bom marsikomu vstregel s tem malim delcem. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zadeti ni lehko. Mnogo, o čemer se z najboljšim namenom nadejamo, da bode obudilo pobožen čut, izgreši često smoter ter pokonča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jo bo prosti, učèn. Smo snažne, pravične, resníčne, poštene, Se nádjamo, v grade bit' béle pušene Pred žlahtno gospôdo, na mize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pri kraji in rane se začnejo potem sušiti in celiti. — Nadjamo se, de bodo te besede vse starše prepričale neizrečeno velikih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Dunajskiga mojstra, gosp. Blažeta Höfelna, nalaš za Novice napraviti dali. Nadjamo se, de bomo s tem lepim darilam vsim prejemnikam Novic |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poprijemali in se večidel le prostiga stariga orodja deržé — pa nadjamo se, de bo to kmalo drugači. Novi časi bojo terjali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Tone. Novičar iz slovenskih krajev. Iz Gorice 10. t. m. Nadjamo se, da bo Slovencam na Primorskim, ki so zmirej zanemarjeni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | domorodca je nemila smert že vzela. Lahka mu zemlja bila! Nadjamo se, de mladi gosp. grof Barbo je v vsim verli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | rakom žvižgat! H. Stan kmetijstva v Austrii. Popisal J. Pajk. Nadjamo se vstreči ne le kmetovavcom temoč vsakemu bravcu, ki na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | gobcu in parkljih) že večidel potihnila na Kranjskem, se je nadejati, da dozdaj prepovedani sejmi se bodo po novem letu spet |
| Gozdovnik (1898): | sta sposobna za vsako, tudi naj-hujše dejanje, ako se je nadejati dobre plače. »Babše mi ni delalo neprilik. Spravita jo v |
| Gozdovnik (1898): | gozdu nego v mehki postelji, in kjer se ima gotovo nadejati prijaznega sprejetja. Konja okrene toraj proti njim. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še sam sad. Kjer drevesca ne cvetó, tam se ni nadjati sadja; še cvet je zastonj, če sadja ne obrodí. Čemu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | okrajšala. Ker tedaj ta prememba vsim prav kaže, se je nadjati, da se bo zgodila. — Predsednik kmetijske družbe g. Terpinc je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se da z nar večim pridam le na vertih učiti. Nadjati se je, da se bo povsod kakošno pripravno prazno zemljiše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še precej naželi. Sploh se smemo še dosti dobre letine nadjati. Vina upamo veliko pridelati, ako se tertna bolezen ne bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo domazhijo, urnejſhi voshnja blaga ſe terja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in veselje, pa tudi čast in dobiček cele soseske. Dobro nadelane poti pa tudi dobiček donašajo , na kterega še ne mislite |
| Kuharske Bukve (1799): | sręsanih; tudi ſhtir lote ribaniga kruha. Pomashi bandelze s' maſlam, nadęlaj jih ne zlo do verha, po zhaſi na majheni sherjavzi |
| Kuharske Bukve (1799): | sręsaniga lupa od lemôn, ſtolzheneh nagelſhbiz, diſhave, inu ſolí. Klobaſe nadęlaj v' ſvinſke zhęva, obęſi v' dim tri dni; jeh pezi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojim biſtrim umam ſi je ſam pót k tej umétnoſti nadelal in tako poterdil, kar ſlovèzh krajnſki pevez, Goſpod Vodnik od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | terdno sidali, priprav sa gaſiti ſi omiſlili, in dobre zeſte nadelávali! — koliko bolj mirno in pokojno bi shiveli, koliko bolj bres |
| Zlata Vas (1848): | zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. t. d. nadelovati, ampak tudi svet, kteriga jim je srejna dala obdelovati. Pa |
| Kemija (1869): | razvrščene po posebnih lastnostih v skupine, kterim so posebna imena nadeta. |
| Kemija (1869): | neutralne soli. Po vsej pravici se je toraj tem spojinam nadelo ime organske osnove ali palužnine (organische Basen oder Alkaloide.) |
| Kuharske Bukve (1799): | da na miso, inu tam rasręshe. 37. Kapún s' auſtrigami nadevan inu pezhen. Nękej ſroviga maſla sgrej v' kosi nad sherjavzo |
| Kuharske Bukve (1799): | Pojlſki jesik. 36. Kapún s' auſtrigami. 37. Kapun s' auſtrigami nadęvan inu pezhen. 38. Raza v' krini. |
| Kuharske Bukve (1799): | perdjati auſtrig, al miſhelnov. 117. Kapún, al purman s' auſtrigami nadevan. Duſhi ali dinſtaj auſtrige, krompirja, telęzhji ſękani perſnik, inu ſękakane |
| Kuharske Bukve (1799): | Pezhéna ſhuka. 149. Shuka v' hrini. 150. Stokfiſh s' ſhuko nadevan. |
| Kuharske Bukve (1799): | poſębej narejena polivka vręla zhęſ slíe. 150. Stokfiſh s' ſhuko nadevan. Dvę libre ſtokfiſha ſkuhaj, oſoli; poſębej kuhaj ſhuko v' oſoleni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro mesno župo zali, pa ne prečisto; naj dobro prevre. Nadevan ohrovt. Ne preterdiga, čisto opraniga in debeliga perja osnaženiga ohrovta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | hrenam. Nadevani ohrovt. Pečene lešterke. Tirolski štrukel z mandelnovo budlo. Nadevan puran s solato. Jabelčna torta. Mandelnovi loki. 181. Župa z |
| Kuharske Bukve (1799): | Kaſtánova torte. XIV. Ribe. 143. Duſhéna, ali dinſtana riba. 144. Nadevana ſhuka. 145. Karpi v' zherni polivki. 146. Karp v' ſardelnim |
| Kuharske Bukve (1799): | malo kiſle ſmętane, puſti ſhe ſkup savręti, je dobro. 144. Nadevana ſhuka. Druge majnshi inu ſlabiſhi ribe otrębi od koſtí inu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Nadevana šuka. Šuki luske ostergaj, potem jo na herbtu razreži in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zelenova župa. Moknati cmočki na mleku. Leča z ocverto žemljo. Nadevana šuka. 141. Soknata župa. Narašeni kifelci. Nadevane jajca. Višnjev karp |
| Kuharske Bukve (1799): | verha; kader ſe vſe sholze na hladnim ſterdio, preręshi pomoranzhne nadęvane lupke po dolgim, inu daj na miso, Ako sholze nezhejo |
| Kuharske Bukve (1799): | jo deni v' pozineno plehato ſklędo, notri rastavi po verſti nadęvane jajzhne platíſha, poſtavi na trinog nad sherjavzo, de ſe en |
| Kuharske Bukve (1799): | snaſh tudi karbonade najn djati, ako ozheſh. III. Kuhane, Dinſtane, Nadęvane jedí od meſa inu peretníne. 19. Temfani golobi. Golobje jętra |
| Kuharske Bukve (1799): | bedrovim ſklepi rasdęneta. Kader ſo peretníne snotraj s' kakiſhnim maſhenjam nadęvane, le ta nadęvka ali filla narpręd ven pobere, inu kosha |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobniga kuhaniga in olupljeniga krompirja ter naj še malo povre. Nadevane pražole. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih z žemljevimi drobtinami in ocri jih v razbeljenim maslu. Nadevane narezane žemlje. Kos telečje pečenke (prate) z obistmi, nekoliko zelenim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ptički. Jelenov kosc per repu. Vkuhano sadje. Narašeno otročje kuhanje. Nadevane pečene pišeta s solato. Linska torta. Mandelnove berljuzgnice. 177. Rajž |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ponočni angleški cmok. 21. Žemljevi cmočki. Meso z drobnjakovim hrenam. Nadevane artičoke. Pljučna pečenka po dunajsko. Solata iz razniga sadja. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z ocverto žemljo. Nadevana šuka. 141. Soknata župa. Narašeni kifelci. Nadevane jajca. Višnjev karp. 142. Gobe na župi. Drožne potičice. Kuhani |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe bres moke ſkup dershę. Taki zmoki v' pezheno gôſ nadęvani ſo prav dobri. 287. Peterſhílova ſalata. Oſtershi peterſhílove koreníne, preręshi |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtolzheniga muſkat zvęta; to ſe poliè na ſtokfiſh. 159. Polshi nadévani. Kuhane polshe ven potęgni, otrębi, inu ozhędi. Potle deni ſroviga |
| Kuharske Bukve (1799): | Ale. 157. Kuhana Bísena. 158. Stokfiſh dobro kúhati. 159. Polshi nadęvani. 160. Pezhene poſterve. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. 162. |
| Kuharske Bukve (1799): | 3) Preręshi podtrebuſhino krisham podolgim inu na kriſh; vsami venkaj nadęvanje ali namaſhenje, katiro je kuharza v' preſizha narędila, inu sloshi |
| Kuharske Bukve (1799): | sraven djati. Kuhaj vſe, inu ohladi, bo sa namaſhenje ali nadęvanje, kakor druge vkuhanja ali ſalsni. 259. Telezhje s' majerônam. Skuhaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na plehu pa ne prehitro speci. Testo, ki se ne nadeva, mora debeleji biti. Janeževi klobučki. Tri rumenjake s toliko cukram |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | per majhni gorkoti pol ure kuhaj, pohladi in v steklenice nadevaj. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zrezani lupek ene limone, pomaži potem modle s srovim maslam, nadevaj jih s testam in peci jih počasi v hladni peči |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ure počasi vrejo, večkrat jih premešaj in pohlajene v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz pomarančniga cvetka. Čedno otergane pomarančne cvetke v posodo |
| Kuharske Bukve (1799): | inu je tudi navada krofe s' kakim męſhanjam namaſhiti al nadęvati; per takeh peretnínah ſe narpręd ręsíne doli ręshejo na perſih |
| Kuharske Bukve (1799): | oberniti. 250. Píſheta v' selením ſôki. 251. jajza s' selenjam nadęvati. 252. Męſhana ſalata, ali smęſa. 253. Plęvnati ſir. 254. Diſhavno |
| Kuharske Bukve (1799): | sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en drugi ſalsen |
| Astronomija (1869): | položena raván H' c H , ktero križa črta navpično od nadglavišča do podnožišča Z in Z' skoz opazovalca o potegnjen astronomijski |
| Astronomija (1869): | in po njej najdemo visokost zvezde in nje daljavo od nadglavišča. |
| Astronomija (1869): | 40 Poldnevnik. Če si mislimo na nebu skoz nadglavišče Z (pod. 35.) in skoz podnožišče Z' opazovalca o, potem |
| Astronomija (1869): | 281. N. Nachtbogen, ponočni lok, (oblok), 256. Načrtan, gezeichnet, 236. Nadglavišče, Zenith, 252. Nadir, podnožišče, 252. Nagnjen, geneigt, 233. Napošev (koto |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | deželah nar večkrat in nar hujše razsaja, kjer je policijski nadgled zanemarjen. Skušnje učijo, da živina na paši hira in hujša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtoji viſok ſteber, kteriga je she od daljezh viditi. Zelo nadgrobje je nekaj zhes ſhtiri ſeshne viſoko in tehta 80 zentov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Domazha poveſt. Ljubljanſko pokopaliſhe je 12. dan pretezheniga meſza kraſno nadgrobje dobilo, ki ga je goſpa vdova, baronovka Zoisova s ſvojimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rudarij na Gorenſkim (umerl 7. Maliſerpana 1836), poſtavila. To kraſno nadgrobje ga nima para na Ljubljanſkim pokopaliſhu; v fabriki knesa Auersperga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ta huda nesreča vas, kteri neskerbni z golo lučjo po nadhišjih in poslopjih hodite! Naj pa tudi zašumí ta žalostna pergodba |
| Čas je zlato (1864): | »Vse prav, ljubi moj Lenče! « odgovorí nadhlevar vesel, de se ni bil samokresa poslužil. »Vender rad bi |
| Čas je zlato (1864): | jih plentaj, morajo te učiti, če te veseli,« reče pomilovaje nadhlevar. »Pojdi Lenče, – in zato ker so se vsi trije branili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 1847. 2. Heft, strani 43— 46 pisal). III. Jugoslovanski jezik nadhodi sicer po svojem bitstvenem značaju Češki in Poljski, pak, ker |
| Čas je zlato (1864): | mnenje jasno dokazavši naenkrat spet pri vsih veselje obudi, in nadinženir mu podá roko, rekoč: »Kdo Vam je to razodel? Vi |
| Čas je zlato (1864): | rok šlo. Tudi Lenče hoče na svoje mesto iti, ali nadinženir ga ustavi in tako le ž njim govorí. »Vaš svèt |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tinto, kteri je ravno toliko vode primešane, pomoči. XVIII Poglavje. Nadkopitne vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 8 lotov vode. XVII. Poglavje. Nadkopitni nastop. Kedar se kaj nadkopitnega roga odluši, ga je treba čisto odrezati, da se ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lotov svinčenega izlečka in iz 8 lotov vode. XVII. Poglavje. Nadkopitni nastop. Kedar se kaj nadkopitnega roga odluši, ga je treba |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pomoči. XVIII Poglavje. Nadkopitne vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v nogi, ki nadkopito predere. Zdravljanje te bolezni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v nogi, ki nadkopito predere. Zdravljanje te bolezni tirja posebno znanost in opaznost in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XVI. Poglavje. Ščetinje ali ježji tok. Leta bolezin sedi v nadkopitu. Ojstra mokrina se cedi skoz kožo in dlako spodjeduje. Kar |
| Robinson mlajši (1849): | d. ino se je s svojimi prijatelji v hiško k nadkorabeljniku odebral, da bi svoje stešnjeno serdce s prijáteljskim razgovorom poulehčal |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne, zgine jo dobro osnaži in zopet namaži. XXX. Poglavje. Nadkost na zadnji strani skoknega člena. Leta nadkost obstoji iz majhene |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dolgo ponavljati, dokler oteklina ne zgine popolnoma. Ako je ta nadkost zastarana in tako velika, da se s tem mazilom ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | namaži. XXX. Poglavje. Nadkost na zadnji strani skoknega člena. Leta nadkost obstoji iz majhene, podolgaste kostne otekline, in sedi na kiti |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | imel kerte si rediti, ne jih pa pokončavati, ker tisto nadlego, da kertine delajo, lahko z grablami poravnamo v svoj gotov |
| Domen (1864): | prosil. Bog me varuj, da bi Padložnim ljudém še jaz nadlego delal. Saj vem, kje je Jurčeva listnica. Tam v lopo |
| Domen (1864): | odgovori hlapec. „Bog me varuj, da bi vam bil za nadlego, rajši nečem živeti pri ljudéh kakor po sili; in verjemite |
| Ljubljanske slike (1879): | ne ono, ampak se stara drugemu svetu za nadlogo in nadlego, škodo in pohujšanje in o taki so mora na glavo |
| Milko Vogrin (1883): | tako zdravega, da bi mogel službo nastopiti. A delati grofu nadlego s svojo boleznijo, to se mu pa ni videlo niti |
| Šaljivi Slovenec (1884): | hodi-li od mesta do mesta ter nam s svojimi vojaki nadlego dela? Še enkrat ti rečem, poberi se, ali — — predno je |
| Dušne borbe (1896): | je bil malo doma. Izprevidel je, da je tam za nadlego. Marljivo so delali priprave za odhod, in stanovanje je imelo |
| Slučaji usode (1897): | se dolgočasi domá brez pravega posla in smotra, roditeljem v nadlego? Povej vendar, kaj naj počne Tilka odslej domá, vajena zdaj |
| Kotanjska elita (1898): | prav rada živim tukaj v miru. Čemu bi vama delala nadlego? — Toda, ako le po sili hočeta, se nočem braniti; storim |
| Tine in Jerica (1852): | njih stanoval, v kuhinji, in Jerico, ker jo je nespodobno nadlegoval, z gorečim polenam v roki kakor merliča za ognjišem. Tine |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | hotel odpoditi”. S tacim govorjenjem je svoje goste tako dolgo nadlegoval, de so šli spat. Pavliha je sedel pri njih, brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nikako nemorem pervoljiti. Dolgo naſ je she goſpoſka k temu nadlegvala, sdaj pa, ko vidi, de nam vſe to v glavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in junáſhki bojevavzi, kteri ſo na Tersháſhkim mórju Rimzam mozhno nadlegovali in sabavljali, ſe s njimi bojevali in jim kupzhijſke barke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſpodar svezher vlegel, in koliko menj bi naſ neſrezhni ljudjé nadlégovali ! Sméſ. (Kako ſe lahko veliko derv prihrani. ) Derv ſe lahko |
| Zlata Vas (1850): | k njemu hodilo in so ga vedno bolj s prošnjami nadlegovali, jih je, pa vsaciga posebej, de eden od druziga nič |
| Blagomir puščavnik (1853): | smo zapodili, gotovo ne bo več želel, nas tako precej nadlegovati. ” Potem se oberne proti vojakom, hvali njih serčnost, in veli |
| Zerkviza na skali (1855): | kakor ſiromaſhtva in dolgiga zhaſa, ktera ſta ga ſ zhaſam nadlegovati sazhela, bolj prav priti, kakor to, kar je sdaj najdel |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | vse Adamove otroke, ki bi po hribu prišli, stiskati in nadlegovati, pervi pot odstopil, usmilil se in želel, dekleta potolažiti. Premeni |
| Oče naš (1885): | krstiti! in kedar se zvija, zdi se mi, da ga nadleguje hud duh. Tri rožnivence sem že danes zmolila in z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tega mesca se škodljivi hlapovi delajo, ki ljudi in živino nadlegvajo. — Pozneje merzla rosa in slana pada, ki listje orumeni in |
| Zlata Vas (1848): | moč. Nihče ne more zoper mene tožiti. Pa župani me nadleževajo, kolikor morejo. Temu in unimu sim dolžán. Žugajo mi, me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | glas klafajo, eden druziga suvajo in se pretepajo, memo gredoče nadležvajo, in pijani semtertje vehljajo, de človeka grozí, tako derhal srečati |
| Sveti večer (1866): | višemu logarju, da nima nikakor starega logarja ali njegovega sina nadlegovati'. Ukaz je moral svetovavec po posebnem poslu Zelenkotu poslati. Rekel |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | popoldan, Vam imam še marsikaj važnega pokazati. « »Če Vam le nadležen nisem, bom rad prišel. « »Mi bo veselje. « »Z Bogom! « |
| Nemški valpet (1867): | reči, tako da mi je bil že prav siten in nadležen. Ko maša mine in se pred cerkvijo ustopimo, bil je |
| Razne dela (1870): | mož mi vkaže. Pervi kor. (Kajetan. ) Ne razuméš, de tu nadležen si? Drugi kor. (Bohemund. ) Ostanem, ker — tak britko te skelí |
| Anton Janežič (1870): | dijaki so prave spake, kterim je vsak uk zopern in nadležen, a lepotičenje, rogoviljenje in lenarjenje perva skerb. Kervavo zaslužene krajcarje |
| Ljubljanske slike (1879): | sladkarijami zasluženi denar iz dežele nosi in pošilja. Čeravno je nadležen in nisi v nobeni gostilni ali kavarni varen pred njim |
| Rokovnjači (1881): | komisarja. Pa ta komisar je bil na jeden pot tako nadležen človek! »Vi morate to vendar vedeti, ako je on ženin |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | se mu je, kakor bi bil ravno plačal Pavlu velik, nadležen dolg. Majorju se je videl Pavel zvečer nenavadno zamišljen in |
| Zádruga (1890): | kaj se njemu spodobi, kaj ne, zato ni bil nikomur nadležen. »Pri parobrodu«, kamor je hodil vsak dan na obed, bil |
| Senanus (1892): | končno ona je kriva, da je danes toli slaboten in nadležen, da je prav zató odšel iz pisárne in se zadolžil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Gospá Lujiza Pesjakova, ktero rukamo in cukamo vsi časnikarji z nadležno besedo: „daj, daj tudi meni kaj”, je sopet prvemu listu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Zopet je togotljivi komár Vipavski v „Slov. Nar.” zapiknil svoje nadležno želo v prečastitega dekana in našo čitalnico. — Čitalnica je imela |
| Ferdinand (1884): | dajo mi mirú! Imate li kako dobro zdravilo za to nadležno žival? Dobro vam ga plačam! « reče Peter ves zmešan. |
| Zoologija (1875): | Tu se seznanimo z zajedavci, ki so človeku poleg trihin najnadležniši. Dostikrat so celo opasni, ker se dadó težko odpraviti. Razvijajo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nadleſhuvanje bosh ti od sebe is troshtam tega serza prezhjiti puſtil |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | bo naſs greha varvu? Od. Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Kdo nadlog? Od. Tudi Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Vlsega hudiga ? Od. Tu |
| Divica Orleanska (1848): | zdaj, ne zdaj me zapustiti! Svetovavec. (Na kolenu. ) Pomagaj? kralj! Nadlog se naših spomni! Karol. (Obupno. ) Kaj morem zemlji trume izceptati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se bo letošnje leto ondašnji stari pregovor „veiko gób, veliko nadlóg”, žalibog! poterdil. Iz Šleskiga piše zastran slovanskiga jezika v kancelijah |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Kako lepo se je tukaj pregovor spolnil: »Kjer je največ nadlóg, je najbliže Bog! « Odsihmal je materna bolézin huji in huji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kraje, kjer je mertvih pokopanih na kupe in je bilo nadlog mnogoverstnih na cente. Ker pa že sili mnogo ljudi v |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pruti nebesam, ter misli, tamkej bo konz mojeh rev, inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje od uſſeh, ja zel smert se |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nima korenine ſam v' ſebi, ampak je zhaſni: kadar pak nadlóga ali preganjanje savólo beſsęde vſtane, ſe on sdajzi pohuiſha. 22. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je sa kmeta per ti zeni drujih perdelkov sadoſti velika nadloga. Sploh sdravimo bolne preſhizhe takó: Hitro mu na uſheſih in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je perva nadloga, v kteri se znajde vipavski vinorejec. Druga nadloga pa je vroči kraj, in vsakdo vé, da hud sovražnik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vipavec svoje vino prihodnje poletje zalival? In to je perva nadloga, v kteri se znajde vipavski vinorejec. Druga nadloga pa je |
| Biblia (1584): | v'ſebi korenja, temuzh ſe po tém zhaſsu rouná. Kadar nadluga inu preganjenje pride, sa Beſsede volo, taku ſe on sdajci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obderžal se ne bo, padel bo na glavo in v nadlogah obležal ali celó konec storil. Z drugimi besedami se to |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhloveka narterdnejshe gruntanje. XVIII. Poſt. Upanje, inu ſaupanje je v' nadlugah enu sladku potroshtanje. XIX. Poſt. Jeſek ſa ſobmy derſhati je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 3. Poſtavi. Bratje! jeſt vaſs proſſim, nikar meni v'mojih nadlugah . katire jeſt sa volo vaſs terpim, othoshni naratejte: kar je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tolikanj terpljenja nakopal. Oſem ino trideſet let, polnih reve ino nadloge, je bilo plazhilo sa nektere ure oſtudniga gerdiga veſelja! Preljubi |
| Genovefa (1841): | kakiga uſmiljeniga zhlovéka ſim pripeljal. Sej je vunder bolje, vſe nadlóge terpéti, kakor ſvôjo véſt sdrashiti! ” Na potoku, ki je pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je imenovana peč vonder prepičlo gorkote dajala, dokler si nisim nadloge popravil, ki me je, posebno na nogah, stiskala. Merzla, težeji |
| Robinson mlajši (1849): | ktero so mu dvanajstletno prebivanje ino razne preterpljene nevolje ino nadloge takó drago učinili, kakor svojo domovino. Potler, kedar mu je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kaj naj storijo gospodarji (kmetovavci *), da odvernejo, kar je moč, nadloge, ki izvirajo iz dragine? Dva pripomočka sta gotova odvračati pomanjkanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v političnih in gospodarskih časnikih in terdijo, da te občne nadloge ni kriva tako imenovana smešna odertija žitarjev, ampak slabe letine |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | nebes, pač pa bi si nakopaval večno pogubljenje na glavo. Nadloge, ki nam jih je Bog poslal, da bi nam v |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | lahko daruje potrpežljivo in udano Bogu vse svoje bolečine in nadloge. Bolnik naj tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti nebeškega Izveličarja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vezh, koker se more en zhlovek domishlati. Uſſi ſlegi, uſſe nadluge niso v' stanu tebe ſhaloſtnega sturiti, aku na nebeshku veſſelle |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | en take velik lon ima, terdovratnoſt pak svojo shtrafengo. Uſſe nadluge tega svejta niso v' stanu tebe dolipotlazhiti, aku se mujash |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpuda, sa katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje, ino nadluge tvojega folka, temuzh ſi perſtopila k' ti nadlugi pred oblizhjam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lohká nasaj tęrjaſh, kadar hózheſh. Ali ſe to pravi v' nadlogi pomagati, kadar ta vbógi revesh s' zhaſam ſhe nima, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vé kaj boljiga *), proſimo ga, naj nam pové, de ti nadlógi odidemo. D. Domazha poveſt. 19. dan pretezheniga meſza ob treh |
| Divica Orleanska (1848): | Kdo hudih Zverín vas branil, in ljudí še hujših? V nadlogi in bolezni kdo vam stregel? Jovana. Vse korenine, zelša vse |
| Blagomir puščavnik (1853): | nadlogi. Zahvaliva ga pa tudi za vse težave, s kterimi nas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vladarji poprijeli, da se po naravni in gotovi poti ti nadlogi v okom pride kar je moč. Začeli bomo pervič od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za nami z našimi otroci? Kaj početi vendar v taki nadlogi? Odgovor na to je: Mi moramo zemljo siliti, da več |
| Deborah (1883): | žena mi stojí, Ko milo dete stiskam na srce: V nadlogi blodi deklica sirota, Trpeti mora, ker sem jaz jo ljubil |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vije; Po hudi uri lepše solnce sije; ’Zročuj Bogu v nadlogi vsaki se! |
| Oče naš (1885): | Ménart, jaz si z najinim fantkom v tej sili in nadlógi ne vém pomagati; ne jé nič in ne pije nič |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nuje, ino nadluge tvojega folka, temuzh ſi perſtopila k' ti nadlugi pred oblizhjam naſhiga Boga. Evangelium S. Joannesa na 19. Poſtavi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti ane olta drvjei nadlveji al tv mei vso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | terpeti, kakor Joba. „Nič se ne kesám, pravi, de sim nadlogo si naklonil, sim vunder ljubo živinco sosédu otel, in Bog |
| Tine in Jerica (1852): | človeka na svetu imela, kterimu je zamogla in hotla svojo nadlogo pritožiti. Ta je bil Tine. Milo je tožila, de sta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lu, kadar bosh mogl teſho, inu nadlugo svojeh lejt nositi. Tu bode tebi ena pravizhna mira, po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | veselí, de ste v 18. listu Novíc s toliko serčnostjo nad me skočili; kar me še tolikanj bolj veselí, kér spričevanje |
| Robinson mlajši (1849): | kakor se tebi rači ino ljubi! Rad bom prenašal, kar nad me pošleš! ino ti mi k temu pomoči dodeliš. O |
| Ferdinand (1884): | svetom. Ne bodem preživel sramote, ki se bode kakor nevihta nad me razlila. Berač sem v pravem pomenu besede, dragi Peter |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | vstrajali do konca. Tvoj sveti blagoslov, o Gospod, naj pride nad me in ostane naj zmiraj z menoj, da me potrdi |
| Robinson mlajši (1849): | tako hudo razžaljenim staršem, da bi za tako veliko toga nadomestilo — nagrado — povračilo imeli! Vse, ah vse bom rad voljno terpel |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | še manjka na kesanju, trdnem sklepu in popolni spovedi, to nadomesti in dopolni ti po svoji veliki dobroti in svojem usmiljenju |
| Kemija (1869): | je čudno to, da 100 utežnih delov živega srebra ni nadomestilo tudi 100 utežnih delov železa, ampak dosti jih je bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pastirje roka Tvoja. V britki žalosti po zgúbi Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi V Novim Milost prevelika. S čim Ti hočmo |
| Fizika (1869): | Sostavljanje sil. Lahko se sprevidi, da se zamore skorej vselej nadomestiti z eno samo silo učinek, ki ga napravi več na |
| Fizika (1869): | kako telo delajočih sil skupej. Poteznost več ljudi zamore se nadomestiti s poteznostjo enega konja, in poteznost mnogo konj s parno |
| Oče naš (1885): | z blagoslovljeno vodo sem ga škropila; pa molitev ne more namestiti svetega krsta, nobena voda nima moči krstne vode! Ménart, kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | egiptičnost ali etruščinost Noričanov, naj izkaže! Pri severnih Slovenih je nadomestoval ta cvet limbar, lilija, kakor Nicolaj Thuri ¹) piše: „Sivam Veneris |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | nji peljati in navadni vozovi jo morajo po drugi poti nadomestovati. Silni sneg, popred pa neprenehoma dež sta razmočila zemljo tako |
| Botanika (1875): | vsako vrst precej nepremenljiv; ravno tako, da se zamoreta medsebojno nadomestovati kali in natron, in tudi apno in magnezija. Tudi so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | vendar precej sadja dobilo , katero bo moralo druge slabe pridelke nadomestovati. Veliko škodo je naredila lanska zima pri sadji in po |
| Oče naš (1885): | dolžnosti Nacetove, kolikor jej je mogoče bilo, spolnovati in njega nadomestovati. Ménart ni pustil, da bi se pri tem nad svojo |
| Zoologija (1875): | tej poti v telesu obrabljene ali izločene snovi z novimi nadomeščajo. 1. Organi prebavljanja. (Prebavila. ) Prebavo ali prebavljenje imenujemo ono delavnost |
| Fizika (1869): | natanko nadomestuje, imenuje poslednjica (resultirende), med tem ko se une nadomeščene sile imenujejo sostavljače (componenten). Pod. 22. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tak konto ima dve nasprotni strani; na levi strani dobi nadpis »debet« ali »prejem«, na desni »credit« ali »oddaja«, v sredo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | napoved se pošlje na vodstvo te razstave pod naslednjim némškim nadpisam: „An die löbliche Direction der allgemeinen österreichischen Gewerbs — Ausstellung in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in Wien. Für das Solar-Jahr 1846, na pervi strani pod nadpisam : Erläuterungen und Abonnements-Bedingungen §. 1. a) für die Expedition von |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is sób. V Ljubljani. Natiſnil Joshef Blasnik. 1843. S tém nadpiſam ſo ravno sdaj bukve na ſvitlo priſhle, ktere ſo shé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v Benetke nazaj. Kuk. Iz Zagreba. Poslednji „Gospod. list” pod nadpisom „Vino u Hrvatskoj i Slavonii” z iskreno besedo opominja svoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | začenja časnik štajarske gospodarske družbe svoj sostavek pod gori postavljenim nadpisom, in ker smo že tudi mi marsiktero besedico pregovorili o |
| Milko Vogrin (1883): | od svojega moža. V njem je poročal, da dojde gospod nadporočnik Robert Benda že v začetku junija v Poreče. Stanoval bode |
| Milko Vogrin (1883): | pravem zemskem življenji. hipoma je stal v domišljiji pred njo nadporočnik Robert z vsemi slabimi lastnostmi, ktere je ona zadnji čas |
| Milko Vogrin (1883): | povedal! Tudi to si je Vogrin dobro tolmačil, takó-le sklepajóč: „Nadporočnik Benda je v svoje bístroglednosti spoznal, da se je gospica |
| Iz arhiva (1890): | je pl. Hager hripavo. »Mnogo stvari je na svetu, gospod nadporočnik, ki niso vredne, da bi se zaradi njih jezili,« omenil |
| Lisjakova hči (1892): | sebi nasproti sedečega častnika: »Ali je res, da je odšel nadporočnik Ahnenfels na dopust? « »Ne še,« odgovori mu častnik, »toda vsak |
| Lisjakova hči (1892): | častnik pred njo in se ji lično in dostojno nakloni. »Nadporočnik Viktor Ahnenfels,« reče ji, »nadejem se, da še nisem zamudil |
| V krvi (1896): | si je brisala vsaki hip slinasta usta, pa nerazločno momljala. Nadporočnik je silil dalje vanjo. In s težavo je zopet zajecala |
| V krvi (1896): | vas ljubim — ljubim — ljubim, ah, nepopisno ljubim! « je govoril strastno nadporočnik ter stiskal njeno golo ročico pod kožuhovino. »Oh, uslišite me |
| Kotanjska elita (1898): | drznem izpregovoriti pred vami to plebejsko besedo! « je govoril poltiho nadporočnik Pavlovič in ji pri tem večkrat pogledal v velike, sanjavo |
| Milko Vogrin (1883): | gospé grofinje, da že najdemo tam — v Porečah — pri Skenovskih nadporočnika Bendo, ta rek, ta misel, to je bilo strup njegovej |
| Milko Vogrin (1883): | gospod vitez Skenovski z Vam že znanim baronom Bendo. Gospoda nadporočnika, sina baronovega, pa že najdemo tam, kakor mi je zadnjič |
| Milko Vogrin (1883): | oni večer gospici Olgi na uhó šepetati iz ust ošabnega nadporočnika, barona Roberta Bende. Nehoté si jih je večkrat . ponavljal, in |
| Vanda (1888): | je zopet jako ljubeznivo, ali nekoliko skrivnostno. « »V mislih imam nadporočnika Borovskega. Najrajši bi poiskal prilike, da ga pozovem na dvoboj |
| Vanda (1888): | Verono svojemu prijatelju ter mu razodel sovražne naklepe svoje zoper nadporočnika Bronislava Borovskega. Toda navzlic najboljši volji prijatelj v Veroni ni |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | nekaj pogumno koraka. Toda le dokler Miha ne vpraša upokojenega nadporočnika, ki je bil tudi v spremstvu: kaj bi bilo, ko |
| Iz arhiva (1890): | zaničljivim glasom, ki se ga je menda naučil od plemenitega nadporočnika, in prekrižal nogi. »Ker že nekaj véš, védi vse,« opomnil |
| V krvi (1896): | d. — vedno ob strani pl. Jeklerja ali pa njegovega prijatelja, nadporočnika pl. Dandinyja. Povsod so bile občudovane njene bogate toalete — povsod |
| Kotanjska elita (1898): | navzdol, je prijel sodnik čašo in napil na zdravje gospoda nadporočnika, ki pojutranjem odide. In trčili so s Pavlovičem vsi, ne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pomai mene Bveg te S. mosh katieri je smert stverov nadravesi ta S. krisha, kier je on martro inv smert riasnaminje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozha skves vse te prasvete besiede katere je tvoi sin nadravesi ta Svete Krisha h' tabe marnvov, o Jeshush jas tebe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sveta Deviza Màrja inv tvoi S. Sin Jeshush kathieri je nadravesi ta Sveta Krisha savse sadovol stverov inoi skves negovo roshenfarbano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alpa vskvshnjavo vpraviti oh pomai mena teſti mosh, kateri Je nadravesi ta Sveta Krisha smert stverov: viemeni Boga ozheta † inv sina |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | terplenje inu nadoushno Smert inu skues tvojo pralico reshnjo kri nadravesi ta Sveta Krisha inu skues uso tvojo Martro katero si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | banka (Nationalbank) imenuje. Škoda, da ta dnarnica ni še naznanila na drobno, kako se bo vêdla in ravnala, in da dosihmal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stvarí, ktere se za armado potrebujejo, očitno oklicovati in bolj na drobno v tolikšnih razmerah, da ne le veliki zakladovavci, temuč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tù stojí. Je sicer le iz treh močnih nadstropij, al po dolgosti meri 280 in po širokosti 200 korakov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na korsu in je bil postavljen v letu 1842. Štiri nadstropja ima in je posebno krasno na štiri vogle zidano. V |
| Vetrogončič (1860): | Dankovičevi tudi navzeti tolike hvale. Potrudi se tedaj v zgornje nadstropje naravnost k Dankovičevim. Komaj prednje stopi, ga vsi kmalo vprašajo |
| Razne dela (1870): | glavi, Si izprosi izbico, Rahlo počivalo z njo. So v nadstropje jo peljali, Tam nar lepši izbo zbrali, Ji vošili sladko |
| Nevera (1878): | hočem biti prost! « Vstane in gre skozi vrata v pervo nadstropje spat. Kdo bi pač popisal ženina čutila? Izliva jih v |
| Brata (1888): | bi ga mogel slišati brat skozi zaprto okno v prvo nadstropje? Precej časa kriči Gregor in potem jame srdito razbijati na |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | Prosim, Vaše roke, gospod doktor! « Vedel jo je v prvo nadstropje, kjer se je vsa družba v véliki sobani zbrala okrog |
| Hudi časi (1894): | pomočjo uradnih slug do stopnic in se rešil v prvo nadstropje. V pisarno pa je vdrla tolpa, prijela trepetajočega komisarja, ki |
| Najmlajši mojster (1896): | prostorni veži so stale vreče ob stenah, in v prvo nadstropje se je prišlo po širokih lesenih stopnicah. Na jedni strani |
| Kvišku (1899): | podal roko materi in jo opiral in vêdel v drugo nadstropje z največjo rahlostjo in sočutjem, kot bi spremljal lastno bolno |
| Gojko Knafeljc (1899): | ustavil, kakor bi še nekaj razmišljal. Pogledal je v gornje nadstropje. Tam je bilo videti pri napol odprtem oknu že luč |
| Blagomir puščavnik (1853): | Večidel obseže le temne ječe, podzemljske hrame. Le v drugem nadstropji so nektere bolj prijazne sobe, v kterih vitez s svojo |
| Gospod Janez (1884): | nadstropju gleda, bode li konec stopnic ali ne. V četrtem nadstropju je odprla Helena vrata mostovžu in malo potem je stal |
| Roman starega samca (1895): | je ognusila. Hrepenel sem po nekdanji revni sobici v četrtem nadstropju; želel sem si zopet borne, mrzle večerje in uboge soseščine |
| V krvi (1896): | doktor Pajk zopet navzgor. Pred belo pobarvanimi vrati v prvem nadstropju je potrkal na lahko s prstom, in takoj so se |
| Trojka (1897): | grohot, ko je peljal svojega gosta v vzprejemnico v prvem nadstropju. »Gospod Bojanec, kar po domače; saj smo domačini,« ponujal mu |
| Trojka (1897): | pred seboj. Po hiši se je vzbudil ropot, v prvem nadstropju je zvonil zvonček, in kmalu je prihitela gospa v nočni |
| Stari dolg (1897): | O , moj ljubeznivi brat! « oglasila se je jedna v prvem nadstropju. »Moj prisrčni oče! Kje ste? « zdihnila je druga poleg Viktorjeve |
| Slučaji usode (1897): | nje otsotnosti moralo kaj posebnega zgoditi. Nad seboj v prvem nadstropju začuje korake in ropot, vrata so se odpirala in zapirala |
| Pod streho (1897): | tem ko je Roza zaostajala bolj in bolj. V četrtem nadstropju je srečala Zinka znanko. »Kam tečeš? « jo je vprašala živahno |
| Vzgoja (1899): | je gotovo kdo. « In res, komaj sta bili v prvem nadstropju, so se že odprla neka vrata; v istem hipu se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Predgovor. Ko so spisali to knjigo Wiseman, kardinal in nadškof vestminsterski, niso iméli namena svetu podati učene preiskave o napravah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | na prvi božični praznik nihče vozil po naši Gorici; samo nadškof so se peljali v cerkev. Na kmetih pa je bila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | že tudi natisnjene, se ravno litografirajo. Sedaj pride: „Povestnica goriške nadškofije” v natis. * Dr. Kapper, ki je o krasoti serbskih narodnih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | ne opomnil še ene reči. Kadar se popisuje ustavljenje Goriške nadškofije, se večidel na poslednje Oglejske patriarhe veliko nemarnosti za svojo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | šišk ali skipkov (konopra) skoz eno uro kuha. XVI. Poglavje. Naduha (Dampf). |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Selterske vôde (Selterwasser) ; zdravi posebno bolezni na persih, kašelj, pivko, naduho, brahorje, želve (Skroſeln) začeto plučno jetiko i. t. d. Tretji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nahod in kašelj ; zdrobljeni ali zmleti z sterdjo zmešani odganjajo naduho, in to je, v čem ti trije vrelci po večim |
| Rudninoslovje (1867): | črn kot železo, raza je črešnjeva ali rdeče-rjavkasta, dostikrat je naduhel; neprozóren, krhák je, sedaj trši (tr. = 5•5 . . . . 6•5 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Muschelig, školjkast. N. Nadelholz, igličnato drevje, 88. Nadomestivno, Stellvertretend, 68. Naduhel, angeflogen. Nafta ali kameno olje, Naphta oder Steinöl, 63. Nagethier |
| Rudninoslovje (1867): | 37), lomi se školjkasto, po vrhu je časi ráskava i nadúhla; síje kakor demant, barve je črníkaste ali škrlataste i tudi |
| Rudninoslovje (1867): | 37), lomi se školjkasto, po vrhu je časi ráskava i nadúhla; sije kakor demant, barve je črnikaste ali škrlataste i tudi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dora svata alpa srabra pa bras vsa strahu noi shkode nadushi inu na talesi tu jas vam sapoviem per buegi ozhetu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jes tabe poklizov noi bodi mad mano noi madtabo pokoi nadushi noi natalesi to zhasno noi tam venzhno bras use shkode |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nosi inu prou sazhni sheveti dabodash ti bras vsa tadua nadushi noi natalesi tuje dabo- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Boga pridita sa vboshjomi jemeni bras usa strahu noi shkode nadushi inu natalesu: ujemenu Boga ozhetha † Boga sina † inu svetiga Duha |
| Občno vzgojeslovje (1887): | si podvreči célo srce, potem pa se otresti pametno osnovane nadvlade lastne samosvesti; a morejo se tudi po sili polastiti gospodujočega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sbrala, ktero naſh dragi in viſokozhaſteni zeſarſki knes ali prinz. Nadvojvoda Joan v Gradzu prezhuva in vlada, in kteriga naj nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | für Steiermark, Krain, Kärnthen und Oberösterreich”. Njih zeſarſka Viſokost, ſvitli nadvojvoda goſpod Janes, ki po ozhetovo sa prid imenovanih deshel vſeſkosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hodila! — Ravno takó so nas tudi Njih cesarska visokost, svitli Nadvojvoda Janez, in vikši vódja obertniske družbe z svojim dohodam razveselili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaj je noviga? (Cesarski nadvojvodiči, Franc, Ferdinand in Karl) sinovi Nadvojvoda Franca in brata našiga presvitliga Cesarja, so na svojim popotvanji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so bili že v lanjskim snidu Njih cesarska Visokost gospod Nadvojvoda Ivan izvoljeni. Pričijoči so bili pri tem zboru poslanci ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sprejeti, in med imenitnimi gospodi smo — kar je tudi presvitliga Nadvojvoda pràv veselilo — nekaj naših kmetov vidili, ki so kot pravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | veselje popisati, ktero so vsi gostí občutili, de so tudi Nadvojvoda četverim družbam čast skazali in z njimi v koliseumu kosili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gosp. baronam Weingartnam k zboru pripeljali. V dvorano stopivši, so Nadvojvoda zbrane ude tako prijazno pozdravili, kakor pozdravi oče svojo družino |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Frankobrodu je zmiraj veči zmešnjava, in — kakor časopisi pravijo — mislijo nadvojvoda Janez odstopiti in Frankobrod zapustiti. — V Terstu je bilo 19. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po večim pomagajo. Pervi vrelec, Janezov studenc imenovan, Njih Visokosti Nadvojvodu Janezu posvečen, ima nekoliko nižeji moč od kisle vode per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prišli, ko smo od velike žalosti po Njih rajncim bratu, nadvojvodu Korelnu, slišali, ki je pred dvema tednama umerl. Vidilo se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gosp. grof Lihtenberg in pa družbini zborniki so šli gospodu Nadvojvodu v vežo nasproti, ki so se ob poldesetih z Njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa kmetijski družbi. Potem so napili deželni poglavar zdravico svitlimu Nadvojvodu — potem Njih gospé in Njih sinu; grof Lihtenberg, družbini vodja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kmetijske družbe, grof Lihtenberg nagovor, v kterim se je svitlimu Nadvojvodu za veliko čast serčno zahvalil, de so nas po štirih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Slava Bogu, de smo dočakali srečno noviga leta! Drugo: Slava nadvojvodu Janezu prejasnimu, ki je „Novice” nam priskerbel! Tretjo: Slava slavni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ampak le kljuzhavniza pomagala. Podkloſhterzhan. Urno, kaj je noviga? (Cesarski nadvojvodiči, Franc, Ferdinand in Karl) sinovi Nadvojvoda Franca in brata našiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je slišala, kako je Ana pred smertjo svoje redníce pri nadzdravniku Dek... v Gradcu strupa iskala, pa ga ni dobila. Ta |
| Genovefa (1841): | réſ nékaj nebéſhkiga na ſebi, in je bila v reſnizi nadsemljiſke lepôte. Genovefa je sdaj, s kônja ſtopivſhi, vſe takó milo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | so pred vsem ista, kot ona, ki rabijo negovanju, namreč nadzor v zvezi z dopuščanjem in odrekanjem; najboljša so vender: povelje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je treba z največjo previdnostjo nadzirati. Malo po malo naj nadzor odjenjava, da more gojenec postati samostalen. Ako je pritisek pri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Pedagogični nadzor je potreben sosebno v prvem času vzgoje; v tem času |
| Cyclamen (1883): | je slovensko, kakor sodim; e, saj sem je zapisal,« hiti nadzornik ter išče po listnici. Doktorja vse to ni posebno zanimalo |
| Cyclamen (1883): | pa Hrastu samemu, ki je čutil, kaj je hotel reči nadzornik. »Vi tudi mislite, da me vsako lice zapelje,« deje v |
| Cyclamen (1883): | slugo in služkinjo imajo s seboj. Otrok pa ni,« nadaljuje nadzornik svoje pripovedovanje. »Meden je tudi nekaj pravil, da gospa ni |
| Cyclamen (1883): | tukaj le je ime; nemško ni, Ilovski se zove,« pripoveduje nadzornik drugim. »To je poljsko, ali rusko, morda tudi češko,« modruje |
| Cyclamen (1883): | v tem Megla afektirano. »O ne, toda narobe,« smeje se nadzornik. »Vi ste zmožni vsako lice zapeljati. « Megla ni mogel drugače |
| Slike iz rudarskega življenja (1888): | skupaj, ki so bili določeni za ponočno delo, odbere jih nadzornik in po kratki, skupni molitvi se odpravijo po dva in |
| Cigani (1890): | Bili so na Ogerskem štirje vojvode, a v Erdelju jeden nadzornik. Vsak cigan je moral plačati na leto za svojega poglavaija |
| 4000 (1891): | vlečejo s poslednjimi močmi po tiru. Kadar gré prepočasi, vseka nadzornik z vozá sedaj po tem, sedaj po drugem z dolgim |
| Od pluga do krone (1891): | kakor nalašč! » pravi grof Barbo in si mane roke. «Odilo nadzornik naše spalnice, strela božja, ali se mi more lepše narediti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na je dosedanji vodja Mariborskiga gimnazija, g. Miroslav Rigler , za nadzornika Štajarskih, Krajnskih in Koroških gimnazij izvoljen. Smešnica. Krajnski jezik in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | po pravici še prav hud bil, če bi ga „narodnega” nadzornika imenovali. Pa sapienti sat! Pustimo to in spolnimo raji gori |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | Bodočnosti čaka naloga, da bodo pijači udane osebe potom zakonodaje nadzorovane, in to njim, kakor njihovim družinam v prid. Na ta |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | I. Nadzorovanje otrok, angeljsko opravilo. V začetku preteklega stoletja živela sta sicer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Pa ta slava je trajala še dalje, ker gospodarstvo in nadzorovanje mestnega posojila ostalo je v istih rokah; zatoraj se je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | med roditelji, harmonično delovanje očetovega ugleda in materine ljubezni, skrbno nadzorovanje bratov in sester, kadar občujejo med seboj. Na ta način |
| Občno vzgojeslovje (1887): | čim večkrat gojencu zaupamo ter mu ne zabranimo vsakega gibanja. Nadzorovanje se voljno prenaša, ako se odstrani vse, kar bi kazalo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je še zeló okoren, moralično pa slab. Jako potrebno je nadzorovanje ondi, kjer je združenih več gojencev; tu se nahaja namreč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | so morale dotične postave in uredbe. Dalje so politične gosposke nadzorovati morale soseske gledé občinskih zadev, jih podpirati in podučevati, ter |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bi rabil navadno pisavo, kajti pisanega ne bi nikakor mogel nadzorovati. Zato se mu dovoljuje, da tiska, namesto da bi pisal |
| Občno vzgojeslovje (1887): | otrokovo. Njegovim prestopkom naj modro prizanaša ter naj ga vestno nadzoruje in čuva. Gojenec mora vedno čutiti, da mu vidi vzgojitelj |
| Valenštajn (1866): | mej Butlarja i prišleca). Ne, grozovitec! idi Čez moje truplo, nadživeti jaz Te groze nečem. Butlar (ga od sebe paha). Slaboumni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | koliko tamniši bi neki noč postala, ko bi jih 300 na enkrat ugasnilo? — Cimu bi bili pa milijoni teleškopnih zvezd, kterih |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | mislil, ino k Bogo molil. Ves v to zamišljen zagleda na enkrat v germu velik plamen. Čudi se, de germ ne |
| Stric Tomaž (1853): | pisma: „Nimamo tú stanovitnega mesta, ampak prihodnjega iščemo. “ Misli se naenkrat na gori Korun, kjer je Učenik in Zveličar sveta zveličanske |
| Blagomir puščavnik (1853): | Unidan tako reven romar, da je bilo joh, zdaj pa naenkrat tako zal vitez! ” Zagledavši tujca v krasni obleki omolkneta. Vitez |
| Stric Tomaž (1853): | kako bi vam pri sercu bilo, če bi vam zdaj naenkrat pobrali svoja ljubezniva otroka, ali bi zamogli to brez serčnih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vode, da 6 bokalov dobiš, kar daj kravi, pa ne naenkrat, ampak trikrat popiti. Tako ravnaj zaporedoma toliko dni, da se |
| Čas je zlato (1864): | Z nekoliko besedami svoje mnenje jasno dokazavši naenkrat spet pri vsih veselje obudi, in nadinženir mu podá roko |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Kmalu so morali oče po tergovskem opravilu čez morje potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji (morski razbojniki) ladijo vzeli; a |
| Gozdovnik (1898): | potrebnim ter jo mahnejo za njimi. Fabij se je kar naenkrat izpremenil iz borega konjekrotivca in sledonajdnika v moža, imajočega najutrjenejše |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vojſka, vſe vſe je planilo v' morje sa njimi. Ali na enkrat ſe is oblaka uderó bliſki ino ſtrele na Egipzhane |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dolgo ni bilo, ſo vſe podremale ino poſpale. Opolnozhi ſe na enkrat hrum vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino pojdite mu naproti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pred Judi ſo bili v' neki hiſhi saklenjeni, kar Jesuſ na enkrat per njih ſtojí, ino rezhe: „Mir vam! ” Vſi ſo |
| Zlata Vas (1848): | pridelk dneva, blizo pol druziga centa siroviga masla in sira na enkrat prejél. |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | človeka oplaši in ostraši, da se boji. Z nogo jih na enkrat lahko več kobilic končáš in stareš, ali kadar jih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bo že kaj zdalo. Naji bo vezala enaka osoda: oba na enkrat bova bogata ali pa mertva. ” Fulvij je v svojem |
| Fizika (1869): | to dogodilo, posodo hitro od ognja, s čimur se para na enkrat zgosti, naredi se, se vé, razredčenje zraka pod pahom |
| Fizika (1869): | čevelj visoko. a. O ravnotežji sil. 37 Ako več sil na enkrat dela na kako telo , pa se ne pokaže kaka |
| Oče naš (1885): | časa kakor zamaknjen, ves v britkost svojega srca vtopljen. Kar na enkrat pa je vstal in s krepkim glasom rekel: „Pokazali |
| Ferdinand (1884): | dečko! « zavpije Peter jezno, ker je videl, da mu je najedenkrat splavalo vse njegovo upanje po vodi. Razgret od vina, katerega |
| Ferdinand (1884): | zavedati; ni si znal niti svetovati niti pomagati. Ali glej! — najedenkrat se mu zdi, da čuje votlo bobnenje. Pogleda skozi visoka |
| Ferdinand (1884): | teh besedah vstane ter gre iz vrta v svojo sobo. Najedenkrat priskakljata najmlajša otroka k grofu. Mala hčerka, držeč v roci |
| Ferdinand (1884): | prvimi žarki dvorano. Peter se strese pred maščevalno božjo pravico. Najedenkrat se mu zopet dozdeva, da čuje še hujši grom. Pa |
| Rudninoslovje (1867): | Erdöl) je tekočno, i če je prav čisto, zove se nafta. Kaména smola (Erdharz, Erdpech) ali asfalt je vratka, jako mehka |
| Kemija (1869): | Mussiogold, zlata pena, 430. Mutterlauge, ostalina. Myrrhe mira 490. N. Nafta, 511. Naftalin, 510. Nakislina fosforova, unterphosphorige Säure, 381. klorova, unterchlorige |
| Mineralogija in geognozija (1871): | N. Nadelholz, igličnato drevje, 88. Nadomestivno, Stellvertretend, 68. Naduhel, angeflogen. Nafta ali kameno olje, Naphta oder Steinöl, 63. Nagethier, glodalka. Nagnjen |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti nag, inu sromashke kje pershl, kjer vezhne ogn te revne v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zemlje tlak, Zrase kviško več in veči Žar orjak! — Upa nag |
| Viljem Tell (1862): | Pristana tukaj blizo ni, ki bil Bi mu zavetje! Strme, nage skale Z mrtvaškim čelom mu grozé nasproti, Ter mu kamnene |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bili naſitili; kedáj shejniga, de bi te bili napojili; kedáj nasiga, de bi te bili oblekli; kedáj popotnika, de bi te |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | te lazhniga naſitili, ino te shejniga napojili; kedáj ſmo te nasiga oblekli, ino te ptujza ſprejeli; kedáj ſmo ti bolniku poſtregli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poboshno oblezhene, in nikjer ni najditi, kakor po italianſkih zerkvah , nagih pa ſkos prevezh po komediantovſko (theatralisch) napravljenih angelzov in ſvetnikov |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nabodo tudi s'tabo per drugeh dergazhi dellali, ke uſſem nagajajo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa pervih skušinj ne pripustite nikoli poslam, ktéri večkrat nalaš nagajajo in so že marsiktéro dobro znajdbo zatérli, če ni po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | vredne serčnosti g. Knobleherja očitovati. Ker mi je dež neprenehama nagajal, sim raji na desno čez Št. Marjeto šel, de bi |
| Oče naš (1885): | jima prebivanje blizo sebe otežil. Kakor je mogel, jima je nagajal in njih potrpežljivost skušal. Ménart in Barba sta stanovitna ostala |
| Zlata Vas (1848): | jih „šolmaštre in dohtarje“ zmirjali in jim na vso moč nagajali. Županam pa se je to dobro zdélo, če so bili |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dolžnosti in delo ljubiti, nikoli godernjati, nikoli drug drugemu ne nagajati ali vkljubovati, in zmirej prijazen, miren in veselega serca biti |
| Na stricovem domu (1860): | rečem, da ni pametna, ker se nekaj brani in hoče nagajati. Tako dobro ji nikjer ne bo, kot pri Antonu, za |
| Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861): | naučil se ni nič v nji, tudi spremenil se ni; nagajati mi je pa začel, da je obudil v meni čudno |
| Svetinova Metka (1868): | kod in kako. Najporednejši otroci si jej niso upali nikoli nagajati ali jo zasmehovati, ko je lazila ob palici sključena od |
| Holekova Nežika (1876): | fabrike. Prav hitro je stopil k dekletu in pričel ji nagajati. »Nežika«, je rekel s tistim mehkim glasom in Bog ga |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | ta pogoj nepotreben. Služabniku svojega župnika se dekleta niso drznila nagajati. Od kar je bil brez kmetije in po njih mnenji |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | kaj pomeniva i. t. d. Morda so mu hotela samo nagajati, morda pa tudi ne. Bil je še v najboljših letih |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | iz dežele, začel je turjaški grof Ljubljančanom še le prav nagajati. Spoprijeli so se prav resno med seboj. Vojvoda je imenoval |
| Od pluga do krone (1891): | tovariši, zapravljati, jeli so me črtiti in mi v službi nagajati, kolikor je mogoče. In vender jim bom pokazal, da sem |
| Pomladanski vetrovi (1881): | ponosen vojvoda pred svojo četo. „Rogovila rogovilo nese," se oglasi nagajivo dekle, ki je na njivi plelo. „Ubogi Matevž," pravi njena |
| Svetinova Metka (1868): | Drugi se obotavljajo, postopajo okrog nje, zaganjajo se kvišku ter nagajivo kljujejo rdeči podbradek materi, ki se drži tako modro. Najporednejši |
| Pomladanski vetrovi (1881): | pomagal pri delu, kar sicer vsak dan storim" — reče ji nagajivo Vinko, ko jo za roko vodi po gladki stezici mimo |
| Pomladanski vetrovi (1881): | ni dobro človeku? " „Ni dobro, če je sam. " „Čakajte! " pravi nagajivo Vinko, da si je že umel korporalove želje. „Kmalu Vam |
| Luteranci (1883): | odreže se modro Kos. "Poglej, dat nič ne veš! " odgovori nagajivo Goriček in pristavi: "Od tedaj so, kar je Peter svojega |
| Milko Vogrin (1883): | vodi in smejala se sama sebój, ako jej je vodica nagajivo pljusknola v rudeče nedolžno ličice! Kakor je menih v pravljici |
| Milko Vogrin (1883): | materi pomagati, ko je ta nasprotovala Robertu; zatorej pristavi malo nagajivo: „Dà mama, tako bodem tudi jaz ravnala kakor ti. A |
| Luteranci (1883): | kolena bolé, ker si jih luteranstvu v najem dal," odgovori nagajivo tovariš ter postoji in grbastega tovariša za ramo potrese, rekóč |
| Križ na poti (1891): | trgovini odpotoval v véliko mesto, kar je Rihard na pol nagajivo povedal prijatelju svojemu. »Hvala Bogú, da se z Evdoksijo lahko |
| Od pluga do krone (1891): | pošegeta Vehovec Deteljo. »Kaj bi lačna vrana sito pitala,« pravi nagajivo kapelam. »Vender pa, ker je v naši druščini in pri |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sva ga za tisti dan najela, konje na vso moč naganja, in ker še zaveril ni, gremo skokama navdol; pa ne |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | poboshno in krepoſtno in je tudi ſvoje poſle k bogabojezhnoſti naganjala. Ali hudobni duh, kteremu je bila njena zhednoſt soperna, ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | blago, konji in vozniki; in ako bi hijkali in konje naganjali, de bi se štrange tergale, vse zastonj. Jez. Prav imaš |
| Sacrum promptuarium (1695): | vishi ſe nebó nezh hudiga ſgodilu: greſta, ga skoppata, inu nagauge ga shena pomaga obeſsit. Ene Vduve pak ſo raunu kokar |
| Sacrum promptuarium (1695): | mano hozheua mojga Ranziga skoppat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit, ter ludje bodo menili de je ta pravi, inu |
| Zlata Vas (1848): | Ona pa je vedila, de je Ožbè vroče kerví in nagel, de se je morebiti s starši spèrl in de so |
| Robinson mlajši (1849): | Hafen. privetati — sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti se — privaditi se. prodki — nagel heftig, gäh prospeti — teknoti gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | imajo mnoge sposobnosti in prirode. Še pijan Rus ni zagaten , nagel in sirov, ampak dobrovoljen in kušljen *) — ako se ne valja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolezin izvira, so sledeči: Hudi in dolgi mraz, huda vročina, nagla prememba vročine in mraza. Torej stečejo psi, ki navadno pri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je, njegove ušesa so zdaj vroče zdaj merzle, sapa je nagla, lakotnice zlo bijejo, žilno bitje je naglo in močno, kar |
| Valenštajn (1866): | največa cena nej; Namen poslednji v vojni vojna nej; Oblasti nagla i velika dela, Trenótija velika divna čuda Mirú, močí i |
| Valenštajn (1866): | v dir; Z njim ide srca njegovega mir. Zbor. Osoda nagla pagánja ga v dir; Z njim ide srca njegovega mir |
| Valenštajn (1866): | Domovija nejma nobena mu vas, Ne vtégne zvestobe hraniti! Osoda nagla pogánja ga v dir; Z njim ide srca njegovega mir |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | njivo zopet nazaj dá. Krivično blagó Težílo te bo! 59. Nagla jeza. Fridolin, bogaboječ kmet, je imel hlapca silo nagle jeze |
| Ferdinand (1884): | je skoraj gotovo imel jako dober namen z mladim grofičem. Nagla smrt pa ga je zadržala, da ga ni mogel izvršiti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſkusi per vinu tèzhy, de je en kvartapęrz, inu taku nagle jęse, de bi vſe pobyl. De je en ponozhni vlazhugar |
| Robinson mlajši (1849): | sta skoro to neizrečensko rádost počutila, da sta iz te nagle struge izbegla, ino na tiho morje stigla — prišla. Petek je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda, kteri pri takim opravilu nar več veljá. Vse to |
| Robinson mlajši (1849): | tedaj, mili Stanislavek, kako dostikrat krivično ravnamo, če koga na naglem zasramujemo. Najpred se móramo na njegovo mésto vmisliti, ino potle |
| Valenštajn (1866): | rumêno — Za Holkov lovski rog vsi znajo povsód! — V trenótii naglem hitimo tod i drugod, Liki strašnjo povodenj, prinese nas pot |
| Valenštajn (1866): | šlemu je i dolzih Laseh, ki so se razvezali v naglem Mu diru, k rovu zdaj pomigne, prvi Na čilem konji |
| Sacrum promptuarium (1695): | taku nori, inu nagli, kakor uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat |
| Viljem Tell (1862): | potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki jarem bi molčé nosili? Tell. Vladarji nagli kratko vladajo. — Ko pripodí se viher iz preduhov, Svetila vgašajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | misli zato ni treba okoli dohtarja hoditi ; per hudih in naglih boleznih včasih ni mogoče zdravnika kmalo dobiti, preden pa pride |
| Gozdovnik (1898): | nazaj in mahoma telebi preganjalec s konja na tla. Z naglim skokom stoji Komanč poleg njega ter mu bliskoma porine rezilo |
| Blagomir puščavnik (1853): | sim bil s svojimi v gradu obležen. Poslal sim po naglo pomoč, k svojemu prijatlu Marvinskemu. Verli vitez pride res z |
| Kuharske Bukve (1799): | v' rozhni ſtôpi, sraven v' męſ tolzi tudi tri zęle nagelshbize, inu enmalo ſladke ſkorie. Potle deni v' veliko ſklędo, nali |
| Kuharske Bukve (1799): | pol ure, potle deni v' glashe, sraven enmalo sręsaneh nagelshbiz, inu zuker zheſ vlì. Zhes 14 dni poſtane zuker rędek |
| Kuharske Bukve (1799): | perdaj enmalo jęſiha, zukra, naſterganiga hrína, ſtolzhene ſladke ſkorie, nagelshbíz, inu lemon lupka. Kader je riba ſkuhana, inu na ſklędo |
| Kuharske Bukve (1799): | mehko s' noshovim robam. Poſębej vsami ſhpeha, enmalo peterſhila, nagelshbíz, ſhtupe, folí, inu enmalo luka ali zheſna; tę ſtvarl |
| Kuharske Bukve (1799): | 24 ur v' moſhti namakal, al pa v' vinu; permęſhaj nagelshbiz, ſladke ſkorie, inu muſkat oręha, ſtolzhenih ſlędniga eno zhetert Iota |
| Kuharske Bukve (1799): | zhetert proſtora. Rudęzho sholzo narędi is zherniga vina, zukra, zęlih nagelshbiz, ſladke ſkorie, inu bísenovga mehurja, tudi enmalo alkermes ſoka |
| Kuharske Bukve (1799): | s' lemonovim, al pomoranzhnim oljam; perdeni enmalo ſladke ſkorie, nagelshbiz, zęliga popra, inu muſkat zvęta; deni v' ſtaklęnzo ali kruglo |
| Kuharske Bukve (1799): | dokler ſe dobro sarumenſ, perlì goveje shupe, inu vina, perdeni nagelshbiz, zukra, drobno sręsaniga lupka od lemon, inu na koleſza sręsane |
| Kuharske Bukve (1799): | shupe, en kosarz vina, eno shlizo jęſiha, lemonoviga lupa, ſtolzheneh nagelshbiz inu zukra; deni v' koso kuhat inu sraven en koſez |
| Kuharske Bukve (1799): | oſoIi, perdaj enmalo ſroviga maſla, zhebúla, lorber pęrja, ſtolzheneh nagelshbiz inu muſkat zvęta. Kader je ſkoraj kuhano; naręshi poſębej v' |
| Kuharske Bukve (1799): | zęgla drobno sribarie zhokolade, eno unzho ſtolzhenih mandelnov, enmalo nagelshebíz, ſladke ſkorie, muſkatzveta; vſe to męſhaj; sadnizh ſhtir lote sribaniga |
| Kuharske Bukve (1799): | 173. Vinſka sholza. Nekatire lizhne sheſrana, enmalo ingverja, inu nagelshebíz deni v' eno rútizo, obęſi v' en polizh dobriga vina |
| Kuharske Bukve (1799): | odzędi sholzo, v' njo deni pol lota ſladke ſkorie, tolikaj nagelshebíz, od ene lemone lupka, pokri, kuhaj eno uro. Potle smęſhaj |
| Kuharske Bukve (1799): | potle smęſhaj s' shgano moko, sraven permęſhaj ſtolzhene ſladke ſkorie, nagelshebíz, inu zukra. Skuhaj kakor kafe, inu pì. Se sua tudi |
| Kuharske Bukve (1799): | na vſaki bokal eno zhetert lota ſladke ſkorie, inu tolikaj nagelshebiz v' enim pertnenim arsheti. Kader ſe na ſonzi vzhiſti, vsami |
| Kuharske Bukve (1799): | zuker ſtaja; rastolzi dva lota ſladke ſkorie, inu en lot nagelshebíz nepredrobno, vmęſhaj notri; savęshi poſodo s' mehurjam, puſti tri tędne |
| Kuharske Bukve (1799): | platneni arshetek deni en lot ſladke ſkorie inu en lot nagelshebíz. V' en ſodez nalì vina, notri deni eno libro ſtolzheniga |
| Kuharske Bukve (1799): | prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader |
| Vetrogončič (1860): | misli svoje razširjene in v omiki prerojene. Ta čut in nagib od dne do dne močneje naganja serce, odtergati se korenine |
| Razne dela (1870): | ravnal, De mnogo stisk narode je zadelo, Vse krivi me, nagib de ja sim dal. " In serce, glej! mladenču se je |
| Razne dela (1870): | znaš, On kip vošén je roke tvoje, In kakor ti nagib mu daš, Oberne on početje svoje. Njegovih si tedaj krivic |
| Razne dela (1870): | hujšiga, Georgis, pa nisi še zadel! " Aríf, kim tuga taka nagib clo vražji da, Nameri puško v sivca, raztegne k divi |
| Razne dela (1870): | perhnin do trupla sončniga, Vsih osup je tvoja veličina, Vsim nagib le volja tvoja da. Do mahú od cedre veličanske, Do |
| Luka Vrbec (1890): | Ko se je poluteranila ona, bil je to zanj nov nagib, da se oklene nove vere. Tako je s človekom! Le |
| Abadon (1893): | smrti svojega ženina, in našel se ni za to noben nagib; vender, meni nedolžnici se je verjelo menj nego varavim osebam |
| Očetov greh (1894): | vsakdo leze, hodi in pleše, kakor mu veleva trenutek, svoj nagib ali pa oslabela telesna moč. Tedaj ženin Janez izgine izmed |
| Slučaji usode (1897): | slabostij, ki zadušijo vsako zdravo čustvo, ki uničujejo vsak blagi nagib, slične toči, ki vse pokonča, slične temi, ki slepi tudi |
| Razne dela (1870): | harema sedé lepote. In gledajo v igranje vod, Detinske radosti nagiba, Na mramorni valovja pod, Neskerbno kak se suče riba. Mnogter |
| Razne dela (1870): | razodeti menil; Imel sim jeza znak nebeške volje, Ki skrivniga nagiba pomenljivo K očetovim pogrebu hčer priganja, In tako iz pobožniga |
| Razne dela (1870): | on. — Le vetra sapa hladno Med vejami cipresnim tje šumí, Nagiba že se sonca žar zapadno, Prijatelja, gorjé! nazaj mi ni |
| Razne dela (1870): | ostati. Oviral tako je z ukazi čvrstim Sirovi čin divjaškiga nagiba; Globokimu pa v nedru nepoboljšan Je pustil čert. — Močan ne |
| Ljubljanske slike (1879): | najti nego pravega narodnjaka, tudi ne poje toliko iz pravega nagiba, nego veliko več iz druzih unanjih uzrokov, ki mu sprožijo |
| Rokovnjači (1881): | kmalu v šole in postal je iz svojega veselja in nagiba inženir. Bil je v raznih službah in na koncu bival |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | je storilo ali po kraljevi zapovedi, ali tudi iz prostega nagiba hišnikov samih. Na ta način je nastalo po srednji Evropi |
| Gospa s pristave (1894): | storiti iz usmiljenja, ne iz hvaležnosti ali iz kakega drugega nagiba. Ko sta prišla v Leopoldovo pisarno, našla sta mnogo prahú |
| Očetov greh (1894): | dobro vedel, da boter ne govori kar tako iz svojega nagiba, ampak da je poslan semkaj. Samo to mu še ni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in blaži tudi gojenčeva čustva; 5. s tem vzbuja višje nagibe za poželenje in polaga z obrazovanjem razumnosti temelj nravstveni svobodi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ozdraviti je jako težavno; to terja, da se najskrbneje preiščejo nagibi, katerim se imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dá kak nauk, kajti gojenčevo srce je odprto vsem blagim nagibom. Ako hoče otrok sam pogledati v razne razmere življenja, ako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſam ga je ſvojiga ˛Sina imenoval. Jesuſ gre sdaj po nagibu ſvetiga Duha od reke Jordana v' ſamoten kraj puſhave. Gole |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | pesniki znani, ta ve, da se bere: „nagnuje“ namesti: „nagiblje, nagiba“; „pljam“ namesti: „poljem“ (plati = ausschöpfen i.t.d.); „počilo“ namesti: „počitek, pokoj |
| Anton Janežič (1870): | domoljubja! Pokladaj vsak, kolikor zamore in kakor ga rodoljubno serce nagiba! Veča, ko bo Vaša radodarnost, sijajniša bo Janežičeva ustanovitev! Skerbimo |
| Iz arhiva (1890): | je porodila v srci vesela slutnja, da se s tem nagiba usoda njegova na milejšo stran. S prvim vlakom je odhitel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa, ki ſte ſi ſzhaſama she obedve snaminji proti rasſipu nagibale, ſklenejo Marſki deshelſki shlahtniki pod deshelſkim oblaſtnikam grofam I. Ditrihſtajnſkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poskerbelo. Mé vošmo, de bi le v blagóst Šegé se nagibále; De nikdar tuje bi roké Nam žepov ne tipále. Me |
| Rudninoslovje (1867): | je pa nagnena. To stransko os, proti kterej se glavna nagiblje, imenujemo prvo, óno pa drugo. Obrazce i načrte si pa |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | glagol: „biti“ samostojen in ne pomozen, in vzlasti, če ima náglas (nachdruck) na pr. „Ali si moj prijatel? “ „Sem tvoj prijatel |
| Rokovnjači (1881): | zavpije Poljak; »to je skoro neverjetno! « Bil je tako čuden naglas v njegovem vskliku, da se sodnik obrne ter vpraša: »Kaj |
| Rokovnjači (1881): | z rokama obraz in bridko zajokala. Besede njene in njih naglas — vse je bilo tako prepričevalno, da tudi komisarja ona sumnja |
| Cyclamen (1883): | v čitalnici? « Guvernanta se je ozrla nemirno vanj; porogljivi, pikri naglas v njegovih besedah jo je osupnil. »O le govorite, gospica |
| Cyclamen (1883): | se je dozdevalo, da so imele te besede malo porogljiv naglas. Pa ni odgovoril ničesa. Oba, doktor in guvernanta, molčala sta |
| Jara gospoda (1893): | to pretrgoma, tresočih usten, odkrito, brez pridržka, samó nekov piker naglas je zvenel iz zadnjih besed; sploh pa se v vsem |
| Očetov greh (1894): | No, dobrega spomina ste! « »In — vi? Ste li pozabili? « Janezov naglas ob tem vprašanji ji seže do srca, in ne more |
| Strte peruti (1894): | hvalil mojo italijanščino ter pravil, da mu ugaja slovanski moj naglas. Mimogrede mi je gospa Finsterjeva požugala s prstičem, ali dasi |
| Na Žerinjah (1876): | se, poskusil je udarec po svoje vrniti, ter dejal zbadljivim naglasom: „Vi imate včasi čudne simpatije do teh bosonogih ljudij, in |
| Luteranci (1883): | pačijo in božjo kri pri obhajilu pijó", kriči s posebnim naglasom krepek moški glas. Neustrašljiv in neupogljiv je bil kaplan Knafelj |
| Luteranci (1883): | Tího je bilo nekaj trenotkov po teh besedah s posebnim naglasom govorjenih, da bi se bila čula miš; ko bi si |
| Luteranci (1883): | tísta krivoverska korenina, ki toliko vina obeta. " Z nekakim posebnim naglasom izgovoril je Kriškar te besede in raztegoval je svoja zijava |
| Postillion d'amour (1887): | povedati zanimive novosti. « »Gospod baron? « vpraša Cetinovič z nekako zaničljivim naglasom. »Pojdi, pojdi! Hartlieb je vrla duša, ki ima dobro jedro |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | pri klavirji sedéti,« dejala je ime nitno in s posebním naglasom ter séla póleg Zorke. »Čakaj, igrajva skupaj! Tam je tudi |
| Grajski pisár (1889): | konj spel pod njim. »Ha, ha! « je izpregovoril nato z naglasom, ki je pisarju pretresel srce in drob. »Ha, v teh |
| Abadon (1893): | poštene vesti, dasi sem ubožen krojač. — Predsednik opomni z resnim naglasom: — Ali vam ni očitala vest, da ne smete vzprejemati darov |
| Strte peruti (1894): | mene! ,Danica! ' kliče me s sladkim svojim glasom in italijanskim naglasom, ,Danica! ' Z Bogom za danes! »Šolsko leto se je bližalo |
| Svetinova Metka (1868): | obema rokama obraz, začne strašno ihteti in nazadnje se zjoka naglas. Potok vročih solz, ki jih je dolgo zadrževala, se ji |
| Cvet in sad (1877): | rekli — malo »pametno« mesto ter se je na konci branja naglas smejal ter vprašal: »Ali nij lepa pisma dobival ta kislo-obrazni |
| Testament (1887): | tleh. »Se je li vsak hudič zarotil danes! « je zaklel naglas in hitel dol, za njim pa sodnik. »Kaj pa imate |
| Testament (1887): | ne morem biti, ne morem več — saj veste! « Zajokala je naglas. »Za pot še denarja nimaš! In jaz — —« »Vi ga nimate |
| Testament (1887): | kaj me boš snedel, kaj li? « se je rogal skoraj naglas. »V vežo sedi! « je velel krčmar, ki je komaj dušil |
| Testament (1887): | tu, tu je pravi testament, gospod Topolščak,« je vzkliknil nehote naglas, ko je bil vrgel prvi pogled v pisanje, izročeno mu |
| Grajski pisár (1889): | Otroci so šiba božja človeku, če jih ima! « Pričel je naglas moliti in tako je odgnal svojo hčer po poti proti |
| Moja hoja na Triglav (1897): | dvignila iz Zenove glave. Čital in prečital sem svoj slavospev naglas, poudarno in oduševljeno; profesor Janežič je segel po nov petak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poti in v Ljubljani ti požvinjeni ljudjé počenjajo. Upijejo, kolnejo, na glas klafajo, eden druziga suvajo in se pretepajo, memo gredoče |
| Robinson mlajši (1849): | pèsem vroče natihem prerèkaval, potle pak jo je počel tude na glas prepèvati. Potem je vstal ino je šel gde kake |
| Blagomir puščavnik (1853): | vse veke. ” — To izrekši omolkne starček. Vsi so ginjeni in na glas jokajo. Vedno slabši prihaja on in se na Miroslavovo |
| Blagomir puščavnik (1853): | med žalostne stopi, in jim molče roko poda, se vse na glas joka. Eni mu poljubijo roke, eni plajšč. Žene in |
| Revček Andrejček (1891): | Tu notri ni Bog vé ravno koliko, prav res ne. (Na glas Franici. ) Kje pa je gospa sestra? Franica. H gospodu |
| Revček Andrejček (1891): | tepci pa po dva. Pa še prav zares! Jerica (znotraj na glas). Jaz pravim, da mir! Andrejček (posluša). Nad kom se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na prav imenitno verſtízo. Bral jo je ſ' prijetno beſedo na glaſ rekozh: „Goſpodov Duh je nad menoj. Pomasal ino poſlal |
| Zoologija (1875): | znatno z mesom, jajci in perjem. Še posebno pa moramo naglasiti, da nam mnoge ptice koristijo pokončavajoč premnoge žuželke in njihovo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | boshje, inu tę pęt Zerkovne, Vęro, Vupauje, Lubęsen, tę ſędem naglavne gręhe, tę devęt ptuje, inu vſe druge ſórte, my moremo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | za-njo pripravljeno. Ko je s svojimi tovaršicami dosti naveselila in nagledala se, mikalo jo je, pri jerínu ohladiti se. Ukazala je |
| Roza Jelodvorska (1855): | svojiga sina v naročje uzame, kteriga se ni mogel zadosti nagledati; pové Ljudmila strašno dogodbo, kako je Slavomil v vodnjak padel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in nedavno mi nisi hotel povedati, zakaj me v vsi naglici pošiljaš v Kampanijo; rekel si mi pa, da je oboje |
| Zeleni listi (1896): | krikom skoči Marina po koncu, hoté ptico zopet uloviti. V naglici pa prevrže še drug ptičnik, v katerem je imela slavca |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de naj hité is deshèle. Israelzi ſo tedaj mógli v' naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe preden ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteri ima pred naſhimi kolovrati te dobre laſtnoſti, de doſti nagleje vlezhe, in manj vtrudi, de ſe na-nj vezh in lepſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | začel odhajati, misleč, de bo potem, kadar bo vožnja jela nagleje iti, doli skočil. Ali hlapon se naglo zažene, fant ni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe je ondi veliko ljudi ſtekati sazhelo, ſe je tako naglo umaknil, de ga osdrávljeniz ſhe po imenu vpraſhati ne utegne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj je sdaj na ſvét'. Bi sa glavo ſe prijeli, Naglo ſpet shelél' umrét'. bi ſe vender bres vſiga pomiſhljevanja navada |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Slovenci pišejo tudi veči dél že z tem pravopisam. Čudno naglo se je med nami razprostranil. Vidiš, kako lépo gre naprej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa 2 lota žganiga galuna (gebrannter Alaun). Tak firnež se naglo posuší, se ko ljuč sveti in — kar je posebne vrednosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v sušivnici ohladiti, ampak zvečer ali zjutraj iz tople sušivnice naglo na hladni zrak postaviti, de lepo svitlo in slastno ostane |
| Divica Orleanska (1848): | In ko si prostor ríjem po tesnobi Rujava me ciganka naglo vstavi S čelado to, in ojstro me pogleda Rekoč: Tovarš |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prezamudno. Takrat je smukavnica dobra. Smukavnica je mašína, turšico pràv naglo osmukati. Pred nekimi 20 léti jo je gosp. Mariot znajdel |
| Občno vzgojeslovje (1887): | čuti naj, da se sodeči lehko zmotimo; drugače se navadi, naglo in površno presojati, in to take stvari, katerih ne razume |
| Tiun - Lin (1891): | naprej, sicer obtičimo! « Uvidel sem, da je mož prav govoril. Naglo zmerimo globino ter vstavimo ladijo. Še malo časa in bili |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | znamnje, da so ali vezki vratnih členov, ali členi sami naglodani. Pri takšnih znamnjeh je treba z močno sondo (iskavko) rano |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | imenitno stopnjo dosegel , de se ne morejo moji zoperniki mene naglodati. Zdaj pa, kér so me Novíce že v tretjič poprijele |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Vojvoda Arto v vojski. Ker je Arto naglama na pot šel, se je britkosti, ki bi jo bil |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | otroci! bodite taki; potem bote vsako nesréčo, ki vas zna naglama zadéti, tim ložeje prenesli. 2. Peter se podá zopet na |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | si bili vrajtali, morili, dokler jih je živi strùpen ogenj nagloma zamoril. Glej! ali si nisva v tem celo enaka”? |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | spoštujeva, je per meni. ” — — Od veselja Moric čez všesa rudeč nagloma od stola poskoči, po stanici gor no dol leta ino |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vgonobi, naj se obesi alj vstrelí, naj si z strupam nagloma živlenje konča alj pa se z žganjam po malim mori |
| Stric Tomaž (1853): | somenj. “ „Gospod Vilson! tega se vam ni treba bati“, odgovori nagloma Juri. „Dobro sim z vsem preskerbljen in zavarvan, da mi |
| Stric Tomaž (1853): | skerbela, da bi obá skupej eden kupil. Pomilovanja vreden prozor! Nagloma se zdaj Halaj skozi množico pririje. H vsacemu sužnjemu posebej |
| Stric Tomaž (1853): | vse v red spravi in dobro poveže, požene konja in nagloma zderči voz spred oči žalostnih gledavcov. Nekaj pa bi bil |
| Ultra! (1867): | Ljubljani, — bil bi gotovo zamudil. Upam da me ta strašna naglost vsem opraviči. Zalka. Nama ni nobenega opravičenja treba. Drugače je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi spodleti ali pa nápek pade, vender si z svojo naglostjo, vé hitro pomagati, z ktero svoje gledavce nekako zapana, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | enacih skrivnost več prečudni Rabi rabi in to z tako naglostjo, de ga ni moč skorej z očésam slediti, dèlj pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Le pozhajta, de domu pridemo, pravijo mati. Ne ſméta tako naglovedna ino nepoterpeshliva biti. ” Na pragi jo tudi mosh ſrezha. Vſi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kader nas ta ſveit sapelati ozhe, kader nas tu hudu nagneine na hudu opomina, kader nas ta greſhna natura h' grehu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vlazheinu, h'nadleshnoſti, inu napokoju drugim ludem. Sdei enu hudu nagneine, inu opomineine laſtne nature, inu h' vezh takſhnimu greſhnimu diainu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tebe ponishnu proſimo, na perpuſti, de bi nas naſhu hudu nagneine, naſha h'grehu nagnena natura, naſhi hudobni pozhutki, ta smota |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | delezh od greſhne perloshnoſti, sapuſti navarno tovarſhijo, poteri tu greſhnu nagneine te laſtne nature, v' podloshnoſti dershi tvoje pozhutke, krishei tvoju |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bódi! Taku yſhejo eni bogaſtvu, drugi gredo po njih ſlęjpim nagnenji, ali ti o moj Bog, niſi k' njih ohzeti povablen |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | na jablani. Ko je pa hotel senico vzeti iz tičnice, nagne se in pade s tičnico vred z drevesa. Senica uide |
| Gozdovnik (1898): | vodo pognal. Komanč izpodbode konja z ostrogami ter se jahaje nagne daleč naprej, da bi v vihrajočem diru sledú ne izgubil |
| Gozdovnik (1898): | žejen tudi… jokam… nikogar ni pri meni. Na to se nagne mož črez čoln in me vzdigne k sebi. « »Kakošen je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tekó, so bolj pogostne ali redke, zdaj širji, zdaj vožeji, nagnejo se zdaj na desno zdaj na levo, vzdignejo se više |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zdeli. Na lévo , desno tam derži; Na ktero si boš nágnil vést, To pojdeš — téga bodi svest. Rodoljub Ledinski. Kakó bi |
| Oče naš (1885): | Kar mu padejo vilice iz roke, bled in jecljaje je nagnil svojo glavo in zgrudil se na stolu. Mrtud (kapljica) ga |
| Oče naš (1854): | Barba se je nagnila čez otroka in ga je s svetim križem zaznamovala; potem |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | roko po Tonetu in da se je vže mlinarjeva gorjača nagnila. In lej, prej da bi mu mogel kedo zabraniti, ali |
| Blagomir puščavnik (1853): | Med tim, ko je Blagomir pripovedoval, seje že solnce nizko nagnilo. Nikolaj se pobožnemu očetu serčno zahvali za pripovest in za |
| Blagomir puščavnik (1853): | molitevjo je vedno pokojniša prihajala. Solnce se je že nizko nagnilo. Bogomila vstane, se še enkrat Bogu priporoči, in se verne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nebo in vročina jenjuje, ker že se je solnce nagnilo k zahodu. Prebivavci mogočnega Rima zapuščajo svoje hiše in hité |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ne vé, od kod, ne kam. Solnce se je že nagnilo k zatonu. V tem zagleda za gostim smerečjem mali stolpič |
| Gozdovnik (1898): | Pepota lotévala nestrpnost, ko hipoma nekaj opazi, kar ga je nagnilo, da je s puško pomeril. »Kaj je to? « vpraša Rdoles |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de bi vſe pobyl. De je en ponozhni vlazhugar, ena negnuſna shival, katęri ſe po vſaki mlaki vala, de ti ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | te je semla taku dolgu noſsila! tukaj ſe tvoje ponozhne nagnuſsobe, katęre ſo kumaj tàmmę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | posręſhnoſti, inu pyanoſti, tukaj kakôr oſtudne sverine ſvoje nezhiſtoſti, inu nagnuſsobe, tukaj ſe ſhe ena gerſhi, ſtraſhliviſhi poſhaſt, namrezh tigaiſtiga gręha |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | se mu v sercu ponavljale, in kmalo bi bil bolj nagnjen Hirlando nekrivo, kakor krivo misliti. Več ur sta včasi vojvoda |
| Rudninoslovje (1867): | še na enej stranskej osi navpik; k drugej je pa nagnena. To stransko os, proti kterej se glavna nagiblje, imenujemo prvo |
| Astronomija (1869): | ½, to je zgolj posledek tega, da je zemeljska os nagnjena proti zemeljskej dragi. Pod. 50 V pod. 50. vidimo solnce |
| Astronomija (1869): | kakor vidimo, ravnino ekliptike pod tistim kotom, ki ga dela nagnjena os NS z osjo ns, ki si jo mislimo navpik |
| Astronomija (1869): | ležala v ravni polutnika aq. Ali v resnici je os nagnjena proti ravni zemeljske drage, kakor NS, in tu je AQ |
| Mineralogija in geognozija (1871): | proti eni: Monoklinični ali klinorombični sistem. 6. Vsaka os je nagnjena proti drugi: Triklinski ali klinoromboidični sistem. Največ različnih podob ima |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 5. Dve osi stojite druga na drugi, navpik, tretja je nagnjena proti eni: Monoklinični ali klinorombični sistem. 6. Vsaka os je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | stranih podkve bolj naprej, in na zadnjih stranih bolj nazaj nagnjene biti; žeblji ne smejo predebeli biti, sicer se rožna stena |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Štiri osi; tri enolike podružne osi so druga proti drugi nagnjene za 60°, na njih pa navpik stoji glavna os, ki |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prikazni vzrokuje tisk, ki od zdolaj pride; po njem postanejo nagnjeni in vzdigjeni skladi, koji se včasi celó prekucnejo ali pretrgajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hlévu na tanko prégleda, zhe ſe nobeno k tej bolesni nagnjeno ne kashe; zhe ſe kashe, naj ſe ravno popiſanih pomozhkov |
| Divica Orleanska (1848): | vem, de las brez Boga ne izpade. Poglej! k zahodu nagnjeno je sonce – Kot nam gotovo jutro spet izíde, Gotovo tak |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ali obnova zaželenega predmeta neprestano vzbuja željo, tedaj se zove nagnenost (nagnenje). Sklonost in protivna jej nesklonost silite le k poželenju |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | biti, inu koker je v' vezhnemu vojskuvanju svojeh terpezhnoſt, inu nagnenja, toku della on med drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sa naſs ena perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nje tukaj govoriti; tudi ni res, kar blebetate od necega nagnjenja. ” Fulvij odgovori: „Kar se tiče gospodičine Neže, mi je najbolji |
| Občno vzgojeslovje (1887): | obnova zaželenega predmeta neprestano vzbuja željo, tedaj se zove nagnenost (nagnenje). Sklonost in protivna jej nesklonost silite le k poželenju, ako |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | le 20 do 30 cm. ; po letu ste kazali perijodično nagnenje k bledici (chlorose) in v vsem skupe nezadosten razvoj, tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | šolarji Ljubljanske škofije in rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic k duhovskimu stanu kažejo, kolikor se namreč to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | globoko ukoreninjenih napčnih misel podučena, in dokler se pri nji nagnjenje ne obudí, se tega ravnanja poprijeti, kader bo kmetijstvo prevzela |
| Stric Tomaž (1853): | poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila sprejeli. Neko posebno nagnjenje je pa do Tomaža v sebi občutila. Čeravno so otroci |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da nisem obdarovan s tistimi prednostmi, da bi si pridobil nagnjenje kake osebe; zató se rajši zanašam na tvojo černo šolo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na kol obesl. Leſtna lubeſn perpuſty uſſe rada temu hudobnemu nagnenju, inu de be ſhivot svoje sladnoſte imel, podaja njemu tudi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tezhemo kakor nevumni sa vſim tęm, kar naſhim pozhutkam, ali nagnenju dopade, inu ne pomiſlimo, koliku letę takú sashelene rezhy naſhi |
| Tine in Jerica (1852): | in posebno to ga je ganilo, de je, po svojim nagnjenju in po očetovim svetu, ubogo, bogoljubno hčer prostiga delavca več |
| Tine in Jerica (1852): | mislijo druge slepiti, pa so same zaslepljene, zaslepljenim po svojim nagnjenju, se jim sanja od nekakšne sreče, ki jih za vse |
| Zerkviza na skali (1855): | ſerze rasveſeliti more. Șe vé, de je imel pri takim nagnjenju k igri in poſvètnimu veſelju vedno drushbo njemu podobnih ljudí |
| Gozdovnik (1898): | tako močno, da je bil podoben tresku, ki skoči skozi nagomilane oblake. Četvorica mož pogleda v daljavo. Na vrhu piramide, prav |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Pametna uvidnost, katera drugače kroti poželenje in brzda celó neukročeni nagon, nima moči nad strastjo. Strast sploh ne trpi oblasti nad |
| Občno vzgojeslovje (1887): | more preganjati. Pohlepi, osobito oni, kateri so se razvili iz nagonov in iz sklonosti, morejo si podvreči célo srce, potem pa |
| Zoologija (1875): | tudi premikati svoje posamezne ude, in sicer po svojem lastnem nagonu, neodvisno od vnanjih in slučajnih vplivov, kakoršni tudi pri nekterih |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | se ne more od njé ločiti. Zdravník jo s silnim nagovárjanjem lepo pod paz-ho prime, de bi jo preč peljal. Storí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pergodba na ušésa vsim tistim, kteri po tolikratnim opominevanji in nagovarjanji od bratovšine s. Florjana vender še nič slišati nočejo ; kterim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga sgrabi sa plajſh, ino ga ſpet v' oſtudni greh nagovárja; Joshef pa ji popuſti plajſh v' rokah, ino beshi is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſo naſhi veliki dobrotniki, loviti in jih moriti — ter jih nagovarja, de bi ſi ſhe le prisadevali, te pridne shivalize v |
| Divica Orleanska (1848): | Se samši vstopi na razpotje križno, In nagovarja sapo pustih berdov. Zakaj si to izvoli vedno mesto, In |
| Genovefa (1841): | poſlédnjizh je bil takó neſrámen, de jo je narneſramniſhih rezhi nagovarjal, ktérih ſe poſhtêna shêna ali deviza koli nagovarjati more. S |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dušo pèkle. Prijazne besede, s kterimi je Sultan sploh Lamprina nagovarjal, so bile ojstre britve za serce njegovo. Bal se je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | en kmet oglasí, kteriga bi bil jez k černi vojski nagovarjal. Ako me je kdo vprašal, kaj de je na Dunaji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je odſihmal temu ſvetimu moshu po shivljenji ſtregla, ino knésa nagovarjala, de naj bi ga is poti ſpravil. Herod rezhe tedaj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | častitljivo svakinjo obiskat; ko ga je pa le še ostati nagovarjala, je obljubil njenim željam vstreči, in kakor bo mogoče, vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in vezhni prid ſkerbijo , ga tudi k perſtopu imenovane drushbe nagovarjali. Jih je ta ali uni ſluſhal, je priſtopil k ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prevod ſ. piſma dal pregledovati. Vezh prijatlov ſlovenſhine ſo ga nagovarjali, de bi ſvoje peſmi, ki jih je poſamesno pel, ſkupej |
| Genovefa (1841): | narneſramniſhih rezhi nagovarjal, ktérih ſe poſhtêna shêna ali deviza koli nagovarjati more. S vſo gnjuſôbo in nevôljo, ktéro je saſlushil, ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krave mojiga brata pred ozhmi igrajo, prezej ſim sazhel ſoſéde nagovarjati in de je bil ravno zele 3 leta moj nauk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | she v reſnizah , Kar drugi sa dobro ſo she ſposnali. Nagovor. Ljubi kmetje, vi ſte poklizani sa obdelovati semljo , vaſh ſtan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | svoj sedež podalo, je začel vodja kmetijske družbe, grof Lihtenberg nagovor, v kterim se je svitlimu Nadvojvodu za veliko čast serčno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhe v bratovſhnji ſ. Florijana veliki ſvarivni isgled! — Zhe naſhim nagovoram ne verjamete, naj vaſ ſaj neſrezha in nadloga nesavarvanih pogorelzov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poterjeni. Na novič je bilo 26 udov izvoljenih. — S kratkim nagovoram so grof Lihtenberg današnji zbor sklenili. Polšiške Toplice na Gorenskim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obhajala slovesen vhod v Parizu; cesar jo je sprejel z nagovorom, v kterem pravi, da je polke, ki so naj več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vodja kmetijske družbe, visokorodni grof Volfgang Lihtenberg so v svojim nagovoru na zbrane ude pervič lanjske obertniske razstave v Ljubljani opomnili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | razglasilo, de bojo Njih cesarska Visokost nas obiskali. Po tem nagovoru, v kterim se je gosp. vodja proti koncu tudi rajnkiga |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | rekel, de je prišel, povelje svojiga vojvoda zaslišat. Arto ga nagovori z resnim glasam: „V vsaki drugi reči bi mi bil |
| Čas je zlato (1864): | pride, ter ga s prav prijaznim obrazom sprejme in tako nagovori: »Vse prav! Gospod predsednik mi je že zastran Vas vse |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ni gledalo milih solnčnih žarkov. „Vsedi se, draga Cecilija! ” prijazno nagovorí Sira slepo sirotico; „prav gosposkih jedí sem ti danes prinesla |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zagleda ptujko, zapre bukve in je na stran položi. „Torkvat,” nagovorí ga Kromacij, „ta-le gospica bi rada svojemu očetu v Rim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zakliče Korvin in ves preplašen proč hiti. „Postoj no malo,” nagovori ga bolj rahlo. „Zadnjič sem ti dala dva sveta, kterih |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | sta po starodavni šegi. „Bodite mi serčno pozdravljeni, častiti oče! ” nagovori grof Remigija. „Prijetno je pač pod streho v gorki izbi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ona ga je ves čas terdno opazovala in slednjič ga nagovori: "Tone," prične z mehkim glasom, vender terdno in odločno, "tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | is njive domú perpeljane repe pred hiſho imel, takó le nagovoril: Letaſ je povſod veliko repe : lanjſko leto jo je pa |
| Zlata Vas (1848): | Dve stari ženici ste ga berž sposnale, ko ju je nagovóril, in rekle ste: „Lejtesi no! to je učiteljev (šolmaštrov) Ožbè |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jenjal, enoglasno poterdila, in bo po tem še mestni odbor nagovorila, da naj se sklene ž njo o ti zadevi, ktera |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nemškim jeziku , zató kér so jih tudi naši poslanci nemško nagovorili: „S pravim veseljem prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kakiga razumniga možá ali mladenča v svojim kraji poiskati, in nagovoriti ga , de pojde prihodnjo jesen v Ljubljano; zakaj, če vse |
| Robinson mlajši (1849): | hudo razžaljenim staršem, da bi za tako veliko toga nadomestilo — nagrado — povračilo imeli! Vse, ah vse bom rad voljno terpel, kar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kar je pravil Skaver, ali ne? ” Kalpurnij prav resnobno obraz nagerbanči in tako-le začne: „Jaz ne najdem razloga, da bi to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pol odperte in takó oznanjujejo zabavljivost in merčljivost. Obraz je nagerbljen po dolgim in po čez na neprijetno vižo; dolga in |
| Gozdovnik (1898): | vozove, oje proti ojesu, z verigami, znašajo sedla, ter je nagrmadijo v praznine in med kolesa vozov: vse je imelo izgled |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pobarva se črno, shladivši se zopet zadobi rdečo barvo. Glavna nahajališča zanj so Idrija na Kranjskem, Almaden na Španjskem, Moschellandsberg v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | T. = 7.5, g. = 4.5; rujavkasto-rdeč, tako zvane hiacintove barve. Glavna nahajališča imenovanih biserov so v Uralu, v izhodnji Indiji, Ceylon, Brasilija |
| Rudninoslovje (1867): | ki je z drobnimi okroglimi zrnci posuta. Opomba. Najpopolniše kristale nahajamo navadno v kakej lehkej i mehkej snovi, ktera kristale na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Menelia, ktere spomin se še v serbskih narodnih pesmih pogostoma nahaja, samo malo pokvarjeno v Lelemene. Narod je izvirni pomen pozabil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bukvah in časnikih pozvedujejo pridno, kjer se kaj hasnjivega novega nahaja po svetu. (Dalje sledi. ) Iz parižke razstave I. I. Ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zaplodile na Laško v papeževe dežele, kjer se enako pleme nahaja. Al Madžari, kakor vsi tatarski in mongoljski narodi, ki so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | listje; najade; igličnato drevje (storžnjaki, coniferae); listnato drevje; poslednje se nahaja le v novejih skladih. Okamnele živali: Močelke *) (infusoriji) se dobé |
| Zoologija (1875): | zato se tudi najznamenitiši rod imenuje provrt (Terebratula). Dandenes se nahaja le malo vrst tega roda, ali v stariših zemeljskih tvorbah |
| Stelja in gnoj (1875): | drobna rujavkasto črna prst (Haidehurnus), ki se dostikrat in obširno nahaja po bolj mrzlih krajih pod tenko mahovo skorjo, velikrat po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 193. Ako se nahaja v jednačbi neznanka pod korenjim znakom, môči je koren odpraviti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | koli ne pomagalo, nastal bi vsak trenotek prepir, kakeršen se nahaja v prirodi ( ,,v boji za obstanek“ ). Tako je bilo tudi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Zato zavisi vse od tega, da je ono, kar se nahaja okoli otroka, pravo in posnemanja vredno, in da se odpravi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da bo vredno še dalje preiskovati. Še večji razločki se nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni člen pridevajo na koncu imen |
| Rudninoslovje (1867): | le redko rjavkasta ali rumenkasta, no nikdar modra niti črna, nahajajo se v vseh barvah, svétijo se, kot steklo, nekteri tudi |
| Fizika (1869): | kdaj jih je izumil. Umetna kolesja, posebno v zvezdarske namene, nahajajo se najpoprej po samostanih, in tam je skorej gotovo tudi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | naj tukaj nekoliko naznanimo živalskih in rastlinskih vrst, ktere se nahajajo okamnele, in sicer tako da začnemo z manj popolnimi. Pri |
| Zoologija (1875): | konci knjige. Tudi prirodninske zbirke in zoologični vrti, kjer se nahajajo, pospešujejo nauk. Prvi je Linné (1768) izumil znanstveni sistem živalstva |
| Zoologija (1875): | stanovih, kamor nose hrano za svoje ličinke. Pri mnozih rodovih nahajajo se razen samcev in samic še tako imenovani delavci, kateri |
| Botanika (1875): | golim očem so vidne tiste, plesnji imenovane glive, ki se nahajajo na gnjijočih rastlinskih snovéh; v vréčih, gnjijočih in v drugače |
| Zoologija (1875): | hodilce in v grlu poseben pevski stroj. Med njimi se nahajajo izvrstni pevci in druge ptice, ki se odlikujejo živahnostjo, podučnostjo |
| Botanika (1875): | čebulam višjih rastlin, so prašne kali ali soredije, ki se nahajajo na lišajih, in pa brstki, kakoršne imajo mahovi jetrenjaki. Ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rudokope kar rušno na gori odkrivati, in spodej se je nahajal celi zaklad rude. Brez tega bi pač stala Rabeljska dolina |
| Gozdovnik (1898): | pot s toliko prepričanostjo in točnostjo, kakor bi se ne nahajal v divji pusti stepi, ampak na lepo posutej v omikani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Bevke, Blatna brezovica. Sinja in Babna gorica, ondi so se nahajali gojzdje, senožeti in njive; poleg Ljubljanice pa je bilo ob |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | je bilo 120. Težišče vse slavnosti 30. dec. u. l. nahajam jaz v tem, da zamorejo Slovenci toliko izurjenih pevcev skup |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | mladosti. Od tedaj vedno tako molim in povem Vam, da nahajam prav veliko veselja in tolažbe v takoj molitvi. « |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nur Menalia und Menilius vorkommen. „V severnoslovanskem in litvanskem basnoslovji nahajamo boginjo ljubezni in zakona: Lelia Menelia, ktere spomin se še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | visokoučeni Jakob Grimm ³). Razun gori imenovanega mitologiškega imena Menela še nahajamo druge imena na noriških kamnih, ktere opominjajo na litvanske božanstva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Shiva — Čandika — Bhavany — Baba, boginja poroda. Tudi na sekovskih kamenih nahajamo leljíno perje v družbi figovega listja, nad kterim je orel |
| Fizika (1869): | da v vseh stoji kapljina enako visoko nad dnom. To nahajamo potrjeno pri škropilnicah, pri čajniku, pri oljenki, v kterih napravah |
| Kemija (1869): | ni raznovrstnost organskih spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nam prav koristno zdi, jih v sledečem pregledu sestaviti. Tu nahajamo imena, ki na sebi nimajo posebnega pomena, kakor lapor, ali |
| Botanika (1875): | razločevati. Deblo brezkaličnic. 33 Le pri popolnijih rastlinah te skupine nahajamo steblo ali deblo. Sim spadajo mahovi, ki imajo le en |
| Zoologija (1875): | odstotke trdnih snovi, ki dadó 0,7 odstotka pepela. V scalnici nahajamo sledeče organske spojine: scanino, scalno kislino, hipurovo kislino in kreatin |
| Botanika (1875): | taka živila so staničnina, škrob, slador, olja. V ličjem staničji nahajamo sosebno kavčuk in alkaloide. Znamenitno je tudi to, da mezgotok |
| Zoologija (1875): | §. 163 in 175), same dušečnate spojine; v stanovitih boleznih nahaja se v njej tudi slador in beljakovina. Neorganske sestavine so |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de be se pobulshali. Jeſt sem rajshe othla ta perva nahdati, koker da uraſhenja te lubesne se beſſediti. 2. En modre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſ na Krajnſkim, poſebno okoli Ljubljane, Krajnja i. t. d. Nahod, kaſhelj in pluzhniza ſo vezhidel bolesni, ktere toliko ljudi saſazhijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zdravilno moč tih vrelcov, zakaj oni debelijo človeka; pečèni zdravijo nahod in kašelj ; zdrobljeni ali zmleti z sterdjo zmešani odganjajo naduho |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | močic je sicer drag, vendar gotovo pomaga. X. Poglavje. Nahod. Nahod izvira iz prehlajenja. Psi, ki so vedno na čistem zraku |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Leta močic je sicer drag, vendar gotovo pomaga. X. Poglavje. Nahod. Nahod izvira iz prehlajenja. Psi, ki so vedno na čistem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | cedi; klaveren postane in nič se mu ne poljubi. Zoper nahod je sledeče zdravilo hasnjivo: Vzemi 3 lote štupe sladkih korenin |
| Čas je zlato (1864): | ni celo leto sprememb vremena občutil, kakor drugi, ktere prehlajenje, nahod, terganje po udih ali putika lomi. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od kod ſte? “ Odgovore: „Is Harana. “ Jih vpraſha: „Posnate Labana, Nahorjeviga ſinú? “ Odgovoré: „Dobro. “ ˛She vpraſha: „Je li sdrav? “ Pravijo: „Sdrav |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na domu tvojiga ozheta? “ Mu odgovori: „Batvelova hzhi ſim, ſinú Nahorjeviga, ki je bil Abrahamov brat. ˛Slame ino klaje je obilno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bueg stuarov jas tabei prosim skues te S. S. N.N. nai ti menei utei nozhi uspanie lepu noi Klor vidati N. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tvojih dolshnoſti ſpomniti! Koljkorkrat to drago opomnizo na perſtani vgledave, naj opomni naj kaj dobriga ſtoriti: alj bo nama mozh, kakimu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shenſtuv posablivoſti ji ne ozhitati. Vender njo je hotla opomniti, naj bi v’ prihodno ne bila toljko posabliva. Shofka popròſi goſpodizhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | graben nar menj pol pavza nishati. Ker ſe ſtoriti more, naj graben po vſakih deſet zhevljov dolgoſti po eden do dva |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svetu godí. — Kogar bi utegnili stroški od mojiga svèta ostrašiti,´ naj pomisli, de je že tako vsak tem svojim po môči |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ampak na tisto stran, ki želi ljudstvu praviče dobro zagotoviti, naj bo léva ali desna. Ravno za to je potreba več |
| Tine in Jerica (1852): | dnarja pri roki nima, in de njeniga moža doma ni, naj bi tedaj jutri prišla. Pa mati in otroci, reče Lucija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in lepa paganska deklina do njegove bajte in ga prosila, naj jo prek pelja, ker ima v Hočah pri kristjanih nekaj |
| Maria Stuart (1861): | ga vzemi svoje milosti. Mortimer (poklekne z eno nogo). Bog naj živi gospo kraljico mojo, In sreča, slava naj ji čelo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so zatrobili v bojni rog in klicali tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil gospo O'Nielovo z omedlevice |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bueg nai ti mena sadesezhi sakar jas prosim. K'TRVIOMU alti tu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | uro: al zait: inu tu bras use galufije inoi plentarije? nai mene resnizo vedeti skues lubiesn inu muezh boshjo: noi skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues svoje niederlih shiuienje buerni: noi sa vierne dushe tudei nai meshe brati obievno? taku bo prov: szi si ti an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pismami inv is vsiem karse pozalam sviete tabe. dora ofrvja nai dazhries me prida nes inv spvevi nash, lvbi Gospved Jesvs |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dragv odkvpov inv venzhno srezhne stverov oh ti nabeshzhi ozha nai tabe: to militvo dopaſti inu pokri tvojo sveto roko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas srezhen dabli moja srezha vgvobozhini tega mverja biva takv nai mène o Jesvs Kriſtvs stvojo nabeshko dershino mojo srezho? al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Markvs † Lvcas † Joannes † jas N: perporozhimse nës inv vsolei vtvoje nai sva eishi jemene ozheta † Sina † Svetiga † Dvha Amem. Jas se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nabeshko dershino mojo srezho? al je mene moja srezha sekrita nai ti mene o lubi Gospved Jesvs Kriſtvs natv nedele jvrro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozieran, sedei bosh vidov ti to Figuro: to Figuro ti nai na ano tabelzo sashribati noi mejo na anam shaubernam kraji |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſpomniti! Koljkorkrat to drago opomnizo na perſtani vgledave, naj opomni naj kaj dobriga ſtoriti: alj bo nama mozh, kakimu bolniku poſtrezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhni ſlavi : Ti zheſh biti tudi varh shival. Tvoje imé naj bo povſod zheſhêno, Pa preſvétiga ta nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vode; vse to naj se pri ognji polagama kuha, potem naj se pa, kakor gôri pri pervim lepílu, počasi prideva iz |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vinam zali, meso perdeni, juho z žemljevimi drobtinami zgosti, in naj vsaj pol ure prav dobro vre. Telečji kos (šnicel). |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ložeji presojo: ali je Ana Aleksander rajnci zavdala ali ne? naj sledijo iz zatožniga pisma važniši zadeve, ki so jo zavdanja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | globoko. Ljubi pa glogje sploh globoko in težko zemljo. — Tolikanj naj bo dovelj od manjšega koristnega drevja, ktero bi utegnilo tù |
| Roza Jelodvorska (1855): | ali godi se jim prav slabo«. »No,« reče Častimir, »Bog naj se ga usmili; ti pa ljuba deklica si prav mehkiga |
| Gozdovnik (1898): | dovoli moj rdeči brat, da zinem z bledoličnikom? « »Moj brat naj stori, kar hoče. « Puščavski ropar stopi k Barahi. »Kakošno je |
| Lohengrin (1898): | plačal bo z glavó! Vsi možjé. Svobôdnik z rôko plača naj, A suženj plačal bo z glavó! Glasnik. Vi dvá, ki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſi vender ne upa moliti, ker je imel nepokojno veſt. Nar na dno je ſhel v' barko, ino ſe ſili ſpati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na vrateno ali pa na motovilo. Tako pomoriti zherve je nar losheji, nar hitreji in nar manj bres ſhkode, in satorej |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | enim smerdlivim plaiſham obdan, sa eniga noriga krala sposnan Fiat, nei ſe sgody po tvoji voli. Si vis. Aku ozheſh, debi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pred ſaboi videu, je moliu; Tranſeat a me calix iſte. Nei gre leta kelih od mene: ſe pa vunder ni tega |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | en piſhkou, inu prasni oreh. Aku pa mi Boga imamo, nei ſe zhes nas zeli ſveit vsdigne, ſe nimamo bati. Koker |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | bod' nebeſhki kruh, K'dir s'Nebeſs ſi oteu priti! Nei pride zhes naſs tvoi Duh, |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Nei tu svoju vſe preda Tistu bogim resdeliti, Sebe pa nei Bogu da. Nei divishtvu vſel dershy. Svojo volo sataji. Të |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ta druga h'obhaylu. 1. J JESUS! zhistu Boshiu Jagne, Nei ſe tvoju ſerze h'nam s'Milostjo, no gnado nagne |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Syn! ti Boshiu Jagne ! K'dir grehe jemlesh od nals, Nei ſe tvoju ſerze nagne |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | pride No od ſmerti reiſhi naſs, Nemu ſe vſa zhast nei snide. Hoſana poimo povſod, Hvalen bodi ta Goſpod. Ta shest |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vinu, shganu vinu, mediza, inu jabuzhnekov, al hrushov moſht. Gobe, nei bodo kar sa ene ozhe- |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta umasani mosher, ga pokashe sheni, ter pravi dershi glavo nej ga resbiem, ſe sazhne jokat, inu proſſit, de bi ij |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | K' toj Zhaſti sdej, jenu uſselej, Skus tojga ſvetiga Duha, Nej ſe derſhe uaſhiga Serza, De bomo shiveli jenu ſe sadershali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | škodje. Spridena klaja kakoršna si bodi je živini škodljiva ; zató nej kmetovavec tudi vedno na to gleda, de se taka živini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | morate pozimi vodo iz merzlih studencov, vodnjakov in korit dajati, nej stojí škàf z vodo nekoliko časa v hlevu, de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kér so v njegovi fabriki izdelani paramenti posebno stanovitne farbe; nej bo zlató in srebró pravo ali pa le takó imenovano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | večidel poparjeno pičo, pomíje i. t. d.; pri ti piči nej pa kmetovavec nasproti na tó pazi, de ni prevroča, zakaj |
| Divica Orleanska (1848): | Po vas, očete skerbne koliko družín, Možove koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje in britke solze, kakor so |
| Divica Orleanska (1848): | je razodela svôje. Umreti hočem strašnih muk, in duša Deležna nej zveličanja ne bode, Če čista ni, gospod, krivice vsake! Dünoa |
| Divica Orleanska (1848): | hranila za sebe? Daj! Proč verziva nepotrebni lišp Življenja tega! Nej ti žlahten bom Odrêčenja izgled in poterpljenja! |
| Mineralogija in geognozija (1871): | le v starih skladih; lilije; palme, debla, sadje in listje; najade; igličnato drevje (storžnjaki, coniferae); listnato drevje; poslednje se nahaja le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | znamnje biti, da kraljica visoko spoštuje Espartera, ki je sicer naj bolj pomagal puhlo vlado prekucniti, potem pa tudi s krepko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je lahek in dosleden (folgerecht), posebno pa zato, ker je naj bolj razprostranjen med Slavjani, ki z latinskimi pismenkami pišemo. Sedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pregledal in ga nekdanjemu primerjal. Sej tak pregled se zdaj naj bolj spodobi o prestopu iz starega v novo leto in |
| Roza Jelodvorska (1855): | uboziga dekliča v resnici skerbna, in blagostanje svojih mi mora naj bolj pri sercu biti«. Vrata so bile le priperte; luč |
| Roza Jelodvorska (1855): | je vse terpljenje voljno prenašala, kjer ni zamogla do zdaj naj bolj uboga kmečka dekla obstati, ona z nebeško poterpežljivostjo ostane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | razširila v Švajco, kjer so se je v kantonu Lucernskem naj bolj poprijeli in sicer tako, da celó od tistega kraja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Vsi odlikujejo se po stanovitnem ponosu, ki ga Rusi naravno naj bolj kažejo po gizdosti in zapravljivosti In se Imenujejo „Slavence |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da bi ravno ta dva stanova, ker ju kolo časa naj bolj tira, mogla ostati v svojih delih in opravilih pri |
| Botanika (1875): | tista tla, ki so vsled svoje kemijske spojbe ali zveze naj bolj ugodna žitu, kakor n. pr. na zraku razpadla lava |
| Robinson mlajši (1849): | tude z dobro vestjo ino kmalu prisvojiti smel, česar je naj bolje potreboval, ino tem ljudém, ako bi keda drugoč prišli |
| Kuharske Bukve (1799): | to ſe dęne eno libro kuhaniga, inu kar je mogozhe narbol ſuhiga ali odzejeniga, inu ſkusi ruto ali ſito pretlazheniga graha |
| Kuharske Bukve (1799): | miso. 252. Méſhana ſalata, ali smeſa. Naberi sęliſha, katire ſo narbol perjętne, poſtavim: kręſha, kìſliza, koperz, melíſa, petrov kluzh, inu take |
| Kuharske Bukve (1799): | je potrebna ſkôpa roka, nesmôtena glava. Morſka zherna ſol je narbol ſlana, bela majn, kûhana ſol narmajn; tę je treba vezh |
| Pozhétki gramatike (1811): | podſébka, kir jé bil imenvaven per djavnimu glagolu. To nam narbol kashe isgled. Le chat mange la souris. La souris dénem |
| Pozhétki gramatike (1811): | POMNJA. Opomnimo mladenzhe, de narbol ſlovézhi natiſkavzi ſo nékaj let leſem sazhéli prenaréjati pravpiſmoſt in |
| Pozhétki gramatike (1811): | vun vershemo, vzhaſi med druge beſede vmeſ mézhemo. Tukaj imaſh narbol navadne medméte ali ogláſe: Sa veſelje: Ah! Bon! a! dobro |
| Pozhétki gramatike (1811): | pa, de ſe ſmémo dershati tiſte ſhege, ki nam je narbol vſhézh. Sploh je réſ, de te novíne ſo pravpiſmoſt in |
| Pozhétki gramatike (1811): | Isréka ſranzosſkiga jesika je po ſvoji naravi derézha, tedaj bi narbol ſtranpotno bilo, ako bi kdo ta jesik potésal ali vlékel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa dela, kar hozhe in hlazhe noſi. Tretizh bo „pravda narbol ſkusi njo doblena, sakaj nje jesik „je smiraj na mokrim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi poſlednizh blago tako dobili, kakor ſe je tiſtimu narbolj sdélo, ki ga je isdelal, zhe je ravno kupez lepſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mi, ta je sa ſvojo shivino ſtoril, kar je bilo narbolj tréba. ” „V drugim délu tega piſanja, ki bo po pervim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo med borſhtmi nive, vezhi del od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga zherva ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe sna eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi lizhno isdelanje hozhete iméti in ljudi poiſkati snate, ki narbolj po vaſhi volji delajo. — Kako pa ti delavni , vedno v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi čebelice, ktere o lepim vremenu, ktero je rodovitnosti dreves narbolj vgodno, neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah možkiga |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Hirlanda, dobra duša, je na vse pozabila, desiravno je Gerarda narbolj krivca vsiga mislila, pa daljno sumničenje se ji je greh |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vkrasti; rekla sta, de je vselej tisti narboljši, kteri je narbolj težek. Tehtala sta tedaj panj za panjem, in ko do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dober sad v naš kraj prišel, mu je gotovo tisti narbolji primérjeno ime dal, ki ga je korún imenoval. Pa brezbrojno |
| Sacrum promptuarium (1695): | glave puli, jo gori vſdigne, ter jo ſazhne troshtat kakor ner ble je ſnal, inu vejdilij ali ona vſeskuſi je diala |
| Sacrum promptuarium (1695): | vezh nebo hotel mene imeti: Soldat samerka kej jo zheul ner ble tishi, pravi sakaj nikar vſaj nej ſte she taku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lahko drevje ali germovje, ktero je njihovim potrebam in zemljiščem najbolj prikladno ali vgodno *). J. Š. Tudi pustota se dá v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Potem odkoplji zemljo od tertnega debla, ter ga, kjer je najbolj okroglo, odreži ali odžagaj, ali v zemlji ali koj nad |
| Fizika (1869): | imenuje to orodje. Na Francoskem in v učenih knjigah se najbolj rabi stodelni Celsijev toplomér, na kterem je dálja med lediščem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | trije oddelki. St. Kasijan v Tirolih, kjer so taki nasadi najbolj znani, je prvim dal imé. V naši prerezi, ki smo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Po Slovenskem so jako razširjeni, na Kranjskem menda med vsemi najbolj Werfenski, Guttensteinski in Malinski skladi, zato se hočemo ž njimi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dikotylnih pa še pogrešamo. Živalstvo zastopajo, kakor smo že omenili, najbolj pogostoma korale in mehkuži; dalje se dobe skorjuši, žuželke, ribe |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tudi limbar ravno takó lep kakor roža. Meni se obé najbolj dopadate; a vse druge cvetlice niso nič vredne. “ Anica pa |
| Botanika (1875): | ne bomo toliko popisovali rastline, ampak večidel le povedali tiste najbolj imenitne izmed njih, ktere so v obrtniji, v zdravilstvu, v |
| Botanika (1875): | naše potrebe, se vé da, mnogokrat imenitneji kakor njegovo seme. Najbolj imenitne vrsti plodov so sledeče: 1. Storž ali češarek (strobilus |
| Pozhétki gramatike (1811): | kakor bi rékel trikrat) al le plus al la plus, nar, naj, pre. Paris est une très belle ville. Paris je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ko ſo jih nekaj novi sidarji pri popravljanji in bélenji, nar bolj pa podobarji ali pildhavarji ſpazhili, ker ſo savoljo nevednoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Med drusimi notrajnimi pomozhki ſe je ſolnitar s kafro sméſhan nar bolj iskasal. To je tako: Vsemi ſolnitarja v ſhtupo ſtolzheniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v gnoj sakopamo, nar raji v konjſki gnoj, ki je nar bolj vrozh. To vémo ſtoriti, pa vender ſhe ktéri odleti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pesništvo poskušati , kar mu tudi ni slabo od rok šlo. Nar bolj spomina vreden pa je njegov popis nekiga izmišljeniga kraja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | skledam so nekoliko podobne. Mina. Ktere pa Oni za temi nar bolj obrajtajo ? Zdrav. Per majhnih kmetijah so lončene nar bolji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stan, in res je , kar pregovor pravi, de slaba pokveka nar bolj veka. Take krevlje ne vedó , kaj de bi počele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | oznanijo, ktera šola bi bila po tem namenu tega darila nar bolj vredna, de bomo to reč presodili in nar bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | darila nar bolj vredna, de bomo to reč presodili in nar bolj potrebni šoli Novice pošiljali. — Taki lepi nameni so velike |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | g. Ambrož izvoljen za to, ker so njemu mestne zadeve nar bolj znane, v kterih morata župan in njegov namestnik dobro |
| Valenštajn (1866): | i vidnoj britkostijo, začne se zelo tresti i hoče omedleti; Najbrunška gospica skoči k njej in jo v roke vjame. ) |
| Domen (1864): | hotel dati Anke eni pak so zopet terdili, da, je najberž v vodo skočil in v jezu vtonil. „Zakaj", tako so |
| Domen (1864): | umerla malo od slabosti, malo pa je zmerznila v mrazu. Najberž jej je slabo prišlo, vsedla se je, in zadremala za |
| Žalost in veselje (1870): | je zdelo potrebno. Gospodar, ki stanuje v tej koči, je najberž poglavar kake roparske druhali, ki se je ustanovila v tem |
| Žalost in veselje (1870): | kraju, zapové poveljnik obstati, potem pa zdirja sam v mesto, najberž, da bi sklenil kako dobro kupčijo pri mestnem poglavarji. Nemirno |
| Žalost in veselje (1870): | kup dreves, skozi ktera je sijala lučina svitloba. "Tukaj so najberž lope sužnjev," pravi Tomaž, "poskusimo, nemara bodo ti černi siromaki |
| Žalost in veselje (1870): | dve milji odtod je veliko močvirje, kjer raste visoko bičevje, najberž zanaša tjekaj svoj rop". "Ker ste ga že dvakrat lovili |
| Žalost in veselje (1870): | po strelu, da so Evropejci blizo, pa strah ju je najberž tako prevzel, da nista imela časa misliti na vernitev in |
| Žalost in veselje (1870): | ni dobro preveč govoriti, česar se je že mnogokrat prepričal. "Najberž je ta tudi kakov ropar", mislil si je, "in ko |
| Žalost in veselje (1870): | I., po zavidljivosti svojih sovražnikov je prišel v ječo in najberž so ga potem umorili, ker ničesa več nismo zvedeli o |
| Robinson mlajši (1849): | odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko je jih mleko jel, celo najberže tude maslo ino sir iž njega delali. Kako bi vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so meni zgodbe teh krajev znane, je bila imenovana vojska naj berže mongolska ali tatarska, preganjani kralj pa vogerski kralj Bela |
| Nekaj iz zgodb in šeg Lapljano... (1854): | se jame, v katerih so se pri tacih priložnostih skrivali. Naj berže so pa to stanovanja, kakoršne si prebivavci Kamčatke še |
| Robinson mlajši (1849): | Morje je je najberžej pogôltlo. Ko je Robinson na to pomislil, čudo da v |
| Gozdovnik (1898): | da sta mahoma izpoznala vrednost življenja ter sta se kar najbrž poslužila nepričakovano danega dovoljenja, da se smeta odstraniti. Diaz se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ravno tako navpičlo s časam ko meni, bi me že narberž bili izpolnjenja moje obljube opomnili. Kako de je pri nas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sim s svojim svétam bil vmés dregnil, zakaj sicer bi nar beržej Vašiga zaliga sostavka ne bilo na dan , kteri poterdi |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | meni znan, in kterega zdaj prav za prav ni več. Najbrže je ta ministerski ukaz imel v sebi tista načela, ki |
| Kemija (1869): | po steklenicah in kupicah, pravimo: da oslepé. Take posode se najbrže očistijo, ako va-nje vlijemo malo solne kisline ali pa jakega |
| Stelja in gnoj (1875): | letih novo obletelo listje pograbi in staro pokrivalo listja pusti, najbrže to drevesni rasti ne škoduje; sploh utegne prav biti, ako |
| Fizika (1869): | tlakoméra? Nič druzega, kakor popolnoma prazen prostor, kteri se po nájdecu tega poskusa imenuje Toricelli-jeva praznina. Da bo tlakomér dober, ne |
| Fizika (1869): | potopi na dno. 91 Iz prejšnjega razviti in po njegovem najdecu Arhimedovi imenovani zakon se glasi: „Vsako telo, v kapljino potopljeno |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſedemnajſt lęjt iſhem. Shush. Shęntani tat! na zęſti je bil najden. Matizh. Sgublén, Goſpod shlahtni , inu vkraden ſim bil, zhe ozhejo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je supet oshivel, inu on je bil sgublén, inu je najden. Inu ony ſo sazhęli dobre vóle biti. Njegóv ſtariſhi ſyn |
| Kemija (1869): | na pr. svinca neznan, dočim bi bila njegova specifična toplina najden = 0.031, onda mora 3.2 podeljeno s 0.031, dati ekvivalent svinca |
| Kemija (1869): | Nitrogenium; N = 14, gostota = 0.976. 1 liter vaga 1,25 grama; najden leta 1772. |
| Botanika (1875): | na Francoskem, tedaj pred 600 leti, in zdaj spet tedaj najden, je vsejan v zemljo vendar še kalil. Tudi je kalil |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prepričati, je-li kaka naloga prav razrešena, treba le poskusiti, ali najdena vrednost neznanke tudi res pogojem naloge zadostuje. Primeri. 1.) Katerega |
| Najdenček (1860): | lastnika najti. — Sklenil sim tadaj po mogočnosti previdno ravnati in najdene dnarje prav dobro shraniti. Vesel in hvaléžen sim stisnil Mignona |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | hudodelstvo tistega dné. Vse se je veselilo zgubljene, pa spet najdene ovce. Še enkrat milo pogleda Neža za slepo devico v |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Škoda? Previsoke obresti in odiranje ljudij? Goljufanje? Krivica? Ali si najdene reči za se ohranil? Ali si se udeležil krivičnih dejanj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mertvih naſhli; takó ſo bili tudi sajzi od tozhe ubiti najdeni. Shaloſtno je viditi, de ni isrezhi, njive ſo kakor, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sv. Štefana v fari sv. Jakoba v Doli na Štajarskim najdeni bili. Prosili so gosp. kaplan, de bi se Jim po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | Titusvillu v Pensilvanii so viri globoki 590 čevljev. Navadno tlači najdeno olje plinova peza v razpoklinah, da ne more kviško, vendar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v borni obleki stoji tukaj, na rami izgubljeno in zopet najdeno ovco. Njemu na straneh stojita človeka, ktera je poslal, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prav razrešil, treba le neznanko v dani jednačbi zameniti z najdeno vrednostjo ter izraza na obeh stranéh skrčiti. Razrešil si jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſpalo ta grosna tozha pobila, kér ſo jih povſod mertve najdovali, slaſti vrabze pod drevjem, ktérih ſo veliko od naſhih ſoſedov |
| Gozdovnik (1898): | in Zlata dolina je posest in last Tiburcija Areljana, sina najditeljevega. »Ako je Tiburcio sam pri vas, naj se pokaže! « Fabij |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v Aziji pridobil, kjer mu je vlada pobiranje davkov v najem dala. Po vseh prostorih so bila pregernjena tla s persiškimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | zato , ker ga nima in ima kako posestvo le v najemu (štantu). Zdaj je Francoski minister poljedelstva sklical komisijo, katera prevdarja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | stopila narodna večina mestnega zbora. Naši gospodje pregledavajo pogodbo o najemu posojila, pretehtavajo pogoje, štejejo imetje, na kratko: preiskavajo temeljito vse |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | drugi delajo po vertih, pa s tako marljivostjo, da nobeden najemnik takó. Včasih pridemo skupaj, da pojemo lepe, poštene pesmi ali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | merli, od králjeviga perviga ſinu do perviga ſinu nar manjſhiga najémnika. Tudi vſa pervenſhina shivine zerka. Vſi. preſtraſheni púhnejo kralj ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | viden dobiček vam donašala, premoženje bo rastlo, otroci, družina in najemniki bodo rajši na delo šli in z veseljem delali, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sveto vero vtiče, med dohtarjem sv. pisma in med kakim najémnikam, ali kakor pri vládarstvu med visokim poglavarjem in med kakim |
| Žalost in veselje (1870): | nego še veče tuge in britkosti. Anton je pošiljal vedno najemščino najinega posestva, ali kaj ta malenkost tukaj v Ameriki! Sama |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | njega, po katerem me prosi, naj odpovem stanovanje in plačam najemščino do konca meseca, njegovo robo pa naj pošljem za njim |
| Ljubljanske slike (1879): | precéj odločno. Največ veljá pri njem tisti, ki natančno plačuje najemščino; tak je poštenjak, naj denar jemlje kjerkoli, in če ga |
| Ljubljanske slike (1879): | streho ljudi, ki nimajo svojih hiš, in od teh vlečejo najemščino – kar je zá-nje dobro, ker bi jim brez tega hiše |
| Ljubljanske slike (1879): | bi čakal v svoji sobi vseh gostačev, da mu prinesó najemščino; so tudi nekteri tako prijazni, da sami splezajo v drugo |
| Ljubljanske slike (1879): | gostači. Posebna njegova lastnost je, da hrepeni vedno više – z najemščino, ktera se mu ne zdi nikdar previsoka. V računstvu je |
| Zvezdana (1883): | bajè ni mnogo, kajti potrpljiv je z menoj in z najemščino, da mu Bog povrni, in kar reče in obljubi, je |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ter ne dela škode niti mestu, niti meščanom; za obljubljeno najemščino, ki jo je plačal šele konec leta, časih pa tudi |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | se je držal tako strogo pogojev, pod katerimi je prevzel najemščino, da je terjal pristojbino celo od onega lesa, ki ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zamogla ena šolska stanica (učilnica) napraviti ali pa saj v najemšino vzeti. Povsod se bo pa tudi dobil navadni ukazan groš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | golòto obvarje dežja, burje in snega, kadar se do sitiga najé, napije in naspi: ga vunder še nekaj draži in mika |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zapisano: „Kdor za reveže ne vé, Vreden ni, da se najé. “ 52. Ričet. „Ričet pa je premalo zabeljen,“ djala je zberljiva |
| Zlatorog (1886): | krví njegóve »Triglávska roža, čárobno zelíšče. »Te rože kozel ránjeni najé se, »In hípno zdrav je, kakor bil popred je. »Zató |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ga je hlapec za sveti večer umetno napravil. Kmali se najemo. Jaz se k ptujcu obernem pa mu rečem: „Sedaj, stric |
| Zlata Vas (1848): | in ga s svinčenim sladkoram sladíl; vsako nedeljo je godce najél, de so mogli prav okrogle gósti. Pa od dva in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kraj domorodne pelja. Hlapec, ki sva ga za tisti dan najela, konje na vso moč naganja, in ker še zaveril ni |
| Genovefa (1841): | je Golo pozhernil; takó je Golu piſal. Morivzi ſo she najéti. Glavo vam morajo odſékati. Gotovo je takó. Sama ſim ſliſhala |
| Zlata Vas (1848): | jutra do večera pridno delali na svojim polji ali pa najeti pri sosedu. Kadar je kerčmar Vampnek ob nedeljah prazne klopí |
| Zoologija (1875): | tako majhni, da njihove ličinke živé v metuljih jajcih. Velikanski najezdnik (Pimpla manifestator) je črn, 3 cm. dolg, sveder je pa |
| Zoologija (1875): | cm. dolg, sveder je pa še daljši. Nadalje so pravi najezdniki (Ichneumon) kojih je 300 vrst, in pa brakoni (Bracon), ki |
| Zoologija (1875): | Pleme najezdnikov (Ichneumonidae). Njihove ličinke zajedajo druge žuželke, zlasti gosenice in s |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se pač režala? ” „Tebi. ” „Zakaj meni? ” „Ravno sem mislila na najin zadnji shod na temle kraji in kako si se samega |
| Oče naš (1885): | životu. Ménart, rečem ti, da to pride od tod, ker najin fantek še ni prejel svetega krsta, ko je vender že |
| Oče naš (1885): | mogoče, da naji je Bog tako obilo obdaril! Ménart pomisli, najini sinček je krščen — in toliko denarjev! Oh, Ménart! kako sva |
| Oče naš (1885): | tako bogat, zakaj naji hoče ubožna narediti? Najino bogastvo je najini otrok! “ Te proste, jasne, iz maternega srca izvirajoče besede so |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Nekaj posebniga je najni pogovor vkončalo. 4. Glejte ga pjanca! zvernil je. Komej sva |
| Deborah (1883): | vendar lepša. To je osobit blagoslov. Jakob (počije). Da bi najina bila, Rozka! |
| Tiun - Lin (1891): | je neprenehoma naprej. Dobro je moral vedeti, kako nevarna je najina pot. Ali je tako dobro poznal stransko pot, ali pa |
| Divica Orleanska (1848): | vidle in visosti, rekle bove: To je Jovana, to je najna sestra! Luíza. Jez, dokler je ne vidim, ne verjamem, De |
| Divica Orleanska (1848): | ta mogočna, ki se orleanska Divica imenuje, res Jovana – Zgubljena najna sestra bila bi. (Popotnica se bolj in bolj bliža. ) Merjeta |
| Blagomir puščavnik (1853): | prijaznost, in da bi tudi unkraj groba terpela, naj se naj na otroka v ljubezni zedinita in vzameta, da bota tako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi prihodnost preteklost postala. Le zvesto in terdno se derživa najine pogodbe. Tebi je dala natora veliko sebičnosti in zvijačnosti, mene |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | rotil je in preklinjal viteza. „Ta grozovitnež edini je kriv najine nesreče. ” Stari grešnik Lupo ni hotel spreviditi, da je le |
| Oče naš (1885): | ves vesel: „Barba, dobro se odseda! poglej najino čedno hišico, najine lepe krave in še celo najinega fantka, najinega Nacka! Barba |
| Robinson mlajši (1849): | ino k ostrovu s hérbtom obernen bil; dobre môti, Petek najne béde bô berž konec! Jedva je to povedel, je ladjica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v vsakem trenutku; oj bati se je, da ne bi najne bajtice vzela; gorje nam ubogim siromakom! “ Tako govori Jela, ženka |
| Oče naš (1885): | poglej najino čedno hišico, najine lepe krave in še celo najinega fantka, najinega Nacka! Barba! ali si še kaj želiš? “ Barba |
| Oče naš (1885): | čedno hišico, najine lepe krave in še celo najinega fantka, najinega Nacka! Barba! ali si še kaj želiš? “ Barba se je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tvojega jetnika. ” „Vse dobro, pa kaj ima opraviti jetnik pri najinem ženitvanji? ” „O še veliko! ” „Kaj nek? ” „On ne sme umreti |
| Oče naš (1885): | dober namen, kakor vi pravite? ali hoče svoje bogastvo po najinem sinu pomnožiti? Sami poznate Naceta, kakošen da je. Ni ubožen |
| Ferdinand (1884): | bode vže tako storil, da bode tvoja prijateljica še odgojiteljica najinemu otroku. « Slutil je, da tudi sam ne bode, več dolgo |
| Blagomir puščavnik (1853): | midva v roke seževa in se zediniva, tako so tudi najne serca v ljubezni in prijatelstvu zedinjene. Nič naj ne loči |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | letati morem; tu imam s svojim možem gnjezdo in vsi najni mladiči so se ondi izlegli. Se ve, da so ljudjé |
| Oče naš (1885): | domú prišel in jo prijazno pozdravil, „Ménart, jaz si z najinim fantkom v tej sili in nadlógi ne vém pomagati; ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gre najnim delam; ta pa ni nizh hudiga ſtoril. “ Potlej je Jesuſu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | postaneš njegova žena, bodo pa že zadosti, da midva uravnava najino reč. Ko si rekla prej, da sem se spekel, si |
| Oče naš (1885): | Ako je mož tako bogat, zakaj naji hoče ubožna narediti? Najino bogastvo je najini otrok! “ Te proste, jasne, iz maternega srca |
| Oče naš (1885): | preselil, je rekel ves vesel: „Barba, dobro se odseda! poglej najino čedno hišico, najine lepe krave in še celo najinega fantka |
| Oče naš (1885): | sili, ko sva bila čisto ob vse denarje, zopet vse najino bogastvo nazaj dal? “ |
| Blagomir puščavnik (1853): | serca v ljubezni in prijatelstvu zedinjene. Nič naj ne loči najno prijaznost, in da bi tudi unkraj groba terpela, naj se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na kraji, na meji laške dežele stojí. Krajnci smo tedej nar krajni rod ene matere, eniga naroda, ki se že od |
| Sveti večer (1866): | ljubezen do rednikov Vas izgovarja. Pa saj je ravna pot najkrajša'. Prašal sem potem svetovavca, kaj je ž njim knez govoril |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | veljata 9 1/2 gl.; koliko velja 1 m? 26. Poišči najm. sk. mnogokratnik števil a) 6 in 15, b) 12 in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | c) 16 in 24, d) 20 in 25. 27. Poišči najm. sk. mnogokratnik števil a) 4, 5, 10, 12, 15, 36 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | samo zavoljo tega obrtništva. Trštvo s petrolejem donaša veliko dobička, najmanj 25 odstotkov ali procentov. Da se čedalje pridnejše po olji |
| Kemija (1869): | more meriti. Dušec ima sploh malo sorodnosti do drugih prvin, najmanj pa do kovin, zato komaj vémo za kako spojino duščevo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | stréh. Zemlja, ki se dela iz sprhnelega peščenca, je skoraj najmanj rodovitna, ker mu kalija, natrona skoraj popolnoma manjka in vlage |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | neumno ravna pač človek, kateri za take zveste prijatelje ravno najmanj skerbí. Iščite vselej samo to, Kar snedel červ nikdar ne |
| Botanika (1875): | ga vzeli iz grobov Egiptovskih piramid, in ki je bil najmanj 2000 let star. Poljedelstvo. 113 Presegalo bi meje, postavljene tej |
| Stelja in gnoj (1875): | da povsod tam po deželi je živina najsnažniša kjer se najmanj stelje porabi. Naj le kdo popotva po deželi, kakor jaz |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | V tej zmešnjavi se naenkrat odpró vrata, in grofica — zdaj najmanj pričakovana — stopi v izbo. Rana grofa ni bila tako nevarna |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | delih najmanj 37·7 največ 82·4 delov alkohola. vino najmanj 99.3, največ 195.5 žganje najmanj 495.0, največ 770.0 Imamo sicer |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | sestavil fizijolog Rosenthal to-le tabelo: pivo ima v 1000 delih najmanj 37·7 največ 82·4 delov alkohola. vino najmanj 99.3 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pšenico, režjó, ječmenom in ovsom, se za seme vsako leto naj manj potrebuje 54 milijonov vagánov (mecnov) žita. Če pa se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | teh tako černo večkrat popisane kot Amerikanci od Španjolov — so naj manj se udeležile evropejske omike, overane po jeziku , nravnosti in |
| Tiun - Lin (1891): | so se začudeno pogledali, pa jaz se za to ni najmenj nisem brigal. Če sem se s tem tudi hudo zameril |
| Robinson mlajši (1849): | k čemu biti, sta morala bar tri lakte globoke ino najmenje štiri lakte široko kopati, ino dolg je gotovo osemdeset pak |
| Tine in Jerica (1852): | vari. Kaj se pri izrejenju narpogostiši opusti, in bi se narmanj opušati smelo. Jerica je od svoje matere pravo bogaboječnost podedovala |
| Tine in Jerica (1852): | je mogel tolažil. „Naši posli, pravi, se čez jed gotovo narmanj smejo pritožiti. ” Jerica. Jez tudi ne vem, kako bi jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſakimu mlatizhu snane, ſo té le: 1. Butiza mora biti nar manj devét peſti dolga , dober pavz debela , in nekoliko ſhibka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar manj en čévelj široka, ne pa čez tri palce debala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 17. Vſe to je tréba dolgo zhaſa s njim ſkuſhati; nar ménj 4 ure. 18. Oshivljenimu je pa tréba pozhítek dati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je nar boljſhi, ktero ima nar vezh zukraſtih in ſmolnatih, nar mènj pa meſnatih rezhi. Staroſt, obdelovanje , semlja, vreme, kraj, ſolnze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odtezhe. Na deſet do petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben nar menj pol pavza nishati. Ker ſe ſtoriti more, naj graben |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | postrežbe potrebuje, predenj doraste in kej dobička da. Žrebeta moramo nar menj tri léta kermiti, predenj je za vprégo, — in jez |
| Zlata Vas (1848): | Od vaših krav imate malo prida. Krava mora v létu nar menj petdesét do sto goldinarjev dobička dati. Ako me hočete |
| Zlata Vas (1848): | hočem to razodeti. Povejte tó tudi drugim, ki imajo krave. Nar menj štirdesét do pedesét krav mora vkupaj biti, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ne prodajajo solí na drobno, temuč le na debelo, po nar menj pol centa, in v prodajni ceni je že davk |
| Robinson mlajši (1849): | da ga on iž nje iztergne. Izguba korablja mu je naimer učinila, da je pal — postradnol — bankerot bil. Stanislav. Kaj je |
| Robinson mlajši (1849): | ino se koj — hitro k delu na pravil. Nasekal je naimer mnogo stromkov ino poleg jeden druga tako gosto v zemljo |
| Robinson mlajši (1849): | nesta nalezla, ino kar bi jima vemdar groznu koristno bilo, naimer nekoliko železnih lopat. Petek jih je sicer iz terdega lesu |
| Robinson mlajši (1849): | po peteh mesecih zaradoval, ko je dvanajstkrat toliko nažnol nažel, naimer štiri mere žita, dvanajst mer ječmene, ino šest mer grahu |
| Robinson mlajši (1849): | kmalu na breg bežal po različne nastroje — orôde za kopanje, naimer po polževe lušine, ino ploske ostre kamene; pak sta se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poleg Maribora, že več let svojo répo bolh varuje: on najmer repico, kedar se bolhe prikazujejo, z ječmenovimi plévami, kakoršne po |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | krei zhier sta 2. pota krishama †† noi tam pokopliga inu naiga 3. petzhe inu ta ttezhi petek poidi bosh vidov dabo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | od davkov in v kterih davkih bi bilo kmetiškimu stanu nar poprej polajšanja vošiti, pri kterih pa po pameti kaj pozneje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Vilički v Galicíi, — ali pa z rudníno ali perstjó zedinjeno nar poprej v vodi rastopé ter slano vodo v velikih kotlih |
| Sacrum promptuarium (1695): | enu ſrezhnu novu lejtu imeli, ter yh sazhnem vun deliti. Ner poprei ſim dolshan novu lejtu dati tem viſoku zhaſti vrednem |
| Sacrum promptuarium (1695): | de cœleſtibus negotijs pronuntiandi habet poteſtatem. Satoraj ſe ſpodobi, de ner poprej bom Mashnikom dal sa nouu lejtu en fazonetel, inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Moi; vierni Criſtian. Kier bosh ti tu velko devo sazhev naiprei ſtori ano pravo Spueved al pokvero inu taku podi Kboshjei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teſtemi dnarmi storiti katere bosh ti skues te molitve saduebou: naiprei ti morash varieti, da Bueg guishno sakateromi pomaga: kader boda |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | drujemu ludem knuzi h' trezhiomi viernam dusham h' pomvezhi Sedei naiprei se sazhna an Rezept od S Korone Sashazemigniti merkei perpravo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sboshjo gnado jas vse moram storiti je S. Pavli diav. Naiprei an vësok noi svet Shegen savse sovrashenzhe dushne noi talesne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | † JESUS † Maria † JOSEPH † CASHPAR † MELHAR † BOLTESHAR. Naiprei stori pradse 3 Krishe † † † ksazhomov krishi rezi v jemeni boga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Shebranje: dase ti morash sa anega tavarharja perbuegi noter udinjati nai prei ti morash h' spuevedi noi k' obhaili jiti noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ludem noi shevini pomagou od gifta? al ozhash ti ventuati naiprei ti morash jemeti is- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mash ti rad inu volnu poagati po nia pegerenje: Naiprei te jas prosim o S. inu vsoko hualani nabeshzhi Firſt |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nekoli narezi pashe tu samerkei kader bodash nabritofe dati morash nai prei dushe pogriesati taku jas vas dushe pogriesam skues boga |
| Robinson mlajši (1849): | vlažno zemljo prišlo ino se z zemljo prekrilo. — Robinson je najpervle toliko železnih žrebljeh — zôbi skul — skoval, kar je mislil, da |
| Fizika (1869): | vode in kislin, ker postane po dotikanji kovine z vodo najpoprej električna napetost v atomih teh teles, ktera ima za nasledek |
| Fizika (1869): | je izumil. Umetna kolesja, posebno v zvezdarske namene, nahajajo se najpoprej po samostanih, in tam je skorej gotovo tudi živel tisti |
| Fizika (1869): | 126., razdeljena na 80 enakih delov. Tako je toplomér razdelil najpoprej Réaumur (čitaj: Reomir), in po njem se še dan današnji |
| Zeleni listi (1896): | ljubi Bog ustvaril, najpopolniše telo. Začne kazati torej svoje umetnosti. Najpoprej spleza hitro kot blisk vrh strelovoda; na to se jame |
| Rudninoslovje (1867): | pr. z vinskim cvetom, kaménim oljem itd. Tu bi morali najpopreje določiti, kolikrat je vinski cvet ali olje teže ali laže |
| Robinson mlajši (1849): | Stanislavek, kako dostikrat krivično ravnamo, če koga na naglem zasramujemo. Najpred se móramo na njegovo mésto vmisliti, ino potle se prašati |
| Robinson mlajši (1849): | ne môre dobro zdelati, zato kér se ž njimi morajo najpred velike grude razdrobiti, da bi vsejano séme v vlažno zemljo |
| Robinson mlajši (1849): | troho tako rad, kakor rad ti jo podavlje. (Sodnik! presodi najpred to le: (Sodnik! presodi najpred to le: |
| Robinson mlajši (1849): | ti jo podavlje. (Sodnik! presodi najpred to le: (Sodnik! presodi najpred to le: |
| Robinson mlajši (1849): | razdren. Te je s sam sebo sklepal, kaj bi le najpred odsod vzel, ino dolgo se ni mogel razmisliti. Zdaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | samo povemo, da taka razmočila navadno rabimo v gotovem redu, najpred namreč vodo, potem solno kislino, potem solitarno kislino in na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lahko naredijo. Artesiški vodnjaki. Po grofiji Artois, kjer so jih najpred delali, imajo ti vodnjaki svoje imé. Kdor je izveden v |
| Genovefa (1841): | podá in rêzhe: „Dobra moshá! Vama ſe imám sa Bogam naj pred sahvaliti, de s ſvôjim otrokam ſhe shivím. Ti, ljubo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zori mesca velicega serpana. Zernje ima terdo kožo, in se naj pred kuho v vročem lugu malo časa namaka, da koža |
| Avguštin Océpek (1860): | mogel čevlje dobro odergniti. Ko sva stopila v svetišče, so naj pred zapahnili duri, potem so obrisali prah z omare, na |
| Dragojila (1864): | se možu spodobi, sklene iskati s zvijačo — pridobiti si hoče naj pred zaupnost tolovajev, ž njo pa priložnost rešitve. V Carigradu |
| Maria Stuart (1861): | Leicester. Povejte mi najprej, kakó je to, Da tako je na sercu vam nesrečna |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | nič povedal, ampak otroka naj bi jo iznenadila. Mati je najprej pela nektere točke; njen glas se je razlegal kot sreberne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mesta. N. pr. Računajoč na pamet pomnoži z jednoštevilčnim multiplikatorjem najprej višje in potem nižje jednote. N. pr. Koliko je 6krat |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Brandach. Tam je imel Hofer posestvo in tu je bil najprej v varnosti. Tudi ostali prebivalci od Sv. Lenarta so pobegnoli |
| Občno vzgojeslovje (1887): | odgovora na vprašanje o bodočem namenu gojenčevem. Tu je treba najprej določiti, kaj terjajo obitelj, država in cerkev od gojenčeve prihodnjosti |
| Gozdovnik (1898): | ki je bil iznenadjen, a srčnosti ni bil izgubil. »Dvoje: najprej moža, ki ga nazivate don Estevana de Arečiza in potem |
| Gozdovnik (1898): | velikansko zlatišče, ter meni prodal svojo skrivnost. Potemtakem bom odpravo najprej tjakaj vodil, in potem bom videl, če bo čas, da |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | se pripravljali, da bi zapustili ogenj. — Že so se vzdignili; naprej so šli otroci, potem žene s polnimi jerbasi tarovih gomoljev |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſt pridiguvov, zhe niſte sabſtojn viruvali. Sakaj jeſt ſim vam narpoprej isrozhuv , kar ſim tudi jeſt prejel: sakaj Chriſtus je po |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſhafani biti, zhe hozhemo S. Duhá prejęti. Ony ſo ſe nar popręj od tiga ſvejta odtegnili, inu ſo ſe na enim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tudi mosh ſrezha. Vſi grejo drugi sa drugim v' jiſpo. Nar popréj mati povejo, kako ſlabo jih je ſvakinja odpravlja, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ima s mozhnim ſúknam ovito, in kadar vſakdanjo pot dokonzhá, nar poprej ſvoje molitvize opravi, potem pa s ſvojo druſhnjo jé |
| Zlata Vas (1848): | od sto sposoditi in si veliko prizadevati, de so bili nar poprej voherniki plačani in de ubozih kmetov niso več derli |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pa gorkote h temu puhtenju zemljišna voda potrebuje, toliko je nar poprej zemlji sami vzame. Zato bodeš polje, kterega zemlja pod |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vodo v kadeh greje. « »Po Klausnovem se pa lan kuha nar poprej skozi 3 ure v nekem nemočnem lugu (pol funta |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pervo se začno velike cevi (nabiravnice) pokladati in scer tiste nar poprej, ki imajo nar več notranje svetlobe in kjer je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | teknuti, torej hujšajo in oslabijo. Po dokončanem delu dobijo konji nar poprej nekaj sena in potlej druge kerme. V poletni vročini |
| Potovanje krog Triglava (1860): | jaz tiho domú. Pa preden jenjam, naj omenim še nekaj. Nar poprej naj se zapiše v černe bukve kerčmarica blizo D. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | napisov v latinskim, nemškim in krajnskim jeziku. Premiljostljivi Cesar se narpred v gledališč (Theater) peljajo, kjer so Jih vsi zbrani gledavci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rečí menili, od sedmih zjutraj do dveh popoldne, in sicer narpred v šestih posebnih razdelkih, nemreč: 1) za poljsko kmetijstvo; 2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | iz daljniga morja kaki deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred nar viši, potem nižji gore in griči; na tó se |
| Tine in Jerica (1852): | ljubili. Tako, si je mislila, naj se otroci tudi Boga narpred bati uče. Jerico je njena mati božjiga strahu vadila, ki |
| Tine in Jerica (1852): | svojo nezadovoljnost pokazala. Dobro je vedla, de se mora človek narpred s strahovanjem krotiti. Njeni otroci so se je pred bali |
| Stric Tomaž (1853): | množico pririje. H vsacemu sužnjemu posebej gre, ter ga potipa narpred v ustih, potem po životu, veli roke vzdigovati, nekoliko semtertje |
| Stric Tomaž (1853): | da bi bil unema k begu pomagal. Tega je tedaj narpred kaznovati hotel. Ostal je tudi snoči z nekterimi drugimi doma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga mogel odvoditi; ako najdeſh, de je to mogozhe, odverni nar pred vſe isvire , kteri ſe v bajer zedijo, potem od |
| Zlata Vas (1848): | pet lét ni obresti (čimža) odrajtal. Zató se je moglo narprej skerbéti. Marsikteri je mogel od vohernikov, od kterih je v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hujše napade, je oteklina na vratu manjša; rudeče lise se narprej na ledju in nad repom zapazijo, ki se čez trebuh |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ampak kakor take, ki tudi niso ravno vsega slabi. Bom nar prej od svojega polja verstenje povedal: Moje polje je slinjevčno |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | hasne. To pa se po raznih potih doseže, ter 1. nar prej, si tako že požlahnjeno in lepo in dobro živino |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | to je, dobra sparstenina namesti skopane mertve zemlje se ondi nar prej nekoliko na dno dene, potlej se na to vsa |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | hrovaškega v ta namen poslanih tertnih imen natisnjenih. Bomo tukaj nar prej krajnske vinske terte imenovali, potlej pa druge. a) Krajnske |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dobro umeli, hočemo tukaj več rečí premisliti in prevdariti, ter nar prej nekaj opomniti, kar pomaga to reč bolj razjasniti; potlej |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zanikernosti, v močirne spreoberniti. Sladki so boljši od močirnih. Bomo nar prej od močirnih travnikov govorili, potlej pa od nemočirnih, in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dobroto, in čerka L. poletno, J. jesensko, Z. zimno hruško. Nar prej pa bomo tukaj osnovo hruščevih plemen po popisu slavnega |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | po stopnjicah v zgornjico. Ko sedeta za mizo, reče Matevž: „Nar prej vas zahvalim, da ste me sinoči tako ljubeznjivo zagovarjali |
| Čas je zlato (1864): | roko umije, ti neseš orla in jest bom nesel lesico. nar prej pa zaveživa rano, glej kri ti hudo teče. Nimaš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih boshjaſt svila, poginejo. — Nar lepſhi glava ismed shivine navadno nar perva pogine ; — bik mora navadno nar pervi ſvoje shivljenje dati |
| Viljem Tell (1862): | zarjo v tihej pobožnosti. ) Reselman. Pri tej luči, ki pozdravlja Najprve nas med vsemi narodi, Ki bivajo globoko dol pod nami |
| Rudninoslovje (1867): | vode. Čiste, prozorne i lepo barvane zvrsti se štejejo med najprve drage kamene; rdeči so naj draži, imenujejo se navadno orijentski |
| Viljem Tell (1862): | v sreči jasnej, Tu bodeš stal ti v dičnosti prekrasnej Najprvi med svobodnimi možmí, Častil te ljud bo, ko se kralj |
| Valenštajn (1866): | Fridolanec sam, naš vojskovód, Vidiš, ki zdaj oblasten je gospód, Najprvi mogotec i velikáš, Prej le máli bil je plemenitáš; Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | glava ismed shivine navadno nar perva pogine ; — bik mora navadno nar pervi ſvoje shivljenje dati. Vzhaſi ta bolesin le kake ure |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | potreba je, kdor se poprime kacega pôsla, da se ga najpervo do dobrega izučí. Še loncovezec, ki res nima zvitega rokodelstva |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | začeli, menda po nevednosti, v pisanji neslovanski rabiti, kakor kaže. najpervo Čehi, ki imajo mnogo tacih sostav, na pr. „poloobnažený = halbnackt |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | jeziku, nikakor se ne dá z lepo izriniti; vdomači se najpervo v knjigah, ker pisatelj pisatelja praznoglavo posnemlje; potem pak zajde |
| Domen (1864): | mislil je stari gospodar in pot ga oblije po čelu. Najpervo stopi v konjski hlev, kjer so spali hlapci. Drugi so |
| Domen (1864): | v vojake, krokar! Potlej pa prelomim prisego in razkažem pismo; najpervo pa tvoji ženi. " „Potlej greš v pekel — djal je Sova |
| Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864): | tleh. Mati je bila s tem zadovoljna. Nese jo torej najpervo na drevo. Plezati je dobro znal, močen je pa tudi |
| Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864): | jih nekaj časa posluša, pa kmalo jo ugane. Spusti namreč najpervo kolo dol med nje. Enega roparja je pri tej priči |
| Domen (1864): | ob sebi, da pobožni slovenski kmet se meni in skerbi najpervo za dušo merličevo, in da še le potem, ko je |
| Slovenske večernice (1865): | Butek si je zdaj glavo ubijal, od kod so prišli. Najpervo je mislil, da v njegovem hlevu denar cvete; pa mu |
| Oče naš (1885): | Štefan. „Pred ko je mogoče, moramo ta kraj zapustiti. Pokopljimo najprvo truplo. “ Brez odloga so mrtvega v jamo zakopali, ker bi |
| Zlata Vas (1848): | vès svet čez-nj poveznil, z omotno glavo domú. Domá je nar pervič nad mačko svojo jezo spustil, ki mu je prilizovaje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vershe, naj ſkerbno prevdari, kako bi mogel mozhvir mu odvseti. Nar pervo tadaj naj pregleda: koliko, in kam ſvet viſi; odkod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zupernija, de kar drugi snajo, ſe tudi ve upate nauzhiti. Nar pervo je pa treba ſkerbéti, de ſe naſhi deshelſki kolovratarji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pa zadene hudobno očitanje v 50. listu Nocíc, se moram nar pervo začuditi, de pisatelj ni svojimu sostavku imena podpisal, in |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhaſti vrednem Maſhnikom, dokler ſam S. Duh sapovej sa Bugam ner pervu Maſhnike zhaſtiti rekozh: Honora Deum ex tota anima, & honorifica |
| 4000 (1891): | služijo mestna vrata, ker mora vsakdo, najsi gré iz mesta, najsi gré v mesto, gologlavim benediktincem deliti miloščino! « Začudim se: »Torej |
| 4000 (1891): | Kaj dobro mu torej služijo mestna vrata, ker mora vsakdo, najsi gré iz mesta, najsi gré v mesto, gologlavim benediktincem deliti |
| Abadon (1893): | idealnim ognjem, in kaj ti vrača narod za to ljubezen, najsi je požrtvovalna? Nemara ne več nego z žalnimi izkušnjami pridobljenega |
| Abadon (1893): | hvale, najsi ni zaslužena; in kako ga peče tuja graja, najsi je upravičena. Opazoval si že, kako je marsikdo žrtvoval velik |
| Abadon (1893): | Saj veš, kako se vsakdo v srci veseli tuje hvale, najsi ni zaslužena; in kako ga peče tuja graja, najsi je |
| Strte peruti (1894): | obvaruj, Nada! Nikar, nikar! Vido posnemajte in ukazujte naravi svoji, najsi bi jo imeli še toli nesrečno; brzdajte domišljijo, ne dovolite |
| Očetov greh (1894): | je, in morda je bil ta nemi vzbruh njega čustev — najsi tako sebičen — najčistejši, najpobožnejši izmed vseh, kar jih je to |
| Roman starega samca (1895): | namenjen na univerzno mesto D. Zató nisem bil prav tožen, najsi sem bil ganjen, dobro vedoč, da nikdo ne bode pogrešal |
| Gojko Knafeljc (1899): | naglašujoč vsako besedo: »Danes ste obhajali svojo zmago nad menoj. Najsi bode ta zmaga pridobljena tako ali tako, gotovo je, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hudemu vremenu pripravlja. Na to vižo se tudi vertinci delajo, naj si bodo megleni ali vodeni. Včasih se megle nizko vstopijo |
| Ferdinand (1884): | ki je ohranil čisto vest! Dovolj bogat in srečen je, naj si je tudi najrevniši dninar. Dobra in čista vest je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je ona tebi dala, ſo vezh vredne, kakor te perſtan, naj ſi je ravno is slata ino shlahnih kamenzov narét. ” Mina |
| Sacrum promptuarium (1695): | damu, samerka de enu manka, mosha klizhe, inu ijszhe, ga naide v' ſenzi, popade eno palzo, inu ga dobru otepe, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | sha, gre v' hisho ga naide restegneniga na poſteli, ga vprasha pò pishatah, on vſe povej |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu vſt, inu obene roke, Oh kalikajn takorshneh poſlou ſe najde, katiri nihdar nej ſo ſiti, kakor de bi ſedem vſt |
| Sacrum promptuarium (1695): | omnes expoliant. Taku ſe godj, de kumaj en poſel ſe najde, de bi bil Gospodariu nuzen, ty drugi ſo vſij shkodlivi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | hódi po ſuhih krajih, inu yſhe pokoja, inu ga ne najde. 44. Tèdaj pravi on: Jeſt ſe bóm nasaj vèrnil v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sa mano, tá ny mene vręjdèn. 39. Katęri ſvoje shivlenje najde: tá ga bó sgubil, inu katęri ſvoje shivlenje sa vólo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je pod peſhéno brasdo taka perſt, ki mokrôtnoſt brasdi perdershi. Najde ſe tudi ilovna, ki je ravno na pol s peſhénko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po lepi poti ſprehajal, po vinogradu repká, in ko grosdik najde, ga s veſeljam pósoblje. Is tvojih jágodiz, o draga tertiza |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ložeje prenesli. 2. Peter se podá zopet na pót in najde svojo srečo. Nesréča stori Petra sréčniga. (Poglej podóbo spredej. ) |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spale. Starka nekoliko stika v nekem Sirinem predalcu in naposled najde na dnu štirivoglato, krasno vezeno in z biseri kinčano tkanino |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ga išče, da bi se maščeval nad njim, pa ne najde nikogar. Domú prišedši toži svojej materi, da se je v |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhaſtiti: Viduas honora, quæ verè viduæ ſunt. Druge Vduve ſe najdeio pak, katere nej ſo prave vduve, temuzh ſamu ime imaio |
| Sacrum promptuarium (1695): | yskati, sakaj v' tem kir menio ſi pobulshat, ſhe hushi najdeio, dokler ony neſture kar ſò dolshni, inu ſe ym gody |
| Sacrum promptuarium (1695): | ludje po njemu nehodili, ga vſdigneio, ter en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. petleriou je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi prah, pesek, pepél, rese, lasje in druge lahke reči najdejo, ki jih vihar v oblake povzdigne, dežju ali toči primeša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kar semtertje po kotih tičí, in kar iz tujščine dobrega najdejo, k domačim zakladom zalagajo. V Frauheimu pri Marburgu 28. Prosénca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdé, na znanje dali. Morebiti de se sčasama kaki dobrotniki najdejo, kteri bi jih popravili — ali veliko več na novo postavili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | seli stariga grada za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v srédi kamna križic izsekan. Ko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ker je divjost le eno znamnje lete bolezni, in se najdejo stekli psi, ki ne divjajo. Nekteri stekli psi poprej poginejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | so červi merhurčikom podobni, ki se po celem truplu prasičev najdejo. Včasi so veliki ko proso, včasi veliki ko grah. Nar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | močno sondo (iskavko) rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj pritisniti. Kjerkoli so bolni členi, tam se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali lupinavci so izmed vseh najobilniši in za geognosta najvažniši. Najdejo se začenši v starih skladih v srednjih najobilniše, ne le |
| Gozdovnik (1898): | Sokoljeoko naznanil Modrejlisici kot shajališče, in ko četa semkaj dospé, najdejo dvajset Komančev, ki so bili z lasovi privlekli ogromne zamote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa vender ne savershem novih naredeb. Dobro ljubim, kjer koli najdem. Luka. Vſe prav, tóde jeſt vender le ſkuſhene ſtare dobrote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | skerbé. Zdravnik. Dober dan, duhovni gospod! — šolskiga učenika tudi tù najdem. Duhovni. Dober dan, gospod dohtar! — Naš učitelj je prišel, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rokah h ſvojim zhebelam; tukaj pod koſhatim dreveſam per misi najdem veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na misi ſtoji verzh koritnjaka |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ni mogla ničesar viditi, ker si je oči izjokala. »Kje najdem smrt, ki mi je vzela dete? « vpraša mati. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kalpurnij prav resnobno obraz nagerbanči in tako-le začne: „Jaz ne najdem razloga, da bi to nemogoče bilo; saj moč čarodejstva neskončno |
| Revček Andrejček (1891): | srna. Anže (jezno). Če svoj živ dan še kako srno najdem, pustil jo bom ondi nenajdeno, kjer jo bom našel. (S |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhaſs, inu ure odlozhimo, sa molitu pa obeniga zhaſſa na naidemo, inu per obeni rezhy nas tu ſpaine taku hitru napoſyli |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu tiſtu h' dobrimu naſhih duſh obernili, obeniga zhaſſa na naidemo. Saturei vsemimo ſi zhaſs tu terpleine naſhiga Odreſhenika premishluvati, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | premishluvati, de mi ob zhaſu te nadluge per nemu gnado naidemo. Paſſio Domini noſtri JEsu Chriſti. Terpleine Goſpuda naſhiga JEsuſa Chriſtuſa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſhihraine naſhe zhaſty taku beſedni, de naſhim beſedam konza na naidemo, kader le eno ſenzo eniga nar mamſhiga zhes nas gor |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Zirkvi se snaidemo, Kadiro je poſvetu Sam Kriſtus, v'tisti naidemo Vſe reſnizhnu, no svetu. 8. v'Tisti, bodi mertu , al |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſtani koli ſe snajdemo, ali kamer ſe koli ganemo, povſod najdemo perloshnoſt sa ſkuſhnjave, inu ſovrashnike sa premagati. Tukaj naſs malopridni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | novo leto. Če tedaj pretečene čase pazljivo pregledamo in presodimo, najdemo gotovo, da marsikaj je zdaj na naših posestvih boljše memo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | T. žl. Domazetovič v Ljubljani. Krajopisje. Terst. (Dalje. ) Akoravno ne najdemo pri mestnih poslopjih nič posebnega, vendar enakomernost in talijanski okus |
| Kemija (1869): | kovine treba, da se more spojiti s 16 deli žvepla, najdemo na pr. za svinec, da se spaja s 103 utežnimi |
| Astronomija (1869): | vidno v prav svitlem kraji rimske ceste. Od tod lehko najdemo tri svitle zvezde v Andromedi in potem sozvezdje Pegaz, znamenito |
| Botanika (1875): | nektere rastline imajo vendar enopredalčaste ali večpredalčaste prašnice. V njih najdemo pelod ali cvetni prah (pollen), ki je večidel rumen, časih |
| Botanika (1875): | razjasnilo je tolikanj verjetnije, ker so tla navadno tam, kjer najdemo bujno rastlinsko rast, pokrita z debelo prstjo, ki je mnogokrat |
| Botanika (1875): | bitno spreminjajo tisto, kar imajo stanice v sebi; tako da najdemo v raznih rastlinah, pa tudi v raznih delih iste rastline |
| Občno vzgojeslovje (1887): | združi, tem bolje si jo zapomnimo in tem več pomočkov najdemo, kadar jo hočemo obnoviti. Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in rastline, ki so živele v isti dobi. Izmed rastlin naj demo okamnele: drevju enake preslice (equisetaceae) v naj starejih do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Od te poštênje ti pové: Naravnost po dolžnostih gré. Če najdeš na-nji križempot, Ne véš, al šel bi tam al tod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kozarc dobil, Z njim bodes hladno pitje pil; Kjer koli najdeš bistri vir Zastonj — tam je sam Bog oštir. Kjé je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakor slavjanske. Slavjanske so posebno za nas zložene, v njih najdeš kakor v jeden venec spleteno naj lepši cvetje iz vsih |
| Blagomir puščavnik (1853): | posebno pa tebi, Slovenska mladost! in sicer toliko bolj, ker najdeš v nji zraven mične in kratkočasne povesti, tudi zaderžanjski zgled |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar to zapaziš, preiši ušesa, in ako červe v njih najdeš, jih z lesenim, gladkim klinčkom potrebi. Da ranjeno kožo zaceliš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v močirji, v vodeni dolini stojí, kjer enega drevesa ne najdeš, da bi se truden v njegovo senco usedel. Pa prebivavci |
| Čas je zlato (1864): | podpisano in hití vesel domú. Po vsem svetu ga ne najdeš srečnejšega človeka, kakor je Lenček. On skače, vriska in pleše |
| Kemija (1869): | imenovane atomne ali zasebne prostornine (specifische Volume). Zasebno prostornino pa najdeš, ako atomovo utež podeliš z njegovo primerno težino (specifisches Gewicht |
| Mineralogija in geognozija (1871): | za gnoj. 5. Farmakolit je arsenokislo apno Ca2 As + 6H; najdeš ga kot brezbarvne, lasaste in iglaste kristale blizo arsena in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe je toliko nadol, de bi ga mogel odvoditi; ako najdeſh, de je to mogozhe, odverni nar pred vſe isvire , kteri |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zaklenil, in ko mož s svojo ženo pred hišo pride, najdeta zaklenjene vrata. Reče zdaj mož: „Mislil sem si jo tako |
| Pripovedke za mladino (1887): | Nič se ne boj, bova že našla pot”, pa ne najdeta je. Celo noč hodita, in drugi dan tudi od zore |
| Pripovedke za mladino (1887): | pravo pot. ” Ko luna posveti, iščeta drobtinice , pa nobene ne najdeta, kajti mnogoštevilni ptički , ki po gojzdu in polji letajo, so |
| Gozdovnik (1898): | jezeru. « Korakata na kraj vode, ali po daljšem iskanju ne najdeta nobenega sledu in že se je Pepota lotévala nestrpnost, ko |
| Gozdovnik (1898): | dobro in gotovo, zato bo pa vse vajino, karkoli tukaj najdeta. « Podložnika pograbita gospo, ter jo vlečeta proč. Grof se skloni |
| Gozdovnik (1898): | zamerite otroku, don Estevan. Velik dolg imamo pri Tiburciju Areljanu. Najdete nas pa nepripravljene; prihoda vašega sem se nadejal še le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nogami. — Od tod se verneva v drugi kraj hiše, kjer najdeva množico milo jokajočih sirot in ubogih. Prašava jih, zakaj de |
| Divica Orleanska (1848): | Drugi nastop. Remon. Jovana. Prejšni. Remon. Tù bajte so. Zavetje najdeva O strašnimu viharju. Vi naprej Ne morete. Tri cele dolge |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pojte z menoj in spišite tam list; menda donašavca tudi naj deva tam. ” Kromacij pelje Fabíolo v neko sobo, kjer so |
| Divica Orleanska (1848): | raztopite, Zastavite, prodajte moje grade – Na provencalsko moje premoženje Denarja najdi, trume zadovoli! Le urno, urno! Časa ne gubiti! (ga proč |
| Sacrum promptuarium (1695): | Nebeſsa poslati, dokler na semli nej vupajna ene pres tadla naiti, mu sapovej glavo odſekat, ter v' tej vishi ga na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhtatve vſe bolj ſpodobno in poboshno oblezhene, in nikjer ni najditi, kakor po italianſkih zerkvah , nagih pa ſkos prevezh po komediantovſko |
| Genovefa (1841): | ſta kmalo po tem sginila in nihzhè ju vezh ni najti védel. Grôf je v zérkvi na Vojnomirovim ſpomín njene ſmerti |
| Divica Orleanska (1848): | Sorelka. Zvestoba scer še višji ceno ima, Tode na tergu najti se ne dá. Karol. Imé imate slabo, stric! de čednost |
| Blagomir puščavnik (1853): | število je, v primeri z zdruzimi jeziki, slovenskih povestnih bukvic najti. Vsacemu je pa znana Slovencov vroča vedoželjnost. Podamo tedaj pričujočo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | podobi kratkih stebričkov ali debelih deščic, včasi je poln kombinacij. Najti ga je večkrat v zmesi z druzim kamenjem. Prsteni apatit |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lepo kristalinsko izraženi minerali, toda le po malem jih je najti in malo korista dajejo. Trdota jim je 5 do 7.5 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | živali, ki jih sedaj ni več najti. Tičev ni nikoli najti v starejih, prav poredkoma v mlajših skladih; sesalci se dobé |
| Mineralogija in geognozija (1871): | važniše smo že gori imenovali, so pa navadno precej nizko najti, tam, kjer se Guttensteinski skladi menjajo z Werfenskimi, sploh pa |
| Botanika (1875): | če hoče kakovo vtrgano rastlino razrezati, določiti in ime jej najti. Edini pripomoček, da rastline spoznamo, je ta, da jih pridno |
| Gozdovnik (1898): | laso pretrga pod dvojno težo? Zamišljen stopa dalje. Moral je najti sredstvo, da ta zaklad vzdigne, in ko bi mu glava |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtreliz nekdaj, ki je v' svoji torbizi neprevidoma koſ potize najdel. „Ljubi Bog, ſe savsamejo, gotovo je te dnarje vſmilen ſtreliz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sim jih za kratek čas bral. Dosti lepiga sim notri najdel. Prav je, de unajne liste in dnevnike berete, ali bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Filotejo: en zvezik sim je bil unkrat per grajšinskim gospodu najdel, kér ste mu jo bili posodili, ko ni iz hiše |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | še veliko več, kakor je pričakoval, je Gerard v pismu najdel, ter nobene čerke od kake sumnjivosti v pismu ni bilo |
| Oče naš (1885): | mrtvega v jamo zakopali, ker bi ga nihče lahko ne najdel. Štefan je hotel še očeta Arkimbolda z Alojzijem in Ano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſim tehtal ali vagal zhbele na jeſen in pomlad, in najdil ſim, de panj, kteri veliko zhbel ali muh ima , vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poboljſhati; le dobro poiſhi, in preglej; doſti boſh sa popravljati najſhil. Preden ſe velikiga rasdélovanja lotite, prevdarite le to : 1. Ali |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobro, inu pres tadla sheno, ali she obene nej ſim nashal: Ta perua je bila Spanigarza, katera nuzh, inu dan nej |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | den al uro kaker bo tabe poviedanu ishzhi bosh sagvishno nashou? noi tudei srezhno usignou? kader nate krei pridash zhier so |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | takv storiti kaker bosh vtah bvklah podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti ane |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | karteba ushisho napruede pershvo: inu kader bosh ano tako riezh nashov na anam poti dase bosh mad nio zhudov teſte use |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pregledal, pa vesel sim bil, de nisim nikjer nobene poke našel. Dobro bi bilo, de bi jim gospodje od več krajev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tiče, ne bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po Savini gazijo in plavijo les, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je, ko je po gori glogovega ročnika za kladivo iskal, našel dupljo, skoz ktero v hipu pride v prečuden svet. Vidi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je še po tleh vse na drobno pregledal, če bi našel kako sled. Res, blizo stebra z desko je ležal nožič |
| Astronomija (1869): | mož, ki si je pridobil mnogo zaslug za astronomijo, je našel, da je iz teoretičnih vzrokov solnčna paralaksa = 8.95". — Po združenem |
| Tiun - Lin (1891): | Imeli smo precejšnjo škodo; kajti izgubili smo dve rahni in našel sem potem, ko sem določil meridijan, da smo bili na |
| Revček Andrejček (1891): | srno najdem, pustil jo bom ondi nenajdeno, kjer jo bom našel. (S srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj |
| Gozdovnik (1898): | je slišal te besede. Pogledal je Fabiju v lice, pa našel neizprosnost. Še je bil čas uiti, toda glavni krivec je |
| Gozdovnik (1898): | krikal! « »Kučilo! da? tako! on! « »Da, bil je krik vzradoščenja. Našel je bonanso, od veselja pa je opreznost pozabil. « »Kje pa |
| Biblia (1584): | kateri ſvoj leben sguby, sa mojo volo, ta ga bo naſhàl. Kateri vas gori vsame, ta mene gori vsame, inu kateri |
| Biblia (1584): | glih enimu ſkrivenimu Shazu v'nyvi, kateriga je en Zhlovik naſhàl, inu ga je ſkril, inu je ſhàl tja od veſselja |
| Biblia (1584): | pak ſvoj leben sguby sa mojo volo, ta ga bo naſhàl. Kaj bi Zhloveku pomagalu, de bi vus ulni Svejt dobil |
| Biblia (1584): | Perline yſkal, inu kadar je bil en cillu dobèr Perlin naſhàl, je ſhàl, inu je prodal vſe kar je imèl, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pomozhjo boshjo je Joshef per jezharji kmal saupanje ino ljubesen naſhel, ino vſe jetnike mu je dal pod oblaſt. Joshef dobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa tudi po drusih deshelah ſim dovolj hodil, in niſim naſhel vaſi, de bi imela, — dobro poſluſhajte, kar vam povém— de |
| Ta male katechismus (1768): | Mate! teh greshnekov trosht! * kdur k' tebi je pershl, je neshl milost. Rezh itdr. XI. Zhes solſe spokorne se rada vsmilesh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rezhjo zviblala, inu kader mojega ſhivlenja popisuvanje beresh, toku bosh neshl, de vira je mene povſod vodila, inu zol pod kriſham |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęri ſvoje shivlenje sa vólo mene sguby, tá ga bó neſhàl. 40. Katęri vaſs gori vsame, tá mene gori vsame, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | shlatne kamène. 46. Katęri, kadar je en dragi shlahtni kamèn neſhàl, je ſhàl, inu je predal vſe, kar je imel, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó pak ſvoje shivlenje sgubil savólo mene, tà ga bó neſhàl. 26. Sakaj kaj pomaga zhlovęku, aku on vùſs vólên ſvęjt |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | enaku enimu v' nyvi ſkritimu ſhazu, katęriga je en zhlovèk neſhàl, inu ſkril, inu od veſsela zhes tó grę, inu predá |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | verujem, inu sakaj vęrujem, inu ſim sagviſhan, de ſim reſnizo neſhal. Ti vęjſh, o mój Bóg, de ſim jeſt tebe vſelej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ali on hózhe vèndèr tovarſhe imęti: inu kęj jih bo neſhàl, zhe jih med katoliſh Chriſtiani, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sapeu, boſh ti mene trikret satajiu. Konza bi jes na neſhu, aku bi oteu vſe dobrote preſhteti, katire je s' pounimi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſim, debi biu kdu mene potroshtou, inu ni ſim obeniga neſhu. O nahvaleshnu zhloveshtvu! sa tebe, inu tvoju isvelizheine ta zhlovek |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri bo ſvojo duſho savol mene sgubuv, ta bo njo neſhuv. Katiri vaſs goriusame, ta mene goriusame: inu katiri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaſſu? bloger temuiſtimu hlapzu, katiriga, kader njegov Goſpud pride, bo neſhuv toku dellati. Reſnizhnu vam povęm, de bo on njega zhes |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dobre pirlne iſhe. Kader je on pak en ſhlahtni pirl neſhuv, je ſhov , inu je vſſe predav, kar je imov , inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kry enkrat v' to ſvetu noterſhov, ter je vezhnu odreſhenje neſhuv. Sakaj aku teh volov , inu koslov kry, inu ta pepel |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu pravi k'nym: veſſelite ſe s' mano, jeſt ſim neſhuv mojo ovzo , katira je sgublena bila. Jeſt vam povęm, toku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | aku bi on katire moshę , ali shenę na lete poti neſhuv , bi nyh svesane perpellov v'Jerusalem. Inu kader je on |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu on ſe je supet vernuv, inu je njeh ſpęjozhe neſhuv: sakaj njeh ozhy ſo bile polne dremote, inu niſſo vędeli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bo pak ſvojo duſho sgubuv savol mene, taiſti bo njo neſhuv. Sakaj , kaj pomaga zhloveku, aku bi veſs voln ſvejt dobiv |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | oči na vse strani obračala, in močne vrata terdo zaklenjene najdla, ni več dvomila, in spoznala je, de je resnično vtamničena |
| Blagomir puščavnik (1853): | poda, je varen pred preganjavcem. Tjekaj, ljubo dete! tjekaj pojdeva. Najdla bova tam blage duše, ki naju bojo gotovo dobro sprejele |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | stan mu povedati, kje ino kdaj sva z ženoj Mino najšla ino z seboj vzela. Naj sim mu pa še tako |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta ner vekshi duhouni trosht v' tem S. Imenu je nashla, kir pravi: Exultavit ſpiritus meus in Deo Salutari meo. Moj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 24. dan ravno tistiga mesca ni ta njiva nobeniga kupca našla. — Prav se mu je zgodilo hudobnežu, ki četerte zapovedi Božje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mnoge moti *) — Vaša pratika je tudi pri nas veliko prijatlov našla; kmetje jo radi kupujejo. Zakaj bi pač Slovenec nemško pratiko |
| Robinson mlajši (1849): | se je tem menjavcem — penezeméncem, ktere je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza) ali mena lavica razlámala, na znamenje, da |
| Robinson mlajši (1849): | kterega nesta biti mogla, ino kterega tude na koráblji nesta našla. Dragotin. Pač vem, kaj je to bilo. Oča. A kaj |
| Oče naš (1885): | tabor Španjolov ž njim; ondi bom gotovo usmiljenega duhovnega očeta našla, in zgodi naj se potem, kar se hoče, da bo |
| Pripovedke za mladino (1887): | za hišico izpred praga, in kaj pač mislite, da je našla? Same zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna |
| Gozdovnik (1898): | ko je pest položil Pepotu na rame in se rotil: »Našla ga bova, živega ali mrtvega. Toda gorje njim, ki so |
| Genovefa (1841): | bile morbiti ſpridile — v puſhavi pa ſim Bogá in nebó naſhla! ” Med tém, ko je ſhe govorila, je Boleſlav priſhel. Nizh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mogla od njeh tu brumnu ſhivlenje posnemati. Uſſellej sem jeſt neshla, de je res, de pamet, ſastopnoſt, inu dobr svjet je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njega iſkala med shlahto, inu snanzami. Inu ke niſta njega neſhla, ſta ſe supet nasajvernila v' Jerusalem , ter ſta njega iſkalla |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſkupej, ter prave: veſelite ſe s'mano, sakaj jeſt ſim neſhla moj dnar, katiriga ſim bla sgubila ? Toku vam tudi jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uro goriuſtalla, ſta ſe supet v'Jerusalem povernilla, inu ſta neſhla teh enajſt skupejsbraneh, inu taiſte, katiri ſo s'nymi bli |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vkupej ne saſtopita, v' njih bogaſtvu ta myr inu ſręzho neſhla, katęra njima mankata. Satęga volo moj ſyn, kadar je ta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ti v'tempelnu goriofrala. 5. Katiriga ſi ti v' tempelnu sneshla. Per treh Zheshenas. per Vjeri. 1. Katiri nam ſkus tebe |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj ſame tri shene na semli pres tadla ſe ſo nashle. Ta perua je utonila, ta druga ſe je sgubila, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hudo bolesen bolj ſposnali, ſmo zerkneta od snotrej pogledali, in najdili, de ni bilo v shlambori nizh kervi, ki ſe je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | najde — Nęshka. Jeſt bom vshę ſkerbęIa, de ga ne bodo najdli. Goſpa. On more v' Lublano jiti, ni drugazhi. Sakaj po |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je moj ozha ? Shush. O le tihu , ga bomo vshę najdli. Tedej ''contra N, N. vuigo Matizhek — (Budalo piſhe). ”De Einspruch |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je mogózhe, Nar vèzh ſvetá otrôkam ſliſhi Şláve, Tje bómo nájdli pót, kjer njé ſinóvi Şi próſti vól'jo véro in poſtáve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de bi bili Nemci in Francozje, tudi kake take zgovore najdli, pa niso na nje porajtali. Slovencov nas je veliko : kaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pravijo. Ko so bili Rimljani to deželo premerili, so jo najdli 6000 ogradov dolgo in 1200 široko. — Ilirijo v širjim pomenu |
| Blagomir puščavnik (1853): | Bogomila odšla, v nji popravil. Vse tedaj bote še tako najdli, kakor je bilo takrat, kadar ste vi notre prebivali. — Res |
| Blagomir puščavnik (1853): | povejte mi vsaj, kako da ste med toljko ječami tisto najdli, v kteri sim jaz zapert bil. ” Milko mu da obris |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sosedov spazi, ko že pri oknih vun gorí. Pajbariča so najšli pod mizo mertviga ; mlajši dete pa, ktero je pri peči |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | k vbogi perici v mestice priporočila, kjer ste me šivilo najšli, in dobrotlivo z seboj vzeli. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Mnogo smo jih čuli, mnogo brali, jedno od druge lepši našli, in skor bi nas mikalo, o tem predmetu dolgo govoriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jo je iz mesta potegnil in ga dozdej še niso našli, se ne more za gotovo povedati, ali je bil stekel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kopanji za temeljni zid male hiše 5 sarkofagov (kamnitih grobov} našli z lepimi in dobro ohranjenimi napisi. — Na dan sv. Antona |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ktere so mnogo let iskali pa ne dobili, so prigodno našli 6. dan t. m. v cerkvi dominikanov v Krakovi; truga |
| Kemija (1869): | odločiti iz opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem našli so enakošne tvari tudi v drugih rastlinah. Preiskovaje te čiste |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nekega še ne dobro določenega vrečarja Phascolotherium pod. 135 so našli na Angleškem. |
| Botanika (1875): | ki je bil omotan okrog strune. Še le pozneje so našli tenko cevno steno in spoznali, kako da se nareja iz |
| Oče naš (1885): | in obleke poslati v Tuluzo. Bog daj, da bi zdravilo našli za vašo bolezen, ktera vas ne more pustiti. “ „Zdrava sem |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | iznenadenje, kajti on je trdno mislil, da so njegovi vojaki našli belokožce in se maščevali. Oče in sin sta stopala z |
| Biblia (1584): | jeſt ſim krotak, inu is ſerza pohleven, taku bote pokoj naſhli vaſhim duſham. Sakaj moj Iarm je priden, inu moja butora |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga boſte pa ſposnali, vam bodi to le v' snamnje: Naſhli boſte dete, ktero je v' plenize povito, ino v' jaſlih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshele. Pojdite po njih poglavitniſhih pokrajnah, in vi jih bote naſhli, kakor lepó obdelane verte. Pri ſadajnim dolgim miru ſe ljudje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako ſo ſe povſodi moshjé v vſih zhaſih in povſodi naſhli, ki ſo ſe ſkosi podnemanje in poduzhenje rokodélzov od opravil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od naſhih ſoſedov do 80 ali zlo do 100 mertvih naſhli; takó ſo bili tudi sajzi od tozhe ubiti najdeni. Shaloſtno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ta Goſpud iskasov. Inu ony ſo hitru perſhli: ter ſo neſhli Mario, inu Joshefa, inu tu Dete v' jaslah poloshenu. Kader |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kroták, inu is ſèrza ponishèn, inu vy bóte pokoj neſhli vaſhim duſham. 30. Sakaj mój jarm je ſladák inu moja |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe zhudimo zhes letó hudobo? My ne bómo obene pregręhe neſhli, katęro bi Iakomnoſt, inu vohernia ne dopèrneſla. Od letę poſęden |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tó je, Isvelizhar: inu drugiga urshoha tę ſmèrti ne bóte neſhli, zhe ga kjè ſamy v' ſebi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Pràv bi bilo, ko bi se več takih milih podpornikov najdilo, de bi se bližnja pot nastopila. Eden ne zmóre vsiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pač lepó prizadevanje imenovaniga družtva povsod verlih prijatlov in podpornikov našlo! Vredništvo. Današnjimu listu so perdjane zgorej imenovane bukvice zoper mučenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Varno bi svoj pót hodílo, Vedno bi ti srečno bilo, — Našlo bi na zemlji ràj. Rodoljub Ledinski. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam |
| Zlata Vas (1848): | kakor vsak drugi, kakor se je v družbinih bukvah zapisano našlo. Zdej je pridelk dneva, blizo pol druziga centa siroviga masla |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se je, da se bo povsod kakošno pripravno prazno zemljiše našlo, kteriga bo srenja v napravo verta rada prepustila, v kterim |
| Astronomija (1869): | opazovanji gospodov: Robert R. S., Elléry in Airy se je našlo, da je solnčna paralaksa 8.932" (mogoče, da je ta številka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | N. pr. Poišči največjo skupno mero števil 300 in 420. najv. sk. mera = 2.2.3.5 = 60. § 84. Največjo skupno mero dveh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Poišči n. pr. najm. sk. mnogokratnik števil 648 in 972. Najv. sk. mera = 324. tedaj najm. sk. mnogokratnik = 1944. b) Ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z nagovorom, v kterem pravi, da je polke, ki so naj več terpeli v vojski, nazaj poklical, da pa bojo pripravljeni |
| Tine in Jerica (1852): | veš. Mlado dekle je kmalo obnorjeno, kmalo zaslepljeno, in sicer narveč po svoji ničemurnosti, po željah, drugim dopasti. Hči. Menite ničemurnost |
| Tine in Jerica (1852): | Kerčma ali oštarija. Narveč so zvečer v kerčmi kmetje opraviti imeli. Smole: Jaz se |
| Čas je zlato (1864): | vender je še vselej zmagal s svojo stanovitnostjo in delavnostjo, narveč pa s svojo pridobljeno učenostjo, ktero je, kar se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | setev pripravi in obdéla, kakor gré, mu zmed vsih pridelkov nar več verže. Kakor je pri vsakim delu in opravilu prave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda, kteri pri takim opravilu nar več veljá. Vse to je v njim v lepim soglasju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa 30 gold. pri gosp. Dr. Orlu, ki teh semen nar več prideluje. — Češplje so v kupu poskočile, veljajo 5 gold. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | noter do pridelovanja ravnati, de se bo na odločenim kraji nar več pridelka dobílo, de se bo rast pospešila ali pohitrila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Vam to popolnama pràv damo , zakaj ta stan se mora nar več polajšati , kér je tako dolgo nar veči teže nosil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | stan se mora nar več polajšati , kér je tako dolgo nar veči teže nosil; pa misliti morate tudi na druge stanove |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je on sazhęl ozhitati tim męſtam, v' katęrih ſe je narvezh njegóvih zhudeshov sgodilu, de ſe niſo ſpokorile. 21. Gorję tebi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 3. Sa koga bote rasdelano semljo obernili, de bo vam nar vezh perneſla? Pridni in delavni ljudje rasdelujejo puſhave ſimtertje po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar vezh grené, jim navod dati, kako snajo ſvoje sdravje, ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti , ki nar vezh isdajo, ſhe malokjé imajo, Sraven téga ſo pa zeſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekteri: Emona, nar vezhi ino lepſhi meſto Ilirie, je Slovenzam nar vezh vſhezh blo , slaſti kir ſe je bil njih Vajvoda |
| Mineralogija in geognozija (1871): | krajih nastopijo vsi drugi členi te tvorbe, samo premog ne. Največkrat vidimo, da premogova ležišča kadunjasto na pol objemajo viši hribi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | solitarno kislino in na zadnje obe vkup (kemije §. 45). Največkrat se rabi solna kislina zato, da se zvé, ali mineral |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vrnejo predstave, katere smo imeli nazadnje; to pa se zgodi največkrat z zaznavanjem tega, kar je okoli nas. Med tem se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se rada ponavlja. Mertùd omami včasih le posamezne dele života, nar večkrat pa ušesa ali žnablja, ki konju ohlapno doli visé |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | skorje skupej. XV. Poglavje. Bolne oči. Prasci in mladi prasiči nar večkrat na očeh bolehajo. Nek bel in vlečljiv gnoj jim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kuge je pa nalezba, zatorej leta kuga po tistih deželah nar večkrat in nar hujše razsaja, kjer je policijski nadgled zanemarjen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhlovek sashgal. Goſpoſka ſe je pa she vezhkrat preprizhala, de nar vezhkrat neſrezha po ognju is ſledezhih rezhi pride: Dimniki ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | verh glave noter doli čez očí, in ta pert polij večkrat na dan z merzlo vodó. 4) Ovsá in sená mu |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | od najvišjega do najnižjega uslužbenca, od ravnatelja in zdravnika do najzadnjega sluge. V velikih blaznicah grofije londonske, v katerih je do |
| Blagomir puščavnik (1853): | Je le mogoče! Jaz poznam vas? Ali se morebiti motim? Nak, ne motim se ne; vi ste že ti pravi! ” — Sokolarček |
| Čas je zlato (1864): | imeti? « se kralj zakrohotá, »saj ti ga plačam, prismoda! « »Plačati? Nak milostni kralj, ta tudi ne gré! « reče Lenček, odkritoserčno. »Nar |
| Genovefa (1841): | ji po lizih vlile. Dolgo je premiſhljevala. Poſlédnjizh je rêkla: „Nak', raji zhem vunder tù oſtati. Huda obljuba me véshe. Réſ |
| Genovefa (1841): | kapljajozhimi ſragami? Ali ſte tudi tako neuſmiljeni, kakor ljudje ? — Pa — nak', ne samérite mi! vé néme (mutaſte) osidja? bolj obzhutite! Vé |
| Genovefa (1841): | príhod mosháma, ki ſta mi shivljênje puſtila, ſmerti nè prinéſel! Nak', nak'! Tù zhem oſtáti, dôkler Bóg hozhe. Ako me hozhe |
| Genovefa (1841): | mosháma, ki ſta mi shivljênje puſtila, ſmerti nè prinéſel! Nak', nak'! Tù zhem oſtáti, dôkler Bóg hozhe. Ako me hozhe is |
| Stric Tomaž (1853): | jih pa saj tudi ne boš orglanja in risanja učila! “ „Naka mama! “ odgovori Eva, „tega pa ne, učila bi jih marveč |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vsakemu je preveč,“ odgovori kmet, „obema deset bi bilo dosti. “ „Naka“ — zaverneta mladenča — „mi dva želiva ravno deset goldinarjev vsaki, kajti |
| Ta male katechismus (1768): | je Syn boſhje v' dellu svojega odreshenja v' Marij pozhival. Nakajſeno viſho se ima Buh prov lubiti? De se Buh uſſellej |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na njega in da sami proizvajajo njegovo razsojevanje, primerjanje in nakano. Dolgo moralizovanje ni nikoli umestno. |
| Gozdovnik (1898): | so tako si upali blizu tabora, zadostno dokazovala njih miroljubno nakano. Vrhu tega so imeli taborci tudi tala v zagradbi, ki |
| Robinson mlajši (1849): | razumno považil — potehtal — premislil, ino se ni dal v svojem nakanjenji — predsevzêtku môtiti. Prosil je te Petka, da bi dobre moti |
| Gozdovnik (1898): | orožja velike kose drevesne skorje na hrbteh, znamenje, da so nakanjevali podvzeti vožnjo po reki, ker te skorje niso mogle v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dvema neznankama. Iz danih jednačeb se iztrebi namreč jedna neznanka, na kar se dobi jedna neznanka in jedna jednačba menj, iz |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi povsodeë inv spvevi te S. Krish † kaker je shrok nakateram je Bveg to grenko Martro terpov: Shegnei ta me nes |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N: se perporozhim vte pra S. Shegen ta Sveta Krisha: nakateram je Jesvs to grenko smert terpov? jas se N: perporozhim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prei useu te Zedelzh kateri si 2 perſta sakopan jemou nakateram je niegova jeme bu sashribano venka usemi, noi ga seshje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na obomarjo perſt jemov ugaderzi svesano! potam usemi te zedel nakateram jimash ti niegovo jeme sashribano noi pokopliga 2 perſta un |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | teh nakaznicah. “ S temi besedami privleče iz žepa štiri poštne nakaznice po 1000 gold. in jih poda meni. Jaz jih pogledam |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | nadlegovati“, odgovori tujec, „dasiravno je, kakor vidite, stvar čisto poštena. Nakaznice so oddane v M., kar kaže poštni štempelj, in prišle |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | potrdilo —“ „Varnost mora biti, prijatelj“, vgovarja tujec, „vrh tega mi nakaznice ne hasnijo nič in morda me opravila dalje časa na |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | izročeni zavitek z žepa, ga razvijem in mu pokažem bankine nakaznice na 290.000 gold. Oči se mu odpro skoro do poka |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | pogovoru omeni, naj bi s prijaznosti do njega, kedar dobim nakaznice na veče zneske do banke, to njemu prej nazoanil, da |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | sem jim že danes telegrafično naznanil, da sem prejel njihove nakaznice in jih le založil, tako, da so mi še le |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | Riparjev, izročite mu ga! " Poda mi listnico, v kateri so nakaznice na 290.000 gold., in nadaljuje: „10.000 gold. je bil hudodelnik |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | se jim le prej pokaže. " „Bankirji, pri katerih sem zamenil nakaznice in ki so zaslužili pri njih lep denar, so mi |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | izvem, da je moj blagajnik prinesel danes teden zjutraj tri nakaznice bankinih podružnic do glavne podružnice v skupnem znesku 300.000 gold. |
| Kemija (1869): | te prvine je v spojini.. Tako na pr.: SO = žveplena nakislina = 1 ekv. žvepla + 1 ekv. kisleca. SO2 = žveplena sokislina = 1 |
| Kemija (1869): | spojen z 1 ekv. kisleca, ta se spojina imenuje: žveplena nakislina (unterschweflige Säure) Vsakdo bo tukaj hitro zapazil, kako skače kislečeva |
| Kemija (1869): | Mutterlauge, ostalina. Myrrhe mira 490. N. Nafta, 511. Naftalin, 510. Nakislina fosforova, unterphosphorige Säure, 381. klorova, unterchlorige Säure, 377. žveplena, unterschweflige |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | to na naslednje načine: 1. Navadno cepljenje drvenih trt na naklad z jezičkom, pod zemljo (cepili v roki dnè 14. aprila |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | v roki dnè 14. aprila). 2. Cepljenje drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu, pod zemljo (cepili v roki dnè |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | poskuševališči v Baden-u cepili na stotine trt na zeleno na naklad in se spet prepričali, da ta način požlahtnjevanja je naj |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | v roki dnè 15. aprila). 3. Cepljenje drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu, nad zemljo (cepili dne 16. aprila |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 16. aprila na mestu, kder raste). 4. Zeleno cepljenje na naklad, nad zemljo (dnè 30. maja). 5. Zeleno cepljenje v stran |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bi se na že tako visoke davke še kakošne nove naklade ne naložile, kterih se tolikanj bolj bojé, ker je v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ko eno lego za drugo okoli svojiga debla, svojiga trupla, naklada — ampak le dela tako, ker tako delati mora, da rase |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | veliko nemarnosti za svojo čedo in preobilno uklanjanje do Benečanov naklada. Zgodbopisje naj pač ne bo enostransko! Ravno zastran poslednjih Oglejskih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pač nimate druge dolžnosti do mene, kakor tisto, ktero nam naklada naš véliki apostelj: ljubiti se med seboj. ” „O vem, vem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ter tje s dervmi neuſmiljeno ravná, kupe zhes lònze viſoko nakladajo, in bres potrebe vezh poshgó. Po takih vsrokih, de leſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s teléti kteri tem ubogim ſtvarem , kadar jih na vose nakladajo , ſhe toliko proſtora na vosu ne pervoſhijo, de bi ſvojo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | takó ljubeznjivo usmilili! O Hema ― môli, môli, de bi Bog naklèp hudobnikov overnil! “ Hema sklenivši roké moli z zalitimi očmí: „Ljubi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | detice povila. Iz Turškega. Mesca novembra so izsledili v Carigradu naklep zoper življenje sultanovo, in sicer malo pred, ko je imela |
| Ferdinand (1884): | ki si ga je grof izbral za izvršitelja svojega zlobnega naklepa, bil je tako izvrsten godec in pevec, da mu ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | roda do roda. Velike rezhí on dela ſ' ſvojo rokó: Naklepe prevsetnih podira, ˛S' ſédeshev premogozhne poſaja, Ino ponishne na njé |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu povedati vſe. Pa Bog, kteri je vidil Herodove hude naklepe, je modrim v' ſanjah rekel, de naj ne hodijo k' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga ſovrashim, oditi mojimu mezhu. Tode Bog vé vſe zhloveſhke naklepe, ino jih lahko podkoplje. Angelj ſe v' ſpanji Joshe- |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | pride na misel, kako bi se Vladimirovem sporočilo o roparskih naklepih. Vitez sam mi je naročil, naj imam golobčeka perve dni |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ga, ga je še-le prav silno razdražil in v hudobnih naklepih vžgal. Od tega časa je Teobald vedno le na to |
| Gozdovnik (1898): | bodo v rokah mojih vojakov. « »Tristo takih! « meni Rdoles. »Nekaj naklepajo«. »Kralji gozdov ne pojó drugače nego le s puškami,« odvrne |
| Tiun - Lin (1891): | no ne z namenom, da bi me s svojim mečem naklestil. »Mirujte zdaj! Dam Vam sobico, naj bo! « »Potem sem zadovoljen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dan t. m. in ta dež je bil res po naključbi „voda na mlin” vremenskega prerokovanja, od kterega smo unidan omenili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | razne starosti pokosí. Kmalo se človeku, kakor tudi drevesu, kaj naključi, kar ga pod koš spravi. Drevesu zamore kertnica ali kak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na lahki droški hitro po ulici pelje en častnik (oficir). Naključi se, da se car pelje za njim. Berž veli svojemu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je pa ozdravljanje močno nevarno in lahko zdravniku strašno smert nakluči. Pes, ki se za steklega spozna, se mora koj pokončati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po hramih , kaj takiga si je morebiti tudi letas kdo naključil; slišati pa ni clo clo nobeniga glasa od gnjilobe; se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mahoma sklenilo podpisovanje , se bo nek zatega voljo celó pravda naključila ti banki. — Vsi časniki dunajski pretresajo sedaj enoglasno z veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | suha kerma preveč trebuha ne zabaše in mnogih bolezin ne naključi ; kar se tolikanj raji primeri, kolikanj bolj živina pozimi brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je že dostikrat strelcu pa tudi drugim ljudem silno škodo naključilo. Pràv bi bilo, ko bi se nepotrebni strel ojstro kaznoval |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rodilo, zna drugo leto krompir zoriti. Kmalo srečata nekega človeka „naključja”. Kar se je Hafedu na njem čudno zdelo, bilo je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | konjskimi kopiti po dvorišču pokotale. Vse to je bilo stvaritev naključja. Ravnajočima se na odhod pride ravno neki gospodar naproti, ter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | spomni, da tukaj ni nikakega Boga, da ni ničesar razun naključja. Jokal je tako dolgo, da je vès vtrujen in potert |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Oberneta se drugam in prideta na dvorišče, kjer nekaj živali „naključja” zagledata. Ena ima le tri noge; druga glavo na zadnjem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na svetu, kjer bi Boga ne bilo; kjer bi zgolj naključje vladalo. Sedaj je bil tù, in tù mu je bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | izjokal. Je li bil sopet na svetu, kjer ne vlada naključje? Ozerl se je kviško ter obernil svoje oči k Bogu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kaj mučno gledati. Stopita v saden vert; tù je bilo naključje še le prav domá. Na krasni jablani ni vidil Hafed |
| Tiun - Lin (1891): | Je bilo to samo naključje ali je kdo zažgal? Hočejo morda morski razbojniki v tej |
| Tiun - Lin (1891): | tudi jaz? Ali se je to zgodilo samo po nesrečnem naključji, ki bi naj vzelo zadnji up na rešitev? Toda naj |
| Rudninoslovje (1867): | vedeti, da imamo steklo. Feniški trgovci so jo iznašli po naklučji: kuhali so namreč na bregu neke reke, kjer je bila |
| Botanika (1875): | brsti se pokažejo sem ter tje po deblu prav po naklučji; dà zrasti zamorejo skoraj na vseh rastlinskih delih, posebno tudi |
| Gozdovnik (1898): | sabo pripeljali. Postavijo tudi poljsko kovačnico, in zdajci je odmevalo naklo udarcev kladiva, ki je delal podkove in šine. Bogato opravljen |
| Pozhétki gramatike (1811): | kakor tukaj. Kadar pa ti ſhtirje glagoli pridejo v' perloshivni naklon, ſo ti slogi dolgi po beſedah goſpoda d' Olivet, ker |
| Pozhétki gramatike (1811): | 3. Naj isjaſnio per glagoli, ſlize, ſhtevilo, zhaſ, naklon; naj dajo povſod piſmenki vsr, sakaj in kako ſo beede |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pomoshni Glagol être, Biti. Snanivni naklon. Sdajni zhaſ. Je suis, tu es, Il est, Nous sommes |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ils auront éte. Vgovorivni naklon. Sdajni zhaſ. Je serois, Jes Tu serois Ti Il seroit |
| Pozhétki gramatike (1811): | Finissez, konzhujte, konzhujte Qu'ils finissent, naj konzhujejo, naj konzhajo Perloshivni naklon. Sdajni ali prihodni zhaſ. Que je finisse, de konzhujem, de |
| Pozhétki gramatike (1811): | one, one bi, bili, e, e lubili, e, e Velivni naklon. Bres perviga liza edinjiga. Aime, lubi Qu'il aime, naj lubi |
| Pozhétki gramatike (1811): | bom shé prebral. Franzoski glágol ima pet naklonov: 1. Snanivni naklòn je, kader snanimo, to je na snanje dajémo, de rezh |
| Pozhétki gramatike (1811): | ali, naj ſte Qu'ils soiont naj bo, naj ſo Perloshivni naklon. Sdajni zhaſ. Que je sois. de ſim |
| Pozhétki gramatike (1811): | imaj ſi ali, naj imo imajmo imajte naj imajo Perloshivni naklon. Sdajni al Prihodni zhaſ. que je aye, que tu ayes |
| Pozhétki gramatike (1811): | Od ravno tiga ſdajniga deleshja ſe obrasi ſdajni zhaſ perloshivniga naklóna, ménjama ant v' bresglaſen e: aimant, que j'aime, finissant, que |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe vuzhil vzheraj, uni téden. III. V' ktiri zhaſ perloshivniga naklona je treba ſtaviti glagol, pred ktlrim je vés que? Vprava |
| Pozhétki gramatike (1811): | jih bodo vezh vuzhile. Pravpiſmoſt per glagolih. Sdajni zhaſ snanivniga naklóna. V' edinjimu. 1. Kader ſe konzha pervo lize s' e |
| Pozhétki gramatike (1811): | opomnimo, de ſamo v' treh lizih edinjih ſdajniga zhaſa snanivniga naklona ſe piſhe: je bais, ſovrashim, tu bais, ſoovrashiſh, il bait |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | menili, da hočeta le-ta gospoda rabo doveršivnikov po vseh časih, naklonih itd. preklicati. Zato je razložil g. Navratil tudi pomen vseh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | preklicati. Zato je razložil g. Navratil tudi pomen vseh časov, naklonov itd. Vse je lepo in premišljeno, vendar posebno to, kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | imperativu (velivnem naklonu) in aoristu. Modre besede o infinitivu (nedoločnem naklonu ali načinu na str. 115): „man kann von dem Gebrauche |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | posebno to, kar je povedal o našem infinitivu imperativu (velivnem naklonu) in aoristu. Modre besede o infinitivu (nedoločnem naklonu ali načinu |
| Čas je zlato (1864): | ni; pa nekaj druzega se primeri, kar Lenčetu novega prijatla naklone. Kralj dobí visoke gôste. Bilo je v jeseni, o nar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo prerokbe preroka Isaija. Ko jih odpre, (Bog je tako naklonil,) sadene na prav imenitno verſtízo. Bral jo je ſ' prijetno |
| Genovefa (1841): | vunder upokojen, Vojnomir! miſli ſi, de je vſe Bog tako naklonil. On je tako hôtel. Dôbro je bilo, de ſim v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | K veči pomoči naše šole nam je Bog velikiga dobrotnika naklonil. Lanjsko leto sim se obernil s prošnjo na gospoda Jurja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | milosti ne prehitel. Zatorej neprejenljivo misli, kakó bi mu škodo naklonil in cesarsko ljubezen odvernil. Tode kaj se zgodi? Hasan Kizlaraga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Joba. „Nič se ne kesám, pravi, de sim nadlogo si naklonil, sim vunder ljubo živinco sosédu otel, in Bog mi bo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se ga več pridelovati zamôglo in takó kmetovavcam nov dobiček naklonil. Drugo pot bomo tedej kaj več od tega govorili. Beseda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jim, ako bi bolj perpravnih ne bilo, dobrota te naprave naklonila. Kér pa izrejenci mladenšnice le med šolskim letam tukaj stanovanje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obsodba bi ti bila pa še celo pri nejevernikih slave naklonila. „Le glejte, kako pogumen in hraber mladeneč je! ” bi bili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | le morejo, da bi našli pravo pot , kako bi se naklonila kmetovalcem potrebna podpora, in vendar je na Francoskem kmetijski stan |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je bil vdal pijanosti in drugim hudobijam. Razuzdanost mu je naklonila persno bolezen in umerl je v mladeniških letih. Pastir pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za velike dobrote, ki ste gerški deželi o tem času naklonile francozka in angležka vlada; poslednjič zagotovlja kralj, da gerška vlada |
| Divica Orleanska (1848): | me vidi svet. Burgún. To slavo Ste s krepko dušo naklonili si! Izabó. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa tudi njeno serce se je skoraj kar nevedoma meni naklonilo. ” „Nesramnež! ” zavpije Fabíola „da si upate od nje tukaj govoriti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | si mi obljubila, da mi s svojimi copernijami in pijačami nakloniš njeno serce ali vsaj njeno premoženje. Čemu ti je pač |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kashe ſe, de hozhejo goſpod Pihler tudi naſhim predizam saſlushik nakloniti. Pretezheno ſaboto, to je bilo pervi dan Şuſhza, ſo poſlali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mladenčam , ki se bodo na njih mesto v mladenšnico vzeli, nakloniti. — Kér se denar vstanovnikov in dobrotnikov za nevredne mladenče clo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsaka mati hitéla, svojimu dedetu — če je zdravo — to dobroto nakloniti. — Drugo pot bomo še nekaj od tega povedali. Dr. Bleiweis |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razsvetljeni , zamorejo kar veliko stroškov obvarvati, in novih večih dobičkov nakloniti si. Med kmetovavcam, po kemii razsvetljenim, in med vsakdajnim kmetam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vedó, narejati; nam veliko dobriga, pa tudi dostikrat kaj škodljiviga nakloniti. Mnoge kužne bolezni, človeške in živinske, od kterih zdravniki clo |
| Stric Tomaž (1853): | sorodnik jo je hotel z vsem premoženjen vred svojemu sinu nakloniti, ženitev s Klarom pa podreti. Zategadel je zadnje pisma sam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | sklical komisijo, katera prevdarja, kako bi se mogla denarna posojila nakloniti kmetoval- cem, da bi se jim pomagalo, kedar so v |
| Oče naš (1885): | blagoslov, ki ga je za pobožno opravljanje teh dejanj obljubil, nakloniti njenemu sinu po svoji milosti. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhe nekaj vode, h' redi bilo. V' nekoljkih nedelah ſe naklone, de Mina ſpet v' to prebivavnizo pride. Ptuje goſpodizhni ſo |
| Astronomija (1869): | obodi, ki bi bili v vsakojake mére drug proti drugemu naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov pa različnih. Premér najskrajnejšega oboda |
| Ferdinand (1884): | soprogo z besedami: »Z Bogom! Ostanemo vam v svojej milosti naklonjeni! « Alfonz je šel s Ferdinandom in njegovo obiteljo nemudoma na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' tej bolniſhnizi valjali, s' grehi ſvoje mladoſti tolikanj terpljenja nakopal. Oſem ino trideſet let, polnih reve ino nadloge, je bilo |
| Revček Andrejček (1891): | pri vas kmetih in pri vašem delu sem si pa nakopal bolezen? Jeklen. (Nevoljno. ) Vedno bi se po bolnišnici valjal! Nosán |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne prišli, in tako sebi in svoji družini revšine ne nakopali! Da bi pa oštir, ki pijancu polič za poličem na |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | brez pomislika z vražnim žganjam ino pijančvanjam svojim vso nesrečo nakopavajo. Prav praviš Mina de se taki nesrečneži sami gonobijo. Tudi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | vabil bi si blagoslova iz nebes, pač pa bi si nakopaval večno pogubljenje na glavo. Nadloge, ki nam jih je Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | druge slabe tovaršije zahajajo, premoženje zapravljajo, si pravde na glavo nakopujejo, svojiga bližnjiga obrekujejo in dragi čas zapravljajo! — Pràv ljub nam |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na dan nakosi in vsa porabi. Zakaj zelena kerma visoko nakopičena se kmalo sogreje in nezdrava postane. Koristno je posušeno detelo |
| Stelja in gnoj (1875): | se vrhni del stelje pograbi iz gozda, kjer je močno nakopičena. Vendar se pa nikoli ne smé vse do golega (do |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prstena, kakor jabelko zelena skorja po nikelovih rudah, redkokedaj v nakopičenih iglastih kristali : Nikelov lesketač ali bela nikelova ruda Ni S2 |
| Gozdovnik (1898): | za drugim, iz temnikaste barve jutranje mračnosti. Med prepade okroglo nakopičenih gorskih velikanov se je počasno vsiljevala neka nedoločena svetloba. Na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vseh prostorih so bila pregernjena tla s persiškimi preprogami, in nakopičeno je bilo tu blaga svilnatega iz Kitajskega in dragocene druge |
| Botanika (1875): | ali strženasti, mesnati itd. Mnogokrat je v zunanjih plodovih delih nakupičeno staničje, ki ima v sebi škrob, slador, sluz, tolščo ali |
| Astronomija (1869): | vali proti dvema si nasprotnima krajema zemlje, in se ondi nakopiči, zato se mora, se vé da, tedaj voda vselej znižati |
| Botanika (1875): | nikdar ne dežuje. Tam so v pretečenih stoletjih morske ptice nakupičile toliko tičjeka, da leži na nekterih mestih 30 do 80 |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | perstí okrog dreves manj sená, toliko več se pa otave, nakosí. Po ti šegi sadim in obdelujem svoje drevesca že več |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prezgodaj ne kosi; da se zelena kerma dvakrat na dan nakosi in vsa porabi. Zakaj zelena kerma visoko nakopičena se kmalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ker se je povsod le po malem piče za živino nakosilo, kaj dobro obnesla. Od 11. aprila do konca julija tekočega |