Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 54

▶ mesec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mescu
Kmetijske in rokodelske novice (1846): zató ima vikši ceno. Drevenka stare pšenice je v pretečenim mescu prek 4 gold., nove pa 3 gold. 36 kr. veljala

mesec

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v znamnje Vage. ) Kakoršno vreme pervi dan kane, rado celi mesec ostane. — Od začetka tega mesca se škodljivi hlapovi delajo, ki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zrejati. Bog nam daj le lepo gorko vreme saj ta mesec; po tem zna letina saj srednja biti. Sviloreja nam je
Blagomir puščavnik (1853):	bo polnoči. Zdaj gresta na breg. Čolnič je že odvezan. Mesec ravno iz zagor priplava. Tiho in mirno se ziblje čolniček
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za to pot. — Vojska sevastopoljska je prizadjala rusovski vladi vsaki mesec 144 milijonov frankov, tedaj vsako uro 200.000 fr., — Turčii vsaki
Astronomija (1869):	vzroki, kakoršni so n. pr. vetrovi. Pa tudi ne samo mesec, ampak tudi solnce nareja, akoravno ne v tolikej meri, da
Astronomija (1869):	pa zaganjajo in razbijajo, druge za seboj rodeči. Ker stopi mesec na vsakem kraji vsak dan 50 minut pozneje v poldnevnik
Astronomija (1869):	in odteka. Po tem, kako stojite obe zvezdi (solnce in mesec) proti zemlji, se sostavlja iz obeh moči veča ali manjša
Astronomija (1869):	ko bi mesečeva draga ležala v ekliptiki, videl bi se mesec otemnjen o vsakem protistanji (§. 65), toraj ob času ščipa
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2000 gl. 8 mes. ali pa s 16000 gl. 1 mesec, zato morajo dobiti vsi trije v obeh slučajih prav toliko

mesz

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	al tudi doma, al kjer kedu otshe oppraviti. 4. Uſſake mesz na treto nedello v' meszu, katira se bratovska nedella klizhe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu ſa gorijemanje zhaſty S. Joſhefa Boga prositi. 3. Uſſake mesz saj enkrat roſhenkranz S. Joſhefa al (katire tega naſna) Roſhenkranz
Kratkozhasne uganke (1788):	zhernemu oblezheni hodejo. Prateka, ali lejtu ima 12. męszov. Usak mesz ima po 30. dny, katireh eni so

meſez
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): eno s' dobro poprej malu smozheno semlo napolneno poſsodo, kader Meſez gori jemle, 3. zolle globoku, inu 3. zolle ſak ſebi

meſiz

Pozhétki gramatike (1811):	misa, moshko, le soleil, ſonze, shenſko la lune, luna ali méſiz. Imena imajo dvoje ſhtevilo edinje, ino mnoshno: edinje, kadar je
Pozhétki gramatike (1811):	premlad: sa pretekli dokonzan je treba, de zél dan; zel méſiz, itd, pretezhe, tedaj li ſmemo rezhi: j' etudiai bier; la

meſsez

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	poſsękati, velkiga je bolſhi v' Grudni, inu v' Proſenzu , kader Meſsez doli jemle, poſękati. Shivino, katęra ni sa pleme, prezh dati
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	peſhnati semli puſti leshati. Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader Meſsez gori jemle. Goſsi ſkubi, jim hitru perje sraſse, inu vuſheſa
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	je bolſhi, Vol, al Pir sa zelu Lętu skuhat, kader Meſsez doli jemle. mlade koprive poresat, poſuſhiti, je ena Erznija sa
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	de po deshe bodesh ſejal, na to vezh, koker na Meſsez ahtej. Derveſsa, katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim

meseca

mesca

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iz česar večkrat neprijeten in gnil zrak vstaja. — Zadnja četert mesca da skazljive megle in deževne dni. — Na s. Matevža dan
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sinu pokazati. Tudi pri drugi dražbi 24. dan ravno tistiga mesca ni ta njiva nobeniga kupca našla. — Prav se mu je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	imajo zavarvanci zanaprej , de bojo vselej zadnji čas do konca mesca Sušca, to je en teden po sv. Jožefu letno plačilo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	cesarska rodovina) je zopet eniga nadvojvoda zgubila. 5. dan tega mesca je umerl v Benetkah po kratki bolezni svitli nadvojvoda Miroslav
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	naj bi eniga izmed njih v Logatcu 8. dan tega mesca za poslanca izvolili. Draga „Slovenija” kaj se trudiš bob v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nikakor ne loti poléti odrezati, čeravno je toča že morebiti mesca rožnika drevó otolkla , kér skušnja učí, de véje, ki poléti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	premoženja, iz kteriga se vidi, da je imela konec imenovaniga mesca v vsim za 273 milionov In 40.995 gold. premoženja, med
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	knez Goršakov na Dunaji terjal: naj se do 15. tega mesca zdaljša obrok za odgovor. Menda ta novíca ni druzega kot
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tudi ogel njegov. Sadje tega germa — gloginje — je valjovito, ko mesca oktobra dozorí, rudeče kot krí, ima suho rumenkljato mesó in

meseca

Robinson mlajši (1849):	s kterimi sem se donine živil, ino zadnji dén vsakšega meseca tako na samoči prebávim — prebijem — prebom, kakor sem ves pretečeni
Zoologija (1875):	so: slavec (Lusciola luscinia) najimenitniši pevec, ki k nam dohaja meseca aprila, a septembra zopet odhaja; taščica (L. rubecula); plava taščica
Aritmetika za učiteljišča (1885):	1. julija l. 18.. nove knjige. Kakó je tekla kupčija meseca julija 1. 18.. Dne 1. julija. Kakor inventura izkazuje, sem

mesza

Ta male katechismus (1768):	prov s' zhastjo pokopalla. Sta svoje terplenja na XII. dan mesza malega serpaná pod Neronam Zeſſariam predstalla. Ant. Ta dva lubeta
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	2. nedello Majneka: na S. Anne praſnek: na drugo nedello mesza Ohtobra, inu na Shent Janſhov dan zirkuv, inu oltar S.Joſhefa
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se na te nasledne dny, koker na 2. Nedello Mesza Majneka , ali velikega Travna: na dan S. M. Anne : na
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	velikega Travna: na dan S. M. Anne : na 2. Nedello Mesza Ohtobra, ali Koſaperska, inu na trete boſhizhne Praſnek tu je
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	OPRAVILA MESZA SVIZHANA. V tem Meſzi v'sadnimu Firtelzu ſe morejo verbe

meſza

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	zu pa bode velki mras, katęri noter do Meſza Sushza terpi. Spomladanska Sétov. More toku perzaitu, koker bode mogozhe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu ſo pp Simi sa futer dobre. Vinu, katęro tega Meſza farbe ne ſpremeni, veliki Lęt terpi. Te erdeze zherve pod
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobro poverneno dobili. L. (Simſki krompir. ) Na nemſhkim ſo ſkuſhali meſza velikiga ſerpána okol velkiga ˛Shmarna , krompir ſaditi kmálo je perje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je perje pokasal, in kader je bil obſut je konz meſza kosaperſka zvetje pognal; ko je sima naſtopila, ſo mu selje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali na grajſhinah dobro priporózha. M. Domazhe povéſti. Deſetiga téga méſza je Krajnſka kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha domazhija imenitniga, ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſtavili in rasun ur in zhetertink ali firteljzov tudi dnove meſza kashe , med kterimi ſo tiſti dnovi ſhe poſebno rudezhe napiſani
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perſti naloshili. Veſelili ſo ſe , ki ſo ga v ſred meſza ˛Suſhza ſkopali: prav dober in bogat je bil. — Ali bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de ti nadlógi odidemo. D. Domazha poveſt. 19. dan pretezheniga meſza ob treh v jutru je od ſeverja priſhla in ſkoraj

mesece

mesce

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kaj zoperniga dobivati, pa že iz lastne skušnje skozi 4 mesce vém, de moj nos nič zoperniga ne občuti, kér vse
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	2 ali 3 tednih, večidel pa terpi skozi 3 — 4 mesce ali clo celo leto, kér ima to lastnost, de od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in zaide, kakor se ravno nameri. Včasih se posloví na mesce, včasih na tedne, včasih tudi le za malo trenutkov, kakor

mesece

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	odgovori Korvin. „Saj sem ti dal vse, kar sem zadnje mesece dobil od očeta. ” „Pojdi, pojdi! Vsaj pomisli, kaj je Fabíola
Stelja in gnoj (1875):	sparijo, ali ustojé. Po okoliščinah se utegne enaka stelja nekatere mesece ali tudi leto in dan tako goditi. Kup se s

meſze
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſe do ſèm she vali zelih devet let in tri meſze. Shivot in glavo ima s mozhnim ſúknam ovito, in kadar

mesecem

mescom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): želja. Ribič Marko mu hitro ve povedati, da je pred mescom dni prišla mlada in lepa paganska deklina do njegove bajte

mesecem

Astronomija (1869):	tako, kakor solnce vlada nad zemljo, vlada tudi zemlja nad mesecem, kterega na se priklenjenega drží z nevidno vezjó privlačnosti, tako
Aritmetika za učiteljišča (1885):	30. Razdalja med mesecem in zemljo je 58.525krat tolika kakor polumer zemljinega ekvatorja; kolika

mesecev

mescev

Ferdinand (1884):	Kup je bil kmali sklenjen. Alfonz je sklenil ostati nekaj mescev ondi. Med tem časom je skrbel, da se je grad
Oče naš (1885):	še ni prejel svetega krsta, ko je vender že osem mescev star. Kadar véka, mislim, da prosi: mati, nesite me krstiti

mescov

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	glasov zaslišalo, kteri so jeli ravno tako pridno nove iména mescov kovati, in perporočevati, kakor svoje dni čerkarji čerke. 1. Nekdo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	izobraževati ilirsko narečje” nam je odbral iz 34 slovenskih imen mescov, ki jih rabijo v različnim pomenu Čehi, Polaki, Serbi, Horvati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	reči, lepo prosimo vas! Iz Podbrezja. A. Praprotnik. Ktere iména mescov so prave? Od tistiga časa, kar so slovenski pratikarji pred
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	morebiti tudi pratike, vsak mesec z vsimi različnimi slovanskimi imeni mescov razveselile, in tako nas naučile, kakošno vreme de je ravno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Lahko da ga več mescov ne bode nazaj, zna pa tudi biti, da se skoro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	z ogovorom, ki je grozno osupnil rusovsko-gerško stranko. Že veliko mescov, ko so se punti v nekterih gerških deželah zoper Turke
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	gleda v plavo vedno jasno nebo — Čukče v merklo devet mescov dolgo noč. Rusija ni deržava, ampak je svet,. in četert

mesecev

Robinson mlajši (1849):	jo pospravila. Lehko ste je bile dve vreči. Za nekoliko mesecev sta imela suharov, ino tako mu ni menjkalo — hibelo, ner
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ako se je udeleževal podjetja A z 2000 gl. 8 mesecev, B s 4000 gl. 6 mesecev, C s 8000 gl.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Trgovec kupi 600 kg blaga za 421.05 gl., čez 8 mesecev pa je proda po 80 kr. kg; koliko % dobička ima
Aritmetika za učiteljišča (1885):	s 4000 gl. 6 mesecev, C s 8000 gl. 5 mesecev? Tu treba dobiček razdeliti ne le v razmerji vlog, ampak
Aritmetika za učiteljišča (1885):	z 2000 gl. 8 mesecev, B s 4000 gl. 6 mesecev, C s 8000 gl. 5 mesecev? Tu treba dobiček razdeliti
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl., in sicer hoče polovico takój, drugo polovico čez 6 mesecev plačati. Kateri ponuja več, ako se računa 6 % obrestij? 7.

meſzov

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	verzhi. Kako je Bog vender mogozhen! Tri leta ino ſheſt meſzov je she bilo, kar
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Marija je bila blis treh meſzov per Elisabeti. Teshko ſte ſe lozhile; toliko je bilo obéh
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je ſhe bil na vojſki, je v' nekim meſti vezh meſzov per ſtrugarji prebival, ino ſe je ſtrugárſkiga dela alj drakſlarije
Genovefa (1841):	sadremala. Péto poglavje. Genovefa v jézhi mati. Genovefa je vezh méſzov v jézhi prebila. V tém dolgim zhaſu je ni jiihzhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	varovati; sakaj neſrezha je bliso! Bres varha ſo namrezh 9 meſzov ſtariga otroka na ognjiſhu v ſtolizhu puſtili. Nad ognjem je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je treba vezhkrat ispodkidati. Pod drobnizo pa naj gnoj vezh meſzov leshi. Tukaj kashe ſpiſ, koliko te ali une klaje shivinzhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vélkiga oltarja v nunſki zerkvi bilo smanjkalo, in zhes nekaj meſzov ga je naſh imenovani rojak, Gaſhper Gezelj, letaſ na novo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſéka ; Ne polaltí ſe njih, ki ſo v terdnjávi. Şheſt méſzov mózhi tlá kerváva réka, Şlovénez shé morí Şlovenza, bráta — Kakó

meseci

mesci

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Blizo slovenskiga mesta P... na spodnim Štajeru zapišem pred nekimi mesci več vračitvenih predpisov (receptov) s pristavljeno slovensko signaturo (to je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dni čerkarji čerke. 1. Nekdo je hotel, de bi se mesci po številkah imenovali, na priliko: pervonj, drugonj i. t. d.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bo rekel. „Dragi moji! — je začel govor svoj — „pred 3 mesci sem obljubo treznosti storil in se zapisal v bratovšino vašo

meseci

Astronomija (1869):	spremljajo silnega Jupitra štiri majhne spremnice (sopremičnice, trabanti) ali ni meseci, ki mu vzrokujejo čisto enake prikazni, kot naš mesec zemlji
Astronomija (1869):	ktero se širi svitloba skoz svetski prostor. Ker namreč ti meseci tekajo okrog Jupitra, stopijo časih v polno senco, ki jo
Astronomija (1869):	bilo zato potrebno, ker bi bili drugače kmalu s poletnimi meseci prišli v zimo in narobe. Julijev, in poznejši Gregorijev koledar
Astronomija (1869):	čisto enake prikazni, kot naš mesec zemlji. Da-si so Jupitrovi meseci izdatno veči od našega meseca, vendar jih moremo le skozi
Mineralogija in geognozija (1871):	v malem vsled hitrejega vrtenja in nastali so trabanti ali meseci; pri Saturnu celó vidimo odločivše se obode ohranjene. Tudi se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	in celo nekega Francoza so te dni zaprli. Pred nekimi meseci se je priklatil sem nek italijanski gospodičič in dobil (čudno

mesecih

mescih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	skoraj celò hoče, de bi za naprej po premakljivih lunnenih mescih, kakor v starimu zakonu, čas merili, ne pa po stanovitnih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v starimu zakonu, čas merili, ne pa po stanovitnih sončnih mescih , kakor ga ves izobraženi sedanji svet meri. 5. Gospod Jeran
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	v boljšem vremenu še le po enem ali po dveh mescih odteklo. Veliko oralov zemlje je po takem ležalo prazno in

mesecih

Robinson mlajši (1849):	ječmene, ino pol mére grahu, pak se je po peteh mesecih zaradoval, ko je dvanajstkrat toliko nažnol nažel, naimer štiri mere
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Po koliko % dá 4260 gl. kapitala v 3 letih 4 mesecih 710 gl. obrestij? 20. Neki kapital dá v 3 letih

meſzih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo vidilo, de pohiſhtvo ſpet poſtavlja, k daljimu v ſheſtih meſzih. To de pogorelz vſe plazhilo ſhe le takrat dobi, kadar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi ſl bil miſiil, de bi pri krajzerjih v treh meſzih tak lép isneſik dotekel? Bres te naredbe bi gotovo vezhidel
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	napeljuj. — Mladi preſhizhki, ki bojo v tim ali v prihodnih méſzih do Şvizhana poversheni, niſo sa pleme. — Kurje jajze deni v

mesecom

meſzam

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pevzaj, bodo ſlaji, inu bòl rodíle. Kolker dni pred mladim Meſzam bode v'pavzam, v'tolkih Lętah rodi, okoli derves graben
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	mokrota perpuſti, ovſs ſejatti, 8. dni po mladim, al ſtarim Meſzam Shuſhza bode doſti serna, malu ſlame, v' malim Travni pa
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Drevje 3. dni pred novim, ali 3. dni po novim Meſzam obręsati, ſadovne peſhke ſaditi, v'sadnimo Firtelzu mlade dreveſsa preſaditi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	redijo. Grah, Lezho, inu drugo Sozhivo 3 dni pred novim Meſzam ſejati, toku hitru zvedé. V' ſtarim Meſzi Zhebul, Spinaſcho, Korene

mesecu

mescu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	34 minut — do 10 ur in 56 minut). V tem mescu je po starim pregovoru večidel še velik mraz: Ko pride
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mesec SVEČAN, (ki ima letas 29. dni. Dan v temu mescu raste od 9 ur in 34 minut — do 10 ur
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kot deží; vinskim cvétju dôbro vgodi. — Séver, ki v tem mescu pogosto vléče, nam v deželo obilno žita pervléče. — Če st.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	žali. — Lepi, suhi post pomeni žitno rodovitnost. — Slana v tem mescu je bolj nevarna, kakor po leti toča, ali suša soparna
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kôzla. ) Lepo vreme o Božiču; dolga zima. — Če v tem mescu germi, prihodno leto veliko vetrov porodi. — Če zdej vetrovi vleči
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga tudi na nekoliko nižji ceno polnili bodo. — (Slive v mescu Listopadu cvetejo. ) Uni dan smo slišali, de so neki gospódje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	serbskiga prestavljena). Sanjalo se mi je , de sim bil v mescu , in de sim v njem okoli hodil. Na tem popotvanji

mesecu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi tisti, ki jih želijo na novič prejemati, v temu mesecu za-nje oglasijo, in svoje ime in stanovanje bližni pošti na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi tisti, ki jih želijo na novič prejemati, v temu mesecu za-nje oglasijo, in svoje ime in stanovanje bližni pošti na
Astronomija (1869):	28 let spadajo delavniki in nedelje spet na dni v mesecu, kakor pred 28 leti. Vsako leto v tej 28letnej vrsti
Astronomija (1869):	poluta ravno proti mesecu obrnjena (primeri pod. 55.). Temo na mesecu razsvitljuje ob tem času polni zemeljski svit. 66 Ker se
Astronomija (1869):	o mlaji vsa od solnca razsvitljena zemeljska poluta ravno proti mesecu obrnjena (primeri pod. 55.). Temo na mesecu razsvitljuje ob tem
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	ni spomnil očetovske hiše; tudi ni imel pojma o solncu, mesecu in o krasni zemlji. V to grozno stanovanje ni nikdar

meszu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mogozhe se spovędati, inu obhajati. 7. Uſſako treto nedello v' meszu per peti Mashi, pridegi, prezesiji, inu bratovskeh andohtah se flisnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kedu otshe oppraviti. 4. Uſſake mesz na treto nedello v' meszu, katira se bratovska nedella klizhe, se poſlisati svojo vęſi ſgrevati

meſzi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Kokuſham kuhan ovſs dati, toku bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	perje sraſse, inu vuſheſa s' lashkim ojlam pomashi. V tem Meſzi ſe Polęti ta 21. dan sazhne. Satorej, katęri more, ima
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	je po lętu nuznu, to po simi skodije; v' tem Meſzi ſe more zhlovek gorku dershati, gorke ſpishe, inu pijazhe imęti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	juſihi smozhi, poſuſhi, inu potem pomakei, lepſhi gorijo. V' tem Meſzi tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu

meſzu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): trunk vina v' sęti, zhe ni ſila, toku v' tem Meſzu neſme kopat, inu shilo puſhat.

▶ meseček samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meseček

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	prijazno, Nebo prijazno, sončice svitlo, Sončice svitlo , meseček čisti, Meseček čisti, zarja rumena, Zarja rumena, drobne zvezdice. « (Iz Šafařikoviga »Narodopisa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	nebo prijazno, Nebo prijazno, sončice svitlo, Sončice svitlo , meseček čisti, Meseček čisti, zarja rumena, Zarja rumena, drobne zvezdice. « (Iz

▶ mesečen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mesečni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

gerški λειριοv od λαρω, pokriti, zato je tudi bila srebernosjajni mesečni boginji Junoni Lucini, pomočnici porodnic, posvečena ⁴). Na rimskih kamnih se

mesečno
Kmetijske in rokodelske novice (1845): nekoliko derv in lepo stanovanje v šoli. Stariši mu dajejo mesečno plačo po 10 krajcarjev. To pa je pičli živež šomaštru

▶ mesečev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mesečev

Astronomija (1869):	na dveh mestih, pri vozlih (§. 64), in torej mrak mesečev more le takrat nastopiti, kedar se mesec o času protistanja
Astronomija (1869):	sence v tej daljavi skoro trikrat veči, kakor videzni premér mesečev, zato se nam mora mesec, kakor hitro stopi v to

mesečeva

Astronomija (1869):	narejeni od obeh nebeskih teles. O krajcih se pa strinja mesečeva plima s solnčno oseko, tako da razodeva le razloček moči
Astronomija (1869):	§. 65), toraj ob času ščipa. Videli smo pak, da mesečeva draga reže ekliptiko na dveh mestih, pri vozlih (§. 64
Astronomija (1869):	natanko v istej ravni, kar bi bilo tedaj, ko bi mesečeva draga ležala v ekliptiki, videl bi se mesec otemnjen o

mesečeve

Astronomija (1869):	pa pojema. Pod. 58. Koristno je tudi predočiti si razne mesečeve spremembe, kar se zgodi tako, če postavimo v sredo mize
Astronomija (1869):	58. Ta svit pa nikakor ne prihaja od lastne svitlobe mesečeve, ampak od tod, ker je o mlaji vsa od solnca
Astronomija (1869):	pričakovati mesečevega sijanja, zato nahajamo v koledarjih zaznamovane ne le mesečeve spremembe, ampak tudi čas njegovega vzhoda in zahoda. 67 Koledar
Astronomija (1869):	raznih mestih njene poti gledamo, nam kaže prav natanko vse mesečeve spremembe. Da-si mesec blizo shoda kaže ozek srp, kakor pri

mesečevi
Astronomija (1869): Pod. 59. Pod. 60. 70 Mesečevi mrkovi. V pod. 59. naj predstavlja A solnce, B pa

▶ mesečina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mesečina

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Ploha dežja in ne mila rosa, Da ne sije sjajna mesečina, In ne rodi terta in pšenica, Ne za mašo v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	oblakov, Ploha dežja, in ne mila rosa, Ne ponoči sjajna mesečina, Da ne vlije se tri dolge leta; Da ne rodi

mesečini

Viljem Tell (1862):	snežniki. Noč je, le jezero in snežniki svetijo se v mesečini. Melhtal, Baumgarten, Vinkelrid, Sarnski pristavnik, Burkhart z Griča, Arnold Seva
Viljem Tell (1862):	o kterih prihajajo kmetje. Zadaj jezero, nad njim mavrica v mesečini. Razgled zapirajo visoke planine, čez ktere molé snežniki. Noč je
Astronomija (1869):	sploh je najboljše začeti v večernem mraku, ali pa v mésečini, ker so takrat le najsvitlejše in največe zvezde vidne, tako

▶ mesen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mesena

Pastirski list (1852):	se nedopušča, da bi u takih dnevih, po kterih je mesena jed iz perzaneslivosti dovoljena, kak tudi ne po nedeljah svetega
Pastirski list (1852):	celi advent, se sme meso le enkrat na den jesti. Mesena župa se sme tudi u večer uzeti. Od tote zapovedi

mesene

Pastirski list (1852):	tudi tisti, kteri težko delajo, ino kteri po presodi vračitelja mesene jedi potrebujejo. Nikakor se nedopušča, da bi u takih dnevih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v sok zmeša. Kdor more temu soku nekoliko masti ali mesene juhe pridjati, napravi psu bolj redivno pičo. Da mu sok
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kruh, ali kruh iz režene in jačmenove moke. Kdor ima mesene juhe, naj tega kruha v juho nadrobi in psu da

mesenega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): pri naših Epikurejcih; so navadni, ki iščejo le vživanja in mesenega veselja pa so bolj olikani, duševni, skeptični. Kaj ko bi

mesenimi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso s paradižnikovo polivko in jesihovim hrenam. Kislo zelje z mesenimi klobasicami in cesarjevim mesam. Pečeno koštrunovo stegno. Narašeno srovo maslo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kuhanje. 59. Jeterni cmočki. Meso s česnovim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Pečeni divji golobje. Solata iz razniga sadja.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	18. Jeterna župa. Meso z rujavo polivko. Zelen grah z mesenimi klobasicami. Gnjatni blekici. 19. Špargelnova župa. Meso s peso. Zelen
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Perutninna drobnjava na župi. Meso s školjčno polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeni puran. Solata. 77 Telečje na župi. Meso s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	spomlad. 1. Moknati cmočki. Govedina s kislično polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Namašene pišeta z glavno solato. 2. Zelišnata župa. Meso
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	96. Blekici na župi. Meso s krompirjevim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Ocverte jagnjičeve glave. 97. Jeterna župa. Meso s polivko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Snežne kepe. 54. Gresovi cmočki. Dušeno goveje meso. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeno telečje stegno. Za jesen. 55. Rumena župa z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cmok. 11. Kukmaki na župi. Meso s kumarami. Kolerabe z mesenimi klobasicami. Pečene pišeta. Špargelnova solata. 12. Gresovi cmočki. Meso z

mesna
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Mesna žolca (aspik). De tako ljubljeno žolco napraviš, ktera marsiktere jedila

mesne

Branja, inu evangeliumi (1777):	sapovędane poſtne dny derſhati : tudi ob Petkih inu Sabbotah od mesne jedy ſe sdershati. 4. Vſaku lejtu narmejn enkrat enimu naprejpoſtavlenimu
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	marsiktere jedila olepša, deni v kozo en par zajemnic z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva funta govejiga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	koleščike, stolci jih, pomaži pocinjeno kozo dobro s putram, povaljaj mesne kose po eni plati v pšenični moki in jih s

meſne

Abecedika ali Plateltof (1789):	sapovędane poſtne dny dershati: tudi ob Pętkeh inu Sabbotah od meſne jedy ſe ſdershati. 4. Uſsaku lejtu narmejn enrat enemu naprej
Kuharske Bukve (1799):	na zheterti sręsane piſheta poloshi v' koso, perlì enmalo meſne shupe, de nad sharjavzo savrejo; potle versi notri enmalo
Kuharske Bukve (1799):	106. Kuhanje od ſhuke. 107. Sroviga maſla kuhanje. XI. Pezhene meſne jędi. 108. Jelęnovi koſez per rępi v' polivki pezhen. Zemmer
Kuharske Bukve (1799):	ſhęſt sélen, dva zhebula, inu diſhave, gori vlì en bokal meſne shupe, flaſho saſhravbaj, poſtavi v' vręli krop, kir v' enim
Kuharske Bukve (1799):	s' enmalo moke preputi na sherjavzi v' kosi, perlì meſne shupe, daj ſhe maſla, muſkat zvęta, inu kuhaj. Pręden grę
Kuharske Bukve (1799):	potle ga deni v' koso nad sharjavz, perlì enmalo meſne shupe Poſębej rasbęli obilno ſhpeha, al maſla, vmęſhaj bęle moke
Kuharske Bukve (1799):	grah v' kosi na ſrovim maſli preshario, potle berſh perliejo meſne shupe, inu do, mehkiga ſkuhajo. Potle vsamejo polovízo graha s'
Kuharske Bukve (1799):	na vodi, kader ſe ſkuha inu povrè, perdeni enmalo meſne shupe, drobno ſękanga peterſhíla otrębi, ſrędne peręſa venirręshi, na oſoleni
Kuharske Bukve (1799):	enkolko ſroviga maſla, sashári enmalo moke notri, gori nalì meſne shupe, deni zvetje notri inu enmalo muſkat zvęta, naj

meſsne

Abecedika ali Plateltof (1789):	qvatre, inu druge sapovedane poſte, tudi ob Petkih, inu Sabbótah meſsne jedy ſe ſdershati. 4) Ti imaſh vſaku lejtu nar manje
Abecedika ali Plateltof (1789):	sapovedane poſtne dny dershati; tudi ob Petki inu Sabbotah od meſsne jedy ſdershati 4. Vſaku lejtu nar mejn enkrat temu naprej

mesni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	česar tako imenovani rakov puter postane. Ožeto skuhaj v dobri mesni župi, zarumeni potem v putru dve žlici moke, vunder ne
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župi. Skuhaj mehko dve lepi glavi cvetniga ohrovta v dobri mesni župi, zarumeni dve žlici moke v srovim maslu, perdeni potem

meſni

Kuharske Bukve (1799):	sôſ. Eno doſti veliko ſtvar peterſhíla opperi, drobno ſękaj, na meſni shupi kuhaj, perdeni ribaniga kruha, de bo polivka goſtláta; permęſhaj
Kuharske Bukve (1799):	jajza, smęſhaj, dęlaj zmoke, inu jih na meſni shupi kuhaj. Ako bi rad velike gnędle imel, moreſh en
Kuharske Bukve (1799):	Oſtershi peterſhílove koreníne, preręshi na dva platiſha, jeh ſkuhaj v' meſni shupi, ohladi, inu sabęli s' ojlam inu jęſiham. 288. Sok
Kuharske Bukve (1799):	tim namaſhi svotlene Kolerabe, pokrove s' prejo goripovęshi, inu na meſni shupi ſkuhaj; shupo ſturi goſto s' ribanim kruham; kolerabe slo

mesno

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Rujava polivka. Vzemi lepe rujave prežganke, zali jo z dobro mesno župo, z nekoliko vinam in jesiham, perdeni eno čebulo, eno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z dobro mesno župo zaliti. Čista polivka (konsomé). Kuhaj dobro mesno župo, v kteri so se tudi telečja pečenka, ali kosti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ali tudi per pečenji, tedaj jo pa moraš z dobro mesno župo zaliti. Čista polivka (konsomé). Kuhaj dobro mesno župo, v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zrezane čebule in limonoviga lupka, de se napne, zali z mesno župo in z malo vinam. Zdaj pa okisane kumarice na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	putru zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni, z dobro mesno župo, jesiham in vinam zali, meso perdeni, juho z žemljevimi

meſno
Kuharske Bukve (1799): od nję dobí, ga na ſklędo pokladaj, najn vli al meſno, al poſtno shupo, inu daj na miso. Zeſarjov jęſhpren ſe

▶ mesija samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mesija
Deborah (1883): budím, jaz dolge ure štejem In hrepenim: O pridi, moj Mesija! O Jožef, ti predragi mož! Ko spomnim Se tebe, vselej

▶ Mesija samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Mesijo
- Mesiasa
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): tabe sarotim noi permoram skves boga heloim inu skves boga mesiasa noi skves bopa Ahomet! 4. Jas N. N. tabe sarotim

▶ mesing samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

medenina; Pleteršnik

mesing

Kemija (1869):	rabijo za mnoge in mnoge stvari. Naj omenimo najimenitniše. 1. Mesing ali méd, iz 71 delov bakra in 29 delov cinka
Kemija (1869):	jasno rumena, iz nje se vlivajo razne litine. 2. Rdeči mesing ali tompak ima 85 delov bakra in 15 delov cinka

▶ mesingast pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

medeninast; Pleteršnik

mesingast

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro iztlači in deni obojiga pol maselca s cukram v mesingast kotlič, v kterim naj nekolikrat zavre. Ko se pohladi, ga
Najdenček (1860):	je svoje molitne bukvice dala, jez pa sim nji dal mesingast perstan in tako imava vsak svoj spominj. Kmalo sim čutil

mesingastem

mesingastim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): naj pa pol ure stoji. Zdej drobljanček sroviga masla v mesingastim kotličku razbeli, tri žlice omese perdeni, de med vednim mešanjem

meſingaſtim

Kuharske Bukve (1799):	191. Sok od murv. Preshmi murve ſkusi ruto, deni v' męſingaſtim kotlizhi en ſrakel tiga ſoka, inu eno libro zukra na
Kuharske Bukve (1799):	predále ven, na muhi naj oſtanejo zęle. Perſtavi kuhat v' męſingaſtim kotlizhi na zhiſti vodi; kader ſo enkrat savręle, ſe berſh
Kuharske Bukve (1799):	sręshi na zheterti, deni kuhat s' vodo na proſtori v' męſingaſtim kotlizhi; Perdeni eno treſko ſladke ſkorie, inu od lemone lup

mesingastim
- meſingaſti
  Kuharske Bukve (1799): 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih

mesingasto

mesingasto
Kemija (1869): spojine težkih kovin z žveplom imajo navadno kovinsko lice in mesingasto barvo, umetne spojine so pa večidel prahovi kake posebne barve

meſingaſto

Kuharske Bukve (1799):	120. Viſhne sa ſalato. Eno unzho zukra deni v' meſingaſto ſklędo, inu eno shlizo vode na sherjavzo, de savrè; potle
Kuharske Bukve (1799):	olupi, zhes ſrędo preręshi, istrębi, v' merslo vodo deni. Vsami męſingaſto koso, ali kufręno, deni notri zhiſte vode inu enmalo

▶ mesnat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mesnat

Zoologija (1875):	lopar (Anatifera) 2,5 cm. dolg ter ima ravno tako dolg mesnat recelj, s katerim se prilepi na kako podlogo. Morski zvončič
Zoologija (1875):	je 2 črevlja, živo pisan, a na glavi ima tudi mesnat greben. V Afriki in v deželah okoli srednjega morja nahajajo

mesnate

Zoologija (1875):	glavi in tudi pod kljunom ima, kakor naš petelin, velike mesnate izrastke. O velikosti in življenji tega ptiča se je mnogo
Botanika (1875):	gumi; listje senesovega grma (Cassia), ki je dobro čistilo; sladke mesnate stroke rožičevca (Ceratonia Siliqua); kiselkasti stržen tamarindovi (Tamarindus); znane korenine

mesnatega

meſnatiga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	noſniz, in ne preſhirokiga gobza biti. Vratú bodi terdniga in meſnatiga, pa vender ne zhesnemozh debeliga, in ne bohatiga. Dalej mora
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	perſ, in globòko pobéſheniga gubaſtiga nadra, lepo oboknih reber, ſhirokitra meſnatiga in ravniga ne vſhibljeniga herbta, terdnih ledij, in ravniga pIoſhatiga

mesnati
Botanika (1875): ali listasti, ali usnjasti ali trdi kakor kamen, ali strženasti, mesnati itd. Mnogokrat je v zunanjih plodovih delih nakupičeno staničje, ki

mesnatih

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	njim kakor s pečenimi pišanci, samo, de se mora zavoljo mesnatih pers nekoliko bolj dolgo peči, in de se mora tudi
Botanika (1875):	služijo ljudem za pomnožbo rastlin čebulnic. Snovi, ki so v mesnatih listih čebulnih, dajó mladej rastlini živeža dotle, dokler ga ne

meſnatih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ktero ima nar vezh zukraſtih in ſmolnatih, nar mènj pa meſnatih rezhi. Staroſt, obdelovanje , semlja, vreme, kraj, ſolnze „nareja te mnoshnoſti

mesnato
- mesnato
  Botanika (1875): sorasli. To so pa ne dogodi pri semenih, ktera obdaja mesnato ali koščicasto oplodje. Zunanje podobe plodov. 75 Po tem, kako
- meſnato
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſverſh imajo. Murvno perje ima v ſebi pet rezhi: a) meſnato rezh, h) farbo , c) vodo , d) zuker, e) ſmolo. Perve

▶ mesnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mesnic

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Kakor česki časniki pišejo, potuje pater Rados zdaj po Marskem. — Mesníc, kjer se konjsko meso zdravih kónj kakor goveje toda cenejše
Rudninoslovje (1867):	solitar tako-le: Živinskih snovi navzeto zemljo, n. pr. iz hlevov, mesnic itd. pomešajo z živim apnom, z izpranim pepelom, s sipom

mesnici
Kmetijske in rokodelske novice (1846): bi se ljudjé pogovorili sicer zdrave , pa poškodvane konje v mesnici očitno klati, in ko bi se konjsko meso, predenj se
mesnico
Kmetijske in rokodelske novice (1846): lahko kdo konja kupil in ga precej v mesnico dal; pa vém tudi dobro, de veliko konj v nič

▶ mesnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klavnica; SSKJ

mesnico
Sveti večer (1866): tihem jokala; Liza se je tresla, kakor jagnje, ktero v mesnico peljejo. Stari logar pa — imel je visoko plešasto čelo in

▶ meso samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mesa

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de ne kaže, de bi se ozdravil, ga zabodejo. Lepiga mesá se jim je škoda zdélo zavréči, néki kmét — mojster skaza
Zlata Vas (1848):	Kteri so v to dovoljili, so povedali, koliko juhe in mesá vsak dan želé; sedemnajst družín jih je bilo pervikrat skupej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cevi (roru) ali v peči pečeš. Kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva funta govejiga mesa, nekoliko telečjih kosti, eno staro kokoš, en kos gnjati, tudi
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	motil. Ná, Saksonec, lej, tvoj stari rojak ti je lonec mesá skuhal. Jej, ljubi moj Saksonec, in povej mi zraven kako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	rogov; lepe in močne goveda so to, polne mleka in mesa. Angleži so mesojedci in mlekopivci, kakor je že pervi zmagavec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	travnikih molze živina obilo mastnega mleka in si pridobi obilo mesa. Kar pa se tiče molže, so holandske krave še bolje
Oče naš (1885):	žepu z denarji, na hrbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v svojem življenju ni tako srečnega čutil
Tiun - Lin (1891):	razumeti in ker nam niso ničesar pripeljali, ne sadja, ne mesa, jih nismo pustili na ladijo, katero so prav pozorno ogledavali

meſa

Kuharske Bukve (1799):	V' to shupo snaſh tudi djati en koſ kuhaniga telęzhjiga meſa per koſti; al perſni koſez od koslizha, ali jagneta; mlade
Kuharske Bukve (1799):	korenja, peterſhila, na koſze sręsaniga meſa govejiga, telęzhjiga, inu peretnize od kopunov; vſe vkup poſtavi na
Kuharske Bukve (1799):	veje maſtí, al pa ſhpeha; tudi sręsaniga meſa telęzhjiga per vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna
Kuharske Bukve (1799):	kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga meſa ne opraniga na tanke ręsíne, ga potolzi s' noshovim robam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	take bolne shivine ne kole, ne ſkrivaj ne ozhitno, de meſa ne prodaja, ne vshiva, ne drugam odnaſha. Dr. Bleiweiſ. Vinſke

meſsa

Abecedika ali Plateltof (1789):	teh Svetnikov. 10. Od pushanje teh grehov. 11. Gorivſtajenje tega meſsa. 12. Inu to vezhnu shivlenje. Amen.
Abecedika ali Plateltof (1789):	teh Svetnikov. 10. Od puſhanje teh gręhov. 11. Goriuſtajanje tega meſsa. 12. Inu tu vęzhnu shivlenje. Amen.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	en ſyn boshji: jeſt nózhem en ſushni tiga ſvéjtà, ali meſsá, ali tiga Hudizha biti, sakaj jeſt ſim en otrok, en

meſſa

Ta male katechismus (1768):	meſſá imenujejo? Taiste, katire imajo ludji (katiri po ſhellah svojega meſſá ſhivèe, inu so od duhovneh boſhjeh otrok odpadli) navado dapernashat
Ta male katechismus (1768):	v' list na Galat. 5. toku naprej: Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste
Ta male katechismus (1768):	dejleſhnost. IX. Skus ſagovarjanje ptujega greha. Katire se della tega meſſá imenujejo? Taiste, katire imajo ludji (katiri po ſhellah svojega meſſá
Ta male katechismus (1768):	boſhjeh otrok odpadli) navado dapernashat. Kaj se ſene della tega meſſá? S. Pavl shteje taiste v' list na Galat. 5. toku

meso

maſſo
Branja, inu evangeliumi (1777): ſim jeſt vezh , v' jezhah bel pogoſtukrat, v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim jeſt doſtikrat biv. Od Judov ſim

meso

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	to reč že vežkrat poskusili, terdijo, de se da konjsko meso tudi posušiti in de je dobro tudi suho. Skušnja je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	i. t. d. pràv perpravljene, jedcam neki pràv dobro dišé. Meso mladiga zdraviga konja se enači telečjimu, in meso starjih konj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se pervarvalo! Veliko lože bi se pa še pervadili konjsko meso jesti, ako bi se ljudjé pogovorili sicer zdrave , pa poškodvane
Zlata Vas (1848):	pregovorí, občinsko juho ali župo kuhati, in trikrat v tednu mesó, zlasti za prodaj. Kteri so v to dovoljili, so povedali
Zlata Vas (1848):	plačal. To ni nobenimu preveč težko stalo. Le kdor je mesó vzel, je mogel denarje dati. — Mlinarica se je na kuho
Robinson mlajši (1849):	tako mora jih meso tude celo drugače dišati, nego li meso naših psov. Otroci! vse je za pot prigotovljeno. Nehajmo tedaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	peči pečeš. Kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja
Zoologija (1875):	Abramis) je jako navadna po naših vodah in ima dobro meso. V to pleme spadajo tudi belice (Leuciscus), tako imenovane zarad
Zoologija (1875):	sebi. To so sosebno: žita, sočivja, mleko, s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri. Tu podajamo kemične sostavine imenovanih jedil v

mesu

Kratkozhasne uganke (1788):	vedeli, njega varuvati. Zhebela, ke pizhe, aku se reſdraſhe. Ni mesú; je pak vonder od mesa rojenu. Nima nosa, ne ozhy
Kratkozhasne uganke (1788):	oſſhivy, njo ſhe ti popyesh, ali pojęsh. Enu jajze. Moje mesú je ked mlęku węlu: moj gvant ked kry, ali shkerlat
Kratkozhasne uganke (1788):	deslih je kisela, tok njo is ſheluſhejam popyesh. Le moje mesu per tebi nezh navela. Ena Limona, ali Zitrona. V' ognu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kriſtusa: jas tabe prosim skues niegove S. S. Rane skues mesu noi kri skues muesk norkoſti skves shivlenje noi smert: jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te dnar al skriti zhaz skues to besiedo katera je mesu poustava inu skues use svete
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skues te S. S. Apoſtelne petra noi Paula: inu skues mesu pouſtajenje Jesusa Kriftusa. Jas N. N. tabei Sarothim o Duh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu not: jas prosim taba shves to besiedo katero je mesu pouſtava inu mad nami prabivava: jas prosim taba skues to

mesv

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti obareita mena N. nes te den noi vsoli moje mesv noi kri prad vsiem kvanjam inv bodeniam noi beram; noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ta trezhji nasriede jnv skves telv noi dusho; noi skves mesv inv kri; noi skves koſti inv mvesk noi skves rozhe

meſo
Kuharske Bukve (1799): goveje shupe, kar je tręba; puſti pozhaſi vręti, dokler ſe meſo, inu ſelenje omezhí; potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta

meſsu

Sacrum promptuarium (1695):	Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel shenkam vam shlahtnem, inu bogatem. Ali
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	djal k' njemu: Şręzhèn ſi ti Şimon Jónov Şyn: Kęr meſsú, inu kry ny tebi tó rasodęlu, ampak mój Ozhe, katęri
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	de ſe je vezhna beſsęda s' zhlovęſhko naturo vkupſternila, inu meſsu poſtala, O! Kdo móre nà rojſtvu, shivlenje, tèrplęnje, inu ſmèrt

meſſu
Biblia (1584): djal k'njemu: Svelizhan ſi ti Simon Ionaſou ſyn: Sakaj Meſſu inu Kry nej tebi tiga resodellu: temuzh moj Ozha, kir

mesom

mesam

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cmočki. Meso z jesihovim hrenam. Zelen grah z ocvertim jagnjičevim mesam. Čokoladno kuhanje. 13. Žemljevi mlinci. Meso s kislično polivko. Dušena
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in jesihovim hrenam. Kislo zelje z mesenimi klobasicami in cesarjevim mesam. Pečeno koštrunovo stegno. Narašeno srovo maslo. Limonova mandelnova torta. 164.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	95. Jeterni cmoki. Meso z gorčice. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečeni kopun. Solata. 96. Blekici na župi. Meso s krompirjevim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	57. Francoska župa. Meso s peso. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečene lešterke. Solata iz razniga sadja. 58. Kalafuki. Meso s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in kumarčno polivko. Zelen grah z jagnjičevimi rebricami in cesarjevim mesam. Lešterke v žolci. Rakovo kuhanje. Telečja obistna pečenka s solato
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Tudi se skleda, ki jo na mizo daš, s suhim mesam ali govejim jezikam olepša. Špehovi cmoki drugačni. Na štiri žemlje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Jeterni cmoki. Meso z mandelnovim hrenam. Zelen grah s cesarjevim mesam. Pečena gos. Solata. 6. Perutninna drobnjava na župi. Govedina s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na tanke koleščike zreži in ali samo ali s koštrunovim mesam in malo kimelnam kuhaj; potem lepo rumeno prežganka napravi in

mesom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v suhem pesku hraniti. Nar bolje je, če ga z mesom vred sejemo, toda ga ne smemo bolj na debelo pokriti
Zoologija (1875):	veselim petjem zabavljajo in razveseljujejo, koristijo nam tudi znatno z mesom, jajci in perjem. Še posebno pa moramo naglasiti, da nam

meſam

Kuharske Bukve (1799):	pred obilno maſtio, tolſhóbo, inu sabęlo, ſhpeham, ſvinſkim, inu ſuhim meſam; sherke inu sháltove ſtvari odbęrajo inu odmętajo; pogręte nedajejo na
Kuharske Bukve (1799):	versi notri, inu puſti, de ſe rumeno sapezhe s'telęzhjim męſam vkup; po tim perlij goveje shupe kar je sa sôſ

meſsam

Sacrum promptuarium (1695):	almoshno zhakati, vſame ta fazonetel ga nepolni s' kruham, inu meſsam, ter neſse petlerjom, jo ſrezha krajl nje Ozha, jo vuprasha
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	napolni, v' pokori vaſhe gręhe sbriſhe, v' obhajilih s'ſvojim męſsam ſpisha, v' bolęsnih potroſhta, v' porokah vaſh sakon poshęgna,

meſſam
Branja, inu evangeliumi (1777): saleſe tega hudizha. Sakaj nam ſe je vojskuvati nikar s' meſſam , inu kryvjo: ampak super Vajvode, inu oblaſtnike , super visharje tega

mesu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bogabojęzhemi. Joſheſa Hermanna Premonſtratenſarskega Chorarja mojega lubizhka, inu Angelzheka v' mesu je ſatu toku zhudnu njegova svetuſt gorirasla, ke je te
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pert ali papir zavije in v dimnik obesi. — To pri mesu posebno lepo farbo in dober vkus naredí. Prerokvanje vremena za
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	odtergaj, na drobno zreži, enkrat zavri in s špinačo vred mesu perdeni, s kosam putra v moki povaljaj in z muskatovim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	enkrat zavri, precedi, čisto ožmi, ene barte presekljaj in jagnjičevimu mesu perdeni. Od špargelnov mehko odtergaj, na drobno zreži, enkrat zavri
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mu mora obilne in redivne klaje dajati, da zopet k mesu pride. X. Poglavje. Vnetje možganov. Pri ti bolezni, ktera večdel
Sveti večer (1866):	V njem prebiva neumerjoč duh; on je angelj v slabem mesu in kervi. Kedar ta slaba obleka odpade — je angelj popolnoma
Kemija (1869):	koristno se je pokazal na severopolarnih ekspedicijah. Sol, posuta po mesu, vzame mu nekoliko vode in izvleče raztopno hranivo, ter napravi
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	bolezen na tvoje črve. Kakor nahajamo pri bolezni (trichine) v mesu živali ali ljudi male okrogle črviče, tako tudi nahajamo pri
Tiun - Lin (1891):	kruha in lonec vode in nekaj, kar je bilo podobno mesu, česar pa nisem natanjše preiskaval. Razjaren po tej novi razžalitvi

meſu
Kuharske Bukve (1799): s' jeſiham, permeſhaj drobno sręsaniga drobnaka; daj na miso k' męſu. 49. Gorka selena polivka. Stolzi peterſhila inu krebulze v' ſtopu
meſſu
Ta male katechismus (1768): de ima sodne dan pridti, kader bode Kristus v' zhloveshkemu meſſu videjozh od nebes ſupet dolipershl, koker en vojstre pravizhne sodnik

▶ mesojedec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mesojedci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): močne goveda so to, polne mleka in mesa. Angleži so mesojedci in mlekopivci, kakor je že pervi zmagavec Britanije rekel („lacte

▶ mesojeja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

jedenje mesa; kontekst

mesojeje

Pastirski list (1852):	svetega posta, k mesenim jedilom ribe se pristavljale. Zapoved od mesojeje se zderžavati ne preteže se na bolene, tudi ne na
Pastirski list (1852):	so ne dolžni pri jedi si pritergali : II. Dolžnost od mesojeje se zderžati je: 1. Vsaki petek celega leta. 2. Vse

▶ mesopostanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda)

utelešenje; kontekst

mesopostanja

meſſupostanja

Ta male katechismus (1768):	svete spomin te presvete Divize, koker tudi tega gnade polnega meſſupostanja bolhjega; ter nas tudi ſraven tega oppominuje, de be se
Ta male katechismus (1768):	spozhet od S. Duha? Ta nam naprejpostave to skrivnust tega meſſupostanja boſhjega: ſakaj lih rajmno taiste Syn boſhje je s' nebes

▶ messing neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

messing

Kemija (1869):	melasa, sirop, 484. Mennige, minij, svinčena rusovina, 431. Meso, 496. Messing, med, 433. Metall, kovina. Metalloid, pakovina. Metallsaure, kovinska kislina
Kemija (1869):	mramor, 414. Maslo, 496. Mastiks, 489. Masse, tvarina. Méd, (i), Messing, 433, Meersalz, morska sol 407. Meiler, kopa, 385. Melasse, melasa

▶ mest neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

mest
- meſt
  Pozhétki gramatike (1811): moindre majnſni, nameſt plus petit, bolj majhin: pire, hujſhi, na, meſt plus mauvais, bolj hud; poſtavim: la vertu est meilleure que

▶ mesta neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

mesta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je prišel na svetlo 1. del važnega zgodovinskega dela „Dejepis mesta Prahy” (Povestnica mesta Praga) od slavnoznanega povestnika V. Tomka; delo

▶ mestece samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mesteca
- meſtiza
  Genovefa (1841): ſlaba mati preshíviti! V tém grôsovitim kraju ſhe ni drusiga méſtiza, kamor bi te mogla poloshiti, kakor terde, mersle, kamnite tla

mestece

mestice

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	imeli. Ena dobra tovaršica me je k vbogi perici v mestice priporočila, kjer ste me šivilo najšli, in dobrotlivo z seboj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	hišo stopiti, ubraniti se njegovih perečih žarkov. Al kakošno borno mestice je bilo to! Hafed se ni mogel zderžati je primerjati

mestecu

mestici

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	njega. Mihael Nostradamus je bil rojen v Šent-Remigiju (Saint-Remy) malim mestici Provanse, okrog leta 1503. Lekarstva ſe je v Montpellierski šoli
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	odgovarjati pustila. Moja žena jih pobara, ali bi vse v mestici bile doma? —

mesticu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in večje. To uzrokuje menda, da so se v našem mesticu rečí prigodile, o kterih smo do zdaj le brali o

▶ mesteje samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mesteje
Kmetijske in rokodelske novice (1847): sedem široka in osem dolga; na enim koncu, kjer so mesteje, naj bo zidana, vsa druga pa lesena ali k večimu

▶ mesten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mesten
Revček Andrejček (1891): je samoljubnost ime! — Ti si ponosna na to, da se mesten gospod k tebi poniža, da te bode spridil! Ana (razžaljena

mestna

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bilo v Ljubljani silno veliko tacih gerdúnov ; nektere je mogla mestna gosposko clo zapreti. Ko bi za vojaški stan odločeni fantje
Zlata Vas (1850):	presodijo, de se resnica zvé. Ti možje so bili dva mestna gospoda in gospod fajmošter. Zatorej pridejo eniga dne nevedama, predin
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	stroški in dohodki tekočega leta še enkrat prevdarjeni. Ker ima mestna kasa še 2000 gold. n. d. lanskega dolgá zaubožnico v
Najdenček (1860):	voljo! Nežka,” je rekla, „lepo te prosim, padi v medlevco! mestna zdravnika sta prišla; Mignon je zdrav, zdaj moraš ti zboleti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	zadela, se je v Ljubljani po naberi, ki jo je mestna gosposka vpeljala , nabralo 319 gold. in 28 kr., 8 srajc
Valenštajn (1866):	šleme i klobuke Zelenim klasom, zadnjim poljskim ropom! Odpró se mestna vrata na stežaje, Nej treba, da ja stenolom razbije; Nasipe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	trije. Najbolj demonstrativno je bilo to, da ni hotela dati mestna gosposka meščanske godbe, katero je bil župan poprej že vsaj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pa določena mestna vrednost prve kvocijentove številke, določena je tudi mestna vrednost vseh druzih. N. pr. a) enačba, b) enačba. Pri
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednicami divizorjevimi stoječa številka v dividendu; ako je pa določena mestna vrednost prve kvocijentove številke, določena je tudi mestna vrednost vseh

mestne

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	gore in griči; na tó se vidijo cerkveni turni, kasneje mestne strehe, hiše, zadnjič ljudjé, ki se na tergih prek morja
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	z vsimi stroški, razun snaženja in nekaj derv, preskerbljene od mestne občine, kar več sto goldinarjev vsako leto znese. Mestna občina
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	iz Krajnskiga, Štajarskiga, Teržaškiga, Goriškiga in Horvaškiga. — V poslednjim zboru mestne Ljublj. županije so se, ker je že eno leto perve
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	glasovi sopet g. Ambrož izvoljen za to, ker so njemu mestne zadeve nar bolj znane, v kterih morata župan in njegov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	odbor hoče pri obilnim plačilu ostati, ki ga je vradnikam mestne županije odločil, čeravno vlada s temi določili ni nič kaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in ločje je polnilo vodotok, versta nabitih kolov kot del mestne zabrambe na enem koncu, in množina mlinskih jezov na drugem

mestnega

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mestnega prefekta je tù stal ko berač med berači; sin mestnega prefekta, kteremu je bilo skerbeti za hišno pravico vsakterega, on
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	dvorane — čudno mu je bilo serce in se kerčilo. Sin mestnega prefekta je tù stal ko berač med berači; sin mestnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	Zupan so se v petek podali na Dunaj v zadevah mestnega loterijskega posojila, ker je v Graški „Tagespost” glas počil, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	ta slava je trajala še dalje, ker gospodarstvo in nadzorovanje mestnega posojila ostalo je v istih rokah; zatoraj se je trobilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	je v mestno dvorano na mesto prejšnje stopila narodna večina mestnega zbora. Naši gospodje pregledavajo pogodbo o najemu posojila, pretehtavajo pogoje
Revček Andrejček (1891):	Jeklen! Ujel sem ga že. Jeklen. Koga? Kaj? Grešnik. No mestnega postopača (tajnostno) Zvitoroga.

mestniga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zaslug nar starejiga izbornika Ljubljanske kmetijske družbe, cesarskiga svetovavca in mestniga poglavarja, gospoda Janeza Hradeckita opomnili in se jim pri ti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	d., po visokim sklepu od 3. tega mesca opáta in mestniga fajmoštra v Celji izvolíli. Zmes. (Kaj je kupčijstvo? ) Nek Francoz
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Hvale vredno! ) V mestu Korompi na Ogerskim so device, od mestniga duhovna spodbujene, v družbo stopile, de ne bo nobena zmed

meſtniga
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ſe zhes nje jesili. Na ſvojim ſprehodu ſim lanjſko jeſen meſtniga ſtrojarſkiga mojſtra goſp. F. Banizha, ki je ravno polni vos

mestnem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	dec. 1858. Jakob Grimm s/r.“ Iz Ljubljane. V poslednjem mestnem zboru so bili stroški in dohodki tekočega leta še enkrat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	in res najdejo, da je bilo veliko dobička pri tem mestnem posojilu; zračunali so svoto mnogo nad 438.000 gold., toda naši

mestnimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): deklet poklicanih. Zavoljo slabiga vremena so jim ga pa na mestnimu strelišu napravili, ktériga sta tudi presvitli Cesar in Cesarica obiskala

mestnemu

Od pluga do krone (1891):	grmada ji ni odšla. Drugo jutro gré cigan Janoš k mestnemu sindiku Ludoviku pl. Radiču, kateremu objavi, da vé v Ljubljani
Od pluga do krone (1891):	bili takoj, kaj je mladega tujca spravilo na nevarni pot. Mestnemu sodniku pade od začudenja že spisana razsodba iz rok. Vse
Od pluga do krone (1891):	ako se bode le preveč potezal zánjo. Prijavil sem jo mestnemu sindiku za čarodejko. Da stvar dokažem, vtihotapil sem se pri
4000 (1891):	ž njo potisnil ubogega vikarija z ostanki njegovih žensk k mestnemu zidu za trnovsko cerkvijo. Ali bitka je bila krvava! Oče
Od pluga do krone (1891):	zajedno šel raz sodni oder v dvorano. Ondu se postavi mestnemu sodniku nasproti. Možá se merita srdito, zmaga pa venderle sodnik
Od pluga do krone (1891):	je stvar takó ugodno rešila, bilo je po volji zlasti mestnemu sodniku, kateri bi se bil morda zardel, ali bi bil
Hudi časi (1894):	in preklel vse Francoze. Hujše pa je bilo pri srcu mestnemu policaju Jarneju Korenčku, ko je nekega jutra ostrmel pred hišo
Najmlajši mojster (1896):	na svoje srčne želje, katere je hotel danes še jedenkrat mestnemu svetovalcu položiti na srce. Žlebnik pa je vendar nekoliko zameril
V krvi (1896):	poroke pocestne reveže, poklonil cerkvi sv. Pavla cel petdesetak ter mestnemu magistratu tudi petdesetak, da ga razdeli med deseterico sirot ...« V

mestni

Zlata Vas (1848):	pa je? Ali morde spet kak kraljič ali celò kak mestni poglavar pride? Kaj vas je vnelo, de ste tako nališpani
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v saboto jenjal, enoglasno poterdila, in bo po tem še mestni odbor nagovorila, da naj se sklene ž njo o ti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče pri obilnim plačilu ostati, ki ga je vradnikam
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v Lucijino poslopje jo prinesite. ” Rabelj prikima Boštjanu. XIII. Plačilo. Mestni prefekt je šel k cesarju sporočat, kaj se je zgodilo
Ferdinand (1884):	so mu marsikatero britko uro. Ta notranja žalost in pa mestni zrak sta pričela spodjedati njegovo zdravjé. Zbolel je nevarno. Bolezen

meſtni
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sadovoljen naj bo, ſrezha in veſelje mu pride , ki ga meſtni bogatín nikdar ne obzhuti. ˛Srezhen in veſel tud' je, Ki

mestnih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	življenja učiteljev na deželi veliko manji od potreb in potroškov mestnih učenikov , zatorej pa tudi po teh ne gré meriti plačila
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Če tedaj plačila za deželske učitelje ne merimo po plačilu mestnih učenikov, nas ne bodo strašili preveliki potroški, kteri so za
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mesta je stala šolska mladina z učitelji in mestnjani, pri mestnih vratih gospodje duhovniki stolne cerkve. — (Konec sledí. ) V spomín Porcjunkule
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	perve volitve preteklo, volili iz odbornikov vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil posebni svetovavci; tudi namestnika županoviga so volili, pri kteri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Domazetovič v Ljubljani. Krajopisje. Terst. (Dalje. ) Akoravno ne najdemo pri mestnih poslopjih nič posebnega, vendar enakomernost in talijanski okus dajeta mestu

mestnim

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	še posebno očitno pohvalo izrekuje prizadevam častite duhovščine šenklavške in mestnim okrajnim predstojnikom gospodom: Francetu Schantelnu, Nacetu Brencetu, Primožu Hudoverniku in
Spisi Krištofa Šmida (1883):	orodjem, ter je srečno pripel na cesto. Pogumno koraka proti mestnim vratom, in ko pove po Jakovem naročilu geslo, pustijo ga

mestno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo malih otrok
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bi bil imel lep in gotov pripomoček. — Kakor pravijo, bo mestno svetovavstvo v Gradcu po izgledu Ljubljane in Prage papirnati drobiž

meſtno

Pozhétki gramatike (1811):	beau, que le vótre. Teshek vdar ſe deva na là meſtno narezhje, poſtavim, aller là, tje iti. Na zhlén la pa
Pozhétki gramatike (1811):	du trône, okol kraleviga ſedesha; à l' entour je narézhje méſtno; il étoit sur son trône, et ses fils étoient à
Pozhétki gramatike (1811):	jo posnàm. Teshek vdar ſe déva na ou, kadar je méſtno narézhje où allez vous? kam gréſh? bres vdarja je, ka

▶ mesti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

medel
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſam vezh let na Dunaju okrog bolnih shivin po ſhtalah médel in vſe ſim bral , kar ſo drugi sdravniki sa shivino
medlo
Genovefa (1841): tudi v hudim létnim zhaſu ſkasuje. ” Kadar je prav hudo medlo in véter vlékel, je Boleſlav mnogotere serna pred votlíno ſtréſal
mesti
- meſti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kdo toliko krav nima, de bi ſmetano od eniga poſnémanja méſti mogel, ſe ſmetana toliko zhaſa nabéra, de jo je doſti
mete
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe sopet ohladi, ſe v pinjo déne in po navadi mête V 6 minutah ſe tako nar zhiſtejſhi ſrovo maſlo dobi

▶ mestivka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

mestiteljka = maščevalka; Pleteršnik

mestivka
Robinson mlajši (1849): se je božja previdnost tude tu pokazala, kakor ohrankinja ino mestivka — meševavka: nedolžnosti — ino krivice. Uže šest je bilo teh nevoljnikov

▶ mestjan samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meščan; [sskj]

mestjani

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Forli in Ferari se klatijo roparske drhali, tako, da si mestjani ne upajo na deželo. Ženitva kneza Lazara. Národna serbska. Poslovenil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	životari kakor živí, al krivi tega niso toliko naši narodni mestjani, ampak le bolj ona apatija, ki je nasledek mršavih političnih

▶ mestnar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

župan; splet

mestnar

meſtnar

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	dvanajſt jih vsemem. ˛Saj jih imate polno baſago, in goſpód meſtnar ſe bojo unih sadoſti najedli. Sa ſùkno bova ſe pa
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	prav dobri? ” ˛Se vé, de ſo, rezhe mosh; vaſh goſpód meſtnar (purgermajſtar) jih sa nar boljſhi jed imajo. ” „Alj ſo na

▶ mestnjan samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meščan; [sskj]

mestnjani

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	pevska družba se tudi že napravlja. Štajarsko. Iz Celja. Naši mestnjani so poslali zahvalno pismo ministru Schmerlingu. Horvaško. Iz Zagreba. Po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	Ogersko. Iz Tirolov. Iz Inšpruka 27. dec. Včeraj so tukajšni mestnjani v slavo Schmerling-ovega programa na/ pravili bakljado in slovesno igro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	jim ne sledú ne ostane, kaj je zato, da le mestnjani ne razpadajo? Vi Atenjani na morjih, vi Rimljani v Epiru

▶ mesto samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mest

mejſt

Branja, inu evangeliumi (1777):	Sidon h' Galilęjskimu murju perſhuv v' ſredo krajov teh deſſet mejſt. Inu ony ſo k' njemu perpelali eniga giuhiga, katiri je
Branja, inu evangeliumi (1777):	je blu veliku ludy v' kup pershlu, inu ſo is mejſt k'JEsuſu hitęlli, je on v'eni perglihi govoruv: en

mest

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v imeni svitliga kneza Meterniha, in od 32 družb, ali mest unajnih nemških dežel. Poslanci visokoveljavne c. k. krajnske kmetijske družbe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svarivši, In vedno ko riba Marljivo se giba. Čuvaje vsih mest Pomnoži obrest. Z draginami polni predele dišeče, In prejo vertí
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zboru poslanci ali namestniki 44 kmetijskih družb ali dežél in mest, in sicer od 11 kmetijskih družb našiga cesarstva, edin pa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	predlog kmetijske družbe: naj bi se po izgledu nekterih velikih mest za vikši dovoljenje prosilo: da bi se vsaki peterih Ljubljanskih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	drugih verhov; pa tudi lepe ravnine nam kažejo nebrojno število mest, vasi, gradov, jezer, cerkev, polj in borštov; — na desno se
Botanika (1875):	po amonjaku. Pripeljejo ga iz nekterih otokov in iz nekterih mest suhe južne Amerike, kjer skorej nikdar ne dežuje. Tam so

meſt

Biblia (1584):	folk tu ſliſhal, je sa nym ſhàl k'nogam is Meſt. Inu Iesus je vunkaj ſhàl, inu je vidil ta velik
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo mnóshize ſliſhale, ſo sa njim ſhlé k' nogam is męſt. 14. Inu Jęsus je vùnkaj ſhàl, inu to veliko mnóshizo

mesta

mejſta
Biblia (1584): nezhiſti Duh od Zhloveka vun pride, taku on prehodi ſuha mejſta, yſzhe pokoja, inu ga nenajde. Tedaj on pravi: Ieſt ſe

mesta

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kosčik”. Pervo imé porcjunkula izvíra pa od kosčika poljá poleg mesta Asisi na Rimskim, kjer je stala sv. Frančiška Asisa, začetnika
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta udanost Krajncov do njih vladarja že od nekdaj sloví
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ogenj ino goreče žveplo spod neba na hudobne mesta, ino mesta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Shivino v Ljubljani, ktero mnenje še drak v gerbu ljubljanskega mesta in ime predmestja Krakov poterjujeta. V novejšem času so nekteri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	poslopjem Tergesteo ravno pred podaljškom sv. Dragotina, na najpriličnejem kraji mesta. Prijatli spevoiger in plesa obiskujejo marljivo to gledišče, akoravno je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nosi večjo kapo od sebe samega. Med vsemi poslopji celega mesta je brez dvombe naj veličastniša nova na štiri vogle zidana
Fizika (1869):	zdaj živo srebro vzdigne. Živo srebro stopi vselej do zaznamovanega mesta, kaderkoli denemo toplomér v taleči led ali v vrelo vodo
Fizika (1869):	Ako n. pr. z enakošno hitrostjo tekoči lokomotiv pride do mesta, kjer je železnica nekoliko navkréber napeta, in ako mu se
Lohengrin (1898):	žene. (Vsi se povrnejo v velikem, vznesenem vzhičenju na svoja mesta Elza in deve pod dobom pri kralju. Na znamenje glasnikovo

meſta

Biblia (1584):	v'enu drugu. Riſnizhnu jeſt vam povém, vy nebote Israelſka Méſta opravili, dokler Syn tiga Zhloveka pride. Mlajſhi nej zhes ſvojga
Biblia (1584):	pravizhno delati od ſvoih otruk TEdaj je on sazhel ta Méſta ſvariti, v'katerih je nar vezh njegovih mozhnih dell bilu
Biblia (1584):	Nehodite na téh Ajdou Zéſte, inu nepojdite v'teh Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	sapovędal rekózh: Na pôt tih malikùvavzov ne sahajajte, inu v' męſta tih Şamaritanarjov ne hodite. 6. Rajſhi pak pojdite h' tim
Pozhétki gramatike (1811):	pa ſe klizhe nanáſhavna, ker pomeni eno nanáſhanje na druge meſta. Shtevilne imena ino perlogi. Shtevilne imena ſo tiſte, s' ktirmi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hrupam soper njega vsdignilo. Is ſ-hodníze ga ſunejo, shenejo is meſta, vlezhejo verh ſtermiga hriba, ki je bilo meſto pod njim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino koliko ljubesen ima Jesuſ! Odſihmal je Jesuſ hodil od meſta do meſta, od terga do terga, od vaſí do vaſí
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta, pa v' toljki révſhini, ſe jim v' ſerze vſmili. Po
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sadnizh turne domazhiga meſta od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino

mesti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	g. g. Jernej Legat) v ravno tem namenu v imenovane mesti podali. Oni ne morejo dosti pripovedati, s kakšno prijaznostjo so
Astronomija (1869):	ležečih, toraj v krogu sebi nasproti stoječih mestih. Te dve mesti ste toraj to, kar že poznamo po imenu: enakonočišč, in

mestih

mejstah

Ta male katechismus (1768):	inu med ludy dati, kar jest tudi rad sturim. Per mejstah se ſna tu lohka uſſakdan, inu na kmeteh saj uſſako
Ta male katechismus (1768):	v' viri poduzhete. Napustite se pravovirni (ſlasti v' tergéh, inu mejstah) od krivovirskeh kmetov is shpotam pitat, katiri svoje she abotne

mestih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vode. Škodljiva je sapa ali zrak med zidovjem, v velikih mestih, v zapertih čumnatah, v ktere malokdaj ljubo sonce posíje. Ljudjé
Divica Orleanska (1848):	tukej je in tam – Na enkrat vidim jo v različnih mestih – Kardela loči – Vse beží pred njo; Francozje se ustavljajo na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se utegne na deželi kakor tudi po nekterih krajih v mestih prepričati, da vetrovi prah okrog verté, ko se k hudemu
Fizika (1869):	temu nasproti zapazili, da isto nihalo ne napravi na vseh mestih zemeljskega površja enako mnogo nihajev na minuto. Če se n.
Astronomija (1869):	mora, se vé da, tedaj voda vselej znižati na tistih mestih, ki ležé med tema krajema, t. j., tú mora nastopiti
Astronomija (1869):	180° vsaksebi ležečih, toraj v krogu sebi nasproti stoječih mestih. Te dve mesti ste toraj to, kar že poznamo po
Botanika (1875):	bodice, mozóle ali bradavice na sebi, in ki na nekterih mestih kažejo proste, s pokrovcem pokrite odprtine ali pore, (podoba 123.,124.
Botanika (1875):	popolnoma ali le deloma razprezajo, in sicer večidel na tistih mestih, ki so primérna šivu, ki se je bil naredil s
Botanika (1875):	stoletjih morske ptice nakupičile toliko tičjeka, da leži na nekterih mestih 30 do 80 čevljev nad debelo. Teh morskih ptic je

meſtih

Biblia (1584):	od unod ſhàl dajle naprej, vúzhiti inu prèdigovati v'nyh Meſtih. KAdar je pak Ioannes u'vosi Criſtuſeva della ſliſhal, je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	on od ondód dalej ſhàl vuzhit, inu osnanuvat v' njih męſtih. 2. Joannes pak, kadar je v' jęzhi Chriſtuſove dęla ſliſhal
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	po dva ino dva rasſhli, ſo osnanovali njegov uk po meſtih ino tergih, ſo ljudí k' pokori opominjevali, ſo napovedovali, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa mladoſt, ki ſe k rokodelſtvu pripravlja, v vſih poglavitnih meſtih naſhe domazhije tako lepo uzhi, bo ſkerbeti mogel, ſebe in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gori, ſe vidi, kako ſe derva tratijo! Kuhnje v velizih méſtih naj bodo isglèd, kjer ſo derva prav drage. Polena dva

mesto

mejstu

Ta male katechismus (1768):	slajshe hvallo je on Xtusu pel. Kader je tu zelu mejstu videlu, je goriustallu; al Sebastus, ke se je teh ludy
Ta male katechismus (1768):	katira dosti moleta ſa ta folk, inu ſa uſſezhihernu svetu mejstu SS. Mohor, inu Fortunat Marterneka boſhja. Ex 2. Machah. 15.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	koku urnu sem jeſt zhes hribe inu gorrę; v' tu mejstu Juda hitella, de be jeſt Eliſbeth mojo staro teto poſdravila

mejſtu
Branja, inu evangeliumi (1777): Tedej je njega hudizh s' ſabo vſev v' tu ſvetu mejſtu, inu je njega na verh tega tempelna poſtavel, inu je

mesto

Zlata Vas (1848):	tudi po dvanajst od sto plačevati. Ožbè je mogel v mesto iti, si na proste zemljiša denarjev po tri in po
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	in nam iz njih pomagal. Prišel je enkrat v malo mesto, ki so mu rekli Naim. Nesli so ravno merliča k
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	hudodelstva silno množijo, je po oklicu od 16. dec. to mesto z vso okolico njeno v naj ostrejši stan vojaške obsede
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Serbov iz vasi Peroj blizo Dinjana. Zvečer je bilo razsvetljeno mesto in staro gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so nocoj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in griči na vsih straneh, razun ondi, kjer stoji ljubljansko mesto. Hribje in griči v okolici so večjidel iz apnenka, ki
Kemija (1869):	ali železni okis, natron ali amonijak more stopiti na kalijevo mesto, in pri vsem tem ostane kristalni lik nespromenjen. Mislimo si
Mineralogija in geognozija (1871):	na Zemlji), med druzimi tudi Posidonomya Clarae Buch. Ker je mesto Idrija v mnozem obziru tako imenitno, naj tù podamo prerez
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	kmeti, sedem topov, 800 kónj prišlo jim je v roke. Mesto je bilo, kakor večer poprej, polno radosti in veselja. Tirolska
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	hotel muditi na ladiji, takoj se je odpeljal nazaj v mesto. Komaj je odplul namestnikov čoln od „morske lilije“, stopil je

meſto

Pozhétki gramatike (1811):	est la plus belle des villes: Paris je nar lepſhi meſto: ta preſeshnoſt pa ſe klizhe nanáſhavna, ker pomeni eno nanáſhanje
Pozhétki gramatike (1811):	pre. Paris est une très belle ville. Paris je prelepo meſto: ta preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al Paris est la plus
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shenejo is meſta, vlezhejo verh ſtermiga hriba, ki je bilo meſto pod njim, ino v' bresen ga hozhejo pahniti. She na
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga obhajata, kader ſkos vrate v' meſto pride. Nihzher ga ni vezh ſposnal, toljko je bil s-hudel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in Ilirſkih deshèl. Po njih nevtrudeni ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam le nevſahljiv ſtudenez shegna in ſrezhe. Na méro
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sagledavſhi Emonſki grad ſo mu rekli Lob (zhèlo , krona) ino meſto pod njim Loblana (kronana). Katerih miſel bi bla ta prava
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	boj per Şmolenſki, na Poljſkim. „32„ je Moſkava, popréſhno poglavitno méſto Ruſovſkiga Zeſarſtva, pogoréla. „31„ boj poleg Kulma, kjer je bil
Sveta grofinja Genofefa (1857):	kjer ſo ſe tako hrabro branili, da ſo kriſtjanje to meſto dolgo obſedali. Sato je tudi grof Smagomir dalj, ko je
Sveta grofinja Genofefa (1857):	ſto sgubili. Oſtali ſovrashniki ſo pa s ſvojim kraljem v meſto Avinjon sbeshali, kjer ſo ſe tako hrabro branili, da ſo

meſtu

Biblia (1584):	je ſamu supèr ſebe resdilenu, tu bo puſtu: Inu vſaku Meſtu, ali Hiſha, katera je ſama sapèr ſebe resdilena, ta nemore
Biblia (1584):	Delavez je vrejden ſvoje ſhpendie. Kadar pak notàr v'enu Meſtu ali Tèrg pojdete, taku vpraſhajte, aku je gdu notri vrejden
Sacrum promptuarium (1695):	Mlineriu, ter shitu je v' malen noſsil, moko pak v' meſtu, ta oſsel sazhne miſslit, ta shlushba je preteshka sa mene
Branja, inu evangeliumi (1777):	ta je blisu Judeſh pak Isdajavz je tudi sa taiſtu meſtu vęduv, sakaj JEsus je s' ſvojimi Jogrami pogoſtu tamkej ukup
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	katęru je supèr ſebe ràsdęjlenu, bó puſtu poſtalu: inu vſaku męſtu, ali hiſha, katęra je supèr ſebe ràsdęjlena, ne bó obſtala
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je vręjdèn ſvoje jèdy. 11. V' kar kóli sa enu męſtu pak, ali váſs nótèr pójdete, vpraſhajte,
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ne bó on ene minate sgubil, ſe bó podal na męſtu, ker je ta bogati dobrotnik vmèrl, inu bó k'malu vſe

mestom

mestam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kraja in jé dajal imena laſtniga iznajdenja poglavitnim hribam, rekam, mestam, jezeram, vasém i. t. d. To je bila posledna igra
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	počenjali. Bilo je po nôči. Našli so tovaríco (oslíco) pred mestam , jo vso s slamo ovijejo in zažgó. Uboga živina se

mestom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se zedinite te deželi v eno deržavo z enim glavnim mestom pod enim knezom, ki naj bo iz kake ptuje vladne

meſtam

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	od njęnih otrók. 20. Takrat je on sazhęl ozhitati tim męſtam, v' katęrih ſe je narvezh njegóvih zhudeshov sgodilu, de ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	váſ, nekdaj tudi sa tèrg zhiſlana, kér je s enim meſtam v velikih svesah snaſhla ſe ; od njene nekdajne ſlovezhnoſti ji

mestoma
- mestama
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): pregreh štrafal. Abraham postoji, ino goreče prosi, de bi tima mestama perzanesel. Bog mu obljubi: „Če je le deset pravičnih v

mestu

meiſti
Biblia (1584): priſhli v'deshelo Genezaret. Inu kadar ſo Ludje na temjſtim meiſti njega bily svejdili, ſo po

mejſt

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tiho! kaj bi pak bio , ke bi jeſt ſama na męjſt tebe doli ſhla. Nęshka. Ony , vaſha Gnada ? Goſpa. Toku ne
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je en ſant, koker iſkra. — Tiho, jeſt ſe morem na męjſt njega noter sapręti. (grę v' ſhtibelz. ) Sdej naj le vrata
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſama ne vęjm, kaj ſim vshę rekla — zhe jeſt na męjſt tebe v' borſht gręm , lubka , tok ja ti ne
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Juri Kopriva naprej pernéſse, de je njegov ozha, Anshe, na męjſt te ſtare leſsęne kajshe novo hiſho goripoſtavil, inu semlo sa
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	malu hvale vęj, kdur nam da, sa kar nemaramo , na męjſt tęga , kar bi radi imęli. Baron. — V' zhaſsih ſi meni
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	inu en perſtan Nęshki. ) Nęshka. Matizhek, poglej! Matizh. Bravo! na męjſt ene dote imam sdej tri. Tonzhek. (doli poklękne. ) Meni — odpuſhanje

mejſti
Sacrum promptuarium (1695): vidili, vprashajo sakaj letu gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale, moshje ſo dialj, de nimaio
mejſtu
Branja, inu evangeliumi (1777): navarnoſtah med rojakami, v' navarnoſtah med ajdmi, v' navarnoſtah v' mejſtu , v' navarnoſtah v' puſhavi, navarnoſtah na murju, v' navarnoſtah med

mesti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ž njimi, po gosposkih ulicah, čez s. Jakoba most, po mesti zopet v svetvavnico nazaj. — V pondeljik se zopet presvitla Gosta
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hiši vse v lépim redi zgodí, in vse na svojim mesti stojí. Odkladki so odpadki. Dobro orodje, lahko delo. Na soncu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bili dolgo odperti. Ni davno, kar se je v nekim mesti na Nemškim mlad štepihar v globok štepih spustil, nekaj popravit
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	France — raj bom per vas terden kmet, kakor pa v mesti bolehen gospód”. Kmetje ne vejo , koliko dobrot imajo ! Škodljivi zrak
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bolj uterdila. Pretečeno leto jih je bilo v Brézlavi, poglavnim mesti Boruške Šilezije, nekaj čez 900 vkup prišlo; letas pa k
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po enkrat, mesca Kimovca, pa vselej v kakim drugim nemškim mesti sniti se, de bi se po osem dni od kmetijskih
Robinson mlajši (1849):	roke zadi, ino mu veleli, da bi na tem le mesti ostal niti se ne gene a niti ne čehne, ležati
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	bregih ukanje in veselo kričanje, in baš tako tudi v mesti. V štirih dnéh sta dva generala, Bisson in Kinkel, 17

mesto
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): H sreči je vajati v rokah obderžal, de konja na mesto obstojita. Ljudje, ki to od daleč vidijo, berž pridejo na

mestu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi to šlo? Rad. To bi ne šlo nikakor — na mestu bi ostalo vse, voz, blago, konji in vozniki; in ako
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	godí. Kadar se barka iz daljniga morja kaki deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred nar viši, potem nižji gore in
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	v svoji oblasti imela. V šent Malu, zdaj prav imenitnim mestu, je bíl takrat neki klošter ali samostan, v kterim je
Sveti večer (1866):	v krivično djanje zapeljali. Tam je ukaz, v kterem na mestu starega logarja druzega umestujem. Sumljiva se mi je stvar zdela
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	I”, odgovori Hebrejec, „enkrat mi jih je deržati; koj na mestu mi jih znate našteti”. Potem ukaže Pavliha klop prinesti, položi
Fizika (1869):	ravno tisto stekleno lečo zamoremo sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati in tako zažgati gorljive stvari. Na vsakej prizdignjenej in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	njega najnižja številka 0. 2.) Ona števila, katera imajo na mestu jednic 0, 2, 4, 6 ali 8, katera so tedaj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	katero koli celo število. 3.) Ona števila, katera imajo na mestu jednic 1, 3, 5, 7 ali 9, katera tedaj niso
Gozdovnik (1898):	se je odločil ter jo mahne proti reki. Na nekem mestu je bil poprejšni jezdec konja razsedlal ter v vodo pognal

meſti

Biblia (1584):	Kadar vas bodo pak v'enim Méſti preganjalitaku beshite v'enu drugu. Riſnizhnu jeſt vam povém
Sacrum promptuarium (1695):	mogal shlishat Gorgius Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù, sakaj purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò
Sacrum promptuarium (1695):	Macaria, katerimu je bil resodel, de dvei sheni v' tem meſti Alexandria ſo taku dopadezhe njemu, kakor Macarius: Leta gre te
Sacrum promptuarium (1695):	dan s' veliko andohtio ſe hrani, inu kashe v' tem Meſti Magonza. Leta Fazonetel vam shenkam, ter premiſlite de v' kratkem
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bó isvelizhan. 23. Kadar vaſs bódo pak preganjali v' letim męſti, bęjshite v' enu drugu. Rèſnizhnu vam povęm, vy ne bóte
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je Mina s ſvojoj goſpoj materjoj sopet povernila, v' poglavitnim meſti po simi prebivat. Perſtan

meſtu

Biblia (1584):	inu Gomoriterjeu desheli lashej pojde, na ſodni dan, kakòr takimu Méſtu. Pole, jeſt poſhlem vas, kakòr Ouce, v'ſredo mej Volké
Branja, inu evangeliumi (1777):	vonkej pelal: inu je ſęduv na ſodni ſtov, na temu męſtu, katiru ſe po Grekuſhku imęnuje. Lithoſtratos, po Judovſku pak Gabbata
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tih Şodomitarjov, inu Gomorrhæarjov na dan tę ſodbe, kakòr timuiſtimu męſtu. 16. Pole jeſt vaſs poſhlem kakòr ovzę v' ſrędo tih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	veliko veſelje, ktero sadene vſe ljudſtvo. Nozój vam je v' meſtu Davidovim rojen Svelizhar, Kriſtuſ Goſpod. De ga boſte pa ſposnali
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ob zhaſih kralja Heroda je v' Judovſkih gorah v' nékim meſtu shivel bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu. Njegovi sheni ſe je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino veſelja per misi ſtregla. To je kmal po vſim meſtu saſlovélo, ino svezher ſo od vſih ſtrani bolnike pred Petrove
Genovefa (1841):	môje kervave ſramote toshit? Ali ſo te morde na tém méſtu vmorili in ali ſo morde tvôje truplo v téj votlini
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Lerharju na plazu ; — v Krajnu pri bukvovesu Thomasu ; — v Novim méſtu pri bukvovesu Zhervu; — v Zelovzu pri bukvarjih : ˛Sigmund Leon in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali maſhino) sa piſhke valiti imajo sdaj v Londinu, glavnim méſtu engleshkiga kraljeſtva. To je leſena omara, ki na ſamim ſtojí

▶ mestva samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ Pleteršnik

čevelj z vezalkami; Pleteršnik

mestve
- mest ve(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): lepo stoji h hlačam. Poljanci, Viničanje in Metličanje nosijo večidel mest ve (čižme), samo s tem razločkam, de jih Viničan in

▶ meš'šurs neuvrščeno, tujejezično(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

gospod; kontekst

meš'šurs
Gozdovnik (1898): nazaj stopivši. »Res je! « potrdi Rdoles. « »Tu vam dajem roko, meš'šurs. Slovečim ljudem jo rad podajam.

▶ mešaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

mešaje

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	boš lahko stergal, posebno če enimu funtu lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta v štupo stolčene kalafonje pridénes, in s tem
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župe štiri rumenjake z nekoliko rečjo merzle župe, vlivaj, vedno mešaje, v župo, in to precedi skozi rešeto na opečene žemlje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	unče cukra, perdeni jabelka, pa ostergano limonovo lupino, kuhaj vedno mešaje tako dolgo, dokler kaplja, na taljar vlita, več ne teče

▶ mešan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mešan

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	delujmo z združenimi močmi! E. Kramar. Kako narejajo kompost ali mešan gnoj. „Novice” so uže večkrat povdarjale vrednost mešanega gnoja (komposta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	zboljšanje našega kmetijstva v preteklem letu? — Kako narejajo kompost ali mešan gnoj. — Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. nov. 1881.

mešana

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Mešana linska torta. Zmešaj pot funta do rahliga vmeteniga sroviga masla
Rudninoslovje (1867):	so pa zrastene enoterne rudnine raznih vrst, onda je to mešana rudnina ali sploh zmes (gemengtes Mineral). Mineralogija v pravem pomenu

meſhana

Kuharske Bukve (1799):	Píſheta v' selením ſôki. 251. jajza s' selenjam nadęvati. 252. Męſhana ſalata, ali smęſa. 253. Plęvnati ſir. 254. Diſhavno vino. Krauterwein
Kuharske Bukve (1799):	enmalo sapezhe inu sarumeni, ter daj na miso. 252. Méſhana ſalata, ali smeſa. Naberi sęliſha, katire ſo narbol perjętne, poſtavim

mešane
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): jih, deni jih zopet na srednji ogenj, dokler se vedno mešane enako ne zgrejejo, položi jih v sito, deni jih zopet

mešanega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	se 3 verste kruha, vès pšeničen, vès ržen in iz mešanega žita. Puranov v Rusii nimajo, toliko več imajo pa divjačine
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	kompost ali mešan gnoj. „Novice” so uže večkrat povdarjale vrednost mešanega gnoja (komposta) vzlasti zdaj, ko kmetovalcu čedalje bolj primanjkuje pravega

mešani

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Mešani sok. Se napravi ravno tako iz maline in grozdiča v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	gospod A. Rauch s podukom, kako naj se dela tak mešani gnoj. Morda vstrežemo svojim bralcem, če jim ta poduk po

▶ mešanica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mešanica

mešanca

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tako dolgo kuhaj, dokler ostrige niso več rudeče. Bela mesna mešanca (ragu).
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Višnjeva šuka. Mešanca iz jelenovih ušes in jezika. Kopun s solato. Kruhova torta

mešanica

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v skerbi ne bodi, da bi iz tega déla kaka méšanica postála, še menje kak nov neznán jezik ; sicer ga uprášam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kalna misel obhája: iz takega druženja podnarečij bo pač zala mešanica! ! O ne motite se, vsej je ravno to zberanje, pretresanje

mešanice

mešance

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z žemljevimi drobtinami. Potem jo z rajžem podleci, deni bele mešance vanjo, nanjo pa ostali rajž in speci ga kakor sprednjiga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	tega močnega gnoja 20 grošev vreden, se gnojna vrednost te mešance blizo na 600 tolarjev ceni. — Letos bo kebrovo leto; naj

mešanice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je treba kako železno stvar votati, naj se vzame te mešanice 1 del in 20 delov železnih opiljkov, naj se to

mešanici

mešanci

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	puran. 87. Krompirjevi cmočki. Meso z mandelnovim hrenam. Jurčki v mešanci iz telečjiga mesa. Škerjanci nad rošem pečeni. 88. Zarumenjena močnata
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	pokril in pokrite imel, dokler kebri niso zgnjili v tej mešanci. Dobil je iz tega okoli 800 centov kebrovega gnoja, ki

mešanico

mešanco

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukram potrese in precej na mizo da. Rajževo kuhanje z mešanco (ragu). Napravi rajževo kuhanje kakor je bilo ravno rečeno, pomaži
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jezikam in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena pošteta z mešanco. Sernovo stegno. Vkuhano sadje. Pomarančna torta. Masleni kosci z mandelni

▶ Mešanik samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Mešanik

Gozdovnik (1898):	pri kolu, da bo s svojim stokanjem poveličeval zmago Apačev. « Mešanik pogleda k ujetniku. »Ali mi dovoli moj rdeči brat, da
Gozdovnik (1898):	se bomo lajše umeli, porečemo prvemu Rdečoročnik. njegovemu sinu pa Mešanik.
Gozdovnik (1898):	»Kaj? res? To je prav nemogoče! Mešanik ne dade svoje puške, če ni ubit. « »Ali pa, če
Gozdovnik (1898):	pod rokami belih. « Bilo je hudo poročilo, ktero je prinesel Mešanik, toda nobena poteza na bronastem obrazu glavarjevem se ni spremenila

Mešanika

Gozdovnik (1898):	moža. Sokoljeoko je mislil, kako hitro in nenadno je našel Mešanika in Rdečoročnika in kako se bo že jutri z Apači
Gozdovnik (1898):	dasi sta smrt že zdavnej zaslužila. Udar s kopitom podre Mešanika, drugi mahljaj pa Rdečoročnika. Zadnji je držal že prst na

Mešaniku

Gozdovnik (1898):	Avguštin. »Je-li niste še nikdar slišali o Rdečoročniku pa o Mešaniku? « »0 teh dveh, hudičih travane? Slišal dosti, pa hvala Bogu
Gozdovnik (1898):	v roke »hudičema travane,« kakor so sploh dejali Rdečoročniku pa Mešaniku, »Rozalita ima prav,« priglasuje don Avguštin, mladeniču roko podajaje. »Zadolžili

▶ mešanikov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

mešanikovega
Gozdovnik (1898): zlata? « Obrazne poteze, poprej mrtve, se ujetniku razsvetle. Iz pogovora Mešanikovega je prepoznal, da ni pravi Indijanec, pa si je takoj

▶ mešano prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mešano
Aritmetika za učiteljišča (1885): § 210. O odnošajih med znanimi števili urejene mešano kvadratne jednačbe in nje korenoma je tó-le pomniti: 1.) Vsota

▶ mešanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mešanja
- meſhanja
  Kuharske Bukve (1799): al kaj je is tiga vſtalo? oni ſo snajdeli umne męſhanja, al nevarne sa sdravje; ped savitemi inu komaj saſtoplívemi beſędami
mešanje
- meſhanje
  Kuharske Bukve (1799): piſker s' putram dobro namasat, to v' pervim piſkru narejeno meſhanje notri preliti, inu kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad

mešanjem

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	lim in terpentín dobro raztopljena, naj se jima med vednim mešanjem prideva gôri imenovana zmes iz štérke in krede. — Drugo lepílo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mesingastim kotličku razbeli, tri žlice omese perdeni, de med vednim mešanjem rujava postane, deni potem po žlici na z vodo pomočeni

meſhanjam

Kuharske Bukve (1799):	potle vbì notri 14 rumenakov eden sa drugim med vędnim meſhanjam smirej na eno ſtran; potle vmęſi lępiga preſjaniga zukra pol
Kuharske Bukve (1799):	kakor ga bom potle popiſal, belake ſpęt samaſhi s' poprejſhnim męſhanjam, na verhi polí s' kiſlo ſmętano, ſemterkje poloshi drobtíne putra
Kuharske Bukve (1799):	vloshi notri ſtokfiſh, ga pręvlezi po verhi s' popręd popiſanim męſhanjam, de bo veſ pokrít; deni okoli obod, poſtavi nad sherjav
Kuharske Bukve (1799):	perdeni tri kuhalnize kiſle ſmętane, inu dobro premęſhaj. S' tim meſhanjam namaſhi ali filaj ohrovtove glave. Poſebej deni ſhpeha, al maſti
Kuharske Bukve (1799):	potegni na s' moko potręſenim perti na tanko; pomashi s' męſhanjam, savì, poloshi naokroglo v' eno s' maſlam masano ſklędo, obdeni
Kuharske Bukve (1799):	ſe ſpęnio, vmęſi notri preſejániga zukra, perſipaje po malim med męſhanjam, ne pa vſe naenkrat; inu męſhaj le na eno ſtran
Kuharske Bukve (1799):	doſti perſniga meſa, inu je tudi navada krofe s' kakim męſhanjam namaſhiti al nadęvati; per takeh peretnínah ſe narpręd ręsíne doli

▶ mešarija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zmešnjava; kontekst

mešarije
Kmetijske in rokodelske novice (1845): imenitno kar prid tvoje domačije zadene. Vse švajcarske puntarije, španjske mešarije in vsi škodljivi prepiri zavoljo vere niso vredni, de bi

▶ mešati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meša

Divica Orleanska (1848):	dalej Osode glas, katera še sodivno Kervave vadle na borišu meša. Na zvidenje v življenju boljimu, Slovó je kratko za ljubezen
Maria Stuart (1861):	v grad. ) Osmi nastop. Mortimer. Koj potem Okelli. Mortimer. Al meša Se v glavi mi? Ni nekdo memo tekel In kričal

meſha

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	nizh kaj nemore piſsat — per luzhi ſe enimu vſe męſha pred ozhmy. (k' Monk. inu Tulp. ) Pjimo ga ſhe vſaki
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vſe sadershanje tadla, katęra ſe v' druge hiſhe inu shlahte męſha, opraſhuje, ràsnaſha, inu kuje vſe nove zajtunge,
Kuharske Bukve (1799):	ponvo natezhe. Ta polivka ſe na sherjavzi v' kosi smirej męſha, dokler vręti sazhęnja; takrat ſe dęne v' eno ſklędizo poſębej
Kuharske Bukve (1799):	de ſe dolgo kuha. Potle ſe vshverka 40 rumenakov, ſe męſha inu ſhe en zhaſ na sherjavzi; ohladi, deni smersovati; popręd
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri sidanju babilonſkiga turna, kakor ſe nam v ti rezhi meſha. Rad bi svedil, zhe imajo tudi na Şhtajerſkim , Koroſhkim, Goriſhkim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	derzhanje vosá v pinje vezh ſhib tako premika, de mleko meſha in v ſrovo maſlo predéla. Kaj ſe ljudje vunder vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	moke dobro smeſha, potem ſe pozhaſi voda perliva in sopet meſha, tako de ſe ljupilo (pop) naredi, ki ſe potlej podganam

mešaj

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	srove smetene s štirimi rumenjaki dobro razžverkaj in nad žerjavco mešaj, dokler ne vre. Potem pa od ognja odstavi in perdeni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci. Prepečenki (biškoti). Mešaj en funt drobno stolčeniga cukra z dvanajstimi rumenjaki in ravno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in tako svoje posebne podobe ne zgubi. Prepečeni (biškotni) bandelci. Mešaj eno unčo drobno stolčeniga cukra z dvema celima jajcama in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Prepečenčni rezanci (biškotni nudelni). Eno unčo sroviga masla do rahliga mešaj, štiri cele jajca in štiri rumenjake vanj vbi in zopet
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	niti ne dela, perdeni potem pretlačene jagode ter jih vedno mešaj, dokler nekolikrat ne povrejo. Dalje se pa ne smejo kuhati
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ure mešaj, perdeni pa eno unčo drobno stolčeniga cukra in mešaj še eno uro. Zdej pa perdeni šest lotov šterke, nekoliko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s toliko cukram, kolikor tri cele jajca tehtajo, pol ure mešaj, beljake razpeni in permešaj, kakor tudi toliko moke, kolikor dve
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukra, kolikor hočeš, pa precej, ker bi se sicer stajal. Mešaj tudi tako dolgo, de se popolnama shladi. Na zadnje beliga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skozi sito precedi, v zmerzlinico deni in nad ledam pridno mešaj, de zmerzne. Mlečna zmerzlina. Dva poliča mleka s cukram, sladko

meſhaj

Kuharske Bukve (1799):	hladít, potle ga tolzi v' rozhni ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno
Kuharske Bukve (1799):	od kopunov; vſe vkup poſtavi na sherjavzo, nepokri, nizh ne męſhaj. Kadar ſe ſpodej rumení, perlij en malo goveje shupe, inu
Kuharske Bukve (1799):	bęliga kruha namozhi v' vręlim mlęki, puſti ohladiti, potle dobro męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz
Kuharske Bukve (1799):	premęſhaj, inu ſkuhaj; kader vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla, męſhaj, dokler ſe maſlo rastopí; j s' tim polij ſpargelne.
Kuharske Bukve (1799):	od jajz, pol shlize bęle moke, eno shlizo vode, to męſhaj v' enim piſkerzi; potle perlij enmalo vode, na katiri ſo
Kuharske Bukve (1799):	presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh inu obod s' putram, nalì
Kuharske Bukve (1799):	lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe dobro męſhaj eno uro, vlì na en pleh inu obod katira ſta
Kuharske Bukve (1799):	en koſzhek putra, muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k' sherjavzi, vędno męſhaj, dokler ſe goſtíti sazhnè, pa neſinę vręti. Potle ſe otlazhi
Kuharske Bukve (1799):	povrè, jo prezędi ſkus ſito; ſupęt na sherjavzo poſtavi, vędno meſhaj, puſti vręti, dokler ſe sgoſti, de ſe kose perjęma; glej

mešajo

Rudninoslovje (1867):	kamen. Kemiki delajo iz njega razne bariumove spojine, drobno semletega mešajo s svinčeno beljo, i sedaj delajo tudi iz samega težca
Fizika (1869):	ogrete in tedaj razredčene dolnje zračne plasti le prav počasi mešajo z gornjimi gostejimi plastmi. Od vzvišenih predmetov, ki so na

mešal

Ljubljanske slike (1879):	v Gradcu ves svet njegov, še celó policijo je strahoval, mešal glavo sebi in dekletam, pretočil veliko piva in vina, in
Rokovnjači (1881):	dal, ko bi se v celo stvar še ne bil mešal, zlasti ne po javnih oglasilih zoper Rokovnjače. Imel je vzrok
Pegam in Lambergar (1891):	bodo stali, če bode treba odločiti se, na močnejši strani. Mešal se je med vojake po stražnicah in zapel in zacitral
Na krivih potih (1893):	se o poletnem času zbirajo največji bogatini. Rad se je mešal med nje, in od začetka je tudi šlo. Rudniki so
Gospa s pristave (1894):	se bavili z njegovo družino. Po želji Viridini se je mešal Leopold v boje z Benečani v Italiji, kateri so pa
Dve svatbi (1895):	rad, davke je plačeval redno, v druge sitnosti se ni mešal, pa tudi ni pustil, da bi ga mešali drugi. Mnogobrojno
Stari dolg (1897):	milo gledale, z roko je kazal na rano. Starec je mešal njegovo kri s svojimi solzami. Predal se je za hip
Gojko Knafeljc (1899):	klanjajočimi, cvetočimi vejami. A med vonj odcvitajočih rastlin se je mešal močni vonj po mošusu, gotovo od španskih muh, ki so
Gojko Knafeljc (1899):	zbirali tam okoli ter kritikovali. Med delavci pa se je mešal oče konsum-nega društva, gospod kapelan. V rokah je nosil vedno

mešala

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ampak kakor spomladi se je med suho sirova čedalje bolj mešala, in je jia zadnje sama sirova ostala, tako zdaj nazaj
Katarina (1854):	jo ima rad, pa se vendar nikoli zavoljo njega nič mešala ni. Neko popoldne, ko sta bila pod košato lipo pred
Bore mladost (1862):	na bodočnost, postal ti je smeh kratek in prisiljen, in mešala se ti je govorica, ker lovil si besede, da bi
Ljubljanske slike (1879):	telesni blagor, vsakako kulturhistoričnega pomena, če bi prav Ljubljane ne mešala toliko, kakor jo, ker njeno število ni ravno majhno. Dijaška
Mešana gospôda (1881):	mladej kmetici teži srce. Justina je resnobno in slovesno kvarte mešala na mizo pokladala jih, zopet prekladala in odvažno z glavo
Grajski pisár (1889):	in pred pogledom mu je vse mrgolelo, da so se mešala drevesa in poslopja z oblaki večnega neba. »Torej poslušaj! « je
Hudi časi (1894):	Jaz jim prižgem luč, da jim ne bode več duhovščina mešala glav. « Sinúr je izpregovoril nekaj besedij s svojimi tovariši, ki
Gojko Knafeljc (1899):	pred seboj še vedno prvi poluliter in še tistega je mešala vedno vodo. A Gojko, Weber in Šahar so jo posnemali
Gojko Knafeljc (1899):	tedaj je začutil hipoma neko sentimentalnost, v katero se je mešala podoba njegove soproge. In do nje se mu je budilo

meſhala

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo pezhala, to je, de ſe ne bo s njim meſhala; nizh ne bo od njega povshila. Gnoj bo tadaj sa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in ſájovza nikjer prave vednoſti: bolj ſe jim mende ni meſhala beſeda pri sidanju babilonſkiga turna, kakor ſe nam v ti

mešale
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): bil maziljen prihodnji mučenec s kervjó lastnega očeta, ktero so mešale materine solze. IV. Nevernikovo gospodarstvo. Obiskati hočemo zdaj drugo hišo
mešalo
Oče naš (1854): so mu sladke pesmice prepevali. Med njih petje se je mešalo žvergoljanje studenca, ki je kakor čisto srebro po cvetni loki
mešaš
- meſhaſh
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): na-nje napeljavaſh 4. de brasdo, ſpodno semljo, ako je debélji, méſhaſh. Semlja , nekoliko vezh s ilovno, ko s péſkam tako naméſhana

mešati

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	podstavi veliko posodo, vli župo nanjo, in, kadar se precedi, - mešati pa se ne sme, - jo v porceljanasto posodo deni, in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	moraš mleko z nalaš za to narejeno leseno žlico pridno mešati, posebno z dna in s strani, de se ne prime
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sedajnim in prih. č., in ki je počel spet močno mešati, bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. č.; namesto sestavljenega
Kemija (1869):	srebru jako podoben, dá se obdelovati in z drugimi kovinami mešati, z bakrom dela sosebno lepo zlatu podobno zmes. Ne okisi
Kemija (1869):	olbildendes, oljetvorni plin, 392. Gasometer, plinohran, 393. Gattiren (d. Erze), mešati. Gemenge, zmés. Gemuse comprimirtes, 504. Gerbsaure, čreslena kislina, 469. Gerbstoff
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ni prav nič znanega. Mojemu prijatelju se mora v glavi mešati. “ Sodnik vpraša: „Pavel, ali imaš pričo, da si Marku perstan

▶ meščan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meščan

mestjan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): napadi ponoči domú gredočih ljudi. Tako je bil nedavno nek mestjan, ne pozno (med deveto in deseto uro na večer) domú
mestničan
Zlata Vas (1848): male dolgove poravnali, ki so sicer vsi zadolženi bili. Vsak mestničan, ko je kaj denarjev odveč imel, je nar rajši Zlatovasčanam

meščan

Ivan Erazem Tatenbah (1873):	so se izvedele v Maribor. In izvedel jih je tudi meščan Pavmgartner. Zato je takoj tekel k Tatenbahu. »Za božjo voljo
Ljubljanske slike (1879):	letnino, za drugo pa se ne meni. 2. Hišni gospodar meščan ali „purgar“ (Dominus domesticus civilis vel purgarius). Ta je prvemu
Šaljivi Slovenec (1884):	Mali kruh »Prosim vas, povedite mi, kako je to«, reče meščan peku, »da je vsak hlebec pri vas manjši, nego li
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	gosposko sodišče sta bili popolnoma ločeni, in kakor bi se meščan nikdar ne bil podal, da bi ga poklicala gospoda pred
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	svojo svoboščine in na to, da njemu nima zapovedovati noben meščan in da se ne ujema s plemsko čestjo, ako bi
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	je imela jedino zádruga pravico. Čo je hotel biti kdo meščan, naročil mu je magistrat, naj so prej pogodi z zádrugo
Zádruga (1890):	se pogreznil v sladko čuvstvovanje. Začele so se zdravijce. Veljaven meščan je napil gospodi »Zadruge« in gromoviti »živio! « se je razlegal
Lisjakova hči (1892):	vzamejo medse. »Preveč se ogibljete naše družbe,« očita mu star meščan, sedeč kraj njega; »saj je še Bog sedmi dan počival
Hudi časi (1894):	Kalčič in si mel roke. »Gospod general mora postati častni meščan, to mora biti, to je zaslužil«, trdil je Andrejko. »To

meščana

Mineralogija in geognozija (1871):	kar se tiče njegovega dela, razloči rudarja od kmeta, mornarja, meščana in gozdarja. Vzemši svoje orodje, kramp (pik), bit in železo
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	se in želel, dekleta potolažiti. Premeni se torej v čednega meščana, stopi prijazno k mladi ženski in jo ogovori: »Deklica, kaj

meščane

Pomladanski vetrovi (1881):	most pri Črnučah utrjevali, pritegnoli so čestokrat tudi kmete in meščane k temu delu. Vsled vedno večjih davkov in neusmiljenega izterjevanja
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	pod Krim na ógled. Vzel je s seboj najstarejše ljubljanske meščane. Peljal se je po Ljubljanici ž njimi do Kamnika. Tam
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	da so vsprejemali ti mojstri-skaze tudi dela in naročila za meščane. V Trnovo ali v Krakovo zádruga res ni smela hoditi
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	sme osnovati zavod stolonoš, ki bodo prenašali proti neprevisoki ceni meščane v nosilnicah. "Svoboščino" smemo to pač imenovati, kajti s tem
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	več stoletij. Toda vojvoda Viljem se je potegnil krepko za meščane in ukazal leta 1397. grofu Hermanu celjskemu, tedanjemu deželnemu glavarju
Vanda (1888):	so se godile v javnem državnem življenji. Poštene in delavne meščane je zanimalo, kar so videli in kar so mogli presoditi
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Puščoba pa je bila večja, ker je ljuti bòj preplašil meščane, da so malone vsi pobegnili in s saboj odvêli, kar
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	lažje izropajo in potem zapalijo. Brez posebnega truda polovijo prestrašene meščane in deželjane v okolici in jih odženejo v sužnost. 16.000
Hudi časi (1894):	so se napotili po glavni cesti proti trgu in klicali meščane v boj proti Francozom. Kaj se je potem zgodilo, pripoveduje

meščani

mestniki
Kmetijske in rokodelske novice (1846): rabo, ter mislijo mestnikam z gerdim zaderžanjem svojo imenitnost pokazati! ! Mestniki pa že vedó, kaj vaše razgrajanje pomeni — vaše vpitje je

mestnjani

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nikoli in nikjer tako časteno; ne samo vse gosposke in mestnjani, vsi Štajarci so zbrane kmetovavce odkritoserčno tako častili, de slednji
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kočijah, zunaj mesta je stala šolska mladina z učitelji in mestnjani, pri mestnih vratih gospodje duhovniki stolne cerkve. — (Konec sledí. ) V
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	oče djali — de Štefanovo delo za te ne bo. Vi mestnjani preradi sedite v tèsnih, sparčnih čumnatah , mi kmetje se pa

meščani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): dovolj bilo, zdaj pa je vse slabo. Ter ne le meščani, ampak tudi kmetje tako govoré in pravijo, da od nekdanjih

meščanje

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	prinesenim blagom dalje. Dobiček so imeli od tega ukaza le meščanje, kajti tuji trgovec je bil prisiljen prodati blago po taki
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	druzemu v pródaj, kakor le meščanu. Potem šele, ko bi meščanje tekom teh šestih tednov ne marali kupiti ponujenega blagá, dovoljeno
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	za meščane. Plemenitaži so se vedno znova upirali, kadar so meščanje zahtevali od njih, naj jim pripomorejo pri mestnih bremenih, pri
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	davek. To so mu že zagotovili prejšnji knezi. Ker se meščanje in plemenitaži z lepa niso mogli pobógati, pritožili so se
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	prilike, odščipniti če ne veliko, vsaj malo od njih. Toda meščanje so čuvali z najstrožjo pozornostjo te svoje svetinje, ki so
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	o mestnih stvareh, tičočih se jedino le meščanov, imeli so meščanje sami besedo in drug nihče. Kdaj pak je mesto dobilo
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	kr., od centa železa pa po 2 šilinga; le tisti meščanje, ki so prodali menj kakor jeden cent kakega blagá, bili
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	dali dvakrat velšvati. V kratkem je bil Grad popolnoma gòl. Meščanje se zaradi tega pritožijo leta 1439. pri vojvodi Fri- deriku
Hudi časi (1894):	Pravili so si, da ni v mestu nič vojakov, da meščanje že težko čakajo njihovega prihoda, da pobijejo tistih par Francozov

meščanom

mestnikam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poslednjič se pa vodstvo obertniskiga družtva tudi vsim tistim gosp. mestnikam prav lepo zahvali, ki so skozi celih 18 dni varvanje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	počele od veselja , de niso za nobeno rabo, ter mislijo mestnikam z gerdim zaderžanjem svojo imenitnost pokazati! ! Mestniki pa že vedó

meščanom

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	katere so prinašale meščanom neprecenljiv dobiček. Brez njih bi bilo meščanom, ki so bili zgolj rokodolci in obrtniki, (kar se v
Prvi sneg (1886):	so bile tako natlačene, da se nisi mogel geniti. Lahkoživnim meščanom ta zadrega ni kalila nedeljskega veselja, ampak v še boljšo
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	so uživati le sadove meščanskega truda, nikakor pa ne lajšati meščanom njihovih bremen. Zaradi tega se je zanetil že zgodaj, če
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	delavnice ter pošljejo po tuje rokodelce. Noben plemič ne dàj meščanom dela, mestnemu sodniku pa naj pokažejo vrata, ko prvikrat pride
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	V tistem razmerji, kakor plemiči, stali so tudi duhovniki nasproti meščanom, imeli so posebne predpravice ter so spadali pod deželno gosposko
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	se bili tudi plemiči uprli, ako bi kaj tacega prišlo meščanom na um. Ne da se zabraniti, da ne bi nastajali
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	gozdov kakor je veleval ukaz leta 1385., prepovedalo je celó meščanom pašnike in gozde, do katerih so imeli pravico že več
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	ali vendar ne tako daleč sezajoče pravice, kakor mesto svojim meščanom. Plemiči, ki so bili prisiljeni živeti v dotiki z zaničevanimi
Cigani (1890):	bilo tudi odredjeno, da se imajo ciganski otroci predati kristjanskim meščanom, obrtnikom itd., pa so za to dobivali tudi nagrado. Tudi

meščanov
Divica Orleanska (1848): parlamenta Zgubiti krono ti in pleme . Dünoa. Nesramni puh oprostenih meščanov! Karol. Pri materi si moji kaj poskusil? Lahir. Pri materi

▶ meščanka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meščanka
- meſtlanka
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): jedla. Ko je she dolgo let omoshena, premoshna ino zheſtita meſtlanka bila, ſrezhna mati ino po tem ſtara babiza, je ſhe

▶ meščanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meščanske

Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	pevski zbor ital. telovadskega društva in mestni župan kot predstojnik meščanske bande, umetnik Krežma, violonist Frontalli iz Treta, g. E. Windspach
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	demonstrativno je bilo to, da ni hotela dati mestna gosposka meščanske godbe, katero je bil župan poprej že vsaj na pol
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	5 kosov. Neugebauer-ica je pela nekaj nemškega in italijanskega. Namesti meščanske bande je igrala vojaška (z dovoljenjem divizijskega poveljništva v Trstu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	na tem mestu nikakor ni na pravem mestu? Ali mar meščanske šole niso tudi „narodne” šole? in prav v tistem pomenu

meščanskih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	prih.) Slovansko slovstvo. * Občna zgodovina za višje razrede narodnih in meščanskih šol. V nemškem jeziku spisal prof. dr. Netoliczka , poslovenil Ivan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	ko je knjigi naslov napisal „za više razrede narodnih in meščanskih sol”, da izraz „narodnih” namesti ljudskih na tem mestu nikakor

▶ mešetar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mešetar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): zgotovljenje sklenjenih kupčij določeno; o tem času ne smé noben mešetar ali opravnik iznova začeti barantati; potem se 3krat pozvoní; kdor

mešetarja

Sosedov sin (1868):	Antona. „Če boš voli kupoval, mene pokliči, ni treba druzega mešetarja iskati. Menda vendar sosedu bolj privoščiš kak krajcar zaslužka in
Mačeha (1883):	dohodki so bili jako zmerni. Oče je služil za kupčijskega mešetarja, mati in hči pa ste delali ročna dela. — Okno sobe
Testament (1887):	in cunje pobira ob cesti. « Eden iz družbe je sunil mešetarja, naj pije, ter povrašal, koliko je dal koroški kupec za
Testament (1887):	Tomaževem testamentu. Ukazal je hlapcu, da je spravil napol nezavestnega mešetarja spat v pritlično prazno sobo, katero je potem v veliko
Testament (1887):	nepopisen! Svatje so poskakali raz vozove in obstopili Topolščaka in mešetarja, katerega je pijanost kar očividno minjevala. Sodnik pa je bil
Dohtar Konec in njegov konj (1888):	krčmar tako dobrovoljno, da so zdravniku pali vsi pomisleki. Torej – mešetarja! Kdo pa je? Boljšega ne vem od Hvaleta z Retjega
Dohtar Konec in njegov konj (1888):	Ej, jaz ne umejem toliko o konjskih stvareh – gospod dohtar – mešetarja vam preskrbim; dobrega, zanesljivega moža, če hočete? Dobro! Kaj pa
Vesela vožnja (1889):	je moral vender priznati, da je bila ta trditev presmela. Mešétarja? O sami misli na to ga je izprelétal že mraz
Žgánjar (1890):	reče naposled pivec z zabuhlim obrazom in gosposko suknjo. Za mešetarja so ga ljudje navadno klicali. „No, kako misliš? " vpraša željno

mešetarji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): sreberni denarji ? Nekteri jih zakopujejo; nekteri — kristijanski judje in gerdi mešetarji — jih skupej pobirajo in daljej prodajajo ; nekteri jih imajo v

▶ mešiček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mešiček
Zoologija (1875): Ti organi so pri nižih živalih izraženi v najenostavniših oblikah. Mešiček in nekoliko cevk zadostuje prebavljanju in krvnemu obtoku, a neke

mešičke

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	sviloreje. Z vsem tem se ne zadovoljna kupuje tudi pridelane mešičke po visoki ceni z namenom, tudi med kmeti zaupanje in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	nenavadno drago skupuje. V Ljubljaui so lansko leto Lahi svilne mešičke (kokone) plačevali funt po 4, 5, tudi po 6 gold.
Zoologija (1875):	in grmovji in so dostikrat neizrečeno škodljive; zapredajo se v mešičke, ki so časih jako umetno izdelani. Semkaj spada eden največih

meſhizhke

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	persadevaj ozhiſtiti ga, kolikor moreſh , ne bodi sadovoljen, zhe ſi meſhizhke is ſvojiga drévja ſpravil in po vertu rasmelal, ali pod
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od goſénz vſe poshrejo in pokonzhajo, kdo bo vſe te meſhizhke in salege goſénzhne obral? nozh in dan bi ſe mogel

mešički
Botanika (1875): da stopajo iz njih le ozke cevi, tako imenovani pelodovi mešički (pod. 127. in 128.), ki imajo pri oplodu rastline imeniten

mešičkov

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	tam že dobro zurili. Prejšne leta se je priravnalo svilnih mešičkov na Krajnskem brez Ipave 200 do 500, letos pa čez
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	eni sami hiši se je skupilo za prirejenih 156 funtov mešičkov čez 600 gold.; kmetijska družba je skupila tudi za svoj

▶ meštrati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uriti, vaditi; [sskj]

meštrali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): tako se govorí — so jim oblekli rudeče hlače in jih meštrali po vojaško. Čudo bi to ravno ne bilo. Angleži v

▶ Meta samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Meta

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	do konca življenja vesel in v miru živel. On in Meta sta le veselje nad otroci vživala in brat Bonifaci jih
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	bisaga, kamor je milodarove nabiral. V hiši je bila sama Meta in njena hčerka.
Mlinar in njegova hči (1867):	ne odvzeti. Kedar je božja volja, pa se mora zgoditi. Meta. To je že res. Pa ali ni strašno, voljo božjo
Mlinar in njegova hči (1867):	sam sebe videl, moral bi se pripraviti za tisto leto. Meta. Bog in sveti božji križ!
Mlinar in njegova hči (1867):	istem času ne mogel biti na pokopališči in med duhovi. Meta. Oh ljubi mož, le sam od sebe nikar ne govori
Mlinar in njegova hči (1867):	tacih rečeh mora krščanski grobokòp lepo na svojo lopato gledati. Meta. Pomozi Bog, kdo bi tudi take reči tako radovedno gledal
Mlinar in njegova hči (1867):	siromak? Po mlinarjevej smrti ni bilo nič slišati o njem. Meta. Naj bode, kjer hoče, da ga le tu ni. Saj

Meto

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Anže je šel koj k posvetovanju. Samo popred je še Meto nekoliko potolažil. Zdaj, ko njega doma ni bilo, se hišne
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ljubši, in tudi je dobil boljši mater tukaj , boljši vidno — Meto — in boljši nevidno — kerščansko cerkev, ki je tudi naša mati

▶ metæ neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

metæ
Sacrum promptuarium (1695): njemu odgovuril: Quid ſi in ſtadio currerem, utrum jam oporteret metæ vicinum curſum remittere, an magis intendere? Norska pamet je letakorshnih

▶ metalo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

metala
Fizika (1869): zavolj svoje prožnosti zadobi prejšnjo okroglo podobo. Lok, samostrel in metala starodavnih narodov so priprave, kterih učinki imajo vzrok v prožnosti

▶ metan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

metan
Svetu pismu noviga testamenta (1784): morjá bil, inu je bil od valóv ſèm tèr kje metán: Sakaj vęjter je bil ſupèr. 25. Ob zhetèrti ſtrashi tę

▶ metateza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

metatezi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): se vjema z imenom Parvat, Parvati, ime Pereslav, Pereslava, po metatezi Preslav ⁸). Pere ⁹) je samo ruskemu jeziku lastna prostesis — primeri: grad

▶ metati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meče

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	40 vaganov ali mecnov turšice. Eden suče koló, drugi pa méče strôke v plehasto cev (tráhtar), kjer jih grebenasto vertílo nanaglama
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	drugo vino, vendar še ni zginila tista napčna misel, ki meče „Vipavca” med nestanovitne vina. Vinokupcom, kteri so že prepričani od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je vselej bolj varno spravljeno, kakor kar prosta roka okoli meče ali seje. Skušnje s sejavnicami so vendar tako očitne, da
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	svojem kronanji v glavno mesto in po stari šegi denarje meče in siplje med ljud, gotovo tako željno ne hrepene po
Zoologija (1875):	žužki, katere meče kvišku in je zopet v kljun prestreže. Glasi se: hup
Ferdinand (1884):	vidim le dim in žvepljeni ogenj, ki svoje iskre na-me meče! « Tako je nesrečnež po noči v sanjah stokal in zdihoval

mezhe

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pa kdu s'reſsnizo to hudobo poſvary, ta greh naprei mezhe, inutiſtu ſvetuje, katiru je sa isvelizheine potrebnu, eniga takſhniga poſluſhat
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vęre, katęri tim Vikſhim judovſke Şynagoge ſèrzhnu pod sobe napręj męzhe, de ſo ony Meſsiasa vmoriti puſtili, de ſo tiga dolgu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tó ſe lohká vgane. Vsdïgniti ſe na noge, inu ſkusi mezhe, ſulze, oroshje, sholnirſke trume predręti, ſvoje laſtne perſsi na męſti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	polnim savupaniam na Bogá. Moja vęjſt meni nizh napręj ne męzhe, je djal S. Pavl, ali ſkusi to ſhe niſim pravizhen
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	odvęsal. Ali mu more biti njegova vęjſt nizh napręj ne męzhe? Nizh. On ſi je od ſvojga ſovrashnika vſe dobru samęrkal
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſim kriv, ali naj meni moja vęjſt nizh naprej ne męzhe, taku ſe troſhtam, inu vupam moje isvelizhanje od letę miloſti
Genovefa (1841):	Volk ſpuſti ovzó, ſe nekoliko veſ omóten ſem ter tje mézhe in s ſtraſhnim tuljenjem sbeshí. Genevefa je sraven ovze pokleknila
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shganja , ali melíſovza. 9. Po oshivitvi vtónjenez rad is ſebe mézhe ali kosla ; to mu je sdravo, sató mu je ſhe

mečejo

Divica Orleanska (1848):	ustavljajo na novo! Gorjé! Kaj vidim? Naše trume proč Orožje mečejo – Bandero pade – Izabó. Nam zmago če iztergati gotovo?
Maria Stuart (1861):	vsimi Škoti Pregnanimi sem se soznanil v Remi, Ki strele mečejo na ta otok, V zaupanje se vkradel njihovo, Da kaj

mezhejo
Biblia (1584): te dobre v'eno Poſsodo v'kup, te gnyle pak vun mezhejo. Taku ſe bo tudi godilu na konzi Svitá. Angeli pojdéo

mečete
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): gré pri tem v zgubo, in prav po pravi besedi mečete žito preč in ga tako zamečete sila veliko; seme ne

metal

Zlata Vas (1850):	velikokrat to nepobožno vpitje očital, pa bob je v steno metal in premalo so ga čislali. Zató ni maral za stare
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Od daleč si je dal deržati šivanko, v katero je metal grah s tako gotovostjo, da se je vsako zerno nasadilo

metala
Zeleni listi (1896): seboj. Igrala sta sedaj vojake, sedaj sta se skrivala, sedaj metala žogo i. t. d. Včasi, se vé, počela sta tudi

metali

Biblia (1584):	te, kateri krivu delajo, inu je bodo v'resbeleno pezh metali, ondi bo jokanje inu klepetanje sob . Tedaj ſe bodo ty
Biblia (1584):	Krulauce, inu veliku drusih, inu ſo je Iesuſu pred nuge metali. Inu on je nje osdravlal, de ſe je ta folk
Biblia (1584):	bodo te hude od pravizhnih lozhili, inu v'ogneno Pezh metali, ondi bo jokanje inu kleptanje sob . Inu Iesus je djal
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	so s hripavim glasom, da je odmevalo v daljnem gozdu; metali so bojna kopja in švigali s sulicami. — Od časa do

metati

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ti ſpolniſh tvoje Chriſtjanſke doishnoſti, ti ſi nimaſh kaj napręj metati. On je pokojn inu myrèn. Şmèrt ſe blisha, ſhe tèrpi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dan druge dolshnoſti, inu de tebi nizh ne móremo napręj metati: Maſha je sapovędana, vſe to drugu je gola andoht, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ki je bil piján. Pijance svariti, je bob v steno metati, torej s pijanci nečmo nič opraviti imeti. Ali dostikrat se
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	takim kerčmarjem pridgvati, se bo tudi reklo: bôb v steno metati. O. Kaj je ljubezin ? Nekod so se dekleta in fantje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	poslanca izvolili. Draga „Slovenija” kaj se trudiš bob v steno metati? ! Zastonj je vse tvoje prizadevanje — volili bojo kakor kane. Novíce
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v jasli padla, se ne sme koj nazaj v lojtro metati; zakaj koze je nočejo precej jesti. Ampak iz jasel se
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	bili ukazali spat iti, kokor de ste mi veleli, rokave metati; zakaj dobro sem vedil, de bo to prazno delo”. Krajač
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bližnji stari zidani ograji kamnje rušiti in ga šiloma doli metati; potem pa jo smejé se dalje potegnejo. Miriam je mislila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	zahtevala. Zato mu svetujem, naj se ne dá pod noge metati človeku, ki po tacem postopanji le dela na to, da

▶ meteljka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lucerna; [sskj]

meteljka

meteljka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pisatelj v svojih bukvah H. n. XVIII. , 16. Je tedaj meteljka hči jutrovih dežel — Perzije namreč v Azii. Rimci, ki so

metelka

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	njeno ime „nemška detelja”. Na Notrajnskem smo pervikrat slišali ime „metelka” (metlica? ), menda ker detelja ta se košato kot metlica razraša
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v veliko boljšem stanu memo nekdaj? (Konec sledí. ) Gospodarske drobtinčice. (Metelka ali nemška detelja (Luzerne) — od kod je k nam prišla

meteljke
- metelke
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): toliko marljivostjo pridelujejo, da še dandanašnji se naj bolja sorta metelke dobiva iz Francozkega. Od tod se je razširila v Švajco

▶ meteorski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

meteorsko

Mineralogija in geognozija (1871):	Zusammenkitten, zlepiti. Ž. Železnat, eisenschüssig, 76. Železo, arsenovo, Arsenikeisen, 52. ,, meteorsko, Meteoreisen, 51. ,, čisto, Gediegen Eisen, 51. Železovec, plavi, Eisenblau, 52.
Mineralogija in geognozija (1871):	pa vtrošeno v podobi zrn in listkov. Znamenito je posebno meteorsko železo, to so kosovi čistega železa, ki so pali iz

▶ meter samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meter
Fizika (1869): ki se delé na 10 enakih delov, kakor n. pr. meter dvanajstinske mere so pa tiste, ki se delé na 12

metra

Fizika (1869):	Povečanje metra zaznamova se z grškimi besedami, dodanimi metru, tako, da dekameter
Fizika (1869):	črt dolgo, tedaj je le 2 2/3 črte, krajše od metra. Na Angležkem so dolgostni meri dali nepremenljivo velikost s tem

metrom

Astronomija (1869):	3806,7 francoskim sežnjem (toisam). 1 toise = 6 pariškim čevljem = 7407 metrom = 8096 angležkim sežnjem (yardom). 1 yard = 3 angl. čevljem. = 22840
Astronomija (1869):	vrste. Dalje je: 1 nova francoska milja = l miriametru = 10000 metrom 1 avstrijska milja = 24000 avstrij. Čevlj. = 7586 ,, 1 pruska milja

metrov
Fizika (1869): metru, tako, da dekameter znamenuje 10, hektometer 100, kilometer 1000 metrov. Desetinske mere imenujejo se tiste mere, ki se delé na
metru
Fizika (1869): Povečanje metra zaznamova se z grškimi besedami, dodanimi metru, tako, da dekameter znamenuje 10, hektometer 100, kilometer 1000 metrov

▶ meterkilogram samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

merska enota za delo; splet

meterkilogramov

Zoologija (1875):	držati. Nadalje so tudi proračunili, da je vsakdanje delo 60.000 meterkilogramov, to je, srce razvije v 24 urah toliko moči, da
Zoologija (1875):	0.75 metra dolg, storil je mehanično delo 3000 do 4000 meterkilogramov. Čutni vtisi se lehko neznansko hitro prenašajo na zavest in

▶ methodo neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

methodo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſupervacaneum foret: ſupereſt, ut pau ca quædam de ipſa vertendi methodo, ejusque cauſis coriimemorem.

▶ methylalkohol neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

methylalkohol
Kemija (1869): Alkohol amilov, Amylalkohol, 475. Alkohol etilov, Aethylalkohol, 471. Alkohol metilov, Methylalkohol, 474. Aloa, 490. Aluminijum, Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov okis, 417.

▶ methysticum neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

methysticum
Botanika (1875): otokih južnega morja narejajo iz žvečene korenine »kava« rastline Piper methysticum neko pijano pijačo ,,kava”imenovano. 159 2. red. Vrbe (Salicineae

▶ meti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mane

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	posebe se na skednuv velik veršaj zloží in ga živina mane, ali pa nasade delajo in ga mlatiči mlatijo. Pri nas
Zgubljeni, pa spet najdeni sin (1860):	stermo goro z redkimi mecesni, potok s trojnim slapom, in mane se ob čelo, kakor bi hotel daven spomin zopet obuditi
Razne dela (1870):	gorjé! Zagrabil me škrat je, me vleče na sé! Strah mane očeta, on jaha ko blisk, Mu stoče v naročju presiljenih
Razne dela (1870):	košato grivo. Plahota, strah, bolest, gorjé, Kar scer mladost nevedno mane, So meni še takrat bilé Do zadnjih tenj rečí neznane
Marjetica (1877):	si prihranim," pravi starka, vpre košiček na železom okovano grjačo, mane koščeni roki nad ognjem in upre pogled v svojo mlado
Zvezdana (1883):	starega častnika. »Že jutro, tako rano,« mrmra častnik in si mane oči, kakor da bi si ne mogel domisliti, kako je
Arabela (1885):	je prišel? « poprašuje gospa na pol še speča in si mane oči. »Glej, glej,« začudi se ona. »Skoro bi bila res
4000 (1891):	ker sva si resno obetala zakon? « Župnik z Vrhnike si mane roke jako nemiren. »Zakon obetala, resno obetala,« zajeca končno, »to
Od pluga do krone (1891):	Ignacij. «To je kakor nalašč! » pravi grof Barbo in si mane roke. «Odilo nadzornik naše spalnice, strela božja, ali se mi

meti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 3. S ſuhim pertam ali pa s shganjem ga tréba méti in dergniti. 4. Jamo je tréba ſkopati, do vratú ga

▶ metil samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

metil

Kemija (1869):	moremo misliti kakor amonijake, v kterih alkoholske korenike, na pr. metil, etil, amil itd. zamenjujejo vodenčeve atome. Njihova pisava in njihova
Kemija (1869):	433. Metall, kovina. Metalloid, pakovina. Metallsaure, kovinska kislina. Methyl, metil, 458. Methylalkohol, metilov alkohol, 474. Methylessigather, metilov ocetni eter. Methyloxyd

▶ Metilda samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Metilda

Mehtilda

Viljem Tell (1862):	klobukom praznim, votlim? Saj célo praznim glavam se priklanjaš. Hildegarda, Mehtilda in Elizabeta pridejo z otroci in stopijo okoli droga. Lajthold
Viljem Tell (1862):	kdor hoče, mimo droga, Pa zamižim i ne pogledam ga. Mehtilda. Namestnik tu visí — pokléknite Otroci!
Viljem Tell (1862):	Tellova žena, Firštova hči. Bruneška Berta, bogata nastopnica. Kmetice. Armgarta, Mehtilda, Elizabeta, Hildegarda. Tellova sinova. Valter, Viljem. Vojaka najemnika. , . Rudolf Haras

▶ metilen pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

metilni
- metilov
  Kemija (1869): 471. Alkohol amilov, Amylalkohol, 475. Alkohol etilov, Aethylalkohol, 471. Alkohol metilov, Methylalkohol, 474. Aloa, 490. Aluminijum, Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov okis

▶ Metka samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Metka

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kuhati, pa za večerjo ti bom boljega napravila. “ Popoldne gré Metka z materjo na njivo korun kopat in mora ga rušiti
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	52. Ričet. „Ričet pa je premalo zabeljen,“ djala je zberljiva Metka opoldne pri jedi, „ne bom ga jedla ne! “ in položi
Zeleni listi (1896):	Tresoča se po vsem životu vzdigne Metka dečka ter ga odpelje domu. Da je tu dobila zasluženo

Metki

Svetinova Metka (1868):	njegova ljubezen je bila v tem glasu, v tem pogledu. Metki ta pogled, ta glas presune srce; komaj ima toliko moči
Svetinova Metka (1868):	ni mogla kaj, da bi se ne jokala, in tudi Metki se ulijó solze, ki jih je dolgo zadrževala. Čez nekaj
Svetinova Metka (1868):	óna reč. Največ njene, ne majhne imovine je bilo zapisane Metki. Ta je bila njena naslednica, in živela je po sebéj
Svetinova Metka (1868):	zdavnaj poln, voda okrog in okrog vrvrá iz njega; ali Metki ni nič mari vse to, še zmerom sedi globoko zamišljena
Testament (1887):	tako pozabljiv! Vedite, prišlo je pisanje, ki povprašuje po neki Metki — morda je to vaša nevesta, in morda so tam našli
Spletke (1894):	očeta, vrgel svoj otep pred pod in pomagal stresati slamo Metki, ki ni mogla dohajati krepkejšega soseda. Metka je bila jedina
Spletke (1894):	je bilo žal, da je sprožila to sitno stvar o Metki, vendar sedaj je bilo treba odgovarjati. »Posebno hudega, kakor sem
Spletke (1894):	jo tehtno vprašala: »Ali kaj gotovega veš o Štefanu in Metki? Resnico govôri! « Marušo je mraz izpreletel po vseh udih, tako
Spletke (1894):	poštena, ne da bi kaj rekel«, tako je premišljal, »toda Metki se bližajo nevarna leta, in bolje je, da jo imam

Metko

Svetinova Metka (1868):	ganilo ni s peresom. Le sem ter tja zašumi pred Metko in Marjanico kak martinček, ki je ob potu na kamnu
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	iz slavonskih gozdov. V zadnji izbi najde Janez svojo preljubo Metko. Ona je zibala, bridko vzdihovala in jokala. Janez dene kosovo
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	nič pisati in še dosti govoriti ne. Ali v Baltovo Metko se je zaljubil tudi povodni mož in prežal neprenehoma nanjo
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	in ko vidi, da ni zapreke, plane iz vode in Metko ugrabi. Bridko sta jokala za njo oča in mati, še
Spletke (1894):	temu, dan za dnem je obiral hiše in nabiral milodarov. Metko je izročal materi županji, kader ga ni bilo doma, na
Spletke (1894):	se je oklenila Lenka in jela premišljevati, kako bi spravila Metko od županovih na svoj dom. In brž ji je bilo
Spletke (1894):	bistre oči so tudi brž opazile, da Štefan rajši vidi Metko kakor katero drugo, zato je sklenila napeti vse žile, da
Spletke (1894):	govoriti za Lenko zato, ker je na vso moč sovražila Metko. Skoro neodpustljiv greh se ji je namreč zdel, da Betežnikovo
Spletke (1894):	si povedali, skoro gotovo pa sta bili obe zoper Betežnikovo Metko. Zakaj kmalu potem je nekega sobotnega večera prijemala Resnikovka Metko

▶ metlica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

detelja; [sskj]

metlica

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ime „metelka” (metlica? ), menda ker detelja ta se košato kot metlica razraša. — Tako smo dobili to koristno deteljo k nam, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ime „nemška detelja”. Na Notrajnskem smo pervikrat slišali ime „metelka” (metlica? ), menda ker detelja ta se košato kot metlica razraša. — Tako

▶ Metličan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Metličan
Kmetijske in rokodelske novice (1847): ve (čižme), samo s tem razločkam, de jih Viničan in Metličan po členkih vežeta. Vsi nosijo postrani na boku pisan torbaček
Metličani
- Metličanje
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): kar jima prav lepo stoji h hlačam. Poljanci, Viničanje in Metličanje nosijo večidel mest ve (čižme), samo s tem razločkam, de

▶ metliški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

metliške
Kmetijske in rokodelske novice (1847): vojaške meje (militara) na Krajnsko sežejo in Poljane ločijo od Metliške okolice, ktera z gorami obdana samo proti Hrovaški meji odperta

metliški

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	svojiga vojaško opravo omišljujejo v mirnih časih. Ob Kolpi po Metliški okolici govore slovensko-hrovaško ,narečje. Poljane in Kosteljic se serbsko-hrovaškimu narečju
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	čez ta hrib proti Luži prevagne, se odpre vid po Metliški okolici tje do Oguli na na Hrovaškim, in vedni tovarš

▶ metljaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

metljaji

metlaji

Slovenske večernice (1865):	zaplodi trakulja mehurnike. Gospodarji so poprej uganjevali, od kod pridejo metlaji, ki so že marsikacega ovčarja spravili na beraško palico. Eni
Slovenske večernice (1865):	d. Ovčji mehurniki živé v ovčjih možganih, pravimo jim navadno metlaji ali šenki in so vzrok, da postanejo ovce vertoglave. Ta
Slovenske večernice (1865):	niso dalje škodovali. Prepričani smo tedaj tudi mi, da so metlaji samo ličinke ali larve neke trakulje, ki živí v pesjem
Slovenske večernice (1865):	tem poslu je bil nesrečen. Že perva leta so mu metlaji veliko škode prizadjali. Revež si je to toliko bolj k
Slovenske večernice (1865):	v njih trakulje. Ravno tako so se ovčji mehurniki ali metlaji, ktere so psi požerli, spremenili v trakulje v pesjem črevesu
Slovenske večernice (1865):	jajec, ravno tako, kakor gosenica iz metuljevih. Ovčji mehurniki ali metlaji so vzrok nesrečni ovčji bolezni, imenovani vertoglavica ali vertlaji, ktere
Slovenske večernice (1865):	mora tedaj pesja trakulja biti mati ovčjih metlajev in ti metlaji se v pesjem črevesu spet spremenijo v trakulje. Vem, da
Slovenske večernice (1865):	Ko je profesor Eschricht v kmetiškem časniku razjasnil zvezo med metlaji in med pesjo trakuljo, dobí kmalo potem od nekega duhovnega
Slovenske večernice (1865):	mnogi drugi, ko so razparavali take ovce, ki so za metlaji poginile. Našli so v takih ovcah razun pravih, živih metlajev

▶ metnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

parabola; kontekst

metnica
Fizika (1869): 200. Papodoba, Nachbild, 150. Para, Dampf, 115, 118. Parabel, parabola, metnica. Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina

▶ Metod samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Metod
Zeleni listi (1896): kaj bom«. »No, vendar enkrat! Tako mi je ljubo, dragi Metod. Jutri pa bi bilo itak že onih štirinajst dnij preteklo

▶ metoda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

metoda
Občno vzgojeslovje (1887): zraven pa naj ga podpira na pameten način. 40. Strahovalna metoda.
metodo
Kemija (1869): nam je tedaj pojasnilo še le poslé, ko so izumeli metodo, po kterej se sostavine organskih spojin po njih množinah dadó

▶ metropolit samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

metropolit
Kmetijske in rokodelske novice (1846): dovolj dopovedati, kakó ljubeznjivo in prijazno da so preosvečeni kardinal, metropolit in knez Švarcenberg jih sprijeli. Ti duhovniki iz Slovenije so

▶ metrski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

metrski
- meterni
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): in ne razpreza. Dostikrat dobijo plohi, dile in še clo metérni hlodi rujave lise, ali so polni lukinj od červojedine; to

▶ Metternich samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Metternich

Meternih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): za 229 mil. in 263730 gold. med ljudstvam. — Nekdanji minister Meternih, ki se je pretekli mesec spet na Dunaj preselil, živí

Metternich

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	ga avstrijanska vlada poterjuje za svojega poročnika v Parizu. Knez Metternich (sin nekdanjega pervega avstrijanskega ministra) je pri ti priložnosti Napoleonu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	in da mu je prav po volji, da je knez Metternich izvoljen za poročnika avstrijanske vlade. — Ako s tem pogovorom primerimo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	na dan. Iz Francozkega. Iz Pariza 15. dec. Knez Rihard Metternich je včeraj cesarju Napoleonu izročil pismo, v kterem ga avstrijanska
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	utegne iz ministerstva stopiti in da namesto njegovo pride knez Metternich, ki je sedaj poročnik avstrijski v Parizu. Svetovavstvo šolstva začne

Metternicha
- Meterniha
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): družb našiga cesarstva, edin pa tudi v imeni svitliga kneza Meterniha, in od 32 družb, ali mest unajnih nemških dežel. Poslanci

▶ Metulčan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Metulčani

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	Avgust, in hoče mesto upleniti. Ali po junaški odbijejo serčni Metulčani pervi zaskok. Rimljani napravijo po tem več visokih stolpov in
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	strah in strahoto te prežalostne zgodbe; ložje si oboje misliš. Metulčani so se dali veliki množici zurjenih vojščakov rimskih rajši sosekati
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	enem kraju, in da so ga po tem takem zagrabili Metulčani, stojé na zidu, z dolgimi drogi in sulicami bolj pri
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	zid, da se podira kos za kosom. Ko vidijo to Metulčani iz mesta, napravijo berž novo pregrajo znotraj, in poskačejo, utrudivši
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	mestne hiše tudi druge hiše, ali so jih pa zapalili Metulčani nalašč, da ne dobi premagavec nič drugega v pest kot
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	zaskok. Rimljani napravijo po tem več visokih stolpov in nasipov; Metulčani pa planejo po noči iz mesta, in preženó sovražnika od
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	so stali Rimljani. Kervav boj se počne. Možki se branijo Metulčani, ali sovražnik, ki ga je bilo veliko več od njih
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	zgrudi z vsemi Rimljani vred, ki so stali na njem. Metulčani pa ukajo od veselja, da vse germi. Kakšen je bil
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	ne upajo mu se na-nj vojščaki, vidivši, kaj so naredili Metulčani z unimi tremi. Serdit jih opominja in podkurja Avgust, ali

▶ metulj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

metulj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	majhna, komaj toliko debela, kakor shima, selena, pa ſilno ſhkodljiva. Metulj od te goſenze je rjavoſivkaſte barve, ima zherne prézhize po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v nekih dnovih sgodí. V 4 ali 5 tjednih je metulj godán. Babiza je vezhji kakor ſamez ali mandeljz. Samez je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	De vzhaſih kervav desh pada, ſe tako le sgodi: Vſaki metulj puſti, kadar is meſhizha islése, na perju od drevja nekak
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rjavoſivkaſte barve, ima zherne prézhize po tankim shivotu. Şamez ali metulj mandeljz v meſzu Liſtopadu, zhe ni prav merslo, tudi ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drevja nekak ſók , kakor kri rudezh, slaſti pa ene ſorte metulj ; ta ſók ſe tudi s deshjem smeſha in ga rudezhiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dni pogine tudi ona in nizh ne jé, kar je metulj bila. Islesheno zhervino ſéme je ali belo ali pa rudezhkaſto
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pogine nekaj dni potem, in nizh ne jé, kar je metulj. Ona pa ſéme sazhne lezhi na popir ali na platno

metulja

Zoologija (1875):	P. crataegi), zadnja dva sta najnavadniša in ob enem najškodljiviša metulja, prvi na kapusu in drugi zelenjavi, drugi pa na sadnem
Zoologija (1875):	počenši od priproste delavne mravlje tja do brezposlenga krasno oblečenega metulja, odigrava vedno se menjajoče vesele in žalostne igre svojega kratkega

metulje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo vſo goſenzhno salego po deblu na enkrat konzhalo, in metulje odvernilo, de v apneno drevo nikoli ne bodo salege delali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na drevo nemorejo. 5. Tudi bo goſenz menj, zhe metulje loviſh in konzhaſh, kakor moreſh. Svezher jih najdeſh po vertnih

metuljev

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jih najdeſh po vertnih roshah, in jih lahko pomoriſh. Ponozhnih metuljev pa lahko poloviſh, zhe po nozhi v laterni luzh poſtaviſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	konzhana, ktere ſe v semlji godé. 4. Boſh veliko ſhkodljivih metuljev konzhal, zhe tiſte dreveſa, ktere ſo po letu goſenze zhiſto
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	ki nimajo telesic i takih dobi se le od takih metuljev, kojih niso napadli taki prisiljenici.
Zoologija (1875):	ki so časih jako umetno izdelani. Semkaj spada eden največih metuljev, velikanski atlas (Saturnia Atlas) v Indiji. Zatem je tu najkoristniša

metulji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobro poſluſhajte : Vſak kmètovavez vé, de ſe goſenze ſhtirkrat premenijo. Metúlji namrezh jajzhiza sleshejo, is kterih ſe s zhaſama goſenze isvale
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je ſuho vreme, je dobro deblo rahlo oviti, de ſe metulji noter sapletejo in na drevo nemorejo. 5. Tudi bo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shidnih zhervov ali goſénz. (Na dalje. ) Kokoni sa ſéme. Islesheni metulji nimajo drujih shelj, kakor porozhiti in pomnoshiti ſe. On sazhne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pomoril. Zhe bi jih ne pomoril, bi zhes nekaj dni metulji is njih islesli, galeto poſhkodovali in vſe delo bi bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gorkota smirej enaka. Ob 6 ali 7. sjutrej ſe isleshejo metulji, to je, pridejo is kokonov, ob 8. ſe sazhno sdrushovati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zlo pravijo, de jih zoperniki v shito pershvishgajo. Nekakoſhni majhni metulji, ſo, ktéri ſpomladi, po léti ali v jeſeni po shitnizah
Zoologija (1875):	zvito sesalo, s kojim pije medico iz cvetov. Toda dovršeni metulji jako malo, nekateri celó nič ne jedó in sploh živé
Zoologija (1875):	koščekov, katere reže iz šipkovih (rožinih) listov. Tretji razred: Luskokrilci; Metulji; Lepidoptera. Metulji so najbolj znane in najlepše žuželke. Imajo štiri
Trtna uš (1881):	kebrih. Iz gosenice prihajajo namreč metulji, iz bubik pa kebri. Metulji in kebri naležejo jajčic, iz katerih se zaredijo zopet gosenice

▶ metulj samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

metuljev
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): gruden, prosinec. 3. Gospod B. Potočnik je tudi 12 takih metuljev, tode nekoliko druge baže, ktere ste v Novícah in Slovenii

▶ metulji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

metuljih
Zoologija (1875): koristne. Nekateri so tako majhni, da njihove ličinke živé v metuljih jajcih. Velikanski najezdnik (Pimpla manifestator) je črn, 3 cm. dolg

▶ metuljka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

samica metulja; kontekst

metuljka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	veliko goſenz pomori, ſe lahko previdi, zhe pomiſlimo, de vſaka metuljka vezh ko 200 jajzhiz salèshe, is kterih ſe v pomladi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	metulji ſparjéne bile, v verbove drevéſ slésejo in tam vſaka metuljka zhes 200 jajzhiz sleshe, ki jih zhlovek s ſvojimi ozhmi

metuljke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mu je treba, kdor ſe hozhe goſenz varovati. Kadar ſo metuljke s metulji ſparjéne bile, v verbove drevéſ slésejo in tam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vertu ſtorjeno, ſe mora vſako jutro, po ſlami pregledovati in metuljke, ki na ſlami in med ſlamo ſedé, pomoriti. De ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſlama kakor ſtreho okrog dreveſ ſtori. To ſtorí, de metuljke na dreveſa lasiti nemorejo. Kadar je to per vſih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe v meſzu grudnu svezher v mraku okrog drevja leta. Metuljke ali babize nimajo kril, torej tudi ne morejo letati, temozh

▶ meum neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

meum

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tebe meni zhes dali, kai ſi ſturiu? Reſpondit JESUS: Regnum meum non eſt de hoc mundo. Joan. 18. JESUS je odgovoriu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ad Dominum meum, cum ſim pulvis, & cinis? Ali ſe ſmemo podstopit s' Bogam

▶ meus neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

meus
Sacrum promptuarium (1695): v' tem S. Imenu je nashla, kir pravi: Exultavit ſpiritus meus in Deo Salutari meo. Moj Duh ſe reſveſseli v' Bugu

▶ mev medmet ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mev

Zeleni listi (1896):	»Ne, Francek«, odgovori mati, »psička ni tu«. »Mama! mev, mev tu? « »Ne, Francek, mucike ni tu«. »Mama! mu, mu
Zeleni listi (1896):	»Ne, Francek«, odgovori mati, »psička ni tu«. »Mama! mev, mev tu? « »Ne, Francek, mucike ni tu«. »Mama! mu, mu tu
Gozdovnik (1898):	popolnem ostrašen, da si ni upal reči ni bev ni mev. »Videl sem še druga glavarja,« nadaljuje Antilopa, »ki je bil
Gozdovnik (1898):	je dolga tihota, da se ni čulo ne bev ne mev. »Strašno radi bi imeli naše oglavine, pa si prav še

▶ mezden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mezdne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): učenci in drugimi delavci, ako izvirajo iz službne razmere ali mezdne pogodbe (lona) in so na tožbo prišli še ob času

▶ mezdra samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mezdro

Kemija (1869):	kožico (Epidermis), 2. usnjico ali usnjasto kožo (Lederhaut) in 3. mezdro ali tolstnico (Zellhaut o. Fetthaut). Za usnjarja ima vrednost samo
Kemija (1869):	najpred s surove kože gornjo tenčico in dlako in očisti mezdro od tolšče. V ta namen položi kože v jamo drugo

▶ mezga samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mezeg; [sskj]

mezga

Botanika (1875):	meri s tem, da se pazi, koliko časa potrebuje pomladi mezga, da pride do zarez, ki smo jih v raznih visokostih
Botanika (1875):	okolice sprejéma in razširja po vsem rastlinskem telesu. Sok ali mezga notri v rastlini nikakor ne teče po kakovih cevih, ampak
Botanika (1875):	živilk, t. j. tistih rastlin od kterih zajedalke živé. 91 Mezga se precej hitro razširja skoz stanice. Ta hitrost se meri

mezge
Botanika (1875): menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok gibanju soka (mezge) sploh je tedaj tisto prizadevanje, da bi se napravil sok
mezgo
Botanika (1875): je tedaj, kakor je bilo že rečeno, to, da razvajajo mezgo (sok) na vse strani po vsej rastlini; ali druga naloga

▶ mezgotok samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

tok mezge; kontekst

mezgotok

Botanika (1875):	da mezgotok spet raztopi ali razpusti nektere trdne rastlinske dele. Mezgotok je namreč vzrok, da se razpusté poprečne stene tistih stanic
Botanika (1875):	nahajamo sosebno kavčuk in alkaloide. Znamenitno je tudi to, da mezgotok spet raztopi ali razpusti nektere trdne rastlinske dele. Mezgotok je

▶ mezgovnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mezgovnice

Zoologija (1875):	se potem lehko oveže in je kmalu zaceljena. 3. Žile mezgovnice in srkalice. Skoro po vsem telesu, in sicer pod kožo
Zoologija (1875):	v žile in se tu mlečnata mezga primeša krvi. Te mezgovnice posrkajo v prebavilih napravljeni hranilni sok (chylus), zato se te
Zoologija (1875):	vse polno gobastih resic ali kosmičev, v katerih izvirajo mnogoštevilne mezgovnice, ki so v najožji zvezi s prebavljanjem. Dokler namreč traje
Zoologija (1875):	vsem telesu, in sicer pod kožo kakor tudi globokeje, nahajamo mezgovnice. Tako namreč imenujemo sistem jako tenkokožnatih, prosojnih cevi, ki z
Zoologija (1875):	Posebno nalogo imajo pa one mezgovnice, ki izvirajo v črevih. Že v §. 65 je bilo

▶ mezgovod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mezgovod

Botanika (1875):	(mezgovod). To obstoji v tem, da se za rastlino potrebna voda
Botanika (1875):	stanicah vedno gostil. Ali izparivanje vode ni edino, ki pospeševa mezgovod notri po rastlini, ampak to dela tudi vedno na novo

▶ Mezibor samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Mezibor

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	še živ, in med tistimi, ki so jih Hunci pred Mezibor prignali, v mesto sprejet. Mesto pa se je vse veselja
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	vkup deržati in se braniti, in Otona pričakuje nekoliko v Mezibor.

Meziboru

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	se odterga od njih armade truma, in se je jela Meziboru bližati. Kmalo se je spoznalo, kdo so bili ti s
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Pač je vse te rečí viditi marsiktero serce v Meziboru strahu tolklo, ali te maloserčnosti se ni nihče upal razodeti

▶ mezinec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mezinec
- mazinc
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): od peceljna do muhe skozi in skozi po jabelku en mazinc široko luknjico, in takó f^revertane jabelka naberejo kakor roženkranc

▶ mezlan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mezlana
- mezljana
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa krilo Iz prav'ga mezljana”. „Za vsako povelje 'Mam židano voljo, Za brambo dežele, Al

▶ mežikati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mežikal
Deborah (1883): krčmarica, starega Lovreta je kaplja zadela. Zakaj? Kako? Šegavo je mežikal i tako le roko obračal. – Krojač. Kaj je? Žalostno poročilo

▶ mežnar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cerkovnik; [sskj]

mežnar

meshnar

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu ti tu morash 3 barti storiti tazhes k' boda meshnar svoniu merkei da 3 ozhanashe noi 3 obomarje poshebrash noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	uzhatertovazhar alpe v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei kader boda meshnar pershou obomarijo svonit kader boda on sashtrik perjeu noi potegnou

▶ mg okrajšava ↘ IMP

Kemija (1869):	1 del antimonovega žvepleca in 1/2 dela oglja. 19. Magnezijum. Mg = 12. Gostost = 1,743. Magnezijum je bela, kakor srebro svetla kovina
Mineralogija in geognozija (1871):	Karnalit, dvojna sol iz klorkalijuma in klormagnezijuma (K CI + 2 Mg Cl + 2 HO) , obljubuje, da bo zadobil velik pomen za
Mineralogija in geognozija (1871):	Periklas, ki je skoraj čista magnezija, Mg in kot hidrat Mg H. Boracit ali borokisla magnezija, Mg3 B4; t. = 7; g.
Mineralogija in geognozija (1871):	(Ca, Mg, Fe, Mn) 3 SiO + (Al, Fe, Cr) Si. Tu imamo
Mineralogija in geognozija (1871):	po redkoma najdejo in po malem. Grenka sol, žveplokisla magnezija Mg S + 7 H., se sicer dobi po gostoma, toda le
Mineralogija in geognozija (1871):	Mg. Najde se kot Periklas, ki je skoraj čista magnezija, Mg in kot hidrat Mg H. Boracit ali borokisla magnezija, Mg3

▶ mg3 neuvrščeno, program ↘ IMP

mg3

Mineralogija in geognozija (1871):	Ceylon, Brasilija. Prideti hočemo še olivin ali krisolit, kremenokislo magnezijo, Mg3 Si; najde se v olivasto-zelenih, kratkih rombiških stebričkih, največkrat vtrošen
Mineralogija in geognozija (1871):	Mg in kot hidrat Mg H. Boracit ali borokisla magnezija, Mg3 B4; t. = 7; g. = 3, kristalizuje v teseralnem sistemu, v

▶ mgo samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

mgo
Kemija (1869): okusa. Razžarjena izgubi ogljenčevo kislino in je potem čisti okis, MgO, ki se v lekarnicah prodaja z imenom žgana magnezija (magnesia

▶ mgo.co2 samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

mgo.co2
Kemija (1869): Friedrichshall-u in Kissingen-u, iz ktere se tudi dobiva. Ogljenčevokisla magnezija, MgO.CO2, v zvezi z ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen dolomit, ki se

▶ mgo.so3 samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

mgo.so3
Kemija (1869): Žveplenokisla magnezija, MgO.SO3, sploh grenka sol imenovana, je raztopljena v morskej vodi, sosebno

▶ mhm medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

mhm
- m-hm
  Revček Andrejček (1891): gospa sestra? Franica. H gospodu župniku je šla za nekoliko. M-hm. Zvitorog. In on, krčmar? Franica. Šel je tudi k župniku

▶ mi neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

mi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): takole: „Per che il padre mio, e la madre mia mi hanno abbandonato: Ma il Signore si e preso cura di

▶ mi neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mi shivalmi na semlji! Po trebuhu ſe boſh plasila, ino vſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	is uſt ſhle. Pa kmal ſe v' poſluſhavzih nevoſhljivoſt sbudí. Mi

▶ mia neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

mia
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se takole: „Per che il padre mio, e la madre mia mi hanno abbandonato: Ma il Signore si e preso cura

▶ mic. okrajšava ↘ goo300k, IMP

mic.

miz.

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jak. Mizka sdej le pojdi po njie — Miz. Tok gręm — Jak. Pametna ſe sadershi , de ne bodo zhutili
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tok gręm — Jak. Pametna ſe sadershi , de ne bodo zhutili — Miz. Nizh ſe ne bojite — to je moja ſkèrb — ( grę ) PETI
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Mizka, obriſhi ſe — de te Anshe ne bo jokat vidi. Miz. Kdu bi bil rekal, de je en tak goluf. — Jak.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vędla, de Goſpoda naſs kmęte le rada sa noſs vosi ? — Miz. Pak je bil toku perlisnen, toku ſe je snal ſukat

▶ Mica samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Mica

Spomini (1860):	v sobo stopivšima suho desnico in z razumljivim glasom reče: "Mica, odpuščanje, Janez, sprava! Jaz sem" - pa beseda mu ostane v
Človek toliko velja, kar plača (1861):	obema nerazdeljeno. Pa Reza od Matevžu ni hotla več slišati: Mica je pa mogla biti vedno zraven nje, bila je tudi
Domačija nad vse! (1889):	življenje? « ponavljala je še enkrat Špela vsa razdražena. »Povem ti, Mica, da večjega nereda in nemira še ni bilo v naši
Naši vaščanje (1891):	dovòlj, in ako se ne izpremení, pomagal si bodem sam. « Mica ga prosi, naj potrpí, saj vé, kakšni so pijanci, da
Hudi časi (1894):	bile prišle na trg po vodo, jame skrivnostno klicati: »Jera, Mica, Neža, ali znate brati? Pojdite sem! « »Kaj pa je? « oglasile
Prve hiše (1896):	ne méni za otroke. Zato pa je tako«, razlagala je Mica živahno, zobna bolečina ji je zopet hipoma odlegla. »To ti
Prve hiše (1896):	mar: naj se lasata, če se hočeta, medve skrbiva zase. Mica ji je pritrdila, in gostji sta bili dobri z Grebenom
Prve hiše (1896):	buditi. Kaj se je govorilo in godilo pri Grebenovih, tega Mica in Urša nista mogli ne slišati ne videti. Zato sta
Prve hiše (1896):	ko ni bilo več Tinčka. Kmalu je jela zopet klicati: »Mica, Mica! « Le-ta se je sedaj hitreje primaknila k oknu, sklenila

Mice
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Jože Peterka zató toliko imeniten, kér je baron Végatove, sestre Mice sin bil, ki je barona in svojo teto Apolonjo enkrat

Mici

Človek toliko velja, kar plača (1861):	Reza pričo njih izročila vse premoženje Krucmanovi Mici. Solze so Mici stopile v oči, ko je čula izročivne besede iz Rezinih
Človek toliko velja, kar plača (1861):	zraven sebe in mu pomolil polno kupico, da sta terčila Mici na zdravje. Pogovarjati so se jeli možje o mnogih rečeh
Človek toliko velja, kar plača (1861):	bil slep, da nisem že takrat zapazil, da zame pri Mici ne bo sreče. Le z Matevžem je govorila in plesala
Človek toliko velja, kar plača (1861):	zidarijo in tudi hvalit svojega sina, kterega bi morebiti rad Mici zaročil. Moško je govoril Krucman o svoji hčeri, nobenemu je
Človek toliko velja, kar plača (1861):	mi ne bo smel pred oči. " Koliko serčne žalosti je Mici prizadelo, da Rezi ni mogla iz misel izbiti hude sumbe
Domačija nad vse! (1889):	ne. Kaj bi zdaj dala, da bi ne bila proti Mici obrekovala domačinov. Da sem jo morala srečati! « Ko stopi Špela
Od pluga do krone (1891):	že káj zná? » «Lansko zimo je pač zahajal k Podmiljščakovi Mici, da mu je kazala črke, in jih je za silo
Prve hiše (1896):	ki bi bila njemu po volji. « Tu pa začne Urša Mici na tihem šeptati: »Meta je pretkana, da nikoli tega. Tako
Prve hiše (1896):	svet je velik; povsodi bi ji bilo zatorej kakor doma. « Mici in Urši bi skoro gotovo še ne bila pošla govorica

Mico

Spomini (1860):	prisilila, me je nasprotnega prepričala. Koj tedaj, ko ga z Mico na posteljo spraviva, se jaz pripravim k svetemu dejanju. Kar
Spomini (1860):	kdaj je bilo nasprotno nagnjenje med njim in mojo sestro Mico; le toliko vem, da je bilo tačas visoko stopnjo doseglo
Spomini (1860):	bo Janez kdaj in da bo v ti hiši z Mico obhajal svojo ženitev.
Človek toliko velja, kar plača (1861):	nekaj znancov v vasi, ki jih hoče med potjo obiskati. Mico so te besede veselo ganile; več ni mogla mirno sedeti
Človek toliko velja, kar plača (1861):	sem že mislil, kako dobro bi bilo, da bi našo Mico v vasi omožila, da bi vsaj eno hčer vedno imela
Človek toliko velja, kar plača (1861):	zajedal premoženje svoje žene. Rekel sem ti, da bi ti Mico prav z veseljem pustil, raji kakor drugemu. Pa pomisli, da
Od pluga do krone (1891):	minulosti, sedela je Vehovka na Zagorici s tremi hčerami: jednajstletno Mico, devetletno Jerico in sedemletno Polonico na vrtu pod hruško «nástranko
Vaška pravda (1892):	ženo in gospodinjo, Žabarji pa poleg svojega kralja tudi kraljico Mico.
Prve hiše (1896):	ker je imel pod svojo streho vseslišni gostji Uršo in Mico. Pa na samo govorico ni mogel tožiti. Zato si je

▶ micam neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

micam
Sacrum promptuarium (1695): terram, ut accipias cœlum: da nummum, ut accipias regnum: da micam, ut accipias totum; da pauperi, ut des tibi, quia quidquid

▶ Michelli samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Michelli
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Concert), pri kteri je tudi slavni umetnik Eller, izverstna umetnica Michelli in več druzih dobro znanih rodoljubov igralo. Večkrat smo se

▶ Michigansko samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k

Michiganskem
- Michiganſkim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Poveſti. Duhovni goſpod Franz Pirz, Miſijonar per Divizi Mariji na Michiganſkim, v Ameriki, je piſal: I. kaj v Ameriki s smersnenim

▶ Micika samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Micika

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	jo in, o joj, zgol zlati cekini sterkljajo iz nje. Micika se je silno ustrašila, ker je mislila, da je zlato
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	jezik se mu je skoraj prisušil, tako je bil žejen. Micika je šla po vode in ko se je napil, čutil
Zeleni listi (1896):	Francek, kravice ni tu«. »Mama tu? Ate tu? Ana tu? Micika tu? Todi (Metod) tu? « »Dà, dà, ljubi France. Vsi so
Zeleni listi (1896):	ter ga nese še k bratom in sestram. Anica, Rozika, Micika, Jožek in Metod, vsi so dobili od njega »lako noč

▶ Micka samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Micka

Mlinar in njegova hči (1867):	To si lehkó mislim, ker je Matija doli pri očetu. Micka. In bode gotovo mene snubil. Županja. Nič ne maraj, Micka
Mlinar in njegova hči (1867):	svetu vkljub! Kako bi sicer mogel le en dan živeti? Micka (spet stopi nekoliko stopinj proti Janku). Izroči gospodu svoje poti
Mlinar in njegova hči (1867):	v sobo. ) Poprejšnji. Matija. Brez zamere, mati županja, in ti, Micka. Da ste mi zdravi! Županja. Dober dan, Matija! Micka. Dober
Mlinar in njegova hči (1867):	Micka. Oče, vi bi imeli res spat iti; hiša je mrzla
Mlinar in njegova hči (1867):	plesat. Par za parom, hopsasa! (Omedléva, zatorej sega po stolu. ) Micka (priteče ter ga podpre da sede). Ali vidite, oče! Oh
Mlinar in njegova hči (1867):	bi rad sam s teboj govoril, ako tvoj oče dovolé. Micka. Kaj z menoj bi rad govoril? Moj Bog, kaj mu
Mlinar in njegova hči (1867):	delale, kar bi hotele, ter sézale na levo i desno? (Micka ne odgovori nič. ) Kje si bila? Micka. Saj ste mi
Mlinar in njegova hči (1867):	Janko. Micka, če greš, vsega je konec! Potem je živenje moje brez
Mlinar in njegova hči (1867):	Soba v Črnotovi hiši. Drugi nastop. Županja in Micka (prideta). Micka. Bog bodi zahvaljen, teta, da ste prišli. Oh kako težko

Mizka

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pride, — ſej boſh dobra s' njim, kader pride? kaj ne Mizka ? —
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	nevupam , koker ga vidim — ampak puſtimo to rezh — Nizh nemarej, Mizka! mi mo bomo vshę ozhy sbriſali — — On bo ſhe na
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jak. Mizka sdej le pojdi po njie — Miz. Tok gręm — Jak. Pametna
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jeſt bi te ne mogel ſovráshit — (ſe ſam joka) No, Mizka, obriſhi ſe — de te Anshe ne bo jokat vidi. Miz.

Micki

Mizki

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Miz. Schönheim — Shternf. Schönheim ! Tok je ſvoje imę satajil! — (k' Mizki) Tu je enu lepu imę — al je sa reſs toku
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſe mi ſmili! — ſhe bom to nedolſhnoſt lohka reſhila — (k' Mizki) Ima ta Goſpod eno dobro ſlushbo? al je bogat? Miz.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	to miso vùn snęſti — (Neſéjo eno veliko miso vun ) (k' Mizki) ti pak prinéſsi ene dva bokala tiga dobriga. Ansh. Ozhem
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Si jih vidil? Ansh. Vidil, inu ſliſhal — ha — Eden, (k' Mizki) meni ſe sdy, de je raven tvoj shęnen, doli per
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bi bil mene na vſe moje dny neſrezhno ſturil — (k' Mizki) Dèkle, ſhe ti ena ſkuſhnava napręj ſtoji — al ſi mo

Micko

Micko
Mlinar in njegova hči (1867): so oče Črnót zadovoljni, prišel sem malo sem, da z Micko govorim par besedic. Županja. Sédi, Matija, sédi! (Primakne mu stol

Mizko

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Mizka , Mizka, al ſi ti Mizka? — ta drugi ſhentuje, preklina, Mizko, Mras, Lubęsen, ter v'pęſt piha huſh — huſh — inu ſem
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je ravèn Shupanova Mizka — — koku je samiſhlena! — (ſtopi pozhaſsi sa Mizko , saględa perſtan, s' salubleo jęso. )
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſe joka. ) Miz. Sakaj ſe jokajo ? kaj jim je? Shternf. (Mizko objame) Lubka moja, Bogu ſe sahvali, de ſim jeſt priſhla
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tok bo slode to bogato vdovo, inu ſhe na verh Mizko vsęl — Mizko bi ſhe posabil, ampak bogate vdove ſe nepobęrajo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	beſhtje tukej iſhejo ? — Pak ne, de bi hôtli s' mojo Mizko vaſsvati — ſhentej! ke bi jeſt to vędel , koku bi jih
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	slode to bogato vdovo, inu ſhe na verh Mizko vsęl — Mizko bi ſhe posabil, ampak bogate vdove ſe nepobęrajo na zęſii
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jak. (k' Tulpenheimu, inu Monkofu ) Ony naj pak na shupanovo Mizko nikoli ne posabijo. Ansh. Inu na Anshęta ! Vſi Lohko Nozh

▶ mickin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

mickina
- micikina
  Izidor, pobožni kmet (1887): deset let star in vže je pokazal, da očetova in Micikina skrb zanj ne bo brezvspešna. Malo je bilo otrok v

▶ microgaster neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

microgaster
Zoologija (1875): borovi gosenici pogubni, kar nam pod. 185 razjasnuje. Ta vrsta, Microgaster imenovana, položi svoja jajca v borovo gosenico, a njene ličinke

▶ mičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mična

Botanika (1875):	zelje ali sv. Janeza roža (Hypenicum), zajčja deteljica (Oxalis) in mična kamentrica (Saxifraga), ktera ima vrsti, ki rastó po visokih gorah
Botanika (1875):	ter tje za salato, ker ima vkus skorej kakor kumare. Mična rastlinica je potočnica ali mačje oči (Myosotis), ki nas sè
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	in drugih melodij in se je tudi vrlo izvrševala; dalje mična malenkost „Trije nosovi” in g. Jeločnika „Novoletnica”, ki se je

mične

Blagomir puščavnik (1853):	mladost! in sicer toliko bolj, ker najdeš v nji zraven mične in kratkočasne povesti, tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo časno
Fizika (1869):	tem spremené v tanke ledene iglice, iz kterih se naredé mične, pravilne stvarce , kakoršnih nekoliko vidimo v Pod. 211. Podloga vsem
Botanika (1875):	steklo, se vidijo kakor okrogli mehovi, ki imajo mnogokrat prav mične male bodice, mozóle ali bradavice na sebi, in ki na

▶ mično prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mično
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Evfrozina hoče prikriti napako svoje gospe; kmalo je krasna tkanina mično okoli ranjene roke ovita. Čez nekoliko stopi Sira v malo

▶ midva zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jaz

madva

Oče naš (1854):	spolnili. Ali ga bo ta mož pač bolj ljubil, kakor madva? “ „Ljubil bo Naceta, to Vam zagotovim; imel ga bo kot
Najdenček (1860):	ne morem, za to, da si brez svetih zakramentov umerl, madva sva poštena katoljška kristjana in nečeva s peklenskimi duhovi nič

medva

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	»Tudi medva, ljubi Peter! « so oče dalje govorili, »tudi medva sva stara
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	»Tudi medva, ljubi Peter! « so oče dalje govorili, »tudi medva sva stara in slaba, in kmalo se zna zgoditi, de

midva
- ma dua(združena oblika)
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): moja ſkèrb — ( grę ) PETI NASTOP. Anshe , Jaka. Jak. Vſędva ſe ma dua — Ansh. To bo sa konz vsęti od ſmeha — ha

▶ mig samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

miga
Razne dela (1870): straní, Enako kot okrožje čaroplesa Popotniku korak odervení. Nesredstveno, brez miga, brez besede, Se sklenete za večno duše naj, Ko z

▶ migati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

miga

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	očeta, Vlada pote zvezdnih rid. Vse je kroglo, vse se miga, Vse sveti od ognja se, Vse oznanja, da velika Roka
Domen (1864):	beričev. " Rekši berač počenča z mavho bolj na ramo in miga naglo naprej godernjaje sam pred seboj: „Ta se bo danes
Razne dela (1870):	na téme grofa zverne, Obraz na herbet mu oberne. Vse miga, šviga krog in krog, Požar zelen, rudeč in siv, Zakrije
Razne dela (1870):	gortanu černimu obób Grozijo rajde ojstrih zob; Podoben meču jezik miga, Okó goreče strele šviga; V podobo kačjo se zgubi Ostudno
Marjetica (1877):	nihče nas ne bode v prihodnjič, le poslušaj me, dokler miga ta le moj mazinec, in živimo od lastnih žuljev. Ti
Marjetica (1877):	to je preveč! " Srakar pa kima še dolgo na zapečku,, miga z brado, govori poluglasno s seboj in pravi posled: "Kaj
Ljubljanske slike (1879):	kterim – če ne naravnost, pa vsaj lahko umevno žuga ali miga, kakor je tu ali tam potrebno. Zato postane mestni svetovalec
Križ na poti (1891):	Marino! « Dasi skoči ondu mlad, čvrst junak na noge in miga z rokó, naj ostane, vender steče déklica proti vási, in
Signor Giannino (1892):	svojega sovražnika, velikega, črnega psa. Karo laja, cvili, tuli, skače, miga z repom in grozi mačku z zobmi, toda zaman! Giannino

migal

Marjetica (1877):	je več potov sedeč na zapečku kimal z glavo in migal z ramama ter kar umeti ni mogel, da je Marjetica
Marjetica (1877):	prekrižanima rokama ob svojem ječmenčku in rujavi obraz mu je migal in se zibal zadovoljnosti. Pa kolikokrat je postal ob razoru
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	čas klečal in molil ali prav za prav z usti migal, kajti kakor toliko drugih rojakov ni poznal niti on iz
Cyclamen (1883):	onih, kateri so bili že obljubili, da se udeleže veselice, migal jako skrivnostno z ramami. K doktorju je prišel stoprav dva
Cyclamen (1883):	skalo; gori malo nad njim se je prikazal Bolè ter migal, naj miruje in pazi. Krik iz doline je še vedno
Luteranci (1883):	pesti podpirajoč v neko zamazano knjigo zrl tor z ustnicami migal in je nategoval, kakor mali učenček, ki na vsak način
Testament (1887):	vas v štrtinjak potopim,« se je smejal krčmar oblastno in migal z že praznim bokalom dekli, naj prinese drugega. Pijančevanje je
Prve hiše (1896):	pili. »Noben človek ne hrani več! Vse zajedó in zapijó«, migal je jezik BremenČkovi Mici. »Taki paglavci, ki bi še vedeti

migale
Kmetijske in rokodelske novice (1843): s sheplam kuril, in na sadnje ſo vonder ſhe zhbele migale! Sin miſli, de more vſako leto nekaj te nedolshne shivali

▶ migljaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

migljaj

miglej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): zdajci najstareja sestrica, in vsi hipoma smuknemo v hišo. Na miglej smo že tudi na kolenih bili. Zakaj pa to? — kaj

migljaj

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	malo znano. Ves trud in vse delo osladí en sam migljaj, prijazno smehljanje in blebetanje malih nedolžnih otročičev. — Le poglejte mi
Gozdovnik (1898):	bonansa? Vaših pet minut je že preteklo. « Na don Estevanov migljaj vzdigneta Baraha pa Oročej zopet svoje puške. Diaz stopi malo

migljaju

migljeju

Genovefa (1841):	ſtoriti, ſe Bogú ni treba nizh truditi! Vſe v ênim migljeju sna ſtoriti. Sakaj vſigamogózhen je. ” — „Pa povejte mi vunder” je
Genovefa (1841):	kakor te jes sdaj sa roko primem — in v tiſtim migljeju je sopet osdravéla, in sopet tako lépa in rudézha poſtala

▶ migljajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

migljajočih
- miglajočih
  Blagomir puščavnik (1853): je prelepa noč. Nebo je prijazno in čisto in brezštevilno miglajočih zvezdic se v jezeru odlesketava. Druzega ni čuti kakor počasno

▶ migljanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

migljanje

Zoologija (1875):	namreč krivé, zdaj zopet zravnavajo, in tako nastane neko posebno migljanje, pravimo jim zaradi tega: migetalke. Lehko jih opazuješ, ako posnameš
Zoologija (1875):	tudi vidiš, ako volovskemu sapniku odlupiš košček notranje tenčice. To migljanje traje časih še dolgo po smrti živali. Dostikrat nahajamo celice

▶ migljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

miglja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki večer po obširnem mestu in mu podeljuje čarobno krasoto
migljajo
- migljaje
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): Na tavžente večih in manjših zvezd ktere z nepreidejočo svitlobo migljaje in se blisketaje ti oznanujejo mogočnost Božjo ! Ali so neki

migljale

Na stricovem domu (1860):	pogledam na nebó — bilo je čisto in zvezde so hudo migljale. »Oh! koliko zvezd tù gori! « pravim jaz. »Se vé da
Zlato pa sir (1860):	ognju postavili, da se je zvara sterdila. Zvezde so že migljale v stan, ovce so polegle, odzvončale in odbeketale ko se
Na stricovem domu (1860):	sluha. Zunaj je bilo vse tiho in mirno; zvezde so migljale in hladen južen veter je pihljal, bil je prav lep
Žalost in veselje (1870):	Bila sta na prostem. Nebó je bilo jasno, zvezde so migljale in hladni vetrič je šumljal po drevji. Aleš je zopet
Vinko (1884):	sodil, da je mirne krvi, ali za naóčniki so živo migljale modre njegove očí, in ko so mu domoljubne besede udarjale
Vanda (1888):	zemljo; pogleda kvišku in vidi, da so prve zvezde že migljale na nebu. Predolgo se je bila zamudila. Še jedenkrat pogleda
Moja hoja na Triglav (1897):	pod nama in redke zvezde nad mescem so tako živo migljale, da sem vodnika posebej opozoril nanje. Meni je bilo to
Gojko Knafeljc (1899):	ko se je vglabljal v te divote, ki so mu migljale pred očmi, se je domislil vnovič tudi celega sinočnjega večera
Gojko Knafeljc (1899):	ramo in zrla na papir, kjer so v drobnih vrsticah migljale pokončne, krepke črke. »Čitaj! « je dejala tiho. In on je

migljalo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de dan dela. ˛Sijala je prijasna luna, de ſveti ponozhi. Migljalo je svesd bres ſhtevila veliko. Po tem Bog rezhe: „Mergolé
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhe le oſmi dan Şuſhza ſo pervikrat letele. Vſe je migljalo okoli mojiga zhbelnaka, in v miſlih, kakó ſe le unimu

▶ migniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

migne

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga, tvoj ſin! “ Potlej Janesa pogleda, ino mu v' Marijo migne rekozh: „Glej jo, tvoja mati! “ — Pazh lep sgled sa vaſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	milo v' Marijo, ſvojo mater, ji s' ozhmi v' Janesa migne, ino rezhe: „Glej ga, tvoj ſin! “ Potlej Janesa pogleda, ino
Valenštajn (1866):	strnemo v hipi, ko mlinski tečáj, Kadar nam reče ali migne se vsáj? Kdo nas je mogel tako trdno skováti, Da
Gozdovnik (1898):	ne vidi ter ostani pri kožah, dokler se boj okonča. « Migne. Komanči so privezali kože za lásove ter odjezdili. Trgovec jim
Gozdovnik (1898):	so bili belca dotekli, in osvobodili ga lasa. Zdajci glavar migne. Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno primejo. Črnotič potegne

mignil

mignil
Genovefa (1841): de je bil ſam Golo priſiljen, njéno nedolshnoſt ſkasati in mignil je s roko, ga sopet nasaj v jézho peljati; in

mignol

Valenštajn (1866):	ženítvi nevábljen prijaha. Ne snubi dolgo, ne kaže zlatá; Ko mignol bi, zmore trdnjávo srca.
Valenštajn (1866):	Zbor. Ne snubi dolgo, ne kaže zlata; Ko mignol bi, zmore trdnjávo srcá. Drugi oklopnik. Deklé brezupno, kaj plákaš

▶ Mignon samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Mignon

Najdenček (1860):	je toplota tako dobro djala, ki je zdaj stanico ogrevala. Mignon je vedno na mojim sercu ležal in druzega ni bilo
Najdenček (1860):	prešinilo. Ubogi Mignon je strašno zatulil. V trugi sim ležal. Mignon je v drugo zlobno v planinca zagnal, ko je hotel
Najdenček (1860):	iz grada zapodili. — Ko sim šel iz pokopališa, je šel Mignon z mano in me je spremil na cesto. Tu sim
Najdenček (1860):	dolgim času zopet en dober dan in se je tudi Mignon dobro napasel. — V mestu nisim mogel sprašati, kdo je listnik
Najdenček (1860):	tako je bilo. Mignon je bil, Mignon, sicer tako debeli Mignon je bil še samo kosti; on, ki ga ni sméla
Najdenček (1860):	izpod snežnega plaza, kdo drug, kakor pes Auguštinarjev? In Mignon, Mignon, ali še veš, kako je s svojim životom tvoje oterpnjeno
Najdenček (1860):	misli so mi po glavi rojile. Zdaj se je pritisnil Mignon prijazno k meni, je položil svojo tačico v mojo roko
Najdenček (1860):	jo je še vedno zmerjala. Še le, ko ji jé Mignon začel roke lizati, se ji je razserdeno serce vpokojilo. Njene
Najdenček (1860):	20 tavžent goldinarjev je bilo mojih! Težko sim solze posilil. Mignon, kteri je prav za prav listnik našel in za Bogam

Mignona

Najdenček (1860):	z vinom in olom. — Ne jésti ne spati nisim mogel. Mignona sim pasel in čez več let je dobil ta zopet
Najdenček (1860):	dobro obnašal”. V kočijo je šla, kjer je bila za Mignona posebna mehka postljica pripravljena; jez sim se k Bernardu vsedel
Najdenček (1860):	je nekoliko odleglo; moliti sim zamogel. Čudna moč je iz Mignona v moj život prihajala; v časi sim mislil, da bom
Najdenček (1860):	najdene dnarje prav dobro shraniti. Vesel in hvaléžen sim stisnil Mignona, kteri je dnarje našel, na serce, in sim šel v
Najdenček (1860):	Ko sim si jez dal dobro dišati in sim tudi Mignona napasil, je kupec vse papirje pazljivo pregledal. — „Vse je prav

▶ Mignonček samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Mignonček

Najdenček (1860):	vidite, da božjast odjenjuje? Mignonček bo gotovo ozdravel! ” „O moj Mignonček! kaj moraš terpéti! Bog se usmili! Pojdi Mignonček, na mojim
Najdenček (1860):	Usmilil sim se zveste zapušene živalice. „Pojdi tadaj z mano, Mignonček,” sim mu rekel; „Bog nama bo že pomagal. ” Kakor če
Najdenček (1860):	O moj Mignonček! kaj moraš terpéti! Bog se usmili! Pojdi Mignonček, na mojim sercu moraš skleniti! ”
Najdenček (1860):	bilo pogovarjanje: „Oh! Nežka” je rekla gospa jokaje, ”uméra! moj Mignonček umera. Nežka, jez ne bom smerti svojega ljubčka preživela! ” „Žlahtna
Najdenček (1860):	ljubčka preživela! ” „Žlahtna gospa! ali ne vidite, da božjast odjenjuje? Mignonček bo gotovo ozdravel! ” „O moj Mignonček! kaj moraš terpéti! Bog

Mignončka

Najdenček (1860):	brata dvojčka. ” Poprej sim gospo zavoljo njene prevelike ljubezni do Mignončka grajal. Zdaj pa nisim rekel besedice več. Ljubil sim svojega
Najdenček (1860):	ki ga bo nad mojo sréčo občutila! Kolikrat sim objél Mignončka. V dnévu svetega Frančiška Ksaverja sim stal pred hišo bogatega

▶ Miha samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Miha

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	to ali uno sa Novize povedati. Takó je uni dan Miha Korant, shivinſki vrazh is Mengſha, k meni priſhel, in povedal
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	te skušnjave, De vam duše bodo zdrave, V jesen póšli Miha, Juri! Peč de naj nam zdaj zakuri. V mirni vésti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mi je ſam pravil, kako ſta on inu njega ozhe Miha hodila na Hravaſhko, kupzhovala s preſhizhimi, vinam in platnam, sraven
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	dobili in ovsenik grudili, druge dežele pa si pogačo pêkle. Miha Ambrož, c. k. komisár v Smeledniku. Nekaj od davkov in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	gospodje: dr. Costa, dr. K. Bleiweis, Fr. Drenik, Ant. Jentl, Miha Pakič, dr. Poklukar, Fr. Potočnik, Fr. Ravnikar, Ivan Vilhar, dr.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	je bil posestnik Matija Janežič iz Suhadolj za župana, posestnika Miha Koncilija in Jože Jukant za svetovalca. Iz Hrušovke 4. jan.

Miho

Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	trenil in ne vem, če je imel prav mirno vest. Miho sem pa jaz s tem najbolj potolažil, da sem ga
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	v vas in proti domu ali strel je bil zvabil Miho, ki je v tem Času od maše iz Starega trga
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	tako poznem času čez goro. Nepričakovane besede nadležnega neznanca sicer Miho osupnejo in vzburijo, vendar ne zgubi samozavesti, temveč reče: »Ko
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	naznanjujoč mu, da je sedaj vse mirno in molčeče. Spremivši Miho do »Bistriškega grabna« vrne se mitničar proti domu. Miha pa
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	Ko prideta oba potnika do prvega razpotja, vpraša nočni tovariš Miho, ali namerava kaj stopiti v mitniško krčmo za Strmcem. Zvedši
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	Miha ne zmeni kaj prida. Tedaj pa spregovori jetnik vprašaje Miho, ali se ne spomni, da je šel pred več leti
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	svoji sredi uklenenega hudodelnika oddati kaznilnici v Gradiški. Kaznjenec hodi Miho v jedno mer pogledovat, za kar pa se Miha ne
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	čegavi so bili ti koraki? « To vprašanje vznemirja sedaj prestrašenega Miho. Saj bi se kar vzdignil, ko bi vedel, da so
Zmota in povrat (1892):	malo delal, in gospodarstvo je šlo rakovo pot. Vidva z Miho sta bila še premajhna, najemati nisem hotela, Šimen pa tudi

▶ Mihael samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Mihael

Branja, inu evangeliumi (1777):	naſs. Sveta Maria, Sveta Mati Boshja, Sveta Diviz Diviza, Sveti Mihael, Sveti Gabriel, Sveti Raphael. Sa naſs Boga pr. Vſi ſveti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	canonicus, philosophiæ professor, in imel boš natančno vednost od njega. Mihael Nostradamus je bil rojen v Šent-Remigiju (Saint-Remy) malim mestici Provanse

Mihaela

Mihela

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	taba skves vse anjouze inu erz angele noi skues S. Mihela S. Gabriela S. Raphela S. vrijela inu skues use S.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Grof Janko Draškovič). Adijo spet deželni pragi! O dnevi svetiga Mihela! Je zopet ajda dozorela : Na noge, součenci dragi ! Recímo še

Mihaelom

Mihelam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s. Mihelam; — ojstra, merzla zima. — Če preselovavne ptice pred s. Mihelam ne lete, se pred Božičem ni bati zime terdé. — Kakoršni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	o s. Miheli hude vetrove pomeni. — Jasna noč pred s. Mihelam; — ojstra, merzla zima. — Če preselovavne ptice pred s. Mihelam ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ostane tako štiri tédne v prihodno. — Veliko želoda pred s. Mihelam zreliga, — zgodna zima, na sežnje snega. — Grom in tresk o

Mihaelu

Miheli
Kmetijske in rokodelske novice (1844): zgodna zima, na sežnje snega. — Grom in tresk o s. Miheli hude vetrove pomeni. — Jasna noč pred s. Mihelam; — ojstra, merzla

Mihelu

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kar je slat sneſil. „Pa tudi Mihelu odrajtaj njegov del! ” kraljevizh právi. „Poſhteno mu bom odrajtal! je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Novomeški komisii; Tomažu Jarcu iz Stranske vasí Dobravske fare, in Mihelu Sedušaku iz Tujnc Mekinske komisije. Potem so bili stroški in

▶ Mihajlo samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Mihajlo

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	kaže, kako samostojni in ponosni so bili Ljubljanci. Neki pekár Mihajlo Deutsch se je podal pod dežélno gosposko, a Ljubljanci so
Najmlajši mojster (1896):	nesrečna bolezen, ki ji pravimo ljubosumnost. Kaj, ko bi vendar-le Mihajlo premotil mlado vdovo? Morda jo Lichtenbergova družina sili k temu
Najmlajši mojster (1896):	ti je natvezel na uho take čenče? Res, da postane Mihajlo Deutsch samostojen, saj je to tudi zaslužil, toda o hišici
Najmlajši mojster (1896):	Lichtenberg je molčal. Kar mu šine v glavo, da je Mihajlo luteran. »Saj veš, Mihajlo, ti kot trd nemški luteranec, a
Najmlajši mojster (1896):	Lichtenberg. In to je bilo zame dovolj. « »Ne vem, dragi Mihajlo. Žensko srce si je treba osvojiti kakor trdnjavo, in ne
Najmlajši mojster (1896):	obrne na stopnicah ter hitro izpregovori: »Skoro sem pozabila, da Mihajlo Deutsch namerja kupiti hišo. Meni se je pa tako zazdelo
Najmlajši mojster (1896):	Peter Otava je dobil nekaj pikrih opazek. Ko pa je Mihajlo Deutsch ves popoldan lazil okrog ter preprečeval zakon med Žlebnikom
Najmlajši mojster (1896):	bila dobra hišna gospodinja. Morda bi se bil Suzani pomočnik Mihajlo kaj bolj prikupil, ako ne bi bil tako vsestransko skop
Najmlajši mojster (1896):	bo še tako hitro, kakor si on misli. « »In naš Mihajlo je. Kaj imata ta dva človeka skupaj? E, to mu

▶ Mihec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Mihec

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	mora človek poterpeti, Unkraj groba pravi mir kraljuje. “ 10. Cvetlice. Mihec se v vertu pred rožnim germom vstavi in reče svojim
Zeleni listi (1896):	vsa cerkev razleti na kose. V tem trenotku pa zakriči Mihec na ves glas ter drži roko, s katero je mahnil
Zeleni listi (1896):	vstrajnost in spretnost veselila. Pohvalila sta ga za to. Ko Mihec to sliši, je postal še bolj jezen. Dà, razsrdil se

▶ Mihevec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Mihevec

Od pluga do krone (1891):	ti, ki nisi nikdar nosil cesarske suknje, niti ne umeješ, Mihevec! Dà, le glej me, res je takó! Javoršekov Jaka tudi
Od pluga do krone (1891):	kaj je top, ali mu le nisi hotel ?» vpraša radovedno Mihevec. «Kaj ne bi vedel, kaj je top, ko sem bil
Od pluga do krone (1891):	pozabljene vse bolečine. V tem duri že zaškripljejo, in strijc Mihevec stopi v hišo. »Ali sta sama doma? « vpraša ju. »Mati
Od pluga do krone (1891):	je zgodilo. «Gospod, nič se Vam ni treba bati,» pravi Mihevec. «Popolnoma je trezen. Po krščanskem nauku je prišel k meni
Od pluga do krone (1891):	Ali imate kàj desák pri hiši, Lenka? » vpraša kmalu potem Mihevec, ki je po materini želji začasno gospodaril pri hiši. «Na
Od pluga do krone (1891):	Dobro bi bilo tudi nekoliko kisa med vodo,» zaukaže duhovnik. Mihevec in Vehovka prineseta, kakor jima je naročeno, in ona jame
Od pluga do krone (1891):	pri hiši. «Na odru jih dobiš, le góri pojdi pónje. » Mihevec jih res hitro izpustí z odra, kolikor jih treba za
Od pluga do krone (1891):	preveč ne ustraši, skala gaje,» poročí na kratko brat njen Mihevec in pristavi zasopel: «Po gospoda kdo steči, kàr more. » Vehovcu
Od pluga do krone (1891):	Blizu Ljubljane sta že, ko oplazi po daljšem molku strije Mihevec z bičem nekoliko po konji, kakor bi mu hotel odgnati

▶ mihi neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

mihi
Sacrum promptuarium (1695): non profuiſti, ſed & potius læſiſti. Melius eſt tacere. Quare? opus mihi reddis impoſſibile. Cogito namque, quod, ſi tu tanta differens non

▶ Mijat samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Mijat

Križ na poti (1891):	sem ti prinesel plačilo. Evo ti dvajset zlatov! « Željno seže Mijat po njih in jih pregleda. »To je premalo. Za to
Križ na poti (1891):	Marino zaničljivo in se odpravlja. »Obetajte mi jih trideset! « prosi Mijat preponižno, »in videli si bodete čuda. « »Bodisi; toda ako izpregovoriš
Križ na poti (1891):	jaz — omožiš se na morskem dnù. « V sobi pa pospravlja Mijat novce in govorí za Marinom: »Sedaj te imam v pêsti
Križ na poti (1891):	se razruši. In čas se dá prirediti kàr najnatančneje«, pravi Mijat, ko razkazuje Marinu strojček s kolesci in napetimi vzmetmí. »Samó
Križ na poti (1891):	mož prežečih očíj mu stopi naproti: »Kdo je? « »Jaz, dragi Mijat. Rad bi govoril s tabo. Ali si sam? « »Aha! Gospod
Križ na poti (1891):	bila skoro zadušena. Nastopno jutro prejme Marino poročilo, da ga Mijat na večer pričakuje. Zdrzne se nekoliko, toda zdajci se mu
Križ na poti (1891):	potegne steklenico iz žepa in jo podá ónemu. Ko jo Mijat vedno iz nova nastavlja na usta in srka žgočo tekočino
Križ na poti (1891):	górenji trdnjavi, stopi v nizko hišico in vpraša, ali je Mijat domá. Medel, visok mož prežečih očíj mu stopi naproti: »Kdo
Križ na poti (1891):	te glava nikdar več ne bode bolela! « Prestrašeno renčé pogleda Mijat grozečo cev. »Ne bode treba. Dobro vam poslužim. « Ko odide

▶ mijav medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mijav

Zeleni listi (1896):	potolče po njej. In res, tu notri je bil strah. »Mijav! Mijav! « slišalo se je iz nje. »Sem takoj menil«, reče
Zeleni listi (1896):	po njej. In res, tu notri je bil strah. »Mijav! Mijav! « slišalo se je iz nje. »Sem takoj menil«, reče oče

mjav

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	delal, ampak je na pervo drevo splezal in njavkal: mjav, mjav! To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	skokov delal, ampak je na pervo drevo splezal in njavkal: mjav, mjav! To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo

▶ mijavkati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mijavkal
- njavkal
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): zajčjih skokov delal, ampak je na pervo drevo splezal in njavkal: mjav, mjav! To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta
mijavkati
- maukat
  Sacrum promptuarium (1695): gre obyskat te mlade miſhi, ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe

▶ mik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mik

Razne dela (1870):	pers, Tu moram, moram — sili me nebeški klic, Ne lastni mik — davivši biti grôze duh. Ne v radost meni, v strah
Razne dela (1870):	prevdarka bistriga. Belolična, černooka, Krasna hči plemen istoka, Vsiga znanstva mik in slast, Tudi možkim — — hlopna past. Se mnogterim scer nasmeja
Razne dela (1870):	Da v odgovor koj zerkalo: Je vse sploh se prispoznalo, Mik in kras je v tebi vse, Tode una — — lepši je
Razne dela (1870):	v sercu bol, Solzá potok o tim ji steče, In mik je vsa, sočutje zgol. Za dnemi tak so tekli dnevi
Razne dela (1870):	v tmini nočni Objemal te, plameči žar, In strast in mik, občutki ročni Zaterla sta vse brambe mar. Ti rekla si
Razne dela (1870):	vabljivo, polno meda — Tode misli: "Do obeda Čem zatreti vžitja mik, Je pustiti v krasu slik. " Komaj to izreči jame, Zopet
Razne dela (1870):	verig Mesnih proč, ko kužno duše škodo Vdušimo posvetne želje mik; Kviško de obračamo očesa, Kjer je naš, pravednih kjer je
Razne dela (1870):	tam. Jabko ogleduje vedno, Kak je sočno, kak je čedno, Mik ji kar mirú ne dá, Rada bi le vkusilá, Tak
Razne dela (1870):	le tih očés. V neznanja mutasti tišini Do zdaj moj mik je skrit še vsak, Prikradel ni se v nočni tmini

▶ mikania neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

mikania
Botanika (1875): belokosmatej planinki (Gnaphalium Leontopodium) in pri tako imenovanem škotskem bršljanu (Mikania scandeus), priljubljenej rastlini za v viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh

▶ mikati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mika

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tiſtim divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader ga jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni zhbelarji to reſnizo terdijo , vonder ſhe smiraj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tiſte deshéle, h ktéri ſe je pridrushil. — Zhe te jedro mika, lupino sgrisi! (Nekaj sa tiſte, ki ne snajo piſati, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa tudi ne gre — to se vé. Če nas blago mika, moramo pametno vpreči in varno peljati. Ako bi bilo, postavim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	morajo pa truditi za njo. Tù se pravi: Te jedro mika, zgrizi lupino. Žlahtne želje so lepó dišeč cvet, žlahtne dela
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	med tem se perpeljá en hlapón do ostališa (Stationsplatz); fanta mika poskusiti, kakšna de je vožnja po železnici ter se zadej
Divica Orleanska (1848):	nekaj kar že ima. Če pa te tako silno bitve mika, Ga boš na polju orleanskim našel, Na kteriga je jutrodan

mikajo
Fizika (1869): izginejo, potem šum vrele vode, vse to so prikazni, ki mikajo našo pazljivost. Kako čudno dela na dalje raznovrstno steklo, ki

mikalo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	brali, jedno od druge lepši našli, in skor bi nas mikalo, o tem predmetu dolgo govoriti. Kér čas in prostor tega
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	unajne liste in dnevnike berete, ali bi vas pa ne mikalo brati, če bi slovenski gospodje, eden drugimu h pomoči, in
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Ko je s svojimi tovaršicami dosti naveselila in nagledala se, mikalo jo je, pri jerínu ohladiti se. Ukazala je svojim tovaršicam

mikati

Genovefa (1841):	otrôkam tjékaj vernila? Vrózha shêlja po domazhii jo je jéla mikati in obilne ſolsé ſo ſe ji po lizih vlile. Dolgo
Zlata Vas (1848):	so to odrašeni mladenči iz vasí vidili, jih je jélo mikati, ob nedeljah tudi k Ožbetu priti. In dovolil jim je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zelenjad ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico mikati. — Austrijanski poslanec grof Esterhazy je 26. dec. prišel v Petrograd

▶ mikavno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mikavno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in drugih javnih in osebujnih poslopjih goré svetli gazi. Kaj mikavno je gledati z bližnjih višav te svitle plamene; popotniki, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dela gojzdom, ako se te pravila zanemarijo? Domovina mnogoverstnih sadežev. Mikavno bi utegnilo biti našim bravcem, da bi vedili: odkod je

▶ Miklav samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Miklav

Viljem Tell (1862):	z Untervaldna. Arnold Melhtal, Konrad Baumgarten, Sarnski pristavnik, Strut Vinkelrid, Miklav Pečnik, Burkhart z griča, Arnold Seva, Fajfar iz Lucerna. Kuno
Viljem Tell (1862):	Melhtal, Baumgarten, Vinkelrid, Sarnski pristavnik, Burkhart z Griča, Arnold Seva, Miklav Pečnik in še štirje drugi kmetje, vsi v orožji. Melhtal

▶ Miklavž samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Miklavž

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	v španovii pès cerka”. (Dalje sledi. ) Življenje slavnih Slovanov. IL Miklavž Kopernik. (Konec. ) Leta 1510 ga izvoli ujic, škof Vacelrod, kanonika
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Gregor! Sveti Ambrož! Sveti Avguštin! Sveti Hieronim! Sveti Martin! Sveti Miklavž! Zavit oklepaj. za nas Boga prosi! Vsi sveti škofje in

Miklavžu

Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	molčanji: kdaj pa hodijo romarji mimo Hude Peči k sv. Miklavžu? Ogljar veli: Odločnega časa nimajo, kadar si čuti kdo vest
Testament (1887):	VI. Miklavžu se je odslej dozdevalo, da mu potekajo dnevi s podvojeno
Testament (1887):	navaden prepis! « Nenavaden hrup in krik pred hišo je branil Miklavžu povprašati, kako bi si vendar varoval dediščino neveste svoje s
Testament (1887):	je bil pristopil, in tudi stari Brnót se je oglašal. Miklavžu pa so le zvenele sodnikove besede: »da ni nič, prav
Testament (1887):	ta je čital tujčev testament. Storil je rad to uslugo Miklavžu, saj mu jih je ta dvojno vračal. »Brnótova Metka bo
Testament (1887):	ni več nazival s pridevkom »gospod«. »Kako ste ga prejeli? « Miklavžu se je vrtelo v glavi; krčevito se je prijel bližnjega
Testament (1887):	Opomnje in opazke, ki so se čule istega popoldne o Miklavžu in Jerici, so bile sicer kmalu pozabljene. A ne dolgo
Testament (1887):	menda vsak svetek — petek, prijatelj! V delavnikih se ti pri Miklavžu dobro godi, ko delaš gori, v nedeljo pa doma lenariš
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	160 hramov, kletij in stiskalnic (preš). Ko so k Sv. Miklavžu prihruli, našli so cerkev zaprto, župnišče pa celo prazno, kajti

▶ Mikložič samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Mikložiču

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

naj učenejši vojvode Slovanstva: gospodje Šafarik, Kolár, Kopitar (po Drju. Mikložiču), Dr. Gaj (po naročilu), in veliko druzih glasovitih Slovencov svetovali

▶ mikroskop samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mikroskop
Botanika (1875): vréčih, gnjijočih in v drugače razdevajočih se kapljinah nam pa mikroskop kaže še čez to brezštevilno množino raznovrstnih gliv. Mislilo se

mikroskopa

Botanika (1875):	mikroskopičnih preiskavah se priporočajo tedaj dela, ki obširno učé uporabo mikroskopa, kakor Schbeidenov spis ,,Rastlina in njeno življenje” in Schachtov spis
Botanika (1875):	se svojimi očmi soznaniti, more to le s pomočjo dobrega mikroskopa doseči. Sreča je, da je zdaj laže omisliti si mikroskop

mikroskopom

Botanika (1875):	natanko se pa njih sostava dá spoznati še le pod mikroskopom ki močno povečava. Na prerezu se vidijo cevi večidel okrogle
Zoologija (1875):	velika, poluokrogla in strčé iz glave na obéh stranéh. Pod mikroskopom se dobro razloči, da je tako oko zloženo iz neizmerno

▶ mikroskopičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

mikroskopičnih
Botanika (1875): to pa po tem, kakošen ji je živež. Na vsegapričujočnost, mikroskopičnih gliv v razdevajočih se snovéh se veže eno najimenitnejših prirodoslovnih

▶ Miksner samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Miksner

Izza mladih let (1882):	Zgodaj na jutro smo se razšli po planini, jaz in Miksner skupaj, Veit s prijateljem. Ruševcev smo več prepodili, jaz sem
Izza mladih let (1882):	pa da so bili v skrbeh. Med kosilom je tudi Miksner prišel, Jo se nam je posmehoval, da ga nismo ubogali
Izza mladih let (1882):	trdil, da jednacega kaj se na nobenem gledišči ne sliši. Miksner je bil tudi pevec, in za vsakim petjem se je
Izza mladih let (1882):	na Pasuralm, in to se je tudi zgodilo. Veit in Miksner sta naju spremljala in še nosača smo najeli. Na planini
Izza mladih let (1882):	zaslišali in drugo jutro ga je Oettel ustrelil. Jaz in Miksner sva to jutro po Zwölnerkoglu prehajala, prepodila več kokošij, pa
Izza mladih let (1882):	Veitu razgovarjava in jaz se začudim, da Veit ne pije. Miksner je jel z glavo otresati, tobak duhati, nos brisati in
Izza mladih let (1882):	kajti jaz in Veit sva imela do Hirschkogla dve uri, Miksner je pa Oettla spremljeval ter peljal ga na Sclmeiderbaumkogel. Jaz
Izza mladih let (1882):	Zalo, kamor je dobri dve uri. Veit naju je pričakoval, Miksner je za ta dan hlače in šivanko tudi na kol
Izza mladih let (1882):	jote si napravljat. Ali že opoludne se je jelo oblačiti, Miksner nas je svaril da na planini ne ostajati in popoludne

▶ mil pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mil

Genovefa (1841):	s-hujſhano podobo vperte — in dolgo ni mógel pregovoriti. Poſlednjizh ſe mil je potok ſols vlil: „Ti tedaj,” je rékel, „ti ſi
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	mnogo solz njegovih otrok in prijatlov, posebno ubozih, kterih je mil dobrotnik bil, je teklo na njegov grob. Še le po

mila

Genovefa (1841):	Bog, ko bi te shiváli ne bilo, bi bila naſha mila grôfinja in naſh ljubi grôfizh v puſhavi poginila. ” — „Sato ſe
Genovefa (1841):	shal beſéde mi né rezheſh? O, ti nebéſhki angelj — ti mila nebéſhka duſha! O, kaj ſim ſtoril, de ſim te tako
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	veči Je voljàn nositi vsako; Ki mu vselej skerb je mila, De b' ovčica se ljubljena Mu iz čede ne zgubila
Roza Jelodvorska (1855):	»Pač lepo ste nam mila gospodična govorili,« reče zdaj Strašimir, marsikteri si lahko iz tega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne vlije dež se iz oblakov, Ploha dežja, in ne mila rosa, Ne ponoči sjajna mesečina, Da ne vlije se tri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne vliva dež se iz oblakov, Ploha dežja in ne mila rosa, Da ne sije sjajna mesečina, In ne rodi terta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	del cele poveršine zemeljskega kroga. V Taurii In Kaukazii precveta mila pomlad, ko še sneg pokriva stolno mesto in sedlon v
Sveti večer (1866):	naši stari: Kjer je največa sila, tam je božja roka mila. Že mnogo svetih večerov smo v tej sobi preživeli, vzemimo
Tiun - Lin (1891):	poznal stransko pot, ali pa nama je bila le sreča mila, dovelj, prišla sva precej daleč, ne da bi naju kdo

mile

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	sledeče verstíce pisali: „Želimo pa tudi, da bi nam naše mile Novíce v prihodnje, kakor do sadaj z lepim naukam plodíle
Oče naš (1854):	je ležal med gostimi germički sladko dišečih rož in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale vroče, suho čelo. Ne dalječ od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vredno, da ga priporočimo vsakemu, komur je kaj za omiko mile slovenščine, posebno zato, ker g. pisatelj zmote razločno našteva in

milega

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hvaležnost, ktero Slovenci občutijo nad izvoljenjem novo izbranega, Slovencam takó milega dušnega pastirja. Na to so sam kardinal tudi po latinsko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ozíra, kakor mi željno se oziramo na Njega, svojiga očeta milega; da nas vodi k sreči roda našega, da po Njemu
Blagomir puščavnik (1853):	njegovi pogovori do solz ginili. Bog ga živi še dolgo milega, pobožnega očeta. ” Romarja ta povest v serce gine. ”Tedaj, reče

miliga
Divica Orleanska (1848): Sorelka. So vriskali – se veselijo, de So serce sterli kralja miliga. Lahir. Fantiča mladiga, Harí-Lankastra, Sim vidil na kraljevimu prestolu Sedeti

milem

Blagomir puščavnik (1853):	nasmehlja, in jo jokaje zahvali. ”Kadar bom tam gori pri milem Bogu, reče pojemajo, o takrat bom vedno molil, da bi
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	Predgovor svilorejcem! Bodisi da prebivaš v milem, bodisi v hudem severnem podnebji, biti moraš marljiv da se

milemu
- milimu
  Divica Orleanska (1848): pogled, Od blizo viditi ti nisi grozna mar, In licu milimu se odpre serca čut. O, po krotkosti rahli spola tvojiga

mili

Genovefa (1841):	môja poſlédnja ura blíso! ” Ubógi fantek je ihtijózh pokléknil, ſvoj mili obràs k tlam priklonil, ter ſvôje majhne, trepézhe rozhize poboshno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ampak tudi posebno lep v kazini, ktériga so tudi naš mili Cesar pred svojim odhódam iz Ljubljane obiskali. V sredo zjutrej
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vodi k sreči roda našega, da po Njemu v naši mili domovini koristni nauki se razširajo, da se Njegovi vérni Slovenci
Robinson mlajši (1849):	črez dvé sto lét. Stanislav. Tè užé — Oča. Vidiš tedaj, mili Stanislavek, kako dostikrat krivično ravnamo, če koga na naglem zasramujemo
Blagomir puščavnik (1853):	usmili! zdihuje Milko, v eni teh strašnih lukenj medlé moj mili oče. ” Dalje gre na visočino, proti gostemu gojzdu, da bi
Blagomir puščavnik (1853):	zakliče s veselim navdihnjenjem: Naprej! naprej! v Švajcarsko dolino, k mili materi! naprej! proti Blagomirovemu domu! ” — XIX. PTUJ ROMAR. Že se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	do 25 stopinj mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi alj se pretresa zemlja? Alj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili zdih, sladke glasove. To vse, — da! harmonijo vse natvore Je
Valenštajn (1866):	se Tekli, ka se je vrgla materi v naročije. ) O, mili angel moj, ozri se name! Očij nikar od mene ne

milih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sadoſti greje, jih ni goſtji, jo ni veſelize bres tvojih milih kapliz ; v deshelah pa, v kterih te prevezh sébe, de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	reč začeti. Pràv bi bilo, ko bi se več takih milih podpornikov najdilo, de bi se bližnja pot nastopila. Eden ne
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi bil uganil, da njeno oko še nikdar ni gledalo milih solnčnih žarkov. „Vsedi se, draga Cecilija! ” prijazno nagovorí Sira slepo

milim

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	luzh v' rasſvetljenje nevernikov, ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik po tem k'
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	drugi zračen kraj. O lepim vremeni naj ostane ponoči pod milim nebam; zjutrej pa, ko sonce izhaja, ga postavi zopet v
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na kolena boš padel, roke proti nebu povzdignil, in z milim glasam savpil: O sláva, zahvala in češenje Bogu našimu, kteri
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	podvreči; alj ta je unimu odgovoril rekoč? „Kteri človek pod milim Bogam je v stanu nas premagati? Mi smo vajeni ptuje
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	malo tédnih izdravljen, de je mogel posteljo zapustiti in pod milim nébam se sprehajati. 5. Pavl kot mladenč. Blagi grof Dobovski
Roza Jelodvorska (1855):	v tebi le veselje užival. « »Bog daj,« odgovori Roza, z milim glasam; poljubi vklenjeno roko, in gorke solzice so se ji
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ozdravljajo se takole: Pes se mora pogosto pod milim nebom gibati in truditi, in oteklina z merzlo vodo zmivati
Ferdinand (1884):	več, nikdar več ne na tem svetu! « zavpije Ferdinand z milim, žalostnim glasom. Hotela se je še jedenkrat obrniti proti dečku
Oče naš (1885):	vzdigovala: „Oče nebeški! daj mi mojo mater nazaj! “ In z milim glasom je nekdo za njo stoječ rekel: „Ubogi otrok, pojdi

milimi

Blagomir puščavnik (1853):	vso svojo krasoto izza gor vzdignilo in obsije s svojimi milimi žarki na skali klečijoče. Ko perva sladka ura nepričakovanega veselja
Oče naš (1854):	Z milimi besedami njima je povedal Nace nesrečo pretečene nočí, in prosil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je še Kromacij pri vratih in gledal za odhajajočim z milimi pogledi: bili so blizo taki, kakor očetovi, ki zrè za

milo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	On pač pri vsaki priložnosti skaže, da mu je vse milo in drago , kar je slovenskega. R. Kaj pa naj storim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	še blišíjo Sméhki kdajne nežnosti. O de bil bi, dete mílo, S táboj on na vekomaj ! Varno bi svoj pót hodílo
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	zajemala z lepo belim škafom, bučalo mu je po ušesih milo vpitje Rozvite, ko se je stopaj pod njo premikati jel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in mlado, In razterga milo ino drago. Kar je ostalo, se je pokorilo, Je v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pomika se tudi njemu, ter mu veleva: Naprej! Bodi Bogu milo, da po slovenski zemlji še premalo kmetov pazi na te
Maria Stuart (1861):	Na rokah me prinesla je v življenje, Naj spremi z milo roko k smerti me. Paulet (Burleighu). Lord, dovolite! Burleigh. Naj
Viljem Tell (1862):	živimo s toliko težavo? Tell. Dežela lepa i nebo je milo, Al oni, ki jo obdelujejo, Ne vživajo sadú, ki ga
Deborah (1883):	Nje črt je le ljubezen njeno pričal! Plaši me bledo, milo nje obličje, Prikaže često se mi v sanjah.
Deborah (1883):	v preobilnej sreči Na strani zvesta žena mi stojí, Ko milo dete stiskam na srce: V nadlogi blodi deklica sirota, Trpeti

▶ mil. okrajšava ↘ goo300k, IMP

mil.

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	273 milionov In 40.995 gold. premoženja, med tem za 43 mil. 116.121 gold. sreberniga denarja in srebra, — njenih bankovcev pa je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	denarja in srebra, — njenih bankovcev pa je bilo za 229 mil. in 263730 gold. med ljudstvam. — Nekdanji minister Meternih, ki se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	sledeči razmeri: ovác je 27 mil. 197.239, goveje živine 11 mil. 479.604, prešičev 6 milionov, konj 2 mil. 832.214, koz 2
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	laško pšeno je še posebej 113.447 oralov; — nogradov je 1 mil. 759.222 oralov, — senožet in vertov 11 mil. 591.945; — oljkinih gojzdov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	za koliko milionov bi se pomnožili pridelki! — Gojzdov je 35 mil. 281.587 oralov; — vode,
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	in kostanjevih gojzdov pa 71.547 oralov; pašnikov (gmajn) je 12 mil. 365.123 oralov — strašna množina, ako se pomisli, koliko zemlje še
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	V celem cesarstvu znese zemljiše, na kterem so njive, 36 mil. 790.579 oralov, njiv za rajž ali laško pšeno je še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	žalega zgodilo. — Pri novi upni banki se je za 644 mil. 666.000 gold. akcij podpisalo. Ker pa je še več ljudí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	frankov „ tedaj vsako uro 62.500 fr., — Francozom vsaki mesec 90 mil. fr., vsako uro tedaj 125.000 fr., — Angležem zavolj mornarstva in

▶ milady samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

milady
- miladi
  Maria Stuart (1861): Burleigh (važno). Ne zidajte na temelj strašne sile, Miladi! ta jetnice ne neguje. Marija. Jaz sem slabotna, ona je

▶ Milan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Milan

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pripoveduje, da bojo presvitli cesar letos potovali v Benedke in Milan na Laško. — Vlada v Krimu je oklicala, da je začela
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se bota 4 dni mudila, iz Monce pa naravnost v Milan, kamor prideta berž ko ne 15. dan t. m. V
Zeleni listi (1896):	sobo, pričakoval ga je že oče s šibo v roki. »Milan«, reče resno, »učinil si veliko porednost, da si potrgal toliko

Milana

Zeleni listi (1896):	žalostno gledal, kaj se godi z bratom. Ko je oče Milana spustil, upogne se tudi Bogdan ter prileze tak k očetu
Zeleni listi (1896):	prihodnje bolje zapomniš moje prepovedi«. Pri teh besedah prime oče Milana, upogne mu glavo ter mu našteje šest gorkih. Nepremično je

Milanu
- Milani
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): kamor prideta berž ko ne 15. dan t. m. V Milani bota ostala 3 tedne, in potem obiskala velikega vojvoda toskanškega

▶ Milančan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Milančana
Valenštajn (1866): Prvi oklopnik. Milánčana tijakaj nam je spremljáti. Prvi lovec. Kraljeviča! To se kaj

▶ Milano samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Milanu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): t. m. spet na pot podali, v Galicio. — Ubogim v Milanu so podarili 20.000 lir, slépišnici 6000, prebivavcam vasí Vila , ki

▶ milanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

milanski
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): z janežem potresi, speci in še gorke na kuhavnico zakrivi. Milanski krofi. Napravi navadno testo za kruhovo torto (glej str. 140.

milanskih

Gospa s pristave (1894):	prihajali snubci, mnogotera beseda se je slišala iz ust lepih milanskih gospâ o teh nemških vitezih. Iskale so ženina, pa ni
Gospa s pristave (1894):	to, da je našel pri poslanstvu mnogo znancev iz nekdanjih milanskih časov; tudi vitez Ambrosio Sforza je bil med njimi. Krepko
Gospa s pristave (1894):	oba junaka na okrašeni vrt, kjer je bilo zbranih mnogo milanskih odličnjakov in velika vrsta bogato oblečenih milanskih gospej in gospic
Gospa s pristave (1894):	se spominjam poljske zaroke, še bolj žalosten slišim govorjenje o milanskih homatijah. Ni mi znano vse, kar je spravila na dan
Gospa s pristave (1894):	bilo zbranih mnogo milanskih odličnjakov in velika vrsta bogato oblečenih milanskih gospej in gospic. Med vsemi se je odlikovala Virida: bila
Gospa s pristave (1894):	vtikali. Vitez Ambrosio pa naj gleda nekoliko niže okrog sebe, milanskih deklet je dosti. « Bernardo je čutil poniževalne besede, a bil
Gospa s pristave (1894):	pa med njimi nekoliko pisem, katera so se sicer tikala milanskih homatij, a niso povedala nič znamenitega. Ni bilo niti tukaj
Gospa s pristave (1894):	tam proti lepi lombarški planjavi, jemala je Virida slovo od milanskih rojakov. Nekaj ji je govorilo v srcu, da je to

▶ milchglas neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

milchglas
Kemija (1869): kalijevo, Kaliglas. Steklo natronovo, Natronglas. Steklo svinčeno, Bleiglas. Steklo mlečno, Milchglas, 412.07. Stenj, Docht. Stickoxyd, duščev okis, 372. Stickoxydul, duščev okisec

▶ Milic samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Milic
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): ga tudi tako in so ga zakopali. Natisnil J. Rud. Milic v Ljubljani.

▶ Milica samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Milica

Robinson mlajši (1849):	kakor bi svojim ljubim otrokom drugoč nekaj povedeti hotel; je Milica pitala: Otče, kaj pak boš nam zdaj pripovedal? „Od Robinsona
Robinson mlajši (1849):	je otec odgovoril; ino vsi so oči izvalili, — debelo pogledli Milica. Vsej pak je umerel. Dragotin. Le počai! lehkič je drugoč
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nad vami zmir ostala. Naj pogledam, sim, ali v knjigah Milica je Lazu prisojena. Knjige bere stari Bogdan sivi, Knjige bere
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bere, grenke solze toči: Ne ne, sinki, ako boga znate, Milica je Lazu prisojena In ostalo bode njemu carstvo, Z Milico

Milico

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kalpake, Tega Lazo ne želi ničesa, Lazo hoče Milico deklino, Milico, naj mlajšo hčerko milo. Ko začuje devet Jugovičev, Poskočili so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Milica je Lazu prisojena In ostalo bode njemu carstvo, Z Milico da caroval bo Lazo U Kruševcu pri Moravi vodi. Ko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pera in kalpake, Tega Lazo ne želi ničesa, Lazo hoče Milico deklino, Milico, naj mlajšo hčerko milo. Ko začuje devet Jugovičev

▶ milijarda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

milijarde

Zoologija (1875):	to dejanje pokazuje se za človeka večkrat škodljivo nego koristno. Milijarde teh živalec so zmerom pripravne pokvariti in uničiti nam živež
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	bo, na katerem je v nepopisljivo svitlem blišču migljalo na milijarde zvezd. Na ušesa udarjalo mi je šumenje morskih valov in

▶ Milijevič samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Milijevič

Dragojila (1864):	tujec, ki se ravno čez reko pelje, zbudí nju pozornost. Milijevič sedí pred kočo in zre zdaj proti vzhodu, od koder
Dragojila (1864):	dostavi pervi, „danés nam je sokola ugnal v naše gnezdo". Milijevič spoznavši, kam meri tako govorjenje, skuša krotiti nemir, ki se
Dragojila (1864):	posvetujejo, kako se bodejo branili. Med boritelje se šteje tudi Milijevič. Ko se na Pivki take priprave delajo, dospé v Slavino
Dragojila (1864):	tem prisope junaško ker delo Slavincev, ktere vodi pogumni hrabri Milijevič, tedanji posestnik male graščinice, ležeče nad vasjó na Tabru; njene
Dragojila (1864):	sanioti in vsem, ki se mogato po bogatem morji bojujejo. Milijevič dobro čuti, da so vse te napitnice njemu in Puabu
Dragojila (1864):	dvorano stopita. Hinjavsko se Milijeviču zasmejeta, ko ga vidita samega. „Milijevič! " nagovori ga edén, „nocoj je tej hisi sreča došla; natoči
Dragojila (1864):	Morejo, iz Moreje pa jo peš maha naVojuzine bregove, kjer Milijevič tolovajske zaklade pod razvalinami varuje. Bilo je pod vecer lepega
Dragojila (1864):	tudi njega vkrotí viteška roka. Davroslav je nevarnost prebil, ali Milijevič komaj več živí. Trenutek ločitve se bliža. Davroslavu le se
Dragojila (1864):	tedaj Feju za kakoršnokoli, opravilo na brodu. Fej ga obderži. Milijevič, ki je bil v Carigradu čez pet let strežaj in

▶ milijon samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

milijon

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pa vunder lahko rečem, de gré za-nj več kot en milijon goldinarjev domačiga denarja v vunanje dežele vsako léto. Ne v
Astronomija (1869):	da mora število v našem osolnčji premikajočih se repatic doseči milijon, in ker se od vseh krajev sostave prikazujejo, zato ne

milion

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	jih rodi na leto 1 milion in 434.627, umerje 1 milion in 46.917, — tedaj jih dokaj (387.710) več na svet pride
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	Skušnje večletne kažejo, da se jih rodi na leto 1 milion in 434.627, umerje 1 milion in 46.917, — tedaj jih dokaj

milijona

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	ker se je lani samo za soldate in vojske 102 milijona in 887,369 gold. več potrebovalo, kakor druge léta. Vojske so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	ola) več poserkali kot predlanskim; predlanskim so ga popili 2 milijona in 138,159 veder, lani pa 2 milijona in 202,835. Iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	ga popili 2 milijona in 138,159 veder, lani pa 2 milijona in 202,835. Iz Lombardije. Velike šole v Pavii so na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	minulem letu odpeljale ste železnici atlantiška in velikozapadna blizo pol milijona sodov petroleja v dalnje kraje, kterega je pa komaj tretji
Astronomija (1869):	najbliži sosed je Mart, — ker se približa do 7 3/4 milijona milj, in se prostemu očesu vidi kot živo-rdečkasta zvezda. Skozi
Astronomija (1869):	so še veliko dalje, zvezde, ki so do 1½ milijona solnčnih dálj od nas, kterih svitloba potrebuje tisoč in več
Aritmetika za učiteljišča (1885):	da bodo proste obresti kapitalu jednake? 40. Od 10 1/2 milijona državnega dolga se plačuje vsako leto po 367500 gl. obrestij
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	kateri se pečajo z izdelovanjem alkohola, je v Nemčiji 1½ milijona delavcev, to je nekako vsaki 14 človek, ki je sposoben

milijone

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ki zamore z besedico milijone svetov vstvariti, ali jih na milijone pokončati ali vničiti ; ponižaj se pred Njim, in daj Mu
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pred svoje obličje vzeti! — On je, ki zamore z besedico milijone svetov vstvariti, ali jih na milijone pokončati ali vničiti ; ponižaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	še zmiraj z roko in seme z brano podvlačvate. Na milijone žita gré pri tem v zgubo, in prav po pravi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pomnožili pridelke in bi se po vsem cesarstvu prihranilo na milijone vagánov žita. Pravijo sicer nekteri gospodarji, da na naravnih zemIjiših
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	gré iz našega cesarstva vsako leto še zmiraj okoli 4 milijone srebernega dnarja v p tu je dežele za živino. Namesto

milijoni
Kmetijske in rokodelske novice (1847): bi jih 300 na enkrat ugasnilo? — Cimu bi bili pa milijoni teleškopnih zvezd, kterih še nisi, in jih tudi nikoli ne

milijonov

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	21 milijonov in 99,000 gold. na debelo, čistiga pa 13 milijonov in 288,000 gold. 3. Davk iz prodaje smodníka (strelniga prahú
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	dohodka, kteriga se nadja deržavno gospodarstvo za 1848. léto 21 milijonov in 99,000 gold. na debelo, čistiga pa 13 milijonov in
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	1848 na 31 milijonov in 709,000 gold., čisti pa 26 milijonov in 24,000 gold. 2. Davk iz prodaje tobaka. Osnova tega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ima za svoje žene, ki jih ima v haremu, 50 milijonov piastrov dolgá plačati. — Na Nemškem je huda zima; v nekterih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v Parizu je že dovolil, da naj vlada vzame 500 milijonov frankov na posodo za nove vojaške potrebe, čeravno po besedah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	le en vagán, tedaj znaša to za vse cesarstvo 18 milijonov vagánov žita ali 72 milijonov forintov (goldinarjev), ktere vsi gospodarji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	armada v Krimu v enem letu 70.000 centov ali 112 milijonov porcijonov povžila. Hvalijo jo, da je tudi dober kup; vrednik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	celemu premoženju in po tem takem tudi sebi, ker 18 milijonov vagánov s svojo lastno roko zamečejo. To, prijatli, je gotovo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pot. — Vojska sevastopoljska je prizadjala rusovski vladi vsaki mesec 144 milijonov frankov, tedaj vsako uro 200.000 fr., — Turčii vsaki mesec 45

milionov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): da je imela konec imenovaniga mesca v vsim za 273 milionov In 40.995 gold. premoženja, med tem za 43 mil. 116.121

miljonov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ohran. Posna kadar pride koſa, Nam Ozheta hudo ran' , ˛Sols miljonov naſhih roſa Naj pred ſmertjo Njega vbran'! Bodo ljudſtva vſaki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Jugu obernila, kjer jih še dan današnji oblažuje okoli pétdeset miljonov ljudi. Ako ravno ni ne duha ne sluha od Cirilove
Astronomija (1869):	da si jo mislimo kakor okrog, čegar polomér je 20 miljonov milj dolg. Obseg ali dolgost te poti znaša okoli 127
Astronomija (1869):	krogu. Veča os pakrogova ali apsidna črta ab znaša 41 miljonov milj. V enem obeh ognjišč stoji solnce, in daljo njegovo
Fizika (1869):	natanko, kolikor je to mogoče; razdelili so ga na deset miljonov enakih delov in eden taki del vzeli za edinico dolgosti
Astronomija (1869):	milj dolg. Obseg ali dolgost te poti znaša okoli 127 miljonov milj, ktere preteče zemlja v 365 dneh in nekoliko urah

▶ milijonkrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

milijonkrat

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	primorani misliti in soditi, de na vsih druzih manjših ali milijonkrat večih zvezdah je tudi pa le njim primerjeno življenje; de
Fizika (1869):	plast, ki leži med obema ploščama. Ako je njen prerez milijonkrat veči, kakor prerez bakrenega dratú, ima isto vodilnost, kakor ta
Fizika (1869):	vlažna zemlja se ustavljajo prevodu električnega toka z več kakor milijonkrat večim uporom, kakor baker. Ali, ako se na konca dveh

▶ milimeter samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

milimetra

Trtna uš (1881):	Naturna velikost trtne uši meri ⅓ do ½ milimetra v dolgosti. Listna uš, koje časih na tisoče vidimo viseti
Trtna uš (1881):	nevidljiva so jajčica (gnjide) pri trtnej uši. Merijo komaj 3/10 milimetra. Treba je precej močnega povekšalnega stekla ali drobnogleda, ako jih

milimetre

Zoologija (1875):	človeškemu zdravju in še celó življenju. Samica je dolga 3 milimetre, samec jedva poldrugi mm. Živi v črevesu različnih živali in
Zoologija (1875):	pri mirnem dihanji vzdigne živo srebro samo 1 do 3 milimetre, globokejši izdihi pa 5 do 10 milimetrov. Ako pa dahnemo

milimetrov

Zoologija (1875):	da tlak krvi more stebru živega srebra, 150 do 160 milimetrov visocemu, ravnotežje držati. Nadalje so tudi proračunili, da je vsakdanje
Zoologija (1875):	1 do 3 milimetre, globokejši izdihi pa 5 do 10 milimetrov. Ako pa dahnemo na vso moč, vzdigne se živo srebro
Zoologija (1875):	na vso moč, vzdigne se živo srebro 200 do 300 milimetrov. Pri izdihanji se pa ne izpraznijo pluča popolnoma, nekoliko zraka
Zoologija (1875):	rabijo za strelice (pušice). Drugi so majhni, navadno samo nekoliko milimetrov dolgi in prebivajo časih v velikih množicah po sladkih in

▶ milina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

miline
Zlatorog (1886): Prijázno gléda vsakatér. Celó kaplán, čestit vsikdar, Tu čuti nje miline čar;

▶ militara samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vojaška meja; kontekst

militara
Kmetijske in rokodelske novice (1847): nazaj, in vežejo Gorjance s hribi, ki iz vojaške meje (militara) na Krajnsko sežejo in Poljane ločijo od Metliške okolice, ktera
militaro
Kmetijske in rokodelske novice (1847): naselili; med Poljanci jih nosijo le tisti, ki v krajno (militaro) po tergovino hodijo. To ljudstvo je lepe terdne, bolj srednje

▶ militi glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

milil
Zlatorog (1886): idi! »In če mi ne prinêseš rož, »Pa z mánoj mílil se ne boš. »Oj z Bogom, Janez, z Bogom mi

▶ milja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

milj

mil

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	mu! Eno dobro poſhto, priatel: Ny sdavnaj, kar je 40. mil od tód en bogat mosh vmèrl, inu leta je tebe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leti, de v eni uri ſhtir, pet, ſheſt, do deſet mil, ali ſhe enkrat toliko ur preleti, ſoſebno, ker mu ni

milj

Genovefa (1841):	bi ſe mu zló nizh ne bilo bati ſhe vezh milj daljezh zhes goré in doline v najſtraſhnêji kraj puſhave, kjér
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v visoke, na več krajih po 50, tudi čez 100 milj dolge gore razkrojili in povzdignili takó, de še dan današinj
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	4=7. — Iz vsake visokejih gor se ne vidi čez 20 milj dalječ; — vidi se sicer neka okrogla, nekoliko gerbasta, od plaviga
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	krogla biti. Na morji se pa ne vidi čez 15 milj dalječ. Kar je od visokejih gor čez 20 milj, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	jo naravnost prehoditi hotel, vsaki dan na saneh prevalivši šestnajst milj. S tem so Rusi ponosni, In vendar je Rusija ravno
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	trenil, bila je unkraj vode. Tu je stala čudna, več milj dolga hiša. Ne more se prav razločiti, ali je to
Astronomija (1869):	kaže, da si moramo daljavo solnca od zemlje za 835.535 milj zmanjšati, t. j., za toliko milj nam je solnce bliže
Astronomija (1869):	sedaj le 596 milijonov milj mesto, kakor prej, 621 milijonov milj daleč od solnca. — Zemlja bi bila toraj v srednjej daljavi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Iz A v B gre kurir, ki prehodi po 12 milj na dan; jeden dan pozneje pošlje se iz A drug

mill
Sacrum promptuarium (1695): palzo perpravilo. Ta ſeshta je bila ena Rimlerza, katera seſht mill dolh, inu vſelej ona je hotela rezh Amen. Ta ſedma

milja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	Austriansko cesarstvo je 11,577⅖ štirjaških milj veliko (ena milja je 4000 sežnjev dolga in 4000 sežnjev široka, tedaj zapopade
Astronomija (1869):	1 nemška ali zemljepisna milja = 1/15 stopinje = 7407 ,, 1 morska milja (ali ura) = 1/20 ,, = 5556 ,, 1 stara francoska milja (lieue de
Astronomija (1869):	angležke milje = 6,956 ruske vrste. Dalje je: 1 nova francoska milja = l miriametru = 10000 metrom 1 avstrijska milja = 24000 avstrij. Čevlj.
Astronomija (1869):	metrom 1 avstrijska milja = 24000 avstrij. Čevlj. = 7586 ,, 1 pruska milja = 24000 pruskim čev. = 7533 ,, 1 nemška ali zemljepisna milja = 1/15
Astronomija (1869):	1 nova francoska milja = l miriametru = 10000 metrom 1 avstrijska milja = 24000 avstrij. Čevlj. = 7586 ,, 1 pruska milja = 24000 pruskim čev
Astronomija (1869):	stara francoska milja (lieue de France) = 1/25 ,, = 4444 ,, 1 morska milja (lieue marine) = 1/60 ,, = 1851 ,, 1 angležka milja = 1760 angl. Sežnjem
Astronomija (1869):	4444 ,, 1 morska milja (lieue marine) = 1/60 ,, = 1851 ,, 1 angležka milja = 1760 angl. Sežnjem = 1609 ,, 1 ruska vrsta = 3500 ruskim čevlj.
Astronomija (1869):	1 morska milja (ali ura) = 1/20 ,, = 5556 ,, 1 stara francoska milja (lieue de France) = 1/25 ,, = 4444 ,, 1 morska milja (lieue marine
Astronomija (1869):	pruska milja = 24000 pruskim čev. = 7533 ,, 1 nemška ali zemljepisna milja = 1/15 stopinje = 7407 ,, 1 morska milja (ali ura) = 1/20 ,, = 5556

miljah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): izkojenih stoji na povelje današnjemu Aleksandru , ki na 350.000 štirjaških miljah raztreseni žive; sledoma pride 142 ljudi na štirjaško miljo. Kaka
milje
Astronomija (1869): da zaliva plitvo pobrežje zmirom bolj, da se vali na milje daleč v ustja rek, da se peni in lomi na

milji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Že broj (število) ljudstva, kterega blizo 4000 duš na štirjaški milji živi, očitno kaže , da je narod delaven , in ker zemlja
Gozdovnik (1898):	ker jih je hotel pri ognju izpoznati. Po pičli angleški milji takega hodà iznenaden konja ustavi, skoči na tla, ter še

miljo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	štirjaških miljah raztreseni žive; sledoma pride 142 ljudi na štirjaško miljo. Kaka bi bila nek Rusija, akobi Petra velikega ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in Igom, in je do treh milj dolga in čez miljo široka; zaperta pa je s hribi in griči na vsih

▶ miljar neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

miljar
- milljar
  Branja, inu evangeliumi (1777): proſſiti? inu on bi meni sdej poſlal vezh , koker dvanajſt milljar-

▶ Milka samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Milka

Vetrogončič (1860):	da Vetrogončiča nihče ni naprošal. Zopet se vzdigne zagrinjalo, in Milka ima priložnost pravdnika, ki se ji zdi tako mlad, še
Vetrogončič (1860):	z Vetrogončičem vedno nesrečna, in ne veš, kaj je sreča. « Milka utolaži solze in radovedno posluša materne nauke, v mizo stermé
Vetrogončič (1860):	roman, skoči, ko ihtenje zasliši, vsa prestrašena v Milkino sobo. Milka je bila na pol slečena, postelja odgernjena, luč je gorela
Vetrogončič (1860):	zdi nar bolj pametno. Tudi Vetrogončič je bil neizrečeno zadovoljen. Milka je pa kar omolknila, in glava jo je zabolela, skoraj
Vetrogončič (1860):	in danes dohtarju pisal, ako se je sinoč kaj primerilo. Milka pové Janezu, kar se je o zaroki sklenilo, kar so
Sama svoja (1895):	je zahajal papa v tisto kavarno. « »Škandal! — Sramota! « — je sikala Milka, razburjena po novicah svoje tetke. »Da, sramota za vso našo
Sama svoja (1895):	mlado ženko. *** Nekega popoldne — bilo je konec zime — sta bili Milka in teta zopet na izprehodu; spremljala ju je tudi petorica
Sama svoja (1895):	bo, če se tudi omožiš, kar Bog daj! — In vidiš, Milka, moj mož pravi, da boš imela najhitreje in tudi najlažjo
Slučaji usode (1897):	nič ne maram, če se nam tesno godi? se oglasi Milka, katera je vsled zadnjih prizorov pozabila na glavobolje ter pazljivo

▶ Milko samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Milka

Milko Vogrin (1883):	vpliva pa vendar ni bila ona veselica pri Skenovskih za Milka Vogrina. On je začel takoj o istinitosti vsega, kar je
Milko Vogrin (1883):	jej ona, kako je Robert oni večer proti njej ozmerjal Milka Vogrina, sumničil ga in grdil, dà celó njo samo je
Milko Vogrin (1883):	se, da je molila vsak dan tudi za blagor svojega Milka! Ko ni Olga v svoje misli zamaknena dalje govorila, pristavi
Milko Vogrin (1883):	priklonivši poslovi. Mislili smo si že, da je grofinja potolažila Milka Vogrina in mu izgnala iz glave tužno premišljevanje o svojej
Milko Vogrin (1883):	izjava gospé grofinje je kakor strela z jasnega neba zadéla Milka Vogrina. Težko se je premagoval in zakrival svojo srčno tesnobo
Milko Vogrin (1883):	bi to bil, naznani mu Olga imé, sramežljivo imenujoča dr. Milka Vogrina. In pri teh besedah zarudí nedolžno dekletce tako same
Milko Vogrin (1883):	je bilo Olgi pri srci. Gledala je v svojej domišljiji Milka Vogrina, želeč objeti ga s svojimi rokami ter naznaniti bratu

Milkota

Blagomir puščavnik (1853):	Ko se je tako varstvu Gospodovemu priporočila, blagoslovi še svojega Milkota in zapusti kapelico. Odkruši sebi in Milko tu leskovo palčico
Blagomir puščavnik (1853):	pobesi oči, potem se pa spet ozre na berhkega viteza Milkota, s kterim se ima v vedno znamnje miru in sprave
Blagomir puščavnik (1853):	Tako Miroslav. Bric se veselja joka pri teh nepričakovanih besedah. Milkota oči se blisketajo, zdaj pogleda gori v jasno nebo, zdaj
Blagomir puščavnik (1853):	čisto zerkalo, v kterem se ogledovati zamoreš. Imaš ga blazega Milkota, krepostnega in svojim staršem pokornega sina, lep kinč cveteče mladosti

Milko

Blagomir puščavnik (1853):	v kratkem bo dobil svojo službo nazaj. ” — Od tod gre Milko v Tinjetovo bajtico. Jovana in Zalika ga spremite. Viditi kar
Blagomir puščavnik (1853):	k Jovani in se jim ne more zadosti zahvaliti. Ko Milko vse nedolžne jetnike spusti in jim njih premoženje nazaj poverne
Blagomir puščavnik (1853):	odhoda pride, se spet vsi sosedje pri Blagomirovem domu zberejo. Milko je veliko drazih reči iz stolnega mesta sebo prinesel in
Blagomir puščavnik (1853):	lica še enkrat čista kri porudeči. Na desni stojita Milko in Bogomila, na levi pak Jovana in Zâlika. Vsim igrajo
Blagomir puščavnik (1853):	kam, ko u vitezu nekdanjega sokolarja spozna. In ko mu Milko pove, da je odslej čuvaj gradu, zdihne rekoč: „Večna resnica
Blagomir puščavnik (1853):	grada ne zaleže. To bi vas znalo ob glavo pripraviti. ” Milko se silno ustraši in se ozre krog sebe in zagleda
Blagomir puščavnik (1853):	bolje dišal, kakor notre v gradu dišeča pečenka. ” — ”O! reče Milko in se bliža možu, meni nikjer prav ne diši, naj
Blagomir puščavnik (1853):	brezštevilno vrabcov gnjezdi v njih okotji. ”Bogu se usmili! zdihuje Milko, v eni teh strašnih lukenj medlé moj mili oče. ” Dalje
Roza Jelodvorska (1855):	zdaj, »bi bil kmalo utonil, in jez bi tebe, ljubi Milko, ne bil nikdar več vidil! Kakošna nezmerna žalost bi bila

Milku
- Milkotu
  Blagomir puščavnik (1853): dalje velja. ” Anka pa gre zdaj k Zaliki, zdaj k Milkotu zdaj k Jovani in se jim ne more zadosti zahvaliti
- Milko tu(združena oblika)
  Blagomir puščavnik (1853): blagoslovi še svojega Milkota in zapusti kapelico. Odkruši sebi in Milko tu leskovo palčico v bližnjem germu, in potem urno stopata

▶ millefolium neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

millefolium
Botanika (1875): Koristna zdravila so sledeče rastline tega oddelka: grenki rman (Achillea millefolium, pod. 210.), brdnja ali sv. Antona roža (Arnica), veliki koren

▶ milo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mila
- mjila
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): lekarnici dobí. Dva lota lopatike in pa 2 lota domačiga mjila (žajfe) dobro zmešana, na 2 cmoka razdeljena in poredama konju
milo
- milo
  Kemija (1869): kaliti, 424. Harze, 488. Harzol, smolno olje, 489. Harzseife, smolnato milo, 488. Hefe, kvas, 500. Hidrat apneni, Kalkhydrat, 413. Hidrat kalijev
- mjilo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): še popred na svetu bile. Takó so strelni prah, žganje, mjilo ali žajfa, kapica namesti kamnja na puši, in tavžent druzih

milom

mjilo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	koj od začetka zapazi, jo treba trikrat na dan z mjilo in žganjem omivati. Dobro je tudi jo večkrat z merzlo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	jalapnih korenin. Vse skupej se v štupo zdrobi in z mjilo v svalek zmeša. Preden konj leto čistilo dobi, ga je

▶ milo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

milo

mil'
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): Božje. (Iz latinskiga. ) Žalostna je Mati stala, Se pod križem mil' jokala. Kjer je visel njeni Sin. V žalost je serce

millu

Sacrum promptuarium (1695):	Caluarie, ter ſe je v' ſerzi ſmilil Veroniki, taku de millu ſe je jokala, inu kadar je vidila, de ozheſsa, inu
Sacrum promptuarium (1695):	4. Moshje je imela. Ali pak kakor una Gospa katera millu ſe je jokola nad truplam ſvojga mertviga Gospuda, pride leto

milo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bila tudi Jesuſova mati Marija. Jesuſ v' ſvojih bolezhinah pogleda milo v' Marijo, ſvojo mater, ji s' ozhmi v' Janesa migne
Genovefa (1841):	nadsemljiſke lepôte. Genovefa je sdaj, s kônja ſtopivſhi, vſe takó milo, tako prijasno in s tako blagimi prôſtimi beſédami posdravila — je
Genovefa (1841):	Ko ſo Gola pripeljali, ga je grôf s objokanimi ozhmí milo poglédal s krotkim glaſam rekózh: „Golo, kaj ſim ti ſtoril
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tod se verneva v drugi kraj hiše, kjer najdeva množico milo jokajočih sirot in ubogih. Prašava jih, zakaj de se jokajo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vodja proti koncu tudi rajnkiga gospoda J. Hradeckita — kteriga družba milo pogreša — spomnil, so se začeli pomenki tega zbora, ki je
Zlata Vas (1850):	druge bi si ne bil zbral, kakor tebe. « Lizika ga milo pogléda, kakor de bila hotla rejči: de bi se njega
Stric Tomaž (1853):	vesela, in žalostna le takrat, ako je mem Halajevih sužnjih, milo jih pogledovaje, iti mogla. Večkrat se jim tudi približa, in
Oče naš (1854):	ju je prijazno pozdravil: „Kako mi je ,žal,“ je rekel milo, „ker sim Vama mogel pokoj, kterega sta tako potrebna, prikratiti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ginjen Kromacij in zdelo se je Fabíoli, da jo tako milo pogleduje, kakor bi zadnjič ž njo govoril; ali starčku je

milu

Sacrum promptuarium (1695):	premishluje kaj miſli karsnar, de taku hudu shnim andla, ter milu ſe sazhne jokat, inu tulit; Shlishi Liſiza ta krik, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je njegova proſhnja. Inu tukaj o Chriſtjani, ſe mi taku milu ſtury, de le mi hózhe ſèrzę vtopiti. Jęsus aku lih

▶ milo neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

milo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): Pri tacim pogledu v zvezde, pri tacih mislih, ti bo milo^ruza sercé obšla, solzice se ti bodo vdèrle, nogé tresle

▶ miloba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

milobo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ustavi jo Fulvij — „jaz menim tistega nežnega vladarja, ki svojo milobo kaže vsem, ki se mu bližati smejo. “ Neža je obstala
Deborah (1883):	ne! njegovo to obličje ni; Zaznamovala ga je božja roka, Milobo promenila mu v ostudnost, Raztrgan z njega je božanstva pečat

▶ milodar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

miloščina; [sskj]

milodar
Genovefa (1841): deſétiza njih v zerkev iti môgla. Grôf je dal obilni milodar (almoshno) ubogim deliti in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo snaminje

milodari

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Nesreča je, oh! dogotovljena, jok in zdih se razlega povsod, milodari se pridno naberajo in se obilo stekajo od vsih strani
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	še Granworth, Graham, Newcastle, Granvili, Argyll, Wood. Molesworth in Lansdowne. Milodari za reveže pri sv. Trojici. Današnjemu listu je 1. pola

milodarove
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): podplate in čez ramo mu je visela bisaga, kamor je milodarove nabiral. V hiši je bila sama Meta in njena hčerka

▶ milo otožen prislov, splošni, nedoločeno + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

milo otožnim
- milootožnim
  Ferdinand (1884): ušesu. « Rekel je vselej svojej soprogi, stoječej pred njim z milootožnim obrazom in od joka zarudelimi očmi: »Pusti me! Saj ni

▶ milord samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

milord

Divica Orleanska (1848):	modrim duham Premišljen sledi sklep! Budalovodju Je lasten svet – Lionel. Milord! Le malo časa Imate še živeti. – Spomnite Se stvarnika! Talbot
Divica Orleanska (1848):	britko, truda polno? Lionel (mu roko podá. ) Nu, z Bogam Milord! Solz pravico dolžno Pošteno bom po boju vam poplačal, Če
Maria Stuart (1861):	brez dovoljenja Lomastite sem noter, ko razbojnik. Leicester. In vi, milord, nesramni ste zelo, Da vtikate se v to. Kaj? Dovoljenje
Maria Stuart (1861):	nesrečna Osoda njena, in zakaj Marija Zaupala je vam. Mortimer. Milord, povem Vam to ob kratkem. V Rimu svoji veri Sem

▶ milosrčen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobrosrčen, usmiljen; [sskj]

milosrčen
- miloserčen
  Roza Jelodvorska (1855): Z žalostjo sim čakala tvojiga prihoda! Ali zdaj preljubi, bodi miloserčen, ne pa terdovraten. Ako bi tudi gospodična Roza ne bila
milosrčna
Zeleni listi (1896): Ljuboslava, s čim si pridobila to ljubezen. Bodi tudi zanaprej milosrčna do ubogih. Bog te bo imel rad ter te blagoslovi

milosrčnega

miloserčniga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	podaruje Nam pastirje roka Tvoja. V britki žalosti po zgúbi Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi V Novim Milost prevelika. S čim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz plamena pertava. — Osmi dan grem pogoriše gledat in tudi miloserčniga, dobriga moža obišem. Vidim ga vsiga v hrastah, kakor Joba

milosrčnih
- miloserčnih
  Stric Tomaž (1853): storilo in je s tiho žalostjo nesrečo svojega tovarša obžaloval. Miloserčnih in usmiljenih ljudi pa nikakor ni hotel, posebno za ogleduhe

milosrčno

miloserčno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mi bo že dal, de bom pregledal in ozdravil”. Tako miloserčno delo zasluži v zlatih bukvah zapisano biti: Janez Lepko se
Blagomir puščavnik (1853):	Bric, kakor hudoben in divji je bil, je imel vendar miloserčno, dobro gospo. Ime ji je bilo Jovana. Pa znal se
Roza Jelodvorska (1855):	pozdravijo in smehljaje rečejo: »Že od nekdaj vas poznam kakor miloserčno gospo, in zato se prederznem sam h kosilu se povabiti

milosrčno
Oče naš (1885): hočem peljati. “ Ko se je Barba ozrla, je videla bradato, milosrčno obličje Nikolavža Šernarja, pisarja pri nekem francozkem regimentu Švicarjev, in

▶ milosrčnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobrosrčnost, usmiljenost; [sskj]

milosrčnost

miloserčnost

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se jim potrébna piča krati! — Kje je usmiljenje, kje je miloserčnost do žival, ktero nam družbe zoper mučenje žival toliko perporočajo
Stric Tomaž (1853):	Tomaša ni poznal, ga pa po svojem otesati in mu miloserčnost izbiti sklene, da bi njemu služiti mogel. Nekaj dni potem
Blagomir puščavnik (1853):	presveta dolžnost, milim otročičem v mlade serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost in vse druge čednosti vcepiti. Lejte vertnarja, kako skerbno drevesca

milosrčnost

Občno vzgojeslovje (1887):

svojega sovražnika. Iz ljubezni do bližnjega izvirajo krščanske kreposti: dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te kreposti so človeštvu najlepši kras

milosrčnosti
- miloserčnosti
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): ne za pastirje svoje živine, de se v mladih letih miloserčnosti do žival vadijo. 12. Rad môli. Cela družina naj moli

▶ milost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

milost

Ta male katechismus (1768):	bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu bres konza milost, inu dobruto.
Ta male katechismus (1768):	so grehi v' S. Duhá? Leti: I. Preuſetnu na boſhjo milost greshiti. II. Na boſhjo milost szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	žalosti po zgúbi Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi V Novim Milost prevelika. S čim Ti hočmo vračevati Vse dobrote neštevilne? S
Zlata Vas (1848):	prihodke kratijo. Tode Božja sodba jih bo težko zadéla in milost nebéška ne bó dolgo njih greham zapernašala. “ Ožbè pravi: „Nej
Divica Orleanska (1848):	so za mene bili, Ki proti meni, odpušanje vsim; Bog milost mi je skazal, in beseda Kraljeva moja perva bodi – milost
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	terpiš. Odpusti, o Jezus! odpusti mi mojo hudobnost, daj mi milost in bom slekel stariga človeka, ter oblekel noviga, ki je
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	poslan , Z milostjo si obdarjena Dansi, ta tvoj veliki dan! Milost Božja je zvolila Tebe izmed vsih stvari: Dvico te je
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	in v to strašno ječo pahnila. O da bi vsaj milost našel pred Bogom! O da bi mogel posvariti vse ljudi
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	bi želel, da ne bi bil nikdar grešil. Daj mi milost, da bom spolnoval Božjo voljo in Bogu služil v gorečnosti

miloſt

Biblia (1584):	De bi vy pak védili kaj je tu: Ieſt hozhem miloſt, inu nikar offer, taku bi vy nebili te nedolshne obſodili
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Aku bi vy pak vędili, kaj je tó: Jeſt hózhem miloſt, inu ne óffèr: taku bi vy nikóli ne bily obſodili
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ne vſliſhijo — Matizh. (ſe ſmęja , inu vſtane. ) O veſsélje ! o miloſt ! o ſręzhen Matizhek ! Le tépi ga, le tépi ga ; inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	hvalęshnoſti v' ſèrze sadęt! Danàs sadnizh ſe kashe lubęsen inu miloſt Tróſhtarja ſvętiga Duhá na eno prezhudno visho, kęr je videózh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pádel je v' velíke pregréhe, ino ſhe zelo v' malikovánje! Míloſt boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino
Genovefa (1841):	miſlil, de bode grôf rasgrajal in ſe grosíl. To nenadjana miloſt mu je ſerze prebôdla. Glaſno je sajokal in rekel: „Oh

mivoſt

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Moja P. P. biti dabi on menei skues niega velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti pegerash taku rezi oh jas pegeram boshjo gnado inu mivoſt od Boga! noi tu venzhno shiulenje inu dnarje is an
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi skues to tugant tvoiga shiviga Boga inu unja nasgruntamo mivoſt pridi pridi pridi inu pernesi mene te jemluane dnarje skues

milosti

miloste

Ta male katechismus (1768):	ſakaj oni bodo uſmilenje dasegli. Matth. 5. Kolkajn je dushne miloste del? Tudi sedem: I. Greshneke posvariti. II. Abotne, inu perproste
Ta male katechismus (1768):	duhovne potrebe nashega bliſhnega shlishejo. Kolkajn je telesneh del te miloste? Sedem. I. Lakotne nasitit. II. ſhejne napojiti. III. Nage oblezhi
Ta male katechismus (1768):	milost, ali wugejmedajanja? Dve: ſakaj druge sa della te telesne miloste; inu druge te duhovne, koker taiste potem ali k' pomuzhi

milosti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	besede: „Zarad tvoje čiste duše, zarad tvoje, lepe prošnje, zarad milosti moje do tebe prizanesem in pozabim. Ti pa ne pozabi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	početku novega leta k tebi pritečemo, se spodobno zahvalimo za milosti, kar smo jih vlani od tebe prejeli. Mnogo dobrot si
Divica Orleanska (1848):	Ne čudežam, očesu njenim verjem, Nedolžnosti obraza njeniga. Karol. Té milosti alj sim je vreden, grešnik? Nedvomno vsigavedna , ti Ponižnost serca
Čas je zlato (1864):	reče kralj krohotaje. Meni! hlevarček, svojega psa le iz gol milosti posoditi! Ta je lepa! Dovolj za danes! Zdaj nimam časa
Ferdinand (1884):	in soprogo z besedami: »Z Bogom! Ostanemo vam v svojej milosti naklonjeni! « Alfonz je šel s Ferdinandom in njegovo obiteljo nemudoma
Oče naš (1885):	zopet vzdignil; nikoli, moj Zveličar, ti ne boš v svoji milosti uboge francozke dežele zapustil! Tvoje ime bodo zopet častili in
Gozdovnik (1898):	velja več nego tisoč Apačev. Ako pa hočejo rdeči možje milosti prositi, naj oni sem pridejo! « »Apačev nož bo vzel Treskavcu
Gozdovnik (1898):	sem bil sokrivec njegovega dela. Odpustite mu, če hočete, ali milosti ne sme deležen postati. Mene je uničil in pogubil, storil
Lohengrin (1898):	možá! Lohengrin (privedši Elzo h kralju in izročivši jo njegovi milosti slovesno stopa na sredo kroga). Zdaj čuj i ljud i

miloſt'
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nepoſhtêno nad shivalmi, kolne té ſtvari. Pridi k nam kraljéſtvo miloſt' Tvôje, Vérno upamo ga vredni bit' , Daj, de ſi uſmiljenje

miloſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bo potęm enu dellu te duhovne, ali te telesne miloſte, oppravejo; kolker njeh daperneso, tolkerkrat ſadobę ony ſa usakebart posebej
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de bosh perludn spoſnan. Ta se nabo od boſhje miloſte v' svojeh molitvah nezh sproſſil, katire bo pruti proshnam tega
Branja, inu evangeliumi (1777):	potrebni deſh, inu to ſuho semlo s' roſo tvoje nebeſhke miloſte rodovitnu pofajhtej, de mi ſkus lete shivotne dobrute potroſhtani, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ony bodo miloſt daſegli. Matth. 5. Sedem duhovnih del te miloſte. 1. Greſhnike poſvariti. 2. Naumne podvuzhiti. 3. Tim zviblajozhim dobru
Abecedika ali Plateltof (1789):	sahvalem, de ſi ti mene uwogiga greſhnika is velike tvoje miloſte dans ta dan koker en lubesnivi Ozha pred uſſem hudem
Abecedika ali Plateltof (1789):	giga greſhnika is velike tvoje miloſte dans ta dan koker en lubesnivi Ozha pred vſem hudem

miloſti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham, ino léto Goſpodove miloſti oklizujem. “ Po tem je Jesuſ bukve saperl, jih ſlushabniku dal

milostjo

Oče naš (1854):	zakramenta pokore govoril, po kterim se zamore spokorni človek z milostjo Jezusa Kristusa najhujšega zlega, greha, očistiti, se z Bogom spraviti
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Jezus! v mislih Te vzdignem in prosim, stori s Svojo milostjo, de bom odslej vedno po poti Tvoje postave hodil in
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	device. Bod', Marija, počešena! Pravi angelj k nji poslan , Z milostjo si obdarjena Dansi, ta tvoj veliki dan! Milost Božja je

▶ milosten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

milostna
- milostna
  Spisi Krištofa Šmida (1883): lep zelen klobuk z zakrivljenim petelinovim peresom. »Bog te sprejmi, milostna gospá,« djal je po stari tirolski navadi; „drago mi je
- miloſtna
  Genovefa (1841): veſelil savolj téga, in kôj je hôtel tudi on trobiti. Miloſtna mati ſe je jéla ſmejati, ako ravno ſo ji ſolsé
milostnem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): 100 fl. 27 ½ fl. ☞ Današnjim „Novícam” je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško
milostni
- milostni
  Čas je zlato (1864): se kralj zakrohotá, »saj ti ga plačam, prismoda! « »Plačati? Nak milostni kralj, ta tudi ne gré! « reče Lenček, odkritoserčno. »Nar prej
- miloſtni
  Genovefa (1841): ſlushabnikov ſo ju ſpremili. Genovefa ſe je ta zhaſ v miloſtni ſkerbljivoſti in poſtréshbi vedno bóljſhala in njéne liza ſe ji
milostno
Sveti večer (1866): nekoliko časa še logar ostanete. ” Logar se zahvali knezu za milostno obljubo in reče potem: „Pa pri tem je še nekaj

▶ milostljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

milostljiv

milostiv

Oče naš (1854):	molčali nekaj časa. Pretresnilo jih je to govorjenje. „Pa kako milostiv je bil Bog nam ljudem,“ je začela potem Renata. „Tudi
Mlinar in njegova hči (1867):	dobro — kaj bi imela še početi na svetu? — Bog bode milostiv! To sem že dolgo vedela — teta niso hoteli verjeti — zdaj
Oče naš (1885):	pri svojem sinčku. Bog je bil vam, je bil nam milostiv! “
Oče naš (1885):	pa šlo je življenje za življenje! Bog bodi tvoji duši milostiv! “ Z grozo so ogledovali vsi Raulovo spačeno, še po smrti

milostljiv

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pa greste svoje žene gori k izviru iskat? ” „Bog bodi milostljiv meni in moji ženi! Naj vam povem, da sem vès
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	mrtvih vstal, Usmili se me v smrtni uri! Bodi mi milostljiv, o Jezus, v smrtni uri! Prizanesi mi, o Jezus, v

miloſtiv
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): greshnek, tok nezhmajnvonder le upaj, ſakaj Buh je miloſtiv, de se le tvoje upanje v' pravi pokuri grunta. Kedur

miloſtljiv

Genovefa (1841):	in idi s nama. ” Genovefa je rêkla: „Bóg, bodi mi miloſtljiv, — v Tvojih rôkah ſim! ” Vſtáne in sa njima ſe opotéka
Genovefa (1841):	obdolshil, nedolshna umerjèm, kakor moj Odreſheník. On bo môji duſhi miloſtljív! She enkràt: S Bógam! in môli sa môjo pokójno duſho
Zerkviza na skali (1855):	rekel: „Vsdigni ſvoje rozhize, preljubo déte, k Bogu, de bo miloſtljiv tebi in tvojimu greſhnimu pa tudi sgrevanimu Ozhetu !” In ſantek
Sveta grofinja Genofefa (1857):	de je Golo miſlil, grof mu je v reſnizi ſpet miloſtljiv.

miloſtuv
Branja, inu evangeliumi (1777): je poudarjov na ſvoje perſſi rekozh: Bodi Bog meni greſhniku miloſtuv. Jeſt vam povęm: ta je pravizhnejſhi na ſvoj dom doliſhov

milostljiva

milostiva

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	več zavèdila; le mertvo si jo že mislite. Vaša vpričnost, milostiva gospá, bi otročiču nič ne pomagala. Vaša dolžnost je de
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Lenart, ki je romarja sprémil, ves preparjen in zasôpen. „O milostiva gospá“, zakriči in sterne roké, „to je pa vender strašna
Roza Jelodvorska (1855):	po tem pride vajd ves zasopljen ponoči, in reče: »Zdaj, milostiva gospa! « Naglo verže nase černi svilni plajš, in teče k
Roza Jelodvorska (1855):	je ravno zdaj vašo molitev uslišal; nikar tedaj tudi vi, milostiva gospa, v ravno tistim hipu prošnje in solz reve ne
Roza Jelodvorska (1855):	Roza zdaj na to reče: »Dovolite mi milostiva gospa, eno besedo za Marjanco reči, ker, akoravno se prederznem
Ferdinand (1884):	grof njemu izročil bolnega grofiča v zdravniško oskrbovanje; da je milostiva gospóda brzo zapustila grad ter šla v glavno mesto, da

milostljiva

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	klobúk s krivim petelínjim perésam na glavi. „Bog te sprími, milostljiva gospá“, ji reče; „me veselí, de te zamorem s tvojim
Najdenček (1860):	Zdaj še le sim spoznal, zakaj je hlinjena gospa tako milostljiva bila.
Ultra! (1867):	Moj Bog, kaj pomenja to vpitje? I kaj je? Hišna. Milostljiva gospodična, neki tuj človek se je tukaj notri skril. Luka

miloſtiva

Genovefa (1841):	mu je bilo prizhakati, de ſo jo vſi vítesi posdravili. „Miloſtiva goſpá” ji je djal „in njeno roko je s ſolsami
Genovefa (1841):	kaj bo ſhe lé nékdaj gôriv nebéſih! ' „Prav tako je, miloſtiva goſpá! ” je rékel Volk. „Nedolshnoſti ſizer tukaj na sêmlji ne
Genovefa (1841):	med ljudmí dalje premikovali, ſo nektéri rêkli: Oh, naſha mila, miloſtiva goſpá! Kako bléda in pobóshna je. Taka je mogla tudi
Genovefa (1841):	ljubi Volk! ” „Vſe nizh ne dé! ” odgovorí Volk. ” Kar ſo miloſtiva goſpá sopet pri naſ, ſe zhutim deſét lét mlajſhiga. In
Genovefa (1841):	je bilo vunder mogozhe, de niſte mrasa in lakote umerli, miloſtiva grofinja, ali de vaſ niſo divje sveríne rastergale. Miſlila ſva
Genovefa (1841):	nja ſo ſe-sméſhano ſliſhale. „O, nebéſhki Bog! ali naſha miloſtiva grôſinja? ali jih niſo vmorili? ali ſo od ſmerti vſtáli

milostljive

milostve
Ta male katechismus (1768): oppominuje, de be se imelli perſadeti lete pregnadluve, inu prov milostve Divize lubeſnivost, inu proshno per Bogu ſadobiti. Kaj se pak

miloſtlive

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	od joka nehati, koker de bomo od tebe saſliſheli tiſte miloſtlive beſede: Remittuntur tibi peccata tua. Vam ſo vaſhi grehi odpuſheni
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſebe sposnou. Oberni tudi na nas o vſmileni Goſpud! tvoje miloſtlive ozhy, de bi mi nikdar na ſedeli per timu vkup

milostljivega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	laškem časniku „Il Diavoletto” je bila te dní ob prihodu milostljivega višjega škofa in kneza gosp. dr. Andreja Gollmayr-a lepa pesem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prav za prav samega veselilo to zvito delo. „Naj bo, milostljivega se ti bom skazal. Liktorji), razvežite svoje butarice! ” ) Liktorji so

milostljiviga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prideržali, po druge boma pa pisali, de bo volja našiga milostljiviga Cesarja popolnama spolnjena. (Letašno vino) ne bo nikjer klet preveč
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hudi uri, sdruži se z svojimi sosedi v cerkvi: prosite milostljiviga Očeta, de po svoji sveti volji kazen odverne od vas
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Komej je 10 let pretêklo in že je po skerbi milostljiviga Gospoda in z pomočjo drugih ljudoljubov 15 lepih hiš postavljenih

milostljivemu

milostljivemu
Čas je zlato (1864): Z Bogom! « Lenček shrani z veseljem rumene zláte, se zahvali milostljivemu kralju, poišče služabnika, ga pošlje h kralju, kakor mu je

milostljivimu

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	napili deželnimu poglavarju gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu in škofu gosp. Antonu Alojzju. (Dalje sledí. ) Zvezdoslovje. Pisano
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de bi slovenski učenci z nar veči marljivostjo svojo hvaležnost milostljivimu vladarstvu skazali, ki jim v novi napravi lepo priložnost ponudi

milostljivi

milostivi

Deborah (1883):	Češko? Učitelj. In popotnine doboste. Žena. Popotnine? Kaj ste rekli, milostivi gospod, popotnine? Roko vam ljubim. Učitelj. In te novce! Žena
Deborah (1883):	Deborah, raba Davida, modrega hči. Učitelj. S kako pravico? Žena. Milostivi gospod, kakor resnično je Bog, tega ne vem. Učitelj. A
Deborah (1883):	časom porodila. Učitelj. Kako ste prišli v to kočo? Žena. Milostivi gospod, ona nas je sem peljala. Učitelj. Kedo? Žena. Deborah

milostljivi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Njih c. k. Veličanstva do vsih svojih podložnih je ta milostljivi ukaz. Hvala njemu, ki ga je dal, in tistim, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Slovenska želja. Vsegamogočni Bog, milostljivi Oče vsih narodov! glej, na početku novega leta k tebi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	iz bližnjih in daljnih krajev skupej prišli. Njih ekscelencija, naš milostljivi škof in knez gosp. Anton Alojzi; potem vodja kmetijske in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tudi poslanci iz Koroškiga, Štajarskiga in Teržaškiga (med temi tudi milostljivi škof Teržaški g. g. Jernej Legat) v ravno tem namenu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Milostljivi knezo-škof g. Slomšek so, hvala Bogú! bolezin srečno prestali; že

miloſtivi
Genovefa (1841): kmalo is ſvôjih kozh in ſo glaſno sdihovali: „O dobri, miloſtivi goſpód! Oh, ſtraſhna neſrézha! Oh, dôbra grôfinja! Oh sanikerni Golo

miloſtljivi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhaſt in ſilno veliko veſelje ſo pa ſhe Poſtojni ſkasali miloſtljivi knes, prezhaſtitljivi Ljubljanſki ſhkof, Goſpod Anton Alojsi, de ſo véliki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ljubljani podobo Matere Boshje zhiſtiga ſpozhetja; ſami naſh viſoko zhaſtitljivi miloſtljivi Firſht-Şhkôſ in Ekszelenzija, Anton Alojsi, ſo v Ljubljani to podobo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	skednje in stergano streho. Ali varvaj se tudi skoposti, zakaj miloſtljivi Bog večno živí, in skerbí za svoje pridne otroke. Tretji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe s nami meniti. In kdo je bil? — Bili ſo miloſtljivi in vſe zhaſti vredni goſpod Vladnika, to je ſtarovirſki ſhkof

miloſtvi

Branja, inu evangeliumi (1777):	Svelizhani ſo ti miloſtvi; sakaj ony bodo miloſt daſegli. Matth. 5. Sedem duhovnih del
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiro ſmo sa volo naſhih grehov pravizhnu poſhtrafani, tebi o miloſtvi Ozha oblubimo s'enim pohlevnim , inu brumnim shivlenjam ſlushiti, katiru
Branja, inu evangeliumi (1777):	bodite uſſi ene miſli v'molitvi, poterpeshlivi, bratovski v'lubesni, miloſtvi, pohlevni, inu ponishni: napovrazhajte hudiga sa hudu , ne kletuv sa

mivoſtlivi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	teſtobart nasviete bli. SHEBRANJE. Skves tv nai vezhi sapvshenje O Mivoſtlivi Jesvs vsmili se zhes mojo bogo dvsho, kader bo ona
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	smert spravo andohtijo ven isgovoriti. Kepervomi prosim jas tabe o mivoſtlivi Gospved Jesus Kriſtus kaker si ti resnizhno prosov tvoiga nabeshzhiga

milostljivim

Blagomir puščavnik (1853):	in dan hvalo, daje vaše prošnje uslišal, da je z milostljivim očesom na vas in na vašega moža pogledal. Vidili ga
Stric Tomaž (1853):	njega je bilo tiho. „O usmiljeni Bog! “ moli. „Poglej z milostljivim očesom na mé nesrečnega in pomagaj mi. Daj mi moč

milostljivo
- miloſtvu
  Branja, inu evangeliumi (1777): tvojih ſlushabnikov, inu ſlushabniz odpuſhanje vſih grehov, de one tu miloſtvu odpuſhanje , katiriga ſo

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 54 →

← ↑ →

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	po stanovitnih sončnih mescih , kakor ga ves izobraženi sedanji svet meri. 5. Gospod Jeran pa svetuje, de bi nas vse slovenske
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Je sicer le iz treh močnih nadstropij, al po dolgosti meri 280 in po širokosti 200 korakov, na dolgost ima v
Fizika (1869):	da strelec, ki hoče v daljino zadeti, nekoliko bolj visoko meri, kakor kamor hoče zadeti, in to zavolj tega, ker teža
Fizika (1869):	renski in avstrijski čevelj. V dve meri raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero. Posebni deli prostora, in
Botanika (1875):	Mezga se precej hitro razširja skoz stanice. Ta hitrost se meri s tem, da se pazi, koliko časa potrebuje pomladi mezga
Občno vzgojeslovje (1887):	učencev. Pazljivost mora postati samohôtna; takova postane samó tedaj, ako meri ves pouk le na to, da učenci, kjer le možno
Občno vzgojeslovje (1887):	v protislovji. To zapreko odstraniti pomaga pravica, t.j. pravilo, ki meri na to, da se zabrani prepir. Pravo je nastalo bodisi
Občno vzgojeslovje (1887):	Pouk toliko časa nima nobene vrednosti, dokler meri na to, da bi podajal vednosti in ročnosti, katere ne

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tednih Pankracij iz plahega učenca postal krepek mladeneč. Korvin je meril sam po sebi in trepetaje, če ne tepenja, vsaj ostrih
Gozdovnik (1898):	zažigalka mimo prihajala, moral je malo prenehati, je pa potem meril s toliko večjo gorečnostjo. Fabij vidi, da svetloba pojema; moral

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' poduzhenje ino poveſeljenje ſhe rekel: „˛S' kakorſhno mero boſte mérili, ſ' tako ſe vam bo odmerjalo. Zhimu gledaſh pesdér v'
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ter toplic kaj ne potrebujejo. Mi smo teh toplic gorkoto merili; lani 15. dan Rožniga cveta so po našim toplomeru (Reaumur
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	naprej po premakljivih lunnenih mescih, kakor v starimu zakonu, čas merili, ne pa po stanovitnih sončnih mescih , kakor ga ves izobraženi
Viljem Tell (1862):	mene Ne smete zabiti. Za glavo mi Je šlo, ko merili so oče na-me, Pa nič se nisem bal. Hedviga (objame
Fizika (1869):	Na Francoskem so bili učenjaki dobili nalogo iskati edinice dolgosti. Merili so četrti del, skoz zemeljska dva tečaja (pola) idočega, največega

Pozhétki gramatike (1811):	v' ſtanu permérjenja ino ſojenja. Ako dve ſtvari med ſeboj mérimo, ino ſódimo ſklénemo, de je ena al viſhi, al nishi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vrednoſti plačan bil. Če tedaj plačila za deželske učitelje ne merimo po plačilu mestnih učenikov, nas ne bodo strašili preveliki potroški
Mineralogija in geognozija (1871):	koti, ki jih na njem delajo ploskve. Pri večih jih merimo z ročnim kotomerom, ročnim goniometrom, pri jako majhenih kristalih z
Zoologija (1875):	kojimi se ima kako delo storiti, zmerom menjajo. Mehanično delo merimo z enoto, ki se zove meterkilogram (mk), to je namreč

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	potroškov mestnih učenikov , zatorej pa tudi po teh ne gré meriti plačila za učenike po kmetih, ako ravno bi mi prav
Astronomija (1869):	položeni, premérov pa različnih. Premér najskrajnejšega oboda pa bi moral meriti vsaj 400 premérov zemeljske drage, toraj vsaj 16000 milijonov milj

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prasičev. Kdor hoče dobre in lepe prasiče imeti, mora za merjasca in svinje skerbeti, ki imajo dolg život, kratke in močne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	merjascu spusti. Deset ali dvanajst svinj je dovolj za enega merjasca; ako se mu jih več da, ne bo vseh vbrejal

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mora skerbeti da svinja dvakrat v letu verže, in da merjasci niso vedno pri čedi. Sicer bi se večkrat zgodilo, da
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sicer bi preveč oslabela, in popolnoma ne dorastla. Včasi so merjasci hudi, in druge prasiče grizejo. Takšnim je treba kale (kriva
Sveti večer (1866):	takrat ni molčal; resnobno spregovori: „Ti, gospodič! tako delajo moji merjasci v gozdu; oni požirajo želod, pa ne da bi pomislili

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	samoten kermiti. Zakaj skakanje ga slabi in v rasti zaderžuje. Merjasec mora nar manj dva leta star biti, preden se k
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	za pleme rediti in dobro kermiti, da popolnoma zrastejo. Kedar merjasec že skakati začne, se mora od svinj odločiti, in samoten
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mu jih več da, ne bo vseh vbrejal. Kedar je merjasec že štiri leta za pleme služil, ga je treba rezati

Astronomija (1869):	2 celi milji, 7 miljskih desetink in 5 stotink. 18 Mérjenje narazja. Djansko — z merilom ali s tako imenovanim mérskim lancem
Fizika (1869):	tlak tim manji. Tlakomer je tedaj prav imenitna priprava za merjenje visokosti gora. Naredili so ga tako, da je pripraven za

Astronomija (1869):	le pri merjenji navpičnih daljav ali visočin, marveč tudi pri merjenji vodoravnih daljav.
Astronomija (1869):	visokost stolpa. 20 Daljava in velikost nebeskih teles. Pri natančnem merjenji vodoravnih in navpičnih daljav na zemeljskem površji nam ne rabi
Astronomija (1869):	To lahko umevno resnico pa porabimo sedaj ne le pri merjenji navpičnih daljav ali visočin, marveč tudi pri merjenji vodoravnih daljav

Fizika (1869):	dolgost in BC visokost strmine AB, se dá po naukih . merstva iz podobnosti trikotov abc in ABC dokazati, da se navzdol
Astronomija (1869):	se izračuna, hočemo tukaj pokazati. K temu pa potrebujemo iz merstva nekoliko zakonov o podobnosti trikotov in nekoliko zakonov iz trigonometrije

Botanika (1875):	Polyporus (trod ali kresilna goba), Boletus (goban), Hydnum (ježek) in Merulius (drvojedka). Platnice (Agaricus) imajo nežne listke na spodnjej strani; med
Botanika (1875):	Goba drvojedka (Merulius) izraste na mokrem lesu in je res nevarna in neizmerno

Ljubite svoje sovražnike! (1899):	vpraša tiho O'Niel. — „Dve sovi, ki se vabita“, odgovori Mak Merzon. „Ali pa so Maori nam na sledu. Pazite, Mak Merzon
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Merzon. „Ali pa so Maori nam na sledu. Pazite, Mak Merzon! “ „Menim, da so bile sove; — sicer pa ni druge pomoči

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alpa ugore kader bodashebrou ti morash te pozhasi hoditi altu merkei dasnekvemer nabosh teſti zait marnuvou kader bodash sazheu morebiti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svedomi dnu hkueliki nozhi h' binkushtam h' Svinsvatam. Al tu merkei Davsoli od 11. do 12 ponozhi se jma tu sgoditi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jedi saki den zveu bodash dobiu satuojo potriebo al tu merkei dateſti dnar nekoli gorei nausignash skues zelu leto kader boda
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	morash ti 3 bart mad shishnemi durmi poshebrati inu tu merkei da sakobart kader venka noi tanter gresh 3 barti: noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sunzam per shegnanei svvjezhi: inu tu skues 8 dni dolgo: merkei da sazhe yutro prad svnzam noi pershegnanei svviezhi poshebrash: noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	diesh pomai Bueg Ozha † Bueg Sin † Bueg Sveti Duh † fpa merkei da Ame Knaporazhashtomi shelmi boda taku tashku noi britko kaker
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bese ti dobiti mogli: katero uro al zait? natu pa merkei doro bosh antvart dobiti kai se tabe bo povevo: kader
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rezhi ias bodam sam shusou: al je riesn bel kar: merkei bueg se kna peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar alpe v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei kader boda meshnar pershou obomarijo svonit kader boda on sashtrik

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu druge take shivadi puſtijo viditi. Ti ſtari ſo tudi merkali, kaj sa enu vreme je po novim Meſzi ta
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Vy bote tèdaj zhuli ſamy na ſe, zhe bóte dobru męrkali na vſe vaſhe miſli, katęre vam v' glavo pridejo, ba

Astronomija (1869):	potem izračuniti daljava, velikost itd. solnca, Merkurija, in druzih premičnic. Merkurij bode v tem stoletji prehodil solnce še l. 1878. dne
Astronomija (1869):	solncu. Venera je premičnica, ki kaže čisto enake prikazni kot Merkurij. Venera — če vzamemo po Mädlerjevem opazovanji, da je njen premér
Astronomija (1869):	vsa druga telesa naše sestave in sicer naj prvo Merkurija. Merkurij je izmed večih premičnic najmanjša, a solncu najbliža premičnica, in
Astronomija (1869):	pred solncem, in v krajcih, kédar stoji na strani solnca. Merkurij se golemu očesu le malokdaj pokaže, — in sicer zato, ker
Astronomija (1869):	ga vidimo (kot temno črno piko) na solncu, pravimo, da Merkurij prehodi solnce. Ti prehodi, ki nastopijo večkrat, so imenitni zato
Astronomija (1869):	kot srp, — ravno tako kakor luna pred in po mlaji. Merkurij stoji toraj v ščipu, kedar je pred solncem, in v
Astronomija (1869):	vendar smemo soditi, da ni mnogo drugake sestave kot zemlja. Merkurij teka znotraj zemljine drage, in je gledé zemlje kmalu pred
Mineralogija in geognozija (1871):	malih planetov, koji so precej vsi enako oddaljeni od solnca. Merkurij, ne davno rodivši se, dovršil je naše osolnje, kojega jedro

Astronomija (1869):	pride za solnce, ga ne moremo videti. Kot svitlo telo Merkurija toraj le vidimo, kedar stoji na strani solnca, in tu
Astronomija (1869):	zato, ker se dá potem izračuniti daljava, velikost itd. solnca, Merkurija, in druzih premičnic. Merkurij bode v tem stoletji prehodil solnce
Astronomija (1869):	še vsa druga telesa naše sestave in sicer naj prvo Merkurija. Merkurij je izmed večih premičnic najmanjša, a solncu najbliža premičnica

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Goſpod Shushek , naj me moji shlahti nasaj dajo ; sa en mernik petiz jim dober ſtojim. Shush. Sram me je ! — pak kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mlinarju: „Danes teden bo velik praznik: torej mi „boš mogel mernik pšenice zmleti: to vém , de se „tisti dan rèženiga kruha
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ko v Banatu in Sisku. — Korún je po 33 kr. mernik; predivo pražnje po 17 kr., ohlančje po 13 kr., hodnik

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	spet ne pojedó. Vseje se rèži na oral kake štiri mernike in pol, do pet mernikov. 4. Ječmen, tudi zimni in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	v njih nar lepši posuši. Dva vagana, to je, štiri mernike ajdovega semena na oral je dosti. Kteri ajdovo setev grajajo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se precej gosto, pol bolj od drobne korúze, kake 4 mernike na oral, spomladi, ko mrazi nehajo, in zorí proti koncu
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in ječmena na oral (joh) raji malo manj kakor 4 mernike vseje. Rèži malo več kakor 4 mernike, kacih 4 in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	od začetka sušca; malo manj od dva vagana ali štiri mernike na oral (1600 seženov), če je seme dobro in njiva
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	manj kakor 4 mernike vseje. Rèži malo več kakor 4 mernike, kacih 4 in pol. Ovsa 6 mernikov na oral. Prosa
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	jari proti koncu svečana ali vsaj mesca sušca po štiri mernike na oral, ker se zlo razraste, in zori zimni pred
Slovenske večernice (1865):	že djali, dobival je tudi od soseske vsako leto neke mernike žita in sočivja, tako da se je on vsako zimo
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	in po 4 kr. od stara, ki je držal 4 mernike. Štiri tedne so bili žitni mérci s tem zadovoljni, potem

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Rajtajmo pa tudi sdaj ſeno po 24 — 48 krajzarjev, 3 mirnike ſadja pa po 3 — 5 goldinarjev, je vunder 1 — 2
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa tudi gotovo, leto na leto rajtajmo, na léto 3 mirnike ſadja obrodi. Rajtajmo pa tudi sdaj ſeno po 24 — 48

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa velike kmetijſtva, kjer vezh ſto mernikov shita poſejejo, sato, ker ſe s maſhino bolj enakomerno ſeje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in 12 ſnopov jezhmena omlatili, ga je bilo ravno 30 mernikov. Dobro ſe je delo plazhalo. Jezhmen, zhe ravno je bil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njive veliko težji. Če uzamemo, de na njivi od 6 mernikov posjanja v srednje rodovitnim létu 200 centov krumpirja zraste (v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ježce, okoli Mengša i. t. d. se je iz 6 mernikov po 100 perdela, kadar je létina za-njo. Ali ni to
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	deset mirnikov sroviga sadja posušiti, is kteriga se okoli treh mernikov suhiga dobi. Komur je taka sušivnica premajhna, naj naredi ravno

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	alj meroljubize; to je, take roshize, ki méro ljubijo. ” „Kako, meroljubize ſe jim pravi? ſe Mariza savsame; to je pa zhudno
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	slo rade jedo. Po Nemſhkim jih pa imenujejo Maſsliben alj meroljubize; to je, take roshize, ki méro ljubijo. ” „Kako, meroljubize ſe

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rodoljubi domorodec veliko naslednikov imel! Vganjka. Pastaričica je ovce pasla; mesár pride in jo vpraša: Punčika! koliko imaš ovac? Mu odgovorí
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zaperaj hlev in vari, da noben ptujic, noben živinski barantač, mesar, svečar, mazač, konjoderc do živine ne pride. Če je sila
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bili Rimcem samo izverstni delavci, ampak imeli so je, kakor mesar svoje živinčeta v hlevu pita, da si po priložnosti in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	spremljal ga je Katul, na to zbiranje tako vajen kakor mesar, ki po semnji stopa med živino in vé pravo najti

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 54 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kterih se eno ali drugo govedo na prodaj dá ali mesarju izroči, češ, ker je na poti opešalo ali šepati jelo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zasiri, kar se starim kravam rado zgodi, se mora krava mesarju dati. 14. Kako ravnati, kedar je mleko višnjevo. Včasi se

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Ker so pa tu sklenili, da ne bodo kar počez mesarili kristijanov, ampak da je hočejo popolnoma zatreti in zato tudi
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	trpeti za Jezusa Kristusa, kako so jih trpinčili, sežigali, mučili, mesarili in pohabljali. Vse muke, katere je le izumila paganska brezsrčnost

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	drugo sončice, — oj presvétli kralj in cesar naš Ferdinand! da milostljivo na nas, svoje vérne Slovene se ozíra, kakor mi željno
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	tako zaderžal, kakor bi se bil imel. Sprejmi moj sklep milostljivo, si iz vse moči perzadjati, Tebe in Jezusa Kristusa, Tvojiga
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	močjo storil. O Bog, pastir in vižar vsih vernikov! glej milostljivo na svojiga služabnika našiga škofa I., ki si ga pastirja
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se ljudstvo najbolj s tem dalo potolažiti, če bi cesar milostljivo njeno premoženje dal najbližnji Nežini sorodnici in pervi dediči, namreč
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Izveličar celega sveta! Prosim te ponižno, sprejmi milostljivo mojo opravljeno spoved po zasluženju in priprošnji svoje najljubše Matere

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	begu Franzosov v letu 1814. Tej drushbi miloſtlivo dodelene pravize, in nji nalosbene dolshnoſti ſo ſedajni preſvetli zeſar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pravize, in nji nalosbene dolshnoſti ſo ſedajni preſvetli zeſar Ferdinand miloſtlivo poterdili. Dolshnoſti zeſarſke kraljeve drushbe v Ljubljani ſo le te

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki ſo preſvitli Zéſar Franz I. 2000 goldinarjev kmetijſki drushbi miloſtljivo podarili, de naj ta kraj, ktéri je bil po zelim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na vſe to gledati, naj bi bil Bog, ktéri naſ miloſtljivo shiví, tega, kakor drusih rezhi, gotóvo poduzhil. Bog pa nam

Branja, inu evangeliumi (1777):	shiviſh, inu po tvoji saſtopnoſti vishaſh, inu po tvoji dobruti miloſtvu ohraniſh, mi tebe ſkus ta pohlevni ofer naſhe andohti, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu mertvim v'nebeſhkimu krayleſtvu vezhnu shivlenje, myr, inu pokoj miloſtvu dadejli. Naſhiga Paſtirja Rimskiga Papesha N. Naſhiga Shkofa N. inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	nebeſhki Ozha! mi k' tebi pohlevnu sdihujemo, naſhs ponishne proshne miloſtvu gorivsemi. inu nam v'ſedani potrebi enu lepu, ſtanovitnu, gorku
Branja, inu evangeliumi (1777):	tebe pohlevnu proſimo, de ſi ti zhes tvoje lubu kershanſtvu miloſtvu uſmileſh, inu ſtrashne
Abecedika ali Plateltof (1789):	tons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navideiozhim ſovraſhnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim jeſt mojo duſho, tellu, inu
Abecedika ali Plateltof (1789):	dons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navidejozhim ſovrashnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim jeſt mojo duſho, tellu , inu

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	dan sem zdihovala, in ti me nisi zavergel! O sprejmi milostno tudi mojo zahvalo, katero z besedami izreči ne morem! ” Serčno
Zlatorog (1886):	»Iz neba doli, »Kjer zvezde goré »Poglej milóstno »Na njega, na mé! »Oj deva sveta, »Polna dobrote, »Ti
Zlatorog (1886):	važen je njegóv obraz. Prikima Katra mu z glavó, Očí milóstno lovca zró, Lepó bo stal jej kožuh tá, Ko v
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	mi vse moje grehe in vsled tega odpustka odvzemi mi milostno vse kazni, ki bi jih moral v tem ali onem

Genovefa (1841):	po tém da. Ali ni Bóg téga naredil? Glej, tako miloſtno Bóg sa vſe ſvôje ſtvarí ſkerbí in tudi sa nar
Genovefa (1841):	je ſhe enkrat rêkla: „Vojnomir! Ljubi dragi mosh! ” in takó miloſtno in prijasno ga je poglédala, kakor nebéſhki angelj. „Ali ne
Genovefa (1841):	poſhkodovala. Glej vſe rezhí, tudi bodézhe ternje nam prijásnoſt in miloſtno ozhétno ſkerbljivoſt Bóg osnanuje. ” Ko je Genovefa to rêkla, je
Genovefa (1841):	bilo tako pobóshno in nebéſhko, tako milo in krotko, tako miloſtno in prijasno, kakor de bi
Genovefa (1841):	ſvôje ſtvarí ſkerbí in tudi sa nar majnſhi ptíze. Tako miloſtno tudi sa naſ ſkerbí. Ja, ljubo déte! ” je rêkla dalje

Abecedika ali Plateltof (1789):	dans ta dan pred vſa naſrezho, videjozhim, inu nevidejozhim ſovraſhnikam miloſtnu obvaruvaſh. Tebi o Goſpod! perporozhim jeſt mojo duſho, tellu, inu
Abecedika ali Plateltof (1789):	Jeſt tebe ponishnu proſem, de ti meni uſſe moje grehe miloſtnu odpuſtish, s'katirimi ſim jeſt tebe dans reshalil (kader ſim