- vestras
- veſtras
Sacrum promptuarium (1695): kaj S. Paulus je sapovedal moshom, namrezh: Viri diligite uxores veſtras, ſicut Chriſtus dilexit Eccleſiam. Zhe vij Moshje bote pamet nuzali
- veſtras
vestras vestri vestris vešalo vešč vešča veščec veščevanje vešek vetant veter veternica veti vetrič vetriček vetrnica Vetrogončič Vetrova Vevče veverica vevški vexatio vez vezan vezanje vezati vezek vezen vezilo vezir veziven vezivo vezoč veža vežen vganjen vglihan vhajati vhod vhodišče vi vi. via viam vibratio vice vicekralj vicem vicinum Vicko vič Vičič vid Vid Vida videatur videbis videč Videm Videmčan viden videre videti videti_li videvati videvši videz Vidic vidiii vidljiv Vidmar vidno vidoč vidoma Vidoslava vidovina vidua viduæ viduas viduvæ viel vielem vielfache vielfaches vierling vierseitiges vigred vigvam vihar viharen vihati vihra vihraje vihrajoč vihranje vihrati vihteti vii viii viii. vijolica vijoličast vijoličen vikar Vikenburški Viktor vila Vila Vilhar Vilhelm Vili Vilibald vilibaldov vilice Vilička Viljem Vilko Villanova ville villes vilovčev Vilovec Vilovski Vilson vime v_ime viminalis vinar vince Vincenc viner Viničan Vinkelrid Vinko vino vinocvet vinogorica vinograd vinogradnik vinogradništvo vinogradski vinokupec vinorednik vinoreja vinorejec vinorejski vinski vinskokisel vinta vinum Vinzenz vinjen violette Vipava Vipavec vipavski vir virant virg. virglorijski viri viribus Virida viris Virje Virk viro viros virtuoz virtutis vis viscerum viseč viseti Visiani Visla vislice visočina visok visokimn visoko Visoko visokočastit visokočastitljiv visoko_čaščen visokoroden visokospoštovan visokost
Sacrum promptuarium (1695): | kaj S. Paulus je sapovedal moshom, namrezh: Viri diligite uxores veſtras, ſicut Chriſtus dilexit Eccleſiam. Zhe vij Moshje bote pamet nuzali |
Sacrum promptuarium (1695): | Servi obedite Dominis carnalibus cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Inu nebodite kakor uni hlapzij, katirim nyh Gospud |
Sacrum promptuarium (1695): | Servi obedite Dominis carnalibus cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Zhe bote bugali, inu sa volo Boshjo terpeli |
Sacrum promptuarium (1695): | bugajte vaſhe ſtarishi, sakaj je vasha dolshnost. Filij obedite parentibus veſtris in Domino, hoc enim juſtum eſt. Sizer nebote nihdar ſrezhe |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Tone brezdvomno v dosmertno ječo ali pa še celo na vešala obsojen. Lehko si mislimo Tonetovo obupnost, ko je zopet stopil |
Revček Andrejček (1891): | ko bi ne bilo tako grdo z belo glavo na vešala iti in ko bi me ne bilo tolikanj sram, da |
Ferdinand (1884): | prišel zarano sè svojim slugo v grad? « popraša zdravnik radovedno. »Vešč zdravnik iz Salamanke je, kojega poklicati mi je velel grof |
Ferdinand (1884): | Ali slušajte mojo ponudbo! Jako rabim moža, ki bi bil vešč angleškega, španskega in češkega jezika, pa bi se tudi zamogel |
Ferdinand (1884): | se ne razvije hitreje bolezen, nego če jej pomaga moja vešča roka. « Brzo dene svojo razkuštrano lasuljo na glavo, stisne pod |
Fizika (1869): | križanje. Intervall, presledek. Iris, mavrična kožica, dožna kožica, 144. Irrlicht, vešča, védenec. Iskra, električna, elektrischer Funke, 161. Isochimene, 188. Isolator, osebilo |
Deborah (1883): | pa si bil, Jožef? Jožef. Srečen, Ana? Letal sem, kakor vešča v luč, ona mora, drugače ne more. Strast me je |
Zoologija (1875): | Veliki vinski veščec (Sphinx Elpenor); mlečkov veščec (Sph. euphorbiae); kalinov veščec (Sph. ligustri); slakov veščec (Sph. convolvuli); borov veščec (Sph. pinastri |
Zoologija (1875): | Elpenor); mlečkov veščec (Sph. euphorbiae); kalinov veščec (Sph. ligustri); slakov veščec (Sph. convolvuli); borov veščec (Sph. pinastri), pod. 188, čegar gosenica |
Zoologija (1875): | Atropos); večerni pavlinček (Smerinthus ocelatus); velerilec (Macroglosa stellatarum); krasni oleandrov veščec (Sph. nerii) prihaja v vročih letih od juga. Na Primorskem |
Zoologija (1875): | da bi se zapredali. — Veliki vinski veščec (Sphinx Elpenor); mlečkov veščec (Sph. euphorbiae); kalinov veščec (Sph. ligustri); slakov veščec (Sph. convolvuli |
Zoologija (1875): | se v zemlji, ne da bi se zapredali. — Veliki vinski veščec (Sphinx Elpenor); mlečkov veščec (Sph. euphorbiae); kalinov veščec (Sph. ligustri |
Zoologija (1875): | euphorbiae); kalinov veščec (Sph. ligustri); slakov veščec (Sph. convolvuli); borov veščec (Sph. pinastri), pod. 188, čegar gosenica škoduje po jelovih in |
Ta male katechismus (1768): | della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste |
Mineralogija in geognozija (1871): | kristalnih sistemov; zato je tudi razdeljen v dvé rodbini, kalcit (vešek) in aragonit. 1. Kalcit kristalizuje v heksagonalnem sistemu, večidel v |
Mineralogija in geognozija (1871): | iglaste kristale blizo arsena in arsenatih rud. 6. Oglokislo apno, vešek, kalcit, CaC. Ta mineral daja nam lep izgled dimorfizma, zakaj |
Branja, inu evangeliumi (1777): | zila, inu konza, de bi njo potler usel. Hæc facienda vetant connubia, facta retractant. Te rezhy v' sakon ſtopiti prepovędo, Ke |
Biblia (1584): | k'iesuſu priſhàl. Kadar je on pak vidil en mozhan Vejter, ſe je preſtraſhil, inu je sazhel toniti, je vpil inu |
Biblia (1584): | ſrédi Morja, inu je v'nuji bil od Vallou: Sakaj Vejter je bil nym supàr: Ob zhetèrti Nozhni ſtrashi pak je |
Biblia (1584): | sakaj ſi zviblal? Inu ony ſo ſtopili v'zholn, inu Vejter je potihinil. Ty pak, kir ſo bily v'zholni, ſo |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu je bil od valóv ſèm tèr kje metán: Sakaj vęjter je bil ſupèr. 25. Ob zhetèrti ſtrashi tę nozhy pak |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 30. Kęr je pak vidil ta mozhni vęjtèr, ſe je sbal, inu kadar je sazhęl ſe topiti, je |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſi zviblal? 32. Inu kadar ſta v' zhóln ſtopila, je vęjtèr potihinil. 33. Ty pak, katęri ſo bily v' zhólni, ſo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bogat mož ubožen. Sreča za ves in cerkev, de je veter na drugo stran pihal; ne bilo bi sicer moč otéti |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v strélnice (pištole) na smodník (pulfer) papir in cunje basali. Véter silno močno pihaje zanêse zamašik iz strélnice na slamnato streho |
Robinson mlajši (1849): | sta še se z vekšim trudom upinala, ino ker je veter po južni strani k ostrovu, ko sta se k njemu |
Robinson mlajši (1849): | ktero je veter močno vél — dúl — pihal, ino ker sta obá z vesli |
Viljem Tell (1862): | mu ne Pomaga ne kormilo, ne krmar, Vladar je viher, veter in valovi, Ko pene premetavajo človeka. — Pristana tukaj blizo ni |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | zima, še vse bolj mrzlo je bilo v mestu. Oster veter je pihal čez sneženo polje. Kmet s kosmatimi rokavicami je |
Fizika (1869): | Veter in sevec trosita seme po zemlji; bil pa sama za |
Izidor, pobožni kmet (1887): | ki cvetlice okrepčava in dež, ki nam naše njive napaja; veter, ki jih potem osuševa; solnce, ki nam zemljo ogreva; strela |
Tiun - Lin (1891): | Prvo poglavje. V nevarnosti. Imeli smo močen veter, dobro vreme in veliko vročino. Potem pa, ko smo objadrali |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvojo snoſhęt nareſliva, inu koker sturish ti ſa en velik vetr, ali hudo pish eno terdno streho, toku moresh ti tvoje |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nadleſhne, inu vekavne zhlovek mote pokojnoſt, koker en silnu velike vetr vodo. Krotkuſt uſſe k' pokoju perprave, ter nobenega k' prepiru |
Kratkozhasne uganke (1788): | Le letu be rad vędel, zhe mene poſnâsh. Enu drevu. Vetr, ali voda je moje ſhivlenje inu gibanje, szer sem mertv |
Biblia (1584): | Ste li vy hotéli viditi en Tèrſt, kateri ſe od vejtra ſem tèr tam maje? Ali kaj ſte vy vunkaj hodili |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vunkaj ſhli v' puſhavo ględat? En tèrſt, katęri ſe od vętra ſèm tèr kje majé? |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kviško plam se dviga; Na široko liže, vžiga, Urniši od vetra šviga, Kot iz pečniga oboka Zrak žarí, tramovje poka, Strop |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 4) Kdor sadje na peči suši, naj večkrat hišo iz vetra, in prah na peči omede ali popir podloži, de bo |
Genovefa (1841): | ſvôjim otrókam v votlino. Tukaj je bila pred deshjem in vétram varna. Pa ſhe smiraj ſe je od mrasa tréſla. Poldán |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | milionov „ljudi sginejo, kakor simſki ſneg pred pomladanj„ſkim jushnim vetram, in nove kmetije, hiſhe, „vaſi in méſta raſtejo , kakor gobe |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v hlevce dobro s slamo nastlane, da se pred mrazom, vetrom in mokroto obvarjejo, in vedno morajo imeti čiste vode za |
Fizika (1869): | se vetrovi med sabo menjajo, zapazili so sledeči zakon: Za vetrom vzhodnjakom pride jugovzhodnjak, potem jug in jugozahodnjak, zahodnjak in severozahodnjak |
Lohengrin (1898): | slednjič pazljivo poslušajo. ) Jaz čarodejstva ga dolžím! Kot prah pred vetrom moč izgini, Ki jo dobil je s čarom zlim! — Kako |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhiſt malo mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe priſhli. Na |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vmés so plohe, hudo bliskanje in treskanje in hudo vojskovanje vetrov. Danes in pa blagdan Maríin pred včerajšnim imamo sonce in |
Divica Orleanska (1848): | skrivajo, Ne more mira med ljudmí storiti – Čuj! Iz tulenja vetrov in viharja Se sliši ljuto treskanje strelaštva; Protivne vojske so |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je tadaj, da se prava lega kraja zastran osončja, preksončja, vetrov, mokrote ali suše itd. izbere, kamor se to, kamor uno |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | indiškem slovstvenem spominku se omenja božanstvo Rudra, in Maruti, božanstva vetrov, se velijo njegovi sinovi ²). Lassen ³), Roth ⁴), Weber ⁵) naj izverstniši poznatelji |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | staroindiškega basno- in starinoslovja imajo Rudra-ta za božanstvo bór, očeta vetrov, in izpeljujejo ime iz glagola rud, heulen, schallen, weinen, ruski |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prilij, in jo prasiču noter daj. Kedar grizenje od zapertih vetrov pride, je prasičovi trebuh zlo napet. Ga ozdraviti vzemi pol |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolji tamkaj govorim, kjer razlagujem obzemlje (Atmosphäre), to je: zrak, vetre, megle in obláke, roso, slano, dež, sneg in točo. Za |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na sežnje snega. — Grom in tresk o s. Miheli hude vetrove pomeni. — Jasna noč pred s. Mihelam; — ojstra, merzla zima. — Če |
Genovefa (1841): | in zhe ſe ni ſamo obletélo , ſo ga mersli buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S ſerzam polnim ſkerbí sa símo je |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nazaj podi. — Po sredi mesca rad dež perhaja, na-tó suhi vetrovi in sape puhte, iz česar večkrat neprijeten in gnil zrak |
Blagomir puščavnik (1853): | pobožna Bogomila! — Morje življenja je dan na dan nevarniše. Hudi vetrovi divjih strast čedalje večje valove ženejo, vedno je brezno odperto |
Roza Jelodvorska (1855): | jutra. Ali Jakob ni mislil na spanje, akoravno so hudi vetrovi celo noč tulili po černim gojzdu in je zlo deževalo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rep delati, ki gré naravnost proti tlam, ali ga pa vetrovi po strani ženejo. Kadar se tak rep nad vodo naredí |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | deželi kakor tudi po nekterih krajih v mestih prepričati, da vetrovi prah okrog verté, ko se k hudemu vremenu pripravlja. Na |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nalaš nasajeno hrastje, da so ladije imele zavetje pred močnimi vetrovi. Nasproti pa so stoječe vode in rastlinske gnjilobe zrak močno |
Astronomija (1869): | pravilni tek plime tudi začasni vzroki, kakoršni so n. pr. vetrovi. Pa tudi ne samo mesec, ampak tudi solnce nareja, akoravno |
Stric Tomaž (1853): | Tisti, ki je po vodi kakor po suhem hodil in vetrovom zapovedoval, da naj potihnejo, — Tisti še živi in terdno upam |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še več! Jaz tudi poznam moč, ktera bo velela vsem vetrovom, da zberó vsako zernce raztresenega mojega prahú in iz njih |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvétu obilniſhi, lepſhi in terdnejſhi shido da. Dervo ſe v vetru bolj vkorenini, in v debelim in mokrotnim ſvetu da ſizer |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imá, vender na ſuhi semlji in na ſolnzu in na vetru, na kamnitim in peſhénim ſvétu obilniſhi, lepſhi in terdnejſhi shido |
Zoologija (1875): | jo ima človek od cvetovnjakov, je jako neznatna. Nekatere morske veternice se jedó in iz apnenih koralnikov žgó apno. Ribe in |
Zlatorog (1886): | Iz daljnih deželâ. »Labódje, lástavíce, »Krog njé se klánjajo«. Slovesno veterníce Nató pozvánjajo. A mrázova sestríca Glavíco klanja zád; Gorkó jej |
Fizika (1869): | veter. Zatorej pa tudi vedno opazujemo prav ozko zvezo med veternico, med toplomérom in med tlakomerom. Vetrovi, ki pri nas pridejo |
Fizika (1869): | se zatorej navadno najpoprej napovedujejo s padanjem tlakoméra, potem z veternico in na zadnje z vzdigovanjem toploméra. Ako pa pridejo toki |
Zlatorog (1886): | če tudi žen je belih sín, »Ki, če tudi pot ve v Bogatín, »Ljubi svoji le očníc podája »Ne pa pestrih |
Robinson mlajši (1849): | ktero je veter močno vél — dúl — pihal, ino ker sta obá z vesli jako pomagala |
Divica Orleanska (1848): | Burgún. Bandero njeno belo sim nedavno V sovražnih gostih trumah veti vidil. Dünoa. Gorjé! Kje bo? Nesreče sim si svest! Hitimo |
Blagomir puščavnik (1853): | in mize, ki jih je Ljudomil zanjo pripravil bil. Tudi vertič in košata senca je bila še tako kot nekdaj. Se |
Blagomir puščavnik (1853): | ji zamorc veselo novico od ljubega moža prinesti. Stopi v vertič ravno takrat, kadar Bogomila cvetlice poliva. Med delom mora zavoljo |
Blagomir puščavnik (1853): | nese culico, v ktero je perilo zavezala. Zdaj gresta skozi vertič. Pri stezi stoji velik germ rudečo cvetečih vertnic Bogomila uterga |
Tihotapec (1855): | bi bil kdo, de je mertva podoba, s čigar lasmi vetrič igra, ali po čigar goslih burja brije, da jim divje |
Zlato pa sir (1860): | prevlečeno, krotek dež je šumljal na deske moje spavnice, merzel vetrič se je igral z lasmi in senom. Iz stanú je |
Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | sklene beli ročici, ter v nebo povzdigne tužne oči. Lahek vetrič zapihlja, in si prijetno igra v njenih črnorujavih razpletenih laseh |
Pomladanski vetrovi (1881): | svita. Med tem pa je v sivih vrbah zašumel jesenski vetrič ter je na svojih krilih rahlo doneče, a dobro umevne |
Gostačeva hči (1891): | po celem obzorju, kakor bele ovčice po prostrani livadi. Lahen vetrič pihlja čez opustošeno ravan ter hladi vročo glavo Korenovega očeta |
Križ na poti (1891): | višinah prevladuje sever. »Burja visí na gorah«, govorí ljudstvo. Hladen vetrič je pihal od severovzhoda čez zaliv, ko so popóldne odrinili |
Križ na poti (1891): | se razpnó, in čolni zdričé po valovih, kamor jih žene vetrič. Takó plujejo skoro v premi črti; kàr Marino neokretno nategne |
Na krivih potih (1893): | razsvetlila temno bukovje. Po drevju pa je zašepetal prijeten, hladen vetrič. Deklica se je ravno pripravIjala, da bi dvignila posodo na |
Zadnji gospod Kamenski (1898): | vsem veličastvom izza planin in potemnilo čarobno krasoto ponočne kraljice. Vetrič je pihljal in božal stebelca še zelenega žita, ki se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili zdih, sladke glasove. To vse, — da |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vdam. Goſpá. (gori vſtane, ſem ter kje hodi, inu s'veternizo grosnu maha. ) On me nizh vezh ne lubi! Nęshka. Kaj |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Koker hitru gnadlivi Baron na jago odidejo. Goſpá. (s' veternizo maha. ) Odpri to okno. Tukej je taka vrozhina — Nęshka. Sa |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jęrza in Tonzhek ſtezhéta. ) OSMI NASTOP. Baron , Goſpá. Goſpá. (s' veternizo slo maha. ) |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | OŞSEMNAJSTI NASTOP. Ti popręjſhni. Nęshka, veternizo pred obrasam dershy. Baron. Ha, tukej je le! (jo popade |
Vetrogončič (1860): | risanici, vendar se mu močno ustreže ž njo. Da bi Vetrogončič ne bil brez darú, bi se mu spodobila lovska mrežica |
Vetrogončič (1860): | po strani ali celo skozi očala gledajo. Ko se nazadnje Vetrogončič Medju ponudi, da ga popelje k gospej, so mu precej |
Vetrogončič (1860): | so stopili na mosolišče, gospod se giblje iz pisarnice, in Vetrogončič koraka iz verta. Občno pozdravljanje. Dankovič je bil pa hud |
Vetrogončič (1860): | tega kaj hitreje derdrali? O vi ste malo Slovenca, gospod Vetrogončič! Škoda, da imate slovensko ime, kako ga bote prekerstili? « »0 |
Vetrogončič (1860): | pa napreže in pelje gospodo v K. k gospej L. — Vetrogončič in Dankovič sta vkupaj sedé nenavadno živo govoričevala, pa pustimo |
Vetrogončič (1860): | prijetnega pisalo. Ko sem pa Janeza izpraševal, kakšen mož je Vetrogončič, mi kar ni rad odgovoril, in bralo se mu je |
Vetrogončič (1860): | veliki dvorani, in sodijo ravnanje Janezovo. Govorila sta gospá in Vetrogončič, Dankovič in gospodična sta priterjevala. Ko Janez med nje stopi |
Vetrogončič (1860): | tako važnih rečéh, kakor da bi bilo misliti, da je Vetrogončič tista duša na zemlji, ki ji gre nar več zaupanja |
Vetrogončič (1860): | pa ni mogla misliti, da bi se nikdar Milka in Vetrogončič iz serca ljubiti ne mogla. Pa vendar začne tudi mati |
Vetrogončič (1860): | pa to ti preseže um in poterpežljivost. Da boš pa Vetrogončiča malo bolj spoznal, se boš danes z nami peljal v |
Vetrogončič (1860): | verovali v znamenja in spomine. Ker so že dalj časa Vetrogončiča poznali, so hotli spoznati, da mora kaj posebnega prinesti Vetrogončiča |
Vetrogončič (1860): | in kadilo. Skerbé za gospodo slovensko, bi bil kmalo pozabil Vetrogončiča. Moram tedaj na vse zadnje povedati, da je on poslušal |
Vetrogončič (1860): | vse naredilo prav, in Medja bi še pri gospej spodrinil Vetrogončiča. « »Bom vidil. Pomeniti se je treba še z gospó. « »Kaj |
Vetrogončič (1860): | premislila, in veselilo je mater, da je Milika obljubila vzeti Vetrogončiča, ako ji le mati neodveržljivo dokaže, da jo Vetrogončič iz |
Vetrogončič (1860): | zdel ta gospod, da ne rečem preveč, narmanj vsaj prijeten. Vetrogončiča ni težko stalo, (da rečem gosposki) k splošni zadovoljnosti znebiti |
Vetrogončič (1860): | rane, — se je Medja spomnil, kako je enkrat njemu zavoljo Vetrogončiča učitelj slušljivo in čutljivo pokazal, kake čudne pevne in vijavne |
Vetrogončič (1860): | tako majhna, ne more ostati skrita in uiti ljubosumnim očém. Vetrogončiča, ki se je prejne dni nadjal, da bo ta pust |
Vetrogončič (1860): | in tudi gospoda, ki je, nekaj iz spodobnosti, ker so Vetrogončiča povabili, in nekaj iz strahú pred serdom mile gospé, Vetrogončiču |
Vetrogončič (1860): | včasih tudi na kosilo v grad povabljen in odtod znan Vetrogončiču. Ta dijak se je kaj rad učil, posebno rad je |
Vetrogončič (1860): | med nje stopi, ga napade gospá z vprašanjem, zakaj je Vetrogončiču v nar slabšem kraju zadej na dvoru sobe pripravil. Janez |
Vetrogončič (1860): | Vetrogončiča povabili, in nekaj iz strahú pred serdom mile gospé, Vetrogončiču odstopil bolje sobe in mu jih prav prijazno posilil. Tako |
Vetrogončič (1860): | stopnicah doli, »ta zna z ljudmi v caker hoditi; pri Vetrogončiču sem pa v mrazu pred durmi stal, in še groša |
Vetrogončič (1860): | Še tisti večer je sklenil Dankovič ene misli z gospo, Vetrogončiču dati Milko. Poprosil je Vetrogončiča, naj spravi do tistega dne |
Vetrogončič (1860): | prihodnji pust Medju, ako ne bo druzega snubača. Pa tudi Vetrogončiču hoče muhasti Dankovič zadrego napraviti s slovensko poskušnjo, da bi |
Vetrogončič (1860): | svet nanesel, sta bila pred ali za drugimi. To je Vetrogončiču žolč kalilo, gospá je pa mislila: naj vlada še danes |
Vetrogončič (1860): | nenavadno malo časti skazoval, med tem ko je Milka proti Vetrogončiču postala vsa prijazna. Morebiti jima je Medja to ukazal. Iz |
Vetrogončič (1860): | Dankovičevim vsa igra dopadla, uni igravec pa tako, da so Vetrogončiču celo častno dolžnost naložili, da enkrat pripelje gospod Medja na |
Mineralogija in geognozija (1871): | Prsteni apatit, zvan osteolit (koščeni kamen), ki se dobi v Vetrovi, ima v sebi 86 odstotkov fosforokislega apna, zato so ga |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prejeli: 1. papirnica v Vevčah pod Ljubljano, 2) oljarija v Vevčah pod Ljubljano, 3) V. Ruardove fužine na Savi. Pohvalno pismo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ljubljanska. Svetinjo (medaljo) 2. verste so prejeli: 1. papirnica v Vevčah pod Ljubljano, 2) oljarija v Vevčah pod Ljubljano, 3) V. |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | gospa O'Nielova prepovedati drzno početje, je splezal Bil spretno kakor veverica k odprtini in se spustil v kočo. Trenutek pozneje je |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | gre, na neki ledini, kjér je nekaj ſtarih hraſtov ſtalo, veverzo vgleda. Zhedna ino urna shivalza je sa Ivanza kaj poſebniga |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa je dobriga ova prevezh zhutil, ter ſi je vmiſlil, veverzo shivo vjeti. Pobere pod drevjam ſuhiga drazhja, sa veverzoj luzha |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Krajnskim rastejo. — Žlahtniga sadja so poslali gosp. Jožef Bišof, sovlastnik Vevške papirnice pod Ljubljano. — Kar je gosp. Juri Laurin, župan iz |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sostavka ne bilo na dan , kteri poterdi, kar latinec pravi: „vexatio dat intellectum”. — Kaj ne, kako zalo in koristno je, de |
Divica Orleanska (1848): | kdaj, Ljubezni srečna biti, tak ne loči serc, Ki sveta véz ljubezni ju sklenila je. Jovana. Malike tuje kličeš in posvetne |
Divica Orleanska (1848): | za rôko. ) Ti vidiš le stvarí zunajno skorjo, Kér zemska vez ovéra tvoj pogled; Jez gledala v nesmertno jedro sim, Ter |
Zoologija (1875): | gibanji in za kirurgijo ter so predmet posebnemu nauku o vezéh (syndesmologia). Mi pa tu o tej stvari ne moremo obširniši |
Pozhétki gramatike (1811): | ktirga ſte vidili; tukaj pa jé que nameſtimje lequel. Nektire vesi hozhejo imeti sa ſeboj glagol v' perloshivnimu naklonu, druge pa |
Pozhétki gramatike (1811): | bi, ako bi morebit, zhe vtégne. Je ſhe doſti drugih vési, ktirih te bode navàda vuzhila. Narbol navadna ino pogóſtna je |
Pozhétki gramatike (1811): | vés, ktira véshe pervi isrek joka s' drugim ſe ſmeja. Vési. 1. Sa kasati sdrushenje: et, ino, in, ter; ni: ne |
Divica Orleanska (1848): | posvetne zgolj, Ki meni sveti niso, ne častitlivi. Nič od vezi ljubezni klicane ne vem, In nikdar znati nečem njenih praznih |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ostrim neusmiljenim zapovedovavcem, na kterega so ga vezale skrivnostne, nepretergljive vezi, ki ga je popolnoma v svoji oblasti imel, kakor volk |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je ločiti od človeka, na kterega jo vežejo neke skrivnostne vezi. Temni večerni mrak jo je obdajal — še temnejše in otožniše |
Zoologija (1875): | v podobi trakov ali vezil bb, spaja kost s kostjo. Vezi so torej sosebno imenitne za nauk o gibanji in za |
Zoologija (1875): | Vezi V neposredni zvezi s kostmi so vezi. Obstojé iz neprožne (neelastične) hrustančevine, koja kakor porcelanasta prevlaka, a |
Zoologija (1875): | Vezi V neposredni zvezi s kostmi so vezi. Obstojé iz neprožne |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | bolj prožna nego prva. Pri povezavanji podveže se prvi konec vezi pod prvi ovoj, zadnji konec pa se pretakne pod zadnjim |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | klečal poleg matere; poljubljajoč ji obraz, je prerezal v hipu vezi na rokah in nogah. Tresoča se veselja in strahu je |
Zoologija (1875): | sklepa. Ta podoba kaže, kako je jabelčica od stegna z vezjo c v ponvici privezana; nadalje vidijo se pri d in |
Kemija (1869): | jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti pri organskih spojinah toraj ni vezana na to, kakove (Qualität) so njih sostavine, temuč na množino |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni meni mogozhe, tvojo hvalo, k vezhnimu ſpominu, v lepó, vesane verſtize sloshi. Némſhki in krajnſki zépzi. „Kaj? ſhe od zepzov |
Rudninoslovje (1867): | Način, po kterem so te zloženine v rudi med sebó vezane, imenujemo zlog ali sklad (Struktur). Ako so zloženine skoro enako |
Občno vzgojeslovje (1887): | v sebi večji del živčevja. Razne kosti so med seboj vezane nepremično ali pa gibko. Mišice so ona rudeča, krvnata in |
Gozdovnik (1898): | mu ga bili k drevesu privezala, pa, izvleče iz umetno vezane sedlove torbe krivec ali trnek, narejen od ribjih kosti, pritrjen |
Kemija (1869): | teles, vendar so posamezni njegovi delki tako slabo med sebo vezani, da se lahko premikajo — zato je živo srebro tekočina. Zarad |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | otroški um. Poleg mnoge druge podučne tvarine v prosti in vezani besedi obravnava prvi ta list s podobami razjasnjene natoroznanske stvari |
Občno vzgojeslovje (1887): | občuti. Njih organi so vsi občutni živci vkupno, kateri so vezani z možjani. Občutne živce razdraživajo različna opravila v življenji; zategadelj |
Pozhétki gramatike (1811): | vpràvla drugo al s' zhlenam al s' predlógam. Isgledi vpravniga vesanja perdevkov. Digne de récompense, Vreden povrazhila; Content de son sort |
Pozhétki gramatike (1811): | ni druge ne vprave ne vodivnize, rasun ſame navade. Od vésanja perlógov ino slaſti od njih vprave. Skládanje ino pravo med |
Pozhétki gramatike (1811): | Skládanje ino pravo med ſebójno vpravlanje beſedi imenujemo Vésanje. Eno vésanje je ſamo ſkladanje v' ſpolu, ſhtevilu ino padeshu: drugo vśanje |
Pozhétki gramatike (1811): | njih vprave. Skládanje ino pravo med ſebójno vpravlanje beſedi imenujemo Vésanje. Eno vésanje je ſamo ſkladanje v' ſpolu, ſhtevilu ino padeshu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali bi spodobna cesta po tej dolini, ki bi jo vezala na enem koncu s Kranjskim, na enem pa z Goriškim |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prederznega do vsega — to bo že kaj zdalo. Naji bo vezala enaka osoda: oba na enkrat bova bogata ali pa mertva |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | zapustila ladije. “ „Ali veruje poglavar te ladije, da naju bo vezala dana beseda, ker so jo naselniki prelomili? “ „Žalostno, — nevernik zasmehuje |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | storil s svojim ostrim neusmiljenim zapovedovavcem, na kterega so ga vezale skrivnostne, nepretergljive vezi, ki ga je popolnoma v svoji oblasti |
Gozdovnik (1898): | vse je imelo izgled čvrste neuzetljive zgradbe. Sredi tabora so vezali živali za vozove, devali kuhinjsko posodo poleg sušinja, ki so |
Genovefa (1841): | v ſrédo sadéne. In rézh jim pozhaſi rasodéti, beſéde svito vésati, pogovor umetno napeljati — tega ne umém. Taki, kakor ſmo mi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Umschlag) pridjali, de bode vſak ſvoje novize lahko kakor bukve vesati dal in jih pri hiſhi ſpravil. — Natiſkovavez je dal nalaſh |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jeſt bom Dvoriſhe varoval in dom, Ne daj me pak vesati. ” Mijavka mazhka tudi ſhe : „Kraj zhaſ ti bom ſtorila, De |
Robinson mlajši (1849): | večkrat pokušati, dokler ni pravega načina nalezel, kako bi ôzle vezati imel: je v tem toliko urnosti došel, da se mu |
Maria Stuart (1861): | Ni še verig, ne vežejo me še, Utegnejo pa biti, vezati. Bellievre (kleče perstan prejema. ) Kleče prejemam dar, kraljica slavna! V |
Kemija (1869): | prav hitro. Vzrok tej prikazni je, da mora kristalna voda vezati toplino (fizika §. 155), da more iz trdne skupnosti prestopiti |
Genovefa (1841): | rêkla: „Nak', raji zhem vunder tù oſtati. Huda obljuba me véshe. Réſ bi snála rêzhi, de ſim lé v ſmertnim ſtrahu |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je glas in dober vès. Naj misli, kdor se vedno veže, Ce serce k sercu se prileže! Le kratke sanje, dolg |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | življenja dobro obnašati zna ; posebno ako se na to obnašanje veže sreča za deržavo, za lastno ino družbinsko življenje. Ta glavna |
Roza Jelodvorska (1855): | do nje očeta zdaj v njegovim sercu obudi. Hvaležnost ga veže k spravi s Častimiram, ali staro sovraštvo premaga vse perve |
Maria Stuart (1861): | želja Pred Bogom je v potrebi to, kar djanje. Trinoštvo veže le roke človeku, Pobožno serce pne se prosto k Bogu |
Kemija (1869): | magnesia usta). Jemlje se posebno v ta namen, da se veže s preobilno želodčevo kislino, na pr. kadar človeka gorečica ali |
Kemija (1869): | zlasti z gliničnimi in železnimi, pa tudi z barvili tako veže, da je s temi telesi bolj ali manj trajno prevlečena |
Zoologija (1875): | razširja na razne strani. Ž njim se posebno animalni sistem veže z vegetativnim. Odtod se razjasnjujejo marsikatere čudne prikazni, tako na |
Botanika (1875): | živež. Na vsegapričujočnost, mikroskopičnih gliv v razdevajočih se snovéh se veže eno najimenitnejših prirodoslovnih vprašanj, namreč vprašanje o samosvojni stvoritvi (generatio |
Občno vzgojeslovje (1887): | po sili polastiti gospodujočega vpliva nad vsemi krogi predstav, katere veže človeška samosvest. Takova poželenja se potem imenujejo strasti. Strastni človek |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | goré rivajo za svojim herbtam kočevski merzli zrak nazaj, in vežejo Gorjance s hribi, ki iz vojaške meje (militara) na Krajnsko |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | resnic in natornih postav imeli, ktere se povsod s kmetijstvam vežejo. Zdej pa je to vse drugači. Naši pridni bravci, razjasnjeni |
Rudninoslovje (1867): | imenujemo osi (Achsen). Osi gredo zmerom skozi likovo središče i vežejo druge znamenite točke, n. pr. nasproti ležeče ogle, ploskvena središča |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da se jej je ločiti od človeka, na kterega jo vežejo neke skrivnostne vezi. Temni večerni mrak jo je obdajal — še |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | človek, poln černih strasti in brezvesten nesramnež. Najžalostniši spomini me vežejo na-nj. ” „Kako je to? ” pravi radovedno Oroncij. »Preden je zapustil |
Kemija (1869): | Solotvori se z nekterimi kovinami vežejo v več razmerah, ravno tako kakor kislec. Višo stopinjo imenujemo |
Deborah (1883): | mirniše gledati krvavi sled na njegovih nogah! Župnik. Boljše, da vežeš druzim rane. Daritve verskih naših junakov so često le nečimurnost |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | s tem razločkam, de jih Viničan in Metličan po členkih vežeta. Vsi nosijo postrani na boku pisan torbaček. Opanke so obutev |
Kemija (1869): | so pa pokazala, da se mnogokrat dve prvini med sebó vežete v več utežnih razmerah. Dve dobro poznani telesi, namreč kislec |
Astronomija (1869): | ravni črti, ki po dve si nasproti ležeči strani sveta vežete, se križate v zemeljskem središču v pravih kotih. Črto, ki |
Razne dela (1870): | moj je še, Kot prej je bil, ga več ne veži! Ti govoriti sladko znaš, On kip vošén je roke tvoje |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | stara, gnoj redek in smerdljiv, je znamnje, da so ali vezki vratnih členov, ali členi sami naglodani. Pri takšnih znamnjeh je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | zajčja kuga, za ktero je že dokaj zajcov poginilo. — Najnovejši vezek češkega, vsacih 5 tednov pod vredništvom gospoda Belak-a izhajočega časnika |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | v besedi, temuč tudi v slikah in muzikalnih kompozicijah. Prvi vezek pride konec tega meseca na svitlo; obseg njegov kaže, da |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nekem Sirinem predalcu in naposled najde na dnu štirivoglato, krasno vezeno in z biseri kinčano tkanino. Sira zarudi; prosi, da jej |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa pred v deske in letve zrežejo („rezani flos”). Za vezilo jim služi brezovo tertinje ; kar pa terdneje zvezati hočejo, z |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | cepiči in se porabi manj vezila. Ako se rabi kot vezilo guma, je tudi odvezavati ni treba. Pod. 1 in 2 |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ta ga pa vpraša: „Kakšno rokodelstvo zna pa carov sin''? Vezir se začudi: „Bog ti pomagaj, člôvek ! kakšno delo če neki |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ne zna nobeniga dela, mu ne dam svoje hčere. ” Vezir se verne, in pové caru, kar mu je pastir rekel |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svojih rok pokazat, ne bo moj zet. ” Ko tudi ta vezir nazaj pride, in caru odgovor črednika pové, gre carjevič po |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de hoče car njegovo hčer za ženo svojiga sina vzéti. Vezir odide, in pové govedarju; ta ga pa vpraša: „Kakšno rokodelstvo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zdaj pa praša, kakšno rokodelstvo carjevič zna. Car pošlje drujiga vezira; tóde govedar ravno tako govorí, rekoč: „Dokler se ne naúči |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa vidita, de drugači biti nemore, pošlje car svojiga vezira (nekiga pervih služabnikov), de bi povedal čredniku, de hoče car |
Pozhétki gramatike (1811): | pridejo. Od zherte med beſédami. Majhina zherta, ktiro Franzosi klizhejo vesivno zherto véshe glagol, ktir je pred timi beſeddami; je, me |
Pozhétki gramatike (1811): | ſo li ſturili? prenez-en, vsami, ſési, sajmi, nuj! Tudi ſtavio vesivno zhertizo med dvema beſédama, ktiri ſta sa eno zelo, poſtavim |
Zoologija (1875): | ali pa kakor bela, svetla vlakna, v podobi trakov ali vezil bb, spaja kost s kostjo. Vezi so torej sosebno imenitne |
Zoologija (1875): | govoriti, naj torej zadostuje, ako v zraven stoječi podobi predočimo vezila medenice in kolčnega sklepa. Ta podoba kaže, kako je jabelčica |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | vporabljajo mnogo tanjše podlage in cepiči in se porabi manj vezila. Ako se rabi kot vezilo guma, je tudi odvezavati ni |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | za to, da se dožene po poskusih, ali ohrani gumno vezivo pod uplivom posredkov, na ktere se je tu ozirati, to |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | in celò pod vodo, zato smo delali poskušnje vporabljevaje gumno vezivo pri cepljenji trt nad zemljo in pod zemljo in to |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rano dobro zaviješ. Zdaj cepič na divjak postavi, in z vezilam obvij; pa vari se, de za-gojzde ne izmakneš iz vilic |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na skorjo divjaka, si zastonj cepil. Rano drevesca, pazljivo z vezilam obvito, poveži z nitjo ali ličjem, in čuj, de ju |
Robinson mlajši (1849): | zdelo. Izmislil si je tude nastroj — orod iz lesu , podobni vezači igli, ktero je z kamenim nožem izrezal. Ino tako si |
Valenštajn (1866): | Deverú. Kakó pa pridemo skoz mnoge straže, Ke so po vežah razpostavljene? Butlar. Vse kote v gradu sem pretaknol. Vanj Popeljem |
Viljem Tell (1862): | Hedviga. Mili Bog! Viljem (leti iz veže). Ah, oče! Valter (zunaj). Domá si zopet! Viljem (zunaj). Oče |
Genovefa (1841): | je s trepézhim ſerzam pri vojvodovih ſlushabnikih v véshi ſtal, poklizal in rékel: „Ta tukaj je mósh, ki vam |
Dragojila (1864): | roko in častitljivi meč. Oba odideta; Mehmed zgine po dolgi veži v svoje sobe, Etem pa obstoji na vratih, v globoke |
Marjetica (1877): | to-le sukno in svilnata roba. " Srakar začuje Marjetičen glas v veži pri ognjišču. in urno glavo v hišo pomoli in vpraša |
Rokovnjači (1881): | izbe in brez sape poslušala, kaj se godi zvunaj v veži in v hiši. Vsega tega ni umela, samo to je |
Veliki grof (1885): | Petacijem vred se je napotil v grad in ravno v veži srečal grofa Urha, ki je oborožen od vrha do tal |
Vanda (1888): | ljubljanske klepetulje po ves teden obirale mali dogodek v Glovackega veži. Pravega itak nobena ni védela, zato pa si je v |
Lisjakova hči (1892): | prositi. Toda Lovro le ni obupal; nekega dne je v veži počakal teto Brigito in jo odvedel k sebi v pisarno |
Hudi časi (1894): | stražnika, ki se je hrabro branil, pobili in vpili v veži in pred hišo: »Komisar! Komisar naj pride! Kje je komisar |
Stari dolg (1897): | in sama v sobi, ker sta sestri nekaj napravljali v veži. Tedaj je slišala njun pogovor: »Kaj se mu ta ponuja |
Gojko Knafeljc (1899): | ko se je prepričal, da je prazna, je izginil v veži, kakor bi trenil. S tresočimi koleni je hitel navzgor po |
Sacrum promptuarium (1695): | nebom ſhenkal fazonetela sakaj vejm de ſe v' tej Boſhj Veſhi nenaideio, dokler pravi S. Paulus, de ſe umerle. Nam quæ |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Lihtenberg in pa družbini zborniki so šli gospodu Nadvojvodu v vežo nasproti, ki so se ob poldesetih z Njih ekscelencijo našim |
Viljem Tell (1862): | zunaj). Domá sem zopet. — Kje so naša mati? (Stopijo v vežo. ) Valter. Na pragu tu stoji, ne more dalje; Trepeče zbog |
Ta male katechismus (1768): | katiro je on ſavle toku pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo veſho prebernil, ſakaj njemu se je v' temu tesnemu, inu ostudnemu |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gospod sèm prišli delo ogledat. Oni so svetvali že vstavljen vežni prag 3 čevlje od ravne zemlje, in s tem vse |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se sliši tudi na Gorénskim. — Vganjen (festgesetzt), postavim: učitelj nima vganjene bire. — V béli Krajni se sliši: Bernja (perst), postavim: Bog |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žé nemalo okrévam. Ta beséda se sliši tudi na Gorénskim. — Vganjen (festgesetzt), postavim: učitelj nima vganjene bire. — V béli Krajni se |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſturimo, koker molimo? ali je naſha vola s' naſho molitvo vglihana? ali naſhu ſerze tudi taku ozhe, koker naſh jesik moli |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhes grehe more po timu shteveinu, inu ſiunoſti tih grehu vglihana biti, taku lehku sposnamo, koku velika, koku siuna, koku britka |
Robinson mlajši (1849): | vzem sekiro, je nad diro — luknjo koder je v jazvino vhajal, v pečini tote besede iztesal: Delavnost ino zmérnost. Nu, otroci |
Gozdovnik (1898): | da morem o belem dnevu kot edini Medijanec obhajati svoj uhod v Elančevo. Kar mi bo na poti, pohodil bom, a |
Gozdovnik (1898): | glavar bledoličnikov tukaj? « vpraša Črnotič. »Ne! « odgovori Antilopa. Skozi odprti uhod sta mogla pregledati ves tabor. »Kteri izmed teh mož je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | francozka garda, ki je prišla iz Krima domú , obhajala slovesen vhod v Parizu; cesar jo je sprejel z nagovorom, v kterem |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | v malih krogih krog utice in se togotno zaganjali proti vhodu in zopet plahi zbežali. "Tri sto pečenih kapunov," zakliče mlinar |
Občno vzgojeslovje (1887): | V tem notranjem čutu nima le mišljenje svojega izhodišča in uhodišča, marveč se od tu določajo tudi čustva in težnje, zato |
Gozdovnik (1898): | se na utrdbo Sevta tune lovit pošilja Pepo Spač! « »Pepo, vi bote storili, kar se bo nama zdelo prav«, svari Fabij |
Ta male katechismus (1768): | darov navoshliv biti. V. K' dobremu enu oterpnu serze imeti. VI. Bres pokure noter da konza ostati. Kajſeni grehi pak v' |
Ta male katechismus (1768): | nashega JEſusa Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. Poslednu vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon. Pokaj se morejo ti |
Ta male katechismus (1768): | nje zhistost ta kazha nigdar ni vpizh'la. Rezh Ave. itdr. VI. Per Bogu je ona narſhlahtnejshe stvar: * zhe druſga dat nimash |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobrotnik pa in ozhe Ilirſkih déshel je bil zeſar Kárel VI., ozhe Marie Teresie. Le ta je ſposnal, de bres zéſt |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za resnico. Lepó k temu Češki Klacelj v „Počatkih” str. VI. govorí. — Ali da bi takovo moje délo naše sedanje mladičko |
Roza Jelodvorska (1855): | in je zlo deževalo, da je krog in krog šumelo. VI. Roza v voglarjevi hiši. |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | smerad zgubi: je upati, da se bo nevarna pijavka zacelila. VI. Poglavje. Otiska po sedlu. Kedar se pod sedlom oteklina pokaže |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | VI. Puščavnik. V hribih, popolnem v samoti je živel star in |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | VI. Na Višegradu pa so bili še zmirom v velicih skerbeh |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | iz Trsta (kjer stanuje v g. Svétinovi hiši št. 28 „via Farnedo”) to-le : „Razodelo je že pred nekimi tedni več tukajšnih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Santo”) stoji ravno na čelu, to je, spredej glavnih cest „Via del Babuino” in „Via del Corso”; druga njej vštric stoječa |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | imenovana: „Chiesa del Miracoli”) pa je ob sprednji strani ceste „Via del Corso” in „Via di Ripeta”. Ti dve cerkvi služite |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | čelu, to je, spredej glavnih cest „Via del Babuino” in „Via del Corso”; druga njej vštric stoječa (imenovana: „Chiesa del Miracoli |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | pa je ob sprednji strani ceste „Via del Corso” in „Via di Ripeta”. Ti dve cerkvi služite imenovanim trem glavnim cestam |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Jeremia Preroka cap. I. O vos omnes, qui tranſitis per viam, attendite, & videte, ſi eſt dolor, ſicut dolor mens. O vi |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | 18. Davidovimu Pſalmu taku sapiſſanu: Exultavit, ut gigas ad currendam viam, a ſummo cælo egreſſio ejus. On je od veſelia |
Fizika (1869): | Pod. 120. 116 Tres (vibratio). Že v nauku o nihalu smo govorili o gibanju, tresu |
Ta male katechismus (1768): | inu milosti sprave, de bodo ali kmalu, ali poprej s' viz reshene. Na kajſeno viſho ti virni Kristiani? Ke mashnek, koker |
Abecedika ali Plateltof (1789): | mojeh ſveteh Patronov, sa odreſhenje teh vbogeh virneh duſh is viz namęnenu, inu obernenu biti. Ena ſveta molitov, kader ſe svezher |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ji pravijo čutura. Ko smo ravno za „uboge duše v vicah” molili, nas prestraši glas v hišo stopivšega ptujca. „Huš, huš |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | boš olajšal bolečine, časno kazen, ki bi te čakala v vicah, boš že na tem svetu dotrpel in si zaslužil tem |
Ta male katechismus (1768): | od shtrafenge odveſan? Od shtrafenge ne, ampak taista zhaka v' vizah na njega, zhe se na temu svejtu skus odpusteke, SS. |
Sacrum promptuarium (1695): | je rejſs, de tulikajn shen ima? Odgovorj de je rejsh: Vicekrajl ga sazhne sfarit, de on karshenik, ſe je podſtopil Machometavo |
Sacrum promptuarium (1695): | per katari ſim malu zhaſsa, satoraj she navem nje termo: Vicekrajl takrat k' njemu rezhe: Moj zhlovek ti sabſtoin na semli |
Sacrum promptuarium (1695): | inu vener obeden taiſte nemore najti, kakor je dial enkrat Vice krajl Neapolitanski enimu Moshu, kateri ſedem shen je bil porozhil |
Sacrum promptuarium (1695): | vſe je bil sapuſtil, inu leta toshba je bila pred Vicekrajla preshla; poklizhe tiga |
Sacrum promptuarium (1695): | faciant, per qaæ mereantur amaritudinem, vos tamen nolite eis amaritudinis vicem reddere. Letu je ſturil en Ajd Socrates, zhegar fazonetel vam |
Sacrum promptuarium (1695): | odgovuril: Quid ſi in ſtadio currerem, utrum jam oporteret metæ vicinum curſum remittere, an magis intendere? Norska pamet je letakorshnih, kir |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Dalje sledi. ) Sveta vera. Povedka iz paganskih časov Slovencov. Spisal Vicko Dragan. (Dalje. ) II. „Čuješ, Marko, kako zunaj hudo gromi! ali |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vizh ljuljko, ino v' ſhòpe jo poveshite, de ſe ſoshge; pſhenizo |
Sveti večer (1866): | je na tem, da se staremu poštenjaku mir ne kali. Vičič mi je še naročil, naj Vas pozdravim in Vam povem |
Sveti večer (1866): | Kako prosto ste vendar s knezom govorili', reče mi svetovavec Vičič spremljaje me v mojo sobo. ‚Vedno sem Vas opominjal, pa |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | G. Funteka v dan 12. septembra. Za rimeso na A. Vičiča sem prejel 720 gl. Prodajalnica je iztržila 112 gl. Dne |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | Gotovine 1992 gl. 2.) Rimes: za 720 gl. na A. Vičiča v dan 12. julija, za 490 gl. na B. Kočevarja |
Ta male katechismus (1768): | pervolenje tega naprejpostavlenega v' jezho noterpushena, je klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu, kader je blu Sebastu povedanu, je |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sagotovil, de samore to délo ſrezhno opraviti, in fantu k vidu pomagati, ſe tedaj obernem do goſp. fajmoſhtra, po kterih ljudoljubnim |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prijetniga obnašanja,^ de se mu je vsako serce na pervi vid odperlo. Čistoglasno, kakor slavec, je peti, ino k petju takó |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prisope in čez ta hrib proti Luži prevagne, se odpre vid po Metliški okolici tje do Oguli na na Hrovaškim, in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Tam sela, mesta, nive, poljan nebrojni cvet So bili njenim vidu neznano čuden svet. Ko zdaj oči pobesi, razloči vse do |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | krajša, in zlasti tam potrjuje se naš pregovor: „O svetem Vid' — se noč in dan vid'. ” Kmalu napočil je bil juterni |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vertovz, tovarſh z. k. kmetijſke drushbe, in fajmoſhter per ſ. Vidu nad Ipavo, ſo ſklenili, ſvoje vezh ko trideſetlétne ſkuſhnje od |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Ko je vitez Pavlo in Emo zagledal, razjahal je konja, Vida in Dragica pa ste stopili z voza. Priserčno so se |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | prišli! ” Obe ste hitele po hribcu doli. Vitez Vladimir, gospa Vida in Dragica so se podali na pot, predenj je zarja |
Žrtva ljubosumnosti (1884): | sem zopet miren in prost vseh hudih slutenj. Le za Vido je škoda, za to mlado in pridno ženo. Kolikorkrat se |
Žrtva ljubosumnosti (1884): | ne pričaka, potrka prav silno na okno in sedaj pokliče Vido, menéč, da se bode vsaj vzbudila ter jej prišla odpirat |
Žrtva ljubosumnosti (1884): | večno zvestobo. In to zaželeno, zlodjevo priložnost porabi Vekoslav, prime Vido okoli pasú ter jo nagne toliko k sebi, da se |
Žrtva ljubosumnosti (1884): | on se le rad z deklicami malo pošali. Tudi z Vido jo to storil, ker je ona res krasno dekle, ali |
Žrtva ljubosumnosti (1884): | mestu zasačen zločinec in ubijalec, klečal je on pred mrtvo Vido. Le zdaj pa zdaj je privzdignol oči ter nemo pogledal |
Žrtva ljubosumnosti (1884): | izletela iz njenega telesa — življenja moč. Mati je klicala svojo Vido, dregala jo, ali ona se ne gane več. Poljubovala jo |
Žrtva ljubosumnosti (1884): | prè na sveti večer ... ustrelil ... lepo in bogato Cvetkovo ženo — Vido. " To izusti gorjanec, a Branko zarjove kakor smrtno obstreljeni lev |
Žrtva ljubosumnosti (1884): | od nas, njegovih kmetskih vrstnikov, ne sme nobeden z njegovo Vido niti besedice govoriti ne. Takoj ga čmerno in ostro pogleda |
Strte peruti (1894): | vidiš ubogo sanjarsko dušo, kakova je? « Zvečer sva sedeli z Vido v nje posebni sobi. Čitali sva. Vida je bila nemirna |
Sacrum promptuarium (1695): | ſibi negotium comparare, quia cum mulier nunquam ſibi ſatis ornata videatur, perpetuum feciſſit marito negotium. Tympius je sapiſsanu puſtil. Ti si |
Sacrum promptuarium (1695): | quantum abſit Rex 'a Sacerdote, expende modum poteſtatis vtrique traditæ: Videbis Sacerdotem multo ſublimius Rege ſedentem, qui terrenarum rerum adminiſtrationem ſortitnr |
Ta male katechismus (1768): | ima sodne dan pridti, kader bode Kristus v' zhloveshkemu meſſu videjozh od nebes ſupet dolipershl, koker en vojstre pravizhne sodnik teh |
Divica Orleanska (1848): | brez močí, se v brezdno moraš Prekucniti s pijanci vred videča? Tedaj preklet, ki vredno in visoko Izvolji v cil življenja |
Zoologija (1875): | na kopnem. Nekateri hranijo se s samimi rastlinami in radjajo videče kosmate mlade, ki dolgo sesajo. Drugi jedó meso, imajo gole |
Biblia (1584): | Vy bote s'uſheſsi poſluſhali, inu nebote saſtopili: Inu s'videzhimi ozhima bote vy vidili, inu nebote resúmeli. Sakaj letiga Folka |
Biblia (1584): | Satu jeſt k'nym govorim ſkusi priglihe. Sakaj ony s'videzhimi ozhima nevidio, inu s'poſluſhajozhimi uſheſsi neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio |
Ta male katechismus (1768): | dushi katira je v' enemu ſakramentu taista rezh, katiro tu videjozhe ſnamene pomene. |
Ta male katechismus (1768): | Od sveteh ſakramentov. Kaj je en S. ſakrament? Je enu videjozhe ſnamene te navidejozhe gnade boſhje k' nashemu ſvelizhanju od Kristusa |
Ta male katechismus (1768): | gozhe, nezh preteshku sturiti, katire je nebesa, inu ſemlo, uſſe videjozhe, inu navidejozhe rezhy is nezh stvaril, inu koker je on |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ozhiſti, s' lepimi zhednoſtami napolni: myr inu sdravje nam dadejli, videjozhe, inu navidejozhe ſovrashnike odverni: vſe hude shele odsheni, sdravu vreme |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu mojo volo dopounete inu tu ven is gnad boshjah vidiozhe prov dore rezhi karjas pegeram tu matha vi menei perneſti |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Krisha perbit skves vse te mozhi sveshi vse moje sovrashenzhe vidiozhe al navidiozhe sveshije narokah inv nanogah sveshijem gobz inv jasëk |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ka preterpov oh odpvſti mene vse moje vidiozhe inv navidizhe shkodlive besiede, skateremi sim jas tabe tvoje ozheno |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Duba † inu pertei naresdelanei Svetei Trojizi, dase vi mene shitro vidiozhe vanei lapei zhvovieshzhei poduebi perkashara inu menei noi moimu blishnemu |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsolei ta S roshenfarbara kri ta bodi savse moje sovrashenzhe vidiozhe noi navidiozhe dora inv savse karbemovo mene shkodvati nadvshi al |
Abecedika ali Plateltof (1789): | pohlevnu, de ti mene dans ta dan pred vſa naſrezho, videjozhim, inu nevidejozhim ſovraſhnikam miloſtnu obvaruvaſh. Tebi o Goſpod! perporozhim jeſt |
Abecedika ali Plateltof (1789): | pohlevnu, de ti mene dons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navidejozhim ſovrashnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim jeſt |
Abecedika ali Plateltof (1789): | pohlevnu, de ti mene tons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navideiozhim ſovraſhnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim jeſt |
Ivan Erazem Tatenbah (1873): | z Zrinjskim pogoditi. Vsled tega je bil zadnji hip Zrinjski, videč, da je Tatenbah zaprt in da on sam nema upanja |
Milko Vogrin (1883): | morja! „Potolaži se, prijatelj! “ prigovarja mu po dolgem molčanji Sirnik, vidéč, da se Vogrinu vzdigujejo prsi, kakor ladija na valovitem morji |
Spomini na okupacijo Bosne (1888): | se je popolnoma zvršilo šele ob četrti uri popóludne. Sovražnik vidèč svojo nezmožnost, ostavi polagoma bojišče. Dasi je bòj trajal skoro |
Domačija nad vse! (1889): | doktor do namenjenega stanovanja. Jeličin oče se ne malo začudi, vidéč nenadoma doktorja pred seboj. Brž vrže neko knjigo na pismo |
Iz arhiva (1890): | zvédel? ! « mislil si je. »Toda pustiva to! « nadaljeval je Lovro, vidèč, da njegovemu prijatelju pogovor o tem ni ljub. »Poiskal sem |
Od pluga do krone (1891): | svoje generale, češ, oni so krivi, da je zmagal Daun. Videč kakó se umikajo njega čete, dirja proti granatirjem in zareži |
Od pluga do krone (1891): | ga je ugledala Selanova Anica in na ves glas zajokala, videč, kako se trudi, da bi se rešil. «Še je živ |
Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | končno se vendar zavé. Globoko vzdihne in nekako vesel postane, videč, da ni več v gostilni, in da je le sanjal |
Spletke (1894): | Kaj še sedaj nisi nastrgala dosti krompirja? « začudila se je, videč, da Maruša ni skoro nič storila ves ta čas, ko |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči pomanjkanje mladiga pismenstva v zemljopisnih délih, ki bi nas učíle |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | miloſt Tróſhtarja ſvętiga Duhá na eno prezhudno visho, kęr je videózh zhes tę perve vęrne naſhe zerkve doli is Nebęſs priſhàl |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imel, in tudi mi —, ko je od sdravnika k nam vidijozh perſhel! — Pa per vſih tih neisrezhenih obzhutljejih, de je videl |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kredo 2 perſta ſhirok paſ. Na zelo zhebelſko kupzhijo posabimo, vidijozh, de mravljinzi zhes kredo ne grejo, in de ti, ki |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | še 6 dni v Benetkah in se potem čez Treviž, Videm in Gorico podala; iz Nabrežine, pravijo, se bota pa po |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vojake, ki so bili prav židane volje. „Laib. Zeit. ” Iz Vidma na Laškem 21. junija. * Pri nas je precej merzlo; zato |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | živež skerbeti. Zavoljo tega nej Vam bo očitna hvala Verhopoljci, Videmljanje in Zaborštanje! de ste svoj lastni prid spoznali in občni |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 1400 goldinarjev v 14 dneh nabranih, s kterimi so Verhpoljci, Videmljanje in Zaborštanje tisti kos pravice, kteriga so Zajevšanje in Podgorjanci |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bo bolj zdrava in lepša, vas bo delj terpela in viden dobiček vam donašala, premoženje bo rastlo, otroci, družina in najemniki |
Astronomija (1869): | takih časih že večkrat opazovali. Kar pomni zgodovina, bilo je vidnih do sedaj že okoli 500 repatic, kterih je pa samo |
Fizika (1869): | morajo oni atomi biti manji, kakor skoz tako steklo še vidna stvar. Ako si stvari tako mislimo, vidimo, da je tvarina |
Botanika (1875): | chlorophyll) največkrat nahajata. Škrobova zrnca so posebno takrat prav očitno vidna, če smo jih poprej z jodovo raztópino vijoličasto pobarvali. Tudi |
Robinson mlajši (1849): | imel, je pomislil, da bode naj bolje če si nektere vidne znamenja udéla, ktere bi ga vsaki den na to spominale |
Botanika (1875): | samosvojni stvoritvi (generatio aequivoca) živih bitij. Že golim očem so vidne tiste, plesnji imenovane glive, ki se nahajajo na gnjijočih rastlinskih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | s kamenjem in peskom nasipljete in lepo poravnavate, saj brez vidnega dobička ne bo. Kako bote potem veseli, ko bote s |
Maria Stuart (1861): | živa. Marija. Ah, Melvil! serce samo si ni dosti, Poroštva vidnega zahteva vera, Da terdno svetih se nebes oklene. Zató včlovečil |
Fizika (1869): | tudi reči, da se prividna velikost predmeta izgovori z velikostjo vidnega kota, pod kterim se on vidi. Čem veči je vidni |
Fizika (1869): | nam vidi predmet, to je občno pravilo. Pod. 167. Velikost vidnega kota je pa očevidno odvisna od dvojega, namreč prvič od |
Fizika (1869): | Glede poslednje velja zakon, da se med posebnimi mejami velikost vidnega kota, pod kterim se nam predmet vidi, v ravno tem |
Fizika (1869): | vidnega kota, pod kterim se on vidi. Čem veči je vidni kot, tem veči se nam vidi predmet, to je občno |
Fizika (1869): | očes tudi oči z lečo, kakor n. pr. pajki. 177 Vidni kot; prividna in prava velikost. Kakor je bilo v poprejšnjem |
Fizika (1869): | predmetovih, to se ti črti križate in narejate tako imenovani vidni kot, čegar velikost se ravná po velikosti podobice na mrežnici |
Botanika (1875): | ni z glavno korenino v tla prirašeno, ampak le z vidnimi vlaknatimi koreninami (pod. 50.). Ta debla nimajo ali nič ali |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | bila ljubši, in tudi je dobil boljši mater tukaj , boljši vidno — Meto — in boljši nevidno — kerščansko cerkev, ki je tudi naša |
Astronomija (1869): | črta. Sosed Kasiopejin je Perzej z eno zvezdo druzega reda, vidno v prav svitlem kraji rimske ceste. Od tod lehko najdemo |
Valenštajn (1866): | konji. (Tekla, ka je poslušala zadnji govor vedno večoj i vidnoj britkostijo, začne se zelo tresti i hoče omedleti; Najbrunška gospica |
Sacrum promptuarium (1695): | je vekshi, kakor zhaſt, inu ſtan teh krajlou: Si vis videre quantum abſit Rex 'a Sacerdote, expende modum poteſtatis vtrique traditæ |
Robinson mlajši (1849): | stal kakor dreven; kajti kar je živ, nič ni podobnega videl, ino tude ni mogel ugonoti, k čemu bi ta ali |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | na pamet učili, kakor so dobro brali; človek je precej videl, da so kraljiči. Sestra Eliza je pa sedela na majhnem |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jezikove razločke? ” Korvin je bil sam na-se jezen, ker je videl, da bi bil bolje opravil s kakim premedenim Rimljancem, kakor |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | prav nič čudil. „Na svojem potovanji po svetu,“ reče, „sem videl enkrat zélnato glavo, ki je bila tako velika kakor naša |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in berž veselo zavpije: ,,Tako lepih barv še nikoli nisem videl! Kako čudno se tam pri starej verbi iz visočine spuščajo |
Ferdinand (1884): | reče grof. »Lahko umem tvoje strmenje; do tega trenutka si videl pri meni le blišč in obilnost vsega. Ni vse zlato |
Zlatorog (1886): | šel sem služit na Koroško »In od tedaj še nisem videl Barbe. »Pa vender ni mi v tem umrla že? « |
Tiun - Lin (1891): | Vjezilo me je, ker sem videl, da ga je samo bojazen pred Tiun-Linom pripravila do tega |
Revček Andrejček (1891): | je že med prejšnjim prizorom v zatišju in je vse videl, stopi naprej in pravi). Vohunstvo se mi je pa danes |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tradidit, quod damnatus eſſet, pœnitentia ductus. Kader je shi Judesh videu, katiri je biu nega isdau, de je on h' ſmerti |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shaloſt: kader je on, koker en vſiga veideozhi Bog naprei videu, de bode negovu terpleine, inu ſmert nikar ſamu per tulkain |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | boſh ti naſs v' naſhi ſmertni britkuſti jezhet, inu sdihvat videu, na naſs smiſliſh, naſs poterdiſh, dobrotlivu potroshtaſh, inu naſhe duſhe |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kai ſi ti per nas tvoje dobrote, inu lubesni vreidniga videu, de ſi ti sa nas, Bog sa zhloveka, Goſpud sa |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pogledeite! ta nozh ſhe ni bila pretekla, kader je on videu, de bode mogu Chriſtus vmreti, de je skus tu poſvetvaine |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | on na enkret vkup, koker en vſigavideozhi Bog, pred ſaboi videu, je moliu; Tranſeat a me calix iſte. Nei gre leta |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhaſtiteiſhi kry vaſhiga Krala, katiri glihe ni nihdar ta ſveit videu, vkup na spravite, inu koker en nar shlahniſhi shaz Nebeſs |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | No, Mizka, obriſhi ſe — de te Anshe ne bo jokat vidi. Miz. Kdu bi bil rekal, de je en tak goluf |
Biblia (1584): | vodé, de bi k'iesuſu priſhàl. Kadar je on pak vidil en mozhan Vejter, ſe je preſtraſhil, inu je sazhel toniti |
Biblia (1584): | nogam is Meſt. Inu Iesus je vunkaj ſhàl, inu je vidil ta velik folk, inu ony ſo ſe njemu v'ſerci |
Sacrum promptuarium (1695): | je bilu po celli gaſi shlishat: David kadar je letu vidil, prezei je ſvoje zitre sgrabil, inu sazhel zitrat, ter hudizh |
Sacrum promptuarium (1695): | kateru tudi ſe je bilu sgodilu, sakaj en dan je vidil en kamen na katerem je bilu ſnamine S. Krisha saresanu |
Sacrum promptuarium (1695): | bote k' ſadnimu gvishnu keſsali, kakor uni vuok, katiri je vidil eniga krulaviga osla, ga je uprashal, kaj mu je? Oſsel |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 14. Inu Jęsus je vùnkaj ſhàl, inu to veliko mnóshizo vidil, inu ſo ſe njemu v' ſèrze vſmilili, inu on je |
Divica Orleanska (1848): | Sedmi nastop. Luíza. Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran. Merjeta. Si vidil sestro! Klod Marí. To, v oklepu zlatim, Ki stavnico pred |
Divica Orleanska (1848): | enkrat večerne pozne ure Po potu mim gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz gub debelih beliga obleka Mi |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | kot naj bolji otrok; tako hočem živeti, de bo vsak vidil, in reči mogel: »de sim s Tabo sklenjen. « — Pri Tvojih |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | moje dete! to lubeſn tega svejta, inu tedej bosh ti vidl, koku sladak, inu lubeſnive je G. Buh, katire mene, inu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | noterpellali. Inu ondi je bil on try dny, ter ni vidl, ne jędl, ne pyl. Je bil pak en Joger v' |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | koren inu dei obueine podguavo kader ti leizh poidash host vidou |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usah uzuiblozhah rezhieh naredi ano tako Figuro katero bodash sedei vidou? inu tu shebranje katere bodash ti sedei brau na anam |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | leizh poidash noi saspi inu kna zvibuei ti bodash guishno vidou noi shli- |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dase ti mena pokoren skashash noi resodiesh to samlo dabom vidou zhei ti dnarji lasho inu dabo ofen |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an skrit shaz sakopan nai bueli je dasi ti sam vidou an shaz goreti alpa je tabe an guishen zhuoak pravou |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | trezhije je an shpiegov, skues kateri bosh vse skrite shaze vidou inu use kar bosh tou vidati jas tabe she tu |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pokashate noi jemnujata: natu jedi leizh noi saspi bosh use vidou noi use vedou. TA 47. KAPITL. Experimentum od Petelina. Kupi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Zhier bosh ti te puesh tab N. vidov? tamo jemluji samsvoji kerſtno jeme. Ta pruevi Zbong al sarotenje |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen. Noi mei tiſti podvebo persabe ponozhi taku bosh ti vidov te shaze noi use Karkoli bodash otov videti noi vedeti |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | utezhi morou tabei poidajo vasi navish ti bosh shlishov noi vidov strashnu; rezhi databei knabo praſtati: ti bosh ves nagvenam svete |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhovieshzhei poduebi kaker an mosb sano Krono ozieran, sedei bosh vidov ti to Figuro: to Figuro ti nai na ano tabelzo |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prieb noi dejo podguavo, kader leizh poidash; noi saspi, bosh vidov ta shelma klor vspani inu te karaktar more neto biti |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvdei shniem inv potam kierje te bovnik vmrieti jemov je vidov an ansidlar velko hvdizhov ponja Dvsho jeti hier so ti |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu naiga 3. petzhe inu ta ttezhi petek poidi bosh vidov dabo peteln shie sniedan inu bojo 3. druje rezhi notre |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ramar vnka is rora napnijo inv najo los jeti bosh vidov bo spet pvlber vnev exprobatvm eſt. TA 20. KAPITL. Savse |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vzierkle poshebrati: pa sivtra ti morasti naskrivnam date neshzhier napo vidov: al tu merkei da Nekvemr napoviesh kai sbebrash: tu shie |
Branja, inu evangeliumi (1777): | gori, tvoja vęra je tebi pomagalla. Inu sdajzi je on viduv: inu je sa nym ſhov Boga hvallejozh. Inu uſſi ludje |
Branja, inu evangeliumi (1777): | poſhluſhali; on pak je ſtav poleg jesera Geneſareth. Inu je viduv dva zhovna per kraju jesera ſtati: ribzhi pak ſo bli |
Branja, inu evangeliumi (1777): | seſtra Maria Kleofe, inu Maria Magdalena. Kader je JEsus tedej viduv ſvojo Mater, inu tega Jogra, katiriga je on lubuv, poleg |
Robinson mlajši (1849): | černo znamenjce, ktero se naj zadi kakor v nebezi vznaša, videla. S to dobro nadejo pokrépčana sta še se z vekšim |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | petnajst let, imela bi iti domú. Ko je pa kraljica videla, kako lepa da je, bila ji je sovražna. Rada bi |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | njene postelje je ležala kopriva, ravno taka, kakor jo je videla v sanjah. Poklekne, zahvali se ljubemu Bogu in gre iz |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | slednjič spregovori. „Rajše tirjaj moje življenje. Da bi bila ti videla cesarjev obraz, ko mi je dal povelje, bila bi že |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fabija? ” Afra si je to le izmislila, ko je pa videla, kako so zadele Korvina njene besede, je htela v svoj |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je vest grizla, mislila sem že davno na to, ker videla sem, kako so kristijanje srečni in celó taki, ki so |
Oče naš (1885): | je odgovorila; „božjo pravičnost sem videla v kazni zatrjenega grešnika, videla sem pa tudi njegovo usmiljenost. Ali nama ni iz takó |
Oče naš (1885): | materi te hočem peljati. “ Ko se je Barba ozrla, je videla bradato, milosrčno obličje Nikolavža Šernarja, pisarja pri nekem francozkem regimentu |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | gospo O'Nielovo z omedlevice, katero je bil provzročil grozni položaj. Videla je v nevarnosti otroke in moža; čutila še, kako jo |
Sacrum promptuarium (1695): | ſolſe ſe ſo ny s' ozhy vtargale, kadar je Jeſuſa vidila, de bo taku neuſmilenu martran, inu krishan: Jeſus pak je |
Sacrum promptuarium (1695): | Veroniki, taku de millu ſe je jokala, inu kadar je vidila, de ozheſsa, inu oblizhe Chriſtuſavu je bilu polnu krivij, pade |
Genovefa (1841): | omedlévizi pod hvôjami leshala. Zhes dolgo ſe je sbrihtala in vidila, de je ſama s otrôkam v gojsdu. Nebó ſe je |
Genovefa (1841): | jo, kér je ſléd bôshje modroſti in dobrôtnoſti v njih vidila, neisrezhêno rasveſeljevali. Slo veſelilo in tolashilo jo je, de je |
Genovefa (1841): | ſim jes domá? Oh, she dolgo niſim nizh od ôndi vidila in ſliſhala! Oh, ko' bi ti ſhe shivéla! Kako bi |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | sta tudi una dva poslanca po druzih gledala, da bi vidila, kako jih je govorica prevzela in oplašila. Ali vkanili so |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je namesto teleta mlad veljblodek skakljal ter jo mater menil. Vidila sta tukaj mlade slone z ovčjim kosmovjem; konje z levovimi |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | zdi, kot bi zvezde svetile tako jasno, kakor polna luna, vidila je lepe pisane cvetlice na grobu. Zemlja pod njo se |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bom imeni teh dveh cvetic, ki si ju htela izruvati vidila boš, kaj si hotla pokončati. « |
Sacrum promptuarium (1695): | piſhe S. Bonaventura; ter pravi de kadar Maria Diviza je vidla ſvojga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, je vezhkrat ſpomnila ne prerokovajne |
Sacrum promptuarium (1695): | inu ſvójga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa na Chriſu mertviga je vidla. Stabat Mater doloroſa juxta crucem lacrymoſa, dum pendebat Filius. Jeſt |
Ta male katechismus (1768): | ſapovedal: Nekár napoſabi na taiste besede, katire so tvoje ozhy videle, napusti njeh pasti od tvojega serza uſſe dny tvojega ſhivlenja |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ne videant vanitatem. Prozh obernite vaſhe ozhy, de na bodo videle to sanizhemernoſt, inu prasne rezhy tiga ſveita, de na bodo |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | več strasti. Razmesarjene persi in razstreljene roke so se mu videle izpod široke obleke, ktero je imel ogernjeno. Slišal je bil |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa ga popustili. Derhali so že nejevoljne postajale, ko so videle divjo zver za zverjó kakor besno krog njega letati, rjuti |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | so zadele na iste ljudi, ktere so pred nekimi dnevi videle v gradu gospoda Orjaškoviča. |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | dolga; kmalu so dospeli na verh hribca, odkodar so se videle nizko doli sè snegom pokrite koče. Pod gostim smerečjem so |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | osdravil. 31. Takú de ſo ſe mnóshize sazhudile, kęr ſe vidile, de mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi vidio: inu ſo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | miru ſvojiga ſlushabnika, kakor ſi rekel, ker ſo moje ozhi vidile tvoje svelízhanje, ki ſi ga vſim narodam perpravil; luzh v' |
Divica Orleanska (1848): | obnebje, in o belim dnevu Je tma, de skor bi vidile se zvezde. Vihar norí ko pekel razujzdan, Se trese zemlja |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zavzel nad njenim bistrim obrazam, na katerim so se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede namreč ličice. Njeni lasje, rumeni kakor zlato |
Branja, inu evangeliumi (1777): | vaſs v' nebu goriuset, bo toku perſhuv, koker ſte njega videli v' nebu gorijiti. Evangelium S. Marka na 16. Poſtavi. V' |
Viljem Tell (1862): | kača te ne piči, Utrudijo poslednjič se sami, Ko bodo videli deželo mirno. Staufaher. Če smo edini, moremo veliko. Tell. V |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | prav nič rada imela. To so že prvi dan lehko videli. V gradu so bile velike gosti in otroci so igrali |
Valenštajn (1866): | Nov red v vladárstvu se pričenja — Saj ste Na nebu videli tri lune? Župan. Grozoj. Valenštajn. Dve sti v podobo promenili |
Botanika (1875): | Obdelovanje njiv po kolobarju. (Vrstilna setev. ) 116 Zgorej smo že videli, da jemljó razne rastlinske vrste tlam tudi razne rudniške tvari |
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | so pobegnoli, ali večina se jih je vrnola, ko so videli, da so se Francozi sedaj izjemno čedno ponašali, nazaj v |
Zeleni listi (1896): | Mislili boste morda, da so zdaj poklicali Ljuboslavo, da bi videli, kako se bo veselila. Ne. Ko je božična smrečica gorela |
Gozdovnik (1898): | odpuščanje. « »Knezi travane ne občijo z možmi, kterih hrbet so videli v boju. Eden izmed njih velja več nego tisoč Apačev |
Gozdovnik (1898): | neviden, ker so bili možje na nasprotni strani. »Je-li ste videli, sennor Baraha? « praša Oročej, ko se je bil Kučilo odstranil |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Krajnzi biti vaſ je ſrám ! Zhe bi rajnzi ſpét osh'véli, Vidil', kaj je sdaj na ſvét'. Bi sa glavo ſe prijeli |
Biblia (1584): | ſtoje, kateri nebodo ſmèrti vkuſsili, dokler bodo Synu tiga zhloveka vidili prideozh, v'ſvoim krajleſtvi. |
Sacrum promptuarium (1695): | takrat vij zitrajte, dobre ſlatke beſſede dajte ny, ter bote vidili de ſe bo potalashila, inu raunu letu ſturiti vam sapovej |
Sacrum promptuarium (1695): | goslat; ludje kir ſo mimu shli, inu ſo ta boj vidili, vprashajo sakaj letu gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti |
Branja, inu evangeliumi (1777): | inu tu Dete v' jaslah poloshenu. Kader ſo pak tu vidili, ſo ſposnalli, de je temu toku, koker je bilu njim |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nar bolj čudno zdélo, je, de smo le malo judov vidili se okoli plêsti; le nekaka dva sta srebernino in zlatnino |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | raznih gredicah toliko kresnic, de jih dostikrat o kresi toliko vidili nismo. Ali ne pomenijo kresnice gorko in lepo jesen? — Oroslav |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vidijo čedalje več kar lepih zvezd, ki jih niso popred vidili, in ki jih tudi mi ne bomo nikoli vidili, če |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de ste pravičniga duha le za kmeta. — Gotovo ste že vidili podobo pravíce; — ta za človečko družtvo nar svetejši divica ima |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 300 let. Po vsem polji našega cesarstva nikjer takrat niso vidili nobenega peresca detelje. Leta 1567 še le je začel Benečan |
Divica Orleanska (1848): | Merjeta. V blesku bove Jo vidle in visosti, rekle bove: To je Jovana, to je najna |
Sacrum promptuarium (1695): | imam drugo shlushbo. &c. Ah nemarni takorshni poſlij! katiri dbi vidli de hisha gorj, bi neshli pomagat gaſsiti rekozh: Jeſt nej |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | že po nje zdihujem! Ali bi moja mati sami ne vidli radi, de bi me Mina, ako je še prosta, zpet |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Silo nas je bilo prevzelo vse to, kar smo ravno vidli ino slišali. Nobeden še besedce od tega spomniti ni hotel |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pometal. Slišal sem pripovedovati od takega vertinca, ki so ga vidli pri Logatcu na Notrajnskem. Ljudjé, ki so bili na polji |
Ferdinand (1884): | Grofinji Anici pa častita tako prisrčno, da se je kar videlo, da mu je še le sedaj kot soproga Alvareca všeč |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | čmerno zre pred se. "Ne, Tone," prične zopet žena, a videlo se je, da se je le težko vzderževala solz, "tako |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Žena molči nekoliko časa in videlo se jej je, da bojuje hud boj v svojem notranjem |
Tiun - Lin (1891): | pozorno ogledavali. Bili so v obče, kakor se mi je videlo, sami zviti in predrzni hrusti. Ogledovali so lepo našo ladijo |
Tiun - Lin (1891): | prinesti drugi stol. Kitajci so šepetali in kakor se je videlo, posvetoval se je moj hišni gospodar s svojimi tovariši prav |
Gozdovnik (1898): | V pravcu, v kterem so hodili ti ljudje, videlo je na nebu se zibajočega orla oko razna trupla človeška |
Ta male katechismus (1768): | hvallo je on Xtusu pel. Kader je tu zelu mejstu videlu, je goriustallu; al Sebastus, ke se je teh ludy hrupa |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biu Chriſtus v' ſvojim s' ſmertjo rineinam od vſih sapuſhen, videlu je druge negove Jogre spati, judesha Ishkarjota pa s timi |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' tvoimu kervavimu putu taku dobrutlivu preliu, de ſe je videlu, |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoimu Odreſheniku, de ony na njega posabio, inu nega sapuſtijo. Videlu je tu shalaſtnu Nebu, de je biu Chriſtus v' ſvojim |
Genovefa (1841): | je vſe, kar ſe je v votlíni in mali dolinizi vidilo, od ſolnza do kremenzhka, od hvojeviga drevéſa do mahú imenovati |
Genovefa (1841): | nam bil puſhava bres shivál. Malo obdélanih njiv bi ſe vidilo, in naj lépſhi travniki bi nam nizh ne pomagali. Toréj |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veliko krajih sto in sto lampec lesketalo, de se je vidilo okrog hoditi, kakor pri belimu dnevu; vidilo se je po |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bratu, nadvojvodu Korelnu, slišali, ki je pred dvema tednama umerl. Vidilo se Jim je tudi na obrazu, kakó močno je Njih |
Zlata Vas (1848): | vsaciga prijazno pozdravili in memo gredé eden druziga norčevaje dražili. Vidilo se je lahko, de so med seboj dobro in s |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Po dokončanim oznanilu se je na vsih licih očitno veselje vidilo; oznanilo je šlo od rok do rok, in vse je |
Zlata Vas (1850): | koliko mléka de je dal, ga je zlo veselilo. In vidilo se je že konec perviga léta, de tako po srednji |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in dvoje ušes na pol zrašeno se je pri sredi vidilo; štiri roke so bile po dve in dve na vsaki |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tvoje oči so najčistejši biseri, kar koli sem jih še vidilo. Izjokaj si jih in jaz te ponesem na uno stran |
Sacrum promptuarium (1695): | vezh ſò prozh noſsili, vezh shita je v' hishi ſe vidilu; inu ſedm dny pred ſmertio lete Gospe, je bil Angel |
Branja, inu evangeliumi (1777): | enajſtim. Potler je tudi njega vezh koker petſtu bratov skupej vidilu , s'katirih njeh je she sdej doſti per shivlenju, eni |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | oči ino solzne kaplje se po samim iz njih vtrinjajo. Vidlo se je, kakor de bi se mertva podoba solzila. |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N.N. nai ti menei utei nozhi uspanie lepu noi Klor vidati N. N. noi noter umojo Dusho inu serze noi ushien |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. to nuezh resnizo povieſta, kar jas ozham vedeti inu vidati inu mena krei noi meſto pokashate noi jemnujata: natu jedi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh vse skrite shaze vidou inu use kar bosh tou vidati jas tabe she tu poviem kader bosh petelina pokopov, jidi |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sabo ſastopejo, toku je uſſe dobru sturjenu, deslin ni dobru videt. Une, katire je ta svejt stvaril, se je uſſellej tu |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bi bilu per tiſti ſvetlobe, ampak veliku vezh le arie videt. Aku mi shelimo prau moliti, vuzhymo ſe od Chriſtuſa: poyſhimo |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | she nehale biti. Ta viera naſs tukei vuzhy, Kar namorjo videt ozhy. 6. Zhast, hvala bodi saki zhas Ozhetu , inu Synu |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | otroka Bilhelm ino Teresika naproti perdirjata. Od veſelja poſkakujeta mater videti, ino na veſ glaſ praſhata: „Mati, kaj ſte v' loznazhi |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vse sreče vredni, pa za del njunih staršev toljkanj žalosti videti prestati, me je v serce ranilo. — Tudi Mini, ki je |
Sveti večer (1866): | krije zemljo; gozdno drevje poka pod njegovo težo. Rože ni videti; le tu na ledenih šipah se bliščé ledene cvetlice. Na |
Valenštajn (1866): | Trčka. Ostani tukaj! Videti skoz to Se mora okno. Valenštajn (grofinji). Sestra, idi! Grofinja |
Rudninoslovje (1867): | sicer majhne ali vendar dobro razločne kristalaste višave ter so videti, kot bi bile z majhnimi kristali posute. Zrnčasto (gekörnt) ploskev |
Fizika (1869): | Valovanje. Zvočnih valov, ki se po zraku razširjajo, ne moremo videti, ker je zrak tako popolnoma prozorno telo, da ni mogoče |
Zoologija (1875): | členarjih enostavno, to je, ima eno samo lečo in je videti kakor svitla črna pika, zato se tudi imenuje pikčasto oko |
Gozdovnik (1898): | Tako se je bilo znočilo, da je bilo nemogoče sled videti ; moral je okolico preplaziti, če je hotel odgovor dobiti na |
Gozdovnik (1898): | bila tako zgostila, da ni bilo moči niti dva koraka videti pred seboj. Kakor je bil majhin otok, sedanji stanovniki ga |
Sacrum promptuarium (1695): | nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lepu: zhe pak is hude, toku bode gerdu, inu gnusnu vidit. Dobra je manenga, katira se ſavle Boga ſtury: huda pak |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | podóba tvôja, Ki vzhéraj ga ſpeljála je is bója. Enkràt vidit' shelí podóbo mílo, Posdrávit' préjſhnjiga veſélja méſto. Al ſrézhno je |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | k' svitlobe je premalo , De b' bolj na tanjk' se vidit' dalo! Stermí se ozira dol' in tje. Po sil', kaj |
Biblia (1584): | jeſt vam povém, veliku Prerokou inu Pravizhnih je shelélu tu viditi, kar vy vidite, inu ga néſo vidili: inu ſliſhati, kar |
Biblia (1584): | ſte vy vunkaj hodili gledati? Ste li hoteli eniga Zhloveka viditi v'mehkim Gvanti? Pole, kateri mekak Gvant noſsio, ſo v' |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rèſnizhnu vam povęm, de veliku Prerókov, inu pravizhnih je shelęlu viditi, kar vy vidite, inu niſo vidili; inu ſliſhati, kar vy |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Novine. Izobražen človek mora več znati, več vediti, in dalej viditi, kakor prost kmet, kteri samó naše Novice bere. Se najde |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | čez 200 plemen živalic, kterih nobene ni z prostimi očmi viditi ; take živalice so še večkrat ušive , in njih uši zopet |
Oče naš (1854): | vero in cerkev zaničeval. Mnogo mož, mnogo mladenčev je bilo viditi brez rok, z zavezanimi glavami; drugi so ob bergljah hodili |
Roza Jelodvorska (1855): | skozi male okenca. Posebno pa so hotli vsi gospodično Rozo viditi in poznati, ki je toliko ljubezni svojimu očetu skazala, in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in Hafed za nekaj časa še svojega vodnika ni mogel viditi. „Kaj je to? ” vpraša. „O! nič posebnega” — odgovorí vodnik. „Sonce |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pervo drevo splezal in njavkal: mjav, mjav! To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca obrišejo, in rečejo: „Goljufani |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni pſhenize ne reshi, Povſod robida , tern ſtoji, Plevél le vid' okoli. „Kdo mi povlezhe teshki plug? Kak' semljo zhem branati |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vsi ljubite! Kadar čbéla, jeze polna, Z želam ojstrim preskerbljena, Vid' nevarnost, v boj gré voljna. De kraljica ni zgubljena : Mislim |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kjer ne vé, kaj prit' imá. Kot bolj bistriga očesa Vid' on svitlo upanje; Potolaž'jo ga nebesa, Mirno sam v se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | se naš pregovor: „O svetem Vid' — se noč in dan vid'. ” Kmalu napočil je bil juterni zór, in daljne besede Valjavceve |
Branja, inu evangeliumi (1777): | letu ſture na Velki Petek, pred duhovnim oppravilam, koker uſſaki vide, de je njemu, inu temu folku narbel perloshnu. Katiri pak |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakor eno ſtraſhno v' verſto vſtavleno' vojſko tih ſovrashnikov, tukaj vidi kakor gerde poſhaſti ſvoje posręſhnoſti, inu pyanoſti, tukaj kakôr oſtudne |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | rad pogleda po svojim kmetijstvu in se serčno veselí ako vidi, da po sreči gré, in poravná, ako opazi, da bi |
Divica Orleanska (1848): | pravica! – Jez hlimbo zaničujem! Kakor sim, Tak hočem, de me vidi svet. Burgún. To slavo Ste s krepko dušo naklonili si |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | če pak je treba, to delo tudi ponoví. — Letos se vidi, kolik dobiček da pridna sadjoreja verže, sosebno ako je vsega |
Stric Tomaž (1853): | vsemu temu v okom priti. Iz tega pogovarjanja vsak lahko vidi, kako dobro in ljubeznivo dete da je Evangelina bila. Bila |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | smodnika, vnel, pravijo, da bi bilo pol mesta v nevarnosti. Vidi se iz tega in drugih prigodb, da na Napolitanskem se |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | z hribovega verhunca proti nebu. Zdelo se mu je, da vidi pretergano jasno modro nebo in da seže njegov pogled noter |
Astronomija (1869): | kroga med seboj večo različnost kot toplotni trakovi. Dalje se vidi, da je kemijska moč južno tečajnega pasa veliko veča kot |
Botanika (1875): | dveh pikastih cevi zavzetne debelosti, na kterih se razun tega vidi pri g, g tisto mesto, kjer ste se bili pretrgali |
Zoologija (1875): | 216, z neenacimi bodicami, ki so pa v podobi odstranjene, vide se pa luknjice, v katere so vtaknene. |
Ta male katechismus (1768): | dosti, inu ſlo vaſhneh urſhohov. Pervezh: De bodo taisti, katiri videjo te SS. ſakramente dejliti, oppomineni, de se tamkej nezh gmajn |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | daljne južne dežele, zgubijo počasi vse naše severne zvezde, ne vidijo več ne veliciga ne maliga vozá; zvezde, ki ležé našim |
Zlata Vas (1848): | njih. Domá pri svojih starših pa otroci nič lepiga ne vidijo, marveč se naučijo laganja in goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti |
Zlata Vas (1850): | postavi. Zdej se edin druziga sposnajo, in sramota vse obide; vidijo se, de so vsi iz enega namena prišli. In pogledajo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v svojo škodo ostajajo, in kar pri druzih očitno boljšega vidijo, posnemati nočejo. Prepričali smo se, da samo lenim zemlja peša |
Čas je zlato (1864): | Lenček, odkritoserčno. »Nar prej je treba, de ga kraljevič Vladimir vidijo, ki so mi ga darovali. Tode jest ostanem pri besedi |
Fizika (1869): | posebnih podob za posebne opravke, in v kterih notrini se vidijo posebna gibanja, kterih pa vender ne prištevamo rastlinam. Od rastlin |
Zoologija (1875): | jabelčica od stegna z vezjo c v ponvici privezana; nadalje vidijo se pri d in d' robovi prorezane gožve, katera pokriva |
Botanika (1875): | se listni pecelj počasi prelomi; na prelomljenih koncéh se potem vidijo z golimi očmi šopki cevi kakor tenke niti, pajčevine. Bolj |
Botanika (1875): | se gledajo ta drobna zrna skoz močno povečalno steklo, se vidijo kakor okrogli mehovi, ki imajo mnogokrat prav mične male bodice |
Biblia (1584): | by jeſt nym pomagal. Ampak blagur je vaſhim ozhem, de vidio, inu vaſhim uſheſsam, de ſliſhio. Riſnizhnu jeſt vam povém, veliku |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jeſt ne osdravim. 16. Vaſhe ozhy pak ſo ſręzhne, kęr vidio, inu vaſhe vuſhęſsa, kęr ſliſhio. 17. Sakaj rèſnizhnu vam povęm |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kęr ſe vidile, de mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi vidio: inu ſo zhaſtili Israelſkiga Bogá. |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jeſt v' pèrglihah k' njim govorím: Kęr ony ględajózhi ne vidio, inu poſluſhajózhi ne ſliſhio, tudi ne saſtópio. 14. Inu nad |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | povęjta supet Joannesu, kar ſliſhita, inu vidita. 5. Ti ſlęjpi vidio, krulovi hódio, góbavi ſo ozhiſheni, gluhi ſliſhio, ti mèrtvi gori |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ſo ſvoje ozhy sapèrli: de kàdaj s' ozhmy ne vidio, inu s' vuſhęſsmi ne ſliſhio, inu s' ſèrzam ne saſtópio |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | od tih tukaj ſtojęzhih, katęri ne bódo ſmèrti okuſsili, dokler vidio Şynú tiga |
Sacrum promptuarium (1695): | zagovati, takrat Liſiza ſe sazhne ſmeiati, inu njega troshtat, rekozh: Videm de ſi en pravi oſsel, kir nej ſi vejdil, de |
Sacrum promptuarium (1695): | ſim vus ſtrup s' lonza ſnedil. Takrat ona rezhe, sdaj videm de ſabſtoin je sheni glavo resbiat, kadar mosh nezhe dobriga |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ozhesh, de tebi ſturim? on pak je djal: Goſpud! de videm. Inu JEsus je k' njemu rekuv: pogledej gori, tvoja vęra |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | miſlim, beſtja, ti lasheſh, inu mo dalej nevupam , koker ga vidim — ampak puſtimo to rezh — Nizh nemarej, Mizka! mi mo bomo |
Divica Orleanska (1848): | Jovana, to je najna sestra! Luíza. Jez, dokler je ne vidim, ne verjamem, De ta mogočna, ki se orleanska Divica imenuje |
Divica Orleanska (1848): | Je njeni tek – Zdaj tukej je in tam – Na enkrat vidim jo v različnih mestih – Kardela loči – Vse beží pred njo |
Maria Stuart (1861): | Leicester. Smem jaz? To vidim, da obraz imáte dvojin Na dvoru tem. Gotovo mora biti |
Valenštajn (1866): | odgovor Kvestenbergu? Grofinja. Ne dobrega. Vojvodica. Tedaj smo izgubljeni! To vidim, da največe zlo nas čaka. Odstave ga i zopet bode |
Oče naš (1885): | ime bodo zopet častili in posvečevali v deželi. Tvoj križ vidim zopet stati. Vidim ga, kako se sveti na cerkvah in |
Gozdovnik (1898): | je ugrabil, mater mi je umoril, to je res. Vendar vidim v njem še brata mojega očeta. Sodili mu bomo pač |
Gozdovnik (1898): | nož mi zdrkne po licu. Mož odskoči z menoj! « »Vodo vidim... veliko vode… lačen sem . žejen tudi… jokam… nikogar ni pri |
Gozdovnik (1898): | glas. »Fabij . . . , to ime bo, to je pač res. Še vidim njene ustnice, kako se odpirajo, da ga izrekó in zdaj |
Ta male katechismus (1768): | pusty. PESEM. Od S. Reshnega Telesa. I. O Tukej ſde videmo mi nashega Boga, * s' andohtjo ga zhastemo is zelega serza |
Branja, inu evangeliumi (1777): | zhes Israel, tok ſtopi on sdej doli is krisha, de videmo, inu njemu verjamemo. On je v'Boga savupal: nej ta |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | she od daljezh polne panjev s oshganimi in oſmojenimi luknjami vidimo? Kolikokrat ſim vidil neuſmiljeniga, kteri je zele pol ure pred |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | hribi obdajajo, ne moremo gledati nju ravnine. Proti izhodu doli vidimo na levo Z i logor o (Dobrač), Gerlico, in več |
Fizika (1869): | gorljive stvari. Na vsakej prizdignjenej in samej sebi prepuščenej stvari vidimo prikazen páda; z močno napeto tetivo loka podelimo streli (pšici |
Fizika (1869): | kterem redu. 6. Prišli smo tedaj zdaj tako dalječ, da vidimo potrebo, da se razdeli celi obseg prirodoznanstva. Kako se mora |
Astronomija (1869): | v §. 43. imenovali, je ekliptika edini, ki ga res vidimo na nebu zaznamovanega z vrsto dvanajsterih sozvezdij. Važnost, ki jo |
Mineralogija in geognozija (1871): | nastopijo vsi drugi členi te tvorbe, samo premog ne. Največkrat vidimo, da premogova ležišča kadunjasto na pol objemajo viši hribi, zdi |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | mesec in zvezde; trava, cvetlice in drevesa in vse, karkoli vidimo, je delo — njegovih rok! “ Nebes in zemlje vsa bliščava Je |
Botanika (1875): | raztopina, ločeni druga od druge s pregrajo iz svinskega mehurja, vidimo, da koj začne delati prizadevanje, da bi se na obeh |
Izidor, pobožni kmet (1887): | kaznuje, dobro plačuje. Nikari se ne hudujmo nad Bogom, kedar vidimo, kako da zatira hudobnež pobožnega in se tako rekoč o |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tj nad njeh potrebo, inu tvojem ſaſhihranjam ſagvishan. Kader ti videsh, de moresh is enem govoriti, pridi njemu rad, inu is |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bosh v'shpotu obſtal. Flisej se uſſe, katire v'ardrii videsh, v' myru skupspraviti, hoker je moj Norbert sturil; zhe tebe |
Kratkozhasne uganke (1788): | kaj na levi roki? Na usaki 5. perſtov. Zhe njega videsh, tok njega napoberesh zhe njega navidesh, tok njega poberesh. Kaj |
Kratkozhasne uganke (1788): | Kaj je tu? En pishkav leshnek, zhe luknezo v' njemu videsh, tok njega leſhati puſtish. Zhe meni vezh prezhuſamesh, vezhe ratam |
Sacrum promptuarium (1695): | drusgi, temuzh ſo kuſsi: mosh pravi ſi slepa de ne vidish, inu neposnah kuſse od drusgu, ona pravi, menem de ti |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z tem pravopisam. Čudno naglo se je med nami razprostranil. Vidiš, kako lépo gre naprej, kader se ne prepiramo, kadar bratovsko |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gospodarji hrastiče še clo sadijo. S Studenca proti Savi gredé vidiš cel hribic s hrastiči nasajen. Tudi na Gorenskim vém za |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dni le Amerikancam svetiti; — černa tama zakriva vse, de ne vidiš nič več pozemeljskiga; — tudi ti se odtergaj za malo časa |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | akoravno pri vsih preprosta, ni vender pri vsih enaciga kroja. Vidiš okroglolične rudeče dekleta z bistrimi, večidel plavimi očmi, in ko |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | telesa, in zamakni se s prostim duham v nebo! — Kaj vidiš tukaj ? — Na tavžente večih in manjših zvezd ktere z nepreidejočo |
Robinson mlajši (1849): | užé minilo črez dvé sto lét. Stanislav. Tè užé — Oča. Vidiš tedaj, mili Stanislavek, kako dostikrat krivično ravnamo, če koga na |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Dalje. ) II. „Čuješ, Marko, kako zunaj hudo gromi! ali ne vidiš žarjavega bliska, kako široko vodo razsvetljuje in kako ploha poleva |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Oče odtergajo dva klasa in reko: „Vidiš, ta klas, ki je bil pripognjen, je poln lepega zernja |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | „Vidiš jo lepo senico tam na jablani,“ reče Lovre svojej sestri |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de bi jeſt tebi odpuſtila, inu ti drugim odpuſtiti nezheſh. Vidiſh , kok ſi nevumen. O moshję! moshję! — Zhe jeſt tebi kedej |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Kaj menite, de je nimam ? Jak. Vshę vęjm, pak vunder, vidiſh, nesná vſaki s' Goſpodo, inu s' timi Shribarji v' zakèr |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | koker męd, pak tukej nizh ne velajo (na ſerzę pokasajozh ) Vidiſh Dèkle , kader mi eden pravi , Jaka , vi ſte en mosh |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſama ſebe sa vſe tvoje dny neſręzhno ſturiti? Ali ne vidiſh, de leta zhlovek vſe ſkusi per vinu tèzhy, de je |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa rézhejo . Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj! ſaj vidiſh, de je táſhiza bila fantovo nar vezhi veſelje. Dobro veſh |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pregòvor pové: Po hudi tovarſhiji rada glava boli. ” „Ino tako vidiſh, ljubka moja, ſo mati rekli, kako je Bog mnogoter dober |
Genovefa (1841): | in noſilo ſpremíla. Na poti je Hajnez Kunzu rékel: „Ali vidiſh sdaj, de je reſnizhno, kar ſim ti rékel: Pri dôbrim |
Biblia (1584): | k'nyma: Pojdita tjakaj, inu povejta supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njima: Pojdita inu povęjta supet Joannesu, kar ſliſhita, inu vidita. 5. Ti ſlęjpi vidio, krulovi hódio, góbavi ſo ozhiſheni, gluhi |
Sacrum promptuarium (1695): | ſvejta reshila, inu v' ta vezhni pozhitik poſtavila, inu dokler vidite de malu zhaſsa vam oſtane, imate ble ſe fliſsat sa |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | de veliku Prerókov, inu pravizhnih je shelęlu viditi, kar vy vidite, inu niſo vidili; inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu niſo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ni vsel. ˛Slushabnik boshji namrezh ne ſmé biti dobizhka sheljen. — Vidite, kako tudi otrozi, ako ſo dobri, lahko kaj dobriga ſtoré |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | voljivcam namen té volitve natanjko razložiti, ter je začel govoriti : „Vidite, ljubi moji, nemški punt ni nič noviga; zdej se bo |
Zlata Vas (1850): | modro deržal, ter rekel: »Pogledovajte me le, vi nesrečneži; zdaj vidite, kdo de sim. |
Valenštajn (1866): | kaj to bi pomenilo? Ključar. Ta žena, ko na konji vidite, Volilna je svoboda češke krone. Klobuk okrogli oznanjuje to, I |
Mlinar in njegova hči (1867): | po stolu. ) Micka (priteče ter ga podpre da sede). Ali vidite, oče! Oh za božjo voljo vas prosim, pojdite v posteljo |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | na obrazu, tudi jaz vam moram razodeti svoje serce. Kakor vidite, so moji vojščaki dobre volje, in kaj bi ne bili |
Tiun - Lin (1891): | ušla Kitajcem in katerima preti nevarnost po džunki, ki jo vidite ondu? « Brez vsacega odgovora krene ladjica proti nam ter za |
Genovefa (1841): | ſprehajala. „Gléj, ljubi ſin! ” mu Genovefa rêzhe, „tudi po simi vídiva boshjo prijasnoſt. Kako je sdaj vſe ſvítlo, jaſno in bélo |
Genovefa (1841): | ſtoríla, de ſva vama shívljênje puſtila. Sdaj pa ſhe lé vidiva, de 'to nizh ni bilo, in de bi bila midva |
Zlatorog (1886): | pestrih biserov sijája. – »Lovec, z Bogom! K gostom zopet grem, »Vidiva se, toda kdaj, – ne vem. « S pikrim smehom se obrne |
Gozdovnik (1898): | dolu je moral nekaj prav važnega opazovati. « »Morava tja, da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj ležeta, stegneta glavi |
Zeleni listi (1896): | oče! Poglejte! « »Pa kaj naj bi neki videl, Zorica? « »Ne videte-li, oče, da sem čez in čez s perjem posuta? « Pri |
Gozdovnik (1898): | »Morda je bonansa blizu. « »Prav verjetno. Vidite-li, kako Diaz oprezuje? Oči ima le za sled ter jaše |
Zoologija (1875): | ribice, za kojimi skače celo v vodo. V gajbah se videvajo pogostoma živahne ptičice roda manakin (Pipra) iz južne Amerike. Črne |
Zoologija (1875): | vže bodo grizala, ali noge ali pa plavute. Na glavi videvamo nasajene, sestavljene in enostavne pikčaste oči, dve ali štiri tipalnice |
Zoologija (1875): | in zelenkasto rumeno lisasta. Gnjezdi na severji, pri nas ga videvamo samo na prehodu, ob deževnem vremenu se rad oglaša s |
Botanika (1875): | 151. 19. red. Banane (Masaceae). Ne ravno redkokrat videvamo po rastlinjakih palmovemu deblu podobno betvo z velikanskimi listi. To |
Zoologija (1875): | nahaja se pred prsnimi plavutami, reber nemajo. V tem razredu videvamo ribe čudne oblike, nekatere so krogljaste, druge zopet cmokaste. Njihova |
Revček Andrejček (1891): | in hiti viti; na to se ozre okolu sebe in videvši, da so že vsi odšli, ustane, pograbi motovilo in šanta |
Stric Tomaž (1853): | pomaranč, orehov in druzih sladkorij prinese. Veselja ji serce poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila sprejeli. Neko posebno nagnjenje je |
Blagomir puščavnik (1853): | Te vidivši ptujca ga prijazno sprejme in pozdravi rekoč: ”Bog vas sprimi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | In tù se mu scurkoma solze čez lica vderejo. Ljudjé vidivši ga, kako je vès zamišljen po vodi se oziral, ga |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v tem jima pride en kmet s svojim vozom naprot; vidši splašena konja požene hitro svoja konja tako, da se ustavi |
Abecedika ali Plateltof (1789): | bil. Kadar ßmo ſche ßami otrozhji, nimamo hoteti ßebi en vides dati, kateri ße nam ne perleſche Skus modroſt, inu zhednoſt |
Abecedika ali Plateltof (1789): | ßmo ſche ßami otrozhji, ßi nimamo oteti ßami ßebi en vides dati, kateri ße nam neperleſche. Skus modroſt, inu zhednoſt v' |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tako obširno je. Poslopje je zares veličastno od zunaj na videz, pa ravno tako prostorno, čedno in krasno je od znotraj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | večidel bel prod, ki nam spričuje večkratno silovitost sicer na videz mirne Zilice. — Akoravno stoji Rabelj v sredi doline, ga nam |
Rudninoslovje (1867): | v papirnicah i lekarnicah. V. Solikovci. (Haloide). Solikovci so na videz dostikrat podobni solém, zato je tudi tako imenujemo, toda od |
Botanika (1875): | v pod. 62., vidimo veliko množino posamnih cevnih povezkov na videz brez posebnega reda porazdeljenih po strženovem staničji. Na vsakem posamnem |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | per tebi. ” Z tem sim ga nekoljko vtolažil, saj na videž. — En čas pomolkne ter se otožniga lica na stol zopet |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Listopada perpetila. 50 let je preteklo, kar Jakob in Marija Vidic v zakonskim stanu pràv lepó živita, zatorej so gospodje fužinarji |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bodo vender saj večidel vsi brali, de bodo slišali in vidili, de sila kola lómi, de naj se ročno slovenšine poprimejo |
Genovefa (1841): | zhe jih kdo vshíje, vmoríjo. Jà, hudobno je vezhkrat bolj vidljívo in ſe bolj lepo ozhém prilisuje, kakor dobro — kakor tukaj |
Tine in Jerica (1852): | lakote umerla. Kovač: Tiga ne vem… Tine bo bolj vedel. Vidmar: Če ima 100 kron, naj ne bom pošten človek. Smole |
Tine in Jerica (1852): | kar jo poznam, še nisim pri nje drage obleke videl. Vidmar: Res je. Pa sej je mogla tudi materi kak krajcar |
Tine in Jerica (1852): | toliko časa videl. Kovač: Se bo že pri svatovšini vidilo. Vidmar: Slišim, de hočejo doma pirovati. Kerčmar, (ko to sliši): Kaj |
Tine in Jerica (1852): | de ne bo njegovemu sinu 10 kron v hišo donesla. Vidmar: Kje bo vzela? Od doma ima toliko, kolikor nič. Kovač |
Tine in Jerica (1852): | nevesta — bolna. Aha — bolna, gotovo se ne upa več perkazati. Vidmar: Da te! tako je tedaj? Zato je nisim toliko časa |
Tine in Jerica (1852): | krat bi jo bil lahko dal, ko bi bil hotel. Vidmar: Nemara bi pa ona hotla bila? — Pa le počakaj — dokler |
Stric Tomaž (1853): | Vilson je bil nad temi besedami videzno osupnjen in ni vedil kaj odgovoriti. Vender ga pa kasneje |
Revček Andrejček (1891): | Pavel (tolažeč). Pač, pač, Franica, kakor želiš. Franica (oslabi videzno). Zato pa tudi verujem, kakor sveti evangelij, da iz naju |
Robinson mlajši (1849): | 2. Robinson dostane — dobi spolnika — tovariša, ino tu le se vidno javi — kaže, kako je družtvo človeku veliko koristno, ino kako |
Ferdinand (1884): | grofinja hude bolečine; nič pozemeljskega ni bilo več na njej. Vidno se je bližala smrti. V hudej žalosti je sedel grof |
Izidor, pobožni kmet (1887): | vas, da bi žaloval z njimi. Kako je mož ostrmel vidoč, kako so Izidorjevi vsi mirni in celó veseli. Druzega se |
Izidor, pobožni kmet (1887): | bila pobožnost Izidorjeva in pa zaupanje njegovo v previdnost božjo. Vidoč, da se zet silno težavno živi in družino redi, mu |
Divica Orleanska (1848): | vladarju Dobívajo francozki kralji krone. Mi pa prejeli smo jo vidama Iz Božjih rok v obličju vsih narodov. (Obernivši se k |
Kranjska nevesta (1864): | roko, vrgel plašč raz sebe, in položil gosli na mizo. Vidoslava je spoznala prijazno obličje Giuliovo. Zatrepetala je, kakor plaha srna |
Kranjska nevesta (1864): | v roke srebrne strune. Dolgo je brenkal in prepeval, toda Vidoslava se ni kaj zmenila za njegovo petje. Strežnica ga malo |
Kranjska nevesta (1864): | vedno stare pesme poje. „Ne huduj se! " zavrnila jo je Vidoslava, „ko bi znal Hamet kako novo pesem, gotovo bi jo |
Kranjska nevesta (1864): | zlatar prepirala zarad dolga in Vidoslave, sedela sta Giulio in Vidoslava sama v sobi. „Vidoslava! " spregovorí mladeneč, „Zakaj si žalostna? Kaj |
Kranjska nevesta (1864): | strežnica Lukrecija ni razumela petja, ker ni znala slovenskega, ali Vidoslava ga je razumela in bila je vsa nemirna. Vidila je |
Kranjska nevesta (1864): | jo zbudi sopet sladko brenkanje in petje iz sladkega spanja. Vidoslava skoči na noge, posluša, ne gane se, ne črhne, petje |
Kranjska nevesta (1864): | rosa", djal je Giulio. „Bog daj! " odgovorila je prav ljubeznjivo ViDoslava, „ne morem se Bogu zahvaliti, da mi je povrnil sopet |
Kranjska nevesta (1864): | zagrmel je plemenitaš: „Pri moji veri! Vi ste predrzni. Kaj, Vidoslava, hči najmogočnišega kranjskega plemenitaša, se bo zaročila z vašim sinovcem |
Kranjska nevesta (1864): | se bode moral po tujem potikati. " „O Bog! " zavpila je Vidoslava, „ali se res ne more drugač pomagati? Blagi grof! Vse |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Stari hlapec pa, kteri je veljal med nami otroci za vidovino, to je, za človeka, kteri vse zna, celó leseno laž |
Sacrum promptuarium (1695): | bila Anna Phanuela Hzhy, od katere S. Lukesh pravi: Hæc Vidua uſque ad annos octoginta quatuor: quæ non diſcedebat de Templo |
Sacrum promptuarium (1695): | letu vaſs vuzhy tudi S. Paulus rekozh: Quæ autem verè vidua eſt, & deſolata, ſperet in Deum, & inſtet obſecrationibus, & orationibus nocte, & die |
Sacrum promptuarium (1695): | takorshne Vduve sapovej S. Paulus zhaſtiti: Viduas honora, quæ verè viduæ ſunt. Druge Vduve ſe najdeio pak, katere nej ſo prave |
Sacrum promptuarium (1695): | namrezh Chriſtuſu Jeſuſu: Inu takorshne Vduve sapovej S. Paulus zhaſtiti: Viduas honora, quæ verè viduæ ſunt. Druge Vduve ſe najdeio pak |
Sacrum promptuarium (1695): | dokler S. Paulus ſapovej takorshne ſposhtovati. Viudas honora: quæ verè viduvæ sunt. Letem tedaj shenkam fazonetel Marie Divize, s' katerem ſi |
Robinson mlajši (1849): | Brauchen, raditi arbeiten. račiti belieben, geruhen, sich würdigen. rad adv, viel zarad genug. ramni stark, heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | povzdignil, rekoč: „Ihre treffliche Flora von Krain habe ich mit vielem Vergnügen durchgelesen und ich gratulire zu dem guten Eindrucke und |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | z dvema ali več druzimi števili, imenujemo skupen mnogokratnik (gemeinschaftliches Vielfache) teh števil; n. pr. 20 je skupen mnogokratnik števil 2 |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | število za kvocijent. Dividend zovemo v tem slučaji divizorjev mnogokratnik (Vielfaches), divizor pa dividendovo mero (Mass). Takó je n. pr. število |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſlednje korito 2147483648 sern sneſlo. — 220640 sern na en birgel (Vierling) vsetih, je sneſlo okoli 9185 berglov. Nejevoljen shupan, ki ni |
Rudninoslovje (1867): | enaki. 2. Enakoroba, četverostrana prizma (piramidasta prizma) (sl. 45) (gleichkantiges vierseitiges Prizma) je omejena s štirimi sokladnimi i navpičnimi ploskvami, ima |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | salo njo je bilo glédati. Ravno je bila ſpomlad alj vigred, ino toljko lep den, de je malo takih. Vſe je |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | povèrneta, kamor ſta bila pred nekoljkim dni priſhla v' ſpomlad (vigred) na desheli prebivat. „Fantova poſhtenoſt je sa reſ zhudovita,” pravijo |
Valenštajn (1866): | Na moje srce, stari vojni drug! Tak dobro solnčni žarek vigredi Ne dene, kakor prijateljevo Obličije v takó osornej uri Butlar |
Gozdovnik (1898): | je močna; zdrobila ga bo! « »Glavar Apačev bo sedel v vigvamu svoje skvô in starim babam pravil, da knezi travan ga |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | povſod vidi, ſej povſod sa naſ vé! Bog obudí hud vihar, ino ſtraſhno vreme ſe vsdigne na morji. Barka je v' |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pepél, rese, lasje in druge lahke reči najdejo, ki jih vihar v oblake povzdigne, dežju ali toči primeša. Točica ali babje |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jo bereš nazaj, prešiče redi. 4) Beseda pomeni, kadar rasaja vihar — Beri jo narobe, polna luna gospodar'. 5) Poznaš reč, ki |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Natóre proste prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez opora ljut vihar, Po pohištvu ljudostana Divji tje valí požár! Vedno so napravi |
Divica Orleanska (1848): | belim dnevu Je tma, de skor bi vidile se zvezde. Vihar norí ko pekel razujzdan, Se trese zemlja, krepko svojo glavo |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | prišla, kjer so nekdaj vsi sužnji, če jih je kaki vihar kje zanesil, prosti in svobodni postali, tode tega ni bilo |
Fizika (1869): | glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager. Organ, 12. Orkan, vihar, 192. Orodje, Instrument. Orodje godbeno, Musikinstrument. Os, Achse. Os optična |
Tiun - Lin (1891): | Kantonu, postane nam ugodni severozapadnik močnejši in se sprevrže v vihar, ki nam sicer ni mnogo škodoval, a nas je vender |
Tiun - Lin (1891): | postane še močnejši in nas žene proti obali Kočinčinski. Ta vihar je trajal dva dni. Imeli smo precejšnjo škodo; kajti izgubili |
Viljem Tell (1862): | molčé nosili? Tell. Vladarji nagli kratko vladajo. — Ko pripodí se viher iz preduhov, Svetila vgašajo, brodovi naglo Zavetja iščejo, mogočna vihra |
Viljem Tell (1862): | Nič mu ne Pomaga ne kormilo, ne krmar, Vladar je viher, veter in valovi, Ko pene premetavajo človeka. — Pristana tukaj blizo |
Divica Orleanska (1848): | more mira med ljudmí storiti – Čuj! Iz tulenja vetrov in viharja Se sliši ljuto treskanje strelaštva; Protivne vojske so si tako |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 23. véliciga travna (maja) 1849. List 21. Slava Slovencam! *) Naj viharja moč razsaja, Hraste cepi, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí |
Revček Andrejček (1891): | dobi! Kriviti se bo moral pod njo, kakor drevo pred viharjem, sicer pojde vse na drobno. (Hoče polagoma oditi. ) |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva skala Sred viharjev terdna stala Večna bo Slovencov čast. Naj se ves svet |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mi da beſsęde, de bi mogel to notrájno vojſko tolkajn viharjov, katęri ſosdaj ha enkrat v' nję ſèrzi vſtali, popiſsati? Domiſlite |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga dobriga prozh Vlęzhemo; naſha vóla je tudi od nótrajnih viharjov obdana, katęri naſs ſilmi mamio, inu v' bresen tę hudobie |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lejſsu, eni ladji savupa, inu ſe podſtopi med tréſki inu viharji na konèz ſvéjtá zhes morſke bresne pelati? Ah ferbéshni ród |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ajda še lepo kaže dosihmal; grozdje je pa po velicih viharjih močno zmandrano in ubito; kar ga je, ne more zavolj |
Genovefa (1841): | pezhovje, ki je njéno dolino obdajalo in shé véke v viharju in hudi uri nepremakljívo ſtalo, ſpremiſhljevala, ſe je Jesuſovih beſéd |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | šumeče, Hvali prevzetno se zdaj: Čversto, kot zemlje tečaj, Proti viharju napak Doma mi vterjen je tlak! Tode glej! z močmi |
Divica Orleanska (1848): | Jovana. Prejšni. Remon. Tù bajte so. Zavetje najdeva O strašnimu viharju. Vi naprej Ne morete. Tri cele dolge dni Že begate |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | in žlahtne travne koreninice, ki zemljo vežejo, pomorijo, kjer kmalo viharna sapa gnojno perst do gole skale spihlja. Vsaktere baže drevje |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pol od pijače omamljenega zapustil. — Noč je bila gerda pa viharna in večkrat se je dež vlil; korenjaški vojak se je |
Roza Jelodvorska (1855): | sama. Zdaj pa se znajde v velikim polju v tamni viharni noči pod milim nebom čisto sama. Curkoma lije dež, in |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | oblake zasvetila. Groza je spreletela gospó, ko je v tej viharni noči imela prevoziti se črez mogočno reko, v malem čolničku |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi vi priti ko glava grobarjev, da se zavoljo prihodnjih viharnih časov marsikaj zastran pokopališč pomenite. ” „Grotovo pridem,” odgovorí starček. „Zdaj |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | šlo v nektere katakombe zeló daleč zunaj mesta. V tacih viharnih časih je cerkev podelila vernikom posebno pravico, dajala jim je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Kam, oče preljubi, se tako mudi? Kaj goni Vas tako viharno? Oh, sever pred hišo nemilo bučí, Da skoraj mi serčice |
Maria Stuart (1861): | srečnih dni, Ki nam jih ti deliš, ker trepetaje V viharno več ne gledamo prihodnjost. Le ena skerb teži še to |
Zlata Vas (1848): | veliko prasko, pod nósam so se mu pa dolge bèrke vihale, de so vsi otroci pred njim bežali. Dve stari ženici |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | † Santismus † Omtheum † Omanathon † od rah svetah besedi morja vihati ti hudi duhovi odte Jame alpa shaza zhier je saplentano |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mogli mena kshkodi biti nabvase noi natielese dabojo mene dovi vihati morli dakna bom ranjan al stralan prad tiem obareime bveg |
Viljem Tell (1862): | viher iz preduhov, Svetila vgašajo, brodovi naglo Zavetja iščejo, mogočna vihra Drvi se dalje brez sledú in kvara. Vsak sebi tiho |
Zlatorog (1886): | jo se kljúkastim pritlíkam, Koje, v rebra skálnata zarite, Plazom, vihram vpírajo krepkó se, Tam, kjer prôsto se razglèd odpíra Na |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | visoko Brizga voda na široko. Piš prituli zdaj globoko , Ko vihraje iše plam. Ta objame žita hram, Skednja preverši prostore, Slemena |
Gozdovnik (1898): | ostrogami ter se jahaje nagne daleč naprej, da bi v vihrajočem diru sledú ne izgubil. Vodil je sled od reke dalje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ivanu Koseski-mu. *) Bobneti čul strahòtne sem gromove, Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov čul |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | priimenu odgovarja slov. Karant, Karat ¹⁰). Da se je njegova lastnost — vihrenje in rovanje bore — očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra — ta obrazovali |
Zoologija (1875): | je rjava, okoli kljuna ima kratko žametasto perje. Samcu pa vihra na obeh stranéh iz lakotnic do 400 dolzih, nežnih, rumenkasto |
Lohengrin (1898): | brani, o Gospod! Jaz v njega vérujem rokó: Kjer jo vihtel, je zmagal ž njo! Okrêpi čistemu roko, Lažniku moč naj |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kmetijske družbe. V red devane od Dr. Janeza Bleiweisa. Tečaj VII. V sredo 23. véliciga travna (maja) 1849. List 21. Slava |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se morajo od zdravih naglo ločiti, ker so garje nalezljive. VII. Poglavje. Kožni izpustki. Ojstra kri, razgretje in prehlajenje napravijo psom |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | VII Žalostne matere Božje. (Iz latinskiga. ) Žalostna je Mati stala, Se |
Čas je zlato (1864): | VII. Pisar. Tako deleč si je Lenče opomogel. Postal je deržavni |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | psa z leto vodo, dokler se izpustik popolnoma ne zgubi. VIII. Poglavje. Bradovice. Bradovice so neki izrastki na živalski koži, in |
Izidor, pobožni kmet (1887): | VIII. Bog hudo kaznuje, dobro plačuje. Nikari se ne hudujmo nad |
Ta male katechismus (1768): | V. Skus perliſuvanje, ali hvallo. VI. Skus ſamovzhanje. VII. Skus spregleduvanje. VIII. Skus dejleſhnost. IX. Skus ſagovarjanje ptujega greha |
Ta male katechismus (1768): | S. Pokura. V. S. Poslednu vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon. Pokaj se morejo ti SS. ſakrmenti v' zhasti |
Ta male katechismus (1768): | druſga dat nimash, dej serze ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu more ſastopit to boſhjo skrivnost. * Maria 'mu sprosi v' |
Ta male katechismus (1768): | Skus perliſuvanje, ali hvallo. VI. Skus ſamovzhanje. VII. Skus spregleduvanje. VIII. Skus dejleſhnost. IX. Skus ſagovarjanje ptujega greha. Katire se della |
Ta male katechismus (1768): | boſhjo skrivnost. * Maria 'mu sprosi v' potrebi milost. Rezh itdr. VIII. Vse brate, 'nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje Syne |
Botanika (1875): | popolnoma podvihanimi in s plodovo osjo soraščenimi robovi (večpredalčasta glavica, vijolica, reseda, nedotika ali balsamina). |
Pozhétki gramatike (1811): | snaſh rezhi: la violette est moins belle que la rose, vióliza je manj lepa ko góshovka. Ako kasheſh enakoſt, predſtavi perlógu |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | novo mozhjo ſhe dalej povelje Goſpodovo ſpolnoval. Ponishna kakor ſpomladanſka vióliza, kteri deſiravno pertlizhni, ſe vſak perkloni, de bi jo povunjal |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sicer nar bolj okoli sv. Jurja cvetó, pa ne samo vijolice, ampak tudi grašice, ali skalne hrušice (Felsenbirn) so v lepim |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsadimo, nam rado raste, kakor hmél; nam lépo cvetè, kakor vijolice, in da verti, polja in vinogradi obilno nam obrodijo, — da |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Konec sledí. ) V jeseni spomlad na Krajnskim. (Dišeče in divje vijolice v cvetji) smo 7. dan tega mesca v c. k. |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | druge cvetlice niso nič vredne. “ Anica pa reče: „Kaj še? Vijolice so najlepše! Ali jih nismo v spomladi najrajše tergali? “ |
Botanika (1875): | pollen), ki je večidel rumen, časih pa tudi rudeč, rujav, vijoličast, moder ali zelen. Njegova zrna imajo 1/20 do 1/300 črte |
Kemija (1869): | tvarmi, samo z jodom se zveže v čudovito spojino lepe vijolčaste barve. Ta prikazen je tako očitna, da moremo s škrobom |
Kemija (1869): | topline, da se oproščeni vodenec vžge in zgori z lepim vijoličastim plamenom, in to zarad hlapečega in gorečega kalijuma. Sikaje šviga |
Kemija (1869): | sosebno lastnost, da se z železnimi okisi spaja v temno vijolčasto ali črno spojino, ki je pod imenom tinta sploh znana |
Kemija (1869): | in vré pri 184° C.; raztopljenemu klorovnatem apnu daje bagreno vijolčasto barvo. S kislinami se spaja v kristalovane soli, od kterih |
Kemija (1869): | ki se potem s čresleno kislino sadne kože spoji v vijolčasto ali črno spojino. Tudi čreslovnato vino potemni, ako se pomeša |
Kemija (1869): | v vodi le sled železa, videl bodeš drugo jutro neko vijolčasto meglo okoli šiške. Kedar sadje režeš ali lupiš z nožem |
Kemija (1869): | bolj zgosti. Enake raztopine rabijo barvari za črno, sivo ali vijolčasto barvo. Ako se hočeš prepričati, da li je v kakej |
Kemija (1869): | zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec, MnO, pobarva steklovino vijoličasto. Njegove soli so ali bele ali pa rožaste. Rabi se |
Zoologija (1875): | z debelimi, kijastimi bodicami neenake velikosti, ki so belo in vijoličasto pisane, na konci pa rudeče. Navadni morski ježek (Echinus esculentus |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skalne hrušice (Felsenbirn) so v lepim cvetji. Ljudjé pravijo, de vijolčino in drugo cvetje lepo in gorko jesen pomeni. In skorej |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je, de jo je bilo veſelje viditi. Matevsh Sorz, m. vikar. Popiſovanje noviga kolovrata. Radovedni boſte she popraſhovali, ljubi bravzi, kakſhen |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veliko častjo vpričo presvitliga Nadvojvoda Joana in deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za občinsko rabo odperli. Ta novi most stojí na tistim |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolj soznaniti, večidel vkup kosili. Njih Ekscelencija gospod grof Matija Vikenburški, štajarski poglavar, so v imeni presvitliga cesarja Ferdinanda céli kmetijski |
Usoda ka-li (1895): | ta jo ima. « — Ko smo že hoteli doli, je zakričal Viktor, naj počakamo še jeden trenotek. Sedaj je začel spuščati za |
Usoda ka-li (1895): | pojdite! « In smejala se je tako sladko. — Ko je bil Viktor izkazal vso svojo umetnost, sta pritekli Ana in Marija h |
Usoda ka-li (1895): | slišal nerazločen šum in hrup tramvaja, kočij in vsakovrstne godbe. Viktor je bil silno jezen, da smo vso pozornost obrnili le |
Stari dolg (1897): | mrzel pot s čela. Ranjenec je za hip odprl oči. — »Viktor, ali ti je hudo? Kmalu bo bolje. « — Zopet je zatisnil |
Stari dolg (1897): | bila skrbna pestunja in tako je nekoliko pozabila svojo nesrečo. Viktor Predal je okreval in povedal sestrama, kako se je zgodila |
Stari dolg (1897): | Predala. Ruvali, pehali in vzdihali so nekaj trenutkov. Kar zakriči Viktor: »Puška je nabita, oče! Nesreča! Pustite puško! « Mož se je |
Stari dolg (1897): | se je čudil nenavadnemu obisku. Prašnik mu je pomignil, in Viktor je stopil za njim v vežo, kjer je bilo temno |
Stari dolg (1897): | za „počakaj", storil pa ni nič in dal ni nič. Viktor Predal je tolažil Minico, kakor je mogel. Krčilo se mu |
Stari dolg (1897): | je dospel v kuhinjo. Tam je bila dekla in pa Viktor, ki se je čudil nenavadnemu obisku. Prašnik mu je pomignil |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | krvavih srcih. »Kam me vodiš? « vpraša Vila, »tù ne stanuje vila, ktere biser bi se mogel prištevati najboljšim darovom za življenje |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | hiši in odmevajo v krvavih srcih. »Kam me vodiš? « vpraša Vila, »tù ne stanuje vila, ktere biser bi se mogel prištevati |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | dokler je bila živa, od koder je kot blaga hišna vila ljubeznjivo pozdravljala moža, otroke in prijatle, od koder je kot |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | si zdanji zarod vesel: „Latinske, Helenske, Tevtonske se učim, Za Vile slovenske Živim in gorim”. Pevec. Začetek prelep ne zastajaj nikar |
Arabela (1885): | lici; »ako bi se res pripotilo, da bi Karpelesovim prodali vilo, tedaj bi vi pod svojo obrambo vzeli gospodično Arabelo vsaj |
Strte peruti (1894): | sta se Danici jako priljubi. Gospod Finster je prihajal v vilo samo ob sobotah zvečer in pred prazniki ter dovedel s |
Kotanjska elita (1898): | VII. Traven in Makso sta hitela v vilo, vsa zasopla in vroča, da jima je tekel curkoma pot |
Kotanjska elita (1898): | odbornike in še nekatere odličnejše ude čitalniške k sebi v vilo, da se poslovi od »samskega svojega stanu«. Prihodnjo soboto se |
Kotanjska elita (1898): | večer, ko je videl, ob kaki uri je zapuščal Pavlovič vilo, in je tudi vedel, da je bil tisti večer Traven |
Vinjete (1899): | zalesketale oči in iztegnila je belo ročico. »Kupi mi to vilo, oj Pera! « »»Bog váruj! Jaz nimam denarja, Lejla! «« »Kupi mi |
Vinjete (1899): | vilo! « »»Ali svetlih uhanov z biseri iz Indije? «« »Kupi mi vilo, oj Pera! « »»Lejla, Bog je dal človeku samó dvoje rok |
Vinjete (1899): | Pera! « »»Bog váruj! Jaz nimam denarja, Lejla! «« »Kupi mi to vilo! « »»Podaril sem ti bil sinoči zlat pas, haljo iz bele |
Vinjete (1899): | In Lejla je lomila s svojim možem jadac za Bukićevo vilo. – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – »Dovolite, gospôda velecenjena, da prekinem to svojo povest s kratko |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v Milanu so podarili 20.000 lir, slépišnici 6000, prebivavcam vasí Vila , ki so po potresu zlo poškodovani bili, pa tudi 6000 |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | Jentl, Miha Pakič, dr. Poklukar, Fr. Potočnik, Fr. Ravnikar, Ivan Vilhar, dr. Vončina, dr. V. Zarnik, dr. Zupanec, Fr. Kadilnik, Hugo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | nasvetovanih 3 narodnjakov s posebno toplo besedo priporoča gosp. Ivan Vilhar, posestnik in trgovec v Ljubljani, rojen Notranjec. In na to |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ter v nasvetovani odsek izvoli dr. Razlaga, Lésarja in Iv. Vilharja. — Glej „Novice” 1.1. str. 289.) Dalj časa potem gosp. dr. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | to je včerajšnji „Slovenec” kot kandidata priporočil visokocenjenega gosp. Ivana Vilharja, o katerem naj se po željah odbora „Slovenije” zedinijo vsi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njegov ſinik sopet pregledal! Prezgodna zrelost uma. (Iz Podunavke. ) Toma Vilhelm Molkir je angleške čerke pred poznal, kot je govoriti zamogel |
Valenštajn (1866): | je gospod. Ključar. Ko Miroslavu je o venčanii Skoval umetnik Vilijem, prekrasno To kupo izmej plena praškega? Drugi strežaj. Da, to |
Oče naš (1854): | pobožno je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo serce globoko ganilo. „Nej ostane Tvoja véra vedno čista in |
Oče naš (1885): | pobožno je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo srce globoko ganilo. „Naj ostane tvoja véra vedno čista in |
Kuharske Bukve (1799): | kobilzo; to velá, kader pezhenje ni premehko; ſïzer herbet nezhe vilz dershati, ſe omajó, inu ga sdrobę. 244. Rasresanje golobov, inu |
Kuharske Bukve (1799): | bo grędel ſam na vilzah oſtal, ga s' nosham is vilz isbì. 8) Herbtanz lozhi od krisha tam, ker herbtovi ſklepki |
Zlatorog (1886): | Ki bolje bi divjáčino napravljal. – Glej, baš je segel z vilicami v kôtel, Nasadil kos, razrezal brž ga z nožem, Pokusil |
Kuharske Bukve (1799): | inu boſh s' nosham herbtove koſze odręsoval, inu ſpęt s' vilzami poperjęmal s' enim roglam po ſrędi herbtanza naprej. Potle odkrehni |
Kuharske Bukve (1799): | herbtanza, potle ga odlozhi od glave, ga van usdigni s' vilzami, inu na talerji prozh od mise daj. Ribje meſô pa |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | lepo pokazala, pa mokrota nam je je tri dele v vilice zagnala; turšice ali sirka zavolj mokrote ni mogoče bilo o |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kteri jo je pobrodal. Žlice smo imeli rožene, nože in vilice pa so imele lepe slivove černe. Nedavno kar nam jih |
Oče naš (1885): | največ o nehvaležnosti in sirovosti svojih podložnih. Kar mu padejo vilice iz roke, bled in jecljaje je nagnil svojo glavo in |
Gozdovnik (1898): | bo delalo niti najmanjšega šuma. Zdaj postavimo še rogla za vilice, v kterih se bo gibalo, in potem splavamo. « Rdoles je |
Kuharske Bukve (1799): | na dvoje, al nja zheterti, kakor je sa ludi prav. Vilze ſe vtaknejo ſkusi perſi, preręshe ſe podolgim, inu krisham. 245. |
Kuharske Bukve (1799): | je ſpodne zheluſti, inu dva platíſha od zhepíne. — Potle saſadi vilze na vidermaſhi ali verh herbta v' preſizhha, inu odręshi: 1 |
Kuharske Bukve (1799): | preſizhka oberni proti levízi, pertiſni s' noshovim ploſkam na herbet, vilze sabodi ſkusi noſníze, odręshi glavo, deni jo na taler, preręshi |
Kuharske Bukve (1799): | Shoſía ima na ſlędni ſtrani eno ledjiſko koſt, tedaj saſadi vilze na ſred ſhkofíe, inu pojdi s' nosham sapored sdaj na |
Kuharske Bukve (1799): | vſaki lahko ſturí, inu je sadoſti zhędno. — Eni pa rajſhi vilze narpervizh saſadę v' herbet, de doſęshejo notri v' grędel med |
Kuharske Bukve (1799): | tako dęlí: saſadi vilze en rogel notri po herbtanzovmu musgu, drugi rogel naj gręde |
Kuharske Bukve (1799): | ſpodaj pod herbtam snotraj po prasnim, na to visho persdignj vilze, s' nosham pa od sgor herbta doli pertiſkaj, ſe bo |
Kuharske Bukve (1799): | Ribo rasresati. Glavo ribjo proti tvoji lęvi roki oberni, saſadi vilze sa vrat med glavo inu herbtam, de riba na trebuhi |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ali že čisto vledenito (kristalisirt) izpod zemlje kopljejo, kakor v Vilički v Galicíi, — ali pa z rudníno ali perstjó zedinjeno nar |
Viljem Tell (1862): | Hedviga. Mili Bog! Viljem (leti iz veže). Ah, oče! Valter (zunaj). Domá si zopet |
Viljem Tell (1862): | leti iz veže). Ah, oče! Valter (zunaj). Domá si zopet! Viljem (zunaj). Oče, ljubi oče! Tell (zunaj). Domá sem zopet. — Kje |
Ultra! (1867): | vam ni po godi. Saj ste mi obljubili, da za Vilka poskrbite, kakor oče. Ljubi ata, ne jezite se več. Vilko |
Ultra! (1867): | s tem! Gospod svétnik za eno uro odide, in ako Vilka ni, naj škodo potem sam sebi prisodi. Zalka. I nu |
Ultra! (1867): | pomočka ne vem. To je bilo moje edino upanje. Ako Vilka ne dobim, vsaj v enem tednu, umrem. Potem naj bode |
Ultra! (1867): | ne bi podelil, ko bi vas videl v tej obleki. Vilko. Upam, da se dá kaj pomagati. Kje je striček? |
Ultra! (1867): | se mene tiče, jaz sem z vašo obleko popolnem zadovoljna. Vilko. Naše društvo v Ljubljani ima denes izhod, kojega sem se |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Vidim, da nisi tako storila; zató pa bom ptička dobremu Vilkotu dala, ki je bolj pokoren, pa tudi ni tako zvedljiv |
Ultra! (1867): | ni treba nikdar. Mi se držimo starega. Kotílek (vrže kapo Vilku, in ujame svojo ktero mu Vilko vrže). Vilko. A mi |
Ultra! (1867): | ko bi ga vi k temu pregovorila. Potem bi vsaj Vilku ne mogel nič očitati. Moj ata Sokol, ah jaz bi |
Sacrum promptuarium (1695): | nesrezha, sakaj S. Thomas á Villa Nova pravi, de takorshna hisha je Nebu, zhe pak je |
Pozhétki gramatike (1811): | la plus, nar, naj, pre. Paris est une très belle ville. Paris je prelepo meſto: ta preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al |
Pozhétki gramatike (1811): | ſe klizhe náſebna; al Paris est la plus belle des villes: Paris je nar lepſhi meſto: ta preſeshnoſt pa ſe klizhe |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | molitev opraviti in se duš svojih rajncih staršev in tudi Vilovcove žene spomniti. Marsiktere misli so mu šle po glavi; zato |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Peter, od Vilovcove povesti ganjen, zdaj tudi svojo nesréčo pové. Vilovec mu reče |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Peter, od Vilovcove povesti ganjen, zdaj tudi svojo nesréčo pové. Vilovec mu reče na to: »Ni samo primérljej, de si tu |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | kruha, ki ga je tudi pojédel, ga je peljal spat; Vilovec pak je celo noč čul in molil. Kako je bilo |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | potolažiti moreta. Tako pride tolažba in pokoj v njene duše. « Vilovec je šel zdaj vun svoje objokano obličje umit; potem je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | list za zabavu i pouku. Izdaje i uredjuje Todor Štefanovic Vílovski. Ta lepoznanski list, kateri izhaja v Beču in nastopí z |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Burggasse 24. Urednik „Srbske Zore”, znani izvrstni pisatelj Todor Stefanovic Vilovski, izdal je koncem lanskega leta tudi knjižico: „Wanderungen durch Montenegro |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | list za zabavu i pouku. Izdaje i ureduje Todor Stefanović Vilovski. Ta list, ki izhaja v Beču, stopil je letos v |
Stric Tomaž (1853): | Vilson je bil nad temi besedami videzno osupnjen in ni vedil |
Stric Tomaž (1853): | našeškajo, bote še mogli v sužnje kraje na somenj. “ „Gospod Vilson! tega se vam ni treba bati“, odgovori nagloma Juri. „Dobro |
Kuharske Bukve (1799): | 113. Dobra govedja pezhenka. 114. Skrito meſo drugazhi. 115. Kravje vime pezhi. 116. Telezhje ſtegno, ali ſhlęgel. 117. Kapún, al purman |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Švajci in v Tirolah molzejo večidel možki) z obéma rokama vime mane, de se vodeno in mastno mléko zmeša, in potlej |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in iz štupe strelniga praha (pulvra), z ktérim se napeto vime zjutrej in zvečer pomaže. — Če je pa krava v vime |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vime zjutrej in zvečer pomaže. — Če je pa krava v vime vdarjena ali sunjena bila, je prav koristno, če se ji |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | same uče , ki po svoji naturi večkrat z gobcam v vime sunjejo in ga pomanejo, de se mleko bolj zmeša. Morde |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | peteršilj, vse dôbro (Meisterwurz), i. t. d. — če morebiti dekla vime večkrat z merzlo vodo vmiva ? — če ni krava že dolgo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prav hudi oteklini celiga vimena, je dobro, če se napeto vime z kakim mehkim in čed¬ nim pertam (pripasam) podpira, ktéri |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | molze prav ali pa premalo. Na tem, da se kravje vime vselej čisto izmolze, je veliko ležeče. V Švajci takole molzejo |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kravje vime pred molzenjem z mlačno vodo umivajo. Kedar je vime vmito, ga molzica z obema rokama mane, da se vodeno |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se tiče molže, so holandske krave še bolje memo angležkih; vimena imajo sila velike. Al mleko holandskih krav ima to napako |
Robinson mlajši (1849): | mladi, nevedoče, da ste v vjetji, ste brezskerbno pri materinem vimeni ležale, ino jima je prav dišalo, Robinson je imel grozno |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s bolesnijo na parklih, h kterima doſtikrat tudi bolesen na vimenu pritiſne, takó de je shivinzhe na enkrat na tréh delih |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | podkoshni, navadni, otekleni, svunanji, notranji, v gobzu, v gerlu, na vimenu, na pljuzhah, na parklih i. t. d.“; tó je bilo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po lahkama in skerbno izmolsti, de z kervjo vred v vimenu ne zastane in druzih bolezen ne napravi. Zavoljo tega so |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolezni vovčič ali sájovic pravijo, mi jo pa prisad na vimenu imenujemo. Zdraviljstvo v ti bolezni v tem le obstoji: Pred |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | postavim kaka bula v sescu, ali če se ji v vimenu mleko zagríze ? — če si krava sama, ali če ji kaka |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v luknice cizejev vtaknite. Če je le mleka kaj v vimenu, bo z curkama vun teklo. Mina. Vajenimu gre vse dobro |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de le živinče druge klaje dobí. — Če je pa v vimenu prisad ali kaka druga bolezen, bo bolečina ta vzrok kmalo |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je krava tacega plemena, da se ji mleko večkrat v vimenu zasiri, kar se starim kravam rado zgodi, se mora krava |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | na parkljih (gosenco) in pa včasih tudi z boleznijo na vimenu. Tú in tam ji pravijo ovčeč ali sajovec. Snažnost je |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Boga ozhetha † ujemen Boga Sina † ujemeni boga Svetiga Duha † noi ujemeni Svetiga shen pasa sedei pa 3 barti noter vte Kruh |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sajevo vode noi jejo nlivo nanja guavo inu jega Kriſtuvo ujemeni Boga † ozheta inu Boga † syna noi S. † Duha Amen: noi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu she tu samerkei dasakobart kader bodash persſt jamau darazhash ujemeni |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | † Otheos † Othokatos egios bodi ti permoran tose perkasati ujemeni: eheſtor † † elion † pathkator † atai z anori Sobthc † zather † Emanuel † oshonai |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | isveselam inu kader bom vas pegerou da spet tosa pridata ujemeni Boga ozhetha † inu Boga sina † inu Boga svetiga Duha † Amen |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dobri Duh spet nate krei zkier si ti prei bonov ujemeni boshiomi noi bodi vpokoji inu shegneite Bueg Ozha † Bueg sin |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mash jeti uto kazho viemeni Boga ozhetha † ujemen Boga Sina † ujemeni boga Svetiga Duha † noi ujemeni Svetiga shen pasa sedei pa |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi srezi 5 barti potam jedi spat uboshiam jemeni noi ujemeni Boga Ozheta † inu sina † noi svetiga Duha † Amen. Teſti Angel |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sazhetik h' tomi Shebranje Molitva. Jas Ozham nes venkei jeti ujemeni te nai svateishe S. S. S. troize sedei prosim jas |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vboshjomi jemeni bras usa strahu noi shkode nadushi inu natalesu: ujemenu Boga ozhetha † Boga sina † inu svetiga Duha † Amen. povei: al |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe prosim ujemenu Boga ozheta inu Boga sina noi Boga svetiga Duha dati |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jas te she amert monam de vjeshvshavam jemenu sazhni inu ujemenu mathare boshije: Tvoja mainenga more bi i taka prei da |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nate Kruh noi skues te Kruh mash jeti uto kazho viemeni Boga ozhetha † ujemen Boga Sina † ujemeni boga Svetiga Duha † noi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jeme N. N. kaker an meshnik anomi otro kialteriga kerſti viemeni Boga Ozheta † inu Si- |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skriti shaz: jas tabei sbodram: noi sarothim: inu tabei klizham: viemeni inu umozhi noi ugvauti inu vobuaſti nahes inoi samle: inu |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | menei pernesou? Bueg bodi mad tabo noi mad meno pa viemeni te naisuateishe S. S. S. Troize poidi spet nate krei |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu pernesita kar sim jas pegerov inu sakarsim prosov viemeni Boga ozheta † inu sina † inu Svetiga Duha † Amen. Kader bosh |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teſti mosh, kateri Je nadravesi ta Sveta Krisha smert stverov: viemeni Boga ozheta † inv sina † noi svetiga † Dvha Amen. TA 14. |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bveg inv Gospved Jesus Kriſtus vtvojem jemenv vſtanam jaſt gorei viemeni; boga bzbeta † inv sina † inv S. Dvha † Amen. |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te Svete troize dati spet pridash kader tabei bom pegerom viemeni Boga ozhetha † inu sina † noi Svetiga Duha † Amen Konz Konz |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti dobri Duh viemenu Boga ozheta † inu Boga sina † noi Svetiga duha † taku poidi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sveshjiestiem trejemi besiedami takv bojo svesani ASERONABEL † ASTOLOT † SINA TI-LEPE † vjemeni boga † |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhries mene vjemeni tvoiga lubiga sina noi svetiga dvba Amen. TA 25. KAPITL |
Botanika (1875): | vrbo krhliko (Salix fragilis); rudečo vrbo (Salix purpurea), beko (Salix viminalis); vrbo žalujko (Salix babylonica); rakito (Salix incana); ivo (Salix Caprea |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | za tako neumnega, da bi verjel, da cesar komu kak vinar dá brez prošnje in brez prigovora? ” „Tega jaz ne vem |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | sklepe in obljube, in v malo urah je zgubil poslednji vinar od svojega denarja. Zgubil je vse, goljufal je svojo ženo |
Zeleni listi (1896): | vam povrne, kar mi storite dobrega«. »Ne, ne dam niti vinarja več in s tem bodi konec besedij. Storite, kar hočete |
Zeleni listi (1896): | imela pri njem izgubo«. »Dajte mi vsaj eno krono! « »Ne vinarja več. Sploh pa mi ni za ptiča«. »Privržite vsaj še |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | de mu Je štiri sreberne groše za zajca in šest vinarjev za staro mavho dal, v kteri je imel zajca. Kerznar |
Roza Jelodvorska (1855): | svojih vitežkih del govoriti. Silila ga je sreberni kozarec, rujniga vinca natočiti, in na zdravje preddedov spiti. Tako je bil vitez |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bomo danes kaj boljega imeli in se tudi pri kozarcu vinca razveselili. ” Pri teh besedah séže po mošnjico in jo podá |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | siromaštvo gré? Skoz hiše s smreko znamnjane; V njih sladko vince točijo, In nove kvarte hranijo. In v zadnji torba se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z belega si lica. Ko svetniki blago razdelijo, Vzame Peter vince in pšenico, In nebeškega kraljestva ključe, Pa Ilija strele in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | naši očaki vsaki dan rajali, in v svitle kozarce rujno vince natakali. Bil je kralj Matjaš slovensk kralj — naše gore list |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na poſledno uro kanzhik vina posheli! — V Kani je Jesuſ vinze poſvetil, in vino poſtane ſhe dan donaſhni na altarju, o |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | oklepaj. Za nas Boga prosite! Sveti Štefan! Sveti Lovrenc! Sveti Vincenc! zavit oklepaj. za nas Boga prosi! Sveti Fabjan in Boštjan |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | otroci, za nas Boga prosite! S. Štefan, S. Lorenc, S. Vincenc, za nas Boga prosi! S. Fabjan in Sebastjan, S. Janez |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | večidel mest ve (čižme), samo s tem razločkam, de jih Viničan in Metličan po členkih vežeta. Vsi nosijo postrani na boku |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nosita Škornje, kar jima prav lepo stoji h hlačam. Poljanci, Viničanje in Metličanje nosijo večidel mest ve (čižme), samo s tem |
Viljem Tell (1862): | vsajen; Na mestu smo, tu je Trebišče. (Nastopijo s plamenicami. ) Vinkelrid. Čuj! Seva. Vse prazno. Pristavnik. Še nikogar tukaj ni. Mi |
Viljem Tell (1862): | Kmetje z Untervaldna. Arnold Melhtal, Konrad Baumgarten, Sarnski pristavnik, Strut Vinkelrid, Miklav Pečnik, Burkhart z griča, Arnold Seva, Fajfar iz Lucerna |
Viljem Tell (1862): | le jezero in snežniki svetijo se v mesečini. Melhtal, Baumgarten, Vinkelrid, Sarnski pristavnik, Burkhart z Griča, Arnold Seva, Miklav Pečnik in |
Viljem Tell (1862): | govori? Mi, mi naj Avstrii prisežemo? Burkhart. Ne poslušajte ga! Vinkelrid. To nam svetuje Sovražnik, izdajavec domovini! Reding. Zavezniki, mirujte! Seva |
Na Žerinjah (1876): | listič, pisan od Selškega, kratko, samo po enej strani; pa Vinko je, prečitavši ga z burno naglico, zvedel vse. Na lističi |
Na Žerinjah (1876): | hipec obema na obrazu. Pa le na prvi trenotek; kajti Vinko je stal uže pri njih, in ko je začul se |
Na Žerinjah (1876): | je padel z rok. Dolga tesna tišina je nastala, in Vinko se je nij upal končati. S težkim srcem, polnim pomilovanja |
Na Žerinjah (1876): | Jaz ne verujem, da bi bila komtesa druzih mislij," — ugovarja Vinko in se ozre proti mladej deklici. „0 da, vi je |
Pomladanski vetrovi (1881): | korporalu v grlu zaostal, ko je zapazil, kako je danes Vinko zelo čmeren. Saj pa tudi njegov pogoj ni bil kak |
Pomladanski vetrovi (1881): | major, prebere zbranim obsojencem njih obsodbo. Ko pa bere ime Vinko Rojár, postoji malo z glasom, pogleda obtožencu dobro v oči |
Pomladanski vetrovi (1881): | bilo ne konca ne kraja. Ko se ga je pa Vinko s težavo odkrižal, oklene se Ljudmile in s silo svoje |
Pomladanski vetrovi (1881): | rojstveni kraj mu je odprl vsa čuvstva prave detinske sreče. Vinko je v ožjem omizji okoli sebe k prijaznemu razgovoru zbral |
Pomladanski vetrovi (1881): | Lipnici in po vsej okolici so ljudje neumni. Misli si, Vinko, kaj si je zmislil naš maire, ki je bil do |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | obraza; imenitneji pa, ki so boljši žganice, alj ptujih močnih vin navajeni, imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se |
Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Duſhe. Pr. Je pa reſs taku pod ſhtautio Kruha, jenu vina? Od. Ja! kir mi shiviga Boga virjemo, katir uſsem ludem |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pósoblje. Is tvojih jágodiz, o draga tertiza! ſe slate kaplize vina zedé, in vino, nar bolj ſlovezhi ſad tvojiga teleſa, oshivlja |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vode; naj se štiri ure kuha. Potlej perdeni en maselc vina in dve cele jajci, pusti še enkrat zavreti in precedi |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | za nas kaj dobra reč, zakaj brez galete in brez vina nam bi ne bilo mogoče tukaj živeti, zlasti pa o |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svojem hramu dobrega ohrani. Márun, štajarske in pa tudi druge vina, nemške itd. se zalivajo vsako leto z novim vinom, da |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ni zginila tista napčna misel, ki meče „Vipavca” med nestanovitne vina. Vinokupcom, kteri so že prepričani od stanovitnosti vipavskega vina, ne |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kot na pol cenejše bilo od nogradskega vina. Ker so vina iz plant posebno mehke in ne preterpé lahko vipavske poletinske |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vina še več kot na pol cenejše bilo od nogradskega vina. Ker so vina iz plant posebno mehke in ne preterpé |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | materjo v neko vas na semenj. Ko se tam dobro vina naserka, si je iskal kraja, kjer bi se naspal. Pride |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | de se napne, zali z mesno župo in z malo vinam. Zdaj pa okisane kumarice na perjiče zreži, ter jih v |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rujave prežganke, zali jo z dobro mesno župo, z nekoliko vinam in jesiham, perdeni eno čebulo, eno lorberjevo pero, materno dišico |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jágodiz, o draga tertiza! ſe slate kaplize vina zedé, in vino, nar bolj ſlovezhi ſad tvojiga teleſa, oshivlja berazhe pred pragam |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po latinſhini, ſaj rezhe latinez v bolj ſpeljanim govorjenju vinum — vino — vina- O gorjé, gorjé nam Krajnzam per naſhih novih kmetijſkih |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Kakor drugi ljudje so tudi oče začeli za malo južno vino piti, že iz potrebe, ker so imeli vedne skerbi. Pa |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nam da Bog pričakati, ga bomo pa létas spet poskusili. Vino ima pri nas ceno po goldinarjev in 50 krajc., in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | V Ljubljani v sredo 27. junija 1855. List 51. Vipavsko vino. Naj „Novice” tudi enkrat govoré od vipavskega vina, pa ne |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hladnem. To so vzroki in prav naravni vzroki, da vipavsko vino, če domá ostane in ni v posebno dobrih hladnih hramih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tukajšni gorki jeseni mošt že tako do dobrega izvrè, da vino, kakor hitro se je izčistilo v sodcu, je že tako |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ampak tudi ravnanje z vinom, kar so ceste, da se vino lože prodaja, se je gotovo, dasiravno, počasi zboljšalo. Marsikje se |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | s sosedom in pije na njegovo zdravje. Ko so pa vino popili, reče Pavliha: ”Ljubi sosed, ker ste za vino dali |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zellu nizh. Hmel. Ga nebo veliku, inu tudi ni dober. Vinu. |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Erznija sa Pluzhe, inu ſo pp Simi sa futer dobre. Vinu, katęro tega Meſza farbe ne ſpremeni, veliki Lęt terpi. Te |
Kuharske Bukve (1799): | ga sręshi na koſze, perſtavi ga v' kosi s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od |
Kuharske Bukve (1799): | povręti; je dobro. 50. Polivka od miſhelnov. Operi miſhelne s' vinam, deni v' koso s' zhebulo inu ſrovim maſlam na sherjavzo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so v naših krajih letas delo obilno plačale: z dobrim vinam smo si sode in kleti napolnili. De se vino kazí |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zeleniga peteršilja vanj deni, z dobro mesno župo, jesiham in vinam zali, meso perdeni, juho z žemljevimi drobtinami zgosti, in naj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | druge vina, nemške itd. se zalivajo vsako leto z novim vinom, da jih varujejo pregodnosti; s čim nek bo pa Vipavec |
Roza Jelodvorska (1855): | na mizo postaviti vkazal, in jih z naj boljšim starim vinom naliti. Pred Častimiram pa je bil lep sreberen kozarec, iz |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Slovenskem zasajenih, kterih nekdaj ni bilo, ampak tudi ravnanje z vinom, kar so ceste, da se vino lože prodaja, se je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in da v dosego tega namena naj bode tergovina z vinom národna stvar in izvor bogatstva za narod. Kako pa naj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kumico'' postavijo in ga — pa ne s Savo— ampak z vinom polivajo. V Rugvici zvežejo, ker doli ni več mostov, celó |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſturiti? Ali ne vidiſh, de leta zhlovek vſe ſkusi per vinu tèzhy, de je en kvartapęrz, inu taku nagle jęse, de |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da nazadnje udari na birso, kar se pa zgodí vsakemu vinu v enacih okoljšinah. Če pa pride „Vipavec” kmalo iz doma |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | boš ga odpravil od babjoverstva. Taka se godí tudi vipavskemu vinu. Čeravno so gotove skušnje do dobrega poterdile, da vipavsko vino |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se zedinijo vsi v edini namen, da se pribavi horvaškemu vinu ime in prodaja po velikem tergu sveta, in da v |
Sacrum promptuarium (1695): | patientia. Anus ſimiliter in habitu Sancto, non criminatrices, non multo vino ſervientes. Nimate vij shtare shene menit, de vam je perpuszhenu |
Sacrum promptuarium (1695): | vam je perpuszhenu veliku pijti, dokler ſte ſtare. Non multo vino ſervientes. Kakor una ſtara Baba, katera je bila vſe kar |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Benetke nazaj. Kuk. Iz Zagreba. Poslednji „Gospod. list” pod nadpisom „Vino u Hrvatskoj i Slavonii” z iskreno besedo opominja svoje rojake |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po sozrejanji grozdja v cuker spremení, cuker po vinorenji v vinocvet, vinocvet pa po kisanji v jesihokislo- |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sozrejanji grozdja v cuker spremení, cuker po vinorenji v vinocvet, vinocvet pa po kisanji v jesihokislo- |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takó ima zlečik in ostanik: taki zlečki so lój, maslo, vinocvet, cuker, vse rastljinske olja, farbe, smôle i. t. d. Če |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 4. Vinogradi. Ne le veliko novih vinogradov in clo novih vinogoric je v tem stoletju na Slovenskem zasajenih, kterih nekdaj ni |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bil en vinograd pod ſkalo Bledſkiga Grada, ſe ſhe dandanaſhni „vinograd” imenuje, inu obdivjane terte ſame raſtejo, kér jih nihzhe ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | duhovna per Materi Boshji na Jéseri. Nekidan je bil en vinograd pod ſkalo Bledſkiga Grada, ſe ſhe dandanaſhni „vinograd” imenuje, inu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zemlja je zdrava, Za pridne nje lega naj prava; Polje, vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk si prebrisane |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | cvetlicami in gorskimi zeliši. Za kočo se je razprostiral mali vinograd, in poleg njega se je na ozki njivici majala visoka |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | poznali smo vsi očetovo voljo, da berž, ko oni iz vinograda pridejo, molimo „Zdravo Marijo”. Oče torbo odložijo, in k nam |
Deborah (1883): | kratkem odmoru nastopi Deborah. ) Deborah (sama). Prijetna, tiha noč! V vinógrada Podrtej koči dete spi in mati, Na pragu sključen Abraham |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nesreča nas zna zadeti. Sivi, cunjasti oblaki se vlečejo čez vinograde in polje, pred seboj ženejo strah, za njim se plazi |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | derva drago prodale. Pa na mesti de bi se taki nogradi zatirali, se še le novi zasajajo. Sčasama ne bo derčéta |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | je bil z vasjó mu podložno vred s skalovjem, z nógradi, žítiši in z rodovitnim drevjem obdán, je ločen od svétovnih |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jagode sobat hodijo. Per ſ. Luzii pod Goro ſo bili vinogradi, kakor urbar Badolſke graſhine prizha. — Pridnoſt, ſkuſhna inu prebriſana saſtopnoſt |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nam lépo cvetè, kakor vijolice, in da verti, polja in vinogradi obilno nam obrodijo, — da bodemo tvojih dobrot vživali, se jih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v tem kaj napredvali in da smo na boljšem. 4. Vinogradi. Ne le veliko novih vinogradov in clo novih vinogoric je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je kazalo, zdaj pa je tako okleščeno, da po nekterih nogradih še drugo leto terta nič rodila ne bo. Le majhen |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | za klajo ovcam in kozam, in dračje za gnoj v vinogradih. Za dela v vodah preseže jelšev les vse drugo lesovje |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zimska redkev seje, med repo na njivi nar boljši. — V vinogradih je zdaj malo opraviti, če se je prej že v |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | srečno gospodariti ne dá. Verti in vinogradi. Na vertih in vinogradih je zdaj malo opraviti, razun gredice prekopati in pognojiti. Sadno |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | jami dobre ostanejo, če niso bile otresene in otolčene. — V vinogradih je ta mesec vesela bratev ali tergatev grojzdja. Kako da |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dolgo vlažna. Take parsti mora po vsih njivah, travnicih in vinogradih kaj biti, da so bolj rodovitni, ki se naredi iz |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tudi okoli drevja ne. Matike v peščenih in kremenitih, kamnitih vinogradih morajo podolgovate in špičaste, v rahli ali tudi terši zemlji |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | drevesca, ktere so za to, po vsih Svetih nasadí. — V vinogradih ni zdaj druzega početi, razun grojzdja tatov varovati, in pa |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | smé, z matiko ali lopato zemlja skopa in zdrobi. V vinogradih in v majhnih vertih, kjer orati ni mogoče, so matike |
Gospod Janez (1884): | je rastlo ob potu, tekočem čez holm, in po bližnjih vinogradih peli so še kasni cvrčki enoglasno svojo pesem. »Ali še |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je le deževalo; komaj smo posejali, in obilne pridelke iz nogradov pospravili, sosebno kér je letas tergatev v čas jesenske setve |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | močí. Vino iz poljskih plant je manjše vrednosti kot iz nogradov (goric), in v plantah je spet razloček, ali je zemlja |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali osmodi, ker morajo pri obdelovanji kamenje iz njiv in nogradov vedno streljati; letas je ta že druga takošna nesreča. Ne |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da smo na boljšem. 4. Vinogradi. Ne le veliko novih vinogradov in clo novih vinogoric je v tem stoletju na Slovenskem |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in nameſti de bi ſe po lepi poti ſprehajal, po vinogradu repká, in ko grosdik najde, ga s veſeljam pósoblje. Is |
Trtna uš (1881): | tako zamorejo nesreči v marsičem v okom prihajati: a) vsak vinogradar naj skuša čitajoč primerne spise, novine itd. kolikor mogoče hitro |
Trtna uš (1881): | nemškem izvirniku in slovenskem prevodu, kojega je priskrbel neimenovan spodnje-štajerski vinogradar, vsem dobro priporočena ter naj ustreza namenu društvenemu širiti med |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | djal, „vinſka terta, ví ſte mladike, moj Ozhe pa je vinógradnik. Bres mene nizh ne morete. Kdor v' meni oſtane, ino |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podrejo ; pa to ſe ne primeri vſako leto. Vſak kmetovavez, vinogradnik in vertnar je v enaki nevarnoſti, pa nobeden ne sgubi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezhidel ſhe le is debeliga, nam bo pazh vſak umen vinogradnik rad verjel, kteri vé, de njene opravila niſo kaka kajbodi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | se opustiti nikakor ne sme. Zato moral bi imeti vsaki vinogradnik eno, ali po potrebi več velikih kadí, v katere pride |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | s peclji vred zato, da dobi vino potrebno čreslovino. Nek vinogradnik mi je pred nekoliko leti pravil, da je grozdje, kakor |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | namenjeni, ampak za bukovje, hrastje, brezje i. t. d. Taki vinogradniki bi bolje storili, ko bi tersje posekali, in si zavode |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de ſe na ponatorne poſtáve opérajo, ktére ſo prav malo vinogradnikam snane. Ravno sato miſlimo tudi, de bomo prav veliko bravzam |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | namrezh, na ktérih je pa vender veliko leshijozhiga,— ſvojim dragim vinogradnikam rasodeti, in sheljim, de bi bile, kolikor je mogozhe, povſod |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | družba zopet 966335 sajenic žlahtniga plemena, brez vsiga plačila mnogim vinorednikam sèm ter tje razdelila; 17000 jih je pa v svoje |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Danafhnimu liſtu je trinajſti dél vinoréje priloshen, kteriga ne ſamo vinorednikam, ampak vsim našim kmetovavcam s pasljivoſtjo prebirati priporozhimo. ☞ Oznanilo |
Trtna uš (1881): | konci drobne knjižice hočemo zavoljo velike nevarnosti, ki preti našemu vinogradarstvu po trtnej uši, navesti še nekoliko splošnih nasvetov. Želimo, da |
Trtna uš (1881): | živi, lehko sklepamo, kako nevaren da je ta merčes našemu vinogradarstvu. Zatoraj bo sedaj glavno vprašanje, po katerih znamenjih in prikaznih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pomanjkanjem vina še več kot na pol cenejše bilo od nogradskega vina. Ker so vina iz plant posebno mehke in ne |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zginila tista napčna misel, ki meče „Vipavca” med nestanovitne vina. Vinokupcom, kteri so že prepričani od stanovitnosti vipavskega vina, ne ostaja |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pozobalo ali k večem po putah prodalo; ni tedaj kazalo vinokupcom na daljno pot se podajati. Iz Celja. Nastopila je ojstra |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ker je vino manj okusno bilo, cena pa nezmerna, so vinokupci prisiljeni bili čez mejo mahati. Občno znano pa je, da |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe tudi ſvoje shivine uſmili,” pravi Şalomonov prigovor 12, 10. (Vinoredniki letaſ silno veliko vina prizhakujejo;) is Dolenſkiga ſo nam piſali |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in sheljim, de bi bile, kolikor je mogozhe, povſod rasglaſene. ” Vinoréja bo od zhaſa do zhaſa v perlognih liſtih na ſvetlo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lepa mnoshiza, ki imajo s vinorejo opraviti. De je pa vinoreja zhes in zhes v vſih ſvojih rasdelkih vezhidel ſhe le |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in dolga ſkuſhnja mojſtra per vinoréji poterdile. Po njemu je vinoréja v Ipavi in ob meji Goriſhke komiſije veliko koriſtnih poprav |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski. Danaſhnimu liſtu je ſheſti dél vinoréje perdjan. |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mi, koliko jih je pasla ? Danaſhnjimu liſtu je trideſeti dél vinoréje priloshen. |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | To je prav ! Danaſhnjimu liſtu je dva in dvajſeti dél vinoréje perloshen. |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | slovenskiga naroda na svitlo dane, namreč: kmetijskih in rokodelskih novic, vinoreje, nove pratike, bukev za kmeta, druziga natisa krajnskiga čbelarčika in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſladke vinſke terte? ” S témi beſedami je Vodnik Gorenze k vinoreji ſpodbodoval, tode saſtojn, kér ſe na Gorenſkim ne dajo dobre |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 3) za izdelovanje pridelkov; 4) za gojzdarijo; za sadjo- in vinorejo, in 6) za kmetijsko natorstvo; o poldne pa so iz |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | očitno pokazali, kje da tičí krivda — da bi le naši vinorejci roko na persi položili in rekli: mea culpa — mea maxima |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | uspehom. Meja je bila že leta 1852 odperta, in naši vinorejci so hitro svoje vino procej drago pospešili. Leta 1853 so |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na znanje, in poklicali se bojo v posvèt domorodni gospodarji, vinorejci in tergovci, da bojo sklenili, kako bi se mogla ona |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tedaj že pred pretekom pervega leta popolnoma gotov, tako da vinorejcu sedaj nič druzega ni storiti, kakor to, da ga proda |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | In to je perva nadloga, v kteri se znajde vipavski vinorejec. Druga nadloga pa je vroči kraj, in vsakdo vé, da |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | da je vino dobro. (Po predavanju gosp. Dolenca, vodje slapenske vinorejske šole, v Kostanjevici, spisuje L. A.*) Gosp. Dolenc nam je |
Trtna uš (1881): | barvanimi podobami o trtnej uši. Naprošeni strokovnjak, ravnatelj sadje- in vinorejske šole v Mariboru, gospod Arminij Goethe, je blage volje in |
Trtna uš (1881): | zoper ta mrčes. Spisal Arminij Goethe ravnatelj deželne sadje- in vinorejske šole pri Mariboru Izdalo štajersko društvo za omikanje ljudstva v |
Trtna uš (1881): | je ta najnevarnejši škodljivec vinskej trti zatepen v vse večje vinorejske dežele. Pri nas v Avstriji prikazala je se trtna uš |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup. Vinska terta! ti boshji dar! v krajih, kér te ſolnze sadoſti |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ojstra, je sadje in vinska terta k léti proč, kér je v jeseni čudno dognalo |
Botanika (1875): | in dá se razsojati iz sledečega poskusa. Pomladi naj se vinska rozga z ravno kar prirezanim koncem vtakne v pokonci stoječo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ako hudiga jéſiha na-nj vlijeſh. Na lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka detela, graſhiza, grah. Semljo, ki zlo nizh |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dreveſa sraſtejo is ſemena. Vender ſe dajo murve tudi kakor vinſka terta pogrubati in tako pomnoshiti. Mladike ſe namrezh v semljo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ta ſvét v nemar puſti, mu jih ogrenujeſh. Tvojo zhaſt, vinſka terta! ſhe dalej povikſhovati, bom perviga pévza med nami, pévza |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perje, kakor v debelim ſvetu, v mokrotnim létu, ravno kakor vinſka terta vino. Murva ſizer v vſakim |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Žganje ima v sebi vodene dele, ino pa veliko vinske alj pijančlive moči, ino ta je v žganji strupna. Naj |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jugu od Vahte skoraj do Tančegore, 4 ure delječ , razprostirajo vinske gore, in, kér sonce precej, ko na zreniku lice pomoli |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | izdelane hiše in stanja, ki se snažno deržijo, cvetlice in vinske terte so slednje vasi kinč in lepota. Take pohištva, take |
Botanika (1875): | k njej pritrdi z mehurjem ali s kavčukom. Iz zareze vinske rozge stopajoča voda stopa zdaj v cevi do velike visokosti |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | meſa ne prodaja, ne vshiva, ne drugam odnaſha. Dr. Bleiweiſ. Vinſke terte hvala. Tvojo hvalo, shlahtna tertiza! je she ozhe Noë |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni isrezhi, njive ſo kakor, de bi bile poshete, in vinſke terte vſe gole, na mladim lebadu ſtolzhene in bres grosdja |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obilniſhi darovani, sakaj neſkuſite vaſho ſrezho, slaſti savolo ſladke vinſke terte? ” S témi beſedami je Vodnik Gorenze k vinoreji ſpodbodoval |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vzame gumilak v plošicah (Schellack), pa se raztopí v malo vinskega cveta (špirita) tako, da raztopljina je precej gosta. Ko hočemo |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sledeče zdravilo dajati: Vzemi 1 lot solitarja, 1 lot vitriolnega vinskega kamna, ju v štupo zmlji in v poliču vode konju |
Kemija (1869): | Kloroform, C2HCl3, se napravi z destilovanjem razblažene lesne žestine, vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena tekočina, diši ugodno |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ni tak nezdravo, kakor žganje, ker je v njima manj vinskiga duha. Vedro ova ima komej 2 alj 3 maselce, vina |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | udah zaostane, kar potem zdravje neprenehama kalí, ravno tak od vinskiga duha; obojno je živi strup. ” — |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa pohladi, deni breskve v sito, vli tri funte močniga vinskiga cveta na cuker, dobro precedi in deni precejeno v perpravno |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dno ne pridejo. Čez dva mesca perdeni še en funt vinskiga duha. Tako perpravljene breskve so dolgo lepe in prijetne. Tudi |
Kemija (1869): | ki se pa vse dado odstraniti s pranjem v vodi, vinskem cvetu, v kislinah in drugih topilih. Očiščena moševina fina v |
Kemija (1869): | očisti in posuši. Skrob je v mrzlej vodi in v vinskem cvetu neraztopen. V vrelej vodi se namoči in napne v |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Beri jo nazaj, ni ti žal, ce jo zgubiš; Per vinski posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski. Danaſhnimu liſtu je ſheſti dél |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je žganje toljkanj škodlivo. ” „Tak se vam zdravnikam”, rečem jez, „vinski duh toljkanj strupen zdi? In vonder se pogosto v zdravilo |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zdravnik; „v močnih pijačah je pijančliva moč, ki se sploh vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Obé lepíli se naglo posušite, in naj se merzli rabite. (Vinski kis ali jesih) se da v malo dnéh napraviti, če |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je, da v gorki Vipavi sončna toplota že v grojzdji vinski sok dobro prekuha, — da v tukajšni gorki jeseni mošt že |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da sladkor (cuker), ki je v njem, popolnoma predela v vinski cvet. Vipavec je tedaj že pred pretekom pervega leta popolnoma |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | domačega vina zbog opore otvorjene meje ogerske, ali letošoji pičli vinski pridelki so vendar očitno pokazali, kje da tičí krivda — da |
Kemija (1869): | v grozdni slador (Traubenzucker), ki se vsled vrenja prevrže v vinski cvet. Ako papir na trenutek zamočimo v žvepleno kislino, dobi |
Fizika (1869): | srednjem zračnem tlaku biti še tekočna, kakor n. pr. voda, vinski cvet, êter, itd. Take pare se razločujejo bitno od plinov |
Kuharske Bukve (1799): | Shampanſko vino. 229. Zitron rosolia. 230. Rosolia od kútin. 231. Vinſki jeſih. 232. Volovi jeſih. XX. Sadje hraniti, inu kìſati. (Einmachen |
Kuharske Bukve (1799): | al s' podolgaſto ręsanmi mandelni, al s' piſtazami, zhęs vlì vinſki ſhatoo, inu daj na miso. X. Kuhanje, ali Koh. 93. |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | podredili; zakaj iz takih senčnih goríc se dobí v narboljših vinskih letih cviček črevogrizec, in pride dražji ko bizelšina, namésto de |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Dvojno imenitno vino) je letošnje leto repate zvezde prirodilo. V vinskih krajih pravijo namreč, da je vino letošnjega leta 1857 vino |
Rudninoslovje (1867): | v kterej se ta rudnina ne topi, n. pr. z vinskim cvetom, kaménim oljem itd. Tu bi morali najpopreje določiti, kolikrat |
Kemija (1869): | V trgovini se pa prodaja valerijanovokisli amilov okis, pomešan z vinskim cvetom pod imenom jabelčno olje, a zmes ocetnokislega amilovega okisa |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vreme v zimsko prehaja. — V lepim vremenu mlada luna: lepo vinsko, terganje. — Če v Kozopersku drevesa rade ne obleté, se vertnarji |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | séver zdàj ne piše, — rad se v mal'mu Travnu perkazuje — vinsko terto podkopuje — In poškodje vſe zeliša. — Če zmerzla zemlja odjenjuje |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa taki kraji niso — gotovo de ne — od Stvarnika za vinsko terto namenjeni, ampak za bukovje, hrastje, brezje i. t. d. |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | z grozdi, ki nas menda spominjajo na Kristusa, pravo, živo vinsko terto, čigar mladike smo mi verniki — te so najstareje, kajti |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | pravi meri, ne premalo, ne preveč. Ekstraktne snovi nekako zakrivajo vinsko kislino, na priliko, tako, kakor sladkor grenkobo kave. Če smo |
Trtna uš (1881): | prikazni, ki so podobne onim, katere opazujemo, kedar je uš vinsko trto napala. |
Šola v boju proti pijančevanju (1898): | rabili berilni sestavki o zmernosti, kakor pa oni, ki hvalijo vinsko trto. Pri obravnavi abstraktnih in konkretnih pojmov se kaj lahko |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Véliki tozhaj tedaj pové: „˛Sanjalo ſe mi je, de vidim vinſko terto ſ' trémi mladikami. Raſtla je, she odgnala, odzvetla, ino |
Kemija (1869): | kislina pogosto rabi za strojilo (Beizmittel). Dvosol vinskokislega kalija in vinskokislega antimonovega okisa = KO.SbO3.C8H4O10 + HO, znana je z imenom bljevalna sreš |
Kemija (1869): | barvariji se vinska kislina pogosto rabi za strojilo (Beizmittel). Dvosol vinskokislega kalija in vinskokislega antimonovega okisa = KO.SbO3.C8H4O10 + HO, znana je z |
Kemija (1869): | 409. Kalihydrat, kalijev hidrat 404. Kalij, Kali, 404. Kalij dvojno vinskokisli zweifach weinsaures Kali, 468. Kalij jedki, Aetzkali, 404. Kalij klorovokisli |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | verti. Zhe je kolo sa vertiti, ſe perdene paliza na vinta koleſa in kolo ſe verti. Tako ſo naredbe povſod, kjer |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe obrazhate s podvosjo vred; na vſakim konzu podvosi je vinta, in na-njo gredo palize is popred popiſanih hlapnih pinj, in |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | namashe, sató kér ſe nemore prah, pesdirje in predivo na vinto in na ſhtekelj nabirati, kar ſtolovi plòh brani. Pod ſtolovim |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zlo po latinſhini, ſaj rezhe latinez v bolj ſpeljanim govorjenju vinum — vino — vina- O gorjé, gorjé nam Krajnzam per naſhih novih |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein in Vinzenz Dorfmeister v dolgi pridni ſlushbi veliko ſtorila. Koliko ſhe shivih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pivnico puša, domú gredé v neko oštarijo na R— že vinjen prišel, vole v voz vprežene pa zunaj pustil. Ker voznik |
Pozhétki gramatike (1811): | beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi: la violette est moins belle que la rose, vióliza je manj lepa |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dekleva is Prema, per Poſtojni. 7) G. Janesa Dolenza is Vipave. 8) Gregata Goſtiſha is Zherniga verha , ino 9) Gregata Hladnika |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je tako, da veljá le za Vipavo, ne pa zunaj Vipave. To je velik razloček, kterega naj bi svet porajtal. Zato |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gre od njega, de ſe v njegovimu klétu, v zeli Ipavi nar bolji kapljiza najde. Sató, ki kupzi s vinam njegovo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je pri nas na Dolenskim; kakošna bendima je pa v Ipavi bila, nam bodo gosp. Vertovc povedali. Povedka. Ko so nekiga |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkuſhnja mojſtra per vinoréji poterdile. Po njemu je vinoréja v Ipavi in ob meji Goriſhke komiſije veliko koriſtnih poprav pridobila. Le |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | že tudi meni storil. Jur Plémèl, beneficjat na Lozicah v Ipavi. Pogovor od sadjoreje. (Konec. ) U. Iz nič ni nič. Sej |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sovražnik vina je vročina. Celó malo hramov (keldrov) je v Vipavi tako napravljenih, da so na hladnem. To so vzroki in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vino v enacih okoljšinah. Le pomisliti je, da v gorki Vipavi sončna toplota že v grojzdji vinski sok dobro prekuha, — da |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | storil se je most poderl in z velkim hrupam v Ipavo padel! Od straha bled ko zid, je mož grozno nevarnost |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z. k. kmetijſke drushbe, in fajmoſhter per ſ. Vidu nad Ipavo, ſo ſklenili, ſvoje vezh ko trideſetlétne ſkuſhnje od vinoréje v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nekaj, pa to „nekaj” je tako, da veljá le za Vipavo, ne pa zunaj Vipave. To je velik razloček, kterega naj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vino, vendar še ni zginila tista napčna misel, ki meče „Vipavca” med nestanovitne vina. Vinokupcom, kteri so že prepričani od stanovitnosti |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ti vraži vendar le resničnega biti, da se je ravno „Vipavca” prijela? — utegnejo naši bravci reči. Res, da je nekaj, pa |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prodajo. Kerčmarji in pivci ga hvalijo, da je kaj. Koliko „Vipavca” se je prekeršenega že po Krajnskem z veliko pohvalo popílo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa zgodí vsakemu vinu v enacih okoljšinah. Če pa pride „Vipavec” kmalo iz doma v drug bolj hladen kraj, se pa |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cuker), ki je v njem, popolnoma predela v vinski cvet. Vipavec je tedaj že pred pretekom pervega leta popolnoma gotov, tako |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | marsiktero drugo vino. Sicer pa tudi rečemo, da ni vès „Vipavec” ene baže; ampak so vipavske vina mnogoverstne dobrote in močí |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po glavah mnozih Krajncov in tudi druzih prazna vraža, da „Vipavec” ni stanoviten, ali, kakor se navadno govorí, da se „ne |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vinom, da jih varujejo pregodnosti; s čim nek bo pa Vipavec svoje vino prihodnje poletje zalival? In to je perva nadloga |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vino, prepeljano v druge in hladnejše kraje, kakor je gorka vipavska dolina, se tako dobro derži kakor vsako drugo vino, vendar |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi rečemo, da ni vès „Vipavec” ene baže; ampak so vipavske vina mnogoverstne dobrote in močí. Vino iz poljskih plant je |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Urno, kaj je noviga? (Terganje ali bendima v lpavi). lz Ipavske doline nam pišejo: 23. Kimovca je bila bendima čez in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | debelih jagod, in je popolnama sozrelo. Ravno po tistih krajih Ipavske, in nižje v Goriškim, Štanjelske in Rihenberške komisije, koder po |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so vina iz plant posebno mehke in ne preterpé lahko vipavske poletinske vročine, jih navadno za tega voljo le zimce (zimske |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je prekeršenega že po Krajnskem z veliko pohvalo popílo, — imena vipavskega pa še derží zmiraj neumna zabavljica, da se „ne derži |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | med nestanovitne vina. Vinokupcom, kteri so že prepričani od stanovitnosti vipavskega vina, ne ostaja tedaj nič druzega, če ga hočejo kerčmarjem |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | List 51. Vipavsko vino. Naj „Novice” tudi enkrat govoré od vipavskega vina, pa ne za tega voljo, da bi mu po |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne boš ga odpravil od babjoverstva. Taka se godí tudi vipavskemu vinu. Čeravno so gotove skušnje do dobrega poterdile, da vipavsko |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zalival? In to je perva nadloga, v kteri se znajde vipavski vinorejec. Druga nadloga pa je vroči kraj, in vsakdo vé |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | to v kratkem tukaj pretresli, da se resnica prav spozna. Ipavsko vino se ne spridi, in, kakor navadno pravijo, nič raje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vipavskemu vinu. Čeravno so gotove skušnje do dobrega poterdile, da vipavsko vino, prepeljano v druge in hladnejše kraje, kakor je gorka |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in posebno márun, še le v 2. ali 3. letu. Vipavsko vino, kadar se je izčistilo v sodcu, nima tedaj v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | XIII. V Ljubljani v sredo 27. junija 1855. List 51. Vipavsko vino. Naj „Novice” tudi enkrat govoré od vipavskega vina, pa |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na hladnem. To so vzroki in prav naravni vzroki, da vipavsko vino, če domá ostane in ni v posebno dobrih hladnih |
Genovefa (1841): | préſne, viſhnjeve jagode, de imájo gôjsdni ptizhi kaj shivesha. Naji vir nikoli nesamersne, de imájo piti in smiraj opréſne seliſha |
Genovefa (1841): | bo vir, ki v vézhno shivljênje têzhe. ” „Samo tá notranji vir shivljênja me s tolashbo pokrepzhuje, in me s veſêljem napaja |
Genovefa (1841): | vodé sajéla in pila, je mnogokrat” rekla: „Kar je ta vir mojim ſuhim uſtnizam, to je Tvoj uk, Tvoj duh, o |
Genovefa (1841): | in pij. Vôda, ki mu jo jes podám, mu bo vir, ki v vézhno shivljênje têzhe. ” „Samo tá notranji vir shivljênja |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Z njim bodes hladno pitje pil; Kjer koli najdeš bistri vir Zastonj — tam je sam Bog oštir. Kjé je pa steza |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je ozir; V pisane loke. Med bistre potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči pomanjkanje mladiga pismenstva |
Zoologija (1875): | kakor je namreč žival in njéno življenje, da so neizcrpljiv vir zanimivim studijam. Med čutili je oko najpopolniše razvito. Oko je |
Genovefa (1841): | lji napravil. Sdaj ji je v buzhi mersle vode is vira prinéſel in djal: „Ali hozhete piti, mati! Takó vam je |
Mineralogija in geognozija (1871): | po notranji skladbi gorovja, ali se more tù privrtati do vira ali ne. More se pod temile pogoji: 1) V kacem |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hriba isvira, in de pod hribam na plan predére, polovi vire v povodnik in jih odpótovaj. 2. Şe kashe samok na |
Viljem Tell (1862): | reke tečejo, V deželo pride ravno in veliko, Kjer hudourni viri ne šumé In lene reke tiho se valé; Razgled mu |
Mineralogija in geognozija (1871): | v nekterih krajih lahko ukaže pot, kratko reči, da se viri lahko naredijo. Artesiški vodnjaki. Po grofiji Artois, kjer so jih |
Mineralogija in geognozija (1871): | pari, žveplena kislina i. d., dvigajo se iz žrela, topli viri nastopijo okoli njega na dokaz, da tam notri še tli |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | včasi razlije po površnim; kolikor ga pa še ostane v virih, ga pa iztrombajo. Včasi začne izvirati s tako silo kar |
Mineralogija in geognozija (1871): | daleč pokrite ž njo. Grenke soli je pa v mineralnih virih, v tako zvanih grenkih vodah jako dosti razmočene, posebno v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | času, zlasti kar je veleučeni Janssen s svojimi neovrgljivimi, po virih nabranimi dokazi stopil na dan, nam se čedalje bolj vtrjuje |
Zlatorog (1886): | Triglav plemenítih cvetov, Kar jih klije v snegu in ob virih, Vsí so tú na solnčnem vrtu zbrani: Modri zvončki, pisane |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | izlivajo, je Ljubljanica, ki poleg Verhnike izhaja iz treh močnih virov, tako, da precej goni malne in žage, in kmalo nosi |
Genovefa (1841): | v njéni dolinizi ſolnze pripékvalo in ôna shejna k ſvôjimu viru priſhla, merslé vodé sajéla in pila, je mnogokrat” rekla: „Kar |
Genovefa (1841): | opréſnih ſhe mókrih séliſh, ki jih je bil ravno v viru natergal, in v rôkah je korenino dershal in jo ravno |
Sacrum promptuarium (1695): | dial: Quinque viros habuiſti, & hunc quem habes non eſt tuus vir. Takorshnem Vduvam jeſt nebom ſhenkal fazonetela sakaj vejm de ſe |
Sacrum promptuarium (1695): | more pokoren biti, temuzh de ſte v' taiſti desheli, kir. Vir Caput eſt mulieris, ſicut Chriſtus caput eſt Eccleſiæ, & ſicut Eccleſia |
Sacrum promptuarium (1695): | quæ ſunt probata coram Deo, & hominibus. Concordia fratrum, & amor proximorum, & vir, & mulier benè ſibi conſentientes. Inu dokler Sakon duej pershoni sapopade |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | uſtah svezhit je prov dobru. 3. Friſhno Weinrutezo, to je: virant, zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | volja iše. Zhbelarſtvo. In tenui labor; at tenuis non gloria. Virg. G. J. 4. v. 6. Pretezhena sima je gotovo rep |
Mineralogija in geognozija (1871): | vidi v gori navedenem pregledu, na tele štiri oddelke: Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski |
Mineralogija in geognozija (1871): | Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo trias z zgornjo, pa je malokje videti |
Sacrum promptuarium (1695): | lih nej slishal, kaj S. Paulus je sapovedal moshom, namrezh: Viri diligite uxores veſtras, ſicut Chriſtus dilexit Eccleſiam. Zhe vij Moshje |
Sacrum promptuarium (1695): | ſturiti pravi S. Peter, sakaj shena je ena slaba boſodiza. Viri ſimiliter, cohabitantes ſecundum ſcientiam, quaſi infirmiori vaſculo muliebri impartientes honorem |
Sacrum promptuarium (1695): | inu shnio nepreperajteſe, sakaj vam nej obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet, zhe shena pameti nyma |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | v stik edínosti, De svetu tak očitno znamnje dade , Kam „Viribus unitis” priti znade. Po klicu tim se verlo breg obnaša |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | kerstne liste da, Do Tebe pak zvestobo vsim naroči, In „Viribus unitis” jo zvedoči. In tak Ti dans veselo blagor vriska |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | kliči zveste nas! Ko skalnat breg valovju bomo stali, In „Viribus unitis” piš pregnali. J. Koseski. Novičar iz Ljubljane. Presvitli Cesar |
Gospa s pristave (1894): | XV. Virida in Ambrosio. Ambrosio je prebival doma pri rodbini. Ljubeznivo so |
Gospa s pristave (1894): | cesarica. Vedno sem mislila, da boš še kaj posebnega. Oh, Virida, Virida! « Izabela je znala udariti na prave strune Viridinega srca |
Gospa s pristave (1894): | Šele ob mraku se je začela razhajati družba s pristave. Virida je prosila Ambrosia, naj se vrne s poslanstvom na pristavo |
Gospa s pristave (1894): | bi šel pridobit si v boju s Prusi viteške slave. Virida ga je vnemala in mu živo slikala življenje slavnih junakov |
Gospa s pristave (1894): | največjo častjo,« pristavi Virida. Obe se spogledata z veseljem, toda Virida povesi pogled in pomolči nekaj časa, kakor bi hotela reči |
Gospa s pristave (1894): | ali še več tisoč zlatov, ako bi mu jih knežna Virida prinesla v hišo. Tega seveda ti ne vidiš. « Knežna je |
Gospa s pristave (1894): | šli kmalu naznanit domov svoji materi. Pri obedu je hotela Virida sporočiti želje Sforzovih gospic zastran Ambrosia. Ko je pa videla |
Gospa s pristave (1894): | v Leopoldovo pisarno poiskat dotičnih pisem, pa ključe je imela Virida, ker teh zasebnih prostorov niso pregledovali, ampak pustili družini. Dobro |
Gospa s pristave (1894): | XXVIII. Povrnitev in povračilo. Leto je minulo za letom, Virida je živela mirno na pristavi; navadila se je ljudstva in |
Gospa s pristave (1894): | razmaknejo in milanski poslanci stopajo počasi med domačimi vitezi proti Viridi. Spoznala je, da so domačini iz Milana, a Ambrosia ni |
Gospa s pristave (1894): | našla sta mnogo prahú po pohištvu. Inako se je storilo Viridi in utrujena je sedla. Grof je sočutno čakal, da se |
Gospa s pristave (1894): | roko in ga v vsem slušate. Naznanite to tudi vojvodinji-vdovi Viridi in komur je še treba vedeti. Dano na Dunaju 15. |
Gospa s pristave (1894): | vojvodinja, nesrečna Avstrija! « Glas o došlem poslancu je prišel hipoma Viridi na uho. Stresla se je in vprašala: »Kako je? « a |
Gospa s pristave (1894): | do dvornega voza, gostje pa so klicali slavo Ambrosiu in Viridi. Slavnost na Sforzovem vrtu se je zdela gostom jako važna |
Gospa s pristave (1894): | krasen zagovor vojvodinje Viride. Tri dni pozneje pride zopet k Viridi, prebere ji vse, kar je bil sestavil, in ji pové |
Gospa s pristave (1894): | taboru in so straže sprejele svoj posel, pisal je Leopold Viridi kratko pa prisrčno pismo. Naznanil ji je stanje vojne in |
Gospa s pristave (1894): | namenjena najboljša vzgoja. S težkim srcem je grof ukaz naznanil Viridi. Bilo mu je tem težje, čim bolj je upal, da |
Gospa s pristave (1894): | Ambrosio je bil vesel, kakor že dolgo ne. Sedel je Viridi ob desni in Herman ob levi. Šele ob mraku se |
Gospa s pristave (1894): | ukloni vsakega človeka, naj se uda rad ali nerad. Tudi Virido je to hudo trpljenje uklonilo, da ni vedela, za kaj |
Gospa s pristave (1894): | katerih bi se dalo kaj povzeti. Grof Herman naj bi Virido o tem poučil in jo vodil pri teh obravnavah. Sitna |
Gospa s pristave (1894): | vsemu Milanu. Med najživahnejšo zabavo pa dojde dvorno spremstvo po Virido in dvorne gospe, in knežna vstane, da se poslovi. Slovo |
Gospa s pristave (1894): | so pohajkovali in postajali semtertje. Posebno samotno je bilo za Virido. Skoro nihče se ni zanjo več menil kakor njene postrežnice |
Gospa s pristave (1894): | pismo, dokaz mojim besedam. « Preveč so bili vsi zaverovani v Virido, ki je molčé sedela na sedežu, kakor da bi bili |
Gospa s pristave (1894): | Bogu bodi hvala, srečen sem tudi jaz. Ker ste odvêdli Virido, moral sem si priskrbeti drugo nevesto; našel sem jo na |
Gospa s pristave (1894): | ni doslej hotel govoriti z Ambrosiem o njegovi razmeri z Virido, danes je pa želel zvedeti za trdno, kaj misli o |
Gospa s pristave (1894): | stal, tako hudo mu je bilo v srcu, in nagovori Virido. Po glasu ga spozna Virida, pa v tem jo tudi |
Gospa s pristave (1894): | denar, ljudi, tovariše, na strani pa ognjevito in junaško ženo Virido. Njegove so bile te dežele in posesti: Štajersko, Koroško, Kranjsko |
Sacrum promptuarium (1695): | caput eſt Eccleſiæ, & ſicut Eccleſia ſubiecta eſt Chriſto, ita mulieres viris ſuis in omnibus. Sdaj tudi vij moshje vſimite vaſh fazonetel |
Sacrum promptuarium (1695): | ſturiti ſte dolshne, kakor S. Paulus vam sapovej, rekozh: Mulieres viris ſuis ſubdite ſint, ſicut Domino. Inu cillu en Ajdouski Vuzhenik |
Viljem Tell (1862): | delati. Slušajta me. Jezéru na levici, Kjer pot drži na Virje, preko Skalic, Leži livada skrita v sredi gozda, Trebišče jo |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mati, Ino zloga nas pobrati, Večna bo Slovencov čast. J, Virk. Kakó s sadnimi drevési ravnati, ko jih je toča poškodovala |
Sacrum promptuarium (1695): | illud eſt domeſticæ pacis, ac honorum omnium fundamentum, ſi uxor viro per omnia conſentiens ſit; nam ubi hoc fit , nihil triſte |
Sacrum promptuarium (1695): | malu prida, kakor ſam Chriſtus je k' ny dial: Quinque viros habuiſti, & hunc quem habes non eſt tuus vir. Takorshnem Vduvam |
Občno vzgojeslovje (1887): | nekaterih ozirih. „Vsi morajo biti prijatelji vsega, vsak mora biti virtuoz v jedni stroki“. (Herbart. ) Nravstvena sovršenost se opira torej na |
Sacrum promptuarium (1695): | ad amandum eum exciteris. Quanto enim ſe quiſque ei in virtutis imitatione hic conformare ſtuduerit, tanto ei in prima gloria, & charitate |
Sacrum promptuarium (1695): | ò Pridigar, pravi S. Laurentius Juſtinianus: Dabis voci tuæ Vocem virtutis, ſi quod jvades, tibi prius perſuaſiſſe cognoſcaris; validior operis, quam |
Sacrum promptuarium (1695): | Mashnikou je vekshi, kakor zhaſt, inu ſtan teh krajlou: Si vis videre quantum abſit Rex 'a Sacerdote, expende modum poteſtatis vtrique |
Sacrum promptuarium (1695): | obeno kupzhio nebote hitrei obogatili, sakaj S. Auguſtinus pravi Si vis eſſe Mercator bonus, fænerator egregius, da quot non |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rud, heulen, schallen, weinen, ruski: rydati, staročeski: ryd, singultus suspiriis viscerum pulsus. Dr. A. Weber ⁶) piše od njega važne besede: „Die |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Krn.. . . . . (Nov železen most) to je: most na železnih verigah viseč, so v Gradcu 25. Listopada z veliko častjo vpričo presvitliga |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | motno, kermežljivo ali zalepljeno. Sope hitreje, glava mu je potuhnjena, viseča, ali kviško vzdignjena ali tudi na stran zavita, in pri |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | nje, kolikor je htela in v sapi so se vila viseča bela zagrinjala. Sred izbe je stala odprta truga in v |
Zoologija (1875): | tenčičarica (Chrysopa perla) obeša na dolzih, kakor las tencih pecljih viseča jajca po listji, njena ličinka pokončuje ušice. Mravljinčji volkec (Myrmecoleon |
Gozdovnik (1898): | kteri poti je hudodelec ulomil, vse dragocenosti odnesel. Na balustradi viseča motozna lestev je izpolnjevala podobo, ki se o gnusnem početju |
Botanika (1875): | tako imenovanem škotskem bršljanu (Mikania scandeus), priljubljenej rastlini za v viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej |
Zoologija (1875): | so mladega sokola s konca z zvezanimi nogami na prosto visečem obroči nekoliko časa noč in dan neprestano zibali, s tem |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra — ta obrazovali z obilimi, divje — visečimi lasmí, in dobil je po tem novo priime: Dhurdžati, eine |
Fizika (1869): | krogle nekoliko zniža. 67 Ako se udari ob kroglo m, visečo na niti (Pod. 61.) gibala bi se ona vodoravno dalje |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skočiti, in se je 5 ur deleč noter do Celja visijoč peljal; kolena je imel vse kervave, ki si jih je |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | si mogel Ti, nedolžni, terpeti! — Šest ur si na križu visel! Šest ur si poterpežljivo neštevilno bolečin terpel! |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in k nam pokleknejo. Al na herbtu je še zmiraj visel velik žurč. Veste li, kaj ježurč? Velika lesena okrogla |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | je Mati stala, Se pod križem mil' jokala. Kjer je visel njeni Sin. V žalost je serce vtopljeno, Vse prebito, prebodeno |
Valenštajn (1866): | v sanje. V poslednjih živel dneh sem na otoci, Ki visel je v nebeških visočinah, Otok na pusto zemljo se je |
Genovefa (1841): | kakor blishno ſmert. Krish, ki je sraven njé nad póſteljo viſel, je s ſténe vsela, in ſe je v ſmert pripravljala |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ſtolizhu puſtili. Nad ognjem je kotel poln vreliga luga viſel. Otrok ga s rozhizo popade, naſe potegne in ſe tako |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | voda po njem prevezh derla; ko bi tadaj ſvet toliko viſil, ſe morajo pa odtozhni grabni na krivino ſkopati. 2. Şhirokoſt |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ko z jermeni podvezane podplate in čez ramo mu je visela bisaga, kamor je milodarove nabiral. V hiši je bila sama |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | poleg ptujca, ravno pod Božjo martro, ktera je v kotu visela, in pod Betlehemom, ki nam ga je hlapec za sveti |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | spusti svojo žertev in skoči v nasprotno sobo, kjer je visela na steni dvocevka. Pa predno jo je zamogel doseči, pomeri |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pod roj tako, da bodo čbele precej globoko v nanj visele, terkni na véjo in vse čbele bodo na enkrat v |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tako neusmiljeno na voze nakladali, da so jim glave doli visele, in uboge, nedolžne živalice v dolgi vožnji neznano terpele, in |
Ivan Slavelj (1876): | stal kakor sveča nepremaknjen na mestu in leno so mu visele roke ob straneh. Črni lasje pa so mu padali čez |
Na Žerinjah (1876): | nizkih goric, in odsevalo v tisočero rosnih kapljah, ki so visele krog in krog po travi in grmičevji. Nebo je bilo |
Marjetica (1877): | je padala kaplja za kapljo, po senčnatih straneh pa so visele dolge, ledene sveče. Predpust se jo bližal h koncu. Precejšno |
Vanda (1888): | je obstala sredi sobe in gledala oljnate slike, ki so visele po zidu. Srednja je bila največja. Kazala je pred gradíčem |
Žgánjar (1890): | bi bilo po dnevu, zeleno smrečico in oblance, ki so visele nad vrati. V tisti navadni hiši torej je izbo razsvetljevala |
Ženitna ponudba (1897): | si ni upal nihče izpod strehe. Od strešnih kapov so visele dolge in debele ledene sveče, da je človeka že zazeblo |
Vinjete (1899): | steklenih oči, sklonila se mu je glava in roké so visele navzdol, kakor mrtve. Podoben je bil človeku, ki hodi z |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | so bile okrog in okrog cvetlične gvirlande, od katerih osredja viseli so prelepi venci. Na zadnji strani proti cerkvi, to je |
Gozdovnik (1898): | obglavnik, nož, in v treh minutah so mu ob sedlu viseli obglavki štirih Apačev. »U-u-u-ff! « glasi njegov zmagoviti krik. Njegovi mu |
Na stricovem domu (1860): | z visocimi topoli namešane; od germovja in od drevés je viselo dolgo ivje, ki se je lesketalo v večernem solncu. Prišel |
Kelmorajn (1864): | nemških in slovenskih molitvenih bukev. V kotu za mizo je viselo veliko razpelo, ki je bilo ovito z dolgim čislom (roženkrancem |
Slovenske večernice (1865): | šla v jamo. In kaj tukaj najde? Na steni je viselo marsikaj; puška zarujavela in starega dela, ostanki enega meha, ki |
Žalost in veselje (1870): | večerno molitev. Na lesenem stalcu je berlela leščerba, na steni viselo je razpelo in nekaj podobic, za durmi pa je bila |
Cvet in sad (1877): | v bogatejših hišah tako imenovanih višjih stanov. Po stenah je viselo nekaj slik, večidel reči iz svetih zgodb predočujočih, katerim bi |
Viženčar (1881): | petelinovih lovih," nadaljuje princ potem. "Povem vam, za las je viselo moje življenje. " Nato podá Jančetu desnico rekóč: "Pravi korenjak si |
Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | skalovji režala je vame mrtvaška glava! Na tenki vejici je viselo za rudečo žilico gnjusno zatečeno oko. Na drugo oko sem |
Zadnji gospod Kamenski (1898): | polna samega blata in ilovice, in otožno oblačno nebo je viselo nad zemljo. Tam nad Kokro, kjer stoji vas Visoko, čepela |
Kotanjska elita (1898): | grozdje, ki se je kupoma svetlikalo v dolgih grozdih in viselo skoro do tal. Tako sta nekoliko zaostala za drugo družbo |
Genovefa (1841): | in listje je rumeno in blédo na drévji in germovji viſélo — in zhe ſe ni ſamo obletélo , ſo ga mersli buzhézhi |
Valenštajn (1866): | Deseti nastop. Vojáci privlekó kmeta. Prvi lovec. Ta mora viséti! Strelci i dragonci. K profosu! k profosu! Stražnji glavár. Še |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | de je tat in zato mora viseti, zato so ga na kol obsodili. Ko tedaj dan pride |
Trtna uš (1881): | milimetra v dolgosti. Listna uš, koje časih na tisoče vidimo viseti na listkih sadunosnega drevja, rož in vrtnih rastlinic, je pa |
Trtna uš (1881): | so drobna, kakor makovo seme. Po zimi jih lehko vidimo viseti na brstih in popikah sadunosnega drevja. Veliko menjša in toraj |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1. Vſak odtozhni graben mora toliko na dol biti ali viſiti, de voda po njem bres poſtanka odtezhe. Na deſet do |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | letó oródje tę ſmèrti v' sęmlo. Tedaj ſe je vidil viſsęti med Neham inu semló, na enim ſhpotlivim trami ta Şrędnik |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se le v eno kito spleta, ki zad po herbtu. visi, in nosi na glavi rudečo kapo kot Poljanke. Nogovice imajo |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | od obeh plati nad ušesi belo pečo, ki po herbtu visi, in jo opregačo imenuje. Devica se le v eno kito |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako dolga kita gerdiga nemškutarstva še visi tukaj, kjer je celó življenje v nevarnosti! ! — Mislimo si bolnika |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na tem, da svet od Verhnike do Ljubljane celó malo visi, in je sèmtertjè celó nizek; da se dalje ondi zbira |
Viljem Tell (1862): | Tretji prizor. Travnik pri Altorfu. Spredaj drevesa, zadaj visí klobuk na drogu. Razgled zapira hrib, za njim se vidi |
Viljem Tell (1862): | mu. Sicer je tukaj bilo ko na sejmu; Al kar visí na drogu to strašilo, Je prazno, ko bi bilo vse |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | z vrata. Pervič je zdaj zapazil sin, da na njej visi majhena, krasno z dragimi kamenci kinčana mošnjica. Mati jo odpre |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dapadejo, dapolniti, inu preneſti. Koker enu dete na materneh rokah visy, kader se vode, toku se ti G.Bogu zhes spuſti, de |
Kratkozhasne uganke (1788): | v' arſhatu obderſhy? Ali drugazhi: Kaj na ſtęni bres kluke visy? Sm rkl. Zhe tebi v' roke podam, tok is rok |
Kratkozhasne uganke (1788): | Drugazhi. On ſmirej uſta odperte derſhy: v' uſtah njemu jeſik visy. Sam od sebe nigdar nazherhne; le po sili njegov gobz |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktero vrabzi sahajajo; vſi is tiſtiga kraja pobegnejo, kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odvseti. Nar pervo tadaj naj pregleda: koliko, in kam ſvet viſi; odkod samok isvira? ali bi isviraliſhe po grabnih odteklo ali |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V, Strasiſhu per ˛Shémpétru (Schrottenthurn) v kapélizi na levi ſtrani viſi velik pleháſt korz; — pod njim na zherni tablizi je tá |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhnimu ſpominu boshje pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz Pirz, Miſijonar per Divizi Mariji |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je preſerzhnu kuſhnou, inu sa ſvoiga perjatla imenovou, ta, ta viſſi sdei en shaloſten, naſrezhen, inu pogublen merlizh na dreveſſu, ta |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pade. Stau Je Judesh poprei v' gnadi Boshji, inu sdei viſſi na shpotlivi verbi. Non eſt peccatum, quod fecit homo, quod |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nar večkrat pa ušesa ali žnablja, ki konju ohlapno doli visé. §. 3. Zdravila zoper to bolezin. 1) Tak konj ni |
Sveti večer (1866): | sren se blišči po vseh vejah in vejičicah, od streh visijo dolge ledene sveče. Revni otroci so v hiši zaperti enako |
Sveti večer (1866): | ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo več jabelka in hruške in zelenega peresca ni več na |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ravnati, ampak jih prek brega tako ſpeljavati, de prevezh ne viſijo. 6. Tudi naj ne bodo dalji od dve ſto do |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prepisana. Zakonska se spleta v dve kiti, ki po persih visite, in ako je premožna, vpleta desetice in dvajsetice; od tod |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uro, v ſredi ktere je zeſarſki orel (odlar) dva svonza viſita, na ktere dva, pet zhevljev velika teſarja ali zimpermana v |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh, zhe bosh mogl tu, al unu dakonzhati, tu |
Botanika (1875): | dr. Pančič v Belgradu, in za dalmatinsko Floro R. de Visiani itd. Saj ena, če že ne rečem, da več knjig |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ljudstva od talijanske meje do bregov ledenega morja in od Visle do Irtiša, ki so nekdaj na Nemškem gospodovale, zmagane bile |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa tudi macedonski kralj Mardohej dal na petdeset čevljev visoke vislice obesiti, kakor mu je svetovala njegova sestra Judit. Ko sta |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | grozoviti mož, ki je že toliko nagih pajdašev spravil na vislice? Le čakaj; kmalu bodeš poginil v groznih mukah. Zvezati te |
Viljem Tell (1862): | kje taki kraji, kjer ni gor? Tell. Kdor z naših visočin tu dol na jug Gre, kamor naše reke tečejo, V |
Valenštajn (1866): | živel dneh sem na otoci, Ki visel je v nebeških visočinah, Otok na pusto zemljo se je spustil, I most, ki |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nisem videl! Kako čudno se tam pri starej verbi iz visočine spuščajo na zemljó! Gotovo se vsi listki na drevesu svetijo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobiti. Pogled v Štajersko. Rób doséžem krajnske meje Na Černivca visočini, Štajerska naprót mi veje Volna sapa po dolini; Kri gorkó |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | To seme je bilo nabrano na dveh njivah , ki na visočini te fare ležé in na kterih samih so čisto zdrav |
Blagomir puščavnik (1853): | teh strašnih lukenj medlé moj mili oče. ” Dalje gre na visočino, proti gostemu gojzdu, da bi se bolj razgledati mogel, ter |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pomorskih zdravnikov in njih plača, po novi posebni osnovi ustanovljena; najvišja letna plača je 2400 gold., najnižja 500 gold. razun drugih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | priti za obertnike in rokodelce, bo c. k. ministerstvo kupčijstva naj višja stopnja za obertnijske in rokodelske zadeve; oglasi za svobodne |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kej obnesla. — Goveje živine so manj pripeljali, ko zadnji somenj, nar vikši cena par volov je bila 155 gold. Iz hrovaškiga |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hvalijo. Živinski somenj je bil nekoliko slabeji, kar goveda vtiče: nar viši cena par volov je bila 150 goldinarjev. Kónj je |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skvem mov opraviti. SHEGEN. Jas nës grem veh sëehishe tanai nai vishi 3. parshone pelam jas prad rihtarje noi flegarje da |
Valenštajn (1866): | mrtvila vse budi! Krepóst v vsakterem vidi prirojeno, Povzdigne do najviše jo stopinje, Skrbi, da vsak ostane to, kar je, Da |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ampak da je hočejo popolnoma zatreti in zato tudi najprej najviše cerkvene glavarje pomoriti, potem še-le navadne vernike: treba je bilo |
Astronomija (1869): | tako dolgo, da solnce dne 21. junija opoldne doseže svoje najviše stališče v S. Tedaj je 23½° nad polutnikom |
Astronomija (1869): | kedar stopi solnce vá-nj. Solnce doseže v tem trenutku svoje najviše stališče ali svoje teme (vrhovišče); to isto se zgodi, kedar |
Astronomija (1869): | doseže sčasoma solnce, ko pride v A, na nebu svoje najviše stališče, ktero imenujemo vrhovišče (Cu1minationspunkt), in čas, ob kterem se |
Mineralogija in geognozija (1871): | je iz globočine pridrlo plutonske mase. Gotovo je, da so najviše gore na zemlji, Himalaja, Ande, Alpe itd. tudi naj mlajše |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | je 1 redovni eksponent številke 4 in 3 redovni eksponent najvišje številke 6. V vsakem dekadnem številu je redovni eksponent najvišjega |
Občno vzgojeslovje (1887): | podrejeno vrednost. Pravo veljavo zadobi šele, ko stopi v službo najvišje svrhe človeškega življenja, kadar teži torej po istem smotru, kakor |
Branja, inu evangeliumi (1777): | uſſimi ſemenami: kader pak israſle, je med uſſimi shelſhami tu nar vikſhi, inu poſtane enu dervu, tok de tize pod nebam |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne ? Ali jeſt ſim bil v Iderſki jami in verh nar vikſhi góre, na ktero ſim slesil; na Krajnſkim je ni |
Slate jabelka (1844): | s’ tem ſe boſh bolj s’ njim sedinil, kakor s’ nar vikſhi molitvijo. « — Tako govori ſ. Teresija. Od ſvete M. Magdalene |
Slate jabelka (1844): | nobedin ſvojih ozhi povsdignil, de bi leté nar imenitniſhi in nar vikſhi duhovſke goſpode pogledal, tako de ſo ſe vſi sazhudili |
Slate jabelka (1844): | rekel, de bi bil raji netopír po boshji volji, kakor nar vikſhi angelj po ſvoji laſtni volji. »Ker Goſpod Bog nar |
Slate jabelka (1844): | vredná, kakor zhiſtoſt in marſiktera druga zhednoſt; sakaj krotkoſt je nar vikſhi ſtopnja ljubesni do blishnjiga, ktera je, kakor pravi ſ. |
Slate jabelka (1844): | in saſmehovan; in to me veſeli. Taki ſo bili Apoſteljni. — Nar vikſhi ſtopnja ponishnoſti je ta, kadar je zhlovek ravno tako |
Slate jabelka (1844): | in ſvojo voljo popolnama in sa smiram boshji volji podvergel. »Nar vikſhi in nar popolniſhi ſtopnja molitve je: Boga v’ duhu |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti mene te shaz, kateri je tukei skrit skues ta nai vishiga inu nai magozh- |
Astronomija (1869): | da bi hotela vse pogoltniti in pokopati, dokler ne doseže najvišega stanja. Na to nastopi 15 minut dolg ponehljej; ko pa |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | najvišje številke 6. V vsakem dekadnem številu je redovni eksponent najvišjega mesta za 1 manjši od števila številk. Tedaj je r.10m |
Šola v boju proti pijančevanju (1898): | vživanja opojnih pijač vzdržuje osobje take naprave in to od najvišjega do najnižjega uslužbenca, od ravnatelja in zdravnika do najzadnjega sluge |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Sinú boshjiga. Imé Jesuſ mu daj. Velik bo, ino ſin Najviſhiga ſe mu porezhe. Goſpod Bog mu |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Angelj rezhe: „˛Sveti Duh bo nad te priſhel, ino mozh Najviſhiga te bo obſénzhila. Toraj ſe tvojimu ſvetimu detetu porezhe ˛Sin |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tabo v' to vęlko dolino, kjękaj te to povele tiga Narvikſhiga Bogá shene. O smęſhnjava tih od vſih platov tiga ſvęjta |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ràsbojnikama; tam ſkusi en glaſs od Nebęſs sa Şyna ſamiga nar Vikſhiga vùn dan, tukaj ſkusi enu na krish obęſhenu piſmu |
Slate jabelka (1844): | kaplja ponishne pokorſhine je vezh vredna, kakor velika poſoda polna nar vikſhiga premiſhljevanja. « — ˛S. Marija Magdalena de Pazzi. Leta beſeda je |
Ta male katechismus (1768): | sturiti? so ſa odgovor dobili; de se imajo Fortunata svojega narvishega Levita ſa shkofa ſvoliti, katire je ſhe bil to ſhlahtno |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Boga je zaupal, ino tako le prepeval: „Kdor v zavetji Narviš'ga prebiva, Kdor pod slémenam Vsigamogoč'ga noči; Moje perbežaljše si, reče |
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | srednjih učilnicah in po gimnazijah učilni jezik nemški, in po najvišem sklepu, danem 20. julija 1859. leta, dovolilo je Nj. veličanstvo |
Pripovedke za mladino (1887): | ti pa odidejo v gojzd. Eden za druzim sedi na najvišem hrastu ter vedno na grad gledajoč straži. Ko pride pa |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tem času pa spadajo v navadno obravnavo sodniške gosposke. — Po najvišjem sklepu od 12. p. m. je tudi služba ces. pomorskih |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | per tomi guautnomi inu nai mozhneishomi jemeni boshjomi inu pertomi nai vishomi buegi inu per nia svetomi jemenu AGLA † ALFA † AFRA |
Genovefa (1841): | odſléj goſpodár gradú in oſkerbnik môjih vlaſtin! In sdaj te Najvíkſhimu isrozhím! S Bogam, miſli na-me in môli sa-me! ” Genovefa ga |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nad boſhjo gnado ſeſhihrana bila, inu deslih sem uſſellej temu narvishemu dapadla, nisem vonder nekol sama sebi perliſnena bila. Moje deslih |
Divica Orleanska (1848): | Ljudstvo. Bog živi kralja Karla dobriga! Kralj. Po Bogu le, nar višjimu vladarju Dobívajo francozki kralji krone. Mi pa prejeli smo |
Razne dela (1870): | Ljudstvo. Bog živi kralja Karla dobriga! Kralj. Po Bogu le, nar višjimu vladarju, Dobívajo francozki kralji krone. Mi pa prejeli smo |
Razne dela (1870): | ravnorodna bodeš; Kraljeva kri Valoaška samo bodi Od tvoje žlahtniši, nar višjimu Visocih mojih bodi tvoja roka Častiven dar, in poročiti |
Viljem Tell (1862): | je cara Fridrika. Staufaher. Tud najsvobodneji imá gospoda. Glavar, sodnik najviši mora biti, Pri kterém v pravdah iščemo pravic. |
Valenštajn (1866): | OSOBE. Valenštajn, fridolanski vojvod, najviši cesarski vojskovod v tridesetletnej vojni. Oktavij Pikolomini, general lajtnant Maks |
Občno vzgojeslovje (1887): | ako se razumeva svrha vzgoje z ozirom na splošni in najvišji namen človeškega življenja. Z določevanjem pojma o svrhi človeškega življenja |
Občno vzgojeslovje (1887): | da je pravo dostojanstvo človeško in po tem takem njegov najvišji namen osnovan na njegovem duševnem bistvu. Namen človeškega življenja ne |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | lepo. 3. Samo se nič nič ne zgodi, Vse nam Narvikši dodeli. 4. Bog ne porajta na dari; Pobožni samo prav |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ludy draſhete, katiri so vam udani, inu spoſableni na svoj narvishe zil, inu konz. Sam Buh je tu pravu ſvelizhanſtvu tega |
Stric Tomaž (1853): | dobrega od nje pričakovali. Vender ni bilo to božja volja. Narviši ji pošlje bolezen, da je počasi kašljati in hirati začela |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | daljniga morja kaki deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred nar viši, potem nižji gore in griči; na tó se vidijo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bilo pri Cesarju kosilo, h ktérimu so bili deržavni stanovi, nar višji služabniki duhovske in dežélske gosposke povabljeni. Popoldan so se |
Rudninoslovje (1867): | obraziti, ali z jeklom dáje obilo isker. Rudnine v treh najviših stopinjah se dadé le med sebo primerjati, ker topaz je |
Zoologija (1875): | pretiravalo, dokler nij Humbdt priobčil točniša poročila. Kondur stanuje po najviših Andah in Kordilijerah na meji večnega snega, koja pa onde |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bila zemlja neka ploša ne pa krogla, bi se iz nar visokejih gor, saj z okrepčanimi očmí vse dežele, in iz |
Ta male katechismus (1768): | Kristianska ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni Kristiani skup pod enem narvikshem Kristusovem Na- |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | so se mati slabo čutili in njih bolezin je na najvišjo stopnjo prišla. Čutili so tudi, de njih smert ni dalječ |
Čas je zlato (1864): | se učiti, de mu bo lahko od stopnje do stopnje najvišo s časom doseči. Vsaj kaj tacega se je nadjal Lenče |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ostane od veka do veka, in ji je dal za nar viši in nar imenitniši zapoved: sveto ljubezen. Če vse opeša |
Pozhétki gramatike (1811): | ſtopnja je, kadar je perlógova kàkſhinoſt ali natvora dvignena na nar viſhi ſtopnjo ali na tako viſoko ſtopnjo, de druge perſéshe |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SPET AN VESOK S. SHEGEN Kolemona papasha venka dan. † Krish Krishtvshov † bodi vsolei |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sin bveg S. † dvh Amen. TA 2. KAPITL. Spet an vesok noi gvavtno kraften shegen; kader je na anei vësi ogin |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas vse moram storiti je S. Pavli diav. Naiprei an vësok noi svet Shegen savse sovrashenzhe dushne noi talesne. TA 1. |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | so vësoko shribane besiede boshje. TA 4. KAPITL. Spet an vësok noi gvavtno kraften Shegen savol shlahtah ludi da njem shës |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | posuši. Na vsak blek pa še položi en ravno toliko visok blek kruhove torte, poli vsak krof s čokolado in posušene |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naših gojzdih in na vertih blizo 12 do 16 čevljev visok in 3 čevlje debel; po hribih in planinah pa ni |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čevlje debel; po hribih in planinah pa ni ne tako visok, ne tako močán. Les njegov je zlo terd, gost in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | od rečnega pobrežja na obrežek bližnji, na kterem je stal visok košat dob. Hvala Perunu mogočnemu, da sva na varnem! ” Ko |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | v eno mer teka po nebu? Kdo je stavil ta visok in velikansk obok nad nami, kdo ga je lepo višnjevo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe lahko ſtoletja preſtoji , zhe ga kaka neſrezha ne sadéne. Viſok je 63 zhevljev in pri tleh je 27 zhevljev debel |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa visoka, mi je imenovana peč vonder prepičlo gorkote dajala, dokler si |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Elsenbaum). Jugoslaveni ji pravijo brekinja. Ona zraste do 30 čevljev visoka, ter ima veliko nejednakega zobatega perja. Les je bel, gost |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in plesa obiskujejo marljivo to gledišče, akoravno je ustopnina zlo visoka. Pa tudi „teatro filodrammatico” in „teatro Mauroner” nista zapuščena. Naj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da kaj; cvela je neizrečeno lepo in izrastla 4 čevlje visoka in še čez. Ker se da ta ajda že prav |
Viljem Tell (1862): | Prvo djanje. Prvi prizor. Visoka kamnena stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski zalív, blizo brega |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | vinograd, in poleg njega se je na ozki njivici majala visoka stern. Celo med skalovjem, kjer je bilo le malo zemlje |
Deborah (1883): | Le dajajte srenji lep izgled! Le obrekujte zaukaze naše vlade! Visoka naša vlada je ukazala: V štirskej deželi ne sme nobeden |
Gozdovnik (1898): | kričal je rjoveče, da so se odjeki vračali kakor gromi. Visoka njegova postava je trepetala pod preveliko razburjenostjo. Čutila se je |
Gozdovnik (1898): | daljavo. Na vrhu piramide, prav na kraju ploče, je stala visoka postava, širokoplečata, orjaškojunaška, držeča puško na strel. »Tigromorec! « reče prestrašeni |
Roza Jelodvorska (1855): | perjem ovili, in tako so šli četa za četo skozi visoke vrata v prostorno grajšinsko dvoriše. Strašimir skoči s svojiga vranca |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naj vsadijo v ta namen mlade deblica, ko so čevelj visoke; naj jih strižejo pridno, da postanejo v 10 ali 12 |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtojí, kakih devét zhevljev dolga, 3 ſhirôka in ravno toliko viſôka in imá oſim rasnih prédalov, ktere imajo vſake ſvoje vratiza |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tizhe , dvojne ſorte: ene ſo namrezh bolj ſtare in kashejo viſoke in voske okna is resaniga kamna od sunaj , od snotraj |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zemljo, takó so jo podzemeljski gázi razrili in semtertje v visoke, na več krajih po 50, tudi čez 100 milj dolge |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tacih ljudí, ki nočejo te velike dobrote spoznati, od kterih visoke častí vredni gospod opát Slomšek takóle pišejo: „Sovražnik človeške sreče |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | torto (glej str. 140.) in naredi iz njega en pavc visoke krofe, tako velike kakor so pustni krofi. Po verhu jih |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | godernjá, ker se bojí, da bi se na že tako visoke davke še kakošne nove naklade ne naložile, kterih se tolikanj |
Čas je zlato (1864): | druzega se primeri, kar Lenčetu novega prijatla naklone. Kralj dobí visoke gôste. Bilo je v jeseni, o nar lepšem lovskem času |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je prišel grof z ostalimi vojščaki v hišo. Bil je visoke rasti in plemenitega obnašanja. Prijazno je pozdravil Remigija in mu |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | spremljevalcem, kteremu so bila vsa pota znana. Šli so čez visoke goré in globoke doline. Slednič vendar ugledajo nizko v dolini |
Ferdinand (1884): | obupati! Otroci bodo kmalo odrastli; treba bode poslati dečke na visoke šole, kar stane mnogo novcev; jaz pa ne bodem mogel |
Ferdinand (1884): | želi na vsak način dobiti strupa da ne bi zgubil visoke stave. |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | okna is resaniga kamna od sunaj , od snotraj pa imajo viſoke in tanke ſtebre na oſem voglov, na kterih zel ſtrop |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ako je ſpodna semlja ilovnata, de mokrote ne poshira, naredi viſoke lehe na lok. 4. Ima kdo debelo ilovnato polje , ki |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | narejeni. Vosne koleſa imajo okoli in okoli kroga ſhtir perſte viſoke robze , de is ſhin sderſniti nemorejo. Kér mora shelesna pot |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da bi kolikor mogoče opravičil svojega sina. Sodnik je našel visocega gospoda prav slabe volje in ko bi mu bil Korvin |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na severni strani tik Save stoječiga, po priliki 400) sežnjev visociga hriba pri podružnici sv. Štefana v fari sv. Jakoba v |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ujca slavniga Jurja Végata, nekdajniga c. k. glavniga vojšaka, viteza visociga vojniškiga reda Marije Terezije, učeniga pisatelja brojnih in vojniških vednost |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so iz vsih šestih razdelkov vkup prišli, in pred obličjem visociga predsednika do dveh se čez bolj občinske rečí pogovarjali, potem |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | blagu ne mudi, Se vedno trudi. Gospodar veselih očes Iz visociga hišniga verha Srečo pregleda in blagor nebes; Kozelca vidi ponosne |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru pokazali cvetečo ogersko ogeršico visociga plemena, ktera daja veliko olja, pa tudi čbelam posebno dobro |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kmetijske in obertniske družbe v veliki dvorani deželnih stanov zbrali, visociga gosta vredno sprejeti, in med imenitnimi gospodi smo — kar je |
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | novega zida in ga zaskočiti. On je gledal tačas z visokega stolpa zvunaj mesta in verno pazil na vse, kar počinjajo |
Moč ljubezni (1865): | rodila šibka trta, njegovo upanje, njegovo veselje in bogastvo. Vštric visokega Koma stoji prijazen hribec. Mično se dviga z rodovitnimi trtami |
Ljubljanske slike (1879): | rojstne dneve svojih viših – kajti v Ljubljani ni nobenega tako visokega, da bi ne bilo še višega nad njim; ti so |
Izza mladih let (1882): | iz usnjatega zavoja vzel, pokazal se mi je uzrok tega visokega in tako na jeden pot pridobljenega počeščenja. Zavoj, katerega mi |
Postillion d'amour (1887): | Na jugu veletoka, pol ure širokega, vzdigujejo se iz sivega visokega obzidja mesta Vu-čang-fu, mnogobrojna svetišča s svojimi večnadstropnimi stolpi. Za |
Sama svoja (1895): | Teta je bila velika, sloka ženska ostrega obraza in zoprno visokega glasu. »Oprostite — morala sem kar bežati, ker v prvem hipu |
V krvi (1896): | pošteni narodnjak in rodoljub Tirbič resnično vreden zaupanja volilcev in visokega odlikovanja; zavedal pa se je tudi, da je on — dr. |
Moja hoja na Triglav (1897): | moj najhujši zločin, ker ta pes je bil last zelo visokega gospoda. Zaradi takih in enakih napadov sem bil večkrat kaznovan |
Kvišku (1899): | njih zatopljena nekaka miloba blagega srca. Cela je bila izredno visokega. A ni se videlo to čelo. Kostanjevi lasje, gladki in |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino bolj raſtla. Moshje ino shene, mladi ino ſtari, ljudje viſoziga ino niskiga ſtanu, Judje ino ajdje ſo ſe ji perdrushevali |
Branja, inu evangeliumi (1777): | k' nezhemer perpravuv. Shegnana ſi ti hzhy od Goſpuda tiga viſſokiga Boga pred uſſimi shenami na semli. Hvalen bodi ta Goſpud |
Blagomir puščavnik (1853): | dalje tukaj. Srečniši boš živela v kmetiški bajtici, kakor na visocem gradu pri tacem divjem roparji. Res je težko, se od |
Fizika (1869): | Če zavrêmo vodo na visokem hribu, in če potopimo toplomér va-njo, ne kaže nikdar 100 |
Astronomija (1869): | nam najbliža premičnica Mart znatno temno-rdečo svitlobo, ktero pripisujejo zeló visocemu in gostemu ozračju te premičnice. Pozora vredna je dalje na |
Zoologija (1875): | tlak krvi more stebru živega srebra, 150 do 160 milimetrov visocemu, ravnotežje držati. Nadalje so tudi proračunili, da je vsakdanje delo |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v svoj dobiček, temuč v prid celiga cesarstva se podstopim visokimu ministerstvu svetovati, de naj si prizadeva pridelovanje brošča v naših |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veliko častjo, veselico in gostovanjem sprejeli; že predni dan so visoki štajarski stanovi vse unajne, to je, ne štajarske kmetovavce — ktere |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kteri so po rojstvi ali po službah večkrat še clo visoki gospodje, in poleg tega tudi kmetovavci. Žalosten prikazik je, če |
Zlata Vas (1848): | ga ne nesrečniga storiti. Pa Ožbè je še tisti dan visoki gosposki pisal, in ji vse razodel. V vsi vasi je |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | novo mašo obhajali; čez 50 lét so slavni mašnik. — Kér visoki vredni starček od nekdaj radi Novíce beró in so velik |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dala; čeravno je ni veliko bilo, smo jo pa po visoki ceni prodajali, tako da že zdavnej ne tako. Jez sim |
Blagomir puščavnik (1853): | za kar vas prosim. — Tam na uni strani jezera, na visoki skali prebiva pobožen mož v svojem samotnem šotoru, ki se |
Maria Stuart (1861): | v prah zdrobi, Pa moja célo nič ne more vaši Visoki stopnji, toliki veljavi. Leicester. Sir, vi ste v zmoti. Sploh |
Valenštajn (1866): | položi na ramo, nekako slovesno. ) Župan, dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo Se nizki — Al za sé to ohranite! — Zdaj |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | velicih skerbeh. Ema je vsako uro gotovo desetkrat stopila na visoki grajski stolp, da bi se sama prepričala, jeli pride kak |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih nar vezhi sunajna lepota, ker ſo, kar je mogozhe viſoki in tanki, pri bolj poſebnih zerkvah , poſtavim na Duneji pri |
Divica Orleanska (1848): | Karol. Nu, Dünoa! Düšatel! Sim še ubožen, Kér krona vsih visocih žen je moja? Po žlahtnim rodu je enaka meni, Čistejši |
Divica Orleanska (1848): | vreden, grešnik? Nedvomno vsigavedna , ti Ponižnost serca mojiga poznaš! Jovana. Visocih je ponižnost Bogu draga, Ti vdal si se, zato ti |
Blagomir puščavnik (1853): | morava hiteti, dalječ proč! Uno stran Rajne je dežela, od visocih gor obdana. Ljudje so tam dobri in prijazni. Tam ni |
Mineralogija in geognozija (1871): | je lava zatekla razlivajoča se kot tekoča lava i. Pri visocih vulkanih namreč lava malokedaj doseže žrelo, da iz njega teče |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | slano, ali točo mogočnim copernicam perpisal. Ali veš, de na visokih gorah, de po merzli Rusovski dežéli, de per nevernih zamorcih |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ni rés. Le iz goríc na senčnih straneh, v znožji visokih hribov se ga je kak sodič potegnil in skazil: pa |
Stelja in gnoj (1875): | počasi trohni; torej ni kaj pripravno za gnojenje travnikov po visokih in mrzlih krajih, toliko boljše pa so te reči za |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mene na morete nizheler ſturiti. Vſih Firſhtu, Kralu, inu drugih viſokih dobrota, inu pomozh nam tolku pomagat premore, aku Bog nozhe |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | poiſkali, sadobili, obdershali, inu pogmirali to gnado, inu pomozh tih viſokih, inu mogozhnih, ali Bog oteu, de bi le en pou |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Saverhe neſti, v' neki ſamoten grad, ki je bil unkraj viſokih, koſhatih, hribov, v' veliki saraſheni dobrovi. „Hudo me bo na |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | graſhine, poſhte, ſamotne hiſhe, planinſke kozhe, mirzhovi mejniki ali turni viſokih gora, toplize, malini, brêsdni, rudne jame, poſebno snaminja rude, in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſolnze ne ſmé naravnoſt vanjo ſijati. Mora imeti dvoje prezej viſokih oken in pezh ; sgorej in ſpodej eno ali vezh lin |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato kviško k visokim kopam, ktere se kot strašni blatni povodnji deleč čez obdelano |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še nikjer taciga kmetijskiga shoda, pa tudi ne pred tacim visokim gosp. predsednikam. — Pogovarjali so se in od koristnih rečí menili |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pisma in med kakim najémnikam, ali kakor pri vládarstvu med visokim poglavarjem in med kakim županam. To naj bo pa tudi |
Zlata Vas (1850): | naglama vrata odprejo. Oficir v hišo stopi, lepo napravljen z visokim peram na klobuku in z dolgo sabljo, na persih pa |
Ferdinand (1884): | naj ga puste samega. Preko vrta se je razprostirala med visokim, z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata. Sredi male |
Tiun - Lin (1891): | zvedel zadosti. Ožina se je raztezala med obrežje in z visokim drevjem obrasten otok ter se je tukaj razširjala v najlepšo |
Zeleni listi (1896): | dne je sestavil Jožek z velikim, velikim trudom cerkev z visokim zvonikom. Stavba se mu je več kot desetkrat podrla, a |
Genovefa (1841): | jédel. Ko je fantèk grôfa v kraſnim viteſhkim oblazhilu, s viſôkim pripognjenim pêram na zheladi (Helm) saglédal, ſe je uſtraſhil, obſtal |
Najdenček (1860): | je silno nevarno. Čez vertoglavne prepade peljejo vozke bervi; med visocimi, s snegom pokritimi skalami se nabera sneg, ki se, če |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Dušo! povej, povej, kaj pa misliš, da je duša? ” „S visocimi besedami vam tega ne morem dopovedati, pa take-le so moje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | sredo ponoči je prišel grof Chambord sè soprugo in druzimi visokimi osebami. Dvor v Böckmannovem poslopji šteje 25 oseb. V petek |
Gozdovnik (1898): | moči presidij doseči, in ktero je razdvajala reka, šumeča med visokimi in strmimi bregovi. Nastajala je ta reka iz potoka, memo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tanke ſtebre na oſem voglov, na kterih zel ſtrop s viſokimi, v verhu ojſtrimi ali ſhpizhaſtmi loki ali pógni ſtoji; ene |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | učenci Ljubljanskiga učeliša, ne hotévši zadnji biti, so po tém visoko počastenje in serčno hvaležnost svojimu presvitlimu Cesarju in Cesarici v |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veljavniga barona obudil, ki je od kmetiških staršev rojen takó visoko stopnjo časti dosegel. K. R. Hueber. Zahvala. Kakor so poprej |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vino nam bi bolj dopadlo. Eno je bilo bélo, drugo visoko, višnjeve barve, in čisto kot sonce. Obá gospoda hvalita drugo |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | mnogo koristniga učil. Devetnajst lét stariga je pa grof na visoko šolo poslal, de bi se pravoslovja učil, za ktero je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vodi (Kaltwasser), ki stojijo v izhodu Divje doline (Kaltwassergraben) med visoko Višarsko goro in stermim Kraljevim verhom. Ravno pri teh sem |
Sveti večer (1866): | jagnje, ktero v mesnico peljejo. Stari logar pa — imel je visoko plešasto čelo in sivi lasjé so se mu ob straneh |
Občno vzgojeslovje (1887): | Iz blagohotnosti izvira ljubezen do bližnjega; ta blagohotnost podeljuje človeku visoko nravstveno vrednost. To dakazuje že navadno govorjenje. Kdor želi drugemu |
Pozhétki gramatike (1811): | ali natvora dvignena na nar viſhi ſtopnjo ali na tako viſoko ſtopnjo, de druge perſéshe. De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jakopa ino Janesa, na ſkrivnim ſeboj vsel, ino jih na viſoko goro pelje. Ondi je molil. Med molitvijo ſe na enkrat |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naredili ſtanizo (zimmer) 12 zhevljev dolgo in ſhiroko in 9 viſoko ; na ſrédi ſtoji misa , okrog ktere imá 12 ljudi dovolj |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' ti puſhavi je biu Sathan Chriſtuſa na eno ſiunu viſsoko goro peleu, nemu vſe kraleſtve tiga ſveita, |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tezi inu povej Matizheku — Tonzhek. Skusi to okno; ſej toku viſsoko raven ni. (gre kjé , inu poględa ſkusi okno. ) Nęshka. Nikar |
Branja, inu evangeliumi (1777): | enkrat je hudizh njega s' ſabo usel na eno ſilnu viſſoko gorro, ter je njemu pokasov uſſe krayleſtva tega ſvejta, inu |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | družtvi gré Monakovimu na Nemškim nar veči čast in hvala. Vikši c. k. dvorna gosposka je tudi v Gorici enako družtvo |
Zoologija (1875): | veljavo. Ako napredujočemu razvitku v naravi ne bi bila postavila viša roka neki svesten cilj, ako v človeku ne bi vladal |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | premerimo letašnjo ceno deželnih pridelkov z lanjsko, se kaže sploh viši od lanjske. Domačinstvo. (Žlahta slavniga Krajnca barona Jurja Végata). V |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | domovina preljuba ti, Bo tebi prineslo lepih reči? Učitelj. Je višja osoda neznana res, Pa lastni trud svoje storí še vmes |
Zlatorog (1886): | hiši kačo? « »Nič tegà ne,« reče starka, »Ali skrbno bitja višja »Čuvajo nad njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava, »Muhe brani |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | več, da bí se obdolžena dalje zavolj tega sodijsko preiskovala. Višji sodija je enoglasno ta predlog poterdila. (Dalje sledi. ) |
Branja, inu evangeliumi (1777): | narbel potrebnih Shtukeh Kriſtianske Vire , katiri ſe imajo na povęle vikshi duhovne Goſposke doſtikrat po Pridigi, ali ſzer nameſt Pridige gmein |
Sveti večer (1866): | počival, stopi posel v sobo ter mu izroči pismo od vikše logarske uradnije. V pismu je bilo pisano: „Dosedanji logar Dobravec |
Sveti večer (1866): | za neskončno imenitnejšo stvar božjo? V resnici on spada med vikše stvari božje. Najsirovejšega človeka razžališ, ako mu rečeš: Nič nisi |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke, ki je zató nalaš postavljena , narejati ali prodajati |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | družbe: naj bi se po izgledu nekterih velikih mest za vikši dovoljenje prosilo: da bi se vsaki peterih Ljubljanskih somenjev v |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Tolkajn je on bulſhi koker Angeli ſturjen, kulkajn je enu vikſhe imę, koker ony povirbov. Sakaj h'katirimu Angelu je on |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | knige) bodo sveſto pregledane, in njih vrednoſt poſhteno prevdarjena. Vſe vikſhi poſtave in povelja kmetijſtvo in rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | osnoval, uterdil in nakermil v njih ték, je mende veliko visočeji in žlahneji namene imel, kakor mu jih, ti prevzetni in |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in kakošno je vaše življenje? ” „Mi gojimo in vadimo svoje više dušne zmožnosti. Vstajamo tako zgodaj, da si ne upam povedati |
Kemija (1869): | imajo sem ter tam jake osnovne lastnosti. Nekteri kovinski žvepleci više stopinje se pa obnašajo kakor kisline, ter se z žvepleci |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na Dunaji botanika v horvaškem jeziku pod naslovom „Biljarstvo” za višje gimnazije na Horvaškem, Slavonskem in Dalmatinskem od gosp. Bogoslava Suleka |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so po nasvetu gosp. ministra dnarstva ces. vradnikom, ki nimajo višje plače kakor 800 fl. na leto, od novega leta naprej |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | N. pr. Računajoč na pamet pomnoži z jednoštevilčnim multiplikatorjem najprej višje in potem nižje jednote. N. pr. Koliko je 6krat 78 |
Občno vzgojeslovje (1887): | razvija in blaži tudi gojenčeva čustva; 5. s tem vzbuja višje nagibe za poželenje in polaga z obrazovanjem razumnosti temelj nravstveni |
Občno vzgojeslovje (1887): | mu duha nad čutnost in stvarja v njem zanimanje za višje smotre; 4. z razvijanjem delovanja predstav in z obrazovanjem krogov |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tedna nove , okoli po svetu storjene kemijske znajdbe, nižji ali višji veljave po časopisih oznanujejo, in tó gré, kaj bi rekel |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | še se za re~ šitvo ali odkupilo totih davkov more višji odločenje dočakati”. Po dokončanim oznanilu se je na vsih licih |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | lon) višji kakor blago samo. Treba bi bilo, da bi višji oblasti se na te gotove težave skerbno ozèrle in na |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dražji, kakor na Dunaji, večkrat je plačilo za izdelek (lon) višji kakor blago samo. Treba bi bilo, da bi višji oblasti |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga ogleda Lavantinske škofije i. t. d., po visokim sklepu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | mezh imov, ga je isderuv, inu je mahnuv po tega vikſhega Farja hlapzu , inu je njemu njegovu deſnu uhu odſekal: inu |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zemlje ne pozná, ne bo mogel tudi zvezd, ali od visokejíga stvarjenja vrednih zapopadkov imeti. 1. §. Zemlja je krogla. Od |
Sveti večer (1866): | na tanko preiskoval. Svetovavec je moral pisati poseben ukaz do višega logarja, n. pr. tak: ‚Njih prevzvišenost svitli knez so doznali |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | časniku „Il Diavoletto” je bila te dní ob prihodu milostljivega višjega škofa in kneza gosp. dr. Andreja Gollmayr-a lepa pesem v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | s tem enoglasno izgovorilo svoj „amen”. Dufour je bil za višjega poveljnika, Freiherose pa za glavarja generalne komande izvoljen. Od vseh |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | nižjo številko s, višjo r pa prištej k produktu naslednjega višjega mesta. N. pr. Računajoč na pamet pomnoži z jednoštevilčnim multiplikatorjem |
Gozdovnik (1898): | Takoj bomo videli«. To rekši, napoti se v stanovanje svojega višjega. Stotniku je bržkone kaj po glavi rojilo, ker je bil |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v pomanjkanju praviga orodja tečí v zrak, de se ljudje višjiga posevka in pridelovanja turšice ne poprimejo. To orodje saj vender |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi tisti stojí, kteri se nezvé, de je še kaj višjiga na svetu. To skrivno prirojeno mikanje je hrepenjenje duha po |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pastirja dobí; naj tudi žalostno povest oznanijo, de je dobriga višjiga pastirja zgubila, in de je zopet vdova. Na kvaterno nedelo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veselo oznanile , de preblagiga rojaka Krajnske dežele, gospoda Frančiška Kutnarja višjiga pastirja dobí; naj tudi žalostno povest oznanijo, de je dobriga |
Biblia (1584): | On neisganja drugazhi Hudizheu, ſamuzh le ſkusi Beelzebuba, téh Hudizheu viſhiga. Iesus je pak vejdil nyh miſli, inu je djal k' |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtori. Sadni ga slogov odſtavim, Ter pred ozhi ti poſtavim, Viſhiga imena oſobo, Hiſhniga reda podobo. Bodi pa tudi hvaleshen. Kadar |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Slovence k bolj umnimu kmetijstvu buditi, ampak jih tudi po visokejim spoznanji k Stvarniku povzdigovati in v duhu poveseljevati. Nič pa |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | zatare, ktero se neprenehoma dalje vrti. Pripomočki pa k vedno višjem napredovanju o šolstvu so: 1. lastna skušnja, 2. pridno čitanje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je izvoljena posebna komisija. — Od 16. t. m. je po višjem povelji nakupovanje kónj za topništvo in vojaško vprego popolnoma vstavljeno |
Divica Orleanska (1848): | bi si venc nevestni v kite spletla. Poklicana sim k višjim opravilu, Katero le divica čista spolni. |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rekli: Letá ne isganja Hudizhe, kakòr lę v' Beelzebubi timu Vikſhimu tih Hudizhov. 25. Jęsus pak, kęr je vęjdil njih miſli |
Sveti večer (1866): | viši logar do vrednega logarja Dobravca obnaša; naročuje se torej višemu logarju, da nima nikakor starega logarja ali njegovega sina nadlegovati'. |
Čas je zlato (1864): | to nam že Vaše vedenje razodeva! « Lenče brez daljnega pomislika višjemu inženirju vse razodene, kaj de ga je primoralo, na železnico |
Občno vzgojeslovje (1887): | reši brezdelavnosti in mu nalaga opravila na način, dostojen njegovemu višjemu namenu; 3. dušo gojenčevo napolnuje z dragocenimi predstavami, povzdiguje mu |
Občno vzgojeslovje (1887): | hoče to, kar hoče drugi, — če le tuja volja ustreza višjemu načelu vestnosti. Vsekako se tuja volja zlaga ž njegovo, ako |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je priſhel v' nekih letih sa lovſkiga fanta k' knesovimu viſhi ſtrelzu alj borſhtnarju v' ſlushbo; posnej je pa v' Sahomzah |
Ta male katechismus (1768): | ſaſnamenva, inu se vogible uſſeh krivovir, inu ſmotnav, katire ti vikshi Poglavarji, inu Uzheniki katholshke zirque enuvolnu ſaverſhejo, inu preklinajo. Matth. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so nas tudi Njih cesarska visokost, svitli Nadvojvoda Janez, in vikši vódja obertniske družbe z svojim dohodam razveselili, ter so že |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi 4 Talijani, 3 Rusje, 1 Inglež in 1 Francoz. Vikši predsednik tega zbora so bili že v lanjskim snidu Njih |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | admiral in vikši zapovednik pomorstva, še le 26 let star. (Vikši škof v Ostrogoni (Gran) in Ogerski Primas,) žlahtni gosp. Jožef |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kratki bolezni svitli nadvojvoda Miroslav (Friedrich), C. k. admiral in vikši zapovednik pomorstva, še le 26 let star. (Vikši škof v |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | kteriga poprašujem, zdi se mi, kakor de bi mi kaki vikši glas rekel: Nedolžna je. Tega si sicer jaz ne znam |
Branja, inu evangeliumi (1777): | rokami ſturjen. Inu njeh prizhuvanje ni blu obſtalu. Inu ta vikſhe Far je goriuſtav v' ſredo med nje, inu je upraſhal |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Hebręarje na 9. Poſtavi. Bratje! Chriſtus je perſtopuv , koker en vikſhe Maſhnik tiga perhodniga blaga, ſkus en vezhi, inu bel popolnema |
Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri sa dnem tega perpravlanja gre, ſo perſhli teh Farjov vikſhi , inu Farisęerji ſkup k' Pilatushu, inu ſo rekli Goſpud, mi |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sa en ràslózhik tih obrasov, tih jesikov, tih ſprah! ti vikſhi med timi majnſhimi, Krajli, Firſhti, Zeſsarji med podlóshnimi, med berazhi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na roke ſhli. Po nekterih deshelah na Nemſhkim kralji in vikſhi oblaſtniki ſkerbijo sa blagor kmetov, in velevajo ſvojim deshelſkim poglavarjam |
Kemija (1869): | okisi navadno izgubé hidratno vodo, nekteri pri nižej, drugi pri višej toploti. Kalijev hidrat KOHO in natronov hidrat NaO.HO pa hidratne |
Kemija (1869): | PH3 Amonijak NH3 x (OCSPNH) b) Pri pičlej vodi in višej toplini: Voda HO Ogljenčeva kislina CO2 Žveplena kislina SO3 Fosforova |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | da ni vredno govora. — To more le samo naša gospòda, viši oblasti in naši duhovski in deželski starešini. J. Vém, kaj |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ima večidel po dva rumenjaka. Zató jih pa tudi po viši ceni od druzih prodajó. Kaj neki te kmetice delajo, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njih vspehu celo celo potrebno, kér se tukej praša za viši poklic, čez kteriga le cerkvena oblast soditi zamore in smé |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | s sadnimi drevési ravnati, ko jih je toča poškodovala. Skušeni viši vertnár Štajarske kmetijske družbe, gosp. Frane Trummer, tóle svetje: Pri |
Sveti večer (1866): | so doznali, kar jih je jako razžalilo, kak gerdo se viši logar do vrednega logarja Dobravca obnaša; naročuje se torej višemu |
Mineralogija in geognozija (1871): | ne. Največkrat vidimo, da premogova ležišča kadunjasto na pol objemajo viši hribi, zdi se nam potem, kakor da bi se bile |
Zoologija (1875): | svesten cilj, ako v človeku ne bi vladal neki poseben viši duh — potem bi neodgovorni slučaj vladal nad vsem živečim in |
Divica Orleanska (1848): | ga zaverže, Prijatlica mi samo biti hoče. Mi kdaj dovoli višji cene dar Od kake zgodne cvetlice pozimi, Alj sadja kakiga |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pravdnik tožbo zoper Ano Aleksander zavolj zavdanja rajnce preklical in višji c. k. sodíi na Dunaj predlog storil: da naj sklene |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | besedo govorili k zbranim vojakom, po opravljeni veliki maši pa višji škof Godeasi z ginljivo besedo v nemškem jeziku k pričujočim |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | do 800 fl. pa 10 fl. od vsacih sto. — Po višji sodniški razsodbi veljá res, če kdo kterega v kakem pismu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vzame 30 milijonov frankov na posodo in izvoli naj se višji vojskini poveljnik. Brez dolgega besedovanja so bili vsi predlogi poterjeni |
Čas je zlato (1864): | razodene, kaj de ga je primoralo, na železnico delat priti. Višji se mu zeló čudi. |
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | nesrečo ni Hofer nič o tem zvedel, da je francoski višji poveljnik Baraguay d' Hilliers, dal svojo pošteno besedo, katera mu |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nekdájnimu vuzheniku, ki ſo sdaj v' kloſhtru ravnitel, rektor, alj viſhi Jesuitov bili, imenitnih menihov, ki ſo te zhaſ vſe ſhole |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' Jerusalem, inu veliku tèrpęti od Ştariſhih, inu Piſsarjov, inu Vikſhih tih Farjov, inu vmorjen biti, inu na trętji dan supet |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | z umnimi stvarmi,-ki so na nižjih ali mende večkrat visočejih stopnjah uma od človeka, bogato previdene. Takó zamore celo stvarjenje |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | poveseljevati. Nič pa ne zamore človeka bolj povzdigniti in mu visokejih in vredniših zapopadkov od Božje neskončne mogočnosti, modrosti in dobrote |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa ne vidi čez 15 milj dalječ. Kar je od visokejih gor čez 20 milj, in na morji čez 15 milj |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kakor drugi ljudjé, de je 3 in 4=7. — Iz vsake visokejih gor se ne vidi čez 20 milj dalječ; — vidi se |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Liktorji*), razvežite svoje butarice! ” *) Liktorji so bili pri Rimljanih služabniki viših uradnikov. Hodili so ž njimi ter na ulicah prostor pred |
Mineralogija in geognozija (1871): | debelo-zrnatim peščencem, dalje z breccio, s konglomeratom in apnencem. V viših legah drugači kakor kri rdeči Werfenski škrilniki in peščenci dostikrat |
Zoologija (1875): | pa so na najniži stopinji. Večina ploskavcev živi v druzih viših živalih, nekateri prebivajo pa tudi v vodi ali glenu. Plodé |
Zoologija (1875): | notranja ali pa tudi vnanja koža izvrševati vsa opravila. Pri viših živalih je pa vse to jako zapleteno, vidimo namreč, da |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Napoleonu in njegovi vladi nevarnih oseb, in nektere celo iz višjih stanov. — Cesar Napoleon je oklicati dal osnovo namestnega vladarstva (Regentschaft |
Botanika (1875): | prosti razmnožitveni organi, ki se dado primerjati brstom in čebulam višjih rastlin, so prašne kali ali soredije, ki se nahajajo na |
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | V štirih dnéh sta dva generala, Bisson in Kinkel, 17 višjih častnikov, 113 častnikov, 5500 vojakov morali položiti orožje pred kmeti |
Biblia (1584): | tja v'ierusalem pojti, inu veliku tèrpeti od Stariſhih, inu viſhih Farjeu, inu Piſsarjeu, inu vmorjen biti, inu na trety dan |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſmerti obſojen , ga je sgrevalu. Inu je nasaj perneſſuv tem vikſhim Farjam, inu Starejſhem teh trideſſet ſrebernikov, inu je djav: jeſt |
Branja, inu evangeliumi (1777): | na 22. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je JEsus k'tem vikſhim Farjam, inu Fariſęrjam v'perglihah govoruv rekozh: Nebeshku krayleſtvu je |
Branja, inu evangeliumi (1777): | satu ſemkej perſhuv, de bi njeh ſvesane pelal k'tem vikſhim Farjam? Savlus pak je zhes dalej mozhnejſhi perhajov , inu je |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | satajil, ampak on je en vojſhak tę vęre, katęri tim Vikſhim judovſke Şynagoge ſèrzhnu pod sobe napręj męzhe, de ſo ony |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | učeniga, zlo zurjeniga in bistroumniga hebrejskiga pismouka, ampak kakor kako vikši prikazen čislali, ker je le preveč rad povedal, de tih |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se naročniki Novic semtertje pertožujejo, de morajo za-nje po poštah vikši ceno od oznanjene odrajtovati, jim tukaj naznanje damo, de smo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | biti. Pšenice in èrži je sicer menj, ali zató ima vikši ceno. Drevenka stare pšenice je v pretečenim mescu prek 4 |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | po Mogolskem gospodstvu; sicer bi Rusija bila mogla stopiti na vikšo stopinjo v evropejski izobraženosti, ker je zgodaj prišla v dotiko |
Ta male katechismus (1768): | je le: de eden pravo Kristusovo viro, inu njega Zirkve vishe oblast popolnema spoſna, taisti se podloſhne, inu pokorn skaſhe, koker |
Divica Orleanska (1848): | lepota Pa blago je nar imenitniši. Sorelka. Zvestoba scer še višji ceno ima, Tode na tergu najti se ne dá. Karol |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Novi časi bojo terjali, de se bomo povzdigniti mogli na višji stopnjo v vsim , in de se bomo poterjeniga noviga orodja |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vsem tem , da smo z obilnišo klajo povzdignili živinorejo na višjo stopnjo, gré iz našega cesarstva vsako leto še zmiraj okoli |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dalj časa ustanoviti, se spet govori, da bo Narvaez zgubil višjo ministersko službo, in da berž ko ne bi utegnil spet |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | s, ondaj zapiši na to mesto le nižjo številko s, višjo r pa prištej k produktu naslednjega višjega mesta. N. pr. |
Šola v boju proti pijančevanju (1898): | 8 — 10% popusta, ker se je dognalo, da taki učakajo višjo starost Boj šole proti alkoholizmu. |
Kemija (1869): | nekterimi kovinami vežejo v več razmerah, ravno tako kakor kislec. Višo stopinjo imenujemo klorec (Chlorid), nižo pa klorovec (Chlorür), ravno tako |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | je odslej še več zaupal in ga kmalu še na višo častno službo povzdignil. Davorin je zvesto spolnoval dolžnosti svojega stanú |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v njem okoli hodil. Na tem popotvanji pridem k nekimu visokimn gradu, pred kterim je perhuljen starček sedel. Njegov vesel in |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu zhloveka s' Paradiſha von vergl. O Pokorshena, katira je narvishe v'ſasluſhenju, narbliſhnejshe per nebeseh, inu ena sosedna Boga uſſegamogozhnega |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | naip ei prosim jas sanabeshko Kraleſtvo k' drujemu o S. usoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof prosim te pomaimi pro ti |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | smertne vre doro sadershenje: h' Trezhijome prosim te o S. usoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof prosi sa- |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | † G † P † G † B † te so vësoko shribane besiede boshje. TA 4. KAPITL. Spet an vësok noi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | namora shkodvati bel kei nagnati noi svo srezhni so ti vesoko shribani preshtabi inv favishi tvganti; htver re Ivbe besiede boshje |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | takv oh daimio o Bveg oh vsiga magozhni Bveg oh vesoko vriedni Bveg daime to zhasno shivlenje inv tv venzhnv vesele |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozhash bosh gvishno sadvebov. O Bveg mene primi is tiem vesoko shegnanieni nedelam jvtram noi bodi mene an gnadlov rihter al |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sviet an luzh inv zheſt oh Bveg mene primi istie-m vesoko shegnanjem nedolam jvtram bodi ti mene an gnadliv rihtar. Sedei |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | morash spravo andohtije shebrati. MOLITVA O Bveg mene primi iſtiem vesoko vriedniem nedelam jvtram oh Bveg mene primi iſtiem svetiem nedelam |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spisek krajnskih želiš (floro) v nekim dopisu, kteriga smo brali, visoko povzdignil, rekoč: „Ihre treffliche Flora von Krain habe ich mit |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Od vsih posvetnih učenost, ki zamorejo človeka blažnost pomnožiti in visoko povzdigniti, je ni, de bi bila v poslednih 60 letih |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rok do meha, V skušnji speha, Vedro têče, v lok visoko Brizga voda na široko. Piš prituli zdaj globoko , Ko vihraje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Gotovo ima ta čast Španjoljcom očitno znamnje biti, da kraljica visoko spoštuje Espartera, ki je sicer naj bolj pomagal puhlo vlado |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da nismo iz naše dolinice vidili ne v široko ne visoko. Proti večeru še je bilo huje. Začela je burja pihati |
Fizika (1869): | tudi druge stvari v vodi, morajo se te raztopljine bolj visoko od 100 ° C. ogreti, da zavró. Sledeči primeri kažejo |
Fizika (1869): | kapljine je v posodi, ampak edino le od tega, kako visoko stoji kapljina v posodi in kakšino je dno posode. Z |
Botanika (1875): | brezo (Betula), prav posebna zavolj svojega belega lubja; ona raste visoko gori v severnih krajih še kakor grm. Na Ruskem služi |
Zoologija (1875): | rajčica (Paradisea apoda), pod. 116, čegar perje se za gizdo visoko ceni. Ta krasna ptica pa nij doma iz raja, temveč |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je sima naſtopila, ſo mu selje pol zhevla od semlje viſoko poresali, potem ga s liſtjam , in nekaj s gnojam in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | globoke doline in grabnje , tam zhes potoke, in velike vodé viſoko podsidana ali mozhno podſtávljena ; savoljo tega jo bomo v ſlovenſkim |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeſarja poſlavljeniga mosha — in veliko ſromákov je ſvojiga ozhéta sgubilo Viſoko zhaſten Goſpod Baron Erberg v Dolu (Luſtthal)2 ur od |
Sacrum promptuarium (1695): | vun deliti. Ner poprei ſim dolshan novu lejtu dati tem viſoku zhaſti vrednem Maſhnikom, dokler ſam S. Duh sapovej sa Bugam |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | S — Svinja ! Smeſhnava. Dato non conceſſo. Naj bo tedej jih. Viſsoku vuzhéni Goſpodje! oní bodo lohka saſtopíli, de ſe je tukej |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſaſtopnoſt tega zhloveka, inu kaj ne? Boſhje skriunuſte be toku viſſoku skrivne nable, aku be njeh ſamogl uſſake slabe zhlovek ſapopaſti |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | po nia pegerenje: Naiprei te jas prosim o S. inu vsoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof jas taba prosim pomai ti |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pokaiana, tede dei teſto perſt na miso spriebam: inu te vsoko shribane noi svete pueshtabe podei gorei nato perſt pueshtabi so |
Kratkozhasne uganke (1788): | Nog szer nimam, vender tezhem berſhejshi ked ti: vonder poskôzhem vikshi ked ti Peretniz tudi nimam, vonder lejtam ked tiza po |
Viljem Tell (1862): | nevarnosti je kaka ladija, K molitvi opominja zvon ljudí. (Stopi više. ) Ribič. Gorjé vozilu, ki se ziblje zdaj V prestrašnej tej |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ostalim bratom. In od sv. cerkve na zemlji so se više povzdignile njegove misli do cerkve v nebesih, kakor se urni |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s oſtrim noshem vejize perkrajſhaj ; ne puſti jih od ſeshena viſhe raſti, in ſhe le tretje leto po ſaditvi jih sazhni |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nagnejo se zdaj na desno zdaj na levo, vzdignejo se više ali padejo niže, sploh kakor so popred poke ali pokice |
Mineralogija in geognozija (1871): | se pod temile pogoji: 1) V kacem kraji, ki je više od mesta, kjer se hoče kopati, mora ponikovati voda. 2 |
Valenštajn (1866): | na luč, da se svetila Zvestoba vaša bode v službi višej. Gordon. Jaz sem dovoljin, više ne želim, Kdor previsoko leta |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rabo je vendar sukneni trak bolj pripraven torej ga jez višeje cenim od žime. 4. Kako je treba jagnjeta rezati. V |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Komur je mogoče naj živino iz nizko ložečih pašnikov ne višeje žene. V ohranenje zdravja pri živini na paši služi sol |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | te prevezh sébe, de tvoji ſad ne dosori, ga ſhe viſheji zene in ſo ſhe bolj shelni sh njim ſe ogréti |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debla odreshejo in preſade. Ravno to ſe sgodí, ako ſe viſhje na dreveſu mladike ſkosi preluknjeno s perſtjo napolnjeno poſodo prepeljajo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neſme kriviti; je vezh del od tal narejena, kmalo je viſhje, kmalo nishje, kakor ſvét naneſe; tukaj je zhes globoke doline |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | détela in nemſhka detela, poratajo na predelani apnéni semlji ; ſhe viſhji poboljſhati ſe da, ako je vezh ſort ilovnate perſti , ali |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | korarja, vikšiga šolskiga ogleda Lavantinske škofije i. t. d., po visokim sklepu od 3. tega mesca opáta in mestniga fajmoštra v |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | IV. Gospá Rozalinda na Visókim v svoji grajšini pač ni mislila, kólika nesreča njeniga varha |
Grajski pisár (1889): | Morda bi tudi dandanes ne bilo mnogo drugače! Ženski z Visokega sta se pa vendar naveličali gledanja; posedli sta na konja |
Grajski pisár (1889): | tako! Amen. « * Ko je Jošt Tolmajnar tisto popoldne prijezdil do Visokega, se ni malo začudil, opazivši pred dvorcem tolpo orožnikov. Konji |
Grajski pisár (1889): | je bil odjezdil že prejšnji dan — se je odpravljala z Visokega grofica Suzana. Ko so že prišli skoraj do mosta, je |
Grajski pisár (1889): | oskrbnik v Poljanah. Ž njim so prijezdile tudi ženske z Visokega in grajski pisar. Prve so prišle bolj iz radovednosti, ker |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | naravoslovstvo in kmetijstvo razlagalo, *) — in slave ter hvale vredno perzadetje visokočastitiga gospoda prošta barona Kodellita, vodja sedme in osme šole, učilnici |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | V srédo 21. Velkitravna. 1845. List 21. ISKRE pri vmestjenji visokočastitljiviga gospoda, korarja JANEZA KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obſhirnoſti drushba od vêzhih mosh sbrala, ktero naſh dragi in viſokozhaſteni zeſarſki knes ali prinz. Nadvojvoda Joan v Gradzu prezhuva in |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Presvitli Cesar Ferdinand so po prečastnim sklepu od 19. grudna visokorodniga gospoda grofa Leopolda Welsersheima, ki so dozdej c. k. dvorni |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmetijske družbe v Ljubljani 7. dan Velkitravna. Vodja kmetijske družbe, visokorodni grof Volfgang Lihtenberg so v svojim nagovoru na zbrane ude |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nas je toliko skupej! ” Tudi iz Koroškiga sta prišla dva visokospoštovana gospoda, žlahtni gosp. Moro, vodja Koroške kmetijske družbe, in gosp. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | koderkoli bosta hodila! — Ravno takó so nas tudi Njih cesarska visokost, svitli Nadvojvoda Janez, in vikši vódja obertniske družbe z svojim |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tega zbora so bili že v lanjskim snidu Njih cesarska Visokost gospod Nadvojvoda Ivan izvoljeni. Pričijoči so bili pri tem zboru |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dežela občutila, ko se je razglasilo, de bojo Njih cesarska Visokost nas obiskali. Po tem nagovoru, v kterim se je gosp. |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da se je daleč zaterkljal, kar je zelo razveselilo cesarsko visokost in jih malo potolažilo. „Vstani, malopridnež! in povej mi sam |
Fizika (1869): | Z najravnovrstnejšimi poskusi je dokazano, da ako sta dno in visokost različnih posod enaka, kakor je to v podobščinah 86., 87. |
Botanika (1875): | turščici precejšno debelost, pri indijanskem trstu ali bambusu pa drevesasto visokost. 5. Betva (scapus), se imenuje tisto steblo, ki nima listja |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 3 je med vsemi najbolje kalila; rastline so dosegle povprečno visokost 30 do 60 cm. , tako da nameravamo posaditi najlepše izmed |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | montanistischer Verein für Steiermark, Krain, Kärnthen und Oberösterreich”. Njih zeſarſka Viſokost, ſvitli nadvojvoda goſpod Janes, ki po ozhetovo sa prid imenovanih |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ako ſim vanjo priſhal; na ſtopinje ſim smeril globozhino in viſokoſt, ſhirjavo in dolgoſt vſih krajev, ki ſo krajnſki imenováni; pa |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſmo tudi érbtzhi. (Riml. 8, 17.) Leta je ta neisrezhena viſsokoſt, h'katéri naſs ta ſtan eniga Chriſtjana ſkusi S. Kèrſt |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakú bi ſe mógèl en Chriſtjan ponujati, de bi on viſsokoſt ſvojga duhóvniga ſtanú ohranil, inu na snanje dal? Zhe more |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kdó ne saſtópi tudi tô dolshnóſt, de imamo ravnu leto viſsokóſt ſkusi enu poſębnu brumnu sadèrshanje ohraniti, inu na snanje dati |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so serblivi, katiri sami na sebe poſabejo, ter so namarni. Viſſokuſt teh |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu zhes svitle, nisem jeſt dalej naprejshla, de be njeh viſſokuſt, ali globokuſt gruntala, ampak sem uſſe perproſtu bres serblivoſte virjella |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem jeſt vezh grenkega koker sladkega perpuſtila: ſakaj jeſt sem viſſokuſt ene Matere Boſhje spoſnalla, katira je mene zhes uſſe ludy |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Piſma S. Paula Apoſtel. na Rimlarje na 11. Poſtavi. O Viſſokuſt tiga wogaſtva te modruſte , inu ſposnanja boshjega, koku ſe zel |
Branja, inu evangeliumi (1777): | saena shrokuſt, inu dolguſt, inu viſſokuſt, inu globokuſt: inu de vam tudi da ſposnati to zhes |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | temenam nosite. (Moja ima en čévelj in tri palce širokosti, visokosti pa dva obilna palca. ) Vzrok, zakaj mora takó široka biti |
Divica Orleanska (1848): | djani vsi, Do zlatih zvezd nebeških dvignjeni, Ne tikajo sloveče visokosti, Kjer ona vlada v angelski svitlosti. Lahir. Nej sodi kralj |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | k takemu djanju in nehanju, k takim načelom in taki visokosti duha, kakor nobena druga vera — pa kaj če to? To |
Astronomija (1869): | ekliptike razdelili na 12 enakih delov, ki so v enakej visokosti s svečnim plamenom vsi enako vsaksebi začrtani na zidu. V |
Astronomija (1869): | mizo, vnanji pa obod sobe. Oko opazovalčevo je v enakej visokosti s plamenom na mestu zgornje puščice, kjer si mislimo zemljo |
Fizika (1869): | s ktero se ogrevajo deli zemeljskega površja različne kakošnosti, vpliv visokosti kraja nad morjem in zadnjič učinke, izhajoče od vladajočih tokov |
Botanika (1875): | vinske rozge stopajoča voda stopa zdaj v cevi do velike visokosti od 30 do 40 čevljev, iz česar se vidi, da |
Divica Orleanska (1848): | Merjeta. V blesku bove Jo vidle in visosti, rekle bove: To je Jovana, to je najna sestra! Luíza |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | inu trydeſeta Peiſem. Pred kerſhanskim Navukajru. 1. S' te nebeſhke viſokosti Shegnei ta kershanski vuk' S'tvojo gnado ti o Bog |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Mogozhnosti, v'Modrosti, v'Lepoti, v'starosti, v'Zhasty, no viſokosti So enake vſe try. |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in s enim ſamim obókam ali vélbam je v taki viſokoſti, kakor de bi v lufti viſil. Tode sidanje tega moſtú |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de to ſtori le ſenza viſozih gorá v luni, kolikorſhne viſokoſti ni najti na naſhi semlji. De ima luna tudi nekoliko |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | svetusti, K'dir je, inu je vezhnu biu Sh'nym glihne viſokusti. s'Nebeſs se je on h'nam podau, Inu med |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Sedemnaista Peiſem. h'Gloria in Excelsis. 1. Zhast Bogu na viſokusti, Myr na semli tem Ludem, Kadiri v'ſveti brumnosti Dobre |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Pounu tvoje viſokusti Je Nebu, semla Goſpod! Vſe stoy v'tvoji lastnosti, Vſe |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | S. Maſhe. Visha, kokar per sedmi Peiſmi. 1. Gospod vezhne viſokusti , Ti naſs nihdar nasapusti, Tu ponishnu proſmo mi. s'Peitjam |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tvoiga Synu, naſhiga Goſpuda podvuzheni pred tim tronam tvoje Boshie viſokuſti ponishnu klezhymo, inu h' sposnavi tvoje nar vezhi oblaſti zhes |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſmo en prah te semle, terpeu ta Goſpud te vezhne viſokuſti, inu ta Kral te nar vezhi zhaſty: kai ſhe le |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | aku tebi v'nebesah naprejnapojdejo? 3. Naspametnuje uſſe poſhellenje te viſſokuſte, katiru otshe biti v'eni zhaſti, ali sluſhbi, katira od |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mozhjo, s'katiro bosh ti skus vedno molitvo oblezhen is viſſokuſte, inu zhuj zhes uſſo skushnavo, katira se perpravla tebe lotiti |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dalej bel pogmirale svojo svitlobo, ter so k'ti narvezhe viſſokuſti te popolnemaſte pershle. Mejsèz, katire naſtanovitnoſt pomęne, je bil pod |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ter ſo Boga hvalili, inu djali: Zhaſt bodi Bogu na viſſokuſti, inu myr na semli ludęm, katiri ſo ene dobre vole |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ruv tu ozhiſtenje teh grehov : Sedy na deſnizi goſpoſtva na viſſokuſti. Tolkajn je on bulſhi koker Angeli ſturjen, kulkajn je enu |
Botanika (1875): | mezga, da pride do zarez, ki smo jih v raznih visokostih zarezali v deblo, ali pa s tem, da se gleda |