Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 35

▶ markiz samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

markiz

marki
Kmetijske in rokodelske novice (1844): imé Felix Gozani Marquis de S. George (beri: Felikſ Gosani Markí dè Şen Shorsh) ſvoje veſelje rasodele, kakó ſprelép vélki oltar

marquis

Roka in srce (1883):	te slabosti so jo zapustile vsled bridkih skušenj zadnjega časa. Marquis je ozdravel, a okreval je jako počasi. Zavoljo tega so
Roka in srce (1883):	novoporočenca se odpeljala, je prišla. Leonora porabi trenotek, ko je marquis ravno sam stal pred krasnim šopekom opazujoč umetno zbrane cvetlice
Roka in srce (1883):	nekoliko življenja v hišo. Potem so se pogovori živahnejše razvijali. Marquis je bil ljubeznjiva prikazen, razumen in izobražen mož. Tudi njegova
Roka in srce (1883):	dan je z veseljem in strahom pričakovala trenotek, ko bode marquis zopet v njenej družbi obedoval. Kako se bode takrat proti
Roka in srce (1883):	marquisova; ona te hoče tudi videti zadovoljno in srečno. Melita, marquis ne bode silil s poroko, ako ti —.« »Že vém,« segla
Roka in srce (1883):	so se jej šibila, ko se je bližala marquisovej sobi. Marquis oblečen za potovanje je stal pred svojo pisalno mizo in
Roka in srce (1883):	žrtva; kajti enako bi prej ali slej, če ne ravno marquis, pa kdo drug prišel te snubit in te odvedel iz
Roka in srce (1883):	početka bil tako očaral. Osodepolni dan Melitine poroke je napočil. Marquis in Melita sta bila bolj bleda, kakor so navadno poročenci
Roka in srce (1883):	komaj zdržala glasnega vzklica; takó se je bila prestrašila. Prejšnji marquis je bil edino spoznati po gostej lepej bradi; drugo je

markiza

marquisa

Roka in srce (1883):	vse pripravljeno, kar bi se utegnolo po noči potrebovati za marquisa. Gredoč pa mimo vrat proti marquisovej spalnici, čuje skozi na
Roka in srce (1883):	za naprej ne hlepim po ugodnostih, ki so mi neznane. Marquisa pa jaz ne ljubim, a dvomim, da bi tudi on
Roka in srce (1883):	vedno bolj, kar je že prej začela čutiti, da ljubi marquisa in to z vsemi močmi svoje mlade duše, z vsem
Roka in srce (1883):	se na vso moč, da me spoprijaznite z mislijo na marquisa. Od tod menda Vaš nepričakovani napad na mene. Ne vem
Roka in srce (1883):	se je tudi tega prepričala. Bil je sluga, poslan od marquisa; ker še baje marquis ne more zavoljo slabosti jej pismeno
Roka in srce (1883):	za pot, kdo ne bi tega verjel po njenej spremembi? Marquisa ni več videla po onej za njo osodepolnej noči, da-si
Roka in srce (1883):	Bil je tedaj ta mesec za Melito, ker ni videla marquisa, po dolgosti in po prestanih mukah hudej ečnosti podoben. Cela
Roka in srce (1883):	je bila izginola prejšnja hladnokrvnost, njeno sovraštvo in zopernost do marquisa? Vse te slabosti so jo zapustile vsled bridkih skušenj zadnjega

▶ marljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marljiv

Ivan Erazem Tatenbah (1873):	katera tajna stvar po Riblji na dan prišla. Isto tako marljiv in zvest delavec je bil. Edino, kar mu se je
Pomladanski vetrovi (1881):	brigajoč se za okolico sta se dalje peljala; toda bolj marljiv opazovalec bi ne bil zgrešil strašnega ponočnega prizora, ki se
Pomladanski vetrovi (1881):	se je poslovila od svojega gosta. Dobriha je bil zeló marljiv pri svojem poslu — že iz hvaležne naklonjenosti do Rojarjeve rodbine
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	dá se motiti od ničesar. Obratno je trgovec Srbin jako marljiv v svoji prodajalnici in tudi jako prekanjen! Če se mu
Domačija nad vse! (1889):	Od njega je slišal samo pohvalne vesti o Jeličinem očetu. Marljiv, natančen, vesten, pošten v vsakem oziru, glasila se je županova
Gostačeva hči (1891):	čas, da ga izročim tebi. Poznam te, da si pošten, marljiv, skrben mladenič, ter upam, da z božjo pomočjo tak tudi
Roman starega samca (1895):	vsakdanji koncert ob njegovem viru. Odslej sem bil vsak večer marljiv poslušalec nje pevskih vaj. Prijetno so mi potekale ure v
V krvi (1896):	je sirota, brez očeta, edini sin profesorske vdove, da je marljiv in značajen mladenič, in da je navdušen, celo fanatičen narodnjak
Gojko Knafeljc (1899):	Kdo ne ve, koliko more koristiti svojemu narodu vesten in marljiv učitelj? ! Ne bodem se hvalil, da sem jaz izmed najboljših

marljive

Roza Jelodvorska (1855):	z raznim sadonosnim drevcem, in malim uljnjakom, iz kteriga so marljive čebelice veselo gomzele. Kokoši so veselo ragljaje okoli hiše živeža
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	o katerih bi se dalo kaj povedati? Vsaj imate vendar marljive „národne čitalnice”, imate „Matico”, ki je že veliko lepih knjig

marljivi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): velkiga kmetijskiga zbora prihodnji mesec v Ljubljano pride, ga bo marljivi g. predsednik v zboru na ogled postavil. — Začetek podkovijske in
marljivih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): mladih let sem obilo priložnosti imel življenje naših pridnih in marljivih plavičarjev ali flosarjev (kakor se sami zovejo) od vseh strani

▶ marljivo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marljivo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Domače oprave, Dekline učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko riba Marljivo se giba. Čuvaje vsih mest Pomnoži obrest. Z draginami polni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Dragotina, na najpriličnejem kraji mesta. Prijatli spevoiger in plesa obiskujejo marljivo to gledišče, akoravno je ustopnina zlo visoka. Pa tudi „teatro
Občno vzgojeslovje (1887):	razvitku spomina; v ta namen je treba že mehanični spomin marljivo vaditi s pomočjo primerne tvarine; nadalje je treba skrbeti, da

▶ marljivost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marljivosti
Zoologija (1875): najizvrstnišega lovca, a njegov poduk je zahteval mnogo truda in marljivosti. Tomljanje se je pričelo s tem, da so mladega sokola

marljivostjo

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	željo in vošílo, de bi slovenski učenci z nar veči marljivostjo svojo hvaležnost milostljivimu vladarstvu skazali, ki jim v novi napravi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Francozkem), kjer je še sedaj naj več in s toliko marljivostjo pridelujejo, da še dandanašnji se naj bolja sorta metelke dobiva
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pišejo in zopet drugi delajo po vertih, pa s tako marljivostjo, da nobeden najemnik takó. Včasih pridemo skupaj, da pojemo lepe
Ferdinand (1884):	ponudba jako všeč. Obljubil je, da se hoče sè svojo marljivostjo in zvestobo tudi zaupanja vrednega skazati. Veselega obraza hiti k

▶ marmor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marmor

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v srédi kamna križic izsekan. Ko staro ozidje dalje rušijo
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	kralja bi bile sto in stokrat po novinah ponatisnjene, v marmor kamen vrezane ali pa v železo vlite. Ali takrat je
Mineralogija in geognozija (1871):	ogljenokislo apno kot kalcit popolnoma kristalovano; v kristalinskem stanu kot marmor, in v nekristalinskem ali gostem kot kredo. 2. Fizikalne lastnosti
Mineralogija in geognozija (1871):	toraj v dvé glavni vrsti, enoterno kamenje in pa zmesi. Marmor n. pr. je enoterno kamenje obstoječe iz samih apnenih zrnec

mramor

Rudninoslovje (1867):	Koroškem , v Idrii i v Jelovici na Kranjskem. Lep školjkast mramor se nahaja v Plajbergu i na Obiru, a lep pisan
Rudninoslovje (1867):	se nahaja v Plajbergu i na Obiru, a lep pisan mramor v Teržiči, v Idrii, pod Pečjo, na Krasu i. d.

marmora
- marmeljna
  Kitica Andersenovih pravljic (1863): je šla kraljica v kopelj, ki je bila zidana iz marmeljna in olepšana z mehkimi blazinami in z najlepšimi preprogami. Tu

marmorja

mramorja

Rudninoslovje (1867):	Goriškem i v Istri. Mnogovrstna je apnenčeva raba. Iz belega mramorja, posebno iz kararskega, delajo podobe, s pestrim mramorjem pokrivajo stene
Rudninoslovje (1867):	i pode, ter delajo stebre i druge stvari. Kosci pestrega mramorja i drugi kamenčki, 1/16 do 1/18 palca veliki, zlagajo se

marmorjem
- mramorjem
  Rudninoslovje (1867): Iz belega mramorja, posebno iz kararskega, delajo podobe, s pestrim mramorjem pokrivajo stene i pode, ter delajo stebre i druge stvari

▶ marmoren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marmorni
- marmeljnovi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in novo cerkev sv. Antona, stoječo pred vélikim vodotočem, orjaški marmeljnovi stebri zunaj in znotraj, kiporezi, malarija, in dve krasne kupli
- marmorasti
  Mineralogija in geognozija (1871): kraja. 1. Werfenski skladi. 2. Guttensteinski skladi. 3. Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6.
- mramorni
  Rudninoslovje (1867): Solnogradskem so nalašč mlini, da se v njih máli četverovoglati mramorni kosci brusijo v kroglice, s kterimi se otroci radi igrajo
marmornih
- marmeljnih
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pol”. Akoravno je še več lepih palač, kakor borsa, zavolj marmeljnih kiparij imenitna, palača Gobčevičeva in druge, vendar niso unima enake

▶ marno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Res! takošen kdaj bil Slovenec je cel, Je trudil se marno, bil svoj'ga vesel, Pa vendar ga dalje pesnik budil, V

▶ marnja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marnja
Kmetijske in rokodelske novice (1845): preš ali pa s posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje sledí. ) Marnja. Na dveh sosednih njivah ste bile rèž in pšenica ena

marnje

Blagomir puščavnik (1853):	zapreti ali glavo mu odsekati ukazal. Tudi na vse te marnje prederzen mladeneč nič ne porajta. Storiti hoče s božjo pomočjo
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	pripoveduje o gorskem duhu. Če bi tu v gorah svoje marnje počenjal in lepih lastnost imel, ktere mu sanjači prikladajo, gotovo

▶ marnja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

govor; Pleteršnik

marnji
- marni
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): za to noč stanišča pri vas v Boga ime”. Po marni se mu je poznalo, pa ni bil rojen med Šavnico

▶ marnjevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

govoriti; Pleteršnik

marnjeval
- marnvov
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): katere je tvoi sin nadravesi ta Svete Krisha h' tabe marnvov, o Jeshush jas tebe prosim stvei mena naſtrane vmoimu dianje

▶ maroga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marog

Astronomija (1869):	ki je mnogo gosteje od zemeljskega. To smemo sklepati iz marog blizo njegovega polutnika, — ker so te maroge brž ko ne
Astronomija (1869):	so te maroge brž ko ne oblaki. — Razun teh rujavkastih marog so našli zvezdoznanci tudi rdečkaste, zelenkaste itd. Od kod so

maroge

Astronomija (1869):	smemo sklepati iz marog blizo njegovega polutnika, — ker so te maroge brž ko ne oblaki. — Razun teh rujavkastih marog so našli
Astronomija (1869):	daljnogled so zvezdoznanci zapazili na njem rumenkaste, zelenkaste in črnkaste maroge, razun teh pa okrog obeh tečajev belkaste lise, ki se
Zoologija (1875):	Cm. dolg. sive dlake in ima povprek. nejasne valovite črne maroge. Rep je precej kratek, enakomerno debel, črno pasast, na konci

marogo

Fizika (1869):	pa krogla spusti, da pade na ploščo, dobi okroglo, črno marogo, ki je toliko veča, iz kolikor veče visočine je krogla
Zoologija (1875):	trebuhu zamazano belkast; na prednjih nogah zgoraj ima črno prečno marogo in tudi ušesa so črno obrobljena. Ne laja kakor pes

▶ marsikaj zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marsičem
Kemija (1869): pr. imajo železo, mangan in krom, ki so si v marsičem podobni, (njihove spojine so ravnolične ali izomorfne), eno in isto

marsikaj

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kmetovanjem pečali; tode kar po svojim stanu znate, bi bilo marsikaj tudi za vsaciga človeka permerjeno, in tudi potrebno vediti. Poterpite
Tine in Jerica (1852):	Martin si je solzo iz berk obrisal. Jerica je še marsikaj svojimu bratu pravila, ko je pa začela od rajnciga očeta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Lačen moram stati v mlak. ” Župan. Res! dobrega ima že marsikaj zdaj Kar ni domovina imela kdaj; Čas sili ljudi naprej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da bi se jim njih dolg mahoma odpovedal (aufkündigen), bojo marsikaj lože poravnali in zboljšali pri svojem gruntu. Znabiti, da bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tedaj pretečene čase pazljivo pregledamo in presodimo, najdemo gotovo, da marsikaj je zdaj na naših posestvih boljše memo nekdaj, dasiravno nas
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ptujih pridelkov in izdelkov v naše dežele, da bomo imeli marsikaj na zbero, in da nam ne bo trebadomačega kupovati
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	„Čudno, čudno — pa veste kaj, še tudi marsikaj druzega nenavadnega od vas govore ljudje. ” „Kaj tacega? ” „Da imate
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	da Remigij ni na vsa vprašanja dečkova prav odločno odgovoril; marsikaj je zamolčal, da je deček sam premišljal, a ker si
Občno vzgojeslovje (1887):	gojencu ni delo pretežko, vodi ga po poti, kjer se marsikaj najde, kar ga vspodbuja k teženju po resnici, če tudi

marſikaj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): mosh po volji boshji; mu je pa tudi Goſpodov duh marſikaj prihodnjiga rasodel. V' prihodnje zhaſe je na tanko vidil, ino

merski

Kratkozhasne uganke (1788):	drugeh shprahah na dan, inu med ludy dane ble: katire merski enemu, tudi med gmajn pukam, ali ſa dolge zhas si
Kratkozhasne uganke (1788):	krajshati: ali med drusheno en smeh, ali shpas pozhęti sluſhejo: męrski enega v' eni, ali drugi ręzhi poduzhę: njemu
Kratkozhasne uganke (1788):	Ugank, inu zhudneh kunsht Kokú je pózh tu; si bo merski êdn mislel, katiremu bodo lete bukuvze v' roke, ali pred
Kratkozhasne uganke (1788):	katiro meni reſlóſhi: de dadusehmal, ke so Kraynzi ſhe na merski ene rezhy, koker nigdar poprej, ſapadli, she nòhzhé na take
Kratkozhasne uganke (1788):	njim, inu ſa njim ſapiram; ſakaj brada mojeh uſt she merski eno lukno ſtakne. En poglavitne kluzh, katir use kluzhanze per

▶ marsikak zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marsikak

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Martinovi hiši se je od dné do dné huje godilo; marsikak večer so se mogli lačni vléči; zakaj oče si niso
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	morale bi po vse biti narodne, al — da žalibože — niso! Marsikak „Volksschul — Inspektor” bi po pravici še prav hud bil, če
Izidor, pobožni kmet (1887):	mu je kravica odletela, prišel je tudi pomoti na sled. Marsikak drug imel bi bil ob tolišnji nesreči skušnjave. Izidor si

marsikaka

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	To je naša dolžnost in gotovo Bogu bolj prijetno, kakor marsikaka druga reč ! Zatorej, ljubi moji kmetje, berite, berite! (Goveja kuga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	pri vsem tem — kdo bi mislil — se napravi v soseski marsikaka reč, ktere bi o takem času ne pričakoval. Ni še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Nate čertice iz zakonika černogorskega, jugoslavenskega naroda, v kterern je marsikaka prav praktična, narodu primerjena postava. Kneza nihče ne sme razžaliti
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	v teh bukvicah marsikaka zarobljena bere in z glavo bo marsikdo majál ter rekel

marsikake

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	prišlo k spoznanju praviga Boga. Bog je Danielu, svojimu služabniku, marsikake prihodne reči razodel, s kterimi je sužne Jude tolažil. Obljubil
Zoologija (1875):	morske zveri. V starem veku so si o njih vmišljali marsikake bajke, zlasti so jim pripisavali veliko veselje do godbe. Omenjamo

marsikaki
- marſikaki
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſvojiga brata, kteri je ſhe shivel. Herod ga ſluſha v' marſikaki rezhi, v' tej pa nè. Herodiáda pa (tako je bilo
marsikako
Blagomir puščavnik (1853): let v ječi prejokali brez kakega sporočila od svojih ljubih. Marsikako britko solzo, kaj bi rekel, potak vročih solz ste prelili

▶ marsikakšen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marsikakšnega
- marlikakſhniga
  Genovefa (1841): vezhérnim mraku nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe jedi in marlikakſhniga shlahtniga ſadjà, ki ſe je takrat po Némſhkim ſhe malokjé

▶ marsikateri zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marsikatera

Stelja in gnoj (1875):	tako zares gnoji in koristi; brez tega bi malo teknila. Marsikatera stelja prav težko in počasi trohni in prsteni, kakor pezdirje
Zeleni listi (1896):	šiba je bila gotova. c) Kaj so ž njo storili. Marsikatera mati naredi sicer šibo za svoje otroke, toda tako malo

marsiktera

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Kako bi se s sadnim in murbinim drevjem v kratkim marsiktera soseska obogatiti zamogla *). Drevje ni le prijazin kinč zemlji, temuč
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	čuje milo zdihovanje ali clo brezupno tarnanje sliši, in bi marsiktera družina daritelju s solznim očesom in hvaležnim sercom roko poljubila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	dobrotniki tudi letos prav bogato podelili verlim udom te družbe. Marsiktera hvaležna solzica se je svetila v očeh pridnih mladenčev, kteri
Mineralogija in geognozija (1871):	koralni otoki, ki jih je zlasti veliko v tihem morji. Marsiktera prikazen še zahteva pozornost od nas; slapovi se sicer počasi
Oče naš (1885):	nebes poblagoslovil njuno svetost in bogoljubnost. Nju premoženje je rastlo. Marsiktera nesreča, ktera je njune sosede na živini ali po bolezni

marsiktere

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pripomorejo h rodovitnosti sadniga drevja, žita in vsih drugih želiš. Marsiktere zeliša bi nikoli sadú ne obrodile, ko bi čebelice ali
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Mesna žolca (aspik). De tako ljubljeno žolco napraviš, ktera marsiktere jedila olepša, deni v kozo en par zajemnic z mesne

marſiktera
Genovefa (1841): in smiraj opréſne seliſha v njêm raſtejo, s kterimi ſe marſiktéra shivál preshiví. Tako ſkerbljiviga, tako prijasniga in dobrotljiviga ſe Bóg
marſiktere
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vezh ſe je poſtavilo ; gre vezh derv sa pezhí, in marſiktére rokodelſtva bolj rasſhirjene tudi vezh leſá potrebujejo, poſebno sa oglje

marsikatere

marsikatere
Zoologija (1875): se posebno animalni sistem veže z vegetativnim. Odtod se razjasnjujejo marsikatere čudne prikazni, tako na pr. da so slabosti v želodci
marsiktere
Kmetijske in rokodelske novice (1848): vse straní veliko dobička prineslo. Zdej nam je lahko od marsiktere potrebne rečí govoriti, od ktere popred nismo môgli ne besedice
marsikterih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): niso povsod znane, se sliši semtertje po deželi še veliko. Marsikterih zastonj išemo po besednjakih. Nate nekoliko takih: Na Dolenskim med

marſiktere

Genovefa (1841):	Oh, jes ne vém, kaj je nad teboj ſklénjeno in marſiktére kalne miſli mi ſerzé obtéshvajo! Pa vedno ſi bila dobra
Genovefa (1841):	in veſêlje delitè. Oh, lahko ſi miſlim, de imate tudi marſiktere nadlóge, in vém, de ſe more marſikdó s med vaſ
Genovefa (1841):	prav prirózhnq vértila, in najbolj zhiſle nitke predla, med predenjem marſiktére
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	varno sidati: Şkosi to ob priloshnoſt pride , ſvoje denarje na marſiktere druge nepotrebne rezhi obrazhati. Velikokrat ſe je shé sgodílo, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	do naſhih trupel, vſi uzheni in drugi ſkuſheni moshjé terdijo. Marſiktere bolésni ſo vſelej hujſhi ob zháſu, kadar ſe luna polni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pridne, de plevejo njive, kjer je shito ſejáno, ampak tudi marſiktere Krajnjize. Saj v eni nar lepſhih ſtrani Dolenſkiga je viditi

marsikaterega

marsikterega
Roza Jelodvorska (1855): ali pa od blede lune tu in tam osvitljeni bili, marsikterega popotnika čudno v serce ganili; v duhu je blagoslovil blage

marsikteriga

Zlata Vas (1848):	in zale, ampak tudi priljudne, pripravne in za domovanje premedene. Marsikteriga bogatina sin iz druge vasí je prišel v Zlato Vas
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bi ne bilo napčino, ko bi tudi na Dolenskim namesto marsikteriga nograda turšično polje stalo! Slovenci — slovenski jezik. Vodnik lepó pripoveduje

marsikaterem

Občno vzgojeslovje (1887):	pa jo ureja, uri in bistri. Domišljija služi pouku v marsikaterem oziru, sosebno v tem, da pomaga snovati posrednji nazor. Gojenca
Občno vzgojeslovje (1887):	istem smotru, kakor prava vzgoja. Pouk služi vzgojni svrhi v marsikaterem oziru in sicer: 1. Pouk razvija dušne vzmožnosti in delavnosti

marsikterem
Botanika (1875): To pleme ima mnogo posebnosti; glive ali gobe se v marsikterem pogledu razločujejo od vseh drugih rastlin. Glive rastó povsod tam

marsikateremu

marsikteremu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ta, nova, postava ste kakor noč in dan, in da marsikteremu ne bo vseč, ker bo prekucila zastarane navade rokodelskega mojsterstva

marsikterimu

Zlata Vas (1848):	druzih rečí so pri Ožbètu pričakovali, kakor so jih vidili. Marsikterimu se je težko zdélo, ko se je obljub spomnil; zakaj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kakor vsak po svojim stanu , pripomôgli k dokončanju veliciga dela. ” Marsikterimu poslancu ! Iz Celjskih Novin. Vi rečete, de ste „dobriga serca

marſikterimu

Genovefa (1841):	je s vſimi ſvôjimu goſpodu svéſtimi ſlusbabniki oſhábno ravnal, tudi marſiktérimu délavzu terdo saſlusheno plazhílo vtergal, in prepovédal, de ſe nima
Genovefa (1841):	shivijo in marſiktérimu ſhe na mar ne pride, Bogá sa to sahvaliti. Boleſlav
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poſlovili, rekozh: „s Bogam Krajnzi! ” ſo naſ potolashile, pa tudi marſikterimu, kteri je morde naſh krajnſki jesik obrekoval, pokasali, de naſ
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſkrivnoſti je pazh veliko, ktére bi ſe— ſame na ſebi — marſikterimu majhine rezhi sdéle, vſe ſkupaj pa tó ſtoré, kar umetnoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	popravil, ga obdelal, in poshlahtil. Blagor, de je ſedanji zhaſ marſikterimu jela luzh jaſniſhi ſvetiti! (Dalje ſledí. ) Popis obertniske razstave v

marsikateri

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	pijačo iz čistih kozarcev, v lepo pospravljenej in snažnej sobi; marsikateri dan je bilo toliko gostov, da skorej ni bilo prostora
Zeleni listi (1896):	svojim ptičkom ni privoščila potrebnega živeža ter jej je zato marsikateri lakote poginil. Enkrat pa je za svoje nepošteno ravnanje prejela

marsikter

Zlata Vas (1848):	poprej voherniki plačani in de ubozih kmetov niso več derli. Marsikter pa je imel več dolgá kakor premoženja. Tù je bilo
Zlata Vas (1848):	zapisal. Zdej se je še le zaníkerno gospodarstvo pokazalo. Zakaj marsikter še dobro vedil ni, koliko de je dolžán bil, in
Zlata Vas (1850):	svojim mlékam ni mogla dostati. — Dalje so sicer po hišah marsikter bokal mléka domá potratili, zdej pa so ga v hramu

marsikteri

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ta bolézen spozná in odverne, morebiti bi se takó zamogel marsikteri kmet nesreče obvarvati, kakor se je po nauku, ki ste
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nauku, ki ste ga Tuhincam dali, tudi na Dolenskim že marsikteri prešič ozdravil. L. Lepo darílo za Brezniško šolo na Gorenskim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bolje vino, žito in druge rečí prodali, pa tudi delavci marsikteri krajcar zaslužili. Drugo leto si Dolenci od železne céste še
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	če tudi s čebelami nič opraviti nimajo, kar morebiti še marsikteri kmetovavec ne vé. Res je, de poglavitno opravilo čebelic je
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bi se z velikim pridam ob nedeljah brale, namesto de marsikteri kmetje v kerčme, igre in druge slabe tovaršije zahajajo, premoženje
Zlata Vas (1848):	ni obresti (čimža) odrajtal. Zató se je moglo narprej skerbéti. Marsikteri je mogel od vohernikov, od kterih je v sili denarje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	da so, bo domú pridši od tega staršem pripovedoval in marsikteri oče bo po tem spodbujen svoje drevesa gosenc trebiti. — Kako
Roza Jelodvorska (1855):	Pač lepo ste nam mila gospodična govorili,« reče zdaj Strašimir, marsikteri si lahko iz tega opominjevanja nauk za se posname. Kako
Čas je zlato (1864):	niski stopnji ravno tako ali še bolj srečnega čutil, kot marsikteri deržavni svetovavec ali minister. Kaj mu je neki tudi manjkalo

marskateri
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): odtęgneſh , je sgublen. Baron. Bog obari! Matizh. V' njegovih lęjtih marskatęri ni pámeten bil. Nęshka. To je mladoſt — kaj ſe ozhe
marſikter
Genovefa (1841): ko je tako pri obilni misi v kotu ſedel, je marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na miso noſili, skrivaj drugimu rékel
marſikteri
Genovefa (1841): otrôkam je obleke noſila, ki jih je ſama narejala, in marſiktéri slat (zekin), ki ji ga je vojvoda sa lepotije dal

marsikaterih

marsikterih
Botanika (1875): se cevi narejajo; on odnese tudi stržen iz votlih steblov marsikterih rastlin, in on tudi naredi, da se rastline zajedalke sprimejo

marſikterih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Tega ſovraſhtva Jesuſ ni poterdil, deſiravno ſo bili ˛Samarijani v' marſikterih smótah. Le smoto ino greh je ſovrashil, ljudi pa nikoli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe v ſtaroſti je mogozhe ſe to uzhiti, kar pri marſikterih drusih rezhéh ni tako. 2. „Pre vezh zhaſa terpí, préden
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo vſako léto rodovitno? Od tega opravíla ſim she v marſiktérih bukvah prebiral, tóde nobeno popiſovanje mi ni bilo tako vſhezh

marsikaterim

marsikterim

Zlata Vas (1848):	srejnska postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam je bila železna palica za strelo odvračati, skorej pred
Stric Tomaž (1853):	nič neki prijazen mož, ki je zavolj nje že z marsikterim govoril, da bi ji ne delali tacih bolečin, toda z

marsikatero

Ferdinand (1884):	je bila mar čast le pred svetom. Storil je Filip marsikatero neumnost, ker je menil, da čast plemiča to zahteva. Jedenkrat
Ferdinand (1884):	in služabniki kot tujca črtili in zavidali. Vzročili so mu marsikatero britko uro. Ta notranja žalost in pa mestni zrak sta

marsiktero

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pripustite nikoli poslam, ktéri večkrat nalaš nagajajo in so že marsiktéro dobro znajdbo zatérli, če ni po njih glavi bila. — Če
Zlata Vas (1848):	snažno oblečeni, ni je bilo vmazane ali pa stergane obléke. Marsiktero obličje je bilo rujavo, od solnca ogoreno, pa nobeniga vmazaniga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v podobah pokazale dobre drevésa (pluge), sejavnice i. t. d. Marsiktero reč si bo lahko ena soseska omislila, ki si je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kar je zoper njo govorilo, ali naravnost tajila ali je marsikteroreč drugač zavíla; tako je, napriliko, zastran zavdanja svoje rednice
Stric Tomaž (1853):	odgovori spet una z dvema otrokoma. „Res je tako, že marsiktero leto sim v Kentukijski deržavi prebila“, jo naglo zaverne poprejšnja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dolgo in je ravno tako dober in še boljši, kakor marsiktero drugo vino. Sicer pa tudi rečemo, da ni vès „Vipavec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pod gori postavljenim nadpisom, in ker smo že tudi mi marsiktero besedico pregovorili o dragíni v teh listih, bomo poslovenili svojim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	presno (frišno) zelenjad ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico mikati. — Austrijanski poslanec grof Esterhazy je 26. dec. prišel
Spisi Krištofa Šmida (1883):	se ji je serce kerčilo od skerbi in žalosti, in marsiktero noč je v solzah prečula. Vedno je čakala na kako

marſiktero
Genovefa (1841): s njim ſkakale. Tako je iméla Genovefa tudi po ſimi marſiktero veſêlje, pa tudi dovolj terpljênja. Boleslav je smiraj prav sgodaj

▶ marsikaterikrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marsikaterikrat
- marsikterikrat
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): v svojo službo ga je vzel. Njegovi burki so barona marsikterikrat k smehu prisilili, in kadar je Pavliha svoje burke prav

▶ marsikdaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marsikdaj

Mlinar in njegova hči (1867):	nevarnej uri v postelji ter spi; a grobokòp, ki je marsikdaj o polnoči med grobovi, vajen je duhov. Pojdite le o
Občno vzgojeslovje (1887):	povelje je brez vspeha; prevečkratno poučevanje rodi radovednost; hvala provzročuje marsikdaj domišljivost; graja včasi razsrdi, včasi oplaši i.t.d. 3. Kadar izhajaš

▶ marsikdo zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marsikdo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pomagati, kterim tudi kantonska zaloga le malo kaj pripomoči zamore. Marsikdo se bo morebiti čudil, de donesik iz kantonske zaloge ne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zimske okna dobil, kterih pretečeno hudo zimo še nisim imel. Marsikdo bo morebiti mislil (z čemur so me tudi nekteri prijatli
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vsak za svoje rojake pisala, kar se per nas pogreša, marsikdo gre z nosam diljo podperati zavolj pomanjkanja tacih naukov. Meni
Oče naš (1854):	mnogo prišlo. Sila in reve časa so jih učile moliti. Marsikdo je prišel zdaj v cerkev, ki je poprej vero in
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	svetu, ki gredo vkup, ki se pa skupaj ne nahajajo. Marsikdo ima hlev, pa ne konja vanj postaviti, ima skedenj, pa

marſikdo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	moshove s tako shlahtnimi ſerzi imenovati. S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kaj? ſhe od zepzov nam piſhejo v naſhih novizah !'' bo marſikdo rékel in ſe musal, miſlizh, de mu prasne rezhi in

marsikoga

Jerica (1859):	ali če bolj visoko misliš, prizadevanj današnjih dni, ktere tudi marsikoga pahnejo na nos. Tam pa žogo in svinko bijejo, in
Moč ljubezni (1865):	In potem ga zagrebejo, po na videz srečnem, da od marsikoga zavidanem življenju, v ravno tisto zemljo, v kteri počiva revež
Slovenske večernice (1865):	puščave tuhta spremenljivi tek časa in celó prišteti mora tudi marsikoga iz svoje lastne rodovine tem, ki jih je žrelo plesa
Ljubljanske slike (1879):	pogumnim činom, je ideal, ki ojači obupajoče in popustljive, nagne marsikoga na pravo pot in kroti najhujše človeške strasti. Blagor mu
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	od nas z glasnim »na svidenje« gotovo ne sluteči, da marsikoga iz vesele družbe ne bode več nazaj. V tem pa
Vanda (1888):	se veje na vrbah, kakor bi kdo šinil skozi nje. Marsikoga bi bilo groza, Vanda pa se ničesar ni bala, dasi
Naši vaščanje (1891):	na razgrajajoče pivce, da je odprl vrata na iztežáj in marsikoga pehnil pod kap. Toda taki pivci, ki so se dali
Na krivih potih (1893):	mogoče z dobrim poravnati, kar je njen mož zakrivil slabega. Marsikoga je sedaj skrbela prihodnjost, marsikdo se je bal, kako bo
Jarem pregrehe (1895):	rečem ti: molči! To bo najbolje zate in še za marsikoga drugega. — Sedi tukaj-le na klop in pripravi se, kar ti

marsikomu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	einer bestimmten, das tempusangebenden Aussageform keinen vollgiltigen Schluss ziehen” utegnejo marsikomu oči odpreti. Kar se je slavnemu Kopitarju pervemu o aoristu
Izidor, pobožni kmet (1887):	vsaj v nekterih srcih zopet poživil. Nadjem se, da bom marsikomu vstregel s tem malim delcem.

marſikomu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	povéſti. (V Krajniu ſe pripravljajo nov moſt zhes Kókro sidati. ) Marſikomu naſhih bravzov je ſhe v ſpominu sidan moſt v Krajnju
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lahko prihrani, zhe ga sa druge nepotrebne rezhi ne isdaja. Marſikomu bi ſe ſmelo rezhi : Prijatel! oſtani petkrat v letu is

▶ marsikje prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marsikje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dalo vse to zimo poprésti. De si je ravno toča marsikje hudo delala, bo cela Celjska kresija vunder, berž ko ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se vino lože prodaja, se je gotovo, dasiravno, počasi zboljšalo. Marsikje se zdaj že pri nas dobé vina, od kterih bi

▶ marski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moravski; kontekst

marske

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

so vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in Tirolske kmetijske družbe prijazno pozdravili , kteri so pri

marski

marſki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſte ſi ſzhaſama she obedve snaminji proti rasſipu nagibale, ſklenejo Marſki deshelſki shlahtniki pod deshelſkim oblaſtnikam grofam I. Ditrihſtajnſkim drugo na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je, ko bi treſhil, od uſt do uſt po zeli Marſki desheli. Blagi knes Venzel Lihtenſtajnſki, goſpod in vlaſtnik v temu

▶ marš samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marš

marš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): se poverne car serdit nazaj, ukaže oni trenutek, bobnati občeniti marš,

marſh

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	De te vſi ſhentej! al komędjo igramo ? Se ſliſhi en marſh, katęri smęram blisiſhi pride.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	gręſta po eni plati doli; Nęshka sa Goſpó. Godzi ſpet marſh naredę, inu gredo po ti drugi plati ; vſi ti drugi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	inu Jęrza pertezhéta, inu ſe v' verſto ſtopita. Kader je marſh dokonzhan, ſe sazhne Petje. Tiſtikrat dve punzhke is verſté ſtopita
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſe vſędeta) DEVĘJTI NASTOP. Baron, inu Goſpá ſedeozha. Godzi en marſh naredę. Budalo s' enim velikim puſhelzam. Kmęteſhki ſantje, dva inu

▶ maršal samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

maršal

Valenštajn (1866):	polka glavar. Grof Trčka, Valenštajnov šurjak, več polkom glavár. Ilo, maršal, Valenštajnov prijatelj. Izolan, Hrvatom general. Butlar, dragonskega polka glavár. Tifenbah
Valenštajn (1866):	pride od druge mize). Nečem vaju Motiti; dobro sem umel, maršal, I srečo vošim — kar se mene tiče, (Skrivnostno. ) Zanašati se

maršala
Divica Orleanska (1848): rajda dardarjev. Uradniki v dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala z vladarsko palico, vojvoda Burgunski z mečem, Dünoa z žezlam

▶ marširati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marširajo
- maširajo
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): mirno počivajo ! Amen. J. Š. (Iz sv. Urbana. ) V Radgovino maširajo vsaki dan naši bratje Horvati dobro oboroženi. 20. dan grudna
marširalo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): grudna jih je do 1000 mož samih Otočanov mimo nas marširalo. Hitro za njimi Banovci 2. regimenta, in Križevčani. Vsi so

▶ mart. okrajšava ↘ goo300k, IMP

mart.

Tine in Jerica (1852):	Mart. Brat mi je pravil. Njemu so mati povedali. Jerica Samo
Tine in Jerica (1852):	so mati povedali. Jerica Samo materi sim bila jez povedala. Mart. Pri vkvartirjanju ni drugači. Mi nikakor ne moremo vsiga ubraniti

▶ marter samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marter
Biblia (1584): ti Davidou Syn, vſmili ſe zhes me: Moja Hzhy hud marter od Hudizha tèrpy. Inu on ny nej odguvoril ene beſsede

▶ marternik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

mučenik; kontekst, SSKJ

marternika

Branja, inu evangeliumi (1777):	Na dan S. Jurija Marternika. Branje is 2. Piſma S. Paula Apoſtel. na Timothea na
Branja, inu evangeliumi (1777):	Na dan S. Valentina Maſhnika, inu Marternika. Evangelium S. Matthevsha na 10. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je
Branja, inu evangeliumi (1777):	Na dan S. Blasha Shkofa Marternika. Evangelium S Matthevsha na 16. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je

marterniki

marterneki

Ta male katechismus (1768):	v' pravi brumnosti so ſhivelli: Divize, Pushavneki, ti Uzheniki, zel Marterneki so ogolfani bli; ja on se ni shonal, Xtusa je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sama ſatu tresi, aku boſhjo poſtavo nadapolnesh. Ti sveti boſhji Marterneki so se v'teh narvezheh martrah veſſellili, inu ti be

marterniki

Branja, inu evangeliumi (1777):	Vſi ſveti Marterniki, sa naſs Boga proſite. Sveti Sylveſter, Sveti Gregor, Sveti Ambrosh
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Bog ! da tebi zhast. 4. Vſi sveti Apostelni, Preroki, no Marterniki, Zhast pojo na vezhne dny, Sh'nimi tudi vſi svetniki, Kar

marternikov

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):

kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznavovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica brez madeža

▶ martinček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

martinčki
- martinci
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): postavim: murčiki, ščurki (Weinzerl) martinci ali gošace, i. t. d. — Molek (paternošter), postavim na molek

▶ martinov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

martinovo

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	bi ne bila šla z roko v roko iz grada, Martinovo hišo obiskat in ga prijazno pozdravit. Od tistihmal, ko se
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	tistihmal, ko se je Pavlu taka nesréča primerila, je Bog Martinovo pridnost in to, kar je Pavlu dobriga storil, očitno poblagoslovil

▶ martonov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

martonova

Oče naš (1854):	Naceta vergel, je tudi mene vergel in do smerti pobil. “ Martonova glava je nazaj na blazino padla. Potem je svoje roke
Oče naš (1885):	Emilija, Martonova druga hči, ni bila tako lepa in brihtna, pa bolj

▶ martra samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trpljenje; [sskj]

martrah

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nadapolnesh. Ti sveti boſhji Marterneki so se v'teh narvezheh martrah veſſellili, inu ti be se imel strahopeſdlivu v' ſanezhliveh beſſedezah
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sivna ſhaloſt tesnobo dellala. Jeſt sem njega povsod v'niegoveh martrah, inu terplenju gledala, ter sem videla svoje lubu dete ſapushenu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vèrsi en vſmileni pogled, inu ne posabi v' tvojih grosovitnih martrah na naſs vbóge gręſhnike, de bomo od tega pogleda v'

martre

Ta male katechismus (1768):	ferdamani na vekumej martrajo, inu pekó. Kaj so tu ſene martre? Ta narmajnshe je vezhe, koker ta narvezhe, ja koker uſſe
Ta male katechismus (1768):	pod pajstehame ſhgati; al ta mozhne Marternek boſhje kolkajn hujshe martre je on zhutil, tolkajn slajshe hvallo je on Xtusu pel
Ta male katechismus (1768):	minsku ſnamene terplenja, inu britke martre J. Xtusa; ja S. Masha je lih rajmno taiste vofer
Ta male katechismus (1768):	uſſake Ave Marie perstave? Ena skrivnust s' Kristusovega ſhivIenja, britke martre, ali goriustajanja od mertveh. Kolkajn je takeh skrivnust? XV. Pet
Ta male katechismus (1768):	Ta narmajnshe je vezhe, koker ta narvezhe, ja koker uſſe martre zelega svejta. Katira je ta narvezhe? De na vekumej nekol
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	na enkrat, inu ràsloshy poſębej pred njega ozhy vſe njegóve martre: on vidi shèblé, ſhibe, gajshle, krish, ſulze, kalvario: on ſliſhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ji da eno nepremagano ſtanovitnoſt, s' katęro tę nar ſtraſhnęjſhi martre nję vbógiga materniga ſèrza preneſse: II. Premiſhluvanje. Inu tukej kdó

martri
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſvojim ſerzi, kakôr Mati, kęr vidi ſvojga Şyna v' taki martri, inu teshavi. Leto bó danàs naſhe I. Premiſhluvanje. Ali ona

martro

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skves mvezh inu martro, noi terplenje na sha Gospueda Jesusa Kriſtusa inu skues use
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Mene so porinili v kot poleg ptujca, ravno pod Božjo martro, ktera je v kotu visela, in pod Betlehemom, ki nam

▶ martran pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

martran
Sacrum promptuarium (1695): ozhy vtargale, kadar je Jeſuſa vidila, de bo taku neuſmilenu martran, inu krishan: Jeſus pak je ſvojo lubo S. Mater troshtal

▶ martranje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

mučenje; kontekst

martranja
Kmetijske in rokodelske novice (1843): z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Ozhe naſh sa odvernenje martranja shivál. (Poleg némſhkiga. ) Pravizhni ſe tudi shivine ſvoje uſmili, pa

▶ martrati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

martra
Kmetijske in rokodelske novice (1843): dál ; Duſha Ti bo vézhno zhaſt dajala, — ,Srezhen , kdor ne martra nizh shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva nehvaleshnoſt zhbele moriti. Od eniga zhbelarja
martraš
Zlata Vas (1848): proti tekla in ga sprejela, „zakaj se tako ženeš in martraš? Nazadnje te vunder nič druziga ne čaka kakor nehvala in

martrati

martrat

Sacrum promptuarium (1695):	levius habebat. Satoraj kadar vidite, de hudizh sazhne vaſho sheno martrat, takrat vij zitrajte, dobre ſlatke beſſede dajte ny, ter bote
Sacrum promptuarium (1695):	ſvoje zitre sgrabil, inu sazhel zitrat, ter hudizh je Saula martrat nehal: David tollebat citharam, & percuciebat manu ſua, & refociliabatur Saul, & levius
Sacrum promptuarium (1695):	pravi jeſt bom tebi povedala: On miſli tebe taku dolgu martrat, dokler bosh vuzerknil, potle bò tebe oderl, kosho vſtrojl, inu

martrati
Kmetijske in rokodelske novice (1845): jeli zmirej bolj spoznavati, de ni samó greh, živali terpinčiti (martrati) temuč de se vlastnikam živine tudi gotova škoda godí, če

▶ martrnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mučenka; [sskj]

martrnica

marterniza

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabei prosim is aniem ponieshniem serzam: O S. Deviza noi marterniza Korona: o dai menei pomojei potribi tah notov to shumo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jas sedei sklenam is tiem Shebranjam. O S. Deviza inu marterniza Korona jas boji grieshnik tabei pomenam te velzhe uriednoſti inu

▶ martrnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mučenec; [sskj]

martrniki

marterniki

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Protazi! Zavit oklepaj. Za nas Boga prosita! Vsi sveti mučeniki (marterniki)! Za nas Boga prosite! Sveti Silvester! Sveti Gregor! Sveti Ambrož
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	S. Gervazi in Protazi, za nas Boga prosita! Vsi sv. marterniki, za nas Boga prosite! S. Silvester, S. Gregor, S. Ambrož

martrnikov
- marternekov
  Ta male katechismus (1768): Apostelnov. Tebe ta zhastitluve kup teh Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov v' belemu oblezhena vojska. Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po

▶ marun samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sorta vina; kontekst

marun

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	posebno skerb ima, da ga v svojem hramu dobrega ohrani. Márun, štajarske in pa tudi druge vina, nemške itd. se zalivajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je že tako izgotovljeno, kakor so druge vina, in posebno márun, še le v 2. ali 3. letu. Vipavsko vino, kadar

▶ marveč veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

marveč

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veselja, v častni vojaški stan stopiti, nobeden ne bo branil, marveč bi nas veselilo, de imamo od hrabrih fantov prihodnje junake
Zlata Vas (1848):	Domá pri svojih starših pa otroci nič lepiga ne vidijo, marveč se naučijo laganja in goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti in
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ali prodajati. Solnítar sicer sam na sebi ni nevarna reč, marveč je mnogim rokodelcam in obertnikam potrebna, pa je vender tudi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kteri bi kaki začasni list, kakoršnih zdaj ni pomanjkanja, brali, marveč se sliši tolikrat stara presoja: Cajtenge vse lažejo! — Kako bi
Stric Tomaž (1853):	Naka mama! “ odgovori Eva, „tega pa ne, učila bi jih marveč branja in pisanja in keršanski nauk. V serce me zbada
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za vojsko, ker oni še niso veliko terpeli zavolj nje; marveč se jim je kupčija po jutrovih deželah še bolj oživila
Občno vzgojeslovje (1887):	tem notranjem čutu nima le mišljenje svojega izhodišča in uhodišča, marveč se od tu določajo tudi čustva in težnje, zato je

▶ masa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

masa

Mineralogija in geognozija (1871):	Thonerde, 40. Glinovec, Thonstein, 78. Globel, Vertiefung. Glodalka, Nagethier. Gmota, masa, snov, Masse. Gnajs gl. rula. Gneiss, gnajs ali rula, 69.
Mineralogija in geognozija (1871):	Grundform, prvotni lik, 4. Grundfläche, zakladna ploskev, 5. Grundmasse, temeljna masa. Gruppe (Krystall-), gruča. Grus, grušec, 77. Grušec, Grus, 77. Grünbleierz

mase

Mineralogija in geognozija (1871):	tem bolj in toliko več je iz globočine pridrlo plutonske mase. Gotovo je, da so najviše gore na zemlji, Himalaja, Ande
Mineralogija in geognozija (1871):	so: Kvarčev porfir ali rdeči porfir, obstoji iz goste felsitove mase s kvarčevimi ali živčevimi kristali, večidel je rumen, rdeč ali
Mineralogija in geognozija (1871):	rudninsko gmoto ali maso, ktera znatni del zemlje sestavlja. Te mase so dvoje po svoji sestavi: ali obstojé iz samih majhenih

maso

Mineralogija in geognozija (1871):	Kamenje imenujemo sploh vsako rudninsko gmoto ali maso, ktera znatni del zemlje sestavlja. Te mase so dvoje po
Mineralogija in geognozija (1871):	živčevimi in roženčevimi kristali. Smolnikov porfir ima smolnik za temeljno maso pa kvarca in steklenastega živca kristale vstlane. Glinat porfir z
Mineralogija in geognozija (1871):	rujavkasta, zelenkasta ali črna. Ker je težko natanko določiti temeljno maso melafirovo, zato se ne vé gotovo, kako
Mineralogija in geognozija (1871):	imenujemo jih grahovec. Vse drugačno je porfirasto. Tako imenujemo enakošno maso, zadržečo posamezne veče kristale kojega minerala, ki kamnu dajo nekako
Mineralogija in geognozija (1871):	steklenastega živca kristale vstlane. Glinat porfir z mehkejo prstenobarvno temeljno maso, ktera lahko sprhne in zapusti glino z živčevimi kristali nasejano

▶ masa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mera; nemško-slovenski slovar

masa
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): kakor per vsaki reči, je tudi per žganji mera no masa potrebna. „Je že prav”, mi on reče, „ino več ko
masi
- maſsi
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): v' ojſtroſti eniga ſpokorjeniga shivlenja, ali tudi per eni pametni maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja tavshentkrat bol previdile, inu ſo sda en

maso

maſso

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh prevezh piti, je ſkodliv, ſe rad kamen
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	riht, inu pijazhe ſe obdershati, pa vſe lohke rihte s' maſso, koker vſelej jęſti. Ne shile puſhati, ne erznuvati, ne kopati
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	hujſhi kakôr s' vodó? Ny sadoſti, de ga ſvatje zhes maſso pyó, onu more vſè po hiſhi inu okuli hiſhe pyanu

▶ maseljc samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

3,5 dcl; [sskj]

maseljc

maselc

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa skozi sito v kotliček presej. Zdej dvanajst rumenjakov, en maselc mlačne srove smetene in štiri žlice dobrih volovih droži razžverkljaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	bokala vode; naj se štiri ure kuha. Potlej perdeni en maselc vina in dve cele jajci, pusti še enkrat zavreti in

maslic

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	v hudi zimi na pot podá, nar poprej zmerzne. En maslic vóla pozimi človeka bolj gréje, kakor pol maslica žganja. — Za
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	zmije, ki se napravi, če v polič vode priliješ 1 maslic jesiha, prideneš 2 pestí moke in kaka 2 lota medú

maſelz
Kuharske Bukve (1799): Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha
maſilz
Sacrum promptuarium (1695): gre inu volno od koshuga oſtrishe, inu taiſto s' en maſilz vina preda. Vari vaſs Bug od takorshne nespodobnosti.
maſliz
Kmetijske in rokodelske novice (1844): kaſneje; kader ſe pa sazhnejo is ſmetene jagodize delati, vlij maſliz mersle vode sraven, po tém boſh bres vſiga truda kmalo
maſselz
Kuharske Bukve (1799): v' en piſker deni dvę shlize zvętne moke inu en maſsélz ſmętane, dobro smęſhaj; potlej perdeni dvanajſt rumenakov, oſoli, supęt rastepi

maseljca

maselca

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	do dobriga speci. Potem pa en polič vina in pol maselca jesiha v ponev zli in z nekoliko dišečimi žbicami in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol maselca smetene s štirimi rumenjaki in pol unče cukra in zli

maselcom
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): zdravilo: Vzemi eno periše gamilčnih cvetlic, jih polij s polmaselcom kropa, čez nekaj časa odcedi poparino, in kedar je že

maslica

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	zmerzne. En maslic vóla pozimi človeka bolj gréje, kakor pol maslica žganja. — Za zmerznjene ude se je bata (Watte) po mnogih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	v 12 urah — to je po skušnjah izpričano — kaka dva maslica vode iz pljuč in pa iz kože izhlapí. Če tedaj

maseljce
- maselce
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): manj vinskiga duha. Vedro ova ima komej 2 alj 3 maselce, vina naših bližnih krajov 3 do 6 poličev, ptujih krajov

maseljcem

maselcam

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na en funt pretlačenih sliv tri unče cukra s pol maselcam vode, de žolcast postane, deni slive vanj, de pol ure
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	en funt jagod en funt cukra, kuhaj cuker s pol maselcam vode tako dolgo, dokler niti ne dela, perdeni potem pretlačene

maseljcev

maſelzov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odvsame (poſtavim odraſheni goveji shivini 6 do 8 mérz ali maſelzov). Pa ſhkodljiva navada je, shivinam puſhati v vſih prigodkih in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Puſhanje, ſkosi ktero ſe veliki domazhi shivini 6 — 12 — 16 máſelzov kervi vsame; dobro rejeni shivini ſe mora bres odlóga puſhati

maseljcih
- maslicih
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): zdravilo tole: Eno dobro periše lanenega semena daj v 3 maslicih vode kuhati skoz dobre pol ure; odcedi si potem laneno
maseljcu
- maselcu
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): kterih so se peške in kosmato dobro pobrale, v pol maselcu vina in v ravno toliko vodi z nekoliko limonovim lupkam
- maſelzu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dobi ſe v apotéki. Pol lota téga apna ſe v maſelzu vôde rastopi, ki ſe vézhjim shivínzhetam 4 krat na dan

masjlci

maselci

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	beliga vinskiga jesiha, namakaj, kuhaj dva funta cukra s tremi maselci vode, pene pridno pobiraj; ko se do dobriga očisti, deni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ki se takole napravljajo: Popari dve pesti gamilc s tremi maselci vrele vode; čez nekoliko časa poparino odcedi in ji prideni

maſelzi

Kuharske Bukve (1799):	maręlz vsami tri unzhe zukra, ga puſti vręti na poldrugim maſelzi vode, dokler sazhne kaple pogánati; takrat maręlze notri daj, naj
Kuharske Bukve (1799):	pretlazheneh vsami eno libro zukra; puſti ga vręti na poldrugim maſelzi vode tako dolgo, de ſe nit vlęzhe, kader shlizo pomakaſh

▶ masin pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

masiven; kontekst, nemško-slovenski slovar

masino

Mineralogija in geognozija (1871):	77. Kalkstein, apnenec, 38. Kalktuff, lahki kamen, 38. Kamenje, Gestein. ,, masino, Massengestein, 83. ,, škriljasto, Schiefergestein, 83. Kamenje, skladasto, Schichtungsgestein, 83. ,, rudohodno
Mineralogija in geognozija (1871):	Dias in drob, ker ti tvorbi mejiti premogovo. Ako je masino gorovje zraven še kadunjasto, imamo tem več upanja in vrtati

▶ maslen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

maslena

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Špinača s suhim jezikam in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena pošteta z mešanco. Sernovo stegno. Vkuhano sadje. Pomarančna torta. Masleni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Lešterke v žolci. Rakovo kuhanje. Telečja obistna pečenka s solato. Maslena torta. Cevni krofi. 165. Možganova župa z ocvertimi žemljami. Angleška
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Maslena zmerzlina. En polič dobre srove smetene s štirimi loti na
Kemija (1869):	kislin: Mravska kislina C2H2O4 Ocetna kislina C4H4O4 Propionova kislina C6H6O4 Maslena kislina C8H8O4 Valerianova kislina C10H10O4 Margarinova kislina C34H34O4 Stearinova kislina
Kemija (1869):	bronza, 433. Brošč, Farberrothe, Krapp, 486. Burette, kapnica, bireta. Buttersaure, maslena kislina, 463. Buttersaureather, maslenokisli éter, 474. C. Cadmium, kadmijum, 345.

maslenega

maslenega
Pripovedke za mladino (1887): kateri mora obleči, ter jej da na na pot obilo maslenega kruha in pogače.
masleniga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): cukra in zli na višnje. Poverhu pa deni blek iz masleniga testa, pomaži ga z jajci, potresi ga dobro s cukram

maſleniga

Kuharske Bukve (1799):	inu druge díſhave, alí gvirza. Naredi podlogo v' bandelze is maſleniga teſta; une rezhi vkup smęſhane s' ſiram napolni v' bandelze
Kuharske Bukve (1799):	Potle narędi en tanki podplat na pleh is tanko svalaniga maſleniga teſta ali puterteig; sgoraj popiſano męſhanje deni notri, inu pezi

maslenem
Botanika (1875): zavolj česar je cela cvetlica neznatna, kakor je to pri maslenem grintu (Senecio), kterega seme se kanarcem daje jesti; pri zajčjih

masleni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Masleni krafelci. Šest lotov putra zreži med štiri lote lepe moke
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ponočni angleški cmok. Pečen jagnjičev herbet s solato. Prepečenčna torta. Masleni kosc. 167. Rakova župa. Meso z žemljevim hrenam in šalotno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Maslena pošteta z mešanco. Sernovo stegno. Vkuhano sadje. Pomarančna torta. Masleni kosci z mandelni. 178. Kukmakova župa. Angleška pečenka. Zmešana repa

maſleni

Kuharske Bukve (1799):	s' vinſkim ſhadó, ali pudding. X. Kuhanje ali kôh. 93. Maſleni koh, ali màſlenek. 94. Pluzhni kôh. 95. Kuhanje od pezheniga
Kuharske Bukve (1799):	ſpezhi v' pezhi al v' tortni ponvi. So dobri. 72. Maſleni bandelzi. Rastopi eno unzho ſroviga maſla, notri vbì ſhęſt jajz
Kuharske Bukve (1799):	ſhatoo, inu daj na miso. X. Kuhanje, ali Koh. 93. Maſleni koh, ali máſlinek. Dvajſęt lotov ſroviga maſla męſhaj do rahliga

maslenim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): pleh z dobro narejenim in do debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol maselca

masleno

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Solata. 16. Gresovi mlinci. Meso s čebulovo polivko. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 17. Pljučni štrukli. Meso spod žerjavce
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	oljem. 3. Pljučni štrukli. Goveje meso spod žerjavce. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 4. Kruhova župa z jajci. Goveje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso s kislično polivko. Špargelni z masleno polivko. Telečja obistna pečenka. Solata. 10. Moknati mlinci. Govedina s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na mizo daj. Tudi lahko nevestno župo (šodo) nanj deneš. Masleno testo (putertajg).
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni, de dobro zavre. Ravno tako jo tudi lahko v masleno polivko (zos) deneš. Solata z zelenim graham. Od mlade glavnate
Kemija (1869):	še zaostalo nekoliko mleka, ki se kmalu začne raztvarjati v masleno kislino in maslenokisli amonijak, od kterega surovo maslo postane žarko

maſleno

Kuharske Bukve (1799):	ga poſuſhiti inu daj na miso. 71. Preſhutani bandelzi. Narędi maſleno teſto ali putertaig, tanko svalaj, is tiga teſta ſturi eno
Kuharske Bukve (1799):	ſhe en zhaſ kuhati. Kader ſe ohladi, ſe namashe na maſleno teſtó na pleh, ſe pokríe s' maſlenim teſtam, po verhi
Kuharske Bukve (1799):	popolnim, ga svalaj, inu tako je dober sa paſtęto. 63. Maſleno teſto, ali puterteig. Eno libro zvetne moke rasdęli na dili

▶ maslenka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

maslenka

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Fusalu. 91. Stopljenka angležka L. Lange, schmelzende Britanie. 92. Poletna maslenka L. Grüne Sommerbutteraiiaie. 93. Lovarka J *. Loir's Gewürzbirne 94. Tujinka
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	172. Kitajski stolp. Tour de la Chine. † 174. Debela, angležka maslenka. Dicke, engl. Bergamotte. 175. Jajčice jesensko. Eiförmige Augastbirne. 180. Duhameljka
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Fruhe Schweizerbergameite. 63. Sveta Majdalena L. * Grüne Sommermagdalene. 64. Velika maslenka bergamotka L. Grosse Somaerbergamotte. 65. Poletna tehantovka L. * Sommer-Dechantsbirne. 66.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	L. Sommerambrette. 57. Zelena sladkurka J. * Grune Herbst-Zuckerbirne. 58. Jesenska maslenka J. * Rothe Herbstbutterbirne. 59. Velika muškateljka Z. Grosse Wintermuscatbirne. 60.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	d' Autriche. 2. Anca oranžka. Anne d' Orange. 3. Lepopoljska maslenka. Beurré beauchamp. 4. Knajtovka — — knight. 5. Virka — — Crede. 6. Bankovka
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	51. Švajcarca J. . Schweizerbergamotte. 52. Krasana Z. Crasanne. 53. Bela maslenka J. Weisse Herbstbutterbirne. 54. Tehantovka J. Graue Dechantsbirne. 55. Motovka
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Sparbirne. 213. Dolga tehantovka J. * Lange, weisse Dechantsbirne. 214. Zimska maslenka J. * Winter-Butterbirne. 215. Virguljka Z. * Virgouleuse. 216. Izambertovka J. * Kleine
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	24. — zimska. — d' hyver. † 25. — poljanska— des champs. 27. Klinkardovka maslenka. Bergamotte Klinkard. 28. Kolomajka — — Coloma. † 29. Vicevka — — Vitz. 30. Dvornica
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Graue Martinsbirne. * * 66. Tergovka. Marktbirne. * * 67. Mačja glava. Katzenkopf. * 68. Maslenka herbonska. Herboner Schmalzbirne. * 69. — Senertova. Schönerts Omaewitzer Schmalzbirne. * * 70. Medenka

▶ maslenokisel pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

butanaten; splet

maslenokisli

Kemija (1869):	Amil, Amyl. Amin étilov, 478. Ammoniak, amonijak, 412. Ammoniak buttersaures, maslenokisli amonijak, 463. Ammoniak essigsaures, ocetnokisli amonijak, 463. Ammoniak kohlensaures, ogljenčevokisli
Kemija (1869):	470. Amonijak bakreno-okisni, Kupferoxydammoniak. Amonijak klorovodenčev, salzsaures Ammoniak, 412. Amonijak maslenokisli, buttersaures Ammoniak, 463. Amonijak ocetnokisli, essigsaures Ammoniak, 463. Amonijak ogljenčevokisli

▶ maslo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

masla

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krivo, de se po dežéli več slabiga, kakor dobriga sroviga masla najde? Ali morebiti smetena, ki je večidel prestára? Ali hrami
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vunder zavoljo tega prav koristne, kér tretji del več sroviga masla dajo , kakor druge. Kositarnim (cinastim) skledam so nekoliko podobne. Mina
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in peci ga počasi. Drobljiva torta. Mešaj eno unčo sroviga masla do rahliga, perdeni potem dve celi jajci in dva rumenjaka
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ker bi se sicer lomile. Tirolski krafelci. Pol funta sroviga masla dobro vmeti, pa lupino pol limone, štiri lote cukra, štiri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in zavri jih v slani vodi. Razbeli potem putra ali masla v kozi, perdeni gresa ali žemljevih drobtinic, de se napnejo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v cev (ror) postavi in počasi peci. Perdevaj sčasama sardeljniga masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi
Zlata Vas (1850):	dobil. Kadar je pa kdo svoj del sira in siroviga masla prejél in prerajtal, koliko mléka de je dal, ga je
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in, kadar so tudi na drugi strani rumeni, jih iz masla s pečno žlico vzemi in na sito deni. Če se
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pertlači, vse naj pa pol ure stoji. Zdej drobljanček sroviga masla v mesingastim kotličku razbeli, tri žlice omese perdeni, de med

maſla

Kuharske Bukve (1799):	rasloshę. Polivanje snaſh tudi tako naręditi: poloshi en koſez ſroviga maſla v' koſizo, ga rastopi, permęſhaj bęle moke, pręden ſe sarumení
Kuharske Bukve (1799):	sraven, premęſhaj, inu ſkuhaj; kader vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla, męſhaj, dokler ſe maſlo rastopí; j s' tim polij ſpargelne
Kuharske Bukve (1799):	ſklędo hladít, potle ga tolzi v' rozhni ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov
Kuharske Bukve (1799):	frakel ſmętane, tri shlize voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali
Kuharske Bukve (1799):	v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę
Kuharske Bukve (1799):	78. Sirni nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì en jajze
Kuharske Bukve (1799):	krebulze v' ſtopu ali moshnarju, de ſok da; deni ſroviga maſla v' koso na sherjavzo, kader je topleno, deni ſtolzheno selenje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſlovénſke bukve na prodaj. Sméſ. (V kratkim zhaſu veliko ſroviga maſla ali putra vméſti. ) ˛Skuſhnja je pokasala, de ſe ſmetana ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi bo zhiſto in popolnama ſe vmeſi in vezh ſroviga maſla da, kakor ſizer. To ſe tako le naredi: Kader je

maslo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kašnato i. t. d. Mina. Ta razsodik čez naše srovo maslo se mi pač prehud zdi; jez mislim, de se ga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zatérli, če ni po njih glavi bila. — Če pa srovo maslo ni preveč žaltovo, se večkrat takó le popravi in zopet
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hladne in zračne hrame spravite. — Nar bolj se pa srovo maslo tako le nasolí; vzamite dva dela lepe soli, en del
Zlata Vas (1848):	hladeča voda. Zdej se je prašalo: Čigavo je lepo sirovo maslo in sir od vsaciga dneva? Zakaj vsak dan se je
Zlata Vas (1848):	planinec v hramu vkup zlil, in je iz njega sirovo maslo in sir delal. To je dalo lepih, velicih štruc; verh
Robinson mlajši (1849):	oblačilo napraviti; lehko je jih mleko jel, celo najberže tude maslo ino sir iž njega delali. Kako bi vse to začeti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in v nji maslo, pa ne prehudo razbeli. V to maslo devaj zadosti shajane krofe, pa ne preveč na enkrat, de
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zmagavec Britanije rekel („lacte et carne vivunt”); za mleko, sirovo maslo in sir jim je velika skerb, zato pa pridelujejo tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ki smo ga omenili v lanskih ”Novicah”, da namreč sirovo maslo (puter) že sedaj po železnici vozijo iz Dunaja v Zagreb

maſlo

Kuharske Bukve (1799):	kader vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla, męſhaj, dokler ſe maſlo rastopí; j s' tim polij ſpargelne.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dvoriſha; goſpodine ſo pri kuhi sanikerne in nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél bliso rezhi ſpravljajo, ktérih ſe lahko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pokasala, de ſe ſmetana ne da ſamo bershej v ſrovo maſlo smeſhati, zhe ſe ji galuna pridene, temuzh tudi bo zhiſto
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	navadi mête V 6 minutah ſe tako nar zhiſtejſhi ſrovo maſlo dobi, veliko bolji, kakor ſizer. (Vrabze od zhreſhnjeviga drévja odganjati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tém boſh bres vſiga truda kmalo terdo in rumeno ſrovo maſlo dobil. To delo je she vezhkrat ſtorjena ſkuſhnja poterdila. M.

maslom

maslam

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s pertičem pokri in na mizo daj. Šuka s srovim maslam in peteršiljem. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, na slani
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobno zrezani lupek ene limone, pomaži potem modle s srovim maslam, nadevaj jih s testam in peci jih počasi v hladni

maslom

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	enkrat z gosjo ali svinsko , ali pa s sirovim neosoljenim maslom ribati. Kedar se mehko mesto na oteklini zapazi, jo je
Zoologija (1875):	najkoristniši sesavci, kajti nas obskrbljujejo z usnjem, volno, rogovi, mlekom, maslom, sirom in lojem. Poleg tega so izvrstni vozniki in tovorniki

maſlam

Kuharske Bukve (1799):	natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ tako
Kuharske Bukve (1799):	miſhelne s' vinam, deni v' koso s' zhebulo inu ſrovim maſlam na sherjavzo, dokler ſe lupine odprejo. Potle narędi poſębej en

maslu

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro premešaj, ribo z njimi dobro potresi in na razbeljenim maslu ocri. Potem zeleniga peteršilja v maslo verži in na ribo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pečno žlico vzemi in na sito deni. Če se v maslu sami obernejo, je znamnje, de niso dosti shajali, torej jih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	par žlic smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga lupka, de se napne

maſli

Kuharske Bukve (1799):	ſkuha. IX. Poſtne inu moknate jędi. 78. Sirni nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira
Kuharske Bukve (1799):	s' nosham po ſrędi enmalo naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo daſh, potręſi s' zukram. 90. Droshni krofi
Kuharske Bukve (1799):	drugi ſalsen; puſti krofe gor iti, inu zri jih na maſli. 91. Sirni ſuho pezheni nudelni. Deni v' ſklędo dvajſet lotov
Kuharske Bukve (1799):	s' gorkim pertam, puſti jih gor iti. Potle jih na maſli zri, pa ne prevezh maſtno. Kader jih na miso daſh

▶ mast samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mast

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pusti še enkrat zavreti in precedi skoz čedno ruto. Vso mast čisto poberi, in župe naj potimtakim okolj tri poliče bo
Kemija (1869):	tako razvročila, da bi okoli škropila ravno tako kakor razbeljena mast, ako vode va-njo vliješ.

maſt

Kuharske Bukve (1799):	s' njo rumena farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno ene kose, inu
Kuharske Bukve (1799):	s' shupo, puſti dobro prevręti, prezędi v' en lonez, poſnami maſt, inu vlij v' ſklędo na opezhen kruh. Sręshi kiſlize, krebulze
Kuharske Bukve (1799):	na miso. Zhe ozheſh is nje sholzo narediti, poſnami vſo maſt is nję ; puſti jo ohladiti, ras — tari notri dva jajza
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhkodo kebroviga zherva ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe sna eno maſt sa kola masat dobiti. Zhe ſe vsame dva velika lonza
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Nato ſe napravi vogin okoli, katere kebre vmori ino jim maſt v ſpodni lonz slezhe. Kdor koli kako drugo ſkuſheno ſredſtvo

masti

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni v kozo en par zajemnic z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva funta govejiga mesa, nekoliko telečjih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	en čas ležati pusti. Med tem en kos špeha, dobre masti, čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno žemljo in
Zoologija (1875):	označili kakor ogrevalnega, tako na pr. Laponci popijó neizmerno mnogo masti. Ne gre torej misliti, da ti ljudje iz slabe navade

maſti
Kuharske Bukve (1799): veje maſtí, al pa ſhpeha; tudi sręsaniga meſa telęzhjiga per vratíni, pezhęnke

mastjo
- mastjo
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): oteklina se mora večkrat. na dan z gosjo ali zajčjo mastjo ribati, da se ognoji, kar se po nekem mehkem mestu
- maſtjo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): s golo roko, ali pa dobro naj ſi jo s maſtjo namáshe: prepovémo hoditi do shivine ali bolne ali mertve, vſim

▶ masten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

masten
- maſten
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): semlja hitro povshije , satorej ſe ji mora doſti gnoja perdájati; maſten in mozhán gnoj od goveje shivine ji nar bolj ſlushi

mastna

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	nar boljši, in gré po pravici v 1. versto. Tudi mastna, gnojna ilovca brez obilo parsti, s kakim desetim delom kremenine
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	je volnata, da lepo in gosto volno ima; če je mastna, da veliko in dobre masti od nje dobimo; in če
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	verh. Sladke smetene je manj od kisle, pa je bolj mastna, če se po neumnem v peči ne sožgè, da je
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	le ob mravljah, smoli in persti. Perst, ktero uživajo, je mastna in volna glina, prava lončarska glina rumenkasto - sive barve. Marljivo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	stebla, kolenca po njih, in ob kolencih osem peres, je mastna, gré nakviško, in gladko zernje naredí tolikšno, da pri narejanji
Kupčija in obrtnija (1872):	ovci pere. Vendar pa ostane kljub spiranji volna še dovolj mastna, gibčna in mehka. Bolje je, če se volna še le
Kupčija in obrtnija (1872):	dlake vmes. Volna, kakoršna se raz ovce ostriže, je vsaka mastna. Kakor konopljeno in laneno predivo ima tudi volna ono lastnost
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	ogenj pod kôtlom. Zavoljo deževnih debelih kapelj izgine iz kotla mastna juha in ukusna večerja gre po vodi —! V tem prikorači
Slučaji usode (1897):	Malvinino poroko z maloznanim človekom. Naslov ženinov, dobra njegova služba, mastna dedščina v ozadju, te tri reči so bile tebi porok

maſtna
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſhe naſ gorka zhaka , Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga nizh ! Pokaj , zepiz , in rasbijaj, De

mastne

Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	krog en čevelj na debelo glíne, ilovce ali kakošne druge mastne zemlje terdno zatlači. Umni kmetje nad to in čez to
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	treba še enkrat ponoviti. Na ravno to vižo se tudi mastne ozdravljajo. Lete so sicer bolj terdovratne, vendar se s tem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na herbtu v mehurčkih zapazuje, kteri mehurčki serbijo in sklijo. Mastne garje se tudi narprej na herbtu meti pleči in križom
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se tudi jez hočem deržati. Vzroki, iz kterih suhe in mastne garje izvirajo, so: Močirnato nesnažno ležiše, nesnažna piča, slaba spridena
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kjer sedijo, izpada. Sedaj razločujemo dvoje garje, namreč suhe in mastne, kterih imen se tudi jez hočem deržati. Vzroki, iz kterih

maſtne
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe da peſhéna semlja tako : 1. de druge debele in maſtne semlje na-njo napeljeſh 2. de jo s maſtnim gnojem dobro

mastnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pridelujejo tudi toliko klaje. Na mastnih travnikih molze živina obilo mastnega mleka in si pridobi obilo mesa. Kar pa se tiče
mastni
Stelja in gnoj (1875): travniku malo koristi. Debela stelja je za podoravanje, posebno pri mastni in ilovčasti prsti. 3. Stelja mora biti lahko trohljiva, da
mastnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je velika skerb, zato pa pridelujejo tudi toliko klaje. Na mastnih travnikih molze živina obilo mastnega mleka in si pridobi obilo
mastnim
- maſtnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): debele in maſtne semlje na-njo napeljeſh 2. de jo s maſtnim gnojem dobro gnojiſh 3. de, kjer ſo ſenosheti, vodo na-nje
mastno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se posebno sponašale zavolj obilnosti mleka ; njih mleko je tako mastno, da od ene same krave dobé na leto cent sirovega

▶ mastiks samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

mastiks

Kemija (1869):	427. Margarinsaure, margarinova kislina, 463. Marmor, mramor, 414. Maslo, 496. Mastiks, 489. Masse, tvarina. Méd, (i), Messing, 433, Meersalz, morska sol
Kemija (1869):	vsemi póvlaki najstanovitniši, ker se ga vinski cvet ne loti. Mastiks in sandarak sta smoli v belih ali jasnorumenih zrnih; na

▶ mastiti glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mastil

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	berbali, se je Pavliha grel in se je s pečenko mastil. Kerčmarju je sicer gostove pregnal, pa kerčmar se je mogel
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vse skuhal, jed napravil, na mizo znosil in se dobro mastil. Potem ko se je nasitil, postavi ostanke zopet k ognju

▶ mastno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mastno
- maſtno
  Kuharske Bukve (1799): gor iti. Potle jih na maſli zri, pa ne prevezh maſtno. Kader jih na miso daſh, potręſi s' zukram. 79. Povíti

▶ maša samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

maš

mash

Ta male katechismus (1768):	inu na pomuzh, ter gratajo uſſeh skup ſasluſhenja, molitva, sveteh mash, inu premornoste teh SS. ſakramen-
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dati, de bodo ſagvishani, de se dejleſhni ſtureè uſſeh S. Mash, katire bodo ſa lete Brate, ina Seſtre skus zelu lejta
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kaj oblubemo, naobſtojemo. Toku se narpoprej ſgody per najemanju SS. Mash (koker ſtojy ſgorej v' 5. poſtavi) ke szer kmalu, inu

maš

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Tvoj rog ostudno se glasí K zvonenju, k petju svetih maš« — Ga desni rahlo posvarí — »V nesrečo dans zadeti znaš; Besede
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pogled! « — Zakruli jezdec levi v glas — »Kaj žvenk zvonov, kaj máš klepet? Veselje lovsko je za vas! Bedaka desniga slrahujte, Kaj

maša

masha

Ta male katechismus (1768):	se kaj sprositi. Koku je en Kriſhne vofer? Ke S. Masha je ſatu narbel noterpostavlena, de be bila enu spo-
Ta male katechismus (1768):	proshne. III. Te sprave. IV. Te ſahvalle. Koku je S. Masha en vofer te molitve? Ke mi skus taistega spoſnamo, de
Ta male katechismus (1768):	per Bogu prosejo. Koku dushe v' vizah? Ke njeh S. Masha s' Bogam v' gnadi, inu milosti sprave, de bodo ali
Ta male katechismus (1768):	minsku ſnamene terplenja, inu britke martre J. Xtusa; ja S. Masha je lih rajmno taiste vofer, katire se je vofruval na
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	iſvoliti (ſna rajmno nedella biti, kader se is ſhegnam S. Masha bere) S.Joſhefa posebnu pozhaſtliti, ſa eno srezhno smert v' Zirqvi

maša

Jerica (1859):	je oboje tako zanikerno opravil. Drugo jutro je bila obletna maša po rajnkem Jurčku. Po maši gre Jurčkovca po osemletni navadi
Na stricovem domu (1860):	besede: Cigani so ga pustili. V cerkvi je bila černa maša in po maši smo jo zagrebli. Iz stotero ginjenih serc
Slovenske večernice (1865):	tacih koščic v majhni škrinjici, sicer se ne smé sv. maša opravljati na njem. Oltar je bil štirivoglata miza, na kteri
Nemški valpet (1867):	da mi je bil že prav siten in nadležen. Ko maša mine in se pred cerkvijo ustopimo, bil je zopet pri
Sosedov sin (1868):	pokopališča. Vseh treh ni bilo nazaj. Ministrant požvenketá, orgle zapojó, maša se ima začeti, neveste ni, žen ni! — „Kaj je to
Sosedov sin (1868):	iskat daleč okrog in blizu, nekteri to in óno pristavljáje. Maša se je brala, a svatje so bili vsi zunaj, tudi
Svetinova Metka (1868):	V nedeljo po deseti maši Deseta maša v župni cerkvi v Beli vasi je minila. Še buči
Antonio Gleđević (1873):	je hitro zapuščalo kraj, kjer jih je bila dolga slovesna maša očitno utrudila. Stari senatorji so hiteli k starim svojim ženam
Pomladanski vetrovi (1881):	avgusta delajo se že sedaj velikanske priprave. Gromenje topov, slovesna maša, razdelitev kruha med uboge, obed pri gouverneurji, zvečer pa javne

mašah

maſhah

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	per ſvetih obhaylah, samiſhleni per Boshji beſedi, reſtroſheni per ſvetih Maſhah, naskerbni per spraſhuvainu naſhe veſti, naobzhutlivi per obudeinu te svezhirske
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pokleknit nozhmo, inu doſtikret doli napokleknemo, kader nega per ſvetih Maſhah pousdignit, ali v' Prezeſiah okuli noſſiti vidimo? kie je ta

maše

mashe

Ta male katechismus (1768):	ſaklane, kryvave vofre , kaldovanje imenuvalli. Kolku sort je vofria S. Mashe? Shtire. I. Je en vofer te molitve. II. Te proshne
Ta male katechismus (1768):	grehov volo gorivofral, inu ke se tudi skus vofer S. Mashe odpushanje, inu ſmajnshanje svojeh grehov ſadoby, kader se greshnek prov
Ta male katechismus (1768):	gre: pred jedjo, inu po jedi: v' Zirkvi per S. Mashe: pred, inu po S. Obhailu: ſjutrej, ob poldan, inu ſvezher
Ta male katechismus (1768):	S. Masho bere, inu gorivofra. Katiri imajo s' vofra S. Mashe en posebne nèz? Uſſi taisti ſhivi, inu mertvi, ſa katire
Ta male katechismus (1768):	katiru smo ja dolſhni Boga ſahvalliti. Kedu grata premorneste S. Mashe dejleſhne? Pervezh: Sam Buh, katiremu se ta vofer te molitve
Ta male katechismus (1768):	bodo svetniki dejleſhni? Ke se od Kristianov skus vofer S. Mashe zhastèe, ony pak ſa pomuzh teh Kristianov per Bogu prosejo
Ta male katechismus (1768):	Mashe, molitve, poste, inu wugejmedajanje dolinaisbrishe. Od Kristianske pravize. Jeli zhlovek
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	eno S. Masho najeti, ſna na to manengo dve SS. Mashe shlishati, inu med temiſteme Svojo uro omoliti. Tu se narbel
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	prepovędali. Sdej pak na tihim kmęte podpihuje , inu te Suplike mashe. Ny davnu tęga, kar ſo ga na grad djali. De

maše
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): Rešnjega telesa. Ravno takó se lahko v duhu udeleži svete maše in lahko daruje potrpežljivo in udano Bogu vse svoje bolečine

maſhe

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	katira od molitve, od spovedi, od ſvetiga Obhayla, od ſvete Maſhe, od pridige, od kershanskiga navuka , inu druge slushbe Boshie nasai
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Peiſmi h'Sveti Maſhi, ino Shegnu. Peiſmi ob zhaſu svete Maſhe. Ta shtirinaista Peiſem. h'Sazhetku svete Maſhe. Visha, kokar per
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	pa na oltarji Je skritu tu telu. Ta ofer svete Maſhe Ta je tega spomin , De je sa grehe naſhé Na
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	naprei. 4. Pusti ti h'tebi prit' Ta ofer svete Maſhe O Bog! sa grehe naſhe Tiste nam odpustit'. Ta kry
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vekumei. Dve inu trydeſeta Peiſem. k'shegnu per konzu Svete Maſhe. 1. Dei nam Bog ! tvoi shegen dobiti, Kokar ga je
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	tebi vekumei. Ta shestnaista Peilem. She vſelei h'Sazhetku S. Maſhe. 1. Pred tvojim thronam vezhni Bog ! Mi sdei tukei klezhimo
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vſelei biu. Petnaista Peiſem. Ena druga Peiſem h'Sazhetu S. Maſhe. Visha, kokar per sedmi Peiſmi. 1. Gospod vezhne viſokusti , Ti
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	No vſe ude h'ofru tei, Skus ta ofer svete Maſhe, Inu s'tvoje gnade dei Nam po ſmerti h'tebi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ob zhaſu svete Maſhe. Ta shtirinaista Peiſem. h'Sazhetku svete Maſhe. Visha, kokar per pervi Peiſmi. 1. Pred taboi mi Klezhimo

meshe

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shiulenje buerni inu navierne dushe kna posabi” puazhui S. S. meshe sanje obiuno: noi dai sromakam da bojo sanje shebrali al
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	postiti. Htrezhiomi jas oblubim tam viernam dusham 3 S. S. Meshe puazhati inu ta bojam odta kei potalati inu ta buernam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svoje niederlih shiuienje buerni: noi sa vierne dushe tudei nai meshe brati obievno? taku bo prov: szi si ti an otrok
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	restaleita mad te boje noi zerkvam noi savierne Dushe naita meshe brati obieuno panase knamata posobiti taku bota vi srezho jimeli
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zbeſti tei pra. S. S. S. Trojizi 3. S. S. Meshe brati nati? inu Khualeshnoſti tei Svetei Koroni noi knje zheſti

maši

mashi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): kader premishlujesh, kader beſſedo boſhjo poshlushash, kader sè per S. Mashi , kader molesh, ali te stvary na svejtu ogledujesh povęj meni

maši

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Njino Veličanstvo Cesar in Cesarica zdrava in vesela po s. maši iz Ljubljane skozi slavna vrata na teržaški cesti proti Terstu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pondeljik se zopet presvitla Gosta v nunsko cerkev k s. maši podasta, in po dokončanim opravili nazaj pridši so presvitli Cesar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	več umetno izdelanih reči zase pokupili. V torek po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Velika množica ljudí je spremila ženina in nevesto h velki maši v cerkev, ktero so čast. gosp. fajmošter peli; po maši
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	maši v cerkev, ktero so čast. gosp. fajmošter peli; po maši je bila poroka, po ti pa darína (ofer) za vnovič
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	krepko slovensko besedo govorili k zbranim vojakom, po opravljeni veliki maši pa višji škof Godeasi z ginljivo besedo v nemškem jeziku
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	so bile lože (loggie) za mnogoverstno gospôdo. Po doveršeni sv. maši je bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala, pri kterem
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	živijo in kadaj večno zveličanje doséžejo. Amen. Molitev po s. maši. Odpusti mi, usmiljeni Oče, če sim Te med sveto mašo
Izidor, pobožni kmet (1887):	odbrali za angeljsko službo. Ivan jim je stregel pri sv. maši. Tako je bilo razrejeno v hiši pobožnega Izidorja. Vsi so

maſhi
Branja, inu evangeliumi (1777): povędanu. Na veliki God inu Prasnik Chriſtuſoviga Rojſtva per veliki Maſhi. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Hebręerje na 1.

mašo

masho

Ta male katechismus (1768):	II. Ti imash uſſako nedello, inu ſapovedan praſnek S. Masho shlishat. III. Ti imash ta shtirdeſſetdanske post, te shtire kvatre
Ta male katechismus (1768):	koker se ſgody, kader se v' Zirkuv gre, inu S. Masho shlishe; dellati pak te dny, ali enu kmetushku teshku oppravilu
Ta male katechismus (1768):	nèz? Uſſi taisti ſhivi, inu mertvi, ſa katire mashnek S. Masho bere, al per S. Mashi posebej na nje spomine.
Ta male katechismus (1768):	teh virneh Kristianov ſa uſſe, inu v' imenu uſſeh S. Masho bere, inu gorivofra. Katiri imajo s' vofra S. Mashe en
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	manengo eno S. Masho najeti; katire pak napremore eno S. Masho najeti, ſna na to manengo dve SS. Mashe shlishati, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Masho shlishejo. ali per eni drugi sluſhbi boſhji , koker per vezhirenzah
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	seſtre te Bratovshne moliti, inu na to manengo eno S. Masho najeti; katire pak napremore eno S. Masho najeti, ſna na
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se zajti prebernejo, de nismo vezh v' ſtanu eno S. Masho najeti; ſatorej se njeh je 700. Bratov, inu Seſtr posebnu

mašo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	dan Grudna pretečeniga mesca z velikim praznovanjem peli drugo novo mašo, kér so že 50 let duhoven. Kmetvavcov goreča prošnja k
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ki so 26. listopada z veliko častjó svojo drugo novo mašo obhajali; čez 50 lét so slavni mašnik. — Kér visoki vredni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	oktobra. Cesarjev god je bil v saboto s slovesno sv. mašo, ktero so g. knezoškof péli, praznovan. — Poprejšni minister kupčijstva baron
Oče naš (1854):	Arkimbold, silno star, pa vedno še čerstev, je bral sveto mašo, potem je pa pater Teodor molitve opravljal in je z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sjajna mesečina, In ne rodi terta in pšenica, Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov, Celo dobo za tri dolge leta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dolge leta; Da ne rodi terta, ne pšenica Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov”. Ko to čuje blažena Marija, Vbriše
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	maši. Odpusti mi, usmiljeni Oče, če sim Te med sveto mašo s tem razžalil, de sim na kaj druziga mislil, kakor

maſho

Sacrum promptuarium (1695):	Boshje nedershite, Prasnike neprasnujte, ampak dellate, kakor v' dellaunik, S. Maſho vezhkrat neshlishite, inu na mejſti S. Roshenkranza, Quarte, inu maiolike
Branja, inu evangeliumi (1777):	prasnuvati. 2. Vſako Nedelo, inu sapovędan prasnik s' andohtjo S. Maſho ſhliſhati. 3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt, te ſhtir Quatre , inu druge

mesho

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kader bodesh oblete te dnar usignov da sakobart ano S. mesho puazhou bodash h' zheſti tei pr asvetei troizi je tudei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kruhi noi vode poſtiti: inu tude is andohtio ano sveto mesho shlishati: noi na boga inu na S. Bernharda savpenje meti

▶ maščevalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

maščevalna

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	kamnje tolkel ali derva sekal, da imam le mirno vest. Maščevalna roka me je zadela in v to strašno ječo pahnila
Ferdinand (1884):	prisego ter mi postaneš nezvest, vedi, da te zadene moja maščevalna roka! « Pri teh besedah je zavihtil meč nad Petrovo glavo

maščevalni

maščevavnej

Viljem Tell (1862):	misli le Na vaji, mila moja otročiča! Da more vaji maščevavnej roki, Nedolžnost vajno ljubljeno oteti, K moritvi zdajci hoče lok
Viljem Tell (1862):	morivcem, „In da potrudi se i poskrbí, „Da izročé se maščevavnej roki, „Ljubezni, milosti se spominjaje, „Ki jo prijemala od stare

▶ maščevalka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

maščevalka
- meševavka
  Robinson mlajši (1849): je božja previdnost tude tu pokazala, kakor ohrankinja ino mestivka — meševavka: nedolžnosti — ino krivice. Uže šest je bilo teh nevoljnikov na

▶ maščevan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

maščevani
- izmaševani
  Oče naš (1854): bodemo tistim, kteri nas bodo preživeli, izgled, in kadar bodemo izmaševani, bodo naš spominj blagoslovili in častili. “

▶ maščevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

maščevanja
Gozdovnik (1898): razločiti pa ni bilo moči, zakaj: da-li iz sovražtva in maščevanja ali iz besnote nad nepričakovano iznenado. »Kaj hočete! « postavlja se

maščevanje

mashtuvanje
Ta male katechismus (1768): prutistojée; ſategavolo se od njeh rezhe, de v' nebesa ſa mashtuvanje upyejo, bodo tudi

maščevan'je

Valenštajn (1866):	pot je lezel tihotapno; lezlo Za njim je tiho — zvito maščevan'je; Stoji nevidno, temno že za njim, Korak še, i dotakne
Valenštajn (1866):	let štirdeset, če dobro mi Ohranjeno ime pošteno kupi Popolno maščevan'je v šestdesetem! — Gospoda, ne izpotikujta se Nad mojimi besedami. Enako

maščevanje

Viljem Tell (1862):	se maščevanja vročega Iz večnih tmin njegovega očesa. Staufaher. Pustite maščevanje. Ne maščujmo Se zarad tega, kar prebili smo, Uprimo se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prošnjo spoznovavcev prikrajšani pokori zopet zadobil vse pravice. XIV. Dvojno maščevanje. Boštjan je prišel v katakombo k pogrebu perve mučenke, še
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	odleti mimo Fulvija — ves prestrašen ta bere na dragi tkanini: maščevanje! — Kaj pa Sira? Vsa spehana priteče v sobo, se malo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	sekiro in vendar sem si komaj rešil življenje. — Čakajte psi, maščevanje vam ne odide! “ Trenutki zmešnjave so sledili temu strašnemu poročilu

maševanje

Tine in Jerica (1852):	pred Bogam in ljudmi imel od vojašine prost biti, za maševanje upila. Dober vladar sam narbolj težo vojske občuti; poslušaj, kaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	številu altarjev v baziliki ne bodo mogli lahko vsi za maševanje priti na vrsto. Okinčani so bili ti začasni altarji z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	je bilo sešlo toliko gg. duhovnikov, da je bilo za maševanje prav težko priti na vrsto. Premalo je bilo altarjev in

maſhevanje
Genovefa (1841): djál po tém ſam pri ſêbi — „popréj ſe mi je maſhevanje nad Genovefo takó ſladko sdélo, in sdaj mi je takó
maſhuvanje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſęrte ludję ſo: I. ti togotni, jęsni ludję, katęri na maſhuvanje tuhtajo. 2. Ti lakomni, inu voherni. 3. Ti mlazhni inu

maščevanjem

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ni bilo to že zadosti, nasiti si hudobno dušo z maščevanjem? — O ne, tudi še mojega denarja , mojega premoženja , ktero sem
Oče naš (1885):	vesti in svobodi nasprotno postavili, iz Orlovega vrnili in z maščevanjem francozke armade jim je bilo zažugano. Ko so poslanci nazaj

maševanjem
Divica Orleanska (1848): brez iskanja. Remon. Kam pojdete? Britanci tu stojé, Ki z maševanjem vam grozijo strašno – Francozje tam, ki vas preganjajo. Jovana. Kar

maščevanju

mashtuvanju

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu jeſa nimajo nekol v' tvojeh persah tizhati, inu v' mashtuvanju nekomer naposhkoduvaj. 3. En krotak zhlovek je sam sebi ushezh
Branja, inu evangeliumi (1777):	temu naprejſtojezhimu: ali Vajvodam , koker tem od njega poslanem k' mashtuvanju zhes te, katiri hudu dellajo , inu k'hvalli tem brumnem

▶ maščevati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

maščeval
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): njim šali. Po vsem gozdu ga išče, da bi se maščeval nad njim, pa ne najde nikogar. Domú prišedši toži svojej
maščevala
- maševala
  Tine in Jerica (1852): živela, nekaj zato, de bi se z gerdenjem in opravljanjem maševala. Po vsih mogočih potah si je perzadevala, Tineta in Jerica
maščevali
- maščevali
  Ljubite svoje sovražnike! (1899): trdno mislil, da so njegovi vojaki našli belokožce in se maščevali. Oče in sin sta stopala z glasno utripajočim srcem dalje
- maševali
  Zlata Vas (1848): še več od stó. Ubogi pa so se nasproti tudi maševali, kakor je nepoštenih ljudí večidel navada; so bogatinam skrivaj sadno

maščevati

maščevati
Gozdovnik (1898): materi, je umor dvakrat zločinski in moral bi se dvakrat maščevati. Moje želje ne gredó za srebrom in zlatom. Dobro pogojenega

maševati

Stric Tomaž (1853):	tem ustaviti? “ Reče in komej pričakuje, da bi se spet maševati zamogel. Pravijo sicer, da bi že lastni dobiček naselnika opomniti
Stric Tomaž (1853):	za večno zveličanje zaslužiti! “ Juri se je hotel nad Legretom maševati. „Nikar, dragi moj! “ pravi spet Tomaž, „on je naš bližnji
Stric Tomaž (1853):	dobrega serca, z ozirom na dobiček, marveč neizmerno strast, se maševati, v svojo lastno in bliž-
Blagomir puščavnik (1853):	oprosti, ker se boji, da bi se pozneji nad njim maševati vtegnil. Nek vjet vitez medli že deveto leto v enem
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Kmalo potém se je hotel Pavliha nad zasmehovanjem pri kopanji maševati. Potegnil je zopet iz druge hiše verv čez vodo in

maſhevati
Genovefa (1841): Kér me ni vſliſhala, ſim sdivjàl, in ſim ſe hôtel maſhevati pa tudi ſvôje shivljênje obvarovati. Bal ſim ſe, de me

maščuje

maščuje
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): spačenem življenju, ki se že na tem svetu tako strašno maščuje! ”

maſhuje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa oni tizhé v' jézhi. Práv zhlovek ſe nikoli ne maſhuje nad ſovrashnikam; tudi Joshef ſe ne maſhuje nad ſvojimi hudobnimi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe nikoli ne maſhuje nad ſovrashnikam; tudi Joshef ſe ne maſhuje nad ſvojimi hudobnimi brati. Le poboljſhati jih hozhe. Zhes tri
Genovefa (1841):	je potem s milim glaſam dalje govoril: „Bog ſe ſtraſhno maſhuje. On jo je is té jézhe tù réſhil, in mène

▶ mašen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mašne
Valenštajn (1866): jaz ukazovati, davno Uže bi onstran mej državnih bili — Al mašne bukve, ali sveto pismo! To me ne briga. — Svetu sem
mašnega
- mašniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): je cena razločna po lepôti blagá; takó postavim je cena mašniga plajša od 10 do 300 goldinarjev. Razun imenovaniga blagá se
mašni
Kmetijske in rokodelske novice (1845): zgubé. Razun tega je njegovo blagó tudi pràv po ceni. Mašni plajš iz na pol židaniga tomoška ali pa iz volnéniga
mašnih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ptujim dobro obnašajo. Na Dunaji živí gosp. Franc Sajkota, fabrikant mašnih oblačil (paramentov), ki ne prodá samó na Dunaji veliko blagá

▶ mašenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mašenje

maſhenje

Kuharske Bukve (1799):	zhaſ v' ſkledi nad sherjavzo vręti. — Na poſtne dnęve naredi maſhenje is ríb, sháb, ali rakov namęſti meſa. 16. Namaſhene ali
Kuharske Bukve (1799):	ſklędo ali koso, naj pozhiva, dokler maſhenje ali fillo naredíſh. Maſhenje ſturi tako: sręshi rakove rępe inu ſhipavnize, narędi enmalo
Kuharske Bukve (1799):	pokri potle s' gorko ſklędo ali koso, naj pozhiva, dokler maſhenje ali fillo naredíſh. Maſhenje ſturi tako: sręshi rakove rępe inu
Kuharske Bukve (1799):	ſhtrukel. Teſto naredi, kakor sa druge ſhtrukle navada. Fillo, ali maſhenje pa ſturi tako: sa en jajze velikoſt maſla meſhaj v'
Kuharske Bukve (1799):	deni sgoraj inu ſpodaj sherjavza, lepo sapezi, daj na miso. — Maſhenje sa belake ſe tako nareja: dinſtaj sręsane kukmake, ali druge

mašenjem

maſhenjam

Kuharske Bukve (1799):	ſrednim bedrovim ſklepi rasdęneta. Kader ſo peretníne snotraj s' kakiſhnim maſhenjam nadęvane, le ta nadęvka ali filla narpręd ven pobere, inu
Kuharske Bukve (1799):	Deni gori namaſhene jaizhne belake, katiri ſo maſheni s' enim maſhenjam kakor ga bom potle popiſal, belake ſpęt samaſhi s' poprejſhnim

▶ maševanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

maševanju
- mašovanju
  Divica Orleanska (1848): Jez mati sim, tedaj ga smem čertiti. Talbot. De, v mašovanju čuti mater svojo. Izabó. Hinavci votli! Kak vas zaničujem, Ki

▶ maševati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

maševali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): sredo arsenala, kjer je bila izdelana lepa kapelica, kjer so maševali poreški škof Peteani. Kapelici nasproti je bil krasen, paviljon za
maševati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): Popolo”. Čast. g. Peterlin je s pričetka nameraval ta dan maševati v baziliki sv. Klemena; pa bal se je prevelikega drenja

▶ mašina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stroj; [sskj]

mašin

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	prišle tudi na Krajnsko, pa le malo. Krajnci so se mašín dosihmal le malo poprijemali in se večidel le prostiga stariga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	spod rok, ali prav govoriti, spod bolj umetnih naprav in mašin. Takemu napredovanju sledí pa tudi veče blagostanje ne le posameznih
Fizika (1869):	premikanji páha gori in doli, imamo podlogo naprave vseh parnih mašin.

mašina

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	turšice z rokami prezamudno. Takrat je smukavnica dobra. Smukavnica je mašína, turšico pràv naglo osmukati. Pred nekimi 20 léti jo je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	po 20. do 30. gold. prodajati začéla. Kér je ta mašina zares dobra , se je kmalo razširila po Estrajskim , Štajarskim, Marskim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	oralov njiv za žito, temu se s samim prihranjenim semenom mašina že pervo leto splača, ako se cena žita imenovanega čveterega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	položeno, gotovše klije, bolj močno raste in več rodí. Le mašina zamore to delo opravljati za vsako zerno enako in prav
Fizika (1869):	metnica. Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik, Dampfkessel, 121. Pas, plasa, Erdzone

maſhina

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa laſ ne ſme nizh naſkrish priditi, zhe ne taka maſhina koj prav ne gre. Tako je tudi per hlaponih na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Marſkim, Poljſkim in Ogerſkim napravljati sazheli, in ako ravno ta maſhina 450 goldinarjev ſrebra veljá, jih je vunder she zhes tri
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naſlednikam sa prihodne zhaſe rezheno ! Ta natiſkavniza ni kakoſhna navadna maſhina, in kashe, kaj vſe zhloveſhka umetnoſt samore! Kar ſta samogla
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſheſt junaſhkih mlatizhov na dan omlatiti samore, to ſtori goIa maſhina, ktera 17 ſnopov osimine v 7 ali 8 minutah, jarine
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s navadno natiſkavnizo zeli dan ſtoriti, tó ſtori ta nova maſhina v dvéh urah. Ona vſe per natiſu potrébne opravila ſama
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kar ni kaka kar bodi rezh. Tudi poſebniga proſtora imenovana maſhina ne potrebuje, ſe ne pokasí rada, in zhe bi ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	glavo glava Se čede zverne tje kervava. (Konec sledi. ) Nova maſhina sa mlatvo. Kér navadna mlatva veliko zhaſa in delavzov potrebuje

mašinah

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krajcerjev do 2 goldinerjev ; volno za bolj žlahtne sukna na mašinah predejo, za slabši robo jo pa drugi delavci pripravlajo ; okoli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	potrebuje. — Jož. Kaspermajer iz Adriaha na Štajerskim, je dal na mašinah lepo izdelanih žebljev v razstavo. — Sodniki obertniske razstave so od

mašinami

maſhinami

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe bolj goſtó ſeje, kot sa járino. 9. Şejanje s maſhinami manj ſemena vsame, kakor ſejavzova roka, sato, kir potreſálize ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Vevzhah pod Ljubljano pervo papirnizo napravili, v kteri papir s maſhinami delajo. Kmetijſke opravila v meſzu Velkiſerpana. V vertu prasne léhe

mašine

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	grof Lodronovih fužinah iz zgornigaEstrajha je poslal umetno izdelano podobo mašine z ktero se v fužinah raztopleno železo vleče. F. vitez
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Gosp. J. Ehter, rokodelec umetalniga oródja v Ljubljani, za kmetijske mašine. 9. Gospa R. Eger, bukvotiskavka v Ljubljani, za zlat in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki jih je v razstavo dal, namreč z podobe neke mašine za mlatit, za rezanco delat, z podobo njivniga valú in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oródje v ptuje dežele, posébno na Dunaj šli. Znajdba te mašine, ki jo A. Urbanc imá, pa ne gré njemu, ampak
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po izgledu druzih deželá tako orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi bote zamogli turšico obdelovati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	saditi in obdelovati. Danas vam podamo podobo velike hvale vredno mašíne — turšične smukavnice — na ogled, ktero ima kmetijska družba v Ljubljani
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kmalo razširila po Estrajskim , Štajarskim, Marskim, Koroškim, in nektere take mašíne so prišle tudi na Krajnsko, pa le malo. Krajnci so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	njih v unanjih deželah rojeni sim so vojaščine prosti; živino, mašine in orodje smejo brez cola v svoje naselišča pripeljati itd.
Fizika (1869):	je mehka ali kterih deli so premični. S pomočjo odsrednje mašine (Pod. 63.) se dá cela vrsta lepih poskusov narediti, da

maſhine

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	enkrat orjejo, ſejejo in branajo. Poſebno pa imajo na Ogerſkim maſhine ali take ſejavnize, s kterimi ſemena prav lepo in enakomerno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	delavnih napravah. Per vſaki naredbi ſe velikoſt in proſtornoſt hlapne maſhine ravná po meri velikoſti teshe, bode naj sa vsdigovati, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	snanih ali pa isrodnih selſh, na novo snajdeno kmetijſko orodje, maſhine , bolji shivinſki sarod , in vezh takih rezhi. Drushba bo uzhila
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na oſem voglov. V ſadajnih zhaſih ſo snajdni Ijudjé sazheli maſhine ali take naredbe napravljati, ktere ob enim ali na enkrat
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je vſe prav lepo, k ar nam od te nove maſhine pripovedujete — bodo nekteri kmetovavzi odgovorili — tode 450 goldinarji tudi niſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſemena vsame, kakor ſejavzova roka, sato, kir potreſálize ali ſejávne maſhine sernje bolj porédama in bolj enakomerno rastréſejo, kakor zhloveſhka peſt
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Novize s zhetertim liſtam „Vinoréje” ſo pervi natiſ té nove maſhine: naj bo to tudi naſhim naſlednikam sa prihodne zhaſe rezheno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	veliko potroſhkov oſnuje, ſo ſi she davnej kmetovavzi rasnih deshel maſhine smiſhljevali, s kterimi bi ſe samogIo rasno shito s manj

mašini

Fizika (1869):	ravno táko gibanje primérno namenom obrtnije. Navadno pride pri vsakej mašini gib od valjarja, vodoravno ležečega, ki se vratilo imenuje. Zdaj
Fizika (1869):	Zamašnjak se rabi v valjarnah, v kovačnicah, pri stoječej parnej mašini, pri tokarni, pri žepnej uri in brusilec je od pazljivosti

maſhini

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vode v kuha. V sapertim kotlu, ki mora per vſaki maſhini biti, ſe puh ali vrozhi hlap od vréle vode naglo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Po vezh ſkuſhnjah ſe je ſkasalo , de ſe pri ti maſhini deſeti del sernja vezh dobí, kakor pri navadni mlatvi. Zeſarſka

mašino

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	omiki prostiga ljudstva kaj ležeče. Vredništvo. Urno kaj noviga? (Novo mašino za lan tréti) je znajdel neki Belgijan, Martens po imeni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prosto roko verste enako ravne in enako globoke kakor z mašino! Rêči skor smemo, da sejavnice žito sadé, in kar se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	milijonov vagánov (mecnov) žita. Če pa se seje s sejavnico (mašino), se pri vsakem oralu prihrani en ali poldrug vagán semena
Fizika (1869):	s poteznostjo enega konja, in poteznost mnogo konj s parno mašino. Pri istočasnem delovanji več síl zamore se vender razločevati več

maſhino

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor de bi bila od kókle isvaljena. V ſklado ali maſhino ſe lahko 2000 jajz déne in vlaſtnik ſklade ſi lahko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vtegnilo biti, isprasni. M. Urno, kaj je noviga? (,Sklado ali maſhino) sa piſhke valiti imajo sdaj v Londinu, glavnim méſtu engleshkiga

▶ mašnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

(katoliški) duhovnik; [sskj]

mašnik

mashnek
Ta male katechismus (1768): tu nuzat. Sme tudi en druge, al le samu en mashnek kerstiti? Kajpakde, kader je sila; ſvunej Ozheta, ali Matere, de

mashnik

Sacrum promptuarium (1695):	sheno imeti zhes volo ſvoyh starishih, inu shlahte, inu kadar Mashnik pred Altariam yh je imel porozhit, ga je vuprashal: Juri
Sacrum promptuarium (1695):	poſhlushajte, kaj vam pravi: Exemplum dedi vobis. &c. Satoraj moj Mashnik zhe hozhes enu dobru, inu bogatu lejtu sa tvojo dusho
Sacrum promptuarium (1695):	in prima gloria, & charitate appropinquabit, & ſimilior erit. Bodi tedaj moj Mashnik. Exemplum fidelium in verbo, & con-

mašnik

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je učénec bil Propagande v Rimu in lansko leto tamkej mašnik posvečen, je mesca Svečana odrinil v družbi s Patram Rillo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	svojo drugo novo mašo obhajali; čez 50 lét so slavni mašnik. — Kér visoki vredni starček od nekdaj radi Novíce beró in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Razun tega mu je kerščanski svečenik — ali kakor mu pravijo — mašnik, stric, in mu- pomaga, kjer le zamore. „Jaz pa mislim

maſhnik

Branja, inu evangeliumi (1777):	na 9. Poſtavi. Bratje! Chriſtus je perſtopuv , koker en vikſhe Maſhnik tiga perhodniga blaga, ſkus en vezhi, inu bel popolnema ſhotar
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Gospod vſliſhi proſhno naſho, No poglei na sveto Maſho, Kai Maſhnik tamkei stury: Skus beſeide tvoiga Synu Spremeni on Kruh, no
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	poſlednu masilu prejme, ta Maſhnik, tę molitve, vſe ga ſhe s' vękſhi groso obda, kęr
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	nam poshegnej Lete Nauke, katire ſmo ſe uzhili, Koker ta Maſhnik ſo yh osnanili K' toj Zhaſti sdej, jenu uſselej, Skus
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ljudi. Ni je bolj imenitne shivali, kakor ſmo me; zlo maſhnik ſe v naſho obléko podá, preden gré ſ. maſho brati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Zhertomir dovóli, S duhóvnim blísha ſlápu ſe Şavízi, Molitve ſvéte máſhnik , on s njim móli, V iméni kèrſti ga ſvéte Trojízse
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pride v' Aquilejo, Mu ſvéte piſma próſte smóte vſáke, Poſtáne maſhnik, v perſih umerjejo Nekdájni úpi; med ſvoje rojáke Şlovénze gre

meshnik

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu dajei jeme anu Sveto jeme N. N. kaker an meshnik anomi otro kialteriga kerſti viemeni Boga Ozheta † inu Si-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skues vse mozhi pra svetah Sakramentou: inu skues bondlenje k' Meshnik na outarji prad praviem shiviem buegam opravla? k'ta prava

mašnika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): jakan**) in njegove strele so prazne reči. Ali nisi čul mašnika razlagati svetih resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte

mašnike

mashneke

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se udati je ene srezhne dushe prizhuvanje. XXXIII. Poſt. Boſhje Mashneke zhaſtiti je prave vire, inu brumnoſte skaſanje. XXXIV. Poſt. Masa
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	k'Mashnekara ſhegnani. 2. Nigdar nimash ti moj Syn! poſabiti Mashneke pozhaſtiti, aku otshesh tvojo sveto viro sposhtuvati. Kaj je pak

maſhnike
Sacrum promptuarium (1695): Maſhnikom, dokler ſam S. Duh sapovej sa Bugam ner pervu Maſhnike zhaſtiti rekozh: Honora Deum ex tota anima, & honorifica Sacerdotes. Inu

mašniki

mashneki
Ta male katechismus (1768): nebu vezhne sladkuste is Xtusam uſhival. Tu kader so bli mashneki, inu duhovni ſamirkali, de Mohor je od lubeſne pruti Xtusu

mashniki

Sacrum promptuarium (1695):	de bi my Mashniki, inu Pridigarij mogli shlishat takorhno pejſem. Inu S. Chryſoſtomus nam
Sacrum promptuarium (1695):	vuzhiti ta folk, on je poprej taiſtu ſturil; kar vy Mashniki imate vuzhiti vaſh folk, gledajte, de bote taiſtu poprej ſturili
Sacrum promptuarium (1695):	zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe. Tiga vam, ò zhaſtiti Mashniki shenkam, v' tega ſe imate vy shpeglat, kateri raunu k'

maſhniki

Sacrum promptuarium (1695):	infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro impijs mortuus oſt. O zhaſtiti Maſhniki! Leta Fazonetel S. Veronike sa novu lejtu vam shenkam, v'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	k' njih ohzeti povablen, ti niſi leta sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú rezhete vy, kadar porozhate letę beſsęde. Jeſt

mašnikom

mashnekam

Ta male katechismus (1768):	je S. Mashnekovu ſhegnuvanje? Je en ſakrament, skus katirega se Mashnekam, inu drugem sluſhabnekam Zirkve boſhje oblast da, de be svoje
Ta male katechismus (1768):	inu meſſú pod shtavtjo Kruha. O bodi itdr. XII. Vsem mashnekam tudi Buh dal je oblast: * de svoj'mu Gospudu s' tem
Ta male katechismus (1768):	uſſeh vedozheh smertneh grehov, sturjenu pred enem ſa tu postavlenem mashnekam. Kader be enemu en smertne greh per sprashuvanju noternapadl, inu

mashnikam

Sacrum promptuarium (1695):	in fide, & caſtitate, ut profectus tuus manifeſtus ſit omnibus. Sa Mashnikam grè ta shlahtni, inu bogati; pridite tedaj semkaj, inu vsimete
Sacrum promptuarium (1695):	nesho ſmerom puſtiti, sdaj je vſhe prepoſnu miſlit, dokler pred Mashnikam ſe najdesh, inu Nesha tebe s' roko terdu dershj, je
Branja, inu evangeliumi (1777):	dva bres vędeſa, inu perpuſhenja ſvojiga fajmashtra pred enim drugim mashnikam puſtita porozhiti: ali tudi: ka-

mashnikom
Sacrum promptuarium (1695): pronuntiandi habet poteſtatem. Satoraj ſe ſpodobi, de ner poprej bom Mashnikom dal sa nouu lejtu en fazonetel, inu ta ner lepshi

mašnikam

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Darovanje. 1. Kaj bi Tebi, Oče, dali? Kaj bi z mašnikam darvali? Vse, kar 'mamo, Tvoje je, Naše djanje in življenje
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	angelji zmorem večno hvaliti Te. Amen. Potem se terkaj z mašnikam vred na svoje persi, in reci:

maſhnikam

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Kar je en dobriga sturiu. Sna drugim h'nuzu priti. Maſhnikam Kriſtus dau to mozh Greſhnikam h'troshtu priti, Inu skus
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	On ſe bó is brumnoſti norza dęlal, on ſe bó Maſhnikam poſmęhval, tęiſte fershmaguval, inu opravlal, on te bó od Boshje

maſhnikom
Sacrum promptuarium (1695): poprei ſim dolshan novu lejtu dati tem viſoku zhaſti vrednem Maſhnikom, dokler ſam S. Duh sapovej sa Bugam ner pervu Maſhnike

mašnikov

mashnekov

Ta male katechismus (1768):	neli od bogabojezheh Kristianov prejema, temuzh tudi ſa pregrehe od mashnekov k' vezhnemu spominu terplenja, inu smerte Kristusove uſſakdan gorivofruje, inu
Ta male katechismus (1768):	inu naprejpostavlene oppravlivu govore, ali te pravize, inu frajoste teh mashnekov, iuu Zirkvá se lotejo, inu kar je svetega, iskrunèe. Kaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhes uſſe ſashpotuvanje, inu pregajnanje, kader bode uſſe sovraſhneke teh Mashnekov v' vezhno smert iſrozhil. 3. Tu mashtuvanje je rihteg ſadèllu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſakaj ti se dataknesh serkla Boſhjega ozheſſa, aku se dataknesh Mashnekov tega Goſpuda. Mashtuval se bode, (virjemi meni) moj Syn! zhes

mashnikou
Sacrum promptuarium (1695): Sacerdotes. Inu S. Chryſoſtomus pravi de zhast, inu ſtan teh Mashnikou je vekshi, kakor zhaſt, inu ſtan teh krajlou: Si vis

mašniku
- maſhniku
  Branja, inu evangeliumi (1777): jedy ſe sdershati. 4. Vſaku lejtu narmejn enkrat enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku ſe ſpovędati, inu ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu Telu prejeti

▶ mašnikov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

mašnikova
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): se je za drugi prihodnji tjeden za svatovšino pripravljalo. Blagosloveča mašnikova roka je roke nju zedinila, kterih serci ste že eno
mašnikovo
- mashnekovu
  Ta male katechismus (1768): Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. Poslednu vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon. Pokaj se morejo ti SS. ſakrmenti
- maſhnikov
  Branja, inu evangeliumi (1777): Telu. 4. S. Pokura. 5. S. Poslednu vojle. 6. S. Maſhnikov shegnuvanje. 7. S. Sakon.

▶ mat. okrajšava ↘ goo300k, IMP

mat.

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

pogostoma hvalevredno tudi prečastiti gg. prestavljavci novega sv. pisma slovenskega: Mat. 5. 19 razveže (solverit), stori (fecerit); 5.22 reče (dixerit), 25.

▶ matematičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

matematična
Kmetijske in rokodelske novice (1845): v desnici ima velik zvezdočník. Pred njim na tleh leže matematična orodja, dvoje ali troje velike knjižine, in nekteri papirnati listi

▶ matematika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

matematike

Čas je zlato (1864):	bi se ne bil francoskega in angleškega jezika in višje matematike ali računstva naučil! Gumpec, pridanič bi bil ostal, kakor sim
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kolikokrat ima množina jednoto v sebi, število (Zahl). Oni del matematike, kateri se peča s števili, zavemo aritmetiko ali računstvo (Arithmetik

▶ materen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

materne
- matere
  Mlinar in njegova hči (1867): ko je bil tukaj. Nihče si ni upal mimo njegove matere hiše, boječ se, da ne bi ga srečal. Vsak si

maternega

materinega

Milko Vogrin (1883):	v Celovci netil iskro ljubezni do svoje domovine in dragega materinega jezika! “ Po teh besedah pa je govornik dokazoval, koliko zaslug
Moja hoja na Triglav (1897):	se, kakor da ne razumem nobene besede slovenski. To zatajevanje materinega jezika se mi je slabo obneslo. Ženi sem se zdel

materniga

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in kjer se povsod, zlasti pa med duhovšino, ljubezen do materniga jezika če dalje bolj vnema , dvojnostranskimu zajedanju in gerdenju lepiga
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	v novi napravi lepo priložnost ponudi, de se bojo svojiga materniga jezika, popolnama naučili; in sklenem z radostnim upam, de se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	od nekdaj radi Novíce beró in so velik prijatel svojiga materniga jezika — naj ohranijo Novíce tudi to slovesno obhajanje. Bog živi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	veliko novih prejemnikov dobile, v kterih se je ljubezin do materniga jezika vžgala, kar nas práv veselí. Tem novim bravcam je

maternem
- maternem
  Zoologija (1875): zajedavcev. Ploskavci ležejo jajca, ali ta se ne razvijajo v maternem stanovanji, temveč vne kje, in živé kakor črvaste ličinke v
- maternim
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): materni jezik govori. To vsi narodi delajo, vsak v svojim maternim jeziku govorí in piše. Bolj ko je narod izobražen, bolj
maternemu
- maternimu
  Roza Jelodvorska (1855): prav imate, Marjanca je jako grešila. Njeni nepremiselk je vašimu maternimu sercu smertno britkost napravil, in lahko bi bil mali gospodič

materni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in piše. Bolj ko je narod izobražen, bolj spoštuje svoj materni jezik. Lepšega ni, kakor slišati slovensko gospôdo po slovensko govoriti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pišeš, ali na Slovenskim kak napis kamor bodi napraviš, svoj materni jezik govori. To vsi narodi delajo, vsak v svojim maternim

maternih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	se, kakor da bi bil le gost; ne zanemarjaj milih maternih glasov! Pri svečanostih naj se tudi slovenščina ne posadi v
Valenštajn (1866):	Naproti mila pride mu devica, Ko pustil je na prsih maternih. O! srečni, komur vrata i roké Odpró se, da objamejo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	si že kristijana? ” „Že vse svoje življenje, draga Fabiola! Na maternih persih, tako rekoč, sem že prejela to vero. ” „Zakaj si
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kako srečna je bila in kako vesela! Kakor hčerka v maternih rokah! Ravno se Neža bliža vratom, Fabíola jo spremlja in
Oče naš (1885):	Nace z njega in čez nekaj trenutkov je ležal v maternih in očetovih rokah. — Kaj se je zdaj godilo, to obilost

▶ materialen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

materialnih
- materijalnih
  Občno vzgojeslovje (1887): omejen na to, da podaja vednosti in ročnosti, pospešujoče zadovoljitev materijalnih potreb človeških, toliko časa ima podrejeno vrednost. Pravo veljavo zadobi

▶ materija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snov; [sskj]

materija

materia

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	priti, ko so se umne stvari iz njegovega praha rodile. Materia, iz ktere vsako življenje klije, znabiti v luni ni drugačna
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	piti dajati. IV. Poglavje. Smerkelj pri konjih. Ako konju vlečljiva materia iz ene nosnice teče; ako se pod čeljustjo te strani

materije
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Dr. Reichenbach bi tukaj v stari zemlji, polni gnjilobe, veliko materije našel za svoj „Od”. Pred nekimi dnevi so pri kopanji

▶ materin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

materin

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	deleč spremile, jima Noema reče: „Zdaj pa se vernite na materin dom! Bog vama poverni, kar ste za-me ino za ranjke
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je razlivala čez mater in kazala žareči njen obraz; gorki materin poljubek na sinovo čelo mu je bil odgovor na njegovo

materina

Bolna ljubezen (1874):	katere se je ustvaril. Moje prepričanje je, da mora že materina rahla roka vsaditi to nežno seme v mlado srce, ga
Milko Vogrin (1883):	ko pridejo Konarski v Belo pri Železnej Kapli. Ta izjava materina bila je sevéda veliko tolažilo Olginemu srcu, vzlasti pa besede
Roka in srce (1883):	materini blagoslov te bo spremljal povsod. Kjer pa se vzdiguje materina molitev, tam vlada tudi mir in nebeška pomoč! « Melita vstane
Arabela (1885):	nama storiti. « Arabela seže v žep in vzame iz njega materina pisma. »Le malo je v njih jasnega, kar je rajnka
Vanda (1888):	velike žalosti in zmešnjave, ki jih je zadnje dni provzročila máterina smrt. Bilo je že pozno, ko sta lêgla k počitku
Cigani (1890):	v nekih pesnih kaj lepo izraža ljubezen do matere: smrt materina cigana strašno raztoži. Proti očetu pa ni tak, njega se
Gostačeva hči (1891):	pa se ni prav nič pomišljal. Med tem je tudi materina beseda preverila in omečila očeta, in tretji dan je bila
Sama svoja (1895):	večinoma pa je bilo vender-le vse res, kar je rekla materina sestra. — In vsaki dan je hodila k njej na posete
Slučaji usode (1897):	skrbeh in željah za blagor svojega otroka, zamrmra Malvina ginjena. Materina gorka ljubezen jo je v tem trenotju bolj presunila nego

materna

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	spolnil: »Kjer je največ nadlóg, je najbliže Bog! « Odsihmal je materna bolézin huji in huji prihajala. Mati so to čutili in
Sveti večer (1866):	rekoč, da sem že trikrat toliko snedel, kar je bila materna zapuščina vredna. Hotel sem se verniti v Kladsko do svojega

materine
- materine
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): maziljen prihodnji mučenec s kervjó lastnega očeta, ktero so mešale materine solze. IV. Nevernikovo gospodarstvo. Obiskati hočemo zdaj drugo hišo, večo
- materne
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja, materne dišice (timijana), limonoviga lupka in pol v vodi namočene in

materinega

Bolna ljubezen (1874):	duš, katere begajo po svetu, brez miru okrog, ker nimajo materinega ognjišča, na katero bi položile trudno, bolno glavo! « »Res je
Cvet in sad (1877):	morda, (kakor so kazala različna znamenja, deklici stoprav zdaj jasno) materinega privoljenja v to intrigo, — bila sta že pojasnila si, odskočila
Pomladanski vetrovi (1881):	krohotaje poslušale zamolklo ihtenje od bolesti, strahu, obupa onemoglih, iz materinega naročja iztrganih otročičev. Planoli so na nje ljuti zločinci, kakor
Milko Vogrin (1883):	Govori Olga! " Nedolžna deklica je začela ihteti, oklenola se je materinega vratú in jo držala kakor jeklene verige. Ko pa materi
Prvi sneg (1886):	vstala je Elza, poljubila svojega ženina in se poslovila od materinega groba. Drugo jutro je bila Elza na vse zgodaj na
Luka Vrbec (1890):	bival dve leti. Tu mu pa umrje oče in zaradi materinega ukaza se vrne Luka iz Nemčije v domovino. Pa morebiti
Kotanjska elita (1898):	je nje mladostni, šibki idealizem razkadil v nič pod pritiskom materinega utrjenega realizma, in pripravljena je bila, da se vda Travnu
Vzgoja (1899):	sorodnikov je stal blizu župnišča. Angela je rekla na pragu materinega doma: »Mama, gotovo ni nikogar doma, ker je vse tiho

maternega
Oče naš (1885): narediti? Najino bogastvo je najini otrok! “ Te proste, jasne, iz maternega srca izvirajoče besede so Mêljarda globoko v srce prijele. Zdaj
materniga
Branja, inu evangeliumi (1777): Sakaj eni ſo, katiri niſſo sa sakon, kir ſo od materniga teleſſa toku rojeni, inu eni ſo od ludy h' sakonu

materinem
Robinson mlajši (1849): ino mladi, nevedoče, da ste v vjetji, ste brezskerbno pri materinem vimeni ležale, ino jima je prav dišalo, Robinson je imel
materinemu
Ljubite svoje sovražnike! (1899): je objela gospa O'Nielova svojega otroka, pritisnivša ga tesno trpečemu materinemu srcu.

materini

Mahmud (1870):	in sedaj prav nič druzega ne manjka k moji in materini sreči, kot mojega očeta, kterega vže oba željno pričakujeva. Nobenega
Roka in srce (1883):	Z živim čutom bodem spremljevala tvoja pota v življenji. Tudi materini blagoslov te bo spremljal povsod. Kjer pa se vzdiguje materina
Rošlin in Vrjanko (1889):	zazdelo, da ona podpira njegove namere le iz sebičnih, po materini ljubezni narekovanih ozirov, ali bolje za to, da preskrbí svoji
Luka Vrbec (1890):	brata Blaža v Ljubljani, ki se je bil poluteranil po materini smrti. Ta ga je seznanil z Marjeto Vodopivčevo, hčerjo imovitega
Od pluga do krone (1891):	pri hiši, Lenka? » vpraša kmalu potem Mihevec, ki je po materini želji začasno gospodaril pri hiši. «Na odru jih dobiš, le
Vaška pravda (1892):	je bil pogreb matere prvega vaščana lep in dostojen. Po materini smrti še-le je Matevž vedel, kaj je pri hiši mati
Zmota in povrat (1892):	ji je odpisal, da je zvedel iz njenega pisma o materini smrti. »Hudo je tudi meni,« tako je govorilo pismo nadalje
Stari dolg (1897):	se imeli, dobro, dokler jih je Marijanica kaj dobivala v materini nogavici — —. Komis je pust brez pijače. Morda ni res? « Ženin
Kotanjska elita (1898):	vso žarovitostjo in iskrenostjo prve ljubezni, toda nepretrgani in nujni materini praktični opomini in migljaji so kolikor toliko vendarle vplivali na

materni

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ne le bolni stregla, ampak tudi dovolila, za Petra po materni smerti v koči njegovih staršev skerbéti. Kmalo potém, kaka dva
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	mati so iméli drugjé opraviti, in Peter je sam pri materni postelji sedel.

materinih

Sosedov sin (1868):	pod pázuho in dejala: „saj bo, saj pojde! " Po mnogih materinih prošnjah se je Fránica naposled oblekla ter k očetu in
Žalost in veselje (1870):	v očetovem in materinem naročji. Solzé veselja se vdirajo po materinih licih, zdaj poljubuje svojega mlajšega sina, o kterem je imela
Mešana gospôda (1881):	ročno izbrati Smolarja dostajajoča se pisma, in razložila je položaj materinih terjav in težav menj zgovorno pa bolj jasno nego mati
Mešana gospôda (1881):	in svojega ranjkega očeta. Po očetovej navadi je posojevala; po materinih skrivnostnih vedah je pa zdravila ljudi, ki jih videla ni
Milko Vogrin (1883):	Videl pa je tudi, da se je Olga pri slednjih materinih besedah stresla, kakor da bi bila na gada stopila. Čuden
Milko Vogrin (1883):	trenutku močile dvoje lic. A med tem ko si na materinih prsih hči s solzami tolaži ubogo srce, gladi jej mati
Arabela (1885):	žalnih občutkih. »Kaj pa stoji prav za prav zapisano v materinih spominkih, o kterih ste mi pripovedovali? « oglasi se zopet žrez
Iz arhiva (1890):	Takrat ste bili otròk in slepó ste se ravnali po máterinih naukih. Zdaj se vzgojujete sami, in ste, kar hočete, najbolje
Prve hiše (1896):	je tako divje korakal po sobi. A da bi zaradi materinih opominov kaj predrugačil pri hiši, to mu še na misel

materinim
- maternim
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): se žganopivcam na kri, žolč ino jetra verže. Clo z maternim mlekam se združi, zato ako žganopivke dojijo, imajo po noči

materino

materino
Oče naš (1885): težkim srcem. Vesel jo pozdravi Ménart in položi sinčka na materino srce. „Ménart“, je bilo prvo vprašanje, „ali je naše dete

materno

Divica Orleanska (1848):	Mehkužne duše! Ví ne veste kaj Zamore v serdu serce materno. Jez ljubim ga, ki dobro mi storí, Čertim ga, ki
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nekoliko vinam in jesiham, perdeni eno čebulo, eno lorberjevo pero, materno dišico (timijan) in par dišečih žbic, naj se dobre pol
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	otročičem opraviti, kar sirovi oprode prihrumijo, ji gospodovo povelje naznanit. Materno serce je groza obšla, terdo svojiga ljubčika k sebi stisne
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	cesti voz, obdan s konjiki. Urno zderči po stopnicah v materno izbo in vpije: „Mati, mati. Voz se bliža gradu; jaz

▶ materinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

materinske
- materſke
  Genovefa (1841): neisrezhêno veſelile, in vſak dan ji je obilniſhi in mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme ji je tako rekózh lépa

materinsko

Na Žerinjah (1876):	sije ona, kot več let starejša, pripisovala Ani nasproti nekako materinsko ulogo. Pravo mater pak je imela baronica Ana v teti
Pomladanski vetrovi (1881):	v njegovi mladosti navdihovala čista, nesebična, najblažja in najmočnejša čutila — materinsko ljubezen, da oni glasovi še vedno ostajajo nečislani od našincev
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	zopet zanosila, prosila je sv. Feliksa, da bi jej olajšal materinsko brigo. Želja se jej izpolni. Nosila je brez neprilike cela
Zmota in povrat (1892):	muk, pozneje pa so me pokorile s podvojeno silo. Svojo materinsko dolžnost pa sem pri tem zanemarjala. Odpusti mi, Cilika, ker
Gospa s pristave (1894):	na slavni milanski dvor. Vojvoda Leopolda je sprejela kneginja z materinsko ljubeznivostjo in ga nagovarjala, naj bode kakor doma. Nato pa
Roman starega samca (1895):	čakajo. Ali nisi vedno žalovala, da so ti nebesa odrekla materinsko srečo? In sedaj, ko se ti gorka želja skoro spolni
Moja hoja na Triglav (1897):	bil našel glasen odpor, češ da tukaj ne gre za materinsko ljubezen, ampak za samo gospodarsko vprašanje, ali naj ima otrok
Slučaji usode (1897):	milo. Saj se je pa tudi Malvina oklenila s pravo materinsko naklonjenostjo tega čudovitega moža, kateri, dasi že na potu pogube

▶ materinščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

materinščino
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ako le svojíno zvestó poiščemo , in de grobó grešite , če materinščino v nemar puščate, ter od pavovega perja razšopirjeni oponašate svoji

▶ maternica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

maternica
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): iztrebi. V 3 ali 5 dneh se večdel zgodi, da maternica posteljco iztrebi, ki sicer nekoliko smerdi, pa je brez vse
maternici
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): dostikrat ubogo živino hudo martrajo, in če brez pameti po maternici praskajo in z veliko silo posteljco odtergajo, ranijo dostikrat maternico

maternico

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zdravniki že dostikrat komej čakajo, da sežejo po njo v maternico in jo odtergajo. Pri tem delu dostikrat ubogo živino hudo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	maternici praskajo in z veliko silo posteljco odtergajo, ranijo dostikrat maternico tako, da krava zboli, hirati začne in konec vzame. Po

▶ maternica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

matica; Pleteršnik

maternico
- maternizo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): odsheneſh, de ſatje s nosham poresheſh. Po tem pojiſhi matizo (maternizo ali kraljizo) vsami jo prozh, in sapri zhbele v panj

▶ maternica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stalno posajena trta; kontekst

maternice

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	kterih se v poletnem času ne loti rada bledica, kot maternice. Na listih smo razločno spoznali, po kakošnem križanji so nastale
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	Gumpoldskirchnu smo poskušali umetno oploditi nektere stareje, stalno posajene trte (maternice) Riparije in Rupestris s cvetjem rano cvetečega domačega Burgundeca in

▶ math. okrajšava ↘ IMP

math.

Abecedika ali Plateltof (1789):	tudi vi njim ſturite, sakej tu ſo poſtave, inu Preroki. Math. 7. 12. Pęt Zirkovne Sapovd. 1. Te od Zirkve goripoſtavlene
Abecedika ali Plateltof (1789):	tudi vi njim ſturite; sakai tu ſo poſtava, inu Preroki. Math. 7. 12. Pęt Zirkovneh Sapovd. 1. Te od Zirkve goripoſtavlene

▶ mati samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mater

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pridu. 6. Inu ne bó ſpoſhtùval ſvojga ozhęta, ali ſvojo mater: inu ſte sapóvèd boshjo k' nìzh ſturili savólo vaſhiga isrozhenja
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe morli Katarinknimu ſtraſhenju, kteriga je vredna bila, ſmejati. Tudi mater je ſmeh poſilil, ker ſo kakor saſtopna kuharza videli smôto
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	očmi žalostno gleda. Vse je bilo tiho. Moja hčer objokano mater objame, ter svojo lice v njenim krili skrije. Jez sam
Divica Orleanska (1848):	sim, tedaj ga smem čertiti. Talbot. De, v mašovanju čuti mater svojo. Izabó. Hinavci votli! Kak vas zaničujem, Ki golufate svet
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	storil, kar so mu mati ukazali. Kmalo potém so Petrovo mater previdili, in mati Dobričeva, sosednja, je pomagala, zdaj ne le
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Nova mu je bila ljubši, in tudi je dobil boljši mater tukaj , boljši vidno — Meto — in boljši nevidno — kerščansko cerkev, ki
Blagomir puščavnik (1853):	in zapusti Skalodvor tretji dan. Zakaj goreče je želel, svojo mater in svojega očeta kmalo objeti. Toraj zakliče s veselim navdihnjenjem
Gozdovnik (1898):	se bo nama zdelo prav«, svari Fabij. Mene je ugrabil, mater mi je umoril, to je res. Vendar vidim v njem
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Kaj mu je bilo storiti? — Komaj petdeset korakov je ločilo mater in otroka; — pa deček se ni smel pokazati. — Potrpežljivo je

mathar
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): katierega je näsh lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries svojo isvolano mathar srekov, katiera je prvti nabesam shva te pridi zhries

materam
Zoologija (1875): stopram se spreminjajo v živali, ki so enake prvotnim živalim materam, in se od zunaj zopet vvrtajo v svojega gostnika. Take
materami
Genovefa (1841): prôſtimi beſédami posdravila — je s ſtarimi moshaki tako ſpoſhtljivo, s materami, ki ſo ſvôje otrozhízhe peſtvâje ali pa sa roke dershâje

matere

Biblia (1584):	bi kuli proſsila. Inu ona, ker je poprej od ſvoje Matere taku bila podvuzhena, je djala: Daj meni letu v'eni
Sacrum promptuarium (1695):	nej veruati: Gre s' hishe mati, mazhek samerka de nej matere doma, gre obyskat te mlade miſhi, ter ſazhne lubesniu yh
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	vperte v Hirlandiniga rešitelja, ki je bil narlepši podoba svoje matere. Med tem so spremljevavci mladiga vojvodiča prišli, med njimi pobožni
Blagomir puščavnik (1853):	Imaš komaj 7 let. Bodi toraj doma v tolažbo svoje matere, dokler pridem spet nazaj, Ako me pa nikoli več ne
Blagomir puščavnik (1853):	cveteče mladosti! — Pa tudi vi starši in posebno ve predrage matere ! ne pozabite nikdar, da je vaša presveta dolžnost, milim otročičem
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	VII Žalostne matere Božje. (Iz latinskiga. ) Žalostna je Mati stala, Se pod križem
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	li v resnici hočeš ločiti od poslednjega spominka svoje ranje matere? "
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Tukaj, Tone," reče s tresočim glasom, "imaš poslednji spomin moje matere, poslednje, kar mi je še od njih ostalo. Pa veruj
Gozdovnik (1898):	se grofu Medijanskemu, da mu v spomin pokliče smrt svoje matere. Umoriti ga ni kanil, to je na tihoma sklenil. Kaj

mathare

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	stega svetiga Krisha: jas tabe prosim skues bolazhine tvoje lube, mathare katere je pod tvojem svetiem Krisham praterpeva: k' te tabe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	12 rodove Israel jas prosim tabe skves perporozhenje tvoje svete Mathare svetomi Johanasv pod tiem Krisham N. N. tu jas tabe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shenje Marije devize mathare boshje! jas prosim tabe: skues use 4 Efangeliſte S. Matheusha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te she amert monam de vjeshvshavam jemenu sazhni inu ujemenu mathare boshije: Tvoja mainenga more bi i taka prei da bosh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu nasakohart ozha inu zhe: noi vero noi molitvo od mathare boshje amert poshebrash. Alpa v 8 dnieh kna bosh she

materi

Biblia (1584):	Vy pak vuzhite: Kateri kuli pravi k'ozhetu inu k'materi: (Kadar je offram, taku je tebi tu veliku pridniſhe) ta
Biblia (1584):	muzh? Né li on eniga Zimermana ſyn? Ne li njegovi Materi ime Maria? Inu njegovi Bratje, Iacob inu Ioses, inu Simon
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik po tem k' Marii, detetovi materi, ino ji rezhe „Glej, ta jim je v' Israelu poſtavljen
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ti goſpodje ſo fajmaſter v Bledi inu dva duhovna per Materi Boshji na Jéseri. Nekidan je bil en vinograd pod ſkalo
Divica Orleanska (1848):	ti in pleme . Dünoa. Nesramni puh oprostenih meščanov! Karol. Pri materi si moji kaj poskusil? Lahir. Pri materi – Karol. De, kaj
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	urno k svoji materi vernil. Ves vesél pride k svoji materi, jim pové blagoserčnost ptujiga moža in jim pokaže dar, ki
Spisi Krištofa Šmida (1883):	bilo prav primerno za otroke, posebno v tistem razburjenem času. Materi sta se otroka prav smilila, češ Bog ve, kaj ju
Spisi Krištofa Šmida (1883):	glasovira. Vitez je nalašč za otroka zložil malo, lahko pesmico. Materi pa o tem ni nič povedal, ampak otroka naj bi
Revček Andrejček (1891):	naj ne izgubi že radi svoje stare matere. Kar bo materi dobrega storil, povrnil mu bo Bog stokrat. (Hoče iti, pa

mathare
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): vina inu Shebraita usi triji usresnizi kbuegi inu kniegovei lubei mathare pa nezh drujega kaker Ozhanashe potam bojo pershli triji stari

materjo

Genovefa (1841):	kitami, v ſvôji proſti béli obleki med ozhétam in med materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala
Roza Jelodvorska (1855):	vranca, in pozdravi svojo gospo in otroke, kteri so z materjo vred v dvoriše prišli, z velikim veseljem. Zdaj gre s
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	uljnjak pustita. Enkrat se zgodi, de gré Pavliha s svojo materjo v neko vas na semenj. Ko se tam dobro vina

materjoj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): okolj graſhine briti sazhél, ſe je Mina s ſvojoj goſpoj materjoj sopet povernila, v' poglavitnim meſti po simi prebivat. Perſtan

mati

majka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): 10; po slovensko: „Me moj otec je zapustil, zapustila moja majka: Al Gospod se mene je usmilil”. — Salomon. Naj lepše poslopje

mate

Ta male katechismus (1768):	Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh itdr. XIII. O Mate! poniſhnu te prosem jest ſdej: * pred greham me varvej, 'nu
Ta male katechismus (1768):	serzam ſmislel. Rezh itdr. XV. Jest kader bom vmiral o Mate! poglej: * Ti dusho kje spremi, 'nu hrani vsellej. Rezh itdr.
Ta male katechismus (1768):	X. O usmilena Mate! teh greshnekov trosht! * kdur k' tebi je pershl, je neshl
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zol pod kriſham terdnu derſhalla. Odtod sem se jeſt ſasluſhila Mate te vire imęnuvana biti, dokler jeſt sem ſazhetneka, inu dakonzhuvavza
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	prave pamete ni v' stanu nezh sturiti. Treſnoſt je ena mate te hvalle, inu taiſti se narloſhej lubeſnivoſt teh dobreh perdobe
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo ble Maria Magdalena, inu Maria Jakoba tega majnſhega, Josheſova Mate, inu Salome, inu vezh drugeh shen, katire ſo shnim ble
Branja, inu evangeliumi (1777):	Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je ſtala poleg JEsuſoviga krisha njegova Mate, inu njegove Matere seſtra Maria Kleofe, inu Maria Magdalena. Kader

mathi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas tabe prosim oh nai suateishi deviza inu nabeshka Kraliza mathi boshja Marija: jas tabe prosim stuei ti mena naſtrane bojomi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	silen pas? an svit mezh urokali dershi? pershua je kniemu Mathi Boshja? je pernasua naroze usmilana Jesusa! noi je rakua kniemu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Bras madasha spozheta deviza marija Kraliza nabes noi samle inu mathi boshja o Marija jas tabe prosim skues tvojo nai svateishi

mati

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	46. Kadar je pak on ſhe k' mnóshizam govóril, pole Mati inu bratje njegóvi ſo svunaj ſtali, inu ſo yſkali s'
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v gorko hišo djali in z gorkimi rečmi oživljati sačéli. Mati je poprej še živéla, po tem je pa tudi ona
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Meto — in boljši nevidno — kerščansko cerkev, ki je tudi naša mati. Stari duhoven je še doživel veselje, ga v kristjana spreoberniti
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	jé ôndi čaka. Lenka je ravno tisti dan, ko je mati v mesto šla, strahú in britkosti zbolela. Bolezen jo je
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	S pobítim sercam, z blédim obrazam in s solznimi očmí mati stojí per postelji svoje hčerke in se ne more od
Stric Tomaž (1853):	naj se dobro obnaša in svojo urnost pokaže. „Oh! “ zaupije mati, „nikarte ga od mene ločiti, prodajte naju skupej, kakor so
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	In smrt stegne svojo dolgo roko po nježni cvetlici, ali mati jo zakrije z rokama prav tesno in vendar tako skrbno
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Urno zderči po stopnicah v materno izbo in vpije: „Mati, mati. Voz se bliža gradu; jaz menim, da so sami prišli
Spisi Krištofa Šmida (1883):	vendar so djali , da boste brali veliko veselih poročil ondi. ” Mati je urno pregledala časnike in brala, da bo kervave vojske

▶ matica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

matica
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Jih pozdravim ! Dr. Bleiweis. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Matica med čebelami. Današnjimu listu je perdjana 21. doklada.

matice

matize

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtokaje mi rezhe : „Ne bodo mi sahudo vseli, nemorem mátize umoriti puſtiti, prevezh ſe mi ſmili! “ Şila ni nikdar dobra
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gibljejo, sakaj uzheni zhbelarji prizhujejo, de zhbele is ljubesni do matize bolj sa njeno, kakor sa ſvoje shivljenje ſkerbijo. Is kamna

matico
- matizo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): toliko odsheneſh, de ſatje s nosham poresheſh. Po tem pojiſhi matizo (maternizo ali kraljizo) vsami jo prozh, in sapri zhbele v

▶ matica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

glavnica; kontekst, nemško-slovenski slovar

matica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): 894 kmetijskih založnic, katere imajo pod seboj 9727 vasi; njih matica (Stammkapital) znaša 8 milijonov in 976.302 gold.; od tega denarja

▶ matič. okrajšava ↘ goo300k, IMP

matič.

matizh.

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	to sa en ſhpaſs. Nęshka. V' moj gvant ? koga nęki ? Matizh. Tonzheka. Goſpá. Se je vshę prozh. Matizh.' Sa me je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jęrza. (ſramoshliva. ) Tò bi vshę. Baron. (k' Matizhku. ) Inu potler? Matizh. Mi proſsimo , zęla vaſs proſsi , vſi fantje inu deklizhi proſsijo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je perpovdvala , de ozhe dones s'mano nar pervizh govorit. Matizh. To pak vshę kej pomeni. Nęshka, Jeſt morem jiti; Moj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. Vaſha Gnada , dones pridejo godzi k' shupani; kaj ne Jęrza
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tudi po krajnſku doli bral. Baron. Vshę dobru, vshę dobru! Matizh. Tok moj revers po tih novih poſtavah morebiti ne velá
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. To ſe vęj ! Kaj me neki spraſhujejo, kader toku vedó
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	dęſno roko ſlezhi. ) Shush. (hitru. ) En kriſhzhek na dęſni roki ? Matizh. Koku pak oni vedó? Shush. Bog s' nami! on je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	eno moſhno dnarjov inu en perſtan Nęshki. ) Nęshka. Matizhek, poglej! Matizh. Bravo! na męjſt ene dote imam sdej tri. Tonzhek. (doli
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	de bo on meni doto dal sa volo tvoje ſlushbe ? Matizh. Sakaj ne ? Meni ſe sdy, de ſim vunder — Nęshka. Uh

▶ matičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

matična

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Narodu”), so menda vreli iz same sebičnosti, češ, da bi Matična tiskarnica utegnila na poti biti akcijonarjem in škodovati snovani akcijski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	delovanje”. — Pri luči ogledano in po domače rečeno je nameravana Matična tiskarnica Mariborski tiskarnici na poti. Hinc illae lacrimae! Dopisnik „od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	akcijska tiskarnica spravi na noge — kakor dopisnik „od Save” piše. „Matična tiskarnica bi požrla dosti kapitala, kateri je namenjen slovstvenemu delovanju
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	se vjemate v svoje lastne zanjke! „Ich kenne Dir Spiegelberg”! Matična tiskarnica je zoper njena pravila, se trdi dalje. — To še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	tudi res dokaže, da bi to bilo zoper sedanja pravila Matična, vsaj se pravila dadó Matici na korist spremeniti. Prémembo pravil

▶ matičin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

matičin
- matičini
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): 70 kr., ne pa 1 fl. 40 kr. Dnarni zapisnik Matičini. (Dalje. ) Skupaj 8169 gold. 84 kr. (Dalje prihodnjič. ) V Ljubljani
matičini
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): omenjenih načelih izdela popolen načrt o osnovi nove tiskarnice v Matičini hiši in vsled tega njene prenaredbe ter o njem poroča

matičino

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	tako z vana „narodna tiskarnica” bila, ko je misel za Matičino tiskarnico že bila spočeta in Matici že dano bilo privoljenje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Dalj časa potem gosp. dr. Razlag v imenu odseka za Matičino tiskarnico poroča, da se odsek še ni odločil za noben
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	zadušuje vspešno delavnost Matičino”. Tako piše dopisnik, ki ga vredništvo imenuje „odličnega” narodnjaka! ! Pač

▶ matranje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

matranje
- martranje
  Oče naš (1854): cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in smert zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek, tudi

▶ matrati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

matrajo

martrajo

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Ljubljani pripravljene za take, ki živino brez usmiljenja mučijo ali martrajo, zapišite — prosim — tudi tiste divjake in brezdušneže v G— v
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	O Jezus! s kakšno serditostjo Te neusmiljeni ljudje mučijo (ali martrajo), kako neusmiljeno Tvoje rane ponavljajo! s kakšno razujzdanostjo Tvoje čisto
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in jo odtergajo. Pri tem delu dostikrat ubogo živino hudo martrajo, in če brez pameti po maternici praskajo in z veliko

▶ matth. okrajšava ↘ goo300k, IMP

matth.

Ta male katechismus (1768):	ſhe v' serze is njo greshil. Matth. 5. 28. Kaj pak ta sedma: Nekár nakrade? Ta prepovèe
Ta male katechismus (1768):	taistem, katiri virjejo, inu Boga lubejo, perpravlenu. I. Kor. 2. Matth. 25. V' zhim obstojy ta ſapopadek teh dvanaist artikelnov? Jest
Ta male katechismus (1768):	taiste nabo tudi Bogu ſa svojega Ozheta imel. „Matth. 18. Kaj je Upanje? Ena temu zhloveku od Boga noterulita
Ta male katechismus (1768):	perwit, na kriſhu umerl, inu potem pokopan bil. Iſaj. 53. Matth. 27. Kaj pak ta pete: doli je shl pred pekl
Ta male katechismus (1768):	vem Angelam perpravlen. Matth. 25. 41. Kaj je pekl? Ena strashna gorezha jezha, kjer
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	peklenskiga terpleina. Katiri bo mene satajiu pred ludmy, govory Chriſtus Matth. 10., tiſtiga ozhem tudi jes satajiti pred mojim Ozhetam, katiri
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	s' ſmertnim rineinam obdani Odreſhenik kashe s' exempelnam, inu osnani Matth. 9. s' beſſedo rekozh: Confide fili, savupei moj Syn, tvoi
Branja, inu evangeliumi (1777):	Svelizhani ſo ti miloſtvi; sakaj ony bodo miloſt daſegli. Matth. 5. Sedem duhovnih del te miloſte. 1. Greſhnike poſvariti. 2.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tota die otiosi? Kaj ſtojte tukaj zęl dan bres dęela? Matth. 20, 6. Ta pèrva reſniza, katere ſte ſe od vaſhih

▶ mavec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mavca
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): čudovito pospešuje deteljno rast, — kdo izmed umnih kmetovavcev ne pozná mavca ali gipsa, kteri res dela čudeže na seno žetih ! Pa

mavcu

malcu

Kemija (1869):	preimeniten za umetnike, ki iz njega delajo znane gipsove podobe. Malcu moramo hvalo vedeti, da so najkrasnejši stari in novi, umotvori
Kemija (1869):	v žvepleno kislino, kakor n. pr. v žvepleno-kislem apnu ali malcu (gipsu), CaO.SO3, ki časih cele pole v gorah izpolnuje. Nadalje

mavec

malec

Rudninoslovje (1867):	3•3) ni velika. Najvažnejše vrste so: 1. Sadra ali malec (Gyps) kristalizuje hemiortotipno (sl. 68), vštritno s ploskvama P je
Kemija (1869):	Gummiharze, 490. Gusseisen, lito železo, 422. Guta perča, 490. Gyps, malec, gips, 414. H. Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec, 435. Halogen, solotvor. Haloidsalz

mavec
Mineralogija in geognozija (1871): prst, 53. Grünsandstein, zeleni peščenec, 76. Grünstein, zelenjak, 71. Gyps, mavec, sadra, gyps, 36. H Haarkies, lasasti kiz, 55. Haarsterne, lasatke

▶ mavretanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

mavretanskim
- mavritanskim
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Jubala; vsaj čez nekaj ur bom, in žena Hifaksova, poveljnika mavritanskim strelcem! ” „Zares vsega spoštovanja vreden mož, gotovo! Da bi le

▶ mavrica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mavrica

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	se je spremenila v biser, ki se je blisketal kot mavrica. Angelj vzeme biser, ki se je svetil kot zvezda s
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ne pride, Vse se po volji božjej izide. “ 5. Božja mavrica. Po velikej nevihti se je na nebu prikazala prekrasna božja
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Po velikej nevihti se je na nebu prikazala prekrasna božja mavrica. Janezek je ravno skozi okno gledal in berž veselo zavpije

mavriza

Pozhétki gramatike (1811):	ſebi: un chef d'œuvre, mojſtrovſko delo, des chefs-d'œuvre; un arc-en-ciel, mávriza, des arcs-en-ciel. Kadar ie sloshena is predlóga in imena, al
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mêni v méſta ſvéte. “ Ismèd oblákov ſólnze sdàj saſíje , In mávriza na blédo Bogomílo Lepôte ſvôje zhíſti ſvít islíje, Nebéſhki sór

mavrice

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ne goljfa, Ki prave rádosti ne dá. 6. Zaklad božje mavrice. Lenka je nekega spomládnega deževnega dné gledala skozi okno. Ko
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	mamica“, reče čez nekaj časa, „ljudje pravijo, da iz božje mavrice vselej na zemljo pade zaklad, in da ga le taki

mavrico
Divica Orleanska (1848): Obnebje se sveti rožnate zarje. ) Jovana. Alj vidite na zraku mavrico? Odperle so nebesa vrata svete, Divica dojde v družbi angelski

▶ mavričen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mavrična

Fizika (1869):	navedeni tok. Inductionsrolle, navodno vreteno. Interferenz, križanje. Intervall, presledek. Iris, mavrična kožica, dožna kožica, 144. Irrlicht, vešča, védenec. Iskra, električna, elektrischer
Fizika (1869):	Kotel prekapni, Destillirkessel, 116. Kovalo, tiskalo, Druckwerk. Koža dožna ali mavrična, Iris, Regenbogenhaut, 144. Koželj, čunj, stožec, Kegel. Kraft, sila. Kraft

▶ mazač samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mazača
Ferdinand (1884): kosilo. Stopivši v kuhinjo zapazi ondi vaškega zdravnika Ambroža. »Tega mazača moram pa, kakor hitro je moči, odpraviti iz gradú; znal
mazači
Zlatorog (1886): dolíno soško pómlad tudi Selívce druge vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci, krámarji, slikárji Prihájajo le-sèm. Od Koborída Pa do Trbiža

▶ mazanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mazanje

mazanje
Rudninoslovje (1867): s peskom zmešano daje mort. Kreda je za črtanje i mazanje, lapor nekterej zemlji dober gnoj. Hidravlično apno je potrebno za

maſanje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je te brumnoſte ſhivlenje. V. Poſt. Krotkuſt je svetega ſhivlenja maſanje. VI. Poſt. Zhistoſt je te svetuſte obderſhanje. VII. Poſt. Wugujmedajanje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	prejmesh. Hodi ſà mano. V. POSTAVA. Krotkuſt je sveteha ſhivlenja maſanje. 1 Jeſa ni mene nekol premojstrila , temuzh uſſeller , inu prutiuſſem

mazanju

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	poglavju zoper gobo na kolenu nasvetoval. Če pipa po pervem mazanju ne, zgine jo dobro osnaži in zopet namaži. XXX. Poglavje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dvakrat na dan, zjutraj in zvečer bolno oko, pri kterem mazanju se lahko kurjega peresa poslužiš. Ako je po vgrizu kos
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je treba vnovič 3 dni gobo mazati. Zakaj po pervem mazanju se redko goba odluši. Kolikokrat je treba s tem mazilom

▶ mazati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mazali
- masali
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): dobro kashe; ſterdí nam dajte, de jo bomo na kruh masali. Jes, Ako mi zhbele kupite, sakaj ne. Shup. Denarjev nimam
mazati
- masat
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe sna eno maſt sa kola masat dobiti. Zhe ſe vsame dva velika lonza (piſkra), vezhiga ſe
- masati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tepljáti, s kafrovzam (kafergajſtam) po herbtu masati, na uſhéſa njegovo imé klizati in majati. 14. Tudi greti
- mazati
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): šantal. V tem primerleju se mora noga s sledečim zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov kafrovca, 2 kvintelca tinkture španskih muh, in

maže

mashe

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	perneſe v' alabáſtrovi púſhizi terdo libro drasiga ſamozhiſtiga nárdoviga masila, mashe Jesuſu, ki je bil per misi, noge s' njim, jih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leſenimi sobmi nabita brana. Kadar je semlja mokra, de ſe mashe, ſe neſme branati, tudi ne, dokler ſo grepe terde. Umetni

mažejo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): položi, ali rahlo čez oči dergne. Tako osnažene oči se mažejo enkrat na dan z mažo svinčene beline, kteri je nekaj

maži

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kvintelc šukove masti, dobro ju zmešaj in s to mažo maži dvakrat na dan, zjutraj in zvečer bolno oko, pri kterem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lote svinjske masti, da dobiš mazilo. Tri dni zaporedoma gobo maži s tem mazilom, in sicer enkrat vsaki dan; potlej počakaj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	počakaj da se posuši, in na tako vižo tako dolgo maži, dokler oteklina ne mine.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Potem, ko si štupo že neke dni dajal, maži mesta, na kterih garje sedijo, s sledečim mazilom: 4 lote
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	X. poglavju zoper gobo na kolenu nasvetoval. S tem mazilom maži oteklino 2 dni zaporedoma, počakaj da se posuši, in na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali 6 dni zmival, prenehaj z zdravilom 3 dni, in maži oteklino z lanenim oljem ali s salom; potlej zopet s

▶ maziliti glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mazili
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): je podal sv. obhajilo kot zadnjo popotnico, potlej pa jo mazili! s sv. oljem in molil nad njo ter jej tako

▶ maziljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

maziljen
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): namaka žlahtna kri, ne solze slabotne ženske! ” Tako je bil maziljen prihodnji mučenec s kervjó lastnega očeta, ktero so mešale materine

▶ mazilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mazila

masila
Branja, inu evangeliumi (1777): Inu one ſo ſe supet vernile, inu ſo perpravele drage masila : ali ſhpezarije. Inu ob ti Sabboti ſo one na tihama

mazila

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	lakirniki) ne znajo umetno lošati ali lakirati, kér večidel preveč mazila in loša namažejo; nar veči umetnost lepiga lakiranja pa v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dobiš mazilo. Leto mazilo se imenuje zeleno, zdravno mazilo. Letega mazila se je treba posluževati, in rano gnoja snažiti, dokler ni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zmivanje opustiti, in kakor hitro dlaka oteklino pokrije, se poslužiti mazila, ktero sim v X. poglavju zoper gobo na kolenu nasvetoval
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Vzemi drobno zmletega zelenega volka, mastiks-gumeta, kadila, ajbešovega mazila, malvnega mazila, lorberjovega olja, terpentinovega olja, vsakega dva lota, in dobro zmešaj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	spahnenje zastarano, in nasvetovano zdravilo ne pomaga, je treba sledečega mazila dvakrat na dan v benceljnovi člen vribati: Vzemi 8 lotov
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	gosje masti, naj se posluži mazila iz 4 lotov ajbešovega mazila, in iz 4 lotov olja. Zajčja mast je bolj hasnjiva
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dan osnaži. Marsikteri se bo čudil da ne priporočam nobenega mazila, olja, obliža pri ozdravljanju vgnjid. Vendar teh reči ni potreba
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ako nimaš zajčje ali gosje masti, vzemi ajbešovega in lorberjovega mazila, in sicer vsakega pol: tudi svinjska mast alj sirovo maslo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Vzemi drobno zmletega zelenega volka, mastiks-gumeta, kadila, ajbešovega mazila, malvnega mazila, lorberjovega olja, terpentinovega olja, vsakega dva lota, in

mazili
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): dan s slano vodo. Takšnih ran ne smeš mazati z mazili ali mastnimi rečmi, sicer boš iz njih žulje napravil. XXVI

mazilo

masilo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): preteſhko krono, vino, — ta zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu

mazilo

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	s tem gorkim firnežem podplate namažeš, in kadar se je mazílo posušilo, še enkrat, dvakrat in trikrat, de se podplatje mazila
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	peč ne kadi. Ilovca se kmalo odkruši. Si hočeš terdno mazílo za pečí napraviti, vzêmi dobriga pepéla in ga preséj skozi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	v kot štale postaviti, de se ne dotika druzih kónj. Mazílo za razpokane pečí. Navadna ilovca ne veljá veliko razpoke zamazati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	olja primešaj, da redko mazilo dobiš. Tretji dan se mora mazilo z gorkim lugom odmivati. Ako se zdaj tu ali tam
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	potem mu primešaj pol libre terpentinovega olja. Kedar hočeš to mazilo rabiti, razprostori volno, da garjevo mesto nago dobiš, ostergaj garje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	potem se mora mazilo v garje tri dni zaporedoma vribati, mazilo na garjeh 4 ali clo 6 dni pustiti, in potlej
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	2 lota terpentinovega olja 4 lote svinjske masti, da dobiš mazilo. Tri dni zaporedoma gobo maži s tem mazilom, in sicer
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mazilom se mažejo otiske dva dni zaporedoma. Ako tudi to mazilo ne pomaga, je treba otiske žgati. XXIX. Poglavje. Pipa. Pipa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	sladko smetano in belakom. Če se te rane gnojé, napravi mazilo iz 4 beljakov pa 1-lota sirovega galuna. Če živinčetu gobec

mazilom

mazilam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	storiti da, to je: z parno kopvo (Dunstbäder) in z mazilam vimena. Mina. Kako se pa vse to naredí? Zdrav. Parna
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	palec široko platneno vezílo, ktero je dobro namazano z drevnim mazilam (Baumwachs). Od tega vezila odreži toliko, kolikor ti je potreba
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se da škoda toče odverniti, če se rane z drevesnim mazílam berž in še pred zamažejo, preden so ranjeni kraji suhi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kader véjo pri deblu gladko odrežeš, rano vselej s vertnim mazilam zamaži, de ne začne gnjiti in drevó se šušiti). Če

mazilom

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na koži pokažejo, naj se kraji, na kterih stojijo, z mazilom nasvetovanim v XXXIX. poglavju mažejo in potem z gorko žajfnico
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v X. poglavju zoper gobo na kolenu nasvetoval. S tem mazilom maži oteklino 2 dni zaporedoma, počakaj da se posuši, in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nogo, na kteri sedi, šanta. Leta oteklina se maže z mazilom, ktero sim v X. poglavju nasvetoval, in mazanje je treba
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ki se rada v gobo preoberne. Leta se s sledečim mazilom ozdravlja: Vzemi 1 lot španskih muh, 1 lot evforbium – gumi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	z ojstrim nožom odrezati. Rana se vsaki dan namaže z mazilom, ki sim ga v V. poglavju nasvetoval. Tako se ravna
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zmešaj. Zraven te štupe je treba garjeve mesta z nasvetovanim mazilom mazati in omivati, kakor je bilo zgorej rečeno. Ako so
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	S tem mazilom se mažejo otiske dva dni zaporedoma. Ako tudi to mazilo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zgorej rečeno. Ako so garje zastarane, in s štupo in mazilom se ne dajo pregnati, je treba na persih in na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	persih trak zavleči, in garjeve mesta je treba z imenovanim mazilom mazati, in na tretji dan z lugom zmivati. Mlado živinče

mazilu

masilu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	da i pauperibus. Matth. 26. Sakai je ta poguba? tu masilu bi ſe bilu snahi dragu predati, inu ti dinarji tim
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je ſhvarou, kader je bila Maria Magdalena tudiſhozhu, inu dragu masilu na Chriſtuſovo glavo islila, rekozh: Ut quid perditio hc
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	poſlednu masilu prejme, ta Maſhnik, tę molitve, vſe ga ſhe s' vękſhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	o mozhni Bog opri naſho mózh, inu daj tvoje nebęſhku masilu naſ him beſsędam. Jeſt sazhnem, pèrpravite ſe! I. Dęjl. Pèrvizh

mazilu
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): gumeta, 2 lota sala se dobro skupej zmešajo. Po tem mazilu se oteklina včasi zgubi, in vzrok otekline. Ako se pa

▶ maža samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

maže

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Vzemi 2 lota čutnične maže iz apoteke, 2 lota jagnedove maže, 2 lota dežočervnega olja, dobro jih zmešaj, da mažo dobiš
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Vzemi 2 lota čutnične maže iz apoteke, 2 lota jagnedove maže, 2 lota dežočervnega olja
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	primešane, in ktera se v apoteki dobi. Za en lešnik maže je na enkrat dovolj. XVI. Poglavje. Bljuvanje ali kozlanje. Bljuvanje

mažo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	jagnedove maže, 2 lota dežočervnega olja, dobro jih zmešaj, da mažo dobiš. XVIII Poglavje. Sušica. Včasi dobi pes sušico v kaki
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dergne. Tako osnažene oči se mažejo enkrat na dan z mažo svinčene beline, kteri je nekaj kafre primešane, in ktera se

▶ md. okrajšava ↘ goo300k, IMP

md.
Zoologija (1875): nebnice in nosne školjke. Posamezni ste: ralo in spodnja čeljustnica Md. Te imenovane kosti zapirajo več otlin, od kojih so najznamenitiše

▶ mecn samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vagan; kontekst

mecnov

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	osmuka z 2 delavcama v 10 urah 40 vaganov ali mecnov turšice. Eden suče koló, drugi pa méče strôke v plehasto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za seme vsako leto naj manj potrebuje 54 milijonov vagánov (mecnov) žita. Če pa se seje s sejavnico (mašino), se pri

▶ meč samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meč

Divica Orleanska (1848):	in jih razterga, plane k naj bližjimu vojšaku, mu potegne meč íz rôke in urno odíde. Pričijoči ostermijo in opanjeni za
Divica Orleanska (1848):	Povej na kratko, kaj me čaka? Lahir. Zanašaj se na meč, na drugo ne! Karol. Se ne vtolaži vojvoda serdit? Govôri
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Ne vtajiti bistre glave; Večna bo Slovencov čast. Kedar bliska meč morije V boji kerv junaška lije, Kakor hrast Slovenc stojí
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mu ne bilo treba vračati se še v stanovanje, celó meč je opasal in pod plašč v pas skril tudi malo
Ferdinand (1884):	te zadene moja maščevalna roka! « Pri teh besedah je zavihtil meč nad Petrovo glavo, da se je ta skoraj strahú na
Tiun - Lin (1891):	zavit gospodar, v jedni roki držeč svetilnico, v drugi pa meč. Bil je že precej postaren in je nosil dolgo kito
Lohengrin (1898):	klicem Lohengrin in Miroslav popolnita svojo orožno opravo. — Kralj potegne meč iz tal in udari z njim trikrat ob ščit Boritelja
Lohengrin (1898):	ob ščit Boritelja stopita v krog, nastavita ščit in potegneta meč Lohengrin prvi napade in močno zamahnivši porazi Miroslava. Ta poskuša
Lohengrin (1898):	nikdár! Če várovan je od Bogá, Kaj mar tvoj hrabri meč velja! Nikar! Svarímo te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka zlo

mezh

Biblia (1584):	myr poſhilati na Semlo: Ieſt néſim priſhal myr poſhilati, temuzh mezh. Sakaj jeſt ſim priſhàl Zhloveka resdvojiti supèr ſvojga Ozheta, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ga je osdravuv. Inu je k' Petru rekuv: Saverni tvoj mezh v' noshenze, sakaj uſſi, katiri mezh uſamejo , bodo ſkus mezh
Branja, inu evangeliumi (1777):	ozhimoli s mezham udariti ? Natu Simon Petrus , katiri je en mezh imov, ga je isderuv, inu je mahnuv po tega vikſhega
Branja, inu evangeliumi (1777):	Petru rekuv: Saverni tvoj mezh v' noshenze, sakaj uſſi, katiri mezh uſamejo , bodo ſkus mezh konz useli. Nimamli jeſt pyti ta
Branja, inu evangeliumi (1777):	narhujshiga: inu usemite to shelesno kapo tega ſvelizhanja: inu ta mezh tega duha , katiri je beſſeda Boshja. Evangelium S. Mathevsha na
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	myr na semlo poſlat: jeſt niſim priſhàl myr poſlat, ampak mezh.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bo, nad kterim ſe bodo prizhali. Ino tvoje ſerze bo mezh preſunil, de ſe bodo mnosih miſli rasodele. “ ˛Simeon je ſhe
Genovefa (1841):	shé dolgo jókal, je, ko bi bil trenil, vſtal; ſvoj mezh je hotel iméti in Gola britko umoriti. Volk mu je
Genovefa (1841):	mi ſhe eden lé enkrat imé neſrézhnïze imenuje, sdêrem ſvoj mèzh in ga prebôdem. Koj ſe mi spred ozhí poberita, in

meča

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	lastne zgublovati. Premagovali bomo, dokler bode kej vojske in kaj meča na svetu. ” Slovenci niso med kerpkostjo in med grozovitnostjo zadosti
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	lastíno dobila, in ker je v svojih otročjih létih brez meča cesarstvu mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja prosil, de bo
Maria Stuart (1861):	Da delala je silo, ne pravice, In naj ne jemlje meča od zakona, Da merzko pogubi sovražnico, Naj ne oblači v
Lohengrin (1898):	Da boju bi prisoten bil! (Vsi se odkrijejo. ) S pobedo meča sod nam daj, Ki jasno pravdo bo razkril! Okrêpi čistemu

mezha

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo bli s'kaminami poſuti; resſekani , ſkuſhani, v' morieniu tega mezha ſo ony umerli, ony ſo v'koſhuhih, inu kosjeh koſhah
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo gobze samaſhili, ſilo tega ogua ſo pogaſili, ojſtruſti tega mezha ſo odshli, od bolesni ſo osdravleni, v' woju ſo mozni

meče

Zlatorog (1886):	I Nemce vidiš v jopičih z razporki; Na strani tenke meče nosijo, Na glavi kape z nojevim perésom. Krepčáli so se
Lohengrin (1898):	Ti vračam ga, le žij in se kesaj! (Možje porinejo meče v nožnice, bojne priče potegnejo kopja iz zemlje, kralj sname
Lohengrin (1898):	mene ščit, Da zvrši sod se istinit! Vsi možje (potegnejo meče, ktere Sasi zasadé préd-se v zemljo, Brabantci pa položé préd-se

mečem

Divica Orleanska (1848):	Kraljestvu ojstrimu, nepozabljivimu, Zavezana po spravi nezlomljivi je, Vse z mečem pokončati, kar je živiga Postavi pomenljivo vojske bog nasprot. Montgomerí
Divica Orleanska (1848):	sledijo. Potem dva maršala z vladarsko palico, vojvoda Burgunski z mečem, Dünoa z žezlam, drugi knezovi s krono, z deržavnim jabelkam
Divica Orleanska (1848):	Bogu mi na glavo krona djana Je pridobljena, osvojena z mečem, S kervjo gradjansko žlahtno je oblita; Iz nje pa mirno
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	s svojimi očmi vidil, zamorem le z besedo in z mečem v roki spričati. Zato rečem: Vaša sopruga je prešestnica, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Pečicah, do kterih je pobegnil, pa ga skrije pred britkim mečem sovražnikovim. Tam sedaj počiva s svojimi junaki, in kadar bode
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Sin. V žalost je serce vtopljeno, Vse prebito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti prestati Mogla je presveta mati
Ferdinand (1884):	Kedo pa je oni neznani gospod z rudečim plajščem in mečem, ki je prišel zarano sè svojim slugo v grad? « popraša
Tiun - Lin (1891):	meni, no ne z namenom, da bi me s svojim mečem naklestil. »Mirujte zdaj! Dam Vam sobico, naj bo! « »Potem sem

mezham

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bosh sebi dobruvoshne sturil, katiri tebi ſupergovorę. Ne uſſellej is mezham, temuzh vezhkrat is perludnoſtjo se puſtę sovraſhneki premagati, inu ſveſati
Branja, inu evangeliumi (1777):	tega ima pridti, ſo djali k' njemu: Goſpud! ozhimoli s mezham udariti ? Natu Simon Petrus , katiri je en mezh imov, ga

mezhem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): oblezhe, in ji pahne is raja. Angelj ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem je varoval v' raj. Kako velik sleg je greh, ker

mečev
Valenštajn (1866): Župan. Grozoj. Valenštajn. Dve sti v podobo promenili se Krvavih mečev. Samo ena, srednja Ostala je v svitlobi jasnej. Župan. Mi

meči

Robinson mlajši (1849):	so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ozreti. Tak napad na videz so večkrat ponovili, pšice z meči premenili in nadnj mahali, da je bilo le groza viditi
Najdenček (1860):	Skorej vsi francozki konjiki so popadali pod meči zlobnih sovražnikov, ki niso nikomur prizanesli. Strašno vdarjen sim se

mezhi
Genovefa (1841): vélike vrata gradu priſhli, in trobenté sapéle, ſo ſe vsdignjeni mêzhi v ſolnzu, ki je ravno is-hajálo, sabliſkali grôfa posdraviti. Urno

mezhmy

Branja, inu evangeliumi (1777):	teh Starejſheb, inu Piſſarjov s' baklami, inu s' latirnami, s' mezhmy, hlodmy, inu s' oroshjam. Inu ta Isdajavz je nym biv
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	v' ſę, ględa, aku lih prebodena v' ſèrzi s' tavshent mezhmy ględa , inu ſhtęje tę ſmertne rane ſvojga ediniga Şyna, ga

meču

meču
Ferdinand (1884): grofom, držeč jedno roko kvišku proti nebu, drugo pa na meču, reče mu grof tako: »Dobro! Če se pa premisliš, če

mezhu

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	miſli, ne bo moglo dete, ki ga ſovrashim, oditi mojimu mezhu. Tode Bog vé vſe zhloveſhke naklepe, ino jih lahko podkoplje
Genovefa (1841):	moriſhu preliti. Pa rad ſtorím to! Bolje je po rabeljnovim mezhu umréti, kakor martro tù — tù notri” na perſi je pokasal

▶ meča samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mečah
Stric Tomaž (1853): človek. Če je Legré kterega po obrazu namahal ali po mečah nabil, se je Tomažu milo storilo in je s tiho

▶ mečiti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mehčati; [sskj]

mečijo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): prizadevanja dajajo imenovane družtva podučivne bukvice na svitlo, ktere serca mečijo in mlade in odrašene ljudí lepiga zaderžanja proti živini vadijo

▶ mečji pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mehkejši; Pleteršnik

mečji
- mezhji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): obvarovati. 2. Béla murva raſte hitreji in njeno perje je mezhji in shlahtniſhi. 3. Njeno perje zherve bolje redi in da

▶ mečkati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mečkajo
- mučkajo
  Gozdovnik (1898): pobrežnemu stražarju se je zdelo pogajanje predolgo. »Santa Laureta, kako mučkajo ti ljudje tukaj. Rdoles, daj meni nadaljevati. « »Tako, to je

▶ mečoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

mečočega
Mineralogija in geognozija (1871): so tů veličastneje. K temu popisu pridenemo idealno prerez ravno mečočega vulkana, pod. 90. Parni mehurji se dvigajo iz preduha a
mečoči
Mineralogija in geognozija (1871): pa vidimo da so prerili samo vulkani, ugasli in še mečoči.

▶ med samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

medi

Astronomija (1869):	kraji zopet videli. Na nebeskem globusu je poldnevnik napravljen iz médi in v njem se dá vrteti nebeska obla.
Kemija (1869):	cinka vlivajo spominke in druge umetnine. Cinek je tudi sostavina medi ali mesinga, bronza, novega srebra in še drugih kovinskih zmesi
Astronomija (1869):	ktero imenujemo prenašalec (transporteur) , ki je navadno napravljen iz rumene medi. Prenašalec (pod. 4.) je izrezan polokrog, ki je na 180

▶ med samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

med

Sacrum promptuarium (1695):	rekozh de je ſtrup noter, ali nej bil ſtrup, ampak méd, sakaj ona je rada méd jeidla: ta ſaromaſki mosh ſe
Sacrum promptuarium (1695):	ali nej bil ſtrup, ampak méd, sakaj ona je rada méd jeidla: ta ſaromaſki mosh ſe je bal, de bi ſpet
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	krish obeseli. Moje pezhanje is drugemi je blu slajshe koker męd, inu moje pogovarjanje zhes mędene sterd. 2. Boshje Duh stury
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je pravil — Jak. Taki ſo le ti Goſpodje ; ſladki, koker męd, pak tukej nizh ne velajo (na ſerzę pokasajozh ) Vidiſh Dèkle
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	toplo vodo izmije, ali če se nekaj smetene pogreje in med merzlo zmeša. — Če je pa smetena pretopla bila, naj se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kmetovavec ne vé. Res je, de poglavitno opravilo čebelic je, méd po cvetji nabirati in vkup ga znašati; tode z naberanjem
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	jih peljati v dobro prostorno deželo, ki se mleko ino méd po njej cedi; na Kanansko jih

medom

medam

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane ta bolézhi kraj isperi, s' medam pomashi, 3. al 4. dni sapored sjutrej, inu svęzher. Aku
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in jo skerbno spravljajo v svoje zaloge, in s sladkim medam in voskam obogatijo pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar čudne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ni slana posmodila, vsimu deževju vkljub, vunder dobro donesla. Z medam je pa večidel slaba. Iz Ljubljane 7. oktobra. Cesarjev god

medom

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	štupe janežovega semena, jih zmešaj z bezgovim sokom ali z medom v močic. Tega močica daješ trikrat na dan, dva kvintelca
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	konj noče več žreti, se mora leta štupa z redkim medom ali sterdom v močic zmešati. Tega močica se konju trikrat
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	4 lote bljuvne soli, jih v štupo zdrobi in z medom v močic zmešaj. Zraven tega močica dobiva koza vsaki dan
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	cvetjem vred, ga v štupo zdrobi, in zmešaj štupo z medom, da arnikni močic dobiš. Zdaj dajaj tega močica psu namesto
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	3 lote brinjevih jagod, jih v štupo zdrobi in z medom v močic zmešaj. Tega močica dajej bolnemu psu dva- ali
Zoologija (1875):	razredu, večidel stave lončke od voska in je polné z medom. Živé ali paroma, ali pa v družbah, manjših ali večih
Zoologija (1875):	ženski cvet. Ta posel opravljajo sosebno žuželke, ki gredoč za medom od cveta do cveta na svojem dlakovem telesu prah prenašajo

medu

meda
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bojo zhbele tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten ſim poſtal, vpadlo mi je ſerze do ſterd

medu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſleherno shivo ſtvar. Kdo je zhebelizi dopovedal, de ſo polni medu? kdo je medveda poduzhil, de bi samogel na tvojimu narozhju
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prešicev pripeljali. — Konj nikoli ne manjka po razni ceni. — Cena medú je 18 do 19 gold. cent; večidel je že pokupljen
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	iz dežele izpeljan, zató kér je pridelk letašnjiga pràv dobriga medú le srednje mere bil. — Voska so le malo vkup pripeljali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po cvetji nabirati in vkup ga znašati; tode z naberanjem medú one veliko veliko pripomorejo h rodovitnosti sadniga drevja, žita in

▶ med predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

med

mad

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Duha † nate krei odkoder sim jes tabe poklizov noi bodi mad mano noi madtabo pokoi nadushi noi natalesi to zhasno noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zinaſto skledo inu doro pokriga noi nesiga na an petek mad 11. noi 12. stiem opveuna na an tak krei zhier

med

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhudili. Angelji ſo ſhli ſpet v' nebo. Paſtirji pa rekó med ſeboj: „Le bersh pojdimo v' Betlehem gledat, kar nam je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſed ſhe niſo uméli; toraj ſo ſe med ſeboj pogovarjali, kaj bi pomenile. Odſihmal je Jesuſ smiraj umevniſhi
Genovefa (1841):	s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti béli obleki med ozhétam in med materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	postavimo, kar sveto vero vtiče, med dohtarjem sv. pisma in med kakim najémnikam, ali kakor pri vládarstvu med visokim poglavarjem in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ino težko napreduje s časom. ” Takšne ino druge misli so med zidovjem izležene. Ta starokopitna okornost — ostanek prejšnje vlade, Bog ji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in kaj meča na svetu. ” Slovenci niso med kerpkostjo in med grozovitnostjo zadosti razločka delali. Katere so premagali, so jih tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	priprostost in poštenost, njih zanesljiva beseda in torej večje zaupanje med ljudmi, njih varčnost, njih manjše potrebe in njihova zadovoljnost z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	razločke, da istrijanski vlaški jezik delajo skorej za posebno narečje med romanskimi jeziki. Posebne imena, ktere se nahajajo v molitvah, ki
Občno vzgojeslovje (1887):	da preiskuje, v kaki zvezi so deli in njih znaki med seboj in s celoto, da primerja jednakovrstne predmete, da izloči

medju

Razne dela (1870):	je Zdaj nar lepši pod cesarjem! " Kot na vertu tulipana, Medju drevjem jela tenka, Sije v cvetju svetu znana, Grekam ko
Razne dela (1870):	ponudi za Heleno dvobor, v ki ga Menelaos dovolji. Pogoj medju vojnama. Helena imenuje zboru vojvode Ahajske. Premaganiga Parida umakne Venera
Razne dela (1870):	ohol okrožja vojake Ahajske, Kakor ponosni sernjak jesensko zagošene rune, Medju šibkejšimi strog se sernami zdetno sprehaja. Reče Helenca na to
Razne dela (1870):	čverste, tode iz korena Neznaniga pomembonosno rasel Je bratočert nesrečen medju njima, Edinost nju detinstva podkopaje, In je zoríl v resnobi
Razne dela (1870):	tak cesarske dostojnosti splošne! Helena reče na to, ta boginja medju ženami: Vreden, o svak, si moje časti, češenja mi vreden
Razne dela (1870):	Sredna hrani v tmini žalni Grob olišpan, ves kristalni, Varno medju stolpe vzet, K njim z verigami pripet; V grobu tem

mej

Biblia (1584):	vſemi ſémeni. Kadar pak sraſte, taku je nar tu vekſhe mej Seliſzhem inu poſtane enu Drivu, de Ptice pod Nebom pridejo
Biblia (1584):	vsel, inu na ſvojoNyvo vſejal, kateru je tu nar manſhe mej vſemi ſémeni. Kadar pak sraſte, taku je nar tu vekſhe
Biblia (1584):	bil rasumil, je djal k'nym: Vy maloverni, kaj ſe mej ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe
Biblia (1584):	takimu Méſtu. Pole, jeſt poſhlem vas, kakòr Ouce, v'ſredo mej Volké: Satu bodite rasumni, kakòr Kazhe, inu preproſti, kakor Golobi
Biblia (1584):	Korb ſte ondi nabrali? Tudi nikar na te ſedem Kruhe, mej te ſhtiritaushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Koku je
Biblia (1584):	Beſsede volo, taku ſe on sdajci pohujſha. Kateri je pak mej Tèrnje vſejan, je ta, kateri Beſsedo poſluſha: ali ſkèrb tiga
Valenštajn (1866):	sprednjej strani bogato obložena miza, za kteroj sedi osem generalov, mej njimi Oktavij Pikolomini, Trčka i Maradás. Na desnej i levej
Valenštajn (1866):	z bradničarji pristopita. Za njimi hišnik. Prejšnja. Gordon (se vrže mej Butlarja i prišleca). Ne, grozovitec! idi Čez moje truplo, nadživeti
Deborah (1883):	Tretji prizor. Prejšnji brez Ane. (Mej tem prizorom se prav tiho govori. ) Krojač. Čujte, kum, to

v' mej(združena oblika)

Sacrum promptuarium (1695):	premislite, de S. Joſeph je bil taku Bogu dopadezh, de v' mej vſimy Svetniki je bil njega isvolil sa Variha ſvojga
Sacrum promptuarium (1695):	pravi, de takorshna hisha je Nebu, zhe pak je krejh v' mej mosham, inu sheno hisha paku rata. Si uxor & maritus
Sacrum promptuarium (1695):	shena bo kakor Livia, Mosh kakor Socrates, nebo nihdar krega v' mej vamij. Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je

vmej

Sacrum promptuarium (1695):	de bote enu dobru lejtu imeli, sakaj bo G. Bug vmej vama. Sa Sakonski gredo Vduve; ali imate N. N. ſamerkat
Sacrum promptuarium (1695):	tem meſti olimpia od merù, sakaj purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter na
Sacrum promptuarium (1695):	dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra, glihi vishi vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin, inu ſvejſt: Gledaj
Sacrum promptuarium (1695):	Socrates biti, inu v' tej vishi nebo nihdar hude beſsede vmej nama, oku ona bo meni sanashala, jeſt pak ny. Leta
Sacrum promptuarium (1695):	ti bosh ſturil, kakor Socrates gvishnu de nebo tulikajn krega vmej vama. Inu zhe nej ſi hotel preterpeiti bi nebil imel
Sacrum promptuarium (1695):	dial, de ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra, glihi vishi vmej 50. poſly
Sacrum promptuarium (1695):	pravi: Pater, jeſt bi hotel is ſerza rad, de bi vmej nama myr bil, jeſt nikuli perloshnosti ne dam kregu, ali

▶ medalja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

medaljo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	čast doletela, da so dobili svetinje ali pa pohvalnice. Svetinjo (medaljo) 1. verste so dobili: 1) c. k. vodstvo idriškega rudarstva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	2) baron Zoisove fužine na Javorniku, 3) cukrofabrika ljubljanska. Svetinjo (medaljo) 2. verste so prejeli: 1. papirnica v Vevčah pod Ljubljano

▶ medel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

medel

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vbogiga popotnika, ki je v' neſrezho padil, ravnitelu oglaſijo. Bled, médel in veſ rastergan pred njih v' ſtanizo pride, ino ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dostál, pride očeta obiskat. Oče se prestraši, viditi, kakó je medel in bled. „Moj Bog! — mu pravi — kaj si bolen? Ali

medli

Roka in srce (1883):	v hiši, kakor v prirodi pred nevihto. Pogovori so bili medli in pretrgani; obnašanje prisiljeno. Kam je zbežal nekdanji blaženi mir
Žgánjar (1890):	oči pa je zdaj pa zdaj obrisala z belim predpasnikam. Medli obraz mlade ženske je kazal, da veliko in čestokrat joka
Gojko Knafeljc (1899):	bilo videti pri napol odprtem oknu že luč, in njeni medli žarki so se črtali na stropu. »Zdaj, ali pa nikoli
Gojko Knafeljc (1899):	kakor veliko, od prečute noči utrujeno, krvavo obrobljeno oko. Njegovi medli žarki so se usuli Gojku na obraz ter ga zdramili

▶ meden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meden

Jerica (1859):	držal, ponosen je bil proti kmetu, pa ves prijazen in meden pri Jurčkovih; pretehtano umevno je govoril, in ker je bil
Sosedov sin (1868):	ki je šla kuhinjske posode in pražnje obleke kupovat, prinese medén štrukelj, rdečo trobentico in še kaj lepega. Veselé se ga

medena

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	májhne béle serniza ſo to bile, v' uſtih pa kakor medéna potíza. Israelovi otrozi, to viditi, vſi oſtermé ino savpijejo: „O
Robinson mlajši (1849):	mehi, ročke — buče — verči ino druga lesena, železna, cinova ino medena kuhinjska posoda; esu — tu so takaj bile polne truge — škrinje

medeno
- medene
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): drugemi je blu slajshe koker męd, inu moje pogovarjanje zhes mędene sterd. 2. Boshje Duh stury krotke, koker je on sam

▶ medenica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

medenice
Zoologija (1875): naj torej zadostuje, ako v zraven stoječi podobi predočimo vezila medenice in kolčnega sklepa. Ta podoba kaže, kako je jabelčica od

▶ medenina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

medenino
- mednino
  Aritmetika za učiteljišča (1885): 50 l vina po 32 kr. Dne 25. avgusta. Za mednino in železnino sem plačal 25 gl. 60 kr. Dne 27.

▶ medenov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ Pleteršnik

medenova

Cyclamen (1883):	Kajti mislil sem vender, da bo ta prej tvoja, nego Medenova. « »Haha! « »Es ist eine alte Geschichte, doch ...« »Ne bodi siten
Cyclamen (1883):	se obrnil povprek čez goščo na stran, kjer je stala Medenova pristava. Ugibal in sodil je početkom skoro hladnokrvno, akoravno mu
Cyclamen (1883):	Deseto poglavje. Pristava Medenova je bila, kakor smo že povedali, oddaljena kake četrt ure
Cyclamen (1883):	ga Elza ljubi — do vsega tega mu ni bilo nič. Medenova soproga je to zapazila, in skoro ni moči imela prikriti
Agitator (1885):	ne morem, obžalujem« — hitel je oni, dobro vedoč, česa želita Medenova. »Kaj pa imate tako silnega? « Koren je bil časih tudi

▶ medenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

medenja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lizhno pinjo, per kteri ſe nizh ne pogreſha, kar delo medenja polajſha. Prav lahko ſe ta pinja shene, ko ima zelo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tajiti ne more, de je bilo s njo ſitno delo medenja prezej polajſhano; vender pa ſmo ſhe pomiſlovali, kako bi ſe

medenje
Kmetijske in rokodelske novice (1844): prestára? Ali hrami, kjer se mleko hrani? Ali latvice? Ali medénje? Jez miſlim, de dostikrat vse te reči srovo maslo spridijo

medenju

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tér v smeteni enako toploto naredi, na ktéri je pri medenju tolikanj ležeče. Mina. Pri nas si v takih okoljšinah po
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	maslo (puter) vmesti, so tudi čebulne kožice, ki se pri medenju smetani primešajo. — Dobro srovo maslo napraviti ni tako težka reč

▶ medica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

medico
- medizo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): njim ſe ogréti. Kdo bi jo ne ſerkal, to nebéſhko medizo! ker ſhe vmirajozhi na poſledno uro kanzhik vina posheli! — V

▶ medinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

medinski
Gozdovnik (1898): lisecu. Ta edinec je bil don Estevan de Arečiza, vojvoda Medinski. Nekaj mož je delalo šotor na griču, ki je tabor

▶ mediti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mede
Kmetijske in rokodelske novice (1844): smetena pretopla bila, naj se v kakšnimu bolj hladnimu kraju mede, ali naj se pinja v merzlo vodo postavi, ali z

▶ med jaz predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

med mano

madmano

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TV 15. TERPLENJE. Oni nieh shpotlive besiede tega naspodobniga govorienja madmano dopovnijo: onjsveshajo mene te rozhe naherbte Krishama inv me-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jemeni boshjomi spokojam Jesusa Kriſtusa noi bodi pokoi madtabo noi madmano kateri si shegnan skues Boga Ozhetha † Sina † Svetiga Duha Amen

▶ medleti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

medli

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in če ga jé, ji nič ne tekne; sadno drevje medlí in se slabo sponaša; 2. močirno zemljiše se spozná dalje
Potovanje krog Triglava (1860):	mačje očí in na Triglavski jetičnik. Ko smo se tako medli z naberanjem rastlin, priletí precej blizo cel trop tičkov, ki
Žalostna vernitev (1864):	pa rožic na njeno lice ni vec nazaj. Zmiraj bolj medli, in ko jesenski mraz zadnjo poljsko cvetlico zamori, tudi ona
Razne dela (1870):	zvem otožno. (Bleda in treptajoča Izabela, opirana po Don Manveln, medlí na bližni stol. ) Don Cezar. Si rekel, de zamorci so

medlijo
- medle
  Blagomir puščavnik (1853): Bogu se usmili! zdihuje Milko, v eni teh strašnih lukenj medlé moj mili oče. ” Dalje gre na visočino, proti gostemu gojzdu

▶ medloba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

medlobah
Robinson mlajši (1849): več vedel. Če je popravici vmerel, ali je le v medlobah bil, še se ni moglo vedeti. Dolgo je tako ležal

medlobe

Robinson mlajši (1849):	da so kakor stena bili. Lamica si je tičas od medlobe legla, ino mladi, nevedoče, da ste v vjetji, ste brezskerbno
Robinson mlajši (1849):	bil. Oča. Na Robinsona so kakor ste tuonda čuli smertne medlobe pritisnole; on je glavo sklopil, ino za se ni nič

▶ medme zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mednje

med nje(združena oblika)

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Oſem dni po tem je Jesuſ ſpet ſkosi saperte duri med nje priſhel, ino djal: „Mir vam! ” Potlej ſe v' Tomasha
Blagomir puščavnik (1853):	vname junaški boj. Z novo serčnostjo se podamo tudi mi med nje, pripravljeni na zmago in smert. Ali, dragi moj, to
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vsi trije jednako dolgo podjetja, in zato treba razdeliti dobiček med nje le po razmerji vlog, t. j. produktov 16000 gl.

mej nje(združena oblika)
Deborah (1883): deset hudičev jih več ne prežene. Tržinar. In potem se mej nje potuhne strijc Abraham in ujec Mozes. Krojač. In danes

▶ medmet samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

medmet

Pozhétki gramatike (1811):	DESETA STAVA. Deſeto pleme beſedi. Medmèt. Medmet je beſéda, s' ktiro oglaſimo en gib, eno djanje
Pozhétki gramatike (1811):	DESETA STAVA. Deſeto pleme beſedi. Medmèt. Medmet je beſéda, s' ktiro oglaſimo en gib, eno djanje, en
Pozhétki gramatike (1811):	ſo: imé, zhlén nameſtime, perlóg, glágol, deléshje, predlóg, narézhje, vés, medmét.

▶ medničanka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

lucerna; kontekst, splet

medničanko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): namreč v Azii. Rimci, ki so jo po njeni domovini medničanko (herba medica) imenovali, so jo za živinsko klajo močno čislali

▶ mednik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

medenina; Pleteršnik

medniku
Mineralogija in geognozija (1871): Kombinacije tega sistema kažejo se včasi na cinovcu, medniku, cirkonu; dalje na arsenokislem kaliji, pod. 23 in na krvnolugovi

▶ mednosničen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

mednosnična

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	te strani ena ali več terdih bulic zapazi; ako je mednosnična stena razjedena ali z majhnimi vredi posuta: se mora konj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lugom dobro osnažiti. Ako je konj mlad, dobro rejen in mednosnična koža še ne razjedena in brez vsih vredov, se sledeča

▶ mednje prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

medme

med-nje

Aritmetika za učiteljišča (1885):	skupno trgovali ter pridobili 3311 gl. Kakó je ta dobiček med-nje razdeliti, ako je bilo razmerje med njih vlogami kakor 3/5
Gozdovnik (1898):	je prepozno. Sokoljeoko, izmed vseh prvi, se zakadi v sredo med-nje ter hipoma prejezdi dva Apača, tretjega zadene tomahavk in ko
Gozdovnik (1898):	vsega znojnega in kadečega se, ter stopi brezstrašno v sredo med-nje. »Kje je vodja mojih rdečih bratov? « »EI-Mestizo! « čuje se na

▶ med oba predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

med obema
- modobema
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): sin bodi smano S. Dvh bodi modobema da nedba bovase vmiere narasen vozheva pomai tv nama Bveg

▶ medovec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

medovec

medenec

Mineralogija in geognozija (1871):

hippuritni apnenec, 128. Hladiven, kühlend. Holzstein, leseni kamen, 33. Honigstein, medenec, 62. Hornblendegranit, roženčev granit, 70. Hornstein, rogovec; 33. Höhle, špilja

▶ medpotoma prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

med potjo, spotoma; [sskj]

medpotoma

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Petra, drugi Simon Maga imenujejo, pred ljudmi v zrak vzdignil. Medpotoma mu je pa štupa iz pasa padla in — šterbunk, je
Gospa s pristave (1894):	Za sedaj zdravi, svetla gospa! Bodite uverjeni, da bom mnogokrat med potoma na vas mislil, in upam, da me tudi vaša

med potoma(združena oblika)

Žalost in veselje (1870):	dal Jaka pregovoriti in "Lastavica" je odrinila nazaj proti Bataviji. Med potoma so ostali nekaj časa na otoku Sumatri, kjer so
Žalost in veselje (1870):	je v knjige, kterih je imel kapitén mnogo na ladiji. Med potoma se jim ni nič posebnega pripetilo, vedno so imeli
Žalost in veselje (1870):	je tiger vedno dalje vlekel, zgubil je tudi to upanje. — Med potoma pride mu na misel, da ima pri sebi še
Marjetica (1877):	vrne na svoje prejšnje mesto, vežni prag, počasnih, resnih korakov. Med potoma, kake tri pota pomenljivo z repom migne, kako bi
Domačija nad vse! (1889):	dospejo zdravi in nepoškodovani do zaželenega cilja, dasi jim je med potoma tolikokrat pretila nesreča, uplivalo je na potnike jako ugodno
Domačija nad vse! (1889):	doktor. — »Ne, tega jaz nikakor ne morem dovoliti; ona bi med potoma žalosti umrla. O Jeličini osodi imam tudi jaz še
Domačija nad vse! (1889):	hrepenelo Vaše srce? — Dospeli ste v domovino, dasi Vam je med potoma za las pretila smrt v morskih valovih; našli ste
Lepi Tonček (1895):	koga spraviti pod zemljo. Gospod Valentin gré brž z Molčinom; med potoma zvé, kako je zbolela hči. Ošteval je pošteno Molčina
Slučaji usode (1897):	ti je vse odpuščeno, vse ... vse! Nema, ne da bi med potoma izpregovorila besedico, podasta se na to v grad.

▶ medsebojen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

medsebojna

Fizika (1869):	podobnem. Ono gibanje imenovali smo nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna lega njegovih posamnih delkov nepremenjena. Ali če jekleni prot z
Aritmetika za učiteljišča (1885):	katera nimajo razven 1 nikakeršne druge skupne mere, zovemo relativna (medsebojna) praštevila (relative Primzahlen); pr. 2, 9, 12; prav takó ab

medsebojne
Fizika (1869): vsakej strani umérjeni pas, in za tem mrzli pas, kterih medsebojne meje bomo povedali v astronomijskem oddelku. Ravno tam izvemo pa

▶ medsebojno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

medsebojno

Fizika (1869):	pokaže kaka prememba v njegovem stanju, morajo se njih moči medsebojno uničevati in reče se takrat: Sile si držé ravnotežje, ali
Botanika (1875):	zimzelen). 4. Glavica (capsula); dva ali več plodovih listov je medsebojno soraščenih, in namreč ali le z robovi (enopredalčasta glavica), ali

medsobno

Kemija (1869):	ali neutralno. Kisline in osnove, spajajoče se v soli, si medsobno slabé in vničujejo lastnosti, zato so soli neutralne in zato
Kemija (1869):	kako železnato slatino (eisenhältiges Mineralwasser). Klejeve in čreslovnate raztopine se medsobno obarajo. Kakor namreč klejnatej tekočini priliješ čreslene kisline, nastane brezbarvena
Kemija (1869):	kost je namreč sostavljena iz dveh mrežastih tvarin, ki se medsobno tako prešinjate, kakor bi bila druga v drugo vtkana. Ena

▶ medstanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vmesno stanje; kontekst

medstanje
Botanika (1875): sprijele stanice, ležeče druga na drugej, pri tem je pa medstanje ostalo ali se pa kakor sit luknjasto naredilo. Imajo v

▶ medtem prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

medtem

med

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobre bit' volje, Vùn! lep je ozir; V pisane loke. Med bistre potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Imenovani mojster je tudi 8 svojih kolovratov družbi za razdelitvo med bolj ubožne ljudí podaril; 5 jih je ona že razdelíla
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dosleden (folgerecht), posebno pa zato, ker je naj bolj razprostranjen med Slavjani, ki z latinskimi pismenkami pišemo. Sedaj bodemo lahko brali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	koplje. V spomin gotove resnice tega prigovora je veliko pravlic med ljudmi vsakiga jezika znanih. Mnogo smo jih čuli, mnogo brali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Zhe je pa ſatje v panju po dolgama, ſe lahko med ſhpranjami gori in doli preſtavijo tudi v nar hujſhi simi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	veči dél že z tem pravopisam. Čudno naglo se je med nami razprostranil. Vidiš, kako lépo gre naprej, kader se ne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	izgled postaviti. I. V pervi polovici šestnajstiga stoletja je živel med neštevilno deržino turškiga cesarja. Sultana Selima, v Carigradu neki mlad
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Zhe ſo torej ob takim mrasu is tiſtih dveh ſatov, med kterima po simi tizhijo, ſterd pojedle, bojo od lakote pomerle
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tiste rujave lise po tem prikazale, ko so sonlčni žarki med tem na jagode pripekali, ki so še zlo mokre bile

medju tem(združena oblika)

Razne dela (1870):	Veverca pod hojko poje Čudno sladke pesmi svoje, Čivka, žvižga medju tem V ostermenje vsim ljudem. Zraven pa oreške tare, Lešnike
Razne dela (1870):	zapustili, Serčni so ostali z njo, Čislali ko sestro jo. Medju tem carica huda Ne vtolaži v sercu gruda, Strasti grize
Razne dela (1870):	Veverca pod jelko poje Čudno sladke pesmi svoje, Čivka, žvižga medju tem V ostermenje ljudu vsem. Zraven pa oreške tare, Lešnike
Razne dela (1870):	res. " S tem doverši knez dvomljivo; Gleda ga nekako sivo Medju tem molčé labud, Zadnič tak izreče čut: "De se sreče
Razne dela (1870):	si krasna, dvombe v stran, Cvet lepote, dnes ta dan! " Medju tem deržave sveta Jelisej vse prek obleta, Po nevesti praša
Razne dela (1870):	nevesta le posluša, Govoriti ne poskuša, Tode krivi lica mlade. Medju tem se ženin hvali, De imel jih je na zbero

medtem

Tihotapec (1855):	ura. Ta bi bila srečna! Prime strune in jame peti, medtem ko Ana z začudenjem in s presladnim nemirom trepetaje pred
Tihotapec (1855):	Ano, kot dvorezen meč. Oče, dragi oče, le zamore izreči, medtem ko ga poljubi; jaz moram moliti. Bodite zdravi! S temi
Tihotapec (1855):	sploh vsaki častni stan mi je zoperen. Ah! zdihne večkrat medtem, ko bi Ano imel, naj bi bilo, kjer koli hoče
Bore mladost (1862):	je pa proč obernil svoj obraz in v tla stermel medtem, ko je sivi gospod zdihoval in Bogu tožil, da mu
Domen (1864):	razčerhne in razpotegne kakor Samson tistemu levu ali — kdo vraga. " Medtem je Sova težko stokal pod sinom. Zadnja ura mu je
Roman starega samca (1895):	Najin pot je trajal dobre četrt ure, a nihče naju medtem ni izpregovoril besedice. Nekaj se je bilo vrinilo med naju
Roman starega samca (1895):	kakor bi bila v meni zagledala pošast. Nje lice je medtem postalo pepelnate barve, iz nje polodprtih ustnic pa zadoni zamolkli
Moja hoja na Triglav (1897):	Prodiram dalje, premagujem vse možne ovire ali omagujem pred njimi; medtem pa čas hiti in sončni žarki pekó, kakor da imajo
Vzgoja (1899):	ga niso še preveč odrli. Mlajši brat Tine je hodil medtem po dvorišču in je tudi zvedel, da sta prišli sorodnici

med tem(združena oblika)

Robinson mlajši (1849):	obiral, — trudil, s tem vekšo ročnost ino urnost je dobival. Med tem toga je brez prestanja peršalo. Robinon je tedaj primoran
Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859):	srečno zgrabim za en škric in vlečem na vso moč. Med tem je pa tudi Boštjan prišel, zgrabi po sreči gospoda
Spomini (1860):	tako zamolklo govoril, da še vsih njegovih besedi nisem razumel. Med tem ko on iz mojega gibanja toliko lahko presodi, da
Vetrogončič (1860):	je Janez po tem pismu Vetrogončiču nenavadno malo časti skazoval, med tem ko je Milka proti Vetrogončiču postala vsa prijazna. Morebiti
Žalost in veselje (1870):	čepel Hoaksla. Puška poči in jezdec se zverne s konja, med tem pa tudi begun srečno dospè v gozd in se
Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876):	napravi z vso družino, tudi s sestro vdove, katera je med tem svoje posestvo prodala, v tujo deželo. Alfredu in otrokoma
Roka in srce (1883):	prejemali denar za svoje in hišne potrebe. Vi pa lahko med tem časom potujete, ako se Vam zljubi, morda v svojo
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	takoj užgati, kedar se bo sovražnik prikazal na domačih tleh. Med tem je na Turškem dne 12. grudna leta 1574. umrl
Dušne borbe (1896):	priplul v svoji dobri volji do neke nove zvezdoslovne teorije. Med tem, ko je na dolgo in široko razkladal predmet, ki

med tim(združena oblika)

Blagomir puščavnik (1853):	jezera prepeljali. ” Komaj popotnik izgovori, že hiti Nikolaj čolnič pripravljat. Med tim pripravi Rezika popotnemu možu večerjo, prinese kupico dobrega vina
Blagomir puščavnik (1853):	človeka imel, ki bi me s djanjem in svetom podpiral. ”Med tim ko tako govori, mu za njim neznan glas zakliče
Oskrbnik Lebeškega grada (1865):	odloči osoda. Zelenec ima priti vsaki čas! « Nevihta je bila med tim potihnila. Tudi oskrbnik mirneji hodi po sobi, časi pa
Razne dela (1870):	iz rok prevzetne bliska Mladosti meč, de mah na mah, Med tim ko množ veselja vriska, Zvalí se glav ne malo

mej tem(združena oblika)

Na Žerinjah (1876):	prostor, in nad njim dvigajoče se nebo. Ko bi rasle mej tem borovjem smreke in rastlo hrastje, ter z razno barvo
Na Žerinjah (1876):	teh razprav. Rogulin je le sem ter tja omenil kaj, mej tem pa opazoval svoje nove znance. Z Amelijo še nij
Na Žerinjah (1876):	Govorila sta, poljubovala se in molče si gledala v oči; — mej tem pa je potekala minuta za minuto, četrtinka za četrtinko
Rokovnjači (1881):	ne mene, kristjana, da bi te pasla sama kisla repa! « Mej tem je bil zlezel Blažev tovariš izza mize, in skrivaj
Deborah (1883):	druzimi in uže pred sto leti jude iztirala! Župnik (se mej tem približa). Tako razsvitljeni so bili uže dívjaci v srednjem
Roman starega samca (1895):	vedno in vselej kočljivo. »Osemindvajset,« dopolni graščak mirno. »Ali ste mej tem imeli v gradu goste? « pozvedujem dalje. »Kajti bojazen, ki
Roman starega samca (1895):	ondi se je do sitega najela najokusniših in najdragoceniših rečij, mej tem ko sem se jaz upal jedva košček najcenejšega blaga
Slučaji usode (1897):	mož v naglici prezrl. Kolar upré pogled na naznačeno mesto, mej tem ko ona z nagubančenim čelom in vedno bolj zabledujočim
Slučaji usode (1897):	da se dolgo mudi ž njo, predno je pošteno svetila. Mej tem, ko se je Radoslav bavil s svetilnico, je segal

▶ medtem ta prislov, splošni, nedoločeno + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

medtem tega
- medtemtoga
  Robinson mlajši (1849): bosta jeden drugemu zvesto pomagala, dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga sta bila tihim krokom skoro dar na konec goše prišla

▶ med ti predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

med tabo

madtabo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	odkoder sim jes tabe poklizov noi bodi mad mano noi madtabo pokoi nadushi noi natalesi to zhasno noi tam venzhno bras
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	krei v' jemeni boshjomi spokojam Jesusa Kriſtusa noi bodi pokoi madtabo noi madmano kateri si shegnan skues Boga Ozhetha † Sina † Svetiga

▶ medved samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

medved

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ribice v vodi, veseli, ko ptičice v gojzdu, močni, ko medved v gori — in de kratko povem, — sprepeval bi sladko slovensko
Mineralogija in geognozija (1871):	roženčev granit, 70. Hornstein, rogovec; 33. Höhle, špilja. Höhlenbar, jamski medved. Hrapav gl. grapav. Hrbet, Felsrücken. Hrošči, Kerfthiere. Humboldit, 62. Hyacinth

medveda
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Kdo je zhebelizi dopovedal, de ſo polni medu? kdo je medveda poduzhil, de bi samogel na tvojimu narozhju ſe pogoſtiti? mladi

medvedom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	reče: „Tebe in opico bi mogel prenočiti, ali kam z medvedom? ” Italijan zapazivši svinjak blizo mlina, reče: Medveda bodemo v svinjak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	J. Kratkočasnica, Medved in tat. Nekega Italijana po Ogerskem z medvedom in opico (merkvico) potujočega mrak vjame, ko je s svojo

medvedov
Revček Andrejček (1891): sedaj moram pa mrhovino še k lovcu vlačiti. O tristo medvedov! Grešnik. Kje si jo pa našel? Anže. Ob jelenji steni

medvedu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	hudiča! nikadar več nečem krasti. ” Na to se Italijan oglasi, medvedu zapové, da naj človeka izpusti, in iz svinjaka pride. Tat
Astronomija (1869):	Tako so prilikovali lehko vidno sozvezdje v pod. 40., kmalu medvedu, kmalu vozu. Pri večini sozvezdij ima pa domišljija preveliko svobodo

▶ medvedji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

medvedje

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ni, ko so v divjem skoku krog njega se kolobarili medvedje in leopardi. Čudno! kaka nebeška moč pač veže gobce tem
Zoologija (1875):	Medvedje pleme. Zveri tega plemena imajo gole podplate in z večino

▶ medvedomorka samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

morilka medvedov; kontekst

medvedomorke
Gozdovnik (1898): kakor beli, s prsti na ven, ter imata dobre kentuške medvedomorke. To se vidi iz utisov puškinih kopit, kjer sta puške

▶ megla samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

megla

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ampak de Sonze she vezhi mozh dobi, kader je velka megla, ſhivino ne sunej paſti, je ſkodlivo. Tekozha voda sa platnu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	viditi, kakor da bi ogenj iz nje poganjal. — Ko pride megla, ki ima veliko elektrike v sebi, nad bronaste stvari, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	smodnik unel. — Dalje piše, da je pri njih velikokrat taka megla, da je enkrat palica nekega gospoda skorej v megli ostala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zabliskne in od Planine (Stockendorf) se privali kakor jesenska bela megla zgolj toče s tako silo, da je v komaj pol
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Terstenjak. Ni bilo solnca viditi na starega leta dan. Gosta megla se je kadila tako, da nismo iz naše dolinice vidili
Gozdovnik (1898):	to? « dé Rdoles, gori po reki pokazavši. »Otok hočejo zažgati! « Megla je bila zdaj tako debela, prijetljiva, rokotipna, da z otoka
Gozdovnik (1898):	Pojdi, pa stori! « Tekun se obrne ter izgine v megli. Megla se je bila tako zgostila, da ni bilo moči niti

megle

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bilo ſilno omotno in ſoparno vreme, in kér ſo zherne megle obnebje sagernile in je grométi sazhelo, ſe je bilo hude
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tamkaj govorim, kjer razlagujem obzemlje (Atmosphäre), to je: zrak, vetre, megle in obláke, roso, slano, dež, sneg in točo. Za tega
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	neprijeten in gnil zrak vstaja. — Zadnja četert mesca da skazljive megle in deževne dni. — Na s. Matevža dan vreme vgodno , — ostane
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	obdeluje. Po neki veliki kemíjski veji spričujejo naravoslovci, kakó se megle, oblaki, rosa, dež, slana, sneg, toča, léd in vse druge
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	šla voda po vertincu v megle, ali pa nazaj iz megle v vodo. Tudi na suhem seže včasi tak meglen vertinec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je viditi, kakor da bi šla voda po vertincu v megle, ali pa nazaj iz megle v vodo. Tudi na suhem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vertinci delajo, naj si bodo megleni ali vodeni. Včasih se megle nizko vstopijo, dež gré, se bliska in gromí. Kar se
Zlatorog (1886):	Jug pihljá, v njem tečejo potočki, Bele megle pádajo kot ptice Obstreljene. Rajna zora vstaja Na iztoku. Dan

megli

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	taka megla, da je enkrat palica nekega gospoda skorej v megli ostala, ko jo je nad glavo deržal. — Tudi se bere
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gré, se bliska in gromí. Kar se v hipu začne megli rep delati, ki gré naravnost proti tlam, ali ga pa
Gozdovnik (1898):	rekel? « »Pojdi, pa stori! « Tekun se obrne ter izgine v megli. Megla se je bila tako zgostila, da ni bilo moči

meglo

Najdenček (1860):	sim se in iti sim že hotel. Kar zagledam dalječ meglo prahú. Kmalo sim spoznal majhno turške tovornike, ki so na
Kemija (1869):	vodi le sled železa, videl bodeš drugo jutro neko vijolčasto meglo okoli šiške. Kedar sadje režeš ali lupiš z nožem, raztopé
Zlatorog (1886):	Ovíla megló je krog belih kron Noč tèmna na Triglavu gôri; Sedaj
Zlatorog (1886):	klic svoj dvignite svaréči, Prepodite koze in ovijte Z gosto meglo vid nesrečniku! Oh, brez glasa dvigajo se stene, Oh, in
Gozdovnik (1898):	dobro kurjeni ognji ter so metali žar na reko, gosto meglo razsvetljujoči. »Ta bo huda! « de Rdoles. »Kako pojdemo od todi

▶ meglen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meglen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): iz megle v vodo. Tudi na suhem seže včasi tak meglen vertinec do tal. Po tleh gré z repom sem in

megleni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Na to vižo se tudi vertinci delajo, naj si bodo megleni ali vodeni. Včasih se megle nizko vstopijo, dež gré, se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	hudo vreme s sabo prinaša. Delajo se tudi vodni in megleni vertinci. Vertincom se menda le zatoraj toliko čudijo in jih

megleno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zrak močno spridovale in nezdrav delale, in vso okolico napravljale megleno in neprijetno; razne bolezni in zlasti merzlice so bile od
Fizika (1869):	federige Haufenwolke, 195. Ozón, 170. Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre, 87. Ozvezdje megleno, Sternfleck. P Pad, der Fall, 54. Pad v praznem prostoru

▶ meglenica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meglenice

Astronomija (1869):	kakor vidimo, „rimsko cesto. ” Zvezdoznanci so našli, da so nektere meglenice skozi najostrejše daljnoglede razkropljive na množico manjših zvezd, nektere pa
Astronomija (1869):	imenovane zvezdne kopice, potem — in to le skozi daljnogled meglenice. Meglenice so bolj ali manj ostro občrtane svitle prikazni, in se
Astronomija (1869):	tako imenovane zvezdne kopice, potem — in to le skozi daljnogled meglenice. Meglenice so bolj ali manj ostro občrtane svitle prikazni, in
Astronomija (1869):	manj ostre daljnoglede vidijo. Prve imenujemo zvezdne kopice, druge pa meglenice, — in če stoji kaka zvezda ravno v meglenici, imenujemo to

▶ meglica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meglica

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	takó napihuješ in prešerno obnašaš? — Ali nisi rosa na veji, meglica na nebu? Kdo si v primeri vojvoda, na kteriga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	naprej, kar moč ima! In ura odbije, vsušé se vodé, Meglica preíde s Triglava: Oblaki, meglice, šumeče vodé V spomina že
Astronomija (1869):	se tudi rimska palica imenuje. Blizo tega pasa leži čudovita meglica, Orijonova. Beteigeuze dela z dvema zvezdama prvega reda redni trikot

meglicah

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	z njih planêti vred osnovati in uterdovati ? — ali v drugih meglicah sonca, ki so že svoj tek dokončale s planêti vred
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	človek ! pripisuješ. — Ali boš ti Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah iz kemijskih pervin nove sonca z njih planêti vred osnovati

meglice

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	ura odbije, vsušé se vodé, Meglica preíde s Triglava: Oblaki, meglice, šumeče vodé V spomina že jutro se komaj živé — Up
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	se! ““ Takó znad Triglava čarobnih verhov Donelo je iz svitle meglice, O blisku in gromu jék čudnih glasov Gre dalje v
Astronomija (1869):	so brž ko ne daljne sostave zvezd; kaj so pa meglice, za gotovo še ne vemo; Herschel trdi, da je v
Astronomija (1869):	Mesta in kraji, ki se golim očém vidijo kot svitle meglice (meglici podobna sozvezdja), vidijo se oboroženim t. j. skoz daljnogled
Zlatorog (1886):	In kakor preplašen golobji ròj Beži pred ujédo sovražno: Takó meglíce se spúščajo v beg In zláto Triglavu zablísne sneg Na

meglize
Genovefa (1841): in kodraſta in kako lepa bela! Kakor majhne, kodraſte béle meglize na pomladajnim nébu. Réſ, réſ ſe vídi, de je dar

▶ meh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meh

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je bil kovač prinesel. Mogel sem mu pomagati pri kovu meh vleči, da so me žuli še dolgo pekli. Mene so
Zoologija (1875):	perje ne okrvavi in ne pokvari. Iztrgajo mu noge in meh posušé v dimu.
Zlatorog (1886):	kozel bo jej baš na róko, »In če zagleda rísov meh celó, »Rudeče krzno, črnolísasto, »Potem, to rečem, boš vesel plačíla

meha
Kmetijske in rokodelske novice (1846): je enaka. Vse letí, prenaša, skaka, Po verigi rok do meha, V skušnji speha, Vedro têče, v lok visoko Brizga voda
mehi
Robinson mlajši (1849): opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino druga lesena, železna, cinova ino medena
mehom
- meham
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): enak panj. Nar hitrejſhi ſe to sgodi s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine) s kterim je sdrushena koſitarſka poſoda, ki ſe na

mehove

Sveti večer (1866):	od goveda, ki tvoj plug vlači, od osla, ki tvoje mehove v mlin nosi in potem pogine in zgnjije. Ni tako
Kemija (1869):	s tem plamenom se tudi ob enem razgreva zrak za mehove. Razne vrste železa. Ogljenec ima to lastnost, da se z

mehovi
Botanika (1875): drobna zrna skoz močno povečalno steklo, se vidijo kakor okrogli mehovi, ki imajo mnogokrat prav mične male bodice, mozóle ali bradavice

▶ mehak pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mehak
- mekak
  Biblia (1584): li hoteli eniga Zhloveka viditi v'mehkim Gvanti? Pole, kateri mekak Gvant noſsio, ſo v'krajlevih hiſhah. Ali kaj ſte vy

▶ mehaničen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mehanična
Občno vzgojeslovje (1887): nepopolni, večkrat napačni, to pa zategadelj, ker sodelujete pri tem mehanična reprodukcija in fantazija. Vedno večja izkušnja pa, osobito neprijetna izkušnja
mehanični
Občno vzgojeslovje (1887): pripomore k razvitku spomina; v ta namen je treba že mehanični spomin marljivo vaditi s pomočjo primerne tvarine; nadalje je treba
mehanično
Občno vzgojeslovje (1887): s pomočjo primerne tvarine; nadalje je treba skrbeti, da se mehanično memorovanje, ko hitro mogoče, izpremeni v

▶ mehanično prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

mehanično

Občno vzgojeslovje (1887):	V ljudski šoli móči je gluhoneme otroke naučiti le nekaj mehanično pisati, računati in risati, priučiti jih redu, točnosti, pazljivosti, dostojnosti
Občno vzgojeslovje (1887):	ako se otrokom prezgodaj in predolgo pridiguje, ako molijo samó mehanično, ako se silijo k verskim vajam, katerih ne morejo razumeti

▶ mehanika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mehaniki
Fizika (1869): dratú, ima isto vodilnost, kakor ta. 219 Bila je tedaj mehaniki naloga, da so se dogotovila orodja, s kterimi elektromagnetična privlačnost

▶ mehast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mehasti
Zoologija (1875): lovi. Tretji razred: Oblotočniki; Nemathelmia. Ti črvi so obli, podolgasti, mehasti ali nitkasti brez kolobarcev, a truplo je znotraj otlo. Razvijajo
mehastimi
Botanika (1875): Zrna cvetnega prahu imajo ta namen, da bi sè svojimi mehastimi nitkami dosegli semenski popek, in ž njim spojivši se, zarodili

▶ mehčovina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

mehčovini
Kmetijske in rokodelske novice (1846): godna bo. Hlapci, urnih rok Skusite mi tok! Ali krepko mehčovini V dobro znamnje se jedini. Kjer krepko se in mehko

▶ mehek pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mehekpridevnik, splošni, nedoločeno

mehak
Kemija (1869): Kalijum se sveti srebreno in je tako mehak, da se da gnjesti in z nožem rezati. Sosebno znamenita

mehek

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	v'tvoji nóſhi, inu v'tvojim sadershanji. Ti ſi grosnu mehek, inu dajeſh ahtèngo, kaku eden s' tabo govory, kaku h'
Kuharske Bukve (1799):	kapuna notri, de ſe pozhaſi duſhí. Kader je rumen inu mehek, ga ven vsami, v' koso perlì shupe, puſti polivko ſarno
Kuharske Bukve (1799):	deni, kulikor ga je takiga, de ſe vę, de bo mehek poſtal, kader ſe bo kuhal. Tę ſhpargelne sręshi na dva
Kuharske Bukve (1799):	rajsha kuhat (na tri maſelze mlęka eno unzho) de bo mehek inu goſt. Potle ga deni v' ſklędo, ſroviga maſla sa
Kuharske Bukve (1799):	ſhpeham, ſe dene v' koso duſhiti ali dinſtati, dokler poſtane mehek inu rumen; poſębej ſe naredí soſ ali polivanje is olivk
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſamo pri detetu na glavici, kako je hrometanec ali hrustanec mehek; pritisknite, pa bo počilo, in otrok si jé siroče za
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali širji se razpoke ravnajo po njem, kadar se suší. Mehek les se zlo razpoči. Razpoke so po zunajnim okrogu široke

melek

Rudninoslovje (1867):	na prelomu je prhâk, mèhek je (tr. = 1•0) i mèlek, 2•2krat teži od vode, bel je i vleče na
Rudninoslovje (1867):	rjav, časi tudi siv, i take je tudi raze; neprozóren, melek je, trdota mu omahuje med lojevčevo i apnénčevo, a 1
Rudninoslovje (1867):	cvet; ima belo ali sivo razo, prozóren je ali prosójen, melek, v tencih listkih vratek, malo trši (tr. = 2•0 .... 2

mehkapridevnik, splošni, nedoločeno

mehka

Genovefa (1841):	sa simo dal. ” Poſhlatal jo je in rekel: „Kako je mehka in kodraſta in kako lepa bela! Kakor majhne, kodraſte béle
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki ſe je na unajne dele istekla; vraniza je bila mehka, kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene, jetra véle in polne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	drugi vzéli, kadar prava spomlad nastopi? — Če ostane pa zima mehka, se je bati de bo nezdrava. Trésti bi se bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vém, ali bi jo sméli letas drugač. Če bo zima mehka, bi znalo pràv biti; če bo pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v plantah je spet razloček, ali je zemlja tam bolj mehka ali bolj terda, soldanasta. Vino iz plant je pred sedanjim
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	omakovati in zmivati. V ta namen služi morska goba, ali mehka platnena cunja, ki se v mlačno tekočino pomoči, na oči
Rudninoslovje (1867):	tudi siva ali rdeča — razo ima belo. Sadra je prozórna, mehka, v tenkih listkih gibka, trda (tr. = 1.5 .... 2.0) kot sol
Gozdovnik (1898):	skočila v penečo vodo, da je poševno leteča zagreznila v mehka tla, ki se je nad njo hipoma zaprlo. »Santa Madonna

mehke

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſhli ględat? eniga zhlovęka s' mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri mehke oblazhila nóſsio, ſo v' hiſhah tih Krajlov. 9. Ali Kaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bilo od nogradskega vina. Ker so vina iz plant posebno mehke in ne preterpé lahko vipavske poletinske vročine, jih navadno za

melka

Rudninoslovje (1867):	je škrlataste, poluprozorna je ali pa samo na robéh prozórna; melka je, malo trša (tr. = 2•0 . . . . 2•5) od sadre
Rudninoslovje (1867):	rjava i taka je tudi raza, prosójna je ali neprozorna, melka, vitka i vratka. Trda (tr. = 0•8 . . . . 2•0) ni

mehkepridevnik, splošni, nedoločeno

mehke

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	leží, veči prihajajo rujave perele lise in so dostikrat takó mehke, de se dajo z nohtam razpečkati. Ako bi kdo hotel
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	prepirajo in nespametno prikarjejo, tam gre vse po rakovo, iz mehke
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Med tem kuhaj pet funtov beliga cukra s pol funtam mehke vode v ponvi, dokler cuker peresne poskušnje ne prestane; to

mehkegapridevnik, splošni, nedoločeno

mehkega
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): knez v njegovo prošnjo privoli, stopi igrač s polno skledico mehkega graha v sobo. Od daleč si je dal deržati šivanko

mehkiga

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nam je razodel francoski malar Heinc, ki nas je lepotičenje mehkiga lesa naučil, ki nam je pa tudi to povedal, de
Roza Jelodvorska (1855):	naj se ga usmili; ti pa ljuba deklica si prav mehkiga serca, Bog naj te zapeljivosti varuje. « »Res je,« pravi vratar

mehkejšapridevnik, splošni, primernik
- mehkejši
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): nima vselej teh znaminj, in včasi se clo v devetogobu mehkejši in bolj kašnata piča najde. Terd in suh ali pa
mehkejšegapridevnik, splošni, primernik
- mečjiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): nikdar ne posušil. Naglo sušilo storí terji les, počasno pa mečjiga. O jeseni posekan, omajen in koj obtesán les se ne

mehkejšipridevnik, splošni, primernik

meči

Rudninoslovje (1867):	tudi razo ima črno, neprozóren, krhak je, časi trši, časi méči (tr. =5•5 . . . . 6•5) od živca, a 5krat teži
Rudninoslovje (1867):	krhák je, sedaj trši (tr. = 5•5 . . . . 6•5) sedaj méči od živca i 5krat teži od vode. Zložene zvrsti so

mehkejši
Kmetijske in rokodelske novice (1846): čisto pospraviti, de se červ ne zaredí. — Kolikor terji ali mehkejši je les, toliko vožji ali širji se razpoke ravnajo po

mehkempridevnik, splošni, nedoločeno
- mehkem
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): zajčjo mastjo ribati, da se ognoji, kar se po nekem mehkem mestu na oteklini spozna. Na tem mestu se zdaj oteklina
- mehkim
  Biblia (1584): vunkaj hodili gledati? Ste li hoteli eniga Zhloveka viditi v'mehkim Gvanti? Pole, kateri mekak Gvant noſsio, ſo v'krajlevih hiſhah

mehkipridevnik, splošni, nedoločeno

mehkej
Rudninoslovje (1867): posuta. Opomba. Najpopolniše kristale nahajamo navadno v kakej lehkej i mehkej snovi, ktera kristale na vse strani obdaja. Take kristale imenujemo

mehki

Kuharske Bukve (1799):	rituvji, inu ſkuhaj na zhiſti vodi v' mehko. Kader ſo mehki, jih odſtavi, vodo odzędi. Sa polivanje vsami rumenaka od jajz
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	terdi, ſe morajo s terpentinovim óljem dobro pomasati — zhe ſo mehki, ſe morajo s noshem prerésati, pa previdno , de ſe bolésin
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Mehki loki (pegni). Zreži med en funt moke tri unče sroviga

mehkihpridevnik, splošni, nedoločeno

mehkih

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	skupaj sedeli, možaki so pa po rimski navadi polegli po mehkih blazinah. Mlada možaka sta si bila nasproti, gospodar pa je
Mineralogija in geognozija (1871):	so fizikalne lastnosti mineralne. Zveznost. Malo mineralov je tekočnih ali mehkih, velika večina jih je trdnih, in pri njih je treba
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	kar ni popolnoma zgorelo. Recimo pa, da od 10 funtov mehkih drv jih pogorí le toliko, kar dá 4 funte oglja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	tudi v najbolj suhih drvah nekoliko , pogorí od 10 funtov mehkih drv malo več kot 8 funtov drv. Ne pogorí pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	dimniku iz hiše izpustí, kakor je potreba, da 10 funtov mehkih drv pogorí. Po takem se menda ne bomo motili, če

mehkimpridevnik, splošni, nedoločeno
- mehkim
  Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): čas terdno opazovala in slednjič ga nagovori: "Tone," prične z mehkim glasom, vender terdno in odločno, "tako kot do sedaj nij

mehkimipridevnik, splošni, nedoločeno

mehkimi

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Ali kaj ſte vy vùnkaj ſhli ględat? eniga zhlovęka s' mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri mehke oblazhila nóſsio, ſo v' hiſhah
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Sušivnica se mora z suhimi, terdimi dervmi, ne pa z mehkimi smolnatimi kuriti, sicer bo sadje grenko, kér po toploti od
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	kopelj, ki je bila zidana iz marmeljna in olepšana z mehkimi blazinami in z najlepšimi preprogami. Tu vzeme tri krastače, jih

mehkopridevnik, splošni, nedoločeno

mehko

Kuharske Bukve (1799):	perręshi sadaj na rituvji, inu ſkuhaj na zhiſti vodi v' mehko. Kader ſo mehki, jih odſtavi, vodo odzędi. Sa polivanje vsami
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	le malokje prav dobro in prijetno dobi, večidel je žaltovo, mehko, kašnato i. t. d. Mina. Ta razsodik čez naše srovo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mehčovini V dobro znamnje se jedini. Kjer krepko se in mehko snide, Kjer z ojstrim rahlo v družbo pride, Tam čist
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dolgočasno vreme — mende se tudi Vam bolje ne godí — vedno mehko in grozno dežévno. Sovína, Voljska, Paka so velike, de malokdaj
Zoologija (1875):	konci prikrivljen. Na korenu je kljun nekaterih ptičev obrasten z mehko voščeno kožo. Negledeč na to, da nas mnoge ptice s

mehku

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jasenouje al per je odjasenovja noi stliezeta teſtte perje svo mehku no seſt venka spreshati noi tapiknjani krei isteſtiem po
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	da jas sobena branvo nabom troſtan dabo nieh oroshje pershvo mehku kaker vosëk tv pomai mene Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg

▶ mehko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mehko

Kuharske Bukve (1799):	rastepi. Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se vleči ne začne. Goževa polivka per divjašini. Kuhaj prav mehko eno unčo goževih hrušic (hečepeč), iz kterih so se peške
Zlatorog (1886):	deva ljubeznjiva. In glásov njénih vzdíhanje bridkó Iz pesni moje mêhko naj odzíva, Moj spev spomin preteklih dnij naj bo!

▶ mehkoten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nekoliko mehek; [sskj]

mehkotna

mehkotne

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtorjeno. Prav ſtoriſh, zhe mehkotne ſémena in seliſha, ktére bi ſlana ſhe morila, le h
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bati ni, to je v ſredi Velikitravna, ſéj te bolj mehkótne ſémena, kakor turſhizo, proſo, konoplje i. t. d. Şkerbi, de

▶ mehkužec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mehkužci
- mehkužci
  Mineralogija in geognozija (1871): in ježi, med njimi lilijevci, morske zvezde in morski ježi; mehkužci ali lupinavci so izmed vseh najobilniši in za geognosta najvažniši
- mehkuži
  Mineralogija in geognozija (1871): Živalstvo zastopajo, kakor smo že omenili, najbolj pogostoma korale in mehkuži; dalje se dobe skorjuši, žuželke, ribe, plezavci, tičev pa in
- mekužci
  Zoologija (1875): Tretji razred: Plitvonožci; Pteropoda. Ime plitvonožci dobili so ti mekužci odtod, ker ima njihov plašč na stranéh neke krpe, plitvam

▶ mehkužen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mehkužne
Divica Orleanska (1848): Izabó. Mehkužne duše! Ví ne veste kaj Zamore v serdu serce materno

mehkužnega

mehkužniga

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):

kakšno razujzdanostjo Tvoje čisto telo odkrijejo! Zavolj mojiga pregrešniga in mehkužniga življenja, zavolj moje nesramnosti to terpiš. Odpusti, o Jezus! odpusti

▶ mehur samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mehur
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): si na svoje rokodelstvo, kakor zajec na boben; napihniti znaš mehúr, a napolniti ne; imaš lonec, a ničesa, da bi kuhal

mehurja

Kuharske Bukve (1799):	lemonovi sholzi Nro. 171. prezędi, ſir versi prozh, perdeni bísenovga mehurja, savri na sherjavzi, inu deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati
Kuharske Bukve (1799):	vode s' 14 lotmi zukra, perlì pol lota ſpuſheniga bisenovga mehurja; vſe to vręlo sli na jagode, puſti ſtati, dokler farbo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ni prehuda vročinska bolezin in hud notranji prisad (ledic ali mehurja) pritisnil, da je treba tudi pušati. Ne dajaj pa bolni
Botanika (1875):	sladorjeva raztopina, ločeni druga od druge s pregrajo iz svinskega mehurja, vidimo, da koj začne delati prizadevanje, da bi se na

mehurje

Botanika (1875):	in njegovo lubje je tako ostro, da je imajo za mehurje vleči.
Botanika (1875):	je mnogo po morjih blizo bregov in ki ima velike mehurje, napoljnene se zrakom, v svojej steljki, navadno po dva pod

mehurjem

mehurjam

Kuharske Bukve (1799):	inu en lot nagelshebíz nepredrobno, vmęſhaj notri; savęshi poſodo s' mehurjam, puſti tri tędne na ſonzi ſtati; potle ta ſok hrani
Kuharske Bukve (1799):	v' ſlęherno ſtaklęnizo eno kafe shlizo shganiga vina, samaſhi s' mehurjam, prebodi nekitere luknize s' knoflo, inu poſtavi na hlad. Ta

mehurjem
Botanika (1875): stekleno cev in naj se trdno k njej pritrdi z mehurjem ali s kavčukom. Iz zareze vinske rozge stopajoča voda stopa

mehurjev
Kmetijske in rokodelske novice (1844): kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene, jetra véle in polne mehurjev, ſerzé pak sdravo; ſamo na konzi je bila majhina hraſta

mehurji

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	so bile kot ogenj, po rokah so se spustili veliki mehurji, ali ona je to vse rada trpela, da le reši
Mineralogija in geognozija (1871):	popisu pridenemo idealno prerez ravno mečočega vulkana, pod. 90. Parni mehurji se dvigajo iz preduha a z lavo napolnjenega, zgoraj razširjenega

mehurju
- mehurji
  Zoologija (1875): pobrala. Ta voda, scalnica imenovana, zbira se iz obisti v mehurji, iz katerega se po potrebi odcedi. Scalnica je čista, nekoliko
- mehurju
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): rad kamen, inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham mejnike pregledati, pſhenizo, aku

▶ mehurčast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mehurčast

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	ne jesti ne hoditi, in jezik ima kakor zasmojen in mehurčast; to včasi manj, včasi delj časa terpí. Prosimo vas „Novice
Mineralogija in geognozija (1871):	nekoliko zeolita; gost, škrilast, porfirast zarad steklenastih živčevih kristalov, malokedaj mehurčast. Loma je trakastega do školjkastega, steklenast do prstenast; zelenkasto-siv, siv

▶ mehurček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mehurčke
- mehurčike
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): v moko deni. To testo s kuhavnico tako raztepi, de mehurčike dobi in se sam od žlice odterga. Potem ogreto dilo
- mehurčke
  Kemija (1869): moševina, tudi staničnina ali celuloza imenovana, ki dela ali drobne mehurčke, stanice zvane, ali pa podolgaste cevi. V teh stanicah in

mehurčki

mehurčiki
Kmetijske in rokodelske novice (1847): ali firnež natanjko, brez de bi se rajde poznale in mehurčiki zasedli. To napravo firneža nam je razodel francoski malar Heinc

mehurčki

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tekočino, ki se navadno na herbtu v mehurčkih zapazuje, kteri mehurčki serbijo in sklijo. Mastne garje se tudi narprej na herbtu
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pa mehurčki napravijo, ki so z vodeno tekočino napolnjeni. Kedar mehurčki počijo, se napravijo kraste, in pod temi se najdejo mnogokrat
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pleči in križom prikažejo, dlako spodjedo, in so večji špehasti mehurčki. Obedve sorte garij se s sledečim zdravilom ozdravljajo: Vzemi 6
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	posebno tiste, ki se jim askaride pravi. Ako so vodeni mehurčki v možganih, ali zapljivki ovčjega brenceljna v čelnih votlinah, v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se v luskinah luši in je suha; – ali se pa mehurčki napravijo, ki so z vodeno tekočino napolnjeni. Kedar mehurčki počijo

mehurčkih

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	neko ojstro, rudečkasto tekočino, ki se navadno na herbtu v mehurčkih zapazuje, kteri mehurčki serbijo in sklijo. Mastne garje se tudi
Mineralogija in geognozija (1871):	3; prozoren je, leska steklenega, brezbarven. Dostikrat ga najdeš po mehurčkih v basaltu in druzih. Šestostranemu stebričku podoben se dobi pri

▶ mehurec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mehurček; [sskj]

mehurce

Zoologija (1875):	plavičar (Janthina), ki si naniza v vlečno sluz zaprte zračne mehurce ter si tako napravi penasto plav, na kateri viseč plava
Zoologija (1875):	in bolj in se naposled končate v majhne, zrakom napolnjene mehurce, ki so opleteni z najtanjšimi vejicami plučnih žil. Pluča so

mehurci

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	vode ponudi, da si gobec sama spere. Kadar so se mehurci prederli, pomaži rane večkrat s sladko smetano in belakom. Če
Kemija (1869):	brani rastlinski klej, ki dela testo vlečno, pač pa zračni mehurci rahljajo in privzdigujejo testo. Pravimo, da testo »vzhaja«. V peči

▶ mehurek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

mešiček; kontekst, internet

mehurek
Botanika (1875): kterega se na šivu držé semena (stročnice; bob, grah). 3. Mehurek (folliculus); več malih strokov stoji večidel po dva in dva

▶ mehuren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mehurnih
Kemija (1869): nahaja v žitnem zrnji v kostéh, v scalnici in v mehurnih kamencih. V zvezi s kremenčevo kislino sostavlja magnezija mnoge rudnine

▶ mehurjev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mehurjeva

mehurjova

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bilo najti. Potem sim kožo noter do druge krivine, kjer mehurjova cev v treh verstah, ena nad drugo, leži, razparal, sim
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tudi mošnjica je bila malo otekla. Pod trebuhom pa, kjer mehurjova cev skoz kožo stopi, je bila velika oteklina. Senenovega droba

▶ meja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mej

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mozhnó ſtoriti, in ti per njivah in vertih naméſt drusih mej, ki nizh dobizhka ne dajo, ſlushijo. Triletne ſlabſhi dreveſza v
Zlata Vas (1848):	se kaj učili. To je pomagalo, de se niso zavolj mej kregali in pravdali, kar je sicer zavoljo nepazljivosti navada bila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bogatim lesovjem, ktero tukaj na stiki štajarskih, krajnskih in koroških mej in planin naše visokúne: Grintovca , Rinuko , Raduho , Ojstrico , in nižje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Pod velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na neb' živim! Prezgodaj so mi pač
Valenštajn (1866):	jaz črtim, Da imam jaz ukazovati, davno Uže bi onstran mej državnih bili — Al mašne bukve, ali sveto pismo! To me

meja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): bolje na svoje gnojiša gledali; gotovo bi stermeli nad uspehom. Meja je bila že leta 1852 odperta, in naši vinorejci so
mejah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zgolj radovednosti ali obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam na mejah naročeno, naj povedo vsakemu, da sedaj, ko še vse križem
mejami
Fizika (1869): od očesa. Glede poslednje velja zakon, da se med posebnimi mejami velikost vidnega kota, pod kterim se nam predmet vidi, v

meje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na divjo, ne na drug leſ. 4. Murvne meje. Murvne meje ti ſilno ſvetujem, sato ker jih mras ne omorí takó
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe murva na divjo, ne na drug leſ. 4. Murvne meje. Murvne meje ti ſilno ſvetujem, sato ker jih mras ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne hvalijo. (Oesterr. Lloyd. ) Dopisi iz raznih krajev. ) Od štajarsko-krajnske meje* 27. Grudna 1845. Ko željite zvediti, kakošna de je na
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zrak nazaj, in vežejo Gorjance s hribi, ki iz vojaške meje (militara) na Krajnsko sežejo in Poljane ločijo od Metliške okolice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tem v okom hodilo, da posojila ne bojo presegale neke meje, čez ktere se ne bojo dajale, in potem se bojo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	verlega moža, kteri je pervi flosarjem pot v Oršavo na meje bugarskovlaško-sedmograške kerčil, in pervi na „železne vrata” poterkal, da naj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Sclave” dosegla enaki pomen. Vse te slovanske ljudstva od talijanske meje do bregov ledenega morja in od Visle do Irtiša, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zemlja tistega jarma, ki jo je težil toliko let; — colne meje ogerske in horvaške so padle, ki so overale prosto vožnjo
Fizika (1869):	strani umérjeni pas, in za tem mrzli pas, kterih medsebojne meje bomo povedali v astronomijskem oddelku. Ravno tam izvemo pa tudi

meji

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pol dnem 12. Maliga serpana iz Celovca dalje peljali. Na meji Labudske škofije je čakalo mnogo ljudstva svojega novoposvečenega knezo-škofa, 16
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	od Metliške okolice, ktera z gorami obdana samo proti Hrovaški meji odperta stoji. Stanovniki so v verozakonu različni: eni, in to
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	naši očaki Slovani zató Krajn imenovali, kér na kraji, na meji laške dežele stojí. Krajnci smo tedej nar krajni rod ene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	po 2000 do 3000 goldinarjev veljá, pravijo „koliba”. Na slavonski meji novinca, kteri ni še Turške vidil, s kako terto prav
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	rusovska vlada za to, da odstopi Bolgrad, odškodovana na besarabiški meji. — Iz Španjskega, kjer se ne more nobeno ministerstvo za dalj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	samorastne melone pri nogah rastejo , ima eno nogo na nemški meji, drugo v Kini in Ameriki — segaje od belega do černega
Lohengrin (1898):	dolg provod dev jej sledi obavljajoč se sprva na skrajnji meji sodnega kroga v ozadju. ) Možje. Ah, glej le-tam pred sod

mejo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	koreninah v perſt sagernjene in ſpomlad v brasde, kjer hozheſh mejo imeti, poſadi in jim perlivaj. de ſe primejo in ſhe
Oče naš (1854):	Oberst je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilno preskerbéti z živežem, kterega je Francozom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	okusno bilo, cena pa nezmerna, so vinokupci prisiljeni bili čez mejo mahati. Občno znano pa je, da se je lansko leto
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je tičala pšica. Oroncij pogleda krog sebe, in zagleda za mejo nek černi skremženi obraz peklensko se režati in v pervem
Spisi Krištofa Šmida (1883):	tudi :tam ni bilo zánjo. Po dolgotrajnem potovanji dospé na mejo Tirolske, in zvé, da jo nek star, pošten Tirolec rad
Deborah (1883):	Še to! Večni Bog, nemaš več providnosti? (Grom. ) Učitelj. Čez mejo na Češko vas odpravimo. Žena (veselo). Kaj ste rekli, na
Oče naš (1885):	Polkovnik je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilo preskrbeti z živežem, kterega je Francozom

▶ mejač samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mejačem
- mejazham
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham mejnike pregledati, pſhenizo, aku mraſs, inu vreme perpuſti, ſejati, v'
mejači
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): nad černimi hribi, kakor otoki iz morja, enako beli verhúnci, mejači Koroškega in Solnograškega. Dobro se razločite ena za drugo dravska

▶ mejen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mejno
- mejsko
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): in ker je v svojih otročjih létih brez meča cesarstvu mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja prosil, de bo smela beliga

▶ mejiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mejita
Astronomija (1869): ekliptike. Tako pridemo do tistega pasa na nebu, ki ga mejita povratnika in je za nas posebno važen zato, ker znotraj

▶ mejnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mejnik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): desno pa nam je sivi krajnski Mangart — prav za prav mejnik treh deželá — kakor tudi koroški Kraljev verh, imenovan tako po

mejnika

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	reſ po ſamih goſhah, vender me ni ſtrah! Do naſhiga mejnika sa pot dobro vém, naprej ga pa she hozhem oſlediti
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſvoj lep dar dobil. ” Ozhe mu ſhe pot od domazhiga mejnika do Saverſhkiga grada na tenko povéjo, Ivanek pa ſvojo lovſko
Astronomija (1869):	in nikoli po 25. aprilu, ta dva dneva sta toraj mejnika velikonočna. Cela vrsta druzih praznikov se ravná po velikej noči

mejnike
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham mejnike pregledati, pſhenizo, aku mraſs, inu vreme perpuſti, ſejati, v' nikaterih

mejniki

Pozhétki gramatike (1811):	obſeshni pomén. Tukaj ni pravi kraj opraſhovati, kako dalezh ſégajo mejniki tiga isvirka vſih govornih lepòt, tórej porezhemo enmalo od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zerkvé, gradovi, podérte graſhine, poſhte, ſamotne hiſhe, planinſke kozhe, mirzhovi mejniki ali turni viſokih gora, toplize, malini, brêsdni, rudne jame, poſebno

▶ mekina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mekine
Botanika (1875): todi, ker ima mnogo amonijaka in fosforove kisline v sebi. Mekine so tudi izvrstno gnojilo, ker imajo v sebi dušca in

▶ mekinjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

mekinjske

mekinske

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de so bili dobri izdelki. — A. Steklasa mlinar iz Zajasovnika Mekinske komisije se ni slabo z štermi podóbami kmetijskiga oródja obnesil
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz Stranske vasí Dobravske fare, in Mihelu Sedušaku iz Tujnc Mekinske komisije. Potem so bili stroški in dohodki kmetijske družbe v

mekinjski

mekinſki

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v Loſhki Komeſiji. 2) Grega ta Saduſhaka is Tuinz, v mekinſki Kom. 3) Janesa Pengava is Noſhz, v mekinſki Kom. 4
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Tuinz, v mekinſki Kom. 3) Janesa Pengava is Noſhz, v mekinſki Kom. 4) Martina Janzhizha is Hudne , v Ponoviſhki Kom. 5

▶ meksika samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

mehika; kontekst

meksike
Botanika (1875): Kine prinešene nebine (Aster), georgine, ki so iz Meksike doma, kteri ste se obe vsled kulture mnogovrstno sprevrgli in

▶ mel samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drobir; [sskj]

mel

Robinson mlajši (1849):	pred devêtimi léti tonol ino da je to ravno ta mel, na kteri je toistokrat korabelj uvêznol, ino se več génoti
Robinson mlajši (1849):	jima je nadeja izpolnila, kajti tako daleko se je ta mel od polnoči k poldnevi têgla. Robinson je v pamet vzêl

meli
Robinson mlajši (1849): kamor bi hotela, varneje rudati mogla. Plavila sta se poleg meli — produ s to nadéjo, da jo skoro mineta. Pak sta

▶ melafir samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

melafir

Mineralogija in geognozija (1871):	§. 110). Odredi porfirovi so mnogovrstni, med njimi smolnikovi porfir, melafir, mandljevec. Porfire najdemo v sledečih gorah in goratih krajih: V
Mineralogija in geognozija (1871):	Elfdalen na Švedskem in v Kolywan v ruski Aziji. 32. Melafir. Le-tó kamenje se tudi augitov ali črni porfir smé imenovati

melafiri
Mineralogija in geognozija (1871): in premogovno tvorbo. Le-tó so prerili zlasti porfiri, koje z melafiri vred posebno dostikrat vidimo v permski. V perijodi sekundarnih tvorb

▶ melja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

moka; Pleteršnik

melje
Robinson mlajši (1849): Tu so stali polni sodove suharov, vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi

▶ meljardov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

meljardovemu
Oče naš (1885): Bezinska grajščina z vsem, kar je, gospodu Martonu kot najbližjemu Mêljardovemu žlahtniku. Kdor ima od rajncega še kaj terjati, naj se
meljardovi
Oče naš (1885): vsi prihodnjih dni. Proti poldnevu so bili posli in služabniki Mêljardovi poklicani in sodnik jim je oznanil, da je Mêljard brez

▶ melona samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

melone
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): rusovski, čigar ustni dih v ledu dreveni, dočim mu samorastne melone pri nogah rastejo , ima eno nogo na nemški meji, drugo

▶ memoriranje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

memoriranje
- memorovanje
  Občno vzgojeslovje (1887): pomočjo primerne tvarine; nadalje je treba skrbeti, da se mehanično memorovanje, ko hitro mogoče, izpremeni v
memoriranju
- memorovanji
  Občno vzgojeslovje (1887): takó, da si stopajo navadno starejše predstave nasproti. Tudi pri memorovanji deluje apercepcija. Od načina, kako se to godi, zavisna je

▶ mena samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mena
Robinson mlajši (1849): ktere je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza) ali mena lavica razlámala, na znamenje, da od sé dobé nikáke pravice
meni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): staremu mojemu stricu, ki so jo napravili, ko so po meni se kerstitki služili, delala veliko čast. Večkrat so me malega

▶ menartov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

menartove

Oče naš (1854):	Ménartove beséde so Barbi serce zlo olajšale in potolažile. Pomirjenje — pokoj
Oče naš (1854):	pri popisovanjski gosposki. Med pogovorom je rekel, da bi bili Menartove izgovore za oprostenje Naceta od vojašine že bolj porajtali, če

menartovim
Oče naš (1885): najbolj nad Nackom, ki je tako čvrsto rastel, in nad Ménartovim zdravjem, ktero je v mnogoletnem trpljenji in pomanjkanji v vojski

▶ menda členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

menda

Stric Tomaž (1853):	naši nimajo nič ž njim opraviti“, odgovori Šelbi. „On ima menda dosti sužnjih, kaj ne? “ popraša spet gospa Tu. „Ima jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne bojo dovolili še daljnega odlašanja gotovega sklepa. Zatega voljo menda tudi poročnika Usedom in Manteufel, ki ju je pruska vlada
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in večje. To uzrokuje menda, da so se v našem mesticu rečí prigodile, o kterih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prinaša. Delajo se tudi vodni in megleni vertinci. Vertincom se menda le zatoraj toliko čudijo in jih hudiču pripisujejo, ker se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	reč. Ko si rekla prej, da sem se spekel, si menda htela reči, da si me ti za norca imela? — Kako
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mi moraš prinesti dotico, pa še veliko dotico, da veš. Menda mi še nikoli ni bilo treba toliko denarjev, kakor ravno
Mineralogija in geognozija (1871):	od zdolaj gori: Po Slovenskem so jako razširjeni, na Kranjskem menda med vsemi najbolj Werfenski, Guttensteinski in Malinski skladi, zato se
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	neki bil tak kotel? “ vpraša Filip. Jože reče: „Hotli so menda tisto zélnato glavo v njem kuhati, katero si ti videl
Revček Andrejček (1891):	ostro. ) Kaj ne, da si ti sestra krčmarice? Franica. I menda — že! Zvitorog. Lepa Franica, kaj ne? jeli? Franica. Franica mi

mende

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ki spomladi hrastiče presaja, drugi se mu pa smejajo. Ti mende še ne véjo koliko je lép hrastov gojzd vréden. — Ni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je v prid. Kake tri tedne imamo silno dolgočasno vreme — mende se tudi Vam bolje ne godí — vedno mehko in grozno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jih imajo na zbiranje. Če jih pa ni na zbiranje, mende ne bomo zamerli, če kdo rabi kakošno bolj neznano, pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	večkrat clo plemenitiga stanu, so se bili v Gradcu snidili; mende kar svet stojí, ga ni bilo še nikjer taciga kmetijskiga
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je vse zračje, so vse morja in druge vode, so mende tudi vse veči živali na svetu napolnjene. De je na
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	stavne zvezde osnoval, uterdil in nakermil v njih ték, je mende veliko visočeji in žlahneji namene imel, kakor mu jih, ti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pa tudi z umnimi stvarmi,-ki so na nižjih ali mende večkrat visočejih stopnjah uma od človeka, bogato previdene. Takó zamore
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se veliko od straha govori, se rad prikaže. Taka je mende tudi o tisti grojzdni bolezni, ki se Tukerjeva plesnína imenuje
Blagomir puščavnik (1853):	prebiva pobožen mož v svojem samotnem šotoru, ki se mu mende Blagomirov dom pravi. ” — ”Res je, reče Nikolaj , Blagomir je prav

▶ meneč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meneč

meneč
Zlatorog (1886): Menèč, da nema božji svet nikógar, Ki bolje bi divjáčino napravljal

meneozh

Sacrum promptuarium (1695):	glodat, satoraj gre prozh, inu ſe udinia k' enimu kramariu meneozh, de mu bulshi pude: Leta kramar ga naloshj s' ſvojo
Sacrum promptuarium (1695):	ſtara Baba, katera je bila vſe kar je imela sapyla, meneozh de nebo dolgu vezh shivela, en ſam Koſhuh je bil

▶ mengeški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

mengeški

menguſhki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od Ljubljanske obertniske razstave! (Dalje sledi. ) Şhen pri preſhizhih v Menguſhki fari. Smirej bolj ſe kashe, de tudi proſti kmetje naſlie
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Mengſha, k meni priſhel, in povedal, de je tudi v Menguſhki fari ni davnej v 14 dneh okoli 125 preſhizhev ſhen

▶ meni samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meni
Svetu pismu noviga testamenta (1784): rękàl h' Petru: Poberi ſe od mene Şatan, ti ſi meni enu pohujſhanje. Sakaj ti ne saſtópiſh tó kar je boshjiga

▶ menica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

menica
Aritmetika za učiteljišča (1885): plačati. Kateri ponuja več, ako se računa 6 % obrestij? 7. Menica za 2345 gl., izplačna sredi novembra, diskontuje se dne 5.

menice

Aritmetika za učiteljišča (1885):	dva meseca, dolžán je Kos po meničnem pravu lastniku te menice na njej imenovano vsoto izplačati. Za lastno menico sta vsaj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	tuje ali potegnene, trasovane (fremde, gezogene, trassierte) menice. a) Lastne menice so one, v katerih se izdatelj zavezuje, da bode na
Aritmetika za učiteljišča (1885):	menici zaznamenovano vsoto plačal (tu Kos); 2.) remitent ali prvoímnik menice (Remittent, erster Inhaber), kateremu mora izdatelj plačati (tu Pavlič). b
Aritmetika za učiteljišča (1885):	V aktivno imenje trgovca spadajo tedaj denarji, državni papirji, blago, menice, ki se mu imajo izplačati, terjatve (aktivni dolgovi), premičnina (hišna
Aritmetika za učiteljišča (1885):	lastne (eigene) in tuje ali potegnene, trasovane (fremde, gezogene, trassierte) menice. a) Lastne menice so one, v katerih se izdatelj zavezuje
Aritmetika za učiteljišča (1885):	izplačati, zove se menica (Wechsel). Gledé na plačevalca se delé menice na lastne (eigene) in tuje ali potegnene, trasovane (fremde, gezogene
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po kom tretjem izplačati, zovejo se tuje, potegnene ali trasovane menice. N. pr. F. Pečar v Ljubljani prejme od H. Witgena
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Remittent, erster Inhaber), kateremu mora izdatelj plačati (tu Pavlič). b) Menice, katere se je zavezal izdatelj po kom tretjem izplačati, zovejo

menjice

Kupčija in obrtnija (1872):	lice (osebni kredit). Bogati bankirji tudi državi posojujejo. Bankirji diskontirajo menjice itd. Vsak veči trgovec ima svojega stalnega bankirja, pri kterem
Kupčija in obrtnija (1872):	se je še-le potem tako mogočno razširila, ko so se menjice, kterih stari svet ni poznal, kot plačilno sredstvo v kupčijo
Kupčija in obrtnija (1872):	spričevalo tega potrdilne lističe = bankovce da. Če so se banki menjice v shrambo izročile, banka celo za to skrb ima, da
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	vam je znano, kje je umorjena hranila dolžna pisma in menjice? " „V omari, ki stoji v kotu. Tam je imela tudi
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	po kmetih je imela dolžnike. Posojevala je vedno le na menjice za kratek čas na visoke, strašno visoke obresti, posojila pa
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	pa zvedelo, da je morilec vničil ali sabo vzel vse menjice, dolžna pisma in zapisnik dolžnikov, so bili občutki še bolj
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	je pač hudodelnik vsega pobral. Toda čemu bi mu bile menjice, dolžna pisma in zapisnik dolžnikov, tega ne razumem. K večemu
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	pisarnici. " „Prosim, da mi ga še danes pošljete, če mogoče. Menjice nekega mizarja za 50 gold., ki je včeraj iztekla, nimate
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	vedno le meni donaša. Jaz jih odpiram in če so menjice ali nakaznice v njih, potem grem zamenjat jih ali sam

menici

Aritmetika za učiteljišča (1885):	potrebni: 1.) izdatelj, kateri se je zavezal, da bode na menici zaznamenovano vsoto plačal (tu Kos); 2.) remitent ali prvoímnik menice
Aritmetika za učiteljišča (1885):	so one, v katerih se izdatelj zavezuje, da bode na menici zaznamenovano vsoto sam plačal. N. pr. J. Kos v Ljubljani

menico

Aritmetika za učiteljišča (1885):	18 gl. 46 kr., za ves iznesek pa potegnil name menico po naredbi G. Funteka v dan 12. septembra. Za rimeso
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 47 in 200 kg cukra po 43. Kupil sem menico za 1000 gl. na A. Simona v Brnu v dan
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Prodajalnica je iztržila 81 gl. Dne 7. julija. Kupil sem menico za 800 gl. na J. Kluna v Trstu v dan
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl. a. v. Za koliko gl. a. v. izda tedaj menico? 9. Koliko gl. papirnatega denarja treba plačati za 3248 gl.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Dunajčana 12820 mark in za ta iznesek izda na Dunajčana menico, računajoč sebi 1/2 % provizije in 1 ‰ senzarije ter 178 mark

▶ meničen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meničnem

Aritmetika za učiteljišča (1885):	VII. O meničnem računu. § 163. Pismo, s katerim se izdatelj meničnopravno zaveže
Aritmetika za učiteljišča (1885):	J. Kos. Kadar mineta dva meseca, dolžán je Kos po meničnem pravu lastniku te menice na njej imenovano vsoto izplačati. Za

menični

Aritmetika za učiteljišča (1885):

knjige (Scontrobücher), in sicer blagovni skontrovnik ali blagovnik (Waren-Scontro, Warenbuch), menični skontrovnik ali meničnik (Wechsel-Scontro), skontrovnik za vrednostne papirje (Effecten-Scontro) in

▶ meničnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

menični skontro; kontekst

meničnik

Aritmetika za učiteljišča (1885):

sicer blagovni skontrovnik ali blagovnik (Waren-Scontro, Warenbuch), menični skontrovnik ali meničnik (Wechsel-Scontro), skontrovnik za vrednostne papirje (Effecten-Scontro) in dospetnik (Verfallsbuch). §

▶ menih samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

menih

Zoologija (1875):	Druge bolj redke vrste so : morski menih (Ph. monachus), kučmar (Ph. cristata), morski lev (Otaria jubata). S
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	ji je rotil, da mu je te denarje gotovo pobožni menih za doto dal. Verjela mu je. Potem sta oba z

mnih
Viljem Tell (1862): O Tell, Tell, kako me Za tebe je bolelo srce ! (Mnih pazljivo posluša. ) Tell. Zdaj Se znebi bolečin, vesela bodi. Domá

menihi

mnihi

Blagomir puščavnik (1853):	se je v nekem samostanu skritega deržal, kjer so ga mnihi prijazno sprejeli, kjer je pred Bricovim zalezovanjem varen bit. Poslednjič
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	sveti mašniki in leviti! za nas Boga prosite! Vsi sveti mnihi in pušavniki! za nas Boga prosite! Sveta Marija Magdalena! Sveta
Najdenček (1860):	jim na vsako vižo pomagati. To pa delajo ti pobožni mnihi z najčistajšo gorečnostjo, brez da bi za hrano lé količkaj

menihov
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): sdaj v' kloſhtru ravnitel, rektor, alj viſhi Jesuitov bili, imenitnih menihov, ki ſo te zhaſ vſe ſhole v' katolſhkih deshelah na

▶ menilit samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP

menilit

Rudninoslovje (1867):	opâl pri Zimapanu v Mehiki, navadni opal v ogerskej Telke-Banyi, Menilit pri Menil Montant-u blizu Pariza, kremenova siga okoli Gejsira na
Rudninoslovje (1867):	sveti kot vosek; lésasti opâl (Holzopal) je opal podoben lesu; menilit je opâl v rjavih kepah; steklasti opâl (Hyalith) drobno-grózdast i

▶ menitev samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mnenje, misel; Pleteršnik

menitev

Maria Stuart (1861):	Burleigh. Pravica sveta tudi graji ne Odgre. Menitev blaži le človeka V nesreči, zmagovavca srečnega Zavist preganja. Meč
Valenštajn (1866):	pa sem bil na pravej poti. Na lastno denes prvikrat menitev Zavračaš me, zahtevaš, naj izvolim Mej taboj i mej svojim
Valenštajn (1866):	Da vam je trud poplatil? Svoje vam Poplatil je veselije. Menitev Vam nežna pristova, spodobno je Šurjaku mojemu, da vede vselej
Gozdovnik (1898):	obraz; zdi se mi, da sem videl belo obličje. « Ta menitev se je takoj uresničila. Onkraj namreč je šestero rok vzdigalo

▶ meniti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meni

mejni

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lę malu ali obeniga ſmèrtniga gręha ne dęla. Ta hynavez męjni, de Jęsuſa Chriſtuſa objęma, inu on vèndèr lę ſam ſebe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu on je myrèn sraven tęga. Ta lakomni inu vóherni męjni, de Boga lubi, kęr vèndèr lę ſvoje denarje lubi, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu lęjni. 4. Ti lâshnivi brumni, ali hynavzi. Ta togotni męjni, de ſvoje ſovrashnike lubi, kęr jih vèndèr ſovrashi; inu on

mene
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): uſſa pamet ſguby. Ta otshe namogozhe rezhy mogozhe sturiti, katire męne, de je v' stanu bres treſlivoſte divishtvu bres tadla ohraniti

meni

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nebeſhko kraljeſtvo. “ S' ubogimi v' duhu, po duhu, po volji méni Jesuſ pervizh tiſte uboge, kteri s' voljo terpé uboſhtvo, ki
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Peter mu toraj pomigne, de naj Jesuſa vpraſha, koga de méni. Janes ſe je sdaj ſhe bolj Jesuſu k' perſim naſlonil
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tudi sadjoreje učili. — Nekoliko in sicer mlajših in umnejših učiteljev méni nehvaležnim učilnicam za vseli slovo dati, in se v boljši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ni bil ubit, ampak ko ga v begu sovražnik že meni zajeti, se odpre skala v Pečicah, do kterih je pobegnil
Gozdovnik (1898):	z odkritosrčnim veseljem. »Santa Laureta, tega vam ne morem ponarediti,« meni Pepo. »Grof de Mediana je naj smeliši velikaš španski,« smeje
Gozdovnik (1898):	na otok. »Santa Laureta! saj je vedel, da smo tukaj! « meni Pepo, svojo puško nabijaje. Divjak dene roke na usta kakor
Gozdovnik (1898):	travane. « »Ne verjamem, da bi ga hotel prodati don Avgustin,« meni Fabij. »Ne briga me nič. Dam 1000 pijastrov. «
Gozdovnik (1898):	preden jo izvršé, bodo v rokah mojih vojakov. « »Tristo takih! « meni Rdoles. »Nekaj naklepajo«. »Kralji gozdov ne pojó drugače nego le

menijo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	peti, jeſti in pomnoshiti ſe. Şpet drugi ſo pa, ktéri menijo, de je Bog ptize le sa pojedino zhlovekov vſtvaril, in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	1. §. Zemlja je krogla. Od nekdaj so menili in menijo še vsi prosti ljudjé, de zemlja je neka velika gerbasta
Mineralogija in geognozija (1871):	Tudi menijo, da je tudi tačas plavje pripomoglo delati premog, kakor še
Zlatorog (1886):	vzbuja mnogo mislij! Planínci pa in ž njimi pogoníči Še ménijo se dolgo o zakládih, Ki čúvajo jih sedmoglave kače In

menio
Sacrum promptuarium (1695): vſaku lejtu tebi drugiga Gospodaria yskati, sakaj v' tem kir menio ſi pobulshat, ſhe hushi najdeio, dokler ony neſture kar ſò
mienjo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): takv morjo vsi moji fainti shnieh beram hstrani, kateri mena mienjo shkodvati alpa vskvshnjavo vpraviti oh pomai mena teſti mosh, kateri

menil

Ta male katechismus (1768):	nobenega naimel, katire be njega kerstil; ali aku be eden menil, de je kersten, inu be nabil, koku be se imel
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vaſ bodo paháli. Ura zelò bo priſhla, de bo Bogú ménil uſtrézhi, kdor vaſ umorí. Pa nizh ſe ne bojte! Jas
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	toča, vsi veste. Kaj si jest mislim od nje, sim menil razlagati; ampak zdelo se mi je, de od toče
Divica Orleanska (1848):	Dünoa. De vaša desna varje jo sim menil, Ko kralju sim priskočil na pomoč. Burgún. Bandero njeno belo
Valenštajn (1866):	Pikolomini se nej podpisal. Zakaj ne? Trčka. Da nej treba — menil je — Ilo. Njegov napuh! — Mej njim i tebi tega Nej
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bilo ne lepo ne prav — o takrat se nihče ni menil za nas. Zdaj se nas je nekaj zbralo, da bi
Ferdinand (1884):	zahteva. Jedenkrat se je čutil od nekega mladega gospodiča razžaljenega. Menil je, da zahteva čast, da ga pokliče na dvoboj. Vsekal
Ferdinand (1884):	le pred svetom. Storil je Filip marsikatero neumnost, ker je menil, da čast plemiča to zahteva. Jedenkrat se je čutil od
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	da mu je bila glava vsa v polnem vodnem škafu, menil ga je vtopiti. Ko pa zagleda orožnike in logarja stopiti

menila

Sacrum promptuarium (1695):	pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela, ona je sa gvishnu menila de ſo travo s' shkariami poſtrigli, mosh jo sazhne s'
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Vse opravila je z nar večim zaupanjem le njemu zročiti menila, pa ga je tudi odkritoserčno za to prosila in z
Zlatorog (1886):	zádaj »Nihče naju čul ne bo. « Kaj sta notri se meníla, Tega pač ni zvedel nihče. Ali živo bolj očí so

menile

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	močjo in silo nazaj pomaknile in potlačile, kér so tudi menile , de ji bo persiljen pot dobro storil. Ali sila jo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in grozno smerdi. Živinče škriplje z zobmi, kedar leži, in menile hujše bolečine terpi, kakor uno, ki je po križovitju bolno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sedele bove zopet pri studencu pa od kaj boljšega se menile, ko od puhlega modrijanstva. ” Miriam je odmajala in jej odgovorila

menili

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	te božje šibe večkrat vdarjeni, kakor drugi. Nektéri so pa menili, de le po dnevi točuje: rés je, de popoldna soparica
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Novize v letu 1798 tó le povedo: „Dolgo ſo Gorenzi menili, de ni per njih nobeniga kraja, kér bi vino raſti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zapopadkov imeti. 1. §. Zemlja je krogla. Od nekdaj so menili in menijo še vsi prosti ljudjé, de zemlja je neka

menilo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hvaleshnoſti ino gorezhe ljubesni do Jesuſa. Nekaj uzhenzov pa je menilo, de bi ſe bila diſhava raji prodala, ino zena med
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njegovo blago nar vezh obrajtajo in zhiſlajo, je veliko ljudi ménilo, de mora poſébne ſkrivnoſti imeti, de vé od viih druſsih

menim

mejnim

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tiga Ozhęta saſtópi, od katęriga ſe ta sgubleni ſyn lózhi, męjnim jeſt, de ſamy lohka vganete, de obeden drugi, kakor naſh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	na letęj gorri. (V. Mojs. 23, 49.) Na enako visho, męjnim jeſt, je na Kalvarji Jęsus okuli na meſta, inu deshele
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ny bila lakomnoſt ta hudoba, katęra je tebe poſędla? Jeſt męjnim, de ne, odgovory ta bolnik. Jeſt ſim gledal na moj

menem

Sacrum promptuarium (1695):	Joſepha, kateriga je bila njemu ſhenkala Maria Diviza, is katerem menem de vezhkrat ſi je put briſſal, kadar teshku je dellal
Sacrum promptuarium (1695):	ſe vam tudi taku godilu vſimete leta fazonetel. &c. Inu menem de raunu letu vaſs vuzhy tudi S. Paulus rekozh: Quæ
Sacrum promptuarium (1695):	ſhlushit, de ſi lih je bil ſhenin Marie Divize, inu menem de en velik troſht je imel, kadarkuli je taiſti fazonetel
Sacrum promptuarium (1695):	de ne vidish, inu neposnah kuſse od drusgu, ona pravi, menem de ti ſi obnoril, kir pravish, de so kuſsi: Mosh

menim

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	hiſhni ſlushabnik, inu toku rekozh, perjatel Baronov. Po tim , jeſt menim, boſh vunder ſposnala, de v' zelim gradi ni bolſhiga kraja
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ne! — kar njim dopade, ſe tudi ſpodobi. Baron. Męniſh ? Baron. Męnim de ! — kaj bodo druge lùdy praſhali. Zhe je njim prov
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ime dal, ki ga je korún imenoval. Pa brezbrojno (collective) menim, bi se moglo reči korunje; in le zernje posamezno ali
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	se že bojim za svoj čeden obraz”, pravim nato; „jez menim, le preveč vina alj žganja piti je strupno ino škodlivo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na neb' živim! Prezgodaj so mi pač minule ure
Valenštajn (1866):	Sem lastno moč; če rabil bodem jo V resnici, tega, menim, boljše ti Ne veš, no kdor si koli bodi. Trčka
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	izbo in vpije: „Mati, mati. Voz se bliža gradu; jaz menim, da so sami prišli! ” Obe ste hitele po hribcu doli
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Ali pa so Maori nam na sledu. Pazite, Mak Merzon! “ „Menim, da so bile sove; — sicer pa ni druge pomoči. Naprej

menimo
Mineralogija in geognozija (1871): da začnemo z manj popolnimi. Pri popisovanji skladastega kamenja, ktero menimo da je postalo v gotovi perijodi, hočemo navesti tudi važneje

meniš

mejniſh

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ne poſvezhuje, ſtury en ſmèrtni gręh, inu ti ſaliſh, zhe męjniſh, de je vshę sadoſti Maſho ſliſhati, de ſe ima pak
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ny tebi mar, de ti dershal, kar my pridgujemo: kęr męjniſh, de my tę rezhy preshenemo, inu de niſi dolshan vſe

menesh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	hvale urednu ſaderſhanje. 1 Ti se golfash moj Syn! aku menesh de perludnoſt je ena majhena zhednoſt, ali zhes shtivilu teh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bo, ſakaj se jeſt enu perwejſhalshe teh greshmkov klizhem. Ti menesh mordej ſatu, ke jeſt ſa nje molem, inu prosem, de
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pred drugemi ſavle zhiſtoſte zhaſtiti. 2. Ti se golfash, aku menesh, de meni dapadesh, zhe tvojo dusho, inu telu zhistoſt naozira
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	veliko golfivoſt, inu ſapelluvanje tvoje dushe neshl, aku męnesh v'posvejtneh pravo sladkuſt okusiti. Uſſe je nezhemernu, inu reſjidezhe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſadosti nima. Uſſellej bo tvoje serze le stembel reſdraſhenu, deslih męnesh, de je ſa tvoje ſhelle ſadoſti, al rajmno taiſto minuto
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	serzovidnoſte pruti tebi. Ony othę le radi shlishati, kaj ti menesh, inu ſdajzi pravejo ony drugem, de ti is njimi v'
Branja, inu evangeliumi (1777):	navęſte, ob kajseni uri ima Syn tiga zhloveka pridti. Kedu męnesh je en ſveſt, inu pametni hlapz, katiriga je njegov Goſpud
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiri ſo ſhliſhali, ſo ſi k'ſerzu useli rekozhi: kedu męnesh, ima tu dette biti ? sakaj tudi roka tega Goſpuda je
Kratkozhasne uganke (1788):	nobene ſtvareze nalôtem. Ena ſhâga. Pogledash mene v' obras, tok menesh de sem nôzh; al zherna vonder nisem ked ſamurz; deslih

meniš
Deborah (1883): človeka Je bila, blagoslavljalo je tisoč Ljudi te zarad kletve, meniš, da Presliši Bog ljubezen, če je slišal, Kar govorilo slepo

meniſh

Branja, inu evangeliumi (1777):	pyti ta kelh, katiriga je meni moj Ozha dal? Ali meniſh ti, de jeſt namorem mojiga Ozheta proſſiti? inu on bi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Goſpá, Al je ſhe mlad ! Baron. Ne toku mlad , koker męniſh. Tonzhek. (Se tręſse. ) Vaſha Gnada , naj mi opuſtę; Jeſt ſim
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Sakaj neki ne! — kar njim dopade, ſe tudi ſpodobi. Baron. Męniſh ? Baron. Męnim de ! — kaj bodo druge lùdy praſhali. Zhe je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	al ozhem Baronu beſsędo dershat? Matizh. Doli v' borſht priti, męniſh? Nęshka. No ja. Matizh. Nikar doli ne hodi! Nęshka. Koker
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	˛Sej ſe ſhe is hiſhe niſim ganil. “ Elisej pa rezhe : „Meniſh, de me ni bilo sraven v' duhu, ko je mosh

menite

mejnite
Svetu pismu noviga testamenta (1784): satajil pred mojim Ozhętam, katęri je v' Nebęſsih. 34. Ne męjnite, de ſim priſhàl myr na semlo poſlat: jeſt niſim priſhàl

menite

Sacrum promptuarium (1695):	vejm de vezhkrat teſhku vam naprej pride vaſhe dellu, ter menite de nej na semli teskejshiga ſtanu kakor je vaſh, ali
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Py ga en glashek — de boſh korásho dobil — Ansh. Kaj menite, de je nimam ? Jak. Vshę vęjm, pak vunder, vidiſh, nesná
Viljem Tell (1862):	Vsak sebi tiho naj domá živi; Mir mirnega objemlje. Staufaher. Ménite? Tell. Če je ne dražiš, kača te ne piči, Utrudijo
Ferdinand (1884):	res prav nežen deček, tako slab pa vendar ni, kakor menite; vsaj jaz tega ne vrjamem,« odgovori Peter.

meniti

mejniti
Biblia (1584): hozhem tudi jeſt satajiti pred moim Nebeſkim Ozhetom. Vy némate mejniti, de ſim jeſt priſhàl myr poſhilati na Semlo: Ieſt néſim
menit
Sacrum promptuarium (1695): non criminatrices, non multo vino ſervientes. Nimate vij shtare shene menit, de vam je perpuszhenu veliku pijti, dokler ſte ſtare. Non

meniti

Pozhétki gramatike (1811):	iuo raslíamo. Tedaj je tréba dajati navuke poédama; ne ſmémo méniti, do shé véjo to, kar ſhe ne vejo, ino nimamo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za ktero še ni lahko gospodarju v misel prišlo, se méniti? Saj še imena med Slovenci nima, takó malo se zmenijo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prijasen mosh, ki je nam zhaſt ſkasal, ſe s nami meniti. In kdo je bil? — Bili ſo miloſtljivi in vſe zhaſti
Botanika (1875):	Ta rastlina raste prav meniti z repno krebulco in pogostoma v vrtih in se zamore
Občno vzgojeslovje (1887):	a zraven si v svesti biti tega vspeha ali vsaj meniti, da smo si ga v svesti. Tako moremo hoteti tudi

▶ meniti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

menili

Sacrum promptuarium (1695):	inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit, ter ludje bodo menili de je ta pravi, inu v' tej vishi ſe nebó
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ljudje lani grosno pogreſhevali in ſe torej vezhkrat od goſénz menili, in ſe zhes nje jesili. Na ſvojim ſprehodu ſim lanjſko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	visokim gosp. predsednikam. — Pogovarjali so se in od koristnih rečí menili, od sedmih zjutraj do dveh popoldne, in sicer narpred v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	spisa Navratilovega in C ovega v Novicah dobro umeli, so menili, da hočeta le-ta gospoda rabo doveršivnikov po vseh časih, naklonih
Astronomija (1869):	toliko milj nam je solnce bliže, kakor smo dosedaj sploh, menili. — . Ravno tako bi si morali daljave vseh druzih premičnic naše

▶ menjaje prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

menjaje
Divica Orleanska (1848): bili, mogli Bi se tolažiti z osódo splohno, Ki zmir menjaje svoje krogle suče – Pa takimu sleparstvu obležati! Ni bilo vredno

▶ menjalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

menjalcem
- menjavcem
  Robinson mlajši (1849): na Vlaškem ta le navada bila, kaj se je tem menjavcem — penezeméncem, ktere je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza

▶ menjalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

menjalna
- menjavna
  Robinson mlajši (1849): je tem menjavcem — penezeméncem, ktere je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza) ali mena lavica razlámala, na znamenje, da od

▶ menjati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

menja
Kemija (1869): kristalizuje in da se kristalni lik ne spromeni, dasiravno se menja kemična sostava. V galunu more glinico zameniti kromov ali železni

menjajo

Mineralogija in geognozija (1871):	pa navadno precej nizko najti, tam, kjer se Guttensteinski skladi menjajo z Werfenskimi, sploh pa so v obojih precej enake. Najlože
Mineralogija in geognozija (1871):	postali dolomit; s peščenci in škrilniki Werfenskih skladov se mnogovrstno menjajo, zdaj so pod njimi zdaj med njimi, pa tudi nad
Mineralogija in geognozija (1871):	besedi previdimo, da ti skladi niso enolični, ampak škrilniki se menjajo z drobno- in debelo-zrnatim peščencem, dalje z breccio, s konglomeratom
Botanika (1875):	rastlinske podobe. Ker so tako drobne, minljive in ker večkrat menjajo svojo podobo, jih je prav težko preiskovati tako da je

menjal
- menil
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kravo je namesto teleta mlad veljblodek skakljal ter jo mater menil. Vidila sta tukaj mlade slone z ovčjim kosmovjem; konje z

menjala

Tine in Jerica (1852):	Katerca je svojo pervo, in kmalo tudi drugo službo menjala, in je šla zoper prepoved matere k nekimu oštirju v
Deborah (1883):	poljub sladak! (Poljubi ga. ) Kde je kraljica, s ktero bi menjala? Jožef. Predraga žena!

menjali
Sveti večer (1866): za rabo. Stavim, kar hočete, da moji otroci ne bi menjali svojih jaslic za slavno draždansko podobo.
menjam
Zlatorog (1886): »Mar ti misliš, da za šopek brsten »Lanček menjam svoj in zlati prsten? »Mar ti misliš, da ga bom

▶ menjava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

menjavo
- menjavo
  Botanika (1875): stanici odločijo trdni deli, postane sok bolj redek in napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok gibanju soka (mezge
- menjo
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): ſvęjt doby, ſvojo duſho pak poguby? Ali kaj sa eno męnjo bó zhlovèk dal sa ſvojo duſho? 27. Sakaj Şyn tiga

▶ mera samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mer

Robinson mlajši (1849):	nažel, naimer štiri mere žita, dvanajst mer ječmene, ino šest mer grahu, kar je bilo vêč ner sta s Petkom použiti
Robinson mlajši (1849):	je dvanajstkrat toliko nažnol nažel, naimer štiri mere žita, dvanajst mer ječmene, ino šest mer grahu, kar je bilo vêč ner

mera

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	pa pravim, kakor per vsaki reči, je tudi per žganji mera no masa potrebna. „Je že prav”, mi on reče, „ino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	drobno kakor je nekdaj bilo. Al vprašanje je: ali tista mera, ki jo je preded tvoj nekdaj prideloval za svoje potrebe
Valenštajn (1866):	mu položi na ramo, nekako slovesno. ) Župan, dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo Se nizki — Al za sé to ohranite
Fizika (1869):	se zamore, sekundno nihalo kakega kraja rabiti kakor določena, nepremenljiva mera dolgosti. V Parizu mora tako nihalo biti natanko 3 parižke
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je jednaka a. Ta izrek izražujemo tudi takó-le: Vsaka skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom je tudi skupna mera med
Aritmetika za učiteljišča (1885):	bk in ta je jednaka r. Odtod izvajamo: Vsaka skupna mera med dividendom in divizorjem je tudi skupna mera med divizorjem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ostanek, tedaj a = bk + r, in da je m skupna mera števil b in r; ker pa je z m razdelen
Aritmetika za učiteljišča (1885):	z a razdelno; ab je mnogokratnik števila a, in a mera števila ab. Vsako število je razdelno z 1 in samo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	z njo tudi njiju diferenca. Vzemimo, da je m skupna mera števil a in b, in da je a : m = k

mira
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): inu nadlugo svojeh lejt nositi. Tu bode tebi ena pravizhna mira, po katiri se ti njim v' mladoſti mirel, inu enu

merah
- mereh
  Rudninoslovje (1867): kockini liki imajo to splošno znamenje, da so v treh meréh, od kterih druga

mere

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhaſt, ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres mére boljſhi ko blago. Modroſti ino zhednoſti proſímo vſak dan Boga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zató kér je pridelk letašnjiga pràv dobriga medú le srednje mere bil. — Voska so le malo vkup pripeljali, cena je bila
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mislila, de ji bo persiljen pot dobro storil: pa brez mére in pameti persiljena reč ni nikoli dobra. Kakor imajo kmétje
Robinson mlajši (1849):	dežji razsel — posejal dve meri žita, jedno ječmene, ino pol mére grahu, pak se je po peteh mesecih zaradoval, ko je
Fizika (1869):	delé na 10 enakih delov, kakor n. pr. meter dvanajstinske mere so pa tiste, ki se delé na 12 enakih delov
Fizika (1869):	hektometer 100, kilometer 1000 metrov. Desetinske mere imenujejo se tiste mere, ki se delé na 10 enakih delov, kakor n. pr.
Astronomija (1869):	to storiti z mnogimi obodi, ki bi bili v vsakojake mére drug proti drugemu naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov pa
Fizika (1869):	da dekameter znamenuje 10, hektometer 100, kilometer 1000 metrov. Desetinske mere imenujejo se tiste mere, ki se delé na 10 enakih
Aritmetika za učiteljišča (1885):	bmy, cmz. Števila, katera nimajo razven 1 nikakeršne druge skupne mere, zovemo relativna (medsebojna) praštevila (relative Primzahlen); pr. 2, 9, 12

mire
Sacrum promptuarium (1695): pak nebote per vaſhimu ſtanu oſtali, temuzh bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada, inu guantani hodit vy, inu

meri

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jih bolesin ne prime , zhe ſe jim kri po pravi méri odvsame (poſtavim odraſheni goveji shivini 6 do 8 mérz ali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	4, sa peto 8, sa ſheſto 16, in po ti meri naprej. Ali Vam je pràv? Shupan roko podá in rezhi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bo vse zaropotalo. Nekteri tihi norci pa grejo v eni meri v krogu okoli in okoli, brez de bi se kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	enkrat odmanjkajo. Če pridejo podzemeljski gázi ali puhi v veči meri v naš podnebni zrak, zamorejo velike vremenske premembe, od kterih
Robinson mlajši (1849):	je bila gotova. Zdaj je po dežji razsel — posejal dve meri žita, jedno ječmene, ino pol mére grahu, pak se je
Zlata Vas (1850):	se je že konec perviga léta, de tako po srednji meri vsaka krava lep dobiček da. Spoznali so pa tudi kmalo
Astronomija (1869):	samo mesec, ampak tudi solnce nareja, akoravno ne v tolikej meri, da morje priteka in odteka. Po tem, kako stojite obe
Fizika (1869):	n. pr. stari parižki, renski in avstrijski čevelj. V dve meri raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero
Občno vzgojeslovje (1887):	To čustvo oživlja, krepi in blaži moralno čustvo v največji meri in je najizdatnejše vzgojno sredstvo, ako treba voditi voljo. Nabožno

mero

Robinson mlajši (1849):	nekoga za družtvo imel, kar mu je uže samo črez mero ljubo bilo, si je tude od teh zveret vsakojakega užitka
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	je več, jo pusti na žerjavci v kozi na to mero vkuhati. Zdaj pa na noge zvernjeniga stola lepo belo ruto
Fizika (1869):	prostori, ki jih zavzamejo telesa, merijo se s kockovno (kubično) mero, in z njo izrazimo telesnino ali prostornino (volumen) teles.
Fizika (1869):	meri raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero. Posebni deli prostora, in pa prostori, ki jih zavzamejo telesa
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zovemo v tem slučaji divizorjev mnogokratnik (Vielfaches), divizor pa dividendovo mero (Mass). Takó je n. pr. število 18 s 6. ab
Aritmetika za učiteljišča (1885):	72. 1.) Ako ima dvoje ali več števil kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njih vsota. Dokaz. Vzemimo, da
Aritmetika za učiteljišča (1885):	z m razdelna. § 73. 1.) Ako ima število kako mero, razdelen je z njo tudi vsak njegov mnogokratnik. Dokaz. Recimo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	mera med divizorjem in delitvenim ostankom. 2.) Ako imata skupno mero divizor in delitveni ostanek, razdelen je z njo tudi dividend
Aritmetika za učiteljišča (1885):	z njiju produktom 6. § 74. 1.) Ako imata skupno mero dividend in divizor, razdelen je z njo tudi delitveni ostanek

miro
Kmetijske in rokodelske novice (1843): med ſpanjam in bdenjam, v tem ſtanu pa potrebujejo perpravno miro (Grad) toplote ; zhe torej savoljo premaliga ſhtevila doſti toplote napraviti

▶ mera samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

v eno mero = neprestano; Pleteršnik

mero
Kuharske Bukve (1799): shverklaj. Potle poſtavi na sherjavzo v' lonzi, shverkaj v' eno męro. Kader sazhne vręti, slì v' ſklędo, potręſi s' drobno sręsanmi

▶ merhurček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

merhurčkom
- merhurčikom
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): zdravili in takšnimi brizgljami. V. Poglavje. Ikre. Ikre so červi merhurčikom podobni, ki se po celem truplu prasičev najdejo. Včasi so

▶ merica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pb. 0,4 l; [sskj]

meric

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Burgarja po odstavi teleta en dan po 25—32 estrajskih meric (firklov) mléka dajo, iz kterega vsaki dan nar manj tri
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ognji kuha in pokuhuje, da vso sirovino zgubé;iz treh meric soka ostane ena, ki se v zapertih steklencah hrani, in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	nekterih kmetih, ki v nar boljši molži, komaj do pet meric dajo! Tako deleč so prišli kmetovavci z umnostjo, pridnostjo in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	v 7 mericah, in včasi dá od 10. do 17. meric 1 funt, kakor je čas in klaja. 3. Sir. V
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zgodej spomladi, kadar navadna detelja, pa bolj gosto po 10 meric na oral, in je boljši, da se z brano v
Marjetica (1877):	in Srakar pravi: "Zdaj pa le štej in pazi koliko meric je potreba! " "Enkrat, dvakrat, trikrat, dovolj je", vsklikne Marjetica. Srakar
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	des Getreides"). O velikosti ali vsaj o vrednosti žita teh méric zvemo slučajno šele leta 1777. Takrat je pripeljal nekov Zavinšek
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	odlok od cesarja, stražnikom po 4 gld. doklade, kajti nekoliko méric bodo vendar le še dobili. Tri mesece naj magistrat opazuje
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	Takrat je pripeljal nekov Zavinšek mnogo žita v Ljubljano; namesto méric je bil pripravljen dati žitnim mércem (Getreidemessern) rajši po 1

merz
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pravi méri odvsame (poſtavim odraſheni goveji shivini 6 do 8 mérz ali maſelzov). Pa ſhkodljiva navada je, shivinam puſhati v vſih

merice

Marjetica (1877):	bi si ga še v nedeljo ne smel privoščiti ene merice! Slaba bi bila. Človek le enkrat živi, moliti tudi ne
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	more veliko nesti: polič ga je bilo zanj premalo, tri merice pa preveč. To napako pa je tudi on sam dobro
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	deset, časih dvanajst do šestnajst ter jemali od vsacega mernika "mérice" "sie bekamen die Merice", izrazil seje magistrat leta 1781. v
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	se je razglasilo žitno trgovstvo prosto in prepovedalo se jemati mérice od žita, razven od ónih, ki so ga prodajali pod
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	pač zato, ker je bil slovenski že sila star. Te mérice so bile tudi plača mestnim policajem ali mestnim stražnikom, ki
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	so hodili le okoli prodajalcev in si jemali pristujoče jim mérice, naj so že žito res merili ali ne. Da se
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	magistrat opazuje in zapisuje, koliko so v tem času nabrane mérice vredne, potem bode okrožni urad ukrenil, kar se mu bo
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	samá, saj ležita vendar ob morji. Kako velike so bile mérice v prejšnjih časih, ne vem povedati, morebiti celó njihova velikost
Grajski pisár (1889):	in ko se je pisar poslavljal, je vedel do zadnje merice žita, koliko mu bo nevesta k domu donesla. Z žarečim

merico

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	zahtevali od njega, naj jim daje rajši zopet po jedno mérico od stára. Razven žita pa so jemali mestni sluge (Gerichtsdiener
Žgánjar (1890):	imel biti pijanec. Saj smo ga tudi mi zvrnili marsikako merico, a kedar je bilo treba prijeti za delo, takrat smo
Zádruga (1890):	ali pa je sedel kam v kot in tiho pil merico vina in pokadil kako smodko. Velika miza je bila takrat
Od pluga do krone (1891):	v olomuški tvrdnjavi pri gorki peči in pil prav polagoma merico vina. Bilo je na sveti večer lanskega leta. Popolnoma sem
Naši vaščanje (1891):	lastnik Silvester ni mogel živeti, dasi je jemal nekoliko večjo mérico. Bede zató vender ni trpel nì on ní roditelji njegovi
Spletke (1894):	je tudi Stopca. »Kar sedaj-le nam ga postavi semkaj pošteno merico, kaj bi odlašal! Veš, najboljše je za nas, da še
Jarem pregrehe (1895):	Krajec, in hoče stopiti v kuhinjo, da bi dal beraču merico moke. »Le počakajte, oče! Nekaj vam moram povedati. « »No, kaj
Prve hiše (1896):	je naredil tudi novo črto. Predno pa je izpraznil drugo merico, pride ga klicat njegov sinček Tinček: »Oče, domov pojdite, Prvinov
Prve hiše (1896):	zapominjeval, koliko je že izpil, ampak kolikorkrat je naročil novo merico, vselej je naredil tudi novo črto. Predno pa je izpraznil

merizo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Shupan roko podá in rezhi: mosh beſeda. — Mati! perneſi eno merizo ſirka, in pa ſhe en verzh koritnjaka. Sazhnemo ſhteti, ſhtejemo

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 35 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 35 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —