- ohlapno
Kmetijske in rokodelske novice (1846): dele života, nar večkrat pa ušesa ali žnablja, ki konju ohlapno doli visé. §. 3. Zdravila zoper to bolezin. 1) Tak
ohlapno ohne oho ohol oholost ohrabriti ohranitev ohraniti ohrankinja ohranjanje ohranjati ohranjen ohrn ohrnija ohrovt ohrovtov oj ojačati oje ojesihan ojoj Ojstrica okajen okamenel okameneti okamenik okamenjen okamnel okamneti okamnina Okelli okence okinčan okinčanje okinčen okinčiti okis okisan okisati okislina okisniti okisov oklad okleniti oklep oklepaj oklepati okleščen oklic oklican oklicati oklicevati oklofutati oklopnik oklopniški oknica okno oko okoli okolica okoli_prinesen okoliščina okoljstava okoljstvo okolnost okom okopan okopati okopavati okoren Okorn okorno okornost okotje okov okovan okovarjen okovati okra okraj okrajen okrajšan okrajšati okrakovec okrasje okreniti okrepčan okrepčati okrepčevati okrepčujoč okrepiti okresati okrevati okrog okrogel okrogiimu okroglast Okroglo okrogloličen okrož okrožen okrožje okrvaviti oksid oksiden okt. oktaeder oktaedrov oktava Oktavij oktober okunu okus okusen okusiti okusno okušati okužen okužiti okvir okwanajeg ol ola olajšanje olajšati olajšava olajševati olbildendes olenskim olepšan olepšati olesenel Olga olgin oligoklas olika olikan olim Olimp Olimpija olišpan oliva olivarum Oliven olivi olivin oljar oljarna olje oljenka oljetvoren oljka oljkin oljnat oljski Olomouc oložjem oltar olupek olupiti olupljen olupnik oluščen oluščiti omadeževan omadeževati omagati omagovati omahljiv omahniti omahovati omajen omajiti omaka omakati omama omamiti omamljen omara ombrometer omečiti omedlel omedleti omedlevati omedlevica omehčanje omehčati omej omejen omejiti omela omelo omemba omeniti omenjati omenjen
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dele života, nar večkrat pa ušesa ali žnablja, ki konju ohlapno doli visé. §. 3. Zdravila zoper to bolezin. 1) Tak |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kako je treba poslavenjati (ne le poslovenjati) nemški „ohne dass” — „ohne zu”. Zares mersko je viditi v jugoslavenskih spisih tisti neslavenski |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | potrebnim naukom, kako je treba poslavenjati (ne le poslovenjati) nemški „ohne dass” — „ohne zu”. Zares mersko je viditi v jugoslavenskih spisih |
Tiun - Lin (1891): | v čolnovem krmilu. Zdaj se vračajočim prikaže silni bok »Kormorana«. »Ohó, ladija, ohó! « zavpije straža na krovu in vrže konopno lestvo |
Tiun - Lin (1891): | krmilu. Zdaj se vračajočim prikaže silni bok »Kormorana«. »Ohó, ladija, ohó! « zavpije straža na krovu in vrže konopno lestvo doli, katero |
Tiun - Lin (1891): | se vzpel na ladijo. I bliže sedeči storili so takisto. »Ohó, ladija! « oglasi se straža zdaj vnovič. |
Revček Andrejček (1891): | giltik, ergo pred postavo mrtev, in pojde ad acta! Matija. Oho, iz tega ne bode nič! Mojega prava ne pustim kar |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | drobno poznám. Kako le nek hoče mi dobro želeti Zastaran, oholi, neusmiljeni plent, Ter srečno mi dôbo vso novo začeti, Ki |
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | napek izrékane francozke besede, ker so jo njeni svojeglavi in oholi roditelji tako navadili. Ali se tern trijem osobam kaj sanja |
Deborah (1883): | njegovem brala Pogledu sem britkosti in očitke. Zakaj molčala sem? Oholi jezik! Zakaj si molčal, a ne prašal ga, Zakaj mu |
Viljem Tell (1862): | se muditi. Še danes V Grzavi moram biti. Stanovitno Prenášajte oholost, odrtijo Trinožjih poglavarjev! Čas je težek, Al naglo se utegne |
Marjetica (1877): | jo zalije, ke zagleda Štefanovo mater. Stoprv čez nekoliko se ohrabri in pravi: »Tudi vi ste prišli enkrat vasovat k nam |
Pomladanski vetrovi (1881): | živ in zdrav. Pogledati se mora. " To spregovorivši se žena ohrabri in v izbo stopi. Krčmar je ostal v veži ter |
Milko Vogrin (1883): | je res, kar sluti njeno srce. Konečno se vendar deklica ohrabri ter reče tiho in sramežljivo: „Da, mama, ne bodi mi |
Zvezdana (1883): | in preklinjal ter se rotil v tujem jeziku. Naposled se ohrabri, grjačo krepkejše v roko stisne in pravi: Neumnost, neumnost in |
Luteranci (1883): | pa zapazil Goriček, kako maščuje njegova pogumna prijateljica svoje razžaljenje, ohrabri se tudi on, priskoči na pomoč in kriči: "Čakaj ti |
Agitator (1885): | ali pa nikoli! « ponovil si je v mislih, da se ohrabri. Čolnič je plaval sedaj za krajem v polumračni senci košatih |
Vanda (1888): | časa mudila v kuhinji In bila zgovornejša, kakor po navadi, ohrabrí se Neža in začne: »Gospodična, tisti častnik, ki nam je |
Očetov greh (1894): | deklici roko. Sama sta v veži, in ta samota ga ohrabri, da stopi bliže k nji. »Ne, ne — sedaj še ne |
Obljuba (1894): | on, toda glas mu ni več takó trd. Žena se ohrabrí. »Tonček,« deje mehko in mu pogladi zmršene lasé, »kàj ne |
Botanika (1875): | ne napravijo ne cveta ne plodu. Vendar je za njihovo ohranitev prav obilno skrbljeno. Mnogo izmed njih se množi z delitvijo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Proſhnje dajo vſaki dan: „Ferdinanda Bog ti varji, Ferdinanda nam ohran'! ” Ferdinand u ſrebru piſhe: De pravizo varval bo — **) Varji Bog |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lik u ſerzih snan! Bog eſtrajſhke Zare varji, Ferdinanda nam ohran'. Viditi je bilo goſpéj, goſpode in kmete, ki ſo ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nedolshniſhih ſerz gotovo nikolj. Ferdinanda Bog ti varji, Ferdinanda nam ohrán', ˛So ozhetje nam zeſarji, K' ſo po miloſt' Tvoj' poſlán |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | In potlej klasike berímo! Za Ferdinanda pa molímo : Naj Bog ohran' še pozne leta Ga Krajni miliga Očeta, Za Ferdinanda vsi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolikaj gorkim kraju in v vſaki semlji raſte in ſe ohrani, ker enkrat obrana ſpet poshene in léſ dosori ; in deſi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhprikljize ſe je svalil. Zheſen dolgo na sraku ſvoj duh ohrani in predin ga sgubi, je tudi ſadje she dosorilo. Zhe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in vlada, in kteriga naj nam Bog ſhe dolgo dolgo ohrani! (Dalje ſledi. ) Opominjanje, zheſke kolovrate delati, in ſe uzhiti na-nje |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali pa le takó imenovano lijonsko, njegovo blagó daljši lepôto ohrani od druzih enacih izdelkov. On je namreč naredbo znajdel, pozlačeno |
Divica Orleanska (1848): | krona čaka, Si krono čem junaško priboríti. – Tvoj vitez gré – ohrani Bog te, Néža! Sorelka (ga objame. ) |
Oče naš (1854): | véra vedno čista in ponižna,“ je rekel; ljubi moj Nacek, ohrani le svojo vero kot svoje največje bogastvo. Čislaj jo bolj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vkup stlačiti, da se potem v zavitkih za kuho dobra ohrani dolgo časa in po svetu lahko pošilja. Morel Tatio in |
Oče naš (1885): | véra vedno čista in ponižna,“ je rekel; „ljubi moj Nacek, ohrani le svojo vero kot svoje največje bogastvo! Čislaj jo bolj |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | torej samo za to, da se dožene po poskusih, ali ohrani gumno vezivo pod uplivom posredkov, na ktere se je tu |
Ta male katechismus (1768): | v' boſhji gnadi ſnajdejo, taisto ohranejo, pomnoſhèe, inu resprostée. Pokaj se pak per SS. ſakramenteh nekatere |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Novíce beró in so velik prijatel svojiga materniga jezika — naj ohranijo Novíce tudi to slovesno obhajanje. Bog živi še več lét |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pa ostanejo več let dobre, ker v masti zdravo kal ohranijo, in jih tudi mol ne jé. Ako vediti hočeš: če |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pavec zakopani, in v senci (pa ne v hramu), dolgo ohranijo, in če tudi malo zvenejo, nič ne dé, se radi |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | merinske ovce, ki imajo lepo, tanko, drago svilno volno, ne ohranijo povsod svoje žlahnosti. Tako lepi arabski konji zgubé počasi v |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | svojega stolpiča pride, umoré navadno čbele staro matico in mlado ohranijo. Pa ker so čbele na roj že napravljene, mora ž |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | bolj borne hruške se v kaki posodi v vodi dolgo ohranijo; višnje, češplje pa v žganji; hruške, češplje in jabelka oljupijene |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | rečí namreč, ktere redivne močí v zemlji bolj počasi raztopé, ohranijo tudi dalje rodovitnost v zemlji. Torej tudi ilovca redivne rečí |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ker glog dolgo terpi in se na njem delj časa ohranijo. 12. Od češenj. III. Od češenj. Češnje so po spričevanju |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Švedsko, kjer po dobri paši in pravi ravnatvi se dobro ohranijo in ravno tako lepo volno dajo, kakor na Španjskem. Drugič |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | illud. Isvelizhani ſo ti, katiri boshjo beſedo poſluſhajo, inu tiſto ohranio. To pomozh pa od Chriſtuſa sadobiti, de bomo vſelei to |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | drugih ſe trudi, de tvoje premoshenje, tvoje sdravje, tvoje shivlenje ohranio, tebe podvuzhę, inu k'isvelizhanju tvoje duſhe pomagajo? Ali ne |
Kuharske Bukve (1799): | v' męſ, temuzh le v' parſteneh inu shelesneh; one ohranio zhednoſt snashnoſt po kuhini; ſploh gledajo, de ſe jedi ſkusi |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katire svojo dusho na letemu svejtu sovraſhe, ta bode leto ohranil k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhe bosh v'ſhivlenju ta gvant te gnade bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojih dolshnoſt, de bi prav vládal ſvoje ljudſtvo, ga sveſtiga ohranil Bogú, in oſrézhil. Bogu je bila prav vſhezh ta proſhnja |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | želijo naj bi vsegamogočni Bog novoposvečenega kneza vladika mnogo let ohranil k časni in večni sreči Labudske cerkve in k veselju |
Robinson mlajši (1849): | je Boga goreče pomolil, da ga je drugóč pred smértjo ohranil. Mi bi to tude lehko učinili, pak ker še pozdno |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ljubi Bog je že vse dobro naredil, je odrešil in ohranil, kar so Vaše pomote pokončati hotle. Pred vsim tedaj se |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | odvernil, de je Vašo nedolžno tovaršico otel, Vašiga verliga sina ohranil, — in vse je dobro storjeno, ako zopet ljubezniv soprug svoji |
Ferdinand (1884): | breme v primeri s pekočo vestjo. Blagor onemu, ki je ohranil čisto vest! Dovolj bogat in srečen je, naj si je |
Občno vzgojeslovje (1887): | najboljši vzgled, katerega ima gojenec posnemati. S táko vzgojo bode ohranil otrok svojo prirodno resničnost in ne bode mu prišlo na |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je v'ta vert naſh Isvelizher, debi nas per shiuleinu ohraniu, ſhou je pa v' ta vert Judesh, debi naſhiga Isvelizherja |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | oblaſt zhes naſhe duſhe, inu zhes naſhe ſerze sa ſebe ohraniu. Aku bi ſe na biu oſeru, inu na Petra pogledou |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſim enu dobru vojskuvanje vojskuvov, tek ſim dokonzov, viro ſim ohranuv. Sedej meni naprej perhranena oſtane krona te pravize , katiro bo |
Branja, inu evangeliumi (1777): | nejshi: ti pak ſi ohranuv tu dobru vinu datehmav. Letu je tu pervuzhudu , katiru je |
Branja, inu evangeliumi (1777): | te zhaſſe , ali minute, katire je Ozha v'ſvoji oblaſti ohranuv: temuzh vi boſte muzh S. Duha prejęlli, katiri bo zhes |
Robinson mlajši (1849): | da bi kupca poiskal, ko mu je on zlate zerna uhranil. Nalezel ga je, ino izvedel, da je toti pravični mož |
Branja, inu evangeliumi (1777): | zhes tu, kar ſo nym paſtirji praveli. MAria pak je ohranila uſſe lete beſſede, inu jeh je v' ſvojimu ſerzu premiſhluvala |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ta zaklad okoli dve sto lét zakrivala in vunder nespremenjeniga ohranila. Slabi papirčik me opomni na Jezusovi izrék: „Nebo in zemlja |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | je v svojih otročjih létih brez meča cesarstvu mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja prosil, de bo smela beliga goloba z |
Ferdinand (1884): | se mu je sicer dopadalo. Tudi grof in grofinja sta ohranila staro zaupanje in ljubezen do njega. Ravno radi tega so |
Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi ſtojete , ſkus katiriga boſte vi tudi ſvelizhani: Zhe ſte ohranili, v'kajfeni viſhi ſim vam jeſt pridiguvov, zhe niſte sabſtojn viruvali |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro , de bi tudi pri naſ ſaj té, ktere imamo, ohranili, po pameti popravljali, ne pa s takimi rezhmi kadili in |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bi svojega psa, kterega je stekel pes vgriznil, pri živlenju ohranili: hočem ravnanje s psom, ki je stekline sumljiv, naznaniti, da |
Viljem Tell (1862): | suženj sin. Al mi, ki čisti zarod Švicarjev Smo starih, ohranili smo svobodo. Poklekali pred knezi nismo nikdar, Svobodno izvolili smo |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | lastnosti in berž ko ne še v več rodovih zlo ohranilo, in se je vidilo, da, ko se je to v |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tisto, ktero je še svojo pervo divjo natoro in lastnost ohranilo. Vse požlahnjeno sadje je le po človeški umetnosti svojo žlahnost |
Slovenske večernice (1865): | njegov spomin in obhajali službo božjo. To se je dolgo ohranilo. Prekanjeni Dioklecijan je bil od kraja dober kristjanom; kristjani so |
Razne dela (1870): | kroni kamen. Nobeno kraljam svôm, prededam tvojim Čistejši ni zvestobe ohranilo. Dünoa. Kaj smo tepêni? Se spodobi beg, Prej ko se |
Ivan Erazem Tatenbah (1873): | katere ime se je z nemškim priimkom do denašnjega dne ohranilo, »freihaus«, kasneje lastnina Lanthierijeva. Mariborsko mesto je bilo tedaj pač |
Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | leto, porodila je sina. Po starem sporočilu, ki se je ohranilo v Polji pri Soteski, doletela je jednaka sreča tudi vse |
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | vabili; jedno tacih vabil z vélikim zadružnim pečatom se je ohranilo v mestnem arhivu. Poslala ga je iz Ljubljane zadruga pádarjem |
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | se iz tega zgodnjega časa v mestnem arhivu seveda ni ohranilo nič; najstarejša so iz primeroma zelo poznih let, šele iz |
Testament (1887): | v sobo je stopil prijaznega obraza Topolščak. Ni se nam ohranilo poročilo, kaj in kako sta besedovala in ukrepala ta dva |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kaj ſo bile nekdaj! — — — in kaj ſo ſedaj Ilirſke deshele ? —! Ohranimo naſhe nekdajne ſvetle zeſarje, ki ſo ſi nevtrudama persadevali sa |
Valenštajn (1866): | mera, Visoki padejo, povišajo Se nizki — Al za sé to ohranite! — Zdaj konec jemlje španska dvojna vlada, Nov red v vladárstvu |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | hodi sa mano. 25. Sakaj katęri bó hotèl ſvoje shivlenje ohraniti, tá ga bó sgubil: Katęri bó pak ſvoje shivlenje sgubil |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gerdo nehvaleshna, ampak tudi naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih na jeſen pogoſto imaſh |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar loshej napravi, zhe muhe tiſtih panjev, ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih neuſmiljeno |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de nimajo doſti hramov sa ſpraviti ga, in pred smerslino ohraniti. Poleti 1836 mi je vezh tizhev in kushuhovnih svir, ktero |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſaki poterdil, de nam bolj vershe, muhe tiſtih panjev, ktere ohraniti ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev sdrushiti, kakor jih neuſmiljeno |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tek, temuč le želodec ino črevo slabi. Namesto tedaj zdravje ohraniti, ga pivcam le jemlje no trati. To se žgano - pivcam |
Robinson mlajši (1849): | prizadevanja se k temu potrebuje, če si človek svoje življenje ohraniti, ino svoj stan poboljšati hoče. 2. Robinson dostane — dobi spolnika |
Oče naš (1885): | kar se je zgodilo, in prejeto ljubezen v hvaležnim spominu ohraniti. „Barba,“ je začel Ménart, ko sta bila že pol ure |
Izidor, pobožni kmet (1887): | je v njih, kakoršnega bi morali vsi kristjani imeti, ga ohraniti in v njem živeti. Žal, da ga je čedalje manj |
Robinson mlajši (1849): | veliko bolje se je božja previdnost tude tu pokazala, kakor ohrankinja ino mestivka — meševavka: nedolžnosti — ino krivice. Uže šest je bilo |
Robinson mlajši (1849): | ino svoj trud odpóčitati — odračuniti, ko je je za voljo ohranjenja tega blaga imel. — Ko se je nad tem korabljem dosti |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | naj živino iz nizko ložečih pašnikov ne višeje žene. V ohranenje zdravja pri živini na paši služi sol in grenke zeliša |
Genovefa (1841): | rada dôbro ſtorila, de bi lé mogla. ” Kadar je sa ohranjênje ſvôjiga shivljênja ſkerbéla, in kadar ji je shaloſt ſerze rasjédala |
Valenštajn (1866): | i vse Nezgode mati! ti nas pogubiš! Resnica čista, ka ohranja svét, Otela, oče! bila nas bi vse. Ne morem ti |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſa do danaſhniga dné pod iménam: ſhiba boshja, v ſpominu ohranjen. Beli dan, ki ſe je Ilirzam perzhenjal, dokler ſo ſe |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | satękaliſhi vſa Zęrku, kakor ena ràskroplena zhęda po vbytim Paſtirji ohranjena inu odtęta bila! * III. Premiſhluvanje. Od tód pak obernem jeſt |
Roza Jelodvorska (1855): | sim vaša hči. V njenim sercu, mislim, je skrivnost dobro ohranjena, in ona bi zamogla terdovratniga viteza naj lože pregovoriti, vam |
Mineralogija in geognozija (1871): | hrošči in žuželke se nahajajo le v premogovnih skladih dobro ohranjeni, posebno zaviti v jantar, sploh pa jih je malo. Rib |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | c. k. kmetijske družbe v Loški komisii, veliko množico lepó ohranjenih zeliš s slovenskimi, latinskimi in nemškimi imeni poslali, za ktero |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hiše 5 sarkofagov (kamnitih grobov} našli z lepimi in dobro ohranjenimi napisi. — Na dan sv. Antona je bil tukaj praznik, procesja |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jęsni ludję, katęri na maſhuvanje tuhtajo. 2. Ti lakomni, inu voherni. 3. Ti mlazhni inu lęjni. 4. Ti lâshnivi brumni, ali |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſovrashi; inu on je myrèn sraven tęga. Ta lakomni inu vóherni męjni, de Boga lubi, kęr vèndèr lę ſvoje denarje lubi |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Rex; luxuria dicit: ego regnabo. Sdei pride h' nam ta ohernija, inu ozhe ſvoi ſedesh per nas imeti; ta prousetnoſt, inu |
Abecedika ali Plateltof (1789): | dnarje, de jih imata. To ſe pak pravi lakomnoſt, inu ohernija, te je on en gerd gręh. Ti ſam moj ſyn |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | My ne bómo obene pregręhe neſhli, katęro bi Iakomnoſt, inu vohernia ne dopèrneſla. Od letę poſęden pèrtezhe Judas, inu ſi svóli |
Zlata Vas (1848): | do bližnjiga med vami še kraljuje, ali pa terdoserčna samopašnost, vohernija, zanikernost, zvijačnost, tihotapnost, krive prisege in potuhnjenost? In če vaša |
Kuharske Bukve (1799): | v' maſlu pezhen. II. Sęlnate Jędi. 14. Nàmaſhen ali filan ohravt. Ohrovtove glave otrębi, înu perſtavi ſkuhat, ne premehko, de ne |
Kuharske Bukve (1799): | poſtavio v' pęzh, de ſe po verhi sarumení. 278. Zvetni ohravt sa ſalato. Skuhaj ga, odzędi, ohladi, s' ojlam, jęſiham inu |
Kuharske Bukve (1799): | perliejo; kader na ſklędo dęvajo, verſtę v' ſrędo ſklęde zvetni ohravt teſno ſkup, kakor bi ſe vſi koſzi vkup dershali; piſheta |
Kuharske Bukve (1799): | ohravta. Se sna kuhan ręsati kakor selnate glave, inu mersel ohravt jeſti s' jeſi- |
Kuharske Bukve (1799): | ſamo na vodi s' ſolio kuhajo, inu ravno tako zvetni ohravt poſębej. Potle deni v' eno ponvo enkolko ſroviga maſla, sashári |
Kuharske Bukve (1799): | per zvetnim ohravti pokasana. 280 Shupa s laſhkim ohrovtam. Laſhki ohravt otrębi, popari, potle obari, na drobno rasſękaj, v' ſrovim maſli |
Kuharske Bukve (1799): | 279. Brôkole kuhati. Otrebi brokole ſkoro kakor zvetni ohravt; ſhtoſe olupi notri do ſtershęna, notrajni ſhtorov ſtershen sręshi na |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zali z ohrovtovo župo, pusti dobro prevreti, ter deni na ohrovt in opečene žemlje. |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | srovim maslu zarumeni, malo drobno zrezane čebule ali česna in ohrovt perdeni, z mastno mesno župo zali in dobro zavri. Pol |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Spenjeno malinčno kuhanje. 85. Mozgovi cmoki. Meso s fižolam. Špargelnov ohrovt s suhim volovskim jezikam. Jelenovo meso v rujavi polivki. 86. |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | slani vodi. Potem razbeli srovo maslo ali mast, perdeni odcejeni ohrovt, de se duši (dinsta). Potem ga ali precej na mizo |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s solijo in popram potresi in na mizo daj. Cvetni ohrovt (kavlifior). Cvetenje celo v slani vodi skuhaj, v hladno vodo |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v kterim se tudi na koleščike zrezana čebula zarumeni. Cvetni ohrovt s parmezanskim siram, drugačen. |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušen (dinstan) ohrovt. Vzemi zeleniga ohrovta odberi debelo perje in štorže, potem ga |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s kalafuki. Meso s čebulovo polivko in zelenim hrenam. Nadevani ohrovt. Pečene lešterke. Tirolski štrukel z mandelnovo budlo. Nadevan puran s |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mesno župo zali, pa ne prečisto; naj dobro prevre. Nadevan ohrovt. Ne preterdiga, čisto opraniga in debeliga perja osnaženiga ohrovta v |
Kuharske Bukve (1799): | ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén ohrovta, pozne rudeče retkve, in pa pertljičniga fižola nar rodovitnišiga pleména |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vrednik „Novic” je te dní kupil za poskušnjo en zavitek ohrovta v štacuni gosp. Klebeljna, ki je več te prešane zelenjadi |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kuharza ſrezha, ktera je ravno v' eni roki neſla nekoljko okreta, v' drugi pa nosh is verta. Vbogimu fantu na obraſi |
Kuharske Bukve (1799): | potle narędi to shupo goſtláto, kakor je visha per zvetnim ohravti pokasana. 280 Shupa s laſhkim ohrovtam. Laſhki ohravt otrębi, popari |
Kuharske Bukve (1799): | tri dni; jeh pezi v' ſrovim maſli, al kuhaj v' ohravti, sęli, al rępi. |
Kuharske Bukve (1799): | nadęlajo, obarę, enmalo prekadę. So dobre v' sęli ali ohravti pogręte, ali na ſrovim maſli v' kosi pezhene. Moręjo v' |
Kuharske Bukve (1799): | maſlu pezhen. II. Sęlnate Jędi. 14. Nàmaſhen ali filan ohravt. Ohrovtove glave otrębi, înu perſtavi ſkuhat, ne premehko, de ne raſpadejo |
Kuharske Bukve (1799): | ſmętane, inu dobro premęſhaj. S' tim meſhanjam namaſhi ali filaj ohrovtove glave. Poſebej deni ſhpeha, al maſti od |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zadnji torba se dobó ; Kdar pojdeš vùn , le vzèmi jo. Oj! kak se ti lepo podá Beraška prazna mavhica! V nji |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | V srédo 30. Maliserpana. 1845. List 31. Razne pota. (Kmetam. ) Oj kmet, al véš do kruha pot? Al véš, kje poln |
Zlata Vas (1850): | njih revniga stanú pokazali, iz kteriga večidel vse druge izvirajo. — Oj častitljivi gospod fajmošter! neizrečeno veliko bi zamogli Oni pomagati, ker |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | razsvetljuje in kako ploha poleva. Voda naraša v vsakem trenutku; oj bati se je, da ne bi najne bajtice vzela; gorje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se na zlatih kolah — začne Rajko — je pripeljal veseli Jutrobog — oj Jutrobog! zlato solnce juterno! pozdravljeno mi bodi; darujem ti iz |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | rudeča skače za ptičkom in ga loví, odprejo mati vrata. „Oj ti nepokorni otrok! “ zavpijejo, „ali me si tako ubogala? Glej |
Ferdinand (1884): | jih tudi več! Bil sem zaslepljen, bil sem ob pamet; oj, odpusti mi, ljubi Ferdinand, ki si sedaj nebeški angeljček, — kar |
Zlatorog (1886): | čuva. »In kdor le kozla obstrelí, »Življenje on takój zgubí. – »Oj Anka, tí moj srčni žar, »Zahtévaj vse, tegà nikár, »Triglávske |
Lohengrin (1898): | Vsi deró radostni proti sredi. ) Zbor Žij! Zdrav! Žij! Zdrav, oj zdrav! |
Občno vzgojeslovje (1887): | se sklonost, podprta s prirodnim darom in z navado, tako ojači, da nam zaznava ali obnova zaželenega predmeta neprestano vzbuja željo |
Občno vzgojeslovje (1887): | je učitelj táko čustvo s svojim vplivanjem še povečal in ojačil: tedaj se bode v gojenci prav gotovo pojavila sposobnost za |
Gozdovnik (1898): | vozovi izloženi, mule izprežene, konji izsedlani. Na to povežejo vozove, oje proti ojesu, z verigami, znašajo sedla, ter je nagrmadijo v |
Gozdovnik (1898): | mule izprežene, konji izsedlani. Na to povežejo vozove, oje proti ojesu, z verigami, znašajo sedla, ter je nagrmadijo v praznine in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga je tréba v poſteljo preneſti, pridno ga dergniti in ojéſihane vôde mu v uſta dajati. 6. Ktéri niſo bili na |
Pozhétki gramatike (1811): | a! dobro! Sa shaloſt: Aye! ah! helas! ahimé! ouf! o, ojoj! Sa ſtrah: Ha! he! Sa gnuſenje: Fi! Fidonc! pejte! pejte |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | čudno semtertje. Tak' svitlo v soncu pluga čertalo bliska se. „Ojoj, jigrača zala! domú jo nesem koj, “— Izreče pokleknivši, razgerne robec |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in koroških mej in planin naše visokúne: Grintovca , Rinuko , Raduho , Ojstrico , in nižje doli Merzlico, Gojznika, Maliča in Pohorje obrašča in |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | niso zadosti toplo obuti. Ljudjé, ki po dimnicah stanujejo, so okajeni kakor stergarji, in celo dopoldne pozimi černo pljujejo. Kako bi |
Marjetica (1877): | tresoče roko in izgine za vrtnim drevjem. Marjetica sloni, kakor okamenela na oknu in zre mokrega očesa v temno noč in |
Marjetica (1877): | ženjice. Marjetica se kar spozabi za nekaj časa in kakor okamenela strmi. A od daleč se čuje žvižganje in Človeške stopinje |
Arabela (1885): | odprtimi usti in široko uprtimi očmi stala za nekaj trenotkov okamenela. Tako je začudjena in zavzeta o tem, kar je slišala |
Na krivih potih (1893): | od strahú niti besedice ni mogla izpregovoriti. Stala je kakor okamenela in ni vedela, kaj naj stori. O grajščaku je že |
Obljuba (1894): | ki ravno povija dete, stojí od osuplosti in strahú kakor okamenela. Slutila je, da je bil možev pot zastonj. Kdor nepričakovano |
Očetov greh (1894): | nasmehom. »Kaj se hodi nastavljat! « Starka stoji za trenutek kakor okamenela, in težka sapa jo premaguje. Potem pa stopi korak pred |
Gojko Knafeljc (1899): | žgala potno čelo. A ona je stala pred njim kakor okamenela; vsi tisti nekdanji lepi časi so se ji pričarali pred |
Pripovedke za mladino (1887): | Pa kaj to pomaga, če kdo ve in mu pove okamenel bode na polovici telesa kolen do srca. ” Tretji pravi: „Jaz |
Pripovedke za mladino (1887): | ve to! in kdor ve in mu pove, ta bo okamenel od prstov na nogi do kolen. ” Tu nadaljuje drugi: „Jaz |
Pripovedke za mladino (1887): | umrla bo. Ako pa kdo to ve in mu pove, okamenel bo od nog do glave. ” Ko se krokarji tako pomenijo |
Verske bajke na Dolenjskem (1881): | ne vidite, da sem opešala? Se tisti trenutek je baba okamenela in se spremenila v kravo. Kaj takega se je lahko |
Vanda (1888): | zdaj zamislila, in ni se genila, kakor da bi bila okamenela. Čarobni prizor je tudi v nji vzbudil živo domišljijo in |
Grajski pisár (1889): | kamen in kako je potem treščilo v vodo. Družba je okamenela. »Kaj hočem? « je izpregovoril grof Herbert. »Tepec, sam si je |
Križ na poti (1891): | dregnilo, da jih ne more iztegniti. Tudi mati je kakor okamenela od strahú. Ribič na ladji veslá urno, in Hugon ga |
Vinjete (1899): | bi izrekla eno samo trdo besedo ... A kakor da je okamenela v ljubeznivem smehljaju ...« Na njegovem obrazu je ležal utrujen in |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po Novicah na znanje dalo, kaj de sta imenovana dva okamenika? Varh Ljubljanskiga muzeuma, gosp. Freyer so na to vprašanje naslednji |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vedil. Pràv lepó se pa častitimu gosp. Drobniču za imenovane okamenike zahvalimo, ktere so že narodnimu mezeumu po vrednosti vverstene”. H. |
Zoologija (1875): | roda, ali v stariših zemeljskih tvorbah dobivajo se mnoge vrste okamenjene v obilji, ter so zategadelj sosebno imenitne za geologijo. (Glej |
Zoologija (1875): | morali tudi vvrstiti tako imenovani trilobiti, ki se pogostoma nahajajo okamenjeni. (Glej v mineralogiji §. 150.). Četrti razred: Zajedavci; Syphonostomata. Glava |
Zoologija (1875): | tega jih še razvrstujemo v sedem razredov od različne znamenitosti. Okamenjeni lupinarji nahajajo se v neizmernem številu v stariših zemeljskih plastéh |
Botanika (1875): | njihovo seme dvoloputasto. Teh rastlin je pa tudi mnogo najti okamnjenih v starejših tvorbah. Pod. 201. nam kaže vzhodnje-indijsko sagovo drevo |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa zdej več ni. Ta dva členka sta že popolnama okamnjena, kar od njih grozno velike starosti pričuje in željenje obuda |
Mineralogija in geognozija (1871): | coniferae); listnato drevje; poslednje se nahaja le v novejih skladih. Okamnele živali: Močelke *) (infusoriji) se dobé v kamenji dostikrat; živalske gobe |
Mineralogija in geognozija (1871): | ki so živele v isti dobi. Izmed rastlin naj demo okamnele: drevju enake preslice (equisetaceae) v naj starejih do sredodobnih skladov |
Mineralogija in geognozija (1871): | tukaj nekoliko naznanimo živalskih in rastlinskih vrst, ktere se nahajajo okamnele, in sicer tako da začnemo z manj popolnimi. Pri popisovanji |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vprašanje. Častitljivi gosp. kaplan J. Drobnič so Ljubljanskimu muzeumu dve okamnjene živinske kostí in pa dva luštrenka (Muschel) poslali, kteri so |
Mineralogija in geognozija (1871): | in ekvatorja niso bili tako veliki kakor sedaj. Število vrst okamnelih rastlin in živali je jako veliko; posebna vednost se pečá |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | drugega od treh strani so se privlekli, kot navzdol obrnjeno okamnelo morje so se nižali gozdu, v kterem je, ko bi |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | sina. “ Več ni zamogla govoriti. Po teh besedah je Arto okamnil, ves terd je stal, v njegovim sercu se je križalo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de ſo ondi ſtali, kakor de bi bili od ſtraha okamneli. Tako ſo ti hudobni Nazarezhani svelizhanje od ſebe odrinili. 18. |
Mineralogija in geognozija (1871): | so zasule, sem ter tje zakopale v grez, kjer je okamnelo. Tako je sledila prekucija za prekucijo zaporedoma, se vé da |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bilo, da bi ga bilo ognjeno njeno oko očaralo in okamnilo, kakor okamni kačin pogled jastroba. „Ali noriš, ali kaj ti |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi ga bilo ognjeno njeno oko očaralo in okamnilo, kakor okamni kačin pogled jastroba. „Ali noriš, ali kaj ti je? ” slednjič |
Mineralogija in geognozija (1871): | koji vsi stojé eden vrh druzega na kristalinskih škrilnikih brez okamnin, imenovanih pragorje ali temeljno gorovje. To je bila po njem |
Mineralogija in geognozija (1871): | apneni gomolji videti v njih, sem ter tje posnemajoči podobe okamnin. Okamnine, kojih važniše smo že gori imenovali, so pa navadno |
Mineralogija in geognozija (1871): | Ogljenec, Kohlenstoff, 29. Ognjerodi utvari, Feuerbildungen, 101. Ognjeno-tekočen, feuerflüssig, 65. Okamnina, Versteinerung, 85. Oklepljen, gepanzert. Okra, svinčena, Bleiocker, 57. ,, bismutova, Wismuthocker |
Mineralogija in geognozija (1871): | Kies. Varovalna zaklopnica, Sicherheitsventil. Veroneser Grün, Veronska zelena, 53. Versteinerung, okamnina, 85. Versteinerungslehre, nauk o okamninah, 65 Vertiefung, globel. Vertretend, zastopajoč |
Mineralogija in geognozija (1871): | mnogokrat ponavljajo, in tam smo jih v stanu samo po okamninah spoznati od druzih, tù jim po pravici pravimo vodilne školjke |
Mineralogija in geognozija (1871): | Okamnine Jurske so posebno važne, ker se enaki skladi mnogokrat ponavljajo |
Mineralogija in geognozija (1871): | botaniki in zoologiji, zatoraj se te vednosti primerno ozirajo na okamnine. Vendar naj tukaj nekoliko naznanimo živalskih in rastlinskih vrst, ktere |
Mineralogija in geognozija (1871): | natančneje seznaniti. Od vsacih bomo povedali njih petrografične lastnosti, važniše okamnine v njih, kod so razširjeni in kolikor bo mogoče povedali |
Mineralogija in geognozija (1871): | od druzih, tù jim po pravici pravimo vodilne školjke, vodilne okamnine. V rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo napredek, ker zunaj praproti prihajajo |
Mineralogija in geognozija (1871): | alpinska trias od navadne triasne tvorbe na Nemškem, ampak tudi okamnine niso v obeh popolnoma enake. Prvi je alpinsko trias sistematično |
Mineralogija in geognozija (1871): | gomolji videti v njih, sem ter tje posnemajoči podobe okamnin. Okamnine, kojih važniše smo že gori imenovali, so pa navadno precej |
Mineralogija in geognozija (1871): | površje zemlje primerno spremeniti v onih časih. V obče pa okamnine dajo spoznati, da so živali nekdaj bile veliko enakomerniše razširjene |
Mineralogija in geognozija (1871): | Halobia Lomel Wissm. , dvé za zgornjo alpinsko trias prav imenitni okamnini. |
Maria Stuart (1861): | je ulicah! (Leti v grad. ) Osmi nastop. Mortimer. Koj potem Okelli. Mortimer. Al meša Se v glavi mi? Ni nekdo memo |
Maria Stuart (1861): | je napolnovalo glavo mojo — Kdo teče sem? Okelli! Tako grozen! Okelli (noter buti). Bežite, Mortimer! Bežite! Vse je Zgubljeno, vse! Mortimer |
Maria Stuart (1861): | kaže mi, Kar je napolnovalo glavo mojo — Kdo teče sem? Okelli! Tako grozen! Okelli (noter buti). Bežite, Mortimer! Bežite! Vse je |
Roza Jelodvorska (1855): | Iz vsake male bajtice so veseli ljudje kukali skozi male okenca. Posebno pa so hotli vsi gospodično Rozo viditi in poznati |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | voda stoji ali tudi izvira, in jih jezerčne okna in okenca imenujejo. Nasprot pa suha planjava od Ljubljane proti Savi skozi |
Sosedov sin (1868): | more. Zdajci, že precej pozno, nekdo na lahko potrka na okence. Vé, kdo je, pa denes ne misli vstati, ne odpreti |
Svetinova Metka (1868): | še toliko prizadevali radovidni otroci, niso mogli dosti videti skozi okence, kjer je bilo polno mnogovrstnih cvetic! Pod oknom tik zida |
Svetinova Metka (1868): | sosedu majhno sobico, napolnjeno, kakor se je videlo skozi malo okence, s čudno návlako, z rečmi, kakoršne se niso videle daleč |
Marjetica (1877): | in komu naj dopada? " V tacih mislih se nasloni na okence in oko se ozre nevedoma v dolino. Bele, pisane, svatovske |
Postillion d'amour (1887): | metre dolg prostor, obstenjen in pokrit, na vsaki stráni je okence. V sredi je dolga ozka miza, pri podolžnih stenah klopí |
Spomini na okupacijo Bosne (1888): | bratovskem klanji smrtonosna beda glasno trkala ne samó na neznatno okence pritlične »kuče« uboge raje, ampak tudi na omréženo haremsko okno |
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | sedaj pride glava v delo! « Fotograf odpré (še le sedaj! ) okence in v par sekundah zakliče : »Fertig! « Štangovec pa se začudi |
Hudi časi (1894): | klopi, svojem ležišču, ko se je potrkalo trikrat na malo okence. »Križ božji! « vzdihnila je preplašena mati in sklonila se po |
Gojko Knafeljc (1899): | mi! « je siknil skozi zobe in črno gledal skozi malo okence svoje trgovske pomočnike. »In še ta teden mi je plačati |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sozidan iz živega kamnja. Od tod naprej je peljala zato okinčana cesta, enaka vertnemu sprehajališču, ravno v sredo arsenala, kjer je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | opečnimi korcí krite in tù in tam z zalimi podobami okinčane, dajejo neko dopadljivost vsakemu poslopju, da ni, kakor v nekterih |
Roza Jelodvorska (1855): | tergati, in ga vam, kakor v pretečenih zlatih časih v okinčani korbici s tersnim perjem obloženiga v vašo sobo prinesti! « »Hvali |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | topovi iz terdnjav sozidanih v okolici Pole in na praznično okinčanih ladijah stoječi mornarji so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v cesarskim oblačilu; na glav je imela z žlahtnim kamnjem okinčano krono in z zlatam okovano, s tem napisam: moj je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poslopje za mornarske tvorila (Modellen-Saal), ki je bilo kaj lepo okinčano; soba je bila olepšana z zastavami in z orodjem vojakov |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Frankobrod zapustiti. — V Terstu je bilo 19. dan grudna slovesno okinčanje 4 vojakov s srebernimi svetinjami, ki so se pri Pirani |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | drobni, ko sneg beli zobje. Njih čelo krasi parta (šapel), nakinčena z leskajočimi kamnički, ki so v žolto (rumeno) svilo vdelani |
Divica Orleanska (1848): | je nevesta čistih angelov? Ki z nevmerjočo si svitlostjo glavo Okinči, jasniši od kron posvetnih? Ki vsiga sveta skupno veličanstvo Pod |
Kemija (1869): | pa spojenega z žveplom v bakreném kršcu (Kupferkies). Iz naravnih okisov se dá baker z ogljem in s pomočjo kremenovnate žlindre |
Botanika (1875): | equisetum) ktera zatorej služi za likanje lesa. Ogljenčevo kislih kovinskih okisov ni v živej rastlini; ogljenčeva kislina se naredi pri sožigu |
Kemija (1869): | se naredi kakor krasna plava oborina, ako raztopljenemu žveplenokislemu bakrovemu okisu dodamo kalija. Kakor hitro ga pa malo razgrejemo, izgubi vodo |
Kemija (1869): | bi toraj bilo, da se opusti popolnoma. O ocetnokislem bakrovem okisu bodemo govorili pozneje. 32. Živo srebro. Hydrargyrum; znak: Hg = 100 |
Kemija (1869): | Ako si antimon privzame več kisleca, nego ga ima v okisu, naredi se antimonova kislina, SbO5. O antimonovem vodencu, SbH3, smo |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | enih minutah vkuha; potem ga pa zopet na ribo zli. Okisana šuka . V to. jed ali ocverto ali pa nad rošem |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zali z mesno župo in z malo vinam. Zdaj pa okisane kumarice na perjiče zreži, ter jih v polivko deni kakor |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rošem pečeno šuko vzemi in potem z njo kot z okisanim karpam ravnaj. Višnjeva šuka. Ko je kakor višnjev karp perpravljena |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | daje, in gobec naj se mu 3krat vsaki dan z okisano vodo zmije, ki se napravi, če v polič vode priliješ |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je jo treba ali izrezati, ali nogo v žakeljc z okisano ilovico zavijati, da se poškodovani del noge ognoji, in gnoj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | zdravilo. Vneti in boleči gobec naj se rahlo spira z okisano ali slano vodo; maselc jesiha se zmeša z bokalom vode |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hudizheviga olja med vodo déne toliko, de ſe vodo malo vkiſa , kar ſe ſposná, zhe ſe voda pokuſi. She bolj je |
Kuharske Bukve (1799): | v' kosi na ſrovim maſli, perlì shupe od ſuhiga preſizha, okiſaj s' ſemono, inu polì v' ſklędo djane pezhene ręsine od |
Kuharske Bukve (1799): | drobno sręsan zhebul; s' tim saroſhtaj shupo, jo s' jęſiham okiſaj, oſoli, gvirzaj, perdeni ſmętane; jo puſti ſhe dobro vręti; potlej |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mora pa pijazha ſamo s jeſiham, kvaſam i. t. d. okiſati; zhe pa tega ni, ſe pa nekoliko kiſliga in nesreliga |
Kemija (1869): | Učinek po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte, prestvorine. Untersalpetersaure, duščeva okislina. Utež, Gewicht; utežni del, Gewichtstheil. Uran, 345. |
Kemija (1869): | Kakor nas je že učil §. 39, presnuje se solitarna okislina v dotiki z vodeno paro tekoj v solitarno kislino in |
Kemija (1869): | hipoma, privzemši si kisleca iz zraka, spet okisi v solitarno okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano iz zraka jemlje |
Kemija (1869): | se pa tudi hipoma, privzemši si kisleca iz zraka, spet okisi v solitarno okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano |
Kemija (1869): | pa ga tekoj spet oddaja žveplenej sokislini, ki se potem okisi v žvepleno kislino. Po tem tacem bi ena ter ista |
Kemija (1869): | mešati, z bakrom dela sosebno lepo zlatu podobno zmes. Ne okisi se niti na zraku niti v vodi, ako ga tudi |
Kemija (1869): | zato mora vedno nova pritekati. Ako hočemo 100 funtov žvepla okisiti v žvepleno kislino, potrebujemo za to 10 funtov solitarne kisline |
Kemija (1869): | Eisenoxydul, 425. Okisec železni ogljenčevokisli, kohlensaures Eisenoxydul,425. Okisec železni okisov, Eisenoxydoxydul, 425. Okisec železni žveplenokisli, schwefelsaures Eisenoxydul,425. Okisec živosrebreni |
Kemija (1869): | je kdo bil z njim otrovan (zavdan) §. 51. Železni okisov okisec (Eisenoxydoxydul), FeO.Fe2O3 = Fe3O4, je izvrstna železna ruda, kristalizujoča v |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z imenovanim zdravilom pomočena, oviti. Čez kodeljo pride ravno tisti oklad. Kdor ima blizo tekočo vodo, temu kašnega oklada ni treba |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z jesihom, na bolno nogo položi in dobro poveži. Leta oklad ali pogosto z pomakovaj, da vedno vlažen ostane; ali ga |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | en palec debelo s to kašo, in dobro poveži. Leta oklad pomoči večkrat z jesihom in ga 24 ur dolgo na |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in ga 24 ur dolgo na nogi pusti. Potem odvzemi oklad, polij rano z imenovanim zdravilom, jo pokri s kodeljo, in |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ktera to bolezin spremlja, manjšaš, je treba krog parklja sledeči oklad djati: Vzemi 2 dela ilovce in 1 del frišnega kravjeka |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | imenovanim zdravilom, jo pokri s kodeljo, in zopet napravi takšni oklad. Tako ravnaj, dokler ni noga popolnoma zdrava. Včasi gnoj parkeljnovo |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ter brez besedce reči v joku se Moricu za vrat oklene, ki si z vso močjo dolgo prizadeva, jo spet vtolažiti |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | vratam, se začne tresti, se zaberne z razprostertimi rokami, se okléne svoje hčere, in vsa obúpna reče z milim glasam: „Ljubi |
Maria Stuart (1861): | dosti, Poroštva vidnega zahteva vera, Da terdno svetih se nebes oklene. Zató včlovečil seje božji sin, Darí nebeške, nevidljive je |
Občno vzgojeslovje (1887): | sovršenost se opira torej na to, da se pojedinec trdno oklene druzih. K temu je pa treba blagohotnosti, vsled katere se |
Gozdovnik (1898): | pred oči, ki so mu bile doslej tuje in neznane. »Oklenem se je okoli vratu. Poljubi me večkrat. Kliče me po |
Stric Tomaž (1853): | Sinka pa bolj k sebi potegne, in mu reče : „Le okleni se me dobro, Ivan! da naju bodo skupej prodali. “ „Oh |
Žalost in veselje (1870): | je upadel obraz žalosti in terpkosti. " Alfonza so premagala čutila, oklenil se je očetu krog vrata in šepetal: "Oče, oče, vi |
Žalost in veselje (1870): | žalost, ktero jo občutilo Aleševo sercé pri tej nenadni ločitvi. Oklenil se je starcu tako terdno krog vratu, kot ne bi |
Kupčija in obrtnija (1872): | tako lahko zlato verižico naredil, da je za njo bolho oklenil, in da je bolha to zlato verižico za seboj vlekla |
In vendar —! (1878): | toplic«. »»Vaša — žena««? Prijatelj! jaz pa bi se bil najraji oklenil ga okrog vrata od same radosti in veselja! Oženjen je |
Dóra (1885): | strepetala strahú. Otroka vzamem v naročje, kateri se je koj oklenil mojega vratu; tudi on se je zbal. Minka, čemu me |
Lisjakova hči (1892): | vso družbo, zakaj kdorkoli je čutil še kaj mlade krvi, oklenil se je družice in se ž njo zavrtil po dvorani |
Lisjakova hči (1892): | ne pozneje. Iz nova se je nagnil nad ljubljeno ženko, oklenil se okrog belega nje vratu ter jo zopet in zopet |
Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | ti kaj omeniti, ker sem vedela, kako si se ga oklenil v svojem srcu. Pa kaj mi je sedaj on, meni |
Zadnji gospod Kamenski (1898): | Friderik sorodnico v samostanu — sestro Evfemijo. Te se je naposled oklenil, da bi mu denarja preskrbela. Posredoval pa je v tem |
Marjetica (1877): | visoko, ko bi bilo potreba in očetu bi se bila oklenila okoli vratu, ko bi se ne sramovala in bi bila |
Cvet in sad (1877): | vzklikom: »Ne! Ne! Franc! « skočila k njemu in se ga oklenila, položila mu glavo na rame in se zjokala. Kdo bi |
Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | proti gradu? Gospa je te besede slišala in se ga oklenila in rekla: Kaj me gledaš tako čudno, kakor da ne |
Beatin dnevnik (1887): | in vedno sva še sedela na klopici. Roka se je oklenila roke. Molčala sva, toda zgovorno je bilo to molčanje. V |
Naši vaščanje (1891): | jaz sem tvoja, a ti bodi moj! « ter se ga oklenila in ga pritisnila na srčece. Toda málinar Silvester je bil |
Hudi časi (1894): | se obrnil proti vratom. A tu je stražila mati in oklenila se ga in jokala, naj ostane doma. Sin se je |
Usoda ka-li (1895): | stopala počasi dalje. Ana, dospevši do nje, se je je oklenila okrog pasa in čevrljala to in ono. Gospa pa se |
Zunaj (1896): | Tako sta se dogovorila. Ko pa se ga je oklenila Elza zadnjič, da se poljubita, mu je dejala, poredno se |
Kvišku (1899): | Nato jo je prijela za roko in se je tesno oklenila ter šla proti gospem. Oskrbnik in mladi neznanec sta prav |
Divica Orleanska (1848): | nasprot razpete. Kaj je z menoj? Dviguje me oblak, Jeklen oklep mi je peruta téčna; Tje gor – tje gor – že zgine |
Maria Stuart (1861): | sreča te je zapustila, Sovražno ti je herbet obernila. Jeklen oklep ti mora serce kriti! Studena skala tvoje čelo biti. Hudobno |
Divica Orleanska (1848): | v boj ravná. Jovana (nadušena. ) Boj in bitva! Razdjani zdaj oklepi duše so. K orožju! Jez pa trume v red postavim |
Genovefa (1841): | jézhe saſhkrípljejo, ſe s hropôtam odprejo in dva moshá v oklépih, notri ſtópita. Eden nju je gorézho baklo v rokah dershal |
Genovefa (1841): | navésati. O sôri drusiga dné ſo bili vſi vitesi v oklepih v véliki ſôbi sbrani in gröſ je od gláve do |
Branja, inu evangeliumi (1777): | opaſſani okuli vaſhih ledjov s' resnizo, inu oblezheni s'tim oklepam te pravize, inu obuti na nogah k' perpravi tega Evangeliuma |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ušive , in njih uši zopet ušive. Zgolj iz hišic in oklepov tacih nevidljivih živalic, ki so davnej poginile, se najdejo na |
Divica Orleanska (1848): | Sovražim te globoko v duši svoji, Kot noč enako tvojimu oklepu. |
Divica Orleanska (1848): | Etjen. Bertran. Merjeta. Si vidil sestro! Klod Marí. To, v oklepu zlatim, Ki stavnico pred kraljem nesla je? Merjeta. Ta je |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vojvodiča prišli, med njimi pobožni opat iz Šentmala v vitežkim oklepu. |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | potresa! Od nagle in neprevidene smerti! Od skušnjav hudičevih! Zavit oklepaj. |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | sveto cerkev vižaš in ohraniš! De pastirja apostoljskiga in zavit oklepaj. |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Ambrož! Sveti Avguštin! Sveti Hieronim! Sveti Martin! Sveti Miklavž! Zavit oklepaj. za nas Boga prosi! Vsi sveti škofje in spoznovavci! Vsi |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Pavl! Sveti Kozma in Damjan! Sveti Gervazi in Protazi! Zavit oklepaj. Za nas Boga prosita! Vsi sveti mučeniki (marterniki)! Za nas |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Anton! Sveti Benedikt! Sveti Bernard! Sveti Dominik! Sveti Frančišek! zavit oklepaj. Za nas Boga prosi! |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | prosi! Vsi sveti škofje in spoznovavci! Vsi sveti učeniki! Zavit oklepaj. Za nas Boga prosite! Sveti Anton! Sveti Benedikt! Sveti Bernard |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | grešnikov! Tolažnica vsih revnih! Pomoč vsih keršenikov! Kraljica angelov! Zaviti oklepaj čez celo stran. |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | nas Boga prosite! Sveti Štefan! Sveti Lovrenc! Sveti Vincenc! zavit oklepaj. za nas Boga prosi! Sveti Fabjan in Boštjan! Sveti Janez |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Vsi sv. učenci Gospodovi! Vsi sveti nedolžni otroci! Zavit oklepaj. Za nas Boga prosite! Sveti Štefan! Sveti Lovrenc! Sveti Vincenc |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | katerim koli številnim spojem še dalje računati, denemo jo med oklepaje (Klammern). N. pr. (6 + 5) + 7 pomenja, da treba k |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | ondaj izvrši res one račune, katere oklepaji le nakazujejo. (Razreši oklepaje. ) 3.) Vse člene, imajoče neznanko, prenesi v prvi del ter |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | polinom. V ta namen treba le znake za seštevanje in oklepaje izpustiti ter predznake za računske znake smatrati. (+ a) + (–b) + (– c |
Botanika (1875): | ali (2); c) na večletne ali trpežne; znamenje znak ali oklepaji in krog in znak za drevesa in za grme. Debla |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | imenovalcev. (Odpravi ulomke. ) 2.) Ako so v jednačbi sestavljeni, z oklepaji združeni izrazi, ondaj izvrši res one račune, katere oklepaji le |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | z oklepaji združeni izrazi, ondaj izvrši res one račune, katere oklepaji le nakazujejo. (Razreši oklepaje. ) 3.) Vse člene, imajoče neznanko, prenesi |
Maria Stuart (1861): | dveh narodov sum in nezaupanje, Prijazna vez naj za naprej oklepa, Francozki in angleški diadem! Aubespine. Kraljica slavna, to je dan |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | otročičev. — Le poglejte mi tega rudečega dečka, kako se me oklepa, mali priliznjenček! Ali ni bil ta, ki je tako kričal |
Revček Andrejček (1891): | Vodeni par upregajo za konja pred vozé, In blisk nebeški uklepajo, da nosi jim željé! Na zobe luni gledajo, pot zvezdam |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zapirala; gosti jarmi dveh ali treh mostov so ga tesno oklepali. V dnu pa je ležal pervotni, in v celo skalovje |
Viljem Tell (1862): | mir mu pod mogočnim žezlom Avstrijskim — Berta. V sužnost ga oklepate, Svobodo gonite iz zadnjega Gradú, ki je ostal jej še |
Astronomija (1869): | štiri dele. Vsacega teh delov imenujemo kot, črti, ki ga oklepate, ste kraka (Schenkel) tega kota, in mesto, v kterem se |
Astronomija (1869): | vselej le določi to, kako močno ste črti, ki ga oklepate, nagnjeni druga k drugej. Tudi lega kakove točke gledé kake |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je preč; prav lepo je kazalo, zdaj pa je tako okleščeno, da po nekterih nogradih še drugo leto terta nič rodila |
Oče naš (1854): | tistiga časa v Švicu so pa pomočkov dosti imeli, ta oklic brezmožin storiti in ljudstvo pregovoriti, da bodo tudi prihodnje koristnost |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | časa morije in mnoge druge hudodelstva silno množijo, je po oklicu od 16. dec. to mesto z vso okolico njeno v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | t. m. je s ces. patentom od 11. julia 1.1. oklicana nova borsna postava (Börseordnung) veljavo zadobila. Za nas sicer, ki |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ravnala, in da dosihmal le samo to vémo, kar je oklicano v ministerskem razglasu od 21. oktobra, v kterem so le |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nimajo lastnega premoženja, se nabirajo dnarji, in domoljubnim Švajcarkam je oklicano povabilo, naj se oglasijo, ki bi hotle v vojski ranjenim |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v Benedke in Milan na Laško. — Vlada v Krimu je oklicala, da je začela snažiti in čediti te kraje, kjer je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | oseb, in nektere celo iz višjih stanov. — Cesar Napoleon je oklicati dal osnovo namestnega vladarstva (Regentschaft), kterega poglavitni razdelki so sledeči |
Valenštajn (1866): | Cesarju vojvoda ostati, hlapec Bom Fridolančev, kadar všeč mu bode Oklicati, da je sam svoj gospod. Trčka. Zamena dobra! On nej |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nakupovanje vsih tistih stvarí, ktere se za armado potrebujejo, očitno oklicovati in bolj na drobno v tolikšnih razmerah, da ne le |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | lanskega leta na dan. Cesarski patent od 20. dec., kteri oklicuje novo postavo, ki šteje 160 razdelkov, določuje 1. dan majnika |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | iz domačih in ptujih dežel. Cesarski patent od 28. dec. oklicuje, da vsi cesarski davki z istimi pomnoženimi prikladami, kakor so |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham, ino léto Goſpodove miloſti oklizujem. “ Po tem je Jesuſ bukve saperl, jih ſlushabniku dal, ino |
Sacrum promptuarium (1695): | drusgi? Supet ſe sazhneta preperat, inu spet jo she ble oklofeta, ona sazhne shraiat na vus glaſs, en Shushter kateri blisi |
Sacrum promptuarium (1695): | Takrat mosh, jeſt bom ſturil tebi molzhati, ter jo dobru oklofeta, ter ſe shishe pobere: Drugu lejtu na taiſti dan ſpumne |
Valenštajn (1866): | mi zdi! Drugi lovec. Popa! To so prokleté reči. Prvi oklopnik. Da Fridolanca mari bi pusčáli, Ki skrb za vojnika takó |
Valenštajn (1866): | Prvi oklopnik. Milánčana tijakaj nam je spremljáti. Prvi lovec. Kraljeviča! To se |
Valenštajn (1866): | zložêni, Ker le neskrbnost bila v čisli je mêni. Prvi oklopnik. Glavarju moram stražnjemu pritrditi. Vojáštvu namérjajo do živega priti, Vojnika |
Valenštajn (1866): | mogel se veseliti. (Vojaci pristopajo. ) Na Nizozemsko hoté nas posoditi; Oklôpnikov, lovcev i strélcev na konjéh, Vseh osem tisóč naj odide |
Valenštajn (1866): | Deverú Makdonald stotnika v Valenštajnovej vojski. Švedski stotnik. Več poslancev oklopnikov. Grofinja Trčka. Tekla. Gospica Naibrun, dvorkinja Plemíč Rosenberg, konjuh vojvodičini |
Valenštajn (1866): | tridesetletnej vojni. Oktavij Pikolomini, general lajtnant Maks Pikolomini, njegov sin, oklopniškega polka glavar. Grof Trčka, Valenštajnov šurjak, več polkom glavár. Ilo |
Fizika (1869): | Ogibati, beugen. Ogljenčevo kisel, kohlensauer. Ogljenec, Kohlenstoff. Ogrevalo, Vorwärmer, 117. Oknica, Fensterladen. Oko, Auge, Augapfel, 144. Oktava, Octave, 105. Ombrometer, dežjomer |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | izvira ob kraji mahú, ali po sredi izhaja Iz jezerčnih oken ali prikritih votlin. Vse te vode se pred časom niso |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dolgost ima v eni versti 49 in na širokost 35 okin. Na njenem dvorišču bi se zamoglo strelišče napraviti, — tako obširno |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | biti, de bi ſe savolj njih prevelika ſoparza delala, in okna ſe mórajo s selenimi vejami saplêſti, de ſolnze prevezh v |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le v italianſke ſmelo poſtaviti, in ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni odſekati, loke po velbu odbiti, in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vejami saplêſti, de ſolnze prevezh v hlev ne ſije, odpri okna in vrata in poſtavi kak ſhkaf vode v hlev, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ene ſo namrezh bolj ſtare in kashejo viſoke in voske okna is resaniga kamna od sunaj , od snotraj pa imajo viſoke |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mladost posebno na kmetih najpotrebniših reči po nemško učiti, je okna zamašene pustiti in dan v hišo nositi. Od tod pride |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali teleta. Potreba je prebivavnico vsak dan pomesti, vsak dan okna nekoliko časa odpreti, prah pobrisati, in vsako leto spomladi steno |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to zdravo bilo? Nezdrava sapa je v kučah, kér so okna zabite, de se odpreti ne dajo, za toliko bolj škodljiva |
Zlata Vas (1848): | mnogim ljudém, de je bilo v mnozih hišah vse živo. Okna so umivali, tla ribali, vrata čedili, mize, pručice in klopí |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pod mahom voda stoji ali tudi izvira, in jih jezerčne okna in okenca imenujejo. Nasprot pa suha planjava od Ljubljane proti |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | okrog hoditi, kakor pri belimu dnevu; vidilo se je po oknih raznih napisov v latinskim, nemškim in krajnskim jeziku. Premiljostljivi Cesar |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in oginj se komaj od sosedov spazi, ko že pri oknih vun gorí. Pajbariča so najšli pod mizo mertviga ; mlajši dete |
Zlata Vas (1850): | kerčmarjev, in razun mlinarja, vse revno. Revšina je že pri oknih vun gledala, in na ognjišu so nezabeljen močnik kuhali. Zmed |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nekaj me jo blo spodbodlo ; na enkrat jeſt puhnem ſkusi okno , de ſim ſi ſkorej nogo slomil (s' roko po nogi |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pertiral, de je s' vosam inu s' kobilo vred ſkusi okno ſkozhil. Gaſhper. Nâ, tiſtu pak né, tiſtu — to niſim rękel |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | klop is leſa tega dervéſa isresana. Tudi vrata in eno okno ima ſtaniza, ſkosi ktere dobiva srak In ſvitlobo. Borſhtnarji, ki |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz pečniga oboka Zrak žarí, tramovje poka, Strop se vdere, okno zije. Dete plaka , mati vpije , Stok živine Iz dertine. Dnevu |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | to navada le: Kedar kje kóljejo, pridejo pred hišo, na okno poterkajo, in mermrajo s spremenjenim glasam, de bi jih ne |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ženka Marka ribča pod kačjim gradom, in plaha gleda skoz okno, ali ne teče že kjevoda skozi. „Glej! to je |
Sveti večer (1866): | „K čemu ?” zaverne ga logar. „Glejte, gospodič, tukaj skoz okno. Glejte, debel sneg krije zemljo; gozdno drevje poka pod njegovo |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | na nebu prikazala prekrasna božja mavrica. Janezek je ravno skozi okno gledal in berž veselo zavpije: ,,Tako lepih barv še nikoli |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Bil. ,,Naglo, Joni, pomagaj mi navzgor, splazil se bom skozi okno! “ Hitreje, kakor je mogla gospa O'Nielova prepovedati drzno početje, je |
Zlata Vas (1848): | je bila železna palica za strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg hiš majhni vertje, lepo obdelani, zraven pa dobro |
Zlata Vas (1848): | starši glasno govoriti, kakor de bi se prepirali, je pred oknam na kolena padla, roke povzdignila ter iz serca s solznimi |
Zeleni listi (1896): | prepir je poslušala tudi Lovrova opica, sedeča na polici pred oknom. Ko so vse druge živali pokazale svoje umetnosti, priskakala je |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bolj rahlo izrekla, ino v tem se od nas proti okni obernila; pa za vratam se ji je znala rudečica, ki |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v liſtu Nr. 2 je: Ledena zvetliza po simi na oknu. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | celo mesto z vsimi predmestmi prav lepó razsvetljeno, v vsakimu oknu se je več luč, v veliko krajih sto in sto |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | glas Rozvite. Malo po tem pa je že poslušal pri oknu, kako se mu je kej steklo. Zaslišal je psa tuliti |
Valenštajn (1866): | sestra. (Odideti). Sedmi nastop. Valenštajn. Grof Trčka. Valenštajn (stopi k oknu). Kaj je? Trčka. Vojaci vseh krdel i barv drevé se |
Fizika (1869): | ki je po sobi. Med tem ko steklene plošče v oknu dopuščajo nepremenjeni pogled stvari, kažejo nam očáli povečano vsako stvar |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Žena se vsede na svoje mesto, a mož stopi k oknu in nasloni svoje temno čelo na merzlo steklo, med tem |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Sijanja pridružiti blagu ne mudi, Se vedno trudi. Gospodar veselih očes Iz visociga hišniga verha Srečo pregleda in blagor nebes; Kozelca |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bil rojen, se je primerilo, da ste se punčici mojih očes namesto na vzunaj na vznotraj zboknile; kolikorkrat pa na to |
Fizika (1869): | hišne muhe , imajo take oči. Nektere imajo pa razun ploščastih očes tudi oči z lečo, kakor n. pr. pajki. 177 Vidni |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſe jim pridno perliva, dokler ſe ne primejo. Nekaj ozhéſ pride v semljo, kakſhne dva ali trije pa is semlje |
Divica Orleanska (1848): | gori, Če čista si in sveta, odgovori! (Splohno molčanje; vse očesa so v Jovano obernjene; ona se ne gane. ) Sorelka. Moj |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Posihmal David več ni imel dobriga očesa od Savla; nevošljiv mu je kralj bil zavoljo časti, ki |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva pavca na |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | drugo rečjo, in zagerni vse skupaj zopet z zemljo. Če očesa gnati začno, odkerhni spodnje, da dobi zgornje več soka in |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Evrota gori in doli; očesa, ki je vedno bralo v Fulvijevi duši, da bi tudi |
Fizika (1869): | od prave velikosti predmeta, in drugič od oddaljenosti njegove od očesa. Glede poslednje velja zakon, da se med posebnimi mejami velikost |
Zoologija (1875): | imenuje pikčasto oko, ali pa je sestavljeno ali mrežasto. Sestavljena očesa so velika, poluokrogla in strčé iz glave na obéh stranéh |
Genovefa (1841): | meni ſtrah ne da ſpati. Do polnozhí niſim mogla ne ozhéſa satiſniti. De ſo lé vſi saſpáli, ſim is ſvôje bolniſhke |
Sacrum promptuarium (1695): | de millu ſe je jokala, inu kadar je vidila, de ozheſsa, inu oblizhe Chriſtuſavu je bilu polnu krivij, pade na ſvoje |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | sivec njegov govor podomačil, je gledal v kralja z ošabnimi očesi in je pričakoval ugodnega in ponižnega odgovora. Ravno tako sta |
Zoologija (1875): | jako plošnati ribi glavo tako zakrenem, da ima riba obe očesi na isti plati. To plat imenujemo očesno plat, drugo pa |
Sacrum promptuarium (1695): | katiro bote doſsegli, aku ta fazonetel vednu bote pred vaſhimi ozheſsami imeli; dokler S. Auguſtinus pravi: Conſideratio hæc, deſtructio eſt ſuperbiæ |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obogatěti, mora ali sam orati, ali pa vsaj priganjati. Z očěsam stori gospodar več, kakor z roko. Če želiš zvestiga služabnika |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kar je nar bolj milo — Luč nebeško njemu omračí. Ak očesam tudi svet pogine, Znanstva luč debelo tmo odrine. V misli |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to z tako naglostjo, de ga ni moč skorej z očésam slediti, dèlj pa ko svojo reč zganja, bolj se proda |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obreži, vendar tako, da ne boš saj en pavec pod očesom steržena načel. Na obeh straneh moraš lup na cepiča pustiti |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tako odkritoserčno govoriti. Spet ga temni starec pogleda z ostrim očesom, rekoč: „Saj veš po kakem nevarnem potu se je zedinilo |
Deborah (1883): | koči dete spi in mati, Na pragu sključen Abraham čepí, Očesom slepim straži rodovino. Le spite, saj vam treba mene ni |
Gozdovnik (1898): | nepovratno! O bedak! « Skloni se čez prepad, gleda s pomrklim očesom v globočino. Ni mogel drugači misliti, kakor da je gruča |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik po tem k' Marii, detetovi materi, ino |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nad njim. V' ſvoje narozhje ga vsame, ino glaſ s' ozheſam v' nebo vpertim sashene rekozh: „Sdaj pa, Goſpod, lozhi v' |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se pa to cepljenje takole: šibinico tertno z dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi |
Robinson mlajši (1849): | Še je predse dobé tako klečal, ino bolestno s solzavima očima k nebu gledal. Potle je vstal, ino je s kamenim |
Divica Orleanska (1848): | Laturnela gledal dol. – Ti smeješ se, kér daljno ti razkrijem? Očesu svojim, meni ne, verjêmi! |
Zlata Vas (1848): | braniš, — tvoj oče in mati te ljubita kot punčico v očesu; tudi mene sta vedno rada iméla — zdej je poslednji čas |
Divica Orleanska (1848): | Kér samo Bog le take čuda dela. Dünoa. Ne čudežam, očesu njenim verjem, Nedolžnosti obraza njeniga. Karol. Té milosti alj sim |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jastrob do golobčka! O saj sem že na vašem poželjivem očesu brala, da je le njeno premoženje, njena imenitna in žlahtna |
Branja, inu evangeliumi (1777): | v' tvojimu ozheſu, napremishlesh ? ali koku moresh ti k'tvojimu bratu rezhi: puſti |
Branja, inu evangeliumi (1777): | pesdir s' tvojiga ozheſa usamem : katiri bruna v'ſam ſvojimu ozheſu navidesh ? Hinavz ſpravi poprej brun is tvojiga ozheſa: inu tedej |
Robinson mlajši (1849): | tega lehko dete pozna, kako veliko si mnoge, akoravno na oko maličke reči važiti — tehtati imamo. |
Blagomir puščavnik (1853): | nasloni. Roke se mu tresejo, lica so vedno bolj blede, oko motno in na pol zaperto. Vender se še vzdigne in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razgled v Italijo in južno Tiroljsko, kjer dobro in ostro okó, pričemši z goro Monte canino našteje devet verst gorá; na |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vere, ktero pa vendar tudi najprostejši človek obseže, kakor otrokovo oko podobo orjaškega hriba, kterega vzdigniti bi se tudi najmočnejši velikan |
Zoologija (1875): | obéh stranéh. Pod mikroskopom se dobro razloči, da je tako oko zloženo iz neizmerno mnogih, namreč do 60.000 pravilnih šestoglatih ploskvic |
Zoologija (1875): | neizcrpljiv vir zanimivim studijam. Med čutili je oko najpopolniše razvito. Oko je pri členarjih enostavno, to je, ima eno samo lečo |
Gozdovnik (1898): | ste izgubljeni,« zapove don Estevan. Odprave izdajski kažipot se obrne. Oko mu razločiti pa ni bilo moči, zakaj: da-li iz sovražtva |
Gozdovnik (1898): | prahu in solnca, je še sam sedel sredi tabora. Njegovo oko je preskrbno preletavalo na vse strani. Sedel je na krasnem |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | morali vso gladino. Naenkrat vzklikne Bôb poln veselja; njegovo bistro oko je ugledalo ob bregu prav majhen splav, na katerem sta |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshele v ſtrahu in pokorſhni obdershali. To ſe je sgodilo okóli 200 lét pred Kriſtuſovim rojſtvam. Kaſnejſhi ſo Rimzi s vojſkami |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſto let pred, in ſhtiri ſtó po Kriſtuſovim rojſtvu , tadaj okoli 600 lét, ſo oni na Ilirſkim kraljevali, in nekadajne mersle |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ino ſe ga navesne verh prasniga. Nato ſe napravi vogin okoli, katere kebre vmori ino jim maſt v ſpodni lonz slezhe |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sneſlo. — 220640 sern na en birgel (Vierling) vsetih, je sneſlo okoli 9185 berglov. Nejevoljen shupan, ki ni poprej pomiſlil, de bi |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | norci pa grejo v eni meri v krogu okoli in okoli, brez de bi se kaj zavedili. Glavo deržijo večidel proti |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de sim bil v mescu , in de sim v njem okoli hodil. Na tem popotvanji pridem k nekimu visokimn gradu, pred |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gold. cent dobí in mu jih ljudjé sami vkup vozijo; okoli 300 centov jih misli skupej spraviti. Vse blagó bo v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ulice in steze, nasute luže in mlake po vaséh in okoli, — to bo vaše hiše že samo na sebi bolj čedne |
Kemija (1869): | potrebujejo ga pri izdelovanji klora (§. 44). 1 cent velja okoli 3 goldinarje. V družbi rjavega manganovca se večkrat nahaja manganov |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | In za res je bila nar mlajši od njih, dekle okolj 20 let, toljkanj lepa, kakor jo je moja žena hvalila |
Divica Orleanska (1848): | podobo v kapeli kazaje :) Podobe svete blagodarna bliža, Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo hčer, ne moč peklenska. Tibo d |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čedno ruto. Vso mast čisto poberi, in župe naj potimtakim okolj tri poliče bo; ako je je več, jo pusti na |
Tiun - Lin (1891): | namreč nekakšen rokobór, h kateremu je pozival precéj močan Kitajec okolu stoječe, in pri katerem se je šlo za določen vložek |
Tiun - Lin (1891): | je bilo precéj po kroglah poškodovanih. Morski razbojniki so imeli okolu štirideset móž mrtvih, a jaz sem bil preverjen, da na |
Gozdovnik (1898): | tem je Kanadčan s svojo namerjeno puško v redu držal okolu stoječe. Nehoté je dvignil Arečiza svojo puško, ktero je doslej |
Biblia (1584): | vſej desheli okuli poſlali, inu ſo k'njemu vſe shlaht Bolnike pèrneſli, inu |
Biblia (1584): | dvanajſt polnih Korb. Téh pak, kir ſo jédli, je bilu okuli pet taushent Mosh, pres Shen inu otruk. INu sdajci je |
Biblia (1584): | ſam ſebe, letu ſe tebi neſturi. On pak ſe je okuli osèrl, inu je rekàl h'petru. Poberi ſe od mene |
Branja, inu evangeliumi (1777): | tu ſta dva mosha v' belleh oblazhilah njeh okuli oſtopila, katira ſta tudi djalla: vi Galilęjski moſhje ! kaj ſtojete |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tebi ſe nima tó sgoditi. 23. On pak ſe je okuli obèrnil, inu je rękàl h' Petru: Poberi ſe od mene |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noter na she s inv sasvzhise 3 bariti okveli noi okveli sto Flink o inv rezi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ni ramar noter na she s inv sasvzhise 3 bariti okveli noi okveli sto Flink o inv rezi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | L. (Simſki krompir. ) Na nemſhkim ſo ſkuſhali meſza velikiga ſerpána okol velkiga ˛Shmarna , krompir ſaditi kmálo je perje pokasal, in kader |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpravljejozh. s domazho ſolijo takó , de na vſaki zènt ſená okól 6 lotov ſoli pride. Vidili bote , de s ſolijo potroſèno |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to ſtraſhna tihota, she ſo bile Jesuſu to britke ure! Okoli treh popoldne, ko je njegovo terpljenje do verha perkipélo, je |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe na ſtaroſt dervéſ saſtópijo , pravijo , de je ta hraſt okoli 2000 lét ſtar. |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je kaka bolezen, de si bolnik misli zato ni treba okoli dohtarja hoditi ; per hudih in naglih boleznih včasih ni mogoče |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v c. k. botaniškim verti vidili, ktere sicer nar bolj okoli sv. Jurja cvetó, pa ne samo vijolice, ampak tudi grašice |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je pét goldinarjev ničica. — Pôren, a, o, (offen, frei), postavim: okoli cérkve mora biti vse porno; pôrna dolina. Ta beséda je |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v 5036548 hišah. Duhovnih gospodov je v našim cesarstvu skupej okoli 65565. Celi kmetiški pridelk na leto znese 1,374,024,425 gold. srebra |
Mineralogija in geognozija (1871): | kako podobo ima v svoji celoti v razmeri z druzim okoli njega, ali pa kakšno je znotraj samo na sebi. Tedaj |
Mineralogija in geognozija (1871): | enako, ampak v nekterem kraji se je strdilo popred in okoli tega kosca so se nabrale še druge krogle kakor lupine |
Občno vzgojeslovje (1887): | to pa se zgodi največkrat z zaznavanjem tega, kar je okoli nas. Med tem se to, kar nas obdaja, jako izpreminja |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine briti sazhél, ſe je Mina s ſvojoj goſpoj materjoj |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kuhnjo peljá, kjér je she na ognjiſhi prav lepo gorelo, okolj koriſha pa |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | njej prejo bélila. Vſe polno divjih ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih raſte. Snajdeni vertnarji pa prizhajo, de divje roshe, ki |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Prihodno jutro gre Minka, pa ptuje goſpodizhni dve s’ njoj, okolj veſi na ſprehôd. Ravno je Shofka koſ platna polivala, ki |
Divica Orleanska (1848): | je, ko de bi bile trume Francozke sveta pol premagale, Okolj kočije skakala derhal. Sorelka. So vriskali – se veselijo, de So |
Rudninoslovje (1867): | kristalni liki laže opisujejo, mislimo si v likih ravne črte, okolo kterih so likovi ogli, robovi in ploskve enako razvrščene. Take |
Revček Andrejček (1891): | Uzbudi se hipoma in hiti viti; na to se ozre okolu sebe in videvši, da so že vsi odšli, ustane, pograbi |
Gozdovnik (1898): | bo dobiti. « Kučilo stopi vun na dvorišče, ter se plazi okolu poslopja. Ena soba je bila vsa razsvetljena. Na drugi strani |
Gozdovnik (1898): | privlekli ogromne zamote bivolovih kož. Zdaj so razjahali, zanetili ogenj, okolu kterega posedejo: haziendero, vakveri, oba sibolera, trgovec; Sokoljeoko je prisedel |
Gozdovnik (1898): | nad glavo. Laso zažvižga po zraku ter se vrže Apaču okolu vratu. Sokoljeoko oprime konja za uzde, okrene ga nazaj in |
Gozdovnik (1898): | Treba je zmeraj previdnemu biti. « Diaz previdno zavije s konjem okolu prve skalovine, od koder je mogel piramido in pa nje |
Gozdovnik (1898): | vsakega svojih sinov bo vzel dvajset oglavkov. Moj brat poglej okolu sebe. Zemlja je pila že danes kri belih, in samo |
Gozdovnik (1898): | našel kaj vznemirjajočega, stopi Bizongriva k vodi ter dene roke okolu ust: »O-hiii, o-hiii! « čuje se klic Komančev, po reki gori |
Gozdovnik (1898): | mesto, ovijejo svoje lase (dolge španske lovske vrvi ali jermene) okolu nog in rok nezavestno ležečima razbojnikoma. »Kdo sta? « upraša don |
Sacrum promptuarium (1695): | sgodj, kakor unu Leſizi, katera ſe je igrala, inu skakala okuli ene shterne, ter v' shterno pade, sazhne na pomozk klizat |
Sacrum promptuarium (1695): | ral, de Saul je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial, de ga je bilu |
Sacrum promptuarium (1695): | inu ſe taku noter saplete, de nej mogla vun; gleda okuli ſebe, de bi kateri ij vun pomagal, ter sagleda taiſte |
Branja, inu evangeliumi (1777): | inu v' uſſih rezhęh popolnema obſtati. Tok ſtojte tedej opaſſani okuli vaſhih ledjov s' resnizo, inu oblezheni s'tim oklepam te |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo ga popadli. Kader ſo pak vidili ti, katiri ſo okuli njega bli, kaj is tega ima pridti, ſo djali k' |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali o ſtrah inu grosa! Kaj sagledam jeſt okuli tiga vmęrajozhiga greſhnika, kaj vidi on ſam s' ſvojmi ozhmy |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſhaſt napolni ta hram, v' katęrim en leshy, inu ſe okuli njega poſtele vſtavi? To shuganje tiga ſerditiga Ştvarnika, katęru je |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu naji lashati noi jedi mouka inu naredi an rink okveli sabe al mash pervoshnoſt noi poklekni noter inu shebrei 13 |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | miso nasried ispe usemi kadivo noi miere inu doro pokadi okveli te |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene svesali terdv is zhieteni inv so she zhalesne zhele okveli mene nabili dasemse jes kvma odihvov. |
Blagomir puščavnik (1853): | je, reče Nikolaj , Blagomir je prav pobožen, svet mož. Vsa okolica ga ljubi in spoštuje, kakor svojega očeta. Cele trume ljudi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jezer, cerkev, polj in borštov; — na desno se nam kaže okolica belopečanska in kraj nskog orska dolina notri do Jesenic in |
Sveti večer (1866): | gorki sobi spomlad napravijo? V resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na paši in |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | zdej vedno med sebój. Neizrečeno veliko dobriga jim je storil. Okóljšina je bila vertu enaka; pa blagi mož jo je v |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | meje (militara) na Krajnsko sežejo in Poljane ločijo od Metliške okolice, ktera z gorami obdana samo proti Hrovaški meji odperta stoji |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na znanje dajo. Vredništvo. Odperto pismice častitljivim gospodam fajmoštram Ljubljanske okolice. Neki rodoljub iz Tersta nam je poslal plačilo za celi |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | s tem namenam, de bi jih podarili kaki šoli Ljubljanske okolice, ktera (šola) ni toliko premožna, de bi se môgla sama |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana C—. Iz Frauheimske okolice na Štajarskem. Te dní sim čul, kako gosp. P. K. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dec. D— n. Ni davnej kar je nekdo iz Ložke okolice B—, ki rad na cesti v pivnice zahaja, živino pa |
Fizika (1869): | sodimo iz tega, kako visoko da tam stoji, na toplino okolice. Toplino imenujemo veliko, ako stoji. živo srebro bolj blizo vrelišča |
Botanika (1875): | z redilnimi snovmi vred, ki so v njej raztopljene, iz okolice sprejéma in razširja po vsem rastlinskem telesu. Sok ali mezga |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je Vajkato pač dobrih petdeset ur od nas; domačini tukajšnje okolice pa so nam prijazni. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dni streljali in vesélje obhajali, de se je v celi okolici razlegalo. Zvečer je bil velik ples ne samo na strelišu |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bodo zaslužiti dali, bolnim pa k zdravju pomagali. V Polšiški okolici je tudi na dnevu dokej sledí ali žil premoga (Steinkohlen |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | našim toplomeru (Reaumur) 18 stopnic gorkote imele, drugi studenci po okolici pa od 9-12 stopnic; letas 15. dan Sušca so pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vojaško opravo omišljujejo v mirnih časih. Ob Kolpi po Metliški okolici govore slovensko-hrovaško ,narečje. Poljane in Kosteljic se serbsko-hrovaškimu narečju bolj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pešene zemlje gotovo ne bo ostal brez dobrih nasledkov v okolici tamošnji. Kdo bi bil kadaj mislil, da iz pustote pod |
Roza Jelodvorska (1855): | kakor pobožna, de dvomim, ali bi se v celi naši okolici še ktera enaka dobila. Kako moje otroke ljubi! z eno |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | razun ondi, kjer stoji ljubljansko mesto. Hribje in griči v okolici so večjidel iz apnenka, ki je z rujavo ilovico pokrit |
Zoologija (1875): | da jih minerali nemajo. Žival more premeniti svoje mesto proti okolici, to je proti stvarém, ki se okoli nje nahajajo, in |
Ferdinand (1884): | pričel peti tužne pesni, da je majek letel po tihej okolici. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ogradijo, da jih živina ne poškodje. Tudi se zna po okolišinah drugo rodovito ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | klošter ali samostan, v kterim je Bertrand, mož v celi okoljšini resnično pobožen, bogaboječ opat vsakimu znan, živel. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je po oklicu od 16. dec. to mesto z vso okolico njeno v naj ostrejši stan vojaške obsede djans; če je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rastlinske gnjilobe zrak močno spridovale in nezdrav delale, in vso okolico napravljale megleno in neprijetno; razne bolezni in zlasti merzlice so |
Mineralogija in geognozija (1871): | bi se oblak utrgal veliko množico pogubne grezi spustivši na okolico. Te električne izprožbe so enake onim pri parnem kotlu, iz |
Ferdinand (1884): | razpadli, z mahom obraščeni kip in zeleno trato. Vso drugo okolico pa je zakrivalo s temno senco obraščeno skalovje. Peter je |
Gozdovnik (1898): | bilo znočilo, da je bilo nemogoče sled videti ; moral je okolico preplaziti, če je hotel odgovor dobiti na svoje vprašanje. Skoro |
Gozdovnik (1898): | prve skalovine, od koder je mogel piramido in pa nje okolico povse prezreti z one strani, s ktere je bil prišel |
Ta male katechismus (1768): | volo umreti, so njega prashalli, aku be on ki utegnil okulipernesen biti, kaj be njim potem blu sturiti? so ſa odgovor |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | unnd Gott War das Wort i. t. d. Iz mnogih okoljšin sodimo , de je gomila ta zaklad okoli dve sto lét |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | tudi shodi učiteljev, kteri naj bi po potrebi časa in okoljšin pogostni bili. Pri teh shodih naj bi se o šolskih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | potrata v obleki in še drugih napák. Nasledek vseh teh okoljšin, kterih ali gospodarji niso krivi ali pa so jih sami |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | izid samo zavoljo osebne lastnosti poškodovanega, ali zgol zavoljo naključbinih okolšin, v kterih se je djanje doprineslo , ali samo zavoljo umesnih |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | do 10 let. Če se nobena v poprejšnem paragrafu omenjenih okolšin ne pripeti, gré motjenje vere kazniti z ječo od 6 |
Blagomir puščavnik (1853): | je potem k svojemu razveseljenemu očetu verniti. Pa ravno ta okolšina mi je nekega divjega viteza, čigar sin se je takrat |
Fizika (1869): | se imenuje suhi ali Zambonijev steber, in ostane v ugodnih okoliščinah leta in leta delaven. Ta dva popisana poskusa sta skorej |
Stelja in gnoj (1875): | pusté, da se nekoliko ugrejejo in sparijo, ali ustojé. Po okoliščinah se utegne enaka stelja nekatere mesece ali tudi leto in |
Ferdinand (1884): | Po sedanjih okoliščinah se je vitezu Petrov nasvet zdel jako moder. Vendar le |
Izidor, pobožni kmet (1887): | bi nam v nebesa pomagale, pokopale bi nas v takih okoliščinah v pekel. Bog nam jih pa pošilja, da bi nam |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in narédi, de začnè dremati. Ko je človek v tacih okolišinah enkrat zadremal — javalne se bo več zbudil! Gibanje udov, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poduzhiti, zheſar ſe ſam v ſvoji mladoſti v manj ſrezhnih okoljnoſtih ni mogel uzhiti, sa poduk in tiſto daljno isobrashenje, ktero |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri medenju tolikanj ležeče. Mina. Pri nas si v takih okoljšinah po stari navadi z kruham, soljo, žganjem, golunam ali z |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | v celim svojim življenju, v vsaki starosti, v zlo raznih okoljšinah in dobah, tako v srečnih kakor nesrečnih dnevih do konca |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kteri se, če dolžnik ne plača, dolgovi sterjujejo. V tacih okoljšinah je tedaj res težavno za kmetovavca, dnarja za pošten činž |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na birso, kar se pa zgodí vsakemu vinu v enacih okoljšinah. Če pa pride „Vipavec” kmalo iz doma v drug bolj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na birso” ne udarja, kakor vsako drugo vino v enacih okoljšinah. Le pomisliti je, da v gorki Vipavi sončna toplota že |
Fizika (1869): | se s tem enotérim orodjem morejo določiti strane sveta v okolščinah, kjer ni zato nobenih drugih pripomočkov, kakor na morji, v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | temu sporoilu, da si vem, da je moralizovanje v takih okolščinah neprilično. Bili so časi, ko se ni na prvi božični |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Italijanskem 21. decembra 1873, se je ostro prepovedalo in po okolščinah izreklo za hudodelstvo in zažugalo z večletno ječo onim, ki |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki je sicer velika, pa vendar slabo redi. V tacih okolšinah je treba živino čez noč v hlev goniti, in ji |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | zapiše ime blaga. Vsak prejem se vknjiži z vsemi bistvenimi okoliščinami z izneskom vred na levo, vsaka oddaja prav takó na |
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | in da je to storil človek, kateremu so bile vse okoliščine znane. Ker dekla ni bila še mrtva in je zdravnik |
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | tako govoriti; le da bi bil krivdo zvrnil na neugodne okoliščine — ker je goljufijo še le čez teden dni naznanil — ne |
Ljubljanske slike (1879): | drugo nobena ni morala postati brezpogojno, ampak so jo le okoliščine zavile na to ali ono pot, je treba seči v |
Na krivih potih (1893): | da bi bil kriv. « »Izpričano ni, to je res, a okoliščine so take, da je težko verovati v njegovo nedolžnost. To |
Na krivih potih (1893): | a Ivan je še vedno čul in premišljal svoje žalostne okoliščine. Vse mogoče mu je hodilo na um. Spominjal se je |
Na krivih potih (1893): | tja, izroči ju straža in odide zopet, opisavši ob kratkem okoliščine, v katerih je zalotila tujca. Častnik so dvigne s svojega |
Gospa s pristave (1894): | bilo treba preminjati vlade. Ako pa misli vojvoda izkoristiti te okoliščine zase, potem mu bomo prečrtali račune. Branila bom pravice svoje |
Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | tedaj komu drugemu dokazati tatvino. Zoper Jerico so govorile vse okoliščine. Če nastopi še on ter priča zoper njo, posreči se |
Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | tako, kakor je pričal zoper njo. Razun tega so bile okoliščine take, da je mogel tatvino doprinesti le kak domači človek |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lepo lastno pleme, ker zrak, piča, voda in še druge okolišine storé, da se sčasoma zaplodé lastne plemena. Plavičarji ali flosarji |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dobro prodajalo in lep dobiček donašalo. 6. Tudi še druge okoljšine spričujejo naše napredovanje v kmetijstvu. Naše vasí so v lepšem |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stiska kmetijstvo skor še bolj kakor obertnike in rokodelce. Mnoge okoljšine so vzrok, da kmetovavec potrebuje dnarja, pa ga teško dobí |
Stelja in gnoj (1875): | kakor na druzih, kjer včasi prav počasi prsteni. Na to okoliščino je tedaj tudi treba gledati, kedar steljo napravljaš, kolikor namreč |
Genovefa (1841): | obhajati ukasal. On in njegovi ſlushabniki in vſi vitesi is okôliſhine s ſvôjimi shenámi ſo priſhli s veliko shaloſtjo, in tudi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo tako raslozhnih rezhí, ktere ſe popravljati dajo. Zhaſ in okoljſtave kmete vezhkrat zló k naprotnimu ravnanju ſílijo, pa vunder ſl |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na répiſhe , ali na zelino ſejal. 11. Na te opómnene okoljſtáve, in morebiti ſhe na mnogotere rezhi ſe mora osirati, kdor |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | temu, kteri ſe ne bo oshdéval, ampak hitro v novih okoljſtavah ſe ſpregledal, ſvojo roko ſtegnil in sa to príjel, kar |
Fizika (1869): | tem nam pa vdarja v oči kakor posebno imenitna ta okolnost, da manja poslednjica 3 grabi za 8 delov poslednjica 8 |
Občno vzgojeslovje (1887): | z drugimi gojenci. Vsled tega razlikujemo raznolične vzgojne oblike. Zadnja okolnost ima bistven vpliv na vso vzgojo in utemeljuje dvoje glavnih |
Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojevališča, z ozirom na različne vzgojevatelje in z ozirom na okolnost, se li gojenec vzgojuje sam ali vkupno z drugimi gojenci |
Gozdovnik (1898): | tvojem licu, prizadeta po nožu tega stražnika in pa ta okolnost, da so te tvoji spremljevalci davno takim smatrali, to je |
Gozdovnik (1898): | Ta je bil človek visoke rasti, temnejšega obraza nego drugi, okolnost, ki mu je privedla ime Črnotiča, to je črnega tiča |
Gozdovnik (1898): | dvojezičnostjo opozori Črnotiča na to in še na neko drugo okolnost: »Antilopa želi, naj se bledoličnikov glavarja vrneta še pred nočjo |
Gozdovnik (1898): | mislili taborci, da se jih ni bati. Nasprotno pa je okolnost, da so tako si upali blizu tabora, zadostno dokazovala njih |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomagati. De bote pa ſvojo shivino bolésin varovati mogli, morate okoljnoſti, v kterih shivina sboli, posnati; torej tà pervi del poſebno |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | še enkrat ljubši, blagi vitez, pa tudi v te nepovoljni okolnosti sim Vaše pomoči potreben. Vi ste mojimu bratu reči pravili |
Botanika (1875): | Ako pride na kakošno organsko telo, začne se, če so okolnosti vgodne, razvijati in rasti; ono organsko telo se pa razkroji |
Kemija (1869): | videli pri ogljencu, kremenici in pri apnencu. V ravno tacih okoljnostih, kakor demant, se nahaja tudi kristalizovana glinica, in rdeči rubin |
Zoologija (1875): | hrane za 1/20 do 1/16 svoje telesne teže. V stanovitih okolnostih pa ta množina tudi znatno poraste, sploh je odvisna od |
Gozdovnik (1898): | bi mogel biti? Saj je moral svoje dejanje uravnati po okolnostih, zdaj še tako oddaljenih, da jih ni mogel kar nič |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | she zló po simi shivine iméle ; pa le v gotovih okólnoſtih. Doſtikrat ſe na nagloma pokashe, bres de bi bile shivali |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in gerdenju lepiga jezika slovenskiga, ako Bog da, sčasama v okom prišlo. Cigale. Domače prigodbe. 4. in 17. grudna je v |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Cajtenge vse lažejo! — Kako bi se dalo temu nekoliko v okom priti ? Ne zamerite mi, dragi duhovni bratje! de vam tale |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | terdovratnimu zaderžanju stariga, se na to vižo nar krepkejši v okom pride. Kriva misel, da drevésa, posajene poleg polja in senožet |
Stric Tomaž (1853): | si je svojih napak zvesta, in noče vsemu temu v okom priti. Iz tega pogovarjanja vsak lahko vidi, kako dobro in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | delati slabe gospodarje. Al temu se bo s tem v okom hodilo, da posojila ne bojo presegale neke meje, čez ktere |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je, da se občnemu pomanjkanju in strašni dragoti lesa v okom pride. Navadnega in večjega drevja popisujejo in priporočajo lepe bukve |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in ceste skerben gospod, ki bi gotovo takim nevarnostim v okom prišel, ako bi vedil za nje. In pa, ali bi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da se po naravni in gotovi poti ti nadlogi v okom pride kar je moč. Začeli bomo pervič od tega: kaj |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de turšica hoče pridno in skerbno obdelana, večkrat v rasti okopana ali osuta biti; kdor tega ne storí, truda povernjeniga ne |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | če duhovni truplo v vodi kopljejo in da je tako okopani veliko imenitniši, kakor gospod ali celo božji cesar, če je |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rodovitnim ſvetu ſtoji, jo je doſti vſako leto ſpomlad le okopati. Veliko ſveta je, ki sa drugo ne veljá, kakor sa |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nar lépši konj, ako bi ravno toliko lét živel. Drevó okopati, bi le perve léta kakih pet minut na léto časa |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler sije dan; Skerbnó obdelaj si polje, Okôplji v nogradu tertje. Pomladni hlad , poletni znoj Po versti hodi |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rés, če bi sto in sto dreves imeli in jih okopovali, precej potrátili; pri dvajsetih ali tridesetih ne znese čez koš |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to je : takiga ſadú va-njo devati, kteri je vezhkrat sa okopavati ali ogrébati; kakor krompir, selje (kapuſ) repa, péſa i. t. |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | manj ſe nit ſuzhe, in satorej je kaſneji, kakor vſaka okorna rezh. Naſproti pa je zheſki kolovrat veliko bolj uren mimo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | životam na steni ali s persmi na jaslih. Stojé vsi okorni; če jim sprednje noge počasi navkriž postaviš, ti bojo stali |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | to pravile; ravno takó bi to govorile iména: Hribar, Potokar, Okorn, Levičnik i.t.d. Vedilo bi se, de smo bili Slovani, če |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | šolskih reči marljivo uči. Ta mož je visokočastiti gospod Fidel Okorn, duhovnik v Lokavci, Verl Krajnec. Taki možje (zlasti priletniši), ki |
Občno vzgojeslovje (1887): | kajti nobeno drugo bitje se ne porodí na svet tako okorno in nesamostojno, kot človek. Ni je stvari, katero bi morali |
Tiun - Lin (1891): | potopi. Zdelo se mi je, da je moštvo bilo preveč okorno. |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Takšne ino druge misli so med zidovjem izležene. Ta starokopitna okornost — ostanek prejšnje vlade, Bog ji daj večni pokoj! — se kmetu |
Blagomir puščavnik (1853): | kupama ven in noter in brezštevilno vrabcov gnjezdi v njih okotji. ”Bogu se usmili! zdihuje Milko, v eni teh strašnih lukenj |
Divica Orleanska (1848): | Se mi sanja? Kam je prišla? Kak je razdjala te okove težke? Verjela bi ne bila celim svetu, Če sama bi |
Divica Orleanska (1848): | Jovana. Tedaj se Bog usmili. (Zgrabi krepko z obéma rokama okove in jih razterga, plane k naj bližjimu vojšaku, mu potegne |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je imela z žlahtnim kamnjem okinčano krono in z zlatam okovano, s tem napisam: moj je ta prestol; pregnana sim sicer |
Zlata Vas (1850): | prazniško; dene nedeljski klobuk na glavo, vzame palico s srebram okovano, in korači široko in imenitno iz vasi proti mestu. Pa |
Najdenček (1860): | bil. Žugaje sim vzdignil proti njemu svojo veliko z želézom okovano gorjačo. Volk pa se je urno skozi germovje splazil, se |
Ferdinand (1884): | pazduho svoj trivoglati klobuk in prime v roko z bakrom okovano palico. »Podvizal se bodem, kar je moči. Preden bo solnce |
Gozdovnik (1898): | usmrčenih Indijancev, a v desnici je držal s srebrnimi žebljiči okovano puško. Pride blizu, da je poznati slikarine po njegovem obrazu |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dalje rušijo, se prikaže deskica, verh nje dilica s pečati okovarjena, ki jo zidarji odtergajo. Cekine perčakaje, pa le dva papirčika |
Pozhétki gramatike (1811): | embarras, sadréga, terrain, semla bourrer, maſhiti, ferrer, okováti, terreur, ſtrah, bouru, termaſt ſvojoglaven, garroter, savoslati, torrent, deshevnik, biſtriza |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | beſedo ſe sanéſeſh, drashej mu ga plazhaſh in puſtiſh lepſhi okovati, pa sa tri meſze ſe ſhpize objushejo in plavajo v |
Rudninoslovje (1867): | zvrstí; rdeči svitioglav (r. Glaskopf) je vlaknast rdeč železovec; rdeča okra (Rother Eisenocker) se |
Kemija (1869): | barvo in za poliranje. Rdeč je, kakor opeka (ziegelroth). Rdeča okra, rdeča kreda in rdeči peščenjak so zardeli od železnega okisa |
Mineralogija in geognozija (1871): | Feuerbildungen, 101. Ognjeno-tekočen, feuerflüssig, 65. Okamnina, Versteinerung, 85. Oklepljen, gepanzert. Okra, svinčena, Bleiocker, 57. ,, bismutova, Wismuthocker, 58. ,, antimonova, Antimonocker, 58. ,, hromova |
Mineralogija in geognozija (1871): | Wismuthglanz, bismutovi lesketač, 58. Wismuthkupfererz, bismutovi bakrovec, 59. Wismuthocker, bismutova okra, 58. Witherit, 39. Wolframit, 53. Würfelerz, kockovec, 53. Zacken, rogelj |
Gozdovnik (1898): | bledo celo pod črtami njegove namazbe in pod naloženimi sloji okra. Omahovaje se giblje k prvi straži ter vzdigne širočko. Vojak |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | V okraji Alta semita. “ „Alta semita“ je bil pač en okraj mesta, pa po politični razdelitvi ne po cerkveni; vendar mu |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jetniki in odkupijo trupla mučencev. Izvolili so tudi za vsak okraj biležnika ali notarja, kteremu je bila skerb, da zapiše, kako |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | z nastopom novega leta v postavni sodnijski kolovoz. Za ta okraj je, kakor se čuje, nekdo dekretiran, ki se je imel |
Zoologija (1875): | napada kakor kaka ujeda manjše živali, celó zajce, ima velik okraj za se in leti časih več milj daleč za mrhovino |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | Dobro uredjena žandarmerija je svojemu poklicu primerno ter izvirna prekoračila okraj križem, je potepuhe zgrabila in vsako zapazovano nepostavnost ovadila dotični |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ob življenje priti. Pač malo častí je to županu tega okraja, ki tako slabo skerbí dobre poti imeti in ohraniti v |
Fizika (1869): | eno tukaj poskusimo, da bi veliko deželo razdelili na razne okraje, storimo to le zavolj tega, da pokažemo pot, kterega se |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | popraša: „Prijatelj! ti menda nisi iz nobenega danes semkaj sklicanih okrajev; kje pa stanuješ? “ „V okraji Alta semita. “ „Alta semita“ je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | se je tedaj tako mudilo z razpisom volitve? Volilci 4 okrajev še za razgovor med seboj niso časa imeli, ki je |
Viljem Tell (1862): | možjé podajajo si roke Pošteno, brez napuha in hinavstva: Trijé okraji bodo skupej stali, Branili se na smrt i na življenje |
Izidor, pobožni kmet (1887): | ljubili in le eno ime imeli so zanj v celem okraji: dobri Izidor namreč. |
Blagomir puščavnik (1853): | vprašal bo: kje so srečni dnevi preteklosti? — in blagoslov te okrajne kje je zdaj ? In pokazali mu bojo tihi grob, rekoč |
Blagomir puščavnik (1853): | pokazali mu bojo tihi grob, rekoč : Glej, tukaj počiva te okrajne blagoslov. Černi mož ga je sèm pokopal; gorje černemu možu |
Viljem Tell (1862): | Da ni dežela, Avstrii prisegla, Kar so storile druge vse okrajne. Sedeti s plemenitniki na klopi Gosposkej jim je milo, — za |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | odbor. Iz Ljubljane. Za pogorelce v Naklem in Vel. Mraževem okrajne krške, ktere je 30.jun. in 1.jul. l.l. velika nesreča zadela |
Cyclamen (1883): | bele rokavice. Tudi ženski del svatov je bil jako različen. Okrajnega glavarja soproga in Boleška sta bili opravljeni po najnovejšem »Bazaru |
Cyclamen (1883): | Hudo konkurencijo jima je prouzročeval na nasprotni strani sedeč komisar okrajnega glavarstva, mlad aristokrat, ki je bil prišel stoprav pred par |
Cyclamen (1883): | se je bil sicer že poslovil, in Bolè je bil okrajnega glavarja spremil do voza, — a doktor se je še obotavljal |
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | okolici in po meji. Ob jédnem pa dobim od našega okrajnega glavarja tisti úkaz, katerega sem Vam bil poprej pokazal. Kaj |
Iz arhiva (1890): | in njega pomočnikih pripravljeno jed. Čula je namreč zanimiv pouk okrajnega komisarja, kakó se najpraktičneje lové divje race. »Sam Strnad mi |
Iz arhiva (1890): | vračal Lovro domóv. Gredóč skozi vežo, je čul hripavi glas okrajnega komisarja, ki je zopet pripovedoval zbrani družbi lovsko dogodbo, katere |
Jara gospoda (1893): | XIII. V sodni sobi majhnega okrajnega sodišča na górenjem Štajerskem je pregledaval lepega jesenskega jutra sodnik |
Spletke (1894): | zapisovali in se podpisovali, potem pa je gospod župnik povabil okrajnega glavarja in njegovo mestno družbo k sebi na obed. Pa |
Slučaji usode (1897): | jo poznamo? prikima zopet prejšnja gospa, ki je bila soproga okrajnega zdravnika, s pomembnim glasom. Nekateri gostje, ki so Avrelijo poznali |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Navadne se naznanijo po oteklini, ktera je bolj gorka, kakor okrajni deli. Leta oteklina se mora večkrat. na dan z gosjo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | take nevarnosti v prid celega kraja in pa popotnih ljudí okrajni gosposki v Tomin oznanil, ker vendar vemo, da je ondašnji |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ribči, ki so mreže nastavljali po namnoženih vodah. Le po okrajnih straneh planjave, ki se naslanjajo na hribe in vise leže |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | posebno očitno pohvalo izrekuje prizadevam častite duhovščine šenklavške in mestnim okrajnim predstojnikom gospodom: Francetu Schantelnu, Nacetu Brencetu, Primožu Hudoverniku in Otonu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | gledé preuredbe občinskih zadev v pretres izročil političnim in nepolitičnim okrajnim oblastvom in nekaterim občinam, že tistikrat sem rekel, da dobili |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | a) v 1 minuti, b) v 1 sekundi? Izračunaj, na okrajšani način deleč: 60. 1 kg = 1.785523 dun. funta; koliko kg |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako vzamemo, da ima ekvatorjev polumer 6377.5 km? Izračunaj, na okrajšani način množeč: 38. Izračunaj na 4 decimalke 39. Razdeli števila |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | Izračunaj na 4 decimalke a) na okrajšani način razkorenjujoč, b) uporabljajoč logaritme, té-le korene: koreni. 59. 1800 |
Blagomir puščavnik (1853): | bi naju tolažil, in nama, ako je mogoče, dneve britkosti okrajšal. Na tem svetu nimava nič več. Vse nama je odmerlo |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bi se predolga dva (o sv. Ošpeti in o trojacih) okrajšala. Ker tedaj ta prememba vsim prav kaže, se je nadjati |
Blagomir puščavnik (1853): | da se dobro počuti. — Bogomila si tudi po zimi čas okrajšati ume. Preskerbela se je s vsim že popred, kar je |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se je kje že začela, jo nanagloma zatreti, ali saj okrajšati in se večje škode obvarovati. Zdravilo zoper govejo kugo. Zoper |
Mineralogija in geognozija (1871): | 57. ,, bismutova, Wismuthocker, 58. ,, antimonova, Antimonocker, 58. ,, hromova, Chromocker, 54. Okrakovec ali oolit, Rogenstein, 38. Oligoklas, 45. Onyx, 33. Oolit gl. |
Mineralogija in geognozija (1871): | ali oolit, Rogenstein, 38. Oligoklas, 45. Onyx, 33. Oolit gl. okrakovec. Oolitasto ali okrakasto, oolithisch oder rogenartig, 67. Oolithisch oder rogenartig |
Gozdovnik (1898): | ležalo konjsko ogrodje, in njegove preperele kosti so držale še okrasja, ktera so poprej nosile. Odlomki nekakega sedla so obdajali prozorne |
Gozdovnik (1898): | s svetlo cinobrino pa žolto barvo, in z divjega čudnega okrasja njihovih konjev je lahko izpoznati, da so na vojnem potu |
Gozdovnik (1898): | ta je bil temnejše barve nego drugi in njegovo peresno okrasje je kazalo, da je izmed glavarjev. Bil je Črnotič. Trije |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa krogla, bi se iz nar visokejih gor, saj z okrepčanimi očmí vse dežele, in iz ene dežele čez morje v |
Blagomir puščavnik (1853): | tudi ni bilo človeka, ki bi ne bil v duhu okrepčan tega svetega mesta zapustil. — Od tiste strani, kjer so skale |
Zlatorog (1886): | In pregleda tudi čevlje težke, Potlej nagne čutarico polno, In okrêpčan po požírku čvrstem Pleza smelo dalje po skalóvji. Strme skale |
Divica Orleanska (1848): | Kaj klepetaš? Iz bajte kupo vina Prinesi, de divica se okrepča. (Voglarica gre v bajto. ) Remon (Jovani :) Poglejte zdaj, de ni |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in ga vtakne k sebi. Potem se z jedjó malo okrepča in se posloví. Prav po očetovsko je bil ginjen Kromacij |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | prosto plavajo na nebu in vse rastline s hladnimi kapljicami okrepčajo? Kdo je učil ptičke lepo milo prepevati? Kdo je podelil |
Čas je zlato (1864): | po gozdih klatil in sèmtertjè vlačil. Tako se je bil okrepčal in uterdil, de je bil vedno zdrav in pri vsakem |
Zlatorog (1886): | Tam jáderna koza se pase. – Takó prirodo je sèn nocoj Okrêpčal in po njej pokoj Kraljuje v jutru zornem. |
Izidor, pobožni kmet (1887): | tista ustvarjena na našo korist ali ne. Rosa, ki cvetlice okrepčava in dež, ki nam naše njive napaja; veter, ki jih |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | sadno drevo moli, kaj prijetni, — mili sterdeni duh, ki persi okrepčuje, se tu obilno razprostira in čbelice marljivo med naberaje šumljajo |
Oče naš (1854): | vérnimi, ktere s svojo stanovitno, osréčijočo pričujočnostjo razveseljuje, tolaži in okrepčuje! Ljubi Nacek, kadar v cérkev prideš, kjer mašnik namest Jezusa |
Genovefa (1841): | shivljênje têzhe. ” „Samo tá notranji vir shivljênja me s tolashbo pokrepzhuje, in me s veſêljem napaja, sdaj ko ſim ob vſo |
Genovefa (1841): | sjutrej in v vezhérnim mraku nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe jedi in marlikakſhniga shlahtniga ſadjà, ki ſe je takrat po |
Lohengrin (1898): | njega vérujem rokó: Kjer jo vihtel, je zmagal ž njo! Okrêpi čistemu roko, Lažniku moč naj strta bo! Oznani zdaj svoj |
Lohengrin (1898): | pobedo meča sod nam daj, Ki jasno pravdo bo razkril! Okrêpi čistemu rokó, Lažniku moč naj strta bó: Pomagaj, Bog, v |
Občno vzgojeslovje (1887): | Navaditi se urejene, koristne delavnosti, okrepiti si samozavest, tako tudi dosledno voditi nravstveno dejanje in privaditi |
Robinson mlajši (1849): | ino glej, morala sta je le s kameno sekiro obtesati — obkresati ino zaertiti— ošpičiti; ino po resnici, to ni tako lehka |
Ferdinand (1884): | smrti je vže prinesel sè seboj na svet. Če tudi okreva iz te bolezni, — kar pa ni gotovo, koliko časa bode |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v bližnjo vas , kjer je v malo dneh spet tako okreval, da je mogel vstati in se verlim ljudem zahvaliti, ki |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | reconvalesciren), bolnik pravi; dolgo sim ležal, zdaj pa žé nemalo okrévam. Ta beséda se sliši tudi na Gorénskim. — Vganjen (festgesetzt), postavim |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Lébati; če človek kolne in véka, se pravi de léba. — Okrevati (reconvalesciren), bolnik pravi; dolgo sim ležal, zdaj pa žé nemalo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vivat !” in „Živi !” vpili, de se je razlegalo krog in krog. Vesélje, ki ga je ta večer celo mesto obhajalo, je |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ljudje ukali „Vivat !” in „Živi !” vpili, de se je razlegalo krog in krog. Vesélje, ki ga je ta večer celo mesto |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Š. Od sv. Lorenca, na Štajarskim. Tudi pri nas je krog in krog vse za slovenšino vneto, in s to željo |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sv. Lorenca, na Štajarskim. Tudi pri nas je krog in krog vse za slovenšino vneto, in s to željo napolnjeno, da |
Divica Orleanska (1848): | potu! Bližamo se Remi. Jovana. Nikar postajati! Zapreti ga, Si krog in krog sovražnik prizadeva, Alj njemu vkljub te slavno tje |
Blagomir puščavnik (1853): | jel, — glej že švigajo ognjeni valovi po Sokolovskem gradu, in krog in krog se černa noč od strašnega požiga žari. Kako |
Roza Jelodvorska (1855): | tulili po černim gojzdu in je zlo deževalo, da je krog in krog šumelo. VI. Roza v voglarjevi hiši. |
Roza Jelodvorska (1855): | černim gojzdu in je zlo deževalo, da je krog in krog šumelo. VI. Roza v voglarjevi hiši. |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | v znožji malega hriba, skoraj da skrita v samem tertji. Krog in krog so rasla košata sadna drevesa in tla so |
Genovefa (1841): | blisô ſtopili in jih obdali. Vſi ſo pohlevno in molzhé okrog ſtali. sakáj vidili ſo, de ſo grôfa, goſpó in ſina |
Genovefa (1841): | v ozhéh igrále in vezhkrat je veſ ganjen omolzhal. Vſi okrog ſo ſe tréſli, jokali in ihté ſtali — vojvoda pa in |
Genovefa (1841): | ſtrupenimi ſeliſhi ſvariti, ki ſo okrog po puſhavi v ſtraſhni lepoti raſtle. „Nímaſh mi od njih |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajih sto in sto lampec lesketalo, de se je vidilo okrog hoditi, kakor pri belimu dnevu; vidilo se je po oknih |
Zlata Vas (1848): | so rekli, če so pri delu roké križem deržali in okrog zijali: „Mi tudi nismo živina! Po delu mora počitek biti |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pšenični moki in jih s to platjo na dno in okrog na strani terdo pertisni. Perdeni malo olupljene in na koleščike |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi po nekterih krajih v mestih prepričati, da vetrovi prah okrog verté, ko se k hudemu vremenu pripravlja. Na to vižo |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | To je vse prav,« pravi vrabulja, ki je že dolgo okrog skakljala in čivkala, akoravno še ničesar povedala ni. »Jaz vživam |
Zlatorog (1886): | Vznesêna ženska, gibkih nog Krčmárka suče se okrog, A bolj je gibka hčérica, Rumênolasa Jérica. Zdaj streže tú |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti mene bil videl moj Syn! ke sem po svejtu okroh hodila ! o de be bil na moje pote porajtal, po |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | hudemu uſſellej ſuperpoſtavlalla. Moj Syn! hodi serzovidnu s'tvohjem bratam okroh, inu nastopej is njim v'stopine teh lèſha. Nahodi ſa |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | molle, ta is Bogam govory, inu hode is njim perjaſnu okroh. Katire pak premishluje, s'tem Buh govory koker njegov narbulshe |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Ko ſe je she sima blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine briti sazhél |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vnetje na vratu prične, vrat naglo in hudo oteče, posebno krog sapnikove verhine. Prasič zavžite piče ne more več požirati. Zavolj |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | trak. Ranjeno mesto se gnoji krog sukna ravno tako, kakor krog kitice; za rabo je vendar sukneni trak bolj pripraven torej |
Valenštajn (1866): | dvorane). Da! Tukaj je! Ne morem več boječe I tiho krog te hiše laziti, Da skrivši bi ugodni hip zapazil — To |
Sveti večer (1866): | sem, da boste vsi, kakor ste zdaj krog mene zbrani, krog moje smertne postelje stali v tej hiši. Bog je hotel |
Sveti večer (1866): | dni preživel — upal sem, da boste vsi, kakor ste zdaj krog mene zbrani, krog moje smertne postelje stali v tej hiši |
Deborah (1883): | Drugi prizor. Promemba. (Jako prijazen kraj. Pristava, krog nje se trte ovijajo pôdi, golobnjak, za zidom brdo, po |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | v njem pripetiti, le poglejte kako ptiči frfotajo in kričè krog njega! " In v resnici je Tone po neprevidnem ravnanji zbegal |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | jim kedo vratove rezati hotel. Frfotali so v malih krogih krog utice in se togotno zaganjali proti vhodu in zopet plahi |
Genovefa (1841): | ſhe govorila, je Boleſlav priſhel. Nizh ko ſernino je imel okróg ſêbe in boſ je po ſnégu hôdil, ki je po |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je v §. 1. rezheno) med ſeboj vaditi. Zhe drugi okrog vaſ ſhverkajo in burke vganjajo vsamiti bukvize v roko in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolgo in ſhiroko in 9 viſoko ; na ſrédi ſtoji misa , okrog ktere imá 12 ljudi dovolj proſtora. Okrog ſtanize je klop |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dva-, ali pa ſhe vezhkrat preshagajo in piſkre ali lónze okrog ognja poſtavijo. Pri naſ pa dolsih polen na ognjiſhe navalé |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | h mladimu dreveſzu, ki je bilo polno mravljinzov, in naredim okrog debla ſ kredo 2 perſta ſhirok paſ. Na zelo zhebelſko |
Astronomija (1869): | je našemu premiku ravno nasprotna. Če tako nadaljujemo svojo pot okrog solnca, stopa ono sčasoma iz enega |
Fizika (1869): | v nju vtaknjena železna valjarja magnetična, in privlačita prečko cc okrog svoje osi vrtilnega pisalnega vóda ddd. Ta vod ima na |
Astronomija (1869): | oseko, ktera nareja torej tako rekoč v vodah žleb, idoči okrog zemlje skozi oba tečaja, na kterih pravokotno reže kolobar plime |
Stelja in gnoj (1875): | na drobno razseka, na kupih posuši in uleže. Tudi koprivje okrog planšarij se utegne koristno za steljo rabiti. Pomniti pa je |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kliue pak je is roga, okoli 5 zol dolg, inu okrogel proti klini, sizer pak sna vſse biti, koker eden ozhe |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rumeno zapeci. Ko jih iz peči vzameš, jih urno na okrogel les deni in tako dolgo pusti, de se shlade in |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa zemeljna senca na luni okrogla, mora tudi sama zemlja okrogla biti. — Kér je zemlja resnično krogla, je lahko po tem |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne vidi čez 20 milj dalječ; — vidi se sicer neka okrogla, nekoliko gerbasta, od plaviga neba obméjana planjava. Že tó nam |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mračí ali mrakne. Kér je pa zemeljna senca na luni okrogla, mora tudi sama zemlja okrogla biti. — Kér je zemlja resnično |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | visel velik žurč. Veste li, kaj ježurč? Velika lesena okrogla posoda; Horvati ji pravijo čutura. Ko smo ravno za „uboge |
Astronomija (1869): | sostave prikazujejo, zato ne smemo misliti, da je kraljestvo solnca okrogla raván, v ktere središču je solnce, premičnice se pa v |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhidel ſhtirvoglate okna in vrata, in od snotraj na zirkel okrogle loke in velbe. Une, ſtare ſo nemſhkiga dela, té pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bi zemlja krogla ne bila. Vse zvezde na nebu so okrogle; kér je naša zemlja tudi zvezda, je misliti, de mora |
Zlata Vas (1848): | sladíl; vsako nedeljo je godce najél, de so mogli prav okrogle gósti. Pa od dva in trideset gospodarjev in njih sinov |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Potlej ga z izrezicam, ki ima velikost otročje roke, na okrogle blekice zreži, na vsak za en lešnik velik kupic vkuhanih |
Astronomija (1869): | v središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo potem mizo sredi okrogle sobe, ktere obod smo z znamenji ekliptike razdelili na 12 |
Botanika (1875): | mikroskopom ki močno povečava. Na prerezu se vidijo cevi večidel okrogle in večidel precej večega preméra, kakor stanice nje obdajajoče. Tako |
Botanika (1875): | Po tem, ali so v cev združene stanice imele okrogle ali podolgaste pike, ali so pa imele v sebi kolobarje |
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | Se bolj čuditi se je Kitajcom, ki uživajo nekega morskega okroglega červa z živci ščitu enakimi, kteri v indijskem morju živi |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tako dobra kakor prejšnja. 3. Španjska bela murba, bolj redkega, okroglega perja, ne svitlega, ne mesnatega, ki ga svilne gosence rade |
Slovenske večernice (1865): | duri, ob enem pa tudi tukaj ugledaš, kako se od okroglega terga v enakem razmerji zvezdnim žarkom enako 6 ulic loči |
Mahmud (1870): | svoje domove; le enega dečka noče paša prodati. Deček je okroglega in lepega lica in ponosnega čela. Ferhadbeg nima otrok, žene |
Ljubljanske slike (1879): | krivičnih in da mu to dobro tekne, je dokaz njegovega okroglega života pohlevnost. Le če je mestni svetovalec ali se nadja |
Luteranci (1883): | nisi in ga baje tudi ne boš, ker nimaš drugega okroglega kakor grlo žejno v svojem premoženji. " Jezilo je to nepreveselo |
Postillion d'amour (1887): | koščena ženska in mlado, komaj dorastlo dekle rjavega, ali svežega okroglega lica. Živahno debato pričneta s Činom, le bolj z rokama |
Dva adjunkta (1888): | popolnoma nasprotstvo ónega sodnega adjunkta: mnogo mlajši, male, gibične postave, okroglega nežnega lica z majhnimi temnimi brkicami pod nosom. Tudi v |
Kolésarjeva snubitev (1892): | Kobalovo hišo mestna kočija, iz katere je zlezel debel možiček, okroglega gladko obritega lica, in naglo prisopihal v odprto prodajalnico. »Si |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vinarja pertergal; ſvoj del je pa ozhetu dal, ter ni okrôgliga sa ſe obdershal. Od te dobe je hodil kraljevizh vſak |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in velike osebne urnosti. Bil je tenke čverste postave, gladko okrogliga obraza, lepo rudečiga lica, černih bistrogledajočih oči, in takó prijetniga |
Dragojila (1864): | na dno in le se malo korakov, pa sta na okroglem prostoru, od kterega se trije ozki predori raztezajo. Desni in |
Materino srce (1896): | je nekoliko ozrla po sobi. Mladega, elegantnega obiskovalca tam na okroglem nizkem taburetu ni pogledala niti edenkrat ne ... kakor da ga |
Moja hoja na Triglav (1897): | oči na vitkem, v polpraznično obleko ulitem stasu, na podolgovato okroglem, zamolklo-belem obrazu, na velikih, črnožarnih očeh in na bujnih valovitih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v hipu pride v prečuden svet. Vidi kralja Matjaša pri okrogli kamnati mizi sedeti in dremati. Njegovi junaki pa ležijo podolgoma |
Valenštajn (1866): | ko na konji vidite, Volilna je svoboda češke krone. Klobuk okrogli oznanjuje to, I div'ji konj, na kterém ona jaše. Človeku |
Botanika (1875): | morska trava za blazinjenje. Znana vodna leča (Lemna), ktere mali, okrogli listki mnogokrat cele ribnjake pokrivajo, je edini rod posebnega plemena |
Botanika (1875): | ta drobna zrna skoz močno povečalno steklo, se vidijo kakor okrogli mehovi, ki imajo mnogokrat prav mične male bodice, mozóle ali |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jezik iz rivca potegne in pregleduje, ali ni pod njim okroglih bulic. Če se vendar ikre pod jezikom ali v trepavnicah |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z valjarjem do debelosti eniga persta ter ga izreži z okroglim ali podolgastim modlam, pomaži tortno plošo s putram, deni rezance |
Rudninoslovje (1867): | posute. Zrnčasto (gekörnt) ploskev imenujemo óno, ki je z drobnimi okroglimi zrnci posuta. Opomba. Najpopolniše kristale nahajamo navadno v kakej lehkej |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mora dva čevlja visoka, štiri pa dolga, na tla v okroglo kakor zvernjeno korito dobro vstavljena biti, de se nič ne |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | praznih jaslih prehitro. Posebno je dopadlo duksarsko pleme, černe barve, okroglo kakor valjar in bistrih oči, da je kaj. Tisti junec |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | odkoplji zemljo od tertnega debla, ter ga, kjer je najbolj okroglo, odreži ali odžagaj, ali v zemlji ali koj nad zemljo |
Astronomija (1869): | ki je premikovanje zemlje. Vzemimo si zopet na pomoč našo okroglo mizo, z lučjo v središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bi se dale jabelka s tako pripravo prevertati, ki je okroglimu svedru enaka ^ in ktero vsak nožAr lahko naredi. Na Tiroljskim |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kuki ne smejo visoki biti. Križ mora biti plošen alj okroglast, ne pa špičast alj potlačen. Ledje mora biti široko in |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mora raven, ne potlačen, in život od pleč do ledja okroglast biti; lakotnice ne smejo globoke, in kuki ne smejo visoki |
Zoologija (1875): | majhne škodljive žuželke. Drugi razred: Pravi pajki; Araneae. Njihov debel, okroglast zadek je mehak, gol ali pa dlakav, brez obročkov in |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | leži, ali terda, ali mehka oteklina napravi. Ako je oteklina okroglasta in zvišana in se po eni strani vratu razširja, jo |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XXXVIII. Poglavje. Vredi. Okroglasta oteklina, v kteri se večja gorkota čuti, in čez ktero |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | konjih. Červ se na več viž naznanuje. Včasi se napravijo okroglaste zvišane bule na raznih krajih života, ktere se predrejo, in |
Zoologija (1875): | pr. tenčica (gornja kožica) našega telesa. Te celice so plošnate, okroglaste ali oglate, podoba 1, in vsaka ima jedro. S časom |
Prve hiše (1896): | hiša je prva za Grebenovo. Ne verjamem, da bi v Okroglem kdo toliko premogel kakor Petičnik. « »Prva hiša za Grebenovo — seveda |
Prve hiše (1896): | dokler te potrebujem, ali pa pojdi, dobim drugega. « Seveda v Okroglem je bil vsakdo vesel, da je le za nekaj dnij |
Prve hiše (1896): | prej ne pozneje. Pa to se ni zgodilo v poštenem Okroglem, ampak nekje daleč strani. Odkar se je Peter z materjo |
Prve hiše (1896): | oče kaj varčevati, Prvinova hiša bi bila izmed prvih v Okroglem. O, nekdaj so Prvini moževali! Saj že hišno ime kaže |
Prve hiše (1896): | ukradel in prodal. Cigani so se tiste dni potikali v Okroglem in njegovi okolici. Tone je potreboval denarja ter prodal konja |
Prve hiše (1896): | Taka je bila Micina misel. »I, slišiš ti, pa v Okroglem ni nikjer pripravnega stanovanja zanjo. « »Za dober denar se bo |
Prve hiše (1896): | toliko, ampak to je bilo pripravno, ker je bilo v Okroglem dovolj gospodarjev, ki so jih radi najemali. Mica in njen |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pri vsih preprosta, ni vender pri vsih enaciga kroja. Vidiš okroglolične rudeče dekleta z bistrimi, večidel plavimi očmi, in ko na |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | laſsmi, okroglolizhne, koker moshki pod Jupiterjam, katęre pa ſo lęne, inu lushtam |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zvezde zginovale; vse tó po primeri kakor bi bolj za okrož šle. Vsi tisti, ki se peljejo po morji v daljne |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tergih prek morja sprehajajo ; — po primeri, kakor se barka iz okroža vzdiguje in bolj na ravno pride, se zmirej več vidi |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in na morji čez 15 milj oddaljeno , se že za okrožem našim očem skrije. Ko bi bila zemlja neka ploša ne |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | deželsk. poglavarstva gosp. Peter Aleš, stolni dekan v Terstu in okrožni šolski ogleda. * Pred nekoliko leti se je prikazal na slovanskem |
Razne dela (1870): | hôdi urno, spravi se na tlak, Ker, preden ti dospeš okrožje stana, Je tam divica — in premage znak Postavi na ozidje |
Razne dela (1870): | telesa, — Nje skrivni duh me zgrabi vsih straní, Enako kot okrožje čaroplesa Popotniku korak odervení. Nesredstveno, brez miga, brez besede, Se |
Razne dela (1870): | v drob se zmane vsa, In zarotí de strašen odmev okrožje da: „Gorjé ti, grešna hiša! Onemi v tebi glas Veselja |
Razne dela (1870): | Divice ni zazreti bilo, Na reki ne, na bregu ne, Okrožje pak je tenj se vilo Šumečih vod po planim tje |
Razne dela (1870): | mete po zimi, Ker se nameni Kronid z belino pokriti okrožje, Ter iz obnebja perší de vijejo goste se vlage, Tudi |
Razne dela (1870): | v kolop je kar. Iz komov zdaj vojaštvo plane, Zatrepetá okrožje vse, To nese proč in uno zmane, Do Kubana vse |
Razne dela (1870): | verigami pripet; V grobu tem ti je nevesta, Mirno je okrožje mesta, V ti samoti krog in krog Znaka ni človeških |
Žalost in veselje (1870): | menda ni dosti zaupal ptujemu gostu. Naslonil se je na okrožje ter zerl sanjavo po morji, kot bi prevdarjal nekaj tehtnega |
Dušne borbe (1896): | življenje, da se je preselila v mamljivo, njej čisto neznano okrožje. Tudi profesor je bil danes izredno dobre volje, posebno še |
Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854): | sim zdaj Čerkeške jezdece, zdaj Kozake srečeval. Oboji imajo v okrožji Kubana, od Rusovskega meča podjarmljenim, enako nošo, enako orožje, in |
Povodni mož (1855): | in druge bitja čudne narave, ki so vsak v svojem okrožji neomejeno vladali in se tudi velikokrat hudo razperli in bojevali |
Bore mladost (1862): | ledino in zeleni, gosti log, ki jo meji v lepem okrožji. Hodil sem po prostornem poslopji, ki zdaj razpada, nekdaj pa |
Domen (1864): | je bil že star ko zemlja, najbolj učeni mož v okrožji, vendar ni znal druzega ko brati in pisati, in za |
Sosedov sin (1868): | v kacem slovenskem trgu ali večej vasi je prebivalcem v okrožji imeniten dan ter ima nekaj prazničneg. Veseli se ga kmetič |
Žalost in veselje (1870): | v nevarnost prišel, ko sem jih miril. Indijani v mojem okrožji so sicer miroljubni in vedno sem bil zadovoljen ž njimi |
Zvezdana (1883): | Zdaj pa vidim, da se spletajo celi romani v mojem okrožji in da igram nenadoma sam imenitno ulogo. Radoveden sem, kaj |
Spomini na okupacijo Bosne (1888): | Koliko straž je razpostavljenih? « vprašam pobočnika. »Na póludrugo uro razširjenem okrožji zmatram njih število dvanajst večinoma v gozdu stoječih,« odvrne pobočnik |
Jara gospoda (1893): | videl in čul je vse dejanje in besedovanje ob miznem okrožji in čutil tiho zadoščenje. Bil je sploh čudna zmes lahkoživega |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vročekrvni Maori iščejo krvavih prask kakor vsako leto; ko si okrvave bojaželjne ude, poizgubé se zopet po gozdih. Sicer pa je |
Zoologija (1875): | Domačini ga streljajo s topimi streljicami, da se perje ne okrvavi in ne pokvari. Iztrgajo mu noge in meh posušé v |
Kemija (1869): | ni za rabo. V trgovini se pa prodaja valerijanovokisli amilov okis, pomešan z vinskim cvetom pod imenom jabelčno olje, a zmes |
Kemija (1869): | si kisleca iz zraka, spet okisi v solitarno okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano iz zraka jemlje kislec pa |
Kemija (1869): | brez okusa. Razžarjena izgubi ogljenčevo kislino in je potem čisti okis, MgO, ki se v lekarnicah prodaja z imenom žgana magnezija |
Kemija (1869): | metilov, Methylalkohol, 474. Aloa, 490. Aluminijum, Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov okis, 417. Amalgam, 434. Ameisenäther, mravski éter, 451. Ameisensäure, mravska kislina |
Kemija (1869): | svinčeno, Bleiglas. Steklo mlečno, Milchglas, 412.07. Stenj, Docht. Stickoxyd, duščev okis, 372. Stickoxydul, duščev okisec, 372. Stickstoff, dušec, 369. Stickstoffkohle, dušečnati |
Kemija (1869): | 3 goldinarje. V družbi rjavega manganovca se večkrat nahaja manganov okis, Mn2O3 (Braunit) in pa hidrat tega okisa, Manganit zvan, ki |
Kemija (1869): | repek podaljšana in mora biti iz težko raztalnega stekla. Bakrov okis daje za sožig potrebni kislec, ki se s cukrovim ogljencem |
Kemija (1869): | Ammoniak, 412. Amorph, brezličen. Amylalkohol, amilov alkohol, 475. Amyloxyd, amilov okis, 475. Analyse chem. , kem. razkroj. Analyse organische, organski razkroj, 447. |
Kemija (1869): | kemična sostava. V galunu more glinico zameniti kromov ali železni okis, natron ali amonijak more stopiti na kalijevo mesto, in pri |
Kemija (1869): | Milchglas, 412.07. Stenj, Docht. Stickoxyd, duščev okis, 372. Stickoxydul, duščev okisec, 372. Stickstoff, dušec, 369. Stickstoffkohle, dušečnati ogelj, 387. Stoff, tvar |
Kemija (1869): | hidrat tega okisa, Manganit zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec, MnO, pobarva steklovino vijoličasto. Njegove soli so ali bele ali |
Mineralogija in geognozija (1871): | kakor kositar. Nikelov cvet, Ni As + 8H, je arsenokisli nikelov oksid ter se večidel kaže kot prstena, kakor jabelko zelena skorja |
Mineralogija in geognozija (1871): | sistemu, je še redkeji od prvega. 14. Skupina magnezijuma. Okis (oksid) magnezijumov mineralogi imenujejo magnezija ali pa lojevo prst, Mg. Najde |
Mineralogija in geognozija (1871): | Zrnje je kremenec (kvarc), lepilo navadno glina, lapor ali železni oksid, redkeje roženec. Razločimo tedaj glinati, apneni, laporati, železnati in kremenati |
Kemija (1869): | vinskim cvetom pod imenom jabelčno olje, a zmes ocetnokislega amilovega okisa in ocetnokislega étilovega okisa z imenom hruškovo olje. III. Organske |
Kemija (1869): | z vodencem pa v vodo, dočim se primerna množina bakrovega okisa promeni v kovinski baker. Obe dve izgorini ste hlapni in |
Kemija (1869): | jabelčno olje, a zmes ocetnokislega amilovega okisa in ocetnokislega étilovega okisa z imenom hruškovo olje. III. Organske osnove. Nektere rastlinske tvari |
Kemija (1869): | kromovec (Chromeisenstein), ki je sostavljena iz železnega okisca in kromovega okisa, FeO.Cr2O3. Žarimo li stolčeno rudo s kalijem, napravi se kromova |
Kemija (1869): | kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa, C10H11O.HO, se dela zraven étilovega alkohola pri vrvežu sladornatih tekočin |
Kemija (1869): | večkrat nahaja manganov okis, Mn2O3 (Braunit) in pa hidrat tega okisa, Manganit zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec, MnO, pobarva |
Kemija (1869): | kmalu privzame kisleca in hitro ga pokrije siva mrenica kalijumovega okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom s siloma odtegne kislec |
Kemija (1869): | znanej pod imenom kromovec (Chromeisenstein), ki je sostavljena iz železnega okisca in kromovega okisa, FeO.Cr2O3. Žarimo li stolčeno rudo s kalijem |
Mineralogija in geognozija (1871): | delov kremene kisline in galunine tudi borove kisline, magnezije, železnega oksida, vseh skup 12 različnih sestavnih delov v sebi. Posebno znamenito |
Kemija (1869): | zrakú ali pa iz vode promenivši se v žveplenokisle kovinske okise, drugi pa to storé le takrat, kedar jih razvročimo. Ako |
Kemija (1869): | 100 utežnih delov odvaga ter dobro izmeša z obilnim bakrovim okisom, CuO. Zmes se napolni v stekleno cev, tako imenovano sožigalno |
Mineralogija in geognozija (1871): | oksidom, one, ki imajo v sebi antimon, z belim antimonovim oksidom; žveplenati minerali radi dajejo žvepleno sokislino, koja se spozná po |
Mineralogija in geognozija (1871): | njimi. Tako se svinčene vode rade pokrivajo z rumenim svinčenim oksidom, one, ki imajo v sebi antimon, z belim antimonovim oksidom |
Kemija (1869): | polijemo s kako kislino, naredi se vodenčev žveplec in neka okisna sol. Na pr.: železni žveplec in žveplena kislina, FeS + SO3.HO |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | več. Novičar iz raznih krajev. Po cesarskem sklepu od 23. okt. t. l. se ima nakupovanje vsih tistih stvarí, ktere se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zadobí moč nova zakonska postava, razglašena s ces. patentom 8. okt. t.l., so tudi svetli knez in škof ljubljanski izvolili duhovno |
Mineralogija in geognozija (1871): | in bolj znane minerale, ki kristalizujejo v tacih podobah. 1. Oktaëder, O, pod. 12. (magnetovec, galun, rdeča kuprena ruda, spinel, fluorit |
Mineralogija in geognozija (1871): | astronomije §. 86. 2. Magnetovec Fe + Fe, se najde kot oktaëder in je znan zarad svojih magnetičnih lastnosti. Tudi na debelo |
Kemija (1869): | ogljenčevem žveplecu, iz kterega tudi kristalizuje v lepih prozornih rombičnih oktaedrih (pod. 19). Ako ga tremo ob volno, postane električno. |
Kemija (1869): | mora umetno delati po fabrikah. Galun kristalizuje v velikih brezbarvanih oktaedrih, pod. 50, raztopi se v vodi in je osladno trpkega |
Kemija (1869): | Fe3O4, je izvrstna železna ruda, kristalizujoča v pravilnih, črno svetlih oktaedrih, ki se pa sicer navadno nahaja v gručah. Ta ruda |
Rudninoslovje (1867): | so časih na hexaedru štiri ploskve pravokótniki mesto kvadratov; na oktaedru so štiri ploskve trapezi mesto trikotov. 2. Časih so ploskve |
Rudninoslovje (1867): | tesularnih likih (sl. 16); ploskve so gladke i svetle, vštrit oktaedrovih ploskev je rázkolen, lomi se školjkasto ali neravno; sije kot |
Rudninoslovje (1867): | kršec (Schwefelkies) kristalizuje tesularno (sl. 14, 24), vštrit heksaedrovih i oktaedrovih ploskev je časih popolnoma rázkolen, lomi se več ali menj |
Rudninoslovje (1867): | železovec (Magneteisenerz) kristalizuje tesularno (sl. 16 glej stran 66); vštrit oktaedrovih ploskev je rázkolen, lomi se školjkasto ali neravno, sveti se |
Fizika (1869): | Kohlenstoff. Ogrevalo, Vorwärmer, 117. Oknica, Fensterladen. Oko, Auge, Augapfel, 144. Oktava, Octave, 105. Ombrometer, dežjomer. Omér, Verhältniss, 54. Operngucker, glediško kukalo |
Valenštajn (1866): | več ne govôri! Prijatelja Mi ne uropaš — pusti mi očeta! Oktavij (zakrije občutnost). Ne znadeš vsega še, moj sin! Se imam |
Valenštajn (1866): | bogato obložena miza, za kteroj sedi osem generalov, mej njimi Oktavij Pikolomini, Trčka i Maradás. Na desnej i levej, bolj proti |
Valenštajn (1866): | OSOBE. Valenštajn, fridolanski vojvod, najviši cesarski vojskovod v tridesetletnej vojni. Oktavij Pikolomini, general lajtnant Maks Pikolomini, njegov sin, oklopniškega polka glavar |
Valenštajn (1866): | taboj? Tvoj pot je kriv, tak moj ne more biti. (Oktavij spusti njegovo roko, ter se naglo umakne. ) O, da bi |
Valenštajn (1866): | Maks. Z Bogom! Oktavij. I ti kmalu Za manoj se napotiš? Maks (še ne |
Valenštajn (1866): | prevaril me je grozno, A ti veliko boljše delal nejsi. Oktavij. Sin moj, ah! bolečine ti odpuščam. Maks (vstane ter ga |
Valenštajn (1866): | Ilo (pristopi). Al res je, da poslati starca hočeš? Trčka. Oktavija? Nikakor ne! Kaj misliš? Valenštajn. Krdelom španskim ino laškim pojde |
Valenštajn (1866): | mi v stanico Vranglja, Sle sam odpravim, pošlji brzo po Oktavija! (Grofinji, ka se vzraduje. ) Nikar se ne raduj! Sumljiva, temna |
Valenštajn (1866): | knežev meč! Makdonald. Al hočete, da se pisalnica — Butlar (kažoč Oktavija). Zdaj ima ta-le sam ukazovati. (Deverú i Makdonald se spoštljivo |
Valenštajn (1866): | Kvestenberg (Oktaviju). I mej obema moder svetovalec Oktavij (pokaže Kvestenberga). Ta vredni |
Valenštajn (1866): | je? To je cesarski pečat. (Bere napis i da pismo Oktaviju, očitki se mu beró v očesi. ) Knezu Pikolominu. (Oktavij se |
Valenštajn (1866): | bil! Sinoč Še le smo te zaklinjali! Ne daj Zvijaškemu Oktaviju skoz vrata. Ti pa še konje dal si mu za |
Valenštajn (1866): | Gec i Butlar. Ilo! Ne pijte več! Ilo (se bliža Oktaviju, ter ga objame, pijoč). Oktavij! Tebi sem prinesel to! Utone |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Travna: na dan S. M. Anne : na 2. Nedello Mesza Ohtobra, ali Koſaperska, inu na trete boſhizhne Praſnek tu je: na |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nedello Majneka: na S. Anne praſnek: na drugo nedello mesza Ohtobra, inu na Shent Janſhov dan zirkuv, inu oltar S.Joſhefa, S. |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | donesla. Z medam je pa večidel slaba. Iz Ljubljane 7. oktobra. Cesarjev god je bil v saboto s slovesno sv. mašo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | to vémo, kar je oklicano v ministerskem razglasu od 21. oktobra, v kterem so le poglavitne pravíla izgovorjene, pod kterimi je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ogel njegov. Sadje tega germa — gloginje — je valjovito, ko mesca oktobra dozorí, rudeče kot krí, ima suho rumenkljato mesó in 2 |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so bile lani za južne avstrijanske dežele vLjubljani mesca oktobra. Časnik „Mitth. d. Forstu. d. öst. Alp. ” piše o teh |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 30. junija? b) 2545 » » 4 % » » 17. maja do dne 28. oktobra? c) 4080 » » 5 1/2 % » » 26. marcija do dne 9. julija |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | naložiti, da dadé od dne 2. maja do dne 15. oktobra 205 gl. 23 kr. obrestij? 22. Po koliko % treba kapital |
Sacrum promptuarium (1695): | popade poſsodo, katera po nozhi ſe nuza, ter tezhe na okunu, inu taiſto reslije na Mosha: Socrates gori pogleda, ter s' |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lesene zató, ki se ne dajo čisto čediti, mleku neprijeten okus dajo, ter storé, de se rádo zagrize. Mina. Kaj pa |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ker bi sicer tako lepe ne bile in bi neprijetni okus dobile. Ko se dobro pohlade, jih v steklenice deni. Marelčno |
Roza Jelodvorska (1855): | viditi njih prekrasno barvo, prijetniši je duh, veliko bolji pa okus. « »Ah, ljubi oče! « reče Roza, »milo bi se lahko jokala |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | najdemo pri mestnih poslopjih nič posebnega, vendar enakomernost in talijanski okus dajeta mestu — pa le novemu — neko prijetnost in dopadljivost, ki |
Zoologija (1875): | podoba dotičnega predmeta. (Primeri v fiziki §. 176). Za vonj, okus in sluh večidel nij moči najti posebnih organov. Po novejših |
Kuharske Bukve (1799): | vſe perjętniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj |
Botanika (1875): | so vse gobe sumljive, ktere 1. imajo neprijeten duh in vkus, 2. ktere so sluzaste ali slinaste, ali ktere so že |
Botanika (1875): | sebi ščavne kisline, ktera daje kislici (Rumex acetosa) znan njen vkus. Iz step severne Azije donašajo ruski kupci v Evropo korenine |
Botanika (1875): | Burazo (Borrago) jedó sem ter tje za salato, ker ima vkus skorej kakor kumare. Mična rastlinica je potočnica ali mačje oči |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi suho. Skušnja je pokazala, de je konjski jezik boljšiga okusa ko goveji. Tudi sercé, jetra, obisti, pljuča i. t. d. |
Rudninoslovje (1867): | 2•5) od soli, ter 2•2krat teži od vode. Okusa je jako zopernega. V vodi se topi, i raztopljenina je |
Rudninoslovje (1867): | v tem, da se v vodi ne topé, torej niti okusa nimajo. Njihovo lice ni kovinsko, največ se dadé lehko klati |
Kemija (1869): | Očiščen je oljnata tekočina zopernega duha po patoki in pekočega okusa; primerna težina mu je = 0.818, pri 132 ° C. vré |
Kemija (1869): | osnove. Nektere rastlinske tvari so ne le zarad sosebno grenkega okusa, ampak tudi zarad krepke delavnosti na človeško telo, že zgodaj |
Kemija (1869): | neizmerno lahka, rahla, bela kakor sneg, neraztopna in toraj brez okusa. Razžarjena izgubi ogljenčevo kislino in je potem čisti okis, MgO |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tudi poln sod se skisa. 6. Včasi novo vino dobrega pokusa, če v kaki posodi kake ure stojí, černo postane. To |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | meso, kije ali kislega, reznega, sladkega, sladkornega, ali pa grenkljatega pokusa, pa le malo ali clo nič dišeče. Peškišče ima pet |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | imajo čiste vina, ker a) godlaste vina niso ne dobrega pokusa, ne prodajavne, in pa b) so vedno v nevarnosti skazili |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ravno tisti njivi, neporezan je debeljši, krepkejši, bolj moknatin boljšega pokusa bil; 3. da porezani krompir nima ne dobrega pokusa, in |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ne le zavoljo svoje lepote, ampak tudi zavoljo svojega prijetnega pokusa in svoje stanovitnosti in poterpečnosti in zavoljo mnoge koristi velike |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | boljšega pokusa bil; 3. da porezani krompir nima ne dobrega pokusa, in ni stanoviten, ampak je rad gnjil, ali pa nekako |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tretjo versto grejo kutnarce, ki so precej debele, dobrega sladkornega pokusa in po začimbi dišé, pa vender niso takó dišavnega pokusa |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | drevja semena so le tiste dobre, kterih sad je boljšega pokusa in lepši rasti. 3. Take poleti in v jeseni nabrane |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | v ustah ne razstopé, so pa vender sočnate in dobrega pokusa, večidel bolj dolge kokor široke; po dobroti so perve za |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njenega jezika. Znala je oblačila po najnovejši šegi, po izbranem okusu napravljati; njeno ime je Graja. Tretja, Sira, je bila iz |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | listu so najboljši pisatelji srbski in slike gódijo najfinejšemu umeteljniškemu okusu. Cena listu za vse leto je: 6 gold. (za Bosno |
Zoologija (1875): | se s pomočjo kremenata trde lupine v kamene; jako je okusen. Nožnica (Solen) je tudi priljubljena jéd. Iz plošnatice (Tellina gari |
Zoologija (1875): | samo največi, temveč tudi najkoristniši košarji, kajti so ravno tako okusna, kakor tečna in redilna jed. Nog imajo pet parov, zatorej |
Zoologija (1875): | pa stanujejo: Veliki vrtni polž (Helix pomatia), ki je jako okusna in tečna jed; jeseni zapre ustje z apnenim pokrovcem, in |
Zoologija (1875): | ja s tem vedenjem prej izdá nego obvaruje. Jajca so okusna, zato ljudje iščejo gnjezda in pobirajo iz njih jajca. Jeseni |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | uže jako potreben. Parnikova kuhinja je imela na razpolaganje prav okusna topla jedila; pri mali privatni krčmi pa je bilo na |
Zoologija (1875): | pri druzih ribah, temveč desno in levo. Ploče so sosebno okusne morske ribe. Imenujemo samo sledeče vrste: navadni jezik (Platessa solea |
Robinson mlajši (1849): | turšice, pak je kmalu poznal, da je žitni kruh mnogo vkusnejši. Zato je umenil, da mesto turšice najvekši del svoje njive |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 1853 so ga več pridelali, in ker je vino manj okusno bilo, cena pa nezmerna, so vinokupci prisiljeni bili čez mejo |
Botanika (1875): | iz južne Amerike prinešen mad (Madia sativa), kterega semé daje vkusno olje. Tudi pohlevne marjetice ali rigleca (Bellis perennis) ne smemo |
Blagomir puščavnik (1853): | in le kadar je kak ptujec pri njem bil, je okusil ž njim kozarček vina, kterega so mu bližnji deželam podarovali |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | solze z bledega obličja in globoko zdihovala. Že nekdaj je okusil duh moč diviških solz, tudi sedaj so ga omečile, da |
Oče naš (1885): | vero in v zaničevanji duhovnov. Malokdo njih je poznal in okusil sladkost vere v Kristusa. Zavoljo tega so tudi goreče besede |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bili gotovo dober dober možek, dokler peklenske pijače vražniga žganja okusli niso. ” Z otožnim milim glasam pravi Moric na to: „Za |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nekatęri ſo od tih tukaj ſtojęzhih, katęri ne bódo ſmèrti okuſsili, dokler vidio Şynú tiga |
Biblia (1584): | jeſt vam povém, de letukaj eni ſtoje, kateri nebodo ſmèrti vkuſsili, dokler bodo Synu tiga zhloveka vidili prideozh, v'ſvoim krajleſtvi |
Pripovedke za mladino (1887): | imajo kaj jesti, sestra pa in Benjamin skrbita, da vse okusno pripravita. Posebno je kraljičina pridna, nabira suha drva za kurjavo |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhjemu, inu presvetemu Sakramentu premishluval, ter bosh tu is troshtam pokushal, kader pojdesh v'hisho te vezhnoſte. Hodi ſà mano. XXIII |
Ferdinand (1884): | vže veseliš v nebesih; jaz, jaz nesrečnež pa vže sedaj okušam peklenske muke onega ognja, ki me hoče požreti. Zdi se |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je skupej 1167 goved pocerkalo, 980 hudo bolnih ali pa okuženih so pobili; le 135 se jih je pa ozdravilo. (Iz |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | on mora v drugem hlevu samoten stati, da se ne okužijo zdravi konji. Konjska roba, ktera se je pri sedaj bolnem |
Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | so jim še lehko toliko, da dospejo do vpredenja. Ker okužijo bolne gosence lehko zdrave, skrbi, da, odstraniš slabotneže, koje lehko |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da me poslušate — vi ste spodkopali moje dobro imé, ste okužili njena čutila in zató ste tudi mojo ljubezen do nje |
Revček Andrejček (1891): | Kakor pa se le količkaj okužimo, že nas uprežejo v delo, kakor mlinar vodo, in upreženi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | veliko kad. Mreža pa bi morala biti vdelana v leseni okvir, na katerem bi mlin nekoliko vzvišen stal, tako, da bi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | denar štel, hoteli so dr. Suppan-a dejati koj v zlat okvir. Pa ta slava je trajala še dalje, ker gospodarstvo in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po Indjanſko imenuje: Géte Dibadjimovin gaie dach Nitam Mekat e — okwanajeg ogagikwewiniwan. — Jesik téh indjanov je ſilno teshák; nektere beſede ſo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so bili do pozne nočí in marsikteri kozarček vina in óla so v spomin Draketa spili, ki je Evropi to veliko |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je v pivi takšne moči, nezdravši ino škodlivši je. Zato ov alj vino piti ni tak nezdravo, kakor žganje, ker je |
Zlata Vas (1848): | bili, kakor je že to navada, kadar sta vino in vol po céni. Kar jo primaha nék neznan človek v vas |
Zlata Vas (1848): | kegliših, ne kletja in ne norenja slišati. Kerčmarjem se je vol v hramih skisal, ker ga nihče več ni pil. Vina |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | novih krajc, na dan. — Dunajčanje so lani 64,676 veder piva (ola) več poserkali kot predlanskim; predlanskim so ga popili 2 milijona |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | njegov angel bila, bom ti kaj jeſti dala, pa tudi ova (pira) de boſh enkrat pil, de ne boſh po poti |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kakor žganje, ker je v njima manj vinskiga duha. Vedro ova ima komej 2 alj 3 maselce, vina naših bližnih krajov |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Rasun tega dobi pijanez tudi kafeta, vina ali vola toliko, kolikor ga posheli, tode tudi tém je vezh ko |
Zlata Vas (1848): | je te zaderge nastavil! “ De bi se Vampnek svojiga kisliga vola znébil, ga je pol boljši kup nastavil; vino je žvepljal |
Pozhétki gramatike (1811): | ſerzhenje: ça! allons! courage! àlla, ſerze velà Sa klízanje: Hola! olà! H´! oj! ej! Sa mozhati velévanje. Chnt! Paix! tiho! mir |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in v kterih davkih bi bilo kmetiškimu stanu nar poprej polajšanja vošiti, pri kterih pa po pameti kaj pozneje ? (Dalje. ) B. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | in besedo odrekla, podeliti podporo, da se jim žalostni stan olajša. Iz Štajarskega. Železnica, ki bo peljala iz Pragarskega v Kanižo |
Fizika (1869): | prilota) bakrena plošča k cinkovej plošči, kar skladanje stebra mnogo olajša. Na cinek pride plošča iz debelega sklejenega papirja, ali iz |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | prodajajo po nižji ceni, — da se naprava vodnjakov kmetom nekoliko olajša, — da se jim Ruski lan cenejše prodaja, — mlekarstvo in sirarstvo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naprejplačevanje že stara šega pri časopisih, in vredništvu veliko dela polajša, če deležniki ob pravim času svoje imena napovedó. Naj nam |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naprejplačevanje že stara šega pri časopisih, in vredništvu veliko dela polajša, če deležniki ob pravim času svoje imena napovedó. Naj nam |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | v drugem življenju trpeti. Če pa potrpežljivo trpiš, si boš olajšal bolečine, časno kazen, ki bi te čakala v vicah, boš |
Oče naš (1854): | Ménartove beséde so Barbi serce zlo olajšale in potolažile. Pomirjenje — pokoj za moža — kerst sinčka: to je |
Najdenček (1860): | oči postavila. Njena pomoč in njene besede so me močno olajšale in kakor prerodile. Povedala mi je, da je s strahom |
Gozdovnik (1898): | Najprej mračnost, potem popolna temota sta izvedbo te vojne zvijače olajšale in tako so bili prevarjeni zlatoiski in celó izkušeni Benito |
Zlata Vas (1848): | se vse na dobro obernilo. Ko se ji je serce olajšalo, vstane ter vidi zunaj Ožbeta s starši iz mlina v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slavenskemu, ki si hoče težki nauk o natori geršk. aorista olajšati, priporočam toraj to izverstno knižico živo živo. Pa tudi tisti |
Občno vzgojeslovje (1887): | je pri tem truditi. Preveč se mišljenje gojencu ne sme olajšati; čuti naj, da se sodeči lehko zmotimo; drugače se navadi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s hvaleshnim ſerzam drushbe ſlavil, kterih namen je, take neſrezhe polajſhati ali zlo odverniti jih. Ambroshizh. Ravno takó, kakor imamo bratovſhnjo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | opomniti, kako ſi nekteri, slaſti kteri vézhji domazhije imajo, vlazhenje polajſhati vejo. Pred dve ali tri brane namrezh, klere ſo ſkupej |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vse mogoče storila, s komur je le količkaj njegovo osodo zlajšati mislila. Njegovi zdaj pokojniši duši je kmalo tolažljive besede govorila |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ječo nesti, in kolikor je zamogla, je skušala njegovo terpljenje zlajšati. |
Roza Jelodvorska (1855): | Vas, dragi oče zopet viditi, vam po moči borni stan zlajšati. O jez sim zdaj naj srečnejši hči! « |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vojsko tega leta; ali bo pa to za sklepanje mirú polajšava ali obtežava: kdo vé? — Ženstvo je drago. Od sultana pripovedujejo |
Najdenček (1860): | roke. Čutil sim, da mi to lizanje bolečine hladi in olajšuje. Še bolj sim oslabel, in več mi ni bilo mogoče |
Zoologija (1875): | Dolgi, iz 9 do 23 vretenec sestavljeni vrat glavi jako olajšuje gibanje. V primeri veliki možgani nam razjasnjujejo dobro pamet in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz Fužin mislil, da pride kdaj v Pariz! Pa kakor polajšujejo železnice prodajo blaga križem po svetu, tako pa nam tudi |
Kemija (1869): | Gas, plin. Gasentwickelungsrohr, plinovodna cev. Gasfabrik, plinarnica. Gasformig, plinav. Gas olbildendes, oljetvorni plin, 392. Gasometer, plinohran, 393. Gattiren (d. Erze), mešati |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ter je pràv lépa. Neizrečeno veliko veselje je po D olenskim storil oglas, de bojo kmetije vnovič cenovali. Lépi dokaz milosti |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sežnjev v morje moleč most (Mollo), pokrit s šarenico in olepšan z brezštevilnimi zastavami in cveticami; na koncu mosta, na suhem |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Modellen-Saal), ki je bilo kaj lepo okinčano; soba je bila olepšana z zastavami in z orodjem vojakov in arsenalnih delavcev; na |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | kraljica v kopelj, ki je bila zidana iz marmeljna in olepšana z mehkimi blazinami in z najlepšimi preprogami. Tu vzeme tri |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dvoje vrata: ene velike, z rumenim zlatam in različnimi barvami olepšane, ene pa male, takó tesne, de se je komaj droban |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | konzhana. Sdaj pa : — ˛Shola je bila tako le ta dan olepſhana : Nar ſpredej na sidi je bila velika podoba njih Velizhaſtva |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zerkev v poſlednih letih od poboshnih dobrotnikov domazhe ſare tolikanj olepſhana , de je v ſloveſu nar lepſhi zerkev v zeli kreſti |
Genovefa (1841): | ſprejéli. Vélike vrata gradu ſo bile s selenjem in zvetlizami olépſhane, in ſhe pot je. bila s zvetlizami in s selenim |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in vezhi del s turnzhki in drugimi poslazhenimi drobnimi lepotizami olepſhani. V nekterih zerkvah na Krajnſkim ſe ſhe dobi kak prav |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žolca (aspik). De tako ljubljeno žolco napraviš, ktera marsiktere jedila olepša, deni v kozo en par zajemnic z mesne župe posnete |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | malim trudom in potroškom poti, ceste in vasí kaj zlo olepša in veliko dobička prinese. — Tako lepšanje vasí bo mnogemu lep |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tega je Moric še z drugim dobrotami svoj ženiten dan olepšal. Že prejšen večer o mraki nas je bil Moric nikoljko |
Ferdinand (1884): | tem časom je skrbel, da se je grad in vrt olepšal, kar se je le dalo. Preskrbel je v gradu stanu |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri ſ. Petru s novo uro olépſhali, ktere v teh novizah tim bershejſhi opomniti hitimo , ker jo |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zverneš, jih lahko tudi z belim ali pisanim cukrenim snegam olepšaš. Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro zmešaj štiri lote drobno stolčeniga |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sv. Janeza Kerstnika dan. Dr. Lovro Toman. Popravljati poti in olepšati vasí **). Gotovo, ljubi bravec! si že po vaséh hodil in |
Botanika (1875): | strobilusaliconus) storžnjakov (coniferae); seme leži prosto v pazduhah olesenélih krovnih listov. 2. Strok (legumen); je iz enega edinega plodovega |
Zeleni listi (1896): | kruhke jedla še le doma? « vpraša jo Ivanek. »Dà! « odgovori Olga. A Olga je imela vse drugačne misli o svojem zavitku |
Zeleni listi (1896): | še le doma? « vpraša jo Ivanek. »Dà! « odgovori Olga. A Olga je imela vse drugačne misli o svojem zavitku. Radovedno se |
Zeleni listi (1896): | Le Olga ne okusi nobene stvarce. Globoko v žep potisne svoje slaščice |
Milko Vogrin (1883): | na tihem, da bi bila grofinja njegovo srčno udanost do Olge že opazila. Zatorej se s prva izgovarja, da njegovo srce |
Milko Vogrin (1883): | mu zagradi pot do samostaluosti ter uniči vse upanje do Olge. A to še ni bilo dovolj! Tudi po življenji mu |
Milko Vogrin (1883): | svoje pote proti njemu storil le iz skrbi do svoje Olge. Češ deklici je treba uničiti vse upanje na uspešno ljubezen |
Milko Vogrin (1883): | na Dunaji! Baron Benda se ni bil, poslovivši se od Olge in njene matere v Porečah, napotil na Ogersko k svojemu |
Milko Vogrin (1883): | prvem navadnem pozdravu vpraša baron Robert, ksko da ni tudi Olge na kolodvor. Gospá Skenovska se je bila na tako vprašanje |
Milko Vogrin (1883): | k Skenovskim dohajal. Ker pa ni bilo niti Riharda niti Olge od nikoder, napotita se mati in Robert v gozdič iskat |
Milko Vogrin (1883): | gospoda Skenovskega. Napósled ga je našel — v svojej ljubezni do Olge. Čim daljo pa je o tem premišljeval, tembolj mu je |
Iz arhiva (1890): | ljubezni. – « »Omenili ste poprej gospod nadporočnik,« rekel je Pavel, »da Olge ne ljubite, čemu ste jo torej navezali náse? « »Čemu? – Iz |
Roman starega samca (1895): | da, pred tremi tedni,« vzdahne graščak, »a kakšna je zdaj! Olge še spoznali ne bodete več, takó je izpremenjena. Vedno potrta |
Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | Rozika pa se ni možila, ostala je raji pri svoji Olgi, in je marsikterega zdravega otroka ji pestovala. |
Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | s 130.000 gold.; potem nama ostane še kaj za smodke, Olgi pa kupiva glasovir za 2000 gold. ali še za več |
Milko Vogrin (1883): | odbila napad silovitega sovražnika. Odslej naprej se je pa Robert Olgi le v največjej spoštljivosti približeval. Govoril ni več v njenej |
Milko Vogrin (1883): | se kakor znano ne prikupi nikomur,. in tedaj tudi ni Olgi in njenej materi ugajala. Razgovor pri Skenovskih bil je torej |
Milko Vogrin (1883): | umetne vrte doli na Ogerskem,“ pristavi hitro Robert obrnen proti Olgi. „Že naš vrt okoli grajščine je prav lep in tako |
Milko Vogrin (1883): | zvezdici izreklo, a jezik mu ostane nem: tako je bilo Olgi pri srci. Gledala je v svojej domišljiji Milka Vogrina, želeč |
Milko Vogrin (1883): | Kar je življenje mojemu sovražniku, to je meni smrt, a Olgi pa smrt in življenje“ To je bil temen, ali pomenljiv |
Iz arhiva (1890): | trdo besedo, ali takó se je moral premagati na radost Olgi in na veliko nejevoljo sebi. Sedli so v kolêselj, ki |
Iz arhiva (1890): | Pavel, »ali si mi ti kàj zaupal o sebi in Olgi? « Zdaj je bila na Kodránu vrsta, da je osupnil. »In |
Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | Saj ste me mi nehoté pripravili naj drajše blago, preljubo Olgo. « Smrt oskrbnikova je razdražene kmete pomirila. Tudi Mudijski so že |
Milko Vogrin (1883): | s svojo materjo obiskavat. Tudi solnce se je radovalo nad Olgo in njeno materjo, kajti ni bilo dneva, da bi ne |
Milko Vogrin (1883): | materi in Robertu. Po bolj etiketnem nego prijateljskem pozdravu med Olgo in Robertom nadaljevala sta zadnji in gospá Skenovska svoj poprejšnji |
Milko Vogrin (1883): | upnikom dolgove. Benda pa mu obljubi, da se takoj z Olgo zaroči. A v jesen, ko pride iz Bosne nazaj, pa |
Milko Vogrin (1883): | Tú pa je njemu povedal vse, kar je bilo med Olgo in Vogrinom; dà še več: Razodel mu je med drugim |
Milko Vogrin (1883): | manjkalo,“ nadaljnje grofinja. „Večkrat gremo lahko gospo Skenovsko in gospico Olgo v Poreče obiskavat, — in pri teh besedah obstoji kakor navlašč |
Milko Vogrin (1883): | navlašč nasnoval — Vogrin, češ na tak način pride najprej z Olgo v dotiko. Kar se je pa v teh dneh godilo |
Roman starega samca (1895): | z vsakim človekom primerno občevati; bila je uljudna, postrežna, z Olgo posebno skrbna in ljubezniva. Jaz sem se ji časih čudil |
Roman starega samca (1895): | je moja svakinja; ona more le ugodno uplivati na mojo Olgo. Tega sem gotov,« odvrne graščak živahno. »In nje otožnost in |
Milko Vogrin (1883): | seboj kakor druge, dà sto drugih lahkoživih deklic. To odločno Olgino postopanje proti njemu, zaničevanje, preziranje njegove osebe in njegovega imena |
Milko Vogrin (1883): | materi, in kako so jo bile sinoči potolažile njene besede. Olgino otročjo ljubezen pa je tudi mati dobro vračala. Ko ste |
Milko Vogrin (1883): | in zopet poprejšnjo veselost pridobila. A tú je bilo nasprotno. Olgino obličje bledelo je vedno bolj od dne do dne, njeni |
Milko Vogrin (1883): | brezozirnim postopanjem malo dosegel, temveč si še bolj odtujil mlado Olgino srce, ki mu je vsak dan tem vrednejše in milejše |
Milko Vogrin (1883): | le pogled v srečno preteklost, le spomin na svojo in Olgino ljubezen. Vsi drugi upi in nade v bodočnost bile so |
Milko Vogrin (1883): | zdaj materine duše. Strahú strepeče, ko pomisli, da bi znalo Olgino srce čutiti ljubezen do Vogrina. Ona ga sicer sama spoštuje |
Milko Vogrin (1883): | pomoč v svojem življenji. “ Te besede so kakor strel vzdramile Olgino srce iz lepih sanj o srečnem, pravem zemskem življenji. hipoma |
Milko Vogrin (1883): | pred Bogom! “ odvrne mirno Sirnik. „Ti mi prineseš tedaj, nesrečnež, Olgino poročno naznanilo? “ vpraša še enkrat Vogrin. „Tega sicer ne, ali |
Milko Vogrin (1883): | Največja težnja mu je sevéda bila, da se prikrade v Olgino obližje, menéč, da se zdaj deklica njemu kot ženinu gotovo |
Mineralogija in geognozija (1871): | Antimonocker, 58. ,, hromova, Chromocker, 54. Okrakovec ali oolit, Rogenstein, 38. Oligoklas, 45. Onyx, 33. Oolit gl. okrakovec. Oolitasto ali okrakasto, oolithisch |
Mineralogija in geognozija (1871): | 30. Zelenjak. To kamenje sestavljajo večidel natronovi živci: albit, oligoklas labrador; dalje roženčevo kamenje posebno roženec, potem augit, dialag, hipersten |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in slavo. Fabíolo je popisal ko žensko čudovite učenosti in olike, ki prav iskreno časti domače bogove in geniju cesarjevemu dan |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jih vsi dolže. ” „Morda se pa kristijani delé v bolj olikane in priproste, sirove? Saj je ravno tako pri naših Epikurejcih |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ki iščejo le vživanja in mesenega veselja pa so bolj olikani, duševni, skeptični. Kaj ko bi bil Boštjan izmed olikanih kristijanov |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bolj olikani, duševni, skeptični. Kaj ko bi bil Boštjan izmed olikanih kristijanov, kterim so vraže in hudodelstva navadnih kristijanov gnjusoba? To |
Sacrum promptuarium (1695): | ramo ſi saloshi. Qui ducit uxorem, accipit crucem, & laborem, Jam olim dicebatur, eum, qui navim ſibi comparat, & qui uxorem ducit, grande |
Razne dela (1870): | tud ošinjeni jasno Ahajci! Srečo naklonijo nej vam bogi mogočni Olimpa, Trojo de trešite v prah in vernete blažni domú se |
Razne dela (1870): | zavij ga v sramoto izidba! Niso sovražni ti ne bogovi Olimpa nikakor, Gledal Trojance ti boš, njih vodnike, njih pomagače, Brusiti |
Razne dela (1870): | ne bo nam. Misli, če volja mu je, gromovniku strašnim Olimpa, Treši raz trona te koj, ker nar silovitniši on je |
Razne dela (1870): | Ahajcam! Tako živahno želí; usliši ga Fojbos Apolon. On iz Olimpa višav spustí se serditega serca, Lok mu na rami bleší |
Razne dela (1870): | ki svetu jih čertam, Več te ne spasijo vsi bogovi Olimpa, če dvignem Roko ti toto nasprot, nikomur dosežno to ramo |
Razne dela (1870): | sabo se šuntaje sami! Dal bo visoki Kronid, mogočni gromovnik Olimpa, Zopet sovražno derhal zapodimo v mesto de srečno. Krikata tako |
Razne dela (1870): | Olimpa stermeče višave! Tak dogovorjena sta. Koj boginja spe iz Olimpa Žarno blešečiga v dno valovja pomorske širjave. Hišo gre v |
Razne dela (1870): | Najde molčečiga tam samotno sedeti Kronida Pervi na štuli višav Olimpa zobatiga čudno. Njemu pridruži se tik, objame z levico kolena |
Razne dela (1870): | zid jim nasprot, in biti do zadne se srage. Veršno Olimpa stojí tik zlatiga sedeža Hera, Gleda prigodbe tečaj, in urnoma |
Sacrum promptuarium (1695): | shlishat Gorgius Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù, sakaj purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | moj sin! zdej, de prideva na dvor z velikimi in olišpanimi vratami. ” Jez grem za njim skoz vrata, pa komaj prideva |
Kuharske Bukve (1799): | Vsami marinirane ribe, rasręshi jeh zhędno v' ſklędo; potle lepe olivke, po dolgim sręsane ſardęle. S' tim naloshi ſklędo; je laſhka |
Kuharske Bukve (1799): | polivanje. — Kir ozhe, sna tudi perdjati kuhan krompir, isluſhene miſhelne, olivke, inu auſtrige. 154. Shuka v' lemonovim ſoki. Shuko sręshi na |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſti Triſtitia. Od Chriſtuſove Shaloſti. Hymno dicto exierunt in montem olivarum. Marci 14. Kader ſo bli to hvaleshno peſſem rekli, ſo |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Moiſtra tim Judam isdavati ſhou: Hymno dicto exierunt in montem olivarum. So ony to hvaleshno peſſem rekli, ſo vunkei ſhly na |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Vaša sopruga je prešestnica, in njen otrok je zarod viteza Olivna, in kdor mojimu govorjenju ne verjame, in čast te prešestnice |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | slednjič, de je pastirica v grajšini po svojih opravilih memo Olivna šla, in prec se je svojiga sklepa spomnil, ter popraša |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sta šla Cesar in Cesarica na oljkini otok (scoglio degli olivi), kjer se dela nova redna ladija, „Kaiser” imenovana. Na višini |
Mineralogija in geognozija (1871): | tako navadni, da jih moremo njegove karakteristične dele imenovati, kakor olivin v basaltu, turmalin v granitu. |
Mineralogija in geognozija (1871): | zadržeči in zraven še druge prstene reči kakor augit, roženec, olivin i. d. Značivna je za njih črna skorjica po vrhu |
Mineralogija in geognozija (1871): | v Uralu, v izhodnji Indiji, Ceylon, Brasilija. Prideti hočemo še olivin ali krisolit, kremenokislo magnezijo, Mg3 Si; najde se v olivasto-zelenih |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dati, ſhe nam bi ga permankovati utegnilo; pojdite raji k' oljarju, ino ſi ga kupite, kolikor ga potrebujete. “ ˛So odſhle, kar |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | verste so prejeli: 1. papirnica v Vevčah pod Ljubljano, 2) oljarija v Vevčah pod Ljubljano, 3) V. Ruardove fužine na Savi |
Kemija (1869): | pa poseben duh, ki mu ga dajó primešane pare hlapnih olj, ki mu tudi povekšajo svetilnost. Dober plin apnene vode ne |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pride, se da živinčetu zjutrej in zvečer en maselc pogretega ola, kteremu se pridene ena žlica bezgovega izločka, ali 2 žlici |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivína rada píla, ſe jim hudizheviga olja med vodo déne toliko, de ſe vodo malo vkiſa , kar |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga s v krop pomozhenimi rjuhami grejemo, potler mu laneniga olja soper priſada noter damo, in, zhe ni bolji, ga do |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je 11 gold. in pol do 12 gold.— Cent ogeršičniga olja v fabriki gosp. Terpinca in njegovih tovaršev, veljá 21 gold. |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sicer mu moraš dobriga in ne stariga in žarkiga laneniga olja 1 funt v gobec vliti in život s kako odejo |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | boljši firnež se pa naredí, če z 10 funti laneniga olja kuhaš 4 lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 lota žganiga |
Botanika (1875): | drugo, z notranjo kožo, ki ima časih v sebi kapljice olja, in ki jo botanikarji plodivo (fovilla) imenujejo. Če se zrno |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 47, 350 kg cukra po 43, 50 kg zabel. olja po 82. Prodajalnica je iztržila 102 gl. Dne 6. julija |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 46, 500 kg cukra po 42, 150 kg zabel. olja po 74, 100 kg grozdjiča po 24, 200 kg riža |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 46, 1613 kg cukra po 42, 428 kg zabelnega olja po 74, 315 kg grozdjiča po 25, 528 kg riža |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſe viſhe. Tudi ta narmajnshe greh je koker ena kapla vojla, katira se na beli vovni irozhnu nareſen reſlye, inu poſna |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bila; ſakaj una plava le gori ſgur koker ena kapla vojla na vodi, ta pak gre kmalu na dnu koker tu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | djav: ſtu zhebrov vojla. Inu on je k' njemu rekl: uſemi tvoje piſmu: ter |
Branja, inu evangeliumi (1777): | k'ſvojmu folku : polej jeſt vam ozhem shita , vina, inu vojla poſlati, de ſe boſte od njeh naſitili, inu vaſs nabom |
Kratkozhasne uganke (1788): | inu vojle prevezh sprime, se more sejme, kader se is vojla vonuſame, v' pepel uręzhi, inu dobru ſmenzati, de saksebi pride |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe bólje je pa hudizhevo ólje (Vitriol), kteriga ſe nektere kápljize med veliko vôde vlije. Zhe |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in mraz ne more skózi.. Nar boljši firnež. Kuhano laneno olje z mnogoterimi perdajki se imenuje firnež. Nar boljši firnež se |
Divica Orleanska (1848): | gospod še ni in kronan, Močilo senc mu ni še olje sveto, On kralja še ne imenuje se. Karol. Mi smo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Tako osoljeno olje gori na pol bolj počasi kakor samo olje. (Vrednik „Novic” je skusil to in zamore reči, da je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | flaški) pretresa, da je zmes bela kot mleko. Tako osoljeno olje gori na pol bolj počasi kakor samo olje. (Vrednik „Novic |
Rudninoslovje (1867): | Tu bi morali najpopreje določiti, kolikrat je vinski cvet ali olje teže ali laže od vode, potem na zgoraj opisani način |
Kemija (1869): | Telur, Tellur, 345. Terbijum, Terbium, 345. Terpentin, 488. Terpentinol, terpentinovo olje, 487. Thallium, 345. Theer, kátran, 509. Theeróle, kótranova olja 509. |
Kemija (1869): | ocetnokislega amilovega okisa in ocetnokislega étilovega okisa z imenom hruškovo olje. III. Organske osnove. Nektere rastlinske tvari so ne le zarad |
Botanika (1875): | Aziji domačega, močno dišeče seme, ki ima glistam posebno zoprno olje v sebi; pelin (Artemisia absynthum) je izvrsten zavolj svoje grenkote |
Ta male katechismus (1768): | G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. Poslednu vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon. Pokaj se morejo |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Firma. 3. Reſhnu Telu. 4. S. Pokura. 5. S. Poslednu vojle. 6. S. Maſhnikov shegnuvanje. 7. S. Sakon. |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Goſsi ſkubi, jim hitru perje sraſse, inu vuſheſa s' lashkim ojlam pomashi. V tem Meſzi ſe Polęti ta 21. dan sazhne |
Kuharske Bukve (1799): | ſalata. Rapunzlove korenine al olupi, oſoIi, inu s' jęſiham inu oljam sa ſalato narędi; al jeh pa ſkuhaj, inu mersle oſoli |
Kuharske Bukve (1799): | zhi s' lemonovim, al pomoranzhnim oljam; perdeni enmalo ſladke ſkorie, nagelshbiz, zęliga popra, inu muſkat |
Genovefa (1841): | velikokrat sdihovala, „de bi sdaj le kako majhno lampizo s oljem iméla, de bi ſi to tamno votlino rasſvitila; kolika dobrota |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako ravná: Dokler ſo bolj terdi, ſe morajo s terpentinovim óljem dobro pomasati — zhe ſo mehki, ſe morajo s noshem prerésati |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kar je posebne vrednosti — ne póka, kakor navadni s terpentinovim oljem narejen firnež. Naši lošarji (lakirniki) ne znajo umetno lošati ali |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ni boljšiga, jih pràv terdne narediti, kakor jih z lanénim oljem pràv dobro namazati, de se ga pràv napijó. Vari se |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | morajo po-nj iti. Tedaj vzame Samuel rog ali pušica z oljem, ino v sredi njegovih bratov ga je kralja pomazal. Odsihmal |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino časti nad Savlam kralja od Boga postavljeniga, z Gospodovim oljem pomazaniga, nad kterim se ne sme nihče pregrešiti. Savl je |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | postane; potem ga pa na plošo stresi, ktera je z oljem pomazana. Zdej pa en polič srove smetene s štirimi rumenjaki |
Rudninoslovje (1867): | ta rudnina ne topi, n. pr. z vinskim cvetom, kaménim oljem itd. Tu bi morali najpopreje določiti, kolikrat je vinski cvet |
Botanika (1875): | narazen odmaknejo ter med sabo narejajo prostore, napolnjene ali z oljem, smolo ali z gumo. Staničnina in vsébina stanic. 18 Doslej |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Te erdeze zherve pod kamnam brati, glave odresati, v' laſhkim ojli na Sonze dijati, je dobru sa glide, krish, inu shilne |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi neko ojstro stvar v sebi, ktera ostane po izprešanem olji v pergi in se po duhu spozna. Ta ojstra stvar |
Kemija (1869): | siloma odtegne kislec, zato ga moremo hraniti samo v kamenem olji, sestavljenim iz ogljenca in vodenca, CH, brez kisleca. S kalijumom |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Da ranjeno kožo zaceliš, vzemi kurje pero, ga v terpentinovem olju pomoči, in z njim notrajno kožo namaži. Tako vsaki dan |
Fizika (1869): | nad dnom. To nahajamo potrjeno pri škropilnicah, pri čajniku, pri oljenki, v kterih napravah stoji kapljina v ožem delu ravno tako |
Kemija (1869): | plin. Gasentwickelungsrohr, plinovodna cev. Gasfabrik, plinarnica. Gasformig, plinav. Gas olbildendes, oljetvorni plin, 392. Gasometer, plinohran, 393. Gattiren (d. Erze), mešati. Gemenge |
Divica Orleanska (1848): | kervjo gradjansko žlahtno je oblita; Iz nje pa mirno bode oljka klila. Zahvala vsim, ki so za mene bili, Ki proti |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | cesarja dovoljenja prosil, de bo smela beliga goloba z zeleno oljko v svojim gerbi (ali grajšinskim znamnji) imeti“. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ohrani našega vladarja. Popoldne sta šla Cesar in Cesarica na oljkini otok (scoglio degli olivi), kjer se dela nova redna ladija |
Kemija (1869): | žganica. Surov amilov alkohol imenuje se patoka (Fuselöl). Očiščen je oljnata tekočina zopernega duha po patoki in pekočega okusa; primerna težina |
Kuharske Bukve (1799): | 31. Jerebíze v' laſhki polivki. 32. Sajez al jeręb v' ojlnati polivki. 33. Piſheta al golobi v' zherni polivki, ſchwar= ze |
Kuharske Bukve (1799): | lemone, inu daj na miso. 32. Sajz, al Jereb v' ojlnati polivki. Sajza, al Jeręba na rashni ſoknato pezheniga deni v' |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | per tihi nozhi ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj od oljſke gore, obſtane, ozhí v' nebo oberne, ino sazhne moliti: „Ozhe |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | terpljenje, pravizhni pa v' vezhno veſelje. “ Kar je Jesuſ na oljſki gori od rasdjanja Jerusalemſkiga meſta prerokoval, ſe je ſhtirdeſet let |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo po navadi hvalne peſmi po jedi ispeli, gre proti oljſki gori. Vſi pobiti od shaloſti ino molzhé ga uzhenzi ſpremijo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe je Jesuſ ſ' ſvojimi uzhenzi v' Jerusalem vsdignil. Pod oljſko goro per tergu, ki ſe mu je reklo Betſage, je |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi bili ſhe kaj vezh radi ſliſhali. Kedar tedaj na oljſko goro pridejo, ſe Jesuſ uſede, ino uzhenzi okrog njega. Od |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | isgovoril, pelje uzhenze v' Betanijo, ino gre s' njimi na oljſko goro. Tukaj rasproſtrè ſvoje roke nad njimi , jih blagoſlovi, ino |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | So ony to hvaleshno peſſem rekli, ſo vunkei ſhly na olsko goro, Et veniunt in prædium, cui nomen Gethſemani. inu ſo |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſo bli to hvaleshno peſſem rekli, ſo vonkei ſhli na olsko goro. Kader je biu Chriſtus naſh Odreſhenik s' ſvoimi Jogri |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | smo povedali, de se je 10 poslancov iz Ljubljane v Olumuc in Prago podalo, v imenu krajnske dežele novimu Cesarju poklonit |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpudu, inu v' mogozhnoſti njegove mozhy. Oblezhite ſe s'boshjim oloshjam de boſte mogli ſtati super uſſe saleſe tega hudizha. Sakaj |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zedrovim léſam obdjane, ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane. Altar, vſih deſét ſvézhnikov po obeh ſtranéh, vſa poſoda ino vſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekterih zerkvah na Krajnſkim ſe ſhe dobi kak prav ſtar altar, kteri vſak tudi kmetam dopade, in je po nemſhki arhitekturi |
Divica Orleanska (1848): | varha Deržave te, enako bodi njeno, In slavi njeni se oltar napravi! Ljudstvo. Divici blagor, blagor rešnici! (Trobente. ) |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | še ti svoj dar, velik ali majhin, kakor premoreš, na oltar domovíne? Veliko kapljic zbranih žene kolesa, in barke nosi. Zató |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | neprenéhama,: „Bal, uſliſhi naſ! “ Ino kolena upogujejo, ter ſkazhejo okoli altarja med vpitjem. Pa ni ga odgovora. Opoldne klizhejo ſhe glaſneje |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | osunaj, ino moli. Na enkrat sagleda Zaharija na deſni ſtrani altarja angelja. ˛Strah ga opade. Angelj ga prijasno ogovorí rekozh: „Ne |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhtevilu dvanajſt Israelſkih rodóv, ino popravi poderti boshji altar. Okoli altarja naredí ſhirok, globok graben. Potlej sloshi dreva na altar, rasſeka |
Življenja srečen pot (1837): | Oh, to je grosa in ſtrah! Mladenzh, ne hodi bliso altarja, ako ſe ſpodobno ne sadershíſh; ſtraſhen je kraj, na katerim |
Slate jabelka (1844): | ſtoriti. Kadar ſe ſveta maſha bere, je veliko angèljev okoli altarja, kteri s’ ponishnoſtjo leto ſkrivnoſt gledajo, s’ neisrezhenim sazhudenjem in |
Slate jabelka (1844): | samogli s’ teleſnimi ozhmi tiſte angelje viditi, ki ſo okrog altarja, kadar ſe ſveta maſha bere; ali ko bi Jesuſa samogli |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | številu dvanajst Izraelkih rodov, ino popravi poderti božji altar. Okoli altarja naredi širok, globok graben. Potlej zloži dreva na altar, razseka |
Oče naš (1854): | „To je presveto Telo našega Gospoda, presveti zakrament altarja,“ odgovori Nacek in pripogne svoje koléna. „Visoko češeno in hvaljeno |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Kristusov« — odgovori starček. »Pred devetimi leti so me Hunci spred oltarja gnali; moje kerščanske srenje so pomorili in mene sabo v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v Krakovi; truga, ki je bila pod tlakom blizo velikega oltarja, je popolnoma strohnela ; kraljeve kosti so bile zavite v terdno |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | toliko hudiga v' Boga. Maliku Balu, isrésani podobi, je zelò altarje delal, ino ljudſtvo v' malikovanje sapeljeval. Prerok Elija tedaj ſtopi |
Sacrum promptuarium (1695): | zhes volo ſvoyh starishih, inu shlahte, inu kadar Mashnik pred Altariam yh je imel porozhit, ga je vuprashal: Juri hozhesh Nesho |
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | de saj bom ſmislel tam: Kok’ s’ offran bil pred altarjam. 5. S’ doma pregnan se s’ MArio Wejſhal v’ d |
Življenja srečen pot (1837): | gorí, kakor veſela lampiza (ſvetilniza) v' Goſpodovi hiſhi pred boshjim altarjam. Ako po ſvetli luzhi pihneſh, ſvetlobo vgaſneſh; vſe je temno |
Življenja srečen pot (1837): | ſveto véro veliko hudiga preſtál. Poſlednizh ſo ga nevérniki pred altarjam, kjér je ſveto maſho ſlushil, prebodli, ino mu tako nebeſa |
Življenja srečen pot (1837): | gerdo je, ino velik greh temu, ki ſe neſpodobno pred altarjam vêde (noſi). Maſhni ſtresheti alj miniſtranti, ki molitve prehitro sgovárjajo |
Genovefa (1841): | med materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dvornika, inu perjatla klizal, zhe bo tebe vezhkrat pred svojem Oltarjam videl, inu zhe tebi kaj nadlego della, se bosh tukej |
Branja, inu evangeliumi (1777): | kaj super tebe ima: tok puſti ondi tvoj dar pred oltarjam , inu pejdi poprej, ter ſe ſpravi s'tvojem bratam; inu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvoje kamre, inu neveſta is ſvoje poſtele. Med uratame, inu oltarjam ſe bodo Maſhniki, ſlushabniki tega Goſpuda plakali , inu poreko: saneſi |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Zaharia Barachioviga Synu, katiriga ſte vi umorili med Tempelnam, inu Oltarjam. Reſſnizhnu vam jeſt povęm, de uſſe tu ima zhes leta |
Tine in Jerica (1852): | nič ne dé. Še po tretjih oklicih, še clo pred oltarjem se smeš premisliti. Le nič prenaglo. Tine. Jutri me gotovo |
Maria Stuart (1861): | še konca ni — Moj Bog! Marija. Povedi vse! In pred oltarjem sem mu roko dala! Kenedi. |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da bo njegova z žarki obdana podoba visela nad marsikterim oltarjem. Kot priprost kerščanski sin je tu sedel, kteremu je kaj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | ker se je uže naprej sprevidelo , da vkljub obilnemu številu altarjev v baziliki ne bodo mogli lahko vsi za maševanje priti |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | njeni zunanji steni vštric vhoda vravnanih je bilo šestero začasnih altarjev, in to zarad obilnega števila romarjev izmed duhovskega stanu, ker |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | za maševanje prav težko priti na vrsto. Premalo je bilo altarjev in tudi ministrantov; toraj je morala zopet moja malenkost stopiti |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po perméri viſoka in nje ſtena smirej béla ko ſnég. Oltarjev ima pét, namrezh vélkiga in ſhtiri ſtranſke, ne ravno is |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nobeniga otamnjenja v ſebſ terpéti, je tudi zhaſtitljive nune otamnjenje oltarjev njih zerkvize, kakor ſe kashe, slo v ozhí bòdlo. Pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oprave takih zerkev treba vediti, je to, de ſo njih altarji, tabernakelni, prishinize, ſpovednize, in zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni |
Blagomir puščavnik (1853): | Zadnji čas, da jo odrineta. Še enkrat se oberne proti altarji: „O Gospod bodi nama zvest voditelj po neznanih ptujih krajih |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Jesuſ vinze poſvetil, in vino poſtane ſhe dan donaſhni na altarju, o zhudo! Bogu nar perjetniſhi dar; satorej ga mora zhlovek |
Blagomir puščavnik (1853): | Z Bogom! ” Blagomir gre še enkrat v kapelico, poklekne k altarju in glasno za svoje drage tukej sbrane sosede moli. Potem |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | klic: Slava ! Napise napravljajmo slovenske, na primer, v cerkvi na oltarji, ali na cerkvenih zastavah (banderah), na pokopališčih i križih, na |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da bo svojega sina, edino svoje veselje, edino podporo, pri oltarji videla — ali ne bomo imenovali take matere junaške? Če pa |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | moje ustni, vi pa, dragi Dijonizij, se spominjajte na-me pri oltarju Gospodovem, kedar umerjem. ” Sivi starček je molil zraven nje; ona |
Kuharske Bukve (1799): | mlęka, 12 rumenakov, od ene lemóne drobno na zukri ſtergani lupek, inu nękaj zukra ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle poſtavi |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno uro, perdeni štiri lote cvetne moke in drobno zrezani lupek ene limone, pomaži potem modle s srovim maslam, nadevaj jih |
Kuharske Bukve (1799): | ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe dobro męſhaj |
Kuharske Bukve (1799): | jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nenamočenih debelo zrezanih mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke skorje in angleške dišave, kolikor se ti |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zdej pa perdeni šest lotov šterke, nekoliko drobno stolčeniga limonoviga lupka, in tri lote napetih, olušenih in podolgama pa tanko zrezanih |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga lupka, de se napne, zali z mesno župo in z malo |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja, materne dišice (timijana), limonoviga lupka in pol v vodi namočene in dobro ožete žemlje drobno |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tri unče prav drobno stolčeniga cukra in drobno zrezaniga limonoviga lupka, to testo dobro zgnjeti in potem naj pol ure počiva |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moke, kolikor dve jajci tehtate, in nekoliko drobno zrezaniga limonoviga lupka. Napravi potem na z voskam pomazani dili z žlico blekice |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zmešaj, tri rumenjake, tri razpenjene beljake in drobno zrezaniga limonoviga lupka perdeni, napravi testo in gnjeti ga. Potem ga pa do |
Kuharske Bukve (1799): | mazhovja. Nęmzi pa hezhepezh; ſkuhaj na vodi, sraven deni lemon olupka; kader ſo mehke, jeh pretlazhi ſkusi ruto; perdeni zukra, kar |
Kuharske Bukve (1799): | vręshi na enim konzi eu pokróvez prozh, isdolbi ven is olupka vſo pomoranzho, de bodo lupki popolnim votli, lupke deni v' |
Kuharske Bukve (1799): | zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni |
Kuharske Bukve (1799): | pokróvez prozh, isdolbi ven is olupka vſo pomoranzho, de bodo lupki popolnim votli, lupke deni v' vodo. Sholze dęlaj tako: sa |
Kuharske Bukve (1799): | tri unzhe zukra na ſhtir shlizah vode, v' katiri ſo lupki ſe kuhali, ga pęni inu kuhaj, de ſe vlęzhe. Potle |
Kuharske Bukve (1799): | to ſe dobro ſkup savrè, prezedí, inu naliejo pomoranzhni votli lupki do ſręde; vender more, popręd ſpodna bęla sholza shę terda |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | limonovi olupki. Olupi limone na okroglo kakor jabelka, de bodo lupki dolgi, oveži jih trikrat ali štirikrat z nitjo, de ne |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ki je v ponvi, poli in s podolgama zrezanimi limonovimi lupki potresi. - Tudi karpa lahko tako perpraviš, samo, de per njem |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj in s čisto sardeljino polivko na mizo daj. - Tudi |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maselcu vina in v ravno toliko vodi z nekoliko limonovim lupkam in cukram vred, pretlači potem skozi cedilo in še enkrat |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | poliča mleka s cukram, sladko skorjo, vanilijo ali nekoliko limonovim lupkam zavri, s kakima dvema rumenjakama zmešaj in pohladi. Zdej ga |
Kuharske Bukve (1799): | 5 liber vkuhaneh kútin, 3 libre v' zukri hraneneh lemon lupkov, 18 lot vkúhaniga lemon ſoka. To kuhai na poltrętji libri |
Kuharske Bukve (1799): | ſitzi mu dobro puſti odtezhi, de obſahne. Na eno libro lupkov poſębej ſkuhaj tri unzhe zukra na ſhtir shlizah vode, v' |
Kuharske Bukve (1799): | imaſh, deni potle notri dva lota sręsaneh piſtazì, inu lemonovih lupkov sręsanih; tudi ſhtir lote ribaniga kruha. Pomashi bandelze s' maſlam |
Kuharske Bukve (1799): | 16 jajz, sraven tiga 12 lotov zukra. inu sręsanih lemonovih lupkov; narędi okrog en obod is teſtá, inu pezi pozhaſi. 94. |
Kuharske Bukve (1799): | rahlo; permęſhaj eno unzho oluplenih drobno ſtolzhenih mandelnov, sręsanih lemonovih lupkov, deſęt rumenakov dobro rastepenih. Od pęt vsami bęlak, ga raſtepi |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | stolčeniga cukra, ravno toliko olušenih in drobno stolčenih mandelnov, limonovih olupkov in pol funta lepe moke. Zdej položi to v pleh |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo na to položi, nekoliko žlic smetene perli, dobro |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Breskevno vkuhanje. Breskve v vodi zavri, olupi, poberi peške iz njih, vzemi na pol funta breskev en |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kozarcam vode, dokler niti ne dela; potem pa lepe marelce olupi, skozi sito pretlači, per majhni gorkoti pol ure kuhaj, pohladi |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jabelk in hrušk posuše, ktere pa, de so še boljši, olupijo, v kerhlje z režejo in potem na nitkah v sapnih |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | marelice, žlahtne češplje in drugo imenitno sadje je dobro pred olupiti in peške iz njih pobrati, debele hruške in jabelka pa |
Kuharske Bukve (1799): | 123. Salata ſrovih jabelk. Oluplene lepe jabelka taſelne s' imęnam poloshi v' merslo vodo, de |
Kuharske Bukve (1799): | inu sdol, sapezi rumeno, potręſi s' zukram. 103. Jabuzhno kuhanje. Oluplene jabuka dinſtaj, jih preshmi ſkusi ſito; pol libre pretlazhenih jabuk |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na dno in okrog na strani terdo pertisni. Perdeni malo olupljene in na koleščike zrezane čebule in korenja, tudi nekoliko koleščikov |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rahliga, perdeni en maselc smetene, soli in nekoliko mehko kuhaniga, olupljeniga in zribaniga krompirja in prav dobro zmešaj. Potem dobro zležano |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | duši, in z mesno župo zali. Krompir z majeronam. Kuhaniga, olupljeniga in na peresce zrezaniga krompirja deni v rumeno prežganko, kteri |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro zavreto skozi cedilo na pražole, perdeni drobniga kuhaniga in olupljeniga krompirja ter naj še malo povre. Nadevane pražole. |
Kuharske Bukve (1799): | ogna, v' ſklędo vlie, inu potręſe s' mandelni, katiri ſo olupleni inu na podolgaſte shebíze sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' en |
Kuharske Bukve (1799): | vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v steklenice deni in na hladnim spravi. Mošancgarjev sok. Iz olupljenih mošancgarjev peškiše poberi, potem jih pa na stergalu stergaj, sok |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | naredi. Jabelka v žolci, drugačne. Pari (dinstaj) štiri in dvajset olupljenih jabelk, en polič vina, en maselc vode, eno teršico sladke |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Jeterni cmoki drugačni. Med en funt dobro osterganih in olupljenih govejih jeter zreži šest v vodi namočenih in zopet dobro |
Botanika (1875): | in posušene znane pod imenom črnega popra. Beli poper so olupljeno zrelo seme. Tudi v §. 141. omenjeni betelovi listi pridejo |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jabelka in hruške lupiti, imajo posebno napravo, ki jo jabelčni olupnik (Àepfelschâler} imenujejo in ki je ali iz lesá ali železa |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in ki je ali iz lesá ali železa narejena. Leseni olupnik veljá 40 kraje. Ta naprava, s ktero se da sadje |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | šterke, nekoliko drobno stolčeniga limonoviga lupka, in tri lote napetih, olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, pomaži model dobro s |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | de se shlade in sterdijo. Ocverti loki. Zmešaj eno unčo olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, ravno toliko drobno stolčeniga |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | posebej dobro zmešano, eno unčo drobno stolčeniga cukra, ravno toliko olušenih in drobno stolčenih mandelnov, limonovih olupkov in pol funta lepe |
Kuharske Bukve (1799): | lemone lupka, pokri, kuhaj eno uro. Potle smęſhaj pol libre oluſhenih tanko ſtolzhenih mandelnov s' enim polízham ſladke ſmętane; prezędi oboje |
Kuharske Bukve (1799): | pol libre, vmęſi ga pozhaſi per perſhízah, tudi dvę peſti oluſhenih ſtolzhenih mandelnov, ſladke ſkorie enmalo inu lupka od lemón |
Kuharske Bukve (1799): | maſla meſhaj v' ſklędi do rahliga, permęſhaj potle eno unzho oluſhenih drobno ſlotzhenih mandelnov, tri zęle jajza, inu tri rumenake, pol |
Kuharske Bukve (1799): | teleta. Męſhaj v' ſklędi eno unzho putra, permęſhaj eno unzho oluſhenih ſtolzenih mandelnov, dva jajza, inu oſem rumenakov dobro ſtepenih; pezheno |
Kuharske Bukve (1799): | mleko. Shtir lothe ſladkih, inu dva lota grenkih mandelnov popari, oluſhi, drobno ſtolzi, en bokal vode gori vlì, 8 loth zukra |
Kuharske Bukve (1799): | od mareliz. Sręle marelze olupi, vsami jedre is koſtí, jedre oluſhi, enmalo ſtolzi, maręlze inu ſtolzhene jedre perſtavi kuhat na |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | temuč tudi na tém, de se broščeve koreníne pràv posuše, olušijo in zmelejo. Jez sim zmirej pripravljen, kar je v moji |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zerkouno fhkrino hranite? Na bo le veliku vezh ta zirkou omadeshana, kader vy nar grefhnifhi kopzi, inu nadoshne krivy sheini ſodniki |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtih grosite? sakai ſe boyte, de bi bila ta zirku omadeshana, aku vi tiſte v' to |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tleh, okolj škita je bilo pisano: „Nič me ne more omadeževati. “ |
Tine in Jerica (1852): | in vse od njih odvračati, kar bi njih mehke serca omadeževati utegnilo. Skerbno sta se varovala, de bi svojih otrok tudi |
Divica Orleanska (1848): | sred sovražnih trum se brani, In množtvu zdaj brez pomočí omaga. Karol. Otmíte jo! Lahir. Vam sledim koj! Burgún. Mi vsi |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | si za me vse. Sedmi štación. Oh! moj Jezus spét omaga, Spet podoba pade draga, Greh podrè ga drugikrat. Daj, Gospod |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa zastonj spod odeje kopala, in v tem je takó omagala, de že ni môgla več beséde umévno izreči; kar le |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je kmalo revšina, Že mirno leto tud miní, Pa rudar'ca omagala Pod silo je zvedávosti, In dalje mogla ni sterpéti V |
Stric Tomaž (1853): | ozre proti nebu, ter prosi Večnega pomoči, da bi ne omagala in srečno rokam divjega tergovca ušla. Up ji da spet |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | tudi domovina naša. „Naj bi bila razpadla Rim in Atene, omagala Tuli in Temistokel, naj jima se poderó zidovi, razdenejo dvorovi |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svoje sestre, da bi tam molila. Tukaj je pa tako omagala, da ni mogla proč; in zjutraj so jo našli divjaki |
Oče naš (1854): | so mogli odjenjati, in vse poskušnje, te soteske vzeti, so omagale nad stanovitnostjo teh junakov, kterih puške so vselej gotovo zadele |
Oče naš (1885): | in Barba potrdila, in nad njim so vse zvijače Martonove omagale, kteri teh Švicarjev nikakor ni mogel blizo sebe trpeti. Videti |
Genovefa (1841): | tvôje matere verha doraſtla, ko. ſo iméli omagati, in ko bi bil ti ubogi fant v téj ſtraſhni |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ga posili. So se začele kozé gnojiti in živina bolj omagovati, vzemi žvepla 4 lote, brinjevih jagod 8 lotov; stolci v |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | bilo tedaj čuda, če so po deset preteklih urah Kristjani omagovati jeli. Poln neizrečene bridkosti je previdil kralj slabo stanje svojih |
Najdenček (1860): | prizadevala. Kri mu je tekla kakor volku iz več ran. Omagovati je začel. Ko sim to vidil, sim mu s še |
Botanika (1875): | jih je prav težko preiskovati tako da je tukaj mnogo omahljivega v postavljenih vrstih in imenih. Sodijo, da je kakih 150.000 |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | bil takó oslabljen, de ni môgel daljej govoriti. Pod hruško omahne, ki je bila per poti, začnè pojémati, skorej omedlí, ter |
Lohengrin (1898): | in močno zamahnivši porazi Miroslava. Ta poskuša zopet vzdigniti se, omahne in se zgrudi na tla, Lohengrin mu nastavi meč na |
Gozdovnik (1898): | z lesom. Arečizo je to zadetje tako pretreslo, da je omahnil in pal. »Vendar! čez 15 let! « klikne Spač, navalivši na |
Žalost in veselje (1870): | pas po svojih samokresih, pa vselej mu je roka zopet omahnila, kot bi jo odtegnila kaka nevidna moč. "Edino še" - pravi |
Mahmud (1870): | kot so dragi. Glej! kaj počnό tamo ti krvoloki,« in omahnila je deva. Mahmud jo vjame in poljubi na čelo, kajti |
Mahmud (1870): | babe. « Dekle se je tako ustrašila, da je omedlela in omahnila kot mrtva na zemljo. »Poglej, poglej Hasan! « prične eden, »to |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | ter prime za grivo pred konjskim vratom, da ne bi omahnila. Poženó. V urnem diru podé konje. A pri pôljskem poti |
Pegam in Lambergar (1891): | niti meni niti potomcem mojim tistega dne, ko bi jim omahnila zvestoba do cesarja". „Vrlo dobro, gospod Hohenwart! Zdaj pa mene |
Hudi časi (1894): | a nasproti mu zagrmi tako odločen: »Stoj! « da mu je omahnila roka. Ženske so se razpršile s škafi domov pripovedovat, kaj |
Gospa s pristave (1894): | ni bila mila: bitva je izgubljena za vojvoda. « Virida je omahnila v naslonjač in si zakrila obraz z rokama. Slišala je |
Kotanjska elita (1898): | naslanjaču; knjiga mu je zdrknila na tla, desnica mu je omahnila nizdolu ob naslanjaču, a levica je podpirala glavo ... Med tem |
Gojko Knafeljc (1899): | nizdoli, ven na prosto, dalje, vedno dalje … Demetrija pa je omahnila na divan ter si zakrila oči v robec … IV. Gojko |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravi živini; živinče se opoteka in posebno zadnji del života omahuje. |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | najde, kakor pri starih. Takšne živinčeta nanagloma začnejo se opotekati, omahujejo, na tla padejo, z nogami in lakotnicama mahajo, oči in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Se vé, da še le komaj začete preiskave še večkrat omahujejo, pa sčasoma si bojo napravile že terdno podlago. Ne zamerite |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sušilo storí terji les, počasno pa mečjiga. O jeseni posekan, omajen in koj obtesán les se ne razpoka in da dobro |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | perpeljane bile. Če ležijo klade v lupji, jih červ naverta; omajen les se pa od sonca razpoka; po režah se klada |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sežejo do steržena. Ne suši lesá prenaglo;ne pusti tedej omajeniga na sonci ležati; od prenagliga sušila se les močno vkup |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so svoje dni že veliko tavžent hrastičev za strojarsko lubje omajili, koliko bi vtegnili ti hrastiči enkrat veljati, ko bi jih |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k sušilu le pripravljati, namreč takó, de posekano deblo koj omajiš; kadar mu zeleno listje zvene, de mu veje in verh |
Zoologija (1875): | priljubljena jéd. Iz plošnatice (Tellina gari) pripravljajo v Indiji neko omako, bokasan zvano, ki je na glasu kakor posebna slaščica. Zevčica |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | odpreš, se morajo z mlačno vodo ali z mlačnim mlekom omakovati in zmivati. V ta namen služi morska goba, ali mehka |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potem pa zopet hujši pride. Tišavka se rada ponavlja. Mertùd omami včasih le posamezne dele života, nar večkrat pa ušesa ali |
Blagomir puščavnik (1853): | mu še hujši prihaja, in zatajevanje notranje težave mu glavo omami. Na tla se zverne in težave otožno polno spanje se |
Kemija (1869): | sopsti brez škode, človeka še celó nekako razveseli in ugodno omami, zato so ga tudi omamni ali pijani plin (Lustgas) imenovali |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi ga vbila, ampak de bi ga en malo omamila in spokorila ! Zmes. (Prepir zavoljo velike nočí prihodnjiga leta je |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pokvarila, ga je omamila, de je omedlel. Ljudjé začno od vsih krajev prihajati, in |
Zoologija (1875): | krepko suneš, podereš ga tekoj na tla ali ga celó omamiš za nekoliko časa. Vsi ti živci vzrokujejo gibanja in opravila |
Genovefa (1841): | védnim rasveſeljevanjem in veſélim rasgrajenjem je ſkuſhal ſvôjo hudo véſt omamiti. Pa ko je tako pri obilni misi v kotu ſedel |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | le pijanca ne gane. Naj se človek, od svojih strasti omamljen, kakorkolj vgonobi, naj se obesi alj vstrelí, naj si z |
Divica Orleanska (1848): | zlatá, Ko zvejo de v francozkim taboru je živ. Jovana. Omamljen trap! Zgubljen! Divici v strašni dlan Si pogubljivo prišel, iz |
Blagomir puščavnik (1853): | zavalil, me sovražna sulica od strani zadene in padel sim omamljen na tla. « — O polnoči se predramim iz smertnotežavne omotice. Sulica |
Gozdovnik (1898): | Padež je bil tako silovit, da sta padleca obležala kar omamljena. Ukljub nujnosti njiju položaja mogla sta se le počasi upokončiti |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpét oshívé ali ſe kaj savédo, toshijo, de ſo vſi smamljeni. Tudi tréſk divjiga ognja ſhe dolgo obzhutújejo. Pokoja in krépkih |
Oče naš (1854): | si pravičin! “ Menart je potreboval več časa, da je svoje omamljeno, od žalosti in gnusenja pobito serce vpokojil. Z vso močjo |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nektere minute ali četertinko ure terpi, je živinče trudno in omamljeno, še nekaj časa poleži in potem ostane. Potem nekaj časa |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sdaj v Londinu, glavnim méſtu engleshkiga kraljeſtva. To je leſena omara, ki na ſamim ſtojí, kakih devét zhevljev dolga, 3 ſhirôka |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | predele dišeče, In prejo vertí na vreteno berneče, Nabira v omare, očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko sneg, Sijanja pridružiti |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tam. ” Kromacij pelje Fabíolo v neko sobo, kjer so stale omare polne knjig in pisarij. Pri mizi je sedel mladeneč in |
Krivica za krivico (1859): | če bi se mu bila luč v možganih unela; k omari steče, kjer so bile njegove pisma razmetane, išče dolgo, zakolne |
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | znano, kje je umorjena hranila dolžna pisma in menjice? " „V omari, ki stoji v kotu. Tam je imela tudi dvoje knjig |
Zmota in povrat (1892): | pripravljenemu, kadar bode končana izpoved, stal je v veži pri omari ter se kesal, zakaj ni šel čakat k Poličarju. »Saj |
Očetov greh (1894): | je steklenica borovničevca, ki sem jo hranila tu zadi v omari? « vpraša Jera. »Požirek mu moram dati! « »Da, da! « hiti Kačon |
Roman starega samca (1895): | zadevajoč; samo Hortenzija je bila mirna. Imela je pri odprti omari v kotu sobe opraviti. Jaz pogledam grajščakinjo, potem pa izrečem |
V krvi (1896): | prste ... pa zazdehalo. Tedaj pa je začela biti na visoki omari lepa pozlačena ura. »Ah, že deset! — Kako naglo so minile |
V krvi (1896): | lačna nisem. « Ana je odšla; Tončka pa je stopila k omari ter jo odprla. Kakor sneg in črešnjevo cvetje belo in |
Slučaji usode (1897): | in otroka, kakor se iznebimo ponošenih oblek, ker zasedajo v omari prostor za nove in boljše? zakliče Malvina zaničljivo, in njene |
Zadnji gospod Kamenski (1898): | Pisar je strmel nad Cucljevimi besedami, vendar je stopil k omari in res našel naposled dotično pismo. »In kdor se pregreši |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | blago ſerze njihoviga ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep slat, ino ga Martineku dajo rekózh: „Kér tebe |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2 mizi iz mahagonovine po 60 gl. in 1 predalno omaro za 30 gl. Dne 29. avgusta. Prodal sem proti gotovemu |
Fizika (1869): | 117. Oknica, Fensterladen. Oko, Auge, Augapfel, 144. Oktava, Octave, 105. Ombrometer, dežjomer. Omér, Verhältniss, 54. Operngucker, glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche |
Kuharske Bukve (1799): | je tręba; puſti pozhaſi vręti, dokler ſe meſo, inu ſelenje omezhí; potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta, perlij ſhe goveje |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni, pogaſi ſhe zlo |
Maria Stuart (1861): | premišljevala sem, Vse zvesto zapisala si v spomin, Kakó bi omečila ji sercé! In zdaj mi naglo je odpalo vse, Vse |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | vam na milost in nemilost, zato upam, da vas bo omečila moja odkritoserčnost. Malo bi vas stalo, narediti, me poštenega moža |
Genovefa (1841): | sgodbe védila. Grôfova tiha shaloſt ſe je sdaj v ſolsé omezhila. Vſe to, slaſti pa piſmo, mu je bilo shiva prizha |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ko vse bogastvo. Solze in prošnje bi ga bile skoraj omečile, ko ga ne bi bil Evrota stermo pogledal, njo pa |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | je okusil duh moč diviških solz, tudi sedaj so ga omečile, da je od svojega namena, vse Adamove otroke, ki bi |
Roza Jelodvorska (1855): | vedno toči, žaluje in moli, da bi kamen mogel se omečiti. Proti jutru vihar vtihne, tamne megle se gubijo in zvezde |
Ultra! (1867): | tednu, umrem. Potem naj bode, kar hoče. Ata, dajte se omečiti, saj vas tukaj nobeden ne vidi. Vilko se gospodu pokloni |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | peštenjak tukaj”. Še-le čez dolgo časa se je dal vratar omečiti in je prostovoljnega vjetnika izpustil. Škoda samo, da ni vprašal |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rekozh, is ſvojih uſt kruha odlomi, bi bila Judata mógla omezhiti, de bi ſe bil ſkeſàl tako ljubesnjiviga prijatla ino dobrótnika |
Robinson mlajši (1849): | korúna ino štiri citrone, ktere še so mu ostale, ino omedlev je padel na svojo žalostno posteljo. Ako bi se ljubemu |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pokvarila, ga je omamila, de je omedlel. Ljudjé začno od vsih krajev prihajati, in tudi stari štepihar |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vreže. Jud si je v bolečini skoraj jezik odgriznil in omedlel; pa vender je še rekel: „Oh, dajte mi urno še |
Genovefa (1841): | nikoli ni zhlovéſhka nôga hodila, in tam je od ſlaboſti omedléla in pod hvojevo drevo padla. Moshá ſta jo puſtila leshati |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | treščilo. Časnik ji pade iz rok, ona pak se zgrudi omedlela. Karol kliče na pomoč, in dobri ljudje urno pridejo iz |
Valenštajn (1866): | večoj i vidnoj britkostijo, začne se zelo tresti i hoče omedleti; Najbrunška gospica skoči k njej in jo v roke vjame |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | hruško omahne, ki je bila per poti, začnè pojémati, skorej omedlí, ter je dolgo terpelo, prédin je zopet zamôgel govoriti. |
Mlinar in njegova hči (1867): | cape ter pojdete v krčmo plesat. Par za parom, hopsasa! (Omedléva, zatorej sega po stolu. ) Micka (priteče ter ga podpre da |
Roza Jelodvorska (1855): | šiba na vodi, ko vidi strašniga trinoga nje ljubiga očeta. Omedlevica jo napade, in mogla je na bližnjo kamenito klop sesti |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ona ni dala glasú od sebe, nekaj ker jo je omedlevica obhajala, nekaj pa zato, ker je zaničevala svojega sovražnika in |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil gospo O'Nielovo z omedlevice, katero je bil provzročil grozni položaj. Videla je v nevarnosti |
Genovefa (1841): | njéno déte od lakote in ſmerti. Genovefa je dolgo v omedlévizi pod hvôjami leshala. Zhes dolgo ſe je sbrihtala in vidila |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | sopet roko poda in sadnji „sdrava bodi“ isgovori, ſpet v omedlevizo pade. Smagomir pa grosno shaloſten zhes to, ſe od nje |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Jugoslovanski vocativ singular, nektere naše krivo imenovane nove oblike, pravílno omèhčanje v g, h, k; Bulgarski, Poljski, Slovenski ą: rûka, Hand |
Blagomir puščavnik (1853): | O Gospod bodi nama zvest voditelj po neznanih ptujih krajih! Omeči serca ljudi, da se siromaške gospe in otročiča uboge sirote |
Blagomir puščavnik (1853): | svojih otrocih, vaše prošnje oblake prederó, vaše solze še kamnja omeče! — in blagor Vam! če tako delate, kakor je v povesti |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | brigal, kar se po svetu godi. Vendar ložje je kamen omehčati, kakor te sodnike. Še to ji niso dovolili, da bi |
Gozdovnik (1898): | ga zdolaj pričakajo. Konje v ogradbi je bilo treba še omehčati z gladom in žejo. Dobri dve uri sta pretekli, ko |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | O terde perſſi! o kamenitnu ſerze! ſe on ni puſtiu omehzhati, temuzh je terdovraten oſtou, inu tebe, katiri ſi ta nar |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zartane krivy tiga nar zhiſteſhiga jagneta Boshjiga ſe h' pokuri omehzhati, h' obshalvainu, inu vſmileinu smeisit, inu h' ſouſam reſtopiti puſtile |
Botanika (1875): | malih strokov stoji večidel po dva in dva skup (ostrožnik, omej, zimzelen). 4. Glavica (capsula); dva ali več plodovih listov je |
Občno vzgojeslovje (1887): | znakovni in pokretni govor; a tak govor bi bil jako omejen. ko ne bi se sistematično izobrazoval in razširjeval, gluhonemcu prinaša |
Občno vzgojeslovje (1887): | in ročnosti, katere ne pospešujejo svrhe človeškega namena. Dokler je omejen na to, da podaja vednosti in ročnosti, pospešujoče zadovoljitev materijalnih |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vidi se sicer neka okrogla, nekoliko gerbasta, od plaviga neba obméjana planjava. Že tó nam pravi, de zemlja mora krogla biti |
Rudninoslovje (1867): | ti-le liki: 1. Enakoroba, četverostrana piramida (sl. 44)(GleiehkantigevierseitigePyramide) je omejena z osmimi sokladnimi, enakokrakimi trikoti (4 zgoraj, 4 zdolaj), ter |
Rudninoslovje (1867): | četverostrana prizma (piramidasta prizma) (sl. 45) (gleichkantiges vierseitiges Prizma) je omejena s štirimi sokladnimi i navpičnimi ploskvami, ima štiri pravokotne navpične |
Fizika (1869): | prozórno kožo, zavolj tega se tako oko vidi, kakor polukroglja, omejena z mnogimi malimi ploskvami, kterih število je 12 do 20 |
Občno vzgojeslovje (1887): | in ravnanje otroško tudi zaradi tega, ker je otroška duša omejena uprav le na reprodukcijo bodisi v predstavljanji, bodisi v dejanji |
Fizika (1869): | podlage, s ktero se telo tál dotika, ali notri ploskve, omejene z njegovimi podporišči, kakor pri mizi, stolu, konju, itd. Pod. |
Botanika (1875): | čisto rudninskih tléh so dušečnate rudnine velika redkost, ktere so omejéne le na posamne kraje, kakor n. pr. chilski solitar (kemija |
Botanika (1875): | močno ménja. V predstoječem razkazku dana števila imajo tedaj le omejéno vrednost; mogoče je, da je pepel iste rastlinske vrsti, če |
Občno vzgojeslovje (1887): | te prve stopinje. Duševno življenje je v vsej tej dobi omejeno na najnižje psihično delovanje. Predstavljanje, čustvovanje in poželevanje ima v |
Lohengrin (1898): | trije brabantski za Miroslava: slovesno stopaje izmerijo bojišče in je omejé v popolnem krogu zasadivši kopja v zemljo. ) Glasnik (sredi bojnega |
Zoologija (1875): | 110. Olea europaea 140. Oleander 142. Olika 140. Omej 147. Omela 144. Omotica ribja 161. Omphalodes 143. Onobrychis 158. Ononis 160. |
Botanika (1875): | narejajoče, ki so pa v marsikterem obziru imenitne. To so: omela (Viscum) kakor zajedalka; ostrolisti trpotec (Plantago lanceolata), pod. 216., kakor |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ga ondi dobi, je s shganjem smeſhan, ſhe zlo melo, ſozhivje, kruh i. t. d. Po tém takim je nima |
Astronomija (1869): | Martu v srednjej daljvi le 0.431 krat toliko, kolikor zemlji. Omembe vredno je že to, da je Kepler po opazovanji Marta |
Astronomija (1869): | sem precej vse omenil, kar je bilo glede oblike zvezd omembe vrednega. Na koncu dostavkov hočem pa v kratkem obrisu najnovejše |
Razne dela (1870): | ki glavo premami clo modro, Tega molivši ji tje besede omeni sledeče: Uzmi ga! v lonu ga skrij, pojas ta nezmerne |
Razne dela (1870): | meni mogoče de speljem. Zvito, kovarno potem ji boginja Hera omeni: Draga, posodi mi pas, ki serce ti sleherno vjame, Bodi |
Iz arhiva (1890): | zdelo, da govori o vsem in vsakem, a da ne omeni oskrbnikove Anice. Vprašal sem jo po njej. »Srečna gospá je |
Na krivih potih (1893): | da je ni,« oglasi se jedna iz tovaršije. »Bog zna,« omeni druga. »Pa morda vendar ni bolna! « »Bolna pač ne bo |
Gospa s pristave (1894): | tudi Bernardo. Barnaba predstavi med drugimi Veroncu tudi Bernarda in omeni njegove zasluge. Potem ga vpraša: »Kako vam ugaja v Milanu |
Hudi časi (1894): | vprašati, a da mu ne gré z jezika. Ko pa omeni komisar, da je Birk njegov prijatelj, začnó vsi vprek popraševati |
Gospa s pristave (1894): | pa tirjala mnogo stroškov, in stanovi jih bodo plačevali neradi,« omeni vojvodinja. »Ker ima vojvoda veliko vojsko, upam, da zaslišimo kmalu |
Svatba na Selih (1894): | je bil, da bode Dragarjeva Lenica skoro njegova žena. Naposled omeni ženitve celó mati njegova, ko ji je potožil, da nima |
Prve hiše (1896): | se pa PetiČnikov Nace in Grebenova Meta. »Kako sta domača! « omeni Urša. »Kar vpričo vseh se smejeta, kakor bi bilo že |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Limbarje, na Štajerskem in Kranjskem. Že pri drugi priložnosti sem omenil, da leljevo perje na starih dnarjih ljubljanskega mesta pričuje za |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor navadno uradsko reč o smerti Nežini; posebno je še omenil mermranja in nejevolje ljudske, ktero je še veliko večo popisal |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prej bili poredneži, kakor jaz. Zató sem danes zjutraj nekoliko omenila o tem svojemu možu, on pa me je začel pretepavati |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naključbi „voda na mlin” vremenskega prerokovanja, od kterega smo unidan omenili. — Po sklepu dunajskega zbora so gg. škofje večidel v petek |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se iz tistega malega izgleda lahko razvidi, ki smo ga omenili v lanskih ”Novicah”, da namreč sirovo maslo (puter) že sedaj |
Astronomija (1869): | Kakor smo že omenili, reže ekliptika polutnik v kotu, 23 ½° velikem, na |
Kemija (1869): | o atomih razjasni tudi ravnoličnost ali izomorfizem, ki smo ga omenili pri galunu (§. 95). Ondi smo čuli, da cela vrsta |
Mineralogija in geognozija (1871): | rastlin dikotylnih pa še pogrešamo. Živalstvo zastopajo, kakor smo že omenili, najbolj pogostoma korale in mehkuži; dalje se dobe skorjuši, žuželke |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | silno težavnega pa nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo omenim tisuč in tisuč centov žita, vina in druzih rečí, ki |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kaj živa živina memo lenih in počasnih Durhamcev in Herefordcev. Omenimo še plemena kerriškega, ki je večidel černo in celó brez |
Kemija (1869): | zdravnikov ter so prišle na glas kakor najdragocenija zdravila. Naj omenimo samo kininsko skorjo in opijum. Novejša preiskavanja so vendar pokazala |
Botanika (1875): | Iz sorodnih redov omenimo še: lepo vodoljubo (Butomus) in povodni jermen (Zostera), oskolisto rastlino |
Botanika (1875): | Betulaceae). Izmed tu sem spadajočega drevja z enodomnimi mačicami naj omenimo: jelšo (Alnus), ki posebno dobro stori V močvirnih krajih in |
Botanika (1875): | ima mnogo v sebi neke grenke tvarine ,,salicin” imenovane. Tu omenimo: vrbo krhliko (Salix fragilis); rudečo vrbo (Salix purpurea), beko (Salix |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se veselilo viditi svojega Cara in Carico, mi ni treba omeniti; naj lepše pa so se obnašali in Nju Veličanstvoma dopadli |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | morem opustiti pri tej priložnosti nekoliko o tisti pomembni zibelki omeniti, v ktero nezakonske matere, ki ne morejo ali nočejo svojih |
Astronomija (1869): | gledati va-nj. Od kod da pride ta svit, hočem pa omeniti nazadnje. , ko bodem govoril o spektralnej analizi. O. Angelo Secchi |
Fizika (1869): | od zunaj ločijo od drugih. 85 Glede na zgodovino je omeniti, da v starih časih ni bilo ur s kolesjem, in |
Šola v boju proti pijančevanju (1898): | zagotovljeno in postavno podlago za svoje blagonosno delovanje. Konečno je omeniti še dopustnega upliva države na zavarovalne družbe, katere naj bi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Davorin Terstenjak. V Rigveda-tu ¹), naj staršem indiškem slovstvenem spominku se omenja božanstvo Rudra, in Maruti, božanstva vetrov, se velijo njegovi sinovi |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | Hauptbuch). Knjige, ki one poslovne dogodke, katerih dnevnik le kratko omenja, natančnejše opisujejo, ali prejem in oddajo onih stvarij obširneje popisujejo |
Kemija (1869): | ni ravno posebno velika. Iz velicega števila teh umetnih osnovi omenjamo: Anilin, C12H7N, se dobiva iz premogovega, kotrana in pri razkrojitvi |
Zoologija (1875): | vodo napolnjenih, ostanejo žive in se dadó opaževati. Nadalje še omenjamo: gljivačo (Fungia), zvezdaša (Astraea), pod. 221, zavijačo (Maeandrina), popreje v |
Zoologija (1875): | iz gnjezd in je žré. Meso je užitno. Nadalje še omenjamo: dolgorepo srako (C. pica), ki je črna in belo pisana |
Zoologija (1875): | Od kopnih in sladkovodnih polžev, ki so pri nas navadni, omenjamo črnega gozdnega slinarja (Limax empericorum), pod. 206, in pa poljskega |
Zoologija (1875): | na ribah, katerim so velika preglavica. Imenujemo jih ribje uši. Omenjamo: krapovo uš (Argulus), jesetrova uš (Dichelestium); tunino uš (Penella). Peti |
Zoologija (1875): | nekateri imajo dolg obročkast rep, drugi so brezrepi. Izmed prvih omenjamo: navadnega potočnega raka (Astacus fluviatilis), ki časih sleče staro lupino |
Zoologija (1875): | marsikake bajke, zlasti so jim pripisavali veliko veselje do godbe. Omenjamo samo navadno pliskavko (Delphinus delphis), in morsko svinjo (D. tursio |
Zoologija (1875): | viseč plava. Tudi se cedi iz njega vijoličast sok. Nadalje omenjamo še: zvrk (Conus), pod. 109; valj (Voluta); veliko porculanko (Cypraea |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | Ruskih časopisih, da ne omenjamo političnih sporočil, se večkrat kaj čita o Zagrebški univerzi in |
Dragotin (1864): | je tudi mati le-sem spremljala, tega mi pač ni treba omenjati. Ganljivi pogled prostega pokopališča na kmetih! Tukaj nič ni viditi |
Razne dela (1870): | siloviti, in reče: Majka, ti znano je vse, čemu ti omenjati dalej? Tebe napadali smo, terdnjavo Ejeta mogočno, Vse smo poderli |
Ljubljanske slike (1879): | pa še iz drugih vzrokov, kterih pa tu ne maramo omenjati. Starejši so si že poiskali službic, mlajših je pa veliko |
Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | lovu boter Vrag in Stáreč Miha mojstra bila, ni treba omenjati, ali bolj kratkočasil sem se, kadar so šli očetje v |
Rokovnjači (1881): | nejevoljno položi pismo na mizo. »Tega tudi ni bilo treba omenjati! « reče in seže po svojem klobuku, katerega je bil na |
Cyclamen (1883): | ona beseda pa Vam ni veljala; tega mi ni treba omenjati. « Bil je malo v zadregi ter ne ozrši se v |
Cyclamen (1883): | Da trg ni brez župana in dekana, tega ni treba omenjati; celó finančna straža, ali kakor jej ljudstvo pravi, »iblajtarji« so |
Zmota in povrat (1892): | bili sicer Zatišenci zastopani v obilnem številu, ni treba posebej omenjati. Saj so bili dobri ljudje, ki tudi mrtvih niso pozabljali |
Mara Rendića (1897): | Nikolo, naj pride v »Epir« ob določeni uri. Ni treba omenjati, da je bil čižmar točen. Tudi ako bi bil imel |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in Angležkem, in v veliki razstavi londonski leta 1851 sta omenjena moža za to znajdbo prejela veliko zlato svetinjo; od tega |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v dva več, jih bo tedaj 10, kjer se bojo omenjene darila delile. Kaj ne, da je to lepa naprava? Odgovorni |
Kemija (1869): | kakor 100 utežnih delov živega srebra. V tem obziru so omenjene utežne množine teh dveh kovin enako vredne ali ravnomočne (aequivalent |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | je tu ozirati, to je, zraka in zemlje, svoje zgorej omenjene dobre lastnosti tako dolgo, dokler se cepič popolnoma ne zarase |
Kemija (1869): | ustanovljenemu temeljnemu zakonu. Toda to protislovje je samo navidezno, ki omenjenega zakona prav nič ne podira, temveč ga še potrjuje in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | po izvrstnem zajutrku, katerega dobim po prijaznosti in posredovanji gori omenjenega gospoda, vzamem slovó od Mokronoga in se napotim proti Škocijanu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | gosp. dr. J. Vošnjaka, državnega in deželnega poslanca, častnim članom omenjenega društva. Gospoda Kotnika imenovali so častnim članom zarad njegovih mnogih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Posebno pa še poznajo slovenske povesti Babo Lamo. Na gori omenjenem adrijanskem kamnu, kteri ima razun leljevega perja in figovega listja |
Mineralogija in geognozija (1871): | iz posadnin na plitvem bregu morja. Odlikujejo se po zgorej omenjenem premogovem apnencu in po tem, da se na dolgo vlečejo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tù in tam na Krajnskem. Tako je po nevtrudljivem prizadevanji omenjeni gosp. fajmošter pokazal faranom svojim, da tudi iz kamenja zamore |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se je tedaj v Budi izpraševati dal. Veseli smo — pravi omenjeni časnik — da zamoremo reči, da so se izpraševani letos popolnoma |
Botanika (1875): | Beli poper so olupljeno zrelo seme. Tudi v §. 141. omenjeni betelovi listi pridejo od nekega grmatega plemena (Piper betle). Na |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vlada v London, Pariz in na Dunaj za porazumljenje o omenjenih tirjatvah poslala, ne bota kaj opravila. O malo dnéh pa |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa — pravi pohvaljeni list na dalje — spušali v pretresovanje ravno omenjenih vzrokov dragine, ker prazne besede nič ne pomagajo in tudi |
Botanika (1875): | so zgorej imenovani ali drugi učenjaki popisali rastline po kterejkoli omenjenih -rastlinskih sostav, je botanikarju neobhodno potrebna, če hoče kakovo vtrgano |
Zoologija (1875): | vse to jako zapleteno, vidimo namreč, da pri vsacem od omenjenih opravil sodelujejo cele vrste najrazličniših organov. Zato govorimo o prebavnem |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prav dobro, torej tudi v poznejih létih. Kar se pri omenjenim prekopanji perstí okrog dreves manj sená, toliko več se pa |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | so ga do leta 1783 po nemško „Rudolphswerth” imenovali. Pred omenjenim nadvojvodam mende ni bilo tù ne mesta ne vasi, desiravno |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | leta znaša le 2 gold., ki se pošilja pod gori omenjenim naslovom na Dunaj. Priloga današnjemu listu spričuje istino našega priporočila |
Fizika (1869): | bolj na široko pretresovali: za zdaj naj bo samo to omenjeno, da se sila, ki več drugih sil natanko nadomestuje, imenuje |
Zoologija (1875): | dvanajst redov razlikujemo, kakor je bilo vse v §. 24 omenjeno, v vretenčarje (vertebrata) in brezvretenčarje (avertebrata). Razen tega pa razpadejo |