- črte
- zherte
Kmetijske in rokodelske novice (1844): mlájſhi med junáki Sa véro ſtárſhov, lépo Bóg'njo Shívo ****), Sa Zhèrte, sa Bogóve nad obláki. On s njími, ki ſhe terd'jo
- zherte
črt črta črtalo črtan črtanje črtati črtež črtica črtiti črv črvast črven črvič črviček črvojedina čubežen čud čudapoln čudapolno čudeč čuden čudenje čudež čudežen čuditi čudno čudo čudokrasen čudotvoren čudovit čudovito čuječ čumnata čunjast čustvo čustvovanje čut čuten čuti čutilo čutiti čutito čutljaj čutnica čutničen čutnost čuvaj čuvajev čuvajka čuvališče čuvanje čuvati čvetiri-oblastnik čvrst čvrsto čvrstost
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mlájſhi med junáki Sa véro ſtárſhov, lépo Bóg'njo Shívo ****), Sa Zhèrte, sa Bogóve nad obláki. On s njími, ki ſhe terd'jo |
| Deborah (1883): | jaz jo ljubil. Prokletev njena ne plaši me več, Nje črt je le ljubezen njeno pričal! Plaši me bledo, milo nje |
| Divica Orleanska (1848): | ki me rani – če je sin, Tim več je vreden čerta mojiga. Življenje vzamem, komur sim ga dala, Nesramno če prevzetnosti |
| Fizika (1869): | nihajev na minuto. Če se n. pr. 3 čevlje 8 črt dolgo Parižko sekundno nihalo prenese na polutnik (ekvator), nareja na |
| Fizika (1869): | Parizu mora tako nihalo biti natanko 3 parižke čevlje 8 črt dolgo, tedaj je le 2 2/3 črte, krajše od metra |
| Fizika (1869): | napravi se črta (-), tako da se iz toček in iz črt dade zložiti cela abeceda, n. pr. a . -, m - -, e., r.-. |
| Fizika (1869): | točka, če pa tišči dalj časa na papir, napravi se črta (-), tako da se iz toček in iz črt dade zložiti |
| Astronomija (1869): | sredo te črte pravokotno potegnemo drugo črto, nam kaže ta črta na desnej strani ovco (capella), zvezdo prvega reda v vozarji |
| Astronomija (1869): | zvezdi pelje ravna, skoz dve najspodnejši zvezdi velikega voza potegnjena črta. Sosed Kasiopejin je Perzej z eno zvezdo druzega reda, vidno |
| Fizika (1869): | prav dobro podobo sil. Enake sile zaznamovajo se z enakimi črtami, neenake sile, n. pr. l, 2, 3, zaznamovajo se s |
| Fizika (1869): | neenake sile, n. pr. l, 2, 3, zaznamovajo se s črtami enójne, dvojne in trojne dolgosti. |
| Fizika (1869): | ne bomo več delavnih sil predstavljali. z utežimi, ampak sé črtami, ktere ne zaznamovajo samo meri, ampak tudi dolgost pota, ki |
| Zoologija (1875): | za se. Največ je pepelasta, z rjavimi in črnimi valovitimi črtami in lisami pisana, po perutnicah je vzdolz belo počrkana. Samec |
| Gozdovnik (1898): | mu je bilo nenaravno razširjeno, lice njegovo bledo celo pod črtami njegove namazbe in pod naloženimi sloji okra. Omahovaje se giblje |
| Rudninoslovje (1867): | se kristalni liki laže opisujejo, mislimo si v likih ravne črte, okolo kterih so likovi ogli, robovi in ploskve enako razvrščene |
| Rudninoslovje (1867): | so likovi ogli, robovi in ploskve enako razvrščene. Take ravne črte imenujemo osi (Achsen). Osi gredo zmerom skozi likovo središče i |
| Fizika (1869): | parižke čevlje 8 črt dolgo, tedaj je le 2 2/3 črte, krajše od metra. Na Angležkem so dolgostni meri dali nepremenljivo |
| Astronomija (1869): | ravno črto z velikim vozom, in če na sredo te črte pravokotno potegnemo drugo črto, nam kaže ta črta na desnej |
| Botanika (1875): | vijoličast, moder ali zelen. Njegova zrna imajo 1/20 do 1/300 črte v preméru. Če se gledajo ta drobna zrna skoz močno |
| Pozhétki gramatike (1811): | zhe pride (zhe ſe sgodi, al perkluzhi) zhe pridejo. Od zherte med beſédami. Majhina zherta, ktiro Franzosi klizhejo vesivno zherto véshe |
| Fizika (1869): | mrežnici, potegnjeni črti do priléžnih toček predmetovih, to se ti črti križate in narejate tako imenovani vidni kot, čegar velikost se |
| Fizika (1869): | obeh končnih toček ab (Pod. 167) podobice na mrežnici, potegnjeni črti do priléžnih toček predmetovih, to se ti črti križate in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kdor ſi nad vſako rezhjo jesik bruſi, vſiga graja in zherti, bi s unim umnim mosham rekel: „Goſpod Bog ima vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | moríla védno, De tí med njími ſi, ki Bóg jih zhèrti. Vezhkràt ſim v ſànjah víd'la glávo zhédno Bledó leshati na |
| Astronomija (1869): | že v rimskej cesti. Če to sozvezdje zvežemo z ravno črto z velikim vozom, in če na sredo te črte pravokotno |
| Fizika (1869): | srebra do nekega posebnega mesta, ki se točno zaznamova sè črto na steklenej cevi. Potem se prenese toplomér za nekoliko časa |
| Astronomija (1869): | vozom, in če na sredo te črte pravokotno potegnemo drugo črto, nam kaže ta črta na desnej strani ovco (capella), zvezdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Za počitek nič ne praša, Dokler vse storjeno ni. Lemež, čertalo le rita, Mater zemljo nam vplodita, De v nji zèrno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | stvar gomazi tak' čudno semtertje. Tak' svitlo v soncu pluga čertalo bliska se. „Ojoj, jigrača zala! domú jo nesem koj, “— Izreče |
| Gozdovnik (1898): | jedne tovorne živine. Jeden mož je bil opravljen ves v črtano sivino s širokokrajnim panamcem na glavi in zlato opasanim lornjonom |
| Gozdovnik (1898): | prostora zajemal. Oblečen je bil v sukno, sivo in modro črtano ter nosil širokrajni panama-klobuk, globoko na tilnik porinjen. Oči, vsaki |
| Rudninoslovje (1867): | ugašeno i s peskom zmešano daje mort. Kreda je za črtanje i mazanje, lapor nekterej zemlji dober gnoj. Hidravlično apno je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Pri pod. 82 pomeni črtanje, da so zaviti skladi pozneje postali skrilasti, pa ne povsodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naloge (Aufgaben) z dovoljno pravilnostjo zdeloval. Tudi krajobrazc (Landkarten) je čertal in nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred |
| Gozdovnik (1898): | prepoznal, da ni pravi Indijanec, pa si je takoj napravil črtež rešitve. »Toliko, da bi mogli ž njim kupiti vesoljno Sonoro |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | Tako so te reči, zdaj pa sodimo! Po tem črteži Slovenci nimajo čisto narodno-slovenskih ljudskih učilnic, ampak le slovensko-nemške, in |
| Zoologija (1875): | Za razjasnenje pridéta je še pod. 43, ki v glavnem črteži predstavlja dvojni obtok krvi. Pri obtoku krvi je treba zmerom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hvalil. Pinja nove naredbe, zhe je le prav úmno po zherteshu narejena in zhe gladko tezhe , ſe mora pri sazhetku dve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Proračun neposrednjih davkov v Avstriji za leto 1879. — Jugoslovansko slovstvo. — Črtica o Črnogorcih. — Mnogovrstne novice. — Dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Kmetijske založnice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | S. Z.” Wien II., Burggasse 24. J. Charpentier. Zabavno berilo. Črtica o Črnogorcih. Iz Francoskega spisa: „Voyage sentimental dans les pays |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Zakoniki so zercala, v kterih se ogleduje življenje narodov. Nate čertice iz zakonika černogorskega, jugoslavenskega naroda, v kterern je marsikaka prav |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | v božjo voljo, umerl 3. septembra 1854. To so kratke čertice iz življenja Krištof Šmida, ki naj bodo tu na čelu |
| Genovefa (1841): | kerví têzhi. ” „Tudi tiſtih, ki mi bódo glavo odbili, ne zhèrti, kér ſo me bres ſvôje krivize umorili, temuzh njim in |
| Pripovedke za mladino (1887): | Tu začno ostali služabniki mrmrati, ki same zavisti zvestega Ivana črtijo: „Sramota, tako lepega konja streljati, ki je imel ponesti kralja |
| Gozdovnik (1898): | če jim pritirava plen, kakor je ta Sokoljeoko, ki ga črtijo in se ga boje, kakor nobenega drugih sovražnikov. « |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | De naſ bo otél od ſovrashnikov naſhih, Vſim, ki naſ zhertijo, reſhil is rok; De bo ponovil naſhim ozhakam obljubljeno miloſt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jim voſhite, kteri vaſ kolnejo; dobro jim ſtoríte, kteri vaſ zhertijo; molíte sa nje, kteri vaſ shalijo ino preganjajo. Potlej boſte |
| Stric Tomaž (1853): | mogel dobiti, gre nad Tomaža, ki ga je čez vse čertil, bodisi zavolj njegove vere in nepokornosti, bodisi pa zato, ker |
| Gozdovnik (1898): | v svojem srcu mislil Pepo. Še nikdar nikogar ni tolikanj črtil ko tega grofa Antonija Medijanskega, zato je bil trdno sklenil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so naši pravični rojaki že po keršanski véri od nekdaj čertili, ne vém ali jim boste kaj vstregli, če ne boste |
| Ferdinand (1884): | so ga pa drugi grofovi uradniki in služabniki kot tujca črtili in zavidali. Vzročili so mu marsikatero britko uro. Ta notranja |
| Divica Orleanska (1848): | serdu serce materno. Jez ljubim ga, ki dobro mi storí, Čertim ga, ki me rani – če je sin, Tim več je |
| Valenštajn (1866): | Ne strašite Nikar se! Jezuvíte jaz črtim, Da imam jaz ukazovati, davno Uže bi onstran mej državnih |
| Valenštajn (1866): | po gosposki imá, Za Španijola skópega se bojeváli, Ko ga črtimo iz živega srcá? Tega ne! Rajši bežimo drugam. Trobár. Kaj |
| Divica Orleanska (1848): | sirov zavid vas tira, Jez mati sim, tedaj ga smem čertiti. Talbot. De, v mašovanju čuti mater svojo. Izabó. Hinavci votli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſuknjo omíſlijo. Bratje pa ſo ga sa tega voljo jeli zhertiti, ino mu ne morejo vezh dati lepe beſede. Enkrat je |
| Genovefa (1841): | saſlushil, ga je savernila — in ſerdito jo je sazhél sdaj zhertiti in ſklênil je, jo pogubiti. Genovefa, ktêra ſe ni nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stavni kraj perpeljane bile. Če ležijo klade v lupji, jih červ naverta; omajen les se pa od sonca razpoka; po režah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de se ti posekan les ne zamoči, de se ga červ ne loti, de se ti ne razpoka in ne zveží |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in vse lesene šare iz gojzda čisto pospraviti, de se červ ne zaredí. — Kolikor terji ali mehkejši je les, toliko vožji |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se dobro osnažijo in omijejo. XLI. Poglavje. Červ pri konjih. Červ se na več viž naznanuje. Včasi se napravijo okroglaste zvišane |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nikakor s tem, če se živali vzame, kakor pravijo, nekak červ; če se žival žge z Hubertovim ključom; če se žveplene |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | teči neha, naj se dobro osnažijo in omijejo. XLI. Poglavje. Červ pri konjih. Červ se na več viž naznanuje. Včasi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | svoj škaf ima. Bolezen na parkljih, kteri tudi gosenca ali červ pravijo, pa napačno, ker ni ne gosence ne červa pri |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | prijatelje ravno najmanj skerbí. Iščite vselej samo to, Kar snedel červ nikdar ne bo; Kar zmiraj je lepó, Bo z nami |
| Zoologija (1875): | v prahu in moki živeča ličinka je tako imenovani močni črv, katerega prijatelji tičev redé kakor najboljšo hrano pticam pevkam. 11. |
| Deborah (1883): | je on srce. Zakaj se tresem? Ker se ona smeje? Črv sredi lepega sadú tičí. Ana (prinese vode). Pij, če si |
| Genovefa (1841): | lét in dan savolj rane bolan; sakaj nepokoj in grisézhi zherv njegoviga ſerzá ſta osdravljênje savirala. Koj, ko je osdravel, je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | pri ovcah napravi, imajo ljudje po krivici za gosenco ali červa. Če izperva le vneti živi deli pod rogom se gnojiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ali červ pravijo, pa napačno, ker ni ne gosence ne červa pri tej bolezni, je večkrat združena z boleznijo v gobcu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ji suhe postelje (nastelje) ne manjka. Tako imenovano „gosenco” ali „červa” z vervjo (štrikom) dergniti med parklji, je ravno tako neumno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nive, vezhi del od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga zherva ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe sna eno maſt sa kola |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa zherva redivne. ampak zuker in malo vodniga déla redí zherva, de raſte; ſmolnata rezh pa ſe v zhervu v shido |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | d) zuker, e) ſmolo. Perve tri rezhi niſo ravno sa zherva redivne. ampak zuker in malo vodniga déla redí zherva, de |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po ušesih praskajo. Kedar to zapaziš, preiši ušesa, in ako červe v njih najdeš, jih z lesenim, gladkim klinčkom potrebi. Da |
| Zoologija (1875): | sledeče tri rede: žuželke, pajkovce, košarje in njim pridružimo še črve, ki imajo pa drug značaj in delajo v živalstvu posebno |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tega Meſza farbe ne ſpremeni, veliki Lęt terpi. Te erdeze zherve pod kamnam brati, glave odresati, v' laſhkim ojli na Sonze |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zhaſsih jeſti dati, s' drugim futram smeſhano, je dobra sa zherve. Kokuſham kuhan ovſs dati, toku bodo rajſhi neſle. V' tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo vrane. Kakor vidijo oratarje semljo obrazhat, kuj perletijo poberat zherve, ino zhiſtiti nivo od tih navarnih ſovrashnikov. Satorej kmetvauz ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakó shido perdelováti, ali nauk, kako murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) b. Murve ne is ſemena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | okoli 30. dné po ſvojim rojſtvu ſtoré. Zhe pa hozheſh zherve srediti, moraſh sanje dobro paſho in dovolj imeti, kakor sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na Laſhkim od nobene murve, zhe poshlahtnjena ni, perja sa zherve ne obirajo, in jo imenujejo divjo, kakor per naſ poſtavim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | saterte, ſe morejo zhloveſhke roke njih dela lotiti; ampak kako? Zherve pobirat bi vtegnilo biti pre kaſno. Pravijo, de ſe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in njeno perje je mezhji in shlahtniſhi. 3. Njeno perje zherve bolje redi in da lépſhi shido, kakor pa zherna, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh shido perdelati, moraſh shidne zherve imeti in jih tako dolgo rediti, de ti shido ſpredejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | polovico te mlačne vode prasiču v gobec vlij. X. Poglavje. Červi v ušesih. Poleti ležejo muhe svoje jajčika v prasičje ušesa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | žlemnatimi zdravili in takšnimi brizgljami. V. Poglavje. Ikre. Ikre so červi merhurčikom podobni, ki se po celem truplu prasičev najdejo. Včasi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | muhe svoje jajčika v prasičje ušesa, iz jajčikov se izvalijo červi, ki kožo v ušesih glodajo. Leti červi prasiče šegetajo, torej |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jajčikov se izvalijo červi, ki kožo v ušesih glodajo. Leti červi prasiče šegetajo, torej prasiči z ušesi po stenah dergnejo z |
| Zoologija (1875): | je tudi nihče ne lovi. Tretji razred: Oblotočniki; Nemathelmia. Ti črvi so obli, podolgasti, mehasti ali nitkasti brez kolobarcev, a truplo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog mu je oſtudno bolesen poſlal. Shiv je sazhel gnjiti; zhervi ſo ſe po njem sadelali, ino grosen ſmrad je ſhel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in da lépſhi shido, kakor pa zherna, ki jo tudi zhervi neradi jedó. Med belimi ſo tiſte boljſhi, ktere imajo lepſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi bélih murv je vezh plemenov. Ko ſo ti shlahtni zhervi pervizh is Kine v Europo perneſeni bili v Zarigrad, (v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prevezh sagreje, de mokrotnoſt prenaglo sgine. Pod kamenjem ſe polshi, zhervi, gliſte in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali ſuſhek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko boljſhi ſo béle od zhernih. Bele poshenó prej, in zhervi ſe samorejo toliko prej sazheti rediti, in ſe pred veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dajo mozhne verví, in ſhe ſùkno, platno in popir délati ; zhervi pa in njih blato ſo nar boljſhi gnoj sa polje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa konja ali sa kravo, zhe ju hozheſh srediti. Shidni zhervi pa drusiga nizh ne jedo, kakor le murvno pérje; satorej |
| Zoologija (1875): | Osmi red: Črvi; Vermes. Tudi pri črvih je raznovrstnost v oblikah velika. Nekaterim je koža poprečnimi gubami |
| Zoologija (1875): | nij nikacega sledú. Prvi so valjasti, drugi pa trakasti. Na črvih nij zarez, po katerih bi se dala razločiti glava, prsi |
| Zoologija (1875): | zraka na kri. Čudovito je, da je kri pri mnozih črvih rudeča, kar se sicer nikjer ne nahaja pri brezvretenčarjih. Srca |
| Zoologija (1875): | do 100 umrlo. Četrti razred: Ploskavci; Plathelminthes. Telo je tem črvom ploščato, brez nog, čestokrat pa ima kljukice in sesalca. Notranje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | temi zlasti veliko sedaj odmrlih rodov, kakor ammonitov in belemnitov. Črvov je malo; rakov več; hrošči in žuželke se nahajajo le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkorej prasniga kraja, de bi murve ne bilo. Kteri ſami zhervov nozhejo imeti, murvno perje dragó prodadó. Murvni leſ je mozhen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni teshka, gnoj na grunti ni od ſhkode, zhe tudi zhervov ne sklizhe. Loshi je kebre loviti ino satreti, preden naprejſhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kom bi ſe snalo te ſhkode obvarvati ? Nar hujſhi ſovrashniki zhervov ino kebrov ſo vrane. Kakor vidijo oratarje semljo obrazhat, kuj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſhtah ſe snajo dobiti. Od ſhkodlivoſti majhnih kebrov ino kebrovih zhervov, tudi ſredſtev, s katermi bi ſe snalo njih pomnoshenje vbraniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | S' koga ali zhesa pa pridejo ti kebri ? Is belih zhervov , ki imajo ruſo glavo, ſe is jajzhkov od kebrov v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhervov miſliſh srediti. En lot zhervniga ſemena da okoli 20,000 zhervov, in sa toliko potrebujeſh okoli 10 zentov perja. Murv pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor le murvno pérje; satorej moraſh tega toliko imeti, kolikor zhervov miſliſh srediti. En lot zhervniga ſemena da okoli 20,000 zhervov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | déla redí zherva, de raſte; ſmolnata rezh pa ſe v zhervu v shido isdeljuje. Is tega ſe uzhimo, de tiſto perje |
| Zoologija (1875): | razvijajo v maternem stanovanji, temveč vne kje, in živé kakor črvaste ličinke v različnih podobah. Mnoge take ličinke veljale so dosle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moraſh tega toliko imeti, kolikor zhervov miſliſh srediti. En lot zhervniga ſemena da okoli 20,000 zhervov, in sa toliko potrebujeſh okoli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | perje, pa tudi več perja, divjak pa prijetnišo klajo, ktera červiče zdravše ohrani. Še le po šestem letu se dá pirje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | imeti na zasajo murb, da mu dajo potrebne klaje za červiče, o kteri hočem par besed govoriti. Znano je, da murba |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | in svojo družino. Serce mu je tergalo, kedar so ubogi červički kruha prosili, pa nič ni imel, s čim bi je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | clo metérni hlodi rujave lise, ali so polni lukinj od červojedine; to pride od tod, če so žagovci ali kerli, klade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | A. baron Lazarini, lastnik fužine v Zagradcu na Krajnskim, za čubežen in žeblje. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. Ed. vitez Andrioli, fužinar v Bistrici nad Kamnikam, za čubežen in žeblje. 2. Gosp. L. Blumauer, remenar v Ljubljani, za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bili lepi. — Posébne hvale vredno blagó so bili žeblji in čubežen Janeza Thomana fužinarja iz Kamne Gorice. — De je K. Pollak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | škarje. 21. Gosp. J. Thomann, fužinar v Kamni Gorici, za čubežen in žeblje. 22.Gosp. J. Tonzern, fužinar v Blaku, za plošaste |
| Valenštajn (1866): | pravljicah mojih let detinskih, nego V resnici, učiteljici životnej. Le čud skrivnostnih jasni svét na srce V radosti utopljeno govori, Odpira |
| Zlatorog (1886): | joče v jadi. »Kaj li bodo solze ti v očéh? »Čud deklíča je kot breznov sneg; »Danes pada mrázno na rastlíne |
| Roza Jelodvorska (1855): | vender pri meni ostati. Ne pustim te več od sebe, čudopolno dete. Mislila sim, — ali zdaj vidim, de mi ni mogoče |
| Roza Jelodvorska (1855): | bi si tudi ne bila zmislila vratarjeva služkinja postati. Tako čudopolno vlada božja previdnost nad nami, de nam v naj manjših |
| Zlata Vas (1850): | reče in konja spodbode v Zlato Vas. Brencelj pa se čudeč usta in oči odpre: »Ka — ka — kaj? Kraljevič? Kraljevi sin |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Gospodičina je obstala in tiho čudeč se gledala, ker ni vedela, ali bi si upala stopiti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne gledati na pripomočke, samo da se doseže veliki namen. ” Čudé se in pazljivo je poslušal Fulvij, in skoraj ga je |
| Zlatorog (1886): | čuva jim pred pragom, Pol stotíne, morda tudi čez, In čudèč se vró gledálci vmes. |
| Revček Andrejček (1891): | v hišo). Grešnik. Oče Jeklen, besedo bi rad govoril. Jeklen (čudeč se). Grešnik še tukaj? Grešnik. Sosed, jaz sem si nekaj |
| Divica Orleanska (1848): | stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov čuden hrup in šum Se sliši sploh iz temnih vej njegovih |
| Divica Orleanska (1848): | pa v orožju nježna diva? De, de. gotovo! Zdaj je čuden čas, In z jeklam se clo ženska kriti mora. Kraljica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prihiteli in mu oteli življenje. Novoletnica. Vidili smo novo leto; Čuden mož se meni zdi, Suknjo ima vso zapeto, Roci u |
| Sacrum promptuarium (1695): | Elisabeth Portugalskiga krajla Hzhi, inu leta je ſilnu lep, inu zhuden, sakaj en dan je vidila pred krajlevem duoru petlerje na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſto jesar mosh jih je bilo bres shen in otrók. Zhuden oblak hodi pred njimi, ino jim pot kashe. Podnevi je |
| Robinson mlajši (1849): | tude ni mogel ugonoti, k čemu bi ta ali ona čudna reč biti imela. Robinson pak je bil kakor v zameknenji |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ko bi trenil, bila je unkraj vode. Tu je stala čudna, več milj dolga hiša. Ne more se prav razločiti, ali |
| Botanika (1875): | tako navadno, da se tam nikdar njive ne gnojé. Ta čudna prikazen se razloži iz tega, da zrak in voda med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | medam in voskam obogatijo pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar čudne dela čebelic, se veselí nad njih pridnostjo, in se tudi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | porudezhijo, kakor neke kuhane ribe sazherlenijo. Ta perkasen, zhe lih zhudna, je vender kaj navadniga, de ſe ravno tebi kaj poſébniga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nosh v' njej obtezhi, in ni ſe jim dala prerésati. „Zhudna potiza je ta, sazhno rezhi; morlo ſe je kaj terdiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pred pragam in kralja pred njega preteſhko krono, vino, — ta zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pili, tóde ſliſhali ſmo, de je bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera |
| Zlata Vas (1848): | persih in tamne polnočne ure ni mogel nihče pozabiti, in čudne sanje so jim po glavah blodíle. 14. Ljudjé se zlo |
| Divica Orleanska (1848): | In ko jo tak dvomé po rokah sučem, Pomembo zgodbe čudne premišljujem, Mi zgine baba. Kakor trenil bi, Naprej odrine jo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | na nas ozerl, in je po nedolžnim golobčiki velike in čudne reči nad nami storil. Njemu bodi večna hvala! Torej pa |
| Zoologija (1875): | rastlinske dele, ki se vsled tega spačijo in spremené v čudne izrastke, tako imenovane šiške, v katerih živé njihove ličinke. Hrastova |
| Zoologija (1875): | posebno animalni sistem veže z vegetativnim. Odtod se razjasnjujejo marsikatere čudne prikazni, tako na pr. da so slabosti v želodci skoro |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gnade dobivala, katire so v' meni te narimęnitnejshe, inu prov zhudne rezhy dellale. Tudi ludji, katiri so meni, inu mojemu Synu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nekol take zhudne rezhy videl, koker je blu nashe divishku ſarozhenje, katira je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te pastirje, inu Modre od sonzhnega ishoda sprashuvalla ſa te zhudne rezhy v' rojſtvu mojega Synu, al tu bosh ti pozh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Med drugemi se ſna tu ſdej skus uganke: ſdei skus zhudne kunshte dasęzhi. Al pèr usemu temu le vonder she eni |
| Kratkozhasne uganke (1788): | sorte uganke v' obojemu skupej obſtoje. K' ugankam so perſtavlene zhudne kunshte, katire doſtikrat ne le k' smehu, inu shpasu, ali |
| Kratkozhasne uganke (1788): | na tu ſapadl, kraynzam take qvante (kakershne so uganke, inu zhudne kunshte) pisati, inu v' druku vonjidti puſtiti? — Na tako viſho |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne morejo vezh dati lepe beſede. Enkrat je imel Joshef zhudne ſanje. Pové jih ſvojim bratam. . ,Le poſluſhajte,“ jim rezhe v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Veliko jih bo, ki bodo s' mojim imenam ſlepili ino zhudne rezhí delali, de bi, ko bi bilo mogozhe, tudi isvoljene |
| Genovefa (1841): | tako je sdihoval in s kodraſto glavizo majal. „To ſo zhudne ſtvari! ” „No, tvojimu ozhétuſo ſe tudi tako slagali,” je rêkla |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | veš več povedati. ” „O več več, moja gospa! še prav čudnega. Ali veste, da je bil eden izmed tistih nesrečnih kristijanov |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi, ali vidimo, ali shliſhimo, de kdu kei velikiga, kei zhudniga, kei ſmertniga nadoshnu terpy, nas hmalu ſmileine obtjide; kaj pa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | jes naposnam tiga zhloveka, od katiriga vi pravite. O kai zhudniga ſliſhmo mi, kai je tu sa enu grosnu padeine! padu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa jaz ne morem pohvaliti,” oglasi se Fabíola — „ali kako čudni ljudjé so vendar ti kristijani! Rada bi vedela, kaj je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da jih je voda prinesla. V to dobo tudi spadajo čudni popotniki, ki jih v sedanjih okolišinah se ve da ne |
| Ferdinand (1884): | za-se ne bodete potrebovali? Zdite se mi danes res tako čudni, da bi človek korali kaj tacega mislil! « Na to mu |
| Zeleni listi (1896): | je tako obrnil, da sem postal vojak. Božji sklepi so čudni! « |
| Zlata Vas (1848): | nihče z drugim ne besedice čerhnil; tako so bili vsi čudnih rečí polni, ki so jih vidili. Pa vsih druzih rečí |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v novejih tvorbah, med njimi pa nekoliko pomrlih velikih in čudnih (Mammuth ali orjaški slon, dinotherium i. d.); opice so precej |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Predgovor od Ugank, inu zhudneh kunsht Kokú je pózh tu; si bo merski êdn mislel |
| Kratkozhasne uganke (1788): | pèr usemu temu le vonder she eni ugank (de od zhudneh kunsht nezh na- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vositi, namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in drugih zhudnih shelesnjin. J, kjé pa je ta shelésna zeſta? vpraſha eden |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fabíola in Oroncij se spogledata, čudé se božji pravici in čudnim Njegovim potom, ko jih ustraši žalosten krik zamorkin — pogledata — in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za špeh in klobase sladkajo. Kdo se ne trese pred čudnimi kvantami, ki jih taki rakomavzarji zmislijo! Povejte mi, ali ni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pa poslednji. On kristalizuje v heksagonalnih podobah, včasi s prav čudnimi kombinacijami; eno nam predstavlja podoba 59. Kemiške njegove sestave ne |
| Zlata Vas (1848): | vasi sčasama vse prenareja in popravlja. In res je bilo čudno viditi, kako so se ljudjé, ki so poprej reveži bili |
| Zlata Vas (1848): | je seboj v Zlato Vas prinesel. To je bilo prav čudno. Ljudjé ga v začetku niso hotli poslušati; nazadnje so mu |
| Blagomir puščavnik (1853): | moral biti, da bi ga ne spoznal kako je vender čudno: Unidan tako reven romar, da je bilo joh, zdaj pa |
| Blagomir puščavnik (1853): | drugo je že potihnilo, in v pokoji počiva. — Popotniku je čudno pri sercu. Veliko lepih in sladkih sanj preteklih nekdanjih veselih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | srečata nekega človeka „naključja”. Kar se je Hafedu na njem čudno zdelo, bilo je to, da je imel eno nogo daljšo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | novem svetu naprej, jame Hafed opazovati, da je vse nekako čudno in da ni ena reč drugi podobna. Nekaj trave je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | „Čudno, čudno — pa veste kaj, še tudi marsikaj druzega nenavadnega od vas |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | „Čudno, čudno — pa veste kaj, še tudi marsikaj druzega nenavadnega od |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je trosijo pa vse baže nam podtikajo. Ali ni to čudno? ” „Res je; ali povejte mi, kaj je vaš namen in |
| Genovefa (1841): | v ſôbo planili. Volk pa je tam ſtal, in vſo zhudno sgodbo pripovedoval, in ſolsé ſo mu v ozhéh igrále in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſovrashne rezhi ſte ſe ſkenile, in ſklenene delate takó na zhudno visho. Vos, v kterim ſta ogenj in voda zhudno napravljena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lét ſtar, in ne kashe ſe, de bi mu to zhudno popotvanje kaj ſhkodvalo. Poboshni med Indjanimi ga, kamor pride, s |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ja drugega nezh ni, koker ena ſavytu povędana beseda, ali zhudnu, inu use drugazhi, koker je samu na sebi, poſtavlenu prashanje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne bilu na njegovo glavó namęnjenu? Od kód pride letó zhudnu prebèrnenje? Kakú? Leta Jęsus, katęri je popręj od sanizhovanja tiga |
| Kemija (1869): | osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z najčudnišimi in najnasprotnišimi lastnostimi. No pri vsem tem vidimo, da so |
| Blagomir puščavnik (1853): | v novo življenje budi. Otrok je milo ginjen, in poln čudenja povzdiguje pri slednjem poduku svoje nedolžne ročice proti nebu, in |
| Gozdovnik (1898): | se razjarjeno posveti, in tudi Antilopa ni mogel zatreti svojega čudenja. »Moj brat mi daj dvanajst svojih vojnikov, da grem po |
| Genovefa (1841): | ſin, Boleſlav. ” Na té beſéde ſo vſi od grôse in zhudênja savpili, ta to, uni kaj drusiga in ſtotére klizanja in |
| Oče naš (1854): | Kako je to? “ je prašal Nace z večjim in večjim čudenjem, ker je poznal gospod Pavleta dobro, kakošnega serca da je |
| Oče naš (1885): | se peljala. Znani ljudje so ju srečevali in pozdravljevali s čudenjem Naceta, kteri je od solnca in vetra ogoren v težavah |
| Gozdovnik (1898): | gorostas je stal kakor bronasta soha vojnega boga, gledalca s čudenjem navdajoča. Črnotič ni čakal Mehikančevega odgovora, nego je v šotor |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | enemu človeku nemogoče! Ali uboga mati misli, znabiti, da se čudež zgodi. »To ne bo šlo nikakor! « reče jezero. »Stoj! znabiti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od naſs na semli vshiti. Ponovi na eno visho ta zhudesh, katęriga ſi v' Kani Galilæi ſturil, preberni v' ſladkoſt, inu |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | k premišljevanju božje vsemogočnosti, če tudi ne razumemo tega velikega čudeža ter ga ne moremo drugim razkladati. Božje modrosti nas spominja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njih miſli. Toraj jih poduzhí, sakaj de med njimi nobeniga zhudesha ne déla, ino jim rezhe: „Noben prerok ni vſhezh na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | umnih kmetovavcev ne pozná mavca ali gipsa, kteri res dela čudeže na seno žetih ! Pa s klajo še nismo dospeli do |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpod je bil s' njimi, ino jim je dal mozh zhudeshe delati. Veliko bolnikov ſo osdravili, ino ſhe zelò mertve ſo |
| Divica Orleanska (1848): | pravi, Kér samo Bog le take čuda dela. Dünoa. Ne čudežam, očesu njenim verjem, Nedolžnosti obraza njeniga. Karol. Té milosti alj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu v' ſvoji hiſhi. 58. Inu on tam ny veliku zhudeshov dęlal savólo njih nevęre. XIV. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sazhęl ozhitati tim męſtam, v' katęrih ſe je narvezh njegóvih zhudeshov sgodilu, de ſe niſo ſpokorile. 21. Gorję tebi Chorozain, gorję |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takimu v roke priſhla, ktéri v novih snajdbah vſefkosi le zhudeshov prizhakuje, tudi tá jo morebiti ne bo hvalil. Pinja nove |
| Ta male katechismus (1768): | podal, katiro je on ſavle toku pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo veſho prebernil, ſakaj njemu se je v' |
| Ta male katechismus (1768): | urezhi ukaſal, kjer se je od teh dveh uſſakdan tolkajn zhudeſhov godilu, de se je Sebastus |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | iz Egipta. 32. Potopev Egipčanov. Bog je Izraelce z velikimi čudeži iz Egipta izpeljal. Šestkrat sto jezar mož jih je bilo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je Bog rešil svoje ljudstvo, ino štrafal grešnike. 33. Božji čudeži v puščavi. Izraelovi otroci so bili sdaj čez morje, ino |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kerſhen, ta bo isvelizhan : katiri pak nabo viruvov , bo pogublen. Zhudeshi pak, katiri pojdejo sa temi, katiri bodo viruvali, ſo leti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is Egipta. 32. Potópev Egipzhanov. Bog je Israelze s' velikimi zhudeshi is Egipta ispeljal. ˛Sheſtkrat ſto jesar mosh jih je bilo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Bog réſhil ſvoje ljudſtvo, ino ſhtrafal greſhnike. 33. Boshji zhudeshi v' puſhavi. Israelovi otrozi ſo bili sdaj zhes morje, ino |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Ino ko bi trenil, so jih levi pohrustali. Po tem čudeži je vse Babilonsko kraljestvo prišlo k spoznanju praviga Boga. Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | d. To je bila posledna igra njegoviga velikoumja, kér je čudežno dete že pred umerlo, ko je sedmo leto dopolnilo. S. |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | v to zamišljen zagleda na enkrat v germu velik plamen. Čudi se, de germ ne zgori, ino gre bliže njege. Ker |
| Čas je zlato (1864): | je primoralo, na železnico delat priti. Višji se mu zeló čudi. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bližnjega gozdiča ravno takó: „Ho, hòp! “ Jurče se temu zeló čudi in zakliče: „He, héj! kdo si? “ Glas se zopet ravno |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvojo hudo, inu tagotno sheno de vus volni ſvejt ſe zhudi, sakaj nihdar ij nej ene hude beſsede rekal, ampak vſe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bila kriva smerti kakega človeka. ” Fabíola in Oroncij se spogledata, čudé se božji pravici in čudnim Njegovim potom, ko jih ustraši |
| Stric Tomaž (1853): | Bog hvaljen na vse veke! “ Juri Šelbi in vsi se čudijo. Ona pak glasno joka in pravi: „Juri je moj brat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vodni in megleni vertinci. Vertincom se menda le zatoraj toliko čudijo in jih hudiču pripisujejo, ker se malokdaj pokažejo; ko pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tém, de goſpodizhne rokodela pregledujejo, ino ſe lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zaloga le malo kaj pripomoči zamore. Marsikdo se bo morebiti čudil, de donesik iz kantonske zaloge ne znese več, ko 50 |
| Zlata Vas (1850): | 13. Zlatnarska zavéza. Ožbé se ni malo čudil, ko ga je odsihmal zdej ta, zdej uni obiskal, skrivaj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | rad hvalil in bahal, se zélnatim glavam ni prav nič čudil. „Na svojem potovanji po svetu,“ reče, „sem videl enkrat zélnato |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to pergodbo, ino kdor koli jo je ſliſhal, ſe je zhudil nad njo. Marija |
| Genovefa (1841): | ne. Bog zhe tako iméti. ” „Bog? ” je rékel fantek in zhudil ſe je; „ſaj ſte mi ſmiraj pravili, kako je Bog |
| Roza Jelodvorska (1855): | Viteza Miriboj in Zorislav se nista malo čudila nad Rozino lepoto. »V resnici, mila gospodična«, reče Miriboj, »vi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kod neki ta modrost, ta prederznost? Za trenutek se je čudila tudi Fabíola, pa premaga jo prirojeni ponos. Nejevoljna praša: „Od |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je imela za vzor vsakoršne moške kreposti; zato se ni čudila, če je sedaj našla ravno tisto vero pri oni, ktero |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | serce! Ko si me poprej poprašala, če sužnje ne ljubim, čudila sem se tvojim besedam, zdaj ti rečem: Siro bi skoraj |
| Zeleni listi (1896): | glavo, da so kraji na svetu, kjer nikdar ni snega. Čudila sta se sedaj oba. Ko je bilo drugi dan vse |
| Genovefa (1841): | takrat prisaneſla? ” „O Bog! ” ſta djala obá, „takrat ſva ſe zhudila, koliko ſva ſtoríla, de ſva vama shívljênje puſtila. Sdaj pa |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | prikazala s svojima hčerama. Ona in hčeri so se silno čudile, da so zadele na iste ljudi, ktere so pred nekimi |
| Zlata Vas (1850): | napraviti, in več taciga vsaki gospodinji potrebniga. Deklici ste se čudile, de Liza vse to vé; zakaj pri svojima materama niste |
| Zlata Vas (1848): | Čudili so se v vasi od tedna do tedna bolj. Zakaj |
| Oče naš (1885): | so do zdaj gledali, kaj se je godilo, so se čudili nad srčnostjo in pogumnostjo svojih bratov Podgojzdjanov in so jim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Detetza povędanu. Inu uſſi, katiri ſo tu ſhliſhali, ſo ſe zhudili: tudi zhes tu, kar ſo nym paſtirji praveli. MAria pak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | taziga ne vidili, ne ſliſhali; toraj ſo ſe vſi veſeli zhudili. Angelji ſo ſhli ſpet v' nebo. Paſtirji pa rekó med |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | modroſtjo, nad njegovim velizhaſtvam ſo ſe posemeljſki kralji ino knesi zhudili. Vidil ſe je blagoſlov boshji nad njim. ˛Salomon je Bogu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' djanjem taziga ſkasal. Dokler je govoril, ſe je vſe zhudilo nad ljubesnjivimi beſedami, ki ſo mu is uſt ſhle. Pa |
| Tine in Jerica (1852): | zvečer v kerčmi kmetje opraviti imeli. Smole: Jaz se le čudim, de stari stiskavec, Tinetov oče pripusti! Glavo zastavim, de ne |
| Stric Tomaž (1853): | se kmalo vpokoji, in Jurja takole nagovori: „Ljubi moj! ne čudim se in nočem vas zavolj tega grajati, da ste svojemu |
| Čas je zlato (1864): | reče hlapec. »Meni, tudi rujavec bolj dopade, kot ta rudeči. Čudim se pa vender, zakaj de bogatin ni na unem, ampak |
| Gozdovnik (1898): | od mene? « glasi se rezno prašanje. »Sennor kapitano, tolikanj se čudim kolikor se veselim, da ste, da vas » |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | ni druzega, neg tožba, satira ali pa kvanta. Kakor se čudimo junaškemu duhu, ki se srčno bori sè sovražno osodo, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | nas je v srce njegovo obnašanje tako, da se čudom čudimo: „Et tu mi Brute? ! ” Ste mar po logičnih pravilih, ker |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vy pravizhni trepetajte sa vaſho laſtno ſtanovitnoſt! Ali kaj ſe zhudimo zhes letó hudobo? My ne bómo obene pregręhe neſhli, katęro |
| Ferdinand (1884): | pomislil, kje neki dobiva grof denar za svojo neizmerno zapravljivost. »Čudiš se in me debelo gledaš, ljubi Peter! « reče grof. »Lahko |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | imenuvati, sa katęriga ſam ti, o hudobnik, vęjſh, inu ſe zhudiſh, de te je semla taku dolgu noſsila! tukaj ſe tvoje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſi samaknjeni va-nj, ino ga molijo. Marija ino Joshef ſe zhudita ino veſelità, de she ti moshjé vedó rojſtvo nebeſhkiga otroka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | znajo ne nemško, ne slovensko pisati; pa temu se ni čuditi. Ko bi mi vsi Slovenci jabelka, hruške in drugo domače |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prebirati znal, de se mu je v zamaknenim posluhu vse čuditi moglo. Vse ga je poznalo in ljubilo, vse le lepiga |
| Zlata Vas (1848): | revšine. V celi deželi niso mogli nehati se nad Zlatovasčani čuditi. Zakaj vidilo se je, kako se je njih premoženje množilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rajši ognejo, kakor pa, da bi v nevarnost življenje postavljali. Čuditi se je pa tudi, da v vsem kraji ni ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe vezhkrat leſene in s ſlamo krite, ſe mora vſakkdó zhuditi, de ogenj bolj pogoſtim in hujſhi med kmete neſrezhe ne |
| Divica Orleanska (1848): | Tibo d’ Ark. In res se čudiva. Od kod je to? Zakaj prinesete To hudo znaminje v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | s tako učeno? Še Kalpurnij bi se ne upal. Ni čuda, da te je ranila — menda še sama ni vedela kedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Jez. Slovenci pišejo tudi veči dél že z tem pravopisam. Čudno naglo se je med nami razprostranil. Vidiš, kako lépo gre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in vinska terta k léti proč, kér je v jeseni čudno dognalo. Drevje in tersovje ima popke, ki bi gotovo bili |
| Zlata Vas (1848): | je prašal in smejali so se. Res pak se je čudno zdelo mnogim ljudém, de je bilo v mnozih hišah vse |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bili v pušavi. Dobrotljivi Bog daje tudi nam ravno tako čudno vsakdanji kruh iz zemlje, ino slehern kosček kruha dobimo le |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | bila. Le gláska ne manjka. „To se mi pa pràv čudno zdi! “ pravi oče, ter se odkrije. „Ljubi Bog, mislim, de |
| Stric Tomaž (1853): | godi. Šelbi ji pove vse, čeravno se mu je nekako čudno zdelo, zakaj da gospa tako skerbno poprašuje. Enega dne ga |
| Roza Jelodvorska (1855): | od blede lune tu in tam osvitljeni bili, marsikterega popotnika čudno v serce ganili; v duhu je blagoslovil blage ljudi, ki |
| Fizika (1869): | vode, vse to so prikazni, ki mikajo našo pazljivost. Kako čudno dela na dalje raznovrstno steklo, ki je po sobi. Med |
| Botanika (1875): | domu na Angleško (kemija §. 404.). Da je gvano tako čudno dober gnoj, to pride od todi, ker ima mnogo amonijaka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jo dostikrat pretepa in morí, koliko mora vzdigovati in terpeti, čudo! da ga kraj ni, — pa poprava cest in potov mu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jih je naredila. Snala je dobro roshize resljati, ino tak zhudno lepo ſo bile narete, de bi ne mogle lepſhi israſti |
| Genovefa (1841): | in nikoli vezh ſe mi ne prikáshîta! — To je vunder zhudno,” je djál po tém ſam pri ſêbi — „popréj ſe mi |
| Genovefa (1841): | poſute. Gléj, kako je ſnég tam, kamor ſolnze ſíje, s zhudno lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe leſketezhimi iſkrami poſút |
| Genovefa (1841): | svér pot do vajniga ſtanovanje pokasati. Tako lahko in tako zhudno sná Bog o pravim zhaſu pomagati. Saupaj tedaj va-nj vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na zhudno visho. Vos, v kterim ſta ogenj in voda zhudno napravljena, de ga ognjéna vrozhina in vodna ſopariza podite, naj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Chorarja mojega lubizhka, inu Angelzheka v' mesu je ſatu toku zhudnu njegova svetuſt gorirasla, ke je te merskakeshne, inu samapashne popushal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | semtertje poskušali kopati, pa nismo kaj posebniga našli; tode ni čuda, kér v ti reči nimamo ne prave vednosti, ne skušnje |
| Divica Orleanska (1848): | djanje priča, de resnico pravi, Kér samo Bog le take čuda dela. Dünoa. Ne čudežam, očesu njenim verjem, Nedolžnosti obraza njeniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in angležko razsajajo legar (tifus) in kozé (osepnice); al ni čuda, če se pomisli, da že veliko tednov stojí in leží |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | suho in razveseljuje radovedne očí in serce človeka, ki občuduje čuda velike krasne narave. — Cerkev Jezuitov, ki leží nekoliko pod sv. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v celo skalovje zrašeni vodni prod. Po takem ni bilo čuda, če se je reka pri navadnem stanu komaj dalje plazila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | močvirje spreminjevale v široko in dolgo jezero; tudi ni bilo čuda, če se je močvirje bolj in bolj narašalo, če je |
| Lohengrin (1898): | jaz ljubim te! Kralj, možje in žene (polglasno, gineni). Kakóva čuda se godé? Li čar vè sponah me imá? Kakó mi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſrezhni vy bogati! Dokler vſak dan lahku ſa morite takorshne zhuda dellat, sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | doli vèrshenu: sakaj aku bi ſe v' Şodomih bilę tę zhudesha godile, katęre ſo ſe v' tebi sgodile, taku bi bile |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Chorozain, gorję tebi Bethsaida, sakaj aku bi ſe bilę take zhudesha godile v' Tyri, inu v' Sidóni, kakòr ſo ſe pèr |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on je od mèrtvih gori vſtal, inu satęga vólo ſe zhudesha ſkuſi njega godę. 3. Sakaj Heródesh je Joannesa vjęl, svęsal |
| Robinson mlajši (1849): | je je najberžej pogôltlo. Ko je Robinson na to pomislil, čudo da v njem od žalosti sérdce ni pôknolo, ino rad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so jim oblekli rudeče hlače in jih meštrali po vojaško. Čudo bi to ravno ne bilo. Angleži v tacih zadevah niso |
| Deborah (1883): | je trava! Vse žive dni še nisem lepše videl. Ni čudo, da se naše krave tako redé. Rozka. Zemlja je prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ptiza pod nebam, tako naglo podi? bote hotli vediti. Glejte zhudo , ogenj in voda, dve, ena drugi nar hujſhi ſovrashne rezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſvetil, in vino poſtane ſhe dan donaſhni na altarju, o zhudo! Bogu nar perjetniſhi dar; satorej ga mora zhlovek le po |
| Sacrum promptuarium (1695): | puſtj; kateri she danashni dan v' Rimi s' enu veliku zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe. Tiga vam, ò zhaſtiti Mashniki |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe je v'odreſhenji tiga zhlovęka ſkasala. Kaj sa enu zhudu, de ſe je vezhna beſsęda s' zhlovęſhko naturo vkupſternila, inu |
| Valenštajn (1866): | kratkem času tu sem videla! Al vse to ne primerja čudu se, Ko nam krijó skrivnostno ti zidovi. Grofinja (promišljuje). Kaj |
| Gozdovnik (1898): | ga jako dobro; je Tiburcio Areljanos! « »Tiburcio? « vpraša ves v čudu don Avgustin. »Tiburcio? « vpraša tudi Rozalita, pobesši roke. »Rekel sem |
| Gozdovnik (1898): | ni zlezla v srce razbojniku travane? « »El-Mestizu? « vpraša grajanec v čudu. »El-Mestizo in Mani-sangriente sta ulovila velikega Sledonajdnika; v vodi reke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni poprej pomiſlil, de bi samogel pri tem poſhtevanji takó zhudo velik sneſek sern na dan priti, vershe na miso 2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to vidil, me prime starček za roko, peljaje me iz čudokrasne sobe veličanske cesarice, rekoč : ,Pojdi moj sin! zdej, de prideva |
| Zlatorog (1886): | jih razpeljáti. »Takó velí povést o Zlatorógu »In o triglavski čudotvorni roži. « Ovčar umólkne. V ogljije žaréče Upira lovec svoj pogled |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | natvore Je mati Slava v jezik svoj sobrala In v čudotvornih strun zavjela kore; In ko je Tvoje duše moč spoznala |
| Gozdovnik (1898): | to vodopadje ter delalo za njim, med slapovjem in skalovjem, čudovit prizor lomljenih žarkov, kažočih vse mogoče barve. |
| Gozdovnik (1898): | povest! « »Dajte, pa začnite! « »Pred nekterimi leti je bil prišel čudovit angležki posebnjak prav kakor ta sennor Wallerstone, morda je celó |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | poſodo saſuzhe, trikrat vanjo dahne, jo potem okoli saſuzhe in zhudovit blagoſlov isgovori. |
| Kemija (1869): | tako očitna, toda pri nekterih se tudi v tem pokazuje čudovita skladnost. Tako na pr. imajo železo, mangan in krom, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | velika učljivost, ki se vsemu prilagoditi ve; njih duh od čudovite posnemljivosti in pa dobra volja temu boljšemu bližati se, sta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | povzdignilo cesarjevo čast in slavo. Fabíolo je popisal ko žensko čudovite učenosti in olike, ki prav iskreno časti domače bogove in |
| Astronomija (1869): | Zapustivši te daljave in čudovitne prikazni, stopimo zopet na zemljo, ter si oglejmo nektera telesa |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſhpegel v poſodo polno vode in mermra zhes to tako zhudovite beſede, de je grofa ſtrah ſpreletel in de ſo mu |
| Zoologija (1875): | z jajci. Na glavi opazujemo očesne pikice in pa neki čudoviti organ, ki je samovlasten tem živalicam, to je tako imenovani |
| Zoologija (1875): | Pri teh, in tudi pri nekaterih drugih živalih, opazuje se čudoviti slučaj, da je dovršena žival manj popolna, nego v mladostnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi alj se pretresa zemlja? Alj udarja morje na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | praša Skaver. „Saj so! Oni mislijo, da imajo njih duhovni čudovito oblast čez vse moči v natori, tako n. pr., da |
| Kemija (1869): | kemično z drugimi tvarmi, samo z jodom se zveže v čudovito spojino lepe vijolčaste barve. Ta prikazen je tako očitna, da |
| Zoologija (1875): | raznovrstna bodala. In vsi ti deli kažejo toliko spremembo in čudovito primernost, kakor je namreč žival in njéno življenje, da so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tem časopisu, da je neki mož iz deržave Kentuki tako čudovitno znal petje petelina oponašati, da se je celó sonce zmotilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | spet je prešlo, preden se je znajdla neka moč , ktera čudovito pospešuje deteljno rast, — kdo izmed umnih kmetovavcev ne pozná mavca |
| Kemija (1869): | v 100 delih: 44.4 ogljenca, 6.2 vodenca in 49.4 kisleca. Čudovito je to, da je ravno tako sostavljena koža nekih morskih |
| Zoologija (1875): | jajci, redkokedaj delitvijo, a v svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito. Preje se je o mnozih dolgo mislilo, da se zaplodé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Grudna po pol deseti uri v noči je hud potres čuječe prestrašil in spijoče prebudil ter z grozo navdal. S. Štefana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | te ne bo. Vi mestnjani preradi sedite v tèsnih, sparčnih čumnatah , mi kmetje se pa pod milim Bogam po zdravi sapi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sapa ali zrak med zidovjem, v velikih mestih, v zapertih čumnatah, v ktere malokdaj ljubo sonce posíje. Ljudjé so bledi, čmerni |
| Botanika (1875): | in zdravilna kamilica (Matricaria Chamomilla), ki se po votlem, kegljastem (čunjastem) cvetišči loči od smrdelje (Anthemis Cotula), ktere cvetišče ni votlo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ugladi pot apercepciji in ako slednjo tudi pospešuje. 14. Postanek čustev. Pri našem čutenji in predstavljanji se pokazuje največkrat neka ugodnost |
| Občno vzgojeslovje (1887): | želi zdravja, ujetnik svobode. Pravilno se razvija poželenje iz nepovoljnih čustev, kajti kdor nekaj poželi, ta ni zadovoljen z obstoječim stanjem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svojega izhodišča in uhodišča, marveč se od tu določajo tudi čustva in težnje, zato je ta čut središče našega jaz-a, sedež |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in z obrazovanjem krogov predstav razvija in blaži tudi gojenčeva čustva; 5. s tem vzbuja višje nagibe za poželenje in polaga |
| Gozdovnik (1898): | smeta odstraniti. Diaz se je imel boriti z nasprotujočimi si čustvi. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Kadar je učenec spoznal povzdigo svojega samočustva in ono ugodno čustvo, katero ga navdaja pri dobrem izidu delavnosti, ako je učitelj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ga navdaja pri dobrem izidu delavnosti, ako je učitelj táko čustvo s svojim vplivanjem še povečal in ojačil: tedaj se bode |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in zaupanje do Najdobrotljivejšega in strah, Najpravičnejšemu se zameriti. To čustvo oživlja, krepi in blaži moralno čustvo v največji meri in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | katerih ne morejo biti pobožni. S tem se oslabi le čustvo; zadovoljni smo že z otroškimi besedami, otroci pa se navadijo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se vzbudi pravi razsodek, obudi in poveča se mu primerno čustvo, otrok odločno hoče ali vsaj sklene kaj dobrega. 30. Vzgled |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Najpravičnejšemu se zameriti. To čustvo oživlja, krepi in blaži moralno čustvo v največji meri in je najizdatnejše vzgojno sredstvo, ako treba |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje in ponižnost do neskončnega, ljubezen in zaupanje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | torej nobeden drug, nego brezkonečno napredovanje v sovršenosti pametnega mišljenja, čustvovanja in hotenja, — cilj in konec, kateremu naj se človek kolikor |
| Divica Orleanska (1848): | ti nisi grozna mar, In licu milimu se odpre serca čut. O, po krotkosti rahli spola tvojiga, Usmili mladosti se moje |
| Valenštajn (1866): | Taka Trenotka naj človeštvo ima, ali Naposled mora zmoči dobri čut. Ne, tako ne končáš. Potem bi moral Ljudem na sveti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | od tu določajo tudi čustva in težnje, zato je ta čut središče našega jaz-a, sedež naši samosvesti. Zveza predstav, katera se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zaradi tega se nam zdi, kot bi bila nek notranji čut, notranje oko, katero umeva predstave ter vidi, kako celó starejše |
| Občno vzgojeslovje (1887): | čemer se z najboljšim namenom nadejamo, da bode obudilo pobožen čut, izgreši često smoter ter pokonča celó ono, kar smo nameravali |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pojavljajoče se v zavesti, kakor nekaj zunaj stoječega pristopajo v čut. V tem notranjem čutu nima le mišljenje svojega izhodišča in |
| Valenštajn (1866): | dej! Ka morda vojaku druzega tréba nej? Mére je treba, čuta i spretnosti, Razuma, naména, umetnosti. |
| Fizika (1869): | v celem in v posebnem. Vsakikrat bi bil zavrnjen na čute, in povestnica uči, da so ravno tisti, ki so svoje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predšolski dobi, da uri otrokom s pravilnimi vajami telo in čute, da jim prirodi primerno razvija duha ter jih tako pripravne |
| Gozdovnik (1898): | ki so jo očitali, pač ni bilo mogoče zmotiti vajene čute. |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | odtuji otroke srcu starišev ter uniči vso ljubezen in blage čute človeštva. Koliko tuge, žalosti in bede vidimo v družinah, katerih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pri tem truditi. Preveč se mišljenje gojencu ne sme olajšati; čuti naj, da se sodeči lehko zmotimo; drugače se navadi, naglo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predstav tacih predmetov, ki so gledé prostora in časa njegovim čutom oddaljeni; s tem si razširi kroge predstav, a uči se |
| Viljem Tell (1862): | še na zemlji! Svoj blagor narod bolje razumeva, Njegovih zdravih čutov nič ne moti, Nobena zmama: vi ste v past ujeti |
| Fizika (1869): | kar je zunaj njega, tako da zamore le s pomočjo čutov spoznati zunanji svet. Ni mogoče, da bi si duh mogel |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | bili v gostem germovji dobro skriti. Vender pa so razburjenih čutov poslušali hitro bližajoče korake. "Resnično, sam logar je prišel opazovat |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je logar ostal tih in kmalo sta se poslovila raznih čutov in raznih mislij. Kedo bi popisal Tonetova čutila, ki so |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | svojo veliko nesramnost in ničevost. Sramoval se je svojih lastnih čutov. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kakor nekaj zunaj stoječega pristopajo v čut. V tem notranjem čutu nima le mišljenje svojega izhodišča in uhodišča, marveč se od |
| Revček Andrejček (1891): | in strogo. ) Ljubezen, ki te sedajle peče, ni ljubezen. Tvojemu čutu je samoljubnost ime! — Ti si ponosna na to, da se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sklepati, izvajajoč one prvotne sôde, kateri se izrekajo na podlogi čutnega zaznavanja. 2. Sovršeno mišljenje terja, da so jedenkrat dobljene predstave |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kar je škodljivo. Človek nič več ne teži samó po čutnem uživanji, temveč tudi po duševnem. To duševno teženje si pridobiva |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nazorov, obnavljanje in sestavljanje taistih. Kar se ne nahaja v čutnem krogu, to za otroka niti ne biva. Otrok je vsprejemljiv |
| Zoologija (1875): | metra dolg, storil je mehanično delo 3000 do 4000 meterkilogramov. Čutni vtisi se lehko neznansko hitro prenašajo na zavest in ravno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | po nekoliko le za ono, kar se mu predstavi v čutni obliki. Ravno tako hoče, čuti in želi le ono, kar |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predmet našemu poželenju. A nekaterim poželenjem moremo zadovoljiti le na čutni način, to pa zato, ker se more predstava, katera je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pomočjo estetičnega užitka se tudi najgotoveje izpodrine poželenje po surovi čutni nasladnosti. Vzbujanje estetičnega zanimanja v gojenci ni težavno, kajti lepota |
| Občno vzgojeslovje (1887): | delovanje. Predstavljanje, čustvovanje in poželevanje ima v tem času najbolj čutno lastnost. Delovanje predstav meri na čutno zaznavanje, na obrazovanje nazorov |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na to razločamo troje vrst pazljivosti, namreč a) prvotno ali čutno, b) primenjajočo (apercipujočo) ali umstveno (intelektualno) in c) samohôtno pazljivost |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se pokaže v njem pravo, intelektualno hotenje; to poželenje postane čutno le tedaj, kadar se poželenje prevrže v strast. A tacega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v tem času najbolj čutno lastnost. Delovanje predstav meri na čutno zaznavanje, na obrazovanje nazorov, obnavljanje in sestavljanje taistih. Kar se |
| Divica Orleanska (1848): | Voglarica. Čuj! Kdo bliža se? Drugi nastop. Remon. Jovana. Prejšni. Remon. Tù |
| Divica Orleanska (1848): | se v berloge skrivajo, Ne more mira med ljudmí storiti – Čuj! Iz tulenja vetrov in viharja Se sliši ljuto treskanje strelaštva |
| Valenštajn (1866): | hojo, zdelo se Mi je. Poslušat hočem k vratom iti. Čuj! kdo je to? Gor po stopnicah teče. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mi, Boštjan, če ni prederznost misliti, da bom jutri — ali čuj! na kapitolu čuvaj že kliče polnoči — da bom že danes |
| Lohengrin (1898): | izročivši jo njegovi milosti slovesno stopa na sredo kroga). Zdaj čuj i ljud i plemstvo moj prijav! Brez krivde vse je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nagengi mojega serza ſapovedati. 2. Nekar nadrèmli moj Syn! temuzh zhuj sam zhes sebe, koker hitru zhutesh v' sebi, de se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katiro bosh ti skus vedno molitvo oblezhen is viſſokuſte, inu zhuj zhes uſſo skushnavo, katira se perpravla tebe lotiti. 3. Zel |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vernili, inu k'novim smishlam ſe bodo obernili. Ti pak zhuj , inu is uſſemi ſe pomujej. Sturi opravilu eniga Pridgarja, tvojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vervaj mêni, on miluje Izročenca svojiga; On zvestó nad táboj čuje. On te ljubi, on neguje Mladost bítja tvojiga! Al ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bilo, ko bi ne vedili, de moder vladar nad nami čuje, in vse izpeljá, kakor previdi, de nam je v prid |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pšenica Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov”. Ko to čuje blažena Marija, Vbriše solze z belega si lica. Ko svetniki |
| Viljem Tell (1862): | na desni daleč zadej snežniki. Še preden se vzdigne zagrinjalo čuje se pastirsko petje in zvonjenje čednih zvoncev, ki trpi še |
| Valenštajn (1866): | v pričo vseh svobodno razodeni. Ne boj nikogar se! Naj čuje, kdor Si bodi, da se ljubiva. Zakaj Bi se skrivala |
| Valenštajn (1866): | vrata! (Dreve se čez mrliča po mostovžu. Od daleč se čuje, ko padejo dvoja vrata zaporedoma. Zamolkli glasovi, orožije brenkoče — potem |
| Gozdovnik (1898): | konjem in don Estevan je pripravljen, zajahati konja, kar se čuje krik, da don Estevan obstoji. »Stoj! « Ta krik se je |
| Gozdovnik (1898): | Bizongriva k vodi ter dene roke okolu ust: »O-hiii, o-hiii! « čuje se klic Komančev, po reki gori, po reki dolu in |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | de, kader uſſi pozhutki saſpę ſaj ſerze k'tvoji zhasti zhuje, de bom supet sajtru veſelu mogl goriuſtati, inu is zhiſtim |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | de, kader vſi pozhutki saſpe, ſaj ſerze k' tvoji zhaſti zhuje, de bom supet sjutraj veſelu mogl gorivſtati, inn is zhiſtim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lubi, kakor sèrklu ſvojih ozhęſs, katęri vędnu na naſhe ohranenje zhuje, katęri ne pèrpuſty, ali ne vkashe, kakôr tó, kar k' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęri jo sydajo. Zhe Gojpod ſam męſtà ne varuje, sabſtojn zhuje tá, katęri ga varuje. Niſte vy vshę ſtukrat letę beſsęde |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſta ſtorila vſa pokorna ino hvaleshna Bogu, kteri nad nedolshnoſtjo zhuje, ino jo váruje. Dete Jesuſ je otéto ino v' savétji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je réſ shaloſtno, pa vunder ſi marſikaj tega vbrani, kdor zhuje. Pri velizih vertih je dobro, zhe imá kdo zhuvaja, kadar |
| Čas je zlato (1864): | I. Pridanič in kraljevič. Nekega poletnega večera čujejo memogredoči v neki hišici vertnih ulic žalostno vpitje, med kterim |
| Valenštajn (1866): | drznoli, ker nejso mojega Obraza videli — naj vidijo Obličje moje, čujejo moj glas — Al nejso moje trume? Ali nejsem Jaz vojvoda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | slogo podrl. Kdor pa misli, da surovi „Gassenhauerji”, ki se čujejo v knajpah, se spodobijo na javnem odru, naj se ne |
| Pripovedke za mladino (1887): | ki jim oznanuje, da morajo vsi umreti. Ko bratje to čujejo, se razjeze ter pravijo: „Kaj naj vsi pomrjemo zaradi ene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dokler ſe vſa ne Is — hladi. Nar bòlj pa naj zhujejo vſi ſoſéſkarji, de nobeni take bolne shivine ne kole, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkerbijo, ampak vediti mórate, de oni zheſ kmetijſki ſtan vedno zhujejo, in ſi prisadevajo, kako bi sa boljſhanje kmetovanja kaj perpomogli |
| Fizika (1869): | bomo razjasnili na primérih. Ako udarim s kládivom ob zvon, čujem zvok ali zvek. Ravno to se dogodi, ako potegnem z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kupci bojo šli drugam kupovat. Kamor se tedaj ozremo, povsod čujemo glas: „Naprej! Nikar nemarno se deržati starega, ampak pozvedovati, kaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſpęt drugdi nam hudi tovarſhi vſo dobro volo ſkasę. Naj Zhujemo, ali ſpimo, naj jęmo, ali pyemo, naj dęlamo, ali po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Povedka iz paganskih časov Slovencov. Spisal Vicko Dragan. (Dalje. ) II. „Čuješ, Marko, kako zunaj hudo gromi! ali ne vidiš žarjavega bliska |
| Čas je zlato (1864): | »Kralj gleda debelo. »Posoditi! « pregovorí, »ne čuješ, de mora pes moj biti? « »Presvitli kralj! tako ne gré |
| Čas je zlato (1864): | v stani vse narediti, zakaj meni je za-nj mar. In čuješ Lenče! Prizadeni si s psom – če bom vidil de si |
| Viljem Tell (1862): | Ribarček. Al čujete na gori zvon? Gotovo V nevarnosti je kaka ladija, K |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pride. Dèž izíde. Iz oblaka v strah sosesk Udri tresk! Čujte zvona stok in rig? To je žig! Kakor kri So |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | nas smert ne dobi nepripravljenih; imejmo izveličarjeve besede v spominju: »Čujte, ker ne véste ne dnéva ne ure, kadaj vas bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mnogo ljudi? Popisali jo bomo, kakor je je sodnija razodela. Čujte! |
| Deborah (1883): | Učitelj. Jezus, Marija! (Kričí. ) Gospod župnik, čujte netjako! Lovre. Čakaj, da deklica vse pove! Učitelj. Ne, molčati |
| Deborah (1883): | brez Ane. (Mej tem prizorom se prav tiho govori. ) Krojač. Čujte, kum, to ni prišlo samo ob sebi. Krčmarica. Prazna kost |
| Lohengrin (1898): | krogu zasadivši kopja v zemljo. ) Glasnik (sredi bojnega kroga). Zdaj čujte me, pazite to: Ne móti boja tu nikdó! Obŕnite se |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 24. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je JEsus ſvojim Jogram rekuv: zhujte, ke navęſte, ob kajsaeni uri ima vaſh Goſpud pridti. Tu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſpiſh ? niſili moguv eno uro s'mano zhuti? Uſtanite gori, zhujte, inu molite, de v'ſkushnavo napadete. Duh je reſs volan |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ali kęr niſte s' pravim ajfram, s'pravo ſtanovitnoſtjo molili. Zhujte, bęjshite, molíte. Zhe hote letę try beſsede dobru samerkali, bóte |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Zhujte, bejshite, molite. Ne lozhſte nigdar letę try rezhy. Zhujte na vaſho pamet, na vaſhe ſerzę, na vaſhe pozhutke; obvarite |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | V. Nedęlo po Ss. Tręh Krajlih. * II. Premiſhluvanje. Pervizh tedaj zhujte. Leta ſvèt, kakakôr ſte, ſliſhali, pride od ſamiga Jęsuſa Chriſtuſa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Zhujte, bejshite, molite. Ne lozhſte nigdar letę try rezhy. Zhujte na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpiſh? De ſhe eno uro niſte mogli s' menoj zhuti! Zhujte ino molíte, de v' ſkuſhnjavi ne omagate! Duh je ſizer |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | semlji, tudi angelji v' nebeſih nè, ampak le Ozhe. Toraj zhujte ino molíte! “ „Kedar tedaj ſin zhlovékov s' vſimi ſvojimi angelji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpati, ino rezhe: „Kako mórete vender sdaj ſpati? O zhujte, zhujte ino molíte, de v' ſkuſhnjavi ne padete! “ Gre vtretjizh od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | V Ljubljani v sredo 25. junija 1856. Ivanu Koseski-mu. *) Bobneti čul strahòtne sem gromove, Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Noče se nikjer muditi, Za-nj somnja po mestih ni, Robe čul ga ni hvaliti, Kar na svetu jih živi. Kdor pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | njegov jakan**) in njegove strele so prazne reči. Ali nisi čul mašnika razlagati svetih resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | čul mašnika razlagati svetih resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka — prereže ji Rajko besedo — odjenjajte, vaš uk |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sem jez s svojo ženko sam tam — reče Marko — in čul sem na svoje ušesa, in vidil s svojimi očmi, kako |
| Zlatorog (1886): | umólkne. V ogljije žaréče Upira lovec svoj pogled srepó, – Kar čul je, to mu vzbuja mnogo mislij! Planínci pa in ž |
| Zlatorog (1886): | stopi v hišo. »Tam v gospodski sobi zádaj »Nihče naju čul ne bo. « Kaj sta notri se meníla, Tega pač ni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ob kajseni uri ima tat pridti, tok bi on ja zhul, inu bi napuſtuv ſvojo hiſho podkopati. Satorej bodite tudi vi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pravi on, ob katęri uri tat pride, bi sa ręſs zhul, bi ne ſpal, de bi rópanje ſvoje hiſhe vbranil. (Matth. |
| Divica Orleanska (1848): | jeklam se clo ženska kriti mora. Kraljica tudi Izabó, sim čula, V orožju hodi po sovražnim stanu, In deklica, ovčarja hči |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | rajnciga in še mertvimu zvesto vdani Peter sta pri merliču čula. Tretji dan so Antonovca pokopali, in mnogo solz njegovih otrok |
| Valenštajn (1866): | Njena spalnica Je prazna i nikder je nej. Najbrunka, Ka čula je pri njej, izginola Je tudi. — Ali je pobegnola? Kam |
| Valenštajn (1866): | moj bil z gostij že! Ak-li še vojvoda budi? Da čula Sem glase tu i hojo, zdelo se Mi je. Poslušat |
| Valenštajn (1866): | Prejšnji. Vojvodica (grofinji). Kdo bil je tukaj, sestra? Živo Sem čula govorico. Grofinja. Bilo nej Nikogar. Vojvodica. V tako hudem strahu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veliko pravlic med ljudmi vsakiga jezika znanih. Mnogo smo jih čuli, mnogo brali, jedno od druge lepši našli, in skor bi |
| Robinson mlajši (1849): | vemdar živ bil. Oča. Na Robinsona so kakor ste tuonda čuli smertne medlobe pritisnole; on je glavo sklopil, ino za se |
| Kemija (1869): | ki smo ga omenili pri galunu (§. 95). Ondi smo čuli, da cela vrsta spojin popolnoma enako kristalizuje in da se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kedar ſo tako v' temi eden per drugim zhuli, kar ſtoji angelj Goſpodov v' nebeſhki zhaſti pred njimi. Nebeſhka |
| Valenštajn (1866): | potu smo, Streljanije smo hudo čuli na Levici. Se je čulo tudi tukaj V trdnjavi? Gordon. Čuli smo je, vojvoda Od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | pa dramatične igre začeti mogle, bila je spet duhovščina, kajti čulo se je : „daj, povej, pomagaj, govori gosp. dekan”! ! Sokol ni |
| Zoologija (1875): | napada in davi. Ne mine leto, da se ne bi čulo o kakih nesrečah po volkih. Volčja koža nij baš veliko |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | lil "v potokih z neba", in v daljavi se je čulo votlo gromenje. Nihče bi si ne želel v taki noči |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | in urnih korakov zgine v grmovji, iz katerega se je čulo sumljivo šumenje. Peharček odloži cev, in mirno zre za njim |
| Gozdovnik (1898): | so Indijani prenašli. Mnogo minut preteče, pa se ničesar ni čulo. »Pojde, če oprezno plavamo in v daljših presledkih od todi |
| Gozdovnik (1898): | nekoliko sumiti, kajti nastala je dolga tihota, da se ni čulo ne bev ne mev. »Strašno radi bi imeli naše oglavine |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de ſo mogli ſveto shiveti. Goſpodovo okó je nad njimi zhulo, Goſpodova dobrótljiva roka jih ſpremljala. ˛Svetiga shivljenja jih je Goſpod |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ji niso dovolili, da bi bila soproga obiskala v ječi. Čuti je bilo celó, da bode k smerti obsojen. V treh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | spoznana C—. Iz Frauheimske okolice na Štajarskem. Te dní sim čul, kako gosp. P. K., bistri kmetovavec v Hojčji poleg Maribora |
| Oče naš (1885): | še ni, kakor ti misliš. Njegov angelj varh bo že čul nad njim. Barba saj veš, da jaz nisem kriv, ako |
| Zoologija (1875): | otline nij, takisto niti črevesa niti žil. Tudi živcem in čutilom nij sledú ali pa so na najniži stopinji. Večina ploskavcev |
| Stric Tomaž (1853): | otroka, ali bi zamogli to brez serčnih bolečin prenesti? “ „Naše čutila in občutki sploh so vsi drugačni, kakor pri sužnjih; nikakor |
| Stric Tomaž (1853): | njimi ravnajo, da jih kot živino ločijo, jim vse blagejši čutila potrejo in sploh božje in človeške postave z nogami teptajo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poslušate — vi ste spodkopali moje dobro imé, ste okužili njena čutila in zató ste tudi mojo ljubezen do nje spremenili v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in očetova kri mu ji je porudila. Kdo vé, kaka čutila napolnujejo sinu serce? Polno svetosti mu je obličje: za trenutek |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi iz mesta ušel, ko bi me ne bilo neko čutilo semkaj pripeljalo, ki je še močneje kot strah. ” „Povem vam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ječo, poslušali na moje besede in potlej zoper vsako ženskino čutilo tje sredi na forum se postavili, sodnika in tako tudi |
| Divica Orleanska (1848): | dobrovoljno spravo, Prej ko v naskoku stare Orlean. Karol. Daj čuti! Jovana (pristopi. ) Sir! Za tebe govoriti Dovoli mi s klicarjem |
| Divica Orleanska (1848): | mati sim, tedaj ga smem čertiti. Talbot. De, v mašovanju čuti mater svojo. Izabó. Hinavci votli! Kak vas zaničujem, Ki golufate |
| Blagomir puščavnik (1853): | se poljubite in vroče solze pretakate. Blagomir se neznano ginjenega čuti ter reče: ”Nikarte, ljubi moji! dalje, to je preveč zame |
| Blagomir puščavnik (1853): | in brezštevilno miglajočih zvezdic se v jezeru odlesketava. Druzega ni čuti kakor počasno pluskanje valov, ki se na veslo vdarjajo. Le |
| Deborah (1883): | pokašljuje). Marija in sveti Jožef! Da sem morala take besede čuti! Da nam judinja vodnjak otruje, kakor se je bilo zgodilo |
| Ferdinand (1884): | kakor mrlič. Žila bije vže tako slabo, da se komaj čuti. Velika slabost in zaspanost se ga je lotila. To so |
| Oče naš (1885): | je prošnjo, da bi z svojimi stariši pri mrliči smel čuti in moliti, odrekel z jezo in zaničevanjem, da se je |
| Zlatorog (1886): | lepo hčer Prijázno gléda vsakatér. Celó kaplán, čestit vsikdar, Tu čuti nje miline čar; |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mora vedno čutiti, da mu vidi vzgojitelj v srce, a čuti naj tudi, da mu vzgojitelj zaupa. Vzgojitelju se je ogibati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vsemi póſteljo, ino idi! “ Ko bi trenil, ſe mosh sdraviga zhuti. Vſtane, vsame poſteljo, ino gre veſ veſel ino hvaleshen domú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | šegetaš, ali če jim na noge verh kopita stopiš, ne čutijo nič. Muhe jih pikajo, brez de bi se dosti branili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mladenče, nad kterimi posebno dobre glave in zgorej popisane lastnosti čutijo, k pridnimu obiskovanju šole napeljevali, in po dobro dokončani tretji |
| Sveti večer (1866): | poslušal petje in brenkanje. Nihče ga ni opazil; zdaj pa čutijo mati, da merzla sapa brije v sobo skoz odperte duri |
| Fizika (1869): | še le 50 milj daleč od suhe zemlje proč prav čutijo in so velike koristi za vožnjo po morji. Severovzhodnji passat |
| Deborah (1883): | je pisano: Pripravi se na pot! In takrat ljudje stoprv čutijo, da so drug druzemu potrebni, in da se ljubijo. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſo vſi smamljeni. Tudi tréſk divjiga ognja ſhe dolgo obzhutújejo. Pokoja in krépkih vshítkov jim je tréba. Nove Bukve. Bukve |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sbudy, katere sa vólo hudih navad ſkoraj nizh vezh ne zhutio, ali tę terdovratne gręſhnike, katęri ſe ne boję tudi tazhaſs |
| Kuharske Bukve (1799): | deni jabelka notri, pokrì, pſlti jih kuhati, de ſe mehki zhutio, kader s' kuhaluizo potípaſh; vender, pręden ſe raskuhajo. Pokladaj jih |
| Blagomir puščavnik (1853): | so oboroženi in sicer — sovražniki. Komaj sim se pri življenji čutil in se po svojih ozirati jel, — glej že švigajo ognjeni |
| Stric Tomaž (1853): | bodisi pa zato, ker ga je nekaj dni nenavadno veselega čutil, in ga celo sumil, kakor da bi bil unema k |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njegova neumnost in strahopezljivost! Zares lep začetek! Bo pa tudi čutil; le noter ž njim! ” Ves tresel se je in jokal |
| Ferdinand (1884): | je menil, da čast plemiča to zahteva. Jedenkrat se je čutil od nekega mladega gospodiča razžaljenega. Menil je, da zahteva čast |
| Ferdinand (1884): | oči onemu dečku, katerega je sklenil umoriti. Ne hoté je čutil moč vesti v srci. Blaga grofinja se loči z otroci |
| Oče naš (1885): | pobožnega, hvaležnega otroka. Tega bogastva pa on ni bil deležen. Čutil se je v tem hipu ubozega, neskončno ubozega. In kako |
| Oče naš (1885): | mesa se še nikolj v svojem življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega srca in misel, kako se bo Barba veselila |
| Oče naš (1885): | zdihljejem je padel Nace nazaj. Do smrti trudnega se je čutil in zdaj ga je mraz tresel, zdaj vročina kuhala. „Rozalija |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | iz sebe in pograbi na bregu ležeče veslo. Tone je čutil, da mu je kri v žilah zastala, ko je malo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſupernoſt zhes tebe pride? ti bosh taiſto is vezhe bolezhino zhutil. |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | k svojimu sercu pritisnila, in se zdaj srečniši, kakor kdaj čutila. Arto, ki vsiga tega dozdaj nič, vedil ni, je stal |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | gré z zdravnikom k svojimu bolnimu možu. — Kaj sta oba čutila, se z besedami ne da dopovédati. Po kratkim pogovoru reče |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | peresca. Ali smrt jej dehne na roke in mati je čutila, da je smrtna sapa mrzliša od burje - roki jej otrpnete |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Neža sama obstala, da me ima rada. ” Fabíola se je čutila nekako ponižano, ker se je sedaj spomnila, da Fulvij resnico |
| Gozdovnik (1898): | kakor gromi. Visoka njegova postava je trepetala pod preveliko razburjenostjo. Čutila se je grozna razjarjenost v škripajočemu glasu, ko je pest |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | provzročil grozni položaj. Videla je v nevarnosti otroke in moža; čutila še, kako jo je močni Maori vrgel na tla, in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz djala. Mina je v' shivo zhutila, kaj Shofka s ſvojimi opomnizami povédati hozhe. Prav dobro ſe |
| Genovefa (1841): | rasumljíve glaſove od fantizha ſliſhala; ſhe vézhi veſêlje je pa zhutíla, ko je ſladko imé „mati” pervi krat lépo in umljivo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in slovenskiga jezika na dalje piše. (Dalje. ) Od nekidaj so čutili Slovenci svojo moč, ino so se sovražnikam serčno branili. Večkrat |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | slabo čutili in njih bolezin je na najvišjo stopnjo prišla. Čutili so tudi, de njih smert ni dalječ. Dobričeva mati so |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | dni po teh narédbah Petrove matere, so se mati slabo čutili in njih bolezin je na najvišjo stopnjo prišla. Čutili so |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je materna bolézin huji in huji prihajala. Mati so to čutili in vedoči, de bodo kmalo sklenili, pokličejo eniga jutra Petra |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Miz. Tok gręm — Jak. Pametna ſe sadershi , de ne bodo zhutili — Miz. Nizh ſe ne bojite — to je moja ſkèrb — ( grę |
| Ultra! (1867): | živega Boga, Zalka! To je najhujše trpljenje, ktero je kedaj čutilo ljubeče srcé. |
| Blagomir puščavnik (1853): | vzdigne in pojemaje reče. ”Dobrotljivi Bog je mojo molitev uslišal. Čutim, da ne bom čez eno uro med vami. Predenj bo |
| Deborah (1883): | čista blaga žena! Jaz vživam v vednem trepetanji ga, Ker čutim dolg globoko v svojem srci; Mej tem ko tukaj v |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu ſvetloſt tvoje Zęrkve, vękſhi lubęsen zhutim jeſt do tvoje ſvęte vęre, inu ſliſhim na dnu mojga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pravici pravimo vodilne školjke, vodilne okamnine. V rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo napredek, ker zunaj praproti prihajajo in prevagujejo igličnata drevesa, trave |
| Zoologija (1875): | imajo želodec, čreva in žile mnogo živcev, mi vendar ne čutimo niti prihoda jedil v želodec, niti njihovega gibanja po črevih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | to vžival! ” „O srečni Pankracij! ” reče vojak, „kako že naprej čutiš prihodnje veselje. ” „Boštjan! ” oglasi se zopet mladeneč, „ti še svoje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | molesh, ali te stvary na svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad ſraven? Nili res? zhe bosh pogublen, toku |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žganje človeškimu zdravju zmiram škodlivo, kakor lehko sami per sebi čutite. Vselej je žganje gotovi strup. Glejte! žganje ni za žejo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bila gerda laž, káko ljubezen ste pač vi do nje čutiti zamogli? Gotovo ne drugačne, kakor volk do jagnjeta in jastrob |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ter naj ga vestno nadzoruje in čuva. Gojenec mora vedno čutiti, da mu vidi vzgojitelj v srce, a čuti naj tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Saj nar vézhji in nar májn' tesháve Tudi njim shivljenje zhutit' dá. Temozh kakor mi, de b' naſ od sléga Réſhil |
| Zoologija (1875): | in njéno življenje, da so neizcrpljiv vir zanimivim studijam. Med čutili je oko najpopolniše razvito. Oko je pri členarjih enostavno, to |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njegova molitev, duša pa se je vzdignila nad vse človeške čutljeje in vtopljena v to veličanstvo je vživala nebeško radost. Ko |
| Genovefa (1841): | zhe bdi, kér je v ſvôji otóshnoſti vezhkrat bres vſih zhutljejev bil in kér ſe je sdaj v téj grôsni dolíni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Dremota. Dremota je čutnična bolezin, ktera navadno izvira iz slabosti čutnic. Da se ta bolezin ozdravi, je treba psa večkrat v |
| Fizika (1869): | v prikaznih toplotnih in svetlobnih, 2) v razdraženji mišic in čutnic, 3) v kemijskih razkrojitvah, 4) v vzbujanji elektrike in 5 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se v herbtancu nabira, na herbtancove mozge pritiska, in vse čutnice vmertudi, ki iz tega mozga izvirajo in se po nogah |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 8 lotov olja iz dežnih červov, 4 lote olja za čutnice, 4 lote kamnovega olja, 2 lota terpetinovega olja, in jih |
| Fizika (1869): | in napravijo na njegovej mrežnici podobo, ktero doznamo z očesno čutnico; po njenej velikosti se ravná prividna velikost predmeta. Mislimo si |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in trojni del velkemu psu. VIII. Poglavje. Dremota. Dremota je čutnična bolezin, ktera navadno izvira iz slabosti čutnic. Da se ta |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na ti bolezni zboli, zakolje. XVIII. Poglavje. Dergetavnica. Dergetavnica je čutnična bolezin, ktera se le pri ovcah najde. Kakor skušnje učijo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vzemi 2 lota čutnične maže iz apoteke, 2 lota jagnedove maže, 2 lota dežočervnega |
| Kemija (1869): | 61° C. Vsopljena njegova para vzame človeku zavednost in čutnost, zategadelj se pogosto rabi pri kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dušo gojenčevo napolnuje z dragocenimi predstavami, povzdiguje mu duha nad čutnost in stvarja v njem zanimanje za višje smotre; 4. z |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da bode vsled svoje nedostatne duševne moči služil izključljivo le čutnosti. Iz navade nastanejo sklonosti, težeče po čutnosti. Ako vzgoja precej |
| Občno vzgojeslovje (1887): | služil izključljivo le čutnosti. Iz navade nastanejo sklonosti, težeče po čutnosti. Ako vzgoja precej s početka ne vpliva z vso svojo |
| Zlata Vas (1848): | pa je, Balte? Gašpar, kaj pa je? “ vpraša stari šepasti čuvaj, ko je drugi dan skozi vas pritaval. „Kaj pa je |
| Blagomir puščavnik (1853): | sokolarja spozna. In ko mu Milko pove, da je odslej čuvaj gradu, zdihne rekoč: „Večna resnica je to: pravica nar dalje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ni prederznost misliti, da bom jutri — ali čuj! na kapitolu čuvaj že kliče polnoči — da bom že danes vse to vžival |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ali je bil stekel pes, ali pa le kak hud čuvajsk, ki se je iz verige odtergal. — (Huda ura) je 24. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | „Kaj jàs vem? ˛Sim kali varh ino zhuvaj ſvojiga brata? “ Bog rezhe: „Kaj ſi ſtoril? Kri tvojiga brata |
| Oče naš (1885): | kdo njegovih podložnih ugovarjal. Našel je kaj, zaradi česa je čuvaja ovčarije po zasluženji grajal. Ta pa je ugovarjal svojemu gospodu |
| Gozdovnik (1898): | povsem opravičevalo. Po kratkem posvetovanju odložé bremena in četa, pustivši čuvaja, se razide po otoku, po obeh obalih, da se prepriča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kdor zhuje. Pri velizih vertih je dobro, zhe imá kdo zhuvaja, kadar je ſadje na dreveſu. Ker pa Ijudjé ſadje savoljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kraja sréliga ſadja. Şamo eniga je ſhe potréba, namrezh: poſtavljeniga zhuvaja zhes saſajeno mlado drevje , in sraven tudi zhes drugo perdélanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko riba Marljivo se giba. Čuvaje vsih mest Pomnoži obrest. Z draginami polni predele dišeče, In |
| Maria Stuart (1861): | Nocojšno noč popnemo se na grad. Jaz ključe preskerbim. Pomorimo Čuvaje tvoje, tebe rešimo. Kar diha v gradu, mora vse umreti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tečnih jedi, gorkeje obleke pa denarjev, da so si mogli čuvaje bolj prijazne storiti. Priporočevali so se tudi njih molitvi in |
| Gozdovnik (1898): | proč ter sta jo tako odnesla. Šestorica Apačev, ostavših za čuvaje pri konjih, sedela je molčeča na tleh. Vsaki se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sareſ dobro shelí, naj ſe pogajnajo sato, de bi goſpóſke zhuvaje poſtávile; de bi tiſti, kteri bi bili poſhkodvavzi ſadja in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na snanje daje. Kar pa voſhilo in proſhnjo sa poljſke zhuvaje utizhe, ſe bo z. k. kmetijſha drushba v prihodnim sbóru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhuvaji povſod ſoſeſkam po godu bili. Zhe pa kaka ſoſeſka zhuvaje poſébno potrebuje , ji bo goſpoſka v ti rezhi pomagala, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bravzov z. k. kmetijſko drushbo proſilo, de bi po deshéli zhuvaje dobili, kteri bi ſadje in druge poljſke pridelke varovali. Tudi |
| Blagomir puščavnik (1853): | dvoboji dobil, vedno pri sebi. Kadar se je pred ječarjem (čuvajem) varnega čutil, jo je pazljivo ogledoval pri malih žarkih, ki |
| Blagomir puščavnik (1853): | ni dolgo, že je Milku izba prevozka. Prazni pogovori s čuvajem so mu že predolgočasni. Od jetnikov popraševati se ne upa |
| Blagomir puščavnik (1853): | bi rad zvedil, kje da vjet leži. Že hoče za čuvajem iti in prositi ga, naj bi ga seboj vzel. Pa |
| Zlata Vas (1848): | tatove ponoči in podnevi zalazoval. Vsaki dve léti so poljski čuvaji, ogledniki in posestniki i. t. d. gojzde, njive in senožeti |
| Blagomir puščavnik (1853): | se bo skerbelo. Opominjajte svojega moža, ki ga bom novemu čuvaju izročil, prav po gosto, da naj se poboljša — in v |
| Blagomir puščavnik (1853): | je že pozno v noč — kar zadoni iz grajskega stolpa čuvajev rog, in veselje napoveduje. Bogomila zrê skoz okno, in glej |
| Maria Stuart (1861): | zemljo spušča, kakor nekdaj je Apostelna iz ječe angel rešil, Čuvajev meč, zapah ga vzderžal ni, Z močjo je stopil skoz |
| Genovefa (1841): | je vpraſhala Genovefa, in vſtavſhi je ſhla k mréshizi jézhe. „Zhuvajeva hzhí! ” je odgovoril gláſ. „Zhe véſte, Berta, ki je shé |
| Blagomir puščavnik (1853): | da bi se prodal. Večkrat gleda po priložnosti s samo čuvaj evo ženo govoriti, ker upa od nje kaj več zvediti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zasukati; ko to storí, zapoje zvonček k vretenu privezan, in čuvajka skoči po otročiča. Al ženska, ki je otroka v to |
| Blagomir puščavnik (1853): | mesto pride pobožni Tine drevâr. ” — Veliko bolji prijazno se približa čuvajki, ki je v kotu s otroci sedela in jokala. „Vi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Oberlin, bivši protestantski župnik v Strassburgu. 3. Prav primerno je čuvališča uredil Friderik Fröbel (1782 — 1852). Ta je takim zavodom postavil |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Odrešenik, največji prijatelj otrok in siromakov, ležal v jaslicah. 2. Čuvališča (varovalnice malih otrok) so zavodi za deco od tretjega do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | naših nemških in slovenskih deželah narejanje in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | strelniga prahú) in solnítarja. Smodník mora zavolj občje varnosti ojstrimu čuvanju vladarstva podveržen biti, zató je pa tudi v naših nemških |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mnogim rokodelcam in obertnikam potrebna, pa je vender tudi ojstrimu čuvanju vojništva podveržen zató, kér je poglaviten obstojni del smodníka. Število |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naprave Reka rude žarorjave. Koristna ognja je oblast. Ko človek čuva njeno rast. In kar napravi, kar storí, Je dar nebeške |
| Zlatorog (1886): | smé nobèn »V čarôbni vrtič belih žèn, »Ki Zlatorog ga čuva. »In kdor le kozla obstrelí, »Življenje on takój zgubí. – »Oj |
| Zlatorog (1886): | nosijo kamnéne; Pol stotíne konj s prežlahtnim blagom Tolpa hlapcev čuva jim pred pragom, Pol stotíne, morda tudi čez, In čudèč |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prestopkom naj modro prizanaša ter naj ga vestno nadzoruje in čuva. Gojenec mora vedno čutiti, da mu vidi vzgojitelj v srce |
| Zlatorog (1886): | kačo? « »Nič tegà ne,« reče starka, »Ali skrbno bitja višja »Čuvajo nad njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava, »Muhe brani skrbna |
| Zlatorog (1886): | brani skrbna mati, »Baš takó ga tudi ona »Vse nesréče čuvajo. »Let je dobrih štirindvajset »Že od tega, kar so v |
| Zlatorog (1886): | ž njimi pogoníči Še ménijo se dolgo o zakládih, Ki čúvajo jih sedmoglave kače In pa zaklete grajske gospodíčne, Da živa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | priklepati na lanec; sploh pa se morajo tako deržati in čuvati, da ne morejo nikogar poškodovati. Če se pa pri vsem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | to v pritožbi naznanilo c. k. deželni vladi, ki ima čuvati nad tem, da se postava povsod strogo izpolnuje. Ker nočemo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | vlačiti se, pestovati in snažiti jih, poslušati njih vpitje in čuvati njih početje! « Ona: »Reči vam moram, gospod, da vam je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | XIV. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je ſliſhal Herodesh ta zhvetiri-oblaſtnik ſlovenje od Jęsuſa: 2. Inu je ſvojim hlapzam rękal: Letá |
| Oče naš (1854): | in Renate pokleknila. Pater Arkimbold, silno star, pa vedno še čerstev, je bral sveto mašo, potem je pa pater Teodor molitve |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | si se možila. « Ona: »Zna biti! Pa Štefan je bil čverst korenjak, ki je imel dober zaslužek, jaz pa sem bila |
| Zlatorog (1886): | jok: »O pojdi mi ti in Zlatoróg! »Kdor fant je čvrst, krepák in tvrd, »Kaj déne žen mu belih srd? – »Po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sužen, izobražene pameti in velike osebne urnosti. Bil je tenke čverste postave, gladko okrogliga obraza, lepo rudečiga lica, černih bistrogledajočih oči |
| Gozdovnik (1898): | v praznine in med kolesa vozov: vse je imelo izgled čvrste neuzetljive zgradbe. Sredi tabora so vezali živali za vozove, devali |
| Genovefa (1841): | Grof Vojnomir, hraber vîtes prav shlahlniga ſerzá in zhverſte poſtave je bil vojvodu v boju shivljênje réſhil. Po vôjſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe nektére vſadike ne prijéle, jih koj poruj, in druge zhverſte nameſti. Take na novo poſajene ſtébla moraſh ravno tako podrésati |
| Stric Tomaž (1853): | Halaj Tomaža še na rokah vkleniti dal, bavši se namreč čverstega zamorca. Milo je bilo viditi, ko se po kratkem govoru |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſabóto, ko je Jesuſ bolnika osdravil. Viditi tedaj mosha vſiga zhverſtiga ino sdraviga póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní: „Danſ je |
| Roza Jelodvorska (1855): | svoje dni na veliki, z mnogimi jelkami obraščeni pečini, lepi čversti grad, J e l o d v o r. Mnogo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo solnce mlado obličje Zjutrej ogIed'valo, K' je zakrito z čverstim ledam Jezérov zerkalo ? Kaj glavé u zrak molete, Vi snežnični |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | primerimo čverstim postavam, nenavadni pridnosti, krasni lepòti in bistrimu duhu naših junaških |
| Gozdovnik (1898): | hip pa zgrabi Baraha nož. »Hodi dolu, ti lopov! « S čvrstim potegljajem je prerezal oba lasova toda malo prekasno. Oročej je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predstav. Ti krogi predstav apercipujejo pozneje vse, kar je istovrstnega. Najčvrstejši so torej prvi vtisi. Zato zavisi vse od tega, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne z roko; žito se vse bolje ukorenini, lepše in čversteje raste in večji pridelk donaša. Saj že to sama pamet |
| Robinson mlajši (1849): | suhega debla dve dérvi utél — vsékel. Umel ji je tako čerstvo ino dobro ob jedno drugo tréti — dergnoti da ste se |
| Robinson mlajši (1849): | k ostrovu, ko sta se k njemu plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na ostrovu gore smotrila — vzerla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pisan list v roke poda, ga samo en dober trenutek čversto pogleda, in pri ti priči pové, koliko verstic ima; on |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | blagodaram ječeče. Zlate pšenice valove šumeče, Hvali prevzetno se zdaj: Čversto, kot zemlje tečaj, Proti viharju napak Doma mi vterjen je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | k Bogu v novonastopnim léti. VEČNI, DAI, DE BI KORVN ČVERSTO RASTEL , IN VES PRAV PRAV ZDRAV V IESENI BIL! Č |
| Stric Tomaž (1853): | rokah, ki je ž njimi vred delat šla. Bilo je čversto zraščeno, lepega obraza in ponosnega obnašanja. Viditi ji je bilo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in drevesca, ki jih je Bonifaci vsadil, so veselo in čversto rasle in kóšato senco dajale. Tirček pa ni hotel več |
| Čas je zlato (1864): | Urno se vsi vzdignejo in pomagat leté. Tudi Lenče jim čversto pomaga. Čez 2 uri je bil zaderžek odpravljen, in delo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pošteni starček vseh sedem sinov k sebi, jim pokaže sedem čversto zvezanih paličic in jim reče: „Tistemu izmed vas, kateri prelomi |
| Oče naš (1885): | zahvalila in veselila se najbolj nad Nackom, ki je tako čvrsto rastel, in nad Ménartovim zdravjem, ktero je v mnogoletnem trpljenji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe mora s zhéſhplovim drévjem v zaker iti, de bo zhverſto raſtlo in ſadú prineſlo dovolj ? — Niſim je kar beſedize ſliſhal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpiſano v. zh. g. Dehantu podal, glaſno, s ponaſho (action) zhverſto govoril, bres nar manjiga ſpodtikleja, in ſe lepo pred vſakim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ſo ſe per ognji ſerzhno in rozhno obnaſhali in zhverſto pomagali. Od tega plazhila ſo Koróſhzi 213 goldinarjev, Krajnzi 140 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tekne ; brana semljo prerahlja in plevél potáre, shito potém bolj zhverſto raſte. Dételi in mahovnitim ſenoshetam dôbro de, zhe ſe jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolj zhverſto poganja; satorej osimina vſelej vezh vershe , kakor jarina ravno tiſtiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | skupujejo in domu vozijo. Tudi kar se telesne lepote in čverstosti tiče, ne bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſebi pet rezhi: a) meſnato rezh, h) farbo , c) vodo , d) zuker, e) ſmolo. Perve tri rezhi niſo ravno sa zherva |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | svojo domačo besedo s tujkami (iz Gerškega, Latinskega itd.) bogátijo. d) Kdor morebiti še ne vé, mu pak tu pri svoji |
| Fizika (1869): | še le od mesta B dalje. Ako se tedaj kazalec D na eno ali na drugo stran zavrti, premakne se primerno |
| Zoologija (1875): | z vezjo c v ponvici privezana; nadalje vidijo se pri d in d' robovi prorezane gožve, katera pokriva sklep. 2. Mišice |
| Botanika (1875): | in zavojnice, izmed kterih vidimo v pod. 2b. d, d’, d” nekoliko jih skupaj stati. Po kačje zavito vlakno ali spiraljka |
| Botanika (1875): | cevi kolobarnice in zavojnice, izmed kterih vidimo v pod. 2b. d, d’, d” nekoliko jih skupaj stati. Po kačje zavito vlakno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in 15, b) 12 in 18, c) 16 in 24, d) 20 in 25. 27. Poišči najm. sk. mnogokratnik števil a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. po 6 % v 2 letih? c) 780 » » 5 % » 4 » d) 1600 » » 4 1/2 % » 3 » 4.* Kateri kapital dá po 3 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kr., B dá 1 gl., C 1 gl. 50 kr., D 2 gl. Srečki pripade dobitek 8000 gl.; koliko dobi vsaka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pri a) 2577 gl., b) 3538 gl., c) 939.85 gl., d) 1714.17 gl.? 4. Koliko veljajo 4 sodi smokev, imajoči 518 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | saſe potrebne rezhi, to je orodje, shivesh, obleko in t. d. po zeni ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s shganjem smeſhan, ſhe zlo melo, ſozhivje, kruh i. t. d. Po tém takim je nima pijanez ſtresne ure. Peti dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so mu neznane, jih še nikoli vidil ni i. t. d. Kar pa s. pismo stariga zakona tiče , mora vsak spoznati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rečí, namreč pil, žebljev, pušk, nožev, pekarskih lopárjev i. t. d. kakoršne so v Arabii, Kini in v druzih ptujih deželah |
| Zlata Vas (1848): | žito, zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. t. d. nadelovati, ampak tudi svet, kteriga jim je srejna dala obdelovati |
| Zlata Vas (1848): | vkup znešeno mléko eniga dné siroviga masla, sira i. t. d. verglo, se je tudi le enimu deležniku na enkrat dalo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mesci po številkah imenovali, na priliko: pervonj, drugonj i. t. d. 2. Gospod M. Majer v svoji vse hvale vredni kjigi |
| Kemija (1869): | Haloidsalz, pasol. Harnsaure, scalna kislina, 470. Harnstoff, scanina, 477. Harten (d. Stahl), kaliti, 424. Harze, 488. Harzol, smolno olje, 489. Harzseife |
| Mineralogija in geognozija (1871): | cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu i. d. |
| Zoologija (1875): | c v ponvici privezana; nadalje vidijo se pri d in d' robovi prorezane gožve, katera pokriva sklep. 2. Mišice. |
| Roza Jelodvorska (1855): | njegovim niskim krovam bivati; tako naj bode tó tvoja tolažba, da se tudi v majhni kočici velikokrat lahkejši, pobožniši živi in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ktero se osnova te nove postave upira, in ktere povejo, da le tisti rokodelci, ki se pečajo s kakim rokodelstvom, ktero |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | nista vedela, koliko sta stara, le toliko sta dobro pomnila, da jih je nekdaj bilo veliko več, da so od neke |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je bila družba zbrala v tvojih sobah, si mi rekel, da te še nekaj gotovega zaderžuje pred zaželeno smertjo za Kristusa |
| Fizika (1869): | tres. Pod. 121. Če je pa gibanje posamnih delkov takošno, da tresi prestopajo iz enega delka na drugi, tako da se |
| Zoologija (1875): | skoro vsa jedila, kajti so že v starodavnih časih izpoznali, da sol pospešuje prebavo. Povprek je v človeškem telesu 1 funt |
| Občno vzgojeslovje (1887): | znaki med seboj in s celoto, da primerja jednakovrstne predmete, da izloči, kar je med slučajnim in nebistvenim vkupnega in bistvenega |
| Tiun - Lin (1891): | hiš, na katerih je tudi odseval požar in mislil sem, da si bodeva tu malo oddahnila. Toda moj rešnik, ki še |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pri ognju, katerega je mogel videti. Dolgo je moral čakati, da je ugledal svojo mater. — Ni se motil, ona je bila |
| Sacrum promptuarium (1695): | uni pametni mosh, zhegar shena je hotela po vſi ſili, de bi tudi on sklede, inu lonze pomival, inu nikar ona |
| Sacrum promptuarium (1695): | sdravi, veſseli bogati, inu slasti v' gnadi Boshy dokonzhali: Inu de bodò N. N. enu snamine moje dobre vole imeli, taiſtom |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſtavil od zęliga ſvojga premoshenja; inu meni je gori danu, de imam letó tebi povedati. Pojdi tedaj, inu glej de bóſh |
| Genovefa (1841): | in ga kakor drago, meni isrozhêno blago pred hudim varovati, de ti ga tiſti dan zhiſtga in neomadeshvaniga od gréhov in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni sa rabo. Po takim ſe mora v praho puſtiti, de ſe opozhije. Popraviti ali poboljſhati ſe da peſhéna semlja tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni iz hiše mogel zavolj bolezni: tudi gospa je rekla, de ji je všeč. Izsluženimu soldatu Andrejčetu, ki je večkrat bolan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prah; brez tega prahú nobeno cvetje sadú ne more zastaviti. De se pa v cvetji sad zastaviti zamore , je vselej treba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vsi učeni te resnice takó popolnama prepričali, kakor drugi ljudjé, de je 3 in 4=7. — Iz vsake visokejih gor se ne |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nesrečno pijo dušo ino telo tak dolgo po malim brez de bi si bili vrajtali, morili, dokler jih je živi strùpen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je sicer le jedna stopinja, in daleč imamo še, preden da druge visoko izobražene narode v slovstvu doídemo, preden da se |
| Robinson mlajši (1849): | pak da se mu ne zdi iž njega narodu, ino da je to beli osati — rúsasti mož? Robinson je le gorel |
| Robinson mlajši (1849): | na zemlji leži ino jega tude berž ubijo; eti pak da se mu ne zdi iž njega narodu, ino da je |
| Blagomir puščavnik (1853): | se joka noč in dan in obžaluje svojo zmoto. „O da bi mogla k svojim staršem nazaj! je večkrat djala, kako |
| Revček Andrejček (1891): | prav pravi blazni — ves svet je pa — blaznica. (Smeje se. ) Da, da, pa še prav zares! |
| Revček Andrejček (1891): | bilo? Jeklen. Saj veš, da sem Gorjancu Rustana prodal. Domen. Da, da, o božiču, ko sva bila pri vas. Jeklen. Ker |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen. Saj veš, da sem Gorjancu Rustana prodal. Domen. Da, da, o božiču, ko sva bila pri vas. Jeklen. Ker je |
| Zeleni listi (1896): | Ali kako to, da so imeli ljudje Mirka tako radi? Dá, to je bilo čisto naravno. Imeli so ga radi zato |
| Zeleni listi (1896): | to. Ko Mihec to sliši, je postal še bolj jezen. Dà, razsrdil se je na tihem takó, da se je skoro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | menje za slovnico tujíne, ako le svojíno zvestó poiščemo , in de grobó grešite , če materinščino v nemar puščate, ter od pavovega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | živinske, od kterih zdravniki clo nič ne vedó, od kod de so, imajo morde v njih svoj izvirk. (Dalje sledí. ) Še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ún” pogledamo ; drugači bi se ne moglo najti, od kod de so takošni priímki v starih bukvah po grajšinah in farovžih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slaba pokveka nar bolj veka. Take krevlje ne vedó , kaj de bi počele od veselja , de niso za nobeno rabo, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | s pametjo, zložno , iskreno, kakor v' cerkvi na prižnici ; četertič de so pošteni, časti vredni in častí željni možjé, kterim je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | z eno besedo, ti gospodje morajo biti jako prebrisani ; tretjič de znajo dobro glasovitno besedo zastaviti, se po nemško odrézati, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | potrebniga naredila; koliko de se ga po priliki porabi, nam kaže prevdarjeno število dohodka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | take Krajnce govoriti slišali, ki še ne vedó: kteriga rodú de so! Spodnji Štajarci, Koroški, Goričanje i. t. d. govorijo ravno |
| Zlata Vas (1850): | nek gospod Ožbalt po imenu? ali je domá? « Brencelj odgovori. »De! stanuje; zakaj pa prašate po njem? « Ptujic reče: „Kraljevi sin |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shazou: o dabi ti teva perbuegi Moja P. P. biti dabi on menei skues niega velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tabe oh mai nabeshzhi Ozha dabi ti tov menei gorei useti sa anega boejga tavarharja noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | iberzhne rezhi: h' pianſtvi alpa k' shpili inu na ofart: dabi ti skues tu Boga mov shaliti noi bilshnje pohushati velko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Dusham h' pomvezhi: inu samsaba h' potriebi imou nuzati: inu dabi is tiem te svolone zhaſtiu noi hvalov: inu vsam viernam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sa anega boejga tavarharja noi meni potlei moi von posvati: dabi jas mou samojo potriebo: noi htuojai zheſti inu khuali noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sabito. INO POTAM REZI Kader bosh vidov dabo Flinko napivjov dabi imov tabe streliti shitro, srezi te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nabeshzhi Ozha: dabi te tvoi venkei isbrani sin same prosou dabi ti mene sa Anna tovarnarja gorei useu: gleh kaker je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vliezhajo noi mene srvetami tapo kaker eniga otroka jas sheliem dabi te 15. bolazhine pozheshzhane ble naden te sodve je jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim tabei O S. Ko'orna ti obvaſtniza teh shazou: o dabi ti teva perbuegi Moja P. P. biti dabi on menei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bras vse shkode inu navarnoſti na dushi noi na thalesi davi mene N: to pegerano shumo dnarjou pernasata satu jas vas |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | perpravil v’ ſvęti Raj: On per Ozhęti sa naſs proſsi, Deb’ my shivęli vękomaj Nej te lubęsen ta ognena ˛Skus proſhnjo |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | dejli s’ nam’ tvojo ſhalloſt! ſravn tud’ poniſhnu pros’mo, * deb’ ti nash trosht, ’na pomozh * v’ vseh teſhavah, dokler ſhiv |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | v’ d’ſhello Egyptovsko, S’tabo pojdem, se nabom bal, Deb’lih na pot’ ſhivlenje dal. 6. K’bom tamkej s |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Skus njega) myr dobę. Duhovnu Obhailu. (Gospod jeſt niſim vrejdén. ) Deb’ tebe danas vshil (Al rezi, de bóm vręjdén. ) rep. In |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | bil sa naſs saklan) 2. On vſe ſlabóſti naſhe noſsi, Deb’ naſs perpravil v’ ſvęti Raj: On per Ozhęti sa naſs |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | s'Tem ofram tud' srozhimo Duſho , ſerze, telu , Inu perporozhimo, Deb' tebi vſhezhu blo , Debi mi vſe dershali, Kar ti nam |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ogovor na Vuzhenike Starſhi bi radi, deb' otrozi bersh snali némſhko, franzosko, laſhko in vſe druge navuke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo zhàſi, Șhel náj vſak ſam bo ſkos shivlênja sméde; Deb' enkrat ſe ſklenile póti náji, Me túkaj vidiſh sdaj v |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'meni, inu meni v'tebi le samu najdem. O debe meni mogozhe bilu tebe tolkajn vezh lubiti, koker uſſi Cherubini |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | semli bode bolſhi, inu vezh. Sozhiva more na mokrimu, inu debe- |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | mu veselje kali? Predobriga serca se mi je videl, kakor debi le misliti mogel, de ga kaj nepokojna vest teži. Morde |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | naiga 3. petzhe inu ta ttezhi petek poidi bosh vidov dabo peteln shie sniedan inu bojo 3. druje rezhi notre uskledah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | savesan noi serze sabito. INO POTAM REZI Kader bosh vidov dabo Flinko napivjov dabi imov tabe streliti shitro, srezi te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vjeta takv nai o Gospvede Jesvs Kriſtvs istvojemi svetemi pramagati dabo mene moja srezha los inv frei tv pomai mene o |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa, da jas sobena branvo nabom troſtan dabo nieh oroshje pershvo mehku kaker vosëk tv pomai mene Bveg |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | doro vino inu 3 shemle noi jidi vano shauberno ispo dabo omito noi pomatano poſtavi ano shauberno miso nasried ispe usemi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta; dabom mov pokoi ihv dabo mène vse kdoromi pershvo tu menei pomai bveg ozha † bveg |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sheveti dabodash ti bras vsa tadua nadushi noi natalesi tuje dabo- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | resodiesh to samlo dabom vidou zhei ti dnarji lasho inu dabo ofen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tevazhar ti morash tu frihtati vanei shaubernei ispi dabo is shegnaniem kadivam unka pokaiana, tede dei teſto perſt na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhries shaze: on jeh tabe vender naboda pernesou dergazhi: koker daboda skues boshijo muezh pergnan: ja peſtim volati daso duhovi damajo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozhi daboda tabei use povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dershi al tu prapovei dablek kar gorei na odujo prei daboda zhiſto sanuzan. TA 55. KAPITL. Spet an dober Mittel Saukradane |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 71. KAPITL. Spet ana resnizhua inu tudei skushana riezh; daboda tabeI Toja srezha resodieta noi nasrezha prei poviedaua dase viesh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | golemi perſtmi perſti nadoteknash: noi dejo namiso vanam lapam zimre daboda doro pokaian is shegnaniem kadivam: noi omito inu doro pomatano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nasnanje dati Aleluja Aleluja Aleluja. v poshli tvoiga svetiga Duha daboda on shafov. ℟ inu bosh ponievov obliezhje te samle? MOLITVA |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ana gvishna inu skoshana riezh dati morash eniga duha sarotiti daboda tabei sushov podni noi po- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moimi faintami daknabojo mogli mena kshkodi biti nabvase noi natielese dabojo mene dovi vihati morli dakna bom ranjan al stralan prad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nadvshi al natelesi shegneitame te S. S. 5. kervave rane dabojo vsi moji sovrashenzhi vidiozhi noi navidiozhi svesani noi pramagani tv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | hduer piti iozha pi? natu bojo oni jedli noi pili dabojo use snedli noi popili natu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna posabi nate buerne inu navierne Dushe vgizah, dai buogaime dabojo sate shebroli. Anna druga dora Riezh. TA 34. KAPITL. Da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | as kna zvibvam dabosh ti menei saki den povonou dabodam samojo potriebo kei jemou nuzati noi buernam ludem venkei isnotou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | srone poshli ti menei skues nio aa dar dabom jas istiſtim moje note porounou inu moje shale dopounov Amen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta; dabom mov pokoi ihv dabo mène vse kdoromi pershvo tu menei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vzhimene karknasnam inv daimene karkënëmam o Jesv dai mene gnado dabom tabe sveſtv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. tu jas tabe prosim skues tvojega sina Jesusa kriſtusa dabom od ta zhasna inu venzhna bveshtua rieshan: tu jas tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nasvetam krishi terpov pomai inv obdershi mene stvojo S. gnado, dabom jas mogov tvoje britku terplenje inv tvojo nadovshno grenko smert |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sapoviem dase ti mena pokoren skashash noi resodiesh to samlo dabom vidou zhei ti dnarji lasho inu dabo ofen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. dai tabei Bueg svojo muezh inu vse vierne dushe dabodash ti menei pokorn noi bodash menei sushou bras usa strahu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | menje pana. Sedei tabe bodam poduvzhou kaku ti jemash nashtelati dabodash ludem noi shevini pomagou od gifta? al ozhash ti ventuati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi ti potuoimi stani se nosi inu prou sazhni sheveti dabodash ti bras vsa tadua nadushi noi natalesi tuje dabo- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sedmaeh do sedmeh do osmeh mei ti uro inu prei dabodash ti uro mou shebrei priedi to molituo inu pouni spet |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi prosiga da on tabei sasaki den aniga tazhiga da: dabosh ti odta sheveti mogou noi veshe bogu sushiti inu kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | as kna zvibvam dabosh ti menei saki den povonou dabodam samojo potriebo kei jemou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | anomi tazhomi sezhji shovz piti, potam se knabo sbvdov prei dabosh niemv jesih noter vſte vliv? je skvshano. TA 28. KAPITL |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti viesh daje an skrit shaz sakopan nai bueli je dasi ti sam vidou an shaz goreti alpa je tabe an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | so kupli steſta so dnarji gratali? Jeih pa tude velko daso te dnarje sapasli k' kniso teli pobrati karso napoti nashli |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh ubukelzah poduezhan obogatete? te bukve kaker je mena poviedano daso oni ko sami sase imeli shribane inu te bukle soble |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skrou: pa se she mora pergodihi dabi duhov vezh pershuo daso ukupa meli teſt dnarje skrite: pati knemash saspati temuzh vahtari |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dergazhi: koker daboda skues boshijo muezh pergnan: ja peſtim volati daso duhovi damajo zhries posvatne shaze guout? al obvaſt: pale skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velko barti odnieh Samih skushane inu daso oni te shaze vehku dobili inu skues vse shuaht shebranje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | daso hvdizhi sad shli je nie barov zhei pa imata dvshizo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vi tudi edn drugiga lubite. Per letemu bodo uſſi ſpoſnaii, deſte vi moji Jogri, aku bote med ſabo lubesen imeli. Rezhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is zhieteni inv so she zhalesne zhele okveli mene nabili dasemse jes kvma odihvov. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 30 taushent rainsh! Ani so nashli an tak kupz dreka dasose zhvdli so shli miemo: ani so teſti gorei pobrali noi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ta ostala, de sme vsak gospodár 4 védra vina brez dacije iz Hrovaškiga perpeljati. Teško je vganiti, ktero vojsko ustno izročilo |
| Fabule ino pesmi (1836): | vſak Kinésar sna. »Ker is kaſe bo premêknil Od deshélſkih dazh en groſh. Rok obé bo v’ klado vtêkniſ. Da mu |
| Fabule ino pesmi (1836): | ji odréshe nosh. « Padnil je v’ kaſhtígo toto En deshélſkih dazh piſár, Ker je v’ kaſo, esh ſramoto! ˛Ségnil, no ’s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v Moravskem verhi sledeče davke pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko dačo (Dominicale) in deseti penez. Robotni in desetinski denar pa se |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | vſtajale. Sdaj ſe babura trikrat pred poſodo saſuzhe, trikrat vanjo dahne, jo potem okoli saſuzhe in zhudovit blagoſlov isgovori. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tako skrbno, da se ne dotekne peresca. Ali smrt jej dehne na roke in mati je čutila, da je smrtna sapa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | opomenam: utvojei velzhei martri katiero si ti saboshjo delo praſtava? daozhash ti menei boshjo pomiuezh sprositi: inu menei bojomi grieshniku pomati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pateronjenja usah bojah upotriebi ti kateri bojo tabe napuemazh klizali daozhash jem saboshjo delo ven is notov pomati? Jas sedei sklenam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | daboda skues boshijo muezh pergnan: ja peſtim volati daso duhovi damajo zhries posvatne shaze guout? al obvaſt: pale skues boshjo guout |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ano shegnano svizho na miso: inu mash biti govo sam danema neshzhier satu vedeti inu kader mash use taku napraulano poklekni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Tukej prejmesh ti uſſe dobre svjete, inu te narbulshe noter dajanja kader bosh obteſhan. Popuſtè zli asi skupshine teh ludy, kjer |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhe od predar vitnega dajanja spraſnena. Zhe nauterpish kaj dati, daj saj dobro beſſedo. Narezi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 12 krajcarjev. Kadar pa začnè konja driska gnati, mu ne dajaj solí med vodo, pa tudi prehladne vode ne, ampak zmešaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne. Strada naj. Prazen vamp je pervo zdravilo te bolezni. Dajaj mu tedej poleti le trave, pozimi pa reženih otrobov in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da živina več tednov in brez bolečin kri šči; takrat dajaj živini vsaki dan dvakrat pol bokala vode, v kteri se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vsaki dan nekoliko na čisti zrak, da ga poživi, in dajaj mu vsaki dan 1 lot brinjevih jagod in 1 lot |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gnojenju koz prasiča driska napade, stolci želoda v moka in dajaj dve žlici te moke prasiču dvakrat na dan. Ako prasič |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ledic ali mehurja) pritisnil, da je treba tudi pušati. Ne dajaj pa bolni živini med tem ne sena, ne slame za |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá, ne dènarjov v' vaſhih |
| Deborah (1883): | mi! Gospod župnik, le trdite, da je to divjaštvo! Le dajajte srenji lep izgled! Le obrekujte zaukaze naše vlade! Visoka naša |
| Sacrum promptuarium (1695): | mej vamij. Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski krajl Alphonſus tem Sakonskem rekozh: Tunc matrimonium tranquillè exigi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 30. Zgubljéni ſin. Jesuſ je ſpet vezhkrat nauke v' prilikah dajal. Gotovo je ta le sa zhloveſhko ſerze naj lepſhih ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sačel. Naredil je tudi obrazič zemlje tistiga kraja in jé dajal imena laſtniga iznajdenja poglavitnim hribam, rekam, mestam, jezeram, vasém i. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na kmetovanje ne umim posébno, de bi komu kake nauke dajal, če bi mojih naukov poslušali, bi bile „Novice” kmalo skozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | robo in zdelam vred zanaprej 1 funt po 20 kr. dajal, kakor je že tudi meni storil. Jur Plémèl, beneficjat na |
| Zlata Vas (1848): | se mu smilili. Učil jih je mnogih rečí, in jim dajal v prostih urah v tednu domá kaj brati, rajtati ali |
| Maria Stuart (1861): | tem nikogar ne poznam, Da Lestru dovoljenje in ukaze Bi dajal. (Ponižno se bliža Elizabeti. ) Le iz ust kraljičinih — |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ni biv ta luzh, ampak de bi od luzhe prizhuvanje dajav. Tu je bla ta prava luzh, katira uſſakiga zhloveka reſſvitly |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njemu na prizho sapovdi, inu poſtavo tega ſhivlenja, inu navuka dajav. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | imę Joannes. Ta je perſhuv k'prizhuvanju, de bi prizhuvanje dajav od te luzhe, de bi uſſi ſkus njega viruvalli. On |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Atila ; v nizh je bilo vſe priſhlo. Krajnſka deshela je dajala ob tiſtim zhaſu po 300 mósh na brambo pred Turkam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ti ſi nam shivljenje dál ; Duſha Ti bo vézhno zhaſt dajala, — ,Srezhen , kdor ne martra nizh shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva nehvaleshnoſt zhbele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa visoka, mi je imenovana peč vonder prepičlo gorkote dajala, dokler si nisim nadloge popravil, ki me je, posebno na |
| Zlata Vas (1850): | iz družbe sunjen bil. Ta naredba je pa še dobiček dajala, na kteriga poprej nihče mislil ni. Namreč, ker bi bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kmetije dve tretjini (dva driteljca), na hiše pa polovico vrednosti dajala, ktero vrednost pa bo po svoji tarifi cenila, ktere dosihmal |
| Zeleni listi (1896): | da imam Zorka zeló, zeló rada. Pa ubogati me mora. Dajala mu bom tako dolgo »brezovega olja«, da se bo naučil |
| Gozdovnik (1898): | Rdoles, zasačen je bil. « Ta gotovost je bila zdaj nepobitna. Dajala je Kanadčanu besnost obstreljenega mrjasca. »Fabij! « kričal je rjoveče, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne bojo presegale neke meje, čez ktere se ne bojo dajale, in potem se bojo, kakor smo že gori rekli, zanikerni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Terſt pridti, in tam kupzhevati, bres de bi kak davek dajale. Terſt, ki je bil popred kakor ſadaj Kamnik ali Shkofja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tako ravnanje; krave so bile kaj lepe in mleka so dajale po 12 bokalov na dan. Kislo zelje gnjilobe obvarvati. Dostikrat |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Bonifaci vsadil, so veselo in čversto rasle in kóšato senco dajale. Tirček pa ni hotel več nazaj iti v svojo domovino |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ludję govorili, bódo odgóvor dajali na dan tę ſodbe. 37. Sakaj is tvojih beſsedy bóſh |
| Genovefa (1841): | ſo ſe tudi lépe shivali veſelili, ki ſo ji kruha dajali, jo boshali, in matere ſo rekle: „O Bog, ko bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zdravilski postavi, po homeopatii ali alopatii naj bi zdravniki nauke dajali; le to vém, de mi tacih podukov prav zlo potrebujemo |
| Zlata Vas (1848): | zasmehovani od svojih tovaršev in zasromovani; gerde perimke so jim dajali, jih „šolmaštre in dohtarje“ zmirjali in jim na vso moč |
| Zlata Vas (1850): | godé — in ko bi po svoji modri glavi dobre svete dajali, vzroke njih siromaštva odkrivali, jih svarili in jim pot k |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | otrokom izročil s pristavkom, da bi mu živež in kót dajali. Uprav to je bila pa tista teška butara, ktere njegov |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | enega drugega sodili, inu bodo pravizo tvojega serza na vago dijalli, ter bel koker kedej popred shtemalli. Kader se uſſem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino gre v' puſhavo. Kedar ſe je ljudſtvo Janesu kerſtiti dajalo, je tudi Jesuſ k' njemu na Jordan priſhel, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bi bolj rastlo, več in lepšiga sadú in dobička dajalo , jim hočemo nekoliko kmetijske kemije v kratkih sostavkih od časa |
| Zlata Vas (1850): | se ni mleko od bolnih krav ali pa od mladic dajalo, so imeli izvoljeni trije ogledniki pravico, vsak čas v hleve |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | divjakov so bili pisano pobarvani v strašnih risbah, kar je dajalo njihovemu že po naravi divjemu izrazu še strašnejšo podobo. V |
| Blagomir puščavnik (1853): | enkrat vsaki teden na skalo z zvoncem k molitvi znamnje dajat prišel. Ko dan odhoda pride, se spet vsi sosedje pri |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | na nivah. Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel okoli drevja dajati, tem mladem teletam jesik vsigni, inu aku ſe bele koreninize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | minili, ko ſo ljudje rasun drasiga plazhila tudi dobre beſéde dajati mogli — de bi poſlednizh blago tako dobili, kakor ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe mora bolj pizhla in mènj tezhna kerma ali futer dajati ; ſlabotni pa in ſlabo rejeni je bolj tezhne, pa vender |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Trétja pomozh ſo vſe kiſle rezhí, ki ſe morajo shivini dajati. — Sa to je dobro: Voda od kvaſú, — jeſih s vodó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in njegov namestnik dobro znajdena biti, da zamoreta povsod odgovor dajati. Novičar iz mnogih krajev. Cesar se bojo 12. t. m. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | listi (Pass) k večemu do konca februarja (svečana) tistega leta dajati, v kterem stopijo v pervo versto starosti, ki je za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | libri kervi izpustiti, in potem dvakrat na dan sledeče zdravilo dajati: Vzemi 1 lot solitarja, 1 lot vitriolnega vinskega kamna, ju |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | eno žlico hrastovega pepela in pol lota antimona na kermi dajati. |
| Zoologija (1875): | živalskem in rastlinskem življenji prav naravno razjasnjuje, vendar nij opravičeno dajati mu tako obširno veljavo. Ako napredujočemu razvitku v naravi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | začetku šolskiga leta. Serdca nikak nedajmo tudjini, Dužni smo sve davat domovini, — Ova mati nas je odgojila, Njezin je naš život |
| Robinson mlajši (1849): | težavno je bilo, Petku vse le s kazanjem na znanje davati. Med tem se je vemdar Robinsonu udalo, ino Petek je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pod kamnam brati, glave odresati, v' laſhkim ojli na Sonze dijati, je dobru sa glide, krish, inu shilne bolezhine. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | luft. Ni ga zdravila boljiga od zdrave sape. Zdrava sapa daja truplu od zunaj skozi kožo — od znotraj skozi pljuča neprenehama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljubljani, so zboru pokazali cvetečo ogersko ogeršico visociga plemena, ktera daja veliko olja, pa tudi čbelam posebno dobro pašo. Oni so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | arsenatih rud. 6. Oglokislo apno, vešek, kalcit, CaC. Ta mineral daja nam lep izgled dimorfizma, zakaj on kristalizuje v podobah dveh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shushan shtuk sause shaze usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an skrit shaz sakopan nai bueli je dasi ti sam |
| Pozhétki gramatike (1811): | beſediza, ktira ſe predſtavla narezhivnim imenam, ino ktira na snanje dáje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to, ljubi otrozi! Jaki, nedolshni ino vojſhaſhki mladenezh Joshef vam daje tukaj prav lép sgled. Ob ſkuſhnjavi miſli v' Boga. ˛Se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu, pa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dvakrat na dan, zjutrej in zvečer sledečega zdravila med pičo daje: Enoletnim in dveletnim prasičom pol lota solitarja in en lot |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dvakrat pol lota ali en lot glauberjove soli na vodi daje, da začne skoz njega gnati. Leto ozdravljanje se vsakih osem |
| Rudninoslovje (1867): | se kuha živo apno, ki ugašeno i s peskom zmešano daje mort. Kreda je za črtanje i mazanje, lapor nekterej zemlji |
| Botanika (1875): | 201. nam kaže vzhodnje-indijsko sagovo drevo (Cycas circinnalis) , kterega stržen daje tako, kakor tudi več drugih, sagovo moko. |
| Botanika (1875): | sadi iz južne Amerike prinešen mad (Madia sativa), kterega semé daje vkusno olje. Tudi pohlevne marjetice ali rigleca (Bellis perennis) ne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mi shje to sviezho urozhe dajajo tedei rezi jemi ti naveshese kaker je niomi je me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | delajoči vsako leto več bukev polnih slavjanskiga duha na svitlo dajajo. Mimo druzih je posebno spomina vredno delo, ki pod naslovam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | namen je občno podučenje v ti reči. Razun druziga prizadevanja dajajo imenovane družtva podučivne bukvice na svitlo, ktere serca mečijo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sinov je potreba, ki iščejo kar je pozabljenega, na svitlo dajajo, kar semtertje po kotih tičí, in kar iz tujščine dobrega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | biti s potrebnim perjem se preskerbeti, tedaj murb nasaditi, ki dajajo hrano svilnim gosencam. Prostora za nje se ne manjka, pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | červiči) se dobro sponašajo, in pazljivo ravnani svilo posebne vrednosti dajajo. Kar je pa še poglavitno, je to, da so se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se nekako grapovo tiplje zarad steklenastega živca. Nekteri kvarcati trahiti dajajo izvrstne mlinske kamne. Navadni spremljevalci trahitovi so: Plovec, obsidian pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pila, do 6. se jih prime jeklena klinja, čez 6 dajajo z jeklenim kresilom iskre, do 3 ranimo jih z nohtom |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rabijo za zid in za tlak; sprhnele breccije in konglomerati dajajo zemljo, koje lastnost se vedno ravná po kamenji, iz kterega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vrednosti, nekoliko derv in lepo stanovanje v šoli. Stariši mu dajejo mesečno plačo po 10 krajcarjev. To pa je pičli živež |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in jih še delj ko do malih južin živo prepeka, dajejo one tako kapljico , ki kri razpali in zamakne sercé. Te |
| Zlata Vas (1848): | tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za tó. Soseska sama je tega kriva, de nima |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | serce, de ne gledajo na druge straní, kader se glasovi dajejo, — ne na tisto stran, kjer ministri sedé, ne na tisto |
| Zlata Vas (1850): | tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za to. Soseska sama je tega kriva, de nima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poprej; ter ne le več grajšin, ampak tudi umniši kmetje dajejo v tem lep izgled. Pa ne moremo tajiti, da veliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | korcí krite in tù in tam z zalimi podobami okinčane, dajejo neko dopadljivost vsakemu poslopju, da ni, kakor v nekterih mestih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | to je, z novimi znajdbami, ki jih obertnijstvu na roko dajejo natoroznanske vede in posebno kemija, mora napredovati obertnik in rokodelec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | toda le po malem jih je najti in malo korista dajejo. Trdota jim je 5 do 7.5, gostota 2.6 do 4.3. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Nje modriz je slat. Rad pléſhem okrogle, S' pèto glaſ dájam, Premedem vſe vogle, Şe V zépa dva májam ; Noshíza pa |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Bog! posebno ta Tvoj dan presveti, De naj Ti hvalo dajem, vabi me! Veliko dobriga želim početi, In vedno bolj s |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | časa, pa se bo vse dobro steklo. ” „Saj ti ga dajem, še preveč, da bo vse upanje zginilo. Vendar čas je |
| Gozdovnik (1898): | iznenaden, korak nazaj stopivši. »Res je! « potrdi Rdoles. « »Tu vam dajem roko, meš'šurs. Slovečim ljudem jo rad podajam. |
| Stric Tomaž (1853): | In ktere postave so za nas? Mi si jih ne dajemo, mi se ne posvetujemo in ne volimo, tudi nikogar za |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj ony ukaſujejo tebi v' boſhjemu imenu. Nili res? ti dajęsh le na tvoje naprejpoſtavlene ahtengo, zhe falerje imajo, ke tebi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | serzam na dobrute spominujesh, inu ſa taiſte zhemsh te ſahvalle dajesh. Akulih is dobrutame namoresh glih pridti, de be njeh taiſtemu |
| Zlata Vas (1848): | vpraša: „Komu si dolžán? Koliko? in koliko obresti ali čimža daješ od sto? Na kom si se zadolžil in ali si |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nóſhi, inu v'tvojim sadershanji. Ti ſi grosnu mehek, inu dajeſh ahtèngo, kaku eden s' tabo govory, kaku h'tebi pride |
| Kuharske Bukve (1799): | ter ga po verhi ozręteh pìſhet obloshi, kader na miso dajeſh. 299. Piſheta v' majeronovi polivki. Otręblene, na zheterti sręsane piſheta |
| Kuharske Bukve (1799): | v enim mózhniku podobno oſtane. Kader v' ſklędo na miso dajeſh, potręſi s' podolgaſto ręsanim lemon lupkam. 204. Dober ſneg. Deſęt |
| Kuharske Bukve (1799): | perſtavi eno zhetert ure popred k' sherjavzi, pręden na miſo dajeſh; smiraj męſhaj inu shverklaj, dokler nesavrè. Potle deni moknato jęd |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je pa odgovoril: „Marta, Marta! veliko ſkerbí in opravka ſi dajeſh; le eno je potrebno. Marija ſi je naj boljſhi del |
| Tine in Jerica (1852): | živinsko delati, pa de vender poslam vsak grižlej štejeta, in dajeta, česar bi še pes ne jedel, i.t.d. Jerica je le |
| Stric Tomaž (1853): | potem pri njem večno veseliti. Molitev in nepremakljivi up mu dajeta moč, da je v tem peklenskem kraji zamogel se serčno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pri mestnih poslopjih nič posebnega, vendar enakomernost in talijanski okus dajeta mestu — pa le novemu — neko prijetnost in dopadljivost, ki se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obdielov, jas tabei tvdei prosim dai ti menei tvdei mvezh dajas vse moje fainte bom mogov pramagati bodita vidiozh al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da bodam tvdei jas deleshen taiſte pravize tvoiga nabeshzhiga ozheta, dajas tvdei vsakateromi iszieliga serza odpvſtiem kaker siti tomi desnomi shaharji |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shnega: prad buegam noi prad tiem svietam: damenei antuart dash al daſta noi povieſta nateram Kraj so ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI DALAFARI RARERARI tv je gebrejish. TA 10. KAPITL. Kateri te pridiozhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | svojemu izobraževanji storili. To je sicer le jedna stopinja, in daleč imamo še, preden da druge visoko izobražene narode v slovstvu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | obderžal, de konja na mesto obstojita. Ljudje, ki to od daleč vidijo, berž pridejo na pomoč. Midva brez škode iz pod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sto centi blaga. Ta reka ima sicer svoj pravi začetek daleč na Notranjskem; Pivka, ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico vred |
| Viljem Tell (1862): | solnčnem blesku. Na levi v oblake zavite gore, na desni daleč zadej snežniki. Še preden se vzdigne zagrinjalo čuje se pastirsko |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | 9. Divji labudi. Daleč od tod, kamor leté lastavice, ko je zima pri nas |
| Valenštajn (1866): | Butlar. Vlomite vrata! (Dreve se čez mrliča po mostovžu. Od daleč se čuje, ko padejo dvoja vrata zaporedoma. Zamolkli glasovi, orožije |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | O Tone; Tone, jaz se nijsem nadejala, da si tako daleč zabredel! " Tone je bil ves potert in obupan. Bled kot |
| Gozdovnik (1898): | me večkrat. Kliče me po imenu, ki ga slišim od daleč, in glasov njegovih ne morem razločiti. Skoro mi je na |
| Gozdovnik (1898): | pognal. Komanč izpodbode konja z ostrogami ter se jahaje nagne daleč naprej, da bi v vihrajočem diru sledú ne izgubil. Vodil |
| Robinson mlajši (1849): | celo osvobojena bila. Kajti po tej strugi sta bila tako daleko zagnana, da se jima jujni ostrov ni drugáče prikázal, nego |
| Robinson mlajši (1849): | drugi plaval, se mu ni zdelo, kajti da je preveč daleko bilo; ino kaj bi le tude v plavanji bila mogla |
| Robinson mlajši (1849): | samo taka mora biti; ker se naš jaki narod prestira daleko po sveti po Vlaškem, Krajnskem, Koroškem, Štajarskem, Hervatskem ino Ogerskem |
| Robinson mlajši (1849): | ure peljati preden se jima je nadeja izpolnila, kajti tako daleko se je ta mel od polnoči k poldnevi têgla. Robinson |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pak, ker razdružen in razderžavljen, je v slovstvu in moči daleko za njima. Rés! da se tajiti ne more, ako bi |
| Zoologija (1875): | obhodni živec (nervus vagus), zato tako imenovan, ker se jako daleko razširja na razne strani. Ž njim se posebno animalni sistem |
| Sacrum promptuarium (1695): | shnimi jegrat, inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler od gnesda dalezh yh ſpele, inu kadar vidi de mu nemorio vbeſhat, sdaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | boſh enkrat pil, de ne boſh po poti peſhal. Koj dalezh damu imaſh, na zelim poti pa ſhe pod ſtreho ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sadnizh turne domazhiga meſta od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Iz vsake visokejih gor se ne vidi čez 20 milj dalječ; — vidi se sicer neka okrogla, nekoliko gerbasta, od plaviga neba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | biti. Na morji se pa ne vidi čez 15 milj dalječ. Kar je od visokejih gor čez 20 milj, in na |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | najvišjo stopnjo prišla. Čutili so tudi, de njih smert ni dalječ. Dobričeva mati so iméli drugjé opraviti, in Peter je sam |
| Blagomir puščavnik (1853): | kterih vitez s svojo zaročnico stanuje. Od tukaj se vidi dalječ čez Rajno po daljni prijazni planjavi. — Vitez Bric, kakor hudoben |
| Blagomir puščavnik (1853): | naju gotovo iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč morava hiteti, dalječ proč! Uno stran Rajne je dežela, od visocih gor obdana |
| Roza Jelodvorska (1855): | od tega, kar se je v Smrečniku prigodilo, se je dalječ okoli razširil. Iz vsih vasi in hiš Strašimiroviga posestva so |
| Fizika (1869): | moramo, po kterem redu. 6. Prišli smo tedaj zdaj tako dalječ, da vidimo potrebo, da se razdeli celi obseg prirodoznanstva. Kako |
| Genovefa (1841): | ſe mu zló nizh ne bilo bati ſhe vezh milj daljezh zhes goré in doline v najſtraſhnêji kraj puſhave, kjér ſhe |
| Genovefa (1841): | ſe je sdaj v téj grôsni dolíni daljezh v gojsdu, daljezh od vſih ſvôjih ljudi snajdel, je miſlil, de je Genovefin |
| Genovefa (1841): | de bi ſhe tiſto nozh na Vojnomirovo priſhel. Shé od daljezh je vſe grajſke ókna rasſvitljêne vidil. Ko je blishej priſhel |
| Genovefa (1841): | bil in kér ſe je sdaj v téj grôsni dolíni daljezh v gojsdu, daljezh od vſih ſvôjih ljudi snajdel, je miſlil |
| Genovefa (1841): | v dolínizo v votlíno priſhla. Boleſlav ji je shé od daljezh na próti priſkakljal in rékel: „O mati! ali ſte vunder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih je umerlo. M. Urno, kaj je noviga? (Poſtervi lahko daljezh shive poſhiljati. ) Brali ſmo, kako je mogozhe poſtervi tudi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morijo. Ali nam ne ſprizhujejo tega zhbelnaki, ktere she od daljezh polne panjev s oshganimi in oſmojenimi luknjami vidimo? Kolikokrat ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na to visho vſaki dan pol, ali kvezhimu eno uro daljezh. V Benaresu je popred ſtanoval in ſe do ſèm she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | navadno vſakimu ta smeſ takó priſtudi, de mu she od daljezh ſmerdi, ter sazhne neprenehama drusiga shivesha proſiti, kteriga ſe mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtarſhi preſtraſhijo! Vſa v' ſkerbi greſta oba v' Jerusalem zelo daljo nasaj. Povſod, po vſih ulizah tólizida meſta ga preiſheta, povſod |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti pra. S. Shenshtefan odkoder je prishov te struep taku dalzh nasai mageniati nia dup od te stuari N. jemlui pertam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi nasemli ponozhi noi podni pergodi noi posdi dalzh noi blisi spuevi noi na vehzhno sesvietish zhries vse ptanete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kviško k visokim kopam, ktere se kot strašni blatni povodnji deleč čez obdelano deželo razlijejo in jo zakrijejo, večkrat so že |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Mozes je zdaj Jetrove ovce pasel. Enkrat jih žene deleč deleč v pušavo, celo do Horeba gore. Tukaj po teh samotah |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | germ. Mozes je zdaj Jetrove ovce pasel. Enkrat jih žene deleč deleč v pušavo, celo do Horeba gore. Tukaj po teh |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | z upanjem, včasi z britkostjo navdajalo, je zamišljen že tako deleč odjezdil bil, de ga je še le spehanje konj počitka |
| Stric Tomaž (1853): | bilo dela, da bi ga ne bila od blizo ali deleč gledala. Vsem je bila ljuba, vedno vesela, in žalostna le |
| Stric Tomaž (1853): | pa, da ju niso dobili in terdno upal, da ste deleč od gojzda in močirja v kakem varnem kraji. Povedale mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | družbi gg. kaplanov Sumper-a in Ferčnik-a, ki sta me precej deleč spremila, in spustil se, ločivši se od nju , namest po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nobeni zavezi, so si sedaj sosedni. Kdor, če še tako deleč, ima kaj prodati, sedaj lahko naloži, hitro in cenó spravi |
| Čas je zlato (1864): | VII. Pisar. Tako deleč si je Lenče opomogel. Postal je deržavni služabnik, in se |
| Biblia (1584): | inu me zhaſty s'ſvojemi uſtni: ampak nyh ſerce je delezh od mene. Ali sabſtojn ony meni ſlushio, ker ony takou |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | eno tako ſhlahtno! eno ſgol samo! eno naumerjozho dusho! toku delezh lubiti, de njo skus greh napokaſish. Tukej bo le samu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ali ſna temu toku biti. Boſhje, inu nebeshke rezhy preseſhejo delezh um inu ſaſtopnoſt tega zhloveka, inu kaj ne? Boſhje skriunuſte |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Letó ludſtvu s' shnabli mene zhaſty, njih ſèrzę pak je delezh od mene. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se proti jugu od Vahte skoraj do Tančegore, 4 ure delječ , razprostirajo vinske gore, in, kér sonce precej, ko na zreniku |
| Slate jabelka (1844): | ſ. Vinzenz. Letá ſvetnik je bil v’ tej zhednoſti tako deljezh priſhel, de ſe lahko rezhe, de satiranje in satajevanje ſamiga |
| Slate jabelka (1844): | s’ njim iti do njegoviga ſtanovanja. — Vam ne bo treha deljezh iti, ſej je Foka tukej pred vami; ſtorite. s’ mano |
| Slate jabelka (1844): | navadl v’ satiranji poshreſhnoſti in v’ satajevanji teleſnih pozhutkov tako deljezh priſhel, de na sadnje she ni nobeniga raslozhka vezh med |
| Slate jabelka (1844): | velik kámin na ramo vsel, in ga je tri milje deljezh neſil; in je bilo she oſem let, kar je to |
| Slate jabelka (1844): | Bogam sedini. »Dokler ſam ſebe ne premagujeſh, in dokler tako deljezh ne prideſh, de ti bo vſe enako, naj bo tvoj |
| Slate jabelka (1844): | bogaſtvo in moje vſe, na vekomej! — ˛Srezhin kriſtjan, kteri tako deljezh pride, de drusiga nizh ne shelí, kakor le Boga; ki |
| Slate jabelka (1844): | popolnamoſti odlozhene dershí, je naſh jesik; sakaj kdor je tako deljezh priſhel, de ſe s’ jesikam vezh ne pregreſhí, je po |
| Slate jabelka (1844): | Alojsi. Bere ſe v’ njegovim shivljenji, de je bil tako deljezh priſhel, de nobenih ſkuſhnjav in nobeniga rastreſenja vezh ni imel |
| Slate jabelka (1844): | vidi, de ta miſel pride od Boga, ker je tako deljezh odlozhena od meſá in kriví, (ker je na ravnoſt naſproti |
| Genovefa (1841): | mi pokríte bile, srejena bila, ni môgla v tém pezhovju dalje preſtati. „O,” je vezhkrat rekla ko ſe je jokala in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Upajmo vendar, da bode sopet skoro zašlo, in vernivši se, dalje znabiti od zemlje, ko sedaj”. Sonce pa je vedno huje |
| Valenštajn (1866): | me, da vam dopovém. Prazne besede malo koriste možém. Jaz dalje vidim, nego kdo izmej vas; V hudo past lové i |
| Astronomija (1869): | telo, središče cele sostave. Solnce da si je skoro 400krat dalje od nas nego luna, se nam vidi nekako toliko kot |
| Astronomija (1869): | strani pa Vego, tudi zvezdo prvega reda v sozvezdji lire. Dalje so imenitne skupine, ki leže še znotraj povratnika rakovega, sozvezdje |
| Zoologija (1875): | ga je potem naučil, da je po hrano zletel malo dalje in se zopet povrnil na roko, sčasoma se je privadil |
| Botanika (1875): | najbližje stanice, iz teh v sledeče in pride tako vedno dalje. Kmali bi se pa na ta način naredilo ravnotežje med |
| Stelja in gnoj (1875): | zelišča in rastljinstva z raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore. Zmíraj dalje sega trnje in bodičevje in taka goščava je zadržek, da |
| Tiun - Lin (1891): | je ozki čoln mimo raznih v pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj usidranemu »Kormoranu«. Hudo natrkani Robin je sedel srpo pred |
| Roza Jelodvorska (1855): | Moj sinko! več uma, manj šuma! s tem se pride naj dalje po svetu«. Čez nekaj dni po tem se peljeta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bravcam okrog in okrog. Naj stari in mladi, domá v dalečini, Vsi naši prijatli, vsi Slavije sini Hvaležnosti serčne zaslišijo glas |
| Robinson mlajši (1849): | le na kterem ostrovi, še dozdaj ni vedel. V dalji — dalečini pak je videl vèrh — goro ino onamo — ta je tude |
| Gozdovnik (1898): | se obrne. Oko mu razločiti pa ni bilo moči, zakaj: da-li iz sovražtva in maščevanja ali iz besnote nad nepričakovano iznenado |
| Gozdovnik (1898): | se je ustavil ter včasih tudi zjahal, kadar je dvojil, da-li je še na pravem sledu. Morala sta biti dva možaka |
| Gozdovnik (1898): | pod kterim je bila zlata gruča. Uveriti se je moral, da-li je mogoče, z lasom priti do nje. Stopi na kraj |
| Divica Orleanska (1848): | Mi vsi! (Odidejo. ) Deveti nastop. Boriša druga pusta stran! Iz delje se svéti od sonca obsijano Remsko ozidje. Vitez v orožju |
| Robinson mlajši (1849): | alipak le na kterem ostrovi, še dozdaj ni vedel. V dalji — dalečini pak je videl vèrh — goro ino onamo — ta je |
| Divica Orleanska (1848): | Peto djanje. Divji gojzd, v delji voglarske bajte. Zlo tamno je, med silnim gromenjem in bliskanjem |
| Beatin dnevnik (1887): | ona šaljívo in vendar neizrecno milo: »Kaj pohajaš tjakaj v daljo, Gledi »dobro« pred seboj! « Dr. Kosee si je ploskal v |
| Lisjakova hči (1892): | zložila, segla po naočnike in se skozi nje ozirala v daljo, kakor bi koga iskala. Mudilo se ji je, zato je |
| Lisjakova hči (1892): | Kako pa, da se je vaša gospa odločila za takšno daljo? « »Zdravnik jo je poslal tjakaj. « »Haha, zdravnik,« zasmeje se starec |
| Fizika (1869): | navadne daljave na mah razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav neizmérno kratek čas. Res da je ta hitrost električnega toka |
| Fizika (1869): | ledišča. Da se pa zamore to bolje zaznamovati, razdeli se daljava med obema točkama na več med sabo enakih delov, ki |
| Fizika (1869): | ste obešeni v središči ali pa kje koli v enakih daljavah od njega. Iz tega sklepamo: da dve enaki vspóredni sili |
| Fizika (1869): | vzporedni sili stojite v raznotežji, ako prijemate (grabite) v enakih daljavah od podporišča ali vrtišča ravnega droga. Pod. 25. Ta zakon |
| Fizika (1869): | o; in ako potem po dve in dve, v enakih daljavah se nalazeči, obešamo v drogovem središči o, Pod. 26. Pod. |
| Gozdovnik (1898): | svit je ožarjal grozotne podobe. Na kolceh, postavljenih v nekih daljavah, plapolali so človeški lasje v lahnem vetriču; človeške lobanje so |
| Fizika (1869): | eno sekundo, vender je toliko gotovega, da se v navadne daljave na mah razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav neizmérno |
| Astronomija (1869): | Zapustivši te daljave in čudovitne prikazni, stopimo zopet na zemljo, ter si oglejmo |
| Astronomija (1869): | kakor smo dosedaj sploh, menili. — . Ravno tako bi si morali daljave vseh druzih premičnic naše sostave za 0.0404 del zmanjšati, in |
| Astronomija (1869): | med obema. — Razun preiskave o naravi solnca je dandanes preiskava daljave solnca od zemlje na dnevnem redu. Velikost paralakse solnčne je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | misel, da drevésa, posajene poleg polja in senožet v pravi daljavi kakošne 4 sežnje saksebi, sadežem škodjejo, bi imela sicer po |
| Fizika (1869): | trojnej daljavi le tretjino tiste velikosti, kakoršne je v enojnej daljavi. |
| Astronomija (1869): | od zemlje, in ker je premer zemljine sence v tej daljavi skoro trikrat veči, kakor videzni premér mesečev, zato se nam |
| Astronomija (1869): | vidi nekako toliko kot luna. — Videzni polomér solnca, v srednjej daljavi je 16' 1,17", največi 16' 17,29", in najmanjši |
| Fizika (1869): | tisti predmet imel v dvojnej daljavi le polovino, v trojnej daljavi le tretjino tiste velikosti, kakoršne je v enojnej daljavi. |
| Astronomija (1869): | milj daleč od solnca. — Zemlja bi bila toraj v srednjej daljavi le 19,846.794 (mesto, kakor prej 20,682.329) milj od solnca |
| Fizika (1869): | in zemlje, 3) v s tem danej mogočosti, v vsakej daljavi s pomočjo dratene spiraljke kos železa po volji napraviti magnetičen |
| Fizika (1869): | zdi, kakor da bi ravno tisti predmet imel v dvojnej daljavi le polovino, v trojnej daljavi le tretjino tiste velikosti, kakoršne |
| Astronomija (1869): | Zadnje število gospodov Ellery in Airy kaže, da si moramo daljavo solnca od zemlje za 835.535 milj zmanjšati, t. j., za |
| Astronomija (1869): | zemlje na dnevnem redu. Velikost paralakse solnčne je merilo za daljavo; čem veča je paralaksa, tem bliže nam je solnce. Večidel |
| Astronomija (1869): | je solnce. Večidel nahajamo še v knjigah paralakso za srednjo daljavo solnca od zemlje zaznamvano z 8.57116". Le Verrier, pred kratkim |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Ko je Ema proti večeru zopet s stolpa gledala v daljavo, zapazi na cesti voz, obdan s konjiki. Urno zderči po |
| Gozdovnik (1898): | tresku, ki skoči skozi nagomilane oblake. Četvorica mož pogleda v daljavo. Na vrhu piramide, prav na kraju ploče, je stala visoka |
| Biblia (1584): | Goſpud tudi zhes Sobboto. INu on je od unod ſhàl dajle naprej, inu je priſhàl v'nyh Shulo. Inu pole, ondi |
| Biblia (1584): | taku porozhati ſvoim dvanajſt Iogrom, je on od unod ſhàl dajle naprej, vúzhiti inu prèdigovati v'nyh Meſtih. KAdar je pak |
| Biblia (1584): | sdrava poſtala v'teiſti uri. INu Iesus je od unod dajle ſhàl naprej, inu je priſhàl h'galilejſkimu Morju, inu je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ampak sa grehe tega ſveita, namrezh sa naſhe grehe. Taka dalei govory ta Prerok Isaias cap. 53 Vulneratus eſt propter iniquitates |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | jes ozhem, ſo te beſede Chriſtuſove molitve, per katirih imamo dalei premiſlit, de ta vezhni Syn Boshji, aku je lih on |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | noſtri JEsu Chriſti, Terpleine Goſpuda naſhigaJEsuſa Chriſtuſa, per katirimu ozhmo dalei premiſliti, kai je ta nar nadoshniſhi, ta nar pravizhniſhi, ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vsetju ob tulkain vezh v' ſvoimu duhu perpraviu, ob kulker dalei bi od tiga meſtniga napokoja odlozhen biu, ni ſamu tu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhe radovolnoſti premagat. Vezh ko ſe bomo naſhim sheliam odpovedali, dalei bomo od navarſhne sapelani biti odlozheni, inu mein ko bomo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | anathametizare, & jurare: quia neſcio hominem iſtum, quem dicitis. Taku govory dalei od Petra S. Marcus cap. 14. Tedei ſe je sazheu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | hudobniga Chriſtuſoviga isdajauza Judesha je per ſvetmu Mattheushu cap. 27. dalei taku sapiſsanu: Retulit triginta argenteos Principibus Sacerdotum, & Senioribus dicens: peccavi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | samirimo. Oravit tertio eundem ſermonem dicens: Pater mi! Taku govory dalei S. Matth. 26. je trekizh moliu enake beſſede rekozh: Ozha |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize, ampak gledej dalej noter v' taifteh skrivnuſte; ſakaj ti moresh tvojo dusho, eno |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jęnjal Jęsus narozhati ſvojim dvanajſt Jógram, je on od ondód dalej ſhàl vuzhit, inu osnanuvat v' njih męſtih. 2. Joannes pak |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | toku naprej, tok jeſt miſlim, beſtja, ti lasheſh, inu mo dalej nevupam , koker ga vidim — ampak puſtimo to rezh — Nizh nemarej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lę ſamu miſliti, inu ny nikoli mogozhe; sakaj zhe jo dalej premiſhlujem to zhiſtoſt inu lepoto tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njegovih udov odgnala, de bi on s novo mozhjo ſhe dalej povelje Goſpodovo ſpolnoval. Ponishna kakor ſpomladanſka vióliza, kteri deſiravno pertlizhni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemar puſti, mu jih ogrenujeſh. Tvojo zhaſt, vinſka terta! ſhe dalej povikſhovati, bom perviga pévza med nami, pévza ljubésni naproſil, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | slavjanske Novine. Izobražen človek mora več znati, več vediti, in dalej viditi, kakor prost kmet, kteri samó naše Novice bere. Se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ko bi se bila slana le se kakih štirnajst dni dalej mudila ; h sreči je tri dni pred sv. Martinam pobelila |
| Divica Orleanska (1848): | po boju vam poplačal, Če preživim. Zdaj pak me kliče dalej Osode glas, katera še sodivno Kervave vadle na borišu meša |
| Genovefa (1841): | unim ſvétu vézhno od mène lozhen! O, Boleſlav, oſtani dober! ” — Dalje ni môgla vezh govoriti; na ſvojo poſteljo je nasaj padla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Konec sledí. ) Oglas milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa zastran Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za prejemo v mladenšnico. V škofijsko mladenšnico |
| Robinson mlajši (1849): | kosti jednega ujetega, kterega so bili ubili. Da še drugi dalje proč zvezani na zemlji leži ino jega tude berž ubijo |
| Blagomir puščavnik (1853): | Milko, v eni teh strašnih lukenj medlé moj mili oče. ” Dalje gre na visočino, proti gostemu gojzdu, da bi se bolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vzidan v severno stran turnske stene v Žavču ¹) blizo Cela, dalje v Ptuji ²) in na rogaškem kamnu ³) na kterem je Šiva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Je trudil se marno, bil svoj'ga vesel, Pa vendar ga dalje pesnik budil, V „Novicah” spoznavati ga je učil: „Alj pameti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | junija 1856. K. Žavničan. Popotni spominki. Dva dni v Goratanu. (Dalje. ) Višarje so imeniten kraj; kamorkoli se ozreš odtod v široki |
| Botanika (1875): | v seme; samo tisti predal, v kterem je on, raste dalje, ostala dva se pa hujšata, tako da je hrastov plod |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Že so začuli v globočini šumljanje gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino pod |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od ſebe odrinili. 18. Obilni ribji lov. Jesuſ is Nazareta daljej gredé je priſhel k' Genésarſkimu jeseru, ki ſe mu je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nekteri — kristijanski judje in gerdi mešetarji — jih skupej pobirajo in daljej prodajajo ; nekteri jih imajo v loncih in skrinjah zaperte in |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino Jakopov. “ Mozes, poln svetiga strahu, obraz skrije, Bog pa daljej govori: „Vidil sim revo svojiga ljudstva v Egiptu, ino slišal |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | se daljej spustite. ” Mu reko: „Veselilo nas bo, če nam hladne vode |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in požgati. “ Déček je bil takó oslabljen, de ni môgel daljej govoriti. Pod hruško omahne, ki je bila per poti, začnè |
| Pomladanski vetrovi (1881): | pa ni mogel župnik res nič več pozvedeti? " poprašuje Ljudmila daljo proseče in plašljivo. „Župnik so si vse prizadevali, kar so |
| Luka Vrbec (1890): | toliko katoličanov. Krepko koraka proti Ponikvam in od todi gre daljo v dobrepoljsko dolino, kjer je preje že večkrat oznanjeval novo |
| Robinson mlajši (1849): | delje se je s tem bavil — obiral, — trudil, s tem vekšo |
| Robinson mlajši (1849): | terpel, kar tvoja modrost ino ljubezen k mojemu poboljševanju še delje nad mene dopusti; če bodo le moji nebogi, nedolžni starši |
| Kemija (1869): | éstere. Vsa ta imena so vzeta od naj predi in najdalje znanega alkohola, ki se dobiva iz vinskega cveta. O tem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prav posebnih rodbinskih razmerah. „Prvo seme poučevanja starišev najglobljeje pade, najdalje ostane in najlepši sad obrod“. (Slomšek. ) Dobrodejni vpliv take vzgoje |
| Gozdovnik (1898): | svojim ostrim očesom in po vesteh onih, ki so se najdalje drznili naprej, prepričali, da postavišče belih je utrjeno, kajti po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je mlaji ſin vſe pobrál, je ſhel od doma v' daljen kraj, ino je s' rasusdanim shivljenjem vſe pognal. Kedar je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Toraj morata iti v' Betlehem, v' Davidovo rojſtno meſto. Taka daljna pot jima je teshko djala. Pa pokorna ſta zeſarju, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shive poſhiljati. ) Brali ſmo, kako je mogozhe poſtervi tudi v daljne kraje shive poſhiljati, bres de bi jim kaj ſhkodovalo. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Shtajerſkih in Koroſhkih vodah veliko poſterv , ki jih vezhkrat v daljne kraje poſhiljajo, bi bilo dobro to poſkuſiti. Opomba. V osnanilu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zimi korún nikdar zmerznil ni, akoravno so ga večkrat v daljne kraje peljati dali. Oni pravijo, de je ta pomoček zató |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | okrož šle. Vsi tisti, ki se peljejo po morji v daljne južne dežele, zgubijo počasi vse naše severne zvezde, ne vidijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | množi, ki se bo po železnih cestah kmalo obilo v daljne kraje dobro prodajalo in lep dobiček donašalo. 6. Tudi še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svojim ljudém. Poklical si je mlado in vredno dvojico iz daljne žlahte, da bi z njim ljubo kočo polnila. In njegovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kaj prodati, sedaj lahko naloži, hitro in cenó spravi v daljne kraje. Pa to, kar naloži na železnico in spečati hoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi ene dni drévje goſénzhne salége trebil. Ako ſe pa daljiga dela in truda bojí, bi mu rekel: Kratko nikar, ſaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne bo udala, in tudi zavezniki ne bojo dovolili še daljnega odlašanja gotovega sklepa. Zatega voljo menda tudi poročnika Usedom in |
| Čas je zlato (1864): | navaden delavec, to nam že Vaše vedenje razodeva! « Lenče brez daljnega pomislika višjemu inženirju vse razodene, kaj de ga je primoralo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kar se pa takó ne godí. Kadar se barka iz daljniga morja kaki deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred nar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kadar se je izčistilo v sodcu, nima tedaj v svojem daljnem vrenji nič druzega še dognati, kakor to, da sladkor (cuker |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ognja; tulili so s hripavim glasom, da je odmevalo v daljnem gozdu; metali so bojna kopja in švigali s sulicami. — Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Breznico, zopet obiskali; obiskali so pa tudi mene. V našim daljnim pogovoru so jeli praviti: kakó so nekdaj iz očetove hiše |
| Blagomir puščavnik (1853): | zaročnico stanuje. Od tukaj se vidi dalječ čez Rajno po daljni prijazni planjavi. — Vitez Bric, kakor hudoben in divji je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z večnim snegom v svojih skalnatih razpokah in špranjah, vés daljni razgled; proti zapadu pa vidimo tik pod nami globoko Ovčjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | velikem krogu. Železnice so tisti veliki pripom ogleji, da daljni daljni kraji, kteri niso bili popred v nobeni zavezi, so si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v velikem krogu. Železnice so tisti veliki pripom ogleji, da daljni daljni kraji, kteri niso bili popred v nobeni zavezi, so |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bo ſaj moj brat toljko poſodil. Podala ſim ſe na daln pot mu ſvojo ſilo potoshit, ino ga proſit, naj mi |
| Pozhétki gramatike (1811): | eu, ſo imeli, e, e Pretekli doverſhen zahſ prejſhni ali dalni. J'eus eu, ſim imel, a, o Tu eus eu, ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | li Atila Ilirſkim deshelam na- klonil. Ta je priſhel is daljnih jutrovih deshèl s neismirljivo trumo ſhe bolj divjih vojſhakov , ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navadi v pervi ſoſejſki ſvoje dela ſpezhati — prisadeva ſi, v daljnih krajih ſvoje blago na ogled poſtaviti, de bi ſi morde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz Krajnskiga. Zopet se je število krajnskih misijonarjev v ptujih daljnih krajih pomnožilo. Gosp. Ignaci Knoblohar iz Škocijana na Dolenskim, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | skupej nas je 152 bilo, ki so iz bližnjih in daljnih krajev skupej prišli. Njih ekscelencija, naš milostljivi škof in knez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in umerjoči človek ! pripisuješ. — Ali boš ti Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah iz kemijskih pervin nove sonca z njih planêti |
| Življenja srečen pot (1837): | priden délavez v' vinogradi Goſpodovim, gré tudi po blishnih in dalnih deshelah ſvet evangélj osnanovat. Prîdigval je sa Donavoj po Eſtrajhi |
| Življenja srečen pot (1837): | malikvanje satèrl. — Ravno tako ne ſmé pravizhen roják tudi v' dalnih krajah posabiti ſvojiga dóma, kjér je njegova sibika tekla, kjér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ali pa. za svèt v potrebi poprositi in se z daljnimi prijatli pomeniti in soznaniti. Bog naj obilno plača blago delo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zapira dolino in zastonj išče neskušeno oko popotnika prostor za daljni pot čez Predil. Dolina je zlo tesna, pa še jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | manj ſrezhnih okoljnoſtih ni mogel uzhiti, sa poduk in tiſto daljno isobrashenje, ktero ſe v ſholah sa mladoſt, ki ſe k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ravno pride, se zmirej več vidi. Kdor bi se na daljno pot proti severju podal, bi nizko na nebi čedalje več |
| Divica Orleanska (1848): | Ko je iz Laturnela gledal dol. – Ti smeješ se, kér daljno ti razkrijem? Očesu svojim, meni ne, verjêmi! |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kmečkiga rodú, vsaki zmed nas ima domá žlahto bližnjo ali daljno, v kteri jih zna gotovo eden ali več brati. Naj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vse pozabila, desiravno je Gerarda narbolj krivca vsiga mislila, pa daljno sumničenje se ji je greh zdelo, in zmiram si je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je barka le ostala se z ogljem in živežem na daljno pot previditi, brez da bi bil kdo iz barke stopil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | k večem po putah prodalo; ni tedaj kazalo vinokupcom na daljno pot se podajati. Iz Celja. Nastopila je ojstra zima, kakoršne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ure, ktere sem tukaj preživil, pa imel sem danes še daljno pot storiti. Gnalo me je namreč še v Rabeljsko dolino |
| Življenja srečen pot (1837): | njim! — Drugo jutro shene ſv. Vendelin pervo bart ovze na dalno paſho, kjér je bila sdrava merva (trava), ino jih nekoljko |
| Življenja srečen pot (1837): | k' pokori opominjal. Posnej ſe je po ſhirokim morji v' dalno Indijo podál, nevérzam ſveto Jesuſovo véro osnanovat. Kedar ſo ſe |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | vse, kot bi moralo biti! " zavpije logar in zabrani mlinarju dalnje govoričenje. "Nekaj posebnega se je moralo v njem pripetiti, le |
| Pozhétki gramatike (1811): | ence. S' ance: abondance, obilnvſt, constance, ſtanovitnoſt, vigilance, zhujézhoſt, distance, dlina, dalja, idr. S' ence (:deſlih isrékajo ance:) Prudence rasumnoſt, conscience |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zlata kaplja znoj. Vidši tujče krasne číne Se zavzame iz daline — Kdo je mar? Mi zapojmo: Rodovine Je slovenski oratar. Čujte |
| Sveti večer (1866): | težko nama je bilo sedaj pri sercu, ko sva iz daljine tako strašno streljati slišala. ‚Joj, pri vsakem strelu se mi |
| Fizika (1869): | pomnožene, ali krajše izgovorjeno: Teža se manjša ,po oméru kvadrata daljine. Moglo bi se tedaj misliti, da je na prav visokih |
| Fizika (1869): | dotakne nam kože, vidimo, kar se v bližini ali v daljini pokaže očem, slišimo raznovrstne glasove okrog nas, vonjamo prijeten duh |
| Fizika (1869): | ki se tako-le dá izgovoriti: Ako se moč težnosti v daljini 1 od zemeljskega središča zaznamova z visinom pada od 15 |
| Fizika (1869): | z visino pada od 15 čevljev za sekundo. V večej daljini privlaka ni več tolika, ampak tem manja, čim bolj se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in potomcem odpira nova pota k smotru, ležečemu v nevidljivi daljini. Vzgoja utemeljuje torej mogočno prednost človeško pred drugimi bitji. Rastline |
| Gozdovnik (1898): | Kratkemu mraku je sledil hitro večer. Izgubljajoča sledove, opazita v daljini majhino svetlo točko, povečavajočo se v gorečo grmado v taborišču |
| Fizika (1869): | vodoravnega pota različen. Znano je, da strelec, ki hoče v daljino zadeti, nekoliko bolj visoko meri, kakor kamor hoče zadeti, in |
| Robinson mlajši (1849): | izvlasti ko je o belem moži uslišal. Bil pak je dalekogled — perspectiv k sebi vteknol, ko ji je na korablji nalezel |
| Fizika (1869): | Staar, 147. Pero, Feder. Perot, Flügel der Uhrspindel, 75. Perspectiv, daljnogled. Peta, Zapfen. Pfanne, (in der Mühle), šiška. Pflanze, rastlina. Pfund |
| Astronomija (1869): | cesto. ” Zvezdoznanci so našli, da so nektere meglenice skozi najostrejše daljnoglede razkropljive na množico manjših zvezd, nektere pa da ostanejo takošne |
| Astronomija (1869): | nektere pa da ostanejo takošne, kakoršne se skozi manj ostre daljnoglede vidijo. Prve imenujemo zvezdne kopice, druge pa meglenice, — in če |
| Botanika (1875): | listni pecelj kot posrednja žila skoz list dalje, tako se daljša tudi prašnična nit v prašnico, in jo razdeluje na dva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prišla letos v Zadru na svetlo, potisnjena iz časnika „Osserv. Dalm.” Znani grof Orsat Počič je bil na Laškem in se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Veruje se, de je bil Cesar Justinian njih rodú. Primorce dalmatinske in hrovaške so kerstili rimski duhovniki v sedmimu véku. Korošce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Zagreb pritekel in od ondod skoz Hrovaško primorje na Dalmatinske otoke pobegnil. Mongoli so hruli za njim. Na Grobničkim Polji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa poduzhenje, slaſti pa kar dalmatinſki narod utizhe. Zéna Sore dalmatinſke je v Sadru 4 goldinarje, po poſhti pa 5 goldinarjev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bralo, kar je koriſtno in sa poduzhenje, slaſti pa kar dalmatinſki narod utizhe. Zéna Sore dalmatinſke je v Sadru 4 goldinarje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kupzhijſke rezhi poglavitniſhi dél. Rasun tega ſe bode pa v dalmatinſkih novizah vſe bralo, kar je koriſtno in sa poduzhenje, slaſti |
| Botanika (1875): | Ljudevit; za Srbsko Floro dr. Pančič v Belgradu, in za dalmatinsko Floro R. de Visiani itd. Saj ena, če že ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Nemško. Iz Damaska je tista sliva, ki se dan današnji „damaščanka” zove. Nekdaj so iz jutrovih dežel le suhe češplje v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. S. besiede bosh je natako visho notra sapopadane damaorjo usi duhovi te samle noi nabes tomi savkasenje te boshje |
| Biblia (1584): | preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu nym nebo oben Zajhen dan, kakòr le ta Zajhen Preroka Ionaſa. Sakaj raunu kakòr je |
| Biblia (1584): | preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu njemu néma oben zajhen dan biti, kakòr ta zajhen Ionaſa Preroka. Inu on je nje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | My hózhemo rajſhi, dokler je ſhe zhaſs, inu nam odlog dan, s' sgręvanimi, ja kryvavimi ſolsami naſhe krivize objokati, tukaj tvoj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | en glaſs od Nebęſs sa Şyna ſamiga nar Vikſhiga vùn dan, tukaj ſkusi enu na krish obęſhenu piſmu sa ſmèrti vręjdniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki bo po pervim, kakor bo mogózhe , kmalo na ſvitlo dan , vam bom nar proſtejſhi pomozhke povédal, s kterimi ſe unajne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Regensburg) je od gosp. Fleišmana v nemškim jeziku na svitlo dan in poslednjimu letopisu c. k. krajnske kmetijske družbe perdjan spisek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | močne in terdne postave; Iše te sreča, Um ti je dan, Našel jo boš, ak Nisi zaspan! ” Znojemski. So li dedi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo od zhaſa do zhaſa v perlognih liſtih na ſvetlo dajana, takó, de ſe bodo potém, ko bo konzhana, vſi liſti |
| Biblia (1584): | Glava je bila pèrneſsena v'eni Skledi, inu tej Deklici dana: inu ona je njo ſvoji Materi pèrneſla. Tedaj ſo priſhli |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njegóva glava je bila pèrneſsena v' eni ſklędi, inu deklizhu dana, inu ona je njó ſvoji materi pèrneſla. 12. Inu njegóvi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zmešana, na 2 cmoka razdeljena in poredama konju v gobec dana, de ju povžije, mu bosta v 36 urah život odperla |
| Divica Orleanska (1848): | glavi venc in kinč. Jovana (mu jo vzame. ) Za mene dana, moja je čelada. |
| Zlata Vas (1848): | je vpila: „Molči molči! Ožbe pa rêče: „Moč vam je dana, me v ječo pahniti; jez pa imam moč, vas pred |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | se je z vojvodičem zgodilo? Brez skerbi je zdaj vojvodiču dana baja proti primorju šla, njeni mož jo je spremljal, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mogoče tudi cenó. Po železnicah je kmetovavcu in obertniku priložnost dana pridelke in izdelke lahko spečati kamor koli; — kdo bi bil |
| Fizika (1869): | se pa mnogo počasneje, in imenuje se hlapenje ali puhtenje. Dana množina vode se izhlapi tim hitreje, s čim večo ploskvo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prejšnjih dveh izrekov je môči takój jednačbo napisati, ako sta dana nje korena. |
| Divica Orleanska (1848): | ljud! Ljubezni vaši hvala! Po Bogu mi na glavo krona djana Je pridobljena, osvojena z mečem, S kervjo gradjansko žlahtno je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 13. V ſrédo 27. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 5. V ſrédo 2. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 11. V ſrédo 13. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kmetijske in rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe. Tečaj III. V srédo 30. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa od njenih udov za podučenje slovenskiga naroda na svitlo dane, namreč: kmetijskih in rokodelskih novic, vinoreje, nove pratike, bukev za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kmetijske in rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe. Tečaj III. V srédo 21. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kmetijske in rokodelske Novice. Na svitlobo dane od c. k. kranjske kmetijske družbe. Tečaj V. V srédo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in drugim tečaji Novíc kmetijsko šolo brali in si tù dane poduke v svoj prid in dobiček obračali. Pa takrat nismo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Jednako z jednakim vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši oba dva dela dane jednačbe na kvadrat, dobimo racijonalno jednačbo 2x + 3 = 25, katero |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj tudi vsak mnogokratnik števila 10; ako so še jednice danega števila z 2 ali 5 razdelne, razdelno je tudi število |
| Gozdovnik (1898): | izpoznala vrednost življenja ter sta se kar najbrž poslužila nepričakovano danega dovoljenja, da se smeta odstraniti. Diaz se je imel boriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dershiſh. ” „Soper zopernijo je dobro kaj od obléke ob shivljenje djaniga zhloveka iméti; tudi ſe konji vdebélijo, zhe ſe s kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | čevljev proč na obeh stranéh murbe posadile, in po gori danem svetu perve leta opravljale! Tako uasajene murbe na soseskinem svetu |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | in po gimnazijah učilni jezik nemški, in po najvišem sklepu, danem 20. julija 1859. leta, dovolilo je Nj. veličanstvo polajšek v |
| Botanika (1875): | znanstveno podlogo oslanjati more. Poljedelstvu je naloga, da pridela na danem zemljišči kolikor mogoče največ koristnih rastlinskih snoví; pri tem bo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Logaritmova mantisa je zavisna le od razvrstitve številk v danem številu, nikakor pa ne od njih mestne vrednosti, zategadelj imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | driske bolj na gorkim stati. Če boš, ljubi prijatel, po danim svetu in po pameti ravnal, in če boš začel konju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Nar boljši tesarski les si boš pripravil, če ga po danim poduku prenaglama ne posušiš. (Dalje sledí. ) Bog daj zdravje ! Zdravja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število, spadajoče k danemu logaritmu. 1.) Kakó je najti logaritem danemu številu. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številk. N. pr. enačbe 2.) Kakó je najti število k danemu logaritmu. V logaritmovniku poišči številk, ki spadajo k dani mantisi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | opisuje, vsakemu številu njegov logaritem in obratno število, spadajoče k danemu logaritmu. 1.) Kakó je najti logaritem danemu številu. |
| Fizika (1869): | 2) v vodilnosti kovin in zemlje, 3) v s tem danej mogočosti, v vsakej daljavi s pomočjo dratene spiraljke kos železa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | milo ſkerbniga preſvetliga zeſarja ſo sa blagor podloshnih povſod perpomozhki dani, s kterimi ſi kmetje lahko pomagajo, zhe ſe le poſlushijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bodo v prihodnjim letu natisnjeni in od nje na svitlo dani, bomo tudi mi Novicam prihodnjič perložili. De bi pač lepó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v pretečenim letu od gosp. Leskovica zbranim udam na znanje dani. — Gosp. Dr. Orel so bili zopet z enim glasam za |
| Fizika (1869): | sedemkrat debeleji železni drat vzeti, da ima isto vodilnost, kakor dani bakreni drat. Kapljine in vlažna zemlja se ustavljajo prevodu električnega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | uporabljati v razreševanje nalog. § 114. V vsaki nalogi so dani gotovi pogoji, katerim morajo iskana števila zadostovati. Nauk, kakó je |
| Divica Orleanska (1848): | veličanstvo Pod sabo vidi tàmno, zaničljivo? Prestoli knežki v kopo djani vsi, Do zlatih zvezd nebeških dvignjeni, Ne tikajo sloveče visokosti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 203. za razrešitev dveh jednačeb z dvema neznankama. Iz danih jednačeb se iztrebi namreč jedna neznanka, na kar se dobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſovraſhtva in kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup. Vinska terta! ti boshji |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | služabnik božji! čigar ime mi je bilo pri svetim kerstu dano, tebe za svojiga posebniga prijatla in pomočnika častim. — Tvoje pobožno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in vaje. Začetnikom bode stvar vsaj nekoliko zlajšalo tó-le pravilo: Dano nalogo si misli razrešeno in z neznanko ravnaj, kakor to |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je rekel poveljnik te ladije onemu možu, kateri je prelomil dano besedo“, je odgovoril naš znanec. „Dobro! umel si tedaj tudi |
| Biblia (1584): | danu, de vy tiga Krajleſtva ſkrivnoſti vejſte: letim pak nej danu. Sakaj kateri ima, timu bo danu, de bo obilnu imèl |
| Biblia (1584): | ſkusi priglihe? On je odguvoril inu je djal: Vam je danu, de vy tiga Krajleſtva ſkrivnoſti vejſte: letim pak nej danu |
| Biblia (1584): | ali kaj imate govoriti: Sakaj vam bo v'teiſti uri danu, kaj imate govoriti: Sakaj vy néſte ty, kir govorite, temuzh |
| Biblia (1584): | vejſte: letim pak nej danu. Sakaj kateri ima, timu bo danu, de bo obilnu imèl: Kateri pak néma, od tiga bo |
| Ta male katechismus (1768): | tu dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu resnizo naſnanje danu. Tretezh: De be taisti, katiri te ſakramente vondejlée, svojo sluſhbo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bi naimov nobene oblaſte zhes mene, kader bi tebi nabilu danu od sgorej doli Satu, katiri je mene tebi isdal, vekſhe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je danu vęjditi ſkrivnóſti tiga Nebęſhkiga krajlęſtva, njim pak ny danu. 12. Sakaj katęrikoli imà, tęmu bó danu, inu bó obylnu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne ſkèrbite, kakú, ali kaj imate govoriti: sakaj vam bó danu v' tęiſti uri, kaj imate govoriti. 20. Sakaj vi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | On je odgovóril, inu je djal k' njim: Vam je danu vęjditi ſkrivnóſti tiga Nebęſhkiga krajlęſtva, njim pak ny danu. 12. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | boš mogel mernik pšenice zmleti: to vém , de se „tisti dan rèženiga kruha nobeden ne dotakne. ” Ko je rèž to slišala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tri stani, kakó naj za občinski prid skerbé. Zdravnik. Dober dan, duhovni gospod! — šolskiga učenika tudi tù najdem. Duhovni. Dober dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dan, duhovni gospod! — šolskiga učenika tudi tù najdem. Duhovni. Dober dan, gospod dohtar! — Naš učitelj je prišel, de mu bom dal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drugi studenci po okolici pa od 9-12 stopnic; letas 15. dan Sušca so pa imele 17 in pol, drugi studenci pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Radgovino maširajo vsaki dan naši bratje Horvati dobro oboroženi. 20. dan grudna jih je do 1000 mož samih Otočanov mimo nas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Schöfler-ja, ki je 4 leta ondi katoljško véro učil, 1. dan majnika grozovito ob glavo djali. Ko ga je derhal na |
| Blagomir puščavnik (1853): | terdno obljubo, kmalo ju spet obiskati, in zapusti Skalodvor tretji dan. Zakaj goreče je želel, svojo mater in svojega očeta kmalo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | čez oči dergne. Tako osnažene oči se mažejo enkrat na dan z mažo svinčene beline, kteri je nekaj kafre primešane, in |
| Zoologija (1875): | zvezanimi nogami na prosto visečem obroči nekoliko časa noč in dan neprestano zibali, s tem se je utrudil, je izgubil plahost |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | al zhei lasha al kaku bese mogli leti usigniti: teri den al uro: al zait: inu tu bras use galufije inoi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Na te den al uro kaker bo tabe poviedanu ishzhi bosh sagvishno nashou |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tič: Kdor želi v to družbo stopiti, se lehko vsaki den očetu družbe alj nja namestniku oglasi ino svojo ime podpiše |
| Robinson mlajši (1849): | jim jaz nesrečni napravil! ah, kako veliko toga pač vsaki den imajo! kako vzdihajo ino žalújo, da nijednega deteta več ne |
| Robinson mlajši (1849): | osvobojenjem nezmerno razveseljena, sta na zemljo izstôpila. Nijeden jima celi den nič ni v usteh imél; ino zato se tude dočakati |
| Robinson mlajši (1849): | sem ves pretečeni čas prebil; Petek pak tičas noč ino den v mém poletnem prebitku prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje |
| Robinson mlajši (1849): | če si nektere vidne znamenja udéla, ktere bi ga vsaki den na to spominale — upametovale. S tem namenom — umislom vzem sekiro |
| Robinson mlajši (1849): | sirovih jedeh, s kterimi sem se donine živil, ino zadnji dén vsakšega meseca tako na samoči prebávim — prebijem — prebom, kakor sem |
| Robinson mlajši (1849): | si ravno vêč tako potrebno ni. Ve vsakem tejdni jeden den, ino to bobi sobota, ostánem pri sirovih jedeh, s kterimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is tega poſname, ker je od tiſtiga zhaſa do danaſhniga dné pod iménam: ſhiba boshja, v ſpominu ohranjen. Beli dan, ki |
| Zlata Vas (1848): | zahajal, kjer so ga vselej radi sprejeli. Ko pa eniga dné zvečer k mlinarjevim pride, so se vsi gerdo deržali. Stari |
| Stric Tomaž (1853): | nekako čudno zdelo, zakaj da gospa tako skerbno poprašuje. Enega dne ga celó vpraša, ali pozna Harita, bližnjega posestnika? „Stanuje, gospa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tega hvalevrednega prizadevanja so pa tudi očitni: od dné do dné prihajajo med ljudí nove koristne iznajdbe, novo bolj špogljivo orodje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izplačilo trato po naredbi Novaka. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 17. julija. Dobil sem gori naznanjeno blago od A. Pasinija |
| Oče naš (1885): | bila tako zdrava, kakor sem zdaj, in od dné do dné prihajam — hvala vaši skrbi — na duši in na telesu močneja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 32 gl. in 12 stolov po 1 gl. 40 kr. Dne 31. avgusta. Od Antona Jazbeca tukaj sem kupil za 154 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a) 3210 gl. po 3 % od dne 5. februvarja do dne 30. junija? b) 2545 » » 4 % » » 17. maja do dne 28. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 30. maja). 5. Zeleno cepljenje v stran člena nad zemljo (dnè 31. maja). Na vsaki izmed teh načinov požlahtnili smo po |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri je nebu, inu semlo ſtvaruv , katiri je v' ſedaneh dneh tvoje imę toku zhaſtitu ſturuv, de bodo tebe zhaſtili uſſi |
| Robinson mlajši (1849): | razgovorom poulehčal. Pot jim je jako srečen bil. V 24 dneh so dopluli k Kadiksu, gder so Španijelje na zemljo izstopili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | o omenjenih tirjatvah poslala, ne bota kaj opravila. O malo dnéh pa bomo vse zvedili. Stan kursa na Dunaji 30. decembra |
| Valenštajn (1866): | Maks. Sproménilo je meni srečo v sanje. V poslednjih živel dneh sem na otoci, Ki visel je v nebeških visočinah, Otok |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je bilo celó, da bode k smerti obsojen. V treh dneh se je vernila na svojo grajščino, ali glej! to so |
| Ferdinand (1884): | Ni vse zlato, kar se sveti. Vrjemi mi, v osmih dneh me upniki lahko zapodé sè soprogo in otroci iz tega |
| Ferdinand (1884): | sam je dobil tri rane, za katerimi je v malo dnéh umrl. Ko grof Alfonz zvé to žalostno novico, pretrese ga |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dneva. Algebrajsko. Recimo, da dohiti drugi kurir prvega v x dneh; tedaj potuje prvi 2 + x, drugi x dnij, prvi prehodi |
| Gozdovnik (1898): | nepripravljene; prihoda vašega sem se nadejal še le v nekoliko dneh. « »Opravičeni ste, sennor. Moje bivanje ne bo dolgo trpelo, ker |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi molitvo od mathare boshje amert poshebrash. Alpa v 8 dnieh kna bosh she sadvebov pa shebrei 9 petkou saporedama je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tihama ble po sapovdi. Na druge dan pak, katiri sa dnem tega perpravlanja gre, ſo perſhli teh Farjov vikſhi , inu Farisęerji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe je ratej trudil, Kadar njivo je oral, De ni dneva ſetve smudil ; Pot mu je po zhelu ſtal. Tud' terpela |
| Zlata Vas (1848): | se je v družbinih bukvah zapisano našlo. Zdej je pridelk dneva, blizo pol druziga centa siroviga masla in sira na enkrat |
| Blagomir puščavnik (1853): | Zdaj je omolknila. Solze jo polijejo. — Solnce je na pol dneva. Zadnji čas, da jo odrineta. Še enkrat se oberne proti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dežel našega cesarstva se sliši, da okoli 19. in 20. dneva t. m. je toča hudo bila; med Lincom in St. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | potem imamo skoz nekaj ur razne duhovne vaje. Kar ostane dneva, porabi ga vsak po svoje; eni beró, drugi pišejo in |
| Fizika (1869): | v raznih letnih časih; na dalje, da se v dolgosti dneva godé tim veče premembe in tim veče neenakosti, čim bolj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdalja vsak dan za 28 kilometrov, tedaj postane čez enačba dneva ničli jednaka, t. j. drugi kurir bode dohitel prvega v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potrebuje 1 delavec 4krat toliko časa, tedaj 4krat 7 1/2 dneva, t. j. 30 dnij; 6 delavcev pa potrebuje le 6ega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 10 ur na dan? Ako potrebujejo 4 delavci 7 1/2 dneva, potrebuje 1 delavec 4krat toliko časa, tedaj 4krat 7 1/2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kdor od tvojiga ſadu po pameti vshiva, temu le ti dneve oſladujeſh; kdor pa ta ſvét v nemar puſti, mu jih |
| Blagomir puščavnik (1853): | kotič v stanovanje prepustile. Tam bova v tihi samoti svoje dneve preživela, Gospodu služila, in svojega ljubega očeta obžalovala, ter Boga |
| Blagomir puščavnik (1853): | prosila, da bi naju tolažil, in nama, ako je mogoče, dneve britkosti okrajšal. Na tem svetu nimava nič več. Vse nama |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Pa odidejo na sovet k Bogu, Ino prosijo tri bele dneve, In tri tamne noči brez prestanka, Da izprosijo si blagoslove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jo poſtavili in rasun ur in zhetertink ali firteljzov tudi dnove meſza kashe , med kterimi ſo tiſti dnovi ſhe poſebno rudezhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lęta zhaſs tiga poſta en priętni zhaſs, inu vſi njega dnęvi, dnęvi tiga isvelizhanja poſtali? Letó ſim vaſs priſhàl danàs vuzhit |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhaſs tiga poſta en priętni zhaſs, inu vſi njega dnęvi, dnęvi tiga isvelizhanja poſtali? Letó ſim vaſs priſhàl danàs vuzhit, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne snajo piſati, ali pa zlo ſlabo piſhejo). Pred nekimi dnevi je priſhel v Ljubljano uzhitelj piſarije is Duneja, Joshef Juri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Leskovic v Ljubljani asekurancijo tudi za Verhniški kanton oskerbljuje. Posébni dnevi bojo odločeni in ob svojim času po gosposkinim klicu oznanjeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | polni gnjilobe, veliko materije našel za svoj „Od”. Pred nekimi dnevi so pri kopanji za temeljni zid male hiše 5 sarkofagov |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v 4 dneh? 52. Za kurirjem, kateri je pred 6 dnevi iz A odpotoval, in kateri prehodi po 48 km na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali firteljzov tudi dnove meſza kashe , med kterimi ſo tiſti dnovi ſhe poſebno rudezhe napiſani, kudar ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad uro |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nekedej govoruv is naſhimi Ozhakami ſkus Preroke: v'leteh poſledneh dneveh pak je on k' nam govoruv ſkus Synu , katiriga je |
| Genovefa (1841): | zvetézho dolinizo. Lepota vſe pomládi, ktéro je sdaj fantizhek v dnévih boljſhi pameti ob |
| Genovefa (1841): | Genovefo in Boleſlava sopet v votlino saprè. V poſébno toplih dnévih ſta ſe nekoliko v dolinizi ſprehajala. „Gléj, ljubi ſin! ” mu |
| Genovefa (1841): | in dolgo ni mogel votlíne sapuſtiti. Pa kmalo po pervih dnevih pomladi je shé osdravel in ſe je sopet lepo kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ne ſmejo ob zhaſu té bolesni v ſilno vrózhih dnévih nikdar vpregati ; terpesha ne ſmejo ſploh nizh iméti, tudi ne |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | zlo raznih okoljšinah in dobah, tako v srečnih kakor nesrečnih dnevih do konca svojiga življenja vedno terdno Bogá deržala, in kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podam, ki vaſ imajo uzhiti, kako imate s konjem v dnovih sdravja in bolesni ravnati'' „Kmalo bote tudi enak podúk sa |
| Štiri poslednje reči (1831): | in kader sgine, ga nikoli vezh ni nasaj. Dan sa dnevam mine, in zhe zhlovek nizh dobriga ne ſtori, je dan |
| Štiri poslednje reči (1831): | in eden drugimu ſvojih pergodeb dopovedati. Hitro jima dan sa dnevam mine, in teshko jima je ker ne moreta sa vſelej |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | padajo, ſtare inu mlade tudi k' pogrebo noſijo. „S' vſakim dnevam vmiramo, uzhi ſv. Gregor, vſaki den ſe nam nekoliko shivlenje |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | po prestopnim dnevu svojo čerko. Postavim, nedeljna čerka pred prestopnim dnevam je G, in tudi prihodne nedelje bi bila G, ako |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | pa, ktera alj na 21. den marca, alj za tem dnevam perva pride. Polna luna pa pade na 14. den po |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | na 24. februarja prestopni den, torej ima nedelja pred prestopnim dnevam svojo čerko, in nedelja po prestopnim dnevu svojo čerko. Postavim |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | Torej ima prestopno leto dve nedeljni čerki; eno pred prestopnim dnevam, in drugo po prestopnim dnevu; in léto za prestopnim dobi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čas na bojišču se godé zdaj zunej bojišča. Z zadnjim dnevom starega leta je imela namreč ura izteči, v kteri je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kako ti je pri sercu danes pred imenitnim in slavnim dnevom? ” „Tako veličastni, tako slovesni občutki me navdajajo, da se skoraj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | x = 1 5/7. 6.) Za kurirjem, kateri je pred 2 dnevoma iz A odpotoval, in kateri prehodi vsak dan po 49 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | merslo vodo polivati. 8. Djati ſe mora ſaj enkrat v dnevu med vodo sa pijazho nekoliko hudizheviga ólja, ali ſe mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 7. Shivina ſe more v tekozhih vodah ſaj enkrat v dnevu ſkopati; pa ſkerbeti je treba, de ſe ne vgreje ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lesketalo, de se je vidilo okrog hoditi, kakor pri belimu dnevu; vidilo se je po oknih raznih napisov v latinskim, nemškim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi lehko mogli doslej čakati, da bi angelj k sodnemu dnevu trobil. (Dalje sledí. ) Obertništvo. Naši rojaki se tudi po ptujim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gnjijejo naprej. Vreme se celo jesen obotavlja, de ni dan dnevu podoben. Zadni konec Kimovca , in veči del Kozoperska je le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa k zdravju pomagali. V Polšiški okolici je tudi na dnevu dokej sledí ali žil premoga (Steinkohlen), *) in letašno zimo, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | okno zije. Dete plaka , mati vpije , Stok živine Iz dertine. Dnevu svitla noč je enaka. Vse letí, prenaša, skaka, Po verigi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pri žetvi imej štiri očí: po nemarnosti se v enim dnevu lahko več pogubí, kakor v enim tednu pridobí. 11. Svoje |
| Divica Orleanska (1848): | rek izliti se na nas Grozí obnebje, in o belim dnevu Je tma, de skor bi vidile se zvezde. Vihar norí |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | majnſhi v' Nebęſhkim krajlęſtvi je vękſhi, kakòr on. 12. Od dnęv pak Joannesa Kàrſtnika do sdaj Nebęſhku krajlęſtvu ſylo tèrpy, inu |
| Pastirski list (1852): | U sobotu pred duhovim ino pred večimi svetki gori naznamenovanih dnevov. Vendar po vseh zapovedanih postih, po kterih je skoz toto |
| Pastirski list (1852): | toto vablenje Gospodovo nebode zabstojno, je cerkva odločila štirdeset šest dnevov, da se u tačaju totih dostojno k vuzmu pripravljamo. Med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki je v Ljubljani, ta ſvét, na tri ali ſhtiri dni preſhizham med kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jo lanjsko jesen mesca Kimovca na proseno sterniše sejali, perve dni velikiga travna letas je že v polnim cvetji in vedno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da v ondašnjem laškem časniku „Il Diavoletto” je bila te dní ob prihodu milostljivega višjega škofa in kneza gosp. dr. Andreja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | morji 20⁹ — 21⁰ R. V Ljubljani ste pa vendar 14 dní poprej češnje imeli, kakor tukaj; vina bo malo, v nekterih |
| Roza Jelodvorska (1855): | svojimi sneženimi glavami proti nebu veličastno dvigujejo, je stal svoje dni na veliki, z mnogimi jelkami obraščeni pečini, lepi čversti grad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Trumavu poleg Badna ne delječ od Dunaja se je te dní kolera s strašno silo prikazala. — Goveja kuga se na Ogerskem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | domú, ki bo zadnje pustne dni, bota ostala še 6 dni v Benetkah in se potem čez Treviž, Videm in Gorico |
| Sveti večer (1866): | Mislil sem sicer, da bom med vami mirno svoje stare dni preživel — upal sem, da boste vsi, kakor ste zdaj krog |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor bi jutri šel na svatbo? ” „Kakor bova šla te dni ti in jaz, moj Hifaks. ” „Stoj, stoj! To ne gre |
| Deborah (1883): | ni ničesa zahtevala, le prosila je, da smé za nekoliko dnij pod streho vzeti ubožico in njeno dete. Krojač. Za nekoliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v x dneh; tedaj potuje prvi 2 + x, drugi x dnij, prvi prehodi 49(2 + x), drugi 77x kilometrov. Ker morata |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potrebovali bodo le 10ega dela od 60 dnij, tedaj 6 dnij. 2.) Prav takó sklepamo tudi pismeno računajoč. Pri nalogi, katero |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | toliko časa, tedaj 4krat 7 1/2 dneva, t. j. 30 dnij; 6 delavcev pa potrebuje le 6ega dela od 30 dnij |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na dan, potrebovali bi 12krat 5 dnij, t. j. 60 dnij; ker pa delajo po 10 ur na dan, potrebovali bodo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na dan, dovršé neko delo v 7 1/2 dneva; koliko dnij potrebuje za isto delo 6 delavcev, ako delajo le po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | le po 1 uro na dan, potrebovali bi 12krat 5 dnij, t. j. 60 dnij; ker pa delajo po 10 ur |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potrebuje le 6ega dela od 30 dnij, t. j. 5 dnij, ako delajo po 12 ur na dan; ako bi pa |
| Zeleni listi (1896): | dragi Metod. Jutri pa bi bilo itak že onih štirinajst dnij preteklo«. »Dà, vedel sem, ljubi oče, in še včeraj sem |
| Biblia (1584): | ta Zajhen Preroka Ionaſa. Sakaj raunu kakòr je Ionas, try dny inu try nozhy bil v'te Balene trebuhi: taku bo |
| Biblia (1584): | v'nebeſkim Krajleſtvi, je vekſhi kakòr on. Od Ioanneſa Kàrſtnika dny pak, notèr do sdaj, tèrpy Nebeſku Krajleſtvu ſylo, inu ty |
| Biblia (1584): | folk v'ſerci ſmili: Sakaj ony ſo vshe dobru try dny pèr meni oſtali, inu némajo kaj jéſti, inu jeſt nyh |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi ij shenkal, inu de hozhe vſe nje shivozhe dny ſama pomivat, inu s' to kunshtio je bil sheno na |
| Sacrum promptuarium (1695): | noſsili, vezh shita je v' hishi ſe vidilu; inu ſedm dny pred ſmertio lete Gospe, je bil Angel Boshy v' podobi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je on bil ſhiv, je djal: Jeſt ozhem zhes try dny supet gori uſtati. Satu porozhi, de ſe grob, ali pokopaliſhe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Sakaj kakòr je bil Jónas v' trèbuhi morſkiga ſoma try dny, inu try nozhy: ravnu takú bóde Şyn tiga zhlovęka v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | takú bóde Şyn tiga zhlovęka v' ſèrzi tę semle try dny, inu try nozhy. 41. Moshję Ninivitarſki bódo v' ſodbi gori |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | moja dękliza ſi tudi ſklęnila ſama ſebe sa vſe tvoje dny neſręzhno ſturiti? Ali ne vidiſh, de leta zhlovek vſe ſkusi |
| Divica Orleanska (1848): | zares! Kar ima, vse v gorečo hišo verže, Zajema v danaídni sod brez dna. Otela te ne bo, le sama sebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Rimca in prebrisaniga Gerka iz kamnatiga grôba, tolmači še v današne čase ohranjene napise, pokaži njim razvalíne tempeljnov , v ktérih so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sprednikom naprej, ne bo mogel tajiti, kdor bo z nami današnje kmetijstvo pregledal in ga nekdanjemu primerjal. Sej tak pregled se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | to ženo in hčere njene. Kaj pa je bil obseg današnje pravde, h kteri je privrelo mnogo ljudi? Popisali jo bomo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Roshnizveta par natiſkovavzu naſhih Noviz goſp. J. Blasniku sazhela delati; danaſhne Novize s zhetertim liſtam „Vinoréje” ſo pervi natiſ té nove |
| Mineralogija in geognozija (1871): | od tistega časa, ko so ljudje jeli opazovati notri do današnjega dné. Dasi le-tá sistem večidel še dandanes kot temelj služi |
| Botanika (1875): | kod se jemale tedaj prve rastline svoj živež? Dà še današnjega dne se dogodi, da se z vulkansko silo iz morja |
| Gozdovnik (1898): | ki ga je pekla zaradi grofičine smrti toliko let do današnjega dne. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na prodaj, — skorej pozneje, ko druge leta. — Ravno pri sklepu današnjiga lista (ob šestih zvečer) je začel v Ljubljani sneg precej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | pili. Taki pozverinjeni narodi se še, v osramotenje človeštva, do današnjiga dné na svetu najdejo; takim je zlo teško zverinsko sleči |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvojga lubiga Syna gori, letó bó tó III. Premiſhluvanje mojga danaſhniga govorjenja. Kakôr Mati, Hzhy, inu Nevęſta, shaluje, ſe mojſtri, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe is tega poſname, ker je od tiſtiga zhaſa do danaſhniga dné pod iménam: ſhiba boshja, v ſpominu ohranjen. Beli dan |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ta Jesuſova beſeda ſpolnuje; nje ſpominj je v' zhaſti do danaſhnjiga dne. 37. Jesuſova zhaſtita jesha v' Jerusalem. Drugi dan ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | moglo od rók iti, ampak je moralo saſtati, noter do danaſhnjiga dne! Pazh velika ſhkoda, de ni dosorélo in ſtoterniga ſadú |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino dodélil tudi pomózh, tajiſtiga doſezhi, kakor nam ljubesniva prigodba denaſhniga ſv. evangelja kashe. I. V. 19. Kakor sapuſhene ſirote, ki |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jesuſ ſam, kakor je s' dvema uzhenzama hodil po perpoveſti denaſhniga ſv. evaagelja. I. Kakor otrozi bras ozheta, k kor ovzhize |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | jih ſpremlja is veshe boshje na dom. — To je sapopadek denaſhniga ſv. evangelja; naj bode potem tudi nam prigodba lepiga poduzhenja |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | mir sadobijo, ako le ſami hozhejo. Ravno per téj priliki deneſhniga ſv. evangelja Jesuſ ſvojim apoſtelnam veliko oblaſt isrozhi: kriſtjanam, ki |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | dni popréd Lazara, ſvojiga prijatla, obudil, pride ravno v' jutru deneſhniga dné do Betſage, do eniga kraja, shé bliso Jerusalemſkiga meſta |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | na ljubesniv Ozhetovi dom. Satorej hozhem tri slate jágode is deneſhniga ſv. evangelja isbrati, ino jih vam sa popotnizo dati, dokler |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | človek brez razločka kakiga dela naúči, kteriga si že bodi. * Danafhnimu liſtu je trinajſti dél vinoréje priloshen, kteriga ne ſamo vinorednikam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Jeſt ne vém kjé ſadniga drévja sa rejo dobiti. ” — V danaſhim zhaſu drevnih saſadiſhev (Baumschule) ne manka, is kterih ſe lahko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſameſni moshovi v malim ſtorili, sa to ſe je v danaſhnim zhaſu v vézhji obſhirnoſti drushba od vêzhih mosh sbrala, ktero |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | je vſim pravovernim kriſtjanam Jesuſ naſh isvelizhar, kakor ſe v' denaſhnim ſv. evangelji on ſam imenuje. I. Med pohlevnoj shivinzoj na |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | eno rokó, s' drugo pa daja tolashbo, kakor Jesuſ v' denaſhnim ſv. evangelji, ki ſvojim uzhenzam terplenje napoveduje, pa tudi pomozhnika |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | pridu obernili. Mala, pa veliko vredna rezh nam je po denaſhnim ſv. evangelji shenoſovo serno. I. Ni ga bilo uzhenika pod |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſerzam v' voljo boshjo podá, kakor naſ ljubi Jesuſ v' denáſhnim ſv. evangelji uzhi. I. V. 5. Na ſvéti je naſhe |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nebeſhko kraljeſtvo, vſim pridnim perpravleno. Sa to tudi Jesuſ v' deneſhnim ſv. evangelji nebeſhko kraljéſtvo hiſhnimu goſpodarju vpodobi, rekózh: „Nebeſhko kraljéſtvo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nikjér proſtora ne najde: tiſtokrat ſe vgeni, kakor Kriſtuſ v' deneſhnim ſv. evargelji, sakaj: „Zhloveku je zhaſt, ſe prepiranju odtegniti. “ (Prip |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | katero nam ſv. Janes kerſtnik v' puſhavi kashe, ino po deneſhnim ſv. evangelji osnanuje. I. V. 1. Priſhel je dolgo zhakan |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſkerbimo. ˛Se sa ſvoje poſhtenje modro potegniti, naſ Jesuſ v' deneſhnim ſv. evangelji uzhi. I. V. 46. Ni ga na semlji |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | je k' Ozhétu podál: — jo je sapuſtil tudi nam, kakor denéſhnim ſv. evangelji beremo. I. V. 23. Med vſimi ſtvarmi na |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nekoliko dni pred ſvojim bridkim terplenjam v' Jerusalemſko meſto, po deneſhnim ſv. evangelji. I. Kralji in poglavarji ſo ſvoje dni v' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | in ſe ponishati, kakor vidimo in ſliſhimo ſv. Janesa v' deneſhnim ſv. evangelji. I. ˛Sv. Janes kerſtnik ſe ljudém v' puſhavi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | To je ſv. ſeme beſede boshje, od kteriga nam v' deneſhnim ſv. evangelji Jesuſ, naſh ljubi uzhenik, tak lepo pripodobo rasloshi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | terplenje ino ſmert nebeſhke vrata odperl, ino ſe ravno po deneſhnim ſv. evangelji nasaj k' Ozhetu odpravlja. Is ljubesni do njega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Kar je bilo, naj naprej ne bode! F. C. ☞ Današnjemu listu je priložena posebna doklada L. Kremžarjevih bukev. Odgovorni vrednik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | osnove severa in na pokoršino izhoda izkojenih stoji na povelje današnjemu Aleksandru , ki na 350.000 štirjaških miljah raztreseni žive; sledoma pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pokažem, kako gre na českim kolovratu presti. Franc Strohbah. Oznanilo. Današnjimu listu so imena tistih fabrikantov, fužinarjev in rokodélčov priložene, kterim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vganjka. Piše kadar mertev je , Kadar živ pa nikdar ne. Današnjimu listu je perložen list Nr. 13 perdjan. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še en cel ostal. Vprašanje: kakó je to mòglo biti? Današnjimu listu je perložen list Nr. 10 perdjan. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prizadevanje imenovaniga družtva povsod verlih prijatlov in podpornikov našlo! Vredništvo. Današnjimu listu so perdjane zgorej imenovane bukvice zoper mučenje žival in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kakó je to? Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pop. Današnjimu listu je perdjana 17. doklada. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bleiweis. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Matica med čebelami. Današnjimu listu je perdjana 21. doklada. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | V IESENI BIL! Č . . Podoba svetiga Očeta Papeža Pija IX. Današnjimu listu perdenemo obraz sedajniga svetiga očeta Papeža, ki smo jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | konja na kozo sedel. — Je prišel s perja na slamo. — Današnjimu listu je perdjan osem in dvajseti del kemije. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v Celjovcu kresijski poglavar bili, vedno v ljubim spominu ostali. Današnjimu listu je pridjana pesmica od „ Ijenja”, ktero častitljivi gosp. fajmošter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ce jo zgubiš; Per vinski posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski. Danaſhnimu liſtu je ſheſti dél vinoréje perdjan. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jih bilo ravno sto. — Povejte mi, koliko jih je pasla ? Danaſhnjimu liſtu je trideſeti dél vinoréje priloshen. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | verté Gorenke Pemce, de je veselje gledati. ” — To je prav ! Danaſhnjimu liſtu je dva in dvajſeti dél vinoréje perloshen. |
| Sacrum promptuarium (1695): | puſtj; kateri she danashni dan v' Rimi s' enu veliku zhudu tem bogaboyezem kershenikom |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi k' Moshu: Spumnish kaj si bil meni lani na danashni dan ſturil sa volo vnih kuſsu, katere ſi dial de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bilo 26 udov izvoljenih. — S kratkim nagovoram so grof Lihtenberg današnji zbor sklenili. Polšiške Toplice na Gorenskim. Valvazor v 1. zvezku |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ali nikolj niso zgubili prave ljubezni proti svoji domovíni. Še današnji dan svojo lastno deželo silno ljubijo , in so perpravljeni, se |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tudi ta dva taka bila, kakor jih je še veliko današnji dan. Zmerno in v redu živé, dokler jih potrebšina tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in Nemško. Iz Damaska je tista sliva, ki se dan današnji „damaščanka” zove. Nekdaj so iz jutrovih dežel le suhe češplje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | potrebam svojim in temu, kar terjajo ljudje od njega dan današnji ? Res je sicer, da žito je še zmiraj tiste podobe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | segajo ptujci po njih in so veseli. Ali pa so današnji časi še morebiti posebno taki, da kličejo kmetovavcem in obertnikom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da je doseglo tisto stopnjo, na kteri se znajde dan današnji, in ktero je moglo doseči, da je zadostilo potrebam. ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | era sus prinesel; odtod se še v latinskem jeziku dan današnji češnji „cerasus” pravi. Leta 40 so prišle češnje na Angležko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tvoj nekdaj prideloval za svoje potrebe, zadosti tudi tebi dan današnji, — al moreš shajati danes, ako jo prideljuješ s tistimi stroški |
| Biblia (1584): | ſturjena, katera ſo ſe pèr tebi godila, taku bi ſhe danaſhni dan ſtala. Ali vſaj vam jeſt povém, de Sodomiterſki desheli |
| Sacrum promptuarium (1695): | Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de bi skusi leta moj danaſhni Sveti offer enu ſrezhnu novu lejtu hotel dati N. N. |
| Sacrum promptuarium (1695): | kadar ſò imeli njegou Svetu Truplu pokoppati, katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko andohtio ſe hrani, inu kashe v' tem |
| Deborah (1883): | Župnik. Če ljubiš človeštvo, trpiš tudi ž njim. Ana. A denašnji dan bi rada s kako daritvijo praznovala, dan, ko je |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nar lepſhi ſvetiga shivlenja nam je Jesuſ ſam, od kateriga denaſhen ſv. evangelj govori, de je raſtil ino mozhen prihajal po |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | drushna angeljſka. III. Veliko toshujete, vi goſpodarje in goſpodinje! den denaſhen ſlabo drushino; alj ſhe vezh ima pravizhen Bog zhes vaſ |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | bil, ino zelo vezhnost bres plazhila oſtal; sa to govori denaſhen ſv. evangelj, de klizhe ino najéma, kakor ſkerben goſpodar, o |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Bogu imajo nagnjene miſli in shelje. Tako isvoljeno tovarſhtvo nam denaſhen ſv. evangelj pokashe. I. Poſhtena ino ſveta je bila drushba |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſe raslega njih veſeli glaſ, in tudi naſ ſhe den denaſhen rasveſelijo beſede ſv. Pavla, ki pravi: „Mi vémo, komu vérjemo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | godi ſkos ſlabe pogovore. Naj bi priſhel vſmileni Jesuſ den denaſhen med vaſ mlade ljudi, kakor ſe je dvema uzhenzama po |
| Življenja srečen pot (1837): | poſlúſhali, hudobni pa ſmertno ſovrashili. — Ravno taka ſe ſhe den denaſhen godí. Kar pravizhni ljubijo, to krivizhni ſovrashijo, ino kdor jim |
| Življenja srečen pot (1837): | tern v' peti; zherteli ſo jih, kakor ſhe tudi dan denaſhen neumni ino hudobni kriſtjani ſlushavnike zeſarſke ſovràshijo, katerim kaj plazhovati |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | podoba teleſne ſlepote nam je ſlepi vboſhzhek per Jerihi v' denaſhni evangeljſki pergodbi. I. V. 31. Sadnokrat ſe je Jesuſ v' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | prepovédanih dnevih meſo jé njegova nepokorna duſha. — Veliko je den denaſhni mehkushnih kriſtjanov, ki vſi oſlaſtni toshujejo, de ſo jim poſtne |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nam bodo perneſle, nam dále zlo nebeſhko kraljéſtvo, poſebno pak denaſhni dve slati podobi. Kakor is maliga serna israſte veliko drevó |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſvoji zhaſti ino oblaſti pride, ſvojiga ljudſtva obiſkat, ſhe den denaſhni njemu s' lepim ſuknam pote pogrinjajo. Pogrinjali ſo tudi Jesuſu |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſo iméli, ino vender ſo veliko lét sdravi bili, dokler denaſhni oſlaſtni ino poshréſhni ljudjé per vſi ſvoji dobroti teſhko petdeſet |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tak lepo pripodobo rasloshi. Ljubi kmetje! zhe nobeden, tak ſaj denaſhni ſv. nauk sa vaſ mora prijeti; sakaj, prav po domazhe |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Tretje oblazhilo je ſtanovitnoſt v' dobrim. Judovſko ljudſtvo je na deneſhni den s' velikim glaſam Jesuſa zheſtilo; alj pet dni po |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jesuſ, vezhni ˛Sin nebeſhkiga Ozheta, pravi Bog, kakor nam ga deneſhni ſv. evangelj pokashe. I. Jesuſ je hodil v' Judovſki desheli |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | uro ſe primimo ſvojiga pravizhniga déla; sakaj to dolshnoſt naſ deneſhni ſv. evangelj uzhí. II. 1. Zhlovek je po ſtorjenim grehi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino shaloſt sopet v' veſelje ſprémenja. Téga nam je prizha denéſhni ſv. evangelj, v' katerim Jesuſ od ſvojih uzhenzov ſlovo jemle |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jesuſ, ſam boshji ˛Sin, na té ſvet, je vsel na deneſhni den, ſhest dni pred ſvojo ſmertjo, kakor kralj isvoljeniga ljudſtva |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ni priſhlo grosovitnimu kervologu v' roke. II. Kar ſe je deneſhni prasnik goditi sazhélo, to je prerok Isaia (60, 2—5. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſtoril, njega poiſkat. Ptujzi ga iſhejo, najdejo, ino ſhe den deneſhni molijo, Judam pa je boshje kraljeſtvo odvseto kér niſo marali |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nebeſih ino na semlji? V. 4. Kar je Jesuſ na deneſhni den dopolniti hotel, je shé okoli pét ſto lét popréd |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jesuſ, naſh nebeſhki uzhenik, v' ſvojih naukih raslaga, ino v' deneſhni ſv. evangeljſki pergodbi tajiſtiga podobo pokashe, kako velizhaſtno de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Naredbo tega kolovrata so vam, ljubeznjivi bravci, gosp. Ferlan v današnjih Novicah samí popisali. (Dalje sledí. ) V jamo pade, kdor jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v sredo 2. januarija 1856. Pripomočki zoper dragíno. Od dragine današnjih dní govori vès svet. Pametni možje pretresajo to reč v |
| Gozdovnik (1898): | nekaj o hudih časih. « »Le zdi se ti? Vidiš, jedinščina današnjih časov tebe le na pol zadeva; veš zakaj? zato ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 27 ½ fl. ☞ Današnjim „Novícam” je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſpoſhtovati, ino poſtavam dolſhno pokorſhino ſkasati. — Kako gerdo je satorej deneſhnim mlazhnim kriſtjanam, kateri toliko hvalovrednih ſheg ſvete kerſhanſke zerkve ſvojovoljno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | današnjo k včirajšni dajati. Ravno nasprotno se mora ravnati: Deni današnjo smetano v čedno posodo, in potem ji včerajšnjo smetano z |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | k vmedenju potreba. Napčno je novo smetano k stari, ali današnjo k včirajšni dajati. Ravno nasprotno se mora ravnati: Deni današnjo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſeſtre moje, enkrat tudi sa naſ! Na to naſ naj deneſhno ſveto godvanje opominja, ino ſrezhno vſtajenje doſezhi uzhi. II. 1. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | velizhaſtvo ſvojiga Ozhéta povsdignil. — Veſelo ino imenitno je pa tudi denéſhno godvanje sa naſ, o katerim nam je naſh ljubi Isvelizhar |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſvoje premagal. — Ravno tega ſpomin je navadno shegnanje leſá na deneſhno zvétno nedéljo, de bi ſe mi vſiga tega ſpomnili, ino |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | prihodniga jutra ſodniga dné, v' katerim bodo pravizhni, kakor Jesuſ denéſhno veliko nedéljo, zhaſtitno is ſvojih pokopaliſh k' novimu shivlenju vſtajali |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | odreſhenika; grosoviten bo drugi prihod — ojſtriga ſodnika, kakor nam gapopiſuje deneſhen ſv. evangelj. I. Obſòjen je bil zhloveſhki rod od boshje |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | take hiſhe divjá. — Blishej! blishej doneſ ſtariſhi ino otrozi! Vam deneſhen ſv. evangelj kashe na Jesuſa, Marijo ino ſv. Joshefa, kako |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vſaki hiſhen poglavár sa ſvoje ſkerbéti. Takiga sveſtiga hiſhnika nam deneſhen ſv. evangelj na ſtotnim poglavarju pokashe, ino vſe hiſhne predpoſtavlene |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | on uzhíl ino nam v' djanju pokasal, kakor nam prizha deneſhen ſv. evangelj. — Perpeljali ſo mu revniga zhloveka, naj ga osdravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 100 milj dolge gore razkrojili in povzdignili takó, de še dan današinj po več tavžent letih je vsacimu večimu in votlimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | milj dolge gore razkrojili in povzdignili takó, de še dan današinj po več tavžent letih je vsacimu večimu in votlimu voglu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | starih bukvah po grajšinah in farovžih zaznamovani. Mnogi se še dan današen takó piše, v šalih tudi čerstvimu, pa majhinimu dobro |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Pili so ga”, mi da na odgovor; „kakor je dan današen sploh navada. Se še kaj veste spomniti, kaj sva |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pa hočeš mene zapustiti, Mina? O koljko nesrečnih takih še dan današen živi, ki sebi živlenje ino poštenje, mir ino pokoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svetlo solnce, vas prebrisane Gerke bi tožil, de vraža še dan današenj čez lepo Kranjsko dežélo svoje černe perute razteguje, ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pokazala, de mora z časam naprej hiteti, kdor se hoče dandanašinj kosčik kruha pošteno zaslužiti. — Potem so vodja važniši opravila razložili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kugo, ktera kjer koli se prikaže svoje grozovitne moči še dan današinj zgubila ni. Z veseljem tedej nosijo po vsih deželah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sedaj naj več in s toliko marljivostjo pridelujejo, da še dandanašnji se naj bolja sorta metelke dobiva iz Francozkega. Od tod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se je poznala kava (kofè) nekdaj; kdo je ne pozna dan današnji? Ali ni vse to spričevanja dosti, da je zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | leto Večkrat kakor enkrat na ravnine. Kakor takrat, tak je dandanašnji; Bože mili, za vse tebi hvala! Kar je bilo, naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pomagati. Ali pa ni žalostno slišati, da ima „hudič” še dandanašnji toliko s stvarjenjem po svetu opraviti! Na Dunaji. Simon Šubic |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 17. decembra 1856. Je li potrebno, da kmetovavec bukve prebira? Dandanašnji se giblje in napreduje vse: obertniki, tovarniki, umetniki prizadevajo si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | blagostanja! Namenil sem zatorej dokazati, da je živa potreba, da dandanašnji napreduje vsak gospodar v vedah kmetijskih. O sedanji dôbi ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugač ne stori, če s palico ne dobi”, še tudi dandanašnji veljal, ako bi se namreč za svojo domačijo, za svoj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zavolj mnogih starin in paganskega svetišča, kterega ostanjki se še dandanašnji vidijo. Razun tega, ker stojí cerkev na griču in sicer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 29 plemen, in tisto drobno rudeče jabelko, ki se še dandanašnji Api imenuje, je Apij zasadil na Laško. Hruške najbolje so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo nova zastavna dnarnica (Hypothekenbank) kmetovavcem kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo skor še bolj kakor obertnike in rokodelce |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prihodnost in jo pomenja po nekterih slovenskih krajih (goriških) še dan današnji, — da se po njegovi misli le-ta raba zdaj še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mora napredovati, če noče zaostajati v veliko škodo domovine. Kmetovavec dan današnji ne more in ne smé muditi se pri davni |
| Fizika (1869): | razdelil najpoprej Réaumur (čitaj: Reomir), in po njem se še dan današnji imenuje to orodje. Na Francoskem in v učenih knjigah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | manj v polje vdelaniga ſvetá; tudi ljudi je bilo manj. Dan danaſhen ne teknejo paſhnje toliko. Veliko glav majhin proſtor hitro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lep deſet zhevljev viſok ſteber s latinſkim napiſam, ki ſhe dan danaſhen ſtoji. Drevó pa, s kterim je Zeſar Joshef II. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo tadaj v podobah vſeſkosi le tega grajal, kar ſe dan danaſhen le po redkama vidi? — Rekel bi po ſvoji rasumnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bil en vinograd pod ſkalo Bledſkiga Grada, ſe ſhe dandanaſhni „vinograd” imenuje, inu obdivjane terte ſame raſtejo, kér jih nihzhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nar vękſhi zhaſtjó obhajamo. Kęr ſe pak ſvęti Duh ſhe dan danaſhni tęmiſtim podejly, katęri ſe vręjdni ſturę njega prejęti, taku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę perve navuke dali, inu vaſhi duhovni paſtirji vam ſhe dan danaſhni v' kerſhanſkih navukih, v pridigah, inu v' poſsębnim podvuzhenji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogozhe svédi ti, ſo bili Ilirzi, po kterih ſe ſhe dan danáſhni té deshele Ilirſke imenujejo. Ilirzi ſo bili divji, ſèrzhni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj kerſhanſke , in bolj pripravne zhloveka v poboshnoſt obuditi. Sato dan danaſhnji na Nemſhkim , poſebno na Parſkim, nove zerkve vſe po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V Kani je Jesuſ vinze poſvetil, in vino poſtane ſhe dan donaſhni na altarju, o zhudo! Bogu nar perjetniſhi dar; satorej |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | zhiſtoſti,“ ſv. Ambrosh govori. — Koliko poſta bi bilo tudi nam den denéſhen potreba, ki nimamo pogoſto ſi ſkoraj sa kaj ſoli |
| Astronomija (1869): | stojé sredi med obema. — Razun preiskave o naravi solnca je dandanes preiskava daljave solnca od zemlje na dnevnem redu. Velikost paralakse |
| Mineralogija in geognozija (1871): | opazovati notri do današnjega dné. Dasi le-tá sistem večidel še dandanes kot temelj služi geologom, vendar so daljne preiskave zemljine skorije |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da je tudi tačas plavje pripomoglo delati premog, kakor še dandanes veliko lesa plava po rekah. Vendar nas drevesa v premogovih |
| Gozdovnik (1898): | kaj sem ti že hotel povedati? potrpi, kaj ne, Pepo, dandanes so slabi časi, vse stoka in tarna. « »Zdi se mi |
| Zoologija (1875): | tem lovom. Dober sokol je veljal 600 do 800 goldinarjev. Dandenes so ta lov opustili, samo v Aziji in Afriki je |
| Zoologija (1875): | konci provrtana, zato se tudi najznamenitiši rod imenuje provrt (Terebratula). Dandenes se nahaja le malo vrst tega roda, ali v stariših |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | doro ahtengo, da se bo tahe ta Sveta Korona perkasava dakna bosh terdo span bo ona tabei dava noi reso- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kshkodi biti nabvase noi natielese dabojo mene dovi vihati morli dakna bom ranjan al stralan prad tiem obareime bveg noi vsi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noter vſte vliv? je skvshano. TA 28. KAPITL. Knomi storiti daknabo mogov svoje rozhe geniti REZI Kar Jesvs govori je vse |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv nai tvoje grenko terplenje noi smert mena knvzi priti daknabo vsa tvoja mvja mad meno sastoin inv mena kferdamene svshv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta mene vbrani mv shvzei N: prad vsiemi moimi faintami daknabojo mogli mena kshkodi biti nabvase noi natielese dabojo mene dovi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsa tvoja mvja mad meno sastoin inv mena kferdamene svshv daknabom nadv- |
| Biblia (1584): | lép dan, sakaj Nebu je erdezhe. Inu sjutra pravite vy: Danas bo hudu vreme, sakaj Nebu je erdezhe inu shaloſtnu. Vy |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jaſnu bó, sakaj Nebú je rùdęzhe. 3. Inu s' jutraj: Danàs bó hùdú vreme, sakaj Nebú je shaloſtnu rùdęzhe. 4. Podóbo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vidi ſvojga Şyna v' taki martri, inu teshavi. Leto bó danàs naſhe I. Premiſhluvanje. Ali ona je tudi hzhy Nebęſhkiga Ozhęta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pak priasnim oblizhjam k' njemu, inu danas ſhe, mu rezhe, danas bodeſh ti s' mano v' Paradishi. O lubesnive! o troſhta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | doli is Nebęſs priſhàl. Leta ſkrivnôſt je taiſta, katęra naſs danàs vkupej ſpravi, inu katęro my s' to nar vękſhi zhaſtjó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pomagal (II. Kor. 6, 2. Isa. 49, 8.) Je tèdaj danàs lę ſamú tó praſhanje, kakú bó tudi sa vaſs, lubi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njega dnęvi, dnęvi tiga isvelizhanja poſtali? Letó ſim vaſs priſhàl danàs vuzhit, inu vam povędat is Preroka Isaia, de bómo my |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bi ne bil od lubęsni inu hvalęshnoſti v' ſèrze sadęt! Danàs sadnizh ſe kashe lubęsen inu miloſt Tróſhtarja ſvętiga Duhá na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | létašnji pratiki smo dali popolni podúk, turšico saditi in obdelovati. Danas vam podamo podobo velike hvale vredno mašíne — turšične smukavnice — na |
| Genovefa (1841): | nizh bati, zhe ſe ravno v zhaſih nevarno sdi. Sakaj danaſ ali jutri vunder dôber ſád prineſe. ” |
| Sacrum promptuarium (1695): | Nebeſko vezhnoſtio N. N. voſzhim, inu proſsim od taiſtiga, kateri danaſs tu slatku, inu ner Sveteshi ime JESUS ſi je isvolil |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſh fazonetel, inu leta nej en gmain, ampak krajlevi, kateriga danaſs je meni poſodila krajliza Elisabeth Portugalskiga krajla Hzhi, inu leta |
| Sacrum promptuarium (1695): | sazhne. Inu kadar bi bilu meni mogozhe, jeſt bi hotel danaſs ſturiti kakor vſelej na noviga lejta dan je ſturil Celtarski |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ime bodi vaſh trosht, inu pomozh letu lejtu 1697., kateru danaſs sazhne. Inu kadar bi bilu meni mogozhe, jeſt bi hotel |
| Tine in Jerica (1852): | jutri prišla. Pa mati in otroci, reče Lucija, hočejo še danes jesti. Če je pa taka, odgovori Jerica, pa precej lahko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je vzel; bodi češeno njegovo ime”! Vsa semška fara je danes v grozni žalosti, in ni ga veselega obraza viditi, ker |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | voriva. — Prav za prav sem danes k vam prišla, da bi zvedela za kakega človeka, ki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ž njegovim značajem. Pogovor s sužnjo kaže, kakošni so bili. „Danes te že četertič ob tako pozni uri tukaj pričakujem; kaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | veselje in poslušal petje angelskih glasov? Da bi jaz, ki danes še v temni, merzli ječi ležim, jutri že hodil med |
| Oče naš (1885): | mi, da ga nadleguje hud duh. Tri rožnivence sem že danes zmolila in z blagoslovljeno vodo sem ga škropila; pa molitev |
| Revček Andrejček (1891): | vem, ali sem kuhan ali pečen. (Pomišljajoč. ) Strela božja! Do danes sem mislil, da Franica Pavleta sovraži,— pa je zaljubljena vanj |
| Revček Andrejček (1891): | videl, stopi naprej in pravi). Vohunstvo se mi je pa danes venderle dobro izplačalo. — Le počakaj — ti ponosna Franica! Jaz ti |
| Zeleni listi (1896): | včeraj sem pomislil s strahom na to. A, hvala Bogu, danes sem se odločil«. »No, kaj želiš torej biti? « »Vojak! « »Vojak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekaj v njive, nekaj v ſenoshiti rasdelal; satorej vam hozhem daneſ nekaj rasloshiti: Kako zeline rasdelovati, in prasnobe k pridu perpraviti |
| Divica Orleanska (1848): | puntajo in žugajo z odídam, Če ne dobijo, in še dans plačila. Karol. Nu, Düšatel! Düšatel (rame stisne. ) Sovét je drag |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | je prav. Spremi me zdaj s svojo ljubeznijo, obvaruj me dans slednjiga greha; tega Te prosim po Jezusu Kristusu, Gospodu našim |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | počešena! Pravi angelj k nji poslan , Z milostjo si obdarjena Dansi, ta tvoj veliki dan! Milost Božja je zvolila Tebe izmed |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | opárjena ino pobíta najde. Veſ uſmiljen ji vpraſha: „Kaj ſe danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje ſva iméla, pa nimava nikogar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je va-nj obernil, ino mu rekel: „Gotovo, ti povém, ſhe danſ boſh per meni v' raji! “ Pod krishem je ſtal preljubi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dal, ino ſede. Vſih ozhí ſo va-nj obernjene. Sdaj sazhne: „Danſ ſe ſpolnuje, kar ſte ravno ſliſhali is ſvetiga piſma. “ Ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſiga zhverſtiga ino sdraviga póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril: „Tiſti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sdraviga póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril: „Tiſti, ki me je |
| Valenštajn (1866): | Maks. Jaz ne bi denes te umeti smel. Ti praviš, da ti knez je razodel |
| Mlinar in njegova hči (1867): | In bode gotovo mene snubil. Županja. Nič ne maraj, Micka, denes tega ne stori. Matija je bil pri meni ter me |
| Ultra! (1867): | vašo obleko popolnem zadovoljna. Vilko. Naše društvo v Ljubljani ima denes izhod, kojega sem se hotel tudi jaz vdeležiti. Oblečem torej |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſlepote naſ ſv. mati katoljſhka zérkev sdramiti shelí, nam rezhe deneſ, sadno nedeljo rasujsdaniga puſta, evangelj od ſlepiga brati, de bi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tudi vsmileniga Jesuſa sa ſvojiga pomozhnlka imela! Sato poſebno vam deneſ, vi goſpodarje ino goſpodinje! na ſtotniga poglavarja v' ſv. evangelji |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | perpravljati, toliko dni ino lét isvelizhanja ſvojiga samudiſh! Premiſli torej deneſ: Kako drag je isvelizhanſki zhaſ tvojiga shivlenja. Eno ſamo leto |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | veſelo gledamo, ſvetlo juterno svesdo kerſhanſke vére, katere trojni god deneſ poſvezhujemo. Doneſ obhajamo veſel god rasglaſenja Jesuſa Goſpoda naſhiga med |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | bratje ino ſeſtre! na pragi med novim ino ſtarim letam deneſ poſtojmo, preglejmo ſhe enkrat pretezheno leto, ino prihodno premiſlimo. — Bilo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | boji samuditi isvelizhanja ſvojiga. O tak sdrami ſe zhlovek ſaj deneſ, ino premiſli v' jutro noviga leta tri poſebne reſnize, katere |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | in miloſt boshja je v' njem bila. — Praſhajmo ſe mi deneſ v' sadno nedeljo ſtariga léta, ali ſmo tudi mi na |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | dobriga ſtori, po isgledi Jesuſa, kateriga obresovanje s' novim letam deneſ obhajamo. I. Kakor brodnár, ki po tekozhih valovih ſvoj zholn |
| Fabule ino pesmi (1836): | ti! « »Ne! tega nem’rem jas preneſti. ˛Strik - ſhtrik ſhe dneſ ſi môrem ſpleſti, Jas s’ njim ſi zhém shívlenje vset |
| Fabule ino pesmi (1836): | da ſi shlahta ſta, No ſe sa ſtrize mata. Sa dneſ, meſar ſi miſli, bo Sadoſti; vseme sdaj ſlovó: Roké ſi |
| Fabule ino pesmi (1836): | No muzhí. Míza mu na vuho pravi: Martin moj! Martin! dneſ me v’ ſhpot ne ſpravi, Lon bo tvoj! Kerga vupam |
| Fabule ino pesmi (1836): | je pregréha tvoja b’la, Da je tak dugo ſkrita Dneſ ſhe le ti na pamet ſhla? »Ah, luba moja shena |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſhe pravim: Od bolesni zhi osdravim, Naj bo sjutraj ali dneſ: Koſt ſi zhéva sveſto talat, Ti dobiſh te vekſhi falat |
| Fabule ino pesmi (1836): | pomagat’? Tak guzhíjo ſkopi: Bo sjutra shiv, da ſmert she dneſ is njega ſôpi? Sdaj kzhaſi fige talaj, pol od njih |
| Fabule ino pesmi (1836): | kralizha sa malo almoſhtvo, Da s’ njoj shivlenje ſi sa dneſ natégnil bo. Tê kralizh ſegne v’ shepe, iſhe no gledí |
| Fabule ino pesmi (1836): | da je oſnal jarem gor: Sdaj v’ ſhtalo ſe poshêni! « »Dneſ, da ſem vun na paſho ſha, ˛Sem ſlabi ſe potêknil |
| Fabule ino pesmi (1836): | s’ veſeljom ti damo to zhaſt, Da ſhparala ne ſi dneſ maſlo no maſt: Ker nazhi ſi miſli, lash v’ pameti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vshę morem verjęti. — Matizhek , povej mi sdej, kaj bo pak dones na vęzher ? al ozhem Baronu beſsędo dershat? Matizh. Doli v' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je Nęshka nevęjſta, tok proſsiva , de bi oní, vaſha Gnada, dones, kader godzi pridejo , krono tiga diviſhtva moji Nęshki na glavo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | po vèrti. Ti boſh mogla s'mano drugazhi ravnati. Od dones tęga dneva ſim jeſt ta pervi hiſhni ſlushabnik, inu toku |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Vaſha Gnada , dones pridejo godzi k' shupani; kaj ne Jęrza ? Baron. Inu ti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe ta pravda sdej k'malu naprej vsáme; jeſt ozhem ſhe dones vedit, per zhim ſmo. Matizh. Sdej — sdej k'malu ? — — Al more |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Oni , oni , vaſha Gnada. Naj mi dajo Tonzhka , de bo dones s' mano plęſsal , jeſt jih bom prov rada imęla. Baron |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | krat kije jemov vniebo jeti tiſti pridi zhries mene dovsa dones inv vsolei te pra S. Shegen katierega je näsh lvbi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' ſholo? ” „Oh,” Jure isdihne, „ko bi le mogel: ſhe doneſ bi hotel biti ſhtudent (dijak). Alj moj ozhe nimajo sazhém |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | biti domá. Sdaj je she hlad, sa to bom ſhe doneſ nekoljko ur ſhla; jutri bi zelih dvanájſt ur obhoditi ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sazhél. Hvala Bogu, de vaſ ſpet vidim; neisrezheno me veſeli. Doneſ vaſ naprej ne ſpuſtim. — Rotijka, poſtreshi jeſti ino piti, kar |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pervim' ſpomladanſkimi zvetlizami preſivno obſján. „Kako lepo jaſno vreme je doneſ! sazhne Mariza rezhi; in kako lepo je naſh selen travnik |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zhloveka rasshalila; sakaj bila je — slo slo posabliva. Marſkaj je doneſ obljubila, na kar she jutri vezh miſlila ni. Pogoſto je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | teleſſu obvaruval. Dalej proſim jeſt tebe pohlevnu, de ti mene dons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navidejozhim ſovrashnikam miloſtvu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | koker tvoj pokorn, inu hvaleshni otrok ſkasal. Ti daſh meni dons doſti hipkov, v' katęrih bi jeſt vtęgnih moje svelizhanje naprejgnati |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vukajmo! Eden drugmu ogeh dajmo ! Jęsa , shaloſt , le na ſtran ! Dons je moj veſsęli dan. Tonzhek poje. Shaloſtna je duſha moja |
| Tine in Jerica (1852): | s. Jakobam je bilo — tako še dobro vem, kakor bi dons bilo. Tine. Tudi jez. Jerica. Šle sve s sestro v |
| Tine in Jerica (1852): | jih moramo v hiši imeti. Se živina, pravi nadalje, je dons kaj boljšiga jedla. Tudi nje nej bo danes boljši dan |
| Tine in Jerica (1852): | mi še toliko časa živeti dal, dokler svoje otroke zredim. Dons pa sim se spomnila, kakor bi jaz s tem Bogu |
| Tine in Jerica (1852): | se srečno omožila. Moram tedej, sim si mislil prec, še dons pri nje biti. Tine. To je bilo pravo. Jerica. No |
| Tine in Jerica (1852): | otroka na ulicah me je sram. Tudi domu ne morem dons iti. Fajm. S tem nič boljši ne storiš.. Kaj si |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi noje perbiti gratali nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa: Shegnei me nes noi vsoli ta S. Ternjava Krona Jesvsa Kriſtvsa, katera je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sin tatrezhji Bveg S. Dvh noi ti obareita mena N. nes te den noi vsoli moje mesv noi kri prad vsiem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rati kader bosh pergrihti kei skvem mov opraviti. SHEGEN. Jas nës grem veh sëehishe tanai nai vishi 3. parshone pelam jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | merdrarje noi ravbarje perzieſtah? S. SHEGEN. Oh Shegnei mene nës inv spvevi is vsiemi Shegnami noi molitvami inv ispsaltarji noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kaspar † Melbar † Bolteshar † Matbevs † Markvs † Lvcas † Joannes † jas N: perporozhimse nës inv vsolei vtvoje nai sva eishi jemene ozheta † Sina † Svetiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtvsa, katera je niegovo S Stran prabodva inv ofnava shegneime nes inv vsolei ta S roshenfarbara kri ta bodi savse moje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je terpov savse grieshenzhe noi grieshenze? Jas se N: perporozhim nes noi vsolei vte Sveti Shegen inv vtv shegnano telu noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nakateram je Bveg to grenko Martro terpov: Shegnei ta me nes inv spvvi ti S. 3. Shrebli kateri so skves rozhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtvsa, katera je terne skves tvoje S. Gvavo pognava: Shegneime nes inv vsolei ta S. Speshiza Je- |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev |
| Zlatorog (1886): | Zdaj steče sèm, zdaj spet drugàm! Pač kot pri ščepu daníca svetlà, Pač kot pri roži cvetíca drobnà, Glej, táka je |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Gabriel zheshenje pernesl. 137 XXXVI. MAria morska svesda, al sgudna Daniza. 138 XXXVII. Salve Regina. 139 XXXVIII. Po te prejdne, Salve |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | XXXVI. PESM. Maria morska ſvesda, al ſgodna Daniza. 1. Ave o ſgodna Daniza! * poſdravlena bod’ Diviza’ * Mate nashega |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Maria morska ſvesda, al ſgodna Daniza. 1. Ave o ſgodna Daniza! * poſdravlena bod’ Diviza’ * Mate nashega Boga! Ave o nebeshke vrata |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | mezh, potroshtan poidesh od letod prezh. 2. Koker ta ſjutrenja daniza * prihod t’ga sonza napovduje: * toku ta nov rojena D |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kak prostimu ljudstvu ugodin časopis, postavim na „Novíce” ali „Zgodno danico” ali „Vedeža” naroči, in ga tako brati primora. — Na ta |
| Genovefa (1841): | in de ſo ptizhki odleteli. Ko je pervikrat lépo ſvitlo danizo saglédal; ko je nékdaj med zhernimi, tamnimi hvójami lépo vezhérno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | paſtirzhek med jagnjeti. Kralj sashene glaſ rekozh. „Oh, Goſpod, tí Danielov Bog, velik ſi tí, ino le tí ſi Bog, ino |
| Revček Andrejček (1891): | zemlja. Dekla. O res je res, prav pravi pesem! Franica. Dani se. Luč ugasnite in vsak po svojem delu! (Pobere perilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je celó sonce zmotilo in enkrat za dve uri pred danílo, kakor sicer. Fr. P...ž. — Učnik. Povej mi, Lukec, koliko elementov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | segli”. Zgodaj v jutro ga zbudijo, ko se je jelo daniti, in mlatiti začnó. Pa niso treh nasadov premlatili, in že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kerščenca — ali pustite podučevanje drugim. ”” V tem se je začelo daniti, in nebo se razjasnovati. „Glej, Marko, draga duša — kako se |
| Ferdinand (1884): | Sedmo poglavje. SLOVO REDNICE. Preden se je še pričelo daniti, trkal je vže Peter na vrata grofove spalnice, da mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v dotiko s Carigradom. Še leta 1543 je Ivan Car danskemu kralju nazaj poslal bijočo uro z besedami: „On veruje v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šoli zučil, in srečen je bil v zdravljenji. Na svitlobo danje njegovih Centurij, ki so v stotine od po štir do |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu se is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al je Flinka alpaje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | brizhi inv prad vso zobernijo noi taiſtmi noi prad shpenſtam daoni mena knabojo moli mena an fovsh vrtl venka srezhi o |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nim daoni mene knabojo moli shkodvati petmoimi bvase inv tielase noi per |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kakor vſi drugi. Vſi uni ſo le is obilnoſti v' dar dali, ona pa je vſe dala, kar je premogla. “ — Bog |
| Genovefa (1841): | na tlà padale, smersovale, „o edina iſ kriza ognja, — kakſhen dár nebá bi mi bila! Tako mi bo pa v ſrédi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sim jim vnovič našo šolo perporočil. Dali so mi obilni dar za uboge, in so rekli: Le naj mi še zavolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poslali korúnoviga semena, se v imenu družbniga odborstva za poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zlatih darov iskreno prosimo, kér jih neobhodno potrebujemo. Pervi zlati dar: daj! da nam na nebu svetlo sonce sije, — oj preljubo |
| Divica Orleanska (1848): | Prijatlica mi samo biti hoče. Mi kdaj dovoli višji cene dar Od kake zgodne cvetlice pozimi, Alj sadja kakiga podobe redke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Kmetovavec kmetovavcam v resni premislik. (Konec. ) Prijatli! če pogledamo veliki dar, ki ga ta kmetijska družba Slovencam podá, ali nam ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | z zapiskam, v kteriga naj vsaki zapiše svoje imé in dar , ki ga bo v ta namén dal. Vsak darnik bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki ju je cesarica in cesarjevič od nekega Tiroljca v dar prejela, sta bila tega rodu. Čilske krave pa so se |
| Ta male katechismus (1768): | urednoste, inu hvalle te naperglihane Divize, katira je is susebnemi darmy boſhjami, inu imenitneme zhednostame lepu obdana; koker tudi de ſraven |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perpusheneh imellu, inu moji deslih is uſſemi darmy ozirani naturi sem jeſt vezh grenkega koker sladkega perpuſtila: ſakaj |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Duha verjemo mi Treko Perſhon Boshio, Katiri nam s'svoimi darmy Duſho resſveiti naſho. V'eni Zirkvi se snaidemo, Kadiro je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prad tvoje veshese priti: inu menei resvesielov is anim zhasniem daram: dabi jas isteſtim h' tvojei boshiei zheſti: noi k' hvali |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ſtas da ti mene stiem daram S. Dvha obdarvjash kaker siti svetiga Johannesa obdarvvov dati mene |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teva menei boja grieshnika uni potrebniga sromaka obdarvati: s' anien daram al zhasniem buagam jas tabei prosim is aniem ponieshniem serzam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' hiſho ſtópi, padejo vſi na koléna, vſak ſ' ſvojim daram v' roki. Joshef jih prijasno posdravi, ino rezhe: „˛So li |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kmetijski družbi v Ljubljano pojdejo. Kakor ste pa prošeni, z daram kolikor je moč to koristno napravo podpirati, tako ste opomnjeni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Ako se sklonost, podprta s prirodnim darom in z navado, tako ojači, da nam zaznava ali obnova |
| Ta male katechismus (1768): | Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv biti. V. K' dobremu enu oterpnu serze imeti. VI. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne bode! Vsliši nas, svoje otroke, ki te tréh zlatih darov iskreno prosimo, kér jih neobhodno potrebujemo. Pervi zlati dar: daj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | darujejo, kteri se keršansko med seboj ljubijo. Tih zlatih tréh darov te, o Bog iskreno prosimo, kér jih mi Slovenci neobhodno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to ljubo sončice sije, tam angeljci med narodam shajajo, žlahtnih darov seboj nosijo, jih obilno ljudem darujejo, kteri se keršansko med |
| Robinson mlajši (1849): | vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov bom sicer požival, pak vsakokrat z naj vekšo zmernostjo. Naj |
| Zeleni listi (1896): | mi s svojimi krasnimi darovi veliko, veliko veselje. Pa teh-le darov se še veliko srčnejše veselim! « »To sem pričakoval, ljubo dete |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | zgodi, Vse nam Narvikši dodeli. 4. Bog ne porajta na dari; Pobožni samo prav živi. 5. Duh čist in pa čisto |
| Maria Stuart (1861): | svetih se nebes oklene. Zató včlovečil seje božji sin, Darí nebeške, nevidljive je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | popolnama zaupanje, de bodo častitljive kresijske gosposke za šole namenjene darove radovoljno prejemale, in de se bodo prizadevale , tudi stanovitno kresijsko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prošnjo, de se naj vsi modri ljudjé opomnijo za prostovoljne darove v podporo tega verliga naména , ki vsim Slovencam veliki dobiček |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | 4. Šolske pesmi. Molitev pred šolo. Sveti Duh! darove svoje, Svojo luč na nas razli, De povelja svete Tvoje |
| Zeleni listi (1896): | kdo ne mislil, da bi radi kakega povračila za svoje darove«. Odšli so. Kmalu na to pride Ljuboslava in ž njo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to viſho koker te vunajne dary tega ſhivota. Ti imash pet pozhutkov, tem perpushash ti shkodlive |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | me kar nič ne gane, In glose — te so malovredni dari. — C. Kaj zlodja moram péti, pa me uči. De bo |
| Tine in Jerica (1852): | nasitili. — Zdaj so od mize vstali, in Boga za njegove dari zahvalili. Svatje so se tudi Tinetu in Jerici zahvalili, jima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kaj ſhkodvalo. Poboshni med Indjanimi ga, kamor pride, s obilnimi darmi obloshé, drugi med njimi pa ſe temu ſmejajo in njegovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se mora reči, de človek, ki ni z posebnimi naravnimi darovi previden, če se ravno od mladosti kakiga nauka poprijema, do |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | si je v prid kmetovanja to veliko skerb naložila , kér darovi vsake fare z zapiskam vred h kmetijski družbi v Ljubljano |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ne more dobrotljivi Bog takim nikolj zadostiti, ker jim narlepši darovi komej en dan pomagajo, od kterih bi zmerni včasi več |
| Blagomir puščavnik (1853): | zvestejše znance posebno med Ljudomilove in Nikolajeve razdeli. Tode ti darovi so malo pripravni veselje obuditi. Vsi glave pobesijo, vsi so |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | se naučili smo, Vedno naj ostanejo V sercih Tvoji nam darovi! Daj nam vedno in povsod, Kakor zapovéš, živeti, Enkrat pa |
| Zeleni listi (1896): | To so bili darovi naših hvaležnih ubožcev. Mislili boste morda, da so zdaj poklicali |
| Zeleni listi (1896): | povem! — Pred eno uro napravili ste mi s svojimi krasnimi darovi veliko, veliko veselje. Pa teh-le darov se še veliko srčnejše |
| Slate jabelka (1844): | prezej sapije ali po nepotrebnim sapravi, ne ſmé s’ milimi darovmi v’ greſhnim shivljenji podpiran biti. Nar boljſhi dar sa taziga |
| Slate jabelka (1844): | ko bi bil on ſlushabnik, njegov ſlushabnik pa goſpodar. »Med darovmi, ki ſim jih od Boga prejela, ga poſebno sahvalim, de |
| Genovefa (1841): | rekla: „Réſ je, o Bog! Ti ſi neſkonzhno bogat v daréh in véſh zhlovéſhkimu ſerzu v êni uri teshave mnógih lét |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ne stanuje vila, ktere biser bi se mogel prištevati najboljšim darovom za življenje. « »Tù je, tù v tej sveti uri«, odgovori |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne pademo ž njega. Kdor se ne poslužuje tega nebeškega daru, se bo vertoglav lovil morebiti nekoliko let v tem krogoteku |
| Robinson mlajši (1849): | tote besede iztesal: Delavnost ino zmérnost. Nu, otroci! nine vam dar do zaútra časi dam, da bi o tej réči, ko |
| Robinson mlajši (1849): | do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga sta bila tihim krokom skoro dar na konec goše prišla, ino se zastavila. Zde je Robinson |
| Robinson mlajši (1849): | ni tako lehka reč! ino mimo toga sta od izviranjeka dar k prekopu morala skoro tude tako globoki žleb — strugo izkopati |
| Robinson mlajši (1849): | sta si obljubila, da si bosta jeden drugemu zvesto pomagala, dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga sta bila tihim krokom skoro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je skushano sakai te kazhe she to sienzo odjasenovja sourashijo daraishi vogin gredo kaker pod teſto sienzo. TA 67. KAPITL. Ena |
| Divica Orleanska (1848): | z vejcami v rokah. Dva klicarja sledita. Za njima rajda dardarjev. Uradniki v dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala z |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usemash inu she tu samerkei dasakobart kader bodash persſt jamau darazhash ujemeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je pičli živež šomaštru, akoravno zraven tega še vedno kake dariče dobiva. K veči pomoči naše šole nam je Bog velikiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mora od kantonſke goſpoſke poterjeno biti, sa zhaſ dopolnjene brejatve darilno plazhilo prerajtano, in laſtniku plazhano. Tém poſtavam, je ſhe perdjano |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nima nikamor na ſvoje naſloniti. “ Jesuſ je nekedaj tempeljnu v' darívnizi naſproti ſedel, ino gleda, ko ſo denárje va-njo metáli. Veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsaki téh sedem mladik sedí ena umetnica, deržeča v roki darilnik, iz kteriga se vzdigujejo nebeške dišave v slavo nebeške varhinje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | druſhino, gre k' njemu v' hiſho, ino mu ponudi drasih daril, slata, ſrebra ino lepih oblazhil. Elisej pa rezhe: „Kakor shiví |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imenu cele družbe opravil. Pervič so bili zastran nove delitve daril za bike, kraji oznanjeni, v kterih bodo letas in pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in uno gospodarstvo vredno častnega darila. Da se ta delitev daril po vsi deželi poredoma izpelje, je cela dežela v ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v kterih bodo letas in pa naslednje dve leti imenovane darila podeljene. — Potem je bilo oznanjeno, de se bo prihodnjič na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nam oznanijo, ktera šola bi bila po tem namenu tega darila nar bolj vredna, de bomo to reč presodili in nar |
| Stric Tomaž (1853): | prinese. Veselja ji serce poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila sprejeli. Neko posebno nagnjenje je pa do Tomaža v sebi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se skažejo, da so vpeljali najkoristniše poprave in zboljšave. Te darila pa niso kaka kaj bodi reč, ampak so obilo dnarja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | potem sklenejo: ali je to in uno gospodarstvo vredno častnega darila. Da se ta delitev daril po vsi deželi poredoma izpelje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dva več, jih bo tedaj 10, kjer se bojo omenjene darila delile. Kaj ne, da je to lepa naprava? Odgovorni vrednik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kmetovavce k zmiraj večji pridnosti; dolečilo je vsako leto častne darila (premije) takim gospodarjem deliti, kterih kmetija je v lepem redu |
| Divica Orleanska (1848): | knezovi s krono, z deržavnim jabelkam, sodno palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim oblačilu, korarji s kadilnico, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stare ostanjke predpovodenjskih žival nabira, bi prijatlam natoroznanstva za tako darilo veliko hvalo vedil. Pràv lepó se pa častitimu gosp. Drobniču |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dali, tudi na Dolenskim že marsikteri prešič ozdravil. L. Lepo darílo za Brezniško šolo na Gorenskim. Ljubi moj Janez! Naj se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pri nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale vredno je to početje, ki je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | s svojo pridnostjo pripomogli gospodarju k velikemu darilu, tudi doleteti darilo v dnarji in pa sreberna svetinja; zakaj ministerstvo bo dalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kaka kaj bodi reč, ampak so obilo dnarja; vsako tako darilo znaša 5000 frankov, zraven pa dobí tako obdarovani gospodar še |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pade Davorin na kolena predenj, zahvali se mu za bogato darilo in ga prosi, da bi mu odpustil njegov pregrešek. Kralj |
| Ferdinand (1884): | ga je zapustila. Pozabil je bil celo otrokom prinesti kako darilo. Ogibal se je družbe ter hodil po samotnih, senčnatih hodiščih |
| Zeleni listi (1896): | Začudeni obstojijo vsi trije pri vratih ter gledajo to božično darilo. Niso si mogli razložiti, kaj vse to pomeni. Hišni oskrbnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Novice napraviti dali. Nadjamo se, de bomo s tem lepim darilam vsim prejemnikam Novic zlo vstregli, kér slava Pija IX. se |
| Blagomir puščavnik (1853): | je bil na cesarskem dvoru v viteškem dvoboji s pervim darilom ovenčan, in hotel se je potem k svojemu razveseljenemu očetu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jih po svojem spoznanji razdelí med pridne služabnike z velikim darilom počastenega gospodarja. Kdor pa želí tako čast doseči, se mora |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in ki so s svojo pridnostjo pripomogli gospodarju k velikemu darilu, tudi doleteti darilo v dnarji in pa sreberna svetinja; zakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | fajmošter peli; po maši je bila poroka, po ti pa darína (ofer) za vnovič poročena pobožna zakonca. Po vsih teh opravilih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tem, de so iz letanja ptičev in drobú bogovam v daritev zaklane živine prerokvali. Zdravi drob so deržali za srečno znaminje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 12 še dobro ohranjenih lešnikov našli. Obedvoje je bilo ajdovska daritev iz tega namena, de bi jim boginja rek in studencev |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | v nebó vzerta: „Tebi, o Bog, naj bo dana v daritev in tvoji milosti in tvojimu usmiljenju naj bo vsa izročena |
| Oče naš (1854): | Nacek, kadar v cérkev prideš, kjer mašnik namest Jezusa sveto daritev opravlja, kjer verni v molitvi klečé in s hrepenéčimi, po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor so našli zapisano na njegovem grobnem kamnu. XXVI. Sprejeta daritev. Ves dan so bolnici menda prav vesele misli polnile serce |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ta je pri tacih priložnostih altar, na kterem praznujemo sv. daritev. Na stenah vidite podobe, kakoršne so pri nas najbolj navadne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | so vsacemu nekaj pokopališč ali katakomb, v kterih naj opravlja daritev sv. maše. Papež so si izvolili katakombo Kalistovo, česar je |
| Ferdinand (1884): | jagnjet od našeh čed, in snopov zlato-rumene pšenice? « »Imamo drugo daritev v našej cerkvi,« poduči ga mati; »na oltarjih se daruje |
| Ferdinand (1884): | cerkvi,« poduči ga mati; »na oltarjih se daruje neskončno svetejša daritev. Ono jagnje je bilo le predpodoba naše daritve. Tega še |
| Deborah (1883): | sled na njegovih nogah! Župnik. Boljše, da vežeš druzim rane. Daritve verskih naših junakov so često le nečimurnost posvečevale. Ana. Ah |
| Deborah (1883): | ž njim. Ana. A denašnji dan bi rada s kako daritvijo praznovala, dan, ko je moj Bog trpel. Do krvavega bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je, boljši „kakor tvoj; če meni ne verjameš, prašaj gospo„darja. ” Ravno tisti dan je gospodár z mlinarjem vred memo teh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in dar , ki ga bo v ta namén dal. Vsak darnik bo po tem takim znan Krajnski družbi, ki si je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | takim je Jesuſ v' svelizhanje. 7. Jesuſ v' tempeljnu Bogu darovan. Perva hoja Marije, ko je po rojſtvu ſvojiga ſina is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugi dan , Tak sa zhaſam zhaſ prihaja, Nam na novo darovan. Uma luzh zhloveku ſije, Dan na dan ga bolj rasſvet' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi! kir ſte s umam obilniſhi darovani, sakaj neſkuſite vaſho ſrezho, slaſti savolo ſladke vinſke terte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zadobí; zakaj vse, kar je s tvojim duham in čutilam darovano ali storjeno, je Bogu in ljudem dopadljivo. — Primeril te bom |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Dopade naj mu djanje Odpravljen'ga daru. Zvirk gnade bod' to darovanje Nam dolžna čast Bogu. 2. Deržimo pomoč' božje Se skoz' |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | tvoj ga Sina Telo in prava kri. 2. To naše darovanje, O Bog! ne zverzi ga; Vse misli in vse djanje |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Darovanje. 1. Kaj bi Tebi, Oče, dali? Kaj bi z mašnikam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mladeneč, njegov navdušeni obraz, mili in neprestrašeni njegov glas in darovanje samega sebe za svoje prepričanje, to vse je ganilo strašljivo |
| Čas je zlato (1864): | jezil; vender se potolaži v mislih: »saj mi je psa daroval, gotovo dobro z menoj misli. « |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in ga spominjal jutra pa sikanja berzih in gotovih pšic. Daroval se je veselo njih hudi ostrini, ki bodo pile in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njih hudi ostrini, ki bodo pile in prelivale njegovo kri; daroval se je v čast božjo in v potolaženje njegove jeze |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se je v čast božjo in v potolaženje njegove jeze; daroval se je še posebno v prid preganjane Cerkve in molil |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | bo obvaruval * pred vezhno navarnoſtjo, * Bug’ ga bo ob smerte darval * s’ svojo gnado, miloſtjo. s’svojo idtr. 9. Sa tu |
| Štiri poslednje reči (1831): | terpljenje in preganjanje, ktere je ſkrivaj v' shivljenji vſelej Bogu darval. To ga v' sadnji uri troſhta in mu britkoſti pomanjſha |
| Divica Orleanska (1848): | se jezí, de jez ponudim blaga. Alj nisim ti veselo darovala, Kar bolji je od biserja in zlata, In blago zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | primer: Picius ⁴) po častji božanstva litvanskega Picius, kteremu so mladenči darovali, kadar so nevesto ženinu pripeljali. Pri polabskih Slovanih se nahaja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mizo je bila bela rijuha pogernjena, sošita iz ogerskega platna. Darovali so jo moji materi rajna teta, ktera so vsako zimo |
| Čas je zlato (1864): | treba, de ga kraljevič Vladimir vidijo, ki so mi ga darovali. Tode jest ostanem pri besedi, posodim Vam ga že, kolikorkrat |
| Divica Orleanska (1848): | in sovét, Zdaj ustnice mi huda sila odpre. Ničesar nimaš darovati več, Prežíviti se jutro s čim ti nimaš! Bogastva je |
| Divica Orleanska (1848): | sama sodi! Oprostila Francozko je, in sama Slobodno mora serce darovati. Lahir Tu pride kralj! |
| Robinson mlajši (1849): | dolgovje plačali. Ostánek je hotel eti hvaléžni mož svojemu dobrotniku darovati, ali toti ni |
| Roza Jelodvorska (1855): | ste sami, žlahna gospa, vidili, celo svoje življenje je želela darovati, de bi le vašiga ljubeznjiviga sina rešila! In zdaj se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | idi na goro Morjo, ter mi ga v' shgavni dar daruj. “ Sjutrej ozhe sgodej vſtane, nakólje drev sa germado, obloshi oſla |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kajn poljſhine tedaj Bogu v' dar perneſe; Abel pa mu daruje jagnje od ſvoje zhede, v' snamnje poboshne hvaleshnoſti. Abel je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kerv junaška lije, Kakor hrast Slovenc stojí, Za očastvo se daruje Vso nevarnost zaničuje; Večna je Slovencov čast. Zato mi, Slovenje |
| Maria Stuart (1861): | je mogočna — Naj dela silo, naj me umori, Naj me daruje, da jo mine strah. Potem pa naj pred svetom razodene |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | iskreno časti domače bogove in geniju cesarjevemu dan na dan daruje. „O, jo že poznam” reče cesar in se nasmeje, kakor |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tega si ne smeš želeti, In uživaj, kar ti Bog daruje; V vsakem stanu mora človek poterpeti, Unkraj groba pravi mir |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | takó se lahko v duhu udeleži svete maše in lahko daruje potrpežljivo in udano Bogu vse svoje bolečine in nadloge. Bolnik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pokleknejo, ino ga molijo. Po tem odpró ſvoje sakláde, ino darujejo detetu slato, kadilo ino miro. Is ſerza ſo ſe veſelili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | med narodam shajajo, žlahtnih darov seboj nosijo, jih obilno ljudem darujejo, kteri se keršansko med seboj ljubijo. Tih zlatih tréh darov |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Naj Tebe Jezus, vedno premišljujem! Glej, Tebi serce, Tebi vse darujem! — Molitev k nebeškimu detetu Jezusu. Moja perva misel bodi danes |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | veseli Jutrobog — oj Jutrobog! zlato solnce juterno! pozdravljeno mi bodi; darujem ti iz globoke duše. ” Tako govoreč Rajko stopi k vodi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | raj. K darovanju. 1. Naj, Bog, dopade tebi, Kar ti darujemo; Sicer kruh je sam na sebi In vino zgolj samo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Opri slabosti svojih otrok Ti velki Gospodar! Za spravo zdej darujemo Tvojiga Sinu zročujemu O Bog, skoz njega sveto kri Vse |
| Ferdinand (1884): | pridelke. »To je vrlo,« reče. »Ali zakaj pa mi ne darujemo na našem vrtu Bogu najlepših jagnjet od našeh čed, in |
| Zeleni listi (1896): | dne Vida, »skoro pridejo božični prazniki in tedaj jej kaj darujemo«. »Dà, dà«, rekó vsi veselo, »storimo to, storimo! « »A, kako |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe povedov htve ima bel zhei ima sranjano |
| Divica Orleanska (1848): | življenje divje. (Zagleda verhepiškopa in mu v roko seže. ) Častitljivi! Dárujte blagoslov mi! Spodobnimi! na mestu vi ste zmirej, Za najti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dokler uwoſhez prose, temuzh kader vide enega potrebnega, se jèdernu darovitna skaſhe; ſakaj katire more poprej prositi, inu moleduvati, ſhe vezh |
| Kuharske Bukve (1799): | dreva, zhiſta sharjávza, varna inu ſkopa roka per polenih, vender darovítna po potrebi, de ſe jęd nezmári predolgo, ampak v' eno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be on tebi studenz teh gnad ſamashil, inu od svoje darovitnoſte jejnal, ſakaj en nahvalleſhne je pred njim ena velika groſa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | daperneso, tolkerkrat ſadobę ony ſa usakebart posebej is Rimske Apoſtolske darovitnoſte 60. dny odpuſtekov. Kratke ſapopadèk teh regelz, inu poſtav te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | smote inu dati oſtanash kaker je tabe Bueg stvarov inu dase ti menei pokoren skashah? Jas N. N. taba sbodram noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nahes inoi samle: inu skues ta kateri je use stvarou: dase ti menei skashash inu menei ipoviesh zhei je te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | telina pa mora frish zhern biti inu deiga piezh dase bo prov doro spekov: noi deiga vano zinaſto skledo inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu skues niegovo edino obvaſt te pra. S. S. Troize? dase ti peklenska furija zerzerellus v' zhovieshzhei poduebi per- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | h' tomi shebranji. Ti morash h' spuevedi noi kobhaili jeti dase bosh sano zhiſto vieſtijo h' tomi shebranji perpravov! ta shebranje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu shitro meudash noi resodiesh jas N. N. taba sapoviem dase resnizhno perkashash: noi sapried gresh utei uri kaker bi isozhmi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nagovori kaker prei te Kruh inu potam dei shtanela navogle dase sazhna prov kaditi noi tiſti blek dershi Navogle udimi navish |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 60. KAPITL. Spet kei drujega pajemenitno Shebranje: dase ti morash sa anega tavarharja perbuegi noter udinjati nai prei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tudei saduebli. TA 60. KAPITL. Sapiknjano al prad tiem obaruati dase kna pergodi an skushan Mitel? |
| Mineralogija in geognozija (1871): | časa, ko so ljudje jeli opazovati notri do današnjega dné. Dasi le-tá sistem večidel še dandanes kot temelj služi geologom, vendar |
| Gozdovnik (1898): | Tiburcio in tiho stopi za nju. Ni ju hotel umoriti, dasi sta smrt že zdavnej zaslužila. Udar s kopitom podre Mešanika |
| Gozdovnik (1898): | kopitne utise spoznavati raz konja. Nemudoma je hodil za njimi, dasi tudi v počasnejšem koraku, ker jih je hotel pri ognju |
| Astronomija (1869): | sostave. — Tù je solnce najimenitnejše telo, središče cele sostave. Solnce da si je skoro 400krat dalje od nas nego luna, se |
| Kemija (1869): | njena gostost = 1,848 in pri 326° C. stoprv vre. Da-si tudi so platinske retorte jako drage, ena sama velja 30.000 |
| Kemija (1869): | zemlji kakor rudnina ter se navadno rjavi manganovec (Braunstein) imenuje, da-si tudi na papirji naredi črnosivo razo. Manganov prekis jako lahko |
| Gozdovnik (1898): | Uvidel je, da to more najbolje storiti s piramide dolu, da-si nevarnost, v ktero je stopal, nikakor ni bila majhina, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ohrani, ker enkrat obrana ſpet poshene in léſ dosori ; in deſi vſako semljo sa ljubo imá, vender na ſuhi semlji in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader ga jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni zhbelarji to reſnizo terdijo , vonder ſhe smiraj na |
| Ta male katechismus (1768): | v' resnizi prejèti: ke ti pak tudi te bolne oſdravesh, deslih per njeh nise, inu te dushe shpiſhash, kader njim tvojo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kader se zhlovek sam sebe poſhellitnu, inu po telesu lube. Deslih sem jeſt nad boſhjo gnado ſeſhihrana bila, inu deslih sem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | narvishemu dapadla, nisem vonder nekol sama sebi perliſnena bila. Moje deslih noter da smerti uſſelej zhiſtu telo je od mene zel |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | narzhistejshe bila, deslih sem bla od Angela polna gnade imenuvana, deslih sem bla od moje tete Eliſabethe ſhegnana med ſhename poſdravlena |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | derſhy, nisem jeſt nezh marala, Deslih sem ta narzhistejshe bila, deslih sem bla od Angela polna gnade imenuvana, deslih sem bla |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lube. Deslih sem jeſt nad boſhjo gnado ſeſhihrana bila, inu deslih sem uſſellej temu narvishemu dapadla, nisem vonder nekol sama sebi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſatu kaj svejt od mene derſhy, nisem jeſt nezh marala, Deslih sem ta narzhistejshe bila, deslih sem bla od Angela polna |
| Sacrum promptuarium (1695): | pamet nuzali kakor Socrates, de s' sheno nebote myr prelomili, de ſi lih shene vam bodò urshoh dale, s' kuſi vaſho |
| Sacrum promptuarium (1695): | dolshne ga sanashat, kar ner vezh vam je mogozhe, sakaj de bi ſi lih hotele ſe jeſiti, kregat, inu ga farshmagovati |
| Sacrum promptuarium (1695): | manuum tuarum, quia manducabis, beatus es, & benè tibi erit. Inu de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak, je vener |
| Sacrum promptuarium (1695): | poterpeshlivost, katero Socrates je imel s' ſvojo hudobno sheno Xantippio, de ſi lih nej slishal, kaj S. Paulus je sapovedal moshom |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvojmu Moshu ſe nej samirila, ali eno ſuper beſsedo rekla, de ſi lih je vejdla, de k' drugem shenam je hodil |
| Sacrum promptuarium (1695): | Mulier ſuum arbitrium omnino exuere debet, ut marito obtemperat. Inu de bi ſi lih mosh preprost bil, ſte dolshne ga sanashat |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj de ſi lih je piſsan mu nej savupat, inu de ſi lih s' repam ſe shmajhla mu nej veruati: Gre |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſoſędam inu vſakimu vſe na tanku povędati. Leta zhlovek tèdaj, de ſi lih pravite, de sa volo ſvoje preproſhnoſti ſkoraj ny |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tebi puſhenu. Kaj bó letá, aku lih nevumni zhlovek ſturil? De ſi lih on ne vęj, kaj bi ſe imel pervizh |
| Pozhétki gramatike (1811): | povédati isjémanje: si non, ako ne, zhe ne; guoique, akolih, deſlih. 5. Sa enàkvati: comme, kakor, ko; de même que, tako |
| Pozhétki gramatike (1811): | constance, ſtanovitnoſt, vigilance, zhujézhoſt, distance, dlina, dalja, idr. S' ence (:deſlih isrékajo ance:) Prudence rasumnoſt, conscience, véſt, absence, netukajſhnoſt, clémence, dobrotnoſt |
| Pozhétki gramatike (1811): | je ſturil neglédama na moje pogovarjanje; (:nemárama sa moje beſéde ; deſlih ſim ga pregovarjal:) Sa kasati en nasir. Envers. Charitable envers |
| Pozhétki gramatike (1811): | bi; si ce n'est que, ako li, zhe li, quoique deſlih; jusqu'à ce que, dokler; avant que, préden, préd ko; non |
| Pozhétki gramatike (1811): | condamation. Poleg dalje, de vſak moshki slog, ktir je dolg, deſlih sa njim sahaja ſpét en moshki slog, je ſhe bol |
| Pozhétki gramatike (1811): | Cette image, toute amusante qu'elle est, ne me plait pas, deſlih je ta podoba ozhem dopadliva, mi vunder ni vſhezh: ces |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſtari ſo ta grad sidali. 9. Tout na meſtu quoique, deſlih, kakorkól, ino na meſtu entièrement, veſ, nima mnoshniga pred moshkim |
| Pozhétki gramatike (1811): | edinjimu, deſlih je naméſt mnoshniga nameſtiména, poſtavim: ne rezhemo ſamo c'est moi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ker ima biti tedaj nikar ne piſhi: onneur nameſt bonneur. Deſlih bonneur piſhejo s' dvema n vunder bonorer, zhaſtiti, ima li |
| Robinson mlajši (1849): | do ktere druge Evropejske osade — selitve — naselbine v Ameriki poplavi; da si ravno bi to nevarno biti moglo, da bi se |
| Robinson mlajši (1849): | sih čas, bom še tude posle rad ino neprenéhama vpravljal da si ravno vêč tako potrebno ni. Ve vsakem tejdni jeden |
| Oče naš (1885): | lepega večera spomladi je hotel Mêljard iti svojo ovčarijo obiskat. Da si ravno je bil prav blagega srca, je bil vender |
| Blagomir puščavnik (1853): | ktero vedno na tihem poveličujem in molim, dasiravno je ojstra in nezapopadljiva. Moj sin je bil na cesarskem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da marsikaj je zdaj na naših posestvih boljše memo nekdaj, dasiravno nas čaka še veliko dela. Ker pa še dovolj manjka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kar smo doživeli, bodi tudi še tako grenko, preteklo je, dasiravno smo dostikrat mislili, da ne bomo mogli prestati; pa Bog |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so ceste, da se vino lože prodaja, se je gotovo, dasiravno, počasi zboljšalo. Marsikje se zdaj že pri nas dobé vina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | niso povsod poznali. Koliko to zdá! koliko veljá! 2. Travniščne. Dasiravno so te pri nas še zlo zanemarjene, vendar je v |
| Kemija (1869): | popolnoma enako kristalizuje in da se kristalni lik ne spromeni, dasiravno se menja kemična sostava. V galunu more glinico zameniti kromov |
| Kemija (1869): | z vodo, C + HO; zato jih tudi ogljenčeve hidrate imenujemo, dasiravno nam njihova razkolitev tega ne potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina |
| Zoologija (1875): | Ravno tako ti živci ne posredujejo nikakoršnih občutkov vnanjih vtisov. Dasiravno imajo želodec, čreva in žile mnogo živcev, mi vendar ne |
| Gozdovnik (1898): | Mene poglejte, sennores! « V teh besedah ni bila nikakoršna ošabnost, dasiravno je bilo iz njih spoznati nekako zadoščenje. »Vi ste bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oskerbljena, dobi učenik sploh le 70 goldinarjev za letno plačilo, desiravno v več druzih krajih cesarstva na pol več, ja clo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | taka tudi v raznih deželah našiga Cesarstva in na Ogerskim, desiravno kupčevavci od slabe letine pripovedujejo; na severnim Poljskim se lakote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v kancelijskih opravilih skušeniga in znajdeniga, de je že mogoče, (desiravno še težavno, kar še zmirej mislim) naš domorodni jezik koj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mi, jih ne več kakor kakih 20 govorí, vsi drugi, desiravno dobre in učene glave še raj molčé vodjam svoje stranke |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Takrat bo Sara sina imela. ” — Ino to se je zgodilo, desiravno sta bila že oba zlo perletna. Tisti pa, ki je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | sreče osebno vdeležil. Hirlanda, dobra duša, je na vse pozabila, desiravno je Gerarda narbolj krivca vsiga mislila, pa daljno sumničenje se |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Karla. Le od nji se je ptič zamôgel pésmice naučiti, desiravno ne umém, kakó! O Rikard, kakó si vender ptiča dobil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſo umólknili. Tudi Jesuſ je molzhal veſ ta zhaſ, deſiravno je v' nesnanih ſmertnih teshavah. Oh, she je bila to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino gorezhi v' molitvi. Goſpod je bil vedno med njimi, deſiravno le nevidama. Njegov ſveti Duh jih je oshivljal, de ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe vſak perkloni, de bi jo povunjal; nedolshna kakor ſlavzhik, deſiravno v germi ſkrit in po vſakdajne oblézhen , nam vender nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe dalej povelje Goſpodovo ſpolnoval. Ponishna kakor ſpomladanſka vióliza, kteri deſiravno pertlizhni, ſe vſak perkloni, de bi jo povunjal; nedolshna kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam manj utrudijo, deſiravno hitreji mlatijo, kakor nemſhki. Verh tega moshje, kteri ſo nemſhke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pa k shaloſti ſlednjiga zhaka; Nekter ſi jo ſam oſkerbi, Deſravno ſe tud' je boji. Poshenzhan. Popravik. V liſtu Nr. 16 |
| Rudninoslovje (1867): | mer, i to v tenke, gibke, toda ne prožne listke. Dasitudi imajo nekteri razne i žive barve, vendar je raza največ |
| Gozdovnik (1898): | njegov konj ne izpodtika? « »Včasih. Kaj ga poznate? « »Prav dobro, dasitudi ga videl še nisem nikdar,« odgovori pristavnik Pena, ki je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | morash od jo do debeh prueti jutri shebrati noi tazhes dasunze gorei poida te karaktar papodei pradse namiso kader bodash shebrou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SIT SEMPITERNUM Amen. TA 65. KAPITL. Andrugi Benediction alje saplentano daspet gori odriesh. Taku rezi ti 3 barti te S. S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shevini jeme alpa zhuoveki al je zhuovak pikenjan tu samerke data piknjani krei nekoli namore prei masati prad tiem ventvanjami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ta ſad perjetno. 8. Ako ſe po nikakſhni vishi ne da mozhvirni ſvet poſuſhiti, ali de bi delo prevezh persadevalo, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | biti. Ilovnata ali debela semlja , de bo bolj rahlja , ſe da popraviti ali poboljſhati, tako le : 1. Lahke in rahlje semlje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za družino, ali za živino in polje. Ena pest slame da dve pestí gnojá, ki zopet eno pest žita daste. 9. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | alj nja namestniku oglasi ino svojo ime podpiše, alj zapisati da, ino z tem bo v bratovšno zapisan. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vnema , dvojnostranskimu zajedanju in gerdenju lepiga jezika slovenskiga, ako Bog da, sčasama v okom prišlo. Cigale. Domače prigodbe. 4. in 17. |
| Robinson mlajši (1849): | tude Robinsonu na misli prišlo. Plav, si je mislil, se da naj hitreje narediti. Ljubor. Kaj je to plav? Dragotin. Je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vaja sklene, je ta tudi v sadjoreji potrebna. Sadjoreja se da z nar večim pridam le na vertih učiti. Nadjati se |
| Zoologija (1875): | hrano si valje iščejo sami in jedó vse, kar se dá užiti; hodijo korakoma, letajo neradi ter živé večidel na zemlji |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen. No, če se vama res tako mudi, pa srečno! (Dá jedno roko Domnu, drugo Ani. ) Ana. Z Bogom, zdravi ostanite |
| Fizika (1869): | odvisna samo od njegove zemljopisne lege, da se iz té dáde le približno določiti. Kaj točnega se o tem dade le |
| Fizika (1869): | se črta (-), tako da se iz toček in iz črt dade zložiti cela abeceda, n. pr. a . -, m - -, e., r.-. , s |
| Fizika (1869): | 42 na poletje in 38 na zimo. Poletno deževje pa dade mnogo več vode kakor pa zimsko, ker po leti po |
| Fizika (1869): | té dáde le približno določiti. Kaj točnega se o tem dade le povedati posle posebnih opazovanj. |
| Gozdovnik (1898): | »Kaj? res? To je prav nemogoče! Mešanik ne dade svoje puške, če ni ubit. « »Ali pa, če je ujet |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | andoht usolei sazhni ta prueve den po svetomi Martini noi dai doro ahtengo, da se bo tahe ta Sveta Korona perkasava |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshjo gnado vsolei obdarvov inv obdielov, jas tabei tvdei prosim dai ti menei tvdei mvezh dajas vse moje fainte bom mogov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv pitja temvezh te pravize tvoiga nabeshzhiga ozheta glih takv dai ti me- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker se an dert ushtukelz ukupa isuje teſti sviti blek dai sad noi rezi da vsazham puev frertlze ure ga anamavi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozha † pomai Bueg Sin † pomai Bueg S. Duh † Amen. Potam dai ti te Kruh sad daji dajo tei piknjanei she- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shaz is shegnano vodo pokropi noi sahvali boga sanje: noi dai buegaime bek: inu tvoimu blishnjemu pomai is potriebe ti na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Per tam kna posabi nate buerne inu navierne Dushe vgizah, dai buogaime dabojo sate shebroli. Anna druga dora Riezh. TA 34. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jemi ti naveshese kaker je niomi je me N. N. dai tabei Bueg svojo muezh inu vse vierne dushe dabodash ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues resviezhenje S. Duha serze tah viernah resveseliti noi poduzhiti, dai nam vteſtomi S. Duhu vse prov sa- |
| Biblia (1584): | je poprej od ſvoje Matere taku bila podvuzhena, je djala: Daj meni letu v'eni Skledi, Ioanneſa Kàrſtnika Glavo. Inu Krajl |
| Sacrum promptuarium (1695): | nebote grevali, sakaj bote dobru na dushi imeli, katiru vam daj Bug Ozha, Syn, inu S. Duh. Amen. |
| Genovefa (1841): | Sej ſim védila, de ſi bil golufán. O, vſtani in daj ſe objéti, gléj, ſaj ſe od veſêlja jókam, de te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lota, kafre ½ kvinteljna s nekoliko moke in vode in daj to velíki shivini vſe en pót 3 — 4 krat na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dan z merzlo vodó. 4) Ovsá in sená mu ne daj jesti, pa tudi druziga žita ne. Strada naj. Prazen vamp |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na milijone pokončati ali vničiti ; ponižaj se pred Njim, in daj Mu čast! — Kdo si neki ti, o človek! ki se |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | žive dni. Serca naše nam ogrej, K navku nam veselje daj. De, kar znamo, obderžimo; V dobrim pa ne oslabimo. Molitev |
| Oče naš (1854): | cofanja, zéliš za zdravilo in obléke v Tuluzo poslati. Bog daj, da bi zdravilo našli za Vašo bolezin, ktera Vas ne |
| Gozdovnik (1898): | pogajanje predolgo. »Santa Laureta, kako mučkajo ti ljudje tukaj. Rdoles, daj meni nadaljevati. « »Tako, to je storjeno. Zdaj imamo pa besedo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | radi jeſti, ovſsa na pezhi poſuſhi, inu ga jem sobati dei. Şvinam, aku ſo ikrove pa sa en ſhuſs pulfra dei |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dei. Şvinam, aku ſo ikrove pa sa en ſhuſs pulfra dei, s' katęrim ſtrelajo. Zhebelle dobru permaſhiti, de v' ſnegi ven |
| Ta male katechismus (1768): | Per Bogu je ona narſhlahtnejshe stvar: * zhe druſga dat nimash, dej serze ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu more ſastopit |
| Ta male katechismus (1768): | prosem jest ſdej: * pred greham me varvej, 'nu gnado me dej. Rezh itdr. XIV. Zhe bode moj jeſek beſſedo ſgubil: * Maria |
| Valenštajn (1866): | Na njej vpodobljene reči so modre. Na prvem polji precej, dej, da vidim! Ponosna Amaconka jaše konja Čez mitre i vladiške |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na miso spriebam: inu te vsoko shribane noi svete pueshtabe podei gorei nato perſt pueshtabi so leti † Z † DIA † BIZ † SAB |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi teſto perſt vgaderzi dei tudei namiso: inu na perſt podei an tak |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SAB † Z † GAB † RIEL † BERI MO † BERS † ABAL † Te zedel podei ti na perst inu pershji ano shegnano svizho na miso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mora taku dei vano zhrepino vogla noi teſti blezhizh gorei podei noi poo ta piknjani krei dershi al tu prapovei dablek |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sagodejo. ) Matizhek poje. Sdej sapojmo , sdej vukajmo! Eden drugmu ogeh dajmo ! Jęsa , shaloſt , le na ſtran ! Dons je moj veſsęli dan |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sapojmo, sdej vukajmo! Moshję. (Eden drugmo Shenę. (Ena drugi ogen dajmo ! Jęsa, shaloſt &c. &c. Nęshka poje k' Baronu. Bręs samęre |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | tri golobíce. Tri golobice se posvetvale, Se posvetvale, svet osnóvale: »Dajmo! spustímo se na dno morja, Tù naberemo drobniga péska, — Pesčik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | v kakoršnem koli jeziku. To terja spodobnost, to terja omikanost. Dajmo vsakemu, čto je njegovo! Pravi Slovenec, poganjaje se za svoju |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | kratkovidnemu kmetu pot k premožnosti na njegovem lastnem svetu in dajmo mu pomočkov v roko, gotovo si bo začel sam prizadevati |
| Gozdovnik (1898): | ako jih hočemo preteči. « »Tako tudi jaz menim,« priglasuje Pepo. »Dajmo pa poglejmo, da pridemo naprej. « Za sedaj se jim ni |
| Rudninoslovje (1867): | torej niti okusa nimajo. Njihovo lice ni kovinsko, največ se dadé lehko klati, nekteri le v eno mer, i to v |
| Mlinar in njegova hči (1867): | zaslužila; samo v mesto k rodbini naj me nikar ne dadé kakor so mi že enkrat pretili. Ko bi morala iti |
| Rudninoslovje (1867): | enoterni rudnini ne moremo razločevati nikakoršnih delov, i vendar se dadé skoro vsi kristali na mnogoteri način na kosce deliti. Ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 21. Po koliko % treba 9110 gl. na obresti naložiti, da dadé od dne 2. maja do dne 15. oktobra 205 gl. |
| Gozdovnik (1898): | ljudje. Kaj je pa stotniku palo na pamet, da me dade klicati? Mu je li mošnjiček zopet suh? Pa ne, da |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naposhtene beſſede nimajo tebi nekol is uſt pridti. Sakaj te dado enu nazhednu serze na ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſovrashnikam perſtopio potle naſhi domazhi, katęri jim mózh inu oroshje dadó, de ſe s' vſo ſilo zhes nais vsdignejo. Vſe ſtvary |
| Kemija (1869): | listno zelenilo, slador, barvila i dr., ki se pa vse dado odstraniti s pranjem v vodi, vinskem cvetu, v kislinah in |
| Kemija (1869): | metodo, po kterej se sostavine organskih spojin po njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena |
| Botanika (1875): | njenih odločivših se koscev. Taki prosti razmnožitveni organi, ki se dado primerjati brstom in čebulam višjih rastlin, so prašne kali ali |
| Botanika (1875): | pri vsakem teh oddelkov značajna posebnost, po kterej se tudi dadó razločevati. Deblo brezkaličnic. 33 Le pri popolnijih rastlinah te skupine |
| Zoologija (1875): | človeku poleg trihin najnadležniši. Dostikrat so celo opasni, ker se dadó težko odpraviti. Razvijajo se pa tako: |
| Botanika (1875): | peščenih tleh, ki imajo neizmérno malo organskih snovi v sebi, dadó z najboljim vspehom zarediti gozdi ali trate, da zadnjič kakt |
| Pripovedke za mladino (1887): | Kva, kva, kva, kva! ” in tudi denarja mu nazaj ne dado. Še nekoliko počaka, da se zmrači, ko mora pa domov |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | rata. ) Al jeſt ? Jęrza. Oni , oni , vaſha Gnada. Naj mi dajo Tonzhka , de bo dones s' mano plęſsal , jeſt jih bom |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Vſe vſe ſim premiſlil — Nęshka. De lubęsen — Matizh. Naj mi dajo njih rozhizo. Nęshka. (s' ſvojo pravo ſhtimo, mu da eno |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Blisu enga gradu ! — Goſpod Shushek , naj me moji shlahti nasaj dajo ; sa en mernik petiz jim dober ſtojim. Shush. Sram me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leto gotov perdelek liſtja sa rejo ſviloprejk ali shidnih goſenz dajo. Po krajih Dolenſkiga, ſpodniga Shtajerſkiga, in nekterih dolin Koróſhkiga (Koratana |
| Divica Orleanska (1848): | tmo protivnih te popeljem tje. (Vitezi zarožljajo z orožjem in dajo znamnja serčnosti. ) Dünoa. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | napravili. Po takih močvirnih krajih se poti nar stanovitneje popraviti dajo, če se ondi, kjer se kamenje in pesek dobí, povikšajo |
| Fizika (1869): | za spoznanje privlačijo, ali vender tako slabo, da se lahko dajo premikati in, drug od drugega odločiti. Iz tega postane tista |
| Fizika (1869): | privlačnosti zemeljskej. Vse prikazni, ki jih bomo tu premišljevali, se dajo razložiti iz teh poglavitnih lastnosti kapljin. Kapljina je v ravnotežji |
| Botanika (1875): | spoznali, kako da se nareja iz stanic. Posebno lahko se dajo cevi spoznati, če se listni pecelj počasi prelomi; na prelomljenih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kmetov škodo terpeti. Da vsi ukazi v tem toliko ne zdajo, kolikor bi potreba bilo, če dobre volje in sprevidnosti manjka |
| Genovefa (1841): | ſe me, in Bóg ſe bó tudi vaju uſmilil. Ne dajta ſe od zhaſniga plazhila v hudobne déla sapeljati, sakáj njih |
| Biblia (1584): | pak je djal k'nym: Nej potreba, de tjakaj gredó: Dajte vy nym jéſti. Ony ſo djali: My némamo tukaj vezh |
| Biblia (1584): | isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn ſte je vy prejeli, sabſtojn je tudi dajte. Vy némate Slata, ni Srebra, ni Kuffra u'vaſhih Paſſeh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jęsus je k' njim rękal: Njim ny potręba prózh jiti: dajte jim vy jęſti. 17. Ony pak rekó k' njemu: My |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne jim pa odgovoré |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | shupan. Jes. Bog daj. Shup. Ajda dobro kashe; ſterdí nam dajte, de jo bomo na kruh masali. Jes, Ako mi zhbele |
| Divica Orleanska (1848): | reči smem, nosila sim ga zvesto! Kralj (proč obernjen. ) Bandero dajte ji! (Jovana prime podano bandero, ga kviško dvígne in ravna |
| Divica Orleanska (1848): | v rokah mojih. Jovana (željno in hitro čelado prime. ) Sèm dajte jo! Bertran. Orodje tako! Čimu? To ni diviški glavi venc |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | moje prerokovanje spolnuje« — poprime sosed in zmaja z glavó. »Dajte, dajte, kmetje,« se bo reklo, ali pa bodo Hunci vzeli. « Anže |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | jezik odgriznil in omedlel; pa vender je še rekel: „Oh, dajte mi urno še tretjo in poslednjo, de sem odpravljen; oh |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ves spreminy. 24. Sdej, ſdej! plakajte se ozhy! Nameſt vode dejte le kry! Zhe v’ glavi doſti ni kryvy, Nej se |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | m’i, kje ga dobim? O vi hribi, inu doline! Dejte m’i k’tir’ga lubim. 4. Vi Jeruſalemske hzhyre |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Kom’ serze dati, vas spomnem: Lubite sam’ga JEſusa, Tem’ dejte vse vashe serza, 5. Vredn je on vse lubeſne; Kjer |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | lube, lubite! Lubeſn s’ lubeſnjo vernite! Pejdte ſa njegovem duham! Dejte ſhelle nasprut ſhellam! 16. JEſus ſazhetk t’ga vsmilenja! Vpanje |
| Sacrum promptuarium (1695): | nocte, & die. Ter G. Bug vam bò enu dobru lejtu dal. Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' imenam Deusdedit, de leta vſako Sabboto je petlerjom vſe dal kar je niemu taiſti teden od shivisha zhes oſtalu, ter |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino Boga próſita pogoſto ino ſerzhno, de bi jima ſinú dal. Pa sdi ſe, kakor de bi bila saſtonj njuna molitev |
| Genovefa (1841): | ſi me s tém otrôkam obdaril, Ti ſi mu shivljenje dal! Tvoj dar je! Têbi gré! Têbi naj bóde tudi veſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vero, da ostane od veka do veka, in ji je dal za nar viši in nar imenitniši zapoved: sveto ljubezen. Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zopet obiskati blagovolili, in Jim je neizrečeno veselje na znanje dal, ktero je cela dežela občutila, ko se je razglasilo, de |
| Zlata Vas (1850): | in siroviga masla prejél in prerajtal, koliko mléka de je dal, ga je zlo veselilo. In vidilo se je že konec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v Tirolih, kjer so taki nasadi najbolj znani, je prvim dal imé. V naši prerezi, ki smo jo posneli po M. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 3. julija. Prodajalnici sem dal za prodajo na drobno: 150 kg Java-kave po 178, 300 |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | exempel te ponishnoſti per naſhi molitvi, katiriga nam je Chriſtus dau, inu pokasou? ali nas nabo ſramota obshla? pogleimo le |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | oteu ſturiti, saturei ſim ſe zeliga v' tvojo volo zhes dau. Pole mi nar reuniſhi ſtvary skus ta exempel tvoiga Synu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Poidi prozh od mene Sathan. Skus katiru je Chriſtus nasnaine dau, de nekar te poſvetne, temuzh tu Nebeſhku kraleſtvu nega h' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu v' negovo volo ſvojo volo, inu shelie popounima zhes dau. Inu leta je ta pravi pot vſe ſvetuſti, inu ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dati, inu je tudi tiſtu sa naſs dau. Saturei nikar shtriki, nikar ketne, kikar ſhibe, nikar gaishle, nikar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | beſedo, inu exempli podvuzhiu, katirimu je to mozh zhudesha delat dau, de je Chriſtus tudi od nega terpeti mogu, zhes tu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | en dobriga sturiu. Sna drugim h'nuzu priti. Maſhnikam Kriſtus dau to mozh Greſhnikam h'troshtu priti, Inu skus pokure pomozh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je diavo kniemu tu dieteze jas bom tabe uso guout dau zhries vse skrite zhaze inu ti je mash ven deliti |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | narbulſhiga Ozheta ſposnali, lubili, jenu bogali: koga bo on nam dau? Od. Koker on je sdej v' Nebeſsih is ſojo zhaſtjo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kruh, je sahvaluv , po-ſvetuv (alisheęnov) inu reslomuv , inu ęa je dav ſvojim Jogram, inu je rekuv: Usemſſe, inu jęjce: letuje moje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je sahvaluv , poſvetuv (ali shegnov) inu reslomuv , inu ga je dav ſvojim Jogram, inu je rekuv: Usemite, inu jęjte: letu je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaſſam, dokler Goſpud pride , katiri bo tudi uſſe na ſvitlobo dav, kar je v' temmah ſkritiga : inu bo teh ſerz ſvjetuvanja |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kelh usev po vezhirji, inu je sahvaluv, ęa je nym dav, inu je rekuv: pyte is teęaulli: ęakaj letu je moja |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kelh usev po vezhirji, inu je sahvaluv, ga je nym dav, inu je rekuv: pyte is tega uſſi: sakaj letu je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | boſte Ozheta kej v' mojmu imęnu proſſili, tok vam bo dav. Daduſſehmav niſte vi nezheſſer proſſili v' mojmu imęnu, Proſſite, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Kolkerkol njeh je pak niega goriusellu, tem je on oblaſt dav, de bi Boshji otrozi poſtalli, tem , katiri v'njega imę |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usi dobri duhovi hvalimo Boga ta Gospueda? dai antuart: Bo dav antuart bareiga furt kaje niomi jeme? pa ti doro samerkei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nagvenam svete inu ves sese dan kaku bosh pati antuart dav: |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on je poſlal, inu je Joannesa v' jęzhi ob glavo djal. 11. Inu njegóva glava je bila pèrneſsena v' eni ſklędi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo djal in veſ nepokójin je bil in ſ ſhprikljize ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po imenu, svojiga stariga očeta in pošteniga moža na kant djal in mu njegovo zadno njivico prodati hotel. Na 10. dan |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | le is obilnoſti v' dar dali, ona pa je vſe dala, kar je premogla. “ — Bog gleda velíko bolj na naſhe ſerze |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rekla, kakor bi njegov angel bila, bom ti kaj jeſti dala, pa tudi ova (pira) de boſh enkrat pil, de ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je koſ ſhkarláta sa nekoljko dnarjov ino sa te rake dala. Kakorkolj shaloſtni ſo bili ozhe ſlabiga sadershanja ſvoje hzhére, vender |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | podpirajo. Dosihmal je že v treh jezikih bukvice na svitlo dala, ktere so danes v slovenskim jeziku Novicam pridjane. Vse druge |
| Divica Orleanska (1848): | več je vreden čerta mojiga. Življenje vzamem, komur sim ga dala, Nesramno če prevzetnosti prederzne V naročje greši, ki ga je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | osnovo tega započetja, in kadar bo ta gotova, se bo dala na znanje, in poklicali se bojo v posvèt domorodni gospodarji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bistri glavi, pridnim rokam in pa poštenosti sreča nikdar slovesa dala. Tedaj „Le naprej! Čedalje bolj naprej ! Gojzdnarstvo. Cesarske preskušnje za |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Marija, bala? Bog za tvojo čistost ve; Sina bodeš svetu dala, Jezus bo njegovo ime. Velik bo po celim svetu, Božji |
| Oče naš (1885): | iti. Pa Šviška gosposka se je temu zoprstavila in je dala vsa pota, ki so v Podgojzd peljala, s stražami zapreti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | so tudi dobre kakor v sušivnicah. — Še hitrejši bi se dale jabelka s tako pripravo prevertati, ki je okroglimu svedru enaka |
| Ta male katechismus (1768): | Mi pojirvamo, de be se nam pomuzh gnade boſhje dalla, de be volo Boga Ozheta nam ſemli, koker se od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nebesa notershl. Moj Syn, inu jeſt sma uſſem en prigled dalla uſſè preneſti, inu dokler so ony sa nama hodili, toku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je nje Mate Boſhja perkaſalla, inu ſahvallila, ter na ſnanje dalla, de je nje prov Iubu, de je ona po zelemu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je ona hkala. inu predalla, inu en paſs timu Chanansarju dalla. Muzh , inu zjer je nje oblazhilu, inu na poſledni dan |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sveta Korona perkasava dakna bosh terdo span bo ona tabei dava noi reso- |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pravi: med sale opomnize alj potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz djala. Mina je v' shivo zhutila, kaj Shofka s ſvojimi opomnizami |
| Genovefa (1841): | muſhelj poiſkala, in je s njêm ovzo is goſtovolnate koshe djala. Po tém je kósho v zhiſti vodi od kervi in |
| Sacrum promptuarium (1695): | sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale, moshje ſo dialj, de nimaio provu, polsot ſe vſdigne kreh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dolenſkiga, ſpodniga Shtajerſkiga, in nekterih dolin Koróſhkiga (Koratana) bi ſe dale s velikim pridam murve rediti, in tako ſvilna reja perzhéti |
| Blagomir puščavnik (1853): | nar dražji in nar ljubši zaklad? Ve bi se prekositi dale od vertnarja, ki že za mertvo stvar tolikanj skerbi? — Ve |
| Biblia (1584): | inu je nje dal ſvoim Iogrom, inu Iogri ſo nje dali folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lastnost , stanú in premožnosti staršev i. t. d. na znanje dali, de bi se jim, ako bi bolj perpravnih ne bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | terdni in zdravi”. — „Pač škoda, de ste me v mesto dali — reče France — raj bom per vas terden kmet, kakor pa |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | si zrajtam, kaj bi takimu dobrim serčnimu prijatelu na odgovor dali. ” — — |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | imenitnišiga Dunajskiga mojstra, gosp. Blažeta Höfelna, nalaš za Novice napraviti dali. Nadjamo se, de bomo s tem lepim darilam vsim prejemnikam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | naj obilno plača blago delo tistim, ki so Novíce Slovencam dali in tako nas tamè rešili, v kteri smo poprej tavali |
| Stric Tomaž (1853): | bi sužnje kakor druge ljudi imeli in jim kak poboljšek dali“, odgovori terdoserčna gospa ter še enkrat, da bi ne bila |
| Fizika (1869): | 2/3 črte, krajše od metra. Na Angležkem so dolgostni meri dali nepremenljivo velikost s tem, da so vstanovili, koliki del Londonskega |
| Revček Andrejček (1891): | si morda že pozabila, zakaj da so te oče semkaj dali? Franica (nasmehne se bolestno). Ana, sedajle si pa po vodi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu uſſi ludje , katiri ſo tu vidili, ſo Bogu hvallo dalli. Na Pepelnizhno Sredo. Branje is Joela Preroka na 2. Poſtavi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | saneh so ju domu peljali, brez pameti v gorko hišo djali in z gorkimi rečmi oživljati sačéli. Mati je poprej še |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ondi katoljško véro učil, 1. dan majnika grozovito ob glavo djali. Ko ga je derhal na morišče peljala, je šel nek |
| Ta male katechismus (1768): | nash uſſakdane Kruh? Mi moleduvamo, de be se nam uſſe dallu, kar k' ohranenju, inu shpendiji nashega ſhivlenja toku dobru na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | meſzov. Inu on je ſpet moluv, inu nebu je desh dallu, inu semla je ſvoj ſad pernesla. Lubi moji bratje! aku |
| Genovefa (1841): | vaſ, vé ternjeve séliſha, grojsdje in drugo shlahtno ſadjè tergati dalo, — je rekla — bi mi bilo réſ prav ljubó, in bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem dober dobizhek dalo. Ker mozhirn ſvet kmetu zlo malo vershe, naj ſkerbno prevdari |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gosp. kaplan, de bi se Jim po Novicah na znanje dalo, kaj de sta imenovana dva okamenika? Varh Ljubljanskiga muzeuma, gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se je lepo reč naterlo in namikalo: ne bo se dalo vse to zimo poprésti. De si je ravno toča marsikje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ako opazi, da bi se kaj lepši in pametniši oberniti dalo. Ravno tako se tudi domorodec rad ogleda po vlastni deželi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | sliši tolikrat stara presoja: Cajtenge vse lažejo! — Kako bi se dalo temu nekoliko v okom priti ? Ne zamerite mi, dragi duhovni |
| Robinson mlajši (1849): | Potem mu je na misel prišlo, ali bi se ne dalo, tude lok ino strele — šipice (pšice) udelati? Aj, kako gorko |
| Zlata Vas (1850): | kakor poprej; je dobro senó zasejal, ki je veliko mléka dalo, se je po bolj molznih kravah ozeral, namesti malih slabih |
| Ferdinand (1884): | se je grad in vrt olepšal, kar se je le dalo. Preskrbel je v gradu stanu primerno notranjo opravo. Ferdinand in |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 8. Drugu pak je padlu v' dobro semlo: inu je dalu ſad, enu ſamoſtú, drugu ſamoſhęſtdeſſęt, enu ſamotrydeſſęt. 9. Katęri imá |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mene je storila prederznega do vsega — to bo že kaj zdalo. Naji bo vezala enaka osoda: oba na enkrat bova bogata |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi vmej nama myr bil, jeſt nikuli perloshnosti ne dam kregu, ali ona je huda kakor ogin, obena rejzh nej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Lukez s ſpredniki potegne. Fajmoſhter. To vam jeſt she prav dam, tudi jeſt ljubim ſtaro poſhtenoſt, ſtaro sadovoljnoſt, ſtaro smérnoſt in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zhbele kupite, sakaj ne. Shup. Denarjev nimam, ali ſirka Vam dam. Deshizo na ſtran poſtavſhi, rezhem: She veljá, 33 korit imam |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | se mi, častiti oče! « reče Enrik. »Rad vas odkupim, in dam za vas, kolikor poželé. « |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ali deržiš, de te trikrat s svojim bičem pristrižem, in dam ti ga zastonj”. „O vaj”, reče Jud, „mislim, de se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | reče kmet, „zavoljo vajine bratovske ljubezni vama rad 20 goldinarjev dam, ako bodeta takó delala, da bom z vama zadovoljen. “ Zvesta |
| Tiun - Lin (1891): | namenom, da bi me s svojim mečem naklestil. »Mirujte zdaj! Dam Vam sobico, naj bo! « »Potem sem zadovoljen! « pristavim jaz. »In |
| Revček Andrejček (1891): | časti so mi lasje osiveli — radi Rustana si časti ne dam oblatiti. Domen. To je pa jako kočljiva stvar! |
| Gozdovnik (1898): | hotel prodati don Avgustin,« meni Fabij. »Ne briga me nič. Dam 1000 pijastrov. « |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pomozhenimi rjuhami grejemo, potler mu laneniga olja soper priſada noter damo, in, zhe ni bolji, ga do rivza in ozhi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po poštah vikši ceno od oznanjene odrajtovati, jim tukaj naznanje damo, de smo se s to pertožbo pri odpravilstvu velke c. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | srebra, in iz taciga srebrá še clo nekaj zlatá; to damo za pripodobo. — Zdravniki in lekarji ali apotekarji se pečajo z |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tedaj posebno za kmečki stan potegujete , Vam to popolnama pràv damo , zakaj ta stan se mora nar več polajšati , kér je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Pražkiga fabrikanta L. Epsteina s tém pristavkam, de naj ga damo, vsim kmetovavcam na znanje. To oznanílo se takóle glasí: „Za |
| Oče naš (1885): | bo kot svojega sina. Njegov stan in njegovo premoženje mu dasta pomočke, za Naceta dosti bolje skrbeti, kakor vi še s |
| Divica Orleanska (1848): | banderam, pripognjene glave in negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste znaminja zavzetja in radosti. Za njo pride kralj pod krasnim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ktere ste na „stolu” v „sedlu” tako privezane, da se daste na vse strani lahko gibati. Mož pri prednjem vêslu je |
| Fizika (1869): | vé da je njih napetost prav slaba, in oni se daste dokazati le s prav občutljivim kondensatorjem (§. 200.). Plošči sami |
| Sacrum promptuarium (1695): | taku jeſt: Ona prezei rezhe. Ah Bug hotel? Si roko daſta, inu oblubo na grobu tiga mertviga mosha ſturita, jo pele |
| Sacrum promptuarium (1695): | poſtelo ſe valaio, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio, is katerih Angeli v' Nebeſsih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slame da dve pestí gnojá, ki zopet eno pest žita daste. 9. Glej, de se v tvoji hiši vse v lépim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lahko , pametnimu sdravniku sa shivino, komur ſvojo bolno shivino osdravljati daſte, na roko iti. Od vſih bolésin, kolikor bo mogozhe, bom |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lazhnemu Lazarusu dash? Molituv tega uwogega je per Bogu veliku mogozhna, koker na |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ne ozhy, ne usęsh. Odręſhesh njemu glavo, inu njemu pyti dash, ter njega po eni verſti ſa drugo se sprehajati puſtish |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shnega: prad buegam noi prad tiem svietam: damenei antuart dash al daſta noi povieſta nateram Kraj so ti dnarji skriti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zosam) in smeteno poliješ in tako zavrete same na mizo daš. Narezano telečje meso. Kos telečje pečenke (prate) na tanke koleščike |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ki hodi o mraku, Ne sile, ki opoldne hlastá, Gledat' daš mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v Boga ga stori serčniga ino |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Svoje telo mi daš, sam prideš k meni, mojo dušo poterdit! V Tebe, o |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | k meni, mojo dušo poterdit! V Tebe, o Jezus! upam. Daš mi Svoje telo; torej mi boš tudi večno življenje dal |
| Kuharske Bukve (1799): | maſli zri, pa ne prevezh maſtno. Kader jih na miso daſh, potręſi s' zukram. 79. Povíti rakovi nudelni. Eno libro moke |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo daſh, potręſi s' zukram. 90. Droshni krofi. Deni v' ſklędo eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kruh vſakdanji, Ozhe. nam dodéli, In tega tud' vſakimu naſ daſh; Pa koriſtne bi shivali ſmeli Puſhàt' mi bres shivesha, bres |
| Ta male katechismus (1768): | itdr. VI. Per Bogu je ona narſhlahtnejshe stvar: * zhe druſga dat nimash, dej serze ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | od greha prost. 5. Per Krivizhnim svoi tal dobiti, Potuho dat' greſnim Ludem, Inu neh greh sagovoriti Sapopaden k'dir je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | v'zuiblu priti, Moliti sa Duſhe vſeh. Trosht shalostnim ſerzam dat' , Krivizo volnu prestati. ' Surashnikam odpustiti, Da gnado Boshio dobiti. 10. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | To pregreho pregnat', Tist' je tudi mogozhen Nam brumnu ſerze dat'. Dei nam mozh dopouniti Vſe, kar ſi ti vuzhiu, No |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſtur ſi tvoje dny. S' fliſam, in' dolshnoſtmi ſe zhes dat' Bogu: vęzhno ſrezho vupat': To je k' mirnimu shivlenju pôt |
| Biblia (1584): | hudiga ſhaza. Ieſt pak vam povém, de zhloveki morajo rajtingo dati na ſodni dan, od vſake nepridne beſsede, katero ſo govurili |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Zhe ſte vi bil, Matizhek, tok vam morem vunder nasaj dati, kar vam ſliſhi — To lé — to ſim sa vami pobral |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | po letih navukih vishati, inu zhes to rajtingo ali odgovor dati. Koliku ſe jih bo od vaſs sneſhlu, katęri bi letę |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pametne jim pa odgovoré: „She nè! ne moremo vam ga dati, ſhe nam bi ga permankovati utegnilo; pojdite raji k' oljarju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe mu pa po nobeni zeni takó dolgo ne ſme dati, dokler samore ſhe kaj od te jedi in pijazhe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvét, na tri ali ſhtiri dni preſhizham med kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela |
| Zlata Vas (1848): | težko stalo. Le kdor je mesó vzel, je mogel denarje dati. — Mlinarica se je na kuho dobro umela. Druge kmetice in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vredno, kakor vsako drugo, le ime se mu mora drugo dati. Tako je na svetu z marsiktero stvarjo. Pa nekaj mora |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | jim reče: „Tistemu izmed vas, kateri prelomi ta snopič paličic, dati hočem precej sto srebernjakov. “ Sinovi drug za drugim napenjajo svoje |
| Biblia (1584): | on njej s'eno priſsego oblubil, de bi hotil njej datj, kar bi kuli proſsila. Inu ona, ker je poprej od |
| Kuharske Bukve (1799): | kakor je sgorej rezheno. — Zhe pak hozheſh zęliga v' shupo djati, moreſh en drugi piſker s' putram dobro namasat, to v' |
| Kuharske Bukve (1799): | v' shupo ſkusi ſito pretlazhi. V' to shupo snaſh tudi djati en koſ kuhaniga telęzhjiga meſa per koſti; al perſni koſez |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je rastogotil, ino rezhe jesik mu isrováti, ga is koshe djati, ino mu roke ino noge odſekati. Potlej ga dénejo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bliso, ſe mora pa shivina s merslo vodo polivati. 8. Djati ſe mora ſaj enkrat v dnevu med vodo sa pijazho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Sultan grozno razserdil, de je Hasana v hipu iz službe djati, njemu vse premoženje vzeti, ter iz Carigrada spoditi ga zapovedal |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | njegovo hudodelstvo je tedaj dokazano; zato se ima ob glavo djati in odsekana glava v vodo vreči. V 4. letu vlade |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da zadostijo silnemu upniku, ki jim žuga jih na kant djati, — da zamorejo pri polji ali kodar bodi kaj zboljšati, — deleže |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | narobe z njim. Nazadnje ko so ga imeli v grob djati, se vtergajo vervi pod njegovo trugo in pokonci se postavi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zdaj Jerica ptička ujeti in ga zopet nazaj v škatljico djati, pa ptiček leta urno od kota do kota, in se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | od sabitarjou. TA 38. KAPITL. Merkei kaku mash. Anomi storit date streliti knabo mogou tu se is godi nazieſtah al naraishi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poidajo vasi navish ti bosh shlishov noi vidov strashnu; rezhi databei knabo praſtati: ti bosh ves nagvenam svete inu ves sese |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | aneniavi kruha noi anemavi vode pashebrati morash ti osuna shishe databei neshzhier nabo samerkou nai bol bodash ti shiher vanei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | menei resodenash: jas tabei prosim noi sarothim skues tvoiga stvarnika, dati tudei mena utei nozhi tvoi prauh inu potvojei navadi se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sazha shaza inu odrude inu druje rezhi odtoshvi al odsianja dati use poprieda morash vedeti inu usam navarno ſtam se odgeniti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi nabvase vtomi svadzhomi jemeni Jesusovom, inu te Svete troize dati spet pridash kader tabei bom pegerom viemeni Boga ozhetha † inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sin Bveg † S. Dvh Amen. Oh Jesv vzhimene karknasnam inv daimene karkënëmam o Jesv dai mene gnado dabom tabe sveſtv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | o Bveg oh vsiga magozhni Bveg oh vesoko vriedni Bveg daime to zhasno shivlenje inv tv venzhnv vesele katiere si ti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katere ſim tebi ſkasal? Ali sakaj ſi ti taku nehvaleshèn? dajmi rajtingo od tiga ſvętiga oblazhila tę nedolshnoſti, s' katęrim ſim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſi tolikukrat doſęgel, rajtingo od ſvętih Sakramentov, katęre ſi vshival, dajmi rajtingo od tebe, od mojga shivlenja, od moje ſmerti, od |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | telina pa mora frish zhern biti inu deiga piezh dase bo prov doro spekov: noi deiga vano zinaſto |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | biti inu deiga piezh dase bo prov doro spekov: noi deiga vano zinaſto skledo inu doro pokriga noi nesiga na an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | movka: pamerkei dase ti is golemi perſtmi perſti nadoteknash: noi dejo namiso vanam lapam zimre daboda doro pokaian is shegnaniem kadivam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | s' govo roko ti morash rekavizo natekniti noi usemijo inu dejo na an liep biu prieb hoi nesijo mov, kader bosh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi spezijo prov doro kaker bi moujo sam jeſti inu dejo vano novo skledo sano novo skliedo pa pokrijo inu nesijo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usemi ti stapravo roko strejemi berſtmi perſti resniegovi grob noi dejo vano nouvo gaderzo inu ti tu morash 3 barti storiti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jo jei pernice gvale noi napersah inu od nueg noi dejo vano novo gaderzo noi potozhi an rink skues zerkoune duri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vernov alpa shribei teſto fygvro na an porgament prieb noi dejo podguavo, kader leizh poidash; noi saspi, bosh vidov ta shelma |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | saki den zveu bodash dobiu satuojo potriebo al tu merkei dateſti dnar nekoli gorei nausignash skues zelu leto kader boda pa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pa jemash seshgati dateſti prieb karan zhvovak nadobo szi be sate kar doro nabu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da jas knabom kervizhen stav bel devov svper moiga blishnega datvdei mene obena shkoda senapergodi natalesi bel nadvshizi nazheſti bel nabvase |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sredo ime trgovskega prijatelja, kateremu smo pisali, in na desno datum. Potem se začne v drugi vrsti prepis pisma od besede |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Terſt pridti, in tam kupzhevati, bres de bi kak davek dajale. Terſt, ki je bil popred kakor ſadaj Kamnik ali |
| Zlata Vas (1848): | je, od kod denarjev dobiti, ker je bil deželi poseben davek naložen in verh tega tudi soseski dolg plačati napovedan, zató |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zgolj to, da se vé, kdo je rokodelec in kolikšen davek ima plačevati. Naši bravci vidijo iz tega, da bo rokodelstvu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | boljſhi ali ſlabiſhi semlja tudi raslozhena, in po vrednoſti na davk resvershena; po ti meri bi ſe nar loshej obzhinſke paſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | davk imenovali, in de niso enaki tistim, kteri vsak krajcar davk imenujejo, ki jim trebuha ne nasiti, ali pa ki skozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de pametni kmetje sedajniga časa tega šolskiga doneska ne bodo davk imenovali, in de niso enaki tistim, kteri vsak krajcar davk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | neko kmetico iz Obloške fare, ki je prišla v grajšino davk odrajtat in pri prepeljanji iz čolna v silni potok padla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | z vsimi stroški vred. Ni ga človeka, de bi ga davk od solí ne zadel, zató je pa tudi deržavni dohodik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nar menj pol centa, in v prodajni ceni je že davk zapopaden z vsimi stroški vred. Ni ga človeka, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | iz rečí Cesarski samoprodaji prihranjenih (monopoljskih), pomnožujejo, so tíle: 1. Davk od solí. Sol je dvoje baže: podzemeljska sol in morska |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 709,000 gold., čisti pa 26 milijonov in 24,000 gold. 2. Davk iz prodaje tobaka. Osnova tega davka je, de nobeden nesmé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na debelo, čistiga pa 13 milijonov in 288,000 gold. 3. Davk iz prodaje smodníka (strelniga prahú) in solnítarja. Smodník mora zavolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | znese 1,374,024,425 gold. srebra, od kterih se 38,622,348 zemijiškiga (gruntniga) davka odrajtuje. (Novo napravljena hranilnica (Sparrkasse) v Zagrebi se je začela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in 24,000 gold. 2. Davk iz prodaje tobaka. Osnova tega davka je, de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ministerstva hiše tistih kmetov, ki svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga davka oprostene. — Kdor dolgo prosi, na zadnje vunder dobí, kar prosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Negovska Grašina v svojem gospodskem hramu v Moravskem verhi sledeče davke pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko dačo (Dominicale) in deseti penez |
| Zlata Vas (1850): | in le malo je bilo tacih, ki so še samogli davke opravljati in pošteno shajati. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ker se bojí, da bi se na že tako visoke davke še kakošne nove naklade ne naložile, kterih se tolikanj bolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dela blagoslovi, da so premožniši, in tako tudi laglje svoje davke odrajtujejo. Glejte, koliko tedaj poprava potov in lepšanje vasi duši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | deržavne naprave so pomnožile stroške deržavne in zatega voljo tudi davke. Da v kratkem rečemo: vse drugačno življenje je nastopilo. Al |
| Genovefa (1841): | Svojim podlóshnim bódi mili goſpodár. Ne obkladaj jih s prevelíkimi davki. Skerbi de bodo pravizhno goſpoſko, vrédne duhovne in umetne vrazhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vošiti, pri kterih pa po pameti kaj pozneje ? (Dalje. ) B. Davki, kteri deržavne dohodke iz rečí Cesarski samoprodaji prihranjenih (monopoljskih), pomnožujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na debelo in na drobno prodajajo. V prodajni ceni so davki in vsi stroški za kupovanje siroviga pridelka, za vdelanje, vožnjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | bila tlaka in desetina odpravljena, — odkupljenje desetine in tlake, — povišani davki, — mnogo slabih letin, — tú in tam po železnicah prikrajšani ali |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | se vprašanja zarad jezikov; da to davkov nič ne zmanjšuje. Davki res ne bodo Slovanu manjši, naj govori slovanski ali nemški |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | dežel. Cesarski patent od 28. dec. oklicuje, da vsi cesarski davki z istimi pomnoženimi prikladami, kakor so bili lani, se pobirajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | tako ogromno število občinskih zdravnikov, kakor jih zahteva vlada. Z davki in prikladi preobložene občine niso v stani, toliko stroškov prevzeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgobi, ktere mu goſpoſka s tem ſkashe, de mu per davkih perjenja. 38. Berazhvanje sa pogoriſha in pogorelze ſkos to drushbo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | k. komisár v Smeledniku. Nekaj od davkov in v kterih davkih bi bilo kmetiškimu stanu nar poprej polajšanja vošiti, pri kterih |
| Genovefa (1841): | sa to léto dvojno plazho, podloshnim sa êno léto odpuſtek davkov in domázhim reveshem obiln dar shíta in derv napovedala, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prejemaval, da še se za re~ šitvo ali odkupilo totih davkov more višji odločenje dočakati”. Po dokončanim oznanilu se je na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pêkle. Miha Ambrož, c. k. komisár v Smeledniku. Nekaj od davkov in v kterih davkih bi bilo kmetiškimu stanu nar poprej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | natanjko védnost, ne le od tlake in desetíne, od gosposkinih davkov, prepisov, desétiga denarja i. t. d. temuč od vsih rečí |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | si je v Aziji pridobil, kjer mu je vlada pobiranje davkov v najem dala. Po vseh prostorih so bila pregernjena tla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za vdelanje, vožnjo in za plačilo prodajavcov zapopadeni. Nobena kakšnimu davku podveržena reč ni takó malo potrebna za človeško življenje kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | kteri namestujejo davku podverženo ljudstvo, namreč: opát Eder iz Melka, opát Beer iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | 5. januarija 1881. Obseg: Novo leto. — Nova postava o hišnem davku pred državnim zborom. — Koruza pignoléto imenovana. — Gospodarske novice. — O zadevah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dan današnji ne more in ne smé muditi se pri davni navadi; krilati čas poganja tudi njega naprej; kazavec na veliki |
| Divica Orleanska (1848): | v pogubo vam. Jovana. Je živel, ko si šel. Ubila davi Iz Orleana ga je strelna krogla, Ko je iz Laturnela |
| Biblia (1584): | vus folk ſe je preſtraſhil, inu djal: Ne li leta Davidou Syn? Fariseerji pak, kadar ſo tu ſliſhali, ſo djali. On |
| Biblia (1584): | krajeu, inu je vpila sa nym, rekozh: ò GOSPVD, ti Davidou Syn, vſmili ſe zhes me: Moja Hzhy hud marter od |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Nazarenski memugre. Tedej je on saupil, inu je djal: JEsus Davidov Syn ! usmili ſe zheſs mene. Leti pak, katiri ſo naprejſhli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvarili, de bi movzhov. On pak je ſhe bel upov: Davidov Syn! uſmile ſe zheſs mene. JEsus pak je obſtav, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mnóshize ſo ſe savsęle, inu ſo rekle: Ali ny letá Davidov ſyn? 24. Pharisærji pak, kadar ſo ſliſhali, ſo rekli: Letá |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sa njim rekózh: Vſmili ſe zhes mene Goſpòd ti Şyn Davidov: moja hzhy je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On pak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njem moramo hrepeneti. 42. ˛Salomon, Israelſki kralj. ˛Salomon je bil Davidov ſin. Na ſmertni póſtelji ſo ga oblagoſlovíli poboshni ozhe, ino |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 3. Poſt. Prelubesnivi! ſpovni ſe, de Goſpud JEsus Chriſtus is Davidoviga ſejmena je od ſmerti uſtal po mojimu Evangeliamu , v' katirimu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | imę Bethlehem: satu, ke je on od hiſhe, inu rodu Davidoviga biv, de bi ſe puſtuv sapiſſati is MArio ſvojo sarozheno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſelje, ktero sadene vſe ljudſtvo. Nozój vam je v' meſtu Davidovim rojen Svelizhar, Kriſtuſ Goſpod. De ga boſte pa ſposnali, vam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu naſmei rezhenu biti, od katiriga je v' timu 18. Davidovimu Pſalmu taku sapiſſanu: Exultavit, ut gigas ad currendam viam, a |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Chriſtus ta Goſpud v'Davidovimu mejſtu. Inu letu vam ima sa enu ſnamene biti: Vi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pred njim ino sa njim ſo veſelo vpili: „Zhaſt mu, Davidovimu ſinu! Pozheſhen bodi kralj, ki pride v' Goſpodovim imenu! “ Med |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bila rodú kralja Davida. Toraj morata iti v' Betlehem, v' Davidovo rojſtno meſto. Taka daljna pot jima je teshko djala. Pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bo Slovencov čast. Naj se ves svet zoperstavi, Narodu pravice davi, In kovati ga želí; Slave zora bo svetíla, Zob verige |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lepi cesti peljati zamore; — kako se človek nad ubogo živino davi, — vpije in kriči, kako jo dostikrat pretepa in morí, koliko |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | velikosti drobtin vender niso mogle rešiti. Začele so praskati in daviti se, in Pavliha je lakomniku koline zasolil. 8. Povést. Kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pač té ? — Zdrav. Pri grajšinah in velikih kmetijah so že davnaj znane, in ako so ravno dražji od druzih, so vunder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | iz Dolenskiga. (Konec. ) Klaje je létos toliko, de je že davnej ni bilo toliko. Senó in otava se je prav dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stavljenih kóz je že sploh takó spoznana, de jih že davnej po Avstrijanskim, Marskim, Českim, Ogerskim i. t. d. tudi ovcam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Zgolj iz hišic in oklepov tacih nevidljivih živalic, ki so davnej poginile, se najdejo na svetu celi grički ; s tacimi živimi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bi le sreberni denar potem še bolj ne zginil ? Ni davnej kar je v Celje 1 bataljon graničarjev prišel; brez orožja |
| Tine in Jerica (1852): | blagodarnih vošil za njim pošiljala. Tine doživi, kar je že davnej želel. S časama so Tinetovi otroci za delo dosti pripravni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ljuba gosta. Kratkočasno berilo. (Navada pijančevanja je železna srajca). Ni davnej, kar se je neka bratovšina treznosti snidila v Invernesu v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v življenje vpeljati. Iz Notrajnskega 14. dec. D— n. Ni davnej kar je nekdo iz Ložke okolice B—, ki rad na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bolj poznali! to vém, de bi bili pri nas že davno šolo imeli, in morebiti še več, kakor eno; kakor so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | iz latinskiga izvira, Nemci, Francozi, Lahi in drugi narodi že davno v svoj jezik vzeli, in ji že zdavnej národno pravico |
| Oče naš (1854): | zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata s žalostnim smehljanjem. „Že davno nisim bila tako zdrava, kakor sim zdaj, in od dné |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zguboval še te dohodke, ktere dobiva dozdaj od zemlje po davno navadnem obdelovanji in pa djanski vednosti svoji. Tudi je res |
| Viljem Tell (1862): | tako Grmé in plaze nam pošiljajo. Tell. To je, in davno bi že plazi bili Zasuli trg Altorf pod svojo težo |
| Čas je zlato (1864): | mu ni mar za ubozega Lenčeta. Tega je pač že davno pozabil. Lenček se pač, čez to nekoliko huduje, ker bi |
| Valenštajn (1866): | strašite Nikar se! Jezuvíte jaz črtim, Da imam jaz ukazovati, davno Uže bi onstran mej državnih bili — Al mašne bukve, ali |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pak je bilo že vse zeleno, kajti pratika je že davno kazala pomlad. Tje doli pokaže spremljevalec sé svojo palico, in |
| Zlatorog (1886): | Bog, daj na sveti dobro mi in léhko! »Tegà ni davno več«, odvrne Bog, »To vzel gospod je«. »Torej«, reče kmet |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Kaj njih pok ozhein tukej puſtíti? Shushek. (sunej) Ni davnu tęga , kar ſim jih vidil noter jiti; jeſt morem s' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mojo shéno ſposnal, inu lubil — moje ſerzę jo je vshę davnu ſposnalu! — Otrozi, ſhe ene dni poterpite; jeſt bom poroko s' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu toku naprej. Al mi Goſpoda ſmo te muhe vshę davnu popuſtili. Veſsélje inu vshiték , Nęshka , to je naſha poſtava. Dokler |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pak na tihim kmęte podpihuje , inu te Suplike mashe. Ny davnu tęga, kar ſo ga na grad djali. De mo le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | za gruntne in naseliške opravila so prosti štempeljna in drugih davšin. Ptujci iz unanjih dežel in njih v unanjih deželah rojeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | so kmetije zanemarjene in slabo obdelane. Zavoljo tega ne morejo davšin opravljati in druzih dolžnost spolnovati; ne morejo živine rediti, kolikor |
| Fizika (1869): | in privlačita prečko cc okrog svoje osi vrtilnega pisalnega vóda ddd. Ta vod ima na drugem koncu priostren klinec, ki dela |
| Rudninoslovje (1867): | kot e. Isti kot, kakor ga delata kraka ae i de, delata tudi podaljšana kraka, to je kraka be i ce |
| Rudninoslovje (1867): | hočemo omeriti kak rob, obkračimo ga s krakoma ae i de tako, da se ta kraka popolnoma prislonita na ploskvi , ki |
| Genovefa (1841): | po ſnégu hôdil, ki je po nektêrih krajih dolinize ſhe debel bil. Pod pasdiho je imel nekaj opréſnih ſhe mókrih séliſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 27 zhevljev debel ˛Sheſt zhevljev nad korenino je 20 zhevljev debel. V ſredi derveſa, kjér je she léſ ſtrohnel, ſo naredili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de je od sgorniga konza, proti dolnimu zhe dalje bolj debel, pa vunder tako, de na dolnim konzu gerzhe navadniga krajnſkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Viſok je 63 zhevljev in pri tleh je 27 zhevljev debel ˛Sheſt zhevljev nad korenino je 20 zhevljev debel. V ſredi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vertih blizo 12 do 16 čevljev visok in 3 čevlje debel; po hribih in planinah pa ni ne tako visok, ne |
| Sveti večer (1866): | čemu ?” zaverne ga logar. „Glejte, gospodič, tukaj skoz okno. Glejte, debel sneg krije zemljo; gozdno drevje poka pod njegovo težo. Rože |
| Zoologija (1875): | Kljun je zdaj dolg in špičast, šilast, zdaj kratek in debel, kapičast, valjast, od strani ali odzgor stisnen, raven, vpognjen ali |
| Zoologija (1875): | Od morskih školjk navajamo: Živi sveder (Teredo navalis) je debel kakor gosje pero in se vvrta v ladije in morske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nar manj en čévelj široka, ne pa čez tri palce debala biti, ktero dve tanjki železni podloženi šini pod temenam nosite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſako — ali ſaj vſako drugo leto gnojena biti. Ilovnata ali debela semlja , de bo bolj rahlja , ſe da popraviti ali poboljſhati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gnoj preíde; savoljo tega ſe mora tudi vezhkrat gnojiti, kakor debéla semlja. Na peſhéni semlji rado raſte : krompir, ajda, poſebno pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | med Lincom in St. Polten-om je padala kot kurje jajca debela; v Toplicah na Českem je 18. t. m. čez navado |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nad njo večjidel černo blato; po verhu pa se nahaja debela lega stlačenega mahú; na nekterih krajih po černem blatu rastejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in lapornico; nad njo je skorej povsod bolj ali manj debela, zlo napojena černa perst, le poleg Iške vodni pesek in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | junaki pa ležijo podolgoma na tleh. Na mizi je bila debela mošnja zlatov. Kovač jo vzame, in je bil odslej bogat |
| Rudninoslovje (1867): | ne debele, i naposled zrna, ako je rudnina enako široka, debela i visoka. III. O razkolnosti i lomu kristalov. Na kristalu |
| Stelja in gnoj (1875): | stelja se more zopet pograbiti in toraj travniku malo koristi. Debela stelja je za podoravanje, posebno pri mastni in ilovčasti prsti |
| Gozdovnik (1898): | reki pokazavši. »Otok hočejo zažgati! « Megla je bila zdaj tako debela, prijetljiva, rokotipna, da z otoka ni bilo več moči videti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za hišne gospodinje. Kmetice iz Nasavskiga na Nemškim nosijo takó debele jajca v mesta na somenj, de so vse druge jajca |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Malu Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku nebode na mokre inu debęle nive, na katereh je gnoi she segnil, ſejanu. Lęn ni |
| Kuharske Bukve (1799): | vſiga teſtó na dili, ga svalaj; potle ręshi po perſti debęle, inu pol perſta dolge nudelne; dilo pogrej, jo s' moko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali poboljſhati ſe da peſhéna semlja tako : 1. de druge debele in maſtne semlje na-njo napeljeſh 2. de jo s maſtnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne, ki je pil. Ta bolesen napade vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi vſi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z število-skrivnimi načerti. Matevž, če je ta podoba njegova, ima debele oči, ki mu vunkaj stoje, pogled oslabljen, nos ljušturi podoben |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | močno odgnalo, in zima 15 stopinj bi lahko vse te debele popke pobríla; kje se bojo potem drugi vzéli, kadar prava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Plohe, dile in late réži koj iz siroviga lesá, takó debele in dolge, kakor jih je potréba; po takim ravnanji se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sadje je dobro pred olupiti in peške iz njih pobrati, debele hruške in jabelka pa na kerhlje razrezati, predin se sušiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ribe, kadar vodice (terneke) zagledajo. Starec pa si je brisal debele solze z lica. (Dalje sledi. ) Ozir po svetu. Rusi. Po |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mozhirna, bode pa shita malu. Aku tize ſo v'Svizhanu debelle, pomeni veliku snegá. Kader shabne jaize ſpomlad globoku v'vodi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Ribe ne jeſti. VELIKEGA TRAVNA OPRAVILA. Na Poli Prahe gnoijo, debelle Grunte ta pervikrat, te ſuhe pa v' druge preorati; is |
| Fizika (1869): | kar skladanje stebra mnogo olajša. Na cinek pride plošča iz debelega sklejenega papirja, ali iz volnenine ali iz klobučevine, ktera se |
| Fizika (1869): | zvonenje, zažig vinskega cveta, zažig strelnega prahú, prebitje stekla in debelega sklejenega papirja, itd. Tudi se z drgnjenjem dobljena električna iskra |
| Kemija (1869): | ter je eden vagal 21,9 grama. Razmera med številom kovanega debelega denarja in med novčno (denarno) enoto — ki je bila poprej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napak narejene in ſkashene rezhi. Isdelke boſh vidil vezhkrat is debéliga ſtorjéne, bres nikakih permér, de ſi jih sháloſten . de tvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 2. Na enako velikim proſtóru ſe debeliga sernja na méro vezh poſeje, kakor drobniga. 3. Lepiga polniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in zhes v vſih ſvojih rasdelkih vezhidel ſhe le is debeliga, nam bo pazh vſak umen vinogradnik rad verjel, kteri vé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jan, v Zagnici na Gorenskim vliva, so bili le iz debeliga izdelani; saj se za to rabo tudi bolj ličnih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nesreliga sernja, poprej ſe ſnetljivz loti medliga, kakor mozhniga ali debeliga sernja. Şnetje ſhe tudi isvira is preposne ſétve, is ſlabe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | biti. Vratú bodi terdniga in meſnatiga, pa vender ne zhesnemozh debeliga, in ne bohatiga. Dalej mora ſhirokih perſ, in globòko pobéſheniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oznanimo to skušnjo, brez de bi že pervo leto veliko debeliga pridelka obljubiti zamogli, pa tudi tega — kakor smo že večkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zgubí. Večkrat naredí kak zlečik; to je neko ločenje iz debeliga: takó ima zlečik in ostanik: taki zlečki so lój, maslo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gospoda Alberta v Roslani, se zamore že pervo leto veliko debeliga korúna pridelati, če se takóle ravná : 1) Korúnovo seme naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vodo na-nje napeljavaſh 4. de brasdo, ſpodno semljo, ako je debélji, méſhaſh. Semlja , nekoliko vezh s ilovno, ko s péſkam tako |
| Botanika (1875): | novih cevnih povezkov najposled narejeni debelilni kolobar, postaja deblo vedno debeleje. Ob enim se pa cevni povezki tudi daljšajo s tem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa ne prehitro speci. Testo, ki se ne nadeva, mora debeleji biti. Janeževi klobučki. Tri rumenjake s toliko cukram, kolikor tri |
| Zoologija (1875): | in manjšo račjo brezzobko (A. anatina). Potočne školjke (Unio) imajo debelejše lupine in zob na sklepu. Pri nas je navadna malarska |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deneš. Solata z zelenim graham. Od mlade glavnate solate odtergaj debeliši perje, čisto jo operi, v vodi malo prekuhaj, odcedi in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mesno župo zali. Špehova solata. Vzemi osem solatnih glav, odtergaj debeliši perje, zreži jih v več kosov, dobro jih operi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | butize, kolikor ſo nam is popiſvanja snane, ſo veliko krajſhi, debeliſhi, in tesheji , kakor krajnſke, in bolj kolizhu, kakor palizi podobne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in v debelim in mokrotnim ſvetu da ſizer vezhji in debeljſhi perje, pa ménj shide in ſlabſhi. Na Laſhkim ſizer murve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pipe s vèzhjimi in debélſhimi zévkami ſi napraviti. Daljſhi in debélſhi zévke pa pri delu niſo pripravne ! — bo kdó rekel. To |
| Fizika (1869): | in pa srebro imata največo vodilnost. Mora se tedaj sedemkrat debeleji železni drat vzeti, da ima isto vodilnost, kakor dani bakreni |
| Botanika (1875): | Tudi se zapazi, da ima deblo proti sredi manj ali debelejih cevnih povezkov, med tem ko proti kraji ti bolj gosto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali trohljivosti. Per majhnih zernih je še le znotraj , per debeliših se pa že tudi zunej vidi. Po naši céli okólici |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pipiz mènj piti ali pa druge pipe s vèzhjimi in debélſhimi zévkami ſi napraviti. Daljſhi in debélſhi zévke pa pri delu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pustiti, in tisto stran, ki pride na vunanjo stran, nekoliko debelišo od znotranje pušati. Potem odkoplji zemljo od tertnega debla, ter |
| Mineralogija in geognozija (1871): | morja, pri Skaniji pa se čedalje bolj niža. Prav na debelem ali visoko nad morjem niso aluvialne tvorbe nikjer; hranijo le |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in mandljevci so bolj razširjeni, toda nikjer niso skoraj na debelem, ampak v čokih in nerednih žilah, v zgornji Šleziji, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſuhotnim letu” ima murva boljſhi liſtje ali perje, kakor v debelim ſvetu, v mokrotnim létu, ravno kakor vinſka terta vino. Murva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shido da. Dervo ſe v vetru bolj vkorenini, in v debelim in mokrotnim ſvetu da ſizer vezhji in debeljſhi perje, pa |
| Sacrum promptuarium (1695): | diala, ah koku dobru ſo pezheni ty kuſsi, gvishnu ſo debeli, inu dobri leti kuſsi. &c. Mosh k' ny pravi, bodite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jeſén pa jo preorji, in jo puſti zhres simo v debéli brasdi , de jo ſresh dobro prevsame , in rasdrobi. Gnoj ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na nji poprej poshêne ; tudi ſad pred dosori, kakor na debéli sêmlji. V peſhéni semlji kmalo gnoj preíde; savoljo tega ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolesni ni doſti. 10. Pri vſaki mozhni, dobro rejeni in debeli shivini je tudi prav dobro , de ſe jih bolesin ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Pravijo sicer nekteri gospodarji, da na naravnih zemIjiših in na debeli zemlji niso sejavnice za rabo; al to ni res; skušnje |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | obročke iz gume, kteri so dolgi in široki kot prvi, debeli pa le 0∙5 mm. , ter se prerezani lahko raztegnejo v |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | bili 57 mm. dolgi, 6 mm. široki in 1 mm. debeli ter so se dali prerezani raztegniti na 50 cm. ; pri |
| Divica Orleanska (1848): | gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz gub debelih beliga obleka Mi je nasprot moléla suho roko, Ko de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | starih drevesih pa, ktere toča na močnim deblu in na debelih véjah do mertviga ne rani, naj se poškodovane tanjke véje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hrušk, ki so na ljubljanski sadni razstavi občudovane bile in debelih, lepih nešpelj, kterih cepiči so se zaplodili še tù in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Cl FI. Kristalizuje heksagonalno večidel v podobi kratkih stebričkov ali debelih deščic, včasi je poln kombinacij. Najti ga je večkrat v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | grabne, pa ne krishama ſpeljani biti. 8. Şkrite grabne s debelim kamnjam tako saſtaviti, de ſe bo voda mogla po njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je s debélim péſkam naméſhana ; tanji, ko je peſek, bolj kerpka je. Peſhéna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lahko obdelovati; satorej je sa lahko semljo ſhtéta. Semlja s debélim péſkam mokrote ne dershi; taka semlja je puſta in ſuha |
| Stric Tomaž (1853): | druge reči nič v čislih, le po zadnji strani z debelimi očmi pregleduje, kjer so bili sužnji, somnji, in druge ropotije |
| Zoologija (1875): | tudi užitne. Najbolj znane vrste so: Turban (Cidaris imperialis) z debelimi, kijastimi bodicami neenake velikosti, ki so belo in vijoličasto pisane |
| Sacrum promptuarium (1695): | shena saſtopi, de jaſtrop vſe pishata je odneſil, popade eno debelo palzo, ter k' njemu pravi: Ah leni tat, s' leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ima leſ debelo ſverſh, rade posébejo , kakor vſe take , ktere debelo ſverſh imajo. Murvno perje ima v ſebi pet rezhi: a |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | noſiti mora ob zhaſu hude vrozhine ; to kri prevezh vgreje, debelo, zherno in priſadno ſtori. 7. Vzhaſi, pa ne v navadnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo ſilno salo perje, pa niſke oſtanejo, in ima leſ debelo ſverſh, rade posébejo , kakor vſe take , ktere debelo ſverſh imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dan po sv. Andreji je pervi sneg padel, pràv na debelo ga je bilo. Pa kmalo ga je jug spravil, in |
| Roza Jelodvorska (1855): | v kočico, in potem se usede malo od utice pod debelo in košato smreko na lepim kraju. Celo noč misli zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in skozi kaže v dnu po enem do štirih sežnjev debelo vodnega kamnja, po verhu pa plitvo černe persti in apnéne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | premog, preračunili so blizo tako, da komaj dá 1 centimeter debelo ploščo premoga, dolgo in široko tako kakor je daleč segal |
| Botanika (1875): | tla navadno tam, kjer najdemo bujno rastlinsko rast, pokrita z debelo prstjo, ki je mnogokrat vsa črna od onih gnjijočih rastlinskih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | velikrat za živice rabijo, naj vsadijo v ta namen mlade deblica, ko so čevelj visoke; naj jih strižejo pridno, da postanejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po obzhini, ga shivina slo poſhkoduje: mlade ſadeshe omaja, mlade deblize pogrise, in tako je ondi, kjer ſe shivina paſe, teshko |
| Botanika (1875): | povezek brezkaličnic se potem, ko so jo enkrat razvil, ne debeli več, ampak raste le na gornjem koncu. Deblo enokaličnic. 34 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pové, pa tudi poménijo zdravilno moč tih vrelcov, zakaj oni debelijo človeka; pečèni zdravijo nahod in kašelj ; zdrobljeni ali zmleti z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kviſhko sraſti, ampak le tréba je njim v koreninah ſe debeilti. Ker tedaj lake seliſha ponozhi nimajo ſvitlobe, tudi ne toliko |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | je naj boljša hrana v začetku drobno nežno, pozneje pa debeleje zrezano perje; s tem bodo se redile gosence dobro, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga va-njo poloshiti in ga dva ali tri perſte na debélo s perſtjó saſuti; tako naj leshí eno uro, ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vaſeh, in po vſim polji in ſnoshetih tri pavze na debélo leshala, ko ſneg po simi, in ſred Velikiſerpana ſmo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Če ti je le moč, obteši posekan les berž na debelo, de se ti bo polagama sušil; obtesanje mu odvzame preveliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le na debelo obtešeš. Deblo se sme pa le na debelo obtesati zató, kér se les na sušili zvije in zverže |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vzemi eno unčo moke, eno unčo cukra, eno unčo nenamočenih debelo zrezanih mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z mesom vred sejemo, toda ga ne smemo bolj na debelo pokriti, kakor k večem za pol pavca globoko. Ljubi pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | med njimi, pa tudi nad njimi leže včasi prav na debelo. Med plošami tega apnenca se je kalcit navadno lepo izkristalizoval |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skozi dobro in precej tanko, ½ palca do 2 črevlja debelo skladasti apnenci, tako zvani Guttensteinski skladi (od Guttenstein v zgornji |
| Botanika (1875): | da leži na nekterih mestih 30 do 80 čevljev nad debelo. Teh morskih ptic je po tistih krajih toliko, da solnce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drevje ſhkodljivih goſénz obvarovati. (Konez. ) V. Debeloglavka. Goſenza, ki ſe debeloglavka imenuje, ſe she po ſvoji velikoſti ſposná. Isvali ſe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snáno, drevju ſploh ſhkodljiva. Posneje, kakor ta ſe perkashe : 5. Debéloglávka (Raupe des Grosskopfes; Stammwollenraupe). *) I. Gerba. Ta goſenza je ſilno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe snajo dobiti. ˛Sadno drevje ſhkodljivih goſénz obvarovati. (Konez. ) V. Debeloglavka. Goſenza, ki ſe debeloglavka imenuje, ſe she po ſvoji velikoſti |
| Botanika (1875): | in žita; ona je kolenčasta in doseže pri turščici precejšno debelost, pri indijanskem trstu ali bambusu pa drevesasto visokost. 5. Betva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zmešajo in terdo testó napravijo, iz kteriga kroglice (kuglice) grahove debelosti delajo in jih kokošim vsaki dan jesti dajo. Centralblatt d. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zgnjeti in potem naj pol ure počiva. Zdej ga do debelosti noževiga roba zvaljaj, zreži ga na dva persta široke in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ne. Višnjeva torta. Obloži pleh z dobro narejenim in do debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro z moko potreseno dilo, zvaljaj ga z valjarjem do debelosti eniga persta ter ga izreži z okroglim ali podolgastim modlam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | testo, iz testa pa majhne hlebčike, zvaljaj te dobro do debelosti noževiga roba, zreži na rezance (nudelne) in zavri jih v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdeni, napravi testo in gnjeti ga. Potem ga pa do debelosti noževiga roba zvaljaj in ali v modle deni ali pa |
| Botanika (1875): | kažeta b in b’ podolgoma prerez dveh pikastih cevi zavzetne debelosti, na kterih se razun tega vidi pri g, g tisto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako, de na dolnim konzu gerzhe navadniga krajnſkiga zépza v debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki zepez ſamo s gerzho na klaſje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor pod nemſhko butizo, ktera s ſvojo nepotrebno tesho in debeloſtjo ſlamo in sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim |
| Botanika (1875): | posamnem cevnem povezku se razločuje zunanja lika, ki je iz debelostenastih lesnih stanic sostavljena, in pa iz cevi narejeni lesni del |
| Rudninoslovje (1867): | je: zrnast (körnig); po raznej debelini zrn se spet razločuje: debelozrnasti, drobnozrnasti, predrobnozrnasti zlog. Ako so zloženine mnogo daljše nego so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Drugi tinjčevi peščenci so psammit in mikopsammit. Arkosa zove se debelozrnasti peščenec, ki se je iz razpalega granitovega kamenja sprijel; vanj |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | takšnega pretvornika sprejme jakonapeti tok, odda iz malo zavojev obstoječi debeložični povoj neki (n.pr. osemnajstkrat) jačji tok, ki ima ravnotolikokrat (n.pr. |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | se napetost poviša. Kadar se namreč izmenični tok izpusti v debeložični povoj pretvornikov, tedaj da tankožični povoj izmenični tok, ki ima |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skladi niso enolični, ampak škrilniki se menjajo z drobno- in debelo-zrnatim peščencem, dalje z breccio, s konglomeratom in apnencem. V viših |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſlame ſe omela naredé in s njimi ſe dreveſa okrog deblov, eden ali tri zhevlje od tál, tako oveshejo, de konzi |
| Botanika (1875): | 31 Pri popisu vseh doslej imenovanih vrst deblov se pazi še na nektere posebnosti, po kterih se debla |
| Botanika (1875): | tiste nove stanice, ki pozneje deblo debelé. Rast naših lesenih deblov se namreč godi na ta način, da se drugega leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pride od tod, če so žagovci ali kerli, klade ali debla morebiti celo leto ali še delj po gojzdu v lupji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | njega listopad — ne vém ali raz poljskiga ali raz českiga debla — vkljub južnim Slavanam, kteri listopad en mesec pred imajo, v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ljubnega že zamore Savina flose nositi. Od bolj gornih krajev debla posamno do Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo (zvezana plavica |
| Mineralogija in geognozija (1871): | posebno obilo in mnogovrstne le v starih skladih; lilije; palme, debla, sadje in listje; najade; igličnato drevje (storžnjaki, coniferae); listnato drevje |
| Botanika (1875): | prirašeno, ampak le z vidnimi vlaknatimi koreninami (pod. 50.). Ta debla nimajo ali nič ali le nekoliko rogovilastih vej in nosijo |
| Botanika (1875): | v vrhu enojnat šop velikih listov. Listi pušajo po površji debla obrunke in druge ostanke. Ta debla tudi nimajo lubja in |
| Botanika (1875): | steblo, ki nima listja, ampak ki nosi le cvetje. Podzemeljska debla so sledeča: |
| Botanika (1875): | tudi vse naše trave in čebulnice; posebnost v rasti njihovega debla so najlepše dá spoznati na palmovem deblu. Če pogledamo njegov |
| Gozdovnik (1898): | po razstavi dvanajst belih in svojih dvajset Indijanov tako med debla in vejevje pavoljnjakov, da bi jih niti najostrovidniši uzreti ne |
| Botanika (1875): | petérorebrato steblo (podoba 57., 58. in 59.) Daljni razločki med debli so v njihovej snovi, méri, legi, trpežnosti in razrasti. Od |
| Gozdovnik (1898): | nego eno smrtno rano. »Vidiš Fabij,« reče Rdoles, »za temi debli si tako varen, kakor v trdnjavi iz samih kamenov sezidani |
| Botanika (1875): | deblih 3.: Obojni in prašnični in pestični cveti na treh deblih Praproti Mahovi Alge Glive Umetna sostava nam daje to veliko |
| Botanika (1875): | 2.: Obojni cveti in prašnični in pestični cveti na dveh deblih 3.: Obojni in prašnični in pestični cveti na treh deblih |
| Botanika (1875): | Cveti prašnični na drugih in cveti pestični spet na drugih deblih. Prašnični in pestični cveti pomešani z obojnimi cveti. Z nerazločnimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in verh odklestiš, potem pa deblo le na debelo obtešeš. Deblo se sme pa le na debelo obtesati zató, kér se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kemikarji med seboj razkrojiti se, de vsak zmed njih sicer deblo obseže, to je, se s poglavitnimi kemijskimi resnicami ali naravopostavami |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | germanskih, se vendar ne smé za posebno od slovanskega ločeno deblo imeti. Soglasno s Pottom govorí o tej razmeri tudi visokoučeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vtakni dve cepni mladiki, na vsako stran eno v tertno deblo. Kakor se po navadi drugo drevje cepi, tudi na terti |
| Botanika (1875): | 2. Palmovo deblo, palmam in drevesastim praprotim lastno. Ono je enojnato, povsod enako |
| Botanika (1875): | je proti sredini debla obrnjen. Tudi se zapazi, da ima deblo proti sredi manj ali debelejih cevnih povezkov, med tem ko |
| Botanika (1875): | teh oddelkov značajna posebnost, po kterej se tudi dadó razločevati. Deblo brezkaličnic. 33 Le pri popolnijih rastlinah te skupine nahajamo steblo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da, vsako uro izpreminja; vender ostaja vedno neko trdno stoječe deblo, okrog katerega se vse ureja in sklepa. Najbolj se odlikujejo |
| Gozdovnik (1898): | mogli. Z velikim naporom je bil Kanadčan izvlekel dolgo mlado deblo iz zveriženega lesovja, veje od njega odstranil in s Fabijanovim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po 30 krajzerjev. Tudi imam nekoliko odraſhenih murv s viſokim dèblam in shlahtnim perjam po 15 krajzerjev — ter vezh ſto ſhteriletnih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zamaži, de ne začne gnjiti in drevó se šušiti). Če deblu skorje manjka , naglo vsahne noter do muzga, de rujavo postane |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in zarasejo. Pri starih drevesih pa, ktere toča na močnim deblu in na debelih véjah do mertviga ne rani, naj se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | hiralo. (Zató že tudi stara skušnja učí: kader véjo pri deblu gladko odrežeš, rano vselej s vertnim mazilam zamaži, de ne |
| Botanika (1875): | v rasti njihovega debla so najlepše dá spoznati na palmovem deblu. Če pogledamo njegov prerez v pod. 62., vidimo veliko množino |
| Gozdovnik (1898): | veje od njega odstranil in s Fabijanovim lasom je bil deblu na vrh pritrdil svoj plašč. »Tako, zdaj imamo krmilo, ki |
| Botanika (1875): | Sledeče nam bo pokazalo, da vlada tudi v notranji rasti deblovi pri vsakem teh oddelkov značajna posebnost, po kterej se tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi s krepko roko berzdal in pokrotil brezpostavne početja. — 17. dec. je gerški kralj Oton začel sklicani deržavni zbor z ogovorom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mnoge druge hudodelstva silno množijo, je po oklicu od 16. dec. to mesto z vso okolico njeno v naj ostrejši stan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | izpeljano bilo. Zdej pa smo v časniku „Presse” od 30. dec. telegrafno naznanilo iz Kišeneva od 27. dec. brali, da rusovsk |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Presse” od 30. dec. telegrafno naznanilo iz Kišeneva od 27. dec. brali, da rusovsk carsk ukaz dovoluje v austrijansko cesarstvo izvožnjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | utegnilo marsiktero kuharico mikati. — Austrijanski poslanec grof Esterhazy je 26. dec. prišel v Petrograd; koj drugi dan potem je predsednik rusovskega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v miru svojo pesem ragljajo! M. Drol. Od Verhnike 27. dec. 1855. — c— Tukaj je pred kratkim časom neka žena dvojčici |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Europe napravijo zbor, v kterem naj se razsodi pravda. — 29. dec. je cesarska francozka garda, ki je prišla iz Krima domú |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Hicinger. Novičar iz avstrijskih krajev. Iz Pole v Istri 9. dec. Ko se je danes zjutraj ob 8. bližal vojaški parobrod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se mogla ona misel v življenje vpeljati. Iz Notrajnskega 14. dec. D— n. Ni davnej kar je nekdo iz Ložke okolice |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſte ſi na to v' roke ſegle. „Tako je prav, dezi, pravijo kapitan; in kdor nima sazhém takiſhnih perſtanov noſiti, naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | bo teptal brez hvaležnega spomina; ako nočemo, da bodo naše deca to, kar smo bili mi — jadni heloti; ako nočemo, da |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | letih tu prepeva ogljar stare pesme, po kterih smo kot deca plesali tu je naša domovina, semkaj nas vleče in tu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se za njihovo ljubezen bojé in mislijo, da jih bodo deca radi imeli, ako jim vse po volji storé. Pa samoglavni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v jaslicah. 2. Čuvališča (varovalnice malih otrok) so zavodi za deco od tretjega do šestega leta. Taki zavodi imajo posebno ta |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 1. Pestovališča (jaslice) so zavodi za deco, katera še ni izvršila tretjega leta ter jej je zato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | fl. 30 kr. Tečaj XIII. V Ljubljani v sredo 19. decembra 1855. List 101. Ali bo nova zastavna dnarnica (Hypothekenbank) kmetovavcem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sedaj ministerstvo dnarstva prevzel. — Iz Madrida segajo novice do 22. decembra. Kraljica je napravila na god svoje pervorojene hčerke slovesen ples |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dnéh pa bomo vse zvedili. Stan kursa na Dunaji 30. decembra 1854. Obligacije deržavnega dolga Oblig. 5% od leta 1851 B |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kr. Tečaj XIV. List 101. V Ljubljani v sredo 17. decembra 1856. Je li potrebno, da kmetovavec bukve prebira? Dandanašnji se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sicer 1 fl. 30 kr. V LJubljani v saboto 19. decembra 1857. Od sive ajde kaj. „Te baže ajda se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | odtegne nam peta! Josip Novak. Stan kursa na Dunaji 31. decembra 1856. Obligacije deržavnega dolga Oblig.5% od leta 1851 B |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | odšteješ, dobiš 99x = 46, in odtod enačba. 3.) Mešano perijoden decimalen ulomek pretvoriš na navadnega, ako odšteješ število, obstoječe iz decimalk |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tega, ako mogoče, okrajšaš. N. pr. enačbi. 2.) Čisto perijoden decimalen ulomek pretvoriš na navadnega, ako vzameš za števec perijodo, za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | decimalne ulomke na navadne ulomke razločuj té-le slučaje: 1.) Končen decimalen ulomek pretvoriš na navaden ulomek, ako ga v obliki navadnega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | uporabljati tá-le pravila, katera so sama ob sebi jasna: a) Decimalen ulomek razdelilno s celim številom, ako ga razdelimo kakor celo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Ako je razdeliti decimalen ulomek z decimalnim ulomkom, ondaj pripiši k dividendu in divizorji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki jo je v letu 1826 v Krajnju vpervič napravil. — Decimalna tehtnica, ki jo je A. Texter umetelni ključar v Teržiču |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | škarje. 49. Gosp. And. Texter, ključarski mojster v Teržiču za decimalne tehtnice. 50. Amalja Thomann v Ljubljani za povojak umetno ponarejeníh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | decimalne ulomke na navadne: ulomki. 32. Pretvori té-le mešano perijodne decimalne ulomke na navadne: ulomki. 33. Menica za 2929 mark, izplačna |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kakor kvadratni koren celega števila: le treba decimalni ulomek od decimalne točke proti levi in proti desni na razdelke po dve |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Perijodne decimalne ulomke imamo dvoje: čisto perijodne (rein periodisch), t. j. take |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je blago prodalo? (Pod sto. ) 31. Pretvori té-le čisto perijodne decimalne ulomke na navadne: ulomki. 32. Pretvori té-le mešano perijodne decimalne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zadnjo njeno številko postavimo točko; tedaj je § 105. Pretvarjajoč decimalne ulomke na navadne ulomke razločuj té-le slučaje: 1.) Končen decimalen |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kolikor jih ima dani decimalni ulomek. Število decimalk v kvadratu decimalnega ulomka je tedaj vsikdar sodo. 2.) Sestavini, kateri dá druga |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njegovega števca in imenovalca; ali pa pretvori navadni ulomek na decimalnega ter potem izračunaj kvadratni koren tega. N. pr. enačba. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobila potem tó-le obliko: enačbi. § 196. 1.) Kvadratni koren decimalnega ulomka je prav takó računati kakor kvadratni koren celega števila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dostavek. 1.) Iz enačba je razvidno, da je računati kvadrat decimalnega ulomka prav takó kakor kvadrat celega dekadnega števila, le treba |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kvadratu števca dvakrat toliko decimalk odrezati, kolikor jih ima dani decimalni ulomek. Število decimalk v kvadratu decimalnega ulomka je tedaj vsikdar |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prav takó računati kakor kvadratni koren celega števila: le treba decimalni ulomek od decimalne točke proti levi in proti desni na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ničel, da bosta imela oba isto toliko decimalk, potem izpusti decimalni točki ter delitev izvrši kakor pri celih številih. enačbe ... Prav |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kvocijentove številke dobimo tedaj, izvršivši delitev, ne oziraje se na decimalni točki v dividendu in divizorji, kakor pri celih številih. Da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dividendovo decimalko v račun. N. pr. b) Število razdelimo z decimalnim ulomkom, ako pretvorimo, pomnoživši dividend in divizor s primerno potenco |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Ako je razdeliti decimalen ulomek z decimalnim ulomkom, ondaj pripiši k dividendu in divizorji na desni toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobro obnesel. — Blaž Osebik, ključar na Vranskim si je z decimalnimi tehtnicami, kterih prav veliko proda, pohvalno pismo pridobil. — Mat. Šreiner |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 33. Gosp. BI. Osebig, ključar iz Vranjskiga na Štajerkim, za decimalno tehtnico. 34. Gosp. M. vitez Pagliaruci, iz Golnika nad Krajnjem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | desni na razdelke po dve mesti razdeliti ter v korenu decimalno točko postaviti, predno se vzame prvi razdelek decimalk v račun |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številom, ako ga razdelimo kakor celo število ter v kvocijentu decimalno točko postavimo, predno vzamemo prvo dividendovo decimalko v račun. N. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | natančno, kakor le hočeš. V ta namen postavi v korenu decimalno točko, potem pa pripiši k zadnjemu in vsakemu naslednjemu ostanku |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število, obstoječe iz decimalk pred perijodo, od števila, sestavljenega iz decimalk pred perijodo in v perijodi, ter to diferenco vzameš za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | le jedno številko, tedaj pripiši mu ničlo, da bode število decimalk sodo. N. pr. enačbe. 2.) Ako je izračunati kvadratni koren |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na desni toliko ničel, da bosta imela oba isto toliko decimalk, potem izpusti decimalni točki ter delitev izvrši kakor pri celih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | le mantise četveroštevilčnih števil in te na pet ali šest decimalk. Logaritmi s petimi decimalkami zadostujejo pri navadnih praktičnih računih po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v posebnih tabelah in to na 5, 6 ali 7 decimalk; tako zbirko imenujemo logaritmovnik (Logarithmentafeln). V logaritmovniku so le mantise |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | celega dekadnega števila, le treba v kvadratu števca dvakrat toliko decimalk odrezati, kolikor jih ima dani decimalni ulomek. Število decimalk v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | decimalen ulomek pretvoriš na navadnega, ako odšteješ število, obstoječe iz decimalk pred perijodo, od števila, sestavljenega iz decimalk pred perijodo in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Briggov logaritem je sestavljen tedaj v obče iz celot in decimalk; celote imenujemo njega karakteristiko ali značajko (Charakteristik, Kennzifer), decimalke pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | toliko decimalk odrezati, kolikor jih ima dani decimalni ulomek. Število decimalk v kvadratu decimalnega ulomka je tedaj vsikdar sodo. 2.) Sestavini |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in decimalk; celote imenujemo njega karakteristiko ali značajko (Charakteristik, Kennzifer), decimalke pa mantiso (Mantisse). |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Izračunaj na 4 decimalke a) na okrajšani način razkorenjujoč, b) uporabljajoč logaritme, té-le korene |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ostanka pa vzemi četrtino. 9. Izračunaj té-le produkte na 4 decimalke: 10. Izračunaj té-le kvocijente na 3 decimalke: 11.* 30 m |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | periodisch), t. j. take, ki imajo pred perijodo še druge decimalke. Perijodo pišemo navadno le jedenkrat, toda nad prvo in zadnjo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | km? Izračunaj, na okrajšani način množeč: 38. Izračunaj na 4 decimalke 39. Razdeli števila. 51. Zemlja preleti, vrteč se okoli solnca |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | produkte na 4 decimalke: 10. Izračunaj té-le kvocijente na 3 decimalke: 11.* 30 m velja 138 gl.; koliko velja 65 m |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | periodisch), t. j. take, pri katerih začenja perijoda s prvo decimalko, in nečisto ali mešano perijodne (unrein periodisch), t. j. take |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ter v kvocijentu decimalno točko postavimo, predno vzamemo prvo dividendovo decimalko v račun. N. pr. b) Število razdelimo z decimalnim ulomkom |
| Tine in Jerica (1852): | hočeš za pričo (Dečku). No povej, kakšni kravi ste bile? Deček. Jez mislim, de tvoji. Paljčar. Zdaj slišiš. Pa še vtaji |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | toži svojej materi, da se je v gozdu skril hudoben deček, kateri ga je z gerdimi priimki zeló razžalil. Mati odgovoré |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | oglasi se stari. Vendar berv hočeva podreti. Ko bi bil deček tudi kaj zapazil, nikdo ne more za nama. Mostú pa |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | vprašanja dečkova prav odločno odgovoril; marsikaj je zamolčal, da je deček sam premišljal, a ker si ta mnozih reči ni mogel |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | tistega trenutka in hirala je od dné do dné. Ubogi deček se ni ganil od njene postelje in je sam jel |
| Ferdinand (1884): | celo le jedno četrtino leta. « »Ferdinand je res prav nežen deček, tako slab pa vendar ni, kakor menite; vsaj jaz tega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njemu pa jih ostane še 20. Koliko orehov je imel deček s prva in koliko jih je dal vsakemu bratu? 22. |
| Zeleni listi (1896): | bil komaj šest let star in zeló ljubezniv in dober deček. Kamorkoli je prišel, povsod so ga radi imeli, in ko |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | storiti? — Komaj petdeset korakov je ločilo mater in otroka; — pa deček se ni smel pokazati. — Potrpežljivo je moral čakati srečnega trenutka |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pred nekoljkim' ſhtirdeſetmi létami je ravno pod témhraſtam vbogi dezhek alj pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe je majhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo boginja le eniga ſina podarila. Rojen mu je bil dezhik, ravno ta, ki ga ſpremlja; tode neke leta po roj |
| Tine in Jerica (1852): | še pričo pripeljem? Tine. Mi bo prav všeč. Paljčar pokliče dečka nazaj, ter mu s potjo reče: ,,Kaj ne, de ste |
| Tine in Jerica (1852): | prišel, reče Tinetu: „Tu je priča. ” Tine. Prav! Če eniga dečka hočeš za pričo (Dečku). No povej, kakšni kravi ste bile |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se kerstitki služili, delala veliko čast. Večkrat so me malega dečka na mizo postavili pa rekli: „Glej, dečko, ta miza je |
| Sveti večer (1866): | začetku v hlev zavergli; ali bomo tudi mi tako tega dečka zavergli? Pa povej mi, Elizabeta, kaj misliš, kaj nam je |
| Sveti večer (1866): | je, storila si, kakor pesem veleva, ter nasitila in ogrela dečka. Po moji misli pa zamoremo na njem še več storiti |
| Ferdinand (1884): | tudi je bil neusmiljen in trdosrčen do nedolžnega, usmiljenja vrednega dečka, če tudi je češče v hudem boji brez strahú gledal |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | začudenjem sta poslušala O'Niel in njegova žena sveto gorečnost vrlega dečka; mati je pristavila: „Bil, lepo si povedal, toda vedi, da |
| Ferdinand (1884): | Meni je obupati! Otroci bodo kmalo odrastli; treba bode poslati dečke na visoke šole, kar stane mnogo novcev; jaz pa ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | opravljati, ino preteshke déla delati. Ino vſe vnovizh rojene Israelſke dézhke je ukasal ſhe zelo v' vodo pometati. Bila je tiſtikrat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ko vidi, de jih saſtonj zhaka, da neuſmiljeno povelje, vſe dezhke v' Betlehemu ino okrog Betlehema, kar jih je bilo dve |
| Zlatorog (1886): | Kot nad vódo góspica po leti. In plesálci, to so dečki bodri! Svetločrni dičijo jih kodri, Bledo lice, jasno jim okó |
| Tine in Jerica (1852): | biti. ” Zdaj je deček sam verjel. Ko je Paljčar z dečkam prišel, reče Tinetu: „Tu je priča. ” Tine. Prav! Če eniga |
| Blagomir puščavnik (1853): | zagleda na štoru posekanega hrasta drevarja sedeti, ki s svojim dečkom ravno južna. Hleb černega kruha in verč vode imata pred |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | tirolski navadi; „drago mi je sprejeti te s tem prijaznim dečkom pod svojo streho. ” |
| Viljem Tell (1862): | visoko brv čez Šehen. Prvi so Valter Firšt z obema dečkoma, Melhtal in Staufaher, drugi za njimi. Ko se prikaže Tell |
| Viljem Tell (1862): | Hedviga. Gorjé mi, kaj je? Pojdita, otroka! (Odide z dečkoma. ) Tell (mnihu). Al vi ste vojvoda avstrijski! Vi! Al vi |
| Tine in Jerica (1852): | tvoji. Paljčar. Zdaj slišiš. Pa še vtaji, če moreš. Tine (dečku. ) Pa kakšne so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena |
| Tine in Jerica (1852): | z belo liso, pa ti škodo deseterno povernem. Paljčar (začuden dečku). Gotovo ste bile rujavki, pa ti že prav ne veš |
| Tine in Jerica (1852): | je priča. ” Tine. Prav! Če eniga dečka hočeš za pričo (Dečku). No povej, kakšni kravi ste bile? Deček. Jez mislim, de |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | torbe in se podasta čez berv, ne da bi se dečku za postrežljivost zahvalila. Od one strani je zaupil Lupo: ,,Deček |
| Ferdinand (1884): | milim, žalostnim glasom. Hotela se je še jedenkrat obrniti proti dečku. Ali grof zavpije z močnim glasom skozi vrata. »No, bode |
| Ferdinand (1884): | vže dolgo čaka! « Ni pa si upal iti k bolnemu dečku ter se posloviti od njega. Če tudi je bil neusmiljen |
| Ferdinand (1884): | oči, vendar sedaj ni imel poguma stopiti pred oči onemu dečku, katerega je sklenil umoriti. Ne hoté je čutil moč vesti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kmetiſhki mosh ino baſago zhres ramo prineſe. Rad bi ſvojimu dézheku, ki ga je s' ſeboj pripeljal, rudezhiga ſukna sa podjopizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi jih le shiveti puſtil. Tode she ozhe ſvojimu otroku, dezhiku ſhe v narozhju kashe in oterpnjeno ſerzé déla, kako ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so me malega dečka na mizo postavili pa rekli: „Glej, dečko, ta miza je tako stara, kakor si ti. Jaz sem |
| Čas je zlato (1864): | že, kolikorkrat bote hotli – če Vam je že všeč. « »Ha, dečko je zares nekoliko terčen«, reče kralj krohotaje. Meni! hlevarček, svojega |
| Čas je zlato (1864): | ga kralj dalje popraša. »Vse to« odgovorí Lenček ponižno. »Pravo; dečko ti mi dopadeš! šolo imaš tedaj zanaprej prosto in še |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | v glavi zverti. ” Stari pa reče: „Nič se ne boj dečko; jaz te ponesem čez berv; le pojdi sem! ” Že je |
| Gozdovnik (1898): | »Moj stric je, oče! « »Da, to je dečko, ali to ne sme biti uzrok, da bi mu izpregledoval |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | odgovor. Zapazili smo že, da Remigij ni na vsa vprašanja dečkova prav odločno odgovoril; marsikaj je zamolčal, da je deček sam |
| Ferdinand (1884): | ni hotel take sleparije odobriti. Zategadel odgovori Petru tako-le: »Na dečkovo prošnjo sem ti prizanesel zasluženo kazen. Kar z grofičem nameravam |
| Pozhétki gramatike (1811): | velike vrata, gouvernails, kermila; camails, plájſhiki kórarſki, épouvantails, ſtraſhíla Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil, oko, imajo v' mnoshnimu, ayeux, dedi; cieux |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | beseda kapardin se najde v slovenski: koperda, koperded = baba ali ded s koštrovimi lasmí, dalje v ruski: čuprina, čuprun, litvanski: čuprina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prideljuješ s tistimi stroški, kakor jo je prideloval tvoj stari ded? Ali je tudi tisti kup klaje, ki jo je pridelal |
| Sveti večer (1866): | sem bila rojena, v kteri so moj oče in moj ded živeli — o to je strašno! Moj Bog, daj mi v |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil, oko, imajo v' mnoshnimu, ayeux, dedi; cieux, nebéſa, yeux, ozhi. Druga Stava. Drugo pleme beſedi. Zhlén |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dan, Našel jo boš, ak Nisi zaspan! ” Znojemski. So li dedi naši bolje gospodarili, ali gospodarimo mi bolje? Mnogo ljudi je |
| Divica Orleanska (1848): | krilo. Ta vojvoda, ki dobriga se slini, Izdá domovje lastno, dedov svojih Deržavo tujcu, vražniku deržavnim; In vonder vam je tretja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je posno ſtaroſt doshivelo; dva brata inu ena ſeſtra mojga dedza ſo mene doſtikrat peſtovali, inu potle hvalili, kader ſim pridno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne more;meni ſo vſe novine is ſerza soperne. Moj dedez in preddedez ſta ſe per ſtarih navadah dobro pozhutila, satoraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtarí dedez: „Lukez, Lukez, konju ſe oveſ ponuja, dokler ſe ne vjame |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bi tákiga ptizha po simi v' ſtanizi imela. ” „Noj, pravijo dedék, to ſe pa lehko sgodi. Taſhiza je prav pohlevna ptizhiza |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | po simi rajſhi pod ſtrehoj, kakór od svunaj na merslim. ” Dedek ſo fantu pokásali, kako naj ptizhu naſtavi, de ga bo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | to ſe pogovarjata. Tudi Martinek je ſmel vzhaſi v' grad. Dédeka je pa zhedalje bolj ſtaroſt ſilila, Niſo ſi vezh s' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt njim v' njeh sveti smerti ozhy ſatisnela. Od brumneh dedzhekov sem jeſt veliku dobrega shlishala v' poſtavi tega Gospuda, inu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino drobtinze pred njima pobéra. Kako prelepa je ta ptizhiza! dèdeku tiho poſheptá, ter ſe boji, de bi njo ſpodil, „Ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | teshko njo je tebi sa to predál, de je ſvojimu dédeku veſelje pripravil. Po tvoji nemárnoſti je tebi ptizhiza vjiſhla, ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali če je cesar drugač sklenil, nastopi po postavnem redu dednega nasledstva kak princ iz te rodovine namestno vladarstvo; svetovavcov namestnega |
| Maria Stuart (1861): | posadili ste ga na prestol S kraljevo svojo roko, z dedno krono Ga osrečili. Kako mogel je Pozabiti, da ga ljubezen |
| Valenštajn (1866): | nej Mi dala sina, ki bi mojega Imena, moje sreče dedič bil, Očák ponosno vrste knezov slavnih, Ko vgasne kratko mi |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | rajni Kerčàn ni nikoli govoril o tem dolgu, mislil je dedič, da je še vse plačati, zatoraj tirja vdovo za ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sam; če nočeš, pôšlji kogar druziga. Bogate pojedine perhranijo malo dedine. Marsikteri si zláto in sreberno obleko omišljuje, kteri se per |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | cesar milostljivo njeno premoženje dal najbližnji Nežini sorodnici in pervi dediči, namreč gospodičini Fabíoli; pa da bi to zeló povzdignilo cesarjevo |
| Genovefa (1841): | dédina (erbſhina) po tvoji materi vezh vrédna, kakor vſa velíka dedina, ki jo imáſh po ſvôjim ozhétu prizhakovati! ” Od dolsiga govorjenja |
| Genovefa (1841): | krish vſe tó ſkléneſh in tudi ſtoriſh, — ti bo mala dédina (erbſhina) po tvoji materi vezh vrédna, kakor vſa velíka dedina |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spet prav debelo zasmeje) — naj bo no, naj jo mala dedšina potolaži za pobitega fantiča. Napravi naj se Reskript; hočem ga |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | s solznimi očmi prosi, da bi jej od njene očetove dedovine le toliko persti vzeti dovolil, kolikor bi je v tej |
| Abadon (1893): | vso resnico. Mož de nato ravnodušno: — Za svojim bratom pričakujete dedovine tridesettisoč forintov. Toliko je pač ne bode, ker pri vsaki |
| Abadon (1893): | potlej sama v ječo in da mi splava tridesettisoč gotove dedovine po vodi, če povem resnico. Včeraj me je posetil neznan |
| Gozdovnik (1898): | bile uspešne? « »Da je imel uspeh, gotovo bi bilo moje dedovine več ko bambusinova koča. Pridružite se rajši naši odpravi. Ta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa nekaj sem ti do zdaj še prideržala iz tvoje dedšine! Zvesto sem varovala in skrivala ta zaklad, draži ko zlato |
| Viljem Tell (1862): | umorili svojega Gospoda, strica in cesarja! Ivan Paricida. Ker Mi dedino uzel je. Tell. Svojega Cesarja, strica ste ubili! In vas |
| Viljem Tell (1862): | mojej dedini se stega sama, Da v véliko vtopí jo dedino. Pohlep, ki vam deželo in svobodo Požreti hoče, tudi meni |
| Dragotin (1864): | v meni najzvestejšega strežnika in najhvaležnišega sina; kar tiče obljubljeno dedino, prosim Vas, storite srečnega z njo koga druzega, ker za |
| Antonio Gleđević (1873): | po morju Benečan, naj ima saracensko bogastvo; mi imamo bogatejšo dedino! Ali osmanstvo mora pasti, če hoče ostati Dubrovnik! « Palmota je |
| Gozdovnik (1898): | mi napota, vi pa tukaj ta otrok, ki mi jemlje dedovino, ki so je stoletja množila, ki bi me storila najbogatejšega |
| Gozdovnik (1898): | je nenavadni gambusino (zlatoisk), pravijo ; zapustil vam je pač precejšno dedovino? « »Nič drugega ko bambusovo kočo. « »In vaša mati? kje je |
| Ferdinand (1884): | zvedeti, kaj govoré ljudje o njem, in kako je dobil dedščino. V gozdu sreča priletno kmetico, ki je bila jako žalostna |
| Ferdinand (1884): | ki se veseli smrti kakega človeka, ker mu zapusti bogato dedščino! Ni prav, da bi višje cenili zemeljsko bogastvo nego življenje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Kedar Martin enbart vſo ſvojo shlahto na Martinovo goſ k' dedekovi reſhitvi povabi, ino ſo vſi prav shidane volje, rezhejo dedek |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prav po volji. Pomágajo mu laſtno delávnizo (berſtat) narediti. ˛Staro dédekovo kozho podêre, ino nov ſtan poſtavi. Doberſhki goſpód mu dajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | je v svojem beratu leta 1830 Milošu in njegovi rodovini dedno podelila, ne bo menda, kakor se kaže, nobenih ovér delala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | neutolashljivi, kir ſo terdno verovali, de je njegova ſmert naſtopik dédove krive perſége. Po tém ſim popraſhal savolj té rezhi evangeliſhkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de je videl, ni premogel ſtrahu pred blishno ſmertjo savolj dédove krive perſege is ſvojih miſel isgnati. Po velikih in shivih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de ta ſin, ki vidi, ni bil v ozhetovi, ali dedovi hiſhi rojen, temuzh v ptuji, ker ſtariſhi niſo hoteli vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snaminjem na tanko meje ali pokrajne kraſij, komiſij, okrajev ali dehantij in ſará. Raslozhi lepo niske in viſoke goré s rjavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Povedan dan ob 9tih pred poldne ſo ſholarzhki imeli v dehantiſki farni zerkvi peto ſ. maſho s hvalno peſmijo, potem ob |
| Valenštajn (1866): | njegovih čét. Stražnji glavár. Poglej ga! Vedno le dir in dej! Ka morda vojaku druzega tréba nej? Mére je treba, čuta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | druge poſode in sa druge rezhí oberniti, in v vodo djan odlozhi tenko koshizo, is ktere ſe dajo mozhne verví, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v kratkim je bilo 18 hiſh s poſlopji v pepél djanih. Nekaj tolashbe v ſvoji neſrézhi je pa sa te ſromáke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nar boljši izda, ako se s podúkam iz bukev tudi djanska vaja sklene, je ta tudi v sadjoreji potrebna. Sadjoreja se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | premalo. Ne bilo bi prav, ako bi kmetovavec zanemarjal svoje djanske opravila, ter le naukov iskal po kmetijskih bukvah; prav bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je res, da tako imenovani „učeni” kmetovavci velikokrat so najslabeji djanski gospodarji. Kmet mora delati z družino vred, truditi se pridno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobiva dozdaj od zemlje po davno navadnem obdelovanji in pa djanski vednosti svoji. Tudi je res, da tako imenovani „učeni” kmetovavci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | morajo, dokler se jih ne prepriča vsakdo, in dokler se dejansko ne vpeljejo v praktično življenje. Ko je slavni deželni zbor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | tedaj prisrčno zahvalo za neomahljivo zaupanje, ki ste ga zopet dejansko razodeli podpisanemu volilnemu odboru. Slava Vam! Ob enem pa sprejmite |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bi vunder (česar pa nikakor ne pričakujemo) nemogoče bilo mladíno djansko v sadjoreji vaditi, bo že velik prid za-njo, ako si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zaveznikov ali ne, — če ne, se bo tudi austrijanska vlada djansko postavila na drugo stran. Dunajski časnik „Presse” piše, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | odvračal, posnemaje le to, kar je od mladih nog se djansko naučil od svojega očeta. Veliko novega in poljodelcu koristnega je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pomagale ne bodo za odvernjenje dragine; mi bomo to reč djansko pred se vzeli in si prizadjali pripomočke pozvediti: kterih naj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se kmetu po krivim oponaša; zakaj on misli kratko, pa djanjsko. Glavna pogodba ino naloga je ino vselej bode : telesne ino |
| Občno vzgojeslovje (1887): | do resnice (resnicoljubje). Bistvo resničnosti obstoji v soglasji besed in dejanj z notranjo uverjenostjo. Otroci so od prirode resnični in odkritosrčni |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | se grozno pomanjša. Razun popisaniga dergnenja je še mnogo drugih djanj, po kterih se stanovitna moč v jeklu zbudi. Letih pa |
| Valenštajn (1866): | Kneževsko glavo vsacemu morilcu, Ki plačo hoče zaslužiti si Krvavega dejanija, skrbi Pobožne prijateljeve mu zdaj Je treba i ljubezni zvestega |
| Valenštajn (1866): | česa pa se vidi tvoj namen, Če za besedoj nej dejanija? Pritrdi sam. Kar si do zdaj pogajal S sovražnikom, vse |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v trenotkih, ko je otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja poučilo gojenčevo zavest za apercepcijo. Ako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | previdnosti učinil bolečino ali škodo, ako občuti neprijetne posledice svojega dejanja in nehanja, tedaj je umestno, da mu vzgojitelj dá kak |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtuſam tamkej biu, ali s' velikim reslozhkam teh miſii, inu diaina. Sahajou je v' ta vert Gethsemani JEsus, debi on tamkei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | greſhnu diaine ſpraula, de od takſhne hudobe, mu takſhniga greſhriaa diaina ni bilu od sazhetka tiga ſveita noter do tiſte ure |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvoiega serza oh odpvſti mene vse moje nazhiſte grieshe inv dianje inv bodi mojei dvshizi dnadlov inv vsmilan Amen. Ozha zheshzha |
| Ta male katechismus (1768): | ſhellá. Koku be on mogl sturiti? On be mogl ſraven dijanja te vire, upanja, inu lubeſne tudi popolnema grevengo zhes uſſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | intendere? Norska pamet je letakorshnih, kir k' konzu od dobriga djaina nehaio, kadar bi imeli ta vezhni lon dosezhi, s' kusi |
| Sacrum promptuarium (1695): | imeti; Satoraj N. N. bodò mojo dobro volo na mejſti djaina vſeli, inu na mejſti erdizhih slatou ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivlenje dolgo obvarvati, je namen téh noviz. Kmetovſke in rokodelſke djanja, ktere ſe v drugih deshelah drugazhi, kakor per naſ opravlajo |
| Valenštajn (1866): | Čist je še plemeniti tvoj obraz, Nesrečno nej ga še dejanije Oskrúnilo, oskrunilo je tvojo Le domišljijo, z lica tvojega Visostnega |
| Valenštajn (1866): | ČETRTO DEJANIJE. Velika, krasno razsvitljena soba, sredi nje na sprednjej strani bogato |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | njihovemu skrivališču. Le še 20 korakov je imel storiti, in dejanje je bilo neizogibno. Peharček je trdneje uperl dvocevko ob desno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | koristne delavnosti, okrepiti si samozavest, tako tudi dosledno voditi nravstveno dejanje in privaditi se taistemu, to so osnovni kameni, katere mora |
| Občno vzgojeslovje (1887): | drugih, kakor tudi pravice človeške družbe sploh. Svoje hotenje in dejanje mu je tako urediti, da ustreza tem pravicam. Na svetu |
| Gozdovnik (1898): | čistem. Kako neki bi mogel biti? Saj je moral svoje dejanje uravnati po okolnostih, zdaj še tako oddaljenih, da jih ni |
| Gozdovnik (1898): | mu bomo pač, ali zgoditi se ne sme prehitro, nepremišljeno dejanje. « »In ta Diaz? njemu naj se tudi ničesar ne sme |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa dober shiveſh, sa resvusdanu, inu ſvojovolnu shiuleine, inu naſpodobnu diaine dobijo. Ni obeniga taku grosniga, inu naſramniga greha, v'katiriga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pruti tim dinarjam v'eno tako veliko hudobo, inu greſhnu diaine ſpraula, de od takſhne hudobe, mu takſhniga greſhriaa diaina ni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | terdno mozhjo superpoſtavili? Boshje, inu zirkoune sapovedi, naſhe beſede, inu diaine, naſhi ſakdanski grehi nas previshajo, de mi Boga na lubimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na vidime? aku ſami na ſebe prou pogledamo, inu naſhu diaine, koker je tiſtu ſturjenu, prou premiſslimo, bodemo videli, de ſmo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſpiritu facta carnis mortificemus. Debi mi s' tim duham tu diaine naſhiga meſſa vmorili, debi nikar ta duſha timu meſſu, temuzh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | misou? Bueg tvoje dianje shie poprieda vie nabosh sadvebou shebrei leto noi den |
| Ta male katechismus (1768): | katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih rajmno skus tu dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu resnizo naſnanje danu. Tretezh |
| Sacrum promptuarium (1695): | Jeſt imam njegove pridige, ali nimam njegovu Svetu, inu nedolshnu djaine; Satoraj moje pridige nej ſò taku nuzne, kakor S. Bernardina |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | memo prelepih krajov naglo naprej derklava, mu začnem nja otožno djanje prijazno očitati, rekoč: „Meni se vidi, de bi vi nar |
| Divica Orleanska (1848): | O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje djanje priča, de resnico pravi, Kér samo Bog le take čuda |
| Divica Orleanska (1848): | Peto djanje. Divji gojzd, v delji voglarske bajte. Zlo tamno je, med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | reveža vest peči, kaj da je storil, in sklene napčno djanje saj toliko, kolikor je še mogoče, popraviti. On gré tedaj |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Začni, prosimo, Gospod! s svojim Duham naše djanje, in spremljaj ga s svojo sveto pomočjo, de se vse |
| Maria Stuart (1861): | Živa, sveta želja Pred Bogom je v potrebi to, kar djanje. Trinoštvo veže le roke človeku, Pobožno serce pne se prosto |
| Viljem Tell (1862): | Prvo djanje. Prvi prizor. Visoka kamnena stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski |
| Sveti večer (1866): | da je knez rekel: Skoraj bi me bili v krivično djanje zapeljali. Tam je ukaz, v kterem na mestu starega logarja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pogledati v razne razmere življenja, ako si pred kakim koli dejanjem ne vé pomagati, ako ga gane tuje veselje in tuja |
| Gozdovnik (1898): | Ohladiti ga moramo! « »Pravita pač tako, ali med besedo in dejanjem je še velik presledek. « »Presledek? Prav noben; ne tolik, kakor |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu naſramnim govorjeinam, koker s'enim ſmerdlivim sapluvainam, inu peſhnim diainam naſhih rok omadeshali, inu osmradli, temuzh de bomo vſelei skerb |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | uſtmi Chriſtuſa sposnamo, s' diainam pa nega satajimo. Nikar ſamu s'uſtmi, temuzh tudi s' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pa nega satajimo. Nikar ſamu s'uſtmi, temuzh tudi s' diainam mormo nega sposnati. Saturei opomina Chriſtus Matth. 7. nikar en |
| Ta male katechismus (1768): | de sem uſſellej perpravlen ozhitnu s' mislejo, s' beſſedo, inu dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj spoſnash pak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je tiſti, ker ſe nam je s' beſedo ino s' djanjem taziga ſkasal. Dokler je govoril, ſe je vſe zhudilo nad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Hasan Kizlaraga se Sultanu Selimu nekidan neizrečeno zameri. S kakim djanjem ali opušanjem, nismo zvediti mogli. Sultan o temu ni govoril |
| Blagomir puščavnik (1853): | Da bi le enega človeka imel, ki bi me s djanjem in svetom podpiral. ”Med tim ko tako govori, mu za |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | de tistim , čez ktere je postavljen, z besedo in z djanjem k dobrimu služi, in tako s čedo, ki mu je |
| Gozdovnik (1898): | vsako priložnost, da sem služil našemu Gospodu z besedami in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | motjenja vere. Hudodelstvo motjenja vere stori: 1. kdor z govorjenjem, djanji, v natisnjenih delih ali razširjanih pisanjih Boga preklinja; 2. kdor |
| Revček Andrejček (1891): | Revček Andrejček. Národna igra s petjem v petih dejanjih. (Nemški: »'s Nullerl«, spisal Karol Morre. ) Poslovenil J. Bedének. Izdalo |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | zapoved: Jeza? Srd? Sovraštvo? Koliko časa? Žaljenje v besedah in dejanjih? |
| Gozdovnik (1898): | bili odjedli, zapalijo si možki smodke. Mladi sledonajdnik pa o dejanjih Velikega orla in Treskavčevih. Rozalita je poslušala pazljivo in ko |
| Občno vzgojeslovje (1887): | omejena uprav le na reprodukcijo bodisi v predstavljanji, bodisi v dejanji. „S tajno močjo, kateri se ustavljati ne dá, vpliva vzgled |
| Revček Andrejček (1891): | ter odide na desno. ) (Franica, ki je namreč v prvem dejanju bolestna in bleda, je sedaj lepo rudeča in živa. ) Jerica |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na ſvojih vſigamogozhnih rokah, ta nar pravizhniſhi per vſimu ſvojnu diainu, inu ta nar zhiſtiſhi na ſvoimu ſerzu. Agnus ſine macula |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je, de ſmo mi taku skopi v' naſhimu tebi dapadajezhimu diainu! aku mi sa volo tebe le eno ſamo kaplo putu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nagneine, inu opomineine laſtne nature, inu h' vezh takſhnimu greſhnimu diainu. Kai je per takſhnih navarnih, inu greſhnih rezheh ſturiti? nezh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | marnvov, o Jeshush jas tebe prosim stvei mena naſtrane vmoimu dianje noi unote inu vbueshtvi noi usomi pomenkenje, jas tabe |
| Ta male katechismus (1768): | de mi neli nashe naprejpostavlene zhastemo, temuzh tudi uſſem v' dijanju, beſſedah, inu voli uſſe dobru, nobenemu nezh hudega skaſati gledamo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rajmajo, ter prosi Boga is ſavupanjam, de tebi taiſte v'dijanju daperneſti svojo gnado da, bres katire ti nezh naſamoresh. Molitva |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | potroshtan od mene shl. Tudi kader nisem mogla v' dobrudelnemu dijanju pomagati, sem saj pomuzh skaſalla skus dijanje lubeſnivega jeſika. 2. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na Moyſesovi priſhenzi sedèlli, deslih so doſti hudega sturilu v'dijanju , inu is tega urſhoha nisem jeſt tudi taiſte nekol ſamudila |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pomagalla is mojo lubeſnejo, inu zhe nisem mogla perstopiti v'dijanju, sem saj is uſtmy, inu is serzam sturila, kar sem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | he ponishnoſti popravuv, de bo enaku njegovimu pre-ſvſſſimu teleſſu, po dijanju, s'katirim ſe samore tudi Oll uſſe rezhy iain ſebi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poſhloſhavz , temuzh en dober dellovz; ta bo ſvelizhan v'ſvojimu dijanju. Aku pak kedu med vami męne, de je bogabojezh, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kateri je zhlovęſhki naturi ſovrashen, inu ſhkodliv, pozhaſsen v' ſvojim djanu; ima ſtare ludí, borſhte, dedeze, inu prededeze, hmęte, inu take |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | volo ſlabiga sadershanja vaſhih otrok ojſtru poſvariti; sa vaſs je djanu, zhe ſe ne pobolſhate. I. Premiſhluvanje. Ny obeniga med ludmy |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tolikajn lubſhi, kolikajn vezh ſe vidi, de je sa njé djanu, sa katérih isvelizhanje bi ony radi shivlenje kjé dali. Sguba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſ. piſmo v ſlovenſki jesik preſtavljali, s ſvetam in v djanji podpiral, in vezhkrat mu je tudi duhovni sbor Ljubljanſke ſtolize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | večno nova. — Ti učis, de domovini U besdi in v djanji, Kakor nje hvalešní sini, Naj domá bo al v ptujini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | koristnih rečeh; tu veljá se truditi neprenehoma v besedi in djanji. Pravijo: otrokam da ljubi Bog srečo v spanji — odraščeni se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | podpornikov in Novicam vseskozi dober prijatel s besedo in v djanji. Še le 48 let stari, so nas slavni mož veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | možaki, ki z modro besedo in ukam, ali tudi v djanji eno ali drugo vejo kmetijstva obdelujejo, večkrat clo plemenitiga stanu |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bom tamkej zamogel svojo resnično ljubezin in dolžno spoštovanje v djanji skazati. Hvala, večna hvala bodi Narmilostivšimu, de mi Vas je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se razmotava povest, in sv. mučenci so naslikani v svojem djanji, govorjenji in mišljenji po njih pravem značaji — takošni so, kakor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Odrešenika! Berite tedaj od teh junakov, opazujte je v njih djanji, govorjenji in mislih pa posnemajte je. Tako boste brali to |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | si opravljal vsakdanje molitve? — 2a zapoved: Bogokletje v besedi in djanji? Preklinjevanje? Božji rop? Nevredno sv. obhajilo? Prisega? Obljube? — 3a zapoved |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da jih izobrazivna kožna moč požene, kedar se v svojem djanju popači in zmoti. Bradovice so dvoje, suhe in mokre; suhe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | veri; spoznala je tudi, da kerščanstvo napeljuje človeka k takemu djanju in nehanju, k takim načelom in taki visokosti duha, kakor |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bi si še lehko zlomil roko ali nogo. “ „Nič ne dé,“ reče Lovre smejaje se, „zato vendar še ne odjenjam. Toda |
| Zlatorog (1886): | in sámo obstrét »In nič triglávskih rožic? « Odkíma Janez in dé takó: »Gorjé mu, kdor trga rožo tó! »Iz Zlatorógove krví |
| Tiun - Lin (1891): | odprti, in pred mano stoji kitajsko opravljen mož. »Le brž! « dé mi tiho, »le brž naprej! « Prime me za rokó in |
| Tiun - Lin (1891): | očmi tako poželjivo, kakor da bi prišli na ogled. »Gospod,« dé Jaka, ko so zopet odveslali proti obrežju, odkoder so prišli |
| Zeleni listi (1896): | se še veliko srčnejše veselim! « »To sem pričakoval, ljubo dete«, dé oče, »in jako me veseli, da je tako. Znano pa |
| Zeleni listi (1896): | oče. »Oh, oče, oče! Začarana sem! «, odgovori vsa prestrašena. »Začarana? «, dé smejé se oče. »Zakaj neki? « »Oh, le poglejte, oče! Poglejte |
| Gozdovnik (1898): | potegne nož, njegov konj pa je stal, kakor soha. »Cuka«" dé Rdoles, »pri živem telesu ga bodo razglavokožili. Glavarju daj kroglo |
| Gozdovnik (1898): | Apač ga bo zagrabil. Govoril sem! « »Ah! kaj je to? « dé Rdoles, gori po reki pokazavši. »Otok hočejo zažgati! « Megla je |
| Gozdovnik (1898): | bele može prisili na breg. « Glavar pogleda iznenaden svetodajalca ter dé: »Rekel sem: Antilopa, tekun, imade lisičje misli«. »Je-li sme storiti |
| Zlatorog (1886): | spomladánje sveži Zaleskéče ključek mu spomládni, In z upórnim smehom deje lovec: »Dober znak si, cvetka ti rumena »Onemu, ki stiče |
| Zlatorog (1886): | Vpraša staro oskrbníco »Dej, kaj veš o lovci trentskem? »Mar so znani mu zakládi |
| Ferdinand (1884): | »I, kaj je rekel? Dejal je, da ga mora še le pripraviti; jutri mi ga |
| Zlatorog (1886): | k ognju, tiho se smejóč. Razdávčen starec ni, da baš dejal bi, Samó zarad divjačine je tak, A jutri bo kesal |
| Gozdovnik (1898): | Ponosito smehljanje je igralo po resnovitem obrazu vodjinem, ko je dejal, obrnivši se: »Uff! Kdo more pot tako natanko zadeti ko |
| Zlatorog (1886): | razrezal brž ga z nožem, Pokusil, in z glavó kimaje dél: »Bo že! Pričníte! Bog vam blagoslóvi! « Tegà pastirjem treba ni |
| Biblia (1584): | ON je nym eno drugo prigliho naprej polushil, inu je dial: Nebeſku krajleſtvu je glih enimu Zhloveku, kateri je dobru Séme |
| Sacrum promptuarium (1695): | na danashni dan ſturil sa volo vnih kuſsu, katere ſi dial de ſo drusgi? Supet ſe sazhneta preperat, inu spet jo |
| Sacrum promptuarium (1695): | je njega kregala, de je vſe resdal, ali Ceſsar je dial, Bug bò meni povernil, kateru tudi ſe je bilu sgodilu |
| Sacrum promptuarium (1695): | fiat. Kir Eraſmus Roterodamus da urshoh sakaj ta krajl je dial, de mosh ima mutast biti, shena pak slepa, rekozh: Innvens |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bila malu prida, kakor ſam Chriſtus je k' ny dial: Quinque viros habuiſti, & hunc quem habes non eſt tuus vir |
| Sacrum promptuarium (1695): | ty drugi ſo vſij shkodlivi, kakor reſnizhnu je enkrat en dial, de ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſiga tadla, inu vener obeden taiſte nemore najti, kakor je dial enkrat Vice krajl Neapolitanski enimu Moshu, kateri ſedem shen je |
| Sacrum promptuarium (1695): | trosht, inu pomozh, kakor je bilu Preroka Abacuca, kateri je dial, de vſe ſvoje troshte yshzhe v' tem S. slatkem Imenu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shniem zhries te potak jordan shov: k' si k' jesusu diau kai bosh ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je on nasriedo te vode pershou jese sazhudov noi je diau. Jesusv tisi anu taku mihno dieteze te pa taku tashku |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | biti: sboshjo gnado jas vse moram storiti je S. Pavli diav. Naiprei an vësok noi svet Shegen savse sovrashenzhe dushne noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taba zhries te potak jordan nasam: Jesus je pa kniemu diav jas bom tabe na usah zerklieh nav namavari: ti kateri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te S. Krishtof je useu tu dietze noi je ga diav naramo inu je upipou anu drevv nameſte ane palze k' |
| Biblia (1584): | ſabo Kruha vseli. Kadar je Iesus tu bil rasumil, je djal k'nym: Vy maloverni, kaj ſe mej ſabo prepirate, de |
| Biblia (1584): | metali, ondi bo jokanje inu kleptanje sob . Inu Iesus je djal k'nym: Ieli ſte letu vſe saſtopili? Ony ſo djali |
| Biblia (1584): | INu on je ta folk k'ſebi poklizal, inu je djal k'njemu: Poſluſhajte inu resouméte: Kar ſkusi uſta notèr gre |
| Biblia (1584): | ſe je preſtraſhil, inu je sazhel toniti, je vpil inu djal: GOSPVD, pomagaj meni. Iesus pak je sdajci ſvojo roko ſtegnil |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pèrglihah k' njim govoriſh? 11. On je odgovóril, inu je djal k' njim: Vam je danu vęjditi ſkrivnóſti tiga Nebęſhkiga krajlęſtva |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne saſtópite, de vam niſim od kruha govoril (kadar ſim djal): Varite ſe pred kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | od Nebęſs pokasal. 2. On pak je odgovóril, inu je djal k' njim: Kadar ſe vezhęr ſtury, pravite vy: Jaſnu bó |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bogatinez. 33. Modre ino trapaſte devize. V' nebeſhkim kraljeſtvu, je djal Jesuſ, bo ravno tako, kakor s' deſetémi devízami, ktere ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nobena tako v serce spêkla, kakor ta. — Dête, dête — sim djal — kam bomo prišli, če se bojo raztergani, in lačni kmetje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na oblubo tega Ozheta, katiro ſte vi ſhliſhali (je on djau) ſkus moje uſta. Sakaj Joannes je s' vodo kerſtuv, vi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ogledati : proſſem tebe , imej mene isgovorjeniga. Inu ta drugi je djau : jeſt ſim pęt parov volov kupuv, inu sdej grem jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhloveka sheno, ni dobru v'sakon ſtopiti. On je nym djav: te beſſede namore uſſaki sapopaſti, ampak le uni, katirimu je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | krayleſtva tega ſvejta, inu njeh zhaſt, inu je k'njemu djav: letu uſſe ozhem jeſt tebi dati, zhe dolipadesh inu mene |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu je njega na verh tega tempelna poſtavel, inu je djav k' njemu: aku ſi Boſhji Syn tok ſpuſti ſe tukej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | potler pak ti sa mano pojdeſh. Petrus je k' njemu djav: Goſpud pokaj bi jeſt ſedej namoguv sa tabo pridti? jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | JEzus s' ſabo usev teh dvanajſt, inu je k' nym djav: glejte! mi gremo gori v' Jerusalem , inu bo uſſe dapolnenu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ner ble je ſnal, inu vejdilij ali ona vſeskuſi je diala: Joh meni sapuſheni sruti! Sdaj obeden vezh nebo hotel mene |
| Sacrum promptuarium (1695): | pride leto troshtat en mlad, ledih Gospud, inu dokler je diala, de nihdar taku dobriga Mosha nebo vezh ushafala: On pravi |
| Sacrum promptuarium (1695): | k' misi, sazhneta te tize jeiſti, ona vſe skusi je diala, ah koku dobru ſo pezheni ty kuſsi, gvishnu ſo debeli |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſna plavat? aku uoda je merſla. &c. Ali liſiza je dialla, nej zhaſs sdaj ſe fopat, temuzh hitru pomagaimi vun ſizer |
| Sacrum promptuarium (1695): | veliku Mogozhnih Firshtou ſo taiſto ſnubili, ali ona vſem je djala, de je vſhe enimu lepshimu, inu mogozhniſhimu Firshttu oblubila, namrezh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | krùh tih otrók, inu pſizham vręzhi. 27. Ona pak je djala: Kaj pak de Goſpód: Sakaj tudi pſizhi jedó od drobtín |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | s’ ſvojimi zvetlizami toljko dobroto ſtorila. ” „O predobra prijatelza, je djala Shofka, komu bi ne bilo potreba ſe tvojih dolshnoſti ſpomniti |
| Genovefa (1841): | ſta pa Bogú bolj kakor ljudém pokorna bila. Jelita,” je djala moshama ſe s ſolsnimi ozhmi ſmehljaje „sdaj ſe vunder lé |
| Genovefa (1841): | hudih sanj sbudila. Ko vnovizh ſta jéla sopet shivéti in djala ſta: „Dovolj ſva shivéla, kér naji hzhí Genovefa ſhe shivi |
| Genovefa (1841): | moshâ in od môjih dróbniz! O Bóg! ” je sdaj glaſno djala, ſi shé od njih! Tukaj imâſh naſhe snaminje! Oh, ko |
| Genovefa (1841): | ne kèſata, de ſta nama takrat prisaneſla? ” „O Bog! ” ſta djala obá, „takrat ſva ſe zhudila, koliko ſva ſtoríla, de ſva |
| Genovefa (1841): | ſamovoljnoſtjo, ſladkanjem in drusimi otrózhjimi napákami ſvarila. „Té ſo” je djala, „ſhe ſilno bolj pogubljíve, kakor ſtrupenína. Oh, gréh je mnogokrat |
| Blagomir puščavnik (1853): | O da bi mogla k svojim staršem nazaj! je večkrat djala, kako srečna sim bila pri njih, kako nesrečna, neskončno nesrečna |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mosha v' belleh oblazhilah njeh okuli oſtopila, katira ſta tudi djalla: vi Galilęjski moſhje ! kaj ſtojete, inu v' nebu gledate ? leta |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter mene bodo umorili, zhe hitru meni nepomagate: Podgane ſo diale, molzhi, ali bomo tebi eno drugo pokasale: na letu prideio |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' prebivavnizo ſpremi, v' kateri ſte prebivale. Vſe tri ſo djale ſvoje roshnate svesze na okno v' ſtekleno kupizo alj glash |
| Gozdovnik (1898): | je imela pasti v roke »hudičema travane,« kakor so sploh dejali Rdečoročniku pa Mešaniku, »Rozalita ima prav,« priglasuje don Avguštin, mladeniču |
| Sacrum promptuarium (1695): | resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale, moshje ſo dialj, de nimaio provu, polsot ſe vſdigne kreh, inu boj. Oh |
| Sacrum promptuarium (1695): | Juri Bug ti pomagai? Oni ſe ſò niemu ſmeiali, inu dialli, Juri poprej, poprej bi bil imel premiſlit, inu nesho ſmerom |
| Biblia (1584): | INu Iogri ſo k'njemu ſtopili, inu ſo djali: Sakaj ti k'nym govoriſh ſkusi priglihe? On je odguvoril |
| Biblia (1584): | TEdaj ſo eni is mej Piſsarjeu inu Fariseerjeu odguvorili, inu djali: Mojſter, my bi hotéli radi en Zajhen od tebe viditi |
| Biblia (1584): | potreba, de tjakaj gredó: Dajte vy nym jéſti. Ony ſo djali: My némamo tukaj vezh kakòr le pet Kruhou, inu dvej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | oſmukovati, inu jęſti. 2. Phariſærji pak, kęr ſo vidili, ſo djali k' njemu: Pole, tvoji Jógri dęlajo, kar ſe ne ſmę |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 12. Tèdaj ſo pèrſtopili njegóvi Jógri inu ſo k' njemu djali: Vęjſh, de ſo ſe Pharisærji pohujſhali, kadar ſo tó govorjenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | popustí, in gre očetu tožit. „Sim si mislil — so oče djali — de Štefanovo delo za te ne bo. Vi mestnjani preradi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | za vse dobro domovine vneti prijatel. Pa kaj bi vi djali mu, ki bi nam rekel: Jez že sam za se |
| Zlata Vas (1848): | delo je malo kterimu dišalo. Premožniši so sami pri sebi djali, če so pozneje na polje prišli in se že pred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zimo na Ogersko prest hodili. „Tu jo imaš” — so materi djali — „da boš imela kam otroka poviti”. Al materi se je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je leta podoba , inu piſſanje na verh ? ony ſo njemu djalli: Zeſſarjovu. Takrat je on k'nym rekuv: dajte tedej Zeſſarju |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu on je njeh upraſhov: kolku kruhov imate? ony ſo djalli : ſędem. Inu on je ukasov ludem, de ſo na semlo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo ſe pak sauselli, katiri ſo njega ſhliſhali, inu ſo djalli : Kaj ne, leta je, katiri je te, katiri ſo na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozheta inu Boga † syna noi S. † Duha Amen: noi je diavo kniemu tu dieteze jas bom tabe uso guout dau zhries |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker bi samlo noi nebu nesov! tu dieteze je pa diavo knemu ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ampak, teſta kateri je samlo noi nebu stvarov: noi je diavo kniemu ti se sanaprei nabosh vezh jemluvam guſt: ampak |
| Gozdovnik (1898): | pa je z mano vendar tako dober, oče mu moram dejati. « »Moj Bog, dalje, le dalje, ne se zadušim! « sili Rdoles |
| Pozhétki gramatike (1811): | eno ſamo vprégo, to je, de ena ſama pot je djavne glagole prevrazhati v' terpivne. To ſtutiſh, ako preteklo deleshje tiſtiga |
| Pozhétki gramatike (1811): | Bog karal. Srédni glagloli. Klizhemo ſredne glagole, to je, ne djavne ne terpivne, tiſte sa ktirmi ne samóremo ſtavit beſede nékoga |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſkladu s' glagolam, ino je njegov predſébik. Vprava. Ravni ſklad djavniga glagola ima navadno sad sa ſeboj predſébik v' toshivnimu, kadar |
| Pozhétki gramatike (1811): | naſhih ſlovenzov tako ne porèzhe. Take zele isreke li v' djavnimu isrekamo. Naſh terpivni salog je ſilno rédek, ino ſhe ta |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' kakim zhlenam is podſébka, kir jé bil imenvaven per djavnimu glagolu. To nam narbol kashe isgled. Le chat mange la |
| Pozhétki gramatike (1811): | bil. J'aime mon père tendrement, mojiga ozheta perſerzhno lubim, je djavni isrek s' djavnim glagolam: lubim. Glej ga preverneniga v' terpivni |
| Pozhétki gramatike (1811): | il aime moi. Opomin. Po verh ravniga ſklada samórejo nektiri djavni glagoli imeti per ſebi druge ſklade, ktire imenujemo neravne: ti |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktira ſe na ravnoſt ſklada s' poménam glagolovim. Lubim je djavni glagol, ker samorem rezhi. aimer quelqu'un, nekoga lubiti, poſtavim. j'aime |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſebe; vous et moi, ti ino jes:) Sklad djavnih glagolov. Djavni glagol je tiſt, ktirmu samóremo perſtáviti en predmet, to je |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſtojèzhe sa zhlenmi de ino du, ſo neravni ſkladi. Vak djavni glagol bode terpiven v' Franzoskimu preménjama toshivniga v' imenvavniga, in |
| Pozhétki gramatike (1811): | neravni padesh s' par al de fprédaj, poſtavim: hozheſh premenjati djavni glagol jém v' terpivniga per isréku le chat mange la |
| Pozhétki gramatike (1811): | potle ſami ſebe; vous et moi, ti ino jes:) Sklad djavnih glagolov. Djavni glagol je tiſt, ktirmu samóremo perſtáviti en predmet |
| Pozhétki gramatike (1811): | père tendrement, mojiga ozheta perſerzhno lubim, je djavni isrek s' djavnim glagolam: lubim. Glej ga preverneniga v' terpivni isrék; Mon père |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ki bi ga bil naročil, ali kteri je pri morenju djavno pripomogel. Tisti, kteri niso neposrednje pri morenju se djavno vdeležili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | morenju djavno pripomogel. Tisti, kteri niso neposrednje pri morenju se djavno vdeležili, pa so kako drugači, bolj izdalje k djanju pripomogli |
| Gozdovnik (1898): | dasi od doživljenega iznenadenja, pazno poslušata. Ni govoril o svojih dejstvih, ali iz njegovih kratkih, enostavnih besedij sta slišala, kaj je |
| Gozdovnik (1898): | poslednje počivališče, na rtu prirodne piramide, indijanski po svojih hrabrih dejstvih sloveči glavar. Še v smrti gospoduje ta glavar ravnin, po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | slišala, kako je Ana pred smertjo svoje redníce pri nadzdravniku Dek... v Gradcu strupa iskala, pa ga ni dobila. Ta povedba |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | povedba se je zopet slišala v porotni sodbi; gosp. zdravnik Dek... pa je rekel, da to ni res. 5) Alojzia Kaban |