jambor jamborov jamica jamnica jamski jan Jan jan. Jančič Janeš Janez Janezek janezov janež janežev Janežič Janko jann jantar jantarjev januar Janž jar Jarc jarek jarem jarina jasen jasli jaslice jasniti jasno jasnorumen jasnost jasnosvitel jastreb jašek jata java_kava javalne javen javiti javljati javno javor Javornik jaz jazbec Jazbec jazbina jaz_biti je je. jecljaje jecljati ječa ječanje ječar ječati ječeč ječen ječmen ječmenov ječmenovka jed jedavec jedec jedek jeder jedilen jedilo jedljiv jedno jedrce jedrnat jedro jedrovit Jedrt jedva Jefrem jeglichen jegulja jeguljast jej jejunijs jek jeka jeklen Jeklen jeklenec jeklenica jeklina jeklo Jela Jelačič jelen Jelene jelenov jelenovec jelenji jeli Jelica jeličen Jeličnik Jeličnikova jelka Jelodvor jelodvor. Jelovica jelovina jelovje jelša jelšev jelševje jelšje jeman jemati jemnasta Jena jener jenki jenjati Jera Jeran jerbas jerbašček Jerca jereb jerebica jerebičji jeremiada Jeremija jerica Jerica jeričin Jeriho jerin Jerman jermanov jermen Jernej Jeruzalem Jeruzalemčan jeruzalemski jesen jeseni Jesenice jeseniti jesenski jesenje jesi jesih Jesih jesihov jesti jestvina jesu jesus ješče Ješenak ješprenj jeti jetika jetnica jetnik jetniški jetra jetrenec jetrn jetrnjak Jetro jetrov jev jez jez. jeza Jezaj jezdec jezdi jezdili jezditi jezen jezer jezernat jezero jezerski jezičast jeziček jezičen jezičnež
| Tiun - Lin (1891): | ladije; kajti z morja ni bilo videti nobene džunke, nobenega jambora. No kmalu sem zvedel zadosti. Ožina se je raztezala med |
| Tiun - Lin (1891): | je stalo več nego dvajset džunk, z jednim ali dvema jamboroma, večinoma velikih ladij, ki so imele po jeden ali po |
| Tiun - Lin (1891): | da so na »Lastavici« oprezni in da Hinko gotovo iz jamborovega koša opazuje sovražno ladijevje, bil sem zbok tega precej miren |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nima pripravne shrambe za sadje po- zimi, naj ga v jamnico spravi in mu dušek da, ali pa globoko v zemljo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Hornblendegranit, roženčev granit, 70. Hornstein, rogovec; 33. Höhle, špilja. Höhlenbar, jamski medved. Hrapav gl. grapav. Hrbet, Felsrücken. Hrošči, Kerfthiere. Humboldit, 62. |
| Fabule ino pesmi (1836): | naj na glavi S’ rokami zhoha ſe. Le ſtopi v’ ján s’ kopazhi, Pokashi ſvojo mozh; Ah, tak ſe kaſhel vrazhi |
| Fabule ino pesmi (1836): | Ah, tak ſe kaſhel vrazhi? No me polije jozh. V’ ján s’ krampom ſe podám; S’ njim komaj dvakrat lopim, Is |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Od potrébne molitve. Jesuſ opominja proſiti Ozhéta v' njegovim imeni. Jan, 16, 23—30. ˛Skerben ozhe, kedar ſe mora ſvojih ljubih |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | bolj temo ljubili, kakor luzh, kér ſo njih dela hudobne. (Jan, 9,40.) Per greſhnimu zhloveku ſvetoshelja omaguje, molitev péſha, sveſtoba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prav dobro priporočil. — Mnogoverstni zvonci za živino, ki jih Jakob Jan, v Zagnici na Gorenskim vliva, so bili le iz debeliga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Wasserburger po načertu arhitekta Bergmana po bizantinskej obliki. Napis bode: Jan Kollar, nar. v Mošovcech dne 29. červenca 1793; zemr. ve |
| Postillion d'amour (1887): | koliko tujcev, ni zvedeti. Jan kvetz' je. — Moški ali žena? — Jan kvetz'! Izliv jezera v veletok, 120 km pod Kiukiangom je |
| Postillion d'amour (1887): | sebi razumno čudno in sila smešno bitje; nekdo izproži besedo »jan kvetz'«, drugi že bolj glasno, zbor pritrja, privablja še več |
| Postillion d'amour (1887): | po jezeru Pujang. Kdo se vozi, koliko tujcev, ni zvedeti. Jan kvetz' je. — Moški ali žena? — Jan kvetz'! Izliv jezera v |
| Cigani (1890): | Stanislava Radživila l. 1778. potrjeni kralj litvanskih ciganov je bil Jan Marcinkievič, ki je l. 1790. umrl. Kraljeva naloga je bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drugim papirčiku pa je v nemškim jeziku celi evangelj sv. Jan. I. 1-14. natisnjen, ki se takóle začne: „Im Anfang War |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | solverit), stori (fecerit); 5.22 reče (dixerit), 25. 31 pride (venerit ⁴) Jan. 13. 20 pošljem (misero) itd. itd. Tako bi se dalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 3) Janesa Pengava is Noſhz, v mekinſki Kom. 4) Martina Janzhizha is Hudne , v Ponoviſhki Kom. 5) Franza Janeshizha is Labave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | smo 6. dan tega mesca pokopali Joža Peterka, po domače Janeša, kmeta iz Zagorice v 67 letu njegove starosti in ujca |
| Biblia (1584): | rojeni, nej oben gori vſtal, kir bi vekſhi bil, kakòr Ioannes Kàrſtnik. Ta pak, kir je nar manſhi v'nebeſkim Krajleſtvi |
| Biblia (1584): | My ſmo vam klagovali, inu vy ſe néſte hotéli plakati. Ioannes je priſhal, nej jedel inu nej pyl, inu ony pravio |
| Biblia (1584): | Syn tiga zhloveka? Ony ſo djali: Eni pravio, ti ſi Ioannes Kàrſtnik, ty drugi, ti ſi Elias, eni pak, de ſi |
| Biblia (1584): | naprej, vúzhiti inu prèdigovati v'nyh Meſtih. KAdar je pak Ioannes u'vosi Criſtuſeva della ſliſhal, je on poſlal dva ſvoja |
| Biblia (1584): | jezho vèrgal, sa volo Erodiade, njegoviga Brata, Philippa, Shene. Sakaj Ioannes je k'njemu djal: Tu nej prou, de ti njo |
| Biblia (1584): | imenovan Petrus, inu Andreas, njegou brat, Iacobus Zebedeou ſyn, inu Ioannes njegou brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas inu Matteus Zolnar, Iacobus |
| Biblia (1584): | Tetrarha. Inu on je djal k'ſvoim Hlapzom: Leta je Ioannes Kàrſtnik: On je od ſmèrti gori vſtal, satu on dela |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi ga kerſtil. Ko hozhe Jesuſ v' réko ſtopiti, mu Janes is zhaſtí, ki jo ima do njega, brani rekozh: „Jas |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rojen ne bil! “ Apoſteljne sazhne ſhe bolj ſkerbéti. Ljubesnjivi, nedolshni Janes, kteriga je Jesuſ poſebno rad imel, je naj blishe Jesuſa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu toraj pomigne, de naj Jesuſa vpraſha, koga de méni. Janes ſe je sdaj ſhe bolj Jesuſu k' perſim naſlonil, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | per meni v' raji! “ Pod krishem je ſtal preljubi apoſtelj Janes, ino sraven Janesa je bila tudi Jesuſova mati Marija. Jesuſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je po vſi desheli ſlovel, je na ſvoj dvor poklizal. Janes je priſhel, ino ga ſvari savoljo njegovih grehov, poſebno pa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sdaj, ker ſe ſpodobi, de ſe vſim boshjim ſklepam podvershemo. “ Janes je tedaj odjenjal, ino ga je v' Jordanu kerſtil. Po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k. krajnſke kmetijſke drushbe, ſpiſal in na ſvitlo dal Dr. Janes Bleiweiſ, sdravnik sa shivino, z. k. uzhenik sdravilſtva sa shivino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Krain, Kärnthen und Oberösterreich”. Njih zeſarſka Viſokost, ſvitli nadvojvoda goſpod Janes, ki po ozhetovo sa prid imenovanih deshel vſeſkosi ſkerbijo, ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | L. Lepo darílo za Brezniško šolo na Gorenskim. Ljubi moj Janez! Naj se tudi Jez, kér radi od šol kej slišite |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | NOVICE kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči. Odgovorni vrednik Dr. Janez Bleiweis. Tečaj IX. O sredo 8. kozoperska (sredojesna) 1851. List |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se hude Rane, ki nas zdaj skelé! Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. |
| Zlatorog (1886): | joka in gleda sive čerí: »Mar prišel, mar prišel moj Janez bo? »Oh, tretji dan že danes bo, »Kar zginil je |
| Zlatorog (1886): | same očníce in sámo obstrét »In nič triglávskih rožic? « Odkíma Janez in dé takó: »Gorjé mu, kdor trga rožo tó! »Iz |
| Revček Andrejček (1891): | in se greje. } Jeklen (Janezu). Kaj pa je s teboj? Janez (ki se je dosedaj pri peči grel, stopi naprej). V |
| Revček Andrejček (1891): | kako ! Jeklen. Vsako leto po zimi se valjaš po bolnišnici. Janez. Ozeblina sili mi v mozeg. O Jojmene! Jeklen. In občina |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | očaki in preroki, Sveti Peter, Sveti Pavel, Sveti Andrej, Sveti Janez, Vsi sveti apostoli in evangelisti, Vsi sveti učenci Gospodovi, Vsi |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | in nadangelji, Sveti Abel, Vsa družba pravičnih, Sveti Abraham, Sveti Janez Krstnik, Sveti Jožef, Vsi sveti očaki in preroki, Sveti Peter |
| Ta male katechismus (1768): | umerl, preden be bil is spovde nartamajnshe greh povedal? S. Jannes Nepomuzenus je bil ſa tu utoplén. Je greh, kader se |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Vſe ſvete verſte Isvelizhanih Duhov sa naſs Boga proſite. Sveti Joannes Kerſtnik, sa naſs Boga proſi. Sveti Josheph , sa naſs Boga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' jęzho vèrgèl savólo Herodiade njegóviga brata shene. 4. Sakaj Joannes je njemu rękal: Tebi ny pèrpuſhenu njó imęti. 5. Inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo od shęn rojeni, ny en vęzhi gori vſtal, kakor Joannes Kàrſtnik: vènder pak ta majnſhi v' Nebęſhkim krajlęſtvi je vękſhi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | my ſmo klagovali, inu vy ſe niſte jokali. 18. Sakaj Joannes je priſhàl, inu ny jédèl, ne pyl, inu pravio: On |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 3. Jakob Zebedeov, inu Joannes njegóv brat, Philipp, inu Jerni, Thomash, inu Matthevsh zólnar, Jakob |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tiga zhlovęka? 14. Ony ſo pak rekli: Eni, de je Joannęs Kàrſtnik, eni pak, de je Elias, |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | od Jęsuſa: 2. Inu je ſvojim hlapzam rękal: Letá je Joannes Kàrſtnik: on je od mèrtvih gori vſtal, inu satęga vólo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ondód dalej ſhàl vuzhit, inu osnanuvat v' njih męſtih. 2. Joannes pak, kadar je v' jęzhi Chriſtuſove dęla ſliſhal, je poſlal |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene dones inv vsolei te S. Shegen katieriga je S. Johanes isrekov zhries nasha Ivbiga gospveda Jesvsa Kriſtvsa katieriga je kershzhvov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | GASHPAR † MELHAR † BALTESHAR † inv ti 4 Efangeliſti Màtevsh † Markvsh † Lvkash † Johanes † noi ti 4 shtirji Arhangeli S. Mihael S. Gabriel S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kvenzhnomi lebne. TA 17. KAPITL. Spet an skvshan Sveti shegen Johanes † Mihael † Gabriel † Rabandl † Uriel † Lukas † htvsr to fegvto bo persabe |
| Biblia (1584): | satu on dela takova mozhna della. Sakaj Erodesh je bil Ioanneſa vluvil, svesal inu v'jezho vèrgal, sa volo Erodiade, njegoviga |
| Biblia (1584): | bila podvuzhena, je djala: Daj meni letu v'eni Skledi, Ioanneſa Kàrſtnika Glavo. Inu Krajl je shaloſten poſtal: ali vinèr sa |
| Biblia (1584): | ſebi grabio. Sakaj vſi Preroki inu Poſtava ſo prerokovali do Ioanneſa. Inu aku je hozhete gori vseti, on je Elias, kateri |
| Biblia (1584): | nar manſhi v'nebeſkim Krajleſtvi, je vekſhi kakòr on. Od Ioanneſa Kàrſtnika dny pak, notèr do sdaj, tèrpy Nebeſku Krajleſtvu ſylo |
| Biblia (1584): | ona bila odſhla, je Iesus sazhel pruti folku govoriti ad Ioanneſa: Kaj ſte vy vunkaj v'puſzhavo hodili gledati? Ste li |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ je enkrat ſvoje naj ljubſhi uzhenze, Petra, Jakopa ino Janesa, na ſkrivnim ſeboj vsel, ino jih na viſoko goro pelje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de naj bi ga is poti ſpravil. Herod rezhe tedaj Janesa vkleni , ino ga v' jezho pahne. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil dal Betlehemſke otroke pomoriti, je bil knés na Galilejſkim. Janesa kerſtnika, ki je po vſi desheli ſlovel, je na ſvoj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vſe moramo rasshalnikam odpuſtiti, tako je boshja volja. 27. ˛Smert Janesa kerſtnika. Herod, ſin tiſtiga Heroda, ki je bil dal Betlehemſke |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pogleda milo v' Marijo, ſvojo mater, ji s' ozhmi v' Janesa migne, ino rezhe: „Glej ga, tvoj ſin! “ Potlej Janesa pogleda |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | raji! “ Pod krishem je ſtal preljubi apoſtelj Janes, ino sraven Janesa je bila tudi Jesuſova mati Marija. Jesuſ v' ſvojih bolezhinah |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' Janesa migne, ino rezhe: „Glej ga, tvoj ſin! “ Potlej Janesa pogleda, ino mu v' Marijo migne rekozh: „Glej jo, tvoja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 2) Grega ta Saduſhaka is Tuinz, v mekinſki Kom. 3) Janesa Pengava is Noſhz, v mekinſki Kom. 4) Martina Janzhizha is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kom. 6) Jurja Dekleva is Prema, per Poſtojni. 7) G. Janesa Dolenza is Vipave. 8) Gregata Goſtiſha is Zherniga verha , ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izbornika Ljubljanske kmetijske družbe, cesarskiga svetovavca in mestniga poglavarja, gospoda Janeza Hradeckita opomnili in se jim pri ti priliki, ko so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Velkitravna. 1845. List 21. ISKRE pri vmestjenji visokočastitljiviga gospoda, korarja JANEZA KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice po Njih Prevzvišenosti |
| Zlata Vas (1848): | šoli ni imel ravno preveč opraviti, zakaj prebrisaniga kmetiškiga sina Janeza Vesela po imenu, si je zató izučil. Revnih staršev je |
| Zlata Vas (1848): | Ožbè se je srejni za zaupanje zahvalil in svojiga ljubiga Janeza Veséla prihodniga šolmojštra priporočil. In Vesél je šolmojšter postal. Brencelj |
| Zlata Vas (1848): | de je bil Ožbetu vès enak. Tudi otroci so ljubili Janeza, ker je bil prijazen, in še lože so se skoraj |
| Zlata Vas (1848): | učil ga je mnozih potrebnih rečí. Ožbè je imel svojiga Janeza prav rad, in ta je bil v šoli tako pripraven |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poklicu svojiga stanú. To se zamore popravici rêči od gosp. Janeza Kumra, častitljiviga fajmoštra in komendatorja na Rehberzi Dobrolske tehantíje — ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dane od krajnske kmetijske družbe. V red devane od Dr. Janeza Bleiweisa. Tečaj VII. V sredo 23. véliciga travna (maja) 1849. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vseh sinov je — Tebi strune dala! V Ljubljani na sv. Janeza Kerstnika dan. Dr. Lovro Toman. Popravljati poti in olepšati vasí |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa tega drugega, ne ſhenena, temuzh mojega Varha tega divishkega Janneſa. Tu tovarshtvu je meni naiſrezhenu k'dobremu pomagallu, de be |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Janſhov dan zirkuv, inu oltar S.Joſhefa, S. Anne, ali S. Janneſa Evangeliſta obyskati, tudi zhe je mogozhe se spovędati, inu obhajati |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perſtopila k' ti nadlugi pred oblizhjam naſhiga Boga. Evangelium S. Joannesa na 19. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je ſtala poleg JEsuſoviga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Nebęſhkim krajlęſtvi je vękſhi, kakòr on. 12. Od dnęv pak Joannesa Kàrſtnika do sdaj Nebęſhku krajlęſtvu ſylo tèrpy, inu ti ſilni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak ona bilá odſhlá, je Jęsus sazhęl mnóshizam govoriti od Joannesa: Kaj ſte vy vunkaj ſhli v' puſhavo ględat? En tèrſt |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | podvuzhena, je djala, daj meni tukaj v' eni ſklędi glavo Joannesa Kàrſtnika. 9. Inu Krajl je shaloſtèn poſtal: savólo pèrſęge pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je vkasal dati. 10. Inu on je poſlal, inu je Joannesa v' jęzhi ob glavo djal. 11. Inu njegóva glava je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vólo ſe zhudesha ſkuſi njega godę. 3. Sakaj Heródesh je Joannesa vjęl, svęsal, inu v' jęzho vèrgèl savólo Herodiade njegóviga brata |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | toiſtu sgrabio. 13. Sakaj vſi Preróki inu poſtava nótèr do Joannesa ſo prerókuvali: 14. Inu aku vy hózhete gori vsęti: on |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv tv poterplenje S. Jakoba noi ta Ivbiesn noi gnada Johanasa inv ta zhiſtoſt te pra svete devize marije inv vsah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | use 4 Efangeliſte S. Matheusha S. Markusha S. Lukasha S. Johanasa; jas prosim tabe skues vse SS. Marternzhe: inu Jeshushave krije |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poklekni isnajemi koljenami nanje: inu shebrei 3 barti saporedama sveta Johanasa Efangeli taku si ti 24 ur smersou kaker gakvo tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dei shebrei te svete Efangeli S. Johanesa inu spet 15. Ozhanasou in15 vbomari noi ano vero potam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Duha † Amen inu skues ro muezh tah svetah Efangel. S. Johanesa na pervi poſtavi se dei |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | savoljo moje niskote posnati vezh nozhe? Ako bi bila s' Janesam taka, de bi le iſkal dopaſti poſvetnim ljudém, bi on |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Mat. 5, 16.); mi pa ſe enkrat ſvetili s' ſv. Janesam, kakor ſvetle ſvesde na nébi vékomaj. Amen. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſladnoſt naſ ne ogoljfǎ! “ (˛Sv. Avg.) Boljshe je, s' nedolshnim Janesam v' shelesji ſlonéti, kakor s' krivizhnim Herodesham sa miso ſedéti |
| Biblia (1584): | inu je rekàl k'nyma: Pojdita tjakaj, inu povejta supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci |
| Biblia (1584): | njej jo dati. Inu on je tje poſlal, inu je Ioanneſu v'jezhi Glavo vſekal, inu njegova Glava je bila pèrneſsena |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je kerſhen, ino gre v' puſhavo. Kedar ſe je ljudſtvo Janesu kerſtiti dajalo, je tudi Jesuſ k' njemu na Jordan priſhel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bogu, de smo dočakali srečno noviga leta! Drugo: Slava nadvojvodu Janezu prejasnimu, ki je „Novice” nam priskerbel! Tretjo: Slava slavni družbi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ravno takó tudi gosp. Matiju Snoju, fajmoštru v Munah, gosp. Janezu Kunstelnu, fajmoštru v Lešah in pa gosp. Hafnerju, oskerbniku baron |
| Revček Andrejček (1891): | pustim kar tako! (Gre k peči in se greje. } Jeklen (Janezu). Kaj pa je s teboj? Janez (ki se je dosedaj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | odgovóril, inu je rękal k' njima: Pojdita inu povęjta supet Joannesu, kar ſliſhita, inu vidita. 5. Ti ſlęjpi vidio, krulovi hódio |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi ishniemi se pogovarjov: je on svoimu ta lubeishemu jogru Johanesu teſte skrivno devo saupou, inu per- po- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sam pravi per svetomi marki na 14 poſtavi noi per Johanesu 14 poſtavi inu na 13 fersi CDRVIOMI |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velko skrivnueſt mormo mi: velzhei zheſti imeti kaker je sveteme Johanesu bu resodieto. Moi; vierni Criſtian. Kier bosh ti tu velko |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | velikej nevihti se je na nebu prikazala prekrasna božja mavrica. Janezek je ravno skozi okno gledal in berž veselo zavpije: ,,Tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | še na dobrih nogah derži, zakaj nje pervi lastnik Anton, Janezov oče, je veliko lét po ptujih krajih hodil, razne suknarske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v čem ti trije vrelci po večim pomagajo. Pervi vrelec, Janezov studenc imenovan, Njih Visokosti Nadvojvodu Janezu posvečen, ima nekoliko nižeji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſadu ne rodí, ſe poſeka, ino v' ogenj vershe. “ To Janesovo govorjenje je veliko poſluſhavzov omezhilo, v' kterih ſo ſe reſnizhne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obéh veſelje nad Bogam, tolika ljubésen ene do druge. 4. Janesovo rojſtvo. Zaharija ino Elisabeta ſta reſ ſinú dobila, keteriga jima |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vender le v' proſhnjo dovolil. Kmal poſhlje rabeljna ſ' poveljem Janesovo glavo perneſti. Rabelj je ſhel, déne Janesa v' jezhi ob |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zrezano lupino ene limone, eno unčo cukra in eno žlico janeža perdeni in z dvema jajcama testo napravi. Iz tega prestice |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na z voskam pomazani dili z žlico blekice, ktere z janežem potresi, speci in še gorke na kuhavnico zakrivi. Milanski krofi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Janežev kruh. Šest celih jajc v loncu pol ure mešaj, potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iz jelenovih ušes in jezika. Kopun s solato. Kruhova torta. Janežev kruh. 176. Župa z rezanci in perutninno drobnjavo. Meso s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sterdijo. Ravno tako delaj s testam, ki ga še imaš. Janeževe prestice. Eno unčo sroviga masla, pa pol funta lepe moke |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prehitro speci. Testo, ki se ne nadeva, mora debeleji biti. Janeževi klobučki. Tri rumenjake s toliko cukram, kolikor tri cele jajca |
| Kemija (1869): | na kakovost. Analyse quantitative, razkroj na kolikost. Anilin, 478. Anisöl, janeževo olje, 488. Anlassen (d. Stahl), kaliti. Anorganisch, neorganski. 515 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | pri ljubl, hranilnici (Sparkasse) je bil v pondeljk izvoljen gosp. Janežič, nedavnej izvoljeni mestni kasir. Novičar iz domačih in ptujih dežel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Pri volitvi novega občinskega zastopa voljen je bil posestnik Matija Janežič iz Suhadolj za župana, posestnika Miha Koncilija in Jože Jukant |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 4) Martina Janzhizha is Hudne , v Ponoviſhki Kom. 5) Franza Janeshizha is Labave, v Ponoviſhki Kom. 6) Jurja Dekleva is Prema |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Županja. Micka, kaj si takó izbijaš iz glave misel na Janka? (Obriše jej solze. ) Če tako delaš vpričo mene, kaj še |
| Mlinar in njegova hči (1867): | da bi mi obveljalo. Komaj trikrat na dan se spominjam Janka; če se ga pa spomnim in me pogreje pri srcu |
| Mlinar in njegova hči (1867): | vem, čému bi živel. Micka. Janko, jako mi srce vznemiruješ. Janko. Z Bogom! da, da, z Bogom! pa ne za vselej |
| Mlinar in njegova hči (1867): | moje brez vse vrednosti; ne vem, čému bi živel. Micka. Janko, jako mi srce vznemiruješ. Janko. Z Bogom! da, da, z |
| Mlinar in njegova hči (1867): | gledam več dosti, vsi se me bojé. Micka. Jaz ne, Janko. Pogledi me! Kaj se morda bojiš mojega bledega obličja? |
| Mlinar in njegova hči (1867): | srčno obžaluj. (Plašno ga pogledavši. ) Ali ga od srca obžaluješ, Janko? Janko. Oh, Micka, ko bi mogel najti besed, da bi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | mi je pri srcu. Micka (ki ga boječa pazljivo pogleduje). Janko, zakaj me naravnost ne pogledaš? Janko (razmišljen). Saj sem te |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Janko. In za tega voljo sem je jaz umoril, hočeš še |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Janko (ki je doslej po malem pil ter pazno poslušal. ). Ali |
| Mlinar in njegova hči (1867): | obžaluj. (Plašno ga pogledavši. ) Ali ga od srca obžaluješ, Janko? Janko. Oh, Micka, ko bi mogel najti besed, da bi ti |
| Mlinar in njegova hči (1867): | je šel! (Nekdo potrka na vrata. ) Pivek. Svobodno! Drugi nastop. Janko (pride). Poprejšnji. Janko. Bog vaju sprimi! Pivek. Janko! |
| Mlinar in njegova hči (1867): | le en dan živeti? Micka (spet stopi nekoliko stopinj proti Janku). Izroči gospodu svoje poti in upaj nanj — on bo — (jok |
| Ta male katechismus (1768): | svojemu ſhivlenju ſasluſhil dobru, ali hudu. Job. 19. Daniel. 12. Jann. 19. Kaj tedej ta ſadnè: Inu enu vezhnu ſhivlenje? |
| Ta male katechismus (1768): | greshniki odpushanje svojeh grehov prosejo, inu odveſo od spovdnika dobèe. Jann. 20. Kolku shtukov shlishe k' spovdi? Pet; namrezh: I. Sprashuvanje |
| Ta male katechismus (1768): | is svojo bres konza dobruto, inu modrustjo. B. stvarj 1. Jann. 5. Kaj pak ta druge artikel: Inu v' JEſusa Kristusa |
| Ta male katechismus (1768): | ſapovde ima, inu taiste derſhy, ta je, katire mene lube. Jann. 14. S koga se pak lubeſn svojega bliſhnega doliuſame? Lubeſn |
| Kemija (1869): | Verbrennungsprodukt. Izvod, Produkt chem. Jajce, 495. Jalappenharz, jalapova smola, 489. Jantar, Bernstein, 490. Ječmenovka, Wurze, 502. Jedek, atzend. Jeklo, Stahl, — surovo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nahajajo le v premogovnih skladih dobro ohranjeni, posebno zaviti v jantar, sploh pa jih je malo. Rib je neznano veliko (čez |
| Kemija (1869): | imenom bljevalna sreš (Brechweinstein) in se rabi v zdravilstvu. 13. Jantarova kislina, C8H4O6.2HO. Bernsteinsäure; Acidum succinicum; znak: Suc. Jantarova kislina nahaja |
| Kemija (1869): | Bernsteinsaure, jantarova kislina 468. Beryllium, berilijum, 345. Bestandtheil chem. , kemična sostavina. Birnól |
| Kemija (1869): | zdravilstvu. 13. Jantarova kislina, C8H4O6.2HO. Bernsteinsäure; Acidum succinicum; znak: Suc. Jantarova kislina nahaja se v jantaru, iz kterega se dá sublimovati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | fl. 30 kr. Tečaj XIII. V Ljubljani v sredo 3. januarija 1855. List 1. Koleda za novo leto. (Pri Županu v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kr. Tečaj XIV. List 1. V Ljubljani v sredo 2. januarija 1856. Pripomočki zoper dragíno. Od dragine današnjih dní govori vès |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sicer 1 fl. 30 kr. V Ljubljani v saboto 3. Januarija 1857. Le naprej! Čas je tisto silno kolo , ktero suče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Dunaji je podaljšal čas za naročilo „rabe glagolske” do 15. januarja prihodnjega leta. Ker tudi vredništvo „Novic” prejema naročila na ono |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne bi dobili oni, ki se ne naročijo do 15. januarja 1856, nobenega iztisa več. Novičar iz raznih krajev. Po cesarskem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5250, 6048. 37. 1/3 nekega dolga treba izplačati dne 15. januvarja, 1/4 dne 31. januvarja, 1/6 dne 28. februvarja in ostanek |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v.), ako treba povrniti nepotegnene 5% obresti od dne 1. januvarja naprej, in se računa 1/2 ‰ senzarije? 10. Nekdo proda na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Nominalna vrednost po 200 gl., 5% obresti od dne 1. januvarja. ) 6. Nekdo proda dne 6. decembra 9 sreček iz leta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nekega dolga treba izplačati dne 15. januvarja, 1/4 dne 31. januvarja, 1/6 dne 28. februvarja in ostanek dne 31. marcija. Kedaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Anne praſnek: na drugo nedello mesza Ohtobra, inu na Shent Janſhov dan zirkuv, inu oltar S.Joſhefa, S. Anne, ali S. Janneſa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Koſaperska, inu na trete boſhizhne Praſnek tu je: na Shent Janſhov dan v'ſtanu te gnade to Bratovsko Zirkuv, ali ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odraſtil; ravno tako obdeluj tudi drugo ſadivno raſtje. — Plevél is jariga shita potrébi. — Dételo v zvétju pokoſi, in dobro poſuſheno v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe gorkota in hlad naglo ſpremenujeta, takrat ſe ſhkodljiva rôſa jariga in osimiga shita nar rajſhi prijemlje. Ob takim zhaſu ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | fari; Jožefu Dulerju iz Velkih Škerjanč v Novomeški komisii; Tomažu Jarcu iz Stranske vasí Dobravske fare, in Mihelu Sedušaku iz Tujnc |
| Gozdovnik (1898): | je stopal, nikakor ni bila majhina, pa je hitel v jarek, iz jarka gori na piramido, kamor je prilezel neviden, ker |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Reichsanstalt 1857 in ki se vzhodno od Idrije od Lubevškega jarka steza na Jeličen vrh, so črni apnenci (4) podobni Kasijanskim |
| Gozdovnik (1898): | nikakor ni bila majhina, pa je hitel v jarek, iz jarka gori na piramido, kamor je prilezel neviden, ker so bili |
| Zoologija (1875): | prebrbajo in žró najnegnjusniše odpadke po gnojiščih, zahodih in smradnih jarkih. Poloté se celo živih živali, napadajo perutnino, opitane svinje, bolno |
| Botanika (1875): | hiemale) rabi nam zatorej za likanje lesovine; on raste po jarkih in po močvirjih; njivska preslica (Equisetum arvense) je siten, škodljiv |
| Biblia (1584): | hozhem vas supet k' veku pèrpraviti. Vsamite na ſe moj Iarm, inu vuzhite ſe od mene, Sakaj jeſt ſim krotak, inu |
| Biblia (1584): | ſerza pohleven, taku bote pokoj naſhli vaſhim duſham. Sakaj moj Iarm je priden, inu moja butora je lahka. XII. CAP. VTémiſtim |
| Viljem Tell (1862): | nas. Tell. Zdaj delo je edino — potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki jarem bi molčé nosili? Tell. Vladarji nagli kratko vladajo. — Ko pripodí |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſte oblosheni, inu jeſt vaſs bóm poshivel. 29. Vsàmite mój jarm náſe, inu vuzhite ſe od mene, sakaj jeſt ſim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu vy bóte pokoj neſhli vaſhim duſham. 30. Sakaj mój jarm je ſladák inu moja butara je lahká. XII. Poſtava. 1. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Desetina in tlaka ste padle in oprostena je zemlja tistega jarma, ki jo je težil toliko let; — colne meje ogerske in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | množina mlinskih jezov na drugem koncu ga je zapirala; gosti jarmi dveh ali treh mostov so ga tesno oklepali. V dnu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Slovenec, de ste tistiga roda, kteri je tako dolgo pod jarmam ječal, de ga zdaj skoraj več ne občuti. Dokler Slovenca |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XXV. Poglavje. Otiske po jarmu. Na zgornji strani vratu blizo koma, kjer jarm leži in |
| Viljem Tell (1862): | ko bili Očetje naši so, umremo radi, Živeti v sužnjem jarmu nečemo! (Kakor zgorej. ) Izročamo se višnjemu Bogú, Človeške sile ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | osimina vſelej vezh vershe , kakor jarina ravno tiſtiga plemena. Smed jarine ſe ſéje narpred ôveſ, pſheniza, ersh; sa temi: bób, grah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | maſhina, ktera 17 ſnopov osimine v 7 ali 8 minutah, jarine pa v 5 ali 6 minutah takó zhiſto omlati, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo. Şamo sa shito niſo taki proſtori, kér osiminje posebejo , jarinje pa poleshejo. Dobro poratajo na njih; selje (kapuſ), bob, konople |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in gorko semljo. 3. Dôbro je, zhe ſe sgodej ſéje jarino na rahlo in gorko semljo, ker ſhe simſka mokrina v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V. Ştanig. KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Od zhaſa ſejánja. Şploh jarino ſéjemo ſpomlad, v jeſéni pa osimino. Ne ſéje ſe vſako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi tri tédne prej, kakor po ravninah in niskih dolinah , jarino pa ravno toliko posnéji. 2. Debélo, merslo sémljo oſéj s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po posni; sa osimino ſe bolj goſtó ſeje, kot sa járino. 9. Şejanje s maſhinami manj ſemena vsame, kakor ſejavzova roka |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zdaj spoznal, če nima kakih skrivnih misli — pa merzel in jasen je bil njegov obraz, zato Evrota ni dalje popraševal. Med |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | in to na ladiji Njenega Veličanstva. “ Ta odgovor je bil jasen dovolj; gospoda Browna je spravil očividno v slabo voljo. Ni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtorjenimi grehi, kmal oveſeljeno s' saupanjem v' boshje uſmiljenje, ino jaſen ino lep ſe mu dan vezhnoſti odpira. „Blagor krotkim, semljo |
| Genovefa (1841): | puſhavi viditi mogla, ji je bil pogled njéniga otrôka. Vſak jaſen dan ga je is votline pod lépo jaſno nebó nêſla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | snega. — Grom in tresk o s. Miheli hude vetrove pomeni. — Jasna noč pred s. Mihelam; — ojstra, merzla zima. — Če preselovavne ptice |
| Oče naš (1885): | hoče ubožna narediti? Najino bogastvo je najini otrok! “ Te proste, jasne, iz maternega srca izvirajoče besede so Mêljarda globoko v srce |
| Ferdinand (1884): | ostane toliko, kar bi konjsko kopito pokrilo. « Kakor strela iz jasnega je ta vest Petra zadela; strmenja ni mogel besedice ziniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | meglé, ki proti poldnévu zginejo; zvečerna mavrica; velika rosa iz jasniga néba; bele meglice poleg vode na večér; zjutranje megle, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je imenovani Rabi pokazal; temuč de je h temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in poshlahtil. Blagor, de je ſedanji zhaſ marſikterimu jela luzh jaſniſhi ſvetiti! (Dalje ſledí. ) Popis obertniske razstave v Ljubljani. (Na dalje |
| Divica Orleanska (1848): | nevesta čistih angelov? Ki z nevmerjočo si svitlostjo glavo Okinči, jasniši od kron posvetnih? Ki vsiga sveta skupno veličanstvo Pod sabo |
| Sveti večer (1866): | ljubeznivo smehlja in očesici se mu blisketate, kakor zvezdice na jasnem nebu. Zdaj se pa ozrite na divje obraščeni glavi osla |
| Fizika (1869): | mnogo vode v podobi pare, kar je v toplem in jasnem vremenu, poveča se zračni tlak še po razpenjavosti vodne pare |
| Oče naš (1854): | peljala. Tukaj je stala cerkvica ktere zvonjenje se je o jasnim vremenu dostikrat v francozki tabor slišalo in je v Ménartovim |
| Valenštajn (1866): | se Krvavih mečev. Samo ena, srednja Ostala je v svitlobi jasnej. Župan. Mi Smo to na Turka obračali. |
| Maria Stuart (1861): | Duhové pogubljene V pomoč je moral klicati, da vam Je jasni um omračil. Svárjenja Prijatlic svojih niste poslušali, In mar vam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | življenja. Naj reče kdo, da ni tako! To so lepi, jasni dnevi, polni cvetja, polni upanja in navdušenja, dnevi človeške pomladi |
| Valenštajn (1866): | let detinskih, nego V resnici, učiteljici životnej. Le čud skrivnostnih jasni svét na srce V radosti utopljeno govori, Odpira vekovité mu |
| Valenštajn (1866): | zarota plete pred Očesom tvojim, moč peklenska tvoje Menit ve jasni, svetli dan mračí — Ne smem molčati dalje, sneti vez Z |
| Valenštajn (1866): | seza, da bi strasti Krotil, ne smemo se zanašati; Le jasni zakon v mejah ga drži I sled globoko vtisnenih navad |
| Valenštajn (1866): | Vrli Butlar Butlar. Dolžnost sem storil, ker je knez mi jasni Velél. Ilo. Res, general major! Iz srca Vam srečo vošim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Ko zvezde se začno srebriti, Nebó in morje rudečiti, Ko jasni dan se porodi”, pregnale so mi bile trudnost. Na vsem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Luna. Zhe v jaſni nozhi pod milim nebam kviſhko ozhi povsdignemo, saglédamo neſkonzhno ſhtevilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri vezhjim ſpiſku hvaleshno poſlushili. — Goſp. P. M. „Ena v jaſni uri” je prav oſtroumna; tode sa Novize ni. — Goſp. C. |
| Tine in Jerica (1852): | dež izvira. Tudi sonce bo zopet zasijalo. Zmirej je več jasnih, kakor oblačnih dni. Dozdaj sva od Boga nezmerno več dobrot |
| Kemija (1869): | svetla podoba razkroji srebreni jodec na ploči, in sicer na jasnih mestih več, na temnejših v razmeri manj. Dosti je nekoliko |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shlahnih kamenzov vdélana — pet je bilo ſivih alj plavih safirov, jaſnih ko ribje oko, v' ſredi pa diamant, romeno ſvetel ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vzglávijem tvojim. Še tak mírnim, kratkočasnim, Se naslanja z lícam jasnim Srebrokríli Kerubím. Vervaj mêni, on miluje Izročenca svojiga; On zvestó |
| Roza Jelodvorska (1855): | »Z Bogom draga moja! « govori z jasnim pogledom proti nebu. »Z Bogom! — jest vaju moram zapustiti. On |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali veruješ? ” „Verujem v Gospoda Jezusa Kristusa! ” odgovori s terdnim jasnim glasom in pade pred Boštjanom na kolena. Tudi Nikostrat se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in pa blagdan Maríin pred včerajšnim imamo sonce in lepo jasno vreme. — Bog nas prevôdi po svoji nezapopadljívi previdnosti do prihodne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | etruškega. Da pa Noričani niso nobeden teh narodov bili, je jasno kot beli dan. Ako pa kdo zamore dokazati egiptičnost ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | puka pičel mah za hrano. — Kirgiz gleda v plavo vedno jasno nebo — Čukče v merklo devet mescov dolgo noč. Rusija ni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | verhunca proti nebu. Zdelo se mu je, da vidi pretergano jasno modro nebo in da seže njegov pogled noter v sredo |
| Fizika (1869): | nit in vlekla proti c. Iz tega sledi krožno gibanje. Jasno je, da bi se godilo enako krožno gibanje, ako bi |
| Fizika (1869): | od vladajočih tokov v zraku in v vodi, potem je jasno, da toplina nekakega kraja ni odvisna samo od njegove zemljopisne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo, jasno in razločno zrenje. Gojencu pripomoči k nazorni sposobnosti, to je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | človeškem namenu prava podloga, na katero se opira vsa vzgoja. Jasno je, da je pravo dostojanstvo človeško in po tem takem |
| Lohengrin (1898): | Vsi se odkrijejo. ) S pobedo meča sod nam daj, Ki jasno pravdo bo razkril! Okrêpi čistemu rokó, Lažniku moč naj strta |
| Genovefa (1841): | po simi vídiva boshjo prijasnoſt. Kako je sdaj vſe ſvítlo, jaſno in bélo! Vſe drevéſa in germovja v belôti plavajo, kakor |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je djal k' njim: Kadar ſe vezhęr ſtury, pravite vy: Jaſnu bó, sakaj Nebú je rùdęzhe. 3. Inu s' jutraj: Danàs |
| Genovefa (1841): | tako je nebó lepſhi od sêmlje. Kaj ſhe, naj lepſhi, naj jaſniſhi pomladanſki dan je mémo lepôte in velizhaſtva nebéſ le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | piti. Če kaj jedó , jedó rajši od tal, kot z jasel in počasi jedó; senó jim večkrat dolgo časa iz ust |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lojtro metati; zakaj koze je nočejo precej jesti. Ampak iz jasel se mora pobrati, neke dni na zraku presušiti in potem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hlevih, iz kterih ne kidajo večkrat gnoja, kjer ne čedijo jasel in poslinjenega in oblatenega korita. Zadnjič pa moramo še opomniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kosijo ; De 'mo skorej krave pasli, Nemarno kaj nesti v jasli; De 'mo skorej gor pod strehu Rivali seno pri smehu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi se kaj zavedili. Glavo deržijo večidel proti tlam, pod jasli ali jo tišijo v kak kot: nekteri jo pa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | okoli sebe; s kviško molečo glavo v steno ali v jasli sili, ali pa se v okrogu vertí. Vès spehan se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še le ukrotí. Vtika glavo v kak kot ali v jasli, se naslanja z životam na kakó steno, in stojí dremaje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | konju rabiti. Posoda, iz ktere je leta konj pil, in jasli, iz kterih je jedel, se morajo z lugom dobro osnažiti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | drago od slame. Dvakrat na dan se kratka kerma v jasli potrese, in zvečer se seno ali slama za lojtro nabaše |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pogubi na tleh. Kratka in drobna kerma se kozam v jasli ali žleb poklada. Kerma, ktera je iz lojtre v jasli |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | biti lojtra dva čevlja od tal in pod lojtro plitve jasli, v ktere kerma, ki skoz lojtro pada, pride, da se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jasli ali žleb poklada. Kerma, ktera je iz lojtre v jasli padla, se ne sme koj nazaj v lojtro metati; zakaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ter ſo neſhli Mario, inu Joshefa, inu tu Dete v' jaslah poloshenu. Kader ſo pak tu vidili, ſo ſposnalli, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | večidel slonijo z životam na steni ali s persmi na jaslih. Stojé vsi okorni; če jim sprednje noge počasi navkriž postaviš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zadovoljna s pičlo kermo in ne shujša tudi pri praznih jaslih prehitro. Posebno je dopadlo duksarsko pleme, černe barve, okroglo kakor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Naſhli boſte dete, ktero je v' plenize povito, ino v' jaſlih leshi. “ Komej je angelj isgovoril, she ſe je drusih angeljev |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pridejo v' snani hlev, najdejo Joshefa ino Marijo, ino v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo ſe blishajo detetu |
| Sveti večer (1866): | Stavim, kar hočete, da moji otroci ne bi menjali svojih jaslic za slavno draždansko podobo. |
| Sveti večer (1866): | Tudi jaz sem, ko sem popotoval, tisto slavno podobo Jezusovih jaslic, imenovano sveta noč, v Draždanih večkrat ogledoval. Pa ugovore, s |
| Sveti večer (1866): | večkrat ogledoval. Pa ugovore, s kterimi tu zabavljate mojim slabim jaslicam, zamorete tudi tisti krasni podobi spregovarjati; torej ni vredno, da |
| Sveti večer (1866): | in palico. Njegove oči so bile neprenehoma vperte na zale jaslice in pazljivo je poslušal petje in brenkanje. Nihče ga ni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 1. Pestovališča (jaslice) so zavodi za deco, katera še ni izvršila tretjega leta |
| Občno vzgojeslovje (1887): | torej ne morejo same vzrejati svojih otrok. Imenoval jih je jaslice, ker je tudi naš Odrešenik, največji prijatelj otrok in siromakov |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson je kor bi trenol k velikemu veselju videl da jasni ogenj polje. Ino kmahu je porazumél, zakaj je Petek tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nobenim drugim jezikom se ne more menda gerški aorist tako jasno razložiti kakor s slavenskim. Vsakemu učitelju in učencu slavenskemu, ki |
| Maria Stuart (1861): | tej veliki reči Orodje slepo in brez lastne volje. Oznani jasno mi povelje svoje: Kaj hočeš ti s kervavim tem ukazom |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Kar naenkrat se jej zdi, kot bi zvezde svetile tako jasno, kakor polna luna, vidila je lepe pisane cvetlice na grobu |
| Čas je zlato (1864): | Z nekoliko besedami svoje mnenje jasno dokazavši naenkrat spet pri vsih veselje obudi, in nadinženir mu |
| Fizika (1869): | navodu Fahrenheitovem poprijeli vse drugačne razdelitve. Sledeča tablica primerja prav jasno te različne razdelitve. |
| Fizika (1869): | pred oči postaviti njegovo razdelitev; saj vsak zamore le to jasno pregledati, kar dobro tudi na drobno pozna. Ako vse eno |
| Fizika (1869): | tako, in na večih vodah, n. pr. na površji morja, jasno očevidno. Manjše ploskve kapljin se pa kažejo v ravnotežji kakor |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ostro kaznovati. Tu velja, vso nevoljo, ves stud nad lažjo jasno izraziti. Lažnjivost pedagogično ozdraviti je jako težavno; to terja, da |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | so se na različen način, tako da smo lahko prav jasno spoznali, kako se prilegajo našim zemljiščnim razmeram. Številki 1 in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predstava, katera je predmet poželenju, samó takrat povzdigniti do popolne jasnosti, ako je dotični predmet v resnici pred nami. Vsako poželenje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | hoče, da se odločilna predstava pojavi v zavesti v popolni jasnosti, t.j. da se privede ono, česar še nima; mrzost pa |
| Divica Orleanska (1848): | poginem! Zastojn boré clo bogi se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla hči Nebeške glave, modra osnovavka Vesolnosti, ti vodnica ozvezdja, Kaj |
| Zoologija (1875): | okoli srednjega morja nahajajo se: sivi jastreb (V. cinercus), beloglavi jastreb (V. fulous) in mrhar ali egiptovski jastreb (Neophron percnopterus), pod. |
| Zoologija (1875): | Afriki in v deželah okoli srednjega morja nahajajo se: sivi jastreb (V. cinercus), beloglavi jastreb (V. fulous) in mrhar ali egiptovski |
| Zoologija (1875): | konci perutnic pa črn. Mrhar je edini v Evropi domači jastreb in se nahaja pogostoma na Španjskem in Turškem. *) Najnavadniši je |
| Zoologija (1875): | njega na 48000 črevljev cenjeno visočino. Tudi tako imenovani kraljevi jastreb (Sarcoramphus papa) živi v južni in srednji Ameriki, dolg je |
| Zoologija (1875): | V. cinercus), beloglavi jastreb (V. fulous) in mrhar ali egiptovski jastreb (Neophron percnopterus), pod. 123. Zadnji je črez 2 črevlja dolg |
| Ferdinand (1884): | Mala hčerka, držeč v roci golobčeka, ki ga je umoril jastreb, pogleda sè svojimi velikimi, črnimi očmi očeta ter reče: »Oj |
| Zlatorog (1886): | prostó Dol v vedno ožjem krogi? Oh divji ropar, oh jastreb je tó, – Zdaj skrijte se ptiči ubogi! Lisják po hósti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čutiti zamogli? Gotovo ne drugačne, kakor volk do jagnjeta in jastrob do golobčka! O saj sem že na vašem poželjivem očesu |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhaſs, ali k ſadnimu saſpi veni ſenzi, v' tem perleti jastrop, inu enu odneſse; shena pride damu, samerka de enu manka |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu vſe na eno shpago perveſhe, ter yh pusti; perletj jastrop sgrabi enu inu vſe vkuppai prozh neſse, ſaromak ſe prestrashi |
| Fabule ino pesmi (1836): | Is véje, no na ſtoli Terdno kluva v’ njo. En jaſtreb obletáva Borſhte, da bi rad ˛Si sajterko priprava Kajti ma |
| Fabule ino pesmi (1836): | k’ ptizheki. ˛Siniza v’ goſhi ſkrita Glaſno ſe ſmejí: »»˛Si jaſtreb ſe naſítil? — ˛Sedi dol no ſpí. Is moj’ga pérja |
| Fabule ino pesmi (1836): | ˛Siniza ſe saſukne Trikrat na okrog. Sleti, no leſhnik sgrabi. Jaſtreb vidi jo: Na njeni ſmeh ne sabi. ˛Smert sdaj njena |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſi shelo, Kak ſi meti htél. «« Kres toti ſhpot ſiníze Jaſtreb ſe jesí: On rasprè perotnize, Hitro odleti. ˛Sínizhji ſhpot kak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogli urno sbrihtati, kaj de tó poméni. Miſlili ſo, velik jaſtrob je kako ovzo ali sajza, ali kaj taziga perneſel. Rozhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne isgajnaj ; selene klaje shivini ne polagaj. — Şadej ſe rad jaſtrob in dihur k hiſhi perkradeta; imej per kuretni ſkerbno okó |
| Sacrum promptuarium (1695): | povej koku ſe je shnimi godilu, kadar shena saſtopi, de jaſtrop vſe pishata je odneſil, popade eno debelo palzo, ter k' |
| Sacrum promptuarium (1695): | imela s' hishe pojti, perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil, on yh je varval en zhaſs, ali k |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ognjeno njeno oko očaralo in okamnilo, kakor okamni kačin pogled jastroba. „Ali noriš, ali kaj ti je? ” slednjič spregovori. „Rajše tirjaj |
| Zoologija (1875): | vzdignejo v tako višavo, da jih oko komaj še opazi. Jastrebi so bojazljivi, leni in jako požrešni, ter se hranijo večidel |
| Zoologija (1875): | Jastrebi (Vulturini) imajo precej dolg, raven, na konci kljukasto zakrivljen kljun |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jamskim svetilom od doma ter koplje jamo navpik v zemljo, jašek imenovano, ali dela rovi vodoravno pod zemljo; oboje pa zveže |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Jamski medved, Höhlenbär. Jantar, Bernstein ali Succinit, 63. Jaspis, 33. Jašek, Schacht, 148. Jedavec, Flussspath, 36. Jetrenec, Lebererz, 60. Jez velikanov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | po strmih lojtrah, ali ga pa po vrvi spusté v jašek. Rudniki so včasi neznano veliki, zakaj jaški so včasi 3000 |
| Zlatorog (1886): | Ogljeji, od dévinskih močvirij In od Tržíča sèm valé se jate Labódov, pestrih rac in divjih gósij. Kričèč v podóbi tríkota |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dan 10. julija, na up pa je prejel: 200 kg Java-kave po 180, 350 kg Rio-kave po 168, 150 kg cukra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | julija. Dal sem prodajalnici za prodajo na drobno: 100 kg Java-kave po 178, 420 kg Rio-kave po 164, 150 kg cukra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | M. Pavliča v dan 10. avgusta. 3.) Blaga: 1256 kg Java-kave po 178, 1470 kg Rio-kave po 164, 875 kg cukra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Kosu v Loki sem poslal na njegovo naročilo: 120 kg Java-kave po 180, 100 kg cukra po 47, 350 kg cukra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mi je poslal na moje naročilo fakturo o 2 sodih Java-kave, neč. teže 497 kg, tare 38 kg, po 160, 3 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | julija. Prodajalnici sem dal za prodajo na drobno: 150 kg Java-kave po 178, 300 kg Rio-kave po 164, 100 kg cukra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. v gotovini ter mu prodal na up: 100 kg Java-kave po 180, 100 kg cukra po 47, 200 kg cukra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sem B. Sirku tukaj proti njega jednomesečnemu akceptu: 200 kg Java-kave po 180, 200 kg cukra po 47, 100 kg zabel. |
| Stelja in gnoj (1875): | hribov donašajo v nižje vode. Pesek od apnenika pa bode javalne kje koristil. Najboljša polja so postala iz semletega kamenja, to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to je bila žalostna vožnja! ” — Pràv se mu je zgodilo; javalne jo bo še enkrat poskusil. M. Petik. Iz Šoštanja na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | začnè dremati. Ko je človek v tacih okolišinah enkrat zadremal — javalne se bo več zbudil! Gibanje udov, de ne oterpnejo; dobra |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | več biti podložne, da bodo tudi one hodile v vse javne in politiške pogovore, in da zanaprej ne bo več njih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | med té kristijane, in so si jih izbrali za kervave javne igre. Taka priložnost se je bližala zdaj. S preganjanjem nič |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se zovejo prioritetne obligacije ali prioritete (prednice). Akcije, prioritete in javne zaklade (öffentliche Fonds) zovemo s skupnim imenom vrednostne papirje (Effecten |
| Občno vzgojeslovje (1887): | človek udaja vsem pravnim zakonom. Ako se pravnost tiče zakonov javnega prava, imenuje se zakonitost, — ako pa se odnaša na privatno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | surovi „Gassenhauerji”, ki se čujejo v knajpah, se spodobijo na javnem odru, naj se ne grozí, ako omikani ljudjé njega dejanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | za to, da se nepogojna pokorščina ukazuje postavi v vsem javnem življenji. Delala bode na to, da se vkorenini ustava ter |
| Viljem Tell (1862): | Urnski Bik. Cesarski sel. Tlačanski valpet. Kamnar, zidarji in tlačani. Javni klicarji. Usmiljeni bratje. Geslerjevi in Landenbergovi konjiki. Mnogo kmetov, valdstatskih |
| Valenštajn (1866): | Pri meni videl Kvestenberga si, Do zdaj poznaš njegov le javni posel, Prinesel sem je tudi tajen posel, Ki dan le |
| Občno vzgojeslovje (1887): | oseb ali od javnih organov, govorimo ali o zasebni ali javni vzgoji. Ker ta formalna razlika ne vpliva bistveno na notranjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rastí pa lepega listja redijo ga po razveseljnih gojzdičih in javnih vertih. Tega rodú je tudi črensa ali sramsa (Elsenbaum). Jugoslaveni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | podeljuje čarobno krasoto. Po prodajavnicah, v razstavah, kavanah in drugih javnih in osebujnih poslopjih goré svetli gazi. Kaj mikavno je gledati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | podal kaki cesarski gosposki, kakošne rečí obdolžuje, tako obdolževanje za javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim gosposkam je došel ukaz, da takim fantom |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v kakšnem razmerji je posameznik z dotičnim predmetom. Pravo je javno, ako urejuje vzajemno razmerje med državno oblastjo in med državljani |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson dostane — dobi spolnika — tovariša, ino tu le se vidno javi — kaže, kako je družtvo človeku veliko koristno, ino kako zlo |
| Lohengrin (1898): | dolži! Me groza strašne je vestí. Kralj. Kakó strahotno tožbo javiš nam! Li krivda možna većja je od té? Miroslav (ljuteje |
| Fizika (1869): | omejena na manji prostor, učinek magnetične hude ure se pa javlja v velike daljave. Kakov pok ali grom se pa do |
| Botanika (1875): | poljedelstvo neizrečeno imenitno opravilo za človeštvo. V starem veku so javlja poljedelstvo in požlahtnjenje nravov, ki je poljedelstvu nasledek, utelešeno v |
| Viljem Tell (1862): | Valter Firšt. Ni varno tako javno delati. Slušajta me. Jezéru na levici, Kjer pot drži na |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhlo prav dobro od rók. Poſebno je pa is béliga javorja toljko zhedne okróshnike alj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | veliko panjovja (ſhiorov alj porobov) verhov in korenin poſékaniga némſhkiga javorja ponidama sagnije, is katerih bi ſe lep marogaſt leſ sa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | c. k. vodstvo idriškega rudarstva, 2) baron Zoisove fužine na Javorniku, 3) cukrofabrika ljubljanska. Svetinjo (medaljo) 2. verste so prejeli: 1. |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | VI. PESM. S. IGNAZIUSA. Od Lubeſn Boshje. I. O Bug! jeſ te’ , kjer se ti popred Mene lubil, predn je she |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tudi ti njega s' temi poniſhnimi beſedami ſprimi: „O Goſpod, jeſ niſim vreden, de pod mojo ſtreho greſh, rezi le s' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vami bil, vam ſhè tudi proſiti potreba ni bilo; sakaj jeſ ſim Ozheta sa vaſ proſil, ino vſiga potrebniga ſte dovolj |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino vidila, ino to prizha, de pravi obljublen Meſija ſim jeſ. — Naj jih ravno veliko mene sa odreſhenika ne ſposna, ino |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | rad Jesuſu ſrozhil. „Potreba je, tak jim on rezhe, de jeſ neham, on pa sazhenja. Pojdita, tak vkaſhe dvéma ſvojih jogrov |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | obétali, vſi brumni kralji sheléli, ki ſim ga napovedal tudi jeſ, ali ſhe naj drugiga zhakamo? “ Dobro je posnal Janes Jesuſa |
| Življenja srečen pot (1837): | rekòzh: Moj Bog in moje vſe! Ti ſi moj, ino jeſ ſim tvoj. V' vſih rezhéh ſe tebi isrozhím; kar ti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tudi čustva in težnje, zato je ta čut središče našega jaz-a, sedež naši samosvesti. Zveza predstav, katera se nahaja v nas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti ubukelzah podvezhan? Tedei boda prov: ti kna smiesh rezhi ias bodam sam shusou: al je riesn bel kar: merkei bueg |
| Biblia (1584): | vpye sa nami. On pak je odguvoril inu je djal: Ieſt néſim poſlan, ſamuzh le h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke |
| Biblia (1584): | pak je sdajci shnymi govuril, inu je djal: Bodite ſèrzhni, Ieſt ſim: Nebujte ſe. PEtrus je pak njemu odguvoril, inu je |
| Biblia (1584): | inu moj nar lubliſhi, na katerim ima moja duſha dopadenje: Ieſt hozhem moj Duh na njega poloshiti, on bo Ajdom Praudo |
| Biblia (1584): | kakòr Tempel. De bi vy pak védili kaj je tu: Ieſt hozhem miloſt, inu nikar offer, taku bi vy nebili te |
| Biblia (1584): | Pridite ſem k' meni vſi, kir ſte trudni inu oblosheni, Ieſt hozhem vas supet k' veku pèrpraviti. Vsamite na ſe moj |
| Biblia (1584): | kakòr tebi. VTémiſtim zhaſsu je Iesus odguvoril inu je djal: Ieſt tebe zhaſtim Ozha inu Goſpud Nebes inu Semle, de ſi |
| Biblia (1584): | némate mejniti, de ſim jeſt priſhàl myr poſhilati na Semlo: Ieſt néſim priſhal myr poſhilati, temuzh mezh. Sakaj jeſt ſim priſhàl |
| Biblia (1584): | bi ſe dopolnilu, kar je govorjenu ſkusi Preroka, kir pravi: Ieſt hozhem odpréti moja uſta v'priglihah, inu hozhen isrezhi te |
| Biblia (1584): | ob Sobbotah v'templi Sobboto preſtopajo, inu ſo viner nedolshni? Ieſt pak vam povém, de je tukaj, ta, kateri je tudi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gospued Boga od usa vasha pokojo oduesani biti inu tu jas vam sapouiem per tomi guautnomi inu nai mozhneishomi jemeni boshjomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozhi daboda tabei use povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sim shje rekov da vboschei gnadi mash biti: sboshjo gnado jas vse moram storiti je S. Pavli diav. Naiprei an vësok |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sin nadravesi ta Svete Krisha h' tabe marnvov, o Jeshush jas tebe prosim stvei mena naſtrane vmoimu dianje noi unote inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skves boga heloim inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | laſtnim glaſam je djal: „Nikar ſe ne bojte! Jas ſim, jas Jesuſ, ki ſim bil krishan sa vaſ! Poglejte mojih rok |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Janes is zhaſtí, ki jo ima do njega, brani rekozh: „Jas potrebujem tvojiga kerſta, pa tí k' meni hodiſh? “ Jesuſ odgovorí |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | „Kaj jàs vem? ˛Sim kali varh ino zhuvaj ſvojiga brata? “ Bog rezhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | „Glej! jàs umerjem, pa Bog bo per vaſ, ino vaſ bo ſpet |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zdaj, ino Bog govori. Dobro se sliši glas iz oblaka: „Jaz sim Gospod, tvoj Bog, ki sim te rešil is Egiptovske |
| Tine in Jerica (1852): | Stoj” zavpije Tine, „stoj za božjo voljo pri miru, naj jaz poskerbim. ” — Teče na skedenj, v hlev, kar mu pride en |
| Stric Tomaž (1853): | da celó nič sužnjih ne poznate“, odgovori spet ljudomila gospa. „Jaz pa o tem drugače sodim. Zagotovim vas in vse, meni |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | dolgo okrog skakljala in čivkala, akoravno še ničesar povedala ni. »Jaz vživam tukaj dobrot, kterih bi zunaj znabiti pogrešala. Ne daleč |
| Sveti večer (1866): | slikah, ktere ljudje občudujejo že sto in sto let. Tudi jaz sem, ko sem popotoval, tisto slavno podobo Jezusovih jaslic, imenovano |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | moje prizadevanje. ” „Kako do zlata priti? — po kervi! ” „Po kervi? ” „Jaz sem se seznanila z nekom, ki po obrazu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | z nekterimi pogoji, med drugim tudi s tem, da sem jaz tvoj varh in te odredím po svoji misli. Saj veš |
| Deborah (1883): | Žena. Na Češko smo hoteli ubežati, tam imam jaz prijatelje, a dalje nisem mogla, ker od strahu sem pred |
| Tiun - Lin (1891): | zdaj! Dam Vam sobico, naj bo! « »Potem sem zadovoljen! « pristavim jaz. »In ne bo Vam na škodo! « |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shbert inv kamn obdershi tvoi pvamn kaker Jesus svoje jëme jaſt poſtavem pradte to S. S. Troizo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsa magozhni Bveg inv Gospved Jesus Kriſtus vtvojem jemenv vſtanam jaſt gorei viemeni; boga bzbeta † inv sina † inv S. Dvha † Amen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | s tabo Jesu Kriſte skues boshjo muezh noi obvaſt baram jaſt tabei al si ti an dober Duh: jas noi usi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu Boga sina † noi Svetiga Duha † nate krei odkoder sim jes tabe poklizov noi bodi mad mano noi madtabo pokoi nadushi |
| Pozhétki gramatike (1811): | od ktirga govori. Nameſtime perviga liza. Edinje. Je ali moi, Jes me, nameſt à moi, moi; mi, nameſt meni. Le maître |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Katerza; alj rake rake poglejte, kakſhni ſo,” „Ino, rèzhejo ozhe, jes kaj drugiga ne vidim, ko kúhane rake, kterim ſo vſi |
| Genovefa (1841): | in tako radoſtno pojete! Ali bi ſe ne iméla tudi jes radovati in péti kakor vi? Sej Jésuſ ſam tako hozhe |
| Genovefa (1841): | rêkla. „Ti ſi tedaj is tiſtih prijasnih krájev, kjér ſim jes domá? Oh, she dolgo niſim nizh od ôndi vidila in |
| Genovefa (1841): | shêjin, pridi k mêni in pij. Vôda, ki mu jo jes podám, mu bo vir, ki v vézhno shivljênje têzhe. ” „Samo |
| Genovefa (1841): | je pa njén glaſ saſliſhal: „Ne bôji ſe, ljubo déte! Jes ſim, jes! ” ſe sopet verne, ter rêzhe: „O hvala Bogú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mora ſtoriti, de ta ſtraſhna bolesin naſhih shivinzhet ne popade? Jes vam rezhem: Loshje je tó bolesin odverniti, de shivine ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is maliga leſá ali shive terte krajnſkiga kmeta kashe. '' Temu jes odgovorim : Zhe ſo naſhi rojáki she toliko ſvojih ſtarih navad |
| Ta male katechismus (1768): | serza ti Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred tvojme nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh itdr. |
| Ta male katechismus (1768): | te dushe shpiſhash, kader njim tvojo gnado poshlesh, toku povabem jest Tebe, inu prosem, de se uredne sturish mene na duhovno |
| Ta male katechismus (1768): | pijanoste , poſhreshnoste, inu kar je vezh takega, od katirega vam jest povéem, koker sem vam ſhe naprejpovedal, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in copernice. Kaj de je toča, vsi veste. Kaj si jest mislim od nje, sim menil razlagati; ampak zdelo se |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Ti gotovo ni všeč! — Ti si mi tako dober Oče, jest pa sim Ti bil le nepokorin! — Toliko mi je bilo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | nepokorin! — Toliko mi je bilo že od Jezusa povedaniga, ali jest si nisim resnično prizadeval, tak biti, kakoršin Jezus! — Starši in |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | ljubila, občutiti! In kdo drugi jima jih je napravil, kot jest, ki sim dostikrat nečimerniga veselja iskal. O Jezus! daj, de |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | bi naše izveličanje popolnama dokončal. Stori, o Jezus! de tudi jest v dobrim do konca svojiga življenja stanovitin ostanem in od |
| Čas je zlato (1864): | ga kraljevič Vladimir vidijo, ki so mi ga darovali. Tode jest ostanem pri besedi, posodim Vam ga že, kolikorkrat bote hotli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vse prostora najti, kar bi bilo za Slovence potrebniga. Zdravnik. Jez si na kmetovanje ne umim posébno, de bi komu kake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je bilo treba večkrat zató okna zdolaj odpréti, de sim jez več gorkote gori dobil. Ta napaka me je silila, na |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | jih bode zadnič njih bolehnost spravila, alj naj bi bila jez storila, kakor mi je neki mlad zdravnik svetoval, morde bi |
| Divica Orleanska (1848): | rekle bove: To je Jovana, to je najna sestra! Luíza. Jez, dokler je ne vidim, ne verjamem, De ta mogočna, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kmetiških Novíc vprašate, kako bi se konstitucíja po slovensko imenovala? Jez mislim, nar bolj razumljivo bi bilo, ako bi pri besedi |
| Divica Orleanska (1848): | nevredno zmešanje. Dünoa. Natore svete plod nebeški ona Je kakor jez, in meni ravnorodna. Kaj rôke knežke bi nevredna bila, Ki |
| Divica Orleanska (1848): | Tibo d’ Ark. Ti noríš, ne jez; In ta epiškop modri, in vi vsi, Ki mislite, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | odslej: Naš konjiček več ne pravi: „Lahko bil bi tud jez tak, Pa tepejo me po glavi, Lačen moram stati v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v Hočah pri kristjanih nekaj opraviti. „Zadnjo nedeljo bil sem jez s svojo ženko sam tam — reče Marko — in čul sem |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | on stist'ga piti, No rezhe : tu je moja kry , Kadiro jeſs preliti Ozhem sa vaſs , no vſe Ludy, To lubesen sposnaite |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | He shene, nikar drushine, Oſla, vola, druge shvine, Vſe, kar jeſs bom nemu dan. 7. Vuzhmo se naſhe dolshnosti, De mi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | naſh vezhni Gospod. Sazheu Moyeſu srozhiti, Inu h'nemu govoriti: Jeſs sim tvoi Bog Sabaot. 2. Faush Bogove ti na moli |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Jeſs sim sam Gospod tvoi Bog. Moju ime v'zhasti dershi |
| Biblia (1584): | ſebe resdilen biti: Koku more tedaj njegovu krajleſtu obſtati? Aku jeſt pak Hudizhe ſkusi Beelzebuba isganjam, ſkusi koga je tedaj vaſhi |
| Sacrum promptuarium (1695): | vidla. Stabat Mater doloroſa juxta crucem lacrymoſa, dum pendebat Filius. Jeſt vejm de vy vboge ſapuſhene Vduve vezhkrat grenke solſe tozhete |
| Sacrum promptuarium (1695): | shlushba je preteshka sa mene, malukadaj pozhivam, drugi kruh jedò, jeſt pak, de ſi lih shitu, inu moko noſsim, morem ſlamo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | namoresh Boga v' resnizi lubiti, kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | viruvali. Sakaj jeſt ſim vam narpoprej isrozhuv , kar ſim tudi jeſt prejel: sakaj Chriſtus je po piſſinah sa naſhe grehe umerl |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vaſhih shen ſe lozhiti: od sazetka pak ni blu toku. Jeſt pak vam povęm, de katirikol bo ſvojo ſheno popuſtuv ſvunej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ràsdęjlén: kakú bó tèdaj njegóvu krajlęſtvu obſtalu? 27. Inu aku jeſt v' Beelzebubi Hudizhe isganjam, v' kóm jih vaſhi otrozi isganjajo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | povędalu. Tonzh. (na ſtran. ) On męni, de nizh ne vęjm ; jeſt ga bom ſhé ſpodbodil, jeſt ! Baron. Lubi moj , kaj je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali o ſtrah inu grosa! Kaj sagledam jeſt okuli tiga vmęrajozhiga greſhnika, kaj vidi on ſam s' ſvojmi |
| Biblia (1584): | nej s'mano, ta je supèr mene: Inu kateri s'mano vkup neſpraula, ta reſtreſsa. Satu jeſt vam povém: Vſak gréh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvoj jeſek: lubeſn, inu boſhje strah tvoje beſſede. Hodi ſa mano. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ny s' mano, tá je supèr mene: inu katęri s' mano vkùp ne ſpravla, tá ràſtręſsa. 31. Satęga vólo vam povęm |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 6. Inu ſręzhèn je tá, katęri ſe ne bó nad mano pohujſhal. 7. Kadar ſta pak ona bilá odſhlá, je Jęsus |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vezh kèrte lovil doli po vèrti. Ti boſh mogla s'mano drugazhi ravnati. Od dones tęga dneva ſim jeſt ta pervi |
| Deborah (1883): | so te dražili, da fante same puščaš, in raji z mano po logu in polji hodiš, ter se z mano pogovarjaš |
| Oče naš (1885): | krsta, spominjaš se gotovo še, da so hotli postopati z mano, kakor z ubežnikom, ko sem hotel fantička skrivaj k sv. |
| Tiun - Lin (1891): | kdo. Zdaj zapah lahno zaškrta, duri se odprti, in pred mano stoji kitajsko opravljen mož. »Le brž! « dé mi tiho, »le |
| Gozdovnik (1898): | ust. »Strašno je velik, ima temen obraz, pa je z mano vendar tako dober, oče mu moram dejati. « »Moj Bog, dalje |
| Zlatorog (1886): | led zaviti, Kadàr na tebi mi srcé igrá; Itálija pod mánoj v solnčnem sviti Pozdrávlja me in sinji val morjá. V |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je, svelizharja. Naródje bodo upali va-nj. ” Vſim ſkupej rèzhe: „Pokopajte me v' dvojni jámi na Kananſkim, kjér. Abraham ino ˛Sara, Isak |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | tabor si moj! Moj Bog si, v tebe zaupam. Perute me pokrivajo Tvoje, Ves sim pod perjem Tvojim zaveten; Tvoja zvestoba |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | življenje tukaj na zemlji je meni izgled; tvoje čednosti naj me spodbadajo, de bom tudi jest v dobrim vedno stanovitin ostati |
| Maria Stuart (1861): | Jaz sem slabotna, ona je mogočna — Naj dela silo, naj me umori, Naj me daruje, da jo mine strah. Potem pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | namenjene ne. Po svojem stanu se mi je ravnati, saj me Bog ravno tako ljubi, ali pa še bolj, kakor če |
| Oče naš (1885): | Takrat se drži v sili in smrti svojega Zveličarja! “ „Kdo me more od njega strgati? “ je rekel srčni fantek, in njegove |
| Tiun - Lin (1891): | Vi, ki se bojite morskih razbojnikov? Zahtevam od Vas, da me vzamete pod svojo streho, dokler ne dobim pomoči od bližnjega |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | dopolni ti po svoji veliki dobroti in svojem usmiljenju. Stori me deležnega sadu svojega bridkega trpljenja in s svojo krvjo operi |
| Gozdovnik (1898): | klicala po imenu. Soba je odprta, vzame me naročaj in me nese vun. Stojiva tako visoko in globoko doli je pa |
| Revček Andrejček (1891): | od celega srca ljubila — kakor jaz Pavleta — pogovarjali bi se medve sedajle vse kaj drugega. Ana. (Dobrosrčno in v nekaki zadregi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ga bó sgubil: Katęri bó pak ſvoje shivlenje sgubil savólo mene, tà ga bó neſhàl. 26. Sakaj kaj pomaga zhlovęku, aku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Katęri vaſs gori vsame, tá mene gori vsame, inu katęri mene gori vsame, tá tęga gori vsame, katęri je mene poſlal |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vsame ſvój krish, inu ne hódi sa mano, tá ny mene vręjdèn. 39. Katęri ſvoje shivlenje najde: tá ga bó sgubil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Gnada — — — Baron. Zhakej , beſhtja ! Jęrza. (kje v'en dan. ) Naj mene poſluſhajo , vaſha Gnada, Sej vedó, kader k'meni pridejo , inu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | glasam pravi Moric na to: „Za ta del pa hočeš mene zapustiti, Mina? O koljko nesrečnih takih še dan današen živi |
| Divica Orleanska (1848): | ter postojí. ) Se bliža! Nečem čakati, de strašna prej Na mene plane, grem kolena ji objet, Usmiljenja prosit; sej vonder ženska |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kovu meh vleči, da so me žuli še dolgo pekli. Mene so porinili v kot poleg ptujca, ravno pod Božjo martro |
| Deborah (1883): | si mi sicer vse povedal. Jožef nemaš več zaupanja do mene? Jožef. Jaz ne bi tebi upal? Ali ne vem, kako |
| Ferdinand (1884): | skrbi je meni. Ti pa stori, kar veš in znaš; mene to ne briga. « S tem odgovorom se je naš nesrečni |
| Kratkozhasne uganke (1788): | mene ſveſala, inu lesem v' mejſtu perpelala; ſdej more per men use zhiſtu, inu zhednu biti. Grem rada |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | in' ſrezhi vèſ namęnen, Ne k' leni mekushnoſti Je Stvarnik men' dal ta zhaſs. S' njegovih rok ſim jeſt dobil Shivlenje |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | in' ſrezhi vèſ namęnjen, Ne k' leni mehkushnoſti Je Stvarnik men' dal ta zhaſs. S' njegovih rok ſim jeſt dobil Shivlenje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je beſsęda vſaka. Nęshka. Konz ga bo , oblubim dé. Goſpá. Men' ſe ſmili , ręveſh jé. Tonz. Le ena je v' ſtano |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | piſmam! — Kaj mi je sa en ſtrah naredil ! oh Nęshka, men' ſe je hudo godilu! Nęshka. Vaſha Gnada, kè bi ſe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zha o Krishani Jeshush stvei ti mena naſtrane bojomi grieshniki noi shavoſtnomi zhoveko: noi od ludi sapushzhanomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | takv morjo vsi moji fainti shnieh beram hstrani, kateri mena mienjo shkodvati alpa vskvshnjavo vpraviti oh pomai mena teſti mosh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | hstrani, kateri mena mienjo shkodvati alpa vskvshnjavo vpraviti oh pomai mena teſti mosh, kateri Je nadravesi ta Sveta Krisha smert stverov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Krisha h' tabe marnvov, o Jeshush jas tebe prosim stvei mena naſtrane vmoimu dianje noi unote inu vbueshtvi noi usomi pomenkenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tabei prosim noi sarothim skues tvoiga stvarnika, dati tudei mena utei nozhi tvoi prauh inu potvojei navadi se perkashash noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shebranje kaker bosh ubukelzah poduezhan obogatete? te bukve kaker je mena poviedano daso oni ko sami sase imeli shribane inu te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | di ti mena te moje shale skues tvoiga tegniela dobriga Duha shebrei te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taba pegeram inoi sbodram oh ti duh da skashi ti mene te shaz, kateri je tukei skrit skues ta nai vishiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | al zait: inu tu bras use galufije inoi plentarije? nai mene resnizo vedeti skues lubiesn inu muezh boshjo: noi skues lubiesen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble she menei saupane, da sim je jas tudei prabrau inu sim sposnov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen. POTAM REZI. O ti dobri Duh boshji tegniel kateri menei tekai barti stvojo doro volo se ti bras moiga klizenja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nabeshzhe dershine. Jas N. N. tabe rarothim oduh da ti menei skashash te dnar al skriti zhaz skues to besiedo katera |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se ti bras moiga klizenja perkashash noi usne velzhe skrivnueſti menei resodenash: jas tabei prosim noi sarothim skues tvoiga stvarnika, dati |
| Sacrum promptuarium (1695): | ena velika pyanka. Ta tretja ena Benezhanka, katera je bila meni ſturila taku dolge roge, de nej ſim mogal s' kusi |
| Sacrum promptuarium (1695): | rekozh: bodo Jagry prishli ter mene bodo umorili, zhe hitru meni nepomagate: Podgane ſo diale, molzhi, ali bomo tebi eno drugo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt imę te narbulshe hzire ſasluſhila. v'temu se ni meni nekol toſhilu, ampak jeſt sem se naiſrezhenu veſſellila, kader sem |
| Genovefa (1841): | ſo ti ljudjé, kér ſi ſliſhal in nekoliko shé na mêni viditi moreſh, kaj ſe pravi umréti — hozhem poſkuſiti, ti naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 1 funt po 20 kr. dajal, kakor je že tudi meni storil. Jur Plémèl, beneficjat na Lozicah v Ipavi. Pogovor od |
| Divica Orleanska (1848): | Dünoa. Natore svete plod nebeški ona Je kakor jez, in meni ravnorodna. Kaj rôke knežke bi nevredna bila, Ki je nevesta |
| Zlata Vas (1848): | tam vaše gospodarstvo razodenem, vam bo gorkeje pri sercu, kakor meni pri vodi in kruhu. Vi pa, prijatli, me prepričajte: ali |
| Čas je zlato (1864): | všeč. « »Ha, dečko je zares nekoliko terčen«, reče kralj krohotaje. Meni! hlevarček, svojega psa le iz gol milosti posoditi! Ta je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zaverne: „Vsaj je tudi limbar ravno takó lep kakor roža. Meni se obé najbolj dopadate; a vse druge cvetlice niso nič |
| Valenštajn (1866): | Res, cesar z manoj hudo je ravnal! Če hočem, lehko hudo s hudim mu |
| Valenštajn (1866): | Maks. Z Bogom! Oktavij. I ti kmalu Za manoj se napotiš? Maks (še ne pogleda ga). Jaz za taboj |
| Zlatorog (1886): | triglávski idi! »In če mi ne prinêseš rož, »Pa z mánoj mílil se ne boš. »Oj z Bogom, Janez, z Bogom |
| Robinson mlajši (1849): | moj otče! celó se izročam tvojemu očinskemu ravnanju! Oberni z meno, kakor se tebi rači ino ljubi! Rad bom prenašal, kar |
| Robinson mlajši (1849): | otec? Kako bi mu tedaj predpisovati smel, kaj bi z meno učiniti imel? Ne ve li naj boljše, kaj mi je |
| Robinson mlajši (1849): | boljše, kaj mi je dobro, ino ne oberne li z meno, kako bi mi koristno — prospešno bilo? Gotovo! tako učini toti |
| Valenštajn (1866): | Ilo. Kdor nej z meno, le-tá je zoper mene. Kakó imajo tenko vest! Če se |
| Genovefa (1841): | otrôka réve dalje gledati in sdihujete in jokate ſe s menoj! ” Po tém je proti nébu poglédala ſvôje déte s ſlabima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de se ga vunder dovelj dobriga dobi. Zdrav. Pojte z menoj na terg v Ljubljano, pokušala ga bova pri mlékarcah okoli |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ti povem! me nisi prav zastopil. Dekle ni tu z menoj, je le doma pri moji ženi ino hčeri, blézo petnajst |
| Divica Orleanska (1848): | derží, In roke meni rah nasprot razpete. Kaj je z menoj? Dviguje me oblak, Jeklen oklep mi je peruta téčna; Tje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | svojih sosedov, ki so iz Šiške v Ljubljano gredé z menoj vred sneg do koléna gazíli — „de bi, kadar kaj več |
| Zlata Vas (1850): | čakati; ostala sim pri tem, brez de bi bili z menoj kaj opravili. — Zdaj je leto preteklo in Brencelj je prišel |
| Čas je zlato (1864): | v mislih: »saj mi je psa daroval, gotovo dobro z menoj misli. « |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | namenjen jutri zjutraj v mesto. Le v knjižnico pojte z menoj in spišite tam list; menda donašavca tudi naj deva tam |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Gospod, naj pride nad me in ostane naj zmiraj z menoj, da me potrdi in ohrani v tvoji sveti službi do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | duha imá nar boljš'ga von. „E kaj! če tudi glava m' poči! ” Per tej besedi notri skoči. „As, as! oh krop |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pokrivajo Tvoje, Ves sim pod perjem Tvojim zaveten; Tvoja zvestoba m' je bramba in škit. Ne bojim se ponočniga straha, Ne |
| Ta male katechismus (1768): | te prosem jest ſdej: * pred greham me varvej, 'nu gnado me dej. Rezh itdr. XIV. Zhe bode moj jeſek beſſedo ſgubil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ga nikoli is ozhy ne sguby. II. Premiſhluvanje. Sakaj povęite mi lubi Poſluſhavzi, od koga le pridiguje, kdo ſe v' Sakramentih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ, je imel dva ſinóva. Mlaji ſin rezhe: „Ozhe! dajte mi moj del, kolikor mi ga gre. “ Ozhe rasdeli ſinovama premoshenje |
| Divica Orleanska (1848): | jo ponuja. Potem kér lepa, svitla, vredna glave Kneževske se mi zdi, jo primem zadnjič, In ko jo tak dvomé po |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ljubi častitljivi opat“, reče Arto, „pa za božjo voljo, kaj mi je storiti, de velike storjene krivice popravim? “ „Na to vprašanje |
| Roza Jelodvorska (1855): | so kaj dobre«, reče sužni vitez, »ravno tega plemena se mi zdijo, kakoršne smo v našim gradu imeli. Bile so mi |
| Revček Andrejček (1891): | Franica. No, ali mi moreš kaj nepoštenega reči? Ana. Jaz sem se prisege držala |
| Zeleni listi (1896): | zopet domu, »zdaj vem, kaj bom«. »No, vendar enkrat! Tako mi je ljubo, dragi Metod. Jutri pa bi bilo itak že |
| Gozdovnik (1898): | Z vami nimam nič več opraviti! « »Imamo pa tolikoveč mi z vami. Stopite bližej, velim poslednjikrat! Mislite li, da se |
| Gozdovnik (1898): | dandanes so slabi časi, vse stoka in tarna. « »Zdi se mi nekaj o hudih časih. « »Le zdi se ti? Vidiš, jedinščina |
| Biblia (1584): | na Plazu ſedé, inu vpyejo pruti ſvojm tovariſhem, inu pravio: My ſmo vam piſkali, inu vy néſte hotéli pleſsati: My ſmo |
| Biblia (1584): | de tjakaj gredó: Dajte vy nym jéſti. Ony ſo djali: My némamo tukaj vezh kakòr le pet Kruhou, inu dvej Rybi |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi my Mashniki, inu Pridigarij mogli shlishat takorhno pejſem. Inu S. Chryſoſtomus |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu taiſto od ſmerti resheli: Podgane jo poſnaio, ter pravio: my nimamo zhaſsa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | podali. Is letęga sadèrshanja ſe my vuzhimo, kaku snamo tudi my ſvętiga Duha pre- |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | my naſhe isvelizhanje sajęmati, ali tudi vodó sgręvanih ſolsa bomo my ravnu is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam sajemali. Vy |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo my vſhafani biti, zhe hozhemo S. Duhá prejęti. Ony ſo ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſposnaſh. Ali vſe leto ſe je sgodilu sató, de bi my ſposnali, de naſh boshji Vajvoda Jęsus Chriſtus ſizer hózhe s' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu snajo k' naſhimu isvelizhanju ali ferdamanju ſlushiti, kakor jih my vshe potle ponuzamo, poſtanejo sa naſs ena perloshnoſt tiga gręha |
| Genovefa (1841): | bila vaju midva vmórila. ” Genovefa jima ukashe vſtáti, jima prijasno roko podá in |
| Genovefa (1841): | vidiva, de 'to nizh ni bilo, in de bi bila midva tudi ſvôje shivljênje dati iméla, vaju réſhit in vaju k |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ni, gremo skokama navdol; pa ne dolgo, se voz zverne, midva se na cesto pod nja prekucneva, hlapca pa precej daleč |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino na pol mertviga v bližno taberno zanesejo, kamor tudi midva se podava. |
| Blagomir puščavnik (1853): | seže Miroslav v roke in glasno reče: ”Kakor si zdaj midva v roke seževa in se zediniva, tako so tudi najne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ure, da postaneš njegova žena, bodo pa že zadosti, da midva uravnava najino reč. Ko si rekla prej, da sem se |
| Oče naš (1885): | spolnili. Ali ga bo ta mož pač bolj ljubil, kakor midva? “ „Ljubil bo Naceta, to vam zagotovim, imel ga bo kot |
| Zlatorog (1886): | Kar ti svetújem. Glej, pred solnčnim vzhodom »V dolino greva midva, jaz in Špela, »In z nama pojde tudi sedem druzih |
| Revček Andrejček (1891): | seže Jeklenu v roke). No pa nič ne zamerite, tast, midva imava še daleč, domu in kar oditi nama je. (Uzame |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za roko. Močen glog je naji obderžal, da nisva tudi mi dva padla v brezden za unimi. Zapustim potem žalosten kraj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | odgovori kmet, „obema deset bi bilo dosti. “ „Naka“ — zaverneta mladenča — „mi dva želiva ravno deset goldinarjev vsaki, kajti drugače nama ni |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | dve reči druga drugi pomagate, bilo bi prav, da bi mi dva ostala skupaj. « |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sin bodi smano S. Dvh bodi modobema da nedba bovase vmiere narasen vozheva pomai tv nama Bveg † ozha Bveg |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | srezhi. Bveg tabe prime moi lvbi brater inv bodi krotek nedba sva vkvpa piva noi jedva Jeshvshavo Krishtvshavo telv inoi pra |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | DVANAJSTI NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He, he , Jęrza ! ſi naj poſluſhala ? Jęrza. Oh, to pak ne; pravijo, de ni lepú |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vunder ſposnala, de v' zelim gradi ni bolſhiga kraja sa naji dvá, koker tukej v' ſrędi med Baronam , inu med gnadlivo |
| Genovefa (1841): | jéla sopet shivéti in djala ſta: „Dovolj ſva shivéla, kér naji hzhí Genovefa ſhe shivi! Tjè gréva in viditi jo hozheva |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sin enaciga”, ji naglo Moric na odgovor da; „enaka nesreča naji sklepa, nikarva se sama ne ločiva”! Sramožlivo si Mina z |
| Tine in Jerica (1852): | To močno serce k sercu priklepa. Tine. Tako močno, de naji nič druziga, kakor le sama smert ločiti zamore. — Jerica mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sem rešil nesreče, prijemši ga za roko. Močen glog je naji obderžal, da nisva tudi mi dva padla v brezden za |
| Viljem Tell (1862): | Gospod moj, Valter Firšt — Valter Firšt. Ne dalje, Melhtal! Da naji ne zapazijo. Povsod Skrivaj potikajo se ogleduhi. Melhtal. Al imate |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je storila prederznega do vsega — to bo že kaj zdalo. Naji bo vezala enaka osoda: oba na enkrat bova bogata ali |
| Oče naš (1885): | njegovo usmiljenost. Ali nama ni iz takó velicih nevarnosti pomagal? naji k pobožnemu duhovnu peljal in potem k dobremu Štefanu? in |
| Oče naš (1885): | vse res, kar pripoveduješ? “ je rekla; „ali je mogoče, da naji je Bog tako obilo obdaril! Ménart pomisli, najini sinček je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | preſtora imęla. Nęshka. Kaj tukej bo ſtala? Matizhek. Tukej bo najo prebivalſhe. Nęshka. Ta ne bo pęla , po obeni zęni. Matizhek |
| Blagomir puščavnik (1853): | za vse težave, s kterimi nas je poljubil. Saj je naju skerbni oče, če nama tudi terpljenje pošilja, če naju tudi |
| Blagomir puščavnik (1853): | ljubo dete! tjekaj pojdeva. Najdla bova tam blage duše, ki naju bojo gotovo dobro sprejele, in nama kak kotič v stanovanje |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | bila volja. »Možje so v sovetovavnici« — zdaj Tirček pravi — toraj naju ne bo nihče motil. Ná, Saksonec, lej, tvoj stari rojak |
| Stric Tomaž (1853): | in mu reče : „Le okleni se me dobro, Ivan! da naju bodo skupej prodali. “ „Oh! mati, jaz ne tako, bojim se |
| Blagomir puščavnik (1853): | zopet vitezinja: „Tukaj nama ni dalje ostati. Hlapci sovražnega Brica naju gotovo iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč morava hiteti, dalječ |
| Blagomir puščavnik (1853): | potolaži, poklekni, moli ter pomisli, da je bila neskončnega volja, naju za malo časa razločiti, Bogu se izroči, vanj zaupaj , potem |
| Revček Andrejček (1891): | videzno). Zato pa tudi verujem, kakor sveti evangelij, da iz naju ne bo nič. Morala sem priseči očetu! Le hlapca — le |
| Lohengrin (1898): | bom, to up je moj! Lohengrin. Zdaj, kralj mi, vredi naju boj! (Vsi se povrnejo v prejšnje postavke pri sodu. ) Kralj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ne bosta zapustila ladije. “ „Ali veruje poglavar te ladije, da naju bo vezala dana beseda, ker so jo naselniki prelomili? “ „Žalostno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pogublenih sneſhla! My hózhemo rajſhi, dokler je ſhe zhaſs, inu nam odlog dan, s' sgręvanimi, ja kryvavimi ſolsami naſhe krivize objokati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in edinoſt eniga kraljeſtva. Rekel bo morebit kak zhbelar: ni nam nesnano, kako ſe zhbele preshenejo in sdrushijo; ali to je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | verſtize sloshi. Némſhki in krajnſki zépzi. „Kaj? ſhe od zepzov nam piſhejo v naſhih novizah !'' bo marſikdo rékel in ſe musal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gospod J. Caf, kaplan v Fravheimu na Štajarskim, takó so nam tudi unidan častitljivi gospod J. Dolenc tehant v Stari Loki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vedó, narejati; nam veliko dobriga, pa tudi dostikrat kaj škodljiviga nakloniti. Mnoge kužne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | do Stvarnika povzdigne, je v resnici Božje žlahte ! Daj se nam tedej zdaj v tamnočerno, pa jasno noč prijazno peljati; — bodi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kim. M. — Spomladi je terta močno lepo pokazala, pa mokrota nam je je tri dele v vilice zagnala; turšice ali sirka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | videz mirne Zilice. — Akoravno stoji Rabelj v sredi doline, ga nam vendar nizki peščeni griček skoraj tako dolgo zakriva, da že |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pomagati. Dobil boš zanj tri goldinarje, in še en goldinar nam bode ostal za najhujše potrebe. Vzemi ga, in glej da |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizhek. Jeſt ględam , zhe bo poſtela , katęro nama je Baron oblubil , doſti preſtora imęla. Nęshka. Kaj tukej bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vožji. ” In komaj skoz tesne vrata na dvor prideva, se nama koj silno velika soba (stanica) odprè; na sredi je stal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de se jokajo, in kaj se jim je prigodílo. Začnejo nama perpovedvati brezkončne krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih ljudí |
| Robinson mlajši (1849): | Tiisti, kir vse rêdi, ino vé, zakaj svoje življenje vagava, nama je gotovo ohrani, če nama je to k dobremu. Zgodi |
| Blagomir puščavnik (1853): | odrineta. Še enkrat se oberne proti altarji: „O Gospod bodi nama zvest voditelj po neznanih ptujih krajih! Omeči serca ljudi, da |
| Blagomir puščavnik (1853): | imata pred seboj. ”Pojte rajši sem in se vsedite k nama” reče dalje dervar, ”mislim, da vam bo tukaj zunaj košček |
| Stric Tomaž (1853): | nikarte ga od mene ločiti, prodajte naju skupej, kakor so nama obljubili. “ „Tiho bodi, žena! “ jo nekdo posvari, „boš že na |
| Viljem Tell (1862): | Lajthold. Le spridena druhal pristopa sem, S klobuki strganimi maha, nama V nevoljo. Al ljudjé pošteni raji Umikajo za trg se |
| Gozdovnik (1898): | Benito namesto vprašanih. »Ali pa Boaroz in Pepo Dormiljon, kakor nama beli pravijo,« dostavi prvi golijat. »Je-li res? « praša Tiburcio enostavno |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ſo ga proſsili, rekózh: Iſpuſti jo, sakaj ona sa nami vpye. 24. On pak je odgovoril, inu je djal: Jeſt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | my kakôr prave tvoje ovzę, inu obeniga drugiga, ti s'nami govori, tebe bomo poſluſhali! Pérpravimo ſe. Jeſt vejm komu ſim |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je dobro storil, seboj perpeljale? Pokličite ga, de zajme z nami. “ Berž ga pokličejo, ino Mozes pride k bogaboječimu Jetru. Kmal |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in je po nedolžnim golobčiki velike in čudne reči nad nami storil. Njemu bodi večna hvala! Torej pa tudi mi do |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svojim sprednikom naprej, ne bo mogel tajiti, kdor bo z nami današnje kmetijstvo pregledal in ga nekdanjemu primerjal. Sej tak pregled |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dolino, za njo se odpira na levo med vštric pred nami stoječim Nabois-om in Černim verhom razgled v Italijo in južno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v šoli učite? ” Stari hlapec pa, kteri je veljal med nami otroci za vidovino, to je, za človeka, kteri vse zna |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vendar smo ravno tako dobre volje, kakor bi se pred nami miza šibila dragih jedil. ” |
| Gozdovnik (1898): | »Tiburcio! « deklica, »kolika sreča, da ste šli, sledeč za nami! « »Tiburcio jo vidi bledeti in tresti se, ko pomisli, da |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mózh inu oroshje dadó, de ſe s' vſo ſilo zhes nais vsdignejo. Vſe ſtvary, katęre ſo od Bogá k' nuzu tiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v vsim dobrim duhovske in deželske oblastnike in vlasti, da nas bodo na vse to napeljevali, kar zamore k tvoji božji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | To napravo firneža nam je razodel francoski malar Heinc, ki nas je lepotičenje mehkiga lesa naučil, ki nam je pa tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mladosti ukoreninjena, se bo v malo letih sadjoreja tudi pri nas povzdígnula, — in povsod, kjer je kraj za to in kjer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | čutura. Ko smo ravno za „uboge duše v vicah” molili, nas prestraši glas v hišo stopivšega ptujca. „Huš, huš, huš! Hvaljen |
| Viljem Tell (1862): | radosti. Tell. O Hedviga! otrokom mojim mati! Bog je pomagal — nas ne bo več ločil Nobèn trinog. Hedviga (objame ga). O |
| Viljem Tell (1862): | Staufaher. Àl mogla bi za delo vneti nas. Tell. Zdaj delo je edino — potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki jarem |
| Sveti večer (1866): | na te jokajoče otroke. Bog ima še boljše serce do nas. Ako nam on tako stisko pošlje, ima gotovo najmodrejše namene |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Mislim da pri duhovih ni laži, ni goljufije, kakor pri nas ljudeh. Kdor bi sam sebe videl — — — Pivek. Kako bi to |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Naše sedanje kratko trpljenje se ne dá primerjati časti, katera nas čaka. « Konečno prosi Boga potrpežljivosti, ker tudi ona je milost |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtreshe, vam vſim pa obilno pomaga. Rad sdaj vmerjem, kér naſ je On, ki ptize pod nebam shivi, ſkos eno taſhizo |
| Genovefa (1841): | bliso, kakor na teriſhu, in lé njegova rôka je, ki naſ vedno pred njo varuje. Pod njegovim krilam ſmo v ſrédi |
| Genovefa (1841): | po vſe enák. Pa kaj je ta ſin vſe savolj naſ ſtóril, ti ſhe niſim povédati mogla. Velíko téga bi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe 'side Tak' na sêmlji, kakor nad semljó; Zhe ſkos' naſ tud' nad shiváli pride, Kar krivizhno ni in kar ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | meni „ v Loblani'' i. t. d. — Od vezh ſtrani ſo naſ popraſhevali, kako je bilo mogozhe tako ozhiten pogreſhek pri natiſkovanju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je bil. — Ali bi ne bilo muje vredno, tudi per naſ enako ſkuſhnjo narediti ? ? L. Povéſti is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſe truden goſpodar svezher vlegel, in koliko menj bi naſ neſrezhni ljudjé nadlégovali ! Sméſ. (Kako ſe lahko veliko derv prihrani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Dalje ſledi. ) Huda bolesen pri preſhizhih. Is Tuhinſke doline. Per naſ je na preſhizhe huda bolesen priſhla, ki ji rudezha bolesen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njega ſliſhi. — Ali bi ne bilo tako sdravilo tudi pri naſ vezhkrat dobro priporozhvati ? (Nekaj sa shganjarje). Shganjarji, ki ſe pezhájo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sveti Joannes Kerſtnik, sa naſs Boga proſi. Sveti Josheph , sa naſs Boga proſi. Vſi ſveti Patriarhi, inu Preroki, sa naſs Boga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sa naſs Boga pr. Vſi ſveti Angeli, inu Arhangeli, sa naſs Boga proſite. Vſe ſvete verſte Isvelizhanih Duhov sa naſs Boga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Isvelizhanih Duhov sa naſs Boga proſite. Sveti Joannes Kerſtnik, sa naſs Boga proſi. Sveti Josheph , sa naſs Boga proſi. Vſi ſveti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe zhes naſs. Sveti Duh resnizhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Troyza en ſam Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ali ſhibku, de bi naſs ne moglu pogubiti, zhe ga sdajzi ne vkrotimo. H' tęm |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ferdamanju ſlushiti, kakor jih my vshe potle ponuzamo, poſtanejo sa naſs ena perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſelęj vuſhęſsa perpravlene, sa naſs vſliſhati, vſelęj rokę ràspęte, sa naſs gori vsęti, vſelęj Nebęſsa odperte, sa naſs notri ſpuſtiti. On |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Sakaj ? Od. Kir sa ta jutershn dan she ſkerby sa naſs dobruta, jenu previdnoſt Ozheta Nebeſhkiga. Pr. Je naſha Douſhnoſt na |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Pr. Komu? Od. Tajſtim, katiri zhes naſs grehe dellajo, jenu naſs reshalejo. 6. Proshna. Naſs na upeli v' ſkushniavo. Pr. Koga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je ana moshna dnarjov ti dnarji se nikoli nasanuzajo kader nes kei venka usemash |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v tamnočerno, pa jasno noč prijazno peljati; — bodi umniši od jazbica , ki po tleh hruške pobira in se jih nasiti, brez |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 1 gl. 40 kr. Dne 31. avgusta. Od Antona Jazbeca tukaj sem kupil za 154 gl. desek ter mu plačal |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | avgusta. Pomagačem sem plačal 40 gl. Dne 28. avgusta. Antonu Jazbecu tukaj sem prodal 2 mizi iz mahagonovine po 60 gl. |
| Robinson mlajši (1849): | glas prepèvati. Potem je vstal ino je šel gde kake, jazvine — otline, pečere iskat, v kteri, bi varno ino brez strahu |
| Robinson mlajši (1849): | umislom vzem sekiro, je nad diro — luknjo koder je v jazvino vhajal, v pečini tote besede iztesal: Delavnost ino zmérnost. Nu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jeſ po ſkuſhnji poterdim. „Gotovo je tako”! Novo pinjo, ktéro mije z. k. kmetijſka drushba is Vredniſhtvo. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſt pridti. Sakaj te dado enu nazhednu serze na ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ljubesen do mene, nje govo poſhtenje, pridnoſt ino zhedno sadershan~ je tako lepo povernil, de meni na moje ſtare dni lehko |
| Sacrum promptuarium (1695): | mladem shenkam, s' katirim imate ſolſe vashim ſtarishim briſsat, tu je imate taiſtom napomozh priti, inu s' vaſho volno pokorshino yh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Tonzhek. Jęrza. Kaj marej njéga iſhem; ſej vęjm, kje je. Jeſt bi le Nęshko rada. Matizh. Kaj ji pak ozheſh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | hitru inu glaſnu) Eno jeglizo ! eno jeglizo! — kdu ti jo je dal? Toku majhena, inu vshę ſe podaſh na take ſlushb |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de ne boſh doli hodila. Nęshka. Is ſerza rada! — Meni je veliku loshiſhi, de ſe mo slashem. Matizh. Tvojo pravo rèſsnizo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jih bom prov rada imęla. Baron, (na ſtran. ) Fant jo je podvuzhil, ni drugazhi. Nęshka. Otrozi pravizo govorę. Goſpá. Toku, toku |
| Kuharske Bukve (1799): | de ſe ſkuha; sadnizh devaj s' shlizo na ſklędo, kakor je sgorej rezheno. — Zhe pak hozheſh zęliga v' shupo djati, moreſh |
| Kuharske Bukve (1799): | kúhajo. Shene ſo ſkerbniſhi sa ſnashnoſt, is njęh zhędneh rok je vſe perjętniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter |
| Kuharske Bukve (1799): | Predgovor. Ne lę ſamo navada, ampak tudi ſpodobnoſt je, de shęnſke kúhajo. Shene ſo ſkerbniſhi sa ſnashnoſt, is njęh |
| Kuharske Bukve (1799): | piſheta; al kej drugiga; inu tako na miso dati. — Tudi je ta shupa dobra k' drugem jedęm, de ſe jem s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | oberne, de se lepo posuši. (Konec sledi. ) (Konec sledi. ) Zvezdoslo^je. (Konec. ”) 16. Pogled v zvezde. (Konec. ) 16. §. Pogled v |
| Oče naš (1885): | svojih podložnih. Kar mu padejo vilice iz roke, bled in jecljaje je nagnil svojo glavo in zgrudil se na stolu. Mrtud |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | logarju nasproti. "Za božjo voljo, Peharček, kaj pa misliš storiti," jeclja Tone ves prestrašen in smrtno bled. "Jaz ali pa on |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | povej mi sam, kam je zginil razglas? ” Korvin je nekaj jecljal, menda strahú sam ni vedel kaj; cesar se mu je |
| Blagomir puščavnik (1853): | morebiti sovražnik zanesel, mi je stala pred očmi njuna černa ječa in revno, revno življenje, — življenje, ki je sto- |
| Pozhétki gramatike (1811): | króshim, ſe potépam: rogne, garje, ſráb, doge, vajvd, geole, sapérza, jezha, mole, jés, cidre, leſnázhoviz, ſádjovo vino; bydre, belavùſhka, vivre, shivéti |
| Genovefa (1841): | poglavje. Genovefa v jézhi. Stolp, (turn) ki je bil hudodélnikam jézha, in ktériga je Ijudſtvo le ſtolp ubosih gréſhnikov imenovalo, je |
| Genovefa (1841): | obétal, pobóshni mosh ? Sa zvetézhimi vratmi me je ta tamna jézha prizhakovala. — „Pa vunder”, je dalje rêkla, „kér ſi me Ti |
| Genovefa (1841): | v tém ſtolpu je sdaj ôna ſarna saperta bila! Njena jézha je bila tako mersla, tamôlna in grôsovitna, kakor mertvaſhko osidje |
| Blagomir puščavnik (1853): | Vse zidovje gradov od zunaj obide in se plazi pri ječah, da bi morebiti jok in stok kakega jetnika slišal, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | potu hodil osrečavat one, ki zaradi vere so tičali po ječah in čakali sodbe ter se pripravljali na smrt. Tisti čas |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſim ſhe vezh : v' prevelikih delah ſim jeſt vezh , v' jezhah bel pogoſtukrat, v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim |
| Blagomir puščavnik (1853): | Ves grad je v skalo sekan. Večidel obseže le temne ječe, podzemljske hrame. Le v drugem nadstropji so nektere bolj prijazne |
| Roza Jelodvorska (1855): | Roza, ktera je bila že od samiga pogleda strašne ječe, in blediga obraza svojiga očeta vsa žalostna, so jo te |
| Genovefa (1841): | ſi? ” je vpraſhala Genovefa, in vſtavſhi je ſhla k mréshizi jézhe. „Zhuvajeva hzhí! ” je odgovoril gláſ. „Zhe véſte, Berta, ki je |
| Genovefa (1841): | ſtorilo. Serzhno je Bogá sahvalila, de jo je is tamne jézhe réſhil in de ji je pred Golam varno prebivaliſhe priprávil |
| Blagomir puščavnik (1853): | ljubljene gospe in ljubeznjivega otroka ločeni ste veliko let v ječi prejokali brez kakega sporočila od svojih ljubih. Marsikako britko solzo |
| Roza Jelodvorska (1855): | sercu biti«. Vrata so bile le priperte; luč je v ječi berlela. Pazljivo tedaj posluša pogovor Častimira in Roze. „Breskve so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | glasov? Da bi jaz, ki danes še v temni, merzli ječi ležim, jutri že hodil med izvoljenimi svetniki in duhal nebeške |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | to ji niso dovolili, da bi bila soproga obiskala v ječi. Čuti je bilo celó, da bode k smerti obsojen. V |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | se mu bodeš pustil prijeti in leta in leta v ječi presedeti, tepec neumni. Vender to je le v največji sili |
| Biblia (1584): | dati. Inu on je tje poſlal, inu je Ioanneſu v'jezhi Glavo vſekal, inu njegova Glava je bila pèrneſsena v'eni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | dati. 10. Inu on je poſlal, inu je Joannesa v' jęzhi ob glavo djal. 11. Inu njegóva glava je bila pèrneſsena |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | osnanuvat v' njih męſtih. 2. Joannes pak, kadar je v' jęzhi Chriſtuſove dęla ſliſhal, je poſlal dvá ſvojih Jógrov. 3. Inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | V' ſkuſhnjavah tudi vi ſtorite tako. 19. Nedolshni Joshef v' jezhi. Joshef je sdaj v' jezhi med hudodelniki. Pa Bog, ktéri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog, ktéri nedolshnih ljudi nikoli ne sapuſti, ga tudi v' jezhi ni sapuſtil. ˛S' ſvojim lepim vedènjem ino ſ' poſebno pomozhjo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako. 19. Nedolshni Joshef v' jezhi. Joshef je sdaj v' jezhi med hudodelniki. Pa Bog, ktéri nedolshnih ljudi nikoli ne sapuſti |
| Zlata Vas (1848): | vklenili, de bi ga sodili. Odstavljen je bil in v ječo veržen. Iz njegoviga premoženja so veliko poverníli, ker je srejno |
| Zlata Vas (1848): | molči! Ožbe pa rêče: „Moč vam je dana, me v ječo pahniti; jez pa imam moč, vas pred deželno poglavarstvo poklicati |
| Zlata Vas (1848): | županov: „Molči, ti pritepénec, molči! če ne, te veržemo v ječo ob vodi in kruhu, osem in štirdeset ur! “ In vsa |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vzamejo, in že so prišli tisti, ki so njo v ječo peljati imeli. Popolnoma nezavedna je bila vojvodnja v temno ječo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ječo peljati imeli. Popolnoma nezavedna je bila vojvodnja v temno ječo vlečena, in v te nezavednosti je dalj časa ležala. Ko |
| Viljem Tell (1862): | se poklonil ni. Valter Firšt. In zarad tega mora v ječo? Porok Sem za-nj; prijatel, slušaj, pusti ga! Frishart. Ti bodi |
| Viljem Tell (1862): | Življenje! Mi spolnujemo dolžnosti Uredovne. — Le urno z nama — v ječo! Melhtal. O, to je sila nezaslišana! Pripustimo, da izpred naših |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | spreviditi, da je le on po svojih hudobijah prišel v ječo. Orzo pa je začel jokati in staremu zapeljivcu očitati: „O |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | vest. Maščevalna roka me je zadela in v to strašno ječo pahnila. O da bi vsaj milost našel pred Bogom! O |
| Biblia (1584): | della. Sakaj Erodesh je bil Ioanneſa vluvil, svesal inu v'jezho vèrgal, sa volo Erodiade, njegoviga Brata, Philippa, Shene. Sakaj Ioannes |
| Ta male katechismus (1768): | blu Sebastu povedanu, je on she tudi Fortunata v' leto jezho urezhi ukaſal, kjer se je od teh dveh uſſakdan tolkajn |
| Ta male katechismus (1768): | kerstil. Leta, ke je bla na pervolenje tega naprejpostavlenega v' jezho noterpushena, je klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | godę. 3. Sakaj Heródesh je Joannesa vjęl, svęsal, inu v' jęzho vèrgèl savólo Herodiade njegóviga brata shene. 4. Sakaj Joannes je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpodar ſe rasſerdi, ino per tej prizhi rèzhe Joshefa v' jezho vrézhi. Pomiſlite to, ljubi otrozi! Jaki, nedolshni ino vojſhaſhki mladenezh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | posemeljſke zhaſti, vſiga veſelja ino dobizhka, ino gré raji v' jézho, kakor de bi soper voljo boshjo ſtoril. Pazh reſ, |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poti ſpravil. Herod rezhe tedaj Janesa vkleni , ino ga v' jezho pahne. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | péka, ki ſta bila pred njim satóshena, v' ravno to jezho pahníti. Dolgo zhaſa ſta she v' njej. Eniga jutra ji |
| Genovefa (1841): | ſkasati in mignil je s roko, ga sopet nasaj v jézho peljati; in ſvoj obras je v bélo ruto ſkril, jokal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in polje, pred seboj ženejo strah, za njim se plazi ječanje in vek. Copernice. Kdo pa dela točo? Kdo plede ojstro |
| Roza Jelodvorska (1855): | ji po licu polile. — To je bilo dobro, de je ječar odšel; zakaj ona bi se ne bila mogla dalje zderžati |
| Genovefa (1841): | od vêzhne jézhe ga reſhiti ni bilo v grôfovi môzhi. Jézhar, ki je Gola ljudém pokasovati imel, ni ſkoraj zéli dan |
| Genovefa (1841): | hudo véſt iméti in tako umréti. ” „Prav imâte! ” je rékel jezhar, ki je shelésne vrata saperl; in zhe hudôbno shivljênje na |
| Maria Stuart (1861): | Ki bi oznanil in ovadil rop. Marija. In Druri, Paulet, ječarja moja? O, raji dasta zadnjo kapljo kervi — Mortimer. Najperva padeta |
| Maria Stuart (1861): | in Menila sem, da mene je ves svét Zapustil — Môga ječarja bratranec Je moj prijatel, kterega imela Sem za najhujega sovražnika |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | lepim vedènjem ino ſ' poſebno pomozhjo boshjo je Joshef per jezharji kmal saupanje ino ljubesen naſhel, ino vſe jetnike mu je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de ste tistiga roda, kteri je tako dolgo pod jarmam ječal, de ga zdaj skoraj več ne občuti. Dokler Slovenca jezik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ponosne podpore. Skednja do verha nasute prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče. Zlate pšenice valove šumeče, Hvali prevzetno se zdaj: Čversto, kot |
| Roza Jelodvorska (1855): | gospa! « Naglo verže nase černi svilni plajš, in teče k ječnim vratam. »Res je, da ni lepo,« reče sama sebe svareča |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | začeli okoli Dunaja že večidel žeti. Silna vročina je zorila ječmen in rež tako hitro, da od leta 1794 ne pomnijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so svoje uboge otročiče tolažili: „Čakajte, le poterpite, jutri bomo ječmen želi! ” (ki je bil tako lep, in res zrel), in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bode mogozhe ſe sazhęti, inu vſse pod Brasdo vſejanu biti. Jezhmen, inu Oveſs, ga malu sraſse, pa vender dobru sernu. Veliku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhán gnoj od goveje shivine ji nar bolj ſlushi. Pſheniza, jezhmen, poſébno pa vezhna détela in nemſhka detela, poratajo na predelani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je rusovska vlada prepovedala, da ne smé nič pšenice, rèži, ječmena in ovsa iz Rusovskega v naše cesarstvo v Galicijo, in |
| Robinson mlajši (1849): | dvanajstkrat toliko nažnol nažel, naimer štiri mere žita, dvanajst mer ječmene, ino šest mer grahu, kar je bilo vêč ner sta |
| Robinson mlajši (1849): | Zdaj je po dežji razsel — posejal dve meri žita, jedno ječmene, ino pol mére grahu, pak se je po peteh mesecih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | lahko pobere. Svezher otèpe klaſje ſ' zépzhikam, ino je pernèſla jezhmena polovízo dobre mére ſvoji taſhi domu. Tukaj ſta dva sgleda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od nar lepſhi pſhenize; v 25 minutah ſo 40 ſnopov jezhmena in ravno toliko ovſa pa v 20 minutah vkraj ſpravili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Viſhnji gori, je posno jeſen 1843 en mernik osimiga jezhmena na poſebno dobro njivizo v ſejal. Sima je bila poſebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pov. Ko ſo 10 kop in 12 ſnopov jezhmena omlatili, ga je bilo ravno 30 mernikov. Dobro ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | semljo taziga ſemena, ktero rado poleshe, to je: pſhenize, reshi, jezhmena. 2. Globoko oranje, de ſétev korenine globoko v tla sashene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zemljiša ali 18 milj. oralov se obseva s pšenico, režjó, ječmenom in ovsom, se za seme vsako leto naj manj potrebuje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dej jim kuhanih konopel jęſti, de rajſhi neſle bodo, s'jezhmenam paſsi. Zhebelle lepu spuzej, inu jih na taki kraj poſtavi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | hitru na mleku posabijo, od sazhętka jih s'graham, inu jezhmenam, v' zhaſsih paſsi. Kokuſhi ta, inu ta perhodni Meſez, katere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krompirja, repe, detale, in vſih ſort trave ; poſebno pa ſlushi jezhménu. Kolikor vezh peſhenke je taki semlji permeſhane, toliko dalje gorkôto |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | obé nosnici v njem , in mu takó skozi pol ure ječmenov vodeni sopár v nosnici puhtí; ta púh omečí in sčisti |
| Botanika (1875): | druga na drugej ležečih plasti; podoba 33. nam kaže škrob ječmenov, ržen, pšeničen in ovsen, kteri je v tem karakterističen, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v permeri memo ſená s to verſtjo: ershena, pſhenizhna, ovſena, jezhmenova in bobova ſlama. Ovſena in jezhmenova ſlama vezhdel ljudje pokladejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | verſtjo: ershena, pſhenizhna, ovſena, jezhmenova in bobova ſlama. Ovſena in jezhmenova ſlama vezhdel ljudje pokladejo , zhe ni operhla. Od ſlamnate ſtelje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſim oredjem vred v piſarnizi te drushbe dobivajo. Dr. Bleiweis. Jezhmenova rodovitnoſt. Goſpod Şhparoviz laſtnik, tudi prodajavez zeſarſkiga tobaka in ſhtempeljnov |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | korenine popolnoma zmečkati. Vse to zmešaj potem s 3 bokali ječmenove vode, da 6 bokalov dobiš, kar daj kravi, pa ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bolh varuje: on najmer repico, kedar se bolhe prikazujejo, z ječmenovimi plévami, kakoršne po mlatvi z resami vred dobí, potrosi, kedar |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vetrovi do konza. Spomladanska Şetov. Vſse dobru rata. Je en jezhmenovu Lętu, Ovſs, Lęzha, inu druga Sozhiva more v'ſejana biti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bres snęga, vender veliku vetra. Spomladanska Sętv. Je enu dobru jezhmenovu Lętu, ga veliku inu dobru rata, zhe ni ſuhu po |
| Kemija (1869): | chem. Jajce, 495. Jalappenharz, jalapova smola, 489. Jantar, Bernstein, 490. Ječmenovka, Wurze, 502. Jedek, atzend. Jeklo, Stahl, — surovo, Rohstahl, žgano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | otaja, ino ga sa ſeme imajo. Zhe jim pa sa jed namenjen smersne, nima nizh v ſebi, kir ſhe tako terdo |
| Divica Orleanska (1848): | Tri cele dolge dni Že begate ljudém skrivaje se, In jed so vam sirove korenine. (Vihar potihne, vedrí in razjasni se |
| Robinson mlajši (1849): | nigdar ne bil videl, niti keda slišal, kako se za jéd pripraviti da, bi ne bil, kor on, izpèrvega vedel, kaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ga pa zopet na ribo zli. Okisana šuka . V to. jed ali ocverto ali pa nad rošem pečeno šuko vzemi in |
| Tine in Jerica (1852): | je, kolikor je mogel tolažil. „Naši posli, pravi, se čez jed gotovo narmanj smejo pritožiti. ” Jerica. Jez tudi ne vem, kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | k mizi usedejo, zapazi, da ima slednji od njih drugo jéd pred seboj, in da le dva nista mogla iz iste |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sobo stopila. Bila je zamorka Afra, in je prišla za jed napravljat Fabíoli, ker je želela sama biti. Med tem delom |
| Zlatorog (1886): | gotovo! »Povabila nas je za jutri vêčer »Na ples in jed. Če greš, ne bo ti žal. »Tvoj tolsti kozel bo |
| Pripovedke za mladino (1887): | jedilna zelišča, pristavlja lonce k ognju ter skrbi, da je jed vselej pripravljena, kadar pridejo domu. Tudi sicer vzdržuje celo hišico |
| Kuharske Bukve (1799): | shlaht jędeh dobre. 42. Polivka, ali soſ, dobra per vſeh jedeh. Rasbęli ſroviga maſla v' kosi na sherjavzi, permęſhaj ribaniga kruha |
| Kuharske Bukve (1799): | sdaj bomo ſhe druge uzhili, katire ſo per vſake shlaht jędeh dobre. 42. Polivka, ali soſ, dobra per vſeh jedeh. Rasbęli |
| Robinson mlajši (1849): | tejdni jeden den, ino to bobi sobota, ostánem pri sirovih jedeh, s kterimi sem se donine živil, ino zadnji dén vsakšega |
| Kuharske Bukve (1799): | na miso dati. — Tudi je ta shupa dobra k' drugem jedęm, de ſe jem s' njo rumena farba dá. 9. Rumena |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | gorku dershati, gorke ſpishe, inu pijazhe imęti, inu tudi po jedi, katęri more, en trunk vina v' sęti, zhe ni ſila |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prodala. ” Ozhitno sdaj vſe pové, kako je bila sheljna nove jedi poſkuſiti, de je koſ ſhkarláta sa nekoljko dnarjov ino sa |
| Genovefa (1841): | obilni misi v kotu ſedel, je marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na miso noſili, skrivaj drugimu rékel: „Ti, zhe naſh |
| Genovefa (1841): | in v vezhérnim mraku nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe jedi in marlikakſhniga shlahtniga ſadjà, ki ſe je takrat po Némſhkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | storite berž kar ste zamudili; še je čas! Škodljivost vroče jedí. Neki angleški zdravnik je ravno sedej bukve na zvitlo dal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ravno sedej bukve na zvitlo dal, v kterih škodljivost vroče jedí razlaga in pravi, de ne samo bolečine in gnjiloba zob |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vina prinesti ukazati, kar mu je pa vse veselje do jedi vzelo. Pavliha natoči, terčne s sosedom in pije na njegovo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mi je dobrotna gospodinja poslala od lastne mize prav izbranih jedi — tu je imaš! ” „Zakaj pa nisi sama od njih povžila |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se, draga Cecilija! ” prijazno nagovorí Sira slepo sirotico; „prav gosposkih jedí sem ti danes prinesla, gotovo ti bo dobro dišalo. ” „Kako |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poſtne dny derſhati : tudi ob Petkih inu Sabbotah od mesne jedy ſe sdershati. 4. Vſaku lejtu narmejn enkrat enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne zhęvlov, ne palìze: Sakaj en dęlavèz je vręjdèn ſvoje jèdy. 11. V' kar kóli sa enu męſtu pak, ali váſs |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | merslo pijazho shelodza ne prehladi. Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei vsęti, je sa jetra sravu. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa stanovanje in ga vtakne k sebi. Potem se z jedjó malo okrepča in se posloví. Prav po očetovsko je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | njih drago; v manjih gostivnicah se dobi obed s 4 jedmi za 40 kop. — Obleka in obutva je tudi draga; v |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in pije, kar mu diši. Ko si je trebuh z jedmi in pijačami napolnil, prosi kermarico ga odpraviti, ker mora zavoljo |
| Rudninoslovje (1867): | prosójen, krhek, trd (tr. = 3•5 .... 4•0) skoro kot jédavec, i 3•8krat teži od vode. V zloženih zvrstéh posnemlje |
| Rudninoslovje (1867): | škrlat, razo ima rjavkasto-rdečo, poluprozóren je, krhak, trd skoro kot jédavec (tr. = 3•5 . . . . 4•0), a 5•8krat teži od |
| Rudninoslovje (1867): | je; krhek, trd (tr. = 3•5 .... 4•0) skoro kot jédavec, i 3•8 krat teži od vode. Zložene vrste so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Jantar, Bernstein ali Succinit, 63. Jaspis, 33. Jašek, Schacht, 148. Jedavec, Flussspath, 36. Jetrenec, Lebererz, 60. Jez velikanov, Riesenweg, 79. Judenpech |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tudi sercé, jetra, obisti, pljuča i. t. d. pràv perpravljene, jedcam neki pràv dobro dišé. Meso mladiga zdraviga konja se enači |
| Kemija (1869): | Jalappenharz, jalapova smola, 489. Jantar, Bernstein, 490. Ječmenovka, Wurze, 502. Jedek, atzend. Jeklo, Stahl, — surovo, Rohstahl, žgano, Cementstahl, — lito, Gussstahl |
| Kemija (1869): | tekočina brez barve in brez duha, jako je kisla in jedka, posebno pa pohlepna za vodo; ako le more, si prilasti |
| Kemija (1869): | ocetno in ogljenčevo kislino, ki se spojé s kalijem. V jedkem lugu nekoliko časa namočen pamuk (bombaž) se nekako zgosti, podoben |
| Kemija (1869): | Kali, 404. Kalij dvojno vinskokisli zweifach weinsaures Kali, 468. Kalij jedki, Aetzkali, 404. Kalij klorovokisli, chlorsaures Kali, 405. Kalij kromovokisli, chromsaures |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Erläuterungen und Abonnements-Bedingungen §. 1. a) für die Expedition von jeder einzelnen Zeitung sind ganzjährig zu entrichten 24 kr., halbjahrig 12 |
| Pripovedke za mladino (1887): | Posebno je kraljičina pridna, nabira suha drva za kurjavo in jedilna zelišča, pristavlja lonce k ognju ter skrbi, da je jed |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dobre volje, kakor bi se pred nami miza šibila dragih jedil. ” |
| Fizika (1869): | dobé nasitene raztopljine; kažejo pa tudi njih povišena vrelišča: Večina jedil, ki se kuhajo po naših kuhinjah, ima tako večo toplino |
| Kemija (1869): | Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z najčudnišimi in najnasprotnišimi lastnostimi. No pri |
| Zoologija (1875): | podstavljeno meso, jajca in kri. Tu podajamo kemične sostavine imenovanih jedil v pregledu, iz katerega se njihova važnost za hranitev najbolje |
| Zoologija (1875): | Ravno tako kakor rastlina sprejemlje tudi naše telo za razprost jedil mnogo več vode, nego je potrebuje, zato je en del |
| Zoologija (1875): | in žile mnogo živcev, mi vendar ne čutimo niti prihoda jedil v želodec, niti njihovega gibanja po črevih; kakor tudi ne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mesna žolca (aspik). De tako ljubljeno žolco napraviš, ktera marsiktere jedila olepša, deni v kozo en par zajemnic z mesne župe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Moknate jedila. Zabeljeni rezanci (nudelni). Naredi iz moke, jajc in vode terdo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nisi sama od njih povžila, ljuba sestra? Saj so bila jedila tebi namenjena, ne meni. ” „Da ti resnico povem: veliko bolj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se mi je ravnati. Rada od tebe sprejemam revna tvoja jedila, ker vem, da mi je revica kakor sem jaz iz |
| Zoologija (1875): | vsako leto je potrebuje 16 funtov. Najboljša so torej ona jedila, ki imajo, ob enem ogrevalne, krvotvorne in kostotvorne sestavine v |
| Zoologija (1875): | ta namen neposredno sodelujejo, so prebavila. Njihova naloga nij toliko jedila takó rekoč pripravljati, temveč jih razdrobiti in razprostiti (raztopiti), kar |
| Zoologija (1875): | in živalskih tvarinah, a razen tega solimo si skoro vsa jedila, kajti so že v starodavnih časih izpoznali, da sol pospešuje |
| Roza Jelodvorska (1855): | pridnosti navadili, in svoje sreče ne v nečimernih rečeh, dragih jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim delom skleni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veliko zlato svetinjo; od tega časa se je prikupilo to jedílo ljudém tako, da v gostivnicah celó poleti je bila ta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | krajih Šumave (veliciga českiga gojzda) letas toliko gób in tudi jedljivih glibánj (gobánj ali jurčkov, Herrenpilze), da bi jih zamogla nektera |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne veš, ali je pred durmi Nemec ali Slovenec. Všecko jedno (vse jedno)! pravijo Čeho-Slaveni; všeckojedno! sim mislil tudi jez sam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz njih , kadar se presade' v ptuje bolj severne kraje. Jederca tudi pri nas niso brez strupa in sicer tistega, ki |
| Rudninoslovje (1867): | imenujejo mozaike, najlepše ima sv. Petra cerkev v Rimu. Posebno jedrnat apnénec se rabi za tiskarje na kamen, navadni za zidanje |
| Rudninoslovje (1867): | tudi skozi i skozi, toda ohranijo svoj prvi kristalni lik. Jedrnata, tudi prstena, kot opeka rdeča zvrst se imenuje opékovec (Ziegelerz |
| Rudninoslovje (1867): | pravimo, da je jedrnata (dicht). Od enotérne rudnine se taka jedrnata samo v tem razločuje, da se enoterna dá klati, jedrnata |
| Rudninoslovje (1867): | zovemo predrobne (verschwindend klein), i takej rudnini pravimo, da je jedrnata (dicht). Od enotérne rudnine se taka jedrnata samo v tem |
| Rudninoslovje (1867): | jedrnata samo v tem razločuje, da se enoterna dá klati, jedrnata pa ne. Zložena rudnina se namreč ne dá nikoli klati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | slovijo že davnej krog in krog. — Lepe farbe in dobriga jedra je bil rudeči tomošk (damast), ki ga je F. Juh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | In zvésto deržale obljubljen namèn; Vam bomo dajale cvetlice in jedra. Nam z lica sijala resnica bo vedra. De vidil lahko |
| Kemija (1869): | otrobe. Kakor bolj ali manj natanko ločimo otrobe od močnatega jedra, dobimo moko razne beljave in hranivosti. Kakor je moka z |
| Mineralogija in geognozija (1871): | napravila se je tanka preproga, šibka škraljup po vrhu gorečega jedra, ločeča parokrog od jedra. S tem je bil storjen začetek |
| Mineralogija in geognozija (1871): | preproga, šibka škraljup po vrhu gorečega jedra, ločeča parokrog od jedra. S tem je bil storjen začetek zemljine skorije, koja je |
| Kuharske Bukve (1799): | 213. Smerslína od mareliz. Sręle marelze olupi, vsami jedre is koſtí, jedre oluſhi, enmalo ſtolzi, maręlze inu ſtolzhene |
| Kuharske Bukve (1799): | is koſtí, jedre oluſhi, enmalo ſtolzi, maręlze inu ſtolzhene jedre perſtavi kuhat na tolikaj vode, de ſo na proſtori; tudi |
| Kuharske Bukve (1799): | Smerslína od mareliz. Sręle marelze olupi, vsami jedre is koſtí, jedre oluſhi, enmalo ſtolzi, maręlze inu ſtolzhene jedre perſtavi kuhat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobizhkov tiſte deshéle, h ktéri ſe je pridrushil. — Zhe te jedro mika, lupino sgrisi! (Nekaj sa tiſte, ki ne snajo piſati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se morajo pa truditi za njo. Tù se pravi: Te jedro mika, zgrizi lupino. Žlahtne želje so lepó dišeč cvet, žlahtne |
| Divica Orleanska (1848): | Kér zemska vez ovéra tvoj pogled; Jez gledala v nesmertno jedro sim, Ter vem, de las brez Boga ne izpade. Poglej |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | solnčni žarek razširjala veselje in radost, kjer je bila ona jedro in duša vsega, ondi sedi zdaj tujka v dolgi obleki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne tako močán. Les njegov je zlo terd, gost in jedrovit, in se dá lepo likati; tudi je precej težák. Ljudje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naperjatla iſmyril. Inu niblu she nekol tebi povędanu, de je Jedert ta Thuringanska ena Nuna is mojega Ordna enega derezhega leva |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se ſamorejo tudi te narbel ſdovjane ſvjerijazhene ukrotiti. Koker je Jedert ena Pręmonſtratenſarska Nuna enèga Leva krotkega sturila, de be na |
| Maria Stuart (1861): | Vžila mnogo sem Sovraštva, pa ljubezni tudi mnogo! Naj mojo Jedert blag osreči mož, Ljubezni hoče to gorkó sercé, — Ti, Berta |
| Maria Stuart (1861): | s tabo, Aliks. — Hvala, Burgoin, Za zvesto službo. — Tvoja usta, Jedert, Gore ko ogenj. — Vžila mnogo sem Sovraštva, pa ljubezni tudi |
| Slate jabelka (1844): | bodo ſlabe, bomo ſlabi. « — Tako uzhi Pater Rodriguez. Od ſvete Jederti ſe bere, de je menj poſebnih ſpokornih del opravljala, kakor |
| Slate jabelka (1844): | sadovoljin, druge pa meni da. V to saúpam. Od ſvete Jederti ſe bere, de ji je Kriſtuſ te beſede rasodel: Vedno |
| Robinson mlajši (1849): | obernen bil; dobre môti, Petek najne béde bô berž konec! Jedva je to povedel, je ladjica v nekaj tako močno térčila |
| Robinson mlajši (1849): | Evropi jedva gdo zmeni za njega pak so toliko imenitne bile. Tu |
| Robinson mlajši (1849): | v pravo roko, je serdčno šel po svoji odvagi — nevarnosti. Jedva pak je ta glavo vteknol, je pri slabi luči svetilnice |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | viltavsko pogodbo, svojo obsodbo na smrt, kakor je rekel, podpisati. Jedva je začel Teimer mahati s svojim belim robcem, ko so |
| Gozdovnik (1898): | spozna, da so utisi vedno razločnejši, da sledenci morejo biti jedva sto korakov pred njim. Sklene toraj konja privezati, ter natihoma |
| Življenja srečen pot (1837): | ino bo sopet proſt; kar je tudi sgodilo. Kakor hitro Jefrem is jezhe pride, ſi zhaſtitlivga vuzhenika pojiſhe, ino sazhne ſveto |
| Življenja srečen pot (1837): | pravizi vlada (visha) ino nobénimu krivize ne ſtori? “ „Dobro, goſpód, Jefrem odgovorí; dobro ſposnam, de ſo zhudne njegove dela, neprevedlive njegove |
| Življenja srečen pot (1837): | drugizh pred ſodnika gnali, ino po tem ispuſtili. „Joj meni! Jefrem savpije; kako bom pa ſtraſhno shuganje pred ſodnikam prebavil! “ Angel |
| Življenja srečen pot (1837): | dobizhka pa nobéniga. „Kdo je kriſtjane pleſati vuzhíl? bara ſv. Jefrem; ſv. Peter gotovo ne, ampak ſama peklenſka kazha. Pleſ oſlepí |
| Življenja srečen pot (1837): | ſe ne slobí kdaj k' moji misi priti! “ 25. ˛Sv. Jefrem. ˛Strahván mladénzh, mosh po volji boshji. ˛Starejſhi ſvetiga Jefrema ſo |
| Življenja srečen pot (1837): | de jih Bog vidi! Veſ zhaſ ſvojga shivlenja je ſv. Jefrem Bogu sveſto ſlushil, ljudém pa neisrezheno veliko dobriga ſtoril sa |
| Življenja srečen pot (1837): | is rok pade, ſe potruple ino vſa jéd rastroſi. ˛Sv. Jefrem ſe ne rasſerdi vezh, ampak veſ pohleven tovarſha potolashi, rekózh |
| Življenja srečen pot (1837): | dva meſenza tezhal. Angel ſe mu ſpet prikashe, rekózh: „Noj Jefrem! alj ſi preprizhan, de Bog ſvét po pravizi vlada (visha |
| Življenja srečen pot (1837): | naj veliko ljudi videlo, ino ſram bi naj bilo. “ ˛Sv. Jefrem ji rezhe: „Ti ſe ljudi bojiſh, Boga pa ne, ki |
| Življenja srečen pot (1837): | divja svér, ino kravo rasterga. Jokáje ſrotej krave jiſhe, ino Jefrema vpraſha, ali kaj vé, kamo bi kravza bila? Nameſto odgovora |
| Življenja srečen pot (1837): | to velik gréh. Tudi njih Bog tepel bo, kakor neſrézhniga Jefrema. Meſenz dni po tem ſe mladi Jefrem is polja k' |
| Življenja srečen pot (1837): | tèrdijo, de ſo le tatjé; ter dajo paſtirja ino vbogiga Jefrema v' jezho sapreti, kakor bi bila tatíje tovarſha ino pomagavza |
| Življenja srečen pot (1837): | ˛Sv. Jefrem. ˛Strahván mladénzh, mosh po volji boshji. ˛Starejſhi ſvetiga Jefrema ſo bili kmetjé. Niſo mu imeli premoshenja ſporozhiti, sa toljko |
| Življenja srečen pot (1837): | tepò ino grosovitno terpínzhijo; ravno tako ſhe drugih pet hudodelzov. Jefrema grosa obhaja vſe to videti; ſilo joka ino trepezhe, ter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | und Grausige verbanden und ihn als den Herrn und Urheber jeglichen Unheils ansahen; unzählbar waren ja diese luftigen Heerschaaren, schwarz, nur |
| Zoologija (1875): | za lov na ribe in želve. *) c . Golotrbe; Apodes. Pleme jegulj ali ogorov (Muraenoidei) odlikuje se s kačastim telesom, prav drobne |
| Zoologija (1875): | Plavute so jako majhne in nikdar v popolnem številu. Rečna jegulja ali ogor (Anguilla fluviatilis), pod. 169, je tri do štiri |
| Zoologija (1875): | hrbet; kačela (Cobitis barbatula), pod. 165, je tri palce dolga, jeguljasta, na gobci ima šest brkov, živi v čistih potocih; čik |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Koga? Shush. Tvojga ozhęta. (ga objame. ) Matizh. (shaloſten. ) O jej ! o jej i — inu moja Mati? Shush. Raven ona! Matizh. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Shush. Tvojga ozhęta. (ga objame. ) Matizh. (shaloſten. ) O jej ! o jej i — inu moja Mati? Shush. Raven ona! Matizh. Kdu ? Shush. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | potíza. Israelovi otrozi, to viditi, vſi oſtermé ino savpijejo: „O jej! kaj je neki to? “ Moseſ rèzhe: „Glejte, kruh je to |
| Sacrum promptuarium (1695): | uſque ad annos octoginta quatuor: quæ non diſcedebat de Templo, jejunijs, & obſecrationibus ſerviens nocte, ac die. Druge prave Vduve ſo, katere |
| Valenštajn (1866): | pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti vojska ne zna — Devica nam v žilavih |
| Ferdinand (1884): | okoli njega je bila zanj nekaj strašnega, bal se je jeka lastnih stopinj po temnih hodiščih. Hudo mu je bilo srcé |
| Viljem Tell (1862): | rog, Da krepko se razlega z gore v goro, Da jeka po pečinah se budí, Gorjance naglo v dole skliče! (Urnski |
| Fizika (1869): | biti po priliki saj 60 čevljev daleč, da pa slišimo jeko več izgovorjenih zlogov, mora pa stena biti 2, 3, 4 |
| Fizika (1869): | in zamogli ga bomo tedaj slišati. Da tedaj zamoremo slišati jeko enega zloga, mora stena, ki glas odbija, biti po priliki |
| Divica Orleanska (1848): | rah nasprot razpete. Kaj je z menoj? Dviguje me oblak, Jeklen oklep mi je peruta téčna; Tje gor – tje gor – že |
| Divica Orleanska (1848): | čelade treba mu ne bilo, Ne more nihče rêči. Krov jeklén Je glavi več kot hiša zidana. – Po vsih me tak |
| Maria Stuart (1861): | Ljubezni sreča te je zapustila, Sovražno ti je herbet obernila. Jeklen oklep ti mora serce kriti! Studena skala tvoje čelo biti |
| Kemija (1869): | obstoječi iz brezlične temne glinice. Drago kamenje in druga zlasti jeklena roba se brusi in gladi ž njima. |
| Kemija (1869): | Jeklo, Stahl, — surovo, Rohstahl, žgano, Cementstahl, — lito, Gussstahl, 423. Jeklene; Spatheisenstein. Jeklenica, Stahlbruunen, 426. Jelenovec, Hirschhorngeist, 510. Jetra žveplena, Sehwefelleber |
| Fizika (1869): | je z obema koncema trdno zapeta (Pod. 121.). Vsi delki jeklenega prota in strune, ki se trese, začnejo se vsi na |
| Fizika (1869): | nihala ostane medsebojna lega njegovih posamnih delkov nepremenjena. Ali če jekleni prot z enim koncem trdno uklenemo (Pod. 120.), drugi njegov |
| Revček Andrejček (1891): | pa ravno ne! Nesrečna morata biti in zakaj? Zato, ker jekleni Jeklen tako hoče. (Seže po palico, koš pa nevoljno semtertje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Gradcu nam je poslalo v Ljubljano raznih železnih in jeklenih rečí, namreč pil, žebljev, pušk, nožev, pekarskih lopárjev i. t. |
| Blagomir puščavnik (1853): | v okrogu, čakajo junaške igre. ” „Vitez Lavoslav mi pripaše sinje jekleno orožje, in mi med tim še marsikter moder poduk da |
| Blagomir puščavnik (1853): | jelenove kože posebno prilezejo. Okoli sebe ima usnjat opasnik z jekleno zaklepnico. Na glavi čem s zlatim trakom obšit klobuk, kterega |
| Blagomir puščavnik (1853): | Bojoželjen sena belega, čverstega konjiča zaženem, in vahtim v desnici jekleno sulico. ” „Borbne trombe zadoné. Zdaj je šlo vse čez in |
| Revček Andrejček (1891): | hoče v hišo). Grešnik. Oče Jeklen, besedo bi rad govoril. Jeklen (čudeč se). Grešnik še tukaj? Grešnik. Sosed, jaz sem si |
| Revček Andrejček (1891): | Četrti prizor. Nosán, občinski sluga. Jójmene Janez, Zmikavt Matija in Jeklen. Nosán (na pol v uniformi, na pol v svoji kmečki |
| Revček Andrejček (1891): | Ana. (Smehljaje. ) Saj res; semkaj grede bi bila skoro nesrečna. Jeklen. Kako? |
| Revček Andrejček (1891): | Prejšnja. Jeklen (gre preko odra, hoče v hišo). Grešnik. Oče Jeklen, besedo bi rad govoril. Jeklen (čudeč se). Grešnik še tukaj |
| Revček Andrejček (1891): | ne pustim kar tako! (Gre k peči in se greje. } Jeklen (Janezu). Kaj pa je s teboj? Janez (ki se je |
| Revček Andrejček (1891): | kmetih in pri vašem delu sem si pa nakopal bolezen? Jeklen. (Nevoljno. ) Vedno bi se po bolnišnici valjal! Nosán. Šmolant je |
| Revček Andrejček (1891): | Domen. Da, da, o božiču, ko sva bila pri vas. Jeklen. Ker je bil Rustan še mlad in tako lepo pegast |
| Revček Andrejček (1891): | tako, kakor je sedaj, mora prav biti! (Odide na desno. ) Jeklen. (Kliče za njó. ) Ti, trmoglavo dekle! (Stopi naprej zadovoljno smehljajoč |
| Revček Andrejček (1891): | Grešnik še tukaj? Grešnik. Sosed, jaz sem si nekaj premislil. Jeklen. Kaj pa takega? Grešnik. Ano moral sem prepustiti Domnu. Kaj |
| Revček Andrejček (1891): | Franica (se prestraši in v Jeklena oči obrne). Kaj pa želite, oče? Jeklen. Vsi imajo Pavleta |
| Revček Andrejček (1891): | Anže. Lepa hvala vam, oče, za dovoljenje. (Pogleda smejé se Jeklena in z glasnim in neumnim smehom po sredi odide. ) Jeklen |
| Revček Andrejček (1891): | Svak je prišel in pa Ana. (Odide po sredi z Jeklenom, okno ostane odprto. ) Andrejček (ozre se proti oknu). Mraz gre |
| Revček Andrejček (1891): | Franica. O Pavle, kako sem ti hvaležna! Domen (odide z Jeklenom). Pavel (gorko). Ljubezen ima le jedno samo solnce in to |
| Revček Andrejček (1891): | Po tihem govori jako živo in z rokami mahaje z Jeklenom. ) Andrejček (ki je boječe poslušal záse). Grešnik, ti malopridnež, ti |
| Revček Andrejček (1891): | misliš. Ali ne poznaš več očeta? Domen (ustane in seže Jeklenu v roke). No pa nič ne zamerite, tast, midva imava |
| Rudninoslovje (1867): | rudarji tudi imenujejo rude. Najvažnejše vrste so: 1. Siderit¹) ali jeklénec (Spatheisenstein, Flinz), kristalizuje romboederski (sl. 32), vštrit romboedrovih ploskev se |
| Rudninoslovje (1867): | nepopolnoma školjkasto; svetlost je stekléna, i vléče malo na biserno. Jeklénec- |
| Kemija (1869): | chem.Verwandtschaft. Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft. Sostavina kemična, chem. Bestandtheil. Spatheisenstein, jeklenec. Spiritus, špirit, 472. Spojilo hitro, Schnellloth, 430. Spojina kemična, chem. |
| Kemija (1869): | surovo, Rohstahl, žgano, Cementstahl, — lito, Gussstahl, 423. Jeklene; Spatheisenstein. Jeklenica, Stahlbruunen, 426. Jelenovec, Hirschhorngeist, 510. Jetra žveplena, Sehwefelleber, 406. Jod |
| Kemija (1869): | surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo, Gussstahl, lito jeklo, 423. Stahlbrunnen, jeklenica, 426. Staničnina, Zellstoflf Pflanzenfaser, 479. Stanijol, Stanniol, 430. Starke, skrob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lastniku pilarske fabrike v Teržiču. 3. Gosp. J. Fišerju, fabrikantu jekline v Heinfeldu iz Estrajha. 4. Gosp. Fr. vitezu od Fridau |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | škode opere. (Rjò iz nožev, škarij in druge železnine in jekline spraviti. ) Če ni rja prestara, jo odpraviš, če jo z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa terdneje zvezati hočejo, z lesenimi žeblji zbijejo, železa ali jekla ni trohice pri flosu. Deske ali letve po 20— 30 |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pod plašč v pas skril tudi malo krivo bodalce najboljšega jekla, kakor so bila le na Jutrovem v navadi. Evrota je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Pvlber inv suinz obdershi tvoi shës kaker Jesvs vzedre flvs gakvo inv shaleso obdershi tvojo mvezh kaker maria svojo devizhnoſt: shbert |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sveta Johanasa Efangeli taku si ti 24 ur smersou kaker gakvo tabe nadie shes al sakenje bel obeno kuanje tabei na |
| Kemija (1869): | Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo, Gussstahl, lito jeklo, 423. Stahlbrunnen, jeklenica, 426. Staničnina, Zellstoflf Pflanzenfaser, 479. Stanijol, Stanniol |
| Kemija (1869): | Quecksilber, 434. Sreš, Weinstein, 468. Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo, Gussstahl, lito jeklo, 423. |
| Kemija (1869): | Weinstein, 468. Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo, Gussstahl, lito jeklo, 423. Stahlbrunnen, jeklenica, 426. |
| Kemija (1869): | smola, 489. Jantar, Bernstein, 490. Ječmenovka, Wurze, 502. Jedek, atzend. Jeklo, Stahl, — surovo, Rohstahl, žgano, Cementstahl, — lito, Gussstahl, 423. Jeklene |
| Kemija (1869): | bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo, Gussstahl, lito jeklo, 423. Stahlbrunnen, jeklenica, 426. Staničnina, Zellstoflf Pflanzenfaser |
| Divica Orleanska (1848): | ne snubijo Po zemsko, tak človeških spolov nisim jez, Pod jeklam tim nečutnim serca v persih ni. Montgomerí. Po zakonu ljubezni |
| Divica Orleanska (1848): | diva? De, de. gotovo! Zdaj je čuden čas, In z jeklam se clo ženska kriti mora. Kraljica tudi Izabó, sim čula |
| Divica Orleanska (1848): | bi dosegla prazno svetno diko, Obdala nisim se z orožnim jeklam, De bi si venc nevestni v kite spletla. Poklicana sim |
| Blagomir puščavnik (1853): | in skaklja naravnost v cesarsko poslopje. Ko v preddvornici z jeklom okovanima možema pove, da je perstan našel se nju temni |
| Rudninoslovje (1867): | šeste stopinje rudnino obrazi tudi pila, i rudnina dá z jeklom tudi posamezne iskre; rudnina sedme stopinje se tudi z najtršo |
| Rudninoslovje (1867): | ost. Rudnino pete stopinje more le pila obraziti, toda z jeklom ne dá iskre; šeste stopinje rudnino obrazi tudi pila, i |
| Rudninoslovje (1867): | tudi z najtršo pilo le težko dá obraziti, ali z jeklom dáje obilo isker. Rudnine v treh najviših stopinjah se dadé |
| Botanika (1875): | bambusovi imajo v sebi toliko množino kremenčeve kisline, da z jeklom kresani dajejo iskre. V stanicah ostric po robéh njihovih listov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bi najne bajtice vzela; gorje nam ubogim siromakom! “ Tako govori Jela, ženka Marka ribča pod kačjim gradom, in plaha gleda skoz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mesec spet na Dunaj preselil, živí ondi prav zadovoljin. — Ban Jelačič je sedaj tudi na Dunaji v mnogih opravkih. — Ptujim naselnikam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | desni, levi, konjka zmir Štric njega sledita tekaj. Zdaj plane jelen bel iz hostej Na čelu nosi roge goste. In hujši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zverne, To knežke vade ne oberne. «« Potuhne v stern se jelen plah, Zavetje upa varno lêt. In glej, pred grofa prostre |
| Sveti večer (1866): | ponosno se dvigajo te veličastne jele! In tu ste celo jelena narisali, ki pije pri studencu. Kako berhko stoji na šibkih |
| Zoologija (1875): | in pregrizne vratne žile. Na ta način oblada celo najmočnejšega jelena. Naša domača mačka (Felis domestica) je doma iz Nubije. Veča |
| Genovefa (1841): | otoshnoſt preganjati. Ko ſo vitesi to vidili, ſo mnogokrat, sdaj jeléne in divje merjaſze, sdaj volkove in medvéde, ktérih je bilo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in okoli rastlo gosto grmovje, ali na enem kraji so jeleni predrli veliko vrzel in tod je šla Eliza k vodi |
| Sveti večer (1866): | Vidi se mu, kako lahko puha čez skale in germovja. Jeleni, ki je jaz risam, stojé tako pokvečeni, kakor da bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jeršé iz Police poleg Krajnja, za plahte. 19. Gosp. And. Jelene iz Ihana, za slamnike. 20. Papirnica v Vevčah pod Ljubljano |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župa. Meso s kaparno polivko. Repa z ocvertimi gosjimi jetri. Jelenov kosc per repu. Solata iz razniga sadja. 101. Mesna zavezana |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s školjčno polivko in peso. Kislo zelje s ptički. Jelenov kosc per repu. Vkuhano sadje. Narašeno otročje kuhanje. Nadevane pečene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cmoki. Meso s fižolam. Špargelnov ohrovt s suhim volovskim jezikam. Jelenovo meso v rujavi polivki. 86. Žemljeva zavezana potica. Meso s |
| Botanika (1875): | kakor jelenovo rogovje razraščene grive (Clavaria), izmed kterih imenujemo tu jelenovo gobo (Clavaria Botrytis), kozjo brado (Clavaria crispa), lesičje parkeljce (Clavaria |
| Botanika (1875): | gliv so pa vendar kožaste glive, med ktere spadajo kakor jelenovo rogovje razraščene grive (Clavaria), izmed kterih imenujemo tu jelenovo gobo |
| Gozdovnik (1898): | Komanč, je bil od nog do glave ogernjen v strojeno jelenovo kožo, v Mehiki gamusa imenovano, ter nosil lehak a mnogotero |
| Kemija (1869): | žgano, Cementstahl, — lito, Gussstahl, 423. Jeklene; Spatheisenstein. Jeklenica, Stahlbruunen, 426. Jelenovec, Hirschhorngeist, 510. Jetra žveplena, Sehwefelleber, 406. Jod, 378. Jodec, Jodid |
| Revček Andrejček (1891): | tristo medvedov! Grešnik. Kje si jo pa našel? Anže. Ob jelenji steni se je ujela v klado. Grešnik (zase). To je |
| Biblia (1584): | jokanje inu kleptanje sob . Inu Iesus je djal k'nym: Ieli ſte letu vſe saſtopili? Ony ſo djali: Ia GOSPVD. Natu |
| Biblia (1584): | kaj ſe mej ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr nesaſtopite: Neſpumnite li na te pet Kruhe |
| Biblia (1584): | eno ſuho roko, inu ony ſo njega vpraſhali, inu djali: Ie li ſe ſpodobi tudi ob Sobboti osdraulati? De bi ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhaſa bolan, ino mu prijasno rezhe: „Sdrav bi bil rad, jeli? “ Bolnik mu je odgovoril: „Goſpod! nimam ga zhloveka, de bi |
| Zlata Vas (1848): | Ožbetam. Oče primejo svojo hčerko za roko tér rekó: „Lizika, jéli de imaš Ožbeta rada? “ — „„Sej ne morem zato — jim odgovorí |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | stopila na visoki grajski stolp, da bi se sama prepričala, jeli pride kak sel s poročilom. Toda poldne je minulo, pa |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Peharček s peklenskim smehom, in oči so mu divje žarile. "Jeli se mu bodeš pustil prijeti in leta in leta v |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Tone divje nad trepečo in zbog žalosti vso zgrudeno ženo. "Jeli sem zamogla vedeti, kaj se je zgodilo," stoče žena. "Vsaj |
| Revček Andrejček (1891): | krčmarice? Franica. I menda — že! Zvitorog. Lepa Franica, kaj ne? jeli? Franica. Franica mi je ime, da! Sveta Frančiška udova je |
| Valenštajn (1866): | saboj vzeti jeze tvoje, Ti me ne vražiš, je-li, Tekla, je-li? (Prime jo za roko zelo ganjen. ) O Bog — Bog! jaz |
| Valenštajn (1866): | morem s saboj vzeti jeze tvoje, Ti me ne vražiš, je-li, Tekla, je-li? (Prime jo za roko zelo ganjen. ) O Bog |
| Gozdovnik (1898): | je prilezel neviden, ker so bili možje na nasprotni strani. »Je-li ste videli, sennor Baraha? « praša Oročej, ko se je bil |
| Gozdovnik (1898): | travanska hudiča. « »Pa ju poglejte zdaj, tukaj-le sta! « »Santa Mater! Je-li resnico govorite, Tiburcio? « Uprašani kimne pritrdivno. |
| Gozdovnik (1898): | more Črnotič velikrat sto našteti, bodo bledoličniki v njegovi oblasti. « »Je-li morejo moji vojaki hoditi po vodi kakor po kopnem? « »Ne. |
| Gozdovnik (1898): | bom videl, če bo čas, da izvedem svojo prvo namero. « »Je-li ta človek pri vas? « »Pri meni je. « »Kako se mu |
| Gozdovnik (1898): | bil še na delu, ko se vdrugo oglasi glavarjev glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev |
| Gozdovnik (1898): | vam povem pozneje. K temu je treba polne počitne ure. Je-li ste videli, kako je umirala! « »Ne. Čas mi je bil |
| Gozdovnik (1898): | in rok nezavestno ležečima razbojnikoma. »Kdo sta? « upraša don Avguštin. »Je-li niste še nikdar slišali o Rdečoročniku pa o Mešaniku? « »0 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | moramo, de je z njim vred tudi njegova mlajši sestrica. Jelica imenovana, vgrabljena bila, ter de on potem več ničesar od |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Jelica hitro skoči in teče, kolikor je le mogla, k Maričinemu |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | je bilo to obžalovanje le zavoljo lastne škode, vendar je Jelica spoznala resnico pregovora: Prevzetnost in terdo sercé Seb’ in drugim |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ki se vzhodno od Idrije od Lubevškega jarka steza na Jeličen vrh, so črni apnenci (4) podobni Kasijanskim. Našli so se |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | z besedami ne da dopovédati. Po kratkim pogovoru reče gospod Jeličnik: »Samo Bogu in za njim blagimu mladenču imam svoje življenje |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | beséde in ni mogel umniga ravnanja Petroviga pri oživljevanju gospoda Jeličnika dovolj prehvaliti. Gospa bi bila rada blagiga mladenča poznala; pred |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Kmalo potem je voz priderdral. Žlahtna gospa Jeličnikova je bila, ki se je pripeljala in komej v hišo |
| Roza Jelodvorska (1855): | veličastno dvigujejo, je stal svoje dni na veliki, z mnogimi jelkami obraščeni pečini, lepi čversti grad, J e l o d |
| Roza Jelodvorska (1855): | z veliko trumo hrabrih vojakov in lepo oblečenimi služabniki v Jelodvor. Glas od tega, kar se je v Smrečniku prigodilo, se |
| Roza Jelodvorska (1855): | na veliki, z mnogimi jelkami obraščeni pečini, lepi čversti grad, J e l o d v o r. Mnogo stoletij potim |
| Rudninoslovje (1867): | Rablji i na Obiru na Koroškem , v Idrii i v Jelovici na Kranjskem. Lep školjkast mramor se nahaja v Plajbergu i |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | hoja, ki se v dobro gleštanih gojzdih od poredama sekane jelovine pridobí, — ako bi se za steljo spravljalo listje in mah |
| Stelja in gnoj (1875): | §. 16. Stelja iz smerečja, jelovja Itd. Tudi bodičevje od jelovine, smerečja itd., kolikor obletuje, dá pred obletenjem deblu veliko živečnosti |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | gójzdnatimu Švabskimu górju jo uséka, ki se je zavoljo veliko jélkovja Černi-log imenovalo. V. |
| Stelja in gnoj (1875): | toraj dobro tako imenovano kleščje ali sekana stelja od smrečja, jelovja in druzega surovega vejevja. (Se vé, da težko se je |
| Stelja in gnoj (1875): | enako rastlinje po gozdih in grmičji, 4. smrečje, in sploh jelovje (sekana stelja, kleščevje), 5. koruznica, ajdovica itd., 6. razno ločje |
| Botanika (1875): | Izmed tu sem spadajočega drevja z enodomnimi mačicami naj omenimo: jelšo (Alnus), ki posebno dobro stori V močvirnih krajih in ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shlebnatiga zegla ali korze, po teh naj vershejo en ſklad jelſhove ali verbove hoſte, verh te vreſja, mahu, bizhevja, ſlame ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je bolj, ga sa leſ oberniti, in po njem jeſenje, jelſhovje, jagnjeda ali topole naſaditi. 9. Kjer vodé is vodotokov ſtopajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bila v mnogo krajih še preraščena z nizkim smrečjem, borovjem, jelšjem, brezjem in verbjem z resjem vred; težko je bilo torej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. |
| Genovefa (1841): | je Jesuſ toliko ſvôjih naj lépſhih prilik is tazih rezhí jemal , ktére ſo jo tudi v puſhavi obdajale. Kadar je ſolnze |
| Tine in Jerica (1852): | segala. Milo je bilo zdaj gledati, ko je Martin slovo jemal. Tine ga je do vasi spremil, Jerica pa tisuč blagodarnih |
| Lohengrin (1898): | dvom ne bil bi greh največi, Ki ná-te vero bi jemal? Kot ti me braniš v jadni čas, Jaz zvésto slušam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivina bo, ko ga bo rada jedla, na rèji gor jemala, in bo pred bolesinjo obvarvana, in tako bote to, kar |
| Botanika (1875): | za to, ker se je zemlja ohladila. Od kod se jemale tedaj prve rastline svoj živež? Dà še današnjega dne se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhries svoiga lvbiga sina posvov kader soga is krisha dovsa jamali inv pokopali te pridi zhries mene dovsa dones inoi vsolei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | va k' so tvojega sina res te sveti Krish dovi jamali inu niega mertviga natvoje sveto krievo doui podiali: dasi ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dobri ljudje sveſto poſluſhali, ino ſo vero Jesuſa Kriſtuſa na-ſe jemali. Po Kriſtuſu ſo ſe tí kriſtjani imenovali. Tako ſe je |
| Genovefa (1841): | poſlednjizh tako krôtki, de ſo mu duſhézhe ſenô s rok jemali, in ſernize ſo bile takó priljudne, de ſo ſe s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 000 „ „ sagójsde 3,616 „ „ sheblje 3,398 „ Pa drugazhniga shelésa ne bodo jemali, kakor domazhiga, to je, is zeſarſkih deshel. (Nar vézhji hraſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsiga plačila le ubogi šolarji Ljubljanske škofije in rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic k duhovskimu stanu kažejo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | tak celo do popolnama ptujcov? Po jedi, ko so slovo jemali, reče nar imenitniši zmed njih Abrahamu: „K letu osorej spet |
| Astronomija (1869): | za nekoliko veča, nego so jo dosedaj sploh v račune jemali. Zadnje število gospodov Ellery in Airy kaže, da si moramo |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Sa tabo budit’, te’ iskat’, Skus tu v’ lubeſni gor’ jemat’ 2. S’jutrej ſgudej se bom podal V’ d’shello |
| Življenja srečen pot (1837): | pa ſlabi paſtirji v' blishne vinograde lasjo ſad ino grosdje jemat; na ptúje njive létajo repo ino podsemlize kôpat; derva bres |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za narod se vnel: „Glej! Stvarnica vse ti ponudi; Le jemat' od nje ne zamudi! ” S predragim slovnikom vred, se mi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ti priſhel naproti? Je bilo sdaj zhaſ ſrebro in oblazhila jemati? Namanove gobe ſe te prijemajo, in oſtale ti bodo veſ |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani raki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | cepiče za cepljenje iz domačih odrašenih, rodovitnih in žlahtnih dreves jemati, in sadonosnice saditi po mojim poduku; takó bomo sčasama sadja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | staršev pa se nikakor ne morejo brez plačila v mladenšnico jemati ; vender se zamorejo va-njo vzeti, ako je kaj prostora od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo tudi streljanje šterkovcam, kterim se kos kruha v rokah |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se nadja (zanaša), da bode pristavljen tudi naukaz, kako ga jemati. Resnično! signatura je poleg, pa je — nemška! Bolnik in njegova |
| Deborah (1883): | da je toliko povedala! Judinjo in nje porod pod streho jemati, tukaj, v tej deželi, katera je v razumu, v prosveti |
| Gozdovnik (1898): | kakor moj prst širok. Naučil bom kukavico našo bonanso nam jemati. Kje je Kučilo, pojdem tja k njemu. « »Počakajta malo minut |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſili, aku ſe kedu nad vami objeda, aku vam kedu jemle, aku ſe kedu zheſs vaſs usdiguje, aku vaſs kedu v' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | puſti leshati. Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader Meſsez gori jemle. Goſsi ſkubi, jim hitru perje sraſse, inu vuſheſa s' lashkim |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Vol, al Pir sa zelu Lętu skuhat, kader Meſsez doli jemle. mlade koprive poresat, poſuſhiti, je ena Erznija sa Pluzhe, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je bolſhi v' Grudni, inu v' Proſenzu , kader Meſsez doli jemle, poſękati. Shivino, katęra ni sa pleme, prezh dati, kojnam graſzhno |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dobro poprej malu smozheno semlo napolneno poſsodo, kader Meſez gori jemle, 3. zolle globoku, inu 3. zolle ſak ſebi usſaditi. Podgane |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v' velikim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino črevo slabi. Namesto tedaj zdravje ohraniti, ga pivcam le jemlje no trati. To se žgano - pivcam že na líci vidi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | koliko britkiga nemira zdaj bolnik v svojim sercu občuti! On jemlje tedaj vračitvo po svoji vlastni spoznavi o ne pravim času |
| Kemija (1869): | se v lekarnicah prodaja z imenom žgana magnezija (magnesia usta). Jemlje se posebno v ta namen, da se veže s preobilno |
| Kemija (1869): | okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano iz zraka jemlje kislec pa ga tekoj spet oddaja žveplenej sokislini, ki se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Za glavno os smemo vzeti ktero hočemo. Pri kristalih se jemlje taka, s ktero je največ ploskev vzporednih; ta se postavi |
| Botanika (1875): | razpuščene, skoz korenine V rastlino. Ker se ogljenčeva kislina vedno jemlje zraku, moralo bi je s časom znatno manj biti v |
| Gozdovnik (1898): | »Mislim, ker je človek, ki nam jo jemlje Tiburcio. « »Tiburcio? Kaj ima ta opraviti z našo bonanso? « »Prav |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kir nam ſami vſe te mlade punzhke pred noſam prozh jemlejo. Baron. Jeſt te ne bom ſodil; ampak praviza te bo |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędizo poſębej, inu da na miso, de jo s' shlizo jemlejo na kopuna, katiri ſe poſębej pezhen na ſklędi da na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | živalice, jih lové in morijo. Da si kak krajcar pridobé, jemljejo starkam gnjezda in mlade, in prepustijo tako drevésa gosencam v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ker ji novonapravljene pohištva, tvornice, železnice, povodnje vedno več prostora jemljejo, nasproti pa množijo se ljudjé, da tedaj je več hrane |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Nekteri jemljejo žimnato kitico namesto suknenega traka, in odtod izvira nemško ime |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sadjorejca, da se ne samo popolnoma zrele jabelka za to jemljejo, temuč se morajo še kakošnih 5 do 6 tednov mladiti |
| Fizika (1869): | napetost, ktera na zadnje doseže strašno moč. Za take poskuse jemljejo se zatorej navadno le prav trdne železne posode. Pod. 131. |
| Botanika (1875): | po kolobarju. (Vrstilna setev. ) 116 Zgorej smo že videli, da jemljó razne rastlinske vrste tlam tudi razne rudniške tvari, in sicer |
| Botanika (1875): | rastline redi. Temveč je otmosféra (vzduh) tisto skladišče, iz kterega jemljó rastline ta poglavitni svoj živež. Atmosféra ima sicer V 5000 |
| Štiri poslednje reči (1831): | tukaj v' ptuji desheli od lakote, od vſiga hudiga konz jemljem. Ravno tako pogubljeniga kriſtjana v' peklu to grosno boli in |
| Štiri poslednje reči (1831): | priſhla, in sdej od velike shaloſti v' ptuji desheli konz jemljem. « 1. Makab. 6. O kriſtjan! ker vedno terdovraten v' ſvojih |
| Astronomija (1869): | edini pripomočki, da se doseže cilj. Ker v tacih računih jemljemo polomér zemeljski za stojalno črto, zato moramo njegovo velikost najprvo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | fizikalna znamenja in lice, da bi spoznali in določili mineral, jemljemo na pomoč kemiške moči. Mineralog pa dvojno prašanje stavi kemikarju |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ne zadostuje vselej, da določimo mineral, zato si na pomoč jemljemo še druge znake, zlasti zveznost, gostoto in barvo minerala, kako |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | dobri smerti vishei. 3. Sa naſs si oteu terpeti, Kir jemlesh te grehe prozh, Dei nam ti tvoi shegen sveti, Dei |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | postati. 4. Boshji Syn! ti Boshiu Jagne ! K'dir grehe jemlesh od nals, Nei ſe tvoju ſerze nagne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nizh ne jemleſh, ti ne dęlaſh obenimu krivize; ti niſi ne en preſhüſhnik |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vaſha vęjſt, kadar vam my od knvizhnih zhimshov pridgujemo? Ti jemleſh interęſs zhe lę enimu na en dan kaj poſódiſh, je |
| Valenštajn (1866): | pa zanašaš Na staro srečo se! Orožije V hudobno roko jemlješ, da napadeš Cesarjeve dežele z vojskoj, sveto Ognjišče razvališ bogov |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | starši zeló revni. Povej mi vendar odkritoserčno, kje pač denarje jemlješ, ki mi je vsaki dan prineseš? Povem ti po pravici |
| Kuharske Bukve (1799): | kader vrè, devaj po shlize pęne notri, inu ſpęt ven jemli; pa ſpęt dęvaj, inu jemli, dokler vſe verhi mlęka prekuhaſh |
| Kuharske Bukve (1799): | pęne notri, inu ſpęt ven jemli; pa ſpęt dęvaj, inu jemli, dokler vſe verhi mlęka prekuhaſh. Potle rumenake v' vręlim mlęki |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | in na zemlji Vso hvalo, čast vselej Stvari, Bog! svojih jemlji Zdaj, no na vekomej. (dvakrat. ) 2. Veseli vkup pojemo Iz |
| Maria Stuart (1861): | Naj te ne zmoti blago serce tvoje, Svobode si ne jemlji, stori serčno, Kar hoče neogíbljiva potreba. Ne moreš mila biti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Lepo te prosim, Nežica! nikar mojih besed za resnico ne jemlji; saj ti povem, da sem se šalila. Kaj tacega se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shevina parezi sakai ti nafertigash to shevino N, paper jemeni jemlui taku dovgo kaker shitro sakonska shana sa tiem mosham gre |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taku dalzh nasai mageniati nia dup od te stuari N. jemlui pertam jemeni shevino alje shevina alpa je zhvovak pa jemlui |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jemlui pertam jemeni shevino alje shevina alpa je zhvovak pa jemlui pertam jemeni ta zhoveka potam shebrei 5 ozhanashov noi 5 |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſte prejeli, saſtonj dajajte“. „Palizo in pa nizh drusiga ne jemljite ſeboj. Delaviz je vreden shivesha. Rezite, kedar v' kako hiſho |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je nam ſtoriti? “ Janes je odgovoril zolnarjem: „Nikar vezh ne jemljite, kakor kar vam je poſtavljeniga. “ Vojakam pa je djal: „Nikomur |
| Revček Andrejček (1891): | odšli, ustane, pograbi motovilo in šanta na sredo venkaj. ) Oh jeminasta, no, saj pravim! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhe tiſto léto v Preſhburgu mir ſtorjen. „ 38„ boj per Jeni na Némſhkim. „35„ boj per Aſperni in Eſlingi v Eſtrajhu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v Kašmiru? ), in welchen wir uns die arischen Inden in jener alten Zeit zu denken haben, auf diese einen gewaltigen, vernichtenden |
| Gozdovnik (1898): | posebno ime. Staremu je bilo ime francoski Men-ruž, pri Američanih (jenkijih) Red-bend, pri španski govorečih srednje Američanih pa Mani-sangriente; mladi, imajoč |
| Ta male katechismus (1768): | kry toku prebernenu, de postanje tege kruha, inu vina popolnema jejna v' S. ſakramentu. Koku se spodobe ta S. ſakrament molit |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſo dnovi vrozhi, nozhi hladne, je vezhital lępu polętje, vender jejna s' nepokojnimi vremęnami. Jeſén, inu Sima. Je ſuha inu lepa |
| Divica Orleanska (1848): | nebam. Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse v cerkvi, jenja popotnica. Sedmi nastop. Luíza. Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran. Merjeta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | barantija na borsi se začne ob pol-dvanajstih predpoldne, in se jenja ob eni; četert ure po eni je za zgotovljenje sklenjenih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pri teh besedah, obraz si zakrije z rokami in prosi: „Jenjaj, jenjaj, Evrota! Nikar me ne terpinči s takimi spomini! ” Starec |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | teh besedah, obraz si zakrije z rokami in prosi: „Jenjaj, jenjaj, Evrota! Nikar me ne terpinči s takimi spomini! ” Starec je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | en Pręmonstratenſar inu Shkof v' Raceburgu sturil, de ni poprej jejnal prideguvati, dokler je bil dva naperjatla iſmyril. Inu niblu she |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | on tebi studenz teh gnad ſamashil, inu od svoje darovitnoſte jejnal, ſakaj en nahvalleſhne je pred njim ena velika groſa. Koker |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | XI. Poſtava. 1. Inu pèrgodilu ſe je, kadar je bil jęnjal Jęsus narozhati ſvojim dvanajſt Jógram, je on od ondód dalej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa, če ravno tù in tam eno odletí, ne bodem jenjal po mnozih skušnjah sadonosnic rediti. Saj tudi vas sto učencov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v pondeljk praznik, pa v torik začel, in v saboto jenjal, enoglasno poterdila, in bo po tem še mestni odbor nagovorila |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Kadar je Hunec jenjal govoriti in sivec njegov govor podomačil, je gledal v kralja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nájin pogovor zopet naprej pelála, ki sva ga uni dan jenjala. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V njeno čast, — in ona mati Ne bo Teb' bit' jenjala! — n. Od obzhinſkih paſhinj — kaj ſo saderſhki, de jih kmetje |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ki ti jo bom doli spustil. « Na to je prec jenjala jokati žena in iskati prevoze. Ker so bili oči od |
| Najdenček (1860): | Anžetu bo milostljiv. ” Kristina me je osnažila in ni pred jenjala prositi, kakor da mi je gospodinja boljšo odejo in blazino |
| Čas je zlato (1864): | jo dal? Naj le teče kri, naj, bo že sama jenjala. « Z glavo majaje vzame kraljevič svojo ruto iz žepa ter |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne vém ali jim boste kaj vstregli, če ne boste jenjali takih lažnjivih sostavkov po Novícah pretresovati. — Prosim zadnjič vredništvo, de |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | oče, ki me je sam večkrat opomnil, da naj ne jenjam s svojim snubljenjem, ker mu je Neža sama obstala, da |
| Blagomir puščavnik (1853): | in njega veselic. ” Tode, ker Miroslav in Bogomila le ne jenjata prositi, se jima vzadnjič vda; tode brodnik Nikolaj mu mora |
| Slate jabelka (1844): | ſvojimu blishnjimu ne samiriti; v’ perpuſhenih rezheh ſvojimu blishnjimu rad jenjati, i. t. d., to ſo rezhí, ki jih vſak lahko |
| Slate jabelka (1844): | rezheh le po volji drugih ljudi ravnati in vſakimu prezej jenjati, de je ſam ſebi in drugim ſerzhni mir obranil. »Dober |
| Revček Andrejček (1891): | za Andrejčka, grozi se jezen in razkačen Jerici). Ti, ti Jera, to si mi danes poslednjikrat napravila! (Škaf od sebe vrže |
| Oče naš (1885): | ginjenega srca Barbo žalovati in zdihovati. – Peljal jo je k Jéri, svoji ženi, katera je tudi več let za zapuščeno siroto |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mescih , kakor ga ves izobraženi sedanji svet meri. 5. Gospod Jeran pa svetuje, de bi nas vse slovenske novice in morebiti |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je šla sredi med ženami in je tudi imela velik jerbas na glavi. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | poverneta zopet nazaj k svojej ubogej materi ter neutrudljivo delata jerbase in najlepše slamnike, in vso to blagó oddajeta tergovcu. Nekega |
| Oče naš (1885): | vse! “ Na to je mignil vojakom in postavili so težke jerbase pred Barbo na tla. „Barba,“ je rekel, „ti si o |
| Oče naš (1885): | delim! “ Barba je pogledovala s srčno hvaležnostjo zdaj častnika zdaj jerbase, polne vina in kruha. „Kako veliko plačilo za majhno dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa travnik puſtiti, kakor obſjati. Bliso krajov, kjer koſhke in jerbaſe pletó, bi snalo dobro neſti, ga s verbovjam naſaditi. Rumena |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | se vzdignili; naprej so šli otroci, potem žene s polnimi jerbasi tarovih gomoljev in nazadnje dva maorska vojaka. Oba sta bila |
| Oče naš (1854): | svojim keršenim sinčkom, v žepu z denarji, na herbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v svojim življenju |
| Oče naš (1885): | svojim krščenim sinčkom, v žepu z denarji, na hrbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v svojem življenju |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | na tih ſędèm kruhov sa ſhtiri tavshent ludy, inu kóliku jęrbaſsov ſte pobrali? 11. Sakaj ne saſtópite, de vam niſim od |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanike tih kóſzov ſędèm pólnih jęrbaſsov. 38. Tęh pak katęri ſo jędli, je bilú ſhtiri tavshent |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | počasi bližej, vzame najmanjši hlebček, ki je še ostal v jerbasu, poljubi hvaležno dobrotniku rokó in gre sama mirno in spodobno |
| Revček Andrejček (1891): | na desno proti vodnjaku. Na glavi nosi velik jerbas, v jerbasu pa mrtvo srno). Lej jo no, Jerico. Jerica (ki je |
| Oče naš (1854): | Barba je položila spavajoče déte v jerbasček. „Ménart,“ je rekla, pogledovaje zdaj svojega sinčka zdaj cekine, ki |
| Oče naš (1854): | otročička nazaj. Skerbno ga je v gorko, mehko kožuhovno v jerbasček položila na serce pritiskala in podojila in sladko zaajčkala. Ménart |
| Oče naš (1854): | kmalo blagoslovljen (žegnan) z njim! “ To govoreč pride do križa. Jerbasček s otrokom postavi pod križem na tla, kakor če bi |
| Oče naš (1854): | glavo djal, se v kožuh zavil, kterega je skerbno čez jerbasček z otrokom potegnil in je šel srečno na pot. Šel |
| Genovefa (1841): | v votlino, in Boleſlav ji prinêſe polno buzho mléka in jerbaſzhek ſadja, in Genovefa mu je mógla vſe na tanko povédati |
| Genovefa (1841): | je vojvoda sa lepotije dal, je moshém podelila. S majhnim jérbaſzhikam na roki je sjutrej in v vezhérnim mraku nevidama k |
| Tine in Jerica (1852): | bom pa jez plačala? Tine. Nemara kmalo, če le hočeš. Jerca nič ne reče, ni rudeča, le oči pobesi. Tine je |
| Tine in Jerica (1852): | tvoj dolžnik bil, zdaj sim vender enkrat svoj dolg plačal. ” Jerca. Zdaj sim jaz dolžnica, kdaj bom pa jez plačala? Tine |
| Tine in Jerica (1852): | Fajm. Ti že veš, Jerca, de jez malokdaj v kako hišo grem, kjer nobeniga bolnika |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi le Nęshko rada. Matizh. Kaj ji pak ozheſh, Jęrza? Jęrza. Nizh takiga , nizh. Eno jeglizo ji imám dati. Matizh. (hitru |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kader k'meni pridejo , inu me objamejo, tok vſelej pravijo: Jęrza, zhę me rada imaſh, ti dam, kar le ozheſh. Baron |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Vaſha Gnada , dones pridejo godzi k' shupani; kaj ne Jęrza ? Baron. Inu ti bi rada pleſsala ; kaj ne? Jęrza. (ſramoshliva |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | enga iſhe. ) DVANAJSTI NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He, he , Jęrza ! ſi naj poſluſhala ? Jęrza. Oh, to pak ne; pravijo, de |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | niſi v' Loblano ſhal? Tonzhek. Vaſha Gnada — — — Baron. Zhakej , beſhtja ! Jęrza. (kje v'en dan. ) Naj mene poſluſhajo , vaſha Gnada, Sej |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kar vidi Jęrzo , katęra enga iſhe. ) DVANAJSTI NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He, he , Jęrza ! ſi naj poſluſhala ? Jęrza. Oh, to |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jeſt bi le Nęshko rada. Matizh. Kaj ji pak ozheſh, Jęrza? Jęrza. Nizh takiga , nizh. Eno jeglizo ji imám dati. Matizh. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ne Jęrza ? Baron. Inu ti bi rada pleſsala ; kaj ne? Jęrza. (ſramoshliva. ) Tò bi vshę. Baron. (k' Matizhku. ) Inu potler? Matizh. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vjáme, inu potler bol tihu rezhe. ) Ti vſe prov narediſh, Jęrza; ti ſi pridna, ſi moja — |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | na uſia vdari. ) Lubi moj, koliku jih imaſh vunder ? — k' Jęrzi v'vaſs hodiſh : sa gnadlivo Goſpó na ſkrivim sdihujeſh; sa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dones na vęzher imajo k'shupanu godzi priti ; — Jeſt ſim Jęrzi beſsędo dal, de |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | (Nasaj poględa; kar vidi Jęrzo , katęra enga iſhe. ) DVANAJSTI NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He |
| Kuharske Bukve (1799): | ſoka od lemone, inu daj na miso. 32. Sajz, al Jereb v' ojlnati polivki. Sajza, al Jeręba na rashni ſoknato pezheniga |
| Kuharske Bukve (1799): | der Sauce. 31. Jerebíze v' laſhki polivki. 32. Sajez al jeręb v' ojlnati polivki. 33. Piſheta al golobi v' zherni polivki |
| Kuharske Bukve (1799): | miso. 32. Sajz, al Jereb v' ojlnati polivki. Sajza, al Jeręba na rashni ſoknato pezheniga deni v' koso, v' katiri ſi |
| Kuharske Bukve (1799): | meſa, eno libro préſizhoviga ſtegna, eno polovizo kokóſhi, inu eniga jeręba na majhine koſze, pregrej vſe v' ſrovim maſli na sharjavzi |
| Kuharske Bukve (1799): | vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zrezaniga mozga perdjati, ker bi sicer budla presuha bila. Pečene jerebice. Olupljene, iztrebljene in dobro oprane s tankim špeham čedno natakni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s kislično polivko. Dušena solata z jeternimi klobasami. Pečene jerebice z zavretimi češnjami. 14. Korenje na župi. Meso s kumarami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s pečenimi pišeti. Pečeni kljunači (šnefi). Se ravno tako kakor jerebice perpravijo, samo, de mora ogenj bolj živ biti in de |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu vſse tize ſo srave, ovzhje mlęku je |
| Kuharske Bukve (1799): | polivko ſkusi ſito v' eno drugo koso, rasręſhi ſozhno pezheno jerebizo na zheterti, deni jo v' to polivko kuhat, perdeni ſardęle |
| Kuharske Bukve (1799): | brinja, inu najn poliè. 31. Jerebíze v' laſhki polivki. Pezi jerebizo na rashni tako, de bo mehka inu ſozhna. Poſębej deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kokoš, en kos gnjati, tudi (ako imaš) zajčjiga, serniniga ali jerebičniga mesa, nekoliko korenja, peteršiljevih koreninc, vse podolgama zrezano, in na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | strinjajo v jednem klicu: „libera nos Domine! ” Al pustimo te jeremijade; naj povem vsaj par veselih dogodeb. Koncem preteklega leta bile |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | s takimi misli, jaz sem šel na potovanje razveseljevat se, jeremijade lahko v Ljubljani pišem. Zato kviško z glavo in oziraj |
| Biblia (1584): | Kàrſtnik, ty drugi, ti ſi Elias, eni pak, de ſi Ieremias, ali téh Prerokou edèn. On je djal k'nym: Vy |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | drugimu glihe neishli. Koker on ſam govory v' timu klaguvainu Jeremia Preroka cap. I. O vos omnes, qui tranſitis per viam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | danaſhniga dneva. Tedej je dopounenu , kar je govorjenu ſkus Preroka Jeremia, katiri pravi: Ony ſo useli trideſet ſrebernikov, s' katirimi je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | drugi pak, de je Jeremias, ali tih Prerókov eden. 15. Jęsus rezhe k' njim: Vy |
| Življenja srečen pot (1837): | duſha poſtane is prijatelze boshje gerda puſháſt. Od nje prerok Jeremija shaloſtno pôje, rekòzh: „Vſa lepota ˛Sionſke hzhére je od nje |
| Slate jabelka (1844): | S. Vinzenz. To naſ Bog ſam uzhí ſkosi uſta preroka Jeremija, rokozh: Gorje zhloveku, kteri v’ zhloveka saupa . . . in ki njegovo |
| Tine in Jerica (1852): | maševala. Po vsih mogočih potah si je perzadevala, Tineta in Jerica celi vasi sovražna storiti. Raznesla je, de se mora pri |
| Tine in Jerica (1852): | vzela, in je sama sebi s tim našopirjenim dekletcam dopadla. Jerica se je po pravici bala, de bi ne bil otrok |
| Tine in Jerica (1852): | Kako sta se Tine in Jerica v nesrečah obnašala? Keršanskima zakonskima ni tolikanj djalo, če jima |
| Tine in Jerica (1852): | de naji nič druziga, kakor le sama smert ločiti zamore. — Jerica mu roko poda. Oba sta veselja jokala, tudi Martin si |
| Tine in Jerica (1852): | djal: Če Bog svoj žegen da, bomo imeli dovolj dela. Jerica odgovori: Žegna ga prosimo, drugo pa storimo. |
| Tine in Jerica (1852): | štejeta, in dajeta, česar bi še pes ne jedel, i.t.d. Jerica je le eniga samiga človeka na svetu imela, kterimu je |
| Tine in Jerica (1852): | Naši posli, pravi, se čez jed gotovo narmanj smejo pritožiti. ” Jerica. Jez tudi ne vem, kako bi jim boljši bilo, ko |
| Tine in Jerica (1852): | pri izrejenju narpogostiši opusti, in bi se narmanj opušati smelo. Jerica je od svoje matere pravo bogaboječnost podedovala ali poerbala, in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | „Dobro vémo,“ pravi Jerica „to luč na nebu je prižgal Bog. Najmanjša lučica se |
| Zlatorog (1886): | hitro in počási Tú mladenke plešejo iz vási, Pleše tudi Jérica z dekléti, Kot nad vódo góspica po leti. In plesálci |
| Tine in Jerica (1852): | za njegove dari zahvalili. Svatje so se tudi Tinetu in Jerici zahvalili, jima srečo in blagodar vošili, in so šli vsi |
| Tine in Jerica (1852): | Zdaj se je Tine potolažen v izbo vernil, in reče Jerici: „Hvala Bogu! ” prestano je in vse brez škode je minulo |
| Tine in Jerica (1852): | preklinjevaje odtegnil. Še nekaj taciga. Eniga dne je prišla k Jerici Lucija, ena njenih starih prijatlic, in je pravila, de jo |
| Revček Andrejček (1891): | se kaj zmenil za Andrejčka, grozi se jezen in razkačen Jerici). Ti, ti Jera, to si mi danes poslednjikrat napravila! (Škaf |
| Tine in Jerica (1852): | je mislila, naj se otroci tudi Boga narpred bati uče. Jerico je njena mati božjiga strahu vadila, ki se nekterim hlapčevski |
| Tine in Jerica (1852): | Marička je jokala, sicer pa mirna ostala. Nekaj napčniga od Jeričine strani pri reji otrok. Oče in mati sta od otrok |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | govorilu. Pergodilu ſe je pak , kader ſe je on k' Jeriho perblishuval, je en slepz poleg; zheſte ſedov , katiri je |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nedélja ali Kvinkvagesima. Od duſhne ſlepote. Jesuſ osdravi ſlépiga per Jerihi. Luk. 18, 31—43. Dve poſébni rezhi nam kashe danaſhen |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jesuſovi uzhenzi, podoba teleſne ſlepote nam je ſlepi vboſhzhek per Jerihi v' denaſhni evangeljſki pergodbi. I. V. 31. Sadnokrat ſe je |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | tovaršicami dosti naveselila in nagledala se, mikalo jo je, pri jerínu ohladiti se. Ukazala je svojim tovaršicam pri nji ostati, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj ſe vam sdi? „tega mi nevemo. '' Lejte to je: Jerman je pſhenizo na plitvo peſhéno semljo ſjal. De bote semlje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dalje ſledi. ) KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Drugo nedeljo. „˛Ste vidili Jermanovo pſhenizo , kako redka je bila, kako kumerno klaſizhje je imela |
| Botanika (1875): | Iz sorodnih redov omenimo še: lepo vodoljubo (Butomus) in povodni jermen (Zostera), oskolisto rastlino, ki pogostoma raste po obrežjih severnih morjev |
| Gozdovnik (1898): | koristiti. Zato pa se Diaz skloni ter potegne izza gamašnega jermena dolg oster nož. Don Estevan je tudi pobral svojo angležko |
| Gozdovnik (1898): | na mesto, ovijejo svoje lase (dolge španske lovske vrvi ali jermene) okolu nog in rok nezavestno ležečima razbojnikoma. »Kdo sta? « upraša |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vedre in vesele. Na nogah ni imel druzega ko z jermeni podvezane podplate in čez ramo mu je visela bisaga, kamor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Poſlavljenje. v poſlednih Dunajſkih novizah ſe bere , de je Goſpod Jernej Kopitar — naſh ſlavni roják, ſadaj zeſarſke bukvarnize varh na Dunaji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in Teržaškiga (med temi tudi milostljivi škof Teržaški g. g. Jernej Legat) v ravno tem namenu v imenovane mesti podali. Oni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 3. Jakob Zebedeov, inu Joannes njegóv brat, Philipp, inu Jerni, Thomash, inu Matthevsh zólnar, Jakob Alphæov,* inu Thaddæus. 4. Şimon |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | popotniki, ki se vozijo po cesti od Občine ali sv. Jerneja, se ne morejo načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal Franz Pirz, fajmoſhter per ſ. Jèrneji v Pezbah. V Ljubljani 1834 — 1835. Svesan sa 24 kr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nam pové, de je bil Matevž Lænsberg kanonik per ſvetim Jerneji v Lieži (Lüttich) konec 16. in v začetku 17. veka |
| Biblia (1584): | inu je pravil ſvojm Iogrom, koku bi moral tja v'ierusalem pojti, inu veliku tèrpeti od Stariſhih, inu viſhih Farjeu, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu je k' nym djav: glejte! mi gremo gori v' Jerusalem , inu bo uſſe dapolnenu , kar je piſſanu ſkus Preroke od |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jęsus sazhęl ſkasovati ſvojim Jógram, de móre on jiti v' Jerusalem, inu veliku tèrpęti od Ştariſhih, inu Piſsarjov, inu Vikſhih tih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gomàsęlu, katęri ſo savolo velikanozhniga prasnika od vſih krajov v' Jerusalem perdèrlï, on ga jé hotèl neſti, kakôr je bil leta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sadéla verſta v' tempeljnu boshjim ſlushbo opravljati. Gré tedaj v' Jerusalem. Duhovni ſo takrat vadljáli ali loſali, kaj bo ta ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kratka: Marija je zjutra zgoda vstala, Šla je v mesto Jeruzalem, Tam tri žlahtne rože rastejo, Marija jih je vtergala, V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam pri poti, in na zadnje smo zagledali samo mesto Jeruzalem. Kak mnogopomenljivi pogled! Vsakiga je le eno sveto, ojstro, gineče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tedaj , kaj popotnik popisuje: „Naš mornarski vodja nam je v Jeruzalem popotvati dovoljil, in tedaj nam pri mestu Jope (Jafi) na |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je prišel s svojo vojsko v Judovsko kraljestvo, premaga mesto Jeruzalem, pelje kralja ino podložne v sužnost na Babilonsko, ino požge |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | je u družtvu grofa Karla Seilerna i njegove sopruge u Jeruzalem. Dne 11. t. m. odplovili su visoki hodočastnici parabrodom iz |
| Deborah (1883): | je staroslavni Sion, In nikdar se od smrti ne zbudi. Jeruzalem ni naša domovina! Dežela, ki deli nam svoja tla, Dežela |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | 3. Jeſt ’ga ishem, ’nu ’ga klizhem Po vsem’ mejſt Jeruſalem, Al oh! ſhalloſt! ga nashlishem, K’tir’ga vidit’ jeſt |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | jeſt sem tvoj brat. 4. Ti hvalla Iſrael! * ti zhaſt Jeruſalem! mozh tvoj’ga * se folka, de na pade. Prizho da |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | bom en’ mal’ hladil serze; 4. Odtod vęm, de v’ Jeruſalem T’ tempel se bil JEſus nesen; Pojdem, de saj bom |
| Biblia (1584): | CAP. TEdaj ſo k' njemu priſhli Piſsarji inu Fariseerji od Ierusalema, inu ſo djali: Sakaj tvoji Iogri preſtopajo téh Stariſhih poſtavo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bily osdravleni. XV. Poſtava. 1. Takrat pridejo k' Jęsuſu is Jerusalema Piſsarji, inu Pharisærji rekózh: |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | te kmetijske vganjke povedali. Pogled v ptuje kraje. Nov popis Jeruzalema in bližnih svetih krajev. Mislimo, de bomo vsim bravcam vstregli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Mislimo, de bomo vsim bravcam vstregli, ki jim tukaj popis Jeruzalema in več drugih s. mést damo, kakor smo ga v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pisma podelene. — (Dalje sledí. ) Pogled v ptuje kraje. Nov popis Jeruzalema in bližnih svetih krajev. (Konec. ) Težkó je, to sveto poslopje |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | paſtirjam, modro viſhati zhrédo boshjo. — Molili ſo vérni kriſtjani v' Jerusalemi sa ſv. Petra, ki je bil v' jezho sapert, ino |
| Življenja srečen pot (1837): | ſo sdaj nevérniki njega pregánjali. ˛Serditi Judjé ſo ſe v' Jerusalemi sapriſegli, de nozhejo jeſti, dokler ga ne bojo vmorili; alj |
| Življenja srečen pot (1837): | ino ſvetóſt dodelil, ino apoſtelni ſo njega perviga ſhkoſa v' Jerusalemi poſtavli. Bil je toljko poboshen, de ſo ga tudi ſovrashni |
| Življenja srečen pot (1837): | mladimu ˛Savelnu. ˛She premalo je ˛Savelnu bilo v' domazhim meſti Jerusalemi kriſtjane preganjati; proſil je judovſke poglavarje, naj ga poſhlejo v' |
| Življenja srečen pot (1837): | bil Zebedejov ſin, ſvetiga Janesa evangeliſta brat, kteriga ſo v' Jerusalemi ob glavo djali; drugi je bil Jakob Alſejov ſin, Marijne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe je blagoſlov boshji nad njim. ˛Salomon je Bogu v' Jerusalemu tudi sídal tiſti véliki ino lepi tempelj, ki ſo mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Svezher ſhe tiſti dan ſe je Jesuſ sbranim apoſteljnam v' Jerusalemu perkasal. Savoljo ſtrahú pred Judi ſo bili v' neki hiſhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | duſh ſe ga je natihama veſelilo; vezhi del ljudi v' Jerusalemu ino na Israelſkim ſhe beſédize niſo védili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Elija. S' Jesuſam ſta ſe pogovarjala, kako ſe bo v' Jerusalemu s' njim isſhlo. — Jesuſove tri uzhenze, ki ſo ga ſpremenjeniga |
| Deborah (1883): | domišljeval, ko je pel: Danes v sužnosti, danes leto v Jeruzalemu! (Bridko se smeje. ) Da, v Jeruzalemu! Bog mu je željo |
| Deborah (1883): | sužnosti, danes leto v Jeruzalemu! (Bridko se smeje. ) Da, v Jeruzalemu! Bog mu je željo uslišal! Abraham. Ti proklinjaš? Žena. Zakaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prerokovano; prerok Zaharija namrezh pravi v' ſvojim prerokovanji: „Veſelite ſe, Jerusalemljani! vaſh kralj ino Svelizhar bo kmal priſhel; ubog je, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tega Jesuſa je Bog sdaj Goſpoda ino kralja poſtavil. ” Kedar Jerusalemljani to ſliſhljo, jim je v' ſerze ſeglo. Veliko jih je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhum napravila. Kralj ſe preſtraſhi na ſvojim ſédeshi, ino vſi Jerusalemljani s' njim vred, ker niſo imeli dobre veſti; ino pa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | govory kir pravi: Komú te hózhem perglihati, ti Jerusalemſka hzhy? — Tvoja shaloſt je velika kakor enu morję. (Thren. 2 |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | štación. Nad menoj, prav', ne plakajte, Sebe, sine objokajte, Hčere Jeruzalemske; Jezusi daj de solze točim, Objokujem s solzam' vročim Hudobije |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | doline! Dejte m’i k’tir’ga lubim. 4. Vi Jeruſalemske hzhyre! Jeſt vas mozhnu ſarotim, Zhe ſte mojga lub’ga |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ſa njeh tolkajn ſmartran, * de zhlovek’ podobn ni! 9. O Jeruſalemske hzhyre! * kaj mi ozh’mo ſdej ſazhet’? * prezh je vse |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vezhno veſelje. “ Kar je Jesuſ na oljſki gori od rasdjanja Jerusalemſkiga meſta prerokoval, ſe je ſhtirdeſet let potlej vſe na tanko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ozhitno ſlushbo boshjo, kar mu je v' mòzhi. Kmal sraven Jerusalemſkiga meſta je bil lép hrib, lepáva, tako rekozh, zele deshèle |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njimi je hodil, on ljubesnjivi prijatel ljudí. Per nékih vratih Jerusalemſkiga meſta ſo bile toplize; v' jesero ſe je voda nabirala |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nagnenje v' tajiſtim saterl, greſhne navade isgnal, kakor je v' Jerusalemſki tempel ſhel, ino neſpodobne barantavze is tajiſtiga ravno denéſhni den |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | hodila brumen Joshef in Marija o navadnih prasnikih v' edin Jerusalemſki tempel Boga zheſtit ino hvalit. Tudi gré Jesuſ, ravno dvanajſt |
| Slate jabelka (1844): | majhni. « Pravi ſ. Bernard. Farisej, ki je bil priſhel v’ Jerusalemſki tempelj molit, je veliko sunanjih dobrih del opravljal, in je |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | rekozh: „„Ali nizh ne veſh, kaj shaliga ſe je v' Jerusalemſkim meſti v' teh dneh sgodilo? "" „Kaj takiga? " vpraſha on. „„Niſi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | je rojen isvelizhar ſvetá; she ſta ˛Simeon ino Ana po Jerusalemſkim tempeljni rasglaſila bila, de je malo déte Jesuſ obljublen odreſhenik |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jesuſ v' ſredi veſelja ino zheſhenja milo rasjokal, vgledati pregréſhno Jerusalemſko meſto, viditi toliko terdovratnih greſhnikov shaloſten konez: ravno tako tudi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſtopite k' ſodbi. “ ˛Straſhna je bila ſodba, katera je terdovratno Jerusalemſko meſto ino zelo Judovſko kraljéſtvo sadéla; tudi pravizhni ſo morli |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſte tajiſte hzheri nebeſhkiga ˛Siona, vaſhe ſerze je tajiſto ſkrivno Jerusalemſko meſto, v' katero je v' teh ſvetih velikonozhnih dnéh Jesuſ |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | terplenje v' isvelizhanje, krivizhnim pa v' pogublenje ſpreobernilo. Alj to Jerusalemſko rasdjanje je bila le podoba ſhe ſtraſhnéjiga ſodniga dné, kateriga |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | kakor je priſhel nekoliko dni pred ſvojim bridkim terplenjam v' Jerusalemſko meſto, po deneſhnim ſv. evangelji. I. Kralji in poglavarji ſo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | hitro svedó, de on prav po kraljévo sa Meſija v' Jerusalemſko poglavitno meſto ozhitno pride, je vſe na nogah. Vſe od |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | den, ſhest dni pred ſvojo ſmertjo, kakor kralj isvoljeniga ljudſtva Jerusalemſko meſto v' ſvojo obláſt: pride pa tudi v' naſhe ſerze |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Perva je ſkuſhnjavzu ſpodletéla; pa njemu ſhe ni sadosti. V' Jerusalemſko ſveto méſto Jesuſa peljá, na verh gladke ſtrehe viſokiga tempelna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ta mesec ima 30 dni. Poletje h koncu gré in jesen nastopi. Solnce stopi v znamnje Vage. ) Kakoršno vreme pervi dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa tudi čbelam posebno dobro pašo. Oni so jo lanjsko jesen mesca Kimovca na proseno sterniše sejali, perve dni velikiga travna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odbrane šiške k sreči ne gnjijejo naprej. Vreme se celo jesen obotavlja, de ni dan dnevu podoben. Zadni konec Kimovca , in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljudjé pravijo, de vijolčino in drugo cvetje lepo in gorko jesen pomeni. In skorej bi bili tudi mi tacih misel; zakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | toliko vidili nismo. Ali ne pomenijo kresnice gorko in lepo jesen? — Oroslav. Černe bukve. Odpríte se zopet černe bukve, de bomo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v svojim kraji poiskati, in nagovoriti ga , de pojde prihodnjo jesen v Ljubljano; zakaj, če vse po sreči pojde, se bo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Ljubljano; zakaj, če vse po sreči pojde, se bo letašnjo jesen že ta šola odperla, in na léto že lahko imamo |
| Genovefa (1841): | in léto Genovefi in njénimu ſinu priſhle. Sdaj je bila jeſén. Solnze je shé ſlabeje ſijalo, in dan na dan posneje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | she sopet ena nova in prasna! —. ampak sdrushi ſam prihodno jeſen tvoje zhbele, in vidil boſh, de ſo moje beſede gola |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſkuſhati sazhel. Skerbno ſim tehtal ali vagal zhbele na jeſen in pomlad, in najdil ſim, de panj, kteri veliko zhbel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhbele, ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih na jeſen pogoſto imaſh, presheni s dimam ; zhe imajo malo ſatja v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nedolshno shival ljudje na jeſen morijo! Lepo plazhilo je to od pametniga zhloveka! — Zhe ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhbel in veliko ſterdi ima. ” On pergliha neuſmiljeniga, kteri na jeſen zhbele mori, s tiſtim divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vender le tvoji grosdiki. Ta moder zelo ſe ſhe na jeſen sasábi, in nameſti de bi ſe po lepi poti ſprehajal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Od eniga zhbelarja na ˛Stajarſkim. Ker ſim ſhe ſtudent na jeſen domu v Sevſhko dolino na Gorenſkim (Oberkrain) hodil, ſim ſkerbno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in ſe zhes nje jesili. Na ſvojim ſprehodu ſim lanjſko jeſen meſtniga ſtrojarſkiga mojſtra goſp. F. Banizha, ki je ravno polni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Mathia ſlanzhnu ſeme ſejati, na tako semlo, katęra je v' Jeſsen s'kurjekami pognojena, inu reskopena bla, aku smersuje, toku s' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zhlovęka, inu te shivine gorku, to ſe od Spomladi do Jeſsen godi Aku pa Sonze po ſtrani ſijalu bode, toku bode |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | toku tudi snaſh od tih drugih 3. talov, od Poleta, Jeſsen, inu Sime ſoditi. Aku je Poletu ſila mokru, bode malu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pada, pomeni per ſhivini bolęsni. Kader grabzi prezh beshijo, inu Jeſsen ſiole. inu roshe zhes navado zvedo, bolęsni med ludmi pomęni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kateri Settvi ſkodijejo. Rib. Po Lętu jih bode malu, v' Jeſsęn ſe gmirajo. Bolęsni. To Lętu ſe teſhku arznujejo, inu tę |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | povodne shivadi, koker raz, inu zhebelle bodo ſlabe. Aku je Jeſsen lępa, inu gorka, bode sa naprej shitu ratalu, aku pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | BI KORVN ČVERSTO RASTEL , IN VES PRAV PRAV ZDRAV V IESENI BIL! Č . . Podoba svetiga Očeta Papeža Pija IX. Današnjimu listu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drugih krajih se ta strah imenuje spomín. — (Konec sledí. ) V jeseni spomlad na Krajnskim. (Dišeče in divje vijolice v cvetji) smo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posušil. Naglo sušilo storí terji les, počasno pa mečjiga. O jeseni posekan, omajen in koj obtesán les se ne razpoka in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sadje in vinska terta k léti proč, kér je v jeseni čudno dognalo. Drevje in tersovje ima popke, ki bi gotovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | farbanjem pràv obnašati. Vprašanje kmetovavcam. Ali ste, dragi kmetovavci, v jeseni pobelili z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v grojzdji vinski sok dobro prekuha, — da v tukajšni gorki jeseni mošt že tako do dobrega izvrè, da vino, kakor hitro |
| Čas je zlato (1864): | novega prijatla naklone. Kralj dobí visoke gôste. Bilo je v jeseni, o nar lepšem lovskem času, in ker ni kralj lova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perje, ſe le tako pomnoshijo, in ſkuſhnja uzhi, de v jeſeni jih tako poſaditi, kadar she liſtje sgubé, je boljſhi kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki nizh dobizhka ne dajo, ſlushijo. Triletne ſlabſhi dreveſza v jeſeni iskopaj, ſerzhne koreninize in pa vejize vſe jim poreshi, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lovijo in morijo. Prav slo naſ ſerze bolí viditi v jeſeni in posimi zele ſhope umorjenih ptiz v meſta noſiti in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | teſhku arznujejo, inu tę bodo vezhital Spomlad, inu h' konzu Jeſsęni. To Lętu ſe tudi med shivino rada kuga sazhne. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | memu, bode ſuhu vreine noter do Adventa. Sima. Po lepi jeſseni pride na enkrat Sima prezej v'Grudni, inu ſneshí vednu |
| Divica Orleanska (1848): | Se trese zemlja, krepko svojo glavo Priklanja s pokam strašnim jesen star; In grozovitni ta potres na nebu, Ki divje clo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmetice delajo, de jim kokoši take jajca ležejo ? — Poleti in jeseni berejo pràv pridno po gojzdih gobe (samo strupenih ne), jih |
| Zoologija (1875): | v duplih, kamor znese 4 do 5 rudečkasto sivih jajec, jeseni se pa preseli v Afriko. Južnoevropski legat (Merops apiaster) je |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Tirolec je z glavo . majal, in sam pri sebi djal: „Jeseni, ko bo rumeno listje z drevja padalo, padlo bo na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tudi Pſheníza. V' Spomladi nikar Ovz gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo ſejáti, de Spomlad sa volo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je mokro, ni prav, ker ſe gruzhe ali grépe delajo ; jeſén pa jo preorji, in jo puſti zhres simo v debéli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şhmarno goro, ki bo, zhe pojde delo naglo od rok, jeſeni dodélan. Gotovo je ta narédba vſe hvale vredna, in Şmledniſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi vtegnilo biti pre kaſno. Pravijo, de ſe v jame jeſenu ſkopane ino s gorkim gnojam napolnene po simi— enako bramorjam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kaže okolica belopečanska in kraj nskog orska dolina notri do Jesenic in Stola. Še bližej tù na desno pa nam je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | In stopaj z njima zvest naprej. In kdar se leto jeseni, Se ti na njivi hleb zorí; In kdar umrè jesenski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ene dvakrat zabliskne in od Planine (Stockendorf) se privali kakor jesenska bela megla zgolj toče s tako silo, da je v |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bode veliku serna; Pſheniza, inu Ersh ima nevarnoſt v'zvetji. Jeſénska Şétov. Ta perva inu nar ta sadna bode nar bolſhi |
| Genovefa (1841): | in pod milim nébam, bliso veliziga gôjsda ſo bili. Jaſna jeſénſka nozh je bila. Nebó je bilo polno svésd. Méſez je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred ſ. Mihélam in 14 dni po ſ. Mihéli. Sgodna jeſénſka ſétev je bolji, kakor posna. Sgodna ſétev ima doſti zhaſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Lublanſkè pov'dò; Sa nov lejt potize Şhe take ni b'lò. ” Jesénske misli. Neštevilne zemlja mati Poklonjuje nam darí U spomladi, u |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je ravno že skopnel, na pašo goni, de ona slabe jesenske in od mraza, slane ali snega prevzete in zmerznjene ostanjke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz nogradov pospravili, sosebno kér je letas tergatev v čas jesenske setve padla. Goríce so v naših krajih letas delo obilno |
| Astronomija (1869): | v sozvezdji rib (namreč v znamenji ovna) in ob časa jesenskega enakonočja, to je 23. septembra, v sozvezdji device (namreč v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prav, kar umniga kmetovavza ni treba doſti uzhiti. V— i. Jesenski perdelki. Iz Šoštanja. Podzemljie (krompirja) smo to léto obilno in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jeseni, Se ti na njivi hleb zorí; In kdar umrè jesenski grom , Tekoč ti nograd zajde v dom. Al véš, kjé |
| Blagomir puščavnik (1853): | si je namenil. Urno jo maha naprej. — Bil je pervi jesenski dan. Deževalo je strašno. — Nebo je s černimi oblaki |
| Blagomir puščavnik (1853): | obišče. Oba jokata preserčno, ko se od nju poslovi. — Tretji jesenski dan je Milko na pot napravljen. Zgodaj zjutraj stopi s |
| Blagomir puščavnik (1853): | položi. ” — VIII. BLAGA DRUŽINA V ŠVAJCARSKEM GORJI. Bil je hladen jesenski dan; solnce se je že nizko nagibalo — ko Bogomila in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | neizrečeno lepi, koder je jezdil: vse je stalo v največi jesenski krasoti in obilnosti; ali za vse to veličastvo božje se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | božje se je malo zmenil naš jezdec. Bolj ko lepi jesenski vinogradi in bistri potočiči, bolj ko čisto, modro nebo |
| Astronomija (1869): | zopet v polutnik AQ, in tedaj imamo jesensko enakonočje ali jesenski aequinoctium. Odslé se oddalja solnce na južno stran polutnika, solnčni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | družbi, 9 lušpern; gosp. Šimen Tomc, kerčmar v Krakovim , lepih jesenskih breskev; Anton Posnik, vertnár na Poljanah, dve pleméni fižola; Lenka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zelenjave. — Gospá Elizabeta Pelikan, grajšakinja v Černelim, je poslala lepih jesenskih breskev; gosp. Peter Leskovic, posestnik in adjunkt pri c. k. |
| Blagomir puščavnik (1853): | venec sim mu spletla, zdihuje, o kako je vel, iz jesenskih cvetlic je nabran; usahnile so ž njim !” — Nato se oberne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | se po posebnih, še ne dosti znanih vremenskih pomladanskih ali jesenskih uímah začne pri posamnih živinčetih ali pa napade, ko bi |
| Blagomir puščavnik (1853): | je dan na dan tuhtal, kako bi se maševal. Neko jesensko, megleno jutro privre z divjim tropom nad Gorjanske posestva, in |
| Astronomija (1869): | septembra pride solnce zopet v polutnik AQ, in tedaj imamo jesensko enakonočje ali jesenski aequinoctium. Odslé se oddalja solnce na južno |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | malu, toku tudi Pſheníza. V' Spomladi nikar Ovz gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo ſejáti, de Spomlad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vedil; imel boſh sdravo drévje, in obilno ſadja ti bo jeſenſko plazhilo ! — zh — Dober ſvèt. Şéj proti vezheru in puſti ſéme |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sélniku, krompir in turſhizo okopavati, njive v drugo praſhiti sa jeſenſko ſetev. — V vertu plevel potrébi, srélo ſéme oberi, in vſakimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | persadevalo, je bolj, ga sa leſ oberniti, in po njem jeſenje, jelſhovje, jagnjeda ali topole naſaditi. 9. Kjer vodé is vodotokov |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhan ręsati kakor selnate glave, inu mersel ohravt jeſti s' jeſi- |
| Kratkozhasne uganke (1788): | je vinu zhiſtu, inu samu na sebi. XIII. Dobre kôp jeseh narejati. Napolni en verzh, ali sodzhek, katir 15. ali 16 |
| Kratkozhasne uganke (1788): | bres tega, de be k' temu vina potrebuval, ſmirej dobr jeseh imel. Komer je is bokalami ſalyvati prevezh: ta ſalyvaj te |
| Kratkozhasne uganke (1788): | delati. Poloſhi svoje krone 24. ur dolgu v' en hud jeseh. Ribaj njeh potem is eno is zhiſlem skralubjam, ali kremor |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sezhji shovz piti, potam se knabo sbvdov prei dabosh niemv jesih noter vſte vliv? je skvshano. TA 28. KAPITL. Knomi storiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ima toliko dnarjov, ko žaba perja. 28. Ta je na jesih stopil. 29. Tod' je tako ravno, ko po svéti. 30. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | naglo posušite, in naj se merzli rabite. (Vinski kis ali jesih) se da v malo dnéh napraviti, če se žaganja ali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pomarančnim perjem čedno ozaljšaj. V rivic lahko tudi limono deneš. Jesih in olje se večidel s popram začini in v posebni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zopet pohladil; če je prehud, pa tretji del vode pervzemi. Jesih mora nad kumarami stati, ker se sicer narašajo. Posodice pa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | morajo živini dajati. Za to je dobra voda od kvasu, jesih z vodo, zelnica, zmečkano kislo sadje, nezrelo sadje; še bolje |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhani, to je dempfani. Kader karpa sakoleſh, perſtręsi kri v' jęſih. Potle ga sręshi na koſze, perſtavi ga v' kosi s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morajo shivini dajati. — Sa to je dobro: Voda od kvaſú, — jeſih s vodó — selniza, — smezhkano kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tople vode nalij. Kader se ta 2. ali 3. bokale jeseha ponuzal, tok spet 2 ali 3. bokale is verzha odlij |
| Kratkozhasne uganke (1788): | bokalov derſhy, is hudem jeseham, ne zel da verba. Kader jeseha potrebujesh, tok 2. ali 3. bokale prezh odtózhi; al per |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobriga speci. Potem pa en polič vina in pol maselca jesiha v ponev zli in z nekoliko dišečimi žbicami in muskatovim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z vodo, kteri se je prej dodal osmi del kisa (jesiha), tako da bo zmes kot kaša gosta in ž njo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zali jo z dobro mesno župo, z nekoliko vinam in jesiham, perdeni eno čebulo, eno lorberjevo pero, materno dišico (timijan) in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pazh réven ohladljej per taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej savpije s' mozhnim glaſam: „Dopolnjeno je! “ Ino preden sadnjizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | menj ſkruſhi ali rasſuje; ſhumeti ali vréti sazhne, ako hudiga jéſiha na-nj vlijeſh. Na lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mora zhiſta hladna voda, vzhaſi tudi s nekoliko soli ali jeſiha dajati. Tudi ovzé imajo na ſenzhnih in srazhnih kritjih biti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni, z dobro mesno župo, jesiham in vinam zali, meso perdeni, juho z žemljevimi drobtinami zgosti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | to kašo, in dobro poveži. Leta oklad pomoči večkrat z jesihom in ga 24 ur dolgo na nogi pusti. Potem odvzemi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 2 dela ilovce in 1 del frišnega kravjeka, jih z jesihom v kašo zmešaj, namaži nogo za en palec debelo s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | napravi zmes iz ilovce in frišnega kravjeka, jo vmedi z jesihom, na bolno nogo položi in dobro poveži. Leta oklad ali |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | oiſtremi klęſhami odshipli, s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane ta bolézhi kraj isperi, s' medam pomashi, 3. al |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | me sapuſtil? “ — Potlej rezhe: „Shéjin ſim! “ Nekdo vojakov mu s' jéſiham napojeno gobo na terſtu pomolí. Pazh réven ohladljej per taki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekoliko hudizheviga ólja, ali ſe mora pa pijazha ſamo s jeſiham, kvaſam i. t. d. okiſati; zhe pa tega ni, ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Weinrutezo, to je: virant, zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na teſhe en malu noter usęti, ta mittel |
| Kuharske Bukve (1799): | tako polivaj. 157. Kuhana Bísena. Deni v' piſker enmalo vezh jęſiha ku vode, tudi lorber pęrja, zhebula, puſti savręti; kader to |
| Kuharske Bukve (1799): | jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì s' jeſiham, permeſhaj drobno sręsaniga drobnaka; daj na miso k' męſu. 49. |
| Kuharske Bukve (1799): | na koſze, perſtavi ga v' kosi s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka |
| Kuharske Bukve (1799): | Naj ſe kuha pol ure, sadnizh deni perſtręsheno kri s' jeſiham notri. Potle naj ſe do dobriga kuha. 156. Pezhene Ale |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Solata iz razniga sadja. 101. Mesna zavezana potica. Meso z jesihovim hrenam. Narezano telečje meso. Mandelnov cmok. 102. Gresovi cmoki. Meso |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | loki. 163. Telečje na župi. Meso s paradižnikovo polivko in jesihovim hrenam. Kislo zelje z mesenimi klobasicami in cesarjevim mesam. Pečeno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | klobasicami. Pečene pišeta. Špargelnova solata. 12. Gresovi cmočki. Meso z jesihovim hrenam. Zelen grah z ocvertim jagnjičevim mesam. Čokoladno kuhanje. 13. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nar poprej ſvoje molitvize opravi, potem pa s ſvojo druſhnjo jé in pije, ktéra ga vſeſkosi s vosam ſpremlja. Med tém |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | živina veliko lepši in zdravši zobé, kakor človek, ki vroče jé in ob enim merzlo pijačo pije. Nikar ne bodíte — svarí |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Lete gnjilobe znamnja so sledeče: Prasič čez dalje manj rad jé, šetine so bolj terde, lahko vun padajo in imajo kervave |
| Zlatorog (1886): | treba ni veléti Posebej še; vsak delež vzame svoj Pa jé po dolgem času spet slaščico. A stari Jaka stopi k |
| Biblia (1584): | pravio: On Hudizha ima. Syn tiga Zhloveka je priſhàl, ta jej inu pye, inu ony pravio: Pole, koku je ta Zhlovik |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | On hudizha imá. 19. Şyn tiga zhlovęka je priſhàl, inu jęj, inu pye, inu ony pravio: Pole! ta zhlovèk je en |
| Biblia (1584): | inu vy ſe néſte hotéli plakati. Ioannes je priſhal, nej jedel inu nej pyl, inu ony pravio: On Hudizha ima. Syn |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Kakú je on nótèr ſhàl v' hiſho Boshjo, inu je jędèl kruhe tiga napręjpokladanja, katęre jęſti ny bilú pèrpuſhenu ne njemu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | raſtel na njej. ˛S' potam v' obrasu boſh ſvoj kruh jedel, dokler ſe ne poverneſh v' semljo, is ktere ſi vset |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | le ranami ſposnajte, de ſim jas! ” Potlej je med njimi jedel. Na sadnje rezhe: „Kakor je Ozhe mene poſlal, tako tudi |
| Genovefa (1841): | natergal, in v rôkah je korenino dershal in jo ravno jédel. Ko je fantèk grôfa v kraſnim viteſhkim oblazhilu, s viſôkim |
| Robinson mlajši (1849): | jém. Oča. Robinson pak še ga nikoli ni videl, niti jédel. Stanislav. Ne? Oča. Kako pak da ne! kajti toistokrat od |
| Tine in Jerica (1852): | vsak grižlej štejeta, in dajeta, česar bi še pes ne jedel, i.t.d. Jerica je le eniga samiga človeka na svetu imela |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ni popolnoma naučil. « Saksonec se je vsedel k ognju in jedel mesó, ker ga je že zlo lakota terla. Zamišljen in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je človek zato ustvarjen, da bi v blatu spal, blato jedel, in kakor živina v blatu in po blatu delal. Da |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ter je goriuſtal, inu je bil kerſten. Inu kader je jędl , je mozhnejſhi ratov. Oſtov je pak ene dny per Jogreh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ondi je bil on try dny, ter ni vidl, ne jędl, ne pyl. Je bil pak en Joger v'Damashku s' |
| Robinson mlajši (1849): | gde kaki odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko je jih mleko jel, celo najberže tude maslo ino sir iž njega delali. Kako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | trebuhu ſe boſh plasila, ino vſe ſvoje shive dni prah jedla! Nekdo shéninih mlajſhev pa ti bo ſterl glavo, ino ti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pila ino jedla. Ko je she dolgo let omoshena, premoshna ino zheſtita meſtlanka |
| Genovefa (1841): | s vſim ljudmi je bila priljudna in is rok je jédla; ſhe lovſki pſi ji niſo nizh shaliga ſtorili. Otrôzi ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ne pokasi , vaſha shivina bo, ko ga bo rada jedla, na rèji gor jemala, in bo pred bolesinjo obvarvana, in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | veselí, če tebi veselje napravim, kakor pa če bi sama jedla. ” „Tega pa nikakor ne, draga Sira! Saj je bila božja |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej bil ſtrup, ampak méd, sakaj ona je rada méd jeidla: ta ſaromaſki mosh ſe je bal, de bi ſpet kateru |
| Biblia (1584): | inu Iogri ſo nje dali folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali: Inu ſo pobrali, kar je bilu |
| Biblia (1584): | bilu drobtin oſtalu, ſedem polnih Korb. Inu téh, kateri ſo jédli, je bilu ſhtiritaushent Mosh, pres Shen inu Otruk. Inu kadar |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tih kóſzov ſędèm pólnih jęrbaſsov. 38. Tęh pak katęri ſo jędli, je bilú ſhtiri tavshent mósh bres shęn, inu otrók. 39. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tih kóſzov dvanajſt koſhóv pólnih. 21. Tęh pak, katęri ſo jędli, je bilú pęt tavshent mòsh, bres shęn, inu otrók. 22. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tę kruhe Jógram, Jógri pak mnóshizam. 20. Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanke tih kóſzov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako ſtradali, de ſo po vezh krajih travo in otrobe jedli, in od lakote merli. Od kerſhanſke ljubesni ushgani, ſo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dokazati, de bi bilo mesó škodljivo. Sosédje so ga tedej jédli. Kmalo jih je jélo strašno v želodcu peči, potlej v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zakaj bi nar čedniši in nar lepši živine — konj — ne jedli? Če nas bo dragína tako še zanaprej stiskala, in če |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Bil je viteški grad, kjer niso več jedli polžev. Polži, so izmrli ali repje ni izmrlo. Rastlo je |
| Biblia (1584): | preſtopajo téh Stariſhih poſtavo? Ony nevmivajo ſvoih rok, kadar Kruh jedó. On je odguvoril inu k'nym djal: Sakaj tedaj vy |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta shlushba je preteshka sa mene, malukadaj pozhivam, drugi kruh jedò, jeſt pak, de ſi lih shitu, inu moko noſsim, morem |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſtariſhih? Sakaj ony ſi ne vmyvajo ſvojh rók, kadar krùh jèdó. 3. On pak je odgovóril, inu je djal k' njim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe ju hozheſh srediti. Shidni zhervi pa drusiga nizh ne jedo, kakor le murvno pérje; satorej moraſh tega toliko imeti, kolikor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bi dremali; ne vedó jesti ne piti. Če kaj jedó , jedó rajši od tal, kot z jasel in počasi jedó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jedó , jedó rajši od tal, kot z jasel in počasi jedó; senó jim večkrat dolgo časa iz ust molí. Kadar pijó |
| Zoologija (1875): | jim mahovci ali kebčeki; hrano si valje iščejo sami in jedó vse, kar se dá užiti; hodijo korakoma, letajo neradi ter |
| Zoologija (1875): | da ti ljudje iz slabe navade ali velike požrešnosti toliko jedó, nego si je treba to pretolmačiti kakor potreben nasledek ondotnih |
| Zlatorog (1886): | gredo svoja pota In tam pri mostu v krčmi dobroznani Jedó, pijó in plešejo ves dan. I Nemce vidiš v jopičih |
| Genovefa (1841): | je rékel: „Aj, ali té sverine tudi slato in ſrebro jejo? ” Ko je ogenj hudo sazhel goréti, je vnovizh veſ sapanjen |
| Sacrum promptuarium (1695): | c. Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi: Ona pak: sakaj bom molzhala, ja, ja, ja |
| Genovefa (1841): | od njih jéſti,” je rêkla, „pa tudi kaj drusiga ne jéj, bres de bi mêni poprej ne pokasal. Zhe ne, bi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Saksonec, lej, tvoj stari rojak ti je lonec mesá skuhal. Jej, ljubi moj Saksonec, in povej mi zraven kako lepo povest |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | h'moimu spominu Sturite, je h' nem diau. 3. Vsemte, jeite , nu pite Moju meſu, no kry, No Lubesen zhastite Mojo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | je tu ſvetu Moju telu , vsemite tei Lubi Jogri! no jeite sdei Tistu h'moimu spominu. 3. Taku tudi s'kelham |
| Ta male katechismus (1768): | VIII. Uſemite, ter jejte, tu moje Telú: * katiru poglejte, ſa nas bo ſdanu. O |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ga je dav ſvojim Jogram, inu je rekuv: Usemite, inu jęjte: letu je moje telu, katiru bo sa vaſs danu: Letu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpó vshę glava boly. Pojte pak k' shupanu, pleſsajte tam, jęjte , inu pite na mojo brado, kolker le vam polubi. Jęrza |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa Esav pride s' lòva, ino rezhe : „Vſtanite, ozhe ! ino jejte/' Is^k veſ oſtermi, jno rezhe: „Kdo ſi pa ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Esav ſim, vaſh perveniz. ˛Storil ſim, kakor ſte mi rèkli. Jejte, ino pa oblagoſlovíte me. “ Isak rezhe: „Zhakaj, blishe ſtopi, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kruh na koſze, inoo ga da apoſteljnam rekozh: „Vsemite, ino jejte; to je moje teló, ki bo sa vaſ dano. To |
| Robinson mlajši (1849): | poznaš? Stanislav. Inu, vséj ji često vidim, ino ji rad jém. Oča. Robinson pak še ga nikoli ni videl, niti jédel |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tovarſhi vſo dobro volo ſkasę. Naj Zhujemo, ali ſpimo, naj jęmo, ali pyemo, naj dęlamo, ali po- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Korošci pravimo „Kralj Matjaš zlata doba naša”. „Pa idimo sedaj jest” — rečejo mati — „po večerji jim utegnete pripovedovati po dobri moti |
| Sacrum promptuarium (1695): | katera nuzh, inu dan nej hotela drugiga dellat, ampak zukar jeiſti, inu kadar bi bil dolgu shnio, vſe glatku bi bila |
| Sacrum promptuarium (1695): | neimel ſe shnio preperat: Sedeta k' misi, sazhneta te tize jeiſti, ona vſe skusi je diala, ah koku dobru ſo pezheni |
| Sacrum promptuarium (1695): | ona mene vbila, vſame ta prepovedani lonz, ter sazhne vun jeiſti dokler je bilu kaj notri, nu pravi sdaj, sdaj bo |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſe opravit, on pak nej bil sa drugu ampah sa jeiſti, inu sa ſpati, satoraj shena vezhkrat ga je kregala, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | moshu perporozhj piſhata, inu mu prepovej de nima s' lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal, rekozh de je ſtrup noter, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po sebi slabí želodec in storí, de živina večkrat neha jesti, de jo napenja i. t. d.; bolj pa ko je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kroglice (kuglice) grahove debelosti delajo in jih kokošim vsaki dan jesti dajo. Centralblatt d. landw. Vereins in Baiern. Slovenske besede. (Nadalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | polže, gosí, race, prešiče, želve, ostre in več drugih žival jesti, zakaj bi nar čedniši in nar lepši živine — konj — ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z merzlo vodó. 4) Ovsá in sená mu ne daj jesti, pa tudi druziga žita ne. Strada naj. Prazen vamp je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z zapertimi očmí stojé, kakor de bi dremali; ne vedó jesti ne piti. Če kaj jedó , jedó rajši od tal, kot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je zdravo ali ne, kdo pameten bi se branil ga jesti, in zakaj bi ga ne kupovali tudi, ako bi nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | taki sapi je človek vesel in krepek, za delo serčen ; jesti in piti mu diší, pa tudi tékne, kar zavžije ; njegovo |
| Tine in Jerica (1852): | prišla. Pa mati in otroci, reče Lucija, hočejo še danes jesti. Če je pa taka, odgovori Jerica, pa precej lahko pomagam |
| Tine in Jerica (1852): | ne rekli, de posli pri nas slabo, pa še premalo jesti imajo. Vedla je, kako hudo tako očitanje hišno gospodinjo speče |
| Biblia (1584): | jédèl Kruhe tiga gledanja, kateri ſe vſaj néſo ſpodobili njemu jéſti, ni tém, kateri ſo shnym bily, temuzh le ſamim Farjem |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej ſim sa tu ſe udinial, ali kadar je sa jeſti, inu pijti, en ſam sa sedem touarshou bi spyl, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | nebote per vaſhimu ſtanu oſtali, temuzh bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada, inu guantani hodit vy, inu vaſhe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo vshę try dny pèr meni oſtali, inu nimajo kaj jęſti: inu jeſt jih nózhem tàſh ispuſtiti, de na pôti ne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njim rękal: Njim ny potręba prózh jiti: dajte jim vy jęſti. 17. Ony pak rekó k' njemu: My tukaj nimamo vezh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ta 21. dan sazhne. Satorej, katęri more, ima lohke ſpishe jęſti, tudi varvati, de ſkus merslo pijazho shelodza ne prehladi. Pelinov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nikoder ni ne bajte ne njíve. Kmal niſo iméli kaj jeſti. Lakota prihaja smiraj vezhi. Od kód bi ſe kruha dobilo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prijasno rekla, kakor bi njegov angel bila, bom ti kaj jeſti dala, pa tudi ova (pira) de boſh enkrat pil, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Per naſ ſmo dali dvema takó; ali eden ni hotel jeſti, ali piti, in je tudi reſ sbolel, uni pak ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vari! Besedne vganjke. 1) Beseda je , ki kaže kar rad ješ — Jo bereš nazaj, številko poveš. 2) Z besedo pokažem le |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sva danes res prav zato prišla k vam, da tukaj jeva, pa zdaj še ne. Imava v tem delu mesta še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če nas naš prijatel korún zapustí, bo tréba na druge jestvine misliti, in si pomagati kakor bo moč, pomanjkanje živeža vkrotiti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ne nuzat, bres ſile ne shile puſhat, od velikiga ſpaina, jeſtine, inu pijazhe ſe nasaj dershati. Telezhje meſsu, piſheta ſo dobre |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | more piti, poprej prekúhati, pohladiti inu piti: ſlatke ſpishe, ali jeſtine, inu na teſhé Virant jeſti — je sravu. OPRAVILA MALIGA TRAVNA |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vezh: ino ravno tajiſta drushina, ki ſi je prevsetno per jeſtvini ino pijazhi sbérala, mora pogoſto ſtaroſt neſlano jeſti; ravno tiſti |
| Življenja srečen pot (1837): | sapravliva rasvada v' shiveshi. Nove ſhkodlive ſhege ino potrate v' jeſtvini ino pijazhi ſo nar huji novize, ki ſi jih ljudjé |
| Sacrum promptuarium (1695): | Imenu JESUS: Ego autem gaudebo in Domino, & exultabo in Deo JESU meo. Inu tudi Maria Diviza ta ner vekshi duhouni trosht |
| Sacrum promptuarium (1695): | NA NOVIGA LEJTA DAN. Vocatum eſt Nomen ejus JESUS. Je njega Ime bilu imenouanu JESUS. luc. c. 2. EN |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3 obvare inu nate pervi sashribei: taku † iu nomine † patris † Jesus † nata druji pa sashribei † et filii † † Nazarenus † nata trezhie pa |
| Sacrum promptuarium (1695): | vuzhil folk dershati, on ſam je poprej taiſtu ſturil. Cæpit Jeſus facere, & docere. Ter sa odpuſzhajne grehou tiga folka ſam ſebe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | zdi, ako jih kdo v tujem jeziku pozdravi; njim to ješče dopada, tudi sami med seboj se radi pozdravljaju tujim jezikom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | mlin. Oba me pogledata začudjeno i on reče: Toga imena ješče nisem slišal svoje žive dní. Jaz. Ne vem, kako bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | dní. Jaz. Ne vem, kako bi se ta mlin mogel ješče imenovati; morebiti: Satanov mlin? . . . . ali morebiti: Vragov mlin? . . . . Vsi trije |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | berbu v vinograd Rittersberg v prijetnu dolnju Štajersku, kde popred ješče nisem hodil i su mi povedali po nemečko, da ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Ljubi Slovenci! „Dobro kmetovati — so rêkli že gosp. J. P. Ješenak , pervi slovenski pisatelj kmetijskih bukev — je ena nar potrebniših vednost |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | grah pretlači skozi sito, potem kuhaj na vodi drobni ulmski ješprenj. Zdaj pa razbeli en drobljanc sroviga masla; v njim zarumeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mesno župo in pusti deset ali petnajst minut kuhati. Jajčin ješprenj. Zmešaj dobro v loncu dve periši drobno nasterganih žemljevih drobtin |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdeni malo muskatoviga cveta in pusti le, malo povreti. Cesarjev ješprenj. Raztepi dobro šest celih jajc v maselčnim piskru in napolni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s peso. Zelen fižol s svinjino. Kuhane pišeta. 20. Cesarjev ješprenj. Meso s kislično polivko. Kolerabe s telečjimi rebricami. Podnevni in |
| Kuharske Bukve (1799): | al meſno, al poſtno shupo, inu daj na miso. Zeſarjov jęſhpren ſe sna tudi tako narediti: v' en piſker deni dvę |
| Kuharske Bukve (1799): | vręti; kader je v' terdo kuhano, ſe to imenuje zeſarjov jęſhpren. Is lonza ga s' shlizo ręshi, de podobo od nję |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | lepe pisane cvetlice na grobu. Zemlja pod njo se je jela udajati, kot sprostrto sukno, mati se pogrezuje a podoba jo |
| Blagomir puščavnik (1853): | naju tudi skuša in tepe. ” Poklekneta in molita. Na to jame zopet vitezinja: „Tukaj nama ni dalje ostati. Hlapci sovražnega Brica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ko se tedaj upotita in koračita po novem svetu naprej, jame Hafed opazovati, da je vse nekako čudno in da ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | termasta bila, čez travnik, ki je bil ravno pokošen. Mož jame na cente kosce hvaliti, da jim je kosa dobro rezala |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vrečico in jim verže pest žita. Njen brat Robert jo jame kregati in jej reče: ,,Le čakaj dobroserčna neumnica! V tvojej |
| Zeleni listi (1896): | Najpoprej spleza hitro kot blisk vrh strelovoda; na to se jame na glavo postavljati in prekucovati tako hitro, da so jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | sadje poberajo, in če ga pod drevjem ne dobe, ga jamejo z drevja tergati ali klatiti. Tega tatinski otročaji ne zamolčé |
| Astronomija (1869): | stopinje skoro brez vseh umetnih pripomočkov. Komaj je solnce zašlo, jamejo zvezde bliščati se na bolj in bolj temnem prostoru, in |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | pustiti med tem časom popolnoma pri miru. Kakor hitro so jamejo leviti, nehaj jim polagati, ker ti bi jih s perjem |
| Genovefa (1841): | kakor shivljênje. Sdaj ſe je pamet v ljubim fantízhu sbudila; jél je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe raslozhevati, beſéde |
| Genovefa (1841): | je bil sdaj prav ljubesnjiv fantizh, ki je shé hoditi jél. V pikaſto koshizo mlade ſerne, od ktére je v gojsdu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poobličel. Pred sedmim letam je pisal basne (fabule) in je jel pesništvo poskušati , kar mu tudi ni slabo od rok šlo |
| Robinson mlajši (1849): | prav, da le ni umerel! Oča. Z globokim vzdehnenjem je jêl opet kakor drugda — inda dihati; ino je oči odperel. Občul |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in z očmi v ogenj pobešenimi, je čez nekaj časa jel takole pripovedovati: »Naj lepše povesti, ki jih vém, mi jih |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | milo vpitje Rozvite, ko se je stopaj pod njo premikati jel, in šterbonk, ki se je slišal od njenega poskoka v |
| Blagomir puščavnik (1853): | sim se pri življenji čutil in se po svojih ozirati jel, — glej že švigajo ognjeni valovi po Sokolovskem gradu, in krog |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | trepetaje, Kaj nje Sin terpi razpet. Kdo bi solz ne jel točiti. Če Marijo vgleda biti U britkosti, ko je ta |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | premišljal, a ker si ta mnozih reči ni mogel razložiti, jel je zopet popraševati: „Kdo pa stori, da solnce v eno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | she sima blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine briti sazhél, ſe je Mina |
| Genovefa (1841): | ſvôjim otrôkam tjékaj vernila? Vrózha shêlja po domazhii jo je jéla mikati in obilne ſolsé ſo ſe ji po lizih vlile |
| Genovefa (1841): | bi ſe bila is hudih sanj sbudila. Ko vnovizh ſta jéla sopet shivéti in djala ſta: „Dovolj ſva shivéla, kér naji |
| Genovefa (1841): | kôj je hôtel tudi on trobiti. Miloſtna mati ſe je jéla ſmejati, ako ravno ſo ji ſolsé ozhi salivale. Na trobljenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je bil zunaj hud piš , od zgoraj v cev vlivati jela , in je narobe zdolaj še veči nepotrebno vročino napravljala, takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in sosedni prijaznosti skupej živele. Ko ste pa dorastle, je jela rèž prevzetno na pšenico pogledovati, in jo skoro vsakdan prašati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | malim začel odhajati, misleč, de bo potem, kadar bo vožnja jela nagleje iti, doli skočil. Ali hlapon se naglo zažene, fant |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | trenutke je bil jirhar vesel doveršene osvete, ali kmalo ga jela vest gristi in ščipati. Stala mu je pred očmi deklica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Le od dveh ne morem reči, da bi isto pičo jéle, in prava težava je, oskerbljevati jih. Ko se tako pomenkvajo |
| Gozdovnik (1898): | vznemirjen, ali pa je bil drugi vzrok; stopati so mu jele take slike pred oči, ki so mu bile doslej tuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi vino raſti in soréti hotlo. Pred dvanajſt letmi ſo jeli trije duhovni goſpodje na Gorenſkim terte ſaditi, pozhaſi vino tlazhiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obiskali so pa tudi mene. V našim daljnim pogovoru so jeli praviti: kakó so nekdaj iz očetove hiše iz Zabreznice k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naredil. Družtva zoper terpinčenje žival. Omikani ljudje našiga stoletja so jeli zmirej bolj spoznavati, de ni samó greh, živali terpinčiti (martrati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Gosposka pa prepové in nobenimu več v nevarnost ne da. Jeli so hudo sapo iz štepiha izpravljati ; pa še drugi dan |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | našo pratiko vklatili, se je več glasov zaslišalo, kteri so jeli ravno tako pridno nove iména mescov kovati, in perporočevati, kakor |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je zemljino skorijo pokrilo od tistega časa, ko so ljudje jeli opazovati notri do današnjega dné. Dasi le-tá sistem večidel še |
| Genovefa (1841): | priljudno veſêlje zvêſti jélo. Boleſlav, njéni ljubi otrôk, je med tém pràv odraſtel in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mesó škodljivo. Sosédje so ga tedej jédli. Kmalo jih je jélo strašno v želodcu peči, potlej v jih je driska naverla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pšenico segli”. Zgodaj v jutro ga zbudijo, ko se je jelo daniti, in mlatiti začnó. Pa niso treh nasadov premlatili, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 6. Če nisi vedno domá, ali na svojim polji, bo jelo pešati tvoje premoženje. Če se gospodár potika po nepotrebnih potih |
| Zlata Vas (1848): | Ko so to odrašeni mladenči iz vasí vidili, jih je jélo mikati, ob nedeljah tudi k Ožbetu priti. In dovolil jim |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je minulo, pa nikogar ni bilo. Mater in hčer je jelo skerbeti. Ure so jim bile strašno dolge. Ko je Ema |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | že takrat vidilo, de ne bo dolgo živil. Pljučna sušica (jetika) mu je življenje končala, ravno sedaj, ko se je na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi kmet vedil kdaj in od kod— je živino pljučna jetika napadla, ktero si je iz merzliga studenca napíla. Oj ! de |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh (važno). Ne zidajte na temelj strašne sile, Miladi! ta jetnice ne neguje. Marija. Jaz sem slabotna, ona je mogočna — Naj |
| Robinson mlajši (1849): | okoli ognja sedelo, ino je očevidno pozval, da je ostali jêtnik Evropčan. Te je imel, kaj činiti, da bi se zdéržal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi zastran tvojega jetnika. ” „Vse dobro, pa kaj ima opraviti jetnik pri najinem ženitvanji? ” „O še veliko! ” „Kaj nek? ” „On ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Rekla sem ti prej, da imam govoriti tudi zastran tvojega jetnika. ” „Vse dobro, pa kaj ima opraviti jetnik pri najinem ženitvanji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | „Zadeva tebe. mene pa tvojega jetnika. ” „Le poglej ga tam-le” reče Afrikanec in jej pokaže doli |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je pa, da moram ravnati s sovražnikoma kakor bi bila jetnika, in to na ladiji Njenega Veličanstva. “ Ta odgovor je bil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Joshef per jezharji kmal saupanje ino ljubesen naſhel, ino vſe jetnike mu je dal pod oblaſt. Joshef dobi sdaj perloshnoſt veliko |
| Blagomir puščavnik (1853): | se jim ne more zadosti zahvaliti. Ko Milko vse nedolžne jetnike spusti in jim njih premoženje nazaj poverne, se poslovi od |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Brezoroženi jetniki, ki so jih bili Hunci pred sabo prignali, niso v |
| Oče naš (1854): | Stotnik Španiolov, isti, kteri ga je vjél, je stal med jetniki z bistrimi očmi in bosim mêčem. Grozno je Francoze preklinjal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | taka. Ko bi med petdesetimi jetniki le en kristijan bil, stavim, da ga izmed vseh spoznam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pred preganjavci v tihem zavetji živeti morali, da se preskerbé jetniki in odkupijo trupla mučencev. Izvolili so tudi za vsak okraj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bo gotovo. ” „Zakaj bi pa kristijanje bolji bili, ko drugi jetniki? ” radovedno popraša Fabíola. „Zakaj? ” spregovori sladko se smehljaje Fulvij, „tega |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Jetnike — da in ne, vendar ravnajte ž njimi kot z jetniki. Pravo za pravo sta póroka, ki sta prišla prostovoljno v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | me je, de ubogim veſéli nauk osnanujem, ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham, ino léto Goſpodove |
| Sacrum promptuarium (1695): | Shpanskiga krajla Hzhere, v' tem tudi ta krajliza je neſsla Jetnikom kroh sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus |
| Sacrum promptuarium (1695): | drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta dua tedaj vam |
| Sveti večer (1866): | dolge ledene sveče. Revni otroci so v hiši zaperti enako jetnikom ter komaj hišni prag prekoračiti zamorejo. Ali je to tako |
| Blagomir puščavnik (1853): | ali morete ime nesrečnega viteza imenovati? ” ”Jaz se za imena jetnikov malo pečam, sim vesel, da jih imenovati ne znam. In |
| Blagomir puščavnik (1853): | ”Je Ii veliko jetnikov v vašem gradu? ” bara Milko. ”Da , pač! odgovori čuvaj, vzemite |
| Blagomir puščavnik (1853): | prevozka. Prazni pogovori s čuvajem so mu že predolgočasni. Od jetnikov popraševati se ne upa, kakor snoč, ker se boji, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stopa med živino in vé pravo najti. Zagledavši pervega oglednika jetnikov ga pokliče in mu reče: „Rabirij! jaz sem prišel na |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | tovariš pred kraljičinim namestnikom in ladijinim poveljnikom. „Ali ste pripeljali jetnikov, gospod namestnik? “ reče poveljnik po prvem pozdravu. „Jetnike — da in |
| Viljem Tell (1862): | imate novice z Untervaldna? Kaj dela tam moj oče? Po jetniški Ne morem tukaj zanaprej živeti. Kakó se tako hudo sem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po kopanju ali vmivanju noče zginiti, raztopi 1 lot žveplovih jeter v bokalu vode, in omivaj psa z leto vodo, dokler |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei vsęti, je sa jetra sravu. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vraniza je bila mehka, kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene, jetra véle in polne mehurjev, ſerzé pak sdravo; ſamo na konzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de je konjski jezik boljšiga okusa ko goveji. Tudi sercé, jetra, obisti, pljuča i. t. d. pràv perpravljene, jedcam neki pràv |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | udih šviga, posebno pa se žganopivcam na kri, žolč ino jetra verže. Clo z maternim mlekam se združi, zato ako žganopivke |
| Kemija (1869): | Gussstahl, 423. Jeklene; Spatheisenstein. Jeklenica, Stahlbruunen, 426. Jelenovec, Hirschhorngeist, 510. Jetra žveplena, Sehwefelleber, 406. Jod, 378. Jodec, Jodid. Jodec duščev, Jodstickstoff |
| Zoologija (1875): | pokrit s trebušnico (kožo) ter oddaja veje v prepono, želodec, jetra in vranico (slezeno). Ako človeka v ta kraj krepko suneš |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Gresovi cmočki. Meso z gorčico. Dušeni krompir s podlečenimi gosjimi jetri. Telečji kosc. 80. Kruhova župa z jajci. Meso s peso |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s sardeljino polivko. Višnjev cvetni ohrovt z ocvertimi gosjimi jetri. Telečja obistna pečenka. Kreša z jesiham in oljem. 3. Pljučni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kukmakova župa. Meso s kaparno polivko. Repa z ocvertimi gosjimi jetri. Jelenov kosc per repu. Solata iz razniga sadja. 101. Mesna |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivko in kumarami. Špinača s suhim jezikam in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena pošteta z mešanco. Sernovo stegno. Vkuhano sadje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v trebuhu, namreč jeter, vrance, ledic in črev. Pri vnetih jetrih je jezik bel, blato je suho in rumeno, scavnica temnorujava |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | krave takrat grenko mleko dajo, kedar imajo kako bolezin na jetrih, zlasti takrat, kedar imajo zlatenco, od ktere mleko rumeno in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je ſkodliv, ſe rad kamen, inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham mejnike |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tudi v zemlji dobivajoče se klorovo živo srebro, Hg Cl; jetrenec imenujejo v Idriji nahajajočo se zmes iz cinobra, premoga in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Succinit, 63. Jaspis, 33. Jašek, Schacht, 148. Jedavec, Flussspath, 36. Jetrenec, Lebererz, 60. Jez velikanov, Riesenweg, 79. Judenpech, Judova smola, 64. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pusti dobro prevreti in precedi skozi sito na opečene žemlje. Jeterna župa. Vzemi na en funt jeter, ktere se na rezine |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | spod žerjavce. Špargelni s srovim maslam. Telečja obistna pečenka. 18. Jeterna župa. Meso z rujavo polivko. Zelen grah z mesenimi klobasicami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | krompirjevim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Ocverte jagnjičeve glave. 97. Jeterna župa. Meso s polivko iz šalotne čebule. Laški rezanci z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z moko potresi, na maslu ocri in na župo deni. Jeterna župa drugačna. Deni en funt na drobno zrezanih jeter in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z možgani na narezanih žemljah. Pečene jagnjičeve persi. Solata. 5. Jeterni cmoki. Meso z mandelnovim hrenam. Zelen grah s cesarjevim mesam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivko. Kisla repa s suhim jezikam. Pečeno telečje stegno. 93. Jeterni cmoki. Meso s fižolam. Pečeni gresov štrukel. Podlečeni telečji kosc |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivko. Višnjev ohrovt s kostanjem. Pečeni svinjski herbt. Solata. 95. Jeterni cmoki. Meso z gorčice. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobtincami tako terdo, de se cmoki med kuhanjem ne razvale. Jeterni mlinci. Napravi jih kakor cmoke; samo testo deni v s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Jeterni cmoki drugačni. Med en funt dobro osterganih in olupljenih govejih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kaparno polivko. Kisla repa s suhim jezikam. Sirovo kuhanje. 59. Jeterni cmočki. Meso s česnovim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Pečeni |
| Botanika (1875): | se nahajajo na lišajih, in pa brstki, kakoršne imajo mahovi jetrenjaki. Ti organi se kar odločijo od svoje rastline ter se |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | všeč. Mozes mora Jetru obljubiti, de ostane per njem, ino Jetro mu pa svojo hčer Seporo da za ženo. 29. Goreči |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | k bogaboječimu Jetru. Kmal sta si bila všeč. Mozes mora Jetru obljubiti, de ostane per njem, ino Jetro mu pa svojo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | z nami. “ Berž ga pokličejo, ino Mozes pride k bogaboječimu Jetru. Kmal sta si bila všeč. Mozes mora Jetru obljubiti, de |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Seporo da za ženo. 29. Goreči germ. Mozes je zdaj Jetrove ovce pasel. Enkrat jih žene deleč deleč v pušavo, celo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jov mash ti ko sapotriebo nuzati kar na iberzhne rezhi: h' |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 30 do 80 črevljev dolge. Znamenit je tudi tako imenovani „jez velikanov” na Irskem. Večkrat so ti stebri počez preklani, po |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tu, kar je Buh tebi k' pridu odlozhil. Slobnuſt inu jeſa nimajo nekol v' tvojeh persah tizhati, inu v' mashtuvanju nekomer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kot del mestne zabrambe na enem koncu, in množina mlinskih jezov na drugem koncu ga je zapirala; gosti jarmi dveh ali |
| Zoologija (1875): | kakor gosje pero in se vvrta v ladije in morske jezove, kjer dela strašansko škodo. Kamenovrt (Pholas dactylus), pod. 214, vvrta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zavozijo in zabredejo pri nekem mlinu na V— B— zgorej jezú v vodo. Ker se pa sami ne vejo in ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oni pa naše. Rad. To je pa že prav lépo ! Jez. Ni samo lepo, je tudi koristno. De ti po domače |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obilno blagoslova božjiga! Rad. Nekaj bi pa vender še želil. Jez. Kaj pa bi to bilo? Rad. Ko ravno novicam pišete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poprej, pa še ljubši mi je sedaj , kar to vém. Jez. Slovenci pišejo tudi veči dél že z tem pravopisam. Čudno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | muri popil! Takó vpregovati še nisim vidil, kar sim živ. Jez. No — kakó bi to šlo? Rad. To bi ne šlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po potu, zakaj so se naše „Novice” noviga pravopisa prijele? Jez. Ali se ti pretežek zdi? ali ti morebiti ni prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se je pa ravno ta pravopis izbral, tega ne vém. Jez. Zato kér je lahek in dosleden (folgerecht), posebno pa zato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in konje naganjali, de bi se štrange tergale, vse zastonj. Jez. Prav imaš, taka je. Ako bi pa leti vozniki prijateljsko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bere naše Novice, stopi v jispo rekoč: Dobro jutro, gospod! Jez. Bog daj, ljubi moj Radislav! ravno sedaj pišem našim Novicam |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | pruti Jeſusa obudena. 40 IX. S. Bernarda: od sladkega Imena JEſ. 42 X- V’ katiri ena dusha, po exempelne te predne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi bil tudi po pravizi povędal. Baron. Skorej me bo jęsa popadla. Matizh. Jeſt ſim tam per shenáh ſedęl v' ſami |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poverniti ſe, v' narozhje ſvojga ozheta. Alj saſtárana shaloſt ino jesa ſe v' ozhetu na novo vneme. S' ſerditim pogledam odgovori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne zná ločiti prijatla od neprijatla. Tisti ni človek, kteriga jeza gospodari. Tri rečí se samo v tréh zadévah spoznati dajo |
| Zlata Vas (1848): | Zdaj je serditiga Brenceljna jeza prijela, ter rêče: „Prav je. Ker mi vi tako delate |
| Oče naš (1885): | ni njegovemu krotkemu srcu in slabotnemu životu bolj škodovalo, kakor jeza. Ves nevoljen je hitel domú. Zaman se je to pot |
| Zeleni listi (1896): | jej je tudi slavec. Slavci pa so dragi. Marino spreleti jeza in strah. Kriči in divja, a ptičic ni bilo več |
| Ta male katechismus (1768): | ſhivlenju sturiti. Toku je pak tudi v' ti ſapovdi prepovedana jeſa, sovrashtvu, serditost, najovòlla, inu uſſe hudu nagnenje, ali terpezhnoste te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | drugega sovrashtva, koker te pregrehe, katira je ena grofovitna hudobnoſt. Jeſa je bila od mene deîezh prezh: lubeſne nisem druge imella |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſà mano. V. POSTAVA. Krotkuſt je sveteha ſhivlenja maſanje. 1 Jeſa ni mene nekol premojstrila , temuzh uſſeller , inu prutiuſſem sem jeſt |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpá. V' kom je raven gręſhil, to nevęjm. Al tvoje jęse ni saſlushil, to bi otla vganiti. Sej vęjſh, lubi moj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | per vinu tèzhy, de je en kvartapęrz, inu taku nagle jęse, de bi vſe pobyl. De je en ponozhni vlazhugar, ena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spoznati dajo: Junak se spoznà v vojski; pameten ob času jéze; prijatel v potrebi. (Podunavka). Oznanilo družbe sv. Florjana. Vsim hišnim |
| Zlata Vas (1848): | pri njih prazna reč. Med zakonskimi ljudmí je bilo več jeze in prepíra kakor edinosti in prijaznosti. Otroci to vsak dan |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | očéh ne v obrazih; ni ga bilo viditi strahu ne jeze, ni prišlo iz ustne stoka ne glasa ne težjega diha |
| Valenštajn (1866): | usmiljeno me le še enkrat; Ne morem s saboj vzeti jeze tvoje, Ti me ne vražiš, je-li, Tekla, je-li? (Prime jo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | daroval se je v čast božjo in v potolaženje njegove jeze; daroval se je še posebno v prid preganjane Cerkve in |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Stari hudobnež se je kar penil od jeze, rotil je in preklinjal viteza. „Ta grozovitnež edini je kriv |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Teimer in nesrečni hrabri francozki general, akoprem se je od jeze v ustnice grizel, bil je prisiljen viltavsko pogodbo, svojo obsodbo |
| Tiun - Lin (1891): | Šan-ho ni bil prisoten. Mislili so vsi, da je iz jeze opojil se z opijem, in da bo se že vrnil |
| Ta male katechismus (1768): | kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | le vy sa tiſte Chriſtuſa h'enimu kervavimu ofru vaſhi jesi kuph? sakai ſe sdei tiſtih grosite? sakai ſe boyte, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | peklenskiga ſourashnika, inu ſe niſmo sbali tebe reſshaliti, tebe h' jesi, inu nar pravizhniſhi shtraifengi zhes nas sbuditi. Ti pa, o |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hitr k'poſhluſhanju : keſan pak k'govorjenju, inu keſan k'jesi. Sakaj jesa tega zhloveka, nadella pravize Boshje. Sategavolo poloshite doli |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je pak raven, de ſim jeſt blisu bil; v' ti jęsi bi bli mene — Baron. Sakaj pak niſi po ſhtęngah doli |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhtime saſliſhal? Kadar bó Criſtus h' gręſhnikam v' ſvoji pravizhni jesi govoril, kadar bo on k' ſlednimu rękal: Daj rajtingo, inu |
| Genovefa (1841): | de pri vſih ſvôjih lépih laſtnôſtih ſvôjiga nagnjenja k nagli jésî, k zhutljivoſti in ſumljivoſti (Eiſersucht) bersdati ne more. „In le |
| Genovefa (1841): | ſerzhno sahvalim. ” „Gola, ubósiga, oſlépljêniga nôrza, ne umôri v ſvôji jési. Odpuſti mu, kakor mu jes odpuſtím. Ali ſliſhiſh? Proſim te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | posherla! ” Molzhé gre naſh dragi mosh v kuhinjo, sgrabi v jesi nedolshno mazhko, in pravi; „Şatan zherni! sdaj bom vidil kam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſim v ſamôti, Kolk'kràt ſim klízala pomózh Marije : „,Savrézhi v jési ga, moj Bóg! ne hôti, Ker v smóti sháli te |
| Zeleni listi (1896): | je skoro tresel. Njegovo hudobno srce ga je sililo, dati jezi dušek. Kaj stori? Ko sta oče in mati za trenotek |
| Genovefa (1841): | je v bélo ruto ſkril, jokal ſe je in ſvôjo jéso v dnô pekla preklinjal. Grôf je bil doſlèj tako otóshen |
| Zlata Vas (1848): | omotno glavo domú. Domá je nar pervič nad mačko svojo jezo spustil, ki mu je prilizovaje se med noge prišla; potem |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je hudobniga Gerarda ta novica razkačila, in sicer v táko jezo spravila, de je clo nekaj dni zares bolan bil. Ko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čaka povelja Vaše božjósti in iz serca želi potolažiti sveto jezo pa popraviti, kar mu je spridila osoda. ” „Osoda ? Lepa osoda |
| Oče naš (1885): | svojimi stariši pri mrliči smel čuti in moliti, odrekel z jezo in zaničevanjem, da se je bilo bati najhujega. Tudi Ljudovik |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | nu ofertni, Ti oherni, inu poſhreshni, K’tir’ nazhiſt’ ſhivę, Jeſo, serd derſhę. Inu prave pokure na ſt’rę, 4. Ti |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | shl. 4. S’ tak’shno silo so ſazhelli Nad menoj jeſo ſlyvat’: S’ tak’ shnem serdam so napelli Vso mozh ſa |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ſtanovitno ſaveſo, * de ozhem ta greshni svejt * sovraſhit ’nu sveto jeſo * vselej zhes njega imet’. 28. Tebe Bug! vezhna lepota! * s |
| Biblia (1584): | njega neresglaſsili: De bi ſe depolnilu, kar je govorjenu ſkusi Iesaja Preroka, kir pravi: Pole, Leta je moj Hlapèz, kateriga ſim |
| Ferdinand (1884): | grofove spalnice, da mu izroči list, katerega je prinesel nek jezdec, kakor sta se bila dogovorila. Grof reče svojej soprogi, katero |
| Gozdovnik (1898): | tir je bil prečrtan s konjskimi kopiti, držečimi proti reki. Jezdec je preudarjal, po kterem tiru bi jo krenil. |
| Gozdovnik (1898): | jo mahne proti reki. Na nekem mestu je bil poprejšni jezdec konja razsedlal ter v vodo pognal. Komanč izpodbode konja z |
| Gozdovnik (1898): | udarcev kladiva, ki je delal podkove in šine. Bogato opravljen jezdec, čigar oprava je mnogo trpela od prahu in solnca, je |
| Gozdovnik (1898): | platno čreznje razvijaje. Ko je bil šotor dogotovljen, odsede tudi jezdec, ter stopi pod hladno ruho. Vse te priprave so trpele |
| Gozdovnik (1898): | umreti morajo! « Preganjanje. Bilo je včeraj popoldne, ko je jahal jezdec po obalih reke Gile ter z izredno skrbnimi pogledi motril |
| Valenštajn (1866): | prepozno! Probola sulica je konja mu, Da spne se div'je, jezdeca raz sebe Otrese daleč proč i silno čezenj Drevé se |
| Gozdovnik (1898): | zgrudi konj mrtev na tla, in ž njim telebneta tudi jezdeca. Padež je bil tako silovit, da sta padleca obležala kar |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | se na posled pri naj večem vstávil. Komaj pa sta jezdica z njega bila, je veselo zarestal in šel, kamor ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zlo pa z rejo konjsko. Govedo je prepočasna živina za jezdica , ki je kakor Madžar prijezdaril iz štep. Bolj verjetno je |
| Valenštajn (1866): | kako je? Al volji se cesarjevej udá, I pošlje kardinalu jezdece? Je dober dal odgovor Kvestenbergu? Grofinja. Ne dobrega. Vojvodica. Tedaj |
| Gozdovnik (1898): | skok v jezero, in zdajci brliznejo valovi nad konjem in jezdecem. Še ena minuta in na to skrije iz vode moleča |
| Gozdovnik (1898): | trpele. V senci tega lesovja ustavila se je druga četa jezdecev. Ali tudi ni ne vozovnih ogradeb, ne tovornih živali. A |
| Gozdovnik (1898): | na-sé vlekla vso njih pozornost. Četa je sestajala iz dveh jezdecev in jedne tovorne živine. Jeden mož je bil opravljen ves |
| Gozdovnik (1898): | nego prej. « Ta trenotek se oglasi prvi krik Kučilov. Štirje jezdeci obstanejo. »Kaj je bilo to? vpraša don Estevan. »Pa ne |
| Življenja srečen pot (1837): | gotovo ſhe o pravim zhaſi domá. “ Goſpodar jesen naglo napréj jesdari; pa glej, ko bliso graſhine pride, vidi ſvojo zhedo veſelo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | in poglavarji ſo ſvoje dni v' mirnih zhaſih le oſelze jesdarili, kedar ſo ſe hotli ljudſtvu v' ſvojim velizhaſtvi pokasati: ta |
| Genovefa (1841): | in od velike derhali ſlushabnikov ſpremljen na lov. Vſi ſo jesdarili in ſhe mnoshiza ljudí s obtovorjenimi konji, mesgi, in Iovſkimi |
| Genovefa (1841): | teshavam braniti in ſvôjim nogam ne prisanaſhvati. Mnogokrat ſmo ſerzhno jesdarili rane ſékat in ſolsé usrokovat; jesdarite tedaj tudi sdaj ſerzhno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | pesnikov, kteremu ne stopa kurji pot na čêlo, kadar Pegaza jezdari, ampak brez vsega truda in brez vsega napenjanja mu pesmi |
| Bore mladost (1862): | vendar le deržal; saj ga nisem še nikdar razžalil. " Rekši, jezdari z Gregorjem proti vasi, pa ko prideta pred most, čujeta |
| Razne dela (1870): | Bertran. Kraljica stara tudi, Izabó, Prevzetna parska kneginja v jeklinim Jezdari oblačilu po lezišu, Z besedami strupenim jezo zbada In serd |
| Grajski pisár (1889): | loških biričev in hudičev je res preveč! Glej ga, tu jezdari zopet eden! Pravijo, ko nova vera pride v moč, da |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Dež. Tergovec, ki je bil v bližnjem mestu na semnji, jezdi proti domu in imá polno bisago denarjev pri sebi. Zeló |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. (saupije per okno. ) Raven tukej gnadlivi Goſpod po verti jèsdarijo. Jaka tudi; inu eden , dva, terję , ſhtirjé pèſę. Goſpá. Raven |
| Genovefa (1841): | groſovih poſtreshnikov je nékaj pred noſilam, nékaj pa sa njim jesdarilo. Ko ſo ſe tako po zhaſi med ljudmí dalje premikovali |
| Genovefa (1841): | vidil. Ko je blishej priſhel in proti grádu po hribu jésdaril, je ſhumézho musiko saſliſhal. Golo je ravno s ſvôjo derhálijo |
| Genovefa (1841): | Gôla vſe hudo. Nevoljen in s preſtraſhenim ſerzam je dalje jésdaril, de bi ſhe tiſto nozh na Vojnomirovo priſhel. Shé od |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | daljnih krajev, ino ſo ga ſpremili. Med njimi je Jesuſ jésdil. ˛Sveto veſelje navdá vſe. Eni rasgrinjajo ſvoje oblazhila pred njim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pervesano, ino per njej shebé, ki ga ſhe nihzhe ni jésdil. Odveshita, ino perpeljita mi ga. Zhe vaji vpraſhajo, zhimú de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | govorilo, in od mene ſprizhevanje dajalo! “ Ino je molzhé daljej jésdil. Hvala ſe je na déſni ino na lévi raslegala. Tudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ino ko je to govoril, je milo jokal. Tako je jésdil v' Jerusalem. Vſe v' meſtu je bilo po konzu. Vſi |
| Žalost in veselje (1870): | gozdu pa se razkropé na razne kraje. Aleš je sam jezdaril najpervi ter se precej oddalil od svojih tovaršev; bil je |
| Vesela vožnja (1889): | kàj prislužil, ker ni imel nič zdravniške prakse. « »Kaj še, jezdaril je; le poglejte ga; na kónji je moral biti nebeška |
| Grajski pisár (1889): | bi jaz stal za tistim jesenom, ko bo gospod Jošt jezdaril mimo! « Hišni gospodar Primož Dobničan je sedel takrat v nizki |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | Ali si bil kdaj na konju, Matija? « »Samostanske konje sem jezdaril dostikrat po pašniku. A na sedlu še nisem sedel! « Grajščak |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | zjutraj odideva zgodaj proti Štefanji gori. Poskrbi vse, da boš jezdaril tudi ti. Vranec, ki si ga včeraj ukrotil, je tvoja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | za daljo pot. Kraji so bili neizrečeno lepi, koder je jezdil: vse je stalo v največi jesenski krasoti in obilnosti; ali |
| Gozdovnik (1898): | vzdigne za njim. V ravnini, v temi je bil varen. Jezdil je dolgo, da je bil povse brez skrbi. Pri nekih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mu bojo rane hitrejše zacelile, ako ga pa vpregaš ali jezdariš, moraš saj paziti, da komat alj sedlo ne pritiska na |
| Genovefa (1841): | prisanaſhvati. Mnogokrat ſmo ſerzhno jesdarili rane ſékat in ſolsé usrokovat; jesdarite tedaj tudi sdaj ſerzhno, ráne |
| Genovefa (1841): | sapovédoval. Dva njegovih, konjnikov ſta mogla urno domú po noſílo jesdariti, in napovédat, de bi vſe na njeni prihod pripravilo; drugim |
| Čas je zlato (1864): | mi dopadeš, bi hotel še kaj iz tebe druzega narediti. Jezditi si se naučil, če te veselí, te bom še učil |
| Gozdovnik (1898): | ga porušil. »Kteri pes more mučiti Sokoljeoko? Učil bo Apače jezditi tjakaj v deželo duhov! « Potez in trije urezi, pa je |
| Slate jabelka (1844): | in je prevezh navesan na ſvojo laſtno zhaſt, je grosno jesin in vpije in ſi ne da pokoja, kadar kdo kako |
| Slate jabelka (1844): | ki je sravin bil, rekel: Leta goſpod je bil sadoſti jesin, ga ni bilo treha ſhe bolj jesiti. Ko bi mu |
| Slate jabelka (1844): | beſedah ſtorí; ſtariſhi pa je nagle jese, in kadar je jesin, ſe ſposabi; in jesa je ſovrashniza dobriga ſveta, in pokonzhá |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poznal vaše tenke jezikove razločke? ” Korvin je bil sam na-se jezen, ker je videl, da bi bil bolje opravil s kakim |
| Deborah (1883): | jezen, Bog, da mi takó groziš? O ne! ti nisi jezen. V blisku, v gromu Ti stopil si na sveto goro |
| Deborah (1883): | dvom! On mora priti! (Blisk. ) Uh, kakó se bliska! Si jezen, Bog, da mi takó groziš? O ne! ti nisi jezen |
| Pripovedke za mladino (1887): | pa za njim upijejo: „Kva, kva, kva, kva,” da ves jezen domov pride. |
| Revček Andrejček (1891): | ne da bi se kaj zmenil za Andrejčka, grozi se jezen in razkačen Jerici). Ti, ti Jera, to si mi danes |
| Revček Andrejček (1891): | jo bom ondi nenajdeno, kjer jo bom našel. (S srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem ti |
| Zeleni listi (1896): | za to. Ko Mihec to sliši, je postal še bolj jezen. Dà, razsrdil se je na tihem takó, da se je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhe ne vedó , koku grosnu jih lubim? Nęshka. (en malu jęsna. ) Jeſt ne vęjm, al bi ti verjęla. Matizh. (ſe na |
| Genovefa (1841): | je s ſolsami odgovorila: „O Vojnomir! nikoli niſim bila na-te jésna! Sej ſim védila, de ſi bil golufán. O, vſtani in |
| Tine in Jerica (1852): | Liza (začudena), Tako? tega se še manjka (jezna). Pa le počakita! Smole. O ko bi raji nič povedala |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se prepirati, nazadnje celó pretepati, in obá prideta kervava in jezna domú. Pri zdravniku se dečka zopet sestaneta. Ko jima zdravnik |
| Deborah (1883): | Lehkoverni Mladenič, hodi! Pusti me v samoti! Ruben (nežno). Si jezna, ker v ljubezen imam vero? Deborah. V ljubezen imaš vero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njega kar več upati ni bilo. Zdaj se Lamprin h jeznimu cesarju poda, prosi in prosi takó milo, serčno in takó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęriga govorimo. Leti zhvetere ſęrte ludję ſo: I. ti togotni, jęsni ludję, katęri na maſhuvanje tuhtajo. 2. Ti lakomni, inu voherni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Israelze s' velikimi zhudeshi is Egipta ispeljal. ˛Sheſtkrat ſto jesar mosh jih je bilo bres shen in otrók. Zhuden oblak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vezhi. Od kód bi ſe kruha dobilo sa toliko ſto jésar ljudi? Bog jim je do sdaj tako prezhudno pomagal; tudi |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | jezar takih motozov v verv spleto: lehko terdijo, de verv jezar centov vleče. Opomniti moramo, de sukanje motoze slabi, ker razne |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | stegnjeniga razloči naše oko z pomočjo povikšavne očnice več kakor jezar miljonov zlatih deličkov; v kaplici stariga jesiha miglja brezštevilna truma |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | se ne stergajo. Ako per motozu poldrugi cent potrebujejo, in jezar takih motozov v verv spleto: lehko terdijo, de verv jezar |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | veči. Od kod bi se kruha dobilo za toliko sto jezar ljudi? Bog jim je do zdaj tako prečudno pomagal; tudi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je Izraelce z velikimi čudeži iz Egipta izpeljal. Šestkrat sto jezar mož jih je bilo brez žen in otrok. Uuden oblak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | spisa, ki bi priméren spoznán bil, bi se móglo več jezerov (tavžent) zvezkov natisniti in v vse slavjanske fare, kjer se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mlado obličje Zjutrej ogIed'valo, K' je zakrito z čverstim ledam Jezérov zerkalo ? Kaj glavé u zrak molete, Vi snežnični stópi, Kriti |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | do B vzdignila. Iz tega zastopimo vzrok vodometov, studencev, visokih jezerov. Na Triglavu postavim dežuje, alj se sneg topi, in voda |
| Iz življenja učenca (1854): | prišla i ko bi čez sedem gora i čez sedem jezerov ga slediti mogel. " "Saj imaš prav, reče. Dragi, zmeraj sem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkiſa ali ſkvaſi. Taka ſkvaſena perſt ſe najde v blatnati, jesérnati, in mozhirni semlji, kjer bizhje, lozhje in druga travnata ſhara |
| Genovefa (1841): | ſo tozhili, vſi ſo ſebe in grôfa ſrézhne imenovali, in jésero pobóshnih prôſhenj sa mladi sakónſki par je v nebo gorelo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi lepe ravnine nam kažejo nebrojno število mest, vasi, gradov, jezer, cerkev, polj in borštov; — na desno se nam kaže okolica |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Belgiji in ob Ruhri. Druga naležišča posela so se iz jezer in zatoraj jih vidimo kot kotline zemske brez premogovega apnenca |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poleg jesera Geneſareth. Inu je viduv dva zhovna per kraju jesera ſtati: ribzhi pak ſo bli vonkej ſtopili, inu ſo mreshe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de be boshjo beſſedo poſhluſhali; on pak je ſtav poleg jesera Geneſareth. Inu je viduv dva zhovna per kraju jesera ſtati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tod je šlo proti Celovcu. Ko se pripeljejo poleg Celovškega jezera blizo Porečan, se je začelo streljanje, da je bilo kaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | ne boste, za kar vas prosim. — Tam na uni strani jezera, na visoki skali prebiva pobožen mož v svojem samotnem šotoru |
| Blagomir puščavnik (1853): | Tiho in mirno se ziblje čolniček po gladkem zerkalu Tunskega jezera. Bila je prelepa noč. Nebo je prijazno in čisto in |
| Blagomir puščavnik (1853): | in pretežavna, vas prosim, da bi me na uno stran jezera prepeljali. ” Komaj popotnik izgovori, že hiti Nikolaj čolnič pripravljat. Med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | privzema vode, ki pritekajo pod zemljo od Loža in cerkniškega jezera. Unec gré zopet kmalo pod zemljo, v teminah se z |
| Viljem Tell (1862): | odprtem prizoru nekoliko časa. Ribarček (poje v čolnu). Smehljá se jezéra kopel vabljíva, Mladenič na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | joka, joka tako dolgo, da ji padete očesci na dno jezera, kjer postaneta dragocena bisera. Jezero pa dvigne mater, kot bi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pokaže pot, po kterem naj gre. Zdaj pride do velicega jezera, na kterem ni bilo ne barke ne čolna. Jezero ni |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je namenil pastirček z detetom. Samotarjeva koča je stala tik jezera v znožji malega hriba, skoraj da skrita v samem tertji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere bo preobilna mokrota odlesla. 7. Zhe hozheſh bajer ali jeser poſuſhiti, glej zhe je toliko nadol, de bi ga mogel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | odgovoril: „Goſpod! nimam ga zhloveka, de bi mi pomagal v' jesero, kedar voda kipí. Preden pa ſam va-njo pridem, me she |
| Blagomir puščavnik (1853): | je tisti romar, ki sim ga na večer čez Tunsko jezero sem prepeljal. Prav slep bi moral biti, da bi ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in če so povodnji močvirje spreminjevale v široko in dolgo jezero; tudi ni bilo čuda, če se je močvirje bolj in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pokrila z vodami, in čez in čez je stalo veliko jezero, ki se je v boljšem vremenu še le po enem |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | da se čudež zgodi. »To ne bo šlo nikakor! « reče jezero. »Stoj! znabiti se pogodiva. Nabiram bisere, in tvoje oči so |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | hoče dobiti svoje dete. Vrže se na tla in hoče jezero izpiti to je pač enemu človeku nemogoče! Ali uboga mati |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | velicega jezera, na kterem ni bilo ne barke ne čolna. Jezero ni toliko zamrznilo, da bi jo držalo, pa tudi ni |
| Gozdovnik (1898): | plotovje. V dveh trenotkih je bil preko sevnice, skok v jezero, in zdajci brliznejo valovi nad konjem in jezdecem. Še ena |
| Gozdovnik (1898): | nese vun. Stojiva tako visoko in globoko doli je pa jezero …« »Aha, balkonska soba! « tolmači Pepo. »Na to me zgrabi neki |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so že na zadnjo višino, s katere so morali ugledati jezero v soteski. Maori je pripravljal svoje spremljevavce na žalostno iznenadenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in jé dajal imena laſtniga iznajdenja poglavitnim hribam, rekam, mestam, jezeram, vasém i. t. d. To je bila posledna igra njegoviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tavžente pobili. V Ameriki je potres neko mesto z novim jezeram v popred lepi dolini žalil, de pri tihim bistrim vremenu |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | sadno drevce, ali vsaj kak germiček s sladkimi jagodami. Nad jezerom pa je na stermi skali dvigala se mala kapelica s |
| Zlatorog (1886): | Kričèč v podóbi tríkota leté Na ravni sever k tihim jézerom. Todà v dolíno soško pómlad tudi Selívce druge vabi. Iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | fajmaſter v Bledi inu dva duhovna per Materi Boshji na Jéseri. Nekidan je bil en vinograd pod ſkalo Bledſkiga Grada, ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ je ſpet veliko trumo ljudí, ki ſo ob Genésarſkim jeseru ſtali, is zhelna uzhil. Sdaj jih je le v' prílikah |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | lov. Jesuſ is Nazareta daljej gredé je priſhel k' Genésarſkimu jeseru, ki ſe mu je tudi Galilej- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de se je per zadnjim potresu (21. Grudna) otok na jezeru poleg Bleda pogreznil; zató Vam od tega tóle pišem. Po |
| Blagomir puščavnik (1853): | je prijazno in čisto in brezštevilno miglajočih zvezdic se v jezeru odlesketava. Druzega ni čuti kakor počasno pluskanje valov, ki se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cel voz pa tudi več; pa sem sam vidil na je zeru, ko je vodo zavertil, pa jo nesel kviško. Ta |
| Viljem Tell (1862): | Valter Firšt. Ni varno tako javno delati. Slušajta me. Jezéru na levici, Kjer pot drži na Virje, preko Skalic, Leži |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | imaš svoje oči«, reče jej smrt. »Vlovila sem jih v jezeru, kaj lepo so se svetile, nisem vedela, da so tvoje |
| Oče naš (1885): | na vodi napasti. Na šestih krajih so napadli Francozje. Na jezeru so imeli tri in trideset bark v tri dele razdeljenih |
| Gozdovnik (1898): | se naposled vrne drzoviti rastreador. Prijezdil je počasnih korakov ob jezeru. Belec je bil udomljen. Vsi so ga sprejeli z odkritosrčnim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | globoko pod mahom voda stoji ali tudi izvira, in jih jezerčne okna in okenca imenujejo. Nasprot pa suha planjava od Ljubljane |
| Zoologija (1875): | vvrtajo v kamen ob morskih bregovih. Izmed sladkovodnih školjk imenujemo: Jezerske školjke ali brezzobke (Anadonta) tencih lupin, brez zob na sklepu |
| Viljem Tell (1862): | djanje. Prvi prizor. Visoka kamnena stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski zalív, blizo brega koča. Ribarček se vozi v čolnu. Unstran |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | še izvira ob kraji mahú, ali po sredi izhaja Iz jezerčnih oken ali prikritih votlin. Vse te vode se pred časom |
| Botanika (1875): | tukaj pozabiti. Mnogo je kolobarnic, ki imajo ozke in kratke jezičaste cvetke v kolobarji, zavolj česar je cela cvetlica neznatna, kakor |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | dnè 15. aprila). 3. Cepljenje drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu, nad zemljo (cepili dne 16. aprila na mestu |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | dnè 14. aprila). 2. Cepljenje drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu, pod zemljo (cepili v roki dnè 15. aprila |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | naslednje načine: 1. Navadno cepljenje drvenih trt na naklad z jezičkom, pod zemljo (cepili v roki dnè 14. aprila). 2. Cepljenje |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | drugim blaz'ga kaj storiti, Še lepši, jim storit' in ne jezičen biti. 10. Kdor stori sovražnikam kaj dobriga, Se pokaže serca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dobro srečo voši, Radost se v očeh mu zna. Kdo jezičneža je Juda Vidil tacega še kdaj, Da brez dnarja in |