Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: starinske besedne oblike, Stran 14

▶ izgovarjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izgovarja

isgovarja
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ne bilu. Katęri zhe is zhlovęſhke ſlabóſti faly, ſe ne isgovarja, ampak ſe obtóſhi, inu pobólſha. Taku perpęle ena poſhtena vęjſt

izgovarja

Zlata Vas (1848):	se mu je serce treslo. Na svoje nekdanje tovarše se izgovarja in pred Ožbeta z vekam in krikam na kolena pade
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	teh pogumnih našincev. Savina (izgovarjaj „Savna”, kakor prosti narod vsigdar izgovarja) ima svoje bregove osenčene z neizmerno rodovitnim in bogatim lesovjem
Sveti večer (1866):	opominjal, pa niste nič porajtali. Vaša ljubezen do rednikov Vas izgovarja. Pa saj je ravna pot najkrajša'. Prašal sem potem svetovavca

zgovarja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): do leta zmiraj slabeje in hujše, — sosed se na soseda zgovarja; pa ne ta ne uni, ne vsi — nobeden noče kaj

izgovarjaj

isgovarjaj

Hrana evangeljskih naukov (1835):	4, 7.) Kar pak hudiga v' ſvojim ſerzi sagledaſh, ne isgovarjaj ſam ſebe, tudi na druge ne iſvrazhuj sakaj le v'
Življenja srečen pot (1837):	snotraj ſo pa polni mertvaſhkih koſtí, ino vſake gnuſobe. Ne isgovarjaj ſe, ino ne rezi: „Kaj pa je hudiga, zhe kako
Življenja srečen pot (1837):	vezh jih bo pogublenih, kakor svelizhanih;“ pravi ſv. Avguſhtin. Ne isgovarjaj ſe, de niſi pervi ne sadni, ki ſlabo shivíſh; ſaj

izgovarjaj

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

zvediti mogel, povedati našim bravcem od teh pogumnih našincev. Savina (izgovarjaj „Savna”, kakor prosti narod vsigdar izgovarja) ima svoje bregove osenčene

sgovarjaj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sgovarjaj kakor naſh zh. š sgovarjaj kakor naſh ſh. ž sgovarjaj kakor naſh sh. S snamnjem ˅ ſe prihrani h, kar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pomeni naſh h zherkam z, ſ, s perſtavljen, tadaj: č sgovarjaj kakor naſh zh. š sgovarjaj kakor naſh ſh. ž sgovarjaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſ, s perſtavljen, tadaj: č sgovarjaj kakor naſh zh. š sgovarjaj kakor naſh ſh. ž sgovarjaj kakor naſh sh. S snamnjem

izgovarjajo
- izgovarjejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): se samo te le besédice pristavijo : „c, s, z , ſe izgovarjejo kakor stari z , ſ, s, č, š, ž, „ „ „ „zh, ſh
- zgovarjajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): de bi si ga ne mogli omisliti. — Drugi se pa zgovarjajo in pravijo, de se deželni zrak turšici ne perleže; de

izgovarjal

isgovarjal

Hrana evangeljskih naukov (1835):	to toshbo isgovora nikakiga ne bo. — Greſhnik ſe bo ſzer isgovarjal, de je bil ſlab ino k' hudimu nagnjen; alj Jesuſ
Slate jabelka (1844):	je govoril od njegoviga pregreſhka, sravin ga je pa smiram isgovarjal, kolikor je po pravizi mógel; in potlej mu je perpomozhke
Slate jabelka (1844):	Tako pravj ſ. Filip Neri. ˛S. Vinzenz ſe ni nikdar isgovarjal in ſam ſebe pravizhil, kadar je bil opravljan, in po

izgovarjal
Ferdinand (1884): njegovo lepodoneče petje, ker je vsako besedo, vsaki zlog čisto izgovarjal, da so ga vsi umeli. Sosebno pa je umel v

izgovarjala
- isgovarjala
  Genovefa (1841): prav odgovárjala in vſako beſédo prav krotko, raslóshno in pametno isgovárjala, — ſe je mógel vsak, kdor koli jo je vidil, savséti
izgovarjali
- zgovarjali
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): slovenskiga naroda kaj druziga permerjeniga spisali. Če se bote takó zgovarjali, vam le to rečem, de bi bili Nemci in Francozje
izgovarjata
Kmetijske in rokodelske novice (1847): narečje. Poljane in Kosteljic se serbsko-hrovaškimu narečju bolj približujeta in izgovarjata vse besede, ktere Krajnc na ic in /k izrekuje, na

izgovarjati

isgovarjati
Genovefa (1841): ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe raslozhevati, beſéde umevati in isgovarjati. Genovefa, ki shé tako dolgo ni beſéde is zhlovéſhkih uſt

izgovarjati

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ni mogel, jih je z perstam kazal, ko jih je izgovarjati slišal Dve leti star, je govoriti in takó ročno brati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	brati. Po mojim kratkim razjasnjenju se začne lekár celó smešno izgovarjati: „to je dosihdôb v slovenskim jeziku nenavadno bilo, ino je

▶ izgovor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izgovor

Najdenček (1860):	za dobro, kar je živinski zdravnik za silo napravil. Na izgovor tega, da je v tej veliki sili sam se lotil
Zoologija (1875):	uravnati in spreminjati ustno otlino, kar je neobhodno potrebno za izgovor nekih glasov. Pokriva ga sluznica, ki je spodaj gladka, zgoraj

zgovor
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pobêre in de dostikrat komaj potroške obdelovanja povernjene dobijo. Ta zgovor je resničen, pa se mu pràv lahko pomaga. — Gotovo je

izgovora
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): neusmiljeno deržali, dokler niso bili bolj podučeni in razsvitljeni. Eniga izgovora so sicer vredni, zakaj tudi sovražniki so tako z njimi

izgovore

Oče naš (1854):	popisovanjski gosposki. Med pogovorom je rekel, da bi bili Menartove izgovore za oprostenje Naceta od vojašine že bolj porajtali, če bi
Maria Stuart (1861):	In njo rešite! Iz zaderge se s prisego Izvijte, zmislite izgovore, Nesrečo odvernite! Moja moč je Pri kraji. Razkropljeni so tovarši
Ferdinand (1884):	zamišljen stopa Peter iz gradu proti vasi. Med potom prevdarja izgovore, ki naj preslepé neveščega brivca, da mu dá strupa. Kajti

zgovore
Kmetijske in rokodelske novice (1845): rečem, de bi bili Nemci in Francozje, tudi kake take zgovore najdli, pa niso na nje porajtali. Slovencov nas je veliko

izgovorov

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dotaknila. 9. Sosebno se je o nevarnih kužnih časih tistih izgovorov bati, po kterih se eno ali drugo govedo na prodaj
Ferdinand (1884):	blaga gospa. Sedaj reče grof srdito: »Dovolj mi je tvojih izgovorov! V jednej uri moramo vže sedeti na vozu. Tako hočem

zgovorov
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pa pri velikih; zakaj de se takó godí, vzrokov in zgovorov nikoli ne zmanjka : Nekteri pravijo, de pridelovanje turšice preveliko delavnih

▶ izgovoriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izgovore
Fizika (1869): vselej in povsod enako velik. Te premembe v tlakomérnej visini izgovoré se, da se reče: tlakomer gre k višku in tlakomér

izgovori

isgovori

Sveta grofinja Genofefa (1857):	ko ji grof sopet roko poda in sadnji „sdrava bodi“ isgovori, ſpet v omedlevizo pade. Smagomir pa grosno shaloſten zhes to
Sveta grofinja Genofefa (1857):	trikrat vanjo dahne, jo potem okoli saſuzhe in zhudovit blagoſlov isgovori.

izgovori
Blagomir puščavnik (1853): da bi me na uno stran jezera prepeljali. ” Komaj popotnik izgovori, že hiti Nikolaj čolnič pripravljat. Med tim pripravi Rezika popotnemu

izgovoril

isgovoril

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' plenize povito, ino v' jaſlih leshi. “ Komej je angelj isgovoril, she ſe je drusih angeljev bres ſhtevila perkasalo. Vſi hvalijo
Genovefa (1841):	ko je ſladko imé „mati” pervi krat lépo in umljivo isgovoril. To je bilo v sazhetku síme. Pogovarjala ſe je sdaj

izgovoril

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pristopiti, le vnovič sklenil” — — Pa komej je uradnik besedo punt izgovoril, so začeli kmetje, zvesti podložni svojiga Cesarja, vpiti: „Punt, kaj
Zlata Vas (1850):	kaj? Kraljevič? Kraljevi sin hoče Ožbeta obiskati. ” — Komej je to izgovoril, in v ti hipi se pripelje krasen voz s šestimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	potrebe, čeravno po besedah cesarja Napoleona, ki jih je unidan izgovoril v začetju derž. zbora, Francozi imajo zdaj že 581.000 mož
Ferdinand (1884):	kakor ta trenotek, ko je storil to prisego. Ko je izgovoril strašno prisego za grofom, držeč jedno roko kvišku proti nebu

izgovorila
- sgovorila
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): moshję! — Zhe jeſt tebi kedej odpuſtim , tok ſi bom vùn sgovorila, de more vſim odpuſhénu biti. Baron. Is ſerza rad; Jeſt
izgovorilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): en mož vstalo iz svojih stolov in s tem enoglasno izgovorilo svoj „amen”. Dufour je bil za višjega poveljnika, Freiherose pa
izgovorim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Sedaj, stric, nam povejte od kralja Matjaša”. Ko te besede izgovorim, polijejo svetle solzice obraz našega gosta. „Zakaj se jočete, dragi

izgovoriti

isgovoriti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	britku terplenje inv tvojo nadovshno grenko smert spravo andohtijo ven isgovoriti. Kepervomi prosim jas tabe o mivoſtlivi Gospved Jesus Kriſtus kaker
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	niſim vreden vaſh ſin imenovan biti! “ Ali ozhega ni puſtil isgovoriti; ſvojim ſlushabnikam rezhe: „Urno perneſite naj lepſhi oblazhilo, ino preblezite
Genovefa (1841):	ſerza ſo k Bogu govorile, zheſar nobêno ſerzé ne samore isgovoriti. Zhes dolgo je Genovefa sazhéla: „Ali môji
Genovefa (1841):	té puſhave premaknila, in vſako beſédo je mogla sa njim isgovoriti. Tudi Hajnez mu je mogel na njegov mezh priſézhi, de

izgovoriti
Ferdinand (1884): tvojega ljubega očeta ter te storiti nesrečnega, preden si znalo izgovoriti in zaklicati njegovo ime. Sedaj se me pa ni treba
sgovorit
Sacrum promptuarium (1695): hudiga ſturila ſo jo obtoshili, de nej vejdla koku ſe sgovorit, sa tiga volo s' velikem ſtraham je ſtala, polè vidi

sgovoriti

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	more ſo ſyuno hudobo inu grosovitnoſt tiſtiga nar vezhiga greha sgovoriti, katiriga je ta nar hudobniſhi Judesh na Synu Boshjimu doperneſſu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	predau, inu isdau: kdu more to veliko hudobo sapopaſti, inu sgovoriti? slaſti pa, kyr je on ſvoiga Stvarnika, ſvoiga Boga, tega

▶ izgovorjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izgovorjena
- izgovorjene
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): razglasu od 21. oktobra, v kterem so le poglavitne pravíla izgovorjene, pod kterimi je ta naprava cesarsko dovoljenje prejela. V teh

izgovorjenega

isgovorjeniga

Branja, inu evangeliumi (1777):	jeſt vonkej jiti, inu njo ogledati : proſſem tebe , imej mene isgovorjeniga. Inu ta drugi je djau : jeſt ſim pęt parov volov
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu sdej grem jeſt njeh skushati: proſſem tebe, imej mene isgovorjeniga. Inu ta tre-

izgovorjenih

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	dolgo, dolgo življenje vam bo dal. « Pri teh tako milo izgovorjenih Petrovih besédah so se tudi starši zjokali; pa de bi
Fizika (1869):	priliki saj 60 čevljev daleč, da pa slišimo jeko več izgovorjenih zlogov, mora pa stena biti 2, 3, 4, ... krat tako

▶ izguba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izguba

Robinson mlajši (1849):	ino se je radoval, da ga on iž nje iztergne. Izguba korablja mu je naimer učinila, da je pal — postradnol — bankerot
Zoologija (1875):	namreč njegovo telo znatno ohladi, a da mu se ta izguba poravná, mora bolj pogostoma in globokeje dihati, to je: več
Aritmetika za učiteljišča (1885):	bilo izgube? Kupnina 725 gl. izkupnina 674 gl. 25 kr. izguba 50 gl. 75 kr. Naloge. 1. Blago ima 2792 kg

sguba

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	djanu, sa katérih isvelizhanje bi ony radi shivlenje kjé dali. Sguba té duſhe, moji lubi Farmami, je ta nikoli isposajéti ſtudenèz
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	leta myr, kdó ga je v' ſtani meni odvsęti? Morebiti sguba mojga premoshenja ali sdravja, ali mojga dobriga imęna, ali mojih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	duſhe, ki jih grehi pekó ino bolé, de nobena zhaſna sguba, nobena teleſna bolezhina, nobena posemeljſka neſrezha nè tako. Taka shaloſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vertih travi nekoliko ſhkodjejo, je pa dobizhek vunder vezhji, kakor sguba. Drevo , pri kterim je mogozhe, de ſe 1 zent trave
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſak dan od sime do sime shivino ſtradat goni: sopet sguba. Takſhni otrozi bi ſe lahko sa hiſhne in poljſke dela

zguba

Roza Jelodvorska (1855):	sopruge je bila Častimiru skeleča rana, ktera ni poznala zdravila. Zguba ljube matere je bila žalostni Rozi pogibeljni strup, ki je
Roza Jelodvorska (1855):	hčere, gorke solzice sopruga. Noč, in dan pretakata solze, ker zguba sopruge je bila Častimiru skeleča rana, ktera ni poznala zdravila
Najdenček (1860):	ne pobérem koj. — Ves žalosten sim se podal na pot. Zguba mojega zvestega psa mi je šla zlo k sercu. Ker
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	se nam res kaže dobiček, a naposled je vselej velika zguba.

izgube

Robinson mlajši (1849):	kakó? ker ladjice več ne imama? “ Tu je zdaj zavoljo izgube svoje ladjičke skoro tako, kakor pervle Petek, žalosten bil. Mislil
Aritmetika za učiteljišča (1885):	se izdali pri nakupu, dobiti 106 gl. pri prodaji; 6 % izgube pa, za 100 gl., izdanih pri nakupu, le 94 gl.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	terjatev, nego tudi koliko je pri vsakaterem blagu dobička ali izgube, zapisuje se vsak postavek po dvakrat, namreč pod »debet« jednega
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je za 674 gl. 25 kr. prodati; koliko % je bilo izgube? Kupnina 725 gl. izkupnina 674 gl. 25 kr. izguba 50

zgube

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	lupin vse belo skerbno poreži, namakaj jih nekolikrat, de grenkoto zgube, popari jih s kropam, položi jih v hladno vodo, posuši
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	podlago postavil. Zmiraj mora dozdevnost dobička večji biti, kakor dozdevnost zgube ; če taka ni, je vse vaganje — budalija. Budalija je torej
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	kakor nemščina zadevala, brez da bi bila slovenščina zategavoljo posebne zgube terpela. Solo je pa za Oglejsko okrajno že talianski kralj
Stric Tomaž (1853):	da bi Tomaža več ne mučil. Predstavi mu vse, koliko zgube bi zavolj tega imel, ker je Tomaž nar pridniši delavec
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	pride, obišče tega čevljarja in ga pomiluje zavoljo njegove takratne zgube. Rekel mu je, de bo v kratkem veliko usnja in
Astronomija (1869):	tisto mér preko solnčnega površja do nasprotnega roba, kjer se zgubé, potem se pa čez nekoliko časa zopet prikažejo na prvič
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	obširnem poročilu, da ima Ljubljana vsled onega posojila do zdaj zgube 119.000 gold. — To je sad gospodarstva ljubljanske ustavoverne inteligence! Zdaj

izgubi

Aritmetika za učiteljišča (1885):	dobičku in izgubi. § 140. Pri računih o dobičku in izgubi treba paziti na troje: na razhodke pri nakupu, na dohodke
Aritmetika za učiteljišča (1885):	od zavarovanih 15280 gl. po 1 5/8 %? O dobičku in izgubi. § 140. Pri računih o dobičku in izgubi treba paziti

zgubi
Kmetijske in rokodelske novice (1845): skerbna podaruje Nam pastirje roka Tvoja. V britki žalosti po zgúbi Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi V Novim Milost prevelika. S

izgubo

Aritmetika za učiteljišča (1885):	prodaji in na dobiček ali izgubo. Trgovci računajo dobiček in izgubo navadno po procentih; n. pr. 6 % dobička imeti se pravi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pri nakupu, na dohodke pri prodaji in na dobiček ali izgubo. Trgovci računajo dobiček in izgubo navadno po procentih; n. pr.
Zeleni listi (1896):	zakaj sem pač toliko obljubila! Gotovo bom imela pri njem izgubo«. »Dajte mi vsaj eno krono! « »Ne vinarja več. Sploh pa

zgubo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	z brano podvlačvate. Na milijone žita gré pri tem v zgubo, in prav po pravi besedi mečete žito preč in ga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	še vse premalo varčno ravna, in da veliko veliko v zgubo gré, kar bi se lahko prihranilo. Poslušajte me! 1. Sejete

▶ izgubiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izgube

sgube

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	morji. Barka je v' nevarnoſti iti na koſze. ino brodniki sgubé she vſe upanje ſe reſhiti. Vſe je molilo, vſak je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	uzhi, de v jeſeni jih tako poſaditi, kadar she liſtje sgubé, je boljſhi kakor pa v ſpomladi; ſe raji primejo. Tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	uri in 24 minut! Naſhi kmetji s ſhnofanjem malo zhaſa sgubé, ker ſhnofati navajeni niſo ; tim vezh pa zhaſa sgubé, ko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhaſa sgubé, ker ſhnofati navajeni niſo ; tim vezh pa zhaſa sgubé, ko ga pijó in ſhe is majzhiznih pipiz ali lúl

sgubie
Sacrum promptuarium (1695): imeli ta vezhni lon dosezhi, s' kusi nyh sanikornost ga sgubie, inu Sam. S. Duh takorshne ſtare norze ſaurashi, kir pravi

izgubi

Kemija (1869):	treba paziti, da se od postavših izgorin (Verbrennungsprodukte) ničesar ne izgubi. Razkroj se vrši takole: Od spojine, ki se ima razkrojiti
Kemija (1869):	rahla, bela kakor sneg, neraztopna in toraj brez okusa. Razžarjena izgubi ogljenčevo kislino in je potem čisti okis, MgO, ki se
Kemija (1869):	sokislino kisati v žvepleno kislino, no nekaj se je vendar izgubi, zato mora vedno nova pritekati. Ako hočemo 100 funtov žvepla
Revček Andrejček (1891):	da ga pozdravljam, stotisočkrat pozdravljam in le ustrajnosti naj ne izgubi že radi svoje stare matere. Kar bo materi dobrega storil

sgubi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvoje shivljenje, ino mora le ſam ſebi perpiſati, zhe ga sgubí.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vsame vſazih 10 minut 1 ſhnòf, in pri vſakim ſhnofu sgubi med tem , ko tobakero iſhe, odpera, tobak jemlje, v noſ
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Zheſen dolgo na sraku ſvoj duh ohrani in predin ga sgubi, je tudi ſadje she dosorilo. Zhe je pa ravno potrebno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kdor mozhno ſhnófa, v letu 36 ½ dni s ſhnofanjem sgubi ; in to tako le: Kdor mozhno ſhnófa, vsame vſazih 10

sguby

Biblia (1584):	leben ohraniti, ta ga bo sgubil. Kateri pak ſvoj leben sguby sa mojo volo, ta ga bo naſhàl. Kaj bi Zhloveku
Biblia (1584):	leben najde, ta ga bo sgubil, inu kateri ſvoj leben sguby, sa mojo volo, ta ga bo naſhàl. Kateri vas gori
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ga bó sgubil, inu katęri ſvoje shivlenje sa vólo mene sguby, tá ga bó neſhàl. 40. Katęri vaſs gori vsame, tá
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu taku rekozh perſili, de ga nikoli is ozhy ne sguby. II. Premiſhluvanje. Sakaj povęite mi lubi Poſluſhavzi, od koga le

zgubi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Nekteri clo basajo, de se po stavljenih kozah sveti kerst zgubi in hudimu podpiše. Kaj taciga misliti ali ziniti je greh
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	de narazen ne teče in tako svoje posebne podobe ne zgubi. Prepečeni (biškotni) bandelci. Mešaj eno unčo drobno stolčeniga cukra z
Blagomir puščavnik (1853):	je drazega zaročnika pokopanega mislila. Na to se s sinkom zgubi v černi gojzd.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zopet razparati. Kedar gnoj gost in bel postaja, in smerad zgubi: je upati, da se bo nevarna pijavka zacelila. VI. Poglavje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se dobro skupej zmešajo. Po tem mazilu se oteklina včasi zgubi, in vzrok otekline. Ako se pa oteklina predere, je treba
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	omivaj psa z leto vodo, dokler se izpustik popolnoma ne zgubi. VIII. Poglavje. Bradovice. Bradovice so neki izrastki na živalski koži
Zlatorog (1886):	ga čuva. »In kdor le kozla obstrelí, »Življenje on takój zgubí. – »Oj Anka, tí moj srčni žar, »Zahtévaj vse, tegà nikár
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	cepič popolnoma ne zarase s podlago. Ker pa vemo, da zgubi guma ali kavčuk pod uplivom solnčne svitlobe, mraza in presuhega

ſguby
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): kjer pyazhe nekol konza ni, koker kader se uſſa pamet ſguby. Ta otshe namogozhe rezhy mogozhe sturiti, katire męne, de je

izgubijo

sgubijo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu resboiniki ſvojo tatvino, inu rup, inu sraunu ſhe shiuleine sgubijo, sakai v tiſtimu, v'katirimu kdu greh ſturi, bode tudi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	blaga: katiri tiſtu krivizhnu sadobijo, greh ſturijo, inu vunder tiſtu sgubijo. ſo dvakret naſrezhni, tukei zhaſnu, inu tamkei vezhnu. En krivizhni

zgubijo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): tisti, ki se peljejo po morji v daljne južne dežele, zgubijo počasi vse naše severne zvezde, ne vidijo več ne veliciga

izgubil

Zoologija (1875):	in dan neprestano zibali, s tem se je utrudil, je izgubil plahost in ob enem s prijaznim ravnanjem in dobro hrano
Gozdovnik (1898):	njen soprog, Markos Areljanos še živ, ali se je kam izgubil. « »Mrtev je. « »Veste li to zatrdno? « »Prav zatrdno. « »Pa kje
Gozdovnik (1898):	ali bolje, ki je bil iznenadjen, a srčnosti ni bil izgubil. »Dvoje: najprej moža, ki ga nazivate don Estevana de Arečiza
Gozdovnik (1898):	nagne daleč naprej, da bi v vihrajočem diru sledú ne izgubil. Vodil je sled od reke dalje in ni še dolgo

sgubil

Biblia (1584):	eniga Iogra, riſnizhnu jeſt vam povém, on nebo ſvojga lona sgubil. XI. CAP. INu pèrgudilu ſe je, kadar je Iesus bil
Biblia (1584):	Sakaj kateri kuli hozhe ſvoj leben ohraniti, ta ga bo sgubil. Kateri pak ſvoj leben sguby sa mojo volo, ta ga
Biblia (1584):	nej mene vrejden. Kateri ſvoj leben najde, ta ga bo sgubil, inu kateri ſvoj leben sguby, sa mojo volo, ta ga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Sakaj katęri bó hotèl ſvoje shivlenje ohraniti, tá ga bó sgubil: Katęri bó pak ſvoje shivlenje sgubil savólo mene, tà ga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mene vręjdèn. 39. Katęri ſvoje shivlenje najde: tá ga bó sgubil, inu katęri ſvoje shivlenje sa vólo mene sguby, tá ga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' imęni eniga Jógra: rèſnizhnu vam povęm, on ne bó sgubil ſvoje plazhilu.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ohraniti, tá ga bó sgubil: Katęri bó pak ſvoje shivlenje sgubil savólo mene, tà ga bó neſhàl. 26. Sakaj kaj pomaga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bi ſe imel pervizh vlotiti, ne bó on ene minate sgubil, ſe bó podal na męſtu, ker je ta bogati dobrotnik

zgubil

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	nazaj. Ali ni bila njegova usoda britka? In vunder ni zgubil svojiga serca; zakaj vselej je v Bogá zaupal in vedno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	za dalj časa ustanoviti, se spet govori, da bo Narvaez zgubil višjo ministersko službo, in da berž ko ne bi utegnil
Maria Stuart (1861):	ná-me? Me ne pogoltne noč peklenske jame? Ah, kaj sem zgubil! Kako ceno, kako Nebeško srečo sem od sebe vergel! — Zveličan
Ferdinand (1884):	pa želi na vsak način dobiti strupa da ne bi zgubil visoke stave.

ſgubil

Ta male katechismus (1768):	me dej. Rezh itdr. XIV. Zhe bode moj jeſek beſſedo ſgubil: * Maria! na tebe bom s' serzam ſmislel. Rezh itdr. XV.
Ta male katechismus (1768):	is lubeſne boſhje tolkajn, koker is strahu, ke sem nebeſſa ſgubil, inu pekl ſashluſhil, al is enega takega urſhoha.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katire svojo dusho lube na temu svejtu, ta bo njo ſgubil, inu katire svojo dusho na letemu svejtu sovraſhe, ta bode

izgubila

Fizika (1869):	se edinica dolgosti tako označi, da, ako bi se kdaj izgubila ali izkrivila, bi jo vselej lahko spet napravili. Na Francoskem
Zeleni listi (1896):	uro, to je Ljudmila dobro pomnila. »Kam se je ruta izgubila? Nikogar razen Anice ni bilo v sobi. Nihče drugi je
Zeleni listi (1896):	bi bila kaj drugega mislila, kako bi se ruta lehko izgubila, ostala je Ljudmila pri tej misli, da je Anica tatica
Gozdovnik (1898):	dobro shranjena. Povedal ji je zato, da bi se ne izgubila, ko bi se mu utegnilo kaj človeškega primeriti. « »Ali ste
Gozdovnik (1898):	precej velik davek Indijanom in oviram puščavskim, to se pravi, izgubila je med potjo črez dvajset ljudij. Vkljub temu oslabljenju so

sgubila
Sacrum promptuarium (1695): ſo nashle. Ta perua je utonila, ta druga ſe je sgubila, da obeden nevej kej je, ta tryetia je shla v'

zgubila

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mila, De b' ovčica se ljubljena Mu iz čede ne zgubila, Ne zašlà nikolj nobena. V Tebi tac'ga, Knez! spoštuje Množica
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kjer koli se prikaže svoje grozovitne moči še dan današinj zgubila ni. Z veseljem tedej nosijo po vsih deželah skerbne matere
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sledí. ) Novíce. Novice. (Naša cesarska rodovina) je zopet eniga nadvojvoda zgubila. 5. dan tega mesca je umerl v Benetkah po kratki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je Košuta in njegove tovarše izpustila, prijaznost austrianske vlade popolnama zgubila, in austrianski opravnik je turškimu pisal, da je Turška vlada
Blagomir puščavnik (1853):	tem strašnem stanu. Tudi lepa boja vašega obraza se je zgubila, bledi ste postali. Tiho in brez nejevolje ste dolgo strašno
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	svetiga. 2. Maria je rodila To Božje detice, Devištva ni zgubila, Ne pred tud potlej ne. Naš greh je njega umoril
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	serce, kakor britka pušica. Zdelo se jej je, kakor bi zgubila lastnega brata, ali pa da se jej je ločiti od

izgubile
- zgubile
  Divica Orleanska (1848): tud. Jovana. Ti opominjaš me, nesrečnik, koliko So matere francozke zgubile otrók Po vas, očete skerbne koliko družín, Možove koliko nevest

izgubili

Robinson mlajši (1849):	nijednega deteta več ne imajo, da so tude jedinega sina izgubili, kteri je je kor izdávec zapustil! O moj naj ljubljejši
Tiun - Lin (1891):	vihar je trajal dva dni. Imeli smo precejšnjo škodo; kajti izgubili smo dve rahni in našel sem potem, ko sem določil
Gozdovnik (1898):	prebresti in na ono stran prispeti. Brodeči so mnogo časa izgubili in ko pridejo v Tubak, je bila odprava že celi

sgubili
Sveta grofinja Genofefa (1857): ſto mertvih, ko ſo jih kriſtjanje komaj tavshent pet ſto sgubili. Oſtali ſovrashniki ſo pa s ſvojim kraljem v meſto Avinjon
sgubili'
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſhkodljive ! „Tako bodo pa sopet Krajnzi nekaj od ſvoje narodnoſti sgubili''- — bo kak domorodez ali prijatel naroda rékel; — majhna pipiza s

zgubili

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ako ravno upamo, de nobeniga naših prijatlov ob novimu letu zgubili ne bomo, in tudi vémo, de nam ne bo pri
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in mnogi rokodelci ne bodo, naše spiske bereč, svojiga časa zgubili. — (Dalje sledí. ) Pridelki pretečeniga leta v raznih deželah po celi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	živež za se in vso klajo za živino v ognji zgubili, in enimu ste clo dvé kravi zgorele. Naj ostraši ta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	žalostni nasledki tega, kaj so? Otroci se jočejo, kér so zgubili svojiga očeta in odgojitela! (Konec sledí. ) Kaj Vodnik od nas
Oče naš (1854):	imel, smo mi po svoji krivici poslednji ostank tiste ljubezni zgubili, ktero nam je Mêljard v začetku tako obilo skazoval. Prošnje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	drug blag namen: sila nesrečnim ljudem, bližnim našim, ki so zgubili pamet, al kterim je nezgoda sluh in besedo odrekla, podeliti
Najdenček (1860):	jez odgovoril! „tu je listnik. Pri mestu Fisen ste ga zgubili. Ali se še spomnite ubozega človeka, kteremu niste hotli tako
Oče naš (1885):	vaša opora ste presegli vso méro in preveč ljudi smo zgubili, kakor da bi bili mogli tako obstati. Pa té revščine
Izidor, pobožni kmet (1887):	vendar bi te ne pritiskalo tako, če bi ne bili zgubili kravice, ali pa če bi bili letos toliko pridelali, da

izgubilo

sgubilo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): od zeſarja poſlavljeniga mosha — in veliko ſromákov je ſvojiga ozhéta sgubilo Viſoko zhaſten Goſpod Baron Erberg v Dolu (Luſtthal)2 ur

zgubilo

Zlata Vas (1850):	pri planincu na obrest dali. Sicer se je veliko časa zgubilo ali pa ni bilo časa, sir delati; zdaj se je
Izidor, pobožni kmet (1887):	in vse, kar Vas sedaj tolikanj tare, vtruja in teži, zgubilo bo polagoma svojo tego in grenkost. Prepričali se bodete, da

izgubim

izgubim
Mlinar in njegova hči (1867): da, z Bogom! pa ne za vselej. Upanja svojega ne izgubim. Ne! Upati hočem do smrti; upati hočem vsemu svetu vkljub

zgubim

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	te, sedaj mi povej, kaj želiš da storim, kedar te zgubim ?” Miriam oberne oči proti nebu in reče: „Moje truplo položi
Ferdinand (1884):	jih imate! Ali strupa mi morate še danes preskrbeti; drugače zgubim stavo. Danes je vže četrti dan, le dva dni mi

izgubiš

sgubiſh

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. Matizhek, kaj pak bo, zhe pravdo sgubiſh ? Boſh mogel Smrękarzo jemati. Matizh. Bog obari! to dolęnſko bàságo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kakuſhne ſkuſhnjave premagan bódeſh; taku ſe varuj, de ſerzá ne sgubiſh, ampak vsdigni ſe prezej, inu klizhi ſhe mozhnęjſhi k' Bogu

zgubiš

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hiši dobiš — Beri jo nazaj, ni ti žal, ce jo zgubiš; Per vinski posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski. Danaſhnimu liſtu je
Maria Stuart (1861):	čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje! Oči, bodite kamen! Grem k smerti, naj

izgubita
- izgubi
  Fizika (1869): na posamno v vesóljnem gibanju? Resnično, množina zmeša — lahko se izgubi pogum in véra, da bi mogoče bilo se v njej

izgubite

izgubite
Sveti večer (1866): lahko tudi vam pripeti. Tudi vi lahko očeta in mater izgubite, in kaj vam je potem začeti? Zatorej prosite Boga vsak

sgubite

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvętiga Duhá prejmete, inu to veliko neſręzho, zhe ga vy sgubité. Letó bote saſliſhali v' pervim dęjli mojga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	v' Paradishi. O lubesnive! o troſhta potne beſsęde! Gręſhniki! ne sgubite ſèrzá, Jęsus imá vſelęj vuſhęſsa perpravlene, sa naſs vſliſhati, vſelęj

izgubiti

sgubiti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dobre veſti; ino pa kralj ſe je tudi bal krone sgubiti. Hudobni ſe ondi treſejo, kjer ſe pravizhni veſelé. Nihzhe ne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino ſo ga, ako je boshja volja, vſak zhaſ perpravljeni sgubiti; tretjizh vſe tiſte ljudi, kteri ſe is ſvetiga konza, savoljo
Genovefa (1841):	sdihovala: „Oh, edino déte, in tako ljubo déte po rabeljnu sgubiti — je vunder preſtraſhno. O Genovefa! Miſlila ſva, de boſh kakor

zgubiti

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	je biti zapušeni siroti, pa zravn očeta z nesrčnoj smertjo zgubiti, — toljke žalosti dopovedati ni. ” — „Sreča moja je brez vupanja za
Divica Orleanska (1848):	Je vmolknula v prepiru puntarskim; Obsojen si po sklepu parlamenta Zgubiti krono ti in pleme . Dünoa. Nesramni puh oprostenih meščanov! Karol
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Kakor lahko je bilo Répoštevovo prijateljstvo zgubiti, pa ravno tako lahko prikupiti se mu. Nekega kmeta v

▶ izgubljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izgublja
- zgublja
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): in manjših potokov še priteka v Ljubljanico, ali pa se zgublja v mahu; mnogo studencov še izvira ob kraji mahú, ali
izgubljaj
- sgubljaj
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tudi zhaſa bi ſkerbno ne prerajtoval, kteriga s pitjem tobaka sgubljaj — sakaj, nekaj mora vender veſelja iméti, zhe drusiga ne. Pipizo
izgubljal
- zguboval
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): to bi bilo priprostemu kmetu v kvar, in on bi zguboval še te dohodke, ktere dobiva dozdaj od zemlje po davno
izgubljati
- zgublovati
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): vajeni ptuje dežele pod se spraviti, ne pa svoje lastne zgublovati. Premagovali bomo, dokler bode kej vojske in kaj meča na

▶ izgubljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izgubljen

izgubljen
Gozdovnik (1898): še dvoje napetih pušk skozi kamenje. »Kdor se samo gane, izgubljen je! « zadoni mu glas. »Kaj hočete vi? « vpraša Diaz, ki
sgublen
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Sej vęjſh, lubi moj — zhe mo ti roko odtęgneſh , je sgublen. Baron. Bog obari! Matizh. V' njegovih lęjtih marskatęri ni pámeten

sgvblan

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	on je ta venzhna resniza htver tomi kna varjema je sgvblan, odtah denarjov katere bosh skues te bvkue sadvebov mash to
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je biv rojan nash lvbi Gospved Jesus Kriſtvs je biv sgvblan nash lvbi Gospved Jesvs

zgubljen
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): več mlinskih hlapcev urno proti njegovemu skrivališču veslati. Bil je zgubljen in ubežati mu nij. bilo moč. "Pa kar tako se

izgubljena
- izgubljena
  Mlinar in njegova hči (1867): vsega konec! Vse veselje in vse upanje, vsa tolažba je izgubljena! Za me ni pomoči več. Tako mi je, kakor bi
- sgublena
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): na koliku med nami bó ravnu leta tvoja preſvęta kry sgublena. Ali ne perpuſti, o vſmileni Odreſhenik, de bi ſe edèn
- zgubljena
  Tiun - Lin (1891): je skrbelo, da bi naša ladija obtičala. Potem bi bila zgubljena. Proti večeru pride Tiun-Lin prvič k meni.

izgubljene

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	dobrega pastirja, ki je pripravljen iti v puščavo in poiskati izgubljene ovce. ” „Kaj pa,” reče Torkvat očitno ginjen, „če bi kdo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ona je ljubeznjiva mati, ki ima naročje vedno odperto za izgubljene sinove. ” Solzica je zaigrala Torkvatu v očesu, ustna so mu
Zoologija (1875):	ali resastimi škrgami ali pa škržnimi vrečicami. Nekateri so zmožni izgubljene posamezne ude zopet nadomestiti. Pomnožavajo se z jajci, pri nekih

sgublene
Sacrum promptuarium (1695): feci, ita & vos faciatis. Chriſtus 33. lejt je iskal te sgublene auzhize, ter sa isvelizhaine taiſtih v' nevarnost je poſtauil ſvoj

zgubljene

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	izpod snega; vleče lahek voz, goni ražnik; od svojega gospodarja zgubljene reči poiše in jih nazaj prinese; zavarje čredo. K vsem
Najdenček (1860):	desetkrat sim prebral list, in tako je bilo! Tistemu, kteri zgubljene dnarje najde, je bil četerti dél obljubljen. Ime kupca in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	svoje pregrehe in hudodelstvo tistega dné. Vse se je veselilo zgubljene, pa spet najdene ovce. Še enkrat milo pogleda Neža za

izgubljenega
- sgubleniga
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ravnitel k' ozhetu podajo, rekozh, de mu imajo kaj od sgubléniga ſina povédati, kteriga she tak dolgo pogréſha, ino ki veſ

izgubljeni

Valenštajn (1866):	dober dal odgovor Kvestenbergu? Grofinja. Ne dobrega. Vojvodica. Tedaj smo izgubljeni! To vidim, da največe zlo nas čaka. Odstave ga i
Gozdovnik (1898):	vzdignila puške, da bi strelila. »Stojte, Kučilo, če ne ste izgubljeni,« zapove don Estevan. Odprave izdajski kažipot se obrne. Oko mu

sgubleni

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	6. Ko smo bil vſi sgubleni, No peklu dani zhes , Je s'Marije rojeni JESUS perſhu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe pak ſkusi tiga Ozhęta saſtópi, od katęriga ſe ta sgubleni ſyn lózhi, męjnim jeſt, de ſamy lohka vganete, de obeden
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſim vam vshę povędal, de ſmo namrezh my gręſhniki taiſti sgubleni ſyn. Kdó ſe pak ſkusi tiga Ozhęta saſtópi, od katęriga

zgubljeni
Oče naš (1854): Kristusa najhujšega zlega, greha, očistiti, se z Bogom spraviti in zgubljeni mir, zgubljeno milost božjo in upanje večnega življenja dobiti. Rozalia

izgubljeno

Valenštajn (1866):	dalje! Kvestenberg. Na Odri morda spet so pridobili, Kar bilo izgubljeno je sramotno Na Donavi. Pričakovali smo, Da čuda delala ta
Mlinar in njegova hči (1867):	se more vse premeniti. Janko. Vse je zastonj! vse je izgubljeno! (Izprazni svoj kozarček. )
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pastir,” reče Sevér, „v borni obleki stoji tukaj, na rami izgubljeno in zopet najdeno ovco. Njemu na straneh stojita človeka, ktera
Gozdovnik (1898):	zmagoznani krik rdečokožnikov in tabor je ležal v grozni tmini. Izgubljeno je bilo vse, vse, ostajal mu je le še beg

sgubljeno

Genovefa (1841):	ga ljubi, is vſih nadlog. Kjer miſlimo, de je vſe sgubljêno, on ſhe sna pomagati. Kjer je naj hujſhi nadlóga, ſmo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in živét', Mislim: saj je to prirodno V snu iskát' sgubljeno moč. S' tihim glasam tedej rečem: „Blaga zemlja, lahko noč

zgubljeno

Oče naš (1854):	zlega, greha, očistiti, se z Bogom spraviti in zgubljeni mir, zgubljeno milost božjo in upanje večnega življenja dobiti. Rozalia in Marieta
Maria Stuart (1861):	Tako grozen! Okelli (noter buti). Bežite, Mortimer! Bežite! Vse je Zgubljeno, vse! Mortimer. Kaj je zgubljeno?
Maria Stuart (1861):	Bežite, Mortimer! Bežite! Vse je Zgubljeno, vse! Mortimer. Kaj je zgubljeno?

▶ izhajajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

izhajajoče

izhajoče

Fizika (1869):	različne kakošnosti, vpliv visokosti kraja nad morjem in zadnjič učinke, izhajoče od vladajočih tokov v zraku in v vodi, potem je
Fizika (1869):	odvzeti, tako da smo v stanu, s pomočjo od elektromagneta izhajoče privlake in odboja dajati posebna znamenja na tistem oddaljenem kraji

izhajajoči
- izhajoči
  Fizika (1869): nasledek električni tok, če pride še druga kovina zraven. Odtod izhajoči si mislijo, da je celó pri popisanem početnem poskusu zavolj

▶ izhajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izhaja

is-haja

Pozhétki gramatike (1811):	s al s' x, je drugo pervimu podobno, ino tretje is-haja po navadi v' t. Per nekterih ſe konzhá tretje lize
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	delitve obzhine na domazhe pitanje? On. Prav lahko, ena rezh is-haja is druge. Tam, kjer ſo obzhinſke paſhe, nemore domazha
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Beſeda „ſajovez“ je pa mende enake korenine s priſadam, ktéri is-haja od beſede „ſaditi“ (pflanzen, ansetzen); miſlimo tedaj, de ſájovez ſploh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poleti paſja ſtekljina ſe perkashe in de le od vrozhine is-haja. Sméſ. (Jes ſim ſam hudnik is pekla! ) V Vodnikovih Ljubljanſkih

izhaja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sije, — oj preljubo rumeno sončice! da nam prijazno ob jutrih izhaja, mirno o večerih zahaja, nam vedno ljubo svéti in zemljo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	* V Moskvi izhaja letos vsake kvatre en zvezek novega časopisa pod naslovom „Ruskaja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mnogo studencov še izvira ob kraji mahú, ali po sredi izhaja Iz jezerčnih oken ali prikritih votlin. Vse te vode se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se vse druge vode izlivajo, je Ljubljanica, ki poleg Verhnike izhaja iz treh močnih virov, tako, da precej goni malne in
Zoologija (1875):	ako gliste po črevih gomazé in še dr. Iz hrbtenjače izhaja trideset parov živcev, med temi je osem parov vratnih, dvanajst

izhajajo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo svako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	NOVICE gospodarske, obertnijske in narodske. Tečaj XV. List 101. izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	NOVICE gospodarske, obertnijske in narodske Tečaj XV. List 1. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti
Zoologija (1875):	se potem na stanovitnih mestih od zvezka odcepijo, temveč da izhajajo iz živčnih ozlov ter se zopet v ozle shajajo ter
Zoologija (1875):	jih predstavlja, toda ne celih, temveč blizu debla porezane. Živci izhajajo ali iz možganov a, ali iz podaljšanega mozga f', ali

izhajal
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): zakonik na Dunaji bo za naprej samo v nemškem jeziku izhajal, ki je za vse postave in ukaze edino polnoveren, to

izhajaš

Občno vzgojeslovje (1887):	postane gojenec neobčutljiv in tvornost vzgojnega sredstva se oslabí. Kadar izhajaš n.pr. s svetom, ne rabi povelja, in kadar moreš poučiti
Občno vzgojeslovje (1887):	marsikdaj domišljivost; graja včasi razsrdi, včasi oplaši i.t.d. 3. Kadar izhajaš z zmernejšim sredstvom, ne rabi močnejšega, drugače postane gojenec neobčutljiv

izhajati

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pervim podobne. Pa takrat so še mogli tudi brez deteljš izhajati ljudje, ker jih je bilo veliko manj in tudi manjše
Občno vzgojeslovje (1887):	se otrok tako vzgoji, da bode mogel v poznejšem življenji izhajati brez obiteljske pomoči, da bode samostojno izvrševal kak posel in

▶ izhajati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzhajati; SSKJ

izhaja

is-haja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kruha, ampak od vſake beſede, ki is uſt boshjih is-haja. “ — ˛Satan ga kmal vdrugizh ſkuſi. V' Jerusalem na verh tempeljna
Genovefa (1841):	té puſhave dalj — védno na ravnaſt tjè, kjér sdaj ſolnze is-haja. V ênim ali v dvéh dneh boſh na kraj téga

▶ iz hiša predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

iz hiše
- shishe
  Sacrum promptuarium (1695): bom ſturil tebi molzhati, ter jo dobru oklofeta, ter ſe shishe pobere: Drugu lejtu na taiſti dan ſpumne shena na kuſse

▶ izhod samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzhod; SSKJ

izhoda

is-hoda

Hrana evangeljskih naukov (1835):	to vam povém, de bodo enkrat priſhli ajdje od ſonzhniga is-hoda ino sahoda, bodo poſédli nebeſhko kraljéſtvo ino ſe brumnimi ſtarimi
Hrana evangeljskih naukov (1835):	nam prizhajo Judovſki poglavarji s' ſvojim kraljam Herodesham. Od ſonzhniga is-hoda pridejo modri Meſija darovat, ino po njem vpraſhajo; kralj ſhe

izhoda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Okoli 50 milijonov ljudi za osnove severa in na pokoršino izhoda izkojenih stoji na povelje današnjemu Aleksandru , ki na 350.000 štirjaških

▶ izid samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izid

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	prišla, se zakrivi s hudodelstvom umora, če je tudi ti izid samo zavoljo osebne lastnosti poškodovanega, ali zgol zavoljo naključbinih okolšin
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	spomladanske” zime, ki so ga naznanile poslednje „Novice”, dostavim še izid letine lanjske: sternina je bila scer lepa, pa snopa ni
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	napasti. Gotovo je bil, ker so reči tako revne bilé, izid vojske negotov in berž ko ne bi se bilo vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	dežele moramo zapisati v zlate bukve zgodovine naše, je sijajni izid volitev naših v deželni zbor, ki jih je ukazalo ministerstvo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	nezgoda. Ker se niso vrnili domu, nam še ni znan izid te zadeve. — Pozornost naših kmetiških gospodarjev, ki imajo gozde, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	naša prošnja je po vse odmev našla v srcih Vaših: izid volitve 3. dne t. m., pri kateri ste po našem

izida

Divica Orleanska (1848):	krogle suče – Pa takimu sleparstvu obležati! Ni bilo vredno boljiga izída Življenje naše, britko, truda polno? Lionel (mu roko podá. ) Nu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	štirim drugim pa da so „ugodni”. Veseli smo pa dobrega izida teh preskušinj toliko bolj, ker v južnih deželah našega cesarstva

izidom
- izidam
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): Gerard, s takim izidam ves potolčen, je hotel skrivaj ubežati, pa Arto ga je
izidu
Občno vzgojeslovje (1887): samočustva in ono ugodno čustvo, katero ga navdaja pri dobrem izidu delavnosti, ako je učitelj táko čustvo s svojim vplivanjem še

▶ Izidor samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Izidor

Isidor

Življenja srečen pot (1837):	dolshnoſti kmetiſhki ljudjé imajo: Moli, ino delaj! To je pravizhen Isidor vſak dan sveſto dopolnil. Sgodaj je vſtal, ino tekel v'
Življenja srečen pot (1837):	je meni semlja, kedar nebeſa pogledam! “ ˛Sv. Ignazi. 20. ˛Sv. Isidor. Poboshen kmetiſhki delavez. Ni ſtana tako ſtariga na ſveti, kakor
Življenja srečen pot (1837):	ga Bog v' viſhi ſtan ne poklizhe. Sa hlapza je Isidor per nekim bogatim goſpodarju ſlushil, sveſto opravljal ſvoje dolshnoſti, ter
Življenja srečen pot (1837):	ſrezhniga, zhe le kmetizh po nauki Jesuſovim shivi, kakor ſv. Isidor, kmetov poſeben savetnik alj patrón. Njegovi ſtariſhi ſo v' Madriti
Življenja srečen pot (1837):	o pravim zhaſi sgodí. Bogat v' dobrih delah je ſv. Isidor ſvoj delavnik na tim ſveti dokonzhal, ino sdaj vezhno nedelo
Življenja srečen pot (1837):	je Boga ſerzhno ljubil, greha ſe pa svetlo varval. Mladi Isidor je rad k' kerſhanſkimu nauku hodil, in kar je ſliſhal
Življenja srečen pot (1837):	saoſtaja, in ſe mu ſhkoda godí. Goſpodar ga hudo okrega; Isidor ſe mu pa pohlevno odgovorí: „Zhe bole kako samudo najdli
Slate jabelka (1844):	uzhenzov vidil, ga je vpraſhal: Ozhe, sakaj ſe tako jokate? Isidor mu je odgovoril: Svoje grehe objokujem. Uzheniz mu je rekel
Slate jabelka (1844):	ſej vi nimate nizh grehov. Na to mu je ponishni Isidor s’ shaloſtnim glaſam odgovoril: O moj ſin! Ko bi Bog

Izidor

Izidor, pobožni kmet (1887):	koliko in kako tople zahvale pošiljal da je zopet blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu za tolišnje prejete dobrote. Hvalnice kipele so
Izidor, pobožni kmet (1887):	neveden. « Lipe pride ter se silno nerodno pred Izidorja postavi. Izidor je hotel Lipetovega očeta prepričati, kako zelo da se moti
Izidor, pobožni kmet (1887):	ta zakrament ljubezni božje, kakor je to videl svojega očeta. Izidor je namreč prav pogostoma — če tudi ne preveč — temveč v
Izidor, pobožni kmet (1887):	le eno ime imeli so zanj v celem okraji: dobri Izidor namreč.

Izidorja

Isidorja

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſo bili, hlapzi ino dekle, kakor ſte vi. Poznata ſv. Isidorja, ki je bil kmetovſki hlapez; véſte od ſv. Vendelina, ki
Življenja srečen pot (1837):	boshji, sakaj Bog je shivino ſtvaril. Hudobni ljudjé ſo bogabojézhiga Isidorja goſpodarju toshili, de vedno v' zérkvi tezhi, doma pa delo

Izidorja

Izidor, pobožni kmet (1887):	jih nisem hotel slišati. « Grdo obnašanje Marcelove družine je tudi Izidorja zelo razžalilo, ker ni nikakor mogel umeti, kako da bi
Izidor, pobožni kmet (1887):	Pristavek prestavljalca. Bukvice o pobožnosti kmeta Izidorja, ki mi jih je prijazna roka posodila, so mi bile
Izidor, pobožni kmet (1887):	pri sv. maši. Tako je bilo razrejeno v hiši pobožnega Izidorja. Vsi so bili na zemeljskem premoženji jako revni, pri vsem
Izidor, pobožni kmet (1887):	neumen in neveden. « Lipe pride ter se silno nerodno pred Izidorja postavi. Izidor je hotel Lipetovega očeta prepričati, kako zelo da

Izidorju

Isidorju

Življenja srečen pot (1837):	ſe nasobale. Továrſh ſe mu je ſmejal, alj Bog je Isidorju boshji dar ozhitno povernil, ino dal, de ſe mu je
Življenja srečen pot (1837):	ſo nar boljſhi dota (erbija); ino to ſo ſtariſhi ſvetimu Isidorju sapuſtili. Ozhe ino mati ſvojimu ſinu niſta v' goſpoſki ſtan

Izidorju
Izidor, pobožni kmet (1887): se odpro duri in nekaj sosedov in sorodnikov je prišlo Izidorju srečo vošit. Vsi, ki so ga poznali, so ga ljubili

▶ Izidora samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Izidora

Isidora

Slate jabelka (1844):	v’ tej molitvi v' duhu samaknjen bil. Od boshjiga ſlushabnika Isidora maſhnika ſe bere, de je po ſposnanji ſamiga ſebe do
Slate jabelka (1844):	zhaſtitljiva savolj njene velike ponishnoſti. — Leti nuni je bilo ime Isidora. Bila je prezhudno ponishna, in je ſerzhno shelela, od vſih

▶ iziti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izide

iside
Genovefa (1841): poterpeshljivo sadéti în védno moliti: „Ozhe! Tvôja vólja naj ſe iside in ne moja! Sej bo tudi kdaj minulo, in zhaſ

izide

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	napravi dlana Elementi vražen kvar. Iz oblaka Blagor pride. Dèž izíde. Iz oblaka v strah sosesk Udri tresk! Čujte zvona stok
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	pride, to obeta, Samo ne vemo kdaj. Pa kadar se izide Za svet odmerjen čas, Pove nam, de spet pride Očitno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	psa ozdravljati poskušal. Zakaj ozdravljanje je zastonj in se ne izide po sreči; verh tega je pa ozdravljanje močno nevarno in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	o sebi pomoč ne pride, Vse se po volji božjej izide. “ 5. Božja mavrica. Po velikej nevihti se je na nebu

side
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſvôje Bitje vſako móre pridobit'. Tvoja ſvéta vólja naj ſe 'side Tak' na sêmlji, kakor nad semljó; Zhe ſkos' naſ tud'

izidejo

isidejo

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſkrivnej ſklepe ino visha ſtopinje ſvojih ljubih, de jim ſrezhno isidejo. V. 9 —10. Trijé kralji she po nozhi Jerusalem sapuſtijo
Slate jabelka (1844):	po ſvoji previdnoſti ſtori, de ſe tiſte opravila nar ſrezhniſhi isidejo, v’ kterih zhlovek sheli, sa boshjo previdnoſtjo hoditi, ne pa

izidem
Lohengrin (1898): Lohengrin. Izidem srečen li iz boja, Češ li, da mož postanem tvoj

izidi

isidi

Hrana evangeljskih naukov (1835):	po volji sgodilo. Satorej naſ je tudi Jesuſ moliti uzhil: „Isidi ſe tvoja volja, kakor v' nebeſih, tako na semlji:" ino
Življenja srečen pot (1837):	puſtil? Alj naj bo hvaleno tvoje ime: tvoja volja ſe isidi! “ — Kedar ſo priſhli poſledno uro njemu v' pomózh, jih je
Življenja srečen pot (1837):	preganjan sa pravize del ni drujiga rekel, kakor to: „Goſpód! isidi ſe tvoja volja. Kar Bog hozhe, naj ſe sgodí! “ Gnali

isjidi

Ta male katechismus (1768):	bres prenehanja s' Kristusam Krayluvalli. Kaj pak v' ti treti; Isjidi se tvoja vola?
Ta male katechismus (1768):	bodi tvoje imé. 2. Pridi k' nam tvoje Kraylestvu. 3. Isjidi se tvoja vola, koker na nebu, toku na ſemli. 4.
Branja, inu evangeliumi (1777):	bodi tvoje imę. 2. Pridi k' nam tvoje krayleſtvu. 3. Isjidi ſe tvoja vola, koker na nebu, toku na semli. 4.

iziti
- isiti
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): de ſe to sdravljenje nad njim nemore po ſrézhi isiti; in zhe ſe tudi po ſrezhi iside ne bo sa-nj
izšel
- izešel
  Robinson mlajši (1849): so Španijelje na zemljo izstopili; Robinson je tude na zemljo izešel, da bi kupca poiskal, ko mu je on zlate zerna

izšla

isſhla
Genovefa (1841): mêni, bres de bi bil védel, nad vama goſpodova beſéda isſhla: „Kdor je uſmiljen bo tudi uſmiljenje doſégel. ” Pojdita, tudi sanaprej

izšla

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	vreči kviško poskočivši. Ali ni se mu ta po volji izšla; zato pa je skrivil herbet, pobesil vrat, glavo med noge
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	germadi za Jezusa stala, se bo Božja volja na menoj izšla. (Živela je 203.) Evgeni, kakih deset let stari sin svete
Oče naš (1885):	ste, zelo bolni. Nihče ne vé, kako se bo bolezen izšla. Dolgo ste ležali brez zavednosti. Z božjo milostjo ste se

izšlo

iseſhlu
Biblia (1584): na kaminitu, ker nej imellu veliku pàrſty, inu je ſkoraj iseſhlu, satu, ker nej globoke Semle imellu. Kadar je pak Sonce
isſhlo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſta ſe pogovarjala, kako ſe bo v' Jerusalemu s' njim isſhlo. — Jesuſove tri uzhenze, ki ſo ga ſpremenjeniga vidili, je ſvet

is-ſhlo

Slate jabelka (1844):	njega imeti hozhe, ſtoril, de bi ſe kako opravilo dobro is-ſhlo, naj je po tem mirin in pokojin, zhe ſe opravilo
Slate jabelka (1844):	ni vezhiga upanja imel, de ſe bo kako opravilo dobro is-ſhlo, kakor kadar druge opore in drusiga perpomozhka ni imel, kakor

izšlo

Zlata Vas (1848):	kaj koristniga povedal. Vse se mu je skoraj po sreči izšlo, kar je začel; zakaj nobene rečí se ni brez premiselka
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Gerard štel, kterimu se je vse do zdej po sreči izšlo.
Stric Tomaž (1853):	hudo serce tolče, radovedna je bila zvediti, kako se bo izšlo.
Stric Tomaž (1853):	grozno togoti in nori, ker se mu ni po sreči izšlo. Še tisto noč zasede konja in dirja k bližnjim naselbinam

▶ iziti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iti ven; SSKJ

iziti
- isiti
  Pozhétki gramatike (1811): oditi; entrer; notri iti; sortir, vun iti, is-hajati, isiti; mourir, mréti, vmreti; naître, roditi ſe; partir, hoditi, prozh iti

▶ izjem samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izjema; Pleteršnik

izjemi

isjemi

Pozhétki gramatike (1811):	(:v' pravgóvoru:) parle, govorí, pomme, jableko, couronnement, krónanje, vénzhanje. Isjemi. 1. Dolg je predhodni slog v' flamme, plamén, enflamme, príſad
Pozhétki gramatike (1811):	konzu beſede, kakor: sofa, trèsor, saloga. enjeu, ſtava v' jegri. Isjémi 1. A, zherka v' Abezedi, je dolg. 2. Fer, Sheleso
Pozhétki gramatike (1811):	faim, lákota, pain, kruh besoin, potréba baragouin, ſkashéno govorjenje, ſhklendranje. Isjemi. 1. Vſi konzi s' ant, ſo dolge hohnjanja: mant, étant

▶ izjemanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

izjema; kontekst

izjemanja

isjemanja

Pozhétki gramatike (1811):	snanivniga ſe obrasi pogajivni ſdajni, smenjama rai v' rois, bres isjémanja; j'aimerai, bom lubil, j'aimerois , jes bi lubil; finirai, bom konzhal
Pozhétki gramatike (1811):	s' klukaſtim vdarjam: bâton, paliza, connître, posnâti, forêt, gojsd, lóg. Isjémanja. Dû deleshje glagola devoir, mórati ali dolshen biti, crû delshje

▶ izjemati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

izvzemati; kontekst

izjemamo

isjemamo

Pozhétki gramatike (1811):	prejmem; veliven reçois, prejmi je rends, vernem, veliven rends, verni. Isjémamo ſhtir glagole: je suis, ſim; veliven sois, bodi: j'ai imam
Pozhétki gramatike (1811):	deleshje aimant, nedoverſhen aimois: finissant: finissois; recevant, recevois: rendant, rendois, Isjemamo ſama dva; ayant, imajózh, j'avois, ſim imel; sachant, vedózh ali
Pozhétki gramatike (1811):	ampak tudi c'est nous qui avons, c'est vous qui avez. Isjémamo poſtavim: ce sont eux, ce sont elles, ce sont vos
Pozhétki gramatike (1811):	je finirai, bom konzhal; rendre, verniti, je rendrai, bom vernil. Isjémamo. Perve vprége: aller, iti, prihoden j'irai, pojdem; envoyer, poſlati , prihoden

▶ izkaditi glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izkadilo

ſkadilo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vehljavſhi ali ſlabſhi, kolikor ſe mu bo po simi mozhí ſkadilo.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo vſe vá-ſe povsela, kar bi ſe ſizer od gnoja ſkadilo in sveſhilo, ter ſe s tako ſteljo veliko vezh in

▶ izkazan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izkazano
- skazano
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): njeno v naj ostrejši stan vojaške obsede djans; če je skazano, da je kdo zoper koga zavratno ravnal, čeravno ga ni

▶ izkazanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ Pleteršnik

izkazanje

skaſanje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	imash saj v' spoſnanju hvalleſhn skaſati. Ta nargershe rezh je skaſanje: te dobrutlivoſte naspoſnati, v' spoſoblivoſt ſakopati, inu svojemu perjatlu tu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XXXIII. Poſt. Boſhje Mashneke zhaſtiti je prave vire, inu brumnoſte skaſanje. XXXIV. Poſt. Masa , ali treſlivoſt je ſuper doſti hudeh rezhy

▶ izkazati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izkazal

iskasal

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi domazho premoshnoſt pred mnoshizo delavzov iskasal, ki ſe prasne vere in oſtudnoſti pred vſako novo, ako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	notrajnimi pomozhki ſe je ſolnitar s kafro sméſhan nar bolj iskasal. To je tako: Vsemi ſolnitarja v ſhtupo ſtolzheniga 2 lota

iskasov
Branja, inu evangeliumi (1777): to beſſedo , katira je poſtalla, katiro nam je ta Goſpud iskasov. Inu ony ſo hitru perſhli: ter ſo neſhli Mario, inu

skasou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	obiuniſhi bomo oskerbleni. Bog ſe bo zhes nas taku skerben skasou, koker debi nezh drusiga, koker nas oskerbeti na imeu. Leta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	proſſiu, ampak debi to ſiunoſt, inu obiunoſt ſvoiga perhodniga terpleina skasou, katiru je taku veliku bilu, de v' premiſhluvainu tiſtiga ſe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	per obeni rezhy faliti, ſe je vunder v' ſvoji molitvi skasou, koker debi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	miſliu? med drugimi tudi tiſti, katirim je poprei Chriſtus dobroto skasou, katiri ſo negove zhudeshe videli, od katirih shlahte je on
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zhudesha delat nemu dodeliu, inu bres shteveina veliku drugih dobrot skasou, ti ſi ſe h'negovim nogam ponishou, inu tiſte vmivou
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	bo Ta Gospod vezhne reſnize, Kader pridejo v'Nebo. Milost skasou bode vſem, K'diri milost pruti tem Bogim v'Serzu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	mi tebe zhastimo, Tvoje gnade resglaſimo, K'dire ſi nam skasou ti. 2. Tebi vezhno hvalo dati, No naſhe reve sposnati

skasov

Branja, inu evangeliumi (1777):	ke ſo ſhliſhali, de Goſpud je nje ſvojo veliko miloſt skasov, ſo ſe s'njo veſſelili. Inu pergodilu ſe je na
Branja, inu evangeliumi (1777):	porozhov na prizho ſvojiga folka , ter je njemu njegovo zhaſt skasov. V'njegovi ſveſtobi, inu krotkuſti je on njega poſvetuv , inu

skazal

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jezika tičejo, ne samo učeniga, ampak, bi rekel, popolnama zurjeniga skazal. Po pravici se mora reči, de človek, ki ni z
Divica Orleanska (1848):	bili, Ki proti meni, odpušanje vsim; Bog milost mi je skazal, in beseda Kraljeva moja perva bodi – milost! Ljudstvo. Bog živi
Roza Jelodvorska (1855):	in solz reve ne zaverzite. Bog je vam očitno usmiljenje skazal, usmilite se tedaj tudi vi druzih! On je vam, ljubeznjivo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zlasti gledé na zavisne stavke se je g. Navratil močno skazal. On nam je pervi razodel, da je raba glagolska v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	veselilo to zvito delo. „Naj bo, milostljivega se ti bom skazal. Liktorji), razvežite svoje butarice! ” ) Liktorji so bili pri Rimljanih služabniki
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ne rečem zaslužil — le s kom bi se bil vrednega skazal take časti? ” „Saj veš. ljubi Pankracij. da si ne odsojuje

ſkasal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſliſhali is ſvetiga piſma. “ Ino jim je to na dolgo ſkasal. — Pomiſlite, ljubi otrozi! ako je Jesuſ tiſti, od kteriga je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ker ſe nam je s' beſedo ino s' djanjem taziga ſkasal. Dokler je govoril, ſe je vſe zhudilo nad ljubesnjivimi beſedami

ſkaſal

Pozhétki gramatike (1811):	itd. de bi ſe kaſal, a, o de ſim ſe ſkaſal, a, o Pretekli. Que je me sois repenti, itd. de
Pozhétki gramatike (1811):	ſe bom ſkaſal Vgoriven. Sdajni. Je me repentirois, itd. kaſál, ſkaſal, bi ſe
Pozhétki gramatike (1811):	ſe Davno doverſhen. Je m'étois repenti, itd. ſim ſe bil ſkaſál. Prihodni. Je me repentirai, itd. kaſál ſe bom Príhodni pretekli
Pozhétki gramatike (1811):	Que je me fusse repenti, itd. de ſim ſe bil ſkaſal Neokonzhvani. Sdjani. Se renetir, kaſati, ſkaſáti, ſe
Pozhétki gramatike (1811):	sois repenti, itd. de ſim ſe kaſal de ſim ſe ſkaſal Davno pretekli. Que je me fusse repenti, itd. de ſim
Pozhétki gramatike (1811):	ſe bom Príhodni pretekli. Je me serai repenti, ſe bom ſkaſal Vgoriven. Sdajni. Je me repentirois, itd. kaſál, ſkaſal, bi ſe
Pozhétki gramatike (1811):	repentant, ſe kaſajózh Preteklo. S'étant repenti, ſe ſkaſajózh, ſe ſkaſal Prihodno. Devant se repentir, imajozh ſe kaſáti, imajozh ſe ſkaſáti
Pozhétki gramatike (1811):	Pretekli. je me serois repenti, itd. kaſál, ſkaſál, bi ſe bil. Veliven. Bres perviga liza edinjiga. Repens-toi, kaſáj
Pozhétki gramatike (1811):	repenti, itd. ſkaſám ſe Pretekli prejſhni. Je me fus repenti, ſkaſál ſim ſe Davno doverſhen. Je m'étois repenti, itd. ſim ſe

izkazala

iskasala

Sacrum promptuarium (1695):	inu pruti njemu ſe iskasala, kakor de bi nezh sa letu nevejdla, satoraj tudi Ceſsar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	arznija. ki je ena ſorta apna, sa prav dober pomozhek iskasala, ki ſe klorkalk imenuje; dobi ſe v apotéki. Pol lota

skazala

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rado živino kolje. Detelja se je obá pota silno dobro skazala. Nemško dételjo so sploh po pétkrat kosili, sternišnica je pràv
Roza Jelodvorska (1855):	Rozo viditi in poznati, ki je toliko ljubezni svojimu očetu skazala, in zaliga gospodiča, iz globokiga vodnjaka rešila. Ko so pa

skaſalla

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nosilu, inu jeſt sem tu nagnenje ene Matre njim uſſellej skaſalla. Oh! koku je meni teshku dęllu, kader sem enega naspokorenega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kader nisem mogla v' dobrudelnemu dijanju pomagati, sem saj pomuzh skaſalla skus dijanje lubeſnivega jeſika. 2. Taiſte je k' strashenju teh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu zhes uſſe nagnenje sem se jeſt prov po gospodarsku skaſalla. Jeſt namorem tebi nekol ſadoſti myr moje dushe dopovedati, kader
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ta nove teſtament naperpoſtavlen, sem jeſt tem Apoſtelnam uſſo zhast skaſalla, ſakaj ony so bli od mojega Synu per ſadni vezhjerji

izkazale
- ſkasale
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kjér ſe naſh jesik govori ali saſtópi, dobre sa rabo ſkasale. ” „Kar jesik v teh bukvih utizhe, ſim ſe soper ſvojo

izkazali

skazali

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vsi gostí občutili, de so tudi Nadvojvoda četverim družbam čast skazali in z njimi v koliseumu kosili. V sredi kosila so
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	slovenski učenci z nar veči marljivostjo svojo hvaležnost milostljivimu vladarstvu skazali, ki jim v novi napravi lepo priložnost ponudi, de se

ſkasali
Genovefa (1841): zhaſa bolna in ktéri ſte v njéni bolésni toliko dobrót ſkasáli. Oh, tako vaſ imam rada in bi ſe vunder tudi

izkazati

izkazati
Gozdovnik (1898): svojo dolžnost, sennor Pena, druzega nič. Če mi hočete prijaznost izkazati, mi dovolite, da smem nocoj ostati pri vašem ognju. " "Ne
skasati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſvoje grosdike pred hudim vreménam, de bi samogla ſhe hvaléshna skasati ſe, in na-te obernjeno ſkerb in delo poverniti. Tvoji grosdiki

skazati

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	moje cele hiše poštenja tičejo, alj pa zamorete tudi vse skazati? “ Vitez odgovori: „Ker sim s svojimi očmi vidil, zamorem le
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	zavolj svoje bolehnosti ne more sam osebno svojiga serčniga veselja skazati, potem je s hinavsko - perliznjenimi besedami odpušanja prosil, ker je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da se ljudstvo škode varuje, podverženo policijskemu opazovanju, bojo mogli skazati potrebne lastnosti za nastop tacega rokodelstva in prositi za doveljenje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	s poterjivnim pismom (certifikatom) kupčijske in obertníjske zbornice svojega kraja skazati, da so to, kar so prevzeli, tudi v stanu v
Ferdinand (1884):	se hoče sè svojo marljivostjo in zvestobo tudi zaupanja vrednega skazati. Veselega obraza hiti k svojemu sedanjemu gospodu ter mu sporoči

skaſati
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ludji gratajo, tolkajn vezhe zhaſt, inu pomuzh se njim more skaſati. Moj Syn ! besede S. Duha se dobru ſamerkej, katire sem

ſkasat

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	posabil; jih morem sapręti , de boſh mogla tvojo nedolshnoſt popolnama ſkasat. (sapré tę ſrędne vrata , inu kluzh vùn potęgne. ) Goſpa. (ſama
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	On je vshę eni drugi oblublen — — Miz. To morejo meni ſkasat — Shternf. (en perſtan is perſta slęzhe) Poglęj ta perſtan, inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. Koker hitru ti bom letó od jutra do vęzhera ſkasat mogel. (Nęshka doli ſtezhe) DRUGI NASTOP. Matizhek ſam. To je

ſkasati
Genovefa (1841): velíka tolashba, de je bil ſam Golo priſiljen, njéno nedolshnoſt ſkasati in mignil je s roko, ga sopet nasaj v jézho

ſkaſati

Pozhétki gramatike (1811):	de ſim ſe bil ſkaſal Neokonzhvani. Sdjani. Se renetir, kaſati, ſkaſáti, ſe
Pozhétki gramatike (1811):	Pretekli. S'être repenti, ſkaſati se Deleshje. Sdajno. Se repentant, ſe kaſajózh Preteklo. S'étant
Pozhétki gramatike (1811):	ſkaſal Prihodno. Devant se repentir, imajozh ſe kaſáti, imajozh ſe ſkaſáti Opomin. Me, te, se, nous, vous, ktire ſo v' ſkladu

izkaže

izkaže
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Ako pa kdo zamore dokazati egiptičnost ali etruščinost Noričanov, naj izkaže! Pri severnih Slovenih je nadomestoval ta cvet limbar, lilija, kakor

skashe

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tvoji voli sgody. Taku ſe prau moli, taku ſe prau skashe, de, katiri taku moli, je en pravi ſyn, inu hzhy
Branja, inu evangeliumi (1777):	Popolnima pokorſhina, katira ſe sa Boshjo volo eni duhovnski Goſposki skashe. Sedem darov S. Duha. 1. Dar te modruſte. 2. Dar

skaſhe

Ta male katechismus (1768):	Vire rezhi: Jest virjem v' Boga Ozheta? Ta artikel nam skaſhe ta pervoPershono v' S. Trojizi namrezh: Ozheta nebeshkega, katiremu ni
Ta male katechismus (1768):	Zirkve vishe oblast popolnema spoſna, taisti se podloſhne, inu pokorn skaſhe, koker de tudi uſſe taistu ſa prov, inu
Ta male katechismus (1768):	pod eno duhovno Gosposko, katira pokorshena se zhloveku ſavle Boga skaſhe.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	2. Taiſte je k' strashenju teh ludy , katire se ojstr skaſhe, inu kislu derſhy, takershn nabo s'tega nezh drugega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uwoſhez prose, temuzh kader vide enega potrebnega, se jèdernu darovitna skaſhe; ſakaj katire more poprej prositi, inu moleduvati, ſhe vezh ſabstojn
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Sdej je on per naj dveh v' vezhru zhaſti, inu skaſhe, taiſtem,

ſkashe

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	yſkat, de ſe reſniza bol ob kratkim ſkashe. Kadar ſe opravlanje, hudu natolzuvanje, inu làshę ſliſhio, vidimo iny
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Kakôr gnada boshja v' ſèrzih na tavshent vish ſvojo mozh ſkashe, takú móre ta duhóvni Paſtir, katęri je en ſlushabnik tę

izkažejo
- skažejo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): deliti, kterih kmetija je v lepem redu, in ki se skažejo, da so vpeljali najkoristniše poprave in zboljšave. Te darila pa

izkažem

skashem

Abecedika ali Plateltof (1789):	meni tvojo gnado, de ſe tebi sa teiſte uſelej hvaleshnu skashem. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria.
Abecedika ali Plateltof (1789):	meni tvojo gnad, de ſe tebi sa teiſte uſelej hvaleshn skashem. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria.

ſkaſam

Pozhétki gramatike (1811):	kaſál ſim ſe Pretekli nedokonzhan. Je me suis repenti, itd. ſkaſám ſe Pretekli prejſhni. Je me fus repenti, ſkaſál ſim ſe
Pozhétki gramatike (1811):	Que je me repente, itd. de ſe kaſám, de ſe ſkaſám Nedoverſhen. Que je me repentisse, itd. de bi ſe kaſal

izkažemo

skashemo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	s' Nebes pogleda. Ali kedei ſe mi taku pruti Bogu skashemo? kedei ſe pred nym taku ponishamo, debi s' tim nar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe mi nemu sa tulkain od nega prejetih dobrut nahvaleshni skashemo, inu negove sapovedi prelomiti naboymo. Sa nas ſhe tudi sdei

izkažeš

skashash

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zetieram inu permoram o Duh da ti menei te shaz skashash skues ta nai mogozhneisha inu nai svateisha Boga inu skues
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nasemli skues ta jas taba sapoviem dase ti mena pokoren skashash noi resodiesh to samlo dabom vidou zhei ti dnarji lasho
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu skues ta kateri je use stvarou: dase ti menei skashash inu menei ipoviesh zhei je te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dershine. Jas N. N. tabe rarothim oduh da ti menei skashash te dnar al skriti zhaz skues to besiedo katera je

skaſhesh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tebi susebnu k' temu, de se koker en brumne zhlovek skaſhesh. Ti moresh is drugemi ſhiveti, bodi se ſhe vkloshtru, ali
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti ſa taiſte hvalleſhn skaſhesh. Tu namoresh ti tajiti, de imash uſſe od Boga, inu

izkaži

skaži

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Oče grešnikam, In skaži se dobrotljiv nam, dobrotljiv nam Dobrotljiv skaži se nam. 2. Ob dari tvoje smo prišli Kakor zgubljeni
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	On daruje se za nas. Oh poglej na revne srote, Skaži svoje nam dobrote, Mili Oče! vsaki čas. Svet ali Sanktus
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	de ob enim odpušenje in mir po Tvoji dobroti zadobimo. Skaži nam dobrotljivo, o Gospod! Svojo neskončno milost, de nas ne
Oče naš (1854):	so debele solze po licah tekle. „Ja Gospod! “ je molila, „skaži nam vsim Tvoje usmiljenje, če ne poginemo. O strašna noč
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	žele V solzah oprat lastne dolge. Odpusti Oče grešnikam, In skaži se dobrotljiv nam, dobrotljiv nam Dobrotljiv skaži se nam. 2.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Narod pričakuje, da se odpoveš vladarstvu; ne mudi se, in skaži se domoljuba. ” Knez se je obotavljal z odgovorom, in je
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	si, « govoril je sodnik dalje, » vreča te dovolj dolži hudodelstva; skaži Bogu in gosposki čast, in povej naravnost, preden te ne
Oče naš (1885):	so debele solze po licih tekle. „Da Gospod! “ je molila, „skaži nam vsem Tvoje usmiljenje, če ne, poginemo. O strašna noč

▶ izkazovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izkazoval

Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	misel, da bi se „Slavec”, ko se bode v prvo izkazoval, potrudil za nepremožne pripravljanke za učiteljstvo v tukajšnjem izobraževališči, ker
Gozdovnik (1898):	molčati. »Vaš molk nam zadostuje! Don Estevan, jaz sem vam izkazoval nenavadno čislanje in mnogo bi dal za to, da bi

skazoval
Kmetijske in rokodelske novice (1845): nekoliko prebira). Svojo umetnost je v več krajih našiga mesta skazoval. Kolikor smo mi vidili, je nekako to le: Če se

ſkasoval

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tod drugàm ſhel, ino je povſod neprenehama uzhil, ter dobrote ſkasovàl. 23. Jesuſovi nauki v' prilikah. Jesuſ je ſpet veliko trumo
Genovefa (1841):	sa uſmiljenje sahvalila, ktéro je nad njunima shenama in otrózi ſkasoval. Sakáj sazhudila ſta ſe ko ſta svédila, kako blagoſerzhno ju

izkazovati
- ſkasovati
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): je on Jęsus Chriſtus. 21. Inu tèdaj je Jęsus sazhęl ſkasovati ſvojim Jógram, de móre on jiti v' Jerusalem, inu veliku

izkazuje

Aritmetika za učiteljišča (1885):	riža po 24. 4.) Blaga v prodajalnici: Kakor prodajalniška inventura izkazuje za 476 gl. Terjatev 178 gl., a od teh treba
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kupčija meseca julija 1. 18.. Dne 1. julija. Kakor inventura izkazuje, sem imel aktivnega in pasivnega imenja: 1.) Gotovine 1992 gl.

ſkasuje
Genovefa (1841): prijasniga in dobrotljiviga ſe Bóg tudi v hudim létnim zhaſu ſkasuje. ” Kadar je prav hudo medlo in véter vlékel, je Boleſlav

izkazuješ
- ſkasujeſh
  Sveta grofinja Genofefa (1857): obljubil? Je li to sahvala, ktero mu sa njegovo ljubesen ſkasujeſh? Popuſti to, drugazh boſh vidil, da ſe boſh ſvoje neumnoſti

▶ izključno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

izključno

izključljivo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	jih na Dunaji zeló bojé zarad Turške politike, katera se izključljivo suče po Magjarskem šovinizmu. In ta je že tako do
Občno vzgojeslovje (1887):	razvitku človeškemu. V prvih dneh življenja se pojavlja v otroku izključljivo le telesna priroda. Vse moči življenja merijo najbolj na to
Občno vzgojeslovje (1887):	lehko mogoče, da bode vsled svoje nedostatne duševne moči služil izključljivo le čutnosti. Iz navade nastanejo sklonosti, težeče po čutnosti. Ako
Občno vzgojeslovje (1887):	njih obnova. V prvih dneh svojega življenja izvršuje človek skoro izključljivo le vegetativna opravila. Vse moči življenja v otroškem organizmu merijo

▶ izkojenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vzgoja; Pleteršnik

izkojenju
- izkojenji
  Blagomir puščavnik (1853): jim streže in priliva — in ve bi nemarne bile pri izkojenji (izreji) svojih otrok , ki so vaš nar dražji in nar

▶ izkopati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izkopali
- skopali
  Zlata Vas (1848): se ljudjé, ki so poprej reveži bili, sčasama iz dolgov skopali in svoje hiše berhke naredili; in nasproti, kako so poprej

izkopati

Robinson mlajši (1849):	dar k prekopu morala skoro tude tako globoki žleb — strugo izkopati, po kterem bi vodo vedla — peljala, ino med iz-
Stric Tomaž (1853):	da je vse zastonj — tudi se tako narpred iz dolgov izkopati zamorem. Kar je storjeno, je storjeno! “ Oh! reče spet jokaje
Valenštajn (1866):	ukvarjáti; Tlačán od prstí ne obrne očés, Ker méni zaklád izkopáti. Pa koplje i rije, dokler živi, I grebe, da sam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	sami štuci stali, ki so se morali kar posekati ali izkopati. Da bi nam prihodnje zime take in druge škode prizanesle

skoppat
Sacrum promptuarium (1695): moj moſh, poidi s' mano hozheua mojga Ranziga skoppat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit, ter ludje bodo

izkopljejo
- iskopajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vshene, ki ſe drugo leto s dreveſam red is semlje iskopajo, nove dreveſza s koreninizami od ſtariga odlozhijo, in vſe raspoſadé
- izkopljejo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pesek dobí, povikšajo, na obéh stranéh pa globine ali grabni izkopljejo, kteri se znajo tam pa tam tudi globočeji narediti in
izkopljeta
- skoppata
  Sacrum promptuarium (1695): v' tej vishi ſe nebó nezh hudiga ſgodilu: greſta, ga skoppata, inu nagauge ga shena pomaga obeſsit. Ene Vduve pak ſo
izkoplji
- iskopaj
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): nizh dobizhka ne dajo, ſlushijo. Triletne ſlabſhi dreveſza v jeſeni iskopaj, ſerzhne koreninize in pa vejize vſe jim poreshi, in jih
izkopljite
Mlinar in njegova hči (1867): grdim ljudem v velike tamne hiše, koj mi raji grob izkopljite. Županja. Hu, Micka, to so grde misli. Ne pojdeš v

▶ izkoristiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izkoristiti
- ſkoriſtiti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): v ſvojim ozhetiſtvu (Vaterland), kako bi ſe dal smersli krompir ſkoriſtiti, pa kar ſe ſpomnim, nihzhe ni snal boljſhiga ſvetvati, kakor

▶ izkristalizirati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

izkristaliziral
- izkristalizoval
  Mineralogija in geognozija (1871): debelo. Med plošami tega apnenca se je kalcit navadno lepo izkristalizoval, včasi so nekaki apneni gomolji videti v njih, sem ter

▶ izkusiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izkusi

Občno vzgojeslovje (1887):	naslednikom. Na te izkušnje in na ono, kar vsak sam izkusi pri vzgoji, opira se pedagogično znanje.
Občno vzgojeslovje (1887):	učí se otrok čutiti tudi s tujci in z nižjimi, izkusi, kako je treba ubogati, pa tudi, kako je treba zapovedovati
Občno vzgojeslovje (1887):	poučí izkušnja, česa je mogoče doseči in česa ne. Ako izkusi otrok, da vselej, kadar kriči, pride mati ter mu izpolni

izkusil
Robinson mlajši (1849): imel, še res ni vedel; zadosti pak si je uže izkusil, da človek nad svojimi umnostmi, dvojiti — pohibovati ne sme, če

izkusila

ſkuſila

Genovefa (1841):	Tudi s malim moremo veſéli biti. To ſim v puſhavi ſkuſila. Zhe ſte ſhe tako ubógi, imate vunder lé kozho, obléko
Genovefa (1841):	v ſmerti mehka blasina. Şkuſili bodete to , kakor ſim jes ſkuſila. ” ”Kadar vam vaſha véſt kaj ozhita — in ko
Genovefa (1841):	odpuſti, de niſim ubógim vezh dobriga ſtorila! Ôh nikóli niſim ſkuſila, kakó teshkó lakot dé! O koliko ubósih bi bila lahkó
Genovefa (1841):	vaſho Ijubésen in ſlôgo popâzhiti! ” je djála, ki je ſama ſkuſila, kakſhne nadlóge take prizhe tudi naj bôlji Ijubésni usrokovati morejo

izkusiti
Gozdovnik (1898): bližej, velim poslednjikrat! Mislite li, da se šalim, morete takoj izkusiti, da v resnici delam. « Kučilo pristopa počasno in obotavljaje. »Zakaj

▶ izkušen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izkušenpridevnik, splošni, nedoločeno

skušen

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	popolnama sam v kancelijah kraljevati in gospodariti zamogel. Če pa skušen kantonski komisár, kakor ste Vi, terdi, de je že zdej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	udari in ga vzdigne. Zatega voljo mora prednjek zmiraj že skušen in z vodo dobro znan biti,

skušeni

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	s pridelanim sadjem ravnati, de bo pràv. že gosp. Pire, skušeni sadjorejic, svetjejo, de naj se sadje, ktero se da shraniti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Kakó s sadnimi drevési ravnati, ko jih je toča poškodovala. Skušeni viši vertnár Štajarske kmetijske družbe, gosp. Frane Trummer, tóle svetje

ſkuſhen
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ſo she od Bogá v to namenjene. S temi beſedami ſkuſhen „Krajnſki vertnar” kmetiſhke goſpodarje ſvari, de ni prav take ptizhike

izkušenegapridevnik, splošni, nedoločeno
- izkušenega
  Robinson mlajši (1849): biti moglo, da bi se na tako velikem koráblji, brez izkušenega ljudstva, ino brez vse brodarske znánosti na široko morje
- skušeniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): bolj veselí, kér spričevanje od možaka pride, v kancelijskih opravilih skušeniga in znajdeniga, de je že mogoče, (desiravno še težavno, kar
izkušenejšipridevnik, splošni, primernik
- izkušenejši
  Gozdovnik (1898): poveljnik: moj beli brat ali Sokoljeoko? « »Moj rdeči brat je izkušenejši od mene; on vodi zapovedništvo. « Sokoljeoko se nakloni ponosno in

izkušenipridevnik, splošni, nedoločeno

izkušeni
Ferdinand (1884): h kateremu je prišel priprosti brivec po strup. Kmali je izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo sè strupom. Zgovorni brivec je pripovedoval
skušeni
Zlata Vas (1848): njive in senožeti obhodili, ogledali in popravili; njim so mogli skušeni možjé in mladenči pomagati, de so se kaj učili. To

ſkuſheni

Pozhétki gramatike (1811):	PREDGOVOR. To malo gramatiko je sa franzoske mladénzhe sloshil Lhomond ſkuſheni vuzhenik, ktir v' kratkimu predgòvoru te ſvoje Píſmene Snadnoſti opominja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v reji ſadniga drevja piſaniga; tudi ſo povſod, ſaj nekteri ſkuſheni redniki drevja. Kdor ſe vadi, bo mojſter in kar je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in morebiti tudi do naſhih trupel, vſi uzheni in drugi ſkuſheni moshjé terdijo. Marſiktere bolésni ſo vſelej hujſhi ob zháſu, kadar

▶ izkušnja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izkušenj

Občno vzgojeslovje (1887):	katera mu je uporabljati. To stori tem lažje, čim več izkušenj si nabira in čim bolj se mu razvije razum. Šele
Občno vzgojeslovje (1887):	razvija. Gojenec se vadi v mišljenji, katero se vsled mnogih izkušenj vedno bolj okrepčava. Misleč pretvarja gojenec vednosti, pridobljene v dobi
Občno vzgojeslovje (1887):	človeštvo polagoma že od pamtiveka vedno bolj usovrševalo. Na podlogi izkušenj in spoznavanj, katere so nabirali predniki, napredovali so nasledniki v

ſkuſhinj
Kmetijske in rokodelske novice (1843): poduzhenje Zhbele rediti, in s njimi prav ravnati. Is laſtnih ſkuſhinj ſpiſal v nemſhkim in tudi v krajnſki jesik preſtavit dal

izkušnja

Zoologija (1875):	in sicer prav pripravno presnovo ali izmeno snovi, ker nas izkušnja uči, da se po tej poti v telesu obrabljene ali
Občno vzgojeslovje (1887):	mehanična reprodukcija in fantazija. Vedno večja izkušnja pa, osobito neprijetna izkušnja, popravlja zmote in učí otroka, da sodi premišljeneje in previdneje
Občno vzgojeslovje (1887):	ker sodelujete pri tem mehanična reprodukcija in fantazija. Vedno večja izkušnja pa, osobito neprijetna izkušnja, popravlja zmote in učí otroka, da

skušnja

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Rodoljub Ledinski. Kakó bi se več turšiče ali koruze pridelovalo ? Skušnja sedajnih časov dovelj pokaže, de malokteri zemeljski pridelek toliko verže
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	k verhu pod strop silijo, in zatorej me je tudi skušnja izučila, de morajo luknje skozi strôp okoli ceví terdó zamašene
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	muhe; in vsaka bolezen se jih lahko prime, kar nas skušnja učí. Pošten kmet je imel dva sina, mlajšimu je bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	konjsko meso tudi posušiti in de je dobro tudi suho. Skušnja je pokazala, de je konjski jezik boljšiga okusa ko goveji
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nikomur razun svoji vésti ni odgovora dolžán. To je, kakor skušnja po vsih duhovnih napravah kaže, k njih vspehu celo celo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tako brati primora. — Na ta svèt me je moja lastna skušnja napeljala. Ko sim svojimu bratu celi tečaj „Novíc” ponujal, naj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	čeravno je toča že morebiti mesca rožnika drevó otolkla , kér skušnja učí, de véje, ki poléti zrasejo, vedno slabotne in nerodovitne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pa senice in žovne, v brambo drevés varovati, je gotova skušnja vsih umnih kmetovavcov. Posestniki majhnih vertov so v stanu, s
Mineralogija in geognozija (1871):	zato dostikrat priteče iz zemlje ter si skoplje grapo. Toda skušnja je učna, da se vodi v tem obziru lahko pomore

şkuſhnja
Kmetijske in rokodelske novice (1845): zhes delo pravo bilo. Tode kriva in narobe je ta! Şkuſhnja me uzhi, de zhbele per takim delu, ako je hujſhi

izkušnjah

skušnjah

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tù in tam eno odletí, ne bodem jenjal po mnozih skušnjah sadonosnic rediti. Saj tudi vas sto učencov učim, in znabiti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	letas je bilo blizo sv. Martína. Smo smeli po starih skušnjah lani dobre letvine pričakovati: ne vém, ali bi jo sméli
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	4 sežnje saksebi, sadežem škodjejo, bi imela sicer po mnozih skušnjah druzih deželá že davno zaveržena biti, in to toliko bolj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	štajarskega grajšaka, gosp. viteza Morica Franka, in po več druzeh skušnjah vsega tega ni treba, ker imamo lohak pomoček, posteljco kravam
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tako, da krava zboli, hirati začne in konec vzame. Po skušnjah zvedenega štajarskega grajšaka, gosp. viteza Morica Franka, in po več
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sejati. (Boljši jabelčnik kakor po navadi) se napravi po storjenih skušnjah nekega sadjorejca, da se ne samo popolnoma zrele jabelka za

ſkuſhnjah

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga ne serna v klaſju vezh ne oſtane. Po vezh ſkuſhnjah ſe je ſkasalo , de ſe pri ti maſhini deſeti del
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sa to priporozhuje, kér je nje koriſtnoſt po 5 letnih ſkuſhnjah in od vezh ſtrani poterjena. Popis obertniske razstave v Ljubljani
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s shitam godí. Imenovan uzhenik nam osnani po ſvojih vezhletnih ſkuſhnjah, in pravi, de je nar gotovſhi ſredſtvo domazhe shito poshlahtiti

izkušnjami
Občno vzgojeslovje (1887): ako vzgojitelj združuje splošne teoretične in praktične resnice s posameznimi izkušnjami gojenčevimi. Zato mora vzgojitelj vse resnice in nauke, katere podaja

izkušnje

izkušnje
Občno vzgojeslovje (1887): jo hočemo obnoviti. Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo naše izkušnje v trdno združene kroge predstav, kateri tvoré med seboj zopet

skušnje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tretjiga prenesem, bo tretje drevó stanovitno, kakor domače. Tode take skušnje ne gredó za kmeta, kteri želí hitro terdniga drevja si
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	utegnil v nos kaj zoperniga dobivati, pa že iz lastne skušnje skozi 4 mesce vém, de moj nos nič zoperniga ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sledí. ) Stavljenje kóz ali osepenc je velika dobrota! (Konec. ) Petdesetletne skušnje so nam pokazale, de dobrotljivi Bog ni veči telesne dobrote
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	čuda, kér v ti reči nimamo ne prave vednosti, ne skušnje, in kolikaj večih potroškov ne zmoremo. J. K. Zlate bukve
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zopet poboljša. Zagotoviti sicer ne moremo te pomoči iz lastne skušnje; naj jo skusi, kteri je potrebuje; če ne pomaga, ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	da mu ni treba mar biti za nove znajdbe, nove skušnje, takega bojo novi časi v čedalje večjo zadrego spravili. Kdor

izkušnjo

ſkuſhnjo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	preſtavijo tudi v nar hujſhi simi. To she davno ſtorjeno ſkuſhnjo nam je pretezhena huda sima poterdíla, kér ſo le taki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tazih zhbel pomerlo, ktere ſo ſhe ſterdi imele, bom ſtorjeno ſkuſhnjo osnanil: kakó ſe zhbele po simi bres zopernije pred ſmertjo

▶ izleči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izlegli
Kitica Andersenovih pravljic (1863): svojim možem gnjezdo in vsi najni mladiči so se ondi izlegli. Se ve, da so ljudjé napravili vse to, ker jih

izleže

isleshe

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je djana, podobno makovimu ſemenu, in pervih 36 — 40 ur isleshe ſkorej vſe, potlej malo ſhe. Isleshe ena okoli 400 — 500
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pervih 36 — 40 ur isleshe ſkorej vſe, potlej malo ſhe. Isleshe ena okoli 400 — 500 drobnih jajzhik ali zhervniga ſemena sa

izležejo

isleshejo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſpomlad ſtoriti, de ſe per gorkoti po potu zhervi ne isleshejo. (Dalje ſledi. ) Opomba sa ſpomlad. Po ſvojih opravkih gredé, ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in gorkota smirej enaka. Ob 6 ali 7. sjutrej ſe isleshejo metulji, to je, pridejo is kokonov, ob 8. ſe sazhno

▶ izlesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izleze

islese

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe tako le sgodi: Vſaki metulj puſti, kadar is meſhizha islése, na perju od drevja nekak ſók , kakor kri rudezh, slaſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gorko perhajati sazhne, goſenzhiza, kakor shima debela, selena, is jajzhka islese in sazhne ſhkodo delati; kadar goſenze vezhji poſtanejo, ſe po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe v letnih zhaſih pokashejo. Koj v ſpomladi is jajzhiz islese in ſe perkáshe: 1. Gèrba (Raupe des Frostnacht — Schmetterlings). S

izlezejo
Zoologija (1875): v zdrizast ovojek želodove velikosti, iz kojega za nekaj časa izlezejo mlade, popolnoma brezbarvene pijavke. Rabiti se pa morejo stopram v

izlezli

islesli

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in ſe na ſtran denejo; is njih bodo potlej metulji islesli in ſéme sa prihodno leto naredili. V drujih galetah pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih ne pomoril, bi zhes nekaj dni metulji is njih islesli, galeto poſhkodovali in vſe delo bi bilo ſkorej saſtonj. c.

▶ izležen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izležene

isleshene

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ko ſo tako dosorile, ſe vsame popir, na kterim ſo isleshene, ſe dva — ſhtir — ali oſemkrat pregane in svije in ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne pod 0. Zhe bi ſe kmalo potem, ko ſo isleshene, ſpravile in ſ-hraníle, ko ſo ſhe mokrotne, bi savite lahko

izležene
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): napreduje s časom. ” Takšne ino druge misli so med zidovjem izležene. Ta starokopitna okornost — ostanek prejšnje vlade, Bog ji daj večni

izleženih
- naleshenih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): imajo ruſo glavo, ſe is jajzhkov od kebrov v semljo naleshenih svalijo, dvej leti v semlji od kuren shita, trave, slaſti

▶ izlikati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izlikati
- islikati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): sa prodajo ſvojiga blaga ravnajo in po mogozhoſti ſvoje déla islikati ſi prisadevajo, taki pri ljubi ſtari navadi — bres kruha — bres

▶ izliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izlije

islije

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poſódi je bila drasiga masila perneſla; na noge mu ga islije. Farisej, ki je Jesuſa goſtíl, je molzhé gledal, ino ſam
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njim, jih otira ſ' ſvojimi laſmí, ino na sadnje mu islije vſo diſhavo po glavi. Diſhave lepi duh je vſo hiſho
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Zhakaj, ſhe tvojim velbljúdam bom sajéla, de ſe napijejo. “ Bersh islije is verzha v' korito, tèzhe ſpet na ſtudenez, ino natózhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	saſíje , In mávriza na blédo Bogomílo Lepôte ſvôje zhíſti ſvít islíje, Nebéſhki sór obdá oblízhje mílo ; Jok, ki v ozhí mu

izlije

Blagomir puščavnik (1853):	Ko je Milko sam, se mu serce popolnama otroških občutljev izlije. Na kolena pade in moli neprenehoma, da bi mu Bog
Zoologija (1875):	obe veliki, dovodnici v. do v desni pridvor, ter se izlije v desni prekat. Mali obtok vrši se ob enem z
Zoologija (1875):	plučnih dovodnicah p. do nazaj v levi pridvor ter se izlije v levi, pod njim ležeči prekat, od koder pri prvem
Zoologija (1875):	dalje prihaja po mezgovodu, tem podobniši je krvi. Predno se izlije v krvne žile, je vže bledo-rudečkast, na zraku pa še

izliti
Divica Orleanska (1848): Voglarica. Voglar. To grozna je nevihta, strašno vreme; Ognjenih rek izliti se na nas Grozí obnebje, in o belim dnevu Je

▶ izlivati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izliva

Zoologija (1875):	prekata, a vendar tako, da se kri iz pridvora lehko izliva v prekat, ležeči pod njim.
Zoologija (1875):	vprav ondi, kjer se leva vratna dovodnica pridruži ključni dovodnici, izliva v žile in se tu mlečnata mezga primeša krvi. Te
Gozdovnik (1898):	bo tamkaj, preden se solnce drugič poniža. Rio Gila se izliva v Rdečo reko, tam, kjer mu rdeči in beli možje

izlivajo
- izlijajo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ter ga obilniše napaja. Na desnem bregu se v Ljubljanico izlijajo Lubija, Bistra, Borovnišica, Iška in Išica z Želimljišico vred ; na
- izlivajo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): odpertega odtoka. Poglavitna reka, v ktero se vse druge vode izlivajo, je Ljubljanica, ki poleg Verhnike izhaja iz treh močnih virov

▶ izložiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razložiti; Pleteršnik

izloži

isloshi

Biblia (1584):	padeta. TEdaj je Petrus odguvoril, inu je k'njemu djal: Isloshi nam leto prigliho. Iesus pak je rekàl: Ste li tedaj
Biblia (1584):	Inu njegovi Iogri ſok'njemu ſtopili inu ſo djali: Isloshi nam to prigliho, od Lulke na Nyvi. On je odguvoril
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' hiſho: inu njegóvi Jógri ſo k' njemu pèrſtopili rekózh: Isloshi nam tó pèrgliho od lulke tę nyve. 37. On pak
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	15. Petèr pak je odgovóril, inu je djal k' njemu: Isloshi nam letó pèrgliho. 16. On pak je rękal: Ali ſte

▶ izluščiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izlušči
- isluſhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pada in sernje lepo zélo in bolj gotovo is klaſja isluſhi. Sakaj nemſhki zépez je is terdiga leſa tako s resivnikam
izluščimo
Rudninoslovje (1867): imenujemo vrasle (eingewachsene Kr.); ako je pa iz te snovi izluščimo, imenujemo je izluščene (lose Kr). Ako se kristali samo z

▶ izmakniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izmakne
- izmakne
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): vsi, in ko se malo čase plazimo po bregu, se izmakne snežnata plahta, in mi odnese ženo in dva sinčeka v
- zmakne
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): te močí. Alj moč nebeška strašna je, Če varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir puhtí Natóre proste prosta hči. Strašno
izmaknem
Kmetijske in rokodelske novice (1846): to paljčino vtaknem, Pipe rjave so že zlo, Če postekleno izmaknem, Ruda v litje godna bo. Hlapci, urnih rok Skusite mi

izmakneš

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in z vezilam obvij; pa vari se, de za-gojzde ne izmakneš iz vilic. Zakaj, ako se skorja cepiča ne vleže popolnoma
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poveži z nitjo ali ličjem, in čuj, de ju ne izmakneš saksebi. Takó stori spomladi, kedar je navadni čas cepiti. Ako

izmaknil
Revček Andrejček (1891): Čakaj, Anže — bodem ti že eno zagodel. Vojnik ti bom izmaknil. Srna mora moja biti. (Počasi zadaj odide. ) Sedmi prizor. Andrejček

▶ izmed predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izmed

is
Svetu pismu noviga testamenta (1784): satoshili. 11. On pak je djal k' njim: Kdó bò is vaſs ta zhlovèk, katęri bó imel eno ovzó, inu aku

ismed

Genovefa (1841):	vſim ſvôjim velizhaſlvu ni bil tako lépo oblézhen, kakor êna ismed njih. Zhe tedaj Bog travo na polju tako lépo oblazhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in kakor bi jih boshjaſt svila, poginejo. — Nar lepſhi glava ismed shivine navadno nar perva pogine ; — bik mora navadno nar pervi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bilo, de ſo goſpod fajmoſhter, ki ſo porozhali, ſin eniga ismed téh ſhtérih parov bili. Saſtáviza, pa tudi sabávljiza. Na Krajnſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s tako shlahtnimi ſerzi imenovati. S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela

is med(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1843): trumo ſhe bolj divjih vojſhakov , ktere — kér ſo bili eni is med njih v ſvojih obrasih nekoliko pſam podóbni — ſo pſaglávze
is mej(združena oblika)
Biblia (1584): inu is tvoih beſſed boſh ti ferdaman. TEdaj ſo eni is mej Piſsarjeu inu Fariseerjeu odguvorili, inu djali: Mojſter, my bi

izmed

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Sdovšek, gosp. Novak, gosp. Perko, in gosp. Plaskan. Naj starejši izmed njih gosp. dekan Pridovnik, obče spoštovani mož, so pri ti
Zlata Vas (1848):	Posód in solí je Ožbè na rajtingo deležnikov sam napravil, izmed deležnikov so bili pa trije zbrani za pervo léto, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	listu zdrezal; ali kaj pomaga, kér ga bo le malo izmed njih bralo (kterim morebiti še clo potrebin ni), če se
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Dansi, ta tvoj veliki dan! Milost Božja je zvolila Tebe izmed vsih stvari: Dvico te je posvetila, Med ženami take ni
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	gospa! še prav čudnega. Ali veste, da je bil eden izmed tistih nesrečnih kristijanov? ” „Lepo te prosim, molči no in ne
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	na kterem je igrala jutranja zarja. Černi poveljnik je izbral izmed svojih sto mož pet izurjenih strelcev, ki so bili tako
Botanika (1875):	toliko popisovali rastline, ampak večidel le povedali tiste najbolj imenitne izmed njih, ktere so v obrtniji, v zdravilstvu, v poljedelstvu ali
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vrednost te neznanke določiti. Dobljena vrednost se postavi v jedno izmed prejšnjih dveh jednačeb; na ta način se določi druga neznanka
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	visokost 30 do 60 cm. , tako da nameravamo posaditi najlepše izmed njih, posebno one, kterih se v poletnem času ne loti

izmej

Valenštajn (1866):	Poprej o carjevej je službi nekij Pridržek bil. Butlar (enemu izmej tabornikov). Sramujte se, gospoda! Pomislite, o čem se govori, Sedaj
Valenštajn (1866):	Miroslavu je o venčanii Skoval umetnik Vilijem, prekrasno To kupo izmej plena praškega? Drugi strežaj. Da, to! Nazdravljali si bodo njoj
Valenštajn (1866):	Prazne besede malo koriste možém. Jaz dalje vidim, nego kdo izmej vas; V hudo past lové i njega i nas. Prvi
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	Ameriki, a leta 1857. je bil že drugi v Bostonu. Izmej evropejskih je oni v Lintorfu najstarejši. Sedaj je v Nemčiji

smed

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Elisejevih zhaſih je bilo na Israelſkim veliko gobovih; pa nobèn smed njih, ampak le ˛Siriz Naman je bil osdravljen. “ To ſliſhati
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Judje ſvojiga naj hujſhiga ſovrashnika snebili. ˛She nekoliko zhaſa ſo smed ſvojiga naroda imeli kralje, kteri ſo Judovo
Genovefa (1841):	môgel umoriti! Têbe in ſvôjiga ſinú! O, jes naj neſrézhnejſhi smed vſih ljudi! ” — in njegov svéſti Volk, ki je na njegovo

zmed

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	njivo za turšično setev pripravi in obdéla, kakor gré, mu zmed vsih pridelkov nar več verže. Kakor je pri vsakim delu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so mogli tudi kemikarji med seboj razkrojiti se, de vsak zmed njih sicer deblo obseže, to je, se s poglavitnimi kemijskimi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	bravcam „Novic” spisali. Akoravno je zemlja ena nar manjših zvezd zmed téh, ki jih na nezmerljivim nebu vidimo in ne vidimo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mestniga duhovna spodbujene, v družbo stopile, de ne bo nobena zmed njih možkiga vzela, kteri pijančuje. — O ko bi hotle vse
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tale svèt ponudim: Večína nas duhovnikov je kmečkiga rodú, vsaki zmed nas ima domá žlahto bližnjo ali daljno, v kteri jih
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ptujcov? Po jedi, ko so slovo jemali, reče nar imenitniši zmed njih Abrahamu: „K letu osorej spet pridem. Takrat bo Sara
Zlata Vas (1850):	oknih vun gledala, in na ognjišu so nezabeljen močnik kuhali. Zmed stó gospodarjev jih je gotovo dvajset svoje otroke beračit pošiljalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	že na cesti, ki od Občine pelje, lahko razločiš, ker zmed vseh hiš zavolj posebnega obsega veličansko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je Tvoje duše moč spoznala — Da večno proslaviti se zamore — Zmed vseh sinov je — Tebi strune dala! V Ljubljani na sv.

▶ izmenjaje prislov, deležje ↘ IMP

izmenjaje

smenjaje

Pozhétki gramatike (1811):	vernil. IV Od ſdajniga deleshja ſe obrasi: 1. Nedoverſhen snanivniga, smenjaje ant v' ois, deleshje aimant, nedoverſhen aimois: finissant: finissois; recevant
Pozhétki gramatike (1811):	sache, védi. II. Od pretekliga snanivniga ſe obrasi nedoverſhen perloshivniga, smenjaje ai v' asse per vpregi pervi: j'aimai, lubil ſim; nedoverſhen
Pozhétki gramatike (1811):	tiga deleshja ſe tudi obrasi pervo lize mnoshniga ſdajniga snanivniga, smenjaje ant v' ons: aimant, nous aimons: finissaru, nous finissons; recevant
Pozhétki gramatike (1811):	Od ſdajniga v' neokonzhavnimu ſe obrasi: 1. Prihodni v' snanivnimu smenjaje r ali re v' rai, aimer, lubiti, j'aimerai, bom lubil

▶ izmenjavanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

izmenjavanjem
- izmenjevanjem
  Robinson mlajši (1849): od sé dobé nikáke pravice ne imajo imeti, se z izmenjevanjem penez — novcev baviti — obirati. Sodek zlatin zern je dosegnol, da

▶ izmeriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izmerijo
Lohengrin (1898): plemiči izstopijo za Lohengrina, trije brabantski za Miroslava: slovesno stopaje izmerijo bojišče in je omejé v popolnem krogu zasadivši kopja v
izmeril
- smeril
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): nji ne bil, ako ſim vanjo priſhal; na ſtopinje ſim smeril globozhino in viſokoſt, ſhirjavo in dolgoſt vſih krajev, ki ſo
- zameril
  Robinson mlajši (1849): pak je videl vèrh — goro ino onamo — ta je tude zamèril kroke. Po poti je k svoji veliki žalosti pozoroval — videl
- zmeril
  Zlata Vas (1848): Planinec je mléko zmeril in je pod vsaciga imé zapisal, koliko de je prinesel

izmeriti

Astronomija (1869):	Djansko — z merilom ali s tako imenovanim mérskim lancem (Messkette) — izmeriti se morejo zmirom le krajše daljave. Mi toraj o tem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	posamične sestavine treba v ta namen res prešteti, izvagati ali izmeriti. § 3. Vsak dogodek, kateri sestavine trgovskega imenja izpremeni, zovemo

zmeriti

Zlata Vas (1850):	preveč druzih opravkov, vse polje, pota in stezé cele srejne zmeriti in velik obris ali karto narediti. Na obrisu je bil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	taka peč v-se potegne, to so prav natanko ne dá zmeriti, — da je pa veliko požre, kaže nam sledeča preiskava. Če

▶ izmetati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izmeče
- ismezhe
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): kader je s enmalo laſhkiga moſhta smeſhano, inu vkup droshe ismezhe. Ti goſpodje ſo fajmaſter v Bledi inu dva duhovna per

▶ izmikati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izmikati

ismikati

Hrana evangeljskih naukov (1835):	brata. — Le kaj maliga sazhnejo otrozi sdaj ſtariſham ali ſoſedam ismikati, in ſtariſhi, ki velijo: „Kaj pa to,“ in otróka od
Hrana evangeljskih naukov (1835):	Le vſe na oko delati, goſpodarja ino goſpodinjo goljfati, njim ismikati, ſami ſebi plazhovati, vſiga téga jih ſhé veliko sa greh

▶ izmisliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izmisli
Robinson mlajši (1849): z mladima ve — nj zapreti, dokler si kaj boljšega ne izmisli. Tičas je tedaj lamico k stromu privezal, ino se koj

izmislijo

smiſlijo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	po semlji. De bi ſe po deshelah ne rasgubili, ſi smiſlijo turn sidati, kteriga verh bi ſe neba dotikal, ino bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in v ſrovo maſlo predéla. Kaj ſe ljudje vunder vſe smiſlijo! ! (Na Krajnſkim in Koroſhkim) ſe je ljudſtvo od léta 1825

izmislil

Robinson mlajši (1849):	urnosti došel, da se mu je to le igračka zdelo. Izmislil si je tude nastroj — orod iz lesu , podobni vezači igli
Kemija (1869):	§. 73) napolnjeno napravo, kakor jo je Liebig prav ostroumno izmislil, glej podobo 63. Ta naprava je v podobi trikota vpognjena

smiſlil

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bi slàgánu blo — Goſpà. Neſręzhni zhlovek , kdur ſi je to smiſlil! Baron. De bi ti ne vędla? — (Tonzhek en ſtol okoli
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſe je nelètel. Nęshka. De vęjſh , dobru ſi ſi jo smiſlil. Matizh. Sdej puſtimo to ręzh. — Nęshka, jeſt ti imam nekej
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	rokó dershala. Nęshka. Kaj menijo , kaj ſi je ſhe potler smiſlil ? — — Ne vęjm, zhe bi jim povędala, al né — Goſpá. Le
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	shol , de ſim zhes ſanta govoril; jeſt ſim ſi le smiſlil, vidijo, de bi bil kej s'nje spravil — ſizerpak — Baron
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe doli vlęgel, bres tęga de bi bil lę ſamu smiſlil, ali tudi skoraj vęjdil, od kogá ſi bil ſtvarjen, inu

izmislila

ismiſlila
Sveta grofinja Genofefa (1857): ſtorila, temuzh kar ji je njegova neisrezhena hudobija podtaknila in ismiſlila, in namrezh s toliko ismiſhljenimi dokasi, de je grof miſlil
izmislila
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): copernije na stran spravile Fabija? ” Afra si je to le izmislila, ko je pa videla, kako so zadele Korvina njene besede

smiſlila

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ad veſelja, kaj bi pozhela, kako obiskovavzam ſtregla, ino ſhe smiſlila ni, kaj je Shofki obljubila. Bolni kapitan pa is hiſhe
Genovefa (1841):	je Genovefa ſvôje déte opravila, ſe je ſhe lé na-ſe smiſlila. Sopet je ſhlà is votline okrog leshézhe buzhe nabirat in
Genovefa (1841):	ſe té prijasnoſti ni obzhutljiva sdéla. Sdaj ſe je Genovefa smiſlila, ſêbe in ſvôje déte s mlékam té sveri rediti. „O

izmislili
- smiſlili
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): navadne, govoriti. Laſtnoſti butiz, kterih ſi niſmo ſhe le sdaj smiſlili, ampak ſo she od nekdaj vſakimu mlatizhu snane, ſo té
izmisliti
- izmisliti
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): besedah, ker spozna, da je res). Vi si morate kaj izmisliti, da mene rešite, Če hočete sami sebe rešiti. Saj je
- smiſlit
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): poſmehuje. ) Oh ſe ní toku hudú. Sim ſi mogla kaj smiſlit, de ſim ſmęla k'njim priti. Baron. (jo ozhe ohjęti

▶ izmišljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izmišljene

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	rastline; eno izvira iz druzega. Jaz sem le zapisan sad izmišljene teorije imela vse tisto, kar si mi govorila, ali zdaj
Zoologija (1875):	Mnoge umno izmišljene poskušnje so dokazale, da so netopirjeva ušesa in tenke kožice

izmišljenega
- izmišljeniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): šlo. Nar bolj spomina vreden pa je njegov popis nekiga izmišljeniga kraja, ki se mu je bil tako v glavo vgnjezdil
izmišljenimi
- ismiſhljenimi
  Sveta grofinja Genofefa (1857): njegova neisrezhena hudobija podtaknila in ismiſlila, in namrezh s toliko ismiſhljenimi dokasi, de je grof miſlil, de ſe je moglo tako
izmišljeno
Kmetijske in rokodelske novice (1845): veka. Nekteri pa clo terdijo, de je vse od njega izmišljeno, in de ga ni bilo nikoli na svetu. Neki premožen

▶ izmišljevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izmišljevati
Robinson mlajši (1849): peršalo. Robinon je tedaj primoran bil, še druge dela sis izmišljevati, da bi ga dolgi čas ne trapil. Pred vsem drugim
izmišljujejo
- ismiſhljavajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): voshnja blaga ſe terja in godi, nove ſredſtva (pomozhki) ſe ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in zhaſa ſi prihranit — te ſhume dobrotniga ſtvarnika

▶ izmivanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izmivanje
- zmivanje
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): jo treba z merzlo vodo vedno zmivati. Včasi je tudi zmivanje z žganjem in žajfo zdravo, po kterem oteklina kmalo mine

▶ izmivati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izmiva

zmiva

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ji kmalo po tém vime okoli vdarka z merzlo vodó zmiva, ktéri se polovico jeſiha primeša. — Pri prav hudi oteklini celiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in z njo prav po lahkama prisadno vime nekaj časa zmiva. To storivši obrišite mokro vime z drugo suho cunjo, in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	noge. Spahnjeni člen se vsaki dan trikrat s tistim zdravilom zmiva, ktero sim zoper otisko komatov na persih priporočil. Zmivati ga
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali štirikrat s kafrovcom riba, in večkrat z merzlo vodo zmiva. Bolnega psa je pa treba zapreti in privezati, da si
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Potem se rana sošije in tako dolgo z merzlo vodo zmiva, dokler je vneta in otekla. Kedar pes jesti hoče, se

izmivaj

zmivaj

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in s tem zdravilom dvakrat ali trikrat na dan rano zmivaj. Včasi se na tistem mestu, kjer jarm leži, ali terda
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ako se bolezin v 8 ali 10 dneh ne boljša, zmivaj člen 5 ali 6 dni dolgo z zdravilom, ktero sim
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lanenim oljem ali s salom; potlej zopet s poprejšnim zdravilom zmivaj. Če ravno dlaka izpade, moraš vendar oteklino tako dolgo zmivati

izmivaš
- zmivaš
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): večdel ozdravijo, ako psa pridno koplješ ali z merzlo vodo zmivaš. Kedar pa izpustik po kopanju ali vmivanju noče zginiti, raztopi

izmivati

zmivati

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	milim nebom gibati in truditi, in oteklina z merzlo vodo zmivati. Ako je pes dobro rejen in polnokerven, se mu po
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ne more, je treba gnoj, ki se izceja, z vodo zmivati, da je rana vedno snažna, in kmalo se bo zacelila
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sedlom oteklina pokaže, je jo treba z merzlo vodo vedno zmivati. Včasi je tudi zmivanje z žganjem in žajfo zdravo, po
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	gnoj iz njih spraviti. Rana se mora potem z vodo zmivati, da je vedno snažna, in da je gnoj ne zamazuje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	treba vsaki dan trikrat z žganjem in žajfo tako dolgo zmivati, dokler ne minejo. XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	potem odreže. Kri, ki iz rane teče, se mora čisto zmivati in rana skoz nekoliko časa z merzlo vodo močiti, da
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	morajo z mlačno vodo ali z mlačnim mlekom omakovati in zmivati. V ta namen služi morska goba, ali mehka platnena cunja

▶ izmodren pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

izmodreni
- smodreni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kérzhmah tertvinſhino s golo rokó sajemavſhi in is peſti ſerkláje, smodreni, naſ na zhiſteji isreke naſledé. — r — z.

▶ izmuzniti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izmuznil

zmuznil

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	dne se pritepe do grajskega ribnika, da bi kako ribo zmuznil. Seže tedaj prav globoko v vodó in dolgo berska sìm
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	speče Maorce. ,,Za menoj, mati! “ zašepetal je Bil in se zmuznil na prosto. Mati mu je sledila. Srce ji je glasno

▶ iznad predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iznad

Valenštajn (1866):	temi je — Sedaj je dela treba, I dela naglega, da iznad glave Prikazen srečna ne ubegne mi, Ker vedno se sprominja
Kemija (1869):	ki napravi zmerom lehko, tekočno žlindro. Časih se žlindra posname iznad železa; posneta se na zraku ohladi ter se strdi v
Mineralogija in geognozija (1871):	kako se neznano počasi vzdiguje del Schwedskega in Norweškega obrežja iznad morja, pri Skaniji pa se čedalje bolj niža. Prav na
Deborah (1883):	zelenim, nama tako priljubljenim brdom, kolo je ropotalo, luna je iznad oblakov tiho gledala, in pred mlinom sedel je stari mlinar
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	odgovor se je zasvetilo v istem hipu tudi na zahodu. — Iznad temnih drevesnih vrhov se je vzdigal krvavordeči žar. „Gorjé! “ zakliče

snad

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kralja mnoge jedi pékovſkiga déla. Pa ptize ſo mi jih snad glave is jerbaſa jédle. “ Joshef rèzhe: „Zhes tri dni te
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bo. Ondi ſe mu je Bog perkásal, ino mu je snad nje raskasal vſo Kananſko deshelo. „Glej jo,“ je rékel; „to
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pride ravno ſ' zhedo. “ Ko jo Jakop sagleda, hitro kamen snad vodnjaka odvalí, napojít ji dróbnizo, ino jo prijasno posdravi. Od

znad

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prestati. Pa kaj se zgodi? Kolikorkrat je hotla pretežko odejo znad sebe spraviti ali spod odeje zlesti, so jo zraven postelje
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	pride ravno s čedo. ” Ko jo Jakob zagleda, hitro kamen znad vodnjaka odvali, napojit ji drobnico, ino jo prijazno pozdravi. Od
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	daj, de bomo zvesti Ti, Oče, v vsih rečeh, Odvzem' znad naše vesti Težilo vsih pregreh. 3. Vse naše premoženje Ves
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	moram, tek me sili: Ti kraljuj zdaj — zdrami se! ““ Takó znad Triglava čarobnih verhov Donelo je iz svitle meglice, O blisku

▶ iznajdba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iznajdb
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): sanjalo ni. Če slovenskemu kmetovavcu ni mar, da bi novih iznajdb v gospodarstvu saj nekoliko pozvedil, ostane revež in nevednež; prekosili

iznajdba

iznajdba
Fizika (1869): gotovo tudi živel tisti, ki je iznašel ure z utežmi. Iznajdba žepne ure pripisuje se navadno Norinberščanu Petru Hele-tu (1500), in

snajdba

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	le tretji sa ſe S zherkami tremi pové. L— z. Snajdba vganjke v popréjſhnimu liſtu je: paliza.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sreberno orodje vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa pridem s deshizo v rokah

znajdba

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za to oródje v ptuje dežele, posébno na Dunaj šli. Znajdba te mašine, ki jo A. Urbanc imá, pa ne gré
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	umni poslednji dobíš; Celo, prijatel! po lanjskih Novicah poiš'. Jože. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Kosa, osa, os, o!
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali za Novice kaj poslati. Serčno Jih pozdravim ! Dr. Bleiweis. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Matica med čebelami. Današnjimu listu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	le na hribu sedel in pa Žvižgal. Kakó je to? Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pop. Današnjimu listu je perdjana

iznajdbah
- snajdbah
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): je pa zlo takimu v roke priſhla, ktéri v novih snajdbah vſefkosi le zhudeshov prizhakuje, tudi tá jo morebiti ne bo
iznajdbami
- znajdbami
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): mora sedaj luč prižigati kakor nekdaj, — to je, z novimi znajdbami, ki jih obertnijstvu na roko dajejo natoroznanske vede in posebno

iznajdbe

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	očitni: od dné do dné prihajajo med ljudí nove koristne iznajdbe, novo bolj špogljivo orodje, novi pomogljeji za obertnije in tovarne
Zoologija (1875):	izumil znanstveni sistem živalstva, podelivši je v šest redov. Poznejše iznajdbe in raziskovanja zlasti o notranji uredbi nižih živali napotile so

snajdbe

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	S veſeljem dám vſim ſvojim prijatlam in tiſtim, „kterim ſo snajdbe in popravila v kmétijſkih in „rokodélſkih rezheh per ſerzu, vediti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jim ob kratkim to le povémo: Némzam gre zhaſt té snajdbe; natiſkovavez Friderik König is Eislebna na Şakſonſkim in vmetnik J.

znajdbe

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Od tedna do tedna nove , okoli po svetu storjene kemijske znajdbe, nižji ali višji veljave po časopisih oznanujejo, in tó gré
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kapica namesti kamnja na puši, in tavžent druzih rečí kemíjske znajdbe, za ktere se popred vedilo ni. Tisti, ki so že
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	treba zoper kužno bolezen. — Veliko se govorí zdaj od nove znajdbe presno (frišno) zelenjad in sočivje tako vkup stlačiti, da se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Kdor misli, da mu ni treba mar biti za nove znajdbe, nove skušnje, takega bojo novi časi v čedalje večjo zadrego

iznajdbo

Kemija (1869):	je rešil to zastavico. Francoski narod mu je za to iznajdbo do smrti dajal 6000 frankov na leto. Daguerreotipi izgotavljajo se
Botanika (1875):	tedaj natvezen deloma na napredek v kemiji, deloma pa na iznajdbo dobrih mikroskopov. Kdor so hoče z droboslovjem le nekoliko sam

znajdbo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poslam, ktéri večkrat nalaš nagajajo in so že marsiktéro dobro znajdbo zatérli, če ni po njih glavi bila. — Če pa srovo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	prijetno je, kér ima po Novícah vsak bravec pravíco, kakošno znajdbo, kakošen svèt ali kar si bodi brez plačila očitno oznaniti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	veliki razstavi londonski leta 1851 sta omenjena moža za to znajdbo prejela veliko zlato svetinjo; od tega časa se je prikupilo

▶ iznajden pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iznajdena
- iznajdena
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): skovana beseda, de je od vseslovanov (Panslavisten) v sedanjim času iznajdena. Bog nam pomagaj! de se je naš narod v take
- znajdena
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): mislim , de je vsim od kraja po volji. Ni ni znajdena, ali v Rovtah skovana: po Štajarskim je toliko hiš, pri

iznajdene

znajdene

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	do Noeta marsiktere rokodelstva in umetnije v povzdigo prijetnišiga življenja znajdene, so se bile mendevender ob občnim potopu večidel zazabile; zakaj
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	da bo tako jezdica naj berž s sebe spravil. Tako znajdene so še celó živali v hudobii!

iznajdeno

snajdeno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor: vſe ſorte snanih ali pa isrodnih selſh, na novo snajdeno kmetijſko orodje, maſhine , bolji shivinſki sarod , in vezh takih rezhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	b'Io? Nozheſh v prid ſi oberniti, Kar je s zhaſam snajdeno ? Mar saſtonj ſe je dodélil Semlje ſinu biſtri um?

▶ iznajti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iznašel

isnajdel
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tanko rasloshen, de ſe bo vſak v tej rezhi lahko isnajdel, ſtaroſt konj, ki ſe tudi vezh ko 20 let ſtari

iznašel

Fizika (1869):	in tam je skorej gotovo tudi živel tisti, ki je iznašel ure z utežmi. Iznajdba žepne ure pripisuje se navadno Norinberščanu
Fizika (1869):	le o tako imenovanem pisalnem telegrafu, ki ga je Morse iznašel (Pod. 201.). Kader gre električni tok skoz obe spiraljki bb

znajdel
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): naglo osmukati. Pred nekimi 20 léti jo je gosp. Mariot znajdel, gosp. Gardner pa popravil. Tako popravljena smukavnica je prišla v

iznašla

znajdla

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pošilja. Morel Tatio in Verdeil sta pred 5 leti to znajdla na Francozkem in Angležkem, in v veliki razstavi londonski leta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	več potreba. Dolgo časa spet je prešlo, preden se je znajdla neka moč , ktera čudovito pospešuje deteljno rast, — kdo izmed umnih

▶ iznajti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spoznati; SSKJ

iznašle
- snajdile
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): issnanit s vſem, kar ſo uzhenoſti in umetnoſti njim koriſtniga snajdile, jim pokasat in jih napeljat, kako ſe s nar majnſhim
iznašli
- snajdli
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): njimi naprej ne hiti, ne poſnema, kar ſo drugi koriſtniga snajdli, ampak ſe terdovratno ſtariga dershi, gre rakovo pot, vſaki dan

▶ iz nebesa predlog + samostalnik, občno_ime, srednji(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

iz nebes
- isnabes
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): pra S. Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs isnabes nasiemlo posvov zhries te 12 Apoſtlne te pridi zhries mene

▶ iznebiti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iznebi
Deborah (1883): pomozi nam, Deborah, naša Opora! « (Strastno, da se te misli iznebi. )

iznebiti

isnebiti

Življenja srečen pot (1837):	ſlade sakopán, ino slo teshko mu je bilo ſe jih isnebiti, kakor ſam govorí: „Vlazhil ſim ſvoje teshko shelesje (hude navade
Življenja srečen pot (1837):	mladenzh, sa boshjo zhaſt ino svelizhanje duſh ſe vſiga poſvetniga isnebiti, ako bi bila boshja volja, ſaj na sgubi ne boſh

▶ iznenaden pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iznenaden

Gozdovnik (1898):	beli pravijo,« dostavi prvi golijat. »Je-li res? « praša Tiburcio enostavno iznenaden, korak nazaj stopivši. »Res je! « potrdi Rdoles. « »Tu vam dajem
Gozdovnik (1898):	hotel pri ognju izpoznati. Po pičli angleški milji takega hodà iznenaden konja ustavi, skoči na tla, ter še enkrat preiskuje pogled
Gozdovnik (1898):	ga požre, a bele može prisili na breg. « Glavar pogleda iznenaden svetodajalca ter dé: »Rekel sem: Antilopa, tekun, imade lisičje misli

iznenadjen

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	dobil. " "Kako, sem te le razumel prav? " zakliče Tone veselo iznenadjen. Mesto odgovora pa sname žena zlat perstan z roke, ga
Gozdovnik (1898):	tleh je bilo poznati dva para različnih nog. Na enkrat iznenadjen obstane. Imenovani tir je bil prečrtan s konjskimi kopiti, držečimi
Gozdovnik (1898):	ki se je prvi opogumil, ali bolje, ki je bil iznenadjen, a srčnosti ni bil izgubil. »Dvoje: najprej moža, ki ga

▶ izobraziti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izobrazi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa vsaki zamore h temu kaj doprinesti, da se narod izobrazi in domovina osreči, naj več in naj ložeji je to
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nobeno polje ne obdela — pa tudi noben narod se ne izobrazi in ne osrečí. Tù se je treba dela lotiti in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naprej gnati, si perzadevati, da se domorodec sam čedalje bolj izobrazi, potem pa svoje rojake podučuje v dobrih in koristnih rečeh

izobrazijo
- isobrasio
  Pozhétki gramatike (1811): ſtopnjo, de druge perſéshe. De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim isobrásio, predſtàvio perlogu beſedizo tres (kakor bi rékel trikrat) al le
izobrazilo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): sto učencov učim, in znabiti, de se jih komaj desét izobrazilo bode, kakor želimo, vunder še zato šole ne bomo poderli

izobrazimo

isobrasimo

Pozhétki gramatike (1811):	shtevilo nareja ali obrási. Sploh Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino isobrásimo, kadar perſtavimo s na konzu imena: le roi, les rois
Pozhétki gramatike (1811):	moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog nima na

izobrazimo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): nauki se razširajo, da se Njegovi vérni Slovenci čedalje bolj izobrazimo in vsrečimo, — da bodemo Njegovih dobrot vživali, se jih serčno
izobražimo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): visoko izobražene narode v slovstvu doídemo, preden da se tako izobražimo, da se ž njimi usporediti moremo. Pa ta je imenitna

izobraziti

isobrasiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Grubarja, ki nekadaj nobene priloshnoſti niſta memo ſpuſtila, vſako glavo isobrasiti, ki je kaj dobriga obetala, in jo s teshavnimi deli

izobraziti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pravi koreniti Slovenci; drugič: da bi si prizadevali prosto ljudstvo izobraziti, kolikor je za njihov stan potreba; tretjič: da bi, kar
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	voljne, v čudadelnim drevesu, to je, v lepih umetnostih se izobraziti; tode pota k njemu ne véjo in zató tudi natanjko

▶ izobraženje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izobrazba; [sskj]

izobraženje

isobrashenje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſrezhnih okoljnoſtih ni mogel uzhiti, sa poduk in tiſto daljno isobrashenje, ktero ſe v ſholah sa mladoſt, ki ſe k rokodelſtvu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ji muſhtre nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na

izobraženje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobri moči, de bi še veliko za nebéško kraljéstvo in izobraženje svetá storili! Peter Musy. Spet nekaj za hišne gospodinje. Kmetice
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	znese. Mestna občina ima tedej posebne, velike zasluge za šolsko izobraženje sleherno leto. Učilo se jih je lani 159 fantičev in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	tiče, je pomniti, da Oglej je kdaj svoje učilnice za izobraženje duhovšine in plemstva imel, da ga je ravno po tem
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	obresti pričakujem. „Kakor niso moji starši ničesar opustili za moje izobraženje, tako delam tudi jaz s svojimi otroci, in kakor si

izobraženju
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): časopisu — tako gerdo opravljanje razširja, gotovo ne bo to k izobraženju našiga ljudstva pripomoglo. Opravljanje in krivo obdolženje so naši pravični

▶ izobraževanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izobraževanju
- izobraževanji
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): se složne stopinje spomni, ktero so s tem v svojemu izobraževanji storili. To je sicer le jedna stopinja, in daleč imamo
- izobraževanju
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): za naprej nam ne bode moči in sile k daljemu izobraževanju zmanjkalo. To je kar domorodca veselí! Kaj nas je pa

▶ izobraževati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izobraževal
- izobrazoval
  Občno vzgojeslovje (1887): govor bi bil jako omejen. ko ne bi se sistematično izobrazoval in razširjeval, gluhonemcu prinaša malo koristi, ako se ne uporabi

izobraževati

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	M. Majer v svoji vse hvale vredni kjigi: „Pravila kako izobraževati ilirsko narečje” nam je odbral iz 34 slovenskih imen mescov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	noma uzmožne, šolsko mladino otesovati in izobraževati, ako so u šoli pripravljencev nektera splošna pravila si prisvojili
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	niti številstvo (rajtenge); brez kterega se otroci ne morejo dalje izobraževati, in ako se pomisli, koliko truda ima dete, predno v

▶ izogniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izognemo
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): se veda, to otežuje nekoliko prerezanje. Da se pa temu izognemo, napravili smo na strani člena narezo in pustili internodium nad
izogniti
- vogniti
  Divica Orleanska (1848): junaški slavi vaši? Kjer snubiti grof Dünoa se nameni, Tam vogniti se mora vsak protivnik. Le rekel bi, de ovčarica prosta

▶ izoren pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

resen, zrel; izvirnik

izorene
- iſorene
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): je med uſſemi tvojemi oppravkami tu nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh

▶ izparevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

izparevanje

izparivanje

Fizika (1869):	tedaj prav raznovrstnih prikazni: Zvok, povečavo, zažig, pad, gib in izparivanje. Pa kakor različne so te prikazni, vender imajo vse nekaj
Botanika (1875):	se tedaj ne bi sok v stanicah vedno gostil. Ali izparivanje vode ni edino, ki pospeševa mezgovod notri po rastlini, ampak

▶ izparevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

izparevajo

izparivajo

Kemija (1869):	mlake, gredice imenovane, kjer solnčna toplina in topli vetrovi vodo izparivajo. Dobljena morska sol se mora še čistiti, toda ni nikdar
Kemija (1869):	§. 230). Druge nečistote in smradovi, kakor so na pr. izparivajo iz ljudi in živali in iz gnjijočih tvari, se pa

izparevalo
- izparivalo
  Botanika (1875): vsrkavanje bi prenehalo popolnoma, če ne bi listje vedno vode izparivalo in se tedaj ne bi sok v stanicah vedno gostil

izparevati

izparivati

Kemija (1869):	vodo do soli. Obe, naravna kakor umetna, se mora dotle izparivati, da se začne sol kristalovati. Ako je solina sama ob
Kemija (1869):	samo nekoliko malo odstotkov soli, se mora poprej na zraku izparivati. V ta namen se solina napušča na trnjeve skladnice, da

▶ izpeljan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izpeljan

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	19 gold. cent; večidel je že pokupljen in iz dežele izpeljan, zató kér je pridelk letašnjiga pràv dobriga medú le srednje
Fizika (1869):	pravilnosti tega valovanja, ni nasledek neposrednjega opazovanja, ampak le sklep, izpeljan iz tega, da se je domenjalo o pravilnosti tega gibanja

izpeljano
- izpeljano
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): čeravno je že pred to prepovedjo kupljeno pa ne še izpeljano bilo. Zdej pa smo v časniku „Presse” od 30. dec.
- speljano
  Divica Orleanska (1848): vkljub te slavno tje popeljem. Dünoa Ko pa bo vse speljano, dokončano, Ko v Remo mi zmagljivo prišli bomo, Mi boš

▶ izpeljati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izpeljal
- ispeljal
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Potópev Egipzhanov. Bog je Israelze s' velikimi zhudeshi is Egipta ispeljal. ˛Sheſtkrat ſto jesar mosh jih je bilo bres shen in
- izpeljal
  Fizika (1869): še le slavni holandski fizikar Huygens (1657), ki je prvi izpeljal misel, rabiti nihalo in spiralko za ravnala pri urah.
izpeljala
- speljala
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): in prekánjenost pokončanja obvarovati ― to je gospodična Hema z golobčikam speljala. Tudi žene, še otrôci so v stani veliko dobriga storiti
izpeljati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je na njega temenu pregledoval talijanske ravnine in tù sklenil, izpeljati svoje Longobarde iz panonskih ravnin v ta — res pravi zemeljski

izpelje

ispela
Biblia (1584): inu ta kadezh Taht nebo on vgaſsil, dokler on Sodbo ispelà do obladanja. Inu Ajdje bodo na njegovu Ime vupali. Tedaj

izpelja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne vedili, de moder vladar nad nami čuje, in vse izpeljá, kakor previdi, de nam je v prid. Kake tri tedne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	takošne luže, da se voz v nje pogrezne in težko izpelja; vendar so tako nemarni in leni, da se še kake

izpelje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): darila. Da se ta delitev daril po vsi deželi poredoma izpelje, je cela dežela v ta namen za leto 1857 razdeljena

▶ izpeljevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izpeljeval
- speljeval
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): če vas je kaj tišalo? Kdo je dozdej vam pravde speljeval, sodbe delal? Kdo je do zdej vaše pritožbe z gruntnimi
izpeljevati
- speljevati
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je ona navado imela po svoji termi vsako stvar napčno speljevati; kako bi tedaj jaz, revni siromak, mogel misliti, da bo

izpeljujejo

izpeljavajo
Zoologija (1875): zakonu naravnega izbora za razplod se vse vrste kake živali izpeljavajo iz ene skupne glavne oblike, in uporabivši ta zakon in

izpeljujejo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in starinoslovja imajo Rudra-ta za božanstvo bór, očeta vetrov, in izpeljujejo ime iz glagola rud, heulen, schallen, weinen, ruski: rydati, staročeski
Mineralogija in geognozija (1871):	na druzih dveh navpik; kakor pri prejšnjem se tudi tukaj izpeljujejo krajše in daljše piramide in rombiške prisme. Za glavno os

▶ izpisovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izpisovanja

spisovanja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v izgled damo, se nam potrebno zdí, nektere besedice zastran spisovanja tacih zapisnikov sploh omeniti. Vsaki redoljubni gospodar si važniši rečí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	njih otroke. Moral sem jim obljubiti, da se bom jaz spisovanja te knjižice lotil, kar jih je jako veselilo. Spisal sem

▶ izpiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izpijejo
- ispyo
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): fare poſtanejo, mu kry inu musèg is ſvojih ſoſędo v ispyó, sa katerih Angele varhe ſo ſe vùn dali. Ali preglejte
izpilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): tako rodovitne biti kakor so sedaj, ker jih je žito izpilo in plevel prerašal; detelja pa zrahljala zemljo, zaterla plevel in
izpiti
Kitica Andersenovih pravljic (1863): dobiti svoje dete. Vrže se na tla in hoče jezero izpiti to je pač enemu človeku nemogoče! Ali uboga mati misli

▶ izplačan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izplačanih

izplačnih

Aritmetika za učiteljišča (1885):	kupi od J. Pavliča ravno tam za 2000 gl. blaga, izplačnih čez 2 meseca, ter mu dá o tem izvesku tó-le
Aritmetika za učiteljišča (1885):	prejme od H. Witgena v Hamburgu za 1200 mark blaga, izplačnih čez 3 mesece. V Ljubljani je pa trgovec F. Rupnik
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ako se računa 5 1/4 % diskonta? 7. Za 980 gl., izplačnih čez 6 mesecev, plača se takój 931 gl.; koliko % diskonta

▶ izplačati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izplača
Aritmetika za učiteljišča (1885): ima brez obrestij še le čez nekaj časa plačati, takój izplača; v tem slučaji mu očividno ne bode treba plačati vsega

izplačal

Aritmetika za učiteljišča (1885):	rimeso na B. Kočevarja se mi je izplačalo 490 gl. Izplačal sem 880 gl. za danes izplačilo trato po naredbi Novaka
Aritmetika za učiteljišča (1885):	50 kr. Prodajalnica je iztržila 81 gl. Dne 4. julija. Izplačal sem trato za 674 gl. po naredbi S. Čeha v

splačal

Zlata Vas (1850):	ker ne veste nič. Ožbe bi lahko Brenceljna in Vampneka splačal. Več ima kakor vi mislite. To sim s svojimi lastnini
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	dolg in se v pest smeja, de je gospode tako splačal. 38. Povést. Kako Pavliha svinjo ubije in potem odgovor dá
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je kislo gledal za njim ter rekel: „Te bom že splačal, ti prebrisana buča! ” Pavliha pa mu je še od dalječ

izplačala

Aritmetika za učiteljišča (1885):	bode narasel kapital v 3 letih? 28. Koliko ti bode izplačala zavarovalna banka čez 8 let, ako si ji plačal vsako
Gozdovnik (1898):	je res tako, to se mu bo njegova nezvestoba slabo izplačala. « »Poznate li prostor, oni zlati, sennor? »Natanko ne. Sicer mi

izplačalo

Aritmetika za učiteljišča (1885):	15. julija. Za rimeso na B. Kočevarja se mi je izplačalo 490 gl. Izplačal sem 880 gl. za danes izplačilo trato
Revček Andrejček (1891):	in pravi). Vohunstvo se mi je pa danes venderle dobro izplačalo. — Le počakaj — ti ponosna Franica! Jaz ti bom napravil še

izplačati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): zamorejo pri polji ali kodar bodi kaj zboljšati, — deleže erbom izplačati itd. Ker se jim ne bo bati, da bi se

▶ izplačljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izplačljiva
- izplačna
  Aritmetika za učiteljišča (1885): ako se računa 6 % obrestij? 7. Menica za 2345 gl., izplačna sredi novembra, diskontuje se dne 5. septembra po 6 %; koliko

▶ izplaziti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izplazil
- lzplazil
  Gozdovnik (1898): pristopa počasno in obotavljaje. »Zakaj ste se izplazili iz tabora? « »lzplazil? Tega nisem nikdar mislil, sennor Arečiza. Jaz sem prosto in
izplazili
Gozdovnik (1898): resnici delam. « Kučilo pristopa počasno in obotavljaje. »Zakaj ste se izplazili iz tabora? « »lzplazil? Tega nisem nikdar mislil, sennor Arečiza. Jaz
izplaziti
Blagomir puščavnik (1853): bolest rane. Mogel sim se zdaj iz pod kupa mertvih izplaziti. Po vsem borišči je mertvaška tihota. Ognjeni žar in divji

▶ izpleti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izpleve
- ispleve
  Biblia (1584): tiga Svitá. Shenci, ſo Angeli. Raunu kakòr ſe Lulka vun ispleve, inu s'ognem ſeshge, taku ſe bo godilu na konzu
izplevemo
- isplevemo
  Biblia (1584): ſo Hlapci djali: Hozhéſhli de tjá gremo, inu de jo isplevemo? On je rekàl: Nikar, de plevozh Lulko, tudi Pſhenizo shnjo

▶ izpljuvati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izpljuvajo
- spluvajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): kemijska fabrika. (Nasledba 20. §). Popred ko se goreče gore spluvajo, so okoli njih in deleč po deželah hudi potresi; velikrat
izpljuvala
- spluvala
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): zemlja strese, brez de bi se kaka znana goreča gora spluvala; potresi so večkrat strašne prigodbe za človeštvo, mnoge mesta so

▶ izpod predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izpod

ispod
Kmetijske in rokodelske novice (1843): odgovori ˛Snedeshov Jurzhek: lahko Vishar bahá, ki je moſhnjo denarjev ispod ſkale ſkopal. Ne bodi ne tako bedaſt ! mu rezhe ſtaraſhina
is pod(združena oblika)
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): kjé je doma. Kako veſelo po vejzah ſkaklá! kakó potuknjeno is pod vejc luka, ino kakó prijetno ſe rudezh vrat med

izpod

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	drugič pa kér tako zmoteniga človeka tak čas brez tovaršije izpod strehe v smertno nevarnost iti pustijo. — Pa mislim, de tudi
Zlata Vas (1848):	hrup zaženete, priteče vse — mlado in staro — iz pivnice in izpod lipe, in kmalo je bila cela vas okóli njega.
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	sol in morska. Podzemeljsko sol ali že čisto vledenito (kristalisirt) izpod zemlje kopljejo, kakor v Vilički v Galicíi, — ali pa z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	še sneg pokriva stolno mesto in sedlon v Koli si izpod leda puka pičel mah za hrano. — Kirgiz gleda v plavo
Pripovedke za mladino (1887):	da je našla? Same zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna jih natrga polno košarico, se zahvali lepo svojim
Tiun - Lin (1891):	je jako oživil to druhal, pogledavali so me prav premeteno izpod spičastih klobukov svojih. Zdi se vsakemu
Zeleni listi (1896):	utegnem paziti na tvojo muco«. Drugi dan prileti Vladko vesel izpod podstrešja. »Oče, oče. Zdaj vem, kje je muca! « »No, kje

iz pod(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	z tem pomagati, če se nekoliko mlačniga mleka, ki ravno iz pod krave pride, k smeteni v pinjo prilije. Jez miſlim
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	od daleč vidijo, berž pridejo na pomoč. Midva brez škode iz pod voza zlezeva, hlapca pa vsiga kervaviga ino na pol
Blagomir puščavnik (1853):	omotil bil, kakor pa bolest rane. Mogel sim se zdaj iz pod kupa mertvih izplaziti. Po vsem borišči je mertvaška tihota

spod

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nje porajtali. Slovencov nas je veliko : kaj taciga bi šlo spod rok. — Na vprašanja: Kdo, kaj, kje in kakó? bote bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zgodi? Kolikorkrat je hotla pretežko odejo znad sebe spraviti ali spod odeje zlesti, so jo zraven postelje stojéče tri soséde z
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nepôkoj perpravila, de se je z vso močjo pa zastonj spod odeje kopala, in v tem je takó omagala, de že

▶ izpodjedati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izpodjedati
- spodjedati
  Ferdinand (1884): uro. Ta notranja žalost in pa mestni zrak sta pričela spodjedati njegovo zdravjé. Zbolel je nevarno. Bolezen se je spremenila v

▶ izpolnitev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izpolnitve
- spolnitve
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): snidili na Dunaji v posvet: kako naj se ukazi zastran spolnitve konkordata doveršijo. — V fabriki (predivnici) v Trumavu poleg Badna ne

▶ izpolniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izpolni

Ultra! (1867):	Ljudmila. Kdo ve, ali se moja — to je vaša želja izpolni. Zalka. O izpolni se, gotovo se; saj vendar očeta vsak
Ultra! (1867):	ali se moja — to je vaša želja izpolni. Zalka. O izpolni se, gotovo se; saj vendar očeta vsak dan prosim, da
Kemija (1869):	raztopi v lehko tekočno tvarino, ki peščene obrazce (Modelle) popolnoma izpolni ter se pri ohlajenji uskoči samo za l 1/4 %. Iz
Ferdinand (1884):	se oglasi, naj ga cesar zasliši. Cesar mu takoj željo izpolni; kajti španjski grand Alfonz je bil pred svetom še vedno
Občno vzgojeslovje (1887):	izkusi otrok, da vselej, kadar kriči, pride mati ter mu izpolni željo, tedaj se izpremeni njegovo poželenje v hotenje. Ko se

spolni

Divica Orleanska (1848):	spletla. Poklicana sim k višjim opravilu, Katero le divica čista spolni.
Maria Stuart (1861):	dopolniti? — Si dala ta ukaz ti v mojo roko, Da spolni se nemudoma po čerki? Elizabeta. To bode, mora umnost vaša
Maria Stuart (1861):	njegovo vam oznanja vse. Davison. Tedaj ti ukazuješ, da se spolni?

ſpolni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): je on ſhe timu bratovſkimu vhyavzu Cajnu ſturil, ſe sdaj ſpolni: tvoj gręh bo sdajzi pred durmi. Kumaj ſe snaminje tę

izpolnijo

Botanika (1875):	rastó. Umetna reja rastlin, poljedelstvo, obstoji v tem, da se izpolnijo tisti vnanji pogoji, da najde neka določena množina tistih rastlin
Občno vzgojeslovje (1887):	sposoben za ta posel. A ti ugodni pogoji se malokdaj izpolnijo povsem; zato ima domača vzgoja navadno več znatnih napak, namreč

spolnijo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nam tedaj častiti bravci, pred ko je mogoče, našo prošnjo spolnijo; naj nam pa tudi tisti ne zamerijo, ki se ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nam tedaj častiti bravci, pred ko je mogoče, našo prošnjo spolnijo; naj nam pa tudi tisti ne zamerijo, ki se ne

ſpolnijo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): sheléli. — Dobri otrozi ljubijo ſvoje ſtarſhe zelo do ſmerti, ino ſpolnijo jim tudi voljo ſhe po ſmerti. Joshef je ſto ino

izpolnil

spolnil

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	še tisti večer pomagano. Kako lepo se je tukaj pregovor spolnil: »Kjer je največ nadlóg, je najbliže Bog! « Odsihmal je materna
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Boštjan! ” oglasi se zopet mladeneč, „ti še svoje obljube nisi spolnil; svojih skrivnosti mi še nisi razodel. Zadnja priložnost je sedaj
Ferdinand (1884):	bil neizrečeno vesel, da ga je cesar prehitel ter mu spolnil prošnjo, ki jo je imel na jeziku, preden jo je

ſpolnil

Genovefa (1841):	kako ozhétovſko je grôf, de bi pobóshno prôſhnjo ſvôje goſpé ſpolnil, sa nju shêne in otrôke ſkerbel. Rekel jima je: „Niſim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe je naglo na pot obljube podal — Ko bo obljubo ſpolnil, upá, de bo njegov ſinik sopet pregledal! Prezgodna zrelost uma

izpolnila

dopolnila
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): s' opomnizój natekni, ino ne isſnemi ga, dokler niſi obljubo dopolnila, alj ſvoje delo ſtorila. Drusheja pa ſvoji prijatelzi Shofki saneſi
izpolnila
Robinson mlajši (1849): mórala gotovo četiri ure peljati preden se jima je nadeja izpolnila, kajti tako daleko se je ta mel od polnoči k

ſpolnila

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Odreſhenik na ſvet priſhel. Ta obljuba ſe je na tanko ſpolnila. Vidite, otrozi! kako Bog ſvoje obljube vſelej ſpolni. 48. Tempelj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Kako imenítna je ta obljuba, ino nad kóm ſe je ſpolnila, bomo ſliſhali posneje. Na to poloshi Moseſ po boshjim povèlji
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sapoved ukasovala. Marija je tudi to is ponishnoſti ino pokorſhine ſpolnila. ˛S kako zhaſtjo ino poboshnoſtjo je Marija pazh v' tempelj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſak dan veſelo perzhakovala, kedáj de ſe bo boshja obljuba ſpolnila. Kar ſe ukas zeſarja Avguſta oklizhe: „Vſi podloshni po vſih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	preſhla, preden bi ſe le zherka ali pízhiza poſtave ne ſpolnila. — Povem vam, de, zhe vaſha pravizhnoſt ne bo vezhi kakor
Genovefa (1841):	Moj zhaſ na semlji je kratek. Svôjo poſlédnjo dolshnoſi; ſim ſpolnila in ti ſvôjo nedolshnoſt ſkasala. Sahvalim te tudi ſhe sa

izpolnili

spolnili

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	k pomoči vašiga zidanja. ” V zlatnini so koj svojo obljubo spolnili. Od te pripovesti vnet sim pisal dobrotljivimu gospodu Prešernu lanjsko
Oče naš (1885):	so svojo dolžnost kot stariši po svoji moči nad njim spolnili. Ali ga bo ta mož pač bolj ljubil, kakor midva

ſpolnili
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ravno mi te miſli niſmo, ſmo vender voljo GDr. Orla ſpolnili, ne sheljimo pa, de bi ſe v naſhih novizah kaj

izpolnilo

ſpolnilo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	uno, kar je od konza ſvetá prerokoval, ravno tako gotovo ſpolnilo. Ljubi otrozi, kaj ko bi pazh takrat vſi na Jesuſovi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Nihzhe ne ſmé is hiſhe. Sdaj ſe je boshje shuganje ſpolnilo. Egiptovſki pervén-
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	odkritoſerzhni vſelej, kedar vaſ kaj popraſhajo ſtarſhi. Kmal ſe je ſpolnilo, kar je Bog rasodel ˛Samuelu. ˛Skrinja savese je priſhla ſovrashniku
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	meſta prerokoval, ſe je ſhtirdeſet let potlej vſe na tanko ſpolnilo. Toraj ſe bo tudi uno, kar je od konza ſvetá
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſi vérovala! Kar ti je Goſpod obljubil, ſe bo vſe ſpolnilo. “ Ko ſe Marija mater Goſpodovo ſliſhi imenovati, ſe zbudi, de

izpolnimo
- spolnimo
  Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): svoje, Svojo luč na nas razli, De povelja svete Tvoje Spolnimo vse žive dni. Serca naše nam ogrej, K navku nam
izpolnit
- spolnit
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): Gerard je šel povelje svojiga brata spolnit. V dveh urah je že prišel vitez, se k Artu
izpolnite
- spolnite
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): pa si bote kmalu nekoliko krajcarjev prihranile. Poslušajte me in spolnite, kar sem vam rekla, in kmalu bote toliko novcev imele

izpolniti

izpolniti
Ljubite svoje sovražnike! (1899): z glasno utripajočim srcem dalje; bližnja ura jima je imela izpolniti upanje ali je uničiti. — Že so bili na zadnjem griču

spolniti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imenitnimi rojaki, ino svediti imenitne prigodke ſvojih ſprednikov. Te shelje spolniti bo poſebna ſkerb naſha. Sa ſklep bo naſledval shitni kup
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	voljni smo vsi storiti: Tvoj o voljo prečešeno V Namestniku spolniti. ^^ Sprejmi torej pod peróti, Vredni Vodja! nas — krepòsti, Vodi nas
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	se; Daj mi v sercu ga nositi, In dolžnosti vse spolniti. Ker terpel si za me vse. Sedmi štación. Oh! moj

ſpolniti
Kmetijske in rokodelske novice (1844): je kasen (ſhtrafinga) boginje, kér ſim ſe predolgo obotavljal , obljubo ſpolniti” je rekel, ter ſe je naglo na pot obljube podal

▶ izpolnivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

izpolnivši
- spolnivši
  Divica Orleanska (1848): ne zamorem biti. Verhepiškop. Rojena je v družico ženska možu; Spolnivši kar priroda ukazuje Kar lepši služi Bogu in nebesam. Ko

▶ izpolnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izpolnjena

spolnjena

Stric Tomaž (1853):	sebi je bila čez vse, njena volja je mogla povsot spolnjena biti; neznana ji je bila vzajemna ljubezen, blagodušnost in prava
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ker si kristijan in zavolj nič druzega — takrat je bila spolnjena moja dolžnost, ne z enim perstom bi ne bil več

izpolnjene

Mineralogija in geognozija (1871):	škrilasta, tudi porfirasta; včasi mehurčasta ali mandeljnasta, ako so puhline izpolnjene po apnencu. Barve je po večem zelene do črne, tudi
Mineralogija in geognozija (1871):	vidimo veče ali manje votline, mandeljni imenovane, ki so popolnoma izpolnjene z druzimi minerali, zovemo ga mandeljnasto; ako so pa votline
Aritmetika za učiteljišča (1885):	lasti, nego tudi vse iz te posesti izvirajoče, še ne izpolnjene zaveze; v ožjem zmislu razločujemo trojno imenje: aktivno, pasivno in

izpolnjenega

Občno vzgojeslovje (1887):	otroci s četrtim letom svoje starosti ter ostajajo ondi do izpolnjenega šestega leta.
Občno vzgojeslovje (1887):	otroškem vrtu. 2. Druga doba — deška ali dekliška leta, do izpolnjenega štirinajstega leta — nastopa z izmeno zôb. Telesna rast prevladuje sicer

izpolnjeno
- spolnjeno
  Divica Orleanska (1848): de se zmagljivo Iz tega boja smertniga povernem, Tedaj bo spolnjeno; in pastarica V kraljevi hiši nima več opravka. Karol (jo

▶ izpolnjevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izpolnjeval

spolnoval

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kmalu še na višo častno službo povzdignil. Davorin je zvesto spolnoval dolžnosti svojega stanú — iz pobožnega spoštovanja do Bogá in verne
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	ne bi bil nikdar grešil. Daj mi milost, da bom spolnoval Božjo voljo in Bogu služil v gorečnosti in udanosti. Tvoja

spolnjeval

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	buča neumna je dovelj prismuknjen, da bo to prisego vestno spolnjeval! " "Izverstno," priterdi ptujec zadovoljno. "Toraj Tone naj gre po kostanj
Izidor, pobožni kmet (1887):	sedaj o Izidorju lepega, potrjuje nam, da je on zvesto spolnjeval svoje dolžnosti do Boga, do sv. cerkve in svojega bližnjega

izpolnjevala

izpolnjevala
Revček Andrejček (1891): mož in žena — ker sem jim tako prisegla. Prisego bodem izpolnjevala do groba — saj vem, da očetova kletev ne dá nikdar

spolnovala

Stric Tomaž (1853):	za te reveže skerbela in vse dolžnosti do njih zvesto spolnovala. Vedno mi je bilo njih telesno in dušno stanje pri
Oče naš (1885):	si ni dala vzeti, da je duhovne dolžnosti namesto njega spolnovala, molila je, v Boga ime dajala in svete zakramente prejemala

izpolnjevali
- spolnovali
  Izidor, pobožni kmet (1887): Ako bodete te dve reči zvesto spolnovali, se Vam bodo kmalo oči odprle, in vse, kar Vas

izpolnjevati

spolnovati

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	deržavne potrebe izdajo bankanot pomnožila, se mora tudi prihodnjič zvesto spolnovati; 3) ker je resnična volja cesarjeva, da se ima sčasama
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	meni dal moči in milosti ali gnade, Njegove sveti zapovedi spolnovati, in vas v vsih čednostih posnemati, de se bom po
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	duši, temuč nas uterdijo, de tvojo sveto voljo voljnejši zamoremo spolnovati. Amen. Oče naš, Češena si. Molitev po jedi. Zahvalimo se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	obdelane. Zavoljo tega ne morejo davšin opravljati in druzih dolžnost spolnovati; ne morejo živine rediti, kolikor bi je treba bilo, in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ponašala, jaz uboga služabnica, ki ima samo voljo svojega gospodarja spolnovati? ” „Povabi ga tedaj Gospoda v tvojo hišo, da pride in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	našega božjega Odrešenika prav spoznati in njegove svete nauke natanko spolnovati; pa vas bo Bog gotovo rad imel, živeli bote zadovoljno
Oče naš (1885):	vsa dela, vse dolžnosti Nacetove, kolikor jej je mogoče bilo, spolnovati in njega nadomestovati. Ménart ni pustil, da bi se pri
Oče naš (1885):	s solznimi očmi, „da bova zamogla svoje dolžnosti nad njim spolnovati! “ Zahvalil se je zdaj o. Roderiku za sveti krst in
Izidor, pobožni kmet (1887):	brez nujne potrebe. Prizadevajte si božje in cerkvene zapovedi vestno spolnovati. Prejemajte večkrat in ne po redkem svete zakramente. Spoved opravite

izpolnjuj
- spolnuj
  Blagomir puščavnik (1853): Vtisni si globoko v serce, kar sim ti povedal, in spolnuj vse svoje žive dni! — Zdaj pa ljubo dete ! sprejmi moj
izpolnjuje
- izpolnuje
  Astronomija (1869): njej okrog solnca premikujejo, ampak moramo si misliti prostor, kterega izpolnuje osolnčje kakor oblo. Ko bi si hoteli ta prostor vpodobiti
- spolnuje
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): zvedila. « »Vse se mi močno zdi, da se moje prerokovanje spolnuje« — poprime sosed in zmaja z glavó. »Dajte, dajte, kmetje,« se
- ſpolnuje
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſede. Vſih ozhí ſo va-nj obernjene. Sdaj sazhne: „Danſ ſe ſpolnuje, kar ſte ravno ſliſhali is ſvetiga piſma. “ Ino jim je

izpolnjujejo

izpolnujejo
Mineralogija in geognozija (1871): in porfiri brez kvarca, in tvorbe, ki so tačas postale, izpolnujejo dobo med drobovo in premogovno tvorbo. Le-tó so prerili zlasti

spolnujejo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	so se storili, v zapisnik zapisati, ker potem se sklepi spolnujejo. Sledeči izgled bolj obširniga zapisnika pokaže popolnama obraz ali obliko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	in nemškem jeziku. Ogersko. Iz Pešta. Čedalje bolj se nam spolnujejo želje. Vojvodina srbska in temeški Banat se bota z nami

izpolnjujemo
Ljubite svoje sovražnike! (1899): bom tudi storil“, reče deček. „Vprašajte mojega brata, kako zvesto izpolnjujemo vaše naročilo, v spalnici molimo vsak večer očenaš za zlobnega

izpolnjujte

spolnujte

Viljem Tell (1862):	ljubezni vašej morem biti vse! Berta. Bodíte zvesti svojemu namenu! Spolnujte svojega stanú dolžnosti Trudíte se za narod in deželo, Za
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	nemogoče, da bi si drugo kupile. “ „Le verno svoje dolžnosti spolnujte,“ tolaži jo soseda, „pa bo že Bog pomagal. “ „I kaj

▶ izpran pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izprane
- isprane
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſorte ſo malo kupovali in zenejſhi je bila, kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in poſvalkane ovne ſe je prezej ispezhalo, in tudi

▶ izpraševanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izpraševanja
- ispraſhevanja
  Genovefa (1841): mu je branil in ga opominjal, tudi Gola ne bres ispraſhevanja obſoditi. Sa torej je ukasal grôf, Gola ſhe to nozh

izpraševanje

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	de bi je ne izpeljal, in so mislili, če bi izpraševanje slabo dostal, bi mu kropa prilivali in ga v sramoto
Gozdovnik (1898):	zapišite vse, karkoli boste slišali. Zločinstveno preiskavo hočem takoj pričeti. « Izpraševanje poklicane družine in poslov je pokazalo, da o storjenem zlodejstvu

izpraševanju

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ljubljenomu knezo-škofu Vojtehu Lidmanskemu cele tri dni; so šli k izpraševanju bogoslovskemu in so sprijemali gospôdo Jih objiskavajočo. V nedeljo so
Najdenček (1860):	pri sercu tako nekaj tiši. Zdaj se je mogla ojstremu izpraševanju podvréči in gospoda sta jo dolgo in obširno izpraševala. Kakor
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	dajati. Po šolskepi pisarji so ga prosili drugi dan k izpraševanju priti; tudi je mogel pisarju pismo dati, da bo gotovn
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	se ponižno in odkritosrčno vsega, česar se po dokončanem vestnem izpraševanju moreš spomniti. 15. — Popolno kesanje. O moj Bog! vsi moji
Gozdovnik (1898):	pamtite iz svoje mladosti? « Mladi sledonajdnik je bil po takem izpraševanju nekoliko vznemirjen, in po tem, ko mu čimdalje bolj segata

▶ izpraševati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izpraševal

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	najpoprej Petra poslušati, de bi ga bil potem bolj natanjko izpraševal, če bi mu ne bil upal. Dolžnost pa imamo, siromakam
Oče naš (1885):	od dobre mlinarice ločiti. Kaj rad bi jo bil še izpraševal o kraljestvu božjem, o angeljih in svetnikih, ki ondi prebivajo

opraſhoval
Kmetijske in rokodelske novice (1843): domu v Sevſhko dolino na Gorenſkim (Oberkrain) hodil, ſim ſkerbno opraſhoval zhaſ, kdaj bojo zhbele tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit lepo

izpraševati

Zlata Vas (1850):	uni obiskal, skrivaj z njim govoriti hotel in ga potem izpraševati začel: ,,Ožbe, ti umeš zlato delati; vsa vas vé to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bil na Ogersko prestavljen in se je tedaj v Budi izpraševati dal. Veseli smo — pravi omenjeni časnik — da zamoremo reči, da

izprašuje
- ispraſhuje
  Genovefa (1841): kônja ſtópi, vſe prijasno posdravi, jim roko podá in vſe ispraſhuje, kaj ſe je ta zhaſ, ko je bil na vojſki

▶ izprati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izperejo

izpero

Rudninoslovje (1867):	izpira, i večkrat je premešavajo. O svojem času vso zmes izperó, precede, i dodadé tej tekočini še nekoliko luga; naposled voda
Zoologija (1875):	sedeče na dnu. Potapljavci jih iščejo, trgajo od skale, potem izpero in posuše. V srednjem morji se pečajo s tem sosebno

izperi
- isperi
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane ta bolézhi kraj isperi, s' medam pomashi, 3. al 4. dni sapored sjutrej, inu

izprati

Kemija (1869):	apnenčev žveplec, CaS, in raztopni ogljenčevokisli natron, ki se da izprati z vodo, iz ktere potem kristalizuje v lepih kristalih. Taka
Kemija (1869):	surovo maslo se mora tedaj večkrat v vodi zgnjesti in izprati, in sicer tako dolgo, da gré čista voda od njega

▶ izprazniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izprazni
- isprasni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tudi klaſje, ki bi v ſredi ſnopa savesano vtegnilo biti, isprasni. M. Urno, kaj je noviga? (,Sklado ali maſhino) sa piſhke
izpraznil
Revček Andrejček (1891): Anže. Zmikavt Matija je razbil Pavletovo škrinjo in jo je izpraznil. Matija (Anžeta še vedno držeč). Da, da tale mi je
izpraznila
Gozdovnik (1898): na bandita ne more več zanašati. Vrč sta bila povse izpraznila. Baraha je ležal pod mizo, Oročej pa s polovico telesa

izprazniti

Fizika (1869):	identisch. Istovno mesto, identische Stelle, 149. Izpariti, ausdünsten. Izparivanje, Ausdünstung. Izprazniti (elektr. ), ausladen. Izpraznovalec, Auslader, 166. Izrezek krožni, Kreisausschnitt. Izvod, Produkt
Fizika (1869):	Ausdünstung, parénje, izparivanje. Ausflussrohr, cev za iztok, roka. Ausladen (elektr. ), izprazniti. Auslader, izpraznovalec. Auslösung, snémalo. Ausstrahlen, žariti, izžarivati. Axe, os. B.
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	žganja že preveč navadil. To-le steklenko tukaj moram vsaki dan izprazniti. “

▶ izpraznjevalec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

sprožilo; Cigale

izpraznjevalec

izpraznovalec

Fizika (1869):	izparivanje. Ausflussrohr, cev za iztok, roka. Ausladen (elektr. ), izprazniti. Auslader, izpraznovalec. Auslösung, snémalo. Ausstrahlen, žariti, izžarivati. Axe, os. B. Bahn, pot
Fizika (1869):	identische Stelle, 149. Izpariti, ausdünsten. Izparivanje, Ausdünstung. Izprazniti (elektr. ), ausladen. Izpraznovalec, Auslader, 166. Izrezek krožni, Kreisausschnitt. Izvod, Produkt. Izžariti, izžarivati, ausstrahlen

▶ izpreči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izpreči
- spreči
  Viljem Tell (1862): krcnol, Ker hotel mi na poglavarjevi Ukaz je lepa vola spreči, ji Odgnati sabo.

▶ izpred predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izpred

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zato pusti ujzdo svojemu kozaškemu konjiču in hipoma zgine cesarju izpred oči. Ko beguna ne more vloviti, se poverne car serdit
Viljem Tell (1862):	v ječo! Melhtal. O, to je sila nezaslišana! Pripustimo, da izpred naših ga Očí odpeljeta nesramnika? Cerkvenec. Prijatli, mi smo jači
Deborah (1883):	nizkej ceni prodaja preležano blago. Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred nosa krade. Krčmarica. Judovski otrok v vasi! Za božjo voljo
Pripovedke za mladino (1887):	stori, kakor so jej pritlikovci ukazali, pometa sneg za hišico izpred praga, in kaj pač mislite, da je našla? Same zrele
Tiun - Lin (1891):	na krajšem poti prestriči »Lastavico«. Pustili so jo torej navlašč izpred oči. Ker pa sem vedel, da so na »Lastavici« oprezni
Gozdovnik (1898):	ju k ognju,« veli Tiburcio pastirjema; ne smemo ju izpustiti izpred oči. «
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Maorski poglavar je zapustil naselnikovo stanovanje. Kmalu je izginil O'Nielu izpred oči; objel ga je mrak, kateri je legel po samotni

ſpred
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): boſte sadershali, ſo jim sadershani. ” Ko je to isrekel, sgine ſpred njih. Takrat Tomasha ni bilo med apoſteljni. Toraj mu, ko

▶ izpričati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izpriča
- sprizha
  Ta male katechismus (1768): 2. Kaj ta sedme: Od unad ima pridti soditi? Nam sprizha, de ima sodne dan pridti, kader bode Kristus v' zhloveshkemu

izpričali

ſprizhali

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	usroke kmetijſkiga obdelovanja vam hozhemo rasloshiti, to je pokasali in ſprizhali vam bomo, sakaj in zhemu ſe mora to delo tako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rezhi evangeliſhkiga ſajmoſhtra v R. , kteri ſo mi tako le ſprizhali: Ta krivoperſeshnik is vaſi K. v Komorenſki ſtolnizi domá, je

▶ izpričati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dokazati; SSKJ

izpričala
- spričala
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): ko bi vsaj tukaj bila, nemara bi svojo nedolžnost dovoljno spričala. “ To mu je le še nove misle v terpljenje donašalo

izpričati

spričati
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): vidil, zamorem le z besedo in z mečem v roki spričati. Zato rečem: Vaša sopruga je prešestnica, in njen otrok je

ſprizhati

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kteri je povſod prizhujozh. Um mora ſposnati, ſerze obzhutiti, djanje ſprizhati, kar uſta govoré; ſizer je molitev le lash ino hinavſhina
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvojih ozhetov odpovédali, ino malike molili, ino de bi, to ſprizhati, ſvinjſko meſo jedli, ktero jim je prepovedal jeſti. Veliko Judov
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne poverne. 34. Ako bi ſe pa svedilo in moglo ſprizhati. de je kak hiſhni laſtnik ſvoje pohiſhtvo is hudo-

▶ izpričevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izpričevanja
- spričevanja
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kdo je ne pozna dan današnji? Ali ni vse to spričevanja dosti, da je zdaj naše gospodarstvo v veliko boljšem stanu
izpričevanje
- sprizhuvanje
  Ta male katechismus (1768): bo lih rajmno skus tu dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu resnizo naſnanje danu. Tretezh: De be taisti, katiri te

▶ izpričevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dokazovati; SSKJ

izpričuje
- spričuje
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tesna, pa še jo pokriva večidel bel prod, ki nam spričuje večkratno silovitost sicer na videz mirne Zilice. — Akoravno stoji Rabelj

izpričujejo

spričujejo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vejo pečá in jo obdeluje. Po neki veliki kemíjski veji spričujejo naravoslovci, kakó se megle, oblaki, rosa, dež, slana, sneg, toča
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prodajalo in lep dobiček donašalo. 6. Tudi še druge okoljšine spričujejo naše napredovanje v kmetijstvu. Naše vasí so v lepšem stanu

▶ izpričevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potrditi; SSKJ

izpričuje

ſprizhuje

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	lug, janesh, petersil, saibel pa ſe more opuſtiti, koker KIRCHERUS ſprizhuje. 2, Gmein boshnii ludje snajo v'ſvojeh ſpishah zheſen kuhat
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Odreſhenika Israelſkiga na en krish perbyli: ob enim zhaſsi on ſprizhuje, de je ravnu leta Odreſhenik od ſmèrti vſtal, inu jih

▶ izpriditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izpridi
- ispridi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): od ſlabe vode is lush, bajerjev in mlak, ki kri ispridi. 6. Zhe ſe shivina prevezh poja in teshko noſiti mora

▶ izpridovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

izprijati; kontekst

izpridovale
- spridovale
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Nasproti pa so stoječe vode in rastlinske gnjilobe zrak močno spridovale in nezdrav delale, in vso okolico napravljale megleno in neprijetno
izpridovalo
- spridovalo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): se je močvirje bolj in bolj narašalo, če je zrak spridovalo in ljudem bolezni rodilo. Vse to se je spremenilo, kar

▶ izprijen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izprijene
- ispridene
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ki kri pregoſto ſtori, 5. ali pa tudi od slabe ispridene kerme in od ſlabe vode is lush, bajerjev in mlak

▶ izprositi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izprosi
- sprosi
  Ta male katechismus (1768): idtr. VII. Kdu more ſastopit to boſhjo skrivnost. * Maria 'mu sprosi v' potrebi milost. Rezh itdr. VIII. Vse brate, 'nu sestre
izprosijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): tri bele dneve, In tri tamne noči brez prestanka, Da izprosijo si blagoslove. Bog podade jim nebeške ključe, In zatvorijo nebesa

izprosil

isproſil

Življenja srečen pot (1837):	proſili, naj bi ſi ſhe shiveti nekoljko zhaſa od Boga isproſil. ˛Sv. Ambrosh jim odgovori: „Niſim med vami tako shivel, de
Življenja srečen pot (1837):	in ſpokorilo. ˛Spokorjenim greſhnikam v' vezhi savupanje ino tolásh je isproſil od Jesuſa popolnoma odpuſtike, ki ſo jih rimſki papesh osnanili
Življenja srečen pot (1837):	na krishi ſmert ſtori. Preden ſo ga krishali, ſi je isproſil, naj mu glavo k' semlji obèrnejo, kér po ſvojih ponishnih
Življenja srečen pot (1837):	ſe je kushna bolésen v' Rimi veliko ljudi prijela, je isproſil, de ſo ga poſlali bolnikam ſtrezh. Na ſvojih ramah jih

sprosil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): bile odperte vrata gradske In vsak revež si je lahko sprosil milost in pravico. Ker je pa kralj Matjaš bil bogat

izprosila
- ſproſila
  Genovefa (1841): ſhe verh téga — kar ſi je na poti od grôfa ſproſila, vojákam in ſlugam sa to léto dvojno plazho, podloshnim sa
izprosili
- sprosili
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ker ste že toliko dobrega storili in že mnogim kaj sprosili, poprosite še za nas! *) Ravno ko to pišem, se prijoka

izprositi

isproſiti
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Tudi ſo mu obljubili ga s' ozhetam ſpraviti, ino odpuſhanje isproſiti; ſimo ſvétvajo mu, naj tezhaſ nobenimu zhloveku ne rasodene, kdo
sprositi
Divica Orleanska (1848): nohte trešla te, Če bil bi mladi zarod oroslanki vzel, Sprositi znal bi milost alj zanašanje; Divico srečati je pa gotova

sproſiti

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſti je ſam Bog to mozh dau vſe od nega sproſiti, kader je reku Joan. 16. Petite, & accipietis. Proſite, taku boſte
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	1. Bog! tebi nei dopade v'Nebo ta ofer ſvet', Sproſiti tvoje gnade Sa naſs, no zeli Sveit. Sdei je le

ſproſsiti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Inu kdó nam samore leto gnado od tvojga Şyna loshej ſproſsiti, kakôr ti? O naj bo letó to pervu snaminje tvojga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	mi lubi Poſluſhavzi leto taku potrębno gnado ſamy od Bogá ſproſsiti, inu poſluſhajte danàs radovolnu, inu s'poterplęnjam. I. Premiſhluvanje. Hiſha

▶ izpustek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

izpuščaj; Pleteršnik

izpustek

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mora misliti, da je živinče polnokervno, in da od tod izpustek izvira. V tem primerleju se sme živinčetu 2 libri kervi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	gotovo ve, da garij ni nalezlo, in vendar kak sumljiv izpustek dobi: se mora misliti, da je živinče polnokervno, in da
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in ga 12 do 14 dni pustiti. Ko kako živinče izpustek dobi, kteri je garjem podoben, se mora koj od druge

izpustik

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	psa pridno koplješ ali z merzlo vodo zmivaš. Kedar pa izpustik po kopanju ali vmivanju noče zginiti, raztopi 1 lot žveplovih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bokalu vode, in omivaj psa z leto vodo, dokler se izpustik popolnoma ne zgubi. VIII. Poglavje. Bradovice. Bradovice so neki izrastki

izpustke
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): izpustki. Ojstra kri, razgretje in prehlajenje napravijo psom razne kožne izpustke, ki se pa večdel ozdravijo, ako psa pridno koplješ ali
izpustki
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): zdravih naglo ločiti, ker so garje nalezljive. VII. Poglavje. Kožni izpustki. Ojstra kri, razgretje in prehlajenje napravijo psom razne kožne izpustke

▶ izpustiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izpuste

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	imajo, ob šolkih praznikih (o vakancah) pa se iz nje izpusté, se tudi za to stran od duhovnih na deželi dočakuje
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	De bi se pa prav veselili, grejo kerznarji na vert, izpuste zajca in pse za njim, de bi si z lovom

izpusti
- izpusti
  Revček Andrejček (1891): držeč). Da, da tale mi je priča! Jeklen (Anžeta opraščajoč). Izpusti ga! (Anžetu. ) Pojdi po slugo. Anže (obtiplje se po tilniku
- iſpuſti
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): Inu njegóvi Jógri ſo pèrſtopili, inu ſo ga proſsili, rekózh: Iſpuſti jo, sakaj ona sa nami vpye. 24. On pak je

izpustil

ispuſtil

Branja, inu evangeliumi (1777):	od teh mal je Pilatush iskal, koku bi on njega ispuſtil. Judje pak ſo pruti upili, inu rekli: Aku ti letega
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhotore raspeli. Sdaj ſe je kralj ſkeſal, de je ljudſtvo ispuſtil. „Na nóge,“ pravi kralj, „ino hitímo sa njimi! “ Per tej

izpustil

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nekoliko druge baže, ktere ste v Novícah in Slovenii brali, izpustil. 4. Gospod Poženčan skoraj celò hoče, de bi za naprej
Gozdovnik (1898):	sklenil, če mu v roke pride, da živega ne bo izpustil. Grof naj se mu pokori za grizenje vesti, ki ga

izpustila
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): vlada je s tem, da je Košuta in njegove tovarše izpustila, prijaznost austrianske vlade popolnama zgubila, in austrianski opravnik je turškimu

izpustili

ispuſtili

Življenja srečen pot (1837):	pa tiga preſtraſhil, ino je hotel shéshati; alj niſo ga ispuſtili, dokler ni bil poterjen ino sa ſhkofa poſvezhen. — Tako neſkonzhno
Življenja srečen pot (1837):	bojo ſhe v' drugizh pred ſodnika gnali, ino po tem ispuſtili. „Joj meni! Jefrem savpije; kako bom pa ſtraſhno shuganje pred
Slate jabelka (1844):	ſo prezej ſposnali, de je to reſ, in ſo ga ispuſtili. In tako je ſposnal, de to, kar je miſlil, de

izpustim
Revček Andrejček (1891): kliče). Oče, Jeklen! Tatu sem ujel! Razbojnika držim! Matija. Ne izpustim te pa ne za žive in ne za mrtve. Za
izpustiš
- ispuſtiſh
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): s rozhizami objameſh, in ga ſvoje shive dni vezh ne ispuſtiſh. Kakor kókla pitike s perutami pred nevarnoſtjo, sakrivaſh ti s

izpustita

Kemija (1869):	hidrat NaO.HO pa hidratne vode tudi v največej žari ne izpustita. Tudi s solmi se spaja voda ter se z njihovimi
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	prišel na krov „morske lilije. “ Takoj je odločil, naj se izpustita maorska poglavarja, globoko obžalovaje krivično postopanje svojega prednika. Storjeno krivico

izpustiti

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kri primešana ali scavnica kervava, se morate konju libri kervi izpustiti, in potem dvakrat na dan sledeče zdravilo dajati: Vzemi 1
Gozdovnik (1898):	Privlecita ju k ognju,« veli Tiburcio pastirjema; ne smemo ju izpustiti izpred oči. «
Gozdovnik (1898):	mislite. Ali pa ne uvidite, da morate tudi tega Kučila izpustiti, ako don Estevana pomilostite? « »Kar je učinil meni in moji

▶ izpuščati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izpušča

Mineralogija in geognozija (1871):	postane električen; razteče se v močnejih kislinah in ogleno kislino izpušča šumé; če ga žgemo, premeni se v živo apno (kemije
Aritmetika za učiteljišča (1885):	od besede do besede. Končni poklon se kot nebistvena reč izpušča. Pod prepis se potegne še prečnica. Pismovni prepisnik ima na

izpuščam

ispuſham

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham, ino léto Goſpodove miloſti oklizujem. “ Po tem je Jesuſ bukve

▶ izpuščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izpuščen
- izpušen
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): in nevredniga na znanje da, ali na koncu šolskiga leta izpušen, ali pa se mu bo zlasti zavoljo večih pregreškov nanaglama

▶ izpuščenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

izpuščenja
- izpušenja
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): V. Odprava izrejencov. Kakor pravica prejeme, tako stojí tudi pravica izpušenja ali odprave izrejencov le per vsakdajšnim Ljubljanskim škofu, tako de

▶ izračunati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izračunaj
Aritmetika za učiteljišča (1885): kvadrat prvega korenovega člena. Da dobiš torej prvi korenov člen, izračunaj kvadratni koren prvega radikandovega člena, potem pa njega kvadrat od

izračunali

Astronomija (1869):	senco, ki jo dela ta premičnica, in so tedaj otemnjene. Izračunali so zeló natanjko trenutek, kedaj vstopa spremnica v polno senco
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	potem za Ljubljano tako hvaljeno ugodno posojilo? Tudi to so izračunali naši gospodje; dokazali so v temeljitem obširnem poročilu, da ima

izračunili

Astronomija (1869):	da mora biti naprej od njega še ktera neznana premičnica; izračunili so še celó to, kje na nebu da mora biti
Astronomija (1869):	takih repatic, da so jih že tanjše opazovali, in tudi izračunili. Osem repatic je dosedaj znanih , ki pretekó svojo pot okrog

izračunaš

Aritmetika za učiteljišča (1885):	od nekega števila 10, ostanek pomnožiš s 3, iz produkta izračunaš kvadratni koren in od tega odšteješ 17, dobiš 1. Koliko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	račun. Ako dobiš slednjič ostanek, ondaj je tretji koren iracijonalen, izračunaš pa ga lahko takó natančno, kakor le hočeš. V ta

izračunati

izračunati
Aritmetika za učiteljišča (1885): je 468. Kadar je ceno kaki stvari s pomočjo množenja izračunati, ondaj kaže dostikrat ceno jednote razložiti na desetice in krajcarje

izračuniti

Astronomija (1869):	ki nastopijo večkrat, so imenitni zato, ker se dá potem izračuniti daljava, velikost itd. solnca, Merkurija, in druzih premičnic. Merkurij bode
Astronomija (1869):	času vzhajajo in zahajajo. — Vzhod meseca se pa dá natanko izračuniti, in ker nam je v mnogih slučajih koristno vedeti, če

▶ Izrael samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Izrael
- Israel
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): 6. Rajſhi pak pojdite h' tim sgublenim ovzam tę hiſhe Israel. 7. Pojdite pak inu osnanujte rekòzh: De ſe je Nebęſhku

Izraela

Israel
Svetu pismu noviga testamenta (1784): drugu. Rèſnizhnu vam povęm, vy ne bóte obhodili tę męſta Israel, dokler pride Şyn tiga zhlovęka. 24. En Jógèr ny zhes

Israela

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tedaj ſodnik, nedolshni Jesuſ je satosheni hudodelnik, ino mogozhni is Israela ſo toshniki! Pilat jih vpraſha: „Kaj toshbe imate soper tega
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na njé povsdiguje; ˛Stradavzam daje obilnoſt, Bogatinze pa prasne odpravlja. Israela, ſvoj'ga ſlushabnika, je poprijél; Pomnil je, kakor je naſhim ozhakam

Izraelu

Israelu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): detetovi materi, ino ji rezhe „Glej, ta jim je v' Israelu poſtavljen v' padez ino vſtajenje; v' snamnje jim bo, nad

Izraelu

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ondinaš pravi dom! 37. Ruta pobožna ino dobra sinaha v Izraelu. Enkrat je Bog Izraelcam na Kananskim zavoljo njih grehov veliko
Deborah (1883):	ne rani nôge! Ti, gospod, Ne spiš, ti čuješ, varuh Izraelu! In zdaj – obvaruj Bog vas – ne – ne – ne Še moram
Deborah (1883):	smo! Učitelj. Vi ste mi porok za ono! Žena. Bog Izraelu! Zakaj ne bi porok za njo bila? Bog vam povrni

▶ Izraelec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Izraelce
- Israelze
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): gredó vſi Israelzi is Egipta. 32. Potópev Egipzhanov. Bog je Israelze s' velikimi zhudeshi is Egipta ispeljal. ˛Sheſtkrat ſto jesar mosh

Izraelcem

Israelzam

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe perzhne, zhe Bog ljudem ſvojih dobrót le eno okrati! Israelzam ſe sdaj ozhi odpirajo, ino ſpet miſlijo v' Boga. Bog
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	leto hodila v' Jerusalem na velikonozhni prasnik. Sapóved namrezh je Israelzam tako veléla. Kedar je bil Jesuſ dvanajſt let ſtar, ſta

Izraelcev

Israelzov

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pil; she pred rojſtvam bo ſ' ſvetim Duham napolnjen. Veliko Israelzov bo k' Goſpod Bogu ſpreobernil. ˛She vezh: v' duhu ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	napolnjeni. Tiſtikrat je bilo v' Jerusalemu savoljo bínkuſht bres ſhtevila Israelzov. Ker ſe je ſhum is hiſhe, ki ſo bili uzhenzi

Izraelcov
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): ino vse si žejo lahko ogasi. 34. Zapovedi božje ino Izraelcov nezvestoba. Izraelci so prišli po pušavi do Sinajske gore. Mozes

Izraelci

Israelitarji
Branja, inu evangeliumi (1777): tudi jeſt upam: Ony ſo Hebręarji, jeſt tudi: Ony ſo Israęlitarji, jeſt tudi: Ony ſo Abrahamovu ſejme, jeſt tudi: Ony ſo

Israelzi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	˛She Joshefove koſti vsamejo, ino pa bersh bersh gredó vſi Israelzi is Egipta. 32. Potópev Egipzhanov. Bog je Israelze s' velikimi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	greſta! “ Egipzhanje ſo jih ſílili, de naj hité is deshèle. Israelzi ſo tedaj mógli v' naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe preden
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhe ni bilo na ſvétu. V' ta tempelj ſo ſe Israelzi ſ-hajali, zhaſtit ozhitno ediniga Boga. Mi ga móramo v' zerkvah

Izraelci
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): si žejo lahko ogasi. 34. Zapovedi božje ino Izraelcov nezvestoba. Izraelci so prišli po pušavi do Sinajske gore. Mozes gre na

Izraelcih

Israelzih

Hrana evangeljskih naukov (1835):	rekozh: „Per reſnizi vam povem, tak shive vere she per Israelzih najdel niſim, de ſe ravno hvalijo, de ſo isvoljeno ludſtvo
Hrana evangeljskih naukov (1835):	po ſv. kerſti boshje otrok poſtane, tak je bilo per Israelzih po obresi otrok Abrahamov, ud isvoljeniga ljudſtva boshjiga. Bilo je

▶ izraelov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

izraelov

israelov

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu je bilo tudi Israel imé, ſe jim je reklo Israelov narod, ino ſo bili v' dvanajſt rodóv rasdeljeni. Tíſti ſtari
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Boga hvaliti. Poln ſvetiga Duha rezhe Zaharija: „Hvaljen bodi Goſpod, Israelov Bog. De obiſhe ſvoj polk, ino déla njegovo odreſhenje. Podporo

izraelove

israelove

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tako majhnim gréham. Pred ſmertjo poklízhe Moseſ ſhe enkrat vſe Israelove otroke pred ſe, ſe poſloví, ino jim ko umirajozh ozhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nevernikam, tudi ne v' ˛Samariſke meſta, ampak k' sgubljénim ovzam Israelove hiſhe. Povſod osnanujte pokoro, in oklizujte, de je boshje kraljeſtvo

izraelovi

israelovi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvoje ljudſtvo, ino ſhtrafal greſhnike. 33. Boshji zhudeshi v' puſhavi. Israelovi otrozi ſo bili sdaj zhes morje, ino ſo v' puſhavi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	morjem. Kar rasgerne ſe voda. Shgozh veter je dno poſúſhil. Israelovi otrozi gredó po ſredi morja — po ſuhim ſkosi. Na deſnízi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jih dojde ob morji v' dolini. Nozh je shé bila. Israelovi otrozi ſo sdaj od vſih krajev saperti. ˛Spredej je morje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	serniza ſo to bile, v' uſtih pa kakor medéna potíza. Israelovi otrozi, to viditi, vſi oſtermé ino savpijejo: „O jej! kaj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino jima rezhe: „Pojdite, in odtegníte vſi, vi dva ino Israelovi otrozi vſi! Tudi govédino ino drobnizo shenite ſeboj , ino blagoſlovíta

izraelovi

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	jih dojde ob morji v dolini. Noč je že bila. Izraelovi otroci so sdaj od vsih krajev zaperti. Spredej je morje
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Arona, ino jima reče: „Pojdite, ino odtegnite vsi, vidva ino Izraelovi otroci vsi! Tudi govedino ino drobnico ženite seboj, ino blagoslovita
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	morjem. Kar razgerne se voda. Žgoč veter je dno posušil. Izraelovi otroci gredo po sredi morja — po suhim skozi. Na desnici
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	zernica so to bile, v ustih pa kakor medena potica. Izraelovi otroci, to viditi, vsi ostermé, ino zavpijejo: „O jej! kaj
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	svoje ljudstvo, ino štrafal grešnike. 33. Božji čudeži v puščavi. Izraelovi otroci so bili sdaj čez morje, ino so v pušavi

izraelovih

israelovih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	s' bòjem premagal. Potlej je Josve deshelo rasdelil med dvanajſt Israelovih rodov. — Prav dobra je bila ta deshela. ˛Studenzi ino potóki
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pravi Goſpod: Opolnozhi bo umerlo vſe pervorojeno po Egiptu. Per Israelovih otrozih pa kar peſ ne bo zherhnil. Potlej pojdem is

▶ izraelski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izraelska
- israelſka
  Biblia (1584): beshite v'enu drugu. Riſnizhnu jeſt vam povém, vy nebote Israelſka Méſta opravili, dokler Syn tiga Zhloveka pride. Mlajſhi nej zhes

izraelske

israelſke

Biblia (1584):	Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Pojdite pak inu predigujte inu recite: Nebeſku krajleſtvu ſe
Biblia (1584):	Ieſt néſim poſlan, ſamuzh le h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Ona je pak priſhla, inu je pred nym doli
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je djal: Jeſt niſim poſlán, kakòr h' tim sgublenim ovzam Israelſke hiſhe.

izraelskega

israelſkiga

Biblia (1584):	Krulauci sdravi poſtajali, Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo zhaſtili Israelſkiga Boga. INu Iesus je ſvoje Iogre k'ſebi poklizal, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi vidio: inu ſo zhaſtili Israelſkiga Bogá.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo deſét rodov Israelſkiga ljudſtva, ino ſo no-
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſim narodam perpravil; luzh v' rasſvetljenje nevernikov, ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik

izraelskemu

israelſkimu

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nebeſ. Ravno je premiſhljevala veliko svelizhanje, ktero bo po njem Israelſkimu ljudſtvu, ino je bleso v' pohlevno molitev samaknjena v' ſvoji
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne ljubil? 47. Daniel v' Babilonſki ſushnoſti. Kakorſhna ſe je Israelſkimu kraljeſtvu savoljo njegovih grehov sgodila, ravno taka ſe je tudi

izraelski

israelſk

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	s' menoj. “ Kralj je oſtal terdovraten. Nozh ſe déla. Vſak Israelſk goſpodar mora, kakor je Bog po ſvoji ozhetovi ſkerbi ukasal
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſpomni Joshefa v' jézhi, ino rèzhe kralju: „V' jèzhi je Israelſk mladenezh, kteri je meni ino péku ime-

israelſki
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): naménjeno; nebeſhko kraljeſtvo je, po njem moramo hrepeneti. 42. ˛Salomon, Israelſki kralj. ˛Salomon je bil Davidov ſin. Na ſmertni póſtelji ſo
izraelskej
Deborah (1883): Ti stopil si na sveto goro Sinaj K izvoljenej nevesti izraelskej. (Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono kočo, Kder
izraelski
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): David pride enkrat, ko je bil še celo mlad, v Izraelski stan. Precej uno stran doline so

izraelskih
- israelſkih
  Branja, inu evangeliumi (1777): dvanajſt Israelſkih Rodov ſodili. Lubi otrozhizhi, jeſt ſim ſhe en majhen zhaſs

izraelsko

israelsku

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu je govorila od njega pruti uſſem, katiri ſo na Israelsku odreſhenje zhakali. Inu kader ſo ony bli uſſe po poſtavi
Branja, inu evangeliumi (1777):	njega upraſhali rekozhi: Goſpud ! boshli ti v'temu zhaſſu supet Israelsku krayleſtvu gori-poſtavuv ? On je pak nym djav : vam nagre vediti

israelſko

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo ſhe veliko gerſhi bolésen kakor kosé. Per njem je Israelſko dekle ſlushilo. Ta rezhe eniga dne Namanovi sheni: „Oh, naj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vo kraljeſtvo poſtavili , Israelſko po iménu. Unimu pa ſo rekli kraljeſtvo Judovo ali Judovſko
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Israelzi gredó v' obljubljeno deshelo. Zhaſ ſe je perblishal, de Israelſko Ijudſtvo doſéshe lépo, she sdavnej obljubljeno deshelo. Junaſhko jih Josve
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sadela. ˛Salmanaſar, Aſirſki kralj, je priſhel ſ' ſtraſhno vojſko v' Israelſko kraljeſtvo, je ushugal ˛Samarijo. njegovo véliko meſto. ino vſe Israelze
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne bo zherhnil. Potlej pojdem is Egipta ino ſe ljudſtvo Israelſko s' menoj. “ Kralj je oſtal terdovraten. Nozh ſe déla. Vſak

▶ Izraelsko samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Izraelskem

Israelſkim

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	prerok Elija poſlan. In ob Elisejevih zhaſih je bilo na Israelſkim veliko gobovih; pa nobèn smed njih, ampak le ˛Siriz Naman
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je natihama veſelilo; vezhi del ljudi v' Jerusalemu ino na Israelſkim ſhe beſédize niſo védili
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Sdaj je Jesuſ ſhe dva ino ſedemdeſet uzhenzov poſlal po Israelſkim pred ſvojim oblizhjem v' vſe kraje, kamor je imel ſam
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bila velika lakota, je bilo veliko ubosih vdov na Israelſkim; pa le k' vdovi v' ˛Sarepto je bil prerok Elija

Izraelsko
- Israelſko
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Vſtani, vsemi dete ino njegovo mater, ino verni ſe na Israelſko; kralj, kteri je detetu po shivljenji ſtregel, je she umerl

▶ izrastek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izrastek

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se pod repom bobu ali špehu podoben izrastek napravi. Leta izrastek se mora noter do zdravega mesa izrezati, in rana se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Včasi se pod repom bobu ali špehu podoben izrastek napravi. Leta izrastek se mora noter do zdravega mesa izrezati

izrastke

Zoologija (1875):	Rožna šiškarica (Rhodites rosae) nareja na divjih rožah (na šipku) izrastke, ki so videti, kakor bi bili poraščeni z mahom, tako
Zoologija (1875):	dele, ki se vsled tega spačijo in spremené v čudne izrastke, tako imenovane šiške, v katerih živé njihove ličinke. Hrastova šiškarica

izrastki
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): izpustik popolnoma ne zgubi. VIII. Poglavje. Bradovice. Bradovice so neki izrastki na živalski koži, in mislil bi si, da jih izobrazivna
izrastkov
- israſtkov
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe 4-letne dreveſza blis tal perreshejo ; is koreniniz potlej vezh israſtkov vshene, ki ſe drugo leto s dreveſam red is semlje

▶ izrasti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izrasla

israſla

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſpremenjeni. Ako ſe ſlabo, pokasheno ſeme vſeje, tudi lepa ſetev israſla ne bo. V' kakovi hudobii boſh pokopan, v' taki boſh
Hrana evangeljskih naukov (1835):	tebi hudo saſjál, korenina je vender le na tvojim ſerzi israſla. 2. Druga perpomoga ſamoſvojiga ſposnanja, o zhlovek! tebi naj bo

izrastla
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): je bila košata da kaj; cvela je neizrečeno lepo in izrastla 4 čevlje visoka in še čez. Ker se da ta

izrasle
- israſtle
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): rjavo? ” Sazhne jih ogledovati, ino na! te potozhnize niſo bile israſtle, ampak Shofka jih je naredila. Snala je dobro roshize resljati

izraslo

israſlo

Hrana evangeljskih naukov (1835):	v' vaſhe ſerze vſjal, naj bi ſhe tak malo bilo: israſlo bi vender ſtraſhno drevó, ktéro ſe v' pekel obéſha, in
Hrana evangeljskih naukov (1835):	bo, koljkar hozhe, ſaj vender nekaj, in ſhe lepſhi bo israſlo; sakaj, kakor male káplize, ki od ſtrehe padajo, vender kamen

izraste

Botanika (1875):	Ako na koncu osi le en edini plodni list stoji, izraste enopredalčast pestič, ako ima os na koncu večplodnih listov, je
Botanika (1875):	trpi večidel le eno leto, zavolj česar le redko kdaj izraste posebno visoko, kakor pri banáni in pri kloščevini (ricinus). 4.

izrastejo

izrastejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): pešak mešancgarjev sejati, ker iz njih slabi in šibki divjaki izrastejo. Razun tega tudi svetje, da se morajo za zgodnje

izrasto

Botanika (1875):	Ti organi se kar odločijo od svoje rastline ter se izrasto v novo rastlinico.
Botanika (1875):	le skorej vedne spremljevalke gnjijočih in trhljenéčih organskih snovi, ampak izrastó mnogokrat tudi na živih rastlinskih in živalskih telesih, dà, še

izrasti
- israſti
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): zhudno lepo ſo bile narete, de bi ne mogle lepſhi israſti. „O preblaga Shofka, je isrékla Mina; reſ je taka! ˛Sama
izrastla
Kmetijske in rokodelske novice (1846): porno; pôrna dolina. Ta beséda je iz ravno tiste korenine izrastla kakor beséda odpreti. Rók pomeni na Sévskim tisti strah, ki

▶ izražanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izražanje

izraževanje

Aritmetika za učiteljišča (1885):	i. t. d. Takšna razdelitev zlajšuje bistveno razumévanje in pismeno izraževanje števil. Naloge. Čitaj tá-le števila: 1. 2000, 7000, 5600, 2750
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ji tudi posebno ime. Vsako na to načelo opirajoče se izraževanje vseh posebnih števil imenujemo številni sistem (Zahlensystem), in število, katero

▶ izražati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izraža

izražuje

Aritmetika za učiteljišča (1885):	4, kar nam je takó razumevati, da je število, katero izražuje številka 7, večje od števila, katero izražuje številka 4. Oziraje
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je število, katero izražuje številka 7, večje od števila, katero izražuje številka 4. Oziraje se na mestno vrednost številke, imenujemo, in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	številke, imenujemo, in to zopet nepravo, ono številko višjo, katera izražuje jednote višjega reda ter stoji na kakem daljem mestu proti
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kajti nji zadostuje le vrednost x = 3. Vsaka določilna jednačba izražuje pogoj, kateremu morajo njena neznana števila zadostovati. Vrednosti neznanke, zadostujoče

izražala
- izrazovala
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Da se je njegova lastnost — vihrenje in rovanje bore — očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra — ta obrazovali z obilimi, divje — visečimi lasmí
izražamo
- izražujemo
  Aritmetika za učiteljišča (1885): vsota bk + r in ta je jednaka a. Ta izrek izražujemo tudi takó-le: Vsaka skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom

▶ izrečen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izrečene

isrezhene

Slate jabelka (1844):	njimi isrekel, ſo bile in bodo vſelej ob pravim zhaſu isrezhene. Torej imenujem beſede ſvetnikov po vſi pravizi slate jabelka. Naſh
Slate jabelka (1844):	in sapiſal beſede, ki ſo bile reſ ob pravim zhaſu isrezhene, in ſo zhaſti vredne. Ali ſhe vezhi zhaſti ſo vredne
Slate jabelka (1844):	bile prav sareſ ob ſvojim, to je, ob pravim zhaſu isrezhene; in kadarkoli jih je in jih bo kdo s’ poboshnoſtjo
Slate jabelka (1844):	de beſede ob ſvojim zhaſu, (to je, ob pravim zhaſu,) isrezhene, ſo slate jabelka. Marſikter moder mosh v’ ſtarih zhaſih je

izrečenega
- izrečnega
  Občno vzgojeslovje (1887): to, da se zabrani prepir. Pravo je nastalo bodisi vsled izrečnega dogovora, bodisi vsled tega, da se je človeška družba molčé

izrečeno

isrezheno

Pozhétki gramatike (1811):	leurs, na meſtu imena ene ftvari, zhe to imé ni isrezheno v' ravno tiſtimu isreku, v' ktirmu jih poſtavlavh. Tedaj ne
Pozhétki gramatike (1811):	est beau, j' en admire les bâtimens. Kader je imé isrezheno v' ravno tiſtimu isréku, takrat ſmeſh ſtaviti sgor imenváne nameſtiména
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nebam, ino semlja naj vſako mnogo shival da! “ Komej je isrezheno, she je bilo vſe. Poſlednjizh je Bog zhloveka ſtvaril. ˛Stvarnik

▶ izreči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izreci

isrezi

Pozhétki gramatike (1811):	h, poſtavim: grand intérét, velika leshézhnoſt, grand homme, velik mosh, isrezi: grant ajntere, grant omm. Gn v' ſredi beſede isrezi kakor
Pozhétki gramatike (1811):	ktiri dve beri: preſéanſe, preſuposè. D v' befedi grand, velik, isrezi terdo kakor t, kadar je pred enim glaſniham al pred
Pozhétki gramatike (1811):	ation, ker sa tim enozherknim slogam hodi en moshki slog. Isrèzi tedaj modération, considération, po
Pozhétki gramatike (1811):	i, poſtavimi: paysan, roják, moyen, pomózh, ali poſrédſtvo, joyeux, veſel: isrezi, kakor bi bilo piſano: pai — isan, moi — ien , joi — ieux
Pozhétki gramatike (1811):	mosh, isrezi: grant ajntere, grant omm. Gn v' ſredi beſede isrezi kakor nj, poſtavim; digne, vréden, magnanime, vélkoſerzhen, ignorance, nevédnoſt, beri
Pozhétki gramatike (1811):	konzi aille, kakor; funeraille, pogreb, murraile, sid, itd. Kratko pa isrezi: je bataille, ſe biem, je detaille, drobim, na drobno povedujem
Pozhétki gramatike (1811):	une noix, oreh: l nez, nóſ, itd. S, x, z, isrezi mozhno v' beſedah: Ajax, Perinax, ino drugih laſtnih imenih: tako
Pozhétki gramatike (1811):	naſhim ſtalo: mejljeur, orgejlj, famijlj, ſolelj. S med dvema gláſnikama isrezi kakor naſh maison, hiſha, poison, ſtrup; isjémaj beſedo preséance, prédſtvo

srezi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	albodash ti tu isvelko Andohtio noi bras falarja frihtou. Sedei srezi ti tu sahvalenje kader ti utvojo shisho poidash Jas tabei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	iudiea domine nekentez meos sedei usemi tvoje pegerenje ukupa noi srezi 5 barti potam jedi spat uboshiam jemeni noi ujemeni Boga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh vidov dabo Flinko napivjov dabi imov tabe streliti shitro, srezi te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Opraviti jmash per grihte takv nesi sabo to figvro inv srezi natv te pridiozhe pvèshtabe al besiede takv shitro kaker ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ka srezi BENEDIKTIO DOMINI PATRIS OMNIPOTENTIS CUM OMNIBUS CELESTIBUS ORDINIBUS SIT SEMPITERNUM

izreče

isrezhe

Ta male katechismus (1768):	te svete od Kristusa noterpostavlene beſſede zhes kruh, inu vinu isrezhe, inu taistu posvety.
Ta male katechismus (1768):	svete, inu od Kristusa noterpostavlene beſſede zhes Kruh, inu vinu isrezhe, inu taistu posvety. Matth. 26. Luk. 22. Kaj je Pokura
Pozhétki gramatike (1811):	bais, ſovrashim, tu bais, ſoovrashiſh, il bait, ſovrashi, inu ſe isrezhe s' goſtim h, je bès, tu bés, il bet. TRETJA
Pozhétki gramatike (1811):	malo zhutno, poſtávim: homme, zhlovek, monde, ſvét. Teſni e ſe isrezhe s' perpertmi vuſtmi, poſtavim: bonté dobrota, pitié, ſmílenje, Shirok e
Pozhétki gramatike (1811):	perpertmi vuſtmi, poſtavim: bonté dobrota, pitié, ſmílenje, Shirok e ſe isrezhe s' bol odpertmi vuſtmi ino s' potégnenim glaſam, poſtavim procès
Pozhétki gramatike (1811):	PETA STAVA. Peto pleme beſedi. GLAGOL. Glagol je beſeda, ktira isrezhe al bitje al djanje ino delanje kakſhine ſtvari: beſeda être
Pozhétki gramatike (1811):	trojni: e bresgáſen, e teſen, e ſhirok. Bresglaſen e ſe isrezhe gluho ino malo zhutno, poſtávim: homme, zhlovek, monde, ſvét. Teſni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je ſpremenila v' veſelje, de ga nobèn zhlovéſhk jesik ne isrezhe. Popoldne ſe je Jesuſ perkasal dvema uzhenzama, ki ſta is

izreče
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): v tolažbo biti”? Mina pa vsa se trese ino komej izreče: Saj veš Moric! de sim hčer očeta svojmorca”! „Jez pa

izrečejo

isrezhejo

Pozhétki gramatike (1811):	ktirga klizhejo s' imenam dvagláſnik, ampak obojiga poſebej sa ſe isrezhejo, takrat ſtavio dve piki nad i al nad e; piſhejo
Pozhétki gramatike (1811):	voda, saſtáloſt, stagnante, saſtal, s' ſvojim odvódenmi beſedami, v' ktirih isrezhejo gn kakor kn, to je; ſtaknaſion, itd. Piſhejo œil, oko

izreko
Gozdovnik (1898): res. Še vidim njene ustnice, kako se odpirajo, da ga izrekó in zdaj ga slišim tako razločno, kakor bi sedaj pred

izrečem

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	mi je, de v teh besedah svojo hvalo za to izrečem, kar Vam naložim, očitno na znanje dati. Tudi Vam, ljubi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Knobleher Tirolec! ! Omenim te pomote le spotama, ter serčne želje izrečem: naj bi se našimu častitimu rojaku njegovo važno početje srečno

izrečemo

isrezhemo

Hrana evangeljskih naukov (1835):	Jesuſovi uzhenzi ino poſhteni ljudjé. Pa tudi ne posabimo, kaj isrezhemo, ino s' vredno zhaſtjó imenujmo Isvelizharja zeliga ſvetá. Persadevajmo ſi
Slate jabelka (1844):	perſerzhno krotkoſtjo. Kadar reſniza ali ſvarjenje, ki ga s’ uſtmi isrezhemo, ni s’ krotkoſtjo poſladkano, je ozhitno snamnje, de ni ſhe

izreči

isrezhi

Biblia (1584):	pravi: Ieſt hozhem odpréti moja uſta v'priglihah, inu hozhen isrezhi te ſkrivne rizhy od sazhetka Svitá. TEdaj je Iesus puſtil
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Nevęſta, shaluje, ſe mojſtri, inu ſe gori óffra. Kdó móre isrezhi, kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sajzi od tozhe ubiti najdeni. Shaloſtno je viditi, de ni isrezhi, njive ſo kakor, de bi bile poshete, in vinſke terte

izreči

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	starešini. J. Vém, kaj hočeš reči. Resnično je, da se izreči ne da, koliko dobrega sprimejo dežele in narodi po skerbnih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je takó omagala, de že ni môgla več beséde umévno izreči; kar le z glavo je zmajevala blebetáje, in hudó glédala
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	hotli poročilo prinesti na Višegrad; ustmeno so se namenili hvalo izreči svojim rešiteljem. Ko je vitez Pavlo in Emo zagledal, razjahal

iſrezh

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Matere boſhje. 1. Oh ti ſhalloſt prevelika! * ti se namorezh iſrezh * zel od noben’ga zloveka; * ke se velika prevezh, * k
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	zhes vse sladka, Vezh k’ tavſhentkrat se slaishe ti, Koker iſrezh ſamor’mo mi. 13. Tu njega martra govory, Sprizha prelita

srezhi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shpenſtam daoni mena knabojo moli mena an fovsh vrtl venka srezhi o vi lubi aniovzi bodita permene inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Saboth † Agla † Tetragramathon † † Emanvel † te besiede ti jemash ko vshinje srezhi. Bveg tabe prime moi lvbi brater inv bodi krotek nedba
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu potam se mora te krishni titel anemavi guasnu venka srezhi? inu tu 3 barti saporedama? ta Jesus od nazaretha an
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	prad sazhiem ozhanasham te S. S. 7 besiede morash venka srezhi te 7 besiede so katere Je Kriſtus Marnuvu. Alozhash Shelma
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti srazhas jas tabe sarotim takv shitro morash ti tvde srezhi jas tabe donkam dovi:

izrekel

isrekel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Abraham ino ˛Sara, Isak ino Rebèka pozhivajo! “ Ko je to isrekel, ſe poravná nasaj v' poſteljo, ino umerje. Joshef, to viditi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kterim jih boſte sadershali, ſo jim sadershani. ” Ko je to isrekel, sgine ſpred njih. Takrat Tomasha ni bilo med apoſteljni. Toraj

isrekov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mene dones inv vsolei te S Shegen katierega S. Jakob isrekov zhries svoiga lvbiga synka Joshafa katieri je pradan biv vegiptovshko
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv vsolei te pra S. Shegen katieriga je Jesvs Kriſtvs isrekov zhries nebv inoi samlo zhries svnzei inoi lvno zhries sbiesde
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dones inv vsolei te S. Shegen katieriga je S. Johanes isrekov zhries nasha Ivbiga gospveda Jesvsa Kriſtvsa katieriga je kershzhvov vpotoze
Pozhétki gramatike (1811):	en ſtavik vezh isrékov. Sa te isréke, ſtavke, in ſtroke v' piſmu Iózhit in

isrekuv

Branja, inu evangeliumi (1777):	nym tu sa greh gorinausemi. Inu kader je biv tu isrekuv ‚je v' Goſpudu saſpav. Evangelium S. Matthęvsha na 23. Poſtavi
Branja, inu evangeliumi (1777):	njemu: Kaj je reſniza? Inu kader je on tu bil isrekuv, je on su-

izrekel
Tiun - Lin (1891): poznati Tiun-Lina — sam sem videl onikrat v noči, ko sem izrekel to ime, kako je obledel

srekov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ano velko navarnastio Frihtati. Te so Shegen katierega ozha nabeshzhi srekov perſtvarjene ta prveviga shloveka odama tiſti pridi zhries
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je näsh lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries svojo isvolano mathar srekov, katiera je prvti nabesam shva te pridi zhries
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries te 12 Apoſtlne srekov tiſti krat kije jemov vniebo jeti tiſti pridi zhries mene

izrekla
- isrekla
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): de bi ne mogle lepſhi israſti. „O preblaga Shofka, je isrékla Mina; reſ je taka! ˛Sama dobro ſposnám, zheſar me tvoje
- izrekla
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): Sledne besede je Mina bolj rahlo izrekla, ino v tem se od nas proti okni obernila; pa

izrekli

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Smehljaje je rekla Sira: „V teh besedah ste pa spet izrekli in zapopadli neko glavno načelo — vodilo vere. Zató vam bom
Kemija (1869):	je vspeh proračunu. Zakon višekratnosti (Multipla). V 11. §. smo izrekli zakon, da se dve prvini spajate vedno v vzajemnem, nepromenljivo

izreklo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	21. decembra 1873, se je ostro prepovedalo in po okolščinah izreklo za hudodelstvo in zažugalo z večletno ječo onim, ki rabijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	to-le: „Mobilizacija Avstrijske vojske pripravljena je skozi in skozi; al izreklo se je, da v dejanje stopi ta priprava še le

▶ izreden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izredne
- izvanredne
  Ferdinand (1884): ter se jedno leto celó učil bogoslovja na vseučelišči. Njegove izvanredne zmožnosti za godbo in petje, katere je vse občudovalo, seznanile

▶ izrediti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vzgojiti; Pleteršnik

izredil
- isredil
  Hrana evangeljskih naukov (1835): ravno od tajiſte mise, per kateri je on ſvoje otroke isredil. Tam na ſtrani v' koti ſedi, ſtrada vbogi dedez, ino

izredila

isredila

Življenja srečen pot (1837):	ſv. Makrina, ino bogabojézh ozhe ſta mladenzha v' ſtrahu boshjim isredila. Podál ſe je po tem v' vuzhene ſhole, potrebne modroſti
Življenja srečen pot (1837):	Modeſtam v' kerſhanſki véri lepo podvuzhila ino v' boshjim ſtrahi isredila, in ravno to je bila nar vezhi ſrezha sa nja

izredila
Sveti večer (1866): svojega sprejela in kakor svoje dete izredila. Vzela sta res, kar so mati pustili, nekaj denarja namreč

izredili

isredili

Hrana evangeljskih naukov (1835):	pamet dá; — otrozi sa ſvoje ſtariſhe, de bi vaſ lepo isredili. — Molite predpoſtavleni sa ſvoje podloshne, de bi jih mogli poſhteno
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je Mariza ſvoji materi védla, de ſo jo toljko ſkerbno isredili. Enkrat, kedar je bil sopet matern god, jih v' vert
Življenja srečen pot (1837):	ſo bili vboshni kmetizhi v' ſhpanſki desheli. Lepo ſo ga isredili po ſvojim ſtani, ſkerbno moliti vuzhili, íno pa varvati ſe
Življenja srečen pot (1837):	vezhi bogaſtvo je bilo de ſo ga v' ſtrahi boshjim isredili, de ſe je dobro vuzhil ino polhteno sadershal. Vſe ga
Življenja srečen pot (1837):	je ſv. Ignaz imenitne ſtariſhe imel. Prav poſvetno ſo ga isredili, ino kralju v' ſlushbo dali. Hvalil ſe je s' lepotoj
Življenja srečen pot (1837):	ſi vſakdanj kruhej ſlushili, ino ſvojiga ſina prav po kerſhanſko isredili. ˛Skerbeli ſo mu poſebno sa kerſhanſko poduzhenje, de je Boga

▶ izrediti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vzrediti; Pleteršnik

izredil
- isredil
  Slate jabelka (1844): dva mlada pèſa, ki ſta bila obedva od ene rodovine, isredil, in je eniga smiram v’ hiſhi imel in mu dobre

▶ izrejen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

vzgojen; Pleteršnik

izrejena

Stric Tomaž (1853):	le v tej premožni hiši rojena, in tudi kakor prosta izrejena. Zatorej ni vedila celo nič, kaj je sužnost, in tudi
Stric Tomaž (1853):	tako zala, kot so mati bili. Tudi je bila dobro izrejena in izobražena in se je vedila prav lepó obnašati. Spervega
Jerica (1859):	v hribovsko kmetovanje zaburjena. Se ve da, med hribovci je izrejena. Pa jaz bi jo vendar omikal in olikal. Tri zemlje
Jerica (1859):	še dalj časa terdla in dokazovala, da je Jerica pošteno izrejena hči brez madeža. Zdravnik, ki je že dolgo besedo na
Jerica (1859):	imel, pa odgovori: »Saj nikoli nisem dvomil, ali je dobro izrejena, ali ne; hotel sem le reči, da morebiti že koga
Zlato pa sir (1860):	kakor bodi si ktera gorjanka. Kaj dé, če je pregosposko izrejena, saj sem jaz že tudi z gospôdo opraviti imel, in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da se tebi tako zdi” odgovorila je Fabíola „ker si izrejena po naukih, ki so mene in mojo modrijanstvo premagali; po
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	iskreni prijatlici, ker Ema je bila res ljubeznjiva in lepo izrejena deklica.
Zvezdana (1883):	rado se potuji sicer v tujem mestu v tujem duhu izrejena mladina! O ljubezni govori in poje, ono najlepšo iskro in

izrejeni

isrejeni

Hrana evangeljskih naukov (1835):	Kaj tudi nam pomaga, de ſmo kriſtjani, v' pravi véri isrejeni, de ſe nam vſako nedeljo in sapovedan prasnik boshja beſeda
Življenja srečen pot (1837):	mladenzhu védeti potreba, poſebno Bogu ſlushiti in blishnimu pomagat'. — ˛Skerbno isrejeni mladenzhi ſo nar vezhi ſrezha ino vejelje ſvojga kraja, ſlabo

▶ izrejenec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

rejenec, gojenec; kontekst

izrejenca
Kmetijske in rokodelske novice (1846): je potreba, de za perilo in zgornjo obleko per sprejemi izrejenca v mladenšnico njegova rodovina ali dobrotniki skerbé, de s tem
izrejence
Kmetijske in rokodelske novice (1846): stran od duhovnih na deželi dočakuje, de bodo na te izrejence ob šolskih praznikih kar je moč pazili, in jim z

izrejencev

izrejencov

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kakor pravica prejeme, tako stojí tudi pravica izpušenja ali odprave izrejencov le per vsakdajšnim Ljubljanskim škofu, tako de tudi za to
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	potroškov plačajo, kakor se jim bo to zgovorilo. IV. Prejema izrejencov. Presoditev, ali ima mladeneč po §. III. terjane lastnosti na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in jim z dobrim svetam in perpomočki perstopili. V. Odprava izrejencov. Kakor pravica prejeme, tako stojí tudi pravica izpušenja ali odprave

izrejenci

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bolj perpravnih ne bilo, dobrota te naprave naklonila. Kér pa izrejenci mladenšnice le med šolskim letam tukaj stanovanje in živež imajo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	le do konca tekočiga leta v mladenšnici ostati. Sicer stopijo izrejenci, kteri ostanejo per duhovskim poklici, iz mladenšnice še le po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rojeni sinovi nepremožnih staršev biti. Akoravno želimo, de bi ubogi izrejenci precej zdaj saj za izhod z enako zgornjo obleko napravljeni

izrejencu
Kmetijske in rokodelske novice (1846): to stran nikomur kakor svoji vesti ni odgovora dolžán. Vsakimu izrejencu je pripušeno z dovoljenjem staršev ali oskerbnika (irofa) vsaki čas

▶ izrek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izrek

isrek

Pozhétki gramatike (1811):	kako ſe beſede vkup drushio, de ſture en pomén, en isrék, en ſtavik. Vés pak je beſeda, ktira véshe en isrek
Pozhétki gramatike (1811):	na naſhe prav govorjenje. Poſtavim naj bo sa ſkuſhnjo ta isrèk: L'écolier diligent aime l'étude. Pridni vuzheniz Iubi vuzhenje
Pozhétki gramatike (1811):	isrék, en ſtavik. Vés pak je beſeda, ktira véshe en isrek s' drugim, en ſtavik s' drugim. Il pleure, et i
Pozhétki gramatike (1811):	J'aime mon père tendrement, mojiga ozheta perſerzhno lubim, je djavni isrek s' djavnim glagolam: lubim. Glej ga preverneniga v' terpivni isrék
Pozhétki gramatike (1811):	isrek s' djavnim glagolam: lubim. Glej ga preverneniga v' terpivni isrék; Mon père est tendrement aimé de moi; po sgor rezhenih
Pozhétki gramatike (1811):	ob enim: et, in, ino je vés, ktira véshe pervi isrek joka s' drugim ſe ſmeja. Vési. 1. Sa kasati sdrushenje

izrek

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in vunder nespremenjeniga ohranila. Slabi papirčik me opomni na Jezusovi izrék: „Nebo in zemlja boste prešle, moje beséde pa ne bodo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	tudi vsota bk + r in ta je jednaka a. Ta izrek izražujemo tudi takó-le: Vsaka skupna mera med divizorjem in delitvenim

izreka

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	bilo treba zavoljo črešenj tolikokrat pripogibovati. Spoznaj tedaj resnico modrega izreka, ki pravi: „Kdor vrednosti v majhnih rečéh ne cení, Potrudit
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razdelimo ter posamičnim kvocijentom znake dividendovih členov damo. Resničnost tega izreka dokažeš, uporabljajoč večkrat zaporedoma § 55., 1. in 2. §

izreke

isreke
Kmetijske in rokodelske novice (1843): rokó sajemavſhi in is peſti ſerkláje, smodreni, naſ na zhiſteji isreke naſledé. — r — z.

izreke

Kemija (1869):	v tem zmislu je ta beseda tudi prešla v narodove izreke in pregovore. Vsak kruh, naj si bo po obliki, delu
Aritmetika za učiteljišča (1885):	35 dobimo enačba ali x = 5. § 113. Uporabljajoč prejšnje izreke, razrešuj torej jednačbe prve stopinje z jedno neznanko takó-le: 1.
Občno vzgojeslovje (1887):	je zdelo prilično, da sem uvrstil na primernih mestih zlate izreke našega prvega pedagoga A. M. Slomšeka. S tem, upam, dobila

izreki

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Spominski izreki za vsak dan mesca. 1. Z Bogam vse začni in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 43. Izreki prejšnjih paragrafov učé, da je produkt dveh členov katerih koli
Aritmetika za učiteljišča (1885):	1. Občni izreki. § 72. 1.) Ako ima dvoje ali več števil kako

izrekov
Aritmetika za učiteljišča (1885): tedaj x1 + x2 = 6, x1x2 = – 16. S pomočjo prejšnjih dveh izrekov je môči takój jednačbo napisati, ako sta dana nje korena

izreku

isreku

Pozhétki gramatike (1811):	ene ftvari, zhe to imé ni isrezheno v' ravno tiſtimu isreku, v' ktirmu jih poſtavlavh. Tedaj ne porezheſh: Paris est beau
Pozhétki gramatike (1811):	fprédaj, poſtavim: hozheſh premenjati djavni glagol jém v' terpivniga per isréku le chat mange la souris, mazhek jé miſha, preménjaj imenvavniga
Pozhétki gramatike (1811):	rasvumio, de raslagájo kaj in kakſhina je ſledna beſeda u' isreku. 1. Naj povéjo per vſaki je li zhlen, al imé
Pozhétki gramatike (1811):	aime. Ako Vſaki dati tako vadiſh vuzhenza po kakſhi mu isréku, imamo vupane, de ga boſh vumno ino dobro svuzhil; ino
Pozhétki gramatike (1811):	admire les bâtimens. Kader je imé isrezheno v' ravno tiſtimu isréku, takrat ſmeſh ſtaviti sgor imenváne nameſtiména, sa to porezheſh prav

▶ izreka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izreka

isreka

Pozhétki gramatike (1811):	pa kasheta dva al trie glaſniki pred m ino n. Isreka je takrat bol hohnjáva ino dalſhi, kakor: faim, lákota, pain
Pozhétki gramatike (1811):	kdo nehvaléshne? V pervimu lizu pa ne praſhajo tako, in isréka bi bila nevſhézhna, poſtavim: cours-je? tdzhem li? mens-je? morebit lashem
Pozhétki gramatike (1811):	je od operanja gláſoviga, in od kólkſhinoſti slógóv. Gláſovo opéranje. Isréka ſranzosſkiga jesika je po ſvoji naravi derézha, tedaj bi narbol

izreki

isreki

Pozhétki gramatike (1811):	ſoglaſne. Dolgi ino kratki glaſniki. Dolgi gláſniki ſo, per ktirih isréki ſe enmalo dalje mudimo, ino ſe enmalo bol
Pozhétki gramatike (1811):	ampak i s' dvema pikama ï, sa snamine, de v' isreki velja sa dva i. V' franzoski abezedi je oſemnajſt ſoglàſnih

▶ izrekati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izreka

isrekuje

Pozhétki gramatike (1811):	al rezh, ktira je, al ktira dela to, kar glagol isrekúje, in ki jo glagol pod ſeboj ima. Imenvávniga najdeſh, ako
Pozhétki gramatike (1811):	aime? O. Je glagol. P. Sa kaj glagol? O. Ker isrekuje djanje imenv avniga podſédka. P. Kaj je glagol? O. Je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	narediti, ki je ſhe lizhnejſhi od predklada, in prav dobro isrekuje. Pokróv ima is zeliga in kembelj manjſhi, ki je s

izrekuje
Kmetijske in rokodelske novice (1847): in izgovarjata vse besede, ktere Krajnc na ic in /k izrekuje, na ac in ak, postavim: tobolac, ustavak. Ravnagora in Delnice

izrekajo

isrekajo

Pozhétki gramatike (1811):	beſéde, kader ſtojí pred njim i, kakor ga eni ſlovenzi isrékajo v' beſedah bolj, veſelje. Meilleur, bolſhi ah boljſhi; orgueil, napúh
Pozhétki gramatike (1811):	beſedah: Ajax, Perinax, ino drugih laſtnih imenih: tako tudi mozhno isrékajo s na konzu v' beſedah. Venus, Romulus, Titus, ino laſtnih
Pozhétki gramatike (1811):	bres oſrédka pred a, o, u ino kader ga ne isrékajo kakor ka, ko, ku, ampak ſa, ſo, ſu. Poſtavim façon
Pozhétki gramatike (1811):	ſtanovitnoſt, vigilance, zhujézhoſt, distance, dlina, dalja, idr. S' ence (:deſlih isrékajo ance:) Prudence rasumnoſt, conscience, véſt, absence, netukajſhnoſt, clémence, dobrotnoſt, éloquence
Pozhétki gramatike (1811):	a tion, consider à tion, zhiſlanje, premiſhlanje, kakor nektiri napak isrékajo. Marmontel, sa ſovét praſhan, je rékel, de ta slog je
Pozhétki gramatike (1811):	kakor kn, to je; ſtaknaſion, itd. Piſhejo œil, oko, in isrékajo, kakor bi bilo piſano euil. Od sloshénih imén. Kadar je

izrekajo
Občno vzgojeslovje (1887): pojmom; otrok začenja sklepati, izvajajoč one prvotne sôde, kateri se izrekajo na podlogi čutnega zaznavanja. 2. Sovršeno mišljenje terja, da so

izrekal
- isrekal
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): bóm odpèrl v' pèrglihah moje vuſta, inu bóm isrękal tó ſkrivnu od sazhętka tiga ſvèjtá. 36. Tèdaj je Jęsus
izrekamo
Občno vzgojeslovje (1887): drugi; take predstave si delajo zapreke, dokler preudarjamo; naposled, kadar izrekamo sôd, pa se apercipujejo. Kadar premišljamo, takrat se vrši apercepcija
izrekati
- izrekati
  Ljubite svoje sovražnike! (1899): Odgovornost za to ravnanje prepuščam vam, gospod namestnik. Nimam pravice izrekati svojo sodbo; hudo mi je pa, da moram ravnati s
- izrekovati
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): poznal, kot je govoriti zamogel In ako ravno jih sam izrekovati ni mogel, jih je z perstam kazal, ko jih je

▶ izrekljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izrekljiva
- izrečljiva
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): pravico dali; drugič je konstitucíja lepa beseda, razumljiva in lahko izrečljiva; tretjič ni potreba, pri vsaki priložnosti novih besed kovati, kterih

▶ izrezan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izrezan

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	silno velika soba (stanica) odprè; na sredi je stal umetno izrezan prestol iz slonovih kostí, na njem je sedela prekrasno oblečena
Astronomija (1869):	je navadno napravljen iz rumene medi. Prenašalec (pod. 4.) je izrezan polokrog, ki je na 180 stopinj razdeljen, Ko bi hoteli
Botanika (1875):	konec lista je ali tumpast, ali zokrogljen, odrezan (mulast), odrt, izrezan (izrobljen), narobe srčast, podoba 91. (zajčja deteljica), špičast, prišpičen, ostnato

izrezana

isresana

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dovolj proſtora. Okrog ſtanize je klop is leſa tega dervéſa isresana. Tudi vrata in eno okno ima ſtaniza, ſkosi ktere dobiva
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhevljev velika teſarja ali zimpermana v regimentni obleki is koſitarja isresana s ſvojimi ſekerami bijeta. Eden, na deſni ſtrani bije zhetertinke

izrezani
Robinson mlajši (1849): blagoslavljaj! ” ino dole: „Odpustite nehvaležnemu sinovi. ” Potem je vroče poljubil izrezani imeni, inu ju s solzama zmakal. Pozde je tudi še

▶ izrezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izrezal

Robinson mlajši (1849):	nekoliko železnih lopat. Petek jih je sicer iz terdega lesu izrezal; pak z železno lopato se vemdar lehko vêč opravi, nego
Robinson mlajši (1849):	še inde gdé gdè po ostrovi ti imeni v drevesa izrezal, ino po navadi je pri teh
Robinson mlajši (1849):	iz lesu , podobni vezači igli, ktero je z kamenim nožem izrezal. Ino tako si je napravil mrežo, ktera je naši navadni
Robinson mlajši (1849):	je s kamenim nožem v strom svojih premilih staršev imeni izrezal, ino nad njima te besede: „Bog vas blagoslavljaj! ” ino dole

izrezali
Kitica Andersenovih pravljic (1863): tri ali štiri vrtne lonce k zidu. Vsakemu loncu so izrezali luknjo, ravno toliko, da ven in noter letati morem; tu

izrezati

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z modlam za mandelne, s kterim šest mandelnov na enkrat izrezati zamoreš in tako izrezane mandelne v dobrim maslu rumenkasto ocri
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se kaj takega zapazi, je treba vgnjide popolnoma z nožom izrezati in rano z razbeljenim železom žgati. Po tem ravnanju se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	gnoj. Luknjo, v kteri je ta žebelj tičal, je treba izrezati, da se do gnoja pride. Potem se ravna, kakor sim
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Take pike so podplatne otiske. Pike se morajo do živega izrezati, in rumena sokrovica ali clo gnoj se pokaže. Tisti del
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Luknja, v kteri je tičala ojstra reč, se mora nekoliko izrezati in razširiti. Potem se v rano nektere kaplje žganja pocedijo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	izrastek napravi. Leta izrastek se mora noter do zdravega mesa izrezati, in rana se mora neke dni zaporedoma s živim apnom
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	gnoj parkelj na peti razjedel, ga moraš, kolikor je poškodovanega, izrezati in v rano terpentinovega olja vliti. Potem pokri rano s
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vgnjidah velike zrasti najdejo. Te je treba z razbeljenim nožom izrezati. Kdor ne ve s takim nožom se pečati, naj navadnega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	odlušen in od gnoja razjeden, ga moraš, kolikor je poškodovanega, izrezati, da se ne bode gnoj za rogom nabiral in dalje

izrežejo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	jih v kerhlje zrezali zrezali, na sapi takóle: Z nožem izrežejo od peceljna do muhe skozi in skozi po jabelku en
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pusti. Kolikor bolji so droži in kolikor večji krofi še izrežejo, toliko raji dobe vsredej lepi paščik. Pustni krofi, drugačni.

izreži

isreshi

Kuharske Bukve (1799):	236. Kútine sa poleti hraniti. Olupi kútine, per pezli isręshi pezhhne predále ven, na muhi naj oſtanejo zęle. Perſtavi kuhat
Kuharske Bukve (1799):	perſtavi ſkuhat, ne premehko, de ne raſpadejo, kader ſo kuhane, isręshi to ſrędno ven, de bodo votle. Sa taiſte namaſhiti sręshi

izreži

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in dvajset lotov moke perdeni. Potem testo zvaljaj, s kozarčikam izreži in po dva in dva skupej deni, vsredej pa nekoliko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zvaljaj ga z valjarjem do debelosti eniga persta ter ga izreži z okroglim ali podolgastim modlam, pomaži tortno plošo s putram

▶ izrezec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

obod za izrezovanje; kontekst

izrezcem

izrezicam

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ravno takšnim blekicam pokri in še enkrat z malo manjšim izrezicam odreži. Kar ostane, spet skupej vzemi in tako delaj, dokler
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni in za pol persta debelo zvaljaj. Potlej ga z izrezicam, ki ima velikost otročje roke, na okrogle blekice zreži, na

▶ izribiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ Pleteršnik

prenehati ribariti; Pleteršnik

izribiti
- s'ribit
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte v' juſihi smozhi

▶ izrisan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

izrisane

sriſane

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne veſh, de ſo te podobe le sa nek zhaſopiſ sriſane in napravljene, ne pa sa ogléd v kaki zeſarſki — kraljevi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſmo jih do sdaj dobili, ſo prav lizhno in umno sriſane; kar je pa per takimu delu nar gorſhi, de ſo

▶ izročati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izročal

isrozhal

Življenja srečen pot (1837):	rad je terplenje Kriſtuſovo premiſhloval, ter mu je ſvojo terplenje isrozhal. V' ſvoji bogabojezhnoſti ſe pa ſv. Felikſ ni kiſlo dershal
Življenja srečen pot (1837):	ſvoje ſerze k' Ozhetu povsdignil, ino vſe ſvoje opravila njemu isrozhal. Zhe mu je kako delo teshavno bilo, ſe je ſpomnil

izročali
- izročevali
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in prošnje za pripustljive obertnije in rokodelstva pa se bojo izročevali obertnijski gosposki tistega kraja, v kterem obertnik in rokodelec stanuje

izročam

Robinson mlajši (1849):	padel, ino z veliko vročnostjo svojega serdca molil! „Tebi se izročam, ljubi moj otče! celó se izročam tvojemu očinskemu ravnanju! Oberni
Robinson mlajši (1849):	serdca molil! „Tebi se izročam, ljubi moj otče! celó se izročam tvojemu očinskemu ravnanju! Oberni z meno, kakor se tebi rači
Maria Stuart (1861):	Ko pride Davison do vrat. ) Ta list — vzemite ga nazaj, izročam Ga vaši roki. Davison. (ozrè se na list, ter se
Maria Stuart (1861):	noter! (Častniku, ki pristopi z oroženimi ljudmi. ) Tega izdajavca Deržavnega izročam vašim rokam, Zarota strašna je prišla na dan, Jaz grem
Viljem Tell (1862):	našla je v svobodnej zemlji. Pravice svoje hrabrim vašim rokam Izročam; al me boste varovali, Branili kakor svojo državljanko? Kmetje. S

izročamo

Viljem Tell (1862):	so, umremo radi, Živeti v sužnjem jarmu nečemo! (Kakor zgorej. ) Izročamo se višnjemu Bogú, Človeške sile ne bojimo se! (Kakor zgorej
Valenštajn (1866):	temna je oblast osodna, V pravice sega radost jej prezgodna; Izročamo jej seme, svoje dni Al sreča, al nesreča dozori. (Ko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	slehernemu razumljiva postala, naj jo le počasi in premišljeno bere. Izročamo jo tedaj tudi vam, predragi Slovenci! povsod toliko čislano „Fabiolo

izročuj
- zročuj
  Spisi Krištofa Šmida (1883): če burja hraste vije; Po hudi uri lepše solnce sije; ’Zročuj Bogu v nadlogi vsaki se!

▶ izročen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izročen
Ferdinand (1884): grem preje iz gradu, nego sem videl bolnika, ki je izročen mojej skrbi? Tega vže nikakor ne, moram ga pogledati! « Šel

izročena

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	šola gospodu Premrovu, profesorju latinskih šol, rojenimu Krajncu vedre glave izročena, in se bode ob novim létu začela. Bogoslovci tukajšne duhovšnice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zakaj ministerstvo bo dalo posebni sodníi, kteri je ta reč izročena, še 500 frankov in še več srebernih svetinj, naj jih

zročena
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): k dobrimu služi, in tako s čedo, ki mu je zročena, večno življenje doseže.

izročene
- isrozhene
  Biblia (1584): Ozha, sakaj tebi je taku dopadlu. Vſe rizhy ſo meni isrozhene od mojga Ozheta: Inu nihzhe nesna Synu temuzh le Ozha

izročeno

isrozheno
Genovefa (1841): in v ſvéti ljubésni sredili, in ga kakor drago, meni isrozhêno blago pred hudim varovati, de ti ga tiſti dan zhiſtga
isrozhenu
Svetu pismu noviga testamenta (1784): takú je bilu dopadlivu pred tábo. 27. Vſe je meni isrozhenu od mojga Ozhęta: Inu obedèn ne ſposná Şynú kakòr Ozhe

izročeno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	navada izhaja! Ljube moje matere, kterim je izrejenje otrok posébno izročeno: vadite svoje otročiče, de bojo obé roke na enako vižo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	za skrivniga dvorskiga ključarja imel, kterimu je vodstvo černih skoplencov izročeno bilo. Po imenu se mu je Hasan, po imenitni službi
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nemških in slovenskih deželah narejanje in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke, ki je

▶ izročenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

izročilo; Pleteršnik

izročenja

isrozhenja

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mater: inu ſte sapóvèd boshjo k' nìzh ſturili savólo vaſhiga isrozhenja: 7. Vy hynavzi dobru je prerokuval od vaſs Isaias, rekózh
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	k' njim: Şakaj tudi vy preſtópate sapóvèd boſhjo savólo vaſhiga isrozhenja? Sakaj Bóg je rękàl. 4. Şpoſhtuj Ozhęta inu mater: inu

izročenje
- isrozhenje
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): 2. Sakaj tvoji Jógri preſtópajo tó isrozhenje tih ſtariſhih? Sakaj ony ſi ne vmyvajo ſvojh rók, kadar
- izročenje
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Eno ustno izročenje Bourguignonske družine, ktera je naslednica pervih natiskavcov od almanaha, nam

▶ izročevati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izročuje

isrozhuje

Hrana evangeljskih naukov (1835):	katere njim je Bog v' oſkerbljenje isrozhil. Bogu ſe naj isrozhuje vſaki kriſtján s' vſim ſvojim délam, de bi ga ſrezhno
Hrana evangeljskih naukov (1835):	hvali Ozheta zhres vſe dobriga, njemu potoshi ſvoje teshave, njemu isrozhuje ſvoje potrebe; med angelzi ino ſvetniki v' ſvojih miſlih biti

▶ izročiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izroči

isrozhi

Hrana evangeljskih naukov (1835):	iſhe, je ne najde. Poſnemaj Jesuſov isgled, ino Bogu maſhvanje isrozhi, sakaj: „Moje je maſhvanje, jes bom povernil, pravi Goſpód. “ (Hebr.
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſlabo shelijo, ali po boshjim naravnanji tebi le dobro ſtorijo. „Isrozhi Goſpodu ſvoje pote, ino saneſi ſe na njega, ino on
Življenja srečen pot (1837):	hvalen v' vſih rezhéh! “ ſe pokrisha, in ſvojo duſho ſtvarniku isrozhi. — Ne boj ſe, o mladenzh, govoriti reſnizo, terditi pravizo, kedar
Življenja srečen pot (1837):	ſv. Joshef ſvoje shivlenje ſklene, ino ſvojo zhiſto duſho ˛Stvarniku isrozhí. Ponishen je shivel na semli, poviſhan ſe sdaj v' nebeſih
Življenja srečen pot (1837):	vſako nedelo ſi eniga sa tovarſha isvôli, njegovi priproſhni ſe isrozhi, njegove zhednoſti sapomni, in jih poſnemat' obljubi. — K' temu namenu
Življenja srečen pot (1837):	ſtopi, mertviga revesha s' ſvojo molitvijo obudí, ino sdraviga ljudem isrozhí. — Ne ſmémo ſromakov, k'teri ſe ſami ob shivlenje dénejo
Življenja srečen pot (1837):	sjutraj ino svezher ſvojiga angela varha, ter ſe njegovimu varſtvu isrozhi, rekózh: „Ljubi angel, ti varh moj, vſelej mi k' pomozhi
Slate jabelka (1844):	vſelej, kadar nam zhloveſhke perpomozhke odvsame, in kadar nam opravila isrozhí, ki ſo vezhi, kakor naſha mozh. « — Tako uzhi ſ. Vinzenz
Slate jabelka (1844):	je veſél, de ſe mu kako niſko in sanizhljivo opravilo isrozhi, miſli de je bolj pozhaſten, kakor saſlushi, in vſe radovoljno

izroči

Blagomir puščavnik (1853):	bila neskončnega volja, naju za malo časa razločiti, Bogu se izroči, vanj zaupaj , potem naj te zadene, kar koli hoče, vse
Mlinar in njegova hči (1867):	en dan živeti? Micka (spet stopi nekoliko stopinj proti Janku). Izroči gospodu svoje poti in upaj nanj — on bo — (jok jej
Ferdinand (1884):	trkal je vže Peter na vrata grofove spalnice, da mu izroči list, katerega je prinesel nek jezdec, kakor sta se bila

srozhi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je goſpodar veſ vdán, njega ſamiga ſi ima sa poſtréshbo. Srozhí mu vſe goſpodarſtvo. Povſod
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rezhe: „Goſpod! ſej véſh, de te ljubim. ” Ino Jesuſ mu srozhí ſvojo zerkev rekozh: „Paſi moje jagnjeta in ovze. ” — Drujkrat ſe

zroči

Stric Tomaž (1853):	obiskat, ter ga zastran Jurja nagovarjat, naj mu ga spet zroči, toda zastonj; vse prošnje, vse pogodbe nič ne zdajo, ker
Stric Tomaž (1853):	vveriženo nek sužnji iz sobe, ter jo ravno pridšemu kupcu zroči, ki jo je mende koj na somnji prodál. Od tega
Stric Tomaž (1853):	da svoje vere ne zataji in se v vsem Bogu zroči. „Ne bodi vender šemast“, ga spet nagovori Legre, „ker vidiš
Stric Tomaž (1853):	mati v mesto leti, gre po dete ter ga kupcu zroči, rekoč: „Varite se ga zbuditi, sicer bi začelo vekati in

izročil

isrozhil

Genovefa (1841):	in gradu s graſhinſtvam ſim sa Bógam ſvojimu hiſhniku tukaj isrózhil. On je odſléj goſpodár gradú in oſkerbnik môjih vlaſtin! In
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ti ſi móder ſtvarnik vſih rezhi ! Zhe ſ' jih nam isrózhil v potrébljenje , Naj ſe kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ'

isrozhuv
Branja, inu evangeliumi (1777): pridiguvov, zhe niſte sabſtojn viruvali. Sakaj jeſt ſim vam narpoprej isrozhuv , kar ſim tudi jeſt prejel: sakaj Chriſtus je po piſſinah

izročil

Blagomir puščavnik (1853):	bo skerbelo. Opominjajte svojega moža, ki ga bom novemu čuvaju izročil, prav po gosto, da naj se poboljša — in v kratkem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Ko je vse to opravljeno bilo, je polkovnik žl. Eberhard izročil zastavo zastavniku in bataljonu s kratkimi pa možkimi besedami, na
Sveti večer (1866):	„Med tem je svetovavec pisanje dokončal in ga knezu izročil. Knez se je podpisal. ‚Pozdravite mi svojega dobrega rednika', mi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	služabnik mojega očeta, komur me je v varstvo in skerb izročil? ” „ Jaz sem starši brat tvojega očeta, tedaj gospodar rodbine. Edina
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ni bilo nego star hrast, pod katerim sem Marku perstan izročil in slovó od njega vzel. “ Marka pa zopet pristavi: „Pripravljen
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vpraša: „Pavel, ali imaš pričo, da si Marku perstan rés izročil? “ Pavel odgovori: „Druge priče ravno ni bilo nego star hrast
Ferdinand (1884):	vsaj za kako drugo nalezljivo mrzlico; da je grof njemu izročil bolnega grofiča v zdravniško oskrbovanje; da je milostiva gospóda brzo
Izidor, pobožni kmet (1887):	tega je pa še to, kar je imel, svojim otrokom izročil s pristavkom, da bi mu živež in kót dajali. Uprav
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	s kisom in žolčem napojen, Jezus, kateri si svojo dušo izročil v roke nebeškega Očeta, Jezus, s sulico na desni strani

srozhil
Sveta grofinja Genofefa (1857): ſtoril. Ker je bil grof per ſvojem odhodu Genofefo Golotu srozhil in ji je ta vſak dan ſtregel, je hudobni duh

srozhiu

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	JESUS vuzhiu, Zhe ozhmo v'Nebeſe priti, Bogim je tiste srozhiu, K'diri Lubjo to krotkost, Tistim da semlo v'lastnost
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Svoimu Bogu v'Nebo, Tiſti more dershati, Kar je Kriſtus srozhiu, Pravo viero sposnati, K'diro je on vuzhiu. 2. Naſmemu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	2. Ti si nam nar vezhi postavo, Bog sa tebe srozhiu, no dau, K'dir ma h'tebi lubesen pravo, Bo

izročila

isrozhila
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): bilu. Resnizhnu sem jeſt mojo dusho v' roke mojega Synu isrozhila, inu ne zhes dolgu je blu tude moje truplu v'
izročila
Divica Orleanska (1848): kjer zavetja Iskala sva, jo je ugrabila Kraljica in britancam izročila, Otmite jo sedaj prestrašne smerti, Ki vas je vse otéla

zročila

Roza Jelodvorska (1855):	mi imaš od nje sporočiti. « »Ona je ni ptujim rokam, zročila, ljubi oče, — glejte jez sim Roza, vaša hči! « »Ti! « reče
Maria Stuart (1861):	Marija. Oporoka moja Oznani vam poslednje moje želje, Zročila sem jo v Pauletovo roko, Le prosim, da natanko spolni

izročili

izročili
Sveti večer (1866): Te liste”, reče, „so mi mati še na smertni postelji izročili. Ukazali so mi je varovati in jih ne dati iz

srozhili

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	osnanovavzov ſo tudi nekaj naukov sapiſali, ino nam jih ſpiſane srozhili, sa kar Boga ne moremo doſti sahvaliti. ˛Sveti Matevsh apoſtelj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	k poſhtah ſe snajo dobiti. Orazh. Obdélana ſpet sémlja je! Srozhili ſmo ji ſeme vſé, Bog! ti ji ſtoj na ſtrani
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	saleg pokonzhajo ; pa nameſti, de bi otrebljenje ſadnih drevéſ ptizham srozhili in pervoſhili, vidim ſem ter tje po vertih ptizhje naſtave

izročilo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): skrivši prinesli še precej denarjev, da bi se jim truplo izročilo, in dva sužnja naj bi zunaj čakala na usmertenega brata

izročim

isrozhim
Genovefa (1841): goſpodár gradú in oſkerbnik môjih vlaſtin! In sdaj te Najvíkſhimu isrozhím! S Bogam, miſli na-me in môli sa-me! ” Genovefa ga je

isrozhym

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zhaſsi v'vaſhe molitve perporozhym, inu vaſs vſe ſkupej Bogú isrozhym. Amen.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	rokah ſvojga Nebęſhkiga Ozhęta, kir pravi: Ozhe, v' tvoje rokę isrozhym mojo duſho. (Luk. 33.46.) V' tim zhaſsi ſe je bila

izročim

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	gotovo v večno življenje popelje! — Tebi, o Jezus! se popolnama izročim. — V Tebe verujem! V Tebe upam! Tebe ljubim in s
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	bil rojen, si bil že záme umerl. — O Jezus! Tebi izročim vse svoje serce. Le pri Tebi hočem veselje imeti, le

srozhim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Ino preden sadnjizh povsame, rezhe ſhe: „Ozhe, v' tvoje roke srozhim ſvojo

zročim

Tine in Jerica (1852):	ravna Vse reči. Oče, vse kar kolj imam, Tebi zdaj zročim, Žalost s tem si polahkam, Miren spet živim, Zaupam v
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Tebi, Oče! se popolnama zročim. Tim bolj te hočem ljubiti, ker na zemlji nimam očeta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	pravi — sim duša rajncega leta In ključe zdaj novega tebi zročím. Zabavljal veliko čez dneve si moje Le tiho se vé

izročimo

isrozhimo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu poſtaviu, tudi mi ſe tebi pruti zele damo, inu isrozhimo. Nezh naſmei poſihmalu biti v'naſhimu ſpominu, nezh v' naſhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bodi, vſelei, inu per vſim v' tvojo volo podpiſhemo. inu isrozhimo. Tudi tebe nar ponishniſhi proſſimo, debi ſe na nami nikar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sakai ſe s' zeliga ſerza v' to volo Boshio na isrozhimo? vezh koker ſe bomo v' tiſto isrozhili, vezh bomo tiſto
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sapiſhemo, taku nam pride doſtikrat, kadar vam to dęte ſpęt isrozhimo, zhęs tę beſsęde: Herodesh ho yſkal letó dęte vmoriti, leta

izročiš
- izročiš
  Divica Orleanska (1848): posluša te, in predi vsim Postavi ta neógibljiv pogoj, De izročiš mu Düšatela, ki Morivca ga očetoviga kliče. Karol. In če
- ſrozhish
  Ta male katechismus (1768): solſe spokorne se rada vsmilesh, * vse ſhalostne serza ti Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred tvojme nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem

izročiti

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zdej mogoče, opovére premagati in gaz predreti in mu gospodarstvo izročiti, se s ponižnostjo in veseljem Vaši besedi uklonem. In ni
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	delajo, le de vès pridelk v deržavne solaríje proti povračilu izročiti morajo. Deržavne solaríje ne prodajajo solí na drobno, temuč le
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	se vès pridelk tobaka v deržavne zaloge proti povračilu cene izročiti mora. Iz perja domá pridelaniga tobaka, in iz tistiga, kar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	si prizadeva gledišče kupiti, ki je naprodaj, in ga narodu izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bolezni tirja posebno znanost in opaznost in se mora zdravniku izročiti. Vendar hočem ob kratkem razjasniti, kako naj se zdravljanje poskuša
Ferdinand (1884):	grof, »hočeš li zaradi tega pritepenca celó še svoje otroke izročiti gotovej smrti? Hočeš li gledati svoje otroke slepe, hromove in

zročiti
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): mislila. Vse opravila je z nar večim zaupanjem le njemu zročiti menila, pa ga je tudi odkritoserčno za to prosila in

▶ izruti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izrujete
- isrujete
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): Nikar, de kej lulko pobęrajózh s' njó vred pſhenize ne isrujete. 30. Puſtite obàdvoje raſti do shętve, inu ob zhaſsu tę

▶ izruvajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

izruvajoče
- izrovajoče
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): des Blitzes, Grauen und Entsetzen überall verbreitend” itd. Zavoljo svoje izrovajoče lastnosti se je tedaj Rudra tudi velel Varâha = Verkombog, der

▶ izruvan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

izruvano
- isruvanu
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): saſajenje, katęru ny mój nebęſhki Ozha saſadil, bó s' kórenam isruvanu. 14. Puſtite jih: Ony ſo ſlęjpi, inu ſlęjpe vódio, en

▶ izruvati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izrujem
Kitica Andersenovih pravljic (1863): dve lepi cvetlici z rokama in zavpije: »Vse cvetlice ti izrujem, ker nimam upanja. « »Ne dotikaj se nobene! veli jej smrt

izruval

isruval

Slate jabelka (1844):	prijeti, in s’ vſo mozhjo vezhkrat poprijeti, predinj ga je isruval. Kadar je pa do zhetertiga priſhel, ga je s’ vſo
Slate jabelka (1844):	dreveſze je mladenizh s’ eno roko in bres vſe teshave isruval; drugo tudi s’ eno roko, pa she nekoliko teshi; tretje

izruvala

Roza Jelodvorska (1855):	enim hipu premagati; pred bi debeli hrast s koreninami vred izruvala. « »Pa, ljubi oče«, reče Roza, »ako bi se dal prepričati
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Prebrisana Ema je vsak dan ktero izruvala in poskušala, dati ji vsaktero podobo po svoji volji in

izruvati

isrovati
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ozhakov prelomili. “ Kralj ſe je rastogotil, ino rezhe jesik mu isrováti, ga is koshe djati, ino mu roke ino noge odſekati

isruvati

Štiri poslednje reči (1831):	in nam ukashe rajſhi roko ali nogo odſekati, ali oko isruvati, to je, rajſhi nar prijetniſhi rezhem ſe odpovedati, kakor v'
Slate jabelka (1844):	Naſha nar vezhi ſkerb bi imela ta biti, satreti in isruvati ſvoje poglavitno hudobno nagnjenje, to je, tiſto nagnjenje, tiſti greh
Slate jabelka (1844):	vkorenini, ga po tem nobena zhloveſhka mozh ne more vezh isruvati, ampak le vſigamogozhni Bog. »Objokovanja vredna je nevednoſt nekterih kriſtjanov

izruvati
Kitica Andersenovih pravljic (1863): ti bom imeni teh dveh cvetic, ki si ju htela izruvati vidila boš, kaj si hotla pokončati. «

▶ izsekavati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izsekujejo
- isſekavajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): murve poſadíle, — koliko dobizhka bi bilo! Na Laſhkim raji terte isſekavajo, de murve ſadé, in ni ga ſkorej prasniga kraja, de

▶ izslužen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

odslužen; Pleteršnik

izsluženemu
- izsluženimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): zavolj bolezni: tudi gospa je rekla, de ji je všeč. Izsluženimu soldatu Andrejčetu, ki je večkrat bolan, ste bili tudi enkrat

▶ izsnovan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

narejen, izdelan; Pleteršnik, kontekst

izsnovana

isſnovana

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	imeti ſtrohní. b) Kakó ſe isſnovana shida v ſhtrenah hrani. Isſnována in dobro poſuſhena shida v ſhtrenah ſe ali prezej prodá
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	isſnujejo. Mokro shido na kupi imeti ſtrohní. b) Kakó ſe isſnovana shida v ſhtrenah hrani. Isſnována in dobro poſuſhena shida v

▶ izsuti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izsujejo
- isſujejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ni treba po polizah potikvati, kjer vezhkrat doli padejo, ſe isſujejo, smedejo ali pa ſe jim ſhipe pobijejo. Vreteno ſe nikoli

▶ iz ta predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

iz teh

stah

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	venka is jezhe noi shaliesja inu is tah shtrikou noi stah velzhah notov: Glih taku resnizhno prosim jas taba pomai: mena
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 25. KAPITL. Ena prov kraftna molitov savse sovrashnzhe ven stah 7. besedi boshjah vseta? Ta molitov se mora per shovti

▶ izteči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izteče

istezhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843): previdno , de ſe bolésin ne nalése, de voda is njih istezhe; po tém je nar bolj, zhe ſe preresani otoki s

izteče

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mora prav počasi malo toplote perdajati, de preveč soka ne izteče. 3) Suho sadje se ne sme v sušivnici ohladiti, ampak
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de se sadje ne izbuhne, in sok iz njega ne izteče. Nikdar se mu ne sme več toplote dati, kakor je
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tako dolgo duši (dinstaj), dokler se sok, ki iz njega izteče, ne vsuši; potem ga daj precej na mizo. Prižgan zelen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	Andreja Kačića-Miošića v Zagrebu 13. dec. 1860.*) Gospoda! to leto izteče* sto let, kar je Andrija (Andrej) Kačić v Gospodu zaspal

izteči

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bojišča. Z zadnjim dnevom starega leta je imela namreč ura izteči, v kteri je imel rusovski car odgovor dati: ali se
Rudninoslovje (1867):	spustimo rudnino v steklenico, rudnina izrine nekoliko vode, ktera mora izteči. Steklenica se tedaj dobro obriše, potem se z ostalo vodo

iztekla
- istekla
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): v shlambori nizh kervi, ki ſe je na unajne dele istekla; vraniza je bila mehka, kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene

izteklo

isteklo

Štiri poslednje reči (1831):	sa grosno malo zhaſa na ſvetu, de kmalo ſe bodo isteklo ure naſhiga shivljenja, in ſmert ſe bo ſkorej perblishala, ſe
Štiri poslednje reči (1831):	vedno nanjo miſliti, in ſe ſpomniti, de kmalo ſe bo isteklo naſhe shivljenje. Sdaj moramo ſkerbeti sa boshje kraljeſtvo, dokler imamo

izteklo

Rudninoslovje (1867):	i njena sedanja teža bodi Q. Da ni nekaj vode izteklo, bila bi teža steklenice z vodo i z rudnino vred
Rudninoslovje (1867):	z rudnino vred p + q, ali ker je nekoliko vode izteklo, našli smo, da je sedanja teža Q. Ako težo Q

▶ iztegati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iztegali
- stegali
  Ferdinand (1884): blaženost, kakoršne do sedaj ni poznal. Otroke pa, ki so stegali svoje roke proti njemu, vzel je zaporedoma v svoje naročje

▶ iztegniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iztegne
- istegne
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vaſ vojſkoval! “ Sdaj vsdigne ſvojo roko, ino v' Goſpodovim imenu istegne palizo nad morjem. Kar rasgerne ſe voda. Shgozh veter je
iztegneta
- stegneta
  Gozdovnik (1898): da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj ležeta, stegneta glavi, pa gledata.

iztegni

iſtegni

Biblia (1584):	Sobboti dobru ſturiti. Tedaj je on rekàl h'timu Zhloveku: Iſtegni tvojo roko. Inu on je ſtegnil ſvojo roko: Inu ona
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ob ſabbótih dobru ſturiti. 13. Tèdaj rezhe h' timu zhlovęku: Iſtęgni tvojo rokó. Inu on je jo iſtęgnil, inu ona je

iztegnil

istegnil

Štiri poslednje reči (1831):	ſim vaſ, pa ſte ſe mi soperſtavili, ſvojo roko ſim istegnil in ſhe ſe niſte nanjo oserli. Vſe moje ſvete ſte
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ni bilo mu potréba veliko proſiti: Jesuſ je ſvojo roko istegnil, ſe njega doteknil ino rekel: „Jes hozhem, de bodeſh zhiſt

iſtegnil
Svetu pismu noviga testamenta (1784): h' timu zhlovęku: Iſtęgni tvojo rokó. Inu on je jo iſtęgnil, inu ona je sdrava poſtala ravnu kakòr ta druga. 14.

▶ iztegnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iztegnjene
Astronomija (1869): elipse, vendar pa tolike ekscentričnosti, toraj tako zeló podolgaste (ali iztegnjene), da čas obhoda pri njih večini znaša čez 1000 let
iztegnjeni
- ſtegnjeni
  Genovefa (1841): ki je pri vratih obſtal in mu paſje ozhí na ſtégnjeni roki kasal. — „Nezhem jih viditi! ” je Golo ſtraſhno sarjúl, in

▶ izterjevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izterjujejo
- sterjujejo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): dolge poti, po kteri se, če dolžnik ne plača, dolgovi sterjujejo. V tacih okoljšinah je tedaj res težavno za kmetovavca, dnarja

▶ iztisniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iztisne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ena zareza napraviti, in iz sleherne zareze se eno jajce iztisne, ktero se potem odreže. Kri, ki iz rane teče, se
iztisnejo
- iztisneta
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): razpara mošnja popodolgostem na spodnji strani, jajca se zaporedoma iztisneta in odrežeta. Kedar je pa jagnje že 6 tednov staro

iztisni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skledo z njim, v ktero se je malo moke djalo, iztisni limonoviga soka nanj, vloži potem eno lego možgan, malo sardeljiniga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jih na obeh straneh lepo rumeno; kadar so skorej gotove, iztisni limonoviga soka nanje in s tim malo zavrete, in z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v sok, perli dobre mesne župe, deni preželce zopet vanjo, iztisni ene limone sok nanje, pusti jih tako zavreti in deni

▶ iztlačiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iztlači

istlazhi

Kuharske Bukve (1799):	lemoni ſtergaj ſamo unajno rumeno kosho doli, potęm ſok ven istlazhi tudi v' ſklędo, prezędi, de nebodo pezhke inu predebęle
Kuharske Bukve (1799):	v' goſto; ohladi, inu deni smersnit. XIX. Piazhe. 219. Lemonáda. Istlazhi 48 limón, dado per eni glihi en bokal ſoka, prezędi

iztlači
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): tem mestu se zdaj oteklina prereže in gnoj iz nje iztlači. Ako pes do rane pride in jo lizati zamore, ne

▶ iztrebina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

iztrebina
- istreba
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in teshkih porodih. 5. Od istrébe, in kako ſe imá istréba odpravljati, §. 6. Od nekterih prigodkov po porodu. §. 7.
iztrebine
- istrebe
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): §. 4. Pomózh pri lahkih in teshkih porodih. 5. Od istrébe, in kako ſe imá istréba odpravljati, §. 6. Od nekterih

▶ iztrebiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iztrebi

istrebi

Kuharske Bukve (1799):	Kuhane jabelka sa ſalato. Jabelka tafelne olupi, zhes ſrędo preręshi, istrębi, v' merslo vodo deni. Vsami męſingaſto koso, ali kufręno, deni
Kuharske Bukve (1799):	s' tim obloshíſh. 187. Vkúhane marelze. Sręle maręlze olupi, koſtì istrębi; pretlazhi ſkusi ſítize, de bo vkuhanje lępſhi. Na eno libro
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	semlje viſoko, tako ſizer, de dva popka na ſtébli oſtáneta; istrébi jim vſe mladike , ki bi bile v pervim letu pognále
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mladike, druge pa , zhe ſo jih naredile, per ſtebli glatko istrébi. Glej, de boſh is med nar lepſhih in ravnih véj

iztrebi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zastran vpeljanih osepenc poprej mèrli, kér se truplo pràv ne iztrebi. Vse to so prazne, neumne misli. Nekteri clo basajo, de
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Šuka nad rošem pečena. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, operi, osoli in tako eno uro ležati pusti. Potlej rog
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s srovim maslam in peteršiljem. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, na slani vodi z nekoliko dišečimi žbicami, mlado dišavo in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	toliko dni, da se posteljca sama od sebe iz krave iztrebi. V 3 ali 5 dneh se večdel zgodi, da maternica
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	3 ali 5 dneh se večdel zgodi, da maternica posteljco iztrebi, ki sicer nekoliko smerdi, pa je brez vse nevarnosti za
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razrešitev dveh jednačeb z dvema neznankama. Iz danih jednačeb se iztrebi namreč jedna neznanka, na kar se dobi jedna neznanka in

iztrebili
Viljem Tell (1862): sredi gozda, Trebišče jo pastirji zovejo, Ker tam so gosti iztrebili gozd. Deželo našo loči ta livada (Melhtalu. ) Od vaše, v
iztrebiš
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): obloži in šuko nanjo položi, ki ji luske ostergaš, jo iztrebiš, opereš, osoliš in s sardeljami natakneš. Zdej sardelje drobno razsekaj
iztrebiti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): vsega tega ni treba, ker imamo lohak pomoček, posteljco kravam iztrebiti, ki v temle obstoji: Eno pest peteršiljevih korenin z zelenjavo

▶ iztrebljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

iztrebljeno
- iſtreblenu
  Biblia (1584): Vſaku saſsajenje, kateru nej moj Nebeſki Ozha saſsadil, bo vunkaj iſtréblenu: Puſtite je, ony ſo Slépci, inu Slépce vodio: Kadar pak

▶ iztrgati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iztrga

iztergne
Robinson mlajši (1849): revšini, ino se je radoval, da ga on iž nje iztergne. Izguba korablja mu je naimer učinila, da je pal — postradnol

iztrga

Valenštajn (1866):	je šlo za to, da Češka se Sovražniku iz rók iztrga, denes Otmem jo varuhom i prijateljem. Ilo. Lep posel! Lastnoj
Valenštajn (1866):	malo pri nas. Strežajka. Imámo tam pivce, brani mi čas. (Iztrga se ter odide).
Mlinar in njegova hči (1867):	za roko. ) Črnot. Hej, smrt, ali si me že pograbila? (iztrga se Luki iz rok. ) Nečem umreti! Nečem umreti! —(Zbeži na
Deborah (1883):	vodo jo vrzite! S kamenjem zasujte! Deborah (s težavo se iztrga, steče na sprednjo stran, postoji tu ter na prsih roke
Pripovedke za mladino (1887):	prosi, naj neha, da mu hoče pokazati velike zaklade. Mladenič iztrga sekiro iz nakla, ter tako oprosti premaganega starca, ki ga

iztrgajo
Zoologija (1875): topimi streljicami, da se perje ne okrvavi in ne pokvari. Iztrgajo mu noge in meh posušé v dimu.
iztrgajte
- iztergajte
  Divica Orleanska (1848): trume izceptati? Alj žitnica je moje rôke dlan? Delíte me! Iztergajte mi serce In kujte dnar iz njega! Kri za vas

iztrgala

iztergala

Maria Stuart (1861):	sadila nado in veselje, Leži na poti mi peklenska kača, Iztergala je milega iz rok mi, Ukradla ženina! Marija Stuart Je
Maria Stuart (1861):	Iz serca njega sem iztergala. Ljubezen se je ohladila, jeza Unela se, iz visočine naj

iztrgati
- iztergati
  Divica Orleanska (1848): trume proč Orožje mečejo – Bandero pade – Izabó. Nam zmago če iztergati gotovo?

▶ iztržiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iztržil

Aritmetika za učiteljišča (1885):	ako bi bil pa B toliko m imel kakor A, iztržil bi bil le 28 gl. Koliko m je prodal A
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednako. Ako bi bil imel A toliko m kakor B, iztržil bi bil 63 gl.; ako bi bil pa B toliko

iztržila

Aritmetika za učiteljišča (1885):	avgusta ter jo poslal N. Finku v Brn. Prodajalnica je iztržila 80 gl. Dne 12. julija. A. Pasini v Trstu mi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	sem dal 180 gl., trgovskim pomočnikom 120 gl. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 3. julija. Prodajalnici sem dal za prodajo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	grozdjiča po 24, 200 kg riža po 24. Prodajalnica je iztržila 91 gl.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl. za danes izplačilo trato po naredbi Novaka. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 17. julija. Dobil sem gori naznanjeno blago
Aritmetika za učiteljišča (1885):	olja po 82, 50 kg grozdjiča po 27. Prodajalnica je iztržila 74 gl. Dne 14. julija. Kupil sem od J. Perdana
Aritmetika za učiteljišča (1885):	rimeso na A. Vičiča sem prejel 720 gl. Prodajalnica je iztržila 112 gl. Dne 13. julija. Prodal sem B. Sirku tukaj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 168 in 300 kg cukra po 43. Prodajalnica je iztržila 88 gl.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	proti gotovemu plačilu: 350 kg riža po 23. Prodajalnica je iztržila 70 gl. Dne 15. julija. Za rimeso na B. Kočevarja
Aritmetika za učiteljišča (1885):	cukra po 43, 100 kg riža po 25. Prodajalnica je iztržila 81 gl. Dne 7. julija. Kupil sem menico za 800

iztržili
- steržili
  Zlata Vas (1848): léto več, za ktero so v dobrih letih toliko denarjev steržili. To ni bila copernija. Pa malo živine imeti in vunder
iztržiti
Aritmetika za učiteljišča (1885): 100 gl., izdanih pri nakupu, le 94 gl. pri prodaji iztržiti. N. pr. 1.) Trgovec kupi m sukna po 4 gl.

▶ izučen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izučen
- izučen
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ako si perzadeva, da je pošten, delaven, skerbljiv in dobro izučen v opravilih svojega stanú; po tem, da, ako more, tudi
- zučen
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): je zraven bil, de je v njim v veliki popolnamasti zučèn. Levi. Urno, kaj je noviga? (Prav se mu je zgodilo
izučena
Robinson mlajši (1849): je to tako dobro šlo, kakor bi Robinson ino Petek izučena kmetovavca bila, ino lamice volove ali osli. Zdaj jima za
izučenih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): v južnih deželah našega cesarstva še zmiraj silno pomanjkuje dobro izučenih in izurjenih gojzdnarjev , in da je tedaj spet 5 novih

▶ izučiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izuči
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): spreten kolár bi ga rad k sebi vzel, da se izučí kolarstva, pa zahteva ravno 20 goldinarjev učnine. Toliko novcev pa

izučil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa domá za svoje delo ima. Ko se je France izučil in svoje leta dostál, pride očeta obiskat. Oče se prestraši
Zlata Vas (1848):	prebrisaniga kmetiškiga sina Janeza Vesela po imenu, si je zató izučil. Revnih staršev je bil in Ožbè mu je dal stanovanje

svuzhil

Pozhétki gramatike (1811):	mu isréku, imamo vupane, de ga boſh vumno ino dobro svuzhil; ino zhe ga ob enim vuriſh v' pravpiſmoſti, ga boſh
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sgodilo. Martin ſe je ſhel vuzhit, ino kedar ſe je svúzhil, ſe na deshele podá. Sadnizh pride sdrav ino mozhen mosh

zučil
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Provanse, okrog leta 1503. Lekarstva ſe je v Montpellierski šoli zučil, in srečen je bil v zdravljenji. Na svitlobo danje njegovih

izučila
- isuzhila
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): 4. letih, she v 15. do 20. urah zhedno piſati isuzhila. (Novi móſt zhes Şavo) delajo na brodu pod Şhmarno goro
- izučila
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): verhu pod strop silijo, in zatorej me je tudi skušnja izučila, de morajo luknje skozi strôp okoli ceví terdó zamašene in
izučili
- zučili
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): znajo ; slovenšina pa, v kteri bi se tudi sami kaj zučili, jim je za pismene sostavke neznana. Z nemškimi čerkami revno
izučiti
- isuzhiti
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): takó ſlabo zhezhká, v 15. do 20. urah lepó piſati isuzhiti. Veliko takih, ſlabih, po njegovimu uku pa poboljſhanih piſarij vidimo

▶ izumiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izumil

Fizika (1869):	se ne vé za gotovo, kdo in kdaj jih je izumil. Umetna kolesja, posebno v zvezdarske namene, nahajajo se najpoprej po
Zoologija (1875):	vrti, kjer se nahajajo, pospešujejo nauk. Prvi je Linné (1768) izumil znanstveni sistem živalstva, podelivši je v šest redov. Poznejše iznajdbe

izumili
- izumeli
  Kemija (1869): se nam je tedaj pojasnilo še le poslé, ko so izumeli metodo, po kterej se sostavine organskih spojin po njih množinah

▶ izumreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izumrli
- izmrli
  Kitica Andersenovih pravljic (1863): je viteški grad, kjer niso več jedli polžev. Polži, so izmrli ali repje ni izmrlo. Rastlo je po vseh gredicah, po
izumrlo
- izmrlo
  Kitica Andersenovih pravljic (1863): niso več jedli polžev. Polži, so izmrli ali repje ni izmrlo. Rastlo je po vseh gredicah, po vseh potih, ni se

▶ izuriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izuri

Zoologija (1875):	tu in tam ga tudi vprezajo. Lehko se poduči in izuri v marsikacih mojstrijah, najlepše pa rabijo svoje zmožnosti v službi
Občno vzgojeslovje (1887):	rabiti, da morejo posnemati izgovarjane glasove. Ker se neprestano vadi, izuri se gluhonemec toliko, da more iz odpiranja ust in iz

izuril
- izuril
  Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): je volja, učiti se pri meni. Dobrega mojstra te bom izuril, in ker znaš mošnje tako dobro delati, učil te bom
- zuril
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): helenske ali gerške čerke in se je v latinšini toliko zuril, de je vsakdajne naloge (Aufgaben) z dovoljno pravilnostjo zdeloval. Tudi

▶ izurjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izurjen

Stric Tomaž (1853):	čas svojega življenja ti bom hvaležen! Ako sim enkrat dobro izurjen in izučen se mi ni treba več ničesar bati. “ Sestra
Čas je zlato (1864):	je bil dobroserčen, prijeten dečko in zale postave, – zrel in izurjen, se ve de, bolj kot nobeden, vender prijazen in pohleven
Čas je zlato (1864):	preudari, in ker je bil v računstvu in zemljomerstvu verlo izurjen, koj pové, kje de je zaderžek in kako tej overi
Zoologija (1875):	tako hitro se tudi izvrši po takem vtisu izbujeno gibanje. Izurjen igralec na glasoviru je mogel svoj kazalec v pol minute

zurjen
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): Tisti, pismo prinesel, v perlizovanji in hinavšini zurjen, kakor njegov gospod, je k vsimu znal dobro pomagati, tako

izurjenega

zurjeniga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vidil, de bi ga bili ne le kakor učeniga, zlo zurjeniga in bistroumniga hebrejskiga pismouka, ampak kakor kako vikši prikazen čislali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hebrejskiga jezika tičejo, ne samo učeniga, ampak, bi rekel, popolnama zurjeniga skazal. Po pravici se mora reči, de človek, ki ni

izurjeni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): in ni donašalo nikakoršnega dobička, razun kar so ga zadeli izurjeni lovci, ki so nevarne pota delali za obilno množino močvirnih

izurjenih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	deželah našega cesarstva še zmiraj silno pomanjkuje dobro izučenih in izurjenih gojzdnarjev , in da je tedaj spet 5 novih, ki bojo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zarja. Černi poveljnik je izbral izmed svojih sto mož pet izurjenih strelcev, ki so bili tako vajeni, da so pušico v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	dobre, koristne knjige, in pa tudi, da se učimo pri izurjenih in zvedenih učenikih. Živimo prav zmerno, vživamo skoraj sama zelišča

▶ izvaliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvale

isvale
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in 21 dni tukaj oſtanejo; v tem zhaſu ſe navadno isvalé. Toplóta, ki je k isvalenju potrébna, pride is pare od

izvale

Zoologija (1875):	in lehko ter so zato večidel v zraku. Drugi se izvalé z odprtimi očmi, pokrite so z mahom in tekoj tekajo
Zoologija (1875):	načinu življenja razpadejo ptiči v dva glavna razdela. Prvi se izvalé slepi in goli iz jajca in stari jih morajo dolgo
Zoologija (1875):	jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé tujega mladiča in

izvali
- isvali
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): 2000 jajz déne in vlaſtnik ſklade ſi lahko veliko denarjev isvali. (,Skuſhnja uzhi. ) Vſakter ve, kakó teshavno je ſenó ob deshevnim

izvalijo

isvalijo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shitnizah letajo, jajzhiza v shitu saleshejo in ſe v toplóti isvalijo; satoraj neſmeſh shita viſoko, na debelim, ali na kupe naſipati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pretopla ali vrozha, ſe radi moli isvalijo, in shito poſhkodovajo. Is tega ſe vidi, de je potrébno

izvalijo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ležejo muhe svoje jajčika v prasičje ušesa, iz jajčikov se izvalijo červi, ki kožo v ušesih glodajo. Leti červi prasiče šegetajo
svalijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ruſo glavo, ſe is jajzhkov od kebrov v semljo naleshenih svalijo, dvej leti v semlji od kuren shita, trave, slaſti od

izvalili
Robinson mlajši (1849): pripovedal? „Od Robinsona! “ je otec odgovoril; ino vsi so oči izvalili, — debelo pogledli Milica. Vsej pak je umerel. Dragotin. Le počai
izvalilo
- isvalilo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ker ſe je savoljo ſlabe paſhe zhiſt malo mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi

▶ izvaljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvaljena
- isvaljena
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tjè téka in jé, kakor de bi bila od kókle isvaljena. V ſklado ali maſhino ſe lahko 2000 jajz déne in

▶ izvaljenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

izvalitev; kontekst

izvaljenju
- isvalenju
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): v tem zhaſu ſe navadno isvalé. Toplóta, ki je k isvalenju potrébna, pride is pare od vréle vode. Zhes 21 dni

▶ izvečjega prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

večidel; Pleteršnik, kontekst

izvečjega
- izvekšega
  Robinson mlajši (1849): po tem dobi mnogo Evropejskega orodja, ino svojim po—trebam izvekšega zadoli — izgovi. Iz tega lehko dete pozna, kako veliko si

▶ izveden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izkušen; [sskj]

izveden

izveden
Mineralogija in geognozija (1871): jih najpred delali, imajo ti vodnjaki svoje imé. Kdor je izveden v geognoziji, bo natanko razsodil po notranji skladbi gorovja, ali

sveden

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Mu velika! Domazhe shitne plemena poshlahtiti. Viſokouzhen in v kmetiſhtvu sveden uzhenik gosp. Rossmässler nam je v nekimu némſhkimu zhaſopiſu *) ſredſtvo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali drugi obleki in ſhegi pazhiti jel. Ktéri úmen in sveden zhlovek bo tadaj v podobah vſeſkosi le tega grajal, kar

izvedenega
- zvedenega
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): da krava zboli, hirati začne in konec vzame. Po skušnjah zvedenega štajarskega grajšaka, gosp. viteza Morica Franka, in po več druzeh

izvedeni

svedni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de ſe bodo sa perhodno napravljali in bodo koj kakor svedni moshaki sa vami lep ſtan kmeta naſtopili, v kterim je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvétvali, bo poduzhenje v kmetijſkih rezhéh, ktere ſo nar bolj svedni moshje ſadajniga zhaſa rasſodili in jih sa prave in dobre

zvedeni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	živeti; še bolj bo treba znanosti in pridnosti, sicer bojo zvedeni in pridni rokodelci berž zaterli mojstra-skaza in lenúha. — Zdaj je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	samostalnost ali na polji domačega slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši nauki kmetijstva za nedeljske šole po

izvedenih

zvedenih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	doseči, se mora pri ministerstvu oglasiti; ono pošlje potem komisijo zvedenih mož, kteri preišejo polje, živino, orodje in vso drugo natanko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	knjige, in pa tudi, da se učimo pri izurjenih in zvedenih učenikih. Živimo prav zmerno, vživamo skoraj sama zelišča, vendar smo

▶ izvedenost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvedenost

svednoſt

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	male Poſtojnſke fare v letu 1843 smagale, in kaj uzhena svednoſt Ljubljanſkiga svonarja goſpoda Antona ˛Samaſa samore ſtoriti. Poitojna ſizer od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmeta in rokodelza poduzhé , veſelé ali pa njegov prid in svednoſt osnanujejo , bo gotovo tudi bravze téh noviz veſelilo svéditi, kaj

▶ izvedeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izve

izve
Lohengrin (1898): Meč v nóžnico poprej ne sme, Da se resnica vsa izvé! Glasnik. Kjer kralj obesil svoj je ščit, Tam pravi sód
sve
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): gobe odpravil! “ Kedar Naman to své, ſe pélje do Eliseja, ino vsame sa-nj veliko slata ino

svej

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſila kola lomi. Tulp. De le moja vdova nizh ne svej. Ti vejſh, de ſim s'tabo vred en ſromak. Zhe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tim meni nizh ny kaj dobru per ſerzu. Zhe Shternfeldovka svęj, tok je moja rezh per kraji , tok bo slode to

zve
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Koliko gré letniga plačila za zavarvanje ene glave odrajtati, se zvé za krajnsko deželo v Ljubljani pri gosp. Jožefu Zevniku, v

izvedel

Robinson mlajši (1849):	mu je on zlate zerna uhranil. Nalezel ga je, ino izvedel, da je toti pravični mož v veliki revšini, ino se
Gozdovnik (1898):	de Arečiza sem prvikrat videl pri Pozi, ter malo prej izvedel, da je on grof Medijanski ali pa tudi vojvoda Medijanski
Gozdovnik (1898):	vem, kako se mu pravi. « »Jaz sem poizvedoval, pa ničesar izvedel, razen da malo šepa, in da jaha konja, ki se
Gozdovnik (1898):	imel nikakih sorodnikov? Morda žene? »Ravno včeraj na potu sem izvedel, da mu je žena že umrla. Pa, enega sina. « »Sina
Gozdovnik (1898):	ko sem ga pustil v Meglogorju, in prav zdaj sem izvedel od lovca, ki se nahaja pri vas, da bi mogel
Gozdovnik (1898):	so molčale v ceveh. « Bizongriva pobesi oko. Zdaj šele je izvedel, kakošne sovražnike je pustil mimo, dasiravno sta bila v njegovih

svedel

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Sręzhal ? — (na ſtran) Se neſmęjm jęsiti, ſizer ne bom nizh svędel. Matizh. (na ſtran. ) Bom le vidil, kaj bo. Baron. Pak
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tok mi je tedej narejénu, de ne bom nigdar nizh svędel! — Matizh. Vaſha Gnada ! — Godzi zhakajo — jih ſmęjm poklizat ? — Gaſhper. Koker

svedil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bersh ko zhuti, de jim je shal. Pa de bi svédil, ali jim je reſníza, ſe ſpet va-nje oberne, ino rèzhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	do Jerusalema! “ Ko je Pilat Galilejo imenovati ſliſhal, ino je svédil, de je Jesuſ pod Heroda goſpoſko; ga je k' Herodu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſim ga v vertnih novizah is Bavarſkiga bral ; rad bi svedil , ali je réſ, kar tam piſhejo od obdelovanja zhéſhploviga ſadja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivine redi, in kakſhne ſo njegove njive in ſenosheti; boſh svedil, kakſhne pameti in kakſhniga uma je; boſh koj posnal, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pregovor: Le poglej gnojiſhe doma, boſh koj posnal mosha; boſh svedil, koliko shivine redi, in kakſhne ſo njegove njive in ſenosheti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	turna, kakor ſe nam v ti rezhi meſha. Rad bi svedil, zhe imajo tudi na Şhtajerſkim , Koroſhkim, Goriſhkim in Tershaſhkim té
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Golo ſpet ven in kuhar tudi sa njim, ko je svedil, de ga grofinja ni klizala. Prezej ſklizhe Golo ſvoje perjatle
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Ko je grof to svedil, ſe je vêdel, kakor de bi od prevelike shaloſti in

sveduv

Branja, inu evangeliumi (1777):	aku bi on en Galilęjz bil. Inu kader je on svęduv, de je on pod Herodeshovo oblaſt ſhliſhal, ga je on
Branja, inu evangeliumi (1777):	reſs bil mertuv. Inu kader je on od njega bil sveduv, je perpuſtuv, inu je ukasal, de bi ſe
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſeli ti ſam en ptujz v'Jerusalemu , de ſhe niſi svęduv, kaj ſe je te dny noter godilu ? h'katirimu je

svejdil

Biblia (1584):	njega, koku bi ga vmurili. Kadar je pak Iesus tu svejdil, ſe je od unod vganil, inu sa nym je ſhlu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ker je ta bogati dobrotnik vmèrl, inu bó k'malu vſe svęjdil, kar njegovo ęrbſhino, inu to perſhono am tizhe, katera je

zvedel

Oče naš (1885):	bile poslednje ure rajncega in ložeje je dihal, ko je zvedel, da njegov stric ni imel moči ne govoriti ne pisati
Oče naš (1885):	izvirajoče besede so Mêljarda globoko v srce prijele. Zdaj je zvedel, da je bogastvo, ktero je nad vsako drugo, bogastvo starišev
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	njihove zapuščene hiše. Na nesrečo ni Hofer nič o tem zvedel, da je francoski višji poveljnik Baraguay d' Hilliers, dal svojo
Zlatorog (1886):	ne bo. « Kaj sta notri se meníla, Tega pač ni zvedel nihče. Ali živo bolj očí so Zrle lovcu, živo bolj
Tiun - Lin (1891):	ni bilo videti nobene džunke, nobenega jambora. No kmalu sem zvedel zadosti. Ožina se je raztezala med obrežje in z visokim

izvedela

svedila
Genovefa (1841): shenama in otrózi ſkasoval. Sakáj sazhudila ſta ſe ko ſta svédila, kako blagoſerzhno ju je Genovefa v ſvôjim poſlédnjim liſtu grôfu

zvedila

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Meziborčan in prinesel pismo od kralja. Kaj bo, bosta že zvedila. « »Vse se mi močno zdi, da se moje prerokovanje spolnuje
Roza Jelodvorska (1855):	pravi s pohlevnim glasom: »Še le pred enim tednom sim zvedila, de je to borno oblečeno dekle Častimirova hči. Glej! iz

zvedla

Tine in Jerica (1852):	naj nikomur dalje ne pove. Soseda je od Mejnikove Lenke zvedla. Ta pač narbolj ve, sej skoraj vsakidan k Jerci v
Najdenček (1860):	in kakor prerodile. Povedala mi je, da je s strahom zvedla, kako sim bolan in kako silno, ja za umréti bolan

ſvedela

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhy nisem jeſt porajtala, de be njeh ſvędela, ampak ſatu sem jeſt uſſako uro skerbella, koku be jeſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhaſtil ſavle tolkajn mnogiternu spoſnaneh rezhy, skus katire sem jeſt ſvedela, inu ſneshla, kaj njega proshna per G. Bogu ſamore. Jeſt

izvedeli

Kemija (1869):	ni za peko. Razkoline organskih spojin. Iz zadnjih paragrafov smo izvedeli, da je rastlinsko ali živalsko telo nakopičeno iz raznih tvari
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	dan, nam se čedalje bolj vtrjuje nada, da bomo slednjič izvedeli resnico in da se bo moralo marsikaj zbrisati iz povestnice
Gozdovnik (1898):	Tiburcija Areljana, dolžan sem mu veliko zahvalo, kakor boste skoraj izvedeli, zdaj bi pa rad vedel vašo zgodbo,« dé don Avguštin
Gozdovnik (1898):	bil o činu govoril, nikoli bi ne bili ne trohice izvedeli. « »Menite-li tako? « vpraša Fabij. »Vaš šepajoči konj mi vas je

svedili
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): utegnil kak velik hudodeliz biti. Vadljajo ali lóſajo, de bi svédili , kdo jim je kriv te neſrezhe. Predersno je bilo to
svejdili
Biblia (1584): Genezaret. Inu kadar ſo Ludje na temjſtim meiſti njega bily svejdili, ſo po

zvedeli

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mojo čerčkarijo in od dobre Polekle zvedeli, od ošabnih napisov cesarjev, ki so preganjali cerkev, pa ne
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	grobu revico Emerencijano v kervi ležati in mertvo! Poznej so zvedeli, da je šla ubožica pretekli večer mimo potoka, kjer so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	se nam je dr. Razlag tako izneveril. ” Ko so pa zvedeli, da je zdaj celó v zvezi z mladoslovenci, katero je

zvedli
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): močjo dolgo prizadeva, jo spet vtolažiti. Potem smo še le zvedli, kaki je bil dar v skledi. Nič drugiga namreč ni

izvedelo
- svejdilu
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): bi ſe ne ràsodęlu, inu ſkrivniga, kar ſe ne bó svęjdilu. 27. Kar vam v' tàmmi govorím, pravite na ſvìtlobi: inu
- zvedilo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): obveljalo. — Zavolj parižkega zbora se je sedaj to za gotovo zvedilo, da se je pervikrat snidil v sredo, zadnji dan p.

izvedeti

Robinson mlajši (1849):	imel lice k morju oberneno, ino zatoga delo ni mogel izvedeti, kako ž njegovimi drugi stoji. Zdaj so se brali — podali
Fizika (1869):	našim najsilnijim potrebam tako bližna, da je mikavno in koristno izvedeti, kako da ste narejeni. Te ste mlin, ki nam melje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	prav všeč, ker sem se nadjal v pogovoru ž njo izvedeti marsikaj za-me mikavnega. In nisem se varal, kajti pripovedovala mi
Gozdovnik (1898):	me ti Angleži od njega odločili, nimam druge želje ko izvedeti, je-li še živi ali je takrat poginol. Seveda, to hrepenenje

svediti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): posnati ſvojo krajnſko desheló, ſe issnaniti s imenitnimi rojaki, ino svediti imenitne prigodke ſvojih ſprednikov. Te shelje spolniti bo poſebna ſkerb
svedi ti(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhlovéka ſtrahovála. Pervi prebivavzi le téh deshel, kar je mogozhe svédi ti, ſo bili Ilirzi, po kterih ſe ſhe dan danáſhni

svejditi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vſe vishe maluprida; on hôzhé vſe viditi, vſe ſliſhati, vſe svęjditi. On opraſhuje sa tavshent rezhy, katęre bi ne imel vęjditi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſtury? Ali ſe manka morebiti nadlóg, katere bi ti snal svęjditi, inu tim ręvnim pomagati? Ali ſe manka bolnikov, katęre bi

zvedeti

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	de več ne vém, alj hoče kaj bolj na tenko zvedeti, naj pa sam njo pobarat gre svojo nekdajno nevésto.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	menda še sama ni vedela kedaj. To se ne sme zvedeti; ali imaš kako lepo prepasnico ali tančico, da bi jo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	a kam so prišli Antonov oče, tega ni bilo mogoče zvedeti. Anton je zvesto in pošteno svoja leta kot učenec izveršil

zvedit'

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	právlica. Muha in krop. Enkrát je hotla ena muha Le zvedit', kaj se v kotli kuha; S to miseljo od bližnih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se ozira dol' in tje. Po sil', kaj not je, zvedit' če : „Al' so morbit' ocvert' drobljanci, „Al pa prav drobno

izvedo

izvedo
Gozdovnik (1898): krik sibolerov se vzravnajo vsi spalci, ki še le zdaj izvedó, kaj jih čaka po mnenju Komančevem. Vodja se bliža hazienderu

zvedo

Blagomir puščavnik (1853):	ni bila dobra ura Pretekle, že vsi po celi dolinici zvedo, daje pobožni sivček Blagomir sopet v dolini, in da hoče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	dr. Razlagu. ) Prinesite drage „Novice” to „pojasnilo” svojim bralcem, da zvedó, da ste prav imele, ko ste unidan zavračale „Narodovo” laž

izvejo

zvejo

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	in nad zgubo našiga premoženja bi mati patolažli se, naj zvejo, kako obilno je knez me bil obdaroval. Pa nar bolj
Divica Orleanska (1848):	gospodarja petdeset vasí. Za sina dajo mnogo čistiga zlatá, Ko zvejo de v francozkim taboru je živ. Jovana. Omamljen trap! Zgubljen

izvem

zvem

Blagomir puščavnik (1853):	odšel in že davno kar nobene novice od njega ne zvem. Obljubil mi je sicer pri slovesu, da kadar bodo zvončki
Blagomir puščavnik (1853):	mislite si neizrečeno veselje, ako od ljubega očeta kaj gotovega zvem. Verjemite mi tisti trenutek sam, ko bote milega očeta spet
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	gospod cesarski doktor”, kar sem mu slednjič prepovedal. Po njem zvem, da je res Linarju menjal štiri stotake in mu dal
Lohengrin (1898):	zblód me ne oprostí, Kot — če mi je umreti! — Da zvem jaz — kdo da si! Lohengrin. Elza, kam stvar češ gnati

izvemo
Fizika (1869): kterih medsebojne meje bomo povedali v astronomijskem oddelku. Ravno tam izvemo pa tudi, da vsled lege zemeljske osi proti njenemu potu

▶ izvedevši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

izvedevši
- zvedivši
  Stric Tomaž (1853): z veseljem njegove nauke poslušal in se po njih ravnal. Zvedivši tedaj mladeneč, da je bil Tomaž ravno kar odpeljan, zasede

▶ izveličati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ Pleteršnik

izveličati

isvelizhati

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſim jes pravi Meſija, ino pravizo imam, jih uzhiti, jih isvelizhati, pa tudi savolj terdovrátnoſti jih imam pogubiti obláſt od ſvojiga
Hrana evangeljskih naukov (1835):	boshji. ˛Sklenila je neisrezhena ljubésn Ozheta nebéſhkiga, sgubleno zhloveſhtvo ſpet isvelizhati, ſvojiga laſtniga ˛Sina na semljo poſlati, de bi ljudi is
Hrana evangeljskih naukov (1835):	jih ravno roka boshje ſkerbi na prav pot obrazha ino isvelizhati hozhe! III. Oj ljube duſhe! nikarte, de bi tudi mi
Hrana evangeljskih naukov (1835):	na tem ſveti dvojne otroke imaſ pravizhne ino krivizhne. Jih isvelizhati jim daja ſvoje dobrote, de bi ga ljubili; jim poſhilja
Življenja srečen pot (1837):	k' vezhi zheſti boshji! “ Druga njegova ſkerb je bila, blishniga isvelizhati; sa to je pogoſto djal: „Ni sadoſti, de jes ſam

▶ izveličati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ Pleteršnik

izveličat

isvelizhat

Hrana evangeljskih naukov (1835):	je na tihim veſelilo; pa ajdam, katere je tudi priſhel isvelizhat, je ſhe nja rojſtvo nesnano; tudi Judovſke viſoke glave vſiga
Hrana evangeljskih naukov (1835):	v' ſvoje velizhaſtvo it, pa tudi vſe ſvoje ſkos terplenje isvelizhat; alj le pozhákajte, kedar pride ſv. Duh, ki is Ozheta
Hrana evangeljskih naukov (1835):	de ſi boshji ˛Sin priſhel od Boga, naſ uzhit ino isvelizhat! " O naj bi tudi naſha véra tako shiva bila, ravno
Življenja srečen pot (1837):	ſv. Pavl je sheljel savershen biti sa ſvojo rodovino, njo isvelizhat. Ravno on govorí: „Kdor sa ſvoje in slaſti domazhe ne

▶ izvešiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izgubiti učinkovite sestavine; Pleteršnik, kontekst

izvešilo

sveſhilo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vá-ſe povsela, kar bi ſe ſizer od gnoja ſkadilo in sveſhilo, ter ſe s tako ſteljo veliko vezh in boljiga gnoja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſadilu podorati, bi ſe ga tako nar menj sgubilo in sveſhilo; ker pak tega vſelej ſtoriti ne morete, ker le ob

▶ izvir samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvir

Astronomija (1869):	svetloba in pa oživljajoča toplota, ki ju solnce izpušča, svoj izvir. Misel, da je solnce silno veliko, goreče telo, v takem
Astronomija (1869):	velikosti pokazati. Ali temu nasproti se kaže, da je solnce izvir nepremenljive obilnosti toplote in svitlobe. Največ preiskovalcev je té misli

izvira
Aritmetika za učiteljišča (1885): ondaj je tedaj enačbe. N. pr. Iz x2 – 6x = 16 izvira x1 = 8 in x2 – 2; tedaj x1 + x2 = 6, x1x2
izvire
- isvire
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ako najdeſh, de je to mogozhe, odverni nar pred vſe isvire , kteri ſe v bajer zedijo, potem od bajerja graben do
izviri
- isviri
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): perhodnimu obdelovanju na pot biti, ali de ſo le majhni isviri odtozhiti, je koriſtno grabne sakriti. Per kopanju grabnov je to
izviru
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): seboj doli vleče, vi pa greste svoje žene gori k izviru iskat? ” „Bog bodi milostljiv meni in moji ženi! Naj vam

▶ izvirališče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvir, izvor; [sskj]

izvirališče
- isviraliſhe
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): koliko, in kam ſvet viſi; odkod samok isvira? ali bi isviraliſhe po grabnih odteklo ali ne? Ko ſe samok na vezh

▶ izviranjek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ Pleteršnik

izvir; Pleteršnik

izviranjka
- izviranjeka
  Robinson mlajši (1849): to ni tako lehka reč! ino mimo toga sta od izviranjeka dar k prekopu morala skoro tude tako globoki žleb — strugo

▶ izvirati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvira

isvira

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tadaj naj pregleda: koliko, in kam ſvet viſi; odkod samok isvira? ali bi isviraliſhe po grabnih odteklo ali ne? Ko ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ravna, odvrazhuj ga ravno tako: 1. Ako samok od hriba isvira, in de pod hribam na plan predére, polovi vire v

izvira

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tù se je začel red sv. Frančiška in od tod izvíra navadno praznovanje po cerkvah Frančiškanarskiga reda 2. dan Velikiga serpana
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pravi, de ne samo bolečine in gnjiloba zob od tega izvíra, temuč tudi veliko druzih bolezin, kterih vzroke smo dozdej kje
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	konstitucíja ostali. Zakaj — pervič so to besedo, ki iz latinskiga izvira, Nemci, Francozi, Lahi in drugi narodi že davno v svoj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kraje nismo dobili iz Laškega, ampak iz Nemškega, in odtod izvira pri nas njeno ime „nemška detelja”. Na Notrajnskem smo pervikrat
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Nekteri jemljejo žimnato kitico namesto suknenega traka, in odtod izvira nemško ime: Žimnati trak. Ranjeno mesto se gnoji krog sukna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Ljubljanico, ali pa se zgublja v mahu; mnogo studencov še izvira ob kraji mahú, ali po sredi izhaja Iz jezerčnih oken
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ima sicer svoj pravi začetek daleč na Notranjskem; Pivka, ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico vred hahlá v Postojnsko jamo, in
Zoologija (1875):	pa iz hrbtenjače f, iz malih možganov e pa ne izvira nijeden živec. Kakor mišice so tudi živci na pare.
Občno vzgojeslovje (1887):	tem pa ravno kaže blogohotnost za svojega bližnjega. Iz blagohotnosti izvira ljubezen do bližnjega; ta blagohotnost podeljuje človeku visoko nravstveno vrednost

svira
Kmetijske in rokodelske novice (1843): poſtavil, de bi semljo obdeloval. Od pridniga umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih

zvira

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Dolžne hvale v njih zbudile, De z njih pesem sladka zvira, Ki Njegove slavne dela Celim svetu” bode pela. Ker ni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zbira: De ne vlada zgoda slepa, De od Večniga vse zvira, Čigar moč ves svet prestira, In dobrota vse obklepa; Sveta

izvirajo

isvirajo

Pozhétki gramatike (1811):	s' tim ſdajnim deleshjam nektire glágolſke perloge (: tako imenvane, ker isvirajo is glagolov :) Tako rezhemo un
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bogaſtva leshí, ki nikomur koriſtno ni. Obzhinſke ali ſoſeſkne semljiſha isvirajo od ſilno ſtarih zhaſov, ko je na ſvetu ſhe veliko

izvirajo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Bolezni, ki iz take merzle piče in pijače izvirajo, so grizenje, kolika, driska, napenjanje, prisad na čevih, dostikrat pa
Zlata Vas (1850):	poboljšanju njih revniga stanú pokazali, iz kteriga večidel vse druge izvirajo. — Oj častitljivi gospod fajmošter! neizrečeno veliko bi zamogli Oni pomagati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	storijo gospodarji (kmetovavci ), da odvernejo, kar je moč, nadloge, ki izvirajo* iz dragine? Dva pripomočka sta gotova odvračati pomanjkanje: varčnost (šparovnost
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vsakih osem dni ponavlja, dokler oteklina ne zgine. Otekline, ktere izvirajo iz silovitega poškodovanja, je treba vsaki dan trikrat z žganjem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in fabrikanti in njih pomočniki, učenci in drugimi delavci, ako izvirajo iz službne razmere ali mezdne pogodbe (lona) in so na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kažejo, da je koristno in potrebno gojzde trebiti? Kteri dobički izvirajo iz tega, ako se pametno trebijo gojzdi, in kdaj naj
Zoologija (1875):	Ostali štirje živci, ki izvirajo iz podaljšanega mozga, razprostirajo se ne toliko v glavi, kolikor
Občno vzgojeslovje (1887):	na sledeče: 1. Prvine naših misli so predstave; te pa izvirajo bodisi neposrednje, bodisi posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka
Občno vzgojeslovje (1887):	in o ljubezni do svojega sovražnika. Iz ljubezni do bližnjega izvirajo krščanske kreposti: dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te kreposti

izviral

Robinson mlajši (1849):	mali izvirek popeljá, ko je nedaleko proč od njegovega prebitka izviral, ino sicer tako; da bi pol tega potoka posredi dvorca
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	V hladnej senci pod košatim hrastom vgleda studenec, ki je izviral izpod pečine. Voda je bila čista kakor ribje okó in
Oče naš (1885):	mir, ki je mej njima kraljeval, in ta mir je izviral iz prave srčne ljubezni, iz pravega krepkega zaupanja v Boga

izvirala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): išče toliko časa, da je tje dospel, kjer je voda izvirala. In tù se mu scurkoma solze čez lica vderejo. Ljudjé
izvirata
- izvirate
  Občno vzgojeslovje (1887): položiti vzgoja. Vstrajna pridnost in nravstvena srčnost ste kreposti, ki izvirate iz teh vzgojnih vplivov in ki naznanjate bodočo moč volje
izvirati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Turška vlada za vse nasledke, ki znajo iz te izpustbe izvirati, odgovorna. — V Son-Tayu v Kini so neutrudljiviga katoljškiga misionarja Auguština

▶ izvirek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvir, vir; Pleteršnik

izvirek

isvirk

Hrana evangeljskih naukov (1835):	prijétna, nam pa isvelizhavna ino vſliſhana bo. — Prave molitve shiv isvirk je zhloveſhko ſerze: le molitev, ki v' ſerzu isvira, tezhe
Hrana evangeljskih naukov (1835):	naſhe miſli ino shelje niſo s' boshjo voljó ſklenjene) je isvirk naſhe nar vezhi neſrezhe. Ne kar zhloveſhko ſerze sheli, ampak
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſvoji modroſti in miloſti vlada (visha). Bog je sazhetik in isvirk vsiga dobriga, per njemu ſe mora veſ shegen proſiti. Po
Slate jabelka (1844):	le na boshje dopadenje gledajo, in le bohje dopadenje je isvirk, méra in plazhilo vſih njih del in opravil in vſih
Slate jabelka (1844):	oſtudna kazha, zhe jo pa pogledaſh v’ Mojseſovih rokah, je isvirk velikih zhudeshev. — Ravno tako je s’ teshavami in sopernoſtmi. Zhe

izvirek

Robinson mlajši (1849):	imenújejo. — Tedaj dalje. V eti prekopje sklenol, da mali izvirek popeljá, ko je nedaleko proč od njegovega prebitka izviral, ino
Fizika (1869):	dotika tudi kemijski razkroj, ki bitno sodeluje pri vzbujanji elektrike. Izvirek galvanske elektrike. Volta je mislil, da se elektrika napravlja ali
Botanika (1875):	povedanega sledi neovrgljivo, da prst nikakor ne more biti prvotni izvirek ogljenčeve kisline, ki rastline redi. Temveč je otmosféra (vzduh) tisto

izvirkov

Fizika (1869):	posebno razperéle lesovine, se večkrat živo svetijo. Izmed vseh teh izvirkov svetlobe je za naša opazovanja svetloba solnčna najbolj imenitna. Zraven
Fizika (1869):	je odvisna od velikosti zažigalnega zrcala in od temperature toplotnih izvirkov. Napravili so zažigalna zrcala, s kterih pomočjo so s toploto

▶ izviren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvirna

Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	žandarmerija itd.). Dobro uredjena žandarmerija je svojemu poklicu primerno ter izvirna prekoračila okraj križem, je potepuhe zgrabila in vsako zapazovano nepostavnost
Stelja in gnoj (1875):	rekel. (op. Pisatelj govori boje o Tirolskem, ker je bila izvirna nemška knjižica natisnjena v Innsbruku. ) Ni tedaj snaga zastavljena na

izvirnega
- izvirniga
  Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): Kraljica spoznavovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica brez madeža izvirniga greha spočeta, za nas Boga prosi! Jagnje Božje, ki gréhe
izvirni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pesmih pogostoma nahaja, samo malo pokvarjeno v Lelemene. Narod je izvirni pomen pozabil, in torej si besedo prikrožil, kakor mu je

▶ izvleček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvleček

zlečik

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne uide, in de nič ne zgubí. Večkrat naredí kak zlečik; to je neko ločenje iz debeliga: takó ima zlečik in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za priliko, de kislôba zeleniga grozdja, ki jo tudi kot zlečik jabelčno kislobo imenujejo, se po sozrejanji grozdja v cuker spremení
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kak zlečik; to je neko ločenje iz debeliga: takó ima zlečik in ostanik: taki zlečki so lój, maslo, vinocvet, cuker, vse

izvlečka
- izlečka
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): pomoči bolne mesta z mokom obstoječim iz 4 lotov svinčenega izlečka in iz 8 lotov vode. XVII. Poglavje. Nadkopitni nastop. Kedar

izvlečke

izlečke

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bili, ki so v starih, starih časih iz mnogih želiš izlečke v zdravila bolnikov napravljali, ali iz mnogih rastljin, korenik, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	apotekarji se pečajo z drugo vejo , po kteri napravljajo mnogotere izlečke, ali pa tudi združike v zdravila ljudí. Veliko, veliko obertnistev

▶ izvlečen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

izvlečen
- izlečen
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): se je kdo vderl, in je bil le s težavo izlečen, ali je celó poginil na nevarnim in goljufnim svetu. Kadar

▶ izvleči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvleče
- izvleče
  Revček Andrejček (1891): bahaje se). Ker kozel ni bil zadosti, oropal sem cerkev. (Izvleče molitveno knjižico. ) Da, da, ta le molitvenik sem ukral! Jeklen
- slezhe
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): piſmu je letó ? Matizh. (iſhe v' arshati , ene papirzhe vùn slęzhe, inu jih sgleduje. ) Zha-
izvleči
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pol mertviga nazaj potegniti, mertva trupla pa z železnimi mački izvleči. Vsa ta nesreča bi se ne bila pripetila, naj bi
izvlekel
- izvlekel
  Gozdovnik (1898): ga pregledati niso mogli. Z velikim naporom je bil Kanadčan izvlekel dolgo mlado deblo iz zveriženega lesovja, veje od njega odstranil
- sleku
  Sacrum promptuarium (1695): tvoio nogo, ter bom jeſt tebi ta terrn s' noge sleku inu hitru tebe osdravil, sakaj ſe dobru na lete rezhy

▶ izvoliti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvolijo
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): bralo? Tisti gospodje, ki hoté, da bi se bralo, naj izvolijo vstati. (To se zgodi). Manjšina je. Prosim torej, da bi

izvolil

isvoljil

Hrana evangeljskih naukov (1835):	˛Sin, bo s' ſvojim Ozhétam v' zhlovéſhkim ſerzi ſvoje prebivaliſhe isvoljil, ino tako bo nebeſhki mir ino veſelja zhloveſhko ſerze vshivalo
Hrana evangeljskih naukov (1835):	rasveſelí. Sa to ſi jo je David sa ſvojo tovarſhizo isvoljíl, ino jo zel zhaſ shivlenja radpremiſhloval. — Zherna semlja, dobra mati
Hrana evangeljskih naukov (1835):	Zaharijov ino Elisabetin ſin, kateriga je Bog sa Meſijoviga napovedvavza isvoljil, ſe je ſkos ſvoje ojſtru shivlenje od mladoſti sa osnanvavza
Življenja srečen pot (1837):	povrazhnika. Bog je mládiga vojſhaka sa duſhniga bojvavza kraljeſtva nebeſhkiga isvoljil: sapuſtil je torej ſv. Martin ſoldaſhino ino ſe je ſhel
Življenja srečen pot (1837):	poglavar kerſhanſke zérkve pohvalil, ino sa vſe ſlovenſke deshele ſhkofa isvoljil. Veſelo ſta ſe med ˛Slovenze povernila, vuzhila dobre ljudí, kerſtila
Življenja srečen pot (1837):	k' Kriſtuſu pripeljal, ino Jesuſ je dobriga zhlovezh'ka ſposnal, apoſtelna isvoljil ino Petra (po naſhim ſkala) imenoval, ozhitno pokasat, de bo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	grof Herberstein v Ljubljano poklizal in duhovnika pri ſ. Jakobu isvoljil. Tukaj je sazhel „Ljubljanſke novize“ piſati, ktére je J. F.

iſvolil

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na ta svejt rojen, se je ſhe svoje nadolſhne tovarshe iſvolil, katiri so bli od tega naſdushnega Herodeſha pomorjeni, inu je
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	moja dusna do smerte je ſhalloſtna. K’ozhet, je molil * iſvolil * vse grehe na se vſet’: * odresht’ zel volne svejt. * K
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	neha od della; Leta dan je en boſhji dan, Seb’ iſvolil ’ga Bug sam. 2. Vsak’ dan smo dolſhni zhaſtiti Gospud

izvolila

isvolila

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	sé v’ ſatopila Zhes vse v’ to ponishnoſt, Je tebe isvolila Ta boſhja previdnoſt: De se ti pouſdignena Zhes vse druge
Slate jabelka (1844):	sbrala; med opravili ſi je nar teshi in nar ſitniſhi isvolila. In tako ſi je per vſih rezheh naſproti ravnala, je
Slate jabelka (1844):	zhaſa na tem ſvetu shiveti in terpeti, bi raji terpljenje isvolila; sakaj terpljenje neisrezheno pomnoshí nebeſhko krono. Bila je ſpokorniza, ki

izvolili

isvolili

Življenja srečen pot (1837):	mosh, de ſo ga maſhnika poſvetili, ino posnej velikiga ſhkoſa isvolili. ˛Sv. paſtír je tudi ſvoje ovzhíze ſveto paſil, ino ſkerbno
Življenja srečen pot (1837):	Marka dan prozeſja vodi. Toljko ſlavniga moshá ſo sdaj papesha isvolili; ſv. Gregor ſe pa toljke zheſti preſtraſhi, v' hoſto sbeshí
Slate jabelka (1844):	kloſhterſki ljudje v’ ſtarih zhaſih vezhidel ojſtriga in nevſhezhniga vikſhiga isvolili, kteri ni bil nikoli s’ njih djanjem sadovoljin, in jih

isvoljili

Življenja srečen pot (1837):	ſlushávnika boshjiga ſo kríſtjani Turonſkiga meſta v' Franzoſkim ſvojiga ſhkoſa isvoljili, de ſe je ravno te zheſti branil. Bil je, kakor
Življenja srečen pot (1837):	savoljo njegove vuzhenoſti ino ſvetoſti kardinala , ſvojga ſvetvavza in pomozhnika isvoljili. Bil je po tem veliki ſhkof v' Milani na Laſhkim

izvolimo

isvolimo

Slate jabelka (1844):	je vſelej vezh vredno, kakor pokorjenje, ki ſi ga ſami isvolimo; sakaj gotovo je, de menj ko je naſhiga dopadenja in
Slate jabelka (1844):	kakor v’ deſetih letih s’ terpljenjem, ki ſi ga ſami isvolimo. « — Tako piſhe ſ.Teresija. Spokorni ſlushabnik boshji Henrik je lepo shivel

izvolite

Gozdovnik (1898):	pobegnil,« reče kratko. »Porok sem zanj jaz,« meni Diaz, »ako izvolite poštevati mojo besedo. « »Dovolj je,« kimne Fabij. »Pepo odstranite vezi
Gozdovnik (1898):	vam diši. Dobra je, ta pač,« začne Rdoles. »Vi pa izvolite nam pripovedovati, kakošen povod je imel častni don Arečiza, da

izvoliti

isvoljiti

Hrana evangeljskih naukov (1835):	pot v' duhovſko shivlenje nakapamo. 5. Kako tovarſhijo ſi moramo isvoljiti sa duhovſko shivlenje? Kakor ſo bili trijé apoſtelni na gori
Hrana evangeljskih naukov (1835):	poſtu sa tovarſha poboljſhanje, molitev ino milodarshno (almoshno) sa tovarſhizi isvoljiti. Poſvetnesh naj sapusti ſvoje navadne dobre volje, ino naj moli
Življenja srečen pot (1837):	bliso ſmerti nja duſha in telò. Le enga praviga ſi isvoljiti, ino njim prav pokoren biti, to je dobro in prav

izvoliti
Kmetijske in rokodelske novice (1848): tudi učenih, po deželi dobro znanih in sploh takih gospodov izvoliti, kteri pervič dobro po nemško pisati in govoriti umejo; drugič

▶ izvoliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvoli

isvoli

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Goſpodov dan, s' lenobo pa ga le oſkrunjamo. 22. Jesuſ isvoli ino poſhlje apoſteljne. Jesuſ pride na Galilejſko, ino kmal ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino pohléven. Esav ſe lóti lòva ino kmetije; Jakop pa isvoli krotko paſtirſko shivljenje. Enkrat kuha Jakop ſók is lézhe, ko

izvoli

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Četertič: Vsako leto naj se braterna znide, si potrebne predpostavljene izvoli, de bodo potrebno oskerbeli, ino vse kar družbo zadene, oglasi
Divica Orleanska (1848):	razpotje križno, In nagovarja sapo pustih berdov. Zakaj si to izvoli vedno mesto, In goni čedo svojo ravno sèm? Zamišljeno jo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bi se staroslovenski jezik za književnega sprejel. I. Naj se izvoli staroslovenski jezik za vseslovanski književni: a) Ker imá naj popolnejši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vojska; Švajca naj vzame 30 milijonov frankov na posodo in izvoli naj se višji vojskini poveljnik. Brez dolgega besedovanja so bili

izvolji
Divica Orleanska (1848): s pijanci vred videča? Tedaj preklet, ki vredno in visoko Izvolji v cil življenja, z modrim duham Premišljen sledi sklep! Budalovodju
svoli
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): vohernia ne dopèrneſla. Od letę poſęden pèrtezhe Judas, inu ſi svóli en kraj tę molitve sa ſvoje isdajanje. Inu kaj sa

izvolijo
- izvolijo
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): zemljiša in brihtne glave imajo, kolikor je nar več moč, izvolijo. Taki previdni možjé se ne bodo obotavljali, koristno drevje po
- iſvolio
  Sacrum promptuarium (1695): die. Druge prave Vduve ſo, katere ſa ſvojga Shenina ſi iſvolio Chriſtuſa Jeſuſa, ter n' hozheo obeniga drugiga imeti, takorshna Vduva

izvolil

isvolil

Biblia (1584):	kir pravi: Pole, Leta je moj Hlapèz, kateriga ſim jeſt isvolil, inu moj nar lubliſhi, na katerim ima moja duſha dopadenje
Sacrum promptuarium (1695):	Bogu dopadezh, de v' mej vſimy Svetniki je bil njega isvolil sa Variha ſvojga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, inu vener je perpuſtil
Sacrum promptuarium (1695):	danaſs tu slatku, inu ner Sveteshi ime JESUS ſi je isvolil. Letu bodi cellu lejtu vaſhe veſelje, trosht, inu pomozh, kakor
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Preróka, kir pravi: 18. Pole mój otrok! katęriga ſim jeſt isvolil, mój lubi, na katęrim imá moja duſha dobru dopadajenje. Jeſt

isvoliu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu terde rezhy ſturiti, tulkain britkiga terpeti, inu zilu vmreti isvoliu? Mi, mi ſmo tiſti, katiri ſmo tebi s' grehi, o
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	krishan biu, inu sraunu tiga s' laſtne vole vmreti ſi isvolíu. Obſtupeſcite cœli ſuper hoc Savpije en ſveti Prerok Jeremias cap.
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	merſelze reſhu. Ta je, katiri je tebe sa ſvoiga nameſtnika isvoliu, inu te kluzhe tih Nebeſs dati odlozhiu. Ta je, katiri
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	poglei na naſs. 2. To nozh, preiden terpetr Je Kristus isvoliu, Inu na Krishu vmreti, Je per vezhirji biu, Tam je
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	biu On s'jogri h'Misi sedu, Jagne, kokar je isvoliu, Velikonozhnu jedu. h' Snamnu , de on neh lubi prau, Se

izvolil

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	za božje zapovedi, ga je Bog zavergel, ino je nekoga izvolil, kteri je bil bolji od Savla. David je bil ta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ki je sedaj spet popolnoma zdrav, za ministra notranjih oprav izvolil; to službo je začasno opravljal knezov stric Azika Nenadovič, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa naj bi se to počelo, je odbor gospodarskega družtva izvolil poseben odbor, kteri bo preudarjal osnovo tega započetja, in kadar
Valenštajn (1866):	mi Še ktera pot odprta je — sedaj še Bi jo izvolil, ognol skrajnej se Zadrgi. Grofinja. Ako druzega ne iščeš, Ta
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bil bolje opravil s kakim premedenim Rimljancem, kakor da je izvolil tega topoglavega, če tudi močnega ptujca. „Rad bi vedel, kako

zvolil

Stric Tomaž (1853):	zavolj pogostnih veselic mogoče, mirno prevdariti, ali je po sercu zvolil ali ne. Misel na poprejšnjo, ki jo je tolikanj ljubil
Blagomir puščavnik (1853):	sprejmi jih, naj ti bojo porok otroške zahvale! Ptiča si zvolil, da mi je očeta rešil, ptiča namenil, da mi pot

ſvolil
Ta male katechismus (1768): je s' gnado napolnil sam Buh: * ſa svojo Nevesto je ſvolil svet Duh. Rezh Ave itdr. V. Bres madeſha vsega spozheta

izvolila

Maria Stuart (1861):	Ljubezni hoče to gorkó sercé, — Ti, Berta, boljši del si izvolila, Ostati češ nebes nevesta čista.
Gozdovnik (1898):	so biti posebni razlogi, da sta lovca rajši si gozd izvolila nego složnost v pristavi.

iſvolila

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	jeſt po boſhji, inu mojeh ſtarshov voli ſa svojega, Shenena iſvolila. Nezh ni blu tukej telesnega v' mejs, ampak uſſe je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' obeh popolnema, inu torej se nisem drugega koker njega iſvolila ; koker lih tudi Hermanna, katirega sem jeſt ſavle nadolſhnoſte njegovega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sem jeſt taiſtega hraniti, inu varvati posebnu te Pręmonſtratenfarske Duhovne iſvolila. Is tega urſhoha sem jeſt mojemu Norbertu is nebes en
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſa svojega Patrona, inu Proshnika tega zhaſtitega S. Ozheta Joſhefa iſvolila, katiremu, ke sem sé bla skerbnu perporozhila, sem sama nad
Kratkozhasne uganke (1788):	v' ti pervi ſdolni tablezi, tu je: z. v' mislah iſvolila. II. Narediti, de ena malana ſhaba ragla. V' ſtęno ſvotli

zvolila
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): si obdarjena Dansi, ta tvoj veliki dan! Milost Božja je zvolila Tebe izmed vsih stvari: Dvico te je posvetila, Med ženami

izvolili

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	govoriti. Kér čas in prostor tega ne pripustita, smo dve izvolili, ter jih listu naših novic natisnemo. Priporočimo jih prijazni dobrovoljnosti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	da je resnično v Slovencih veselje, da so takega gospoda izvolili za sedež cerkve Labudske. Bilo je po tem krasno gostovanje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od 3. tega mesca opáta in mestniga fajmoštra v Celji izvolíli. Zmes. (Kaj je kupčijstvo? ) Nek Francoz je od kupčijstva ali
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in ob enim tudi Svojiga skrivniga posvétnika z naslovam „ekscelencíja” izvolili. — Novo izvoljeni deželni poglavar so krajnski in koroški deželi že
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ljubi moji rojaki, de jez zató pišem, de bi mene izvolili. Nič veséliga ne bojo iméli poslanci na Dunaji, marsiktero grénjko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	izmed njih v Logatcu 8. dan tega mesca za poslanca izvolili. Draga „Slovenija” kaj se trudiš bob v steno metati? ! Zastonj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	8. okt. t.l., so tudi svetli knez in škof ljubljanski izvolili duhovno sodnijo v zakonskih (ženitbinih) zadevah, in sicer za predsednika
Viljem Tell (1862):	starih, ohranili smo svobodo. Poklekali pred knezi nismo nikdar, Svobodno izvolili smo cesarja. Reselman. Svobodno izvolili smo deželi Zavetnika in varha
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je pa svojo plačo že prejel in kterega ste si izvolili za tisto mesto, za ktero sem se jaz poganjal; — o

svoljili

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Koroſhkim ponavljena. „ 13 „ ſo ſvétiga Ozheta, rimſkiga Papesha, Gregorja XVI. svoljili. „ 9 „ je Franz, preſvitli Zeſar, na Dunaju umerl. „ 9 „ je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	plazhila. Ravno sató ſmo jim tudi obras (velikoſt) navadnih bukev svoljili ; podúk bode ſhel v njih vedno naprej , bres de bi

zvolili

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	pri tem ali unem, kterega bi za svojega knjižničarja si zvolili, shranila, i sčasoma bi zalo knjižnico u svoji lasti imeli
Astronomija (1869):	prvega poldnevnika potem štejemo naprej. V nekterih deželah so si zvolili druge poldnevnike, da od njih števajo. Tako so si na

izvolilo
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): nesrečni vojski strašen konec vzel, ino ljudstvo je Davida kralja izvolilo.

izvolim

Maria Stuart (1861):	gorečnost. S pomočjo božjo, ki razsvitlja kralje, Razsojevanje vaše preudarim. Izvolim, kar se bolj prav mi zazdi. Četerti nastop. Prejšnji. Vitez
Maria Stuart (1861):	Izgled slabosti moje. Naj se verže Na dno temnice toverske. Izvolim Sodnike, da ga sodijo. Zapadel Ostrosti je zakona. Burleigh. Ali
Valenštajn (1866):	poti. Na lastno denes prvikrat menitev Zavračaš me, zahtevaš, naj izvolim Mej taboj i mej svojim srcem.

izvolite

svolite

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vſiga zvibla klętu sadobili. Katęru is tęh dveh ſi vy svólite? Ene ſrędne pôti ny. Pomiſlite, inu sberíte. Amen.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Jeſt navado ob letim velikonozhnim zhaſsi eniga jetnika próſtiga ſpuſtiti: svolite ſi, kogá hozhete Jęsuſa, ali Barabba? — Ena zhudna pergliha. — Barabbas

izvoliti

isvoliti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): k' dobrimu. ˛Shivljenje ino ſmert poſtavi pred-nj, ino mu da isvoliti. ˛Sléhern zhlovek nóſi v' roki ſvoje shivljenje, ino mora le

izvoliti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	oskerbnika (irofa) vsaki čas iz mladenšnice stopiti, in drugi stan izvoliti; ako se pa očitno za kak posvetni stan nameni, sme
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ali pa umreti; in Neža me je naučila, kaj imam izvoliti. Le še enkrat, proč od tù! ” „In vi naj bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	za predsednika republike; dal pa je sebe na njegovo mesto izvoliti za predsednika zbornice dne 31. januarja 1879 Meseca novembra hotel

ſvoliti
Ta male katechismus (1768): dobili; de se imajo Fortunata svojega narvishega Levita ſa shkofa ſvoliti, katire je ſhe bil to ſhlahtno Gospo, inu Udovo, Alexandria

▶ izvolja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

izbira; Pleteršnik

izvolje
- izvolije
  Valenštajn (1866): skusi, da odpraviš Vrangljina. (Hišnik odide). Valenštajn. Da imam še izvolije — da mi Še ktera pot odprta je — sedaj še Bi
- izvolji
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): dež. poglavar. Staroslovenski in vseslovanski knjževni jezik. Veliko se o izvolji vseslovanskega književnega jezika piše; prejmem tedaj tudi jez za pero

izvoljo

isvolo

Slate jabelka (1844):	v’ jezhi. In pravi, de ko bi mu bilo na isvólo dano, v’ nebeſih s’ angelji, ali pa s’ ſvetim Pavlam
Slate jabelka (1844):	sdelo. Tudi je rekla, de ko bi ji Bog na isvólo dal, ali prezej umreti in v’ nebeſa iti, ali pa

▶ izvoljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvoljen

isvoljen

Hrana evangeljskih naukov (1835):	naſ bodo vsdignili is téga nevainiga morja v' ſrezhni ino isvoljen kraj shivlenja vezhniga. Amen.
Hrana evangeljskih naukov (1835):	boshje rezhí. Uzheni piſmarje njemu raſodenejo, de je meſtize Betlehem isvoljen kraj Meſijoviga rojſtva; ino mahoma ſklene njegovo grosovitno ſerze, Odreſhenika
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ino popraſhajta Jesuſa v' mojim imeni, ali je on tajiſti isvoljen, ki ſo ga preroki obétali, vſi brumni kralji sheléli, ki
Hrana evangeljskih naukov (1835):	druga savershena; dva ſta v' eni poſteli leshala, eden bo isvoljen, drugi pogublen. “ Otrozi ſe bodo lozhili ſvojih ſtariſhov, mosh ſvoje
Življenja srečen pot (1837):	ſvetim kerſti bila kraljeva hzhér Ozheta nebeſhkiga, neveſta Jesuſa Kriſtuſa, isvoljen tempel ſvetiga Duha, v' predragim ſvatovſkim oblazhili ſvete nedolshnoſti. Vſo
Življenja srečen pot (1837):	Le ſamo eno ſodbo boſh po ſmerti saſliſhal: „Pridi ſem isvoljen mojga Ozheta! “ alj pa: „Poberi ſe v' vezhen ogenj! “ Kar
Življenja srečen pot (1837):	pripogni, rekózh: Bodi posdravlen ſveti I. (ſe ime ſvetnika rezhe) isvoljen boshji ſvetník! Bodi vſelej nam per Bogu naſh mogozhen priproſhník
Slate jabelka (1844):	pozhaſtil; in permérilo ſe je, de je ravno leta ſoldat isvoljen bil, s’ kraljem umreti. Kadar je pa ſoldat to ſlishal
Slate jabelka (1844):	vezhim veſeljem v’ miſijon ſhel, kadar je bil v’ to isvoljen. »Reſnizhno ſi persadevaj v’ zhednoſtih raſti, ſizer boſh smiram per

izvoljen

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	človek, previden z umam, s kterim se k Bogu povzdigne, izvoljen tudi enkrat pred Njegovo obličje priti. Kakor je na naši
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zakaj sim pa v sedmim odseku enoglasno za tajniku (Sekretär) izvoljen bil? Kar pa očitanje v 47. listu Novíc vtiče , moram
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je bil med 23 z 18 glasovi sopet g. Ambrož izvoljen za to, ker so njemu mestne zadeve nar bolj znane
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bil: gosp. prof. dr. A. Čebašek-a; — za zagovornika zakona je izvoljen gosp. prof. dr. M. Leben, za njegovega namestnika pa gosp.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gosp. prof. dr. L. Vončina, — za tajnika ali zapisovavca je izvoljen škofji kancelir gosp. K. Velkaverh. Sodivnica bo v škofii. Novičar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bil za višjega poveljnika, Freiherose pa za glavarja generalne komande izvoljen. Od vseh krajev vrejo mladi in stari in se zapisujejo

izvoljena

isvolena

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	mozh. 6. O vsmilena! * o zartana, * sladka Diviza, naſha pomozhniza * isvolena! po letem’ revnem’ ſhivlenju nam dej * v’ nebesa pridti; * se
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Jeſt k’ tebi perweiſhim. 8. Sa boſhjo Porodnizo Se ti isvolena, Sa nebes, ſemle kraylizo Od Boga kronana; Sdej ke se

isvoljena

Štiri poslednje reči (1831):	potoki ſvojiga veſelja. Pſalm. 35, 9. III. Neſkonzhno veſelje obzhuti isvoljena duſha, kader pride v' nebeſa, ker najde tam ſvoje prave
Hrana evangeljskih naukov (1835):	pa je to nebeſhko kraljéſtvo? Nebeſhko kraljéſtvo ni drugiga, kakor isvoljena drushna pravovernih kriſtjanov na semlji, ki ſe v' ſvoje neſkonſkno
Hrana evangeljskih naukov (1835):	napovedvali, njegovo shivlenje, terplenje ino ſmert popiſovali: ta ſta bila isvoljena mosha, ki sſa ſe s' Jesuſam vſim ſpremenjenim na gori
Hrana evangeljskih naukov (1835):	naſ povsdiguje v' nebeſhko, ino nam ſvetlobo shivlenja vezhniga kashe? Isvoljena gora , le malokdaj obiſkovana, le vezhi del ſlabo ſposnana, je
Življenja srečen pot (1837):	glavo prikloni, ino rezi: Pozheſhena bodi ſveta I. (ſe imenuje), isvoljena boshja ſvetniza! Bodi nam vſelej per Bogu naſha sveſta proſhniza

izvoljena

Blagomir puščavnik (1853):	naročje sprejela. Vitezinja pade na kolena pred njo rekoč: „O izvoljena devica! kaj je vse moje terplenje proti tvojemu? — Nak! ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bila v Rimu s pripomočjo dunajskega višjega škofa izdelana, je izvoljena posebna komisija. — Od 16. t. m. je po višjem povelji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	ne zabi, da je veliko odgovornost na-se vzela, ko je izvoljena od ljudstva stopila v državni zbor, da se na tem

izvoljene

isvolene

Ta male katechismus (1768):	S. Duha spozhet, se je rodil s' Marie te uſſellej isvolene, inu prezhiste Divize. Luk. 1. Iſaj. 7. Kaj pak ta
Ta male katechismus (1768):	Buh nebeshke ozha skaſal, ke nas je skus Kristusa ſa isvolene otroke, irbezhe goriuſel: de mi toku skus rajmno tu lubeſnivu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſi on pomagej, aku je on Chriſtus ta Syn Boshje isvolene. Aku je on pak Krayl zhes Israel, tok ſtopi on
Branja, inu evangeliumi (1777):	tvojo miloſt, naſhih grehov savese resveshi, inu ſkus proſhno tvoje isvolene Matere , lube Divize Marie s' vſimi tvojimi Svetnikami, naſs tvoje

isvoljene

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhudne rezhí delali, de bi, ko bi bilo mogozhe, tudi isvoljene sapeljali. “ „Kedar boſte Jerusalem vídili s' vojſkami obdano, védite, de
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Potlej bo poſlal ſvoangelje s' glaſnimi trobentami, de bodo njegove isvoljene od vſih krajev ſvetá sbrali. “ „Kedar ſe tedaj vſe to
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſíje bres obláka, Okó ni víd'lo, ſliſhále uſhéſa Veſêlja, ki isvóljene tam zháka, De ſpróſtenim bo vſih tesháv teléſa Şe ſrézhnim

izvoljenega

isvoljeniga

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſpremenjena perdrushila. — Moseſ, ſtari pravizhen boshji mosh, vajvoda ino poſtavodajz isvoljeniga Israelſkiga ljudſtva, kateri je toliko lepiga od Jesuſa odreſhenika per
Hrana evangeljskih naukov (1835):	na deneſhni den, ſhest dni pred ſvojo ſmertjo, kakor kralj isvoljeniga ljudſtva Jerusalemſko meſto v' ſvojo obláſt: pride pa tudi v'
Hrana evangeljskih naukov (1835):	tak je bilo per Israelzih po obresi otrok Abrahamov, ud isvoljeniga ljudſtva boshjiga. Bilo je obresvanje perpodoba noviga kerſta. — Tudi Jesuſ
Hrana evangeljskih naukov (1835):	verni kriſtjani ſmo tajiſte ovzhize — ki niſmo is perviga hléva, isvoljeniga Israelſkiga ljudſtva, ampak is drugiga hléva, nevédnih nesnabogov in malikvavzov

izvoljenega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	dežele serbske turški sultan Serbom podelil, leta 1843 v skupščini izvoljenega kneza Karajgjorgjevića (naslednika rodovine „Černega Jurja”) v skupščini 22. dec.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	sultana poslati s prošnjo, naj poterdi Serbom iznova (že četertič) izvoljenega kneza Miloša. Vodja 27 skupščinarjev, ki so se podali k

izvoljeni

isvoleni

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	brumnih duſh. Namrezh de je ta ſamota vſelei bila en isvoleni krey ene prave molitve, de ſe le tiſte ſerze lehku
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiri na tvoje S. Imę naklizhejo. Sakaj ony ſo ta isvoleni folk Jakoba posherli, inu njega prebivalſhe k'eni puſhavi naredili
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu uſſegamogozhnimu, ti isvoleni uſſelej Divizi Materi Mariji, uſſem Svetnikam, inu nym G. Duhovne
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu uſſegamogozhnimu, ti isvoleni uſſelej Divizi Materi Mariji, uſſem Svetnikam, inu nym G. Duhovne
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu uſegamogozhnimu, ti isvoleni uſelej Divizi Materi Marij, vſem Svetnikam, inu nym Goſpod Duhovne

isvoljeni

Štiri poslednje reči (1831):	Pſalm. 83, 3, 5. IV. Sraven nebeſhkiga neisrezheniga veſelja, bodo isvoljeni v' nebeſih tudi neſkonzhno zhaſt vshivali, ker bodo h' grosno
Štiri poslednje reči (1831):	dela, ker redno premiſhluje in pravi: Glejte, kako ſe veſelijo isvoljeni v' hiſhi mojiga ozheta! Kako ſrezhni ſo, in to ſrezho
Štiri poslednje reči (1831):	in miſliti, je komej ſenza proti neſkonzhni nesapopadlivi ſladkoſti, ktero isvoljeni v' nebeſih vshivajo, ktero pa bomo vekomej vshivali tudi mi
Hrana evangeljskih naukov (1835):	drugiga bóljshajte ino na desno stran pomagajte ſi. Sdaj ſo isvoljeni dnevi, sdaj ſo dnevi isvelizhanja. Sdaj poſluſhajte mili glas Jesuſa
Hrana evangeljskih naukov (1835):	k' njim oberne ino ſvoje uzhenze poſhtima, rekózh: „Vam, vi isvoljeni moji poſluſhavzi, ki beſede mojiga nauka vſelej tako na tenko
Hrana evangeljskih naukov (1835):	isvelizharja, de njega tudi enkrat veſelo saſliſhali bote: „Pridite vi isvoljeni mojiga Ozheta! posédite kraljéstvo vam pripravleno od sazhetka ſveta. “ Amen
Hrana evangeljskih naukov (1835):	tudi luljka; enkrat bo shetev, kedar pravizhen ˛Sodnik porezhe: „Vi isvóljeni, pojdite ſem; — poberite ſe prezh, vi prekleti! " — Naj ſe hudobnesham
Hrana evangeljskih naukov (1835):	podobi mladenzhov perkaſali, ravno tako vſi omlajeni ſi bodo enkrat isvoljeni roke podajali. (Mat. 22, 30.) 3. Alj de ſi bomo
Življenja srečen pot (1837):	morji ino popotnikam ſteso po ſuhim; ſhe lepſhi ſe ſvetijo isvoljeni boshji v' nebeſih, ino nam kashejo pravo pot ſrezhno sa

izvoljenej
Deborah (1883): v gromu Ti stopil si na sveto goro Sinaj K izvoljenej nevesti izraelskej. (Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono

izvoljeni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	že v lanjskim snidu Njih cesarska Visokost gospod Nadvojvoda Ivan izvoljeni. Pričijoči so bili pri tem zboru poslanci ali namestniki 44
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	enim tudi Svojiga skrivniga posvétnika z naslovam „ekscelencíja” izvolili. — Novo izvoljeni deželni poglavar so krajnski in koroški deželi že od tistihmal
Zlata Vas (1850):	od bolnih krav ali pa od mladic dajalo, so imeli izvoljeni trije ogledniki pravico, vsak čas v hleve iti, in dolžnost

iſvoleni

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	bo Sklenil to sodbo zel vesello: Pridte semkej vi Moj’ iſvoleni! Boſte od mene polonani. 8. Naspruti bo vsem ferdamanem Reki
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Svete itdr. 5. Hvall’jo njega Rodovi Iſraelſki: Tud’ vsi iſvoleni, ’nu Svetniki nebeshki. Tud’ vsi. Svete itdr. 6. Sonze, ſveſde

izvoljenih

isvolenih
Branja, inu evangeliumi (1777): pervi, ti narpoſledni. Sakaj veliku njeh je poklizanih, al malu isvolenih. Na Nedelo imęnuvano Sexageſima. Branje is 2. Piſma S. Paula

isvoljenih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	k musiki jih je ſilno veliko poklizanih, grosno malo pa isvoljenih. Snajdba vganjke Nr. 2. v poprejſhnim liſtu je: koshuh.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kmetijſke drushbe poterjen; 56 jih je pa bilo novih tovarſhov isvoljenih. Goſp. Ferd. Şhmidt, kupez in opravnik Milanſke aſekuranzije soper poſhkodovanje

izvoljenih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): prihodnje tri leta poterjeni. Na novič je bilo 26 udov izvoljenih. — S kratkim nagovoram so grof Lihtenberg današnji zbor sklenili. Polšiške

izvoljenim

isvoljenim

Štiri poslednje reči (1831):	rekli pogubljeni eden drugimu, kako ſe da veſelo vshivati ſvojim isvoljenim prijatlam. Njega vshivati ſmo tudi mi namenjeni bili, in vender
Štiri poslednje reči (1831):	Zhe bomo tako ſrezhni, de v'gnadi boshji umerjemo, bomo isvoljenim boshjim perſhteti, in v' nebeſa vseti. Tam ne bomo nobeniga
Štiri poslednje reči (1831):	v' shivim Bogu. Pſlm. 83, 2. 3. V' nebeſih bodo isvoljenim vſe ſolse od njih ozhi sa vſelej obriſane. Nikdar nikoli
Štiri poslednje reči (1831):	Vezh niſim vaſh svelizhar in odreſhenik, ampak, kakor odprem sdaj isvoljenim vrata v' nebeſa, kamor jih v' vezhno veſelje s' ſabo
Hrana evangeljskih naukov (1835):	shivlenje od mladoſti sa osnanvavza pokore perpravljal. Ravno v' tem isvoljenim zhaſi od Boga poklizan sazhne gréſhnimu ſvetu pokore pridgovati, ino
Hrana evangeljskih naukov (1835):	vſe ſveto hozhe biti pred malovrednim ſvetam ſkrito. Le trém isvóljenim ſvojim uzhenzam je Jesuſ ſvoje velizhastvo pokasal: le redkim naj
Življenja srečen pot (1837):	vſi tvoji bratje in ſeſtre, alj poſebno odkrito ſerzhen le isvóljenim, ki ſo dobre Bogu ljube duſhe. Varji ſe goljufam ſvojga
Slate jabelka (1844):	ſvojo neſkonzhno zhaſt in ſvitloſt pokasal, ktero je bil trem isvoljenim apoſieljnam na Taborji nekoliko viditi dal, je smiram le v

izvoljenim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ga bode gora nazaj dala, da srečno vlada slovenski rod. Izvoljenim večkrat ugodi do njega priti. Bil je pri Pečicah neki

izvoljenimi

isvoljenimi

Štiri poslednje reči (1831):	levi ſtrani slo povikſhalo, ker bodo na deſni ſtrani med isvoljenimi vidili prijatle, snanze, tovarſhe, kteri ſo bili ravno v' takim
Hrana evangeljskih naukov (1835):	priti vidili. Oj, de bi bili vredni njega s' vſimi isvoljenimi velizhaſtno posdraviti tudi tiſtokrat, rekozh: „Hoſana! bodi viſoko posdravlen, ki
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ino pravize v' vezhno isvelizhanje dojdeſh, kjér boſh s' vſimi isvóljenimi vezhno luzh gledal. Amen.

izvoljenimi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): še v temni, merzli ječi ležim, jutri že hodil med izvoljenimi svetniki in duhal nebeške dišave? Da bi jaz ubogi deček

izvoljeno

isvolano
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Shegen katierega je näsh lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries svojo isvolano mathar srekov, katiera je prvti nabesam shva te pridi zhries

isvoljeno

Hrana evangeljskih naukov (1835):	no sgubiſh. 4. Po kateri poti pa pridemo v' to isvoljeno duhovſko shivlenje? Ta je ojſtra pot poſta, ino ſamoſvojiga satajenja
Hrana evangeljskih naukov (1835):	otrók. Le k' Bogu imajo nagnjene miſli in shelje. Tako isvoljeno tovarſhtvo nam denaſhen ſv. evangelj pokashe. I. Poſhtena ino ſveta
Hrana evangeljskih naukov (1835):	per Israelzih najdel niſim, de ſe ravno hvalijo, de ſo isvoljeno ludſtvo. Alj kaj pomaga ſhtimanje, kjér ni vrednoſti? Sa to

▶ izvor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvor
- izvirk
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): vedó, od kod de so, imajo morde v njih svoj izvirk. (Dalje sledí. ) Še nekaj od mizarskima in tesarskima lesá. (Nadalje
- izvor
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tega namena naj bode tergovina z vinom národna stvar in izvor bogatstva za narod. Kako pa naj bi se to počelo

▶ izvreči glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podivjati; Pleteršnik

izvržeš
- sversheſh
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſkerbi. Satorej le rada me vbogaj, de ſe gerdo ne sversheſh, kakor tvoje zvetlize. ” „Drugizh, de ſo tvoje shlahtne zvetlize ſploh

▶ izvrsten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izvrsten

izversten

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	leti se je prikazal na slovanskem kniževnem obzorji nov pa izversten jezikoslovec (filolog) prof. M. Hattala, rojen Slovak. Ta slavni poznávec
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ni šlo v glavo, da bi tak, na vsako stran izversten vojščak sploh bil v zvezi s tacimi ljudmi; in vendar
Spisi Krištofa Šmida (1883):	je vadil in igrati na glasoviru, kajti bil je sam izversten pevec in krasno je sviral na glasoviru. Na večer vsacega

izvrsten

Botanika (1875):	glistam posebno zoprno olje v sebi; pelin (Artemisia absynthum) je izvrsten zavolj svoje grenkote.
Ferdinand (1884):	grof izbral za izvršitelja svojega zlobnega naklepa, bil je tako izvrsten godec in pevec, da mu ga ni bilo kmali kos

izvrstna

izverstna

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	slovesno besedo (Concert), pri kteri je tudi slavni umetnik Eller, izverstna umetnica Michelli in več druzih dobro znanih rodoljubov igralo. Večkrat
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	oni, ktero je ljubila ko izgled ženske popolnomosti. Dva tako izverstna človeka, tako veličastna značaja — in oba kristijana! To jej je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v smert gnalo? Vse drugače je to pri kristjanu! Res izverstna je taka naloga za njega — to sem tudi jaz čutil
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	raslo krog verbe, in dosegel sem svoj namen, ha, ha! " "Izverstna misel! " pride učenik z globokim vzdihom in če bi ga

izvrstna

Astronomija (1869):	globusi neko prednost pred manjšimi, vendar so že tudi najmanjši izvrstna pripomoč pri astronomijskem gledanji. Najboljša naprava na nebesken globusu bi
Kemija (1869):	zavdan) §. 51. Železni okisov okisec (Eisenoxydoxydul), FeO.Fe2O3 = Fe3O4, je izvrstna železna ruda, kristalizujoča v pravilnih, črno svetlih oktaedrih, ki se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	cvetico (bouquet), — 2) namizna vina brez cvetnega duha, pa vendar izvrstna, na pr. „ljutomerec”, — 3) navadna namizna vina, ki se prodajajo
Gozdovnik (1898):	puška delala mi bode glasovito ime. « »Kaj je res tako izvrstna? « »Le pazite, sennorita! « Tiburcio uzame puško, potegne tanko vejico iz
Gozdovnik (1898):	svoje sovražnike prav dobro pogajati, in pričakovati je bilo, da izvrstna porazstava karavane bo enaka s premočjo Indijanov. Med tem so

izvrstne

izverstne
Kmetijske in rokodelske novice (1846): dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti za učenje kazati, zlasti pa izverstne pridnosti in lepiga zaderžanja, in na telesi tako zdravi in

izvrstne

Mineralogija in geognozija (1871):	nekako grapovo tiplje zarad steklenastega živca. Nekteri kvarcati trahiti dajajo izvrstne mlinske kamne. Navadni spremljevalci trahitovi so: Plovec, obsidian pa bisernik
Botanika (1875):	tenkim, črnosvetlim pecljem, in pa zidna rutica ali sršaj (Asplenium). Izvrstne so praproti vlažnih vročih deželá, posebno otokov v Južnem morji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	To podružnico, kateri predseduje gosp. dr. Poznik, podpirate jako vrlo izvrstne moči gg. Ogulin in prof. Derganc. Kdor je bil sv.
Gozdovnik (1898):	med grmičjem, stolčem med dvema kamenoma, ki je zavoljo svoje izvrstne celivnosti predobro znan po vsi deželi na rano, pa bo

izvrstni

izverstni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dekan Pridovnik, obče spoštovani mož, so pri ti svečanosti v izverstni latinski besedi očitno v cerkvi pred kardinalam na znanje dali
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vseh krajev skupaj prignani kristijani pa niso bili Rimcem samo izverstni delavci, ampak imeli so je, kakor mesar svoje živinčeta v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vjema ne s krajem, ne s časom — ampak zneseni so izverstni prizori tudi iz nekoliko ločenih časov in krajev in sklenjeni

izvrstni
Zoologija (1875): in v grlu poseben pevski stroj. Med njimi se nahajajo izvrstni pevci in druge ptice, ki se odlikujejo živahnostjo, podučnostjo in

izvrstno

izverstno

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Novine Celjske” 1849 str. 62— 63). b) Ker ima tako izverstno, starim klasiškim jezikom ednako slovnico, da sam v sebi (le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	že tadanji kmetijski pisatelj Kolumela (II. 11.) hvali, da je „izverstno dobro zelišče‟. Po Rimcih se je kmalu zaplodila po južni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v omiki slovenščine in slavenščine sploh slavno pomnožil, in to izverstno delo je res vredno, da ga priporočimo vsakemu, komur je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	težki nauk o natori geršk. aorista olajšati, priporočam toraj to izverstno knižico živo živo. Pa tudi tisti, ki se učí po

izvrstno
Botanika (1875): mnogo amonijaka in fosforove kisline v sebi. Mekine so tudi izvrstno gnojilo, ker imajo v sebi dušca in fosforove kisline. Praha

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

← Stran 14 →

← ↑ →

Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	kajti mi ne nahajamo posebnih toček, ki bi so lehko izvrševale na severu à tudi ne ki bi se ložje v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	v teh zadevah razsojevati po dotičnih občinskih postavah. Opravila ta izvrševale so deloma neposredno, deloma po posebnih v ta namen odločenih

Zoologija (1875):	morskih klobukih more vsa notranja ali pa tudi vnanja koža izvrševati vsa opravila. Pri viših živalih je pa vse to jako
Občno vzgojeslovje (1887):	hoče človek, da bode mogel v mnogem oziru kaj velicega izvrševati, treba je, da deluje v zvezi z drugimi in da

Valenštajn (1866):	se zgoditi. Osodi vselej obveljá pravica, Ker srce jo oblastno izvršuje. (Trčki. ) Pripelji precej mi v stanico Vranglja, Sle sam odpravim
Občno vzgojeslovje (1887):	Postanek predstav in njih obnova. V prvih dneh svojega življenja izvršuje človek skoro izključljivo le vegetativna opravila. Vse moči življenja v
Občno vzgojeslovje (1887):	da deluje torej v službi vzgojne svrhe. Svojo nalogo pa izvršuje le tedaj, ako pospešuje duševni razvitek z oziram na nravstveno
Občno vzgojeslovje (1887):	to je njegov pametno misleč duh in možnost, da umno izvršuje vsa dejanja. Najvišja stopinja človeškega razvitka je torej stanje nravstvene

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	Kocelju gre venec prvenstva v glavnih rolah; res izvrstno sta izvršila svojo nalogo; vredno njima na strani so stali gospodičina Podkrajšekova
Občno vzgojeslovje (1887):	1. Pestovališča (jaslice) so zavodi za deco, katera še ni izvršila tretjega leta ter jej je zato treba še prve telesne

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	jezičkom, s probkovino dne 23. aprila. Pri vsakem teh poskusov izvršilo se je pet cepljenj zgodnjega Veltelinca na Riparijo. Tu moramo
Revček Andrejček (1891):	teci, kar moreš. Matija (zopet na tleh). Dobro se je izvršilo. (Izgine na zadaj skozi leso. ) Grešnik (gre k vežnim vratom

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— starinske besedne oblike —

← Stran 14 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —