- zavid
Divica Orleanska (1848): zoper vas? Katerih vam dolžnosti ni dopolnil? Vas častoglad, sirov zavid vas tira, Jez mati sim, tedaj ga smem čertiti. Talbot
zavid zavidati zaviden zavihalo zavihan zavihati zavihteti zavijati zavirati zavisen zaviseti zavist zavisten zavit zavitek zaviti zavleči zavod zavoj zavojnica zavolj zavoljo zavoziti zavpiti zavračanje zavračati zavraten zavratno zavreči zavret zavreti Zavrh Zavrhi zavriskati zavrniti završki zavrteti zavržen zavrženec za_vsak zavzet zavzeten zavzeti zavzetje zazabiti zazdeti zazebsti zazibati zazidati zaznamek zaznamovan zaznamovati zaznati zaznava zaznavanje zazoljo zazoriti zazreti zažagan zaželen zaželjen zažgan zažgati zažig zažigalen zažigalka zažiganje zažigati zažihran zažugan zažugati zažvižgati zbadati zbadljivo zbati zbegan zbegati zbegniti zbežati zbira zbirališče zbiralka zbiranje zbirati zbirka zbiti zbloda zblojen zbodrati zbog zbogom zboleti zbong zbor zboren zbornica zborovalec zborovanje zbosti z_božji zbran zbrati zbrihtati zbuditi zbujati zbujen zdaj zdajci zdajle zdajšnji zdaleč zdaljšati zdano zdanji zdaten zdati zdatno zdavnaj zde zdehanje zdelan zdelati z_delo zdelovati zdeti zdih zdihljaj zdihniti zdihovanje zdihovati zdirjati zdivjan zdivjati zdolaj zdramiti zdrav zdrav. zdravejši zdravica zdravilen zdravilnik zdravilo zdravilski zdravilstvo zdravitelj zdraviti zdravje zdravljenje zdravnija zdravnik zdravnikamj zdravniški zdravo zdravstven zdrav_zračen zdražiti zdražljiv zdrčati zdrdrati zdreveti zdrezati zdriz zdrizast zdrkniti zdrobiti zdrobljen zdrsniti z_drug zdruzimi združba združek združen združenje združevati združiti združno zdržati ze zebedejev zebra zebsti zechstein zediniti zedinjen zedinjenje zedinjevati zeit zeit. zeitg. zeitsch.
Divica Orleanska (1848): | zoper vas? Katerih vam dolžnosti ni dopolnil? Vas častoglad, sirov zavid vas tira, Jez mati sim, tedaj ga smem čertiti. Talbot |
Pripovedke za mladino (1887): | razposajenost, kako denar po tleh razmetava,” skrivaj pa jo vendar zavida ter sklene, da bo tudi ona šla po jagode. Mati |
Ferdinand (1884): | Tudi grof sam je češče zavidal logarje in delavce na polji, ki so bili pri svojih |
Ferdinand (1884): | pa drugi grofovi uradniki in služabniki kot tujca črtili in zavidali. Vzročili so mu marsikatero britko uro. Ta notranja žalost in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kralj Matjaš bil bogat kralj, so mu bili drugi kralji zavidni, in kakor gosenc na repišče je enkrat iz onega kraja |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gosta brada zakriva skoraj ves njegov velki ogerlji zaslic ali zavihalo. Zraven je ena slaba duhovna suknja ali talar bolj siv |
Kemija (1869): | se od zunaj razbeli. Cev je na zaprtem koncu v zavihan repek podaljšana in mora biti iz težko raztalnega stekla. Bakrov |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne, po tem pové, postavim: v tem in tem kraji zavihane straní stojí ta ali una beseda, ali nekterikrat tudi več |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nazaj, ter praša kakiga pričijočiga, ktera številka je na zadnjim zavihanim listu? ktero reče sebi nekterikrat povedati, nekterikrat pa ne, po |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pové, koliko verstic ima; on bukve v rokah derži zaperte, zaviše nekoliko listov na oglu nazaj, ter praša kakiga pričijočiga, ktera |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni vanje po obeh straneh z budlo (filo) obložene rebrica, zavihaj kraje in speci jih hitro do dobriga na roši nad |
Divica Orleanska (1848): | nevmerjoči del sovražniku Človeškim za posvetno kratko slavo. Rokav ji zavihajte; glejte pike, S katermi jo zaznamoval je satan! Burgún. Je |
Ferdinand (1884): | da te zadene moja maščevalna roka! « Pri teh besedah je zavihtil meč nad Petrovo glavo, da se je ta skoraj strahú |
Pripovedke za mladino (1887): | vzame svoj meč ter ga na pragu trikrat nad mano zavihti. ” Deček hitro teče h kralju in mu vse to pove |
Pripovedke za mladino (1887): | kralj vzame svoj meč ter ga trikrat nad zakletim duhom zavihti. V tem trenutku stoji pred njim prava kraljica, čila, živa |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Goričanje, Krajnci govorijo, in kteriga vsaka dežela nekoliko po svojim zavija. Naj bi si ta kratki podúk sleherni Slovenec dobro v |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | J. 4. v. 6. Pretezhena sima je gotovo rep hudo savijala ; pobrála nam je mnogo ljudi , in sapuſtila tudi per zhbelah |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bo rana nikdar zdrava, ker v rani zaderžani gnoj ozdravljanje zavera. Vsaki dan je treba rano dvakrat prevezati. Ako se napravljena |
Občno vzgojeslovje (1887): | predstave, zato nas te premene in te predstave večkrat takó opovirajo, da se dalje časa ne moremo domisliti ali osvestiti. |
Genovefa (1841): | bolan; sakaj nepokoj in grisézhi zherv njegoviga ſerzá ſta osdravljênje savirala. Koj, ko je osdravel, je proſil, domú iti. Ko ſo |
Občno vzgojeslovje (1887): | kar mu veleva nagon. Duševni razvitek je v tej dobi zavisen pred vsem od pomnožitve in popolnosti nazorov; delovanje domišljije se |
Občno vzgojeslovje (1887): | njegovega „jaz-a“; to hotenje je njegovo, — človek je pri tem zavisen le od samega sebe, on je psihično svoboden Kadar koli |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na l: ako „bodeš (boš) delal” (si laboraveris) itd. — Za zavisne stavke veljajo tedaj še nekdanje — stare postave (pravila), ktere pa |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Tukaj govorimo le od zavisnih stavkov). In zlasti gledé na zavisne stavke se je g. Navratil močno skazal. On nam je |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | Ako sta pa dve vrsti števil takó druga od druge zavisni, da spada k 2-, 3-, 4-, ... mkrat tolikemu številu jedne |
Občno vzgojeslovje (1887): | in da li smo zdravi ali ne. Taki občuti so zavisni od tega, da li se delovanje življenja pospešuje ali opovira |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | On nam je pervi razodel, da je raba glagolska v zavisnih in nezavisnih stavkih različna, zlasti glede na slovenščino in serbščino |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | misli le-ta raba zdaj še ne more sploh vpeljati. V zavisnih stavkih je to po njegovi (tudi po moji) misli že |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na veliko korist populiti in zatreti. (Tukaj govorimo le od zavisnih stavkov). In zlasti gledé na zavisne stavke se je g. |
Občno vzgojeslovje (1887): | vse, kar je istovrstnega. Najčvrstejši so torej prvi vtisi. Zato zavisi vse od tega, da je ono, kar se nahaja okoli |
Valenštajn (1866): | potajno i prežé lokavo Ko tat i pomagač tatinski laziš? Zavist nesrečna! vsega zla i vse Nezgode mati! ti nas pogubiš |
Revček Andrejček (1891): | ga ne slepil z denarjem prav povsod; Skopóst rodila je zavist, prijaznosti ni več, Veselje pravo — išči ga, ljubezen vsa je |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Glej, čist, bel golobček je podoba nedolžnosti. Golobček ne pozna zavisti, ne prekanjenosti, on ni potuhnjen; tudi noče več veljati, kakor |
Pripovedke za mladino (1887): | ter ga ustreli. Tu začno ostali služabniki mrmrati, ki same zavisti zvestega Ivana črtijo: „Sramota, tako lepega konja streljati, ki je |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa Kizlaraga reklo. Bil je mož mogočen, bogat, prevzeten, častogladniga, zavistniga, do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost, urnost, lepota in sreča |
Genovefa (1841): | Bôshji” je rékel in s ſernjino, v ktéro je bil savit, ſi je ſolsé briſal. „Ali je pa sdaj tudi v |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tem vender prevezh nagel nimaſh biti, sakaj Şuſhez ima rép savit. Tega méſza je dobro letaſhne teleta ſkopiti, boſh prave junze |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | truplo v Tibero verže; ali nek oficir v plašč zavit je bliže stopil, služabniku pomignil in mu skrivé mošnjico denarjev |
Tiun - Lin (1891): | tako nasproti, dok končno po stopnicah pride v belo haljo zavit gospodar, v jedni roki držeč svetilnico, v drugi pa meč |
Genovefa (1841): | pridi vùn na ſvítlo! ” Genovefa je priſhla v ovzhji koshi savíta, plézha ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Pogleda kvišku, in pred njo stoji žena, v črn plašč zavita, čepico je imela na oči pomaknjeno, ali mati pogleda pod |
Zoologija (1875): | Pijavka zleže svoja jajca zavita v zdrizast ovojek želodove velikosti, iz kojega za nekaj časa |
Botanika (1875): | podolgaste pike, ali so pa imele v sebi kolobarje, ali zavita vlakna, naredé se iz njih razne vrste cevi, namreč cevi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | blizo velikega oltarja, je popolnoma strohnela ; kraljeve kosti so bile zavite v terdno svilno oblačilo, pa tudi to je že zlo |
Viljem Tell (1862): | in švicarski dvori v solnčnem blesku. Na levi v oblake zavite gore, na desni daleč zadej snežniki. Še preden se vzdigne |
Botanika (1875): | stanično kožo vsede iz staničnega soka lega v podobi spiraljno zavitega traku, ki se s časom še bolj udebeli in mnogo |
Botanika (1875): | začetka mislili, da so cevi zavojnice sostavljene le iz spiraljno zavitega vlakna, ki se dá razvleči kakor drat, ki je bil |
Mineralogija in geognozija (1871): | žuželke se nahajajo le v premogovnih skladih dobro ohranjeni, posebno zaviti v jantar, sploh pa jih je malo. Rib je neznano |
Mineralogija in geognozija (1871): | Pri pod. 82 pomeni črtanje, da so zaviti skladi pozneje postali skrilasti, pa ne povsodi tako kakor so |
Zlatorog (1886): | nosi krono od snegá. Molčé orjáki zró me v led zaviti, Kadàr na tebi mi srcé igrá; Itálija pod mánoj v |
Kuharske Bukve (1799): | oni ſo snajdeli umne męſhanja, al nevarne sa sdravje; ped savitemi inu komaj saſtoplívemi beſędami vpelali eno ſilno |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je Ana tisti dan, ko je rajnca zbolela, v popirju zavito mišico pokazala. Gosp. apotekar Bankalari pa po svojim zapisniku, v |
Botanika (1875): | 2b. d, d’, d” nekoliko jih skupaj stati. Po kačje zavito vlakno ali spiraljka v stanici se naredi, ker se na |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tudi bodemo takrat sagláven ali predimkov liſt (Titelblatt) in lep savitek (Umschlag) pridjali, de bode vſak ſvoje novize lahko kakor bukve |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi iména deléshnikov téh „Noviz“ osnanili in saglávni liſt in saviték perdjali. Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo nam bili v |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi iména deléshnikov téh „Noviz“ osnanili in saglávni liſt in saviték perdjali. Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo nam bili v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | te prešane zelenjadi in sočivja iz Frankfurta prejel; veljal je zavitek 30 kr.; za trikrat za 3 osebe ga je bilo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kup; vrednik „Novic” je te dní kupil za poskušnjo en zavitek ohrovta v štacuni gosp. Klebeljna, ki je več te prešane |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zelenjad in sočivje tako vkup stlačiti, da se potem v zavitkih za kuho dobra ohrani dolgo časa in po svetu lahko |
Zeleni listi (1896): | Ko so bile šibice nabrane, zavije jih mati v velik robec ter se vrne z gospodom |
Gozdovnik (1898): | pustite da zasledujem. Treba je zmeraj previdnemu biti. « Diaz previdno zavije s konjem okolu prve skalovine, od koder je mogel piramido |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi kočijaž s kočije; ostala vprežena konja se ko blisk zavijeta s kočijo v stranske ulice, pa v tem jima pride |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhel veſ ſkeſán is dvoriſha, ino ſe je v' plajſh savil, ter milo jokal. — Zhujmo ino molímo, de v' ſkuſhnjavi ne |
Genovefa (1841): | ognjiſha plahte rasgrinjal. Svôjo shêno je v ſhkarlataſt posimſk plajſh savíl in veliko tanko pézho ji je dal, de bi jo |
Oče naš (1854): | Ménart, svojo kosmato kapo na glavo djal, se v kožuh zavil, kterega je skerbno čez jerbasček z otrokom potegnil in je |
Najdenček (1860): | čutil v svojim životu, po lahkim sim se začél potiti. Zavil sim se dobro v svojo odejo in stisnil k gorkim |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in večkrat se je dež vlil; korenjaški vojak se je zavil v svoj plašč, zdaj pa zdaj segel v svoj žep |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | nekoliko v stran je, pa nič ne dé! Potem je zavil s svojo ženo in z otroci v gozd skozi zaraščeno |
Genovefa (1841): | zhiſto oſnashila, jo na ſolnzu poſuſhila in ſe v njo savila. Tako je shé pôsno sve- |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | njo govorilo, ali naravnost tajila ali je marsikteroreč drugač zavíla; tako je, napriliko, zastran zavdanja svoje rednice poprejšni govor toliko |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | nevarnosti. Vendar tukaj ji ni ostati. Kam naj se oberne? Zavila je poleg Rena v Švico, a tam je bilo drago |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vé, mimo koliko mostovžev smo že šli, preden smo se zavili,” praša. „Mimo veliko” prav na kratko odgovori Sever. „Kaj praviš |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | času preganjanja sv. obhajilo s seboj domu jemati; in sicer zavili so sv. hostije v pertiček, kterega so imenovali „orarium” in |
Gozdovnik (1898): | don Avguštin. Ko so se bili ulegli in v odeje zavili, stopa Tiburcio po okolici, da-Ii je vse varno. Na to |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugo potrebno orodje. Brana semljo drobi, rahljá in poravnava ; ſeme savlezhe in plevel podrije. Sa debelo in teſhko semljo mora brana |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | koj po shetvi plevélnato njivo preorje, in naj jo lepo savlézhe; kmalo bo sáſejáno plevélno ſeme seleno pognálo, ktero s brano |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | naj se 3. ali 4. dan konju na persih trak zavleče (Eiterband) ali usnje postavi (Lederstecken). Pri taki hudi pljučnici je |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | dolgo dobro, temoč deležnike prej ali poznej u hude prepire zavleče. Pa naj bo, da so tovarši tvoji pošteni in zaupni |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali v ledicah šanta. Zoper revmatizm se trak na ledicah zavleče; zoper kerč se ledice trikrat na dan dergnejo s cunjo |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 6 ur enkrat brizgljati, tudi se mu na persih trak zavleče ali usnje pod kožo vtakne. Glava bolnega živinčeta se v |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | razširjene, in kost močno otekla: se konju na ledici trak zavleče ali usnje pod koto vtakne in sledeče čistilo se mu |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lete zdravila nič ne pomagajo, je treba nad členom trak zavleči, ki bo pomagal. 3. Po hudi sili se kita, ki |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dajo pregnati, je treba na persih in na lednicah trak zavleči ali usnje pod kožo vtakniti, in ga 12 do 14 |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 2 libri kervi iz vratne žile izpustiti, na persih trak zavleči, in garjeve mesta je treba z imenovanim mazilom mazati, in |
Občno vzgojeslovje (1887): | rabiti in razumevati. Ustanovil je leta 1778. v Lipskem tak zavod, v katerem se je vzgoja gluhonemcev uredila po tem sistemu |
Občno vzgojeslovje (1887): | l'Epée. On je leta 1760. v Parizu ustanovil prvi zavod za gluhonemce. Uvel je znakovni govor, katerega je pozneje njegov |
Šola v boju proti pijančevanju (1898): | Prvi zavod za alkoholikarje je ustanovil Turner leta 1854. v Mainu v |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | nov., dohodarine 20 %), 3500 gl. zastavnih pisem avstr. zemljiščnega kreditnega zavoda po 117.5 (5% obresti od dne 1. novembra), koliko dobi |
Občno vzgojeslovje (1887): | najboljša, jednostranska in pomanjkljiva. Treba jej je torej kacega druzega zavoda, kateri jo dopolnuje, in takove zavode je imenoval zabavišča (otroške |
Občno vzgojeslovje (1887): | njegov naslednik Sicard popravil in usovršil. Na Nemškem je take zavode uvel Samuel Heinicke, kateri je vzgoji gluhonemih otrok postavil jako |
Šola v boju proti pijančevanju (1898): | naj se ravna z nesrečneži, a brezdvomno je: vsi taki zavodi delujejo z vspehom, kajti izmed 100 pijači udanih se jih |
Šola v boju proti pijančevanju (1898): | oživiti enake naprave. Različna so sicer mnenja o uravnavi takih zavodov in o tem, kako naj se ravna z nesrečneži, a |
Šola v boju proti pijančevanju (1898): | oni v Lintorfu najstarejši. Sedaj je v Nemčiji 16 takih zavodov, nekaj jih je tudi v Angliji in v Švici; tudi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | pogina njegovo imetje ne pripada Vipavski čitalnici, ampak drugemu narodnemu zavodu v Ljubljani. Mi pa le ta nujni predlog stavimo: naj |
Občno vzgojeslovje (1887): | se to domača vzgoja. Ako se otrok izroči kakemu posebnemu zavodu, kjer naj se njegova vzgoja vkupno z druzimi otroci nadaljuje |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vinogradniki bi bolje storili, ko bi tersje posekali, in si zavode (hoste) zopet podredili; zakaj iz takih senčnih goríc se dobí |
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | se imenujejo pretvorniki ali transformatorji. V tem ko iz mnogih zavojev obstoječi tankožični povoj takšnega pretvornika sprejme jakonapeti tok, odda iz |
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | tankožični povoj takšnega pretvornika sprejme jakonapeti tok, odda iz malo zavojev obstoječi debeložični povoj neki (n.pr. osemnajstkrat) jačji tok, ki ima |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de ſe tiga ſtraſhiſh , kar ſi hudiga ſtorila. Tvoj ſtrah savolj rudezhih rakov je prasen. Ti ſhe ne véſh, de ſe |
Genovefa (1841): | na drobne koſe rasſékati. Grôf je lêshal lét in dan savolj rane bolan; sakaj nepokoj in grisézhi zherv njegoviga ſerzá ſta |
Genovefa (1841): | Genovefino piſmo prebrál. Beſéde: „Odpuſti mu, kakor mu jes odpuſtim; — savolj mene ſe nima ne kapljize kerví preliti! ” ſo mogózhno njegovo |
Genovefa (1841): | veſél obéd imel. Gotovo ſe je nádjal, de bo grôf savolj ſvôje hude rane umerl. Goſpoda zéliga grajſhinſtva ſe je tedaj |
Genovefa (1841): | ſvôjim shivljênju kaj taziga ni ſliſhal, ſe je slo veſelil savolj téga, in kôj je hôtel tudi on trobiti. Miloſtna mati |
Genovefa (1841): | je po vſe enák. Pa kaj je ta ſin vſe savolj naſ ſtóril, ti ſhe niſim povédati mogla. Velíko téga bi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | téga ; kér zél dan na shnablju tiſhi, tako sló ſhkódje, Savolj tega imá toliko naſhih kmetov raka na uſtnizah, kakor uzhen |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bode vſak déleshnik gmajne ſvoj dél dobil. — To ſe bo savolj tega sgodilo, ker ſo ſposnali, de ſe shivina doma v |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hlévih neſmé nikoli toliko shivinzhet vkup biti, de bi ſe savolj njih prevelika ſoparza delala, in okna ſe mórajo s selenimi |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se per nas pogreša, marsikdo gre z nosam diljo podperati zavolj pomanjkanja tacih naukov. Meni ne gre soditi, po kteri zdravilski |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ste mu jo bili posodili, ko ni iz hiše mogel zavolj bolezni: tudi gospa je rekla, de ji je všeč. Izsluženimu |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dar za uboge, in so rekli: Le naj mi še zavolj šole v Terst pišejo, in naj me opomnijo: bom pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | slabostih volčjiga mlečka natrobi, i. t. d. Veliko se jih zavolj pomanjkanja denarjev zdravnika in njegovih zdravil brani; včasi je kaka |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lepiga za ljudstvo spisali, in veliko več storili kot mi. Zavolj pomanjkanja svetih, podučnih, za ljudstvo pisanih bukev se ni pertožiti |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Polaki, Serbi, Horvati in Slovenci , naslednjih 12 , ki se mu zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten |
Ta male katechismus (1768): | szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv biti. V. K' dobremu enu oterpnu serze |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nagnenja, toku della on med drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol myrnoſte tega serza navoshliv. Anej se slehernega kraja, kjer myru |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſellej sem toku sturila, koker je mene boſhja gnada uſhgalla. Savle tega ſveſtega rajmnodijanja sem jeſt uſſellej she vezhe gnado ſadobila |
Abecedika ali Plateltof (1789): | use lubesne uredna dobruta, inu lepota. Lubem tudi ſvojega blishnega savle teb lube moj Buh ! |
Abecedika ali Plateltof (1789): | use lubesne uredna dobruta, inu lepota. Lubem tudi ſvojega blishnega savle tebe lube moj Buh! |
Branja, inu evangeliumi (1777): | duſho, ta bo njo sgubuv: inu katiri bo ſvojo duſho savol mene sgubuv, ta bo njo neſhuv. Katiri vaſs goriusame, ta |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ta bo njo sgubuv. Katiri bo pak ſvojo duſho sgubuv savol mene, taiſti bo njo neſhuv. Sakaj , kaj pomaga zhloveku, aku |
Branja, inu evangeliumi (1777): | inu dure ſo ble saperte, kir ſo bli Jogri skupsbrani savol ſtrahu teh Judov: je JEsus perſhov, ter je ſtav v' |
Branja, inu evangeliumi (1777): | muzh bo v'ſlabuſti dapolnena. Torej ſe ozhem jeſt rad savol ſvoje ſlabuſti pohvalit:, de bi Chriſtuſova muzh v' meni prebivala |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | streliti knabo mogou tu se is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 4. KAPITL. Spet an vësok noi gvavtno kraften Shegen savol shlahtah ludi da njem shës saveshash da te streliti knamorjo |
Pozhétki gramatike (1811): | mensonge, dolshiti koga ſashí; avertir quelqu'un d'une faute, opomniti nékoga savol pomóte, délivrer quelqu'un du danger, réfhiti koga is nevárnoſti; lash |
Pozhétki gramatike (1811): | ker, puisque, ker, po tim ker; vû que, ker, savol tiga ker. 8. Sa snaniti ſvojo miſel: afin que, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ta ob ſ. Petru in „Pavlu osnaneni ſemejn v Lublani savol veliki„ga polſkiga dela takrat nemore lahko ſkus 14 |
Branja, inu evangeliumi (1777): | veliko muzh tega Goſpuda, sa katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje, ino nadluge tvojega folka, temuzh ſi perſtopila k' ti |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je priſhel, ino ga ſvari savoljo njegovih grehov, poſebno pa savoljo tega, de ſe je ta knes sarozhil s' sheno ſvojiga |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na ſvoj dvor poklizal. Janes je priſhel, ino ga ſvari savoljo njegovih grehov, poſebno pa savoljo tega, de ſe je ta |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tiſti dan ſe je Jesuſ sbranim apoſteljnam v' Jerusalemu perkasal. Savoljo ſtrahú pred Judi ſo bili v' neki hiſhi saklenjeni, kar |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | on bo tvoj goſpod. “ Ino Adamu Bog rezhe: „Prekléta bodi savoljo tebe semlja, njena rodovitnoſt naj peſha. ˛S' teshavo ſe boſh |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tem ſtanu pa potrebujejo perpravno miro (Grad) toplote ; zhe torej savoljo premaliga ſhtevila doſti toplote napraviti ne morejo, ſi ſkosi bolj |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj bo poſebno letaſ vſim zhbelarjam perporozheno, ker ſe je savoljo ſlabe paſhe zhiſt malo mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſlabe paſhe zhiſt malo mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rabo na snanje dati. Ker ſo bili nemſhki zepzi le savoljo butiz, to je, tiſtiga dela zepza, kteri pri mlatenji na |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe popolnama rujavorastajani zuker V shganju rastopí, kar je poſébno savoljo tega prav nerodno, kér ſe po tém rasne ſorte shganja |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne preide tako hitro v ilovnati, kakor v peſhéni semlji; sa voljo téga gnojijo ilovno vſake tri — ſhtiri léta; peſhénka pa |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tá ga bó sgubil: Katęri bó pak ſvoje shivlenje sgubil savólo mene, tà ga bó neſhàl. 26. Sakaj kaj pomaga zhlovęku |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvoji hiſhi. 58. Inu on tam ny veliku zhudeshov dęlal savólo njih nevęre. XIV. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je ſliſhal |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je djal k' njim: Şakaj tudi vy preſtópate sapóvèd boſhjo savólo vaſhiga isrozhenja? Sakaj Bóg je rękàl. 4. Şpoſhtuj Ozhęta inu |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſklędi glavo Joannesa Kàrſtnika. 9. Inu Krajl je shaloſtèn poſtal: savólo pèrſęge pak, inu tęh, katęri ſo sravèn pèr miſi bily |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Sakaj Heródesh je Joannesa vjęl, svęsal, inu v' jęzho vèrgèl savólo Herodiade njegóviga brata shene. 4. Sakaj Joannes je njemu rękal |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ali ſvojo mater: inu ſte sapóvèd boshjo k' nìzh ſturili savólo vaſhiga isrozhenja: 7. Vy hynavzi dobru je prerokuval od vaſs |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' ſebi, ampak je zhaſni: kadar pak nadlóga ali preganjanje savólo beſsęde vſtane, ſe on sdajzi pohuiſha. 22. Katęri je pak |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | nepaſsi Ovz gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska Shétov. Ersh bode prov dobra, pa malu |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s umam obilniſhi darovani, sakaj neſkuſite vaſho ſrezho, slaſti savolo ſladke vinſke terte? ” S témi beſedami je Vodnik Gorenze k |
Sacrum promptuarium (1695): | podvisa hodit, de bi posnu na ſemein neprishla, ali oſsel sa volo velike teshave nej mogal hitru hodit, satoraj ſta bila |
Sacrum promptuarium (1695): | Spumnish kaj si bil meni lani na danashni dan ſturil sa volo vnih kuſsu, katere ſi dial de ſo drusgi? Supet |
Sacrum promptuarium (1695): | vkuppai prozh neſse, ſaromak ſe prestrashi, ter misli, zhe shena sa volo eniga ſamiga je mene taku neuſmilenu ſtepla, sdaj me |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu vy bóte h' deshęlſkim oblaſtnikam, inu h' Krajlam pelani, sa volo mene h' prizhuvanju njim, inu nevęrnikam. |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | shivlenje najde: tá ga bó sgubil, inu katęri ſvoje shivlenje sa vólo mene sguby, tá ga bó neſhàl. 40. Katęri vaſs |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo ſejáti, de Spomlad sa volo veli- |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vshe potle ponuzamo, poſtanejo sa naſs ena perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v' |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tanku povędati. Leta zhlovek tèdaj, de ſi lih pravite, de sa volo ſvoje preproſhnoſti ſkoraj ny zhlovek svunaj kerſtá, katęriga je |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | imenujte, kér nisim svetoval, nikdar ne ga vpeljati, ampak le zavolj opovér, ktere tudi sami spoznate in ravno v imenovanim listu |
Zlata Vas (1848): | imajo starši spridene otroke, niso samo otroci, ampak tudi starši zavolj slabiga skerbenja krívi. In če se v kaki srejni sramota |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | perliznjeno vošilsko pismo pisati, v kterim se je zgovarjal, de zavolj svoje bolehnosti ne more sam osebno svojiga serčniga veselja skazati |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je je tri dele v vilice zagnala; turšice ali sirka zavolj mokrote ni mogoče bilo o pravim času sejati, za tega |
Stric Tomaž (1853): | kraji. Povedale mu pa zato niste, da bi ne bil zavolj nju v skerbeh, kako govo- |
Stric Tomaž (1853): | čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega serca, ki zavolj pravice, po nedolžnem, preganjanje terpé. To ga je vžgalo s |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Tvoje čisto telo odkrijejo! Zavolj mojiga pregrešniga in mehkužniga življenja, zavolj moje nesramnosti to terpiš. Odpusti, o Jezus! odpusti mi mojo |
Fizika (1869): | navadno Norinberščanu Petru Hele-tu (1500), in njegove ure imenovali so zavolj njihove podobe Norinberška jajca. Gotovo je pa, da je potrebno |
Fizika (1869): | Če pride padajoči sneg v topleje zračne plasti, napravijo se zavolj deloma talenja in zmrzevanja veče, nepravilne snežinke. |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | koncu šolskiga leta izpušen, ali pa se mu bo zlasti zavoljo večih pregreškov nanaglama slovó dalo. — V takih prigodkih ne bo |
Zlata Vas (1848): | s céglam krite; zakaj srejnska postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam je bila železna palica za |
Zlata Vas (1848): | se niso zavolj mej kregali in pravdali, kar je sicer zavoljo nepazljivosti navada bila. 25. V vasi je še veliko revšine |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | imel dobriga očesa od Savla; nevošljiv mu je kralj bil zavoljo časti, ki so jo njegovimu vojaštvu peli po deželi. Preganjal |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | po vsih svojih življejih v slovnici in v slovniku, pak — zavoljo bratovske nesloge raztresen med narečji. Na primér: Tako imámo mi |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kot 30 kokoš se sem ter tje vlačilo, in se zavoljo velikosti drobtin vender niso mogle rešiti. Začele so praskati in |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | mjav, mjav! To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca obrišejo, in rečejo: „Goljufani smo! ” Pavliha se je pa |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | od enega, troedinega Boga, ne od Boga Sina, ki je zavoljo ljudi človek postal. Neznana jej je bila še |
Oče naš (1885): | zaslužili. Vender pa, usmiljeni Oče, naj ne pogine celi národ zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in prijazno pozdravila starčka |
Robinson mlajši (1849): | svoje delo ino svoj trud odpóčitati — odračuniti, ko je je za voljo ohranjenja tega blaga imel. — Ko se je nad tem |
Blagomir puščavnik (1853): | Nikolaja spozna in se mu nasmeja. Ženo pak rudečica obleti, za radovednosti voljo je nekoliko nejevoljna. Vsi se pa zdaj razidejo |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | izdajavec ga plača”. Sosed si zdaj ni mogel pomagati; že za časti voljo je mogel dovoliti in reče, de le. Pavliha |
Ta male katechismus (1768): | Katiri se grehi ſuper S. Duhá imenujejo? Taisti, katiri ſavle svoje hudobie toku boſhjo gnado preſhenó, de nabodo ne na |
Ta male katechismus (1768): | podal, katiro je on ſavle toku pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo veſho prebernil, ſakaj njemu |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bode gerdu, inu gnusnu vidit. Dobra je manenga, katira se ſavle Boga ſtury: huda pak, katira zila na poſemelske dobizhek, inu |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | hudobneh, inu movzhy, inu she dobru ſtury, de be imelli ſavle njegovega perſanashanja v' se jiti. Ti se ponaurednem en Chriſtian |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na teh mladeh, katiri malu vedô, kaj je prov, inu ſavle naposajenoſte te mladoſte malu dobrega ſturę. 2. Karkol v' staroſti |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tedaj cesta ni prav razločila, voli cesto zgrešijo, na stran zavozijo in zabredejo pri nekem mlinu na V— B— zgorej jezú |
Sacrum promptuarium (1695): | Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter na vus glaſs saupije: Hic nobis de concordia præcipit, qui ſe, & uxorem, & ancillam, tres |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ohladljej per taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej savpije s' mozhnim glaſam: „Dopolnjeno je! “ Ino preden sadnjizh povsame, rezhe |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | molzhy, inu ſi zélú ne vupa sdihvati. O mozhna shena! Savupie gori en ſvęti Bernard, o shena! v' katere perſsih je |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in divjiga gerdúna svarijo; pa vse je bilo zastonj. Lejte! — zaupije na ves glas nekdo iz zbrane množice ter pokaže na |
Stric Tomaž (1853): | da naj se dobro obnaša in svojo urnost pokaže. „Oh! “ zaupije mati, „nikarte ga od mene ločiti, prodajte naju skupej, kakor |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | On pa me prime za roko in na vso moč zavpije: „Nikar sin! ne, tam je prebivališe krivice; tukaj skozi te |
Tine in Jerica (1852): | Maria ” zavpije Jerica, „trešlo je” in teče proti vratam. „Stoj” zavpije Tine, „stoj za božjo voljo pri miru, naj jaz poskerbim |
Blagomir puščavnik (1853): | ga vsi spoznamo in s čistim sercom molimo. ” — In nazadnje zavpije še enkrat vse ljudstvo: ”Bog bodi hvaljen zdaj in na |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Pa na enkrat zgrabi dve lepi cvetlici z rokama in zavpije: »Vse cvetlice ti izrujem, ker nimam upanja. « »Ne dotikaj se |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ste tudi mojo ljubezen do nje spremenili v sovraštvo. ” „Ljubezen? ” zavpije Fabíola vsa togotna. „Če bi že vse drugo, kar pravite |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se zopet ravno tako zasliši: „He, héj! kdo si? “ Jurče zavpije: „Ti si neumnež! “ in — „ti si neumnež! “ odmévalo je zopet |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vedel o odmévu. Nekega dné skače po zelenej livadi in zavpije: „Ho, hòp! “ In precej je slišal iz bližnjega gozdiča ravno |
Ferdinand (1884): | njega. »O nikdar več, nikdar več ne na tem svetu! « zavpije Ferdinand z milim, žalostnim glasom. Hotela se je še jedenkrat |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | le prav in ta, ki ga iščemo —" "Čoln, čoln semkaj! " zavpije logar ves iz sebe in pograbi na bregu ležeče veslo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kakor medéna potíza. Israelovi otrozi, to viditi, vſi oſtermé ino savpijejo: „O jej! kaj je neki to? “ Moseſ rèzhe: „Glejte, kruh |
Zlata Vas (1848): | Ko Ožbeta tako govoriti slišijo, zavpijejo nekteri izmed županov: „Molči, ti pritepénec, molči! če ne, te |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in ga loví, odprejo mati vrata. „Oj ti nepokorni otrok! “ zavpijejo, „ali me si tako ubogala? Glej, ravno tega lepega ptička |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Lèſ v' hiſho pride, ino ſe me lóti. Jàs pa savpijem, kolikor ſim mogla; tedaj je plajſh popúſtil, ino je béshal |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jez v jispi Slovenec , to vender gotovo vém, in zato zavpijem na mesto: Herein! po slovensko: Zdravo! In glej, pogodil sim |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | "Za božjo voljo," zavpijem, "gospod logar, čepica je mojega moža! Kaj se mu je |
Tiun - Lin (1891): | so se tako blizu, da sem je lahko poklical. »Gospoda! « zavpijem na vso moč, »bi ne hoteli rešiti dveh preganjancev, ki |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo njemu povędali, de JEsus Nazarenski memugre. Tedej je on saupil, inu je djal: JEsus Davidov Syn ! usmili ſe zheſs mene |
Genovefa (1841): | pred njim. „O, ti svelizhani duh môje Genovefe! ” je glaſno savpil, „sakaj nasaj hódiſh, me môje kervave ſramote toshit? Ali ſo |
Genovefa (1841): | na zheladi (Helm) saglédal, ſe je uſtraſhil, obſtal in glaſno savpil: „Mati, kdo je to? Ali je ta morde tudi |
Genovefa (1841): | temuzh vſak tjéden je ſmerti prizhakovala. „Zhe ſi zhlôvek” je savpil grôf v votlino, pridi vùn na ſvítlo! ” Genovefa je priſhla |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | boš padel, roke proti nebu povzdignil, in z milim glasam savpil: O sláva, zahvala in češenje Bogu našimu, kteri na trunu |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | bi se dečku za postrežljivost zahvalila. Od one strani je zaupil Lupo: ,,Deček, prav si imel; človek bi se tu kaj |
Robinson mlajši (1849): | si je, da ga uže za gertanec popoda, ino je zavpil: O moji ubogi starši! ”— ino brez obranbe se je prevèrgel |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | pritisnila na svoje bolno serce. »Hiti, žena, hiti« — je spet zavpil uni na zidu. Kar pride materi ena na misel hitro |
Najdenček (1860): | palica je tako silno mojo nogo zadela, da sim glasno zavpil in na tla padel in nisim mogel več vstati. Mene |
Oče naš (1885): | brdu, ki je med njima in Bezinom ležal. Veselja je zavpil, ko je Nace hišo svojih starišev spoznal. V vas sta |
Genovefa (1841): | déte terdo s rokama oklenila, v nebó poglédala ter glaſno savpila: „O Bóg! jes naj umerjem, lé môje déte mi réſhi |
Genovefa (1841): | ſta miliga ſantka sagledala in obá ob ênim ſta veſélo savpila: „Ti ſi tedaj naji vnuk — o pridi, pridi v naji |
Najdenček (1860): | sim tako silno k sebi pritisnil, da je vboga žival zavpila. Plačal in brez odloga sim naprej potoval. — Kako sim iz |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | meni ukradli, meni mlademu ptujcu. ” „O ti zanikarni nesramnež, ti! ” zavpila je razkačena Rimljanka; „ali v moji lastni hiši si upate |
Genovefa (1841): | Boleſlav. ” Na té beſéde ſo vſi od grôse in zhudênja savpili, ta to, uni kaj drusiga in ſtotére klizanja in vpraſheva |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | kaj bi bilo? Brez dvoma bi vsi trikrat po latinsko zavpili vivat ali po rusko hurrá na zdravje kralju. Te kratke |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | so se spremenili v lepe divje labude. Kaj čudno so zavpili, ko so zleteli skoz grajska okna čez gaj daleč v |
Gozdovnik (1898): | Rozalita zarudi nad tako neosnovanim zavračanjem. »Ne zamerite otroku, don Estevan. Velik dolg imamo pri Tiburciju |
Maria Stuart (1861): | Leicester. (silam prilomi, s zapovedovavnim obnašanjem). Nesramneža bi vidil, ki zavrača Od praga me kraljice moje. Elizabeta. Ha, Prederznik! Leicester. Meni |
Občno vzgojeslovje (1887): | kar mu prija in kar se dá po njegovem preobraziti; zavrača pa z mrzostjo vse ono, kar koli se mu protivi |
Valenštajn (1866): | sem bil na pravej poti. Na lastno denes prvikrat menitev Zavračaš me, zahtevaš, naj izvolim Mej taboj i mej svojim srcem |
Valenštajn (1866): | Maks. Vojvóda! Denes nase me zavračaš. Do tega dneva trebalo mi nej Potí iskati. Hodil slepo |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | od 1 do 5 let. Če se je pa razbojni, zavratni, naročeni umor ali umor v poprejšnem paragrafu omenjenih svojcov skusil |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | k le tim uzrokom priliko dalo. Verste umora so: 1. Zavratni ali skrivni umor, ki se s strupom ali sicer zasedljivo |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | so jim te razmere znane bile, ali če se je zavratni, razbojni ali naročeni umor storil, med 10 in 20 leti |
Valenštajn (1866): | Oktavij. Nesramnik! Tako moral si ukaz Gospodov v zlo obrnoti, zavratni Umor krvavi, grozni navaliti Na svojega cesarja sveto glavo? |
Ferdinand (1884): | tudi jako utrudil, zaspal je precej prav trdo. Deseto poglavje. ZAVRATNI MORIVEC. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obsede djans; če je skazano, da je kdo zoper koga zavratno ravnal, čeravno ga ni še ranil, bo na smert obsojen |
Tiun - Lin (1891): | je vsako drugo zadoščenje. Utekli ste in še vrhu tega zavratno napadli Tiun-Linovega slugo, ko Vas je hotel prijeti, tako, da |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſama s' ſeboj; sdaj ſe je pa she sgodilo, ino savrezhi jih tudi ne morem. ” Dene sdaj rake v' ponvo, jih |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tód klezhála ſim v ſamôti, Kolk'kràt ſim klízala pomózh Marije : „,Savrézhi v jési ga, moj Bóg! ne hôti, Ker v smóti |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ozdravil, ga zabodejo. Lepiga mesá se jim je škoda zdélo zavréči, néki kmét — mojster skaza v živinskim zdravilstvu — kteriga so za |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | so dobre in nabiranja vredne, ktere pa slabe in za zavreči, ako jim veléva, da naj mu nabrane peške donašajo, če |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtorila. Ker ni maral sa boshje sapovedi, ga je Bog savergel, ino je nekoga isvolil, kteri je bil bolji od ˛Savla |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mero ſemena ſi sa ſétev odlozhiti, de ga ne bo savergel, in ne preredko ſejal; ampak ravno, kolikor ga jo po |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | storila. Ker ni maral za božje zapovedi, ga je Bog zavergel, ino je nekoga izvolil, kteri je bil bolji od Savla |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi ſe ti toku savèrgla; ' pak vunder jeſt bi te ne mogel ſovráshit — (ſe ſam |
Genovefa (1841): | ſi ſhe majhen otrok bil; ko ſo te tvoj ôzhe savérgli; ko ti tudi mati niſo vezh pomagati môgli, in ko |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeló nepodoraniga na njivi puſtite. Nikarite! vaſ proſimo , veliko bote savergli, ako tako ſtorite ; perhranite gnoj v jami doma, in vosite |
Divica Orleanska (1848): | svetnikih. Ljud moti se. Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste zavergli. Dünoa. Kje je? Govori urno! Remon. Družba bil sim ji |
Divica Orleanska (1848): | ki me očistil bo. Ki zdaj so me sodili in zavergli, Pomoto svojo bodo razpoznali, In solze têkle bodo roku mojim |
Sveti večer (1866): | v hlev zavergli; ali bomo tudi mi tako tega dečka zavergli? Pa povej mi, Elizabeta, kaj misliš, kaj nam je storiti |
Sveti večer (1866): | slabo skazali ter so ga prec v začetku v hlev zavergli; ali bomo tudi mi tako tega dečka zavergli? Pa povej |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koker: Vince te ipſum. Premagei ſam ſebe, Premagei tvojo jeso, savershi tvojo lenobo, odsheni od ſebe tu ponozhnu obyskaine, odlozhi ſe |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tvoi Bog. Moju ime v'zhasti dershi Faush perſege ti savershi Sizer bosh ti poun nadlog. 3. Sabath moresh prasnuvati, Meni |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ta vuk v'serzu obdershi Ti verni Kristian, Druge smote savershi No pusti yh na stran. Bogu moreſh verjeti Vſe, kar |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktera zelo leto sa naſ tak pridno dela ? — nikar ne saversi te moje ſkuſhnje s navadnim pregovoram: Ta je she sopet |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | réſ. — Ali pa mora zel dan pipa v uſtih tizhati ? Saversite tadaj majhne pipize s kratkimi zevkami, ki ſo tako sdravju |
Roza Jelodvorska (1855): | gospa, v ravno tistim hipu prošnje in solz reve ne zaverzite. Bog je vam očitno usmiljenje skazal, usmilite se tedaj tudi |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | že navajeni, ali je pa to pràv, de se nepremišljeno zaverže? Koliko ljudí, posebno revnih bi se lože preživelo in koliko |
Divica Orleanska (1848): | nar svitlejšimu na svetu Bi bila čast – alj ona ga zaverže, Prijatlica mi samo biti hoče. Mi kdaj dovoli višji cene |
Divica Orleanska (1848): | dostojno žena biti. Kraljeva kri, ki v žilah vaših teče, Zaverže tak nevredno zmešanje. Dünoa. Natore svete plod nebeški ona Je |
Ta male katechismus (1768): | nimash drugeh Bogov ſraven mene imeti? Ta ſapovd prepovèe, inu ſaverſhe uſſe malikuvanje, vejshzhuvanje, Bogovanje, pobaranje skrivneh rezhy, bajanje, ali loſſanje |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katire je uſſe drugazhi od ſvunej, koker od ſnotrej, toku ſaverſhe on od sebe enega potuhnenega perliſuvavza, katire dergazhi v'serzu |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vſe prav, tóde jeſt vender le ſkuſhene ſtare dobrote ne savershem; per ſtarim naj naſ puſtijo! Fajmoſhter. Pazh bi ſe mi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtaro smérnoſt in ſtoro nedolshnoſt. Savoljo tega pa vender ne savershem novih naredeb. Dobro ljubim, kjer koli najdem. Luka. Vſe prav |
Divica Orleanska (1848): | Morivca ga očetoviga kliče. Karol. In če nesramen ta pogoj zaveržem? Lahir. Razderta pred začetkam je zaveza. Karol. Alj si potém |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lahko z rujavo polivko (zosam) in smeteno poliješ in tako zavrete same na mizo daš. Narezano telečje meso. Kos telečje pečenke |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | razžverkaj en maselc merzle srove smetene s šestnajstimi rumenjaki, perdeni zavreto in precejeno smeteno in nad žerjavco vedno mešaj, de se |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moke, naj se zarumeni, poli z juho (župo), precedi dobro zavreto skozi cedilo na pražole, perdeni drobniga kuhaniga in olupljeniga krompirja |
Kuharske Bukve (1799): | eno treſhizo ſladke ſkone; puſti, de to vkup ſhe enkrat savrè. — V' enimu lonzu poſębej ras-tepi dva rumenaks, perdeni ſok od |
Kuharske Bukve (1799): | polivavke, smęſhaj inu v' polivko permęſhej de enmalo vkup savrè, ter to vſo polivko zhes kapuna v' ſklędo vlì. 38. |
Kuharske Bukve (1799): | vlì eno sajarmizo grahove shupe, ali druge na njo, naj savrè. Po tim vsami liſko ven v' drugo koso, prezędi na |
Kuharske Bukve (1799): | krat savrè, daj na ſklędo. Ako Zheſh, snaſh perdjati auſtrig, al miſhelnov |
Kuharske Bukve (1799): | shupa. Operi krebulzo, drobno rasſękaj, v' govedjo shupo ſtręſi; kader savrè, snaſh notri djati muſkat zvęta, ingverja, al druge diſháve, inu |
Kuharske Bukve (1799): | kader to vkup vrè, deni notri pezheniga kapuna, de enkrat savrè; vsemi ga ven na eno ſklę- |
Kuharske Bukve (1799): | v' meſingaſto ſklędo, inu eno shlizo vode na sherjavzo, de savrè; potle déni notri tri uhzhe víſhin, puſti pozhaſi vręti, de |
Kuharske Bukve (1799): | Zhemú nam je ſizer noſ ravno nad uſtmi? Jed, katira savrè, je al prezej mehka, to je, kuhana, al pa napol |
Kuharske Bukve (1799): | tudi enmalo alkermes ſoka sraveu; to ſe dobro ſkup savrè, prezedí, inu naliejo pomoranzhni votli lupki do ſręde; vender more |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekoliko stolčeniga muskatoviga cveta, zali s peteršiljevo vodo, osoli, naj zavre. Ta polivka je dobra per ribah ali tudi per pečenji |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je prasen. Ti ſhe ne véſh, de ſe raki, kedar savrejejo, porudezhijo, kakor neke kuhane ribe sazherlenijo. Ta perkasen, zhe lih |
Kuharske Bukve (1799): | ſe nudelni ręshejo; tę seliſha perſtavi na zhiſti vodi, de savrejo; potlej jih na reſheti ozedi, inu v' shupo ſkusi ſito |
Kuharske Bukve (1799): | dokler ſe vlęzhe, takrat deni kutine notri, de ſkup enkrat savró. Hrani kutine ven pobrane v' glashe, vlì zuker nad nje |
Kuharske Bukve (1799): | mlęka, inu ribje shupe, v' tim ſe obarjene ribe popolnim savrò. |
Kuharske Bukve (1799): | vró. She poſębej obari ſhpargelne na kropi, de enmalo savró, jih odzędi na ſiti, s' merslo vodo polì, potle k' |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v polivko deni kakor tudi eno žlico smetene; naj dobro zavrejo. Zelena polivka. Razreži prav drobno eno unčo kapar, eno limono |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Tiſtu preklętu piſmu — — je narędilu , de mi je kry savręla. Goſpa. Sej jeſt niſim pervoiila — Baron. Tok ſi vędla s'ajn |
Fizika (1869): | Če zavrêmo vodo na visokem hribu, in če potopimo toplomér va-njo, ne |
Kuharske Bukve (1799): | enmalo vezh jęſiha ku vode, tudi lorber pęrja, zhebula, puſti savręti; kader to vrè, deni Bíseno v' lonez, puſti kuhati. Kader |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | en maselc vina in dve cele jajci, pusti še enkrat zavreti in precedi skoz čedno ruto. Vso mast čisto poberi, in |
Kuharske Bukve (1799): | v' kotlizh, ſtlazhi dvęh lemón ſok na nje, puſti ſtati; savri en polizh vode s' 14 lotmi zukra, perlì pol lota |
Kuharske Bukve (1799): | sholzi Nro. 171. prezędi, ſir versi prozh, perdeni bísenovga mehurja, savri na sherjavzi, inu deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni |
Kuharske Bukve (1799): | s' zukram potręſi. 99. Naraſteno kuhanje od rajsha. V' piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj v' njemu eno unzho opraniga rajsha |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | de so do dobriga zmeče; potem jih skozi sito pretlači, zavri na en funt pretlačenih sliv tri unče cukra s pol |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mleka s cukram, sladko skorjo, vanilijo ali nekoliko limonovim lupkam zavri, s kakima dvema rumenjakama zmešaj in pohladi. Zdej ga pa |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro do debelosti noževiga roba, zreži na rezance (nudelne) in zavri jih v slani vodi. Razbeli potem putra ali masla v |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in štirideset ur merzla stoji, potlej pa še enkrat vse zavri; ko se pa pohladi, deni breskve v sito, vli tri |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rezance, kakor je bilo rečeno, pomaži kozo dobro s putram, zavri v nji dobriga mleka, perdeni rezance, kteri naj se tako |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Breskevno vkuhanje. Breskve v vodi zavri, olupi, poberi peške iz njih, vzemi na pol funta breskev |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | dan najela, konje na vso moč naganja, in ker še zaveril ni, gremo skokama navdol; pa ne dolgo, se voz zverne |
Fizika (1869): | te raztopljine bolj visoko od 100 ° C. ogreti, da zavró. Sledeči primeri kažejo, v kterem oméru treba vzeti soli in |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se prek Šmarnje gore proti domu pol ure deleč v Zaverh podá. Na Pametvo dopoldne ga najdejo vsred poti, čeravno ni |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jo je Rosaljka ſtorila. Enkrat je ſamo sa to v' Saverhe ſhel, de bi njo ſhe sahvalil, ino ji povedal, koljko |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa smo okoli njih skakali in sline cedili. „Oče pridejo! ” zavriska zdajci najstareja sestrica, in vsi hipoma smuknemo v hišo. Na |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Ljubi moj Moric”! mu serčno Mina zaverne, „rabelj vtegne še kteriga nedolžniga obesti, kdor pa sam sebe |
Stric Tomaž (1853): | Halaj moško. „Tako pa že ne bo“, ga spet uni zaverne, „zakaj stara žena in njen sin gresta skupej enemu. Kdor |
Stric Tomaž (1853): | že marsiktero leto sim v Kentukijski deržavi prebila“, jo naglo zaverne poprejšnja, „in prav veliko tacih prigodkov vem povedati. Godi se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je ob svoje oči prišel. „Jez še nikdar vidil nisem” — zaverne človek — „zakaj, ko sem bil rojen, se je primerilo, da |
Sveti večer (1866): | „K čemu ?” zaverne ga logar. „Glejte, gospodič, tukaj skoz okno. Glejte, debel sneg |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in reče svojim sestricam: „Pač je roža najlepša cvetlica! “ Marica zaverne: „Vsaj je tudi limbar ravno takó lep kakor roža. Meni |
Ferdinand (1884): | ne morem in ne smem samega brez vse postrežbe pustiti! « zavrne grofinja. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | povprašujem. „Sram te bodi! že v šolo hodiš poldrugo leto'' — zavernejo mati — „pa še ga ne poznaš, kaj pa se nek |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | je preveč,“ odgovori kmet, „obema deset bi bilo dosti. “ „Naka“ — zaverneta mladenča — „mi dva želiva ravno deset goldinarjev vsaki, kajti drugače |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | jez silno zaspan in moram počiti”. Mojster pa ga je zavernil: ”Ne, ne tako! jez ne bom zaspanca |
Sveti večer (1866): | berž brez molitve za mizo. Pa logar, ki je vsacega zavernil, tudi takrat ni molčal; resnobno spregovori: „Ti, gospodič! tako delajo |
Oče naš (1885): | spovedati in potem še le duhovnu. K tebi bi me zavrnil in mogel bi me tudi k tebi zavrniti! Oh, moja |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Ni manjkalo veliko, da niso sledila besedam dejanja. Irec je zavrnil vojake in zapovedal mir. Nato je rekel: Zahvaljujem te, Te-Vaturu |
Genovefa (1841): | S vſo gnjuſôbo in nevôljo, ktéro je saſlushil, ga je savernila — in ſerdito jo je sazhél sdaj zhertiti in ſklênil je |
Cvet in sad (1877): | je bila denes Matilda, ko je svojega ženina, barona, tako zavrnila. |
Prvi sneg (1886): | so se bleda lica zopet nekoliko zarudela in, odkašljavši se, zavrnila je razžaljena: »Záme tudi ni. Nocoj sem prišla z materjo |
Rošlin in Vrjanko (1889): | odkrit — dá, gospá milostivá! « rekel je on. »Jaz Vas občudujem! « zavrnila je glasno; in potem je jela pri povedovati o Podgorski |
Rošlin in Vrjanko (1889): | guvernanto za roko. »Oh, doktor zná takó veselo pripovedovati, zabavati,« zavrnila je guvernanta odločno. »Sevéda! O vremeni sta govorila, o lepem |
Strte peruti (1894): | sobici. Svetovala sem ji, naj bi šla k nadučitelju, toda zavrnila me je: ,K nadučitelju? Poslušat prepir med večjimi otroki, pobirati |
Svatba na Selih (1894): | Janez se je iz prva hudoval, ker je takó odločno zavrnila njegovo snubitev, bil je pa tudi takó svojeglav, da je |
Prve hiše (1896): | godrnjalo sitno«, mrmrala je mlada Grebenka po tihem, potem pa zavrnila staro: »Veste, mati, moje otroke le pustite! Ako bo treba |
Mara Rendića (1897): | katera je namenjena Mari, in katero je ona tako brezpametno zavrnila. Njegova prošnja pa ni imela takoj zaželjenega uspeha. Nadejal se |
Trojka (1897): | tam pilo, in kake burke da so se uganjale. »Bratec,« zavrnila ga je Irma, »saj to ni tolikanj zanimivo, da bi |
Branja, inu evangeliumi (1777): | uha, inu ga je osdravuv. Inu je k' Petru rekuv: Saverni tvoj mezh v' noshenze, sakaj uſſi, katiri mezh uſamejo , bodo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Puft' naj ſe bo kri ohladila, Şe bo she pamet savernila ; Mofht bo vino! Tak' je s mladino. Şmefhen prepir. Sa |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kterim je bila jelenova podoba, ki vam je poſebno dopadla. Saverſhkiga goſpoda ſte nevoljno toshili, rekòzh, de ſo savért goſpod; jes |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dar dobil. ” Ozhe mu ſhe pot od domazhiga mejnika do Saverſhkiga grada na tenko povéjo, Ivanek pa ſvojo lovſko torbizo na |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſo is resaniga kamnja bile, v' sgorno verlo prebivavnizo pelja. Saverſhki goſpod ravno s nekimi ofizirji, ki ſo jih objiſkovali, kvartajo |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | piſmo podá, v' katerim je bilo ſto rajniſhov slata sapezhatenih. Saverſhki goſpód k' piſarni misi ſtopijo, ino s kratkim piſanjam poterdijo |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ˛Srezhno najde Ivanek Saverſhko graſhino, poproſi ſtreshaje, naj ga shlahnimu goſpodu oglaſijo, ker mu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa sem sam vidil na jezeru, ko je vodo zavertil, pa jo nesel kviško. Ta reč „je taka, ko bi |
Fizika (1869): | se tedaj kazalec D na eno ali na drugo stran zavrti, premakne se primerno tudi ročica A zavolj tega, ker se |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe v' ozhetu na novo vneme. S' ſerditim pogledam odgovori; „Svershen ſin me je ob moje veſelje tako |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kai-sa ena zhaſt, inu hvala ſe tiſti sgody? de more savershena na semli leshati, inu koker ene pomyne reslite biti, de |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na spravi, inu na hrani, temuzh de more na semli savershena leshati! Kai delate Nebeſhki Angelzi, de vi to nar zhaſtiteiſhi |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bi imela sicer po mnozih skušnjah druzih deželá že davno zaveržena biti, in to toliko bolj, ker se lahko zapopade, da |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in de trud tistih pisavcov, ki za nje pišejo, ni zaverženo, temuč visoko obrajtano delo. „Kako prijetno je” — govorí časti vredni |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa mi tudi ne gré v glavo, zakaj bi ti zaverženci več vedeli ko drugi ljudje, ki so boljši od njih |
Maria Stuart (1861): | njeni vzel je mir, pokój, Presunil serce s sulico ljubezni. — — Zaverženec, ti nisi, kar si bil! Zakaj bi v babjih solzah |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pravi tegniel te angel boshji je ta vezh Kinſtlar † te sasako boliesen pravo garznijo pokasha noi tapratazh ani rezhi opuevna inu |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alpa ozhash she guene 2 rezhi imeti pa stori spet sasako posieba kaker si satapruo stuerov kar ambart sadnapolei kader mou |
Sacrum promptuarium (1695): | ſecundum ſcientiam, quaſi infirmiori vaſculo muliebri impartientes honorem. Inu nikar ſavſaku malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe, inu shnio nepreperajteſe |
Oče naš (1854): | ponižali, boter biti otroku ubozega korporala,“ je rekel Ménart ves zavzét; „pozabili ste menda, da sim eden iz med vaših sovražnikov |
Oče naš (1854): | „Sveta Maria! “ je rekel zavzet oče, „kaj Vama je pa moj sin naredil? Zakaj sta |
Čas je zlato (1864): | gleda z debelimi očmi svitle zláte, ter pogleda kralja zopet zavzet. De bi toliko zlatá, za psa dobil, se mu še |
Oče naš (1885): | ponižali, boter biti otroku ubozega desetnika“, rekel je Ménart ves zavzet; „pozabili ste menda, da sem eden izmed vaših sovražnikov? Bog |
Zlatorog (1886): | uhlji čop imá živál In kratek rep in méh svetál. Zavzéti gostje, ženi zró Na lovca mladega samó, Pred Jérico pa |
Robinson mlajši (1849): | boti ino sto drugih reči, za ktero vsako bi vžásneni — zavzêti Robinson z radostjo bil to celo grudo zlata dal, ko |
Botanika (1875): | 26. kažeta b in b’ podolgoma prerez dveh pikastih cevi zavzetne debelosti, na kterih se razun tega vidi pri g, g |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poskušnjo dal, ko bi Novice tako, le za nektere Slovence zavzetno pisanje sprejemati mogle. Kér pa tega od Novic po njih |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njeniga ſerza. Kakor bi jo ſtrela sadela, ji je bilo. Savsame ſe , de ta nesnani uzhenik njeno pregreho vé. Prav kakor |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de nikoli boljſhiga. Ni vedil, kaj ſe je sgodilo; ſe savsame, poklizhe shenina, ino rezhe: „Vſak daje ſ' perviga dóbro vino |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpet na ſtudenez, ino natózhi vodé velbljudam vſim. Hlapez ſe savsame, ino jo molzhé premiſhljuje. Ta poſtreshnoſt mu je bila slo |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ki méro ljubijo. ” „Kako, meroljubize ſe jim pravi? ſe Mariza savsame; to je pa zhudno ime. Povejte mi ljuba mamiza, sakaj |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jih bil ravno sa potokam natergal. Mina ſe nad tem savseme ino ſe sazhudi rekozh: „Kako bi to bilo, ſaj ni |
Viljem Tell (1862): | da bi imeli Ključavnice na vratih in zapahe. (Odpre vrata, zavzame in umakne se. Verner Staufaher pristopi. ) Kogá tu vidim? Vernerja |
Fizika (1869): | vrelo vodo, iz česar spoznamo, da telo pri večej toploti zavzame veči prostor, in da je ta prostor tim manji, čim |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | besedah skoči in dirja k staremu drevesu. Ali kako se zavzame, ko nič drugega ne vidi, nego le dež. Ves moker |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' svoji torbizi neprevidoma koſ potize najdel. „Ljubi Bog, ſe savsamejo, gotovo je te dnarje vſmilen ſtreliz Ivan ſvoji prijasni goſpodinji |
Fizika (1869): | kvadratno) mero. Posebni deli prostora, in pa prostori, ki jih zavzamejo telesa, merijo se s kockovno (kubično) mero, in z njo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali popraſhajo in poproſijo kaj. *) Kako ſe je pa Trenka savsel, ki je ſliſhal, de je goſpod, ki je nameſti njega |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bliso podobe ſim bil, in ſim ſe nad nje lepoto savsél. — Marija ſtoji na oblizi semlje, ktere ſe ſtara kazha ovita |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | lepa, kakor jo je moja žena hvalila. Jez sim se zavzel nad njenim bistrim obrazam, na katerim so se znamnje vidle |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 23. Inu vſe mnóshize ſo ſe savsęle, inu ſo rekle: Ali ny letá Davidov ſyn? 24. Pharisærji |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jih je vuzhil v' njih ſhuli, takú de ſo ſe savsęli, inu rekli: Od kód imá letá tako modróſt, inu mozhy |
Genovefa (1841): | viditi. Ko ſo jo shé bliso saglédali, ſo ſe vſi savséli. Kér je bil obras Genovefe veſ ogledalo zhiſte, nedolshne, dobroſerzhne |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajcerjev. Naš presvitli Cesar so se Sami čez majhno ceno zavzeli, ko so v razstavi imenovane čevlje ogledovali. — Možki kožuh iz |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | druge gospôde in velika sila ljudí. Solnogradčani so se močno zavzeli, ko je k ti svečanosti prišlo tudi dvanajst duhovnikov iz |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ozhy poſtavil, de ſe ne móremo sadoſti zhes nję savsęti, ali naſhe veſsele na snanje dati, slaſti kęr premiſlimo, de |
Genovefa (1841): | isgovárjala, — ſe je mógel vsak, kdor koli jo je vidil, savséti in rékel je, s téga otroka mora kaj poſébniga poſtati |
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | enakih stvari ali v tujem jezici, ki ga ne umeje; zavzeti se je, kako se more slovenskemu otroku pripisovati tolik nadnaráven |
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | biti podloga, na kterej se je lehko učiti druzih jezikov: zavzeti se je, da je tako na robe osnovan zadnji učilni |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iz vertil in drugih puškinih razdelkov, te je silil k zavzetju. Da je povsod mnogo ljudí od vseh krajev Istre tukaj |
Divica Orleanska (1848): | glave in negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste znaminja zavzetja in radosti. Za njo pride kralj pod krasnim od šterih |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Lena z zavzétjem sterne roké in reče: „Oče nebeški, kaj si je to |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le tvoji grosdiki. Ta moder zelo ſe ſhe na jeſen sasábi, in nameſti de bi ſe po lepi poti ſprehajal, po |
Robinson mlajši (1849): | biti,“ si je pomislil, „kar se je Petku tako strašno zazdelo? Diravo — zgrabljivo zvere? Lev, tiger, pardal, ali kaj takega? I |
Maria Stuart (1861): | kralje, Razsojevanje vaše preudarim. Izvolim, kar se bolj prav mi zazdi. Četerti nastop. Prejšnji. Vitez Paulet in Mortimer. Elizabeta. Tu sem |
Gozdovnik (1898): | strmino in tiho stopa proti skalovni regi. Zdajci se mu zazdi, kakor bi slišal prihajajoče stopaje, in pa zadržavano otročje ihtenje |
Gozdovnik (1898): | blizu don Estevanovih in Diazovih ušes, da ju je kar zazeblo. Sledeči hip se zgrudi konj mrtev na tla, in ž |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | kateri je legel po samotni pokrajini in mirnem domu in zazibal v spanju celo najmogočnejše velikane neizmernih pragozdov. „Kaj pomeni vse |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v italianſke ſmelo poſtaviti, in ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni odſekati, loke po velbu odbiti, in druge |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za tega voljo velela ' Aχιδαλις²) in luk (čebulja) je bil zaznamek ženskega rodivnega organa, zato se v tem organu čebulja pri |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | leljíno perje v družbi figovega listja, nad kterim je orel zaznamek Višnu — Radogosta |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Na krajnikih kamena ste viditi dve ribi, torej spet sami zaznamki, ki opominjajo na združeno častje Višnuvo in Shivino ¹). Lelja, ler |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Véš kod se v siromaštvo gré? Skoz hiše s smreko znamnjane; V njih sladko vince točijo, In nove kvarte hranijo. In |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | zaznamenovan, pri upnikih pa v onega, ki je s »credit« zaznamenovan. Najprej se zapišejo v dnevnik terjatve in dolgovi, navedeni v |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | izvesek; le-tá, se zapiše pri dolžnikih v razpredelek, z »debet« zaznamenovan, pri upnikih pa v onega, ki je s »credit« zaznamenovan |
Astronomija (1869): | so se izračunile tako imenovane trigonometrijske tabéle, v kterih je zaznamovan za vsakteri kot omér med tangento ali med sinusom in |
Botanika (1875): | 54. red. Križnice (Cruciferae). Tukaj imamo spet velik in dobro zaznamovan red rastlinstva pred sabo. Vsa zelišča tega reda spadajo v |
Botanika (1875): | drugi pa iz več plodovih listov. Že v pestiču je zaznamovana podoba prihodnjega plodu, pri čem se pa mora na to |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | x) = 77x, tedaj x = 3 1/3 dneva. Naloge. Z zvezdico zaznamenovane naloge razreši na pamet in algebrajsko. 1 . * 5kratnik nekega števila |
Astronomija (1869): | in obkoré smemo pričakovati mesečevega sijanja, zato nahajamo v koledarjih zaznamovane ne le mesečeve spremembe, ampak tudi čas njegovega vzhoda in |
Astronomija (1869): | ktera bi predstavljala nebeski oblok, in na kterej bi bile zaznamovane potrebne črte in zvezde. Ker se pa to ne da |
Stric Tomaž (1853): | očmi pregleduje, kjer so bili sužnji, somnji, in druge ropotije zaznamvane. |
Astronomija (1869): | imenovali, je ekliptika edini, ki ga res vidimo na nebu zaznamovanega z vrsto dvanajsterih sozvezdij. Važnost, ki jo imajo ta sozvezdja |
Fizika (1869): | se zdaj živo srebro vzdigne. Živo srebro stopi vselej do zaznamovanega mesta, kaderkoli denemo toplomér v taleči led ali v vrelo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so takošni priímki v starih bukvah po grajšinah in farovžih zaznamovani. Mnogi se še dan današen takó piše, v šalih tudi |
Astronomija (1869): | na naši podobi le nekteri po 30 stopinj vsaksebi stoječi zaznamovani. Te navpično prek polutnika in obeh tečajev zemeljskih potegnjene kroge |
Fizika (1869): | tamno. Pa tudi glede svoje zmožnosti, toploto izžarivati, so si zaznamovani dve skupini teles medsebojno nasprotni. Gosta telesa imajo le prav |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | hojevino. Nobenemu se pa še sanjalo nij, da so vsi zaznamovani od pretekle noči in da sem vse spoznal na ta |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Dvoje jednako zaznamenovanih števil seštejemo, ako postavimo pred vsoto njiju absolutnih vrednostij skupni |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | pred vsoto njiju absolutnih vrednostij skupni predznak. 3.) Dvoje različno zaznamenovanih števil seštejemo, ako postavimo pred diferenco njiju absolutnih vrednostij predznak |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | trgovine ali obrta, na desno s »credit« ali »ima dobiti« zaznamenovano stran pa oni, za katere postane oseba ali stvar upnik |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | dve nasprotni strani. Na levo, z »debet« ali »ima dati« zaznamenovano stran se zapisujejo oni postavki (Posten), za katere postane oseba |
Fizika (1869): | in vreliščem vode razdeljena na 100 enakih delov, tedaj vrelišče zaznamovano sè 100. Na Angleškem so se pa po navodu Fahrenheitovem |
Astronomija (1869): | še v knjigah paralakso za srednjo daljavo solnca od zemlje zaznamvano z 8.57116". Le Verrier, pred kratkim še vodja pariške zvezdarnice |
Divica Orleanska (1848): | kratko slavo. Rokav ji zavihajte; glejte pike, S katermi jo zaznamoval je satan! Burgún. Je grozno! – Alj, očetu mora se Verjeti |
Genovefa (1841): | ſtoriſh, in de te bom v nebeſih, sopet viditi mogla! ” Sasnaminjala ga je ſhe s ſvêtim krishem objéla in kuſhnila, rekozh |
Oče naš (1854): | je nagnila čez otroka in ga je s svetim križem zaznamovala; potem pa je rekla: „Pojdita tadaj v imenu presvete Trojice |
Deborah (1883): | sem gledala v obličje? – Ne, ne! njegovo to obličje ni; Zaznamovala ga je božja roka, Milobo promenila mu v ostudnost, Raztrgan |
Fizika (1869): | srebro bolj blizo ledišča. Da se pa zamore to bolje zaznamovati, razdeli se daljava med obema točkama na več med sabo |
Občno vzgojeslovje (1887): | dečka postane mladenič, iz deklice devica, navadno s štirinajstim letom, zaznamenuje početek tretje in zadnje vzgojne dobe, mladeniških ali deviških let |
Občno vzgojeslovje (1887): | ugodnost ali neugodnost nekaj od občuta in od predstave različnega; zaznamenuje se z imenom čustvo. |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tega pravopisa navajeni, za nje je potreba, de se to zaznamnja. Slavno vredništvo! Jez sim popolnama Radislavove misli. *) Tudi se to |
Fizika (1869): | se prenese toplomér za nekoliko časa v vrelo vodo, in zaznamova se spet točka, do ktere se zdaj živo srebro vzdigne |
Fizika (1869): | Povečanje metra zaznamova se z grškimi besedami, dodanimi metru, tako, da dekameter znamenuje |
Fizika (1869): | steber živega srebra do nekega posebnega mesta, ki se točno zaznamova sè črto na steklenej cevi. Potem se prenese toplomér za |
Fizika (1869): | živo srebro skrči, ako se toplomér potopi v taleči led, zaznamova se z ničlo in imenuje se ledišče. Mesto, do kterega |
Astronomija (1869): | voza, obstoječ iz mnogih zvezd tretjega in četrtega reda, in zaznamuje tako na nebu skoraj polovico tečajnega kroga. Velikemu vozu nasproti |
Ta male katechismus (1768): | Katolshke Kristian? Per temu: ke se is ſnamenam S. Kriſha ſaſnamenva, inu se vogible uſſeh krivovir, inu ſmotnav, katire ti vikshi |
Ta male katechismus (1768): | Koku se en Katholshke Kristian ſaſnamenva, ali prekriſha? On se ſaſnamenva is S. Kriſham, ter prave s' andohtjo: v' temu imenu |
Ta male katechismus (1768): | ſaverſhejo, inu preklinajo. Matth. 18. Koku se en Katholshke Kristian ſaſnamenva, ali prekriſha? On se ſaſnamenva is S. Kriſham, ter prave |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik. V pismovnem prepisniku se zaznamenujejo strani z zaporedoma tekočimi števili. Pri vsakem prepisu se zapiše |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ime: pasja divjost, s kterim nekteri to bolezin zaznamovajo, ni primerno, ker je divjost le eno znamnje lete bolezni |
Fizika (1869): | pod ledišče. Stopinje nad lediščem imenujejo se stopinje toplote in zaznamovajo se sè znamenjem + ; stopinje pod lediščem imenujejo se pa stopinje |
Fizika (1869): | znamenjem + ; stopinje pod lediščem imenujejo se pa stopinje mraza, in zaznamovajo se sè znamenjem —. Pod. 126. 131 Največ toplomérov je takih |
Kemija (1869): | toplino kemičnih prvin v obratnem omeru s številkami, ki nam zaznamujejo njihove ekvivalente. Nekteri primeri bodo to razjasnili: Po tem zakonu |
Fizika (1869): | prizadevanje, se vedno dalje udaliti eden od drugega, kakor to zaznamujejo strele v Pod. 98. Plini so tedaj taka telesa, kterih |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednak členu brez neznanke, vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz. Ako zaznamenujemo korena jednačbe x2 + ax = b z x1 in x2, ondaj |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | petina 13, tedaj število samo 5krat 13 = 65. Algebrajsko. Ako zaznamenujemo neznano število z x, potem je njega petina x/5. |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | z 2 razdelna, imenujemo soda (par) števila (Zahlen). Sodo število zaznamenujemo, ker je mnogokratnik števila 2, v obče z 2 m |
Kemija (1869): | ktere smo doslé razlagali, bolj očevidno predstavljajo. Spojine prve vrste zaznamujemo s tem, da postavimo znak za znakom. Tako je na |
Astronomija (1869): | 1870. je 3. Nedeljska črka je ona črka, s ktero zaznamujemo prvo nedeljo v letu. To se pa tako-le zgodi: prvi |
Mineralogija in geognozija (1871): | Od najmečega minerala, lojevca, do najtrjega, demanta, dobimo 10 stopinj ; zaznamujemo jih z dotičnimi številkami. Te so: Ako se reče, postavimo |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | že sam rad v nji ostàl. Kadar se je dan zaznàl, in je Neža še spala, golobčik na njeno zglavje perletí |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | njegovi mladosti in njegovem moštvu, in ko se je dan zaznal, lesketal se je ves gozd v bliščečem srežu. To so |
Občno vzgojeslovje (1887): | s prirodnim darom in z navado, tako ojači, da nam zaznava ali obnova zaželenega predmeta neprestano vzbuja željo, tedaj se zove |
Občno vzgojeslovje (1887): | izvajajoč one prvotne sôde, kateri se izrekajo na podlogi čutnega zaznavanja. 2. Sovršeno mišljenje terja, da so jedenkrat dobljene predstave take |
Občno vzgojeslovje (1887): | naše osebno razmerje in življenje. Vsakokratno zvezo predstav more vsako zaznavanje apercipovati, zaradi tega se nam zdi, kot bi bila nek |
Občno vzgojeslovje (1887): | katere smo imeli nazadnje; to pa se zgodi največkrat z zaznavanjem tega, kar je okoli nas. Med tem se to, kar |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ali od Bruka čez Celjovec dobili, kar jim je privošiti zazoljo kupčije s železnico itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji dan |
Genovefa (1841): | milimi ſolsami v nebó pogleda in zhaka, de ſe dan sasóri. Pa novo terpljênje ji prinêſe. Gerdo, megléno jutro je bilo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | De ſklenete ſe enkrat nájni póti, Ljubésen bres lozhitve de sasóri Po ſmerti náma tàm v nebéſhkim dvóri. ” (Dalje ſledí. ) Od |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | žena in hči so se že, prédin se je dan zazôril, na pot napravili, de bi jima samí veselo novico svojiga |
Najdenček (1860): | svojim strahu sim celo noč tékel. Ko se je dan zazoril, sim bil v tujem, čisto neznanim kraju. Zdalječ sim zagledal |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | vjeli“. Oče, Lena, Rikard ― vsi trijé se stermé v ptiča vzrejo. Dvakrat, trikrat to vižo povzame. Ni bilo drugáči; ravno tista |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pa prisegam ti pri živem Bogu, da je bila berv zažagana, o tem jaz ničesa nijsem vedel. Padel sem jaz pervi |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | divji graben, da bi ne bil vedel, da je berv zažagana. |
Blagomir puščavnik (1853): | Zdaj mi bo sladka, s veseljem jo cem kakor dolgo zaželenega prijatla pričakovati. O Bog! kako neskončna je tvoja dobrota! O |
Občno vzgojeslovje (1887): | in z navado, tako ojači, da nam zaznava ali obnova zaželenega predmeta neprestano vzbuja željo, tedaj se zove nagnenost (nagnenje). Sklonost |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | si mi rekel, da te še nekaj gotovega zaderžuje pred zaželeno smertjo za Kristusa in nedavno mi nisi hotel povedati, zakaj |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sklene ž njo o ti zadevi, ktera je že dolgo zaželjena in bo tistim, ki na somenj v Ljubljano kaj kupit |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na Kranjskim. (Konec. ) Dvojni vzrok je posebno, ki dosihmal ovira zaželjeni napredek sadjoreje: pervič, ker koristnost njena še ni tako sploh |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | delo, kako deleč in kam naj sega, da se doseže zaželjeni namen? 2. Po kolikih potih se dá spluh les prodajati |
Kemija (1869): | mu tudi lahki ogljenčev vodenec pravimo. Z zrakom pomešan in zažgan razpokne s strašno silo, ravno tako kakor pokalni plin (§ |
Kemija (1869): | krajih se iz zemlje razvija v tolikej meri, da enkrat zažgan gori neprestano. Tako zvarni »sveti ogenj« v mestu Baku na |
Kemija (1869): | podobi plina brez barve. Plin ima hud bodeč duh in zažgan gori z lepim plamenom, rdečim kakor breskov cvet. Cijan je |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | unajne dele istekla; vraniza je bila mehka, kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene, jetra véle in polne mehurjev, ſerzé pak sdravo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne povejo, ali pa rezhejo, de je hudoben, ſovrashen zhlovek sashgal. Goſpoſka ſe je pa she vezhkrat preprizhala, de nar vezhkrat |
Tiun - Lin (1891): | Je bilo to samo naključje ali je kdo zažgal? Hočejo morda morski razbojniki v tej občej zmešnjavi opleniti hišo |
Fizika (1869): | s toploto solnčnih trakov, nabranih v njihovem žarišču, stopili in zažgali take stvari, kterih sicer niso nikakor mogli stopiti in zažgati |
Gozdovnik (1898): | kterih sta iskala, kakor sta sodila po številu utisnjenih kopit. »Zažgali bodo taborišni ogenj in potem jih lahko najdeva,« govori starejši |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Pred očmi so mi ubili ženo; nad glavo so mi zažgali stanovanje. Poglejte svitli žar tam nad gozdom! Branil sem se |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | se jim je posrečila v varstvu svetih angelov. Ko so zažgali Maori praprot, da bi zajeli dečke, ali da bi ti |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | potokih. Dež je pogasil tleče tramovje marsikatere naselbine, katero so zažgali Maori; pogasil je tudi grmičevje ob gorskem potoku in padal |
Fizika (1869): | zamoremo sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati in tako zažgati gorljive stvari. Na vsakej prizdignjenej in samej sebi prepuščenej stvari |
Gozdovnik (1898): | je to? « dé Rdoles, gori po reki pokazavši. »Otok hočejo zažgati! « Megla je bila zdaj tako debela, prijetljiva, rokotipna, da z |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | hvaležnosti Gospodu altar postavi, ino mu žgaven dar na njem zažge. Takrat se je lepa mavrica na nebu perkazala. „Glejte! ” reče |
Rudninoslovje (1867): | olje čisto, dá se popolnoma vsparíti (destilovati) , jako se lehko zažge i gori z belim plamenom, nareja veliko dima, i smrdí |
Rudninoslovje (1867): | luščínaste, časi zrnaste ali pa lésaste a naposled časi prsténe. Zažge se več ali menj lehko, gori s plamenom i diši |
Fizika (1869): | tam čuti veča toplota, ki je lahko dovoljna, da stvari zažgè. Zato se leča zbiralka imenuje tudi zažigalno steklo. Poglejmo zdaj |
Kemija (1869): | dno plaveža z drvi in z ogljem, ki se potem zažgé; da se pa vse to bolj razvname in razbeli, pihajo |
Fizika (1869): | Potere vsak zadržek, ki jej je na poti, stopi kovine, zažge gorljive reči in ubije ljudi in živali. Navadno se na |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in zele meſta v neſrezho pripravi; — pohiſhtva, priſtave, shito , klajo ſoshgè in ſhe shivini in ljudem shivljenje vsame. In vunder je |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tovaríco (oslíco) pred mestam , jo vso s slamo ovijejo in zažgó. Uboga živina se valja po tléh, rijôve na vso moč |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lepo ob kraji sklede napravi, jamo z jamajskim rumam napolni, zažgi in urno na mizo daj. Nevestno župo (šodo) pa v |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lepo ob kraji sklede napravi, v jamo dobriga ruma daj, zažgi in tako plamečiga na mizo daj. Tudi lahko nevestno župo |
Kratkozhasne uganke (1788): | pyvne glash, ter obernenega v' desni roki derſhi: v' lęvi ſaſhgi en kos popyra; al toku, de v' glash notri gory |
Kratkozhasne uganke (1788): | perishe namozhene, ali ſhe mokre slame zhes gnęſdu verſhi, inu ſaſhgi inu dim njeh bo ſa dushil; zhe ne use na |
Fizika (1869): | v vodo. Tukaj imamo tedaj prav raznovrstnih prikazni: Zvok, povečavo, zažig, pad, gib in izparivanje. Pa kakor različne so te prikazni |
Fizika (1869): | so za opazovanje nepripravni. Da vboko zrcalo zamore služiti ko zažigalno zrcalo, to je bilo že povedano pri toploti. Je pa |
Fizika (1869): | dovoljna, da stvari zažgè. Zato se leča zbiralka imenuje tudi zažigalno steklo. Poglejmo zdaj, ktere prikazni se pokazujejo na lečah zbiralkah |
Fizika (1869): | veržel, -i. Brechen, lomiti. Brechung, lom. Brechungswinkel, lomni kot. Brennglas, zažigalno steklo. Brennpunkt, gorišče, žarišče. Brennspiegel, zažigalno zrcalo. Brennstoff, gorivo. Brezvoljnost |
Fizika (1869): | Brechungswinkel, lomni kot. Brennglas, zažigalno steklo. Brennpunkt, gorišče, žarišče. Brennspiegel, zažigalno zrcalo. Brennstoff, gorivo. Brezvoljnost, Trägheit. Brezzračen, luftleer. Briefbeschwerer, têr, m. |
Gozdovnik (1898): | hipa do hipa ter plavnemu otoku se bližajoča. »Napravili so zažigalko, vedoči, da vsekako jo mora tok prignati na otok ter |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pot sadélo, (po boshji volji, ſe vé,) v' ſvetínjiſhi kadilo sashigati. Zaharija gré, po duhovſko oblézhen, s' slato kadilnizo v' rokah |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu po telesu lube. Deslih sem jeſt nad boſhjo gnado ſeſhihrana bila, inu deslih sem uſſellej temu narvishemu dapadla, nisem vonder |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Boshio popounima zhes dali, kyr negove ozhetne lubesni pruti nam sashihrani dergazhi miſlit na ſmemo, koker de Bog, katiri je ta |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kyr je naſh Ozhe v' Nebeſſih, ali niſmo mi vezh sashihrani, kader mi naſhe shelie, inu proſhno na negovo volo spuſtimo |
Oče naš (1854): | Orlovega vernili in z maševanjem francozke armade jim je bilo zažugano. Ko so poslanci nazaj prišli in ljudstvu povedali, kako zaničljivo |
Oče naš (1885): | Orlovega vrnili in z maščevanjem francozke armade jim je bilo zažugano. Ko so poslanci nazaj prišli in ljudstvu povedali, kako zaničljivo |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | od soseda pričakovati. « Monih pa je povzdignil glas in je zažugal jirharju rekoč: »Belialovo seme ti! tudi tvoja ura bo prišla |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | kazen, o gerda pošast ti jirharska, gorje tebi! Tako je zažugal sosedu, ki se pa ni upal prikazati, ker ni bilo |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njegov sin Tiburcij pa je bil tako razkačen, da je zažugal: „Če oče res ne ozdravi, dal bom Boštjana |
Gozdovnik (1898): | ga z desnico zvrtini v dolgih krogih nad glavo. Laso zažvižga po zraku ter se vrže Apaču okolu vratu. Sokoljeoko oprime |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tedej miſliſh? Zhakej , mi boſh pokoro dęlal. Matizh. Sdej bom sashvishgal. (perſté v' uſta vtakne, koker de bi otel sashvigat. ) Nęshka |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | lohka opravim. Se imam ſkriti, je rękel, inu kader bo sashvishgal , naglu s' luzhjo vùn ſtopit. Potler, je rękel, mi bo |
Stric Tomaž (1853): | marveč branja in pisanja in keršanski nauk. V serce me zbada, viditi kako so v tej reči zanemarjeni, kako v vseh |
Ferdinand (1884): | le molčal. Te besede nedolžnega otroka so kakor ostre pušice zbadale njegovo srce. V tem trenutku ni mogel misliti z veseljem |
Ferdinand (1884): | prav! Kdor mori druge, zasluži smrt! « Kakor ostre pušice so zbadale te besede nedolžnih otrok očeta v srce. |
Nevera (1878): | nič ni! « — tako jo nagovori na pol nejevolno, na pol zbadljivo. Žena vzdihne le, milo se jej stori in reče le |
Rokovnjači (1881): | izbo, zdaj s tem, zdaj z onim, zmirom šaljivo in zbádljivo, takó da je zdaj živ smeh, zdaj rezno zabavljanje odgovarjalo |
Pomladanski vetrovi (1881): | poznaš? " „Se ve da! Kako bi pa ne? " odgovori dekle zbadljivo. „Gotovo si iz Mačkovic doma? " „Kaj še! Iz Šiške sem |
Agitator (1885): | na Drenovem! Tudi morebiti v volilnih zadevah? « omenila je še zbadljivo. Koncipijent se je molče priklonil in voz je oddrdral dalje |
Arabela (1885): | radovedno. »Gotovo nič poštenega! « »Kaj tebe to briga? « odgovori ona zbadljivo. »Ako me maj soprog ne more častno preživlkati, moram gledati |
Arabela (1885): | pa bode moj bodoči soprog tem večji zapravljivec,« odgovori Arabela zbadljivo in zapre knjigo. »Sicer pa ne vem, teta, kaj vidite |
Arabela (1885): | tako dobro poznate? –– Da so učenjaki dolgočasni in neuljudni,« nadaljuje zbadljivo z vidnim namenom žaliti ga, »vedela sem že davno. Da |
Dve svatbi (1895): | tega še dolgo ne boš gospodar? « reče mu na pol zbadljivo, na pol prijazno. »Kaj se bom bal tega, saj ste |
Roman starega samca (1895): | potrebuješ blagoslovljene vode? « pozveduje grajščak radovedno. »Čudno vprašanje,« odvrne gospa zbadljivo; vsaki otrok ve, čemu je blagoslovljena voda. Ker je pa |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 30. Kęr je pak vidil ta mozhni vęjtèr, ſe je sbal, inu kadar je sazhęl ſe topiti, je vpil rekózh: Goſpód |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bliso hiſhe ga je sa potokam rasgernila, vbelit. Mina ſe sboji Shofko sagledati, ter ji ſhele sdaj v’ miſel pade, kaj |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | ni vedel povedati, kam da so prešli. Ljudje so bili zbegani in razperšeni. Pozno je bilo že v noč. Kam naj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | potolče. Na to strašno prigodbo je vse ljudstvo po vaséh zbegano in tako prestrašeno, da se k ranim mašam ne upajo |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ki je v obče veljal za poštenega, skušenega moža, je zbegano Katarino jako dobro došel, in sklenila je njemu svoje serce |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | krog njega! " In v resnici je Tone po neprevidnem ravnanji zbegal vse ptiče, ki so se uže umirili, da so kričali |
Robinson mlajši (1849): | to neizrečensko rádost počutila, da sta iz te nagle struge izbegla, ino na tiho morje stigla — prišla. Petek je od veselja |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in se nazaj umaknil, češ, da bo kar v germovje zbežal, če se mu ropar približa. „Oh pustite me,” vpil je |
Na stricovem domu (1860): | gozdu sem našel namreč gnjezdo, iz kterega je ravno veverica zbežala; koj sem mislil, da mora imeti mlade; splezam na drevo |
Dragojila (1864): | se, kako bi Dragojilo iz Rasitstana rešila in na Slovensko zbežala. Milijevičeva prijaznost s tujcem se zdi njegovima tovaršema sumljiva, zato |
Mahmud (1870): | VIII. Noč je zbežala in napočil je 22. rožnik, praznik sv. Ahacija 1593.l. Solnce |
Marjetica (1877): | za njeno prijaznost, ko bi ne bila pobrala pete in zbežala, kar ste jo mogli nesti dve koščeni živi in tretja |
Pomladanski vetrovi (1881): | odhajal, ne vedoč, kam je utekla, kam je pred njim zbežala ona, h kterej ga je srce z vso silo vleklo |
Roka in srce (1883): | Meliti pa je samó nemo stisnola roko. Na to je zbežala v svojo sobo, da ne vidi objemov in solz pri |
Veliki grof (1885): | gospe Kornelije že ni bilo več v hiši. Sluteča nevarnost zbežala je bila s svojimi služabniki. „Prokleta baba! " mrmral je grof |
Slučaji usode (1897): | ne našla doma, in najraje bi se bila obrnila ter zbežala, takó velika je bila njena vznemirjenost ... A že so se |
Kotanjska elita (1898): | dobro! « Rdečica ji je zalila lice, naglo je vstala in zbežala v svojo sobo, kjer se je zaklenila. Ni je bilo |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | Oſtali ſovrashniki ſo pa s ſvojim kraljem v meſto Avinjon sbeshali, kjer ſo ſe tako hrabro branili, da ſo kriſtjanje to |
Zlata Vas (1850): | nekterih je bilo celo tako strah, de bi bili radi zbežali. Pa bali so se, de bi se jim že kaj |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | utice in se togotno zaganjali proti vhodu in zopet plahi zbežali. "Tri sto pečenih kapunov," zakliče mlinar in neka misel se |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sem zgubljen! Druzega pota ni, da bi si opomogel; kar zbežati bi moral od tod. ” „To bi že bilo; koliko si |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | gerla zavpije, verže kačo zopet srečno v vodo in hoče zbežati. Al ko se oberne, zopet nov strah. Stari ribič Jaka |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | po življenji streže. David si nikjer življenja ni svest, ino zbeži v pušavo. Po temni hosti je hodil. S smertnimi nevarnostmi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | otročiča. Al ženska, ki je otroka v to zibelko položila, zbeží naglo ko bi pihnil, ker, ako jo zasačijo, mora sama |
Stric Tomaž (1853): | ki ste že med tem na drugem kraji poslopja čakale, zbežite naglo skozi vratca v hišo in pod streho, kjer ste |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in jo pobegnili, kot de pridejo v Ljubljano k vojaški zberi. Če pa bolj na tanjko pregledamo take ljudí, bomo koj |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | concilio vanitatis? Kai ſe ti gor dershiſh per timu vkup sbiralſhu te sanizhemernoſti? In cathedra deriſorum cum his, qui adverſus Deum |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ozhy, de bi mi nikdar na ſedeli per timu vkup sbiralſhu tih hudobnih, inu ſe nihdar na podali v' eno greſhno |
Fizika (1869): | Leča razmetnica, Zerstreungslinse, 140. Leča vbokla (vdrta), Hohllinse, 140. Leča zbiralka, Sammellinse, 138. Leča zbokla, convexe Linse, 138. Ledišče, Eispunkt, Gefrierpunkt |
Fizika (1869): | ki je lahko dovoljna, da stvari zažgè. Zato se leča zbiralka imenuje tudi zažigalno steklo. Poglejmo zdaj, ktere prikazni se pokazujejo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zala mešanica! ! O ne motite se, vsej je ravno to zberanje, pretresanje, občinjávanje, primérjanje in druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če jih imajo na zbiranje. Če jih pa ni na zbiranje, mende ne bomo zamerli, če kdo rabi kakošno bolj neznano |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | beséde rabijo, ki so bolj navadne, če jih imajo na zbiranje. Če jih pa ni na zbiranje, mende ne bomo zamerli |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | visi, in je sèmtertjè celó nizek; da se dalje ondi zbira mnogo vod, rek in potokov, iz cele notranjske strani, in |
Valenštajn (1866): | ter skupaj vró. Nobeden Ne vé zakaj. Skrivnostno v temnej zbira Tišini pod prapore vsak se polk. Sovražno Tifenbahovci drže se |
Kemija (1869): | potrebujemo za to 10 funtov solitarne kisline. Žveplena kislina se zbira na dnu svinčenih hramov; no ker je preveč vodena, mora |
Zoologija (1875): | in tam, zlasti iz mišic pobrala. Ta voda, scalnica imenovana, zbira se iz obisti v mehurji, iz katerega se po potrebi |
Zlatorog (1886): | V soški krčmi zbira se mladína, Bliska rádost, vriska mandolína, In po taktu, hitro |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkopane ino s gorkim gnojam napolnene po simi— enako bramorjam — sberajo , ino na ſneg, ali tudi mras rasmetani poginejo. Skuſhna ni |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | palačah navadno, nima dvorišča, ampak veliko dvorano, v kteri se zbirajo vsaki dan opoldne tergovci v posvetovanje in pogovore. Nad to |
Botanika (1875): | prav rade, nekterih pa nikakor ne, da tedaj, rekel bi, zbirajo med njimi. Primerjaj v fiziki §. 31. Kapljiva stanična usébina |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe Judje vſako ſabóto, kakor mí v' nedeljo v' zerkvi, sbirali. Kedar ſo ſe vſi sbrali, vſtane Jesuſ v' snamnje, de |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | donašale včasih odlome „občne zgodovine” iz rokopisa rajniga Matija Vertovca. Zbirali pa bomo iz imenovaniga zgodopisa take sostavke, kteri, čeravno le |
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | morajo Slovani vse še le sami iznajti; kakor bučelice bodo zbirali slovstvene zaklade, ki se nahajajo pri druzih narodih, svojili, v |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kakošne možé cikate? Nar bolj poštene in umne možé si zbirate, in to je prav. Kolikanj bolj pa je potreba za |
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | tako, kakor človek, ki obupuje. Po teh besedah se začnó zbirati in pripravljati se za silo. Rajši hočejo žene in otroke |
Napake slovenskega pisanja (1858): | jo hoče peti. Tudi ni utegnil Vuk pravlic tako skerbno zbirati in tenkovestno primerjati, kakor je pesmi, za kar naj bi |
Bore mladost (1862): | migljajočih zvezd, ampak zavoljo hudournih oblakov, ki so se jeli zbirati nad pokojnim jezerom. Pa trudnemu ni bilo dano dosti počitka |
Spomini na okupacijo Bosne (1888): | odséhmal jamejo se vstaši umikati na ónem kraji ter se zbirati sredi bôjnih vrst. To se vé, da je naš vojvoda |
Rošlin in Vrjanko (1889): | imela zadnjič nánj zarad guvernante. Kakor navadno, jeli so se zbirati v vé liki dvorani okrog dolge mize. Kmalu je Klára |
Od pluga do krone (1891): | v hiči pa preoblečejo bolnika. Zunaj se jamejo konec vasi zbirati vaščanje s svetilkami in pletenicami, prinesenimi iz sv. Višarij, ali |
Pegam in Lambergar (1891): | zasvetile luči, in iz grada, kjer so se baš začele zbirati ponočne straže, donel je glasen hrup veselih ljudi. Ulice in |
Hudi časi (1894): | rokovnjače. « Temna noč je še bila, ko so se jeli zbirati kmetje nad Mirno pečjo. Tiho so se pozdravljali in stiskali |
Gojko Knafeljc (1899): | je bila donesla Neža … *** Okoli desete ure so se začeli zbirati svatje v »hotelu«. Grahorjevi so bili povabili dve znani jim |
Zoologija (1875): | se suhega mesa, kož, kožuhovine in natlačenih živali po prirodopisnih zbirkah. Ravno ondi dela nepriliko tudi muzejnik (Anthrenus museorum). Repičar (Nitidula |
Zoologija (1875): | Chelifer cancroides), ki se nahaja po starih knjigah in rastlinskih zbirkah, kjer vreba na majhne škodljive žuželke. Drugi razred: Pravi pajki |
Zoologija (1875): | veča dela, katerih nekoliko navajamo na konci knjige. Tudi prirodninske zbirke in zoologični vrti, kjer se nahajajo, pospešujejo nauk. Prvi je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji zanimivo zbirko obrazov (podob) vseh mož, ktere nova zgodovina serbskega naroda ali |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | brezovo tertinje ; kar pa terdneje zvezati hočejo, z lesenimi žeblji zbijejo, železa ali jekla ni trohice pri flosu. Deske ali letve |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | flosu pravijo, da je „kuzla” in ga večidel iz ostanjkov zbijejo. Na flosih pa ne vozijo le celega lesa, desk in |
Stelja in gnoj (1875): | to zgodi z gnojnico ali s kakimi pomijami ter z zblojeno vodo; potem pa se pusté, da se nekoliko ugrejejo in |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi Bogu sinu † inu per buegi svetomi Duhu † jes vas sbodram inu permoram skues ta Gospueda Jesusa Kriſta inu skues nia |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu dase ti menei pokoren skashah? Jas N. N. taba sbodram noi klizham noi toza zetieram inu permoram o Duh da |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | menei ti ofenporei al resodei te skriti shaz: jas tabei sbodram: noi sarothim: inu tabei klizham: viemeni inu umozhi noi ugvauti |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | to maivengo, barti aden sa drugim. Jas N. N. taba sbodram noi pegeram oh duh da pokashi te dnarje katere si |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skrov inu sa poveshov: Jas N. N. taba klizham noi sbodram noi sarothim inu permoram oh ti Duh da skashi ti |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | si ti tukei skrou? Jas N. N. taba pegeram inoi sbodram oh ti duh da skashi ti mene te shaz, kateri |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi vino, poklizha? 2. Jas N. N. taba sarotim noi sbodram zerzerellus inu skues mvezh tah Efangeliſtou S. Matheus S. Lukasha |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shie prei povedou: kaker shitro porazhash jas taba sarootim noi sbodram: furt rezi jas tabe donkam? |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ze: inu skues krishtusha jas tabe sbodram? noi skues vse mozhi pra svetah Sakramentou: inu skues bondlenje |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Savo. — Zarad, sporad, zbog (wegen), postavim: zarad tega, sporad mene, zbog tebe je peršel. — Na Gorénskim, v Sévškim kraji so navadne |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | beséda se sliši tudi med Kerko in Savo. — Zarad, sporad, zbog (wegen), postavim: zarad tega, sporad mene, zbog tebe je peršel |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pri gospodah. Tožilo se je silno o barantíi domačega vina zbog opore otvorjene meje ogerske, ali letošoji pičli vinski pridelki so |
Viljem Tell (1862): | vežo. ) Valter. Na pragu tu stoji, ne more dalje; Trepeče zbog strahú in radosti. Tell. O Hedviga! otrokom mojim mati! Bog |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Žena, izdala si me! " zagrozi Tone divje nad trepečo in zbog žalosti vso zgrudeno ženo. "Jeli sem zamogla vedeti, kaj se |
Tiun - Lin (1891): | Hinko gotovo iz jamborovega koša opazuje sovražno ladijevje, bil sem zbok tega precej miren. Dosti bolj me je skrbelo, da bi |
Genovefa (1841): | gradú in oſkerbnik môjih vlaſtin! In sdaj te Najvíkſhimu isrozhím! S Bogam, miſli na-me in môli sa-me! ” Genovefa ga je ſhe |
Divica Orleanska (1848): | Življenje naše, britko, truda polno? Lionel (mu roko podá. ) Nu, z Bogam Milord! Solz pravico dolžno Pošteno bom po boju vam |
Blagomir puščavnik (1853): | Vas več draga gospa! nikdar več na tem svetu vidila. Z Bogom! ” Blagomir gre še enkrat v kapelico, poklekne k altarju |
Blagomir puščavnik (1853): | eni plajšč. Žene in dekleta obdajo Bogomilo in jej zadnji ”z Bogom” vošijo. Nar bolj se jokate Ljudomileva žena in njena |
Čas je zlato (1864): | zláte povèrh. Pokliči mojega služabnika, ki bo vse drugo preskerbel. Z Bogom! « Lenček shrani z veseljem rumene zláte, se zahvali milostljivemu |
Čas je zlato (1864): | že vidili! Pred vsem si zapomni: de je čas zlató! – Z Bogom! Kader iz Pariza pridem, kamor jutri pojdem, bom po |
Valenštajn (1866): | Maks. Z Bogom! Oktavij. I ti kmalu Za manoj se napotiš? Maks |
Mlinar in njegova hči (1867): | Janko, jako mi srce vznemiruješ. Janko. Z Bogom! da, da, z Bogom! pa ne za vselej. Upanja svojega ne izgubim. Ne |
Mlinar in njegova hči (1867): | čému bi živel. Micka. Janko, jako mi srce vznemiruješ. Janko. Z Bogom! da, da, z Bogom! pa ne za vselej. Upanja |
Ferdinand (1884): | po volji. Cesar odpusti Alfonza, Ferdinanda in soprogo z besedami: »Z Bogom! Ostanemo vam v svojej milosti naklonjeni! « Alfonz je šel |
Zlatorog (1886): | svoji le očníc podája »Ne pa pestrih biserov sijája. – »Lovec, z Bogom! K gostom zopet grem, »Vidiva se, toda kdaj, – ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uzhí, kako ſe imájo konji oſkerbljevati in opravljati, de ne sbolé,” „Kdor vé, od kodi bolesni pridejo; kdor té odvrazha in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi vſi na enkrat sbole, vzhaſi do maliga vſi poginejo, vzhaſi le nekteri, takó, de |
Genovefa (1841): | bi mêni poprej ne pokasal. Zhe ne, bi hudo, hudo sbôlel. ” Pa dobra pametna mati ga je ſhe ſkerbnejſhi pred nepokorſhino |
Genovefa (1841): | rekózh lépa pomlád zveſti sazhéla. Proti kônzu síme je fantizhek sbôlel in dolgo ni mogel votlíne sapuſtiti. Pa kmalo po pervih |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | eden ni hotel jeſti, ali piti, in je tudi reſ sbolel, uni pak ne, ki je pil. Ta bolesen napade vezhi |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to se vé, bòlj iskali kakor, ko bi bil človek zbolel, pa nič niso pomagale. Kér so vidili, de ne kaže |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ta reč „je taka, ko bi se začudil, bi še zbolel. Mi pravimo, da „se „ta hudi” pritisne”. Kakor dolgo si |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Od rusovskega vojskovodja Menšikova se je tudi govorilo, da je zbolel, pa novejše novíce pravijo, da to ni res. — Važniše rečí |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se hotli tem preskušnjam podvreči, al eden je v tem zbolel, eden pa je bil na Ogersko prestavljen in se je |
Ferdinand (1884): | žalost in pa mestni zrak sta pričela spodjedati njegovo zdravjé. Zbolel je nevarno. Bolezen se je spremenila v hudo mrzlico, ki |
Ferdinand (1884): | pohvaliti. Med drugim je pripovedoval, da je mladi grofič Ferdinand zbolel za kozami, ali pa vsaj za kako drugo nalezljivo mrzlico |
Najdenček (1860): | sim čutil, da ni Kristine pri meni. Zbolil, hudo sim zbolil. Vročina in mraz sta me terla. Koze sim dobil in |
Najdenček (1860): | svoj spominj. Kmalo sim čutil, da ni Kristine pri meni. Zbolil, hudo sim zbolil. Vročina in mraz sta me terla. Koze |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | rekoč: da ji je Ana tisti dan, ko je rajnca zbolela, v popirju zavito mišico pokazala. Gosp. apotekar Bankalari pa po |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Stojí v zatožnim pismu, da tisti dan, ko je rajnca zbolela in bljuvati začela, ji je Ana oslajene vode napravila in |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | dan, ko je mati v mesto šla, strahú in britkosti zbolela. Bolezen jo je ta večer še bolj potláčila. Ubogo gospodično |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se mora od zdravih odločiti, sicer bojo vsi po kozéh zboleli. Bolnega je treba prehlajenja varovati, ga vendar ne prevroče imeti |
Sacrum promptuarium (1695): | vſak dan veliko petlerjou je s' potrebo oſkerbela, k' ſadnimu sboli, ter en dan je bila samaknena, inu pred Rihteria Nebeſkiga |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 17. Kaj ſe ima pred vſim pomiſliti, kadar kak konj sboli? §. 18. Nekoliko vashnih beſedi , kako bi ſe ſhe mertvi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojo shivino bolésin varovati mogli, morate okoljnoſti, v kterih shivina sboli, posnati; torej tà pervi del poſebno uzhí, kako ſe imájo |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sploh škodljiva, je vunder res, de dostikrat živína od tega zbolí, če je iz pregôrkih soparnih hlevov k studencu ali reki |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Mokronožki komisii pràv žalostna zgodba perpetila, namreč: nékimu kmetu zbolí vòl na vrančnim prisadu. Zdravila so, to se vé, bòlj |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | oterpne, kužne bolezni se ga raji primejo, in vselej nevarneji zboli, kdor je žganice navajen. ” „Tak hudo”, rečem na to, kakor |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | veliko silo posteljco odtergajo, ranijo dostikrat maternico tako, da krava zboli, hirati začne in konec vzame. Po skušnjah zvedenega štajarskega grajšaka |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se pri človeku vodobojnost imenuje, ki je strašna bolezin; človek zboli po steklini, kedar ga stekel pes ali kaka druga stekla |
Ferdinand (1884): | pač vže vse pripravila za odhod? « »Če dobri Ferdinand res zboli za kozami, bi li ne smela z otroci pri njem |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | so vedno na čistem zraku in se veliko trudijo, malokrat zbolejo za nahodom: Podpazdnički in tisti, ki vedno pri gorki peči |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Steklina. Pasja steklina, na kteri psi, značke, volkovi in lesice zbolejo, je neka posebna smertna bolezin, ktere natoro še ne poznamo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vtepel? Neki divji narodi v južni Ameriki ilovco jedó, kadar zbolijo; ravno tako tudi bolni ptiči večkrat ilovco in pesek zoblejo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dež k potrebi. Lahko, de še svinje včasi od tega zbolijo, ko okoli voglov takih nesnažnih hiš letajo; sosébno, ako je |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe nanam pokoja doklier se naperkashesh natam kraji. Ta trezhji Zbong al sarotenji. Ta naisvoreishi krji Jesusa Kriſtusa sheni sheni shem |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tab N. vidov? tamo jemluji samsvoji kerſtno jeme. Ta pruevi Zbong al sarotenje Jas N. tebe sarotim ti Ziperjanishi hober Mon |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | INRI te Zbong je naivesh skushan biu od ludi te Zbong je ta |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ta drugi Zbong al sarotenje. Jas N. tebe Sarotim hobermon per buegi Abraham |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pater Bolfa uzelouzi. TA 48. KAPITL. Te ie tapravi Ziprianshi Zbong al sarotenje tu |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | INRI te Zbong je naivesh skushan biu od ludi te Zbong je ta pruevi udrukan biu notre v' jemberse utam lete |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bila kmetijſka drushba na Krajnſkim ponovljena, „29„ ſo Dunejſki sbor dokonzhali. „29„ boj per Vaterlovi v Niderlandu. Urno, kaj je |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Napoljon sopet v Paris permáha. „30„ ſe je perzhel veliki sbor ſamoblaſtnikov na Dunaju... „30„ je bila kmetijſka drushba na Krajnſkim |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | roženkranc — in Bog ti bo blagoslovil tvoje gospodarstvo. Dr. Bleiweis. Zbor nemških kmetovavcov in gojzdnarjev v Gradcu. Že pred 10 leti |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bomo še nekaj od tega povedali. Dr. Bleiweis. Velki letni zbor c. k. krajnske kmetijske družbe. (Konec. ) Sedaj je prišlo več |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prošnje bojo pri zboru očitno na glas brane. Na ta zbor bojo tudi drugi ljudjé hodili poslušat. Pošlíte tedaj kakiga možá |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zamolčali bodo vsi Vaši zoperniki. V volilnih rečéh za deržavni zbor na Dunaj. Za prid in blagor domovíne iskrena „Slovenija” priporoča |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se dobro za kmeta, tode ne pozabite, de ima deržavni zbor tudi druge ravno tako imenitne in važne namene; ne pozabite |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bi pač tudi naše asekuracije posnemale ta lepi izgled! — Deržavni zbor v Parizu je že dovolil, da naj vlada vzame 500 |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | brez pomena, da ravno sedaj, ko se ima važni parižki zbor začeti, je prišel pruski kraljevič v Pariz. — Francozko ministerstvo za |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Še zmiraj je prusko-švajcarski razpor tam, kjer je bil. Zavezni zbor v Bernu se je začel 27. dan p. m.; več |
Lohengrin (1898): | kralj sname ščit z doba. Vsi deró radostni proti sredi. ) Zbor Žij! Zdrav! Žij! Zdrav, oj zdrav! |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | saſlushi she ſmert. ) Kdor pa brata kolne, je obſoje véliziga sbora kriv, (saſlushi ſhe hujſhi ſmert kamnjanja. ) Kdor pa brata zelò |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nemar ne pusti. (Dalje sledi. ) Kaj nam bodo od velikiga sbora z. k. kmetijſke druishbe, ki je bil 2 dan Velikitravna |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | preprizhal od reſnize vſiga tega popiſovanja. **) M. Ferlan. Popis letašnjiga zbora c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 7. dan Velkitravna. Vodja |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 40. listu, kjer so gosp. F. Šmidt razsodbo slavniga Graškiga zbora nemških kmetovavcov na znanje dali. — Tukajšna družba sv. Florijana obseže |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kteriga družba milo pogreša — spomnil, so se začeli pomenki tega zbora, ki je do dveh popoldan terpel. Po dokončanim zboru so |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naši poslanci nemško nagovorili: „S pravim veseljem prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prav dobro biti. Če to orodje noter do velkiga kmetijskiga zbora prihodnji mesec v Ljubljano pride, ga bo marljivi g. predsednik |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cesarja Napoleona, ki jih je unidan izgovoril v začetju derž. zbora, Francozi imajo zdaj že 581.000 mož in 113.000 konj na |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vremenskega prerokovanja, od kterega smo unidan omenili. — Po sklepu dunajskega zbora so gg. škofje večidel v petek in saboto zapustili Dunaj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na obé strani prava, dosedaj ni še obveljalo. — Zavolj parižkega zbora se je sedaj to za gotovo zvedilo, da se je |
Šola v boju proti pijančevanju (1898): | jih je tudi v Angliji in v Švici; tudi deželna zbora na Moravskem in Spodnjem Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave. Različna |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in v posebne shodiša , v kterih , se pripravljajoči na očitne zbore, vse na tanjko pretresamo, eden drugimu svoje misli razodevamo , in |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rumenih, Iz plavih, zelenih 'ma venec nabran. Že ptičice v zborih, V zelenih šotorih, Vùn kličejo nas: Zdej žvižgajo nizko, Zdej |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | se po postavni poti vladarstva vdeležiti v deržavnih in deželnih zborih. Ljudstvu gré tedaj tudi, de postave natanjko spoštuje, tedaj tudi |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bilo že v 1. listu razloženo, da naj se o zborih vse redovno govorí in pomenkuje, tako redovno naj se pišejo |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pa tega tudi treba ni, ker se mende v vsih zborih tudi dosti prazne slame mlati, — ali važniši mnenja naj se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | žal, da več škofij nima škofa, ktere poterjujejo v takih zborih, — al važne druge okoljšine (punt v nekterih rimskih deželah) so |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | na Moravskem in v gornji Avstriji večino federalistično v deželnih zborih, in še tam, kjer je ta stranka v večini ostala |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | kmetijskemu stanu, od katerega največ davkov prejema. V nekaterih deželnih zborih se je obravnavala potreba deželnih posojilnic; al od besedí do |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | bil celó za to, da se enako voli še pri zborih pomočnikov, in to bo tem potrebneje in koristneje, ker je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | brez obzira na razmere posamesnih dežel je predložila vsem deželnim zborom dotično postavo zeló po enem kopitu; vladni zastopnik je v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Obseg: Novo leto. — Nova postava o hišnem davku pred državnim zborom. — Koruza pignoléto imenovana. — Gospodarske novice. — O zadevah občinskega lova. — Krompirjeva |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov je v ſpomladanſkim sboru leta 1841 kmetam, kteri ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V sboru 10. velikiga travna 1842 je naſlednih devet kmetov te zhaſti |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in Tirolske kmetijske družbe prijazno pozdravili , kteri so pri tem zboru pričijoči bili. Tajnik kmetijske družbe, Dr. Bleiweis, je potem zbranim |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetovavce odkritoserčno tako častili, de slednji, ki je pri tem zboru bil, se bo svoje žive dni le s posebnim veseljem |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dr. Bleiweisa, kterimu je merzlica na Dunaji v Gradec k zboru priti kratila. Cvet kmetovavcov našiga velikiga cesarstva in vsih druzih |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Visokost gospod Nadvojvoda Ivan izvoljeni. Pričijoči so bili pri tem zboru poslanci ali namestniki 44 kmetijskih družb ali dežél in mest |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tega zbora, ki je do dveh popoldan terpel. Po dokončanim zboru so se zbrani udje kmetijske in obertniske, pa tudi udje |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | če jih več podpiše, boljši je. Te prošnje bojo pri zboru očitno na glas brane. Na ta zbor bojo tudi drugi |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne govorim, kér mi očita de še do zdaj v zboru nisim govoril. S tem očitanjem on še le svojo nevednost |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mesec v Ljubljano pride, ga bo marljivi g. predsednik v zboru na ogled postavil. — Začetek podkovijske in živinozdravniške šole v Ljubljani |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v Škocii. Mnogo se je govorilo in pomenkovalo v tem zboru, kar stopi nekdo izmed te bratovšine na oder in začne |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | govoril. S tem očitanjem on še le svojo nevednost v zbornim ravnanji pràv očitno pokaže. Povém mu , de v angleškim parlamentu |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se nam to še enkrat naznanilo. Navod za spisovanje županijskih zbornih zapisnikov. Že v 1. listu Novíc obljubljeni izgled: kako naj |
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | vseh uradih, po vseh duhovskih, deželskih in vojaških gosposkah, po zbornih sodovih vseh stopinj, po pisalnicah vseh pravdnikov (advokatov) in biležnikov |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Dunaja v Terst ondašnje dela ogledat šel. — Krajnska kupčij ska zbornica je predlog kmetijske družbe: naj bi se po izgledu nekterih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | postave, ki jo je ministerstvo ravno sedaj kupčijskim in obertnijskim zbornicam v pretres poslalo, še niso znani; vendar so znane poglavne |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svojih ponudbah le s poterjivnim pismom (certifikatom) kupčijske in obertníjske zbornice svojega kraja skazati, da so to, kar so prevzeli, tudi |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi misli, de poslanci druziga ne delajo kakor se v zbornici shajati, in tam brez vsiga pripravljanja svoje naloge pretresovati. V |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ravno tako za prid ljudstva skerbeti zamore , kakor v veliki zbornici, zdaj pa prašam, ali gosp. Rotar tudi tako dobro vé |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | določbe, kdaj da se po praznikih spet začne. Za predsednika zbornici gospôski je izvoljen Karlos Auersperg, knez kočevski, za predsednika zbornice |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | se je ta stranka tudi zadnje dni preteklega meseca v zbornici gosposki vničila vso dosedanjo veljavo, ves dosedanji nimbus lojalitete tako |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | katero je dosihmal veljala za „stranko državno”. In kakor v zbornici poslancev, tako se je ta stranka tudi zadnje dni preteklega |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | glava v obeh postavodajavnih taborih. V zbornici poslancev in v zbornici gospôski strla si je ta stranka zadnje dni minulega leta |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | silovitemu zmaju strta je glava v obeh postavodajavnih taborih. V zbornici poslancev in v zbornici gospôski strla si je ta stranka |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | stranka zadnje dni minulega leta sama svojo glavo, kajti v zbornici poslancev je razpela nemško-narodni program, in s tem proklamirala, da |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | namreč prenarediti postavo za volitev poslancov v spodnjo in zgornjo zbornico deržavnega zbora, ker stara postava ni primerna več dandanašnjim časom |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Iz Dunaja.. — Državni zbor se je začel 27. decembra. V zbornico poslancev je prvi dan prišlo le 120 poslancev (203 bi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | v zbor — razen Čehov in kranjskih Slovencev. Poljaki so v zbornico pritirali svojo resolucijo, da bi se njim — samo njim! — posebna |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | na Francoskem. To mu je prineslo izvolitev za poslanca v zbornico leta 1869., in v tej postal je hitro vodja demokratične |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kmetijske in obertniske družbe gosp. grof Lihtenberg in pa družbini zborniki so šli gospodu Nadvojvodu v vežo nasproti, ki so se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | je v petek. V kakih 2— 3 sejah končá svoje zborovanje. Jutri v Postojni namesti g. Korena izvoljeni poslanec pride tedaj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | tedaj na 11. januarija ob 2. uri popoldne pozvan na zborovanje v novo najetih prostorih čitalnice Mariborske v Šramel-evi hiši. Vsled |
Sacrum promptuarium (1695): | kaj mu je? Oſsel odgovorj, de ſe je oben terrn sbodil, inu de nemore ſam ga vun ſdrejti, satorai taku krulau |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ofrati: jas sim shje rekov da vboschei gnadi mash biti: sboshjo gnado jas vse moram storiti je S. Pavli diav. Naiprei |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | srečni poti V previdni Svoj' modrosti. H timu cela družba zbrana Te pozdravi — svojga Očeta, V sercu, v duhu biti vdana |
Blagomir puščavnik (1853): | kapelico, poklekne k altarju in glasno za svoje drage tukej sbrane sosede moli. Potem vstane, blagoslovi sveti kraj — zdaj nastopijo vsi |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | družbe, visokorodni grof Volfgang Lihtenberg so v svojim nagovoru na zbrane ude pervič lanjske obertniske razstave v Ljubljani opomnili, ktera je |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v srebru, terpí do konca Rožnicvéta. Danica. (Srpske narodne pesme) zbrane in na svitlobo dane od Vuk-Štefanovića Karadžića lani v našim |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | časteno; ne samo vse gosposke in mestnjani, vsi Štajarci so zbrane kmetovavce odkritoserčno tako častili, de slednji, ki je pri tem |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je bilo zastonj. Lejte! — zaupije na ves glas nekdo iz zbrane množice ter pokaže na terdoserčneža — lejte nar imenitniši stvar! lejte |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | baronam Weingartnam k zboru pripeljali. V dvorano stopivši, so Nadvojvoda zbrane ude tako prijazno pozdravili, kakor pozdravi oče svojo družino, od |
Zlata Vas (1848): | so imeli zbor pod lipo. Župani so bili v sredi zbrane množice, in zunaj kroga okoli nje so stale žene, hčere |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Sch. pišejo, de vse cesarske barke so tam zbrane in s tolikimi vojaki nepoljene, de vse mergolí; dragôta je |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | juho nekoliko limonoviga soka vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane rudeče jagode skozi sito, vzemi na en funt jagod en |
Genovefa (1841): | in grofovi konjniki, ki ſo bili vſi pred njegovim ſhotoram sbrani, ſö preklinjali in shugali, Gola, kadar domú pridejo, na drobne |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se narpred v gledališč (Theater) peljajo, kjer so Jih vsi zbrani gledavci z neizrečenim veseljem in „Vivat” vpitjem sprejeli. Kmalo po |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je do dveh popoldan terpel. Po dokončanim zboru so se zbrani udje kmetijske in obertniske, pa tudi udje zgodovinske in zemljoslovske |
Zlata Vas (1848): | rajtingo deležnikov sam napravil, izmed deležnikov so bili pa trije zbrani za pervo léto, ki so na to reč gledali. V |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lepo, pravo tako! ” so vpili brez konca in kraja vsi zbrani). „Štirnajst dní po tem, dragi moji, pa sem si kupil |
Sveti večer (1866): | upal sem, da boste vsi, kakor ste zdaj krog mene zbrani, krog moje smertne postelje stali v tej hiši. Bog je |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zajca. Kerznar nese zajca v gostivnico, kjer so bili vsi zbrani in veseli, de je zajca kupil in narlepšega živega zajca |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | beſede tako prijetno in gladko ſtavil, de je vezhji dél sbranih terdno verjel, de je tako in ne drugazh. Koj drugi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Bilo je vezh ko oſemdeſet oſéb — malih in velikih — vkupej sbranih. Pinja je vſakterimu dopadla, in zhudilo ſe je vſe, ki |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skoz vrata, pa komaj prideva na dvor, kar zagledam trumo zbranih ljudí. Na vprašanje, kaj de so, mi reče starček: „Ti |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | velik ali majhin, kakor premoreš, na oltar domovíne? Veliko kapljic zbranih žene kolesa, in barke nosi. Zató se je tudi ta |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prav dobre masti, pol funta moke, pol funta od pešk zbranih debelih vinskih jagod (cibeb), drobno zrezano lupino ene limone s |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je 18. dan t. m. slovesno streljanje iz cele dežele zbranih strelcov začelo, za ktere je nadvojvoda visoke darila postavil. — Ker |
Valenštajn (1866): | Globokem že Dva dni. Junakov vrlih že imáta Šestnajst praporov zbranih ino vam Poročata, da čakata ukaza. Oktavij. Zgodi se lehko |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pogovor, ker se je med tem z gosti pogovarjala. Eden zbranih gostov bil je neki Kalpurnij, okroten in štorklast; bil je |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | lotil sedaj, bila je jako težavna. Pri mladenčih je bilo zbranih tudi šestnajst nevernikov: starši, jetničar Klavdij, uradnik Nikostrat s svojo |
Rudninoslovje (1867): | nahaja navadno samo v iglastih i lásastih, največ v šopke zbranih kristalih, sveti se kot demant, pa tudi kot steklo, zelen |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | ter kmalu dospeli do bazilike sv. Klemena. Ondi našli smo zbranih uže zeló veliko romarjev duhovnih in svetovnih, od severa in |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Svezher ſhe tiſti dan ſe je Jesuſ sbranim apoſteljnam v' Jerusalemu perkasal. Savoljo ſtrahú pred Judi ſo bili |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zboru pričijoči bili. Tajnik kmetijske družbe, Dr. Bleiweis, je potem zbranim udam rečí naznanje dal , ktere je izbor (Ausschuss) skozi pretečèno |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in dohodki kmetijske družbe v pretečenim letu od gosp. Leskovica zbranim udam na znanje dani. — Gosp. Dr. Orel so bili zopet |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za Frankfort kej očitno pokazalo. Nek uradnik je namreč hotel zbranim voljivcam namen té volitve natanjko razložiti, ter je začel govoriti |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | duhovni pastir tega regimenta, s krepko slovensko besedo govorili k zbranim vojakom, po opravljeni veliki maši pa višji škof Godeasi z |
Ferdinand (1884): | ga je sprejel v svojo službo. Kedar je bilo plemstvo zbrano na pojedini pri grofu, moral ga je sè svojim petjem |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ali obok nad nami ſe perzhne, in nekoliko vód ſe sbere v' oblake nakviſhko. Po tem Bog rezhe: „Voda na semlji |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | doſti shivesha sa simo ali ne; ampak te nar teshji sbere, ter jih urno s shvepljem poſmodí, de le ene krajzerje |
Zlata Vas (1850): | je vganili. Svečnica pride in srejna se zavoljo mnozih reči zbere, in ko je bilo vse opravljeno, stopi Ožbé med može |
Čas je zlato (1864): | je bilo lahko v takem mestu. Pod streho si sobico zbere ter se s prav potrebnim previdi. Njegova hrana je bila |
Ferdinand (1884): | najde dušni mir v šumečem veselji. V krasnej dvorani se zbere plemstvo, da častita novemu »grandu. « Po stenah so visele krasne |
Blagomir puščavnik (1853): | dan odhoda pride, se spet vsi sosedje pri Blagomirovem domu zberejo. Milko je veliko drazih reči iz stolnega mesta sebo prinesel |
Kuharske Bukve (1799): | Sa taiſte namaſhiti sręshi pol libère telęzhjiga meſa na ręsine, sberi ven koshe inu kite; namozhi v' mleki bęliga kruha; ga |
Kuharske Bukve (1799): | kakor je ſizer navada de ſe rumena shupa naredî. — ˛Sagô sberi, operi, inu poſębej perſtavi kuhat na en malo zhiſte goveje |
Kuharske Bukve (1799): | ſtokfiſha ſkuhaj, oſoli; poſębej kuhaj ſhuko v' oſoleni vodi, kuhano sberi inu vſe koſtí odtrębi, sraven deni peterſhíla, moke, zheſna al |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa še dalje kuhati, pohlajeno nadevaj v steklenice. Češnjevo vkuhanje. Zberi v to lepe, zrele češnje, poberi jim reclje in peške |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ki so sicer zrele, pa še precej terde, dobro jih zberi; vkuhaj na en funt jagod en funt cukra do letenja |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | naredi. Kuhanja. Kuhanje iz rudečih jagod. Polič rudečih jagod čisto zberi, skozi sito pretlači, z eno unčo cukra dobro zmešaj in |
Blagomir puščavnik (1853): | mu reče: „Ker se Boga bojiš in cesarsko povelje spoštuješ: zberi si, kako te imam plačati? Pri svojej cesarskej zvestobi ti |
Lohengrin (1898): | Ortruda. Čuj! Pred vsem ne sme bežati se Odtod: zdaj zberi misli vse! Da sumnjo jej vzbudiš, ti stopi Pred njo |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ljubljani, ki je 14 dni terpel, je veliko ljudí vkupej zbral, in kupci ga večidel hvalijo. Živinski somenj je bil nekoliko |
Kratkozhasne uganke (1788): | 21. Qvart eno uganiti, katiro si je kedu v' mislah ſbral. Reſloſhi teh 21. qvart ſapored v' 3. kupzheke toku, de |
Kratkozhasne uganke (1788): | bosh kmalu to kunsht nauzhil. Otshem poſtaveti: Anſhe si je ſbral I. Neſha pak z. Poprashash njeh, kje usakega ręzh v' |
Kratkozhasne uganke (1788): | na drugi ſtrani teh bukuvz poſtavleneh 8. tablez v' mislah ſbral. PODUZHENJE. Velevaj si povedati, na kajſeni s' teh 8. ſgorneh |
Kratkozhasne uganke (1788): | qvarta padla, katiro si je on bil v' mis lah ſbral. XXXVII. Gliſte pregajnati, ollupi eno zhebulovo glavo da węle koſhe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v danaſhnim zhaſu v vézhji obſhirnoſti drushba od vêzhih mosh sbrala, ktero naſh dragi in viſokozhaſteni zeſarſki knes ali prinz. Nadvojvoda |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da! harmonijo vse natvore Je mati Slava v jezik svoj sobrala In v čudotvornih strun zavjela kore; In ko je Tvoje |
Zlata Vas (1848): | opravi. Eno nedeljo popoldne po pridigi se je vsa soseska zbrala; zakaj prédla jim je, od kod denarjev dobiti, ker je |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi se ne; tisto noč, ko se je bila družba zbrala v tvojih sobah, si mi rekel, da te še nekaj |
Tiun - Lin (1891): | mesta. Tik prodajalnice, v kateri so se prodajali razni tiči, zbrala se je množica ljudij, ki je v ozkem kolobarji obstopila |
Biblia (1584): | tiga Zhloveka bo ſvoje Angele poſlal, inu ony bodo v'kup sbiral vſe pohujſhanje is njegoviga Krajleſtva, inu te, kateri krivu delajo |
Branja, inu evangeliumi (1777): | zhloveka bo isdan, de bo krishan. Tedej ſo ſe ukup sbrali ti vikſhiteh Farjov, inu Piſſarjov, inu Sta- |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | odtegnili, inu ſo ſe na enim poſębnim, tihim kraji vkupej sbrali, kęr ſo ſe s' velikim ajfram, s' molzhanjam, inu od |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mí v' nedeljo v' zerkvi, sbirali. Kedar ſo ſe vſi sbrali, vſtane Jesuſ v' snamnje, de miſli glaſno brati. Toraj mu |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | králjev tabor doſpel in ſe vſi knesi in goſpodje tam sbrali, ſe je kralj s ſvojo armado, ktera je ſheſtdeſet tavshent |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | udje kmetijske in obertniske družbe v veliki dvorani deželnih stanov zbrali, visociga gosta vredno sprejeti, in med imenitnimi gospodi smo — kar |
Zlata Vas (1848): | druzih vasí so si nar rajši deklice iz Zlate Vasi zbrali, zakaj niso bile samo silno čedne in zale, ampak tudi |
Blagomir puščavnik (1853): | zinili. Je mar kak praznik, da se je toliko ljudi sbralo? ali kaj je? ” „Da praznik, odgovori Blagomir, vesel praznik, blagi |
Biblia (1584): | Morja ſedèl. Inu k'njemu ſe je veliku Folka vkup sbralu, taku, de je on v'zholn ſtopil, inu je ſedil |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſèdel sravèn morjá. 2. Inu k' njemu ſe je vkùp sbralu veliku mnóshiz, takú de je on v' zhóln ſtópil, inu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | natakali. Bil je kralj Matjaš slovensk kralj — naše gore list. Zbralo si ga je ljudstvo na celovškem polji, in v starem |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nihče ni menil za nas. Zdaj se nas je nekaj zbralo, da bi zmerno, mirno, tiho pa delavno živeli, in za |
Oče naš (1885): | stražami zapreti. Vender se je pa kakih dve sto Švičanov zbralo, kteri so veliko bandero kantona v oblast dobili, straže premagali |
Viljem Tell (1862): | Švica sem. Po skrivnih potih moremo lahkó Natihoma se ondi zbrati v svèt, Vsak naj deset pripelje sabo mož, Ki našega |
Fizika (1869): | tisto stekleno lečo zamoremo sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati in tako zažgati gorljive stvari. Na vsakej prizdignjenej in samej |
Oče naš (1854): | spomniti, kako je tu sim prišel. Ko je zopet bolj zbrihtal in ozerl se, je vidil pri svojih nogah Rozalio in |
Najdenček (1860): | rešenjem obupal. Sedel sim dve uri, preden sim se zopet zbrihtal iz svoje žalosti. Z nožem sim jamo skopal in zvestega |
Genovefa (1841): | dolgo v omedlévizi pod hvôjami leshala. Zhes dolgo ſe je sbrihtala in vidila, de je ſama s otrôkam v gojsdu. Nebó |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu is uſt ſhle. Pa kmal ſe v' poſluſhavzih nevoſhljivoſt sbudí. Mi |
Genovefa (1841): | môlil: „O Bog, ne daj ji umreti. O Jesuſ Kriſtuſ! sbudi mi sopètmôjo ljubo mater. ” |
Revček Andrejček (1891): | ko so vsi odšli dremajoč poje. ) Kjer mine ga gorjé. (Uzbudi se hipoma in hiti viti; na to se ozre okolu |
Viljem Tell (1862): | strune V raji ljubó. In ko se v presladkem veselji zbudí, Srebrna mu prsi vodica škropí. Doni iz globine: Ti, deček |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Po jutrim bomo nad pšenico segli”. Zgodaj v jutro ga zbudijo, ko se je jelo daniti, in mlatiti začnó. Pa niso |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſliſhou petelina peiti, inu ſe vunder ni poprei h' pokuri sbudiu, koker de je Chriſtus na nega pogledou. Katiru nam na |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vekumei naſrezhna bila, aku bi nega nabiu Chriſtus od ſmerti sbudiu. Vedelu je tudi veliku drugih, kie ta, ali vuna ſtanuje |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | britkuſti, katiro je nemu ta grenki spomin v' negovimu ſerzu sbudiu, vmreti, aku bi na biu h' vſim tiſtimu, kar je |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je Chriſtus per timu meſtu Naim od ſmerti h'shiuleinu sbudiu, kie Maria Magdalena ſtanuje, satorei je on h'nie sahajou |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ti kraljuj pravica! In ta glas me je iz sanj zbudil. Ž. Oznanilo fužinarjem, nožarjem in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | človek v tacih okolišinah enkrat zadremal — javalne se bo več zbudil! Gibanje udov, de ne oterpnejo; dobra odeja; gorka juha (župa |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vès vtrujen in potert zaspal. Ko se je Hafed sopet zbudil, je sedel pod palmovim drevesom na svojem vlastnem vertu. Jutro |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Kadar mu brada bode devetkrat okoli mize zrastla, bode se zbudil s svojimi junaci, in slovenski zemlji bode cvela spet zlata |
Genovefa (1841): | je sdélo, kakor de bi ſe bila is hudih sanj sbudila. Ko vnovizh ſta jéla sopet shivéti in djala ſta: „Dovolj |
Genovefa (1841): | bil, kakor shivljênje. Sdaj ſe je pamet v ljubim fantízhu sbudila; jél je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe raslozhevati |
Genovefa (1841): | mirno in ſladko sadremala. Dôſti brihtneji in mozhneji ſe je sbudila. Mali leſéni krish, ktériga je smiraj v rokah dershala, ji |
Genovefa (1841): | rêkla Genovefa s ſlabím glaſam, „in ſe ne bom vezh sbudila. Môje okó ne bo vezh ſolnza gledalo, in môje uhó |
Iz življenja mlade umetnice (1890): | še dolgo bedéla. Lêgla sem srečna, a ko sem se vzbudila, že ni bilo več očeta domá in mati je bila |
Iz življenja mlade umetnice (1890): | Prespala sem takó nemirno to noč in zjutraj sem se vzbudila prav nejevoljna. Vihar, nevihta, burja, sneg, ko je vsa priroda |
Od pluga do krone (1891): | toliko še potrpi, da pride Jurče domóv. ' Nató sem se vzbudila. » «Mati, nič se ne bojte. Če je božja volja, imel |
Ljudska osveta (1892): | mati! « šepetne glasneje Bojan. Ona globoko vzdahne, kakor bi se vzbudila iz čudnih sanj in upre trudne oči v Bojana. Spoznavši |
Lisjakova hči (1892): | sanjah razne nejasne podobe, in vsak čas se je zopet vzbudila in ni imela pravega počitka. Ko je drugo jutro premišljala |
Na krivih potih (1893): | dveh nočeh. Šla sta tedaj spat, in oba sta se vzbudila jako pozno. Použivši zajuterk, vsedli so se vsi trije na |
Spletke (1894): | je tudi pošteno zadremal. Nekako četrt na štiri sta se vzbudila oba nakrat in se čudila, kako da sta zaležala. Vendar |
Hudi časi (1894): | Urno je vstal mož in jel se tiho napravljati; a vzbudila se je žena in prestrašena jela popraševati, kaj počne. On |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je Evrota pred njeno možitvijo snubil in tako se je zbudila v njem zdaj vroča afrikanska kri in ljubosumnost. V togoti |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sadaj z lepim naukam plodíle, vse Slavene, ki še spavajo, izbudile in svitlo luč jim pokazale; da bi mnogo mnogo prijatlov |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | štir do po šestverstnih strof razdeljene? , je bilo veliko pozornost zbudilo. Poklican je bil na dvor Henrika IIÍ. in veliko ptujcov |
Ferdinand (1884): | se bila dogovorila. Grof reče svojej soprogi, katero je trkanje zbudilo iz spanja: »Moram jo brzo odriniti v Madrid. Ravno prav |
Abecedika ali Plateltof (1789): | druge take otrizhie. Eniga otroka jutranju voſhenje. Veſęlo ſe jeſt sbudim sópet ſdej, Hvala Bogu! ſhe ſim jeſ bres gręha: O |
Abecedika ali Plateltof (1789): | druge take otrozhije. Eniga otroka jutrenu voſhenje. veſęlu ſe jeſt sbudim supet ſdej, Hvala Bogu! ſhe ſim jeſt bres gręha: O |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vreidni, debi ti na nas, inu naſhe duſhe smiſliu. Saturei sbudimo naſhe duſhe k'eni pravi hvaleshnoſti, inu naſhe ſerze h' |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Bratje! vi vęſte, ura je tukej, de ſe is ſpanja sbudimo. Sakaj sdej je naſhe isvelizhanje blishejſhe, koker tedej, kader ſmo |
Občno vzgojeslovje (1887): | svoj „jaz“ vedno le mislimo. To najlažje opazujemo, kadar se zbudimo iz globocega sna. Zavemo ali osvestimo se šele tedaj, kadar |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | letino! Lejte, to je ſhkoda, de ſe s rokami prime. Sbudite ſe ſaj vi tershani in meſtniki! sazhnite vi, ki ſte |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gorne hiſhe v ſpilnizo, in rezhe kerzhmarju: „Ljubi moj ozha ! sbudite me, sbudite jutro prav sgodaj ; po poti gredé ſim jih |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v ſpilnizo, in rezhe kerzhmarju: „Ljubi moj ozha ! sbudite me, sbudite jutro prav sgodaj ; po poti gredé ſim jih sgubil 200 |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | reſshaliti, tebe h' jesi, inu nar pravizhniſhi shtraifengi zhes nas sbuditi. Ti pa, o vſmileni Odreſhe- |
Abecedika ali Plateltof (1789): | to veliko dobruto, de ſi ti mene ſpet sdaviga (ſdravo) sbuditi, inu gorvſtati puſtil; ti vuzhiſh mene ſkus tó. de sa |
Tine in Jerica (1852): | zeljiša izgnal, in gre Petra budit. Pa ga ni mogel zbuditi, Peter je bil — mertev. |
Stric Tomaž (1853): | po dete ter ga kupcu zroči, rekoč: „Varite se ga zbuditi, sicer bi začelo vekati in bi ne bilo utolažiti. “ Vse |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Menda še drugi vzroki, kterih pa doslej ne vemo, steklino zbuditi zamorejo. Znamnja stekline so: Pes je manj prijazen, kakor navadno |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | saj je še noč, kralj spi in ne smejo ga zbuditi. Bratje prosijo, žugajo, straža pride in celo kralj stopi ven |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | sklenil mojster že o polnoči vstati in delavce k delu zbuditi. Ko tedaj rés ta čas pride in jim v kovačnico |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | cele vasi in dežele? Bog je, ki malopridne kaznuje, zaspance zbujuje, pobožne v véri poterjuje. Ali mi to ne verjameš? ali |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | obraz. Obraz je bil resen, pa je vendar v človeku zbujal zaupanje, in oči so se svetile v mladostnem lesku. »Doli |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ko je spomlad, ki nam toliko nedolžniga veselja prinese: Narava zbujena Že vsa prerojena, Veselje oznan'; Iz rožic rumenih, Iz plavih |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njo stal človek zmešane pameti; huda strast pa živa, globoko zbujena domišljija ga je pritirala do nevarne moralične norosti. Pogleda ga |
Oče naš (1885): | tolažbe in odpuščenje svojih grehov“. „K tebi, Ménart, me žene zbujena vest. Tebi se hočem popred spovedati in potem še le |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pametni maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja tavshentkrat bol previdile, inu ſo sda en lęjp, en ſvital en nebęſhki shivot nasaj dobile. Ali |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Veſelé ſe vſi ſkupej, ino hvalijo Boga. Paſtirji ſo ſe sdaj ſpet domú vernili, ino hvalijo Boga sa vſe, kar ſo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vsame, ino glaſ s' ozheſam v' nebo vpertim sashene rekozh: „Sdaj pa, Goſpod, lozhi v' miru ſvojiga ſlushabnika, kakor ſi rekel |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | gleda, ino kako lepo rudezh ino romenklat je pod vratam! Sdaj mi ni shal, de ſim toljko ſkerbi ino truda imel |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rasgernila, vbelit. Mina ſe sboji Shofko sagledati, ter ji ſhele sdaj v’ miſel pade, kaj je obljubila. Shofka pa je sadoſti |
Genovefa (1841): | mi ſmiraj pravili, kako je Bog dober! Kako pa more sdaj to pripuſtiti? Gléjte, ſhe ptizhka |
Genovefa (1841): | bila. Jelita,” je djala moshama ſe s ſolsnimi ozhmi ſmehljaje „sdaj ſe vunder lé ne kèſata, de ſta nama takrat prisaneſla |
Genovefa (1841): | podála. Têshke miſli na prihodnje terpljenja, kterih ſi pa ſhe sdaj ni mogla rasloshíti, ſo ji teshile ſerzé. „Oh Vojnomir! ” — je |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kupzù toliko kruha ſhe privagati, kolikor ga je premalo. Goſpoſka sdaj nima na nizh drusiga glédati, kakor de je kruh lep |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to pomózhjo , sa ktero ſe dobrotljivim goſpodam, poſébno duhovnim goſpodam, sdaj ozhitno sahvalim, ſi upam bukve sloshiti, ki ſe bodo povſód |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | goluſy, h'krivizhnimu dobizhku, inu h' vezh drugim greſhnim rezhera. Sdei ena |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | krivizhniſhi, nar shpotliviſhi, nar vezhi, inu ſmertno martro terpy? praſheimo sdei ſami ſebe: quis? kdu je ta, katiri terpy? ta je |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bo od velikih ſkerby, inu opravila, katiru nam sdei tukei, sdei tamkei na pruti pride, poteptanu. Ali |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Sdei enu ponozhnu obyskaine h' pogovarjeinu, h' lubesni, inu nazhiſtoſti. Sdei ena huda perlosh-_ roſt h'tatvini, h' kupleinu vkradenih rezhy |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſveta glava v' tvoimo shpotlivimu, ali ſiunu bolezhimu kroneinu prebodena. Sdei pa poberemo tvojo rodovitno ſveto kry, inu tiſto v' naſhe |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | zhaſs. S'tabo se savesat ozhmo O Gospod ! v'lubesni sdei , Od tebe lozhit' se nozhtno Do smerti, no vekumei. Dve |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Sodnika, K'dir bo tebi sodbo sturiu, Delei pravo pokuro sdei, De na bosh Zagou vekumei. Dvanaista Peiſem. Od tega dobriga |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi se pomujejo podorah dielah: inu vender spuevi vnote tezho: SDEI h' pervomi tebe bom boduzhov, kaku ti imash te bukelze |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bol pa nagvenam? te molitve kathere se bojo sdei brale se morjo is velko andohtio shebrati. TV 1. TERPLENJE |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ti? JEsus je njemu odgovoruv: Kamer jeſt grem, ti namoresh sdej sa mano pridti, potler pak ti sa mano pojdeſh. Petrus |
Branja, inu evangeliumi (1777): | de jeſt namorem mojiga Ozheta proſſiti? inu on bi meni sdej poſlal vezh , koker dvanajſt milljar- |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vsáme; jeſt ozhem ſhe dones vedit, per zhim ſmo. Matizh. Sdej — sdej k'malu ? — — Al more Nęshka tudi sraven biti? Nęshka. (tihu |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizhek, poklizhi Shusheka, Smeſhnavo , inu Budalo, de ſe ta pravda sdej k'malu naprej vsáme; jeſt ozhem ſhe dones vedit, per zhim |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mi povęjſh! — No, ti vshę morem verjęti. — Matizhek , povej mi sdej, kaj bo pak dones na vęzher ? al ozhem Baronu beſsędo |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jeſt ozhem ſhe dones vedit, per zhim ſmo. Matizh. Sdej — sdej k'malu ? — — Al more Nęshka tudi sraven biti? Nęshka. (tihu k' |
Praemium sa male otrozhizhke (1810): | uzhili, Koker ta Maſhnik ſo yh osnanili K' toj Zhaſti sdej, jenu uſselej, Skus tojga ſvetiga Duha, Nej ſe derſhe uaſhiga |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po umnim in ſkerbnim goſpodarſtvi ſilno veliko sboljſhal, ima tudi sdej vezh oralov semlje v poſeſtvi, ktera je pred nekoliko letmi |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prediza dosdej na domazhim ali na zheſkim kolovratu predla, samorete sdej dve prav lahko preſti, kér prediza in kolovrat nizh vezh |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ste povedali”! In Moric, ki mu nobena beseda odšla ni, zdaj pravi: „Že več ko štér leta sim bil po ptujim |
Zlata Vas (1848): | Zdaj je serditiga Brenceljna jeza prijela, ter rêče: „Prav je. Ker |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je hiša in shranjeni tolarčki so v ognji se raztopili; zdaj je ta kmet resnično revež. Ako bi bil svoje denarje |
Tine in Jerica (1852): | svoje narlepši oblačilo zastaviti. Jerica se je zgovarjala, de ravno zdaj toliko dnarja pri roki nima, in de njeniga moža doma |
Roza Jelodvorska (1855): | odpahniti, in tugujočo od sebe spoditi? »Lejte, Bog je ravno zdaj vašo molitev uslišal; nikar tedaj tudi vi, milostiva gospa, v |
Roza Jelodvorska (1855): | debelo in košato smreko na lepim kraju. Celo noč misli zdaj na spijočo Rozo, zdaj na viteza Častimira. Kar mu je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in pridne gospodarje za njih trud lepo obdaruje. Pridela se zdaj na Slovenskem ne le veliko več žita od poprejšnih časov |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | letu dvakrat teletila in po trikrat več mleka imela memo zdaj itd. Pa taki hvalci so pozabili povedati, da je tudi |
Gozdovnik (1898): | turbanom, skozi kteri se vila svetličasta koža velikanske kače ropotače. Zdaj pa zdaj se je ustavil ter včasih tudi zjahal, kadar |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Gorici enako družtvo dovolila, in kakor se že očitno zdej kaže, bo ta družba vredna hči svoje matere na Monakovim |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zborih, V zelenih šotorih, Vùn kličejo nas: Zdej žvižgajo nizko, Zdej zopet nakviško Povzdigvajo glas. Veselje je pravo. Ko vidiš naravo |
Zlata Vas (1848): | Zdej so v mestu lahko spoznali, zakaj de imajo Zlatovasčani vsako |
Zlata Vas (1848): | In prej, kakor je mislil, je prišla gosposka na pregled. Zdej so se nesramnosti pokazale. Brenceljna so vklenili, de bi ga |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ga pa na plošo stresi, ktera je z oljem pomazana. Zdej pa en polič srove smetene s štirimi rumenjaki dobro razžverkaj |
Zlata Vas (1850): | zavéza. Ožbé se ni malo čudil, ko ga je odsihmal zdej ta, zdej uni obiskal, skrivaj z njim govoriti hotel in |
Zlata Vas (1850): | uro molčé in trepetaje stali in si komaj sopsti upali. Zdej ura dvanajst bije. In ko poslednjikrat udari, se na naglama |
Zlata Vas (1850): | imel dvé goreči sveči, ktere pred se na mizo postavi. Zdej se edin druziga sposnajo, in sramota vse obide; vidijo se |
Zlata Vas (1850): | Dalje so sicer po hišah marsikter bokal mléka domá potratili, zdej pa so ga v hramu pri planincu na obrest dali |
Pozhétki gramatike (1811): | zhe je to edinje, itd. kakor v' tim isgledu, ktirga ſdaj raslágamo. P. Kaj je aime? O. Je glagol. P. Sa |
Pozhétki gramatike (1811): | nuës, do oblakov, jusqu' ici, do tód, do tukaj, do ſdaj. Per beſedi si pogoltnejo i pred il in ils, s' |
Pozhétki gramatike (1811): | DEVETA STAVA, Deveto pleme beſedi. Vés. Do ſdaj ſmo vidili, kako ſe beſede vkup drushio, de ſture en |
Pozhétki gramatike (1811): | poméni, de rézh je, al ſe ſdaj godi, kakor lis, berem: pretekli zhaſ, poméni, de je rezh |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bode nemu na pruti perſhlu. Sdei ſe pa vunder preſtraſhi, ſdei trepezhe, koker ſam sposna per timu Preroku Davidu Pſal. 54. |
Kratkozhasne uganke (1788): | vesèlu perpraveti. Med drugemi se ſna tu ſdej skus uganke: ſdei skus zhudne kunshte dasęzhi. Al pèr usemu temu le vonder |
Ta male katechismus (1768): | se nima sramuvati, ſakaj on se tudi ni sramuval sturiti; ſdej be naimellu njega sram biti pred spovdnikam, katire nasme zel |
Ta male katechismus (1768): | ſhellim. Rezh itdr. XIII. O Mate! poniſhnu te prosem jest ſdej: * pred greham me varvej, 'nu gnado me dej. Rezh itdr. |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mladeh lejtah ſasluſhil. Gospud Buh bode tebi dobru ſamirkal, koku ſdej ti is temi staremi andlash, inu bo on tebi tvoje |
Zlata Vas (1848): | kot punčico v očesu; tudi mene sta vedno rada iméla — zdej je poslednji čas, jima svoje serce razodeti. “ S temi besedami |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nas navola prevſame, nas jesa obtyde, nas shaloſt tere, de sdaizi shelimo: Tranſeat a me calix iſte. Debi leta kelih od |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ni tega terpleina odpovedou, inu nas sapuſtiti oteu, kir je sdaizi sa tim reku: Verumtamen non ſicut ego volo, ſed ſicut |
Biblia (1584): | bilu okuli pet taushent Mosh, pres Shen inu otruk. INu sdajci je Iesus pèrmoral ſvoje Iogre, de ſo v'en Zholn |
Biblia (1584): | ena Poſhaſt, inu ſo vpili od ſtrahu. Iesus pak je sdajci shnymi govuril, inu je djal: Bodite ſèrzhni, Ieſt ſim: Nebujte |
Biblia (1584): | nadluga inu preganjenje pride, sa Beſsede volo, taku ſe on sdajci pohujſha. Kateri je pak mej Tèrnje vſejan, je ta, kateri |
Biblia (1584): | na kamenitu ſejan, je ta, kir Beſſedo poſluſha, inu toiſto sdajci s'veſseljem gori vsame: Ali on néma v'ſebi korenja |
Biblia (1584): | je vpil inu djal: GOSPVD, pomagaj meni. Iesus pak je sdajci ſvojo roko ſtegnil, inu ga je popadèl, inu je djal |
Branja, inu evangeliumi (1777): | njemu rekuv: pogledej gori, tvoja vęra je tebi pomagalla. Inu sdajzi je on viduv: inu je sa nym ſhov Boga hvallejozh |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bilú pęt tavshent mòsh, bres shęn, inu otrók. 22. Inu sdajzi je Jęsus pèrmóral ſvoje Jógre v' zholnizh ſtopiti, inu |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kadar pak nadlóga ali preganjanje savólo beſsęde vſtane, ſe on sdajzi pohuiſha. 22. Katęri je pak v' tèrnje ſèján, tá je |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe topiti, je vpil rekózh: Goſpód ohrani me. 31. Inu sdajzi je Jęsus ſvojo rokó ſtęgnil, inu ga je prięl, inu |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pezhovje ſèján, tá je taiſti, katęri beſſędo ſliſhi, inu jo sdajzi s' veſselam gori vsame: 21. On pak nima korenine ſam |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bratovſkimu vhyavzu Cajnu ſturil, ſe sdaj ſpolni: tvoj gręh bo sdajzi pred durmi. Kumaj ſe snaminje tę ſmerti saſliſhi, ſe pred |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ali ſhibku, de bi naſs ne moglu pogubiti, zhe ga sdajzi ne vkrotimo. H' tęm vunajmm ſovrashnikam perſtopio potle naſhi domazhi |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pogresnen, saſliſhi kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim ſizer bolęzhim pak priasnim oblizhjam k' njemu, inu |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | viſhnjevo, vzhaſi mu tudi vrat satézhe, in ako ſe mu sdajzi ne pomaga, v 24 urah pogine, vzhaſi pa ſhe popred |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je moj dragi mož? Kaj ga je zadélo? Zdravnik pride zdajci k nji, jo tolaži ter pové, de bi bolnikov stan |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | zaupava, nama bo usmiljene ljudi poslal, ki nama bodo pomagali. « Zdajci kupi Peter za prejéte denarje, česar jima je manjkalo, in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | smo okoli njih skakali in sline cedili. „Oče pridejo! ” zavriska zdajci najstareja sestrica, in vsi hipoma smuknemo v hišo. Na miglej |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Zdajci se s koprivo dotekne njene roke, peklo jo je kot |
Zlatorog (1886): | prôsto se razglèd odpíra Na pogórja silnega vrhóve, Glej, tam zdajci postojí mladénič. Da poskuša veter, dvigne rôko, Gleda v solnce |
Gozdovnik (1898): | Rdoles. Indijani so bili belca dotekli, in osvobodili ga lasa. Zdajci glavar migne. Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno primejo |
Gozdovnik (1898): | ki so ga sabo pripeljali. Postavijo tudi poljsko kovačnico, in zdajci je odmevalo naklo udarcev kladiva, ki je delal podkove in |
Gozdovnik (1898): | dveh trenotkih je bil preko sevnice, skok v jezero, in zdajci brliznejo valovi nad konjem in jezdecem. Še ena minuta in |
Gozdovnik (1898): | njim. Sklene toraj konja privezati, ter natihoma dalje se plaziti. Zdajci zagleda svetlobo. Prihajala je od ognja pri nočišču, ki so |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se naſasmody, napreſhge. Kedur is boſhjem straham te hude misle ſdajzi napreſhene, se is eno giſterko, inu strupjanam v' svojeh nederjah |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katire ſna serze, inu doſdevke od teh stvary odtergati, bo ſdajzi lubeſn tega stvarneka v'sebi obzhutil. Naprashaj, koku be jeſt |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pred boſhjem oblizhjam, koker se ti. Spremishluj tvoje slabuſte, inu ſdajzi bode tvoje napihuvanje koker svinz na dnu padlu. Tudi greshnekov |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Buh ta nardobrutlivshe Goſpud bode ushlishal toshtimo tvojega ſavupanja, inu ſdajzi bode tebi perſtopil v'mozhi svoje gnade, de tebe valovi |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu potem ke so jejnali nje suſhni biti, so jęli ſdajzi prov svitle ſnamena te svetuſté od sebe dajati. 3. Nekar |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Ta ni nobene gnade vezh ureden, katire na nje pomiganje ſdajzi nawuga. Na ſadno uro bodo tebe te ſamujene gnade ſlo |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebi. Ony othę le radi shlishati, kaj ti menesh, inu ſdajzi pravejo ony drugem, de ti is njimi v' tesnobo pridesh |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | hitru se na temu gvantu en madesh ſamirkal, ter njega ſdajzi ſgrevan operi, de nabosh boſhje pogled reſhallil. Nej tebe |
Branja, inu evangeliumi (1777): | je k'njemu djal: Effeta! tu je: odpri ſe. Inu ſdajzi ſo ſe njegove uſheſſa odperle, inu njegoviga jesika saveſa ſe |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ravno tako vreden njene roke. —” „Kakor sploh tisti, ki jej zdaj-le zagotavlja |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | korist, je med izobraženimi že zdavno spoznana resnica. Sosebno v zdajni dobi, ko nam skorej vsaki dan kaj noviga prinese , so |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Katrico pred vežjo, de bi svojimu možu, ko ga je zdalječ priti vidila, nekoliko naproti šla. Ne dalječ od Antonovcove hiše |
Najdenček (1860): | je dan zazoril, sim bil v tujem, čisto neznanim kraju. Zdalječ sim zagledal kmetiško hišo, proti nji sim šel. Lačen in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Goršakov na Dunaji terjal: naj se do 15. tega mesca zdaljša obrok za odgovor. Menda ta novíca ni druzega kot le |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu Seſtre te ſhe imęnuvane, inu ſgorej poſtavlene gnade bel ſdanu ſadobili, inu te susebne pomuzhe S. Joſhefa svojega iſvolenega Patrona |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | In kar je Vodnik od sebe le pel, Povzema si zdanji zarod vesel: „Latinske, Helenske, Tevtonske se učim, Za Vile slovenske |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | pri tej bolezni večidel, ako ni huda, pervo in dosti zdatno zdravilo. Vneti in boleči gobec naj se rahlo spira z |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſushnoſti. Vſi ſhe toliki zhudeshi ino nauki prerokov niſo kaj sdali per Israelzih. Israelzi ſo bili smiraj rasusdanſhi, Bogu smiram nepokorniſhi |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſklepu. Ko je Jesuſ védil, de vſe opominjevanje nizh ne sda; mu je sadnjizh djal: „No, pa ſtóri no, kar miſliſh |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | spredniki še pred petdesetimi leti niso povsod poznali. Koliko to zdá! koliko veljá! 2. Travniščne. Dasiravno so te pri nas še |
Mlinar in njegova hči (1867): | Ne pojdeš v mesto ne, dokler pri mojem bratu kaj zda beseda. Le potrpi, vse se more še na bolje obrniti |
Astronomija (1869): | zemlja in Jupiter za 42 milijonov milj vsaksebi, mrkanje mesecev zdatno pozneje nastopa, kakor o protistanji, ko- sta si Jupiter in |
Trtna uš (1881): | lugom, žajfnico, sploh z razjednimi tekočinami, to pa večkrat in zdatno. Dobra 3 ali 4 leta ne smemo ondi trsov saditi |
Izidor, pobožni kmet (1887): | je srce nekaj bolj mirno postalo, kar me sedaj prav zdatno podpira, v mojej nesreči. Tvoja dobrota pa me popolnoma prevzame |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhlovgka priti, inu povęjte mu! Eno dobro poſhto, priatel: Ny sdavnaj, kar je 40. mil od tód en bogat mosh vmèrl |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de je tiſti she blis, od kteriga ſo preroki she sdavnej prerokovali. Naj zhiſtejſhi, naj nedolshniſhi, naj ponishniſhi deviza v' Israelu |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Zhaſ ſe je perblishal, de Israelſko Ijudſtvo doſéshe lépo, she sdavnej obljubljeno deshelo. Junaſhko jih Josve pelje va-njo med zhudeshi ino |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | terte obrésovati je nar boljſhi o polni luni; to ſo sdavnej she ſkuſili uzbeni vertnarji in gorniki. Le ſkuſhnja mora naſ |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tem pride krajnſka „Pratika” na verſto. Kmetijſka drushba je she sdávnej sheljela, zhedniſhi in koriſtniſhi pratiko oſkerbeti in na ſvetlo dati |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Némſhko-ſlovenſko-latinſki ſlovár, kakorſhniga ſo s nami vred domazhi Şlavijani she sdavnej pogreſhovali. Pridno in s velikim trudam je ſlovenſke beſéde sbiral |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v 37. liſtu naſhih noviz perpoveduje, je per preſhizhih she sdavnej navadna, ktero v nekterih krajih ſhen, vnekterih perezh ogenj, in |
Revček Andrejček (1891): | se kaj na zanjke zaslužiti dalo, bil bi Grešnik že zdavnaj imovit mož. — Tako! — Že se drži. (Stopi nekaj naprej. ) Kar |
Gozdovnik (1898): | slemenih so bile deljene. Solnce se je bilo vzdignolo že zdavnaj ter je s svojo jasno in leskečo lučjo razsvetljevalo krajino |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nektere prijatelske vošila zastran Novic. 10. dan Grudna. Gospod vrednik! Zdavnej vém de že pričakujete od tod obljubljeniga pisma; in ko |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | narodi že davno v svoj jezik vzeli, in ji že zdavnej národno pravico dali; drugič je konstitucíja lepa beseda, razumljiva in |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | smo jo pa po visoki ceni prodajali, tako da že zdavnej ne tako. Jez sim jo po 1 gold. 10 kr. |
Roza Jelodvorska (1855): | milo jokaš? « — Jokajoča Roza komaj odgovori: »Mati so mi že zdavnej umerli, oče še živé; ali godi se jim prav slabo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | druzega kot le govorica, ker rusovska vlada je že menda zdavnej določila, da se ne bo udala, in tudi zavezniki ne |
Gozdovnik (1898): | za nju. Ni ju hotel umoriti, dasi sta smrt že zdavnej zaslužila. Udar s kopitom podre Mešanika, drugi mahljaj pa Rdečoročnika |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vredovani časopisi ljudstvu v veliko korist, je med izobraženimi že zdavno spoznana resnica. Sosebno v zdajni dobi, ko nam skorej vsaki |
Robinson mlajši (1849): | krokom skoro dar na konec goše prišla, ino se zastavila. Zde je Robinson svojemu tovarišu v uho pošepetal, da bi se |
Gozdovnik (1898): | veš zakaj? zato ki zmeraj spiš« Pepo siloma premaga svoje zdehanje. »Kader spim, nisem lačen. Včasih se mi pa tudi sanja |
Najdenček (1860): | dobrotljivi Anglež v Moki dal. Beračevaje, od revšine in stradanja izdelan sim prišel blizo Kastelo Monte. Nadjal sim se, ondi Bernarda |
Gozdovnik (1898): | je naznanjalo, da so vsi Indijani opazili zmanjkanje otoka. Črnotič, izdelan po prestalih naporih, srditosti in besnote ni mogel odgovoriti Antilopi |
Gozdovnik (1898): | požene konja v brzi dir. Toda konj je bil preveč zdelan, pa je šepal in Komanč je bil vedno bliže. »Pes |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Goſpòd ti Şyn Davidov: moja hzhy je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On pak ny beſsęde njęj odgovóril. Inu njegóvi Jógri |
Blagomir puščavnik (1853): | bi zdaj vaša Bogomila na skalo sem prišla, bleda in zdelana, v revni obleki trudna in brez moči. Čeravno je komej |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bodo v mladenšnico vzeti, saj tretjo nemško šolo dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti za učenje kazati, zlasti pa izverstne pridnosti |
Robinson mlajši (1849): | Oča. Prav imaš! Zemlja se brez bran ne môre dobro zdelati, zato kér se ž njimi morajo najpred velike grude razdrobiti |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obdelovanje vdal, de bo to koristno napravo z robo in zdelam vred zanaprej 1 funt po 20 kr. dajal, kakor je |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | toliko zuril, de je vsakdajne naloge (Aufgaben) z dovoljno pravilnostjo zdeloval. Tudi krajobrazc (Landkarten) je čertal in nekoliko podob glasovitiga obrazarja |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prav po volji? Rad. Težek ni; komur bi se pretežek zdel, takimu bi ne bilo pomagati, tudi nisim še nikogar slišal |
Ferdinand (1884): | Po sedanjih okoliščinah se je vitezu Petrov nasvet zdel jako moder. Vendar le ni hotel take sleparije odobriti. Zategadel |
Pozhétki gramatike (1811): | ene miſli m eniga obrasa: sa to bi ſe lahko sdela pomóta per enih to, kar je per drugih lépa novína |
Genovefa (1841): | ſlusbabnikov bres ispraſhevanja obſoditi bi ſe vam naj vézhi pregréha sdéla — sdaj ſte pa ſhe ſvôjo poboshno goſpó bres vſiga îspraſhevanja |
Genovefa (1841): | ſe mi ſhe v vſim môjim shivljênju ni nobêna jéd sdéla. O Bóg! kakó malo ſim pri obilni mísi ſvôjih ſtarſhev |
Genovefa (1841): | ljudém jaſno in zhiſto ſijala, ſe bo vunder vama kervavo-rudézha sdéla! O poſluſhajta ſaj, poſhluſhajta — véter vije! Ali ne ſliſhita, kako |
Genovefa (1841): | in jo je boshala. Svér ſe té prijasnoſti ni obzhutljiva sdéla. Sdaj ſe je Genovefa smiſlila, ſêbe in ſvôje déte s |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Matevsh Langus, podobo Matere Boshje zhiſtiga ſpozhetja po ſvoji umetalnoſti sdela. Po tem povelji ſe je tudi sgodilo. Imenovani Matevsh Langus |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mi je te dni pot sa neko vaſjo prav kratkozhaſna sdela, in s veſéljem ſim ſadno drévje ogledoval, in sraven tega |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | boš imela kam otroka poviti”. Al materi se je prelepa zdela, in rabili smo jo le za mizno rijuho. Joj otroku |
Valenštajn (1866): | I veže na život me i resnico, Ka se mi zdela sta le sanje lepe. Maks. Sproménilo je meni srečo v |
Sveti večer (1866): | mestu starega logarja druzega umestujem. Sumljiva se mi je stvar zdela; nisem hotel torej precej podpisati, čeravno so se terdno nadjali |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | po lehkem prišel do premoženja. Najbliža pot se mu je zdela ženitev; ker je bil pa preneumen, da bi se bil |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prineſlo. Popiſovanja in osnanila, ki ſo ſe mi nar boljſhi sdele , ſim vedno sbiral, in ſvojim prijatlam in snanzam perpovedoval. Rékel |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veliko, ktére bi ſe— ſame na ſebi — marſikterimu majhine rezhi sdéle, vſe ſkupaj pa tó ſtoré, kar umetnoſt vinoréje imenujemo. Vſe |
Potovanje po Béli reki (1850): | so gledale cele verste štatev z visociga obstrešja na nas. Zdele so se množica občudevavcov, ki so iz daljnih vekov — od |
Na stricovem domu (1860): | se je mračiti in drevesa ob potu so se mi zdele veče; goli verhi so šterleli v zimski mrak; včasih je |
Žalost in veselje (1870): | djal je prestrašen Tomaž kteremu so se te besede sumljive zdele, "vendar si nisi prisvojil op strašnem djanji denarja? " "Hm." — Jaz |
Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | na solnci, a največ na dimu, in meni so se zdele bolj ukusne nego óne iz uže sparjene vode. Na pol |
Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | kačji pik, če kača ni strupena. Starejšim ljudem so se zdele take besede samopašne in nesramne. Tem rajši jih je poslušala |
Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | Namažite ga dobro z brezovim oljem! Te besede so se zdele vsakemu tem bolj grozne in razžaljive, ker jih je izustil |
Domačija nad vse! (1889): | domá ostajala, pogrešala ga je zeló. Ure so se ji zdele kot dnevi dolge, dnevi kot meseci; noči pa se je |
Od pluga do krone (1891): | prvotni temelj človeške učenosti. Dà, solznim Franckovim očem so se zdele tiste čačke debele kakor fižol, katerega sta Luka in Nande |
Pod streho (1897): | belo kožuhovino. Voz je bil poln šopkov, da so se zdele dame kar zakopane v cvetje. Za njimi zopet mnogo navadnih |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | več pesim sim slišal ali bral, ljubeznivši so se mi zdeli naši Slovenci. Ne verjel bi mi ti, ljubi prijatel! koliko |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pregreha, bratomor. In ponozhi ſe mu je v' ſpanji vedno sdelo, de ſtoji brat veſ kervav pred njim. Veſt ga je |
Genovefa (1841): | ſêbi — „popréj ſe mi je maſhevanje nad Genovefo takó ſladko sdélo, in sdaj mi je takó britko, de bi rad perſt |
Genovefa (1841): | Pa, Bog vé, de ſim nedolshna! ” Grôfu ſe ni drugazh sdélo, kakor de je va-nj treſhilo. Vezh ni védel, zhe ſe |
Genovefa (1841): | ktéro ſta mu grôf in Genovefa narozhila — ſe jima je sdélo, kakor de bi ſe bila is hudih sanj sbudila. Ko |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kupzhijſke barke rópali. Kadar je Rimzam tega le sadoſti ſe sdelo, ſo priſhli s hudo vojſko, ſo Ilirze premagali, |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi poſlednizh blago tako dobili, kakor ſe je tiſtimu narbolj sdélo, ki ga je isdelal, zhe je ravno kupez lepſhi podobo |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe je poprei nemu terpeti pre ſiunu, inu pre britku sdelu, tiſtu preſtati ſo potler negove nar vezhi shelie bile. Inu |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | beſsędzo povędala — Matizh. (na ſtran. ) — Meni ſe je k'malu sdęlu — Baron. — Tok je pravda njegova sgublena. Matizh. (na ſtran. ) Lępa |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prašati, ako je že dorastla. — Ko se je pšenici zadosti zdelo, ji reče eniga dne: „Kar tebe čez mene „povzdiguje, je |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se ozdravil, ga zabodejo. Lepiga mesá se jim je škoda zdélo zavréči, néki kmét — mojster skaza v živinskim zdravilstvu — kteriga so |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bila še otela. Pa meni se njih bolehanje ni nevarno zdelo, ino mladimu zdravniku sim se za dober svet še posmehvala |
Robinson mlajši (1849): | k pečenju kruha do volje imel. Ino ni se mu zdelo, da bi to za njega ino za Petka preveliko delo |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je mogel pazno ravnati. Terdovratnirnu hudobnežu se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in svakinji perliznjeno vošilsko pismo pisati, v kterim |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pa v poroti rekla, da se ji je to le zdélo, ker je rajnca oslajeno vodo večkrat pila in je je |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor se urni orel vzdigne z hribovega verhunca proti nebu. Zdelo se mu je, da vidi pretergano jasno modro nebo in |
Botanika (1875): | pomislimo na njeno velikansko obsežnost, se nam ne bo neverjetno zdelo, da ima 8440 biljonov funtov ogljenčeve kisline v sebi, zaklad |
Gozdovnik (1898): | Pepo Spač! « »Pepo, vi bote storili, kar se bo nama zdelo prav«, svari Fabij. Mene je ugrabil, mater mi je umoril |
Ta male katechismus (1768): | ſakaj njemu se je v' temu tesnemu, inu ostudnemu kraju ſdellu, koker de be na nebu vezhne sladkuste is Xtusam uſhival |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | próſita pogoſto ino ſerzhno, de bi jima ſinú dal. Pa sdi ſe, kakor de bi bila saſtonj njuna molitev; bila ſta |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Shofka s ſvojimi opomnizami povédati hozhe. Prav dobro ſe ji sdi, de jo Shofka tako ſkrivno ſvarí ino v' ſerzi njej |
Genovefa (1841): | ſe ni nizh bati, zhe ſe ravno v zhaſih nevarno sdi. Sakaj danaſ ali jutri vunder dôber ſád prineſe. ” |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino prijatlov ſi nesnan ptuj deshélez sdi, in ſi ne more nikakor pomagati. Slaſti krajnſkim kmetam ino |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dal naſad. Kaj pa ji je mankalo, kaj ſe vam sdi? „tega mi nevemo. '' Lejte to je: Jerman je pſhenizo na |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moglo bolj zhiſto in po pravizi ſoditi, ſe nam treba sdi , laſtnoſti krajnſkih zepzov nekoliko rasloshiti in njih rabo na snanje |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | brali hvalo In priporozhvanje nemſhkih zepzov, in, kakor ſe nam sdi, nekoliko prenaglo obſojenje naſhih krajnſkih butiz. De ſe bo v |
Sacrum promptuarium (1695): | tibi erit. Inu de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak, je vener lagak, kakor pravi ta modri; Vita ſibi |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe vam morebiti uni Vojſhak inu premagovavèz en ſlab zhlovek sdy, katęri zęlo semlo ſtręſse, dé ſe lę na krajlęvi ſédesh |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ta razsodik čez naše srovo maslo se mi pač prehud zdi; jez mislim, de se ga vunder dovelj dobriga dobi. Zdrav. |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naše „Novice” noviga pravopisa prijele? Jez. Ali se ti pretežek zdi? ali ti morebiti ni prav po volji? Rad. Težek ni |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tudi svoje posebne šege in navade, in kakor se mi zdi, spadajo k sluinskimu regimentu; na svoje potroške na stražo v |
Divica Orleanska (1848): | razjasni se. ) Stopíte not. Pri serčnih voglarjih sva. Voglar. Počitka, zdi se mi, vam je potreba! Vse vaše je, kar ima |
Robinson mlajši (1849): | jega tude berž ubijo; eti pak da se mu ne zdi iž njega narodu, ino da je to beli osati — rúsasti |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dišečih žbic, sladke skorje in angleške dišave, kolikor se ti zdi. To z dvema ali tremi jajci zmešaj, štrucice napravi, z |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | kralja. Kaj bo, bosta že zvedila. « »Vse se mi močno zdi, da se moje prerokovanje spolnuje« — poprime sosed in zmaja z |
Astronomija (1869): | naprej, vidimo solnce sedaj v znamenji bika, ter se nam zdi, da je solnce preteklo lok 30° v mér, ki je |
Občno vzgojeslovje (1887): | zvezo predstav more vsako zaznavanje apercipovati, zaradi tega se nam zdi, kot bi bila nek notranji čut, notranje oko, katero umeva |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tem dusham, katire per njemu svoje perwejſhalshe ishejo. Meni se ſdy, de je ſhe prov veliku lejt preteklu, kar sem jeſt |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebi ozhitnu ſapovę, temuzh tudi unu, kar se le tebi ſdy , de be Bogu dapadlu. O kajſen gerd greh je napokorshena |
Kratkozhasne uganke (1788): | v' druku vonjidti puſtiti? — Na tako viſho, koker se meni ſdy, be bil jeſt ſhe kmalu s' pervega konza to pervo |
Kratkozhasne uganke (1788): | is ſhitnega skèdna pregnati. Uſami eno posodo, koker se tebi ſdy, polno vode: v' toiſto węke, ali verbove vęje notri pometshi |
Kratkozhasne uganke (1788): | Sem ſdej tu, ſdej tam; al tebi se le toku ſdy; kjer jeſt vonder nisem. Jeſt videm, kar nisem svoje dny |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Oh, ti moj Bog! Katerza ſpet ſtrahoma sdihuje, meni ſe sdijo ravno tako rudezhi, kakor ſhkarlát; ino tiga je krajiz ſhkarláta |
Genovefa (1841): | rudézhim jagodam podóben, ki ſe ozhém tako lépe in vábne sdijo, ktere pa, zhe jih kdo vshíje, vmoríjo. Jà, hudobno je |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svoje misli, če in za ktere bolezni se jim zdravljive zdé, na znanje dali. Morebiti de se sčasama kaki dobrotniki najdejo |
Stric Tomaž (1853): | s smodko v ustih začetka kupčije. „No, kako se vam zdé? “ ga vpraša nekdo pri mizi. — „Mislim kupiti 3 nar mlajših |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naslednjih 12 , ki se mu zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad |
Roza Jelodvorska (1855): | kaj dobre«, reče sužni vitez, »ravno tega plemena se mi zdijo, kakoršne smo v našim gradu imeli. Bile so mi vedno |
Najdenček (1860): | gel svojiga gospoda živega narediti! Kakor kokljica se mi zdiš, ki hoče jajce izvaliti! pa tvoj gospod je mertev in |
Fizika (1869): | pusti vrteti. 79 Izmed brezštevilnih mašin, namenjenih v raznovrstne svrhe, zdite se nam dve najbolj vredni bolj natankega popisa, ker je |
Ferdinand (1884): | ga začudeno brivec. »Saj ga pač za-se ne bodete potrebovali? Zdite se mi danes res tako čudni, da bi človek korali |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili zdih, sladke glasove. To vse, — da! harmonijo vse natvore Je mati |
Oče naš (1885): | ročice in mu je hotela pomagati vstati. Pa z britkim zdihljejem je padel Nace nazaj. Do smrti trudnega se je čutil |
Zlata Vas (1850): | oče in mati zadovoljna bila. »Pa moj oče so bogati — zdihne Lizika — in hočejo le bogatiga zeta imeti. Dolžnost dobriga otróka |
Blagomir puščavnik (1853): | In ko mu Milko pove, da je odslej čuvaj gradu, zdihne rekoč: „Večna resnica je to: pravica nar dalje velja. ” Anka |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Pod milim nebom je bilo ravno ko v pêči. „Ah! ” — zdihne lastnik živali — to nas zna pogubiti. Oni ubogi vol le |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | časov. Naj je hvala še tako pravična, bojo vendar globoko zdihnili in rekli, da zdaj je že vse drugač na svetu |
Ferdinand (1884): | Med jokom in zdihovanjem se sedaj otroci poslové od njega; vendar niso šli blizo |
Ferdinand (1884): | meče! « Tako je nesrečnež po noči v sanjah stokal in zdihoval. |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | pustili niso v grad. Žalostna je šla od tod, ter zdihovala po otrocih, kajti nikdo ji ni vedel povedati, kam da |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ediniga Şyna, ga premiſhluje, molzhy, inu ſi zélú ne vupa sdihvati. O mozhna shena! Savupie gori en ſvęti Bernard, o shena |
Ferdinand (1884): | je še bolj v srce segla, pričela je na glas zdihovati in reče: »Saj se kmali zopet vidimo! « in se obrne |
Oče naš (1885): | mesto Švic obiskal, ter slišal ginjenega srca Barbo žalovati in zdihovati. – Peljal jo je k Jéri, svoji ženi, katera je tudi |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kúhani raki podobni. ”— „Oh, ti moj Bog! Katerza ſpet ſtrahoma sdihuje, meni ſe sdijo ravno tako rudezhi, kakor ſhkarlát; ino tiga |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | življenje v nevarnosti! ! — Mislimo si bolnika, ki v britkih bolečinah zdihuje: on hlepí po zdravílu, kakor ozebli za soncam! pa — ko |
Blagomir puščavnik (1853): | proti gostemu gojzdu, da bi se bolj razgledati mogel, ter zdihuje po imenovanem ozidju glede rekoč: ”Ljubi Bog! kako rad bi |
Blagomir puščavnik (1853): | in brezštevilno vrabcov gnjezdi v njih okotji. ”Bogu se usmili! zdihuje Milko, v eni teh strašnih lukenj medlé moj mili oče |
Genovefa (1841): | ſkrit, na kônja saluzhil in ko bi bil trenil naprej sdirja, ſe vitesi in oprode (hlapzi) zhes gromezhi moſt pod gradam |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | le tvojo srečo, enkrat mi boš za to hvaležna. « Potem zdirja po gorah, posadi jo pred se na konja in lovci |
Revček Andrejček (1891): | i-a! i-a! (Oponaša oslovo riganje in z Grešnikom na kimpežu zdirja proti ozadju na levo. ) Andrejček (sprejme od Jerice citre, katere |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kajn sdaj vidi ſvojo veliko pregreho ino veſ plaſhen ino sdivjan sakrizhi: „Oh, kaj ſim ſtoril! Kako slo ſim greſhil! Moja |
Genovefa (1841): | ki jo je hôtla sapeljati. Kér me ni vſliſhala, ſim sdivjàl, in ſim ſe hôtel maſhevati pa tudi ſvôje shivljênje obvarovati |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | drugu pak od nedra al konza tiga herbtá, glih na sdol; kjer tedej te dva leſsa, en glih ogèl ſturę, inu |
Kuharske Bukve (1799): | ſroviga maſla rasbęli, inu jih polì; potle pokrì, daj sherjavze sdol inu sgor, naj ſe dinſtajo. 88. Sirni pezheni nudelni. Pęt |
Kuharske Bukve (1799): | s' maſlam, deni notri rajſh; pokrì, daj sherjavzo sgor inu sdol, ſpezi, vender ne prevezh; potle ga raskopaj v' ſklędo, inu |
Kuharske Bukve (1799): | putram namashi, kuhanje notri deni, pokrì, daj sherjavzo sgor inu sdol, sapezi rumeno, potręſi s' zukram. 103. Jabuzhno kuhanje. Oluplene jabuka |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de je shito na tak dober kup priſhlo, kakor pokashe sdolej sapiſana Shitna zena v letu 1817 pred shetvijo. fl. kr. |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſ pa dolsih polen na ognjiſhe navalé in sgorej in sdolej derva sapſtojn goré. Koliko derv bi ſe tukaj lahko prihranilo |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne lese tjè po tleh; satorej ni treba shebljev od sdolej v noge sabijati, s kterimi ſe pod ali tlak poſhkodva |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | družinski izbi vso merzlo sapo požerla, takó de je bilo zdolaj dosti gorkeji, kakor v moji, in kadar že v pečí |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | piš , od zgoraj v cev vlivati jela , in je narobe zdolaj še veči nepotrebno vročino napravljala, takó de je bilo treba |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vročino napravljala, takó de je bilo treba večkrat zató okna zdolaj odpréti, de sim jez več gorkote gori dobil. Ta napaka |
Rudninoslovje (1867): | štiri pravokotne navpične robove aa', i pokrita je zgoraj i zdolaj ali z horizontalno ploskvijo, namreč s kvadratom(sl. 45) ali |
Mineralogija in geognozija (1871): | pravilno na dvé strani ploščate, tako da ploskve zgoraj in zdolaj vzporedno ležé ter so včasi tako debele, da delajo velikanske |
Mineralogija in geognozija (1871): | tvorbe v Alpah in zdaj se navadno takole deli od zdolaj gori: Po Slovenskem so jako razširjeni, na Kranjskem menda med |
Mineralogija in geognozija (1871): | tisku *) postrani na sklade. Druge prikazni vzrokuje tisk, ki od zdolaj pride; po njem postanejo nagnjeni in vzdigjeni skladi, koji se |
Zoologija (1875): | torej pri tej ribi hrbet in trebuh nista zgoraj in zdolaj, kakor pri druzih ribah, temveč desno in levo. Ploče so |
Gozdovnik (1898): | skala obadva očem občudujočih gledalcev. Ti zapuščajo odrovje, da ga zdolaj pričakajo. Konje v ogradbi je bilo treba še omehčati z |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | Povabilo. Vstreči mnogim željam Celjanov in daljne okolice položili so zdolej podpisani prošnjo pri c. kr. namestništvu v Gradcu, ter ji |
Mineralogija in geognozija (1871): | pod. 21. Ker se ploskve ne snidejo ne zgorej ne zdolej, storijo tako imenovani odprti lik, ki se zapre še le |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | pa po tem, da preuredbo namerava vse politične uprave od zdolej do zgorej, mi daje priliko, o vseh oddelkih politične uprave |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | vliti. Opomniti je še, da mora tu popisana kad imeti zdolej vratica, kakor sod. Gospod vodja nas je še podučil, kako |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | mu ukazal, zakuriti pod zemljo, da bi vsejano seme od zdolej gorkoto dobivalo in hitro rastlo. |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še temnejše in otožniše so bile njene misli, kar jo zdrami sužnja, ki je z lučjo v sobo stopila. Bila je |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se okoli naših Novic zverstili, po njih smo se slovstveno zdramili in oživeli. Lepe stvarí so nam Novice povedale, koristne za |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dobrotnica občinstvu, pa tudi šiba domačim, ki se ne bojo zdramili iz navadnega spanja in napredovali tako kakor terja |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tempeljnu s' njim ſnide, ino mu rezhe: „Glej, sdaj ſi sdrav! Ne delaj vezh greha, de ſe ti ſhe kaj hujſhiga |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de je she toliko zhaſa bolan, ino mu prijasno rezhe: „Sdrav bi bil rad, jeli? “ Bolnik mu je odgovoril: „Goſpod! nimam |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je treba ; gorkota ali toplota ga nar bolj oshivlja. 15. Sdrav zhlovek naj ſe k vtónjenzu vleshe, de ga s ſvoj |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na nizh drusiga glédati, kakor de je kruh lep in sdrav. ( Shivinſka reja v hlevih. ) Bere ſe, de na Némſhkim v |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bog pa oberne! Zdej sim pa vesel, de sim spet zdrav in pri ljubljenih Novicah v Ljubljani. Se bo z božjo |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Glej! sim sam per sebi rekel, dosti primožen ki je, zdrav kakor riba ino v nar boljših letah, pa vonder vesel |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | véje noter do celiga preč odrežejo; to storí, de nov zdrav lés zrase in de se drevó v malo létih ozdravi |
Robinson mlajši (1849): | zavaral. A pak te bi se tude Petek ne bil zdrav vernol. Ne nikoli! To zagotovo ni nikaki diravec — dereče zvere |
Blagomir puščavnik (1853): | jo s potam svojega obraza služim, kakor drage pojedine viteza. Zdrav sim in mirno vest imam in to je čez vse |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | knez serbski slavnoznanega generala Kničanina, ki je sedaj spet popolnoma zdrav, za ministra notranjih oprav izvolil; to službo je začasno opravljal |
Deborah (1883): | njega, ko vas jaz rotim, Naj mi hití v naročje, zdrav, vesel Naj on poljubi me! Jaz ga pokličem! (Gre k |
Deborah (1883): | ob sedmih sem še pipo pri njem prižgal, vesel in zdrav je bil. Krčmarica. A po noči dir in krik! Ana |
Lohengrin (1898): | doba. Vsi deró radostni proti sredi. ) Zbor Žij! Zdrav! Žij! Zdrav, oj zdrav! |
Biblia (1584): | velika, tebi ſe ſturi, kakòr hozheſh. Inu nje Hzhy je sdrava poſtala v'teiſti uri. INu Iesus je od unod dajle |
Biblia (1584): | Inu on je ſtegnil ſvojo roko: Inu ona je ſpet sdrava poſtala, raunu kakòr ta druga. Natu ſo Fariseerji vunkaj ſhli |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tvojo rokó. Inu on je jo iſtęgnil, inu ona je sdrava poſtala ravnu kakòr ta druga. 14. Phariſærji pak ſo vùnkaj |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſpregovoriti in ko ji grof sopet roko poda in sadnji „sdrava bodi“ isgovori, ſpet v omedlevizo pade. Smagomir pa grosno shaloſten |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | prezej pod jesikam pushati, inu te mitelne nuzat. 1. Ta srava more od te bolne prezej odlozhena biti, kolker je mogozhe |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | shivini noter, koker en trankelz, toku bode is Boshjo pomozhjo srava poſtala. |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | enkrat! — Matizh. Kaj je vshę? ſej ſva vunder shiva inu srava. Gręſte, al ne, deklizhi ? Baron. De te vſi ſhentej! al |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skerbimo? — Za zdravje so nam potrebne sosebno štiri rečí: I. Zdrava sapa ali luft. Ni ga zdravila boljiga od zdrave sape |
Zlata Vas (1848): | štruc; verh tega pa še pinjene vode, ki je poleti zdrava hladeča voda. Zdej se je prašalo: Čigavo je lepo sirovo |
Oče naš (1854): | zdravilo našli za Vašo bolezin, ktera Vas ne more pustiti. “ „Zdrava sim, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata s žalostnim |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ki pel jo je pesnik goreč: „Slovenec! tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega naj prava; Polje, vinograd, Gora, morjé |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nalagali in brez nevarnosti domú vozili. Vaša živina bo bolj zdrava in lepša, vas bo delj terpela in viden dobiček vam |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na dan ravna in sicer tako dolgo, dokler ni rana zdrava. Gnoj, ki iz rane teče, je treba vedno odpravljati, da |
Oče naš (1885): | zdravilo našli za vašo bolezen, ktera vas ne more pustiti. “ „Zdrava sem, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata z žalostnim |
Oče naš (1885): | odgovorila Renata z žalostnim smehljanjem. „Že davno nisem bila tako zdrava, kakor sem zdaj, in od dné do dné prihajam — hvala |
Revček Andrejček (1891): | nad njim. Ali si že zopet pozabila — sedaj, ko si zdrava — kaj ti je vsega v tvoji bolezni nanosil? Franica. (Pobere |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | popréd bolne bile ; popade jih, kadar bi kdo miſlil, de sdrave vosijo ali orjejo ali ſvojo kermo shrejo; pa kakor bi |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pozhaſnu ſuſhiti, ſo dobre, inu srave, slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu vſse tize ſo srave, ovzhje mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | I. Zdrava sapa ali luft. Ni ga zdravila boljiga od zdrave sape. Zdrava sapa daja truplu od zunaj skozi kožo — od |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se dobro počuti. Brez živeža človek nekoliko dni preživí; brez zdrave sape v enih minutah umerje, kakor riba brez vode. Škodljiva |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pervadili konjsko meso jesti, ako bi se ljudjé pogovorili sicer zdrave , pa poškodvane konje v mesnici očitno klati, in ko bi |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | s slamo ali s kertačo je nar boljše sredstvo konje zdrave ohraniti. Ako so podnevi blato brodili, se jim morajo zvečer |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se bil v nevarnost podajal s ceste stermoglaviti ter ob zdrave ude ali še celó ob življenje priti. Pač malo častí |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Jesuſ bolnika osdravil. Viditi tedaj mosha vſiga zhverſtiga ino sdraviga póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vſtani, vsemi póſteljo, ino idi! “ Ko bi trenil, ſe mosh sdraviga zhuti. Vſtane, vsame poſteljo, ino gre veſ veſel ino hvaleshen |
Oče naš (1854): | vernila. Povsod je zadel Nace na sledí revšine, ktere pomanjkanje zdravega in dostojnega živeža sabo prinese. „Prijatel,“ je začel Avguštin, „pred |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobro nanj paziti, alj gre scavnica od njega kakor od zdravega alj ne? Kedar scavnica od njega le kaplja, je gotovo |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da kopito svojo postavo zopet zadobi. Kar je terdnega in zdravega, mora pa ostati. Od strele se le tisto odreže, kar |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | špehu podoben izrastek napravi. Leta izrastek se mora noter do zdravega mesa izrezati, in rana se mora neke dni zaporedoma s |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | položi dlan in boš žilobitje natanko občutil. Vendar se mora zdravega živinčeta dobro poznati, da se od žilobitja bolnega lahko razloči |
Sveti večer (1866): | spremlja po vseh tvojih potih, varuje naj te greha in zdravega naj te zopet pripelje domu. ” — Mati in otroci so stali |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | človekovi celó zdravega oslepil. Mi moramo tedaj biti kakor prah pod njegovimi nogami |
Zeleni listi (1896): | Vendar se je nadejal, da ga zdravnik spozna za popolnem zdravega. Ali kako se ustraši, ko mu ta reče: »Lipe, ti |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je pri nas krompirja obilno perdelalo, in to lepiga in zdraviga. Gnjiloba se nikjer ne kaže. Pri nas zamore kmet z |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | d. pràv perpravljene, jedcam neki pràv dobro dišé. Meso mladiga zdraviga konja se enači telečjimu, in meso starjih konj je malo |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na divjake cepljene bile, ker take nimajo tako dobrih koreninic, zdraviga lesá, gladke kože in tako lepe rasti. Ali od več |
Kuharske Bukve (1799): | bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | iskali. In res je, de ima živina veliko lepši in zdravši zobé, kakor človek, ki vroče jé in ob enim merzlo |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | čuti, je pri bolnemu močno in se razločno zapazi. Pri zdravem konju vdarja serce v eni minuti po razločnem temperamentu 48- |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Takšno opazovanje te uči, da sercovo bitje, ki se pri zdravem živinčetu komaj čuti, je pri bolnemu močno in se razločno |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Tudi je njegova žila močnejše in hitrejše bila, kakor pri zdravem volu. Torej se je mehurjovo vnetje že pričelo, in bati |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſe sopet natlazhiti morajo. Jes ſtran mene bi vſazimu sdravimu moshu, ki ima mozhne perſi, tobák piti pripuſtil, pa tudi |
Stric Tomaž (1853): | veliki nevarnosti, in da vam bo skor nemogoče, prostemu in zdravemu uiti. Pomislite pak, kakšna nesreča bo za vas, če vas |
Biblia (1584): | folk sazhudil, ker ſo vidili, de ſo Mutci govurili, Krulauci sdravi poſtajali, Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo zhaſtili Israelſkiga Boga |
Biblia (1584): | doteknili. Inu vſi kateri ſo ſe ga doteknili, ty ſo sdravi poſtali. XV. CAP. TEdaj ſo k' njemu priſhli Piſsarji inu |
Sacrum promptuarium (1695): | deshelskim, ſtarim, inu mladim. &c., de bi letu lejtu 1697. sdravi, veſseli bogati, inu slasti v' gnadi Boshy dokonzhali: Inu de |
Ferdinand (1884): | služi dokaj let. Bal se je, da gospod ni pri zdravej pameti. Sluga je prinesel, kar mu je zaukazal grof; potem |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zlatim prijatelam bi vošil po staro-slovenski navadi, de bi bili zdravi, ko ribice v vodi, veseli, ko ptičice v gojzdu, močni |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se terdiga dela deržimo, zató smo lepo rudeči, terdni in zdravi”. — „Pač škoda, de ste me v mesto dali — reče France |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svojih oblačil — Bog vé kje — z lučjo išejo Zdaj pa zdravi in veseli ostanite. A. Kreft. Iz Iga na Krajnskim. Božičnih |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sparčnih čumnatah , mi kmetje se pa pod milim Bogam po zdravi sapi obračamo, in se terdiga dela deržimo, zató smo lepo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa izverstne pridnosti in lepiga zaderžanja, in na telesi tako zdravi in terdni biti, de se da upati, de bodo kadaj |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | položiš, zapaziš, da serce hitrejše in močnejše bije, kakor pri zdravi živini; živinče se opoteka in posebno zadnji del života omahuje |
Mlinar in njegova hči (1867): | Brez zamere, mati županja, in ti, Micka. Da ste mi zdravi! Županja. Dober dan, Matija! Micka. Dober dan! Matija. Ker so |
Revček Andrejček (1891): | srečno! (Dá jedno roko Domnu, drugo Ani. ) Ana. Z Bogom, zdravi ostanite, oče ! Domen. Vesele praznike! (Gresta proti durim. ) Jeklen. Pa |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | bo prepozno; kajti ob Vajkatu že odmevajo maorski bojni klici. Zdravi ostanite! Jaz sem poglavar Te-Vaturu. Te-Vaturu ne more ljubiti svojih |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Če stare krave kolemo, zakaj bi pa starih in sicer zdravih konj ne? Koliko živeža bi več bilo, ko ga je |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od njih, je suho, terdo', in večidel bolj tamno, kot zdravih konj. Tudi vodo bolj poredkama spušajo, ki je bistrejši od |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ako je prasič kozé dobil, se mora od zdravih odločiti, sicer bojo vsi po kozéh zboleli. Bolnega je treba |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nevarna in nalezljiva bolezin prikaže, se morajo bolni prasiči od zdravih ločiti. Potem se vsakemu prasiču dvakrat na dan, zjutrej in |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | merzlo vodo je tudi koristno. Garjovi psi se morajo od zdravih naglo ločiti, ker so garje nalezljive. VII. Poglavje. Kožni izpustki |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | žena in šestero otrok. Imel je sicer še par krepkih zdravih rok, pa ni mu bilo moči, z njima preživiti sebe |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Mé vošmo pisoljubam sploh, De vsak takó pisári. De z zdravim sercam smejo brat' Tud mladi — ne le stari. Mé vošmo |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | k večimu v eni minuti 10krat hitrejši vdarja kakor v zdravim stanu (tedaj namest 40krat vdari 50krat v eni minuti). — Bolezin |
Tine in Jerica (1852): | v kako hišo grem, kjer nobeniga bolnika ni. Jerica. Pa zdravim so fajmošter ravno toliko potrebni, kolikor bolnim. Fajm. Pri vas |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Opravi se pa to cepljenje takole: šibinico tertno z dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei vsęti, je sa jetra sravu. |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | phaſoni, inu vſse tize ſo srave, ovzhje mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je za vprégo, — in jez skozi in skozi terdim, de zdravo, žlahtno jabelčno drevó več dobička da, če petdesét lét stojí |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de veliko konj v nič pride, ki imajo dobro in zdravo meso, ki bi se lahko v prid in korist oberniti |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in de bo vsaka mati hitéla, svojimu dedetu — če je zdravo — to dobroto nakloniti. — Drugo pot bomo še nekaj od tega |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cela bolezin stavljenih kóz ostane le na rami in sicer zdravo otročè od stavljenih kóz le malo boleha, nektero pa clo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gosposke tako, kakor meso druge domače živine preglédovalo, ali je zdravo ali ne, kdo pameten bi se branil ga jesti, in |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stergarji, in celo dopoldne pozimi černo pljujejo. Kako bi to zdravo bilo? Nezdrava sapa je v kučah, kér so okna zabite |
Divica Orleanska (1848): | Vse korenine, zelša vse poznam; Naúčila sim se od jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | notrajno kožo namaži. Tako vsaki dan ravnaj, dokler uho ni zdravo. XI. Poglavje. Gnjiloba šetin. Leta bolezin napada prasiče, ki so |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | očetovo voljo, da berž, ko oni iz vinograda pridejo, molimo „Zdravo Marijo”. Oče torbo odložijo, in k nam pokleknejo. Al na |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kervi , in to tudi tretji dan storiti, če živinče ni zdravejše. Solitar in brizglja se tako dolgo živinčetu dajeta, dokler ni |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zdi; jez mislim, de se ga vunder dovelj dobriga dobi. Zdrav. Pojte z menoj na terg v Ljubljano, pokušala ga bova |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takih latvic še nikoli nisim slišala, kakošne so pač té ? — Zdrav. Pri grajšinah in velikih kmetijah so že davnaj znane, in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | podobne. Mina. Ktere pa Oni za temi nar bolj obrajtajo ? Zdrav. Per majhnih kmetijah so lončene nar bolji, če so takó |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je storiti, dobro srovo maslo tudi dolgo časa dobro ohraniti? Zdrav. Nar bolj je, de ga koj, ko ga is pinje |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po Njih besédah vedlo ne bo, kakošna bo pa ta ? — Zdrav. Kar sim vam svetoval, tega sim se večkrat sam pripričal |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rado vméde. Mina. To je pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev. Če je smetana premerzla, se |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali z kakim krajcerjem pomagamo, ki ga v pinjo veržemo. Zdrav. Vse drugo znate brez škode poskušati, le z krajcerji ni |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in čverstosti tiče, ne bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po Savini gazijo in plavijo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali krùh spekla, de je bil prijetniga slaja in veliko zdraviši. kemikarca je bila; kakor tudi tista, ki si je perva |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 41. zabavljica. (Sonet. ) (Sonet. ) Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov mi ne |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | 1), poputnice 2) slovenske; prigostii pogovor budi slovenski, isto tako zdravice i pesmi, ktere se zapoju. Brez petja ni slovenske svečanosti |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | i pesmi, ktere se zapoju. Brez petja ni slovenske svečanosti. Zdravice znaju najlepše Horvati i Serblji. Najlepše poklikovanje za Slavene, kterogakoli |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | skor cele Italije in Turčije, celó v Anatolii se popivajo zdravljice iz štajarsko-slovenskih kúpic. Lahko se reče, da je les bogastvo |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v koliseumu kosili. V sredi kosila so napili Nadvojvoda pervo zdravico presvitlimu Cesarju in Cesarici — drugo pa kmetijski družbi. Potem so |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Cesarici — drugo pa kmetijski družbi. Potem so napili deželni poglavar zdravico svitlimu Nadvojvodu — potem Njih gospé in Njih sinu; grof Lihtenberg |
Botanika (1875): | ali sv. Antona roža (Arnica), veliki koren (Inula Helenium) in zdravilna kamilica (Matricaria Chamomilla), ki se po votlem, kegljastem (čunjastem) cvetišči |
Občno vzgojeslovje (1887): | da se najskrbneje preiščejo nagibi, katerim se imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega |
Botanika (1875): | v nasadih, pa njihova korenina ne dobi pri nas potrebne zdravilne moč. Na Angleškem jedo ljudje listne peclje in cvetne popke |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | zdravnika, posvetovati se žnjim zastran svojega zdravja in zastran zdravilne moči jako slovečih toplic. Kmalu je bil tukaj. Prijazno in |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | iz dalnje Numidije domá. Pozna neki kaj dobro zelišča in zdravilno njih moč, pa tudi druge čudodelne rastlinske lastnosti. Imenujejo jo |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | nezavednosti na bregu. Na ranjenčevo čelo lijoča voda je imela zdravilno moč; izmila je nevarno, odprto rano, katero je provzročil kamen |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gotovo vranzhni priſad, naj ſe, (— zhe ne more nobeniga umniga sdravilnika sa shivino dobiti —) po tém ravna : poglavitna pomozh je : 1. |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | d. Veliko se jih zavolj pomanjkanja denarjev zdravnika in njegovih zdravil brani; včasi je kaka bolezen, de si bolnik misli zato |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | zdravnik, kteri je Petra zavoljo njegovega ravnanja lepo pohvalil, potem zdravil zapisal, ob enim pa vse ude života pregledal, ali morde |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se ne ravna po dragoti, ampak po moči in primeri zdravil. Moj dober namen, v kterem sim leto knjigo spisal, zagovarja |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vendar razumno povedati. Kjerkoli jo bilo mogoče sim nasvetoval domačih zdravil; kjer pa domačih nisim za dostojne spoznal, sim takšne izvolil |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ozdravi, in se brez velikih stroškov lahko napravi. Torej drugosortnih zdravil ne bom imenoval. Prav hasnjivo je pa zunajnemu mazilu kako |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | oteklini v okom pride, in da ne bo še drugih zdravil potreba. Kedar je rana zaceljena, se motozi iz kože izpulijo |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | praskali. 11. Povést. Kako Pavliha bolnike v néki bolnišnici brez zdravil za en dan ozdravi? Enkrat pride Pavliha tudi v némško |
Botanika (1875): | rastlin rodu rabarbare (Rheum), ki so eno izmed največ vrednih zdravil. Te lepe in razmérno velike rastline se nahajajo tudi pri |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zgodba perpetila, namreč: nékimu kmetu zbolí vòl na vrančnim prisadu. Zdravila so, to se vé, bòlj iskali kakor, ko bi bil |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ušesa ali žnablja, ki konju ohlapno doli visé. §. 3. Zdravila zoper to bolezin. 1) Tak konj ni za nobeno rabo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so v starih, starih časih iz mnogih želiš izlečke v zdravila bolnikov napravljali, ali iz mnogih rastljin, korenik, ali žival žlahtne |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po kteri napravljajo mnogotere izlečke, ali pa tudi združike v zdravila ljudí. Veliko, veliko obertnistev se opíra na mnoge večí ali |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lot glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in prascam tretjina tega zdravila. Piča je pijača z otrobi ali z drobom zmešana. Kislega |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | stelje in kislega mleka za pičo. Mleku se primeša sledečega zdravila 1 lot: Vzemi 4 lote žvepla in 8 lotov brinjevih |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nasvetoval, se z dobrim uspehom pri prasičji driski rabi. Tega zdravila dobiva velik prasič vsake štiri ure tri žlice; srednji prasič |
Kemija (1869): | kemikov in zdravnikov ter so prišle na glas kakor najdragocenija zdravila. Naj omenimo samo kininsko skorjo in opijum. Novejša preiskavanja so |
Botanika (1875): | po robu cvetišča, kakor to solnčnica najbolj očitno kaže. Koristna zdravila so sledeče rastline tega oddelka: grenki rman (Achillea millefolium, pod. |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se mora vselej kot hudo vnetje črev ozdravljati z žlemnatimi zdravili in takšnimi brizgljami. V. Poglavje. Ikre. Ikre so červi merhurčikom |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pred njega preteſhko krono, vino, — ta zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhe le od njega ſliſhi. — Ali bi ne bilo tako sdravilo tudi pri naſ vezhkrat dobro priporozhvati ? (Nekaj sa shganjarje). Shganjarji |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bosta v 36 urah život odperla, de bo kaj. To zdravilo veljá le kakih 10 ali 12 krajcarjev. Kadar pa začnè |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi druziga žita ne. Strada naj. Prazen vamp je pervo zdravilo te bolezni. Dajaj mu tedej poleti le trave, pozimi pa |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | receptov) s pristavljeno slovensko signaturo (to je, z naukazam, kakó zdravilo vživati), kterih lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih |
Oče naš (1854): | za ranjene trudili. Skoraj bomo imeli mnogo cofanja, zéliš za zdravilo in obléke v Tuluzo poslati. Bog daj, da bi zdravilo |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po rabi tega zdravila nobeden ni več poginil. Torej leto zdravilo zoper nalezljivost perečega ognja vsakemu priporočam. Dostavek. Temu pridenem iz |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | V ozdravljanje grizenja služi sledeče zdravilo: Vzemi eno periše gamilčnih cvetlic, jih polij s polmaselcom |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | takole svetujejo: Koj v začetku te bolezni je nar boljše zdravilo tole: Eno dobro periše lanenega semena daj v 3 maslicih |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Tudi tisto zdravilo, ktero sim v I. poglavju šestega razdelka zoper drisko govedja |
Zeleni listi (1896): | otroci, pa vidim šibo za ogledalom. Šiba je staro dobro zdravilo. Mislim, da nam jo je ljubi Bog sam priporočal, ko |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pijavknega dna pride. V napravljeno rano se zabaše z imenovanim zdravilom pomočenega prediva toliko, kolikor je potreba, da je luknja rahlo |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rane prideš. Potem se predivni ali tuljni svalk s tistim zdravilom pomoči, kterega sim v III. poglavju, zoper smoliko, pri kteri |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prej šantal. V tem primerleju se mora noga s sledečim zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov kafrovca, 2 kvintelca tinkture španskih muh |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | si bolnika, ki v britkih bolečinah zdihuje: on hlepí po zdravílu, kakor ozebli za soncam! pa — ko vračitel odide, pozabi bolnik |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | let je že 160 popadenih ljudí obvaroval stekline po tem zdravilu. Bog daj, da bi res bilo! — pa mi imamo malo |
Kuharske Bukve (1799): | sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti, shęnſke |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zavolj pomanjkanja tacih naukov. Meni ne gre soditi, po kteri zdravilski postavi, po homeopatii ali alopatii naj bi zdravniki nauke dajali |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dal Dr. Janes Bleiweiſ, sdravnik sa shivino, z. k. uzhenik sdravilſtva sa shivino in tajnik z. k. kmetijſke drushbe v Ljubljani |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je škoda zdélo zavréči, néki kmét — mojster skaza v živinskim zdravilstvu — kteriga so za svet prašali, jim ni vedil rasložno dokazati |
Botanika (1875): | les je pa le malo vreden. Vrbovo lubje rabi V zdravilstvu, ker ima mnogo v sebi neke grenke tvarine ,,salicin” imenovane |
Botanika (1875): | tiste najbolj imenitne izmed njih, ktere so v obrtniji, v zdravilstvu, v poljedelstvu ali v kakem drugem obziru človeku važne. A. |
Botanika (1875): | škotskem bršljanu (Mikania scandeus), priljubljenej rastlini za v viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi pokažejo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ko je sedmo leto dopolnilo. S. Smeſ. (Kakó neki ruſovſki sdravitelj pijanzhevati odvaduje ). Dr. Şhreiber, ruſovſki sdravitelj, sapré hudiga pijanza k |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Smeſ. (Kakó neki ruſovſki sdravitelj pijanzhevati odvaduje ). Dr. Şhreiber, ruſovſki sdravitelj, sapré hudiga pijanza k ſebi v isbo (zimer) in mu |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kaj mi je storiti, če se smetena ne da vmesti. Zdravitelj: Ne bom je govoril kar besedice več od copernije, ako |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zoblejo in se ozdravijo! Glejte! ti so bili učtelji francoskiga zdravitelja. Prav zlo se je bati, de bi ilovnat zdravitelj kmalo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dvóri. ” (Dalje ſledí. ) Od navadnih napak pri mléku. (Pogovor živinskiga zdravitelja z hišno gospodinjo. ) (Na dalje. ) Zdravitelj. Če je živina na |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | móre. (Dalje sledi. ) Od navadnih napak pri mléku. (Pogovor živinskiga zdravitelja z hišno gospodinjo. ) (Na dalje. ) Zdravitelj. Danes bova nájin pogovor |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Če je pa krava bolna, ne obotavljajte se, ampak umniga zdravitelja poišite, ki bolezen pozná in jo pametno ozdraviti zna. — Če |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tabák. V. Vodnik. O navádnih napak pri mléku. (Pogovor živinskiga zdravitelja (lékarja) z hišno gospodinjo. Zdravitelj. Nar pervo vam hočem od |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kam spraviti. „Kadar je dovelj repe, je malo bolnikov” pravijo zdravitelji; po tem takim bomo Boga hvalili, zdraviteljem pa slovo dali |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolezni med ljudí, kterih so bile nektere take, de se zdravitelji v njih niso zavedli in jih tudi niso poznali, kakor |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | konzhàl. Ne utrudi ſe, veſ dan je uzhil, ino bolnike sdravil. Proti vezheru ſe ljudje she sgubljajo, ino tudi Jesuſ je |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sadnji teden pred ſvojo ſmertjo prav mozhno uzhil, ino bolnike sdravil. Vſak vezher je ſhel ſ' ſvojimi uzhenzi is meſta v' |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sprejeli. Vganjka. v glavi pečem, Močne mečem, Slabe stavim Ino zdravim. Snajdba vganjke v poprejſhnimu liſtu je: Ajdovo zerno na mlinskim |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmeta per ti zeni drujih perdelkov sadoſti velika nadloga. Sploh sdravimo bolne preſhizhe takó: Hitro mu na uſheſih in na repu |
Pozhétki gramatike (1811): | sa glagole konzhane s' ir, kakor avertir, opòmniti, povédati, guerir, sdráviti, osdráviti: zéliti, ſzéliti, ensevelir, pokopávam, pokopan, benir, blógervati, ſvetíti: ta |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kteri bodo Şlovenzi poduzheni, konje vmetno podkovati in bolno shivino sdraviti. V 25. liſtu lanſkiga leta je v naſhih Novizah dvanajſtero |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki vaſ imajo uzhiti, kako imate s konjem v dnovih sdravja in bolesni ravnati'' „Kmalo bote tudi enak podúk sa govéd |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | danim poduku prenaglama ne posušiš. (Dalje sledí. ) Bog daj zdravje ! Zdravja si vošimo, zdravje želimo sebi in drugim, zakaj pa tudi |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tudi mene dostikrat vžalilo. Že takrat niso bili oče terdniga zdravja, pa kaj, ko jez nisim vedla za to. — Res de |
Divica Orleanska (1848): | Le živi govorijo, mertvi ne. Klicár. V obilnosti kreposti ino zdravja Moj vojvoda živi v pogubo vam. Jovana. Je živel, ko |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | živino iz nizko ložečih pašnikov ne višeje žene. V ohranenje zdravja pri živini na paši služi sol in grenke zeliša. Vzemi |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | to gnado tiga pobulſhaina? ali ta ſakdaini kruh? ali tu sdrauje? ali ſrezho, inu shegen Boshji? kyr nimamo obene skerby na |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | en ſveti Papesh Leo. Leta glaſs te glave je enu sdrauje tega trupla, namrezh, katiri taku moli, kokerje od Chriſtuſa ſliſhou |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kup grabi: en nezhiſti óſſra ſvoj myr, ſvoje premoshenje, ſvoje sdravje, de lę vshiva. Ali ſe vam morebiti uni Vojſhak inu |
Kuharske Bukve (1799): | tiga vſtalo? oni ſo snajdeli umne męſhanja, al nevarne sa sdravje; ped savitemi inu komaj saſtoplívemi beſędami vpelali eno ſilno |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je pokasala pot, po kteri je ta imenitni goſpod dobil sdravje ino vero v' Boga. Gijezi, Elisejev ſlushabnik, pa ni bil |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v' |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtan nar vezh grené, jim navod dati, kako snajo ſvoje sdravje, ta nar vezhi dar boshji perhraniti, in ſi milo shivlenje |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navada opuſtila , ki je ſhkodljiva in nar drashejſhi dar shivljenja — sdravje, ſpodkopuje ! Dr. Bleiweiſ. Domazhe povéſti. (V létu 1842) je na |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſpodobi , de na sravle shęnena , inu nevęſte pijejo. Glash. Na sravle shęnena inu nevęſte ! (pije ) Tulp. Na sravle — ( pije , inu glash |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pijejo. Glash. Na sravle shęnena inu nevęſte ! (pije ) Tulp. Na sravle — ( pije , inu glash s' jęso kjè poſtavi ) Monk. (na ſtran |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Bi blo ſhkoda, kè bi ſe prevezh sgręlo — Tedej na sravle Anshęta! ( pije. ) Jak. Goſpod Shribar, naj ony sdej shenitno piſmo |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Anshe, Mizka , pjite vi tudi. Anshe, Mizka , inu Glashek. Na sravle njih, Goſpa. shlahtna ! Shternf. Lępu sahvalim — Lubi moji ludje, Bog |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tulp. Oh ! Shternf. Sdej ſe tudi ſhe ſpodobi , de na sravle shęnena , inu nevęſte pijejo. Glash. Na sravle shęnena inu nevęſte |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in vsak umni človek se ogiblje vsiga, kar bi mu zdravje podkopálo ; vunder smert tù in tam otroka pohlomasti, in ljudí |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | eno vsahne, kakó je to? U. Starši tudi skerbno za zdravje otrok pazijo, in vsak umni človek se ogiblje vsiga, kar |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne posušiš. (Dalje sledí. ) Bog daj zdravje ! Zdravja si vošimo, zdravje želimo sebi in drugim, zakaj pa tudi po pameti za-nj |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drugim, zakaj pa tudi po pameti za-nj ne skerbimo? — Za zdravje so nam potrebne sosebno štiri rečí: I. Zdrava sapa ali |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je očitna ko svitlo sonce! Če pametni ljudjé clo za zdravje svoje živine skerbé, kaj se bo človek branil, za svoje |
Zlata Vas (1848): | pa nobeniga vmazaniga, z zmeršenimi lasmí ni bílo; moč in zdravje je vsim iz očí sijalo. Mladenči druzih vasí so si |
Tine in Jerica (1852): | si zdrav, prevdari: De bolen, nemožen, Je človek ubožen, In zdravje zapraviti vari. Kaj se pri izrejenju narpogostiši opusti, in bi |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vzelo. Pavliha natoči, terčne s sosedom in pije na njegovo zdravje. Ko so pa vino popili, reče Pavliha: ”Ljubi sosed, ker |
Ferdinand (1884): | notranja žalost in pa mestni zrak sta pričela spodjedati njegovo zdravjé. Zbolel je nevarno. Bolezen se je spremenila v hudo mrzlico |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pozhutkov, tem perpushash ti shkodlive rezhy: ti imash tu lubu ſdravje, inu taiſtu perpravesh ti h' nezhemer skus napezhne rezhy. Ti |
Oče naš (1885): | nad Nackom, ki je tako čvrsto rastel, in nad Ménartovim zdravjem, ktero je v mnogoletnem trpljenji in pomanjkanji v vojski zelo |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na pomaga. Per osdrauleinu te duſhe pa ta arznija h'sdrauju nezh na perloshi, aku Bog, katiri te rane tih duſh |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhi ſrezhi, inu naſrezhi naſha vola, leta bodi per naſhimu sdrauju, inu bolesni naſha proſhna, inu molitu, de bomo s' Chriſtuſam |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | te duſhe. Ta dobravolnoſt, inu saſtopnoſt tiga arzata h' timu sdrauju tiga trupla nezh na perloshi, aku ta arznia snotrei na |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je ravno tako potrebno, shivino bolésin varovati, kakor bolnim k sdravju pomagati. De bote pa ſvojo shivino bolésin varovati mogli, morate |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Saversite tadaj majhne pipize s kratkimi zevkami, ki ſo tako sdravju ſhkodljive ! „Tako bodo pa sopet Krajnzi nekaj od ſvoje narodnoſti |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | rezh ſvoj zajt jima, taku, kateri ozhe ſvoj shvot per sravji ohraniti, more tega v' enim zaitu bol, koker drugim varvati |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dokler živim. Bog Jih ohrani še veliko, veliko lét pri zdravji in dobri moči, de bi še veliko za nebéško kraljéstvo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še zmirej pridni delavci, bodo zaslužiti dali, bolnim pa k zdravju pomagali. V Polšiški okolici je tudi na dnevu dokej sledí |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | le zmasno vživajo. Per vsim tem pa je žganje človeškimu zdravju zmiram škodlivo, kakor lehko sami per sebi čutite. Vselej je |
Ta male katechismus (1768): | tega svejta se lozhejo, ali tudi, zhe je njim k' ſdravju, poprej svoje telesnu ſdravje ſadobée. Jak. 5. Kaj je S. |
Kratkozhasne uganke (1788): | gobe vonpolovi, ter puſti ſhivino pyti, ter njo bosh per ſdravju ohhranil; je pak bolehna, tok gobe posushi, ter njeh v' |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goſp. fajmoſhtra, po kterih ljudoljubnim persadevanju ſo ſtariſhi v to sdravljenje dovoljili, in perpeljejo fanta, takrat 19 lét ſtariga, v méſtu |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | K naſhimu nar vezhimu zhudu je povédal, de ſe to sdravljenje nad njim nemore po ſrézhi isiti; in zhe ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tem takim ne-, móre ne on, ne njegovi ſtariſhi v sdravljenje pervoljiti. Vender ſmo ga pregovorili, de ſi je dal mreno |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v nogi, ki nadkopito predere. Zdravljanje te bolezni tirja posebno znanost in opaznost in se mora |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravniku izročiti. Vendar hočem ob kratkem razjasniti, kako naj se zdravljanje poskuša. |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je v Montpellierski šoli zučil, in srečen je bil v zdravljenji. Na svitlobo danje njegovih Centurij, ki so v stotine od |
Ta male katechismus (1768): | greh, inu koker ene od Kristusa, tega boſhjega Samaritana napravlene ſdravnie, ali arznie. K' ſadnemu: Ke v' teh brumeneh, katiri se |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tega imá toliko naſhih kmetov raka na uſtnizah, kakor uzhen sdravnik v Ljubljanſki boléſhnizi ali ſhpitalu prizha. Ta sdravnik ſe je |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor uzhen sdravnik v Ljubljanſki boléſhnizi ali ſhpitalu prizha. Ta sdravnik ſe je namrezh preprizhal, de imá veliko kmetov raka na |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetijſke drushbe, ſpiſal in na ſvitlo dal Dr. Janes Bleiweiſ, sdravnik sa shivino, z. k. uzhenik sdravilſtva sa shivino in tajnik |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Ne samo to”, mi popravi zdravnik; „v močnih pijačah je pijančliva moč, ki se sploh vinski |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ste zamudili; še je čas! Škodljivost vroče jedí. Neki angleški zdravnik je ravno sedej bukve na zvitlo dal, v kterih škodljivost |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žganice navajen. ” „Tak hudo”, rečem na to, kakor vi pravte zdravnik! „se morde zna pijancam goditi. ” Ne samo pijancam” on pravi |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pogosto v zdravilo oberne, kaj ne”? „Nič ne dene”, pravi zdravnik; „saj je tudi živo srebro večkrat dobro zdravilo, ino vonder |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | naj bi bila jez storila, kakor mi je neki mlad zdravnik svetoval, morde bi jih bila še otela. Pa meni se |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ta povedba se je zopet slišala v porotni sodbi; gosp. zdravnik Dek... pa je rekel, da to ni res. 5) Alojzia |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | vém, kako bi temu plačal, kar mi je storil. « Tudi zdravnik je poterdil té beséde in ni mogel umniga ravnanja Petroviga |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | hotla ostati, de bi svojimu ljubimu bolnimu otroku sama stregla. Zdravnik, ki je bil ravno vpričo, ji to terdó prepové. „Bolnici |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je že pred prepovedbo izvožnje nakupljeno bilo. — Dr. Sandorfy, ces. zdravnik šopronskega komitata na Ogerskem vé po zagotovilu časnika „Z. f. |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in drusiga ne morete ſtoriti, kakor po navadniga sh nſkiga sdravnika poſlati. ,Skosi te bukve poduzhenim vam bo tudi lahko , pametnimu |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | unajne in notrajne konjſke bolésni odpravljajo, zhe nimate pomozhi umniga sdravnika sa shivino, in drusiga ne morete ſtoriti, kakor po navadniga |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dohtarja hoditi ; per hudih in naglih boleznih včasih ni mogoče zdravnika kmalo dobiti, preden pa pride, že nevedni ljudje z napačnimi |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | natrobi, i. t. d. Veliko se jih zavolj pomanjkanja denarjev zdravnika in njegovih zdravil brani; včasi je kaka bolezen, de si |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tega je driska nar boljši pomoč zoper tišavko. Prosi tedej zdravnika, de ti bo lopatike (Aloë) zapisal, ki se v lekarnici |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | šanta, mu imenovane zdravila nič ne pomagajo. Treba je živinskega zdravnika poklicati, ki oteklino žge. XVI. Poglavje. Ščetinje ali ježji tok |
Ferdinand (1884): | za goste dobro kosilo. Stopivši v kuhinjo zapazi ondi vaškega zdravnika Ambroža. »Tega mazača moram pa, kakor hitro je moči, odpraviti |
Šola v boju proti pijančevanju (1898): | in to od najvišjega do najnižjega uslužbenca, od ravnatelja in zdravnika do najzadnjega sluge. V velikih blaznicah grofije londonske, v katerih |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po ſhtalah médel in vſe ſim bral , kar ſo drugi sdravniki sa shivino ſkuſili in snaſhli; miſlim tadaj, de ſim v |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po kteri zdravilski postavi, po homeopatii ali alopatii naj bi zdravniki nauke dajali; le to vém, de mi tacih podukov prav |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | taciga srebrá še clo nekaj zlatá; to damo za pripodobo. — Zdravniki in lekarji ali apotekarji se pečajo z drugo vejo , po |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | škodljiviga nakloniti. Mnoge kužne bolezni, človeške in živinske, od kterih zdravniki clo nič ne vedó, od kod de so, imajo morde |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | puščala. Da se ta naloga uistini (uresniči), morajo tudi vračiteli (zdravniki) po svoji moči obilno pripomagati. — To je bilo potreba v |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je to skorej gotovo znamnje, da je posteljca prirašena. Živinski zdravniki že dostikrat komej čakajo, da sežejo po njo v maternico |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tedej nosijo po vsih deželah skerbne matere svoje otročiče k zdravnikam, de jim koze stavijo in jih po ti poti hude |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | v sebi. Zato je žganje toljkanj škodlivo. ” „Tak se vam zdravnikam”, rečem jez, „vinski duh toljkanj strupen zdi? In vonder se |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | njegovo serce bi mu preveč obtežila. Nekoliko vtolažena gré z zdravnikom k svojimu bolnimu možu. — Kaj sta oba čutila, se z |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 6 zjutrej mora vsak v svoji hiši doma biti; le zdravnikom in duhovnim je pripušeno v tem času po svojih opravilih |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | odperla, in na léto že lahko imamo več razumnih živinskih zdravnikov med sabo. Iz Slovenskih Novín. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sklepu od 12. p. m. je tudi služba ces. pomorskih zdravnikov in njih plača, po novi posebni osnovi ustanovljena; najvišja letna |
Kemija (1869): | delavnosti na človeško telo, že zgodaj vzbudile pozornost kemikov in zdravnikov ter so prišle na glas kakor najdragocenija zdravila. Naj omenimo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſlati. ,Skosi te bukve poduzhenim vam bo tudi lahko , pametnimu sdravniku sa shivino, komur ſvojo bolno shivino osdravljati daſte, na roko |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Pa meni se njih bolehanje ni nevarno zdelo, ino mladimu zdravniku sim se za dober svet še posmehvala, ker je še |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | te bolezni tirja posebno znanost in opaznost in se mora zdravniku izročiti. Vendar hočem ob kratkem razjasniti, kako naj se zdravljanje |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sreči; verh tega je pa ozdravljanje močno nevarno in lahko zdravniku strašno smert nakluči. Pes, ki se za steklega spozna, se |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | več od tega govorili. Beseda o pravim času vsim vračitelom (zdravnikam) in lekarom (apotekarjem) na Slovenskim. Iz Štajarskiga. Mnogi tudi izobraženi |
Ferdinand (1884): | znal, ali si vsaj vedeti domišljeval. Razumé se, da svoje zdravniške spretnosti ni pozabil pohvaliti. Med drugim je pripovedoval, da je |
Ferdinand (1884): | za tvoj trud; lahko noč! « »Kaj pač mislite o mojej zdravniškej natančnosti? Mar mislite, da grem preje iz gradu, nego sem |
Ferdinand (1884): | nalezljivo mrzlico; da je grof njemu izročil bolnega grofiča v zdravniško oskrbovanje; da je milostiva gospóda brzo zapustila grad ter šla |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gotovo vém, in zato zavpijem na mesto: Herein! po slovensko: Zdravo! In glej, pogodil sim! Naš prijazni sosed Radislav, ki tudi |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | trave, se mora s travo kermiti, ali pa, kar je zdravejše, o lepem vremenu na pašo spušati. Pozimi se konju bolj |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſoshgane in ſkerzhene, jetra véle in polne mehurjev, ſerzé pak sdravo; ſamo na konzi je bila majhina hraſta. Pred nekimi leti |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | je glasoval edini baron Apfaltrern. — Dr. Bleiweis poroča v imenu zdravstvenega odseka o vladinem načrtu postave za organizacijo zdravstvenih služeb v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | povsod sprejela ta postava. — Potem poroča vitez Gariboldi v imenu zdravstvenega odseka o predlogu dr. Bleiweisa zarad vpeljanja postave od 29. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | sama, kar se tiče zdravstvenih rečí, je dala pri svoji zdravstveni organizaciji leta 1870 sila slab izgled po tem, daje število |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | deloma neposredno, deloma po posebnih v ta namen odločenih organih (zdravstveni, tehnični in policijski organi, žandarmerija itd.). Dobro uredjena žandarmerija je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | z c. k. deželno vlado za deželnim razmeram primerno vredbo zdravstvenih služeb potrebno gradivo si nabere, o tem prihodnjemu deželnemu zboru |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | pa deželnemu odboru nalaga, da z ozirom na potrebno vredbo zdravstvenih zadev v občinah vladni načrt temeljito prevdari, po zaslišanji večih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | v imenu zdravstvenega odseka o vladinem načrtu postave za organizacijo zdravstvenih služeb v občinah in predlaga, da naj deželni zbor ne |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | tako dobí vseh 10, kakor jih je imela pred organizacijo zdravstvenih zadev 1870. leta. — Vladni svetovalec vitez Roth spodbija odsekov predlog |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | al prezrl je to, da vlada sama, kar se tiče zdravstvenih rečí, je dala pri svoji zdravstveni organizaciji leta 1870 sila |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | manj zmanjkovalo bode”. Gotovo pa smo z našimi lepo zelenimi, zdravo-zračnimi gorami zadovoljneji, kakor da bi na njih mestu stalo kakošno |
Genovefa (1841): | Sej je vunder bolje, vſe nadlóge terpéti, kakor ſvôjo véſt sdrashiti! ” Na potoku, ki je pod goró tékel, je ojſter muſhelj |
Oče naš (1885): | srca, je bil vender, kakor vsi ljudje njegovega duha, tudi zdražljiv in ker je imel vést, da ima samo dobre namene |
Stric Tomaž (1853): | v red spravi in dobro poveže, požene konja in nagloma zderči voz spred oči žalostnih gledavcov. Nekaj pa bi bil Tomaž |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | v daljavo, zapazi na cesti voz, obdan s konjiki. Urno zderči po stopnicah v materno izbo in vpije: „Mati, mati. Voz |
Tiun - Lin (1891): | je odgovor. Kmalu potem pridemo do majhne ožine in čoln zdrči v njo. Bila je blizu ondu, kjer se je zjutraj |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | strmino, kar se odkrhne pod Mak Merzonovo nogo kamen in zdrči v globočino. Koj nato so začuli v bližini klic ponočne |
Ferdinand (1884): | od ljubljenca vseh; sede ž njimi na voz, ki hitro zdrdra skozi grajska vrata po vzdigljivem tresočem mostu. |
Zlatorog (1886): | pridere skupaj mladež »Iz vsake vási, sléherne planíne »In vsà dreví se v hišo gospodínje naše. »Bogata pač je mati Katra |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | komisarje in uradnike sim sicer od Vas v 18. listu zdrezal; ali kaj pomaga, kér ga bo le malo izmed njih |
Kemija (1869): | Gährung, vrvež, vrenje, 499. Gährungsprodukt, vrvéžina. Gallerte, zdriz. Gallussaure, šiškova kislina, 469. Galmei, kalamina. Galun, Alaun, 418. Galun |
Gozdovnik (1898): | je don Fabij, deček s kterim ste mi ušli? « Grof drkne par korakov bliže, krči pesti, vzdiga je, pa zopet pobesi |
Gozdovnik (1898): | mnogo ljubezen, ki sem jo nahajal pri vas. « Srečni smehljaj drkne čez njeni ustni. »Obilo si jo nama platil. Bog daj |
Gozdovnik (1898): | zdaj pa vem, od kodi je ta praska . nož mi zdrkne po licu. Mož odskoči z menoj! « »Vodo vidim... veliko vode |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mokrim ſe ſizer pazká, kmalo pa, ko ſe oſahne, ſe sdrobi ; satorej ji ne ſhkodje, ako bi bila v mokrim rasorana |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iše plam. Ta objame žita hram, Skednja preverši prostore, Slemena zdrobí podpore, Kakor de bi htel puhteči Bega silniga v oblak |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | viharja moč razsaja, Hraste cepi, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva skala Sred viharjev terdna stala Večna bo |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | trebuh zlo napet. Ga ozdraviti vzemi pol lota kuma, ga zdrobi in prasiču na pijačo daj. Še neko zdravilo je hasnjivo |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | detelce in brinjevih jagod, in sicer vsakega 1 libro, jih zdrobi v štupo in jim prideni 4 libre soli. Lete štupe |
Maria Stuart (1861): | ste! vaša tožba, preveljavni Mogočni lord, me lahko v prah zdrobi, Pa moja célo nič ne more vaši Visoki stopnji, toliki |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | jo je zamogel doseči, pomeri logar na njo in krogla zdrobi obadva spodprožka, da nij bila več za rabo. |
Gozdovnik (1898): | slišal, kar se mu govori. Roka rdečih vojakov je močna; zdrobila ga bo! « »Glavar Apačev bo sedel v vigvamu svoje skvô |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lotov encianovih korenin, 6 lotov brinjevih jagod, ktere moraš dobro zdrobiti in zmešati. |
Gozdovnik (1898): | on! « Sledovnika objemši, pritisne ga nase, kakor bi ga hotel zdrobiti, nadaljuje Rdoles: »Ta mož, ta velikan sem jaz. Ti si |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lotov naribane hrastove skorje, 12 lotov stolčenega kuma, 16 lotov zdrobljenih encianovih korenin, dobro skupej zmešaj, v 24 enakih delov razdeli |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sledeče: Vzemi 1 lot žveplovega cveta, 1 lot v štupo zdrobljenih omanovih korenin, jih zmešaj s 4 loti medu, in daj |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in okoli kroga ſhtir perſte viſoke robze , de is ſhin sderſniti nemorejo. Kér mora shelesna pot na ravnoſt ſpeljana biti, in |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam kei perdobiti al merkei da dovol pamatno se mash |
Blagomir puščavnik (1853): | PREDGOVOR. Celo majčkno število je, v primeri z zdruzimi jeziki, slovenskih povestnih bukvic najti. Vsacemu je pa znana Slovencov |
Ta male katechismus (1768): | Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus Katholshko Zirkuv? Zela Kristianska ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni Kristiani skup pod enem narvikshem Kristusovem |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drugo vejo , po kteri napravljajo mnogotere izlečke, ali pa tudi združike v zdravila ljudí. Veliko, veliko obertnistev se opíra na mnoge |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to sgodi s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine) s kterim je sdrushena koſitarſka poſoda, ki ſe na dvoje lozhi, de ſe ſtari |
Blagomir puščavnik (1853): | ki sta se že tako dolgo sovražila in preganjala, neločljivo združena in zedinjena. ” Tako Miroslav. Bric se veselja joka pri teh |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi bravze téh noviz veſelilo svéditi, kaj ſo v edinoſti sdrushene mozhi ſkerbnih , pridnih in poboshnih prebivavzov male Poſtojnſke fare v |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | laſtnoſti dobre karte, reſnizhnoſt, raslozhnoſt, pravo piſánje imén krajev, popólnama sdrushene, kakor majhna pokuſhnja te karte v Ljubljanſkih bukvarnizah sadoſti káshe |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | miſel priſtraſtno terdi in tedaj edinoſti ni, ktera bi naſ sdrushene naprej pelala. Sadnji zhaſ je pazh in nudna potréba, de |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vgnjide se v koži napravljajo in so z hudimi bolečinami združene. Lete se morajo, kedar so godne, prerezati in gnoj iz |
Botanika (1875): | Po tem, ali so v cev združene stanice imele okrogle ali podolgaste pike, ali so pa imele |
Občno vzgojeslovje (1887): | Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo naše izkušnje v trdno združene kroge predstav, kateri tvoré med seboj zopet celoto. Ta se |
Astronomija (1869): | našel, da je iz teoretičnih vzrokov solnčna paralaksa = 8.95". — Po združenem opazovanji gospodov: Robert R. S., Elléry in Airy se je |
Pozhétki gramatike (1811): | Ie roi, la reine, les hommes; kakor nameſtiména ſo vſelej sdrusheni s' glagolam: je le connois ga posnám; je la respecte |
Pozhétki gramatike (1811): | x. Se klizhejo ſogláſniki, ker ne ſturé glaſu, ako niſo sdrusheni s' glaſnimi, poſtavim; ba. be, bi, bo, bu, da, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | manj ljudí bilo, kakor sdaj. Od perviga ſo ſi sdrusheni rodovi silo ſhirjavni proſtor semlje med ſeboj rasdelili. Deliſhe je |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sapovedi ponovila, in sraven ſhe narozhila, de naj bi ſi sdrusheni ſoſédje obzhinſko semljo, naj bo ali v paſhnjah, ali v |
Viljem Tell (1862): | pripelje sabo mož, Ki našega zaupanja so vredni, In tako združeni družinsko reč Prevdarimo in z Bogom sklenemo. Staufaher. Prav tako |
Pozhétki gramatike (1811): | zhlovek; des gentils hommes. Kadar je sloshena is dveh imén sdrushenih s' enim predlogam, vsame ſamo pervo imé mnosh- |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajih ſhe révno, tako ſe je she v tiſtih „krajih sdrushenih dershav v ſéverni Ameriki *) „povsdignilo, kjér ſo ljudje shé bolj |
Pozhétki gramatike (1811): | raslozhik med naſhim ino Franzoskim. ) Kader je pa preteklo deléshje sdrusheno s' pomóshnim avoir, takrat ſe nikol ne ſklada s' ſvojim |
Pozhétki gramatike (1811): | Pomnje od pravpíſmoſti, per namſtiménih, narézhjih in drugih deſedah. Leur sdrusheno s' glagolam nima s na konzu, in poméni: nim ali |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | več veljá. Vse to je v njim v lepim soglasju združeno bilo , kakor so mu pričijoči radi poterdili, samo to jim |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | viditi dve ribi, torej spet sami zaznamki, ki opominjajo na združeno častje Višnuvo in Shivino ¹). Lelja, ler, limbar je bil staremu |
Občno vzgojeslovje (1887): | popravljaje splošne podobe, nastale vsled domišljije. Mišljenje je torej svestno združenje predstav z ozirom na vsebino taistih. Proizvodi mišljenja so pojmi |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Amen. 22. — Molitev po sv. obhajilu: Premišljuj nekoliko časa ljubeznivo združenje z nebeškim Odrešenikom, obudi živo vero v njegovo pričujočnost. Zahvali |
Občno vzgojeslovje (1887): | se doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne teoretične in praktične resnice s posameznimi izkušnjami gojenčevimi. Zato |
Valenštajn (1866): | poti v Heb so Švedi; ako naglo Pogumno ne ubranimo, združé Se ž njim. To se ne sme zgoditi! Knez Ne |
Zoologija (1875): | dela veliko škodo. Ličinke tako zvane Tomaževe mušice (Sciara Thomae) združe se časih na tisoče v dolgi kači podoben izprevod. Ta |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih na nozh bres vſe ſkerbi enimu ali drugimu panju sdrushi ; vidil boſh, poſebno, zhe ſhe nekoliko obedvoje s dimam pokadiſh |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pregovoram: Ta je she sopet ena nova in prasna! —. ampak sdrushi ſam prihodno jeſen tvoje zhbele, in vidil boſh, de ſo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poboshnim ſerzam in veſtjo pridnoſt in ljubesin k ſvojimu ſtanu sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi domazho premoshnoſt pred mnoshizo delavzov iskasal |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kri, žolč ino jetra verže. Clo z maternim mlekam se združi, zato ako žganopivke dojijo, imajo po noči nepokojne otroke. De |
Občno vzgojeslovje (1887): | more vzdržati. S čim več predstavami pa se nova predstava združi, tem bolje si jo zapomnimo in tem več pomočkov najdemo |
Občno vzgojeslovje (1887): | vidijo okoli sebe, vtisne se v njih predstave ter se združi v trajne kroge predstav. Ti krogi predstav apercipujejo pozneje vse |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kak zhbelar: ni nam nesnano, kako ſe zhbele preshenejo in sdrushijo; ali to je vezhi ſhkoda kakor dobizhek, ker one po |
Stric Tomaž (1853): | da se še v hujši zatiranje in mučenje pomenijo in združijo. Povedó nam vsako leto od postave 4. *) m. serp. 1776 |
Maria Stuart (1861): | ob kratkem. V Rimu svoji veri Sem dal slovo in združil z Guizi se; List remskega vladike do Marije Pridobil mi |
Ta male katechismus (1768): | smerti se je spet dusha s' truplam ſdrushila, ter je skus lestno muzh ſhiv postal, inu od smerte |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | môči izpremeniti na jednostaven. N. pr. Trije trgovci so se združili za neko podjetje, pri katerem je bilo 2300 gl. dobička |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo ſo vedli she |
Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | se to opazuje pri vsakem levenji, dosežemo s tem, da združimo gosence popolnoma enakega razvijanja vedno odločeno od drugih, kar je |
Občno vzgojeslovje (1887): | mučno in nezanesljivo mehanično delovanje spomina s tem, da umetno združimo dele učne tvarine. Ta način spominskega delovanja se imenuje umetni |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | zeleno cepljenje pa je najboljša snov. c) S kavčukno vezjo združimo najhitreje in najbolj zanesljivo cepič s podlago. d) Če rabimo |
Pozhétki gramatike (1811): | preteklo deleshje tiſtiga glagola, ktirga hozheſh v' terpivni salog preverniti, sdrushiſh s' pomoshnim glagolam être, poſtavim, tako: Snaniven, Sdajni. Je suis |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | funtov ſterdí, zhes simo od lakote poginejo; zhe jih pa sdrushiſh, bojo muhe obeh panjev s deſetimi funti preshivele, kar ſo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tiſtih panjev, ktere ohraniti ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev sdrushiti, kakor jih neuſmiljeno moriti. Le to delo naj bo poſebno |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi dva ali več tacih obstojnih délov ali pervín vnovič združiti ali zediniti, kakor jih tudi narava ali natora zedinva, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | i. t. d. ločvali, ali kotlovino in cin v bron združiti umeli, kemikarji so bili. Ravno takó so kemikarji bili, ki |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | more soseska imenovati, se mora najmanj saj 50 samosvojnih družin združiti in 1000 oralov zemlje posesti; naselniki ene soseske morajo biti |
Fizika (1869): | osem uteži daljega dela v njih pri p ležečem središču združiti brez premembe učinka. Zdaj vidimo na drogu dve neenaki sili |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | številka danega števila v kvadratu, je môči v jedno samo združiti. V ta namen treba le k dvojnemu pred to številko |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | polinoma v kvadratu, môči je tudi v jeden sam člen združiti. V ta namen treba le ta člen k dvojni vsoti |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | kako se pri cepljenji dotična dva dela rastlin, ktera mislimo združiti, prirežeta in obvežeta. Da je delo ob enem ceno in |
Šola v boju proti pijančevanju (1898): | le z dobrim poukom in vzgojo mladine. Srečna misel je, združiti oblastva in učiteljstvo v boji zoper alkoholizem v namen, da |
Zoologija (1875): | mravlja (Formica nigra) in rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje živé zadružno, ližejo najrajše sladke sokove, pa tudi živalske tvarine. Največ na |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi jedi h kosposhzhne prosi karozhash bosh saduebou noi use sdershov? TA 35. KAPITL. Anna skushana kunsht sa use merslze? Ti |
Robinson mlajši (1849): | jêtnik Evropčan. Te je imel, kaj činiti, da bi se zdéržal. Kri je v njem vreti začnola, serdce mu je silno |
Branja, inu evangeliumi (1777): | derſhati : tudi ob Petkih inu Sabbotah od mesne jedy ſe sdershati. 4. Vſaku lejtu narmejn enkrat enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku ſe ſpovędati |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | miſli in shelje do grofinje obudil, da ſe ni mogel sdershati ji ſvojih neſramnih miſel odkriti. Kakor hitro je zhiſta goſpa |
Blagomir puščavnik (1853): | na skali in praznično oblečene seljane zagleda, se ne more zderžati in popraša začuden: ”Kaj če to? Blagomir! Od vsega tega |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kakošno borno mestice je bilo to! Hafed se ni mogel zderžati je primerjati svoji lastni lepi koči. V tem je bilo |
Roza Jelodvorska (1855): | ječar odšel; zakaj ona bi se ne bila mogla dalje zderžati svojiga ljubiga očeta poljubiti, in se mu odkriti. Sama ni |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Ker je bila tudi hči Evinega rodu, se ni mogla zderžati, vse ogledati in jedí pokusiti, ki so na mizicah stale |
Fizika (1869): | mora zdržati tlak od 100 funtov. Ako ga ne more zdržati, izžene ga tlak iz luknje. Ako bi bila stranska luknja |
Fizika (1869): | x 100 = 6000 funtov. V stransko luknjo zataknjen zamašek mora zdržati tlak od 100 funtov. Ako ga ne more zdržati, izžene |
Fizika (1869): | te posode, ki je en kvadratni palec velik, mora zdaj zdržati tlak od 100 funtov, delajoče od znotraj proti zunaj. Ako |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ni prava parlamentarična vlada, ki bi se mogla delj časa zdržati. Čudno je pa vsakojako to, da skor vsi poslanci in |
Abecedika ali Plateltof (1789): | dny dershati; tudi ob Petki inu Sabbotah od meſsne jedy ſdershati 4. Vſaku lejtu nar mejn enkrat temu naprej poſtavlenimu Spovdniku |
Abecedika ali Plateltof (1789): | sapovedane poſte, tudi ob Petkih, inu Sabbótah meſsne jedy ſe ſdershati. 4) Ti imaſh vſaku lejtu nar manje enkrat timu naprej |
Abecedika ali Plateltof (1789): | dershati: tudi ob Pętkeh inu Sabbotah od meſne jedy ſe ſdershati. 4. Uſsaku lejtu narmejn enrat enemu naprej poſtavlenemu Maſhneku ſe |
Ta male katechismus (1768): | lih tudi oh petkeh, inu sebbotah od meſſene jedy se ſderſhati. IV. Ti imash uſſaku lejtu narmejn enkrat enemu naprejpostavlenemu mashneku |
Ta male katechismus (1768): | po navadi, inu ſapovdi te Zirkve od meſſeneh jedy se ſderſhati, masnu ſhiveti, inu le is enem samem nasitenjam v' enemu |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | šege razložili, kakó s pridelanim sadjem ravnati, de bo pràv. že gosp. Pire, skušeni sadjorejic, svetjejo, de naj se sadje, ktero |
Biblia (1584): | ta pèrvi, Simon, imenovan Petrus, inu Andreas, njegou brat, Iacobus Zebedeou ſyn, inu Ioannes njegou brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas inu |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 3. Jakob Zebedeov, inu Joannes njegóv brat, Philipp, inu Jerni, Thomash, inu Matthevsh |
Zoologija (1875): | Znamenit je nadalje: progasti konj ali zebra (Equus zebra), pod. 95, in kvaga (Equus quagga), oba iz |
Zoologija (1875): | Znamenit je nadalje: progasti konj ali zebra (Equus zebra), pod. 95, in kvaga (Equus quagga), oba iz Afrike. Te |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tvojih milih kapliz ; v deshelah pa, v kterih te prevezh sébe, de tvoji ſad ne dosori, ga ſhe viſheji zene in |
Najdenček (1860): | in dobro rediti. „Pa jeli, kužek,” je dalje govoril; „tebe zebe; čakaj, te bom ogrel! ” Prinesel je terská, ki so pri |
Sveti večer (1866): | so mu mraza šklefetali. „Ukogi Tonček”, pregovoré mati; „tako te zebe, da komaj govoriš, in lačen in truden si gotovo. Odloži |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | škripal in po kolovozu so skakljali vrabci — hudo jih je zeblo. »Čiv! kdaj pride pomlad? To trpi strašno dolgo! « |
Mineralogija in geognozija (1871): | Perlovec, Perlstein, 45. Perlstein, perlovec, 45. Permska tvorba ali Dias, Zechstein oder Dias, 114. Pesek, Sand, 77. Peščenec, Sandstein, 76. ,, kremenati |
Blagomir puščavnik (1853): | prosijo. Razkropljene, da jih skuša kakor zlato v ognji, spet zedini, da se skupno vesele. Menim da je tudi z vami |
Stric Tomaž (1853): | z otrokom v Kanado hiti in se tam z mano zedini. “ „S serca rad vam vse storim, kar le hočete“, reče |
Zoologija (1875): | kakor lopate pri zagrebanji majhnih živalce, a za tak posel zedini se zmerom več grobarjev. Samice potem v zakopano žival polože |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | i Slavonii” z iskreno besedo opominja svoje rojake, naj se zedinijo vsi v edini namen, da se pribavi horvaškemu vinu ime |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tjeden za svatovšino pripravljalo. Blagosloveča mašnikova roka je roke nju zedinila, kterih serci ste že eno bile; rod in prijatli so |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vnovič združiti ali zediniti, kakor jih tudi narava ali natora zedinva, de takó, če človek hoče, poprejšne, ali pa večkrat tudi |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | k izhodni; eni izmed zadnjih so se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši obred (šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve. Ti vsi |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | očesom, rekoč: „Saj veš po kakem nevarnem potu se je zedinilo razdeljeno premoženje v tvoji roki. ” Fulvija obide groza pri teh |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | eden drugimu svoje misli razodevamo , in se zadnjič zavoljo glasovanja zedinimo. Sleherni bo spoznal, de se v takih shodiših ravno tako |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rodovitniga prahú iz možkiga cveta v ženski pride, kjer se zedinita in sad se začnè. Kdo prenaša per sadnih drevesih žlahtni |
Blagomir puščavnik (1853): | unkraj groba terpela, naj se naj na otroka v ljubezni zedinita in vzameta, da bota tako dva imenitna vitežka rodova, ki |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Boljarjev v Moldavi in Valahii vse žile napenja, da se zedinite te deželi v eno deržavo z enim glavnim mestom pod |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali več tacih obstojnih délov ali pervín vnovič združiti ali zediniti, kakor jih tudi narava ali natora zedinva, de takó, če |
Blagomir puščavnik (1853): | s kterim se ima v vedno znamnje miru in sprave zediniti. Bogomila in Jovana se poljubite in vroče solze pretakate. Blagomir |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | in ljudmí. In tako tudi jez želim, ž njim se zjediniti, ž njim, kteriga celo življenje je bila le ljubézin in |
Blagomir puščavnik (1853): | reče: ”Kakor si zdaj midva v roke seževa in se zediniva, tako so tudi najne serca v ljubezni in prijatelstvu zedinjene |
Blagomir puščavnik (1853): | se že tako dolgo sovražila in preganjala, neločljivo združena in zedinjena. ” Tako Miroslav. Bric se veselja joka pri teh nepričakovanih besedah |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sinu serce? Polno svetosti mu je obličje: za trenutek je zedinjena vsa družinica! Zopet vzame Lucina dragi spominek, shrani ga v |
Blagomir puščavnik (1853): | zediniva, tako so tudi najne serca v ljubezni in prijatelstvu zedinjene. Nič naj ne loči najno prijaznost, in da bi tudi |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | d. so vsi ali čisti, kakor na priliko zlató, ali zedinjeni s kislicam, žeplam ali druzimi pervinami iz nezmerjenih globočin v |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v Vilički v Galicíi, — ali pa z rudníno ali perstjó zedinjeno nar poprej v vodi rastopé ter slano vodo v velikih |
Ultra! (1867): | najlepših letih, in gotovo je ni ovire, ki bi vajino zedinjenje zadrževala. Zalka. O pač. Oče je samo tako privolil |
Mineralogija in geognozija (1871): | začne. Pri naših kemiških skušnjah vidimo, kako vsako urno kemiško zedinjenje dela vročino. Tako je morala tleča zemljina krogla vsa skozi |
Roza Jelodvorska (1855): | nadjali mojiga prihoda? Razodenem vam tu zadovoljnost cesarja o vajnim zedinjenji, in se tudi sam jako veselim, dva tako krepka in |
Občno vzgojeslovje (1887): | stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko delovati in vzajemno se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč usovršavanja človeškega rodú. Takov stan |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in welchen wir uns die arischen Inden in jener alten Zeit zu denken haben, auf diese einen gewaltigen, vernichtenden Eindruck machen |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sed. č.; namesto sestavljenega preteklo-prihodnega ali prihodnopreteklega časa (künft. verg. Zeit), ki so ga nemški slovničarji skovali (gl. Bauer i. dr. |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pri vradijah tako ravnati”. Iz Tersta se bere v „Triest. Zeit. ”, da je veliko Poljske pšenice iz Odese na Angleško prišlo |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je ta bolezin zares Tukerjeva bolezin. (Allg. L. u. F. Zeit. ) Učiteljem na Kranjskim. (Konec. ) Dvojni vzrok je posebno, ki dosihmal |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kosarni gostili vojake, ki so bili prav židane volje. „Laib. Zeit. ” Iz Vidma na Laškem 21. junija. * Pri nas je precej |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne bo razširila huje kakor dozdaj. Iz Tersta piše „Triest. Zeit. ”, da v ondašnjem laškem časniku „Il Diavoletto” je bila te |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | postavila nekoliko armade, se ne bo, kakor vladni časnik „Wiener Zeitg. ” zagotovlja, vtikovala v notranje serbske zadeve. In tako bo menda |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | železnice zlo zakasnile, nektere pa celó izostale. Iz Tersta. „Triest. Zeitg. ” toži, da ne le srebernih šestič, temuč tudi novih in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v Pariz. — Francozko ministerstvo za kmetijstvo — tako beremo v „Oest. Zeitsch. f. inn. Verw. ” — je vnovič pokazalo, da skuša na vso |