- izprožbe
Mineralogija in geognozija (1871): utrgal veliko množico pogubne grezi spustivši na okolico. Te električne izprožbe so enake onim pri parnem kotlu, iz kojega puhteči pari
izprožba izpuhteti izpuliti izpustba izpustek izpustiti izpustivši izpuščaje izpuščati izpuščen izpuščenje izračunati izračunavati izraelov izraelski izrastek izrasti izraščen izraz izraziti izrazovati izražanje izražati izražen izražujoč izrečen izreči izreden izrediti izredno izreja izrejati izrejen izrejenec izrejenje izrek izreka izrekati izrekljiv izrekoma izrekši izrezan izrezati izrezec izrezek izribiti izriniti izrisan izročati izročen izročenec izročenje izročevati izročiti izročivši izruti izruvajoč izruvan izruvati izsekan izsekavati izsesati izslediti izsluševati izslužen izsnovan izspati izstop izstopiti izstreljen izsušen izsušiti izsuti izsvapeti izšolan iz_ta izteči iztegati iztegniti iztegnjen iztekajoč iztekati izterjevati iztirati iztis iztisniti iztlačiti iztočen iztok iztrebina iztrebiti iztrebljen iztrgati iztržiti izučen izučiti izumiti izumreti izuriti izurjen izustiti izvabljati izvajajoč izvajanje izvajati izvaliti izvaljati izvaljen izvaljenje izveč izvečjega izveden izvedenost izvedenje izvedeti izvedevši izveličati izvesti izvešiti izvir izvirajoč izvirališče izviranjek izvirati izvirek izviren izvirnik izvleček izvlečen izvleči izvod izvolitev izvoliti izvolj izvolja izvoljen izvoljenje izvor izvožnja izvreči izvreti izvrsten izvrstno izvršen izvrševati izvršitelj izvršitev izvršiti izvržen izvrženje izvzet izvzeti izza izzidati izžarevanje izžarevati izžgati izžreti
| Mineralogija in geognozija (1871): | utrgal veliko množico pogubne grezi spustivši na okolico. Te električne izprožbe so enake onim pri parnem kotlu, iz kojega puhteči pari |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | more večkrat odpreti in prezračiti, da vlažni zrak iz njega izpuhti, in da mleko ali druge reči, ki so v hramu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | v sobi, v-se potegne. S tako množino zraka pa gotovo izpuhtí tudi nekoliko maslicev vode (sobne mokrote). Res čudno je, koliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | uže veliko nahaja po svetu, vlečejo vlažnost v se, ki izpuhtí potem v dimnik; koliko vlage pri vsaki kurjavi taka peč |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | časom naj hlev odpert stoji, da nezdravi soparji iz njega izpuhtijo. |
| Pripovedke za mladino (1887): | priščipne v sredo starčevo brado, da se ne more več izpuliti. Ta pa vzame železen drog ter ž njim obdelava starca |
| Revček Andrejček (1891): | vleče! Te sramote mi ni moči prenašati. (Hoče se mu izpuliti. ) Andrejček (drži se je krčevito). Ne! Ne! Jaz te ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je Turška vlada za vse nasledke, ki znajo iz te izpustbe izvirati, odgovorna. — V Son-Tayu v Kini so neutrudljiviga katoljškiga misionarja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mora misliti, da je živinče polnokervno, in da od tod izpustek izvira. V tem primerleju se sme živinčetu 2 libri kervi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gotovo ve, da garij ni nalezlo, in vendar kak sumljiv izpustek dobi: se mora misliti, da je živinče polnokervno, in da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in ga 12 do 14 dni pustiti. Ko kako živinče izpustek dobi, kteri je garjem podoben, se mora koj od druge |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | psa pridno koplješ ali z merzlo vodo zmivaš. Kedar pa izpustik po kopanju ali vmivanju noče zginiti, raztopi 1 lot žveplovih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bokalu vode, in omivaj psa z leto vodo, dokler se izpustik popolnoma ne zgubi. VIII. Poglavje. Bradovice. Bradovice so neki izrastki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | izpustki. Ojstra kri, razgretje in prehlajenje napravijo psom razne kožne izpustke, ki se pa večdel ozdravijo, ako psa pridno koplješ ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravih naglo ločiti, ker so garje nalezljive. VII. Poglavje. Kožni izpustki. Ojstra kri, razgretje in prehlajenje napravijo psom razne kožne izpustke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imajo, ob šolkih praznikih (o vakancah) pa se iz nje izpusté, se tudi za to stran od duhovnih na deželi dočakuje |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | De bi se pa prav veselili, grejo kerznarji na vert, izpuste zajca in pse za njim, de bi si z lovom |
| Revček Andrejček (1891): | držeč). Da, da tale mi je priča! Jeklen (Anžeta opraščajoč). Izpusti ga! (Anžetu. ) Pojdi po slugo. Anže (obtiplje se po tilniku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu njegóvi Jógri ſo pèrſtopili, inu ſo ga proſsili, rekózh: Iſpuſti jo, sakaj ona sa nami vpye. 24. On pak je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | od teh mal je Pilatush iskal, koku bi on njega ispuſtil. Judje pak ſo pruti upili, inu rekli: Aku ti letega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhotore raspeli. Sdaj ſe je kralj ſkeſal, de je ljudſtvo ispuſtil. „Na nóge,“ pravi kralj, „ino hitímo sa njimi! “ Per tej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nekoliko druge baže, ktere ste v Novícah in Slovenii brali, izpustil. 4. Gospod Poženčan skoraj celò hoče, de bi za naprej |
| Gozdovnik (1898): | sklenil, če mu v roke pride, da živega ne bo izpustil. Grof naj se mu pokori za grizenje vesti, ki ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vlada je s tem, da je Košuta in njegove tovarše izpustila, prijaznost austrianske vlade popolnama zgubila, in austrianski opravnik je turškimu |
| Življenja srečen pot (1837): | pa tiga preſtraſhil, ino je hotel shéshati; alj niſo ga ispuſtili, dokler ni bil poterjen ino sa ſhkofa poſvezhen. — Tako neſkonzhno |
| Življenja srečen pot (1837): | bojo ſhe v' drugizh pred ſodnika gnali, ino po tem ispuſtili. „Joj meni! Jefrem savpije; kako bom pa ſtraſhno shuganje pred |
| Slate jabelka (1844): | ſo prezej ſposnali, de je to reſ, in ſo ga ispuſtili. In tako je ſposnal, de to, kar je miſlil, de |
| Revček Andrejček (1891): | kliče). Oče, Jeklen! Tatu sem ujel! Razbojnika držim! Matija. Ne izpustim te pa ne za žive in ne za mrtve. Za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s rozhizami objameſh, in ga ſvoje shive dni vezh ne ispuſtiſh. Kakor kókla pitike s perutami pred nevarnoſtjo, sakrivaſh ti s |
| Kemija (1869): | hidrat NaO.HO pa hidratne vode tudi v največej žari ne izpustita. Tudi s solmi se spaja voda ter se z njihovimi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | prišel na krov „morske lilije. “ Takoj je odločil, naj se izpustita maorska poglavarja, globoko obžalovaje krivično postopanje svojega prednika. Storjeno krivico |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kri primešana ali scavnica kervava, se morate konju libri kervi izpustiti, in potem dvakrat na dan sledeče zdravilo dajati: Vzemi 1 |
| Gozdovnik (1898): | Privlecita ju k ognju,« veli Tiburcio pastirjema; ne smemo ju izpustiti izpred oči. « |
| Gozdovnik (1898): | mislite. Ali pa ne uvidite, da morate tudi tega Kučila izpustiti, ako don Estevana pomilostite? « »Kar je učinil meni in moji |
| Lohengrin (1898): | na grlo ) Lohengrin Dal meni Bog je žívot tvoj sedaj: (izpustivši ga) Ti vračam ga, le žij in se kesaj! (Možje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | iz domišljije. V domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča, zveze predstav, izpuščaje in vlagaje pojedine dele teh zvez; tako sestavlja tudi predstave |
| Mineralogija in geognozija (1871): | postane električen; razteče se v močnejih kislinah in ogleno kislino izpušča šumé; če ga žgemo, premeni se v živo apno (kemije |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od besede do besede. Končni poklon se kot nebistvena reč izpušča. Pod prepis se potegne še prečnica. Pismovni prepisnik ima na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham, ino léto Goſpodove miloſti oklizujem. “ Po tem je Jesuſ bukve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in nevredniga na znanje da, ali na koncu šolskiga leta izpušen, ali pa se mu bo zlasti zavoljo večih pregreškov nanaglama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | V. Odprava izrejencov. Kakor pravica prejeme, tako stojí tudi pravica izpušenja ali odprave izrejencov le per vsakdajšnim Ljubljanskim škofu, tako de |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kvadrat prvega korenovega člena. Da dobiš torej prvi korenov člen, izračunaj kvadratni koren prvega radikandovega člena, potem pa njega kvadrat od |
| Astronomija (1869): | senco, ki jo dela ta premičnica, in so tedaj otemnjene. Izračunali so zeló natanjko trenutek, kedaj vstopa spremnica v polno senco |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | potem za Ljubljano tako hvaljeno ugodno posojilo? Tudi to so izračunali naši gospodje; dokazali so v temeljitem obširnem poročilu, da ima |
| Astronomija (1869): | da mora biti naprej od njega še ktera neznana premičnica; izračunili so še celó to, kje na nebu da mora biti |
| Astronomija (1869): | takih repatic, da so jih že tanjše opazovali, in tudi izračunili. Osem repatic je dosedaj znanih , ki pretekó svojo pot okrog |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od nekega števila 10, ostanek pomnožiš s 3, iz produkta izračunaš kvadratni koren in od tega odšteješ 17, dobiš 1. Koliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | račun. Ako dobiš slednjič ostanek, ondaj je tretji koren iracijonalen, izračunaš pa ga lahko takó natančno, kakor le hočeš. V ta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je 468. Kadar je ceno kaki stvari s pomočjo množenja izračunati, ondaj kaže dostikrat ceno jednote razložiti na desetice in krajcarje |
| Astronomija (1869): | ki nastopijo večkrat, so imenitni zato, ker se dá potem izračuniti daljava, velikost itd. solnca, Merkurija, in druzih premičnic. Merkurij bode |
| Astronomija (1869): | času vzhajajo in zahajajo. — Vzhod meseca se pa dá natanko izračuniti, in ker nam je v mnogih slučajih koristno vedeti, če |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačbo 2x + 3 = 25, katero prav lahko razrešimo. Kakó je izračunavati kvadratni koren. § 194. Iz zakona (§ 178.), po katerem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu je bilo tudi Israel imé, ſe jim je reklo Israelov narod, ino ſo bili v' dvanajſt rodóv rasdeljeni. Tíſti ſtari |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Boga hvaliti. Poln ſvetiga Duha rezhe Zaharija: „Hvaljen bodi Goſpod, Israelov Bog. De obiſhe ſvoj polk, ino déla njegovo odreſhenje. Podporo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako majhnim gréham. Pred ſmertjo poklízhe Moseſ ſhe enkrat vſe Israelove otroke pred ſe, ſe poſloví, ino jim ko umirajozh ozhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nevernikam, tudi ne v' ˛Samariſke meſta, ampak k' sgubljénim ovzam Israelove hiſhe. Povſod osnanujte pokoro, in oklizujte, de je boshje kraljeſtvo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvoje ljudſtvo, ino ſhtrafal greſhnike. 33. Boshji zhudeshi v' puſhavi. Israelovi otrozi ſo bili sdaj zhes morje, ino ſo v' puſhavi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | morjem. Kar rasgerne ſe voda. Shgozh veter je dno poſúſhil. Israelovi otrozi gredó po ſredi morja — po ſuhim ſkosi. Na deſnízi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jih dojde ob morji v' dolini. Nozh je shé bila. Israelovi otrozi ſo sdaj od vſih krajev saperti. ˛Spredej je morje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | serniza ſo to bile, v' uſtih pa kakor medéna potíza. Israelovi otrozi, to viditi, vſi oſtermé ino savpijejo: „O jej! kaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino jima rezhe: „Pojdite, in odtegníte vſi, vi dva ino Israelovi otrozi vſi! Tudi govédino ino drobnizo shenite ſeboj , ino blagoſlovíta |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | jih dojde ob morji v dolini. Noč je že bila. Izraelovi otroci so sdaj od vsih krajev zaperti. Spredej je morje |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Arona, ino jima reče: „Pojdite, ino odtegnite vsi, vidva ino Izraelovi otroci vsi! Tudi govedino ino drobnico ženite seboj, ino blagoslovita |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | morjem. Kar razgerne se voda. Žgoč veter je dno posušil. Izraelovi otroci gredo po sredi morja — po suhim skozi. Na desnici |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zernica so to bile, v ustih pa kakor medena potica. Izraelovi otroci, to viditi, vsi ostermé, ino zavpijejo: „O jej! kaj |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | svoje ljudstvo, ino štrafal grešnike. 33. Božji čudeži v puščavi. Izraelovi otroci so bili sdaj čez morje, ino so v pušavi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' bòjem premagal. Potlej je Josve deshelo rasdelil med dvanajſt Israelovih rodov. — Prav dobra je bila ta deshela. ˛Studenzi ino potóki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pravi Goſpod: Opolnozhi bo umerlo vſe pervorojeno po Egiptu. Per Israelovih otrozih pa kar peſ ne bo zherhnil. Potlej pojdem is |
| Biblia (1584): | beshite v'enu drugu. Riſnizhnu jeſt vam povém, vy nebote Israelſka Méſta opravili, dokler Syn tiga Zhloveka pride. Mlajſhi nej zhes |
| Biblia (1584): | Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Pojdite pak inu predigujte inu recite: Nebeſku krajleſtvu ſe |
| Biblia (1584): | Ieſt néſim poſlan, ſamuzh le h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Ona je pak priſhla, inu je pred nym doli |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je djal: Jeſt niſim poſlán, kakòr h' tim sgublenim ovzam Israelſke hiſhe. |
| Biblia (1584): | Krulauci sdravi poſtajali, Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo zhaſtili Israelſkiga Boga. INu Iesus je ſvoje Iogre k'ſebi poklizal, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi vidio: inu ſo zhaſtili Israelſkiga Bogá. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo deſét rodov Israelſkiga ljudſtva, ino ſo no- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſim narodam perpravil; luzh v' rasſvetljenje nevernikov, ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nebeſ. Ravno je premiſhljevala veliko svelizhanje, ktero bo po njem Israelſkimu ljudſtvu, ino je bleso v' pohlevno molitev samaknjena v' ſvoji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne ljubil? 47. Daniel v' Babilonſki ſushnoſti. Kakorſhna ſe je Israelſkimu kraljeſtvu savoljo njegovih grehov sgodila, ravno taka ſe je tudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' menoj. “ Kralj je oſtal terdovraten. Nozh ſe déla. Vſak Israelſk goſpodar mora, kakor je Bog po ſvoji ozhetovi ſkerbi ukasal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpomni Joshefa v' jézhi, ino rèzhe kralju: „V' jèzhi je Israelſk mladenezh, kteri je meni ino péku ime- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naménjeno; nebeſhko kraljeſtvo je, po njem moramo hrepeneti. 42. ˛Salomon, Israelſki kralj. ˛Salomon je bil Davidov ſin. Na ſmertni póſtelji ſo |
| Deborah (1883): | Ti stopil si na sveto goro Sinaj K izvoljenej nevesti izraelskej. (Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono kočo, Kder |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | David pride enkrat, ko je bil še celo mlad, v Izraelski stan. Precej uno stran doline so |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dvanajſt Israelſkih Rodov ſodili. Lubi otrozhizhi, jeſt ſim ſhe en majhen zhaſs |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu je govorila od njega pruti uſſem, katiri ſo na Israelsku odreſhenje zhakali. Inu kader ſo ony bli uſſe po poſtavi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njega upraſhali rekozhi: Goſpud ! boshli ti v'temu zhaſſu supet Israelsku krayleſtvu gori-poſtavuv ? On je pak nym djav : vam nagre vediti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ſhe veliko gerſhi bolésen kakor kosé. Per njem je Israelſko dekle ſlushilo. Ta rezhe eniga dne Namanovi sheni: „Oh, naj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vo kraljeſtvo poſtavili , Israelſko po iménu. Unimu pa ſo rekli kraljeſtvo Judovo ali Judovſko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Israelzi gredó v' obljubljeno deshelo. Zhaſ ſe je perblishal, de Israelſko Ijudſtvo doſéshe lépo, she sdavnej obljubljeno deshelo. Junaſhko jih Josve |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sadela. ˛Salmanaſar, Aſirſki kralj, je priſhel ſ' ſtraſhno vojſko v' Israelſko kraljeſtvo, je ushugal ˛Samarijo. njegovo véliko meſto. ino vſe Israelze |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne bo zherhnil. Potlej pojdem is Egipta ino ſe ljudſtvo Israelſko s' menoj. “ Kralj je oſtal terdovraten. Nozh ſe déla. Vſak |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se pod repom bobu ali špehu podoben izrastek napravi. Leta izrastek se mora noter do zdravega mesa izrezati, in rana se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Včasi se pod repom bobu ali špehu podoben izrastek napravi. Leta izrastek se mora noter do zdravega mesa izrezati |
| Zoologija (1875): | Rožna šiškarica (Rhodites rosae) nareja na divjih rožah (na šipku) izrastke, ki so videti, kakor bi bili poraščeni z mahom, tako |
| Zoologija (1875): | dele, ki se vsled tega spačijo in spremené v čudne izrastke, tako imenovane šiške, v katerih živé njihove ličinke. Hrastova šiškarica |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | izpustik popolnoma ne zgubi. VIII. Poglavje. Bradovice. Bradovice so neki izrastki na živalski koži, in mislil bi si, da jih izobrazivna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe 4-letne dreveſza blis tal perreshejo ; is koreniniz potlej vezh israſtkov vshene, ki ſe drugo leto s dreveſam red is semlje |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſpremenjeni. Ako ſe ſlabo, pokasheno ſeme vſeje, tudi lepa ſetev israſla ne bo. V' kakovi hudobii boſh pokopan, v' taki boſh |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tebi hudo saſjál, korenina je vender le na tvojim ſerzi israſla. 2. Druga perpomoga ſamoſvojiga ſposnanja, o zhlovek! tebi naj bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je bila košata da kaj; cvela je neizrečeno lepo in izrastla 4 čevlje visoka in še čez. Ker se da ta |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rjavo? ” Sazhne jih ogledovati, ino na! te potozhnize niſo bile israſtle, ampak Shofka jih je naredila. Snala je dobro roshize resljati |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | v' vaſhe ſerze vſjal, naj bi ſhe tak malo bilo: israſlo bi vender ſtraſhno drevó, ktéro ſe v' pekel obéſha, in |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | bo, koljkar hozhe, ſaj vender nekaj, in ſhe lepſhi bo israſlo; sakaj, kakor male káplize, ki od ſtrehe padajo, vender kamen |
| Botanika (1875): | Ako na koncu osi le en edini plodni list stoji, izraste enopredalčast pestič, ako ima os na koncu večplodnih listov, je |
| Botanika (1875): | trpi večidel le eno leto, zavolj česar le redko kdaj izraste posebno visoko, kakor pri banáni in pri kloščevini (ricinus). 4. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pešak mešancgarjev sejati, ker iz njih slabi in šibki divjaki izrastejo. Razun tega tudi svetje, da se morajo za zgodnje |
| Botanika (1875): | Ti organi se kar odločijo od svoje rastline ter se izrasto v novo rastlinico. |
| Botanika (1875): | le skorej vedne spremljevalke gnjijočih in trhljenéčih organskih snovi, ampak izrastó mnogokrat tudi na živih rastlinskih in živalskih telesih, dà, še |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zhudno lepo ſo bile narete, de bi ne mogle lepſhi israſti. „O preblaga Shofka, je isrékla Mina; reſ je taka! ˛Sama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | porno; pôrna dolina. Ta beséda je iz ravno tiste korenine izrastla kakor beséda odpreti. Rók pomeni na Sévskim tisti strah, ki |
| Botanika (1875): | je hrastov plod vselej le enopredaličast in enosemensk. V oplodje izraščeni plodovi listi se takrat, ko seme dozori, mnogokrat popolnoma ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Tedaj je r.10m–1 + p.10m–2 + ... + c.102 + b.10 + a občni izraz mštevilčnega dekadnega števila, imajočega a jednic, b desetic, ... r jednot |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je Hunce tako strašne storilo. Ni ga bilo nobenega druzega izraza na obrazih Hunskih spoznati, kakor edino zaničevanje in to so |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobiš za jedno in isto količino dva po obliki različna izraza, in ako izjednačiš, dobiš zahtevano jednačbo. Jednostavnejše naloge je môči |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | istoimenske (gleichnamig), n. pr. 5a in 6a, 3x in x. Izraze, imajoče različno glavno količino, zovemo raznoimenske (ungleichnamig), n. pr. 3a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potencah števila 10, zato velja pravilo, kakó je sestavljene algebrajske izraze na kvadrat vzmnoževati, tudi za dekadna števila. Recimo, da nam |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pr. 3a in 7b, 5x in 5y. § 14. Istoimenske izraze seštejemo, ako seštejemo njih koeficijente ter to vsoto pred skupno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5 + 4 = (60 + 20) + (5 + 4). Kakó je seštevati istoimenske izraze. § 13. Vsoto, v kateri se nahaja jedno in isto |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | občno število; n. pr. ma = a + a + a + a + ... (mkrat). Izraze, imajoče isto glavno količino, imenujemo istoimenske (gleichnamig), n. pr. 5a |
| Mineralogija in geognozija (1871): | imenujemo samo glinine kepe, ki se zovejo glinate žolči. Nekteri izrazi kakor Keuperov peščenec, leiasen peščenec itd. spadajo v skladoslovje. Grauwacke |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kalavo, luskasto, gosto, prsteno i. d. so taki mnogo rabljeni izrazi. Zmesi pa imajo marsikaj posebnega, kar je treba omeniti, predno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ulomke. ) 2.) Ako so v jednačbi sestavljeni, z oklepaji združeni izrazi, ondaj izvrši res one račune, katere oklepaji le nakazujejo. (Razreši |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prejšnjih paragrafov učé, da je produkt dveh členov katerih koli izrazov takó-le določevati: 1.) Oziraje se na znak vzemi produkt aditiven |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | strašnih risbah, kar je dajalo njihovemu že po naravi divjemu izrazu še strašnejšo podobo. V razmršene lase so si nataknili ptičjih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1000. Za s in p dobimo iz prejšnjega sorazmerja enačbi. Izrazi tudi te dve formuli z besedami, Procentne račune razrešujemo tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 500, desetice po 400, petice po 350 tisočnin čistine; izrazi čistino teh novcev z najmanjšimi ulomki. 2. Izračunaj zrno, robelj |
| Fizika (1869): | telesa, merijo se s kockovno (kubično) mero, in z njo izrazimo telesnino ali prostornino (volumen) teles. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dvoje paziti: 1.) Da jednačbe sestavimo (ansetzen), t. j. da izrazimo dane pogoje z algebrajskimi znaki. 2.) Da na ta način |
| Ferdinand (1884): | veselje in žalost, strah in upanje, sovražtvo in ljubezen, tako izraziti, da je poslušalce kar očaral. Čestokrat je sè svojim petjem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kaznovati. Tu velja, vso nevoljo, ves stud nad lažjo jasno izraziti. Lažnjivost pedagogično ozdraviti je jako težavno; to terja, da se |
| Kemija (1869): | samo tako mislimo, in da ti obrazci samo naše misli izrazujejo. V resnici atomov ne moremo videti, niti razločiti, kako so |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | i. t. d. Takšna razdelitev zlajšuje bistveno razumévanje in pismeno izraževanje števil. Naloge. Čitaj tá-le števila: 1. 2000, 7000, 5600, 2750 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ji tudi posebno ime. Vsako na to načelo opirajoče se izraževanje vseh posebnih števil imenujemo številni sistem (Zahlensystem), in število, katero |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 4, kar nam je takó razumevati, da je število, katero izražuje številka 7, večje od števila, katero izražuje številka 4. Oziraje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je število, katero izražuje številka 7, večje od števila, katero izražuje številka 4. Oziraje se na mestno vrednost številke, imenujemo, in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številke, imenujemo, in to zopet nepravo, ono številko višjo, katera izražuje jednote višjega reda ter stoji na kakem daljem mestu proti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kajti nji zadostuje le vrednost x = 3. Vsaka določilna jednačba izražuje pogoj, kateremu morajo njena neznana števila zadostovati. Vrednosti neznanke, zadostujoče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Da se je njegova lastnost — vihrenje in rovanje bore — očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra — ta obrazovali z obilimi, divje — visečimi lasmí |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsota bk + r in ta je jednaka a. Ta izrek izražujemo tudi takó-le: Vsaka skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 19. Skupina granatov. Sem spadajo prav lepo kristalinsko izraženi minerali, toda le po malem jih je najti in malo |
| Zoologija (1875): | krvnega obtoka in dihanja. Ti organi so pri nižih živalih izraženi v najenostavniših oblikah. Mešiček in nekoliko cevk zadostuje prebavljanju in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pod. 5; najde se na kobaltovem kizu; kombinacija teh dveh izraženih v ravnovagi je narisana v pod. 14, ∞ O ∞ |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in kristalinski minerali kažejo se nam zloženi iz majhenih, nepopolno izraženih kristalčkov, ki so zrnasti, ploščati ali podolgovati; po tem so |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali kar praštevila (Primzahlen); n. pr. 3, 11, 29. Število, izraženo s katero koli črko, treba za praštevilo smatrati, ako se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zadostovati. Nauk, kakó je uporabljati aritmetične zakone v razrešitev nalog, izražujoč odnošaje med znanimi in neznanimi števili z jednačbami ter iz |
| Slate jabelka (1844): | njimi isrekel, ſo bile in bodo vſelej ob pravim zhaſu isrezhene. Torej imenujem beſede ſvetnikov po vſi pravizi slate jabelka. Naſh |
| Slate jabelka (1844): | in sapiſal beſede, ki ſo bile reſ ob pravim zhaſu isrezhene, in ſo zhaſti vredne. Ali ſhe vezhi zhaſti ſo vredne |
| Slate jabelka (1844): | bile prav sareſ ob ſvojim, to je, ob pravim zhaſu isrezhene; in kadarkoli jih je in jih bo kdo s’ poboshnoſtjo |
| Slate jabelka (1844): | de beſede ob ſvojim zhaſu, (to je, ob pravim zhaſu,) isrezhene, ſo slate jabelka. Marſikter moder mosh v’ ſtarih zhaſih je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | to, da se zabrani prepir. Pravo je nastalo bodisi vsled izrečnega dogovora, bodisi vsled tega, da se je človeška družba molčé |
| Pozhétki gramatike (1811): | leurs, na meſtu imena ene ftvari, zhe to imé ni isrezheno v' ravno tiſtimu isreku, v' ktirmu jih poſtavlavh. Tedaj ne |
| Pozhétki gramatike (1811): | est beau, j' en admire les bâtimens. Kader je imé isrezheno v' ravno tiſtimu isréku, takrat ſmeſh ſtaviti sgor imenváne nameſtiména |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nebam, ino semlja naj vſako mnogo shival da! “ Komej je isrezheno, she je bilo vſe. Poſlednjizh je Bog zhloveka ſtvaril. ˛Stvarnik |
| Pozhétki gramatike (1811): | h, poſtavim: grand intérét, velika leshézhnoſt, grand homme, velik mosh, isrezi: grant ajntere, grant omm. Gn v' ſredi beſede isrezi kakor |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktiri dve beri: preſéanſe, preſuposè. D v' befedi grand, velik, isrezi terdo kakor t, kadar je pred enim glaſniham al pred |
| Pozhétki gramatike (1811): | ation, ker sa tim enozherknim slogam hodi en moshki slog. Isrèzi tedaj modération, considération, po |
| Pozhétki gramatike (1811): | i, poſtavimi: paysan, roják, moyen, pomózh, ali poſrédſtvo, joyeux, veſel: isrezi, kakor bi bilo piſano: pai — isan, moi — ien , joi — ieux |
| Pozhétki gramatike (1811): | mosh, isrezi: grant ajntere, grant omm. Gn v' ſredi beſede isrezi kakor nj, poſtavim; digne, vréden, magnanime, vélkoſerzhen, ignorance, nevédnoſt, beri |
| Pozhétki gramatike (1811): | konzi aille, kakor; funeraille, pogreb, murraile, sid, itd. Kratko pa isrezi: je bataille, ſe biem, je detaille, drobim, na drobno povedujem |
| Pozhétki gramatike (1811): | une noix, oreh: l nez, nóſ, itd. S, x, z, isrezi mozhno v' beſedah: Ajax, Perinax, ino drugih laſtnih imenih: tako |
| Pozhétki gramatike (1811): | naſhim ſtalo: mejljeur, orgejlj, famijlj, ſolelj. S med dvema gláſnikama isrezi kakor naſh maison, hiſha, poison, ſtrup; isjémaj beſedo preséance, prédſtvo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | albodash ti tu isvelko Andohtio noi bras falarja frihtou. Sedei srezi ti tu sahvalenje kader ti utvojo shisho poidash Jas tabei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | iudiea domine nekentez meos sedei usemi tvoje pegerenje ukupa noi srezi 5 barti potam jedi spat uboshiam jemeni noi ujemeni Boga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh vidov dabo Flinko napivjov dabi imov tabe streliti shitro, srezi te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Opraviti jmash per grihte takv nesi sabo to figvro inv srezi natv te pridiozhe pvèshtabe al besiede takv shitro kaker ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ka srezi BENEDIKTIO DOMINI PATRIS OMNIPOTENTIS CUM OMNIBUS CELESTIBUS ORDINIBUS SIT SEMPITERNUM |
| Ta male katechismus (1768): | te svete od Kristusa noterpostavlene beſſede zhes kruh, inu vinu isrezhe, inu taistu posvety. |
| Ta male katechismus (1768): | svete, inu od Kristusa noterpostavlene beſſede zhes Kruh, inu vinu isrezhe, inu taistu posvety. Matth. 26. Luk. 22. Kaj je Pokura |
| Pozhétki gramatike (1811): | bais, ſovrashim, tu bais, ſoovrashiſh, il bait, ſovrashi, inu ſe isrezhe s' goſtim h, je bès, tu bés, il bet. TRETJA |
| Pozhétki gramatike (1811): | malo zhutno, poſtávim: homme, zhlovek, monde, ſvét. Teſni e ſe isrezhe s' perpertmi vuſtmi, poſtavim: bonté dobrota, pitié, ſmílenje, Shirok e |
| Pozhétki gramatike (1811): | perpertmi vuſtmi, poſtavim: bonté dobrota, pitié, ſmílenje, Shirok e ſe isrezhe s' bol odpertmi vuſtmi ino s' potégnenim glaſam, poſtavim procès |
| Pozhétki gramatike (1811): | PETA STAVA. Peto pleme beſedi. GLAGOL. Glagol je beſeda, ktira isrezhe al bitje al djanje ino delanje kakſhine ſtvari: beſeda être |
| Pozhétki gramatike (1811): | trojni: e bresgáſen, e teſen, e ſhirok. Bresglaſen e ſe isrezhe gluho ino malo zhutno, poſtávim: homme, zhlovek, monde, ſvét. Teſni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſpremenila v' veſelje, de ga nobèn zhlovéſhk jesik ne isrezhe. Popoldne ſe je Jesuſ perkasal dvema uzhenzama, ki ſta is |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | v tolažbo biti”? Mina pa vsa se trese ino komej izreče: Saj veš Moric! de sim hčer očeta svojmorca”! „Jez pa |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktirga klizhejo s' imenam dvagláſnik, ampak obojiga poſebej sa ſe isrezhejo, takrat ſtavio dve piki nad i al nad e; piſhejo |
| Pozhétki gramatike (1811): | voda, saſtáloſt, stagnante, saſtal, s' ſvojim odvódenmi beſedami, v' ktirih isrezhejo gn kakor kn, to je; ſtaknaſion, itd. Piſhejo œil, oko |
| Gozdovnik (1898): | res. Še vidim njene ustnice, kako se odpirajo, da ga izrekó in zdaj ga slišim tako razločno, kakor bi sedaj pred |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | mi je, de v teh besedah svojo hvalo za to izrečem, kar Vam naložim, očitno na znanje dati. Tudi Vam, ljubi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Knobleher Tirolec! ! Omenim te pomote le spotama, ter serčne želje izrečem: naj bi se našimu častitimu rojaku njegovo važno početje srečno |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jesuſovi uzhenzi ino poſhteni ljudjé. Pa tudi ne posabimo, kaj isrezhemo, ino s' vredno zhaſtjó imenujmo Isvelizharja zeliga ſvetá. Persadevajmo ſi |
| Slate jabelka (1844): | perſerzhno krotkoſtjo. Kadar reſniza ali ſvarjenje, ki ga s’ uſtmi isrezhemo, ni s’ krotkoſtjo poſladkano, je ozhitno snamnje, de ni ſhe |
| Biblia (1584): | pravi: Ieſt hozhem odpréti moja uſta v'priglihah, inu hozhen isrezhi te ſkrivne rizhy od sazhetka Svitá. TEdaj je Iesus puſtil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Nevęſta, shaluje, ſe mojſtri, inu ſe gori óffra. Kdó móre isrezhi, kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sajzi od tozhe ubiti najdeni. Shaloſtno je viditi, de ni isrezhi, njive ſo kakor, de bi bile poshete, in vinſke terte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | starešini. J. Vém, kaj hočeš reči. Resnično je, da se izreči ne da, koliko dobrega sprimejo dežele in narodi po skerbnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je takó omagala, de že ni môgla več beséde umévno izreči; kar le z glavo je zmajevala blebetáje, in hudó glédala |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | hotli poročilo prinesti na Višegrad; ustmeno so se namenili hvalo izreči svojim rešiteljem. Ko je vitez Pavlo in Emo zagledal, razjahal |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Matere boſhje. 1. Oh ti ſhalloſt prevelika! * ti se namorezh iſrezh * zel od noben’ga zloveka; * ke se velika prevezh, * k |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | zhes vse sladka, Vezh k’ tavſhentkrat se slaishe ti, Koker iſrezh ſamor’mo mi. 13. Tu njega martra govory, Sprizha prelita |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shpenſtam daoni mena knabojo moli mena an fovsh vrtl venka srezhi o vi lubi aniovzi bodita permene inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Saboth † Agla † Tetragramathon † † Emanvel † te besiede ti jemash ko vshinje srezhi. Bveg tabe prime moi lvbi brater inv bodi krotek nedba |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu potam se mora te krishni titel anemavi guasnu venka srezhi? inu tu 3 barti saporedama? ta Jesus od nazaretha an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prad sazhiem ozhanasham te S. S. 7 besiede morash venka srezhi te 7 besiede so katere Je Kriſtus Marnuvu. Alozhash Shelma |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti srazhas jas tabe sarotim takv shitro morash ti tvde srezhi jas tabe donkam dovi: |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Abraham ino ˛Sara, Isak ino Rebèka pozhivajo! “ Ko je to isrekel, ſe poravná nasaj v' poſteljo, ino umerje. Joshef, to viditi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kterim jih boſte sadershali, ſo jim sadershani. ” Ko je to isrekel, sgine ſpred njih. Takrat Tomasha ni bilo med apoſteljni. Toraj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene dones inv vsolei te S Shegen katierega S. Jakob isrekov zhries svoiga lvbiga synka Joshafa katieri je pradan biv vegiptovshko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv vsolei te pra S. Shegen katieriga je Jesvs Kriſtvs isrekov zhries nebv inoi samlo zhries svnzei inoi lvno zhries sbiesde |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dones inv vsolei te S. Shegen katieriga je S. Johanes isrekov zhries nasha Ivbiga gospveda Jesvsa Kriſtvsa katieriga je kershzhvov vpotoze |
| Pozhétki gramatike (1811): | en ſtavik vezh isrékov. Sa te isréke, ſtavke, in ſtroke v' piſmu Iózhit in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nym tu sa greh gorinausemi. Inu kader je biv tu isrekuv ‚je v' Goſpudu saſpav. Evangelium S. Matthęvsha na 23. Poſtavi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njemu: Kaj je reſniza? Inu kader je on tu bil isrekuv, je on su- |
| Tiun - Lin (1891): | poznati Tiun-Lina — sam sem videl onikrat v noči, ko sem izrekel to ime, kako je obledel |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ano velko navarnastio Frihtati. Te so Shegen katierega ozha nabeshzhi srekov perſtvarjene ta prveviga shloveka odama tiſti pridi zhries |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je näsh lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries svojo isvolano mathar srekov, katiera je prvti nabesam shva te pridi zhries |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries te 12 Apoſtlne srekov tiſti krat kije jemov vniebo jeti tiſti pridi zhries mene |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de bi ne mogle lepſhi israſti. „O preblaga Shofka, je isrékla Mina; reſ je taka! ˛Sama dobro ſposnám, zheſar me tvoje |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Sledne besede je Mina bolj rahlo izrekla, ino v tem se od nas proti okni obernila; pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Smehljaje je rekla Sira: „V teh besedah ste pa spet izrekli in zapopadli neko glavno načelo — vodilo vere. Zató vam bom |
| Kemija (1869): | je vspeh proračunu. Zakon višekratnosti (Multipla). V 11. §. smo izrekli zakon, da se dve prvini spajate vedno v vzajemnem, nepromenljivo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | 21. decembra 1873, se je ostro prepovedalo in po okolščinah izreklo za hudodelstvo in zažugalo z večletno ječo onim, ki rabijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | to-le: „Mobilizacija Avstrijske vojske pripravljena je skozi in skozi; al izreklo se je, da v dejanje stopi ta priprava še le |
| Ferdinand (1884): | ter se jedno leto celó učil bogoslovja na vseučelišči. Njegove izvanredne zmožnosti za godbo in petje, katere je vse občudovalo, seznanile |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ravno od tajiſte mise, per kateri je on ſvoje otroke isredil. Tam na ſtrani v' koti ſedi, ſtrada vbogi dedez, ino |
| Življenja srečen pot (1837): | ſv. Makrina, ino bogabojézh ozhe ſta mladenzha v' ſtrahu boshjim isredila. Podál ſe je po tem v' vuzhene ſhole, potrebne modroſti |
| Življenja srečen pot (1837): | Modeſtam v' kerſhanſki véri lepo podvuzhila ino v' boshjim ſtrahi isredila, in ravno to je bila nar vezhi ſrezha sa nja |
| Sveti večer (1866): | svojega sprejela in kakor svoje dete izredila. Vzela sta res, kar so mati pustili, nekaj denarja namreč |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | pamet dá; — otrozi sa ſvoje ſtariſhe, de bi vaſ lepo isredili. — Molite predpoſtavleni sa ſvoje podloshne, de bi jih mogli poſhteno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je Mariza ſvoji materi védla, de ſo jo toljko ſkerbno isredili. Enkrat, kedar je bil sopet matern god, jih v' vert |
| Življenja srečen pot (1837): | ſo bili vboshni kmetizhi v' ſhpanſki desheli. Lepo ſo ga isredili po ſvojim ſtani, ſkerbno moliti vuzhili, íno pa varvati ſe |
| Življenja srečen pot (1837): | vezhi bogaſtvo je bilo de ſo ga v' ſtrahi boshjim isredili, de ſe je dobro vuzhil ino polhteno sadershal. Vſe ga |
| Življenja srečen pot (1837): | je ſv. Ignaz imenitne ſtariſhe imel. Prav poſvetno ſo ga isredili, ino kralju v' ſlushbo dali. Hvalil ſe je s' lepotoj |
| Življenja srečen pot (1837): | ſi vſakdanj kruhej ſlushili, ino ſvojiga ſina prav po kerſhanſko isredili. ˛Skerbeli ſo mu poſebno sa kerſhanſko poduzhenje, de je Boga |
| Slate jabelka (1844): | dva mlada pèſa, ki ſta bila obedva od ene rodovine, isredil, in je eniga smiram v’ hiſhi imel in mu dobre |
| Fizika (1869): | oddaljenem kraji, kjer je on postavljen. Hitrost električnega toka je izrédno velika, in če so tudi razni opazovalci našli njo različno |
| Kemija (1869): | svetlosti in netopnosti, ter se zato prištevata najplemenitišim dragim kamenom. Izredno trdi ste tudi rudnini korund in smirek, obstoječi iz brezlične |
| Gozdovnik (1898): | ko je jahal jezdec po obalih reke Gile ter z izredno skrbnimi pogledi motril tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ki gosence pokončujejo, ne loviti. Skušnje so poterdile, da se izreja sadnih dreves iz sémena veliko bolje obnaša kakor iz gojzdnih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mnogoverstni sad, — da se gleda na koristniši plémena, na način izreje: ali naj so velike drevesa ali pertljikovci, — kako naj se |
| Blagomir puščavnik (1853): | streže in priliva — in ve bi nemarne bile pri izkojenji (izreji) svojih otrok , ki so vaš nar dražji in nar ljubši |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | izrejniki ali učeniki proti svojim otrokom, varvancom, ali sebi v izrejo ali za podučevanje izročenim osebam, se kaznuje s težko ječo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | dni. Zavodba, s ktero kdo svoji skerbi ali sebi v izrejo ali podučevanje zaupano osebo zapelje, da tako nečisto delo stori |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | ne branijo povzdigovati se do više omike. Ves narod pa izrejati za kak tuj jezik, to je pedagogično neumje — nepotrebno mučenje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se podstopi podučevati moje podložnike in je deržavi za izdajavce izrejati pa učiti zasramovati svojega cesarja in bogove? Gotovo je tudi |
| Stric Tomaž (1853): | le v tej premožni hiši rojena, in tudi kakor prosta izrejena. Zatorej ni vedila celo nič, kaj je sužnost, in tudi |
| Stric Tomaž (1853): | tako zala, kot so mati bili. Tudi je bila dobro izrejena in izobražena in se je vedila prav lepó obnašati. Spervega |
| Jerica (1859): | v hribovsko kmetovanje zaburjena. Se ve da, med hribovci je izrejena. Pa jaz bi jo vendar omikal in olikal. Tri zemlje |
| Jerica (1859): | še dalj časa terdla in dokazovala, da je Jerica pošteno izrejena hči brez madeža. Zdravnik, ki je že dolgo besedo na |
| Jerica (1859): | imel, pa odgovori: »Saj nikoli nisem dvomil, ali je dobro izrejena, ali ne; hotel sem le reči, da morebiti že koga |
| Zlato pa sir (1860): | kakor bodi si ktera gorjanka. Kaj dé, če je pregosposko izrejena, saj sem jaz že tudi z gospôdo opraviti imel, in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da se tebi tako zdi” odgovorila je Fabíola „ker si izrejena po naukih, ki so mene in mojo modrijanstvo premagali; po |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | iskreni prijatlici, ker Ema je bila res ljubeznjiva in lepo izrejena deklica. |
| Zvezdana (1883): | rado se potuji sicer v tujem mestu v tujem duhu izrejena mladina! O ljubezni govori in poje, ono najlepšo iskro in |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Kaj tudi nam pomaga, de ſmo kriſtjani, v' pravi véri isrejeni, de ſe nam vſako nedeljo in sapovedan prasnik boshja beſeda |
| Življenja srečen pot (1837): | mladenzhu védeti potreba, poſebno Bogu ſlushiti in blishnimu pomagat'. — ˛Skerbno isrejeni mladenzhi ſo nar vezhi ſrezha ino vejelje ſvojga kraja, ſlabo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je potreba, de za perilo in zgornjo obleko per sprejemi izrejenca v mladenšnico njegova rodovina ali dobrotniki skerbé, de s tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stran od duhovnih na deželi dočakuje, de bodo na te izrejence ob šolskih praznikih kar je moč pazili, in jim z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kakor pravica prejeme, tako stojí tudi pravica izpušenja ali odprave izrejencov le per vsakdajšnim Ljubljanskim škofu, tako de tudi za to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potroškov plačajo, kakor se jim bo to zgovorilo. IV. Prejema izrejencov. Presoditev, ali ima mladeneč po §. III. terjane lastnosti na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in jim z dobrim svetam in perpomočki perstopili. V. Odprava izrejencov. Kakor pravica prejeme, tako stojí tudi pravica izpušenja ali odprave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolj perpravnih ne bilo, dobrota te naprave naklonila. Kér pa izrejenci mladenšnice le med šolskim letam tukaj stanovanje in živež imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le do konca tekočiga leta v mladenšnici ostati. Sicer stopijo izrejenci, kteri ostanejo per duhovskim poklici, iz mladenšnice še le po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rojeni sinovi nepremožnih staršev biti. Akoravno želimo, de bi ubogi izrejenci precej zdaj saj za izhod z enako zgornjo obleko napravljeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to stran nikomur kakor svoji vesti ni odgovora dolžán. Vsakimu izrejencu je pripušeno z dovoljenjem staršev ali oskerbnika (irofa) vsaki čas |
| Tine in Jerica (1852): | Je človek ubožen, In zdravje zapraviti vari. Kaj se pri izrejenju narpogostiši opusti, in bi se narmanj opušati smelo. Jerica je |
| Pozhétki gramatike (1811): | kako ſe beſede vkup drushio, de ſture en pomén, en isrék, en ſtavik. Vés pak je beſeda, ktira véshe en isrek |
| Pozhétki gramatike (1811): | na naſhe prav govorjenje. Poſtavim naj bo sa ſkuſhnjo ta isrèk: L'écolier diligent aime l'étude. Pridni vuzheniz Iubi vuzhenje |
| Pozhétki gramatike (1811): | isrék, en ſtavik. Vés pak je beſeda, ktira véshe en isrek s' drugim, en ſtavik s' drugim. Il pleure, et i |
| Pozhétki gramatike (1811): | J'aime mon père tendrement, mojiga ozheta perſerzhno lubim, je djavni isrek s' djavnim glagolam: lubim. Glej ga preverneniga v' terpivni isrék |
| Pozhétki gramatike (1811): | isrek s' djavnim glagolam: lubim. Glej ga preverneniga v' terpivni isrék; Mon père est tendrement aimé de moi; po sgor rezhenih |
| Pozhétki gramatike (1811): | ob enim: et, in, ino je vés, ktira véshe pervi isrek joka s' drugim ſe ſmeja. Vési. 1. Sa kasati sdrushenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in vunder nespremenjeniga ohranila. Slabi papirčik me opomni na Jezusovi izrék: „Nebo in zemlja boste prešle, moje beséde pa ne bodo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tudi vsota bk + r in ta je jednaka a. Ta izrek izražujemo tudi takó-le: Vsaka skupna mera med divizorjem in delitvenim |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bilo treba zavoljo črešenj tolikokrat pripogibovati. Spoznaj tedaj resnico modrega izreka, ki pravi: „Kdor vrednosti v majhnih rečéh ne cení, Potrudit |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdelimo ter posamičnim kvocijentom znake dividendovih členov damo. Resničnost tega izreka dokažeš, uporabljajoč večkrat zaporedoma § 55., 1. in 2. § |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rokó sajemavſhi in is peſti ſerkláje, smodreni, naſ na zhiſteji isreke naſledé. — r — z. |
| Kemija (1869): | v tem zmislu je ta beseda tudi prešla v narodove izreke in pregovore. Vsak kruh, naj si bo po obliki, delu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 35 dobimo enačba ali x = 5. § 113. Uporabljajoč prejšnje izreke, razrešuj torej jednačbe prve stopinje z jedno neznanko takó-le: 1. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je zdelo prilično, da sem uvrstil na primernih mestih zlate izreke našega prvega pedagoga A. M. Slomšeka. S tem, upam, dobila |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Spominski izreki za vsak dan mesca. 1. Z Bogam vse začni in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 43. Izreki prejšnjih paragrafov učé, da je produkt dveh členov katerih koli |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1. Občni izreki. § 72. 1.) Ako ima dvoje ali več števil kako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj x1 + x2 = 6, x1x2 = – 16. S pomočjo prejšnjih dveh izrekov je môči takój jednačbo napisati, ako sta dana nje korena |
| Pozhétki gramatike (1811): | ene ftvari, zhe to imé ni isrezheno v' ravno tiſtimu isreku, v' ktirmu jih poſtavlavh. Tedaj ne porezheſh: Paris est beau |
| Pozhétki gramatike (1811): | fprédaj, poſtavim: hozheſh premenjati djavni glagol jém v' terpivniga per isréku le chat mange la souris, mazhek jé miſha, preménjaj imenvavniga |
| Pozhétki gramatike (1811): | rasvumio, de raslagájo kaj in kakſhina je ſledna beſeda u' isreku. 1. Naj povéjo per vſaki je li zhlen, al imé |
| Pozhétki gramatike (1811): | aime. Ako Vſaki dati tako vadiſh vuzhenza po kakſhi mu isréku, imamo vupane, de ga boſh vumno ino dobro svuzhil; ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | admire les bâtimens. Kader je imé isrezheno v' ravno tiſtimu isréku, takrat ſmeſh ſtaviti sgor imenváne nameſtiména, sa to porezheſh prav |
| Pozhétki gramatike (1811): | pa kasheta dva al trie glaſniki pred m ino n. Isreka je takrat bol hohnjáva ino dalſhi, kakor: faim, lákota, pain |
| Pozhétki gramatike (1811): | kdo nehvaléshne? V pervimu lizu pa ne praſhajo tako, in isréka bi bila nevſhézhna, poſtavim: cours-je? tdzhem li? mens-je? morebit lashem |
| Pozhétki gramatike (1811): | je od operanja gláſoviga, in od kólkſhinoſti slógóv. Gláſovo opéranje. Isréka ſranzosſkiga jesika je po ſvoji naravi derézha, tedaj bi narbol |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſoglaſne. Dolgi ino kratki glaſniki. Dolgi gláſniki ſo, per ktirih isréki ſe enmalo dalje mudimo, ino ſe enmalo bol |
| Pozhétki gramatike (1811): | ampak i s' dvema pikama ï, sa snamine, de v' isreki velja sa dva i. V' franzoski abezedi je oſemnajſt ſoglàſnih |
| Pozhétki gramatike (1811): | al rezh, ktira je, al ktira dela to, kar glagol isrekúje, in ki jo glagol pod ſeboj ima. Imenvávniga najdeſh, ako |
| Pozhétki gramatike (1811): | aime? O. Je glagol. P. Sa kaj glagol? O. Ker isrekuje djanje imenv avniga podſédka. P. Kaj je glagol? O. Je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | narediti, ki je ſhe lizhnejſhi od predklada, in prav dobro isrekuje. Pokróv ima is zeliga in kembelj manjſhi, ki je s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in izgovarjata vse besede, ktere Krajnc na ic in /k izrekuje, na ac in ak, postavim: tobolac, ustavak. Ravnagora in Delnice |
| Pozhétki gramatike (1811): | beſéde, kader ſtojí pred njim i, kakor ga eni ſlovenzi isrékajo v' beſedah bolj, veſelje. Meilleur, bolſhi ah boljſhi; orgueil, napúh |
| Pozhétki gramatike (1811): | beſedah: Ajax, Perinax, ino drugih laſtnih imenih: tako tudi mozhno isrékajo s na konzu v' beſedah. Venus, Romulus, Titus, ino laſtnih |
| Pozhétki gramatike (1811): | bres oſrédka pred a, o, u ino kader ga ne isrékajo kakor ka, ko, ku, ampak ſa, ſo, ſu. Poſtavim façon |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſtanovitnoſt, vigilance, zhujézhoſt, distance, dlina, dalja, idr. S' ence (:deſlih isrékajo ance:) Prudence rasumnoſt, conscience, véſt, absence, netukajſhnoſt, clémence, dobrotnoſt, éloquence |
| Pozhétki gramatike (1811): | a tion, consider à tion, zhiſlanje, premiſhlanje, kakor nektiri napak isrékajo. Marmontel, sa ſovét praſhan, je rékel, de ta slog je |
| Pozhétki gramatike (1811): | kakor kn, to je; ſtaknaſion, itd. Piſhejo œil, oko, in isrékajo, kakor bi bilo piſano euil. Od sloshénih imén. Kadar je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pojmom; otrok začenja sklepati, izvajajoč one prvotne sôde, kateri se izrekajo na podlogi čutnega zaznavanja. 2. Sovršeno mišljenje terja, da so |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bóm odpèrl v' pèrglihah moje vuſta, inu bóm isrękal tó ſkrivnu od sazhętka tiga ſvèjtá. 36. Tèdaj je Jęsus |
| Občno vzgojeslovje (1887): | drugi; take predstave si delajo zapreke, dokler preudarjamo; naposled, kadar izrekamo sôd, pa se apercipujejo. Kadar premišljamo, takrat se vrši apercepcija |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Odgovornost za to ravnanje prepuščam vam, gospod namestnik. Nimam pravice izrekati svojo sodbo; hudo mi je pa, da moram ravnati s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poznal, kot je govoriti zamogel In ako ravno jih sam izrekovati ni mogel, jih je z perstam kazal, ko jih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pravico dali; drugič je konstitucíja lepa beseda, razumljiva in lahko izrečljiva; tretjič ni potreba, pri vsaki priložnosti novih besed kovati, kterih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | s katero koli črko, treba za praštevilo smatrati, ako se izrekoma nasprotno ne poudarja. Števila, katera so razdelna ne le z |
| Blagomir puščavnik (1853): | prestol tvoj, takrat te čem moliti na vse veke. ” — To izrekši omolkne starček. Vsi so ginjeni in na glas jokajo. Vedno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | silno velika soba (stanica) odprè; na sredi je stal umetno izrezan prestol iz slonovih kostí, na njem je sedela prekrasno oblečena |
| Astronomija (1869): | je navadno napravljen iz rumene medi. Prenašalec (pod. 4.) je izrezan polokrog, ki je na 180 stopinj razdeljen, Ko bi hoteli |
| Botanika (1875): | konec lista je ali tumpast, ali zokrogljen, odrezan (mulast), odrt, izrezan (izrobljen), narobe srčast, podoba 91. (zajčja deteljica), špičast, prišpičen, ostnato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dovolj proſtora. Okrog ſtanize je klop is leſa tega dervéſa isresana. Tudi vrata in eno okno ima ſtaniza, ſkosi ktere dobiva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhevljev velika teſarja ali zimpermana v regimentni obleki is koſitarja isresana s ſvojimi ſekerami bijeta. Eden, na deſni ſtrani bije zhetertinke |
| Robinson mlajši (1849): | blagoslavljaj! ” ino dole: „Odpustite nehvaležnemu sinovi. ” Potem je vroče poljubil izrezani imeni, inu ju s solzama zmakal. Pozde je tudi še |
| Robinson mlajši (1849): | nekoliko železnih lopat. Petek jih je sicer iz terdega lesu izrezal; pak z železno lopato se vemdar lehko vêč opravi, nego |
| Robinson mlajši (1849): | še inde gdé gdè po ostrovi ti imeni v drevesa izrezal, ino po navadi je pri teh |
| Robinson mlajši (1849): | iz lesu , podobni vezači igli, ktero je z kamenim nožem izrezal. Ino tako si je napravil mrežo, ktera je naši navadni |
| Robinson mlajši (1849): | je s kamenim nožem v strom svojih premilih staršev imeni izrezal, ino nad njima te besede: „Bog vas blagoslavljaj! ” ino dole |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tri ali štiri vrtne lonce k zidu. Vsakemu loncu so izrezali luknjo, ravno toliko, da ven in noter letati morem; tu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z modlam za mandelne, s kterim šest mandelnov na enkrat izrezati zamoreš in tako izrezane mandelne v dobrim maslu rumenkasto ocri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se kaj takega zapazi, je treba vgnjide popolnoma z nožom izrezati in rano z razbeljenim železom žgati. Po tem ravnanju se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gnoj. Luknjo, v kteri je ta žebelj tičal, je treba izrezati, da se do gnoja pride. Potem se ravna, kakor sim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Take pike so podplatne otiske. Pike se morajo do živega izrezati, in rumena sokrovica ali clo gnoj se pokaže. Tisti del |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Luknja, v kteri je tičala ojstra reč, se mora nekoliko izrezati in razširiti. Potem se v rano nektere kaplje žganja pocedijo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | izrastek napravi. Leta izrastek se mora noter do zdravega mesa izrezati, in rana se mora neke dni zaporedoma s živim apnom |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gnoj parkelj na peti razjedel, ga moraš, kolikor je poškodovanega, izrezati in v rano terpentinovega olja vliti. Potem pokri rano s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vgnjidah velike zrasti najdejo. Te je treba z razbeljenim nožom izrezati. Kdor ne ve s takim nožom se pečati, naj navadnega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | odlušen in od gnoja razjeden, ga moraš, kolikor je poškodovanega, izrezati, da se ne bode gnoj za rogom nabiral in dalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jih v kerhlje zrezali zrezali, na sapi takóle: Z nožem izrežejo od peceljna do muhe skozi in skozi po jabelku en |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pusti. Kolikor bolji so droži in kolikor večji krofi še izrežejo, toliko raji dobe vsredej lepi paščik. Pustni krofi, drugačni. |
| Kuharske Bukve (1799): | 236. Kútine sa poleti hraniti. Olupi kútine, per pezli isręshi pezhhne predále ven, na muhi naj oſtanejo zęle. Perſtavi kuhat |
| Kuharske Bukve (1799): | perſtavi ſkuhat, ne premehko, de ne raſpadejo, kader ſo kuhane, isręshi to ſrędno ven, de bodo votle. Sa taiſte namaſhiti sręshi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in dvajset lotov moke perdeni. Potem testo zvaljaj, s kozarčikam izreži in po dva in dva skupej deni, vsredej pa nekoliko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zvaljaj ga z valjarjem do debelosti eniga persta ter ga izreži z okroglim ali podolgastim modlam, pomaži tortno plošo s putram |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ravno takšnim blekicam pokri in še enkrat z malo manjšim izrezicam odreži. Kar ostane, spet skupej vzemi in tako delaj, dokler |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni in za pol persta debelo zvaljaj. Potlej ga z izrezicam, ki ima velikost otročje roke, na okrogle blekice zreži, na |
| Fizika (1869): | Kratkovid, kurzsichtig, 146. Kreis, krog. Kreisabschnitt, krajec (odrezek) kroga. Kreisausschnitt, izrezek kroga. Kreisbewegung, krožno gibanje. Kreiselrad, turbina. Kreisförmig, krogast. Kresilo pnevmatično |
| Fizika (1869): | Izpariti, ausdünsten. Izparivanje, Ausdünstung. Izprazniti (elektr. ), ausladen. Izpraznovalec, Auslader, 166. Izrezek krožni, Kreisausschnitt. Izvod, Produkt. Izžariti, izžarivati, ausstrahlen, 128. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte v' juſihi smozhi |
| Rudninoslovje (1867): | steklenice z vodo q. Ako spustimo rudnino v steklenico, rudnina izrine nekoliko vode, ktera mora izteči. Steklenica se tedaj dobro obriše |
| Rudninoslovje (1867): | od prejšnje p + q, zvemo težo vode, ktero je rudnina izrinila, to je: težo vode istega prostora, kakor ga ima rudnina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne veſh, de ſo te podobe le sa nek zhaſopiſ sriſane in napravljene, ne pa sa ogléd v kaki zeſarſki — kraljevi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſmo jih do sdaj dobili, ſo prav lizhno in umno sriſane; kar je pa per takimu delu nar gorſhi, de ſo |
| Življenja srečen pot (1837): | rad je terplenje Kriſtuſovo premiſhloval, ter mu je ſvojo terplenje isrozhal. V' ſvoji bogabojezhnoſti ſe pa ſv. Felikſ ni kiſlo dershal |
| Življenja srečen pot (1837): | ſvoje ſerze k' Ozhetu povsdignil, ino vſe ſvoje opravila njemu isrozhal. Zhe mu je kako delo teshavno bilo, ſe je ſpomnil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in prošnje za pripustljive obertnije in rokodelstva pa se bojo izročevali obertnijski gosposki tistega kraja, v kterem obertnik in rokodelec stanuje |
| Robinson mlajši (1849): | padel, ino z veliko vročnostjo svojega serdca molil! „Tebi se izročam, ljubi moj otče! celó se izročam tvojemu očinskemu ravnanju! Oberni |
| Robinson mlajši (1849): | serdca molil! „Tebi se izročam, ljubi moj otče! celó se izročam tvojemu očinskemu ravnanju! Oberni z meno, kakor se tebi rači |
| Maria Stuart (1861): | Ko pride Davison do vrat. ) Ta list — vzemite ga nazaj, izročam Ga vaši roki. Davison. (ozrè se na list, ter se |
| Maria Stuart (1861): | noter! (Častniku, ki pristopi z oroženimi ljudmi. ) Tega izdajavca Deržavnega izročam vašim rokam, Zarota strašna je prišla na dan, Jaz grem |
| Viljem Tell (1862): | našla je v svobodnej zemlji. Pravice svoje hrabrim vašim rokam Izročam; al me boste varovali, Branili kakor svojo državljanko? Kmetje. S |
| Viljem Tell (1862): | so, umremo radi, Živeti v sužnjem jarmu nečemo! (Kakor zgorej. ) Izročamo se višnjemu Bogú, Človeške sile ne bojimo se! (Kakor zgorej |
| Valenštajn (1866): | temna je oblast osodna, V pravice sega radost jej prezgodna; Izročamo jej seme, svoje dni Al sreča, al nesreča dozori. (Ko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | slehernemu razumljiva postala, naj jo le počasi in premišljeno bere. Izročamo jo tedaj tudi vam, predragi Slovenci! povsod toliko čislano „Fabiolo |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | če burja hraste vije; Po hudi uri lepše solnce sije; ’Zročuj Bogu v nadlogi vsaki se! |
| Ferdinand (1884): | grem preje iz gradu, nego sem videl bolnika, ki je izročen mojej skrbi? Tega vže nikakor ne, moram ga pogledati! « Šel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | šola gospodu Premrovu, profesorju latinskih šol, rojenimu Krajncu vedre glave izročena, in se bode ob novim létu začela. Bogoslovci tukajšne duhovšnice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zakaj ministerstvo bo dalo posebni sodníi, kteri je ta reč izročena, še 500 frankov in še več srebernih svetinj, naj jih |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | k dobrimu služi, in tako s čedo, ki mu je zročena, večno življenje doseže. |
| Biblia (1584): | Ozha, sakaj tebi je taku dopadlu. Vſe rizhy ſo meni isrozhene od mojga Ozheta: Inu nihzhe nesna Synu temuzh le Ozha |
| Genovefa (1841): | in v ſvéti ljubésni sredili, in ga kakor drago, meni isrozhêno blago pred hudim varovati, de ti ga tiſti dan zhiſtga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | takú je bilu dopadlivu pred tábo. 27. Vſe je meni isrozhenu od mojga Ozhęta: Inu obedèn ne ſposná Şynú kakòr Ozhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | navada izhaja! Ljube moje matere, kterim je izrejenje otrok posébno izročeno: vadite svoje otročiče, de bojo obé roke na enako vižo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za skrivniga dvorskiga ključarja imel, kterimu je vodstvo černih skoplencov izročeno bilo. Po imenu se mu je Hasan, po imenitni službi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nemških in slovenskih deželah narejanje in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naslanja z lícam jasnim Srebrokríli Kerubím. Vervaj mêni, on miluje Izročenca svojiga; On zvestó nad táboj čuje. On te ljubi, on |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mater: inu ſte sapóvèd boshjo k' nìzh ſturili savólo vaſhiga isrozhenja: 7. Vy hynavzi dobru je prerokuval od vaſs Isaias, rekózh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njim: Şakaj tudi vy preſtópate sapóvèd boſhjo savólo vaſhiga isrozhenja? Sakaj Bóg je rękàl. 4. Şpoſhtuj Ozhęta inu mater: inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 2. Sakaj tvoji Jógri preſtópajo tó isrozhenje tih ſtariſhih? Sakaj ony ſi ne vmyvajo ſvojh rók, kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Eno ustno izročenje Bourguignonske družine, ktera je naslednica pervih natiskavcov od almanaha, nam |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | katere njim je Bog v' oſkerbljenje isrozhil. Bogu ſe naj isrozhuje vſaki kriſtján s' vſim ſvojim délam, de bi ga ſrezhno |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | hvali Ozheta zhres vſe dobriga, njemu potoshi ſvoje teshave, njemu isrozhuje ſvoje potrebe; med angelzi ino ſvetniki v' ſvojih miſlih biti |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | iſhe, je ne najde. Poſnemaj Jesuſov isgled, ino Bogu maſhvanje isrozhi, sakaj: „Moje je maſhvanje, jes bom povernil, pravi Goſpód. “ (Hebr. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſlabo shelijo, ali po boshjim naravnanji tebi le dobro ſtorijo. „Isrozhi Goſpodu ſvoje pote, ino saneſi ſe na njega, ino on |
| Življenja srečen pot (1837): | hvalen v' vſih rezhéh! “ ſe pokrisha, in ſvojo duſho ſtvarniku isrozhi. — Ne boj ſe, o mladenzh, govoriti reſnizo, terditi pravizo, kedar |
| Življenja srečen pot (1837): | ſv. Joshef ſvoje shivlenje ſklene, ino ſvojo zhiſto duſho ˛Stvarniku isrozhí. Ponishen je shivel na semli, poviſhan ſe sdaj v' nebeſih |
| Življenja srečen pot (1837): | vſako nedelo ſi eniga sa tovarſha isvôli, njegovi priproſhni ſe isrozhi, njegove zhednoſti sapomni, in jih poſnemat' obljubi. — K' temu namenu |
| Življenja srečen pot (1837): | ſtopi, mertviga revesha s' ſvojo molitvijo obudí, ino sdraviga ljudem isrozhí. — Ne ſmémo ſromakov, k'teri ſe ſami ob shivlenje dénejo |
| Življenja srečen pot (1837): | sjutraj ino svezher ſvojiga angela varha, ter ſe njegovimu varſtvu isrozhi, rekózh: „Ljubi angel, ti varh moj, vſelej mi k' pomozhi |
| Slate jabelka (1844): | vſelej, kadar nam zhloveſhke perpomozhke odvsame, in kadar nam opravila isrozhí, ki ſo vezhi, kakor naſha mozh. « — Tako uzhi ſ. Vinzenz |
| Slate jabelka (1844): | je veſél, de ſe mu kako niſko in sanizhljivo opravilo isrozhi, miſli de je bolj pozhaſten, kakor saſlushi, in vſe radovoljno |
| Blagomir puščavnik (1853): | bila neskončnega volja, naju za malo časa razločiti, Bogu se izroči, vanj zaupaj , potem naj te zadene, kar koli hoče, vse |
| Mlinar in njegova hči (1867): | en dan živeti? Micka (spet stopi nekoliko stopinj proti Janku). Izroči gospodu svoje poti in upaj nanj — on bo — (jok jej |
| Ferdinand (1884): | trkal je vže Peter na vrata grofove spalnice, da mu izroči list, katerega je prinesel nek jezdec, kakor sta se bila |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je goſpodar veſ vdán, njega ſamiga ſi ima sa poſtréshbo. Srozhí mu vſe goſpodarſtvo. Povſod |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Goſpod! ſej véſh, de te ljubim. ” Ino Jesuſ mu srozhí ſvojo zerkev rekozh: „Paſi moje jagnjeta in ovze. ” — Drujkrat ſe |
| Stric Tomaž (1853): | obiskat, ter ga zastran Jurja nagovarjat, naj mu ga spet zroči, toda zastonj; vse prošnje, vse pogodbe nič ne zdajo, ker |
| Stric Tomaž (1853): | vveriženo nek sužnji iz sobe, ter jo ravno pridšemu kupcu zroči, ki jo je mende koj na somnji prodál. Od tega |
| Stric Tomaž (1853): | da svoje vere ne zataji in se v vsem Bogu zroči. „Ne bodi vender šemast“, ga spet nagovori Legre, „ker vidiš |
| Stric Tomaž (1853): | mati v mesto leti, gre po dete ter ga kupcu zroči, rekoč: „Varite se ga zbuditi, sicer bi začelo vekati in |
| Genovefa (1841): | in gradu s graſhinſtvam ſim sa Bógam ſvojimu hiſhniku tukaj isrózhil. On je odſléj goſpodár gradú in oſkerbnik môjih vlaſtin! In |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ti ſi móder ſtvarnik vſih rezhi ! Zhe ſ' jih nam isrózhil v potrébljenje , Naj ſe kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pridiguvov, zhe niſte sabſtojn viruvali. Sakaj jeſt ſim vam narpoprej isrozhuv , kar ſim tudi jeſt prejel: sakaj Chriſtus je po piſſinah |
| Blagomir puščavnik (1853): | bo skerbelo. Opominjajte svojega moža, ki ga bom novemu čuvaju izročil, prav po gosto, da naj se poboljša — in v kratkem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ko je vse to opravljeno bilo, je polkovnik žl. Eberhard izročil zastavo zastavniku in bataljonu s kratkimi pa možkimi besedami, na |
| Sveti večer (1866): | „Med tem je svetovavec pisanje dokončal in ga knezu izročil. Knez se je podpisal. ‚Pozdravite mi svojega dobrega rednika', mi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | služabnik mojega očeta, komur me je v varstvo in skerb izročil? ” „ Jaz sem starši brat tvojega očeta, tedaj gospodar rodbine. Edina |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ni bilo nego star hrast, pod katerim sem Marku perstan izročil in slovó od njega vzel. “ Marka pa zopet pristavi: „Pripravljen |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vpraša: „Pavel, ali imaš pričo, da si Marku perstan rés izročil? “ Pavel odgovori: „Druge priče ravno ni bilo nego star hrast |
| Ferdinand (1884): | vsaj za kako drugo nalezljivo mrzlico; da je grof njemu izročil bolnega grofiča v zdravniško oskrbovanje; da je milostiva gospóda brzo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | tega je pa še to, kar je imel, svojim otrokom izročil s pristavkom, da bi mu živež in kót dajali. Uprav |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | s kisom in žolčem napojen, Jezus, kateri si svojo dušo izročil v roke nebeškega Očeta, Jezus, s sulico na desni strani |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſtoril. Ker je bil grof per ſvojem odhodu Genofefo Golotu srozhil in ji je ta vſak dan ſtregel, je hudobni duh |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | JESUS vuzhiu, Zhe ozhmo v'Nebeſe priti, Bogim je tiste srozhiu, K'diri Lubjo to krotkost, Tistim da semlo v'lastnost |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Svoimu Bogu v'Nebo, Tiſti more dershati, Kar je Kriſtus srozhiu, Pravo viero sposnati, K'diro je on vuzhiu. 2. Naſmemu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 2. Ti si nam nar vezhi postavo, Bog sa tebe srozhiu, no dau, K'dir ma h'tebi lubesen pravo, Bo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bilu. Resnizhnu sem jeſt mojo dusho v' roke mojega Synu isrozhila, inu ne zhes dolgu je blu tude moje truplu v' |
| Divica Orleanska (1848): | kjer zavetja Iskala sva, jo je ugrabila Kraljica in britancam izročila, Otmite jo sedaj prestrašne smerti, Ki vas je vse otéla |
| Roza Jelodvorska (1855): | mi imaš od nje sporočiti. « »Ona je ni ptujim rokam, zročila, ljubi oče, — glejte jez sim Roza, vaša hči! « »Ti! « reče |
| Maria Stuart (1861): | Marija. Oporoka moja Oznani vam poslednje moje želje, Zročila sem jo v Pauletovo roko, Le prosim, da natanko spolni |
| Sveti večer (1866): | Te liste”, reče, „so mi mati še na smertni postelji izročili. Ukazali so mi je varovati in jih ne dati iz |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | osnanovavzov ſo tudi nekaj naukov sapiſali, ino nam jih ſpiſane srozhili, sa kar Boga ne moremo doſti sahvaliti. ˛Sveti Matevsh apoſtelj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | k poſhtah ſe snajo dobiti. Orazh. Obdélana ſpet sémlja je! Srozhili ſmo ji ſeme vſé, Bog! ti ji ſtoj na ſtrani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | saleg pokonzhajo ; pa nameſti, de bi otrebljenje ſadnih drevéſ ptizham srozhili in pervoſhili, vidim ſem ter tje po vertih ptizhje naſtave |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | skrivši prinesli še precej denarjev, da bi se jim truplo izročilo, in dva sužnja naj bi zunaj čakala na usmertenega brata |
| Genovefa (1841): | goſpodár gradú in oſkerbnik môjih vlaſtin! In sdaj te Najvíkſhimu isrozhím! S Bogam, miſli na-me in môli sa-me! ” Genovefa ga je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhaſsi v'vaſhe molitve perporozhym, inu vaſs vſe ſkupej Bogú isrozhym. Amen. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | rokah ſvojga Nebęſhkiga Ozhęta, kir pravi: Ozhe, v' tvoje rokę isrozhym mojo duſho. (Luk. 33.46.) V' tim zhaſsi ſe je bila |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | gotovo v večno življenje popelje! — Tebi, o Jezus! se popolnama izročim. — V Tebe verujem! V Tebe upam! Tebe ljubim in s |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | bil rojen, si bil že záme umerl. — O Jezus! Tebi izročim vse svoje serce. Le pri Tebi hočem veselje imeti, le |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ino preden sadnjizh povsame, rezhe ſhe: „Ozhe, v' tvoje roke srozhim ſvojo |
| Tine in Jerica (1852): | ravna Vse reči. Oče, vse kar kolj imam, Tebi zdaj zročim, Žalost s tem si polahkam, Miren spet živim, Zaupam v |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Tebi, Oče! se popolnama zročim. Tim bolj te hočem ljubiti, ker na zemlji nimam očeta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | pravi — sim duša rajncega leta In ključe zdaj novega tebi zročím. Zabavljal veliko čez dneve si moje Le tiho se vé |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu poſtaviu, tudi mi ſe tebi pruti zele damo, inu isrozhimo. Nezh naſmei poſihmalu biti v'naſhimu ſpominu, nezh v' naſhi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bodi, vſelei, inu per vſim v' tvojo volo podpiſhemo. inu isrozhimo. Tudi tebe nar ponishniſhi proſſimo, debi ſe na nami nikar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sakai ſe s' zeliga ſerza v' to volo Boshio na isrozhimo? vezh koker ſe bomo v' tiſto isrozhili, vezh bomo tiſto |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sapiſhemo, taku nam pride doſtikrat, kadar vam to dęte ſpęt isrozhimo, zhęs tę beſsęde: Herodesh ho yſkal letó dęte vmoriti, leta |
| Divica Orleanska (1848): | posluša te, in predi vsim Postavi ta neógibljiv pogoj, De izročiš mu Düšatela, ki Morivca ga očetoviga kliče. Karol. In če |
| Ta male katechismus (1768): | solſe spokorne se rada vsmilesh, * vse ſhalostne serza ti Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred tvojme nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zdej mogoče, opovére premagati in gaz predreti in mu gospodarstvo izročiti, se s ponižnostjo in veseljem Vaši besedi uklonem. In ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | delajo, le de vès pridelk v deržavne solaríje proti povračilu izročiti morajo. Deržavne solaríje ne prodajajo solí na drobno, temuč le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se vès pridelk tobaka v deržavne zaloge proti povračilu cene izročiti mora. Iz perja domá pridelaniga tobaka, in iz tistiga, kar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | si prizadeva gledišče kupiti, ki je naprodaj, in ga narodu izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolezni tirja posebno znanost in opaznost in se mora zdravniku izročiti. Vendar hočem ob kratkem razjasniti, kako naj se zdravljanje poskuša |
| Ferdinand (1884): | grof, »hočeš li zaradi tega pritepenca celó še svoje otroke izročiti gotovej smrti? Hočeš li gledati svoje otroke slepe, hromove in |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | mislila. Vse opravila je z nar večim zaupanjem le njemu zročiti menila, pa ga je tudi odkritoserčno za to prosila in |
| Divica Orleanska (1848): | de bi klicala. Jez urno mimo Hitel sim Bogu dušo izročivši. Remon (na sveto podobo v kapeli kazaje :) Podobe svete blagodarna |
| Lohengrin (1898): | Zrem li prekrasnega možá! Lohengrin (privedši Elzo h kralju in izročivši jo njegovi milosti slovesno stopa na sredo kroga). Zdaj čuj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Nikar, de kej lulko pobęrajózh s' njó vred pſhenize ne isrujete. 30. Puſtite obàdvoje raſti do shętve, inu ob zhaſsu tę |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | des Blitzes, Grauen und Entsetzen überall verbreitend” itd. Zavoljo svoje izrovajoče lastnosti se je tedaj Rudra tudi velel Varâha = Verkombog, der |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | saſajenje, katęru ny mój nebęſhki Ozha saſadil, bó s' kórenam isruvanu. 14. Puſtite jih: Ony ſo ſlęjpi, inu ſlęjpe vódio, en |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | dve lepi cvetlici z rokama in zavpije: »Vse cvetlice ti izrujem, ker nimam upanja. « »Ne dotikaj se nobene! veli jej smrt |
| Slate jabelka (1844): | prijeti, in s’ vſo mozhjo vezhkrat poprijeti, predinj ga je isruval. Kadar je pa do zhetertiga priſhel, ga je s’ vſo |
| Slate jabelka (1844): | dreveſze je mladenizh s’ eno roko in bres vſe teshave isruval; drugo tudi s’ eno roko, pa she nekoliko teshi; tretje |
| Roza Jelodvorska (1855): | enim hipu premagati; pred bi debeli hrast s koreninami vred izruvala. « »Pa, ljubi oče«, reče Roza, »ako bi se dal prepričati |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Prebrisana Ema je vsak dan ktero izruvala in poskušala, dati ji vsaktero podobo po svoji volji in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ozhakov prelomili. “ Kralj ſe je rastogotil, ino rezhe jesik mu isrováti, ga is koshe djati, ino mu roke ino noge odſekati |
| Štiri poslednje reči (1831): | in nam ukashe rajſhi roko ali nogo odſekati, ali oko isruvati, to je, rajſhi nar prijetniſhi rezhem ſe odpovedati, kakor v' |
| Slate jabelka (1844): | Naſha nar vezhi ſkerb bi imela ta biti, satreti in isruvati ſvoje poglavitno hudobno nagnjenje, to je, tiſto nagnjenje, tiſti greh |
| Slate jabelka (1844): | vkorenini, ga po tem nobena zhloveſhka mozh ne more vezh isruvati, ampak le vſigamogozhni Bog. »Objokovanja vredna je nevednoſt nekterih kriſtjanov |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ti bom imeni teh dveh cvetic, ki si ju htela izruvati vidila boš, kaj si hotla pokončati. « |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v srédi kamna križic izsekan. Ko staro ozidje dalje rušijo, se prikaže deskica, verh nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | murve poſadíle, — koliko dobizhka bi bilo! Na Laſhkim raji terte isſekavajo, de murve ſadé, in ni ga ſkorej prasniga kraja, de |
| Fizika (1869): | se, z zrakom napolnjena, prav natanko. Pod. 100. Potem se izsesa zrak z zračno sesaljko iz krogle in ta poslednja se |
| Zoologija (1875): | konje. Grabežnica (Asilus) pograbi leteče žuželke vsake vrste ter jih izsesa. Muha črnica (Anthrax) odlikuje se črnimi krili. Kalnica (Eristalis) živi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | žena Darinka pervo detice povila. Iz Turškega. Mesca novembra so izsledili v Carigradu naklep zoper življenje sultanovo, in sicer malo pred |
| Gozdovnik (1898): | ter skrivnost prodal don Estevanu. Po kteri poti, ne vem. Izsledili so pa, da zlatokraj tudi jaz poznam, zato so me |
| Gozdovnik (1898): | bilo časa pozneje. Zdaj je bilo pred vsem potreba, da izslušuje razpravo onih peterih mož, vršečo se med piramido in grobom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zavolj bolezni: tudi gospa je rekla, de ji je všeč. Izsluženimu soldatu Andrejčetu, ki je večkrat bolan, ste bili tudi enkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imeti ſtrohní. b) Kakó ſe isſnovana shida v ſhtrenah hrani. Isſnována in dobro poſuſhena shida v ſhtrenah ſe ali prezej prodá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | isſnujejo. Mokro shido na kupi imeti ſtrohní. b) Kakó ſe isſnovana shida v ſhtrenah hrani. Isſnována in dobro poſuſhena shida v |
| Robinson mlajši (1849): | je za pot prigotovljeno. Nehajmo tedaj, da se naša potnika izspita — naspita, ino jutre vidimo, kako bo dalje. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prišli še ob času službe ali do 30. dneva po izstopu iz službe, grejo pred politične gosposke; razpori po tem času |
| Lohengrin (1898): | borilca, In dobro zmérite za borbo krog! (Trije saški plemiči izstopijo za Lohengrina, trije brabantski za Miroslava: slovesno stopaje izmerijo bojišče |
| Robinson mlajši (1849): | umedljena, pak nad svojim osvobojenjem nezmerno razveseljena, sta na zemljo izstôpila. Nijeden jima celi den nič ni v usteh imél; ino |
| Robinson mlajši (1849): | dneh so dopluli k Kadiksu, gder so Španijelje na zemljo izstopili; Robinson je tude na zemljo izešel, da bi kupca poiskal |
| Lohengrin (1898): | boj! (Vsi se povrnejo v prejšnje postavke pri sodu. ) Kralj. Izstópite, po troje za borilca, In dobro zmérite za borbo krog |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Hitro nabije izstreljeno cev in jo potem pripravljeno nasloni ob ramo, da je |
| Stelja in gnoj (1875): | ne smela biti surova, vlažna ali mokrotna, ampak suha, dobro izsušena. Zakaj če ima več vlažnosti ali mokrotnosti stelja že sama |
| Kemija (1869): | da je stkana iz tenkih prozornih vlaken. Ako se koža izsuši, sprimejo se vlakna med sobo, in taka koža je trda |
| Stelja in gnoj (1875): | pograbiti. To je napaka enkrat zato, ker taki gnoj veter izsuši in odnese, in potlej zato, ker imaš prazno delo. Sicer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni treba po polizah potikvati, kjer vezhkrat doli padejo, ſe isſujejo, smedejo ali pa ſe jim ſhipe pobijejo. Vreteno ſe nikoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | drugim na muhe postaviti, de se osuše in nepridno močo izsvapijo. Tečaj V. Predin zmerzovati začne,' je treba sadje v klet |
| Zoologija (1875): | na dolzem motozu, konečno je pa dobil popolno svobodo. Dobro izšolan sokol se kakor strela hitro zažene na letečo ptico, posebno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | venka is jezhe noi shaliesja inu is tah shtrikou noi stah velzhah notov: Glih taku resnizhno prosim jas taba pomai: mena |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 25. KAPITL. Ena prov kraftna molitov savse sovrashnzhe ven stah 7. besedi boshjah vseta? Ta molitov se mora per shovti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | previdno , de ſe bolésin ne nalése, de voda is njih istezhe; po tém je nar bolj, zhe ſe preresani otoki s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mora prav počasi malo toplote perdajati, de preveč soka ne izteče. 3) Suho sadje se ne sme v sušivnici ohladiti, ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de se sadje ne izbuhne, in sok iz njega ne izteče. Nikdar se mu ne sme več toplote dati, kakor je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tako dolgo duši (dinstaj), dokler se sok, ki iz njega izteče, ne vsuši; potem ga daj precej na mizo. Prižgan zelen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Andreja Kačića-Miošića v Zagrebu 13. dec. 1860.**) Gospoda! to leto izteče sto let, kar je Andrija (Andrej) Kačić v Gospodu zaspal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bojišča. Z zadnjim dnevom starega leta je imela namreč ura izteči, v kteri je imel rusovski car odgovor dati: ali se |
| Rudninoslovje (1867): | spustimo rudnino v steklenico, rudnina izrine nekoliko vode, ktera mora izteči. Steklenica se tedaj dobro obriše, potem se z ostalo vodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v shlambori nizh kervi, ki ſe je na unajne dele istekla; vraniza je bila mehka, kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene |
| Štiri poslednje reči (1831): | sa grosno malo zhaſa na ſvetu, de kmalo ſe bodo isteklo ure naſhiga shivljenja, in ſmert ſe bo ſkorej perblishala, ſe |
| Štiri poslednje reči (1831): | vedno nanjo miſliti, in ſe ſpomniti, de kmalo ſe bo isteklo naſhe shivljenje. Sdaj moramo ſkerbeti sa boshje kraljeſtvo, dokler imamo |
| Rudninoslovje (1867): | i njena sedanja teža bodi Q. Da ni nekaj vode izteklo, bila bi teža steklenice z vodo i z rudnino vred |
| Rudninoslovje (1867): | z rudnino vred p + q, ali ker je nekoliko vode izteklo, našli smo, da je sedanja teža Q. Ako težo Q |
| Ferdinand (1884): | blaženost, kakoršne do sedaj ni poznal. Otroke pa, ki so stegali svoje roke proti njemu, vzel je zaporedoma v svoje naročje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vaſ vojſkoval! “ Sdaj vsdigne ſvojo roko, ino v' Goſpodovim imenu istegne palizo nad morjem. Kar rasgerne ſe voda. Shgozh veter je |
| Gozdovnik (1898): | da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj ležeta, stegneta glavi, pa gledata. |
| Biblia (1584): | Sobboti dobru ſturiti. Tedaj je on rekàl h'timu Zhloveku: Iſtegni tvojo roko. Inu on je ſtegnil ſvojo roko: Inu ona |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ob ſabbótih dobru ſturiti. 13. Tèdaj rezhe h' timu zhlovęku: Iſtęgni tvojo rokó. Inu on je jo iſtęgnil, inu ona je |
| Štiri poslednje reči (1831): | ſim vaſ, pa ſte ſe mi soperſtavili, ſvojo roko ſim istegnil in ſhe ſe niſte nanjo oserli. Vſe moje ſvete ſte |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ni bilo mu potréba veliko proſiti: Jesuſ je ſvojo roko istegnil, ſe njega doteknil ino rekel: „Jes hozhem, de bodeſh zhiſt |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | h' timu zhlovęku: Iſtęgni tvojo rokó. Inu on je jo iſtęgnil, inu ona je sdrava poſtala ravnu kakòr ta druga. 14. |
| Astronomija (1869): | elipse, vendar pa tolike ekscentričnosti, toraj tako zeló podolgaste (ali iztegnjene), da čas obhoda pri njih večini znaša čez 1000 let |
| Genovefa (1841): | ki je pri vratih obſtal in mu paſje ozhí na ſtégnjeni roki kasal. — „Nezhem jih viditi! ” je Golo ſtraſhno sarjúl, in |
| Fizika (1869): | Množina iztekajoče vode je pa razun visokosti tlaka tudi odvisna od velikosti |
| Fizika (1869): | pa v luknjo nastavijo valjaste koželjaste cevi, se poveča množina iztekajoče vode. Iz stranskih sten tekoči curek dela krivo črto, ktere |
| Fizika (1869): | skorej za tretjino, tako da se v resnici pomanjša množina iztekajoče vode. Ako se pa v luknjo nastavijo valjaste koželjaste cevi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da se voda lahko iz poti in cest v nje izteka, kar poti in ceste tudi o deževji prelužastih ne storí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dolge poti, po kteri se, če dolžnik ne plača, dolgovi sterjujejo. V tacih okoljšinah je tedaj res težavno za kmetovavca, dnarja |
| Deborah (1883): | stoletje pred vsemi druzimi in uže pred sto leti jude iztirala! Župnik (se mej tem približa). Tako razsvitljeni so bili uže |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | oni, ki se ne naročijo do 15. januarja 1856, nobenega iztisa več. Novičar iz raznih krajev. Po cesarskem sklepu od 23. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naročníno „Novic” vred pošljejo. Ker gosp. izdatelj misli le malo iztisov izveč natisniti dati, bi se utegnilo primeriti, da ne bi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ena zareza napraviti, in iz sleherne zareze se eno jajce iztisne, ktero se potem odreže. Kri, ki iz rane teče, se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | razpara mošnja popodolgostem na spodnji strani, jajca se zaporedoma iztisneta in odrežeta. Kedar je pa jagnje že 6 tednov staro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skledo z njim, v ktero se je malo moke djalo, iztisni limonoviga soka nanj, vloži potem eno lego možgan, malo sardeljiniga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih na obeh straneh lepo rumeno; kadar so skorej gotove, iztisni limonoviga soka nanje in s tim malo zavrete, in z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v sok, perli dobre mesne župe, deni preželce zopet vanjo, iztisni ene limone sok nanje, pusti jih tako zavreti in deni |
| Kuharske Bukve (1799): | lemoni ſtergaj ſamo unajno rumeno kosho doli, potęm ſok ven istlazhi tudi v' ſklędo, prezędi, de nebodo pezhke inu predebęle |
| Kuharske Bukve (1799): | v' goſto; ohladi, inu deni smersnit. XIX. Piazhe. 219. Lemonáda. Istlazhi 48 limón, dado per eni glihi en bokal ſoka, prezędi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tem mestu se zdaj oteklina prereže in gnoj iz nje iztlači. Ako pes do rane pride in jo lizati zamore, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | so se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši obred (šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve. Ti vsi živijo med sabo v pravi |
| Fizika (1869): | stoječa, dedec, Steigrohr, 95. Cev strelna, fulgurit. 202. Cev za iztok, Ausflussrohr, 95. Cev zavita po kačje, Schlangenrohr; 117. Chemie, Kemija |
| Fizika (1869): | razteg. Ausdehnung (Eigenschaft), prostornost. Ausdünstung, parénje, izparivanje. Ausflussrohr, cev za iztok, roka. Ausladen (elektr. ), izprazniti. Auslader, izpraznovalec. Auslösung, snémalo. Ausstrahlen, žariti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | dokaj let pred preseljevanjem naroda od zapada na iztok. — Naši politični in narodni nasprotniki nam hoté dokazati, da preseljevanje |
| Gozdovnik (1898): | njih, a tako, da Apači niso mogli prosto gledati na iztok. Zatorej pa brezskrbni čuvaji v diru prihajočih Komančev in vakverov |
| Zlatorog (1886): | Bele megle pádajo kot ptice Obstreljene. Rajna zora vstaja Na iztoku. Dan prihaja že. Lovec trentski dvigne se s kamena. Ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in teshkih porodih. 5. Od istrébe, in kako ſe imá istréba odpravljati, §. 6. Od nekterih prigodkov po porodu. §. 7. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | §. 4. Pomózh pri lahkih in teshkih porodih. 5. Od istrébe, in kako ſe imá istréba odpravljati, §. 6. Od nekterih |
| Kuharske Bukve (1799): | Kuhane jabelka sa ſalato. Jabelka tafelne olupi, zhes ſrędo preręshi, istrębi, v' merslo vodo deni. Vsami męſingaſto koso, ali kufręno, deni |
| Kuharske Bukve (1799): | s' tim obloshíſh. 187. Vkúhane marelze. Sręle maręlze olupi, koſtì istrębi; pretlazhi ſkusi ſítize, de bo vkuhanje lępſhi. Na eno libro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | semlje viſoko, tako ſizer, de dva popka na ſtébli oſtáneta; istrébi jim vſe mladike , ki bi bile v pervim letu pognále |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mladike, druge pa , zhe ſo jih naredile, per ſtebli glatko istrébi. Glej, de boſh is med nar lepſhih in ravnih véj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zastran vpeljanih osepenc poprej mèrli, kér se truplo pràv ne iztrebi. Vse to so prazne, neumne misli. Nekteri clo basajo, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Šuka nad rošem pečena. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, operi, osoli in tako eno uro ležati pusti. Potlej rog |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s srovim maslam in peteršiljem. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, na slani vodi z nekoliko dišečimi žbicami, mlado dišavo in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | toliko dni, da se posteljca sama od sebe iz krave iztrebi. V 3 ali 5 dneh se večdel zgodi, da maternica |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 3 ali 5 dneh se večdel zgodi, da maternica posteljco iztrebi, ki sicer nekoliko smerdi, pa je brez vse nevarnosti za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razrešitev dveh jednačeb z dvema neznankama. Iz danih jednačeb se iztrebi namreč jedna neznanka, na kar se dobi jedna neznanka in |
| Viljem Tell (1862): | sredi gozda, Trebišče jo pastirji zovejo, Ker tam so gosti iztrebili gozd. Deželo našo loči ta livada (Melhtalu. ) Od vaše, v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | obloži in šuko nanjo položi, ki ji luske ostergaš, jo iztrebiš, opereš, osoliš in s sardeljami natakneš. Zdej sardelje drobno razsekaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vsega tega ni treba, ker imamo lohak pomoček, posteljco kravam iztrebiti, ki v temle obstoji: Eno pest peteršiljevih korenin z zelenjavo |
| Biblia (1584): | Vſaku saſsajenje, kateru nej moj Nebeſki Ozha saſsadil, bo vunkaj iſtréblenu: Puſtite je, ony ſo Slépci, inu Slépce vodio: Kadar pak |
| Robinson mlajši (1849): | revšini, ino se je radoval, da ga on iž nje iztergne. Izguba korablja mu je naimer učinila, da je pal — postradnol |
| Valenštajn (1866): | je šlo za to, da Češka se Sovražniku iz rók iztrga, denes Otmem jo varuhom i prijateljem. Ilo. Lep posel! Lastnoj |
| Valenštajn (1866): | malo pri nas. Strežajka. Imámo tam pivce, brani mi čas. (Iztrga se ter odide). |
| Mlinar in njegova hči (1867): | za roko. ) Črnot. Hej, smrt, ali si me že pograbila? (iztrga se Luki iz rok. ) Nečem umreti! Nečem umreti! —(Zbeži na |
| Deborah (1883): | vodo jo vrzite! S kamenjem zasujte! Deborah (s težavo se iztrga, steče na sprednjo stran, postoji tu ter na prsih roke |
| Pripovedke za mladino (1887): | prosi, naj neha, da mu hoče pokazati velike zaklade. Mladenič iztrga sekiro iz nakla, ter tako oprosti premaganega starca, ki ga |
| Zoologija (1875): | topimi streljicami, da se perje ne okrvavi in ne pokvari. Iztrgajo mu noge in meh posušé v dimu. |
| Divica Orleanska (1848): | trume izceptati? Alj žitnica je moje rôke dlan? Delíte me! Iztergajte mi serce In kujte dnar iz njega! Kri za vas |
| Maria Stuart (1861): | sadila nado in veselje, Leži na poti mi peklenska kača, Iztergala je milega iz rok mi, Ukradla ženina! Marija Stuart Je |
| Maria Stuart (1861): | Iz serca njega sem iztergala. Ljubezen se je ohladila, jeza Unela se, iz visočine naj |
| Divica Orleanska (1848): | trume proč Orožje mečejo – Bandero pade – Izabó. Nam zmago če iztergati gotovo? |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako bi bil pa B toliko m imel kakor A, iztržil bi bil le 28 gl. Koliko m je prodal A |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednako. Ako bi bil imel A toliko m kakor B, iztržil bi bil 63 gl.; ako bi bil pa B toliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | avgusta ter jo poslal N. Finku v Brn. Prodajalnica je iztržila 80 gl. Dne 12. julija. A. Pasini v Trstu mi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sem dal 180 gl., trgovskim pomočnikom 120 gl. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 3. julija. Prodajalnici sem dal za prodajo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | grozdjiča po 24, 200 kg riža po 24. Prodajalnica je iztržila 91 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. za danes izplačilo trato po naredbi Novaka. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 17. julija. Dobil sem gori naznanjeno blago |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | olja po 82, 50 kg grozdjiča po 27. Prodajalnica je iztržila 74 gl. Dne 14. julija. Kupil sem od J. Perdana |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | rimeso na A. Vičiča sem prejel 720 gl. Prodajalnica je iztržila 112 gl. Dne 13. julija. Prodal sem B. Sirku tukaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 168 in 300 kg cukra po 43. Prodajalnica je iztržila 88 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | proti gotovemu plačilu: 350 kg riža po 23. Prodajalnica je iztržila 70 gl. Dne 15. julija. Za rimeso na B. Kočevarja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | cukra po 43, 100 kg riža po 25. Prodajalnica je iztržila 81 gl. Dne 7. julija. Kupil sem menico za 800 |
| Zlata Vas (1848): | léto več, za ktero so v dobrih letih toliko denarjev steržili. To ni bila copernija. Pa malo živine imeti in vunder |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 100 gl., izdanih pri nakupu, le 94 gl. pri prodaji iztržiti. N. pr. 1.) Trgovec kupi m sukna po 4 gl. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ako si perzadeva, da je pošten, delaven, skerbljiv in dobro izučen v opravilih svojega stanú; po tem, da, ako more, tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je zraven bil, de je v njim v veliki popolnamasti zučèn. Levi. Urno, kaj je noviga? (Prav se mu je zgodilo |
| Robinson mlajši (1849): | je to tako dobro šlo, kakor bi Robinson ino Petek izučena kmetovavca bila, ino lamice volove ali osli. Zdaj jima za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v južnih deželah našega cesarstva še zmiraj silno pomanjkuje dobro izučenih in izurjenih gojzdnarjev , in da je tedaj spet 5 novih |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | spreten kolár bi ga rad k sebi vzel, da se izučí kolarstva, pa zahteva ravno 20 goldinarjev učnine. Toliko novcev pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa domá za svoje delo ima. Ko se je France izučil in svoje leta dostál, pride očeta obiskat. Oče se prestraši |
| Zlata Vas (1848): | prebrisaniga kmetiškiga sina Janeza Vesela po imenu, si je zató izučil. Revnih staršev je bil in Ožbè mu je dal stanovanje |
| Pozhétki gramatike (1811): | mu isréku, imamo vupane, de ga boſh vumno ino dobro svuzhil; ino zhe ga ob enim vuriſh v' pravpiſmoſti, ga boſh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sgodilo. Martin ſe je ſhel vuzhit, ino kedar ſe je svúzhil, ſe na deshele podá. Sadnizh pride sdrav ino mozhen mosh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Provanse, okrog leta 1503. Lekarstva ſe je v Montpellierski šoli zučil, in srečen je bil v zdravljenji. Na svitlobo danje njegovih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 4. letih, she v 15. do 20. urah zhedno piſati isuzhila. (Novi móſt zhes Şavo) delajo na brodu pod Şhmarno goro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | verhu pod strop silijo, in zatorej me je tudi skušnja izučila, de morajo luknje skozi strôp okoli ceví terdó zamašene in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | znajo ; slovenšina pa, v kteri bi se tudi sami kaj zučili, jim je za pismene sostavke neznana. Z nemškimi čerkami revno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó ſlabo zhezhká, v 15. do 20. urah lepó piſati isuzhiti. Veliko takih, ſlabih, po njegovimu uku pa poboljſhanih piſarij vidimo |
| Fizika (1869): | se ne vé za gotovo, kdo in kdaj jih je izumil. Umetna kolesja, posebno v zvezdarske namene, nahajajo se najpoprej po |
| Zoologija (1875): | vrti, kjer se nahajajo, pospešujejo nauk. Prvi je Linné (1768) izumil znanstveni sistem živalstva, podelivši je v šest redov. Poznejše iznajdbe |
| Kemija (1869): | se nam je tedaj pojasnilo še le poslé, ko so izumeli metodo, po kterej se sostavine organskih spojin po njih množinah |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je viteški grad, kjer niso več jedli polžev. Polži, so izmrli ali repje ni izmrlo. Rastlo je po vseh gredicah, po |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | niso več jedli polžev. Polži, so izmrli ali repje ni izmrlo. Rastlo je po vseh gredicah, po vseh potih, ni se |
| Zoologija (1875): | tu in tam ga tudi vprezajo. Lehko se poduči in izuri v marsikacih mojstrijah, najlepše pa rabijo svoje zmožnosti v službi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | rabiti, da morejo posnemati izgovarjane glasove. Ker se neprestano vadi, izuri se gluhonemec toliko, da more iz odpiranja ust in iz |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | je volja, učiti se pri meni. Dobrega mojstra te bom izuril, in ker znaš mošnje tako dobro delati, učil te bom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | helenske ali gerške čerke in se je v latinšini toliko zuril, de je vsakdajne naloge (Aufgaben) z dovoljno pravilnostjo zdeloval. Tudi |
| Stric Tomaž (1853): | čas svojega življenja ti bom hvaležen! Ako sim enkrat dobro izurjen in izučen se mi ni treba več ničesar bati. “ Sestra |
| Čas je zlato (1864): | je bil dobroserčen, prijeten dečko in zale postave, – zrel in izurjen, se ve de, bolj kot nobeden, vender prijazen in pohleven |
| Čas je zlato (1864): | preudari, in ker je bil v računstvu in zemljomerstvu verlo izurjen, koj pové, kje de je zaderžek in kako tej overi |
| Zoologija (1875): | tako hitro se tudi izvrši po takem vtisu izbujeno gibanje. Izurjen igralec na glasoviru je mogel svoj kazalec v pol minute |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Tisti, pismo prinesel, v perlizovanji in hinavšini zurjen, kakor njegov gospod, je k vsimu znal dobro pomagati, tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vidil, de bi ga bili ne le kakor učeniga, zlo zurjeniga in bistroumniga hebrejskiga pismouka, ampak kakor kako vikši prikazen čislali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hebrejskiga jezika tičejo, ne samo učeniga, ampak, bi rekel, popolnama zurjeniga skazal. Po pravici se mora reči, de človek, ki ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in ni donašalo nikakoršnega dobička, razun kar so ga zadeli izurjeni lovci, ki so nevarne pota delali za obilno množino močvirnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | deželah našega cesarstva še zmiraj silno pomanjkuje dobro izučenih in izurjenih gojzdnarjev , in da je tedaj spet 5 novih, ki bojo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zarja. Černi poveljnik je izbral izmed svojih sto mož pet izurjenih strelcev, ki so bili tako vajeni, da so pušico v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dobre, koristne knjige, in pa tudi, da se učimo pri izurjenih in zvedenih učenikih. Živimo prav zmerno, vživamo skoraj sama zelišča |
| Blagomir puščavnik (1853): | bolečine ne dolgo prestane bolezni. Brez da bi kako besedo izustil potegne častiti oče Blagomir na platni umetno narisano podobo Gorjanskega |
| Roza Jelodvorska (1855): | odpustil, ti je tudi znano«. Kakor hitro je te besede izustil, se vrata odpro, in — Strašimir s svojo gospo in malim |
| Valenštajn (1866): | reci, da si le v zvestobi skušal Služabnike, na led izvabljal Šveda. Ilo. Še to prepozno je. Preveč vedó. Le glavo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | najgotoveje one predstave, katere so podloga pojmom; otrok začenja sklepati, izvajajoč one prvotne sôde, kateri se izrekajo na podlogi čutnega zaznavanja |
| Kemija (1869): | in še drugih kovinskih zmesi. Kemiki ga rabijo sosebno za izvajanje vodenčevega plina (glej §. 31). V velikej toploti je tako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pojmi, sôdi in sklepi. Podloga mišljenju je sklepanje, t.j. ono izvajanje sôdov, katero je oprto na preudarjanje; iz tacih sôdov nastanejo |
| Zoologija (1875): | na starejše, enostavniše oblike, in naposled se vse sedanje rivalstvo izvaja iz nekoliko malo prvotnih oblik. Po tem takem je tudi |
| Kemija (1869): | samo v tacih likih, ki se iz istega temeljnega lika izvajajo. O kristalnih likih se je razvil poseben nauk, kristalopis ali |
| Občno vzgojeslovje (1887): | posebnega na splošno (indukcijske sklepe). Dokler se ti prvotni sklepi izvajajo le vsled reprodukcije in s pomočjo sestavljajočega delovanja domišljije, dotle |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tudi diferenca a – bk in ta je jednaka r. Odtod izvajamo: Vsaka skupna mera med dividendom in divizorjem je tudi skupna |
| Kemija (1869): | jelov les krepko porumeni. S kisili se dadó iz anilina izvajati najkrasniše plave, vijolčaste in rdeče barve, ki so v novejšem |
| Kemija (1869): | mnoge dosedanje barve. Velika množina tacih umetnih osnov se dá izvajati iz amonijaka, ako namreč spojine alkoholskih korenik s klorom, bromom |
| Kemija (1869): | vodoma, kisleca in dušca. Na umetni način se pa dadó izvajati nepregledne vrste trojnih osnov, v kterih ni kisleca. Dobé se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in 21 dni tukaj oſtanejo; v tem zhaſu ſe navadno isvalé. Toplóta, ki je k isvalenju potrébna, pride is pare od |
| Zoologija (1875): | in lehko ter so zato večidel v zraku. Drugi se izvalé z odprtimi očmi, pokrite so z mahom in tekoj tekajo |
| Zoologija (1875): | načinu življenja razpadejo ptiči v dva glavna razdela. Prvi se izvalé slepi in goli iz jajca in stari jih morajo dolgo |
| Zoologija (1875): | jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé tujega mladiča in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 2000 jajz déne in vlaſtnik ſklade ſi lahko veliko denarjev isvali. (,Skuſhnja uzhi. ) Vſakter ve, kakó teshavno je ſenó ob deshevnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shitnizah letajo, jajzhiza v shitu saleshejo in ſe v toplóti isvalijo; satoraj neſmeſh shita viſoko, na debelim, ali na kupe naſipati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pretopla ali vrozha, ſe radi moli isvalijo, in shito poſhkodovajo. Is tega ſe vidi, de je potrébno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ležejo muhe svoje jajčika v prasičje ušesa, iz jajčikov se izvalijo červi, ki kožo v ušesih glodajo. Leti červi prasiče šegetajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ruſo glavo, ſe is jajzhkov od kebrov v semljo naleshenih svalijo, dvej leti v semlji od kuren shita, trave, slaſti od |
| Robinson mlajši (1849): | pripovedal? „Od Robinsona! “ je otec odgovoril; ino vsi so oči izvalili, — debelo pogledli Milica. Vsej pak je umerel. Dragotin. Le počai |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker ſe je savoljo ſlabe paſhe zhiſt malo mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi |
| Kemija (1869): | v droben drat (žico) raztegniti in v tenko pločo (pleh) izvaljati. Na prelomu je rogljasto in sivo, dá se pa izgladiti |
| Zoologija (1875): | oblika enostavne mehurčaste celice, iz katere se dado vsi drugi izvaljati. Enake razmere nahajamo tudi pri mikroskopični anatomiji živalskega telesa. Tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tjè téka in jé, kakor de bi bila od kókle isvaljena. V ſklado ali maſhino ſe lahko 2000 jajz déne in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v tem zhaſu ſe navadno isvalé. Toplóta, ki je k isvalenju potrébna, pride is pare od vréle vode. Zhes 21 dni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Novic” vred pošljejo. Ker gosp. izdatelj misli le malo iztisov izveč natisniti dati, bi se utegnilo primeriti, da ne bi dobili |
| Robinson mlajši (1849): | po tem dobi mnogo Evropejskega orodja, ino svojim po—trebam izvekšega zadoli — izgovi. Iz tega lehko dete pozna, kako veliko si |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jih najpred delali, imajo ti vodnjaki svoje imé. Kdor je izveden v geognoziji, bo natanko razsodil po notranji skladbi gorovja, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Mu velika! Domazhe shitne plemena poshlahtiti. Viſokouzhen in v kmetiſhtvu sveden uzhenik gosp. Rossmässler nam je v nekimu némſhkimu zhaſopiſu *) ſredſtvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali drugi obleki in ſhegi pazhiti jel. Ktéri úmen in sveden zhlovek bo tadaj v podobah vſeſkosi le tega grajal, kar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da krava zboli, hirati začne in konec vzame. Po skušnjah zvedenega štajarskega grajšaka, gosp. viteza Morica Franka, in po več druzeh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſe bodo sa perhodno napravljali in bodo koj kakor svedni moshaki sa vami lep ſtan kmeta naſtopili, v kterim je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvétvali, bo poduzhenje v kmetijſkih rezhéh, ktere ſo nar bolj svedni moshje ſadajniga zhaſa rasſodili in jih sa prave in dobre |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | živeti; še bolj bo treba znanosti in pridnosti, sicer bojo zvedeni in pridni rokodelci berž zaterli mojstra-skaza in lenúha. — Zdaj je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | samostalnost ali na polji domačega slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši nauki kmetijstva za nedeljske šole po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | doseči, se mora pri ministerstvu oglasiti; ono pošlje potem komisijo zvedenih mož, kteri preišejo polje, živino, orodje in vso drugo natanko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | knjige, in pa tudi, da se učimo pri izurjenih in zvedenih učenikih. Živimo prav zmerno, vživamo skoraj sama zelišča, vendar smo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | male Poſtojnſke fare v letu 1843 smagale, in kaj uzhena svednoſt Ljubljanſkiga svonarja goſpoda Antona ˛Samaſa samore ſtoriti. Poitojna ſizer od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmeta in rokodelza poduzhé , veſelé ali pa njegov prid in svednoſt osnanujejo , bo gotovo tudi bravze téh noviz veſelilo svéditi, kaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | določeni dan s kerstnimi bukvami k popisovanju in da bojo izvedenja dajali od rojenih in mertvih po poslednjim popisovanju. Odbornik Štrombel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | povabijo, kakor ta, da naj si župan zastran ptujcov natanjčne izvedenja pridobí, sta bila enoglasno poterjena. Župan opomni, da so pota |
| Lohengrin (1898): | Meč v nóžnico poprej ne sme, Da se resnica vsa izvé! Glasnik. Kjer kralj obesil svoj je ščit, Tam pravi sód |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gobe odpravil! “ Kedar Naman to své, ſe pélje do Eliseja, ino vsame sa-nj veliko slata ino |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſila kola lomi. Tulp. De le moja vdova nizh ne svej. Ti vejſh, de ſim s'tabo vred en ſromak. Zhe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tim meni nizh ny kaj dobru per ſerzu. Zhe Shternfeldovka svęj, tok je moja rezh per kraji , tok bo slode to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Koliko gré letniga plačila za zavarvanje ene glave odrajtati, se zvé za krajnsko deželo v Ljubljani pri gosp. Jožefu Zevniku, v |
| Robinson mlajši (1849): | mu je on zlate zerna uhranil. Nalezel ga je, ino izvedel, da je toti pravični mož v veliki revšini, ino se |
| Gozdovnik (1898): | de Arečiza sem prvikrat videl pri Pozi, ter malo prej izvedel, da je on grof Medijanski ali pa tudi vojvoda Medijanski |
| Gozdovnik (1898): | vem, kako se mu pravi. « »Jaz sem poizvedoval, pa ničesar izvedel, razen da malo šepa, in da jaha konja, ki se |
| Gozdovnik (1898): | imel nikakih sorodnikov? Morda žene? »Ravno včeraj na potu sem izvedel, da mu je žena že umrla. Pa, enega sina. « »Sina |
| Gozdovnik (1898): | ko sem ga pustil v Meglogorju, in prav zdaj sem izvedel od lovca, ki se nahaja pri vas, da bi mogel |
| Gozdovnik (1898): | so molčale v ceveh. « Bizongriva pobesi oko. Zdaj šele je izvedel, kakošne sovražnike je pustil mimo, dasiravno sta bila v njegovih |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Sręzhal ? — (na ſtran) Se neſmęjm jęsiti, ſizer ne bom nizh svędel. Matizh. (na ſtran. ) Bom le vidil, kaj bo. Baron. Pak |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tok mi je tedej narejénu, de ne bom nigdar nizh svędel! — Matizh. Vaſha Gnada ! — Godzi zhakajo — jih ſmęjm poklizat ? — Gaſhper. Koker |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bersh ko zhuti, de jim je shal. Pa de bi svédil, ali jim je reſníza, ſe ſpet va-nje oberne, ino rèzhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | do Jerusalema! “ Ko je Pilat Galilejo imenovati ſliſhal, ino je svédil, de je Jesuſ pod Heroda goſpoſko; ga je k' Herodu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſim ga v vertnih novizah is Bavarſkiga bral ; rad bi svedil , ali je réſ, kar tam piſhejo od obdelovanja zhéſhploviga ſadja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivine redi, in kakſhne ſo njegove njive in ſenosheti; boſh svedil, kakſhne pameti in kakſhniga uma je; boſh koj posnal, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pregovor: Le poglej gnojiſhe doma, boſh koj posnal mosha; boſh svedil, koliko shivine redi, in kakſhne ſo njegove njive in ſenosheti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | turna, kakor ſe nam v ti rezhi meſha. Rad bi svedil, zhe imajo tudi na Şhtajerſkim , Koroſhkim, Goriſhkim in Tershaſhkim té |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Golo ſpet ven in kuhar tudi sa njim, ko je svedil, de ga grofinja ni klizala. Prezej ſklizhe Golo ſvoje perjatle |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Ko je grof to svedil, ſe je vêdel, kakor de bi od prevelike shaloſti in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | aku bi on en Galilęjz bil. Inu kader je on svęduv, de je on pod Herodeshovo oblaſt ſhliſhal, ga je on |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | reſs bil mertuv. Inu kader je on od njega bil sveduv, je perpuſtuv, inu je ukasal, de bi ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſeli ti ſam en ptujz v'Jerusalemu , de ſhe niſi svęduv, kaj ſe je te dny noter godilu ? h'katirimu je |
| Biblia (1584): | njega, koku bi ga vmurili. Kadar je pak Iesus tu svejdil, ſe je od unod vganil, inu sa nym je ſhlu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ker je ta bogati dobrotnik vmèrl, inu bó k'malu vſe svęjdil, kar njegovo ęrbſhino, inu to perſhono am tizhe, katera je |
| Oče naš (1885): | bile poslednje ure rajncega in ložeje je dihal, ko je zvedel, da njegov stric ni imel moči ne govoriti ne pisati |
| Oče naš (1885): | izvirajoče besede so Mêljarda globoko v srce prijele. Zdaj je zvedel, da je bogastvo, ktero je nad vsako drugo, bogastvo starišev |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | njihove zapuščene hiše. Na nesrečo ni Hofer nič o tem zvedel, da je francoski višji poveljnik Baraguay d' Hilliers, dal svojo |
| Zlatorog (1886): | ne bo. « Kaj sta notri se meníla, Tega pač ni zvedel nihče. Ali živo bolj očí so Zrle lovcu, živo bolj |
| Tiun - Lin (1891): | ni bilo videti nobene džunke, nobenega jambora. No kmalu sem zvedel zadosti. Ožina se je raztezala med obrežje in z visokim |
| Genovefa (1841): | shenama in otrózi ſkasoval. Sakáj sazhudila ſta ſe ko ſta svédila, kako blagoſerzhno ju je Genovefa v ſvôjim poſlédnjim liſtu grôfu |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Meziborčan in prinesel pismo od kralja. Kaj bo, bosta že zvedila. « »Vse se mi močno zdi, da se moje prerokovanje spolnuje |
| Roza Jelodvorska (1855): | pravi s pohlevnim glasom: »Še le pred enim tednom sim zvedila, de je to borno oblečeno dekle Častimirova hči. Glej! iz |
| Tine in Jerica (1852): | naj nikomur dalje ne pove. Soseda je od Mejnikove Lenke zvedla. Ta pač narbolj ve, sej skoraj vsakidan k Jerci v |
| Najdenček (1860): | in kakor prerodile. Povedala mi je, da je s strahom zvedla, kako sim bolan in kako silno, ja za umréti bolan |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhy nisem jeſt porajtala, de be njeh ſvędela, ampak ſatu sem jeſt uſſako uro skerbella, koku be jeſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhaſtil ſavle tolkajn mnogiternu spoſnaneh rezhy, skus katire sem jeſt ſvedela, inu ſneshla, kaj njega proshna per G. Bogu ſamore. Jeſt |
| Kemija (1869): | ni za peko. Razkoline organskih spojin. Iz zadnjih paragrafov smo izvedeli, da je rastlinsko ali živalsko telo nakopičeno iz raznih tvari |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | dan, nam se čedalje bolj vtrjuje nada, da bomo slednjič izvedeli resnico in da se bo moralo marsikaj zbrisati iz povestnice |
| Gozdovnik (1898): | Tiburcija Areljana, dolžan sem mu veliko zahvalo, kakor boste skoraj izvedeli, zdaj bi pa rad vedel vašo zgodbo,« dé don Avguštin |
| Gozdovnik (1898): | bil o činu govoril, nikoli bi ne bili ne trohice izvedeli. « »Menite-li tako? « vpraša Fabij. »Vaš šepajoči konj mi vas je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | utegnil kak velik hudodeliz biti. Vadljajo ali lóſajo, de bi svédili , kdo jim je kriv te neſrezhe. Predersno je bilo to |
| Biblia (1584): | Genezaret. Inu kadar ſo Ludje na temjſtim meiſti njega bily svejdili, ſo po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mojo čerčkarijo in od dobre Polekle zvedeli, od ošabnih napisov cesarjev, ki so preganjali cerkev, pa ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | grobu revico Emerencijano v kervi ležati in mertvo! Poznej so zvedeli, da je šla ubožica pretekli večer mimo potoka, kjer so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | se nam je dr. Razlag tako izneveril. ” Ko so pa zvedeli, da je zdaj celó v zvezi z mladoslovenci, katero je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | močjo dolgo prizadeva, jo spet vtolažiti. Potem smo še le zvedli, kaki je bil dar v skledi. Nič drugiga namreč ni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bi ſe ne ràsodęlu, inu ſkrivniga, kar ſe ne bó svęjdilu. 27. Kar vam v' tàmmi govorím, pravite na ſvìtlobi: inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obveljalo. — Zavolj parižkega zbora se je sedaj to za gotovo zvedilo, da se je pervikrat snidil v sredo, zadnji dan p. |
| Robinson mlajši (1849): | imel lice k morju oberneno, ino zatoga delo ni mogel izvedeti, kako ž njegovimi drugi stoji. Zdaj so se brali — podali |
| Fizika (1869): | našim najsilnijim potrebam tako bližna, da je mikavno in koristno izvedeti, kako da ste narejeni. Te ste mlin, ki nam melje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | prav všeč, ker sem se nadjal v pogovoru ž njo izvedeti marsikaj za-me mikavnega. In nisem se varal, kajti pripovedovala mi |
| Gozdovnik (1898): | me ti Angleži od njega odločili, nimam druge želje ko izvedeti, je-li še živi ali je takrat poginol. Seveda, to hrepenenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | posnati ſvojo krajnſko desheló, ſe issnaniti s imenitnimi rojaki, ino svediti imenitne prigodke ſvojih ſprednikov. Te shelje spolniti bo poſebna ſkerb |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhlovéka ſtrahovála. Pervi prebivavzi le téh deshel, kar je mogozhe svédi ti, ſo bili Ilirzi, po kterih ſe ſhe dan danáſhni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſe vishe maluprida; on hôzhé vſe viditi, vſe ſliſhati, vſe svęjditi. On opraſhuje sa tavshent rezhy, katęre bi ne imel vęjditi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſtury? Ali ſe manka morebiti nadlóg, katere bi ti snal svęjditi, inu tim ręvnim pomagati? Ali ſe manka bolnikov, katęre bi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | de več ne vém, alj hoče kaj bolj na tenko zvedeti, naj pa sam njo pobarat gre svojo nekdajno nevésto. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | menda še sama ni vedela kedaj. To se ne sme zvedeti; ali imaš kako lepo prepasnico ali tančico, da bi jo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | a kam so prišli Antonov oče, tega ni bilo mogoče zvedeti. Anton je zvesto in pošteno svoja leta kot učenec izveršil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | právlica. Muha in krop. Enkrát je hotla ena muha Le zvedit', kaj se v kotli kuha; S to miseljo od bližnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se ozira dol' in tje. Po sil', kaj not je, zvedit' če : „Al' so morbit' ocvert' drobljanci, „Al pa prav drobno |
| Gozdovnik (1898): | krik sibolerov se vzravnajo vsi spalci, ki še le zdaj izvedó, kaj jih čaka po mnenju Komančevem. Vodja se bliža hazienderu |
| Blagomir puščavnik (1853): | ni bila dobra ura Pretekle, že vsi po celi dolinici zvedo, daje pobožni sivček Blagomir sopet v dolini, in da hoče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | dr. Razlagu. ) Prinesite drage „Novice” to „pojasnilo” svojim bralcem, da zvedó, da ste prav imele, ko ste unidan zavračale „Narodovo” laž |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | in nad zgubo našiga premoženja bi mati patolažli se, naj zvejo, kako obilno je knez me bil obdaroval. Pa nar bolj |
| Divica Orleanska (1848): | gospodarja petdeset vasí. Za sina dajo mnogo čistiga zlatá, Ko zvejo de v francozkim taboru je živ. Jovana. Omamljen trap! Zgubljen |
| Blagomir puščavnik (1853): | odšel in že davno kar nobene novice od njega ne zvem. Obljubil mi je sicer pri slovesu, da kadar bodo zvončki |
| Blagomir puščavnik (1853): | mislite si neizrečeno veselje, ako od ljubega očeta kaj gotovega zvem. Verjemite mi tisti trenutek sam, ko bote milega očeta spet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | gospod cesarski doktor”, kar sem mu slednjič prepovedal. Po njem zvem, da je res Linarju menjal štiri stotake in mu dal |
| Lohengrin (1898): | zblód me ne oprostí, Kot — če mi je umreti! — Da zvem jaz — kdo da si! Lohengrin. Elza, kam stvar češ gnati |
| Fizika (1869): | kterih medsebojne meje bomo povedali v astronomijskem oddelku. Ravno tam izvemo pa tudi, da vsled lege zemeljske osi proti njenemu potu |
| Stric Tomaž (1853): | z veseljem njegove nauke poslušal in se po njih ravnal. Zvedivši tedaj mladeneč, da je bil Tomaž ravno kar odpeljan, zasede |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſim jes pravi Meſija, ino pravizo imam, jih uzhiti, jih isvelizhati, pa tudi savolj terdovrátnoſti jih imam pogubiti obláſt od ſvojiga |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | boshji. ˛Sklenila je neisrezhena ljubésn Ozheta nebéſhkiga, sgubleno zhloveſhtvo ſpet isvelizhati, ſvojiga laſtniga ˛Sina na semljo poſlati, de bi ljudi is |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | jih ravno roka boshje ſkerbi na prav pot obrazha ino isvelizhati hozhe! III. Oj ljube duſhe! nikarte, de bi tudi mi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | na tem ſveti dvojne otroke imaſ pravizhne ino krivizhne. Jih isvelizhati jim daja ſvoje dobrote, de bi ga ljubili; jim poſhilja |
| Življenja srečen pot (1837): | k' vezhi zheſti boshji! “ Druga njegova ſkerb je bila, blishniga isvelizhati; sa to je pogoſto djal: „Ni sadoſti, de jes ſam |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | je na tihim veſelilo; pa ajdam, katere je tudi priſhel isvelizhat, je ſhe nja rojſtvo nesnano; tudi Judovſke viſoke glave vſiga |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | v' ſvoje velizhaſtvo it, pa tudi vſe ſvoje ſkos terplenje isvelizhat; alj le pozhákajte, kedar pride ſv. Duh, ki is Ozheta |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | de ſi boshji ˛Sin priſhel od Boga, naſ uzhit ino isvelizhat! " O naj bi tudi naſha véra tako shiva bila, ravno |
| Življenja srečen pot (1837): | ſv. Pavl je sheljel savershen biti sa ſvojo rodovino, njo isvelizhat. Ravno on govorí: „Kdor sa ſvoje in slaſti domazhe ne |
| Gozdovnik (1898): | tjakaj vodil, in potem bom videl, če bo čas, da izvedem svojo prvo namero. « »Je-li ta človek pri vas? « »Pri meni |
| Kemija (1869): | Kakor raznovrstni so likovi kristalizovajočih se teles, dadó se vendar izvesti iz stanovitih, temeljnih likov. Tukaj velja zakon, da ena ter |
| Trtna uš (1881): | ameriško trsovje potrebovalo mnogo, mnogo časa. Le polagoma se da izvesti. Zato mislimo, da ustrežemo našim vinogradarjem, ako še jih upozorimo |
| Gozdovnik (1898): | pa le naprej! « sili Fabij. »Stoj, otrok moj. Poprej imamo izvesti vodila previdnosti. Plav, tolikanj nam koristen, bomo reki prepustili, raztrgavši |
| Gozdovnik (1898): | kakor bi imela najboljšo pravico na to, kar sta namerjala izvesti, pa se dvigneta čez ograjo. Na pol divji konji se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vá-ſe povsela, kar bi ſe ſizer od gnoja ſkadilo in sveſhilo, ter ſe s tako ſteljo veliko vezh in boljiga gnoja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadilu podorati, bi ſe ga tako nar menj sgubilo in sveſhilo; ker pak tega vſelej ſtoriti ne morete, ker le ob |
| Astronomija (1869): | svetloba in pa oživljajoča toplota, ki ju solnce izpušča, svoj izvir. Misel, da je solnce silno veliko, goreče telo, v takem |
| Astronomija (1869): | velikosti pokazati. Ali temu nasproti se kaže, da je solnce izvir nepremenljive obilnosti toplote in svitlobe. Največ preiskovalcev je té misli |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ondaj je tedaj enačbe. N. pr. Iz x2 – 6x = 16 izvira x1 = 8 in x2 – 2; tedaj x1 + x2 = 6, x1x2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ako najdeſh, de je to mogozhe, odverni nar pred vſe isvire , kteri ſe v bajer zedijo, potem od bajerja graben do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perhodnimu obdelovanju na pot biti, ali de ſo le majhni isviri odtozhiti, je koriſtno grabne sakriti. Per kopanju grabnov je to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | seboj doli vleče, vi pa greste svoje žene gori k izviru iskat? ” „Bog bodi milostljiv meni in moji ženi! Naj vam |
| Oče naš (1885): | bogastvo je najini otrok! “ Te proste, jasne, iz maternega srca izvirajoče besede so Mêljarda globoko v srce prijele. Zdaj je zvedel |
| Fizika (1869): | delu ravno tako visoko, kakor v širjem. Ako se studenec, izvirajoč na višavi, napelje po cevih v ravnino, narejajo cevi z |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 3. Hybrida Riparia X Rupestris (Jaeger), izvirajoč iz Amerike in pridelana 1889 v Bordeauxu, za malo barvana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koliko, in kam ſvet viſi; odkod samok isvira? ali bi isviraliſhe po grabnih odteklo ali ne? Ko ſe samok na vezh |
| Robinson mlajši (1849): | to ni tako lehka reč! ino mimo toga sta od izviranjeka dar k prekopu morala skoro tude tako globoki žleb — strugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tadaj naj pregleda: koliko, in kam ſvet viſi; odkod samok isvira? ali bi isviraliſhe po grabnih odteklo ali ne? Ko ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ravna, odvrazhuj ga ravno tako: 1. Ako samok od hriba isvira, in de pod hribam na plan predére, polovi vire v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tù se je začel red sv. Frančiška in od tod izvíra navadno praznovanje po cerkvah Frančiškanarskiga reda 2. dan Velikiga serpana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pravi, de ne samo bolečine in gnjiloba zob od tega izvíra, temuč tudi veliko druzih bolezin, kterih vzroke smo dozdej kje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | konstitucíja ostali. Zakaj — pervič so to besedo, ki iz latinskiga izvira, Nemci, Francozi, Lahi in drugi narodi že davno v svoj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kraje nismo dobili iz Laškega, ampak iz Nemškega, in odtod izvira pri nas njeno ime „nemška detelja”. Na Notrajnskem smo pervikrat |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Nekteri jemljejo žimnato kitico namesto suknenega traka, in odtod izvira nemško ime: Žimnati trak. Ranjeno mesto se gnoji krog sukna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ljubljanico, ali pa se zgublja v mahu; mnogo studencov še izvira ob kraji mahú, ali po sredi izhaja Iz jezerčnih oken |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ima sicer svoj pravi začetek daleč na Notranjskem; Pivka, ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico vred hahlá v Postojnsko jamo, in |
| Zoologija (1875): | pa iz hrbtenjače f, iz malih možganov e pa ne izvira nijeden živec. Kakor mišice so tudi živci na pare. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tem pa ravno kaže blogohotnost za svojega bližnjega. Iz blagohotnosti izvira ljubezen do bližnjega; ta blagohotnost podeljuje človeku visoko nravstveno vrednost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſtavil, de bi semljo obdeloval. Od pridniga umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Dolžne hvale v njih zbudile, De z njih pesem sladka zvira, Ki Njegove slavne dela Celim svetu” bode pela. Ker ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zbira: De ne vlada zgoda slepa, De od Večniga vse zvira, Čigar moč ves svet prestira, In dobrota vse obklepa; Sveta |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' tim ſdajnim deleshjam nektire glágolſke perloge (: tako imenvane, ker isvirajo is glagolov :) Tako rezhemo un |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bogaſtva leshí, ki nikomur koriſtno ni. Obzhinſke ali ſoſeſkne semljiſha isvirajo od ſilno ſtarih zhaſov, ko je na ſvetu ſhe veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bolezni, ki iz take merzle piče in pijače izvirajo, so grizenje, kolika, driska, napenjanje, prisad na čevih, dostikrat pa |
| Zlata Vas (1850): | poboljšanju njih revniga stanú pokazali, iz kteriga večidel vse druge izvirajo. — Oj častitljivi gospod fajmošter! neizrečeno veliko bi zamogli Oni pomagati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | storijo gospodarji (kmetovavci *), da odvernejo, kar je moč, nadloge, ki izvirajo iz dragine? Dva pripomočka sta gotova odvračati pomanjkanje: varčnost (šparovnost |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vsakih osem dni ponavlja, dokler oteklina ne zgine. Otekline, ktere izvirajo iz silovitega poškodovanja, je treba vsaki dan trikrat z žganjem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in fabrikanti in njih pomočniki, učenci in drugimi delavci, ako izvirajo iz službne razmere ali mezdne pogodbe (lona) in so na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kažejo, da je koristno in potrebno gojzde trebiti? Kteri dobički izvirajo iz tega, ako se pametno trebijo gojzdi, in kdaj naj |
| Zoologija (1875): | Ostali štirje živci, ki izvirajo iz podaljšanega mozga, razprostirajo se ne toliko v glavi, kolikor |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na sledeče: 1. Prvine naših misli so predstave; te pa izvirajo bodisi neposrednje, bodisi posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in o ljubezni do svojega sovražnika. Iz ljubezni do bližnjega izvirajo krščanske kreposti: dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te kreposti |
| Robinson mlajši (1849): | mali izvirek popeljá, ko je nedaleko proč od njegovega prebitka izviral, ino sicer tako; da bi pol tega potoka posredi dvorca |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | V hladnej senci pod košatim hrastom vgleda studenec, ki je izviral izpod pečine. Voda je bila čista kakor ribje okó in |
| Oče naš (1885): | mir, ki je mej njima kraljeval, in ta mir je izviral iz prave srčne ljubezni, iz pravega krepkega zaupanja v Boga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | išče toliko časa, da je tje dospel, kjer je voda izvirala. In tù se mu scurkoma solze čez lica vderejo. Ljudjé |
| Občno vzgojeslovje (1887): | položiti vzgoja. Vstrajna pridnost in nravstvena srčnost ste kreposti, ki izvirate iz teh vzgojnih vplivov in ki naznanjate bodočo moč volje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Turška vlada za vse nasledke, ki znajo iz te izpustbe izvirati, odgovorna. — V Son-Tayu v Kini so neutrudljiviga katoljškiga misionarja Auguština |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | prijétna, nam pa isvelizhavna ino vſliſhana bo. — Prave molitve shiv isvirk je zhloveſhko ſerze: le molitev, ki v' ſerzu isvira, tezhe |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | naſhe miſli ino shelje niſo s' boshjo voljó ſklenjene) je isvirk naſhe nar vezhi neſrezhe. Ne kar zhloveſhko ſerze sheli, ampak |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſvoji modroſti in miloſti vlada (visha). Bog je sazhetik in isvirk vsiga dobriga, per njemu ſe mora veſ shegen proſiti. Po |
| Slate jabelka (1844): | le na boshje dopadenje gledajo, in le bohje dopadenje je isvirk, méra in plazhilo vſih njih del in opravil in vſih |
| Slate jabelka (1844): | oſtudna kazha, zhe jo pa pogledaſh v’ Mojseſovih rokah, je isvirk velikih zhudeshev. — Ravno tako je s’ teshavami in sopernoſtmi. Zhe |
| Robinson mlajši (1849): | imenújejo. — Tedaj dalje. V eti prekopje sklenol, da mali izvirek popeljá, ko je nedaleko proč od njegovega prebitka izviral, ino |
| Fizika (1869): | dotika tudi kemijski razkroj, ki bitno sodeluje pri vzbujanji elektrike. Izvirek galvanske elektrike. Volta je mislil, da se elektrika napravlja ali |
| Botanika (1875): | povedanega sledi neovrgljivo, da prst nikakor ne more biti prvotni izvirek ogljenčeve kisline, ki rastline redi. Temveč je otmosféra (vzduh) tisto |
| Fizika (1869): | posebno razperéle lesovine, se večkrat živo svetijo. Izmed vseh teh izvirkov svetlobe je za naša opazovanja svetloba solnčna najbolj imenitna. Zraven |
| Fizika (1869): | je odvisna od velikosti zažigalnega zrcala in od temperature toplotnih izvirkov. Napravili so zažigalna zrcala, s kterih pomočjo so s toploto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | žandarmerija itd.). Dobro uredjena žandarmerija je svojemu poklicu primerno ter izvirna prekoračila okraj križem, je potepuhe zgrabila in vsako zapazovano nepostavnost |
| Stelja in gnoj (1875): | rekel. (op. Pisatelj govori boje o Tirolskem, ker je bila izvirna nemška knjižica natisnjena v Innsbruku. ) Ni tedaj snaga zastavljena na |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Kraljica spoznavovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica brez madeža izvirniga greha spočeta, za nas Boga prosi! Jagnje Božje, ki gréhe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pesmih pogostoma nahaja, samo malo pokvarjeno v Lelemene. Narod je izvirni pomen pozabil, in torej si besedo prikrožil, kakor mu je |
| Trtna uš (1881): | za-to javno izrečena najboljša zahvala. Knjižica pa bodi v nemškem izvirniku in slovenskem prevodu, kojega je priskrbel neimenovan spodnje-štajerski vinogradar, vsem |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Dunaji. Deveti ali slovenski del. Preložen v slovenščino po nemškem izvirniku, ki je potrjen od visoko-častitega Dunajskega knezo-nadškofijstva. NA DUNAJI. Založil |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | z elektriko in kako pomagati v takšnih nesrečah. (Po nemškem izvirniku. ) Cena 12 vinarjev. Na Dunaju. V cesarski kraljevi zalogi šolskih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne uide, in de nič ne zgubí. Večkrat naredí kak zlečik; to je neko ločenje iz debeliga: takó ima zlečik in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za priliko, de kislôba zeleniga grozdja, ki jo tudi kot zlečik jabelčno kislobo imenujejo, se po sozrejanji grozdja v cuker spremení |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kak zlečik; to je neko ločenje iz debeliga: takó ima zlečik in ostanik: taki zlečki so lój, maslo, vinocvet, cuker, vse |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pomoči bolne mesta z mokom obstoječim iz 4 lotov svinčenega izlečka in iz 8 lotov vode. XVII. Poglavje. Nadkopitni nastop. Kedar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bili, ki so v starih, starih časih iz mnogih želiš izlečke v zdravila bolnikov napravljali, ali iz mnogih rastljin, korenik, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | apotekarji se pečajo z drugo vejo , po kteri napravljajo mnogotere izlečke, ali pa tudi združike v zdravila ljudí. Veliko, veliko obertnistev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se je kdo vderl, in je bil le s težavo izlečen, ali je celó poginil na nevarnim in goljufnim svetu. Kadar |
| Revček Andrejček (1891): | bahaje se). Ker kozel ni bil zadosti, oropal sem cerkev. (Izvleče molitveno knjižico. ) Da, da, ta le molitvenik sem ukral! Jeklen |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | piſmu je letó ? Matizh. (iſhe v' arshati , ene papirzhe vùn slęzhe, inu jih sgleduje. ) Zha- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pol mertviga nazaj potegniti, mertva trupla pa z železnimi mački izvleči. Vsa ta nesreča bi se ne bila pripetila, naj bi |
| Gozdovnik (1898): | ga pregledati niso mogli. Z velikim naporom je bil Kanadčan izvlekel dolgo mlado deblo iz zveriženega lesovja, veje od njega odstranil |
| Sacrum promptuarium (1695): | tvoio nogo, ter bom jeſt tebi ta terrn s' noge sleku inu hitru tebe osdravil, sakaj ſe dobru na lete rezhy |
| Kemija (1869): | 418. Itrijum, Yttrium, 345. Izdelek kem., chem. Praparat. Izgórina, Verbrennungsprodukt. Izvod, Produkt chem. Jajce, 495. Jalappenharz, jalapova smola, 489. Jantar, Bernstein |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | v svojo upravo. Iz Zagreba. — Nj. veličanstvo je potrdilo novo izvolitev preč. kanonika dr. Račkega za predsednika jugoslovanske akademije. Špansko. — 30. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | mesto predsednika. — V ta namen podpiral je po odpovedi Mak-Mahona izvolitev Grevy-a za predsednika republike; dal pa je sebe na njegovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | Napoleon polastil cesarske oblasti na Francoskem. To mu je prineslo izvolitev za poslanca v zbornico leta 1869., in v tej postal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ali pràv za pràv poveršek od 300 gold. Do stanovitne izvolitve učitelja po konkurzu je slovenska šola gospodu Premrovu, profesorju latinskih |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | bralo? Tisti gospodje, ki hoté, da bi se bralo, naj izvolijo vstati. (To se zgodi). Manjšina je. Prosim torej, da bi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ˛Sin, bo s' ſvojim Ozhétam v' zhlovéſhkim ſerzi ſvoje prebivaliſhe isvoljil, ino tako bo nebeſhki mir ino veſelja zhloveſhko ſerze vshivalo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | rasveſelí. Sa to ſi jo je David sa ſvojo tovarſhizo isvoljíl, ino jo zel zhaſ shivlenja radpremiſhloval. — Zherna semlja, dobra mati |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Zaharijov ino Elisabetin ſin, kateriga je Bog sa Meſijoviga napovedvavza isvoljil, ſe je ſkos ſvoje ojſtru shivlenje od mladoſti sa osnanvavza |
| Življenja srečen pot (1837): | povrazhnika. Bog je mládiga vojſhaka sa duſhniga bojvavza kraljeſtva nebeſhkiga isvoljil: sapuſtil je torej ſv. Martin ſoldaſhino ino ſe je ſhel |
| Življenja srečen pot (1837): | poglavar kerſhanſke zérkve pohvalil, ino sa vſe ſlovenſke deshele ſhkofa isvoljil. Veſelo ſta ſe med ˛Slovenze povernila, vuzhila dobre ljudí, kerſtila |
| Življenja srečen pot (1837): | k' Kriſtuſu pripeljal, ino Jesuſ je dobriga zhlovezh'ka ſposnal, apoſtelna isvoljil ino Petra (po naſhim ſkala) imenoval, ozhitno pokasat, de bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grof Herberstein v Ljubljano poklizal in duhovnika pri ſ. Jakobu isvoljil. Tukaj je sazhel „Ljubljanſke novize“ piſati, ktére je J. F. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na ta svejt rojen, se je ſhe svoje nadolſhne tovarshe iſvolil, katiri so bli od tega naſdushnega Herodeſha pomorjeni, inu je |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | moja dusna do smerte je ſhalloſtna. K’ozhet, je molil * iſvolil * vse grehe na se vſet’: * odresht’ zel volne svejt. * K |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | neha od della; Leta dan je en boſhji dan, Seb’ iſvolil ’ga Bug sam. 2. Vsak’ dan smo dolſhni zhaſtiti Gospud |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | sé v’ ſatopila Zhes vse v’ to ponishnoſt, Je tebe isvolila Ta boſhja previdnoſt: De se ti pouſdignena Zhes vse druge |
| Slate jabelka (1844): | sbrala; med opravili ſi je nar teshi in nar ſitniſhi isvolila. In tako ſi je per vſih rezheh naſproti ravnala, je |
| Slate jabelka (1844): | zhaſa na tem ſvetu shiveti in terpeti, bi raji terpljenje isvolila; sakaj terpljenje neisrezheno pomnoshí nebeſhko krono. Bila je ſpokorniza, ki |
| Življenja srečen pot (1837): | mosh, de ſo ga maſhnika poſvetili, ino posnej velikiga ſhkoſa isvolili. ˛Sv. paſtír je tudi ſvoje ovzhíze ſveto paſil, ino ſkerbno |
| Življenja srečen pot (1837): | Marka dan prozeſja vodi. Toljko ſlavniga moshá ſo sdaj papesha isvolili; ſv. Gregor ſe pa toljke zheſti preſtraſhi, v' hoſto sbeshí |
| Slate jabelka (1844): | kloſhterſki ljudje v’ ſtarih zhaſih vezhidel ojſtriga in nevſhezhniga vikſhiga isvolili, kteri ni bil nikoli s’ njih djanjem sadovoljin, in jih |
| Življenja srečen pot (1837): | ſlushávnika boshjiga ſo kríſtjani Turonſkiga meſta v' Franzoſkim ſvojiga ſhkoſa isvoljili, de ſe je ravno te zheſti branil. Bil je, kakor |
| Življenja srečen pot (1837): | savoljo njegove vuzhenoſti ino ſvetoſti kardinala , ſvojga ſvetvavza in pomozhnika isvoljili. Bil je po tem veliki ſhkof v' Milani na Laſhkim |
| Slate jabelka (1844): | je vſelej vezh vredno, kakor pokorjenje, ki ſi ga ſami isvolimo; sakaj gotovo je, de menj ko je naſhiga dopadenja in |
| Slate jabelka (1844): | kakor v’ deſetih letih s’ terpljenjem, ki ſi ga ſami isvolimo. « — Tako piſhe ſ.Teresija. Spokorni ſlushabnik boshji Henrik je lepo shivel |
| Gozdovnik (1898): | pobegnil,« reče kratko. »Porok sem zanj jaz,« meni Diaz, »ako izvolite poštevati mojo besedo. « »Dovolj je,« kimne Fabij. »Pepo odstranite vezi |
| Gozdovnik (1898): | vam diši. Dobra je, ta pač,« začne Rdoles. »Vi pa izvolite nam pripovedovati, kakošen povod je imel častni don Arečiza, da |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | pot v' duhovſko shivlenje nakapamo. 5. Kako tovarſhijo ſi moramo isvoljiti sa duhovſko shivlenje? Kakor ſo bili trijé apoſtelni na gori |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | poſtu sa tovarſha poboljſhanje, molitev ino milodarshno (almoshno) sa tovarſhizi isvoljiti. Poſvetnesh naj sapusti ſvoje navadne dobre volje, ino naj moli |
| Življenja srečen pot (1837): | bliso ſmerti nja duſha in telò. Le enga praviga ſi isvoljiti, ino njim prav pokoren biti, to je dobro in prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tudi učenih, po deželi dobro znanih in sploh takih gospodov izvoliti, kteri pervič dobro po nemško pisati in govoriti umejo; drugič |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpodov dan, s' lenobo pa ga le oſkrunjamo. 22. Jesuſ isvoli ino poſhlje apoſteljne. Jesuſ pride na Galilejſko, ino kmal ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino pohléven. Esav ſe lóti lòva ino kmetije; Jakop pa isvoli krotko paſtirſko shivljenje. Enkrat kuha Jakop ſók is lézhe, ko |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Četertič: Vsako leto naj se braterna znide, si potrebne predpostavljene izvoli, de bodo potrebno oskerbeli, ino vse kar družbo zadene, oglasi |
| Divica Orleanska (1848): | razpotje križno, In nagovarja sapo pustih berdov. Zakaj si to izvoli vedno mesto, In goni čedo svojo ravno sèm? Zamišljeno jo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bi se staroslovenski jezik za književnega sprejel. I. Naj se izvoli staroslovenski jezik za vseslovanski književni: a) Ker imá naj popolnejši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vojska; Švajca naj vzame 30 milijonov frankov na posodo in izvoli naj se višji vojskini poveljnik. Brez dolgega besedovanja so bili |
| Divica Orleanska (1848): | s pijanci vred videča? Tedaj preklet, ki vredno in visoko Izvolji v cil življenja, z modrim duham Premišljen sledi sklep! Budalovodju |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vohernia ne dopèrneſla. Od letę poſęden pèrtezhe Judas, inu ſi svóli en kraj tę molitve sa ſvoje isdajanje. Inu kaj sa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | zemljiša in brihtne glave imajo, kolikor je nar več moč, izvolijo. Taki previdni možjé se ne bodo obotavljali, koristno drevje po |
| Sacrum promptuarium (1695): | die. Druge prave Vduve ſo, katere ſa ſvojga Shenina ſi iſvolio Chriſtuſa Jeſuſa, ter n' hozheo obeniga drugiga imeti, takorshna Vduva |
| Biblia (1584): | kir pravi: Pole, Leta je moj Hlapèz, kateriga ſim jeſt isvolil, inu moj nar lubliſhi, na katerim ima moja duſha dopadenje |
| Sacrum promptuarium (1695): | Bogu dopadezh, de v' mej vſimy Svetniki je bil njega isvolil sa Variha ſvojga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, inu vener je perpuſtil |
| Sacrum promptuarium (1695): | danaſs tu slatku, inu ner Sveteshi ime JESUS ſi je isvolil. Letu bodi cellu lejtu vaſhe veſelje, trosht, inu pomozh, kakor |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Preróka, kir pravi: 18. Pole mój otrok! katęriga ſim jeſt isvolil, mój lubi, na katęrim imá moja duſha dobru dopadajenje. Jeſt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu terde rezhy ſturiti, tulkain britkiga terpeti, inu zilu vmreti isvoliu? Mi, mi ſmo tiſti, katiri ſmo tebi s' grehi, o |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | krishan biu, inu sraunu tiga s' laſtne vole vmreti ſi isvolíu. Obſtupeſcite cœli ſuper hoc Savpije en ſveti Prerok Jeremias cap. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | merſelze reſhu. Ta je, katiri je tebe sa ſvoiga nameſtnika isvoliu, inu te kluzhe tih Nebeſs dati odlozhiu. Ta je, katiri |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | poglei na naſs. 2. To nozh, preiden terpetr Je Kristus isvoliu, Inu na Krishu vmreti, Je per vezhirji biu, Tam je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | biu On s'jogri h'Misi sedu, Jagne, kokar je isvoliu, Velikonozhnu jedu. h' Snamnu , de on neh lubi prau, Se |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | za božje zapovedi, ga je Bog zavergel, ino je nekoga izvolil, kteri je bil bolji od Savla. David je bil ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ki je sedaj spet popolnoma zdrav, za ministra notranjih oprav izvolil; to službo je začasno opravljal knezov stric Azika Nenadovič, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa naj bi se to počelo, je odbor gospodarskega družtva izvolil poseben odbor, kteri bo preudarjal osnovo tega započetja, in kadar |
| Valenštajn (1866): | mi Še ktera pot odprta je — sedaj še Bi jo izvolil, ognol skrajnej se Zadrgi. Grofinja. Ako druzega ne iščeš, Ta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil bolje opravil s kakim premedenim Rimljancem, kakor da je izvolil tega topoglavega, če tudi močnega ptujca. „Rad bi vedel, kako |
| Stric Tomaž (1853): | zavolj pogostnih veselic mogoče, mirno prevdariti, ali je po sercu zvolil ali ne. Misel na poprejšnjo, ki jo je tolikanj ljubil |
| Blagomir puščavnik (1853): | sprejmi jih, naj ti bojo porok otroške zahvale! Ptiča si zvolil, da mi je očeta rešil, ptiča namenil, da mi pot |
| Ta male katechismus (1768): | je s' gnado napolnil sam Buh: * ſa svojo Nevesto je ſvolil svet Duh. Rezh Ave itdr. V. Bres madeſha vsega spozheta |
| Maria Stuart (1861): | Ljubezni hoče to gorkó sercé, — Ti, Berta, boljši del si izvolila, Ostati češ nebes nevesta čista. |
| Gozdovnik (1898): | so biti posebni razlogi, da sta lovca rajši si gozd izvolila nego složnost v pristavi. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt po boſhji, inu mojeh ſtarshov voli ſa svojega, Shenena iſvolila. Nezh ni blu tukej telesnega v' mejs, ampak uſſe je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' obeh popolnema, inu torej se nisem drugega koker njega iſvolila ; koker lih tudi Hermanna, katirega sem jeſt ſavle nadolſhnoſte njegovega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem jeſt taiſtega hraniti, inu varvati posebnu te Pręmonſtratenfarske Duhovne iſvolila. Is tega urſhoha sem jeſt mojemu Norbertu is nebes en |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa svojega Patrona, inu Proshnika tega zhaſtitega S. Ozheta Joſhefa iſvolila, katiremu, ke sem sé bla skerbnu perporozhila, sem sama nad |
| Kratkozhasne uganke (1788): | v' ti pervi ſdolni tablezi, tu je: z. v' mislah iſvolila. II. Narediti, de ena malana ſhaba ragla. V' ſtęno ſvotli |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | si obdarjena Dansi, ta tvoj veliki dan! Milost Božja je zvolila Tebe izmed vsih stvari: Dvico te je posvetila, Med ženami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | govoriti. Kér čas in prostor tega ne pripustita, smo dve izvolili, ter jih listu naših novic natisnemo. Priporočimo jih prijazni dobrovoljnosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | da je resnično v Slovencih veselje, da so takega gospoda izvolili za sedež cerkve Labudske. Bilo je po tem krasno gostovanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od 3. tega mesca opáta in mestniga fajmoštra v Celji izvolíli. Zmes. (Kaj je kupčijstvo? ) Nek Francoz je od kupčijstva ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in ob enim tudi Svojiga skrivniga posvétnika z naslovam „ekscelencíja” izvolili. — Novo izvoljeni deželni poglavar so krajnski in koroški deželi že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ljubi moji rojaki, de jez zató pišem, de bi mene izvolili. Nič veséliga ne bojo iméli poslanci na Dunaji, marsiktero grénjko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | izmed njih v Logatcu 8. dan tega mesca za poslanca izvolili. Draga „Slovenija” kaj se trudiš bob v steno metati? ! Zastonj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 8. okt. t.l., so tudi svetli knez in škof ljubljanski izvolili duhovno sodnijo v zakonskih (ženitbinih) zadevah, in sicer za predsednika |
| Viljem Tell (1862): | starih, ohranili smo svobodo. Poklekali pred knezi nismo nikdar, Svobodno izvolili smo cesarja. Reselman. Svobodno izvolili smo deželi Zavetnika in varha |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je pa svojo plačo že prejel in kterega ste si izvolili za tisto mesto, za ktero sem se jaz poganjal; — o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Koroſhkim ponavljena. „ 13 „ ſo ſvétiga Ozheta, rimſkiga Papesha, Gregorja XVI. svoljili. „ 9 „ je Franz, preſvitli Zeſar, na Dunaju umerl. „ 9 „ je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | plazhila. Ravno sató ſmo jim tudi obras (velikoſt) navadnih bukev svoljili ; podúk bode ſhel v njih vedno naprej , bres de bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | pri tem ali unem, kterega bi za svojega knjižničarja si zvolili, shranila, i sčasoma bi zalo knjižnico u svoji lasti imeli |
| Astronomija (1869): | prvega poldnevnika potem štejemo naprej. V nekterih deželah so si zvolili druge poldnevnike, da od njih števajo. Tako so si na |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | nesrečni vojski strašen konec vzel, ino ljudstvo je Davida kralja izvolilo. |
| Maria Stuart (1861): | gorečnost. S pomočjo božjo, ki razsvitlja kralje, Razsojevanje vaše preudarim. Izvolim, kar se bolj prav mi zazdi. Četerti nastop. Prejšnji. Vitez |
| Maria Stuart (1861): | Izgled slabosti moje. Naj se verže Na dno temnice toverske. Izvolim Sodnike, da ga sodijo. Zapadel Ostrosti je zakona. Burleigh. Ali |
| Valenštajn (1866): | poti. Na lastno denes prvikrat menitev Zavračaš me, zahtevaš, naj izvolim Mej taboj i mej svojim srcem. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſiga zvibla klętu sadobili. Katęru is tęh dveh ſi vy svólite? Ene ſrędne pôti ny. Pomiſlite, inu sberíte. Amen. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jeſt navado ob letim velikonozhnim zhaſsi eniga jetnika próſtiga ſpuſtiti: svolite ſi, kogá hozhete Jęsuſa, ali Barabba? — Ena zhudna pergliha. — Barabbas |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | k' dobrimu. ˛Shivljenje ino ſmert poſtavi pred-nj, ino mu da isvoliti. ˛Sléhern zhlovek nóſi v' roki ſvoje shivljenje, ino mora le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oskerbnika (irofa) vsaki čas iz mladenšnice stopiti, in drugi stan izvoliti; ako se pa očitno za kak posvetni stan nameni, sme |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali pa umreti; in Neža me je naučila, kaj imam izvoliti. Le še enkrat, proč od tù! ” „In vi naj bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | za predsednika republike; dal pa je sebe na njegovo mesto izvoliti za predsednika zbornice dne 31. januarja 1879 Meseca novembra hotel |
| Ta male katechismus (1768): | dobili; de se imajo Fortunata svojega narvishega Levita ſa shkofa ſvoliti, katire je ſhe bil to ſhlahtno Gospo, inu Udovo, Alexandria |
| Maria Stuart (1861): | poprašuje: Je kdo med mojimi služabniki, Ki oprosti me težkega izvolja: Imám li v vednem strahu trepetati, Al kruto pogubiti to |
| Valenštajn (1866): | nastop. Valenštajn (govori sam s seboj). Je-li mogoče? Najman več izvolja? Ne morem več nazaj po svojej volji? Al moram dovršiti |
| Valenštajn (1866): | skusi, da odpraviš Vrangljina. (Hišnik odide). Valenštajn. Da imam še izvolije — da mi Še ktera pot odprta je — sedaj še Bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dež. poglavar. Staroslovenski in vseslovanski knjževni jezik. Veliko se o izvolji vseslovanskega književnega jezika piše; prejmem tedaj tudi jez za pero |
| Slate jabelka (1844): | v’ jezhi. In pravi, de ko bi mu bilo na isvólo dano, v’ nebeſih s’ angelji, ali pa s’ ſvetim Pavlam |
| Slate jabelka (1844): | sdelo. Tudi je rekla, de ko bi ji Bog na isvólo dal, ali prezej umreti in v’ nebeſa iti, ali pa |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | naſ bodo vsdignili is téga nevainiga morja v' ſrezhni ino isvoljen kraj shivlenja vezhniga. Amen. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | boshje rezhí. Uzheni piſmarje njemu raſodenejo, de je meſtize Betlehem isvoljen kraj Meſijoviga rojſtva; ino mahoma ſklene njegovo grosovitno ſerze, Odreſhenika |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino popraſhajta Jesuſa v' mojim imeni, ali je on tajiſti isvoljen, ki ſo ga preroki obétali, vſi brumni kralji sheléli, ki |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | druga savershena; dva ſta v' eni poſteli leshala, eden bo isvoljen, drugi pogublen. “ Otrozi ſe bodo lozhili ſvojih ſtariſhov, mosh ſvoje |
| Življenja srečen pot (1837): | ſvetim kerſti bila kraljeva hzhér Ozheta nebeſhkiga, neveſta Jesuſa Kriſtuſa, isvoljen tempel ſvetiga Duha, v' predragim ſvatovſkim oblazhili ſvete nedolshnoſti. Vſo |
| Življenja srečen pot (1837): | Le ſamo eno ſodbo boſh po ſmerti saſliſhal: „Pridi ſem isvoljen mojga Ozheta! “ alj pa: „Poberi ſe v' vezhen ogenj! “ Kar |
| Življenja srečen pot (1837): | pripogni, rekózh: Bodi posdravlen ſveti I. (ſe ime ſvetnika rezhe) isvoljen boshji ſvetník! Bodi vſelej nam per Bogu naſh mogozhen priproſhník |
| Slate jabelka (1844): | pozhaſtil; in permérilo ſe je, de je ravno leta ſoldat isvoljen bil, s’ kraljem umreti. Kadar je pa ſoldat to ſlishal |
| Slate jabelka (1844): | vezhim veſeljem v’ miſijon ſhel, kadar je bil v’ to isvoljen. »Reſnizhno ſi persadevaj v’ zhednoſtih raſti, ſizer boſh smiram per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | človek, previden z umam, s kterim se k Bogu povzdigne, izvoljen tudi enkrat pred Njegovo obličje priti. Kakor je na naši |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zakaj sim pa v sedmim odseku enoglasno za tajniku (Sekretär) izvoljen bil? Kar pa očitanje v 47. listu Novíc vtiče , moram |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je bil med 23 z 18 glasovi sopet g. Ambrož izvoljen za to, ker so njemu mestne zadeve nar bolj znane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bil: gosp. prof. dr. A. Čebašek-a; — za zagovornika zakona je izvoljen gosp. prof. dr. M. Leben, za njegovega namestnika pa gosp. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gosp. prof. dr. L. Vončina, — za tajnika ali zapisovavca je izvoljen škofji kancelir gosp. K. Velkaverh. Sodivnica bo v škofii. Novičar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bil za višjega poveljnika, Freiherose pa za glavarja generalne komande izvoljen. Od vseh krajev vrejo mladi in stari in se zapisujejo |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | mozh. 6. O vsmilena! * o zartana, * sladka Diviza, naſha pomozhniza * isvolena! po letem’ revnem’ ſhivlenju nam dej * v’ nebesa pridti; * se |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Jeſt k’ tebi perweiſhim. 8. Sa boſhjo Porodnizo Se ti isvolena, Sa nebes, ſemle kraylizo Od Boga kronana; Sdej ke se |
| Štiri poslednje reči (1831): | potoki ſvojiga veſelja. Pſalm. 35, 9. III. Neſkonzhno veſelje obzhuti isvoljena duſha, kader pride v' nebeſa, ker najde tam ſvoje prave |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | pa je to nebeſhko kraljéſtvo? Nebeſhko kraljéſtvo ni drugiga, kakor isvoljena drushna pravovernih kriſtjanov na semlji, ki ſe v' ſvoje neſkonſkno |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | napovedvali, njegovo shivlenje, terplenje ino ſmert popiſovali: ta ſta bila isvoljena mosha, ki sſa ſe s' Jesuſam vſim ſpremenjenim na gori |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | naſ povsdiguje v' nebeſhko, ino nam ſvetlobo shivlenja vezhniga kashe? Isvoljena gora , le malokdaj obiſkovana, le vezhi del ſlabo ſposnana, je |
| Življenja srečen pot (1837): | glavo prikloni, ino rezi: Pozheſhena bodi ſveta I. (ſe imenuje), isvoljena boshja ſvetniza! Bodi nam vſelej per Bogu naſha sveſta proſhniza |
| Blagomir puščavnik (1853): | naročje sprejela. Vitezinja pade na kolena pred njo rekoč: „O izvoljena devica! kaj je vse moje terplenje proti tvojemu? — Nak! ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bila v Rimu s pripomočjo dunajskega višjega škofa izdelana, je izvoljena posebna komisija. — Od 16. t. m. je po višjem povelji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | ne zabi, da je veliko odgovornost na-se vzela, ko je izvoljena od ljudstva stopila v državni zbor, da se na tem |
| Ta male katechismus (1768): | S. Duha spozhet, se je rodil s' Marie te uſſellej isvolene, inu prezhiste Divize. Luk. 1. Iſaj. 7. Kaj pak ta |
| Ta male katechismus (1768): | Buh nebeshke ozha skaſal, ke nas je skus Kristusa ſa isvolene otroke, irbezhe goriuſel: de mi toku skus rajmno tu lubeſnivu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſi on pomagej, aku je on Chriſtus ta Syn Boshje isvolene. Aku je on pak Krayl zhes Israel, tok ſtopi on |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tvojo miloſt, naſhih grehov savese resveshi, inu ſkus proſhno tvoje isvolene Matere , lube Divize Marie s' vſimi tvojimi Svetnikami, naſs tvoje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhudne rezhí delali, de bi, ko bi bilo mogozhe, tudi isvoljene sapeljali. “ „Kedar boſte Jerusalem vídili s' vojſkami obdano, védite, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Potlej bo poſlal ſvoangelje s' glaſnimi trobentami, de bodo njegove isvoljene od vſih krajev ſvetá sbrali. “ „Kedar ſe tedaj vſe to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſíje bres obláka, Okó ni víd'lo, ſliſhále uſhéſa Veſêlja, ki isvóljene tam zháka, De ſpróſtenim bo vſih tesháv teléſa Şe ſrézhnim |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſpremenjena perdrushila. — Moseſ, ſtari pravizhen boshji mosh, vajvoda ino poſtavodajz isvoljeniga Israelſkiga ljudſtva, kateri je toliko lepiga od Jesuſa odreſhenika per |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | na deneſhni den, ſhest dni pred ſvojo ſmertjo, kakor kralj isvoljeniga ljudſtva Jerusalemſko meſto v' ſvojo obláſt: pride pa tudi v' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tak je bilo per Israelzih po obresi otrok Abrahamov, ud isvoljeniga ljudſtva boshjiga. Bilo je obresvanje perpodoba noviga kerſta. — Tudi Jesuſ |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | verni kriſtjani ſmo tajiſte ovzhize — ki niſmo is perviga hléva, isvoljeniga Israelſkiga ljudſtva, ampak is drugiga hléva, nevédnih nesnabogov in malikvavzov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | dežele serbske turški sultan Serbom podelil, leta 1843 v skupščini izvoljenega kneza Karajgjorgjevića (naslednika rodovine „Černega Jurja”) v skupščini 22. dec. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | sultana poslati s prošnjo, naj poterdi Serbom iznova (že četertič) izvoljenega kneza Miloša. Vodja 27 skupščinarjev, ki so se podali k |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | brumnih duſh. Namrezh de je ta ſamota vſelei bila en isvoleni krey ene prave molitve, de ſe le tiſte ſerze lehku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri na tvoje S. Imę naklizhejo. Sakaj ony ſo ta isvoleni folk Jakoba posherli, inu njega prebivalſhe k'eni puſhavi naredili |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu uſſegamogozhnimu, ti isvoleni uſſelej Divizi Materi Mariji, uſſem Svetnikam, inu nym G. Duhovne |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu uſſegamogozhnimu, ti isvoleni uſſelej Divizi Materi Mariji, uſſem Svetnikam, inu nym G. Duhovne |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu uſegamogozhnimu, ti isvoleni uſelej Divizi Materi Marij, vſem Svetnikam, inu nym Goſpod Duhovne |
| Štiri poslednje reči (1831): | Pſalm. 83, 3, 5. IV. Sraven nebeſhkiga neisrezheniga veſelja, bodo isvoljeni v' nebeſih tudi neſkonzhno zhaſt vshivali, ker bodo h' grosno |
| Štiri poslednje reči (1831): | dela, ker redno premiſhluje in pravi: Glejte, kako ſe veſelijo isvoljeni v' hiſhi mojiga ozheta! Kako ſrezhni ſo, in to ſrezho |
| Štiri poslednje reči (1831): | in miſliti, je komej ſenza proti neſkonzhni nesapopadlivi ſladkoſti, ktero isvoljeni v' nebeſih vshivajo, ktero pa bomo vekomej vshivali tudi mi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | drugiga bóljshajte ino na desno stran pomagajte ſi. Sdaj ſo isvoljeni dnevi, sdaj ſo dnevi isvelizhanja. Sdaj poſluſhajte mili glas Jesuſa |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | k' njim oberne ino ſvoje uzhenze poſhtima, rekózh: „Vam, vi isvoljeni moji poſluſhavzi, ki beſede mojiga nauka vſelej tako na tenko |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | isvelizharja, de njega tudi enkrat veſelo saſliſhali bote: „Pridite vi isvoljeni mojiga Ozheta! posédite kraljéstvo vam pripravleno od sazhetka ſveta. “ Amen |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tudi luljka; enkrat bo shetev, kedar pravizhen ˛Sodnik porezhe: „Vi isvóljeni, pojdite ſem; — poberite ſe prezh, vi prekleti! " — Naj ſe hudobnesham |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | podobi mladenzhov perkaſali, ravno tako vſi omlajeni ſi bodo enkrat isvoljeni roke podajali. (Mat. 22, 30.) 3. Alj de ſi bomo |
| Življenja srečen pot (1837): | morji ino popotnikam ſteso po ſuhim; ſhe lepſhi ſe ſvetijo isvoljeni boshji v' nebeſih, ino nam kashejo pravo pot ſrezhno sa |
| Deborah (1883): | v gromu Ti stopil si na sveto goro Sinaj K izvoljenej nevesti izraelskej. (Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | že v lanjskim snidu Njih cesarska Visokost gospod Nadvojvoda Ivan izvoljeni. Pričijoči so bili pri tem zboru poslanci ali namestniki 44 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | enim tudi Svojiga skrivniga posvétnika z naslovam „ekscelencíja” izvolili. — Novo izvoljeni deželni poglavar so krajnski in koroški deželi že od tistihmal |
| Zlata Vas (1850): | od bolnih krav ali pa od mladic dajalo, so imeli izvoljeni trije ogledniki pravico, vsak čas v hleve iti, in dolžnost |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | bo Sklenil to sodbo zel vesello: Pridte semkej vi Moj’ iſvoleni! Boſte od mene polonani. 8. Naspruti bo vsem ferdamanem Reki |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Svete itdr. 5. Hvall’jo njega Rodovi Iſraelſki: Tud’ vsi iſvoleni, ’nu Svetniki nebeshki. Tud’ vsi. Svete itdr. 6. Sonze, ſveſde |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pervi, ti narpoſledni. Sakaj veliku njeh je poklizanih, al malu isvolenih. Na Nedelo imęnuvano Sexageſima. Branje is 2. Piſma S. Paula |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k musiki jih je ſilno veliko poklizanih, grosno malo pa isvoljenih. Snajdba vganjke Nr. 2. v poprejſhnim liſtu je: koshuh. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmetijſke drushbe poterjen; 56 jih je pa bilo novih tovarſhov isvoljenih. Goſp. Ferd. Şhmidt, kupez in opravnik Milanſke aſekuranzije soper poſhkodovanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prihodnje tri leta poterjeni. Na novič je bilo 26 udov izvoljenih. — S kratkim nagovoram so grof Lihtenberg današnji zbor sklenili. Polšiške |
| Štiri poslednje reči (1831): | rekli pogubljeni eden drugimu, kako ſe da veſelo vshivati ſvojim isvoljenim prijatlam. Njega vshivati ſmo tudi mi namenjeni bili, in vender |
| Štiri poslednje reči (1831): | Zhe bomo tako ſrezhni, de v'gnadi boshji umerjemo, bomo isvoljenim boshjim perſhteti, in v' nebeſa vseti. Tam ne bomo nobeniga |
| Štiri poslednje reči (1831): | v' shivim Bogu. Pſlm. 83, 2. 3. V' nebeſih bodo isvoljenim vſe ſolse od njih ozhi sa vſelej obriſane. Nikdar nikoli |
| Štiri poslednje reči (1831): | Vezh niſim vaſh svelizhar in odreſhenik, ampak, kakor odprem sdaj isvoljenim vrata v' nebeſa, kamor jih v' vezhno veſelje s' ſabo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | shivlenje od mladoſti sa osnanvavza pokore perpravljal. Ravno v' tem isvoljenim zhaſi od Boga poklizan sazhne gréſhnimu ſvetu pokore pridgovati, ino |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vſe ſveto hozhe biti pred malovrednim ſvetam ſkrito. Le trém isvóljenim ſvojim uzhenzam je Jesuſ ſvoje velizhastvo pokasal: le redkim naj |
| Življenja srečen pot (1837): | vſi tvoji bratje in ſeſtre, alj poſebno odkrito ſerzhen le isvóljenim, ki ſo dobre Bogu ljube duſhe. Varji ſe goljufam ſvojga |
| Slate jabelka (1844): | ſvojo neſkonzhno zhaſt in ſvitloſt pokasal, ktero je bil trem isvoljenim apoſieljnam na Taborji nekoliko viditi dal, je smiram le v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ga bode gora nazaj dala, da srečno vlada slovenski rod. Izvoljenim večkrat ugodi do njega priti. Bil je pri Pečicah neki |
| Štiri poslednje reči (1831): | levi ſtrani slo povikſhalo, ker bodo na deſni ſtrani med isvoljenimi vidili prijatle, snanze, tovarſhe, kteri ſo bili ravno v' takim |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | priti vidili. Oj, de bi bili vredni njega s' vſimi isvoljenimi velizhaſtno posdraviti tudi tiſtokrat, rekozh: „Hoſana! bodi viſoko posdravlen, ki |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino pravize v' vezhno isvelizhanje dojdeſh, kjér boſh s' vſimi isvóljenimi vezhno luzh gledal. Amen. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še v temni, merzli ječi ležim, jutri že hodil med izvoljenimi svetniki in duhal nebeške dišave? Da bi jaz ubogi deček |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Shegen katierega je näsh lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries svojo isvolano mathar srekov, katiera je prvti nabesam shva te pridi zhries |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | no sgubiſh. 4. Po kateri poti pa pridemo v' to isvoljeno duhovſko shivlenje? Ta je ojſtra pot poſta, ino ſamoſvojiga satajenja |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | otrók. Le k' Bogu imajo nagnjene miſli in shelje. Tako isvoljeno tovarſhtvo nam denaſhen ſv. evangelj pokashe. I. Poſhtena ino ſveta |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | per Israelzih najdel niſim, de ſe ravno hvalijo, de ſo isvoljeno ludſtvo. Alj kaj pomaga ſhtimanje, kjér ni vrednoſti? Sa to |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | v veselje,« je rekel Jezus. 38. — Križ je znamenje našega izvoljenja k izveličanju. Bog očisti svoje ljubljence že v tem življenju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | znanje dali veliko veselje in hvaležnost, ktero Slovenci občutijo nad izvoljenjem novo izbranega, Slovencam takó milega dušnega pastirja. Na to so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vedó, od kod de so, imajo morde v njih svoj izvirk. (Dalje sledí. ) Še nekaj od mizarskima in tesarskima lesá. (Nadalje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tega namena naj bode tergovina z vinom národna stvar in izvor bogatstva za narod. Kako pa naj bi se to počelo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | austrijansko cesarstvo izvožnjo tistega žita, ktero je že pred prepovedbo izvožnje nakupljeno bilo. — Dr. Sandorfy, ces. zdravnik šopronskega komitata na Ogerskem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dec. brali, da rusovsk carsk ukaz dovoluje v austrijansko cesarstvo izvožnjo tistega žita, ktero je že pred prepovedbo izvožnje nakupljeno bilo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſkerbi. Satorej le rada me vbogaj, de ſe gerdo ne sversheſh, kakor tvoje zvetlize. ” „Drugizh, de ſo tvoje shlahtne zvetlize ſploh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da v tukajšni gorki jeseni mošt že tako do dobrega izvrè, da vino, kakor hitro se je izčistilo v sodcu, je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | leti se je prikazal na slovanskem kniževnem obzorji nov pa izversten jezikoslovec (filolog) prof. M. Hattala, rojen Slovak. Ta slavni poznávec |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ni šlo v glavo, da bi tak, na vsako stran izversten vojščak sploh bil v zvezi s tacimi ljudmi; in vendar |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je vadil in igrati na glasoviru, kajti bil je sam izversten pevec in krasno je sviral na glasoviru. Na večer vsacega |
| Botanika (1875): | glistam posebno zoprno olje v sebi; pelin (Artemisia absynthum) je izvrsten zavolj svoje grenkote. |
| Ferdinand (1884): | grof izbral za izvršitelja svojega zlobnega naklepa, bil je tako izvrsten godec in pevec, da mu ga ni bilo kmali kos |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | slovesno besedo (Concert), pri kteri je tudi slavni umetnik Eller, izverstna umetnica Michelli in več druzih dobro znanih rodoljubov igralo. Večkrat |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | oni, ktero je ljubila ko izgled ženske popolnomosti. Dva tako izverstna človeka, tako veličastna značaja — in oba kristijana! To jej je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v smert gnalo? Vse drugače je to pri kristjanu! Res izverstna je taka naloga za njega — to sem tudi jaz čutil |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | raslo krog verbe, in dosegel sem svoj namen, ha, ha! " "Izverstna misel! " pride učenik z globokim vzdihom in če bi ga |
| Astronomija (1869): | globusi neko prednost pred manjšimi, vendar so že tudi najmanjši izvrstna pripomoč pri astronomijskem gledanji. Najboljša naprava na nebesken globusu bi |
| Kemija (1869): | zavdan) §. 51. Železni okisov okisec (Eisenoxydoxydul), FeO.Fe2O3 = Fe3O4, je izvrstna železna ruda, kristalizujoča v pravilnih, črno svetlih oktaedrih, ki se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | cvetico (bouquet), — 2) namizna vina brez cvetnega duha, pa vendar izvrstna, na pr. „ljutomerec”, — 3) navadna namizna vina, ki se prodajajo |
| Gozdovnik (1898): | puška delala mi bode glasovito ime. « »Kaj je res tako izvrstna? « »Le pazite, sennorita! « Tiburcio uzame puško, potegne tanko vejico iz |
| Gozdovnik (1898): | svoje sovražnike prav dobro pogajati, in pričakovati je bilo, da izvrstna porazstava karavane bo enaka s premočjo Indijanov. Med tem so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti za učenje kazati, zlasti pa izverstne pridnosti in lepiga zaderžanja, in na telesi tako zdravi in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nekako grapovo tiplje zarad steklenastega živca. Nekteri kvarcati trahiti dajajo izvrstne mlinske kamne. Navadni spremljevalci trahitovi so: Plovec, obsidian pa bisernik |
| Botanika (1875): | tenkim, črnosvetlim pecljem, in pa zidna rutica ali sršaj (Asplenium). Izvrstne so praproti vlažnih vročih deželá, posebno otokov v Južnem morji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | To podružnico, kateri predseduje gosp. dr. Poznik, podpirate jako vrlo izvrstne moči gg. Ogulin in prof. Derganc. Kdor je bil sv. |
| Gozdovnik (1898): | med grmičjem, stolčem med dvema kamenoma, ki je zavoljo svoje izvrstne celivnosti predobro znan po vsi deželi na rano, pa bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dekan Pridovnik, obče spoštovani mož, so pri ti svečanosti v izverstni latinski besedi očitno v cerkvi pred kardinalam na znanje dali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vseh krajev skupaj prignani kristijani pa niso bili Rimcem samo izverstni delavci, ampak imeli so je, kakor mesar svoje živinčeta v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vjema ne s krajem, ne s časom — ampak zneseni so izverstni prizori tudi iz nekoliko ločenih časov in krajev in sklenjeni |
| Zoologija (1875): | in v grlu poseben pevski stroj. Med njimi se nahajajo izvrstni pevci in druge ptice, ki se odlikujejo živahnostjo, podučnostjo in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Novine Celjske” 1849 str. 62— 63). b) Ker ima tako izverstno, starim klasiškim jezikom ednako slovnico, da sam v sebi (le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | že tadanji kmetijski pisatelj Kolumela (II. 11.) hvali, da je „izverstno dobro zelišče‟. Po Rimcih se je kmalu zaplodila po južni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v omiki slovenščine in slavenščine sploh slavno pomnožil, in to izverstno delo je res vredno, da ga priporočimo vsakemu, komur je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | težki nauk o natori geršk. aorista olajšati, priporočam toraj to izverstno knižico živo živo. Pa tudi tisti, ki se učí po |
| Botanika (1875): | mnogo amonijaka in fosforove kisline v sebi. Mekine so tudi izvrstno gnojilo, ker imajo v sebi dušca in fosforove kisline. Praha |
| Zoologija (1875): | kot najizvrstnišega lovca, a njegov poduk je zahteval mnogo truda in marljivosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Maruti, božanstva vetrov, se velijo njegovi sinovi ²). Lassen ³), Roth ⁴), Weber ⁵) naj izverstniši poznatelji staroindiškega basno- in starinoslovja imajo Rudra-ta za božanstvo |
| Rudninoslovje (1867): | Spatheisenstein, Flinz), kristalizuje romboederski (sl. 32), vštrit romboedrovih ploskev se izvrstno kolje, a lomi se nepopolnoma školjkasto; svetlost je stekléna, i |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | v drvenem stanu in prerezi podolg. 1. Dveletna zelena kopulacija, izvršena meseca junija 1889, narisana februvarja 1891, po prezimljenji na prostem |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | požlahtnitve podoba 1 podolg. 3. Požlahtnitev na zeleno v stran, izvršena junija 1890 narisana marca 1891, po prezimljenji na prostem. 4. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v poznejšem življenji izhajati brez obiteljske pomoči, da bode samostojno izvrševal kak posel in tako podpiral in povzdigoval blagostanje obitelji. Človeška |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | kajti mi ne nahajamo posebnih toček, ki bi so lehko izvrševale na severu à tudi ne ki bi se ložje v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | v teh zadevah razsojevati po dotičnih občinskih postavah. Opravila ta izvrševale so deloma neposredno, deloma po posebnih v ta namen odločenih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ulicah prostor pred njimi delali, pred njih stanovanjem stražili, povelja izverševali itd.; pa zato čez ramo nosili butarice skupaj zvezanih palic |
| Zoologija (1875): | morskih klobukih more vsa notranja ali pa tudi vnanja koža izvrševati vsa opravila. Pri viših živalih je pa vse to jako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | hoče človek, da bode mogel v mnogem oziru kaj velicega izvrševati, treba je, da deluje v zvezi z drugimi in da |
| Valenštajn (1866): | se zgoditi. Osodi vselej obveljá pravica, Ker srce jo oblastno izvršuje. (Trčki. ) Pripelji precej mi v stanico Vranglja, Sle sam odpravim |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Postanek predstav in njih obnova. V prvih dneh svojega življenja izvršuje človek skoro izključljivo le vegetativna opravila. Vse moči življenja v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da deluje torej v službi vzgojne svrhe. Svojo nalogo pa izvršuje le tedaj, ako pospešuje duševni razvitek z oziram na nravstveno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | to je njegov pametno misleč duh in možnost, da umno izvršuje vsa dejanja. Najvišja stopinja človeškega razvitka je torej stanje nravstvene |
| Ferdinand (1884): | poglavje. GODEC. Peter, ki si ga je grof izbral za izvršitelja svojega zlobnega naklepa, bil je tako izvrsten godec in pevec |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | v stran. 4. Cepič, pripravljen za požlahtnjevanje v stran. 5. Izvršitev požlahtnjenja v stran, z gumijevim vezilom. Skoro vse v naravni |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | da varuje očeta in mater. “ Jonijev nasvet je bil najboljši; izvršitev se jim je posrečila v varstvu svetih angelov. Ko so |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je bilo mnogo pripovedovanja. Jon in Bil sta opisala srečno izvršitev bega. „Če bi jih ti ne bil izpeljal na napačen |
| Gozdovnik (1898): | Trije bledoličniki naj si zapojó mrtvaško pesem, kajti preden jo izvršé, bodo v rokah mojih vojakov. « »Tristo takih! « meni Rdoles. »Nekaj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | predivu, katęru tèly, ne bó on vgaſsnil, dókler on ſodbo isvèrshe h' premaganju. 21. Inu v' njegóvim imęni bódo nevęrniki vupali |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | kopulacijo (grüne Copulation), veliko prednost, da se lažje in hitrejše izvrši in obveže, ker v času, kterega nam je treba za |
| Lohengrin (1898): | ščit na dob). Ne krije prej naj mene ščit, Da zvrši sod se istinit! Vsi možje (potegnejo meče, ktere Sasi zasadé |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zvedeti. Anton je zvesto in pošteno svoja leta kot učenec izveršil pri tergovcu. Postane tergovski pomočnik, ter si s pridnostjo in |
| Ferdinand (1884): | vas slušati. « »Prisezi mi, da me ne bodeš prekanil, ampak izvršil moje povelje na tanko! « reče na to grof. Ubogi Peter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | Kocelju gre venec prvenstva v glavnih rolah; res izvrstno sta izvršila svojo nalogo; vredno njima na strani so stali gospodičina Podkrajšekova |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 1. Pestovališča (jaslice) so zavodi za deco, katera še ni izvršila tretjega leta ter jej je zato treba še prve telesne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da ostanejo otroci odkritosrčni in resnični. Ako se to posreči, izvršili smo polovico vzgojnega dela, kajti s tem postane vsako vzgojno |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | jezičkom, s probkovino dne 23. aprila. Pri vsakem teh poskusov izvršilo se je pet cepljenj zgodnjega Veltelinca na Riparijo. Tu moramo |
| Revček Andrejček (1891): | teci, kar moreš. Matija (zopet na tleh). Dobro se je izvršilo. (Izgine na zadaj skozi leso. ) Grešnik (gre k vežnim vratom |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsota za prav toliko. Ako torej obe izpremembi ob jednem izvršimo, dobimo zopet prvotno vrednost vsote. Odtod izvira: Vsota ostane neizpremenjena |
| Gozdovnik (1898): | se dal slepiti takim vabljivim izgledom. Imel je dve nalogi izvršiti: kazniti morilca svojega krušnega očeta, pa predstaviti se grofu Medijanskemu |
| Botanika (1875): | vzdignjena gola pečina hitro prevleče z rastlinsko odejo, da na izvrženej razbeljenej lavi potem, ko se je ohladila, rastó bujne rastline |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | §. 6. Od nekterih prigodkov po porodu. §. 7. Od svershenja. §. 8. Od reje in opravljanja shrebét in kobil. 9. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svejta gre. Tudi moj Syn ni bil od te poſtave vonuſet; al ne njemu, ne meni ni smert ſa shtrafengo bila |
| Pozhétki gramatike (1811): | cheveaux, konji; le travail, delo, trud, les travaux, dela, trudi, Isvseti so: détails, drobnóſti, drobnjáve, drobno; portails, velike vrata, gouvernails, kermila |
| Pozhétki gramatike (1811): | med dvema gláſnikama isrezi kakor naſh maison, hiſha, poison, ſtrup; isjémaj beſedo preséance, prédſtvo, ino presupposer, predpolagati, predrasúmiti; ktiri dve beri |
| Pozhétki gramatike (1811): | digne, vréden, magnanime, vélkoſerzhen, ignorance, nevédnoſt, beri: dinje, manjanime, injoranſe; isjémaj: stagnation, sapovódnja, saſiala voda, saſtáloſt, stagnante, saſtal, s' ſvojim odvódenmi |
| Pozhétki gramatike (1811): | Isjéti ſo: étant, nous sommes: ayant, nous avons: sachant, nous savons |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' ez: aimant, aimez, finissant, finissez: recevant, recevez: rendant, rendez. Isjéti ſo: faisant, vous faites: disant, dites. Tako ſe tudi obrasi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | temu prilega, onemu se gabi. — Groza Hafeda spreletí, da ostane izza mize. Spomni se sveta, v kterem je dosedaj živel, in |
| Revček Andrejček (1891): | Anže (katerega Matija za vrat držeč spremlja, stopi izza kulis na levi in kliče). Oče, Jeklen! Tatu sem ujel |
| Gozdovnik (1898): | moral nekaj prav važnega opazovati. « »Morava tja, da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj ležeta, stegneta glavi, pa gledata |
| Gozdovnik (1898): | zdaj ničesar koristiti. Zato pa se Diaz skloni ter potegne izza gamašnega jermena dolg oster nož. Don Estevan je tudi pobral |
| Blagomir puščavnik (1853): | delo, da bi saj vse doveršeno bilo, preden veličansko solnce iz za gor posije. — Ko pa vitez splošnih rok gibanje, sve |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | reči voščeni sveči, zvlekel iz-za obleke bogato kinčano opasnico, v kteri je imel zavito zlato |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | "Je-li si ti Tone? " začuje se tihi oprezni glas iz-za grma, ki je kril votlino. "Da, jaz sem," odverne Tone |
| Slate jabelka (1844): | je is-sidala kak kloſhter; in jih je dva in trideſet is-sidala! »Ni boljſhiga snamnja, po kterim ſe raslozhi ſlama od dobriga |
| Slate jabelka (1844): | zhaſt in sa svelizhanje duſh ſtorila, in tudi veliko kloſhtrov is-sidala, ali vſe je pod pokorſhino ſvojih vikſhih ſtorila; in po |
| Slate jabelka (1844): | sopernoſti, teshav, preganjanja in sanizhevanja je mogla preſtati, predinj je is-sidala kak kloſhter; in jih je dva in trideſet is-sidala! »Ni |
| Astronomija (1869): | o spektralnej analizi. O. Angelo Secchi je dokazal, da je izžarivanje toplotnih trakov v solnčnem središču skoro še enkrat tako veliko |
| Fizika (1869): | pa črno in tamno. Pa tudi glede svoje zmožnosti, toploto izžarivati, so si zaznamovani dve skupini teles medsebojno nasprotni. Gosta telesa |
| Fizika (1869): | roka. Ausladen (elektr. ), izprazniti. Auslader, izpraznovalec. Auslösung, snémalo. Ausstrahlen, žariti, izžarivati. Axe, os. B. Bahn, pot. Balansier, ravnotežnica, kimavica. Barometer, tlakomer |
| Fizika (1869): | ausladen. Izpraznovalec, Auslader, 166. Izrezek krožni, Kreisausschnitt. Izvod, Produkt. Izžariti, izžarivati, ausstrahlen, 128. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je nar bolj, zhe ſe preresani otoki s rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri otokih vrankniga priſada nar bóljſhi |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson ga je uprašal, se smejê če ga je to zžerlo? ino ko tega terditi ni mogel, mu je velel, da |
| Robinson mlajši (1849): | Za Boga! “ je Petek vzkričal, pred njim na kolena padnoč! „zžerlo bi te gotovo, pak bi ubogi Petek ne imel nikákega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ljubezin mati, Ino zloga nas pobrati, Večna bo Slovencov čast. J, Virk. Kakó s sadnimi drevési ravnati, ko jih je toča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šole) podpirali. R, Kakó se pa nosi pravi koreniti Slovenec? J. Na tenjko ti tega še povedati ne znam. On pač |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kterim se je gosp. vodja proti koncu tudi rajnkiga gospoda J. Hradeckita — kteriga družba milo pogreša — spomnil, so se začeli pomenki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Dajte klobasíco! Ti trančaríi se pravi: „Bobljanje”, ali: „hodijo bobljàt. ” J. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | velike po naših krajih, vendar nas Bog varuj takih dogodb! J. Š. Iz Ljubljane. Gosp. Navratil na Dunaji je podaljšal čas |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Evropi so premogova naležišča dvojna; so namreč nektera morska, t. j. da so se napravila iz posadnin na plitvem bregu morja |
| Botanika (1875): | vsakako je vkupno delovanje rastline na njen živež odkisujoče, t. j. ona izloči iz njega kislec in ga odpravi iz sebe |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl., 12 m bode veljalo torej 12krat 3 gl., t. j. 36 gl. – Ali krajše: 12 m je 2krat 6 m |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dne 7. julija. Kupil sem menico za 800 gl. na J. Kluna v Trstu v dan 31. julija s 6 % diskonta |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | na deka in stanejo 20 kr., ali 12 ducetov, t. j. 144 sponk skupaj 1 gl. Obe vrsti sponk, kteri se |
| Biblia (1584): | vy vunkaj hodili gledati? Ste li hotéli eniga Preroka viditi? Ia jeſt vam povém, kateri je tudi vezh, kakòr en Prerok |
| Biblia (1584): | pred modrimi inu saſtopnimi, inu ſi je tem majhinim resodil: Ia Ozha, sakaj tebi je taku dopadlu. Vſe rizhy ſo meni |
| Biblia (1584): | k'nym: Ieli ſte letu vſe saſtopili? Ony ſo djali: Ia GOSPVD. Natu je on rekàl: Satu je vſaki Piſsarn, k' |
| Ta male katechismus (1768): | se Buh uſſellej vezh, inu bel lube, koker uſſe stvary, ja vezh, koker se sami lubemo, inu de be rajshi othli |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | beſsędo dershat? Matizh. Doli v' borſht priti, męniſh? Nęshka. No ja. Matizh. Nikar doli ne hodi! Nęshka. Koker ozheſh. Matizh. Oblubi |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | pa vſsakdan pruti proſsili sa Kruh Duſhe, jenu telleſsa ? Od. Ja; vlsakdan pruti is veliko ponishnoſtjo. Pr. Sakaj ? Od. Kir sa |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | naſhim doushnikam. Pr. Imamo pa mi dugóve pred Bogam ? Od. Ja! Pr. Kadaj pa? Od. Kir mi grehe dellamo, negovo dobruto |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | tajite odpuſlu ? Od. Is serza rad. Pr. Zhe mi ? Od. Ja ! zhe tudi mi bomo odpuſtli. Pr. Komu? Od. Tajſtim, katiri |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Pomuzh ? Od. Boshije gnade. Pr. Ne od ſami ſebe ? Od. Ja ! ne. Pr. Sakaj pa ne? |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je bila, kako kumerno klaſizhje je imela? ” bara ſtaraſhina ſoſede. Ja , odgovori eden: „bojde, ſhe po pol mernika ni dal naſad |
| Roza Jelodvorska (1855): | k sebi ne vzame, ki so bili popred moji prijatli. Ja, ako bi morala veliko let pri njemu ostati, ja celo |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | dvomi nad sveſtobo ſvoje shene, in jo proſi, de mu ja gotovo rasodene, zhe ſe je reſ vſe tako med njo |
| Zoologija (1875): | vezila medenice in kolčnega sklepa. Ta podoba kaže, kako je jabelčica od stegna z vezjo c v ponvici privezana; nadalje vidijo |
| Kemija (1869): | v palmovem strženu, v plodovih, na pr. v kostanji, želodu, jabelku, celó v drevesnem lubji in v lesu ga je najti |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pravi repinčev gozd. Sem ter tje je stala še kaka jablana ali kaka sliva, da ni bilo tega, človek bi nikakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tù je bilo naključje še le prav domá. Na krasni jablani ni vidil Hafed nikakega sadja, le debele kumare. Šibko breskino |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | „Vidiš jo lepo senico tam na jablani,“ reče Lovre svojej sestri Marici. „To bom jaz kmalu imel |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in se ujame. Lovre je bil v trenotku zopet na jablani. Ko je pa hotel senico vzeti iz tičnice, nagne se |
| Robinson mlajši (1849): | Dvanajsti večer. Ko so se vsi drugoč pod jablano zešli, ino koše pletli, česar so se tičas naučili bili |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lešterke. Tirolski štrukel z mandelnovo budlo. Nadevan puran s solato. Jabelčna torta. Mandelnovi loki. 181. Župa z ocvertimi žemljami. Meso s |
| Mineralogija in geognozija (1871): | k polomeru zemlje kakor 1 : 140, tedaj nekako tako, kakor jabelčna lupina k njegovi sredici. Najpred so začeli zemljino skorjo pazljivo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Ravno so sedeli pri kosilu, na mizi je pa ležala jabolčna potica, kar se odpro duri in nekaj sosedov in sorodnikov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | namen jabelka in hruške lupiti, imajo posebno napravo, ki jo jabelčni olupnik (Àepfelschâler} imenujejo in ki je ali iz lesá ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vprégo, — in jez skozi in skozi terdim, de zdravo, žlahtno jabelčno drevó več dobička da, če petdesét lét stojí, kakor Cesarjev |
| Kemija (1869): | prodaja valerijanovokisli amilov okis, pomešan z vinskim cvetom pod imenom jabelčno olje, a zmes ocetnokislega amilovega okisa in ocetnokislega étilovega okisa |
| Kuharske Bukve (1799): | 102. Ledvizhno kuhanje. 103. Jabelzhno kuhanje. 104. Raspęneno kuhanje. 105. Jabelzhno kuhanje, drugazhi. |
| Kuharske Bukve (1799): | Kuhanje od rakov. 101. Jęternô kuhanje. 102. Ledvizhno kuhanje. 103. Jabelzhno kuhanje. 104. Raspęneno kuhanje. 105. Jabelzhno kuhanje, drugazhi. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bomo sčasama sadja zadosti imeli. Tone. Rad bi enkrat dober jabelčnik pil; dozdej ga še nisim doletel. U. Kadar bomo dosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 6 tednov mladiti (goditi) v podzemeljskih jamah pustiti. Potem bo jabelčnik veliko močneji in sladkeji. (Če imaš kako zdravo, ne prestaro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in za zimsko ravno tako od zimskega sadja sejati. (Boljši jabelčnik kakor po navadi) se napravi po storjenih skušnjah nekega sadjorejca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rêkli. Pustili smo tertinjo in pràv židane volje smo pri jabelčniku bili. Gospod Pirc so tavžent in tavžent sadonosnic na Krajnskim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rodovitnišiga pleména. — Gosp. P. Hudovernik so s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bizjak, kmet iz Dobrave, je dal v razstavo nekaj navadnih jabelk in hrušk in pa domačiga grojzdja; će ravno to sadje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je letas večidel pràv bogata sadna letina, posebno pa toliko jabelk, de ljudje v nekterih krajih ne vedó, kaj bi ž |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pripoveduje — tudi po ti šegi samó na sapi veliko žlahnih jabelk in hrušk posuše, ktere pa, de so še boljši, olupijo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 150, 200 tudi 250 veder pokazati. Češpelj smo nasušili veliko, jabelk tudi dovolj. Turšica se je dobro obnesla. Korúna (krompirja) smo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v letu 1847 je pokazala 224 plemen večidel zlo žlahnih jabelk in 133 plemen tacih hrušk. Koliko lepih češinj, sliv in |
| Zeleni listi (1896): | resno, »učinil si veliko porednost, da si potrgal toliko nezrelih jabelk. Veš tudi, da sem ti to še pred kratkim prepovedal |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 3. Se vsame pol moke, pol teh Jabuk, inu h' 60. ℔. dvę peſti Soli, inu enu malu Kumne |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lepu obresati, inu resklati, koker per pevzainu tega drusiga ſadú, Jabuk, Hruſhek. Potem kar sa ene ſorte ozhe pevzat, more ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſejati, kir ne smersuje hitru. Sadu. Bode vezh hruſhek, koker jabuk, zelu malu zheſhpel, inu zhęſhen, inu tudi malu oręhov, zelu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tudi ni potreba preperzaitu ſejati. Şadú. Bode vezh Hruſhek, koker Jabuk, veliku Zhęſhen, Oręhov, Zheshpel, Sheloda. Hmęl. Akulih ſe od konza |
| Kuharske Bukve (1799): | Oluplene jabuka dinſtaj, jih preshmi ſkusi ſito; pol libre pretlazhenih jabuk, poldrugo unzho putra męſhaj v' ſklędi rahlo; permęſhaj eno unzho |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | uni sad, kterega mislimo, da je morebiti naš od nekdaj. Jabel k a so prišle iz Sirije in Egipta na G |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa temu se ni čuditi. Ko bi mi vsi Slovenci jabelka, hruške in drugo domače sadje v nemar pušali in fige |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tudi dobre kakor v sušivnicah. — Še hitrejši bi se dale jabelka s tako pripravo prevertati, ki je okroglimu svedru enaka ^ in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | če je moč, na sončnih krajih obesijo. V ta namen jabelka in hruške lupiti, imajo posebno napravo, ki jo jabelčni olupnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in po navadi k pridu obračati. Tiste zimske hruške in jabelka pa, ktere pozimi do pomládi ali clo létindan in še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pod streho (dokler ne zmerzuje) obesijo. Po ti šegi se jabelka brez peči posuše, in so tudi dobre kakor v sušivnicah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | so nam gosp. Šmidt — povedali, sušijo v več krajih cele jabelka, brez de bi jih v kerhlje zrezali zrezali, na sapi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | imajo Po svetu kaj več? Alj druj'ga kaj znajo Ko jabelka peč'”? Župan. Veliko še več je to vredno za nas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | storjenih skušnjah nekega sadjorejca, da se ne samo popolnoma zrele jabelka za to jemljejo, temuč se morajo še kakošnih 5 do |
| Sveti večer (1866): | Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo več jabelka in hruške in zelenega peresca ni več na njih videti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | koktr is vſake moke. Okoli S. Mihela, kader na ſelſhe Jabuka ſturi, lete oberi, jih ſtolzi. naredi toku, koker Brinovez sgeſh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſe pęvzajo, kader je Meſez ſtar 3. al 4 dni. Jabuka, inu Hruške v'novim Meſzi, toku hitrejſhi rodijo. Drevjam, katere |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | more v'pezh spravit, pa nenuza veliku vode, kir te 'Jabuka ſo slo vodene. 9. Pezh more prov resbęlena biti, toku |
| Kuharske Bukve (1799): | sdol, sapezi rumeno, potręſi s' zukram. 103. Jabuzhno kuhanje. Oluplene jabuka dinſtaj, jih preshmi ſkusi ſito; pol libre pretlazhenih jabuk, poldrugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mori, s tiſtim divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader ga jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni zhbelarji to reſnizo terdijo , vonder |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so jih poznali le 29 plemen, in tisto drobno rudeče jabelko, ki se še dandanašnji Api imenuje, je Apij zasadil na |
| Divica Orleanska (1848): | mečem, Dünoa z žezlam, drugi knezovi s krono, z deržavnim jabelkam, sodno palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nožem izrežejo od peceljna do muhe skozi in skozi po jabelku en mazinc široko luknjico, in takó f^revertane jabelka naberejo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | zapustil Terst in pot v Gorico nastopil. V 2. listu „jadranskiga Slavjana” je natisnjena krasna pesem, ki jo je naš slavni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pa v dvoje delil: eni so bili v zapadu od Jadranskiga morja, drugi pa v severnim iztoku, in zadnje je on |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa še poznajo slovenske povesti Babo Lamo. Na gori omenjenem adrijanskem kamnu, kteri ima razun leljevega perja in figovega listja tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | najde pogostoma v družbi figovega listja leljino perje, tako na adrijanskem kamnu blizo Frohnleitena na Štajerskem, na kterem stojí ime Menela |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bil kdo iz barke stopil, ki je potem proti Angleškimu jadrala, kjer se bo v Southamptu vstavila; — časniki pišejo, da bo |
| Tiun - Lin (1891): | oprezni, da smo vsak večer spustili mačka (sidro). Prihodnjega dné jadrali smo dalje vedno v obližji obali. Nismo jadrili še dobro |
| Tiun - Lin (1891): | Naznanil sem to Hinku. I on je bil istega mnenja. Jadrali smo dalje bilo je za rana, ko pride kuhar in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Marija ino Elisabeta. Marija ſe je prezej vsdignila, ino gré jaderno zhes goro k' ſvoji teti Elisabeti, de bi ſe s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | le sa pojedino zhlovekov vſtvaril, in jih sato tudi prav jaderno lovijo in morijo. Prav slo naſ ſerze bolí viditi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in dom Bi mnogo Cojzov vstalo , Ž njim' bi Slovenji jaderno Se kviško pomagalo. Mé vošmo, de mestnjàn za trud Dobí |
| Roza Jelodvorska (1855): | Kar zatrobijo lovci v svoje zvoneče rogove, in vsi so jaderno odjahali na lov v bližnji gojzd. Rozi je bilo grozno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | velike oddane, ali pa velikih oskerbeti od drugod. Tedaj le jaderno po murbah, da bo slovenska dežela kadaj „zidana dežela” imenovana |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | čez kopito rezati. Urno spije tedaj svoj poliček in teče jaderno domú. Pavliha je sedel in vse usnje ravno čez narmanjši |
| Mlinar in njegova hči (1867): | in jej rekel: z Bogom! Črnot (ne mogoč dalje kopati). Jaderno! — hitro! — Smrt bi utegnila priti — potem — bi našli — moje lepe |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Smrt bi utegnila priti — potem — bi našli — moje lepe denarje — Jaderno! — hitro ! — (Hotečemu kopati pade lopata iz rok. ) Janko (kterega šum |
| Tiun - Lin (1891): | mnogo škodoval, a nas je vender prisilil, da smo zadrgnili jadra, privezali krmilo in se prepustili valovom. Še zvečer istega dneva |
| Tiun - Lin (1891): | je bila »Lastavica« še videti, ko so džunke zopet razpele jadra ter začele na njo lov. Slutil sem dobro, da bodo |
| Tiun - Lin (1891): | odgovora krene ladjica proti nam ter za trenutek zvije svoje jadro. Zdaj pokličem svojega rešnika, vržem Kitajcem cekin ter skočim v |
| Gozdovnik (1898): | zopet suh? Pa ne, da bi ga imelo ponapolniti to jadro na morju? Takoj bomo videli«. To rekši, napoti se v |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tebi bila. ” Ivan je odraſtil, ter je prav snajden ſtreliz (jager) bil. Pridno, prav sveſto je ſvojo ſlushbo opravljal, prijasen ino |
| Fabule ino pesmi (1836): | bi vſtrelil rad, Glej! puſhko ma nabito. «« Je nor, ker jagra ſe boji,« Domazhi ov’ga tróſhta. »On, kaj jas pomnim |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſtran? « »»Gdo,«« pravi? »»beshal ne bi? Ne vidiſh v’ ſenzi jagra ſtat? On méri? she bi vſtrelil rad, Glej! puſhko ma |
| Fabule ino pesmi (1836): | na ſtran, No ſvoje vuha ſhpizhi. On vidi en’ga jagra ſtat’, Ker s’ puſhkoj ná-nj’ga zila, Kak da bi |
| Fabule ino pesmi (1836): | ˛Samízhje jese ſita; — No lukna, v’ keri medved ſpí, Je jagri she odkrita. On s’ puſhkoj gré, kraj njega pſi, Kak |
| Fabule ino pesmi (1836): | njeg’va ſila. ˛S’romazhek pazh nej’ vedil to, Da jagri tudi ’s kamnja ſo Nareti, kak je toti. To sdaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | molzhi, ali bomo tebi eno drugo pokasale: na letu prideio Jagry ter leſizo vbyeio. Vidite, kadar Leſiza bi bila vſmilena, podgane |
| Sacrum promptuarium (1695): | pridi jutrj, lisiza ſe ſazhne jokat, rekozh: bodo Jagry prishli ter mene bodo umorili, zhe hitru meni nepomagate: Podgane |
| Botanika (1875): | Populus nigra); laško topol (Populus pyrainidalis); belo topol ali beli jagned (Populus alba) in trepetliko (Populus tremula). 160 26. red. Breze |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vzemi 2 lota čutnične maže iz apoteke, 2 lota jagnedove maže, 2 lota dežočervnega olja, dobro jih zmešaj, da mažo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | o lvbe sastre nikar nie naposabita. SHEBRANJE. Oh ti krotkv agnje Jesvs Kriſtvs kai si ti vtei gvobvezhei zhishi sa me |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. Oh ti polterpeshlivo agnje Jesvs Kriſtvs jes prosim tabe skves tv navsmilano svazhenje vsmili |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE Oh mivoſtlivo agnje Jesv Kriſte jas tabe prosim skves to velko nasrazheno bolazhino |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stati na anei gorezhei pvati. SHEBRANJE. Oh ti moje krotkv agnje Jesvs Kriſtvs jas tabe prosim skves tvojo nasrazheno martro vsmili |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. Oh nar zhiſteishi Jesvs Kriſte oh ti agnje boshje jes tabe prosim skvs to velko shpotlivoſt tvoiega serza |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | besiedah je feth moje serze vpadvo. SHEBRANJE. Oh ti Krotkv agnje Jesvs Kriſtvs jes tabe prosim skves vse strashne praklienjavske besiede |
| Ta male katechismus (1768): | volo tu narhujshe terpel, ſategavolo, deslih je on enu nadolſhnu Jagne bres madesha bil, je on vonder pod Ponciam Pilatuſham tem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhiſtiſhi na ſvoimu ſerzu. Agnus ſine macula. Tu nar nadoshniſhi jagne, na katirimu ni obeniga madesha bilu. Terpeu je ta nar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Ecce Agnus Dei, ecce qui tollit peccatum mundi. Pole tu jagne Boshiu, katiru jemle ta greh od tiga ſveita. S' katirih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Jogri od te sadne vezhirje, per katiri ſo tu velikonozhnu jagne jedli, gor |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | med ludmy. Luc. 23. Vſe tu ſliſhi tu nar nadoshneſhi jagne. inu vunder krotku oſtane, je tihu, mouzhy, inu ſe s |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ta vezhir je biu On s'jogri h'Misi sedu, Jagne, kokar je isvoliu, Velikonozhnu jedu. h' Snamnu , de on neh |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | zheſhena Ta boshia viſokust. Ta trydeſeta Peiſem. h' obhaylu. 1. Jagne Boshiu, kir ti noſiti Si otlu naſhe grehe vſe, Dei |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Peiſem. Ta druga h'obhaylu. 1. J JESUS! zhistu Boshiu Jagne, Nei ſe tvoju ſerze h'nam s'Milostjo, no gnado |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ludy, klętu, ozhitanje, saſhpotuvanje, inu preklinuvanje tih rabelnov: letó nedólshnu Jagne vshę zhuti ſvoje vude ràstèrgati, ſvojo kry tezhi, Ivo jo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poljſhine tedaj Bogu v' dar perneſe; Abel pa mu daruje jagnje od ſvoje zhede, v' snamnje poboshne hvaleshnoſti. Abel je imel |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pri takšnem ravnanju kaštruni večji in lepši zrasejo. Kedar se jagnje, ki je še le 14 dni staro, reže, se razpara |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Kraljica brez madeža izvirniga greha spočeta, za nas Boga prosi! Jagnje Božje, ki gréhe svetá odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Jagnje Božje, ki gréhe svetá odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki gréhe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ga je Pavliha tako prekanil in ob denarje in ob jagnje pripravil. Pavliha pa se mu je smejal in je tisto |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | še nekaj povem. V začetku sem vam rekel, de je jagnje ukradeno, in roko ste mi dali, de tega nikomur ne |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Greha in kazni greha, Zapuščenosti, Nesrečne smrti grešnikov, Večne smrti, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana. Vse korenine, zelša vse poznam; Naúčila sim se od jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg |
| Blagomir puščavnik (1853): | V prijetni dolinici je živel pastirček med svojo mirno čedo jagnjet. So se te pasle, se je k njim usedel, in |
| Ferdinand (1884): | zakaj pa mi ne darujemo na našem vrtu Bogu najlepših jagnjet od našeh čed, in snopov zlato-rumene pšenice? « »Imamo drugo daritev |
| Kuharske Bukve (1799): | telęzhjiga meſa per koſti; al perſni koſez od koslizha, ali jagneta; mlade piſheta; al kej drugiga; inu tako na miso dati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | žime. 4. Kako je treba jagnjeta rezati. V nekterih krajih jagnjeta režejo, ki so še le 14 dni stare, v nekterih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ga jez višeje cenim od žime. 4. Kako je treba jagnjeta rezati. V nekterih krajih jagnjeta režejo, ki so še le |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne pred dokončanim šestim tednom. Nekteri gospodarji terdijo, da se jagnjeta ne smejo rezati, dokler niso pol leta stare, ker pri |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ne bote povedali; kadar na svoj dom pridete štejte svoje jagnjeta, ali vam nobenega ne manjka. Vohernik se je razserdil, de |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | do nje čutiti zamogli? Gotovo ne drugačne, kakor volk do jagnjeta in jastrob do golobčka! O saj sem že na vašem |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | vse škode med levi, sdrav ino vesel, kakor pastirček med jagnjeti. Kralj zažene glas rekoč: „Oh, Gospod, ti Danielov Bog, velik |
| Najdenček (1860): | svojim mlekom? Spomni se, da si zapušen med ovcami in jagnjeti ležal, in da so te one v zimskim mrazu s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj, ga sa leſ oberniti, in po njem jeſenje, jelſhovje, jagnjeda ali topole naſaditi. 9. Kjer vodé is vodotokov ſtopajo, in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Bažan s kislim zeljem. Podnevni in ponočni angleški cmok. Pečen jagnjičev herbet s solato. Prepečenčna torta. Masleni kosc. 167. Rakova župa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z gorkim žemljevim hrenam. Zelen fižol s svinjskim rebricami. Pečeni jagnjičev herbet. Solata. 9. Župa z moknato jedjo. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Višnjev ohrovt s kostanjem. Pečeni jagnjičev herbt. Solata. 89. Žemljevi cmoki. Meso s kaparno polivko. Dušena |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekoliko putram, ki se v pečno ponev nateče, poli. Pečeni jagnjičev herbet (zajic). Oba stegna dobro operi, razstegni, na raženj natakni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na župi. Meso s kumarami. Kislo zelje s ptički. Pečene jagnjičeve persi. Solata. 15. Zelišnata župa. Meso s kumarčno polivko. Kuhana |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivko. Kuhana vezna solata z možgani na narezanih žemljah. Pečene jagnjičeve persi. Solata. 5. Jeterni cmoki. Meso z mandelnovim hrenam. Zelen |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župi. Meso s krompirjevim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Ocverte jagnjičeve glave. 97. Jeterna župa. Meso s polivko iz šalotne čebule |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ko ga v skledo deneš, nekoliko juhe nanj vli. Pečene jagnjičeve persi. Namoči eno žemljo v mleku, ocri nekoliko zeleniga peteršilja |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žbicami in koščikam ingberja, deni vanjo eno ali dve lepi jagnjičevi bedri in vli na to v enaki meri toliko jesiha |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni v polivko, preden se na mizo da, nekoliko rumenjakov. Jagnjičevi preželci s smerčiki (mavrohi). |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Gresovi cmočki. Meso z jesihovim hrenam. Zelen grah z ocvertim jagnjičevim mesam. Čokoladno kuhanje. 13. Žemljevi mlinci. Meso s kislično polivko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušen (dinstan) rajž z jagnjičevim stegnam. Duši mladiga jagnjeta bedro v dobro pokriti kozi s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Goveje meso z merzlo sardeljino polivko. Prežgano opresno zelje z jagnjičevimi rebricami. Pečeni svinjski herbt. Solata. 56. Gres na župi. Meso |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župi. Meso s kaparno in kumarčno polivko. Zelen grah z jagnjičevimi rebricami in cesarjevim mesam. Lešterke v žolci. Rakovo kuhanje. Telečja |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Jagnjičevo bedro s kumarami. Obloži kozo s špeham, čebulo, korenjem, peteršiljevimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s popram začini in v posebni skledčici na mizo da. Jagnjičevo meso s špinačo in špargelni. Jagnjičevo meso na kose razsekaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skledčici na mizo da. Jagnjičevo meso s špinačo in špargelni. Jagnjičevo meso na kose razsekaj, dobro namoči in očedi, ter s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | malo zarumeni, in z dobro mesno župo zali. Tudi lahko jagnjičevo ali koštrunovo meso kuhaš, repo z njegovo župo zaliješ in |
| Kuharske Bukve (1799): | en pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de ſe na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh |
| Kuharske Bukve (1799): | 178. Rudezhih jágod sholza. Vsami poldrugo libro rudęzheh jagod v' kotlizh, ſtlazhi dvęh |
| Kuharske Bukve (1799): | 178. Rudezhih jágod sholza. Vsami poldrugo libro rudęzheh jagod v' kotlizh, ſtlazhi dvęh lemón ſok na nje, puſti ſtati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ji včasi pest solí z ravno toliko štupe od brinovih jagod na zobanje da. Žebeta se morajo pervo zimo posebno dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro zbrane rudeče jagode skozi sito, vzemi na en funt jagod en funt cukra, kuhaj cuker s pol maselcam vode tako |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zares, ako se tako pokaženo grozdje ogleduje, da je tistih jagod nar več bolnih, ki so na tisti strani grozda, ki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ga poživi, in dajaj mu vsaki dan 1 lot brinjevih jagod in 1 lot štupe hrastove skorje skupej. XV. Poglavje. Bolne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1 lot: Vzemi 4 lote žvepla in 8 lotov brinjevih jagod. Dobro jih stolci in zmešaj. Kedar o gnojenju koz prasiča |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzlične detelce in brinjevih jagod, in sicer vsakega 1 libro, jih zdrobi v štupo in |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ona nam roshze ſadi, nevoljnoſt nam ſamo ternje rodi. " Tretja jagoda je: shivo ino ſtanovitno saupauje vezhniga isvelizhanja; ono naſ podpira |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | pravi ſv. Gregor; ako pa ne, prave ljubésni ni. “ Druga jagoda sa isvelizhanie naſhe je: ljubesniva poterpeshlivoſt. Bres krishov ino tesháv |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | dokler dojdete njimi ſrezhno sa Jesuſam v' ſv. nebeſa. Perva jagoda je: ſv. kerſhanſka ljubésn. Vſi ljudje, kar jih pod milim |
| Fabule ino pesmi (1836): | Oſel ali raskrita ſkaslivoſt - - 38 ˛Stran 23. Liſíza ali kiſla jagoda - - - 39 24. Vuk ali gerdi lon - - - - - - - 40 25. Oſel ali |
| Genovefa (1841): | pogubljíve, kakor ſtrupenína. Oh, gréh je mnogokrat tém sapeljívim, rudézhim jagodam podóben, ki ſe ozhém tako lépe in vábne sdijo, ktere |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | raslo je sadno drevce, ali vsaj kak germiček s sladkimi jagodami. Nad jezerom pa je na stermi skali dvigala se mala |
| Kuharske Bukve (1799): | pol lota ſpuſheniga bisenovga mehurja; vſe to vręlo sli na jagode, puſti ſtati, dokler farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi na hlad |
| Genovefa (1841): | prebivaliſhe. Bodézhe brinje imá tudi ſhe po simi préſne, viſhnjeve jagode, de imájo gôjsdni ptizhi kaj shivesha. Naji vir nikoli ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na tvojimu narozhju ſe pogoſtiti? mladi in ſtari otrozi radi jagode in zheſhnje soblejo, pa ſhe veliko ljubſhi ſo jim vender |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | limonoviga soka vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane rudeče jagode skozi sito, vzemi na en funt jagod en funt cukra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vode tako dolgo, dokler niti ne dela, perdeni potem pretlačene jagode ter jih vedno mešaj, dokler nekolikrat ne povrejo. Dalje se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | po tem prikazale, ko so sonlčni žarki med tem na jagode pripekali, ki so še zlo mokre bile. Če pa to |
| Pripovedke za mladino (1887): | kaj pač mislite, da je našla? Same zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna jih natrga polno košarico, se |
| Pripovedke za mladino (1887): | praga, in kaj pač mislite, da je našla? Same zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna jih natrga polno |
| Pripovedke za mladino (1887): | vendar zavida ter sklene, da bo tudi ona šla po jagode. Mati pa jej reče: „Tega nikar, ljuba hčerka, preveč je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se pa le takrat priporoča, kadar kaka terta prav slabo jagodo rodi. Opravi se pa to cepljenje takole: šibinico tertno z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ko grosdik najde, ga s veſeljam pósoblje. Is tvojih jágodiz, o draga tertiza! ſe slate kaplize vina zedé, in vino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po lahkama in kaſneje; kader ſe pa sazhnejo is ſmetene jagodize delati, vlij maſliz mersle vode sraven, po tém boſh bres |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | je treba; zadnjič pa na juho nekoliko limonoviga soka vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane rudeče jagode skozi sito, vzemi |
| Gozdovnik (1898): | v vodo pognal. Komanč izpodbode konja z ostrogami ter se jahaje nagne daleč naprej, da bi v vihrajočem diru sledú ne |
| Roza Jelodvorska (1855): | voziti, in med tem jih revna Roza dohiti. Strašimir ošabno jaha blizo voza, na kterim Častimir oklenjen sedi. S solznim obrazom |
| Gozdovnik (1898): | poizvedoval, pa ničesar izvedel, razen da malo šepa, in da jaha konja, ki se izpodtika. « »Našel ga pa vendar boš, Tiburcio |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | revščino sreča me eden mojih starih kupčevalcev, ki je ponosno jahal bistrega konja. Poklical me je zaničevaje: »Ti mojster Skaza, ti |
| Gozdovnik (1898): | Vodil je sled od reke dalje in ni še dolgo jahal, kar najde onega, ki ga je iskal. Preganjani ga opazi |
| Gozdovnik (1898): | dotaknili: umreti morajo! « Preganjanje. Bilo je včeraj popoldne, ko je jahal jezdec po obalih reke Gile ter z izredno skrbnimi pogledi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | naput spravljajo Po lepo Anko devojko. Kada so po njo jahali Ljudi so dine sadili; Kada se z Anko vračajo Dine |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | v novič za njim zbrali in še enkrat nad njega jahali posebno ker se ni smel nič ozreti. Tak napad na |
| Najdenček (1860): | Vidil sim, da so večkrat ob grabnu gori in doli jahali, da bi pripravno mesto za preskok našli. Niso ga dobili |
| Roza Jelodvorska (1855): | visokim konji, obdaniga od mnogo vojakov, ker je mislil ravno jahati na lov. Plaha Roza se trese kakor šiba na vodi |
| Gozdovnik (1898): | se Mešanik oddalji, reče Antilopi: »Črnotič je ranjen; ne more jahati. Peljal pa bode svoje vojnike na bojnih čolnih proti Bivoljezeru |
| Valenštajn (1866): | modre. Na prvem polji precej, dej, da vidim! Ponosna Amaconka jaše konja Čez mitre i vladiške palice, Klobuk na drogu nese |
| Valenštajn (1866): | Klobuk okrogli oznanjuje to, I div'ji konj, na kterém ona jaše. Človeku je klobuk lepota, kdor Pred kraljem i cesarjem mora |
| Gozdovnik (1898): | Vidite-li, kako Diaz oprezuje? Oči ima le za sled ter jaše počasnejše in previdnejše nego prej. « Ta trenotek se oglasi prvi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | slišali od tesalskih copernic, ki po oblakih sem ter tje jašejo — to storé s tako štupo. „Zastran kristijanov sem vam pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Moknate jedila. Zabeljeni rezanci (nudelni). Naredi iz moke, jajc in vode terdo testo, iz testa pa majhne hlebčike, zvaljaj |
| Zoologija (1875): | brez kolobarcev, a truplo je znotraj otlo. Razvijajo se iz jajec in živé večidel kakor zajedavci v druzih živalih. Nekateri potujejo |
| Zoologija (1875): | gnjezdi v duplih, kamor znese 4 do 5 rudečkasto sivih jajec, jeseni se pa preseli v Afriko. Južnoevropski legat (Merops apiaster |
| Zoologija (1875): | sklepajo od strani kakor klešče. Razmnožavajo se z jajci. Iz jajec se izlegli mladiči pa svojim roditeljem večidel niso nič podobni |
| Zoologija (1875): | 185). Apno potrebavajo te ptice tem več, ker nesó mnogo jajec z apneno lupino. Kokoš znese časih jajca brez trde lupine |
| Kuharske Bukve (1799): | 202. Belákovi ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi al rasshverkaj |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe dobro męſhaj eno uro, vlì |
| Kuharske Bukve (1799): | shlize perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì s' jeſiham |
| Kuharske Bukve (1799): | mehki, jih odſtavi, vodo odzędi. Sa polivanje vsami rumenaka od jajz, pol shlize bęle moke, eno shlizo vode, to męſhaj v' |
| Kuharske Bukve (1799): | męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke, eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od kókle isvaljena. V ſklado ali maſhino ſe lahko 2000 jajz déne in vlaſtnik ſklade ſi lahko veliko denarjev isvali. (,Skuſhnja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hišne gospodinje. Kmetice iz Nasavskiga na Nemškim nosijo takó debele jajca v mesta na somenj, de so vse druge jajca le |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nudelni). Eno unčo sroviga masla do rahliga mešaj, štiri cele jajca in štiri rumenjake vanj vbi in zopet vsako posebej prav |
| Zoologija (1875): | pticam pevkam za hrano, ljudje jih po krivem imenujejo mravljinska jajca. Za obrambabrizgajo mravlje neki grizek sok, namreč mravsko kislino |
| Zoologija (1875): | To so sosebno: žita, sočivja, mleko, s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri. Tu podajamo kemične sostavine imenovanih jedil v pregledu |
| Zoologija (1875): | dva glavna razdela. Prvi se izvalé slepi in goli iz jajca in stari jih morajo dolgo v gnezdu pitati, imenujemo jih |
| Zoologija (1875): | Pijavka zleže svoja jajca zavita v zdrizast ovojek želodove velikosti, iz kojega za nekaj |
| Zoologija (1875): | so odkrila znamenite stvari gledé razvitka teh zajedavcev. Ploskavci ležejo jajca, ali ta se ne razvijajo v maternem stanovanji, temveč vne |
| Zoologija (1875): | canorus), pod. 119, ki ne dela lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé |
| Zoologija (1875): | nam pod. 185 razjasnuje. Ta vrsta, Microgaster imenovana, položi svoja jajca v borovo gosenico, a njene ličinke, požrši gosenico od znotraj |
| Kuharske Bukve (1799): | v' kúhini prav oberniti. 250. Píſheta v' selením ſôki. 251. jajza s' selenjam nadęvati. 252. Męſhana ſalata, ali smęſa. 253. Plęvnati |
| Kuharske Bukve (1799): | eno unzho topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę shlize mersliga mlęka, enmalo voloveh dro- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvoje vratiza is glasha , ki je s zherno barvo pomasan. Jajza ſe na ovnato ſuknò poloshé , pa ne sakrijejo, ſe in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so vse druge jajca le jajčiki proti njim. Eno takó jajce tehta okoli 10 lotov in vsako ima večidel po dva |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mošnje ena zareza napraviti, in iz sleherne zareze se eno jajce iztisne, ktero se potem odreže. Kri, ki iz rane teče |
| Fizika (1869): | 90° C. Tam se tedaj v odprtej posodi ne dá jajce trdo skuhati. Ako se s pomočjo zračne sesaljke ali na |
| Kemija (1869): | 345. Izdelek kem., chem. Praparat. Izgórina, Verbrennungsprodukt. Izvod, Produkt chem. Jajce, 495. Jalappenharz, jalapova smola, 489. Jantar, Bernstein, 490. Ječmenovka, Wurze |
| Kuharske Bukve (1799): | maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì en jajze notri, inu pęt rumenakov, pa vſe popręd dobra raſtepene; tudi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pegni). Dobro zmešaj štiri lote drobno stolčeniga cukra z enim jajcam in štirimi rumenjaki, perdeni potem pol unče podolgama zrezanih mandelnov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | unčo cukra in eno žlico janeža perdeni in z dvema jajcama testo napravi. Iz tega prestice naredi, na pleh položi, z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | bandelci. Mešaj eno unčo drobno stolčeniga cukra z dvema celima jajcama in štirimi rumenjaki eno uro, perdeni štiri lote cvetne moke |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | testo napravi. Iz tega prestice naredi, na pleh položi, z jajci pomaži, z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno unčo sroviga masla do rahliga, perdeni potem dve celi jajci in dva rumenjaka, vsako posebej dobro zmešano, eno unčo drobno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ure kuha. Potlej perdeni en maselc vina in dve cele jajci, pusti še enkrat zavreti in precedi skoz čedno ruto. Vso |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | varno v skledo položi, s terdo kuhanimi in drobno zrezanimi jajci in ravno takšnim peteršiljem potresi in z razbeljenim putram poli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni ali pa kolačke ali končke iz njega naredi, ž jajci pomaži in z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skupej deni, vsredej pa nekoliko vkuhanja daj. Krafelce potem z jajci, mandelni in cukram pomaži in na plehu pa ne prehitro |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | napravi: Vzemi terden motoz in preveži z njim mošnjo nad jajci. V 8 dneh se jajca posušita in se z mošnjo |
| Zoologija (1875): | pa tudi v vodi ali glenu. Plodé se navadno z jajci, redkokedaj delitvijo, a v svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito |
| Zoologija (1875): | temveč se sklepajo od strani kakor klešče. Razmnožavajo se z jajci. Iz jajec se izlegli mladiči pa svojim roditeljem večidel niso |
| Kuharske Bukve (1799): | maſt is nję ; puſti jo ohladiti, ras — tari notri dva jajza s' lupino vred; potlej jo perſtavi na mozhno sherjavzo; jo |
| Kuharske Bukve (1799): | Po verhi ſpęt pokrì s' puterteigam, inu ga pomaſhi s' jajzmi, ſpezhi v' pezhi al v' tortni ponvi. So dobri. 72. |
| Kuharske Bukve (1799): | vſe raslosheno. Potle ſe na verh, vliè mlęko s' kruham, jajzmi, inu s' moko, kader ſi vſe dobro rastępel, inu pregnal |
| Kuharske Bukve (1799): | ſekanje smęſhaj s' namozhenim bęlim kruham, rasſękanim govedjim musgam, tręmi jajzmi, ſolio, inu muſkat zvętam. Is tiga mę- |
| Zoologija (1875): | Nekateri so tako majhni, da njihove ličinke živé v metuljih jajcih. Velikanski najezdnik (Pimpla manifestator) je črn, 3 cm. dolg, sveder |
| Najdenček (1860): | sim jih ljubil. Natresal sim jim zernja ali pa mravlinčnih jajčic. K meni so prileteli. Na glavo ali pa na ramo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | tudi po 6 gold., po tej ceni pa tudi lot jajčic. Iz tega vsakter lahko prerajta, kako naglo, namreč v šestih |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | i to s tem, ako vzameš za vzrejo, le takih jajčic, ki nimajo telesic i takih dobi se le od takih |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | predmetu naj boljše pripomogel in tvojo blagostanje pospeševal. O izvalenju jajčic. |
| Trtna uš (1881): | Od meseca marcija do oktobra najdemo ovih jajčic povsod, kder je trtna uš, toraj pred vsem na trsovej |
| Trtna uš (1881): | nam bodo služile pridjane dobro barvane podobice. Iz zgoraj omenjenih jajčic ali gnjid izlezejo v kratkem mlade uši (Tablica II. pod. |
| Trtna uš (1881): | in nekoliko bolj raztegnene, kakor pri navadnej trtnej uši. Iz jajčic krilate uši izleze poslednje pleme trtne uši, namreč po spolu |
| Trtna uš (1881): | namreč metulji, iz bubik pa kebri. Metulji in kebri naležejo jajčic, iz katerih se zaredijo zopet gosenice in bubike. Takšnih jajčic |
| Trtna uš (1881): | kajti krilate uši naležejo kmalu in brez posebne uplojitve veliko jajčic na spodnji strani trsovih listkov, to pa med listova rebra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojimi ozhmi komaj viditi more. De desh ali pa roſa jajzhiz ne odpere, jih s nekim limaſtim ſokam na drevje perterdijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor ſe v letnih zhaſih pokashejo. Koj v ſpomladi is jajzhiz islese in ſe perkáshe: 1. Gèrba (Raupe des Frostnacht — Schmetterlings |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkorjami ſtarih dervéſ. Salega, v kteri je 400 do 500 jajzhiz, je rumenkaſto-bela in s gerdo-belo, rumenkaſto — rjavo ovno jo pokrije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lahko previdi, zhe pomiſlimo, de vſaka metuljka vezh ko 200 jajzhiz salèshe, is kterih ſe v pomladi ſhkodljive goſenze isvalé. Savoljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v verbove drevéſ slésejo in tam vſaka metuljka zhes 200 jajzhiz sleshe, ki jih zhlovek s ſvojimi ozhmi komaj viditi more |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Francoz je nekoliko let preživel v Jugoslovanski, skupljal je svilniška jajčica in zapredke. Nekega dné stopim v „Caffé antico Tomasso”, ter |
| Trtna uš (1881): | V naslednjem hočemo razlagati podrobneje, kako se trtna uš iz jajčica ali gnjide izleže, kako dalje raste in živi. V pojasnilo |
| Trtna uš (1881): | sadunosnega drevja. Veliko menjša in toraj človeškemu očesu nevidljiva so jajčica (gnjide) pri trtnej uši. Merijo komaj 3/10 milimetra. Treba je |
| Trtna uš (1881): | na spodnji strani trsovih listkov, to pa med listova rebra. Jajčica ali gnjide krilatih ušij so podolgovate in nekoliko bolj raztegnene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vſak kmètovavez vé, de ſe goſenze ſhtirkrat premenijo. Metúlji namrezh jajzhiza sleshejo, is kterih ſe s zhaſama goſenze isvale, ki ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktéri ſpomladi, po léti ali v jeſeni po shitnizah letajo, jajzhiza v shitu saleshejo in ſe v toplóti isvalijo; satoraj neſmeſh |
| Genovefa (1841): | nekoliko dni je Boleſlav sopet s materjo gnjésdizhe obiſkal. Naméſti jajzhik ſo sdaj shé mladi ptízhki v njêm bili. „O pogléj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je ali belo ali pa rudezhkaſto. V gorkoti ſe farba jajzhik tako ſpreminja: is rudezhkaſtih poſtanejo bolj samokle in rudezhkaſtoſive , potlej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſe, potlej malo ſhe. Isleshe ena okoli 400 — 500 drobnih jajzhik ali zhervniga ſemena sa prihodno leto. Zhiſta ſapa, gorkota in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vlij. X. Poglavje. Červi v ušesih. Poleti ležejo muhe svoje jajčika v prasičje ušesa, iz jajčikov se izvalijo červi, ki kožo |
| Botanika (1875): | spojivši se, zarodili kal v njem. Semenski popki ali semenska jajčka so pa v četvrtem listnem krogu cveta, v plodovih listih |
| Genovefa (1841): | vſak dan pridno jih ogledúj, pa nimaſh ſe ne êniga jajzhka dotakniti. ” Sa nekoliko dni je Boleſlav sopet s materjo gnjésdizhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in gorko perhajati sazhne, goſenzhiza, kakor shima debela, selena, is jajzhka islese in sazhne ſhkodo delati; kadar goſenze vezhji poſtanejo, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velikoſti ſposná. Isvali ſe v sazhetku meſza vélikiga travna is jajzhka in ima ſilno debélo rumeno glavo s zhernimi pikami. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do njih. V poletni vrozhini je tréba vezhkrat pogledati, zhe jajzhka niſo na mokrotnim, ki jim slo ſhkoduje, ali zhe jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je tadaj, zhe ſe takrat metuljkam po shivljenju ſtrèshe, preden jajzhke lezhi sazhnejo: to je odsazhetka meſza liſtopada naprej. To je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhe ne bilo, ſhe enkrat tako naredi; potlej pa take jajzhke, v kterih ſo zhervi poginili, poſuſhi ali na ſolnzi ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v mesta na somenj, de so vse druge jajca le jajčiki proti njim. Eno takó jajce tehta okoli 10 lotov in |
| Genovefa (1841): | ſo lepo selénkaſte in lépo rudézhe progaſte! ” — „Kaj potém ptizheks jajzhki naredi? vpraſha fantizhek,” To bódeſh she vidil! je Genovefa odgovorila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſnashiti. Şhe le zhes 8. dni ſe galete ali shidni jajzhki oberó, ter varno de ſe shida ne rasterga. Bavela ſe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ušesih. Poleti ležejo muhe svoje jajčika v prasičje ušesa, iz jajčikov se izvalijo červi, ki kožo v ušesih glodajo. Leti červi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | moraš neke kapljice terpentinovega olja vliti, da muhe ne nanosijo jajčkov v luknjo. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | herbtanca najdejo. V ogercih tičijo zaplivki, ki so zrastli iz jajčkov, ktere so muhe v kožo nanesle. Kolikor večji zaplivki postajajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kebri ? Is belih zhervov , ki imajo ruſo glavo, ſe is jajzhkov od kebrov v semljo naleshenih svalijo, dvej leti v semlji |
| Kuharske Bukve (1799): | ſerza inu shelodze drobno rasſękaj; deni na nje ſroviga maſla, jajzhne rumenake, ribani kruh, muſkatzvęta, inu shalbla; męſhaj, depoſtane kakor rahlo |
| Kuharske Bukve (1799): | snaſh notri djati muſkat zvęta, ingverja, al druge diſháve, inu jajzhne rumenake notri rasshvérkati. Tudi snaſh sręsano inu ſękano krebulzo v' |
| Kuharske Bukve (1799): | deni v' pozineno plehato ſklędo, notri rastavi po verſti nadęvane jajzhne platíſha, poſtavi na trinog nad sherjavzo, de ſe enmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | inu puſti ſe ſ-hladiti. Se hladno na miso da. 201. Jajzhniga beláka mleko. Per lemonovim mlęki Nro. 200 oſtane 12 belakov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zdej nekoliko ostrig, limonoviga soka, muskatoviga cveta, limonovih olupkov in jajčnic v kozi z drobljancam putra pari, položi pečene lešterke v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | putra, limonovih koleščikov, kos špeha, na pereščike zrezane čebule, zrezanih jajčnic in, če hočeš, tudi ostrig. Zdej vina perli, položi jetra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sterdi deni nanjo nekoliko kopuna z v tanke koleščike zrezanimi jajčnicami, potem spet žolce in tako dalje, dokler ni model poln |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | duši (dinstaj) kopuna s špeham, korenjem, peteršiljevimi koreninami, zêleno in jajčnicami (trifel) v vinu do mehkiga, in zreži ga potem lepo |
| Viljem Tell (1862): | izpred naših ga Očí odpeljeta nesramnika? Cerkvenec. Prijatli, mi smo jači. Tega ne Terpímo! Drugi nam pomorejo. |
| Kemija (1869): | barve (glej §. 43). Kovinski žvepleci imajo sem ter tam jake osnovne lastnosti. Nekteri kovinski žvepleci više stopinje se pa obnašajo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prizhi rèzhe Joshefa v' jezho vrézhi. Pomiſlite to, ljubi otrozi! Jaki, nedolshni ino vojſhaſhki mladenezh Joshef vam daje tukaj prav lép |
| Robinson mlajši (1849): | je Slovenska! ino samo taka mora biti; ker se naš jaki narod prestira daleko po sveti po Vlaškem, Krajnskem, Koroškem, Štajarskem |
| Oče naš (1885): | S solznimi očmí sta se poslovila Ménart in Barba pri jakih ljudéh, obljubivši trdno molčati zastran tega, kar se je zgodilo |
| Ta male katechismus (1768): | temuistemu, katire tu dobru ve, inu spoſna, inu vonder nastury. Jak. 4. Kaj dobrega ima tedej en Kristian sturiti? V sploh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jak. Mizka sdej le pojdi po njie — Miz. Tok gręm — Jak. Pametna ſe sadershi , de ne bodo zhutili — Miz. Nizh ſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | potler ſe pak ſkuſimo pozhaſsi — eden sa drugim vùn is-ſukat. Jak. Şhlahtni Goſpodje! jeſt ſim le en kmét — ampak sa norza |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kè bi ſe prevezh sgręlo — Tedej na sravle Anshęta! ( pije. ) Jak. Goſpod Shribar, naj ony sdej shenitno piſmo gori poſtavijo — Ansh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | enu grosnu imę — (k' Jaku) Kaj miſlite vâſhi hzhęri dati? Jak. Ny taka rezh — Vidite, to je ſromazhija na kmętih — Sdej |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sakaj tebi Anshe nedopade ? Miz. Sa to, ke mi nedopade — — — Jak. Imaſh ſpęt prov. Deklè, ti imaſh vezh pameti, koker tvoj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Naj ſręzhnu damu pridejo — Bog jim lonej! Bog jih obvari ! Jak. (k' Tulpenheimu, inu Monkofu ) Ony naj pak na shupanovo Mizko |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ansh. Le mene puſtite, Ozha — Jak. Sej mo bo doſti shol , kader bo vidil, de mo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mene puſti govorit — me saſtopiſh Anshe ? Ansh. Vshę prov , Ozha — Jak. Inu nizh ſe noter nevtikui — Ansh. Ne beſędze ne bom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ženka njegova, ali neveš, da Perun ni Bog, da njegov jakan**) in njegove strele so prazne reči. Ali nisi čul mašnika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ojstra strela; po tvoji glavi naj treši s svojim silnim jakanom; ti si me pregovorila, da sem se pokerstil”, odgovori ženki |
| Ultra! (1867): | ravnost! To sta strašna nemškutarja, stara lopárja! Moj brat, sicer jako dober človek, vam službe, ktere prosite, gotovo ne bi podelil |
| Rudninoslovje (1867): | popolnoma razkolna, sveti se kot steklo, na ploskvah P časi jako lepo kakor biser, bela je — nečista tudi siva ali rdeča |
| Kemija (1869): | okis, Al2O3, tudi glinica imenovan, se nahaja v rudninstvu v jako različnih oblikah, kakor smo to že videli pri ogljencu, kremenici |
| Kemija (1869): | Sicer je v svojih lastnostih podoben železu; težko se topi, jako je trd, no za tehnično rabo ni. Krom se nahaja |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se navadno takole deli od zdolaj gori: Po Slovenskem so jako razširjeni, na Kranjskem menda med vsemi najbolj Werfenski, Guttensteinski in |
| Zoologija (1875): | v kožo, ki je sluzava in jako opolzla. Plavute so jako majhne in nikdar v popolnem številu. Rečna jegulja ali ogor |
| Zoologija (1875): | 214, vvrta se s pomočjo kremenata trde lupine v kamene; jako je okusen. Nožnica (Solen) je tudi priljubljena jéd. Iz plošnatice |
| Ferdinand (1884): | vodstvu računov, dobite tudi dvojno plačo. « Ferdinandu je bila ponudba jako všeč. Obljubil je, da se hoče sè svojo marljivostjo in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Vsled nedostatnega tega zeló važnega občila zaostanejo v svojem razvitji jako daleč za polnočutnimi otroci. Šele, kadar se posreči, usposobiti jih |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | reče: „Jaz sim Bog tvojiga očeta, Bog Abrahamov, Izakov ino Jakopov. “ Mozes, poln svetiga strahu, obraz skrije, Bog pa daljej govori |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ti? “ Esav odgovori: „Esav ſim, vaſh perveniz. “ — Sdaj ſe je Jakopova svijázha pokasala. Esav pa na glaſ rjòve ino jóka. „O |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | preſkerbel. Otrozi! od Joshefa ſe uzhite ſvoje ſtarſhe ljubiti. 26. Jakopova ino Joshefova ſmert. Jakop je ſto ſedem ino ſhtirdeſet lét |
| Genovefa (1841): | mozhno poprijéla. Miſel na Bôshjo vſe vladajózho ljubésen in na Jakobovo ozhétovo veſêlje je tudi nju ſerza s veſeljem napolnila in |
| Genovefa (1841): | ſerzhnim ganjenjem je jél od zhudnih pot Boshje prevídnoſti govoriti; Jakobovo shaloſt, ktérimu je bil ſin Josheſ vsét, je na nju |
| Genovefa (1841): | Josheſ vsét, je na nju shaloſt obernil, po tém je Jakobovo veſêlje popiſal, ko je ſvôjiga ſinú Josheſa sopet naſhei, in |