Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 20

▶ hinavec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hinavca
Valenštajn (1866): mi v srce! (Zakrije obraz na Butlarjevih prsih. ) Butlar. Pozabite Hinavca! Kaj storiti mislite?

hinavci

hinauci

Biblia (1584):	taku Boshjo Sapuvid gori vsdignili, sa volo vaſhih Poſtau. Vy Hinauci, Iesaias je prou od vas prerokoval, inu djal: Leta folk
Biblia (1584):	bo hudu vreme, sakaj Nebu je erdezhe inu shaloſtnu. Vy hinauci, tiga Neba ſhtalt snate vy ſoditi, nesnate li tudi te

hinavci
Divica Orleanska (1848): smem čertiti. Talbot. De, v mašovanju čuti mater svojo. Izabó. Hinavci votli! Kak vas zaničujem, Ki golufate svet in sami sebe

hynavzi

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	sapóvèd boshjo k' nìzh ſturili savólo vaſhiga isrozhenja: 7. Vy hynavzi dobru je prerokuval od vaſs Isaias, rekózh: 8. Letó ludſtvu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	3. Ti mlazhni inu lęjni. 4. Ti lâshnivi brumni, ali hynavzi. Ta togotni męjni, de ſvoje ſovrashnike lubi, kęr jih vèndèr

hinavec
- hynavez
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): de lę malu ali obeniga ſmèrtniga gręha ne dęla. Ta hynavez męjni, de Jęsuſa Chriſtuſa objęma, inu on vèndèr lę ſam

▶ hinavski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hinavski

Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	košev imam; Zaupam besedi nikdar pa ne sladki, Odkar svet hinavski na drobno poznám. Kako le nek hoče mi dobro želeti
Valenštajn (1866):	naj boljši Prijatelj sem, zapazite si to! Kdor reče mu hinavski pes, Ta ima z manoj posel. Trčka (od strani). Ali
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	rekel stari, hinavski Kalpurnij, ”prepričan sem, da se zdaj Fabij v Eliziju*) greje

hinavsko
- hinavſko
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): sdaj rad ſkuſil, zhe je ˛Sin boshji ali ne. ˛S' hinavſko zhaſtjo ſe pred Jesuſa uſtopi, ino mu pravi: „Zhe ſi

▶ hinavsko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

hinavsko
- hinavsko
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): more sam osebno svojiga serčniga veselja skazati, potem je s hinavsko - perliznjenimi besedami odpušanja prosil, ker je po nezvesti družini zapeljan
- hinavſko
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): déla nedolshniga, kakor ſo uni bili nedolshni, ter vpraſha po hinavſko: „Goſpod! ſim mar jas? “ Jesuſ, de ga ſhe sadnjizh ino

▶ hinavstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hinavstva
Viljem Tell (1862): zdaj Trijé možjé podajajo si roke Pošteno, brez napuha in hinavstva: Trijé okraji bodo skupej stali, Branili se na smrt i

hinavstvo

Viljem Tell (1862):	kjer zvestoba stara še prebiva, Kjer naselilo se še ni hinavstvo, Tu nevošljivost sreče ne spodriva, Tu domovala bova v sreči
Viljem Tell (1862):	sužnosti sem posvečena, Morda sladkaču kacemu dadó me. Tje, kjer hinavstvo in zvijača vlada, Na carski dvor me dati hočejo! Tam

▶ hinavščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hinavščina
- hinavſhina
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ne ſliſhijo: „Tí ſi, tí! “ Juda vídi sdaj, de vſa hinávſhina nizh ne pomaga, de je veſ snan. Pa tudi to

hinavščine

hinjavſhine

Slate jabelka (1844):	povemo, kakor jo imamo v’ ſerzu; de odkritoſerzhno ravnamo, bres hinjavſhine in bres svijazh; in de ſe odvernemo od vſih goljfij
Slate jabelka (1844):	v’ ſvojih pogovorih priproſta, kakor otrok, bres ovinkov in bres hinjavſhine, in vſa odkritoſerzhna in reſnizhna; sravin pa je bila tako

hinavščini
- hinavšini
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): Tisti, pismo prinesel, v perlizovanji in hinavšini zurjen, kakor njegov gospod, je k vsimu znal dobro pomagati

▶ hip samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hip

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	je zaslišal vpitje otroka in šterbonk v vodo, in ta hip tudi on buti ob steno, kamor ga je pes treščil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	težava je, oskerbljevati jih. Ko se tako pomenkvajo, jih na hip polnočna tmina obdá. Sonce je zginilo, in Hafed za nekaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	verne”. Ko je vodnik tako govoril, kar se sonce na hip na neizrečeno veselje vsih iznova prikaže. Svitloba je tako nanagloma
Valenštajn (1866):	I tiho krog te hiše laziti, Da skrivši bi ugodni hip zapazil — To ščakovanije i ta britkost Presega mojo moč! (bliža
Gozdovnik (1898):	Zdaj preudarja, kako bi bilo najbolje gori dospeti; a ta hip luč ugasne. Obrne se proti stranskemu poslopju nazaj, kjer sta
Gozdovnik (1898):	rokama se oprijema skale, da bi skočil na trdno. Ta hip pa zgrabi Baraha nož. »Hodi dolu, ti lopov! « S čvrstim
Gozdovnik (1898):	konj z glavo na stran, pokoreč se uzdi, in ta hip je zadoščeval Kanadčanu. Kanadčan pritisne, strel poči, in krogla je
Gozdovnik (1898):	Estevanovih in Diazovih ušes, da ju je kar zazeblo. Sledeči hip se zgrudi konj mrtev na tla, in ž njim telebneta

hipa

Gozdovnik (1898):	kteri se je vzdigala lučica, vekšajoča se od hipa do hipa ter plavnemu otoku se bližajoča. »Napravili so zažigalko, vedoči, da
Gozdovnik (1898):	senci, v kteri se je vzdigala lučica, vekšajoča se od hipa do hipa ter plavnemu otoku se bližajoča. »Napravili so zažigalko

hipe
Kmetijske in rokodelske novice (1847): na kteri le popotvaš; ~ znebi se še clo za neke hipe svojiga telesa, in zamakni se s prostim duham v nebo

hipu

hipi

Zlata Vas (1850):	hoče Ožbeta obiskati. ” — Komej je to izgovoril, in v ti hipi se pripelje krasen voz s šestimi konji memo njega, na
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	sté Bogá še serčneji hvalile za njegov obilni blagodár. V hípi perspè Lenart, ki je romarja sprémil, ves preparjen in zasôpen
Valenštajn (1866):	vémo braniti, Kakor zlépljeni, kakor zliti? Se-li ne strnemo v hipi, ko mlinski tečáj, Kadar nam reče ali migne se vsáj

hipu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de se je Sultan grozno razserdil, de je Hasana v hipu iz službe djati, njemu vse premoženje vzeti, ter iz Carigrada
Robinson mlajši (1849):	močno térčila da sta oba plavca ze sédel spadla. V hipu je tude ladjička obstala, ino kmalu so se črež njo
Robinson mlajši (1849):	dobro ob jedno drugo tréti — dergnoti da ste se v hipu zapalile. Pak je tleče dervo urno v travo zaobalil, ino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vstopijo, dež gré, se bliska in gromí. Kar se v hipu začne megli rep delati, ki gré naravnost proti tlam, ali
Roza Jelodvorska (1855):	uslišal; nikar tedaj tudi vi, milostiva gospa, v ravno tistim hipu prošnje in solz reve ne zaverzite. Bog je vam očitno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	glogovega ročnika za kladivo iskal, našel dupljo, skoz ktero v hipu pride v prečuden svet. Vidi kralja Matjaša pri okrogli kamnati
Oče naš (1885):	pa on ni bil deležen. Čutil se je v tem hipu ubozega, neskončno ubozega. In kako bogata je bila ta žena
Gozdovnik (1898):	se rineta s svojimi puškami skozi vejevje. Toda v tem hipu ustane Tiburcio in tiho stopi za nju. Ni ju hotel
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je klečal poleg matere; poljubljajoč ji obraz, je prerezal v hipu vezi na rokah in nogah. Tresoča se veselja in strahu

▶ hiperbola samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hiperbola

Fizika (1869):	slušalo. Hurrycans, 192. Hydraulische Presse, hidravlično tiskalo. Hygrometer, vlagomér. Hyperbel, hiperbola, kosatica. I Identisch, istoven. Igla magnetnica, Magnetnadel, 157. Igranje zarnic
Fizika (1869):	kapljivo telo. Körper luftförmiger, plinavo telo. Körperinhalt, telesnina, vsébina. Kosatica, hiperbola, Hyperbel, 59. Kot, Winkel. Kot dupljast, vbokel, concaver W. Kot

▶ hiperstenov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

hiperstenov

Mineralogija in geognozija (1871):	Kalk gl. Caement. Hydroboracit, 39. Hydrophan, 33. Hypersthen, 49. Hypersthenfels, hiperstenov kamen, 72. Hypoclive 80.
Mineralogija in geognozija (1871):	Hauyn, 45. Härte, trdota. Härteskala, skala trdote. Hebung, vzdigovanje, 139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels, 72. Hippuritenkalk, hippuritni apnenec, 128. Hladiven, kühlend. Holzstein

▶ hipno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hipno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): je škodljivo, ako jih leni hlapci med zobanjem vpregajo, in hipno ko so pozobali poženejo. Na tako vižo kermjenim konjem ne

▶ hipoma prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hipoma

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sline cedili. „Oče pridejo! ” zavriska zdajci najstareja sestrica, in vsi hipoma smuknemo v hišo. Na miglej smo že tudi na kolenih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ga cesar dospe; zato pusti ujzdo svojemu kozaškemu konjiču in hipoma zgine cesarju izpred oči. Ko beguna ne more vloviti, se
Kemija (1869):	v solitarno kislino in duščev okis, ki se pa tudi hipoma, privzemši si kisleca iz zraka, spet okisi v solitarno okislino
Revček Andrejček (1891):	vsi odšli dremajoč poje. ) Kjer mine ga gorjé. (Uzbudi se hipoma in hiti viti; na to se ozre okolu sebe in
Gozdovnik (1898):	Estevanu Arečizi, Ko mule z vozovi na počivališče dospó, nastane hipoma zmešnjava; trpela je le nekaj minut. Brž so bili vozovi
Gozdovnik (1898):	leteča zagreznila v mehka tla, ki se je nad njo hipoma zaprlo. »Santa Madonna! Kaj sem pa učinil? « kliče Baraha. »Zlato

▶ hipotekaren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hipotekarnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): teško dobí? — enkrat zato, ker po postavi se od zastavnih (hipotekarnih) posojil ne smé več činža terjati, kakor 4 od sto

▶ hipov pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

hipov ostanek = ostanek trenutka; kontekst

hipov

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	sklene slavno svoje življenje. Vendar je bil doživel veselje, nekoliko hipov pred smertjo pervi iztisek svojih bukev viditi in prejeti. Z
Valenštajn (1866):	Zbor. Če jutri zadéne, pa denes naj vsak Posréblje še hipov ostanek sladák. (Kozarce zopet nalijó; trknovši pijó. ) Stražnji glavár. Vesél
Valenštajn (1866):	zadéne; Če jutri zadéne, pa denes naj vsak Posréblje še hipov ostanek sladák. Zbor. Če jutri zadéne, pa denes naj vsak

▶ hipuren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

hipurna
- hipurova
  Kemija (1869): prst, 505. Hydrat, vodán, hidrat. Hydrocarbur, 510. Hyperoxyd, prekis. Hyppursaure, hipurova kislina, 470. Ilo, Letten, 419. Ilo suknarsko, Walkererde, 419. Ilovica
hipurno
- hipurovo
  Zoologija (1875): pepela. V scalnici nahajamo sledeče organske spojine: scanino, scalno kislino, hipurovo kislino in kreatin (glej v §. 163 in 175), same

▶ hipuriten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

hipuritni

hippuritni

Mineralogija in geognozija (1871):

skala trdote. Hebung, vzdigovanje, 139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels, 72. Hippuritenkalk, hippuritni apnenec, 128. Hladiven, kühlend. Holzstein, leseni kamen, 33. Honigstein, medenec

▶ hiranje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hiranje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): paši hira in hujša, kedar slabo vreme dolgo terpi. Leto hiranje ne le samo od merzlega in mokrotnega zraka pride, ampak

▶ hirati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hira
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): je policijski nadgled zanemarjen. Skušnje učijo, da živina na paši hira in hujša, kedar slabo vreme dolgo terpi. Leto hiranje ne

hirajo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ako se prasica slabo kermi, tudi prasčiki majheni ostanejo in hirajo. S takšno kermo je treba prasico štiri tedne kermiti, potem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Ciril i Metod! na nebu nam Slavenom. Matija Majar. Zakaj hirajo kmetije in kako jim pomagati? Ce natanko pozvedujemo, zakaj gré

hirala
Spisi Krištofa Šmida (1883): jo obudili ; ali ostala je bolna od tistega trenutka in hirala je od dné do dné. Ubogi deček se ni ganil
hiralo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): bo pa, ako se tudi berž ne posuší, vunder vedno hiralo. (Zató že tudi stara skušnja učí: kader véjo pri deblu

hirati

Stric Tomaž (1853):	volja. Narviši ji pošlje bolezen, da je počasi kašljati in hirati začela in za tem tudi umerla. Spervega se zanjo nihče
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	silo posteljco odtergajo, ranijo dostikrat maternico tako, da krava zboli, hirati začne in konec vzame. Po skušnjah zvedenega štajarskega grajšaka, gosp.

▶ hirlandin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

hirlandina
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): in svakinji. Kakor so se vsi sploh veselili, de je Hirlandina nedolžnost na dan prišla, in de zopet pri svojim Artu
hirlandinega
- hirlandiniga
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): blagost in bogoljubnost. Nepremakljivo so bile njegove oči vperte v Hirlandiniga rešitelja, ki je bil narlepši podoba svoje matere. Med tem

▶ historičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

historičnih
Mineralogija in geognozija (1871): pomena, kakor lapor, ali so pa vzeta iz geografičnih in historičnih spominov (Jurski, permski, devonski, silurski), večidel so pa vzeta iz

▶ historija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgodba; [sskj]

historijo
- hiſtorio
  Branja, inu evangeliumi (1777): bi tudi ti virni kerſheniki snali, inu vędeli to zelo hiſtorio Chriſtuſoviga Terplenja, inu s' tem loshej samogli hvaleshnu taiſtu slaſti

▶ hiša samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hiš

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vasi prišla, že vse v plamenu. Vsa vas, ki 30 hiš šteje, je bila s cérkvijo vred v veliki nevarnosti in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ni znajdena, ali v Rovtah skovana: po Štajarskim je toliko hiš, pri kterih se pravi „pri Korúnu. ” Gotovo, de so mogli
Zlata Vas (1848):	palica za strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg hiš majhni vertje, lepo obdelani, zraven pa dobro zavarovani uljnjaki. Ludjé
Roza Jelodvorska (1855):	prigodilo, se je dalječ okoli razširil. Iz vsih vasi in hiš Strašimiroviga posestva so skupaj privreli, de so žlahnike vidili. Iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	cesti, ki od Občine pelje, lahko razločiš, ker zmed vseh hiš zavolj posebnega obsega veličansko
Spisi Krištofa Šmida (1883):	nizko v dolini, vendar še verh sivega skalovja nekoliko lesenih hiš, in med njimi malo kapelico. Na levo se je razprostiral
Tiun - Lin (1891):	bila po kitajsko opravljena. Že sva dospela do zadnjih vaških hiš, na katerih je tudi odseval požar in mislil sem, da

hiſh

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	na ſvìtlobi: inu kar vy na vuhú ſliſhite, osnanujte vèrh hiſh. 28. Inu ne bójte ſe pred tęmi, katęri telú vmorę
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bilo mozh ognju koſ biti ; v kratkim je bilo 18 hiſh s poſlopji v pepél djanih. Nekaj tolashbe v ſvoji neſrézhi

hiša

hisha

Sacrum promptuarium (1695):	Nebu, zhe pak je krejh v' mej mosham, inu sheno hisha paku rata. Si uxor & maritus in concordia ſunt, quid eſt
Sacrum promptuarium (1695):	shlushbo. &c. Ah nemarni takorshni poſlij! katiri dbi vidli de hisha gorj, bi neshli pomagat gaſsiti rekozh: Jeſt nej ſim sa
Sacrum promptuarium (1695):	nesrezha, sakaj S. Thomas á Villa Nova pravi, de takorshna hisha je Nebu, zhe pak je krejh v' mej mosham, inu

hiša

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	po tem takim razumeti, de vsako mesto, vsaka vas, grad, hiša, človek, drevó, travna bilka i. t. d. se znajde ravno
Zlata Vas (1848):	ne igram, ne pijančevam in se ne prepíram več. Moja hiša je čedna, žena in otroci so snažni, karkoli je moč
Divica Orleanska (1848):	Ne more nihče rêči. Krov jeklén Je glavi več kot hiša zidana. – Po vsih me tak preganja ulicah, Jez se je
Divica Orleanska (1848):	mi, vam je potreba! Vse vaše je, kar ima slaba hiša. Voglarica. Zakaj je pa v orožju nježna diva? De, de
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	koléna gazíli — „de bi, kadar kaj več snega pade, vsaka hiša eniga človeka z lopato poslala, de bi se saj stèza
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	skrinji shranjenih. Po noči nenadjano postane velik pogòr ; pogorela je hiša in shranjeni tolarčki so v ognji se raztopili; zdaj je
Zlata Vas (1850):	ga je več, bolje je blagó. Kaj taciga ena sama hiša s svojim mlékam ni mogla dostati. — Dalje so sicer po
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je unkraj vode. Tu je stala čudna, več milj dolga hiša. Ne more se prav razločiti, ali je to obrasen hrib
Tiun - Lin (1891):	V tem zapazim da je hiša, kolikor sem mogel soditi po zunanjosti, last imovitega moža in

hiſha

Biblia (1584):	v'eno Hiſho, taku teiſti dobru vsdajte. Inu aku taiſta Hiſha bo vrejdna, taku bo vaſh myr zhes njo priſhàl: Aku
Biblia (1584):	supèr ſebe resdilenu, tu bo puſtu: Inu vſaku Meſtu, ali Hiſha, katera je ſama sapèr ſebe resdilena, ta nemore obſtati. Aku
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	rekózh: Myr bódi letéj hiſhi. 13. Inu aku bó taiſta hiſha vręjdna, taku bó vaſh myr zhes njó priſhàl: aku pak
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	supèr ſebe ràsdęjlenu, bó puſtu poſtalu: inu vſaku męſtu, ali hiſha, katęra je supèr ſebe ràsdęjlena, ne bó obſtala. 26. Inu

hišah

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sploh to zlo škodljivo navado, de pozimi in poleti v hišah preveliko vročino terpé, takó je bila tukaj nékaj od razbéljene
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v 773 mestih, 2468 tergih, 64218 vaséh in v 5036548 hišah. Duhovnih gospodov je v našim cesarstvu skupej okoli 65565. Celi
Zlata Vas (1848):	je čudno zdelo mnogim ljudém, de je bilo v mnozih hišah vse živo. Okna so umivali, tla ribali, vrata čedili, mize
Zlata Vas (1848):	in svitle — kratko, nikjer ni bilo tako, kakor v svinskih hišah nekterih kmetov v druzih vaséh. Veselje je bilo, tukaj med
Zlata Vas (1850):	s svojim mlékam ni mogla dostati. — Dalje so sicer po hišah marsikter bokal mléka domá potratili, zdej pa so ga v
Zlata Vas (1850):	nikoli ni bilo tukaj, pa premoženje je bilo pri vsih hišah. Zdej pa je bilo, razun nekterih kmetov in kerčmarjev, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	za ktere so nekdaj še clo v dobrih in premožnih hišah radi marali. Kako malo se je poznala kava (kofè) nekdaj
Izidor, pobožni kmet (1887):	koči je bilo več miru in zveličanja, kakor pa po hišah bogatinov in po lepih družbah posvetnjakov. Ivan še svoj živ

hiſhah

Biblia (1584):	mehkim Gvanti? Pole, kateri mekak Gvant noſsio, ſo v'krajlevih hiſhah. Ali kaj ſte vy vunkaj hodili gledati? Ste li hotéli
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri mehke oblazhila nóſsio, ſo v' hiſhah tih Krajlov. 9. Ali Kaj ſte vùnkaj ſhli ględat? Eniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kdo k ognju primikal, zhe pregoré. Malokadaj ſe v naſhih hiſhah shaga vidi, s ktero bi ſe mogle derva preshagati;— tako

hyſhah

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	te ſvete brumnoſti, temuzh ta tagreſhna hudoba, sakai v' takſhnih hyſhah ſe ta hudoba tiga zhloveka zhes negovo volo prime Saturei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	katirih hyſhah vezh velajo te poſvetne greſhne poſtave, koker 'pa ta ſveti

hišami
Zlata Vas (1848): ribali, vrata čedili, mize, pručice in klopí snažili. Celò pred hišami so vse v red devali, grobljo in blato stran spravljali

hiše

hishe

Sacrum promptuarium (1695):	je kregala, inu tepla: En dan ona je imela s' hishe pojti, perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil
Sacrum promptuarium (1695):	hozhe eno drugo pokasat: En dan ta leſiza gre s' hishe, ter v' mreshe pade, inu ſe taku noter saplete, de
Sacrum promptuarium (1695):	lih s' repam ſe shmajhla mu nej veruati: Gre s' hishe mati, mazhek samerka de nej matere doma, gre obyskat te
Sacrum promptuarium (1695):	jo nej mogal s' dobro beſsedo potalashit, ſe je s' hishe pobral; inu en dan kadar je s' hishe shal, de
Sacrum promptuarium (1695):	je s' hishe pobral; inu en dan kadar je s' hishe shal, de bi nje nepametne beſsede neshlishal, ona ſe resieshj

hiše

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	najdel, kér ste mu jo bili posodili, ko ni iz hiše mogel zavolj bolezni: tudi gospa je rekla, de ji je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	daljnim pogovoru so jeli praviti: kakó so nekdaj iz očetove hiše iz Zabreznice k duhovnimu gospodu na Rodne v šolo hodili
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	griči; na tó se vidijo cerkveni turni, kasneje mestne strehe, hiše, zadnjič ljudjé, ki se na tergih prek morja sprehajajo ; — po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se, da bo na kmetije dve tretjini (dva driteljca), na hiše pa polovico vrednosti dajala, ktero vrednost pa bo po svoji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	lepega sadnega drevja, čedno pozidane ali tudi iz lesa izdelane hiše in stanja, ki se snažno deržijo, cvetlice in vinske terte
Viljem Tell (1862):	sum posluša na vseh oglih; Poslanci sile vrivajo se v hiše, Potreba skoro je, da bi imeli Ključavnice na vratih in
Valenštajn (1866):	nas pot — Ko svitli požár v tihoti mrkle noči Zapali hiše, v kterih vse mirno spi — Vse nič ne pomaga, ni
Sveti večer (1866):	potem mirno: „Da, moji predragi otroci! skoraj bomo morali iz hiše. Ne poznam človeka, da nas bi vseh skupaj pod streho
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in loti se ga ljubosumnost, da me zgrabi in iz hiše telebi. Jaz pa se bojim, da ne bi bila kriva

hiſhe

Biblia (1584):	XIII. CAP. NA taiſti dan je Iesus vunkaj ſhàl is Hiſhe, inu je raven Morja ſedèl. Inu k'njemu ſe je
Branja, inu evangeliumi (1777):	tvojiga blishniga shene. 10. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga ne hiſhe, ne hlapza, ne dekle, ne shivine, ne uſiga, kar je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	gori vsęl, tudi ne vaſhe beſsęde poſluſhal: pojdite vùnkaj is hiſhe, ali tigaiſtiga męſta, inu od-trèſsite prah od vaſhih nóg. 15.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	djal: Jeſt niſim poſlán, kakòr h' tim sgublenim ovzam Israelſke hiſhe.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bi intereſsa plazhal, kadar more pozhaſsi tiga nar bolſhiga od hiſhe ſe snebiti, inu v' to nar vękſhi vbóshtvu priti? To
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	deſh? “ Gijezi odgovori: „˛Sej ſe ſhe is hiſhe niſim ganil. “ Elisej pa rezhe : „Meniſh, de me ni bilo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	simi, kedar ſo dolge nozhi bile, napredla. Po trati bliso hiſhe ga je sa potokam rasgernila, vbelit. Mina ſe sboji Shofko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v váſ , ki 36 hiſhnih numar ſhteje, in ker ſo hiſhe in poſlôpja ſilno na goſto sidane, ni bilo mozh ognju
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sapiſali; de bi s ognjem in luzhjo bolj varno ravnali, hiſhe bolj terdno sidali, priprav sa gaſiti ſi omiſlili, in dobre

hiši

hishi

Sacrum promptuarium (1695):	diſpenſio poſſit exoriri? Guishnu de ſe nej bati v' takorshni hishi obena
Sacrum promptuarium (1695):	ali zhe vezh ſò prozh noſsili, vezh shita je v' hishi ſe vidilu; inu ſedm dny pred ſmertio lete Gospe, je
Sacrum promptuarium (1695):	s' kuſi vaſho peterpeshlivoſt bote ſheno potalashili, inu myr v' hishi imeli, inu s' myrom vſe ſrezhe, kakor vaſs saguisha S.

hiši

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	polna luna gospodar'. 5) Poznaš reč, ki jo v vsaki hiši dobiš — Beri jo nazaj, ni ti žal, ce jo zgubiš
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	eno pest žita daste. 9. Glej, de se v tvoji hiši vse v lépim redi zgodí, in vse na svojim mesti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vervi. 8. Nikdar ne terpi, de bi se v tvoji hiši kaj pogubilo, kar bi vtegnilo dobro biti za te in
Divica Orleanska (1848):	boja smertniga povernem, Tedaj bo spolnjeno; in pastarica V kraljevi hiši nima več opravka. Karol (jo prime za roko. )
Zlata Vas (1850):	spreleti Ožbéta mraz po herbtu. Molčeč gori in doli po hiši hodi. On je namreč na tihim upanje imel, de bo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bi mati kmalo umerla. Priča Maria Krois, ki je v hiši za deklo služila, je pa v poroti rekla, da je
Mlinar in njegova hči (1867):	Sprememba. Soba v Črnotovi hiši. Drugi nastop. Županja in Micka (prideta). Micka. Bog bodi zahvaljen
Spisi Krištofa Šmida (1883):	na glasoviru. Na večer vsacega dné se je v vitezovi hiši igralo in pevalo; to je bila stara navada. Necega večera
Izidor, pobožni kmet (1887):	je stregel pri sv. maši. Tako je bilo razrejeno v hiši pobožnega Izidorja. Vsi so bili na zemeljskem premoženji jako revni

hiſhi

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bres zhaſty, kakòr lę v' ſvojim kraji, inu v' ſvoji hiſhi. 58. Inu on tam ny veliku zhudeshov dęlal savólo njih
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak v' hiſho pridete, posdravite jo rekózh: Myr bódi letéj hiſhi. 13. Inu aku bó taiſta hiſha vręjdna, taku bó vaſh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jerusalemu perkasal. Savoljo ſtrahú pred Judi ſo bili v' neki hiſhi saklenjeni, kar Jesuſ na enkrat per njih ſtojí, ino rezhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	treh slogov beſeda Vlada in ſkerbno pregleda, Kar ſe pri hiſhi godi, Kar ſe na polju ſtori. Sadni ga slogov odſtavim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v Şalendrovih ulizah bliso Brega; sa Ljubljano in sa

hyſhi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Chriſti, in domo Pilati. Od satosheina Chriſtuſoiga v' Pi' latushovi hyſhi. Exivit ergo Pilatus ad cos foras, & dixit: quam accuſationem adfertis
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vſelei H'te treki tudi sliſhi De bo per Saky hyſhi, Petek, Sabotni dan Od meſen'ga sdershan. 4. Ta shterta je

shishi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ponozhi sazheti inu dotreiah frihtati: inu tu morash naskrivnam utvoiei shishi frihtati.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pueshtabe natvoje zhavo INRI. TA 39. KAPITL. Kader je vanei shishi an shaz kaku se ma nasnati. Usemi anu shegnsno kadivo

hišo

hisho

Sacrum promptuarium (1695):	bil Angel Boshy v' podobi ene tize prishal, inu pred hisho te Gospe taku lepu peil, de od velike slatkus
Sacrum promptuarium (1695):	sha, gre v' hisho ga naide restegneniga na poſteli, ga vprasha pò pishatah, on
Sacrum promptuarium (1695):	De ena Gospa ob zhaſsu velike lakote je bila ſvojo hisho odperla katera je bila polna shita, de petlery po ſvoj
Sacrum promptuarium (1695):	glaſs, en Shushter kateri blisi je shtazuno imel tezhe v' hisho gledat kaj ta shraj pomeni, saſtopi od Gospuda kaj ſe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	premishluval, ter bosh tu is troshtam pokushal, kader pojdesh v'hisho te vezhnoſte. Hodi ſà mano. XXIII. POSTAVA. Nezhemerna bojezhnoſt teh

hišo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po nemško učiti, je okna zamašene pustiti in dan v hišo nositi. Od tod pride, de se večkrat sliši : Ta in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	opravljat ; takrat naj vsi zavarvanci svoje letne plačila v gosposkino hišo na Verhniko pernesejo; takrat naj se pa tudi oglasijo vsi
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ne bila šla z roko v roko iz grada, Martinovo hišo obiskat in ga prijazno pozdravit. Od tistihmal, ko se je
Tine in Jerica (1852):	molitvi je Jerica rekla: Le hitro zopet drugo drevo pred hišo vsadi. „Zgodilo se bo” odgovori Tine, „pred je drugo drevo
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	njega doma ni bilo, se hišne duri odpró in v hišo stopi mož v sivi kuti. Imel je kratko vstrižene lasé
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mešale materine solze. IV. Nevernikovo gospodarstvo. Obiskati hočemo zdaj drugo hišo, večo pa tudi krasneje zidano; stoji med Kvirinalom in Eskvilinom
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	očeta. V tem je prišel grof z ostalimi vojščaki v hišo. Bil je visoke rasti in plemenitega obnašanja. Prijazno je pozdravil
Zlatorog (1886):	Ti teptáč po zelji mojem, »Pa mi brzo stopi v hišo. »Tam v gospodski sobi zádaj »Nihče naju čul ne bo
Zeleni listi (1896):	mati, gospa. Res, vselej me veseli, če pridem v kako hišo, kjer so otroci, pa vidim šibo za ogledalom. Šiba je

hiſho

Biblia (1584):	Tedaj on pravi: Ieſt ſe hozhem supet vèrniti v'mojo Hiſho, is katere ſim vun ſhàl. Inu kadar pride, taku jo
Biblia (1584):	ſo shnym bily? Koku je on notàr ſhàl v'boshjo hiſho, inu je jédèl Kruhe tiga gledanja, kateri ſe vſaj néſo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' pèrvizh tiga mozhniga pèrvęsal? inu po tęm bó njegóvo hiſho obrópal.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Tèdaj pravi on: Jeſt ſe bóm nasaj vèrnil v' mojo hiſho, od kódèr ſim vùn ſhàl. Inu kadar pride, jo najde
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	boshje k' vam priſhlu. 29. Ali kakú samóre edèn v' hiſho eniga mozhniga nótèr priti, inu njegóve poſsóde rópati, aku on
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino ſrebra ſeboj. Ko ſe ta imenitni goſpod pred Elisejevo hiſho perpelje, mu prerok porozhi po ſvojim ſlushabniku: . Idi, in operi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe je s' vſo ſvojo druſhino, gre k' njemu v' hiſho, ino mu ponudi drasih daril, slata, ſrebra ino lepih oblazhil
Genovefa (1841):	po nji shiví, téga modrimu moshu prilízhim, ki je ſvôjo hiſho na ſkalo sidal. ” — Po tvôji beſédi hozhem, — je rekla po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivine na pol vezh redi, ko poprej. Kakó ſi je hiſho in kmetijſko poſlopje lepó popravil! Kakó je to ? bote rekli

▶ hišen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hišna
- hishne
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): inu pèti. 8. Podoba, ali obraſek J. M. J. na hishne urata, kr poſteli, na oltarz , al na en druge spodobne
- hišna
  Kitica Andersenovih pravljic (1863): mati, dokler je bila živa, od koder je kot blaga hišna vila ljubeznjivo pozdravljala moža, otroke in prijatle, od koder je

hišne

hishne
Kratkozhasne uganke (1788): les iza s' treme zherkame pisana. Ena gospa ima dve hishne dekle, ena je ena Judena, ter je nji Lia ime

hišne

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kraljéstvo in izobraženje svetá storili! Peter Musy. Spet nekaj za hišne gospodinje. Kmetice iz Nasavskiga na Nemškim nosijo takó debele jajca
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	v prihodnjim listu začela. (Dalje sledí. ) Za rokodelce in mnogotere hišne potrebe. (Lepílo ali pôp za bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle po
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Meto nekoliko potolažil. Zdaj, ko njega doma ni bilo, se hišne duri odpró in v hišo stopi mož v sivi kuti
Fizika (1869):	12 do 20 tisoč. Vse žuželke, kakor n. pr. naše hišne muhe , imajo take oči. Nektere imajo pa razun ploščastih očes

hiſhne

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	v' kateri je najti: KOKU V VSAKI HISHNI GOSPODAR Svoje hiſhne rezhí s' nuzam obeniti, te ſlabe lęta previditi, tem naprei
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nogah, ſedejo k' jédi. Tudi ſo mogli s' jagnjetovo kervjo hiſhne podvoje ino naddurje sasnámovati. Polnozhi je sdaj. Po vſih Israelſkih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	S majhnimi denarji ſvoje pohiſhtvo neſrezhe obvarovati. (Pokliz na vſe hiſhne goſpodarje. ) Şkuſhnja vêzh let naſ uzhí, de ogenj vezh in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ljubljane smo raznih sort pil vidili. — (Dalje sledi. ) Opomba na hiſhne goſpodinje. Smiraj bolj ſe zhaſ priblishuje, de boſte ve in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lepſhi in terdnejſhi shido preſti , kakor oní. (Dalje ſledi. ) Sa hiſhne potrebe kaj. (Pomozhik soper ſhurke in podgane. ) Doſti hiſh je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtradat goni: sopet sguba. Takſhni otrozi bi ſe lahko sa hiſhne in poljſke dela obernili, in bi bili vunder h kakſhnimu

hišnega

Tiun - Lin (1891):	dolgočasiti. »Kaj prav za prav hočete od mene? « vprašam svojega hišnega gospodarja zeló osorno.
Zeleni listi (1896):	bo veselila. Ne. Ko je božična smrečica gorela, poprosili so hišnega oskrbnika, da jih spusti zopet domu, a na to naj

hišniga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne mudi, Se vedno trudi. Gospodar veselih očes Iz visociga hišniga verha Srečo pregleda in blagor nebes; Kozelca vidi ponosne podpore
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ukazu ministerstva hiše tistih kmetov, ki svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga davka oprostene. — Kdor dolgo prosi, na zadnje vunder dobí, kar

hiſhniga

Biblia (1584):	njegou Mojſter, inu Hlapez kakòr njegou Goſpud. So li ony Hiſhniga Ozheta Beelzebuba imenovali, kuliku vezh bodo ony njegovo drushino taku
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	takrat ſe je tudi lulka pèrkasala. 27. Hlapzi pak tiga hiſhniga Goſpodarja ſo pèrſtopili, inu ſo rekli k' njemu: Goſpód, ali
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kakòr njegóv mójſtèr; inu hlapzu, kakòr njegóv Goſpodár. Zhe ſo hiſhniga Goſpodarja Beelzebub imenuvali, koliku vezh njegóve domazhe?
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	slogov odſtavim, Ter pred ozhi ti poſtavim, Viſhiga imena oſobo, Hiſhniga reda podobo. Bodi pa tudi hvaleshen. Kadar si tega deleshen

hišnem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	sredo 5. januarija 1881. Obseg: Novo leto. — Nova postava o hišnem davku pred državnim zborom. — Koruza pignoléto imenovana. — Gospodarske novice. — O
Deborah (1883):	Jožef. Župnik. Ana. Jožef (pristopivši). Božja pomoč, oče! Lovre (na hišnem pragu). Išči božje pomoči tu notri, kder je pričujoča! (Pokaže

hišnemu

hiſhnimu

Biblia (1584):	Satu je vſaki Piſsarn, k'nebeſkimu kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu goſpodarju, kateri is ſvojga Shaza novu inu ſtaru naprej neſse
Biblia (1584):	pèrneſlu, ſe je tudi Lulka pèrkasala. Natu ſo Hlapci k'hiſhnimu Goſpodarju ſtopili, inu ſo djali: Goſpud, néſi li ti dobru
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Sató vſaki vuzheni Piſsár v' Nebęſhkim krajlęſtvi je enaki enimu hiſhnimu Goſpodarju, katęri is ſvojga ſhaza novu inu ſtaru napręj pèrneſse

hišni

hishne
Kratkozhasne uganke (1788): hitru vadla ſtojy, tok uſami en ſhakl, ter njega zhes hishne prag reſtegni. Rezhi, de un na en konz ſhakla ſtope

hishni

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	hishezi, is mojem Synam v' tempelnu, is Eliſabetho v' sveti hishni drusheni, inu v' Kani Galilei v' jeſtnishu. Jeſt sem moj
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	PRATIKA OD GOSPODARSTVA, v' kateri je najti: KOKU V VSAKI HISHNI GOSPODAR Svoje hiſhne rezhí s' nuzam obeniti, te ſlabe lęta

hišni

Sveti večer (1866):	Revni otroci so v hiši zaperti enako jetnikom ter komaj hišni prag prekoračiti zamorejo. Ali je to tako napečno, ako jim
Tiun - Lin (1891):	vedenje imelo je pa vsaj ta dober nasledek, da je hišni gospodar prišel nazaj k meni, no ne z namenom, da
Tiun - Lin (1891):	šepetali in kakor se je videlo, posvetoval se je moj hišni gospodar s svojimi tovariši prav vneto. Končno se začnem dolgočasiti
Zeleni listi (1896):	božično darilo. Niso si mogli razložiti, kaj vse to pomeni. Hišni oskrbnik jim potem vse razjasni.
Zeleni listi (1896):	tiho. »A zakaj nočete ostati tu, ljubi otroci? « vpraša jih hišni oskrbnik. »Tako ne boste videli in slišali kako se bo

hiſhen

Hrana evangeljskih naukov (1835):	tudi vſe drugo sgubleno! „Zhujte, sakaj vi ne veſte, kdaj hiſhen Gospodár (po vaſ) pride: na vezher, ali v' petelinovim petji
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ino kakor on sa veſ ſvét ſkerbí, mora tudi vſaki hiſhen poglavár sa ſvoje ſkerbéti. Takiga sveſtiga hiſhnika nam deneſhen ſv.

hiſhni

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	drugazhi ravnati. Od dones tęga dneva ſim jeſt ta pervi hiſhni ſlushabnik, inu toku rekozh, perjatel Baronov. Po tim , jeſt menim
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vsęl. Po tęm pak, de bi on kakôr en dober hiſhni Ozhe tudi v' tim mórji ſvojih holezhín nizh od tega
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	mlado seleno hojkino drevze is goſhe prineſe, ino ga v' hiſhni kotez poſtavi. Na ravnoſt je ptizhiza na njega sletéla. „Tako

hišnih

Blagomir puščavnik (1853):	že popred, kar je za ženske dela potrebnega. Po dokončanih hišnih opravkih je šivala, prédla, nogovice pletla. . . . . . Mislila si je namreč
Blagomir puščavnik (1853):	Med tem, ko čuvaj jetnike obišče in gospodinja se pri hišnih opravilih mudi, se Milko s otroci razvedje, obdaruje jih s

hiſhnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): velika neſrezha sadéla. Treſhilo je namrezh v váſ , ki 36 hiſhnih numar ſhteje, in ker ſo hiſhe in poſlôpja ſilno na

hišnim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	natore, in od natornih prigodkov. (Dalje sledí. ) Dvanajst zlatih svetov hišnim gospodarjam. 1. Hočeš dobro živino imeti, pridno ji strezi: kar
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jéze; prijatel v potrebi. (Podunavka). Oznanilo družbe sv. Florjana. Vsim hišnim gospodarjem Verhniškiga kantona se da na znanje: de po vikšim

hišno

hišno
Tine in Jerica (1852): še premalo jesti imajo. Vedla je, kako hudo tako očitanje hišno gospodinjo speče. Tine jo je, kolikor je mogel tolažil. „Naši

hiſhno

Biblia (1584):	more gdu v'eniga mozhniga Hiſho pojti, inu njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupati, ſamuzh de poprej tiga mozhniga sveshe, inu tedaj
Biblia (1584):	de poprej tiga mozhniga sveshe, inu tedaj ſtoprou njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupa? Kateri nej s'mano, ta je supèr mene

▶ hiševanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hiševanju
- hiſhovanji
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): navadi ritniſko grejo; sa to od ljudi, ki v' ſvojim hiſhovanji ſlabo is-hajajo, pravijo, de ſi pomagajo, ko raki napréj; meni

▶ hišica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hišic

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	še večkrat ušive , in njih uši zopet ušive. Zgolj iz hišic in oklepov tacih nevidljivih živalic, ki so davnej poginile, se
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	celi grički ; s tacimi živimi živalicami, s hišicami ali brez hišic, je vsa . poveršna pèrst, večkrat še clo sneg^ in léd

hišica

Blagomir puščavnik (1853):	pervi zori delo hišice pričeti. — Med tim, ko se je hišica delala, je stanovala Bogomila pri Ljudomilu in Neži. Pomagala jim
Blagomir puščavnik (1853):	z dnevom vred bomo začeli. ” „ Zraven moje hiše naj njena hišica stoji, reče Ljudomil kar je za napravo potrebnega, bom vse
Blagomir puščavnik (1853):	pogosto še nazaj ozira. „S Bogom, zdihuje, s Bogom, tiha hišica! ” — Pri Ljudomilu se še oglasita. „Molili bomo vedno, reče stari
Blagomir puščavnik (1853):	v zgled postavljali. Preden se pozna jesen konča, že stoji hišica narejena in pripravljena. Tisti dan, ko se Bogomila v novo
Roza Jelodvorska (1855):	Ostanite pri nas draga gospodična, v ti mali dolinici. Naša hišica naj vam bo prihodnje stanovanje, ker postavili so nam jo
Zoologija (1875):	kaže prekrasne barve. Latvico (Patella) in morskega kočiča (Chiton), čegar hišica je zložena iz več kosov, zato se tudi lehko zvije

hišicami
Kmetijske in rokodelske novice (1847): najdejo na svetu celi grički ; s tacimi živimi živalicami, s hišicami ali brez hišic, je vsa . poveršna pèrst, večkrat še clo

hišice

Blagomir puščavnik (1853):	tacih priložnostih s terdnim sklepom jutri o pervi zori delo hišice pričeti. — Med tim, ko se je hišica delala, je stanovala
Roza Jelodvorska (1855):	hišo so se dvigale stoletne smreke v sinji zrak, okoli hišice pa so bile lepo cveteče drevesa. Mali potok, čist kakor
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	torej podobna pisanim in nespametnim ptičkom tam-le, ki ob zlate hišice tolčejo in tolčejo, pa jim vendar nikdar ne zasveti sveta
Kemija (1869):	je premehko. Ogljenčevokislega apna je nekoliko tudi v živalskih kosteh, hišice polžev in školjk, koralniki in jajčje lupine so vse iz
Mineralogija in geognozija (1871):	Še bolj počasi naraščajo ležišča infusorska. ) Majhne, nevidljive živalice imajo hišice*, ali pa kakor raki lupine iz kremene kisline in ostanki
Zoologija (1875):	plašča. Pod plaščem so nameščene mišice, s katerimi zapirajo svoje hišice, ali pa se z njihovo pomočjo plazé dalje ali celó
Zoologija (1875):	še brezštevilni majhni polžki raznih vrst, ki pa nemajo zavite hišice, kamor bi se žival lehko skrila v nevarnosti, temveč samo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	drži večidel vode. Vasí tù dolgo ni, le posamezne revne hišice stojé ob cesti. Solnce pripeka hudó, zato stopam bolj priležno
Pripovedke za mladino (1887):	po gojzdu, Ko dolgo časa že hodita, prideta do majhne hišice, deklica noter pogleda, in ker je prazna, si misli: „Tukaj

hišici

Čas je zlato (1864):	Pridanič in kraljevič. Nekega poletnega večera čujejo memogredoči v neki hišici vertnih ulic žalostno vpitje, med kterim se pogoste batine žvižgajoče
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sedeli so Dijogen in njegova dva sina v svoji siromašni hišici blizo tega terga okoli ognja in priprave delali na zmerno
Pripovedke za mladino (1887):	jim mora kuhati, da si tolažijo svojo lakoto. V tej hišici prežive skupaj deset let, in ta leta minula so jim
Pripovedke za mladino (1887):	bil njeni največji praznik. Ko sta se Janezek in Jerica hišici približavala, smejala se je zlobno in zaničljivo vskliknila :

hišico

Oče naš (1885):	je naselil in je blizo Stanzstadta, prijetne, velike vasi, sezidal hišico na koncu lepe doline, ki se proti Stanzu vléče. Podgojzdjanje
Oče naš (1885):	rekel ves vesel: „Barba, dobro se odseda! poglej najino čedno hišico, najine lepe krave in še celo najinega fantka, najinega Nacka
Pripovedke za mladino (1887):	jed vselej pripravljena, kadar pridejo domu. Tudi sicer vzdržuje celo hišico v redu, in posteljno perilo je belo ko sneg, da
Pripovedke za mladino (1887):	pa stori, kakor so jej pritlikovci ukazali, pometa sneg za hišico izpred praga, in kaj pač mislite, da je našla? Same

▶ hiška samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hišk
- hishk
  Fabule ino pesmi (1836): po ſto. Proſtorne hrame ſte ſi ſtav’le, No doſti hish’k na ſheſt voglóv Sa vaſh prihoden rod naprav’le
hiško
- hishko
  Fabule ino pesmi (1836): ˛Si bolezhino rane S’ ponishnim’ miſlam’ saduſhí, ˛Si odpre malo hish’ko, V’ njo noter ſtopi friſhko. Na kól’na tam
- hiško
  Robinson mlajši (1849): i. t. d. ino se je s svojimi prijatelji v hiško k nadkorabeljniku odebral, da bi svoje stešnjeno serdce s prijáteljskim

▶ hišna samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospodinjska pomočnica, sobarica; [sskj]

hišne

hiſhne

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	volo moje hiſhne ? Baron. Al ſi ſe sa volo tvoje hiſhne , al ne, to ne vęjm ; ampak de ſi ſe vſtraſhila
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſi ſe pak vſtraſhila ? Goſpà. Vſtraſhila? jeſt? sa volo moje hiſhne ? Baron. Al ſi ſe sa volo tvoje hiſhne , al ne

▶ hišnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hišnik

Valenštajn (1866):	Hišnik (vpije). Morilci! Pomagajte! Butlar. Vmorite ga! Hišnik (kega probode Deveru
Valenštajn (1866):	Moj Bog! Butlar. Na svoje mesto, zapovednik! (Gordon plane ven. ) Hišnik (priteče). Kdo tako drzno tu razsaja? Tiho! Vojvoda spi. Deveru
Valenštajn (1866):	je? Grofinja. Pozneje ti povem; Zdaj skusi, da odpraviš Vrangljina. (Hišnik odide). Valenštajn. Da imam še izvolije — da mi Še ktera
Valenštajn (1866):	Hišnik (vpije). Morilci! Pomagajte! Butlar. Vmorite ga! Hišnik (kega probode Deveru, pade blizu mostovža). O, Jezu! Marija! Butlar
Valenštajn (1866):	udari. ) Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z bradničarji pristopita. Za njimi hišnik. Prejšnja. Gordon (se vrže mej Butlarja i prišleca). Ne, grozovitec

hiſhnik

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njimi hitéti, ino jih savoljo kupe terdó prijéti. Dohití jih hiſhnik, ino jim rèzhe: „Kupo, ki moj goſpod pije is nje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tej rézhi ſo bili dobre veſtí, ino toraj vſi ſerzhni. Hiſhnik preiſkuje vſe vrézhe od naj ſtarjiga do naj mlajiga. Kar
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' vrézho; v' mlajſhiga vrézho pa ſhe mojo ſreberno kupo. “ Hiſhnik ſtorí tako, ino drugo jutro, ko ſe dan sasna, odrinejo

hišnika
- hiſhnika
  Sveta grofinja Genofefa (1857): to dopadlo, in je tudi v mraku ſpremljan od ſvojega hiſhnika k imenovani goljufivki ſhel. Rezhe ji, de dvomi nad sveſtobo
hišniku
- hiſhniku
  Genovefa (1841): Oſkerbljênje têbe in gradu s graſhinſtvam ſim sa Bógam ſvojimu hiſhniku tukaj isrózhil. On je odſléj goſpodár gradú in oſkerbnik môjih

▶ hiteč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

hitečega
Gozdovnik (1898): že za bližnjo grmovino. Prežé in poslušajo. Slišijo kopitanje proč hitečega konja. »Ta je bila vam namenjena, Fabij! « reče Pepo.

▶ hiter pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hitrapridevnik, splošni, nedoločeno

hitra

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſhe enkrat is uſt ushla, v se namore toku hitra naſaj uſeti, koker namoresh en kamen naſaj potegniti, katirega se
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	od katiriga ony nemu pravio. O koku velika, inu koku hitra je leta spremenitnoſt! Peter je gratou s' eniga ſveſtiga en
Kuharske Bukve (1799):	ampak jeh ſamo premęſhaj, inu v' model pèzh deni. 137. Hitra torta. Pol libre ſroviga maſla, eno unzho zukra, pol libre
Kuharske Bukve (1799):	Pęſkaſta, ali kruhna torta drugazhi. 136. Od Zheſhin kuhanje. 137. Hitra torta. 138. Viſhnova torta. 139. Torta bres jajz. 140. Grahova

hitrejšepridevnik, splošni, primernik
- hitrejše
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): zeleno kopulacijo (grüne Copulation), veliko prednost, da se lažje in hitrejše izvrši in obveže, ker v času, kterega nam je treba

hitrejšipridevnik, splošni, primernik

hitrejši

Divica Orleanska (1848):	dolj? Izabó. Je dolj? Vojšak. Po sredi bitve Korači tje – Hitrejši od pogleda Je njeni tek – Zdaj tukej je in tam
Gozdovnik (1898):	starim babam pravil, da knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel ter uniči vse, kamor zadene. Nihče ga ne

hitripridevnik, splošni, nedoločeno

hitrej

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	nekaj pravega v glavo padlo,“ reče Lipe, „ribič bom. Na hitrej, bistrej reki v lehkem čolniču se vozíkati in brez vsega
Trtna uš (1881):	slabo rejeni trs trpi po trtnej uši mnogo več in hitrej konec vzame mimo krepkih trt; 2. mešanec ali kompost, kojemu

hitri

Ferdinand (1884):	je bil svest svoje nedolžnosti, — da ni druzega pripomočka nego hitri beg. Na skrivnem je zbežal v gori. Spremil ga je
Gozdovnik (1898):	Ko je dovršil, pripoveduje tudi Rdoles o dogodkih poslednjih dni. Hitri izgin. Fabija je bil konec povedbi. Zdaj umolkne, pa čaka
Gozdovnik (1898):	treba vedno na zemljo polagati svojih podplatov, ki niso tako hitri od kopit mustangovih. «

hitrihpridevnik, splošni, nedoločeno

hitrih

Gozdovnik (1898):	v duši, da ima varovati sebe in svojega Fabijčeka, ter hitrih korakov stopi k zvonilu. Toda še predno je mogla prijeti
Gozdovnik (1898):	krajino, da jo je bilo daleč razločevati. Brez besede in hitrih korakov so hiteli ti trije lovci naprej. Prvi hrib so

hitropridevnik, splošni, nedoločeno

hitro

Kemija (1869):

Sostavina kemična, chem. Bestandtheil. Spatheisenstein, jeklenec. Spiritus, špirit, 472. Spojilo hitro, Schnellloth, 430. Spojina kemična, chem.Verbindung. Spojiti, chem. verbinden. Sprijemnost

▶ hiteti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hite

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	me ſhe, preden greſta! “ Egipzhanje ſo jih ſílili, de naj hité is deshèle. Israelzi ſo tedaj mógli v' naglizi ſrovo teſtó
Zlatorog (1886):	v Padovi z modróstjo In zdaj domov kot doktorji ponôsni Hité in kot magistri preučêni, Na soškem mostu v krčmi krepčájo

hitel

Divica Orleanska (1848):	moléla suho roko, Ko de bi klicala. Jez urno mimo Hitel sim Bogu dušo izročivši. Remon (na sveto podobo v kapeli
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	le vender ne vém, če se bova še kdaj vidila. Hitel bom tedaj sovražnika pobiti in zmagati, mogočni Bog me bo
Oče naš (1885):	in slabotnemu životu bolj škodovalo, kakor jeza. Ves nevoljen je hitel domú. Zaman se je to pot Nace prizadeval, da ga
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	kjer so razporjali zverjad, prijel trdneje puško in urnih korakov hitel proti njihovemu skrivališču. Le še 20 korakov je imel storiti
Gozdovnik (1898):	v ktero je stopal, nikakor ni bila majhina, pa je hitel v jarek, iz jarka gori na piramido, kamor je prilezel

hitela

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	narod zadobil od stavljenja kóz, in de bo vsaka mati hitéla, svojimu dedetu — če je zdravo — to dobroto nakloniti. — Drugo pot
Spisi Krištofa Šmida (1883):	prizadjala, rešiti moža iz zapora. Kakor hitro je straža odšla, hitela je v mesto k sodnikom, in zaterjevala, da je nje
Oče naš (1885):	Ménart, ako ne bodeš skrbel, da bode fantek kmalo krščen, hitéla bom sama v tabor Španjolov ž njim; ondi bom gotovo

hiteli

hitele
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): bliža gradu; jaz menim, da so sami prišli! ” Obe ste hitele po hribcu doli. Vitez Vladimir, gospa Vida in Dragica so

hiteli

Genovefa (1841):	ſlushábniki s vſih ſtrani na konjih in peſh v kup hiteli. Vſi ſo oſterméli, ko ſo blédo, s-hujſhano goſpó, ktéro je
Tiun - Lin (1891):	a da ne bi tratili časa in iz naravnega sočutja, hiteli smo z «Lastavico» proti mestu, kjer se je poveznil čoln

hiteti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bila, kér jim je pokazala, de mora z časam naprej hiteti, kdor se hoče dandanašinj kosčik kruha pošteno zaslužiti. — Potem so
Blagomir puščavnik (1853):	Brica naju gotovo iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč morava hiteti, dalječ proč! Uno stran Rajne je dežela, od visocih gor
Valenštajn (1866):	je pobegnola? Kam bi utekla bila? Treba urno Za njoj hiteti, vse na noge spraviti! Kak grozno sprejme to dogodbo knez

hiti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nóge,“ pravi kralj, „ino hitímo sa njimi! “ Per tej prízhi hiti kralj ſ' ſvojo vojſko sa njimi, ino jih dojde ob
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	shlahnih kamenzov narét. ” Mina s' perſtanam na ravnoſt k' Shofki hiti, ji ga podá ino pravi. „Tebi ſzer potreba ni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je priden in delaven. Pred ſolnzhnim is-hodam she vſtane kmet, hiti k delu in ſe veſeli, ko mu ſhkerjanez pod nebam
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	če nam hladne vode ino kak grižljej kruha perneseš. ” Abraham hiti v šotor, ino reče Zari: „Urno speci podpepelnike ali mlince
Čas je zlato (1864):	prosto v šolo hoditi od lastne roke kralja podpisano in hití vesel domú. Po vsem svetu ga ne najdeš srečnejšega človeka
Deborah (1883):	moje duše! Rotite njega, ko vas jaz rotim, Naj mi hití v naročje, zdrav, vesel Naj on poljubi me! Jaz ga
Deborah (1883):	Jožef! Jožef! hiti, pridi! Nazaj me črni strah podí. Vi treski, Znanite mu
Ferdinand (1884):	naš nesrečni Peter potolažil. Zahvali se vitezu, potem pa brzo hiti v kuhinjo k starej oskrbnici, da naroči za goste dobro
Revček Andrejček (1891):	dremajoč poje. ) Kjer mine ga gorjé. (Uzbudi se hipoma in hiti viti; na to se ozre okolu sebe in videvši, da

hity

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	prejde; Tega moja dusha ſhelly: T’ga vezhnu vſhivat’ gor’hity. 47. JEſus je gor’ k’ Ozhetu shal. S’ njim v
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Tu serze ſtoy odpertu; K’ seb’ nas vabe, k’ nam hity: Is buleſne je predertu, Lubeſn od nas ſhelly. Serze JEſusovu
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	gnado nam on da. 24. S’ lubeſn’jo nam nasprut’ hity, Zhudno perjaſnoſt s’ nami ſt’ry. Mogozhnu nas obdaruje, S
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	troshte vendejly: * ja! tem bel ſapushenem * tud’ bel k’ pomozh’ hity, * ta nebeshke Ozha * sam’ ga svoj’ga Syna * ſapuſty, ’nu

hitijo

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſe je vſe okoli Jesuſa terlo. Od vſih krajov mu hitijo naproti. Eni gredó naprej, drugi od sadej, tretji ga na
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ki vklénjeni v' ſvoje hude navade sa sháloſtnim bandéram pogublenja hitijo, ſe ne vojſkujejo s' Jesuſam, ampak le njegovo ſveto kraljéſtvo
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ne. Truma ponishnih ljudi v' Betanijo per Jordanu - k' Janesu hitijo, ſvoje pregrehe ſposnajo, obetajo poboljſhanje ino ſe dajo kerſtiti, le
Življenja srečen pot (1837):	ſveti rasglaſilo. ˛Stari ino mladi, modri ino nevedni k' njemu hitijo, njega paſluſhat ino zhudeshe vidit, ki jih je nad bolnikami

hitim

Zlatorog (1886):	nad, »Tu izgúbil sem srcá zaklad, »Ali naj le zdaj hitím iz hiše, »Jérica, jaz pridem svoje dní še! »Zláta hočeš
Zlatorog (1886):	Kar je bilo, to pač tudi bodi. »Pusti, Barba! Naj hitím od todi! »Tu pokôpal sem premnogo nad, »Tu izgúbil sem

hitimo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſkeſal, de je ljudſtvo ispuſtil. „Na nóge,“ pravi kralj, „ino hitímo sa njimi! “ Per tej prízhi hiti kralj ſ' ſvojo vojſko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	novo uro olépſhali, ktere v teh novizah tim bershejſhi opomniti hitimo , ker jo je proſt zhlovek isdélal, ki ſe nikjer ni
Divica Orleanska (1848):	veti vidil. Dünoa. Gorjé! Kje bo? Nesreče sim si svest! Hitimo berž oteti jo. Bojim se, De jo predaleč tiral je
Valenštajn (1866):	Za Holkov lovski rog vsi znajo povsód! — V trenótii naglem hitimo tod i drugod, Liki strašnjo povodenj, prinese nas pot — Ko

hitiš

hitiſh

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Kai miſliſh hudobni isdajauz? kai delaſh nar naſrezhniſhi Judesh? kam hitiſh ti kervavi vaivoda teh Chriſtuſove krivy shelnih, inu sheinih Judouskih
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vaivoda teh Chriſtuſove krivy shelnih, inu sheinih Judouskih berizhou? ti hitiſh v'ta vert, debi ti tvoiga Goſpuda, tvojga Mojſtra, tvojga

hitite

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki jih je imenovani uzhitelj te dni na ogled poſtavil. Hitite tedaj vi, ki ſlabo piſhete k njemu, v 15. urah
Gozdovnik (1898):	uzdigal smodnikov dim. Tiburcio stopi iz grmovja. »Hitro, don Avguštin, hitite semkaj! potrebujem vaše pomoči! « »Tiburcio Areljanos! « uzklikne haziendero, spoznavši ga

▶ hitreje prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hitreje
- hitrei
  Sacrum promptuarium (1695): she bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei obogatili, sakaj S. Auguſtinus pravi Si vis eſſe Mercator bonus

▶ hitro prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hitrejeprislov, splošni, primernik

hitrej

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor per navadnih voséh. Hitrej, zhe ſe vinte obrazhajo, toliko hitrej ſe vosi, to je, huje, zhe ſe pod kotlam podkuri
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kola vertiti; druge manji koleſa teko, kakor per navadnih voséh. Hitrej, zhe ſe vinte obrazhajo, toliko hitrej ſe vosi, to je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na njivo drugikrat, ko kratko pred ſetvijo, in podorite ga hitrej ko je mogozhe ; sakaj nepodorán gnoj bo od ure do

hitreje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki jo grajajo in pravijo, de ſe v nji nizh hitreje ne vmede, kakor v navadni. Zhe je to réſ, ni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dolge, kakor jih je potréba; po takim ravnanji se bojo hitreje sušile, in le malo ali clo nič razprezale. Za kolárje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zamude na kosce razžagati in na debelo obtesati, de se hitreje posuší in ne razpreza. Dostikrat dobijo plohi, dile in še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	truplih obudí, pa jo tudi bolj na se vleče, toraj hitreje uhaja in sveti se lepši. To pa še niso vsi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	orodje, novi pomogljeji za obertnije in tovarne sploh. Vse gré hitreje spod rok, ali prav govoriti, spod bolj umetnih naprav in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ti podpiral? — saj sem ti povedala, da bi šlo potem hitreje. ” „Kako mi je to mogoče? Saj veš da nisem obdarovan
Fizika (1869):	dotika zraku, čim suheji in topleji je zrak, in čim hitreje tečejo nove zračne plasti čez vodo. Pri hlapenji dela se
Občno vzgojeslovje (1887):	Šele, kadar se posreči, usposobiti jih za govor, vzgojajo se hitreje. A nasledki gluhosti se ne dadó nikdar popolnem odpraviti. Gluhonemca
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Naglo, Joni, pomagaj mi navzgor, splazil se bom skozi okno! “ Hitreje, kakor je mogla gospa O'Nielova prepovedati drzno početje, je splezal

hitreji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam manj utrudijo, deſiravno hitreji mlatijo, kakor nemſhki. Verh tega moshje, kteri ſo nemſhke otépe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vrozhino, ki jim je ſhkodljiva, obvarovati. 2. Béla murva raſte hitreji in njeno perje je mezhji in shlahtniſhi. 3. Njeno perje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nit okoli vretena mora oviti, preden je polno : satorej veliko hitreji ſuzhe, bolj vlezhe, pa vender le voljnó prijenja, ne vterga

hitrejše

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	hudo mahajo. Ako roko na serce položiš, zapaziš, da serce hitrejše in močnejše bije, kakor pri zdravi živini; živinče se opoteka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	še kresala dan današnji ogen s „cundrom” po stari šegi ? Hitrejše in cenejše se mora sedaj luč prižigati kakor nekdaj, — to

hitrejši

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Ta naprava, s ktero se da sadje veliko lepši in hitrejši lupiti, je po Tiroljskim povsod znana in pràv obrajtana. Kjer
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	peči posuše, in so tudi dobre kakor v sušivnicah. — Še hitrejši bi se dale jabelka s tako pripravo prevertati, ki je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bomo poterjeniga noviga orodja radi popríjeli, ako delo boljši in hitrejši opravi in se takó veliko časa prihrani. Čas pa je

hitrejſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): goſpoda Kopitarja na snanje dati; sakaj zhigavo ſerze ne bije hitrejſhi v perſih, kadar ſliſhi ime tega uzheniga rojaka, ki ima
hitriſhi
Kuharske Bukve (1799): dokler sholzhnaſti poſtajajo; poſtavi kotlizh v' merslo vodo, de ſe hitriſhi ohladę, deni v' glaſh, inu hrani savęsane s' prebodenim papirjam

hitroprislov, splošni, nedoločeno

hitro

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jo ſresh dobro prevsame , in rasdrobi. Gnoj ne preide tako hitro v ilovnati, kakor v peſhéni semlji; sa voljo téga gnojijo
Robinson mlajši (1849):	je tleče dervo urno v travo zaobalil, ino ker je hitro bežal, od tega se je trava v begu plamenem vnêla
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	en kmet s svojim vozom naprot; vidši splašena konja požene hitro svoja konja tako, da se ustavi njegov voz poprek ulic
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Bali smo se ga mi otročiči. Ptujec viditi nas plahe hitro reče: „Ne bojte se me; sem pošten mož ; iščem samo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kmeta; k sreči je vidil to nek drug kmet, ki hitro teče v bližnjo vas ljudi na pomoč klicat; berž je
Sveta grofinja Genofefa (1857):	ſe ni mogel sdershati ji ſvojih neſramnih miſel odkriti. Kakor hitro je zhiſta goſpa to sapasila, mu jesno in reſno rezhe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se da ta ajda že prav zgodaj spomladi sejati, kakor hitro zmerzovati neha, in se od 3 do 4 tedne zaporedoma
Revček Andrejček (1891):	storil, povrnil mu bo Bog stokrat. (Hoče iti, pa se hitro obrne. ) Pa še nekaj. (Prav gorko. ) Reci mu tudi še
Gozdovnik (1898):	kjer se je uzdigal smodnikov dim. Tiburcio stopi iz grmovja. »Hitro, don Avguštin, hitite semkaj! potrebujem vaše pomoči! « »Tiburcio Areljanos! « uzklikne

hitru

Sacrum promptuarium (1695):	jokat, rekozh: bodo Jagry prishli ter mene bodo umorili, zhe hitru meni nepomagate: Podgane ſo diale, molzhi, ali bomo tebi eno
Sacrum promptuarium (1695):	Ali liſiza je dialla, nej zhaſs sdaj ſe fopat, temuzh hitru pomagaimi vun ſizer vtonem: Vouk pak ſe je s' Liſizo
Sacrum promptuarium (1695):	ludje! Nej zhaſs vezh ſe fopat, inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru s' jame tiga greha aku n' hozhete v' shveplenske shterni
Sacrum promptuarium (1695):	ſemein neprishla, ali oſsel sa volo velike teshave nej mogal hitru hodit, satoraj ſta bila preposnu pershla, kadar vſe ludje ſe
Sacrum promptuarium (1695):	Ta Naveſta letu vſe dobru sgrunta s' tiga fazonetelna, inu hitru sazhne en fazonetel shtikat, ter v' taiſtem ſturj podobo Sacrata
Sacrum promptuarium (1695):	ter bom jeſt tebi ta terrn s' noge sleku inu hitru tebe osdravil, sakaj ſe dobru na lete rezhy saſtopim: Oſsel
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	te vezhnoſte goriderſhati. Kader je tvoje serze na tesnem, pogledej hitru pruti nebesam, ter misli, tamkej bo konz mojeh rev, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	poſtalla, katiro nam je ta Goſpud iskasov. Inu ony ſo hitru perſhli: ter ſo neſhli Mario, inu Joshefa, inu tu Dete
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jęrza. Nizh takiga , nizh. Eno jeglizo ji imám dati. Matizh. (hitru inu glaſnu) Eno jeglizo ! eno jeglizo! — kdu ti jo je

shitro

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nia svetomi jemenu AGLA † ALFA † AFRA † da vi duhovi boshji shitro tosa pridatha bras vse shkode inu navarnoſti na dushi noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	anori Sobthc † zather † Emanuel † oshonai † aetias † elogjo † se perkashi taku shitro kaker bi isozhmi poledov natam kraji: nato pegerenje bo te

najhitrejeprislov, splošni, presežnik

nai shetreja(združena oblika)
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): kaker tomi umerjozhomi zhvoveki sata dela boda on sad pernesou nai shetreja kaker bode mogou kier se boda bau smerti je

najhitreje

Občno vzgojeslovje (1887):	mogel izhajati brez taistih, kajti na ta način se gojenec najhitreje privadi dobremu.
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	cepljenje pa je najboljša snov. c) S kavčukno vezjo združimo najhitreje in najbolj zanesljivo cepič s podlago. d) Če rabimo kavčukno

naj hitreje(združena oblika)
Robinson mlajši (1849): Robinsonu na misli prišlo. Plav, si je mislil, se da naj hitreje narediti. Ljubor. Kaj je to plav? Dragotin. Je versta
narhitreji
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Cinkaste latvice (Zinkschüsseln) so naj boljši, v njih se smetana nar hitreji naredi, in se jo tudi nar več dobi. Mina
nar hitrejſhi(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1843): imajo veliko ſatja, v drug poprejſhnimu na ſhirokoſti enak panj. Nar hitrejſhi ſe to sgodi s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine) s

▶ hitrost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hitrost

Fizika (1869):	pr. delate na telo, kteremu se v vodoravnej méri neka hitrost podeli, istočasno sila, ki ga vodoravno dalje žene, in pa
Fizika (1869):	posebna znamenja na tistem oddaljenem kraji, kjer je on postavljen. Hitrost električnega toka je izrédno velika, in če so tudi razni
Fizika (1869):	prehod navadnih daljav neizmérno kratek čas. Res da je ta hitrost električnega toka jako odvisna od sredstev, ki ga vodijo, ker
Botanika (1875):	živé. 91 Mezga se precej hitro razširja skoz stanice. Ta hitrost se meri s tem, da se pazi, koliko časa potrebuje

hitrosti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de je h temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda, kteri pri takim opravilu
Fizika (1869):	Bitnost elektromagnetičnega telegrafa je tedaj 1) v hitrosti električnega toka, 2) v vodilnosti kovin in zemlje, 3) v
Fizika (1869):	z močno napeto tetivo loka podelimo streli (pšici) gib velike hitrosti; voda, ki jo ogrejemo, spremeni se v paro, in če

hitroſti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oravez beſede shivini rekel, ſhe mènj pak jo k nesmerni hitroſti s kletvijo in udrihanjem perganjal. — Rad bi ſhe tukaj hotel
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nizh ne sapovedali, kar ſtoriti ne more, poſtavim: pre ſilne hitroſti, (ktera she tako shivino prehitro vpeha); in ko bi ſe

hitrostjo

Fizika (1869):	tej zapreki ravno primérna parna sila, teče naprej s dosedanjo hitrostjo — ravno tako je, kakor da ne bi bilo obéh teh
Fizika (1869):	počitka ali v stanju gíba. Ako n. pr. z enakošno hitrostjo tekoči lokomotiv pride do mesta, kjer je železnica nekoliko navkréber
Aritmetika za učiteljišča (1885):	koliko jih je dal vsakemu bratu? 22. S katero početno hitrostjo treba telo vertikalno kvišku zagnati, da bode dospelo v 4

▶ hkrati prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hkrati

hkrati
Revček Andrejček (1891): moraš pa ti delati zame, da veš, jaz sem stara. (Hkrati prav prijazno. ) Veš, Pavle, tvoj oče je bil imovitega kmeta

h krati(združena oblika)

Spisi Krištofa Šmida (1883):	take misli vtopljen, začuje vitez velik šum od strani mostovža. H krati se odpró vrata njegove ječe; gost dim sili vánjo
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	skrivališčih, ko dva pritečeta proti bervi in ko planeta obadva h krati nanjo, se jima berv pod nogami vdere in padeta
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	izviti morilno orožje in tako zabraniti, nezaslišano hudobijo, ko logar h krati obstoji. Zašumelo je nekaj v nasprotnem germovji, in urnih
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	premišljevaje, v kolike nevarnosti more človeka spraviti plesni venček, in h krati vesel svoje očitne pogumnosti ravno nasproti Pivcu, pospeši svoje
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	tolaži s tem, da to pač ni bil prvi in h krati zadnji zajec, ki ga je srečno pogodil. Necega jutra
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	ženo, kar naj ona naravnost pové tudi svojim najbližjim sorodnikom. H krati ga zagotovi, da on ostane še lahko na njegovi
Gostačeva hči (1891):	na prepeljaj. V tem hipu zažari iz temnega oblaka in h krati že stoji stara tepka tik hiše vsa v iskrah
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	s temnimi oblaki. Oster severozahodnik je podil nižje deževne oblake, h krati se zaganjaje v vrhove pragozdnih dreves, katere je dobro
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	jo je prebudil napol majhen šum ob glavi; zaslišala je h krati tihe besede: „Mati! mati! “ Še pod vplivom sanj je

▶ hl okrajšava ↘ goo300k, IMP

hl

Aritmetika za učiteljišča (1885):	v papirji 950 gl. v zlatu? 11 . * Krčmar ima pri hl vina 9 gl. ali 25 % dobička; po čem je kupil
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vina 9 gl. ali 25 % dobička; po čem je kupil hl? 12. Trgovec dobi 1400 kg blaga, po 12 gl. 100
Aritmetika za učiteljišča (1885):	6 m, torej 2krat 18 gl. = 36 gl. 2 . * 1 hl velja 20 gl.; koliko bode veljalo 40 l? 3.* 200

▶ hlače samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hlač

hlazh

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	narędil — Monk. Kaj ony, ony Goſpod Doktar, ſo en par hlazh narędili? Glash. Sakaj pak ne ? Naj premiſlijo, dę je vſe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſim tę sadne dęjle vun vsęl, inu ſim en par hlazh s'njih narędil — Monk. Kaj ony, ony Goſpod Doktar, ſo

hlačah

Revček Andrejček (1891):	na pol v svoji kmečki opravi, s sabljo, v kratkih hlačah, zelenih nogavicah, pride po sredi in hoče oba po vojaški
Revček Andrejček (1891):	ti spridena kri, ti! Ti, malopridnež, kolikor te je v hlačah in v koži. Ali nisem v svoji mladosti zadosti delala

hlačam
Kmetijske in rokodelske novice (1847): in Kosteljic nosita Škornje, kar jima prav lepo stoji h hlačam. Poljanci, Viničanje in Metličanje nosijo večidel mest ve (čižme), samo

hlače

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	med prebivavci možkiga spola: vsi nosijo bele po mažarsko skrojene hlače. Semčan in Kosteljic nosita Škornje, kar jima prav lepo stoji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	so se odpeljali — tako se govorí — so jim oblekli rudeče hlače in jih meštrali po vojaško. Čudo bi to ravno ne

hlazhe
Sacrum promptuarium (1695): gdu je mozhnejshi, inu zhe shena mosha premaga, taku ona hlazhe noſsi, ter mosh sheni more pokoren biti, temuzh de ſte

▶ hlačice samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hlačice

Stric Tomaž (1853):	za življenje! “ pravi spet eden tovaršev. „Ohà! kako se vam hlačice tresejo,“ odgovori smejaje se Lokar. „Tu ni nobene nevarnosti, pred
Blagomir puščavnik (1853):	lepo poda. Zelena suknjiča, rudeči škornici se mu na rumene hlačice iz jelenove kože posebno prilezejo. Okoli sebe ima usnjat opasnik

▶ hlad samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hlad

Kuharske Bukve (1799):	jagode, puſti ſtati, dokler farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi na hlad ſterdit. 179. Viſhne vkuhati. V' kotlizh deni pol libre zukra
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	semlji naprej vali, mu njegov ſin, fantizh dvanajſterih let, vedno hlad od ſtrani mahlja, in musika ga vſeſkosi is vaſi, od
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dan; Skerbnó obdelaj si polje, Okôplji v nogradu tertje. Pomladni hlad , poletni znoj Po versti hodi naj s teboj; Na levo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	breskve po sami vanj, dobro jo zamaši, postavi jo na hlad in jo na vsake tri dni potresi, dokler vse breskve

hladu

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Stric je rad gledal, ko so se krave v večernim hladu v rosnati travi veselo pasle in njegovi konjiči serčno okrog
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vertom Cesarjevim ali Salustijevim, da bi se sprehodili v večernem hladu in pozvedeli, kar se je med dnevom tù ali tam

▶ hladeč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

hladeča
Zlata Vas (1848): verh tega pa še pinjene vode, ki je poleti zdrava hladeča voda. Zdej se je prašalo: Čigavo je lepo sirovo maslo

▶ hladen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hladenpridevnik, splošni, nedoločeno

hladan

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dva — ſhtir — ali oſemkrat pregane in svije in ſe v hladan, ſuh kraj neſe, kjer gorkota po letu ne ſtopi viſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bolj je tak popir potlej djati pod ſtrop v kak hladan obok (velb), ali v kamro ali v hram in ga

hladen

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	delu siliš. Naj tedaj mirno stojí. 2) Hlev mora biti hladen in zračen, sicer ne boš konja ozdravil. Tudi človek, kteriga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hladnejši vreme nastopi, ali če konja v bolj zračen in hladen hlev postaviš. Tiha norost ali tišavka umori konja včasih ze
Zlata Vas (1848):	Orla je bil nar bolj pripraven prostor sir delati, dober hladen hram in velik kotel v prostorni perilnici. Gospodar je dal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Če pa pride „Vipavec” kmalo iz doma v drug bolj hladen kraj, se pa derží, kakor skušnje učé, ravno tako dolgo

hladni
Kmetijske in rokodelske novice (1847): ohladiti, ampak zvečer ali zjutraj iz tople sušivnice naglo na hladni zrak postaviti, de lepo svitlo in slastno ostane. 4) Kdor

hladnapridevnik, splošni, nedoločeno

hladna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	i. t, d. iméti. 4. Pridno ſe jim mora zhiſta hladna voda, vzhaſi tudi s nekoliko soli ali jeſiha dajati. Tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	neprenehama življenje in moč, ako je sapa čista, vedra in hladna, kar je pràv. Po taki sapi je človek vesel in
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Proti večeru, ko solnce že ni tako perpékalo, in je hladna sápica pihljala, sté šle z gradú v dol svojih njiv

hladnepridevnik, splošni, nedoločeno

hladne

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	večih kosovih (štrucah) postavim od 10. do 15. funtov, v hladne in zračne hrame spravite. — Nar bolj se pa srovo maslo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mu boš še bolj život odperl. 5) Piti mu daj hladne vode, kar je poželí, in perdêni ji nekoliko domače solí
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	se daljej spustite. ” Mu reko: „Veselilo nas bo, če nam hladne vode ino kak grižljej kruha perneseš. ” Abraham hiti v šotor

hladnegapridevnik, splošni, nedoločeno
- hladniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): se bolje počuti na hladnim, kakor v vročini. Če nimaš hladniga hleva, postavi ga pod kolarnico ali kak drugi zračen kraj
hladnejšepridevnik, splošni, primernik
- hladnejše
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): do dobrega poterdile, da vipavsko vino, prepeljano v druge in hladnejše kraje, kakor je gorka vipavska dolina, se tako dobro derži
- hladnejši
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): hude vročine ali v soparčnih hlevih; pa odjenjajo nekoliko, kadar hladnejši vreme nastopi, ali če konja v bolj zračen in hladen

hladnejšihpridevnik, splošni, primernik

hladnejih

Fizika (1869):	manji, tedaj barometrovo stanje niže, kakor je pa notri v hladnejih sosednjih plastéh, kjer gosteja in viša atmosfêra na-nj tlači. 228
Botanika (1875):	naj gobe jé le tisti, kteri jih dobro pozná. V hladnejih krajih se oslabi moč strupenih gob ali se pa zgubi
Botanika (1875):	večidel iz deželá, ležečih okrog Srednjega morja, razširile v vrte hladnejih krajev. Nearomatne so pa mrtva kopriva (Lamium), grenkuljica ali zlata

hladnempridevnik, splošni, nedoločeno

hladnem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): hramov (keldrov) je v Vipavi tako napravljenih, da so na hladnem. To so vzroki in prav naravni vzroki, da vipavsko vino

hladnim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ozdravil. Tudi človek, kteriga glava bolí, se bolje počuti na hladnim, kakor v vročini. Če nimaš hladniga hleva, postavi ga pod
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se ne sme, - jo v porceljanasto posodo deni, in na hladnim naj se sterdi. Rujava močna župa. Zreži goveje meso na

hladnimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): je pa smetena pretopla bila, naj se v kakšnimu bolj hladnimu kraju mede, ali naj se pinja v merzlo vodo postavi

hladnipridevnik, splošni, nedoločeno

hladnej

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	gorela od vročine in žeja ga je strašno terpinčila. V hladnej senci pod košatim hrastom vgleda studenec, ki je izviral izpod
Deborah (1883):	Pusti me! Ana. Si bolna? Razgreta si, počij tu v hladnej senci! (Pod lipo jo odvede. ) Deborah. Si sama v hiši

hladni

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Dostikrat se kislo zelje v kadéh, če hrami niso pràv hladni, pokvari, postane smerkovo, dobí slab duh in gnjije. Temu se
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	maslam, nadevaj jih s testam in peci jih počasi v hladni peči. Ko jih zverneš, jih lahko tudi z belim ali

hladnihpridevnik, splošni, nedoločeno

hladnih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vrozhe, ali pa smiraj ſe mora v srazhnih ali luftnih, hladnih hlevih, na ſénzhnih krajih, na dvoriſhu, v vertu i. t
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vipavsko vino, če domá ostane in ni v posebno dobrih hladnih hramih, se ne more deržati dolgo, ker po vročini vrè

hladnimipridevnik, splošni, nedoločeno
- hladnimi
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): oblake, ki prosto plavajo na nebu in vse rastline s hladnimi kapljicami okrepčajo? Kdo je učil ptičke lepo milo prepevati? Kdo

hladnopridevnik, splošni, nedoločeno

hladno

Kuharske Bukve (1799):	potręſi s' drobno sręsanmi piſtazami, inu puſti ſe ſ-hladiti. Se hladno na miso da. 201. Jajzhniga beláka mleko. Per lemonovim mlęki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mavhica! V nji boš lesén kozarc dobil, Z njim bodes hladno pitje pil; Kjer koli najdeš bistri vir Zastonj — tam je
Oče naš (1885):	dvajsetimi leti na grobu svoje matere, ktero so ravno v hladno zemljo poleg očeta zakopali. Vsa solzna in žalostna je roke
Gozdovnik (1898):	je bil šotor dogotovljen, odsede tudi jezdec, ter stopi pod hladno ruho. Vse te priprave so trpele komaj pol ure, tako

▶ hladilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hladilen

hladiven

Mineralogija in geognozija (1871):

vzdigovanje, 139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels, 72. Hippuritenkalk, hippuritni apnenec, 128. Hladiven, kühlend. Holzstein, leseni kamen, 33. Honigstein, medenec, 62. Hornblendegranit, roženčev

▶ hladiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hladi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vrata in poſtavi kak ſhkaf vode v hlev, de ga hladi. 7. Shivina ſe more v tekozhih vodah ſaj enkrat v

hladila

Mineralogija in geognozija (1871):	kot zrnca spuščala na dno, zemlja pa se je dalje hladila. Tako vidimo pri podobovanji zemlje delajoči dvé moči, kemiško sorodnost
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	moč; izmila je nevarno, odprto rano, katero je provzročil kamen; hladila jo je neprestano, zabranjevala je nevarno vnetje in prebudila slednjič

hladit
Kuharske Bukve (1799): opraniga rajsha, puſti ga pozhaſi vręti, kuhaniga deni na ſklędo hladít, potle ga tolzi v' rozhni ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj

hladiti

hladit
Kuharske Bukve (1799): versi prozh, perdeni bísenovga mehurja, savri na sherjavzi, inu deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v'
hladit'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſvoje roshnate svesze na okno v' ſtekleno kupizo alj glash hladit', v' katerim je ſhe nekaj vode, h' redi bilo. V'

hladiti

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	preſejaniga bukovga pepęlla, noter déni, potler kropa nali, puſti v' hladiti, kar roka terpeti more, potler ſuhe ovſene ſlame v'en
Kuharske Bukve (1799):	oſhohtaj, otrębi, oſoli, pezi jo na mręshi pozhaſi; pezheno puſti hladíti, poloshi jo na en s' maſlam namasani papir s' diſhavo

▶ hladno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hladno
Kuharske Bukve (1799): na zukri ſtergani lupek, inu nękaj zukra ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle poſtavi na sherjavzo v' lonzi, shverkaj v' eno

▶ hlap samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hlap

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bil od ſtrele obit? 1. Taziga je tréba hitro na hlap ali na ſapo prineſti in ga s vodo ſhkropiti. 2.
Fizika (1869):	zračne plasti čez vodo. Pri hlapenji dela se sopuh (para, hlap), le na površji kapljine; pri parénji pa notri v kapljini
Kemija (1869):	Hidrat apneni, Kalkhydrat, 413. Hidrat kalijev, Kalihydrat, 404. Hirschhorngeist, 510. Hlap, Dunst. Hlapen, fluchtig. Hochofen, plavež. Hollenstein, hudičev ali peklenski kamen

hlapi
- hlapovi
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): rado celi mesec ostane. — Od začetka tega mesca se škodljivi hlapovi delajo, ki ljudi in živino nadlegvajo. — Pozneje merzla rosa in

▶ hlapav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

hlapav
- hlap
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): Po žganji namreč je človek zaspan, hlap in omužen, želodec ino črevo slabi, kri po žilah oterpne

▶ hlapček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hlapček
Čas je zlato (1864): je koj pri volji in dozdanji hlevarček postane zdaj pasji hlapček. Pajdaši se mu posmehujejo, ko ga pri psih vidijo, Lenče

▶ hlapčevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hlapčevanja
- hlapzhuvanja
  Branja, inu evangeliumi (1777): v' vupanje; Sakaj tudi lih rajmnu ta ſtvar bo od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena k' ti zhaſtiti frajoſti boshjeh otrok
hlapčevanje
- hlapzhuvanje
  Branja, inu evangeliumi (1777): ſte ſami pametni. Sakaj vi preneſſete aku vaſs kedu v' hlapzhuvanje ſili, aku ſe kedu nad vami objeda, aku vam kedu

▶ hlapčevski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hlapčevski
Tine in Jerica (1852): Jerico je njena mati božjiga strahu vadila, ki se nekterim hlapčevski strah zdi.

▶ hlapčič samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hlapčič

hlapzhizha

Hrana evangeljskih naukov (1835):	sadnizh ſhe on gre, ino Jesuſa ſam poproſi, rekozh: „Goſpód, hlapzhizha imam bolniga, ino ſilo hudo ga po vſihudih terga. On
Življenja srečen pot (1837):	Sveſti zerkveni ſlushavnik. Lepſhiga ni na ſveti, kakor gledati mladiga hlapzhizha v' zérkvi, ki lepo pametno k' ſveti maſhi ſtreshe; sakaj

▶ hlapec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hlapca

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	se voz zverne, midva se na cesto pod nja prekucneva, hlapca pa precej daleč proč zakadi. H sreči je vajati v
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	pridejo na pomoč. Midva brez škode iz pod voza zlezeva, hlapca pa vsiga kervaviga ino na pol mertviga v bližno taberno
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ali bi ne hotel pri njem ostati; potrebuje ravno tacega hlapca. Pavliha mu pokima
Revček Andrejček (1891):	iz naju ne bo nič. Morala sem priseči očetu! Le hlapca — le hlapca ne ljubiti! Pavle, podaj se, moški bodi, kakor
Revček Andrejček (1891):	ne bo nič. Morala sem priseči očetu! Le hlapca — le hlapca ne ljubiti! Pavle, podaj se, moški bodi, kakor sem jaz
Revček Andrejček (1891):	takih zadosti. (jezno. ) Saj ga že skoraj dobiti ni poštenega hlapca, kakor smo jih nekdaj imeli, ker vse le v tvornice

hlapza

Branja, inu evangeliumi (1777):	je rekuv: Puſtite doſehmal. Inu on ſe je dotaknuv tega hlapza uha, inu ga je osdravuv. Inu je k' Petru rekuv
Branja, inu evangeliumi (1777):	shene. 10. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga ne hiſhe, ne hlapza, ne dekle, ne shivine, ne uſiga, kar je njegoviga. Dve
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	poſtavſhi, rezhem: She veljá, 33 korit imam. Pervo korito boſta hlapza imela, de boſta pomagala ſirek ſhteti; sa drugo boſte dali

hlapce

Viljem Tell (1862):	kralju služiti, Se dičiti v njegovem sjajnem spremstvu, No lastne hlapce vladati in s kmeti Sedevati na sodnih stolih? Atinghausen. Ah
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Perva žalost se je malo polegla, in grofica se zmisli hlapce poslati v okolico, če bi morebiti kaj pozvedeli o otroku
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	majaje. "Storil sem vam to ljubav, da sem pustil svoje hlapce vse obližje natančno preiskati, pa našli nijso ničesar. " "In vender

hlapze
Sacrum promptuarium (1695): de ta Goſpud je bil veno lusho padil, je klizal hlapze, de bi ga vun slekli, ali ty nemarni nej ſò

hlapcem

hlapcam

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	voši svojimu očetu le enako hrano (živež) imeti, kakoršna njegovim hlapcam v Ameriki ostaja. On bo veliko blaga tukaj nakupil in
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	derži, ino za njimi hodi, kamor pojdejo žet. Zapovedal bom hlapcam, de ti nič žaliga ne store. Ino kedar si žejna
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dobro nanjo pazi, ali se ne kaže kaj bolna. 5. Hlapcam in deklam dobro v glavo vtisni nevarnost te kuge in

hlapcem
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): 36. Povést. Kako se Pavliha pri nekem mlinarju vdinja in hlapcem žago na dvoje razbije? Na svojem popotovanji pride Pavliha mimo

hlapcom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	prižgali luč, in težko očeta pričakovali, ki so nam s hlapcom „v verh” po vina šli. Mati so ravno stavili lopare
Čas je zlato (1864):	napové velik lov, in vélikemu lovcu, gojzdnarjem, gonjačem in pasjim hlapcom na znanje dá, de imajo zato pripravljeni biti.

hlapzam

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Herodesh ta zhvetiri-oblaſtnik ſlovenje od Jęsuſa: 2. Inu je ſvojim hlapzam rękal: Letá je Joannes Kàrſtnik: on je od mèrtvih gori
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Kateriga bóm jeſt kuſhnil, je rękàl on k' tim rabelſkim hlapzam, letá je, tega primíte, inu ga petite varnu. Sabſtójn pravi

hlapzom

Biblia (1584):	priſhàl pred Erodesha Tetrarha. Inu on je djal k'ſvoim Hlapzom: Leta je Ioannes Kàrſtnik: On je od ſmèrti gori vſtal
Sacrum promptuarium (1695):	Leta fazonetel, namrezh shkupnik, polek fazonetela S. Joſepha shenkam vam hlapzom, inu deklam, ter vam rezhem, de zhe shelite shlushit pres

hlapcema

hlapzama

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	od doma. Tretji dan dojdejo do hriba. Ozhe tukaj rezhe hlapzama: „Tukáj s' oſlam pozhakajta. Jàs ino Isak pa greva na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pod koſhatim dreveſam per misi najdem veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na misi ſtoji verzh koritnjaka (Steinbier), v rokah pa vſak

hlapcev

Zlatorog (1886):	paláče nosijo kamnéne; Pol stotíne konj s prežlahtnim blagom Tolpa hlapcev čuva jim pred pragom, Pol stotíne, morda tudi čez, In
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	malo trenotkov po tem prigodjaju videl logarja in več mlinskih hlapcev urno proti njegovemu skrivališču veslati. Bil je zgubljen in ubežati

hlapcov

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	v last dobil. Oženil se je, ino je imel veliko hlapcov ino dekel, velbljudov ino oslov. 15. Jakop gre v svoj
Stric Tomaž (1853):	ter mu napovedal, da bo med svojimi brati hlapec vsih hlapcov. “ „Tedaj res tako mislite? “ ga vpraša nekdo zraven stoječih. „Res

hlapzov

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' láſt dobíl. Oshenil ſe je, ino je imel veliko hlapzov ino dekel, velbljudov in òſlov. 15. Jakop gré v' ſvoj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo me ſliſhali, kaj ſim govoril. “ Savoljo tega govorjenja ga hlapzov nekdo v' obras udári. Jesuſ ga milo pogleda, ino mu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vert ſtopi; sa njim pa gre velika derhal vojakov ino hlapzov Judovſke duhóvſhine s' baklami, mezhmi ino ſúlizami. Juda je pred
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je brat domu priſhel. Domú gredé ſliſhi goſtí ino petje. Hlapzov eniga poklizhe, ino ga vpraſha, kaj de je. Je odgovoril
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Peter veſ plàſhen tega ni zhutil. Kmal po tem ga hlapzov nekdo pogleda, ino rezhe: „Je she reſ, tudi ta je

hlapci

Biblia (1584):	inu ſad pèrneſlu, ſe je tudi Lulka pèrkasala. Natu ſo Hlapci k'hiſhnimu Goſpodarju ſtopili, inu ſo djali: Goſpud, néſi li
Biblia (1584):	je rekàl k'nym: Tu je Sovrashnik ſturil. Natu ſo Hlapci djali: Hozhéſhli de tjá gremo, inu de jo isplevemo? On
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	že zlo, Če postekleno izmaknem, Ruda v litje godna bo. Hlapci, urnih rok Skusite mi tok! Ali krepko mehčovini V dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zlo, in sicer trikrat prej, kakor od dela. 10. Kadar hlapci orjejo, glej kakó delo opravljajo ; skerbi za gnoj in polje
Blagomir puščavnik (1853):	Na to jame zopet vitezinja: „Tukaj nama ni dalje ostati. Hlapci sovražnega Brica naju gotovo iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	treba začeti jih kermiti. Konjem je škodljivo, ako jih leni hlapci med zobanjem vpregajo, in hipno ko so pozobali poženejo. Na
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	mimo mlina, pri kterem je bila tudi žaga za deske. Hlapci so ravno na nekem hlodu sedeli in malicali. Pavliha se
Revček Andrejček (1891):	v morje, kjer mine ga gorjé. (Anže, Jerica, dekle in hlapci pobero vsak svoje delo in pojó. ) Zbor. Kjer mine ga

hlapconi

Blagomir puščavnik (1853):	JE DOBER SOKOL. Zjutraj prav zgodaj cvilijo psi po dvorišču, hlapconi šundrajo tako, da se Milko prebudi. Urno skoči, se napravi
Blagomir puščavnik (1853):	pol, ko enkrat vitez prav pozno v noč s svojimi hlapconi iz ropa nazaj pridirja, in ko ga pri vratih pozdravi

hlapzami
Branja, inu evangeliumi (1777): perglihanu enimu Kraylu, katiri je othl rajtengo delati s' ſvojimi hlapzami. Inu

hlapzi

Sacrum promptuarium (1695):	vam oblubim, de bote enu ſrezhnu lejtu imeli. Vij pak Hlapzi, inu dekle vſimite gori vuk S. Paula, aku hozhete enu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	eni sveti lubeſni. Varvej se shepetavzov, ſakaj ony so sathanovi hlapzi, ter drugega nadellajo, koker sume, inu pohujshanje. Katiri druge pred
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu ſad ſturilu, takrat ſe je tudi lulka pèrkasala. 27. Hlapzi pak tiga hiſhniga Goſpodarja ſo pèrſtopili, inu ſo rekli k'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak rezhe k' njim: En ſovrashni zhlovèk je tó ſturil. Hlapzi ſo pak djali k' njemu: Hózheſh tèdaj, de my gremo
Genovefa (1841):	ko bi bil trenil naprej sdirja, ſe vitesi in oprode (hlapzi) zhes gromezhi moſt pod gradam, sapraſhé. Genovefa je is ſtolpa

hlapzij
Sacrum promptuarium (1695): in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Inu nebodite kakor uni hlapzij, katirim nyh Gospud je bil reſtalal shlushbe, de bi vſakitiri

hlapcov

hlapzov

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſvojiga Goſpuda. Zheſs veliku zhaſſa pak je perſhov Goſpud tehiſtih hlapzov, inu je s'nymi rajtingo dellov. Inu ke je ta
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	on ſliſhal pęjtje, inu pleſsajne: Inu on je eniga tih hlapzov poklizal, inu je popraſhal, kaj bi letó bilú, on pak
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	krajlęſtvu, katęru nedolshno kry prely tiyſhe, katęru zęle dèrhali rabelſkih hlapzov, inu berizhov po nedolshne, po pravizhne, dobrotlive inu ſvęte moshę

hlapcu

hlapcu
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): Potlej teče k čedi, odbere nar lepši tele, ino ga hlapcu da. Urno ga mora perpraviti. On sam ta čas pernese

hlapzu

Branja, inu evangeliumi (1777):	ga je isderuv, inu je mahnuv po tega vikſhega Farja hlapzu , inu je njemu njegovu deſnu uhu odſekal: inu temu hlapzu
Branja, inu evangeliumi (1777):	hlapzu , inu je njemu njegovu deſnu uhu odſekal: inu temu hlapzu je bilu imę Malchus. JEsus pak je odgovoruv, inu je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	25. Jógru je sadoſti, de je kakòr njegóv mójſtèr; inu hlapzu, kakòr njegóv Goſpodár. Zhe ſo hiſhniga Goſpodarja Beelzebub imenuvali, koliku

hlapec

hlapaz
Biblia (1584): Syn tiga Zhloveka pride. Mlajſhi nej zhes ſvojga Mojſtra, ni Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de je kakòr njegou Mojſter

hlapec

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	druge pomoči, kakor de se konjedércu da. Zarobljen in neusmiljen hlapec, ko bi tudi večkrat pijan gospodár tak terdoserčnik ne bil
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	naji pot iz griča dol v pervi kraj domorodne pelja. Hlapec, ki sva ga za tisti dan najela, konje na vso
Tine in Jerica (1852):	poskerbim. ” — Teče na skedenj, v hlev, kar mu pride en hlapec naproti in pravi: V borovec je treslo, ter ga čez
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	v kotu visela, in pod Betlehemom, ki nam ga je hlapec za sveti večer umetno napravil. Kmali se najemo. Jaz se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ne poznaš, kaj pa se nek v šoli učite? ” Stari hlapec pa, kteri je veljal med nami otroci za vidovino, to
Valenštajn (1866):	častnik sem Cesarjev, dokler ljubi knezu se Cesarju vojvoda ostati, hlapec Bom Fridolančev, kadar všeč mu bode Oklicati, da je sam
Izidor, pobožni kmet (1887):	vsak, naj že teško nosi ali naj vozi, naj bo hlapec ali delavec, pri vsakem delu lahko na Boga misli in

hlapez

Biblia (1584):	Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de je kakòr njegou Mojſter, inu Hlapez kakòr njegou Goſpud. So li ony Hiſhniga Ozheta Beelzebuba imenovali
Biblia (1584):	govorjenu ſkusi Iesaja Preroka, kir pravi: Pole, Leta je moj Hlapèz, kateriga ſim jeſt isvolil, inu moj nar lubliſhi, na katerim
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tiga zhlovęka. 24. En Jógèr ny zhes ſvojga mojſtra, ne hlapèz zhes ſvojga Goſpodarja. 25. Jógru je sadoſti, de je kakòr
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vas bo ſvet ſovrashil. Pómnite beſedo, ktero ſim vam djal: Hlapez ni bolji od goſpoda. Kakor ſo mene preganjali, bodo tudi

hlapz

Branja, inu evangeliumi (1777):	njegov Goſpud k'njemu rekuv: Aj ti brumni, inu ſveſti hlapz , dokler ſi ti ti zhes tu majhenu sveſt bil, ozhem
Branja, inu evangeliumi (1777):	tiga zhloveka pridti. Kedu męnesh je en ſveſt, inu pametni hlapz, katiriga je njegov Goſpud zhes ſvojo druſhno poſtavuv , de bi
Branja, inu evangeliumi (1777):	njegov Goſpud k' njemu djav: Aj ti brumni, inu ſveſti hlapz, dokler ſi ti zhes tu majhenu ſveſt bil, ozhem jeſt

▶ hlapeč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

hlapečega
Kemija (1869): vžge in zgori z lepim vijoličastim plamenom, in to zarad hlapečega in gorečega kalijuma. Sikaje šviga žareča kovina sem ter tje

▶ hlapen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hlapen
Kemija (1869): Kalkhydrat, 413. Hidrat kalijev, Kalihydrat, 404. Hirschhorngeist, 510. Hlap, Dunst. Hlapen, fluchtig. Hochofen, plavež. Hollenstein, hudičev ali peklenski kamen, 437. Holzessig

hlapna

Kemija (1869):	odtod, da se v vrenji iz onih tvari napravijo posebna hlapna olja ali eteri, ki so jako ugodnega duha, kterega se
Fizika (1869):	že v primérno malej toplini spremené v paro, imenujejo se hlapna telesa. Vse pare ostanejo toliko časa v svojem stanji, dokler
Kemija (1869):	more ogljenčevokislo apno raztopiti. Ako pa tako vodo razgrejemo, pobegne hlapna ogljenčeva kislina iz nje, in apno se kakor bela mrenica
Fizika (1869):	od drugih teles, ki niso kar nič, ali mnogo manj hlapna, kakor ono. Tako n. pr. hočemo pri kuhanji žganja vinski
Botanika (1875):	Ker pa vendar imajo nektere rastlinske snovi, namreč hlapna olja in smole, v sebi sicer res vodenca, ali prav

hlapne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bile zevi (Róhre) napeljane , po kterih vrozh puh v dno hlapne pinje (Dampfcilinder) leti, ali mozhno vanje piha. Pinje ſo s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drusih delavnih napravah. Per vſaki naredbi ſe velikoſt in proſtornoſt hlapne maſhine ravná po meri velikoſti teshe, bode naj sa vsdigovati
Kemija (1869):	izvrstno hranivo za rastline. No ker so vse te spojine hlapne, izgubé se mnoge v zrak. Poskušali so toraj, kako bi
Kemija (1869):	vitrijolom in z nekterimi kislinami, zlasti z žvepleno kislino, one hlapne kisline in osnove dale spajati z nehlapnimi telesi ter se
Kemija (1869):	ob sebi, da destilovane žestinske tekočine imajo v sebi samo hlapne sostavine, in sicer največ vode in vinskega cveta. Iz raznih
Kemija (1869):	vinski cvet destilivamo s tako kislino. Te spojine so večidel hlapne tekočine neke posebne, večkrat jako fine vonjave in aromatičnega okusa
Mineralogija in geognozija (1871):	ali žlindrasta, porcelanasta, ali stori kroglico ali zrno kakor kovine. Hlapne snovi se dostikrat ločijo od druzih pri ogrevanji. Nekteri minerali
Zoologija (1875):	v sebi 98 odstotkov vode, potem kuhinjske soli, tolšče in hlapne tolščene kisline, od kojih dobiva znoj neki poseben duh. Množava

hlapnega

Botanika (1875):	v 14. razred po Linné-u. Tudi imajo skorej vse mnogo hlapnega olja, tako da so aromatne in da rabijo deloma v
Botanika (1875):	raztópino vijoličasto pobarvali. Tudi se vidijo okrogle kapljice mastnega ali hlapnega olja plavati v staničnem soku mnogih rastlinskih delov in mnogokrat

hlapni

Kemija (1869):	bakrovega okisa promeni v kovinski baker. Obe dve izgorini ste hlapni in obe vročina prežene iz sožigalne cevi ter ju tira
Kemija (1869):	telesa izgorna in da pri popolnem sežigu postanete samo dve hlapni in kislečnati spojini, namreč ogljenčeva kislina in voda. Pri organskej

hlapnih

Kemija (1869):	v fiziki, (§. 95). Vendar je tudi zraku primešano nekoliko hlapnih tvari, tako na pr. je v 10.000 bokalih zraka 4
Kemija (1869):	ne topi; v vinskem cvetu, v éteru, v tolstih in hlapnih oljih prav malo, topi se pa v vročem lanenem in
Kemija (1869):	ima pa poseben duh, ki mu ga dajó primešane pare hlapnih olj, ki mu tudi povekšajo svetilnost. Dober plin apnene vode
Kemija (1869):	139) odkápati ali destilovati. Odkapana ali destilovana voda nima, razen hlapnih tvari, nič, trdnega v sebi, vzparjena na čistej platinskej pločici
Mineralogija in geognozija (1871):	obdajalo terše zemljino jedro in vánj so puhteli pari mnogoterih hlapnih spojin, ki v oni vročini niso mogle obstati niti v

hlapno

Fizika (1869):	se pa potrebuje mnogo večkrat, in to vselej, kader treba hlapno telo odločiti od drugih teles, ki niso kar nič, ali
Botanika (1875):	takih pokritih rastlin, ki imajo v svojih žlezah lahko okisno hlapno olje. Drugače se pa ima se sprejemanjem kiselca v tistih
Botanika (1875):	Vsi deli teh rastlin imajo v sebi neko dražilno, žveplenato, hlapno olje, semenje pak daje mastno olje. Listi se teh rastlin

▶ hlapenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hlapenje
Fizika (1869): prostovoljno parenje godi se pa mnogo počasneje, in imenuje se hlapenje ali puhtenje. Dana množina vode se izhlapi tim hitreje, s
hlapenjem
Botanika (1875): dihanjem živali, z gnjitjem in se sožigom, in zadnjič s hlapenjem iz vulkanov vedno velike množine ogljenčeve kisline dajó spet atmosféri
hlapenju
- hlapenji
  Fizika (1869): in čim hitreje tečejo nove zračne plasti čez vodo. Pri hlapenji dela se sopuh (para, hlap), le na površji kapljine; pri

▶ hlapniti glagol, glavni, dovršni

hlapne
Maria Stuart (1861): To vam poslala je kraljica škotska. Leicester (strah ga spreleti, hlapne po pismu). Sir, tiho govorite — Kaj je to! Ah! Nje

▶ hlapno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hlapno
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Preden liti se začne! Dregni veho stran! Bog ohrani stan! Hlapno vrê v obok naprave Reka rude žarorjave. Koristna ognja je

▶ hlapon samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

parni vlak; [sskj]

hlapon

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſopariza podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vosovi, ktere hlapon sa ſeboj vlezhe, nimajo v ſlovenſkim jesiku nizh poſébniga iména
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa ſeboj vlezhe, nimajo v ſlovenſkim jesiku nizh poſébniga iména. Hlapon ima perpravno narejeno pezhizo sa kurjavo, in kotel, v kterim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vosijo pa vſe ſorte blagá. Taka voshnja s vosovami. na hlapon perpetimi vkup naj bo vosovlak (Train) imenovana. Vosovi sa ljudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivine, konj, preſhizhov in druge shivali. Tako vlézhe pervi vos hlapon zelo rajſhto vkup ſtaknjenih vosov, in prepelje na enkrat do
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de ga ognjéna vrozhina in vodna ſopariza podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vosovi, ktere hlapon sa ſeboj vlezhe, nimajo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	obiskali, drugo jutro pa v Marburg se naprej podali. (Nov hlapón na Dunajski železni cesti), ki je dobil imé v čast
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	potem, kadar bo vožnja jela nagleje iti, doli skočil. Ali hlapon se naglo zažene, fant ni mogel več doli skočiti, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kakšna de je vožnja po železnici ter se zadej na hlapon obesi, ki je že po malim začel odhajati, misleč, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	fant na železni cesti delal; med tem se perpeljá en hlapón do ostališa (Stationsplatz); fanta mika poskusiti, kakšna de je vožnja

hlaponi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zares mojstersko delo! Mostovži so široki, da bi se zamogli hlaponi po njih voziti. Lepa kapela in dobro oskerbljena lekarnica kinčate
hlaponu
- hlaponi
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): je imel vse kervave, ki si jih je bil na hlaponi obtolkel. Ko je ob 12. uri po noči nazaj domú
- hlaponu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in zenejſhi v kraju dobivajo. Na pervim vosu, namrezh na hlaponu, ni nizh vezh ljudi, kakor kar jih je sa kurjavo

▶ hlastati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hlasta
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): Ne kuge, ki hodi o mraku, Ne sile, ki opoldne hlastá, Gledat' daš mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v Boga ga stori

▶ hlastina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

pecljevina; [sskj]

hlastinami
- hlaſtinami
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): mladim lebadu ſtolzhene in bres grosdja, ali le s prasnimi hlaſtinami ; tudi ſadno drevje je ſkoraj vſe goló. Ubogi ljudje ſo

▶ hlastniti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hlastnil

Najdenček (1860):	vidil, da je prost in da sim jez nezmožen je hlastnil serdito na mene. Če bi zvestega in serčnega psa ne
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Ali kaj je pa to ?” Pri teh besedah je željno hlastnil po cesarskem reskriptu, ki je še ležal, kjer ga je

▶ hlastno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hlastno

Kemija (1869):	mestih v krogljice razširjena. Ogljenčevo kislino, dospevšo v prvo krogljico, hlastno posrka ondi navzoča kalijeva lužnina, na koliko je pa
Kemija (1869):	vode. Celó iz vlažnega zraka, iz rastlinskih in živalskih tvari hlastno potegne vodo na-sé, pri tem razdene in zogleni vse organske

▶ hleb samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hlebec; [sskj]

hleb

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naprej. In kdar se leto jeseni, Se ti na njivi hleb zorí; In kdar umrè jesenski grom , Tekoč ti nograd zajde
Blagomir puščavnik (1853):	posekanega hrasta drevarja sedeti, ki s svojim dečkom ravno južna. Hleb černega kruha in verč vode imata pred seboj. ”Pojte rajši

hlebov
Robinson mlajši (1849): pečenja kruha poprijêl na dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev je spekol ize žitne moke ino nekoliko iz turšice

▶ hlebček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hlebček

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	poln jerbas kruha. Vsak, kar vas je, naj vzame en hlebček, in tako smete vsak dan priti, dokler nam ljubi Bog
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	zmiraj stala na strani, gre zdaj počasi bližej, vzame najmanjši hlebček, ki je še ostal v jerbasu, poljubi hvaležno dobrotniku rokó
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	tergajo za kruh, ker vsaki hoče imeti najlepši in največi hlebček. Naposled leté domú in se dobrotniku prav nič ne zahvalijo

hlebčke

hlebčike
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): moke, jajc in vode terdo testo, iz testa pa majhne hlebčike, zvaljaj te dobro do debelosti noževiga roba, zreži na rezance

hlebzhike

Kuharske Bukve (1799):	kosi na sherjavzo, męſhaj dokler sazhne vrętî. Potle deni pezhene hlębzhike v' ſklędo, jih poli s' mlęzhno shupo, inu potręſi s'
Kuharske Bukve (1799):	jih po verhi s' bęlakam, potręſi s' zukram, inu pezi hlębzhike pozhaſi na ſrędni sherjavzi. 86. Sladke ſkorie nudelni. Męſhaj v'
Kuharske Bukve (1799):	ręshi ga s' glasham, ali s' obodzam sa krofe, naredi hlębzhike, puſti jih na toplim gor itì. Potle vli en perſt

hlebčki

hlebzheki

Kuharske Bukve (1799):	ſladko, al v' ozukrano vino, męſhaj, de ſe ralpuſtę senofovi hlębzheki; tako je dober sa pomákanje. 296. Kiſlo sele prav kuhati
Kuharske Bukve (1799):	Krogloverh, ali Kugelgupf. 83. Dobri krofi. 84. Rajshov ſhmarn. 85. Hlębzheki voloveh drosha. 86. Sladke ſkorie nudelni. 87. Droshni nudelni. 88.

▶ hlebec samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hlebec

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tri unče moke perdeni. Iz tiga hlebec napravi in speci. Hlebec pa kakor suhar (cvibak) podolgama pa tanko zreži in te
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Potem ga spet na dilo daj, naredi iz njega ali hlebec ali štruco, položi na dobro s putram pomazano polo popirja
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	en lot janeža in tri unče moke perdeni. Iz tiga hlebec napravi in speci. Hlebec pa kakor suhar (cvibak) podolgama pa
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	tù te hočem čakati”. Fant je tekel in prinese drug hlebec. Preden pa nazaj pride, zgine Pavliha in se zvunaj mesta
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	svojemu gospodu prinesti, teci urno nazaj in prinesi mi drug hlebec, tù te hočem čakati”. Fant je tekel in prinese drug
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	imel denarje prejéti. Ko se okrog vogla zavijeta pusti Pavliha hlebec belega kruha v blato pasti, postavi žep na tla in

▶ hlepeti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hlepi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nepotrebno; vsakimu vse zaupa; svoje misli in namére némarno razodene ; hlepí po rečéh, ki niso za-nj; ne zná ločiti prijatla od
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nevarnosti! ! — Mislimo si bolnika, ki v britkih bolečinah zdihuje: on hlepí po zdravílu, kakor ozebli za soncam! pa — ko vračitel odide

▶ hlev samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hlev

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kar nam je angelj osnanil! “ Urno gredó. Pridejo v' snani hlev, najdejo Joshefa ino Marijo, ino v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete
Genovefa (1841):	otrózhja naváda, koſhuto viditi. Grof ji je dal poſében lép hlév sidati. Proſto je po dvoru in po gradu hodila. Vezhkrat
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe mórajo s selenimi vejami saplêſti, de ſolnze prevezh v hlev ne ſije, odpri okna in vrata in poſtavi kak ſhkaf
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odpri okna in vrata in poſtavi kak ſhkaf vode v hlev, de ga hladi. 7. Shivina ſe more v tekozhih vodah
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	če ga h delu siliš. Naj tedaj mirno stojí. 2) Hlev mora biti hladen in zračen, sicer ne boš konja ozdravil
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	le sosed, že postaran mož, perhropí, se pod plamenam v hlev zakadí, in dvanajst goved srečno odtmè; kér se pa s
Zlata Vas (1848):	je rekla, de je Urh Močnik pošten mož. 21. Srejnski hlev se mora skidati. „O jojmini! O jojmini! “ je zdihoval Brencelj
Tine in Jerica (1852):	voljo pri miru, naj jaz poskerbim. ” — Teče na skedenj, v hlev, kar mu pride en hlapec naproti in pravi: V borovec
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	redi. V tacih okolšinah je treba živino čez noč v hlev goniti, in ji sena pokladati, ako je mogoče. Tako ravnanje

hleva

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bolje počuti na hladnim, kakor v vročini. Če nimaš hladniga hleva, postavi ga pod kolarnico ali kak drugi zračen kraj. O
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	vse premoženje pripravil, in so mu odvetniki poslednjo kravo iz hleva odpeljali. Druzega mu ni ostalo, kakor bolna žena in šestero

hleve

Zlata Vas (1848):	če vaša vest nima jezika, poglejte svoje poderte hiše in hleve, svoje puste polja in verte, svoje prazne mošnje in skrinje
Zlata Vas (1850):	dajalo, so imeli izvoljeni trije ogledniki pravico, vsak čas v hleve iti, in dolžnost, vsak po pol léta na to paziti

hlevi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se ne bo potrebovalo toliko stelje. Ali škoda! da naši hlevi so večidel grozno nemarno napravljeni. V slabo napravljenih gnojniših je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	koze, mora prostoren in zračen biti; majheni, temni, nizki in hlevi so kozam nezdravi. Pozimi mora hlev gorak biti, ker koze
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	spušati v vodo, da po nji okoli plavajo. 7. Njih hlevi (pesnice) se morajo velikokrat očistiti in s frišno slamo nastiljati

hlevih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tega sgodilo, ker ſo ſposnali, de ſe shivina doma v hlevih bolj redi. Tudi mi bodemo od dobizhkov , ktere tako goſpodarſtvo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali pa smiraj ſe mora v srazhnih ali luftnih, hladnih hlevih, na ſénzhnih krajih, na dvoriſhu, v vertu i. t, d.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor de je kruh lep in sdrav. ( Shivinſka reja v hlevih. ) Bere ſe, de na Némſhkim v desheli Góta, od leta
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ladje vlazhijo, ſe morajo preveliziga terpésha varovati. 6. V hlévih neſmé nikoli toliko shivinzhet vkup biti, de bi ſe savolj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na paſho goniti ſméli, temuzh domá jo bodo mogli v hlevih rediti; paſhnike ali gmajne bodo pa rasdelili, de bode vſak
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bolezni so hujši ob času hude vročine ali v soparčnih hlevih; pa odjenjajo nekoliko, kadar hladnejši vreme nastopi, ali če konja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	to morebiti zato, ker v Švajci že goveda zlo v hlevih redé in jih ne pušajo toliko na pašo. Tir oljske

hlevom

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pa ni presoparčen, ga je treba večkrat izkidati. Nad kozjim hlevom ne sme kurnjak biti, zakaj kokoši imajo navadno veliko uši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Vidom nad Vipavo in Razdrtem) pogoreli 2 hiši z enim hlevom vred. Sreča to, da je bilo tiho; še danes se

hlevov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	blatu ſkoraj obtizhal. Od gnojnih kupov ali od ſhtal in hlevov ſe gnojniza po zeſtah in potih zedí, de ſe lushe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in to en zhaſ s gnojnizo polivajo , dokler de is hlevov sopet eno klado gnoja naneſejo. — Tudi shivino imajo na Nemſhkim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dostikrat živína od tega zbolí, če je iz pregôrkih soparnih hlevov k studencu ali reki prišla in se je premerzle vode

hlevu

hlevi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in vedno poganjajo, — mi odgovori. Poleg tega per pitanju, v hlevi oſtane veliko dobre gnojnine, nar boljſhi kmetijſki pomozhik, kteriga pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga pa ne morem toliko, de bi shivina smiraj v hlevi ſtala. ” Şe motiſh ! Delo, ki ſe naplezhvo in na paſho
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	imamo njiv doſti, ſhe teh nemoremo pognojiti; shivina v hlevi ne bo tako sdrava, kakor na paſhi, tudi ne bo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ker s ſlabim gnojem ſlabo gnojiſh. Poglej tiſtiga, kteri v hlevi manj shivine redi, kakor ti: kako on dobre njive gnoji

hlevu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naj bó, de vſe druge shivinzheta med zhredo in v hlévu na tanko prégleda, zhe ſe nobeno k tej bolesni nagnjeno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tolikanj raji primeri, kolikanj bolj živina pozimi brez dela v hlevu stojí; — drugič: živini pozimi kaj dobro tekne, če se ji
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	korit dajati, nej stojí škàf z vodo nekoliko časa v hlevu, de se voda nemalo premlačí. V nekterih vaseh gonijo živino
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi koristno, če bi posestniki take bolj stare konje v hlevu nekoliko boljši s senam kermili , in jih odebelili, po tem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Konji, ki pozimi nimajo posebnega dela, ne smejo zmiraj v hlevu stati; ampak vsaki dan, ako ni premerzlo ali pregerdo vreme
Stelja in gnoj (1875):	mokrotnosti stelja že sama na sebi, manj je zamore v hlevu na-se vleči. Ni toraj dobro tako imenovano kleščje ali sekana

▶ hlevarček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

hlevarček

Čas je zlato (1864):	in ježe vadi. Lenče je koj pri volji in dozdanji hlevarček postane zdaj pasji hlapček. Pajdaši se mu posmehujejo, ko ga
Čas je zlato (1864):	Ha, dečko je zares nekoliko terčen«, reče kralj krohotaje. Meni! hlevarček, svojega psa le iz gol milosti posoditi! Ta je lepa

▶ hlevček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hlevček
- hlevčok
  Robinson mlajši (1849): dvorčka hlevčok udelati, ino lamico z mladima ve — nj zapreti, dokler si
- hlevek
  Robinson mlajši (1849): toliko moči ino urnosti dodala, da je v kratkem času hlevek dogotovil, ve — nj potle lamico z mladima vvedel — vpeljal, ino

▶ hlevski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hlevskega

hlevniga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tako moko. Zhe ſo tedaj per gnojenju njiv, 30 deli hlevniga gnojá eni mu délu is preſhe enaki, ravno sató potrebuje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	grediz tudi dve ali tri déla preſh, nameſti 30 delov hlevniga gnojá, potem, kakor mu zhervi manj ali vezh ſhkode napravljajo

▶ hlimba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hlinjenje; [sskj]

hlimbo
Divica Orleanska (1848): vražniku deržavnim; In vonder vam je tretja reč – pravica! – Jez hlimbo zaničujem! Kakor sim, Tak hočem, de me vidi svet. Burgún

▶ hlinež samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kdor (se) hlini; [sskj]

hlinež
- hlinjic
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): častmi ga obkladala. Kakor vsi hudobniki, je tudi Gerard zviti hlinjic bil, od kraja se je kazal, kakor de bi ne

▶ hliniti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hlini

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	naj ga pusti pri življenji. »Plemeniti gorski gospod! - tako se hlini priklaten zločinec Répoštevu - usmilite se mene, nesrečnega, kterega je preganjala
Občno vzgojeslovje (1887):	prevelik, sili gojenca, da se ves čas, dokler se nadzoruje, hlini in potuhneno drži, ko pa se srečno odtegne nadzorovanju, okoristi

hlinil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hvaleshnoſt v' ſvojim ſerzu. Kajn pa ſe je le dobriga hlinil. Satoraj je Bog, ki v' ſerze vidi, na Abel-
Oče naš (1885):	so vse zapečatili. Komaj je Marton svoje veselje skrival in hlinil žalost, ktera mu ni šla od srca. Natanjko in z

▶ hlinljiv pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ Pleteršnik

hinavski; Pleteršnik

hlinjivi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): gobov. Terdo ſvarilo je to vſim, kteri ſo po njegovo hlinjivi, lakomni, lashnjivi ino svijazhni. 45. Jona. Ob tem zhaſu je

▶ hlinjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hlinjenim
- hlinivim
  Divica Orleanska (1848): jo vitez počaka. Jovana. Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo! S hlinivim begam peljal si golufno Iz bitve me, de serd in

hlinjeno

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prejšnji merzli pogled. V ustni se vgrizne in reče s hlinjeno vnemarnostjo: „To je res zeló tolažljivo za tiste, ki so
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	po ptujem zavit in govorjenje kakor obnašanje njegovo prenapeto, sladko, hlinjeno. Ni še bil dolgo v Rimu in že so ga

▶ hlinjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hlinjenja
Zlata Vas (1848): se naučijo laganja in goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti in hlínjenja, prepíra in pretepa, beračevanja in tatvine, igrače in pijančevanja, postopanja

▶ hlod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hlod
Gozdovnik (1898): kupiti vesoljno Sonoro deželo. « »Karamba, vi se šalite, na smrtnomučni hlod privezani. «
hlodi
- hlodi
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): ne razpreza. Dostikrat dobijo plohi, dile in še clo metérni hlodi rujave lise, ali so polni lukinj od červojedine; to pride
- hlodmy
  Branja, inu evangeliumi (1777): Starejſheb, inu Piſſarjov s' baklami, inu s' latirnami, s' mezhmy, hlodmy, inu s' oroshjam. Inu ta Isdajavz je nym biv dal
hlodu
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): bila tudi žaga za deske. Hlapci so ravno na nekem hlodu sedeli in malicali. Pavliha se začne z njimi pogovarjati in

▶ hlup samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

para; Pleteršnik

hlup
Kmetijske in rokodelske novice (1846): nebesa, To žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na široko liže, vžiga, Urniši

▶ hm medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hm

Izidor, pobožni kmet (1887):	mi Lipe, ali bi šel kaj rad k svetemu obhajilu. « »Hm« pravi čmrno Lipe, »prav nič mi ni na tem, naj
Revček Andrejček (1891):	jih ima! Upórna je postala mrha! Ana. Lepi Rustan? Domen. Hm — kaj hočete storiti! Jeklen. Kaj ? — V časti so mi lasje

▶ hmelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hmelj

hmel

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	krajih bode veliku, v' nekaterih ſrędnu , v' nekaterih zellu nizh. Hmel. Ga nebo veliku, inu tudi ni dober. Vinu.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ogréva, da karkoli vsejemo in vsadimo, nam rado raste, kakor hmél; nam lépo cvetè, kakor vijolice, in da verti, polja in

▶ ho medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ho

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	hòp! “ In precej je slišal iz bližnjega gozdiča ravno takó: „Ho, hòp! “ Jurče se temu zeló čudi in zakliče: „He, héj
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	o odmévu. Nekega dné skače po zelenej livadi in zavpije: „Ho, hòp! “ In precej je slišal iz bližnjega gozdiča ravno takó

▶ ho okrajšava ↘ goo300k, IMP

ho

Kemija (1869):	si moramo tedaj misliti kakor spojine ogljenca z vodo, C + HO; zato jih tudi ogljenčeve hidrate imenujemo, dasiravno nam njihova razkolitev
Kemija (1869):	eden izmed najlepših kemičnih poskusov. V globoko posodo z vodo, HO, pod. 37, vržemo košček kalijuma. Kalijum se tekoj spoji s
Kemija (1869):	SO2 + NO5 HO = SO3.HO + NO4. Kakor nas je že učil §. 39, presnuje

▶ hobel samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

skobelj; nemško-slovenski slovar

hobli
Robinson mlajši (1849): pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci

▶ hod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hod

Fabule ino pesmi (1836):	poti hodi. Gdé poshelenje kashe pot. Tam malogda je gviſhen hod: Tvoj pot naj bo pri luzhi: Kaj pamet pravi, gúzhi
Življenja srečen pot (1837):	ima obljubo ſedájniga shivlenja, ino prihodniga. “ Tim. 4, 8. „Brumnoſti hod je med vſemi nar lepſhi pot. “ ˛Sv. Gregor. 5. ˛Sv.
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	se lesketale na vejicah vertnega drevja. Preden se je slišal hod človeške noge v ti puščavi, gledal sem jaz na brezštevilne

hoda

Gozdovnik (1898):	je hotel pri ognju izpoznati. Po pičli angleški milji takega hodà iznenaden konja ustavi, skoči na tla, ter še enkrat preiskuje
Gozdovnik (1898):	Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo umrl? « »Blizu ne. Dva dni hodá, od todi sem bil poklican k materi sledonajdnika Tiburcija Areljana

▶ hodilec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

hodilka; kontekst

hodilce
Zoologija (1875): Pevci; Oscines. Pevci so majhni ptiči imajoči kratek kljun, krake hodilce in v grlu poseben pevski stroj. Med njimi se nahajajo

▶ hodišče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hodnik; SSKJ

hodišča
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): dvoru (predcerkvišči), katerega na vse štiri znotranje strani obdajajo odprta hodišča, opasana od spredaj z na gosto postavljenim kamnitim stebrovjem, ki
hodiščih
Ferdinand (1884): darilo. Ogibal se je družbe ter hodil po samotnih, senčnatih hodiščih po vrtu semtrtje sè sklenjenima rokama na hrbtu. Otroci ga

▶ hodišče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stebrišče; kontekst

hodišča
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): kamnitim stebrovjem, ki služi za podslombo strešicam, katera pokrivajo ta hodišča (Säulenhallen). V sredi dvora vgledali smo z zalimi cvetličnimi venci

▶ hoditi glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hodi

hod
Fabule ino pesmi (1836): shêla S’ njim sazhne en nevaren shód. O sapelávne, shele hod, Po kel’ko vajnkih toti pela! — »»Pa, zhi bi vil

hode

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	po taiſti peshpoti hoditi, po katiri se v' peklenske breſn hode. Kjer leta lubeſn gospodare, tamkej meſſu, ta tyran te tugente
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se goriderſhalla. 2. Katirè molle, ta is Bogam govory, inu hode is njim perjaſnu okroh. Katire pak premishluje, s'tem Buh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	oblezhen pred njim une, katire v'shkarlatu oblezhen pred njim hode bres gnade. Daj ahtengo moj Syn! ter gledej uſſellej skerbnu

hodi

Sacrum promptuarium (1695):	inu de nemore ſam ga vun ſdrejti, satorai taku krulau hodi. Perſtopi vuok, ter pravi, pokashi meni tvoio nogo, ter bom
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu viſhej tvoj jeſek: lubeſn, inu boſhje strah tvoje beſſede. Hodi ſa mano.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſa svojega tovarsha gorinauſemi, katire po poti tega Gospuda nahode. Hodi ſa mano. IX. POSTAVA. Dobra manenga je teh del narbulshe
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vręjdèn. 38. Inu Katęri ne vsame ſvój krish, inu ne hódi sa mano, tá ny mene vręjdèn. 39. Katęri ſvoje shivlenje
Divica Orleanska (1848):	ženska kriti mora. Kraljica tudi Izabó, sim čula, V orožju hodi po sovražnim stanu, In deklica, ovčarja hči priprosta, Vojskuje se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in pot popravili; ulice so take, da prazna živina težko hodi, — kako pa po takem blatu sirota voziti more, ti je
Pripovedke za mladino (1887):	bratu Benjaminu ter mu pomaga pri opravilih. Drugih enajst pa hodi v gojzd, išče divjačino, srne, zajce, ptice in golobiče, da
Gozdovnik (1898):	bi skočil na trdno. Ta hip pa zgrabi Baraha nož. »Hodi dolu, ti lopov! « S čvrstim potegljajem je prerezal oba lasova
Gozdovnik (1898):	uzamejo blago? « »Santa Madonna, to mi nikakor na misel ne hodi! Če pridejo, pobegnem, pa… Komanč pretrga besedo boječniku s zapovednim

hodijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo ſlabo sidani; s nepokrito luzhjo in s gorézhimi terſkami hodijo v ſhtalé, ſhupe, pod ſtreho in na dvoriſha; goſpodine ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kér jih nihzhe ne obreshe. Otrozi tukaj drobne jagode sobat hodijo. Per ſ. Luzii pod Goro ſo bili vinogradi, kakor urbar
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zdej kaj nečedne, kér ženske posebno pozimi v nje prat hodijo, in jih nihče ne snaži. Vender, kér od vélike ceste
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	jih nosijo le tisti, ki v krajno (militaro) po tergovino hodijo. To ljudstvo je lepe terdne, bolj srednje ko velike postave
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	biti, da le enmalo poznamo to novo vredbo. Vsi, ki hodijo na borso, so po novi postavi vredjeni v dve versti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vzrok je nesnažnost. Kedar konji v globokem blatu čez dan hodijo, ki na nogah obsedi, in kedar se jim zvečer v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na čisti zrak pridejo; redko napada tiste, ki na pašo hodijo, ki pozimi snažen in zračen svinjak imajo, in večkrat na
Zoologija (1875):	valje iščejo sami in jedó vse, kar se dá užiti; hodijo korakoma, letajo neradi ter živé večidel na zemlji ali v
Zoologija (1875):	jih goliče ali kilavce; pozneje se hranijo z enotero hrano, hodijo skakljaje, letajo pa hitro in lehko ter so zato večidel

hodio

Biblia (1584):	supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo, inu
Sacrum promptuarium (1695):	v' bushtvu veliku padeio, de ony, inu nyh shene reſtargani hodio, inu petlaio, kadar bi bily po nyh ſtanu dellali, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe mnóshize sazhudile, kęr ſe vidile, de mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi vidio: inu ſo zhaſtili Israelſkiga Bogá.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Joannesu, kar ſliſhita, inu vidita. 5. Ti ſlęjpi vidio, krulovi hódio, góbavi ſo ozhiſheni, gluhi ſliſhio, ti mèrtvi gori vſtajajo, inu

hodil

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtudent na jeſen domu v Sevſhko dolino na Gorenſkim (Oberkrain) hodil, ſim ſkerbno opraſhoval zhaſ, kdaj bojo zhbele tergali, ſe grosno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sim bil v mescu , in de sim v njem okoli hodil. Na tem popotvanji pridem k nekimu visokimn gradu, pred kterim
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	domá obléke in živeža pošteno prislužiti, kaj tak se bo hodil za vas na Dunaj poganjati? — Če si sicer volite kakiga
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ga niste vi zmano vred vjeli. Ta božji sin je hodil po svetu v telesu in podobi revnega človeka, da bi
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Svojo milostjo, de bom odslej vedno po poti Tvoje postave hodil in nikoli v greh zašel. Križani Jezus, Smili Se mene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	po tej cesti, moral se izuti in je rajše bos hodil, s čevlji v rokah, po mrazu in ledu, kakor pa
Sveta grofinja Genofefa (1857):	le smiram toliko vezhi bile, kolikor dalje je s grofinjo hodil.
Gozdovnik (1898):	snidejo s Sokolovimočesom na Bivolotoku. Najpredniši vojak je motril in hodil svoj pot s toliko prepričanostjo in točnostjo, kakor bi se
Gozdovnik (1898):	da je mogel kopitne utise spoznavati raz konja. Nemudoma je hodil za njimi, dasi tudi v počasnejšem koraku, ker jih je

hodiu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	takei Judesh, debi on sa trideſſet ſreberniku Synu Boshjiga predau. Hodiu je v' ta vert Syn Boshji, debi on ta zhloveshki
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je pa v'ta vert Judesh, debi Synu Boshjiga isdau. Hodiu je v'ta vert naſh Isvelizher, debi nas per shiuleinu

hodov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	naram sviete is svojo parshono bonov noi mad Apoſtelni ukrog hodov: noi ishniemi se pogovarjov: je on svoimu ta lubeishemu jogru
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bo: inv kader bo te hvdobni sovrashenk sanjo hodov oh nikar nio nasapvſti oh pralvbesnivi Kriſtvs Jesvs Amen. Ozha

hodila

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. Koker ozheſh. Matizh. Oblubi mi , de ne boſh doli hodila. Nęshka. Is ſerza rada! — Meni je veliku loshiſhi, de ſe
Genovefa (1841):	lép hlév sidati. Proſto je po dvoru in po gradu hodila. Vezhkrat po dnévu je po ſtopnjizah do Genovefine ſôbe priſhla
Genovefa (1841):	v najſtraſhnêji kraj puſhave, kjér ſhe nikoli ni zhlovéſhka nôga hodila, in tam je od ſlaboſti omedléla in pod hvojevo drevo
Genovefa (1841):	roki je sjutrej in v vezhérnim mraku nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe jedi in marlikakſhniga shlahtniga ſadjà, ki ſe je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Jima daj še dolgo dolgo zdravje in srečo, koderkoli bosta hodila! — Ravno takó so nas tudi Njih cesarska visokost, svitli Nadvojvoda
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de se večkrat sliši : Ta in uni sta v šolo hodila, pa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mi jih je plačati. In mar misliš, da bom zastonj hodila ob polnoči ven med grobe, da si naberem potrebnih zelišč
Zeleni listi (1896):	Ljuboslavina mati večkrat. »O ti dobri otroci! « Ljuboslava pa je hodila okoli mize, vzela zdaj ta zdaj oni dar v roke

hodile

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	klenene. 9. Noge so v’navarne kraje * v’pregreshne perloſhnoſte * hodile, ’nu odpell’valle * druge od te brumnoſte. * Sodba bo, de
Življenja srečen pot (1837):	Jeronim ſtoril. Kedar ſo mu nekdajne dobre volje na miſel hodile, je premiſhloval ſhtiri poſledne rezhí, poſebno ſtraſhno ſodbo boshjo, kakor
Slate jabelka (1844):	Bogu prijetin bil, ſo povſod teshave in sopernoſti sa njim hodile; ſako de vzhaſi, kadar njega v’ kakim kraji ni bilo
Slate jabelka (1844):	ſvetiga Pavla na sid sapiſati, kjer ſo nune smiram mem hodile. Ljubesin je poterpeshljiva, je dobrotljiva; ljubesin ni nevoſhljiva, ne ravná

hodili

Biblia (1584):	ſo vidili, de ſo Mutci govurili, Krulauci sdravi poſtajali, Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo zhaſtili Israelſkiga Boga. INu Iesus je
Biblia (1584):	vejtra ſem tèr tam maje? Ali kaj ſte vy vunkaj hodili gledati? Ste li hoteli eniga Zhloveka viditi v'mehkim Gvanti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hiše iz Zabreznice k duhovnimu gospodu na Rodne v šolo hodili, in de je ta, perva stopnja k njih sreči bila
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	na glas brane. Na ta zbor bojo tudi drugi ljudjé hodili poslušat. Pošlíte tedaj kakiga možá, ki nemški jezik razume, na
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zdej vaše pritožbe z gruntnimi gosposkami poravnaval? Kam ste se hodili pritoževati če ste mislili, de se vam krivica godí? Ali
Oče naš (1854):	viditi brez rok, z zavezanimi glavami; drugi so ob bergljah hodili. To so bile pač žalostne znaminja vojske! „Marieta,“ je zašeptala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	materi rajna teta, ktera so vsako zimo na Ogersko prest hodili. „Tu jo imaš” — so materi djali — „da boš imela kam
Fizika (1869):	tega, da pokažemo pot, kterega se mislimo držati, ko bomo hodili skoz njo. Povedali smo že poprej, da se priroda razodéva
Gozdovnik (1898):	V pravcu, v kterem so hodili ti ljudje, videlo je na nebu se zibajočega orla oko

hodilo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	še zdej stojí in kamor je ljudstvo na božjo pot hodilo. Ta cerkev je bila v leti 1211 sv. Francišku podarena
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mílo, S táboj on na vekomaj ! Varno bi svoj pót hodílo, Vedno bi ti srečno bilo, — Našlo bi na zemlji ràj
Robinson mlajši (1849):	sebe ima! Od sih dob mu ni več na misel hodilo, da je v samoti, ino pak ta radost mu je
Zlata Vas (1850):	ljudém odgovárjal. Ker jih je pa vedno več k njemu hodilo in so ga vedno bolj s prošnjami nadlegovali, jih je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Koroškim, Štajarskim in Horvaškim ne bo žito veliko bolje kup hodilo, ker je vožnja draga in zavolj izdelovanja železnice po Krasu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	slabe gospodarje. Al temu se bo s tem v okom hodilo, da posojila ne bojo presegale neke meje, čez ktere se

hodim
Kitica Andersenovih pravljic (1863): storim le to, kar on hoče, jaz sem njegova dekla. Hodim po vse njegove cvetlice in drevesa ter jih presajam v

hodimo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	peljá? Ta se zgrešiti pač ne da; Po nji vsi hodimo vsak dan. Na nji počivamo vsak dan. Al unstran grôba
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	borsna postava (Börseordnung) veljavo zadobila. Za nas sicer, ki ne hodimo v dunajsko dnarno barantišče, kjer se vsaki dan cena obligacij

hodiš

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	najmlajši med otročiči povprašujem. „Sram te bodi! že v šolo hodiš poldrugo leto'' — zavernejo mati — „pa še ga ne poznaš, kaj
Deborah (1883):	same puščaš, in raji z mano po logu in polji hodiš, ter se z mano pogovarjaš in prepevaš. Ne veš tega

hodiſh

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	brani rekozh: „Jas potrebujem tvojiga kerſta, pa tí k' meni hodiſh? “ Jesuſ odgovorí: „Naj bo sa sdaj, ker ſe ſpodobi, de
Genovefa (1841):	ti svelizhani duh môje Genovefe! ” je glaſno savpil, „sakaj nasaj hódiſh, me môje kervave ſramote toshit? Ali ſo te morde na

hodita
Gozdovnik (1898): zadela, pa šla za njim. Nosita mokasine (divjeusenjske črevlje indijanske), hodita pa kakor beli, s prsti na ven, ter imata dobre

hodite

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tih malikùvavzov ne sahajajte, inu v' męſta tih Şamaritanarjov ne hodite. 6. Rajſhi pak pojdite h' tim sgublenim ovzam tę hiſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vas, kteri neskerbni z golo lučjo po nadhišjih in poslopjih hodite! Naj pa tudi zašumí ta žalostna pergodba na ušésa vsim

hodte

Fabule ino pesmi (1836):	mladi! enkrat zhédni bod’te, Naprej no ne ſkos navsrit hod’te. « Ti mladi rekli ſo na tó: »»Pokorſhino mi dushni
Fabule ino pesmi (1836):	lubi ozha, véte kaj? Da bogali vaſ bomo raj’, Tak hod’te vi naprej pred nami, Mi gviſhno bomo ſhli sa

hoditi

hodit

Sacrum promptuarium (1695):	hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada, inu guantani hodit vy, inu vaſhe shene kakor eni Dohtarij, ſe bote k'
Sacrum promptuarium (1695):	neprishla, ali oſsel sa volo velike teshave nej mogal hitru hodit, satoraj ſta bila preposnu pershla, kadar vſe ludje ſe ſò
Sacrum promptuarium (1695):	ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede, ter ga podvisa hodit, de bi posnu na ſemein neprishla, ali oſsel sa volo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	nesná vſaki s' Goſpodo, inu s' timi Shribarji v' zakèr hodit —- kader bo dober s'tabo, al kader mo boſh kaj

hodit'

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Tvoi Kriſh na Ramo diati, No sa taboi hodit'. Dei ponishnu shiveti, Smaſni biti vſelei, No vſem dobru sheleti
Abecedika ali Plateltof (1789):	To je k'myrnimu shivlenju pôt. Goſpod! to pôt mé hódit' vuzh'.
Abecedika ali Plateltof (1789):	To je k' mirnimu shivlenju pôt: Goſpod! to pôt me hodit' vuzh'.

hoditi

Biblia (1584):	Iesus djal k'ſvoim Iogrom: Aku hozhe gdu sa mano hoditi, ta sataji ſam ſebe, inu vsami ſvoj krish na ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali pa dobro naj ſi jo s maſtjo namáshe: prepovémo hoditi do shivine ali bolne ali mertve, vſim ljudém, ki ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bodo taki za vas potegovali, jim ni tréba na Dunaj hoditi ; taki naj koj domá začno svoj stan zboljševati, in nar
Divica Orleanska (1848):	na mestu vi ste zmirej, Za najti vas nam je hoditi v dobrim.
Stric Tomaž (1853):	v ustih, potem po životu, veli roke vzdigovati, nekoliko semtertje hoditi, v vsem tako, kakor z živino na somnjih delajo, poskusit
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Za vsako povelje 'Mam židano voljo, Za brambo dežele, Al hoditi v šolo”. Učitelj. Res! takošen kdaj bil Slovenec je cel
Čas je zlato (1864):	bojo vaši, pa mi tudi ne bote branili v šolo hoditi. «
Ferdinand (1884):	prinese tudi najmanjše dete, ki še ni znalo govoriti in hoditi. Prinese ga; dete se je veselo smejalo staremu, prijaznemu možu
Zlatorog (1886):	Lovec trentski dvigne se s kamena. Ni sinoči mogel več hoditi V gosti tmíni in zató si v gozdu Moral ude

▶ hodivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

hodivši
- hodivſhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot kasat, po kteri hodivſhi bojo bres velikiga persadjanja s-hajali, ſebi in ſvoji drushini bolj

▶ hodničen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hodnično
- hodnizhno
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): hodnik, takó de, kader ſe hozhe prashnje ali ohlanze, ali hodnizhno predivo preſti, ni treba vretena in perutniz premeniti, le verviza

▶ hodnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hodnik

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kir ſe loshej puſti pri njih predenju sadremati, in naj hodnik sa plahte in shakle predejo. — Devizhize ſo kolo bolj pomalim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vſiga poduka tudi na tega kmalo predel, ſamó kodéljo ali hodnik mora snati popred po zheſko s grebeni sa predenje pripraviti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sa prashnje, druga malo vezhi sa ohlanze, narvezhi pa sa hodnik, takó de, kader ſe hozhe prashnje ali ohlanze, ali hodnizhno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mernik; predivo pražnje po 17 kr., ohlančje po 13 kr., hodnik pa po 9 kr. funt. — Če premerimo letašnjo ceno deželnih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſlushi sa vſako prejo : sa prashnje, sa ohlanze in sa hodnik; na perutnizah pa, kjer verviza zhes nje tezhe, ſo narejene
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	ki jih Tone še opazil nij, in vstopi v podzemski hodnik, za njim Tone, in Lužar je zadnji sledil. Molčé so
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	se bodeva dogovorila na omenjenem mestu. " "Hočete li skozi podzemski hodnik iti domov? " vpraša Peharček svojega gosta, ko ta vstane in

hodniku

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	in Lužar je zadnji sledil. Molčé so stopali po temnem hodniku. Tonetu je bilo temno pri sercu, in stoperv ko so
Gozdovnik (1898):	preden mu je mogla braniti ter izgine v temi na hodniku ter po dvorišču skozi vrata. Zunaj so se pasli konji
Gozdovnik (1898):	pogledom, kakor pomoči iskaje, z enega kota v drugi na hodniku. »Kaj ste videli, don Juan? « »Nekaj strašnega, nekaj groznega, nekaj

▶ hohnjanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hohnjanje

Pozhétki gramatike (1811):	pred dvojnim m ino n, kakor homme, couronne; ker njih hohnjanje je tako kratko, de ne sdalsha slog. Sa to gredo
Pozhétki gramatike (1811):	kasheal en ſam glaſnik pred m in n, in to hohnjanje imenújemo ſredno ali Polovizhno, kakor v' beſediturban, turſhka kapa, prudent

▶ hoja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hoja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ v' svelizhanje. 7. Jesuſ v' tempeljnu Bogu darovan. Perva hoja Marije, ko je po rojſtvu ſvojiga ſina is doma ſhla
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sheljel. Ravno kakor pot po nevarni hoſti je tudi naſha hoja ſkos to shivlenje. Tudi v' tem naſ mnogotero poshelenje ſlepi

hoje

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nozhi ſe po hoſti klati, dokler sadnizh od ſtrahu ino hoje veſ truden pod neko germovje slese ino sadremlje. Ni lehko
Genovefa (1841):	moram s tabo hoditi, je vunder le neſkônzhno ſlajſhi, od hôje s ljudmí! ako ſmo ravno daljezh od ljudí, ſi vunder
Genovefa (1841):	gradu sbrali in veſ grad je ſhumel od osrôshja, od hoje oklénjenih mosh in od svonzhanja ojſtróg, Grôſinja je iméla zélo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se bojo: da ni res, da bi naši kmetje brez hoje za steljo shajati ne mogli. Kmetijske skušnje. (Da se senó
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in treba bi ne bilo, gojzdam brez konca in kraja hoje ropati in jih na to vižo pokončati. Pod potrebno steljo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	u. Ind. Kärntens. ) Ali zares nasi kmetovavci ne morejo brez hoje za nasteljo izhajati? Spisal nadgojzdnar Megušer. (Konec. ) Ako bi se
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	bi le Lenart ne bil takó spéhan, in od prenagle hoje skorej bolan, berž bi tékel. Martin“ pravi nékimu mladimu hlapcu
Blagomir puščavnik (1853):	in potem še le k pokoju iti. Truden sim od hoje, vi pa kakor se na vaših očeh bere, od jokanja

hoji

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pikajo, brez de bi se dosti branili. Če jih k hoji persiliš, vzdigujejo noge kviško, kakor de bi po vodi gazili
Gozdovnik (1898):	za svojima prijateljima prilomasti tudi Rdoles v velikanskih korakih, v hoji nabijajoč puško. Ko je bil puško nabasal, je obstal, nepremakljiv

hojo
Valenštajn (1866): Ak-li še vojvoda budi? Da čula Sem glase tu i hojo, zdelo se Mi je. Poslušat hočem k vratom iti. Čuj

▶ hoja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jelka; SSKJ

hojam
- hvojam
  Genovefa (1841): ſtja, je vunder le Bóg smíraj selênim hvojam vſe puſtil, de imájo sverine gôjsda pod njimi prebivaliſhe. Bodézhe
hojami
- hvojami
  Genovefa (1841): od lakote in ſmerti. Genovefa je dolgo v omedlévizi pod hvôjami leshala. Zhes dolgo ſe je sbrihtala in vidila, de je

hoje

hoje
Roza Jelodvorska (1855): Nič ne dé. Ravno sim večerjo perpravil, in kakor vidite: hoje, smreke in drugo lesovje so moja družba. Pojte! usedite se

hvoje

Genovefa (1841):	na nebó,” je rekla: „Ali vidita gôri luno! Glejta, sa hvoje ſe ſkriva, kakor de bi najniga naménjenja ne môgla glédati
Genovefa (1841):	ſnégam pobeljena, sdaj je pa tako lépo selêna, de ſo hvoje mémo nje le zherne. In germovje in drevéſa, ki ſo
Genovefa (1841):	tudi is votlíne ha ſterme ſkale in zherne ſhe ſnéshene hvoje poglédal, ſo ſe mu vnovizh ſolsé vlile. „O Genoveſa! ” je
Genovefa (1841):	divja in ſtraſhna poglédati, nikjér nizh ko gôle ſkale, zherne hvóje, ternje in brinje. Jutrajni srák je bil ſilno mersel in

hoji
- hvoji
  Genovefa (1841): njeni ſin shé tako dolgo vshivala. Grôf je kônja k hvoji privésal in svér po ſnégu ſledivſhi pride v votlíno. Va-njo

▶ hojenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hojenja
Ta male katechismus (1768): nebu? Nam perneſſe naprej to skrivnust tega slavnega na nebu hojenja Kristusovega, katire je po dapernesenemu dellu nashega odreshenja s' tega

▶ hojev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hojeve

hvojeve

Genovefa (1841):	ſvôjimu otroku mehko poſteljo napravila. Po tém je terdne, koſhâte hvojeve vêje, ki ſo nad vratmi votline viſéle, ſhe nisheji pripognila
Genovefa (1841):	od naneſbêniga ſnêga premôzhil in premrásil. Vrata votlíne in branézhe hvojeve vêje ſo bile od ivja smiraj béle ko ſnég, in

hojevega
- hvojeviga
  Genovefa (1841): votlíni in mali dolinizi vidilo, od ſolnza do kremenzhka, od hvojeviga drevéſa do mahú imenovati uzhila, in kmalo ſe je môgla
hojevo
- hvojevo
  Genovefa (1841): nôga hodila, in tam je od ſlaboſti omedléla in pod hvojevo drevo padla. Moshá ſta jo puſtila leshati, in gréſta ſvôjo

▶ hojkin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

hojkino
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): poſodvizi, v' kateri je vode imela, kòpala. Martinek mlado seleno hojkino drevze is goſhe prineſe, ino ga v' hiſhni kotez poſtavi

▶ hola medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hola
Gozdovnik (1898): navidezno brezčutnost. Stotnik se zdaj obrne, pa zagleda dremajočega pobrežnika. »Hola, Pepo! kaj spiš! pa tukaj ?« Pobrežni stražnik globoko vzdihne, počasi

▶ holandski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

holandske
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): si pridobi obilo mesa. Kar pa se tiče molže, so holandske krave še bolje memo angležkih; vimena imajo sila velike. Al
holandski
- holandski
  Fizika (1869): je potrebno natančnost v teku ur dosegel še le slavni holandski fizikar Huygens (1657), ki je prvi izpeljal misel, rabiti nihalo
- olandežki
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): za korún (krompir) ; skorej ravno tako je po Belgijanski in Olandežki deželi bilo. Na Francozkim so z letino zadovoljni, le semtertje
holandskih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): še bolje memo angležkih; vimena imajo sila velike. Al mleko holandskih krav ima to napako, da nima toliko smetane kakor švajcarskih

▶ holkov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

holkov
Valenštajn (1866): sovražno polje zelêno, Skoz mlado setev, skoz pšenico rumêno — Za Holkov lovski rog vsi znajo povsód! — V trenótii naglem hitimo tod

▶ holmec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

holmca
- homca
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pelje cesta, obsenčena od košatih bukev, nekoliko navkreber. Na verhu homca stoji harmica (šranga). Pri nji se nam Rabeljska dolina popolnoma

▶ homatija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nered; [sskj]

homatij
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): žítiši in z rodovitnim drevjem obdán, je ločen od svétovnih homatíj s svojimi v miri in tihôti živel. Njegove podložnike, ki

▶ homeopatija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

homeopatiji
- homeopatii
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): naukov. Meni ne gre soditi, po kteri zdravilski postavi, po homeopatii ali alopatii naj bi zdravniki nauke dajali; le to vém

▶ honski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

honske
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): prav dobro tekne, posebno pa molznim kravam. ” Tako piše iz Honske vasi v Anhaltskem pri Ketnu v septembru 1857 Fr. Ravald

▶ hop medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hop

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	In precej je slišal iz bližnjega gozdiča ravno takó: „Ho, hòp! “ Jurče se temu zeló čudi in zakliče: „He, héj! kdo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	odmévu. Nekega dné skače po zelenej livadi in zavpije: „Ho, hòp! “ In precej je slišal iz bližnjega gozdiča ravno takó: „Ho

▶ hopsa medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hopsa
Revček Andrejček (1891): Za resno stran življenja pa ne briga nihče se. Juhejsa, hopsa, dideldaj, kjer to je, tjekaj vró, Nihče ne misli pa

▶ hopsasa medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hopsasa
Mlinar in njegova hči (1867): črne cape ter pojdete v krčmo plesat. Par za parom, hopsasa! (Omedléva, zatorej sega po stolu. ) Micka (priteče ter ga podpre

▶ horizontalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

horizontalne
Mineralogija in geognozija (1871): V tem sistemu razločujemo vertikalne prisme ∞ P, pod. 26, horizontalne prisme P∞; druga postane iz piramide, ako se ktera
horizontalno
Rudninoslovje (1867): robove aa', i pokrita je zgoraj i zdolaj ali z horizontalno ploskvijo, namreč s kvadratom(sl. 45) ali pa z enakorobo

▶ hosta samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

host

hoſt

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	cvetličar krajnskih gor! Dragutin Déžman. Nekaj saſtran reje leſá in hoſt. Smirej bolj pogoſto in pazh po pravizi ſe tudi v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	travnikov, njiv, ſenoshet, lasov, nogradov ſe je naredilo is poprejſhnjih hoſt, in takó ſe leſóvi le manjſhajo. Drugi vsroki, de leſ

hosta

hoſta

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	napravijo; vezh isda drugo, sato , ker ſe tudi rasſekana drobna hoſta vmeſ isgnoji. Liſtnat gnoj ſe v semlji tako naglo ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi ſe vſako léto povſod vſe ne pograbilo, de ſe hoſta tako pognojí, in mladesh nekoliko poraſte. — Shivina naj bi ſe

hostah

hoſtah

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	urna shivalza je sa Ivanza kaj poſebniga bila. V' Seleniſhkih hoſtah nje ſhe ni vezh ko enkrat alj dvakrat vidil. Nekoljko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v nizh dene. — Tudi to je napzhno, de ſe po hoſtah prevezh liſtje v naſtiIjo grabi, mladino slo poruje , in ſtarejſhimu

hoste

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi bolje storili, ko bi tersje posekali, in si zavode (hoste) zopet podredili; zakaj iz takih senčnih goríc se dobí v
Robinson mlajši (1849):	zemljo vérgši je priložil še vêč suhe trave ino nekaj hoste, ino Robinson je kor bi trenol k velikemu veselju videl

hoſte

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	na kamnito klop vſédejo, ki je na kraji gaja alj hoſte pod ſtarim hraſtam ſtala, od kodar ſe je po zeli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	korze, po teh naj vershejo en ſklad jelſhove ali verbove hoſte, verh te vreſja, mahu, bizhevja, ſlame ali ruſhnje, de ſe

hosti

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	nikjer življenja ni svest, ino zbeži v pušavo. Po temni hosti je hodil. S smertnimi nevarnostmi je bil zaprežen od vsih
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	njem prebival. Bog pozna tudi pastirčika še tako uboziga v hosti; ljubi ga, če je nedolžen. Ino ravno tak je bil

hoſti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njem prebival. Bog posná tudi paſtirzhika ſhe tako ubosiga v' hóſti; ljubi ga, zhe je nedolshen. Ino ravno ták je bil
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pot vgreſhi. Zel vezher, ino do pol nozhi ſe po hoſti klati, dokler sadnizh od ſtrahu ino hoje veſ truden pod
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	poſhteno shivel. V tem najde nékiga dné, de v' blishni hoſti veliko panjovja (ſhiorov alj porobov) verhov in korenin poſékaniga némſhkiga
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vjel, kakor ſi abotno sheljel. Ravno kakor pot po nevarni hoſti je tudi naſha hoja ſkos to shivlenje. Tudi v' tem
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	memo na ſtrel, ino s' njimi marnvajo, koljkokrat ſe v' hoſti ſrézhata. Tudi na dom pridejo vezhkrat, kako lepo pipo alj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	domu na pot podá. Kedar pa nekoljko pol ure po hoſti gre, na neki ledini, kjér je nekaj ſtarih hraſtov ſtalo

hosto
- hoſto
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): vjél. Martinek je letal zel teden dan na dan v' hoſto gledat, zhe bi ſe bil kak ptizhek vjél, alj saporedi

▶ hostija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hostijo

Maria Stuart (1861):	živi Bog. (Pri teh besedah se odkrije, ter ji pokaže hostijo v zlatí škudelici. ) Duhovnik prišel sem te spovedavat, Na poti
Maria Stuart (1861):	prejel sem sedem posvečenj, Od svetega očeta sem prinesel To hostijo, ki jo je sam posvetil. Marija. Tedaj na smertnem pragu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	drugo jed in se tako pokrepčal za hudi boj. Sv. hostijo so domú jemali, zavito v lepo bel platnen pertič (orarium

▶ hostnikar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

gozdar; kontekst

hostnikar
- hoſtnikar
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſvojim poſli na kraljevo graſhino priſhel. „Dobro jutro, mladi goſpod hoſtnikar, 2) ga paſtirzhek posdravi, ter ſvoj ſlamnik nekoljko persdvigne, pa

▶ hostnikarjev pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

gozdarjev; kontekst

hostnikarjev
- hoſtnikarjov
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): pa ni posnal; miſlil je, de bi prijasen goſpoſki mladénzh hoſtnikarjov bil, ki je vezhkrat po ſvojim poſli na kraljevo graſhino

▶ hot samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

želja; Pleteršnik

hot
Robinson mlajši (1849): svojimi umnostmi, dvojiti — pohibovati ne sme, če le k delu hot — voljo ima, ino si skerbno prizadeva.

▶ hoteč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hoteč
- hote
  Zeleni listi (1896): ceste in hiše. Z glasnim krikom skoči Marina po koncu, hoté ptico zopet uloviti. V naglici pa prevrže še drug ptičnik
- hoteč
  Ljubite svoje sovražnike! (1899): sin v bližini kavrove soteske; Te-Muna jih je že zapustil, hoteč poiskati prej ko prej svoj rod na severu. Korakali so

▶ hotenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hotenja
Občno vzgojeslovje (1887): drug, nego brezkonečno napredovanje v sovršenosti pametnega mišljenja, čustvovanja in hotenja, — cilj in konec, kateremu naj se človek kolikor moč bliža

hotenje

Občno vzgojeslovje (1887):	in ki naznanjate bodočo moč volje in značajnost. 3. Mnogostransko hotenje in delovanje zeló ovirajo slabe moči pojedincev. Ako hoče človek
Občno vzgojeslovje (1887):	K temu je pa treba blagohotnosti, vsled katere se tuje hotenje vsprejme v lastno voljo. Človek, kateri teži po idejalu nravstvenosti
Občno vzgojeslovje (1887):	pojme vspešno pojasniti le z nazorom. Vzgled vpliva odločilno na hotenje in ravnanje otroško tudi zaradi tega, ker je otroška duša
Občno vzgojeslovje (1887):	lastno voljo. Človek, kateri teži po idejalu nravstvenosti, vsprejme tuje hotenje popolnem za svoje lastno, on hoče to, kar hoče drugi
Občno vzgojeslovje (1887):	privadi, svojo voljo podvreči vzgojiteljevi razumnosti, dobode tudi moč, svoje hotenje podrediti lastnemu boljšemu uverjenju, svoji vesti. Z vestnostjo v najožji
Občno vzgojeslovje (1887):	spoštuje pravice drugih, kakor tudi pravice človeške družbe sploh. Svoje hotenje in dejanje mu je tako urediti, da ustreza tem pravicam

▶ hoteti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

če
- zhe
  Genovefa (1841): ni v môji oblaſti, zhe zhem umreti ali ne. Bog zhe tako iméti. ” „Bog? ” je rékel fantek in zhudil ſe je

češ

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	različna, zlasti glede na slovenščino in serbščino: serb. (ti) hočeš (češ) raditi (du wirst arbeiten); „wenn du arbeiten wirst, so wird
Lohengrin (1898):	Lohengrin. Izidem srečen li iz boja, Češ li, da mož postanem tvoj? Elza. Kot tu me vidiš
Gozdovnik (1898):	jo le po umoru tvojega krušnega očeta preporno delajo. Ako češ zlatišče imeti, sva zraven jaz in Pepo. Don Arečiza s

hoče

če

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ozira dol' in tje. Po sil', kaj not je, zvedit' če : „Al' so morbit' ocvert' drobljanci, „Al pa prav drobno kuhan'
Divica Orleanska (1848):	Naše trume proč Orožje mečejo – Bandero pade – Izabó. Nam zmago če iztergati gotovo?
Divica Orleanska (1848):	tim. Karol. Govôri, In sodi ti, alj boj alj mir če biti. Jovana (klicarju :) Kdo pošle te – kdo govori po tebi
Blagomir puščavnik (1853):	seljane zagleda, se ne more zderžati in popraša začuden: ”Kaj če to? Blagomir! Od vsega tega mi niste snoč ne čerkice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pesmih, ki jih vsako slovensko déte ume. Le poslušajmo: Kdor če pa vedit' Kaj je ljubezen? Mene naj vpraša, Jaz mu

hoče

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jih tudi narava ali natora zedinva, de takó, če človek hoče, poprejšne, ali pa večkrat tudi čisto nove rečí z njih
Divica Orleanska (1848):	bila čast – alj ona ga zaverže, Prijatlica mi samo biti hoče. Mi kdaj dovoli višji cene dar Od kake zgodne cvetlice
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	kdor mojimu govorjenju ne verjame, in čast te prešestnice braniti hoče, tega v boj kličem, naj zmaga razsodi, ako sim resnico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mnogoverstni uimi, in da, kdor na taki pustoti kaj pridelati hoče, ga ne smejo strašiti ne trud ne stroški. In vendar
Valenštajn (1866):	Trčka. Kaj hoče Butlar? Tiho. Četrti nastop. Butlar. Prejšnja. Butlar (pride od druge
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je spomin na prejšnja srečneja leta — nič ni pomagalo. Evfrozina hoče prikriti napako svoje gospe; kmalo je krasna tkanina mično okoli
Fizika (1869):	hoče v daljino zadeti, nekoliko bolj visoko meri, kakor kamor hoče zadeti, in to zavolj tega, ker teža tek krogle nekoliko
Fizika (1869):	manj od vodoravnega pota različen. Znano je, da strelec, ki hoče v daljino zadeti, nekoliko bolj visoko meri, kakor kamor hoče
Ferdinand (1884):	pa vže sedaj okušam peklenske muke onega ognja, ki me hoče požreti. Zdi se mi, da vidim le dim in žvepljeni

hozhe

Biblia (1584):	krish na ſe, inu hodi sa mano. Sakaj kateri kuli hozhe ſvoj leben ohraniti, ta ga bo sgubil. Kateri pak ſvoj
Sacrum promptuarium (1695):	reſveſseli v' Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher. Letu Slatku, inu ner ſveteshi S. Ime bodi
Sacrum promptuarium (1695):	krajl nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	napręj jiti, de nam takú vſim ſèrzę da; ali on hózhe vèndèr tovarſhe imęti: inu kęj jih bo neſhàl, zhe jih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tje iti, ker ſo bili Ninivljani neisrezheno hudobni. Umakniti ſe hozhe Bogu, dobi ajdovſko barko, plazha vosnino, ſtopi va-njo, ino jo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	k' njemu na Jordan priſhel, de bi ga kerſtil. Ko hozhe Jesuſ v' réko ſtopiti, mu Janes is zhaſtí, ki jo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	is bukev Isaija preroka bral; ako on to premore ino hozhe, kar je per preroku od njega piſano: kaj lahko od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dolgo oſtati, dokler bo imenovano drevó ſad rodilo, od ktériga hozhe pervino boginji podariti, ktéri ſe je obljubil. Po tém ſhe
Sveta grofinja Genofefa (1857):	ponishnoſtijo odgovori, de ni ſizer nobena ſvetniza, vender mu pa hozhe toliko od pergodbe povedati, kolikor ji je Bog rasodel. Na

hte

Fabule ino pesmi (1836):	kuhne dobím. Zhi luſht mam do ſhpishe, naj bo kaka hté, Le v’ kuhno polúkam, Na dvéri poklukam: Tak ’s kuhne
Fabule ino pesmi (1836):	k’ ſoldatom vset? Omedlí, zhé shupe met, Naj bo kak hté kiſla. Sdaj kak rihtar viſokóſt Vel’ko kashe, no dushnoſt
Fabule ino pesmi (1836):	mam domá vſigdar. Jas mam doma vezh déla, Kak keri hté teshak, Ker k’ njemi ſe ne ſhtéla? Ah, gviſhno ſem

otshe

Ta male katechismus (1768):	le ſraven. Kaj more en take sturiti? Dobro manengo, de otshe kerstiti, koker je Kristus goripostavel, inu koker ima Katholshka Zirkuv
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nekol konza ni, koker kader se uſſa pamet ſguby. Ta otshe namogozhe rezhy mogozhe sturiti, katire męne, de je v' stanu

ozhe

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pomoriti. Glih koker vſsaka rezh ſvoj zajt jima, taku, kateri ozhe ſvoj shvot per sravji ohraniti, more tega v' enim zaitu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	okrogel proti klini, sizer pak sna vſse biti, koker eden ozhe, le de je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vam ſliſhi — To lé — to ſim sa vami pobral: (mo ozhe dati enu piſmu. ) Baron. Meni daj! (mo piſmu vsame. ) Matizh.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tri ſtopinze ſtriſh — ferk! — inu noter boſh. Kader Goſpod mene ozhe, inu sgonzhek sapoje , jeſt dvakrat ſkozhim — ferk! — inu per njemu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	marskatęri ni pámeten bil. Nęshka. To je mladoſt — kaj ſe ozhe Jęrza. (ſramoshliva inu bojęzha. ) Vaſha Gnada — jeſt — ſe vedó — ſnozhi

hočejo

čejo
Divica Orleanska (1848): Düšatel. Je res! Sorelka, Je taka sila? Denarja manjka? Trume čêjo iti?

hočejo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vstanovnikov ali dobrotnikov gledalo, kteri postavim v svojih vstanovnih pismih hočejo mladenčam te ali une fare i. t. d. predstvo dati
Zlata Vas (1848):	točiti. Pa že vém, kaj de mislijo. V nič me hočejo pripraviti. Pa predin se bo to zgodilo, se mora poprej
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	vodo zajema, ino korita naliva. Drugi pastirji — kakor pred zarobljenci — hočejo dekleta odpahati. Pa Mozes se za-nje potegne, ino jim ovce
Tine in Jerica (1852):	moji lastni otroci bili. Tine. Naj tedaj ljudje govorijo, kar hočejo.
Oče naš (1854):	tiste, kteri v Zveličarja verjejo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in smert zadene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	stanovitnosti vipavskega vina, ne ostaja tedaj nič druzega, če ga hočejo kerčmarjem ali drugam prodati, da ga kerstijo s kakošnim štajarskim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Za vezilo jim služi brezovo tertinje ; kar pa terdneje zvezati hočejo, z lesenimi žeblji zbijejo, železa ali jekla ni trohice pri
Oče naš (1885):	tiste, kteri v Zveličarja verjujo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, mučenje in smrt zadene
Gozdovnik (1898):	Eden izmed njih velja več nego tisoč Apačev. Ako pa hočejo rdeči možje milosti prositi, naj oni sem pridejo! « »Apačev nož

hote

Biblia (1584):	Pole, tvoja Mati inu tvoji Bratje tam vuni ſtojé, inu hote s'tabo govoriti. On je pak odguvoril, inu je djal
Valenštajn (1866):	Drugi strežaj (pride). Hoté imeti kupo veliko, Bogato, zlato, s češkim grbom, vi Že

hozhejo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ki je bilo meſto pod njim, ino v' bresen ga hozhejo pahniti. She na kraji bresna je Jesuſ ſtal, kar ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mogozhe narediti. De bodo vſi, kteri pri zerkvah nemſhke sidaríje hozhejo kaj napraviti, ſami ſaj nekoliko vedili, kaj ſe v takih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſi kmetje lahko pomagajo, zhe ſe le poſlushijo ; zhe le hozhejo po poti hoditi, ktera jim je pokasana. Od ſtó let

hozheo
Sacrum promptuarium (1695): Arzat biti. Glihi vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat, inu ſe guantat kakor Gospada, inu k' ſadnimu v'

hozhjo

Hrana evangeljskih naukov (1835):	viſoke, ki ſe na rahel zholnizh podirajo, ino ga mahoma hozhjo saliti. Jesuſ pa, od téshkiga dela truden, v' sadnim kermi
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ki naſ peljá ſkos ſerdite valove pregreſhnih ſkuſhnjáv, kateri naſ hozhjo sakriti. — Koljkorkrat mi v' greh pademo, toljkokrat zholnizh isvelizhanja ſvojiga
Življenja srečen pot (1837):	je sa ſvoje morivze molil. Ljudém ſe nedolshen apoſtel vſmili, hozhjo ga poſilim isſneti; Andrej je pa le proſil: „Goſpód! ne

othe

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	drugem lubeſne nimajo, nimajo tudi nobene serzovidnoſte pruti tebi. Ony othę le radi shlishati, kaj ti menesh, inu ſdajzi pravejo ony
Branja, inu evangeliumi (1777):	is uſſiga tega je mene Goſpud reſhuv. Inu uſſi, katiri othe brumnu ſhiveti v' Chriſtuſu JEsuſu bodo pregajnanje terpelli. Evangelium S.

otshejo

Ta male katechismus (1768):	Dalej S. Kerst morejo uſſi s' potrebe prejeti, zhe se otshejo ta perrojene greh doliisprati. S. Reshnu Telú se samem temistem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se njeh je 700. Bratov, inu Seſtr posebnu skupſaſtopilu, de otshejo, dokler njeh bo Buh ſhivel, uſſaku lejtu okuli obletenskega praſneka

ozhejo

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	v' zhaſsih paſsi. Kokuſhi ta, inu ta perhodni Meſez, katere ozhejo valiti, s' kurjim inu s'razhjim jaizam naſadi, de bodo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	najden. Matizh. Sgublén, Goſpod shlahtni , inu vkraden ſim bil, zhe ozhejo vędit. Baron. Sgublén , inu vkraden ? Matizh. Ne drugazhi , vaſha Gnada
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. Kir gnadliva Goſpá ozhejo , Nęshka ozhe, inu oní tudi ozhejo , tok ja morem obſtati; al kè bi jeſt na njih
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Ti tedej obſtaneſh, de ſi piſmu — Matizh. Kir gnadliva Goſpá ozhejo , Nęshka ozhe, inu oní tudi ozhejo , tok ja morem obſtati
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vshę po ſvęti kruha iſkali. Tukej ſunej ſe jokajo. Zhe ozhejo , vaſha Gnada, jih puſlim noter priti. Baron. Ni tręba, Pak
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Glash. Tjiſta je vshę ręſs, — Jak. Sakaj tedej ozhejo odlaſhati ? Glash. Nesamerite ozhka; meni ſe sdy, de ſmo ſe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	sdej manka! Matizh.' Nizh naj ne ſkerbę , Goſpod shlahtni. Zhe ozhejo vędit, kaj to pomęni, jim bom jeſt ras--lozhil. Shushek. Matizhek
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	sdej jeſt ſhe le saſtopim, ſakaj mene toku vſoku povſdignit ozhejo. Jeſt bi njim ſlushil , oní pak moji shęni; jeſt bi

ozhio

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	volunt divites fieri, incidiunt in tentationem, & in laqueum diaboli. Katiri ozhio bogati gratat, tiſti padejo v skuſhnave, inu v'sadergo tiga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	multa inutilia, & nociva, qu mergunt homines in interitum, & perditionem. Katiri ozhio bogati gratat, tiſti padejo v' skuſhnave, inu saderge tega hudizha

hočem

čem

Divica Orleanska (1848):	pojdem, V obličju mesta, kjer me krona čaka, Si krono čem junaško priboríti. – Tvoj vitez gré – ohrani Bog te, Néža! Sorelka
Divica Orleanska (1848):	Ko pride čas, oglasil se mi bode, In jez ga čem ubogati na tanko, Zdaj pak mi reče delo dokončati. Ovenčan
Zlata Vas (1850):	Jes pak sim rekla: de sim še premlada in de čem še eno leto čakati; ostala sim pri tem, brez de
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	morem zapustiti. Nič ne maram za svoje življenje. S tebój čèm umreti“.
Blagomir puščavnik (1853):	in hvaliti! Tode kmalo pridem pred prestol tvoj, takrat te čem moliti na vse veke. ” — To izrekši omolkne starček. Vsi so
Valenštajn (1866):	Valenštajn (grofinji). Sestra, idi! Grofinja. Ne, Nikakor ne! Valenštajn. Jaz čem. Trčka (jo pelje na stran, pomembno pomežkne na vojvodico. ) Terezija

hočem

Zlata Vas (1848):	ter rêče: „Prav je. Ker mi vi tako delate, vam hočem tudi jez zobé pokazati. Brenceljna bodete še spoznali, če ga
Zlata Vas (1848):	do sto goldinarjev dobička dati. Ako me hočete ubogati, vam hočem to razodeti. Povejte tó tudi drugim, ki imajo krave. Nar
Blagomir puščavnik (1853):	možu, meni nikjer prav ne diši, naj bom kjer koli hočem. „ — ”Po tem takem vas pa milovati moram, odgovori drevar, jaz
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	vredin nisim bil! — O Jezus! Tebe molim. O Jezus! Tebe hočem hvaliti celo svoje življenje. Ne pomanjkuje mi zdej več moči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	serce rastlo. „To sta človeka moje vere“ — si misli — njima hočem odkriti se. ” „Božja pomoč, brate! “ „„božja pomoč! ”” „Sveto je ime
Valenštajn (1866):	Sem glase tu i hojo, zdelo se Mi je. Poslušat hočem k vratom iti. Čuj! kdo je to? Gor po stopnicah
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ktero sem se jaz poganjal; — o le mirni bodite, jaz hočem, da me poslušate — vi ste spodkopali moje dobro imé, ste
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ali pa še bolj, kakor če bi bila bogata; zatorej hočem raji z Lazarom pred durmi ležati, kakor pa z bogatinom
Gozdovnik (1898):	ob enem obsojati. Brez besede vam odstopam bonanso, služiti vam hočem, pokoren biti in dokler bom živ… « Fabij mu preseka govor

hozhem

Biblia (1584):	ſe dopolnilu, kar je govorjenu ſkusi Preroka, kir pravi: Ieſt hozhem odpréti moja uſta v'priglihah, inu hozhen isrezhi te ſkrivne
Biblia (1584):	mojo Gmajno, inu paklenſka Vrata nebodo nje mogla premozhi. Inu hozhem tebi dati Kluzhe tiga Nebeſkiga krajleſtva, inu vſe kar boſh
Biblia (1584):	moj nar lubliſhi, na katerim ima moja duſha dopadenje: Ieſt hozhem moj Duh na njega poloshiti, on bo Ajdom Praudo osnanjoval
Biblia (1584):	Nebeſkim Ozhetom: Kateri kuli pak mene sataji pred Zhlovéki, tiga hozhem tudi jeſt satajiti pred moim Nebeſkim Ozhetom. Vy némate mejniti
Biblia (1584):	obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu ob zhaſsu te shetve, hozhem jeſt Shenzom rezhi: Sberite poprej v'kup Lulko, inu jo sveshite
Biblia (1584):	KOmu hozhem jeſt pak leto shlahto pèrglihati. Ona je raunu kakòr ty
Biblia (1584):	Vrabzou. Satu ſlejdni, kateri kuli mene ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem jeſt ſposnati pred moim Nebeſkim Ozhetom: Kateri kuli pak mene
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	7. Aku bi vy pak vędili, kaj je tó: Jeſt hózhem miloſt, inu ne óffèr: taku bi vy nikóli ne bily
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	govory kir pravi: Komú te hózhem perglihati, ti Jerusalemſka hzhy? — Tvoja shaloſt je velika kakor enu

hozhen
Biblia (1584): kir pravi: Ieſt hozhem odpréti moja uſta v'priglihah, inu hozhen isrezhi te ſkrivne rizhy od sazhetka Svitá. TEdaj je Iesus

otshem

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	meni ſgoditi, kar vęsh, de jeſt otshem imeti temmh le samu tu vordnej ti is mano, kar
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Al tudi meni nabosh ti mogl dapaſti, dokler jeſt otshem imeti, de se is useh mojeh sluſhabnekov poniſhnoſt svejty. Nigdar
Kratkozhasne uganke (1788):	se ſnajde. V' perglihi se bosh kmalu to kunsht nauzhil. Otshem poſtaveti: Anſhe si je ſbral I. Neſha pak z. Poprashash
Kratkozhasne uganke (1788):	Zhe tebi v' roke podam, tok is rok spuſtish, kaj otshem tebi is rok uſęti, tok napuſtish, kaj otshe tu ſena
Kratkozhasne uganke (1788):	Gospud! prave on: ob kratkem, inu is eno besedo vam otshem use povedati. Tu je ena ohzet. Ovn je ſtarashina: Medvedka

ozham

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	da on menei resodi use uspanje te moje shale kar ozham vedeti N. inu N. to Vidiozho resnizo inu tu skues
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi poshli ti mene to nuezh tiſta tvoiga duha teſta ozham jas imeti prov ana sbasta duha tegniela kateri je utvoje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te Duh barov kai je tvoja pegeringa takit rezi? Jas ozham boshjo gnado noi periasnoſt noi usmilenje inu stravje noi anu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Sazhetik h' tomi Shebranje Molitva. Jas Ozham nes venkei jeti ujemeni te nai svateishe S. S. S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vi mena N. N. to nuezh resnizo povieſta, kar jas ozham vedeti inu vidati inu mena krei noi meſto pokashate noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	viesh: noi resodi mena to resnizo klor kar jas N. Ozham noi karsim jas urieden kna Frahtei mena dabi mou jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Gospued shie odvekoma napravov v o S. Korona skues tebei ozham jas Gospued Boga umojam shiulenje zhaſtiti? ℟ inu moje rozhe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi noter umojo Dusho inu serze noi ushien sliti karjas ozham. Ousiga magozhni Bueg o naumerjozhi Bueg o usmilani Bueg kier

ozhem

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu njeh zhaſt, inu je k'njemu djav: letu uſſe ozhem jeſt tebi dati, zhe dolipadesh inu mene moleſh. Tedej je
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſhe tedej, kader je on bil ſhiv, je djal: Jeſt ozhem zhes try dny supet gori uſtati. Satu porozhi, de ſe
Branja, inu evangeliumi (1777):	Goſpud pokaj bi jeſt ſedej namoguv sa tabo pridti? jeſt ozhem mojo duſho sa te poſtaviti. JESUS je njemu odgovoruv : ozhesh
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſe dapolnilu, kar je govorjenu ſkus Preroka, katiri prave: jeſt ozhem odpreti moje uſta v' per-
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Budalo, de ſe ta pravda sdej k'malu naprej vsáme; jeſt ozhem ſhe dones vedit, per zhim ſmo. Matizh. Sdej — sdej k'malu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	povej mi sdej, kaj bo pak dones na vęzher ? al ozhem Baronu beſsędo dershat? Matizh. Doli v' borſht priti, męniſh? Nęshka

zhem

Genovefa (1841):	ozhmí ſtáti. Védno me imá tvôjiga uka opominjati. S tebój zhem sdaj puſhavno shivljênje v téj puſhavi shivéti sazhéti. Môje terpljênje
Genovefa (1841):	jokaj ſe, drago déte! To ni v môji oblaſti, zhe zhem umreti ali ne. Bog zhe tako iméti. ” „Bog? ” je rékel
Genovefa (1841):	ſta mi shivljênje puſtila, ſmerti nè prinéſel! Nak', nak'! Tù zhem oſtáti, dôkler Bóg hozhe. Ako me hozhe is té puſhave
Genovefa (1841):	bi ozhéta in botra njegovih dolshnóſt opominjal. Jes, njegova mati zhem tedaj botra, ozhéta in duhovna naméſtovati. — Sveto Ti tedaj obljubim
Genovefa (1841):	Môje terpljênje je tudi moj krish. Po tvôjim isglédu ga zhem poterpeshljivo sadéti în védno moliti: „Ozhe! Tvôja vólja naj ſe
Genovefa (1841):	lizih vlile. Dolgo je premiſhljevala. Poſlédnjizh je rêkla: „Nak', raji zhem vunder tù oſtati. Huda obljuba me véshe. Réſ bi snála

hočemo

čemo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	solze z belega si lica, Ko se v blagoslovih razdelimo, Čemo iti k Bogu v svetno sobo, Prosit iti Boga resničnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	če nimaš s čem! ” Nikarte, prijatli! tako hudo; mi se čemo prijazno pogovoriti in do dobrega pretresti vse, in spoznali bote

hočemo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bolj rastlo, več in lepšiga sadú in dobička dajalo , jim hočemo nekoliko kmetijske kemije v kratkih sostavkih od časa do časa
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Vsa čast Nemcam; mi pa smo Slovenci, in Slovencov se hočemo deržati, zatorej podpišemo vse, kar bo slovenski odbor na Dunaji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	velike in imenitne gore je ostal. — Nesreča je grozna; kje hočemo pomoči iskati; prosili bi, milo prosili, ali kaj, ker je
Sveti večer (1866):	stali v tej hiši. Bog je hotel drugače — udati se hočemo v njegovo sveto voljo. ” Pogledal je svoja vnuka ter dalje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	očeta, ktero so mešale materine solze. IV. Nevernikovo gospodarstvo. Obiskati hočemo zdaj drugo hišo, večo pa tudi krasneje zidano; stoji med
Mineralogija in geognozija (1871):	med vsemi najbolj Werfenski, Guttensteinski in Malinski skladi, zato se hočemo ž njimi malo natančneje seznaniti. Od vsacih bomo povedali njih
Mineralogija in geognozija (1871):	skladastega kamenja, ktero menimo da je postalo v gotovi perijodi, hočemo navesti tudi važneje živali in rastline, ki so živele v
Občno vzgojeslovje (1887):	si jo zapomnimo in tem več pomočkov najdemo, kadar jo hočemo obnoviti. Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo naše izkušnje v
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	vse prime. Proti požlahtnjevanju v razklad ima to cepljenje, ktero hočemo kratko imenovati zeleno kopulacijo (grüne Copulation), veliko prednost, da se

hočmo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Nadomestit' ga obljubi V Novim Milost prevelika. S čim Ti hočmo vračevati Vse dobrote neštevilne? S čim se vredne skazovati Za

hozhemo

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo eni tih Piſsarjov inu Pharisærjov odgovorili rekózh: Mójſter, my hózhemo od tebe enu saminje viditi. 39. On pak je odgovóril
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo my vſhafani biti, zhe hozhemo S. Duhá prejęti. Ony ſo ſe nar popręj od tiga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tęh meni savupanih ovzhizh v' ſhtivili tih pogublenih sneſhla! My hózhemo rajſhi, dokler je ſhe zhaſs, inu nam odlog dan, s'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tę ſvęte kryví, katęra k' ozhiſhenju naſhih gręhov doli tezhe, hózhemo my naſhe isvelizhanje sajęmati, ali tudi vodó sgręvanih ſolsa bomo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	takih zerkvah poda, in kakſhno mora to ali to biti, hozhemo tukej te zerkve in njih opravo nekoliko popiſati. Kakſhne ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tiſtiga dela zepza, kteri pri mlatenji na ſnopje pada, pohvaljeni , hozhemo tudi le ſamo od butiz, ktere ſo na krajnſkim navadne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	priſhle, ktere ſo shé dolgo sheljene bile. Nameſt drusih beſedi hozhemo naſhim bravzam predgovor in kasalo teh bukev dati, de bodo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shelesnih zéſt priditi, ſhe manj, ſe po njih vositi, vam hozhemo nekoliko popiſati in rasloshiti: kakſhna je shelesna zeſta in kakó

hozhmo

Hrana evangeljskih naukov (1835):	hozhem na vezher shivlenja plazhati. “ Ob kateri uri ſe pa hozhmo v' njegov vinograd dobrih dél ino pravizhniga shivlenja podati? Oj
Hrana evangeljskih naukov (1835):	njimi po ravno tém poti mormo per malim sazhéti, ako hozhmo k' velkimu priti. „Kakor vſi barantavzi le is maliga dobizhka

ozhmo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſtrahu nezh hudiga na ſturijo. Saturei o mi naſpámetni! katiri ozhmo sa modre ſposnani biti, inu Boshjiga ſtrahu nímamo. Syn Boshji
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſi ti taku nahvaleshniga teptaina vredna? Lubesnive duſhe! ali ſe ozhmo tudi mi b'takſhnimi sdrushit, inu s'nymi dershati, debi Chriſtuſu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naſhu odreſheine terpeu, inu preſtau, skus Boshio mozh prevarvan. Tukei ozhmo mi obſtati, inu ſi od Chriſtuſoviga s' ſmertjo rineina en
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	volo, ſed quod tu. Abba lubi ozhe, nikar koker mi ozhmo, ampak koker ti ozheſh. Sakai poprei bo posabila ena mati
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſamustu sadu tvoje hvale, inu zhaſty perneſla. Per leti oblubi ozhmo na naſhe kolene doli pokIeknit, Chriſtuſa sa negov zartano kry
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nemu nalagajo, ob tolku vezh ozhmo mi nega potroshtat; mi ozhmo negovo shaloſt na mainſhi ſpravit, inu negovo ſmertno britkuſt obshalvati
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu v'te roke tih ſourashniku h'krisheinu isdali? kai ozhmo tajiti? kai ſe ozhmo sgovarjat? Mi, mi ſmo doushni na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kom dershimo? ali s'Chriſtuſam, ali s'tim ſveitam? aku ozhmo Chriſtuſa sa naſhiga krala imeti, mormo tiſtu, kar je on
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Chriſtuſa sadobiti, de bomo vſelei to Boshjo beſvedo prou poſluſhali, ozhmo pred Chriſtuſa doli pokleknit, inu proſiti: Affectus. O JESUS! ti

hočeš

Divica Orleanska (1848):	življenje? Lahir. Pred nóge vergel sim mu rokovico Rekoč: de hočeš se ponižati, Po vitežko za krono z njim se biti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Potem pa od ognja odstavi in perdeni žganiga cukra, kolikor hočeš, pa precej, ker bi se sicer stajal. Mešaj tudi tako
Tine in Jerica (1852):	reče Tinetu: „Tu je priča. ” Tine. Prav! Če eniga dečka hočeš za pričo (Dečku). No povej, kakšni kravi ste bile? Deček
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	stavkih različna, zlasti glede na slovenščino in serbščino: serb. (ti) hočeš (češ) raditi (du wirst arbeiten); „wenn du arbeiten wirst, so
Maria Stuart (1861):	in brez lastne volje. Oznani jasno mi povelje svoje: Kaj hočeš ti s kervavim tem ukazom? Elizabeta. Ime njegovo vam oznanja
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	klop prinesti, položi Juda čez njo ter reče: „Tri tedaj hočeš deržati, in ko jih prejmeš, je moj lisec tvoj”. Zdaj
Mlinar in njegova hči (1867):	Janko. In za tega voljo sem je jaz umoril, hočeš še reči! Micka. Ne, tega ne mislim reči; to sam
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednačbe, kar na pamet s samim umovanjem razrešiti. Ako se hočeš prepričati, je-li kaka naloga prav razrešena, treba le poskusiti, ali
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	svojo ženo in reče obotavljaje: "Katarina! se li v resnici hočeš ločiti od poslednjega spominka svoje ranje matere? "

hozhes
Sacrum promptuarium (1695): vam pravi: Exemplum dedi vobis. &c. Satoraj moj Mashnik zhe hozhes enu dobru, inu bogatu lejtu sa tvojo dusho imeti. Inſpice

hozhesh

Sacrum promptuarium (1695):	pridige nej ſò taku nuzne, kakor S. Bernardina. Tedaj zhe hozhesh de tvoje pridige bodò nuzne, imash ti taiſtu dershati, kar
Sacrum promptuarium (1695):	pred Altariam yh je imel porozhit, ga je vuprashal: Juri hozhesh Nesho sa tvojo ſakonsko sheno imeti? Juri takrat ſazhne miſlit
Sacrum promptuarium (1695):	ga na uni ſvejt poshle yskat sheno: koku ti mosh hozhesh de bi tvoja shena pres tadla bila, dokler na semli

hozheſh

Biblia (1584):	O Shena, tvoja Vera je velika, tebi ſe ſturi, kakòr hozheſh. Inu nje Hzhy je sdrava poſtala v'teiſti uri. INu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	zhlovèk je tó ſturil. Hlapzi ſo pak djali k' njemu: Hózheſh tèdaj, de my gremo, inu jó vkup poberémo.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ràsſvętil! Ali vſe letó tebe ne pregane, ti ga enkrat hozheſh imęti, ti hozheſh neſręzhna biti? Pa bódi! Taku yſhejo eni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kęr ga s' intereſsam vred lohká nasaj tęrjaſh, kadar hózheſh. Ali ſe to pravi v' nadlogi pomagati, kadar ta vbógi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tedaj ponozhi v' ſanjah perkashe, ino mu rèzhe: „Pròſi, kar hozheſh, dal ti bom. “ ˛Salomon ni proſil ne bogaſtva, ne zhaſti
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	shivi, ſkos eno taſhizo vſe tako lepo oſkerbel. ” M. P. Hozheſh na ſvéti Dolgo shiveti, Lepo poſhtuvaj ſtare ljudi; Hozheſh na
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	P. Hozheſh na ſvéti Dolgo shiveti, Lepo poſhtuvaj ſtare ljudi; Hozheſh na ſveti Srezho imeti, Varuj ſe blaga, ki tvoje ni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	murv, ter 1. od murv ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh shido perdelati, moraſh shidne zherve imeti in jih tako dolgo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	grabne ſkopljeſh, v ktere bo preobilna mokrota odlesla. 7. Zhe hozheſh bajer ali jeser poſuſhiti, glej zhe je toliko nadol, de

otsheh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti le vonder tuiſtu uſſellej premojſtriti, aku se njega le otsheh prov is gnado Boſhjo inu is resnizo lotiti, dokler se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſa vezhnoſt. Otsheh taiſte ſadobiti, toku oſtane v' duhu tega uwoshtva, inu Hodi

otshesh
Ta male katechismus (1768): na desnizi boſhji v' zhasti trojega Ozheta. Mi virjemo, de otshesh koker en sodnik pridti. Na tu se dolipoklekne. Tebe tedej

ozhash

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jvtram bodi ti mene an gnadliv rihtar. Sedei Prosi kar ozhash bosh gvishno sadvebov. O Bveg mene primi is tiem vesoko
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	njegova dusha prad rabo stava noi boda tabei barava kai ozhash tipa rezi knjei menei sushish bras usa straha noi shkode
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je guishno noi resnizhno je skushano. TA 40. KAPITL. Al Ozhash uspanji kei Klor vedeti. Taku rezi kader leizh poidash te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mvezh boshja o Gospved Jesvs Kriſtvs Skves tvoje nasrazheno terplenje ozhash mene N. gnadlovo obdershati inv obvarvati prad vsiem hvdiem ta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 37. KAPITL. Al ozhash na ano drugo visho kei dobiti Usemi ano kuro inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jemash nashtelati dabodash ludem noi shevini pomagou od gifta? al ozhash ti ventuati naiprei ti morash jemeti is-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sin Bveg † S. Dvh Amen. TA 19. KAPITL. Al ti ozhash vediti kakv bosh prad tvoimi faintami shihr, takv shribei te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi ſmert? kier siti saboshjo delo use volnu praterpeva da ozhash ri mena h' pomuezhi priti namerzh 99000
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	hon † Ampleaon † o Hna grom † tetragamaton † TA 46. KAPITL. Al ozhash vedeti skrivne rezhi uspanie al pridiozhe, rezhi bel shaze alpa

ozhesh

Branja, inu evangeliumi (1777):	on she biv blisu perſhov, je njega popraſhov rekozh: kaj ozhesh, de tebi ſturim? on pak je djal: Goſpud! de videm.
Branja, inu evangeliumi (1777):	ozhem mojo duſho sa te poſtaviti. JESUS je njemu odgovoruv : ozhesh ti tvojo duſho sa me poſtaviti ? Simon! Simon! Polej hudizh

ozheſh

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je. Jeſt bi le Nęshko rada. Matizh. Kaj ji pak ozheſh, Jęrza? Jęrza. Nizh takiga , nizh. Eno jeglizo ji imám dati
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. No ja. Matizh. Nikar doli ne hodi! Nęshka. Koker ozheſh. Matizh. Oblubi mi , de ne boſh doli hodila. Nęshka. Is
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. Kaj je, Nęshka ! Nęshka. So toku hudi — Baron. Kaj ozheſh ? Nęshka. (ſramoshliva. ) Gnadlivo Goſpó je sazhęlu ſhipat — Baron. Kaj je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	keklavez ! — zhakej beſhtja, jeſt te bom vuzhil làgát. Goſpá. Ti ozheſh , de bi jeſt tebi odpuſtila, inu ti drugim odpuſtiti nezheſh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pravijo: Jęrza, zhę me rada imaſh, ti dam, kar le ozheſh. Baron. (rudezh rata. ) Al jeſt ? Jęrza. Oni , oni , vaſha Gnada
Kuharske Bukve (1799):	perlij ſhe goveje shupe, inu jo daj na miso. Zhe ozheſh is nje sholzo narediti, poſnami vſo maſt is nję ; puſti

zheſh

Pozhétki gramatike (1811):	Ako zheſh pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nam shivljenja dal, Ki 'zhaſtimo Tebe v vezhni ſlavi : Ti zheſh biti tudi varh shival. Tvoje imé naj bo povſod zheſhêno

hočeta

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in C ovega v Novicah dobro umeli, so menili, da hočeta le-ta gospoda rabo doveršivnikov po vseh časih, naklonih itd. preklicati
Revček Andrejček (1891):	on, krčmar? Franica. Šel je tudi k župniku. Ločiti se hočeta. Zvitorog (osupne). Kaj? Kako? Ločiti? Zakaj pa? Ali je bil

hočete

Oče naš (1854):	Francozje so premočni! Pomoči ni nobene upati! Na koga se hočete tadaj zanesti? “ Na to so odgovorili hrabri pastirji, s pokojem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Oče ga povprašajo rekoč: „V ime Boga! Pod mojo streho hočete prenočiti? Radi Vas vzamemo v gostje, pa povejte nam, stari
Sveti večer (1866):	veliko gospodo in pri otrocih niso za rabo. Stavim, kar hočete, da moji otroci ne bi menjali svojih jaslic za slavno
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	brez madeža in krotkega kot ovca! ” „No”, reče Jud, „ali hočete 20 kron za-nj? ” Odgovori mu Pavliha: „Nekaj ti hočem povedati
Revček Andrejček (1891):	Upórna je postala mrha! Ana. Lepi Rustan? Domen. Hm — kaj hočete storiti! Jeklen. Kaj ? — V časti so mi lasje osiveli — radi
Tiun - Lin (1891):	prav vneto. Končno se začnem dolgočasiti. »Kaj prav za prav hočete od mene? « vprašam svojega hišnega gospodarja zeló osorno.
Zeleni listi (1896):	»No«, vpraša naposled Marina, »koliko pa hočete imeti za-nj? « »Ljuba žena! Ne vem, koliko bi ga cenila
Gozdovnik (1898):	ali hudič ali pa angelj. « »Ni ne eno ne drugo. Hočete ga li videti? « seveda, če je mogoče! « »Mene poglejte, sennores
Gozdovnik (1898):	sovražtva in maščevanja ali iz besnote nad nepričakovano iznenado. »Kaj hočete! « postavlja se Kučilo. »Vas. Stopite bližej! « »Z vami nimam nič

hozhete

Biblia (1584):	Preroki inu Poſtava ſo prerokovali do Ioanneſa. Inu aku je hozhete gori vseti, on je Elias, kateri je imèl priti. Kateri
Sacrum promptuarium (1695):	shene aku hozhete enu dobru lejtu imeti leta fazonetel hranite, inu dobru premislite
Sacrum promptuarium (1695):	pak Hlapzi, inu dekle vſimite gori vuk S. Paula, aku hozhete enu dobru lejtu imeti, kir vam pravi: Servi obedite Dominis
Sacrum promptuarium (1695):	vſak dan lahku ſa morite takorshne zhuda dellat, sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu polomneni shulini, kateri
Sacrum promptuarium (1695):	nihdar taku dobriga Mosha nebo vezh ushafala: On pravi, zhe hozhete mene vſeti, vam oblubem, de vam bom dober kakor ta
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	poſtava nótèr do Joannesa ſo prerókuvali: 14. Inu aku vy hózhete gori vsęti: on je ta prihódni Elias. 15. Katęri imá
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	praſhanje od eniga njegoviga posęmelſkiga dobizhka, ali ſręzhe, inu kakú hozhete potle,
Genovefa (1841):	v buzhi mersle vode is vira prinéſel in djal: „Ali hozhete piti, mati! Takó vam je vrózhe in vaſhe uſtnize ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	orodja, oblek in drugih rezhi rasun dobrote tudi lizhno isdelanje hozhete iméti in ljudi poiſkati snate, ki narbolj po vaſhi volji

ozhte

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naſrezhni kup teh Judeshovih beſed: Quid vultis mihi dare? Kai ozhte vi meni dati? lete hudobne
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v'katiriga bi te Judeshove beſſede: vultis mihi dare? Kai ozhte vi meni dati? na sapelale. Nazhiſtoſt, preſhiſhtvu, vbijeine, vſtreleine, prebodeine
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tradam. At illi conſtituerunt ei triginta argenteos. Matth. 26. Kai ozhte vy meni dati, inu jes ga ozhem vam isdati? Ony
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	reku: Quid vultis mihi dare? & ego eum vobis tradam. Kai ozhte vi meni dati? inu jes ga ozhem vam isdati. Inu

hočeva

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poslednje leto se ni sim per igli starih tovaršev vstrašil”. — „Hočeva se poskusiti — mu Štefan reče — ali mi boš pri mlatvi
Zlata Vas (1848):	tedaj posoditi. Pa čaj, komu in koliko si dolžán; prevdariti hočeva, kako ti iz sile pomagati. “ Tako rêče, vzame pero in
Zlata Vas (1848):	objél kakor svojiga tovarša, mu srečo vošil ter rekel: „Sadaj hočeva obá prav dobra prijatla biti in živéti kakor brata. “
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	nikakor ne zmorejo. Zató se sva stareja brata dogovorila, da hočeva toliko novcev zaslužiti. “ „Naj pa bo,“ reče kmet, „zavoljo vajine
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	reveža nazaj. ” „Pa naj gre”! oglasi se stari. Vendar berv hočeva podreti. Ko bi bil deček tudi kaj zapazil, nikdo ne

hozheua
Sacrum promptuarium (1695): moj moſh, poidi s' mano hozheua mojga Ranziga skoppat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit
hozheva
Genovefa (1841): naji hzhí Genovefa ſhe shivi! Tjè gréva in viditi jo hozheva, préden umerjeva! Bogá ſhe popred v njegovim tempeljnu sahvalivſhi ſta
ozheva
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): tedej ; vaſho veſsélje bo to moje; Jeſt inu moja Goſpá ozheva sraven biti. Matizh. She nekej , vaſha Gnada. Baron. Govori. Matizh.
vozheva
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): smano S. Dvh bodi modobema da nedba bovase vmiere narasen vozheva pomai tv nama Bveg † ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh

hotel

Sacrum promptuarium (1695):	danaſs sazhne. Inu kadar bi bilu meni mogozhe, jeſt bi hotel danaſs ſturiti kakor vſelej na noviga lejta dan je ſturil
Genovefa (1841):	jókal, je, ko bi bil trenil, vſtal; ſvoj mezh je hotel iméti in Gola britko umoriti. Volk mu je branil in
Robinson mlajši (1849):	je dosegnol, da bi se kupčevi dolgovje plačali. Ostánek je hotel eti hvaléžni mož svojemu dobrotniku darovati, ali toti ni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	létu 595 je en Kan Avarov, nekiga sovražniga ljudstva, Slovence hotel premagati, in je slovenskimu knezu Lavritu zapovedoval, de se mu
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	podobi ptujca z dvema angeljema k Abrahamu prišel, ino je hotel, de mu je Abraham stregel. Je li morebiti Bogu kaj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	rajnca le zato zoper to ljubezin, ker August L. ni hotel v hišo priti. Vse druge priče so ostale pri svojih
Oče naš (1885):	Nekega lepega večera spomladi je hotel Mêljard iti svojo ovčarijo obiskat. Da si ravno je bil
Oče naš (1885):	so hotli postopati z mano, kakor z ubežnikom, ko sem hotel fantička skrivaj k sv. Pavlu h krstu nêsti. Nič ne
Gozdovnik (1898):	dolu s zlatom! « Nobeden mož ni izgledal, kakor bi se hotel pokoriti ukazu. »Zadnjikrat: dolu! « Arečiza se je pripravljal na odgovor

hotil
Biblia (1584): Satu je on njej s'eno priſsego oblubil, de bi hotil njej datj, kar bi kuli proſsila. Inu ona, ker je

htel

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hram, Skednja preverši prostore, Slemena zdrobí podpore, Kakor de bi htel puhteči Bega silniga v oblak Sabo vzeti zemlje tlak, Zrase
Lohengrin (1898):	smel, Ni tvoje mi pretitve mar, Ker jaz legáti nisem htel. Zató boril se bom s teboj, In zmagal bom, to

oteu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe pa vunder ni tega terpleina odpovedou, inu nas sapuſtiti oteu, kir je sdaizi sa tim reku: Verumtamen non ſicut ego
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Ozheta! katiriga beſede ta prausetni deſheuski oblaſtnik Pilatus ni ſliſhet oteu, inu tudi veliku drugi ludje ſliſhet nozhjo. Govori pa nam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mene trikret satajiu. Konza bi jes na neſhu, aku bi oteu vſe dobrote preſhteti, katire je s' pounimi rokami Chriſtus tebi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	on reku Non quod ego volo. Nikar koker bi jes oteu, temuzh koker ti, inu taku je vſo skerb zhes ſebe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	per obeni rezhy, v' katirih je toshen biu, ni odgovoriti oteu, Interrogabat eum Pilatus: tu es Rex Judorum? at ille
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	to gnado, inu pomozh tih viſokih, inu mogozhnih, ali Bog oteu, de bi le en pou takſhne-skerby imeli sa pogmiraine Boshje
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	shpishei, Inu h'dobri smerti vishei. 3. Sa naſs si oteu terpeti, Kir jemlesh te grehe prozh, Dei nam ti tvoi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	K'du more prau sposnati Ta zhudesh , de je reſs Oteu zhlovek postati JESUS, no prit' s'Nebeſs ? Zhudesh je tud'
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Syn ! maſh tvojo oblast , Kir si se s'Nebeſs podati Oteu , no zhlovek postati. 4. Boshji Syn! ti Boshiu Jagne ! K'

othl

Ta male katechismus (1768):	Aku be en nakerstnik othl kersten biti, inu be nobenega naimel, katire be njega kerstil
Branja, inu evangeliumi (1777):	Jogram govoruv: nebeshku krayleſtvu je perglihanu enimu Kraylu, katiri je othl rajtengo delati s' ſvojimi hlapzami. Inu

othuv

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſi ſvoj kriſh , inu hodi sa mano. Sakaj katiri bo othuv ſvojo duſho ohraniti , ta bo njo sgubuv. Katiri bo pak
Branja, inu evangeliumi (1777):	nje mosh pak , satu ke je pravizhen bil, inu ni othuv njo resglalſiti, je misluv njo ſkrivaj popuſtiti. Tu pak , kader
Branja, inu evangeliumi (1777):	Ta ozhitni greſhnik pak je od delezh ſtal, ter ni othuv ne ozhy pruti nebeſſam go-
Branja, inu evangeliumi (1777):	klizov. Ony ſo pak megnili njegovimu Ozhetu , koku bi on othuv puſtiti njega imęnuvati. Inu on ſi je ukasov eno tabelzo
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſem jeſt othuv ſkupſpraviti tvoje otroke, koker ena kokla ſkupſpravla ſvoje piſheta pod

otou

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pershou noi boda tabei use klor povedou karkoli bodash ti otou vedeti pa ti morash sam Iashati belpa boda te Duh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nauriednomi sushabniku to sveto devizo inu mertenizo S. Korono posvati otou? Ta prueve opomieninje k' Svete Devizi Koroni. O Sveta Deviza

otov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	morash anomi storiti dabo spati morov kaker dovgo bosh ti otov? Ti dai anomi tazhomi sezhji shovz piti, potam se knabo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	P. P. biti dabi on menei skues niega velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo utvoimv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh ponievov obliezhje te samle? MOLITVA. O Bueg, kateri si otov skues resviezhenje S. Duha serze tah viernah resveseliti noi poduzhiti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skves vse tv mivo pramishlvvanje jes tabe prosim dabi ti otov mene vshlishati noi obarvati prad moimi faintami Amen. TA 26.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	taku bosh ti vidov te shaze noi use Karkoli bodash otov videti noi vedeti setabei Boda use Klor perteknivo. Poshebrei to
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	niem ogin tvoje lubiesni kateri si usah shprashah tomi folki otov tvojo vero nasnanje dati Aleluja Aleluja Aleluja. v poshli tvoiga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozhi daboda tabei use povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	na an liep biu prieb hoi nesijo mov, kader bosh otov tu frihtatl ti morash um vade novu nedelo vazhar alpa

tel
Genovefa (1841): tam ſedi, kakor ubógi gréſhnik pri ſvôjim poſlédnjim obédu. Ne tel bi v njegovi koshi tizhati, in plazhila, ki ga bo

tou

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ana rinzhza kader bosh to rinzhzo natkvou bosh vushousi karbosh tou use bosh mou inu bosh snashouse zhier bosh tou! ta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kateri bosh vse skrite shaze vidou inu use kar bosh tou vidati jas tabe she tu poviem kader bosh petelina pokopov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	karbosh tou use bosh mou inu bosh snashouse zhier bosh tou! ta trezhije je an shpiegov, skues kateri bosh vse skrite
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nas na alshzhei gori ven spuetov: davi skues tu tou ti menei ushlishati: inu to mojo molitvo nau prad tvoje

tov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu skues S.S. 5. kervave rane: inu skues katere bi tov ti mene N. N. priedi stati inu perzbingati pomati?
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas tabe oh mai nabeshzhi Ozha dabi ti tov menei gorei useti sa anega boejga tavarharja noi meni potlei

hotela

Sacrum promptuarium (1695):	katera je imela en taku dolh jesik, de vſelej je hotela moshu vdobit: En dan Mosh perneſe damu 12. Drusgu, ter
Sacrum promptuarium (1695):	ena Rimlerza, katera seſht mill dolh, inu vſelej ona je hotela rezh Amen. Ta ſedma je leta Neopolitanarza, per katari ſim
Sacrum promptuarium (1695):	kakor je bil ſturil uni pametni mosh, zhegar shena je hotela po vſi ſili, de bi tudi on sklede, inu lonze
Robinson mlajši (1849):	bi ladjico, kamor bi hotela, varneje rudati mogla. Plavila sta se poleg meli — produ s
Robinson mlajši (1849):	imel, reč ktera se mu izpervega po sreči vesti ni hotela, desetkrat ino večkrat pokušati, dokler ni pravega načina nalezel, kako
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	sekati, da so jo le malo razširili. Enkrat se je hotela kar podreti, tedaj so jo z velikim trudom podprl se
Ferdinand (1884):	ne na tem svetu! « zavpije Ferdinand z milim, žalostnim glasom. Hotela se je še jedenkrat obrniti proti dečku. Ali grof zavpije
Oče naš (1885):	drugih jedi. “ Polna usmiljenja mu pomoli ročice in mu je hotela pomagati vstati. Pa z britkim zdihljejem je padel Nace nazaj
Gozdovnik (1898):	od mene? « »Pomagajte mi dva roparja zvezati, ki sta vas hotela napasti! « »Ah, kaj li mogoče? Brž človeka, brž naprej! « Prihitevši

hotla

Genovefa (1841):	ſliſhala! Oh, ko' bi ti ſhe shivéla! Kako bi ti hôtla ſtrézhi in sa te ſkerbéti. Kako bi ſe mój Boleſlavzhek
Genovefa (1841):	angelj v nebéſih — jes ſim bil hudoba, ki jo je hôtla sapeljati. Kér me ni vſliſhala, ſim sdivjàl, in ſim ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	clo ni mogla prestati. Pa kaj se zgodi? Kolikorkrat je hotla pretežko odejo znad sebe spraviti ali spod odeje zlesti, so
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	milo gleda. Na to pa jo rahlo pobara: „Ne bi hotla meni ino materi moji v tolažbo biti”? Mina pa vsa
Zlata Vas (1850):	zbral, kakor tebe. « Lizika ga milo pogléda, kakor de bila hotla rejči: de bi se njega ne branila, ko bi oče
Tine in Jerica (1852):	eniga samiga človeka na svetu imela, kterimu je zamogla in hotla svojo nadlogo pritožiti. Ta je bil Tine. Milo je tožila
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	še poznala ni matere. Torej je mati po vsi sili hotla ostati, de bi svojimu ljubimu bolnimu otroku sama stregla. Zdravnik
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	cvetic, ki si ju htela izruvati vidila boš, kaj si hotla pokončati. «
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	škatljici sem bila tebi namenila, pa skusiti sem te poprej hotla, ako me boš ubogala, kakor si mi obljubila. Vidim, da

htela

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Povedala ti bom imeni teh dveh cvetic, ki si ju htela izruvati vidila boš, kaj si hotla pokončati. «
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	dve stekleničici, eno večo, eno manjšo in ravno mu je htela še nekaj razložiti, ko se prikaže njen mož ves pijan
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Ko si rekla prej, da sem se spekel, si menda htela reči, da si me ti za norca imela? — Kako lepih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je pa videla, kako so zadele Korvina njene besede, je htela v svoj prid oberniti ta vtisek in je rekla: „Kaj
Gozdovnik (1898):	da bi nam mogla kaj kvariti. « »Ali usmrtiti sta vas htela, don Fabij. « »Ni se jima posrečilo. Ne smemo človeške krvi

othla

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	temuzh myrnu derſhalla, de be se pobulshali. Jeſt sem rajshe othla ta perva nahdati, koker da uraſhenja te lubesne se beſſediti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tu nezh dolſhiti, temuzh le tvojo malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne

otla
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): gręſhil, to nevęjm. Al tvoje jęse ni saſlushil, to bi otla vganiti. Sej vęjſh, lubi moj — zhe mo ti roko odtęgneſh

teva

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	O S. Ko'orna ti obvaſtniza teh shazou: o dabi ti teva perbuegi Moja P. P. biti dabi on menei skues niega
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tega Gospueda Jesusa Kriſtusa: tvoiga lubiga shenema: o dabi ti teva menei boja grieshnika uni potrebniga sromaka obdarvati: s' anien daram

hotele

Sacrum promptuarium (1695):	ali k' ſadnimu pravi: kumaj ym je, dokler nej ſo hotele bugat, kir ſim yh lepu vuzhila, nyh shkoda. Qui poteſt
Sacrum promptuarium (1695):	ner vezh vam je mogozhe, sakaj de bi ſi lih hotele ſe jeſiti, kregat, inu ga farshmagovati, vener vam nebo nezh
Mlinar in njegova hči (1867):	več ne gibale, de bi vaše roke delale, kar bi hotele, ter sézale na levo i desno? (Micka ne odgovori nič

hotle

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bo ſpet od ſmerti vſtal. “ Tode te beſede jim niſo hotle v' glavo, bile ſo jim sdaj ſhe temne. Tukaj na
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nobena zmed njih možkiga vzela, kteri pijančuje. — O ko bi hotle vse slovenske device v tako družtvo stopiti! (V Ljubljani) je
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	naredil, je odrešil in ohranil, kar so Vaše pomote pokončati hotle. Pred vsim tedaj se ljubimu Bogu zahvalite, de je nasledke
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	domoljubnim Švajcarkam je oklicano povabilo, naj se oglasijo, ki bi hotle v vojski ranjenim streči; z eno besedo: vés narod je

hoteli

Biblia (1584):	hotéli pleſsati: My ſmo vam klagovali, inu vy ſe néſte hotéli plakati. Ioannes je priſhal, nej jedel inu nej pyl, inu
Biblia (1584):	mej Piſsarjeu inu Fariseerjeu odguvorili, inu djali: Mojſter, my bi hotéli radi en Zajhen od tebe viditi. Inu on je odguvoril
Biblia (1584):	njegova Mati inu njegovi Bratje ſo svunaj ſtali, ty ſo hotéli shnym govoriti. Inu eden je djal k'njemu: Pole, tvoja
Sacrum promptuarium (1695):	de bi ga vun slekli, ali ty nemarni nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa
Sacrum promptuarium (1695):	ſrezhen; zhe pak nebote per vaſhimu ſtanu oſtali, temuzh bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada, inu guantani hodit
Astronomija (1869):	misliti prostor, kterega izpolnuje osolnčje kakor oblo. Ko bi si hoteli ta prostor vpodobiti, dalo bi se to storiti z mnogimi
Ferdinand (1884):	želel takih bolečin, kakoršne trpim jaz! « reče jim, ko so hoteli stopiti k postelji ter jim brani z rokama. Ta otročja
Oče naš (1885):	varovati in vse za bég pripraviti. Še po noči so hoteli svojo domačijo zapustiti in daleč v Vandeji novo boljšo iskati
Tiun - Lin (1891):	je lahko poklical. »Gospoda! « zavpijem na vso moč, »bi ne hoteli rešiti dveh preganjancev, ki sta ušla Kitajcem in katerima preti

hotli

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tem kolovosu , kakor ptiza pod nebam, tako naglo podi? bote hotli vediti. Glejte zhudo , ogenj in voda, dve, ena drugi nar
Divica Orleanska (1848):	prestreže in objame. Karol. Ste nas prehitili. – Vpeljati smo Vas hotli. – Urne konje imate. Burgún. K dolžnosti moji so me nesli
Stric Tomaž (1853):	je s svojo obnašo vsim dopadel, eden druzemu so ga hotli prekupiti, vender ga nazadnje Halaj, ker je nar več obljubil
Roza Jelodvorska (1855):	so veseli ljudje kukali skozi male okenca. Posebno pa so hotli vsi gospodično Rozo viditi in poznati, ki je toliko ljubezni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	neusmiljeni in terdovratni, da bi sami sebi dobro storiti ne hotli. Spravite se skupaj, pogovorite se lepo med sabo, sklenite eden
Čas je zlato (1864):	jest ostanem pri besedi, posodim Vam ga že, kolikorkrat bote hotli – če Vam je že všeč. « »Ha, dečko je zares nekoliko
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	čimu je neki bil tak kotel? “ vpraša Filip. Jože reče: „Hotli so menda tisto zélnato glavo v njem kuhati, katero si
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	se podali na pot, predenj je zarja zasijala. Sami so hotli poročilo prinesti na Višegrad; ustmeno so se namenili hvalo izreči
Oče naš (1885):	ni prejel svetega krsta, spominjaš se gotovo še, da so hotli postopati z mano, kakor z ubežnikom, ko sem hotel fantička

hteli

Zoologija (1875):	In vendar ukupnost škodo trpela, ko bi te male živalce hteli izbrisati iz prirode. Potrebne so za uzdržavanje viših živali, in
Gozdovnik (1898):	belega dirjalca travane? « »Bog, tega moram imeti. Če ga bodo hteli vzeti, morate jih vi vse postreljati, Master Wilson. « »Tega ne

othli

Ta male katechismus (1768):	ja vezh, koker se sami lubemo, inu de be rajshi othli umreti, koker Boga resſhalliti. Koku sturemo mi pak ſadosti lubeſni
Branja, inu evangeliumi (1777):	nobenimu drugimu naſturi. Ta druga je: Vſe, kar bi vi othli, de bi vam ludje ſturili, tu tudi vi nym ſturite

otli
Kuharske Bukve (1799): oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti, shęnſke premojſtríti; al kaj je is tiga vſtalo? oni

hotelo

hotelo
Ferdinand (1884): soprogo, ki je točila solze prisrčnega veselja. Njemu samemu je hotelo srce veselja počiti; po lici so mu tekle solze blaženega

hotlo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	per njih nobeniga kraja, kér bi vino raſti in soréti hotlo. Pred dvanajſt letmi ſo jeli trije duhovni goſpodje na Gorenſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	toliko kočij in ljudstva iz vsih stanov, de se je hotlo vse potreti. Tudi učenci Ljubljanskiga učeliša, ne hotévši zadnji biti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakor so mu pričijoči radi poterdili, samo to jim ni hotlo všeč biti, ker se je ta Abrahamov sinek tako vedel
Tine in Jerica (1852):	zraven sebe. Zdaj so že detetu solze v očeh igrale. Hotlo se je k očetu stisnuti, pa oče so ravno tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	666.000 gold. akcij podpisalo. Ker pa je še več ljudí hotlo teh akcij imeti in je vodstvo mahoma sklenilo podpisovanje , se

otlu

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Peiſem. h' obhaylu. 1. Jagne Boshiu, kir ti noſiti Si otlu naſhe grehe vſe, Dei ti nam gnado sadobiti,
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Syna No Oltarju stoy. 2. Tu pravu Jagne Boshiu Je otlu skriti se , Kadiru je na krishu Sbriſalu grehe vſe, Je
Abecedika ali Plateltof (1789):	enu malu letu vſe dopovedati. Natu ję do dete vediti otlu, aku je blu vſe toku vſelej na svetu. Mati pak

hoteti

Občno vzgojeslovje (1887):	vsaj meniti, da smo si ga v svesti. Tako moremo hoteti tudi nekaj nemogočega, toda le, dokler menimo, da bi bilo
Občno vzgojeslovje (1887):	mogoče doseči. Pridržek dosežnosti želevanega predmeta je najodličnejši znak hotenja. Hoteti se torej pravi, želeti si nekega vspeha, a zraven si

noče

neče

Viljem Tell (1862):	Frishart. Zaničuje Oblast glavarjevo, priznati neče Vladarja. Staufaher. Tell bi bil to storil? Melhtal. Lažeš, Grdín
Valenštajn (1866):	tega Nej treba. Valenštajn. Ima prav, res treba nej — Armada neče v Flandrijo, poslala Mi pismo je, ustavlja se ukazu, Storjen

nezhe

Sacrum promptuarium (1695):	nevej kej je, ta tryetia je shla v' Nebeſsa, inu nezhe nasaj priti, satoraj hozhem tebe v' Nebeſsa poslati, dokler na
Sacrum promptuarium (1695):	sdaj videm de ſabſtoin je sheni glavo resbiat, kadar mosh nezhe dobriga ſturiti, nezh nepomaga ampak ta luba poterpeshlivost. Katero Livia
Genovefa (1841):	In oh — tudi vaſhe dete mora umréti. Sakaj grof ga nêzhe ſvôjiga ſinú ſposnati. Oh meni ſtrah ne da ſpati. Do

noče

Stric Tomaž (1853):	jo pokrega mati, ker si je svojih napak zvesta, in noče vsemu temu v okom priti. Iz tega pogovarjanja vsak lahko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Kaj pa kmetijstvo? Tudi to napreduje in mora napredovati, če noče zaostajati v veliko škodo domovine. Kmetovavec dan današnji ne more
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	more več požirati. Zavolj te otekline in zavolj vročnice prasič noče jesti. Prasičovi glas je hripav, in skoz požirak komej pijačo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	soseda zgovarja; pa ne ta ne uni, ne vsi — nobeden noče kaj storiti. Ljubi gospodarji in sosedje! ne bodite tako neusmiljeni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	merzlo vodo zmivaš. Kedar pa izpustik po kopanju ali vmivanju noče zginiti, raztopi 1 lot žveplovih jeter v bokalu vode, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vse ima u krami, Kdo povedati to vé! Toda kupčevati noče, Bogajme tud' nič ne da; Jemlje vsak kar le kdor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Jemlje vsak kar le kdor hoče, Ker odperti koš ima. Noče se nikjer muditi, Za-nj somnja po mestih ni, Robe čul
Čas je zlato (1864):	Lenče se noče umakniti, stoji kot priraščen. »Le prašajte,« reče, »gosp. predsednika, ako
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	mi ga hrani, dokler nazaj pridem. A zdaj mi ga noče nazaj dati. “ Marka položí roko na sercé in reče: ,, Svojo

notshe

Ta male katechismus (1768):	inu Uzheniki sklenili, de se ima viruvati. „Zhe pak kedu „notshe Zirkuv poshlushat, ta ima „od tebe (prave Kristus) ſa enega
Ta male katechismus (1768):	ſa enega „Ajda, inu ozhitnega greshneka „derſhán biti; ſakaj katire notshe „Zirkuv ſa svojo Mater imeti taiste nabo tudi Bogu

nozhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844): bi bila kushna; — pa mora biti kaki priſad (Entzündung). Praſé nozhe nizh vseti, ima mersle uſheſa, teshkó diha, vamp tiſhi v

nočejo

n' hozheo(združena oblika)

Sacrum promptuarium (1695):	ſo, katere ſa ſvojga Shenina ſi iſvolio Chriſtuſa Jeſuſa, ter n' hozheo obeniga drugiga imeti, takorshna Vduva je bila Firshtna Felix
Sacrum promptuarium (1695):	Vduvyz ſe na ſvejtu najde. Nakatere ſo prave Vduve, katere n' hozheo vezh od moſha shlishat, temuzh vſo nyh miſſu, inu
Sacrum promptuarium (1695):	poteſt capere capiat: &c. Taku ſe godi tem mladem kadar n' hozheo ſvoje ſtarishi bugat, inn nyh lepi nauk poshlushat, je

nečejo
Zlata Vas (1850): nam veliko pomagati in veliko škodovati more; in moj oče nečejo druziga zeta, kot mlinarja. Jes pak sim rekla: de sim

nezhejo

Genovefa (1841):	Bogú ſhe ne sahvali sa té dobrote in ſhe miſliti nêzhejo na-nj; ſovrashijo, ſtiſkajo in peklijo ſe med ſebój, kar ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sa shlizo jedi ne da, krizhijo, ali pa vezh jeſti nezhejo. Mamike in tetike tudi nimajo sadoſti poterpeshIjivoſti, na ſtaroſt ſe

nočejo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in nagovarjanji od bratovšine s. Florjana vender še nič slišati nočejo ; kterim ne gré v glavo, de, ko z majhnim plačilam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	navadni čas koze staviti. Le malo je tacih ljudí, ki nočejo te velike dobrote spoznati, od kterih visoke častí vredni gospod
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Zastonj je vse tvoje prizadevanje — volili bojo kakor kane. Novíce nočejo več prazne slame mlatiti. Rimiljanska cesta skozi gojdz Hrušico. *) Rimljani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	škodo ostajajo, in kar pri druzih očitno boljšega vidijo, posnemati nočejo. Prepričali smo se, da samo lenim zemlja peša, pridnim pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zibelki omeniti, v ktero nezakonske matere, ki ne morejo ali nočejo svojih otročičev rediti, pokladajo uboge male stvarice. Na južni strani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in vasí zanikernost in lenobo gospodarjev in kmetov razodevajo, kteri nočejo ne sebi ne drugim dobrega storiti, ne bo nobeden tajil
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	koj pokončati. Ker se pa vendar najdejo ljudje, kteri psa nočejo pokončati, in nevarnosti vkljub, ktera iz ozdravljanja psa njim in

nozhejo

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	al 4. dni sapored sjutrej, inu svęzher. Aku pitani preſhizhi nozhejo radi jeſti, ovſsa na pezhi poſuſhi, inu ga jem sobati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prasniga kraja, de bi murve ne bilo. Kteri ſami zhervov nozhejo imeti, murvno perje dragó prodadó. Murvni leſ je mozhen in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vidil. Pri naſ na Krajnſkim vender ſtare nemſhke zerkve ljudem nozhejo dopaſti ; od kod neki to pride ? Od tod , ko ſo

nozhjo
Branja, inu evangeliumi (1777): ludy h' sakonu napremoshni ſturjeni: inu eni ſo , katiri ſami nozhjo v' sakon ſtopiti sa nebeshkiga krayleſtva volo. Katiri more tu

nočem

nečem

Divica Orleanska (1848):	( se nekoliko bliža, ter postojí. ) Se bliža! Nečem čakati, de strašna prej Na mene plane, grem kolena ji
Divica Orleanska (1848):	Nič od vezi ljubezni klicane ne vem, In nikdar znati nečem njenih praznih služb. Življenje brani svoje, tebe kliče smert! Montgomerí
Zlata Vas (1850):	se imela žennu obljubiti. Jez pa sim. rekla, de se nečem možiti in sim pri tem obstala. Zakaj mladi Brencelj je
Valenštajn (1866):	Tiho. Četrti nastop. Butlar. Prejšnja. Butlar (pride od druge mize). Nečem vaju Motiti; dobro sem umel, maršal, I srečo vošim — kar
Valenštajn (1866):	Ne, grozovitec! idi Čez moje truplo, nadživeti jaz Te groze nečem. Butlar (ga od sebe paha). Slaboumni starec! (Trobente se od
Mlinar in njegova hči (1867):	ga je svetih pesmi kakor vraga. Ne smem! Tedaj tudi nečem ! (Trešči piščalko ob tla, da se na kosce razdrobi. Smejé

nezhem

Biblia (1584):	pèr meni oſtali, inu némajo kaj jéſti, inu jeſt nyh nezhem teſhzhih od ſebe puſtiti, de neobnemogo na poti. Natu ſo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	po obeni zęni. Matizhek. Sakaj ne ? Nęshka. Sadoſti , de jeſt nezhem. Matizhek. Al ſe vunder povę , ſakaj ne. Nęshka. Tudi to
Genovefa (1841):	vratih obſtal in mu paſje ozhí na ſtégnjeni roki kasal. — „Nezhem jih viditi! ” je Golo ſtraſhno sarjúl, in- kviſhko ſkózhil ter
Genovefa (1841):	ali ne bo vaſ ſhe bólj, vi malovérniki? ” Nizh vezh nêzhem malovérna in nizh vezh neſèrzhna biti, in ako ravno sdaj
Genovefa (1841):	ravno sdaj ne morem ne préſti in ne ſhiváti, vunder nêzhem sa ſvôjo obléko v prihodnje prevèzh ſkerbéti. ” Po léti, kadar

nočem
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): Nikoli nočem pozabiti, za kaj de sim vstvarjen! — »De bi večno živel
nozhem
Svetu pismu noviga testamenta (1784): pèr meni oſtali, inu nimajo kaj jęſti: inu jeſt jih nózhem tàſh ispuſtiti, de na pôti ne opęſhajo. 33. Inu njegóvi

nočemo

nečemo

Viljem Tell (1862):	bili Očetje naši so, umremo radi, Živeti v sužnjem jarmu nečemo! (Kakor zgorej. ) Izročamo se višnjemu Bogú, Človeške sile ne bojimo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	To se vpraša” str. 36. Po načelu: „Castis omnia casta” — nečemo dolžiti, da je mati tem pesmam bila razuzdana misel, zakaj

nečmo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Pijance svariti, je bob v steno metati, torej s pijanci nečmo nič opraviti imeti. Ali dostikrat se v hudi zimi primeri

nočemo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in jo napajajo pri studencih ali pri bližni reki; akoravno nočemo reči, de je ta navada sploh škodljiva, je vunder res
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kar vse skupej ne storí veliko stroškov. S tem pa nočemo rečí, de bi po tem navadniga gasilniga orodja in pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	ako nočemo zaostajati za našimi brati Cehi in Horvati; ako nočemo našemu zarodu samo naš prah zapustiti, ki ga bo teptal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	naše deca to, kar smo bili mi — jadni heloti; ako nočemo, da naš narod do vekomaj suži! Ako vsega tega nočemo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	nočemo, da naš narod do vekomaj suži! Ako vsega tega nočemo in še več drugih nesreč ne, moramo se živeje gibati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	To mora biti sadanji čas naša uloga, naša naloga, ako nočemo zaostajati za našimi brati Cehi in Horvati; ako nočemo našemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	tega ali unega Sokolovca z mogočnim povdarkom doní na ušesa. — Nočemo omeniti umazane sebičnosti sedaj brezdomovinskega društva „Sokola” gledé tako zvane
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	našim trditvam nasproti, „narodni učitelj iz Kranjskega” zagovarjal? Da se nočemo pričkati za malenkosti, sme nam rodoljubni „učitelj iz Kranjskega (?)” verjeti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	čuvati nad tem, da se postava povsod strogo izpolnuje. Ker nočemo reči, da je župan Kecelj te nepravilnosti nalašč dopustil, moramo

nočmo
Kmetijske in rokodelske novice (1848): kmetje, zvesti podložni svojiga Cesarja, vpiti: „Punt, kaj punt? Mi nočmo punta, mi nismo puntarji”. Sreča je bila, de je bil
nozhemo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): malopridnih ino raspuſhenih ljudi ſkerbno varjemo, zhe njim enaki biti nozhemo. She ſtar pregòvor pové: Po hudi tovarſhiji rada glava boli

nozhmo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pomuzhi bi obena ſtvar shiveti, inu obſtati na mogla, inu nozhmo moliti mi, koker debi negove pomuzhi napotrebuali. S' tiga pa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vunder tiga ſturiti nozhmu! Namrezh moli ta vezhna ſvetuſt, inu nozhmo moliti mi, katiri ſmo ta nar vezhi hudoba; moli tiſti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	leshati vidimo, inu mi v' naſhi molitvi ſhe doli pokleknit nozhmo, inu doſtikret doli napokleknemo, kader nega per ſvetih Maſhah pousdignit
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	moli ta vſigamogozhni, katirimu je Nebu, inu semla pokorna, inu nozhmo moliti mi, katiri bres Boshje vole, pomuzhi, inu gnade nizheſer
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu taku naſhe duſhe v' navarſhni tiga pogubleina puſtiti. Mi nozhmo vezh tiga ſturiti, mi nozhmo vezh taku shiveti, ampak ozhmo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kolkukret nam je naſhe grehe odpuſtiu? kolkukret ſmo oblubili, de nozhmo vezh s' Chriſtuſovimi ſourashniki dershati? ſmo vunder supet s'nymi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	navarſhni tiga pogubleina puſtiti. Mi nozhmo vezh tiga ſturiti, mi nozhmo vezh taku shiveti, ampak ozhmo zhes naſhe duſhe eno vezhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Boshji imenuvati, kyr naſho volo s' Boshjo na sglihamo? kyr nozhmo, kar Bog ozhe? aku pa Boshji otrozi niſmo, koku ſmemo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Tu es ipſe Rex meus, & Deus meus. Tem pa mi nozhmo ſlushit, temuzh tebi. Ti ſam ſi naſh Kral, naſh Bog

nočeš

nečeš

Valenštajn (1866):	Poddesetnik. Tedaj na videz s Švedom le držiš? Izdati nečeš carja, nečeš nas Pošvediti? Glej, to je vse, kar mi
Valenštajn (1866):	ne moreš, Ne moreš obotavljati se dalje I čakati, ak nečeš se razpreti S cesarjem trdovratno. Skleni urno, Al hočeš ga
Valenštajn (1866):	grob mater paha! Vojvodica. Kaj, Tekla, svojeglavnost? Ali želij Spolniti nečeš dobremu očetu? Grofinja. Tu imaš citre. Tekla. O moj Bog
Valenštajn (1866):	Tedaj na videz s Švedom le držiš? Izdati nečeš carja, nečeš nas Pošvediti? Glej, to je vse, kar mi Zahtevamo, naj
Valenštajn (1866):	naj zmanjša vojska se, Naj polki Špancem se pridružijo, Če nečeš, da iz rok za vedno ti Oblasti ne vzemó, pomisli
Mlinar in njegova hči (1867):	zida hiše. Midva nikakor ne moreva doseči očetovega blagoslova. Gotovo nečeš da grešim na božjo zapoved; ločiti se morava tedaj, ter
Mlinar in njegova hči (1867):	kaj ti pomaga vse tvoje premoženje, ako svoje edine hčere nečeš osrečiti? Gledi, tvoja rajnica je tudi lepo premoženje — Črnot. Da
Revček Andrejček (1891):	na leden pot sem res pozabil. (Franici. ) Zakaj pa mi nečeš sporočiti, če te Pavel na kaj domisli? A? Franica (odločno
Revček Andrejček (1891):	se mudi. Pavel (vrže ga ob tla). Pa leži — če nečeš stojé odgovarjati — tukaj mi leži, kakor pes, né — kakor strta

nezheſh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): ozheſh , de bi jeſt tebi odpuſtila, inu ti drugim odpuſtiti nezheſh. Vidiſh , kok ſi nevumen. O moshję! moshję! — Zhe jeſt tebi
nočeš
Zlata Vas (1850): nji stopi, ter reče: »Lizika, ti si rekla de se nočeš nikoli omožiti? Tudi jez hočem svoje dni brez žene ostati

notshesh

Ta male katechismus (1768):	Kaj imajo ſapovde lubeſne svojega bliſhnega ſen ſapopadek? Leta: Kar notshesh, de be se te, bi ſgodilu, tu tudi nobenemu drugemu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ter imej strah boſhje uſſellej v'tvojemu serzu, aku se notshesh is gnusobo te nazhiſtoſte nazhedne sturiti. Ti narbulshe tovarſhi te
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	prejmesh, naodlashej tedej, ſdajzi per njemu poniſhnu se ſahvalliti, zhe notshesh, de be on tebi studenz teh gnad ſamashil, inu od
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nekar se ti meni napodej ſa takem hudobnem exempelnam, aku notshesh pridti v' vezhnu pogublenje; ſakaj ti se dataknesh serkla Boſhjega

nozheſh
Branja, inu evangeliumi (1777): je njegoviga. Dve Sapovdi Chriſtianske Lubesni. Ta perva je : Kar nozheſh, de bi ſe tebi sgodilu, tu tudi nobenimu drugimu naſturi

nočeta

nečeta

Valenštajn (1866):	Makdonald. Kaj pa temu hočeš? Butlar. Če vidva nečeta, dobodem dosti — Deverú. Ne, ako mora pasti, midva tako Lehkó
Gozdovnik (1898):	v gorečo grmado v taborišču Apačev. Smatrajoča se prijateljema Apačev, nečeta se priplaziti, ampak naravnost jašeta proti taboru. Krik straže se

nočete

n' hozhete(združena oblika)
Sacrum promptuarium (1695): inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru s' jame tiga greha aku n' hozhete v' shveplenske shterni utonit. Inu bugaite S. Paula, kir

nečete

Najdenček (1860):	„Tako je, sosed,” je začel eden gostov; „če mi nečete verjeti, berite sami, tu imate Augspurške novice. ” — Sosed je bral
Gozdovnik (1898):	dobodem priložnost, to stvar popraviti. Nato ponudi Fabiju roko dejaje: »Nečete povedati imen teh sennorov? «

nezhete

Genovefa (1841):	ſvojih zhédnoſt vanati, ſe ſaj ſvôjiga ſinú uſmilite. Sakâj zhe nêzhete po môji vólji shivéti, morate pa, Bog mi môje gréhe
Genovefa (1841):	sdi” — je djál — „zhe hozhete bedaſti oſtáti, in zhe ſe nêzhéte ſvojih zhédnoſt vanati, ſe ſaj ſvôjiga ſinú uſmilite. Sakâj zhe

nočete

Stric Tomaž (1853):	mene posebno ne“, odgovori Halaj krohotaje se. „Tedaj je res nočete? “ „Za noben groš ne, tudi ne, ako mi jo zastonj
Čas je zlato (1864):	stoji kot priraščen. »Le prašajte,« reče, »gosp. predsednika, ako mi nočete verjeti. « »Trapa! « zavpije pisar. »Aló verzite ga vèn! « Zdaj nekdo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	goldinarjev vsaki, kajti drugače nama ni pomagano. Ako nama toliko nočete dati, bova se pa kam drugam ponudila. “ „I zakaj pa
Tiun - Lin (1891):	zaradi svote, katero ste mu dolžni in katere mu plačati nočete; kajti odreklo se mu je vsako drugo zadoščenje. Utekli ste
Zeleni listi (1896):	pokliče Ljuboslavo. Odšli so zopet tiho, čisto tiho. »A zakaj nočete ostati tu, ljubi otroci? « vpraša jih hišni oskrbnik. »Tako ne

▶ hoteti hoteti glagol, glavni, nedovršni + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

hočeš nočeš
- hočeš-nočeš
  Tiun - Lin (1891): druge pa so ostale. Moral sem se na Tiun-Linovi džunki hočeš-nočeš vdeležiti zasledovanja. Razločno je bila »Lastavica« še videti, ko so

▶ hoteti li glagol, glavni, nedovršni + členek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

hočemo li
- ozhimoli
  Branja, inu evangeliumi (1777): kaj is tega ima pridti, ſo djali k' njemu: Goſpud! ozhimoli s mezham udariti ? Natu Simon Petrus , katiri je en mezh
hočeš li
- hozheſhli
  Biblia (1584): k'nym: Tu je Sovrashnik ſturil. Natu ſo Hlapci djali: Hozhéſhli de tjá gremo, inu de jo isplevemo? On je rekàl

▶ hotevši prislov, deležje ↘ goo300k

hotevši
Kmetijske in rokodelske novice (1844): se je hotlo vse potreti. Tudi učenci Ljubljanskiga učeliša, ne hotévši zadnji biti, so po tém visoko počastenje in serčno hvaležnost

▶ hov medmet ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hov

Zeleni listi (1896):	katerimi vedno vsak večer mater nadleguje. »Mama! «, tako začne, »hov, hov tu? «
Zeleni listi (1896):	s katerimi vedno vsak večer mater nadleguje. »Mama! «, tako začne, »hov, hov tu? «

▶ hozana medmet ↘ IMP ↗ SSKJ

hozana

hoſana

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	od ſmerti reiſhi naſs, Nemu ſe vſa zhast nei snide. Hoſana poimo povſod, Hvalen bodi ta Goſpod. Ta shest inu dvaista
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Nega hvale konza ni Ne na Neibi, ne na ſveiti. Hoſana poimo povſod, Hvalen bodi ta Goſpod. 2. Hvalen bodi ſaki

▶ hraber pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hraberpridevnik, splošni, nedoločeno

hraber

Genovefa (1841):	ſprimi, milo déte! Ti ſi shiva podoba ſvôjiga ozhéta! Bodi hraber in ſerzhán, kakor ſo tvoj ôzhe in tako
Genovefa (1841):	Grof Vojnomir, hraber vîtes prav shlahlniga ſerzá in zhverſte poſtave je bil vojvodu
Sveta grofinja Genofefa (1857):	ginjeno kuſhne. Sdaj jo grof Smagomir sa roko prime, in hraber vites vsame Boleſlava na narozhje in tako ſe vſi po
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	„Mislim, da vas razumem. Vi ste hraber vojščak in govorite ko hrabri vojščak. Vedno ste pripravljeni na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	celo pri nejevernikih slave naklonila. „Le glejte, kako pogumen in hraber mladeneč je! ” bi bili rekli, in kdo vé, če bi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	trenutkov ni nihče pregovoril; menda je bilo ljudstvo potolaženo. Lep, hraber mladeneč, njegov navdušeni obraz, mili in neprestrašeni njegov glas in
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	veselja s svojimi otroci in Répoštevov ljubček je bil kaj hraber mož. Služil je dolgo v cesarski armadi za časa tridesetletne

hrabrapridevnik, splošni, nedoločeno

hrabra

Roza Jelodvorska (1855):	sprave in edinosti sta občutila. Pri tej priložnosti si obljubita hrabra viteza odkritoserčno, sveto prijaznost.
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	na tablice zdaj niso več pisali ničle in poteze, temuč hrabra dela, ki so jih storili in vse, česar so doživeli

hrabregapridevnik, splošni, nedoločeno

hrabrega

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	skušeni junak. Pankracij pa ni le častil Boštjana ko navadnega hrabrega vojaka cesarjevega, še bolj ga je ljubil in občudoval ko
Ferdinand (1884):	spravijo v nemilost pri kralji. Priliko jim je dala odkritosrčnost hrabrega junaka, ki je grajal brez ovinkov, kar je bilo graje
Oče naš (1885):	odgovori gospod Arkimbold prijazno. „Če bi mi Bog ne bil hrabrega moža poslal, bi me zdaj že v Bezièru v ječi
Gozdovnik (1898):	in to na haziendi del Venado. Slišal pa je veliko hrabrega o slovečem tem možu; zato mu je hotel zanašati. »Vdajte

hrabripridevnik, splošni, nedoločeno

hrabri

Genovefa (1841):	pêkla, de bi bil kmalo snôrel. Vſi ſoſédni vitesi, njegovi hrabri prijatli, ſo priſhli vkup, ga toláshit. Pa grôf je tiho
Divica Orleanska (1848):	mogel je Dovóliti Sentrelj! Svetovavec, Ne on, gospod! Dokler je hrabri živel, od pogodbe In mira ni se govoriti smelo. Dünoa
Oče naš (1854):	Na koga se hočete tadaj zanesti? “ Na to so odgovorili hrabri pastirji, s pokojem, kterega pogum in čednost daje: „Zanesêmo se
Oče naš (1885):	šli, kjer so jih z neizrečenim veseljem vzprejeli. Pač so hrabri Podgojzdjanje te pomoči potrebovali. Sovražnika je bilo šest tisoč môž
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	Teimer in nesrečni hrabri francozki general, akoprem se je od jeze v ustnice grizel
Lohengrin (1898):	ti nikdár! Če várovan je od Bogá, Kaj mar tvoj hrabri meč velja! Nikar! Svarímo te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka

hrabrihpridevnik, splošni, nedoločeno

hrabrih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne bo branil, marveč bi nas veselilo, de imamo od hrabrih fantov prihodnje junake pričakovati. Ali to veselje, ki ga popisani
Roza Jelodvorska (1855):	gospa s Častimirom in gospodično Rozo, spremljeni z veliko trumo hrabrih vojakov in lepo oblečenimi služabniki v Jelodvor. Glas od tega

hrabrimipridevnik, splošni, nedoločeno
- hrabrimi
  Genovefa (1841): kralj domu ſpuſtil. S ſvôjim svéſtim Volkam in s ſvôjimi hrabrimi junaki ſe je tedaj koj na pot podal in proti
najhrabrejšimipridevnik, splošni, primernik
- naj hrabrejšimi(združena oblika)
  Roza Jelodvorska (1855): z velikim veseljem. Zdaj gre s svojo družino, vitezama in naj hrabrejšimi junaci v veliko vitežko dvorano. Potem, ko je pervo

▶ hrabriti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrabri
Maria Stuart (1861): Obup, ves pekel v persih mi divja — Kam mi pobegnil hrabri je pogum? Prišel sem, da zatarem glas sercá, Da gledam

▶ hrabro prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrabro

Sveta grofinja Genofefa (1857):	je Bog tako ſrezho dal, in njegovi vojſhaki ſo tako hrabro ſovrashnike napadli, da jih je bilo ſheſt in trideſet tavshent
Sveta grofinja Genofefa (1857):	ſvojim kraljem v meſto Avinjon sbeshali, kjer ſo ſe tako hrabro branili, da ſo kriſtjanje to meſto dolgo obſedali. Sato je

▶ hrabrost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrabrost
Ferdinand (1884): godbo kratkočasiti Peter po običaji onega časa. Opeval je najraje hrabrost španjskih vitezov v boji z Arabci in Saraceni. Vse je

hrabrosti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	le pijanost, s ktero se hočejo omotiti, kér jim prave hrabrosti (kuraže) manjka. Taki razsajavci bi se raji lesici na rep
Divica Orleanska (1848):	Karol. Lahir, ti tudi? Verla snubca dva, Enaka v hrabrosti in bojni slavi! – Sovražne utolažila, deržavo Sklenila si, in mi
Gozdovnik (1898):	prvi pogled, Komanč in prisojati mu je bilo ne vsakdanje hrabrosti, ker si je tako sam upal na lovišče najhujših sovražnikov

▶ hram samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hram

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvojmi ozhmy? kaj sa ena derhal nesnanih poſhaſt napolni ta hram, v' katęrim en leshy, inu ſe okuli njega poſtele vſtavi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de naše kmetice na tó takó ne pazijo, kakor gré. — Hram za mléko nima ne pre merzel ne pretopel, pa tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prituli zdaj globoko , Ko vihraje iše plam. Ta objame žita hram, Skednja preverši prostore, Slemena zdrobí podpore, Kakor de bi htel
Zlata Vas (1848):	je bil nar bolj pripraven prostor sir delati, dober hladen hram in velik kotel v prostorni perilnici. Gospodar je dal ta
Tine in Jerica (1852):	Jerica, pa precej lahko pomagam. Prec se je podala v hram po moke, mleka, masla, in je dala prijatlici rekoč: Pozdravi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	drugega magazina pri sv. Barbari; ako bi se, bil ta hram, poln smodnika, vnel, pravijo, da bi bilo pol mesta v
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	ga omlatil, ima skrinjo, pa ne kruha vanjo shraniti, ima hram, pa ne vina v njem, in tako slovè tudi pregovor

hrama

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ne takv vliezhajo venka istega hrama gorta potah shtiejah oni mene is vsiem shpotam gorta vliezhajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali pa božji grob v splošnim pomenu besedeSred tega svetiga hrama molí iz skalnatih tleh riivnovoglata pečina (skalovina), ktera je h
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	deklo in hlapca! ” Gospodje gréjo ž njim. Hlapec pride iz hrama, dekla iz hleva, žena prinese otroke iz spavnice, in vsi
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Prostorni hram se odpre tukaj Tonetovim očem. Sredi hrama je stala miza, krog nje stoli in ob steni čedna

hrame

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	postavim od 10. do 15. funtov, v hladne in zračne hrame spravite. — Nar bolj se pa srovo maslo tako le nasolí
Blagomir puščavnik (1853):	je v skalo sekan. Večidel obseže le temne ječe, podzemljske hrame. Le v drugem nadstropji so nektere bolj prijazne sobe, v

hrami

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	masla najde? Ali morebiti smetena, ki je večidel prestára? Ali hrami, kjer se mleko hrani? Ali latvice? Ali medénje? Jez miſlim
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zelje gnjilobe obvarvati. Dostikrat se kislo zelje v kadéh, če hrami niso pràv hladni, pokvari, postane smerkovo, dobí slab duh in

hramih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	žita v hramih (magazinih), se zamore zatega voljo tukej skorej bolj po ceni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ko lani. Korúna se najde kak kupec drobnih šišk po hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo iskali korúnovo pleme prihraniti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa dokler je še zrak gorák zunaj hramov in po hramih , kaj takiga si je morebiti tudi letas kdo naključil; slišati
Zlata Vas (1848):	kletja in ne norenja slišati. Kerčmarjem se je vol v hramih skisal, ker ga nihče več ni pil. Vina so le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vino, če domá ostane in ni v posebno dobrih hladnih hramih, se ne more deržati dolgo, ker po vročini vrè in

hramov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſhezh biti, ker tam toliko krompirja ſadé , de nimajo doſti hramov sa ſpraviti ga, in pred smerslino ohraniti. Poleti 1836 mi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	popolnama zreliga, ali pa dokler je še zrak gorák zunaj hramov in po hramih , kaj takiga si je morebiti tudi letas
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vsakdo vé, da hud sovražnik vina je vročina. Celó malo hramov (keldrov) je v Vipavi tako napravljenih, da so na hladnem
Kemija (1869):	funtov solitarne kisline. Žveplena kislina se zbira na dnu svinčenih hramov; no ker je preveč vodena, mora se destilovati v platinskih

hramu

hrami
Kmetijske in rokodelske novice (1847): Pri sv. Jožefu blizo Marburga je domačo gospodinjo v nekim hrami skoz dimnik strela ubila. Prislovice . ^tajan^kili §loTeiicov. Težko

hramu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako le naredi: Kader je mleko kakih 12 ur v hramu ſtalo, ſe ga péti del sa ſmetano poſname, in zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in 9. vélikega travna bo Negovska Grašina v svojem gospodskem hramu v Moravskem verhi sledeče davke pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko
Zlata Vas (1848):	nikakor mléka prinesti. Vse mléko eniga dné je planinec v hramu vkup zlil, in je iz njega sirovo maslo in sir
Zlata Vas (1850):	ko je bilo spinjeno. Sir so pa toliko časa v hramu pustili, de se je dobro usedel in dober postal. Vsak
Zlata Vas (1850):	marsikter bokal mléka domá potratili, zdej pa so ga v hramu pri planincu na obrest dali. Sicer se je veliko časa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ali pa da posebno skerb ima, da ga v svojem hramu dobrega ohrani. Márun, štajarske in pa tudi druge vina, nemške

▶ hramec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

hram; Pleteršnik

hramec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): jočete, dragi? ” — rečejo mati. „Oj, žalosten spomin! Imel sem mal hramec pod Pečicami, v njem pa ljubo ženko in tri fantiče

▶ hrana samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrana

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zemlji obvari; kaj bi počeli, ko bi nam ta poglavitna hrana zginila ! Kakó je to, de beseda „korún” še komu ne
Robinson mlajši (1849):	jedi ako bi ravno lehko boljših imel, bodo vseli moje hrána. Svoje delo, tako kakor do sih čas, bom še tude
Blagomir puščavnik (1853):	sim sicer siromak, vender vedno vesel; ljubši mi je pičla hrana, ki jo s potam svojega obraza služim, kakor drage pojedine
Zoologija (1875):	prebavljenje imenujemo ono delavnost dotičnih organov, katera vse, telesu kakor hrana privedene snovi tako spreminja, da jih more telo sebi upodobiti
Zoologija (1875):	črez 5 cm. dolge živalce, živeče v severnih morjih. Kitova hrana (Clio borealis) nahaja se na širocem morji, po dnevi navadno

hrane

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	jemljejo, nasproti pa množijo se ljudjé, da tedaj je več hrane potreba kot nekdaj, zemlja pa tajiste manj rodí. Kam pridemo
Maria Stuart (1861):	Nebeške hrane svetih zakramentov Iz rok lažnjivih se duhovnov branim. Umreti hočem
Zoologija (1875):	Povedali smo v §. 90, da človek vsak dan použije hrane za 1/20 do 1/16 svoje telesne teže. V stanovitih okolnostih
Zoologija (1875):	Znana je stvar, da ljudje živeči v vročih pokrajinah manj hrane potrebujejo, nego oni v zmernih in mrzlih deželah. Zategadelj tudi
Zoologija (1875):	in vlažniše je podnebje, pod kojem živi, tem več potrebuje hrane. V tacem podnebji se namreč njegovo telo znatno ohladi, a

hrani

Zoologija (1875):	to pretolmačiti kakor potreben nasledek ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši mraz pretrpi.
Zoologija (1875):	čas pijó mleko. Drugi zopet živé ob rastlinski in živalski hrani.

hrano

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pràv dobro gré, tako de voši svojimu očetu le enako hrano (živež) imeti, kakoršna njegovim hlapcam v Ameriki ostaja. On bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sedlon v Koli si izpod leda puka pičel mah za hrano. — Kirgiz gleda v plavo vedno jasno nebo — Čukče v merklo
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Zgoli iz veselja nam potresajo tudi drobtinic, imamo tedaj tudi hrano, res smo prav preskrbljeni; — torej mislim, da z možem ostaneva
Zoologija (1875):	mahom in tekoj tekajo okoli, pravimo jim mahovci ali kebčeki; hrano si valje iščejo sami in jedó vse, kar se dá
Zoologija (1875):	brezglave in breznoge; ko se zabubijo, služijo pticam pevkam za hrano, ljudje jih po krivem imenujejo mravljinska jajca. Za obrambabrizgajo
Zoologija (1875):	do tomljača. Ta ga je potem naučil, da je po hrano zletel malo dalje in se zopet povrnil na roko, sčasoma
Zoologija (1875):	izgubil plahost in ob enem s prijaznim ravnanjem in dobro hrano dobil zaupanje do tomljača. Ta ga je potem naučil, da
Zoologija (1875):	imenujemo jih goliče ali kilavce; pozneje se hranijo z enotero hrano, hodijo skakljaje, letajo pa hitro in lehko ter so zato
Zoologija (1875):	Živé radi v družbah, v umetno stavljenih stanovih, kamor nose hrano za svoje ličinke. Pri mnozih rodovih nahajajo se razen samcev

▶ hranilnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hranilnica

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	od kterih se 38,622,348 zemijiškiga (gruntniga) davka odrajtuje. (Novo napravljena hranilnica (Sparrkasse) v Zagrebi se je začela 1. dan Grudna pretečeniga
Zlata Vas (1848):	če ga še ne poznate. “ 15. Dolžne bukve se pregledajo. Hranilnica in občinska kuhinja. Zdej so začeli ubogi ljudjé, ki so

hranilnice

hranilnize

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſladkoritnika ne igravza med uzhenzi viditi. Po ſholarſki ſkuſhnji ſmo hranilnize po redi raskovali in vſazimu uzhenzu njegov saklad na roke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvojo ſkuſhnjo v „Novizah” osnaniti. Janes Kerzh, shagmojſter na Reki. Hranilnize Şhoſhtanjſkih uzhenzov. Shé po otroku, ki sazhne denar ſposnavati, vémo

hranilnici

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Neki premožen Liežan gosp. Cler, baron, hrani skerbno v svoji hranilnici neko staro priličje, in pravi, de to kaže znajdvavca Liežkiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je ta kmet resnično revež. Ako bi bil svoje denarje hranilnici (Sparkasse) izročil, bi mu ne bili in ne mogli pogoreti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	goved preganjali iz kraja v kraj. — Za kasirja pri ljubl, hranilnici (Sparkasse) je bil v pondeljk izvoljen gosp. Janežič, nedavnej izvoljeni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	odstotkov od svojega kapitala? Da Matica nalaga svoj kapital v hranilnici in v obligacijah, ali to ni tudi nekaka spekulacija? Ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	26. dne tega meseca ogledovala. — (Pri novi volitvi v tukajšnji hranilnici) so bili izvoljeni: gosp. Vinc. Seunig za predsednika, gosp. Aleks

hranilnico

hranilnico
Zlata Vas (1848): drugo po svojim varhu prodati smel; dobiček je prišel v hranilnico.

hranilnizo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hranilnizo napraviti in uzhenzam prav vshivo pred ozhi poſtavim potrebſhino varzhnoſti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sdaj otrokam in ſtariſhém veſelje vsrokujejo. Sopet dobi vſaki uzhenez hranilnizo s opominikam, novi saklad do prihodne ſholarſke ſkuſhnje ſi sberati

▶ hranilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hranila
Zoologija (1875): III. Hranila. K hranilom spadajo organi prebavljanja, krvnega obtoka in dihanja. Ti
hranilom
Zoologija (1875): III. Hranila. K hranilom spadajo organi prebavljanja, krvnega obtoka in dihanja. Ti organi so

▶ hranitba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

prehranjevanje; Pleteršnik

hranitbi

Kemija (1869):	Malec je tudi dobro gnojilo, o čemer bodemo pri rastlinski hranitbi še govorili. V vodi se nekoliko topi in od njega
Zoologija (1875):	kemičnimi prvinami (elementi), katere sestavljajo živalsko telo. Pri nauku o hranitbi govorimo več o tej stvari. Ako razrežemo telo z nožem

▶ hranitev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hranitev

Kemija (1869):	v se, in na tej imenitnej lastnosti je osnovana rastlinska hranitev. Ako pamuk (bombaž), žaganje ali slamo obdelujemo z zgoščeno žvepleno
Zoologija (1875):	imenovanih jedil v pregledu, iz katerega se njihova važnost za hranitev najbolje izprevidi:
Zoologija (1875):	najrazličniših organov. Zato govorimo o prebavnem sistemu in o druzih. Hranitev imenujemo tudi in sicer prav pripravno presnovo ali izmeno snovi

hranitve
Zoologija (1875): jih razdrobiti in razprostiti (raztopiti), kar bode pozneje pri opisu hranitve bolj razjasnjeno. Prebavila imajo nadalje tudi to opravilo, da one

▶ hraniti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrani

Sacrum promptuarium (1695):	pokoppati, katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko andohtio ſe hrani, inu kashe v' tem Meſti Magonza. Leta Fazonetel vam shenkam
Ta male katechismus (1768):	bom vmiral o Mate! poglej: * Ti dusho kje spremi, 'nu hrani vsellej. Rezh itdr.
Kuharske Bukve (1799):	vlęzhe, potle deni vìſhne notri, puſti ſhe enmalo vręti, inu hrani jeh v' sholzi. — Maręlze ſe snajo ravno tako vkuhati, kakor
Kuharske Bukve (1799):	merslo vodo, de ſe hitriſhi ohladę, deni v' glaſh, inu hrani savęsane s' prebodenim papirjam.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſe jim poreshi, in jih ali prez poſadi, ali pa hrani s ſlamo odete, na koreninah v perſt sagernjene in ſpomlad
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bilo nikoli na svetu. Neki premožen Liežan gosp. Cler, baron, hrani skerbno v svoji hranilnici neko staro priličje, in pravi, de
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	imel za svojega najboljšega prijatelja, drag perstan, da mi ga hrani, dokler nazaj pridem. A zdaj mi ga noče nazaj dati
Zoologija (1875):	in vsak samec živi kakor naš petelin z več samicami. Hrani se s sadjem in žužki. Domačini ga streljajo s topimi
Zoologija (1875):	drže v gajbah. Povodni kos (Cinclus) živi ob gorskih potocih, hrani se večidel z vodnimi žužki, katere pobira po vodi, a

hranuje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): velika in zahvaluje svoj obstanek bogatim svinčnim rudnikom, ktere večidel hranuje v nedrijih svojih mogočni Kraljevverh. Vidil sem rudokope kar rušno

hranijo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa trushiza narejena, v kteri ſe prasne in napredene vretena hranijo; sató jih ni treba po polizah potikvati, kjer vezhkrat doli
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	smreko znamnjane; V njih sladko vince točijo, In nove kvarte hranijo. In v zadnji torba se dobó ; Kdar pojdeš vùn , le
Zoologija (1875):	obut v top parkelj. Sesavci živé večidel na kopnem. Nekateri hranijo se s samimi rastlinami in radjajo videče kosmate mlade, ki
Zoologija (1875):	dolgo in zvito črevo odpira se na ven blizu ust. ) Hranijo* se majhnimi raki in školjkami, a izmed mnozih vrst so
Zoologija (1875):	v gnezdu pitati, imenujemo jih goliče ali kilavce; pozneje se hranijo z enotero hrano, hodijo skakljaje, letajo pa hitro in lehko

hranil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sakaj je Jesuſ Judatu to rekel. Ker je Juda denárje hranil, ſo nekteri menili, de Jesuſ kaj potrebniga k' prasniku kupiti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	napijejo, ſhe le ſlabſhiga; tí pa ſi dóbriga do sadnjiga hranil. “ Sdaj ſe ta zhudesh rasglaſi. Vſe nad njim oſtermí. ˛Sposnali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bom ſtorila, De miſh, podgana ti ne ſné, Karkol' boſh hranil ſam sa ſé, Jih 's hramov bom trebila. ”
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hranil, ti shida vtegne ſtrohneti in tvoje délo je saſtonj. Zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Juri Véga, še učenic v Ljubljani imel, sabo prinesel in hranil. Jožetov pokop je tudi med kmeti opomin na rajnciga veljavniga

hranila

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je plajſh popúſtil, ino je béshal! “ Plajſh je sraven ſebe hranila, dokler ni bilo moshá domu. Ko mosh domu pride, mu
Divica Orleanska (1848):	bolji je od biserja in zlata, In blago zdaj bi hranila za sebe? Daj! Proč verziva nepotrebni lišp Življenja tega! Nej

hranili

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Se na ſpodobi de bi mi tiſte v' zerkouno skrinio hranili, sakai tu je te krivy plazhilu. O koku ſveti! kai
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Kristijanom bilo sveto in nad vse drago tisto, kar so hranili v takih posodicah, pa da bi dali rajši vse, kar
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bogato okinčano povijalo; vse to pa še doma priperli in hranili v mali skrinjici s pokrovcem. Vse to je bilo znano
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	bili povoljni za natančen poskus, ker so se bili slabo hranili. Radi tega je bil tudi vspeh zaraščanja pri onih petih

hranita
Lohengrin (1898): glavó! Glasnik. Vi dvá, ki v božji gresta boj, Zvestó hranita boja stroj! Držita red mu práv in strog Brez váranja
hranite
Sacrum promptuarium (1695): shene aku hozhete enu dobru lejtu imeti leta fazonetel hranite, inu dobru premislite Livio Ceſsarizo, ter neposhilajte shpegat sa vaſhem

hraniti

Kuharske Bukve (1799):	snajo ravno tako vkuhati, kakor vìſhne, inu ſe zhes lęto hraniti sa vkuhanje, ali ſalsen.
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ne zmerzuje, prenesti, pa ne v zadihljim ali pušobnim kraji hraniti. Kdor nima pripravne shrambe za sadje po- zimi, naj ga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	koj, ko je dozorelo, ali pa ga v suhem pesku hraniti. Nar bolje je, če ga z mesom vred sejemo, toda
Kemija (1869):	Vsem kislečnatim telesom s siloma odtegne kislec, zato ga moremo hraniti samo v kamenem olji, sestavljenim iz ogljenca in vodenca, CH

▶ hranivo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hranivo

Kemija (1869):	namreč zovejo Amerikanci. Na vrelej vodi razproščen pemikan je izvrstno hranivo za potnike po kopnem in po morji, zlasti koristno se
Kemija (1869):	se v smetji in v gnoji, ki sta zategadelj izvrstno hranivo za rastline. No ker so vse te spojine hlapne, izgubé
Kemija (1869):	posuta po mesu, vzame mu nekoliko vode in izvleče raztopno hranivo, ter napravi tako imenovano rázsol (Salzlake). Nasoljeno meso toraj slabije

▶ hranjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hranjena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): zato se v tem organu čebulja pri egiptiških ženskih mumijah hranjena najde ³). Po pomenu imena je lelja nočni cvet, sansk. lila

hranjene

hranene

Kuharske Bukve (1799):	233. Pomoranzhne lupke v' zukri hraniti. 234. Kútine v' zukri hranene. 235. Maręlze hraniti v' zukri. 236. Kútine sa polęti hraniti
Kuharske Bukve (1799):	rędek poſtal, snaſh ſpęt enkrat vkuhati. 234. Kútine v' zukri hrànene. Olupi inu ſkarhlaj kútine na zheterti, ſkuhaj na vodi, ohladi
Kuharske Bukve (1799):	na plohe kamen, de jeh doli tiſhí. Kader ozheſh tę hránene kútine potrębovat, jeh perſtavi s' zukram inu vinam v' pokriti

hranjene

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Višnje hranjene. Vzemi osem funtov lepih višenj in odreži reclje na pol
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	njim zavri in potem v steklenice deni. Češnje in višnje hranjene. Vzemi dva funta višenj in štiri funte češenj, poberi peške
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kamnitne verče in se bodo dolgo ohranile. Višnje v medu hranjene.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	per mizi ostane, ne smeš nazaj v sodčik djati. Jagode hranjene, drugači. Vzemi toliko zlo drobno stolčeniga cukra, kolikor jagode tehtajo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	en funt jagod; kuhaj jih, dokler vkuhanje ne postanejo. Jagode hranjene, drugači. Vzemi jagode, ki so sicer zrele, pa še precej

▶ hrapav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrapav

Mineralogija in geognozija (1871):	pisani, Schriftgranit, 70. roženčev, Hornblendegranit, 70. Granulit, 70. Grapav ali hrapav, rauh. Graphit, tuha, 30. Graumanganerz gl. Mangana. Grauwacke, drob. Grauwackenschiefer
Mineralogija in geognozija (1871):	granit, 70. Hornstein, rogovec; 33. Höhle, špilja. Höhlenbar, jamski medved. Hrapav gl. grapav. Hrbet, Felsrücken. Hrošči, Kerfthiere. Humboldit, 62. Hyacinth, 32.

▶ hrast samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrast

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Kedar bliska meč morije V boji kerv junaška lije, Kakor hrast Slovenc stojí, Za očastvo se daruje Vso nevarnost zaničuje; Večna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	njegovi veri, njima pove, kaj ga je spravilo pod ta hrast in kaj je njegova želja. Ribič Marko mu hitro ve
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	izročil? “ Pavel odgovori: „Druge priče ravno ni bilo nego star hrast, pod katerim sem Marku perstan izročil in slovó od njega
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	27. Hrast. Nekdaj v starodavnej dobi sta prišla dva mladenča, Pavel in
Gozdovnik (1898):	pa še nekaj storiti. Ne daleč od njega je rastel hrast iz skale, prav tam, pod kterim je bila zlata gruča

hraſt

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jemali, kakor domazhiga, to je, is zeſarſkih deshel. (Nar vézhji hraſt v Evropi. ) Na franzoſkim ſtojí na dvoriſhu nékiga grada ſtar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tretje je kebrovo leto, snano je, de v kebrovim leti hraſt, koſtanj, oreh ino druge dreveſa bliso do kerſtnika gole oſtanejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v Evropi. ) Na franzoſkim ſtojí na dvoriſhu nékiga grada ſtar hraſt, ki je pa ſhe tako mozhán , de ſhe lahko ſtoletja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki ſe na ſtaroſt dervéſ saſtópijo , pravijo , de je ta hraſt okoli 2000 lét ſtar.

hrasta

Blagomir puščavnik (1853):	in se ozre krog sebe in zagleda na štoru posekanega hrasta drevarja sedeti, ki s svojim dečkom ravno južna. Hleb černega
Gozdovnik (1898):	Baraha? « praša Oročej, ko se je bil Kučilo odstranil. »S hrasta dolu je moral nekaj prav važnega opazovati. « »Morava tja, da

hraſta
Kmetijske in rokodelske novice (1844): mehurjev, ſerzé pak sdravo; ſamo na konzi je bila majhina hraſta. Pred nekimi leti je dal neki shlahten goſpod, ki je

hraste

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	maja) 1849. List 21. Slava Slovencam! ) Naj viharja moč razsaja, Hraste* cepi, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva
Spisi Krištofa Šmida (1883):	neizrečeno ljubeznjivo zapoje sledečo pesmico : Ne plaši se! če burja hraste vije; Po hudi uri lepše solnce sije; ’Zročuj Bogu v

hrastih

Botanika (1875):	goba ali trod (Polyporus fomentarius) raste po bukvah in po hrastih; iz nje se z večkratnim tolčenjem, namakanjem v vodo in
Gozdovnik (1898):	je dolgo, da je bil povse brez skrbi. Pri nekih hrastih se ustavi, priveže konja, leže na zemljo, odpočit si od

hrastom

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	žeja ga je strašno terpinčila. V hladnej senci pod košatim hrastom vgleda studenec, ki je izviral izpod pečine. Voda je bila
Botanika (1875):	podobo. (Primérjaj smreko in jelko z borom, lahko topol s hrastom, brezo z bukvo, z javorjem, itd.).

hraſtam

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vſédejo, ki je na kraji gaja alj hoſte pod ſtarim hraſtam ſtala, od kodar ſe je po zeli prijasni dolinzi prav
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſpomladanſko jutro pred nekoljkim' ſhtirdeſetmi létami je ravno pod témhraſtam vbogi dezhek alj pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe

hrastov
Kmetijske in rokodelske novice (1845): druga pa žalostna. — Gospod néke grajšine na Dolénskim je 2000 hrastov za 20000 gold. prodal. Glejte kmetje, koliko je lép hrastov

hrastu

hrastu
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): Marka pa zopet pristavi: „Pripravljen sem priseči, da niti o hrastu niti o perstanu ničesar ne vém. “

hraſti

Fabule ino pesmi (1836):	tvojem dóli. Ah, prid’te hitro ſóſedi, Tá k’ vaſhem hraſti ſkozh’te; Rasjozh’te ſe k’ sahvalnoſti, No s’ ſusami
Fabule ino pesmi (1836):	ne sabi. ˛Smert sdaj njena bo. ˛Sedézh na viſ’kem hraſti ’S verha ſe ſpuſtí, Zhemérno s’ klunom hlaſti, Jesa v
Fabule ino pesmi (1836):	21. Hraſt ali gnuſna nesahvalnoſt. Pri enem vel’kem hraſti, Ker lepi ſad rodí, Praſhízhek vé ſe paſti, No dobro
Fabule ino pesmi (1836):	prebíti: O pojd’mo! je vſeh eden guzh, Tá k’ hraſti ſe hladíti. Pod toboj v’ ſenzi vſi v’ okrog Dol

▶ hrasta samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrastah
Kmetijske in rokodelske novice (1846): in tudi miloserčniga, dobriga moža obišem. Vidim ga vsiga v hrastah, kakor Joba, pa tudi voljno terpeti, kakor Joba. „Nič se

hrasto

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	manj časa rabi in potem napravi bolj ali manj debelo hrasto, in vnetje, ktero se po dolgosti rabe ravna. 8. Kako
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	napravi debelo hrasto, ktera spodej ležeče dele varje. Pod leto hrasto ni hudega vnetja. Rudeče razbeljeno železo napravi tanjšo hrasto in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	leto hrasto ni hudega vnetja. Rudeče razbeljeno železo napravi tanjšo hrasto in pod njo hujše vnetje; rujavo razbeljeno železo se dalj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v trenutku vse razžge, česar se dotakne in napravi debelo hrasto, ktera spodej ležeče dele varje. Pod leto hrasto ni hudega

▶ hrastič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrastiče

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Tudi na Gorenskim vém za pràv bogatiga kmeta, ki spomladi hrastiče presaja, drugi se mu pa smejajo. Ti mende še ne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	enkrat veljati, ko bi jih bili pustili rasti. Razumni gospodarji hrastiče še clo sadijo. S Studenca proti Savi gredé vidiš cel

hrastičev
Kmetijske in rokodelske novice (1845): so svoje dni že veliko tavžent hrastičev za strojarsko lubje omajili, koliko bi vtegnili ti hrastiči enkrat

hrastiči

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tavžent hrastičev za strojarsko lubje omajili, koliko bi vtegnili ti hrastiči enkrat veljati, ko bi jih bili pustili rasti. Razumni gospodarji
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sadijo. S Studenca proti Savi gredé vidiš cel hribic s hrastiči nasajen. Tudi na Gorenskim vém za pràv bogatiga kmeta, ki

▶ hrastje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrastje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne — od Stvarnika za vinsko terto namenjeni, ampak za bukovje, hrastje, brezje i. t. d. Taki vinogradniki bi bolje storili, ko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	njive; poleg Ljubljanice pa je bilo ob bregovih nalaš nasajeno hrastje, da so ladije imele zavetje pred močnimi vetrovi. Nasproti pa

▶ hrastov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrastov

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hrastov za 20000 gold. prodal. Glejte kmetje, koliko je lép hrastov boršt vréden! Naj pomislijo tisti, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa smejajo. Ti mende še ne véjo koliko je lép hrastov gojzd vréden. — Ni še dolgo, kar se je v Mokronožki
Botanika (1875):	raste dalje, ostala dva se pa hujšata, tako da je hrastov plod vselej le enopredaličast in enosemensk. V oplodje izraščeni plodovi
Botanika (1875):	primérni predáli ali prav nič ali le nepopolno razvijajo. Pestič hrastov n. pr. kaže od začetka na prerezu tri predale, vsak

hrastova
Zoologija (1875): čudne izrastke, tako imenovane šiške, v katerih živé njihove ličinke. Hrastova šiškarica (Cynips quercus) dela na hrastovem listji znane šiške, ki

hrastove

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pol bokala vode, v kteri se ena pest dobro stolčene hrastove skorje, ali drobno stolčenih šišk ali skipkov (konopra) skoz eno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vsaki dan 1 lot brinjevih jagod in 1 lot štupe hrastove skorje skupej. XV. Poglavje. Bolne oči. Prasci in mladi prasiči

hrastovega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): jezikom zapazijo, je treba prasičam vsaki dan enkrat eno žlico hrastovega pepela in pol lota antimona na kermi dajati.
hrastovem
Zoologija (1875): katerih živé njihove ličinke. Hrastova šiškarica (Cynips quercus) dela na hrastovem listji znane šiške, ki pa niso za nobeno rabo. Prava

hrastovih

Kemija (1869):	Najobilniša in najčistejša čreslena kislina je pa vendar le v hrastovih šiškah. Iz šišek dobljena čreslena kislina je rumenkast prah jako
Aritmetika za učiteljišča (1885):	sem od Antona Jazbeca, trgovca z lesom tukaj, orehovih in hrastovih hlodov, furnirjev in različnih desek, kakor račun izkazuje, za 350

hrastovim
Roza Jelodvorska (1855): Vitezi in vojaki so svoje šišake in sulice z zelenim hrastovim perjem ovili, in tako so šli četa za četo skozi

hrastovo

Fizika (1869):	misliti, da mu je svinca primešanega. Ako si dam napraviti hrastovo gredje, ki je 1170 funtov težko, bilo bi jelovo gredjo
Kemija (1869):	ako klejevej raztopini priliješ vode, na kterej si poprej kuhal hrastovo skorjo ali pa šiške, tekoj se napravi gosta kocnjasta oborina

▶ hrbet samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrbet

herbet

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	beraškiga švaba”, in če ga ta za kaj prosi, mu herbet pokaže, godernaje: „odlazi”. Zato odsvetuje vlada ondašnje naseljevanje. — Na poslednji
Stric Tomaž (1853):	tudi, ako bi to storil! “ odgovori terdoserčni Halaj, ter ji herbet oberne. Zdaj se še Hagare, kot nar slabši, usmilijo. Kupi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali ošlatajo. Torej se prasič, ki je iker sumljiv, na herbet verže, poleno se mu v gobec navprek potisne, jezik iz
Maria Stuart (1861):	se topil? Ljubezni sreča te je zapustila, Sovražno ti je herbet obernila. Jeklen oklep ti mora serce kriti! Studena skala tvoje
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	de tri dni zaporedama prideta in me na tešče v herbet pihata! ” — „Fej te bodi! ” so rekli, „to je nespodobna prošnja

herbt

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa srednji zajic v treh četertinah ure pečen. Pečeni sernov herbt. Se ravno tako perpravi, samo, de je treba zavoljo njegove
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	sardeljino polivko. Prežgano opresno zelje z jagnjičevimi rebricami. Pečeni svinjski herbt. Solata. 56. Gres na župi. Meso s krompirjevo solato. Repa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župa. Meso s čebulova polivko. Golobje v leči. Pečeni svinjski herbt. Solata. 84. Možganova župa z ocverto žemljo. Meso s kukmakovo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso s kukmakovo polivko. Višnjev ohrovt s kostanjem. Pečeni svinjski herbt. Solata. 95. Jeterni cmoki. Meso z gorčice. Kislo zelje s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Višnjev ohrovt s kostanjem. Pečeni jagnjičev herbt. Solata. 89. Žemljevi cmoki. Meso s kaparno polivko. Dušena solata

hrbet

Mineralogija in geognozija (1871):	rogovec; 33. Höhle, špilja. Höhlenbar, jamski medved. Hrapav gl. grapav. Hrbet, Felsrücken. Hrošči, Kerfthiere. Humboldit, 62. Hyacinth, 32. Hyalith, 33. Hydraulischer
Zoologija (1875):	da je očesna plat gori obrnena, torej pri tej ribi hrbet in trebuh nista zgoraj in zdolaj, kakor pri druzih ribah
Zoologija (1875):	globoček (Gobio vulgaris) ima dva brka, oblo telo in rjavopegast hrbet; kačela (Cobitis barbatula), pod. 165, je tri palce dolga, jeguljasta
Revček Andrejček (1891):	za drugega — škoda — da ne smeta skupaj. (Zadene koš na hrbet. ) Bog ju je ustvaril, da bi že tukaj srečna postala
Gozdovnik (1898):	Dobili bodo odpuščanje. « »Knezi travane ne občijo z možmi, kterih hrbet so videli v boju. Eden izmed njih velja več nego

hrbta

herbta

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſprednimu truplu, to drugu pak od nedra al konza tiga herbtá, glih na sdol; kjer tedej te dva leſsa, en glih
Kuharske Bukve (1799):	herbtam, de riba na trebuhi leshí; preręshi jo po ſrędi herbta od glave do rępa, na obęh krajih herbtanza, odlozhi meſo
Kuharske Bukve (1799):	na to visho persdignj vilze, s' nosham pa od sgor herbta doli pertiſkaj, ſe bo herbet rad po ſklepih lomil, inu
Kuharske Bukve (1799):	pa ſpezhi ſam na ſebi. Tako tudi od jágnizhov. Is herbta ſe ſturę karmena-
Kuharske Bukve (1799):	platíſha od zhepíne. — Potle saſadi vilze na vidermaſhi ali verh herbta v' preſizhha, inu odręshi: 1) Sadno inu prędno nogo sa
Kuharske Bukve (1799):	ſklędo s' shlizo. 4) Odręshi rębra na obęh ſtraneh od herbta, vsami herbet ven s' rępam vred, rasdeni heroet na koſze

hrbta
Viljem Tell (1862): ljudjé pošteni raji Umikajo za trg se po ovinkih, Da hrbta ne uklanjajo klobuku.

hrbtih
- hrbteh
  Gozdovnik (1898): so vsi poleg svojega orožja velike kose drevesne skorje na hrbteh, znamenje, da so nakanjevali podvzeti vožnjo po reki, ker te

hrbtom

herbtam

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	do njega; marſikdo ſe drugim v' obras perlisuje, ino sa herbtam jim ſhkódovati shelí; marſikdo ſe nedolshniga dela, ſkrivèj pa gerde
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krajzerjev ; nekoliko poslazhêne in s noshnizami 20 krajzerjev, s uſnjatim herbtam 24 krajzerjev, vſe uſnjate 30 krajzerjev; in s slatim obréskam
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kri razpali in zamakne sercé. Te goré rivajo za svojim herbtam kočevski merzli zrak nazaj, in vežejo Gorjance s hribi, ki

herbtom
Robinson mlajši (1849): Petka skričal, kir je predi sedel, ino k ostrovu s hérbtom obernen bil; dobre môti, Petek najne béde bô berž konec

hrbtom

Deborah (1883):	Na desno stran mu leže Rafael, Na levo Gabrijel, za hrbtom straži Ga Urijel, in nad njegovo glavo Razpenja Bog mogočna
Tiun - Lin (1891):	baš nežno podpazduho pisarja, ki je sedel pri mizi s hrbtom proti meni obrnen, pomaknem ga na stran ter sam sedem

hrbtu

herbti
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): zapustiti, s palico v roki in s težkim brémenam na herbti, napréj mahne, njegov gospod pa in gospodična Lena grésta za

herbtu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tepljáti, s kafrovzam (kafergajſtam) po herbtu masati, na uſhéſa njegovo imé klizati in majati. 14. Tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ponuja, dokler ſe ne vjame, potém mu bo pa po herbtu paliza pela. ” Fajmoſhter. Vi ſe motite prijatel, kar ta poſhten
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Devica se le v eno kito spleta, ki zad po herbtu. visi, in nosi na glavi rudečo kapo kot Poljanke. Nogovice
Zlata Vas (1848):	v sivi suknji, na strani je imel veliko sabljo, na herbtu pa žakelj za oves. Grozno stermo je gledal, in na
Zlata Vas (1850):	taka žalost in nepokoj. « To slišati spreleti Ožbéta mraz po herbtu. Molčeč gori in doli po hiši hodi. On je namreč
Oče naš (1854):	roki s svojim keršenim sinčkom, v žepu z denarji, na herbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	z velikim trudom in terpljenjem tje stovorili, ali pa na herbtu znosili. Kako lahko pa bi bila dovožnja, odvožnja in prevožnja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Marijo”. Oče torbo odložijo, in k nam pokleknejo. Al na herbtu je še zmiraj visel velik žurč. Veste li, kaj je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Numidčan; tul s pšicami in lok so mu šklefedrali po herbtu. Med Fabíolo in Oroncijem je švignila pušica in Jubalo smertno

hrbtu

Zoologija (1875):	na hrbtu pa utripajočo glavno žilo, ki nadomestuje srce. Dihajo večidel z
Ferdinand (1884):	samotnih, senčnatih hodiščih po vrtu semtrtje sè sklenjenima rokama na hrbtu. Otroci ga poiščejo v samoti ter lepo prosijo, naj jim
Oče naš (1885):	roki s svojim krščenim sinčkom, v žepu z denarji, na hrbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v
Revček Andrejček (1891):	hoče. (Seže po palico, koš pa nevoljno semtertje premetava po hrbtu. ) Strela božja, ali je tak zateleban kmet menda več, nego
Gozdovnik (1898):	rasti pa s svojimi nogami veliko boljše napredujejo nego na hrbtu živali, ki potrebuje mnogo časa, skrbi in ozira in ki

▶ hrbtanec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrbet; [sskj]

hrbtanca

herbtanca

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	košice iz nje, vunder se pa mora rep in glava herbtanca deržati in koža cela ostati. Zdej košice iz mesa poberi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Feigbeulen.) Podkožni ogerci se narvečkrat na herbtu, na obeh straneh herbtanca najdejo. V ogercih tičijo zaplivki, ki so zrastli iz jajčkov
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zdravniki zoper to bolezin poskušali. Med temi tudi žganje poleg herbtanca z razbeljenim železom. Vendar še niso nobenega živinčeta ozdravili. Torej

herbtanza

Kuharske Bukve (1799):	inu ga radeni v' ſklędo. Dalaj odręshi na obęh krajih herbtanza farſhke ali obherbtne resíne, ako je sajez velik, per majhenimu
Kuharske Bukve (1799):	inu ſpęt s' vilzami poperjęmal s' enim roglam po ſrędi herbtanza naprej. Potle odkrehni s' nosham ledjiſke koſtí od krisha, poręshi
Kuharske Bukve (1799):	na obęh krajih herbtanza, odlozhi meſo na dva kraja od herbtanza, potle ga odlozhi od glave, ga van usdigni s' vilzami
Kuharske Bukve (1799):	po ſrędi herbta od glave do rępa, na obęh krajih herbtanza, odlozhi meſo na dva kraja od herbtanza, potle ga odlozhi

hrbtanca
Zoologija (1875): sega od glave do konec trupla; leži na sprednji strani hrbtanca, pa se razširja tudi njemu ob stranéh ter je v

hrbtancu

hrbtanci

Zoologija (1875):	Ta števila se torej vjemajo s številom dotičnih vretenec v hrbtanci. Vratni živci počenši od petega do osmega se stikajo v
Zoologija (1875):	namreč dva polukrožna žlezasta organa, ležeča v trebušni otlini ob hrbtanci. Njihovo opravilo je, da v nje vstopivši krvi odvzamejo nekoliko

▶ hrbten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrbtni
Zoologija (1875): belega trebuha. Okoli ust nemajo brkov in prva šibica v hrbtni plavuti nij trnasta. Belice so najslabše ribe, plehko meso je
hrbtnih
Zoologija (1875): parov živcev, med temi je osem parov vratnih, dvanajst parov hrbtnih, pet parov ledvičnih in pet parov križnih živcev. Ta števila

▶ hrbtenjača samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrbtenjače

Zoologija (1875):	možganov a, ali iz podaljšanega mozga f', ali pa iz hrbtenjače f, iz malih možganov e pa ne izvira nijeden živec
Zoologija (1875):	srbi, ako gliste po črevih gomazé in še dr. Iz hrbtenjače izhaja trideset parov živcev, med temi je osem parov vratnih

▶ hrbtenjačen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

hrbtenjačnimi
Zoologija (1875): ob stranéh ter je v mnogi zvezi z možganskimi in hrbtenjačnimi živci. Kot posebne dele razlikujemo glavni ozel, gornji in spodnji

▶ hrček samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrček

Zoologija (1875):	jih je najbolje loviti v navpik izvrtane luknje. Pod. 84. Hrček; Cricetus frumentarius. 25 + 5 Cm. Hrček ali skriček (Cricetus frumentarius
Zoologija (1875):	izvrtane luknje. Pod. 84. Hrček; Cricetus frumentarius. 25 + 5 Cm. Hrček ali skriček (Cricetus frumentarius), podoba 84, je deset palcev dolg

▶ hrčica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrčico

Zoologija (1875):	rovko ali hrčico (Sorex araneus), pritlikovo hrčico (S.pygmaeus) in dišečo hrčico (Pachyura suaveolens) podoba 62 (v naravni veličini), ki je med
Zoologija (1875):	je treba omeniti navadno rovko ali hrčico (Sorex araneus), pritlikovo hrčico (S.pygmaeus) in dišečo hrčico (Pachyura suaveolens) podoba 62 (v naravni
Zoologija (1875):	Dalje je treba omeniti navadno rovko ali hrčico (Sorex araneus), pritlikovo hrčico (S.pygmaeus) in dišečo hrčico (Pachyura suaveolens

▶ hren samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hren

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobriga jesiha, dobro pocukraj in vli nanj dobriga olja. Krompirjev hren. Kuhani in drobno nastergani krompir zmešaj z oljem, poli s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na okroglo zvitiga drobnjaka vanje ter ga malo pocukraj. Zelen hren.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in pusti, de s tem še enkrat zavre. Merzel žemljev hren. Vmešaj med dve žlici drobno nasterganiga hrena ravno toliko žemljevih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tudi soli in cukra in daj tako na mizo. Drobnjakov hren. Zmečkaj rumenjake od štirih terdo kuhanih jajc, dobro jih zmešaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žlicama drobno nasterganiga hrena zmešaj in v skledo deni. Jesihov hren. Drobno stergaj lepo očišeno hrenovo korenino in jo z jesiham
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ktera se pa, ko malo postoji, zopet odcedi. Gorak žemljev hren. V pol maselca goveje župe deni pol na perjiče zrezane
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Preden v skledo deneš, dobro vmešaj eno žlico hrena. Česnov hren. Kuhaj eno žemljo na tanko perjiče zrezano in dva stroka
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukram napravi in perli malo dobriga olja. De ne bo hren prehud, ga z vrelo župo poli, ktera se pa, ko

hrin
Kuharske Bukve (1799): Zhe je hrin prehud, ſe sna dalaj kuhati, enmalo vezh moke permęſhati, inu

hrena

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žverkati ne da; potem jo z dvema žlicama drobno nasterganiga hrena zmešaj in v skledo deni. Jesihov hren. Drobno stergaj lepo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Perdeni potlej eno žlico smetene in pol žlice drobno nasterganiga hrena in pusti, de s tem še enkrat zavre. Merzel žemljev
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Preden v skledo deneš, dobro vmešaj eno žlico hrena. Česnov hren. Kuhaj eno žemljo na tanko perjiče zrezano in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zavre. Merzel žemljev hren. Vmešaj med dve žlici drobno nasterganiga hrena ravno toliko žemljevih drobtin, poli s tremi žlicami vrele župe
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	encianovih korenin, 8 lotov koprovega semena, 1/2 libre drobno naribanega hrena. Tem primešaj toliko medu, da močic dobiš, in dajaj tega

hrina

Kuharske Bukve (1799):	kosi prekuha. Kader je mehka, ſe notri perdęne drobno ribaniga hrina, en kosarz bęliga vina, eno mervo jęſiha, lemone, muſkatzvęta, inu
Kuharske Bukve (1799):	popiſaniga rakoviga putra v' koso na sherjavzo, notri déni naſterganiga hrina, enmalo ſolí, dvę shlize bęle moke, nekaj ſmętane, puſti
Kuharske Bukve (1799):	ſe tebi sdí. Potle perdaj enmalo jęſiha, zukra, naſterganiga hrína, ſtolzhene ſladke ſkorie, nagelshbíz, inu lemon lupka. Kader je riba

hrenom

hrenam

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in ponočni angleški cmok. 21. Žemljevi cmočki. Meso z drobnjakovim hrenam. Nadevane artičoke. Pljučna pečenka po dunajsko. Solata iz razniga sadja
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	163. Telečje na župi. Meso s paradižnikovo polivko in jesihovim hrenam. Kislo zelje z mesenimi klobasicami in cesarjevim mesam. Pečeno koštrunovo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Mandelnovi bandelci. 145. Gobe na župi. Smetenov štrukel. Polži s hrenam. Ocverta šuka. 146. Špargelnova župa. Dušen rajž. Solata s pavljanskimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kolerabe. Telečja pečenka. Solata. 50. Bela župa. Meso z mandelnovim hrenam. Opresno zelje z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeni kljunači. Solata iz
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pečeni kopun. Solata. 96. Blekici na župi. Meso s krompirjevim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Ocverte jagnjičeve glave. 97. Jeterna župa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	suhim jezikam. Sirovo kuhanje. 59. Jeterni cmočki. Meso s česnovim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Pečeni divji golobje. Solata iz razniga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pečene jagnjičeve persi. Solata. 5. Jeterni cmoki. Meso z mandelnovim hrenam. Zelen grah s cesarjevim mesam. Pečena gos. Solata. 6. Perutninna
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kljunači. Solata iz razniga sadja. 51. Kalafuki. Meso z žemljevim hrenam. Solata s svinjskimi rebricami. Čokoladno kuhanje. 52. Možganova župa. Meso
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Prepečenčni rezanci. 75. Kruhova župa z jajci. Meso z žemljevim hrenam. Ohrovt s srovim maslam. Pošteta z golobi. 76. Perutninna drobnjava

hrenu

hrini

Kuharske Bukve (1799):	polivki, ali v' ſoki. 148. Pezhéna ſhuka. 149. Shuka v' hrini. 150. Stokfiſh s' ſhuko nadevan.
Kuharske Bukve (1799):	vſo polivko zhes kapuna v' ſklędo vlì. 38. Raza v' hrini. Razo deni v' ſrovo maſlo v' eno koso na sherjavzi
Kuharske Bukve (1799):	pomashe, de ni ſuha inu ſe nesashgè. 149. Shuka v' hrini. Shuko ſkuhaj, de bo viſhnova; polivko hrinovo sazhni dęlati, kader

▶ hrepeneč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

hrepenečim

Oče naš (1854):	Barba je dolgo za njima gledala, dokler sta se njenim hrepenečim očém skrila. „Kadaj bo Nacek zopet prišel? “ se je tiho
Valenštajn (1866):	Got'je, Ti gladneži, ki gledajo očesom Zavistnim i za ropom hrepenečim Dežele nemške blagost. Pripomoči Mi v mojih morajo namerah, a
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vse nekaj druzega, kar je govoril gnjusobni prilizovavec in s hrepenečim pogledom v nebo spregovori : „Zares! Njemu je posvečeno moje
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	za spanje. Škoda bi bila, ko bi še po hrani hrepenečim gosencam ne dal jesti; položi toraj sem tertje še ktere

▶ hrepenenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrepenenja

Blagomir puščavnik (1853):	In ker vitez močno začne jokati zdihne starček poln radostnega hrepenenja s povzdignjenima rokama: Zgini, noč, pridi o pridi skor jutra
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	rešnje telo s čistim sercam, poln ponižnosti in kesánja, poln hrepenenja, z Njim se skleniti, ter z Njim sklenjen ostati. )
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ktero bi bilo omadeževalo tvojo dušo in kalilo čistoto tvojega hrepenenja, če tudi le za malo, kakor lehki dihljej skali čisto

hrepenenje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	bogastvo dežele, ki se ji odtegnejo o potrebi krivavih vojsk. Hrepenenje po miru je gotovo želja večiga dela avstrijanskih narodov, ki
Blagomir puščavnik (1853):	večjo nesrečo pripraviti. Za zdaj moram otroško čutenje in živo hrepenenje po njih kolikor mogoče prikrivati. Čuvaj ne sme vediti, veliko
Blagomir puščavnik (1853):	prišla! ” — Tako je večkrat klical, kadar sta ga žalost in hrepenenje popolnama prevzela, Poslednjič mu gorke solze serčno britkost p olajšajo
Sveti večer (1866):	se do odraslih, „veselje naše grené pogostoma skerbi in nadloge, hrepenenje po posvetni časti, skopost in druge strasti, velikokrat tudi nepokoj
Gozdovnik (1898):	izvedeti, je-li še živi ali je takrat poginol. Seveda, to hrepenenje se mi pač ne bo nikdar izpolnilo, ker me je

▶ hrepeneti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrepene
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): denarje meče in siplje med ljud, gotovo tako željno ne hrepene po njih, kakor so kristijanje, da bi vlovili in pobrali
hrepenel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): izhodnjo Indijo, po kterem je rajnki Napoleon I. tako zlo hrepenel. Z dobitvijo te terdnjave so Rusi slavno končalí vojsko tega

hrepenela

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ponishna je bila. Marija ji je bilo imé. Vſa je hrepenéla po Odreſhenikovim prihodu is nebeſ. Ravno je premiſhljevala veliko svelizhanje
Genovefa (1841):	je ſladko mémo poſtopanja. ” Vezhkrat je po kakih lépih bukvah hrepenéla. „Marſiktéro uro — je rekla — bi lépo in polno poduzhènja iméla
Genovefa (1841):	je le kaka ſléd divjih sverín snala: je prav ſerzhno hrepenéla sopet oblízhje ſvôjih ilarſhev, ſvôjiga moshá ali le kakiga zhlovéka
Maria Stuart (1861):	vražja se ne sme ozreti Kraljici v neoskrunjeno obličje, Ker hrepenela je po njeni kervi. Kdor dobro hoče svoji knežinji, Z
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Boga, poznala je svoje dolžnosti in hrepenela je domú. Pripognila se je čez moža, ki je še
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nek vódi, káko prazno domišljevanje? ” praša Fulvij. „Da sem jaz hrepenela po Nežinem premoženji, ali da mi je njena grozovita smert
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bistroumna sistema — saj jej je umerl učenik, po kterem je hrepenela. Ko se je razšla množica pred palačo, poslovila se je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	splavalo veselje, po katerem je, kakor „Laib. Ztg. ” navdušeno piše, hrepenela „die zahlreiche jüngere Damenwelt, welche durch den Reiz ihrer Erscheinung

hrepeneli

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njeno premoženje, njena imenitna in žlahtna rodbina, po čemur ste hrepeneli, in druzega nič! ” „Ni res; ko bi bila uslišala mojo
Izidor, pobožni kmet (1887):	Varujmo se pa tudi, da sami ne bomo po osveti hrepeneli ter sovražnih misli v srcu redili. Kdor bi tako postopal

hrepenelo

Viljem Tell (1862):	bi mirno bilo mi srcé, V dežele tuje ne bi hrepenelo — Zavetje skale, ki okrog štrlé, Bi nama bile srečno in
Viljem Tell (1862):	želel sem na tuje, ker Srcé mi je za vami hrepenelo, Na slavnej poti sem le vas iskal, Pohlep po slavi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v hrano divjim zverem. Kedar je rimsko ljudstvo vpilo in hrepenelo po strašnih igrah in bojih z divjimi živalmi — hajdi med
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	grofu zdravje povrača, sklenila je domov verniti se, kamor je hrepenelo nje materno sercé. Tudi grof je bil s tem zadovoljen
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	življenje posvetiti le izreji svojega sina, in njeno serce je hrepenelo po trenotku, ko se verne dragi soprog, da mu sè

hrepeneti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): to vézhno kraljeſtvo naménjeno; nebeſhko kraljeſtvo je, po njem moramo hrepeneti. 42. ˛Salomon, Israelſki kralj. ˛Salomon je bil Davidov ſin. Na

hrepeni

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	bom gotovo dober otrok; in zato moje serce po Tebi hrepeni, ker bi bil rad dober otrok! Pridi, o Jezus, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	druzega želí: Ta na suhem, un na morji Sreče najti hrepení. Toraj vstreči je težavno, Vsem vošilo prav ne bo, Temu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Kmalo se bo tedaj sedaj slišalo: kaj bo. Cesar Napoleon hrepení nek po miru, Angleži pa so uneti za vojsko, ker
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Bogu vse svoje bolečine in nadloge. Bolnik naj tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu. 39. — Nekateri

hrepeny
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): bo ſkusi to ena velika zhaſt sgodila; inu Nęshka vshę hrepeny od veſsélja, vshę nemore dozhakat — Baron. (na ſtran. ) Vunder nizh

hrepenijo

hrepene
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): O da bi mogel posvariti vse ljudi, naj nikar ne hrepené po bogastvu in spačenem življenju, ki se že na tem

hrepenijo

Štiri poslednje reči (1831):	v' peklu vedno shelijo konza ſvojiga terpljenja, in po njem hrepenijo. Pa kolikor bolj gledajo po konzu ſvojiga terpljenja, toliko bolj
Življenja srečen pot (1837):	moli sa mene! “ — Bog sanizhuje zheſtilakotne, ki po viſokih ſlushbah hrepenijo, rad pa ponishnim pomaga, kteri v' njegovo pomozh savupajo. ˛Sv.

hrepenim
Deborah (1883): svoja krila. A jaz – budím, jaz dolge ure štejem In hrepenim: O pridi, moj Mesija! O Jožef, ti predragi mož! Ko

hrepenimo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ona, „nima klijentov pa jih tudi ne iščemo, ker ne hrepenimo po časti in moči. “ „Ne zamerite! Hiša, kjer gospoduje taka
Občno vzgojeslovje (1887):	bori s predstavami, katere je pospeševala resničnost,— t.j. po domovini hrepenimo, a tujino mrzimo.

hrepeniš

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	zdaj vi? ! Kakó se vam godí? « »Kaj tako zdihuješ in hrepeniš po materi? « ga je Tirček spet poprašal in djal: »Dnovi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	hrepeniš po smerti mučenikovi pa zapazil tudi ognjeno tvoje serce, in

▶ hrib samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrib

Sacrum promptuarium (1695):	sa Chriſtuſam Jeſuſam, kadar je vlekil ta teshki krish na hrib Caluarie, ter ſe je v' ſerzi ſmilil Veroniki, taku de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tam nobena voda ni preſhiroka, nobena dolina ne pregloboka , noben hrib ne previſok , de bi ſe ne upali shelesniga kolovosa zhes
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Gorjance od Noviga mesta prisope in čez ta hrib proti Luži prevagne, se odpre vid po Metliški okolici tje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se iz tega smé soditi, tudi v globočini je apnének; hrib, na kterem stoji Ljubljanski grad, verh nad Šiško, in Golovec
Viljem Tell (1862):	Altorfu. Spredaj drevesa, zadaj visí klobuk na drogu. Razgled zapira hrib, za njim se vidi snežnik. Frishart in Lajthold na straži
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	hiša. Ne more se prav razločiti, ali je to obrasen hrib z votlinami ali je tesano pohištvo. Uboga mati pa ni

hriba

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Is ſ-hodníze ga ſunejo, shenejo is meſta, vlezhejo verh ſtermiga hriba, ki je bilo meſto pod njim, ino v' bresen ga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vish ravna, odvrazhuj ga ravno tako: 1. Ako samok od hriba isvira, in de pod hribam na plan predére, polovi vire
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	severni strani tik Save stoječiga, po priliki 400) sežnjev visociga hriba pri podružnici sv. Štefana v fari sv. Jakoba v Doli
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Grebinjem so čakali duhovniki iz Vošperške dekanije, na verhu grebinskega hriba je bila gospoda iz samega Svet-Andreža v svojih kočijah, zunaj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vendar tudi najprostejši človek obseže, kakor otrokovo oko podobo orjaškega hriba, kterega vzdigniti bi se tudi najmočnejši velikan zastonj trudil. Ni
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	detetom. Samotarjeva koča je stala tik jezera v znožji malega hriba, skoraj da skrita v samem tertji. Krog in krog so

hribe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	enkrat toliko ur preleti, ſoſebno, ker mu ni treba zhes hribe in okoli dolin ſe ovi« vati, ker je kolovos tako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	narejen ‚de kakor po dolsih moſtovih zhes doline pelje; ſkosi hribe pa mu je prekopano. Glejte, kaj zhloveſhka umnoſt in saſtopnoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	to gledat', Sam moraš povedat', De velik je god! Na hribe, v dole, Tam dobre bit' volje, Vùn! lep je ozir
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vodah. Le po okrajnih straneh planjave, ki se naslanjajo na hribe in vise leže, in po gričih, ki stojijo po sredi

hribi

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	svojim herbtam kočevski merzli zrak nazaj, in vežejo Gorjance s hribi, ki iz vojaške meje (militara) na Krajnsko sežejo in Poljane
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in ziljska dolina s svojimi planinami. Ker pa ju visoki hribi obdajajo, ne moremo gledati nju ravnine. Proti izhodu doli vidimo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	njega doli proti izhodu se vlečejo in kipijo nad černimi hribi, kakor otoki iz morja, enako beli verhúnci, mejači Koroškega in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	milj dolga in čez miljo široka; zaperta pa je s hribi in griči na vsih straneh, razun ondi, kjer stoji ljubljansko
Mineralogija in geognozija (1871):	Največkrat vidimo, da premogova ležišča kadunjasto na pol objemajo viši hribi, zdi se nam potem, kakor da bi se bile rastline

hribih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	povzdigne, dežju ali toči primeša. Točica ali babje pšeno po hribih in spomladi pada, kjer in kader od toče malo slišimo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sternišnica na pšeničje vsejana) ne dozori, in de jo po hribih bogato pridelujejo. Koliko več bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	12 do 16 čevljev visok in 3 čevlje debel; po hribih in planinah pa ni ne tako visok, ne tako močán
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	manjša živina je, zato pa tudi kakor sernja pleza po hribih; tudi ni kočljiva, ampak zadovoljna s pičlo kermo in ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pri kaki nesreči ognja itd. Ob širokih potih, pašnikih (gmajnah), hribih in celinah se zna sadno drevje nasaditi, kar se ne
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	VI. Puščavnik. V hribih, popolnem v samoti je živel star in častitljiv puščavnik, ki

hribom

hribam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ledin ali rovtanja ) ˛Soſedje! vam je snan Visharjov dom sa hribam*, kaj ne? tudi veſte, de je pred malo létmi zlo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako: 1. Ako samok od hriba isvira, in de pod hribam na plan predére, polovi vire v povodnik in jih odpótovaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zemlje tistiga kraja in jé dajal imena laſtniga iznajdenja poglavitnim hribam, rekam, mestam, jezeram, vasém i. t. d. To je bila

hribov

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gosp. Belbič (Welwich). Pri vsih bližnjih cerkvah so zvonili, s hribov pa streljali. V Velkovec so prišli tudi duhovniki Pliberške dekanije
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rés. Le iz goríc na senčnih straneh, v znožji visokih hribov se ga je kak sodič potegnil in skazil: pa taki
Stelja in gnoj (1875):	in druge klaje, 8, žaganje, 9. pezdirje, 10. pesek kremenastih hribov, ne pa apnenik, 11. prst, 12. plevél in vsakatere smeti
Stelja in gnoj (1875):	Pesek. Dober za steljo je pesek, kakoršnega potoki s kremenastih hribov donašajo v nižje vode. Pesek od apnenika pa bode javalne

hribu

Genovefa (1841):	rasſvitljêne vidil. Ko je blishej priſhel in proti grádu po hribu jésdaril, je ſhumézho musiko saſliſhal. Golo je ravno s ſvôjo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	deželniga poglavarstva (ali za lontovžam). Smešna vganjka. Peter je na hribu sedel in pa Žvižga: pa Peter ni Žvižgal; Peter je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa Žvižga: pa Peter ni Žvižgal; Peter je le na hribu sedel in pa Žvižgal. Kakó je to? Znajdba vganjke v
Fizika (1869):	Če zavrêmo vodo na visokem hribu, in če potopimo toplomér va-njo, ne kaže nikdar 100°

▶ hribec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hribovec; [sskj]

hribca

Mlinar in njegova hči (1867):	sliši se, da težko sope). Kako me je ta mrvica hribca upehala kakor Šmarna gora. — Da, težka pot je (vreči potehtavši
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Vendar pot ni bila dolga; kmalu so dospeli na verh hribca, odkodar so se videle nizko doli sè snegom pokrite koče

hribcu
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): jaz menim, da so sami prišli! ” Obe ste hitele po hribcu doli. Vitez Vladimir, gospa Vida in Dragica so se podali

hribec

hribez

Hrana evangeljskih naukov (1835):	k' pogrebu neſejo, ino njih mile ſolse njegoviga pokopa selen hribez pomákajo. — Otrozi ozheta ino mater she le prav ſposnajo, ino
Življenja srečen pot (1837):	posná, kako bi zhlovek rojſten kraj posabil! ˛Sleherni selen homez (hribez) naſ pomni veſelih mladih dni, vſaki ſtudenz (vrelz) nam pripoveduje

hribic
Kmetijske in rokodelske novice (1845): še clo sadijo. S Studenca proti Savi gredé vidiš cel hribic s hrastiči nasajen. Tudi na Gorenskim vém za pràv bogatiga

▶ hribje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hribje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): griči na vsih straneh, razun ondi, kjer stoji ljubljansko mesto. Hribje in griči v okolici so večjidel iz apnenka, ki je

▶ hribov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hribovega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): do cerkve v nebesih, kakor se urni orel vzdigne z hribovega verhunca proti nebu. Zdelo se mu je, da vidi pretergano

▶ hribovec samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hribovci

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Cele čede koz le hribovci rediti morejo, ki jih po hribih, kjer ne morejo škodovati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	odnesejo in prinesejo. Dotični poštar tega in unega pozdravlja s hribovci in smolarji s pristavkom, da spadamo le pod Novo vas

▶ hribovje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hribovjem
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): spomladanskega dné pasel ovce v lepej, cvetnej dolini med zelenim hribovjem in je prepeval in skakal od veselja. Kralj ondotne dežele

▶ hripav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hripav

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	otekline in zavolj vročnice prasič noče jesti. Prasičovi glas je hripav, in skoz požirak komej pijačo spravlja. Ako vnetje hujše prihaja
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	stisneš, persti poznajo, sprednji konec života bolj rejen, kakor zadnji, hripav glas. Vender te znamnja niso gotove in se tudi pri

hripavim
Ljubite svoje sovražnike! (1899): so skakali, divje se zvijaje, krog ognja; tulili so s hripavim glasom, da je odmevalo v daljnem gozdu; metali so bojna

▶ hrom pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrome
- hrome
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): priſhlu veliku mnóshiz, katęre ſo ſaboj imęle mutaſte, ſlęjpe, krulove, hrome, inu veliku drugih: inu ſo jih pokladali k' njegóvim nogam
- hromove
  Ferdinand (1884): otroke izročiti gotovej smrti? Hočeš li gledati svoje otroke slepe, hromove in pikave od kóz okoli sebe? « »Če je tako, idi

hromi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bolniki ſe ga iſhejo dotakniti, de bi osdravéli: ſlepi, gluhi, hròmi, mutaſti, obſédeni, méſizhni, mertudi. Ino vſe je osdravil, deſiravno ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jo v' tolovajſko luknjo ſpremenili! “ Tedaj perſtopijo bolniki, ſlepi ino hromi, k' njemu v' tempelj, ino vſe je osdravil. Ljudſtvo je

hromo

hromasto

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	visok prag pelješ, ali čez visoko bruno: ne prestopi z hromasto nogo, ampak jo le čez potegne. To tudi zapaziš, ako
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Znamnja te hromote so: Kedar se konj prestopa, popisuje z hromasto nogo neki zvunajni krog, in jo manj visoko vzdiguje, kakor

▶ hromec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hromce
Biblia (1584): njemu je priſhlu veliku folka, ty ſo pèr ſebi iméli Hromce, Slepce, Mutce, Krulauce, inu veliku drusih, inu ſo je Iesuſu

hromci

Biblia (1584):	povejta supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo
Biblia (1584):	ker ſo vidili, de ſo Mutci govurili, Krulauci sdravi poſtajali, Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo zhaſtili Israelſkiga Boga. INu Iesus

▶ hrošč samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrošč

Zoologija (1875):	zadka pokrivajoče pokrovke. Grabilec (Staphylinus) je črn, 20 mm. dolg hrošč, ki z privzdignenim zadkom pogostoma teka po potih loveč gosenice
Zoologija (1875):	molitor) je 15 mm. dolg, zgoraj črn, spodaj rjavo rudečkat hrošč, njegova, v prahu in moki živeča ličinka je tako imenovani
Zoologija (1875):	tri leta pod zemljo, stopram v četrtem letu se izvali hrošč. Spola razločita se po velikosti tipalnic, pod. 177. Mlinar (M.
Zoologija (1875):	zato ga tudi pogosto vidimo namalanega na njihovih spominkih. Navadni hrošč ali keber (Melolontha vulgaris) dela škodo obgrizavajoč listje in cvetje
Zoologija (1875):	in žalostne igre svojega kratkega življenja. Tu svrči in brni hrošč, bere in zuje bčela, gosenica gloje list, metulj se spreletava
Zoologija (1875):	podgrizava cvetje. Grobar (Necrophorus vespillo) je 20 mm. Dolg, črn hrošč z dvema pomarančastima pasoma na pokrovkah. Zadnje noge ima močne
Zoologija (1875):	pokrovke. Moškatnik, tudi otimač imenovan, pod. 174, je krasen črnoplavkast hrošč z zlatozelenimi pokrovkami; Pod. 174. Pod. 175. Pod. 174. Moškatnik
Zoologija (1875):	po rožah. Rogač (Lucanus cervus), pod. 178, je največi domači hrošč, 8 cm. dolg, rudečkasto rjav, ima viličaste gornje čeljusti, podobne

hrošče
Zoologija (1875): sta samo 7 mm., dolga a vendar spadata med najškodljiviše hrošče, ker njijne ličinke lotevajo se suhega mesa, kož, kožuhovine in

hrošči

Mineralogija in geognozija (1871):	Höhle, špilja. Höhlenbar, jamski medved. Hrapav gl. grapav. Hrbet, Felsrücken. Hrošči, Kerfthiere. Humboldit, 62. Hyacinth, 32. Hyalith, 33. Hydraulischer Kalk gl.
Mineralogija in geognozija (1871):	rodov, kakor ammonitov in belemnitov. Črvov je malo; rakov več; hrošči in žuželke se nahajajo le v premogovnih skladih dobro ohranjeni

▶ hruliti glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hruli

Življenja srečen pot (1837):	branit', ki ſo tiſti zhaſ od vſih krajov nad nje hruli. Koljkor premore, vsame pregnanih pod ſvojo ſtreho, ter jih s'
Življenja srečen pot (1837):	Toljko lepo je pridigval, de ſo od vſih krajov ljudjé hruli njega poſluſhat. Bogabojezha pemſka kraliza Johana ſi ga je ſpovednika

▶ hrum samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrumenje, hrup, hrušč; [sskj]

hrum

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bilo, ſo vſe podremale ino poſpale. Opolnozhi ſe na enkrat hrum vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino pojdite mu naproti! “ Devize bersh
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je zares, kako ljudjé za nas skerbé. Poprej ko smo hrum in šum uganjali drugod in domà, dan na dan pri

▶ hrup samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrup

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Krajli, Firſhti, Zeſsarji med podlóshnimi, med berazhi! kaj sa en hrup, inu krizhanje ſe ſliſhi med njimi! Pridi ti vboshzhik! prozh
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kri So nebesa, To žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na široko liže
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Ljubljani) je četertek večer med 8. in 9. uro grozen hrup postal: neznan pes je namreč po ulicah letal, ljudi in
Zlata Vas (1848):	potegnil in kakošin korenjak de je! ” In ko ženiči tak hrup zaženete, priteče vse — mlado in staro — iz pivnice in izpod
Divica Orleanska (1848):	te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov čuden hrup in šum Se sliši sploh iz temnih vej njegovih; Jez
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	od ktere se je pa kmalo po več druzih krajih hrup povzdignul. Ali letošnje nenavadno mokro vreme je lahko tù in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	varčnost (šparovnost) in pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo že nektere hrup zagnati: „šparaj, šparaj, če nimaš s čem! ” Nikarte, prijatli! tako
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	rog in klicali tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil gospo O'Nielovo z omedlevice, katero je bil provzročil

hrupa

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſo ſe s' velikim ajfram, s' molzhanjam, inu od poſvetniga hrupa odlozheni na molitu podali. Is letęga sadèrshanja ſe my vuzhimo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je zgodilo v kratkim času, brez ukaza, brez šol, brez hrupa in velikega truda, bi skoro rekel, igraje. Slovenski domorodec se
Valenštajn (1866):	K vojvodi v spalnico, da dvorniki Se ne prodramijo i hrupa ne Zaženejo? Obilo ima spremstva.

hrupom

hrupam

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Kola ino koleſa, vſe ſe potáre, ino morje ſ' ſtraſhnim hrupam savesne Egipzhane. Vosovi ino konjniki ino vſa králjeva mozh je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	puſté v' beſedo. Vſe po ſ-hodnízi ſe je s' velikim hrupam soper njega vsdignilo. Is ſ-hodníze ga ſunejo, shenejo is meſta

hrupu
- hrupi
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): neſti is dveh neobteſsanih brunov sdęlaniga, kakorſhni ſo v' timiſtim hrupi rabelnam v' roke priſhli, on ga je hotel neſti s'

▶ hrupno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

hrupno

Viljem Tell (1862):	klobuk na drogu; klicar gre za njimi, za klicarjem se hrupno gnetejo ženske in otroci.
Viljem Tell (1862):	Valter Firšt. Pravični Bog! (Kmetje hrupno obsipajo Staufaherja. ) Vsi. Cesarja umorili! Cesarja! Poslušajte! Melhtal. Ni mogoče

▶ hrust samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrust

Blagomir puščavnik (1853):	dvor. — Še enkrat se tromba oglasi, in visok, černo napravljen hrust na černem konju se mi nasproti postavi. Pogled tacega velikana
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	pretepalec in pobijalec, še le v 29. letu, koščen, močán hrust, ki je mislil, da mu Samson ne more biti kos

hrusti
Tiun - Lin (1891): obče, kakor se mi je videlo, sami zviti in predrzni hrusti. Ogledovali so lepo našo ladijo s svojimi na pošev razpranimi

▶ hrustančast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrustančastimi
Zoologija (1875): ali velike morske živali prisesati. Ta krožec je s poprečnimi hrustančastimi pločicami na predalce razdeljen. Pravijo, da ga upotrebljavajo za lov

▶ hrustančev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrustančeve

Zoologija (1875):	je tvarina trša od druzih kosti ter ima tudi manj hrustančeve tkanine nego kosti, zlasti trda je vnanja prevlaka, sklenina ali
Zoologija (1875):	vnanja prevlaka, sklenina ali emalj zvana, katera ima komaj 1/25 hrustančeve tkanine. Nasproti temu je pa zobova korenina prevlečena s plastjo

▶ hrustančevina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrustančevine
Zoologija (1875): neposredni zvezi s kostmi so vezi. Obstojé iz neprožne (neelastične) hrustančevine, koja kakor porcelanasta prevlaka, a pod. 14, pokriva kosti na

▶ hrustanec samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrustancem

hrustancam

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cmoki. Meso s kaparno polivko. Dušena solata z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeno koštrunovo stegno. 90. Moknata jed. Meso z drobnjakovim hrenam
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z gorčico in kukmakovo polivko. Zelen fižol z ocvertim telečjim hrustancam in suhim jezikam. Pečene divje race. Plameč angleški cmok. Pečen
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župa. Meso z mandelnovim hrenam. Opresno zelje z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeni kljunači. Solata iz razniga sadja. 51. Kalafuki. Meso z

hrustanec

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vse svoje dni. Potler otrok rase neke leta, de se hrustanec malo vterdi, pa mu že nalagate take bremena na glavo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Skušajte ſamo pri detetu na glavici, kako je hrometanec ali hrustanec mehek; pritisknite, pa bo počilo, in otrok si jé siroče
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	glavo, ko bi železno bučo imel. In desi je ravno hrustanec se vkostnil, je vender le res, de so možgani ravno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Gnoj se za kopitom nabira, vedno globokejše leze in nožni hrustanec razje. Take nadkopitne vgnjide, ako se ne ozdravljajo umetno ali
Kemija (1869):	imenom »živalske tvari«: meso, kožo (usnje), dlako in lase, roge, hrustanec, zdriz iz kosti (Knochengallerte) in kri. V 100 funtih posušenega
Kemija (1869):	pletenina fosforovokislega apna. Če tedaj žarimo kosti na zraku, izgori hrustanec popolnoma, da nam naposled ostane sama bela apnena tvarina ali
Kemija (1869):	tvarin je mehka in se imenuje koščena zdriz (Knoehengallerte) ali hrustanec, druga je pa luknjičasta pletenina fosforovokislega apna. Če tedaj žarimo

▶ hrušica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

hrušic
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Goževa polivka per divjašini. Kuhaj prav mehko eno unčo goževih hrušic (hečepeč), iz kterih so se peške in kosmato dobro pobrale
hrušice
Kmetijske in rokodelske novice (1846): cvetó, pa ne samo vijolice, ampak tudi grašice, ali skalne hrušice (Felsenbirn) so v lepim cvetji. Ljudjé pravijo, de vijolčino in

▶ hruška samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrušk

hrušek

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	večera. Jeseni pa so bila vsa drevesa polna rudečih jabelk. hrušek, češpelj in sliv.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	pa v Ljubljani polne koše lepih rudečih jabelk in rumenih hrušek. Al lani pogrešali smo žalibog tega veselega pogleda. Sedaj cenimo

hrušk

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz Dobrave, je dal v razstavo nekaj navadnih jabelk in hrušk in pa domačiga grojzdja; će ravno to sadje ni žlahtniga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	P. Hudovernik so s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo v pervi versti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	po ti šegi samó na sapi veliko žlahnih jabelk in hrušk posuše, ktere pa, de so še boljši, olupijo, v kerhlje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	224 plemen večidel zlo žlahnih jabelk in 133 plemen tacih hrušk. Koliko lepih češinj, sliv in druzega lepega in dobrega sadja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in iz kterega je krajnska družba prejela že večkrat žlahtnih hrušk, ki so na ljubljanski sadni razstavi občudovane bile in debelih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pod Učko goro bo tudi krajnska dežela prejemala cepiče žlahnih hrušk in nešpelj, ktere razveseljujejo serce vsacega sadjorejca, pa se tudi

hruſhek

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſillit perzaitu ſejati, kir ne smersuje hitru. Sadu. Bode vezh hruſhek, koker jabuk, zelu malu zheſhpel, inu zhęſhen, inu tudi malu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	obresati, inu resklati, koker per pevzainu tega drusiga ſadú, Jabuk, Hruſhek. Potem kar sa ene ſorte ozhe pevzat, more ſe koker
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	napreraſse, inu tudi ni potreba preperzaitu ſejati. Şadú. Bode vezh Hruſhek, koker Jabuk, veliku Zhęſhen, Oręhov, Zheshpel, Sheloda. Hmęl. Akulih ſe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	oſhuſhna bres juga, toku bodo Jabuke, Zheshple, Oręhi, Zhęſhne, veliku Hruſhek, zell nizh Sheloda. Hmęl. Ga bode doſti, inu dober. Vinu

hruška

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	kr.), pozneje mu odjenja cena na 30 kop. ; — ena lepa hruška velja 10 — 15 kop. ; najslabejih jabelk velja eno 2 kop.
Fizika (1869):	tu od površja živega srebra v cevinem kraku, razširjenem kakor hruška.

hruške

hrushke

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſhivine ne sunej paſti, ſo rade vſhive. Nar te bolſhi hrushke lupet, v' zukri ſkuhat, kader ſe ohladę, s' zukram poſtupati
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Jeſen, ne po Simi gori paſsene biti. Şadje. Rata dobru, Hrushke, Zheshple obilnu. Hmęl. Kir ga nuzajo, ga je malu, pa

hruške

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	temu se ni čuditi. Ko bi mi vsi Slovenci jabelka, hruške in drugo domače sadje v nemar pušali in fige pa
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	moč, na sončnih krajih obesijo. V ta namen jabelka in hruške lupiti, imajo posebno napravo, ki jo jabelčni olupnik (Àepfelschâler} imenujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je dobro pred olupiti in peške iz njih pobrati, debele hruške in jabelka pa na kerhlje razrezati, predin se sušiti dajo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	noč prijazno peljati; — bodi umniši od jazbica , ki po tleh hruške pobira in se jih nasiti, brez de bi oči na
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	treba prebirati in po navadi k pridu obračati. Tiste zimske hruške in jabelka pa, ktere pozimi do pomládi ali clo létindan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se še dandanašnji Api imenuje, je Apij zasadil na Laško. Hruške najbolje so prišle iz Aleksandrije, iz Numidije, Sirije in Gerškega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in Gerškega. Plini jih je poznal 34 plemen. Tiste prijetno-dišeče hruške, ki se bergamote imenujejo, so prišle še le ob času
Sveti večer (1866):	drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo več jabelka in hruške in zelenega peresca ni več na njih videti; sren se

hruſhke

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſmejo smeſhane ſejati, kjer jabelka navadno pol hitreji raſtejo kakor hruſhke, sato bi jih satopile in samorile. Peſhke in koſhize vſaziga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhkarjami poſtrishi in ſoshgi. Kmalo ko mras nehá, jabelka in hruſhke zepi s jabelzhnimi in hruſhkovimi zepizhi, dokler ne seIené in

hruško
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): je bil takó oslabljen, de ni môgel daljej govoriti. Pod hruško omahne, ki je bila per poti, začnè pojémati, skorej omedlí

▶ hruškov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hruškovo
Kemija (1869): zmes ocetnokislega amilovega okisa in ocetnokislega étilovega okisa z imenom hruškovo olje. III. Organske osnove. Nektere rastlinske tvari so ne le

▶ hrvaški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrvaška
- hrovaška
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): spét novoskovana ;” drugi pa; „ta je pa že spét ena hrovaška. ” Če bojo pa Novice povedale, de je ta ali una
hrvaške
- horvaške
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ki jo je težil toliko let; — colne meje ogerske in horvaške so padle, ki so overale prosto vožnjo mnogoverstnih pridelkov v
hrvaškega
- horvaškiga
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): ta veseli večér, kteriga slovesnost so tukajšni oficirji našiga in horvaškiga regimenta povikšali, spomnili na slovesno besedo Slovanske Lipe v Pragi
- hrvaškega
  Botanika (1875): Pokorny, Reichenbach, Suffren itd. Za spoznanje Hrvaškega in Slavonskega rastlinstva sta največ storila J. Schlosser vitez Klekovski
- hrvatskega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): poziv na podpis in predplačo na „Spise i dnevnik” sabora hrvatskega letošnjega, ki bojo obsegali vse, kar je bilo predmet onega
hrvaškem
- horvaškem
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): stroške vladne je prišla na svetlo na Dunaji botanika v horvaškem jeziku pod naslovom „Biljarstvo” za višje gimnazije na Horvaškem, Slavonskem
- hrovaškim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): pobegnil. Mongoli so hruli za njim. Na Grobničkim Polji, v Hrovaškim primorji, jih hrabri Hrovatje in drugi junaki tadajne Ilirje perčakajo
hrvaškemu
- horvaškemu
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): naj se zedinijo vsi v edini namen, da se pribavi horvaškemu vinu ime in prodaja po velikem tergu sveta, in da

hrvaški

horvaški
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): železnici vozijo iz Dunaja v Zagreb na prodaj, čeravno bi horvaški kmetje, ki imajo dosti živine, prav za prav, ako bi

hrovaſhki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Krajnju 22. Proſenza: Preſhizhi domazhi po 5 ½ krajzarjev funt. „ hrovaſhki po 6 krajzarjev funt. Şhpeh po 13 goldinarjev in 20
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Orel. Zena preſhizhev v Krajnju 5. Şvezhána : Preſhizhi domazhi in hrovaſhki teshejſhi ſorte po 6 krajzarjev funt. Şhpèh po 15 goldinarjev

hrvaški

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	turško kugo na meji naši, se v krajih na meji Hrvaški in Reški ne bodo dovolili sejmi. — Včeraj smo spremili na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	je diktator Debrečinski Avstrijo razdiral, da so Jelačičevi topovi in Hrvaški narod, podpiran od Slovencev, Avstrijo rešili pogube! Popravek : V zadnjem

hrvaških
- hrovaških
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): hudo razgraja po Šneperskim in Bistriškim kantonu in v bližnih hrovaških krajih. Vredništvo. Pozdrav iz Ljubljane. Ko sim se 8. Veliciga

hrvaško

hrovaško

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	perdêre derhal divjih Mongolov, pred njimi beží preganjani kralj v hrovaško primorje. Kér še tačas ni bilo cést v Primorje, se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je naj préd v Zagreb pritekel in od ondod skoz Hrovaško primorje na Dalmatinske otoke pobegnil. Mongoli so hruli za njim

▶ hrvaško-slavonski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k

hrvaško-slavonske

hrovaško slavonske(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

tega družtva. — Poslednjič so vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in Tirolske kmetijske družbe prijazno pozdravili

▶ hu medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hu
Mlinar in njegova hči (1867): v velike tamne hiše, koj mi raji grob izkopljite. Županja. Hu, Micka, to so grde misli. Ne pojdeš v mesto ne

▶ hubist samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

oboist; Pleteršnik

hubisti
Divica Orleanska (1848): Zdaj pazite! Se bližajo! Šesti nastop. Pervi pridejo piskarji in hubisti. Potem nastopijo belo oblečeni otroci z vejcami v rokah. Dva

▶ hud pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudpridevnik, splošni, nedoločeno

hud

Biblia (1584):	GOSPVD, ti Davidou Syn, vſmili ſe zhes me: Moja Hzhy hud marter od Hudizha tèrpy. Inu on ny nej odguvoril ene
Pozhétki gramatike (1811):	petit, bolj majhin: pire, hujſhi, na, meſt plus mauvais, bolj hud; poſtavim: la vertu est meilleure que la science zhednoſt je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Bog povſod vidi, ſej povſod sa naſ vé! Bog obudí hud vihar, ino ſtraſhno vreme ſe vsdigne na morji. Barka je
Genovefa (1841):	mósh? Ali ſe ſhe ſvôje Genovefe ſpomni? Ali je ſhe hud na-me? Ali je ſposnal môjo nedolshnoſt? Oh, on v obílnôſti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhaſe. Pred 39 létmi je bil per Auſterlizi na Marſkim hud boj, in ſhe tiſto léto v Preſhburgu mir ſtorjen. „ 38
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imela, se je večkrat merzla sapa, kadar je bil zunaj hud piš , od zgoraj v cev vlivati jela , in je narobe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dni pred sv. Martinam pobelila, o sv. Lizbeti je precej hud mraz nastopil — do 8 stopinj. Češplje, bréskve, pênj, černo ternje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v začetku zanemaril, in če ni prehuda vročinska bolezin in hud notranji prisad (ledic ali mehurja) pritisnil, da je treba tudi
Oče naš (1885):	in kedar se zvija, zdi se mi, da ga nadleguje hud duh. Tri rožnivence sem že danes zmolila in z blagoslovljeno

hudapridevnik, splošni, nedoločeno

huda

Genovefa (1841):	premiſhljevala. Poſlédnjizh je rêkla: „Nak', raji zhem vunder tù oſtati. Huda obljuba me véshe. Réſ bi snála rêzhi, de ſim lé
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mi ne hvalijo; ſtare ſhege ſo nar bolji. (Dalje ſledi. ) Huda bolesen pri preſhizhih. Is Tuhinſke doline. Per naſ je na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih po vsih potih spremlja, z vražami namreč. Če se huda ura bliža, prav storiš, de z cerkovnim zvonam ljudi k
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gorke solze so nam têkle po licu blédem , kadar je huda nesreča nad nas perhrula. Bog premíli, na vsem tebi hvala
Divica Orleanska (1848):	nisim, Dokler pomoč je bila in sovét, Zdaj ustnice mi huda sila odpre. Ničesar nimaš darovati več, Prežíviti se jutro s
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	jo je ta večer še bolj potláčila. Ubogo gospodično je huda merzlica tresla. Ni se več zavédila in še poznala ni
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	nauk, ki stoji zapisan na objedenih listih. Zapomni si ga: Huda navada se lehko premaga, Če se poboljšanje le ne odlaga
Ferdinand (1884):	niso šli blizo postelje. »Oj, je li moja bolezen tako huda, da se še celó bojite blizo mene priti? Le ostanite
Revček Andrejček (1891):	No od tega bo pa že bogat! Neža (zopet silno huda). Ti malopridno seme! Ti potegnjač! Rokovnjač rokovnjaški, ti! Jeklen. Neža

hude
Kmetijske in rokodelske novice (1843): terdóbo ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni, pogaſi ſhe zlo hude ſovraſhtva in kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi
hvda
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): poleita te † Krish ta Gospveda vtezi inv vdari ven ti hvda skvshenjava ta napelvvanja tah sovrashnikov vidiozhah al navidiozhah bodi tome

hudepridevnik, splošni, nedoločeno

hude

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſvèjtá: Angeli bódo vùn ſhli, inu bódo narasèn lozhili tę hude is ſręde tih pravizhnih.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu tóiſtu ognuſsi zhlovęka: 19. Sakaj is ſèrza pridejo vùn hude miſli, vbyanja, pręſhuſhtva, lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó
Genovefa (1841):	imel. Gotovo ſe je nádjal, de bo grôf savolj ſvôje hude rane umerl. Goſpoda zéliga grajſhinſtva ſe je tedaj shé miſlil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	megle obnebje sagernile in je grométi sazhelo, ſe je bilo hude ure bati. Pa Bog je od naſ vſo neſrezho odvernil
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od navadne. Vsi ti prikaziki bolezni so hujši ob času hude vročine ali v soparčnih hlevih; pa odjenjajo nekoliko, kadar hladnejši
Zlata Vas (1848):	božala, in akoravno je sleherni imel kaj čez gospósko in hude čase tožiti in se je povsod siromaštvo kazalo, je bila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	od „hude babe” na Krajnskem pripoduje). Narodna serbska pravlica od „hude babe”, ki so jo „Novíce” v 91. listu priobčile, je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	So bile stiske in skušnje, si misli, tudi še tako hude, in kar smo doživeli, bodi tudi še tako grenko, preteklo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mir in zadovoljnost Naj nebesa nam rosé, Da zacelijo se hude Rane, ki nas zdaj skelé! Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis

hvda
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): TA 23. KAPITL. Te pridiozhe 5. besiede tvdei prasheno vse hvda dvhove inv ta snotrenje shpenſte BENEDIKT AM † SHKRIPTAM † HTAM † RATIONA

hvde

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 9. KAPITL. Hvde dvhove pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv to korenino jese Alelvja Alelvja Alelvja. TA 22. KAPITL. Hvde dvhove pragnati morash takv? sveshjiestiem trejemi besiedami takv bojo svesani

hudegapridevnik, splošni, nedoločeno

hudega

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Boshje Duh stury krotke, koker je on sam krotak. kolkajn hudega preterpy sam Buh od hudobneh, inu movzhy, inu she dobru
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ki se je skozi travnik vervila, treši. Mož zdaj svojega hudega križa prost, se komaj nekoliko glavo ohladí ter domú prisope
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali s kislim mlekom ali smetko zmešane vode. Če brez hudega prisada in bolečin kervomok čez 3 dni terpi, prideni pol
Mineralogija in geognozija (1871):	šviga blisk, grom ga spremlja in to mu podeli značaj hudega vremena posebno zato, ker potem postane strašna nevihta in dež
Deborah (1883):	se otroci ž njim ne spečajo, da se jim kaj hudega ne pripeti. Stara Liza (pokašljuje). Marija in sveti Jožef! Da
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Kdo je ta gospod Flint, in kaj ti je storil hudega? “

hudiga

Sacrum promptuarium (1695):	Rihteria Nebeſkiga pelana, kir hudizhy sa vſe kar je bila hudiga ſturila ſo jo obtoshili, de nej vejdla koku ſe sgovorit
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſhaza tó dobru napręj pèrneſse, inu en hud zhlovèk is hudiga ſhaza tó húdu napręj pèrneſse. 36. Jeſt pak vam povęm
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	moremo vęjditi tę dolshnoſti, kerſhanſke pravize, namrezh kaku ſe imamo hudiga varuvati, inu dobru ſturiti, my moremo vęjdti dolshnoſti naſhiga ſtanu
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Pr. Kdo nadlog? Od. Tudi Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Vlsega hudiga ? Od. Tu bo ſhe le tamkej v' nebeſhkim kraleſtvi Pr.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gre najnim delam; ta pa ni nizh hudiga ſtoril. “ Potlej je Jesuſu rekel: „Goſpod! ſpomni ſe me, kedar
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	nazaj priti; pa v serce me žali, slišati zdaj, koljkanj hudiga se po nje šira. Alj verjemite mi, nič drugiga ni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Slovenšini pa so vedno protivne bile. Pa — od mertvih nič hudiga! Torej naj mirno počivajo ! Amen. J. Š. (Iz sv. Urbana
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Tebi povzdigujem svoje roké, in Ti obljubim, se gotovo vsiga hudiga varvati, in se gotovo poboljšati! — O Oče! odpusti Svojimu otroku
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	se, in žal mi je zavolj vsiga, kar koli sim hudiga storil! K Tebi povzdigujem svoje roké, in Ti obljubim, se

hudempridevnik, splošni, nedoločeno

hudem

Valenštajn (1866):	Sem čula govorico. Grofinja. Bilo nej Nikogar. Vojvodica. V tako hudem strahu sem. Vsak šum nezgodonosnega mi sla Oznanja. Veste, sestra
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	preženeš. 36. Sternadi. Dva otroka iz vasí sta šla o hudem zimskem času v bližnji mlin in sta nesla vsak vrečico
Ferdinand (1884):	do nedolžnega, usmiljenja vrednega dečka, če tudi je češče v hudem boji brez strahú gledal smrti v oči, vendar sedaj ni

hudim

Genovefa (1841):	Tako ſkerbljiviga, tako prijasniga in dobrotljiviga ſe Bóg tudi v hudim létnim zhaſu ſkasuje. ” Kadar je prav hudo medlo in véter
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	misleči, de ga bo po poti grel. Žganje pozimi v hudim mrazi je pa silno nevarna pijača, zató kér človeka, naj

hudimu
Branja, inu evangeliumi (1777): pod nebam. Satorej usemite boshje oroshje , de boſte mogli v' hudimu zhaſſu superſtati, inu v' uſſih rezhęh popolnema obſtati. Tok ſtojte

hudemupridevnik, splošni, nedoločeno

hudemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): mestih prepričati, da vetrovi prah okrog verté, ko se k hudemu vremenu pripravlja. Na to vižo se tudi vertinci delajo, naj

hudimu

Biblia (1584):	poſtane, kakòr je poprej bilu. Taku ſe bo tudi letimu hudimu Rodu godilu. Dokler je on ſhe taku h'timu folku
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Tukaj naſs malopridni pogovori pazhio, tam naſs porędni exempelni k' hudimu vlęjzhejo, ſpęt drugdi nam hudi tovarſhi vſo dobro volo ſkasę
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	basajo, de se po stavljenih kozah sveti kerst zgubi in hudimu podpiše. Kaj taciga misliti ali ziniti je greh. To učijo

hudipridevnik, splošni, nedoločeno

hudej

Ferdinand (1884):	bilo več na njej. Vidno se je bližala smrti. V hudej žalosti je sedel grof poleg njene postelje. Polagoma pa so
Ferdinand (1884):	in grozo. Slednjič prične grof takole govoriti: »Jaz sem v hudej stiski in zadregi. Ti, dragi moj Peter, si prvi človek

hudi

Biblia (1584):	Beſsedo od Krajleſtva poſluſha, inu jo nesaſtopi, taku pride ta Hudi, inu isdere prozh, kar je ſejanu v'njegovu ſèrze. Inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	19. Katerikoli ſliſhi beſsędo tiga krajlęſtva, inu nesaſtópi, pride ta hudi, inu vsame prozh, kar je v' njegóvim ſèrzi ſèjanu: Tá
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. Naj nesamerijo. Baron. Kaj je, Nęshka ! Nęshka. So toku hudi — Baron. Kaj ozheſh ? Nęshka. (ſramoshliva. ) Gnadlivo Goſpó je sazhęlu ſhipat
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zhe njim enaki biti nozhemo. She ſtar pregòvor pové: Po hudi tovarſhiji rada glava boli. ” „Ino tako vidiſh, ljubka moja, ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	goreče gore spluvajo, so okoli njih in deleč po deželah hudi potresi; velikrat se pa tudi zemlja strese, brez de bi
Zlata Vas (1850):	vas vé to. Uči tudi mene to umetnost. Če se hudi prikaže, se ne bom prav nič bal. Ako terja, de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	deželi pomagale, ki je zavolj že dvojniga slabiga pridelka v hudi sili in stiski. V vojvodini ste duhovšina in vlada svaritev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ker še tako ima le malo rodovitnega zemljišča in prostora. Hudi plazovi pozimi, tesnoba doline, ktero popolnoma malokdaj solnce ogreva, in
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Duh: »Če si vedela, da so možje hudi ljudje, bila si neumna, da si se možila. « Ona: »Zna

hudy

Biblia (1584):	Vy Madraſsou rod, koku morete vy dobru govoriti, ker ſte hudy? Zheſser je ſèrze polnu, tu uſta govoré. En dobèr Zhlovik
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Vy gadova rodovina kakú mórète vy dobru govoriti, kęr ſte hudy? Sakaj is obylnoſti tiga ſèrzá vuſta govorę. 35. En dóbèr

hudihpridevnik, splošni, nedoločeno

hudah

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kaker to leshi dabo zelu frei bras use fergindrinshe tah hudah duhou nasprabernian oſtou: tu bodi ti dobri Duh menei pokorn
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi frei bras use galufije rah hudah duhou da na sprabernjan oſtane: Bieshete vi prizhiozhi duhovi is

hudeh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	brumnoſte skaſanje. XXXIV. Poſt. Masa , ali treſlivoſt je ſuper doſti hudeh rezhy oſdravlanje. XXXV. Poſt. Dobreh tovarshov drushena je dobrega ſaderſhanja
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	potreba, koker de se na lenobo podash. Utraglivoſt je uſſeh hudeh del mlaka, inu zhe bosh to lubil, bo tebi narbliſhnejshe
Branja, inu evangeliumi (1777):	S. Paula Apoſtelna na Korintharje na 10. Poſtavi. Bratje! Nekar hudeh rezhy naposhellimo, koker ſo njeh uni (Judji) poſhellelli. Nekar malikuvavzi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bodejo vſe ſorte, pa malukedej Burja. Po Lęti bode malu hudeh vremęn. Shkodlive Shivadi. Jeſęn bode veliku mísh, aku poprej ni
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bodo to Lętu vſse ſorte, pa malukedej Jug; bo veliku hudeh vremen s' bliſkam inu tręſkam, katęri ſo ſkodlivi temu fruhtu

hudih

Genovefa (1841):	ſe jima je sdélo, kakor de bi ſe bila is hudih sanj sbudila. Ko vnovizh ſta jéla sopet shivéti in djala
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	slaſti v leſnih krajih ſturijo velko , v mokrih letah ino hudih simah malo ſhkode, svunaj krompirja , na kateriga ſo slaſti gladovi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	si bolnik misli zato ni treba okoli dohtarja hoditi ; per hudih in naglih boleznih včasih ni mogoče zdravnika kmalo dobiti, preden
Divica Orleanska (1848):	me zadelo bode. Remon. Kdo živeža vam bo iskal? Kdo hudih Zverín vas branil, in ljudí še hujših? V nadlogi in
Gozdovnik (1898):	časi, vse stoka in tarna. « »Zdi se mi nekaj o hudih časih. « »Le zdi se ti? Vidiš, jedinščina današnjih časov tebe

hudimpridevnik, splošni, nedoločeno

hudim

Genovefa (1841):	ljubésni sredili, in ga kakor drago, meni isrozhêno blago pred hudim varovati, de ti ga tiſti dan zhiſtga in neomadeshvaniga od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perutami pred nevarnoſtjo, sakrivaſh ti s pérjem ſvoje grosdike pred hudim vreménam, de bi samogla ſhe hvaléshna skasati ſe, in na-te
Valenštajn (1866):	z manoj hudo je ravnal! Če hočem, lehko hudo s hudim mu Povrnem. Veseli me, da spoznal Sem lastno moč; če

hvdiem

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	terplenje ozhash mene N. gnadlovo obdershati inv obvarvati prad vsiem hvdiem ta se-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jesu od Nazaretha an Kral tah jvdov obareime prad vsiem hvdiem Amen. Ta sveta deviza maria je rodiva ana sina siemenam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	roshen farbano kri dabi tam notra obarvan biv prad vsiem hvdiem noi svperniem: jas N: shegnamsi vso branvo isto Jesvsavo kerjo

hudimipridevnik, splošni, nedoločeno
- hudimi
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): zacelila. Kervne vgnjide se v koži napravljajo in so z hudimi bolečinami združene. Lete se morajo, kedar so godne, prerezati in

hudopridevnik, splošni, nedoločeno

hudo

Sacrum promptuarium (1695):	biti kakor Socrates, kateri je imel takorshno poterpeshlivost s' ſvojo hudo, inu tagotno sheno de vus volni ſvejt ſe zhudi, sakaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ta bode leto ohranil k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize, ampak gledej dalej noter v'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bo ſtrah, ktiriga je tebi ta prigodba naredila, poſvarjenje boshje. Hudo hudo ſi ſtorila, ino v' ſerze me boli, de niſi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	24 urah pogine, vzhaſi pa ſhe popred. De bi to hudo bolesen bolj ſposnali, ſmo zerkneta od snotrej pogledali, in najdili
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vse to zimo poprésti. De si je ravno toča marsikje hudo delala, bo cela Celjska kresija vunder, berž ko ne pri
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	začel konju koj o začetku bolezni ventovati, boš dostikrat premagal hudo bolezin in si živino ohranil. §. 4. Cesarska postava. Kdor
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	primejo, in vselej nevarneji zboli, kdor je žganice navajen. ” „Tak hudo”, rečem na to, kakor vi pravte zdravnik! „se morde zna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se lepši. To pa še niso vsi prikazki, ki jih hudo vreme s sabo prinaša. Delajo se tudi vodni in megleni
Gozdovnik (1898):	in ž njim veliko rdečoličnikov pod rokami belih. « Bilo je hudo poročilo, ktero je prinesel Mešanik, toda nobena poteza na bronastem

hudu

Biblia (1584):	sakaj Nebu je erdezhe. Inu sjutra pravite vy: Danas bo hudu vreme, sakaj Nebu je erdezhe inu shaloſtnu. Vy hinauci, tiga
Biblia (1584):	is dobriga ſhaza ſvojga ſèrza: Inu en hud Zhlovik pèrneſse hudu naprej is ſvojga hudiga ſhaza. Ieſt pak vam povém, de
Biblia (1584):	resúmeli. Sakaj letiga Folka ſèrce je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa hudu ſliſhio, inu mishé ſvojemi ozhima, de bi kej enkrat s'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	sakaj Nebú je rùdęzhe. 3. Inu s' jutraj: Danàs bó hùdú vreme, sakaj Nebú je shaloſtnu rùdęzhe. 4. Podóbo tèdaj tiga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	napręj pèrneſse, inu en hud zhlovèk is hudiga ſhaza tó húdu napręj pèrneſse. 36. Jeſt pak vam povęm, de sa vſako

hujšapridevnik, splošni, primernik

huja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Romirovega gorkomera. Ob tem je dragina vsih potrebnih stvarí vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in večje. To uzrokuje menda, da
huji
Kmetijske in rokodelske novice (1846): toliko bolj škodljiva, kolikor več ljudí v tesnobi živí. Še huji nezdrava sapa je v hiši, v kteri živina z ljudmí

hujši

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	6) O začetku bolezni, pa tudi pozneje, če je bolezin hujši postala, nikar ne zamudi, konju po potrebi enkrat ali večkrat
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	1) Tak konj ni za nobeno rabo, in bolezin prihaja hujši, če ga h delu siliš. Naj tedaj mirno stojí. 2
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lastnost, de od časa do časa preneha, potem pa zopet hujši pride. Tišavka se rada ponavlja. Mertùd omami včasih le posamezne

hujſhi
Pozhétki gramatike (1811): vuzhenoſt) le mensonge est pire que l'indocilite, lash je hujſhi ko nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar je perlógova kàkſhinoſt ali

hujšepridevnik, splošni, primernik

hujshe
Ta male katechismus (1768): baklame pod pajstehame ſhgati; al ta mozhne Marternek boſhje kolkajn hujshe martre je on zhutil, tolkajn slajshe hvallo je on Xtusu

hujše

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in steze ostanejo od leta do leta zmiraj slabeje in hujše, — sosed se na soseda zgovarja; pa ne ta ne uni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	čermom pogine. Pri prasičih, pri kterih pereči ogenj zadnje dele hujše napade, je oteklina na vratu manjša; rudeče lise se narprej
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je hripav, in skoz požirak komej pijačo spravlja. Ako vnetje hujše prihaja, se zapazijo po vratu bledorudeče lise, ktere se čez

hujši
Stric Tomaž (1853): Kar za nas sklenejo, je to, da se še v hujši zatiranje in mučenje pomenijo in združijo. Povedó nam vsako leto

hujſhi

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	nótèr inu prebyvajo ondi: inu poſtane tó poſlednu letiga zhlovęka hujſhi, kakòr tó pèrvu. Takú bóde tudi letimu hudobnimu ródu. 46.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krite, ſe mora vſakkdó zhuditi, de ogenj bolj pogoſtim in hujſhi med kmete neſrezhe ne prineſe. De bi ſaj vaſi in

hushi

Sacrum promptuarium (1695):	pojdi kamer hozhe more terpeti, inu zhe ble ſi sbera hushi najde, satoraj zhe shelite enu dobru lejtu imeti, leta dua
Sacrum promptuarium (1695):	Gospodaria yskati, sakaj v' tem kir menio ſi pobulshat, ſhe hushi najdeio, dokler ony neſture kar ſò dolshni, inu ſe ym

hujšegapridevnik, splošni, primernik

huiſhiga

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	gledali, koku bi en timu drugimu kei vezh teshkiga, inu huiſhiga naloshiti mogu. Satorei je Chriſtus perſhu na ta ſveit, de
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	eno volo bi mi tiſtu gor vseli? ali bi ſtu huiſhiga, inu shpotliviſhiga nasai na povedali? ali lilu s' tepeinam, inu

hujega

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vratu in verzi ga od sebe, če ne — še kaj hujega se ti bo prigodilo! ” Milega glasu, da se je prijetno
Spisi Krištofa Šmida (1883):	stane denar, in Mara je tudi ubožala. Pa še nekaj hujega je imelo priti. Márin mož je preje služil pri Kerčánu

hujiga

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſhkripanja s' sobmi ne bode konez, pa ſhe le nar hujiga sazhétek, kedar ſodnika nar ſtraſhnejſhi ino sadni glaſ sagromí: „Poberite
Slate jabelka (1844):	ali krivizhniga rekel, ſe je le zhudila, de ji kej hujiga ne rezhe. — Rekla je tudi, de ko bi ji bil

hujshega

Ta male katechismus (1768):	ſashlu, svejtu uwejſhati, ſhvot kashtegati be blu mogozhe, ke b' hujshega nablu; hudizh s' skushnavam, hudem smejshnavam smotit otshe; ta sathan
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vonder uſſeh taiſteh ſazhetek, inu korenina je namarnoſt. Nobedn nastury hujshega, koker katire nezh nadella. Rajmno ta perve Ozha teh ludy

hujšega
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): "No, no, to nij nič hujšega, gospod učenik! Beseda še nij vse, vsaj —" "Vraga, v vašem
hujšiga
Zlata Vas (1850): Pa bali so se, de bi se jim že kaj hujšiga ne zgodilo. Tako so celo uro molčé in trepetaje stali

hujſhega

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	ry! 11. Aku je lih premlad, * ſhelly terpeti rad * vezh hujſhega; * kok’ ſgudej no ſazhne * iskati, de najde * ſgublenega. 12. Bodi
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	ſashlu, * svejtu vweiſhati, * ſhvot kashtegati b’ blu mogozhe; ke be hujſhega na blu, * hudizh s’ kush’vanjam, * s’ fovsh perliſ’vanjam

hujſhiga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): sdrav! Ne delaj vezh greha, de ſe ti ſhe kaj hujſhiga ne sgodí. “ — Ta bolnik ſi je bil tedaj, kakor ſhe

hujšipridevnik, splošni, primernik

huiſhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): na ti preliti krivy naſhiga Chriſtuſa. Mi, mi ſmo doſtikrat huiſhi bly, koker Judesh. Kadet je ſveti Franciſcus Borgias, katiri je
hujshe
Ta male katechismus (1768): te domazhe skerby nima, ta je viro ſatajil, inu je hujshe koker en navirnek. Teh starshov dolſhnust je svoje otroke v'

hujši

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ki je bistrejši od navadne. Vsi ti prikaziki bolezni so hujši ob času hude vročine ali v soparčnih hlevih; pa odjenjajo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	krave ob mleko, žreti se živini ne poljubi, kašelj postaja hujši, sapa krajša, in lakotnice hudo mahajo. Ako roko na serce

hujſhi

Biblia (1584):	tiakaj, inu vsame k'ſebi ſedem druge Duhe, kateri ſo hujſhi kakòr on ſam, inu kadar ony notèr prideo, taku prebivajo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	grę, inu vsame k' ſebi ſędèm drugih duhov, katęri ſo hujſhi, kakòr on ſam, inu ony gredó nótèr inu prebyvajo ondi
Pozhétki gramatike (1811):	ne rezhe: moindre majnſni, nameſt plus petit, bolj majhin: pire, hujſhi, na, meſt plus mauvais, bolj hud; poſtavim: la vertu est
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Şkuſhnja me uzhi, de zhbele per takim delu, ako je hujſhi mras, ko pet ſtopinj *), ſe ne morejo na drugi ſat

hujšihpridevnik, splošni, primernik

hujših
Divica Orleanska (1848): bo iskal? Kdo hudih Zverín vas branil, in ljudí še hujših? V nadlogi in bolezni kdo vam stregel? Jovana. Vse korenine

hujſhih

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſpodila. Pa vender ſvojih otrók s' negodno ojſtroſtjó ne narejaj hujſhih, ampak ſvari jih ino isredi po kerſhanſko. " (Prip. 29, 22.
Hrana evangeljskih naukov (1835):	kratko. “ Kakor po beſedah Jesuſovih en nezhiſt duh ſhe ſedem hujſhih sa ſebó pervlezhe, tako ena pregreha drugi vrata odpira ino
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſvojiga prebivaliſha, ſe vender hitro poverne, perpelja ſedem ſkuſhnjáv ſhe hujſhih od ſebe, ſe loti sopet zhloveſhkiga ſerza, v' katerim je
Življenja srečen pot (1837):	rasvajeni pa shiva neſrezha in ſram. Sa tega del ni hujſhih ſovrashnikov domazhe deshele, kakor ſo sanikarni ſtarejſhi in malo pridni

hujšopridevnik, splošni, primernik
- hushi
  Sacrum promptuarium (1695): fazonetel, na katerem je Socrates, kateri je imel Xantippo ſtukrat hushi, kakor je tvoja, inu vener je taiſte hudobnost poterpeshliu sanashal
najhujšapridevnik, splošni, presežnik
- narhujshe
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): katire je lenu, inu namarnu ſhivel, inu ta je ta narhujshe smert teh namarneh; spametvej se moj Syn! dokler je she
- nar hujši(združena oblika)
  Divica Orleanska (1848): čednost Nar lepši žensko zaničujete. Burgún. Ta greh si sam nar hujši je pokora. Vas, blagor vam, učilo zgodaj serce, Kar

najhujšepridevnik, splošni, presežnik

najhuje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): se je pri tem kaj nepremišljeno in neumno obnašal. Njegove najhuje pregrehe pa ni povedal; kajti bal se je, da bi

najhujše

Ferdinand (1884):	dà jedino zló je hudobija! Revščina, težko delo, dà celó najhujše bolečine in grenka smrt so le lahko breme v primeri
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	tri goldinarje, in še en goldinar nam bode ostal za najhujše potrebe. Vzemi ga, in glej da nam bode s tem

narhujshe

Ta male katechismus (1768):	na se uſel, je ſares ſa nashe pregrehe volo tu narhujshe terpel, ſategavolo, deslih je on enu nadolſhnu Jagne bres madesha
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	britkega ta svejt ima, tu uſſe je leſtni lubeſni tu narhujshe strashilu. Ta lubeſn nave ſa to pravo pot, po katiri
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	narnavarnejshe perliſuvanje. XXVI. Poſt. Namarnoſt je v' teh narvezheh dobrutah narhujshe poshkoduvanje. XXVII. Poſt. Gnada boſhja je te dushe narlepshe ogrinanje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XXVI. POSTAVA. Namarnoſt je v' teh narvezheh dobruta narhujshe poshkoduvanje. 1 Is velikemi ſlegami je ta svejt napolnen, inu

nar hujſhi(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1843): hotli vediti. Glejte zhudo , ogenj in voda, dve, ena drugi nar hujſhi ſovrashne rezhi ſte ſe ſkenile, in ſklenene delate takó

najhujšegapridevnik, splošni, presežnik

najhujega

Ferdinand (1884):	Smrtna tihota je vladala v sobi; vsi so se nadjali najhujega.
Oče naš (1885):	odrekel z jezo in zaničevanjem, da se je bilo bati najhujega. Tudi Ljudovik je prišel zdaj s svojimi stariši. On in

najhujšega
Oče naš (1854): po kterim se zamore spokorni človek z milostjo Jezusa Kristusa najhujšega zlega, greha, očistiti, se z Bogom spraviti in zgubljeni mir

naj hujſhiga(združena oblika)

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

med grisenjem ſvoje teshke veſti. Sdaj ſo ſe Judje ſvojiga naj hujſhiga ſovrashnika snebili. ˛She nekoliko zhaſa ſo smed ſvojiga naroda

narhujshiga
Branja, inu evangeliumi (1777): vire, s'katiro boſte mogli pogaſſiti uſſe ognene ſtrelle tega narhujshiga: inu usemite to shelesno kapo tega ſvelizhanja: inu ta mezh
nar hujšega(združena oblika)
Blagomir puščavnik (1853): čigar sin se je takrat z mojim Miroslavom boril, v nar hujšega sovražnika storila. Kmalo potem je sovražnik mojo okrajno s

najhujšempridevnik, splošni, presežnik

najhujem

Fizika (1869):	kterih sicer niso nikakor mogli stopiti in zažgati, tudi v najhujem ognji ne. Hitrost toplotnih trakov je enaka hitrosti svetlobe, ktera
Kemija (1869):	platinska goba se najpred jako stiska, potem se razbeli v najhujem ognji; s tem se zgosti, da je sposobna za daljne
Oče naš (1885):	skušal rešiti svojo ženo in otroka, ktera ga sicer v najhujem boju nista zapustila.

narhujſhim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): imenovano Rumfortorſko shupo deliti puſtili in ſo jih tako v narhujſhim zhaſu preshiveli. Prez po tej hudi letni pa je Bog

najhujšemupridevnik, splošni, presežnik
- nar hujšimu(združena oblika)
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): one so tedaj še vgodne za poduk učenika; in tistimu nar hujšimu zaderžku vsiga kmetovanja, ki ga sin po očetu podédva

najhujšipridevnik, splošni, presežnik

najhuji
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): preslepili. Odkar sva se pervič videla, postali ste mi vi najhuji in najgrozovitejši nasprotnik; vi pa oni izdajavni tribun, ki je

najhujši

Zoologija (1875):	potreben nasledek ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši mraz pretrpi.
Oče naš (1885):	in potem k dobremu Štefanu? in ali nama ni v najhujši sili, ko sva bila čisto ob vse denarje, zopet vse

naj hujši(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1844): de so možgani ravno tam naj blizo , gde je teža naj hujši. Možgani so uzrok, bi rekel, naše pameti, vzemite komu
nar huiſhi(združena oblika)
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): stan Kar kul ima hud'ga ime, Med tem ta greh nar huiſhi je. 2. Poglavitnih grehu je sedem, s'Kadirih pride

nar hujši(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	skerb, kaj se bo v prihodnji uri z njimi zgodilo. Nar hujši razsajavci so tisti, ki vedó , de niso za vojaški
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kako naj se s korúnam ravná, de nam tudi v nar hujši zimi na poti zmerznel ne bo, če ga v
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de že več let tako ravnajo in de jim v nar hujši zimi korún nikdar zmerznil ni, akoravno so ga večkrat
Zlata Vas (1848):	in pri svojih prijatlih mnogoterih pričevanj iskal, de bi zoper nar hujši obdolženja gotov bil. Tode njegovi nar veči prijatli so
Zlata Vas (1850):	in pri svojih prijatlih mnogoterih pričivanj iskal, de bi zoper nar hujši obdolženja gotov bil. Tode njegovi nar veči prijatli so
Blagomir puščavnik (1853):	jih pravičnih sodnikov. Nar hujši ga je pa vest grizla, kakor razserdeni oroslan (lev
Blagomir puščavnik (1853):	kliče, bliže se sliši pok ognja in ropot lesa, V nar hujši zadregi je. Strašno tesno mu je
Stric Tomaž (1853):	ravno on; toda z božjo pomočjo in serčnim vojskovanjem se nar hujši premaga, kar on v vsih razmerah življenja zadostno spričuje

narhujſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): slaſti gladovi. S' kom bi ſe snalo te ſhkode obvarvati ? Nar hujſhi ſovrashniki zhervov ino kebrov ſo vrane. Kakor vidijo oratarje

nar hujſhi(združena oblika)

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	en krei te nar vezhi hudobe, inu en preſtor te nar hujſhi pregrehe? O Judesh! aku bi ti biu po timu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vſi bóte od ſtraha pobęjgnili, mene sapuſtili, inu kar je nar hujſhi, nad mano ſe poliujſhali. Poſluſhajte tedaj tó opominanje, kar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ktére shivinſke kuge ſe imajo po léti nar bolj bati ? Nar hujſhi shivinſka kuga, ki slaſti v vrózhim polétju rada shivino
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	salége satiraj. Şkuſhnja uzhi de sajzhja in kosja ſlina je nar hujſhi ſtrup sa drevje, torej bodézhiga ternja okoli dreveſ navéshi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	srediti, kot pol zhevlja ; taki plot je mozhan, kot sid; nar hujſhi mras mu vezh ne ſhkodje. Ako bi ne bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe lahko med ſhpranjami gori in doli preſtavijo tudi v nar hujſhi simi. To she davno ſtorjeno ſkuſhnjo nam je pretezhena

najhujšihpridevnik, splošni, presežnik

najhujših
Gozdovnik (1898): vsakdanje hrabrosti, ker si je tako sam upal na lovišče najhujših sovražnikov svojega rodu. Po kratkem premisleku se je odločil ter
narhujſhih
Življenja srečen pot (1837): ſvetim piſmi od nja govorjeniga bilo. Tudi tebi bo v' nar hujſhih bridkoſtih beſeda boshja nebeſhka tolashba; sakaj ſlajſhi je ona

nar hujſhih(združena oblika)

Štiri poslednje reči (1831):	ne bo njim mogozhe. Rajſhi bi tiſti zhaſ oſtali v' nar hujſhih peklenſkih martrah, kakor bi ſhli k' ſodbi pravizhniga Boga
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſe zhlovek ne smoti, in ne sgreſhi; ona zhloveku v' nar hujſhih temah pregreſhniga ſvetá lepo ſveti, mu veſelje poſlajſha, ino
Slate jabelka (1844):	velik ſlushabnik boshji, mu je enkrat, ko je bil v’ nar hujſhih bolezhinah, rekel: Proſi Boga v’ preſvetim imenu Jesuſa, de

najhujšopridevnik, splošni, presežnik
- najhujšo
  Mlinar in njegova hči (1867): druzega ne mislim nego na svojo pregreho, in kako bi najhujšo kazen rad trpel, ko bi mogel zdaj prenarediti, kar se

prehudpridevnik, splošni, nedoločeno

prehud

Kuharske Bukve (1799):	Zhe je hrin prehud, ſe sna dalaj kuhati, enmalo vezh moke permęſhati, inu mlęka
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Mina. Ta razsodik čez naše srovo maslo se mi pač prehud zdi; jez mislim, de se ga vunder dovelj dobriga dobi

prehudapridevnik, splošni, nedoločeno
- prehuda
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): pomagalo, če nisi bolezni v začetku zanemaril, in če ni prehuda vročinska bolezin in hud notranji prisad (ledic ali mehurja) pritisnil
prehudipridevnik, splošni, nedoločeno
- prehudi
  Biblia (1584): ſoditi, nesnate li tudi te zajhne letiga zhaſsa ſoditi? Leta prehudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu njemu néma oben

▶ hudič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudič

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	morajo vraže pomagati. Ali pa ni žalostno slišati, da ima „hudič” še dandanašnji toliko s stvarjenjem po svetu opraviti! Na Dunaji
Valenštajn (1866):	Ilo (glasnejše vpije). Pridržkom kakim ne mogó oteti. Pridržek! Kaj? Hudič pridržek vzemi — Maks. (pazljiv pogleda zopet v pisanije). Kaj pa
Revček Andrejček (1891):	Kako bi vender srečen bíl lahko človeški rod, Če bi hudič ga ne slepil z denarjem prav povsod; Skopóst rodila je
Gozdovnik (1898):	očeta. « »Njega pa Rdečoročnika? Po takem je tisti edinec ali hudič ali pa angelj. « »Ni ne eno ne drugo. Hočete ga

hudizh

Biblia (1584):	Lulka, ſo otroci te Hudobe. Sovrashnik, kateri njo ſeje, je Hudizh. Shetou je konez tiga Svitá. Shenci, ſo Angeli. Raunu kakòr
Sacrum promptuarium (1695):	manu ſua, & refociliabatur Saul, & levius habebat. Satoraj kadar vidite, de hudizh sazhne vaſho sheno martrat, takrat vij zitrajte, dobre ſlatke beſſede
Sacrum promptuarium (1695):	inu bojom, sakaj v' tej vishi nebote nezh opravili. Kadar hudizh je Saula krajla bil obſedel v' zhaſſih ga je taku
Sacrum promptuarium (1695):	vidil, prezei je ſvoje zitre sgrabil, inu sazhel zitrat, ter hudizh je Saula martrat nehal: David tollebat citharam, & percuciebat manu ſua
Branja, inu evangeliumi (1777):	beſſedi, katira gre vonkej is Boshjeh uſt. Tedej je njega hudizh s' ſabo vſev v' tu ſvetu mejſtu, inu je njega
Branja, inu evangeliumi (1777):	ozhesh ti tvojo duſho sa me poſtaviti ? Simon! Simon! Polej hudizh je ſilnu sheluv, de bi vaſs moguv koker uſhenizo ſkus
Branja, inu evangeliumi (1777):	tvojiga Goſpuda moiiti, inu njemu ſamimu ſlushiti. Tedej je njega hudizh popuſtuv: inu polej An-
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tę hudobe. 39. Şovrashnik pak, katęri je toiſto ſèjàl, je Hudizh. Ali shętu je konzhanje tiga ſvéjtá. Shenzi pak ſo Angeli
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſliſhijo boshjo beſedo, pa je ne rasuméjo. Tedaj pride kmal hudizh, ino pobere is njih ſerz, kar je v' njih saſejániga

hudiča

Zlata Vas (1850):	namena prišli. In pogledajo zopet berhkiga oficirja, kteriga so živiga hudiča mislili; pa vsak je spoznal, de je Ožbe! Ožbe se
Gozdovnik (1898):	Bogu, videl ju še nisem! Tudi mi jima pravimo: travanska hudiča. « »Pa ju poglejte zdaj, tukaj-le sta! « »Santa Mater! Je-li resnico

hudizha

Biblia (1584):	priſhal, nej jedel inu nej pyl, inu ony pravio: On Hudizha ima. Syn tiga Zhloveka je priſhàl, ta jej inu pye
Biblia (1584):	Syn, vſmili ſe zhes me: Moja Hzhy hud marter od Hudizha tèrpy. Inu on ny nej odguvoril ene beſsede. Tedaj ſo
Ta male katechismus (1768):	ſaveſuje: katire ima navado se perdushavati, ali uſſeskuſi Boga, ali hudizha per
Branja, inu evangeliumi (1777):	boshjim oloshjam de boſte mogli ſtati super uſſe saleſe tega hudizha. Sakaj nam ſe je vojskuvati nikar s' meſſam , inu kryvjo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	zhes mene Goſpòd ti Şyn Davidov: moja hzhy je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On pak ny beſsęde njęj odgovóril. Inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je priſhàl, inu ny jédèl, ne pyl, inu pravio: On hudizha imá. 19. Şyn tiga zhlovęka je priſhàl, inu jęj, inu

hudiče

hudizhe

Biblia (1584):	biti: Koku more tedaj njegovu krajleſtu obſtati? Aku jeſt pak Hudizhe ſkusi Beelzebuba isganjam, ſkusi koga je tedaj vaſhi Otroci isganjajo
Biblia (1584):	Otroci isganjajo? Satu bodo ony vaſhi Rihtarji. Aku jeſt pak Hudizhe isganjam ſkusi Boshiga Duha, taku je vshe Boshje krajleſtvu k'
Biblia (1584):	te Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te Mèrtve, isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn ſte je vy prejeli, sabſtojn je tudi dajte. Vy
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiri bodo viruvali, ſo leti: v' mojmu imęnu bodo ony hudizhe vonisgajnali: s' novemi jesikami govorili : kazhe pregajnali : inu aku bi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	oni vaſhi ſodniki. 28. Aku pak jeſt v' Duhu boshjimu Hudizhe isganjam, taku je tèdaj krajlęſtvu boshje k' vam priſhlu. 29.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	8. Osdravlajte tę bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Pharisærji pak, kadar ſo ſliſhali, ſo rekli: Letá ne isganja Hudizhe, kakòr lę v' Beelzebubi timu Vikſhimu tih Hudizhov. 25. Jęsus
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tèdaj njegóvu krajlęſtvu obſtalu? 27. Inu aku jeſt v' Beelzebubi Hudizhe isganjam, v' kóm jih vaſhi otrozi isganjajo? Satęgavólo bódo ravnu

hudičem
Valenštajn (1866): Ker šalil sem poprej se presvobôdno? Proklet je, kdor s hudičem šali se! Ilo. Če bila je le šala, veruj mi
hudičema
Gozdovnik (1898): tresti se, ko pomisli, da je imela pasti v roke »hudičema travane,« kakor so sploh dejali Rdečoročniku pa Mešaniku, »Rozalita ima

hudičev

hudičev
Deborah (1883): nekoliko dnij! O to mi znamo! Kamor ti sedejo, deset hudičev jih več ne prežene. Tržinar. In potem se mej nje

hudizheu

Biblia (1584):	djali. On neisganja drugazhi Hudizheu, ſamuzh le ſkusi Beelzebuba, téh Hudizheu viſhiga. Iesus je pak vejdil nyh miſli, inu je djal
Biblia (1584):	pak, kadar ſo tu ſliſhali, ſo djali. On neisganja drugazhi Hudizheu, ſamuzh le ſkusi Beelzebuba, téh Hudizheu viſhiga. Iesus je pak

hudizhov
Svetu pismu noviga testamenta (1784): ne isganja Hudizhe, kakòr lę v' Beelzebubi timu Vikſhimu tih Hudizhov. 25. Jęsus pak, kęr je vęjdil njih miſli, je rękal
hudizhu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): ozhe Chriſtus sapuſtiti? ali nas ozhe v' ti podloshnoſti tih hudizhu puſtiti ? ali nas nozhe od pekla odreiſhit? kyr on moli

hudiči

hudizhi

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſej vedó, de ne morem zhakat. Baron. (na ſtrani. ) Vſi hudizhi ! Matizh. (jo pęle pruti utizi, inu pravi tihu. ) Ga ſliſhiſh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vęra lę prevezh; rasſvitly, on vęruje sdaj kakor ti paklenſki Hudizhi, katęri tudi vęrujejo, inu ſe tręſsejo. Strah tiga Goſpoda pride

hudizhy
Sacrum promptuarium (1695): dan je bila samaknena, inu pred Rihteria Nebeſkiga pelana, kir hudizhy sa vſe kar je bila hudiga ſturila ſo jo obtoshili

hvdizhi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	an ansidlar velko hvdizhov ponja Dvsho jeti hier so ti hvdizhi miemo ansidlaja shli so rekli mi sdei gremo poano Dvsho
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	daso hvdizhi sad shli je nie barov zhei pa imata dvshizo tiſta

hudičih
Gozdovnik (1898): nikdar slišali o Rdečoročniku pa o Mešaniku? « »0 teh dveh, hudičih travane? Slišal dosti, pa hvala Bogu, videl ju še nisem

hudiču

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor svete pisma učé, hudiču in raznim ljudem dopuſtil, drugim škodovati. Resnico terdiš, pa ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vertinci. Vertincom se menda le zatoraj toliko čudijo in jih hudiču pripisujejo, ker se malokdaj pokažejo; ko pa pridejo, so pa

hudizhu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ajfra, k' toſhlivoſti: od zhednoſte k' pregreshnoſte: od Boga k'hudizhu se podaja. Jeli Buh dobr, ſakaj se ſmirej nalube? Jeli
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nabo tebi nekol od shkode, inu aku se otshesh hudizhu v'bran poſtaviti, toku bosh v'viri to narvezhe pomuzh
Branja, inu evangeliumi (1777):	puſtite ſonze dolijiti zhes vaſs ſerd. Nadelejte hudizhu proſtora : katiri je kraduv, ta vezh nakradi; temuzh vezh dellej

▶ hudičev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudičeve

Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Gospod! Smrtne nevarnosti, Nesrečne smrti, Peklenskega ognja, Vsega hudega, Oblasti hudičeve, Po svojem rojstvu, Po svojem križu in trpljenji, Po svoji
Gozdovnik (1898):	in izpridi ter ga proda pregrehi v oblast pa v hudičeve roke. Jaz se odrečem svojemu deležu. Vzemite si ga zá-se

hudičevega

hudičev
Kemija (1869): 404. Hirschhorngeist, 510. Hlap, Dunst. Hlapen, fluchtig. Hochofen, plavež. Hollenstein, hudičev ali peklenski kamen, 437. Holzessig, lesni ocet, 510.

hudičovega

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se spozna, ako so voda pokusi. Še bolje je se hudičovega olja za pijačo poslužiti, ktera se iz poliča vode in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	poslužiti, ktera se iz poliča vode in iz 1 kvintelca hudičovega olja naredi. Tri ali štirikrat na dan se mora v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	med veliko vode vlije. Če bi živina rada pila, se hudičovega olja med vodo dene toliko, da se voda malo okisa

hudizheviga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kar ſe ſposná, zhe ſe voda pokuſi. She bolj je hudizheviga olja sa pijazho ſe poſlushiti, ktera ſe is polizha vode
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivína rada píla, ſe jim hudizheviga olja med vodo déne toliko, de ſe vodo malo vkiſa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktera ſe is polizha vode in is 1 — 2 kvinteljnov hudizheviga olja naredi; 3 — 4 krat na dán ſe mora V
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mora ſaj enkrat v dnevu med vodo sa pijazho nekoliko hudizheviga ólja, ali ſe mora pa pijazha ſamo s jeſiham, kvaſam

hudičevem
Mineralogija in geognozija (1871): soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu i. d.

hudičevih

hudičevih
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): Reši me, o Jezus! Skušnjav in obupa, Vsega greha, Zalezovanj hudičevih, Nepokoja in grozne muke nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha

hudizhovih

Hrana evangeljskih naukov (1835):	s' Jesuſovo kervjó drago odkuplene, sakaj ne sapuſtite hudobne derhali hudizhovih ſushnov, sakaj ſe ne povernete k' Jesuſu , ki vaſ vabi
Hrana evangeljskih naukov (1835):	tudi ſposnali, kako ſtraſhna obſodba ſe tudi njim perpravlja, ako hudizhovih smot ne sapuſté, ino ſe k' meni ne obernejo. " — Vſe

hudičevo

Kemija (1869):	Verwandtschaft chem. , sorodnost. Verwesen, trohneti. Verwittern, prepereti. Vino, 501. Vitriolol, hudičevo olje, 375. Vlaknina lesna, Pflanzenfaser, Cellulose, 479. Vlaknovec, fibrin, 494.
Kemija (1869):	tinto, vijoličaste in črne barve, in tudi kadeča žveplena kislina (hudičevo olje) se izdeluje iz njega. Na vodi razproščeni železni vitrijol
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	bolnikovi. ) 33. — Kot glavni pripomoček zoper vse skušnjave in zalezovanje hudičevo* služi klicanje presvetih
Gozdovnik (1898):	ker mi ne dostaja prenosil. Sicer pa ima to zlato hudičevo moč. Markos Areljanos, večina članov vaše odprave, sennor Diaz, nazadnje

hudizhevo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): smezhkano kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe bólje je pa hudizhevo ólje (Vitriol), kteriga ſe nektere kápljize med veliko vôde vlije

hudizhovo

Hrana evangeljskih naukov (1835):	meni pomagal, ſvojim pa ſhkodval, dokler jes, kakor ſami vidite, hudizhovo kraljéſtvo rasdiram. Tudi med vami ſo moshjé, ki hudizha isganjajo
Hrana evangeljskih naukov (1835):	sakaj: „Kateri obogatéti hozhejo, padejo v' ſkuſhnjavo ino v' sanko hudizhovo" (I. Tim. 6, 9.), — ampak le sa toliko premoshenja, de
Hrana evangeljskih naukov (1835):	odreſhenika ſvetá, ſo v' njega vérvali ino ſe dali kerſtiti. Hudizhovo kraljéſtvo neumnoſti ino hudobije je sginilo is med ljudi. — Kako
Življenja srečen pot (1837):	drugazh vbraniti nemore, popade na ogniſhi gorezhe poleno, ispodí ſlushavnizo hudizhovo, ро tem s' ogorkam na sid ſvet krish naredi, pred

▶ hudnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudnik

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in de le od vrozhine is-haja. Sméſ. (Jes ſim ſam hudnik is pekla! ) V Vodnikovih Ljubljanſkih novizah od leta 1797 Nr.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	slodja je tó! ” savpije preſtraſhen. Franzos odgovori; „Jes ſim ſam hudnik is pekla ; nikar ſe ne vſtraſhi! Daneſ je oſem in

▶ hudo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudo
Valenštajn (1866): Res, cesar z manoj hudo je ravnal! Če hočem, lehko hudo s hudim mu Povrnem. Veseli me, da spoznal Sem lastno

▶ hudo prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudoprislov, splošni, nedoločeno

hudo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	lonca vkrade in ga pri ti priči požrè, čeravno jo hudo pêče po goltanci, de dostikrat od tega obdivja! Slovenske misli
Zlata Vas (1848):	ne prikupil in jih ne spodrinil. Torej so mu vse hudo oporekovali, kar koli so si zmisliti môgli, in so, kar
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kapar, eno limono in eno periše špinače, potem srovo maslo hudo razbeli, tri žlice drobno nasterganih žemljevih drobtinc v njim malo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	maternico in jo odtergajo. Pri tem delu dostikrat ubogo živino hudo martrajo, in če brez pameti po maternici praskajo in z
Valenštajn (1866):	Res, cesar z manoj hudo je ravnal! Če hočem, lehko hudo s hudim mu Povrnem
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	moram jaz in ubogi otroci plačati, a ljubezen ne udari hudo. « Duh: » Ali moreš še moža ljubiti, ki tako s teboj
Oče naš (1885):	in je zdihnil. „Kdaj bo že nehala kri teči! Gospod, hudo nas tepeš, pa preveč smo to zaslužili. Vender pa, usmiljeni
Izidor, pobožni kmet (1887):	težava mu je bila pa ta, da je bil že hudo v letih in ni mogel delati. Poleg tega je pa
Tiun - Lin (1891):	ni najmenj nisem brigal. Če sem se s tem tudi hudo zameril Kitajcem, vedel sem saj, da imajo vender nekoliko strahú

hudu

Sacrum promptuarium (1695):	mogal jeſti, inu ſpati, premishluje kaj miſli karsnar, de taku hudu shnim andla, ter milu ſe sazhne jokat, inu tulit; Shlishi
Sacrum promptuarium (1695):	prozh shal, inu dokler ſe je njemu per krameriu taku hudu godilu, ga sapuſtj, inu gre spet k' milneriu, proſsit de
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſuper bli. Ti nabosh bral, de be bla kedej enega hudu oſmirjalla, ja ne enkrat taiſte, katiri so mojega Synu is
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	jeſek, ampak movzhè, ali ſgovarjej, kader se drugi zhes tuiſti hudu obreſujejo. Kaj gredo tebi tvojega bliſhnega falerji am, de njeh
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mene Goſpòd ti Şyn Davidov: moja hzhy je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On pak ny beſsęde njęj odgovóril. Inu njegóvi

hujeprislov, splošni, primernik

huiſhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): navarſhine, inu obene ſhtraifinge per Bogu doushni. Inu kar ſhe huiſhi je; ſi puſtimo dobru biti, ſi vſe pervoſhimo, s' veſeliam

huje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in pravijo, da od nekdanjih časov se je vse v huje spreobernilo in da še clo zemlja je začela pešati. Ko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dalje znabiti od zemlje, ko sedaj”. Sonce pa je vedno huje pripekalo, tako da so morali v hišo stopiti, ubraniti se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	upamo veliko pridelati, ako se tertna bolezen ne bo razširila huje kakor dozdaj. Iz Tersta piše „Triest. Zeit. ”, da v ondašnjem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	da sem se pokerstil”, odgovori ženki mož. O tem zmiraj huje gromi, in Drava zmiraj večja naraša. Ribčeva zapustita bajto in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ne v široko ne visoko. Proti večeru še je bilo huje. Začela je burja pihati in neusmiljeno lica briti. Zgodaj smo
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	bi prišla do svojega otroka! « veli objokana mati in še huje joka, joka tako dolgo, da ji padete očesci na dno
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Štefan je stiskač. Če hočem imeti novcev od njega, razsaja huje v hiši, kakor vi včasi po gorah, očita mi revščino

huji

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	polivka (zos) zadosti gosto ne vkuha, ribo iz nje vzemi, huji zakuri, de se sok v enih minutah vkuha; potem ga
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	nadlóg, je najbliže Bog! « Odsihmal je materna bolézin huji in huji prihajala. Mati so to čutili in vedoči, de bodo kmalo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	je največ nadlóg, je najbliže Bog! « Odsihmal je materna bolézin huji in huji prihajala. Mati so to čutili in vedoči, de

hujši
Stric Tomaž (1853): staknejo, vender unih najti jim ni mogoče. Legre se še hujši togoti in razbija, da je vse pokalo. Ker begunk ni
hujſhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): per eni glihi trydeſsęt naſhih goldinarjou sneſlu. Kar je ſhe hujſhi, isdá on ſvojga lubiga Mojſtra s' enim kuſhvanjam. Kateriga bóm

hujšeprislov, splošni, primernik

hujše

Stric Tomaž (1853):	varite se tega, sicer bi z opoviro in branjenjem še hujše naredili, kakor je. Deželske postave nam to prepovedó. To bi
Zeleni listi (1896):	perjem si posuta? Kje neki? Jaz ga ne vidim«. »Tem hujše, oče, če ga vi niti ne vidite«. »Pa pojdi noter

hujši
Roza Jelodvorska (1855): delo Roze globoko v serce seglo, ravno tako, in še hujši se staro sovraštvo do nje očeta zdaj v njegovim sercu
hujſhe
Biblia (1584): prideo, taku prebivajo ondi: Inu tu puſledne tigaiſtiga zhloveka potle hujſhe poſtane, kakòr je poprej bilu. Taku ſe bo tudi letimu

najhujeprislov, splošni, presežnik

najhuje
Ferdinand (1884): vžali. »Za tremi ranami! — za tremi ranami! To je še najhuje,« — ponavlja sam pri sebi. Spomnil se je onih treh ran
naj huje(združena oblika)
Roza Jelodvorska (1855): na spijočo Rozo, zdaj na viteza Častimira. Kar mu je naj huje djalo, je bilo to, da je svoje nekdajno rešenje

nar hujše(združena oblika)

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):

nalezba, zatorej leta kuga po tistih deželah nar večkrat in nar hujše razsaja, kjer je policijski nadgled zanemarjen. Skušnje učijo, da

▶ hudoba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudoba

Genovefa (1841):	kor angelj v nebéſih — jes ſim bil hudoba, ki jo je hôtla sapeljati. Kér me ni vſliſhala, ſim
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	stala Rozvitka in se ravno pripognila vodo zajeti. Kar prešine hudoba kakor blisk jirharjevo serce, ki ga je tudi kakor strela
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	In hudoba se je pobrala, ker je vidila, da nič ne opravi

hudobe

Biblia (1584):	Dobru ſeme ſo otroci tiga Krajleſtva. Lulka, ſo otroci te Hudobe. Sovrashnik, kateri njo ſeje, je Hudizh. Shetou je konez tiga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak ſo otrozi tiga krajlęſtva. Lulka pak ſo otrozi tę hudobe. 39. Şovrashnik pak, katęri je toiſto ſèjàl, je Hudizh. Ali
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kryvavi pót na pomozh, katęriga ſi ti v' premiſhiuvanji naſhe hudobe, naſhe nehvaleshnoſti is ſebe ſpótil! My ſposnamo, de je ta

hudobo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	isdajanje. Inu kaj sa enu plazhilu prejme on sa ſvojo hudobo? O ſhpot! o ſramota! Trydeſset ſrebernikov, kar bi per eni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sa vaſho laſtno ſtanovitnoſt! Ali kaj ſe zhudimo zhes letó hudobo? My ne bómo obene pregręhe neſhli, katęro bi Iakomnoſt, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pravi ena soséd: „Blede, le deržimo jo” ; ena pa pravi: „Hudôbo vidi, ko takó hudo gléda; berž sem žégnane (blagodarjene) vodé

▶ hudobec samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudobec

hudobez

Življenja srečen pot (1837):	bojí, ne ſpoſhtuje boshjih rezhí, ſvojo goſpoſko sanizhuje, je gotovi hudobez. Kdor s' takim potegne, ſvojo duſho predà. — Oh koljko salih
Življenja srečen pot (1837):	gotova reſniza bila, kar v' sapelívih bukvah natiſnenga bereſh. Kakor hudobez po ſveti ſvoje pomagavze imá, ki mu ljudi sapeljujejo, kar

▶ hudoben pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudobenpridevnik, splošni, nedoločeno

hudoben

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ker pogorélzi ſami ne povejo, ali pa rezhejo, de je hudoben, ſovrashen zhlovek sashgal. Goſpoſka ſe je pa she vezhkrat preprizhala
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	odpravljeni, de nobeden ni smèl toti dan nesrečniga Kumita v hudoben spomin vzeti. Za Minoj še jez predobriga Morica prav serčno
Divica Orleanska (1848):	tam, Kateriga se srečni vsak ogiba. To je nevaren kraj; hudoben duh Stanuje ob drevesu tim od nekdaj, Od krivoverstva starodavnih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	so neumneži le godernjali, v zadnjimu listu Novíc je pa hudoben lažnivič svoj strup proti meni obernil, in zato bom na
Blagomir puščavnik (1853):	dalječ čez Rajno po daljni prijazni planjavi. — Vitez Bric, kakor hudoben in divji je bil, je imel vendar miloserčno, dobro gospo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	snubil nek ptujec Evrota. To je bil pa tudi silno hudoben človek, poln černih strasti in brezvesten nesramnež. Najžalostniši spomini me
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	prišedši toži svojej materi, da se je v gozdu skril hudoben deček, kateri ga je z gerdimi priimki zeló razžalil. Mati

hudobn

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na taiſte, katiri tebe strashejo ſatu, de be poredn, inu hudobn gratal, inu tebe ſatu ſrahtujejo, ke Bogu ſveſtu sluſhesh. Ti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	podaja. Jeli Buh dobr, ſakaj se ſmirej nalube? Jeli hudizh hudobn, ſakaj se ſmirej nasovraſhe? Tu je enu ſnamene bres zvibla
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſſelej na narbel gorezho viſho lubiti. 2. Kmalu bosh ſazhel hudobn poſtajati, moj Syn! zhe bo vezh per tebi ſamogl strah

hudobnapridevnik, splošni, nedoločeno

hudobna

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' ſvoji ſtaroſti oveſeljena. Bog ne sapuſti poboshnih. 38. Helitova hudóbna ſinova ino Elkanov dóbri ſin. Israelzi ſo imeli tudi kraj
Genovefa (1841):	de ſva obá vmorjena. Oni miſlijo, de ſim naj bolj hudobna mati, ki ſe lé na semlji dobiti more. Ljudjé ſo
Stric Tomaž (1853):	ne recite mi, da sim nehvaležna; ne mislite, da sim hudobna. Čula sim vse, kar ste z gospodom govorili. Poskusila bom
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je nema, so se prestrašili, mislili so, da jo je hudobna mačeha spet začarala. Ko so pa videli njene roke, razumeli
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	pečal. »Pojdite v svet in živite se sami! « reče jim hudobna kraljica. »Letite kot veliki tiči, ki nimajo glasú. « Ali tako
Deborah (1883):	Kaj hočeš tu? Deborah. Moj Bog, kaj sem storila! Lovre. Hudobna žena! Nemaš dosti še? Zmotila si mi sina, oslepila Prokleto
Pripovedke za mladino (1887):	Starka pa se je tako prijazno delala, ker to je hudobna čarovnica, ki otroke lovi, in postavila je hišico iz kruha
Pripovedke za mladino (1887):	hiti naravnost k Janezku, odpre hlev ter zakliče: „Rešena sva. hudobna čarovnica je mrtva! ” Janezek skoči na prosto, kakor ptiček iz
Revček Andrejček (1891):	dobi. Andrejček. Jeklen joka? ! ? Ju-hu hu! Anže (zase). Oj ti hudobna muha ti! Lej ga, lej ga mrcino! Kdo bi si

hudobne
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): ino potlej pade ogenj ino goreče žveplo spod neba na hudobne mesta, ino mesta

hudobnepridevnik, splošni, nedoločeno

hudobne

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu oblaſtnike , super visharje tega ſvejta leteh tem super te hudobne duhove pod nebam. Satorej usemite boshje oroshje , de boſte mogli
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ti pa ne pozabi mojiga svarjenja in se vari te hudobne kače, de te za plačilo v persi ne piči. ” (Dalje
Pripovedke za mladino (1887):	iz ust, da so jih kmalo vsa tla polna. Hči hudobne mačehe pa zakliče: „Glejte si razposajenost, kako denar po tleh

hudobnegapridevnik, splošni, nedoločeno

hudobnega

Sveta grofinja Genofefa (1857):	Ko ſta ſe posdravila, grof Smagomir hudobnega Golota prezej prime in od njega tirja, de mu naj
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	pomagano, da bi svoje gospodarstvo vredil in si daleč od hudobnega soseda ustanovil novo kmetijo. Bogate strice imam onstran gorá. K
Občno vzgojeslovje (1887):	zlobnost imenovana, katera popolnem zadostuje, da se človek označi za hudobnega človeka. Nravstveno načelo, ustrezajoče ideji blagohotnosti, namreč: Ljubi svojega bližnjega

hudobniga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Poleg némſhkiga. ) Pravizhni ſe tudi shivine ſvoje uſmili, pa ſerzé hudobniga je neuſmileno. ,Salomonov pregovor 12, 10. Ozhe naſh, ki ſi
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	zopet pri svojim Artu zadovoljna in vesela živi, tako je hudobniga Gerarda ta novica razkačila, in sicer v táko jezo spravila
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Tako je bilo tudi pri nemarnih sklepih hudobniga Gerarda. Una dva sta sicer res v tisto (Havre de

hudobnejšipridevnik, splošni, primernik
- hudobniſhi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ˛Szhaſama ſe ljudje bolj in bolj namnoshijo; pa ſo tudi hudobniſhi, ino sa Boga vezh ne marajo. V divji nezhiſtoſti ſo
hudobnempridevnik, splošni, nedoločeno
- hudobnim
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ki jo je v' ſerzu ſklenil; terdovraten oſtane v' ſvojim hudobnim ſklepu. Ko je Jesuſ védil, de vſe opominjevanje nizh ne
hudobnemupridevnik, splošni, nedoločeno
- hudobnimu
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): letiga zhlovęka hujſhi, kakòr tó pèrvu. Takú bóde tudi letimu hudobnimu ródu. 46. Kadar je pak on ſhe k' mnóshizam govóril

hudobnipridevnik, splošni, nedoločeno

hudobni

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	snate ràslozhiti: snaminja pak tih zhaſsov ne samórete vęjditi Ta hudobni, inu pręſhùſhni ród yſhe enu snaminje: inu njemu ne bó
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	varhe ſo ſe vùn dali. Ali preglejte vaſhe ſerze, vy hudobni odertniki, preglęjte vaſho vęjſt. Jeſt imenujem tèdaj sadnizh eno dobro
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa ſo tudi hudobni ljudjé, kterih ſe je tréba várovati. Joshef je bil grosno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jona ſe bojí tje iti, ker ſo bili Ninivljani neisrezheno hudobni. Umakniti ſe hozhe Bogu, dobi ajdovſko barko, plazha vosnino, ſtopi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſtal. “ Na tem ſvetu je bolje biti ubogi Lazar, kakor hudóbni bogatinez. 33. Modre ino trapaſte devize. V' nebeſhkim kraljeſtvu, je
Genovefa (1841):	ſe je inako ſtorilo, de ſo bili ljudjé zlo tako hudobni
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Pa jojmeni! še deset jih ni bilo. Vsi so bili hudobni, in vsi sprideni. Zatorej je drugi dan, ko je solnce
Sveta grofinja Genofefa (1857):	krepoſtno in je tudi ſvoje poſle k bogabojezhnoſti naganjala. Ali hudobni duh, kteremu je bila njena zhednoſt soperna, ni nehal jo
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	lahko prikupiti se mu. Nekega kmeta v Liberški soseski je hudobni sosed ob vse premoženje pripravil, in so mu odvetniki poslednjo

hudobnihpridevnik, splošni, nedoločeno

hudobneh

Ta male katechismus (1768):	ſupet dolipershl, koker en vojstre pravizhne sodnik teh dobreh, inu hudobneh se perkaſal, ter usakemu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je on sam krotak. kolkajn hudega preterpy sam Buh od hudobneh, inu movzhy, inu she dobru ſtury, de be imelli ſavle

hudobnih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	beshi is hiſhe. Shena ſe na to ſilno rastogoti. Prijasnoſt hudobnih ljudi namrezh ſe velikokrat v' ſmertno ſovraſhtvo prevershe. Na veſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	lép sgled. Ob ſkuſhnjavi miſli v' Boga. ˛Se váruje druſhine hudobnih ljudi. Nedolshnoſt mu je ljubſhi od vſe ſrézhe ſvetá. Zhednoſti

hudobnimpridevnik, splošni, nedoločeno

hudobnem

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	notshe nezh drugega od tebe imeti, koker de be tem hudobnem glih bil, katiri bodo tebe sami ſatu ſdajzi grajali. Ony
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nezh navella. O nekar se ti meni napodej ſa takem hudobnem exempelnam, aku notshesh pridti v' vezhnu pogublenje; ſakaj ti se

hudobnim
Genovefa (1841): ſam pravi: „Ozhe nebéſhki puſti ſvoje ſolnze ſijati dobrim in hudobnim. ” Môja ljubésen do ljudi ima tedaj biti Tvôjimu ſolnzu enaka

hudobnimipridevnik, splošni, nedoločeno
- hudobnimi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): sheni ſe je reklo Elisabeta. Bila ſta v' ſredi med hudobnimi ljudmí, vender per Bogu obá pravizhna ino bres madesha. Otrók

hudobnopridevnik, splošni, nedoločeno

hudobno

Sacrum promptuarium (1695):	pamet, lubesan, inu poterpeshlivost, katero Socrates je imel s' ſvojo hudobno sheno Xantippio, de ſi lih nej slishal, kaj S. Paulus
Genovefa (1841):	vábne sdijo, ktere pa, zhe jih kdo vshíje, vmoríjo. Jà, hudobno je vezhkrat bolj vidljívo in ſe bolj lepo ozhém prilisuje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	urnost, lepota in sreča našiga Lamprina so ga grozno v hudobno dušo pèkle. Prijazne besede, s kterimi je Sultan sploh Lamprina
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	baže se čez mene nar bolj šopirijo. Kar pa zadene hudobno očitanje v 50. listu Nocíc, se moram nar pervo začuditi
Blagomir puščavnik (1853):	pobožnega in poštenega delati in s plajšem čednosti zagrinjati svoje hudobno sercé. ~~ Kakor hitro pa je bil ž njo zaročen, že
Maria Stuart (1861):	oklep ti mora serce kriti! Studena skala tvoje čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	kraljeval čez celo deželo, in oženil se je z neko hudobno kraljico, ki ubozih otrôk ni prav nič rada imela. To
Zeleni listi (1896):	je na tihem takó, da se je skoro tresel. Njegovo hudobno srce ga je sililo, dati jezi dušek. Kaj stori? Ko

najhudobnejšimipridevnik, splošni, presežnik

nai hvdobneishiemi(združena oblika)

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):

shebrati. TV 1. TERPLENJE. Jesvs je biv zelv sam madtiemi nai hvdobneishiemi Ivdmi katieri so teſtobart nasviete bli. SHEBRANJE. Skves tv

▶ hudobija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudobij
Genovefa (1841): ti ga tiſti dan zhiſtga in neomadeshvaniga od gréhov in hudobij nasaj dam, in v ſvôji ſôdbi pred Teboj obſtáti morem

hudobija

hudobia

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſgodilu, katire Bogu naspruti stojy; ſakaj greh je ta narvezhe hudobia, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Kajphesov, kęr ga nevoshlivoſt obſodi. 2.) Pred Herodeshov, kęr ga hudobia sanizhuje:

hudobija

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	sožgana po velicih mukah ne pogíne! — Ali ni to strašna hudobíja! Gospodár je imel škodo; nevarnost je bila, de bi se
Sveta grofinja Genofefa (1857):	kar je grofinja ſtorila, temuzh kar ji je njegova neisrezhena hudobija podtaknila in ismiſlila, in namrezh s toliko ismiſhljenimi dokasi, de
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Šesti štación. Ko me hudobija vabi, Takrat name ne pozábi, De terpljenja opomnim se; Daj
Ferdinand (1884):	častilakomnost in svetni blišč. Oj, najstrašneje, dà jedino zló je hudobija! Revščina, težko delo, dà celó najhujše bolečine in grenka smrt
Ferdinand (1884):	pa je le trdovratno molčal; kajti mislil si je: »Moja hudobija je prevelika, da bi jo zamogel zaupati človeškemu ušesu. « Rekel

hudobijah

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	celi tjeden pošteno živel; oni pa jih z nezmernostjo v hudobijah in grehih k lastnimu pogubljenju zapravljajo.
Stric Tomaž (1853):	napolnilo, tako preganjanemu biti, med tem ko otroci sveta v hudobijah, v nesreči, v obupnosti tavajo, ter se za dan sodbe
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Lupo ni hotel spreviditi, da je le on po svojih hudobijah prišel v ječo. Orzo pa je začel jokati in staremu
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	po naših grehih, in ne ravnaj z nami po naših hudobijah.

hudobijami

Štiri poslednje reči (1831):	nameſt de bi Boga hvalil in zhaſtil, ga s' gerdimi hudobijami in oſtudnimi pregrehami shali in drashi, ker boshje uſmiljenje ſe
Štiri poslednje reči (1831):	pred ojſtrim ſodnikam . Jesuſam, ker bo priſhla prednj s' grosnimi hudobijami in pregrehami obloshena, dobrih del pa vſa prasna. — ¸Sodnik ji
Štiri poslednje reči (1831):	pregreſhnimi navadami ſi vklenjen, pa ne ſposnaſh. S' kolikimi oſtudnimi hudobijami ſi svesan, pa ne vidiſh. Jetnik peklenſkiga ſovraſhnika ſi, pa
Štiri poslednje reči (1831):	neſrezhe! – ¸Stopiti moram sdaj, obloshen s' ſtraſhnimi pregrehami in gerdimi hudobijami v' prizho vſih ljudi pred ſodnika, de bo urshoh mojiga
Štiri poslednje reči (1831):	pred tiſtim, kteriga ſim v' shivljenji sanizhval, in ga s' hudobijami in pregrehami na novo martral in krishal. ¸Stopiti moram ravno
Štiri poslednje reči (1831):	bresnu hudobnim, kteri bodo v' grehih ſvet sapuſtili, in s' hudobijami oblosheni v' vezhnoſt priſhli; moramo sdaj pekel le od delezh
Štiri poslednje reči (1831):	pregrehe vganjaſh; varuj ſe, de ne pojdeſh s' takimi grosnimi hudobijami obloshen v' vezhnoſt, ker ſmert sna hitro tvojimu shivljenju konz

hudobije

hudobie

Ta male katechismus (1768):	se grehi ſuper S. Duhá imenujejo? Taisti, katiri ſavle svoje hudobie toku boſhjo gnado preſhenó, de nabodo ne na temu dergazhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	oſtanke njegoviga shivinſkiga shivlenja dobila, de bo ta ſad njegove hudobie tebi morebiti ſmert perneſsel. Kaku dobru bi bilu sa tebe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſmerti saſliſhi, ſe pred durmi kamre tiga bolnika vſe njega hudobie inu pregręhe v kupa ſpravio, de bi ſe na enkrat

hudobije

Zlata Vas (1848):	krívi. In če se v kaki srejni sramota, uboštvo in hudobije narašajo, je to znamnje, de tudi gosposka ni kej prida
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Jeruzalemske; Jezusi daj de solze točim, Objokujem s solzam' vročim Hudobije svoje vse.
Maria Stuart (1861):	more me, pa ne soditi! Naj se ne derzne sadju hudobije Družiti angelske pobožnosti, Naj skuša, da ji v serce vidi

hudobiji

hudobii

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	spustiti, ker svest sim si, de bodo nebesa čednosti zmago, hudobii pa zasluženo kazen naklonile. “ In po globokim priklonu pogumno v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	s težko ječo od 1 do 5 let; pri veliki hudobii ali nevarnosti pa tudi do 10 let. Če se nobena
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	s sebe spravil. Tako znajdene so še celó živali v hudobii!

hudobijo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne pervóli tega, ino rezhe: „Kako bi mogel ſtoriti tako hudobijo, ino greſhiti soper ſvojiga Boga! “ Vender smiraj poſtópa sa njim
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	v G— v Istríi va-nje, ki so pred nekaj časam hudobijo dopernesli, de je grôza. Napili so se namreč nekteri gerdúni
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	ter pridejo ravno o pravem času, da zabranijo, novo grozno hudobijo. Učenik je namreč moral sumiti, da ga je Tine, njegov

hudobio

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	ga vezh vedit’, ne ſnati. Le idtr. 4. Ke premislem hudobio T’ga golufnega svejta: Videm jeſt povsod fovshio, Greh na
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	fovshio, S’ vsem, karkol je tvojega! Prezh s’ vso tvojo hudobio! Jeſt ’zhem lubit’ JEſusa; On je othl ſa me’ terpeti

▶ hudobnež samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudobnež

hudobnesh

Štiri poslednje reči (1831):	miloſti s' ſvojo terdovratnoſtjo nevredniga ſtori. Sato pravi ſ. Piſmo: »Hudobnesh bo umerl preden ſe bodo njegovi dnevi ispolnili. Job. 25.
Štiri poslednje reči (1831):	Boga paſti. »Ako bo pravizhni komej svelizhan, kje ſe bo hudobnesh in greſhnik pokasal. « I. Petr. 4, 18. Sato bodo greſhniki
Hrana evangeljskih naukov (1835):	Tako lehko je ſposnati boshje rezhi, ako le hozhemo; pa hudobnesh vſe isvelizhanſko kakor Herodesh v' pogublenje oberne. V. 7 — 8.
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſadu, prava svelizhanſka pokora pa na poboljſhanji shivlenja. „Naj sapusti hudobnesh ſvojo pot, ino krivizhni ſvoje miſli, naj ſe k' Goſpódu

hudobnež

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Stari hudobnež se je kar penil od jeze, rotil je in preklinjal
Izidor, pobožni kmet (1887):	se ne hudujmo nad Bogom, kedar vidimo, kako da zatira hudobnež pobožnega in se tako rekoč o njegovem ropu živi. Varujmo

hudobneža

hudobnesha

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vpiti, ino vſe domazhe ſklizovati. „Glejte, glejte! “ jim pravi, „kaziga hudobnesha je moj mosh v' hiſho pervlékel. Lèſ v' hiſho pride
Genovefa (1841):	ga kasnuj in versi ga v najglobozhejſhi brêsno pekla — sanikerniga hudôbnesha. ” „Kdó pa ſi? ” je vpraſhala Genovefa, in vſtavſhi je ſhla

hudobneža

Robinson mlajši (1849):	ko sta se oba poslednja prebudila, vskočila ino orožje popádla. „Hudobneža! “ je Robinson vzkričal, u poglednita na svoje tovariše; vejta, kaj
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	razvidil. Bojni sodniki so premagavca pred vojvoda pripeljali, zadnje besede hudobneža so mu povedali, in mu iz serca srečo vošili, de
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in ne daleč od hiše svoje iznenada napaden od nekega hudobneža, ki mu je po njegovi uri segel in mu jo

hudobnika
Zlata Vas (1848): ki še verjeti niso hotli in so Ožbeta opravljivca in hudobnika zmerjali, ki hoče sebi čast, nedolžne ljudí pa nesrečne delati

hudobnežev
- hudobneshev
  Genovefa (1841): sa domazhijo — v pomozh neorôshnjene nedolshnoſti in v ſtrah prevsétnih hudôbneshev! ” je djála in bléda ko ruta, ktéro je v rokah

hudobneži

hudobneshi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino dvajſet let, zhe ſe ſhe utégnejo poboljſhati. “ Med temi hudobneshi je bil vender pravizhen in poboshen mosh, Noe. Njemu Bog

hudobneži

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Pobožni Noe je barko sto let vpričo vsih delal. Pa hudobneži niso na-nj marali. Kedar je bila barka dodelana, reče Bog
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ino dvajset let, če se še utegnejo poboljšati. ” Med timi hudobneži je bil vender pravičen in pobožen mož, Noe. Njemu Bog

hudobnežu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Levi. Urno, kaj je noviga? (Prav se mu je zgodilo hudobnežu! ) V nemškim časopisu (Donau-Eschinger Wochenblatt) smo brali, de je neki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ta njiva nobeniga kupca našla. — Prav se mu je zgodilo hudobnežu, ki četerte zapovedi Božje ne spoštuje! Vganjka. Prav me beri
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	mu tudi prihodnji ne spodleteli, je mogel pazno ravnati. Terdovratnirnu hudobnežu se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in svakinji perliznjeno

▶ hudobnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudobnico
- hudobnizo
  Genovefa (1841): volja je taka! sakaj on vaſ miſli réſ takó neſramno hudôbnizo, kakor vaſ je Golo pozhernil; takó je Golu piſal. Morivzi

▶ hudobnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudobnež; [sskj]

hudobnik

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ne ſpovednik per ſpovedi imenuvati, sa katęriga ſam ti, o hudobnik, vęjſh, inu ſe zhudiſh, de te je semla taku dolgu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	de ſe boſh ſhe hvalil, de ſi ravnu en tak hudobnik kakor on. Enu hudu tovarſhtvu imenujem jeſt tigaiſtiga ràsvusdaniga mladęnzha
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſte vy is grose nasaj odſkozhili? Veliku vezh je ta hudobnik v' ſvoji hudobi lę napręj ſilil, inu po beſsędah tiga

hudobniki
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): in z raznimi spoštovanji in častmi ga obkladala. Kakor vsi hudobniki, je tudi Gerard zviti hlinjic bil, od kraja se je

▶ hudobno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudobno
- hudobno
  Tiun - Lin (1891): ako se mi kaj pripeti! « Na to mojo opombo se hudobno nasmehne in dá (kakor se mi je zdelo) svojim služabnikom
- hudobnu
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): sramoto napolnil, aku se se ti pruti njim ſaroblenu, inu hudobnu imel. Jeſt savupam od tebe tu narbulshe moj Syn! inu

▶ hudobnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudobnost

Sacrum promptuarium (1695):	Xantippo ſtukrat hushi, kakor je tvoja, inu vener je taiſte hudobnost poterpeshliu sanashal. Si tu sic. Zhe tudi ti bosh ſturil
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	moje nesramnosti to terpiš. Odpusti, o Jezus! odpusti mi mojo hudobnost, daj mi milost in bom slekel stariga človeka, ter oblekel

▶ hudodelec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudodelca

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	če dve verjetne priči to spričate. Tacega izdajavca domovine in hudodelca sme vsak Cernogorec in Berdanec brez razločka umoriti, ko zvé
Gozdovnik (1898):	imela storiti. »Bog te blagoslovi zdaj in vsikdar. Le kaznuj hudodelca,« dé pojemajoča mati. Besede so ji prihajale iz ust le

hudodelci

hudodelzi

Hrana evangeljskih naukov (1835):	v' njegovim kraljeſtvi rojen, ino on ſe preſtraſhi, kakor vſi hudodelzi, kader saſliſhijo, de ſe godijo imenitne boshje rezhí. Uzheni piſmarje
Življenja srečen pot (1837):	ſvoje varje, poſebno jih v' velikih nevarſhinah vidno ohrani; pa hudodelzi naj ſe bojó, kér savolj hudobij vſmilenja Kriſtuſoviga vredni ne

hudodelec

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	predsednika jugoslovanske akademije. Špansko. — 30. dec. t. l. je neki hudodelec Gonzales strelil na kralja in kraljico, pa k sreči nikogar
Gozdovnik (1898):	manjkalo. Razbito balkonsko okno je pričalo, po kteri poti je hudodelec ulomil, vse dragocenosti odnesel. Na balustradi viseča motozna lestev je

hudodeliz
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſo ſi miſlili, de bi med njimi utegnil kak velik hudodeliz biti. Vadljajo ali lóſajo, de bi svédili , kdo jim je

▶ hudodelka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudodelka

hudodelniza

Genovefa (1841):	je bliso. Pa povéj jim, de njih Genovefa ni bila hudodélniza, de ſim bres krivíze umerla, de ſim jih ſhe v
Genovefa (1841):	terpljenja te bó Goſpod réſhil! Prizho ljudí ſi ſizer sdaj hudodélniza, pa tvoja nedolshnoſt ſe bode nekdaj vunder le lépſhi od
Genovefa (1841):	Sa malo zhaſa bódem pred ſôdnim ſtôlam bôshjim ſtala. Kakor hudodélniza ſim v ſmêrt obſojena. Pa Bog vé, de nekrivizhna umerjèm

▶ hudodelnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zločinec; [sskj]

hudodelnik

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	od nevſmilenih ſovrashnikov hudiga domiſliti, pride on sadnizh kakór en hudodęlnik svęsan, inu vklejnen v'Jerusalem , inu bo vſtavlen sa pored
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	nevęrnik ali en Ajd, inu Chriſtus bó njemu kakor en hudodęlnik zhęs dan, katęrimu vſi ſmert vólio. Kaj je on tèdaj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Pilat ajd, glejte, je tedaj ſodnik, nedolshni Jesuſ je satosheni hudodelnik, ino mogozhni is Israela ſo toshniki! Pilat jih vpraſha: „Kaj
Genovefa (1841):	Golo je tako bléd in v trepetu tam ſtal, kakor hudodélnik pred ſvôjim ſodnikam. Njegova huda véſt mu je ozhitno is
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de je človek sebi in drugim, ktérim dobro hoče, neusmiljen hudodélnik! Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pomlad. Današnjimu listu je
Oče naš (1854):	nevkretno obličje in divji pogledi njegovih očí, da je nevarn hudodelnik. Prijatlama se je čudno zdelo, da je Renati ves podoben
Oče naš (1885):	nevkretno obličje in divji pogledi njegovih oči, da je nevaren hudodelnik. Prijateljema se je čudno zdelo, da je Renati ves podoben

hudodelnike

Oče naš (1854):	nobeden ni drugemu svojih misel razodel. Višji žandarjev, ki so hudodelnike spremljali, jima nasproti prijezdi in jima reče, svoje pisma pokazati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	angležka vlada po vladi danski terja od rusovske, naj kaznuje hudodelnike. Kaj bo iz tega, se ne vé. — V Moskavi se
Maria Stuart (1861):	vam ugoden čas, Milord! Odkrijte strašno hudodelstvo; Skrivnost še krije hudodelnike. Preiskovavna sodba se odpre, Da zvagajo po pravdi se besede
Maria Stuart (1861):	serce deti! Leicester. Skrivnostne vaše mreže svét pozná, Ki va-nje hudodelnike deržavne Lovite. — Zdaj je vam ugoden čas, Milord! Odkrijte strašno
Oče naš (1885):	nobeden ni drugemu svojih misel razodel. Višji žandarjev, ki so hudodelnike spremljali, jima nasproti prijezdi in jima reče, svoja pisma pokazati

hudodelniki

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Nedolshni Joshef v' jezhi. Joshef je sdaj v' jezhi med hudodelniki. Pa Bog, ktéri nedolshnih ljudi nikoli ne sapuſti, ga tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vprašanje, kaj de so, mi reče starček: „Ti so razbojniki, hudodelniki, zatiravci ubogih”. Greva skoz tròp ljudí, in prideva v drugo

hudodelnikov

Oče naš (1854):	Še osem ur sta imela do Bezina, ko sta trumo hudodelnikov srečala, ktere so v verige vkovane v Tulon na galeje
Viljem Tell (1862):	Firšt (bere). „Nadjam se, „Da studi zvestemu se naroda „Zločinstvo hudodelnikov prokletih; „Zatoraj pričakujem od dežele, „Da v pripomoč v ničem
Oče naš (1885):	Še osem ur sta imela do Bezina, ko sta trumo hudodelnikov srečala, ktere so v verige vkovane v Tulon na galeje

▶ hudodelstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudodelstva

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vojvodini na Laškem že več časa morije in mnoge druge hudodelstva silno množijo, je po oklicu od 16. dec. to mesto
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi bil Boštjan izmed olikanih kristijanov, kterim so vraže in hudodelstva navadnih kristijanov gnjusoba? To bi še bilo, ali kaj ker

hudodelstvo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): učit in ljudstvo zapeljavat. On je vse sam obstal; njegovo hudodelstvo je tedaj dokazano; zato se ima ob glavo djati in

▶ hudojezičnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

zloben jezik, opravljivec; Pleteršnik

hudojezičnik

hudojesizhnik

Hrana evangeljskih naukov (1835):	dobro na semlji. " (Pſ. 139, 12.) Na Angleſhkim je shivel hudojesizhnik, kterimu ſo bili pregreſhni mami nar vezhi veſelje. Na ſmertni
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ino pogoſto ravno tajiſtiga sadene, ki jo isſtreli: ravno tako hudojesizhnik, ako vidi, de ſe poſluſhavzi od njega obernejo, ſam ſebe

hudojezičniki

hudojesizhniki

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſpomin ſe tudi doneſ bridke martre sakrivajo. — Glejte, tako délajo hudojesizhniki: oni lashejo, preklinjajo, in sadnizh ſe she pravizhniga s' rokami
Hrana evangeljskih naukov (1835):	le bo po ſmerti? „Ne motite ſe, pravi ſv. Pavl, hudojesizhniki ne bodo boshjiga kraljeſtva poſédli. (I. Kor. 6, 10.) Veliko

▶ hudouren pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vihrav, divji; [sskj]

hudourni
Viljem Tell (1862): naše reke tečejo, V deželo pride ravno in veliko, Kjer hudourni viri ne šumé In lene reke tiho se valé; Razgled

▶ hudovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudoval
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſami per ſebi, „nam bo ozhital naſho nesveſtobo, sdaj ſe hudovàl nad nami, ko ſmo ga sapuſtili, ino ſmo beshali! ” Pa
huduje
Čas je zlato (1864): pač že davno pozabil. Lenček se pač, čez to nekoliko huduje, ker bi rad bil pokazal kraljeviču, de je moško, vès
hudujmo
Izidor, pobožni kmet (1887): VIII. Bog hudo kaznuje, dobro plačuje. Nikari se ne hudujmo nad Bogom, kedar vidimo, kako da zatira hudobnež pobožnega in
hudujte
Revček Andrejček (1891): da zame nimata nikdar časa. Domen (resnobno opravičuje se). Ne hudujte se, oče, saj veste, da se nama mudi! Ana (uzame

▶ huj medmet ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

huj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ljubeznivo. In lov derví razpotja vprek, Vsa truma husasa, huj! huj! In glej, iz desne jezdec nek Pridirja v skok, iz
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	strašnó; Na stran! al sam korbačim te, Tovarši v njega, huj, haló! V spomín, de grof resnico reče, Nej jermen ga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se ljubeznivo. In lov derví razpotja vprek, Vsa truma husasa, huj! huj! In glej, iz desne jezdec nek Pridirja v skok

▶ hujšati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hujša
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): nadgled zanemarjen. Skušnje učijo, da živina na paši hira in hujša, kedar slabo vreme dolgo terpi. Leto hiranje ne le samo
hujšajo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Na tako vižo kermjenim konjem ne more kerma teknuti, torej hujšajo in oslabijo. Po dokončanem delu dobijo konji nar poprej nekaj
hujšata
Botanika (1875): v kterem je on, raste dalje, ostala dva se pa hujšata, tako da je hrastov plod vselej le enopredaličast in enosemensk
hujšati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): žlici te moke prasiču dvakrat na dan. Ako prasič zlo hujšati začne, skerbi za snažnost in dober zrak; ženi ga vsaki

▶ hujšati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kvariti; Pleteršnik

hujšali

hujſhali

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſodbe vaſhe greſhne koſti ſpreleti. Doſehmal ſte vezhidel eden drugiga hujſhali, sa naprej le eden drugiga bóljshajte ino na desno stran
Življenja srečen pot (1837):	vuzhili; ne pa po ſamim létali, Boga skalili ino ljudí hujſhali; kakor ſe pogoſto godí. Ko je she Jesuſ mozhen priraſtel

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 20 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 20 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —