pobešen pobič pobijalec pobijati pobirajoč pobiranje pobirati pobit pobiti poblagosloviti pobliže pobočje poboj poboljšan poboljšanje poboljšati poboljšek poboljševanje pobotnica pobožen pobožno pobožnost pobraten pobrati pobratiti pobrežen pobrežje pobrežnik pobrisati pobriti pobrodati pobuna pobuniti Pocdam po_cel poceni pocepati pocestovati pocinjen pocrkan pocrkati pocukniti pocukrati poč počakati počakavši počasen počasi počasno počasoma počastiti počaščeje počaščen počaščenje Počatki počela počeniti počenjati počeščenje početek početi početje početkom počez počezen Počič počinek počitek počiten počiti počitnice počivaje počivajoč počivališče počivanje počivati počrneti počrnjen počutek počutiti pod pod. podajaje podajati podaljšan podaljšati podaljšek podan podanik podariti podarjati podarjen podati podaviti podbrazdina podbrazdje Podbrezje poddesetnik podedovan podedovati podelan podelati podeliti podeljen podeljevati podgana pod_glava Podgoričan podgorje Podgorje Podgorska podgoršek Podgozd Podgozdjan podirati poditi podivjati podjetje podjopič podkev Podklošterčan podkop podkopati podkopavati podkov podkovanje podkovati podkovski podkožen podkupiti podlaga podlajtnant podlečen podleči Podlipski podloga podložen podložiti podložnik podložnost podme podmetati podnarečje podneben podnebje podnemanje podneven podnevi podnožišče podnožje podnožnik podoba podobar podoben podobica podobleči podobno podobnost podobščina podolg podolgast podolgat podolgem podolgič podolgoma podolgovat podolje podomačiti podorati podoravanje podosta podpazdniček podpazduha Podpeč podpepelnik podpihovati podpiran podpiranje podpirati podpis podpisan podpisati podpisovanje podplat podplaten podpomagati podpomagovati
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | že zlo lakota terla. Zamišljen in z očmi v ogenj pobešenimi, je čez nekaj časa jel takole pripovedovati: »Naj lepše povesti |
| Gozdovnik (1898): | Nehoté je dvignil Arečiza svojo puško, ktero je doslej držal pobešeno, dobro vedoč, da bi plačal s življenjem, ko bi le |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhtirdeſetmi létami je ravno pod témhraſtam vbogi dezhek alj pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe je majhne bukvize bral |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh poshebrov: bo pershou an puebezh boda tabei pernesou teſti shez: inu je boda pradte povoshounamiso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tako mainengo mou bo te duh pershov kaker an mihn puebezh noi tebi te zhaz pernesov ti pa te shaz pokruepov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | v nedeljo v sodnijo. Naj bodeta oba kočevskim in slovenskim pobijalcem v svarilen izgled! Ker se bo zavoljo prepovedi cerkvenega pokopa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | prestrašeno, da se k ranim mašam ne upajo. Za onim pobijalcem pa se čuje le en glas: „Česar je tolikrat v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vrème, polno tózhe ino tréſka, pokonzhuje vſo selenjavo na polji, pobija ljudi ino shivino. Tako naſtopi deſetéro ſtiſk saporedama, ena hujſhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | k' grobu povernila, ino ſe milo joka, de ſolsa ſolso pobija. Vſa objokana pogleda v' grob. Ino glej, dva angelja jo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 29. On pak rezhe: Nikar, de kej lulko pobęrajózh s' njó vred pſhenize ne isrujete. 30. Puſtite obàdvoje raſti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ktero si je v Aziji pridobil, kjer mu je vlada pobiranje davkov v najem dala. Po vseh prostorih so bila pregernjena |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ena zhedna taſhiza k' njima priferfra, ino drobtinze pred njima pobéra. Kako prelepa je ta ptizhiza! dèdeku tiho poſheptá, ter ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prijazno peljati; — bodi umniši od jazbica , ki po tleh hruške pobira in se jih nasiti, brez de bi oči na drevo |
| Zoologija (1875): | ob gorskih potocih, hrani se večidel z vodnimi žužki, katere pobira po vodi, a pri tem poslu se večkrat ves potopi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kuhaj dva funta cukra s tremi maselci vode, pene pridno pobiraj; ko se do dobriga očisti, deni sadje v porceljanasto skledo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | soka, kolikor cuker tehta, deni ga v očišeni cuker, pene pobiraj, vkuhaj ga do polovice, pohladi in spravi ga v steklenice |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekoliko gosto in žolcasto postane; ko vre, soku pogostama pene pobiraj in ga s sreberno žlico premešaj. Potem ga pohladi, nadevaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dva poliča soka v pocinjeno kozo, de počasi vre, pene pobiraj, perdeni sok pol limone in nadevaj ga, ko se je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | češnje, dobro jih premešaj, de se povsod cukra navzamejo, pene pobiraj, pusti jih eno uro vreti in še gorke v steklenice |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se še le prav zgosti. Od začetka pene vedno čisto pobiraj, in, ko se dobro zgosti, ga skozi sito precedi in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jih zakopujejo; nekteri — kristijanski judje in gerdi mešetarji — jih skupej pobirajo in daljej prodajajo ; nekteri jih imajo v loncih in skrinjah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | za pristop. — Na Hrvaškem je došel ukaz vsem županijam, naj pobirajo davek (porez); ker so se županije dosihmal branile tega, je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | davki z istimi pomnoženimi prikladami, kakor so bili lani, se pobirajo tudi še prve kvatre tega leta. Kako bo v prihodnje |
| Zoologija (1875): | ustje z apnenim pokrovcem, in ob tem času ga ljudje pobirajo in na daleč razpošiljajo. V južni Nemčiji ga redé v |
| Zoologija (1875): | nego obvaruje. Jajca so okusna, zato ljudje iščejo gnjezda in pobirajo iz njih jajca. Jeseni potuje v majhnih jatah. Pleme kljunačev |
| Domen (1864): | tedna. Djal sem pa: gent, Ureh! Že od novine nisi pobiral po Kranjskem, kjer imajo še vendar tebe in tvoje gosli |
| Domen (1864): | je slišala strašna kletev, posamezen človek je slonel na skladavnici, pobiral polena in metal. „Lovite, deržite, vežite, hudiči! " kričal je Domen |
| Nemški valpet (1867): | tudi pil in naj le eden mezinec stegne po njem! Pobiral bo svoje ude po tleh, naj bo Peter ali Pavel |
| Moj sin! (1880): | zopet smukal brinje, iskal maline, strgal smolo od smrek ter pobiral žir po bukovju. Tako si je napravljal krajcarjev, katere je |
| Dóra (1885): | takó čudno je bil oblečen. Po tleh je lazil in pobiral hosto. Mama, ali vidiš zdaj pošast? opozori me Lojzek polglasno |
| Arabela (1885): | poslušal to besedovanje, v resnici pa je z utripajočim srcem pobiral in pretuhtaval vsako besedo, ktero sta govorila oče in mati |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | spada po mojih mislih v sredo 17. stoletja, da je pobiral magistrat od vsacega centa po 8 kr. stare dežélne veljave |
| Od pluga do krone (1891): | da bodem vsaj še dvajset let otepal kostanj in ga pobiral. » Strijc Mihevec se je pri teh besedah ozrl na drugo |
| Spletke (1894): | so bile prej — na pokopališče! « odrezal se je Krpa ter pobiral koščice po prsti in jih zavijal v robec. »Kaj, da |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | veſél, kér ni plaha bila, ter je muhe po hiſhi pobérala, is loſhaniga koriteza drobno naresano korenje sobala, drobtinze prav po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Grašina v svojem gospodskem hramu v Moravskem verhi sledeče davke pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko dačo (Dominicale) in deseti penez. Robotni |
| Nemški valpet (1867): | babici, katero je v grajskem gozdu dobil, da je drva pobirala ali zelenje smukala. Posodo ji je vzel in raztepel in |
| Gospa Amalija (1875): | kot vse», mi je dejala, ko sva stala ob bregu. Pobirala je bele kamenčke in jih metala v peneče valove. »Pogledite |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Wasserthor"), ki so stala nasproti izliva Gradaščice. Tu se je pobirala pristojbina od peska, kamena, in vsakovrstnega lesa; opeke v minulih |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | razglasiti, naj bi prinašali prodajalci žito prostovoljno na javni trg; pobirala se bo od žitne mere jako majhna pristojbina, ne vec |
| Od pluga do krone (1891): | Le v hišo jo nesi in izpusti jo, da bode pobirala drobtine in muhe,« pravi mati in odide med kuretino, ki |
| Lisjakova hči (1892): | so jo zanimale novice, ki jih je teta o njih pobirala po mestu. Vsaka nova stvar ji je budila novih mislij |
| Svatba na Selih (1894): | snežni oblaki, in mrzla burja je brila po sneženih planjavah, pobirala drobni sneg in ga nosila v zatišja, kjer je kopičila |
| Roman starega samca (1895): | je bila zvrnila in ubila sredi sobe posodo. Služkinja je pobirala črepinje, a ko se je hotela podvizati, padale so ji |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Şyn tiga zhlovęka bó poſlal ſvoje Angele, inu bódo vkùp pobęrali is njegóviga krajlęſtva vſe pohujſhanja, inu tę, katęri krìvizo dęlajo |
| Fizika (1869): | premága. Vse na enkrat razumeti, bilo bi nemogoče. Tedaj bomo pobirali stvari eno za drugo, samo porazumeti se moramo, po kterem |
| Genovefa (1841): | priletéli ſo ſtershki in urne ſinize pred vrata votline jih pobirat. Tudi od nabraniga ſenà je nekaj pred votlíno natróſil. Tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kadar bo imenovani komisár asekurancije na Verhniko prišel, letne plačila pobirat in druge asekurancijske opravila opravljat ; takrat naj vsi zavarvanci svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kebrov ſo vrane. Kakor vidijo oratarje semljo obrazhat, kuj perletijo poberat zherve, ino zhiſtiti nivo od tih navarnih ſovrashnikov. Satorej kmetvauz |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | puſtiti tezhi. Gnoj na nivi na en kup s'vositi. Kamne pobirat na nivah. Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel okoli drevja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe morejo zhloveſhke roke njih dela lotiti; ampak kako? Zherve pobirat bi vtegnilo biti pre kaſno. Pravijo, de ſe v jame |
| Slovenske večernice (1865): | vidi res gole in zlate cekme na tleh. Jame je pobirati. Mreta je bila namreč našla samih cekinov v jami — Bog |
| Sosedov sin (1868): | obé plesali, kakor bom jaz gódel, veš! " Rekši začne Smrekar pobirati denar, ki ga je bil prej v svojej jezi vrgel |
| Cvet in sad (1877): | sta dela mrliča v rakev. Grahovec je začel svoja orodja pobirati in se je pripravljal na odhod. »Tako vas prosim, kakor |
| Mešana gospôda (1881): | premožne, z rahlimi rokami broditi po mrzlej jutranjej rosi in pobirati gnilo in piškavo sadje, ki je po noči z drevja |
| Luteranci (1883): | objedal in obiral, ko ga je spoznal, vidéč ga razoglavega pobirati šilo. "Molči za pet Kriščevih ran, Kriškar, lepo te prosim |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | tega so tudi tožili Hirscha zaradi tega, da je pričel pobirati po 1 krajcar, ko se je zahteval prej vedno le |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | je bila jako nizka in v Ljubljani bi ne smeli pobirati več, kakor se je to godilo doslej, mostovíne od blaga |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ne smel ničesa za- htevati od njega, kajti platneno mro pobirati mu je prista- alo le od prodanega platna. Tkalci so |
| Na krivih potih (1893): | da pa je bil začel sedanji grajščak od posameznih koč pobirati najemnino. No, in sedaj se tudi z najemnino ni več |
| Divica Orleanska (1848): | Voglarica. Pomozi Bog! Ji, sej je bil sovražnik Že ves pobit in raztepen do kraja, In kak je to, de nas |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ji Joshef, ko je k' njima priſhel, nekako opárjena ino pobíta najde. Veſ uſmiljen ji vpraſha: „Kaj ſe danſ tako gerdó |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zasmeje) — naj bo no, naj jo mala dedšina potolaži za pobitega fantiča. Napravi naj se Reskript; hočem ga podpisati. ” Tertul mu |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | ubijajo, in grozovite razpokače, ki zažigajo. Kakor nasip ležé trupla pobitih sovražnikov okoli vasi. Francozi v časih odjenjujejo, in se obračajo |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | kakoršnega niso vidili najstarši vojščaki nikdar poprej. Kupoma krijejo trupla pobitih vojščakov kervave tla, najimenitnejši vojščaki in pobočniki okoli Velikega Vojvoda |
| Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854): | rogu, in si je čast nepremaglivosti pridobilo! 400.000 Rusov je pobitih v kavkaških soteskah, ali v vzetih terdnjavah, in Rusi so |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | Lipniški, pa tudi srečen kakor uni. Rop, jetnike, več jezer pobitih popustivši na bojišču, bežé Turki neprenehoma do bosenske meje. Od |
| Razne dela (1870): | v hišah Olimpa, Kteri Ahajcov nabral je nar več orožja pobitih, Zdaj ko boritve je tek premenul mogočni Posejdon. Ajas, Telamona |
| Razne dela (1870): | rudeča je kri se cedila, Tuki Trojanska i tam Ahajska pobitih junakov, Vonder so čversti ko zid, in bega se mkdo |
| Pomladanski vetrovi (1881): | devet sto Francozov je bilo ujetih, veliko pa ranjenih in pobitih. Po noči so pripeljali zopet sila veliko ranjencev v mesto |
| Pomladanski vetrovi (1881): | požgali posamezna poslopja in cele vasi, veliko upornikov je bilo pobitih, Francozje pa so ostali gospodje v deželi. " „Res je," odgovori |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | bolj preplašilo. Veliko Turkov je obležalo s kamenjem in sodi pobitih in s kropom poparjenih v klancu, ostali pa so odbežali |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ne pomagala. Vaša dolžnost je de samí sebe réšite“. S pobítim sercam, z blédim obrazam in s solznimi očmí mati stojí |
| Blagomir puščavnik (1853): | je ljubi Bog tudi cvetlice vstvaril, nam ž njimi tužno, pobito serce razjasnovati. — Spomni se tukaj svoje mile matere, ki v |
| Oče naš (1854): | več časa, da je svoje omamljeno, od žalosti in gnusenja pobito serce vpokojil. Z vso močjo svoje ljubezni je Martona tolažil |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Genofefa umerla bila. Şhe zeló sa pogrebam je ſhla ſ pobito glavo in je med potam tako shaloſtno vpila, de ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nasaj vsel, in ſposnal, de le nemſhki zepez vezh sernja pobije , kakor krajnſki, kteri je per mlatenji teshko kdaj na glavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ko bi se konjsko meso, predenj se konj zakole ali pobije, od zató postavljenih oglednikov poprej preglédalo, in to poleg podučenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | doli padejo, ſe isſujejo, smedejo ali pa ſe jim ſhipe pobijejo. Vreteno ſe nikoli ne rasdela, ampak vezhidel le po nemarnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Mladi konji, polni življenja se večkrat v norčevanji ali radovanji pobijejo, in tako brez koristi proč pridejo. Star konj oslabí, ni |
| Genovefa (1841): | morili. Sej ſi ravno sdaj rekel, de bi bil vſe pobil, ko bi ti bilo le mogozhe bilo. Tukaj shé vidiſh |
| Genovefa (1841): | Jes bi bil, ko bi bil na njegovim méſtu, vſe pobil! ” „Ljubo déte! ” je rêkla mati! „ſin je sa-nje k ozhétu |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je bil še tako slab, se je močnega čutil in pobil nasprotnika. Hunci prestrašeni niso vedli od kod ta napad tako |
| Oče naš (1854): | Tvojega Naceta vergel, je tudi mene vergel in do smerti pobil. “ Martonova glava je nazaj na blazino padla. Potem je svoje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je en kvartapęrz, inu taku nagle jęse, de bi vſe pobyl. De je en ponozhni vlazhugar, ena negnuſna shival, katęri ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | je noter padla? kulikajn zhaſsa je tiga? aku ſe je pobila? aku ſna plavat? aku uoda je merſla. &c. Ali liſiza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ptizhe, kar jih je ſpod ſtrehe ſpalo ta grosna tozha pobila, kér ſo jih povſod mertve najdovali, slaſti vrabze pod drevjem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | včerajšnji dan nam je vse vzel. Toča nam je vse pobila. Včeraj popoldne ob eni le ene dvakrat zabliskne in od |
| Botanika (1875): | predrugači. To misel so pa najostrejša preiskovanja in opazovanja popolnoma pobila; ampak gotovo je to, da razkroj organskih teles ni vzrok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 1167 goved pocerkalo, 980 hudo bolnih ali pa okuženih so pobili; le 135 se jih je pa ozdravilo. (Iz Begenj nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so že posuli, dežele razdjali, ljudí in živine na tavžente pobili. V Ameriki je potres neko mesto z novim jezeram v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | za življenje tistega Boštjana, ki so ga ravno z betmi pobili, (in se spet prav debelo zasmeje) — naj bo no, naj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | če se bova še kdaj vidila. Hitel bom tedaj sovražnika pobiti in zmagati, mogočni Bog me bo varoval, sej se le |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Martinovo pridnost in to, kar je Pavlu dobriga storil, očitno poblagoslovil. Lepo, prijazno hišo je imel s svojo rodbino za prebivališe |
| Botanika (1875): | v plodovih listih ali pestičih, in njih razvijanje bomo poznejé pobliže opazovali pri popisu semena. |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | sinje jezero je ležalo pred njimi, obdajala so je zelena pobočja — vse tiho in mirno. — Še nekaj korakov in pregledati so |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | v glavi se mu meša. " Vstal je jezen hrup, in poboj, bi se bil vnel, ako bi ne bil kerčmar pristopil |
| Razne dela (1870): | bolji se kaže, Ker mu boritva grozí, mu bliža okrutni poboj se. Šiloma vrejo nasprot Likejski vojaki, ki vedno Čversto napadajo |
| Razne dela (1870): | ko vihra oblak napoljen i bliska i treska; Hrupno začenja poboj, gromijo besede ukaza. Ajas ubije gredoč, Telamonski voditelj, prijatla Vodju |
| Razne dela (1870): | starji so ti, naj modriši vsiga naroda, Niso hodili v poboj v sovetih pa pervi so bili. Kakor cikada gošav na |
| Razne dela (1870): | se vdá. Ko pa se srečava zunaj na planim, Strašni poboj ti kervavi naznanim, Jeklo bo pričalo, čiga veljá. Celi kor. |
| Razne dela (1870): | robstva nosiš, nobeden kje ne zna. Pomorske tice čajke zakukajo: poboj! On čuje péti tice, razdene spone koj, Rojak mu nek |
| Razne dela (1870): | kor. De! — ko se srečava zunaj na planim, Strašno kervavi poboj ti naznanim, Jeklo naj priča, čigava veljá. Pervi kor. (Berengar |
| Razne dela (1870): | Gruzinke kak nekdaj napadle Mamivno nam vojšake so. Načertal bom poboj krovavi, Junaških del nesmertni skus, Zmagavni tič ko naš dvoglavi |
| Hudi časi (1894): | tresel od jeze in strahú; zakaj če bi bil nastal poboj, kdo vé, kako bi se mu bilo godilo. Mahal je |
| Valenštajn (1866): | grof Zdaj vodii zakliče, naj udá Pošteno v dobrem se poboji, ali Polkovnik Pikolomini — (Tekli se v glavi zvrti, prime se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | šolskih rečí. Nič našim šolam zdaj tako ne manjka kot poboljšanih novih bukev. Veliko učenja je zdaj potrebno pa kje so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lepó piſati isuzhiti. Veliko takih, ſlabih, po njegovimu uku pa poboljſhanih piſarij vidimo v predalu Giontinitove bukvarnize, ki jih je imenovani |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de je mogozhe boshje jese ogniti ſe bres pokore ino poboljſhanja shivljenja? Vreden ſad pokore dajte od ſebe. Le nikar ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kupa. Joshef dene ſvoje brate, de bi ſe od njih poboljſhanja popolnama preprizhal, ſhe na eno terdo poſkuſhnjo. ˛Svojimu hiſhniku sapové |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | semena ohraniti brez de bi pridelek se kaj pomanjšal; 6) poboljšanje slabiga vina, če se moštu pridene nekoliko iz koruna narejeniga |
| Zlata Vas (1848): | in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. “ Fajmošter odgovoré: „Za tó je učitelj, pa ne fajmošter |
| Zlata Vas (1850): | in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. « Fajmošter odgovoré: »Za tó je učitelj, pa ne fajmošter |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Zapomni si ga: Huda navada se lehko premaga, Če se poboljšanje le ne odlaga. “ 20. Velika zélnata glava. Jože in Filip |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſe vſela, ima vſe upanje do ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim poboljſhanje ſtanu kmetvavzov in obertnikov na ſerzu leshi, de ji bodo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shaloſtna noter do ſmerti, inu mi ozhmo naſho pokuro, inu pobolſheine odlagat do ſmerti, inu taku naſhe duſhe v' navarſhni tiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | objokejne negove ſmerti nemu negovo britkuſt ohladili, skus enu pravu pobolſheine naſhiga shiuleina nemu ta ſmertni kriſh odſeli, inu skus volnu |
| Robinson mlajši (1849): | je družtvo človeku veliko koristno, ino kako zlo mu k poboljšanju jegovega stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije |
| Zlata Vas (1850): | vzroke njih siromaštva odkrivali, jih svarili in jim pot k poboljšanju njih revniga stanú pokazali, iz kteriga večidel vse druge izvirajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kad zelja noter do dna; potem se sprideno zelje zopet poboljša. Zagotoviti sicer ne moremo te pomoči iz lastne skušnje; naj |
| Blagomir puščavnik (1853): | bom novemu čuvaju izročil, prav po gosto, da naj se poboljša — in v kratkem bo dobil svojo službo nazaj. ” — Od tod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s rodovitno semljo pomeſha, in tiſto dobro gnoji in slo poboljſha. Shita poleshejo, de potém le ſlamo, ne pa polniga sernja |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhlovęſhke ſlabóſti faly, ſe ne isgovarja, ampak ſe obtóſhi, inu pobólſha. Taku perpęle ena poſhtena vęjſt tiga poſhteniga mosha popręj ali |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | O vęzhni Bog! smęſhaj ti leta làshnivi myr, ràs-ſvętli, inu pobólſhaj to ſalſh vęjſt letih lakomnih. Ali ràs-ſvętli tudi ïnu pobólſhaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pobólſhaj to ſalſh vęjſt letih lakomnih. Ali ràs-ſvętli tudi ïnu pobólſhaj to vęjſt tęhiſtih duſh, katęre męjnio, de s'tabo v' |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | skesal; Tvoj sveti Duh me mora poterditi, de se bom poboljšal! |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | začel delati. Mislili so si, de se bo zdaj resnično poboljšal. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ker je še-le spreobernjen. Z božjo pomočjó se bo sčasoma poboljšal. ” Ko stopita na dvor, vdari jima na uhó čuden šum |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Mati hitro ſposnajo, de ſe je njihova Mina vſa vſa pobóljſhala. „Kako je pa to, jo popraſhajo, de sdaj ſtvarze vezh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dobili, dajo perviga ſvoji Mini, ki ſe je bila vſa pobóljſhala, ter pravijo: „Noſi sdaj te perſtan, ino ravno tako s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dobílo, de se bo rast pospešila ali pohitrila, in sadeži poboljšali in požlahtnili. Govorili bomo tedej od pomnoženja sadežev, od oskerbovanja |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vse, ki se ravno jokajo! — Daj, de se bodo vsi poboljšali, ki zdej še niso dobri! — Daj, de se bomo vsi |
| Roza Jelodvorska (1855): | dež in blagoslov. Hoče namreč, de bi tudi oni se poboljšali, de bi vredni postali ž njim v veličastnih nebesih vekomaj |
| Deborah (1883): | Danes jo krcnemo po prstih, in menimo, da smo jo poboljšali, jutri pa spet enako napačnost napravi. A zato smo mi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nad ſto ino dvajſet jeser ljudi, kteri ſo ſe sdaj poboljſhali! “ Oh, bili pazh vſi ljudje po boshje tazih ljubesnjivih miſel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino jéli pokoro délati; kralj ino vſi prebivavzi ſo ſe poboljſhali. Vſe je proſilo odpuſhenja. Ino Bog, kteri je vſelej perpravljen |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Abraham! Zhe pride kdo od mertvih do njih, ſe bodo poboljſhali. “ Abra- |
| Genovefa (1841): | ni bilo tako hudobnih, kakor drugi. Poſluſhali ſo ga in pobóljſhali ſo ſe. Ti ſo ga prav radi iméli jjn mozhnó |
| Genovefa (1841): | nebéſ. Ta je imel sa-nje ſkerbéti, de bi ſe bili pobóljſhali. Njegovo ſvéto imé je Jesuſ Kriſtuſ. „Ta njegov ljubi ſin |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem jeſt ne ojſtru, temuzh myrnu derſhalla, de be se pobulshali. Jeſt sem rajshe othla ta perva nahdati, koker da uraſhenja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pervrè nadloga, kakor per poſamesnih ljudeh, tako per zelim Ijudſtvu. Poboljſhat ljudſtvo ino kralje je Bog od zhaſa do zhaſa poſhiljal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in delovna roba. Hozh' te kmetijſtvo popravljat', In ſi semljiſhe poboljſhat, imejte pravno orodje; ˛Slabotna roba vam ſhkodje. Ako ſo njive |
| Blagomir puščavnik (1853): | Vi ste, reče, svoje službe začasno odstavljeni, dokler se ne poboljšate. Na vaše mesto pride pobožni Tine drevâr. ” — Veliko bolji prijazno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobro obzidati. Nekteri si perzadevajo, z manjšimi potroški svoje pečí poboljšati. Za dve pečí že vém, de jima je le edina |
| Robinson mlajši (1849): | potrebuje, če si človek svoje življenje ohraniti, ino svoj stan poboljšati hoče. 2. Robinson dostane — dobi spolnika — tovariša, ino tu le |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Ti obljubim, se gotovo vsiga hudiga varvati, in se gotovo poboljšati! — O Oče! odpusti Svojimu otroku. — Jezus Kristus je za grešnike |
| Roza Jelodvorska (1855): | Saj sam Bog odpusti skesanim, kteri se hočejo v resnici poboljšati; tudi vi torej odpustite. Pač lepo priložnost imate, hvaležnost, ktero |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dal odloga ſto ino dvajſet let, zhe ſe ſhe utégnejo poboljſhati. “ Med temi hudobneshi je bil vender pravizhen in poboshen mosh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Bogu ſim hvalo dolshna, ki ſe je rakov poſlushil, mene pobóljſhati, de ſim ſvoje ſlaſti premágala , nerodno poshelenje dobro jeſti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | narejeno, pa je vender per gruntih ſhe smerej kaj sa poboljſhati; le dobro poiſhi, in preglej; doſti boſh sa popravljati najſhil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe mora v praho puſtiti, de ſe opozhije. Popraviti ali poboljſhati ſe da peſhéna semlja tako : 1. de druge debele in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debela semlja , de bo bolj rahlja , ſe da popraviti ali poboljſhati, tako le : 1. Lahke in rahlje semlje, to je: peſhén |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in nemſhka detela, poratajo na predelani apnéni semlji ; ſhe viſhji poboljſhati ſe da, ako je vezh ſort ilovnate perſti , ali ilovnatiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | tebi drugiga Gospodaria yskati, sakaj v' tem kir menio ſi pobulshat, ſhe hushi najdeio, dokler ony neſture kar ſò dolshni, inu |
| Ta male katechismus (1768): | Pred tvojme nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh itdr. XIII. O Mate! poniſhnu te prosem jest |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | le tvoje upanje v' pravi pokuri grunta. Kedur se namisle pobulshati, nasme tudi nezh upati, ſakaj le sama grevenga en take |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | mene is zeliga ſerza, inu oblubim s'boshjo pomozhjo ſe pobulſhati. Daj meni eno ſrezhno nuzh, obvari mene pred greham, inu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſi pak terdnu naprej usamem ſvoje shivlenje s'gnado Boshjo pobulſhati, inu proſim sa eno uredno pokuro inu sa odveso ſvojeh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | mene is zeliga ſerza, inu oblubim s'boshjo pomozhjo ſe pobulſhati. Daj meni eno ſerzhno nuzh, obvari mene pred greham, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | solí, ter vse skupej s kakim kolam dobro premešaj. Za poboljšek se z velikim koristam tudi perdéne mervica otróbov. Takó namočena |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in se v boljši plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja na poboljšek šolskih dohodkov še bojè niso siti, zato se podajo s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor 800 fl. na leto, od novega leta naprej dovolili poboljšek zavolj velike dragine, in sicer tako, da vradniki do 400 |
| Stric Tomaž (1853): | da bi sužnje kakor druge ljudi imeli in jim kak poboljšek dali“, odgovori terdoserčna gospa ter še enkrat, da bi ne |
| Robinson mlajši (1849): | rad voljno terpel, kar tvoja modrost ino ljubezen k mojemu poboljševanju še delje nad mene dopusti; če bodo le moji nebogi |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | je „R. J." Vsak razume moje strmenje nad to čudno pobotnico. Meni je popolnoma nerazumljiva, zato jamem brskati med papirjem, kar |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | se podam sam k trgovcu Komarju, ter mu pokažem najprej pobotnico. Ko jo zagleda, obledi, a naglo se zopet popravi in |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | vse jasno, zato ga prašam resno: „Tedaj pripoznate in sprejmete pobotnico? " „Jaz nič ne pripoznam, mene ni nihče opeharil, vse je |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | praša po pobotnici. Odvetnik se dela začudenega in praša: „Katero pobotnico? " „Za onih 100.000 gold., katere so oče moj kratko pred |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | prijatelj," ga vstavi odvetnik mirno. „Prinesite meni ali pa sodniji pobotnico gospoda Komarja, postavno narejeno in podpisano, pa bo vse v |
| Nevera (1878): | spričajte! Imate kaj prič? kaj mož pri plači nazočih, ali pobotnico? Zmenite se z Janezom, danes teden ob 10 uri pridete |
| Nevera (1878): | pristudili! A drugi ne ve zanj. V pismu? Toda, kako pobotnico dobiti? ker drugače ... in prišlo mu je v spomin ravnanje |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | bil pridržai za Dolarja. Ko mi je Ripar dal postavno pobotnico za prejeti denar, se nemudoma podam k Dolarju z veselo |
| Rokovnjači (1881): | dvomil, kdo je konja ukradel, temuč so tatovje še sami pobotnico pustili. »On se je šel z bikom bost,« rekli so |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | utégnejo poboljſhati. “ Med temi hudobneshi je bil vender pravizhen in poboshen mosh, Noe. Njemu Bog rezhe: „Ve- |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Zaupanje v Boga ga stori serčniga ino mirniga, kdor je pobožen, pridejo naj tudi še take nevarnosti. Velikokrat bi bil David |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | samostan, v kterim je Bertrand, mož v celi okoljšini resnično pobožen, bogaboječ opat vsakimu znan, živel. |
| Blagomir puščavnik (1853): | Blagomirov dom pravi. ” — ”Res je, reče Nikolaj , Blagomir je prav pobožen, svet mož. Vsa okolica ga ljubi in spoštuje, kakor svojega |
| Stric Tomaž (1853): | samo to mu ni dopadlo, da je bil kristjan in pobožen človek. Če je Legré kterega po obrazu namahal ali po |
| Blagomir puščavnik (1853): | prosim. — Tam na uni strani jezera, na visoki skali prebiva pobožen mož v svojem samotnem šotoru, ki se mu mende Blagomirov |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Remigij — tako mu je bilo ime — je bil moder in pobožen, zategadelj ga je čislalo mlado in staro v okolici. K |
| Občno vzgojeslovje (1887): | o čemer se z najboljšim namenom nadejamo, da bode obudilo pobožen čut, izgreši često smoter ter pokonča celó ono, kar smo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | nisem strpel, da bi jih ne bil preložil. Dober in pobožen duh je v njih, kakoršnega bi morali vsi kristjani imeti |
| Pozhétki gramatike (1811): | je dolg v' apôtre, apoſtel, kratek v' dévote, bogabojezha ali poboshna ali bogalubna. u je dolg v' flúte, piſhála, kratek v' |
| Genovefa (1841): | umerjem, kér ſo móje ozhí ſhe to ſrézho vidile! In pobóshna mati je rêkla, ko jo je objéla, kakor Jakob is |
| Genovefa (1841): | ſvét pogrésnil? ” —„Nak', ljubo déte! ” je rêkla Genevefa. „Zhe ſva pobóshna in dobra, naju imá Bóg védno rad. Pa tù na |
| Genovefa (1841): | goſpa je gotovo nedolshna; ſvôjo ſtaro, ſivo glavo saſtavim. Tako poboshna duſha, tako dôbro srejêna hzhí ſe ne ſpridi tako kmalo |
| Genovefa (1841): | nektéri rêkli: Oh, naſha mila, miloſtiva goſpá! Kako bléda in pobóshna je. Taka je mogla tudi Marija pod krishem biti! ” Drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bila poroka, po ti pa darína (ofer) za vnovič poročena pobožna zakonca. Po vsih teh opravilih je bila o poldne vesela |
| Blagomir puščavnik (1853): | in blagor Vam! če tako delate, kakor je v povesti pobožna Bogomila! — Morje življenja je dan na dan nevarniše. Hudi vetrovi |
| Roza Jelodvorska (1855): | na dalje proti Častimiru, »je ta deklica tako pridna, kakor pobožna, de dvomim, ali bi se v celi naši okolici še |
| Roza Jelodvorska (1855): | podaj se k pobožnimu Jakobu. On in njegova ravno tako pobožna žena bota gotovo za té skerbela. Pri njima zamoreš na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je serce mogočnega božanstva razdražila. ” „Ne govori tako — Marka opominja pobožna ženka njegova, ali neveš, da Perun ni Bog, da njegov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Abel pa mu daruje jagnje od ſvoje zhede, v' snamnje poboshne hvaleshnoſti. Abel je imel pravo ſposnanje ino reſnizhno hvaleshnoſt v' |
| Genovefa (1841): | deviza je bila prava podóba nedolshnoſti in lepôte in vſe poboshne matere ſo goſpodizhno — tako ſo ſe ſhe takrat vojvodſke pervénke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vasi in dežele? Bog je, ki malopridne kaznuje, zaspance zbujuje, pobožne v véri poterjuje. Ali mi to ne verjameš? ali morebiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa dela točo? Kdo plede ojstro šibo za grešne in pobožne ljudi, za cele vasi in dežele? Bog je, ki malopridne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potih okoli njega drenja, koder ſe vali, ter ſtermé gledajo poboshniga moshá. Kadar ſe do kakſhniga bajerja privali ali kake réke |
| Blagomir puščavnik (1853): | pogovori do solz ginili. Bog ga živi še dolgo milega, pobožnega očeta. ” Romarja ta povest v serce gine. ”Tedaj, reče on |
| Blagomir puščavnik (1853): | Pa znal se je zviti priliznjenc, ko jo je snubil, pobožnega in poštenega delati in s plajšem čednosti zagrinjati svoje hudobno |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | službo povzdignil. Davorin je zvesto spolnoval dolžnosti svojega stanú — iz pobožnega spoštovanja do Bogá in verne udanosti do svojega kralja. Otroška |
| Oče naš (1885): | bogastvo, ktero je nad vsako drugo, bogastvo starišev, kteri imajo pobožnega, hvaležnega otroka. Tega bogastva pa on ni bil deležen. Čutil |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | stregel pri sv. maši. Tako je bilo razrejeno v hiši pobožnega Izidorja. Vsi so bili na zemeljskem premoženji jako revni, pri |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ne hudujmo nad Bogom, kedar vidimo, kako da zatira hudobnež pobožnega in se tako rekoč o njegovem ropu živi. Varujmo se |
| Gozdovnik (1898): | Areljana. Šla je smrti naproti kakor soproga pristnega vrlega gambusina: pobožnega srca in pogumne duše. « »K Tiburcijevi? A, že vem, umrla |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kazen čes nji perderla. Angelja sta eno uro popred Lota, pobožniga Abrahamoviga strička, z njegovimi vred odpeljala, ino potlej pade ogenj |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | raji pa kraljev sin Jonata. Ta je sosebno ljubil Davida pobožniga, ino zavezo sta storila, de se bosta ljubila vse svoje |
| Roza Jelodvorska (1855): | bolj glavo ogrela, kakor naj močnejši vino. Zdaj zagledajo knez pobožniga opata, pohlevno mu roko podajo, in reko: »Veseli me, de |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' naſh vert preſadila, ſi veliko ſtarejſhi, tudi modrejſhi ino poboshniſhi, kakor ſi bila; alj verjemi, de je sa tebe koriſtno |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | govoril bukvam: »Kdo more biti pobožniši od vas? « »Eliza je pobožniša! « odgovoré molitvene bukve. In bila je gola resnica, kar so |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je veter liste in je govoril bukvam: »Kdo more biti pobožniši od vas? « »Eliza je pobožniša! « odgovoré molitvene bukve. In bila |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | dodeli nam Svojo pomoč, de bomo v stanu, v njih pobožnim življenju vse posnemati, kar nas zamore z željo modrosti in |
| Oče naš (1885): | Ali nama ni iz takó velicih nevarnosti pomagal? naji k pobožnemu duhovnu peljal in potem k dobremu Štefanu? in ali nama |
| Roza Jelodvorska (1855): | »Ko iz grada prideš, podaj se k pobožnimu Jakobu. On in njegova ravno tako pobožna žena bota gotovo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bil Davidov ſin. Na ſmertni póſtelji ſo ga oblagoſlovíli poboshni ozhe, ino ga ſerzhno opominjali, de naj voljno ſlúshi Goſpodu |
| Genovefa (1841): | tempeljnu sahvalivſhi ſta ſe bres odlóga na pot podála in pobôshni ſhkôf in poſhténi Volk s ſvôjimi ljudmí in veliko derhalijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kashe ſe, de bi mu to zhudno popotvanje kaj ſhkodvalo. Poboshni med Indjanimi ga, kamor pride, s obilnimi darmi obloshé, drugi |
| Zlata Vas (1848): | modro in pametno deržali; ki so poprej razvujzdano živéli, so pobožni v cerkev hodili. Ki so sicer radi polegovali in pohajkovali |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | matere. Med tem so spremljevavci mladiga vojvodiča prišli, med njimi pobožni opat iz Šentmala v vitežkim oklepu. |
| Blagomir puščavnik (1853): | začasno odstavljeni, dokler se ne poboljšate. Na vaše mesto pride pobožni Tine drevâr. ” — Veliko bolji prijazno se približa čuvajki, ki je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kmali spozna, da ondi prav razumni, pridni, dobri, radovoljni in pobožni ljudje prebivajo, ki ob nedeljah in. praznikih bolj pridno k |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Vse nam Narvikši dodeli. 4. Bog ne porajta na dari; Pobožni samo prav živi. 5. Duh čist in pa čisto serce |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | govorjenji; 10. stanovitnosti do konca. Mariin roženkranc. Rože, iz kterih pobožni kristjani ljubi Gospej venec pletejo, so večkrat ponovljeno angeljsko češenje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | katerih ne morejo razumeti in pri katerih ne morejo biti pobožni. S tem se oslabi le čustvo; zadovoljni smo že z |
| Genovefa (1841): | tozhili, vſi ſo ſebe in grôfa ſrézhne imenovali, in jésero pobóshnih prôſhenj sa mladi sakónſki par je v nebo gorelo. She |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | našli, de je bil na Korcirskim otoku, blizo Albanije, od pobožnih staršev kupčískiga stanú rojen, lepo v keršanski veri podučen, v |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | kterih mnogi dogodki in terplenja kot sirót, kot ubózih pa pobóžnih mladenčev, kot poštenih in kerščanskih móžev in zadnjič kot zvéstih |
| Genovefa (1841): | ſvôjimi vojvodſkimi ſtarſhi v zérkev priſhla, s ſvôjim ljubesnjivim, vſim pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima lizama, na ktérih je zhiſta rudézha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ima vedosheljni rokodelnik te rezhi pred ozhmi, zhe s sveſtim , poboshnim ſerzam in veſtjo pridnoſt in ljubesin k ſvojimu ſtanu sdrushi |
| Genovefa (1841): | liſtu grôfu priporozhevala, in kako ozhétovſko je grôf, de bi pobóshno prôſhnjo ſvôje goſpé ſpolnil, sa nju shêne in otrôke ſkerbel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le ubogi šolarji Ljubljanske škofije in rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic k duhovskimu stanu kažejo, kolikor se |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | dano, tebe za svojiga posebniga prijatla in pomočnika častim. — Tvoje pobožno in sveto življenje tukaj na zemlji je meni izgled; tvoje |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | detetu Jezusu. Moja perva misel bodi danes Ti, pridno in pobožno dete Jezus! Tako hočem danes živeti, kakor si Ti vse |
| Roza Jelodvorska (1855): | in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim delom skleni pobožno molitev. Mi smo telo in duša. Telo naj dela, duh |
| Roza Jelodvorska (1855): | povzdigne. Goreče moli proti Bogu: naj on žlahniga viteza, in pobožno gospodično tolaži v tej veliki nesreči. Roza je koj zaspala |
| Maria Stuart (1861): | v potrebi to, kar djanje. Trinoštvo veže le roke človeku, Pobožno serce pne se prosto k Bogu, Beseda mertva je, al |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Vesela narava, pobožno sercé Več sreče ti daje, kot zlate goré. 82. Dobri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tukaj per Joshefovi trugi, ljubi otròzi! ſklenite po njegovim sgledu poboshno shiveti, de boſte tudi vi nekedaj mirni umerli kakor Joshef |
| Genovefa (1841): | mili obràs k tlam priklonil, ter ſvôje majhne, trepézhe rozhize poboshno vsdignil. Genovefa je ſvôjo roko na njegovo kodraſto glavo poloshila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemſhkih zerkvah ſo podobe in ſhtatve vſe bolj ſpodobno in poboshno oblezhene, in nikjer ni najditi, kakor po italianſkih zerkvah , nagih |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | tem ſvetu imela, ko Boga in molitev. Shivela je prav poboshno in krepoſtno in je tudi ſvoje poſle k bogabojezhnoſti naganjala |
| Oče naš (1854): | besed hočem prav terdno kot resnično verjéti,“ in glasno in pobožno je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo |
| Mlinar in njegova hči (1867): | noč, teta! Sladko spite! Županja. To tebi želim. Le prav pobožno moli in kmalu boš zaspala. (Poda jej roko, potem odide |
| Oče naš (1885): | besed hočem prav trdno kot resnično vrjéti,“ in glasno in pobožno je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo |
| Roza Jelodvorska (1855): | tvoja tolažba, da se tudi v majhni kočici velikokrat lahkejši, pobožniši živi in umerje, kot pa v zalim gradu. In to |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje in ponižnost do neskončnega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj zhaſtitljive, nekakſhno bolj kerſhanſke , in bolj pripravne zhloveka v poboshnoſt obuditi. Sato dan danaſhnji na Nemſhkim , poſebno na Parſkim, nove |
| Valenštajn (1866): | Proteklemu živen'ju daj slovo, I skusi, kako začneš novo. Tudi Pobožnost ima čislane junake, Enako, kakor slava, kakor sreča. Zdaj precej |
| Genovefa (1841): | pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in po tém jih sopet v ſerzhni |
| Genovefa (1841): | takrat vojvodſke pervénke ali prinzésine imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti pokasovale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga Bramina namrezh, ktéri je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljano pridši, nekoliko od dolge poti odahnila, se že prave pobožnosti vneta v nunsko cerkev k litanijem podosta, kjer je bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tisti, kteri lenobo ali nedovoljnost k učenju ali očitno pomanjkanje pobožnosti, lepiga zaderžanja in dobre volje kaže, in se za duhovski |
| Maria Stuart (1861): | ne soditi! Naj se ne derzne sadju hudobije Družiti angelske pobožnosti, Naj skuša, da ji v serce vidi svet! (Odide. ) Osmi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Pristavek prestavljalca. Bukvice o pobožnosti kmeta Izidorja, ki mi jih je prijazna roka posodila, so |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pogrébu, ki je bil pred poldnam, je bil Peter s pobožnostjo pri sv. maši in molil goreče za dušo svojiga rajnciga |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | zakaj Bog jih ne zapusti, kteri njemu s čednostjo in pobožnostjo, svojim bližnjim pa z ljubeznijo in blagovoljnostjo služijo. « |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | praznike. 2. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno pobožnostjo (andohtjo) per sveti maši. 3. Posti se zapovedane postne dni |
| Botanika (1875): | cveta sorasli ali ne. Med sabo sorasli prašniki se imenujejo pobrateni. Primer tega nam je pod. 122., ki nam kaže povezek |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſturil tebi molzhati, ter jo dobru oklofeta, ter ſe shishe pobere: Drugu lejtu na taiſti dan ſpumne shena na kuſse ter |
| Sacrum promptuarium (1695): | drusgi, gledaj de yh ti dobru ſpezhesh, inu ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel ſe shnio preperat: Sedeta k' misi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvéjtá. Shenzi pak ſo Angeli. 40. Kakòr tèdaj ſe vkup pobere lulka inu s' ognjam ſèshgé, taku bó v' konzhanji tiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | beſedo, pa je ne rasuméjo. Tedaj pride kmal hudizh, ino pobere is njih ſerz, kar je v' njih saſejániga, de ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne zmanjka : Nekteri pravijo, de pridelovanje turšice preveliko delavnih rok pobêre in de dostikrat komaj potroške obdelovanja povernjene dobijo. Ta zgovor |
| Mlinar in njegova hči (1867): | tla, da se na kosce razdrobi. Smejé. ) Dolge zvestobe plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in— stari satan tudi omolkne, kedar ga |
| Revček Andrejček (1891): | zdrava — kaj ti je vsega v tvoji bolezni nanosil? Franica. (Pobere perilo in ne more nič več zakrivati notranje razburjenosti. ) Oče |
| Revček Andrejček (1891): | Franica. Dani se. Luč ugasnite in vsak po svojem delu! (Pobere perilo in uzame luč, ter odide na desno. ) (Franica, ki |
| Gozdovnik (1898): | je mogel že biti v kakem žepu. Kakor bi trenil pobere papir, skrije ga pod plašč, ter pade spet v svojo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | za drugim so iskali klobuka in molčé jo iz gostivnice poberejo. Pavliha je vesel za njimi pogledoval, in ko vsi odidejo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vredno, da bi se človek pripogoval. “ Oče ne rečejo nič, poberejo košček podkve in ga vtaknejo v žep. V bližnjej vasí |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njemu: Hózheſh tèdaj, de my gremo, inu jó vkup poberémo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo ſhe nekoliko ſtelje perdobila, ktero potem ſkup sgrábiſh in pobéreſh. Potem na travnike in ſenosheti vodó napelavaj, in jih takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potlej, jo s teshko brano prevlezi, de korenine porujeſh in pobéreſh. Na takó predelano njivo ſadi kopalni ſad, ali sélje, ktéro |
| Biblia (1584): | pak ſe je okuli osèrl, inu je rekàl h'petru. Poberi ſe od mene Satan, ti mene blasniſh: Sakaj ti nesaſtopiſh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak ſe je okuli obèrnil, inu je rękàl h' Petru: Poberi ſe od mene Şatan, ti ſi meni enu pohujſhanje. Sakaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | enkrat zavreti in precedi skoz čedno ruto. Vso mast čisto poberi, in župe naj potimtakim okolj tri poliče bo; ako je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Breskevno vkuhanje. Breskve v vodi zavri, olupi, poberi peške iz njih, vzemi na pol funta breskev en funt |
| Genovefa (1841): | ſvoj mèzh in ga prebôdem. Koj ſe mi spred ozhí poberita, in nikoli vezh ſe mi ne prikáshîta! — To je vunder |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | shętve, inu ob zhaſsu tę shętve bóm jeſt shenzam rękàl: poberite vkùp pèrvizh lulko, inu jo sveshite v' ſnopike, de ſe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in prijetne. Tudi debelo Grozdje , iz kteriga se pa peške pobero, se da tako spraviti; vunder ni tako dobro. Cukreno sadje |
| Revček Andrejček (1891): | morje, kjer mine ga gorjé. (Anže, Jerica, dekle in hlapci pobero vsak svoje delo in pojó. ) Zbor. Kjer mine ga gorjé |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej mogal s' dobro beſsedo potalashit, ſe je s' hishe pobral; inu en dan kadar je s' hishe shal, de bi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dati, kar vam ſliſhi — To lé — to ſim sa vami pobral: (mo ozhe dati enu piſmu. ) Baron. Meni daj! (mo piſmu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rasdeli ſinovama premoshenje. Nekaj dni potlej je mlaji ſin vſe pobrál, je ſhel od doma v' daljen kraj, ino je s' |
| Gozdovnik (1898): | izza gamašnega jermena dolg oster nož. Don Estevan je tudi pobral svojo angležko puško, neodločen, na kterega bi pomeril, na Fabija |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 4. v. 6. Pretezhena sima je gotovo rep hudo savijala ; pobrála nam je mnogo ljudi , in sapuſtila tudi per zhbelah doſti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | to vidi nikoljko. Bog vari kužne bolezni, vas bi gotovo pobrala. Ob času kolere jih je tri dele več pomerlo takih |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | In hudoba se je pobrala, ker je vidila, da nič ne opravi. Konj pa je |
| Zoologija (1875): | je kri na potu tu in tam, zlasti iz mišic pobrala. Ta voda, scalnica imenovana, zbira se iz obisti v mehurji |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | hrušic (hečepeč), iz kterih so se peške in kosmato dobro pobrale, v pol maselcu vina in v ravno toliko vodi z |
| Botanika (1875): | se pri nabiranji pastinakovih korenin, ki se za salato jedó, pobrale tudi mišjekove korenine, in da se je s pravim vrtnim |
| Robinson mlajši (1849): | mogel izvedeti, kako ž njegovimi drugi stoji. Zdaj so se brali — podali k drugemu, kteremu se ni boljše zgodilo. Takaj so |
| Biblia (1584): | ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali: Inu ſo pobrali, kar je bilu drobtin oſtalu, ſedem polnih Korb. Inu téh |
| Biblia (1584): | ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali. Inu ſo pobrali, kar je bilu oſtalu Koſceu, dvanajſt polnih Korb. Téh pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kruhov sa pęt tavshent ludy, inu kóliku koſhóv ſte vy pobrali? 10. Tudi ne na tih ſędèm kruhov sa ſhtiri tavshent |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanke tih kóſzov dvanajſt koſhóv pólnih. 21. Tęh pak, katęri |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſędèm kruhov sa ſhtiri tavshent ludy, inu kóliku jęrbaſsov ſte pobrali? 11. Sakaj ne saſtópite, de vam niſim od kruha govoril |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanike tih kóſzov ſędèm pólnih jęrbaſsov. 38. Tęh pak katęri |
| Stric Tomaž (1853): | bi vam pri sercu bilo, če bi vam zdaj naenkrat pobrali svoja ljubezniva otroka, ali bi zamogli to brez serčnih bolečin |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | hrepene po njih, kakor so kristijanje, da bi vlovili in pobrali le eno kapljico svete kerví. Vendar so se vsi umaknili |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | glej! to so posedli vojaki in jo plenili, premoženje so pobrali in grajščino v vojašnico spremenili. Gospó niti pustili niso v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhirjavo po njih globokoſti imeti. S grabnov smetána perſt ſtran pobrati, de nasaj va-nje ne slese. 5. Sakrite grabne delati ſizer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | imenitno sadje je dobro pred olupiti in peške iz njih pobrati, debele hruške in jabelka pa na kerhlje razrezati, predin se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | serce bodimo! Če nam je ljubezin mati, Ino zloga nas pobrati, Večna bo Slovencov čast. J, Virk. Kakó s sadnimi drevési |
| Gozdovnik (1898): | se vzdigne tudi Pepo iz svojega zavetja na ploči. Poprejšnemu pobrežnemu stražarju se je zdelo pogajanje predolgo. »Santa Laureta, kako mučkajo |
| Gozdovnik (1898): | v misli tako zatopljen, da ustopivšega Pepota še opazil ni. Pobrežni stražnik se nasloni na steno ter miži, vendar pa je |
| Gozdovnik (1898): | pa zagleda dremajočega pobrežnika. »Hola, Pepo! kaj spiš! pa tukaj ?« Pobrežni stražnik globoko vzdihne, počasi oči odpiraje. »Tukaj sem, gospod stotnik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ribčeva zapustita bajto in s svojim blagom bežita od rečnega pobrežja na obrežek bližnji, na kterem je stal visok košat dob. |
| Astronomija (1869): | voda šest ur dolgo priteka proti suhemu, da zaliva plitvo pobrežje zmirom bolj, da se vali na milje daleč v ustja |
| Astronomija (1869): | kolobar plime. Tako toraj vidimo dan na dan na morskem pobrežji, da voda šest ur dolgo priteka proti suhemu, da zaliva |
| Gozdovnik (1898): | svojo navidezno brezčutnost. Stotnik se zdaj obrne, pa zagleda dremajočega pobrežnika. »Hola, Pepo! kaj spiš! pa tukaj ?« Pobrežni stražnik globoko vzdihne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ravno sedaj sem ga še videl. ” Pa zamorec jo je pobrisal, precej ko je spoznal Boštjana. „Ta jo je potegnil, kakor |
| Revček Andrejček (1891): | Bog, moj Bog, to moram doživeti. Grešnik. On jo je pobrisal, kakor bi bil smodil za njim. Tekel sem za njim |
| Revček Andrejček (1891): | in pade v Franičino sobo ; on jo je pa gologlav pobrisal. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsak dan pomesti, vsak dan okna nekoliko časa odpreti, prah pobrisati, in vsako leto spomladi steno čedno pobeliti. Boljši je zdrava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in zima 15 stopinj bi lahko vse te debele popke pobríla; kje se bojo potem drugi vzéli, kadar prava spomlad nastopi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jo le za mizno rijuho. Joj otroku, kteri jo je pobrodal. Žlice smo imeli rožene, nože in vilice pa so imele |
| Oče naš (1885): | je bila dušna revščina vjetnikov. Večjidel njih je zrastel v pobuni, v mlačnosti za vero in v zaničevanji duhovnov. Malokdo njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | zmeni, ali skuša naš narod pobuniti (spuntati) ali ga res pobuni, se ima ustreliti, če dve verjetne priči to spričate. Tacega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kremsu v létu 1719 6 liber tehtal; in tajisti per Pocdamu v létu 1769 je bil buči enak, je vola vbil |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. S. Svetnikov inv vte odpvſtike noi gnade, katere se pozalam kershanftvi sasvshijo inv ven talajo Amen. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | molitvami inv ispsaltarji noi ispsaltsrji pismami inv is vsiem karse pozalam sviete tabe. dora ofrvja nai dazhries me prida nes inv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor vlani Od nar lepſhi ſorte ſo malo kupovali in zenejſhi je bila, kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in poſvalkane ovne ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je pred sedanjim pomanjkanjem vina še več kot na pol cenejše bilo od nogradskega vina. Ker so vina iz plant posebno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne, zaostajata za drugimi, ki lepše blago izdelujejo pa tudi cenejše. Ni namen naš tukaj na dolgo in široko popisovati, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | po imeni, ktera toliko opravi, kakor 35 tric in desetkrat cénejši izdelk da. (Velikost našiga cesarstva) obseže 12104 □ milj zemlje |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | prepričali, da ta način požlahtnjevanja je naj priprostejši, naj boljši, naj cenejši in da se da naj lažje naučiti, ako se |
| Zlata Vas (1848): | kakor je že to navada, kadar sta vino in vol po céni. Kar jo primaha nék neznan človek v vas. Terdne |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | v tovarnah za kavčukne izdelke v večjem številu še bolj po ceni in v poljubnej velikosti, bile so iz rudeče pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po muſhtri narejen. Deshelni kolovratarji ga bodo snali dati bolj po zeni, kakor je upati, zhe ſi lih ne bo tako |
| Sveti večer (1866): | Bil sem pa tudi tako srečen, da sem podobe mnogo ceneje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | družbi kmetijski povrniti toliko denarja, za kolikor je on živino ceneje kupil, kakor je družba kmetijska za-njo dala Tudi mora nemudoma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de Zhehi lepſhi platno delajo, ko mi, pa ga vunder zenejſhi predajajo, in tako nam dobizhke, ktere ſmo kedaj is platna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſakeljnove in poſvalkane ovne ſe je prezej ispezhalo, in tudi zenejſhi je neke goldinarje , kakor vlanſko léto. Nekaj sa vſakiga. (Neſrezha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa tudi s dervmi , kakor ſe té rezhi loshje in zenejſhi v kraju dobivajo. Na pervim vosu, namrezh na hlaponu, ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dan današnji ogen s „cundrom” po stari šegi ? Hitrejše in cenejše se mora sedaj luč prižigati kakor nekdaj, — to je, z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | plačujejo. Vsak vé , de se da na deželi veliko bolj po ceni živeti, kakor v mestih; zatorej so potroški in potrebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v hramih (magazinih), se zamore zatega voljo tukej skorej bolj po ceni kupiti, ko v Banatu in Sisku. — Korún je po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lepote ne zgubé. Razun tega je njegovo blagó tudi pràv po ceni. Mašni plajš iz na pol židaniga tomoška ali pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | huda driska umori bolno živinče, — večkrat tudi hujšati začno in pocepajo. Pervo je, da se zdrava živina berž berž odstavi od |
| Zoologija (1875): | živé navadno dve ali tri leta, razvite muhe pa vže pocepajo za par dni, nekatere celó konec prvega dne. O vročih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsako leto samó po avstrijanskim cesarstvu okoli štirkratsto tavžent ovác pocepalo. Zdej pa je ta strašna kuga odvernjena, kjer je stavljenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi ne rekó drugazhi, kakor per birtu. Veliko Gorenzov, ki pozeſtvajo (furajo), ga dobro posnajo. S mladiga jim je vezhkrat zhveteril |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | na kateri se pecljá, mora na vsak način biti iz pocinjenega vlaka, iz vzroka, ki sem ga omenil pri opisovanji, kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | Na drugo majhno kad pa se položí mreža, narejena iz pocinjenega vlaka (drata); na to mrežo se dene zmečkano grozdje iz |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župa. Zreži goveje meso na tanke koleščike, stolci jih, pomaži pocinjeno kozo dobro s putram, povaljaj mesne kose po eni plati |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Oleum Sulphuris) Shveplenu Volje, deni ga v'eno od Lonzarja pozineno poſsodo, katęra je ena zolo ſhiroka, pol zole viſoka, ali |
| Kuharske Bukve (1799): | jo smęſhaj ſhe s' vezh ſmętane; inu jo deni v' pozineno plehato ſklędo, notri rastavi po verſti nadęvane jajzhne platíſha, poſtavi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | začela, pri kteri se zamore živina zavarvati, in ktera škodo pocerkanih živinčet povrača. Imé te družbe je : assicurazione generale austro-italicha. Po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | do dobriga nehala. Do 16. Svečana je skupej 1167 goved pocerkalo, 980 hudo bolnih ali pa okuženih so pobili; le 135 |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſobmy ta terrn, ga sazhne vun ulezh, oſsla saboly, ter pozukne nogo, inu s' to drugo vouka v' zhellu udari, iuu |
| Kuharske Bukve (1799): | obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni potem na okroglo zvitiga drobnjaka vanje ter ga malo pocukraj. Zelen hren. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žlicami vrele župe, čez nekaj časa perdeni dobriga jesiha, dobro pocukraj in vli nanj dobriga olja. Krompirjev hren. Kuhani in drobno |
| Kuharske Bukve (1799): | uro, vlì na en pleh inu obod katira ſta pomasana, pozukraj, inu pezi pozhaſi v' eni rasbęleni tortni ponvi. |
| Zoologija (1875): | je tri do štiri črevlje dolga, ima jako tesno škržno poč, in zategadelj |
| Divica Orleanska (1848): | zapertim. Jovana za njim prihiti; na sprednim stanu jo vitez počaka. Jovana. Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo! S hlinivim begam peljal |
| Pripovedke za mladino (1887): | kva! ” in tudi denarja mu nazaj ne dado. Še nekoliko počaka, da se zmrači, ko mora pa domov, ozmerja žabe do |
| Robinson mlajši (1849): | izvalili, — debelo pogledli Milica. Vsej pak je umerel. Dragotin. Le počai! lehkič je drugoč obživel; vsej veš kako smo jednor tude |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ga z vso močjo obderžal, de mi ni vbežal. „Tak počaj no”! sim rekel; naj ti povem! me nisi prav zastopil |
| Stric Tomaž (1853): | Tiho bodi, žena! “ jo nekdo posvari, „boš že na versti, počakaj da z drugimi končamo. “ To rekši ji ugrabi sina, ter |
| Revček Andrejček (1891): | Vohunstvo se mi je pa danes venderle dobro izplačalo. — Le počakaj — ti ponosna Franica! Jaz ti bom napravil še jako grenka |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tukej oſtala? Goſpá. Sej vęjſh , de mi ni dobru. Baron. Pozhakej en malu , saj sa volo tvoje Nęshke ; ſzer bom męnil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | SĘDMI NASTOP. Baron , Matizhek , Budalo , Smeſhnava. Matizh. Nęshka, Nęshka! pozhakej en malu. Jeſt morem sa njó. (grę) Baron. (na ſtran |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Pozhakej en malu — — jeit ſe morem preblęzhi. Goſpá. Sej ſo domazhi |
| Gozdovnik (1898): | bonanso nam jemati. Kje je Kučilo, pojdem tja k njemu. « »Počakajta malo minut! Bom videl, kje ga bo dobiti. « Kučilo stopi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | veſ glaſ praſhata: „Mati, kaj ſte v' loznazhi prineſli? ” „Le pozhajta, de domu pridemo, pravijo mati. Ne ſméta tako naglovedna ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za tole bi bili kmetje potrebni, zdaj pa le vùn! — Počakajte malo! Kdo se je do zdej za vas potegoval, če |
| Viljem Tell (1862): | Staufaher. Počákajte, da pride moja žena. Vi ste mi v Švicu gost |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Ne morem ga prijeti; nikakor ne bo šlo; bežita vendar! “ „Počakajte, mati, koj bom pri vas“, je rekel Bil. ,,Naglo, Joni |
| Čas je zlato (1864): | ostrašen. »Vender bi znalo na vse zadnje kaj resnice biti. Počakite, de nazaj pridem. « Urno steče pisar, kamor je bil poklican |
| Robinson mlajši (1849): | padnoti. Pak Robinson mu je dal izrazumeti, da bi maličko počakal, ker še jima mnoga težkost ino delo nastaja, preden pomisliti |
| Gozdovnik (1898): | mož. To bi bilo v pogin karavani in pa meni. Počakal bom, da bo tabor utrjen, potem odprava saj ne bo |
| Gozdovnik (1898): | Odšla sta bisona lovit, da imamo kaj živeti! « »Antilopa bo počakal, da se vrneta ter jima povedal besede, ktere naj slišita |
| Tiun - Lin (1891): | naravnali. Stali so pri tem samo do prsi v vodi. Počakali smo torej, da bi se nam približali, kar se je |
| Ultra! (1867): | to historijo o naglem odhodu pripovedovati. Nikakor ne! Jaz tu počakam strica, ta mi gotovo v stiski najde svèt in pomoč |
| Gozdovnik (1898): | merite dobro! Jaz pojezdim z ostalimi do mostu, kjer vas počakam. Most je edina pot, po kteri se more najhitrejše priti |
| Pripovedke za mladino (1887): | ter vrže ves denar v vodo. Potem postoji ter hoče počakati, da bodo gotove ter mu ga nazaj prineso, žabe ostanejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | smaukljivi ſlovenſhini, ki tako po làſkih jesikih diſhi? Pasimo prijátli! pozhakavſhi, de zhiſto krajnſhniki, v kérzhmah tertvinſhino s golo rokó sajemavſhi |
| Fizika (1869): | vrti, pa sicer tudi pripomore, da je nihanje na ekvatorju počasneje. Pod. 60. 66 Krivočrtni poti postanejo vsled posebnega skupnega delovanja |
| Gozdovnik (1898): | raz konja. Nemudoma je hodil za njimi, dasi tudi v počasnejšem koraku, ker jih je hotel pri ognju izpoznati. Po pičli |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nam gotovo ni bati, da bi se ponovile, lahko čutimo počasni vspeh tiho pa neprenehoma delajočih moči, ki se nam kažejo |
| Zoologija (1875): | in lojem. Poleg tega so izvrstni vozniki in tovorniki, sicer počasni, ali trpežni. Skoro vsi so udomačeni in v mnogih pasminah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obilnega mleka in so kaj živa živina memo lenih in počasnih Durhamcev in Herefordcev. Omenimo še plemena kerriškega, ki je večidel |
| Gozdovnik (1898): | sta pretekli, ko se naposled vrne drzoviti rastreador. Prijezdil je počasnih korakov ob jezeru. Belec je bil udomljen. Vsi so ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tako vižo nikdar ne posušil. Naglo sušilo storí terji les, počasno pa mečjiga. O jeseni posekan, omajen in koj obtesán les |
| Blagomir puščavnik (1853): | miglajočih zvezdic se v jezeru odlesketava. Druzega ni čuti kakor počasno pluskanje valov, ki se na veslo vdarjajo. Le kak ponočen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perpuſheno. Goſpodu M. V. „Mojſter ſkasa — in kaj je bolji, pozhaſno ali naglo obogatenje? ”bomo natiſnili, pred ko bo mogozhe. ˛Se |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | da v mesto priti, so vender vsi vkup počakali in počas zraven duhovna šli in ga močno podpirali. In kadar so |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Tako, zdaj pa že gre« — reče uni na zidu, vleče počas in previdno otroka po vervi. Še enkrat ga mati doseže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | les razprezanja clo popolnama obvarovati, bi ga mogel pràv pràv počasi v lupji sušiti, kar bi se pa komej v desetih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ali tremi jajci zmešaj, štrucice napravi, z beljaki pomaži in počasi peci. Potem jih na podolgaste koščike zreži, preden se še |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vzdignejo. Dosti vzdignjene v ohlajeni peči ali v cevi (roru) počasi peci in s cukram in sladko skorjo potresene na mizo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Laškem 21. junija. * Pri nas je precej merzlo; zato žito počasi zorí, pa rež bomo vendar kmalo želi in, kakor se |
| Valenštajn (1866): | na njegovih. Bijó, zapazi dobro priliko, Prekanjeno preže zabodé nož Počasi mi v srce! (Zakrije obraz na Butlarjevih prsih. ) Butlar. Pozabite |
| Kemija (1869): | vodo pomešana se jako razgreje, zato se sme le prav počasi prilivati vodi, nikoli pa ne vlivaj vode v žvepleno kislino |
| Zoologija (1875): | pa svojim roditeljem večidel niso nič podobni, temveč še le počasi dobodo velikost in podobo starih, a prej se morajo večkrat |
| Zlatorog (1886): | mladína, Bliska rádost, vriska mandolína, In po taktu, hitro in počási Tú mladenke plešejo iz vási, Pleše tudi Jérica z dekléti |
| Gozdovnik (1898): | Počasi se rineta s svojimi puškami skozi vejevje. Toda v tem |
| Robinson mlajši (1849): | učile so se počasoma te zvereta, ino pak je to tako dobro šlo, kakor |
| Robinson mlajši (1849): | bi teh reči ne bil iznosil, bi je valove bili počasoma ukončali. Zato si je tude z dobro vestjo ino kmalu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in še po staroslovenščini obdélovali, nad čemur ni dvojiti, zadénejo počasoma na nov jezik, kteri pak po mojih mislih ne bode |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in k ognju deni, de se dve ali tri ure počasu peče. Potem poper preč vzemi, in pečenko bliže k ognju |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | raženj natakni, s smeteno in kislo župo polivaj in lepo počasu do rumeniga peci. V mast, ki odkaplja, deni kuhane in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Gresovi cmoki. Razpeni dobro eno unčo putra ali masla, perdevaj počasu štiri cele jajca in dve žlici merzle vode, vterdi testo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | velik lonc štiri in dvajset celih jajc, razpeni jih, perlivaj počasu en bokal vina, žverkljaj vedno, obribaj na velikim kosu cukra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prav drobno, deni potem v kozi na žerjavco, de se počasu duši (dinsta), zdaj pa ožmi skoz čedno ruto, iz česar |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vzemi, in pečenko bliže k ognju deni, de se bo počasu lepo rumeno spekla. Potlej jo položi v ponev, postavi jo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | duši (dinstaj). Vediti je treba, do se mora to prav počasu zgoditi, de ne repa ne korenje svojih lic ne zgubité |
| Blagomir puščavnik (1853): | nje mož bil! ” Prih tacih veselih mislih mu bled obraz počasu prerudečuje. Vitez pa ne zapazi starčikovega osupa in pripoveduje naprej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vezhno martro. 3. Tude temu narmajnshemu grehu perjatl nabodi; ſakaj pozhasi, de nabosh vedel kedaj, bo tebe v' vezhe, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vovni irozhnu nareſen reſlye, inu poſna, ke k' velikem madeſham pozhasi ulezhe. 3. O koku fletn se bil, kader se je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | veselile, ſlaſti: ke se njeh boſte ſamirkali, inu skus tu pozhasi tudi druge uganiti navadeli, inu nauzhili, de uganke ene le |
| Kratkozhasne uganke (1788): | od mene en dolg, kar sem njemu dolſhn. Jeſt njega pozhasi plazhujem, vonder poterplenja nima. Kar njemu dans plazham, tu tirja |
| Kuharske Bukve (1799): | mlęka, kuhaj v' njemu eno unzho opraniga rajsha, puſti ga pozhaſi vręti, kuhaniga deni na ſklędo hladít, potle ga tolzi v' |
| Kuharske Bukve (1799): | ure, pomashi pleh inu obod s' putram, nalì kuhanje notri, pozhaſi pezi v' tortni ponvi, inu s' zukram potręſi. 99. Naraſteno |
| Kuharske Bukve (1799): | kader je rumeno, nalí goveje shupe, kar je tręba; puſti pozhaſi vręti, dokler ſe meſo, inu ſelenje omezhí; potlej prezędi ſkuſi |
| Kuharske Bukve (1799): | en pleh inu obod katira ſta pomasana, pozukraj, inu pezi pozhaſi v' eni rasbęleni tortni ponvi. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | potizo, ino glej — k' pervimu ſe dve krishovazhi prikashete, ino pozhaſi ſe dvanajſt takih terdih tolarjov navali; dobra mati pa ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shide in ſlabſhi. Na Laſhkim ſizer murve ondi, kjer bolj pozhaſi raſtejo, vſako tretje léto do korenin , odkopajo in s zeſtnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podolgaſto, plaſhnato gerzho, ali glavo, ktera ſe mora po palizi pozhaſi pogubiti 5 sato je butiza s tankim vratam le v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | letmi ſo jeli trije duhovni goſpodje na Gorenſkim terte ſaditi, pozhaſi vino tlazhiti, sdaj ga she ſledno leto vſaki po 500 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri tej rezhi ſtanovitno dershimo pravila goſp. Majerja: „Tu tréba pozhaſno poſtopati, da nikogar ne ſilimo, nikogar ne shalimo in vunder |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pozhaſnu ſuſhiti, ſo dobre, inu srave, slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s' zhaſam ſhe nima, de bi intereſsa plazhal, kadar more pozhaſsi tiga nar bolſhiga od hiſhe ſe snebiti, inu v' to |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Fruhti posnejſhe, koker ſizer raſejo, inu sorijo. Jesęnska Sętv. Akulih pozhaſu ſe Sima perblishuje, je vender bolſhe, de ſe perzaitu uſeje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dobru vinu perraſse, ſizer pa malu, inu kiſelu, kir Jeſęn pozhaſu ſe h' mrasu perpravla, toku terte pokrivati ſe ni treba |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Pſheníza, inu Ersh more sa zaita vſijana biti, sakaj grosnu pozhaſu raſse, akulih smeram deshúie, inu tudi nimajo ovzhę, ne Jeſen |
| Fizika (1869): | prosto na zraku. To prostovoljno parenje godi se pa mnogo počasneje, in imenuje se hlapenje ali puhtenje. Dana množina vode se |
| Gozdovnik (1898): | kako Diaz oprezuje? Oči ima le za sled ter jaše počasnejše in previdnejše nego prej. « Ta trenotek se oglasi prvi krik |
| Tiun - Lin (1891): | da pridemo še za časa v Makao in so prav počasno opravljali svoj posel. Opasna džunka pa se nam je približavala |
| Lohengrin (1898): | glasnó! Elza, naprej na mesto to! Drugi prizor. (Elza nastopi počasno in sramežljivo; dolg provod dev jej sledi obavljajoč se sprva |
| Gozdovnik (1898): | dobiti na svoje vprašanje. Skoro na tleh ležeč se je počasno ril na stran v grmičje, ogibaje se najmanjšega šuma, in |
| Gozdovnik (1898): | šalim, morete takoj izkusiti, da v resnici delam. « Kučilo pristopa počasno in obotavljaje. »Zakaj ste se izplazili iz tabora? « »lzplazil? Tega |
| Gozdovnik (1898): | hitro napredovati, ker težko obremenjene mule trgovčeve so mogle le počasno naprej. Haziendero je večkrat poskušal pogovor začeti s Komančem, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | studencu ali reki prišla in se je premerzle vode napila. Počasama kašljati začne, in brez de bi kmet vedil kdaj in |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | se je védel pošteno in spodobno. Da bi gospó bolj počastil, oblekel je, sivo nedeljsko kamžolo in rudeč telovnik, na glavi |
| Roza Jelodvorska (1855): | in veliko imenitnih gostov iz bližnjih in daljnih krajev je počastilo veseli dan zaročenja Roze s Krasomilom. Strašimir in Ljudmila s |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Maks križec, red sv. Mihela, Pražko vseučilišče pa ga je počastilo diplomom doktorja sv. pisma. Leta 1854 . mu umre blaga sestra |
| Ta male katechismus (1768): | Amen. Od od se ima ta viſha toku Mater boſhjo pozhastiti, inu poſdravlati? Pervezh: Od exempelna S. Gabriela, vishega Angela. Drugezh |
| Ta male katechismus (1768): | zhastiti. 5. buq. Moyſ. 6. 13. Je pak perpushenu svetnike pozhastiti, inu napomuzh klizat? Tsevede; al ne na taisto viſho, koker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu is tega urſhoha nisem jeſt tudi taiſte nekol ſamudila pozhaſtiti, katiri so mojega Jeſusa k'smerti iskalli. Potęm, kar je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Mashnekara ſhegnani. 2. Nigdar nimash ti moj Syn! poſabiti Mashneke pozhaſtiti, aku otshesh tvojo sveto viro sposhtuvati. Kaj je pak ſen |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | D. hoditi, nje tugente posnemati, inu nje ſhenena S. Joſhefa pozhaſtiti je v'teh buqvah ta V. Z. D, G. P. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katiri imajo to navado leta S. Sakrament poniſhnu , inu lubeſnivu pozhaſtiti. Skus tega bodo namrezh brumne dushe silnu ſlo uſhgane, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in iskreni šolski prijatel ! Bog Te obvari, in jez s počašenjem ostanem tvoj pervi učenik in serčni prijatel Gašper Šoklič, fajmošter |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | IV. Oznanjenja Marije device. Bod', Marija, počešena! Pravi angelj k nji poslan , Z milostjo si obdarjena Dansi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po svojem spoznanji razdelí med pridne služabnike z velikim darilom počastenega gospodarja. Kdor pa želí tako čast doseči, se mora pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljanskiga učeliša, ne hotévši zadnji biti, so po tém visoko počastenje in serčno hvaležnost svojimu presvitlimu Cesarju in Cesarici v venec |
| Ta male katechismus (1768): | meſſú, inu kry JEſusa Kristusa. III. Tu dolſhnu molenje, inu pozhastenje tega S. ſakramenta. IV. Ta vofer; inu V. Tu uſhivanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | stareh ludy je pravednega ſhivlenja verdevanje. 1 Uſſakemu zhloveku shlishe pozhastenje, inu zhaſt, dokler uſſake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le upiramo za resnico. Lepó k temu Češki Klacelj v „Počatkih” str. VI. govorí. — Ali da bi takovo moje délo naše |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo. Njih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtran, ter ne bodi nevéren. ” Tomash ſe Jesuſu k' nogam ſzhéne, ino rezhe: „Moj Goſpod ino moj Bog! ” Jesuſ je perſtavil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | morala kaj več pozvedeti o njih. Gotovo ni Boštjan nikdar počenjal tako strašnih reči, kakoršne pripisujejo tem ljudem — in vendar jih |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn. Le poskrbi mi podpise! Ilo. Pomisli, kaj počenjaš! Tega, kar Zahteva car, ne moreš privoliti, Ni tega ne |
| Pripovedke za mladino (1887): | se ustavi in kralj povprašuje: „Otrok moj, kdo si? Kaj počenjaš tu? ” „Uboga zapuščena deklica sem in prejo zravnavam. ” Kralju se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU v znamnje ponižniga spoštovanja in dolžniga počešenja od bogoslovcov c. k. učiliša v Ljubljani 16. Velkitravna 1845. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slabši od govejiga. In če bi se nam tudi v početku tako dobro ne zdelo , ko goveje, kteriga smo že navajeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slovenska želja. Vsegamogočni Bog, milostljivi Oče vsih narodov! glej, na početku novega leta k tebi pritečemo, se spodobno zahvalimo za milosti |
| Robinson mlajši (1849): | je toto pèsem vroče natihem prerèkaval, potle pak jo je počel tude na glas prepèvati. Potem je vstal ino je šel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nikakšnega razločka med sedajnim in prih. č., in ki je počel spet močno mešati, bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. |
| Tiun - Lin (1891): | ste smrtno ranili podanika nebeskega carja. « Nisem vedel, kaj bi počel. To je bilo neslišano. Mandarin je prav dobro moral poznati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Se ti enkrat kaj dobrega pozhel, othsesh ti enkrat en boſhje sluſhabnek biti? gledaj, skerbi le |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu ke se bo kluzh segręl, bo ked ena puksheza pozhel. XI. De en nov grosh, ali en sovd po robu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vidijo, gnadliva Goſpa, jeſt jim nemorem povędat, kaj je pozhęl — on ſe je na tla vergel, ſvijal pred mano, koker |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | véj, kam bi ſe podal, ali kaj bi zhes dan pozhél: Kadar ſe svézher doli vléshe, ne véj, kaj je dęlal |
| Pozhétki gramatike (1811): | mi nasaj dali. Quelle affaire avez vous entreprise? Kaj ſi pozhél, al kákſhniga opravka ſi ſe lótil? Combien d'ennemis n'a-t-il pas |
| Pozhétki gramatike (1811): | Que rezhejo in piſhejo qu' avez vous fait? kaj ſi pozhel? qu' importe? Kaj mi je már? kaj maram? kaj je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bi ne bila več damo šla. Kaj bi bila tudi počela doma, kjer je vse premoženje dolžnikam zapadlo? kjer me je |
| Stric Tomaž (1853): | potem ž njimi storiti, kar bi rada. “ „Kaj neki bi počela? “ jo popraša mati. „Mama! poprodala bi jih pri tej priči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nar bolj veka. Take krevlje ne vedó , kaj de bi počele od veselja , de niso za nobeno rabo, ter mislijo mestnikam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kaj takiga slišalo. Bog ga na zemlji obvari; kaj bi počeli, ko bi nam ta poglavitna hrana zginila ! Kakó je to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ljudje v nekterih krajih ne vedó, kaj bi ž njimi počeli se. moramo v novicah pogovoriti, kakó se imajo shraniti. Gosp. |
| Robinson mlajši (1849): | kaj bi si oni v ti ali oni prigodbi bili počeli i. t. d. Da se k temu obilno priložnosti naleza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | si, da bi dan današnji detelje ne imeli, kaj bi počeli? Lahko pa je tudi spoznati, koliko prekucij o je napravila |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pri gizdavi mizi sedeli in klatili neumnosti in dosti druzega počeli, kar ni bilo ne lepo ne prav — o takrat se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in vsi pijani niso vedli, kaj de bi iz prevzetnosti počenjali. Bilo je po nôči. Našli so tovaríco (oslíco) pred mestam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nam, kdo te je udáril? “ Ino ſhe vezh hudiga ſo pozhéli. Jesuſ pa je vſe molzhé ino voljno terpel. Tiſti zhaſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' brati paſel. Njegovi bratje ſo nekaj prav hudiga nékedaj pozheli. Joshef pa, veſ nedolshen mladenezh, ſe tega ni udeléshil; grosa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | izvor bogatstva za narod. Kako pa naj bi se to počelo, je odbor gospodarskega družtva izvolil poseben odbor, kteri bo preudarjal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slišati, kar po poti in v Ljubljani ti požvinjeni ljudjé počenjajo. Upijejo, kolnejo, na glas klafajo, eden druziga suvajo in se |
| Stric Tomaž (1853): | Halaju nazadnje že vender dolgičas prihaja. Da bi spet kej početi imel, privleče iz žepa popire ko rjuhe velike ter začne |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | De naj Ti hvalo dajem, vabi me! Veliko dobriga želim početi, In vedno bolj s Teboj skleniti se! — Naj Tebe Jezus |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | družino svojo? Kaj bode za nami z našimi otroci? Kaj početi vendar v taki nadlogi? Odgovor na to je: Mi moramo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Moj velik trebuh se toku nabâsa, de be meni utegnil pozheti: al kmalu je spet praſn, ked ena prederta danka. Pride |
| Kratkozhasne uganke (1788): | zhas si krajshati: ali med drusheno en smeh, ali shpas pozhęti sluſhejo: męrski enega v' eni, ali drugi ręzhi poduzhę: njemu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe. ) Sdej ſe pak joka , revéſh. Kaj ozhern s'njim pozhęti ? Tonzhek Raji vmręti , koker njih sapuſtiti ! Goſpà. Mozhi, mozhi ! ní |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vsdigniti, pogoriſhe popuſtiti, pobegniti in kaj drusiga (s tem denarjem) pozheti. 48. Zela drushba pa ima ta namen, in je le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pervoljenja vſih drusih neſmé in nemore s ſvojim delam pozhéti, kar bi hotel, in kér ſhe ne vé, kteri del |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imenitniſhi sa drevo dershi, in ne vé, kaj mu je pozheti, klobuk zhes sativnik dershé, in premiſhluje ſam per ſebi, ali |
| Zlata Vas (1848): | imel zdaj silno veliko opraviti. Nihče ni vedil, kaj de počnè. Zdej je po polji letal, zdej je bil cele dni |
| Maria Stuart (1861): | mir. Davison. Daj mi besedo eno le. Povej, Določi, kaj počnem naj s tem pisanjem! Elizabeta. Povedala sem vam, ne mučite |
| Zeleni listi (1896): | sami vidite, da imam že dosti ptic, in kaj naj počnem še z vašim vrabcem? « |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bi se bili do sedaj z vsemi vednostmi, da koj počnemo popisovati minerale. Toda pripoznati moramo, da s samim popisom, če |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Ko mojster vstane, pride, ga gleda in mu reče: „Kaj počneš te norosti? ” Pavliha mu odgovori z modrim obrazom: „To mi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | iskre na posteljo letele. Mojster zavpije nad njim: „Kaj pa počneš, ali si znorel? Čemu imaš posteljo na herbtu? zakaj je |
| Mlinar in njegova hči (1867): | jej solze. ) Če tako delaš vpričo mene, kaj še le počneš, kedar boš sama! Dete, dete, jako mi težiš srce. Micka |
| Zlata Vas (1850): | morejo od njega učiti. Zakaj čudno je viditi, kaj otroci. počnó, in kako de v šolo silijo, kar ni ravno navada |
| Stric Tomaž (1853): | pred skalo trepetal, tepec Uiti nam zdaj ne morejo, naj počnó, vse je zastonj. Polovili jih bomo, kot lesice v luknjak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Navadno hodijo fantalini, hlapčoni in delavci, ki ponoči marsikaj nerodnega počnó, poleti po vertih sadja krast; če le vedó, da ima |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ki je zaročena ž njih poveljnikom. Kedar pride ta, vselej počno tak dir in dej — nek da svoje bogove časté. ” „Takó |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Boštjan stopi k bližnji straži in praša: „Prijatelj! kaj pav počno tam-le naši sosedje? ” „Černa sužnja je prišla, ktero imajo za |
| Pripovedke za mladino (1887): | jej pa nikdo ne odgovori, nadaljuje : „Kaj gostje moji pač počno ?” Odgovori jej kuhinjski učenec: „Ti spavajo že vsi trdno. ” Raca |
| Gozdovnik (1898): | kader si je potrebno skrivaj pridobival. »Grem, moram videti, kaj počnó! « pravi Pepo. Ustane, pusti svetilnico, ter gre doli čez strmino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | potem pa tudi s krepko roko berzdal in pokrotil brezpostavne početja. — 17. dec. je gerški kralj Oton začel sklicani deržavni zbor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale vredno je to početje, ki je v dobiček zavarovanim pa tudi asekuracii sami. Da |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | skozi okno! “ Hitreje, kakor je mogla gospa O'Nielova prepovedati drzno početje, je splezal Bil spretno kakor veverica k odprtini in se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | vstala , se ima ta vselej po nemškem jeziku rešiti; s početkom 45. dne od izdanega deržavnega zakonika se moč postav in |
| Cyclamen (1883): | stran, kjer je stala Medenova pristava. Ugibal in sodil je početkom skoro hladnokrvno, akoravno mu je srce nemirno bilo ter mu |
| Agitator (1885): | Boletom, na katerega se je povsem zanašal, o nadaljnem postopanji. Početkom odvetnik sam ni mnogo mislil na poslanstvo; a upor in |
| Agitator (1885): | mizici pri oknu, in on na nizek stoliček poleg nje. Početkom ni bil namenjen razložiti ji vseh podrobnostij denašnjega svojega poslanstva |
| Postillion d'amour (1887): | kraljevala v Nankingu »nebeška luč«, glavar tajpinški, ki je užival početkom tudi pri Evropcih simpatije zaradi naklonjenosti svoje do Kristove vére |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | v poznejših časih spominjal nas tvojih krasotic. « Reči moram, da početkom sam nisem védel, kakó bi uredil preiskovanje, da bi se |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | pehôtnega polka pride na bojišče v zadnji vrsti bojevnikov ter početkom bôja poskrbí vojnim četam rezervo. Vstaški strélci so se ugnezdili |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | uprav prvi del naloge, v bosenski okupaciji dane naši diviziji. Početkom odrejeni za garnizijo v Serajevu, skrčilo se je število kombatantov |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | da ne zadoščujejo prvotne priprave avstrijanske vojske. Mobilizoval se je početkom XIII. armadni vòj, po zavratnem napadu pri Magljaji pa takoj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tako imenovani „jez velikanov” na Irskem. Večkrat so ti stebri počez preklani, po tem se imenujejo členasti. Steblasto zovemo kamenje, kedar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oznanjujejo zabavljivost in merčljivost. Obraz je nagerbljen po dolgim in po čez na neprijetno vižo; dolga in gosta brada zakriva skoraj |
| Rudninoslovje (1867): | levo roko po dolgem, druga pa med spredaj i zadaj po čez. Semkaj spadajo ti-le liki: 1. Enakoroba, četverostrana piramida (sl. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | boljſhi bilo. Nekteri terdijo, de bi savoljo roparz in toplote po zhes delo pravo bilo. Tode kriva in narobe je ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | taki s ſterdjo ſhe prevideni panji pomerli, kteri ſo delo po zhes imeli. Satorej v panj, kader roj ogrebaſh, vſelej en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | voleh — kakor v nekterih krajih pravijo — nektere zhbele ſatje delajo po zhes, druge pa po dolgama. Doſtikrat ſe zhbelarji prepirajo, ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je imenovanimu oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar manj en čévelj široka, ne pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Serbov), profesorjem de Rubertis. iz Aquaviva, in tega pisma je Počič na svetlo dal. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na svetlo, potisnjena iz časnika „Osserv. Dalm.” Znani grof Orsat Počič je bil na Laškem in se je soznanil z nekim |
| Robinson mlajši (1849): | nevóljah ino težkosteh, ko sta jih na morju prestála, v počinek podala; Petek je uže skoro dremal, ino Robinson še je |
| Zlata Vas (1848): | in okrog zijali: „Mi tudi nismo živina! Po delu mora počitek biti! “ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkuſhati; nar ménj 4 ure. 18. Oshivljenimu je pa tréba pozhítek dati. II. Kako ſe ima is takim ravnati, ki je |
| Sacrum promptuarium (1695): | bò od reve tiga ſvejta reshila, inu v' ta vezhni pozhitik poſtavila, inu dokler vidite de malu zhaſsa vam oſtane, imate |
| Divica Orleanska (1848): | in razjasni se. ) Stopíte not. Pri serčnih voglarjih sva. Voglar. Počitka, zdi se mi, vam je potreba! Vse vaše je, kar |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | deleč odjezdil bil, de ga je še le spehanje konj počitka opomnilo, ker on, in cela njegova družba so pokrepčevanja potrebovali |
| Čas je zlato (1864): | se za se učí, in to ga spodbada vedno brez počitka po poti začetega dobrega napredovati. Tedaj kraljeviča le ni, in |
| Fizika (1869): | Vse eno je, ali je pri tem telo v stanju počitka ali v stanju gíba. Ako n. pr. z enakošno hitrostjo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 31000 Rairish dora svata jas vam nanam obena pokoja al pozhitka |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dushi inu na talesi, jas vam na mam pokoja inu pozhitka, dokler vi merne na pernasata karjas pegeram 31000 Rairish dora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | le tebi černo noč razsvetovale? Saj greš ponoči večidel k počitku in zvezde clo malo pogleduješ; za koliko tamniši bi neki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | imel, kakor volk ovco. Težkega serca se je vlegel k počitku. — |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to priliko ali pergliho: Kaj ne, zhloveku, kadar ſe k pozhitku vleshe, jed ne diſhi. Gnoj je semlji in ſadu jed |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k pomladanſki ſetvi le ſpomlad. V jeſeni ſe semlja k pozhitku napravlja , po simi pa pozhiva ali ſpi, ſe tadaj s |
| Gozdovnik (1898): | kdaj? « »To vam povem pozneje. K temu je treba polne počitne ure. Je-li ste videli, kako je umirala! « »Ne. Čas mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imá nar boljš'ga von. „E kaj! če tudi glava m' poči! ” Per tej besedi notri skoči. „As, as! oh krop! zdaj |
| Zlata Vas (1850): | otróka pa je starše ubogati, čeravno mu serce nad tem póči. « |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | so morali oče po tergovskem opravilu čez morje potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji (morski razbojniki) ladijo vzeli; a kam |
| Gozdovnik (1898): | pa Rdečoročnika. Zadnji je držal že prst na prožniku; strel poči, a nikogar ne zadene, Kakor bi trenil, popade pristavnik s |
| Gozdovnik (1898): | ter ga ne smemo ohladiti, preden ga nismo posvarili. « Strel poči v trenotku, ko se je imel zgoditi obrez. Krogla žvižga |
| Gozdovnik (1898): | Temno je, jokam in mož mi veli, naj molčim. Strel poči, in pa.. »zdaj pa vem, od kodi je ta praska |
| Gozdovnik (1898): | uzdi, in ta hip je zadoščeval Kanadčanu. Kanadčan pritisne, strel poči, in krogla je letela tako blizu don Estevanovih in Diazovih |
| Zlatorog (1886): | mu ne gane pod nogámi, Veja skríta, trhla mu ne pokne, Listje velo, suho ne šumí mu. Po goróvji pač takó |
| Deborah (1883): | lice, Ko na nebu rumeni. Rozka. Reže dobro, kosa? Jakob (počije). Dobro! To je trava! Vse žive dni še nisem lepše |
| Deborah (1883): | a trava je vendar lepša. To je osobit blagoslov. Jakob (počije). Da bi najina bila, Rozka! |
| Maria Stuart (1861): | Pojdi, Hana, Nazaj me pelji v grad, da se umirim, Počijem — Paulet. Ostanite. Morate Tu le je čakati. To je, da |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn. Pogledi, mati z ljubeznjivoj hčerkoj! Počijem zdaj od dela, želel uro Veselo sem mej svojimi prebiti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mehurčki napravijo, ki so z vodeno tekočino napolnjeni. Kedar mehurčki počijo, se napravijo kraste, in pod temi se najdejo mnogokrat vgnjide |
| Fizika (1869): | čevljev, kjer je zračni tlak na površino telesa mnogo slabeji, počijo te tenke žilice, in kri teče iz njih. Tudi za |
| Fizika (1869): | na to gledati. 135 Prav znana prikazen je tá, da póčijo trdna telesa zavolj neravnomérnega raztezanja, n. pr. če se steklena |
| Gozdovnik (1898): | k otoku prignati. »Ogenj! « zagrmi glas. Lovci se vzravnajo, ob počijo trije streli in trije Indijanci izginejo pod vodo. |
| Gozdovnik (1898): | bil možbeseda. Nekaj minut traja onkraj mir, ali na to počijo vse puške naenkrat, kolikor jih je imel sovražnik ter prileté |
| Gozdovnik (1898): | smo pa tudi možje, da« Govoreč skoči kvišku. Strel je počil, krogla je prasnila mimo Fabijevih las. V eni minuti stojé |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | preveč ne namašejo, ker bi sicer per ognji koža lahko počila. Jetra in želodec niso za nič. Pečene pišeta. |
| Oče naš (1854): | Dalje sta šla do polnoči, kjer sta v majhnim gojzdu počila in zóra pričakovala. Slabo nadelana steza ju je potem v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dognalo. Drevje in tersovje ima popke, ki bi gotovo bili počili, ko bi se bila slana le se kakih štirnajst dni |
| Stric Tomaž (1853): | Nak, Tomaž! ne smete še umreti. Serce bi mi žalosti počilo. Prišel sim vas odkupit in v domovino pripeljat — pa jojmene |
| Fizika (1869): | napetosti in tedaj tim manja je nevarnost, da bi steklo počilo. 136 Drugi nasledek raztezanja teles s toploto je pomanjšanje njihove |
| Gozdovnik (1898): | od vseh strani, ki napravi neskončno zmotnjavo med presenečenimi Apači. Počilo je še dvakrat vsepovsodi, da se je zopet vse mešalo |
| Gozdovnik (1898): | Arečiza se je pripravljal na odgovor, ali prepozno. S piramide počita dva strela, v par trenotkih še tretji. Konji otovorjeni s |
| Sveti večer (1866): | je svoja vnuka ter dalje govoril: „Serce nam hoče žalosti počiti, ko se ozremo na te jokajoče otroke. Bog ima še |
| Ferdinand (1884): | točila solze prisrčnega veselja. Njemu samemu je hotelo srce veselja počiti; po lici so mu tekle solze blaženega veselja, kakor še |
| Anton Janežič (1870): | 6 leti je zamerl blizo Dunaja kot barnabiški duhoven. V počitnicah leta 1851 se je učil Janežič domá v Lešah in |
| Anton Janežič (1870): | zgodaj povžile slabotne telesne moči. Vsako leto si je o počitnicah spet nekoliko opomogel, da je jeseni z začetkom šolskega leta |
| Anton Janežič (1870): | leta 1866, da pusti učenje slovenskega jezika na gimnaziji. O počitnicah leta 1868 se preseli v Poreče; kjer si je bil |
| Na Žerinjah (1876): | v svoje varstvo, in izrejal jo v penzijonatu. V poletnih počitnicah je prihajala na Žerinje, in letos se svojo guvernanto, kajti |
| Ljubljanske slike (1879): | tako na telesu opeša, da se še le o šolskih počitnicah doma pri starših zopet popravi in okrepča, – ko dobi dosti |
| Zvezdana (1883): | kar tako kot nekdaj, ko so še z menoj ob počitnicah krave pasli po senožetih in sva ogenj kurila in kostanj |
| Od pluga do krone (1891): | bali v Dolu! Kolikrat bi bil šel ondu v poslednjih počitnicah rad s fanti na vas pod lipo, ali nikoli me |
| Moja hoja na Triglav (1897): | bilo greh prespati tako čarobno noč, ko ima dijak o počitnicah tudi podnevi dosti prilike za spanje. Zamislil sem se v |
| Moja hoja na Triglav (1897): | zdravih let in vsega dovolj, kar se dotika dijaka na počitnicah, samo skrbi ne. Otresel sem se knjižnega in cestnega prahu |
| Slovenske večernice (1865): | Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji. (Spomini na velike šolske počitnice 1863.) Kmalo zunaj Ogleja se ločimo od ceste, ki nas |
| Izza mladih let (1882): | pred odhodom smo vselej še Janezu tobaka kupili in na počitnice je vselej jeden ali drugi Janezu novo pipo prinesel. Ko |
| Ponkerčêv oča (1882): | dolgo, kajti študirati je mislil še dalje zase, in le počitnice svoje in morda še par mesecev več hotel je prebiti |
| Moja hoja na Triglav (1897): | zmotni prijatelji njegovega stanu … in zdaj! Te in še ene počitnice imam, potlej pa vzemi slovo od očetnega doma za vse |
| Moja hoja na Triglav (1897): | čez dolgo časa zopet na dom očetni in na dijaške počitnice. Imel sem tedaj dvaindvajset zdravih let in vsega dovolj, kar |
| Moja hoja na Triglav (1897): | beg dni in let in v meglenem spominu na tiste počitnice brez pokoja se mi zdi, da mi je bil Bohinj |
| Trojka (1897): | ter zavidal Radivoju in Vladimirju druščino Pristavsko. Ko so minile počitnice, odpravili so se na Dunaj trije junaki, polni lepih opominov |
| Trojka (1897): | prišla v latinske šole. Ko sta se vrnila nekoč na počitnice in srečala Pristavske, ni jih več izzival Radivoj, niti jih |
| Kvišku (1899): | poznala še kot dečka, ki je zahajal k strijcu na počitnice. »Prečastna gospa prednica, ne vem sicer natančno. Ali upam, da |
| Robinson mlajši (1849): | ga, kolikor le pri sveči, od svojega večega dela koti počivaje — premorem, mislim ponujati. Sprejmi tičas to troho tako rad, kakor |
| Botanika (1875): | preden se z njimi nasiti voda, ki leze v tla. Počivajoča njiva se kmali zaraste s pleveli, s čem vlaga bolj |
| Gozdovnik (1898): | od Kučila prodano Estevanu Arečizi, Ko mule z vozovi na počivališče dospó, nastane hipoma zmešnjava; trpela je le nekaj minut. Brž |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | psu zapazi, ki redivno pičo dobiva, in ki je od počivanja debel in tolst: se mu mora manj in manj redivne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Pri slednjih večdel izvirajo otekline iz preredivne piče in iz počivanja. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lupka, to testo dobro zgnjeti in potem naj pol ure počiva. Zdej ga do debelosti noževiga roba zvaljaj, zreži ga na |
| Blagomir puščavnik (1853): | skalovju oglasi. Vse drugo je že potihnilo, in v pokoji počiva. — Popotniku je čudno pri sercu. Veliko lepih in sladkih sanj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Sem doma iz Pečic na Koroškem, tam, kjer kralj Matjaš počiva”. „Kralj Matjaš , kralj Matjaš! kakošen je ta kralj? '' — radoveden jaz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | praviti: „Znana Vam je povest, da na Koroškem kralj Matjaš počiva. Bil pa je kralj Matjaš dober kralj. Dal je same |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pobegnil, pa ga skrije pred britkim mečem sovražnikovim. Tam sedaj počiva s svojimi junaki, in kadar bode njegova brada devetkrat okoli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ptujec mu popravi: „Brat ravno ne, vendar njegov verstnik, in počiva v Pečicah. Kadar mu brada bode devetkrat okoli mize zrastla |
| Viljem Tell (1862): | Smehljá se jezéra kopel vabljíva, Mladenič na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko angelske strune V raji ljubó |
| Botanika (1875): | iz tega, da zrak in voda med tem, ko njiva počiva (ko je ona ledina ali praha), neprenehoma kemijsko delata na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so neshli, de dusha le samu v'Bogu per myru pozhiva. Imej Boga uſſellej pred ozhmy; ſakaj enu vednu premishluvanje od |
| Kuharske Bukve (1799): | mehurje dęlal, pokri potle s' gorko ſklędo ali koso, naj pozhiva, dokler maſhenje ali fillo naredíſh. Maſhenje ſturi tako: sręshi rakove |
| Kuharske Bukve (1799): | jo grę, teſto gnedi ſkusi eno zhetert ure, potle naj pozhiva. 64. Paſteta s' ſhilkrotami. Shivi ſhilkroti odſękaj glavo, noge inu |
| Genovefa (1841): | liza bres vſih ſtraſti, kako neſkerbno mi tukaj na ſerzu pozhiva ! O pazh reſnizhno je govoril odreſhenik”: „Ako niſte kakor olrozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V jeſeni ſe semlja k pozhitku napravlja , po simi pa pozhiva ali ſpi, ſe tadaj s gnojem ne bo pezhala, to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pravi kriſtjan, vèſ o boshjo previdnoſt vdan. Naj v miru pozhiva! — Vſak domorodez bo pa gotovo na njegovim grobu sdihnil: Şhkoda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | danaſhnji po njemu shalujejo. Na Ljubljanſkim pokopaliſhu pri ſ. Kriſhtofu pozhiva, kjér ſo mu njegovi prijatli in ljubovniki v vezhen ſpomin |
| Blagomir puščavnik (1853): | majhno, s krasnimi cvetlicami obsuto gomilo pokaže. ”Sladko v miru počivaj, blaga, verla žena! reče Bogomila s solzami v o čili |
| Zeleni listi (1896): | mati, »ljubi Bogek je tu in tako jaz lahko odidem. Počivaj sladko, sinek moj, ljubi Bogek ostane pri tebi«. S tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vidi: imenitne gospé, ki malo délajo, ali clo celi dan počivajo, ako ravno v obilnosti živé, imajo večji dél malo mleka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so nas slavni mož veliko prezgodej zapustili. Naj v miru počivajo! Današnjimu listu je perdjana 27, doklada. Cena prešičev v Krajnji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | protivne bile. Pa — od mertvih nič hudiga! Torej naj mirno počivajo ! Amen. J. Š. (Iz sv. Urbana. ) V Radgovino maširajo vsaki |
| Blagomir puščavnik (1853): | dati, med mertvimi počiva. Reci mojim košicam, naj v miru počivajo in moji duši, naj se večno veseli. ” ”Še enkrat te |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | večni mir, in večna luč nej jim sveti. M. Nej počivajo v miru. — Lj. Amen. Molimo tudi za svoje brate, kterih |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Božji milosti naj duše vsih mertvih pravovernih kristjanov v miru počivajo. Daj jim, o Gospod! večni pokoj, in večna luč naj |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Gospod! večni pokoj, in večna luč naj jim sveti; naj počivajo v miru. Amen. Vsako djanje dneva posveti s kakim pobožnim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jámi na Kananſkim, kjér. Abraham ino ˛Sara, Isak ino Rebèka pozhivajo! “ Ko je to isrekel, ſe poravná nasaj v' poſteljo, ino |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvojem Jogram, inu je k' nym rekuv: Spite ſedej , inu pozhivajte. Je sadoſti. Pole, ura je pershla, inu Syn tiga zhloveka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Rajko, kteri je na drugi strani pod ravno tem dobom počival, mu je serce rastlo. „To sta človeka moje vere“ — si |
| Ta male katechismus (1768): | de je Syn boſhje v' dellu svojega odreshenja v' Marij pozhival. Nakajſeno viſho se ima Buh prov lubiti? De se Buh |
| Ta male katechismus (1768): | derſhal, neli kedaj je Buh Ozha po dellu svojega stvarjenja pozhival, temuzh tudi, de je Syn boſhje v' dellu svojega odreshenja |
| Roza Jelodvorska (1855): | v tej veliki nesreči. Roza je koj zaspala, in mirna počivala do jutra. Ali Jakob ni mislil na spanje, akoravno so |
| Gozdovnik (1898): | da to storite,« pridene Rozalita. »V vašem zavetju bomo varno počivali. « »Kaj začnimo pa s tolovajema? « praša Avg. Pena. « »Privlecita ju |
| Kranjska nevesta (1864): | mine v mojem srcu, nikoli še ni in ne bode počivalo tuje dekle na mojih persih! " Mladeneč je objel svojo ljubo |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | danes iščejo orožja, ki je že dolgo mirno na klinu počivalo. V viteški dvorani, ki se je tako imenovala od časov |
| Žalost in veselje (1870): | tu sem v Ameriko med divjake, med kterimi bode tudi počivalo moje truplo. " Na Lavrencijevem obrazu je bilo znati, kakov dušni |
| Marjetica (1877): | molilo, jelo, se je krmila žival, snažilo pohištvo, delalo in počivalo, kakor da bi bilo zmerjeno vse, kakor po urinih kolesih |
| Zvezdana (1883): | med gorami voziček proti Radovju. Ne vemo, ali se je počivalo posebno prijetno na malem iz vrbovih šibic spletenem kmetskem koleseljnu |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | vsaka malo pričeto pletivo v roki, a to je vse počivalo. »Oh, tebi se dobro godí, Helena «, dejala je ona, ki |
| Od pluga do krone (1891): | deklè. Bleda in objokanih očij je sedela pri mizi, šivanje počivalo ji je v naročji. Nemo je zrla skozi okno. Kar |
| Obljuba (1894): | je zrla v presrečno materino okó, katero je sosebno ljubeče počivalo na nji, ki je otela hišo pogube, in naposled, kadar |
| Hudi časi (1894): | javkanje. Drugje je bilo že po noči in vse je počivalo, ko je prišel skrivni poziv. Urno je vstal mož in |
| Sacrum promptuarium (1695): | oſsel sazhne miſslit, ta shlushba je preteshka sa mene, malukadaj pozhivam, drugi kruh jedò, jeſt pak, de ſi lih shitu, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne da; Po nji vsi hodimo vsak dan. Na nji počivamo vsak dan. Al unstran grôba se zdeli. Na lévo , desno |
| Zlatorog (1886): | ko Jaka neha, In ker je ogenj davno vgásnil žé, Počívat gredo z zadovoljnim srcem. Možém se sanja o triglávski roži |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | tako srečni način bil dobljen, ali vrli mož ni hotel počivati in v Inšpruku praznovati, dokler ni bila svobodna cela Tirolska |
| Genovefa (1841): | morem ſvôjiga vojaſhkiga shivljenja ſkleniti. Kadar bo ſklénjeno, zhem rad pozhivati. Jes, ſtari mósh ſe zhem po tém vlézhi; ſej ſe |
| Genovefa (1841): | govorjenja je bila Genovefa, tako oſlabéla, de je sopet dolgo pozhivati in molzhati mógla. „Oh,” je ſpet jéla sa nekoliko zhaſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | opominjati hotel, ali pa, de bi popotnikam hladen kraj sa pozhivati in shlahtne prigriſke pripravil; morebiti v tém tudi ſebi dobizhek |
| Rudninoslovje (1867): | nec je rumenkast ali siv, na zraku zarjavi ali počrni, raze je bele, prosójen, krhák je, časi trši (tr. = 3 |
| Kemija (1869): | bél (Bleiweiss), ali zato pa nikoli ne porumeni niti ne počrni. Tudi kakor oborina umetno dobljeni žveplenokisli barit se rabi za |
| Kemija (1869): | béljo, da ni otrovna in da v smradnih parah ne počrni. 27. Kositar ali cin. Stannum; znak: Sn = 58; gostota = 7 |
| Gozdovnik (1898): | nedvojno njegov sin, je kazal ostre poteze, tukaj od solnca počrnjeno barvo, kakor jo imajo potomci po kavkaškem očetu pa bakrenobarveni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | varvati. Telu je uſſellej duhu ſuper, ter se skus svoje pozhutke njemu uſſellej sovraſhn spoſna. Aku ti moj Syn! tvojem pozhutkam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dushi veliko shkodo sturil. Kar sem mogla, toku sem moje pozhutke narbel varvala, ter njim |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna te ſhivotne pozhutke dobru varvati. Telu je uſſellej duhu ſuper, ter se skus |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pozhutke njemu uſſellej sovraſhn spoſna. Aku ti moj Syn! tvojem pozhutkam uſſo oblaft puſtish, bosh tvoji dushi veliko shkodo sturil. Kar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gnade bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | viſho koker te vunajne dary tega ſhivota. Ti imash pet pozhutkov, tem perpushash ti shkodlive rezhy: ti imash tu lubu ſdravje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be tvoja dusha vekumej v' peklu terpèlla. Kader se tvoji pozhutki nazhedneh rezhy védnu anajo, toku imajo ſatu svoje plazhilu na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Bogu dapadlivu ſhiveti. Grad zhloveshkega ſhivota je glava, kjer tvoji pozhutki stanujejo, al gledej vonder, de se zhes tebe napooblaſtę, ampak |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſveteiſhi bilu, kar kul nam v' spomin pride, inu naſhi pozhutki shelijo. Saturei lubesnive duſhe! mi ſe na ſmemo ſami na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſo naſhe shelie, na hudu obernena naſha vola, sapelivi naſhi pozhutki, kratka naſha prevideozhnoſt, ſlaba ta sposnava tih rezhy, katire shelimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſam spomin ſe ta natura preſtraſhi, tu ſerze odreveny, ti pozhutki sgrosijo, inu ta mozh obnamaga, ſvojo volo popounima s' Boshjo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhu hudu nagneine, naſha h'grehu nagnena natura, naſhi hudobni pozhutki, ta smota hudobnih tovaiſhu, drugih Judy greſhnu pregovarjeine, inu tu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhu ſerze, de bodo s' letem dobrim ſtraham prebodeni naſhi pozhutki ſe greha varvali, inu dobru ſturili. Nikar ſamu preſtraſhen, ampak |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu pred uſſim sapeluvanjam tega hudiga ſovrashnika, de, kader uſſi pozhutki saſpę ſaj ſerze k'tvoji zhasti zhuje, de bom supet |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu pred vſim sapeluvanjam tega hudiga ſovrashnika, de, kader vſi pozhutki saſpe, ſaj ſerze k' tvoji zhaſti zhuje, de bom supet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tékne, kar zavžije ; njegovo spanje je sladko, povsodi se dobro počuti. Brez živeža človek nekoliko dni preživí; brez zdrave sape v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | boš konja ozdravil. Tudi človek, kteriga glava bolí, se bolje počuti na hladnim, kakor v vročini. Če nimaš hladniga hleva, postavi |
| Blagomir puščavnik (1853): | veliko veselje naznani, da še živi in da se dobro počuti. — Bogomila si tudi po zimi čas okrajšati ume. Preskerbela se |
| Zoologija (1875): | in spreminja na zelenkasto. V našem podnebji se prav dobro počuti, torej se tu in tam po gozdih nahaja poludivji, na |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | preserčno pozdraviti in Dragici povedati, da se golobček prav dobro počuti. Ema je vsacemu stisnila srebernjak v roko, kakor ji je |
| Ferdinand (1884): | opravilo vas sili, da ste tako zarana prišli? Kako se počuti moj mali bolnik? Pa za božjo voljo! kaj vam je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepó obdelane verte. Pri ſadajnim dolgim miru ſe ljudje dobro pozhutijo , lepó obnaſhajo , ſnashno nóſijo, in dobro shive. Kakor ſe krí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Moj dedez in preddedez ſta ſe per ſtarih navadah dobro pozhutila, satoraj tudi njih unuk ſtari Lukez s ſpredniki potegne. Fajmoſhter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtarim naj naſ puſtijo! Fajmoſhter. Pazh bi ſe mi ſlabo pozhutili, ko bi naſhi oblaſtniki vſe per ſtarim puſtili. Luka. Oni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obilniſhi roditi, ljudje ſo ſe pomnoshili, vſe ſe je boljſhi pozhutilo. Nar vezhji dobrotnik pa in ozhe Ilirſkih déshel je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekoliko povsdignjena, ali kakor zholn poſnéta, de, kadar na gol pod udari, nikoli tal ne doſeshe Nemſhke butize, kolikor ſo nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in poglejte va-nje; pojdite v ſhtalo ali pa konja sa pod peljite, kjer imate pokoj; pridno ſe med ſeboj vadite in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dar, pſheniza vrè. Kmet velikrat shêljno zhaka, De saſliſhi pokat' pod, Kakor sernje kviſhko ſkaka, Njega vsdiga ta ropot. Doſti ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | treba shebljev od sdolej v noge sabijati, s kterimi ſe pod ali tlak poſhkodva. Je slo, slo priproſt in zhe ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stanic nazaj v peč odpeljuje, zatorej sim tudi jez skozi pod še drugo luknjo predolbel, in skozi njo drugo, tri obilne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo komaj krop ; Práv' mlatizh tako naj poka , De od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In |
| Rudninoslovje (1867): | iz kararskega, delajo podobe, s pestrim mramorjem pokrivajo stene i pode, ter delajo stebre i druge stvari. Kosci pestrega mramorja i |
| Deborah (1883): | Promemba. (Jako prijazen kraj. Pristava, krog nje se trte ovijajo pôdi, golobnjak, za zidom brdo, po katerem se pot navkreber vije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de srak ali ſápa ſkosi in ſkosi vlezhe, in po podu in po shitu piha. Kdor novo shitnizo ravná, naj jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolj polno sernje sa ſeme ; rasgérni ga po zhiſto pomedenimu podu na tanjko, in meſhaje ga ſuſhi na sraku ; potem ga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhlovęſhkiga poſtajenja Jęsuſa Chriſtuſa, inu naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi pod ſmertnim grębam ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu tę pęt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lega polja, ali brasda, podruſhinja, tudi shiva perſt imenovana. Koj pod njó je mertva perſt, ali podbrasdina, tudi puhliza. Globokeji, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Žlahtniga sadja so poslali gosp. Jožef Bišof, sovlastnik Vevške papirnice pod Ljubljano. — Kar je gosp. Juri Laurin, župan iz Ternoviga predmestja |
| Divica Orleanska (1848): | ona, od Bogá poslana? – V prekletim kraju je skovano bilo, Pod coperskim drevesam, kjer je somen Od nekdaj zlim duhovam, tam |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nevarna pijavka zacelila. VI. Poglavje. Otiska po sedlu. Kedar se pod sedlom oteklina pokaže, je jo treba z merzlo vodo vedno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ga tako zamečete sila veliko; seme ne pride lepo globoko pod zemljo; veliko ga ostane na verhi, da ga tiči pozobljejo |
| Zoologija (1875): | drugo kostjo zraščena, temveč je samo vklenjena v sklepne jamice pod senci. Pri pticah, amfibijah in ribah obstojé čeljusti iz več |
| Botanika (1875): | Bolj natanko se pa njih sostava dá spoznati še le pod mikroskopom ki močno povečava. Na prerezu se vidijo cevi večidel |
| Zeleni listi (1896): | dišal! O kako srčno je zahvaljeval Boga za-nj! 13. Marjetica. Pod neko lesko, rastočo daleč zadej v kotu velikega gozda, cvetele |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | današen takó piše, v šalih tudi čerstvimu, pa majhinimu dobro pod- stavljenimu možaku brez vse zamére takó rečejo. — Ko je tedej |
| Fizika (1869): | železne posode. Pod. 131. 144 Ako si izberem stekleno posodo (pod 131.), ktere odprtino zapira pah (bat) p, ki se va-njo |
| Botanika (1875): | ki imajo le en edini cevni povezek v sredini stebla (pod 60.). Enako razmerje vlada kakor izjemek pri nekterih rodovih iz |
| Kemija (1869): | v podolgasto okroglih glinastih valih, kakoršne nam v prorezu kaže pod. 33. Navadno leži pet tacih valov v enoj peči. (V |
| Fizika (1869): | Pod. 109. Zračne sesaljke so prav raznovrstne, in to po uporabi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so jih za korenine Sigillarij; otiski praprotinih listov, Odontopteris Schlotheimii, pod. 117; Pecopteris truncata, pod. 118, z vidljivimi plodnicami, najdejo se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | i. d., med kterimi je tako zvani Cheeswring v Cornwallis, (pod. 75) dobro znan. 29. Sienit Razločna zmes iz živca in |
| Botanika (1875): | kal ali klica imenovana, ki ima listnato stebelce in koreninico. Pod. 151. nam kaže povečan prerez skoz dresnov. pestič (Polygonum convolvulus |
| Zoologija (1875): | in morske jezove, kjer dela strašansko škodo. Kamenovrt (Pholas dactylus), pod. 214, vvrta se s pomočjo kremenata trde lupine v kamene |
| Zoologija (1875): | ali plošnate, pod. 2 A, ali pa na dolgo raztegnjene, pod. 2 B. S tacimi celicami so prevlečene na pr. ustna |
| Zoologija (1875): | podkovnjaka (Rhinolophus ferrum equinum), Pod. 57. Uhati netopir; Plecotus auritus. Pod. 58. Lobanja navadnega netopirja V.murinus; 2krat povečana. pod. 59, in |
| Botanika (1875): | listne podobe, kakor n. pr. srčasti (pod. 92., lipa), pšičasti (pod. 93., slak), suličasti ali kopjasti (pod. 94., kiselica), ledvičasti listi |
| Gozdovnik (1898): | pa Mešaniku, »Rozalita ima prav,« priglasuje don Avguštin, mladeniču roko podajaje. »Zadolžili ste nas z veliko hvaležnostjo. Hazienda del Venado vam |
| Robinson mlajši (1849): | izkusil, solze pretakaje, svojega gospoda pregovoriti, da bi se ne podaval v tako strašno nevaršino, v kteri zaisto v konec iti |
| Zlatorog (1886): | če tudi pot ve v Bogatín, »Ljubi svoji le očníc podája »Ne pa pestrih biserov sijája. – »Lovec, z Bogom! K gostom |
| Občno vzgojeslovje (1887): | poučilo deluje krepkeje nego pravi sistematični pouk. Takov nauk se podaja v trenotkih, ko je otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | izkušnjami gojenčevimi. Zato mora vzgojitelj vse resnice in nauke, katere podaja učencem, pridno obračati na njih življenje. Táko vzgojno poučilo deluje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pospešujejo svrhe človeškega namena. Dokler je omejen na to, da podaja vednosti in ročnosti, pospešujoče zadovoljitev materijalnih potreb človeških, toliko časa |
| Robinson mlajši (1849): | Sprejmi tičas to troho tako rad, kakor rad ti jo podavlje. (Sodnik! presodi najpred to le: (Sodnik! presodi najpred to le |
| Viljem Tell (1862): | desnico In tudi vi in tako, kakor zdaj Trijé možjé podajajo si roke Pošteno, brez napuha in hinavstva: Trijé okraji bodo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in ledu, kakor pa da bi se bil v nevarnost podajal s ceste stermoglaviti ter ob zdrave ude ali še celó |
| Občno vzgojeslovje (1887): | časa nima nobene vrednosti, dokler meri na to, da bi podajal vednosti in ročnosti, katere ne pospešujejo svrhe človeškega namena. Dokler |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | druzih narodih, svojili, v sebi predelovali jih bodo, in tako podajali svojemu narodu. In tako se pri narodu stori napredek! Bistroumje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | le za trenutke zapu- *) Navada je bila, da so tako podajali bolnikom presv. Rešnje Telo, brez keliha, tedaj le v eni |
| Gozdovnik (1898): | Rdoles. « »Tu vam dajem roko, meš'šurs. Slovečim ljudem jo rad podajam. |
| Zoologija (1875): | sočivja, mleko, s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri. Tu podajamo kemične sostavine imenovanih jedil v pregledu, iz katerega se njihova |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | putah prodalo; ni tedaj kazalo vinokupcom na daljno pot se podajati. Iz Celja. Nastopila je ojstra zima, kakoršne tako zgodaj ne |
| Gozdovnik (1898): | zdelo se mu je, da tu, sredi Apačevine, nima razloga, podajati se skrbem, pa ustavi konja. Ko je bil preganjalec tako |
| Rudninoslovje (1867): | kot, kakor ga delata kraka ae i de, delata tudi podaljšana kraka, to je kraka be i ce, a kolikošen je |
| Kemija (1869): | zunaj razbeli. Cev je na zaprtem koncu v zavihan repek podaljšana in mora biti iz težko raztalnega stekla. Bakrov okis daje |
| Zoologija (1875): | debla porezane. Živci izhajajo ali iz možganov a, ali iz podaljšanega mozga f', ali pa iz hrbtenjače f, iz malih možganov |
| Zoologija (1875): | Ostali štirje živci, ki izvirajo iz podaljšanega mozga, razprostirajo se ne toliko v glavi, kolikor drugod po |
| Fizika (1869): | krajca, in s tem se spiralkini nedelavni kos BC ali podaljša ali prikrajša, in tedaj dá nihajem potrebni trpež. 84 Ure |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ∞; druga postane iz piramide, ako se ktera podružna os podaljša neskončno; zovejo se tudi dome (doma gr. streha), pod. 27. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dogodb! J. Š. Iz Ljubljane. Gosp. Navratil na Dunaji je podaljšal čas za naročilo „rabe glagolske” do 15. januarja prihodnjega leta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je „Teatro grande”, ki stojí za poslopjem Tergesteo ravno pred podaljškom sv. Dragotina, na najpriličnejem kraji mesta. Prijatli spevoiger in plesa |
| Divica Orleanska (1848): | ga zvesto! Kralj (proč obernjen. ) Bandero dajte ji! (Jovana prime podano bandero, ga kviško dvígne in ravna stojí. Obnebje se sveti |
| Tiun - Lin (1891): | poškodoval. S tem ste krivim spoznan, da ste smrtno ranili podanika nebeskega carja. « Nisem vedel, kaj bi počel. To je bilo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | njih trud kaj podarí, se bojo otroci kmalo skušati začeli, kdo jih bo več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Urši č iz Kamne Gorice prejemnikam Novic za novo léto podarijo. Gosp. Greg. Rihar so nape v zložili. Cena prešičev na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 8 svojih kolovratov družbi za razdelitvo med bolj ubožne ljudí podaril; 5 jih je ona že razdelíla, 3 ima pa še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nam pokazale, de dobrotljivi Bog ni veči telesne dobrote človeštvu podaril, kakor je stavljenje kóz, ki so lahka in nedolžna pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | rodoljub, ki je lani Novice enimu šolskimu pripravniku v Celji podaril, nam je poslal unidan plačilo za celo leto s tem |
| Roza Jelodvorska (1855): | tedaj tudi vi druzih! On je vam, ljubeznjivo dete zopet podaril; ne obropajte tedaj uboge zapušene sirote njene dobre, skerbne matere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtori imenovano obljubo, zhe mu bo boginja le eniga ſina podarila. Rojen mu je bil dezhik, ravno ta, ki ga ſpremlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ali pôp za bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle po imenu, je podarila Pruska obertniška družba 100 tolarjev za razodévo naslednjih lepíl: Pervo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de bi se tudi letas enimu pripravniku v Celji Novice podaríle, kteriga Oni nar bolj vredniga spoznajo. Zatorej prosimo, de nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | za celi tečaj Novic s tem namenam, de bi jih podarili kaki šoli Ljubljanske okolice, ktera (šola) ni toliko premožna, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | spet na pot podali, v Galicio. — Ubogim v Milanu so podarili 20.000 lir, slépišnici 6000, prebivavcam vasí Vila , ki so po |
| Roza Jelodvorska (1855): | breskev, praviš, je rodilo letas drevo, in tri so tebi podarili žlahna gospa; zelo dobrotljivi so tebi. « »Zato mislim,« reče Roza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo imenovano drevó ſad rodilo, od ktériga hozhe pervino boginji podariti, ktéri ſe je obljubil. Po tém ſhe le ſe bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | koncu maliga serpana nekaj letašnjiga semena tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki bi ga hotli poskusiti. Sreberne svetinje, ktere kmetijska družba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ljubezin? Ubogim, ki letas zavoljo pomanjkanja korúna lakot terpé, korúna podariti, to je ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo prazno |
| Roza Jelodvorska (1855): | bi zamogla terdovratniga viteza naj lože pregovoriti, vam prostost zopet podariti. « |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | V Tebi tac'ga, Knez! spoštuje Množica hvaležna Tvoja, Take skerbna podaruje Nam pastirje roka Tvoja. V britki žalosti po zgúbi Miloserčniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hodilo. Ta cerkev je bila v leti 1211 sv. Francišku podarena, tù se je začel red sv. Frančiška in od tod |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | še tóliko veselile, ker jima je bila lastina kakor vnovič podarjena, in sté Bogá še serčneji hvalile za njegov obilni blagodár |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Mina s' perſtanam na ravnoſt k' Shofki hiti, ji ga podá ino pravi. „Tebi ſzer potreba ni |
| Genovefa (1841): | vaju midva vmórila. ” Genovefa jima ukashe vſtáti, jima prijasno roko podá in rêzhe: „Dobra moshá! Vama ſe imám sa Bogam naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po ti meri naprej. Ali Vam je pràv? Shupan roko podá in rezhi: mosh beſeda. — Mati! perneſi eno merizo ſirka, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | več upati ni bilo. Zdaj se Lamprin h jeznimu cesarju poda, prosi in prosi takó milo, serčno in takó dolgo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nekako to le: Če se mu pisan list v roke poda, ga samo en dober trenutek čversto pogleda, in pri ti |
| Divica Orleanska (1848): | boljiga izída Življenje naše, britko, truda polno? Lionel (mu roko podá. ) Nu, z Bogam Milord! Solz pravico dolžno Pošteno bom po |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | vas zna naglama zadéti, tim ložeje prenesli. 2. Peter se podá zopet na pót in najde svojo srečo. Nesréča stori Petra |
| Blagomir puščavnik (1853): | vam postrežen, ako vam je všeč. ” Popotnik mu prijazno roko poda rekoč: ”Ker ste tako postrežljivi in prijazni, mi gotovo tudi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ogleduje sè solznimi očmi, ga še zadnjič poljubi in ga poda možu. "Tukaj, Tone," reče s tresočim glasom, "imaš poslednji spomin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tri tamne noči brez prestanka, Da izprosijo si blagoslove. Bog podade jim nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In udar'jo pečat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | k Bogu v svetno sobo, Prosit iti Boga resničnega, Naj podade nam nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da udar'mo pečat |
| Blagomir puščavnik (1853): | od svojega ločiti, in v ptuje kraje begati; vendar se podaj v božjo voljo; tudi v ptujšini se dobre duše najdejo |
| Roza Jelodvorska (1855): | »Ko iz grada prideš, podaj se k pobožnimu Jakobu. On in njegova ravno tako pobožna |
| Revček Andrejček (1891): | sem priseči očetu! Le hlapca — le hlapca ne ljubiti! Pavle, podaj se, moški bodi, kakor sem jaz. Kajti četudi bi se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | andnar entolar alpa dukat noi podeji navetar podpertizh skriushi pa podeji v' jemeni boga ozheta v' jeneni boga sina noi v' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sdei podvezhan je skushano. Usemi andnar entolar alpa dukat noi podeji navetar podpertizh skriushi pa podeji v' jemeni boga ozheta v' |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | gospéj, a nikjer ni bilo sluha o njej. Zastonj se podadó na Švabsko nazaj. Ali moči vitezove so opešale. Dolgotrajna ječa |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | štorijo, da bi jih varovala dežja in vetra. Tedaj se podadó na pot. Šimen je večjidel korakal poleg voza, vitez in |
| Pastirski list (1852): | z pomnoženo gorlivostjo upotrebimo sredstva, ktere cerkva za naše posvetjenje podaje. Mnogo veča je zato dolžnost, ktera nas opominja, da den |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 2. ako podaje gojencu vse vednosti in ročnosti, katere so mu potrebne, da |
| Gozdovnik (1898): | videla,« odgovori ona. »Smrt ni sovražnica hrabremu vojniku; smrt mu podaje le roko, da ga vede k velikemu Manitovu«. »Hrabri umira |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſtane Jesuſ v' snamnje, de miſli glaſno brati. Toraj mu podajo bukve, ki ſo ſe ravno brale. Bile ſo prerokbe preroka |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne rasodene, kdo je. Prihodno jutro ſe ravnitel k' ozhetu podajo, rekozh, de mu imajo kaj od sgubléniga ſina povédati, kteriga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na poboljšek šolskih dohodkov še bojè niso siti, zato se podajo s trebuhom za kruhom; šolskih pripravnikov pak je malo! ! — Gosenc |
| Roza Jelodvorska (1855): | močnejši vino. Zdaj zagledajo knez pobožniga opata, pohlevno mu roko podajo, in reko: »Veseli me, de vas, častitljivi, oče zopet vidim |
| Maria Stuart (1861): | prisegli ste katolški veri, In ravno zavolj tega upam vam. Podajte mi rokó in odpustíte Mi dvombe. Varovati moram se, Sovražita |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | nekaj malega je, česar prosim, ako mi hočete to storiti, podajte mi roke”. Obljubili so mu tedaj z ustmi in z |
| Ta male katechismus (1768): | podal, katiro je on ſavle toku pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu tiho odgovorí: „Tiſti je, kterimu bom pomozheni grishljej kruha podal. “ Vſaj ta ljubesen, de mu Jesuſ, tako rekozh, is ſvojih |
| Genovefa (1841): | koj vidil, kaj hozhe, ji ga je sopet v roko podal. „Oh ljuba mati! ” je sazhel, „sakaj dershite smiraj ta léſ |
| Genovefa (1841): | s ſvôjimi hrabrimi junaki ſe je tedaj koj na pot podal in proti dragi domazhii odjésdil. Nékiga vezhéra pôsno je pervo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſpolniti” je rekel, ter ſe je naglo na pot obljube podal — Ko bo obljubo ſpolnil, upá, de bo njegov ſinik sopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sim se 8. Veliciga Serpana z veselim sercam na pot podal, po pretečenih peterih letih zopet enkrat ljubo žlahto in svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | več vidi. Kdor bi se na daljno pot proti severju podal, bi nizko na nebi čedalje več novih zvezd zagledal, kterih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v resnici ob času punta Dunaj zapustil in sim se podal na svoj dom, ali 14 dni je preteklo, de se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | z veliko slavo sprejeti; potem se bo v severno Ameriko podal. Turška vlada je s tem, da je Košuta in njegove |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | iſheſh, inu obdershati sheliſh, naprevishou. Pilatus ſe je vunder prozh podau, inu je vunkei ſhou h' tim Judam. Lubesnive duſhe! tudi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je vunder v' tu terpleine, inu ſmert napreſtraſhenu, inu ſtanovitnu podau, kyr je bila ta vola negoviga Nebeſhkiga Ozheta, v' katiro |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | in pecunia, &' theſauris. Isvelizhanje tiſti, katiri ſe ni sa slatarm podau, inu ni na dinarje, inu shaze savupou. Srezhen je tiſti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na biu JEsuſa posnou, bi ſe na biu h' pokuri podau, bi ſe na biu milu jokou. Taku hitru pa, ko |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Sh'nym glihne viſokusti. s'Nebeſs se je on h'nam podau, Inu med nami ostou, No debi nam Nebeſe dau, Je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | govoril : en zhlovek, katiri ſe je is duſhele na pot podav , je poklizov ſvoje hlapze, inu je nym ſvoje blagu isrozhuv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de je kruh usev , inu poſvetuv, inu reslomuv, ter nyma podav. Inu nyh ozhy ſo ſe odperle, ter ſta njega ſpoſnalla |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bóm vezh pravil, kaku ſe je Maria v' volo boshjo podala, ampak s' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala, Mini pa ſhòpek zvetezhih potozhniz podá, katerim ſe po nemſhko |
| Genovefa (1841): | v njegovim tempeljnu sahvalivſhi ſta ſe bres odlóga na pot podála in pobôshni ſhkôf in poſhténi Volk s ſvôjimi ljudmí in |
| Genovefa (1841): | ko ruta, ktéro je v rokah dershala, mu je roké podála. Têshke miſli na prihodnje terpljenja, kterih ſi pa ſhe sdaj |
| Genovefa (1841): | in je ſvôjimu móshu po viteshki ſhêgi mezh in ſúlizo podala. „Suzhi té orôshja sa Bogá in sa domazhijo — v pomozh |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se teb' godi? Kaj je, de si se v beg podala? kaj, de meni slovo dala”? |
| Robinson mlajši (1849): | ino težkosteh, ko sta jih na morju prestála, v počinek podala; Petek je uže skoro dremal, ino Robinson še je Boga |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Bertranda za roko prijela in se na glediše k vojvodu podala, ter mu s solzami veselja v očeh rekla: „Gospod moj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v Benetkah in se potem čez Treviž, Videm in Gorico podala; iz Nabrežine, pravijo, se bota pa po novi železnici do |
| Ta male katechismus (1768): | mnoſhezo tega ludstva, katira se je bla na Xtusovo stran podalla; ſatorej on ponozhi tega trynoga poslal, katire be imel ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is ludmy se pèzhati, sem uſſellej k'tem dobrem se podalla, katireh tovarshtvu je blu moji dushi enu perserzhnu veſſelle. Takrat |
| Zoologija (1875): | more 200 do 300 funtov. Enake poskušaje na Angleškem so podale veče številke. Močan konj je za malo časa vlekel 96 |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Grajski pa so po navadi opravljali svoje dela. Proti večeru podale ste se gospi z Višegrada v dolino gledat, kaka so |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ajfram, s' molzhanjam, inu od poſvetniga hrupa odlozheni na molitu podali. Is letęga sadèrshanja ſe my vuzhimo, kaku snamo tudi my |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bili že v poprešnim listu bravcam krajnskih „Novic” v roke podali. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi Ljubljano obiskali, drugo jutro pa v Marburg se naprej podali. (Nov hlapón na Dunajski železni cesti), ki je dobil imé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | smo se, v drušini drugih treh gospodov, iz imenovaniga verta podali, bilo je že pol sedmih, smo vidili k svojimu nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cerkve in k veselju vsih Slovencov. Novoposvečeni knezo-škof so se podali 7. Maliga serpana na pot proti domu. Iz Celovca so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | lepó pripoveduje od slovenskiga jezika. En kos tega pripovedovanja smo podali bravcam v lanjskih Novícah — drugi kos pa bomo prinesli létas |
| Robinson mlajši (1849): | izvedeti, kako ž njegovimi drugi stoji. Zdaj so se brali — podali k drugemu, kteremu se ni boljše zgodilo. Takaj so ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | g. Jernej Legat) v ravno tem namenu v imenovane mesti podali. Oni ne morejo dosti pripovedati, s kakšno prijaznostjo so jih |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | zahvaljevali svojim rešiteljem! Vsi so bili veseli; peš so se podali v grad in se med potjo razgovarjali o prestani nevarnosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pisatel naših Novic. Ko se je vse na svoj sedež podalo, je začel vodja kmetijske družbe, grof Lihtenberg nagovor, v kterim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se je 10 poslancov iz Ljubljane v Olumuc in Prago podalo, v imenu krajnske dežele novimu Cesarju poklonit se, odstopivšimu Cesarju |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | imel v' rokah, vsamem gròsd, ga oshmèm v' kosariz, ino podám ga kralju. “ Joshef je imel poſébno rasodetje boshje, ino mu |
| Genovefa (1841): | pridi k mêni in pij. Vôda, ki mu jo jes podám, mu bo vir, ki v vézhno shivljênje têzhe. ” „Samo tá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Predgovor je tak lè: „Ljubi moji kmetji ! tukaj vam bukve podam, ki vaſ imajo uzhiti, kako imate s konjem v dnovih |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | bilo moč. "Pa kar tako se jim pa tudi ne podam," misli si. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | natisnemo. Priporočimo jih prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim podamo v prostim nevezanim govoru, drugo pa mislimo v pražnim pesniškim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Novic vstregli, če jim oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske letine po celi Evropi: Na Angležkim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | smo dali popolni podúk, turšico saditi in obdelovati. Danas vam podamo podobo velike hvale vredno mašíne — turšične smukavnice — na ogled, ktero |
| Blagomir puščavnik (1853): | povestnih bukvic najti. Vsacemu je pa znana Slovencov vroča vedoželjnost. Podamo tedaj pričujočo knjižico, in mislimo mnogim željam vstreči, posebno pa |
| Blagomir puščavnik (1853): | Pod gradom se vname junaški boj. Z novo serčnostjo se podamo tudi mi med nje, pripravljeni na zmago in smert. Ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mi vsem, ki nas vrednike radi preostro pretresajo, v prevdarek podamo: „nije broda ki nejadri, ni čovjeka ki nefali”. * Da je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je mesto Idrija v mnozem obziru tako imenitno, naj tù podamo prerez tamošnjega kraja. 1. Werfenski skladi. 2. Guttensteinski skladi. 3. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kdu ti jo je dal? Toku majhena, inu vshę ſe podaſh na take ſlushb — (ſe vjáme, inu potler bol tihu rezhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se zopet presvitla Gosta v nunsko cerkev k s. maši podasta, in po dokončanim opravili nazaj pridši so presvitli Cesar vsim |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | pride, komur se ljubi. ” Roparja vzameta svoje torbe in se podasta čez berv, ne da bi se dečku za postrežljivost zahvalila |
| Viljem Tell (1862): | obrne se od njega). Vstanite! Paricida. Ne, doklèr mi ne podaste V pomoč roké. Tell. Al morem vam pomoči? Vstaníte ! — Grozno |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | In jih nikdar več storiti, Van-je se mi ne več podát'! Osmi štación. Nad menoj, prav', ne plakajte, Sebe, sine objokajte |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ti shivesha potreben; ſhe niſo ſi vrajtali, tebi kak dnar podati, ter te s' zhem malim rasveſeliti, ako ſo ravno morde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vam koriſtniga in svéſtiga ſvetovavza v téh bukvih v roko podati. ” „De bi vam pa ne dal sgol koſzhkov, ki ſamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jo s teshavnimi deli ſosnaniti in ji muſhtre nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pisala. Sama sim zdaj bila, in se nisim vedla kamo podati. Z kočijažam prideva na Štajersko; v neki taberni za strežavnico |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Kmalo po novim létu se misli spet nazaj v Ameriko podati, kjer mu pràv dobro gré, tako de voši svojimu očetu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vendar morajo z lučjo v laterni na veliko stražnico se podati, in tam povedati kam grejo, in spremljavca seboj vzeti. — Iz |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pol mertviga v bližno taberno zanesejo, kamor tudi midva se podava. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih potozhniz v' nedrije podene. Mina ſe s' goſpodizhnama v' grad poverne, ino je v' |
| Blagomir puščavnik (1853): | si iz redi čedo volkov. S timi plane v dolino, podavi jagnjeta in poropa livado. Mirnega pastirja pa seboj vleče čez |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | živega človeka, da bi mu pomagal. Volk plane med čredo, podavi mnogo ovac in med njimi tudi najlepše jagnje, katero je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shiva perſt imenovana. Koj pod njó je mertva perſt, ali podbrasdina, tudi puhliza. Globokeji, ko je shiva perſt, bolj ſe ſadeſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po nji ſtezheta. Pod sgorni ilovnato in teſhko lego peſhéno podbrasdje dobro dela ; ravno tako veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teſhko lego peſhéno podbrasdje dobro dela ; ravno tako veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vender, kér od vélike ceste na Gobovcu **) (Schwammberg) ali od Podbrezja (Birkendorf) kaj čez eno dobro uro niso, naj bi jih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v pomoč biti. — Pomagajte potrebni reči, lepo prosimo vas! Iz Podbrezja. A. Praprotnik. Ktere iména mescov so prave? Od tistiga časa |
| Valenštajn (1866): | vsak izbral po ždrebu Je svojega možá. Valenštajn. Tedaj govori! Poddesetnik. V roké je prišlo nam cesarsko pismo, Ko nam veleva |
| Valenštajn (1866): | nam — Valenštajn (mu seže v besedo). Kdo je vas Izvolil? Poddesetnik. Prapor vsak izbral po ždrebu Je svojega možá. Valenštajn. Tedaj |
| Valenštajn (1866): | Poddesetnik. Tedaj na videz s Švedom le držiš? Izdati nečeš carja |
| Valenštajn (1866): | oklopnik. Pri Olumuci mej cesarsko vojsko. Valenštajn (poddesetniku). Tedaj govori! Poddesetnik. V roke nam je prišlo Cesarsko pismo, ko nam — Valenštajn |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v več rodovih, tako, da se morejo imenovati prirojene in podedovane. |
| Tihotapec (1855): | zmočila. Ker nobenega brata več v življenji ni bilo, je podedoval očetovo premoženje i se po volji očetovi z zalo devo |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | tako hudih časih. Pred se je ustil fant, da bo podedoval vse tetino premoženje; zdaj bo pa moral vse zapustiti. Smili |
| Domen (1864): | ne bil vedel, da je že po očetu mnogo penez podedoval. Celo v burni mladosti, ko mu je kipela kri in |
| Na Žerinjah (1876): | ki je neki tam toliko let sam za-se živel? In podedoval je grad za njim nekov sorodnik njegov, sin sestre ranjcega |
| Na Žerinjah (1876): | ulanih, in sedaj na odpustu pri nekem prijatelju, ki je podedoval grad Razbor. " „Razbor? " vsklikne nehoté stara teta in upre srpo |
| Ljubljanske slike (1879): | spominja, da mož ni bogat na svet prišel, tudi ni podedoval bogastva; pač ljudje nevoščljivega značaja in dobrega spomina vedó še |
| Iz arhiva (1890): | njegova soproga in njuna hči Anica. Gospodar namreč, ki je podedoval ta grad, najbližji dedič nekemu daljnemu sorodniku, prebil je le |
| Moja hoja na Triglav (1897): | bodo učeni veščaki dokazovali, da je tisti hudodelnik svojo zlobnost podedoval po očetu ali dedih, in da mu je prirojeno živčevje |
| Mara Rendića (1897): | svoje plače tudi še precejšnji imetek, ki ga je bil podedoval po očetu. Ko je bil ves imetek potrošil, vendarle ni |
| Tine in Jerica (1852): | narmanj opušati smelo. Jerica je od svoje matere pravo bogaboječnost podedovala ali poerbala, in to je gledala tudi svojim otrokam vsaditi |
| Maria Stuart (1861): | ki ž njim hinavsko Pokrivate žerjavico peklensko. Poštenja niste vi podedovali Po materi; svét vé, zakaj stopila Bulenska Ana na morišče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | da našim potomcom to ustavimo, česar mi po naših očetih podedovali nismo, namreč veljavnost naše narodnosti. Mi, ki zdaj živimo, moramo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ktera jim je bila tako ljuba, kakor bi jo bili podedovali. Izidor je ves tisti dan Bogu v dar izročil in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nar hujšimu zaderžku vsiga kmetovanja, ki ga sin po očetu podédva, namreč terdovratnimu zaderžanju stariga, se na to vižo nar krepkejši |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | če je le moč, pepéla, dobre perstí ali pa prav podelaniga gnoja in ga posujem po rušini okrog drevesic, pa ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | če se v jame, dokler so še prazne, nekoliko dobro podelaniga gnojá potrosi; dež spera gnoj in njegova gnojnica se iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se srovo maslo zopet prav dobro pognede in v štruce podéla. Prav zlo hvalijo neke kmetice to ravnanje. Mina. Pervič, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | lepílo se pa takóle napravi: 6 lotov štérke naj se podela z vodó v ne preveč gost močnik; na 3 lote |
| Ta male katechismus (1768): | svitluste na vekumej skupejpershli, kar nam uſſem skupej Buh milostve podejli! Toku voshe s' zelega serza Vash poniſhne sluſhabnek, inu KRAYNEK |
| Ta male katechismus (1768): | is mnogiternem spominam SS. Marternekov Mohorja, inu Fortunata pustish veſſelliti; podejli nam, proſſemo, de bomo skus njeh mogozhnu varvanje odteti, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvete perſi ſi super ta ſtrup naſhih grehov sladku ſeſal, podejli nam tvoje gnade pomuzh, de bomo mi (inu naſha shivina |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ne v'enimu drugimu Sakaj uſſaki bo ſvojo butaro noſſuv. Podejli pak tudi ta, katiri bo s'beſſedo podvuzhen , temu, katiri |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | v'tebi Sé ked tvoja ſtvar veſélit': Moj Bog ! to podejli mi. svoje ſtarshe ſpoſhtuvati , Kęr, mignejo, njeh bogat': Teb' in' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | obhajamo. Kęr ſe pak ſvęti Duh ſhe dan danaſhni tęmiſtim podejly, katęri ſe vręjdni ſturę njega prejęti, taku vam hôzhem danàs |
| Robinson mlajši (1849): | me pošleš! ino ti mi k temu pomoči dodeliš. O podeli mi moči, moj Otče! — to je vse, za kar te |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mi je revica kakor sem jaz iz zgolj kerščanske ljubezni podelí; ali tacih jedi ne maram, kakor tudi obleke bogatim namenjene |
| Fizika (1869): | delate na telo, kteremu se v vodoravnej méri neka hitrost podeli, istočasno sila, ki ga vodoravno dalje žene, in pa teža |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prikazni. Neprenehoma šviga blisk, grom ga spremlja in to mu podeli značaj hudega vremena posebno zato, ker potem postane strašna nevihta |
| Ta male katechismus (1768): | Duhá taisto gnado v' sebi derſhèe, inu nam res takrat podejlée, kader mi te SS. ſakramente spodobnu prejemamo. Tretezh: Ke so |
| Ta male katechismus (1768): | de 40. dny odpustekov, katire je Klemen XI. Papesh ſatu podejlil, ſadobish. Kratke ſapopadek ſhivlenja SS. MOHORJA, INU FORTUNATA MM. Krajnske |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt mogl ſauſſe per Bogu se ſahvalliti, kar je meni podejlil? lubi, inu se ſadoſti sturil. Rezi pogostu, koker sem jeſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pridti, de be njeh taiſtemu naſajvernil, katire njeh je tebi podejlil, toku bode tu ſhe ſadoſti, de se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je tega ſvelizhanja brambanje. 1 kolker gnad je meni Buh podejlil, tolku sem njeh is veſſelam prejella, de be taiſte k' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de be bil Buh uſſakemu slednemu Svetniku eno gvishno gnado podejlil le v gvishneh potrebah svojem ſavètnem otrokam na pomuzh pridti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Dobrutnek! de se ti meni naunznemu hîapzu tu, inu letu podejlil. Daj meni to gnado, de tvoje gnade spoſnam, inu v' |
| Ultra! (1867): | jako dober človek, vam službe, ktere prosite, gotovo ne bi podelil, ko bi vas videl v tej obleki. Vilko. Upam, da |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | okrepčajo? Kdo je učil ptičke lepo milo prepevati? Kdo je podelil malim zerncem moč, po kteri poženejo brez števila cvetic in |
| Genovefa (1841): | ki ji ga je vojvoda sa lepotije dal, je moshém podelila. S majhnim jérbaſzhikam na roki je sjutrej in v vezhérnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | namrezh ſo njemu tudi Prajsòvſki kralj „red sa velike saſluge” podelili. — Mi miſlimo, de je naſha dolshnoſt, ˛Slovenzam to poſebno poſlavljenje |
| Rudninoslovje (1867): | rudnina. To težo imenujemo m. Če tedaj težo rudnine p podelimo s težo m, zvemo, kolikokrat je rudnina teža od vode |
| Rudninoslovje (1867): | v istej prostornej enoti, namreč v našej steklenici. Če tedaj podelimo težo živega srebra s težo vode, onda zvemo, kolikokrat je |
| Fizika (1869): | prepuščenej stvari vidimo prikazen páda; z močno napeto tetivo loka podelimo streli (pšici) gib velike hitrosti; voda, ki jo ogrejemo, spremeni |
| Kemija (1869): | prostornine (specifische Volume). Zasebno prostornino pa najdeš, ako atomovo utež podeliš z njegovo primerno težino (specifisches Gewicht). In pokazalo se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V sboru 10. velikiga travna 1842 je naſlednih devet |
| Genovefa (1841): | prepovédal, de ſe nima nobénimu ubogimu ne edín grishljej kruha podeliti. Le Genovefi je doſlej smiraj ſvôje ſpoſhtovanje ſkasoval, in njegova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | enkrat pripravljene bile, bi se mogle ljudstvu po pravim potu podeliti; se vé de po nar manjši ceni, ki je mogoče |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | podpirati priporočila. Prišlo bo torej med vas povabilo in prošnja, podeliti, kar vsak premore z zapiskam, v kteriga naj vsaki zapiše |
| Roza Jelodvorska (1855): | ne mogla storiti. Hotla bi jim iz serca rada vsiga podeliti, kar bi le imela. « »Ne verjamem,« govori dalje žlahni vitez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | zgubili pamet, al kterim je nezgoda sluh in besedo odrekla, podeliti podporo, da se jim žalostni stan olajša. Iz Štajarskega. Železnica |
| Fizika (1869): | 81 Ura. Ako je mogoče kakemu telesu podeliti popolnoma enakošno gibanje, tako da v enakih oddelkih časa prehodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kterih bodo letas in pa naslednje dve leti imenovane darila podeljene. — Potem je bilo oznanjeno, de se bo prihodnjič na družbnim |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Goſpoda na ſhiga sa vſe meni od sazhetka mojga ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebno: de ſi ti mene nezoj to |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Synu Goſpuda naſhiga sav vſe meni od sazhetka mojiga ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebnu: de ſi ti mene nezoj to |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Synu Goſpuda naſhiga sa vſe meni od sazhetka mojiga ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebnu: de ſi ti mene nezoj to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | razstavi bodo zlate, sreberne in bronaste svetinje in pohvalne pisma podelene; ako ravno je že kdo pri poprešni dunajski, ali pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bila bronasta svetinja, drugima dvema pa ſo bile pohvalne pisma podelene. — (Dalje sledí. ) Pogled v ptuje kraje. Nov popis Jeruzalema in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sadnih in murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam podeljéne: Tomažu Verniku, kmetu pri S. Andreji v Loški fari; Jožefu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dolžniki bo pa ojstro ravnala, zato so ji od cesarja podeljene vse tiste predpravice, ktere enaka zastavna naprava v Galicii vživa |
| Tine in Jerica (1852): | Jez ga ne poznam. Tine. Dosti, de je ubožno. Ubogim podeljeno Bogú je posojeno. Sej vender vemo, pravi Tine nadalje, kdo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svitlih lučic miglja vsaki večer po obširnem mestu in mu podeljuje čarobno krasoto. Po prodajavnicah, v razstavah, kavanah in drugih javnih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svojega bližnjega. Iz blagohotnosti izvira ljubezen do bližnjega; ta blagohotnost podeljuje človeku visoko nravstveno vrednost. To dakazuje že navadno govorjenje. Kdor |
| Zoologija (1875): | tudi na osamljene otoke. V Kini jo jedó kakor slaščico. Podgana skoti časih po osemnajst mladih na enkrat, in zgodilo se |
| Zoologija (1875): | Pod. 83. Siva podgana, M. decumanus. Nar. vel. 26 + 20 Cm. posebe ne spominja |
| Zoologija (1875): | mož. — Čudno je to, da se v pismih starega veka podgana nikjer |
| Zoologija (1875): | je veča, dolgorepa, rudečkasto rujava, spodaj bela. Hišna ali črna podgana (M.rattus) je črnikasta in sedem palcev dolga. Siva podgana (M. |
| Zoologija (1875): | črna podgana (M.rattus) je črnikasta in sedem palcev dolga. Siva podgana (M. decumanus), pod. 83, je rjavkasto siva, veča in močnejša |
| Sacrum promptuarium (1695): | godilu, kakor unj neuſmileni bogati Lesizi, katero ſo vezhkrat prishle podgane sa almoshno proſsit, ali neuſmilena leſiza je dekli djala, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſebe, de bi kateri ij vun pomagal, ter sagleda taiſte podgane mimu gredozhe yh sazhne pohleunu proſsit, de bi shtrike odgrisli |
| Sacrum promptuarium (1695): | Jagry ter leſizo vbyeio. Vidite, kadar Leſiza bi bila vſmilena, podgane bi jo bile od ſmerti reshile . (Applica). Satoraj vſimite vy |
| Sacrum promptuarium (1695): | Jagry prishli ter mene bodo umorili, zhe hitru meni nepomagate: Podgane ſo diale, molzhi, ali bomo tebi eno drugo pokasale: na |
| Sacrum promptuarium (1695): | proſsit, de bi shtrike odgrisli, inu taiſto od ſmerti resheli: Podgane jo poſnaio, ter pravio: my nimamo zhaſsa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jemle, 3. zolle globoku, inu 3. zolle ſak ſebi usſaditi. Podgane, inu mishi, preden mlade imajo, poloviti, al s' ſtrupam pomoriti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v Mariboru je na povelje rajnce le fosforoviga testá za podgane, nikdar pa ne navadne mišice (arsenika) domú prinesla. Za ložeji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da so, ko so jim že konji pošli, mačke in podgane jedli, ki so nazadnje tako drage bile, da je angležki |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | anam Shaubernam kraji frihtei inu sbeſtu? inu to figuro dei podguavo kader ti leizh poidash noi saspi inu kna zvibuei ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | useme tamo napoti perſti noi perpotkou koren inu dei obueine podguavo kader ti leizh poidash host vidou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alpa shribei teſto fygvro na an porgament prieb noi dejo podguavo, kader leizh poidash; noi saspi, bosh vidov ta shelma klor |
| Vaška pravda (1892): | žilah mu je zastajala kri, ko je slišal posvetovanje. Seve, Podgoričani so se grozili zato, da bi bolj prestrašili sicer ponosnega |
| Vaška pravda (1892): | naj ne razsajajo preveč. Malo pozneje nego sicer so izgnali Podgoričani živino iz hlevov in od vsake hiše je šel jeden |
| Vaška pravda (1892): | se zbali dvojnega sovražnika, zavrnili čredo in urno pognali domov. Podgoričani in Podpečani so šli za njimi do vasi, tam so |
| Vaška pravda (1892): | bilo prišlo do poroke. Toda takrat nastane mahoma prepir med Podgoričani in Žabarji zaradi Ratik, potem pa silna mržnja in sovraštvo |
| Vaška pravda (1892): | so že pasli žabarski in videmski pastirji živino. Ko priženo Podgoričani tje, bilo je živine na Ratikah, kakor na majhnem semnju |
| Vaška pravda (1892): | poganjali Miha, Kodre, Ocepek, Skok, Zmrzle in še nekateri drugi Podgoričani, ki so s palicami nemilo treskali po hrbtih počasne živine |
| Vaška pravda (1892): | mu nujno prigovarjala, naj nikar ne prihaja, ker so se Podgoričani zgovorili, da ga bodo naklestili, ako ga zasačijo. Toda Matevž |
| Vaška pravda (1892): | od njih! « »Kje ste jih pa vi dobili? « vprašujejo zaničljivo Podgoričani in Žabarji. »Le vpijte, le! Ratike so vendar naše, saj |
| Vaška pravda (1892): | Ne razgrajaj! « »Ratike so naše! « zarjove Žabarji. »Naše so! « odvrnejo Podgoričani. »Naše so! Udri! « vpijejo Žabarji. »Stojte! Mirujte! Ne pobijajte se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | glagola par, vorrücken, zato parvatas, parvan, Vorsprung, Hervorragung, slovenski: pernica = podgorje, pernos, pernavslj = podgoršek. V severno-slovenski mitologii se vjema z imenom |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | da so ga preteple babe. Kaj tako grdega se v Podgorji še nikoli ni čulo ne prej, ne pozneje. Od takrat |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | kakor ptica pod nebom. Potikaje se sem. ter tja po Podgorji je premišljeval neprenehoma, kako bi priplezal na najvišjo stopnico svetosti |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | in hvalile lepe mladenke. In ta slava je doletela v Podgorji Berusa! Koliko časa je trajala, ni znano, ali vsa poročila |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | zakonskimi tako lepa zloga in prijaznost kakor baš v našem Podgorji. Opazovalec prehodi lahko cele vasi, da ne najde v nobeni |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | vzbudilo in učvrstilo je vero, da se je prikazal v Podgorji nov svetnik, ki dela neznansko pokoro, dasiravno je on najmenj |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | napotili v drugo krčmo. Taka krotkost se nahaja le v Podgorji, kje drugje bi ga bili brez dvojbe stepli in na |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | je žlahtni in sladki čut, ki ga zovemo ljubezen, v Podgorji še prav malo razvit. Premnogo je takih, ki ti ne |
| Luteranci (1883): | Stoj! " S krepkim glasom pripoveduje potém zgodovino luteranske podružnice v Podgorji in omenja, kako je zapuščena in brez voditelja, in da |
| Luteranci (1883): | kamniški mestjan Matija Goričék, ko se je Bobkovemu poslopju v Podgorji približeval. Ko je dospel pod njegovo steno, nasloni se na |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | Oh, ti ne umeješ tega, ljuba Ana«, hitela je gospá Podgorska, »vi vsi le vidite naše travnike in gôzde, in to |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | je sredi živega razgovora z Ano pritrjeval ženi svoji. Tudi Podgorska je bila očito družbe veselá. V tem sta Pavel in |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | Plesal je z mojo Ano! « »Oh, takó«, nasmeje se veselo Podgorska in namigne s prstom; »to bi bilo za Ano tvojo |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | zavzet gledal, da se Pavel in ta gospá, katero je Podgorska predstavila kot »moja sestrinja Ana« že poznata. »Z Dunaja — sevéda |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | se je v tem zabával z drugimi in zlasti gospá Podgorska ga je bila veselá, da je pozabila óno malo nejevoljo |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | z več tisoč orali gozda in poljá so bili vdova Podgorska in nje šestero otrok, pet deklic in jeden deček, vsi |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | ki je učil novo igro z zastávkami. Tudi obé gospé, Podgorska in Hahnova, bili sta ondi. Pavel se je nagnil k |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | že malo nagubano lice; »ti se láskaš« — »Čemu? « dejala je Podgorska odkritega lica. Od ceste ki je tekla pod brdom vedno |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | dva jezdeca. »Oh, to so Lukičevi z Dvora «, vzkliknila je Podgorska in stopila iz hladníce. »Lukičevi, Lukičevi? « hitela je sestrinja za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zato parvatas, parvan, Vorsprung, Hervorragung, slovenski: pernica = podgorje, pernos, pernavslj = podgoršek. V severno-slovenski mitologii se vjema z imenom Parvat, Parvati, ime |
| Oče naš (1885): | V Podgojzdu (Unterwalden) je bil Ménart domá. Ondi se je naselil in |
| Oče naš (1885): | kjer so jih z neizrečenim veseljem vzprejeli. Pač so hrabri Podgojzdjanje te pomoči potrebovali. Sovražnika je bilo šest tisoč môž. general |
| Oče naš (1885): | hišico na koncu lepe doline, ki se proti Stanzu vléče. Podgojzdjanje se živé z živinorejo, z napravljanjem sira in s pridelovanjem |
| Oče naš (1854): | vživali, če tako ostanejo, kakor so. Pisali so tadaj Švičani Podgojzdanom: „Bratje! Francozje so premočni! Pomoči ni nobene upati! Na koga |
| Oče naš (1854): | proti Stanzstadu in Kersiten, prav blizo Hergisvajla topov napeljati. To Podgojzdanov ni vstrašilo. Zagradili so se s kolmi in plavajočimi drevési |
| Oče naš (1854): | volja kakor v nebésih tako na zemlji! Osramoteni so se Podgojzdanov poslanci, kteri so se zoper prelom pogodbe in zoper prisego |
| Oče naš (1854): | Vedno več in več serčnih Podgojzdanov je prihajalo. Obstavili so bližnje vasi in topov so napeljali |
| Oče naš (1885): | godilo, so se čudili nad srčnostjo in pogumnostjo svojih bratov Podgojzdjanov in so jim hoteli pomagati iti. Pa Šviška gosposka se |
| Oče naš (1885): | razdeljenih. Pa že o prvem napadu jih je osem od Podgojzdjanov razstreljenih vtonilo. — |
| Maria Stuart (1861): | še živim! Življenja sit še nisem! Se stropa teža ne podira ná-me? Me ne pogoltne noč peklenske jame? Ah, kaj sem |
| Zlatorog (1886): | neki dan mrlíča, »Lovčev oče, vbogi Peter, »Tam smereko je podíral, »Pa mu glavo je razbíla. »Oh, kakó li beli roki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vosove po tem kolovosu , kakor ptiza pod nebam, tako naglo podi? bote hotli vediti. Glejte zhudo , ogenj in voda, dve, ena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pada, ki listje orumeni in rastivno moč v korenine nazaj podi. — Po sredi mesca rad dež perhaja, na-tó suhi vetrovi in |
| Deborah (1883): | Jožef! Jožef! hiti, pridi! Nazaj me črni strah podí. Vi treski, Znanite mu bridkosti moje duše! Rotite njega, ko |
| Deborah (1883): | Ti tu? Deborah (vriskne). Zarja vstaja, Noč, zona, groza, greh podi se mimo! Kaj obupavam, ko me vse pogublja? Ti, Jožef |
| Zvestoba do smrti (1851): | svojo majhno trumico nečloveškiga vraga s terdnjavskoga ozidja podil in podil, zastonj je končano življenje nekteroga junaka. Hujši sovražnik, kakor je |
| Iz življenja učenca (1854): | branje, strel in lov. " "Da, da, reče tretji. tiče je podil i jih še zdaj podi, tiče pa lovi - i vrag |
| Jela (1859): | Tega mu ni vzeti, jaz ga ne bom deržal ne podil, in da počakate tudi vi, to je spodobno. — „Ker ta |
| Cvet in sad (1877): | je Šepec res ne podi več. On pak je še podil ni, vedoč, da je ne ujame, da bi svojo jezo |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | so prišli, jih je vsak človek črtil in preklinjal, jih podil od svojega praga in jim še vode ne privoščil. Nihče |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | Na begu je Svetopolk škofa Arna in opata Sigeharda daleč podil in njiju vojski pripravil velike izgube. Vsa tepena nemška zemlja |
| Pegam in Lambergar (1891): | in kričal, da je to neslišano, da bi priprost krčmar podil iz hiše ljudi, ki pridejo baš iz cesarskega gradu. „Slavna |
| Gospa s pristave (1894): | pobegnejo in potegnejo še straže s seboj. Hardeg jih je podil nekaj časa, potem pa se je hitro vrnil, da bi |
| Gojko Knafeljc (1899): | pa je stopal po ulici hlastno, kakor bi ga kdo podil. Roke je tiščal v žepih in ozrl se ni ne |
| Nedolžnost in sila (1851): | zopet sta jo strah in groza le dalje v goščavo podila. Njeni prijatelji, ki so se bali, da bi Jerman ne |
| Domen (1864): | misli so blodile ubogemu Domnu po možganih. Misel je misel podila. Skoraj vertelo se mu je v glavi. Z obema rokama |
| Razne dela (1870): | Ta je tedaj mogočnica, strašivka, Ki vas je kakor jagneta podila, In zdaj oteti sama se ne more? Kjer vero najde |
| Valovi življenja (1877): | bila je že daleč tam na planjavi. Konja je bliskoma podila, njena obleka pa se je vila po zraku, dokler se |
| Valovi življenja (1877): | vendar s tistimi potezami, s katerimi prepreže zakon žensko lice. Podila je svojega konja po mehki zemlji okrog mene, ter v |
| Zvezdana (1883): | mislij, prevelik je bil labyrint, po kterem se mu je podila podoba za podobo, nasprotje za nasprotjem. »Nekdaj sem mislil, da |
| Sama svoja (1895): | in ne bo si te upal braniti, če te bo podila od hiše. Dote tako ne boš imela tolike, da bi |
| Moja hoja na Triglav (1897): | a vest mi je vnovič očitala umor in me vnovič podila mimo ljudi, mimo cerkva in vasi, in stoprav zvečer sem |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | poslan iz Šenčurja, in vam naznanjam, da se je sinoči podila velika turška jata nanagloma čez polje proti Kokri. Tisti, ki |
| Žalost in veselje (1870): | ferfrali pisani metulji po krasnjih cveticah in razni drugi merčesi podili se krog po bilkah. Cele trume divjih golobov so se |
| Žalost in veselje (1870): | pride na breg, zagleda od daleč veliko ladijo, ktero so podili še ne mirujoči valovi naravnost proti otoku. Daleč tam v |
| Vanda (1888): | gôrski velikani, a po nebu so se v čudnih podobah podili pretrgani oblaki. Zdaj je zapihala lehka sapa in stresla so |
| Kmetska smrt (1890): | je Planjavec. »Da me bodo na stare dni od hiše podili! To sem prislužila! « tarnala je ženica. Pa nihče izmed mož |
| Pegam in Lambergar (1891): | dvornemu kapelanu in dajal mu znamenja; a sluge so ga podili nazaj na svoj kraj in smejali se mu, ko jih |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | Med tem ko so krepki možje, uvrščeni v cesarsko vojsko, podili oddelke premagane turške vojske po ogerskih planjavah, skrivali in potikali |
| Spletke (1894): | Štefana. »Le povej jim, da me ne bodo nikoli več podili od oglov«, sporočila je Maruša v njegovem imenu županovim. Precej |
| Sama svoja (1895): | sede teta na obcestno klop, otroci pa so se kričé podili po bližnji trati. »Sedi, Milka, hočem te nekaj važnega povprašati |
| Pod streho (1897): | je gnetla gosta tolpa ljudi in otrok. Poslednji so se podili in pehali, da bi drug pred drugim pobrali več konfetov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | voda zhudno napravljena, de ga ognjéna vrozhina in vodna ſopariza podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vosovi, ktere hlapon sa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ampak le ˛Siriz Naman je bil osdravljen. “ To ſliſhati, vſi obdivjájo. Napùh oshiví v' njih, vſe vre po njih. „Kaj naſ |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | divjega moža imam še. « Duh (smijoč se): »Morebiti si ga podivjala s svojo termo? « Ona: »O, termo je uže izgnal iz |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je vplačal določen iznesek, deležnik večjih prevoznih, obrtnih ali trgovskih podjetij. Dohodki od vsake posamične akcije zavejo se dividenda, in ti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | same ali z nje dovoljenjem od posamičnih dežel, večjih družbenih podjetij ali celo od posamičnih posestnikov. Iznesek, na katerega se kateri |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kakó jim je ta dobiček razdeliti, ako se je udeleževal podjetja A z 2000 gl. 8 mesecev, B s 4000 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | A v druzem slučaji se udeležujejo vsi trije jednako dolgo podjetja, in zato treba razdeliti dobiček med nje le po razmerji |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednostaven. N. pr. Trije trgovci so se združili za neko podjetje, pri katerem je bilo 2300 gl. dobička; kakó jim je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 8000 gl.; koliko dobi vsaka oseba? 4. Za neko skupno podjetje dá A 2, B 1 in C ostali del potrebne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | djala, ter ſhkarlát ſantu primeri, is tiga bo ſantizh vérl podjopizh dobil, ino oſtanik lehko boljſhi kup dam. ” Pogodila ſta ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dézheku, ki ga je s' ſeboj pripeljal, rudezhiga ſukna sa podjopizh, shvotnik alj pruſhtuh kupil. Moshunu ſe ſúkno predrago sdi, ino |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | postavi noge se mora zdaj podkev izkovati. Napčno je, poprej podkev pripraviti in po podkvi nogo porezati. Takšno ravnanje naravno postavo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | podkov strojiti, da se kopito ne popači. Kotlar je ponošena podkev odtergana, se mora od kopita toliko otrebiti, kolikor je natora |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali ne. Po velikosti in postavi noge se mora zdaj podkev izkovati. Napčno je, poprej podkev pripraviti in po podkvi nogo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tisk veliko hujše občuti, kakor takrat, kedar ima močno dilo. Podkev se mora na naklu popolnoma ravna izkovati, da ona, ako |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nasmehljajo se, mu rekó: „Glej, ko bi se bil za podkev le enkrat pripognil, ne bi se ti bilo treba zavoljo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pa pridne roké, So boljši bogastvo, ko zlate goré. 70. Podkev. Neki oče gredó s svojim sinom Jurčetom čez polje. „Glej |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Ni pa še pol ure preteklo in konj zgubi podkev. „Če bi bil kovač blizo, dal bi konja podkovati,“ misli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in zhédnoſti. §. 14. Od ſkerbi sa kopita in od podkov. § 15. Od ſtréshbe in oſkerbljevanja bolnih konj. §. 16. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ravno in ne votlo dilo, tudi ravno podkovo prikujejo. Taka podkova pritiska z znotrajnim robom na dilo in konj šanta. Kedar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prekovati, da postane votla alj povišana na znotranjem robu. Taka podkova ne bo več tišala in konj ne bo šantal. XXI |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar konj nekaj časa po podkovanju šantati začne, je treba podkovo proč vzeti in slehern žebelj natanko ogledati. Na žeblju, s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in konj šanta. Kedar se kaj takega zapazi, je treba podkovo odtergati in jo prekovati, da postane votla alj povišana na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da kovači na ravno in ne votlo dilo, tudi ravno podkovo prikujejo. Taka podkova pritiska z znotrajnim robom na dilo in |
| Revček Andrejček (1891): | v oči ne lažejo. Komarje bi podkovali, če imeli bi podkvá! Res! — Svet je grozna — že blaznica! 4. Jaz brati nič |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | noge popolnoma popači. Luknje za žeblje morajo na sprednjih stranih podkve bolj naprej, in na zadnjih stranih bolj nazaj nagnjene biti |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bi se človek pripogoval. “ Oče ne rečejo nič, poberejo košček podkve in ga vtaknejo v žep. V bližnjej vasí pa ga |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | čez polje. „Glej,“ rečejo oče med potjó, „tukaj leží košček podkve na cesti; poberi ga in spravi. “ — „Ej! “ reče Jurče, „to |
| Zoologija (1875): | zraščeni. Spodnja čeljust je iz enega samega kosa in je podkovi podobna. Ta kost nij z nobeno drugo kostjo zraščena, temveč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kerſhzheni mravljinzi, tem ne bo kreda, ampak le kljuzhavniza pomagala. Podkloſhterzhan. Urno, kaj je noviga? (Cesarski nadvojvodiči, Franc, Ferdinand in Karl |
| Fizika (1869): | ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik, Trittbrett. Podnebje, Klima, 188. Podnebje namorsko, Seeklima, 188. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so se pri angl. konsulatu v Terstu za delavce v podkopih v Krimu, proti temu, da bodo plačani vsaki dan po |
| Fizika (1869): | drgnjenjem dobljena električna iskra z najboljim vspehom rabi za zažiganje podkopov. Opomina vreden je pri tem nek poseben duh, ki se |
| Fizika (1869): | palcev dolg platinov drat. Ta učinek se rabi za zažiganje podkopov v prav velike daljave. Če se priveže prióstren košček oglja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsak umni človek se ogiblje vsiga, kar bi mu zdravje podkopálo ; vunder smert tù in tam otroka pohlomasti, in ljudí razne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne piše, — rad se v mal'mu Travnu perkazuje — vinsko terto podkopuje — In poškodje vſe zeliša. — Če zmerzla zemlja odjenjuje — gnjili hlap |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jim vſe pomózhi ptúje ; Viſoke ódre támkej ſi naprávi, Sidôvje podkopúje, vráta ſéka ; Ne polaltí ſe njih, ki ſo v terdnjávi |
| Gozdovnik (1898): | in zdajci je odmevalo naklo udarcev kladiva, ki je delal podkove in šine. Bogato opravljen jezdec, čigar oprava je mnogo trpela |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vendar je kmetovavcu koristno vediti, kako se mora kopito za podkovanje pripravljati, in kako je treba podkov strojiti, da se kopito |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po dolgosti rabe ravna. 8. Kako se morajo konji podkovati. Podkovanje konj kovač oskerbuje; le včasi se podkov s kakim žebljom |
| Revček Andrejček (1891): | le — da smrti se v oči ne lažejo. Komarje bi podkovali, če imeli bi podkvá! Res! — Svet je grozna — že blaznica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri naſ prav poredkama vmétnih kovazhov, ktéri bi snali konja podkovati, kakor gré; ſhe ſlabejſhi ſe nam pa takrat pôje, kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bodemo ſholo dobili, v kteri bodo Şlovenzi poduzheni, konje vmetno podkovati in bolno shivino sdraviti. V 25. liſtu lanſkiga leta je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se po dolgosti rabe ravna. 8. Kako se morajo konji podkovati. Podkovanje konj kovač oskerbuje; le včasi se podkov s kakim |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zgubi podkev. „Če bi bil kovač blizo, dal bi konja podkovati,“ misli si kmetič, „pa ker kovača ni, šlo bo nekaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bo marljivi g. predsednik v zboru na ogled postavil. — Začetek podkovijske in živinozdravniške šole v Ljubljani je bil v pondeljk; zapisanih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Včasi koža ni ranjena, ampak podkožni deli so zmečkani, se ognojijo in vred napravijo. Ako v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jo potem obvezuj, kakor sim ravno prej nasvetoval. XV. Poglavje. Podkožni ogerci. (Feigbeulen.) Podkožni ogerci se narvečkrat na herbtu, na obeh |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kakor sim ravno prej nasvetoval. XV. Poglavje. Podkožni ogerci. (Feigbeulen.) Podkožni ogerci se narvečkrat na herbtu, na obeh straneh herbtanca najdejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | gré oblast pomilostenja. Kdor ovádi (zatoži) sodnika, da seje dal podkupiti, prejme 50 tolarjev plačila, ktere plača podkupljeni sodnik. Tak sodnik |
| Čas je zlato (1864): | spozná. »Juri«, mu pravi kraljevič »ti si se od Simura podkupiti dal, de bi me ob stavo pripravil. Pet tavžent boš |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tega tudi ne sme strašiti krivična preteklost, ktera je bila podlaga boljši bodočnosti; saj bo enkrat tudi prihodnost preteklost postala. Le |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | dve zeleni kopulaciji. Razun tega se lahko vporabljajo mnogo tanjše podlage in cepiči in se porabi manj vezila. Ako se rabi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da je bila Ana pri raztelesovanju rajnce vsa zmešana. Na podlagi teh pričevanj v porotni sodbi, ki so bile navskriž s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško — slovenskega slovnika, ki bo, na podlagi Vodnikovega rokopisa stoterno pomnožen, prišel na dan. Zavolj sv. praznika |
| Botanika (1875): | reči. Zato se ta črna prst tudi imenuje gnjilovica. Na podlagi teh opazovanj so bili razglasili prst, da je poglavitna redilka |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | z zeleno kopulacijo po leti 1890 smo morali porabiti kot podlago nektere poganjke Riparije, ki so bili v dotičnih členih vpognjeni |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | lastnosti tako dolgo, dokler se cepič popolnoma ne zarase s podlago. Ker pa vemo, da zgubi guma ali kavčuk pod uplivom |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | kakor tudi one, katere se imajo ustanoviti, zagotovljeno in postavno podlago za svoje blagonosno delovanje. Konečno je omeniti še dopustnega upliva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | slovesnosti je bil očitno pred bataljonom feldvebel Dejak povikšan za podlajtnanta. Opoldne so oficirji v kosarni gostili vojake, ki so bili |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | stegno. 93. Jeterni cmoki. Meso s fižolam. Pečeni gresov štrukel. Podlečeni telečji kosc. 94. Špehovi cmoki. Meso s kukmakovo polivko. Višnjev |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | paradižnikovo polivko. Solata z zelenim graham in suhim svinjskim jezikam. Podlečeni telečji kosc. Žemljev angleški cmok. Pečen sernov herbet. Vkuhano sadje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Podlečeni telečji kosci (frikando). Od telečjiga bedra en perst debele okrogle |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jesiham zmešaj. Oskubljene, iztrebušene in čedno oprane lepo s špeham podleci. Naj se duše (dinstajo) v kozi s putram, čebulo, dišečimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in potresi jo z žemljevimi drobtinami. Potem jo z rajžem podleci, deni bele mešance vanjo, nanjo pa ostali rajž in speci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v ponvi pečejo. Dušeni (dinstani) golobje. Golobe čedno s špeham podleci, v kozi s špeham, čebulo in korenjem do mehkiga duši |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pero in jedne misli poterdim, kar so Novíce in g. Podlipski v Ljubljanskem Časniku spisali, namreč, da bi se staroslovenski jezik |
| Fizika (1869): | naredé mične, pravilne stvarce , kakoršnih nekoliko vidimo v Pod. 211. Podloga vsem je pravilna zvezda sè šestémi trakovi. Pod. 211. Če |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pedagogije. Vsekako pa je etični pojem o človeškem namenu prava podloga, na katero se opira vsa vzgoja. Jasno je, da je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Takó delajoč si prisvojuje otrok najgotoveje one predstave, katere so podloga pojmom; otrok začenja sklepati, izvajajoč one prvotne sôde, kateri se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zentov shelésa rasne ſorte, namrezh: sa ſhine 146,500 zentov „ podlóge 63000 „ „ sagójsde 3,616 „ „ sheblje 3,398 „ Pa drugazhniga shelésa ne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | abcédnem redu) drugo poleg druge zapišeš, in pri potencah iste podloge skupno podlogo z vsoto eksponentov vzmnožiš. Kakó je množiti dekadna |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Josip Leban v Ljubljani si omisli za svojo trgovino na podlogi inventure dne 1. julija l. 18.. nove knjige. Kakó je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | začenja sklepati, izvajajoč one prvotne sôde, kateri se izrekajo na podlogi čutnega zaznavanja. 2. Sovršeno mišljenje terja, da so jedenkrat dobljene |
| Fizika (1869): | temu ednostavnem poskusu, v premikanji páha gori in doli, imamo podlogo naprave vseh parnih mašin. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | drugo poleg druge zapišeš, in pri potencah iste podloge skupno podlogo z vsoto eksponentov vzmnožiš. Kakó je množiti dekadna števila. § |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k. krajnska pošta ktera je c. k. velki Ljubljanski pošti podložna, nima pravice več ko 2 gold. in pol za Novice |
| Oče naš (1885): | ni mogel lahko trpeti, da bi mu bil kdo njegovih podložnih ugovarjal. Našel je kaj, zaradi česa je čuvaja ovčarije po |
| Oče naš (1885): | navado veliko govoril in največ o nehvaležnosti in sirovosti svojih podložnih. Kar mu padejo vilice iz roke, bled in jecljaje je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa navarne dershou, saturei ſe je ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu terdnu podloshen ſtariu, inu v' negovo volo ſvojo volo, inu shelie popounima |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | doliſhov , inu je perſhov v' Nazareth, inu je biu njima podloshen. Inu njegova Mate je uſſe lete beſſede ohranila v' ſvojimu |
| Divica Orleanska (1848): | persih ni. Montgomerí. Po zakonu ljubezni svetodelnimu, Katerimu je vsak podložen, te rotim, Nevesto ljubeznivo pustil sim domá, Tak lepo kakor |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na ſnanje dati, de, koker je njemu nekedaj na vemli podloſhn, inu pokom bil, kjer je on njemu koker en namęnen |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſglihati, katira tolkukrat, inu ſkorej uſſellej fally. Uzhè se Bogu podloſhn biti, de sè nabosh volil, kar sam otshesh; ampak |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezhi ſerd, inu samiro per Bogu sprauli, inu timu pogubleinu podloshne ſturili. Satorei tudi je ta Syn Boshji, debi on ta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Inu vy shenę ſpoſhtujte vaſhe moshę, inu bodite njim podloshne, kakôr je Zęrku Chriſtuſu podloshna. Leta podloshnoſt v' tęm ſtoji |
| Pozhétki gramatike (1811): | bom ſhtel, je rekel néki dober kral, kader bom ſvoje podloshne oſrezhil. 3. Ga dévajo tudi sad sa tel, tak, ainsi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vojſko v' Judovſko kraljeſtvo, premaga meſto Jerusalem, pelje kralja ino podloshne v' ſushnoſt na Babilonſko, ino poshgè meſto ino tempelj. Vmeſ |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | vojsko v Judovsko kraljestvo, premaga mesto Jeruzalem, pelje kralja ino podložne v sužnost na Babilonsko, ino požge mesto ino tempelj. Vmes |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | da hočejo nositi moško obleko, da možem nočejo več biti podložne, da bodo tudi one hodile v vse javne in politiške |
| Ta male katechismus (1768): | viro, inu njega Zirkve vishe oblast popolnema spoſna, taisti se podloſhne, inu pokorn skaſhe, koker de tudi uſſe taistu ſa prov |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | podvergla. Syn boſhje je bil meni szer koker eni Materi podloſhne, nishtermejn vonder sem jeſt njegovo volo v'uſſemu taiſtemu ſturila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa čez tri palce debala biti, ktero dve tanjki železni podloženi šini pod temenam nosite. (Moja ima en čévelj in tri |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Boga razsvetljen? Glej, postavim te čez ves Egipt! Vsi moji podložni se morajo po tvojim povelji ravnati. Viši od tebe v |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Kaj ti boš naš kralj, mi pa tvoji služabniki ino podložni? Tega nas Bog varuj! “ Zavoljo teh sanj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | kako nepopisljivo veselje je v gradu, in kako se vsi podložni njeniga povračila veselijo. Komaj pridejo eno uro deleč od grada |
| Valenštajn (1866): | grad, Ki naj mu v ječo promením sedaj. Mi smo podložni, volje nejmamo, Svobodni in oblastni mož samó Posluša lehko lepi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | biti,” smehljaje odgovorí Sira, „ker nam veli naš apostelj: Bodite podložni gospodarjem z vsim strahom, ne le dobrim in krotkim, ampak |
| Oče naš (1885): | bili pač s francozkim cesarjem v zvezi, pa ne njegovi podložni. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po deshelah naſhiga milo ſkerbniga preſvetliga zeſarja ſo sa blagor podloshnih povſod perpomozhki dani, s kterimi ſi kmetje lahko pomagajo, zhe |
| Stric Tomaž (1853): | postave 4. *) m. serp. 1776, po kteri vladavci le od podložnih potrebno oblast dobé. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſprah! ti vikſhi med timi majnſhimi, Krajli, Firſhti, Zeſsarji med podlóshnimi, med berazhi! kaj sa en hrup, inu krizhanje ſe ſliſhi |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Tukej na svojim gradi, ki je bil z vasjó mu podložno vred s skalovjem, z nógradi, žítiši in z rodovitnim drevjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | milosti in pravičnosti Njih c. k. Veličanstva do vsih svojih podložnih je ta milostljivi ukaz. Hvala njemu, ki ga je dal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | hišo iz vetra, in prah na peči omede ali popir podloži, de bo sadje čedno. Kdor pa per peči ali na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kose odreži, do mehkiga tolci in prav lepo s špeham podloži; potem jih, deni v s srovim maslam pomazano in z |
| Fizika (1869): | ogreva, n. pr. s tem, da se list papirja pód-nj podloži, tim manja je neravnomérnost napetosti in tedaj tim manja je |
| Fizika (1869): | Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik, Trittbrett. Podnebje, Klima, 188. Podnebje namorsko, Seeklima, 188. Podnebje primorsko |
| Gozdovnik (1898): | poleg svoje svetilnice. Stražnik spi. Don L. Despierto prime svojega podložnika za roko, ter ga krepko strese. »Pepo, vzdrami se, alkald |
| Gozdovnik (1898): | in gotovo, zato bo pa vse vajino, karkoli tukaj najdeta. « Podložnika pograbita gospo, ter jo vlečeta proč. Grof se skloni čez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se ne bo le za dva, tri ali le za podložnike kake grajšine govorilo, ampak za kmete celiga cesarstva. Kdo bo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | svétovnih homatíj s svojimi v miri in tihôti živel. Njegove podložnike, ki so v njem svojiga nar večiga dobrotnika čestíli, in |
| Genovefa (1841): | mlado sarozhnizo grajſhkim vratam blishal, ſo shé njegovi ſlushábniki in podlóshni — moshjé in shené, mladénzhi, mladenke in otrôzi — v najlépſhih oblazhilih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | komej je uradnik besedo punt izgovoril, so začeli kmetje, zvesti podložni svojiga Cesarja, vpiti: „Punt, kaj punt? Mi nočmo punta, mi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | krivica prestrežena, ktero bi bila sicer vkorinjena Artova slabost naredila. Podložniki so imeli tedaj odslej zopet očetovsko vladanje. |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | in se kakor vojvodnja zopet poverne, tudi vsi podložniki, ki so bili sčasoma pozvedili, so se ravno tako radovali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | sem to mislil, ko sem vojsko Oglejskih patriarhov s svojimi podložniki v 14. in 15. stoletji prebiral. P. H. Družtvo sv. |
| Genovefa (1841): | grôfa ſproſila, vojákam in ſlugam sa to léto dvojno plazho, podloshnim sa êno léto odpuſtek davkov in domázhim reveshem obiln dar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 6 do 8 gold. — Ruski car je ukazal vsim svojim podložnim, ki imajo začasno dovoljenje na Francoskim biti, da se morajo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ga je veselo klicanje zaostavše dvorne družine in tudi vsih podložnikov, kterim je vzrok njegoviga odhoda znan bil. Hirlanda svojimu Artu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | nahaja ljubezen starišev do otrok svojih, otrok do starišev, zvestoba podložnikov, ljubezen domovine in pobožnost do Boga. On je spravil na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Ali nas ozhe Chriſtus sapuſtiti? ali nas ozhe v' ti podloshnoſti tih hudizhu puſtiti ? ali nas nozhe od pekla odreiſhit? kyr |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | lubesnive duſhe! naſh Odreſhenik nas nozhe sapuſtiti, nas nozhe v' podloshnoſti tiga pekla puſtiti. On je taku moliu, nikar, debi sdershou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | navarno tovarſhijo, poteri tu greſhnu nagneine te laſtne nature, v' podloshnoſti dershi tvoje pozhutke, krishei tvoju meſſu, taku boſh ti imeu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo bili vſe takrat snane pitane deshele in njih bogaſtva pod ſe ſprávili; bogaſtva ſo njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh pa |
| Zoologija (1875): | 119, ki ne dela lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé tujega mladiča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ravno to zberanje, pretresanje, občinjávanje, primérjanje in druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni brus (Časop. Česk. Mus. II. zvez. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rojákov pri branju tega kalna misel obhája: iz takega druženja podnarečij bo pač zala mešanica! ! O ne motite se, vsej je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se tajiti ne more, ako bi se vsi živleji Jugoslovanskih podnarečij, postavim, Slovenskega in Bulgarskega v jedno celotino spovzeli, da bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in se po gotovih pravilih godi: 1) po občinsko-Slovenskem v podnarečjih od Rabe do Morja, ter od Celovca do Zagreba; 2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pridejo podzemeljski gázi ali puhi v veči meri v naš podnebni zrak, zamorejo velike vremenske premembe, od kterih učeni še malo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mleka na herbtu, brez zavesti. Ko pa ga opihlja spet podnebni zrak, se mu poverne počasi spet življenje, in kmali je |
| Zoologija (1875): | nego si je treba to pretolmačiti kakor potreben nasledek ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši mraz pretrpi. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi bila v poslednih 60 letih — od kar so namreč podnebja zrak in vodo v več pervin razkrojili— lepših vej pognala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bo že, bo že; pa moramo drevje na naše ozračje (podnebje) poprej privaditi, kakor smo že mnogotere drevesa privadili. Ako iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | topléjših krajev od našiga; tem pa se naše bolj merzlo podnebje ni prileglo , in takó se te drevesca sušé. Vunder pa |
| Divica Orleanska (1848): | Mi smo teržeči narod, o moj kralj! Kar žlahtniga rodí podnebje vsako, Razloženo je v rabo in izgled Na Brižkim tergu |
| Fizika (1869): | valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik, Trittbrett. Podnebje, Klima, 188. Podnebje namorsko, Seeklima, 188. Podnebje primorsko, Küstenklima, 188. |
| Fizika (1869): | Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik, Trittbrett. Podnebje, Klima, 188. Podnebje namorsko, Seeklima, 188. Podnebje primorsko, Küstenklima, 188. |
| Fizika (1869): | Mine. Podložnik, Trittbrett. Podnebje, Klima, 188. Podnebje namorsko, Seeklima, 188. Podnebje primorsko, Küstenklima, 188. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bolj ali manj različno živalstvo in rastlinstvo, morali ste se podnebje (klima) in površje zemlje primerno spremeniti v onih časih. V |
| Zoologija (1875): | tudi od gibanja dotičnega človeka. Čim mrzliše in vlažniše je podnebje, pod kojem živi, tem več potrebuje hrane. V tacem podnebji |
| Zoologija (1875): | podnebje, pod kojem živi, tem več potrebuje hrane. V tacem podnebji se namreč njegovo telo znatno ohladi, a da mu se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v vſih zhaſih in povſodi naſhli, ki ſo ſe ſkosi podnemanje in poduzhenje rokodélzov od opravil ſvojiga pokliza oddihnili; ſrezh' ne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Cesarjev ješprenj. Meso s kislično polivko. Kolerabe s telečjimi rebricami. Podnevni in ponočni angleški cmok. 21. Žemljevi cmočki. Meso z drobnjakovim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mizo daj. Nevestno župo (šodo) pa v posebni skledici daj. Podnevni in ponočni angleški cmok (puding). Eno unčo putra s štirimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso z mandelnovim hrenam in kumarcami. Bažan s kislim zeljem. Podnevni in ponočni angleški cmok. Pečen jagnjičev herbet s solato. Prepečenčna |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne saſlushi odpuſhenja! “ Pobegnil je, ino po ſamotah ſe potíkal. Podnevi ino ponozhi ni imel pokoja. Podnevi mu je vedno bila |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | otrók. Zhuden oblak hodi pred njimi, ino jim pot kashe. Podnevi je temen, ponozhi pa veſ ognjen. Oblak jih je perpèljal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po ſamotah ſe potíkal. Podnevi ino ponozhi ni imel pokoja. Podnevi mu je vedno bila v' miſlih njegova velika pregreha, bratomor |
| Zlata Vas (1848): | bolje plačevali, de je potepuhe in gojzdne tatove ponoči in podnevi zalazoval. Vsaki dve léti so poljski čuvaji, ogledniki in posestniki |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bramba in škit. Ne bojim se ponočniga straha, Ne pšice podnevi švigajoče, Ne kuge, ki hodi o mraku, Ne sile, ki |
| Oče naš (1854): | noči prositi, da mi odpró, ko so se mi sicer podnevi vse vrata veselo odperale. Oh, otroci so se zoper očeta |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kertačo je nar boljše sredstvo konje zdrave ohraniti. Ako so podnevi blato brodili, se jim morajo zvečer noge dobro osnažiti in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | glaſsi tę trobente neſti pred ozhmy eniga folka bres ſhtivila, po dnęvi ſkusi zęſte, kęr je vſe od ludy gomàsęlu, katęri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in je na mozhirne in lushnate paſhnike ne goniti. 3. Po dnevi, kadar je slo vrozhe, ali pa smiraj ſe mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | večkrat vdarjeni, kakor drugi. Nektéri so pa menili, de le po dnevi točuje: rés je, de popoldna soparica toči nar bolj |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | vùn in vùn opraševala od obljubljene dežele. Vse mirne sté po dnevi svoje dela opravljale. Proti večeru, ko solnce že ni |
| Zoologija (1875): | morjih. Kitova hrana (Clio borealis) nahaja se na širocem morji, po dnevi navadno v globočinah, proti večeru pa splava na površino |
| Ferdinand (1884): | katere vzrokov še sam ne znam. « Muka pa, katero je po dnevi znal skrbno prikrivati, dala mu ni tudi po noči |
| Ferdinand (1884): | bi vedel za to. Strašno zločinstvo, ki ga je mučilo po dnevi, plavalo mu je tudi v sanjah pred očmi. Čestokrat |
| Oče naš (1885): | sem mu najboljega mléka in najslajšo pomorančo; ni pokojin ne po dnevi, ne po noči. Vedno véka in zvija se, kakor |
| Genovefa (1841): | sidati. Proſto je po dvoru in po gradu hodila. Vezhkrat po dnévu je po ſtopnjizah do Genovefine ſôbe priſhla, in ni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skoshana riezh dati morash eniga duha sarotiti daboda tabei sushov podni noi po- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi nasemli ponozhi noi podni pergodi noi posdi dalzh noi blisi spuevi noi na vehzhno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabei oſtov noi boda tabei sushou podni noi ponozhi tiga morash posvati unasnane kraje podnarje bel pobuagu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kolemona papasha venka dan. † Krish Krishtvshov † bodi vsolei permene N. podni inoi ponozhi Amen ta gvava Kriſtvsa tv serze elija te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsa nebeshka dershina bodi smano podni noi ponozhi inv perusah moiah gantlah tv pomai mene N. |
| Astronomija (1869): | mislimo na nebu skoz nadglavišče Z (pod. 35.) in skoz podnožišče Z' opazovalca o, potem skoz tečaja nebeska P in P' |
| Astronomija (1869): | lok, (oblok), 256. Načrtan, gezeichnet, 236. Nadglavišče, Zenith, 252. Nadir, podnožišče, 252. Nagnjen, geneigt, 233. Napošev (koto), schief, 240. Narazje, Entfernung |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | desnega na levo obrežje Zilice. Znajdel sem se zdaj tik podnožja Kraljevega verha, ki se kakor stermi zid naravnost kviško 6042 |
| Astronomija (1869): | v pripravnih zarezah na vodoravnem obroču stojala in na njegovem podnožji, ki pripuščajo dati globusu, kakor se to ravno potrebuje, razna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | ni dobro, če peč stojí na močnem in visokem zidanem podnožji, ki tudi veliko gorkote požre in jo sobi vzame. Podnožje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svunanjiga dela vezh ne prede, ſe vsame roka prezh, koló, podnoshnik, preſliza in trushiza s vreteni vred ſe ſ-hrani sa drugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſamoteshen ſtol; prediza ſedi na njemu; kolo sa ſtolam têzhe, podnoshnik (nogavniza) je pod ſtolam narejen, pa toliko vùn moli, de |
| Fizika (1869): | Podnožnik, Trittbrett. Podoba, Bild, 134. Podobnost, Aehnlichkeit. Podobščina zvočna, Klangfigur, 107. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dovoljno pravilnostjo zdeloval. Tudi krajobrazc (Landkarten) je čertal in nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji zanimivo zbirko obrazov (podob) vseh mož, ktere nova zgodovina serbskega naroda ali na bojišču |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poleg morja, zavolj bogatije na srebru in zlatu in lepih podob. Svetišča evangeličanov, judov in spoznovavcev drugih ver, ki stojé v |
| Fizika (1869): | iz enakošne tvarine, ki imajo, kakor te, posebne dele posebnih podob za posebne opravke, in v kterih notrini se vidijo posebna |
| Fizika (1869): | iz enega mesta na drugo. Stvari, ki imajo dele posebnih podob za posebne opravke, in ki se zamorejo po svojej volji |
| Fizika (1869): | različno sestavljene kakor rastline in živali. Poslednje imajo dele posebnih podob za posebne opravke, ki se imenujejo organi. Skupna delavnost vseh |
| Fizika (1869): | mestu. , kjer je korenine poganjala. Stvari, ki imajo dele posebnih podob za posebne namene, ki se pa svojevoljno gibati ne morejo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | njih vtrinjajo. Vidlo se je, kakor de bi se mertva podoba solzila. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v nekem strahu, da ne bi ta pokrajina kadaj bila podoba našega Krasa, flosarje prašal ali jim ne bo kadaj lesa |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | me vse. Sedmi štación. Oh! moj Jezus spét omaga, Spet podoba pade draga, Greh podrè ga drugikrat. Daj, Gospod! mi gréham |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | prošnja in obup. »Ali se upaš iti z menoj? « vpraša podoba, »jaz sem smrt. « In mati prikimajoč pobesi glavo. Kar naenkrat |
| Fizika (1869): | Podnožnik, Trittbrett. Podoba, Bild, 134. Podobnost, Aehnlichkeit. Podobščina zvočna, Klangfigur, 107. Podporišče, Stützpunkt |
| Mineralogija in geognozija (1871): | heksagonalnih podobah, včasi s prav čudnimi kombinacijami; eno nam predstavlja podoba 59. Kemiške njegove sestave ne moremo lahko pokazati s formulo |
| Zoologija (1875): | in Češkem se nahaja po potocih rečna bisernica (Unio margaritifer), podoba 213, v kateri se časih dobivajo lepi biseri velike vrednosti |
| Botanika (1875): | nekterih mestih kažejo proste, s pokrovcem pokrite odprtine ali pore, (podoba 123.,124., 125. in 126.). Na takih odprtinah se vidi, da |
| Zoologija (1875): | zraven stoječi podobi predočimo vezila medenice in kolčnega sklepa. Ta podoba kaže, kako je jabelčica od stegna z vezjo c v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | z mnogim dobrim orodjem , in bojo po potrebi tudi v podobah pokazale dobre drevésa (pluge), sejavnice i. t. d. Marsiktero reč |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so spomina vredni, najbolj pa poslednji. On kristalizuje v heksagonalnih podobah, včasi s prav čudnimi kombinacijami; eno nam predstavlja podoba 59. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mineral daja nam lep izgled dimorfizma, zakaj on kristalizuje v podobah dveh kristalnih sistemov; zato je tudi razdeljen v dvé rodbini |
| Zoologija (1875): | temveč vne kje, in živé kakor črvaste ličinke v različnih podobah. Mnoge take ličinke veljale so dosle kakor posebne vrste in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Hlubeka, in kjer bo treba, bomo svoje podučenje tudi s podobami razjasnili. Učili pa bomo v kmetijski šoli: kakó z mnogoterimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z opečnimi korcí krite in tù in tam z zalimi podobami okinčane, dajejo neko dopadljivost vsakemu poslopju, da ni, kakor v |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pokaže v kot. In ondi, kjer je med cvetlicami in podobami sedela mati, dokler je bila živa, od koder je kot |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | sedela na majhnem steklenem stolčku in je imela bukve s podobami, ki so jih bili za pol kraljestva kupili. Otrokom se |
| Divica Orleanska (1848): | cene dar Od kake zgodne cvetlice pozimi, Alj sadja kakiga podobe redke? Od mene nič ne vzame, vse mi da! Zaúpa |
| Divica Orleanska (1848): | Bogu dušo izročivši. Remon (na sveto podobo v kapeli kazaje :) Podobe svete blagodarna bliža, Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | urnosti treba, de narazen ne teče in tako svoje posebne podobe ne zgubi. Prepečeni (biškotni) bandelci. Mešaj eno unčo drobno stolčeniga |
| Rudninoslovje (1867): | je apnenčeva raba. Iz belega mramorja, posebno iz kararskega, delajo podobe, s pestrim mramorjem pokrivajo stene i pode, ter delajo stebre |
| Rudninoslovje (1867): | moramo v mislih dopolniti. Opomba. Enoterne rudnine brez pravilnega lika (podobe) imenujemo pločice, ako so jako tenke, stebelca, ako so dolge |
| Rudninoslovje (1867): | prilepljejo na bakréne platíce; potem se brusijo i ugladijo. Take podobe se imenujejo mozaike, najlepše ima sv. Petra cerkev v Rimu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nekaki apneni gomolji videti v njih, sem ter tje posnemajoči podobe okamnin. Okamnine, kojih važniše smo že gori imenovali, so pa |
| Botanika (1875): | dogodi pri semenih, ktera obdaja mesnato ali koščicasto oplodje. Zunanje podobe plodov. 75 Po tem, kako so poprejšnji cvetovni deli med |
| Botanika (1875): | vsébina stanic. 18 Doslej smo stanico opazovali le glede njene podobe, začetka razvitka. Preostaje še, da preiskujemo, kako so kemijsko spojene |
| Botanika (1875): | raznovrstnih gliv. Mislilo se je zatorej, da se to rastlinske upodobe narejajo same od sebe s tem, da se organska snov |
| Sacrum promptuarium (1695): | dny pred ſmertio lete Gospe, je bil Angel Boshy v' podobi ene tize prishal, inu pred hisho te Gospe taku lepu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | s kislicam, žeplam ali druzimi pervinami iz nezmerjenih globočin v podobi puhov se vzdignili, razpoke med skalovjem, v njih ohladivši se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Komur je taka sušivnica premajhna, naj naredi ravno po ti podobi veči, de pride v dve versti les noter. Kdor hoče |
| Kemija (1869): | svile in volne. Kisline obarajo iz te raztopine moševino v podobi neke kaše. Moševina vpija tekočine v se, in na tej |
| Kemija (1869): | prav ostroumno izmislil, glej podobo 63. Ta naprava je v podobi trikota vpognjena steklena cev, ki je na več mestih v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 3 Ca3 P + Ca {Cl FI. Kristalizuje heksagonalno večidel v podobi kratkih stebričkov ali debelih deščic, včasi je poln kombinacij. Najti |
| Zoologija (1875): | moremo obširniši govoriti, naj torej zadostuje, ako v zraven stoječi podobi predočimo vezila medenice in kolčnega sklepa. Ta podoba kaže, kako |
| Zoologija (1875): | esculentus), pod. 216, z neenacimi bodicami, ki so pa v podobi odstranjene, vide se pa luknjice, v katere so vtaknene. |
| Zlatorog (1886): | se jate Labódov, pestrih rac in divjih gósij. Kričèč v podóbi tríkota leté Na ravni sever k tihim jézerom. Todà v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. S. Troize? dase ti peklenska furija zerzerellus v' zhovieshzhei poduebi per- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | on se perkashsa vanei lapei zhovieshzhei poduebi kaker an mosb sano Krono ozieran, sedei bosh vidov ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Svetei Trojizi, dase vi mene shitro vidiozhe vanei lapei zhvovieshzhei poduebi perkashara inu menei noi moimu blishnemu satalesnu potriebo dodelita te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | to mojo volo dopounite inu kmenei pridata vanei lapei zhovieshzhei poduebi inu po moimi pegerenje pernasata te 31000 Rainsh prov dora |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | praliv? da se ti peklenska furija zarzerellus v' lapei zhovieshzhe podvebi bras vsa hrupa perkashash. CITATIO 3tia. 1. Jas N. N. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perkashash v'lapei zhovieshzhei podvebi? ZITA TIO! 2. da. I. Jas N. N. taba sarotim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu spet vseti: skues ta se ti menei perkashi utei podvebi ukaterei si ti te dnarje skrov inu sa poveshov: Jas |
| Kuharske Bukve (1799): | imenuje zeſarjov jęſhpren. Is lonza ga s' shlizo ręshi, de podobo od nję dobí, ga na ſklędo pokladaj, najn vli al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ter pred ozhi ti poſtavim, Viſhiga imena oſobo, Hiſhniga reda podobo. Bodi pa tudi hvaleshen. Kadar si tega deleshen , Kar ti |
| Divica Orleanska (1848): | urno mimo Hitel sim Bogu dušo izročivši. Remon (na sveto podobo v kapeli kazaje :) Podobe svete blagodarna bliža, Nebeški mir okolj |
| Sveti večer (1866): | sto let. Tudi jaz sem, ko sem popotoval, tisto slavno podobo Jezusovih jaslic, imenovano sveta noč, v Draždanih večkrat ogledoval. Pa |
| Valenštajn (1866): | raduje. Raduje vojske živo me terišče, Ko spet obnavlja mi podobo drago, I veže na život me i resnico, Ka se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se nahajajo na kuprenem kizu. Rombiški sistem ima za prvotno podobo rombiško piramido, P, pod. 25. Pri njej so vse osi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ampak da ogledavši mineral naberemo vse njegove različne lastnosti v podobo, na kojo se vselej lahko zopet spomnimo. |
| Botanika (1875): | Ker so tako drobne, minljive in ker večkrat menjajo svojo podobo, jih je prav težko preiskovati tako da je tukaj mnogo |
| Gozdovnik (1898): | služiti, kakor da se jih z drevesnimi vlakni zveže v podobo čolnov in s smolo zamaže. Bila je ona desetorica vojnikov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tudei shuhano bu vsemi prapeshzheniga veteka noi naredi ano zhovieshko poduebo venka? noi sashribei te besiede nanjo? AMORREM LUEA ZERMEA STRIAN |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues te S. S. roshe tega meshnika noi skues te poduebo tega bieliga Kruha inu Vina katere hromi h' svetomi reshnomi |
| Sveti večer (1866): | bo dober podobar, vzemite ga v nauk. Koliko tirjate učnine? ” — „Denarja! ” reče Dejakovič |
| Sveti večer (1866): | davnej spali. Logar in logarica sta dobro opazila, da ima podobar nekaj na sercu, kar bi jima rad naznanil, čez nekaj |
| Sveti večer (1866): | Gospod logar Dobravec so me za sina vzeli. ” — „No”, reče podobar, „so ti pa gotovo Dobravec v rodu, gotovo so ti |
| Sveti večer (1866): | spremljal, ko se je v lepem pokritem vozu odpeljal. Verli podobar je bil v vseh rečéh mož beseda. Iz serca ga |
| Sveti večer (1866): | se spregovori: „Ti si torej, kakor vidim, tudi mal slikar (podobar)? ” — „Joj”, odgovori Tone, „do sedaj sem vedno mislil, da nisem |
| Sveti večer (1866): | nami preživel. To mu morate dovoliti. ” — „O prav rad”, reče podobar; „in če boste vi in vaša žena zadovoljni, pridem jaz |
| Sveti večer (1866): | jega. ” — „To je veliko, jako veliko! ” reče podobar; „pa vendar, kako se je to pripetilo? ” Povedal je Tone |
| Sveti večer (1866): | všeč. Djali so mu, da jo je izdelal nek mlad podobar iz njegove kneževine, Anton Frankič. Mladi knez me dá poklicati |
| Sveti večer (1866): | veselja skoraj skakal. Ko se je pa do nekoliko dni podobar v kočiji pred hišo pripeljal, da ga bo seboj vzel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekaj novi sidarji pri popravljanji in bélenji, nar bolj pa podobarji ali pildhavarji ſpazhili, ker ſo savoljo nevednoſti raslozhka v arhitikturi |
| Sveti večer (1866): | vdeležijo tega veselja. Dobro mi je znano, da so najslavniši podobarji to sveto dogodbo narisali v slikah, ktere ljudje občudujejo že |
| Sveti večer (1866): | imeli vsak hip zverniti. Ne morem jim vdihniti pravega življenja. ” Podobarju je bila zeló všeč odkritoserčna pohvala dečkova, še bolj pa |
| Sveti večer (1866): | roda zahvalim za ljubezen in dobrote, ki jih tebi skazujeta. ” Podobarju je bilo ime Dejakovič; prišel je bil pred nekoliko dni |
| Genovefa (1841): | kakor ſtrupenína. Oh, gréh je mnogokrat tém sapeljívim, rudézhim jagodam podóben, ki ſe ozhém tako lépe in vábne sdijo, ktere pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | debele oči, ki mu vunkaj stoje, pogled oslabljen, nos ljušturi podoben, nad velikimi ušesi ima umazano kapo. Usta so široke in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naprej. Vreme se celo jesen obotavlja, de ni dan dnevu podoben. Zadni konec Kimovca , in veči del Kozoperska je le deževalo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | je, dokler, če ga nekaj z žlico kviško zaženeš, peresu podoben ne postane. Zdej ponev od ognja odstavi, deni čez pol |
| Kemija (1869): | aluminijumovega in natrijumovega fluvorca. V vseh lastnostih je srebru jako podoben, dá se obdelovati in z drugimi kovinami mešati, z bakrom |
| Kemija (1869): | grška beseda »chrom« pomenja barvo. Sicer je v svojih lastnostih podoben železu; težko se topi, jako je trd, no za tehnično |
| Kemija (1869): | jedkem lugu nekoliko časa namočen pamuk (bombaž) se nekako zgosti, podoben je volni in se laže navzame barvila. |
| Zoologija (1875): | Indiji in Afriki. V Novi Holandiji prebiva lirorepec (Menura superba) podoben kokoši, a v repu ima dve veliki, lirasto zakrivljeni peresi |
| Gozdovnik (1898): | Ta krik se je glasil tako močno, da je bil podoben tresku, ki skoči skozi nagomilane oblake. Četvorica mož pogleda v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dopade, in je po nemſhki arhitekturi delan, ali ſaj takimu podobin. Pa ne le zerkvena oprava in orodje, temuzh tudi podobe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se tebi drugi posmehuvalli nabodo, inu de nagratash naumni ſhivini podobn, katira po viſhi prave pamete ni v' stanu nezh sturiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je vse nekako čudno in da ni ena reč drugi podobna. Nekaj trave je bilo zelene, nekaj suhe, nekaj rudeče, nekaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v nekterih mestih — ako mi je dovoljeno se poslužiti prilike — podobna možu, ki nosi večjo kapo od sebe samega. Med vsemi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsem ne dopada , ker se nekterim bolj gledišču, kot cerkvi podobna zdí. Od drugih katoliških cerkev ni nič posebnega opomniti. Razun |
| Botanika (1875): | n. pr. na prerezu stebla orlove praproti vidi podoba, nekoliko podobna dvoglavnemu orlu. Cevni povezek brezkaličnic se potem, ko so jo |
| Zoologija (1875): | Spodnja čeljust je iz enega samega kosa in je podkovi podobna. Ta kost nij z nobeno drugo kostjo zraščena, temveč je |
| Botanika (1875): | Gvana je rujavkasta, prahu podobna ali lahko razdrobljiva tvarina, ki ostro smrdi po amonjaku. Pripeljejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zaterla plevel in orodovitila polja, da niso bile več pervim podobne. Pa takrat so še mogli tudi brez deteljš izhajati ljudje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | po vertih kasijo, ino tako isdivjajo, de ſo ſpet poprejnim podobne. Modro poſvarjenje sa naſ je to, naj ſe ſlabe tovarſhije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debeliſhi, in tesheji , kakor krajnſke, in bolj kolizhu, kakor palizi podobne, ktere pri mlatenji s zelo ſvojo dolgoſtjo in tesho po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sroviga masla dajo , kakor druge. Kositarnim (cinastim) skledam so nekoliko podobne. Mina. Ktere pa Oni za temi nar bolj obrajtajo ? Zdrav. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | debele, da delajo velikanske klade, ali so pa bolj tablam podobne, koje še tanjše postanejo v škrilniku. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | žabam podobne živali in kače, po večem pa velike, kuščarjem podobne živali, ki jih sedaj ni več najti. Tičev ni nikoli |
| Mineralogija in geognozija (1871): | starih skladih notri do najnovejih. Amfibije zastopajo po malem žabam podobne živali in kače, po večem pa velike, kuščarjem podobne živali |
| Zoologija (1875): | odtod, ker ima njihov plašč na stranéh neke krpe, plitvam podobne. V ta majhen razred spadajo majhne, ne črez 5 cm. |
| Robinson mlajši (1849): | tem stal kakor dreven; kajti kar je živ, nič ni podobnega videl, ino tude ni mogel ugonoti, k čemu bi ta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kar bi se dalo storiti. Povem naj vam torej nekaj podobnega, samo da ravno v nasprotji. Mislive si sužnjega — ne zamerite |
| Trtna uš (1881): | uš spreminjati svojo zunanjo podobo. Godi se pri njej nekaj podobnega, kakor pri gosenicah in kebrih. Iz gosenice prihajajo namreč metulji |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Brada, ki mu je v ječi zrasla, storila ga je podobnega divjim vojakom. „Zdaj je vse prav”, reče Jaka, „le urno |
| Ferdinand (1884): | ježili na glavi pri misli, da ima tega nedolžnega, angelju podobnega dečka usmrtiti. |
| Fizika (1869): | v nauku o nihalu smo govorili o gibanju, tresu nekako podobnem. Ono gibanje imenovali smo nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne vidim, ko kúhane rake, kterim ſo vſi kúhani raki podobni. ”— „Oh, ti moj Bog! Katerza ſpet ſtrahoma sdihuje, meni ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | altarji, tabernakelni, prishinize, ſpovednize, in zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni, in vezhi del s turnzhki in drugimi poslazhenimi drobnimi lepotizami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bili eni is med njih v ſvojih obrasih nekoliko pſam podóbni — ſo pſaglávze imenovali. Atila je pokonzhal Emóno (Ljubljano) in Oglej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhe smeſhnjavo oblék poglédam, Shé vezh Krajnzov ne posnam — Vſem podóbni ſte ſoſédam, Krajnzi biti vaſ je ſrám ! Zhe bi rajnzi |
| Rudninoslovje (1867): | i tudi kakor biser. Od solikovcev, kterim so po lici podobni, razločujejo se sosebno po večej teži (tž. = 3•2 .... 8 |
| Kemija (1869): | imajo železo, mangan in krom, ki so si v marsičem podobni, (njihove spojine so ravnolične ali izomorfne), eno in isto zasebno |
| Botanika (1875): | repice ali topinamburovi (Helianthus tuberosus, pod. 211.) so krompirju jako podobni in se sadé za živinsko klajo. Sem ter tje po |
| Zoologija (1875): | jajec se izlegli mladiči pa svojim roditeljem večidel niso nič podobni, temveč še le počasi dobodo velikost in podobo starih, a |
| Botanika (1875): | naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam precej podobni, in ker mnogokrat rastete med gornjimi, tako da se lahko |
| Zerkviza na skali (1855): | takim nagnjenju k igri in poſvètnimu veſelju vedno drushbo njemu podobnih ljudí, ki ſo ga bolj in bolj sapeljali, ker ſo |
| Kemija (1869): | za vse veljavnim načinom. Ravno tako nam nektere vrzeli v podobnih vrstah oznamujejo, da nam je iznajdbe manjkajočih členov še pričakovati |
| Botanika (1875): | karakterističen, da se v njem nahaja zraven prav debelih, leči podobnih zrn velika množina prav drobnih zrn; zrna ovsenega škroba se |
| Botanika (1875): | Pesa se jako sprevrača in sadé jo zlo zavolj repi podobnih korenin. Nekteri sprevržki imajo belo, drugi rumeno in tretji spet |
| Botanika (1875): | Gomolj (tuber) se naredi, če se se silnim nakopičenjem škrobu podobnih snovi močno udebeli podzemeljsko deblo, ali tudi njegove postranske odrastlike |
| Botanika (1875): | po kterem bi se dale razločevati strupene gobe od drugih podobnih, ki so vžitne. Sploh so vse gobe sumljive, ktere 1. |
| Botanika (1875): | Sagittaria), ktera ima ime od svojih velikih, streli ali pušici podobnih listov. |
| Zoologija (1875): | na Misuriji in v Kaliforniji se klatijo veliki tropi šakalju podobnih psov, ki se imenujejo lajači (C. latrans). |
| Botanika (1875): | z mrežastimi žilami opisan, po čem se lahko razloči od podobnih strupenih gobanov (Boletus luridusinBol. Satanas); poslednja dva pomodrita |
| Botanika (1875): | nabiramo, natanko in skrbno primérjamo z njihovim popisom in s podobnimi rastlinami. Brez te vadbe, ki neizrečeno bistri opazovalnost, je nemogoče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poprejšnega razlikuje se po tem, da ima večje in sercu podobno perje. Les njegov služi za ravno take izdelke, kakor les |
| Kemija (1869): | z drugimi kovinami mešati, z bakrom dela sosebno lepo zlatu podobno zmes. Ne okisi se niti na zraku niti v vodi |
| Zoologija (1875): | namreč do 60.000 pravilnih šestoglatih ploskvic, zato je tako oko podobno bčelnemu satovju. Te ploskvice so spodnji konci kegljastih prizmic stoječih |
| Zeleni listi (1896): | dvorišče. »V resnici«, reče Lovro, »tvoje telo je mojemu zeló podobno; a oglej si svoje roke in prste! Moreš-li ž njimi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kar ima, ter kupi toiſto nivo. Supet je nebeſhku krayleſtvu podobnu enimu kupzu, katiri dobre pirlne iſhe. Kader je on pak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nebeshku krayleſtvu je podobnu enimu na nivi ſkritimu ſhazu: katiriga , ke en zhlovek najde |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je imov , inu je njega kupuv. Supet je nebeſhku krayleſtvu podobnu eni v' murje versheni mreshi, s'katiro ſe vſſe ſorte |
| Čas je zlato (1864): | stojiš kakor štor! Pa ne, de bi si bil kaj podoblekel. Alo jopič doli! « »Ne, ne stric,« odgovorí Lenče, ter sleče |
| Čas je zlato (1864): | stric,« odgovorí Lenče, ter sleče radovoljno svoj jopič, »nič nisem podoblekel! Tepenje današnje ravno tako občutim, kakor sicer – pa zato nič |
| Fizika (1869): | Podnožnik, Trittbrett. Podoba, Bild, 134. Podobnost, Aehnlichkeit. Podobščina zvočna, Klangfigur, 107. Podporišče, Stützpunkt. Poganjalec, Treibrad. Poganjalka |
| Fizika (1869): | BC visokost strmine AB, se dá po naukih . merstva iz podobnosti trikotov abc in ABC dokazati, da se navzdol vlečeča sila |
| Astronomija (1869): | pokazati. K temu pa potrebujemo iz merstva nekoliko zakonov o podobnosti trikotov in nekoliko zakonov iz trigonometrije (trikotomérstva. ) V pod. 13. |
| Gozdovnik (1898): | sem ga dobro pogledal. « »Je-li ne posnemate iz njega nikake podobnosti? « »Hm, na to še mislil nisem! Lice njegovo ima oni |
| Fizika (1869): | Podnožnik, Trittbrett. Podoba, Bild, 134. Podobnost, Aehnlichkeit. Podobščina zvočna, Klangfigur, 107. Podporišče, Stützpunkt. Poganjalec, Treibrad. Poganjalka, Treibstange, 123. |
| Fizika (1869): | dno in visokost različnih posod enaka, kakor je to v podobščinah 86., 87., 88. in 89., da je tlak kapljine na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pregledovanje popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine — poſlednizh ſkosi vedosheljnoſt in prisadevanje , neprenehama ſe potruditi, ſvoje blago |
| Fizika (1869): | drug drugemu, kar se vidi izpeljano s tem, da ste podobščini 195. in 196. skup postavljeni, pokaže se medsebojna privlaka, ako |
| Fizika (1869): | kaže podobščina 90., njegov prerez in zvezo s tiskalnico pa podobščini 91. in 92. To zveza dela cev tt. Vidimo tukaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sedajniga svetiga očeta Papeža, ki smo jo po nar boljši podobšini od nar imenitnišiga Dunajskiga mojstra, gosp. Blažeta Höfelna, nalaš za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tajnik z. k. kmetijſke drushbe v Ljubljani. I. DEL, s podóbſhino sa ſposnanje ſtaroſti is sób. V Ljubljani. Natiſnil Joshef Blasnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kdor ſe jih je ſposnavati uzhil. ” Zéna teh bukviz s podobſhino vred je 36 kr. Na prodaj ſo : V Ljubljani per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Poduk, kako ſe ſtaroſt konj is sob ſposná, je s podobſhino tako na tanko rasloshen, de ſe bo vſak v tej |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | zimi l. 1889/90 in 1890/91. 2. Prerez požlahtnitve podoba 1 podolg. 3. Požlahtnitev na zeleno v stran, izvršena junija 1890 narisana |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | naravni velikosti. Tabla IV. Požlahtnjevanje v drvenem stanu in prerezi podolg. 1. Dveletna zelena kopulacija, izvršena meseca junija 1889, narisana februvarja |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 2. Prerez požlahtnjenega mesta podoba 1 podolg. 3. Vrez podlage v členu za požlahtnjevanje v stran. 4. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nje iz budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine vanje vtakneš, postavi ponev s putram na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | napravi, z beljaki pomaži in počasi peci. Potem jih na podolgaste koščike zreži, preden se še pohlade, ker bi se sicer |
| Astronomija (1869): | drage premičnic, elipse, vendar pa tolike ekscentričnosti, toraj tako zeló podolgaste (ali iztegnjene), da čas obhoda pri njih večini znaša čez |
| Kemija (1869): | imenovana, ki dela ali drobne mehurčke, stanice zvane, ali pa podolgaste cevi. V teh stanicah in ceveh so zaprte mnoge druge |
| Botanika (1875): | tem, ali so v cev združene stanice imele okrogle ali podolgaste pike, ali so pa imele v sebi kolobarje, ali zavita |
| Kuharske Bukve (1799): | vlie, inu potręſe s' mandelni, katiri ſo olupleni inu na podolgaſte shebíze sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | še le 14 dni staro, reže, se razpara mošnja popodolgostem na spodnji strani, jajca se zaporedoma iztisneta in odrežeta. Kedar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pač! Kakor orjaška stražnika jo varujeta dva velikana; na desno podolgasti Kraljevverh, na levo še stermejši Petverh (Fünfspitz), mogočni Montač pa |
| Zoologija (1875): | ne lovi. Tretji razred: Oblotočniki; Nemathelmia. Ti črvi so obli, podolgasti, mehasti ali nitkasti brez kolobarcev, a truplo je znotraj otlo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | do debelosti eniga persta ter ga izreži z okroglim ali podolgastim modlam, pomaži tortno plošo s putram, deni rezance nanjo, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivaj. Ko je skorej gotova, jo z njega vzemi, v podolgasto ponev, v kteri je srovo maslo razbeljeno, deni, z žemljevimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | konza nekoliko na kviſhko ſtojita. 3. Mora imeti na konzu podolgaſto, plaſhnato gerzho, ali glavo, ktera ſe mora po palizi pozhaſi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Deni v kozo dobro stolčene in osoljene pražole in na podolgato zrezane čebule, postavi nad žerjavco, dobro pokri, de se v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | malo zrezanih kapar; naj dobro povre. Čebulova polivka. Zarumeni eno, podolgato in prav ozko zrezano, špansko čebulo in eno žlico moke |
| Kuharske Bukve (1799): | sa ludi prav. Vilze ſe vtaknejo ſkusi perſi, preręshe ſe podolgim, inu krisham. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſredneh shivál. Jerebíze, jerębi |
| Kuharske Bukve (1799): | obojo nogo ravno na poprejſhno visho. 3) Preręshi podtrebuſhino krisham podolgim inu na kriſh; vsami venkaj nadęvanje ali namaſhenje, katiro je |
| Kuharske Bukve (1799): | de ſe dobro vshene; perdeni muſkatzvęta, en pero od lorbarja, podolgim ręsan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | odperte in takó oznanjujejo zabavljivost in merčljivost. Obraz je nagerbljen po dolgim in po čez na neprijetno vižo; dolga in gosta |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | na tabli IV nam kaže dobro zaraščeno dveletno zeleno kopulacijo, podolgič prerezano, iz leta 1889. Bila je po zimi zunaj na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imeli. Satorej v panj, kader roj ogrebaſh, vſelej en ſatizh podolgama pertiſni, po kterim ſe ravnaje bojo zhbele vſelej po dolgama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſatizh podolgama pertiſni, po kterim ſe ravnaje bojo zhbele vſelej po dolgama ſvoje delo ſtorile. M. N. Şhe nekaj od repnih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sčasama sardeljniga masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj in s čisto sardeljino polivko na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dolge blekice, pomaži jih z ubitimi jajci, obloži jih s podolgama zrezanimi mandelni, deni jih na pleh ter jih rumeno zapeci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z enim jajcam in štirimi rumenjaki, perdeni potem pol unče podolgama zrezanih mandelnov in tri lote moke in vse dobro zmešaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zajčjiga, serniniga ali jerebičniga mesa, nekoliko korenja, peteršiljevih koreninc, vse podolgama zrezano, in na slabi žerjavci duši (dinstaj), dokler ne začne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | putram ter testo vanj deni. Poverhu tudi deni dva lota podolgama pa tanko zrezanih mandelnov in peci torto počasi. Večidel se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno stolčeniga limonoviga lupka, in tri lote napetih, olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, pomaži model dobro s putram ter |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | shlade in sterdijo. Ocverti loki. Zmešaj eno unčo olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, ravno toliko drobno stolčeniga cukra in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſatih ſhe ſterd snajde. Zhe je pa ſatje v panju po dolgama, ſe lahko med ſhpranjami gori in doli preſtavijo tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krajih pravijo — nektere zhbele ſatje delajo po zhes, druge pa po dolgama. Doſtikrat ſe zhbelarji prepirajo, ktero bi boljſhi bilo. Nekteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | okrogli kamnati mizi sedeti in dremati. Njegovi junaki pa ležijo podolgoma na tleh. Na mizi je bila debela mošnja zlatov. Kovač |
| Botanika (1875): | obdajajoče. Tako nam v podobi 26. kažeta b in b’ podolgoma prerez dveh pikastih cevi zavzetne debelosti, na kterih se razun |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mogli naši spredniki podzemeljsko sadje, ki je divjiga več baž podolgovatiga, butičastiga brez skončave v tenko korenino — korún, korunje imenovati, kar |
| Zlatorog (1886): | v solnčnem sviti Pozdrávlja me in sinji val morjá. V prodólih žije ti pravljíca siva, Takó otóžno in takó ljubó, Kot |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Kadar je Hunec jenjal govoriti in sivec njegov govor podomačil, je gledal v kralja z ošabnimi očesi in je pričakoval |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tistiga časa, kar so slovenski pratikarji pred štirimi léti listognoj podorali, in na mesto njega listopad — ne vém ali raz poljskiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſetvijo, ali pa; zhe bi ne imel zhaſa ga bersh podorati, naj ga v velike kupe na njivi sloshi, in s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na njivo ſpeljati, in ga k pervi ſetvi, ali ſadilu podorati, bi ſe ga tako nar menj sgubilo in sveſhilo; ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tje kakſhna bilika oſtala. Miſlil je tako redik jezhmen she podorati, vender ſe premiſli in pravi: Ne podorajmo, ampak puſtimo ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tam dolgo zhaſa v majhnih kupih leshati puſtite, ga ne podorjete, de ſe veſ sveſhi. Doma ga na napzhne vosé nakladate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ſpran gnoj perpeljete na njivo, in ga ſhe le podorjete, kadar ravno kaj drusiga opraviti nimate. Ni zhudo, de toshite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vosite gnoja na njivo drugikrat, ko kratko pred ſetvijo, in podorite ga hitrej ko je mogozhe ; sakaj nepodorán gnoj bo od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpomlad pride, in de semlja oshivi, ga ispeljite in urno podorite; kar bote na tó ſejali, bote bogato sheli. Tudi ne |
| Stelja in gnoj (1875): | in mrzlih krajih, toliko boljše pa so te reči za podoravanje na njivah, katere s svojo obilno tečnostjo kaj prijetno gnojé |
| Stelja in gnoj (1875): | pograbiti in toraj travniku malo koristi. Debela stelja je za podoravanje, posebno pri mastni in ilovčasti prsti. 3. Stelja mora biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se že prave pobožnosti vneta v nunsko cerkev k litanijem podosta, kjer je bilo znotraj in zvunaj toliko ljudi, de se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | To dokazujejo tako imenovani podpazdnički, kteri tudi kavo in čaj serkajo. Nar bolj zdrava piča |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | čistem zraku in se veliko trudijo, malokrat zbolejo za nahodom: Podpazdnički in tisti, ki vedno pri gorki peči ležijo, so nahodu |
| Tiun - Lin (1891): | nikjer nisem zapazil za-se pripravljenega stola, pograbim ne baš nežno podpazduho pisarja, ki je sedel pri mizi s hrbtom proti meni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kar kmetovavcam iz Horjula, Zaklanca, Verzdenca, iz Polhoviga Gradca, iz Podpeči, in iz druzih bližnjih sosesk ne bo težko stalo, kér |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sam ta čas pernese mleka ino sroviga masla, ino potlej podpepelnike ino pečenko. Ves čas je per njih pod drevesam, ino |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | perneseš. ” Abraham hiti v šotor, ino reče Zari: „Urno speci podpepelnike ali mlince iz nar belši moke! ” Potlej teče k čedi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takóle pišejo: „Sovražnik človeške sreče zoper ta božji dar ljudí podpihuje, de pravijo, kakor de bi to delo kaj ne pomagalo |
| Stric Tomaž (1853): | tepejo in mučijo, da mora človek zares posebno od zgorej podpiran biti, da ne omaga. Taka se je tudi Tomažu godila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Debrečinski Avstrijo razdiral, da so Jelačičevi topovi in Hrvaški narod, podpiran od Slovencev, Avstrijo rešili pogube! Popravek : V zadnjem listu lanskega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Hodi ſa mano. VIII: POSTAVA. Samota je te brumnoſte mozhnu podpiranje. 1 Kkatire se naſna hrupu teh ludy zhasi vogniti, ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je dobreh del perkladanje. VIII. Samóta je te brumnoſte mozhnu podpiranje. IX. Poſt. Dobra manenga je teh del narbulshe perpomorenje. X. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſake ſorte ſhkódi prodano, zhe ga nihzhe ne oſkerblja in podpera — tako ſo ſe povſodi moshjé v vſih zhaſih in povſodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mojstra po deželi pošilja in takó prizadevo kmetijske družbe močno podpira. — Pri ti priliki so gosp. Ferlan svoj nov česko-krajnski kolovrat |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | veliki dobiček kaže. Tudi naša slavna škofija, ki vse krepko podpira, kar je Bogú v čast, sveti cerkvi v rast in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | delo, ki je njegovi miselnosti primerno, zraven pa naj ga podpira na pameten način. 40. Strahovalna metoda. |
| Revček Andrejček (1891): | Pojdi, popeljem te v sobo! (Pelje jo v hišo. ) Andrejček (podpira Franico, potem pa spredaj pride), No, sedaj pa že več |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | grešnikov, usliši mene, ki kličem k tebi iz globočine srca. Podpiraj me v moji slabosti, pomagaj mi v vseh nevarnostih, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prihodno novo leto, de naj jih ſhe sanaprej, kakor dosdaj, podpérajo. Kteri jih jemljejo in ſo she sa eno zelo leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſrezho Şlovenzov do ſedaj pomozhni, naj tudi v prihodnizh prijasno podpérajo Şlovenſke Novize! Oče na smertni postelji. (Poleg nemškiga). Kmet zlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſrezho Şlovenzov do ſedaj pomozhni, naj tudi v prihodnizh prijasno podpérajo Şlovenſke Novize! Naprej! Vſako jutro ſolnze vs-haja In pernêſe drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | leto plačajo in s temi majhnimi doneski velki namen verlo podpirajo. Dosihmal je že v treh jezikih bukvice na svitlo dala |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tem, da pomaga snovati posrednji nazor. Gojenca vodijo besede učiteljeve, podpirajo ga slike in druga nazorna sredstva; na to oprta pride |
| Blagomir puščavnik (1853): | enega človeka imel, ki bi me s djanjem in svetom podpiral. ”Med tim ko tako govori, mu za njim neznan glas |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da si naberem potrebnih zelišč? Kako me boš pa ti podpiral? — saj sem ti povedala, da bi šlo potem hitreje. ” „Kako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | obiteljske pomoči, da bode samostojno izvrševal kak posel in tako podpiral in povzdigoval blagostanje obitelji. Človeška družba, kot ste cerkev in |
| Tine in Jerica (1852): | Stara mati je namen svojiga moža podpirala, brez de je vedla, kaj on misli. Ona se je |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | drevesom. Glavo je žalostno pobešala in z roko jo je podpirala; nje obleka ni bila draga, pa čedna in meščanska. Neprenehoma |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | prav vrlo gospodariti. V tem ga je Minka po môči podpirala. Vitez je bil večjidel v postelji, in dolgo dolgo je |
| Oče naš (1885): | videl, da je v revnem kravjem hlevu. Barba mu je podpirala in z vinom zmivala ranjeno glavo, Nacek se je pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bravzam dopadejo! S veſeljem bodo tudi sanaprej namen kmetijſke drushbe podpirali in ſlovenſki zhaſopiſ bode vſaki dan vezh prijatlov dobil. Poſluſhajte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njihov stan potreba; tretjič: da bi, kar morejo, učilnice (šole) podpirali. R, Kakó se pa nosi pravi koreniti Slovenec? J. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | domorodca veselí! Kaj nas je pa v tem žlahtnim delu podpiralo in krepčalo? — Ljubezin kristjanska, ali kakor nekteri tudi pràv pravijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | k izdajanji tega časnika, ki ga bode z doneski svojimi podpiralo mnogo slavnoznanih pisateljev. Ze naslov kaže , kako obširno in zanimivo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ram bo postaviti na tako stojališče, da bode karkoli moč podpiralo stojno vojno. — Mnogoteri načrti postav se predložé za povzdigo národnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | vlada ga je le trpela; ono je s pičlimi sredstvi podpiralo revne študente; edini časopis v Rusiji, ki je odobraval in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaki ptuji ljudje prišli naših bukev kupovat in našo slovstvo podpirat, bi lehko mogli doslej čakati, da bi angelj k sodnemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priloshnoſti poſébno sahvalimo in priporozhimo, jih tudi sanaprej tako prijasno podpérati. Vſaka poveſt is deshele nam bo veſelje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kar se per nas pogreša, marsikdo gre z nosam diljo podperati zavolj pomanjkanja tacih naukov. Meni ne gre soditi, po kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | težka butara na njih ramah sloní; blagomisleči domorodci jih morajo podpirati, in srečo domovine podpomagovati. — R. Kakó bi pa mogel nas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pa prošeni, z daram kolikor je moč to koristno napravo podpirati, tako ste opomnjeni, de naj to poletje vsaka srenja gleda |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svojim slovenskim sosedam, in vse prijazno vabi, to koristno napravo podpirati; razposlala je na kmetijske družbe po Goriškim, Teržaškim, Koroškim in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in vérnim tudi v časni prid, je to naredbo duhovnam podpirati priporočila. Prišlo bo torej med vas povabilo in prošnja, podeliti |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | bilo podučevanje tako napravljeno, potlej vladi ni bilo treba več podpirati nemščine. Dalje je imenovana tudi naredba, dána 1854. leta, da |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | v učilnico. „Tudi,” pravi dalje poročilo, „vlada nikakor ni izkušala podpirati nemščine po slovenskih učilnicah. ” Samo ob sebi se umeje, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | so politične gosposke nadzorovati morale soseske gledé občinskih zadev, jih podpirati in podučevati, ter v teh zadevah razsojevati po dotičnih občinskih |
| Ferdinand (1884): | živel; pa mu je še toliko ostajalo, da je zamogel podpirati reveže. Bernard je ostal še ondi toliko časa, da je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bi morali roditelji ali bližnji dalje časa in skrbneji gojiti, podpirati in voditi, nego človeka. Prav za prav je človek navezan |
| Maria Stuart (1861): | roki. Davison. (ozrè se na list, ter se prestraši). Tvoj podpis, kraljica! Si razsodila? Elizabeta. Podpisala sem, Ker se ogniti sili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | Dopisi. Iz Zagreba. SI. saborska pisarna izdala je poziv na podpis in predplačo na „Spise i dnevnik” sabora hrvatskega letošnjega, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | jo prebrati in premisliti, predno jo podpišejo. Zato se je podpis nezaupnice zakasnil, da je še le v začetku meseca novembra |
| Valenštajn (1866): | predno v Beči strah Upade, predno te prenaglijo — Valenštajn (progleduje podpise). Besedo so taborniki mi dali — Maks Pikolomini se nej podpisal |
| Valenštajn (1866): | Oktavij. To ti razodenem. Imel za sleparijo si imé Podpisati, podpisom se dolžnostim, Prisegi svojej odpovedati. Maks (vstane). Oktavij! Oktavij. Sêdi |
| Valenštajn (1866): | da ga v misli zatopiš — Da se pomišljeval ne bo podpisom, Ko pride v gôstije. Grofinja. Ti skrb imej Za zvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na zbor poslati. Take prošnje morajo biti od vsih ljudí podpisane, ki jih želijo; če jih več podpiše, boljši je. Te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | kakor je družba kmetijska za-njo dala Tudi mora nemudoma naznaniti podpisanemu odboru, če mu je kupljena živina kakor koli poginila, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | zahvalo za neomahljivo zaupanje, ki ste ga zopet dejansko razodeli podpisanemu volilnemu odboru. Slava Vam! Ob enem pa sprejmite zahvalo odličnega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pokazat različnost mere slogov, ktere so se naši stari poslužili. ” „Podpisani naberavez prosi tadaj slavno vredništvo, de bi Ono po kmetijskih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | srebra. Celo delo bo v treh knigah na svetlo prišlo. ” „Podpisani tudi prosi slavno vredništvo, de bi njegov napoved bukev v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | Vstreči mnogim željam Celjanov in daljne okolice položili so zdolej podpisani prošnjo pri c. kr. namestništvu v Gradcu, ter ji pravila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | Pravila čitavnice priložene so današnjim „Novicam”. S tem povabilom naznanujemo podpisani, ki smo tudi podpisali prošnjo za dovoljenje čitavnice, da nam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ta škandal bolj pojasni. Tisti „stari korporal” sem bil jaz podpisani 30 let stari vipavski kaplan. Ako sem imel prav ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | 1880. Velečastiti volilci radeškega, trebanjskega in kočevskega okraja! Ko je podpisani odbor po volitvah lanskega leta 1. dne julija od Vas |
| Čas je zlato (1864): | pismeno dovoljenje prosto v šolo hoditi od lastne roke kralja podpisano in hití vesel domú. Po vsem svetu ga ne najdeš |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | moram nar pervo začuditi, de pisatelj ni svojimu sostavku imena podpisal, in na dalje odgovorim, de je vse, kar je tukej |
| Valenštajn (1866): | podpise). Besedo so taborniki mi dali — Maks Pikolomini se nej podpisal. Zakaj ne? Trčka. Da nej treba — menil je — Ilo. Njegov |
| Sveti večer (1866): | svetovavec pisanje dokončal in ga knezu izročil. Knez se je podpisal. ‚Pozdravite mi svojega dobrega rednika', mi reče, ‚in recite mu |
| Maria Stuart (1861): | list, ter se prestraši). Tvoj podpis, kraljica! Si razsodila? Elizabeta. Podpisala sem, Ker se ogniti sili nisem mogla, Kaj če papir |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh. Dobili potni list so pri morivcu, Ki ga je podpisala vaša roka. Kent. Je to mogoče? Aubespine. Mnogo potnih listov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | današnjim „Novicam”. S tem povabilom naznanujemo podpisani, ki smo tudi podpisali prošnjo za dovoljenje čitavnice, da nam bo prepustil konec prihodnjega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | da je še le v začetku meseca novembra nazaj prišla. Podpisali je le tisti niso, kateri je niso v roke dobili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | dane podpise nezaupnice vnovič potrdili, nekateri tudi ravno tisti dan podpisali. — To je resnica, in naj bi dr. Razlag tudi danes |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | upni banki se je za 644 mil. 666.000 gold. akcij podpisalo. Ker pa je še več ljudí hotlo teh akcij imeti |
| Sveti večer (1866): | Sumljiva se mi je stvar zdela; nisem hotel torej precej podpisati, čeravno so se terdno nadjali. Stvar bom bolj na tanko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | potolaži za pobitega fantiča. Napravi naj se Reskript; hočem ga podpisati. ” Tertul mu poda že pripravljeno pisanje, rekoč, |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | prisiljen viltavsko pogodbo, svojo obsodbo na smrt, kakor je rekel, podpisati. Jedva je začel Teimer mahati s svojim belim robcem, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de se po stavljenih kozah sveti kerst zgubi in hudimu podpiše. Kaj taciga misliti ali ziniti je greh. To učijo krivi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | den očetu družbe alj nja namestniku oglasi ino svojo ime podpiše, alj zapisati da, ino z tem bo v bratovšno zapisan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | od vsih ljudí podpisane, ki jih želijo; če jih več podpiše, boljši je. Te prošnje bojo pri zboru očitno na glas |
| Zlata Vas (1850): | prav nič bal. Ako terja, de se s svojo kervjo podpišem, se mu hočem z dužo in s telesam zapisati. Saj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mi pa smo Slovenci, in Slovencov se hočemo deržati, zatorej podpišemo vse, kar bo slovenski odbor na Dunaji za našo domovino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ljudí hotlo teh akcij imeti in je vodstvo mahoma sklenilo podpisovanje , se bo nek zatega voljo celó pravda naključila ti banki |
| Kuharske Bukve (1799): | graha; potle męſhaj ſhe zhetert ure. Potle narędi en tanki podplat na pleh is tanko svalaniga maſleniga teſta ali puterteig; sgoraj |
| Kuharske Bukve (1799): | moko na dílo; ſturi dva debęla podpláta is teſta; en podplat deni na pleh, potle gori namashi vkuhanja ali ſalsna, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | trem delam ila pridêne en del kalafonje (goselne smôle). (Za podplate škorinj ali čevljev) ni boljšiga, jih pràv terdne narediti, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ne namažeš, kér potem radi pókajo in se lomijo. Za podplate pa ni nič boljšiga; čeravno gibčnost zgubé, so pa tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v štupo stolčene kalafonje pridénes, in s tem gorkim firnežem podplate namažeš, in kadar se je mazílo posušilo, še enkrat, dvakrat |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vesele. Na nogah ni imel druzega ko z jermeni podvezane podplate in čez ramo mu je visela bisaga, kamor je milodarove |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dan poštupati z ogljovim prahom, ki se napravi, ako se podplati sožgejo in v štupo stolčejo. XV. Poglavje. Spahnenje člena in |
| Gozdovnik (1898): | moj sin, vzemi deset mojih bojevnikov ter naj tlači s podplati po njihnih sledeh. Ob Bivoljezeru ga bo čakal Črnotič. « Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je mazílo posušilo, še enkrat, dvakrat in trikrat, de se podplatje mazila pràv dobro napijó. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | paziti, ali nimajo višnjevih ali rudečih pik. Take pike so podplatne otiske. Pike se morajo do živega izrezati, in rumena sokrovica |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lote cinkovega vitriola raztopi v 1 libri vode. XIX. Poglavje. Podplatne otiske. Podplatne otiske se navadno najdejo v sprednjih nogah in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vitriola raztopi v 1 libri vode. XIX. Poglavje. Podplatne otiske. Podplatne otiske se navadno najdejo v sprednjih nogah in sicer v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kakor zgorej. Tudi ne sme konj imeti kraka (Spath), ne podplatnih otisk (Steingallen), ne nadkosti na zadnji strani skoknega člena (Hasenhacke |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na zadnji strani noge, in ki izvirajo iz napčno ozdravljanih podplatnih otisk. Gnoj se za kopitom nabira, vedno globokejše leze in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | podpomagovati. — R. Kakó bi pa mogel nas jeden srečo domovine podpomagati ? J. Vsak mora biti domorodec in srečo domovine podpirati , ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ramah sloní; blagomisleči domorodci jih morajo podpirati, in srečo domovine podpomagovati. — R. Kakó bi pa mogel nas jeden srečo domovine podpomagati |