▶ odsreden
pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršniktak, ki prihaja iz sredine; kontekst
- odsredna
Fizika (1869): | Centralbewegung, osrednjo gibanje. Centrifugalkraft, odsrednost, sredobežnost, odsredna sila. Centrifugal -Maschine, odsredna mašina. Centrifugal - Regulator, odsredni ravnar. Centripetalkraft, sredotežnost. Centrum, središče. Cev |
Fizika (1869): | Centimeter, 18. Central, osreden. Centralbewegung, osrednjo gibanje. Centrifugalkraft, odsrednost, sredobežnost, odsredna sila. Centrifugal -Maschine, odsredna mašina. Centrifugal - Regulator, odsredni ravnar. Centripetalkraft |
▶ odvoden
pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršniktvorjen, izpeljan; kontekst
- odvodeni
Pozhétki gramatike (1811): | vprégajo kakor njih pervoobrasni glagl mettre: ino tako vſi drugi odvódeni od tih tukaj popiſanih. Zhe na to tablo gledaſh ino |
Pozhétki gramatike (1811): |
Odvődeni Zhaſi. I. Od ſdajniga snanivniga ſe odvodi veliven odjemáje nameſtimé |
▶ ofert
samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJošabnost; nemško-slovenski slovar
- ofert
- ofert
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſapravel, ſupet noterpernesl. Polej! tu je bla pregreha mejſta Sodome: ofèrt, sitoſt, obilnoſt, inu namarnoſt. Lenu, inu namarnu bode umerl, katire |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vbógim, inu meni ſliſhal? Ali niſi ti rajſhi vſe na ofert, na jęlinu pyazho, na prepovędane luſhte, na ygre, na kojne |
- offert
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | bo. Try inu dvaista Peiſem. She vſelei ena druga h'offert, 1. Kar ſe je kol Ofru sneſhlu Per shvini, no |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſerzá, inu ierzhnouſtne , saſtopne v' ſvojim djainu, inu ſrezhne; pomęni offert, bogaſtvu, hvalo, otroke, Kardinale, Shkoſe, Prelate, inu viſsoke Goſpode. Zelu |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | notrajn ga sovrashnika? Vęjſh kaku ſe imenuje? On ſe imenuje offert, prevsętnoſt, napuh, prasna hvala, inu |
▶ oferten
pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMPošaben, nečimrn; nemško-slovenski slovar
- ofertna
- offertna
Sacrum promptuarium (1695): | bi bil vumerl. Ta peta je bila ena Mailenderza, taku offertna, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo. Ta ſeshta |
- ofertni
- offertni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu katęro sa lępſhi, kakor drugih dershiſh; ta tvoj bol offertni gvant, kakor tvojga ſoſęda, katęri morebiti ſhe ny tvój: vſe |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu najęmnik ſvojo vęjſt. Vſaki gręſhnik imá ſvojo vęjſt. Ta offertni, ali prevsętni ſvojo, ta togotni ſvojo, ta nezhiſti ſvojo, ta |
▶ ofnati
glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMPodpreti; nemško-slovenski slovar
▶ ofrt
samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJprevzetnost, ošabnost, napuh; Slovar jezika Janeza Svetokriškega
▶ ogladiti
glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnikudariti; Slovar jezika Janeza Svetokriškega
- ogladi
Sacrum promptuarium (1695): | leta karsnar sa vſako stopino ga s' palzo pò reprah ogladi, taku de kadar je damu prishal nej mogal na nogah |
- ognusi
- ognuſsi
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne ognuſsi zhlovęka; ampak kar is vuſt vùnkaj grę, letó ognuſsi zhlovęka. 12. Tèdaj ſo pèrſtopili njegóvi Jógri inu ſo k' |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó je, kar zhlovęka ognuſsi, ampak s' nevmitmi rokami jęſti, ne ognuſsi zhlovęka. 21. Inu |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je, kar zhlovęka ognuſsi, ampak s' nevmitmi rokami jęſti, ne ognuſsi zhlovęka. 21. Inu kadar je Jęsus od ondód vùn ſhàl |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu saſtopite. 11. Kar ſkuſi vuſta nótèr grę, tó ne ognuſsi zhlovęka; ampak kar is vuſt vùnkaj grę, letó ognuſsi zhlovęka |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vuſt vùn gre, tó is ſèrza vùn pride, inu tóiſtu ognuſsi zhlovęka: 19. Sakaj is ſèrza pridejo vùn hude miſli, vbyanja |
▶ ognjebljuvalen
pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršniktak, ki bruha ogenj; kontekst
- ognjebljuvalne
- ognjobljuvavne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | godbe godile; tega nas prepričajo nje ravnine, ognjobljuvavne gore in druge znamnja. Tudi ona je počivala in rodila |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Ognjene prikazni, ktere so celo zvezdoznanci Piazzi in Herschel za ognjobljuvavne gore, Schröter za pogoriše imeli, so to mnenje še bolj |
▶ ogrebati
glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnikodstranjevati s praskanjem ali drgnjenjem; [sskj]
- ogrebaš
- ogrebaſh
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſo delo po zhes imeli. Satorej v panj, kader roj ogrebaſh, vſelej en ſatizh podolgama pertiſni, po kterim ſe ravnaje bojo |
- ogrizujejo
- ogrizavajo
Robinson mlajši (1849): | dobro pazko imeti da, da vsi okoli ognja sedê ino ogrizavajo pečene kosti jednega ujetega, kterega so bili ubili. Da še |
- ohabel
Robinson mlajši (1849): | ino je oči odperel. Občul je sicer, da je grozno ohabel — slab pak teh velikih bolesti ni več čutil. Mesto gorke |
▶ ohlanec
samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMPsrednja vrsta prediva; splet
- ohlancev
- ohlanzov
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dajo lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi v niti od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim, kjer jih doſti tako prede, de ſe |
- ohlanci
- ohlanzi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe na-nj vezh in lepſhi preje s enakiga prediva naprede. Ohlanzi na tem kolovratu ſpredeni dajo lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi |