Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 36

▶ izreči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izreci

isrezi

Pozhétki gramatike (1811):	h, poſtavim: grand intérét, velika leshézhnoſt, grand homme, velik mosh, isrezi: grant ajntere, grant omm. Gn v' ſredi beſede isrezi kakor
Pozhétki gramatike (1811):	ktiri dve beri: preſéanſe, preſuposè. D v' befedi grand, velik, isrezi terdo kakor t, kadar je pred enim glaſniham al pred
Pozhétki gramatike (1811):	ation, ker sa tim enozherknim slogam hodi en moshki slog. Isrèzi tedaj modération, considération, po
Pozhétki gramatike (1811):	i, poſtavimi: paysan, roják, moyen, pomózh, ali poſrédſtvo, joyeux, veſel: isrezi, kakor bi bilo piſano: pai — isan, moi — ien , joi — ieux
Pozhétki gramatike (1811):	mosh, isrezi: grant ajntere, grant omm. Gn v' ſredi beſede isrezi kakor nj, poſtavim; digne, vréden, magnanime, vélkoſerzhen, ignorance, nevédnoſt, beri
Pozhétki gramatike (1811):	konzi aille, kakor; funeraille, pogreb, murraile, sid, itd. Kratko pa isrezi: je bataille, ſe biem, je detaille, drobim, na drobno povedujem
Pozhétki gramatike (1811):	une noix, oreh: l nez, nóſ, itd. S, x, z, isrezi mozhno v' beſedah: Ajax, Perinax, ino drugih laſtnih imenih: tako
Pozhétki gramatike (1811):	naſhim ſtalo: mejljeur, orgejlj, famijlj, ſolelj. S med dvema gláſnikama isrezi kakor naſh maison, hiſha, poison, ſtrup; isjémaj beſedo preséance, prédſtvo

srezi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	albodash ti tu isvelko Andohtio noi bras falarja frihtou. Sedei srezi ti tu sahvalenje kader ti utvojo shisho poidash Jas tabei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	iudiea domine nekentez meos sedei usemi tvoje pegerenje ukupa noi srezi 5 barti potam jedi spat uboshiam jemeni noi ujemeni Boga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh vidov dabo Flinko napivjov dabi imov tabe streliti shitro, srezi te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Opraviti jmash per grihte takv nesi sabo to figvro inv srezi natv te pridiozhe pvèshtabe al besiede takv shitro kaker ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ka srezi BENEDIKTIO DOMINI PATRIS OMNIPOTENTIS CUM OMNIBUS CELESTIBUS ORDINIBUS SIT SEMPITERNUM

izreče

isrezhe

Ta male katechismus (1768):	te svete od Kristusa noterpostavlene beſſede zhes kruh, inu vinu isrezhe, inu taistu posvety.
Ta male katechismus (1768):	svete, inu od Kristusa noterpostavlene beſſede zhes Kruh, inu vinu isrezhe, inu taistu posvety. Matth. 26. Luk. 22. Kaj je Pokura
Pozhétki gramatike (1811):	bais, ſovrashim, tu bais, ſoovrashiſh, il bait, ſovrashi, inu ſe isrezhe s' goſtim h, je bès, tu bés, il bet. TRETJA
Pozhétki gramatike (1811):	malo zhutno, poſtávim: homme, zhlovek, monde, ſvét. Teſni e ſe isrezhe s' perpertmi vuſtmi, poſtavim: bonté dobrota, pitié, ſmílenje, Shirok e
Pozhétki gramatike (1811):	perpertmi vuſtmi, poſtavim: bonté dobrota, pitié, ſmílenje, Shirok e ſe isrezhe s' bol odpertmi vuſtmi ino s' potégnenim glaſam, poſtavim procès
Pozhétki gramatike (1811):	PETA STAVA. Peto pleme beſedi. GLAGOL. Glagol je beſeda, ktira isrezhe al bitje al djanje ino delanje kakſhine ſtvari: beſeda être
Pozhétki gramatike (1811):	trojni: e bresgáſen, e teſen, e ſhirok. Bresglaſen e ſe isrezhe gluho ino malo zhutno, poſtávim: homme, zhlovek, monde, ſvét. Teſni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je ſpremenila v' veſelje, de ga nobèn zhlovéſhk jesik ne isrezhe. Popoldne ſe je Jesuſ perkasal dvema uzhenzama, ki ſta is

izreče
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): v tolažbo biti”? Mina pa vsa se trese ino komej izreče: Saj veš Moric! de sim hčer očeta svojmorca”! „Jez pa

izrečejo

isrezhejo

Pozhétki gramatike (1811):	ktirga klizhejo s' imenam dvagláſnik, ampak obojiga poſebej sa ſe isrezhejo, takrat ſtavio dve piki nad i al nad e; piſhejo
Pozhétki gramatike (1811):	voda, saſtáloſt, stagnante, saſtal, s' ſvojim odvódenmi beſedami, v' ktirih isrezhejo gn kakor kn, to je; ſtaknaſion, itd. Piſhejo œil, oko

izreko
Gozdovnik (1898): res. Še vidim njene ustnice, kako se odpirajo, da ga izrekó in zdaj ga slišim tako razločno, kakor bi sedaj pred

izrečem

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	mi je, de v teh besedah svojo hvalo za to izrečem, kar Vam naložim, očitno na znanje dati. Tudi Vam, ljubi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Knobleher Tirolec! ! Omenim te pomote le spotama, ter serčne želje izrečem: naj bi se našimu častitimu rojaku njegovo važno početje srečno

izrečemo

isrezhemo

Hrana evangeljskih naukov (1835):	Jesuſovi uzhenzi ino poſhteni ljudjé. Pa tudi ne posabimo, kaj isrezhemo, ino s' vredno zhaſtjó imenujmo Isvelizharja zeliga ſvetá. Persadevajmo ſi
Slate jabelka (1844):	perſerzhno krotkoſtjo. Kadar reſniza ali ſvarjenje, ki ga s’ uſtmi isrezhemo, ni s’ krotkoſtjo poſladkano, je ozhitno snamnje, de ni ſhe

izreči

isrezhi

Biblia (1584):	pravi: Ieſt hozhem odpréti moja uſta v'priglihah, inu hozhen isrezhi te ſkrivne rizhy od sazhetka Svitá. TEdaj je Iesus puſtil
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Nevęſta, shaluje, ſe mojſtri, inu ſe gori óffra. Kdó móre isrezhi, kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sajzi od tozhe ubiti najdeni. Shaloſtno je viditi, de ni isrezhi, njive ſo kakor, de bi bile poshete, in vinſke terte

izreči

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	starešini. J. Vém, kaj hočeš reči. Resnično je, da se izreči ne da, koliko dobrega sprimejo dežele in narodi po skerbnih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je takó omagala, de že ni môgla več beséde umévno izreči; kar le z glavo je zmajevala blebetáje, in hudó glédala
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	hotli poročilo prinesti na Višegrad; ustmeno so se namenili hvalo izreči svojim rešiteljem. Ko je vitez Pavlo in Emo zagledal, razjahal

iſrezh

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Matere boſhje. 1. Oh ti ſhalloſt prevelika! * ti se namorezh iſrezh * zel od noben’ga zloveka; * ke se velika prevezh, * k
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	zhes vse sladka, Vezh k’ tavſhentkrat se slaishe ti, Koker iſrezh ſamor’mo mi. 13. Tu njega martra govory, Sprizha prelita

srezhi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shpenſtam daoni mena knabojo moli mena an fovsh vrtl venka srezhi o vi lubi aniovzi bodita permene inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Saboth † Agla † Tetragramathon † † Emanvel † te besiede ti jemash ko vshinje srezhi. Bveg tabe prime moi lvbi brater inv bodi krotek nedba
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu potam se mora te krishni titel anemavi guasnu venka srezhi? inu tu 3 barti saporedama? ta Jesus od nazaretha an
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	prad sazhiem ozhanasham te S. S. 7 besiede morash venka srezhi te 7 besiede so katere Je Kriſtus Marnuvu. Alozhash Shelma
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti srazhas jas tabe sarotim takv shitro morash ti tvde srezhi jas tabe donkam dovi:

izrekel

isrekel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Abraham ino ˛Sara, Isak ino Rebèka pozhivajo! “ Ko je to isrekel, ſe poravná nasaj v' poſteljo, ino umerje. Joshef, to viditi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kterim jih boſte sadershali, ſo jim sadershani. ” Ko je to isrekel, sgine ſpred njih. Takrat Tomasha ni bilo med apoſteljni. Toraj

isrekov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mene dones inv vsolei te S Shegen katierega S. Jakob isrekov zhries svoiga lvbiga synka Joshafa katieri je pradan biv vegiptovshko
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv vsolei te pra S. Shegen katieriga je Jesvs Kriſtvs isrekov zhries nebv inoi samlo zhries svnzei inoi lvno zhries sbiesde
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dones inv vsolei te S. Shegen katieriga je S. Johanes isrekov zhries nasha Ivbiga gospveda Jesvsa Kriſtvsa katieriga je kershzhvov vpotoze
Pozhétki gramatike (1811):	en ſtavik vezh isrékov. Sa te isréke, ſtavke, in ſtroke v' piſmu Iózhit in

isrekuv

Branja, inu evangeliumi (1777):	nym tu sa greh gorinausemi. Inu kader je biv tu isrekuv ‚je v' Goſpudu saſpav. Evangelium S. Matthęvsha na 23. Poſtavi
Branja, inu evangeliumi (1777):	njemu: Kaj je reſniza? Inu kader je on tu bil isrekuv, je on su-

izrekel
Tiun - Lin (1891): poznati Tiun-Lina — sam sem videl onikrat v noči, ko sem izrekel to ime, kako je obledel

srekov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ano velko navarnastio Frihtati. Te so Shegen katierega ozha nabeshzhi srekov perſtvarjene ta prveviga shloveka odama tiſti pridi zhries
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je näsh lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries svojo isvolano mathar srekov, katiera je prvti nabesam shva te pridi zhries
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries te 12 Apoſtlne srekov tiſti krat kije jemov vniebo jeti tiſti pridi zhries mene

izrekla
- isrekla
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): de bi ne mogle lepſhi israſti. „O preblaga Shofka, je isrékla Mina; reſ je taka! ˛Sama dobro ſposnám, zheſar me tvoje
- izrekla
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): Sledne besede je Mina bolj rahlo izrekla, ino v tem se od nas proti okni obernila; pa

izrekli

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Smehljaje je rekla Sira: „V teh besedah ste pa spet izrekli in zapopadli neko glavno načelo — vodilo vere. Zató vam bom
Kemija (1869):	je vspeh proračunu. Zakon višekratnosti (Multipla). V 11. §. smo izrekli zakon, da se dve prvini spajate vedno v vzajemnem, nepromenljivo

izreklo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	21. decembra 1873, se je ostro prepovedalo in po okolščinah izreklo za hudodelstvo in zažugalo z večletno ječo onim, ki rabijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	to-le: „Mobilizacija Avstrijske vojske pripravljena je skozi in skozi; al izreklo se je, da v dejanje stopi ta priprava še le

▶ izreden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izredne
- izvanredne
  Ferdinand (1884): ter se jedno leto celó učil bogoslovja na vseučelišči. Njegove izvanredne zmožnosti za godbo in petje, katere je vse občudovalo, seznanile

▶ izrediti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vzgojiti; Pleteršnik

izredil
- isredil
  Hrana evangeljskih naukov (1835): ravno od tajiſte mise, per kateri je on ſvoje otroke isredil. Tam na ſtrani v' koti ſedi, ſtrada vbogi dedez, ino

izredila

isredila

Življenja srečen pot (1837):	ſv. Makrina, ino bogabojézh ozhe ſta mladenzha v' ſtrahu boshjim isredila. Podál ſe je po tem v' vuzhene ſhole, potrebne modroſti
Življenja srečen pot (1837):	Modeſtam v' kerſhanſki véri lepo podvuzhila ino v' boshjim ſtrahi isredila, in ravno to je bila nar vezhi ſrezha sa nja

izredila
Sveti večer (1866): svojega sprejela in kakor svoje dete izredila. Vzela sta res, kar so mati pustili, nekaj denarja namreč

izredili

isredili

Hrana evangeljskih naukov (1835):	pamet dá; — otrozi sa ſvoje ſtariſhe, de bi vaſ lepo isredili. — Molite predpoſtavleni sa ſvoje podloshne, de bi jih mogli poſhteno
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je Mariza ſvoji materi védla, de ſo jo toljko ſkerbno isredili. Enkrat, kedar je bil sopet matern god, jih v' vert
Življenja srečen pot (1837):	ſo bili vboshni kmetizhi v' ſhpanſki desheli. Lepo ſo ga isredili po ſvojim ſtani, ſkerbno moliti vuzhili, íno pa varvati ſe
Življenja srečen pot (1837):	vezhi bogaſtvo je bilo de ſo ga v' ſtrahi boshjim isredili, de ſe je dobro vuzhil ino polhteno sadershal. Vſe ga
Življenja srečen pot (1837):	je ſv. Ignaz imenitne ſtariſhe imel. Prav poſvetno ſo ga isredili, ino kralju v' ſlushbo dali. Hvalil ſe je s' lepotoj
Življenja srečen pot (1837):	ſi vſakdanj kruhej ſlushili, ino ſvojiga ſina prav po kerſhanſko isredili. ˛Skerbeli ſo mu poſebno sa kerſhanſko poduzhenje, de je Boga

▶ izrediti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vzrediti; Pleteršnik

izredil
- isredil
  Slate jabelka (1844): dva mlada pèſa, ki ſta bila obedva od ene rodovine, isredil, in je eniga smiram v’ hiſhi imel in mu dobre

▶ izredno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izredno

Fizika (1869):	oddaljenem kraji, kjer je on postavljen. Hitrost električnega toka je izrédno velika, in če so tudi razni opazovalci našli njo različno
Kemija (1869):	svetlosti in netopnosti, ter se zato prištevata najplemenitišim dragim kamenom. Izredno trdi ste tudi rudnini korund in smirek, obstoječi iz brezlične
Gozdovnik (1898):	ko je jahal jezdec po obalih reke Gile ter z izredno skrbnimi pogledi motril tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih

▶ izreja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

izreja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ki gosence pokončujejo, ne loviti. Skušnje so poterdile, da se izreja sadnih dreves iz sémena veliko bolje obnaša kakor iz gojzdnih
izreje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): mnogoverstni sad, — da se gleda na koristniši plémena, na način izreje: ali naj so velike drevesa ali pertljikovci, — kako naj se
izreji
Blagomir puščavnik (1853): streže in priliva — in ve bi nemarne bile pri izkojenji (izreji) svojih otrok , ki so vaš nar dražji in nar ljubši

izrejo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	izrejniki ali učeniki proti svojim otrokom, varvancom, ali sebi v izrejo ali za podučevanje izročenim osebam, se kaznuje s težko ječo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	dni. Zavodba, s ktero kdo svoji skerbi ali sebi v izrejo ali podučevanje zaupano osebo zapelje, da tako nečisto delo stori

▶ izrejati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ

izrejati

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	ne branijo povzdigovati se do više omike. Ves narod pa izrejati za kak tuj jezik, to je pedagogično neumje — nepotrebno mučenje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se podstopi podučevati moje podložnike in je deržavi za izdajavce izrejati pa učiti zasramovati svojega cesarja in bogove? Gotovo je tudi

▶ izrejen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

vzgojen; Pleteršnik

izrejena

Stric Tomaž (1853):	le v tej premožni hiši rojena, in tudi kakor prosta izrejena. Zatorej ni vedila celo nič, kaj je sužnost, in tudi
Stric Tomaž (1853):	tako zala, kot so mati bili. Tudi je bila dobro izrejena in izobražena in se je vedila prav lepó obnašati. Spervega
Jerica (1859):	v hribovsko kmetovanje zaburjena. Se ve da, med hribovci je izrejena. Pa jaz bi jo vendar omikal in olikal. Tri zemlje
Jerica (1859):	še dalj časa terdla in dokazovala, da je Jerica pošteno izrejena hči brez madeža. Zdravnik, ki je že dolgo besedo na
Jerica (1859):	imel, pa odgovori: »Saj nikoli nisem dvomil, ali je dobro izrejena, ali ne; hotel sem le reči, da morebiti že koga
Zlato pa sir (1860):	kakor bodi si ktera gorjanka. Kaj dé, če je pregosposko izrejena, saj sem jaz že tudi z gospôdo opraviti imel, in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da se tebi tako zdi” odgovorila je Fabíola „ker si izrejena po naukih, ki so mene in mojo modrijanstvo premagali; po
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	iskreni prijatlici, ker Ema je bila res ljubeznjiva in lepo izrejena deklica.
Zvezdana (1883):	rado se potuji sicer v tujem mestu v tujem duhu izrejena mladina! O ljubezni govori in poje, ono najlepšo iskro in

izrejeni

isrejeni

Hrana evangeljskih naukov (1835):	Kaj tudi nam pomaga, de ſmo kriſtjani, v' pravi véri isrejeni, de ſe nam vſako nedeljo in sapovedan prasnik boshja beſeda
Življenja srečen pot (1837):	mladenzhu védeti potreba, poſebno Bogu ſlushiti in blishnimu pomagat'. — ˛Skerbno isrejeni mladenzhi ſo nar vezhi ſrezha ino vejelje ſvojga kraja, ſlabo

▶ izrejenec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

rejenec, gojenec; kontekst

izrejenca
Kmetijske in rokodelske novice (1846): je potreba, de za perilo in zgornjo obleko per sprejemi izrejenca v mladenšnico njegova rodovina ali dobrotniki skerbé, de s tem
izrejence
Kmetijske in rokodelske novice (1846): stran od duhovnih na deželi dočakuje, de bodo na te izrejence ob šolskih praznikih kar je moč pazili, in jim z

izrejencev

izrejencov

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kakor pravica prejeme, tako stojí tudi pravica izpušenja ali odprave izrejencov le per vsakdajšnim Ljubljanskim škofu, tako de tudi za to
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	potroškov plačajo, kakor se jim bo to zgovorilo. IV. Prejema izrejencov. Presoditev, ali ima mladeneč po §. III. terjane lastnosti na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in jim z dobrim svetam in perpomočki perstopili. V. Odprava izrejencov. Kakor pravica prejeme, tako stojí tudi pravica izpušenja ali odprave

izrejenci

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bolj perpravnih ne bilo, dobrota te naprave naklonila. Kér pa izrejenci mladenšnice le med šolskim letam tukaj stanovanje in živež imajo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	le do konca tekočiga leta v mladenšnici ostati. Sicer stopijo izrejenci, kteri ostanejo per duhovskim poklici, iz mladenšnice še le po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rojeni sinovi nepremožnih staršev biti. Akoravno želimo, de bi ubogi izrejenci precej zdaj saj za izhod z enako zgornjo obleko napravljeni

izrejencu
Kmetijske in rokodelske novice (1846): to stran nikomur kakor svoji vesti ni odgovora dolžán. Vsakimu izrejencu je pripušeno z dovoljenjem staršev ali oskerbnika (irofa) vsaki čas

▶ izrejenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vzgoja; SSKJ

izrejenju
Tine in Jerica (1852): Je človek ubožen, In zdravje zapraviti vari. Kaj se pri izrejenju narpogostiši opusti, in bi se narmanj opušati smelo. Jerica je

▶ izrek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izrek

isrek

Pozhétki gramatike (1811):	kako ſe beſede vkup drushio, de ſture en pomén, en isrék, en ſtavik. Vés pak je beſeda, ktira véshe en isrek
Pozhétki gramatike (1811):	na naſhe prav govorjenje. Poſtavim naj bo sa ſkuſhnjo ta isrèk: L'écolier diligent aime l'étude. Pridni vuzheniz Iubi vuzhenje
Pozhétki gramatike (1811):	isrék, en ſtavik. Vés pak je beſeda, ktira véshe en isrek s' drugim, en ſtavik s' drugim. Il pleure, et i
Pozhétki gramatike (1811):	J'aime mon père tendrement, mojiga ozheta perſerzhno lubim, je djavni isrek s' djavnim glagolam: lubim. Glej ga preverneniga v' terpivni isrék
Pozhétki gramatike (1811):	isrek s' djavnim glagolam: lubim. Glej ga preverneniga v' terpivni isrék; Mon père est tendrement aimé de moi; po sgor rezhenih
Pozhétki gramatike (1811):	ob enim: et, in, ino je vés, ktira véshe pervi isrek joka s' drugim ſe ſmeja. Vési. 1. Sa kasati sdrushenje

izrek

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in vunder nespremenjeniga ohranila. Slabi papirčik me opomni na Jezusovi izrék: „Nebo in zemlja boste prešle, moje beséde pa ne bodo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	tudi vsota bk + r in ta je jednaka a. Ta izrek izražujemo tudi takó-le: Vsaka skupna mera med divizorjem in delitvenim

izreka

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	bilo treba zavoljo črešenj tolikokrat pripogibovati. Spoznaj tedaj resnico modrega izreka, ki pravi: „Kdor vrednosti v majhnih rečéh ne cení, Potrudit
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razdelimo ter posamičnim kvocijentom znake dividendovih členov damo. Resničnost tega izreka dokažeš, uporabljajoč večkrat zaporedoma § 55., 1. in 2. §

izreke

isreke
Kmetijske in rokodelske novice (1843): rokó sajemavſhi in is peſti ſerkláje, smodreni, naſ na zhiſteji isreke naſledé. — r — z.

izreke

Kemija (1869):	v tem zmislu je ta beseda tudi prešla v narodove izreke in pregovore. Vsak kruh, naj si bo po obliki, delu
Aritmetika za učiteljišča (1885):	35 dobimo enačba ali x = 5. § 113. Uporabljajoč prejšnje izreke, razrešuj torej jednačbe prve stopinje z jedno neznanko takó-le: 1.
Občno vzgojeslovje (1887):	je zdelo prilično, da sem uvrstil na primernih mestih zlate izreke našega prvega pedagoga A. M. Slomšeka. S tem, upam, dobila

izreki

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Spominski izreki za vsak dan mesca. 1. Z Bogam vse začni in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 43. Izreki prejšnjih paragrafov učé, da je produkt dveh členov katerih koli
Aritmetika za učiteljišča (1885):	1. Občni izreki. § 72. 1.) Ako ima dvoje ali več števil kako

izrekov
Aritmetika za učiteljišča (1885): tedaj x1 + x2 = 6, x1x2 = – 16. S pomočjo prejšnjih dveh izrekov je môči takój jednačbo napisati, ako sta dana nje korena

izreku

isreku

Pozhétki gramatike (1811):	ene ftvari, zhe to imé ni isrezheno v' ravno tiſtimu isreku, v' ktirmu jih poſtavlavh. Tedaj ne porezheſh: Paris est beau
Pozhétki gramatike (1811):	fprédaj, poſtavim: hozheſh premenjati djavni glagol jém v' terpivniga per isréku le chat mange la souris, mazhek jé miſha, preménjaj imenvavniga
Pozhétki gramatike (1811):	rasvumio, de raslagájo kaj in kakſhina je ſledna beſeda u' isreku. 1. Naj povéjo per vſaki je li zhlen, al imé
Pozhétki gramatike (1811):	aime. Ako Vſaki dati tako vadiſh vuzhenza po kakſhi mu isréku, imamo vupane, de ga boſh vumno ino dobro svuzhil; ino
Pozhétki gramatike (1811):	admire les bâtimens. Kader je imé isrezheno v' ravno tiſtimu isréku, takrat ſmeſh ſtaviti sgor imenváne nameſtiména, sa to porezheſh prav

▶ izreka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izreka

isreka

Pozhétki gramatike (1811):	pa kasheta dva al trie glaſniki pred m ino n. Isreka je takrat bol hohnjáva ino dalſhi, kakor: faim, lákota, pain
Pozhétki gramatike (1811):	kdo nehvaléshne? V pervimu lizu pa ne praſhajo tako, in isréka bi bila nevſhézhna, poſtavim: cours-je? tdzhem li? mens-je? morebit lashem
Pozhétki gramatike (1811):	je od operanja gláſoviga, in od kólkſhinoſti slógóv. Gláſovo opéranje. Isréka ſranzosſkiga jesika je po ſvoji naravi derézha, tedaj bi narbol

izreki

isreki

Pozhétki gramatike (1811):	ſoglaſne. Dolgi ino kratki glaſniki. Dolgi gláſniki ſo, per ktirih isréki ſe enmalo dalje mudimo, ino ſe enmalo bol
Pozhétki gramatike (1811):	ampak i s' dvema pikama ï, sa snamine, de v' isreki velja sa dva i. V' franzoski abezedi je oſemnajſt ſoglàſnih

▶ izrekati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izreka

isrekuje

Pozhétki gramatike (1811):	al rezh, ktira je, al ktira dela to, kar glagol isrekúje, in ki jo glagol pod ſeboj ima. Imenvávniga najdeſh, ako
Pozhétki gramatike (1811):	aime? O. Je glagol. P. Sa kaj glagol? O. Ker isrekuje djanje imenv avniga podſédka. P. Kaj je glagol? O. Je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	narediti, ki je ſhe lizhnejſhi od predklada, in prav dobro isrekuje. Pokróv ima is zeliga in kembelj manjſhi, ki je s

izrekuje
Kmetijske in rokodelske novice (1847): in izgovarjata vse besede, ktere Krajnc na ic in /k izrekuje, na ac in ak, postavim: tobolac, ustavak. Ravnagora in Delnice

izrekajo

isrekajo

Pozhétki gramatike (1811):	beſéde, kader ſtojí pred njim i, kakor ga eni ſlovenzi isrékajo v' beſedah bolj, veſelje. Meilleur, bolſhi ah boljſhi; orgueil, napúh
Pozhétki gramatike (1811):	beſedah: Ajax, Perinax, ino drugih laſtnih imenih: tako tudi mozhno isrékajo s na konzu v' beſedah. Venus, Romulus, Titus, ino laſtnih
Pozhétki gramatike (1811):	bres oſrédka pred a, o, u ino kader ga ne isrékajo kakor ka, ko, ku, ampak ſa, ſo, ſu. Poſtavim façon
Pozhétki gramatike (1811):	ſtanovitnoſt, vigilance, zhujézhoſt, distance, dlina, dalja, idr. S' ence (:deſlih isrékajo ance:) Prudence rasumnoſt, conscience, véſt, absence, netukajſhnoſt, clémence, dobrotnoſt, éloquence
Pozhétki gramatike (1811):	a tion, consider à tion, zhiſlanje, premiſhlanje, kakor nektiri napak isrékajo. Marmontel, sa ſovét praſhan, je rékel, de ta slog je
Pozhétki gramatike (1811):	kakor kn, to je; ſtaknaſion, itd. Piſhejo œil, oko, in isrékajo, kakor bi bilo piſano euil. Od sloshénih imén. Kadar je

izrekajo
Občno vzgojeslovje (1887): pojmom; otrok začenja sklepati, izvajajoč one prvotne sôde, kateri se izrekajo na podlogi čutnega zaznavanja. 2. Sovršeno mišljenje terja, da so

izrekal
- isrekal
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): bóm odpèrl v' pèrglihah moje vuſta, inu bóm isrękal tó ſkrivnu od sazhętka tiga ſvèjtá. 36. Tèdaj je Jęsus
izrekamo
Občno vzgojeslovje (1887): drugi; take predstave si delajo zapreke, dokler preudarjamo; naposled, kadar izrekamo sôd, pa se apercipujejo. Kadar premišljamo, takrat se vrši apercepcija
izrekati
- izrekati
  Ljubite svoje sovražnike! (1899): Odgovornost za to ravnanje prepuščam vam, gospod namestnik. Nimam pravice izrekati svojo sodbo; hudo mi je pa, da moram ravnati s
- izrekovati
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): poznal, kot je govoriti zamogel In ako ravno jih sam izrekovati ni mogel, jih je z perstam kazal, ko jih je

▶ izrekljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izrekljiva
- izrečljiva
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): pravico dali; drugič je konstitucíja lepa beseda, razumljiva in lahko izrečljiva; tretjič ni potreba, pri vsaki priložnosti novih besed kovati, kterih

▶ izrekoma prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

izrecno; Pleteršnik

izrekoma
Aritmetika za učiteljišča (1885): s katero koli črko, treba za praštevilo smatrati, ako se izrekoma nasprotno ne poudarja. Števila, katera so razdelna ne le z

▶ izrekši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

izrekši
Blagomir puščavnik (1853): prestol tvoj, takrat te čem moliti na vse veke. ” — To izrekši omolkne starček. Vsi so ginjeni in na glas jokajo. Vedno

▶ izrezan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izrezan

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	silno velika soba (stanica) odprè; na sredi je stal umetno izrezan prestol iz slonovih kostí, na njem je sedela prekrasno oblečena
Astronomija (1869):	je navadno napravljen iz rumene medi. Prenašalec (pod. 4.) je izrezan polokrog, ki je na 180 stopinj razdeljen, Ko bi hoteli
Botanika (1875):	konec lista je ali tumpast, ali zokrogljen, odrezan (mulast), odrt, izrezan (izrobljen), narobe srčast, podoba 91. (zajčja deteljica), špičast, prišpičen, ostnato

izrezana

isresana

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dovolj proſtora. Okrog ſtanize je klop is leſa tega dervéſa isresana. Tudi vrata in eno okno ima ſtaniza, ſkosi ktere dobiva
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhevljev velika teſarja ali zimpermana v regimentni obleki is koſitarja isresana s ſvojimi ſekerami bijeta. Eden, na deſni ſtrani bije zhetertinke

izrezani
Robinson mlajši (1849): blagoslavljaj! ” ino dole: „Odpustite nehvaležnemu sinovi. ” Potem je vroče poljubil izrezani imeni, inu ju s solzama zmakal. Pozde je tudi še

▶ izrezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izrezal

Robinson mlajši (1849):	nekoliko železnih lopat. Petek jih je sicer iz terdega lesu izrezal; pak z železno lopato se vemdar lehko vêč opravi, nego
Robinson mlajši (1849):	še inde gdé gdè po ostrovi ti imeni v drevesa izrezal, ino po navadi je pri teh
Robinson mlajši (1849):	iz lesu , podobni vezači igli, ktero je z kamenim nožem izrezal. Ino tako si je napravil mrežo, ktera je naši navadni
Robinson mlajši (1849):	je s kamenim nožem v strom svojih premilih staršev imeni izrezal, ino nad njima te besede: „Bog vas blagoslavljaj! ” ino dole

izrezali
Kitica Andersenovih pravljic (1863): tri ali štiri vrtne lonce k zidu. Vsakemu loncu so izrezali luknjo, ravno toliko, da ven in noter letati morem; tu

izrezati

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z modlam za mandelne, s kterim šest mandelnov na enkrat izrezati zamoreš in tako izrezane mandelne v dobrim maslu rumenkasto ocri
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se kaj takega zapazi, je treba vgnjide popolnoma z nožom izrezati in rano z razbeljenim železom žgati. Po tem ravnanju se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	gnoj. Luknjo, v kteri je ta žebelj tičal, je treba izrezati, da se do gnoja pride. Potem se ravna, kakor sim
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Take pike so podplatne otiske. Pike se morajo do živega izrezati, in rumena sokrovica ali clo gnoj se pokaže. Tisti del
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Luknja, v kteri je tičala ojstra reč, se mora nekoliko izrezati in razširiti. Potem se v rano nektere kaplje žganja pocedijo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	izrastek napravi. Leta izrastek se mora noter do zdravega mesa izrezati, in rana se mora neke dni zaporedoma s živim apnom
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	gnoj parkelj na peti razjedel, ga moraš, kolikor je poškodovanega, izrezati in v rano terpentinovega olja vliti. Potem pokri rano s
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vgnjidah velike zrasti najdejo. Te je treba z razbeljenim nožom izrezati. Kdor ne ve s takim nožom se pečati, naj navadnega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	odlušen in od gnoja razjeden, ga moraš, kolikor je poškodovanega, izrezati, da se ne bode gnoj za rogom nabiral in dalje

izrežejo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	jih v kerhlje zrezali zrezali, na sapi takóle: Z nožem izrežejo od peceljna do muhe skozi in skozi po jabelku en
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pusti. Kolikor bolji so droži in kolikor večji krofi še izrežejo, toliko raji dobe vsredej lepi paščik. Pustni krofi, drugačni.

izreži

isreshi

Kuharske Bukve (1799):	236. Kútine sa poleti hraniti. Olupi kútine, per pezli isręshi pezhhne predále ven, na muhi naj oſtanejo zęle. Perſtavi kuhat
Kuharske Bukve (1799):	perſtavi ſkuhat, ne premehko, de ne raſpadejo, kader ſo kuhane, isręshi to ſrędno ven, de bodo votle. Sa taiſte namaſhiti sręshi

izreži

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in dvajset lotov moke perdeni. Potem testo zvaljaj, s kozarčikam izreži in po dva in dva skupej deni, vsredej pa nekoliko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zvaljaj ga z valjarjem do debelosti eniga persta ter ga izreži z okroglim ali podolgastim modlam, pomaži tortno plošo s putram

▶ izrezec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

obod za izrezovanje; kontekst

izrezcem

izrezicam

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ravno takšnim blekicam pokri in še enkrat z malo manjšim izrezicam odreži. Kar ostane, spet skupej vzemi in tako delaj, dokler
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni in za pol persta debelo zvaljaj. Potlej ga z izrezicam, ki ima velikost otročje roke, na okrogle blekice zreži, na

▶ izrezek samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izrezek

Fizika (1869):	Kratkovid, kurzsichtig, 146. Kreis, krog. Kreisabschnitt, krajec (odrezek) kroga. Kreisausschnitt, izrezek kroga. Kreisbewegung, krožno gibanje. Kreiselrad, turbina. Kreisförmig, krogast. Kresilo pnevmatično
Fizika (1869):	Izpariti, ausdünsten. Izparivanje, Ausdünstung. Izprazniti (elektr. ), ausladen. Izpraznovalec, Auslader, 166. Izrezek krožni, Kreisausschnitt. Izvod, Produkt. Izžariti, izžarivati, ausstrahlen, 128.

▶ izribiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ Pleteršnik

prenehati ribariti; Pleteršnik

izribiti
- s'ribit
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte v' juſihi smozhi

▶ izriniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izrine
Rudninoslovje (1867): steklenice z vodo q. Ako spustimo rudnino v steklenico, rudnina izrine nekoliko vode, ktera mora izteči. Steklenica se tedaj dobro obriše
izrinila
Rudninoslovje (1867): od prejšnje p + q, zvemo težo vode, ktero je rudnina izrinila, to je: težo vode istega prostora, kakor ga ima rudnina

▶ izrisan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

izrisane

sriſane

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne veſh, de ſo te podobe le sa nek zhaſopiſ sriſane in napravljene, ne pa sa ogléd v kaki zeſarſki — kraljevi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſmo jih do sdaj dobili, ſo prav lizhno in umno sriſane; kar je pa per takimu delu nar gorſhi, de ſo

▶ izročati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izročal

isrozhal

Življenja srečen pot (1837):	rad je terplenje Kriſtuſovo premiſhloval, ter mu je ſvojo terplenje isrozhal. V' ſvoji bogabojezhnoſti ſe pa ſv. Felikſ ni kiſlo dershal
Življenja srečen pot (1837):	ſvoje ſerze k' Ozhetu povsdignil, ino vſe ſvoje opravila njemu isrozhal. Zhe mu je kako delo teshavno bilo, ſe je ſpomnil

izročali
- izročevali
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in prošnje za pripustljive obertnije in rokodelstva pa se bojo izročevali obertnijski gosposki tistega kraja, v kterem obertnik in rokodelec stanuje

izročam

Robinson mlajši (1849):	padel, ino z veliko vročnostjo svojega serdca molil! „Tebi se izročam, ljubi moj otče! celó se izročam tvojemu očinskemu ravnanju! Oberni
Robinson mlajši (1849):	serdca molil! „Tebi se izročam, ljubi moj otče! celó se izročam tvojemu očinskemu ravnanju! Oberni z meno, kakor se tebi rači
Maria Stuart (1861):	Ko pride Davison do vrat. ) Ta list — vzemite ga nazaj, izročam Ga vaši roki. Davison. (ozrè se na list, ter se
Maria Stuart (1861):	noter! (Častniku, ki pristopi z oroženimi ljudmi. ) Tega izdajavca Deržavnega izročam vašim rokam, Zarota strašna je prišla na dan, Jaz grem
Viljem Tell (1862):	našla je v svobodnej zemlji. Pravice svoje hrabrim vašim rokam Izročam; al me boste varovali, Branili kakor svojo državljanko? Kmetje. S

izročamo

Viljem Tell (1862):	so, umremo radi, Živeti v sužnjem jarmu nečemo! (Kakor zgorej. ) Izročamo se višnjemu Bogú, Človeške sile ne bojimo se! (Kakor zgorej
Valenštajn (1866):	temna je oblast osodna, V pravice sega radost jej prezgodna; Izročamo jej seme, svoje dni Al sreča, al nesreča dozori. (Ko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	slehernemu razumljiva postala, naj jo le počasi in premišljeno bere. Izročamo jo tedaj tudi vam, predragi Slovenci! povsod toliko čislano „Fabiolo

izročuj
- zročuj
  Spisi Krištofa Šmida (1883): če burja hraste vije; Po hudi uri lepše solnce sije; ’Zročuj Bogu v nadlogi vsaki se!

▶ izročen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izročen
Ferdinand (1884): grem preje iz gradu, nego sem videl bolnika, ki je izročen mojej skrbi? Tega vže nikakor ne, moram ga pogledati! « Šel

izročena

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	šola gospodu Premrovu, profesorju latinskih šol, rojenimu Krajncu vedre glave izročena, in se bode ob novim létu začela. Bogoslovci tukajšne duhovšnice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zakaj ministerstvo bo dalo posebni sodníi, kteri je ta reč izročena, še 500 frankov in še več srebernih svetinj, naj jih

zročena
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): k dobrimu služi, in tako s čedo, ki mu je zročena, večno življenje doseže.

izročene
- isrozhene
  Biblia (1584): Ozha, sakaj tebi je taku dopadlu. Vſe rizhy ſo meni isrozhene od mojga Ozheta: Inu nihzhe nesna Synu temuzh le Ozha

izročeno

isrozheno
Genovefa (1841): in v ſvéti ljubésni sredili, in ga kakor drago, meni isrozhêno blago pred hudim varovati, de ti ga tiſti dan zhiſtga
isrozhenu
Svetu pismu noviga testamenta (1784): takú je bilu dopadlivu pred tábo. 27. Vſe je meni isrozhenu od mojga Ozhęta: Inu obedèn ne ſposná Şynú kakòr Ozhe

izročeno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	navada izhaja! Ljube moje matere, kterim je izrejenje otrok posébno izročeno: vadite svoje otročiče, de bojo obé roke na enako vižo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	za skrivniga dvorskiga ključarja imel, kterimu je vodstvo černih skoplencov izročeno bilo. Po imenu se mu je Hasan, po imenitni službi
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nemških in slovenskih deželah narejanje in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke, ki je

▶ izročenec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

varovanec; Pleteršnik

izročenca
Kmetijske in rokodelske novice (1846): naslanja z lícam jasnim Srebrokríli Kerubím. Vervaj mêni, on miluje Izročenca svojiga; On zvestó nad táboj čuje. On te ljubi, on

▶ izročenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

izročilo; Pleteršnik

izročenja

isrozhenja

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mater: inu ſte sapóvèd boshjo k' nìzh ſturili savólo vaſhiga isrozhenja: 7. Vy hynavzi dobru je prerokuval od vaſs Isaias, rekózh
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	k' njim: Şakaj tudi vy preſtópate sapóvèd boſhjo savólo vaſhiga isrozhenja? Sakaj Bóg je rękàl. 4. Şpoſhtuj Ozhęta inu mater: inu

izročenje
- isrozhenje
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): 2. Sakaj tvoji Jógri preſtópajo tó isrozhenje tih ſtariſhih? Sakaj ony ſi ne vmyvajo ſvojh rók, kadar
- izročenje
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Eno ustno izročenje Bourguignonske družine, ktera je naslednica pervih natiskavcov od almanaha, nam

▶ izročevati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izročuje

isrozhuje

Hrana evangeljskih naukov (1835):	katere njim je Bog v' oſkerbljenje isrozhil. Bogu ſe naj isrozhuje vſaki kriſtján s' vſim ſvojim délam, de bi ga ſrezhno
Hrana evangeljskih naukov (1835):	hvali Ozheta zhres vſe dobriga, njemu potoshi ſvoje teshave, njemu isrozhuje ſvoje potrebe; med angelzi ino ſvetniki v' ſvojih miſlih biti

▶ izročiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izroči

isrozhi

Hrana evangeljskih naukov (1835):	iſhe, je ne najde. Poſnemaj Jesuſov isgled, ino Bogu maſhvanje isrozhi, sakaj: „Moje je maſhvanje, jes bom povernil, pravi Goſpód. “ (Hebr.
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſlabo shelijo, ali po boshjim naravnanji tebi le dobro ſtorijo. „Isrozhi Goſpodu ſvoje pote, ino saneſi ſe na njega, ino on
Življenja srečen pot (1837):	hvalen v' vſih rezhéh! “ ſe pokrisha, in ſvojo duſho ſtvarniku isrozhi. — Ne boj ſe, o mladenzh, govoriti reſnizo, terditi pravizo, kedar
Življenja srečen pot (1837):	ſv. Joshef ſvoje shivlenje ſklene, ino ſvojo zhiſto duſho ˛Stvarniku isrozhí. Ponishen je shivel na semli, poviſhan ſe sdaj v' nebeſih
Življenja srečen pot (1837):	vſako nedelo ſi eniga sa tovarſha isvôli, njegovi priproſhni ſe isrozhi, njegove zhednoſti sapomni, in jih poſnemat' obljubi. — K' temu namenu
Življenja srečen pot (1837):	ſtopi, mertviga revesha s' ſvojo molitvijo obudí, ino sdraviga ljudem isrozhí. — Ne ſmémo ſromakov, k'teri ſe ſami ob shivlenje dénejo
Življenja srečen pot (1837):	sjutraj ino svezher ſvojiga angela varha, ter ſe njegovimu varſtvu isrozhi, rekózh: „Ljubi angel, ti varh moj, vſelej mi k' pomozhi
Slate jabelka (1844):	vſelej, kadar nam zhloveſhke perpomozhke odvsame, in kadar nam opravila isrozhí, ki ſo vezhi, kakor naſha mozh. « — Tako uzhi ſ. Vinzenz
Slate jabelka (1844):	je veſél, de ſe mu kako niſko in sanizhljivo opravilo isrozhi, miſli de je bolj pozhaſten, kakor saſlushi, in vſe radovoljno

izroči

Blagomir puščavnik (1853):	bila neskončnega volja, naju za malo časa razločiti, Bogu se izroči, vanj zaupaj , potem naj te zadene, kar koli hoče, vse
Mlinar in njegova hči (1867):	en dan živeti? Micka (spet stopi nekoliko stopinj proti Janku). Izroči gospodu svoje poti in upaj nanj — on bo — (jok jej
Ferdinand (1884):	trkal je vže Peter na vrata grofove spalnice, da mu izroči list, katerega je prinesel nek jezdec, kakor sta se bila

srozhi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je goſpodar veſ vdán, njega ſamiga ſi ima sa poſtréshbo. Srozhí mu vſe goſpodarſtvo. Povſod
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rezhe: „Goſpod! ſej véſh, de te ljubim. ” Ino Jesuſ mu srozhí ſvojo zerkev rekozh: „Paſi moje jagnjeta in ovze. ” — Drujkrat ſe

zroči

Stric Tomaž (1853):	obiskat, ter ga zastran Jurja nagovarjat, naj mu ga spet zroči, toda zastonj; vse prošnje, vse pogodbe nič ne zdajo, ker
Stric Tomaž (1853):	vveriženo nek sužnji iz sobe, ter jo ravno pridšemu kupcu zroči, ki jo je mende koj na somnji prodál. Od tega
Stric Tomaž (1853):	da svoje vere ne zataji in se v vsem Bogu zroči. „Ne bodi vender šemast“, ga spet nagovori Legre, „ker vidiš
Stric Tomaž (1853):	mati v mesto leti, gre po dete ter ga kupcu zroči, rekoč: „Varite se ga zbuditi, sicer bi začelo vekati in

izročil

isrozhil

Genovefa (1841):	in gradu s graſhinſtvam ſim sa Bógam ſvojimu hiſhniku tukaj isrózhil. On je odſléj goſpodár gradú in oſkerbnik môjih vlaſtin! In
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ti ſi móder ſtvarnik vſih rezhi ! Zhe ſ' jih nam isrózhil v potrébljenje , Naj ſe kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ'

isrozhuv
Branja, inu evangeliumi (1777): pridiguvov, zhe niſte sabſtojn viruvali. Sakaj jeſt ſim vam narpoprej isrozhuv , kar ſim tudi jeſt prejel: sakaj Chriſtus je po piſſinah

izročil

Blagomir puščavnik (1853):	bo skerbelo. Opominjajte svojega moža, ki ga bom novemu čuvaju izročil, prav po gosto, da naj se poboljša — in v kratkem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Ko je vse to opravljeno bilo, je polkovnik žl. Eberhard izročil zastavo zastavniku in bataljonu s kratkimi pa možkimi besedami, na
Sveti večer (1866):	„Med tem je svetovavec pisanje dokončal in ga knezu izročil. Knez se je podpisal. ‚Pozdravite mi svojega dobrega rednika', mi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	služabnik mojega očeta, komur me je v varstvo in skerb izročil? ” „ Jaz sem starši brat tvojega očeta, tedaj gospodar rodbine. Edina
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ni bilo nego star hrast, pod katerim sem Marku perstan izročil in slovó od njega vzel. “ Marka pa zopet pristavi: „Pripravljen
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vpraša: „Pavel, ali imaš pričo, da si Marku perstan rés izročil? “ Pavel odgovori: „Druge priče ravno ni bilo nego star hrast
Ferdinand (1884):	vsaj za kako drugo nalezljivo mrzlico; da je grof njemu izročil bolnega grofiča v zdravniško oskrbovanje; da je milostiva gospóda brzo
Izidor, pobožni kmet (1887):	tega je pa še to, kar je imel, svojim otrokom izročil s pristavkom, da bi mu živež in kót dajali. Uprav
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	s kisom in žolčem napojen, Jezus, kateri si svojo dušo izročil v roke nebeškega Očeta, Jezus, s sulico na desni strani

srozhil
Sveta grofinja Genofefa (1857): ſtoril. Ker je bil grof per ſvojem odhodu Genofefo Golotu srozhil in ji je ta vſak dan ſtregel, je hudobni duh

srozhiu

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	JESUS vuzhiu, Zhe ozhmo v'Nebeſe priti, Bogim je tiste srozhiu, K'diri Lubjo to krotkost, Tistim da semlo v'lastnost
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Svoimu Bogu v'Nebo, Tiſti more dershati, Kar je Kriſtus srozhiu, Pravo viero sposnati, K'diro je on vuzhiu. 2. Naſmemu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	2. Ti si nam nar vezhi postavo, Bog sa tebe srozhiu, no dau, K'dir ma h'tebi lubesen pravo, Bo

izročila

isrozhila
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): bilu. Resnizhnu sem jeſt mojo dusho v' roke mojega Synu isrozhila, inu ne zhes dolgu je blu tude moje truplu v'
izročila
Divica Orleanska (1848): kjer zavetja Iskala sva, jo je ugrabila Kraljica in britancam izročila, Otmite jo sedaj prestrašne smerti, Ki vas je vse otéla

zročila

Roza Jelodvorska (1855):	mi imaš od nje sporočiti. « »Ona je ni ptujim rokam, zročila, ljubi oče, — glejte jez sim Roza, vaša hči! « »Ti! « reče
Maria Stuart (1861):	Marija. Oporoka moja Oznani vam poslednje moje želje, Zročila sem jo v Pauletovo roko, Le prosim, da natanko spolni

izročili

izročili
Sveti večer (1866): Te liste”, reče, „so mi mati še na smertni postelji izročili. Ukazali so mi je varovati in jih ne dati iz

srozhili

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	osnanovavzov ſo tudi nekaj naukov sapiſali, ino nam jih ſpiſane srozhili, sa kar Boga ne moremo doſti sahvaliti. ˛Sveti Matevsh apoſtelj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	k poſhtah ſe snajo dobiti. Orazh. Obdélana ſpet sémlja je! Srozhili ſmo ji ſeme vſé, Bog! ti ji ſtoj na ſtrani
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	saleg pokonzhajo ; pa nameſti, de bi otrebljenje ſadnih drevéſ ptizham srozhili in pervoſhili, vidim ſem ter tje po vertih ptizhje naſtave

izročilo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): skrivši prinesli še precej denarjev, da bi se jim truplo izročilo, in dva sužnja naj bi zunaj čakala na usmertenega brata

izročim

isrozhim
Genovefa (1841): goſpodár gradú in oſkerbnik môjih vlaſtin! In sdaj te Najvíkſhimu isrozhím! S Bogam, miſli na-me in môli sa-me! ” Genovefa ga je

isrozhym

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zhaſsi v'vaſhe molitve perporozhym, inu vaſs vſe ſkupej Bogú isrozhym. Amen.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	rokah ſvojga Nebęſhkiga Ozhęta, kir pravi: Ozhe, v' tvoje rokę isrozhym mojo duſho. (Luk. 33.46.) V' tim zhaſsi ſe je bila

izročim

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	gotovo v večno življenje popelje! — Tebi, o Jezus! se popolnama izročim. — V Tebe verujem! V Tebe upam! Tebe ljubim in s
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	bil rojen, si bil že záme umerl. — O Jezus! Tebi izročim vse svoje serce. Le pri Tebi hočem veselje imeti, le

srozhim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Ino preden sadnjizh povsame, rezhe ſhe: „Ozhe, v' tvoje roke srozhim ſvojo

zročim

Tine in Jerica (1852):	ravna Vse reči. Oče, vse kar kolj imam, Tebi zdaj zročim, Žalost s tem si polahkam, Miren spet živim, Zaupam v
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Tebi, Oče! se popolnama zročim. Tim bolj te hočem ljubiti, ker na zemlji nimam očeta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	pravi — sim duša rajncega leta In ključe zdaj novega tebi zročím. Zabavljal veliko čez dneve si moje Le tiho se vé

izročimo

isrozhimo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu poſtaviu, tudi mi ſe tebi pruti zele damo, inu isrozhimo. Nezh naſmei poſihmalu biti v'naſhimu ſpominu, nezh v' naſhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bodi, vſelei, inu per vſim v' tvojo volo podpiſhemo. inu isrozhimo. Tudi tebe nar ponishniſhi proſſimo, debi ſe na nami nikar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sakai ſe s' zeliga ſerza v' to volo Boshio na isrozhimo? vezh koker ſe bomo v' tiſto isrozhili, vezh bomo tiſto
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sapiſhemo, taku nam pride doſtikrat, kadar vam to dęte ſpęt isrozhimo, zhęs tę beſsęde: Herodesh ho yſkal letó dęte vmoriti, leta

izročiš
- izročiš
  Divica Orleanska (1848): posluša te, in predi vsim Postavi ta neógibljiv pogoj, De izročiš mu Düšatela, ki Morivca ga očetoviga kliče. Karol. In če
- ſrozhish
  Ta male katechismus (1768): solſe spokorne se rada vsmilesh, * vse ſhalostne serza ti Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred tvojme nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem

izročiti

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zdej mogoče, opovére premagati in gaz predreti in mu gospodarstvo izročiti, se s ponižnostjo in veseljem Vaši besedi uklonem. In ni
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	delajo, le de vès pridelk v deržavne solaríje proti povračilu izročiti morajo. Deržavne solaríje ne prodajajo solí na drobno, temuč le
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	se vès pridelk tobaka v deržavne zaloge proti povračilu cene izročiti mora. Iz perja domá pridelaniga tobaka, in iz tistiga, kar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	si prizadeva gledišče kupiti, ki je naprodaj, in ga narodu izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bolezni tirja posebno znanost in opaznost in se mora zdravniku izročiti. Vendar hočem ob kratkem razjasniti, kako naj se zdravljanje poskuša
Ferdinand (1884):	grof, »hočeš li zaradi tega pritepenca celó še svoje otroke izročiti gotovej smrti? Hočeš li gledati svoje otroke slepe, hromove in

zročiti
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): mislila. Vse opravila je z nar večim zaupanjem le njemu zročiti menila, pa ga je tudi odkritoserčno za to prosila in

▶ izročivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

izročivši

Divica Orleanska (1848):	de bi klicala. Jez urno mimo Hitel sim Bogu dušo izročivši. Remon (na sveto podobo v kapeli kazaje :) Podobe svete blagodarna
Lohengrin (1898):	Zrem li prekrasnega možá! Lohengrin (privedši Elzo h kralju in izročivši jo njegovi milosti slovesno stopa na sredo kroga). Zdaj čuj

▶ izruti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izrujete
- isrujete
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): Nikar, de kej lulko pobęrajózh s' njó vred pſhenize ne isrujete. 30. Puſtite obàdvoje raſti do shętve, inu ob zhaſsu tę

▶ izruvajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

izruvajoče
- izrovajoče
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): des Blitzes, Grauen und Entsetzen überall verbreitend” itd. Zavoljo svoje izrovajoče lastnosti se je tedaj Rudra tudi velel Varâha = Verkombog, der

▶ izruvan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

izruvano
- isruvanu
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): saſajenje, katęru ny mój nebęſhki Ozha saſadil, bó s' kórenam isruvanu. 14. Puſtite jih: Ony ſo ſlęjpi, inu ſlęjpe vódio, en

▶ izruvati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izrujem
Kitica Andersenovih pravljic (1863): dve lepi cvetlici z rokama in zavpije: »Vse cvetlice ti izrujem, ker nimam upanja. « »Ne dotikaj se nobene! veli jej smrt

izruval

isruval

Slate jabelka (1844):	prijeti, in s’ vſo mozhjo vezhkrat poprijeti, predinj ga je isruval. Kadar je pa do zhetertiga priſhel, ga je s’ vſo
Slate jabelka (1844):	dreveſze je mladenizh s’ eno roko in bres vſe teshave isruval; drugo tudi s’ eno roko, pa she nekoliko teshi; tretje

izruvala

Roza Jelodvorska (1855):	enim hipu premagati; pred bi debeli hrast s koreninami vred izruvala. « »Pa, ljubi oče«, reče Roza, »ako bi se dal prepričati
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Prebrisana Ema je vsak dan ktero izruvala in poskušala, dati ji vsaktero podobo po svoji volji in

izruvati

isrovati
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ozhakov prelomili. “ Kralj ſe je rastogotil, ino rezhe jesik mu isrováti, ga is koshe djati, ino mu roke ino noge odſekati

isruvati

Štiri poslednje reči (1831):	in nam ukashe rajſhi roko ali nogo odſekati, ali oko isruvati, to je, rajſhi nar prijetniſhi rezhem ſe odpovedati, kakor v'
Slate jabelka (1844):	Naſha nar vezhi ſkerb bi imela ta biti, satreti in isruvati ſvoje poglavitno hudobno nagnjenje, to je, tiſto nagnjenje, tiſti greh
Slate jabelka (1844):	vkorenini, ga po tem nobena zhloveſhka mozh ne more vezh isruvati, ampak le vſigamogozhni Bog. »Objokovanja vredna je nevednoſt nekterih kriſtjanov

izruvati
Kitica Andersenovih pravljic (1863): ti bom imeni teh dveh cvetic, ki si ju htela izruvati vidila boš, kaj si hotla pokončati. «

▶ izsekan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izsekan
Kmetijske in rokodelske novice (1846): kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v srédi kamna križic izsekan. Ko staro ozidje dalje rušijo, se prikaže deskica, verh nje

▶ izsekavati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izsekujejo
- isſekavajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): murve poſadíle, — koliko dobizhka bi bilo! Na Laſhkim raji terte isſekavajo, de murve ſadé, in ni ga ſkorej prasniga kraja, de

▶ izsesati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izsesa

Fizika (1869):	se, z zrakom napolnjena, prav natanko. Pod. 100. Potem se izsesa zrak z zračno sesaljko iz krogle in ta poslednja se
Zoologija (1875):	konje. Grabežnica (Asilus) pograbi leteče žuželke vsake vrste ter jih izsesa. Muha črnica (Anthrax) odlikuje se črnimi krili. Kalnica (Eristalis) živi

▶ izslediti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izsledili

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	žena Darinka pervo detice povila. Iz Turškega. Mesca novembra so izsledili v Carigradu naklep zoper življenje sultanovo, in sicer malo pred
Gozdovnik (1898):	ter skrivnost prodal don Estevanu. Po kteri poti, ne vem. Izsledili so pa, da zlatokraj tudi jaz poznam, zato so me

▶ izsluševati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

poslušati; kontekst

izslušuje
Gozdovnik (1898): bilo časa pozneje. Zdaj je bilo pred vsem potreba, da izslušuje razpravo onih peterih mož, vršečo se med piramido in grobom

▶ izslužen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

odslužen; Pleteršnik

izsluženemu
- izsluženimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): zavolj bolezni: tudi gospa je rekla, de ji je všeč. Izsluženimu soldatu Andrejčetu, ki je večkrat bolan, ste bili tudi enkrat

▶ izsnovan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

narejen, izdelan; Pleteršnik, kontekst

izsnovana

isſnovana

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	imeti ſtrohní. b) Kakó ſe isſnovana shida v ſhtrenah hrani. Isſnována in dobro poſuſhena shida v ſhtrenah ſe ali prezej prodá
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	isſnujejo. Mokro shido na kupi imeti ſtrohní. b) Kakó ſe isſnovana shida v ſhtrenah hrani. Isſnována in dobro poſuſhena shida v

▶ izspati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

naspati; kontekst

izspita
Robinson mlajši (1849): je za pot prigotovljeno. Nehajmo tedaj, da se naša potnika izspita — naspita, ino jutre vidimo, kako bo dalje.

▶ izstop samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izstopu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): prišli še ob času službe ali do 30. dneva po izstopu iz službe, grejo pred politične gosposke; razpori po tem času

▶ izstopiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izstopijo
Lohengrin (1898): borilca, In dobro zmérite za borbo krog! (Trije saški plemiči izstopijo za Lohengrina, trije brabantski za Miroslava: slovesno stopaje izmerijo bojišče
izstopila
Robinson mlajši (1849): umedljena, pak nad svojim osvobojenjem nezmerno razveseljena, sta na zemljo izstôpila. Nijeden jima celi den nič ni v usteh imél; ino
izstopili
Robinson mlajši (1849): dneh so dopluli k Kadiksu, gder so Španijelje na zemljo izstopili; Robinson je tude na zemljo izešel, da bi kupca poiskal
izstopite
Lohengrin (1898): boj! (Vsi se povrnejo v prejšnje postavke pri sodu. ) Kralj. Izstópite, po troje za borilca, In dobro zmérite za borbo krog

▶ izstreljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

izstreljeno
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): Hitro nabije izstreljeno cev in jo potem pripravljeno nasloni ob ramo, da je

▶ izsušen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izsušena
Stelja in gnoj (1875): ne smela biti surova, vlažna ali mokrotna, ampak suha, dobro izsušena. Zakaj če ima več vlažnosti ali mokrotnosti stelja že sama

▶ izsušiti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izsuši

Kemija (1869):	da je stkana iz tenkih prozornih vlaken. Ako se koža izsuši, sprimejo se vlakna med sobo, in taka koža je trda
Stelja in gnoj (1875):	pograbiti. To je napaka enkrat zato, ker taki gnoj veter izsuši in odnese, in potlej zato, ker imaš prazno delo. Sicer

▶ izsuti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izsujejo
- isſujejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ni treba po polizah potikvati, kjer vezhkrat doli padejo, ſe isſujejo, smedejo ali pa ſe jim ſhipe pobijejo. Vreteno ſe nikoli

▶ izsvapeti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k

izhlapeti; kontekst

izsvapijo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): drugim na muhe postaviti, de se osuše in nepridno močo izsvapijo. Tečaj V. Predin zmerzovati začne,' je treba sadje v klet

▶ izšolan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izšolan
Zoologija (1875): na dolzem motozu, konečno je pa dobil popolno svobodo. Dobro izšolan sokol se kakor strela hitro zažene na letečo ptico, posebno

▶ iz ta predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

iz teh

stah

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	venka is jezhe noi shaliesja inu is tah shtrikou noi stah velzhah notov: Glih taku resnizhno prosim jas taba pomai: mena
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 25. KAPITL. Ena prov kraftna molitov savse sovrashnzhe ven stah 7. besedi boshjah vseta? Ta molitov se mora per shovti

▶ izteči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izteče

istezhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843): previdno , de ſe bolésin ne nalése, de voda is njih istezhe; po tém je nar bolj, zhe ſe preresani otoki s

izteče

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mora prav počasi malo toplote perdajati, de preveč soka ne izteče. 3) Suho sadje se ne sme v sušivnici ohladiti, ampak
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de se sadje ne izbuhne, in sok iz njega ne izteče. Nikdar se mu ne sme več toplote dati, kakor je
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tako dolgo duši (dinstaj), dokler se sok, ki iz njega izteče, ne vsuši; potem ga daj precej na mizo. Prižgan zelen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	Andreja Kačića-Miošića v Zagrebu 13. dec. 1860.*) Gospoda! to leto izteče* sto let, kar je Andrija (Andrej) Kačić v Gospodu zaspal

izteči

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bojišča. Z zadnjim dnevom starega leta je imela namreč ura izteči, v kteri je imel rusovski car odgovor dati: ali se
Rudninoslovje (1867):	spustimo rudnino v steklenico, rudnina izrine nekoliko vode, ktera mora izteči. Steklenica se tedaj dobro obriše, potem se z ostalo vodo

iztekla
- istekla
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): v shlambori nizh kervi, ki ſe je na unajne dele istekla; vraniza je bila mehka, kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene

izteklo

isteklo

Štiri poslednje reči (1831):	sa grosno malo zhaſa na ſvetu, de kmalo ſe bodo isteklo ure naſhiga shivljenja, in ſmert ſe bo ſkorej perblishala, ſe
Štiri poslednje reči (1831):	vedno nanjo miſliti, in ſe ſpomniti, de kmalo ſe bo isteklo naſhe shivljenje. Sdaj moramo ſkerbeti sa boshje kraljeſtvo, dokler imamo

izteklo

Rudninoslovje (1867):	i njena sedanja teža bodi Q. Da ni nekaj vode izteklo, bila bi teža steklenice z vodo i z rudnino vred
Rudninoslovje (1867):	z rudnino vred p + q, ali ker je nekoliko vode izteklo, našli smo, da je sedanja teža Q. Ako težo Q

▶ iztegati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iztegali
- stegali
  Ferdinand (1884): blaženost, kakoršne do sedaj ni poznal. Otroke pa, ki so stegali svoje roke proti njemu, vzel je zaporedoma v svoje naročje

▶ iztegniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iztegne
- istegne
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vaſ vojſkoval! “ Sdaj vsdigne ſvojo roko, ino v' Goſpodovim imenu istegne palizo nad morjem. Kar rasgerne ſe voda. Shgozh veter je
iztegneta
- stegneta
  Gozdovnik (1898): da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj ležeta, stegneta glavi, pa gledata.

iztegni

iſtegni

Biblia (1584):	Sobboti dobru ſturiti. Tedaj je on rekàl h'timu Zhloveku: Iſtegni tvojo roko. Inu on je ſtegnil ſvojo roko: Inu ona
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ob ſabbótih dobru ſturiti. 13. Tèdaj rezhe h' timu zhlovęku: Iſtęgni tvojo rokó. Inu on je jo iſtęgnil, inu ona je

iztegnil

istegnil

Štiri poslednje reči (1831):	ſim vaſ, pa ſte ſe mi soperſtavili, ſvojo roko ſim istegnil in ſhe ſe niſte nanjo oserli. Vſe moje ſvete ſte
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ni bilo mu potréba veliko proſiti: Jesuſ je ſvojo roko istegnil, ſe njega doteknil ino rekel: „Jes hozhem, de bodeſh zhiſt

iſtegnil
Svetu pismu noviga testamenta (1784): h' timu zhlovęku: Iſtęgni tvojo rokó. Inu on je jo iſtęgnil, inu ona je sdrava poſtala ravnu kakòr ta druga. 14.

▶ iztegnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iztegnjene
Astronomija (1869): elipse, vendar pa tolike ekscentričnosti, toraj tako zeló podolgaste (ali iztegnjene), da čas obhoda pri njih večini znaša čez 1000 let
iztegnjeni
- ſtegnjeni
  Genovefa (1841): ki je pri vratih obſtal in mu paſje ozhí na ſtégnjeni roki kasal. — „Nezhem jih viditi! ” je Golo ſtraſhno sarjúl, in

▶ iztekajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

iztekajoče

Fizika (1869):	Množina iztekajoče vode je pa razun visokosti tlaka tudi odvisna od velikosti
Fizika (1869):	pa v luknjo nastavijo valjaste koželjaste cevi, se poveča množina iztekajoče vode. Iz stranskih sten tekoči curek dela krivo črto, ktere
Fizika (1869):	skorej za tretjino, tako da se v resnici pomanjša množina iztekajoče vode. Ako se pa v luknjo nastavijo valjaste koželjaste cevi

▶ iztekati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izteka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): da se voda lahko iz poti in cest v nje izteka, kar poti in ceste tudi o deževji prelužastih ne storí

▶ izterjevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izterjujejo
- sterjujejo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): dolge poti, po kteri se, če dolžnik ne plača, dolgovi sterjujejo. V tacih okoljšinah je tedaj res težavno za kmetovavca, dnarja

▶ iztirati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izgnati; [sskj]

iztirala
Deborah (1883): stoletje pred vsemi druzimi in uže pred sto leti jude iztirala! Župnik (se mej tem približa). Tako razsvitljeni so bili uže

▶ iztis samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvod; [sskj]

iztisa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): oni, ki se ne naročijo do 15. januarja 1856, nobenega iztisa več. Novičar iz raznih krajev. Po cesarskem sklepu od 23.
iztisov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): naročníno „Novic” vred pošljejo. Ker gosp. izdatelj misli le malo iztisov izveč natisniti dati, bi se utegnilo primeriti, da ne bi

▶ iztisniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iztisne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ena zareza napraviti, in iz sleherne zareze se eno jajce iztisne, ktero se potem odreže. Kri, ki iz rane teče, se
iztisnejo
- iztisneta
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): razpara mošnja popodolgostem na spodnji strani, jajca se zaporedoma iztisneta in odrežeta. Kedar je pa jagnje že 6 tednov staro

iztisni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skledo z njim, v ktero se je malo moke djalo, iztisni limonoviga soka nanj, vloži potem eno lego možgan, malo sardeljiniga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jih na obeh straneh lepo rumeno; kadar so skorej gotove, iztisni limonoviga soka nanje in s tim malo zavrete, in z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v sok, perli dobre mesne župe, deni preželce zopet vanjo, iztisni ene limone sok nanje, pusti jih tako zavreti in deni

▶ iztlačiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iztlači

istlazhi

Kuharske Bukve (1799):	lemoni ſtergaj ſamo unajno rumeno kosho doli, potęm ſok ven istlazhi tudi v' ſklędo, prezędi, de nebodo pezhke inu predebęle
Kuharske Bukve (1799):	v' goſto; ohladi, inu deni smersnit. XIX. Piazhe. 219. Lemonáda. Istlazhi 48 limón, dado per eni glihi en bokal ſoka, prezędi

iztlači
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): tem mestu se zdaj oteklina prereže in gnoj iz nje iztlači. Ako pes do rane pride in jo lizati zamore, ne

▶ Iztočan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Iztočani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): bolj polteni (sinnlich) kakor celtiški narodi in nosijo brade kot Iztočani, so bolj srednje kot velike postave, ljubijo ples, petje in

▶ iztočen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iztočne
Kmetijske in rokodelske novice (1847): so se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši obred (šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve. Ti vsi živijo med sabo v pravi

▶ iztok samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iztok

Fizika (1869):	stoječa, dedec, Steigrohr, 95. Cev strelna, fulgurit. 202. Cev za iztok, Ausflussrohr, 95. Cev zavita po kačje, Schlangenrohr; 117. Chemie, Kemija
Fizika (1869):	razteg. Ausdehnung (Eigenschaft), prostornost. Ausdünstung, parénje, izparivanje. Ausflussrohr, cev za iztok, roka. Ausladen (elektr. ), izprazniti. Auslader, izpraznovalec. Auslösung, snémalo. Ausstrahlen, žariti

▶ iztok samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzhod; SSKJ

iztok

Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	dokaj let pred preseljevanjem naroda od zapada na iztok. — Naši politični in narodni nasprotniki nam hoté dokazati, da preseljevanje
Gozdovnik (1898):	njih, a tako, da Apači niso mogli prosto gledati na iztok. Zatorej pa brezskrbni čuvaji v diru prihajočih Komančev in vakverov

iztoku
Zlatorog (1886): Bele megle pádajo kot ptice Obstreljene. Rajna zora vstaja Na iztoku. Dan prihaja že. Lovec trentski dvigne se s kamena. Ni

▶ iztrebina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

iztrebina
- istreba
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in teshkih porodih. 5. Od istrébe, in kako ſe imá istréba odpravljati, §. 6. Od nekterih prigodkov po porodu. §. 7.
iztrebine
- istrebe
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): §. 4. Pomózh pri lahkih in teshkih porodih. 5. Od istrébe, in kako ſe imá istréba odpravljati, §. 6. Od nekterih

▶ iztrebiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iztrebi

istrebi

Kuharske Bukve (1799):	Kuhane jabelka sa ſalato. Jabelka tafelne olupi, zhes ſrędo preręshi, istrębi, v' merslo vodo deni. Vsami męſingaſto koso, ali kufręno, deni
Kuharske Bukve (1799):	s' tim obloshíſh. 187. Vkúhane marelze. Sręle maręlze olupi, koſtì istrębi; pretlazhi ſkusi ſítize, de bo vkuhanje lępſhi. Na eno libro
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	semlje viſoko, tako ſizer, de dva popka na ſtébli oſtáneta; istrébi jim vſe mladike , ki bi bile v pervim letu pognále
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mladike, druge pa , zhe ſo jih naredile, per ſtebli glatko istrébi. Glej, de boſh is med nar lepſhih in ravnih véj

iztrebi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zastran vpeljanih osepenc poprej mèrli, kér se truplo pràv ne iztrebi. Vse to so prazne, neumne misli. Nekteri clo basajo, de
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Šuka nad rošem pečena. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, operi, osoli in tako eno uro ležati pusti. Potlej rog
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s srovim maslam in peteršiljem. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, na slani vodi z nekoliko dišečimi žbicami, mlado dišavo in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	toliko dni, da se posteljca sama od sebe iz krave iztrebi. V 3 ali 5 dneh se večdel zgodi, da maternica
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	3 ali 5 dneh se večdel zgodi, da maternica posteljco iztrebi, ki sicer nekoliko smerdi, pa je brez vse nevarnosti za
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razrešitev dveh jednačeb z dvema neznankama. Iz danih jednačeb se iztrebi namreč jedna neznanka, na kar se dobi jedna neznanka in

iztrebili
Viljem Tell (1862): sredi gozda, Trebišče jo pastirji zovejo, Ker tam so gosti iztrebili gozd. Deželo našo loči ta livada (Melhtalu. ) Od vaše, v
iztrebiš
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): obloži in šuko nanjo položi, ki ji luske ostergaš, jo iztrebiš, opereš, osoliš in s sardeljami natakneš. Zdej sardelje drobno razsekaj
iztrebiti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): vsega tega ni treba, ker imamo lohak pomoček, posteljco kravam iztrebiti, ki v temle obstoji: Eno pest peteršiljevih korenin z zelenjavo

▶ iztrebljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

iztrebljeno
- iſtreblenu
  Biblia (1584): Vſaku saſsajenje, kateru nej moj Nebeſki Ozha saſsadil, bo vunkaj iſtréblenu: Puſtite je, ony ſo Slépci, inu Slépce vodio: Kadar pak

▶ iztrgati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iztrga

iztergne
Robinson mlajši (1849): revšini, ino se je radoval, da ga on iž nje iztergne. Izguba korablja mu je naimer učinila, da je pal — postradnol

iztrga

Valenštajn (1866):	je šlo za to, da Češka se Sovražniku iz rók iztrga, denes Otmem jo varuhom i prijateljem. Ilo. Lep posel! Lastnoj
Valenštajn (1866):	malo pri nas. Strežajka. Imámo tam pivce, brani mi čas. (Iztrga se ter odide).
Mlinar in njegova hči (1867):	za roko. ) Črnot. Hej, smrt, ali si me že pograbila? (iztrga se Luki iz rok. ) Nečem umreti! Nečem umreti! —(Zbeži na
Deborah (1883):	vodo jo vrzite! S kamenjem zasujte! Deborah (s težavo se iztrga, steče na sprednjo stran, postoji tu ter na prsih roke
Pripovedke za mladino (1887):	prosi, naj neha, da mu hoče pokazati velike zaklade. Mladenič iztrga sekiro iz nakla, ter tako oprosti premaganega starca, ki ga

iztrgajo
Zoologija (1875): topimi streljicami, da se perje ne okrvavi in ne pokvari. Iztrgajo mu noge in meh posušé v dimu.
iztrgajte
- iztergajte
  Divica Orleanska (1848): trume izceptati? Alj žitnica je moje rôke dlan? Delíte me! Iztergajte mi serce In kujte dnar iz njega! Kri za vas

iztrgala

iztergala

Maria Stuart (1861):	sadila nado in veselje, Leži na poti mi peklenska kača, Iztergala je milega iz rok mi, Ukradla ženina! Marija Stuart Je
Maria Stuart (1861):	Iz serca njega sem iztergala. Ljubezen se je ohladila, jeza Unela se, iz visočine naj

iztrgati
- iztergati
  Divica Orleanska (1848): trume proč Orožje mečejo – Bandero pade – Izabó. Nam zmago če iztergati gotovo?

▶ iztržiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iztržil

Aritmetika za učiteljišča (1885):	ako bi bil pa B toliko m imel kakor A, iztržil bi bil le 28 gl. Koliko m je prodal A
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednako. Ako bi bil imel A toliko m kakor B, iztržil bi bil 63 gl.; ako bi bil pa B toliko

iztržila

Aritmetika za učiteljišča (1885):	avgusta ter jo poslal N. Finku v Brn. Prodajalnica je iztržila 80 gl. Dne 12. julija. A. Pasini v Trstu mi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	sem dal 180 gl., trgovskim pomočnikom 120 gl. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 3. julija. Prodajalnici sem dal za prodajo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	grozdjiča po 24, 200 kg riža po 24. Prodajalnica je iztržila 91 gl.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl. za danes izplačilo trato po naredbi Novaka. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 17. julija. Dobil sem gori naznanjeno blago
Aritmetika za učiteljišča (1885):	olja po 82, 50 kg grozdjiča po 27. Prodajalnica je iztržila 74 gl. Dne 14. julija. Kupil sem od J. Perdana
Aritmetika za učiteljišča (1885):	rimeso na A. Vičiča sem prejel 720 gl. Prodajalnica je iztržila 112 gl. Dne 13. julija. Prodal sem B. Sirku tukaj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 168 in 300 kg cukra po 43. Prodajalnica je iztržila 88 gl.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	proti gotovemu plačilu: 350 kg riža po 23. Prodajalnica je iztržila 70 gl. Dne 15. julija. Za rimeso na B. Kočevarja
Aritmetika za učiteljišča (1885):	cukra po 43, 100 kg riža po 25. Prodajalnica je iztržila 81 gl. Dne 7. julija. Kupil sem menico za 800

iztržili
- steržili
  Zlata Vas (1848): léto več, za ktero so v dobrih letih toliko denarjev steržili. To ni bila copernija. Pa malo živine imeti in vunder
iztržiti
Aritmetika za učiteljišča (1885): 100 gl., izdanih pri nakupu, le 94 gl. pri prodaji iztržiti. N. pr. 1.) Trgovec kupi m sukna po 4 gl.

▶ izučen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izučen
- izučen
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ako si perzadeva, da je pošten, delaven, skerbljiv in dobro izučen v opravilih svojega stanú; po tem, da, ako more, tudi
- zučen
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): je zraven bil, de je v njim v veliki popolnamasti zučèn. Levi. Urno, kaj je noviga? (Prav se mu je zgodilo
izučena
Robinson mlajši (1849): je to tako dobro šlo, kakor bi Robinson ino Petek izučena kmetovavca bila, ino lamice volove ali osli. Zdaj jima za
izučenih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): v južnih deželah našega cesarstva še zmiraj silno pomanjkuje dobro izučenih in izurjenih gojzdnarjev , in da je tedaj spet 5 novih

▶ izučiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izuči
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): spreten kolár bi ga rad k sebi vzel, da se izučí kolarstva, pa zahteva ravno 20 goldinarjev učnine. Toliko novcev pa

izučil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa domá za svoje delo ima. Ko se je France izučil in svoje leta dostál, pride očeta obiskat. Oče se prestraši
Zlata Vas (1848):	prebrisaniga kmetiškiga sina Janeza Vesela po imenu, si je zató izučil. Revnih staršev je bil in Ožbè mu je dal stanovanje

svuzhil

Pozhétki gramatike (1811):	mu isréku, imamo vupane, de ga boſh vumno ino dobro svuzhil; ino zhe ga ob enim vuriſh v' pravpiſmoſti, ga boſh
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sgodilo. Martin ſe je ſhel vuzhit, ino kedar ſe je svúzhil, ſe na deshele podá. Sadnizh pride sdrav ino mozhen mosh

zučil
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Provanse, okrog leta 1503. Lekarstva ſe je v Montpellierski šoli zučil, in srečen je bil v zdravljenji. Na svitlobo danje njegovih

izučila
- isuzhila
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): 4. letih, she v 15. do 20. urah zhedno piſati isuzhila. (Novi móſt zhes Şavo) delajo na brodu pod Şhmarno goro
- izučila
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): verhu pod strop silijo, in zatorej me je tudi skušnja izučila, de morajo luknje skozi strôp okoli ceví terdó zamašene in
izučili
- zučili
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): znajo ; slovenšina pa, v kteri bi se tudi sami kaj zučili, jim je za pismene sostavke neznana. Z nemškimi čerkami revno
izučiti
- isuzhiti
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): takó ſlabo zhezhká, v 15. do 20. urah lepó piſati isuzhiti. Veliko takih, ſlabih, po njegovimu uku pa poboljſhanih piſarij vidimo

▶ izumiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izumil

Fizika (1869):	se ne vé za gotovo, kdo in kdaj jih je izumil. Umetna kolesja, posebno v zvezdarske namene, nahajajo se najpoprej po
Zoologija (1875):	vrti, kjer se nahajajo, pospešujejo nauk. Prvi je Linné (1768) izumil znanstveni sistem živalstva, podelivši je v šest redov. Poznejše iznajdbe

izumili
- izumeli
  Kemija (1869): se nam je tedaj pojasnilo še le poslé, ko so izumeli metodo, po kterej se sostavine organskih spojin po njih množinah

▶ izumreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izumrli
- izmrli
  Kitica Andersenovih pravljic (1863): je viteški grad, kjer niso več jedli polžev. Polži, so izmrli ali repje ni izmrlo. Rastlo je po vseh gredicah, po
izumrlo
- izmrlo
  Kitica Andersenovih pravljic (1863): niso več jedli polžev. Polži, so izmrli ali repje ni izmrlo. Rastlo je po vseh gredicah, po vseh potih, ni se

▶ izuriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izuri

Zoologija (1875):	tu in tam ga tudi vprezajo. Lehko se poduči in izuri v marsikacih mojstrijah, najlepše pa rabijo svoje zmožnosti v službi
Občno vzgojeslovje (1887):	rabiti, da morejo posnemati izgovarjane glasove. Ker se neprestano vadi, izuri se gluhonemec toliko, da more iz odpiranja ust in iz

izuril
- izuril
  Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): je volja, učiti se pri meni. Dobrega mojstra te bom izuril, in ker znaš mošnje tako dobro delati, učil te bom
- zuril
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): helenske ali gerške čerke in se je v latinšini toliko zuril, de je vsakdajne naloge (Aufgaben) z dovoljno pravilnostjo zdeloval. Tudi

▶ izurjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izurjen

Stric Tomaž (1853):	čas svojega življenja ti bom hvaležen! Ako sim enkrat dobro izurjen in izučen se mi ni treba več ničesar bati. “ Sestra
Čas je zlato (1864):	je bil dobroserčen, prijeten dečko in zale postave, – zrel in izurjen, se ve de, bolj kot nobeden, vender prijazen in pohleven
Čas je zlato (1864):	preudari, in ker je bil v računstvu in zemljomerstvu verlo izurjen, koj pové, kje de je zaderžek in kako tej overi
Zoologija (1875):	tako hitro se tudi izvrši po takem vtisu izbujeno gibanje. Izurjen igralec na glasoviru je mogel svoj kazalec v pol minute

zurjen
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): Tisti, pismo prinesel, v perlizovanji in hinavšini zurjen, kakor njegov gospod, je k vsimu znal dobro pomagati, tako

izurjenega

zurjeniga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vidil, de bi ga bili ne le kakor učeniga, zlo zurjeniga in bistroumniga hebrejskiga pismouka, ampak kakor kako vikši prikazen čislali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hebrejskiga jezika tičejo, ne samo učeniga, ampak, bi rekel, popolnama zurjeniga skazal. Po pravici se mora reči, de človek, ki ni

izurjeni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): in ni donašalo nikakoršnega dobička, razun kar so ga zadeli izurjeni lovci, ki so nevarne pota delali za obilno množino močvirnih

izurjenih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	deželah našega cesarstva še zmiraj silno pomanjkuje dobro izučenih in izurjenih gojzdnarjev , in da je tedaj spet 5 novih, ki bojo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zarja. Černi poveljnik je izbral izmed svojih sto mož pet izurjenih strelcev, ki so bili tako vajeni, da so pušico v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	dobre, koristne knjige, in pa tudi, da se učimo pri izurjenih in zvedenih učenikih. Živimo prav zmerno, vživamo skoraj sama zelišča

▶ izustiti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izustil

Blagomir puščavnik (1853):	bolečine ne dolgo prestane bolezni. Brez da bi kako besedo izustil potegne častiti oče Blagomir na platni umetno narisano podobo Gorjanskega
Roza Jelodvorska (1855):	odpustil, ti je tudi znano«. Kakor hitro je te besede izustil, se vrata odpro, in — Strašimir s svojo gospo in malim

▶ izvabljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvabljal
Valenštajn (1866): reci, da si le v zvestobi skušal Služabnike, na led izvabljal Šveda. Ilo. Še to prepozno je. Preveč vedó. Le glavo

▶ izvajajoč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

izvajajoč
Občno vzgojeslovje (1887): najgotoveje one predstave, katere so podloga pojmom; otrok začenja sklepati, izvajajoč one prvotne sôde, kateri se izrekajo na podlogi čutnega zaznavanja

▶ izvajanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvajanje

Kemija (1869):	in še drugih kovinskih zmesi. Kemiki ga rabijo sosebno za izvajanje vodenčevega plina (glej §. 31). V velikej toploti je tako
Občno vzgojeslovje (1887):	pojmi, sôdi in sklepi. Podloga mišljenju je sklepanje, t.j. ono izvajanje sôdov, katero je oprto na preudarjanje; iz tacih sôdov nastanejo

▶ izvajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvaja
Zoologija (1875): na starejše, enostavniše oblike, in naposled se vse sedanje rivalstvo izvaja iz nekoliko malo prvotnih oblik. Po tem takem je tudi

izvajajo

Kemija (1869):	samo v tacih likih, ki se iz istega temeljnega lika izvajajo. O kristalnih likih se je razvil poseben nauk, kristalopis ali
Občno vzgojeslovje (1887):	posebnega na splošno (indukcijske sklepe). Dokler se ti prvotni sklepi izvajajo le vsled reprodukcije in s pomočjo sestavljajočega delovanja domišljije, dotle

izvajamo
Aritmetika za učiteljišča (1885): tudi diferenca a – bk in ta je jednaka r. Odtod izvajamo: Vsaka skupna mera med dividendom in divizorjem je tudi skupna

izvajati

Kemija (1869):	jelov les krepko porumeni. S kisili se dadó iz anilina izvajati najkrasniše plave, vijolčaste in rdeče barve, ki so v novejšem
Kemija (1869):	mnoge dosedanje barve. Velika množina tacih umetnih osnov se dá izvajati iz amonijaka, ako namreč spojine alkoholskih korenik s klorom, bromom
Kemija (1869):	vodoma, kisleca in dušca. Na umetni način se pa dadó izvajati nepregledne vrste trojnih osnov, v kterih ni kisleca. Dobé se

▶ izvaliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvale

isvale
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in 21 dni tukaj oſtanejo; v tem zhaſu ſe navadno isvalé. Toplóta, ki je k isvalenju potrébna, pride is pare od

izvale

Zoologija (1875):	in lehko ter so zato večidel v zraku. Drugi se izvalé z odprtimi očmi, pokrite so z mahom in tekoj tekajo
Zoologija (1875):	načinu življenja razpadejo ptiči v dva glavna razdela. Prvi se izvalé slepi in goli iz jajca in stari jih morajo dolgo
Zoologija (1875):	jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé tujega mladiča in

izvali
- isvali
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): 2000 jajz déne in vlaſtnik ſklade ſi lahko veliko denarjev isvali. (,Skuſhnja uzhi. ) Vſakter ve, kakó teshavno je ſenó ob deshevnim

izvalijo

isvalijo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shitnizah letajo, jajzhiza v shitu saleshejo in ſe v toplóti isvalijo; satoraj neſmeſh shita viſoko, na debelim, ali na kupe naſipati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pretopla ali vrozha, ſe radi moli isvalijo, in shito poſhkodovajo. Is tega ſe vidi, de je potrébno

izvalijo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ležejo muhe svoje jajčika v prasičje ušesa, iz jajčikov se izvalijo červi, ki kožo v ušesih glodajo. Leti červi prasiče šegetajo
svalijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ruſo glavo, ſe is jajzhkov od kebrov v semljo naleshenih svalijo, dvej leti v semlji od kuren shita, trave, slaſti od

izvalili
Robinson mlajši (1849): pripovedal? „Od Robinsona! “ je otec odgovoril; ino vsi so oči izvalili, — debelo pogledli Milica. Vsej pak je umerel. Dragotin. Le počai
izvalilo
- isvalilo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ker ſe je savoljo ſlabe paſhe zhiſt malo mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi

▶ izvaljati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvaljati

Kemija (1869):	v droben drat (žico) raztegniti in v tenko pločo (pleh) izvaljati. Na prelomu je rogljasto in sivo, dá se pa izgladiti
Zoologija (1875):	oblika enostavne mehurčaste celice, iz katere se dado vsi drugi izvaljati. Enake razmere nahajamo tudi pri mikroskopični anatomiji živalskega telesa. Tudi

▶ izvaljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvaljena
- isvaljena
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tjè téka in jé, kakor de bi bila od kókle isvaljena. V ſklado ali maſhino ſe lahko 2000 jajz déne in

▶ izvaljenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

izvalitev; kontekst

izvaljenju
- isvalenju
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): v tem zhaſu ſe navadno isvalé. Toplóta, ki je k isvalenju potrébna, pride is pare od vréle vode. Zhes 21 dni

▶ izveč prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

več; kontekst

izveč
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Novic” vred pošljejo. Ker gosp. izdatelj misli le malo iztisov izveč natisniti dati, bi se utegnilo primeriti, da ne bi dobili

▶ izvečjega prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

večidel; Pleteršnik, kontekst

izvečjega
- izvekšega
  Robinson mlajši (1849): po tem dobi mnogo Evropejskega orodja, ino svojim po—trebam izvekšega zadoli — izgovi. Iz tega lehko dete pozna, kako veliko si

▶ izveden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izkušen; [sskj]

izveden

izveden
Mineralogija in geognozija (1871): jih najpred delali, imajo ti vodnjaki svoje imé. Kdor je izveden v geognoziji, bo natanko razsodil po notranji skladbi gorovja, ali

sveden

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Mu velika! Domazhe shitne plemena poshlahtiti. Viſokouzhen in v kmetiſhtvu sveden uzhenik gosp. Rossmässler nam je v nekimu némſhkimu zhaſopiſu *) ſredſtvo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali drugi obleki in ſhegi pazhiti jel. Ktéri úmen in sveden zhlovek bo tadaj v podobah vſeſkosi le tega grajal, kar

izvedenega
- zvedenega
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): da krava zboli, hirati začne in konec vzame. Po skušnjah zvedenega štajarskega grajšaka, gosp. viteza Morica Franka, in po več druzeh

izvedeni

svedni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de ſe bodo sa perhodno napravljali in bodo koj kakor svedni moshaki sa vami lep ſtan kmeta naſtopili, v kterim je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvétvali, bo poduzhenje v kmetijſkih rezhéh, ktere ſo nar bolj svedni moshje ſadajniga zhaſa rasſodili in jih sa prave in dobre

zvedeni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	živeti; še bolj bo treba znanosti in pridnosti, sicer bojo zvedeni in pridni rokodelci berž zaterli mojstra-skaza in lenúha. — Zdaj je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	samostalnost ali na polji domačega slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši nauki kmetijstva za nedeljske šole po

izvedenih

zvedenih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	doseči, se mora pri ministerstvu oglasiti; ono pošlje potem komisijo zvedenih mož, kteri preišejo polje, živino, orodje in vso drugo natanko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	knjige, in pa tudi, da se učimo pri izurjenih in zvedenih učenikih. Živimo prav zmerno, vživamo skoraj sama zelišča, vendar smo

▶ izvedenost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvedenost

svednoſt

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	male Poſtojnſke fare v letu 1843 smagale, in kaj uzhena svednoſt Ljubljanſkiga svonarja goſpoda Antona ˛Samaſa samore ſtoriti. Poitojna ſizer od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmeta in rokodelza poduzhé , veſelé ali pa njegov prid in svednoſt osnanujejo , bo gotovo tudi bravze téh noviz veſelilo svéditi, kaj

▶ izvedenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

izvedba; kontekst

izvedenja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	določeni dan s kerstnimi bukvami k popisovanju in da bojo izvedenja dajali od rojenih in mertvih po poslednjim popisovanju. Odbornik Štrombel
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	povabijo, kakor ta, da naj si župan zastran ptujcov natanjčne izvedenja pridobí, sta bila enoglasno poterjena. Župan opomni, da so pota

▶ izvedeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izve

izve
Lohengrin (1898): Meč v nóžnico poprej ne sme, Da se resnica vsa izvé! Glasnik. Kjer kralj obesil svoj je ščit, Tam pravi sód
sve
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): gobe odpravil! “ Kedar Naman to své, ſe pélje do Eliseja, ino vsame sa-nj veliko slata ino

svej

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſila kola lomi. Tulp. De le moja vdova nizh ne svej. Ti vejſh, de ſim s'tabo vred en ſromak. Zhe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tim meni nizh ny kaj dobru per ſerzu. Zhe Shternfeldovka svęj, tok je moja rezh per kraji , tok bo slode to

zve
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Koliko gré letniga plačila za zavarvanje ene glave odrajtati, se zvé za krajnsko deželo v Ljubljani pri gosp. Jožefu Zevniku, v

izvedel

Robinson mlajši (1849):	mu je on zlate zerna uhranil. Nalezel ga je, ino izvedel, da je toti pravični mož v veliki revšini, ino se
Gozdovnik (1898):	de Arečiza sem prvikrat videl pri Pozi, ter malo prej izvedel, da je on grof Medijanski ali pa tudi vojvoda Medijanski
Gozdovnik (1898):	vem, kako se mu pravi. « »Jaz sem poizvedoval, pa ničesar izvedel, razen da malo šepa, in da jaha konja, ki se
Gozdovnik (1898):	imel nikakih sorodnikov? Morda žene? »Ravno včeraj na potu sem izvedel, da mu je žena že umrla. Pa, enega sina. « »Sina
Gozdovnik (1898):	ko sem ga pustil v Meglogorju, in prav zdaj sem izvedel od lovca, ki se nahaja pri vas, da bi mogel
Gozdovnik (1898):	so molčale v ceveh. « Bizongriva pobesi oko. Zdaj šele je izvedel, kakošne sovražnike je pustil mimo, dasiravno sta bila v njegovih

svedel

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Sręzhal ? — (na ſtran) Se neſmęjm jęsiti, ſizer ne bom nizh svędel. Matizh. (na ſtran. ) Bom le vidil, kaj bo. Baron. Pak
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tok mi je tedej narejénu, de ne bom nigdar nizh svędel! — Matizh. Vaſha Gnada ! — Godzi zhakajo — jih ſmęjm poklizat ? — Gaſhper. Koker

svedil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bersh ko zhuti, de jim je shal. Pa de bi svédil, ali jim je reſníza, ſe ſpet va-nje oberne, ino rèzhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	do Jerusalema! “ Ko je Pilat Galilejo imenovati ſliſhal, ino je svédil, de je Jesuſ pod Heroda goſpoſko; ga je k' Herodu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſim ga v vertnih novizah is Bavarſkiga bral ; rad bi svedil , ali je réſ, kar tam piſhejo od obdelovanja zhéſhploviga ſadja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivine redi, in kakſhne ſo njegove njive in ſenosheti; boſh svedil, kakſhne pameti in kakſhniga uma je; boſh koj posnal, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pregovor: Le poglej gnojiſhe doma, boſh koj posnal mosha; boſh svedil, koliko shivine redi, in kakſhne ſo njegove njive in ſenosheti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	turna, kakor ſe nam v ti rezhi meſha. Rad bi svedil, zhe imajo tudi na Şhtajerſkim , Koroſhkim, Goriſhkim in Tershaſhkim té
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Golo ſpet ven in kuhar tudi sa njim, ko je svedil, de ga grofinja ni klizala. Prezej ſklizhe Golo ſvoje perjatle
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Ko je grof to svedil, ſe je vêdel, kakor de bi od prevelike shaloſti in

sveduv

Branja, inu evangeliumi (1777):	aku bi on en Galilęjz bil. Inu kader je on svęduv, de je on pod Herodeshovo oblaſt ſhliſhal, ga je on
Branja, inu evangeliumi (1777):	reſs bil mertuv. Inu kader je on od njega bil sveduv, je perpuſtuv, inu je ukasal, de bi ſe
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſeli ti ſam en ptujz v'Jerusalemu , de ſhe niſi svęduv, kaj ſe je te dny noter godilu ? h'katirimu je

svejdil

Biblia (1584):	njega, koku bi ga vmurili. Kadar je pak Iesus tu svejdil, ſe je od unod vganil, inu sa nym je ſhlu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ker je ta bogati dobrotnik vmèrl, inu bó k'malu vſe svęjdil, kar njegovo ęrbſhino, inu to perſhono am tizhe, katera je

zvedel

Oče naš (1885):	bile poslednje ure rajncega in ložeje je dihal, ko je zvedel, da njegov stric ni imel moči ne govoriti ne pisati
Oče naš (1885):	izvirajoče besede so Mêljarda globoko v srce prijele. Zdaj je zvedel, da je bogastvo, ktero je nad vsako drugo, bogastvo starišev
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	njihove zapuščene hiše. Na nesrečo ni Hofer nič o tem zvedel, da je francoski višji poveljnik Baraguay d' Hilliers, dal svojo
Zlatorog (1886):	ne bo. « Kaj sta notri se meníla, Tega pač ni zvedel nihče. Ali živo bolj očí so Zrle lovcu, živo bolj
Tiun - Lin (1891):	ni bilo videti nobene džunke, nobenega jambora. No kmalu sem zvedel zadosti. Ožina se je raztezala med obrežje in z visokim

izvedela

svedila
Genovefa (1841): shenama in otrózi ſkasoval. Sakáj sazhudila ſta ſe ko ſta svédila, kako blagoſerzhno ju je Genovefa v ſvôjim poſlédnjim liſtu grôfu

zvedila

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Meziborčan in prinesel pismo od kralja. Kaj bo, bosta že zvedila. « »Vse se mi močno zdi, da se moje prerokovanje spolnuje
Roza Jelodvorska (1855):	pravi s pohlevnim glasom: »Še le pred enim tednom sim zvedila, de je to borno oblečeno dekle Častimirova hči. Glej! iz

zvedla

Tine in Jerica (1852):	naj nikomur dalje ne pove. Soseda je od Mejnikove Lenke zvedla. Ta pač narbolj ve, sej skoraj vsakidan k Jerci v
Najdenček (1860):	in kakor prerodile. Povedala mi je, da je s strahom zvedla, kako sim bolan in kako silno, ja za umréti bolan

ſvedela

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhy nisem jeſt porajtala, de be njeh ſvędela, ampak ſatu sem jeſt uſſako uro skerbella, koku be jeſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhaſtil ſavle tolkajn mnogiternu spoſnaneh rezhy, skus katire sem jeſt ſvedela, inu ſneshla, kaj njega proshna per G. Bogu ſamore. Jeſt

izvedeli

Kemija (1869):	ni za peko. Razkoline organskih spojin. Iz zadnjih paragrafov smo izvedeli, da je rastlinsko ali živalsko telo nakopičeno iz raznih tvari
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	dan, nam se čedalje bolj vtrjuje nada, da bomo slednjič izvedeli resnico in da se bo moralo marsikaj zbrisati iz povestnice
Gozdovnik (1898):	Tiburcija Areljana, dolžan sem mu veliko zahvalo, kakor boste skoraj izvedeli, zdaj bi pa rad vedel vašo zgodbo,« dé don Avguštin
Gozdovnik (1898):	bil o činu govoril, nikoli bi ne bili ne trohice izvedeli. « »Menite-li tako? « vpraša Fabij. »Vaš šepajoči konj mi vas je

svedili
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): utegnil kak velik hudodeliz biti. Vadljajo ali lóſajo, de bi svédili , kdo jim je kriv te neſrezhe. Predersno je bilo to
svejdili
Biblia (1584): Genezaret. Inu kadar ſo Ludje na temjſtim meiſti njega bily svejdili, ſo po

zvedeli

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mojo čerčkarijo in od dobre Polekle zvedeli, od ošabnih napisov cesarjev, ki so preganjali cerkev, pa ne
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	grobu revico Emerencijano v kervi ležati in mertvo! Poznej so zvedeli, da je šla ubožica pretekli večer mimo potoka, kjer so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	se nam je dr. Razlag tako izneveril. ” Ko so pa zvedeli, da je zdaj celó v zvezi z mladoslovenci, katero je

zvedli
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): močjo dolgo prizadeva, jo spet vtolažiti. Potem smo še le zvedli, kaki je bil dar v skledi. Nič drugiga namreč ni

izvedelo
- svejdilu
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): bi ſe ne ràsodęlu, inu ſkrivniga, kar ſe ne bó svęjdilu. 27. Kar vam v' tàmmi govorím, pravite na ſvìtlobi: inu
- zvedilo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): obveljalo. — Zavolj parižkega zbora se je sedaj to za gotovo zvedilo, da se je pervikrat snidil v sredo, zadnji dan p.

izvedeti

Robinson mlajši (1849):	imel lice k morju oberneno, ino zatoga delo ni mogel izvedeti, kako ž njegovimi drugi stoji. Zdaj so se brali — podali
Fizika (1869):	našim najsilnijim potrebam tako bližna, da je mikavno in koristno izvedeti, kako da ste narejeni. Te ste mlin, ki nam melje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	prav všeč, ker sem se nadjal v pogovoru ž njo izvedeti marsikaj za-me mikavnega. In nisem se varal, kajti pripovedovala mi
Gozdovnik (1898):	me ti Angleži od njega odločili, nimam druge želje ko izvedeti, je-li še živi ali je takrat poginol. Seveda, to hrepenenje

svediti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): posnati ſvojo krajnſko desheló, ſe issnaniti s imenitnimi rojaki, ino svediti imenitne prigodke ſvojih ſprednikov. Te shelje spolniti bo poſebna ſkerb
svedi ti(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhlovéka ſtrahovála. Pervi prebivavzi le téh deshel, kar je mogozhe svédi ti, ſo bili Ilirzi, po kterih ſe ſhe dan danáſhni

svejditi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vſe vishe maluprida; on hôzhé vſe viditi, vſe ſliſhati, vſe svęjditi. On opraſhuje sa tavshent rezhy, katęre bi ne imel vęjditi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſtury? Ali ſe manka morebiti nadlóg, katere bi ti snal svęjditi, inu tim ręvnim pomagati? Ali ſe manka bolnikov, katęre bi

zvedeti

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	de več ne vém, alj hoče kaj bolj na tenko zvedeti, naj pa sam njo pobarat gre svojo nekdajno nevésto.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	menda še sama ni vedela kedaj. To se ne sme zvedeti; ali imaš kako lepo prepasnico ali tančico, da bi jo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	a kam so prišli Antonov oče, tega ni bilo mogoče zvedeti. Anton je zvesto in pošteno svoja leta kot učenec izveršil

zvedit'

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	právlica. Muha in krop. Enkrát je hotla ena muha Le zvedit', kaj se v kotli kuha; S to miseljo od bližnih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se ozira dol' in tje. Po sil', kaj not je, zvedit' če : „Al' so morbit' ocvert' drobljanci, „Al pa prav drobno

izvedo

izvedo
Gozdovnik (1898): krik sibolerov se vzravnajo vsi spalci, ki še le zdaj izvedó, kaj jih čaka po mnenju Komančevem. Vodja se bliža hazienderu

zvedo

Blagomir puščavnik (1853):	ni bila dobra ura Pretekle, že vsi po celi dolinici zvedo, daje pobožni sivček Blagomir sopet v dolini, in da hoče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	dr. Razlagu. ) Prinesite drage „Novice” to „pojasnilo” svojim bralcem, da zvedó, da ste prav imele, ko ste unidan zavračale „Narodovo” laž

izvejo

zvejo

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	in nad zgubo našiga premoženja bi mati patolažli se, naj zvejo, kako obilno je knez me bil obdaroval. Pa nar bolj
Divica Orleanska (1848):	gospodarja petdeset vasí. Za sina dajo mnogo čistiga zlatá, Ko zvejo de v francozkim taboru je živ. Jovana. Omamljen trap! Zgubljen

izvem

zvem

Blagomir puščavnik (1853):	odšel in že davno kar nobene novice od njega ne zvem. Obljubil mi je sicer pri slovesu, da kadar bodo zvončki
Blagomir puščavnik (1853):	mislite si neizrečeno veselje, ako od ljubega očeta kaj gotovega zvem. Verjemite mi tisti trenutek sam, ko bote milega očeta spet
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	gospod cesarski doktor”, kar sem mu slednjič prepovedal. Po njem zvem, da je res Linarju menjal štiri stotake in mu dal
Lohengrin (1898):	zblód me ne oprostí, Kot — če mi je umreti! — Da zvem jaz — kdo da si! Lohengrin. Elza, kam stvar češ gnati

izvemo
Fizika (1869): kterih medsebojne meje bomo povedali v astronomijskem oddelku. Ravno tam izvemo pa tudi, da vsled lege zemeljske osi proti njenemu potu

▶ izvedevši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

izvedevši
- zvedivši
  Stric Tomaž (1853): z veseljem njegove nauke poslušal in se po njih ravnal. Zvedivši tedaj mladeneč, da je bil Tomaž ravno kar odpeljan, zasede

▶ izveličati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ Pleteršnik

izveličati

isvelizhati

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſim jes pravi Meſija, ino pravizo imam, jih uzhiti, jih isvelizhati, pa tudi savolj terdovrátnoſti jih imam pogubiti obláſt od ſvojiga
Hrana evangeljskih naukov (1835):	boshji. ˛Sklenila je neisrezhena ljubésn Ozheta nebéſhkiga, sgubleno zhloveſhtvo ſpet isvelizhati, ſvojiga laſtniga ˛Sina na semljo poſlati, de bi ljudi is
Hrana evangeljskih naukov (1835):	jih ravno roka boshje ſkerbi na prav pot obrazha ino isvelizhati hozhe! III. Oj ljube duſhe! nikarte, de bi tudi mi
Hrana evangeljskih naukov (1835):	na tem ſveti dvojne otroke imaſ pravizhne ino krivizhne. Jih isvelizhati jim daja ſvoje dobrote, de bi ga ljubili; jim poſhilja
Življenja srečen pot (1837):	k' vezhi zheſti boshji! “ Druga njegova ſkerb je bila, blishniga isvelizhati; sa to je pogoſto djal: „Ni sadoſti, de jes ſam

▶ izveličati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ Pleteršnik

izveličat

isvelizhat

Hrana evangeljskih naukov (1835):	je na tihim veſelilo; pa ajdam, katere je tudi priſhel isvelizhat, je ſhe nja rojſtvo nesnano; tudi Judovſke viſoke glave vſiga
Hrana evangeljskih naukov (1835):	v' ſvoje velizhaſtvo it, pa tudi vſe ſvoje ſkos terplenje isvelizhat; alj le pozhákajte, kedar pride ſv. Duh, ki is Ozheta
Hrana evangeljskih naukov (1835):	de ſi boshji ˛Sin priſhel od Boga, naſ uzhit ino isvelizhat! " O naj bi tudi naſha véra tako shiva bila, ravno
Življenja srečen pot (1837):	ſv. Pavl je sheljel savershen biti sa ſvojo rodovino, njo isvelizhat. Ravno on govorí: „Kdor sa ſvoje in slaſti domazhe ne

▶ izvesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvedem
Gozdovnik (1898): tjakaj vodil, in potem bom videl, če bo čas, da izvedem svojo prvo namero. « »Je-li ta človek pri vas? « »Pri meni

izvesti

Kemija (1869):	Kakor raznovrstni so likovi kristalizovajočih se teles, dadó se vendar izvesti iz stanovitih, temeljnih likov. Tukaj velja zakon, da ena ter
Trtna uš (1881):	ameriško trsovje potrebovalo mnogo, mnogo časa. Le polagoma se da izvesti. Zato mislimo, da ustrežemo našim vinogradarjem, ako še jih upozorimo
Gozdovnik (1898):	pa le naprej! « sili Fabij. »Stoj, otrok moj. Poprej imamo izvesti vodila previdnosti. Plav, tolikanj nam koristen, bomo reki prepustili, raztrgavši
Gozdovnik (1898):	kakor bi imela najboljšo pravico na to, kar sta namerjala izvesti, pa se dvigneta čez ograjo. Na pol divji konji se

▶ izvešiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izgubiti učinkovite sestavine; Pleteršnik, kontekst

izvešilo

sveſhilo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vá-ſe povsela, kar bi ſe ſizer od gnoja ſkadilo in sveſhilo, ter ſe s tako ſteljo veliko vezh in boljiga gnoja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſadilu podorati, bi ſe ga tako nar menj sgubilo in sveſhilo; ker pak tega vſelej ſtoriti ne morete, ker le ob

▶ izvir samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvir

Astronomija (1869):	svetloba in pa oživljajoča toplota, ki ju solnce izpušča, svoj izvir. Misel, da je solnce silno veliko, goreče telo, v takem
Astronomija (1869):	velikosti pokazati. Ali temu nasproti se kaže, da je solnce izvir nepremenljive obilnosti toplote in svitlobe. Največ preiskovalcev je té misli

izvira
Aritmetika za učiteljišča (1885): ondaj je tedaj enačbe. N. pr. Iz x2 – 6x = 16 izvira x1 = 8 in x2 – 2; tedaj x1 + x2 = 6, x1x2
izvire
- isvire
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ako najdeſh, de je to mogozhe, odverni nar pred vſe isvire , kteri ſe v bajer zedijo, potem od bajerja graben do
izviri
- isviri
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): perhodnimu obdelovanju na pot biti, ali de ſo le majhni isviri odtozhiti, je koriſtno grabne sakriti. Per kopanju grabnov je to
izviru
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): seboj doli vleče, vi pa greste svoje žene gori k izviru iskat? ” „Bog bodi milostljiv meni in moji ženi! Naj vam

▶ izvirajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvirajoče
Oče naš (1885): bogastvo je najini otrok! “ Te proste, jasne, iz maternega srca izvirajoče besede so Mêljarda globoko v srce prijele. Zdaj je zvedel

▶ izvirajoč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvirajoč

Fizika (1869):	delu ravno tako visoko, kakor v širjem. Ako se studenec, izvirajoč na višavi, napelje po cevih v ravnino, narejajo cevi z
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	3. Hybrida Riparia X Rupestris (Jaeger), izvirajoč iz Amerike in pridelana 1889 v Bordeauxu, za malo barvana

▶ izvirališče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvir, izvor; [sskj]

izvirališče
- isviraliſhe
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): koliko, in kam ſvet viſi; odkod samok isvira? ali bi isviraliſhe po grabnih odteklo ali ne? Ko ſe samok na vezh

▶ izviranjek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ Pleteršnik

izvir; Pleteršnik

izviranjka
- izviranjeka
  Robinson mlajši (1849): to ni tako lehka reč! ino mimo toga sta od izviranjeka dar k prekopu morala skoro tude tako globoki žleb — strugo

▶ izvirati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvira

isvira

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tadaj naj pregleda: koliko, in kam ſvet viſi; odkod samok isvira? ali bi isviraliſhe po grabnih odteklo ali ne? Ko ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ravna, odvrazhuj ga ravno tako: 1. Ako samok od hriba isvira, in de pod hribam na plan predére, polovi vire v

izvira

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tù se je začel red sv. Frančiška in od tod izvíra navadno praznovanje po cerkvah Frančiškanarskiga reda 2. dan Velikiga serpana
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pravi, de ne samo bolečine in gnjiloba zob od tega izvíra, temuč tudi veliko druzih bolezin, kterih vzroke smo dozdej kje
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	konstitucíja ostali. Zakaj — pervič so to besedo, ki iz latinskiga izvira, Nemci, Francozi, Lahi in drugi narodi že davno v svoj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kraje nismo dobili iz Laškega, ampak iz Nemškega, in odtod izvira pri nas njeno ime „nemška detelja”. Na Notrajnskem smo pervikrat
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Nekteri jemljejo žimnato kitico namesto suknenega traka, in odtod izvira nemško ime: Žimnati trak. Ranjeno mesto se gnoji krog sukna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Ljubljanico, ali pa se zgublja v mahu; mnogo studencov še izvira ob kraji mahú, ali po sredi izhaja Iz jezerčnih oken
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ima sicer svoj pravi začetek daleč na Notranjskem; Pivka, ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico vred hahlá v Postojnsko jamo, in
Zoologija (1875):	pa iz hrbtenjače f, iz malih možganov e pa ne izvira nijeden živec. Kakor mišice so tudi živci na pare.
Občno vzgojeslovje (1887):	tem pa ravno kaže blogohotnost za svojega bližnjega. Iz blagohotnosti izvira ljubezen do bližnjega; ta blagohotnost podeljuje človeku visoko nravstveno vrednost

svira
Kmetijske in rokodelske novice (1843): poſtavil, de bi semljo obdeloval. Od pridniga umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih

zvira

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Dolžne hvale v njih zbudile, De z njih pesem sladka zvira, Ki Njegove slavne dela Celim svetu” bode pela. Ker ni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zbira: De ne vlada zgoda slepa, De od Večniga vse zvira, Čigar moč ves svet prestira, In dobrota vse obklepa; Sveta

izvirajo

isvirajo

Pozhétki gramatike (1811):	s' tim ſdajnim deleshjam nektire glágolſke perloge (: tako imenvane, ker isvirajo is glagolov :) Tako rezhemo un
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bogaſtva leshí, ki nikomur koriſtno ni. Obzhinſke ali ſoſeſkne semljiſha isvirajo od ſilno ſtarih zhaſov, ko je na ſvetu ſhe veliko

izvirajo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Bolezni, ki iz take merzle piče in pijače izvirajo, so grizenje, kolika, driska, napenjanje, prisad na čevih, dostikrat pa
Zlata Vas (1850):	poboljšanju njih revniga stanú pokazali, iz kteriga večidel vse druge izvirajo. — Oj častitljivi gospod fajmošter! neizrečeno veliko bi zamogli Oni pomagati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	storijo gospodarji (kmetovavci ), da odvernejo, kar je moč, nadloge, ki izvirajo* iz dragine? Dva pripomočka sta gotova odvračati pomanjkanje: varčnost (šparovnost
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vsakih osem dni ponavlja, dokler oteklina ne zgine. Otekline, ktere izvirajo iz silovitega poškodovanja, je treba vsaki dan trikrat z žganjem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in fabrikanti in njih pomočniki, učenci in drugimi delavci, ako izvirajo iz službne razmere ali mezdne pogodbe (lona) in so na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kažejo, da je koristno in potrebno gojzde trebiti? Kteri dobički izvirajo iz tega, ako se pametno trebijo gojzdi, in kdaj naj
Zoologija (1875):	Ostali štirje živci, ki izvirajo iz podaljšanega mozga, razprostirajo se ne toliko v glavi, kolikor
Občno vzgojeslovje (1887):	na sledeče: 1. Prvine naših misli so predstave; te pa izvirajo bodisi neposrednje, bodisi posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka
Občno vzgojeslovje (1887):	in o ljubezni do svojega sovražnika. Iz ljubezni do bližnjega izvirajo krščanske kreposti: dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te kreposti

izviral

Robinson mlajši (1849):	mali izvirek popeljá, ko je nedaleko proč od njegovega prebitka izviral, ino sicer tako; da bi pol tega potoka posredi dvorca
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	V hladnej senci pod košatim hrastom vgleda studenec, ki je izviral izpod pečine. Voda je bila čista kakor ribje okó in
Oče naš (1885):	mir, ki je mej njima kraljeval, in ta mir je izviral iz prave srčne ljubezni, iz pravega krepkega zaupanja v Boga

izvirala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): išče toliko časa, da je tje dospel, kjer je voda izvirala. In tù se mu scurkoma solze čez lica vderejo. Ljudjé
izvirata
- izvirate
  Občno vzgojeslovje (1887): položiti vzgoja. Vstrajna pridnost in nravstvena srčnost ste kreposti, ki izvirate iz teh vzgojnih vplivov in ki naznanjate bodočo moč volje
izvirati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Turška vlada za vse nasledke, ki znajo iz te izpustbe izvirati, odgovorna. — V Son-Tayu v Kini so neutrudljiviga katoljškiga misionarja Auguština

▶ izvirek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvir, vir; Pleteršnik

izvirek

isvirk

Hrana evangeljskih naukov (1835):	prijétna, nam pa isvelizhavna ino vſliſhana bo. — Prave molitve shiv isvirk je zhloveſhko ſerze: le molitev, ki v' ſerzu isvira, tezhe
Hrana evangeljskih naukov (1835):	naſhe miſli ino shelje niſo s' boshjo voljó ſklenjene) je isvirk naſhe nar vezhi neſrezhe. Ne kar zhloveſhko ſerze sheli, ampak
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſvoji modroſti in miloſti vlada (visha). Bog je sazhetik in isvirk vsiga dobriga, per njemu ſe mora veſ shegen proſiti. Po
Slate jabelka (1844):	le na boshje dopadenje gledajo, in le bohje dopadenje je isvirk, méra in plazhilo vſih njih del in opravil in vſih
Slate jabelka (1844):	oſtudna kazha, zhe jo pa pogledaſh v’ Mojseſovih rokah, je isvirk velikih zhudeshev. — Ravno tako je s’ teshavami in sopernoſtmi. Zhe

izvirek

Robinson mlajši (1849):	imenújejo. — Tedaj dalje. V eti prekopje sklenol, da mali izvirek popeljá, ko je nedaleko proč od njegovega prebitka izviral, ino
Fizika (1869):	dotika tudi kemijski razkroj, ki bitno sodeluje pri vzbujanji elektrike. Izvirek galvanske elektrike. Volta je mislil, da se elektrika napravlja ali
Botanika (1875):	povedanega sledi neovrgljivo, da prst nikakor ne more biti prvotni izvirek ogljenčeve kisline, ki rastline redi. Temveč je otmosféra (vzduh) tisto

izvirkov

Fizika (1869):	posebno razperéle lesovine, se večkrat živo svetijo. Izmed vseh teh izvirkov svetlobe je za naša opazovanja svetloba solnčna najbolj imenitna. Zraven
Fizika (1869):	je odvisna od velikosti zažigalnega zrcala in od temperature toplotnih izvirkov. Napravili so zažigalna zrcala, s kterih pomočjo so s toploto

▶ izviren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvirna

Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	žandarmerija itd.). Dobro uredjena žandarmerija je svojemu poklicu primerno ter izvirna prekoračila okraj križem, je potepuhe zgrabila in vsako zapazovano nepostavnost
Stelja in gnoj (1875):	rekel. (op. Pisatelj govori boje o Tirolskem, ker je bila izvirna nemška knjižica natisnjena v Innsbruku. ) Ni tedaj snaga zastavljena na

izvirnega
- izvirniga
  Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): Kraljica spoznavovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica brez madeža izvirniga greha spočeta, za nas Boga prosi! Jagnje Božje, ki gréhe
izvirni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pesmih pogostoma nahaja, samo malo pokvarjeno v Lelemene. Narod je izvirni pomen pozabil, in torej si besedo prikrožil, kakor mu je

▶ izvirnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvirniku

Trtna uš (1881):	za-to javno izrečena najboljša zahvala. Knjižica pa bodi v nemškem izvirniku in slovenskem prevodu, kojega je priskrbel neimenovan spodnje-štajerski vinogradar, vsem
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Dunaji. Deveti ali slovenski del. Preložen v slovenščino po nemškem izvirniku, ki je potrjen od visoko-častitega Dunajskega knezo-nadškofijstva. NA DUNAJI. Založil
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	z elektriko in kako pomagati v takšnih nesrečah. (Po nemškem izvirniku. ) Cena 12 vinarjev. Na Dunaju. V cesarski kraljevi zalogi šolskih

▶ izvleček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvleček

zlečik

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne uide, in de nič ne zgubí. Večkrat naredí kak zlečik; to je neko ločenje iz debeliga: takó ima zlečik in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za priliko, de kislôba zeleniga grozdja, ki jo tudi kot zlečik jabelčno kislobo imenujejo, se po sozrejanji grozdja v cuker spremení
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kak zlečik; to je neko ločenje iz debeliga: takó ima zlečik in ostanik: taki zlečki so lój, maslo, vinocvet, cuker, vse

izvlečka
- izlečka
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): pomoči bolne mesta z mokom obstoječim iz 4 lotov svinčenega izlečka in iz 8 lotov vode. XVII. Poglavje. Nadkopitni nastop. Kedar

izvlečke

izlečke

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bili, ki so v starih, starih časih iz mnogih želiš izlečke v zdravila bolnikov napravljali, ali iz mnogih rastljin, korenik, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	apotekarji se pečajo z drugo vejo , po kteri napravljajo mnogotere izlečke, ali pa tudi združike v zdravila ljudí. Veliko, veliko obertnistev

▶ izvlečen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

izvlečen
- izlečen
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): se je kdo vderl, in je bil le s težavo izlečen, ali je celó poginil na nevarnim in goljufnim svetu. Kadar

▶ izvleči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvleče
- izvleče
  Revček Andrejček (1891): bahaje se). Ker kozel ni bil zadosti, oropal sem cerkev. (Izvleče molitveno knjižico. ) Da, da, ta le molitvenik sem ukral! Jeklen
- slezhe
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): piſmu je letó ? Matizh. (iſhe v' arshati , ene papirzhe vùn slęzhe, inu jih sgleduje. ) Zha-
izvleči
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pol mertviga nazaj potegniti, mertva trupla pa z železnimi mački izvleči. Vsa ta nesreča bi se ne bila pripetila, naj bi
izvlekel
- izvlekel
  Gozdovnik (1898): ga pregledati niso mogli. Z velikim naporom je bil Kanadčan izvlekel dolgo mlado deblo iz zveriženega lesovja, veje od njega odstranil
- sleku
  Sacrum promptuarium (1695): tvoio nogo, ter bom jeſt tebi ta terrn s' noge sleku inu hitru tebe osdravil, sakaj ſe dobru na lete rezhy

▶ izvod samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

proizvod; nem-slo slovar, kontekst

izvod
Kemija (1869): 418. Itrijum, Yttrium, 345. Izdelek kem., chem. Praparat. Izgórina, Verbrennungsprodukt. Izvod, Produkt chem. Jajce, 495. Jalappenharz, jalapova smola, 489. Jantar, Bernstein

▶ izvolitev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvolitev

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	v svojo upravo. Iz Zagreba. — Nj. veličanstvo je potrdilo novo izvolitev preč. kanonika dr. Račkega za predsednika jugoslovanske akademije. Špansko. — 30.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	mesto predsednika. — V ta namen podpiral je po odpovedi Mak-Mahona izvolitev Grevy-a za predsednika republike; dal pa je sebe na njegovo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	Napoleon polastil cesarske oblasti na Francoskem. To mu je prineslo izvolitev za poslanca v zbornico leta 1869., in v tej postal

izvolitve
Kmetijske in rokodelske novice (1848): ali pràv za pràv poveršek od 300 gold. Do stanovitne izvolitve učitelja po konkurzu je slovenska šola gospodu Premrovu, profesorju latinskih

▶ izvoliti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvolijo
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): bralo? Tisti gospodje, ki hoté, da bi se bralo, naj izvolijo vstati. (To se zgodi). Manjšina je. Prosim torej, da bi

izvolil

isvoljil

Hrana evangeljskih naukov (1835):	˛Sin, bo s' ſvojim Ozhétam v' zhlovéſhkim ſerzi ſvoje prebivaliſhe isvoljil, ino tako bo nebeſhki mir ino veſelja zhloveſhko ſerze vshivalo
Hrana evangeljskih naukov (1835):	rasveſelí. Sa to ſi jo je David sa ſvojo tovarſhizo isvoljíl, ino jo zel zhaſ shivlenja radpremiſhloval. — Zherna semlja, dobra mati
Hrana evangeljskih naukov (1835):	Zaharijov ino Elisabetin ſin, kateriga je Bog sa Meſijoviga napovedvavza isvoljil, ſe je ſkos ſvoje ojſtru shivlenje od mladoſti sa osnanvavza
Življenja srečen pot (1837):	povrazhnika. Bog je mládiga vojſhaka sa duſhniga bojvavza kraljeſtva nebeſhkiga isvoljil: sapuſtil je torej ſv. Martin ſoldaſhino ino ſe je ſhel
Življenja srečen pot (1837):	poglavar kerſhanſke zérkve pohvalil, ino sa vſe ſlovenſke deshele ſhkofa isvoljil. Veſelo ſta ſe med ˛Slovenze povernila, vuzhila dobre ljudí, kerſtila
Življenja srečen pot (1837):	k' Kriſtuſu pripeljal, ino Jesuſ je dobriga zhlovezh'ka ſposnal, apoſtelna isvoljil ino Petra (po naſhim ſkala) imenoval, ozhitno pokasat, de bo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	grof Herberstein v Ljubljano poklizal in duhovnika pri ſ. Jakobu isvoljil. Tukaj je sazhel „Ljubljanſke novize“ piſati, ktére je J. F.

iſvolil

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na ta svejt rojen, se je ſhe svoje nadolſhne tovarshe iſvolil, katiri so bli od tega naſdushnega Herodeſha pomorjeni, inu je
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	moja dusna do smerte je ſhalloſtna. K’ozhet, je molil * iſvolil * vse grehe na se vſet’: * odresht’ zel volne svejt. * K
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	neha od della; Leta dan je en boſhji dan, Seb’ iſvolil ’ga Bug sam. 2. Vsak’ dan smo dolſhni zhaſtiti Gospud

izvolila

isvolila

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	sé v’ ſatopila Zhes vse v’ to ponishnoſt, Je tebe isvolila Ta boſhja previdnoſt: De se ti pouſdignena Zhes vse druge
Slate jabelka (1844):	sbrala; med opravili ſi je nar teshi in nar ſitniſhi isvolila. In tako ſi je per vſih rezheh naſproti ravnala, je
Slate jabelka (1844):	zhaſa na tem ſvetu shiveti in terpeti, bi raji terpljenje isvolila; sakaj terpljenje neisrezheno pomnoshí nebeſhko krono. Bila je ſpokorniza, ki

izvolili

isvolili

Življenja srečen pot (1837):	mosh, de ſo ga maſhnika poſvetili, ino posnej velikiga ſhkoſa isvolili. ˛Sv. paſtír je tudi ſvoje ovzhíze ſveto paſil, ino ſkerbno
Življenja srečen pot (1837):	Marka dan prozeſja vodi. Toljko ſlavniga moshá ſo sdaj papesha isvolili; ſv. Gregor ſe pa toljke zheſti preſtraſhi, v' hoſto sbeshí
Slate jabelka (1844):	kloſhterſki ljudje v’ ſtarih zhaſih vezhidel ojſtriga in nevſhezhniga vikſhiga isvolili, kteri ni bil nikoli s’ njih djanjem sadovoljin, in jih

isvoljili

Življenja srečen pot (1837):	ſlushávnika boshjiga ſo kríſtjani Turonſkiga meſta v' Franzoſkim ſvojiga ſhkoſa isvoljili, de ſe je ravno te zheſti branil. Bil je, kakor
Življenja srečen pot (1837):	savoljo njegove vuzhenoſti ino ſvetoſti kardinala , ſvojga ſvetvavza in pomozhnika isvoljili. Bil je po tem veliki ſhkof v' Milani na Laſhkim

izvolimo

isvolimo

Slate jabelka (1844):	je vſelej vezh vredno, kakor pokorjenje, ki ſi ga ſami isvolimo; sakaj gotovo je, de menj ko je naſhiga dopadenja in
Slate jabelka (1844):	kakor v’ deſetih letih s’ terpljenjem, ki ſi ga ſami isvolimo. « — Tako piſhe ſ.Teresija. Spokorni ſlushabnik boshji Henrik je lepo shivel

izvolite

Gozdovnik (1898):	pobegnil,« reče kratko. »Porok sem zanj jaz,« meni Diaz, »ako izvolite poštevati mojo besedo. « »Dovolj je,« kimne Fabij. »Pepo odstranite vezi
Gozdovnik (1898):	vam diši. Dobra je, ta pač,« začne Rdoles. »Vi pa izvolite nam pripovedovati, kakošen povod je imel častni don Arečiza, da

izvoliti

isvoljiti

Hrana evangeljskih naukov (1835):	pot v' duhovſko shivlenje nakapamo. 5. Kako tovarſhijo ſi moramo isvoljiti sa duhovſko shivlenje? Kakor ſo bili trijé apoſtelni na gori
Hrana evangeljskih naukov (1835):	poſtu sa tovarſha poboljſhanje, molitev ino milodarshno (almoshno) sa tovarſhizi isvoljiti. Poſvetnesh naj sapusti ſvoje navadne dobre volje, ino naj moli
Življenja srečen pot (1837):	bliso ſmerti nja duſha in telò. Le enga praviga ſi isvoljiti, ino njim prav pokoren biti, to je dobro in prav

izvoliti
Kmetijske in rokodelske novice (1848): tudi učenih, po deželi dobro znanih in sploh takih gospodov izvoliti, kteri pervič dobro po nemško pisati in govoriti umejo; drugič

▶ izvoliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvoli

isvoli

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Goſpodov dan, s' lenobo pa ga le oſkrunjamo. 22. Jesuſ isvoli ino poſhlje apoſteljne. Jesuſ pride na Galilejſko, ino kmal ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino pohléven. Esav ſe lóti lòva ino kmetije; Jakop pa isvoli krotko paſtirſko shivljenje. Enkrat kuha Jakop ſók is lézhe, ko

izvoli

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Četertič: Vsako leto naj se braterna znide, si potrebne predpostavljene izvoli, de bodo potrebno oskerbeli, ino vse kar družbo zadene, oglasi
Divica Orleanska (1848):	razpotje križno, In nagovarja sapo pustih berdov. Zakaj si to izvoli vedno mesto, In goni čedo svojo ravno sèm? Zamišljeno jo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bi se staroslovenski jezik za književnega sprejel. I. Naj se izvoli staroslovenski jezik za vseslovanski književni: a) Ker imá naj popolnejši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vojska; Švajca naj vzame 30 milijonov frankov na posodo in izvoli naj se višji vojskini poveljnik. Brez dolgega besedovanja so bili

izvolji
Divica Orleanska (1848): s pijanci vred videča? Tedaj preklet, ki vredno in visoko Izvolji v cil življenja, z modrim duham Premišljen sledi sklep! Budalovodju
svoli
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): vohernia ne dopèrneſla. Od letę poſęden pèrtezhe Judas, inu ſi svóli en kraj tę molitve sa ſvoje isdajanje. Inu kaj sa

izvolijo
- izvolijo
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): zemljiša in brihtne glave imajo, kolikor je nar več moč, izvolijo. Taki previdni možjé se ne bodo obotavljali, koristno drevje po
- iſvolio
  Sacrum promptuarium (1695): die. Druge prave Vduve ſo, katere ſa ſvojga Shenina ſi iſvolio Chriſtuſa Jeſuſa, ter n' hozheo obeniga drugiga imeti, takorshna Vduva

izvolil

isvolil

Biblia (1584):	kir pravi: Pole, Leta je moj Hlapèz, kateriga ſim jeſt isvolil, inu moj nar lubliſhi, na katerim ima moja duſha dopadenje
Sacrum promptuarium (1695):	Bogu dopadezh, de v' mej vſimy Svetniki je bil njega isvolil sa Variha ſvojga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, inu vener je perpuſtil
Sacrum promptuarium (1695):	danaſs tu slatku, inu ner Sveteshi ime JESUS ſi je isvolil. Letu bodi cellu lejtu vaſhe veſelje, trosht, inu pomozh, kakor
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Preróka, kir pravi: 18. Pole mój otrok! katęriga ſim jeſt isvolil, mój lubi, na katęrim imá moja duſha dobru dopadajenje. Jeſt

isvoliu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu terde rezhy ſturiti, tulkain britkiga terpeti, inu zilu vmreti isvoliu? Mi, mi ſmo tiſti, katiri ſmo tebi s' grehi, o
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	krishan biu, inu sraunu tiga s' laſtne vole vmreti ſi isvolíu. Obſtupeſcite cœli ſuper hoc Savpije en ſveti Prerok Jeremias cap.
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	merſelze reſhu. Ta je, katiri je tebe sa ſvoiga nameſtnika isvoliu, inu te kluzhe tih Nebeſs dati odlozhiu. Ta je, katiri
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	poglei na naſs. 2. To nozh, preiden terpetr Je Kristus isvoliu, Inu na Krishu vmreti, Je per vezhirji biu, Tam je
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	biu On s'jogri h'Misi sedu, Jagne, kokar je isvoliu, Velikonozhnu jedu. h' Snamnu , de on neh lubi prau, Se

izvolil

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	za božje zapovedi, ga je Bog zavergel, ino je nekoga izvolil, kteri je bil bolji od Savla. David je bil ta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ki je sedaj spet popolnoma zdrav, za ministra notranjih oprav izvolil; to službo je začasno opravljal knezov stric Azika Nenadovič, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa naj bi se to počelo, je odbor gospodarskega družtva izvolil poseben odbor, kteri bo preudarjal osnovo tega započetja, in kadar
Valenštajn (1866):	mi Še ktera pot odprta je — sedaj še Bi jo izvolil, ognol skrajnej se Zadrgi. Grofinja. Ako druzega ne iščeš, Ta
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bil bolje opravil s kakim premedenim Rimljancem, kakor da je izvolil tega topoglavega, če tudi močnega ptujca. „Rad bi vedel, kako

zvolil

Stric Tomaž (1853):	zavolj pogostnih veselic mogoče, mirno prevdariti, ali je po sercu zvolil ali ne. Misel na poprejšnjo, ki jo je tolikanj ljubil
Blagomir puščavnik (1853):	sprejmi jih, naj ti bojo porok otroške zahvale! Ptiča si zvolil, da mi je očeta rešil, ptiča namenil, da mi pot

ſvolil
Ta male katechismus (1768): je s' gnado napolnil sam Buh: * ſa svojo Nevesto je ſvolil svet Duh. Rezh Ave itdr. V. Bres madeſha vsega spozheta

izvolila

Maria Stuart (1861):	Ljubezni hoče to gorkó sercé, — Ti, Berta, boljši del si izvolila, Ostati češ nebes nevesta čista.
Gozdovnik (1898):	so biti posebni razlogi, da sta lovca rajši si gozd izvolila nego složnost v pristavi.

iſvolila

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	jeſt po boſhji, inu mojeh ſtarshov voli ſa svojega, Shenena iſvolila. Nezh ni blu tukej telesnega v' mejs, ampak uſſe je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' obeh popolnema, inu torej se nisem drugega koker njega iſvolila ; koker lih tudi Hermanna, katirega sem jeſt ſavle nadolſhnoſte njegovega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sem jeſt taiſtega hraniti, inu varvati posebnu te Pręmonſtratenfarske Duhovne iſvolila. Is tega urſhoha sem jeſt mojemu Norbertu is nebes en
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſa svojega Patrona, inu Proshnika tega zhaſtitega S. Ozheta Joſhefa iſvolila, katiremu, ke sem sé bla skerbnu perporozhila, sem sama nad
Kratkozhasne uganke (1788):	v' ti pervi ſdolni tablezi, tu je: z. v' mislah iſvolila. II. Narediti, de ena malana ſhaba ragla. V' ſtęno ſvotli

zvolila
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): si obdarjena Dansi, ta tvoj veliki dan! Milost Božja je zvolila Tebe izmed vsih stvari: Dvico te je posvetila, Med ženami

izvolili

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	govoriti. Kér čas in prostor tega ne pripustita, smo dve izvolili, ter jih listu naših novic natisnemo. Priporočimo jih prijazni dobrovoljnosti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	da je resnično v Slovencih veselje, da so takega gospoda izvolili za sedež cerkve Labudske. Bilo je po tem krasno gostovanje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od 3. tega mesca opáta in mestniga fajmoštra v Celji izvolíli. Zmes. (Kaj je kupčijstvo? ) Nek Francoz je od kupčijstva ali
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in ob enim tudi Svojiga skrivniga posvétnika z naslovam „ekscelencíja” izvolili. — Novo izvoljeni deželni poglavar so krajnski in koroški deželi že
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ljubi moji rojaki, de jez zató pišem, de bi mene izvolili. Nič veséliga ne bojo iméli poslanci na Dunaji, marsiktero grénjko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	izmed njih v Logatcu 8. dan tega mesca za poslanca izvolili. Draga „Slovenija” kaj se trudiš bob v steno metati? ! Zastonj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	8. okt. t.l., so tudi svetli knez in škof ljubljanski izvolili duhovno sodnijo v zakonskih (ženitbinih) zadevah, in sicer za predsednika
Viljem Tell (1862):	starih, ohranili smo svobodo. Poklekali pred knezi nismo nikdar, Svobodno izvolili smo cesarja. Reselman. Svobodno izvolili smo deželi Zavetnika in varha
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je pa svojo plačo že prejel in kterega ste si izvolili za tisto mesto, za ktero sem se jaz poganjal; — o

svoljili

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Koroſhkim ponavljena. „ 13 „ ſo ſvétiga Ozheta, rimſkiga Papesha, Gregorja XVI. svoljili. „ 9 „ je Franz, preſvitli Zeſar, na Dunaju umerl. „ 9 „ je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	plazhila. Ravno sató ſmo jim tudi obras (velikoſt) navadnih bukev svoljili ; podúk bode ſhel v njih vedno naprej , bres de bi

zvolili

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	pri tem ali unem, kterega bi za svojega knjižničarja si zvolili, shranila, i sčasoma bi zalo knjižnico u svoji lasti imeli
Astronomija (1869):	prvega poldnevnika potem štejemo naprej. V nekterih deželah so si zvolili druge poldnevnike, da od njih števajo. Tako so si na

izvolilo
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): nesrečni vojski strašen konec vzel, ino ljudstvo je Davida kralja izvolilo.

izvolim

Maria Stuart (1861):	gorečnost. S pomočjo božjo, ki razsvitlja kralje, Razsojevanje vaše preudarim. Izvolim, kar se bolj prav mi zazdi. Četerti nastop. Prejšnji. Vitez
Maria Stuart (1861):	Izgled slabosti moje. Naj se verže Na dno temnice toverske. Izvolim Sodnike, da ga sodijo. Zapadel Ostrosti je zakona. Burleigh. Ali
Valenštajn (1866):	poti. Na lastno denes prvikrat menitev Zavračaš me, zahtevaš, naj izvolim Mej taboj i mej svojim srcem.

izvolite

svolite

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vſiga zvibla klętu sadobili. Katęru is tęh dveh ſi vy svólite? Ene ſrędne pôti ny. Pomiſlite, inu sberíte. Amen.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Jeſt navado ob letim velikonozhnim zhaſsi eniga jetnika próſtiga ſpuſtiti: svolite ſi, kogá hozhete Jęsuſa, ali Barabba? — Ena zhudna pergliha. — Barabbas

izvoliti

isvoliti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): k' dobrimu. ˛Shivljenje ino ſmert poſtavi pred-nj, ino mu da isvoliti. ˛Sléhern zhlovek nóſi v' roki ſvoje shivljenje, ino mora le

izvoliti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	oskerbnika (irofa) vsaki čas iz mladenšnice stopiti, in drugi stan izvoliti; ako se pa očitno za kak posvetni stan nameni, sme
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ali pa umreti; in Neža me je naučila, kaj imam izvoliti. Le še enkrat, proč od tù! ” „In vi naj bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	za predsednika republike; dal pa je sebe na njegovo mesto izvoliti za predsednika zbornice dne 31. januarja 1879 Meseca novembra hotel

ſvoliti
Ta male katechismus (1768): dobili; de se imajo Fortunata svojega narvishega Levita ſa shkofa ſvoliti, katire je ſhe bil to ſhlahtno Gospo, inu Udovo, Alexandria

▶ izvolj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izbira; kontekst

izvolja

Maria Stuart (1861):	poprašuje: Je kdo med mojimi služabniki, Ki oprosti me težkega izvolja: Imám li v vednem strahu trepetati, Al kruto pogubiti to
Valenštajn (1866):	nastop. Valenštajn (govori sam s seboj). Je-li mogoče? Najman več izvolja? Ne morem več nazaj po svojej volji? Al moram dovršiti

▶ izvolja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

izbira; Pleteršnik

izvolje
- izvolije
  Valenštajn (1866): skusi, da odpraviš Vrangljina. (Hišnik odide). Valenštajn. Da imam še izvolije — da mi Še ktera pot odprta je — sedaj še Bi
- izvolji
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): dež. poglavar. Staroslovenski in vseslovanski knjževni jezik. Veliko se o izvolji vseslovanskega književnega jezika piše; prejmem tedaj tudi jez za pero

izvoljo

isvolo

Slate jabelka (1844):	v’ jezhi. In pravi, de ko bi mu bilo na isvólo dano, v’ nebeſih s’ angelji, ali pa s’ ſvetim Pavlam
Slate jabelka (1844):	sdelo. Tudi je rekla, de ko bi ji Bog na isvólo dal, ali prezej umreti in v’ nebeſa iti, ali pa

▶ izvoljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvoljen

isvoljen

Hrana evangeljskih naukov (1835):	naſ bodo vsdignili is téga nevainiga morja v' ſrezhni ino isvoljen kraj shivlenja vezhniga. Amen.
Hrana evangeljskih naukov (1835):	boshje rezhí. Uzheni piſmarje njemu raſodenejo, de je meſtize Betlehem isvoljen kraj Meſijoviga rojſtva; ino mahoma ſklene njegovo grosovitno ſerze, Odreſhenika
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ino popraſhajta Jesuſa v' mojim imeni, ali je on tajiſti isvoljen, ki ſo ga preroki obétali, vſi brumni kralji sheléli, ki
Hrana evangeljskih naukov (1835):	druga savershena; dva ſta v' eni poſteli leshala, eden bo isvoljen, drugi pogublen. “ Otrozi ſe bodo lozhili ſvojih ſtariſhov, mosh ſvoje
Življenja srečen pot (1837):	ſvetim kerſti bila kraljeva hzhér Ozheta nebeſhkiga, neveſta Jesuſa Kriſtuſa, isvoljen tempel ſvetiga Duha, v' predragim ſvatovſkim oblazhili ſvete nedolshnoſti. Vſo
Življenja srečen pot (1837):	Le ſamo eno ſodbo boſh po ſmerti saſliſhal: „Pridi ſem isvoljen mojga Ozheta! “ alj pa: „Poberi ſe v' vezhen ogenj! “ Kar
Življenja srečen pot (1837):	pripogni, rekózh: Bodi posdravlen ſveti I. (ſe ime ſvetnika rezhe) isvoljen boshji ſvetník! Bodi vſelej nam per Bogu naſh mogozhen priproſhník
Slate jabelka (1844):	pozhaſtil; in permérilo ſe je, de je ravno leta ſoldat isvoljen bil, s’ kraljem umreti. Kadar je pa ſoldat to ſlishal
Slate jabelka (1844):	vezhim veſeljem v’ miſijon ſhel, kadar je bil v’ to isvoljen. »Reſnizhno ſi persadevaj v’ zhednoſtih raſti, ſizer boſh smiram per

izvoljen

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	človek, previden z umam, s kterim se k Bogu povzdigne, izvoljen tudi enkrat pred Njegovo obličje priti. Kakor je na naši
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zakaj sim pa v sedmim odseku enoglasno za tajniku (Sekretär) izvoljen bil? Kar pa očitanje v 47. listu Novíc vtiče , moram
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je bil med 23 z 18 glasovi sopet g. Ambrož izvoljen za to, ker so njemu mestne zadeve nar bolj znane
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bil: gosp. prof. dr. A. Čebašek-a; — za zagovornika zakona je izvoljen gosp. prof. dr. M. Leben, za njegovega namestnika pa gosp.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gosp. prof. dr. L. Vončina, — za tajnika ali zapisovavca je izvoljen škofji kancelir gosp. K. Velkaverh. Sodivnica bo v škofii. Novičar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bil za višjega poveljnika, Freiherose pa za glavarja generalne komande izvoljen. Od vseh krajev vrejo mladi in stari in se zapisujejo

izvoljena

isvolena

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	mozh. 6. O vsmilena! * o zartana, * sladka Diviza, naſha pomozhniza * isvolena! po letem’ revnem’ ſhivlenju nam dej * v’ nebesa pridti; * se
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Jeſt k’ tebi perweiſhim. 8. Sa boſhjo Porodnizo Se ti isvolena, Sa nebes, ſemle kraylizo Od Boga kronana; Sdej ke se

isvoljena

Štiri poslednje reči (1831):	potoki ſvojiga veſelja. Pſalm. 35, 9. III. Neſkonzhno veſelje obzhuti isvoljena duſha, kader pride v' nebeſa, ker najde tam ſvoje prave
Hrana evangeljskih naukov (1835):	pa je to nebeſhko kraljéſtvo? Nebeſhko kraljéſtvo ni drugiga, kakor isvoljena drushna pravovernih kriſtjanov na semlji, ki ſe v' ſvoje neſkonſkno
Hrana evangeljskih naukov (1835):	napovedvali, njegovo shivlenje, terplenje ino ſmert popiſovali: ta ſta bila isvoljena mosha, ki sſa ſe s' Jesuſam vſim ſpremenjenim na gori
Hrana evangeljskih naukov (1835):	naſ povsdiguje v' nebeſhko, ino nam ſvetlobo shivlenja vezhniga kashe? Isvoljena gora , le malokdaj obiſkovana, le vezhi del ſlabo ſposnana, je
Življenja srečen pot (1837):	glavo prikloni, ino rezi: Pozheſhena bodi ſveta I. (ſe imenuje), isvoljena boshja ſvetniza! Bodi nam vſelej per Bogu naſha sveſta proſhniza

izvoljena

Blagomir puščavnik (1853):	naročje sprejela. Vitezinja pade na kolena pred njo rekoč: „O izvoljena devica! kaj je vse moje terplenje proti tvojemu? — Nak! ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bila v Rimu s pripomočjo dunajskega višjega škofa izdelana, je izvoljena posebna komisija. — Od 16. t. m. je po višjem povelji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	ne zabi, da je veliko odgovornost na-se vzela, ko je izvoljena od ljudstva stopila v državni zbor, da se na tem

izvoljene

isvolene

Ta male katechismus (1768):	S. Duha spozhet, se je rodil s' Marie te uſſellej isvolene, inu prezhiste Divize. Luk. 1. Iſaj. 7. Kaj pak ta
Ta male katechismus (1768):	Buh nebeshke ozha skaſal, ke nas je skus Kristusa ſa isvolene otroke, irbezhe goriuſel: de mi toku skus rajmno tu lubeſnivu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſi on pomagej, aku je on Chriſtus ta Syn Boshje isvolene. Aku je on pak Krayl zhes Israel, tok ſtopi on
Branja, inu evangeliumi (1777):	tvojo miloſt, naſhih grehov savese resveshi, inu ſkus proſhno tvoje isvolene Matere , lube Divize Marie s' vſimi tvojimi Svetnikami, naſs tvoje

isvoljene

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhudne rezhí delali, de bi, ko bi bilo mogozhe, tudi isvoljene sapeljali. “ „Kedar boſte Jerusalem vídili s' vojſkami obdano, védite, de
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Potlej bo poſlal ſvoangelje s' glaſnimi trobentami, de bodo njegove isvoljene od vſih krajev ſvetá sbrali. “ „Kedar ſe tedaj vſe to
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſíje bres obláka, Okó ni víd'lo, ſliſhále uſhéſa Veſêlja, ki isvóljene tam zháka, De ſpróſtenim bo vſih tesháv teléſa Şe ſrézhnim

izvoljenega

isvoljeniga

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſpremenjena perdrushila. — Moseſ, ſtari pravizhen boshji mosh, vajvoda ino poſtavodajz isvoljeniga Israelſkiga ljudſtva, kateri je toliko lepiga od Jesuſa odreſhenika per
Hrana evangeljskih naukov (1835):	na deneſhni den, ſhest dni pred ſvojo ſmertjo, kakor kralj isvoljeniga ljudſtva Jerusalemſko meſto v' ſvojo obláſt: pride pa tudi v'
Hrana evangeljskih naukov (1835):	tak je bilo per Israelzih po obresi otrok Abrahamov, ud isvoljeniga ljudſtva boshjiga. Bilo je obresvanje perpodoba noviga kerſta. — Tudi Jesuſ
Hrana evangeljskih naukov (1835):	verni kriſtjani ſmo tajiſte ovzhize — ki niſmo is perviga hléva, isvoljeniga Israelſkiga ljudſtva, ampak is drugiga hléva, nevédnih nesnabogov in malikvavzov

izvoljenega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	dežele serbske turški sultan Serbom podelil, leta 1843 v skupščini izvoljenega kneza Karajgjorgjevića (naslednika rodovine „Černega Jurja”) v skupščini 22. dec.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	sultana poslati s prošnjo, naj poterdi Serbom iznova (že četertič) izvoljenega kneza Miloša. Vodja 27 skupščinarjev, ki so se podali k

izvoljeni

isvoleni

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	brumnih duſh. Namrezh de je ta ſamota vſelei bila en isvoleni krey ene prave molitve, de ſe le tiſte ſerze lehku
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiri na tvoje S. Imę naklizhejo. Sakaj ony ſo ta isvoleni folk Jakoba posherli, inu njega prebivalſhe k'eni puſhavi naredili
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu uſſegamogozhnimu, ti isvoleni uſſelej Divizi Materi Mariji, uſſem Svetnikam, inu nym G. Duhovne
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu uſſegamogozhnimu, ti isvoleni uſſelej Divizi Materi Mariji, uſſem Svetnikam, inu nym G. Duhovne
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu uſegamogozhnimu, ti isvoleni uſelej Divizi Materi Marij, vſem Svetnikam, inu nym Goſpod Duhovne

isvoljeni

Štiri poslednje reči (1831):	Pſalm. 83, 3, 5. IV. Sraven nebeſhkiga neisrezheniga veſelja, bodo isvoljeni v' nebeſih tudi neſkonzhno zhaſt vshivali, ker bodo h' grosno
Štiri poslednje reči (1831):	dela, ker redno premiſhluje in pravi: Glejte, kako ſe veſelijo isvoljeni v' hiſhi mojiga ozheta! Kako ſrezhni ſo, in to ſrezho
Štiri poslednje reči (1831):	in miſliti, je komej ſenza proti neſkonzhni nesapopadlivi ſladkoſti, ktero isvoljeni v' nebeſih vshivajo, ktero pa bomo vekomej vshivali tudi mi
Hrana evangeljskih naukov (1835):	drugiga bóljshajte ino na desno stran pomagajte ſi. Sdaj ſo isvoljeni dnevi, sdaj ſo dnevi isvelizhanja. Sdaj poſluſhajte mili glas Jesuſa
Hrana evangeljskih naukov (1835):	k' njim oberne ino ſvoje uzhenze poſhtima, rekózh: „Vam, vi isvoljeni moji poſluſhavzi, ki beſede mojiga nauka vſelej tako na tenko
Hrana evangeljskih naukov (1835):	isvelizharja, de njega tudi enkrat veſelo saſliſhali bote: „Pridite vi isvoljeni mojiga Ozheta! posédite kraljéstvo vam pripravleno od sazhetka ſveta. “ Amen
Hrana evangeljskih naukov (1835):	tudi luljka; enkrat bo shetev, kedar pravizhen ˛Sodnik porezhe: „Vi isvóljeni, pojdite ſem; — poberite ſe prezh, vi prekleti! " — Naj ſe hudobnesham
Hrana evangeljskih naukov (1835):	podobi mladenzhov perkaſali, ravno tako vſi omlajeni ſi bodo enkrat isvoljeni roke podajali. (Mat. 22, 30.) 3. Alj de ſi bomo
Življenja srečen pot (1837):	morji ino popotnikam ſteso po ſuhim; ſhe lepſhi ſe ſvetijo isvoljeni boshji v' nebeſih, ino nam kashejo pravo pot ſrezhno sa

izvoljenej
Deborah (1883): v gromu Ti stopil si na sveto goro Sinaj K izvoljenej nevesti izraelskej. (Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono

izvoljeni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	že v lanjskim snidu Njih cesarska Visokost gospod Nadvojvoda Ivan izvoljeni. Pričijoči so bili pri tem zboru poslanci ali namestniki 44
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	enim tudi Svojiga skrivniga posvétnika z naslovam „ekscelencíja” izvolili. — Novo izvoljeni deželni poglavar so krajnski in koroški deželi že od tistihmal
Zlata Vas (1850):	od bolnih krav ali pa od mladic dajalo, so imeli izvoljeni trije ogledniki pravico, vsak čas v hleve iti, in dolžnost

iſvoleni

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	bo Sklenil to sodbo zel vesello: Pridte semkej vi Moj’ iſvoleni! Boſte od mene polonani. 8. Naspruti bo vsem ferdamanem Reki
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Svete itdr. 5. Hvall’jo njega Rodovi Iſraelſki: Tud’ vsi iſvoleni, ’nu Svetniki nebeshki. Tud’ vsi. Svete itdr. 6. Sonze, ſveſde

izvoljenih

isvolenih
Branja, inu evangeliumi (1777): pervi, ti narpoſledni. Sakaj veliku njeh je poklizanih, al malu isvolenih. Na Nedelo imęnuvano Sexageſima. Branje is 2. Piſma S. Paula

isvoljenih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	k musiki jih je ſilno veliko poklizanih, grosno malo pa isvoljenih. Snajdba vganjke Nr. 2. v poprejſhnim liſtu je: koshuh.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kmetijſke drushbe poterjen; 56 jih je pa bilo novih tovarſhov isvoljenih. Goſp. Ferd. Şhmidt, kupez in opravnik Milanſke aſekuranzije soper poſhkodovanje

izvoljenih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): prihodnje tri leta poterjeni. Na novič je bilo 26 udov izvoljenih. — S kratkim nagovoram so grof Lihtenberg današnji zbor sklenili. Polšiške

izvoljenim

isvoljenim

Štiri poslednje reči (1831):	rekli pogubljeni eden drugimu, kako ſe da veſelo vshivati ſvojim isvoljenim prijatlam. Njega vshivati ſmo tudi mi namenjeni bili, in vender
Štiri poslednje reči (1831):	Zhe bomo tako ſrezhni, de v'gnadi boshji umerjemo, bomo isvoljenim boshjim perſhteti, in v' nebeſa vseti. Tam ne bomo nobeniga
Štiri poslednje reči (1831):	v' shivim Bogu. Pſlm. 83, 2. 3. V' nebeſih bodo isvoljenim vſe ſolse od njih ozhi sa vſelej obriſane. Nikdar nikoli
Štiri poslednje reči (1831):	Vezh niſim vaſh svelizhar in odreſhenik, ampak, kakor odprem sdaj isvoljenim vrata v' nebeſa, kamor jih v' vezhno veſelje s' ſabo
Hrana evangeljskih naukov (1835):	shivlenje od mladoſti sa osnanvavza pokore perpravljal. Ravno v' tem isvoljenim zhaſi od Boga poklizan sazhne gréſhnimu ſvetu pokore pridgovati, ino
Hrana evangeljskih naukov (1835):	vſe ſveto hozhe biti pred malovrednim ſvetam ſkrito. Le trém isvóljenim ſvojim uzhenzam je Jesuſ ſvoje velizhastvo pokasal: le redkim naj
Življenja srečen pot (1837):	vſi tvoji bratje in ſeſtre, alj poſebno odkrito ſerzhen le isvóljenim, ki ſo dobre Bogu ljube duſhe. Varji ſe goljufam ſvojga
Slate jabelka (1844):	ſvojo neſkonzhno zhaſt in ſvitloſt pokasal, ktero je bil trem isvoljenim apoſieljnam na Taborji nekoliko viditi dal, je smiram le v

izvoljenim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ga bode gora nazaj dala, da srečno vlada slovenski rod. Izvoljenim večkrat ugodi do njega priti. Bil je pri Pečicah neki

izvoljenimi

isvoljenimi

Štiri poslednje reči (1831):	levi ſtrani slo povikſhalo, ker bodo na deſni ſtrani med isvoljenimi vidili prijatle, snanze, tovarſhe, kteri ſo bili ravno v' takim
Hrana evangeljskih naukov (1835):	priti vidili. Oj, de bi bili vredni njega s' vſimi isvoljenimi velizhaſtno posdraviti tudi tiſtokrat, rekozh: „Hoſana! bodi viſoko posdravlen, ki
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ino pravize v' vezhno isvelizhanje dojdeſh, kjér boſh s' vſimi isvóljenimi vezhno luzh gledal. Amen.

izvoljenimi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): še v temni, merzli ječi ležim, jutri že hodil med izvoljenimi svetniki in duhal nebeške dišave? Da bi jaz ubogi deček

izvoljeno

isvolano
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Shegen katierega je näsh lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries svojo isvolano mathar srekov, katiera je prvti nabesam shva te pridi zhries

isvoljeno

Hrana evangeljskih naukov (1835):	no sgubiſh. 4. Po kateri poti pa pridemo v' to isvoljeno duhovſko shivlenje? Ta je ojſtra pot poſta, ino ſamoſvojiga satajenja
Hrana evangeljskih naukov (1835):	otrók. Le k' Bogu imajo nagnjene miſli in shelje. Tako isvoljeno tovarſhtvo nam denaſhen ſv. evangelj pokashe. I. Poſhtena ino ſveta
Hrana evangeljskih naukov (1835):	per Israelzih najdel niſim, de ſe ravno hvalijo, de ſo isvoljeno ludſtvo. Alj kaj pomaga ſhtimanje, kjér ni vrednoſti? Sa to

▶ izvoljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

izvoljenja
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): v veselje,« je rekel Jezus. 38. — Križ je znamenje našega izvoljenja k izveličanju. Bog očisti svoje ljubljence že v tem življenju
izvoljenjem
Kmetijske in rokodelske novice (1846): znanje dali veliko veselje in hvaležnost, ktero Slovenci občutijo nad izvoljenjem novo izbranega, Slovencam takó milega dušnega pastirja. Na to so

▶ izvor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvor
- izvirk
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): vedó, od kod de so, imajo morde v njih svoj izvirk. (Dalje sledí. ) Še nekaj od mizarskima in tesarskima lesá. (Nadalje
- izvor
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tega namena naj bode tergovina z vinom národna stvar in izvor bogatstva za narod. Kako pa naj bi se to počelo

▶ izvožnja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

izvoz; Pleteršnik

izvožnje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

austrijansko cesarstvo izvožnjo tistega žita, ktero je že pred prepovedbo izvožnje nakupljeno bilo. — Dr. Sandorfy, ces. zdravnik šopronskega komitata na Ogerskem

izvožnjo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): dec. brali, da rusovsk carsk ukaz dovoluje v austrijansko cesarstvo izvožnjo tistega žita, ktero je že pred prepovedbo izvožnje nakupljeno bilo

▶ izvreči glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podivjati; Pleteršnik

izvržeš
- sversheſh
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſkerbi. Satorej le rada me vbogaj, de ſe gerdo ne sversheſh, kakor tvoje zvetlize. ” „Drugizh, de ſo tvoje shlahtne zvetlize ſploh

▶ izvreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvre
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): da v tukajšni gorki jeseni mošt že tako do dobrega izvrè, da vino, kakor hitro se je izčistilo v sodcu, je

▶ izvrsten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvrsten

izversten

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	leti se je prikazal na slovanskem kniževnem obzorji nov pa izversten jezikoslovec (filolog) prof. M. Hattala, rojen Slovak. Ta slavni poznávec
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ni šlo v glavo, da bi tak, na vsako stran izversten vojščak sploh bil v zvezi s tacimi ljudmi; in vendar
Spisi Krištofa Šmida (1883):	je vadil in igrati na glasoviru, kajti bil je sam izversten pevec in krasno je sviral na glasoviru. Na večer vsacega

izvrsten

Botanika (1875):	glistam posebno zoprno olje v sebi; pelin (Artemisia absynthum) je izvrsten zavolj svoje grenkote.
Ferdinand (1884):	grof izbral za izvršitelja svojega zlobnega naklepa, bil je tako izvrsten godec in pevec, da mu ga ni bilo kmali kos

izvrstna

izverstna

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	slovesno besedo (Concert), pri kteri je tudi slavni umetnik Eller, izverstna umetnica Michelli in več druzih dobro znanih rodoljubov igralo. Večkrat
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	oni, ktero je ljubila ko izgled ženske popolnomosti. Dva tako izverstna človeka, tako veličastna značaja — in oba kristijana! To jej je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v smert gnalo? Vse drugače je to pri kristjanu! Res izverstna je taka naloga za njega — to sem tudi jaz čutil
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	raslo krog verbe, in dosegel sem svoj namen, ha, ha! " "Izverstna misel! " pride učenik z globokim vzdihom in če bi ga

izvrstna

Astronomija (1869):	globusi neko prednost pred manjšimi, vendar so že tudi najmanjši izvrstna pripomoč pri astronomijskem gledanji. Najboljša naprava na nebesken globusu bi
Kemija (1869):	zavdan) §. 51. Železni okisov okisec (Eisenoxydoxydul), FeO.Fe2O3 = Fe3O4, je izvrstna železna ruda, kristalizujoča v pravilnih, črno svetlih oktaedrih, ki se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	cvetico (bouquet), — 2) namizna vina brez cvetnega duha, pa vendar izvrstna, na pr. „ljutomerec”, — 3) navadna namizna vina, ki se prodajajo
Gozdovnik (1898):	puška delala mi bode glasovito ime. « »Kaj je res tako izvrstna? « »Le pazite, sennorita! « Tiburcio uzame puško, potegne tanko vejico iz
Gozdovnik (1898):	svoje sovražnike prav dobro pogajati, in pričakovati je bilo, da izvrstna porazstava karavane bo enaka s premočjo Indijanov. Med tem so

izvrstne

izverstne
Kmetijske in rokodelske novice (1846): dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti za učenje kazati, zlasti pa izverstne pridnosti in lepiga zaderžanja, in na telesi tako zdravi in

izvrstne

Mineralogija in geognozija (1871):	nekako grapovo tiplje zarad steklenastega živca. Nekteri kvarcati trahiti dajajo izvrstne mlinske kamne. Navadni spremljevalci trahitovi so: Plovec, obsidian pa bisernik
Botanika (1875):	tenkim, črnosvetlim pecljem, in pa zidna rutica ali sršaj (Asplenium). Izvrstne so praproti vlažnih vročih deželá, posebno otokov v Južnem morji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	To podružnico, kateri predseduje gosp. dr. Poznik, podpirate jako vrlo izvrstne moči gg. Ogulin in prof. Derganc. Kdor je bil sv.
Gozdovnik (1898):	med grmičjem, stolčem med dvema kamenoma, ki je zavoljo svoje izvrstne celivnosti predobro znan po vsi deželi na rano, pa bo

izvrstni

izverstni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dekan Pridovnik, obče spoštovani mož, so pri ti svečanosti v izverstni latinski besedi očitno v cerkvi pred kardinalam na znanje dali
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vseh krajev skupaj prignani kristijani pa niso bili Rimcem samo izverstni delavci, ampak imeli so je, kakor mesar svoje živinčeta v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vjema ne s krajem, ne s časom — ampak zneseni so izverstni prizori tudi iz nekoliko ločenih časov in krajev in sklenjeni

izvrstni
Zoologija (1875): in v grlu poseben pevski stroj. Med njimi se nahajajo izvrstni pevci in druge ptice, ki se odlikujejo živahnostjo, podučnostjo in

izvrstno

izverstno

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Novine Celjske” 1849 str. 62— 63). b) Ker ima tako izverstno, starim klasiškim jezikom ednako slovnico, da sam v sebi (le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	že tadanji kmetijski pisatelj Kolumela (II. 11.) hvali, da je „izverstno dobro zelišče‟. Po Rimcih se je kmalu zaplodila po južni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v omiki slovenščine in slavenščine sploh slavno pomnožil, in to izverstno delo je res vredno, da ga priporočimo vsakemu, komur je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	težki nauk o natori geršk. aorista olajšati, priporočam toraj to izverstno knižico živo živo. Pa tudi tisti, ki se učí po

izvrstno
Botanika (1875): mnogo amonijaka in fosforove kisline v sebi. Mekine so tudi izvrstno gnojilo, ker imajo v sebi dušca in fosforove kisline. Praha

▶ izvrsten pridevnik, splošni, presežnik(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najbolj izvrsten; kontekst

najizvrstnejšega
- najizvrstnišega
  Zoologija (1875): kot najizvrstnišega lovca, a njegov poduk je zahteval mnogo truda in marljivosti

najizvrstnejši

naj izverstniši(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

Maruti, božanstva vetrov, se velijo njegovi sinovi ²). Lassen ³), Roth ⁴), Weber ⁵) naj izverstniši poznatelji staroindiškega basno- in starinoslovja imajo Rudra-ta za božanstvo

▶ izvrstno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvrstno
Rudninoslovje (1867): Spatheisenstein, Flinz), kristalizuje romboederski (sl. 32), vštrit romboedrovih ploskev se izvrstno kolje, a lomi se nepopolnoma školjkasto; svetlost je stekléna, i

▶ izvršen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvršena

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	v drvenem stanu in prerezi podolg. 1. Dveletna zelena kopulacija, izvršena meseca junija 1889, narisana februvarja 1891, po prezimljenji na prostem
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	požlahtnitve podoba 1 podolg. 3. Požlahtnitev na zeleno v stran, izvršena junija 1890 narisana marca 1891, po prezimljenji na prostem. 4.

▶ izvrševati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvrševal
Občno vzgojeslovje (1887): v poznejšem življenji izhajati brez obiteljske pomoči, da bode samostojno izvrševal kak posel in tako podpiral in povzdigoval blagostanje obitelji. Človeška

izvrševale

Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	kajti mi ne nahajamo posebnih toček, ki bi so lehko izvrševale na severu à tudi ne ki bi se ložje v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	v teh zadevah razsojevati po dotičnih občinskih postavah. Opravila ta izvrševale so deloma neposredno, deloma po posebnih v ta namen odločenih

izvrševali
- izverševali
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): ulicah prostor pred njimi delali, pred njih stanovanjem stražili, povelja izverševali itd.; pa zato čez ramo nosili butarice skupaj zvezanih palic

izvrševati

Zoologija (1875):	morskih klobukih more vsa notranja ali pa tudi vnanja koža izvrševati vsa opravila. Pri viših živalih je pa vse to jako
Občno vzgojeslovje (1887):	hoče človek, da bode mogel v mnogem oziru kaj velicega izvrševati, treba je, da deluje v zvezi z drugimi in da

izvršuje

Valenštajn (1866):	se zgoditi. Osodi vselej obveljá pravica, Ker srce jo oblastno izvršuje. (Trčki. ) Pripelji precej mi v stanico Vranglja, Sle sam odpravim
Občno vzgojeslovje (1887):	Postanek predstav in njih obnova. V prvih dneh svojega življenja izvršuje človek skoro izključljivo le vegetativna opravila. Vse moči življenja v
Občno vzgojeslovje (1887):	da deluje torej v službi vzgojne svrhe. Svojo nalogo pa izvršuje le tedaj, ako pospešuje duševni razvitek z oziram na nravstveno
Občno vzgojeslovje (1887):	to je njegov pametno misleč duh in možnost, da umno izvršuje vsa dejanja. Najvišja stopinja človeškega razvitka je torej stanje nravstvene

▶ izvršitelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvršitelja
Ferdinand (1884): poglavje. GODEC. Peter, ki si ga je grof izbral za izvršitelja svojega zlobnega naklepa, bil je tako izvrsten godec in pevec

▶ izvršitev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvršitev

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	v stran. 4. Cepič, pripravljen za požlahtnjevanje v stran. 5. Izvršitev požlahtnjenja v stran, z gumijevim vezilom. Skoro vse v naravni
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	da varuje očeta in mater. “ Jonijev nasvet je bil najboljši; izvršitev se jim je posrečila v varstvu svetih angelov. Ko so
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je bilo mnogo pripovedovanja. Jon in Bil sta opisala srečno izvršitev bega. „Če bi jih ti ne bil izpeljal na napačen

▶ izvršiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvrše
Gozdovnik (1898): Trije bledoličniki naj si zapojó mrtvaško pesem, kajti preden jo izvršé, bodo v rokah mojih vojakov. « »Tristo takih! « meni Rdoles. »Nekaj
izvrši
- isvershe
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): predivu, katęru tèly, ne bó on vgaſsnil, dókler on ſodbo isvèrshe h' premaganju. 21. Inu v' njegóvim imęni bódo nevęrniki vupali
- izvrši
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): kopulacijo (grüne Copulation), veliko prednost, da se lažje in hitrejše izvrši in obveže, ker v času, kterega nam je treba za
- zvrši
  Lohengrin (1898): ščit na dob). Ne krije prej naj mene ščit, Da zvrši sod se istinit! Vsi možje (potegnejo meče, ktere Sasi zasadé
izvršil
- izveršil
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): zvedeti. Anton je zvesto in pošteno svoja leta kot učenec izveršil pri tergovcu. Postane tergovski pomočnik, ter si s pridnostjo in
- izvršil
  Ferdinand (1884): vas slušati. « »Prisezi mi, da me ne bodeš prekanil, ampak izvršil moje povelje na tanko! « reče na to grof. Ubogi Peter

izvršila

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	Kocelju gre venec prvenstva v glavnih rolah; res izvrstno sta izvršila svojo nalogo; vredno njima na strani so stali gospodičina Podkrajšekova
Občno vzgojeslovje (1887):	1. Pestovališča (jaslice) so zavodi za deco, katera še ni izvršila tretjega leta ter jej je zato treba še prve telesne

izvršili
Občno vzgojeslovje (1887): da ostanejo otroci odkritosrčni in resnični. Ako se to posreči, izvršili smo polovico vzgojnega dela, kajti s tem postane vsako vzgojno

izvršilo

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	jezičkom, s probkovino dne 23. aprila. Pri vsakem teh poskusov izvršilo se je pet cepljenj zgodnjega Veltelinca na Riparijo. Tu moramo
Revček Andrejček (1891):	teci, kar moreš. Matija (zopet na tleh). Dobro se je izvršilo. (Izgine na zadaj skozi leso. ) Grešnik (gre k vežnim vratom

izvršimo
Aritmetika za učiteljišča (1885): vsota za prav toliko. Ako torej obe izpremembi ob jednem izvršimo, dobimo zopet prvotno vrednost vsote. Odtod izvira: Vsota ostane neizpremenjena
izvršiti
Gozdovnik (1898): se dal slepiti takim vabljivim izgledom. Imel je dve nalogi izvršiti: kazniti morilca svojega krušnega očeta, pa predstaviti se grofu Medijanskemu

▶ izvržen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvrženi
- izvrženej
  Botanika (1875): vzdignjena gola pečina hitro prevleče z rastlinsko odejo, da na izvrženej razbeljenej lavi potem, ko se je ohladila, rastó bujne rastline

▶ izvrženje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

izvrženja
- svershenja
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): §. 6. Od nekterih prigodkov po porodu. §. 7. Od svershenja. §. 8. Od reje in opravljanja shrebét in kobil. 9.

▶ izvzet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvzet
- vonuſet
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): svejta gre. Tudi moj Syn ni bil od te poſtave vonuſet; al ne njemu, ne meni ni smert ſa shtrafengo bila
izvzeti
- isvseti
  Pozhétki gramatike (1811): cheveaux, konji; le travail, delo, trud, les travaux, dela, trudi, Isvseti so: détails, drobnóſti, drobnjáve, drobno; portails, velike vrata, gouvernails, kermila

▶ izvzeti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvzemi

isjemaj

Pozhétki gramatike (1811):	med dvema gláſnikama isrezi kakor naſh maison, hiſha, poison, ſtrup; isjémaj beſedo preséance, prédſtvo, ino presupposer, predpolagati, predrasúmiti; ktiri dve beri
Pozhétki gramatike (1811):	digne, vréden, magnanime, vélkoſerzhen, ignorance, nevédnoſt, beri: dinje, manjanime, injoranſe; isjémaj: stagnation, sapovódnja, saſiala voda, saſtáloſt, stagnante, saſtal, s' ſvojim odvódenmi

izvzeti

isjeti

Pozhétki gramatike (1811):	Isjéti ſo: étant, nous sommes: ayant, nous avons: sachant, nous savons
Pozhétki gramatike (1811):	v' ez: aimant, aimez, finissant, finissez: recevant, recevez: rendant, rendez. Isjéti ſo: faisant, vous faites: disant, dites. Tako ſe tudi obrasi

▶ izza predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izza

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	temu prilega, onemu se gabi. — Groza Hafeda spreletí, da ostane izza mize. Spomni se sveta, v kterem je dosedaj živel, in
Revček Andrejček (1891):	Anže (katerega Matija za vrat držeč spremlja, stopi izza kulis na levi in kliče). Oče, Jeklen! Tatu sem ujel
Gozdovnik (1898):	moral nekaj prav važnega opazovati. « »Morava tja, da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj ležeta, stegneta glavi, pa gledata
Gozdovnik (1898):	zdaj ničesar koristiti. Zato pa se Diaz skloni ter potegne izza gamašnega jermena dolg oster nož. Don Estevan je tudi pobral

iz za(združena oblika)
Blagomir puščavnik (1853): delo, da bi saj vse doveršeno bilo, preden veličansko solnce iz za gor posije. — Ko pa vitez splošnih rok gibanje, sve

iz-za

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	reči voščeni sveči, zvlekel iz-za obleke bogato kinčano opasnico, v kteri je imel zavito zlato
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	"Je-li si ti Tone? " začuje se tihi oprezni glas iz-za grma, ki je kril votlino. "Da, jaz sem," odverne Tone

▶ izzidati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sezidati; kontekst

izzidala

is-sidala

Slate jabelka (1844):	je is-sidala kak kloſhter; in jih je dva in trideſet is-sidala! »Ni boljſhiga snamnja, po kterim ſe raslozhi ſlama od dobriga
Slate jabelka (1844):	zhaſt in sa svelizhanje duſh ſtorila, in tudi veliko kloſhtrov is-sidala, ali vſe je pod pokorſhino ſvojih vikſhih ſtorila; in po
Slate jabelka (1844):	sopernoſti, teshav, preganjanja in sanizhevanja je mogla preſtati, predinj je is-sidala kak kloſhter; in jih je dva in trideſet is-sidala! »Ni

▶ izžarevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

izžarevanje
- izžarivanje
  Astronomija (1869): o spektralnej analizi. O. Angelo Secchi je dokazal, da je izžarivanje toplotnih trakov v solnčnem središču skoro še enkrat tako veliko

▶ izžarevati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ

izžarevati

izžarivati

Fizika (1869):	pa črno in tamno. Pa tudi glede svoje zmožnosti, toploto izžarivati, so si zaznamovani dve skupini teles medsebojno nasprotni. Gosta telesa
Fizika (1869):	roka. Ausladen (elektr. ), izprazniti. Auslader, izpraznovalec. Auslösung, snémalo. Ausstrahlen, žariti, izžarivati. Axe, os. B. Bahn, pot. Balansier, ravnotežnica, kimavica. Barometer, tlakomer
Fizika (1869):	ausladen. Izpraznovalec, Auslader, 166. Izrezek krožni, Kreisausschnitt. Izvod, Produkt. Izžariti, izžarivati, ausstrahlen, 128.

▶ izžgati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izžgejo
- isshgejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): je nar bolj, zhe ſe preresani otoki s rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri otokih vrankniga priſada nar bóljſhi

▶ izžreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

izžrlo

zžerlo

Robinson mlajši (1849):	Robinson ga je uprašal, se smejê če ga je to zžerlo? ino ko tega terditi ni mogel, mu je velel, da
Robinson mlajši (1849):	Za Boga! “ je Petek vzkričal, pred njim na kolena padnoč! „zžerlo bi te gotovo, pak bi ubogi Petek ne imel nikákega

▶ j neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

Kuharske Bukve (1799):	perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla, męſhaj, dokler ſe maſlo rastopí; j s' tim polij ſpargelne.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobro, da bi izobraženi domorodci za narod in domovino storili ? J, Tri stvarí, pervič: da bi domorodci pri vsaki priložnosti se

▶ j neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

j
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in drugih zhudnih shelesnjin. J, kjé pa je ta shelésna zeſta? vpraſha eden ali drugi

▶ j okrajšava ↘ goo300k, IMP

j
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): ljubezin mati, Ino zloga nas pobrati, Večna bo Slovencov čast. J, Virk. Kakó s sadnimi drevési ravnati, ko jih je toča

▶ j. okrajšava ↘ goo300k, IMP

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	šole) podpirali. R, Kakó se pa nosi pravi koreniti Slovenec? J. Na tenjko ti tega še povedati ne znam. On pač
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kterim se je gosp. vodja proti koncu tudi rajnkiga gospoda J. Hradeckita — kteriga družba milo pogreša — spomnil, so se začeli pomenki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Dajte klobasíco! Ti trančaríi se pravi: „Bobljanje”, ali: „hodijo bobljàt. ” J.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	velike po naših krajih, vendar nas Bog varuj takih dogodb! J. Š. Iz Ljubljane. Gosp. Navratil na Dunaji je podaljšal čas
Mineralogija in geognozija (1871):	Evropi so premogova naležišča dvojna; so namreč nektera morska, t. j. da so se napravila iz posadnin na plitvem bregu morja
Botanika (1875):	vsakako je vkupno delovanje rastline na njen živež odkisujoče, t. j. ona izloči iz njega kislec in ga odpravi iz sebe
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl., 12 m bode veljalo torej 12krat 3 gl., t. j. 36 gl. – Ali krajše: 12 m je 2krat 6 m
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Dne 7. julija. Kupil sem menico za 800 gl. na J. Kluna v Trstu v dan 31. julija s 6 % diskonta
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	na deka in stanejo 20 kr., ali 12 ducetov, t. j. 144 sponk skupaj 1 gl. Obe vrsti sponk, kteri se

▶ j' neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

j'
Pozhétki gramatike (1811): Moshko. Palais du Roi, nameſt de le Roi, Poſlopje kralovo. J' obeis au Roi, nameſt à le Roi, ſim pokóren kralu

▶ j'ai neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

j'ai

Pozhétki gramatike (1811):	sa deleshjam, takrat ſe deleshje ne ſklada s' njim. Isgledi. J'ai écrit une lettre, piſal ſim piſmo. J'ai écrit des lettres
Pozhétki gramatike (1811):	dveh beſéd:) perſtávlama zhaſe dveh pomoshnih glagolov avoir, être, poſtavim, j'ai aimé, j'ai fini, j'ai reçu; j'avois aimé, j'avois fini, j'avois
Pozhétki gramatike (1811):	Zheterti pretekli, malo navaden. J'ai eu rendu, ûim dopovernil itd. Tu as eu rendu. Il
Pozhétki gramatike (1811):	Ils eurent, ſo imeli, e, e Pretekli doveren zhaſ nedokonzhan. () J'ai* eu, ſim imel, a, o Tu as eu, ſi imel
Pozhétki gramatike (1811):	al bila, al de ſe je godila, al sgodila, kakor j'ai lu, ſim bral; prihodni zhaſ poméni, de rezh bo, al
Pozhétki gramatike (1811):	livres, ſim vezh dobrih búkev bral, ne des bons livres; j'ai vu de belles maisons, ſim vidil lepe hiſhe, ne des
Pozhétki gramatike (1811):	finîtes, ſte Ils finirent, ſo konzhali, e, e Pretekli nedokonzhan. J'ai fini, ſim konzhal itd. Tu as fini, Il a fini
Pozhétki gramatike (1811):	branju, bral ſim: trie so doverſheni, je lus, bral ſim, j'ai lu, bral ſim, j'eus lu, isbral ſim, ino en davno
Pozhétki gramatike (1811):	verni. Isjémamo ſhtir glagole: je suis, ſim; veliven sois, bodi: j'ai imam; veliven aye, imaj: je vais, idem ali grem; veliven

▶ j'aimasse neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

j'aimasse

Pozhétki gramatike (1811):	Nedoverſhen perloshivni. Ima ſtir konze: asse, isse, usse, insse, táko: J'aimasse, tu aimasses, il aimat, nous aimassions, vus aimassiez, ils aimassent
Pozhétki gramatike (1811):	asse per vpregi pervi: j'aimai, lubil ſim; nedoverſhen perloshivniga que j'aimasse, de bi jes lubil. Sa tri druge vprége pa perſtavlaje
Pozhétki gramatike (1811):	Nedoverſhen. Que j'aimasse, Que tu aimasses, Qu'il aimât, de bi jes ti on

▶ j'aurai neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

j'aurai

Pozhétki gramatike (1811):	bo, bode bómo, bódemo, bote, bodete, bodo, bodejo, Prihodni pretekli. J'aurai été, bom, bodem, it.d. kakor sgor. Tu auras été; Il
Pozhétki gramatike (1811):	finiront, bodo konzhovali, e, e; konzhali, e, e Prihodni pretekli. J'aurai fini, bom tu auras fini, boſh Il aura fini, bo
Pozhétki gramatike (1811):	Ils avoient eu, ſo imeli, e, e Prihódni proſt zhaſ. J'aurai, bom imel, a, o Tu auras, boſh imel, a, o
Pozhétki gramatike (1811):	sta dva: prihodni proſ: lirai, bom bral, ino prihodni pretekli, j'aurai lu, bom bral, bom shé prebral. Franzoski glágol ima pet
Pozhétki gramatike (1811):	rendront, bodo vrazhali, e, e vernili, e, e Priboden pretekli. J'aurai rendu, bom vernil itd. Tu auras rendu, Il aura rendu
Pozhétki gramatike (1811):	j'avois aimé, j'avois fini, j'avois reçu; j'aurai aimé, j'aurai fini, j'aurai reçu: que j'eusse aimé, que j'eusse fini, que j'eusse reçu
Pozhétki gramatike (1811):	Tretje vprege. recevoir, prejeti, je recevrai, bom prejél, avoir, imeti, j'aurai, bom imel; échoir, j'écherai, minul bom; pouvoir, mágati ali mozhi
Pozhétki gramatike (1811):	j'ai fini, j'ai reçu; j'avois aimé, j'avois fini, j'avois reçu; j'aurai aimé, j'aurai fini, j'aurai reçu: que j'eusse aimé, que j'eusse
Pozhétki gramatike (1811):	recevront, bodo prejemali, e, e prejeli, e, e Prihoden pretekli. J'aurai reçu, bom prejél itd. Tu auras reçu, Il aura reçu

▶ j'avois neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

j'avois

Pozhétki gramatike (1811):	vous avez eu reçu, Ils ont eu reçu, Davno doverſhen. J'avois reçu, ſim bil prejél itd. Tu avois reçu, Il avoit
Pozhétki gramatike (1811):	glagolov avoir, être, poſtavim, j'ai aimé, j'ai fini, j'ai reçu; j'avois aimé, j'avois fini, j'avois reçu; j'aurai aimé, j'aurai fini, j'aurai
Pozhétki gramatike (1811):	être, poſtavim, j'ai aimé, j'ai fini, j'ai reçu; j'avois aimé, j'avois fini, j'avois reçu; j'aurai aimé, j'aurai fini, j'aurai reçu: que
Pozhétki gramatike (1811):	finissois; recevant, recevois: rendant, rendois, Isjemamo ſama dva; ayant, imajózh, j'avois, ſim imel; sachant, vedózh ali snajozh, je savois: védel ali
Pozhétki gramatike (1811):	piſmo, ktiro ſi mi piſal, ſim bral. Les livres que j'avois prêtés, on les a rendus, moje moje poſójene bukve ſim
Pozhétki gramatike (1811):	Davno doverhſhen zhaſ. J'avois eu, ſim imel, a, o Tu avois eu, ſi imel
Pozhétki gramatike (1811):	Vous avez eu rendu, Ils ont eu rendu, Davno doverſhen. J'avois rendu, ſim bil vernil itd. Tu avois rendu, Il avoit
Pozhétki gramatike (1811):	Vous avez eu fini, Ils ont eu fini, Davno doverſhen. J'avois fini, ſim bil konzhal itd. Tu avois fini, Il avoit
Pozhétki gramatike (1811):	ſte ſo bil, a, o bili, le, le Davno daverſhen. J'avois été, Tu avois été, Il avoit été, Vous aviez été

▶ j' obeïs neuvrščeno, tujejezično + neuvrščeno, tujejezično(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

j' obeïs
- j'obeis
  Pozhétki gramatike (1811): kralévo, J'obeïs aux Rois, nameſt à les Rois, ſim pokoren kralam. Mnoshno

▶ ja členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Biblia (1584):	vy vunkaj hodili gledati? Ste li hotéli eniga Preroka viditi? Ia jeſt vam povém, kateri je tudi vezh, kakòr en Prerok
Biblia (1584):	pred modrimi inu saſtopnimi, inu ſi je tem majhinim resodil: Ia Ozha, sakaj tebi je taku dopadlu. Vſe rizhy ſo meni
Biblia (1584):	k'nym: Ieli ſte letu vſe saſtopili? Ony ſo djali: Ia GOSPVD. Natu je on rekàl: Satu je vſaki Piſsarn, k'

Ta male katechismus (1768):	se Buh uſſellej vezh, inu bel lube, koker uſſe stvary, ja vezh, koker se sami lubemo, inu de be rajshi othli
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	beſsędo dershat? Matizh. Doli v' borſht priti, męniſh? Nęshka. No ja. Matizh. Nikar doli ne hodi! Nęshka. Koker ozheſh. Matizh. Oblubi
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	pa vſsakdan pruti proſsili sa Kruh Duſhe, jenu telleſsa ? Od. Ja; vlsakdan pruti is veliko ponishnoſtjo. Pr. Sakaj ? Od. Kir sa
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	naſhim doushnikam. Pr. Imamo pa mi dugóve pred Bogam ? Od. Ja! Pr. Kadaj pa? Od. Kir mi grehe dellamo, negovo dobruto
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	tajite odpuſlu ? Od. Is serza rad. Pr. Zhe mi ? Od. Ja ! zhe tudi mi bomo odpuſtli. Pr. Komu? Od. Tajſtim, katiri
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Pomuzh ? Od. Boshije gnade. Pr. Ne od ſami ſebe ? Od. Ja ! ne. Pr. Sakaj pa ne?
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je bila, kako kumerno klaſizhje je imela? ” bara ſtaraſhina ſoſede. Ja , odgovori eden: „bojde, ſhe po pol mernika ni dal naſad
Roza Jelodvorska (1855):	k sebi ne vzame, ki so bili popred moji prijatli. Ja, ako bi morala veliko let pri njemu ostati, ja celo
Sveta grofinja Genofefa (1857):	dvomi nad sveſtobo ſvoje shene, in jo proſi, de mu ja gotovo rasodene, zhe ſe je reſ vſe tako med njo

▶ ja neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

ja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): als den Herrn und Urheber jeglichen Unheils ansahen; unzählbar waren ja diese luftigen Heerschaaren, schwarz, nur durchleuchtet von den zuckenden Strahlen

▶ ja. neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

ja.
Svetu pismu noviga testamenta (1784): ſób. 51. Ali ſte vy saſtopili vſe letó? Ony rekó: Ja. 52. On je djal k' njim: Sató vſaki vuzheni Piſsár

▶ jabelčica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

glavica; SSKJ

jabelčica
Zoologija (1875): vezila medenice in kolčnega sklepa. Ta podoba kaže, kako je jabelčica od stegna z vezjo c v ponvici privezana; nadalje vidijo

▶ jabelek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

jabolko; kontekst

jabelku
Kemija (1869): v palmovem strženu, v plodovih, na pr. v kostanji, želodu, jabelku, celó v drevesnem lubji in v lesu ga je najti

▶ jablana samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jablana
Kitica Andersenovih pravljic (1863): pravi repinčev gozd. Sem ter tje je stala še kaka jablana ali kaka sliva, da ni bilo tega, človek bi nikakor

jablani

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tù je bilo naključje še le prav domá. Na krasni jablani ni vidil Hafed nikakega sadja, le debele kumare. Šibko breskino
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	„Vidiš jo lepo senico tam na jablani,“ reče Lovre svojej sestri Marici. „To bom jaz kmalu imel
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in se ujame. Lovre je bil v trenotku zopet na jablani. Ko je pa hotel senico vzeti iz tičnice, nagne se

jablano
Robinson mlajši (1849): Dvanajsti večer. Ko so se vsi drugoč pod jablano zešli, ino koše pletli, česar so se tičas naučili bili

▶ jabolčen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jabolčna

jabelčna

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	lešterke. Tirolski štrukel z mandelnovo budlo. Nadevan puran s solato. Jabelčna torta. Mandelnovi loki. 181. Župa z ocvertimi žemljami. Meso s
Mineralogija in geognozija (1871):	k polomeru zemlje kakor 1 : 140, tedaj nekako tako, kakor jabelčna lupina k njegovi sredici. Najpred so začeli zemljino skorjo pazljivo

jabolčna
Izidor, pobožni kmet (1887): Ravno so sedeli pri kosilu, na mizi je pa ležala jabolčna potica, kar se odpro duri in nekaj sosedov in sorodnikov

jabolčni
- jabelčni
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): namen jabelka in hruške lupiti, imajo posebno napravo, ki jo jabelčni olupnik (Àepfelschâler} imenujejo in ki je ali iz lesá ali

jabolčno

jabelčno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vprégo, — in jez skozi in skozi terdim, de zdravo, žlahtno jabelčno drevó več dobička da, če petdesét lét stojí, kakor Cesarjev
Kemija (1869):	prodaja valerijanovokisli amilov okis, pomešan z vinskim cvetom pod imenom jabelčno olje, a zmes ocetnokislega amilovega okisa in ocetnokislega étilovega okisa

jabelzhno

Kuharske Bukve (1799):	102. Ledvizhno kuhanje. 103. Jabelzhno kuhanje. 104. Raspęneno kuhanje. 105. Jabelzhno kuhanje, drugazhi.
Kuharske Bukve (1799):	Kuhanje od rakov. 101. Jęternô kuhanje. 102. Ledvizhno kuhanje. 103. Jabelzhno kuhanje. 104. Raspęneno kuhanje. 105. Jabelzhno kuhanje, drugazhi.

▶ jabolčnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jabolčnik

jabelčnik

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bomo sčasama sadja zadosti imeli. Tone. Rad bi enkrat dober jabelčnik pil; dozdej ga še nisim doletel. U. Kadar bomo dosti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	6 tednov mladiti (goditi) v podzemeljskih jamah pustiti. Potem bo jabelčnik veliko močneji in sladkeji. (Če imaš kako zdravo, ne prestaro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in za zimsko ravno tako od zimskega sadja sejati. (Boljši jabelčnik kakor po navadi) se napravi po storjenih skušnjah nekega sadjorejca

jabolčniku
- jabelčniku
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): rêkli. Pustili smo tertinjo in pràv židane volje smo pri jabelčniku bili. Gospod Pirc so tavžent in tavžent sadonosnic na Krajnskim

▶ jabolko samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jabolk

jabelk

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rodovitnišiga pleména. — Gosp. P. Hudovernik so s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Bizjak, kmet iz Dobrave, je dal v razstavo nekaj navadnih jabelk in hrušk in pa domačiga grojzdja; će ravno to sadje
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je letas večidel pràv bogata sadna letina, posebno pa toliko jabelk, de ljudje v nekterih krajih ne vedó, kaj bi ž
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pripoveduje — tudi po ti šegi samó na sapi veliko žlahnih jabelk in hrušk posuše, ktere pa, de so še boljši, olupijo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	150, 200 tudi 250 veder pokazati. Češpelj smo nasušili veliko, jabelk tudi dovolj. Turšica se je dobro obnesla. Korúna (krompirja) smo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v letu 1847 je pokazala 224 plemen večidel zlo žlahnih jabelk in 133 plemen tacih hrušk. Koliko lepih češinj, sliv in
Zeleni listi (1896):	resno, »učinil si veliko porednost, da si potrgal toliko nezrelih jabelk. Veš tudi, da sem ti to še pred kratkim prepovedal

jabuk

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	3. Se vsame pol moke, pol teh Jabuk, inu h' 60. ℔. dvę peſti Soli, inu enu malu Kumne
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	lepu obresati, inu resklati, koker per pevzainu tega drusiga ſadú, Jabuk, Hruſhek. Potem kar sa ene ſorte ozhe pevzat, more ſe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſejati, kir ne smersuje hitru. Sadu. Bode vezh hruſhek, koker jabuk, zelu malu zheſhpel, inu zhęſhen, inu tudi malu oręhov, zelu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	tudi ni potreba preperzaitu ſejati. Şadú. Bode vezh Hruſhek, koker Jabuk, veliku Zhęſhen, Oręhov, Zheshpel, Sheloda. Hmęl. Akulih ſe od konza
Kuharske Bukve (1799):	Oluplene jabuka dinſtaj, jih preshmi ſkusi ſito; pol libre pretlazhenih jabuk, poldrugo unzho putra męſhaj v' ſklędi rahlo; permęſhaj eno unzho

jabolka

jabel k_a(združena oblika)
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): uni sad, kterega mislimo, da je morebiti naš od nekdaj. Jabel k a so prišle iz Sirije in Egipta na G

jabelka

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa temu se ni čuditi. Ko bi mi vsi Slovenci jabelka, hruške in drugo domače sadje v nemar pušali in fige
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tudi dobre kakor v sušivnicah. — Še hitrejši bi se dale jabelka s tako pripravo prevertati, ki je okroglimu svedru enaka ^ in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	če je moč, na sončnih krajih obesijo. V ta namen jabelka in hruške lupiti, imajo posebno napravo, ki jo jabelčni olupnik
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in po navadi k pridu obračati. Tiste zimske hruške in jabelka pa, ktere pozimi do pomládi ali clo létindan in še
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pod streho (dokler ne zmerzuje) obesijo. Po ti šegi se jabelka brez peči posuše, in so tudi dobre kakor v sušivnicah
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	so nam gosp. Šmidt — povedali, sušijo v več krajih cele jabelka, brez de bi jih v kerhlje zrezali zrezali, na sapi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	imajo Po svetu kaj več? Alj druj'ga kaj znajo Ko jabelka peč'”? Župan. Veliko še več je to vredno za nas
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	storjenih skušnjah nekega sadjorejca, da se ne samo popolnoma zrele jabelka za to jemljejo, temuč se morajo še kakošnih 5 do
Sveti večer (1866):	Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo več jabelka in hruške in zelenega peresca ni več na njih videti

jabuka

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	koktr is vſake moke. Okoli S. Mihela, kader na ſelſhe Jabuka ſturi, lete oberi, jih ſtolzi. naredi toku, koker Brinovez sgeſh
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſe pęvzajo, kader je Meſez ſtar 3. al 4 dni. Jabuka, inu Hruške v'novim Meſzi, toku hitrejſhi rodijo. Drevjam, katere
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	more v'pezh spravit, pa nenuza veliku vode, kir te 'Jabuka ſo slo vodene. 9. Pezh more prov resbęlena biti, toku
Kuharske Bukve (1799):	sdol, sapezi rumeno, potręſi s' zukram. 103. Jabuzhno kuhanje. Oluplene jabuka dinſtaj, jih preshmi ſkusi ſito; pol libre pretlazhenih jabuk, poldrugo

jabuke
Kmetijske in rokodelske novice (1843): mori, s tiſtim divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader ga jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni zhbelarji to reſnizo terdijo , vonder

jabolko
- jabelko
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): so jih poznali le 29 plemen, in tisto drobno rudeče jabelko, ki se še dandanašnji Api imenuje, je Apij zasadil na
jabolkom
- jabelkam
  Divica Orleanska (1848): mečem, Dünoa z žezlam, drugi knezovi s krono, z deržavnim jabelkam, sodno palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim
jabolku
- jabelku
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): nožem izrežejo od peceljna do muhe skozi in skozi po jabelku en mazinc široko luknjico, in takó f^revertane jabelka naberejo

▶ jaden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nesrečen; [sskj]

jadni

Lohengrin (1898):	rokó, Lažniku moč naj strta bó: Pomagaj, Bog, v ta jadni čas, Ker um naš lahko vara nas! Oznanjaš zdaj svoj
Lohengrin (1898):	Ki ná-te vero bi jemal? Kot ti me braniš v jadni čas, Jaz zvésto slušam tvoj ukaz. Lohengrin (jo vzdigne sebi

▶ jadranski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

jadranskega

jadranskiga

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	zapustil Terst in pot v Gorico nastopil. V 2. listu „jadranskiga Slavjana” je natisnjena krasna pesem, ki jo je naš slavni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pa v dvoje delil: eni so bili v zapadu od Jadranskiga morja, drugi pa v severnim iztoku, in zadnje je on

jadranskem

adrijanskem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pa še poznajo slovenske povesti Babo Lamo. Na gori omenjenem adrijanskem kamnu, kteri ima razun leljevega perja in figovega listja tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	najde pogostoma v družbi figovega listja leljino perje, tako na adrijanskem kamnu blizo Frohnleitena na Štajerskem, na kterem stojí ime Menela

▶ jadrati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jadrala
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): bil kdo iz barke stopil, ki je potem proti Angleškimu jadrala, kjer se bo v Southamptu vstavila; — časniki pišejo, da bo

jadrali

Tiun - Lin (1891):	oprezni, da smo vsak večer spustili mačka (sidro). Prihodnjega dné jadrali smo dalje vedno v obližji obali. Nismo jadrili še dobro
Tiun - Lin (1891):	Naznanil sem to Hinku. I on je bil istega mnenja. Jadrali smo dalje bilo je za rana, ko pride kuhar in

▶ jadrno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jadrno

jaderno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Marija ino Elisabeta. Marija ſe je prezej vsdignila, ino gré jaderno zhes goro k' ſvoji teti Elisabeti, de bi ſe s'
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	le sa pojedino zhlovekov vſtvaril, in jih sato tudi prav jaderno lovijo in morijo. Prav slo naſ ſerze bolí viditi v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in dom Bi mnogo Cojzov vstalo , Ž njim' bi Slovenji jaderno Se kviško pomagalo. Mé vošmo, de mestnjàn za trud Dobí
Roza Jelodvorska (1855):	Kar zatrobijo lovci v svoje zvoneče rogove, in vsi so jaderno odjahali na lov v bližnji gojzd. Rozi je bilo grozno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	velike oddane, ali pa velikih oskerbeti od drugod. Tedaj le jaderno po murbah, da bo slovenska dežela kadaj „zidana dežela” imenovana
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	čez kopito rezati. Urno spije tedaj svoj poliček in teče jaderno domú. Pavliha je sedel in vse usnje ravno čez narmanjši
Mlinar in njegova hči (1867):	in jej rekel: z Bogom! Črnot (ne mogoč dalje kopati). Jaderno! — hitro! — Smrt bi utegnila priti — potem — bi našli — moje lepe
Mlinar in njegova hči (1867):	Smrt bi utegnila priti — potem — bi našli — moje lepe denarje — Jaderno! — hitro ! — (Hotečemu kopati pade lopata iz rok. ) Janko (kterega šum

▶ jadro samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jadra

Tiun - Lin (1891):	mnogo škodoval, a nas je vender prisilil, da smo zadrgnili jadra, privezali krmilo in se prepustili valovom. Še zvečer istega dneva
Tiun - Lin (1891):	je bila »Lastavica« še videti, ko so džunke zopet razpele jadra ter začele na njo lov. Slutil sem dobro, da bodo

jadro

Tiun - Lin (1891):	odgovora krene ladjica proti nam ter za trenutek zvije svoje jadro. Zdaj pokličem svojega rešnika, vržem Kitajcem cekin ter skočim v
Gozdovnik (1898):	zopet suh? Pa ne, da bi ga imelo ponapolniti to jadro na morju? Takoj bomo videli«. To rekši, napoti se v

▶ jaeger neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

jaeger

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	3. Hybrida Riparia X Rupestris (Jaeger), izvirajoč iz Amerike in pridelana 1889 v Bordeauxu, za malo
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	za malo barvana apnena zemljišča. 4. Hybrida Cordifolia – Rupestris – Riparia (Jaeger št. 1) za vsakoršno zemljišče, ktero ni apneno, niti krednato

▶ jager samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kdor se ukvarja z lovom, lovec; [sskj]

jager
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): tebi bila. ” Ivan je odraſtil, ter je prav snajden ſtreliz (jager) bil. Pridno, prav sveſto je ſvojo ſlushbo opravljal, prijasen ino

jagra

Fabule ino pesmi (1836):	bi vſtrelil rad, Glej! puſhko ma nabito. «« Je nor, ker jagra ſe boji,« Domazhi ov’ga tróſhta. »On, kaj jas pomnim
Fabule ino pesmi (1836):	ſtran? « »»Gdo,«« pravi? »»beshal ne bi? Ne vidiſh v’ ſenzi jagra ſtat? On méri? she bi vſtrelil rad, Glej! puſhko ma
Fabule ino pesmi (1836):	na ſtran, No ſvoje vuha ſhpizhi. On vidi en’ga jagra ſtat’, Ker s’ puſhkoj ná-nj’ga zila, Kak da bi

jagri

Fabule ino pesmi (1836):	˛Samízhje jese ſita; — No lukna, v’ keri medved ſpí, Je jagri she odkrita. On s’ puſhkoj gré, kraj njega pſi, Kak
Fabule ino pesmi (1836):	njeg’va ſila. ˛S’romazhek pazh nej’ vedil to, Da jagri tudi ’s kamnja ſo Nareti, kak je toti. To sdaj

jagry

Sacrum promptuarium (1695):	molzhi, ali bomo tebi eno drugo pokasale: na letu prideio Jagry ter leſizo vbyeio. Vidite, kadar Leſiza bi bila vſmilena, podgane
Sacrum promptuarium (1695):	pridi jutrj, lisiza ſe ſazhne jokat, rekozh: bodo Jagry prishli ter mene bodo umorili, zhe hitru meni nepomagate: Podgane

▶ jagned samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jagned
Botanika (1875): Populus nigra); laško topol (Populus pyrainidalis); belo topol ali beli jagned (Populus alba) in trepetliko (Populus tremula). 160 26. red. Breze

▶ jagnedov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jagnedove
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Vzemi 2 lota čutnične maže iz apoteke, 2 lota jagnedove maže, 2 lota dežočervnega olja, dobro jih zmešaj, da mažo

▶ jagnje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jagnje

agnje

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	o lvbe sastre nikar nie naposabita. SHEBRANJE. Oh ti krotkv agnje Jesvs Kriſtvs kai si ti vtei gvobvezhei zhishi sa me
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SHEBRANJE. Oh ti polterpeshlivo agnje Jesvs Kriſtvs jes prosim tabe skves tv navsmilano svazhenje vsmili
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SHEBRANJE Oh mivoſtlivo agnje Jesv Kriſte jas tabe prosim skves to velko nasrazheno bolazhino
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	stati na anei gorezhei pvati. SHEBRANJE. Oh ti moje krotkv agnje Jesvs Kriſtvs jas tabe prosim skves tvojo nasrazheno martro vsmili
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SHEBRANJE. Oh nar zhiſteishi Jesvs Kriſte oh ti agnje boshje jes tabe prosim skvs to velko shpotlivoſt tvoiega serza
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	besiedah je feth moje serze vpadvo. SHEBRANJE. Oh ti Krotkv agnje Jesvs Kriſtvs jes tabe prosim skves vse strashne praklienjavske besiede

jagne

Ta male katechismus (1768):	volo tu narhujshe terpel, ſategavolo, deslih je on enu nadolſhnu Jagne bres madesha bil, je on vonder pod Ponciam Pilatuſham tem
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zhiſtiſhi na ſvoimu ſerzu. Agnus ſine macula. Tu nar nadoshniſhi jagne, na katirimu ni obeniga madesha bilu. Terpeu je ta nar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Ecce Agnus Dei, ecce qui tollit peccatum mundi. Pole tu jagne Boshiu, katiru jemle ta greh od tiga ſveita. S' katirih
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Jogri od te sadne vezhirje, per katiri ſo tu velikonozhnu jagne jedli, gor
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	med ludmy. Luc. 23. Vſe tu ſliſhi tu nar nadoshneſhi jagne. inu vunder krotku oſtane, je tihu, mouzhy, inu ſe s
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ta vezhir je biu On s'jogri h'Misi sedu, Jagne, kokar je isvoliu, Velikonozhnu jedu. h' Snamnu , de on neh
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	zheſhena Ta boshia viſokust. Ta trydeſeta Peiſem. h' obhaylu. 1. Jagne Boshiu, kir ti noſiti Si otlu naſhe grehe vſe, Dei
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Peiſem. Ta druga h'obhaylu. 1. J JESUS! zhistu Boshiu Jagne, Nei ſe tvoju ſerze h'nam s'Milostjo, no gnado
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ludy, klętu, ozhitanje, saſhpotuvanje, inu preklinuvanje tih rabelnov: letó nedólshnu Jagne vshę zhuti ſvoje vude ràstèrgati, ſvojo kry tezhi, Ivo jo

jagnje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poljſhine tedaj Bogu v' dar perneſe; Abel pa mu daruje jagnje od ſvoje zhede, v' snamnje poboshne hvaleshnoſti. Abel je imel
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pri takšnem ravnanju kaštruni večji in lepši zrasejo. Kedar se jagnje, ki je še le 14 dni staro, reže, se razpara
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Kraljica brez madeža izvirniga greha spočeta, za nas Boga prosi! Jagnje Božje, ki gréhe svetá odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Jagnje Božje, ki gréhe svetá odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki gréhe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod!
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ga je Pavliha tako prekanil in ob denarje in ob jagnje pripravil. Pavliha pa se mu je smejal in je tisto
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	še nekaj povem. V začetku sem vam rekel, de je jagnje ukradeno, in roko ste mi dali, de tega nikomur ne
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Greha in kazni greha, Zapuščenosti, Nesrečne smrti grešnikov, Večne smrti, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje

jagnjet

jagnet
Divica Orleanska (1848): Jovana. Vse korenine, zelša vse poznam; Naúčila sim se od jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg

jagnjet

Blagomir puščavnik (1853):	V prijetni dolinici je živel pastirček med svojo mirno čedo jagnjet. So se te pasle, se je k njim usedel, in
Ferdinand (1884):	zakaj pa mi ne darujemo na našem vrtu Bogu najlepših jagnjet od našeh čed, in snopov zlato-rumene pšenice? « »Imamo drugo daritev

jagnjeta

jagneta
Kuharske Bukve (1799): telęzhjiga meſa per koſti; al perſni koſez od koslizha, ali jagneta; mlade piſheta; al kej drugiga; inu tako na miso dati

jagnjeta

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	žime. 4. Kako je treba jagnjeta rezati. V nekterih krajih jagnjeta režejo, ki so še le 14 dni stare, v nekterih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ga jez višeje cenim od žime. 4. Kako je treba jagnjeta rezati. V nekterih krajih jagnjeta režejo, ki so še le
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ne pred dokončanim šestim tednom. Nekteri gospodarji terdijo, da se jagnjeta ne smejo rezati, dokler niso pol leta stare, ker pri
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ne bote povedali; kadar na svoj dom pridete štejte svoje jagnjeta, ali vam nobenega ne manjka. Vohernik se je razserdil, de
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	do nje čutiti zamogli? Gotovo ne drugačne, kakor volk do jagnjeta in jastrob do golobčka! O saj sem že na vašem

jagnjeti

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	vse škode med levi, sdrav ino vesel, kakor pastirček med jagnjeti. Kralj zažene glas rekoč: „Oh, Gospod, ti Danielov Bog, velik
Najdenček (1860):	svojim mlekom? Spomni se, da si zapušen med ovcami in jagnjeti ležal, in da so te one v zimskim mrazu s

▶ jagnjedo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k

jagned; SSKJ

jagnjeda
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bolj, ga sa leſ oberniti, in po njem jeſenje, jelſhovje, jagnjeda ali topole naſaditi. 9. Kjer vodé is vodotokov ſtopajo, in

▶ jagnjičev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

jagnjičev

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Bažan s kislim zeljem. Podnevni in ponočni angleški cmok. Pečen jagnjičev herbet s solato. Prepečenčna torta. Masleni kosc. 167. Rakova župa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z gorkim žemljevim hrenam. Zelen fižol s svinjskim rebricami. Pečeni jagnjičev herbet. Solata. 9. Župa z moknato jedjo.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Višnjev ohrovt s kostanjem. Pečeni jagnjičev herbt. Solata. 89. Žemljevi cmoki. Meso s kaparno polivko. Dušena
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nekoliko putram, ki se v pečno ponev nateče, poli. Pečeni jagnjičev herbet (zajic). Oba stegna dobro operi, razstegni, na raženj natakni

jagnjičeve

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na župi. Meso s kumarami. Kislo zelje s ptički. Pečene jagnjičeve persi. Solata. 15. Zelišnata župa. Meso s kumarčno polivko. Kuhana
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	polivko. Kuhana vezna solata z možgani na narezanih žemljah. Pečene jagnjičeve persi. Solata. 5. Jeterni cmoki. Meso z mandelnovim hrenam. Zelen
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župi. Meso s krompirjevim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Ocverte jagnjičeve glave. 97. Jeterna župa. Meso s polivko iz šalotne čebule
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Ko ga v skledo deneš, nekoliko juhe nanj vli. Pečene jagnjičeve persi. Namoči eno žemljo v mleku, ocri nekoliko zeleniga peteršilja

jagnjičevi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žbicami in koščikam ingberja, deni vanjo eno ali dve lepi jagnjičevi bedri in vli na to v enaki meri toliko jesiha
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni v polivko, preden se na mizo da, nekoliko rumenjakov. Jagnjičevi preželci s smerčiki (mavrohi).

jagnjičevim

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Gresovi cmočki. Meso z jesihovim hrenam. Zelen grah z ocvertim jagnjičevim mesam. Čokoladno kuhanje. 13. Žemljevi mlinci. Meso s kislično polivko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Dušen (dinstan) rajž z jagnjičevim stegnam. Duši mladiga jagnjeta bedro v dobro pokriti kozi s

jagnjičevimi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Goveje meso z merzlo sardeljino polivko. Prežgano opresno zelje z jagnjičevimi rebricami. Pečeni svinjski herbt. Solata. 56. Gres na župi. Meso
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župi. Meso s kaparno in kumarčno polivko. Zelen grah z jagnjičevimi rebricami in cesarjevim mesam. Lešterke v žolci. Rakovo kuhanje. Telečja

jagnjičevo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Jagnjičevo bedro s kumarami. Obloži kozo s špeham, čebulo, korenjem, peteršiljevimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s popram začini in v posebni skledčici na mizo da. Jagnjičevo meso s špinačo in špargelni. Jagnjičevo meso na kose razsekaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skledčici na mizo da. Jagnjičevo meso s špinačo in špargelni. Jagnjičevo meso na kose razsekaj, dobro namoči in očedi, ter s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	malo zarumeni, in z dobro mesno župo zali. Tudi lahko jagnjičevo ali koštrunovo meso kuhaš, repo z njegovo župo zaliješ in

▶ jagoda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jagod

Kuharske Bukve (1799):	en pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de ſe na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh
Kuharske Bukve (1799):	178. Rudezhih jágod sholza. Vsami poldrugo libro rudęzheh jagod v' kotlizh, ſtlazhi dvęh
Kuharske Bukve (1799):	178. Rudezhih jágod sholza. Vsami poldrugo libro rudęzheh jagod v' kotlizh, ſtlazhi dvęh lemón ſok na nje, puſti ſtati
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ji včasi pest solí z ravno toliko štupe od brinovih jagod na zobanje da. Žebeta se morajo pervo zimo posebno dobro
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro zbrane rudeče jagode skozi sito, vzemi na en funt jagod en funt cukra, kuhaj cuker s pol maselcam vode tako
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zares, ako se tako pokaženo grozdje ogleduje, da je tistih jagod nar več bolnih, ki so na tisti strani grozda, ki
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ga poživi, in dajaj mu vsaki dan 1 lot brinjevih jagod in 1 lot štupe hrastove skorje skupej. XV. Poglavje. Bolne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	1 lot: Vzemi 4 lote žvepla in 8 lotov brinjevih jagod. Dobro jih stolci in zmešaj. Kedar o gnojenju koz prasiča
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzlične detelce in brinjevih jagod, in sicer vsakega 1 libro, jih zdrobi v štupo in

jagoda

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ona nam roshze ſadi, nevoljnoſt nam ſamo ternje rodi. " Tretja jagoda je: shivo ino ſtanovitno saupauje vezhniga isvelizhanja; ono naſ podpira
Hrana evangeljskih naukov (1835):	pravi ſv. Gregor; ako pa ne, prave ljubésni ni. “ Druga jagoda sa isvelizhanie naſhe je: ljubesniva poterpeshlivoſt. Bres krishov ino tesháv
Hrana evangeljskih naukov (1835):	dokler dojdete njimi ſrezhno sa Jesuſam v' ſv. nebeſa. Perva jagoda je: ſv. kerſhanſka ljubésn. Vſi ljudje, kar jih pod milim
Fabule ino pesmi (1836):	Oſel ali raskrita ſkaslivoſt - - 38 ˛Stran 23. Liſíza ali kiſla jagoda - - - 39 24. Vuk ali gerdi lon - - - - - - - 40 25. Oſel ali

jagodam
Genovefa (1841): pogubljíve, kakor ſtrupenína. Oh, gréh je mnogokrat tém sapeljívim, rudézhim jagodam podóben, ki ſe ozhém tako lépe in vábne sdijo, ktere
jagodami
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): raslo je sadno drevce, ali vsaj kak germiček s sladkimi jagodami. Nad jezerom pa je na stermi skali dvigala se mala

jagode

Kuharske Bukve (1799):	pol lota ſpuſheniga bisenovga mehurja; vſe to vręlo sli na jagode, puſti ſtati, dokler farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi na hlad
Genovefa (1841):	prebivaliſhe. Bodézhe brinje imá tudi ſhe po simi préſne, viſhnjeve jagode, de imájo gôjsdni ptizhi kaj shivesha. Naji vir nikoli ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na tvojimu narozhju ſe pogoſtiti? mladi in ſtari otrozi radi jagode in zheſhnje soblejo, pa ſhe veliko ljubſhi ſo jim vender
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	limonoviga soka vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane rudeče jagode skozi sito, vzemi na en funt jagod en funt cukra
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vode tako dolgo, dokler niti ne dela, perdeni potem pretlačene jagode ter jih vedno mešaj, dokler nekolikrat ne povrejo. Dalje se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	po tem prikazale, ko so sonlčni žarki med tem na jagode pripekali, ki so še zlo mokre bile. Če pa to
Pripovedke za mladino (1887):	kaj pač mislite, da je našla? Same zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna jih natrga polno košarico, se
Pripovedke za mladino (1887):	praga, in kaj pač mislite, da je našla? Same zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna jih natrga polno
Pripovedke za mladino (1887):	vendar zavida ter sklene, da bo tudi ona šla po jagode. Mati pa jej reče: „Tega nikar, ljuba hčerka, preveč je

jagodo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): se pa le takrat priporoča, kadar kaka terta prav slabo jagodo rodi. Opravi se pa to cepljenje takole: šibinico tertno z

▶ jagodica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jagodice
- jagodiz
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in ko grosdik najde, ga s veſeljam pósoblje. Is tvojih jágodiz, o draga tertiza! ſe slate kaplize vina zedé, in vino
- jagodize
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): po lahkama in kaſneje; kader ſe pa sazhnejo is ſmetene jagodize delati, vlij maſliz mersle vode sraven, po tém boſh bres

▶ jagodov pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jagodovo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): je treba; zadnjič pa na juho nekoliko limonoviga soka vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane rudeče jagode skozi sito, vzemi

▶ jahaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

jahaje
Gozdovnik (1898): v vodo pognal. Komanč izpodbode konja z ostrogami ter se jahaje nagne daleč naprej, da bi v vihrajočem diru sledú ne

▶ jahati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jaha

Roza Jelodvorska (1855):	voziti, in med tem jih revna Roza dohiti. Strašimir ošabno jaha blizo voza, na kterim Častimir oklenjen sedi. S solznim obrazom
Gozdovnik (1898):	poizvedoval, pa ničesar izvedel, razen da malo šepa, in da jaha konja, ki se izpodtika. « »Našel ga pa vendar boš, Tiburcio

jahal

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	revščino sreča me eden mojih starih kupčevalcev, ki je ponosno jahal bistrega konja. Poklical me je zaničevaje: »Ti mojster Skaza, ti
Gozdovnik (1898):	Vodil je sled od reke dalje in ni še dolgo jahal, kar najde onega, ki ga je iskal. Preganjani ga opazi
Gozdovnik (1898):	dotaknili: umreti morajo! « Preganjanje. Bilo je včeraj popoldne, ko je jahal jezdec po obalih reke Gile ter z izredno skrbnimi pogledi

jahali

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	naput spravljajo Po lepo Anko devojko. Kada so po njo jahali Ljudi so dine sadili; Kada se z Anko vračajo Dine
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	v novič za njim zbrali in še enkrat nad njega jahali posebno ker se ni smel nič ozreti. Tak napad na
Najdenček (1860):	Vidil sim, da so večkrat ob grabnu gori in doli jahali, da bi pripravno mesto za preskok našli. Niso ga dobili

jahati

Roza Jelodvorska (1855):	visokim konji, obdaniga od mnogo vojakov, ker je mislil ravno jahati na lov. Plaha Roza se trese kakor šiba na vodi
Gozdovnik (1898):	se Mešanik oddalji, reče Antilopi: »Črnotič je ranjen; ne more jahati. Peljal pa bode svoje vojnike na bojnih čolnih proti Bivoljezeru

jaše

Valenštajn (1866):	modre. Na prvem polji precej, dej, da vidim! Ponosna Amaconka jaše konja Čez mitre i vladiške palice, Klobuk na drogu nese
Valenštajn (1866):	Klobuk okrogli oznanjuje to, I div'ji konj, na kterém ona jaše. Človeku je klobuk lepota, kdor Pred kraljem i cesarjem mora
Gozdovnik (1898):	Vidite-li, kako Diaz oprezuje? Oči ima le za sled ter jaše počasnejše in previdnejše nego prej. « Ta trenotek se oglasi prvi

jašejo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): slišali od tesalskih copernic, ki po oblakih sem ter tje jašejo — to storé s tako štupo. „Zastran kristijanov sem vam pa

▶ jahrb neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

jahrb
Mineralogija in geognozija (1871): prerezi, ki smo jo posneli po M. V. Lipoldovi v Jahrb. der geol. Reichsanstalt 1857 in ki se vzhodno od Idrije

▶ jahrbucher neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

jahrbucher
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): za občinskost ne spodobita. (Poglej, kar sim o tem v „Jahrbücher für Slav. Literatur, Kunst, v. Dr. Jordan. Leipzig 1847. 2.

▶ jajce samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jajc

jajc
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Moknate jedila. Zabeljeni rezanci (nudelni). Naredi iz moke, jajc in vode terdo testo, iz testa pa majhne hlebčike, zvaljaj

jajec

Zoologija (1875):	brez kolobarcev, a truplo je znotraj otlo. Razvijajo se iz jajec in živé večidel kakor zajedavci v druzih živalih. Nekateri potujejo
Zoologija (1875):	gnjezdi v duplih, kamor znese 4 do 5 rudečkasto sivih jajec, jeseni se pa preseli v Afriko. Južnoevropski legat (Merops apiaster
Zoologija (1875):	sklepajo od strani kakor klešče. Razmnožavajo se z jajci. Iz jajec se izlegli mladiči pa svojim roditeljem večidel niso nič podobni
Zoologija (1875):	185). Apno potrebavajo te ptice tem več, ker nesó mnogo jajec z apneno lupino. Kokoš znese časih jajca brez trde lupine

jajz

Kuharske Bukve (1799):	202. Belákovi ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi al rasshverkaj
Kuharske Bukve (1799):	ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe dobro męſhaj eno uro, vlì
Kuharske Bukve (1799):	shlize perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì s' jeſiham
Kuharske Bukve (1799):	mehki, jih odſtavi, vodo odzędi. Sa polivanje vsami rumenaka od jajz, pol shlize bęle moke, eno shlizo vode, to męſhaj v'
Kuharske Bukve (1799):	męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke, eno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od kókle isvaljena. V ſklado ali maſhino ſe lahko 2000 jajz déne in vlaſtnik ſklade ſi lahko veliko denarjev isvali. (,Skuſhnja

jajca

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hišne gospodinje. Kmetice iz Nasavskiga na Nemškim nosijo takó debele jajca v mesta na somenj, de so vse druge jajca le
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nudelni). Eno unčo sroviga masla do rahliga mešaj, štiri cele jajca in štiri rumenjake vanj vbi in zopet vsako posebej prav
Zoologija (1875):	pticam pevkam za hrano, ljudje jih po krivem imenujejo mravljinska jajca. Za obrambabrizgajo mravlje neki grizek sok, namreč mravsko kislino
Zoologija (1875):	To so sosebno: žita, sočivja, mleko, s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri. Tu podajamo kemične sostavine imenovanih jedil v pregledu
Zoologija (1875):	dva glavna razdela. Prvi se izvalé slepi in goli iz jajca in stari jih morajo dolgo v gnezdu pitati, imenujemo jih
Zoologija (1875):	Pijavka zleže svoja jajca zavita v zdrizast ovojek želodove velikosti, iz kojega za nekaj
Zoologija (1875):	so odkrila znamenite stvari gledé razvitka teh zajedavcev. Ploskavci ležejo jajca, ali ta se ne razvijajo v maternem stanovanji, temveč vne
Zoologija (1875):	canorus), pod. 119, ki ne dela lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé
Zoologija (1875):	nam pod. 185 razjasnuje. Ta vrsta, Microgaster imenovana, položi svoja jajca v borovo gosenico, a njene ličinke, požrši gosenico od znotraj

jajza

Kuharske Bukve (1799):	v' kúhini prav oberniti. 250. Píſheta v' selením ſôki. 251. jajza s' selenjam nadęvati. 252. Męſhana ſalata, ali smęſa. 253. Plęvnati
Kuharske Bukve (1799):	eno unzho topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę shlize mersliga mlęka, enmalo voloveh dro-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvoje vratiza is glasha , ki je s zherno barvo pomasan. Jajza ſe na ovnato ſuknò poloshé , pa ne sakrijejo, ſe in

jajce

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	so vse druge jajca le jajčiki proti njim. Eno takó jajce tehta okoli 10 lotov in vsako ima večidel po dva
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mošnje ena zareza napraviti, in iz sleherne zareze se eno jajce iztisne, ktero se potem odreže. Kri, ki iz rane teče
Fizika (1869):	90° C. Tam se tedaj v odprtej posodi ne dá jajce trdo skuhati. Ako se s pomočjo zračne sesaljke ali na
Kemija (1869):	345. Izdelek kem., chem. Praparat. Izgórina, Verbrennungsprodukt. Izvod, Produkt chem. Jajce, 495. Jalappenharz, jalapova smola, 489. Jantar, Bernstein, 490. Ječmenovka, Wurze

jajze
Kuharske Bukve (1799): maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì en jajze notri, inu pęt rumenakov, pa vſe popręd dobra raſtepene; tudi

jajcem
- jajcam
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): pegni). Dobro zmešaj štiri lote drobno stolčeniga cukra z enim jajcam in štirimi rumenjaki, perdeni potem pol unče podolgama zrezanih mandelnov

jajcema

jajcama

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	unčo cukra in eno žlico janeža perdeni in z dvema jajcama testo napravi. Iz tega prestice naredi, na pleh položi, z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	bandelci. Mešaj eno unčo drobno stolčeniga cukra z dvema celima jajcama in štirimi rumenjaki eno uro, perdeni štiri lote cvetne moke

jajci

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	testo napravi. Iz tega prestice naredi, na pleh položi, z jajci pomaži, z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	eno unčo sroviga masla do rahliga, perdeni potem dve celi jajci in dva rumenjaka, vsako posebej dobro zmešano, eno unčo drobno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ure kuha. Potlej perdeni en maselc vina in dve cele jajci, pusti še enkrat zavreti in precedi skoz čedno ruto. Vso
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	varno v skledo položi, s terdo kuhanimi in drobno zrezanimi jajci in ravno takšnim peteršiljem potresi in z razbeljenim putram poli
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni ali pa kolačke ali končke iz njega naredi, ž jajci pomaži in z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skupej deni, vsredej pa nekoliko vkuhanja daj. Krafelce potem z jajci, mandelni in cukram pomaži in na plehu pa ne prehitro
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	napravi: Vzemi terden motoz in preveži z njim mošnjo nad jajci. V 8 dneh se jajca posušita in se z mošnjo
Zoologija (1875):	pa tudi v vodi ali glenu. Plodé se navadno z jajci, redkokedaj delitvijo, a v svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito
Zoologija (1875):	temveč se sklepajo od strani kakor klešče. Razmnožavajo se z jajci. Iz jajec se izlegli mladiči pa svojim roditeljem večidel niso

jajza
Kuharske Bukve (1799): maſt is nję ; puſti jo ohladiti, ras — tari notri dva jajza s' lupino vred; potlej jo perſtavi na mozhno sherjavzo; jo

jajzmi

Kuharske Bukve (1799):	Po verhi ſpęt pokrì s' puterteigam, inu ga pomaſhi s' jajzmi, ſpezhi v' pezhi al v' tortni ponvi. So dobri. 72.
Kuharske Bukve (1799):	vſe raslosheno. Potle ſe na verh, vliè mlęko s' kruham, jajzmi, inu s' moko, kader ſi vſe dobro rastępel, inu pregnal
Kuharske Bukve (1799):	ſekanje smęſhaj s' namozhenim bęlim kruham, rasſękanim govedjim musgam, tręmi jajzmi, ſolio, inu muſkat zvętam. Is tiga mę-

jajcih
Zoologija (1875): Nekateri so tako majhni, da njihove ličinke živé v metuljih jajcih. Velikanski najezdnik (Pimpla manifestator) je črn, 3 cm. dolg, sveder

▶ jajčeca samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ

jajčece

jajčic

Najdenček (1860):	sim jih ljubil. Natresal sim jim zernja ali pa mravlinčnih jajčic. K meni so prileteli. Na glavo ali pa na ramo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	tudi po 6 gold., po tej ceni pa tudi lot jajčic. Iz tega vsakter lahko prerajta, kako naglo, namreč v šestih
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	i to s tem, ako vzameš za vzrejo, le takih jajčic, ki nimajo telesic i takih dobi se le od takih
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	predmetu naj boljše pripomogel in tvojo blagostanje pospeševal. O izvalenju jajčic.
Trtna uš (1881):	Od meseca marcija do oktobra najdemo ovih jajčic povsod, kder je trtna uš, toraj pred vsem na trsovej
Trtna uš (1881):	nam bodo služile pridjane dobro barvane podobice. Iz zgoraj omenjenih jajčic ali gnjid izlezejo v kratkem mlade uši (Tablica II. pod.
Trtna uš (1881):	in nekoliko bolj raztegnene, kakor pri navadnej trtnej uši. Iz jajčic krilate uši izleze poslednje pleme trtne uši, namreč po spolu
Trtna uš (1881):	namreč metulji, iz bubik pa kebri. Metulji in kebri naležejo jajčic, iz katerih se zaredijo zopet gosenice in bubike. Takšnih jajčic
Trtna uš (1881):	kajti krilate uši naležejo kmalu in brez posebne uplojitve veliko jajčic na spodnji strani trsovih listkov, to pa med listova rebra

▶ jajčece samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jajčec

jajzhiz

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvojimi ozhmi komaj viditi more. De desh ali pa roſa jajzhiz ne odpere, jih s nekim limaſtim ſokam na drevje perterdijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor ſe v letnih zhaſih pokashejo. Koj v ſpomladi is jajzhiz islese in ſe perkáshe: 1. Gèrba (Raupe des Frostnacht — Schmetterlings
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſkorjami ſtarih dervéſ. Salega, v kteri je 400 do 500 jajzhiz, je rumenkaſto-bela in s gerdo-belo, rumenkaſto — rjavo ovno jo pokrije
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lahko previdi, zhe pomiſlimo, de vſaka metuljka vezh ko 200 jajzhiz salèshe, is kterih ſe v pomladi ſhkodljive goſenze isvalé. Savoljo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v verbove drevéſ slésejo in tam vſaka metuljka zhes 200 jajzhiz sleshe, ki jih zhlovek s ſvojimi ozhmi komaj viditi more

jajčeca

jajčica

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	Francoz je nekoliko let preživel v Jugoslovanski, skupljal je svilniška jajčica in zapredke. Nekega dné stopim v „Caffé antico Tomasso”, ter
Trtna uš (1881):	V naslednjem hočemo razlagati podrobneje, kako se trtna uš iz jajčica ali gnjide izleže, kako dalje raste in živi. V pojasnilo
Trtna uš (1881):	sadunosnega drevja. Veliko menjša in toraj človeškemu očesu nevidljiva so jajčica (gnjide) pri trtnej uši. Merijo komaj 3/10 milimetra. Treba je
Trtna uš (1881):	na spodnji strani trsovih listkov, to pa med listova rebra. Jajčica ali gnjide krilatih ušij so podolgovate in nekoliko bolj raztegnene

jajzhiza

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Vſak kmètovavez vé, de ſe goſenze ſhtirkrat premenijo. Metúlji namrezh jajzhiza sleshejo, is kterih ſe s zhaſama goſenze isvale, ki ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktéri ſpomladi, po léti ali v jeſeni po shitnizah letajo, jajzhiza v shitu saleshejo in ſe v toplóti isvalijo; satoraj neſmeſh

▶ jajček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jajčk

jajzhik

Genovefa (1841):	nekoliko dni je Boleſlav sopet s materjo gnjésdizhe obiſkal. Naméſti jajzhik ſo sdaj shé mladi ptízhki v njêm bili. „O pogléj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je ali belo ali pa rudezhkaſto. V gorkoti ſe farba jajzhik tako ſpreminja: is rudezhkaſtih poſtanejo bolj samokle in rudezhkaſtoſive , potlej
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſe, potlej malo ſhe. Isleshe ena okoli 400 — 500 drobnih jajzhik ali zhervniga ſemena sa prihodno leto. Zhiſta ſapa, gorkota in

jajčka

jajčika
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): vlij. X. Poglavje. Červi v ušesih. Poleti ležejo muhe svoje jajčika v prasičje ušesa, iz jajčikov se izvalijo červi, ki kožo
jajčka
Botanika (1875): spojivši se, zarodili kal v njem. Semenski popki ali semenska jajčka so pa v četvrtem listnem krogu cveta, v plodovih listih

jajzhka

Genovefa (1841):	vſak dan pridno jih ogledúj, pa nimaſh ſe ne êniga jajzhka dotakniti. ” Sa nekoliko dni je Boleſlav sopet s materjo gnjésdizhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in gorko perhajati sazhne, goſenzhiza, kakor shima debela, selena, is jajzhka islese in sazhne ſhkodo delati; kadar goſenze vezhji poſtanejo, ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	velikoſti ſposná. Isvali ſe v sazhetku meſza vélikiga travna is jajzhka in ima ſilno debélo rumeno glavo s zhernimi pikami. Na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	do njih. V poletni vrozhini je tréba vezhkrat pogledati, zhe jajzhka niſo na mokrotnim, ki jim slo ſhkoduje, ali zhe jim

jajčke

jajzhke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je tadaj, zhe ſe takrat metuljkam po shivljenju ſtrèshe, preden jajzhke lezhi sazhnejo: to je odsazhetka meſza liſtopada naprej. To je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhe ne bilo, ſhe enkrat tako naredi; potlej pa take jajzhke, v kterih ſo zhervi poginili, poſuſhi ali na ſolnzi ali

jajčki

jajčiki
Kmetijske in rokodelske novice (1845): v mesta na somenj, de so vse druge jajca le jajčiki proti njim. Eno takó jajce tehta okoli 10 lotov in

jajzhki

Genovefa (1841):	ſo lepo selénkaſte in lépo rudézhe progaſte! ” — „Kaj potém ptizheks jajzhki naredi? vpraſha fantizhek,” To bódeſh she vidil! je Genovefa odgovorila
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poſnashiti. Şhe le zhes 8. dni ſe galete ali shidni jajzhki oberó, ter varno de ſe shida ne rasterga. Bavela ſe

jajčkov

jajčikov
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ušesih. Poleti ležejo muhe svoje jajčika v prasičje ušesa, iz jajčikov se izvalijo červi, ki kožo v ušesih glodajo. Leti červi

jajčkov

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	moraš neke kapljice terpentinovega olja vliti, da muhe ne nanosijo jajčkov v luknjo.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	herbtanca najdejo. V ogercih tičijo zaplivki, ki so zrastli iz jajčkov, ktere so muhe v kožo nanesle. Kolikor večji zaplivki postajajo

jajzhkov
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kebri ? Is belih zhervov , ki imajo ruſo glavo, ſe is jajzhkov od kebrov v semljo naleshenih svalijo, dvej leti v semlji

▶ jajčen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jajčne

jajzhne

Kuharske Bukve (1799):	ſerza inu shelodze drobno rasſękaj; deni na nje ſroviga maſla, jajzhne rumenake, ribani kruh, muſkatzvęta, inu shalbla; męſhaj, depoſtane kakor rahlo
Kuharske Bukve (1799):	snaſh notri djati muſkat zvęta, ingverja, al druge diſháve, inu jajzhne rumenake notri rasshvérkati. Tudi snaſh sręsano inu ſękano krebulzo v'
Kuharske Bukve (1799):	deni v' pozineno plehato ſklędo, notri rastavi po verſti nadęvane jajzhne platíſha, poſtavi na trinog nad sherjavzo, de ſe enmalo

jajčnega
- jajzhniga
  Kuharske Bukve (1799): inu puſti ſe ſ-hladiti. Se hladno na miso da. 201. Jajzhniga beláka mleko. Per lemonovim mlęki Nro. 200 oſtane 12 belakov

▶ jajčnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gomoljika, tartuf; kontekst

jajčnic

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zdej nekoliko ostrig, limonoviga soka, muskatoviga cveta, limonovih olupkov in jajčnic v kozi z drobljancam putra pari, položi pečene lešterke v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	putra, limonovih koleščikov, kos špeha, na pereščike zrezane čebule, zrezanih jajčnic in, če hočeš, tudi ostrig. Zdej vina perli, položi jetra

jajčnicami

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	sterdi deni nanjo nekoliko kopuna z v tanke koleščike zrezanimi jajčnicami, potem spet žolce in tako dalje, dokler ni model poln
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	duši (dinstaj) kopuna s špeham, korenjem, peteršiljevimi koreninami, zêleno in jajčnicami (trifel) v vinu do mehkiga, in zreži ga potem lepo

▶ jak pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

močen; [sskj]

jačji
- jači
  Viljem Tell (1862): izpred naših ga Očí odpeljeta nesramnika? Cerkvenec. Prijatli, mi smo jači. Tega ne Terpímo! Drugi nam pomorejo.
jake
Kemija (1869): barve (glej §. 43). Kovinski žvepleci imajo sem ter tam jake osnovne lastnosti. Nekteri kovinski žvepleci više stopinje se pa obnašajo

jaki

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	prizhi rèzhe Joshefa v' jezho vrézhi. Pomiſlite to, ljubi otrozi! Jaki, nedolshni ino vojſhaſhki mladenezh Joshef vam daje tukaj prav lép
Robinson mlajši (1849):	je Slovenska! ino samo taka mora biti; ker se naš jaki narod prestira daleko po sveti po Vlaškem, Krajnskem, Koroškem, Štajarskem

jakih
Oče naš (1885): S solznimi očmí sta se poslovila Ménart in Barba pri jakih ljudéh, obljubivši trdno molčati zastran tega, kar se je zgodilo

▶ jak. okrajšava ↘ goo300k, IMP

jak.

Ta male katechismus (1768):	temuistemu, katire tu dobru ve, inu spoſna, inu vonder nastury. Jak. 4. Kaj dobrega ima tedej en Kristian sturiti? V sploh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jak. Mizka sdej le pojdi po njie — Miz. Tok gręm — Jak. Pametna ſe sadershi , de ne bodo zhutili — Miz. Nizh ſe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	potler ſe pak ſkuſimo pozhaſsi — eden sa drugim vùn is-ſukat. Jak. Şhlahtni Goſpodje! jeſt ſim le en kmét — ampak sa norza
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kè bi ſe prevezh sgręlo — Tedej na sravle Anshęta! ( pije. ) Jak. Goſpod Shribar, naj ony sdej shenitno piſmo gori poſtavijo — Ansh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	enu grosnu imę — (k' Jaku) Kaj miſlite vâſhi hzhęri dati? Jak. Ny taka rezh — Vidite, to je ſromazhija na kmętih — Sdej
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	sakaj tebi Anshe nedopade ? Miz. Sa to, ke mi nedopade — — — Jak. Imaſh ſpęt prov. Deklè, ti imaſh vezh pameti, koker tvoj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Naj ſręzhnu damu pridejo — Bog jim lonej! Bog jih obvari ! Jak. (k' Tulpenheimu, inu Monkofu ) Ony naj pak na shupanovo Mizko
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Ansh. Le mene puſtite, Ozha — Jak. Sej mo bo doſti shol , kader bo vidil, de mo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	mene puſti govorit — me saſtopiſh Anshe ? Ansh. Vshę prov , Ozha — Jak. Inu nizh ſe noter nevtikui — Ansh. Ne beſędze ne bom

▶ Jaka samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Jaka

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ne bojite — to je moja ſkèrb — ( grę ) PETI NASTOP. Anshe , Jaka. Jak. Vſędva ſe ma dua — Ansh. To bo sa konz
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	velajo (na ſerzę pokasajozh ) Vidiſh Dèkle , kader mi eden pravi , Jaka , vi ſte en mosh, vi imate to nar lępſhi ſhito
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in obertnijske pridelke v Pariz! — kaj bi bil naš preprosti Jaka iz Fužin mislil, da pride kdaj v Pariz! Pa kakor
Zlatorog (1886):	kmétič jok imá in nejevoljo«. – Srčnó smejó se vsi, ko Jaka neha, In ker je ogenj davno vgásnil žé, Počívat gredo
Zlatorog (1886):	svoj Pa jé po dolgem času spet slaščico. A stari Jaka stopi k svoji skrinji In stika v njej, pa naposled
Zlatorog (1886):	mnogo In zidajo si pestre grade v zrak. A stari Jaka máje s sivo glavo, In pravi jim smejoč: »Prijatelji,
Tiun - Lin (1891):	proti mestu, kjer se je poveznil čoln. »Gospod! « pokliče me Jaka, najstarejši naših mornarjev. »Ne smemo naprej, sicer obtičimo! « Uvidel sem
Tiun - Lin (1891):	tako poželjivo, kakor da bi prišli na ogled. »Gospod,« dé Jaka, ko so zopet odveslali proti obrežju, odkoder so prišli, »uganete-li

Jaku

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Ansh. Anshe Hudoba — Glash. To je enu grosnu imę — (k' Jaku) Kaj miſlite vâſhi hzhęri dati? Jak. Ny taka rezh — Vidite
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jęrza, Goſpá , Nęshka , Baron , Jaka. Baron. (Kader noter ſtopi, prut Jaku. ) Tok ga ni blo v' Lublani ? Jaka. Ni ga shivi

▶ jakan samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kladivo; kontekst, splet

jakan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ženka njegova, ali neveš, da Perun ni Bog, da njegov jakan**) in njegove strele so prazne reči. Ali nisi čul mašnika
jakanom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ojstra strela; po tvoji glavi naj treši s svojim silnim jakanom; ti si me pregovorila, da sem se pokerstil”, odgovori ženki

▶ Jakec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Jakec

Deborah (1883):	Rozka družica. ) Krojač. Presneto, kako brhko je to dekle! Nu, Jakec, dobre oči imaš. Zdaj pride kmalu vrsta na vaji, ni
Zeleni listi (1896):	»No, zdaj te razumem, ljubi Jakec. Pač res! Nam ubožcem ni samo do tega, kaj nam

▶ Jakin samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Jakin

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	in kmalu pričelo se je mračiti. Razgled nazaj tje na Jakin bil bi pa kakemu slikarju za večerno študijo prav nepriličnoizvrsten
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	prosili si od Boga srečen pot. Za razgled nazaj na Jakin in italijansko zemljo nam ni bilo več mar; temveč pa

▶ jako prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jako

Ultra! (1867):	ravnost! To sta strašna nemškutarja, stara lopárja! Moj brat, sicer jako dober človek, vam službe, ktere prosite, gotovo ne bi podelil
Rudninoslovje (1867):	popolnoma razkolna, sveti se kot steklo, na ploskvah P časi jako lepo kakor biser, bela je — nečista tudi siva ali rdeča
Kemija (1869):	okis, Al2O3, tudi glinica imenovan, se nahaja v rudninstvu v jako različnih oblikah, kakor smo to že videli pri ogljencu, kremenici
Kemija (1869):	Sicer je v svojih lastnostih podoben železu; težko se topi, jako je trd, no za tehnično rabo ni. Krom se nahaja
Mineralogija in geognozija (1871):	se navadno takole deli od zdolaj gori: Po Slovenskem so jako razširjeni, na Kranjskem menda med vsemi najbolj Werfenski, Guttensteinski in
Zoologija (1875):	v kožo, ki je sluzava in jako opolzla. Plavute so jako majhne in nikdar v popolnem številu. Rečna jegulja ali ogor
Zoologija (1875):	214, vvrta se s pomočjo kremenata trde lupine v kamene; jako je okusen. Nožnica (Solen) je tudi priljubljena jéd. Iz plošnatice
Ferdinand (1884):	vodstvu računov, dobite tudi dvojno plačo. « Ferdinandu je bila ponudba jako všeč. Obljubil je, da se hoče sè svojo marljivostjo in
Občno vzgojeslovje (1887):	Vsled nedostatnega tega zeló važnega občila zaostanejo v svojem razvitji jako daleč za polnočutnimi otroci. Šele, kadar se posreči, usposobiti jih

▶ Jakob samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Jakob

Iacob
Biblia (1584): ſyn? Ne li njegovi Materi ime Maria? Inu njegovi Bratje, Iacob inu Ioses, inu Simon inu Iudas, inu njegove Seſtre, néſo

Iacobus

Biblia (1584):	imena: ta pèrvi, Simon, imenovan Petrus, inu Andreas, njegou brat, Iacobus Zebedeou ſyn, inu Ioannes njegou brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas
Biblia (1584):	Ioannes njegou brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas inu Matteus Zolnar, Iacobus, Alpheou ſyn, Lebbeus, s'prideukom Taddeus, Simon od Kane, inu

Jacob

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pu opomina S. Jacob I. Omne datum optimum, & omne donum perfectum deſurſum eſt, deſcendens
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	1. Dei nam Bog ! tvoi shegen dobiti, Kokar ga je Jacob dobiu Ta Patriarh, inu frei biti Pred hudim, kokar je

Jakob

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Ali ſe ne imenuje njegóva mati Maria? inu bratje njegóvi Jakob, inu Jósheph, inu Şimon, inu Judas. 56. Inu njegóve ſeſtre
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	3. Jakob Zebedeov, inu Joannes njegóv brat, Philipp, inu Jerni, Thomash, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Joannes njegóv brat, Philipp, inu Jerni, Thomash, inu Matthevsh zólnar, Jakob Alphæov,* inu Thaddæus. 4. Şimon ta Kananitar, inu Judas Iſhkarjót
Roza Jelodvorska (1855):	Jakob, pelje zdaj gospodično v kočico, in potem se usede malo
Roza Jelodvorska (1855):	Roza je koj zaspala, in mirna počivala do jutra. Ali Jakob ni mislil na spanje, akoravno so hudi vetrovi celo noč
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ktere se nahajajo v molitvah, ki jih je spisal g. Jakob Sajovec, so te: Čače, oče, maja, mati; čer, nebo (po
Deborah (1883):	njeno lice, Ko na nebu rumeni. Rozka. Reže dobro, kosa? Jakob (počije). Dobro! To je trava! Vse žive dni še nisem
Deborah (1883):	stoji lipa, pod njo klopi, na travniku poleg poslopja sta:) Jakob in Rozka, on kosí, ona travo grabi, oba pojeta narodno
Deborah (1883):	ledini, a trava je vendar lepša. To je osobit blagoslov. Jakob (počije). Da bi najina bila, Rozka!

Jakop

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jakop ſta ga ſpremila. Petrova taſha je ravno merslizo imela. Peter
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ko tvojim bratam dam tèbi, ˛Sihemſko ſèlo. “ Na to ſe Jakop ſniti rèzhe vſim ſvojim ſinovam, ino móli nad vſimi. Judu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bode, kakor želimo, vunder še zato šole ne bomo poderli. Jakop. Po tem takim ne bo nikoli žlahtniga plemena sadje druzih

Jakoba

Branja, inu evangeliumi (1777):	je reſvitila. Inu ondi ſo ble Maria Magdalena, inu Maria Jakoba tega majnſhega, Josheſova Mate, inu Salome, inu vezh drugeh shen
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	neštevilna množica ljudi ž njimi, po gosposkih ulicah, čez s. Jakoba most, po mesti zopet v svetvavnico nazaj. — V pondeljik se
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sežnjev visociga hriba pri podružnici sv. Štefana v fari sv. Jakoba v Doli na Štajarskim najdeni bili. Prosili so gosp. kaplan
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Vodnik pôje! (To pismo prostiga kmeta, pa pridniga bravca Novíc, Jakoba Smrekarja, v nažim pravopisu pràv dobro pisano, so nam poslali

Jakopa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Jesuſov ſpremin. Jesuſ je enkrat ſvoje naj ljubſhi uzhenze, Petra, Jakopa ino Janesa, na ſkrivnim ſeboj vsel, ino jih na viſoko

Jakobom
- Jakobam
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): tudi jih na frishni peſhnati semli puſti leshati. Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader Meſsez gori jemle. Goſsi ſkubi, jim hitru

Jakobu

Branja, inu evangeliumi (1777):	shivlenju, eni pak ſo she saſpalli. Potler ſe je puſtuv Jakobu viditi. potęm uſſim Apoſtelnam. Na poſlednu sa uſſimi pak ſe
Roza Jelodvorska (1855):	»Ko iz grada prideš, podaj se k pobožnimu Jakobu. On in njegova ravno tako pobožna žena bota gotovo za

Jakopu

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	lézhe, ko ravno Esav is hoſte pride, „Daj,“ rèzhe Esav Jakopu, „tudi meni kaj te rudézhkaſte jedí; lakote ſe veſ opotékam
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu rezhe: „Varuj ſe Jakopu kaj shaliga rèzhi. “ Ino sa to ga je v' miru
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	po divje, oblézhe Jakopa v' Esavovo naj lepſhi oblazhilo, ovije Jakopu roke ino goli vrat ſ' koslízhevino, ino rezhe mu jéd
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	so bile vſiga vrédne. Té je bil Bog ſizer sdavnaj Jakopu naménil. Pa sa právo ſrezho nikoli ni tréba ſtoríti ſhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	otrók ſe je ſzhaſama velik narod sarédil. Po njih ozhetu Jakopu, ki mu je bilo tudi Israel imé, ſe jim je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je rékel; „to je deshèla, ktero ſim Abrahamu, Isaku ino Jakopu ſ' perſego obljubil. S' ozhmi jo sdaj vídiſh; va-njo pa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Pa nikomur ne puſti ſeboj v' hiſho, kakor le Petru, Jakopu ino Janesu ino otrokovim ſtarſhem. V' hiſhi je vſe polno

▶ jakobov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

jakobov
- jakopov
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): reče: „Jaz sim Bog tvojiga očeta, Bog Abrahamov, Izakov ino Jakopov. “ Mozes, poln svetiga strahu, obraz skrije, Bog pa daljej govori

jakobova

jakopova

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ti? “ Esav odgovori: „Esav ſim, vaſh perveniz. “ — Sdaj ſe je Jakopova svijázha pokasala. Esav pa na glaſ rjòve ino jóka. „O
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	preſkerbel. Otrozi! od Joshefa ſe uzhite ſvoje ſtarſhe ljubiti. 26. Jakopova ino Joshefova ſmert. Jakop je ſto ſedem ino ſhtirdeſet lét

jakobovo

Genovefa (1841):	mozhno poprijéla. Miſel na Bôshjo vſe vladajózho ljubésen in na Jakobovo ozhétovo veſêlje je tudi nju ſerza s veſeljem napolnila in
Genovefa (1841):	ſerzhnim ganjenjem je jél od zhudnih pot Boshje prevídnoſti govoriti; Jakobovo shaloſt, ktérimu je bil ſin Josheſ vsét, je na nju
Genovefa (1841):	Josheſ vsét, je na nju shaloſt obernil, po tém je Jakobovo veſêlje popiſal, ko je ſvôjiga ſinú Josheſa sopet naſhei, in

▶ jakost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jakost

Rudninoslovje (1867):	sijajnosti je treba paziti na njeno kakost (Art) i na jakost (Grad). Glede kakosti razločujemo 5 vrst sijajnosti: 1. Kovinsko (Metallglanz
Botanika (1875):	in razrasti. Od snovi deblove je naravno odvisna njegova trdnota, jakost, kakor tudi njegova zunanja in notranja podoba; njeni razločki se
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	povoj izmenični tok, ki ima večjo napetost, pa toliko manjšo jakost. Ta pripomoček se porablja pri prenašanju električne sile, da se

▶ jalapov pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

jalapa = vrsta slaka; splet

jalapova

Kemija (1869):	Smirgel, 417. Smodnik, Schiesspulver, 405. Smola benzojeva, Benzoeharz. Smola jalapova, Jalappenharz, 489, Smola kamena, Erdharz, 511. Smole, Harze, 488. Smole
Kemija (1869):	chem. Praparat. Izgórina, Verbrennungsprodukt. Izvod, Produkt chem. Jajce, 495. Jalappenharz, jalapova smola, 489. Jantar, Bernstein, 490. Ječmenovka, Wurze, 502. Jedek, atzend

▶ jalappenharz neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

jalappenharz

Kemija (1869):	417. Smodnik, Schiesspulver, 405. Smola benzojeva, Benzoeharz. Smola jalapova, Jalappenharz, 489, Smola kamena, Erdharz, 511. Smole, Harze, 488. Smole gumaste
Kemija (1869):	kem., chem. Praparat. Izgórina, Verbrennungsprodukt. Izvod, Produkt chem. Jajce, 495. Jalappenharz, jalapova smola, 489. Jantar, Bernstein, 490. Ječmenovka, Wurze, 502. Jedek

▶ jam neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

jam

Sacrum promptuarium (1695):	je bil njemu odgovuril: Quid ſi in ſtadio currerem, utrum jam oporteret metæ vicinum curſum remittere, an magis intendere? Norska pamet
Sacrum promptuarium (1695):	na ramo ſi saloshi. Qui ducit uxorem, accipit crucem, & laborem, Jam olim dicebatur, eum, qui navim ſibi comparat, & qui uxorem ducit

▶ jama samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jama

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu kaj je ta svejt bres lubeſne drugega, koker ena jama teh reſwojnekov polna groſovitnoſte, inu nausmilenja ? Moje serze je uſſe
Kratkozhasne uganke (1788):	prezhuſamesh, vezhe ratam: zhe meni vezh perverſhesh, majnshe poſtanem. Ena jama. Kaj je tu: je ſmirej situ, inu vonder ſmirej predertu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	grobu, ino ſhe huje ſe mu usháli. Grob je bila jama v' ſkalo, ino je ſ' kamnam saperta, Jesuſ rezhe: „Odvalíte
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi gnoja prav poſlushi. Gnojiſhe je sa kmeta prava slata jama; sakaj bres dobriga in obilniga gnoja ſe ne dajo ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne bodo zamogle svinje blizo. Zadej se naredí precej globoka jama, de se cló nič gnojá ne razgubí, in de ga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ga ni živiga vidila. Pred sosedovo hišo je bila globoka jama, kér je po dežji bilo, ravno polna vode. Fantiči veselo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	spodnje, ktero tudi posebej na drugo stran položim. Ko je jama skopana, denem rušine berž na dno, tode narobe, ter jih
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	je obzidana ali tako napravljena, da vode ne spuša. Taka jama mora biti na naj nižji strani gnojníšča, da se lahko
Maria Stuart (1861):	pogum. Mortimer. Previdnost vaša ni junaštvo, lord! Leicester. Vas mika jama kakor Babingtona? Mortimer. Vas ne Norfolkova velikodušnost. Leicester. Norfolk pripeljal

jamah

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	še kakošnih 5 do 6 tednov mladiti (goditi) v podzemeljskih jamah pustiti. Potem bo jabelčnik veliko močneji in sladkeji. (Če imaš
Mineralogija in geognozija (1871):	veliko lesa plava po rekah. Vendar nas drevesa v premogovih jamah v St. Etienne pod. 112 uče, da je drevje včasi

jame

Sacrum promptuarium (1695):	zhaſs vezh ſe fopat, inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru s' jame tiga greha aku n' hozhete v' shveplenske shterni utonit. Inu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pobirat bi vtegnilo biti pre kaſno. Pravijo, de ſe v jame jeſenu ſkopane ino s gorkim gnojam napolnene po simi— enako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	drugemu pomagati; če tudi ene dní, kak teden težko delate, jame in luže, ulice in druge poti s kamenjem in peskom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mu le noče v glavo! Nekteri imajo pred hišo takošne jame in globine, da bi se človek in živina ven ne
Maria Stuart (1861):	stropa teža ne podira ná-me? Me ne pogoltne noč peklenske jame? Ah, kaj sem zgubil! Kako ceno, kako Nebeško srečo sem
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	v sanjah. Poklekne, zahvali se ljubemu Bogu in gre iz jame na svoje delo. Z nježnima rokama je segla med grde
Rudninoslovje (1867):	prelepih kapnikov slové po vsem svetu postojnska i mnoge druge jame na Kranjskem, Goriškem i v Istri. Mnogovrstna je apnenčeva raba
Zoologija (1875):	popolnoma ločeni ter se sklepajo kakor klešče. Čeljusti imajo vdolbene jame, v katerih so zabiti zobje. Človek ima 32 zob, v

jami

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bodo upali va-nj. ” Vſim ſkupej rèzhe: „Pokopajte me v' dvojni jámi na Kananſkim, kjér. Abraham ino ˛Sara, Isak ino Rebèka pozhivajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kaj pa de ne ? Ali jeſt ſim bil v Iderſki jami in verh nar vikſhi góre, na ktero ſim slesil; na

jamo

iamo
Biblia (1584): eno Ouzo, inu, aku ona pade ob Sobboti v'eno Iamo, de bi je nepopadil, inu gori nevsdignil? Kuliku pak je

jamo

Biblia (1584):	vodio: Kadar pak en Slépez Slépza vodi, taku obadva v'jamo padeta. TEdaj je Petrus odguvoril, inu je k'njemu djal
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	imel eno ovzó, inu aku bi letá ob ſabbóti v' jamo padla, ali jo nebó popadèl, inu gori vsdignil? 12. Koliku
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	en ſlęjp pak, kadar eniga ſlęjpiga vódi, bóta obàdva v' jamo padla. 15. Petèr pak je odgovóril, inu je djal k'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali pa s shganjem ga tréba méti in dergniti. 4. Jamo je tréba ſkopati, do vratú ga va-njo poloshiti in ga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mokrote ne poshira, ſkoplji na nar nishjem kraju veliko globoko jamo; v to ſe bo voda stékala. 6. Ako je polje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pa po novi železnici do Postojne peljala, ondi ogledala postojnsko jamo, potem pa spet po železnici naprej v Ljubljano in tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico vred hahlá v Postojnsko jamo, in z drugim imenom ko Unec prihaja na dan poleg
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vtergajo vervi pod njegovo trugo in pokonci se postavi v jamo. Pustili so ga tudi tako in so ga zakopali. Natisnil
Oče naš (1885):	kraj zapustiti. Pokopljimo najprvo truplo. “ Brez odloga so mrtvega v jamo zakopali, ker bi ga nihče lahko ne najdel. Štefan je

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 36 →

← ↑ →

Mineralogija in geognozija (1871):	19. Skupina granatov. Sem spadajo prav lepo kristalinsko izraženi minerali, toda le po malem jih je najti in malo
Zoologija (1875):	krvnega obtoka in dihanja. Ti organi so pri nižih živalih izraženi v najenostavniših oblikah. Mešiček in nekoliko cevk zadostuje prebavljanju in

Mineralogija in geognozija (1871):	pod. 5; najde se na kobaltovem kizu; kombinacija teh dveh izraženih v ravnovagi je narisana v pod. 14, ∞ O ∞
Mineralogija in geognozija (1871):	in kristalinski minerali kažejo se nam zloženi iz majhenih, nepopolno izraženih kristalčkov, ki so zrnasti, ploščati ali podolgovati; po tem so

Slate jabelka (1844):	njimi isrekel, ſo bile in bodo vſelej ob pravim zhaſu isrezhene. Torej imenujem beſede ſvetnikov po vſi pravizi slate jabelka. Naſh
Slate jabelka (1844):	in sapiſal beſede, ki ſo bile reſ ob pravim zhaſu isrezhene, in ſo zhaſti vredne. Ali ſhe vezhi zhaſti ſo vredne
Slate jabelka (1844):	bile prav sareſ ob ſvojim, to je, ob pravim zhaſu isrezhene; in kadarkoli jih je in jih bo kdo s’ poboshnoſtjo
Slate jabelka (1844):	de beſede ob ſvojim zhaſu, (to je, ob pravim zhaſu,) isrezhene, ſo slate jabelka. Marſikter moder mosh v’ ſtarih zhaſih je

Pozhétki gramatike (1811):	leurs, na meſtu imena ene ftvari, zhe to imé ni isrezheno v' ravno tiſtimu isreku, v' ktirmu jih poſtavlavh. Tedaj ne
Pozhétki gramatike (1811):	est beau, j' en admire les bâtimens. Kader je imé isrezheno v' ravno tiſtimu isréku, takrat ſmeſh ſtaviti sgor imenváne nameſtiména
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nebam, ino semlja naj vſako mnogo shival da! “ Komej je isrezheno, she je bilo vſe. Poſlednjizh je Bog zhloveka ſtvaril. ˛Stvarnik

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 36 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —