Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 107

▶ zračen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zračen

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne pretopel, pa tudi ne pretaman in soparen biti, temuč zračen in čeden. — Latvice za mléko imajo pred vsim drugim popolnama
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nimaš hladniga hleva, postavi ga pod kolarnico ali kak drugi zračen kraj. O lepim vremeni naj ostane ponoči pod milim nebam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Naj tedaj mirno stojí. 2) Hlev mora biti hladen in zračen, sicer ne boš konja ozdravil. Tudi človek, kteriga glava bolí
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nekoliko, kadar hladnejši vreme nastopi, ali če konja v bolj zračen in hladen hlev postaviš. Tiha norost ali tišavka umori konja
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	napada tiste, ki na pašo hodijo, ki pozimi snažen in zračen svinjak imajo, in večkrat na čisti zrak pridejo. Lete gnjilobe

zračna
Fizika (1869): Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin, Gas, 29. Plinav, gasförmig, luftförmig

zračne

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	štrucah) postavim od 10. do 15. funtov, v hladne in zračne hrame spravite. — Nar bolj se pa srovo maslo tako le
Fizika (1869):	posodi ne dá jajce trdo skuhati. Ako se s pomočjo zračne sesaljke ali na drug način odpravi zrak popolnoma, ali skorej
Fizika (1869):	šestémi trakovi. Pod. 211. Če pride padajoči sneg v topleje zračne plasti, napravijo se zavolj deloma talenja in zmrzevanja veče, nepravilne
Fizika (1869):	suheji in topleji je zrak, in čim hitreje tečejo nove zračne plasti čez vodo. Pri hlapenji dela se sopuh (para, hlap
Zoologija (1875):	množina tudi znatno poraste, sploh je odvisna od temperature in zračne vlage, in nadalje tudi od gibanja dotičnega človeka. Čim mrzliše
Zoologija (1875):	dušnicami ali trahejami, to so po vsem telesu razpeljane tenke zračne cevčice, ki se ob truplu na obéh stranéh navzen odpirajo

zračnem
Fizika (1869): plínava telesa, ki zamorejo pri navadnej toplini in pri srednjem zračnem tlaku biti še tekočna, kakor n. pr. voda, vinski cvet
zračni
Fizika (1869): da je temu vzrok, dá se lahko dokazati. Tukaj je zračni tlak na vodo manji, kakor v nižavi; tedaj mora ta

zračnih

srazhnih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kadar je slo vrozhe, ali pa smiraj ſe mora v srazhnih ali luftnih, hladnih hlevih, na ſénzhnih krajih, na dvoriſhu, v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	soli ali jeſiha dajati. Tudi ovzé imajo na ſenzhnih in srazhnih kritjih biti in goniti ſe ne ſmejo. 5. Voli sa

zračnih

Fizika (1869):	ker se drug od h izhajoč trak v manj gostih zračnih plastéh c, c', c'', c''' tako lomi, da se gledalcu
Fizika (1869):	visoko goro, opazujemo, da se toplina neprestano manjša v viših zračnih plastéh. Od solnca se zrak zavolj svoje majhne gostote le
Fizika (1869):	silno moč, kakor vidimo to na puški vetrovki. Zavolj prizadevanja zračnih delov, vedno bolj daleč udaliti se drug od drugega, raztrosil

zračno

Fizika (1869):	Luftpumpe, Ventil-, zračna sesaljka sè zaklopnico. Luftschichte, zračna plast. Luftspiegelung, zračno zrcalovanje. Luftzug, propuh, prepih. Luknjica, Pore, 22. Luknjičav, porös, 22.
Fizika (1869):	sam zá-se videti, zato se imenujejo subjektivne svetlobne prikazni. 180 Zračno zrcalovanje; fata morgana. V posebnih okolnostih so v prirodi izpolnjeni
Fizika (1869):	napolnjena, prav natanko. Pod. 100. Potem se izsesa zrak z zračno sesaljko iz krogle in ta poslednja se spet zvaga. To

▶ zrahljan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

zrahljano

vzrahljano

Trtna uš (1881):	prav opazno in hitro sežgati. Jako koristi, če vsled rigolanja vzrahljano zemljo med prekapanjem dobro polivamo z gnojnico, petrolejem, močno soljeno
Trtna uš (1881):	in dolga moča ali suša, pregloboki ali preplitvi nasad, slabo vzrahljano dno, plesnjivec, slana, uime. Iz navedenih uzrokov nastanejo na trsu

▶ zrahljati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrahlja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	časa na zraku, soncu in dežji leží, da se jako zrahlja in rodovitnosti izpod nebja napije. 2) Jame skopljem, kar se
Stelja in gnoj (1875):	zemljo za eno leto podzemljic (krompirja) nasaditi, da se prst zrahljá in za prihodnjo setev pripravi. Drugač bi utegnilo biti po

zrahljala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ker jih je žito izpilo in plevel prerašal; detelja pa zrahljala zemljo, zaterla plevel in orodovitila polja, da niso bile več

▶ zrajtati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrajtala
- vrajtala
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): sploh zmasno živeli; ali naj bi si bila jez takrat vrajtala, kamo jih bode zadnič njih bolehnost spravila, alj naj bi

zrajtali

srajtali

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi naſ nadlegovalo? in ko bi vi, ljubi moji! vkup srajtali, kar le eno leto pogorelſkim berazhem sdajete, bo to vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	slo daljezh od naſ; slo uzheni svesdogledzi ſo do zhiſtiga srajtali, de ena in petdeſet tavshent, oſem ſto tri in dvajſet

zrajtam
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): mi tudi ni potreba k sosedu iti gasit. Lehko si zrajtam, kaj bi takimu dobrim serčnimu prijatelu na odgovor dali. ” — —

▶ zrak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrak

srak
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Tudi vrata in eno okno ima ſtaniza, ſkosi ktere dobiva srak In ſvitlobo. Borſhtnarji, ki ſe na ſtaroſt dervéſ saſtópijo , pravijo

zrak

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	toče bolji tamkaj govorim, kjer razlagujem obzemlje (Atmosphäre), to je: zrak, vetre, megle in obláke, roso, slano, dež, sneg in točo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	podzemeljski gázi ali puhi v veči meri v naš podnebni zrak, zamorejo velike vremenske premembe, od kterih učeni še malo ali
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zamakne sercé. Te goré rivajo za svojim herbtam kočevski merzli zrak nazaj, in vežejo Gorjance s hribi, ki iz vojaške meje
Roza Jelodvorska (1855):	nevedna se je mogla poprijemati, de je zopet na čisti zrak prišla.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ako prasič zlo hujšati začne, skerbi za snažnost in dober zrak; ženi ga vsaki dan nekoliko na čisti zrak, da ga
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pozimi snažen in zračen svinjak imajo, in večkrat na čisti zrak pridejo. Lete gnjilobe znamnja so sledeče: Prasič čez dalje manj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na Štajarskem se je napravilo pozneje lepo lastno pleme, ker zrak, piča, voda in še druge okolišine storé, da se sčasoma
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	če se je močvirje bolj in bolj narašalo, če je zrak spridovalo in ljudem bolezni rodilo. Vse to se je spremenilo
Ferdinand (1884):	mu marsikatero britko uro. Ta notranja žalost in pa mestni zrak sta pričela spodjedati njegovo zdravjé. Zbolel je nevarno. Bolezen se

zraka

sraka
Kmetijske in rokodelske novice (1843): velike vrozhine, 2. od pomankanja zhiſte pijazhe, 3. od ſlabiga sraka ali lufta, 4. od pre dobre kerme, ki kri pregoſto

zraka

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	les ne more popolnama posušiti, kér mu potrebniga sonca in zraka manjka. V gojzdu zamoreš les k sušilu le pripravljati, namreč
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	s cérkvijo vred v veliki nevarnosti in le popolni tihoti zraka in pa nevtrudni pomoči iz bližnih vasí je perpisati, de
Rudninoslovje (1867):	plinave rudnine se ne primerjajo teži vode, temuč teži navadnega zraka. N. pr. posebna teža oglénčeve kisline je 1•5, to
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vzdignila, je treba najti zelišč, v kterih bi bilo več zraka, kakor drugih tvarin n. pr. v grahu in leči, kakor
Rudninoslovje (1867):	oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega zraka. Najlaže je določiti posebno težo tekočnim rudninam, n. pr. živemu
Kemija (1869):	okis, ki se pa tudi hipoma, privzemši si kisleca iz zraka, spet okisi v solitarno okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik
Kemija (1869):	solitarno okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano iz zraka jemlje kislec pa ga tekoj spet oddaja žveplenej sokislini, ki
Kemija (1869):	le more, si prilasti še več vode. Celó iz vlažnega zraka, iz rastlinskih in živalskih tvari hlastno potegne vodo na-sé, pri
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	guma ali kavčuk pod uplivom solnčne svitlobe, mraza in presuhega zraka svojo prožnost in se sploh naj bolje ohrani v porabnem

zraku

Fizika (1869):	celó pri popisanem početnem poskusu zavolj pričujočnosti vodne pare in zrakú kemijski njih vpliv dovolj velik, da rodi slabotne električne prikazni
Fizika (1869):	se izhlapi tim hitreje, s čim večo ploskvo se dotika zraku, čim suheji in topleji je zrak, in čim hitreje tečejo
Fizika (1869):	naredi se, se vé, razredčenje zraka pod pahom. Tlak zunanjega zraku potisne zdaj pah spet nazaj v cev. V temu ednostavnem
Kemija (1869):	veliko sorodnost do kisleca, nekteri si ga privzamejo že iz zrakú ali pa iz vode promenivši se v žveplenokisle kovinske okise

zrakom

Rudninoslovje (1867):	5 črevljev visokim i 3 čevlje širokim. Če se z zrakom meša, napravi se po rúdnikih zmes, ki se na rudarskih
Kemija (1869):	je 0,559, toraj mu tudi lahki ogljenčev vodenec pravimo. Z zrakom pomešan in zažgan razpokne s strašno silo, ravno tako kakor
Fizika (1869):	jako, da je zrak manj gost. Ako se nese z zrakom napolnjena in dobro začepljena steklenica na prav visoko goro, izžene
Fizika (1869):	in 4 nazaj potegne. Mislimo si ktero posodo, napolnjeno z zrakom, tako, da jo cev veže s prostorom A. Če páh
Fizika (1869):	in v sebi ne obdrže. Tako je n. pr. sè zrakom. Pa tudi nektera trdna telesa, kakor n. pr. kamenéna sol
Kemija (1869):	je baker ali kaka bakrovnata kovinska zmes v dotiki z zrakom in vodo.
Kemija (1869):	plina se razvijajo po nekterih premogovih rudnikih, kjer se z zrakom pomešajo in, ako se slučajno na lampici kacega delavca zapalijo
Zoologija (1875):	rudečo kri goni v pluča, kjer pride v dotiko z zrakom ter se zopet ujasní. Prvo opravilo imenuje se veliki, drugo
Botanika (1875):	morjih blizo bregov in ki ima velike mehurje, napoljnene se zrakom, v svojej steljki, navadno po dva pod rogovilami; jagodata haluga

zraku

sraku
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bil in ſ ſhprikljize ſe je svalil. Zheſen dolgo na sraku ſvoj duh ohrani in predin ga sgubi, je tudi ſadje

zraku

Divica Orleanska (1848):	stojí. Obnebje se sveti rožnate zarje. ) Jovana. Alj vidite na zraku mavrico? Odperle so nebesa vrata svete, Divica dojde v družbi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tehtnice, ktera ima to lastnost, da tudi težke reči v zraku v ravnotežji obderži. Čez take rastline moral bi potem kak
Fizika (1869):	nad morjem in zadnjič učinke, izhajoče od vladajočih tokov v zraku in v vodi, potem je jasno, da toplina nekakega kraja
Kemija (1869):	znamenita je pri njem neizmerno velika sorodnost do kisleca. Na zraku ležeč si kmalu privzame kisleca in hitro ga pokrije siva
Fizika (1869):	če tudi se ne ogreje, samo ako stojí prosto na zraku. To prostovoljno parenje godi se pa mnogo počasneje, in imenuje
Botanika (1875):	dovoljen, da redi vse rastlinstvo, ki raste na zemlji. Iz zraku more rastlina sprejemati ogljenčeve kisline skoz reže svojega listja, in
Botanika (1875):	ali zveze naj bolj ugodna žitu, kakor n. pr. na zraku razpadla lava, se zamorejo neprenehoma obdelovati brez gnojenja in brez
Zoologija (1875):	letajo pa hitro in lehko ter so zato večidel v zraku. Drugi se izvalé z odprtimi očmi, pokrite so z mahom
Botanika (1875):	skoz korenine V rastlino. Ker se ogljenčeva kislina vedno jemlje zraku, moralo bi je s časom znatno manj biti v njem

▶ zrasel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrasli

sorasli

Botanika (1875):	ali s drugimi deli cveta sorasli ali ne. Med sabo sorasli prašniki se imenujejo pobrateni. Primer tega nam je pod. 122.
Botanika (1875):	to, ali so med sabo ali s drugimi deli cveta sorasli ali ne. Med sabo sorasli prašniki se imenujejo pobrateni. Primer
Botanika (1875):	bil naredil s tem, da so se bili plodovi listi sorasli. To so pa ne dogodi pri semenih, ktera obdaja mesnato

zraslih
- soraslih
  Botanika (1875): Primer tega nam je pod. 122., ki nam kaže povezek soraslih prašnikov iz cveta slezovega. 66 Enako kakor gre listni pecelj

▶ zrast samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rast, postava; [sskj]

zrasti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): gotovo iz poškodovanja nadkopita. Včasi se v nadkopitnih vgnjidah velike zrasti najdejo. Te je treba z razbeljenim nožom izrezati. Kdor ne

▶ zrasti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrase

sraſse

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ręsati. Kader Meſsez gori jemle. Goſsi ſkubi, jim hitru perje sraſse, inu vuſheſa s' lashkim ojlam pomashi. V tem Meſzi ſe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	vſse pod Brasdo vſejanu biti. Jezhmen, inu Oveſs, ga malu sraſse, pa vender dobru sernu. Veliku Proſsá; aku bode sa zaita

zrase

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	htel puhteči Bega silniga v oblak Sabo vzeti zemlje tlak, Zrase kviško več in veči Žar orjak! — Upa nag
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	do celiga preč odrežejo; to storí, de nov zdrav lés zrase in de se drevó v malo létih ozdravi, kakoršno je

zrasejo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na kup vreči, de iz njih nove in še častitljivši zrasejo? Kdo je neki misel Gospodovo vganil, ali Mu pri njegovih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	rožnika drevó otolkla , kér skušnja učí, de véje, ki poléti zrasejo, vedno slabotne in nerodovitne ostanejo. Pri nekterih drevesih se da
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	leta stare, ker pri takšnem ravnanju kaštruni večji in lepši zrasejo. Kedar se jagnje, ki je še le 14 dni staro

zrasla

sraſtla

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	she ſama shlahtna , to je, vſaka, ktera je is ſemena sraſtla, ſe mora s zepljenjem, ali pa naſajenjem, ali pa s
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	goſénz vezh viditi, ſmo jo ſpet ob kratkim odgernili, in sraſtla je, de jo je bilo veſelje viditi. Matevsh Sorz, m.

zrasle
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): že v pervim létu 3, 4 do 6 čevljev dolge zrasle, — od toče ranjeno, pa ne vnovič cepljeno drevó ti bo

zrasli

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	so ga špogali, — in jezika, ki so ga govorili, so zrasli sčasama iz pervorazkropljenih ljudi mnogoverstni in med sabo zlo razločeni
Rudninoslovje (1867):	8krat teži od vode. V zloženih zvrstéh so kristali navadno zrasli, kot stopnice, ali so pa ledvičasti, kroglasti posnemki s stebelčástim
Zoologija (1875):	so se goli in mastni repi cele družine spleli in zrasli. To čudno in znamenito prikazen, ki je bila dosti sumničena

zrastli
Tine in Jerica (1852): želel. S časama so Tinetovi otroci za delo dosti pripravni zrastli, toraj ni več poslov potreboval. Otroci so imeli vedno kaj

zraslo

sraſlo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 5,000 do 20,000 , in v poſlednih 28 létih do 70,000 sraſlo. Tudi rajnza zeſariza Maria Teresia , in zeſar Joshef, poſebno pa

sraſlu

Biblia (1584):	vſahnilu. Nekateru pak je mej tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu, inu je tuiſtu saduſhilu. Nekateru pak je padlu na dobro
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu je prozh ſhàl. 26. Kadar je pak vshę sèlenje sraſlu, inu ſad ſturilu, takrat ſe je tudi lulka pèrkasala. 27.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Drugu pak je padlu v' tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu, inu je tóiſtu saduſhilu. 8. Drugu pak je padlu v'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je ſizer maijnſhi, kakòr vſe ſęmena: Kadar je pak enkrat sraſlu, je vęzhi kakòr vſe sęliſha, inu poſtane enu drèvú, takú

zrastlo
Ferdinand (1884): vedno zdravnik kriv, če umrje bolnik. Proti smrti ni še zrastlo zdravilo pod solncem. Težko dočaka ubogo dete jutrajšnjega dné. «

zraste
- israſle
  Branja, inu evangeliumi (1777): katiru je ſzer tu narmajnſhi med uſſimi ſemenami: kader pak israſle, je med uſſimi shelſhami tu nar vikſhi, inu poſtane enu
- sraſte
  Biblia (1584): kateru je tu nar manſhe mej vſemi ſémeni. Kadar pak sraſte, taku je nar tu vekſhe mej Seliſzhem inu poſtane enu
- zraste
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): tudi črensa ali sramsa (Elsenbaum). Jugoslaveni ji pravijo brekinja. Ona zraste do 30 čevljev visoka, ter ima veliko nejednakega zobatega perja

zrastejo

sraſtejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Murve ne is ſemena. Nar lépſhi in nar ſtanovitniſhi dreveſa sraſtejo is ſemena. Vender ſe dajo murve tudi kakor vinſka terta

zrastejo

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	gnati morejo, se nar bolj obnašajo in velike, rodovitne drevesa zrastejo. Sadé se z lupino še sirovi ne zlo globoko, in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	mnogo ceno. Bolj rejene in od mladega vedno dobro oskerbljevane zrastejo veči in teži. Mesó se šteje med žlahniši, posebno jagnjet
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ravnati ravno takó kakor z druzimi sadnjimi drevesci. Pervo leto zrastejo komaj malo ped; drugo leto dvakrat toliko, pa so še
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	setev Bogu in se počimo, dokler vsejane rečí nekoliko ne zrastejo. Pa sejanja ali rastline, s tolikšnim trudom opravljene; imajo do
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	tako vé. Iz glav še tisto leto stebla pavec debele zrastejo in na verhu v več vejicah cvetje in potlej seme
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dozorí, zrak in solnce dati ali pustiti. V dobri zemlji zrastejo zelne glave lepe in terde, ki lep pridelk dajo in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	leta pri okopovanji skerbno varjejo; potlej pa, ko že močne zrastejo, naj se kar je moči, globoko zagrubajo. Terta naredi v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pripravljajo. Zelju in repi se gnojí. Kadar okopovavne rastline nekoliko zrastejo, se začnó okopovati in pleti, kar se tolikokrat stori, kolikorkrat
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	sejejo med bob, korúzo, koren, peso i. t. d. in zrastejo pavec debele z veliko verhí kakor majhno drevó. Konoplje so

zrastel

israſtil

Hrana evangeljskih naukov (1835):	priſhel nasaj v' ſvoje poprejſhno meſto Nazaret. Tukaj je Jesuſ israſtil, tukaj je shivel s' ſvojimi ljubimi ſtariſhi do ſvojiga tridesetiga
Življenja srečen pot (1837):	velizhaſtvo boshje ſposnuje. Ko je Felikſ sa teshke dela terden israſtil, k' nekimu premoshnimu goſpodarju ſlushit gre, ino njega polje obdeluje
Življenja srečen pot (1837):	ſe sazhudi, ino ſklene jih na tenko poſnemati. Tako je israſtil toljko imeniten ino ſvet mosh, de ſo ga maſhnika poſvetili

zrastel

Blagomir puščavnik (1853):	rečeh podučevala. Bila ji je čez vse skerb , da bi zrastel pobožen, moder in pošten mladeneč. Vsredi svojega dela ni nobene
Oče naš (1885):	njih telesna, je bila dušna revščina vjetnikov. Večjidel njih je zrastel v pobuni, v mlačnosti za vero in v zaničevanji duhovnov

zrasti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	rasti kakor na zemlji. Zamore tedaj le tisučeri del tega zrasti, kakor na zemlji v enakem času. Ker je pa rastlinstvo
Botanika (1875):	pokažejo sem ter tje po deblu prav po naklučji; dà zrasti zamorejo skoraj na vseh rastlinskih delih, posebno tudi na listji

zrastla

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dételjo so sploh po pétkrat kosili, sternišnica je pràv velika zrastla, ter veliko srove klaje dala. — Ozmina je bila vsa v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razkrojili— lepših vej pognala, in k večimu ali častljivišimu drevesu zrastla, kakor kemíja. Od tedna do tedna nove , okoli po svetu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	počiva v Pečicah. Kadar mu brada bode devetkrat okoli mize zrastla, bode se zbudil s svojimi junaci, in slovenski zemlji bode
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	svojimi junaki, in kadar bode njegova brada devetkrat okoli mize zrastla, ga bode gora nazaj dala, da srečno vlada slovenski rod

zrastle

vzrastle

Rudninoslovje (1867):	4krat teži od vode. — V zloženih zverstéh dela vrastle i vzrastle krogle, ledvičaste, grozdaste, grmičaste posnemke luščinastega ali stebelčastega zloga, ali
Zlatorog (1886):	vzgojil v svoji sobi »In vrt čarôbni, kjer bajè so vzrastle, »Ni druzega, kot nekaj cvétnikov. « A Jérica nató s kipečim

zrastli
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): mojim otrokom? Vse bodo poravnali in nama pomagali, kadar bodo zrastli. «

zrastlo

sraſtlo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imeli; bres ſolnzhne ſvitlobe in bres toplote bi nizh ne sraſtlo; bres ſolnza bi kmalo vſi ljudje lakote in sime umerli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ko je mogozhe, dobro ſeme, ki je na plitvi semlji sraſtlo , na debelji semljo ſejal. Kupi tedaj dobro ſeme s puſtejſhiga

▶ zraščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zraščena
Zoologija (1875): je podkovi podobna. Ta kost nij z nobeno drugo kostjo zraščena, temveč je samo vklenjena v sklepne jamice pod senci. Pri
zraščenega
- soraščenega
  Botanika (1875): so narejeni le iz enega samega podvihanega in z robovoma soraščenega plodovega lista, drugi pa iz več plodovih listov. Že v

zraščeni

soraščeni
Botanika (1875): na koncu večplodnih listov, je pa od tega, kako so soraščeni, odvisno to, ali bo pestič enopredalčast ali večpredalčast. Nekteri pestiči

zraščeni

Mineralogija in geognozija (1871):	naj tù spomnimo, da so njegovi kristali dostikrat v križ zraščeni, pod. 60.
Zoologija (1875):	ste si v ostalem popolnoma enaki ter ste v sredi zraščeni. Spodnja čeljust je iz enega samega kosa in je podkovi

zrašene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): sprednji strani života od glave do trebuha na šev skupaj zrašene. Obé glavi ste kazale le en obraz precej širok na

zrašeni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na tanjko pregledamo take ljudí, bomo koj vidili, de lepó zrašeni, krepki in zdravi fantje večidel bolj mirno gredó med drugimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	V dnu pa je ležal pervotni, in v celo skalovje zrašeni vodni prod. Po takem ni bilo čuda, če se je

zraščenih
- soraščenih
  Botanika (1875): 4. Glavica (capsula); dva ali več plodovih listov je medsebojno soraščenih, in namreč ali le z robovi (enopredalčasta glavica), ali z
zraščenimi
- soraščenimi
  Botanika (1875): podvihanimi (mak) ali s . popolnoma podvihanimi in s plodovo osjo soraščenimi robovi (večpredalčasta glavica, vijolica, reseda, nedotika ali balsamina).
zraščeno
- zraščeno
  Stric Tomaž (1853): ki je ž njimi vred delat šla. Bilo je čversto zraščeno, lepega obraza in ponosnega obnašanja. Viditi ji je bilo, da
- zrašeno
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zadnja dela glav nekoliko razločila, in dvoje ušes na pol zrašeno se je pri sredi vidilo; štiri roke so bile po

▶ zraščenina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

v vodi raztopljena ruda; Cigale

zraščenina

Mineralogija in geognozija (1871):	seseda iz gorkih virov, zlasti iz Geysera na Islandu. Kremena zraščenina postaja na dnu kremenate vode; ako jo skoz mikroskop gledaš
Mineralogija in geognozija (1871):	zusammenkitten. Zmesi ali zmešani minerali, gemengte Mineralien, 3. Značiven, charakteristisch. Zraščenina, kremena, Kieselguhr, 34. Zveznost, Cohaerenz. Zvonik ali fonolit, Klingstein oder
Mineralogija in geognozija (1871):	kobaltov, Kobaltkies oder Schwefelkobalt, 54. ,, arseno-kobaltovi, Arsenikkobaltkies, 55. Kieselguhr, kremena zraščenina, 34. Kieselkupfer oder Kupfergrün, kremenati baker ali zeleni bakrovec, 59.

▶ zraven prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zraven

sraun

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	kipne, inu je shę sa ſhgati, deni en malu Janesha sraun v'kotou, bodesh prov. dober shgaine, inu obilnu dobil. To
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	jih ſtolzi. naredi toku, koker Brinovez sgeſh, dęni voloveh drosh sraun, kader shę kipne, inu je shę sa ſhgati, deni en

sraunu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Tudi ti tatje, inu resboiniki ſvojo tatvino, inu rup, inu sraunu ſhe shiuleine sgubijo, sakai v tiſtimu, v'katirimu kdu greh
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe biu zhes nega vſmiliu, inu ſe nega am vseu. Sraunu ſo bly kdu bi dergazhi miſliu? med drugimi tudi tiſti

sraven

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je shaloſtèn poſtal: savólo pèrſęge pak, inu tęh, katęri ſo sravèn pèr miſi bily, je vkasal dati. 10. Inu on je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vaſho veſsélje bo to moje; Jeſt inu moja Goſpá ozheva sraven biti. Matizh. She nekej , vaſha Gnada. Baron. Govori. Matizh. Ta
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kęr vèndèr lę ſvoje denarje lubi, inu on je pokójn sraven. Ta mlazhna duſha je pokojna s' tęm, de lę malu
Kuharske Bukve (1799):	zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de
Kuharske Bukve (1799):	sholza. Odberi ſrove viſhne od koſhíz, ſtolzi v' rozhni ſtôpi, sraven v' męſ tolzi tudi tri zęle nagelshbize, inu enmalo ſladke
Kuharske Bukve (1799):	libre víſhin operi, pezle na pol odręshi, deni v' kotlizh sraven znkra, de vrejo, dokler ſo zhiſte, de ſe proti luzhi
Kuharske Bukve (1799):	permęſhaj bęle moke, pręden ſe sarumení, deni ene shlize vode sraven, premęſhaj, inu ſkuhaj; kader vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	niſim ganil. “ Elisej pa rezhe : „Meniſh, de me ni bilo sraven v' duhu, ko je mosh is vosa ſtopil, ino ti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa sazhnejo is ſmetene jagodize delati, vlij maſliz mersle vode sraven, po tém boſh bres vſiga truda kmalo terdo in rumeno

sravn

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	en Ozhen. inu zheshen. moliti, inu po zheshen. te beſſede sravn perſtaviti: J. M. J. ſlojite meni na ſtrani ſdej, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	1. Jeſt ſim Goſpud tvoj Bog: ti nimaſh drugih Bogov sravn mene imeti. 2. Ti nimaſh imęna Goſpuda tvojga Boga napridnu
Abecedika ali Plateltof (1789):	kraju to pravile, inu aku bi ti ludje, kateri ſo sravn bli, svędili, tok bi mena nekôl vezh v'ſvojo tovarſhyo

zraven

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	s. pismo stariga zakona tiče , mora vsak spoznati, kteri je zraven bil, de je v njim v veliki popolnamasti zučèn. Levi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	svojim slovstvu (literaturi), to nam bode serce razveselilo in nam zraven tudi pokazalo, kaj bi bilo dobro, da bi se v
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	so bile poprej in poglej v ta globoki studenec tù zraven. Povedala ti bom imeni teh dveh cvetic, ki si ju
Kemija (1869):	vržemo košček kalijuma. Kalijum se tekoj spoji s kislecem in zraven razvija toliko topline, da se oproščeni vodenec vžge in zgori
Fizika (1869):	ima za nasledek električni tok, če pride še druga kovina zraven. Odtod izhajoči si mislijo, da je celó pri popisanem početnem
Mineralogija in geognozija (1871):	moremo lahko pokazati s formulo, pomniti je pa, da ima zraven glavnih delov kremene kisline in galunine tudi borove kisline, magnezije
Zoologija (1875):	stvari ne moremo obširniši govoriti, naj torej zadostuje, ako v zraven stoječi podobi predočimo vezila medenice in kolčnega sklepa. Ta podoba
Občno vzgojeslovje (1887):	da preskrbi gojencu táko delo, ki je njegovi miselnosti primerno, zraven pa naj ga podpira na pameten način. 40. Strahovalna metoda
Gozdovnik (1898):	tvojega krušnega očeta preporno delajo. Ako češ zlatišče imeti, sva zraven jaz in Pepo. Don Arečiza s vsemi svojimi osemdesetimi ljudmi

zravno
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): v serce ranilo. — Tudi Mini, ki je poprej kakor oterpnjena zravno stala, se je zdaj serce tajati začelo; otemnéle so njene

ſraven

Ta male katechismus (1768):	pak per SS. ſakramenteh nekatere vunajne Zirkvene navade, ali Ceremonije ſraven shpogajo? Tu je is dosti, inu ſlo vaſhneh urſhohov. Pervezh
Ta male katechismus (1768):	kader je sila; ſvunej Ozheta, ali Matere, de je le ſraven. Kaj more en take sturiti? Dobro manengo, de otshe kerstiti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad ſraven? Nili res? zhe bosh pogublen, toku namoresh ti Boga ſa

ſravn

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	per peti Mashi, pridegi, prezesiji, inu bratovskeh andohtah se flisnu ſravn ſnajdti : koker tudi uſſako nedello skus z zelu lejtu per
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	per vezhirenzah, pridegah, ali litaniah, inu take sorte andohtah se ſravn ſneshli bodo. 2. Kolkerkrati enega uwogega, inu potrebnega v' imęnu
Kratkozhasne uganke (1788):	Golobiza. Druſhiza je Shtorkla: ta mlade hudiſh be ſhe tudi ſravn bil, aku be bla njega nevęſta ſa druga uſęla. Tega

▶ zraven predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zraven

sraun
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): veſelie. 4. Verjemo Duha ſvetiga, Katholsko Zirku ſamo, Gmaino ſvetniku, sraun tega Verjemo, no sposnamo Naſhih grehu odpuſhaine , Tega meſa gor

sraunu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe trudiu, terpeu, kry preliu, gaishlan, kronan, krishan biu, inu sraunu tiga s' laſtne vole vmreti ſi isvolíu. Obſtupeſcite cœli ſuper
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	miſsli na vſe ſorte prasne, inu napotrebne rezhy, poberejo. Ali sraunu pota pade, katiru bo od velikih ſkerby, inu opravila, katiru
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tamkei vezhnu. En krivizhni dinar nima teka, tiſti ſtu pravizhnih sraunu ſebe poje. Kar ſe krivizhnu sadoby, bo hudobnu sapraulenu, inu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	katiri je na povelo Zeſarske Svetlusti na deshele vun poſlan Sraunu eniga Perdauka teh Peiſem Per Sveti Maſhi, inu Shegnu. Od

sraven

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Inu kadar je Jęsus od ondód dalej ſhàl, je priſhàl sravèn Galilæjſkiga morjá: inu je ſhàl na eno gorró, inu je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Inu v' tęm kadar je on ſèjal, je nekateru padlu sravèn pôta, inu ſo priſhlé ptize tiga Nęba, inu ſo tóiſtu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	dan je Jęsus vùnkaj ſhàl is hiſhe, inu je ſèdel sravèn morjá. 2. Inu k' njemu ſe je vkùp sbralu veliku
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je v' njegóvim ſèrzi ſèjanu: Tá je taiſti, katęri je sravèn pôta ſèján. 20. Katęri je pak na pezhovje ſèján, tá
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſovrashnike lubi, kęr jih vèndèr ſovrashi; inu on je myrèn sraven tęga. Ta lakomni inu vóherni męjni, de Boga lubi, kęr
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mogla; tedaj je plajſh popúſtil, ino je béshal! “ Plajſh je sraven ſebe hranila, dokler ni bilo moshá domu. Ko mosh domu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' raji! “ Pod krishem je ſtal preljubi apoſtelj Janes, ino sraven Janesa je bila tudi Jesuſova mati Marija. Jesuſ v' ſvojih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goſenz ſi napravili. Graſhinarji poſebno, ki imajo méro perpravniga polja. sraven tega pa tudi dar uzhenoſti, umetnoſti in drusih perpomozhkov vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtori po preſajenim ſadeshu. Ne ena bolha ne pojde bliso; sraven tega bo zeglova moka tudi k raſti ſadesha veliko pripomogla

sravno
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): témhraſtam vbogi dezhek alj pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe je majhne bukvize bral, ino je bil v' branje

zraven

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po 10 krajcarjev. To pa je pičli živež šomaštru, akoravno zraven tega še vedno kake dariče dobiva. K veči pomoči naše
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od naročnika tirjati. C. K. poštam druzih dežela pa gré zraven imenovane naročivne cene za pol leta še 12 krajc., za
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kažejo, kolikor se namreč to v pervi mladosti spoznati da. Zraven tega pa morajo mladenči, de bodo v mladenšnico vzeti, saj
Zlata Vas (1850):	ko se je v tami druziga zadel in nekaj živiga zraven sebe čutil. Večidel vsim je od strahú pot od čéla
Blagomir puščavnik (1853):	Slovenska mladost! in sicer toliko bolj, ker najdeš v nji zraven mične in kratkočasne povesti, tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sto leti bi jo bili za copernico na germadi sežgali. Zraven nje pa je stala pred sodbo stara mati s tremi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	na-me pri oltarju Gospodovem, kedar umerjem. ” Sivi starček je molil zraven nje; ona je odgovarjala, in ko jej je zastal glas
Kemija (1869):	alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa, C10H11O.HO, se dela zraven étilovega alkohola pri vrvežu sladornatih tekočin, zlasti ondi, kjer se
Kemija (1869):	Gostost = 2,56. Ta kovina sostavlja velik del zemeljske skorje, kajti zraven kremenice in apna sostavlja aluminijumov okis največ rudnin. Aluminijum dobimo

zravn

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	strašne smerti mojiga očeta. Žalostno je biti zapušeni siroti, pa zravn očeta z nesrčnoj smertjo zgubiti, — toljke žalosti dopovedati ni. ” — „Sreča
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vse to poverne, predragi! Lepši svatovšnje svoje obhajati nisi vstan”! Zravn tega je Moric še z drugim dobrotami svoj ženiten dan

ſraven
Ta male katechismus (1768): teh ſhellá. Koku be on mogl sturiti? On be mogl ſraven dijanja te vire, upanja, inu lubeſne tudi popolnema grevengo zhes

ſravn

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhiſtoſli te dushe, inu tega telesa. Tu ſadobiti imajo ony ſravn tega te poſtave , kar bo narbel mogozhe darſhati, namrezh: 1.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pajdashanje s'temi porednemi. Kaj ne, de se ena ſveſda ſravn ſveſd svejte, inu en pirel poleg pirelna se she bel

▶ zravenbojevalec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sobojevnik; kontekst

zravenbojevalcu
- zravnobojevavcu
  Robinson mlajši (1849): dobremu. Zgodi se volja jegova! “ Pak je podal svojemu sobojevniku — zravnobojevavcu roko, ino oba sta si obljubila, da si bosta jeden

▶ zravnati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zravna

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	rob kopita narprej stopajo. Vendar se benceljnovi člen nikoli ne zravna, kakor pri zdravi nogi. Pri nekterih konjih je člen vidno
Pripovedke za mladino (1887):	gre k reki, naj izseka v led luknjo ter prejo zravna. Uboga jo, odide ter seka luknjo v led, in ko

▶ zrcaljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrcaljenje

zrcalovanje

Fizika (1869):	so v prirodi izpolnjeni pogoji, ki imajo za nasledek imenitno zrcalovanje predmetov, od popotnikov fata morgana (mirage) imenovano, in mnogokrat popisano
Fizika (1869):	zá-se videti, zato se imenujejo subjektivne svetlobne prikazni. 180 Zračno zrcalovanje; fata morgana. V posebnih okolnostih so v prirodi izpolnjeni pogoji
Fizika (1869):	Ventil-, zračna sesaljka sè zaklopnico. Luftschichte, zračna plast. Luftspiegelung, zračno zrcalovanje. Luftzug, propuh, prepih. Luknjica, Pore, 22. Luknjičav, porös, 22. Luknjičavost

▶ zrcalo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrcala
Fizika (1869): očáli povečano vsako stvar, ktero skoz nje pogledamo, in iz zrcala gleda prava podoba lastne naše osebe. To vse, se vé

zrcalo

zerkalo
Blagomir puščavnik (1853): in večno srečo uterditi zamore. Tukaj imaš pred sebo čisto zerkalo, v kterem se ogledovati zamoreš. Imaš ga blazega Milkota, krepostnega

zrcalo

Kemija (1869):	cina obklada se steklo, ki se s tem spromeni v zrcalo. Amalgam iz 2 delov živega srebra, l dela cina in
Fizika (1869):	lomni kot. Brennglas, zažigalno steklo. Brennpunkt, gorišče, žarišče. Brennspiegel, zažigalno zrcalo. Brennstoff, gorivo. Brezvoljnost, Trägheit. Brezzračen, luftleer. Briefbeschwerer, têr, m. Brillen
Fizika (1869):	74. Hof der Sonne, kolobar. Hohllinse, vbokla leča. Hohlspiegel, vboklo zrcalo. Horizontal, razit, vodoraven, 24. Hornhaspel, motovilo z ročico. Hornhaut, rožnica
Fizika (1869):	se mora daleč po morji videti. 167 Napeto ali zboklo zrcalo je manj zanimivo. Imenuje se tudi to zrcalo razmetnik, ker
Fizika (1869):	okrog vidi; tudi se to zrcalo rabi mnogokrat kot žepno zrcalo.
Fizika (1869):	sitno postavljati in ker so za opazovanje nepripravni. Da vboko zrcalo zamore služiti ko zažigalno zrcalo, to je bilo že povedano
Fizika (1869):	za opazovanje nepripravni. Da vboko zrcalo zamore služiti ko zažigalno zrcalo, to je bilo že povedano pri toploti. Je pa tudi
Fizika (1869):	mestih, na kterih se lepo okrog vidi; tudi se to zrcalo rabi mnogokrat kot žepno zrcalo.
Gozdovnik (1898):	kraj, kjer je stal še sinoči, je bil gladek kakor zrcalo. Niti en trst, ki je prej obdajal ta plavni otok

zrcalom

Fizika (1869):	predmeta, in tako dobimo povečano, ali narobe obrnjeno podobo pred zrcalom v zraku. Lahko se dá pokazati, da je podoba res
Fizika (1869):	rabijo pri daljnogledih, ki se zavolj tega imenujejo daljnogledi sè zrcalom ali teleskopi in ki nenavadno povečajo, kakor po imenu Herschelov

zrcalu
- zerkalu
  Blagomir puščavnik (1853): zagor priplava. Tiho in mirno se ziblje čolniček po gladkem zerkalu Tunskega jezera. Bila je prelepa noč. Nebo je prijazno in

▶ zredčiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zredčili
- srezhli
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): v kmetovánju. S ſvojimi ſoldatmi in deshelani ſo Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive in

▶ zrediti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zredil

sredil

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Tega méſza je dobro letaſhne teleta ſkopiti, boſh prave junze sredil. Kdor ima shita kaj v shitnizi, ga mora pogoſtama s
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	10) Tudi na to, ali je ſedajni laſtnik bika ſam sredil, ali ne, ſe ne bo veliko gledalo. Darilo ſe namrezh

zredili
- sredili
  Genovefa (1841): in Tvôjiga Duhá, v ſposnanju Têbe in v ſvéti ljubésni sredili, in ga kakor drago, meni isrozhêno blago pred hudim varovati
zredilo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): brez de bi oči na drevo obernil, ki jih je zredilo. Sonce je šlo za Božjo ^nado; -- luna mora te dni

zrediti

srediti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	30. dné po ſvojim rojſtvu ſtoré. Zhe pa hozheſh zherve srediti, moraſh sanje dobro paſho in dovolj imeti, kakor sa konja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali nauk, kako murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) b. Murve ne is ſemena. Nar lépſhi in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imeti, kakor sa konja ali sa kravo, zhe ju hozheſh srediti. Shidni zhervi pa drusiga nizh ne jedo, kakor le murvno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali nauk, kakó murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) I. Od murv, ter 1. od murv ſploh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	murvno pérje; satorej moraſh tega toliko imeti, kolikor zhervov miſliſh srediti. En lot zhervniga ſemena da okoli 20,000 zhervov, in sa

zrediti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pa plačujejo ga dobro. Glogovo germovje se dá iz semena zrediti, pa tudi po cepičih in grebenicah množiti. Treba je le

▶ zrejati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrejati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): kar ga je, ne more zavolj mokrote in premalo gorkote zrejati. Bog nam daj le lepo gorko vreme saj ta mesec

▶ zrejen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrejena
- srejena
  Genovefa (1841): mi pokríte bile, srejena bila, ni môgla v tém pezhovju dalje preſtati. „O,” je

▶ zrel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrel

Divica Orleanska (1848):	Jovana. Razvedril bo, ki zmoto je pripustil; Le kadar zrel je, pade sad osode! Dan prišel bo, ki me očistil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bomo ječmen želi! ” (ki je bil tako lep, in res zrel), in zdaj jokajo in tarnajo, kaj bo? da se Bogu

zrela

srela

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	8. 9. ali 10. dan, sazhnó ſkorej zhiſti biti, kakor srela vinſka jagoda, de ſe ſkorej ſkosi nje vidi, mehki poſtanejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zelimu ſtvarjenju nobéna rezh sa pleme ne velja, dokler ni srela, ravno tako tudi nesrelo serno ne. Potem poshánji odbrani koſ

zrele

srele

Kuharske Bukve (1799):	ſhe popręd, pręden kutne s' tim obloshíſh. 187. Vkúhane marelze. Sręle maręlze olupi, koſtì istrębi; pretlazhi ſkusi ſítize, de bo vkuhanje
Kuharske Bukve (1799):	inu s' jajzhnim rumenakam rashverkati. 224. Vino od ternúl. Vsami sręle ternúle od zherniga terna, jeh poſuſhi, ali pa v' pęzh
Kuharske Bukve (1799):	samaſhi, inu hrani sa potrębvanje. 230. Rosolia od kútin. Ribaj sręle ſoknate kútine na ribeshni, inu pretlazhi ribanje ſkusi pertneni varshet
Kuharske Bukve (1799):	inu kader vrè, na artizhoke polì. 238. Spargelne hraniti. Naręshi sręle ſhpargelne, ga kuhat deni, kulikor ga je takiga, de ſe
Kuharske Bukve (1799):	213. Smerslína od mareliz. Sręle marelze olupi, vsami jedre is koſtí, jedre oluſhi, enmalo
Kuharske Bukve (1799):	225. Molinovo vino. Sręle molíne ali malinze preshmi ſkusi ruto; na pęt bokalov molinoviga
Genovefa (1841):	od jagod vídila. Pa réſ ſo bile nektére jagode shé sréle in bolj rudézhe, kakor ſhkerlât. „Ali ſo to tudi zvetlíze
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dni potrebujejo , de ſe takó dogotové, in ſo potem popolnoma srele. Nekaj dní potlej, ko ſo tako dosorile, ſe vsame popir

zrele

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa na juho nekoliko limonoviga soka vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane rudeče jagode skozi sito, vzemi na en funt
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	po storjenih skušnjah nekega sadjorejca, da se ne samo popolnoma zrele jabelka za to jemljejo, temuč se morajo še kakošnih 5
Pripovedke za mladino (1887):	izpred praga, in kaj pač mislite, da je našla? Same zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna jih natrga

zrelega

zreliga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tako štiri tédne v prihodno. — Veliko želoda pred s. Mihelam zreliga, — zgodna zima, na sežnje snega. — Grom in tresk o s.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od nekdaj tistim gnije, ki ga poprej kopajo, kakor popolnama zreliga, ali pa dokler je še zrak gorák zunaj hramov in

zrelih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Breskve v žganji. Vzemi štirideset prelepih zrelih, pa še precej terdih breskev ter jih z debelo iglo

zrelo

srelo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in terſtje je dobra ſtelja, tode ſe mora seleno poresati. Srelo bi bilo pre terdo, in bi ſe v gnoju nerado
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v drugo praſhiti sa jeſenſko ſetev. — V vertu plevel potrébi, srélo ſéme oberi, in vſakimu ſemenu snamnje perdeni, de ſe posnej
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de bo bilka mozhna, klaſje lepó in polno, in popolnoma srélo. — Poglej vſak dan h répi in h kapuſu, ako ſe

zrelo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	hoče slastniga in lepiga sadja nasušiti mora: 1) Dobro perpravljeno , zrelo, zmlajeno ali zmehčano sadje za sušilo vzeti. Breskve, marelice, žlahtne
Botanika (1875):	posušene znane pod imenom črnega popra. Beli poper so olupljeno zrelo seme. Tudi v §. 141. omenjeni betelovi listi pridejo od

▶ zrelost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrelost
Kmetijske in rokodelske novice (1844): obljubo ſpolnil, upá, de bo njegov ſinik sopet pregledal! Prezgodna zrelost uma. (Iz Podunavke. ) Toma Vilhelm Molkir je angleške čerke pred
zrelosti
Botanika (1875): ne razvijajo vselej vsi semenski popki v pestiču do svoje zrelosti in da se takrat tudi primérni predáli ali prav nič

▶ zrenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrenje
Občno vzgojeslovje (1887): Prvi pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo, jasno in razločno zrenje. Gojencu pripomoči k nazorni sposobnosti, to je prva naloga pouka

▶ zreti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zre

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	glasu se mož stresne, pa potem povesi glavo in čmerno zre pred se. "Ne, Tone," prične zopet žena, a videlo se
Zlatorog (1886):	ude je krepčati trudne. Zdaj ozrè se po ležíšči svojem, Zrè potem na bele snežne vrhe, Prime puško in koráka kvišku
Zlatorog (1886):	veter, dvigne rôko, Gleda v solnce in potem na sléme, Zrè na robe, potlej na police In na temne sence, koje

zrejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): goſpodine ſo pri kuhi sanikerne in nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél bliso rezhi ſpravljajo, ktérih ſe lahko ogenj
zrem
Lohengrin (1898): Li čar vè sponah me imá? Kakó mi koprni srcé, Zrem li prekrasnega možá! Lohengrin (privedši Elzo h kralju in izročivši
zreš
Zlatorog (1886): in lokáva koza. Tam, kjer z brado dolgo in lišajno Zreš poslednje smreke-vedreníce, Kjer vejévje krivo, zamotáno Brezi lubja vije se

zrl

zerl

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da je ptujec ko merlič obledel, omahoval in na duri zerl, v kterih se je ravno Pankracij prikazal. Zadnje upanje je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	človek se je tako plašno odmikal in z odpertimi ustmi zerl v kristijana, kakor bi bil stal pred živo pošastjo, Korvin
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	zerl prizor, Peharček pa je z odločnostjo in satanskim pogledom zerl neslutnega logarja in muho konci cevi. Še dva koraka, še
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Tonetu zastane sapa, Lužar je molče zerl prizor, Peharček pa je z odločnostjo in satanskim pogledom zerl
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Peharček, ki je z Lužanom vred obledel, a vender odločno zerl v grmovje. "Da je moral h…. semkaj slediti! Hitro skrijmo

zrl

Bolna ljubezen (1874):	legalo k miru, k počitku. Ali si stal kdaj in zrl tako iz višine v planjavo? Bilo je tiho in tebi
Ivan Slavelj (1876):	edino upanje siromaškega življenja. In tako je stal tu in zrl na domače strehe. Potem pa je krenil med travnike po
Marjetica (1877):	iz svoje pipice gosti dim ter kakor vodja iz višine zrl na svoja podložna: Marjetico in Štefana. V zadnjem času si
Zvezdana (1883):	v pol umevnej srbščini, potegnol fes globje na oči in zrl molčé v plameneči ogenj na ognjišči. »Hudiča, to mi je
Iz življenja mlade umetnice (1890):	jokom. On jo je umel, nasmehnil se ji tožno in zrl nánjo takó milo ... Tretji dan potem sem jokala z materjo
Vaški pohajač (1893):	Jedini sin Jerom ni potočil solze, ni molil, brezčutno je zrl tugujočo mater, brata in sestro in je odšel prvi s
Kotanjska elita (1898):	rokopis. Vse police so se polagoma napolnile, in Traven je zrl zadovoljno in ves srečen na bogato zbirko, svojo ljubljenko; potem
Gojko Knafeljc (1899):	si je mel roke. Naslonil se je na okno ter zrl doli na vrt, kjer so metala drevesa dolge, temne sence
Gojko Knafeljc (1899):	vse v kupček črnega, zoprno dišečega pepela. In Gojko je zrl hladnokrvno na ta prizor in niti mislil ni, koliko vzdihov

zrla

zerla

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	licu. Zdaj pa zdaj je povzdignila svoje oči in dolgo zerla v nebo — in nebeško veselje se jej je razlilo
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	je sedela bleda mlada žena sè spijočim detetom v naročji. Zerla je neprestano v bledo luč in debele solze so se

zrla
Zlatorog (1886): je s krčmárko Boder, srečen, prerojèn! Jerica pa, ljubo dete Zrla je kot mlado solnce, Pela nežno kot skrjánček In v

zrle
Zlatorog (1886): Tega pač ni zvedel nihče. Ali živo bolj očí so Zrle lovcu, živo bolj mu Cvel obràz je, ko iz sobe

zrli

Luteranci (1883):	pa, ki niso imeli časa in priložnosti priti na Križ, zrli so z visokih krajev in gorá. Na Šmarnej gori bilo
Grajski pisár (1889):	travo, jezdeci pa so ležali tik pota na hrbtu ter zrli v jasno nebo. Načelnik njih je tičal še v sedlu
Rošlin in Vrjanko (1889):	iztegnen dir in gledalci zgoraj na róbu dvo rišča so zrli z veselím občudovanjem za njim. A kaj se je zgodilo
Svatba na Selih (1894):	so bile stezé. Stiskali so se ob pečí, molili in zrli skozi na pol zamrzla okna, dedje in babice pa so
Strte peruti (1894):	je, da se vrne šele pozno v noč. Zamišljeni sva zrli z Vido za Daničinim vozom, dokler me ni Vida lahko
Usoda ka-li (1895):	stavo ter sledili kretanju gibkih mladeničev. Ana in Marija sta zrli tudi nepremično tja gori, in če se jima je kdo
V krvi (1896):	so kramljali z damami, drugi so sloneli pri oknih ter zrli na ulico, nekateri pa so promenirali počasi po salonu, vsaki
Kotanjska elita (1898):	da ju je hišna komaj dohajala. Oni v čitalnici so zrli za njima, dokler jima nista izginila izpred oči. »Izvrsten gospod
Gojko Knafeljc (1899):	in mogočno cesarsko himno; nekaj nas je privzdignilo, da smo zrli ponosno predse, okoli srca pa nas je pogrelo tako nekam

zro
Zlatorog (1886): je nosíti, In vsaka nosi krono od snegá. Molčé orjáki zró me v led zaviti, Kadàr na tebi mi srcé igrá

▶ zrezan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrezan

sresan

Kuharske Bukve (1799):	ojſt bęle moke, eno shlizo roshne vode, zhe jo imaſh; sręsan lemonov lup, zukra, ſladke ſkorie; vſe poſtavi v' kosi na
Kuharske Bukve (1799):	je rasbęlen, sarumeni v' njemu ſhtir kuhalnize moke, inu drobno sręsan zhebul; s' tim saroſhtaj shupo, jo s' jęſiham okiſaj, oſoli

zrezan

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potresi in navleci s špeham, kteri je kot mezinc debelo zrezan. Potem ga perstavi v ne prevelikim loncu z vodo in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potem skozi ruto v kozo pretlači, cukra in na koščike zrezan konček vanilije perdeni ter pol ure na slabi žerjavci kuhaj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	krompirja ali koruna moram opomniti, da sirov in zmečkan ali zrezan malo izda pri teletih kakor pri kravah; ako je pa

zrezani
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): rumenjaki eno uro, perdeni štiri lote cvetne moke in drobno zrezani lupek ene limone, pomaži potem modle s srovim maslam, nadevaj

zrezana

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ali ga v malo rujave prežganke, v kteri se je zrezana čebula napela, deni, de z njo dobro zavre. Nekteri to
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	razbeljenim srovim maslam poli, v kterim se tudi na koleščike zrezana čebula zarumeni. Cvetni ohrovt s parmezanskim siram, drugačen.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	okús (žmah) sená in solí na-se, in s senam vkup zrezana, je prav dobra klaja za živino. Národske staríce. Dvanajsti list

zrezane

sresane
Kuharske Bukve (1799): dolge nudelne; dilo pogrej, jo s' moko potręſi, deni gori sręsane nudelne ali bazelne, pokrì s' gorkim pertam, puſti jih gor

zrezane

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na strani terdo pertisni. Perdeni malo olupljene in na koleščike zrezane čebule in korenja, tudi nekoliko koleščikov srove gnjati perdeni. Zdaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	en par zajemnic z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva funta govejiga mesa, nekoliko telečjih kosti, eno staro
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga lupka, de se napne, zali z mesno

zrezanega

sresanga

Kuharske Bukve (1799):	tudi tri rastepene jajza, ene ſtroke zheſna, sribaniga kruha, muſkatzvęta, sręsanga peterſhíla, inu ſolí. To smęſhanje nadęvaj v' eno veliko oſhoh
Kuharske Bukve (1799):	med goshovje, katiro imaſh pretlazheno v' eni ſklędi, tudi permęſhaj sręsanga lemon Iupka, inu deni hraniti, kakor druge vkuhanja. 189. Sok
Kuharske Bukve (1799):	ſe dęne v' koso maſlo topít, enmalo moke, doſti sręsanga peterſhila, ne prevezh shalbla, kęr je grének, enmalo ingverja

sresaniga

Kuharske Bukve (1799):	veje maſtí, al pa ſhpeha; tudi sręsaniga meſa telęzhjiga per vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od
Kuharske Bukve (1799):	korenja, peterſhila, na koſze sręsaniga meſa govejiga, telęzhjiga, inu peretnize od kopunov; vſe vkup poſtavi
Kuharske Bukve (1799):	na drobno, potręſi s' zukram, polì s' jeſiham, permeſhaj drobno sręsaniga drobnaka; daj na miso k' męſu. 49. Gorka selena polivka

zrezaniga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	otrobov in rezance, pa vsiga le po malim. Če nekoliko zrezaniga korenja perdeneš, mu boš še bolj život odperl. 5) Piti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	eno unčo nenamočenih debelo zrezanih mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke skorje in angleške dišave, kolikor
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kakor tudi tri unče prav drobno stolčeniga cukra in drobno zrezaniga limonoviga lupka, to testo dobro zgnjeti in potem naj pol
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukra dobro zmešaj, tri rumenjake, tri razpenjene beljake in drobno zrezaniga limonoviga lupka perdeni, napravi testo in gnjeti ga. Potem ga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tudi toliko moke, kolikor dve jajci tehtate, in nekoliko drobno zrezaniga limonoviga lupka. Napravi potem na z voskam pomazani dili z

zrezanem
- sresanim
  Kuharske Bukve (1799): s' ſpeham, kateriga ſi podolgaſto rasręsal, inu povalal v' drobno sręsanim peterſhili zheſni, ſhtupi inu v' ſoli. To navlęzheno meſo deni
zrezani
- sresani
  Kuharske Bukve (1799): potręſe s' mandelni, katiri ſo olupleni inu na podolgaſte shebíze sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt

zrezanih

sresaneh

Kuharske Bukve (1799):	vſe lępo sagoſtí; ako imaſh, deni potle notri dva lota sręsaneh piſtazì, inu lemonovih lupkov sręsanih; tudi ſhtir lote ribaniga kruha
Kuharske Bukve (1799):	kuhaj pol ure, potle deni v' glashe, sraven enmalo sręsaneh nagelshbiz, inu zuker zheſ vlì. Zhes 14 dni poſtane zuker

sresanih

Kuharske Bukve (1799):	vbì notri 16 jajz, sraven tiga 12 lotov zukra. inu sręsanih lemonovih lupkov; narędi okrog en obod is teſtá, inu pezi
Kuharske Bukve (1799):	deni potle notri dva lota sręsaneh piſtazì, inu lemonovih lupkov sręsanih; tudi ſhtir lote ribaniga kruha. Pomashi bandelze s' maſlam, nadęlaj
Kuharske Bukve (1799):	v' ſklędi rahlo; permęſhaj eno unzho oluplenih drobno ſtolzhenih mandelnov, sręsanih lemonovih lupkov, deſęt rumenakov dobro rastepenih. Od pęt vsami bęlak

zrezanih

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Ocverti loki. Zmešaj eno unčo olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, ravno toliko drobno stolčeniga cukra in drobno zrezano lupino
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	lupka, in tri lote napetih, olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, pomaži model dobro s putram ter testo vanj deni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	eno unčo moke, eno unčo cukra, eno unčo nenamočenih debelo zrezanih mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vanj deni. Poverhu tudi deni dva lota podolgama pa tanko zrezanih mandelnov in peci torto počasi. Večidel se na to torto
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in osoli: Zdej eno unčo putra v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	enim jajcam in štirimi rumenjaki, perdeni potem pol unče podolgama zrezanih mandelnov in tri lote moke in vse dobro zmešaj. Zreži

zrezanim

sresanim

Kuharske Bukve (1799):	zherni senof savri s' ſladkim moſhtam, inu s' lemonovim drobno sręsanim lupkam; tega kuhaj, de ſe goſt ſturì, kar je prav
Kuharske Bukve (1799):	vìſhne vlì, vſe poſtavi na hlad. Snaſh s' enmalo sręsanim lupkam od lemon potręſti. 121. Lashka ſalata. Vsami marinirane ribe
Kuharske Bukve (1799):	lupkam sręsanim. Odvagaj na eno libro kútin tri unzhe zukra, perſtavi zuker

zrezanim

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ostergaj, kakor rezance (nudelne) zreži, v srovim maslu z drobno zrezanim zelenim peteršiljem duši (dinstaj), z moko potresi, z mastno mesno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ni treba, če se na dva ali štiri dele zrežejo. Zrezanim peške poberi, potem jih dobro nasoli in dva ali tri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	olupi, na kočnike (burfelce) zreži, s srovim maslam in drobno zrezanim zelenim peteršiljem v kozo deni, de se do mehkiga duši
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	perpravi kakor pišeta; navleči jih čedno z na rezance (nudelne) zrezanim špeham, natakni jih na raženj, z nitmi jih poveži, polivaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	slani vodi do mehkiga kuhaj, odcedi s srovim maslam, drobno zrezanim zelenim peteršiljem in čebulo nad ognjem malo duši (dinstaj) in

zrezanimi

sresanmi
Kuharske Bukve (1799): męro. Kader sazhne vręti, slì v' ſklędo, potręſi s' drobno sręsanmi piſtazami, inu puſti ſe ſ-hladiti. Se hladno na miso da

zrezanimi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	blekice, pomaži jih z ubitimi jajci, obloži jih s podolgama zrezanimi mandelni, deni jih na pleh ter jih rumeno zapeci. Ko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skuhaj, varno v skledo položi, s terdo kuhanimi in drobno zrezanimi jajci in ravno takšnim peteršiljem potresi in z razbeljenim putram
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	sardeljniga masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj in s čisto sardeljino polivko na mizo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z vodo pomočeni valjar, razmaži z nožem, potresi z drobno zrezanimi pistacijami in pohladi. Vunder jih z valjarja vzemi, preden se

zrezano

sresano

Kuharske Bukve (1799):	al druge diſháve, inu jajzhne rumenake notri rasshvérkati. Tudi snaſh sręsano inu ſękano krebulzo v' kosi na maſli ſputíti, v' shupo
Kuharske Bukve (1799):	na kropi ſkuhaj, ozędi, ohladi; smęſhaj kuhane nudelne s' drobno sręsano preſhuto; deni v' ſlęherni bandelz nekaj od tiga męſhanja. Po
Kuharske Bukve (1799):	v' koso, sraven en koſ ſroviga maſla, inu na koſze sręsano ribo; to poſtavi na sherjavzo, pokrì, puſti de ſe duſhí
Kuharske Bukve (1799):	vlì ta frikaſè, potręſi s' lemon lupkam, inu piſtazami obóje sręsano. 162. Turſhke shabe v' ſvojeh zhapínah. Shabe ſkuhaj v' mehko

zrezano

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pol funta lepe moke z valjarjem dobro zmešaj, potem drobno zrezano lupino ene limone, eno unčo cukra in eno žlico janeža
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tanko zrezanih mandelnov, ravno toliko drobno stolčeniga cukra in drobno zrezano lupino pol pomaranče in cele limone, obeh sok pertlači, vse
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pečena šuka. Pečno ponev s putram pomaži, z na kolesce zrezano čebulo obloži in šuko nanjo položi, ki ji luske ostergaš
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	serniniga ali jerebičniga mesa, nekoliko korenja, peteršiljevih koreninc, vse podolgama zrezano, in na slabi žerjavci duši (dinstaj), dokler ne začne rumeneti

▶ zrezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrezali
Kmetijske in rokodelske novice (1847): krajih cele jabelka, brez de bi jih v kerhlje zrezali zrezali, na sapi takóle: Z nožem izrežejo od peceljna do muhe

zreže

sreshe

Kuharske Bukve (1799):	dim obęſi, de poſtane rumenkaſto. Potle ſe ſkuha, na koſze sręshe, inu v' kuhano rępo dęne.
Kuharske Bukve (1799):	Karp v' ſardelnim ſoki. Oſhohtani karp ſe otrębi, na koſze sręshe, enmalo v' ſoli puſtí; koso s' maſlam pomashi, deni

zreže

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	niso jajca terde; potem se varno iz piskra z žlico zreže, de podobo od nje dobi, na to vli rumene ali
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kermi je svetovati, da se slama s senom zmešana drobno zreže ali da se rezanca napravlja. Zakaj goved rezanco rajše je

zrežejo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zvezani flos”), ali jih pa pred v deske in letve zrežejo („rezani flos”). Za vezilo jim služi brezovo tertinje ; kar pa
Fizika (1869):	ravno to se naredi s posrebrnjenim papirjem. Iz obeh se zrežejo kolesca, po priliki za tolar velika; ta se zložé drugo

z režejo(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1847): posuše, ktere pa, de so še boljši, olupijo, v kerhlje z režejo in potem na nitkah v sapnih shrambah, in če

zreži

sreshi

Kuharske Bukve (1799):	dempfani. Kader karpa sakoleſh, perſtręsi kri v' jęſih. Potle ga sręshi na koſze, perſtavi ga v' kosi s' zhernim vinam, enmalo
Kuharske Bukve (1799):	njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga meſa ne opraniga na tanke ręsíne, ga
Kuharske Bukve (1799):	lonez, poſnami maſt, inu vlij v' ſklędo na opezhen kruh. Sręshi kiſlize, krebulze, korenja, inu peterſhila na drobno, kakor ſe nudelni

zreži

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	šuki luske ostergaj, potem jo na štiri perste široke kose zreži in osoli: Zdej eno unčo putra v kozi razbeli, drobno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni, in na hladnim naj se sterdi. Rujava močna župa. Zreži goveje meso na tanke koleščike, stolci jih, pomaži pocinjeno kozo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zrezanih mandelnov in tri lote moke in vse dobro zmešaj. Zreži zdej oblate na tri perste široke kose, namaži jih s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Mehki loki (pegni). Zreži med en funt moke tri unče sroviga masla, razdrobi ga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Narezano telečje meso. Kos telečje pečenke (prate) na tanke koleščike zreži, moke v putru zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa majhne hlebčike, zvaljaj te dobro do debelosti noževiga roba, zreži na rezance (nudelne) in zavri jih v slani vodi. Razbeli
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in z malo vinam. Zdaj pa okisane kumarice na perjiče zreži, ter jih v polivko deni kakor tudi eno žlico smetene
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v mleku namočeno žemljo in par rumenjakov drobno razsekljaj. Zdej zreži iz beliga popirja serca, pomaži jih s putram, deni vanje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pol ure počiva. Zdej ga do debelosti noževiga roba zvaljaj, zreži ga na dva persta široke in trikrat toliko dolge blekice

▶ zriban pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

zribane

sribane

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	al droshje ſe poſsebej poſtavijo, koker sa drugi kruh. Vſse sribane Jabuke bodo v' morterge s'kropam poparjene, intu potem s'
Kuharske Bukve (1799):	shupa. Perſtavi tri polizhe vode k' ognju, kadar vrè, perſuj sribane shęmle notri; puſti kuhati tako dolgo, de poſtane kakor en

zribane

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	limone, dva lota ravno taciga cukreniga limonoviga lupka, eno tablico zribane čokolade, malo stolčenih dišečih zbit in sladke skorje ter vse
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobno zrezanih, neolušenih mandelnov, eno periše zribaniga kruha, eno tablico zribane čokolade, štiri lote drobno zrezaniga cukreniga limonoviga in pomarančniga lupka
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potem permešaj pol funta drobno stolčenih mandelnov in eno unčo zribane čokolade, namaži kakor prepečenke (biškote) na oblate in počasi speci
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nasterganiga cukra, dve žlici razpušeniga sroviga masla in pet lotov zribane žemlje in vse dobro premešaj; iz tega naredi potlej cmočke

zribanega

sribaniga

Kuharske Bukve (1799):	nagelshebíz, ſladke ſkorie, muſkatzveta; vſe to męſhaj; sadnizh ſhtir lote sribaniga ajdovnika, ali ajdoviga kruha notri permęſhaj; inu ſpezi v' obodi
Kuharske Bukve (1799):	eno unzho maſla, tudi tri rastepene jajza, ene ſtroke zheſna, sribaniga kruha, muſkatzvęta, sręsanga peterſhíla, inu ſolí. To smęſhanje nadęvaj v'
Kuharske Bukve (1799):	inu tudi notri vmęſhaj; sadnizh vmęſi notri per peſtęh ajdoviga sribaniga kruha tri unzhe, ſhe enmalo męſhaj, inu prezej pęzh

zribaniga

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Potem perdeni pol unče drobno zrezanih, neolušenih mandelnov, eno periše zribaniga kruha, eno tablico zribane čokolade, štiri lote drobno zrezaniga cukreniga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	eno uro do rahliga mešaj. Zdej perdeni dvanajst lotov drobno zribaniga, in z dobrim, močnim vinam pomočeniga kruha, drobno zrezaniga lupka
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	en maselc smetene, soli in nekoliko mehko kuhaniga, olupljeniga in zribaniga krompirja in prav dobro zmešaj. Potem dobro zležano testo za

▶ zribati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ

zribaj

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	unče putra s tremi jajci in eno žlico vode, potem zribaj dve žemlji prav drobno; perdeni jih, osoli in deni v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ako imaš voženka pri rokah, ga pollota v vreli vodi zribaj in imenovanemu zdravilu primešaj. Hasnjivo je tudi nekaj voženčne vode

▶ zrklo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrklo

serklu

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu v' ſhtivilu tvojih ęrbov sapiſsal, on vaſs je kakor serklu ſvojga ozhęſsa lubil, inu varuval, on vaſs je v'vaſhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vy ſamy napręj s' dobrim exempelnam. Varujte njih duſho kakôr sèrklu njih ozhy. Vuzhíte jih Jęsuſa Chriſtuſa posnati, inu govoríte od
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	od tigaiſtiga Ozhęta voditi, katęri neisgruntanu dober, naſs lubi, kakor sèrklu ſvojih ozhęſs, katęri vędnu na naſhe ohranenje zhuje, katęri ne

▶ zrnast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrnast

Rudninoslovje (1867):	1 krat teži od vode. V zloženih zvrstéh je gručav, zrnast ali stebelčàst, a stebelca so časi vštritna, časi razhodna. Toplina
Rudninoslovje (1867):	i debele, onda se imenujejo zrna, i tak zlog je: zrnast (körnig); po raznej debelini zrn se spet razločuje: debelozrnasti, drobnozrnasti
Rudninoslovje (1867):	vzrasle krogle, ledvičaste posnemke, ali pa je gručav, i to zrnast, stebelčást ali luščinast. sl. 66. Breskovordeča i lúskova zvrst se
Rudninoslovje (1867):	posnemki s stebelčástim zlogom, ali je naposled tudi gručav i zrnast. sl.32. Lep jeklénec se nahaja v Neudorfu na Harzu, v
Kemija (1869):	vešek) kristalizuje v čistih in prozornih kristalih, mramor je bel, zrnast in trd, kreda je pa mehka in molka in piše
Mineralogija in geognozija (1871):	steklenastega živca vstlane, navadno tudi tinjčeve luske in roženčeve igle. Zrnast, porfirast, gost, žlindrast, prsten. Temeljna masa siva, rumenkasta, rdečkasta ali
Mineralogija in geognozija (1871):	značivni so majheni, rujavi titanitovi kristali, ki so mu primešani. Zrnast je, rdečkast ali zelenkast. Slučajne vmesnine kakor pri granitu. Prehaja
Mineralogija in geognozija (1871):	glavni del basaltov, porfirov in lav. Kokolit je augitu podoben, zrnast mineral, obstoječ iz kristalinske, zelenkaste gmote. Nefrit je augitom v
Mineralogija in geognozija (1871):	s prav drobnim lepilom, ki ga je včasi težko zapaziti. Zrnast je ter se nahaja v vseh barvah. Zrnje je kremenec

zrnasta

Mineralogija in geognozija (1871):	daja belo, glinato, rodovitno zemljo. 35. Trahit. Nerazločna, večidel nekoliko zrnasta, drobno porozna temeljna masa svitle barve, po večera obstoječa iz
Mineralogija in geognozija (1871):	augit, dialag, hipersten. Zmes njegova je razločna, pa tudi nerazločna, zrnasta ali gosta, škrilasta, tudi porfirasta; včasi mehurčasta ali mandeljnasta, ako

zrnaste

Rudninoslovje (1867):	vode. Zložene zvrstí so gručave i onda časi luščínaste, časi zrnaste ali pa lésaste a naposled časi prsténe. Zažge se več
Rudninoslovje (1867):	5•6krat teži od vode. Zložene zvrstí so gručave i zrnaste. Nahaja se sosebno v Joahimovem dolu na Češkem, v saskem
Rudninoslovje (1867):	5•6krat teži od vode. Zložene zvrstí so gručave i zrnaste. Najimenitnejše vrste so: 1. Pirargirit 1) ali srebrnata svetlíca (Silberblende
Rudninoslovje (1867):	teža od vode. Zložene zvrsti so največ gručave i drobno zrnaste. Nahaja se sosebno v kranjskej Idriji i v špánskem Almadenu
Rudninoslovje (1867):	teži od vode. Zložene zvrsti so navadno gručave, i to zrnaste, luščinaste i stebelčaste, največ širocih vštritnih stebelc. sl. 69. Te
Zoologija (1875):	Usnjak (C. coriaceus) je 27 mm. dolg in ima črne, zrnaste pokrovke. Moškatnik, tudi otimač imenovan, pod. 174, je krasen črnoplavkast

zrnasti

Mineralogija in geognozija (1871):	tem so nastali nazivi lahko razumljivi kakor debelo- ali drobnozrnasti (zrnasti in zrnčasti) minerali, listi, luske, sulice, igle, lasje i. d.
Mineralogija in geognozija (1871):	peščenec, leiasen peščenec itd. spadajo v skladoslovje. Grauwacke, drob, je zrnasti peščenec kremenato-glinatega lepila, tedaj jako trd po večem sivo barvan
Mineralogija in geognozija (1871):	se nam zloženi iz majhenih, nepopolno izraženih kristalčkov, ki so zrnasti, ploščati ali podolgovati; po tem so nastali nazivi lahko razumljivi
Mineralogija in geognozija (1871):	belo barvo (kemije §. 90). Dobi se tudi zvezdasti, vlaknasti, zrnasti, gosti in prsteni barit. 2. Viterit ali oglokisli barit, Ba

zrnastega
Rudninoslovje (1867): vrastke, zobčaste in platičaste posnemke, ali pa je gručava časi zrnastega časi stebelčastega zloga; stebelca so časi tenka, kot las. Nektere

zrnastim

Rudninoslovje (1867):	Zložene zvrsti so kroglaste ali pa gručave s stebelčástim i zrnastim zlogom. sl. 56. Nahaja se posebno v Nerčinsku v Sibiriji
Rudninoslovje (1867):	ali stebelčastega zloga, ali pa je gručav z luščinastim ali zrnastim zlogom. sl. 53 Lep težec se nahaja v češkem Pribramu

zrnasto

Kemija (1869):	tudi spominki in druge umetnine. Na prelomu je to železo zrnasto, trdo in sosebno krhko, ne dá se tedaj kovati, moči
Kemija (1869):	množini, in sicer ali kristalizovano, ali pa lepo belo in zrnasto kakor slador. Tak malec imenujemo alabaster, ki se izdeluje za
Mineralogija in geognozija (1871):	jih rabili pri popisovanji mineralov, ponavlja se tudi pri kamenji. Zrnasto, vlaknasto, kalavo, luskasto, gosto, prsteno i. d. so taki mnogo
Mineralogija in geognozija (1871):	rabljeno ime po latinskem „granum,” ker to kamenje ima nekako zrnasto lice. Granit je zmes iz kvarca, živca in tinjca; tinjec

▶ zrnat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrnat
- zernat
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): spê. Pràv! zdaj liv začeti dá se, Lom po volji zernat je. Vsak še nekaj môli za-se, Preden liti se začne
- zrnat
  Botanika (1875): se pa kakor sit luknjasto naredilo. Imajo v sebi kalen, zrnat sok. Sočniki se naredé s tem, da iz tenkostenatih, za

zrnati

Mineralogija in geognozija (1871):	Markasit oder Kammerz. Greisen, tinjčev kvarc, 70. Grez, Schlamm. Grobkohle, zrnati premog, 30. Gruča, Gruppe. Grundgebirge, temeljno gorovje, 99, 101. Grundform
Mineralogija in geognozija (1871):	oder Steinkohle, 30. ,, škriljasti ali listasti, Schieferkohle oder Blätterkohle, 30. ,, zrnati, Grobkohle, 30. ,, laknasti, Faserkohle, 30. ,, Kännel-, 30. ,, smolni, Pechkohle, 30.

▶ zrnce samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrnc

zrnec

Mineralogija in geognozija (1871):	Marmor n. pr. je enoterno kamenje obstoječe iz samih apnenih zrnec. Granit pa, v kterem so kremenata, tinjčeva in Živčeva zrna
Mineralogija in geognozija (1871):	sestavi: ali obstojé iz samih majhenih delov (n. pr. kristalov, zrnec, lusk itd.) istega minerala, ali so pa zmes majhenih delov

▶ zrnce samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrnc
- zernic
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): najde kak kupec drobnih šišk po hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo iskali korúnovo pleme prihraniti, ako nam še tih

zrnca

zernica

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ko sneg, ino kakor s slano opadena. Celo majhne bele zernica so to bile, v ustih pa kakor medena potica. Izraelovi
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Neža durice odperla, je golobčik sletel, in ji z rok zernica zobal, ki mu jih je ponujala. Še zapreti ni bilo

zrnca

Mineralogija in geognozija (1871):	razjela ter napravila blatno tekočino, koja je trdne delce kot zrnca spuščala na dno, zemlja pa se je dalje hladila. Tako
Botanika (1875):	se škrob (močec) in listno zelenilo (chlorophyll) največkrat nahajata. Škrobova zrnca so posebno takrat prav očitno vidna, če smo jih poprej
Botanika (1875):	kristale, ki so se iz kapljine odločili, ali pa okrogla zrnca, v kterej podobi se škrob (močec) in listno zelenilo (chlorophyll

zrnce
- zernice
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pridelk donaša. Saj že to sama pamet da, da vsako zernice, v pripravno globokost položeno, gotovše klije, bolj močno raste in
zrncem
- zerncem
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): je učil ptičke lepo milo prepevati? Kdo je podelil malim zerncem moč, po kteri poženejo brez števila cvetic in drevja, kjer
zrnci
Rudninoslovje (1867): Zrnčasto (gekörnt) ploskev imenujemo óno, ki je z drobnimi okroglimi zrnci posuta. Opomba. Najpopolniše kristale nahajamo navadno v kakej lehkej i

▶ zrnčast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrnčasto
Rudninoslovje (1867): ter so videti, kot bi bile z majhnimi kristali posute. Zrnčasto (gekörnt) ploskev imenujemo óno, ki je z drobnimi okroglimi zrnci

▶ zrno samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrn

sern

Genovefa (1841):	po simi in v sazhétku pomladi vezhkrat ſtoríla, nekoliko nabranih sern od divjiga drévja na tlà natréſla, de bi ptize vabila
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſejati. Na en ſeshen ali klaftro semlje je doſti 600 sern. Po tem ſe peſhke prav plitvo , komej po pavzi globoko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	popraſka ſe shupan sa uſheſmi; ko je ſlednje korito 2147483648 sern sneſlo. — 220640 sern na en birgel (Vierling) vsetih, je sneſlo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de bi samogel pri tem poſhtevanji takó zhudo velik sneſek sern na dan priti, vershe na miso 2 krishovza sa moje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sa uſheſmi; ko je ſlednje korito 2147483648 sern sneſlo. — 220640 sern na en birgel (Vierling) vsetih, je sneſlo okoli 9185 berglov

zern

Robinson mlajši (1849):	imeti, se z izmenjevanjem penez — novcev baviti — obirati. Sodek zlatin zern je dosegnol, da bi se kupčevi dolgovje plačali. Ostánek je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kot krí, ima suho rumenkljato mesó in 2 do 3 zern; pozimi obvisi na vejicah. Dobre so gloginje, da ž njimi

zrn

Rudninoslovje (1867):	zrna, i tak zlog je: zrnast (körnig); po raznej debelini zrn se spet razločuje: debelozrnasti, drobnozrnasti, predrobnozrnasti zlog. Ako so zloženine
Mineralogija in geognozija (1871):	j., okrakasto se imenuje kamenje tedaj, kedar obstoji iz okroglih zrn, ne večih od prosenih, ki so zlepljeni med seboj in
Mineralogija in geognozija (1871):	razširjeno in znano kamenje je sprimek majhenih, obrušenih ali voglatih zrn s prav drobnim lepilom, ki ga je včasi težko zapaziti
Mineralogija in geognozija (1871):	malokedaj najde v plitvih ležiščih, ali pa vtrošeno v podobi zrn in listkov. Znamenito je posebno meteorsko železo, to so kosovi
Botanika (1875):	zraven prav debelih, leči podobnih zrn velika množina prav drobnih zrn; zrna ovsenega škroba se vidijo pod mikroskopom, ki prav močno
Botanika (1875):	da se v njem nahaja zraven prav debelih, leči podobnih zrn velika množina prav drobnih zrn; zrna ovsenega škroba se vidijo

zrna

serna

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	po Lętu, ſuhu blo, taku bode veliku ſlamme, pa malu serna, zhe pa prejshne Lętu je deshovnu blu, bode veliku serna
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	serna, zhe pa prejshne Lętu je deshovnu blu, bode veliku serna; Pſheniza, inu Ersh ima nevarnoſt v'zvetji. Jeſénska Şétov. Ta
Genovefa (1841):	je prav hudo medlo in véter vlékel, je Boleſlav mnogotere serna pred votlíno ſtréſal. In priletéli ſo ſtershki in urne ſinize

zerna

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iz oblakov padel, in ni bil manji, kakor slon. Točne zerna so v sredi snežene, zvunaj pa ledene. V nektérih se
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kaj maliga od toče, več od copernic povedal. Toča. Nektére zerna toče, ki je 15. Velkitravna v létu 1702 na Francoskim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	težale. Na Stronzi, anglijanskimu otoku, so v létu 1818 voglaste zerna toče padale, ki so lesene predokna prestrelile. Beremo tudi od
Robinson mlajši (1849):	izešel, da bi kupca poiskal, ko mu je on zlate zerna uhranil. Nalezel ga je, ino izvedel, da je toti pravični

zrna

Rudninoslovje (1867):	tenke, stebelca, ako so dolge a ne debele, i naposled zrna, ako je rudnina enako široka, debela i visoka. III. O
Mineralogija in geognozija (1871):	včasi celo v zeleno. V peščencu in konglomeratu so zrna kremenčeva. S temi nasadi skoraj nerazdružljivo zvezani so temno-sivi ali
Botanika (1875):	127. in 128.), ki imajo pri oplodu rastline imeniten opravek. Zrna cvetnega prahu imajo ta namen, da bi sè svojimi mehastimi
Botanika (1875):	zrno cvetnega praha. Če pa dela vlaga le počasi na zrna cvetnega prahu, se pa vidi, da stopajo iz njih le
Botanika (1875):	časih pa tudi rudeč, rujav, vijoličast, moder ali zelen. Njegova zrna imajo 1/20 do 1/300 črte v preméru. Če se gledajo
Botanika (1875):	125. in 126.). Na takih odprtinah se vidi, da imajo zrna cvetnega praha še drugo, z notranjo kožo, ki ima časih
Botanika (1875):	do 1/300 črte v preméru. Če se gledajo ta drobna zrna skoz močno povečalno steklo, se vidijo kakor okrogli mehovi, ki

zrnih

Rudninoslovje (1867):	Korund¹) kristalizuje romboederski (sl. 42), a nahaja se tudi v zrnih, neke zvrsti so popolnoma rázkolne vštrit skrajnje ploskve e; sveti
Kemija (1869):	loti. Mastiks in sandarak sta smoli v belih ali jasnorumenih zrnih; na vinskem cvetu razproščena delata jasne póvlake (Firnisse). Z benzojem
Mineralogija in geognozija (1871):	tudi rdečkasta, rumenkasta ali zelenkasta. Kvarc je navadno v kristalinskih zrnih, malokedaj kot kristal. Tinjca je v kamenji najmanj. Specifična teža
Mineralogija in geognozija (1871):	poredkoma kristalinsko, v kockah, ampak večidel v okroglastih koscih in zrnih. Vedno so jej primešane druge kovine, največkrat železo, ki znaša
Stelja in gnoj (1875):	in nastavljenega živeža; pesek pa to gnojnino še v svojih zrnih strjeno drži, je le počasi daje, in do čistega je

zrno

serno

Genovefa (1841):	in ne ſkerbéti, ako ſe ravno sdaj sa me nobeno serno ne ſeje, nobena bilka ne shanje in nobèn ſnop vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de boſta pomagala ſirek ſhteti; sa drugo boſte dali eno serno, sa tretje 2, sa zheterto 4, sa peto 8, sa

sernu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): biti. Jezhmen, inu Oveſs, ga malu sraſse, pa vender dobru sernu. Veliku Proſsá; aku bode sa zaita ſejanu. Malu Graha, Lezhe

zerno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	več rodí. Le mašina zamore to delo opravljati za vsako zerno enako in prav, kakor gré. Naj naredí, če kdo more
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je metal grah s tako gotovostjo, da se je vsako zerno nasadilo na šivankino bodljiko.

zrno

Botanika (1875):	olja, in ki jo botanikarji plodivo (fovilla) imenujejo. Če se zrno cvetnega praha namoči z vodo, sesá močno v sebe to
Botanika (1875):	se izganja skoz luknjice (pore) in na zadnje se razpoči zrno cvetnega praha. Če pa dela vlaga le počasi na zrna
Izidor, pobožni kmet (1887):	kraja napeljuje na dobre misli. Sleherna cvetlica, vsak klas, vsako zrno, vsako zelišče, ktero raste, napeljuje nas k premišljevanju božje vsemogočnosti

zrnu

sernu

Biblia (1584):	polushil, inu je djal: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Shenfovimu sèrnu, kateru je enZhlovik vsel, inu na ſvojoNyvo vſejal, kateru je
Branja, inu evangeliumi (1777):	pergliho k' ludęm govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu senofovemu sernu, katiriga je en zhlovek usev, inu na ſvojo nivo usejal
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	on napręj poſtavil rekózh: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu ſenofóvìmu sèrnu, katęru je en zhlovèk vsęl, inu na ſvojo nyvo ſèjal

ſernu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	s'tega njegova svitloba, inu ſhlahtnuſt doliuſame. Kaj shkoduva pshenizhnemu ſernu, de bo is nogame poteptanu, inu po ſimi is snegam
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	more vſse pod Brasdo ſejàti, ovſa bode malu, pa jeklenu ſernu, na debeli semli bode bolſhi, inu vezh. Sozhiva more na

▶ zrnje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrnja

sernja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je sazhel Jesuſ, „je ſhel ſeját. Med ſétvijo je nekoliko sernja na pot padlo. Pohodijo ga; pa tudi ptize ſo letale
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſamo s gerzho na klaſje pade in de ſe veliko sernja tako rasbije, mora vſakkdo ſposnati; nemſhki pa savoljo enake téshe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nemſhki pa savoljo enake téshe ne ismlati ſamo s tem sernja is klaſja, de lepo enako na ſnopje vdarja, temozh tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	beſedo nasaj vsel, in ſposnal, de le nemſhki zepez vezh sernja pobije , kakor krajnſki, kteri je per mlatenji teshko kdaj na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poboljſha. Shita poleshejo, de potém le ſlamo, ne pa polniga sernja nedoneſejo, ako je preobilno zherne ali shive perſti po njivah
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zepez s ſamo gerzho na klaſje pada, in tako veliko sernja ubije, ga proſimo, naj pervi krajnſki zepez , ki mu v

zernja

Robinson mlajši (1849):	pak drugo negodo — nimo skaziti mogla. Umenil jo tedaj, da zernja — silja založi, da bo ga imel zmirom na pol leta
Robinson mlajši (1849):	stali polni sodove suharov, vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	učí po laški, francozki ali angležki, najde v nji dragega zernja. Pomnožil je g. pisatelj lepo delice na koncu s potrebnim
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Vidiš, ta klas, ki je bil pripognjen, je poln lepega zernja; ta pa, ki se je deržal kviško, je prazen in

zrnje

sernje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	isloshil. „Glejte,“ je djal, „ſéme je boshja beſeda. Per kterih sernje na pot pada, ſo tiſti, ki ſliſhijo boshjo beſedo, pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	veſ zépez ſkoraj s enako tesho na naſad pada in sernje lepo zélo in bolj gotovo is klaſja isluſhi. Sakaj nemſhki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	butizo, ktera s ſvojo nepotrebno tesho in debeloſtjo ſlamo in sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam manj utrudijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	majhine teshe, lahko nasaj vershe. Tako ſe ſnop lepo pretréſe, sernje odleti, in ſlama ſe veliko manj rasbije , kakor pod nemſhko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nam pod zepze prit'. Pokaj , zepiz , in rasbijaj , De vſe sernje odleti, Hitro , urno ſe mi svijaj, To me v ſerze
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vrè. Kmet velikrat shêljno zhaka, De saſliſhi pokat' pod, Kakor sernje kviſhko ſkaka, Njega vsdiga ta ropot. Doſti ſe je ratej

zernje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ga ne opusti več, in je popolnama prepričan, de mu zernje in slama pri kmetíi lepiga dobička donese. „Mehko ajdovo zerne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	samo za živinsko klajo že velik dobiček prineslo. Turšica da zernje za človeški živež, slama pa je živini grozno tečna piča
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	brezbrojno (collective) menim, bi se moglo reči korunje; in le zernje posamezno ali odštétiga broja korún. S. Iz Radgone 29. Grudna

zrnje

Mineralogija in geognozija (1871):	granitov sviž je razdrobljeni granit, tedaj kvarčevo tinjčevo in živčevo zrnje, ki se ne drži skupaj. 2. Nerazločne zmesi. 41. Lapor
Mineralogija in geognozija (1871):	laporati, železnati in kremenati peščenec. V kaki razmeri sta si zrnje in lepilo ni določeno, vendar je zadnjega navadno manj. Ako
Mineralogija in geognozija (1871):	težko zapaziti. Zrnast je ter se nahaja v vseh barvah. Zrnje je kremenec (kvarc), lepilo navadno glina, lapor ali železni oksid
Zoologija (1875):	katerih tudi v najhujši zimi ne ostavi. Zoblje žužke, črve, zrnje, vmes pa tudi trga travo. Kakor zajec tudi jarebica v
Zoologija (1875):	Večidel so oblečeni v temno perje, imajo močan kljun, zobljejo zrnje in semenje, zraven pa jedó tudi žužke, črve in meso

zrnji
Kemija (1869): tudi proti arzenikovemu strupu. Fosforovokisla magnezija se nahaja v žitnem zrnji v kostéh, v scalnici in v mehurnih kamencih. V zvezi

zrnju
- zernji
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): vsih žit. Ona donese ne le nar obilniši pridelk na zernji, temuč vse, kar od turšice pride, zamore kmetovavec dobro oberniti

▶ zropati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zropali
Oče naš (1854): odperale. Oh, otroci so se zoper očeta zdvignili, njegove zaklade zropali, mu hišo razdjali, njive pohodili in njega iz domovine spodili

▶ z se predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

s sabo

sabo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo kamer ti poidash takv bosh ti prad tvoimi Faintami shiher
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	use fousnije noi galufije: da jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou neſti: htroshti usam viernam dusham: inu sa potriebo noi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	skrinico, ktero je Juri Véga, še učenic v Ljubljani imel, sabo prinesel in hranil. Jožetov pokop je tudi med kmeti opomin

ſabo
Svetu pismu noviga testamenta (1784): njegóvi Jógri na uno ſtran morjá priſhli, ſo posabili kruhe ſabo vsęti. 6. Inu on je djal k' njim: ględajte, inu

s seboj
- ſaboj
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): 30. Inu k' njemu je priſhlu veliku mnóshiz, katęre ſo ſaboj imęle mutaſte, ſlęjpe, krulove, hrome, inu veliku drugih: inu ſo

▶ z ta predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

s tem

stem

Pastirski list (1852):	škodijo, dopustijo zajtrkuvati. Samo naj menje uzamejo, kak navadno, da stem ako ravno malim perkratjenjom dolžnost ino namen posta pred oči
Pastirski list (1852):	dovoljenja potrebuval, si ga ma od škofivstva sprositi. Kteri se stem podeljenega perpuščenja poslužjo, imajo vsaki den, kada od mesenoga jejo

stiem

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvoiga sina, kateri stabo sheni noi kraluje nause venzhne zhase stiem svetiem Duham samizhni Bueg odvekoma dovekoma napovni serze tvojah vieniah
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	KAPITL. Tu jeshe h' tamenjei pani potrieba da rezi da stiem Kruham she an puav perten blek sabo pernasov noi teſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ſtas da ti mene stiem daram S. Dvha obdarvjash kaker siti svetiga Johannesa obdarvvov dati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pokriga noi nesiga na an petek mad 11. noi 12. stiem opveuna na an tak krei zhier sta 2. pota krishama

s temi

stiemi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	oni grado bel sado stojo bel lasho jas je svesham stiemi svetemi shtrizhami inv stiemë gorkraſtnemi besiedami
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 9. KAPITL. Hvde dvhove pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI DALAFARI RARERARI tv je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	snov nvzati bojo niemv vso zhasno noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam kei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sarotenjam kei perdobiti al merkei da dovol pamatno se mash stiemi rezhmi obhoditi noi vse neto takv storiti kaker bosh vtah
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gebrejish. TA 10. KAPITL. Kateri te pridiozhi zahn al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier jesu

▶ z ti predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

s tabo

stabo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Vidiozho resnizo inu tu skues Jesusa Kriſtusa tvoiga sina, kateri stabo sheni noi kraluje nause venzhne zhase stiem svetiem Duham samizhni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jeshvshavo Krishtvshavo telv inoi pra S. Kry: Bveg Ozha bodi stabo Bveg

▶ z tri predlog + števnik, besedni(večbesedno geslo)

s tremi

strejemi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vtei mainenshi: kader bodash poshebrov tedei usemi ti stapravo roko strejemi berſtmi perſti resniegovi grob noi dejo vano nouvo gaderzo inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	obomarje poshebrash noi sarazhiem ozhansham noi obomarjo is pravo roko strejemi perſtmi perſti usemash inu she tu samerkei dasakobart kader bodash

▶ z tvoj predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

s tvojo

stvojo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bogoſtvo inv zhovieſtvo na velzhi petk posvezhen inv stvojo S.Roshenfarbano kerji pokroplen Amen. Ozha nash zheshzhana. Ta sheſta Kolzhenza
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti sanas grieshenzhe nasvetam krishi terpov pomai inv obdershi mene stvojo S. gnado, dabom jas mogov tvoje britku terplenje inv tvojo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Vtvjah deshjelah pomaimi stvojo mozhno roko o Bveg nabeshzhi ozha to moja srezho inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vgvobozhini tega mverja biva takv nai mène o Jesvs Kriſtvs stvojo nabeshko dershino mojo srezho? al je mene moja srezha sekrita
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	O ti dobri Duh boshji tegniel kateri menei tekai barti stvojo doro volo se ti bras moiga klizenja perkashash noi usne
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	navidiozh oabnm stvojo S. gnado samogov nie pramagati kaker si ti o Gospved
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shaharja na pravei strani jsvelizhana imeti glieh takv obvarei mene stvojo S. Gnado vsah navarnoſtah inv vsodbah prov obstati prad vsiemi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jesvs Krvſtvs jas tabe pohlevno prosim da ti bosh mene stvojo S. boshjo gnado vsolei obdarvov inv obdielov, jas tabei tvdei

▶ zunaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zunaj

odſvunej

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	toku bodi saj perjaſnive. Buh krona to notrejno dobruto, kjer odſvunej premornoſte nanajde. Narezi nobedn: jeſt nezh nimam: Lubeſn se is
Kratkozhasne uganke (1788):	ti naruzhenejshi Svetniki? Katiri buqve ſaperte derſhe, inu ſhe use odſvunej ſnajo. Zhegay pès je narhuishe, inu se narmejn obrajta? Shent
Kratkozhasne uganke (1788):	krędo, ter ſapishi to besedo: zhernu. Kaj je odſnotrej votlu, odſvunej poln lukn? En naperſtnek, ali fingrat. Kajſen antverh narbel grę
Kratkozhasne uganke (1788):	eno nogo. Dremota mene shtema, deslih nozhindan naspim. Mák. Sem odſvunej po zelemu ſhivotu gladka, ked ſhamet: odſnotrej ked vovk kosmata

sunaj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in kashejo viſoke in voske okna is resaniga kamna od sunaj , od snotraj pa imajo viſoke in tanke ſtebre na oſem
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in njih opravo nekoliko popiſati. Kakſhne ſo nemſhke zerkve od sunaj, ſe lahko vidi pri nekterih v naſhi desheli, ktere niſo

svunaj

Biblia (1584):	timu folku govoril, pole, njegova Mati inu njegovi Bratje ſo svunaj ſtali, ty ſo hotéli shnym govoriti. Inu eden je djal
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſhe k' mnóshizam govóril, pole Mati inu bratje njegóvi ſo svunaj ſtali, inu ſo yſkali s' njim govoriti. 47. Edèn pak
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je djal k' njemu: Pole, tvoja Mati, inu tvoji bratje svunaj ſtoję, inu tebe yſhejo. 48. On pak je tęmu, katęri
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lih pravite, de sa volo ſvoje preproſhnoſti ſkoraj ny zhlovek svunaj kerſtá, katęriga je prejęl, ima vender pamet inu saſtopnoſt, kadar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali berejo, snajo poſnemati, tode malo, kir ſi po redkim svunaj deshele grejo, in malo berejo, kir ptujih jesikov ne rasumijo

svunei

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	savertu, inu na golufijo obernenu. Vezh, ko nikar, ſo bly svunei beli, snotrei zherni, svunei ſlatki, snotrei grenki, svunei perjasni, snotrei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	perjatelam; vdariu bode tebe Bog, ti pobeleni sid, katiri ſi svunei s'perjasnoſtjo pobelen, snotrei pa zhern, inu vmasan od ſourashtva
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tadle dajo, inu sanizhujejo. Takſhni ſo, koker teh mertvih pokopaliſhe, svunei selene, snotrei pa poune ſmerdlivih koſty. Takſhno sakrito hudobo, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	obernenu. Vezh, ko nikar, ſo bly svunei beli, snotrei zherni, svunei ſlatki, snotrei grenki, svunei perjasni, snotrei ſourashni. S'golufijo, s'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	govory S. Paul 2. Cor. 7, Foris pugn, intus timores. Svunei je tu shoudvaine, snotrei ta ſtrah. Ta ſramota sa volo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſo bly svunei beli, snotrei zherni, svunei ſlatki, snotrei grenki, svunei perjasni, snotrei ſourashni. S'golufijo, s'savitjam, inu na vſo

svunej

Genovefa (1841):	je k njenimu petju na ſtrune brénkal. Sdaj ſo ſe svunej pred gradam vojniſhke trobente saſliſhale. „Kaj je? ” je grof ſvôjiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pod milim nebam leſeno poſlópje napravili, ga vmetno snotrej in svunej olépſhali in ſtreho s zinkam pokrili. Ştraſhen vihár je pa

zunaj

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sebi imela, se je večkrat merzla sapa, kadar je bil zunaj hud piš , od zgoraj v cev vlivati jela , in je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	časov Slovencov. Spisal Vicko Dragan. (Dalje. ) II. „Čuješ, Marko, kako zunaj hudo gromi! ali ne vidiš žarjavega bliska, kako široko vodo
Viljem Tell (1862):	zunaj). Domá si zopet! Viljem (zunaj). Oče, ljubi oče! Tell (zunaj). Domá sem zopet. — Kje so naša mati? (Stopijo v vežo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da ste le sami za-sé in da vas je malo zunaj doma videti, da prav siromaško živite in kdo vé kaj
Fizika (1869):	česar so lože nositi in zavolj česar se že od zunaj ločijo od drugih. 85 Glede na zgodovino je omeniti, da
Mineralogija in geognozija (1871):	njen konec. Pari so ušli , znotraj je postal mir, lava zunaj teče počasi, naposled se ustavi, se strdi, znotraj pa vpada
Zoologija (1875):	živali, ki so enake prvotnim živalim materam, in se od zunaj zopet vvrtajo v svojega gostnika. Take ličinke prvega reda imenujemo
Občno vzgojeslovje (1887):	kako celó starejše predstave, pojavljajoče se v zavesti, kakor nekaj zunaj stoječega pristopajo v čut. V tem notranjem čutu nima le
Zeleni listi (1896):	so bile vesele in mnogo lepše, nego njih sestrice, cvetoče zunaj na solncu. Ena pa se je naveličala tega samotnega življenja

zunej
Zlata Vas (1848): in za Ožbeta. Ura je bíla desét zvečer, kar zasliši zunej ropôt. Oče in mati prideta z Ožbetam. Oče primejo svojo
zvunaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844): nunsko cerkev k litanijem podosta, kjer je bilo znotraj in zvunaj toliko ljudi, de se je vse terlo. Celi popoldan in

ſunej

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	glaſnu klizhe. ) Kdu je? OSMI NASTOP. Tonzhęk , Goſpà , Baron. Baron, (ſunej. ) Sakaj ſi ſe saperla? Goſpà. (ſe vſtraſhi , inu vſtane. ) Moj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	drugi otrozi ſi bodo vshę po ſvęti kruha iſkali. Tukej ſunej ſe jokajo. Zhe ozhejo , vaſha Gnada, jih puſlim noter priti

▶ zunaj prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

navzven; kontekst

zunaj

zvunaj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bil manji, kakor slon. Točne zerna so v sredi snežene, zvunaj pa ledene. V nektérih se tudi prah, pesek, pepél, rese
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj pritisniti. Kjerkoli so bolni členi, tam se mora koža in

▶ zunaj predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zunaj

sunaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843): narejeni in ſo salo napravljeni, kakor je sa ſtanove potreba; sunaj kozhije ſo skosi in skosi shelesni; pervi ſedeshi po njih
sunej
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): she vezhi mozh dobi, kader je velka megla, ſhivino ne sunej paſti, je ſkodlivo. Tekozha voda sa platnu bellet je bolſhi

zunaj

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kakor popolnama zreliga, ali pa dokler je še zrak gorák zunaj hramov in po hramih , kaj takiga si je morebiti tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hriba je bila gospoda iz samega Svet-Andreža v svojih kočijah, zunaj mesta je stala šolska mladina z učitelji in mestnjani, pri
Zlata Vas (1848):	pod lipo. Župani so bili v sredi zbrane množice, in zunaj kroga okoli nje so stale žene, hčere in otroci, slišati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nekaj” je tako, da veljá le za Vipavo, ne pa zunaj Vipave. To je velik razloček, kterega naj bi svet porajtal
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	tujih deželá in da so zavoljo njih zasadili celi gozd. Zunaj gozda nista bila nikoli, le to sta vedela, da je
Mineralogija in geognozija (1871):	školjke, vodilne okamnine. V rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo napredek, ker zunaj praproti prihajajo in prevagujejo igličnata drevesa, trave in ragozaste rastline
Botanika (1875):	način naredilo ravnotežje med kapljino v rastlini in med kapljino zunaj rastline in dalnjo vsrkavanje bi prenehalo popolnoma, če ne bi
Lohengrin (1898):	Verujta va-nj, ne v svojo bran! Lohengrin in Miroslav (oba zunaj bojnega kroga). Pravično sódi mene Bog! Vérujem va-nj, ne v

zunej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Važniše rečí kakor ta čas na bojišču se godé zdaj zunej bojišča. Z zadnjim dnevom starega leta je imela namreč ura

▶ zunaj predlog(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razen; Pleteršnik

zunaj

sunej
Sacrum promptuarium (1695): ſmiati, ter ſi ſerze vſmaieo k' njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit, taku

svunaj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	berejo, kir ptujih jesikov ne rasumijo, in v krajnſkim jesiku svunaj molitviz nizh piſaniga ni. Slaſti te issnanit s vſem, kar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſturijo velko , v mokrih letah ino hudih simah malo ſhkode, svunaj krompirja , na kateriga ſo slaſti gladovi. S' kom bi ſe

zunaj
Tine in Jerica (1852): zahvalili, jima srečo in blagodar vošili, in so šli vsi, zunaj Petra domu, nekteri še k svojimu delu. Jerica je svoj
ſunej
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Goſpó iſhejo? (Budalo grę v' utizo. ) ŞHTIRINAJSTI NASTOP. Ti popręjſhni , ſunej Budala. Baron. Bodo vidili, de ni ſam ſant noter bil

ſvunej

Ta male katechismus (1768):	al le samu en mashnek kerstiti? Kajpakde, kader je sila; ſvunej Ozheta, ali Matere, de je le ſraven. Kaj more en
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' resnizi lubiti, kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja nezh ſhellella
Branja, inu evangeliumi (1777):	Jeſt pak vam povęm, de katirikol bo ſvojo ſheno popuſtuv ſvunej loternie, inu bo eno drugo usev, tok preshushtva, inu katiri

▶ zunanje prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zunanje
Botanika (1875): cvetovni deli med dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje različnih plodov. Plodovi so ali listasti, ali usnjasti ali trdi

▶ zunanji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zunanja

sunajna
Kmetijske in rokodelske novice (1843): prevezh predelane in ſkashene. Njih turni ſo njih nar vezhi sunajna lepota, ker ſo, kar je mogozhe viſoki in tanki, pri
sunanje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ne posnam vaſ! “ Zhimu ſo ſvetila bres olja? Kaj pomagajo sunanje dobre déla bres ſvetiga konza, bres do-

svunajna

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

ga niſmo pili, tóde ſliſhali ſmo, de je bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti

zunanja
Botanika (1875): po strženovem staničji. Na vsakem posamnem cevnem povezku se razločuje zunanja lika, ki je iz debelostenastih lesnih stanic sostavljena, in pa

zunanje
- svunanje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſpominu boshje pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz Pirz, Miſijonar per Divizi Mariji na
- zunanje
  Botanika (1875): ne dogodi pri semenih, ktera obdaja mesnato ali koščicasto oplodje. Zunanje podobe plodov. 75 Po tem, kako so poprejšnji cvetovni deli
zunanjega
- svunanjiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): kot poſtavijo ali jih vùn snoſijo. Şpomladi, kader ſe savoljo svunanjiga dela vezh ne prede, ſe vsame roka prezh, koló, podnoshnik
- zunanjega
  Fizika (1869): zgosti, naredi se, se vé, razredčenje zraka pod pahom. Tlak zunanjega zraku potisne zdaj pah spet nazaj v cev. V temu
zunanjem
- zunajnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): se suší. Mehek les se zlo razpoči. Razpoke so po zunajnim okrogu široke, vožji pa proti sredi, včasih sežejo do steržena
- zunanjem
  Stric Tomaž (1853): oba roke in noge in občutke kakor drugi ljudje; v zunanjem je bil sicer med njima ta razloček, da je bil

zunanji

svunajni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

de je bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga

svunanji

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo mi odgovorili — „beli, zherni, rumeni, rudezhi, podkoshni, navadni, otekleni, svunanji, notranji, v gobzu, v gerlu, na vimenu, na pljuzhah, na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tovorizhi ſo po raslozhkih zvétja, v farbi in v ſvoji svunanji podobi tudi mozhno raslozheni; nar bolj beli tovorizhi, kar je

zunajni

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in znotraj prehladijo, in se tresti začnejo. Zakaj zračna merzlota zunajni život naglo in močno ohladi, in merzla voda pa želodec
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zunajnih vzrokov. Znotrajni vzroki so: Razgretje in neka sočnost trupla; zunajni vzroki so silovitno poškodovanje očesa. Kedar jo oko zateklo, pogostne

zunanji

Fizika (1869):	ki ni druzega , kakor prožni jekleni trak (Pod. 79.), čegar zunanji konec je pribit na negibno mesto, notranji konec pa na
Fizika (1869):	zunaj njega, tako da zamore le s pomočjo čutov spoznati zunanji svet. Ni mogoče, da bi si duh mogel misliti kakov
Mineralogija in geognozija (1871):	nazadnje centrifugalna moč prevladala ob kraji te plinove leče ter zunanji del odločila v podobi oboda. Ta pas dalje se vrteč
Botanika (1875):	enake barve, kakor n. pr. pri tulipanu, se imenujejo ti zunanji cvetni deli cvetni ohod (perigonium). Čaša je ali večlistna ali
Zoologija (1875):	jako težavno zarad tega, ker se večkrat njihovi organi v zunanji obliki znatno ločijo od dotičnih človeških organov. Tako na pr.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	venci. Na zadnji strani proti cerkvi, to je, ob njeni zunanji steni vštric vhoda vravnanih je bilo šestero začasnih altarjev, in

zunanjih

zunajnih

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	II. Poglavje. Očesne bolezni. Lete izvirajo iz znotrajnih in zunajnih vzrokov. Znotrajni vzroki so: Razgretje in neka sočnost trupla; zunajni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kipe, zraven strele; le redko na zadnjih nogah ali v zunajnih oglih. Rade postanejo, ako se ogli pri kovanju izrezujejo, torej
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	členovi vezki z nožom ne poškodovajo. XXXVII. Poglavje. Otekline iz zunajnih vzrokov. Po , vdarku ali drugi sili se včasi napravi oteklina

zunanjih
Botanika (1875): trdi kakor kamen, ali strženasti, mesnati itd. Mnogokrat je v zunanjih plodovih delih nakupičeno staničje, ki ima v sebi škrob, slador

zunanjo

vunanjo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): lup na cepiča pustiti, in tisto stran, ki pride na vunanjo stran, nekoliko debelišo od znotranje pušati. Potem odkoplji zemljo od
zunajno
Divica Orleanska (1848): Jovana (ga prime rahlo za rôko. ) Ti vidiš le stvarí zunajno skorjo, Kér zemska vez ovéra tvoj pogled; Jez gledala v

zunanjo

Fizika (1869):	uporabo gornjega zakona. To tiskalo obstoji iz tlačilnega smrka, čegar zunanjo podobo kaže podobščina 90., njegov prerez in zvezo s tiskalnico
Fizika (1869):	narejajo. 25 Prožnost. Ako se ktero telo stlači s ktero zunanjo silo, pokazujejo njegovi delki večo ali manjo voljo, da bi
Trtna uš (1881):	druge njej podobne žuželke, mora tudi trtna uš spreminjati svojo zunanjo podobo. Godi se pri njej nekaj podobnega, kakor pri gosenicah

▶ zunanjost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zunanjosti
Tiun - Lin (1891): tem zapazim da je hiša, kolikor sem mogel soditi po zunanjosti, last imovitega moža in to mi je bilo po godu

▶ zužemskim pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

zužemskim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): bolj preskerbeti; pa kaj se zgodí? Na spodnjim Štajarskim , v žužemskim kantonu, je prebival kmet v revni koči, imel je 300

▶ zvabiti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvabil

Maria Stuart (1861):	Elizabeta s pismom v roci. Burleigh. Elizabeta. Tje me je zvabil! Treščil me v sramoto! O, izdajavec! Pred sovražnico Slovesno me
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	biti," zaterjuje Tone slovesno. "Pa zakaj — povej mi odkritoserčno — si zvabil logarja v divji graben? "
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	verjel. Pa je bilo tudi nerazumljivo, kako da je logarja zvabil v divji graben, da bi ne bil vedel, da je
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	nesrečni kraj? " "Katarina," odverne Tone počasi, "da, jaz sem res zvabil logarja v divji graben, to je resnica —" "Torej venderle, kako
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	"Torej nijsi ti logarja v divji graben zvabil? " vpraša Katarina naglo in veseli up jej razjasni obličje. "Pa

▶ zvagati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvaga
Rudninoslovje (1867): potem se z ostalo vodo i z rudnino še enkrat zvaga i njena sedanja teža bodi Q. Da ni nekaj vode

zvagajo

Maria Stuart (1861):	hudodelstvo; Skrivnost še krije hudodelnike. Preiskovavna sodba se odpre, Da zvagajo po pravdi se besede, Da sodijo pogledi se in misli
Mineralogija in geognozija (1871):	razkroji v svoje dele in da se deli na tanko zvagajo. To operacijo imenujemo kvantitativno analizo, pa je jako zamudna in
Botanika (1875):	in le rudninske njene sostovine ostanejo. Ti ostanki se zdaj zvagajo, s čem so dobi, koliko prsti je zgorélo. Čim manj

zvagamo
Rudninoslovje (1867): posebna teža tako: Kosec rudnine i steklenico z vodo napolnjeno zvagamo, vsako posebe. Teža rudnine recimo naj bode p a teža

▶ zvaliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvalil
- svalil
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in veſ nepokójin je bil in ſ ſhprikljize ſe je svalil. Zheſen dolgo na sraku ſvoj duh ohrani in predin ga

▶ zvaljan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvaljanim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Obloži pleh z dobro narejenim in do debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol

zvaljano

svalano

Kuharske Bukve (1799):	ga svalaj, de bo sa en noshov rob debęlo; na svalano teſto naſtavi kupzhike od tiga Nr. 5.
Kuharske Bukve (1799):	inu ſolí; vſe dobro ſkup smęſhaj; inu s' tim pomashi svalano teſtó sa en noshov rob debęlo; potle preręshi teſto krisham
Kuharske Bukve (1799):	ſladke ſkorie sraven, premęſhaj vſe vkup dobro. Pomashi to na svalano teſto po debeloſti eniga noshoviga roba, rasręshi ga na ſhtir
Kuharske Bukve (1799):	ga svalaj, raſtopi eno unzho rakoviga putra, s' njim pomashi svalano teſtó, potręſi gori sręsane rakove vratove, rasręshi na bleke s'

▶ zvaljati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvaljaj

svalaj

Kuharske Bukve (1799):	naredi s' moko is tiga vſiga teſtó na dili, ga svalaj; potle ręshi po perſti debęle, inu pol perſta dolge nudelne
Kuharske Bukve (1799):	oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo

zvaljaj

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jajc in vode terdo testo, iz testa pa majhne hlebčike, zvaljaj te dobro do debelosti noževiga roba, zreži na rezance (nudelne
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	naj pol ure počiva. Zdej ga do debelosti noževiga roba zvaljaj, zreži ga na dva persta široke in trikrat toliko dolge
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potresi, nekaj testa nanjo deni in za pol persta debelo zvaljaj. Potlej ga z izrezicam, ki ima velikost otročje roke, na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	terdo kuhane rumenjake in dvajset lotov moke perdeni. Potem testo zvaljaj, s kozarčikam izreži in po dva in dva skupej deni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	naredi. Dobro zgnjeteniga deni na dobro z moko potreseno dilo, zvaljaj ga z valjarjem do debelosti eniga persta ter ga izreži
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in gnjeti ga. Potem ga pa do debelosti noževiga roba zvaljaj in ali v modle deni ali pa kolačke ali končke

▶ zvan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvan

Kemija (1869):	manganov okis, Mn2O3 (Braunit) in pa hidrat tega okisa, Manganit zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec, MnO, pobarva steklovino vijoličasto
Mineralogija in geognozija (1871):	ga je večkrat v zmesi z druzim kamenjem. Prsteni apatit, zvan osteolit (koščeni kamen), ki se dobi v Vetrovi, ima v

zvana
Zoologija (1875): nego kosti, zlasti trda je vnanja prevlaka, sklenina ali emalj zvana, katera ima komaj 1/25 hrustančeve tkanine. Nasproti temu je pa
zvane
Kemija (1869): staničnina ali celuloza imenovana, ki dela ali drobne mehurčke, stanice zvane, ali pa podolgaste cevi. V teh stanicah in ceveh so
zvanega
Mineralogija in geognozija (1871): narastel 30 črevljev debel. Karlovarski vrelec izločuje mnogo apna, tako zvanega aragonita. Na Islandu pušča Geyser kremenato škraljup. Tudi železno rudo
zvanem
- zvanim
  Zoologija (1875): vrst. Školjke so zaprte v dve lupini, ki ste tako zvanim sklepom zvezani in se s pomočjo posebne mišice zapornice zapirate

zvani

Rudninoslovje (1867):	dvorobe b na konceh stranskih osi, zato tudi stranski ogli zvani; i dvojne robove: 2 x 4 = 8 (4 zgoraj 4
Mineralogija in geognozija (1871):	tanko, ½ palca do 2 črevlja debelo skladasti apnenci, tako zvani Guttensteinski skladi (od Guttenstein v zgornji Avstriji, zakaj tam so
Mineralogija in geognozija (1871):	včasi polna druzega kamenja. Na ta način postali so tako zvani premeti, ako je moč pritisnila samo na kakov oddelek te

zvanih

Kemija (1869):	krhka kovina, ki se večidel dobiva iz dveh rudnin, kalamina zvanih, od kterih je ena ogljenčevokisli, druga pa kremenčevokisli cinkov okis
Mineralogija in geognozija (1871):	njo. Grenke soli je pa v mineralnih virih, v tako zvanih grenkih vodah jako dosti razmočene, posebno v Sedlici (Seidlitz), v
Zoologija (1875):	iz Kine v Evropo, držé ju v posebnih vdih, tako zvanih fazanjakih. Oba sta krasna ptiča, prvi se sveti kakor zlato

zvano
Zoologija (1875): Iz plošnatice (Tellina gari) pripravljajo v Indiji neko omako, bokasan zvano, ki je na glasu kakor posebna slaščica. Zevčica (Chama) in

▶ zvati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zove

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Iz Damaska je tista sliva, ki se dan današnji „damaščanka” zove. Nekdaj so iz jutrovih dežel le suhe češplje v Evropo
Rudninoslovje (1867):	ogel enakorob, ako so pa robovi razni, tudi ogel se zove raznorob, i to dvorob, trirob itd. Na dvorobem oglu se
Rudninoslovje (1867):	kvadrata ter se imenújejo stranski, i — ker se ón kvadrat zove tudi piramidino stojalo — tudi stojalni robovi (bb). Enakoroba se imenuje
Rudninoslovje (1867):	več ne bode modre galice, ampak zelena. Raztopljena modra galica — zove se bakrica (Cementwasser) — nahajajo po mnogih bakrénih rudnikih, n. pr.
Mineralogija in geognozija (1871):	očitno vidi, da je neptunskega nastanja, ki se tudi najrajši zove premogovno gorovje. Kot tretja tvorba po tem sledi tretjegorje ali
Zoologija (1875):	prst, namreč palec more stikati z vsemi ostalimi prsti, inače zove se šapa ali capa. Zadnji člen prstov pokrit je z
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ter se računa po procentih. Ako odštejemo diskont od dolga, zove se ostanek gotova, sedanja ali diskontovana kapitalna vrednost (bare, gegenwärtige
Občno vzgojeslovje (1887):	zaznava ali obnova zaželenega predmeta neprestano vzbuja željo, tedaj se zove nagnenost (nagnenje). Sklonost in protivna jej nesklonost silite le k
Občno vzgojeslovje (1887):	imenuje se zakonitost, — ako pa se odnaša na privatno pravo, zove se poštenost.

zovejo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vročine, jih navadno za tega voljo le zimce (zimske vina) zovejo. XX. Nekaj od koristnega drevja. 8. Beli glog. Beli glog
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naših pridnih in marljivih plavičarjev ali flosarjev (kakor se sami zovejo) od vseh strani spoznavati, njih stanje, tergovino, veselje in žalostne
Viljem Tell (1862):	Skalic, Leži livada skrita v sredi gozda, Trebišče jo pastirji zovejo, Ker tam so gosti iztrebili gozd. Deželo našo loči ta
Rudninoslovje (1867):	ostri ali topi. Kristalni liki, ki imajo zgol enake robove, zovejo se enakorobi liki (gleichkantige Gestalten). sl. 13. 3. Ako se
Mineralogija in geognozija (1871):	postane iz piramide, ako se ktera podružna os podaljša neskončno; zovejo se tudi dome (doma gr. streha), pod. 27. Rombiški liki
Mineralogija in geognozija (1871):	23 in na krvnolugovi soli pod. 24. Pololiki tetragonalne piramide zovejo se sfenoidi P/2, ki se nahajajo na kuprenem kizu

zovo
Valenštajn (1866): udári! vprašájte, če vam je dragó, Divije nas Fridolančeve lovce zovó, Iména le-téga nikdar ne grdimo — Prodrzni v pláho deželo vršimo

zovemo

Mineralogija in geognozija (1871):	ti stebri počez preklani, po tem se imenujejo členasti. Steblasto zovemo kamenje, kedar so njegovi stebrički majheni pa ne prav pravilno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razvidno pred vsem računsko razmerje s trgovskimi prijatelji. Táko vknjiževanje zovemo jednostavno knjigovodstvo (einfache Buchführung).
Aritmetika za učiteljišča (1885):	katere so v blagajniški in glavni knjigi le posredno zaračunane, zovemo postranske ali pomočne knjige (Nebenoder Hilfsbücher). Njih število se ravna
Aritmetika za učiteljišča (1885):	1 in sama s seboj, nego tudi z druzimi števili, zovemo sestavljena števila; n. pr. 8, 15, abc. Število, s katerim
Aritmetika za učiteljišča (1885):	5, 7 ali 9, katera tedaj niso z 2 razdelna, zovemo liha (nepar) števila (ungerade Zahlen). Občna oblika lihim številom je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednačbami ter iz teh jednačeb vrednosti za neznana števila iskajoč, zovemo algebro. Razrešujočim s pomočjo algebre kako nalogo nam je torej
Aritmetika za učiteljišča (1885):	cmz. Števila, katera nimajo razven 1 nikakeršne druge skupne mere, zovemo relativna (medsebojna) praštevila (relative Primzahlen); pr. 2, 9, 12; prav
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ako dá, z le-tém razdeljeno, celo število za kvocijent. Dividend zovemo v tem slučaji divizorjev mnogokratnik (Vielfaches), divizor pa dividendovo mero
Aritmetika za učiteljišča (1885):	se prepisujejo trgovska pisma, katera piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik. V pismovnem prepisniku se zaznamenujejo strani z zaporedoma

zoveta
- zovete
  Rudninoslovje (1867): sorodni liki imajo tri razne osi, od kterih samo dve — zovete se stranski osi — še navpik stojite druga na drugej, tretja
zval
Gozdovnik (1898): Mani-sangriente; mladi, imajoč Indijanko za mater, se je v Kanadi zval Hafbrid, v Zveznih državah Seng-mel, v Mehiki in pri Apačih

zvali

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	doberških toplic Bad Neuhaus). Tadanji junaški doberški fajmošter so se zvali Franc Perkan. Pogovori vredništva. Gosp. dr. R. v G: Česar
Ferdinand (1884):	Njegove zasluge pa, katere so njegovi zavidljivci zvali le slepo srečo, nakopale so mu mnogo mogočnih sovražnikov. Najhujši

zvati
Lohengrin (1898): život moj! Lohengrin. Elza, mož li imám jaz tvoj se zvati, Da zemljo ščitim ti močnó, Da nič od tebe me

▶ zvečer prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvečer

svezheer

Abecedika ali Plateltof (1789):	ſhe ſim jeſ bres gręha: O de v'meni pazh svezhęer, ku sjutrej Skerb sa zhiſto vęſt nikdar ne nęha! Naprejvsetje
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſhe ſim jeſt bres gręha: O de v'meni pozh svezhęer, ked sjutrej skerb sa zhiſto vęſt nigdar nenęha! Naprejvſetje. Dokler

svezher

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	s' medam pomashi, 3. al 4. dni sapored sjutrej, inu svęzher. Aku pitani preſhizhi nozhejo radi jeſti, ovſsa na pezhi poſuſhi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Svezher ſhe tiſti dan ſe je Jesuſ sbranim apoſteljnam v' Jerusalemu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	misi ſtregla. To je kmal po vſim meſtu saſlovélo, ino svezher ſo od vſih ſtrani bolnike pred Petrove vrata noſili. Jesuſ
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi shiveli, koliko bolj bres ſkerbi bi ſe truden goſpodar svezher vlegel, in koliko menj bi naſ neſrezhni ljudjé nadlégovali ! Sméſ

svezhera
Biblia (1584): od Nebes puſtil viditi. On pak je odguvoril, inu djal: Svezhera pravite vy: Bo en lép dan, sakaj Nebu je erdezhe

večer

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prestrašil in spijoče prebudil ter z grozo navdal. S. Štefana večér o devéti uri je pa v bližni vasi, Mateni, pét
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	slovenske device v tako družtvo stopiti! (V Ljubljani) je četertek večer med 8. in 9. uro grozen hrup postal: neznan pes
Zlatorog (1886):	a krav nad sto gotovo! »Povabila nas je za jutri vêčer »Na ples in jed. Če greš, ne bo ti žal

vezher
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ponavedama na-nj ſtopi in ga ſtáre. Kader prediza v ſaboto vezher neha preſti, odſuzhe roko s perutnizami in s vretenam vred

zvečer

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mesto obhajalo, je bilo takó veliko, de ga ni popisati. Zvečer je bilo celo mesto z vsimi predmestmi prav lepó razsvetljeno
Zlata Vas (1848):	zapisati. Tako so od vsake hiše vsak dan zjutraj in zvečer mléko svojih krav prinesli. Od ptujih krav pa ni smel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	3 ljudje ne smejo skupej na ulicah biti; od 8 zvečer do 6 zjutrej mora vsak v svoji hiši doma biti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ni še ranil, bo na smert obsojen itd.; od 6. zvečer se morajo že vse gostivnice, kavarnice in štacune zapreti in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Nju Veličanstvoma dopadli potomci Serbov iz vasi Peroj blizo Dinjana. Zvečer je bilo razsvetljeno mesto in staro gledišče (arena); v gledišču
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ločiti. Potem se vsakemu prasiču dvakrat na dan, zjutrej in zvečer sledečega zdravila med pičo daje: Enoletnim in dveletnim prasičom pol
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dan hodijo, ki na nogah obsedi, in kedar se jim zvečer v štali noge ne odergujejo s slamo ino ne omivajo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	prav pridno delala; v jutro sta perva vstala in se zvečer zadnja spat vlegla.
Tiun - Lin (1891):	smo zadrgnili jadra, privezali krmilo in se prepustili valovom. Še zvečer istega dneva premeni se veter v severovzhodnik, postane še močnejši

▶ zvedavo prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvedavo

Mahmud (1870):	To je govoril Mahmud, mladi Muzulman in dekle je vpiralo zvedavo v njega oči. Milo se jej je zdelo zapustiti domovino
Cyclamen (1883):	je menda gospoda s pristave,« zagodrnjal je Tileh ter jih zvedavo ogledoval. Hrast pa je na prvi pogled vedel, kdo je
Od pluga do krone (1891):	Detelji. Detelja se mu je začudil in ga je silno zvedavo pogledal: «Peterca, kaj boš s tohkanj vinom? » «I kaj drugega
Od pluga do krone (1891):	oknu, na katero je ravnokar sedel vrabec in nekolikokrat jako zvedavo pogledal v hišo. Vrabec zopet odleti, Jurče pa ugleda strijca
Lisjakova hči (1892):	da bode Klotilda itak silila vanjo. Res vpraša bratranka takoj zvedavo dalje: »Kaj na primer? « »Tista, ki ima mnogo sorodnikov, ima
Hudi časi (1894):	ali slej avstrijski državi nazaj. »A kaj potem? « vprašal je zvedavo Birk in mu pogledal v oči. »Ker sedaj tako razsajam
Očetov greh (1894):	zvezi z drugima dvema. Trije naših študentov se obrnejo in zvedavo ogledujejo sosede, dočim ostala dva dražita Kočevarja. »Guvernanta! « deje jeden
Najmlajši mojster (1896):	vse orodje in osobje od Tramterice. « »In hišo tudi? « povpraša zvedavo jetnik. »Ne vem, najbrže tudi. « »O, tega pa že ne
Moja hoja na Triglav (1897):	ustnicam. To bi bila lepa slika! Otrokove bistre oči pol zvedavo, pol nezaupno vame uprte, moja levica lahno in skrbno ovita

▶ zvedeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zve

Mineralogija in geognozija (1871):	§. 45). Največkrat se rabi solna kislina zato, da se zvé, ali mineral ž njo pomočen zašumi, t. j. ali ima
Spisi Krištofa Šmida (1883):	bilo zánjo. Po dolgotrajnem potovanji dospé na mejo Tirolske, in zvé, da jo nek star, pošten Tirolec rad sprejme v svojo
Ferdinand (1884):	za katerimi je v malo dnéh umrl. Ko grof Alfonz zvé to žalostno novico, pretrese ga jako in do smrti vžali

zvedel

zvedil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mesca na ogled postavljene, kjer bo vsak obertnik tudi ceno zvedil, po kteri se te reči v Arabii in Kini prodajajo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	bil prevzel, rekoč: „Poterpi eno malo! z časama boš vse zvedil. — De ti povem, Mina ljuba duša, vredna de jo oba
Zlata Vas (1848):	in začeli so se sramovati. — Zdej še le je vsak zvedil, koliko premoženja mu po poravnanji vsih dolgov vlastniga ostane. Tega
Maria Stuart (1861):	zaupanje se vkradel njihovo, Da kaj od njih zvijač bi zvedil bil.

zvedela
- zvedela
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Prav za prav sem danes k vam prišla, da bi zvedela za kakega človeka, ki gre v Rim. Poprej ste mi
- zvedila
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): natanjko storiti, de se bo dobrota in cena pridelaniga brošča zvedila. ” — Namén tega oznaníla je, kmetovavce v tacih krajih , kjer je

zvedeli

zvedili

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	radi zvédili? Od več krajev naše dežele ste med letam zvedili, in ste nam zopet v Novicah priobčili, kako de se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	opomnili. Kako de je pri nas z letvino, bi radi zvédili? Od več krajev naše dežele ste med letam zvedili, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne bota kaj opravila. O malo dnéh pa bomo vse zvedili. Stan kursa na Dunaji 30. decembra 1854. Obligacije deržavnega dolga

zvedelo

Dragojila (1864):	saj o njej se tudi nič druzega ni v Carigrad zvedelo, negó da je iz smirniške luke izplula. Obžalovati bi jima
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	ker ni veroval na birokratično nezmotljivost in se je celó zvedelo, da je zapisan v več takih društev, katere so njegovi
Pomladanski vetrovi (1881):	pa premislil, bojéč se, da bi se njegovo zločinstvo ne zvedelo. Izvabil je dečka k sebi z vrta na cesto, tam
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	vse hostnike, kajti se dozdaj za nobenega druzega še ni zvedelo, da bi bil oženj en. Jazbino zapušča samo jedenkrat v
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	posebno božjo obrambo. Ime in življenje tisovškega puščavnika se je zvedelo zdaj daleč čez meje slovenske domovine. Slišala je o njem
Šaljivi Slovenec (1884):	kar vas bom jaz vprašal. Slavno sodišče bi namreč rado zvedelo natančne zatoženčeve besede. Če o sebi govori, vendar ne bo
Arabela (1885):	premoženja. Prej je menil, da se ne bode to nikdar zvedelo in da se bodo med seboj pogodili, ko postane Arabela
Jarem pregrehe (1895):	morem. « »Pisma delat« torej niso šli Krajčevi tisti dan. In zvedelo se je le prekmalu, da je Bogme vsega tega kriv
Gojko Knafeljc (1899):	kako me je bolelo to škodoželjno posmehovanje, ko se je zvedelo, da sem prestavljena, prestavljena spričo najine ljubezni, spričo tebe! – Vedela

zvedilo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): več krajev od tega potresa pisali, potlej bi se lahko zvedilo, kakó na dolgo in na široko je letá potres segal

zvedeti

zvediti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Selimu nekidan neizrečeno zameri. S kakim djanjem ali opušanjem, nismo zvediti mogli. Sultan o temu ni govoril. Rečene stare bukve nam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bila, ter de on potem več ničesar od nje ni zvediti mogel. Zdaj, ko mi od njega govorimo, je bil ravno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	raznih krajev. ) Od štajarsko-krajnske meje 27. Grudna 1845. Ko željite zvediti*, kakošna de je na Štajarskim z korúnam: Vam oznanim, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	broja korún. S. Iz Radgone 29. Grudna 1845. Vi Želite zvediti, ali se kje na Štajarskim gnjiloba krompirja kaže. Na to
Zlata Vas (1848):	to zgodilo, se mora poprej vas pogrezniti. Če bi le zvediti mogel, kdo de mi je te zaderge nastavil! “ De bi
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	pravi, pa de vender kaj več ni mogla od nje zvediti.
Stric Tomaž (1853):	Tu (Thoux), ki je bila po govoru Šelbita zelo radovedna, zvediti, kako se kej v Kentukii godi. Šelbi ji pove vse
Stric Tomaž (1853):	prične dražba. Stari materi hudo serce tolče, radovedna je bila zvediti, kako se bo izšlo.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	od njih spomnile. Hočem tedaj, kolikor vém in kolikor sem zvediti mogel, povedati našim bravcem od teh pogumnih našincev. Savina (izgovarjaj

zvemo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ali ne? in stari oče pravijo: No, zdaj vender kaj zvemo, kako se po svetu godí. — Kogar bi utegnili stroški od
Rudninoslovje (1867):	teža Q. Ako težo Q odbijemo od prejšnje p + q, zvemo težo vode, ktero je rudnina izrinila, to je: težo vode
Rudninoslovje (1867):	Če tedaj podelimo težo živega srebra s težo vode, onda zvemo, kolikokrat je živo srebro teže od vode. To je živega
Rudninoslovje (1867):	eno i drugo, ter obojič odbijemo težo prazne steklenice. Tako zvemo težo vode i težo živega srebra v istej prostornej enoti
Rudninoslovje (1867):	m. Če tedaj težo rudnine p podelimo s težo m, zvemo, kolikokrat je rudnina teža od vode, i to je te

zveš
Blagomir puščavnik (1853): zadene, kar koli hoče, vse boš lahko prenesla. ” „In ako zveš, da se divji Brie bliža naš grad oropat, ne mudi

▶ zvedljiv pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvedav, radoveden; [sskj]

zvedljiv
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): Vilkotu dala, ki je bolj pokoren, pa tudi ni tako zvedljiv, kakor si ti. “ Prislovica že pravi stara: Zvedljivost ni nikol

▶ zvedljivost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

radovednost; Pleteršnik

zvedljivost
- vedljivost
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): tem nauka en kos. ” To z drugim se besedam reče: „Vedljivost derzna se opeče. ” — r. Vganjka. Piše kadar mertev je , Kadar
- zvedljivost
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): ni tako zvedljiv, kakor si ti. “ Prislovica že pravi stara: Zvedljivost ni nikol’ brez kvara.

▶ zvek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvok, zven; Pleteršnik

zvek
Fizika (1869): primérih. Ako udarim s kládivom ob zvon, čujem zvok ali zvek. Ravno to se dogodi, ako potegnem z lokom ob napeto

▶ zveličan pridevnik, splošni, presežnik(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najbolj zveličana; kontekst

najzveličanejša
- nai svelizhaneishi(združena oblika)
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): tvoi sin: ti pa niega Mathe jas tabe prosim o nai svelizhaneishi mati boshja: jas tabe prosim o Maria skues vse

▶ zveličan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zveličan

isvelizhan

Biblia (1584):	mojga Imena volo: Kàteri pak do konza obſtoji, ta bo isvelizhan.
Sacrum promptuarium (1695):	Tempelni je vuzhil tu kar ima ſturiti zhlovek, aku hozhe isvelizhan biti. Quotidie eat docens in Templo. Inu vſe letu kar
Branja, inu evangeliumi (1777):	uſſi ſtvary. Katiri bo viruvov, inu bo kerſhen, ta bo isvelizhan : katiri pak nabo viruvov , bo pogublen. Zhudeshi pak, katiri pojdejo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vólo: katęri bó pak do konza ſtanovitèn oſtal, tá bó isvelizhan. 23. Kadar vaſs bódo pak preganjali v' letim męſti, bęjshite

svelizhan
Biblia (1584): ſyn. Inu Iesus je odguvoril inu je djal k'njemu: Svelizhan ſi ti Simon Ionaſou ſyn: Sakaj Meſſu inu Kry nej
zveličan
Maria Stuart (1861): zgubil! Kako ceno, kako Nebeško srečo sem od sebe vergel! — Zveličan duh na grozno gre morišče, Obup, ves pekel v persih
ſvelizhan
Ta male katechismus (1768): Se pak uſſake ſhiher kerste? Uſſake; ſakaj koker ſna uſſake ſvelizhan biti, toku ſna tudi uſſake ta mitel ſa tu nuzat

zveličane

ſvelizhane

Ta male katechismus (1768):	Evangeliumu tudi taisti, katiri so revni, inu nasrezhni vidit, ſa ſvelizhane, inu srezhne derſhani. Kolkajn je takeh ſvelizhanstuv? Oſſem, katire je
Ta male katechismus (1768):	on v' pravi Katholshki Zirkvi posvetzhuje, inu skus goripostavlene mitelne ſvelizhane stury. Bo tedej tu spoſnanje te vire k' islaganju te

zveličani

isvelizhani

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu premiſhluvala. Satorei: Beati, qui audiunt verbum Dei, & cuſtodiunt illud. Isvelizhani ſo ti, katiri boshjo beſedo poſluſhajo, inu tiſto ohranio. To
Branja, inu evangeliumi (1777):	aku vi tudi kaj terpete sa pravize volo, tok ſte isvelizhani. Na- bojte ſe pak njeh ſtrahuvanja , inu napreſtraſhite ſe satu
Branja, inu evangeliumi (1777):	rekuv: Satu ke ſi ti mene viduv Thomash, ſi virjev. Isvelizhani ſo ti , katiri niſſo videli , inu ſo virjeli. JEsus je
Branja, inu evangeliumi (1777):	to beſſedo od njeh ſerza, de ony virujęjozhi nabodo isvelizhani. Katiri ſo pak na pezhovje, ſo taiſti, katiri, ke ſhliſhejo

svelizhani

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kar je v' njih saſejániga, de ne vérujejo, ino niſo svelizhani. Per kterih ser-
Genovefa (1841):	je miſlil, de je Genovefin duh pred njim. „O, ti svelizhani duh môje Genovefe! ” je glaſno savpil, „sakaj nasaj hódiſh, me

ſvelizhani
Branja, inu evangeliumi (1777): v' katirimu vi tudi ſtojete , ſkus katiriga boſte vi tudi ſvelizhani: Zhe ſte ohranili, v'kajfeni viſhi ſim vam jeſt pridiguvov, zhe

zveličanih
- isvelizhanih
  Branja, inu evangeliumi (1777): Angeli, inu Arhangeli, sa naſs Boga proſite. Vſe ſvete verſte Isvelizhanih Duhov sa naſs Boga proſite. Sveti Joannes Kerſtnik, sa naſs
- svelizhanih
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Nekdo je rekel Jesuſu: „Kaj nè, uzhenik! malo jih bo svelizhanih? “ Jesuſ pa je njemu ino unim, ki so per njem
- zveličanih
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): da seže njegov pogled noter v sredo angeljskih trum in zveličanih bratov, da kakor Štefan gleda krasoto odpertih nebés. Njegovo serce

zveličano

ſvelizhanu

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſvojo ſhtimo med ſolkam goriusdignela, inu je k'njemu rekla: ſvelizhanu telu ! katiru je tebe noſilu, inu te perse, katire ſi
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſvojo ſhtimo med folkam goriusdignila, inu je k' njemu rekla: ſvelizhanu telu! katiru je tebe noſilu, inu te perſi, katire ſi

▶ zveličanski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zveličaven; [sskj]

zveličanske

isvelizhanſke

Hrana evangeljskih naukov (1835):	X. Prasnik ſv. tréh kraljov, ali rasglaſenja Goſpodoviga. Od ſvete isvelizhanſke vére. Modri is Jutroviga ſo priſhli Jesuſa molit. Mat. 2
Hrana evangeljskih naukov (1835):	s' neſpokorjenim gréſhnikam v' ojſtro ſodbo iti, ako sapravi ſvoje isvelizhanſke dni, ki ſo mu v' tém shivlenji odkasani, le pripravljati
Hrana evangeljskih naukov (1835):	to nam Jesuſ v' deneſhnim ſv. evangelji shiv isgled ſvete isvelizhanſke vojſke pokashe. I. V. 14. Neſkonzhno pravizhen Bog je v'
Hrana evangeljskih naukov (1835):	volji boshji reſheni, tamkaj pa vezhno isvelizhani bili. — To ſo isvelizhanſke rezhi, sa katere moliti je naſha dolshnóſt; vſe drugo je
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ravno tako, pravi Kriſtuſ, tudi vezhni Bog ſvojim vernim le isvelizhanſke nauke raslaga, njim le poſvezhujozhe sakramente deli. Pa kakor ſe
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ino veliko jih ſhe ſamim ſebi isvelizhanja ne preſkerbí, satrati isvelizhanſke dni ſvojiga shivienja ino slat zhaſ, ſvoje nar drashej blago
Hrana evangeljskih naukov (1835):	povédati imam od boshjih rezhi, od boshjiga kraljeſtva ino ſv. isvelizhanſke zerkve na semlji; pa kaj de ſte ſhé vſi preſlaboumni
Življenja srečen pot (1837):	poliuſbal Jesuſoviga nauka veſel glaſ. Bog mu da nebeſhko luzh isvelizhanſke vére prav ſposnati; bil je kerſhen in med osnanovavze boshjiga
Življenja srečen pot (1837):	zhudesh jih je Kriſtuſ poklizal jit po vſim ſveti ſkos isvelizhanſke nauke ljudi v' nebeſhko kraljeſtvo lovít alj ſpravljat. Gredózh ſo

zveličanske
Stric Tomaž (1853): naenkrat na gori Korun, kjer je Učenik in Zveličar sveta zveličanske čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega serca, ki

zveličanskega

isvelizhanſkiga

Hrana evangeljskih naukov (1835):	opravila zhloveka budi, ſvoje shivlenje neprenehama v' dobro obrazhati, de isvelizhanſkiga zhaſa ne samudi, ki mu je na tem ſveti odlozhen
Hrana evangeljskih naukov (1835):	gréſhnika ni, kakor duſhna ſlepota: zhe sazhne reſnizo ſovráshiti, ſe isvelizhánſkiga nauka ogibati, ino tako v' ſv. Duha greſhiti, kar ſo
Življenja srečen pot (1837):	ti po ſvetih osnanvavzah kerſhanſke vére prijel; ohrani nebeſhko blago isvelizhanſkiga nauka, ino ſtori po beſedah ſvetiga Pavla, ki naſ vuzhí
Življenja srečen pot (1837):	je mladih lét lepota. “ ˛Sv. Ambrosh. 3. ˛Sv. Andrej. Ljubej isvelizhanſkiga krisha. Boga prav ſposnati, ino ſvoje shivlenje po boshji volji

zveličanski

isvelizhanſki

Hrana evangeljskih naukov (1835):	Vſaka beſeda, ki jo je sgovoril, je bila sa duſho isvelizhanſki nauk; vſaka ſtopinja, ki jo je ſtoril, je bila dobrota
Hrana evangeljskih naukov (1835):	take, zhe ravno nehvaleshne gréſhnike, pomozh preſkerbi, ſkos katero ſpet isvelizhanſki mir sadobijo, ako le ſami hozhejo. Ravno per téj priliki
Hrana evangeljskih naukov (1835):	lét isvelizhanja ſvojiga samudiſh! Premiſli torej deneſ: Kako drag je isvelizhanſki zhaſ tvojiga shivlenja. Eno ſamo leto na ſveti toliko veljá
Hrana evangeljskih naukov (1835):	poſtal, bo isvelizhan; kdor bi pa moje nauke savergel, ino isvelizhanſki zerkvi priſtopiti ne bo hotel, bo tudi on od Boga
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſv. kerſhanſka véra le dar boshji, katero je Jesuſ ſvoji isvelizhanſki zérkvi sapuſtil, ino ſvojim apoſtelnam vſim narodam osnanovati vkasal. V.
Hrana evangeljskih naukov (1835):	hozhete biti dobre Jesuſove ovzhize, oj tak: 1. Poſluſhajte sveſto isvelizhanſki glaſ boshje beſede, sakaj té je glaſ Jesuſa Kriſtuſa naſhiga
Življenja srečen pot (1837):	shuga; perpravlen je sa Jesuſa vmreti, ſvoje domorodze v' pravi isvelizhanſki véri poterdit. Shènejo ga na moriſhe, ino mu svunaj ſedajniga
Življenja srečen pot (1837):	je dno ſvete zhiſtoſti. “ (˛Sv. Ambrosh. ) ˛Sveti pôſt je tiſti isvelizhanſki moſt, po katerim ſo ſvetniki v' nebeſa hodili; ſrezhno boſh
Življenja srečen pot (1837):	ſmerti ſvetiga Pavla, ktero je v' Rimi preſtál, ſv. Luka isvelizhanſki nauk Jesuſove vére po ſvéti osnanuje. Bog mu je dal

zveličansko

isvelizhanſko

Hrana evangeljskih naukov (1835):	podpiramo, kakor ſo nekdanji kriſtjani sa naſ ſtorili. V' to isvelizhanſko dobro delo ſe je v' naſhih deshelah bratovſhina ſv. Leopolda
Hrana evangeljskih naukov (1835):	je ſposnati boshje rezhi, ako le hozhemo; pa hudobnesh vſe isvelizhanſko kakor Herodesh v' pogublenje oberne. V. 7 — 8. Herodesh své
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ljudmi pa tudi krivizhni hudobneshi prebivajo, ktéri s' ſvojimi hudobami isvelizhanſko ſrezho poſhtenih kriſtjanov tergajo, kakor derézhi volki pohlevne ovze. Takſhni
Življenja srečen pot (1837):	rojaki ſhe vezh del v' temnizah malikvanja shiveli, katerim je isvelizhanſko véro Jesuſovo osnanoval. V' Zeli je ſvetimu Makſimiljanu, kakor pravijo
Življenja srečen pot (1837):	sa trojno lepoto: ſvojimu ſerzu sa ſveto zhiſtoſt, glavi sa isvelizhanſko modróſt, duſhi pa sa reſnizhno poboshnoſt; v' ti trójni lepôti
Življenja srečen pot (1837):	ſvojih ſtariſhev ino shlahte ſe v' ſvoj kraj poda, jim isvelizhanſko véro osnanovat; alj le ſamo mater je Kriſtoſu pridobil, terdovraten

▶ zveličansko prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP

zveličansko
- isvelizhanſko
  Hrana evangeljskih naukov (1835): je sazhél govoriti, ino vſi ljudje ſe zhudijo nad tém. — Isvelizhanſko je, kraljéſtvo hudobije rasdirati, pa tudi teshavno, ker vſi hudobneshi

▶ zveličanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zveličanja

isvelizhanja

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	k' nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim, o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj is potóka tę ſvęte kryví, katęra k'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	gamogozhni, ſim jeſt tebe vſliſhal; inu na dan tiga isvelizhanja ſim jeſt tebi pomagal (II. Kor. 6, 2. Isa. 49
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	poſta en priętni zhaſs, inu vſi njega dnęvi, dnęvi tiga isvelizhanja poſtali? Letó ſim vaſs priſhàl danàs vuzhit, inu vam povędat

isvelizheina

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	skus katiro ſo yſe rezhy ſtvarjene, on ima beſsede vezhniga isvelizheina, inu vunder, kader to reſsnizo govory, ga nozhjo ſliſhet. Sakai
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu ſynagogah v' timu nauku te prave vire, inu isvelizheina podvuzhiu, inu vunder obeniga ni, katirimu bi tvoja nar vezhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sgudna saria bres ſonza ni, taku tudi obeniga sazhetka tiga isvelizheina bres Boga ni. Oben na pogleda na Boga, de bi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	terpleine sazheu, debi ta vert Gethsemani gratou ta sazhetik naſhiga isvelizheina, kyr je ta vert tiga Paradisha biu ta sazhetik naſhiga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nam je h' nar vezhimu dobizhku, namrezh h' dobizhku tiga isvelizheina, kyr bi bly bres tiſte vſi mogli pogubleni biti. Na

svelizhanja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	De obiſhe ſvoj polk, ino déla njegovo odreſhenje. Podporo perpravlja svelizhanja nam
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naſhim laſtnim ſerzu nam hozhe nepotekljiv ſtudenez reſnize, ſvetoſti ino svelizhanja oshiviti. Kaj ſi bomo boljſhiga voſhili! Sdaj pové Jesuſ sheni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Najviſh'ga porezhe. Pred Goſpodam pojdeſh, pot mu perpravljat, K' ſposnanju svelizhanja Ijudſtvo njegovo perpeljat, Odpuſhánje grehov mu napovedat Po uſmiljeni miloſti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſveti drushbi perdajal ino perdajal, de ſo tako pot vezhniga svelizhanja naſhli. 47. Jesuſ shiví v' ſvojih vernih. Tiſte dni ſta
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Toraj proſite Goſpoda shetve, de delavzov va-njo poſhlje. “ Novo naredbo svelizhanja je ſklenil, ino svezher tega opravzhniga dné je ſhel nekam

zveličanja

Divica Orleanska (1848):	razodela svôje. Umreti hočem strašnih muk, in duša Deležna nej zveličanja ne bode, Če čista ni, gospod, krivice vsake! Dünoa. Čistejši
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	do obličja Ga gledal in iz Njegove roke prejel krono zveličanja? Glej, bojim se, da bi vse to ne ostalo le
Izidor, pobožni kmet (1887):	postali. V revni Izidorjevi koči je bilo več miru in zveličanja, kakor pa po hišah bogatinov in po lepih družbah posvetnjakov

ſvelizhanja

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja nezh ſhellella, inu ſatu kaj svejt od mene derſhy, nisem
Branja, inu evangeliumi (1777):	ognene ſtrelle tega narhujshiga: inu usemite to shelesno kapo tega ſvelizhanja: inu ta mezh tega duha , katiri je beſſeda Boshja. Evangelium

zveličanje

isvelizajne
Sacrum promptuarium (1695): malu zhaſsa vam oſtane, imate ble ſe fliſsat sa vaſhe isvelizajne, inu miſlit tajſtu, kateru je bil odgovoril Diogenes enimu,
isvelizhaine
Sacrum promptuarium (1695): Chriſtus 33. lejt je iskal te sgublene auzhize, ter sa isvelizhaine taiſtih v' nevarnost je poſtauil ſvoj shivot, kakor en dober
isvelizhajne
Sacrum promptuarium (1695): pro ovibus meis. Inu nej iskal obeniga poſvejtniga dobizhika, ampak isvelizhajne tyh dush. Filius hominis venit quærere, & ſalvum facere, quod perierat

isvelizhanje

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu vam povędat is Preroka Isaia, de bómo my naſhe isvelizhanje is ſtudenzov tiga Isvelizharja sajęmali. (12, 3.) Leti ſtudenzi, kakôr
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęra k' ozhiſhenju naſhih gręhov doli tezhe, hózhemo my naſhe isvelizhanje sajęmati, ali tudi vodó sgręvanih ſolsa bomo my ravnu is
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	satvojo talesno inu dushno potriebo skerbi taku tudi ti sanje is velizhanje skerbi. TA 69 KAPITL. Na velzHi petek anu jemenitno

is velizhanje(združena oblika)
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): mozhno roko o Bveg nabeshzhi ozha to moja srezho inv is velizhanje

isvelizheine

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	poſvary, ta greh naprei mezhe, inutiſtu ſvetuje, katiru je sa isvelizheine potrebnu, eniga takſhniga poſluſhat ſi na vſamejo zhaſs, inu nimajo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Gethsemani JEsus, debi on tamkei ſvoiga Nebeſhkiga Ozheta sa naſhu isvelizheine proſſiu, ſhou je pa takei Judesh, debi on sa trideſſet
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sasehanu, inu trudnu mi naſho doshnoſt pruti Bogu, inu sa isvelizheine naſhih duſh opravimo! retki ſmo per ſpovedi, smersli per ſvetih
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	terpleine, katiru je nam perneſslu naſhu odreſheine, inu perparulu naſhu isvelizheine, premislili? ali mi tiſtu sa navreidniſhi sposnámo, koker te poſvetne
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſim obeniga neſhu. O nahvaleshnu zhloveshtvu! sa tebe, inu tvoju isvelizheine ta zhlovek gratani Bog je sdei otoshen, shaloſten, inu preſtraſhen
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kyr mi na negovu britku terpleine nasmishleni, inu sa naſhu isvelizheine, sa katiru je on kry, inu shiuleine dau, naskerbni, ſhe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	eni pridni Boshji ſlushbi, inu h' eni pravi ſkerbi sa isvelizheine naſhih duſh. She vezh govory od Chriſtuſoviga prihoda v' ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	grehe v' eni pravi pokuri milu objokamo, inu tu vezhnu isvelizheine sadobimo. Amen. De accuſatione Chriſti, in domo Pilati. Od satosheina
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ta peklenſki oigen. Inu ta je ta pravi, inu sa isvelizheine te duſhe nar bolſhi ſtrah, od katiriga je sapiſſanu Eccli

izveličanje
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): ampak si do smerti na njem ostal, de bi naše izveličanje popolnama dokončal. Stori, o Jezus! de tudi jest v dobrim

svelizhanje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bi bili od ſtraha okamneli. Tako ſo ti hudobni Nazarezhani svelizhanje od ſebe odrinili. 18. Obilni ribji lov. Jesuſ is Nazareta
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſlushabnika, kakor ſi rekel, ker ſo moje ozhi vidile tvoje svelízhanje, ki ſi ga vſim narodam perpravil; luzh v' rasſvetljenje nevernikov
Genovefa (1841):	sidal. ” — Po tvôji beſédi hozhem, — je rekla po tém, — ſvôje svelizhanje sidáti in terdno ko na ſkali bo ſtalo. „She ternje

zveličanje

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	o mraku, Ne sile, ki opoldne hlastá, Gledat' daš mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v Boga ga stori serčniga ino mirniga, kdor
Oče naš (1854):	Tvojemu ubogemu služabniku prepušeno, kaj Tebi v čast in v zveličanje Tvojih otrok storiti. “
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	de vsi po Tvoji sveti volji živijo in kadaj večno zveličanje doséžejo. Amen. Molitev po s. maši. Odpusti mi, usmiljeni Oče

ſvelizhanje
Ta male katechismus (1768): skus katiro en Kristian s' terdnem ſaupanjam zhaka na svoje ſvelizhanje, inu vezhnu ſhivlenje, Is koga se uzhemo to viſho prov

zveličanjem

ſvelizhanjam

Ta male katechismus (1768):	be nam dobru blu, oskerbi nam Dusho, inu telú s' ſvelizhanjam. II. Ozha, Syn, 'nu svet' Duh usej tri glih, Pershone
Branja, inu evangeliumi (1777):	bodo s' grosnim ſtraham preſtraſhili, inu sazhudili pred tok naglim ſvelizhanjam, katiriga ſe ony niſſo troshtali, ter bodo ſami per ſebi

zveličanju

isvelizhanju
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Bogá k' nuzu tiga zhlovęka ſtvarjene, inu snajo k' naſhimu isvelizhanju ali ferdamanju ſlushiti, kakor jih my vshe potle ponuzamo, poſtanejo

izveličanju

Izidor, pobožni kmet (1887):	bodete, da Vam bo vse Vaše delo in trpljenje k izveličanju pomagalo. Zato pa tudi vsak, naj že teško nosi ali
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	je rekel Jezus. 38. — Križ je znamenje našega izvoljenja k izveličanju. Bog očisti svoje ljubljence že v tem življenju s križem

zveličanju

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	to napeljevali, kar zamore k tvoji božji časti, k našemu zveličanju in k miru in sreči celega keršanstva pripomoči. ” — Pa vsega
Maria Stuart (1861):	hočem v veri svoje cerkve, Edina ta je pot k zveličanju. Melvil. Umiri serce. Živa, sveta želja Pred Bogom je v

ſvelizhanju

Ta male katechismus (1768):	Je enu videjozhe ſnamene te navidejozhe gnade boſhje k' nashemu ſvelizhanju od Kristusa noterpostavlenu; ſakaj nekaj drugega je kar se v'
Ta male katechismus (1768):	svjeti imenujejo? Taisti, katiri, v' S. Evangeliumu ne koker k' ſvelizhanju te dushe potrebni, ampak koker bel perloſhni, inu nuznejshe taistem
Ta male katechismus (1768):	posvetzhenu. Nej pride uſſe k' vezhi zhasti boſhji, inu k' ſvelizhanju moje dushe. Od posledneh rezhy. Odkod pride, de moremo uſſi
Ta male katechismus (1768):	na temu, inu na unemu svejtu (koku delezh nam k' ſvelizhanju nashe dushe sluſhe) odreshil. K' poslednemu se ſraven postave: Amen
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	voditi, katire naſna ſalliti, inu katire te svoje k'vezhnemu ſvelizhanju tudi po teh narojstrejsheh potah tega svejta vode. Serzhnu, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tugent se ſhivy skus krivize, inu poſhre uſſe ſupernoſte k' ſvelizhanju. Ta perpravla pred drugeme ta obras enega Chriſtiana, de nad
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katire mene, inu uſſe Svetnike bres prenehanja nasituje v'nebeshkemu ſvelizhanju. En mahi, mu pametim uſhivaj ta svejt, de tebe naſmame
Abecedika ali Plateltof (1789):	sadobiti, kar je meni na duſhi, inu na teleſsu k'ſvelizhanju potreba, dokler ti uſsegamogozhne, dobrutlive inu svęſte Buh ſi meni
Abecedika ali Plateltof (1789):	Buh! sadobiti, kar je meni na duſhi, inu nateleſsu k'ſvelizhanju potreba, dokler ti uſsegamogozhne, dobrutlive inu svęſte Buh ſi meni

▶ zveličar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zveličar

isvelizhar
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): moji Poſluſhavzi? Obeniga drugiga. On je bil Jęsus, tó je, Isvelizhar: inu drugiga urshoha tę ſmèrti ne bóte neſhli, zhe ga

isvelizher

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	debi Synu Boshjiga isdau. Hodiu je v'ta vert naſh Isvelizher, debi nas per shiuleinu ohraniu, ſhou je pa v' ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sa zhloveka, Goſpud sa jetnika, ſtvarnik sa ſtvar tuojih rok, Isvelizher sa greshnika taku mozhne, inu terde rezhy ſturiti, tulkain britkiga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nemu tiga Angela poſlalu, katiri je nega poterdiu. Naſh lubesnivi Isvelizher v'ſvoji kervavi britkuſti jezhy, inu ſe toshi per timu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	eniga drugiga lepiga nauka sa nas. Nash Isvelizher je s' tiga zila inu honza v'ta vert Gethsemani
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bres tiſte vſi mogli pogubleni biti. Na toshi ſe vſmileni Isvelizher! mi sposnamo, de ſmo doſihmalu bly tiſta prekleta semla, katira

izveličar
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): Izveličar celega sveta! Prosim te ponižno, sprejmi milostljivo mojo opravljeno spoved

iſvelizhar

Ta male katechismus (1768):	nash Gospud, inu Iſvelizhar sam s' svojeme presveteme ustame uzhil, inu moliti ſaukaſal. Kolkajn
Ta male katechismus (1768):	Duh. Amen. Kader se enemu umirava ſgony. JEſu Kriste! nash Iſvelizhar, inu Sodnik! ti Oblastnik zhes ſhive, inu mertve! skus tvoje

iſvelizher
Sacrum promptuarium (1695): Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher. Letu Slatku, inu ner ſveteshi S. Ime bodi vaſh trosht

svelizhar

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	da ſposnati, kteri ga reſnizhno iſhejo. 8. Modri od jutra. Svelizhar je bil she v' tempelj Bogu v' dar perneſen. Pa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sadene vſe ljudſtvo. Nozój vam je v' meſtu Davidovim rojen Svelizhar, Kriſtuſ Goſpod. De ga boſte pa ſposnali, vam bodi to

zveličar

Stric Tomaž (1853):	Misli se naenkrat na gori Korun, kjer je Učenik in Zveličar sveta zveličanske čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega
Maria Stuart (1861):	nič Več nemam — (Vzame sveto razpetje in ga poljubi. ) Moj zveličar! Moj zveličar! Kot ti razpel na križu si roké, Tak
Maria Stuart (1861):	nemam — (Vzame sveto razpetje in ga poljubi. ) Moj zveličar! Moj zveličar! Kot ti razpel na križu si roké, Tak zdaj razpni
Sveti večer (1866):	ravno danes pošlje nam Bog dete, ktero mi osrečiti zamoremo. — Zveličar je prišel, ko tujec na svet in ni imel kam
Deborah (1883):	mej sebe in svoje ljudstvo ter ga učil spoštovanja. Kristijanov zveličar je živel in trpel s človeštvom ter ga učil ljubezni
Oče naš (1885):	trpinčeni križ se v naši domovini zopet vzdignil; nikoli, moj Zveličar, ti ne boš v svoji milosti uboge francozke dežele zapustil

zveličarja

isvelizharja

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Preroka Isaia, de bómo my naſhe isvelizhanje is ſtudenzov tiga Isvelizharja sajęmali. (12, 3.) Leti ſtudenzi, kakôr ſamy lohka saſtopite, leti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vodó sgręvanih ſolsa bomo my ravnu is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam sajemali. Vy samęrkate, lubi Poſluſhavzi, de je moje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Jęsus Chriſtus v' miſel vsame, inu prejme? Od letiga Boshjiga Isvelizharja ſo vam vaſhi ſtariſhi tę perve navuke dali, inu vaſhi

izveličarja

Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	je mogoče moliti, ljubiti, hvaliti in prositi Jezusa Kristusa nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu Rešnjega telesa. Ravno takó se lahko v
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	nadloge. Bolnik naj tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu. 39. — Nekateri le preradi mislijo, da pride

svelizharja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne bo tiſtiga, ki je naménjen biti poſlan, to je, svelizharja. Naródje bodo upali va-nj. ” Vſim ſkupej rèzhe: „Pokopajte me v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe mu ſkuſhnjaviz v' puſhavi perblisha. Ko je toliko od Svelizharja ino njegove neſkonzhne mozhi she ſliſhal, bi ga sdaj rad

zveličarja

Oče naš (1854):	bi mogel umréti, zakaj bi tudi za svojega Gospoda in Zveličarja ne mogel, kteri me je do smerti ljubil? “
Oče naš (1854):	njo. Silno žalostni časi so zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjejo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje
Oče naš (1854):	skušnje priti. Takrat se derži v sili in smerti svojega Zveličarja! “ „Kdo me more od njega stergati? “ je rekel serčni fantek
Oče naš (1885):	srčna bodita! Ana in Alojzij, obrišita si solze; še imamo Zveličarja živega v naših srcih, še živi v nas vera in
Oče naš (1885):	skušnje priti. Takrat se drži v sili in smrti svojega Zveličarja! “ „Kdo me more od njega strgati? “ je rekel srčni fantek
Oče naš (1885):	njo! Silno žalostni časi so zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjujo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje
Oče naš (1885):	umréti, zakaj bi tudi ne mogel za svojega Gospoda in Zveličarja, kteri me je do smrti ljubil? “

zveličarjem

isvelizharjam

Hrana evangeljskih naukov (1835):	je prava ſlushba boshja, ki je ˛Simeona ino Ano s' isvelizharjam sdrushila, ino bo sdrushila s' njim tudi na. III. Lép
Hrana evangeljskih naukov (1835):	nad njim nebeſa odperle, ſv. Duh v' podobi goloba nad isvelizharjam plaval, ino njega ſam Ozhe nebeſhki vſim rasglaſil, rekozh: „Te
Hrana evangeljskih naukov (1835):	prihod ſv. Duha. — Poglejmo tudi mi doneſ ljube duſhe! sa Isvelizharjam v' ſvojim poboshnim ſpremiſhlovanji v' Ozhétovo hiſho; pomiſlimo eno malo
Življenja srečen pot (1837):	ino je hodil tudi on radovoljno po poti terplenja sa Isvelizharjam ſvojim. Kakor je poboshno ino smeraj pohlevno shivel, je tudi

zveličarjev

isvelizharjov

Hrana evangeljskih naukov (1835):	na nébi, ino ſo snamenja zhakali, ki jim bo prihod isvelizharjov osnanilo. Sdaj poſebno svesdo vgledajo, ino po vdajanji boshjiga duha
Hrana evangeljskih naukov (1835):	kateriga deneshen ſv. evangelj perpoveduje? I. ˛Sveti Janes, boshji mosh, isvelizharjov napovedvavz, gréſhnike k' poboljſhanju vabi ino jim pravo pokoro osnanuje

zveličarju

isvelizharju

Hrana evangeljskih naukov (1835):	bote vſe to zhuli, ſvojo glave, vi kateri ſte ſvojimu isvelizharju sveſto ino pravizhno ſlushili; sakaj vaſhiga terplenja konez ſe perblishuje
Hrana evangeljskih naukov (1835):	svesdo na nébi, ki jim je kasala pot k' novorojenimu isvelizharju, nebeſhkimu kralju, kakor nam ſv. evangelj pové. I. Grosna tema
Hrana evangeljskih naukov (1835):	kar je dobro ino prav. “ Puſti ſe peljáti k' ſvojimu Isvelizharju po zhiſti ſpovedi, de boſh sopet ſpregledal; podaj ſe sa
Hrana evangeljskih naukov (1835):	priſhli s' njimi is mrazhniga pota té semlje k' ſvojimu isvelizharju v' Ozhetovo hiſho. Tam bo vſaka tema minila, ino kar
Hrana evangeljskih naukov (1835):	v' vezhno prebivaliſhe kraljeſtva nebéſhkiga, po Jesusu Kriſtuſu, gospodu ino isvelizharju naſhim. Amen.
Hrana evangeljskih naukov (1835):	veſelo sanaprej s' ſv. tremi kralji sa svesdó k' ſvojimu Isvelizharju. Ta ſvetla svesda sa naſ je preſveta kerſh. kat. véra

iſvelizheriu
Sacrum promptuarium (1695): Deo Salutari meo. Moj Duh ſe reſveſseli v' Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher. Letu Slatku

svelizharji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na glaſ, ino poje: „Moja duſha povelizhuje Goſpoda, V' Bogu, Svelizharji mojim, mi duh poſkakuje! Oserl ſe je na ſvoje dekle
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	povikſhuje Goſpóda in moj duh ſe ſilno veſelí v Bógu, Svelizharji mojim. “ Takó umetalno smalane podobe niſo le k poſébni boshji

zveličarju

Oče naš (1854):	še pri sveti maši. Tu. sta darovala svojega edinega otroka Zveličarju in nebeškemu očetu. Barba je bila silno terdnega serca. Na
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	se nam bliža, De bo s čistim sercam vsak Le Zveličarju enak. O zveličar! pridi skorej, De se spolni, kar želim
Sveti večer (1866):	večera. Hvaležno hočemo sprejeti blagor, kterega nam Bog po novorojenem Zveličarju daje. Potem je Gospodovo rojstvo tudi rojstvo naše sreče. ”
Oče naš (1885):	poznajo nebeškega očeta? Ali ne slišijo nič o našem ljubem Zveličarju? Ali je dalječ od njih? Ali ne morem do njih
Oče naš (1885):	in ne obupajte! “ ga je opominjal starček. „Iščite moči pri Zveličarju, kterega podobo na srcu nosite. “ Ponižno je poljubil Nace križ

▶ zveličarjev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

zveličarjeve
- izveličarjeve
  Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): dobro in ponižno, de nas smert ne dobi nepripravljenih; imejmo izveličarjeve besede v spominju: »Čujte, ker ne véste ne dnéva ne

▶ zveličati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zveliča

isvelizha

Življenja srečen pot (1837):	pervo prav sgodí, ſe drugo vſe lehko ſtorí, in duſha isvelizha. Kér sjutraj sgodaj vſtaneſh, in ſe na pot podáſh, ſe
Življenja srečen pot (1837):	dobriga ſtoriti ne samoreſh, tud' me isvelizhan biti. „Spoved duſho isvelizha, pregrehe odshene, ſkuſhnjave premaga, pekel saprè, ino nebeſa odpre. “ Kdor

zveličaj
- ſvelizhej
  Ta male katechismus (1768): de bomo tvojem svetnikam v' vezhni zhasti pershteti. Tvoj folk ſvelizhej ti o Gospud! inu poſhegnej tvojo irbeshno. Ter njeh viſhej

zveličal

isvelizhal

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dęlih leta edyni zyl inu konèz, de bi ſvojo duſho isvelizhal, inu Nebęſsa dôbil. Vſa ta druga moja muja
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	gręſhne perloshnoſti ſe ne varuvali; Sakaj Bóg naſs ne bo isvelizhal, zhe my od njegove gnade podperti ſi naſhe muje ne

▶ zveličaven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zveličavno
- vzveličavno
  Robinson mlajši (1849): nekoliko času v globokih milsleh bil pa je toto ravno vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov

▶ z velik predlog + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ IMP

z veliko

isvelko

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bodash suvedou kai bodash istvojo molitvo rihtou: albodash ti tu isvelko Andohtio noi bras falarja frihtou. Sedei srezi ti tu sahvalenje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	adendrugiem frihtati inu spet to molitou noi sahualene sdei sahvalise isvelko Andohtjo tvoiga serza potam ti bodash suvedou kai bodash istvojo

▶ zveneti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvenelo
- svenilu
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): semle imęlu. 6. Kadar je pak ſónze gori priſhlu, je svęnilu: inu kęr ny korenine imęlu, je vſahnilu.
zvenijo
- zvene
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): takó, de posekano deblo koj omajiš; kadar mu zeleno listje zvene, de mu veje in verh odklestiš, potem pa deblo le

▶ zver samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zver

sver

Genovefa (1841):	ljubi grôfizh v puſhavi poginila. ” — „Sato ſe ne ſmé nobêna svér terpinzhiti! ” je djala kerſhenza, ki je iméla sveſto shival opravljati
Genovefa (1841):	ne bile môgle: mi je mogla tudi tiſta néma (mutaſta) svér pot do vajniga ſtanovanje pokasati. Tako lahko in tako zhudno
Genovefa (1841):	tako dolgo vshivala. Grôf je kônja k hvoji privésal in svér po ſnégu ſledivſhi pride v votlíno. Va-njo je pogledal in

zver

Robinson mlajši (1849):	glad pokončal, ko me lehko toto noč ljuta — divja zver razterga? ” Ino zdaj mu tude ni bilo inàče, kakor da
Zlata Vas (1850):	počiti, ko je slišal, de je Ožbé zlatiga oroslana divjo zvér imenoval. In tožil bi ga bil rad, če bi si
Viljem Tell (1862):	K moritvi zdajci hoče lok napeti. (Vstane. ) Prežim na plemenito zver. Če se Ne naveliča lovec dan na dan Pohajati po
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se je pokazala strašna steklina, ktero mu je prizadjala razdivjana zver. Komaj sta ga s služabnikom obderžala na postelji. Zdaj pa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	divja zver in bezljá nazaj , od koder je prišla ; pri durih je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	besedah; kot okamneli so zerli s čudnimi obrazi v kervoželjno zver — v kristijana. Fabij je tako gerbančil obraz, kakor bi hotel
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	popustili. Derhali so že nejevoljne postajale, ko so videle divjo zver za zverjó kakor besno krog njega letati, rjuti, gibati z
Zoologija (1875):	odlikuje se z velicimi očmi in živi skoro kakor nočna zver; svilaš ali ujstiti (Hapale Jacchus) in levič (H. rosalia). Poluopice
Zoologija (1875):	do štiri črevlje dolga, jako krvoločna, toda pred človekom bežeča zver. Levu je podobna v tem, da je enobarvena, bledo rumenkasta

zveri

sveri

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo bili tako neſpametni, de ſo mertve podobe ino divje sverí molili. V' ſvojim tempeljnu ſo imeli bronaſto podobo. Bala po
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	meſtni sid pometali, de ſo jih ropne ptize ino divje sveri ſnedle. Ta zhaſ ſe je ſoſebno lepo rasodcvala dobrodelnoſt poboshniga
Genovefa (1841):	je Genovefa smiſlila, ſêbe in ſvôje déte s mlékam té sveri rediti. „O Bog! kogá primóra ſila ubógo mater je rêkla
Genovefa (1841):	ſi me v to votlíno pêljal, v ſtanovavnizo té dôbre svéri! Sdaj ni ſila, ne mêni ne mójimu otroku ſkopernéti. Sdaj

svir
Kmetijske in rokodelske novice (1843): smerslino ohraniti. Poleti 1836 mi je vezh tizhev in kushuhovnih svir, ktero ſim bil sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental
zveret
Robinson mlajši (1849): samo črez mero ljubo bilo, si je tude od teh zveret vsakojakega užitka pričakoval; ino to po vsi pravici. Iž njih
zvereta
Robinson mlajši (1849): učile so se počasoma te zvereta, ino pak je to tako dobro šlo, kakor bi Robinson

zveri

Robinson mlajši (1849):	prederzno ravnal, ko bi ta lezel. A ko bi takše zveri se na etem ostrovi zderževale bi uže to bil davno
Blagomir puščavnik (1853):	eni strani se širajo gosti temni gojzdovi, po kterih divje zveri vsacega plemena razsajajo, od druge strani gromi u globočini dedereča
Zoologija (1875):	žive stvari po njihovih vrstah, živino in golazen in zemeljske zveri po njihovih vrstah. In zgodilo se je tako. « Mojz. I.

▶ zvere samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zver; kontekst

zvere

Robinson mlajši (1849):	zdrav vernol. Ne nikoli! To zagotovo ni nikaki diravec — dereče zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila — zalodila ino mu pokazala, česar
Robinson mlajši (1849):	pomislil, „kar se je Petku tako strašno zazdelo? Diravo — zgrabljivo zvere? Lev, tiger, pardal, ali kaj takega? I ko bi to

▶ zverina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zverin

sverin
Genovefa (1841): bil ti ubogi fant v téj ſtraſhni puſhavi, polni derézhih sverín, na póti k môjimu domu tudi bleso poginiti mogel, in
zverin
Divica Orleanska (1848): zadelo bode. Remon. Kdo živeža vam bo iskal? Kdo hudih Zverín vas branil, in ljudí še hujših? V nadlogi in bolezni

ſverin

Branja, inu evangeliumi (1777):	bla ta perkasn, katira je ſemterkje tekala v'ſredi teh ſverin, ena ſvtloba tega ogna , inu is ogna ſe je vonkej
Branja, inu evangeliumi (1777):	is Ezechiela Preroka na 1. poſt. Podoba oblizhja teh ſhtirih ſverin : Obraſs eniga zhloveka, inu obraſs eniga leva na deſni ſtrani
Branja, inu evangeliumi (1777):	ter ſe niſſo nasajurazhale. kader ſo ſhle. Inu podoba teh ſverin je bla viditi koker ogn gorezhih oglov, inu ſo ble

zverina

sverina
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo bili nesdravi mozhvéri, v kterih ſe je ſtrupenína valjela. Sverína je po desheli goſpodarila, in po retkama ſejániga zhlovéka ſtrahovála

zverina

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vso moč vpiti: Pojdite mi vender pomaga ljubi prijatli; strašna zverina je v moji kuhinji; požerla mi je otroke, deklo in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Prav tam — da! ” mermra Torkvat sam za-se, „ti tergávs, ti zverina. Ali si ti tisti Korvin, ki je kristijanskega fantiča Pankracija

zverinami

sverinami

Genovefa (1841):	Tudi od jedi téh ljudi nizh nêzhem in raji s sverinami jem. Té vunder rasun ſamiga derézhiga volká, mirno med ſebój
Genovefa (1841):	rók réſhil. Ti ne bódeſh pripuſtil, de bi med divjimi sverinami poginila. V Té hozhem saúpati in ſe nizheſar ne bati
Genovefa (1841):	Boleſlav, „jes grém s vami! Jes nêzhem ſam med divjimi sverinami oſtati. Té mi nizh ne odgovarjajo, zhe s njimi kramljam

zverine

sverine

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kakor gerde poſhaſti ſvoje posręſhnoſti, inu pyanoſti, tukaj kakôr oſtudne sverine ſvoje nezhiſtoſti, inu nagnuſsobe, tukaj ſe ſhe ena gerſhi, ſtraſhliviſhi
Genovefa (1841):	vunder le Bóg smíraj selênim hvojam vſe puſtil, de imájo sverine gôjsda pod njimi prebivaliſhe. Bodézhe brinje imá tudi ſhe po

zverine

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in tergi, po kterih se pa namesto ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo
Divica Orleanska (1848):	star; In grozovitni ta potres na nebu, Ki divje clo zverine tak oplaši, De krotko se v berloge skrivajo, Ne more

▶ zverinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zverinskega

Astronomija (1869):	tod, ker se enakonočišči premikujete, — ž njima se premikujejo sozvezdja zverinskega kroga, tako da bodo enkrat sozvedja, ki so še sedaj
Revček Andrejček (1891):	vse odloži). Z njegovimi lastnimi strunami ga bom zvezal — tega zverinskega tatú. (Poveže Grešnika. )

▶ zverižen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zveriženega
Gozdovnik (1898): velikim naporom je bil Kanadčan izvlekel dolgo mlado deblo iz zveriženega lesovja, veje od njega odstranil in s Fabijanovim lasom je

▶ zverjad samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zverjad
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): ta trenotek postal, sumljivo ogledal ono mesto, kjer so razporjali zverjad, prijel trdneje puško in urnih korakov hitel proti njihovemu skrivališču

▶ zvest pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najzvestejšepridevnik, splošni, presežnik
- nar zvestejše(združena oblika)
  Blagomir puščavnik (1853): drazih reči iz stolnega mesta sebo prinesel in jih med nar zvestejše znance posebno med Ljudomilove in Nikolajeve razdeli. Tode ti

najzvestejšipridevnik, splošni, presežnik

najzvestejši

Valenštajn (1866):	prorokujejo nebeške. Osoda mi je dala zastavo, Da on mi najzvestejši je prijatelj. Ilo. Al imaš tudi zastavo kakovo, Da ona
Oče naš (1885):	njegovo ljubeznjivo obličje gledati in njegove sladke beséde poslušati. Njegov najzvestejši učenec bi hotel biti. Vsako njegovo povelje bi natanjko in
Pripovedke za mladino (1887):	storiti, da je rešil svojega gospoda. Zdaj zakliče kralj: „O najzvestejši moj Ivan, milost! milost! peljite ga semkaj. ”

zvestpridevnik, splošni, nedoločeno

sveſt

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Douſhnoſt. Pr. Sakaj? Od. Kir Buh je vſsegamogozhn, dobrutlou jenu sveſt v' ſojih oblubah.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njegov ſveti nauk kakor sveſt prizhevávez na sadnje ſ' ſvojo kervjo sapezhátil. V' ſveti zhaſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obzhuti. ˛Srezhen in veſel tud' je, Ki orje ſvoje polje ; Sveſt on je zeſarju In deshele poglavarju. Nikar ne miſlite, de

zvest

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	teboj; Na levo, desno ne poglej In stopaj z njima zvest naprej. In kdar se leto jeseni, Se ti na njivi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prašaj svôjo dôbro vést, Sej krajnsko zna — pa bod' ji zvest. Kjé néki steza v grob peljá? Ta se zgrešiti pač
Blagomir puščavnik (1853):	Še enkrat se oberne proti altarji: „O Gospod bodi nama zvest voditelj po neznanih ptujih krajih! Omeči serca ljudi, da se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je bom potreboval, ako svoji obljubi le še 14 dní zvest ostanem”. (Kako se pravlica od „hude babe” na Krajnskem pripoduje

ſvejſt

Sacrum promptuarium (1695):	tedaj ti de bosh ta dober, fliſsin, inu ſvejſt: taku nebò treba vſaku lejtu tebi drugiga Gospodaria yskati, sakaj
Sacrum promptuarium (1695):	vishi vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin, inu ſvejſt: Gledaj

ſveſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Buh je ſveſt, katirega svojeh obetov nekol nagreva, inu da v' S. Raju

zvestapridevnik, splošni, nedoločeno

sveſta

Genovefa (1841):	vunder bi ne bilo pràv, ko bi ji ne bila svéſta. In kdo vé, zhe bi moj príhod mosháma, ki ſta
Genovefa (1841):	ozhí saperle. Njéno déte je pri njénim ſerzu leshalo in svéſta koſhuta, ktéra je odſlèj vezh ni sapuſtila, je pri njénih

zvesta

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta udanost Krajncov do njih vladarja že od nekdaj sloví. Nadušeni
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	dam, ako bodeta takó delala, da bom z vama zadovoljen. “ Zvesta brata sta s potnim obrazom ves čas prav pridno delala
Deborah (1883):	srci; Mej tem ko tukaj v preobilnej sreči Na strani zvesta žena mi stojí, Ko milo dete stiskam na srce: V
Oče naš (1885):	tudi več let za zapuščeno siroto skrbela in jej prava, zvesta mati bila.

zvestepridevnik, splošni, nedoločeno

sveſte

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pa vojſhák ino oſizir. Obedva ſo sa njune saſtopnoſti ino sveſte ſlushbe del vſi ſpoſhtovali. Bila ſta veſelje ſvojga ozheta, paliza
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	II. Potozhnize k' dobrimu sveſte opomnize. Mina je bila vſmilena goſpodizhna, ino prav dobra duſha
Genovefa (1841):	in rêkla: „Té biſere imâſh, ljubo déte, plazhilo sa ſvôje svéſte, ſomiloſtljive ſolsé. Môja nevéſhka lepotija ſo bili in ſkôraj od
Genovefa (1841):	votlíne kakor samersnjene ókna s róſhami prevlézhene. Naravſka (natürliche) toplota sveſte koſhute ni vezh samôgla ſtraſhniga mrása preganjati. Leſíze ſo v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nji glédaſh Zhertomirovo laſtnino. Devétkrat vézhi mnósh'za jih obſúje, In svéſte ſtrashe króg in króg poſtavi, Odvsáme up jim vſe pomózhi

zveste
Maria Stuart (1861): krepko dušo dobre svoje Hane! Usmiljeni bodite! Ne ločite Od zveste me dojnice moje v smerti! Na rokah me prinesla je

zvestegapridevnik, splošni, nedoločeno

sveſtiga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſposnanja ſvojih dolshnoſt, de bi prav vládal ſvoje ljudſtvo, ga sveſtiga ohranil Bogú, in oſrézhil. Bogu je bila prav vſhezh ta
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	snaſhli; miſlim tadaj, de ſim v ſtanu vam koriſtniga in svéſtiga ſvetovavza v téh bukvih v roko podati. ” „De bi vam

zvestega

Stric Tomaž (1853):	ne druzega človeka, da bi se bil zame zmenil — razun zvestega psa; tepli, zmerjali in sostradali so me pa, da se
Stric Tomaž (1853):	nagovarja, slepi in pripravlja ter ji slednjič odkrije, da je zvestega Tomaža in malega Harita tergovcu Halaju prodal. Žena se pri
Najdenček (1860):	sim jez nezmožen je hlastnil serdito na mene. Če bi zvestega in serčnega psa ne bilo, bi bilo po meni. Pa
Najdenček (1860):	koj. — Ves žalosten sim se podal na pot. Zguba mojega zvestega psa mi je šla zlo k sercu. Ker sim bil
Valenštajn (1866):	dejanija, skrbi Pobožne prijateljeve mu zdaj Je treba i ljubezni zvestega Očesa — a ti, ktere vidim zdaj Krog njega, ko zapuščam
Pripovedke za mladino (1887):	kralja v grad. ” Kralj pa pravi: „Molčite in pustite mojega zvestega Ivana v miru, kdo ve, zakaj je bilo to dobro
Pripovedke za mladino (1887):	ga ustreli. Tu začno ostali služabniki mrmrati, ki same zavisti zvestega Ivana črtijo: „Sramota, tako lepega konja streljati, ki je imel
Pripovedke za mladino (1887):	ter ukaže: „Vrzite ga v ječo. ” Drugo jutro ga obsodijo zvestega Ivana ter ga peljejo na morišče, in ko stoji pod
Zeleni listi (1896):	najslavniših generalov. Njegov vladar ga ljubi in spoštuje kot svojega zvestega prijatelja, Metod pa to tudi zasluži. Pribojeval je svojemu vladarju

zvestiga
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): ves čas mojiga živlenja zaterta. Imela sim tudi nekiga prijatla, zvestiga tovarša od mladih nog, mladenča, ki je tisti čas na

zvestejšegapridevnik, splošni, primernik
- zvestejšega
  Stric Tomaž (1853): če so bili, bolje so mu dopadli. Ker pa vender zvestejšega od Tomaša ni poznal, ga pa po svojem otesati in

zvestejšipridevnik, splošni, primernik

zvestejši

Roza Jelodvorska (1855):	tovaršica bila, bodi tudi zdaj v njeni sreči nježna družbarica, zvestejši prijatlice in služabnice ji ni mogoče dobiti. «
Valenštajn (1866):	Butlar — I ne pojdete Z menoj? Al boste novemu gospodu Zvestejši, nego staremu ste bili? Sezite na poštenije mi v roko

zvestemupridevnik, splošni, nedoločeno

zvestemu

Najdenček (1860):	v svojo odejo in stisnil k gorkim ovčicam in k zvestemu Sultanu. V potu sim mirno zaspal. Ko sim se proti
Najdenček (1860):	na zemljo padel. Ko je čez graben skočil, si je zvêstému konju žila vtergkla. — Kako mi je zdaj pri sercu bilo
Najdenček (1860):	mojemu zvestemu Sultanu dostikrat zavoljo tega za malo zdelo, kar je s
Najdenček (1860):	je bilo pri sercu. V smertnim strahu sim bil. Svojemu zvestemu psu nisim mogel pomagati, ko sim padel, sim si tudi
Viljem Tell (1862):	Reselman. Molčite! Poslušajmo! Valter Firšt (bere). „Nadjam se, „Da studi zvestemu se naroda „Zločinstvo hudodelnikov prokletih; „Zatoraj pričakujem od dežele, „Da

zvestipridevnik, splošni, nedoločeno

sveſte

Abecedika ali Plateltof (1789):	na teleſsu k'ſvelizhanju potreba, dokler ti uſsegamogozhne, dobrutlive inu svęſte Buh ſi meni toku oblubil. Lubęsn. Jeſt tebe lubem zhes
Abecedika ali Plateltof (1789):	inu nateleſsu k'ſvelizhanju potreba, dokler ti uſsegamogozhne, dobrutlive inu svęſte Buh ſi meni tohu oblubil. Lubęsn. Jeſt tebe lubem zhes

sveſti

Genovefa (1841):	ſinú! O, jes naj neſrézhnejſhi smed vſih ljudi! ” — in njegov svéſti Volk, ki je na njegovo sdihovanje prihitel, ga je ſkuſhal
Genovefa (1841):	ganjnim glaſam je grôf rékel: „Shlatni vitesi, in vi, môji svéſti ſlushabniki, gléjte, to je Genovefa, môja shêna, in to je

zvestej

Viljem Tell (1862):	In tiha skrb na srcu ti leží. Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi, Da bodem jih nosila s taboj vred. (Molčé ji
Valenštajn (1866):	En grižljej, nanj sem se naslanjal, kakor Sloním na tvojej zvestej rami zdaj, Pa v hipu, ko v ljubezni vročej i

zvesti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nevarnost zaničuje; Večna je Slovencov čast. Zato mi, Slovenje sini, Zvesti svoji domovini Eno serce bodimo! Če nam je ljubezin mati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Lepo je, de imamo ljubiga Cesarja radi, in Mu želimo zvestí ostati. J. Prošnja zastran šolskih rečí. Nič našim šolam zdaj
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Na čast svetimu kerstnimu patronu. Sveti I. I., zvesti služabnik božji! čigar ime mi je bilo pri svetim kerstu
Oče naš (1854):	zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjejo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	čas je prišel, da ti povem, kdo sem. ” „Ali nisi zvesti služabnik mojega očeta, komur me je v varstvo in skerb
Ferdinand (1884):	Majé z glavó je zapustil zvesti sluga svojega gospoda. Tacega še ni videl, če tudi mu
Oče naš (1885):	zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjujo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, mučenje in
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	bajto. Morali so iti po velikem snegu, spremljal jih je zvesti Dönninger, ali uže drugi dan tekli so begunci dalje, v
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	svetniki Božji, vzlasti vi, ki ste po storjeni pokori v zvesti službi Božji vstrajali do konca. Tvoj sveti blagoslov, o Gospod

ſveſti

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	O Presvete Ozha, inu Varh zhiſteh serz, S. Joſhef! Tvoji ſveſti skerbi ſta bla ta nadolſhnoſt: Jeſus Chriſtus, inu useh Diviz
Branja, inu evangeliumi (1777):	je njegov Goſpud k' njemu djav: Aj ti brumni, inu ſveſti hlapz, dokler ſi ti zhes tu majhenu ſveſt bil, ozhem
Branja, inu evangeliumi (1777):	je njegov Goſpud k'njemu rekuv: Aj ti brumni, inu ſveſti hlapz , dokler ſi ti ti zhes tu majhenu sveſt bil

zvestihpridevnik, splošni, nedoločeno

zvestih

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	pobóžnih mladenčev, kot poštenih in kerščanskih móžev in zadnjič kot zvéstih deržavljanov in srečnih očetov se tukaj pripovédujejo. Obé povesti kažete
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Matjaša in v kervavem boji pokončal njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Vendar, ker je bil pravičen kralj ni bil ubit

zvestimpridevnik, splošni, nedoločeno

sveſtim

Genovefa (1841):	ni bilo bati, ga je kralj domu ſpuſtil. S ſvôjim svéſtim Volkam in s ſvôjimi hrabrimi junaki ſe je tedaj koj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Zhe ima vedosheljni rokodelnik te rezhi pred ozhmi, zhe s sveſtim , poboshnim ſerzam in veſtjo pridnoſt in ljubesin k ſvojimu ſtanu

zvestim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	po vstavi predpisana. Cesar so ljudstvam pravíco dali, čuti nad zvestim izpolnjenjem te visoke naloge, in ljudstva, polne hvaležnosti za tak
Valenštajn (1866):	opeko, vsi oni, Ki so ga zapustili! Daroval Bo zemelj zvestim svojim prijateljem, Ko kralj bo zvesto službo plačeval. Mi pa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	lastno poslopje so pa v varstvo izročili nekaj poštenim in zvestim služabnikom. Ko sta se spočila popotnika in konja, sta po

zvestimipridevnik, splošni, nedoločeno

zvestimi

Oče naš (1854):	ako ne čujete in se ne zedinite z nami, svojimi zvestimi brati. Ne bojite se. Le terdno zaupajte v Boga, Gospoda
Najdenček (1860):	služil. Nikolj me ni zapustil. Večkrat me je s svojimi zvestimi očmi ves žalosten pogledal in tulil je kakor če bi
Najdenček (1860):	v mojo roko in me je milo gledal s svojimi zvestimi umnimi očmi, kakor če bi se bil hotel za večerjo

zvestopridevnik, splošni, nedoločeno
- sveſto
  Genovefa (1841): ſmé nobêna svér terpinzhiti! ” je djala kerſhenza, ki je iméla sveſto shival opravljati. „Ko bi vola ne iméli, ki ga v
- zvesto
  Divica Orleanska (1848): Po sestrino se smem divici ojstri Približati, in ji odpreti zvesto Molčeče nédro. Dajte nama prej Premisliti kar žensko je po

▶ zvest pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svest; kontekst

zvesta
Stric Tomaž (1853): reči praviš,“ jo pokrega mati, ker si je svojih napak zvesta, in noče vsemu temu v okom priti. Iz tega pogovarjanja

▶ zvesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvedla
Lohengrin (1898): Bog, kaj to naj ob? Ortruda. Neblaga misel ga je zvedla, Da tebe greha je dolžil, — Kesanja srce se mu trga

zvesti

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Pa komej je uradnik besedo punt izgovoril, so začeli kmetje, zvesti podložni svojiga Cesarja, vpiti: „Punt, kaj punt? Mi nočmo punta
Zoologija (1875):	do skrajnosti, morejo se tudi te glavne oblike ali rodovi zvesti na starejše, enostavniše oblike, in naposled se vse sedanje rivalstvo

▶ zvesto prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvesto

sbeſtu

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bodash ti sedei brau na anam Shaubernam kraji frihtei inu sbeſtu? inu to figuro dei podguavo kader ti leizh poidash noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jedi mouka inu poram pokropise is shegnano vodo noi frihtei sbeſtu tvoje molitve potam lesi dovi napravi puev inu teſto perſt

svestu

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Kir nam sam Kristus sapovei. 5. Ta sveti Sacrament vſelei Svestu mormo zhastiti. Starih ofro postave sdei So she nehale biti
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Temuzh v'to Zirku priti, Svestu Boga moliti Per sveti Maſhi bit', Obene vun spustit'. 3.

sveſto

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bil she osdravljen. Sa tega voljo ſo jih dobri ljudje sveſto poſluſhali, ino ſo vero Jesuſa Kriſtuſa na-ſe jemali. Po Kriſtuſu
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	odraſtil, ter je prav snajden ſtreliz (jager) bil. Pridno, prav sveſto je ſvojo ſlushbo opravljal, prijasen ino vſakimu dober; bres graje
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe Mina bres njih ne bila ſpomnila. Mnogotero delo je sveſto ino o pravim zhaſi ſtorila, ki bi bres opomniz bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne naredi ſpod petih goldinarjev; tode je lizhen, terden in sveſtó po muſhtri narejen. Deshelni kolovratarji ga bodo snali dati bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo po tém imé vſaziga, kdor ſe bo ta kolovrat sveſto poſnemati nauzhil, in kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne. Kmetijſke in rokodelſke v ſlovenſkim natiſnene bukve (knige) bodo sveſto pregledane, in njih vrednoſt poſhteno prevdarjena. Vſe vikſhi poſtave in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lih ne bo tako lizhen, de bo li terdno in sveſto po muſhtru narejen. Muſhtrov je vshe vezh v Ljubljani; v'

sveſtu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v'preliveinu tih britkih ſous, inu v' pravi pokuri naſhiga sveſtu sgrivaniga ſerza per tebi oſtanemo, inu tebe nar ponishniſhi proſimo
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſe ſpodobi, ſhlushil, greha ſe varuval, sa moje duſhe isvelizhanje sveſtu skerbel. Vſe, kar bom jeſt dobriga miſlel, govoril, al dellal
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naſhih duſh ſlushi. Naſha edina ſkèrb bódi njegóve ſvęte sapovèdi sveſtú dèrshati, ſizer pak poloshímo naſho ſręzho v'njegove rokę s'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sapuſhena oſtansſh, je tebe meni zhęs dal, inu mi je sveſtú narozhil, de te imam sa naprej varuvati, inu kakôr mojo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh ti sazheu rotiti al shebrati: inu potle sveſtu dopovni szi si ti an otrok tega ferdamenja: H' trezhiomi
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	tedej vaſha Duſha bo u' Bogu brumnu shivela, bote vi sveſtu poſhluſhali lvet Kerſhanſki Nauk ? Od. Ja! uiselej sveſtu, radi, jenu
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	bote vi sveſtu poſhluſhali lvet Kerſhanſki Nauk ? Od. Ja! uiselej sveſtu, radi, jenu is veſselam. Pr. Sakaj ſhe tu ſvetu Reshnu

zvesto

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	hiši je bilo med tem tiho, ino je stariga gospoda zvesto poslušalo; ošter je v mes še večkrat perkimaje nja besede
Divica Orleanska (1848):	njegov ga moram položiti, In reči smem, nosila sim ga zvesto! Kralj (proč obernjen. ) Bandero dajte ji! (Jovana prime podano bandero
Robinson mlajši (1849):	ino oba sta si obljubila, da si bosta jeden drugemu zvesto pomagala, dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga sta bila tihim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa ne previdim. ” „Res je oboje eno. Jaz sem obljubil zvesto in z ljubeznijo skerbeti za tvoj blagor. Videl sem, kako
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ga kmalu še na višo častno službo povzdignil. Davorin je zvesto spolnoval dolžnosti svojega stanú — iz pobožnega spoštovanja do Bogá in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	prišli Antonov oče, tega ni bilo mogoče zvedeti. Anton je zvesto in pošteno svoja leta kot učenec izveršil pri tergovcu. Postane
Izidor, pobožni kmet (1887):	ne služili! Izidorjevi so si pa tudi vsi prizadevali Bogu zvesto služiti, kar jim je prineslo mir božji v hišo in
Lohengrin (1898):	Bogá, Kaj mar tvoj hrabri meč velja! Nikar! Svarímo te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka zlo! Miroslav (ostro motreč upre oči
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	To bom tudi storil“, reče deček. „Vprašajte mojega brata, kako zvesto izpolnjujemo vaše naročilo, v spalnici molimo vsak večer očenaš za

ſvejſtu

Sacrum promptuarium (1695):	bil ſvojga Ediniga Synu saupal; leta tedaj fazonetel vſimite, inu ſvejſtu polek vaſhiga della Bogu shlushite, ter vam oblubim, de bote
Sacrum promptuarium (1695):	S. Joſeph shenin krajlize Nebeſke je bil Antverhar, inu taku ſvejſtu je G. Bogu shlushil, de mu je bil ſvojga Ediniga

ſvestu

Ta male katechismus (1768):	to pravo, inu zhisto sluſhbo s' serzam, ustmy, inu dijanjam ſvestu skaſati katiru zhe se ſgody, oku se v' resnizi ta
Ta male katechismus (1768):	se pak Bogu sluſhe? Ke se boſhje, inu Zirkovne ſapovde ſvestú derſhèe, inu ſatu nas otshe G. Buh is S. Rajam

ſveſtu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vojskuvanje, ke se med sabo v'hudemu pogube. Katiri Bogu ſveſtu sluſhejo, inu ſa pravo brumnoſt ſe mujajo, ti so, katiri
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ta Angel pak je njemu ſdajzi reſodel. On je mene ſveſtu v' Egyptovsko duſhello pellal, inu v' Nazaretu je on ſtanovitnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	poredn, inu hudobn gratal, inu tebe ſatu ſrahtujejo, ke Bogu ſveſtu sluſhesh. Ti nimash ſares nobenega urſhoha, de be se imel
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	velika samapashnoſt, inu veliku shkoduva, temuzh ſaderſhè se pruti uſſakemu ſveſtu. Kar ni pravet, tu movzhè: kar se upash govoriti, tu

▶ zvestoba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvestoba

sveſtoba
Sveta grofinja Genofefa (1857): ſlushabnik, takih miſel in jih meni rasodevati? Je li to sveſtoba, ktero ſi ſvojemu goſpodu obljubil? Je li to sahvala, ktero

zvestoba

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ljubilo, vse le lepiga dvorskiga roba imenovalo. Njegova pridnost, njegova zvestoba, njegova ljubezen do Sultana, gospodarja, so bile sloveči lepôti enake
Divica Orleanska (1848):	tergu našim. Žen lepota Pa blago je nar imenitniši. Sorelka. Zvestoba scer še višji ceno ima, Tode na tergu najti se
Zlata Vas (1848):	vest, ali je vaše soseskno premoženje pomnoženo ali razdjano? ali zvestoba in vera med vami še kaj veljá? ali božji strah
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	me pokrivajo Tvoje, Ves sim pod perjem Tvojim zaveten; Tvoja zvestoba m' je bramba in škit. Ne bojim se ponočniga straha

zvestobe

sveſtobe

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tvoje pomozhi, ino vſe prenevreden ſim tvoje velike dobróte ino sveſtòbe, ktero ſi she ſkasal nad menoj. S' golo palizo v'
Genovefa (1841):	selene mirte s bélim zvétjem podoba deviſhke nedolshnoſti in sakonſke sveſtôbe, odlózhene biti. Shêga ta ſe je do danaſhniga dné v

zvestobe

Mlinar in njegova hči (1867):	piščalko ob tla, da se na kosce razdrobi. Smejé. ) Dolge zvestobe plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in— stari satan tudi omolkne
Spisi Krištofa Šmida (1883):	versta imen je; imena tistih žlahtnikov, ki so bili zarad zvestobe do kraljevega prestola vsmerteni. Med njimi se je bralo tudi

zvestobi

Maria Stuart (1861):	Pa v tenki reči tej, ki imam jo Sedaj zaupati zvestobi vaši, Sem najslabeji mož na dvoru tem, Sovražna tožba me
Valenštajn (1866):	obilimi zakladi stopi predenj I reci, da si le v zvestobi skušal Služabnike, na led izvabljal Šveda. Ilo. Še to prepozno
Valenštajn (1866):	Ilo. To bi te pogubilo. Ne zvestobi, Prištevali bi to slabosti tvojej. Valenštajn (zelo nepokojin sem ter

zvestobo

sveſtobo
Sveta grofinja Genofefa (1857): hiſhnika k imenovani goljufivki ſhel. Rezhe ji, de dvomi nad sveſtobo ſvoje shene, in jo proſi, de mu ja gotovo rasodene

zvestobo

Maria Stuart (1861):	tujih krajev se vernivši, Želi ti pred nogé poklekniti, Kleče zvestobo svojo ti priseči. Pod plašč ga vzemi svoje milosti. Mortimer
Valenštajn (1866):	pridržkom, ali brez pridržka! Vse Enako! Me umejeta? Naj knez Zvestobo mojo skuša, kakor hoče, Povedita mu to: Jaz častnik sem
Ferdinand (1884):	všeč. Obljubil je, da se hoče sè svojo marljivostjo in zvestobo tudi zaupanja vrednega skazati. Veselega obraza hiti k svojemu sedanjemu
Revček Andrejček (1891):	kakor sva se nekdaj rada imela; — na mojo ljubezen in zvestobo naj se bolje zanaša, nego pa na to, kar bodo

▶ zvestost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvestoba; [sskj]

zvestost

sveſtoſt
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): sakaj veliku reſsniz ſe ne ſmęj verjęti: perſęge tih salublenih , svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih

zvestost

Najdenček (1860):	sim objêl tanjki vrat Kastorja in hvalil njegovo krepost in zvestost. Tiho in prijazno me je gledal. Kar se mu vdere
Najdenček (1860):	boril in je za tebe poginil? Ali še pomniš Filaksovo zvestost? Kaj je storil Kastor za tebe? Dvakrat te je smerti

zvestosti

sveſtoſti

Genovefa (1841):	selénih mirt, s lépim, ſnéshnobélim zvétjem, lépo snaminje nedolshnoſti in sveſtóſti podala. „Vsemite” je rêkla deviza, ki je komaj te beſéde
Genovefa (1841):	od piſem na-nj, polnih pobóshnih, blagih miſel, polnih Ijubésni in sveſtóſti je naſhel, ktérih pa nobêniga ni v roko prijél. Piſala

zvestosti
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): resničnosti v govorjenji; 7. čistiga serca; 8. nehlinjene ponižnosti; 9. zvestosti v govorjenji; 10. stanovitnosti do konca. Mariin roženkranc. Rože, iz

▶ zvez. okrajšava ↘ goo300k, IMP

zvez.
Kmetijske in rokodelske novice (1846): podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni brus (Časop. Česk. Mus. II. zvez. 1845. str. 319— 321) in se po gotovih pravilih godi

▶ zveza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvez
Občno vzgojeslovje (1887): prosto tvoreča, zveze predstav, izpuščaje in vlagaje pojedine dele teh zvez; tako sestavlja tudi predstave. Odločevanje in sestavljanje domišljije vodi polagoma

zveza

Blagomir puščavnik (1853):	tacega veselja doživel, kakor danes. Rad zdaj umerjem, ker je zveza miru in sprave med vami storjena. Zdaj mi bo sladka
Občno vzgojeslovje (1887):	sedi in vlada v zavesti nek drug, lažen „jaz“, — namreč zveza predstav, v kateri je utemeljena dotična strast. Ta krivi „jaz
Občno vzgojeslovje (1887):	zavesti, v kateri ima svoj sedež. Namesto pametnega samosvestja, čegar zveza predstav sicer apercipuje vse predstave, sedi in vlada v zavesti
Občno vzgojeslovje (1887):	zato je ta čut središče našega jaz-a, sedež naši samosvesti. Zveza predstav, katera se nahaja v nas, stori, da si svoj

zvezah
- svesah
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): sa tèrg zhiſlana, kér je s enim meſtam v velikih svesah snaſhla ſe ; od njene nekdajne ſlovezhnoſti ji je oſtálo , de

zveze

Astronomija (1869):	tudi plima vsak dan ravno toliko časa pozneje. Zavoljo redne zveze teh prikazni se dá čas oseke in plime za vsak
Botanika (1875):	Le tista tla, ki so vsled svoje kemijske spojbe ali zveze naj bolj ugodna žitu, kakor n. pr. na zraku razpadla
Občno vzgojeslovje (1887):	prirodi primerno iz domišljije. V domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča, zveze predstav, izpuščaje in vlagaje pojedine dele teh zvez; tako sestavlja
Občno vzgojeslovje (1887):	sovršenost spomina. Ako na novo vstopivša predstava ne najde nobene zveze predstav, kateri bi se primenila, tedaj se ne more vzdržati

zvezi

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi tak, na vsako stran izversten vojščak sploh bil v zvezi s tacimi ljudmi; in vendar je bil pripravljen umreti za
Fizika (1869):	drugi, ali v različnih posodah, ki so med sabo v zvezi in se tedaj staknjene ali občevalne posode imenujejo, da v
Kemija (1869):	zrnji v kostéh, v scalnici in v mehurnih kamencih. V zvezi s kremenčevo kislino sostavlja magnezija mnoge rudnine, kakor na pr.
Fizika (1869):	v prirodi je vsaka stvar v bolj ali manj ozkej zvezi z drugimi. Težava je pak, tistemu, ki ob obsegu prirodoznanstva
Kemija (1869):	Kissingen-u, iz ktere se tudi dobiva. Ogljenčevokisla magnezija, MgO.CO2, v zvezi z ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen dolomit, ki se pogosto nahaja
Zoologija (1875):	Vezi V neposredni zvezi s kostmi so vezi. Obstojé iz neprožne (neelastične) hrustančevine, koja
Zoologija (1875):	se razširja tudi njemu ob stranéh ter je v mnogi zvezi z možganskimi in hrbtenjačnimi živci. Kot posebne dele razlikujemo glavni
Občno vzgojeslovje (1887):	navajati, da popolnem doumeva nazorne predmete, da preiskuje, v kaki zvezi so deli in njih znaki med seboj in s celoto
Občno vzgojeslovje (1887):	mnogem oziru kaj velicega izvrševati, treba je, da deluje v zvezi z drugimi in da postane uporabljiv ud človeške družbe. Pojedinec

zvezo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ga je pripeljal v Rim, dan, ko je znanje in zvezo storil s svojim ostrim neusmiljenim zapovedovavcem, na kterega so ga
Občno vzgojeslovje (1887):	kateri se odnašajo na naše osebno razmerje in življenje. Vsakokratno zvezo predstav more vsako zaznavanje apercipovati, zaradi tega se nam zdi

▶ zvezan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvezan

svesan
Kmetijske in rokodelske novice (1843): fajmoſhter per ſ. Jèrneji v Pezbah. V Ljubljani 1834 — 1835. Svesan sa 24 kr. Per shl. Goſp. Kleinmajerju: Krajnſki Zhbelarzhik, to

zvezan

Fizika (1869):	Lasovitost, kapilarnost, Capillarität, 33. Lastnosti občne, allgemeine Eigenschaften, 17. Latent, zvezan, vtajen. Laufer an der Wage, kembelj. Leča, Linse, 138. Leča
Mineralogija in geognozija (1871):	7. Skupina borova. Najde se malokedaj, pa le s kiselcem zvezan v borovo kislino BH3 kot kristalinski listki, in blizo vulkanskih
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	od Judeža s poljubom izdan, Jezus, od Judov vjet in zvezan, Jezus, od svojih učencev zapuščen, Jezus, pred Ana in Kajfa
Gozdovnik (1898):	Poštenjak se takemu poklicu ne ustavlja nikoli. « »Jaz ne odgovarjam zvezan,« mrmra Diaz mračno. Fabij se posluži plemenitosrčnosti, da bi razorožil

zvezana

Tine in Jerica (1852):	bila vi dva že pred s hvaležnostjo, kakor z ljubeznijo zvezana. To močno serce k sercu priklepa. Tine. Tako močno, de
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	krajev debla posamno do Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo (zvezana plavica ali „zvezani flos”), ali jih pa pred v deske
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Nikakor ne brez vas, mati! “ ,,Jaz ne morem vstati; sem zvezana na rokah in nogah; še ganiti se ne morem. Bežita

zvezane

svesane

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſe moshé ino shene, ki v' Damaſhku v' Jesuſa vérujejo, svesane v' Jerusalem pergnati. ˛Se podá na pot v' Damaſhk, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in vſakimu umna; tudi zéna ne draga. Veljajo namrezh terdó svesane 15 krajzerjev ; nekoliko poslazhêne in s noshnizami 20 krajzerjev, s

zvezane
Zoologija (1875): tako na pr. da so slabosti v želodci skoro zmerom zvezane z glavoboljo, da človeka v nosu šegeta in srbi, ako

zvezani

svesani
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Jęsus mosh inu shena lubio, naj bodo v' tebi vkupej svęsani, naj bodo v' tebi, inu s' tabo enu ſerzę; na

zvezani

Robinson mlajši (1849):	ujetega, kterega so bili ubili. Da še drugi dalje proč zvezani na zemlji leži ino jega tude berž ubijo; eti pak
Robinson mlajši (1849):	s kterimi so ti trije možje na rokah ino nogah zvêzani bili. Sedaj so se k pervemu približevali, kteri je na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	do Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo (zvezana plavica ali „zvezani flos”), ali jih pa pred v deske in letve zrežejo
Mineralogija in geognozija (1871):	in konglomeratu so zrna kremenčeva. S temi nasadi skoraj nerazdružljivo zvezani so temno-sivi ali črnkasti, skozi in skozi dobro in precej
Zoologija (1875):	so zaprte v dve lupini, ki ste tako zvanim sklepom zvezani in se s pomočjo posebne mišice zapornice zapirate in odpirate

zvezanih

Robinson mlajši (1849):	Ljubor. Kaj je to plav? Dragotin. Je versta — red vkup zvezanih berven — rilov, na kterih se stati, ino kakor na ladji
Robinson mlajši (1849):	krivice. Uže šest je bilo teh nevoljnikov na eti način zvezanih, ko sta se oba poslednja prebudila, vskočila ino orožje popádla
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pri flosu. Deske ali letve po 20— 30 z brezovino zvezanih imenujejo „fašk” (morda sorodno s hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki flos
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	povelja izverševali itd.; pa zato čez ramo nosili butarice skupaj zvezanih palic in na sredi je iz njih molela sekira. Nekdanji
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	starček vseh sedem sinov k sebi, jim pokaže sedem čversto zvezanih paličic in jim reče: „Tistemu izmed vas, kateri prelomi ta

zvezanimi
Zoologija (1875): pričelo s tem, da so mladega sokola s konca z zvezanimi nogami na prosto visečem obroči nekoliko časa noč in dan

zvezano

savesano
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bolj pretréſe in tudi klaſje, ki bi v ſredi ſnopa savesano vtegnilo biti, isprasni. M. Urno, kaj je noviga? (,Sklado ali

svesano

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh shje nasazhi ozhanash noi na obomarjo perſt jemov ugaderzi svesano! potam usemi te zedel nakateram jimash ti niegovo jeme sashribano
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dano. To ſ. piſmo je v 45 velikih sveskih svesano, in ima ſkoraj 7000 v kotlovino vresanih obrasov in riſov

svesanu
Svetu pismu noviga testamenta (1784): Inu kar bóſh ti koli svęsal na semli, tó bó svęsanu v' Nebęſsih, inu kar bóſh koli ràsvęsal na semli, tó

▶ zvezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvezal

svesal

Biblia (1584):	dela takova mozhna della. Sakaj Erodesh je bil Ioanneſa vluvil, svesal inu v'jezho vèrgal, sa volo Erodiade, njegoviga Brata, Philippa
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bóm dal kluzhe Nebęſhkiga krajlęſtva: Inu kar bóſh ti koli svęsal na semli, tó bó svęsanu v' Nebęſsih, inu kar bóſh
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	zhudesha ſkuſi njega godę. 3. Sakaj Heródesh je Joannesa vjęl, svęsal, inu v' jęzho vèrgèl savólo Herodiade njegóviga brata shene. 4.

zvezal

Kemija (1869):	je svinec, živo srebro in vodenec z žveplom spojil ali zvezal v ravno istih utežnih razmerah, namreč 103, 100, 1, kakor
Revček Andrejček (1891):	strunaste zanjke, vse odloži). Z njegovimi lastnimi strunami ga bom zvezal — tega zverinskega tatú. (Poveže Grešnika. )
Gozdovnik (1898):	imena tistega človeka, s kterim se je bil v Tubaku zvezal? « »Ne vem, kako se mu pravi. « »Jaz sem poizvedoval, pa

zvezali

Robinson mlajši (1849):	drugemu, kteremu se ni boljše zgodilo. Takaj so ga tako zvêzali položili, ino mu ta kaj tako pretili, kakor jegovemu predhodcu
Robinson mlajši (1849):	šatek — robec v usta vphali, pred ner se je prebudil. Zvezali so mu roke zadi, ino mu veleli, da bi na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bilo vola naglo operirati. Na tla smo ga spravili in zvezali, kakor sim poprej popisoval. Zdaj sim na ravno tistem mestu
Najdenček (1860):	Z znamenji smo kazali, da smo žejni. Zopet so nas zvezali in se pogovarjali, kakor se nam je zdelo, kaj bi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	so palice dobre. ” Ko bi trenil, so ga zgrabili in zvezali, obleko mu s pleč potegnili, in zdaj so začele vajene

zvezati

svesati

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kteri je bil bleso naj neuſmiljenſhi proti njemu, vprízho njih svesati. ˛Svojim ſlushabnikam pa rèzhe, jim vrézhe ali shakle s' shitam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	potém, ko bo konzhana, vſi liſti v edine bukvize ſkupej svesati dali. Po tém takim bodo prejemavzi naſhih Noviz koriſtne in

zvezati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	čez goré med Šentjanžem in Radečami peljati, z želézno césto zvézati. — Dvé novici se moram povédati, ki sté se na Dolénskim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	flos”). Za vezilo jim služi brezovo tertinje ; kar pa terdneje zvezati hočejo, z lesenimi žeblji zbijejo, železa ali jekla ni trohice
Gozdovnik (1898):	nevarnosti. Kako pomoč potrebujete od mene? « »Pomagajte mi dva roparja zvezati, ki sta vas hotela napasti! « »Ah, kaj li mogoče? Brž

ſveſati

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):

mezham, temuzh vezhkrat is perludnoſtjo se puſtę sovraſhneki premagati, inu ſveſati; ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt teh naperjaſneh serz

zveže

sveshe
Biblia (1584): njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupati, ſamuzh de poprej tiga mozhniga sveshe, inu tedaj ſtoprou njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupa? Kateri nej

zveže

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	čas prišel, de so pristavceve kokoši na cesto prišle. Zdaj zveže Pavliha blizo 20 nit, po dve v sredi skup in
Kemija (1869):	spajati se kemično z drugimi tvarmi, samo z jodom se zveže v čudovito spojino lepe vijolčaste barve. Ta prikazen je tako
Gozdovnik (1898):	v drugo služiti, kakor da se jih z drevesnimi vlakni zveže v podobo čolnov in s smolo zamaže. Bila je ona

zvežejo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	klinčki, ki se od obeh strani perdenejo in z nitjo zvežejo, podpreti in per plamečim ognji peči. Med tem jo pogostama
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Savini dovelj vode pripelja ; zato tukaj po dva flosa skup zvežejo in polovica flosarjev gré domú. Drugo stavo imajo pri Zoretu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa ne s Savo— ampak z vinom polivajo. V Rugvici zvežejo, ker doli ni več mostov, celó po 15 do 25

zvežemo
Astronomija (1869): leži na pol že v rimskej cesti. Če to sozvezdje zvežemo z ravno črto z velikim vozom, in če na sredo

zvežeta

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	skoz rano od zgorej navzdol potegne, in njegova konca se zvežeta, da se ne more iz rane izmuzniti. Na to vižo
Fizika (1869):	najpoprej težišče vsakega posamnega dela zá-se, in dobljena težišča se zvežeta z ravno črto, na kterej se potem vkupno težišče najde

zveži

sveshi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	na drevu ta S. Krisha perbit skves vse te mozhi sveshi vse moje sovrashenzhe vidiozhe al navidiozhe sveshije narokah inv nanogah
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	srahlaj, pognoji in saſadi kolerabe, salate, ſhpinazhe, graha. Zheſen dobro svéshi, zhebulo, de v zvét ne pojde pohodi, endivijo de ſe

zveži

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	červ ne loti, de se ti ne razpoka in ne zveží. Obvaroval boš pa les vse te škode, če ga boš
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	razpri, skozi sklepno kost les vtakni, zadnje noge od zunej zveži, sprednje vkup deni in z nitjo terdno zveži, de zadej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	od zunej zveži, sprednje vkup deni in z nitjo terdno zveži, de zadej leže in navadno lego dobe. Ovi ga zdej
Revček Andrejček (1891):	ga – tule je! Hvala, Pavle, da si ga prijel. Pok, zveži ga, ta nama ne sme nič več uiti. Pok (prinese

zvežite

sveshite

Biblia (1584):	hozhem jeſt Shenzom rezhi: Sberite poprej v'kup Lulko, inu jo sveshite v'ſnopike, de ſe ſeshge, Pſhenizo pak meni v'kup ſpravite
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bóm jeſt shenzam rękàl: poberite vkùp pèrvizh lulko, inu jo sveshite v' ſnopike, de ſe ſeshgé, pſhenizo pak vkup ſpravite v'

▶ zvezda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvezd

svesd

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dela. ˛Sijala je prijasna luna, de ſveti ponozhi. Migljalo je svesd bres ſhtevila veliko. Po tem Bog rezhe: „Mergolé naj ribe
Genovefa (1841):	bili. Jaſna jeſénſka nozh je bila. Nebó je bilo polno svésd. Méſez je imel ravno saili. Mersel véter je vlekel. Nobèn
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nozhi pod milim nebam kviſhko ozhi povsdignemo, saglédamo neſkonzhno ſhtevilo svésd, ktére na podnébji kakor ſvitle luzhize migljajo. Şhe veliko vezh

zvezd

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	radovednim bravcam „Novic” spisali. Akoravno je zemlja ena nar manjših zvezd zmed téh, ki jih na nezmerljivim nebu vidimo in ne
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	300 na enkrat ugasnilo? — Cimu bi bili pa milijoni teleškopnih zvezd, kterih še nisi, in jih tudi nikoli ne boš brez
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v nebo! — Kaj vidiš tukaj ? — Na tavžente večih in manjših zvezd ktere z nepreidejočo svitlobo migljaje in se blisketaje ti oznanujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in pogíne. Kdor zemlje ne pozná, ne bo mogel tudi zvezd, ali od visokejíga stvarjenja vrednih zapopadkov imeti. 1. §. Zemlja
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	postanejo severne, in prek juga vidijo čedalje več kar lepih zvezd, ki jih niso popred vidili, in ki jih tudi mi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	proti severju podal, bi nizko na nebi čedalje več novih zvezd zagledal, kterih ni na svojim domu še nikoli vidil; nasproti
Divica Orleanska (1848):	tàmno, zaničljivo? Prestoli knežki v kopo djani vsi, Do zlatih zvezd nebeških dvignjeni, Ne tikajo sloveče visokosti, Kjer ona vlada v
Divica Orleanska (1848):	se od jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil studence. Človeku
Astronomija (1869):	drakon, ki se vije okoli málega voza, obstoječ iz mnogih zvezd tretjega in četrtega reda, in zaznamuje tako na nebu skoraj

zvezda

svesda

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jih prav na tanko prepraſha, kedáj pràv ſe jim je svesda perkasala. Poſhteni moshjé mu povedó. Potlej jim rezhe v' Betlehem
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Drugazh bi ſe pa mi zhudili, ako bi ſe ktera svesda naſhi sêmlji toliko perblishala, de bi jo samogli viditi kolikorſhna

zvezda

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zvezde na nebu so okrogle; kér je naša zemlja tudi zvezda, je misliti, de mora tudi ona krogla biti. Če pride
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	kot mavrica. Angelj vzeme biser, ki se je svetil kot zvezda s sedmerim leskom.
Astronomija (1869):	še znotraj povratnika rakovega, sozvezdje Bootes, v kterem blišči Arktur, zvezda prvega reda. K tej zvezdi pelje ravna, skoz dve najspodnejši
Fizika (1869):	kakoršnih nekoliko vidimo v Pod. 211. Podloga vsem je pravilna zvezda sè šestémi trakovi. Pod. 211. Če pride padajoči sneg v

ſveſda

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je pajdashanje s'temi porednemi. Kaj ne, de se ena ſveſda ſravn ſveſd svejte, inu en pirel poleg pirelna se she
Kratkozhasne uganke (1788):	tebi pak tvoj usakdane kruh perpravlam. Enmalen. Sem szer ena ſvęſda; al na nebu vonder nisem. Par kojnekeh mene ti narvezhdejl

zvezdah

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in soditi, de na vsih druzih manjših ali milijonkrat večih zvezdah je tudi pa le njim primerjeno življenje; de so tudi
Astronomija (1869):	Velikemu vozu nasproti na drugej strani tečaja vidimo v petih zvezdah druzega in tretjega reda, delajočih črko W sozvezdje Kasiopeje, ki
Astronomija (1869):	in potem sozvezdje Pegaz, znamenito po štirih, v četverokotu stoječih zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako pridemo do tistega pasa

zvezdam
Revček Andrejček (1891): uklepajo, da nosi jim željé! Na zobe luni gledajo, pot zvezdam kažejo, Jedino le — da smrti se v oči ne lažejo

zvezdami

svesdami

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	travnik s'belim, majhnimi zvetlizami obſján; nizh drugazhi, kakor s' svesdami ponozhno nebó, ga je veſelo glédati. To meni mozhno dopade
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' ſvetlo obednizo ſtopi, ino vèrliga, imenitniga goſpoda, s' ſvetlim' svesdami na perſih, sagleda. Vuzhenik fanteju povejo, kdo ſo prizhejozh goſpod
Genovefa (1841):	moreta pod milim nébam tako hudobíjo ſtoriti. Smiſlita, gori nad svésdami je Bóg, pred ktériga ſôdbo bódeta nekdaj mogla ſtati! ” „O
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njimi krizhi. In debelo gleda mnoshizo salih goſpodov s slatimi svesdami na perſih, ki jih je bil zel tróp krog njega

zvezdami

Blagomir puščavnik (1853):	vitez in vroče solze mu polijejo obraz: Tam gori nad zvezdami jo bom spet vidil, tam ne bo nobene ločitve več
Blagomir puščavnik (1853):	davno prej mi počivali. ” ”Pa ne obupajte. On ki nad zvezdami čuje, svojih otrok ne zapusti; in če vam tudi nekdanjih
Blagomir puščavnik (1853):	on, m se ozira zaupljivo gori na svetlo s lesketajočimi zvezdami obsejano nebo. Poslednjič bije ura — sedem. Verv pride po
Blagomir puščavnik (1853):	vam k dobremu. Pojdite tedaj skupno hočeva krasnega z nebrojnimi zvezdami okinčanega neba gledati in potem še le k pokoju iti
Astronomija (1869):	nami, je razveseljevalo pred tisoč in tisoč leti z bliščečimi zvezdami človeško oko in zbujalo pozornost ljudstev. Dá, trditi smemo, da
Astronomija (1869):	njej govori, jima astronomijsko opazovanje bistveno krati. Pa tudi med zvezdami nam točnejše opazovanje kaže še marsikteri razloček. Največi del zvezd
Astronomija (1869):	ki so pa kot pastirji in lovci potrebovali nebá, z zvezdami pokritega, za določbo časa in kraja. 5 Brez dvombe je
Astronomija (1869):	in nepremakljivo sredi votle nebeske oble, ktera se s svojimi zvezdami suče okrog zemlje. Ljudje so tudi res tisoče let trdili
Gozdovnik (1898):	se je šotor vodje s svojo modro zastavo in zlatimi zvezdami, podobnimi zvezdam na nebeškem svodu. Slaba luč, skozi platno mrleča

zvezde

sbiesde

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	isrekov zhries nebv inoi samlo zhries svnzei inoi lvno zhries sbiesde inoi planete zhries element noi Firmament inv zhries vse kreiatvre
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	boshja: kateri je une svatlobo: inu perje travo: luſt muerje: sbiesde: inu megvo strarov? Ta trezhije SAROTENIE? Jas N. N. tabe

svesde

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	lépe déla boshje, nebo ino semljo, ſolnze, luno ino svésde, róshe ino ſadje, kako lepo je vſe ſkupej. To je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	konez perblishal. ˛Solnze bo otemnélo, luna ne bo vezh ſvetila, svesde ſe bodo is ſvojiga teka premikale, ino nebeſhke mozhí ſe
Genovefa (1841):	imenítnih doſtikrat ſhe s dragimi rezhmi olépſhane, ktere ſe kakor svesde bliſketajo. Njih ſtanovanja ſo takó kraſne, de ti ne morem
Genovefa (1841):	prihódnje bo vaju vſak ſhumézh liſt oſtraſhil. Ali vidita gôri svésde! Kakor s jesero ozhmi gléda nébo na vaju! Ali moreta
Genovefa (1841):	ozhéta v nebéſih, ljubiga Bogá, ki je ſolnze, luno, in svésde naredil. Gléj, ôn je tudi vſe to narédil, de bi
Genovefa (1841):	v nebeſih ſim shé veliko lépih rezh vidil — ſolnze, luno, svésde in ´ zvetlize, pa od ſvôjiga ozhéta na sêmlji ſhe ſvoj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Şmefhen prepir. Sa pervino ſo svesde ſe prepirale; Şolnze pride — svesde ſo sbeshále.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſe bo sêmlje hlád selêne, Al méſta ni nikjèr, ni svésde míle, Kjér bi ljubjózhe ſèrza ſe ſkleníle. ” „Te míſli, ko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vino! Tak' je s mladino. Şmefhen prepir. Sa pervino ſo svesde ſe prepirale; Şolnze pride — svesde ſo sbeshále.

zvezde

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Konec. ”) 16. Pogled v zvezde. (Konec. ) 16. §. Pogled v zvezde. O predragi slovenski bratec! z živo rádostjo, s kratko pa
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	svojiga Stvarnika in svojiga življenja razveseljevati. Pri tacim pogledu v zvezde, pri tacih mislih, ti bo milo^ruza sercé obšla, solzice
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Konec sledi. ) (Konec sledi. ) Zvezdoslo^je. (Konec. ”) 16. Pogled v zvezde. (Konec. ) 16. §. Pogled v zvezde. O predragi slovenski bratec
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	morji v daljne južne dežele, zgubijo počasi vse naše severne zvezde, ne vidijo več ne veliciga ne maliga vozá; zvezde, ki
Divica Orleanska (1848):	o belim dnevu Je tma, de skor bi vidile se zvezde. Vihar norí ko pekel razujzdan, Se trese zemlja, krepko svojo
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	prikimajoč pobesi glavo. Kar naenkrat se jej zdi, kot bi zvezde svetile tako jasno, kakor polna luna, vidila je lepe pisane
Valenštajn (1866):	kratkem molku. ) Fridolanec Se je pripravil že. Zanaša se Na zvezde. Nepripravljene zajeti Nas misli — Zlati krog gotovoj rokoj Doseči méni
Astronomija (1869):	svitlem kraji rimske ceste. Od tod lehko najdemo tri svitle zvezde v Andromedi in potem sozvezdje Pegaz, znamenito po štirih, v
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je! “ vzklikne veseli Jurče. „Bog je ustvaril solnce, mesec in zvezde; trava, cvetlice in drevesa in vse, karkoli vidimo, je delo

ſveſde

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ta narmajnshe pregreha ni njo nekol ſadella, ſatorej mene ſdej ſveſde kronajo, inu sonze oblazhe. Karkol je v'meni svetega bilu
Kratkozhasne uganke (1788):	nisem ked ſamurz; deslih tebi po dnevi temmo delam; dokler ſvęſde meni nasvejte jo, inu mejsz mene naressvitly. Megla. V' gojſdu

zvezdi

Astronomija (1869):	da morje priteka in odteka. Po tem, kako stojite obe zvezdi (solnce in mesec) proti zemlji, se sostavlja iz obeh moči
Astronomija (1869):	prvega reda. K tej zvezdi pelje ravna, skoz dve najspodnejši zvezdi velikega voza potegnjena črta. Sosed Kasiopejin je Perzej z eno
Astronomija (1869):	Bootes, v kterem blišči Arktur, zvezda prvega reda. K tej zvezdi pelje ravna, skoz dve najspodnejši zvezdi velikega voza potegnjena črta

zvezdo

svesdo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pervo vpraſhanje je bilo: „Kjé je Judovſki novorojeni kralj? Njegovo svesdo ſmo vidili na Jutrovſkim, ino mòlit ſmo ga priſhli. “ Prihod
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bil le kake dvé uri od Jerusalema. ˛Spet ugledajo svésdo, ktero ſo na Jutrovſkim vidili, lepo ino prijasno na nebu

zvezdo

Zlata Vas (1848):	gorečih besed in mize polne zlatá, in lepiga oficirja z zvezdo na persih in tamne polnočne ure ni mogel nihče pozabiti
Zlata Vas (1850):	na klobuku in z dolgo sabljo, na persih pa z zvezdo. V rokah je imel dvé goreči sveči, ktere pred se
Zlata Vas (1850):	vozi je sedel mlad gospod v višnjevi suknji s sreberno zvezdo na persih. Voz je dirjal v Zlato Vas.
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	bili kraljiči in ko so hodili v šolo, nosili so zvezdo na prsih in sabljo na pasu. Z demantovimi dletci so
Astronomija (1869):	velikega voza potegnjena črta. Sosed Kasiopejin je Perzej z eno zvezdo druzega reda, vidno v prav svitlem kraji rimske ceste. Od
Astronomija (1869):	črto, nam kaže ta črta na desnej strani ovco (capella), zvezdo prvega reda v vozarji, na levej strani pa Vego, tudi
Astronomija (1869):	prvega reda v vozarji, na levej strani pa Vego, tudi zvezdo prvega reda v sozvezdji lire. Dalje so imenitne skupine, ki

▶ zvezdar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvezdar

Valenštajn (1866):

stotnik, Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev poslanec. Krstnik Seni, zvezdar. Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka

▶ zvezdarnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

zvezdarna; Pleteršnik

zvezdarnica

Valenštajn (1866):	Krilata leva stražita na vratih. Grofinja (se smeje). Ah to! zvezdarnica! Kakó se v prvih Je urah vam odprlo to svetišče
Astronomija (1869):	Sternkarte, zvezdna mapa, zvezdovid 269. Sterntag, zvezdni dan, 285. Sternwarte, zvezdarnica, 315. Sternweite, zvezdna daljava. Steinbock, kozel, 271. Stier, bik, 271.

zvezdarnice
Astronomija (1869): zaznamvano z 8.57116". Le Verrier, pred kratkim še vodja pariške zvezdarnice, in sicer mož, ki si je pridobil mnogo zaslug za

▶ zvezdarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvezdarske
Fizika (1869): kdo in kdaj jih je izumil. Umetna kolesja, posebno v zvezdarske namene, nahajajo se najpoprej po samostanih, in tam je skorej

▶ zvezdast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvezdasti

Mineralogija in geognozija (1871):	pobarva purpurasto. Se malokje najde. Zvrsti njegove so: Celestinovi kalavec, zvezdasti celestin, vlaknasti celestin, ki je modrast, pri Jeni, in gosti
Mineralogija in geognozija (1871):	zdrobé v belo barvo (kemije §. 90). Dobi se tudi zvezdasti, vlaknasti, zrnasti, gosti in prsteni barit. 2. Viterit ali oglokisli

▶ zvezdasto prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

zvezdasto

Zoologija (1875):	preliva na zlato. Zvezdorilcu (Condylura) se špičasti rilec na konci zvezdasto razdeli v kratke tipalke.
Botanika (1875):	pa na tem spozná, da so njegova zrna povrh nepravilno zvezdasto očrkana (pod. 3b. ). Staničje. 19 Iz stanic, druga k drugej

▶ zvezdavec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

morska zvezda; splet

zvezdavci
Mineralogija in geognozija (1871): polipi ali korale, zlasti obilo jih je v najstarejih skladih; zvezdavci in ježi, med njimi lilijevci, morske zvezde in morski ježi

▶ zvezden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvezdna

Valenštajn (1866):	Nej žal mi teh. Hudobno srce je Ta dva vodilo, zvezdna ne oblast. Ta dva sta mu vsejala v mirna prsa
Astronomija (1869):	zvezdovid 269. Sterntag, zvezdni dan, 285. Sternwarte, zvezdarnica, 315. Sternweite, zvezdna daljava. Steinbock, kozel, 271. Stier, bik, 271. Stopinja, Grad, 234.
Astronomija (1869):	zvezda. Sternbild, sozvezdje, ozvezdje, znamenje, 268. Sternhaufe, zvezdna kopica. Sternkarte, zvezdna mapa, zvezdovid 269. Sterntag, zvezdni dan, 285. Sternwarte, zvezdarnica, 315.
Astronomija (1869):	Standlinie, 243. Stern, zvezda. Sternbild, sozvezdje, ozvezdje, znamenje, 268. Sternhaufe, zvezdna kopica. Sternkarte, zvezdna mapa, zvezdovid 269. Sterntag, zvezdni dan, 285.

zvezdne

Astronomija (1869):	takošne, kakoršne se skozi manj ostre daljnoglede vidijo. Prve imenujemo zvezdne kopice, druge pa meglenice, — in če stoji kaka zvezda ravno
Astronomija (1869):	golimi očmi, bolj natanko pa še skozi daljnogled tako imenovane zvezdne kopice, potem — in to le skozi daljnogled meglenice. Meglenice so
Astronomija (1869):	zvezdoznanci poznajo nad 4000 meglenic in okoli 400 zvezdnih kopic. Zvezdne kopice so brž ko ne daljne sostave zvezd; kaj so
Astronomija (1869):	preveliko svobodo, ker le malokdaj se usreči med očrtom kake zvezdne skupine in nje imenom najti kako zvezo, tako da ima
Astronomija (1869):	46 Stalnice. Daljše opazovanje neba s pomočjó globusa in zvezdovida (zvezdne mape) nas kmalu nauči, da se iznajdemo v prostorih nebeskih

zvezdnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	vtem pa določiti, kam naj se postavi, ker v sredo „zvezdnega drevoreda” nikakor ne more priti, — dalje, da se bo naprava
Astronomija (1869):	skoro za 4 minute (3 min. 56 sek.) daljši od zvezdnega dne in sicer zato, ker se solnce vsak dan na

zvezdni

Valenštajn (1866):	I strašil sem se dragih kamenov, Ki vas krilaho liki zvezdni venec, Zakaj je precej, ko je vas ugledal, Zagradil i
Astronomija (1869):	268. Sternhaufe, zvezdna kopica. Sternkarte, zvezdna mapa, zvezdovid 269. Sterntag, zvezdni dan, 285. Sternwarte, zvezdarnica, 315. Sternweite, zvezdna daljava. Steinbock, kozel
Astronomija (1869):	s popolnoma enako hitrostjo okoli svoje osi. Ta čas imenujemo zvezdni dan, ki ga delimo, kakor solnčni dan, na 24 enakih
Astronomija (1869):	Pod. 37. Dáljo zvezde od polutnika imenujemo zvezdni odklon (deklination), in ta je ali severen ali južen. Obloka

zvezdno
Astronomija (1869): Starodavna imena in znamenja teh sozvezdij so ta-le: Pogled na zvezdno mapo nas uči, da ta sozvezdja nikakor ne pokrivajo enakih

▶ zvezdica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvezdic

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je na naši zemlji — ki je ena nar manjših tamnih zvezdic — povsod kamor se ozremo, življenje, smo primorani misliti in soditi
Blagomir puščavnik (1853):	prelepa noč. Nebo je prijazno in čisto in brezštevilno miglajočih zvezdic se v jezeru odlesketava. Druzega ni čuti kakor počasno pluskanje

zvezdica

Astronomija (1869):	276. Ariadna, 302. d' Arrestova repatica, 327. Arktur, 271. Asteroid, zvezdica, 301. Astreja, 302. Astrologie, zvezdarija, 232 Astronomija, 229. — fizična, 315.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Jan. Valjavca pesmi: „Ko noč po morji plajšč razvije, In zvezdica pri zvezdi sije , Ko v lučih sinja plan miglja — —” Tudi
Zlatorog (1886):	in obstret vonjíva, Modri stóglav in skrlatni svedrec, Vmes očníce zvézdica srebrna. Kjer dvigúje se iz trave skala, Brž pretkáva jo

zvezdicami

Botanika (1875):	Myosotis), ki nas sè svojimi kakor nebo višnjevimi cvetnimi zvezdicami prijazno gleda iz sočnatega travniškega zelenja. Po vrtih se sem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	isti ali kateri naslednji vrsti, ali pa tudi med z zvezdicami zaznamenovanimi prejšnje vrste. a) Ako najdeš vse mantisine številke v

zvezdice

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	svitlo , meseček čisti, Meseček čisti, zarja rumena, Zarja rumena, drobne zvezdice. « (Iz Šafařikoviga »Narodopisa«. ) Misli o novim letu. Staro léto je
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na tanke peresa zreži, v lepe podobe izbodi ali na zvezdice izreži in tudi s srovim maslam v mehko duši (dinstaj
Blagomir puščavnik (1853):	začnem moliti. Zdelo se mi je, kakor bi me mile zvezdice vprašati hotje: Miroslav! hočeš li obupati, kar te Gospod poskuša
Sveti večer (1866):	lice se ljubeznivo smehlja in očesici se mu blisketate, kakor zvezdice na jasnem nebu. Zdaj se pa ozrite na divje obraščeni
Astronomija (1869):	Vesta) meri 58,5 milje, najmanjša (Hestija) pa 3,3 milje. — Te zvezdice so tako majhne, da navadno oko ne more nobene videti

zvezdico
Aritmetika za učiteljišča (1885): 2 + x) = 77x, tedaj x = 3 1/3 dneva. Naloge. Z zvezdico zaznamenovane naloge razreši na pamet in algebrajsko. 1 . * 5kratnik nekega

▶ zvezdočnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

teleskop; kontekst

zvezdočnik
Kmetijske in rokodelske novice (1845): derži operto na oblo (podobo zemlje), v desnici ima velik zvezdočník. Pred njim na tleh leže matematična orodja, dvoje ali troje

▶ zvezdogled samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvezdogledi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	Za življenje imá veljavo. Slovo dajte svoji zmedi, Vi lažnivi zvezdogledi! Vreme vedeži sledijo, Vse naprej od njega učijo; Dajo vest
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	1. Glosa za novo leto. O lažnivi pratikarji, Vi lažnivi zvezdogledi, Vi vremena vsi preroki, Le vsi pojte rakam žvižgat! Prešerin

▶ zvezdogledec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

zvezdogled; Pleteršnik

zvezdogledci

svesdogledzi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	toliko perblishala, de bi jo samogli viditi kolikorſhna je. Modri svésdoglédzi vezh del menijo in pravijo, de vſe te nebeſhke krogle
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bliso vidijo, in ſe lahko pregledujejo. S takimi gledavniki uzheni svesdogledzi vezhkrat v luno gledajo , in jo tako bliso vidijo , de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſha semlja. Luna ni slo daljezh od naſ; slo uzheni svesdogledzi ſo do zhiſtiga srajtali, de ena in petdeſet tavshent, oſem

▶ zvezdoslovje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvezdoslovja
Kmetijske in rokodelske novice (1847): mogočnosti, modrosti in dobrote dati, kakor na tanjko prepričane resnice zvezdoslovja ali zvezdoznanstva. Od tacih resnic bomo od časa do časa
zvezdoslovje
Kmetijske in rokodelske novice (1847): našimu milostljivimu knezu in škofu gosp. Antonu Alojzju. (Dalje sledí. ) Zvezdoslovje. Pisano od M. Vertovca. Namen naših „Novic” ni le samo

▶ zvezdoznanec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvezdoznanci

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pa tudi v povišek človeškiga uma je misliti, kakor vsi zvezdoznanci od kraja mislijo, de stavne zvezde so velike sonca, ktere
Astronomija (1869):	brž ko ne oblaki. — Razun teh rujavkastih marog so našli zvezdoznanci tudi rdečkaste, zelenkaste itd. Od kod so te, ali kaj
Astronomija (1869):	Gledé utrinkov moram omeniti, da zvezdoznanci prav marljivo opazujejo te prikazni, ter hočejo rešiti vprašanje, od
Astronomija (1869):	se prostemu očesu vidi kot živo-rdečkasta zvezda. Skozi daljnogled so zvezdoznanci zapazili na njem rumenkaste, zelenkaste in črnkaste maroge, razun teh
Astronomija (1869):	vsak tak del imenujemo zvezdno uro. Tega časa se poslužujejo zvezdoznanci za štetje, ker ga prav lehko in natanko razberejo, in
Astronomija (1869):	je taka repata zvezda napravila vsesplošno osupnjenost. Kar so pa zvezdoznanci jeli ostrejše opazovati te neredne obiskovalke našega obzora, zasledili so
Astronomija (1869):	ravno v meglenici, imenujemo to zvezdo megleno zvezdo. Do sedaj zvezdoznanci poznajo nad 4000 meglenic in okoli 400 zvezdnih kopic. Zvezdne
Astronomija (1869):	svitle prikazni, in se vidijo takó, kakor vidimo, „rimsko cesto. ” Zvezdoznanci so našli, da so nektere meglenice skozi najostrejše daljnoglede razkropljive
Astronomija (1869):	mislilo, da so kosci veče premičnice. V novejših časih pa zvezdoznanci iz tehtnega vzroka, namreč iz njih poti, sodijo, da to

zvezdoznancu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	utegnila tako huda goditi, kot se je godila pozneje slavnemu zvezdoznancu Galileju, kije Kopernikov nauk zagovarjal. In glejte ! dan današnji ga
Astronomija (1869):	tudi kemiji je treba mnogo raznih snovi in raznega orodja; zvezdoznancu je pa dosti, da povzdigne oči v nebo, in

▶ zvezdoznanstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

astronomija; [sskj]

zvezdoznanstva

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	rádostjo, s kratko pa umljivo besedo smo ti poglavniši resnice zvezdoznanstva, kakor so jih modrijani vsih, zlasti pa poslednjih časov premerili
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in dobrote dati, kakor na tanjko prepričane resnice zvezdoslovja ali zvezdoznanstva. Od tacih resnic bomo od časa do časa kak kratek
Astronomija (1869):	časa in kraja. 5 Brez dvombe je to neka prednost zvezdoznanstva pred drugimi deli prirodoznanstva, da se more človek ž njim
Astronomija (1869):	nam kaže v solnčnem žarku, ko razsvitljuje sobo. 4 Zgodovina zvezdoznanstva je tako stara kot zgodovina človečanstva. Kajti ravno tisto ne

zvezdoznanstvo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	veči slavo Stvarniku, v veči čast človeškimu umu služila, ko zvezdoznanstvo. Človek, ki take resnice s svojim umam spozná in se
Astronomija (1869):	Zvezdoznanstvo tirja dalje, da se večkrat kaj pove v prilikah, to
Astronomija (1869):	in da se prav postavi, zeló drago, — zato je opazovalno zvezdoznanstvo le malokomu mogoče.

▶ zvezec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

šopek; kontekst

zvezce

svesze

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih roshiz sa
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' kateri ſte prebivale. Vſe tri ſo djale ſvoje roshnate svesze na okno v' ſtekleno kupizo alj glash hladit', v' katerim

zvezcu
- svesizi
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): na ſvoje opomnize posabila. Vſe diſhezhe pereſza ſo ſe v' svesizi poſuſhile, potozhnize pa, ki jih je Mini Shofka sa opomnize

zvezec

svesiz

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala, Mini pa ſhòpek zvetezhih potozhniz
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bolj ſpodobijo,” je djala Mina. Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih potozhniz v' nedrije podene. Mina ſe s' goſpodizhnama v'

▶ zvezek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvezek

zvezek
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): * V Moskvi izhaja letos vsake kvatre en zvezek novega časopisa pod naslovom „Ruskaja besjeda'', v kteri se, kakor

zvezik

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	druziga slovenskiga manjka. Vi imate nemški nedeljski list, Filotejo: en zvezik sim je bil unkrat per grajšinskim gospodu najdel, kér ste
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Andrejčetu, ki je večkrat bolan, ste bili tudi enkrat en zvezik posodili. Unikrat, ko vas ni bilo domá, sim vas čakal
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	videl sim veliko veliko vbožnih ljudi priti, ino vsakiga velik zvezik pod ramo odnesti. Gotovo je hotel Moric pri svojim veselju

zvezka

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pisarij. Pri mizi je sedel mladeneč in prepisoval iz velicega zvezka. Ko zagleda ptujko, zapre bukve in je na stran položi
Zoologija (1875):	zvezkov vzporednih nitek, ki se potem na stanovitnih mestih od zvezka odcepijo, temveč da izhajajo iz živčnih ozlov ter se zopet

zvezke

Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	najkasneje do konca januarja na svitlo prišli, bojo obsegali 4 zvezke, vsaki okoli 20 pôl. Cena jim je 6 gold., plačevalo
Zeleni listi (1896):	je poredni fante celó osla v pisanko. Le pomislite, v zvezke take reči čečkati! — V Bernardovih pisankah tudi ni nikakega pivnega

zvezkov
Zoologija (1875): znak vseh živcev tega sistema je, da niso zloženi iz zvezkov vzporednih nitek, ki se potem na stanovitnih mestih od zvezka

zvezku

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	današnji zbor sklenili. Polšiške Toplice na Gorenskim. Valvazor v 1. zvezku stran 148 pravi, de so bile Polšiške *) toplice zató opušene
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	za povestnicu jugoslavensku” pod vredništvom g. Ivana Kukuljeviča. K temu zvezku, ki obseže zbirko listin, so pridjani 3 kamnotisi glagolski in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ki je k svojemu že pred nekoliko leti izdanemu I. zvezku cerkvenih in zabavnih napevov izdal zdaj zopet čvetero sešitkov edino
Gozdovnik (1898):	poštenega čuvaja uničijo, da pokrijejo hudodelstvo grofovsko. « Nadaljevanje v II. zvezku.

▶ zvezen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zveznih
Gozdovnik (1898): Indijanko za mater, se je v Kanadi zval Hafbrid, v Zveznih državah Seng-mel, v Mehiki in pri Apačih pa el-Mestizo. Da

▶ zveznost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zveznost

Fizika (1869):	Kemija. Chlorcalcium, kalcijumov klorec. Chlornatrium, natrijumov klorec. Cifrenica, Zifferblatt. Cohäsion, zveznost.
Mineralogija in geognozija (1871):	mineral, zato si na pomoč jemljemo še druge znake, zlasti zveznost, gostoto in barvo minerala, kako se zadržuje proti svetlobi, proti
Mineralogija in geognozija (1871):	svetlobi, proti elektriki in magnetizmu. To so fizikalne lastnosti mineralne. Zveznost. Malo mineralov je tekočnih ali mehkih, velika večina jih je
Mineralogija in geognozija (1871):	minerali, gemengte Mineralien, 3. Značiven, charakteristisch. Zraščenina, kremena, Kieselguhr, 34. Zveznost, Cohaerenz. Zvonik ali fonolit, Klingstein oder Phonolith. Zvezdavci, Strahlthiere, 88.

▶ zvezovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvezujejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): gornih krajev debla posamno do Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo (zvezana plavica ali „zvezani flos”), ali jih pa pred v

▶ zvijača samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvijač
- svijazh
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): dobro, tako mil ino uſmiljen, tako nedolshen bres ovinkov ino svijazh, tako miren, tako voljen savoljo dóbriga vſe preterpeti; she bi
- zvijač
  Maria Stuart (1861): otok, V zaupanje se vkradel njihovo, Da kaj od njih zvijač bi zvedil bil.

zvijača

Viljem Tell (1862):	posvečena, Morda sladkaču kacemu dadó me. Tje, kjer hinavstvo in zvijača vlada, Na carski dvor me dati hočejo! Tam čakajo zakonske
Gozdovnik (1898):	iznenaden, Vendar je domneval, da bi utegnila biti še kaka zvijača, kajti ona trupla se mu niso zdela nič kaj človeška

zvijače

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perzanesi mi tudi ti prebrisani roják *) sedmih modrijanov, de ti zvijače* prilastim in golufije perpisujem. Zakaj vas Rimce, nekdajne gospodarje in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	To reče in raztegne se v senco fant nezvest, Vesel zvijače take se tiho smeja v pest. Pripravljen urno sivček — sumlivosti
Najdenček (1860):	bile hudobnost in laž poštrafane; učil sim se muhe in zvijače imenitnih spoznavati, in moje serce, ki je bilo poprej, tako
Oče naš (1885):	sta Nace in Barba potrdila, in nad njim so vse zvijače Martonove omagale, kteri teh Švicarjev nikakor ni mogel blizo sebe
Gozdovnik (1898):	vrste bojujočih tovarišev. Apačani so se bili proti Mehikancem poslužili zvijače, ki se more posrečiti le tako drznim jezdecem, kakor so
Gozdovnik (1898):	vajeni. Najprej mračnost, potem popolna temota sta izvedbo te vojne zvijače olajšale in tako so bili prevarjeni zlatoiski in celó izkušeni

zvijačine

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):

nehvaležni! Kar moj meč ni zamôgel ― mojo lastno grajšino zoper zvijáčine in prekánjenost pokončanja obvarovati ― to je gospodična Hema z golobčikam

zvijačo

svijazho
Kmetijske in rokodelske novice (1844): med njimi pa ſe temu ſmejajo in njegovo delo ſkrito svijazho imenujejo. — Kar ga je k ti obljubi napravilo, ſe takó

zvijačo

Maria Stuart (1861):	Burleigh. Ne morem razumeti, kako, s ktero Močjo in čarovno zvijačo mu Je obveljalo, da prekanil je Modrost kraljice moje. Elizabeta
Maria Stuart (1861):	s sodbo, Da s svojo milostjo slepari svét. Mordá s zvijačo jo pregovorim, Da priti pred očí pustí Marijo, In to
Ferdinand (1884):	mož, ki pa mu je bil najhujši sovražnik, znal z zvijačo in na tihem dobiti v svojo pest Ferdinanda, ko je

▶ zvijačen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvijačni
- svijazhni
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): to vſim, kteri ſo po njegovo hlinjivi, lakomni, lashnjivi ino svijazhni. 45. Jona. Ob tem zhaſu je tudi prerok Jona shivel

▶ zvijačnež samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

zvijačnež
- svijazh
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): pokasala. Esav pa na glaſ rjòve ino jóka. „O svíti svijazh ti! “ je djal, „pervizh me je sa pervenſtvo kánil, ino

▶ zvijačnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvijačnost
Zlata Vas (1848): med vami še kraljuje, ali pa terdoserčna samopašnost, vohernija, zanikernost, zvijačnost, tihotapnost, krive prisege in potuhnjenost? In če vaša vest nima
zvijačnosti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): derživa najine pogodbe. Tebi je dala natora veliko sebičnosti in zvijačnosti, mene je storila prederznega do vsega — to bo že kaj

▶ zvijaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zvijaje
Ljubite svoje sovražnike! (1899): ali volneno plahto. Skoro brez obleke so skakali, divje se zvijaje, krog ognja; tulili so s hripavim glasom, da je odmevalo

▶ zvijaški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

zvijaškega
Maria Stuart (1861): Streljane bile na kraljico mojo. Elizabeta. Ste vidili Morgana, Roseta, Zvijaškega vladika? Mortimer. Z vsimi Škoti Pregnanimi sem se soznanil v

▶ zvijati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvija

Valenštajn (1866):	ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti vojska ne zna — Devica nam v žilavih rokah
Oče naš (1885):	mislim, da prosi: mati, nesite me krstiti! in kedar se zvija, zdi se mi, da ga nadleguje hud duh. Tri rožnivence
Oče naš (1885):	pokojin ne po dnevi, ne po noči. Vedno véka in zvija se, kakor da bi imel nože v životu. Ménart, rečem

zvijaj
- svijaj
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in rasbijaj , De vſe sernje odleti, Hitro , urno ſe mi svijaj, To me v ſerze veſeli ! Kdor le pika in pa

▶ zvijavši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

zvijavši
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Mož mora na bor, Življenje sovražno Opravljati važno, Sejati, saditi, Zvijavši dobiti, De v skusu in stavi Koristno opravi. Zdaj silno

▶ zvit pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvita

Krivica za krivico (1859):	konec mu bom storil. « »Izmuzati se hočeš mojemu natolcovanju, kakor zvita kača. Dobro; naj tedaj jez namesti tebe odgovorim. Ti si
Vetrogončič (1860):	se. Posebno pa svetuje, naj Medja, ker je gospá tako zvita, poskusi zvijačo, da prepriča gospó, da Vetrogončič Milike ni vreden
Kranjska nevesta (1864):	orodje, blago, razne dišave in vode, kar sta prodajala dva zvita sleparja, in z godbo ljudi k sebi vabila. Slepar je
Dragojila (1864):	kakor bi se vnemalo peneče morje. Divji piš žvižga skozi zvita jadra, deske kerljužijo, šumeči valovi ploskajo v stene, brod se
Razne dela (1870):	Bark de naj se napeljá. Babariha, štren motavka, Kuharca in zvita tkavka, Upajo de mem gredoč Še ovreti vse bo moč
Kobiljekar (1878):	nizko svoje čelce. In pred očeta Načeta stopivši je dejala zvita buča: »Gospod Kobiljekar! Obresti bi Vam plačal, gospod Kobiljekar, rad
Luteranci (1883):	toliko bolj sprejemati jih pod streho. Zaradi tega je krčmar, zvita glava, že težko čakal priložnosti, da jame moliti na glas
Šaljivi Slovenec (1884):	Cesar ji reče: »To meni ni prav nič mar. « Ko zvita žena vidi, da svojega namena ne doseže, reče, da je
Lisjakova hči (1892):	še kdaj težko stalo, da bi povedala kakovo skrivno željo, zvita zavodnica jo je ugenila sama in ji je nasvetovala, česar

▶ zvit pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvit

Zoologija (1875):	so prsi z velicimi pluči, do katerih vodi dolg, večkrat zvit sapnik. Taka pluča zajamejo mnogo zraka, kar olajšava letanje in
Zoologija (1875):	ali pa v mezdri. Od vsake znojne žleze vodi polžasto zvit znojni predor, pod, 28, na površje. Znoj je nekoliko kisel
Zlatorog (1886):	Zdaj skrijte se ptiči ubogi! Lisják po hósti se plazi zvit, Prihúljen na drévu ždí bistrovíd, Ž njim volk preží na

zvita
- svita
  Sveta grofinja Genofefa (1857): pové, kar in kako de ſe je sgodilo. Sdaj ſe svita buzha sazhne kremshiti in jokati, kakor de bi od prevelike

zvitega

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vrata. Stari služabnik za njim nosi snopič papirja in skupaj zvitega pergamenta — prišel je tedaj iz šole. Med tem ko ga
Deborah (1883):	drhaljo, katero so spodili. To je bilo še zadnje delo zvitega učitelja. Tržinar. Da, učitelj; kdo bi si bil mislil, da

zvitiga

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zmešaj z jesiham in nekoliko oljem, deni potem na okroglo zvitiga drobnjaka vanje ter ga malo pocukraj. Zelen hren.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	de se nekoliko menj gresa za budlo (filo) vzame. Iz zvitiga štrukla polža naredi, v dobro s putram pomazano kozo deni

zviti

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	in častmi ga obkladala. Kakor vsi hudobniki, je tudi Gerard zviti hlinjic bil, od kraja se je kazal, kakor de bi
Blagomir puščavnik (1853):	gospo. Ime ji je bilo Jovana. Pa znal se je zviti priliznjenc, ko jo je snubil, pobožnega in poštenega delati in
Tiun - Lin (1891):	Bili so v obče, kakor se mi je videlo, sami zviti in predrzni hrusti. Ogledovali so lepo našo ladijo s svojimi

zvitih

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	učiti, ampak de vsak hudobijo spoznava, sovraži in se tudi zvitih in prebrisanih ljudi varje. Zakaj dan današnji je svet, de
Zoologija (1875):	se godi v znojnicah ali znojnih žlezah, obstoječih iz klopčasto zvitih cevk, ki ležé na dnu usnjice ali pa v mezdri
Tiun - Lin (1891):	obče vsi zeló' mladi a bili so tako prekanjenih in zvitih obrazov, kakeršne sem videl le samo na Kitajskem.

zvito

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	smejal, ker ga je prav za prav samega veselilo to zvito delo. „Naj bo, milostljivega se ti bom skazal. Liktorji*), razvežite
Zoologija (1875):	neko posebno, iz pet zob sestavljeno grizalo; jako dolgo in zvito črevo odpira se na ven blizu ust. *) Hranijo se majhnimi

▶ zviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvij

zvi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	za štrukle zleci, budlo (filo) precej nanj deni, potem ga zvi, v polna zverti in v dobro z maslam ali putram
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s popirjem pokri, pohladi, kožo nekoliko z mesa potegni, in zvi, kose v skledo deni, z lorberjevim perjem in rožmarinam obloži
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	filo) dobro zležano in potem tanko zlečeno testo za štrukel, zvi in zverti ga v polža in deni ga v dobro

zvije

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ji je pa takó hudo storilo, de jo kar božjast zvije, in per ti priči — brez vse tolažbe, brez svéte popótnice
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	le na debelo obtesati zató, kér se les na sušili zvije in zverže, in kér z nar večim pridam le takrat
Tiun - Lin (1891):	Brez vsacega odgovora krene ladjica proti nam ter za trenutek zvije svoje jadro. Zdaj pokličem svojega rešnika, vržem Kitajcem cekin ter

zvila
- svila
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vkup padejo , ſe tréſti sazhnejo in kakor bi jih boshjaſt svila, poginejo. — Nar lepſhi glava ismed shivine navadno nar perva pogine
zvili
Mineralogija in geognozija (1871): ž njimi. vzporedno (b b). Da so se skladi tako zvili zdaj valovito, zdaj grebenasto, da so se včasi tudi prelomili

▶ zvleči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvlekli

slekli

Sacrum promptuarium (1695):	veno lusho padil, je klizal hlapze, de bi ga vun slekli, ali ty nemarni nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	48. Katęro, kadàr je napólnena bilá, ſo vùn na kraj slękli, inu ſo ſędli, inu isbrali tę dobre v' poſsóde, tę

▶ zvočen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvočna

Fizika (1869):

Podnožnik, Trittbrett. Podoba, Bild, 134. Podobnost, Aehnlichkeit. Podobščina zvočna, Klangfigur, 107. Podporišče, Stützpunkt. Poganjalec, Treibrad. Poganjalka, Treibstange, 123. Pojémalen

zvočne

Fizika (1869):	na drugi konec. Govorilo (legat) je kegljasto in tudi drží zvočne valove bolj skupej, in jih meče posebno močno na eno
Fizika (1869):	eno stran. Podobno orodje je slušalo, čegar široka odprtina nabira zvočne valove in jih v uho vodi. V. Toplota. 128 Različni

zvočnih
Fizika (1869): od kterih ravno je imenovanje tega gibanja vzeto. 117 Valovanje. Zvočnih valov, ki se po zraku razširjajo, ne moremo videti, ker

▶ zvok samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvok

Fizika (1869):	se spet v vodo. Tukaj imamo tedaj prav raznovrstnih prikazni: Zvok, povečavo, zažig, pad, gib in izparivanje. Pa kakor različne so
Fizika (1869):	razjasnili na primérih. Ako udarim s kládivom ob zvon, čujem zvok ali zvek. Ravno to se dogodi, ako potegnem z lokom

zvoka

Fizika (1869):	To nas uči, da se zrak bitno vdeležuje pri razširjanji zvoka, da ga on res vodi od zvočečega telesa do naših
Fizika (1869):	da se celo razdrobé. Pod. 119. Preden bomo opazovali prikazni zvoka, bomo tedaj govorili o tresu in o valovanju.

▶ zvoliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvoli
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): zadnjič pravi, de naj si ona sama čas poroke zvoli. Precej po tem se je za drugi prihodnji tjeden za
zvolili
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): zató , de bi samo en stan zagovarjali. Mi smo Vas zvolili, de bi po pravici vse stane v celi veliki Avstrii

▶ zvon samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvon

svon

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezhkrat shelé, de bi per njih zerkvi eden ali drugi svon ſhe kake zente teshji bil, kakor ga ſoglaſje terpi, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa vſe tri ſtare svonove preliti, kadar ſe bo nov svon napravljal. V ta ſklep ſo previdni in modri Poſtojnzi radi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Goſpod Anton Alojsi, de ſo véliki in ſredni ali tretji svon 29. dan maliga ſerpana v Poſtojni pred zerkvijo prizho vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako dopolnila, de ima Poſtojna velik zhes 42 zentov teskak svon in pa tudi, de vſih pet svonov v prijetnim ſoglaſji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	premalo posnajo. Vezhletne shelje Poſtojnzov ſo bile, ſi velik nov svon v prasni lévi zerkveni svonik napraviti; to de velike neſrezhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſtajati sazhela. — To de en ſam ſhe tako velik nov svon , bi bil le takrat lepo pel, kadar bi ſe bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	svonove napraviti. Svonar je mogel velik zhes 40 zentov teshak svon vliti, in vſim drugim ſhtirim svonovam ravno take glaſove dati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dan tega mesca zjutrej ob sedmih je v Ljubljani mertvaški svon zapel in na moriše so peljali k smerti obsojeniga vojaka

zvon

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nevesti se bleší. Ko klicaje k piru ličen Na zvoniku zvon doní. Pa življenja god prelepi Tud končá življenja cvet. Z
Viljem Tell (1862):	Ribarček. Al čujete na gori zvon? Gotovo V nevarnosti je kaka ladija, K molitvi opominja zvon
Viljem Tell (1862):	zvon? Gotovo V nevarnosti je kaka ladija, K molitvi opominja zvon ljudí. (Stopi više. ) Ribič. Gorjé vozilu, ki se ziblje zdaj
Fizika (1869):	ktere bomo razjasnili na primérih. Ako udarim s kládivom ob zvon, čujem zvok ali zvek. Ravno to se dogodi, ako potegnem

ſgvon

Kratkozhasne uganke (1788):	ga, ter se bo ſdajzi is svojo shtimo ogglasil. En ſgvon. Sam od sebe jeſt k'tebi pridem, ter tebi use
Kratkozhasne uganke (1788):	nimam. En ſgvon, katir k' praſneku, inu merlizham ſgvony. Drugazhi. On ſmirej uſta

zvona

svona

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nar lepſhi zerkev v zeli kreſti, ſe je pomanjkanje veliziga svona poſebno ob vélizih prasnikih tolikanj bolj zhutilo , kolikor lepſhi je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zerkvá, ki ſoglaſno svonenje imajo, poſnemale, in sraven eniga veliziga svona druge svonove le tiſte teshe shelele imeti, kakorſhno tesho ſoglaſje

zvona

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih je vender toča dobro omlatila. Kakó pa tudi hrum zvona ali puške zamore točo odverniti, kér ta hrum ne doseže
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Dèž izíde. Iz oblaka v strah sosesk Udri tresk! Čujte zvona stok in rig? To je žig! Kakor kri So nebesa

zvonom
- zvonam
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Če se huda ura bliža, prav storiš, de z cerkovnim zvonam ljudi k molitvi opominjaš, Boga prositi, de šibo odverne, z

zvonov

svonov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſposna, de per kaki zerkvi, deſiravno morebiti nima poſebno teshkih svonov, nekako poſebno prijetno in dopadljivo svoni, deſiravno ne more povedati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je tedej, de bi tiſte ſoſeſke, ktere ſi vezh novih svonov ob enim omiſlijo, sgled Poſtojne, ˛Shentvida nad Ljubljano, Kerke na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prijetnoſt svonenja je tolikanj vezhji, kolikor bolj popolnama je ſoglaſje svonov. Sheleti je tedej, de bi tiſte ſoſeſke, ktere ſi vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	enakomerno ſeje, ko s peſtjo. (Dalje ſledi. ) Pet novih ſoglaſnih svonov v Poſtojni. Ko je namen téh kmetijſkih in rokodelſkih noviz
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	42 zentov teskak svon in pa tudi, de vſih pet svonov v prijetnim ſoglaſji ſkupej poje, in ſerze vſaziga obzhutljiviga poſluſhavza

zvonov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	cerkve krov, K véliki maši jasno jak Sosesko kliče žvenk zvonov. Vse krog razlega petje živo Pobožnih duš se ljubeznivo. In
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	knez, naprej pogled! « — Zakruli jezdec levi v glas — »Kaj žvenk zvonov, kaj máš klepet? Veselje lovsko je za vas! Bedaka desniga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	piskrih; saje iz dimnikov padajoče; dim proti tlam tlačen; glasje zvonov; voda bolj na tanjko slišana; jug po leti ali v

zvonove

svonove

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kake majhne rezhi, ne sa svonarja, ne sa Poſtojno, take svonove napraviti. Svonar je mogel velik zhes 40 zentov teshak svon
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tesho ſoglaſje hozhe imeti. Vezhji teshava, kakor sa svonarja ſoglaſne svonove liti, je pa doſtikrat sa ſoſeſke velike in drage svonove
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſoglaſno svonenje imajo, poſnemale, in sraven eniga veliziga svona druge svonove le tiſte teshe shelele imeti, kakorſhno tesho ſoglaſje hozhe imeti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je ob enim ſklenilo , dva, ali pa vſe tri ſtare svonove preliti, kadar ſe bo nov svon napravljal. V ta ſklep
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	svonove liti, je pa doſtikrat sa ſoſeſke velike in drage svonove plazhevati. Miſlil bi morebiti marſikdo, ki Poſtojne ne posna, in

zvonovi

svonovi

Genovefa (1841):	ktériga ſo ſhli, prikasala in Vojnomirovo sagledala — ſo na Vojnomirovim svonovi sapéli, in ljudem ſo ſe ſhe ohilniſhi solsé vlile. Ljudſtvo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	saſtopijo , na Krajnſkim nar imenitniſhi ſoglaſno (harmonisch) svonilo s petmi svonovi, ker doſadanje ſoglaſje (Harmonie) drusih zerkva po navadi v treh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bilo le s ſamim svonilo, ker ſo bili ſtari trije svonovi v tazim rasglaſji (Disharmonie), de ſo jih le vezh let
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v treh , ali k vezhjim v ſhtirih svoneh obſtoji. Poſtojnſki svonovi imajo naſlednjo tesho in te le glaſove (Töne) : Gotovo niſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	veliziga veſelja hvaleshna Poſtojna nikoli ne bo posabila. Pervi trije svonovi pa ſo bili v Ljubljani 26. dan véliziga travna poſvezheni

zvonovi

Zlata Vas (1850):	déklic proti Ožbetovi hiši, po prazniško oblečenih. Zdej zakličejo vsi zvonovi glasno v cerkev. Otróka h kerstu nesejo nar naprej, za
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	in revni in bogati so se objemali in bratili; in zvonovi so veselo in slovesno peli in cerkve so se razlegale
Oče naš (1854):	eden iz med vaših sovražnikov? Bog vam poverni vašo dobroto! “ Zvonovi cerkvice so zapéli k maši. Oberst je zdaj povedal patru
Roza Jelodvorska (1855):	mertvaško podobo. Tako so minule žalostne ure. Ali naenkrat zazvone zvonovi, kterih glas se razširja čez hribe in plán, kakor da
Najdenček (1860):	jutru zbudil, sim bil kakor prerojen. Zjutraj je bilo in zvonovi so k sveti maši klicali. Vzél sim molitne bukvice ktere
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Solnce je vzhajalo, nad njeno glavo je prepevala ptica in zvonovi so zvonili k juterni službi božji. V njenem srcu in
Valenštajn (1866):	stenolom razbije; Nasipe mirni polne ljudije, I pozdravljaje mahajo klobukom, Zvonovi glasno v vseh pojó zvonikih Krvavega oznanjevaje dneva Veseli večer
Deborah (1883):	boječe, kakor človek, ki greh dela; ko so tu doli zvonovi k večernicam vabili, zdelo se mi je, da me nazaj
Oče naš (1885):	sem eden izmed vaših sovražnikov? Bog Vam povrni vašo dobroto! “ Zvonovi cerkvice so zapeli k maši. Polkovnik je zdaj povedal očetu

zvonu
Kmetijske in rokodelske novice (1846): IV. V srédo 18. Sušca 1846. List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino vtaknem, Pipe rjave so že zlo

▶ zvonar samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvonarja

svonarja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	fare v letu 1843 smagale, in kaj uzhena svednoſt Ljubljanſkiga svonarja goſpoda Antona ˛Samaſa samore ſtoriti. Poitojna ſizer od doſti ljudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imeti, kakorſhno tesho ſoglaſje hozhe imeti. Vezhji teshava, kakor sa svonarja ſoglaſne svonove liti, je pa doſtikrat sa ſoſeſke velike in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſi ſkupej pojejo, — in ſhiroko in daljezh ſlovezha saſtopnoſt Ljubljanſkiga svonarja je te shelje tako dopolnila, de ima Poſtojna velik zhes
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	glaſove (Töne) : Gotovo niſo bile kake majhne rezhi, ne sa svonarja, ne sa Poſtojno, take svonove napraviti. Svonar je mogel velik

▶ zvonček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvonček

sgonzhek

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſtriſh — ferk! — inu noter boſh. Kader Goſpod mene ozhe, inu sgonzhek sapoje , jeſt dvakrat ſkozhim — ferk! — inu per njemu bom.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	gnadlivo Goſpó. Kader Goſpó po nozhi, poſtavim , trebuh boly, inu sgonzhek sapoje , tri ſtopinze ſtriſh — ferk! — inu noter boſh. Kader Goſpod

svonzhek

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ji bo draga jéd diſhala. Jesi jo, de she ſpet svonzhek v' ſhtazuno sove, in de ſe mora delj zhaſa muditi
Genovefa (1841):	na zvetlize, ki jih je délala, kanila. Kadar je maſhni svônzhek sapél, je hitéla v grajſko kapélizo in pràv ſerzhno je

zvonček
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): va-njo položiti, mora zibelko navzunaj zasukati; ko to storí, zapoje zvonček k vretenu privezan, in čuvajka skoči po otročiča. Al ženska

zvončki

Blagomir puščavnik (1853):	zvem. Obljubil mi je sicer pri slovesu, da kadar bodo zvončki cveteli, in tički vesele pesmi prepevali, spet v ljubo dolinico
Zlatorog (1886):	ob virih, Vsí so tú na solnčnem vrtu zbrani: Modri zvončki, pisane ustnáče, Mak rumêni, beli slanovrati, Sleč rudéči in obstret

▶ zvonec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvonca
- svonza
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Nad uro, v ſredi ktere je zeſarſki orel (odlar) dva svonza viſita, na ktere dva, pet zhevljev velika teſarja ali zimpermana
zvoncem
Blagomir puščavnik (1853): obljubiti, da bo vsaj enkrat vsaki teden na skalo z zvoncem k molitvi znamnje dajat prišel. Ko dan odhoda pride, se
zvoncev
Viljem Tell (1862): se vzdigne zagrinjalo čuje se pastirsko petje in zvonjenje čednih zvoncev, ki trpi še pri odprtem prizoru nekoliko časa. Ribarček (poje

zvonec

svonez
Kmetijske in rokodelske novice (1843): na majnſhi, — drugi, na levi ſtrani, pa ure na vezhji svonez. K pohváli te ure ne moremo nizh vezh rezhi , kakor

zvonec

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	se dela ne boji Novcev dost’ si pridobi. “ 41. Kravji zvonec. 1. Frice, kmečki deček, je pasel krave v gozdu. Vsaka
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	krava je imela zvonec, a najlepša krava je imela najlepši zvonec.
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	deček, je pasel krave v gozdu. Vsaka krava je imela zvonec, a najlepša krava je imela najlepši zvonec.

▶ zvonik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvonika

Jerica (1859):	morebiti kraj, v kterem si bom glavo posivil, od tega zvonika mi bodo zaklenkali zadnjo popotnico. Te otožne se pa prijema
Jerica (1859):	gora nazaj pomakne in se od daleč zabliščí kositer krokarijskega zvonika, se poslovi učitelj od Zglavničanke, in se za klance in
Spomini (1860):	zopet zdrči in s počasnimi udarki štiri odbije, z bližnjega zvonika pa dan zazvoni, se pri srcu nekaj olajšanega čutim in
Spomini (1860):	počasi dohaja nazaj v svoje hleve; in kmalo iz bližnjega zvonika jasni zvon „Zdrava Marija" zapoje. Jaz, ki nisem imel nobenega
Bore mladost (1862):	kraj jezera postavljeno uto, iz ktere se pogled razprostira od zvonika Jereškega, ki stoji kakor mejnik zgornje doline Bohinjske, do Savice
Obljubljena (1881):	ne pomnožiš mojega gorjé. « Pozna ura se je čula iz zvonika, ko se razideta oče in hči, prvi pomirjen, da je
Zvezdana (1883):	Radovja daleč v gozdu hraste sekali za ostrešje novega crkvenega zvonika. Gospod Kolovski se je namenil iti po kosilu pogledat k
Zvezdana (1883):	vedela. Povem ti, kedar se ozrem tja v ozidje poleg zvonika in na to zapuščeno klopico, spomnim se, da sva zapuščeni
Zmota in povrat (1892):	velikega zvona, proti tlem in ob jednem radovedno gledaje izpod zvonika potegoval z desnico in levico manjša zvonova, da so vsi

zvonikih

Valenštajn (1866):	ljudije, I pozdravljaje mahajo klobukom, Zvonovi glasno v vseh pojó zvonikih Krvavega oznanjevaje dneva Veseli večer, iz vasi i mést Pritiska
Zoologija (1875):	trnjevo streho. Kavka (C. monedula) gnjezdi v starih zidovih, v zvonikih in pod strehami. Vran ali krokar (C. corax), pod. 114

zvonikom
Zeleni listi (1896): je sestavil Jožek z velikim, velikim trudom cerkev z visokim zvonikom. Stavba se mu je več kot desetkrat podrla, a nazadnje

zvoniku

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Res nevesti se bleší. Ko klicaje k piru ličen Na zvoniku zvon doní. Pa življenja god prelepi Tud končá življenja cvet
Zeleni listi (1896):	ves glas ter drži roko, s katero je mahnil po zvoniku, daleč od sebe. Kri mu je tekla curkoma iz nje
Zeleni listi (1896):	prstih za Jožekov stol in — tresk! vdari s pestjo po zvoniku, da se vsa cerkev razleti na kose. V tem trenotku

▶ zvonik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fonolit; kontekst

zvonik

Mineralogija in geognozija (1871):

128 Petalit, 45. Pharmakolith, 37. Phonolith oder Klingstein, fonolit ali zvonik, 74. Pihavnik, Löthrohr. Platte, ploša. Plattenförmig, ploščinat. Plaenerkalk, 128. Plastisch

▶ zvoniti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvoni

ſgony

Ta male katechismus (1768):	Ozha, † Syn, inu S. † Duh. Amen. Kader se enemu umirava ſgony. JEſu Kriste! nash Iſvelizhar, inu Sodnik! ti Oblastnik zhes ſhive
Ta male katechismus (1768):	Obhailu: ſjutrej, ob poldan, inu ſvezher, kader se Ave Maria! ſgony. Katire so te narimenitnejshe zhednoste? Vira, Upanje, inu Lubeſn. Obudi
Ta male katechismus (1768):	vezhne zhase, Amen. Ozhenash, Ave Maria. Kader se angelsku zheshenje ſgony. I. Ta Angel tega Gospuda je Marji zheshenje pernesl, inu

zvonijo
- zvone
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): copernice, ker clo iména od copernice ne poznajo ? Zakaj pa zvoné, in z žegnanim ognjem streljajo, če ne za to, de

zvonil

svoniu

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti tu morash 3 barti storiti tazhes k' boda meshnar svoniu merkei da 3 ozhanashe noi 3 obomarje poshebrash noi sarazhiem
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mitel? jedi zhier sta dba pota narasen kader Boda obomarjo svoniu noi useme tamo napoti perſti noi perpotkou koren inu dei

zvonili

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne ognusi njih kostí! — Skušnja uči, de, ako ravno so zvonili in streljali, je vender toča vse do koreníne pobila. Kralj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dekan Tinski gosp. Belbič (Welwich). Pri vsih bližnjih cerkvah so zvonili, s hribov pa streljali. V Velkovec so prišli tudi duhovniki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	veliki zvon, 800 centov težek, ravno ko so ž njim zvonili, v Ivanovem turnu odtergal in 3 nadstropja prederl; 5 oseb
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	vzhajalo, nad njeno glavo je prepevala ptica in zvonovi so zvonili k juterni službi božji. V njenem srcu in tudi okoli

zvonilo

svonilo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	let tega rasglaſja vajene uſheſa samogle poſluſhati, kadar je ſkupej svonilo. Sato ſe je ob enim ſklenilo , dva, ali pa vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na ſoglaſno svonenje saſtopijo , na Krajnſkim nar imenitniſhi ſoglaſno (harmonisch) svonilo s petmi svonovi, ker doſadanje ſoglaſje (Harmonie) drusih zerkva po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	takrat lepo pel, kadar bi ſe bilo le s ſamim svonilo, ker ſo bili ſtari trije svonovi v tazim rasglaſji (Disharmonie
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deſnim svoniku osnanovali. De bi pazh to lepo In zhaſtitljivo svonilo tudi sa naprej Poſtojnſki in blishnim faram , ki ga s

zvonilo

Jerica (1859):	večer prepeval in plesal, pa ko je drugo jutro dan zvonilo, ga že ni bilo nikjer viditi! Da je danes mogel
Kranjska nevesta (1864):	milo donenje večernega zvenenja in sladko petje v bližnjem samostanu: Zvonilo je Ave Marijo. Ko so se pozgubili zadnji klenki večernega
Izza mladih let (1882):	deželi to človeka vselej prešine; ugibal sem še, komu bi zvonilo, ko zagledam kmeta, ki je šel po seno; že od
Posavčeva češnja (1887):	gorovje, je dospel k domačemu selišču, ko je ravno poldne zvonilo v tankem zvoniku, da je mogočno bučalo med hribovjem. Spehan
Na krivih potih (1893):	glas zvona hudo pretresel. Zdelo se mu je, kakor bi zvonilo njemu. Zvonili pa so Mihcu Skopinu, ki je bil izdihnil
Svatba na Selih (1894):	nesrečno družino. Pri Svetem Primoži je zvonilo, in takisto je zvonilo na Robu, da se je brž razneslo: »Starega Rakarja ni
Svatba na Selih (1894):	hodili kropit in milovat nesrečno družino. Pri Svetem Primoži je zvonilo, in takisto je zvonilo na Robu, da se je brž
Usoda ka-li (1895):	gostem pokašljevala. V obraz je pa bila bleda, silno bleda. Zvonilo ni še; zatorej jo prosim, naj mi pove svoje želje
Roman starega samca (1895):	me zmoti glasno zvonjenje. Zdelo se mi je, kakor bi zvonilo v sobi. Čudo ni bilo; nasproti mojemu oknu je stal

zvoniti
Kmetijske in rokodelske novice (1844): prositi, de šibo odverne, z ktéro nam žuga. Brez nehanja zvoniti je napčno in škodljivo, kér vémo, de zvonenje strelo na

▶ zvonovina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvonovina
Kemija (1869): 417. Glinica kremenčevokisla, 419. Glinica ocetnokisla, essigsaure Thonerde, 418. Glockenmetall zvonovina 433. Glucose, 469. Glycerin, glicerin, 466. Glycocoll, glikokol, 477. Gnjiloba

▶ zvonjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvonjenja

svonenja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dopadljivo svoni, deſiravno ne more povedati sakaj; to de prijetnoſt svonenja je tolikanj vezhji, kolikor bolj popolnama je ſoglaſje svonov. Sheleti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	terpi, in zhe ſe njih sheljam pervoli, ne morejo ſoglaſniga svonenja imeti, ktero je uſheſam in ſerzu tako prijetno, ampak rasglaſno

zvonjenje

svonenje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nad Ljubljano, Kerke na Dolenſkim in drusih zerkvá, ki ſoglaſno svonenje imajo, poſnemale, in sraven eniga veliziga svona druge svonove le
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Poſtojnſka zerkev po beſedah tazih ſodnikov , ki ſe na ſoglaſno svonenje saſtopijo , na Krajnſkim nar imenitniſhi ſoglaſno (harmonisch) svonilo s petmi

svonjenje

Genovefa (1841):	pobóshno proti nébu vsdiguje! O, ko bi le sopet kako svonjenje ſliſhala, miſlim, de bi ſe mi ſerzé oddahnilo. Pa vunder
Genovefa (1841):	vperte, ljudſtvo je tako glaſno likanje sagnálo, de ſe je svonjênje le malo ſliſhalo. Genovefa je pa, kakor sgol pobóshnoſt, ſedéla

zvonenje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Brez nehanja zvoniti je napčno in škodljivo, kér vémo, de zvonenje strelo na se vleče, in kér časopisi učé, de je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dostikrat veliko ljudi vbitih. Za tega voljo modre zapovdi brezkončno zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi

zvonjenje

Viljem Tell (1862):	Še preden se vzdigne zagrinjalo čuje se pastirsko petje in zvonjenje čednih zvoncev, ki trpi še pri odprtem prizoru nekoliko časa
Viljem Tell (1862):	jezéra kopel vabljíva, Mladenič na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko angelske strune V raji ljubó. In ko

▶ zvoziti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvozi

Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	da shrani na njem gnoj tako dolgo, dokler ga ne zvozi na njivo. Poglavitno je pa pri tem to, da se
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	če mu šest sodčkov rečí papolni, ktere sicer v vodo zvozi. Kmet mu to stori in mu napolni sodčke skorej do

zvozijo
Botanika (1875): se je začela precej živa kupčija s tem gnojem, kterega zvozijo Angleži silo mnogo domu na Angleško (kemija §. 404.). Da
zvoziti
- s'vositi
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): zhes travnike puſtiti tezhi. Gnoj na nivi na en kup s'vositi. Kamne pobirat na nivah. Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel

▶ zvračati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvrača

Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	kot poslušalci se ga niso udeležili premnogi meščani); vso krivico zvrača on na koncertni odbor, češ, da ne pozna pravil spodobnosti
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Torej iz tega izvira, da nekako čudno hodi, namreč: noge zvrača na od znotraj. " Vender pa je logar ostal tih in

▶ zvreči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvrže
- zverže
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): debelo obtesati zató, kér se les na sušili zvije in zverže, in kér z nar večim pridam le takrat popolnama in

▶ zvreči glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povreči; kontekst

zvržejo
- zveržejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): prisad na pljučih) prime. Breje kobile po takim napenjanju dostikrat zveržejo; žebet se pa rad kevžeh in smolika prime. — Varite se

▶ zvrha prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvrha

sverh

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bizhevja, ſlame ali ruſhnje, de ſe perſt ſkosi ne ſeje, sverh vſe lepo s perſtjo naj sagernejo. Tako narejeni ſkriti povodniki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo po vodi, ktera je sa odtozhiti. 3. Grabni morajo sverh dvojno ſhirjavo po njih globokoſti imeti. S grabnov smetána perſt

▶ zvrhan pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvrhani
- s' verham(združena oblika)
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): skus tu pak ſa tvoj narvezhe nèz skerbish k' eni s' verham miri. Kader se tebi kaj permire, kar tebi nadushy

▶ zvrhano prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvrhano
- isverham
  Kratkozhasne uganke (1788): nobena kapla vezh notri nagrę; al vonder ne zel toku is verham, de be zhes shlu. Rezhi, nej tebi gdu ſpolovino

▶ zvrhoma prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvrhoma

Fizika (1869):	natoči se zdaj živega srebra toliko, da stoji v njej zvrhoma, potem se cev začepi s palcem, prekucne, in potem, ko
Fizika (1869):	kterih se kapljine tlačijo, imeti primerno debelost. Ako steklenico napolnimo zvrhoma z vodo, potem zamašek na vrat nastavimo in na-nj malo

▶ zvrniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvrne

zverne

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	popravit. Po lestvici flojtri) leze, in mahoma se v globočino zverne. Serčen vojšak, ki blizo stoji in nesrečo vidi, hitro puško
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	zaveril ni, gremo skokama navdol; pa ne dolgo, se voz zverne, midva se na cesto pod nja prekucneva, hlapca pa precej

zvrne

Fizika (1869):	ki jih tisučletja niso še porušila. Senéni voz se laže zvrne kakor s kamenjem obloženi. Živali in ljudje, ki gibajo z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	loputne ga nazaj po glavi, da se na prvi mah zvrne; na tleh pa ga še parkrat po glavi buši in

zvrneš
- zverneš
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): testam in peci jih počasi v hladni peči. Ko jih zverneš, jih lahko tudi z belim ali pisanim cukrenim snegam olepšaš

zvrni

zverni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jo v krop vtakni in v skledčico ali na taljar zverni. Kofetova zmerzlina. Zavri en maselc dobre srove smetene z nekoliko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mizo dati, jo urno v krop vtakni in na taljar zverni. Malinčna zmerzlina. Malince z žlico dobro zmečkaj, sok skozi sito
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cmok (puding). Se ravno tako napravi. Ko se skuha, ga zverni v skledo, na žebljičke zrezane mandelne vanj vsadi, z nevestno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Potem cmok iz pertiča v skledo zverni in na en perst debele koleščike zreži. Te lepo ob
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in v pohlajeni peči počasi peci; potem model v skledo zverni, torto s cukrenim snegam ozaljšaj ali pa pohlajeno ocukraj. Kruhova
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobnimi drobtinami potresen model, peci počasi v peči rumenkasto in zverni potem na sito. Tudi v to potico lahko od recljev
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na straneh, potresi model od ene plati na drugo in zverni jo v skledo. Ako bi pa iz njega iti ne
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	testo vanj deni in počasi peci. Potem ga iz njega zverni, po čez na tanke koščike zreži in te na roši
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ne prehudi peči rumenkasto speci, potem iz modla na sito zverni in pohladi. Šartel s smeteno.

zvrnil

zvernil
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): Nekaj posebniga je najni pogovor vkončalo. 4. Glejte ga pjanca! zvernil je. Komej sva uro pota se peljala od taberne, kjer

zvrnil

Sosedov sin (1868):	nož položil, okrožnike od sebe porinil in poln kozarec vina zvrnil, sklene roke ter nasloni se na mizo pa se začne
Mahmud (1870):	in ker je vsled tega nastal velik šum v Carigradu, zvrnil je to hudobijo na kristijanske Armence. Pomorili so je potem
Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876):	nor nanj. Še videl ga ni. Po pošti peljaje se zvrnil se je tako nesrečno, da je kmalu umri. Za smrt
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	se upre z vso silo v voz, da bi ga zvrnil v vodo. Grom to zapazi. On je bil prebrisane glave
Tiberius Pannonicus (1882):	je metal v kupo. »Nebeški Avguste, v tvojo slavo! « In zvrnil je kupo v svoje grlo in to s tako spretnostjo
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	ki pa prav dobro odgovarjajo, dasi se je jeden njih zvrnil že po drugem strélu našega topa zaradi strtega kolesa. Proti
Očetov greh (1894):	kažeta starejšega. Kozolec nima več plašča, da bi gospodar podenj zvrnil repo; obrezavati jo bode treba pod hlevnim napuščem, kjer je
Prve hiše (1896):	ne se bomo še zadušili«, ukazal je nato krčmarju ter zvrnil v dušku pijačo. »Spat se mi spravite, kdo bo vso
Gojko Knafeljc (1899):	je izginila nalik megli – in z globokim zdihom sem se zvrnil na posteljo. Zakril sem si oči in ihtel; vedel sem

▶ zvrnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvrnjenega
- zvernjeniga
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): v kozi na to mero vkuhati. Zdaj pa na noge zvernjeniga stola lepo belo ruto perveži, podstavi veliko posodo, vli župo
zvrnjeno
- zvernjeno
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): čevlja visoka, štiri pa dolga, na tla v okroglo kakor zvernjeno korito dobro vstavljena biti, de se nič ne kadi, kér

▶ zvrst samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvrst

Rudninoslovje (1867):	zvezdasto-rázhodnega zloga ali tudi gručav i zrnast. sl. 46. Vlaknasta zvrst se imenuje kornvalski kositarjevec, ker se nahaja sosebno v angleškem
Rudninoslovje (1867):	svoj prvi kristalni lik. Jedrnata, tudi prstena, kot opeka rdeča zvrst se imenuje opékovec (Ziegelerz). Mesta, kjer se dobiva najlepši bakrovec
Rudninoslovje (1867):	to zrnast, stebelčást ali luščinast. sl. 66. Breskovordeča i lúskova zvrst se imenuje lepidolit ali lúskavec. Bele i rumene zvrsti so
Rudninoslovje (1867):	dobiva na Koroškem pri Plajbergu i v Rablji. Neka vlaknasta zvrst se nahaja sosebno pri Bolonji, i zato se imenuje bolonjski
Rudninoslovje (1867):	démantovec (Demantspath); oba sta skoro neprozórna. Smirek (Schmirgel) je korundova zvrst z lójevcem zmešana. Zadnje zvrsti sosebno rabijo za blazinice v
Trtna uš (1881):	Zraven navedenih zvrstij trtne uši zasledili so v Ameriki novo zvrst ali pleme ovega merčesa, ki nima nikoli perutnic ter živi

zvrsteh
Rudninoslovje (1867): 2.0) kot sol, 2•3krat teža od vode. V zloženih zvrstéh dela kroglaste vrastke, zobčaste in platičaste posnemke, ali pa je

zvrsti

Rudninoslovje (1867):	časi stebelčastega zloga; stebelca so časi tenka, kot las. Nektere zvrsti imajo posebna imena: Marijno steklo se imenujejo čisti, prozorni kristali
Mineralogija in geognozija (1871):	ga žgemo, premeni se v živo apno (kemije §. 86). Zvrsti njegove so:

▶ zvrstiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvrstili
- zverstili
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): slovenščine in ljubitelov domovine, vsi so se okoli naših Novic zverstili, po njih smo se slovstveno zdramili in oživeli. Lepe stvarí

▶ zvrteti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvrtelo
- zvertilo
  Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): pri nji ostati, da bi se ji v glavi ne zvertilo in da bi v vodo ne padla.
zvrti
- zverti
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): pa že ne upam, ker se mi rado v glavi zverti. ” Stari pa reče: „Nič se ne boj dečko; jaz te
- zvrti
  Valenštajn (1866): dobrem se poboji, ali Polkovnik Pikolomini — (Tekli se v glavi zvrti, prime se za stol. ) Poznal Po čopu se na šlemu

▶ zvrtinčiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zvrtinči
- zvrtini
  Gozdovnik (1898): svojih pleč, pritrdi konec za sedlo ter ga z desnico zvrtini v dolgih krogih nad glavo. Laso zažvižga po zraku ter

▶ z žlica predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ IMP

z žlico

žlicoj

Valenštajn (1866):	Mi v mojih morajo namerah, a Napitati je hočem praznoj žlicoj. Trčka. Al pošteneje s Sasi boš ravnal? Uže vtrpeti več
Valenštajn (1866):	Če nam po vagánih odnašajo žitni vršáj, Mi žlicoj ga moramo grebsti nazáj; Ce mahajo mečem oni srdito, Mi

▶ ž samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zh. š sgovarjaj kakor naſh ſh. ž sgovarjaj kakor naſh sh. S snamnjem ˅ ſe prihrani h, kar je po vſaki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakor stari z , ſ, s, č, š, ž, „ „ „ „zh, ſh, sh, — “ in to naj bi se tiskalo v vsake bukve, ki

ž
Kmetijske in rokodelske novice (1845): z , ſe izgovarjejo kakor stari z , ſ, s, č, š, ž, „ „ „ „zh, ſh, sh, — “ in to naj bi se tiskalo v

▶ ž. okrajšava ↘ goo300k, IMP

ž.

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	n er, pasar v Ljubljani, za cerkovno oródje. 18. Gosp. Ž. Šubert, klobučar v Ljubljani, za svilnate klobuke. 19. A. Zonlejtner
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dobre in lepe klobuke po ceni kupiti, naj gredo k Ž. Šubertu, klobučarju v judovskih ulicah v LjubIjani , kjer bodo nar
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kraljuj pravica! In ta glas me je iz sanj zbudil. Ž. Oznanilo fužinarjem, nožarjem in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. Kako je z gnjilim korúnam ravnati, so med več druzimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	rečí Vam bojo listi vprihodnje dohajali brez plačila. ― Gosp. K. Ž. v Z: Nič nismo prejeli. ― Gosp. pr. Š v G
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	se rabi pri nas narodna zbirka. — Gosp. Oz. D. v Ž. K: Ali Vam velike živinozdravniške bukve niso predrage, ker veljajo
Mineralogija in geognozija (1871):	ali fonolit, Klingstein oder Phonolith. Zvezdavci, Strahlthiere, 88. Zusammenkitten, zlepiti. Ž. Železnat, eisenschüssig, 76. Železo, arsenovo, Arsenikeisen, 52. ,, meteorsko, Meteoreisen, 51.

▶ žaba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žab

shab

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bodo hude vremęna, vender bres velke ſhkode. Shkodlive shivadi. Malu shab, krot, kazh, kobilz, pa veliku goſsênz, inu zhervóv, inu veliku
Kuharske Bukve (1799):	nad sherjavzo vręti. — Na poſtne dnęve naredi maſhenje is ríb, sháb, ali rakov namęſti meſa. 16. Namaſhene ali filane kolerabe. Kolerabe
Kuharske Bukve (1799):	od shab, grahove shupe, en kosarz vina, ſok od pol lemone, puſti
Kuharske Bukve (1799):	maſla, muſkatzvęta inu ſoka od lemón; potle prezędi shupo od shab na letę rezhí, męſhaj v' eno męro, de ſe nevterdi

žaba

žaba
Gozdovnik (1898): je šepal in Komanč je bil vedno bliže. »Pes, šakal, žaba,« upije Komanč za njim. »Apač se boji Komanča v svoji

ſhaba

Kratkozhasne uganke (1788):	je: z. v' mislah iſvolila. II. Narediti, de ena malana ſhaba ragla. V' ſtęno ſvotli eno lukno. V' to deni eno
Kratkozhasne uganke (1788):	njo pred to malano ſhabo derſhi, tok bo ta ſhiva ſhaba ſa pildam v' lukni. topluto, inu svitlobo zhutila, inu raglati
Kratkozhasne uganke (1788):	to lukno obęsi en pild, na katiremu je ena ſelena ſhaba ſmalana. Na vezher uſami luzh, ter njo pred to malano
Kratkozhasne uganke (1788):	katiri ſa tu navedô, bo. do menili, de ta malana ſhaba raglá. III. Naréditi, de v' enemu povęſnemu glaſhu voda gori

žabam
Mineralogija in geognozija (1871): v starih skladih notri do najnovejih. Amfibije zastopajo po malem žabam podobne živali in kače, po večem pa velike, kuščarjem podobne

žabe

shabe

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	prahu, kader jaſtrob viſoku lęta, al na poli vſęde, kader shabe sutrej, drevne pana vezher vekajo, kader glaſtovze niſku per tleh
Kuharske Bukve (1799):	inu piſtazami obóje sręsano. 162. Turſhke shabe v' ſvojeh zhapínah. Shabe ſkuhaj v' mehko, de zherna kosha rada doli pojde, otrębi
Kuharske Bukve (1799):	potręſi s' lemon lupkam, inu piſtazami obóje sręsano. 162. Turſhke shabe v' ſvojeh zhapínah. Shabe ſkuhaj v' mehko, de zherna kosha
Kuharske Bukve (1799):	v' papirji na ſklędo. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. Shabe ſkuhaj, otrębi, zheterti narasen deni, shupo od njeh hrani. Eno
Kuharske Bukve (1799):	Rasſękaj dve od koſtí odbrane ſardęle, deni to ſekanje med shabe, oshmi zhęſ eno lemono, perdaj malo ſroviga maſla, ribaniga kruha
Kuharske Bukve (1799):	Pezhene poſterve. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. 162. Turſke shabe v' ſvojeh zhepínah. XV. Zukrene pękaríe. 163. Mehke pręſtize. 164.
Kuharske Bukve (1799):	sręsaniga peterſhila, enmalo zhebula, potręſi s' moko; notri deni shabe, od sgoraj jeh tudi obloshi s' takim, kakor ſi jeh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	k' ſerzu. Na to pokrijejo po boshjim povelji mnoge shivali, shabe, komarji , kobilize, veſ Egipt. Po polji, po hiſhah, po ſ-hrambah
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	petégne in s deshjem smeſha. Vzhaſih tudi pri tej priloshnoſti shabe in druge shivali is ſvojih lukinj pridejo, ktere véliki vihar

žabe

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne bojte se truda, ne znoja, posebno pa pustite, naj žabe v miru svojo pesem ragljajo! M. Drol. Od Verhnike 27.
Pripovedke za mladino (1887):	žival, ali ne veste bolje ? Trije so, ne pa dva. ” Žabe ostanejo pri svojem: „Kva, kva !” „Če mi ne verjamete, vam
Pripovedke za mladino (1887):	nekoliko počaka, da se zmrači, ko mora pa domov, ozmerja žabe do dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci, neumna zijala
Pripovedke za mladino (1887):	hoče počakati, da bodo gotove ter mu ga nazaj prineso, žabe ostanejo pa pri svoji trditvi ter nepretegoma kličejo: „Kva, kva
Pripovedke za mladino (1887):	bodem tu čakal, da boste gotove? ” S tem se odpravi, žabe pa za njim upijejo: „Kva, kva, kva, kva,” da ves
Pripovedke za mladino (1887):	mora mimo ribnjaka, in tu sliši že od daleč, kako žabe vpijejo: „Kva, kva, kva. ” „No,” pravi sam pri sebi, „te
Pripovedke za mladino (1887):	žepa ter našteje tri zlate v roko, groš za grošem. Žabe pa se malo brigajo za njegov račun ter zopet zakličejo

žabo

ſhabo

Kratkozhasne uganke (1788):	ſmalana. Na vezher uſami luzh, ter njo pred to malano ſhabo derſhi, tok bo ta ſhiva ſhaba ſa pildam v' lukni
Kratkozhasne uganke (1788):	V' ſtęno ſvotli eno lukno. V' to deni eno liſtno ſhabo, ter lukno s' popyram zhęs ſagerni. Zhes to lukno obęsi

▶ žabji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žabja

Fizika (1869):	je Galvani, zdravnik in prirodoslovec Bolonjski, v anatomske namene odrta žabja stegna obesil z bakrenimi kljukicami na železne držaje. Ker je
Fizika (1869):	na železne držaje. Ker je veter va-nje pihal, so se žabja stegna vselej zganila, kaderkoli so mišice stégen prišle v dotiko
Gozdovnik (1898):	nobeno staro babše; postava njegova jo otročja, njegova srčnost je žabja, njegov jezik kačji, ki laži pluje. Kam sta odjezdila ona

▶ žafran samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žafrana

shefrana

Kuharske Bukve (1799):	rudezho ſarbo imęti, deni notri meſhanje al kermes, sa rumeno shefrana, sa rujávo zhokolade; vſe popred na prah ſtolzheno inu permęſhano
Kuharske Bukve (1799):	ſroviga maſla, ribaniga kruha, lemon lupka, sręsaniga muſkatzvęta, popra inu shefrana, oſoli, poſtavi zhepine na

žofrana

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	gresa, de se lepo zarumeni; perdeni dobre mesne župe, malo žofrana in muskatovigu cveta, pusti prekuhati in daj na mizo. Zeleni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	putru, deni ga na dobro ožeto žemljo dobro premešaj, perdeni žofrana, dve celi jajci in en rumenjak in nadevaj v dobro

▶ žaga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žag
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): samo flosarjem za njih bogato tergovino služi, temoč tudi mnogo žag, mlinov, fabrik in steklarnic živi. Steklarna naša roba ne zaklada

žaga

shaga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	k ognju primikal, zhe pregoré. Malokadaj ſe v naſhih hiſhah shaga vidi, s ktero bi ſe mogle derva preshagati;— tako ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lahko prihranilo, zhe bi ſe poléna na krajſhi koſzhke preshagale ? Shaga ni draga, in délo je lahko , derv ſe pa vunder

žaga
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): popotovanji pride Pavliha mimo mlina, pri kterem je bila tudi žaga za deske. Hlapci so ravno na nekem hlodu sedeli in

žagah
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): pové, de je tesar in de je tudi že pri žagah delal, ga vpraša mlinar, ali bi ne hotel pri njem
žage
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): iz treh močnih virov, tako, da precej goni malne in žage, in kmalo nosi ladije s sto centi blaga. Ta reka
žagi
Kmetijske in rokodelske novice (1848): Polhovim Gradcu pogoréle 2 kajži, en mlin in pa 2 žagi, pa le pridnim pomočnikam in umnimu gasilnimu vodstvu tukajšne duhovšine

žago

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	še delj po gojzdu v lupji ležale, predenj so na žago ali na stavni kraj perpeljane bile. Če ležijo klade v
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Povést. Kako se Pavliha pri nekem mlinarju vdinja in hlapcem žago na dvoje razbije? Na svojem popotovanji pride Pavliha mimo mlina

▶ žaganje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žaganja
Kmetijske in rokodelske novice (1848): ali jesih) se da v malo dnéh napraviti, če se žaganja ali pa trešičic brinjeviga lesa v vino dene. (Ilo za

žaganje

Kemija (1869):	tej imenitnej lastnosti je osnovana rastlinska hranitev. Ako pamuk (bombaž), žaganje ali slamo obdelujemo z zgoščeno žvepleno kislino, spromené se te
Stelja in gnoj (1875):	močvirno rastlinje, 7. odpadki od sena in druge klaje, 8, žaganje, 9. pezdirje, 10. pesek kremenastih hribov, ne pa apnenik, 11.
Stelja in gnoj (1875):	stelja prav težko in počasi trohni in prsteni, kakor pezdirje, žaganje, bukovo listje, nastél iz logov, in senčnih krajev itd. Da

▶ žagati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žaga
Kmetijske in rokodelske novice (1846): če se komu zdi , de kdo pod streho kakošno diljo žaga; ali če kaj pod streho zaropotá i. t. d. Po
žagati
Rudninoslovje (1867): za zidanje pod vodó. Apneni maček se more sekati i žagati, najpripravnejši kamen je za zidanje oblokov, samo da se mora

▶ žagovec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žagovci
Kmetijske in rokodelske novice (1846): polni lukinj od červojedine; to pride od tod, če so žagovci ali kerli, klade ali debla morebiti celo leto ali še

▶ žajbelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žajbelj

shaibel

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	speh, ſad, dine, kumare, al murke, zhebov, ſtar gniv ſer, shaibel, terdu vinu, shganu vinu, mediza, inu jabuzhnekov, al hrushov moſht
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	mleku je ſtarim, inu ſlabim ludem prov sravu, pelinovez, inu shaibel piti, tudi shiher puſhati, laxirati. ROSHNIGA ZVETA OPRAVILA. Na poli

shalbel

Kuharske Bukve (1799):	shupe od njega, de ſe v' kosi popolnim isvrè. 263. Shalbel s' ribamí. Kader ſo ribe v' oſoleni vodi obarjene, ſe
Kuharske Bukve (1799):	264. Zverti shalbel. Tri beláke rastępi, permęſhaj dvę peſtí moke, inu eno peſhízo

žajblja

shalbla

Kuharske Bukve (1799):	maſlo topít, enmalo moke, doſti sręsanga peterſhila, ne prevezh shalbla, kęr je grének, enmalo ingverja, mlęka, inu ribje shupe
Kuharske Bukve (1799):	na nje ſroviga maſla, jajzhne rumenake, ribani kruh, muſkatzvęta, inu shalbla; męſhaj, depoſtane kakor rahlo teſto; s' tim napolni golobam kreſe

▶ žajfa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žajfa
Kmetijske in rokodelske novice (1846): na svetu bile. Takó so strelni prah, žganje, mjilo ali žajfa, kapica namesti kamnja na puši, in tavžent druzih rečí kemíjske
žajfe
Kmetijske in rokodelske novice (1846): dobí. Dva lota lopatike in pa 2 lota domačiga mjila (žajfe) dobro zmešana, na 2 cmoka razdeljena in poredama konju v

žajfo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vodo vedno zmivati. Včasi je tudi zmivanje z žganjem in žajfo zdravo, po kterem oteklina kmalo mine.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	silovitega poškodovanja, je treba vsaki dan trikrat z žganjem in žajfo tako dolgo zmivati, dokler ne minejo. XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje

▶ žajfnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žajfnico
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): da se mora vselej, kedar od bolnega psa pride, z žajfnico dobro omiti in osnažiti.

▶ žakelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žakelj

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ali sicer kam drugam pošljemo. V ta namén se vzame žakelj in se namoči do dobriga v merzli vodi. Takó skoz
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se napolni s korúnam in zaveže. To storivši, polij polni žakelj zopet z merzlo vodo in ga deni na voz. Gosp.
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	do dobriga v merzli vodi. Takó skoz in skoz moker žakelj se napolni s korúnam in zaveže. To storivši, polij polni
Zlata Vas (1848):	suknji, na strani je imel veliko sabljo, na herbtu pa žakelj za oves. Grozno stermo je gledal, in na čelu je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in ko nje mož možnar nabija, se utrene iskra in žakelj smodnika vname ter v moža puhne, da zdaj revež nič

žaklja

žaklja
Kmetijske in rokodelske novice (1847): dober, kér voda na žaklji zmerzne, in led vse ljuknice žaklja zamaší, de zrak in mraz ne more skózi.. Nar boljši

ſhakla

Kratkozhasne uganke (1788):	oſshe: inu, ke ſtojy, ſtopi ti na ta druge konz ſhakla, ter dure ſapri, inu velevaj, de ima tebe na ſhaklu
Kratkozhasne uganke (1788):	zhes hishne prag reſtegni. Rezhi, de un na en konz ſhakla ſtope, na katirega oſshe: inu, ke ſtojy, ſtopi ti na

žaklje

shakle

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vprízho njih svesati. ˛Svojim ſlushabnikam pa rèzhe, jim vrézhe ali shakle s' shitam naſúti, ino va-nje vſakimu ſvoj denár djati, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri njih predenju sadremati, in naj hodnik sa plahte in shakle predejo. — Devizhize ſo kolo bolj pomalim gonile predivo urno v

žaklju

shakli
Biblia (1584): kakòr ſo pèr vas ſturjena, ony bi bily nekadaj v'shakli inu v'pepeli pokuro ſturili. Ali vſaj vam jeſt povém

žaklji

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de je ta pomoček zató takó dober, kér voda na žaklji zmerzne, in led vse ljuknice žaklja zamaší, de zrak in
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	pest smejal. Od tod mende je tudi pregovor: Mačko v žaklji kupiti. 33. Povést. Kako je Pavliha pri nekem baronu kočjaž

ſhaklu

Kratkozhasne uganke (1788):	ſhakla, ter dure ſapri, inu velevaj, de ima tebe na ſhaklu ſtojęzh kloftati. XXXV. Narediti, de ſhlizhneki, povſhi, ali kar bodi
Kratkozhasne uganke (1788):	sęje. Al katir more enu veliku mrovlinzhenu gnęſdu v' enemu ſhaklu dobiti, inu potem po svoji rępi mrovlinze reſtrositi, se bo
Kratkozhasne uganke (1788):	dobiti. Stavi, de en druge, katir s' tabo na enemu ſhaklu ſtojy, tebe klofniti v' ſtanu nabode. Koker hitru vadla ſtojy

▶ žakeljc samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vrečka; [sskj]

žakeljc

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	žganjem pomoči in na rano položi. Čez vse to pride žakeljc, ki svalk derži in rano nesnažnosti valje. Tako je dan
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nogi zalomila, je jo treba ali izrezati, ali nogo v žakeljc z okisano ilovico zavijati, da se poškodovani del noge ognoji

▶ žal pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žalega
- shaliga
  Genovefa (1841): is rok je jédla; ſhe lovſki pſi ji niſo nizh shaliga ſtorili. Otrôzi ſo ſe tudi lépe shivali veſelili, ki ſo
- žalega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): naprej, in tako se k sreči Nj. Veličanstvu ni nič žalega zgodilo. — Pri novi upni banki se je za 644 mil.
- žaliga
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): David lahko škodoval Savlu, svojimu sovražniku. Pa kar stvarice mu žaliga ne stori, ino časti nad Savlam kralja od Boga postavljeniga

▶ žal prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žal

shal

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	lepo rudezh ino romenklat je pod vratam! Sdaj mi ni shal, de ſim toljko ſkerbi ino truda imel. ” Puſtil je ptizhizo
Genovefa (1841):	ti mi nizh ne ozhítaſh! ” ji je rékel: „In ſhe shal beſéde mi né rezheſh? O, ti nebéſhki angelj — ti mila

shol

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	naj ne samęrijo , de jim po pravizi povejm. Meni je shol , de ſim zhes ſanta govoril; jeſt ſim ſi le smiſlil
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Ansh. Le mene puſtite, Ozha — Jak. Sej mo bo doſti shol , kader bo vidil, de mo deklęta pred nôſam prozh vſameſh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſim tęj vshę odpuſtil — — ti ſi vunder le moja Mizka — — Shol bi meni bilu , ke
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	menim le: Ti ſe s' mojim Goſpodam saſtopiſh ; tebi je shol, de ſi meni kej povędala. O jeſt te posnam. Poberiſe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	mano ravnali, koker s' enim otrokam. Goſpa. Al ti je shol? Baron. (k' Nęshki. ) Tvoje piſmize — Nęshka. So gnadliva Goſpa diktirali
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	hlapzam, de mi ga is graſhine ſtepó. Shush. Meni je shol, de ſim sraven priſhal. Nęshka. O moj Bog ! Baron (k'

shov

Abecedika ali Plateltof (1789):	vedejozheh inu navedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov, inu me greva de ſem tega uſe lubesni, inu hvale
Abecedika ali Plateltof (1789):	vedejozheh inu navedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov , inu me greva de ſem tega uſe lubesni, inu hvale
Abecedika ali Plateltof (1789):	vedejozheh inu navedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov, inu me greva de ſem tega uſe lubesni, inu hvale

žal

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kr. Po vſih z. k. poſhtah ſe snajo dobiti. Prav žal nam je, de nismo priličja našiga presvitliga Cesarja popred dobili
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jo v vsaki hiši dobiš — Beri jo nazaj, ni ti žal, ce jo zgubiš; Per vinski posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tem prijatelskim duhu bi imeli svojim bravcam tukaj oznaniti, pa žal nam je, de nam prostor to veselje krati. — Naj bojo
Robinson mlajši (1849):	Večerja na nas čaka Ljubuška je uže dvakrat klicala. Vsi. Žal! Žal!
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Oče v nebesih, poglej doli name! Glej, kesám se, in žal mi je zavolj vsiga, kar koli sim hudiga storil! K
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	nogé umil; očisti tudi mene mojih grehov! — Serčno mi je žal zavolj mojih grehov; sovražim jih in si hočem vse prizadjati
Mlinar in njegova hči (1867):	mogel najti besed, da bi ti popisal, kako mi je žal iz globočine svojega srca, kako noč in dan na nič
Zlatorog (1886):	vêčer »Na ples in jed. Če greš, ne bo ti žal. »Tvoj tolsti kozel bo jej baš na róko, »In če
Izidor, pobožni kmet (1887):	morali vsi kristjani imeti, ga ohraniti in v njem živeti. Žal, da ga je čedalje manj! Dober namen me je toraj

ſhov
Ta male katechismus (1768): S. Kerstu sturil. Kaj je napopolnema grevenga? Kader je meni ſhov, de sem greshil, al ne is lubeſne boſhje tolkajn, koker

▶ žalibog prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žal, na žalost; [sskj]

žalibog

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bo letošnje leto ondašnji stari pregovor „veiko gób, veliko nadlóg”, žalibog! poterdil. Iz Šleskiga piše zastran slovanskiga jezika v kancelijah Dunajski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kopitu, kakor smo vidili ravnati svoje očete, in kakor je, žalibog, večidel še navada pri nas. Obdelovavci zemlje morajo se kaj
Mineralogija in geognozija (1871):	zato so tudi dobili jako različna imena, tako da ima žalibog skoraj vsaka dežela svoj geologiški jezik. Zato se nam prav

▶ žalibože prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žal, na žalost; [sskj]

žalibože

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nazaj poslal k vračitelu ali lekaru ga prašat — pa je žalibože ! predalječ. Lahko si mislimo , koliko britkiga nemira zdaj bolnik v
Stric Tomaž (1853):	Moj oče so bili imenitnega stanu kakor vi, pa so, žalibože! malo zame oskerbeli ter mi namesti bogastva veliko dolgov zapustili
Stric Tomaž (1853):	pa če natanko prevdarimo, se nam druga misel vrine. So, žalibože! in veliko je tacih med Slovenci, ki, čeravno niso Afrikanskega
Stric Tomaž (1853):	si je tudi ukljub vsem norčijam zdravo pamet, ktero jih žalibože! toliko zapravi in se v brezno terpljenja in pogube utopi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	ljudske šole morale bi po vse biti narodne, al — da žalibože — niso! Marsikak „Volksschul — Inspektor” bi po pravici še prav hud

▶ žaliti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žali

shali

Pozhétki gramatike (1811):	govor ſhkripIe po vſnéſih, kar poſ uſhávzam duh in vum shali. Boileau je shé davno lépo méro perporózhal. (* Dvanajſta Stava. Pravpiſmoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je uſheſam in ſerzu tako prijetno, ampak rasglaſno, ki uſheſa shali. Vezhkrat tudi nesaſtopni zhlovek pravi in ſposna, de per kaki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v jési ga, moj Bóg! ne hôti, Ker v smóti sháli te, ne 's hudobije, Ne dàj v obláſt ſovráshni ga

žali
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): v svojo domačo deželo nazaj priti; pa v serce me žali, slišati zdaj, koljkanj hudiga se po nje šira. Alj verjemite

žalil

shalil
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Ne bodíte blisu, vaſh pogled bi ozhy vaſhiga Odreſhenika bol shalil, kakor ta pogled njegovih ſovrashnikov, inu preganjavzov! 2.) Premiſlimo dalęj

žalil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	potres neko mesto z novim jezeram v popred lepi dolini žalil, de pri tihim bistrim vremenu po njim veslaje vidi se
Tine in Jerica (1852):	Tine ji ni nič tega pravil, de bi je ne žalil. Bilo je drugo nedeljo po veliki noči, ko je Peter
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Slovencom grenku; povem ju odkritoserčno, pa ne da bi nekoga žalil, nego ju povem s žalostnim sercom i samo zato, da
Sveti večer (1866):	o vsem tem svoji družini nič, da jih ne bi žalil brez potrebe. Pa kmalo potem, ko je ravno iz gozda
Mlinar in njegova hči (1867):	pred oči! Ubil nisem nikogar, nikogar goljufal, nikogar okradel, nikogar žalil ali preganjal; nič me ne skrbi za mojo dušo in
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	kot predplačilo, in da bi gospe kot dobre bolnice ne žalil, ni več hotel nasprotovati ji. Razjasnil si je pa to

žalila
Zlatorog (1886): svoj in zlati prsten? »Mar ti misliš, da ga bom žalíla, »Od kogàr sem zlati lišp dobíla? »Glej! Prijázno pač domačo

žalili

Zlata Vas (1850):	takimu pritepencu tako hčer dajo. Zato so jo zaničljivi govori žalili, in ko je zavoljo tega iz jéze jokala, je rekla
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	starši zjokali; pa de bi žlahtniga serca svojiga sinčka ne žalili, so molčali. Zamaknjeni v lepoto lépiga pomladanjiga večéra, so še
Najdenček (1860):	se hvalil. Storil sim sam svojo dolžnost, pa žalili, zlo žalili ste me s svojimi bridkimi besedami. Za to vas prosim
Najdenček (1860):	da bi se hvalil. Storil sim sam svojo dolžnost, pa žalili, zlo žalili ste me s svojimi bridkimi besedami. Za to

žalilo

Zlata Vas (1850):	se je srejnskim možém tako očitalo, ni Ožbalta kar nič žalilo, temuč veselilo ga je še le. Tako so prav ojstro
Blagomir puščavnik (1853):	viteza še bolj žalilo, zatoraj je svoje zdihe zatajeval. Za tega volja mu še
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	na cerkvenih vratah nabil. Vodja šol je to ustenje zlo žalilo; dohtarji in profesorji so pisano glédali in so se zberali

žalimo
- shalimo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vſelej réſhi tud' od vſéga , S zhimur Te v shivalih shalimo. Vſe je dár Tvój, torej tud' shivljenje, Ti ſi móder

žaliti

shaliti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): shpili inu na ofart: dabi ti skues tu Boga mov shaliti noi bilshnje pohushati velko vezh karje zhries tvojo potriebo dai

žaliti

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	razveselovanje svoje gospode vse perzadjala, je bila zdej perpravna jo žaliti in v nesrečo pahniti. Desiravno ni Hirlanda nikoli od druzih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	preljuba mati! tvoj sin ni ničesar storil, kar bi te žaliti utegnilo. Povej, ali hočeš vse vedeti, kar se mi je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ovo izpustil, s čemur bi utegnil nazoče občinstvo razne vrste žaliti. — Na „besedo” povabljena, da ljubega miru ne kaliva, sva šla
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	nisem dal povoda v to, da bi me kdo smel žaliti. ” Besede moje napravijo nekako senzacijo. Na to pa se oglasi

▶ žaljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žaljen

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	svoje oči v tla obernil, in molčé pa v sercu žaljen je zapustil hišo. Ne dalječ od pristave se je na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	narodnjaka! ! Pač ne vemo, kdo je s temi besedami bolj žaljen: ali predsednik ali pa Matičarji, na občnem zboru zbrani? „Pri

▶ žalost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žalost

shalloſt
Branja, inu evangeliumi (1777): Na Zvetni Petek: tu je: na dan ſedem shalloſt Matere Boshje MArie Divize. Branje is Judithnih Bukuv na 13.

shaloſt

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ena perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje, lih kakor
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pèr krishi, ne satisne ſvojih ozhy, ampak pyé to veliko shaloſt v' ſę, ględa, aku lih prebodena v' ſèrzi s' tavshent
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je ravnu taiſta: Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine, britkoſt, inu shaloſt v' ſvojim ſerzi, kakôr Mati, kęr vidi ſvojga Şyna v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa ſe bo veſelil. Ali le nizh ne marajte! Vaſha shaloſt; ſe bo v' veſelje ſpremenila; ſpet ſe bomo vídili, vaſhe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino potizo na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta nad njoj veſeljovali. Ozhetu pa le ſolse
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	na dom poverniti ſe, v' narozhje ſvojga ozheta. Alj saſtárana shaloſt ino jesa ſe v' ozhetu na novo vneme. S' ſerditim
Genovefa (1841):	od njéne sgodbe védila. Grôfova tiha shaloſt ſe je sdaj v ſolsé omezhila. Vſe to, slaſti pa
Genovefa (1841):	rekózh: „Golo, kaj ſim ti ſtoril, de ſi mi tako shaloſt napravil? Kaj ti je moja shêna — kaj ti je moj
Genovefa (1841):	je sa ohranjênje ſvôjiga shivljênja ſkerbéla, in kadar ji je shaloſt ſerze rasjédala, in zhe je po tém kakiga lépiga jutra

shavoſt

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	moiga Serza! inu skues tvojo grenko Martro noi bolazhino: inu shavoſt noi potashavo: noi skues tvojo nai svateishi rano natvojei svetil
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te shavoſtni bieg vegiptovshko deshevo: jas tabe prosim skues to shavoſt katero si ti pozhutva k' si tvojega nai svateishiga sina

žalost

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	strašno je moglo biti terpljenje teh dveh otrok, in kolika žalost nesrečnih starišev! Jaz Vam to pišem, da naj stariši vidijo
Robinson mlajši (1849):	ko je je jegova mati, kedarkol jo je gdè kaka žalost imèla, spèvala. Začina se le tako: „Gdor le terdno se
Zlata Vas (1850):	terdiga serca. In zató je danes v naši hiši taka žalost in nepokoj. « To slišati spreleti Ožbéta mraz po herbtu. Molčeč
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Pride na vás v hišo dobriga Rikarda. Pa nova žalost jé ôndi čaka. Lenka je ravno tisti dan, ko je
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	pod križem mil' jokala. Kjer je visel njeni Sin. V žalost je serce vtopljeno, Vse prebito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin
Sveti večer (1866):	stisko pošlje, ima gotovo najmodrejše namene z nami. Tudi to žalost bo nam v veselje spremenil. Ko je terpljenje največe, mora
Ferdinand (1884):	Petrom ter stopil k bolnikovej postelji. Ferdinanda je jako oslabila žalost, katero je občutil zaradi nepričakovanega odhoda matere, bratov in sester
Oče naš (1885):	vse zapečatili. Komaj je Marton svoje veselje skrival in hlinil žalost, ktera mu ni šla od srca. Natanjko in z nekako
Občno vzgojeslovje (1887):	ne vé pomagati, ako ga gane tuje veselje in tuja žalost, ondaj zadostuje kaka mala pomoč od strani vzgojitelja, in v

ſhaloſt

Sacrum promptuarium (1695):	bogoboyzhi vdvui, od ketre ſim bral, de vednu je premiſhlovala ſhaloſt Marie Divize, kadar je imela umrejti, Maria Diviza s' veliko
Sacrum promptuarium (1695):	leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu je premislite to britko ſhaloſt Marie Divize, ter s' leto potroſhtajteſe, inu Ona ſama bò

žalosti

shalosti
Sacrum promptuarium (1695): ſe je bal de bi nezagala, inu ſama ſebe od shalosti nefentala, ſe zhes to uduvo vſmili, gre k' ny, vidi

shaloſti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	valovi nesmaſne shaloſtï ràsbyejo, inu vſo nję duſho s' eno neisrezhen'o grenkoſtjo napolnio
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lih ta zhaſs v' ſvoji ſramoti v' enu morję tę shaloſti inu bolezhine pogresnen, saſliſhi kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika
Sveta grofinja Genofefa (1857):	buzha sazhne kremshiti in jokati, kakor de bi od prevelike shaloſti in britkoſti ne mogel govoriti, in njegove goljufne ſolse morajo
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Genofefa od prevelike shaloſti ne more ne beſedize ſpregovoriti in ko ji grof sopet

shavoſti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kervave sovse dovoshi moje napopovne spvevedi katere sose sgvedile bres shavoſti inv prave grivinge Amen. Ozha zhesh. TV 7. TERPLENJE. Oni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	niega mertviga natvoje sveto krievo doui podiali: dasi ti od shavoſti omedleva inu daje tvoja sveta guava nania sveti shvot dovta

žalosti

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Od žalosti premagan se naglo od Mine oberne ino nekobart po jizbi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Vbogi Moric”! pomilim ter ga za roko primem; „za toljkanj žalosti tolažbe jez nimam; toljke rane le čas ino sv. vera
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se bali, de ne bojo prišli, ko smo od velike žalosti po Njih rajncim bratu, nadvojvodu Korelnu, slišali, ki je pred
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	zapušeni siroti, pa zravn očeta z nesrčnoj smertjo zgubiti, — toljke žalosti dopovedati ni. ” — „Sreča moja je brez vupanja za ves čas
Zlata Vas (1848):	k županu tožit šli, ki je bil Brencelj. V silni žalosti je goreče molila za-se in za Ožbeta. Ura je bíla
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	češeno njegovo ime”! Vsa semška fara je danes v grozni žalosti, in ni ga veselega obraza viditi, ker včerajšnji dan nam
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	vtopljeno, Vse prebito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti prestati Mogla je presveta mati, Ktere Sin' je rešil svet
Sveti večer (1866):	Pogledal je svoja vnuka ter dalje govoril: „Serce nam hoče žalosti počiti, ko se ozremo na te jokajoče otroke. Bog ima
Ferdinand (1884):	več na njej. Vidno se je bližala smrti. V hudej žalosti je sedel grof poleg njene postelje. Polagoma pa so se

ſhaloſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ke nise po njeh povęllah njeh wugal. Kader se is ſhaloſte pokorne, takrat se koker uni Shimen, katire je bil h'
Kratkozhasne uganke (1788):	jeſika; bres pluzh jeſt vekam. Jeſt sem vashega vesela, inu ſhaloſte dejlęſhn, inu vonder serza

žalostjo

shaloſtjo
Genovefa (1841): vitesi is okôliſhine s ſvôjimi shenámi ſo priſhli s veliko shaloſtjo, in tudi tolika mnoshiza ljudſtva ſe je nabrala, de je

žalostjo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dali tudi gosp. F. Šmidt v 40. listu Novic. Z žalostjo smo brali Vaš popis, de korúnova bolezin tudi hudo razgraja
Stric Tomaž (1853):	nabil, se je Tomažu milo storilo in je s tiho žalostjo nesrečo svojega tovarša obžaloval. Miloserčnih in usmiljenih ljudi pa nikakor
Roza Jelodvorska (1855):	o tej zadevi nič posebniga brez tvojiga dovoljenja storiti. Z žalostjo sim čakala tvojiga prihoda! Ali zdaj preljubi, bodi miloserčen, ne
Oče naš (1885):	Naceta in njegove stariše. Molčé, s solznimi očmi in bridko žalostjo so stali tu. Nihče pričujočih ni nič terjal.
Oče naš (1885):	žalostna in je vroče solze točila. S strahom in z žalostjo so pričakovali vsi prihodnjih dni. Proti poldnevu so bili posli

▶ žalosten pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najžalostnejšipridevnik, splošni, presežnik

najžalostniši

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tudi silno hudoben človek, poln černih strasti in brezvesten nesramnež. Najžalostniši spomini me vežejo na-nj. ” „Kako je to? ” pravi radovedno Oroncij
Zoologija (1875):	v tacih krajih, kjer imajo ljudje navado jesti surovo svinjino. Najžalostniši slučaj se je dogodil leta 1865 v Haderslebenu na Nemškem

žalostenpridevnik, splošni, nedoločeno

shaloſten

Biblia (1584):	letu v'eni Skledi, Ioanneſa Kàrſtnika Glavo. Inu Krajl je shaloſten poſtal: ali vinèr sa volo te priſsege, inu teh, kateri
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' eni ſklędi glavo Joannesa Kàrſtnika. 9. Inu Krajl je shaloſtèn poſtal: savólo pèrſęge pak, inu tęh, katęri ſo sravèn pèr
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ti, Tonzhe; ſe ne boſh nizh veſselil ? Nęshka. Sromak je shaloſten; gnadlivi Goſpod ſo hudí n'ajn. Goſpá. Jeſt s'ajn proſsim. Baron
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tvoje pèrſi! Matizh. Koga? Shush. Tvojga ozhęta. (ga objame. ) Matizh. (shaloſten. ) O jej ! o jej i — inu moja Mati? Shush. Raven
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	odgovora ni sdaj potreba, bom she drugokrat piſal. ” Ivanek veſ shaloſten po ſhtengah prilese; bil je she lazhen ino shejen, pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten ſim poſtal, vpadlo mi je ſerze do ſterd, ker ſim
Sveta grofinja Genofefa (1857):	sdrava bodi“ isgovori, ſpet v omedlevizo pade. Smagomir pa grosno shaloſten zhes to, ſe od nje oberne, ſkozhi na biſtrega konja

žalosten

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	večkrat še clo visoki gospodje, in poleg tega tudi kmetovavci. Žalosten prikazik je, če gospôski kmetovavci, po kterih bi môglo razsvetljenje
Zlata Vas (1848):	te rečí slišati, pomaje z glavo ter se verne ves žalosten domú. 4. Kakó si Ožbè prizadeva, pa vunder nič ne
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	poklical. « Ko je Antonovec sklenil, je odšel zdravnik njegovi ženi žalosten prigodek povédati. Samo neki star prijatel rajnciga in še mertvimu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	farovž na Vranji. Kdor ta kraj pozna, vé, da je žalosten, pustoten in kamenit, podveržen verh tega še veliki suši, nemili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tudi mi dva padla v brezden za unimi. Zapustim potem žalosten kraj. Bog je mojo prazno vero hudo kaznoval. Bolezni so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	obraz našega gosta. „Zakaj se jočete, dragi? ” — rečejo mati. „Oj, žalosten spomin! Imel sem mal hramec pod Pečicami, v njem pa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se božji pravici in čudnim Njegovim potom, ko jih ustraši žalosten krik zamorkin — pogledata — in, o groza! v njenih persih je
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	svojo domovino. Jaz pa — njihov poveljnik — sem malo da ne žalosten. Bojim se, da doma ni vse v redu.
Ferdinand (1884):	pomisli, kako hudo dé to očetu! « Peter je postal tako žalosten, da mu stopijo solze v oči.

žalostin
Oče naš (1854): se je Bogu zahvalil; potem se je Avguština spomnil in žalostin je rekel: „O preljubi prijatel! Ko bi pač pri meni

žalostnapridevnik, splošni, nedoločeno

shalostna
Sacrum promptuarium (1695): najde, katera je mater bugala, saſtopi koku ſe je godilu, shalostna od sazhetka poſtane, ali k' ſadnimu pravi: kumaj ym je

shaloſtna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivali pomorili, sato, ker je njegoviga ozheta tako delati vidil! Shaloſtna smota naſhiga prebriſaniga, uſmiljenja polniga ſtoletja ! — Prijatel! kteri le eno
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Med tem je bila grofinja vedno shaloſtna in ni drusega veſelja in tolashila na tem ſvetu imela

shaloſtne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ga móramo v' zerkvah moliti. Pa kakor lépe perve, tako shaloſtne ſo bile poſlednje léta ˛Salomonoviga kraljevanja. Oh, pádel je v'

žalostna

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po nadhišjih in poslopjih hodite! Naj pa tudi zašumí ta žalostna pergodba na ušésa vsim tistim, kteri po tolikratnim opominevanji in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se je ne deleč od Radgone v fari sv. Petra žalostna nesreča dogodila. Mož in žena odideta zjutrej k službi božji
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	noči nazaj domú prišel, je rekel: Oj, to je bila žalostna vožnja! ” — Pràv se mu je zgodilo; javalne jo bo še
Stric Tomaž (1853):	ali deleč gledala. Vsem je bila ljuba, vedno vesela, in žalostna le takrat, ako je mem Halajevih sužnjih, milo jih pogledovaje
Roza Jelodvorska (1855):	samiga pogleda strašne ječe, in blediga obraza svojiga očeta vsa žalostna, so jo te besede njeniga očeta tako presunile, de se
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	prestati Mogla je presveta mati, Ktere Sin' je rešil svet! Žalostna stoji jokaje, Zdiha, gleda trepetaje, Kaj nje Sin terpi razpet
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	hočeš drugo mater ravno tako nesrečno storiti? « »Drugo mater! « ponavlja žalostna mati in spusti cvetlici. »Tu imaš svoje oči«, reče jej
Spisi Krištofa Šmida (1883):	grajščino v vojašnico spremenili. Gospó niti pustili niso v grad. Žalostna je šla od tod, ter zdihovala po otrocih, kajti nikdo
Oče naš (1885):	v srečo kakor v nesrečo. Samo Emilija je bila resnično žalostna in je vroče solze točila. S strahom in z žalostjo

ſhalostne
Ta male katechismus (1768): Rezh itdr. XI. Zhes solſe spokorne se rada vsmilesh, * vse ſhalostne serza ti Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred tvojme nogame

žalostnepridevnik, splošni, nedoločeno

shalostne
Sacrum promptuarium (1695): je vahtau eniga obesheniga zhloveka je shliſhal tu klagovajne te shalostne uduve, ter ſe je bal de bi nezagala, inu ſama
shaloſtne
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): shenę ne saſtopim. Vę imate vſe ſorte obrase; veſsęle , inu shaloſtne , ſlahke inu kiſle , koker je tręba. Ti ſi bla rudęzha

žalostne

Blagomir puščavnik (1853):	govoriti. In ko zdaj Blagomir s palico v roki med žalostne stopi, in jim molče roko poda, se vse na glas
Oče naš (1854):	glavami; drugi so ob bergljah hodili. To so bile pač žalostne znaminja vojske! „Marieta,“ je zašeptala Rozalia, „ne pozabi za Naceta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zovejo) od vseh strani spoznavati, njih stanje, tergovino, veselje in žalostne dni gledati, ter ž njimi se občiti. Ne vém se
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	VII Žalostne matere Božje. (Iz latinskiga. ) Žalostna je Mati stala, Se pod
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	začne cvesti v mrzli zimski noči — tako vroče je srce žalostne matere! In trn jej pokaže pot, po kterem naj gre
Gozdovnik (1898):	Gospodu z besedami in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li

žalostnegapridevnik, splošni, nedoločeno

shaloſtniga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bil po njegovim povelji ſosidan, rasdjati perpuſtil. Od tega shaloſtniga Svelizharjeviga prerokovanja bi bili ſhe kaj vezh radi ſliſhali. Kedar
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ pred vélikim duhovnam ispraſhevan, ſe je na dvoriſhi nekaj shaloſtniga godilo. Hlapzi ino brizhi ſo bili na ſredi dvoriſha ogenj
Genovefa (1841):	sdaj pomozh dodéli, de vaji veſêlje ne premaga. Na méſti shaloſtniga pétja sapojimo veſélo: „Goſpod, mi Têbe hvalimo! ” Sakaj Genovefa shivi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je tózha ſèm ter tje napravila; kdor je she vidil shaloſtniga kmeta po sgubljenih poljſkih pridelkih, ki mu jih je huda

žalostnega
Sveti večer (1866): večerov smo v tej sobi preživeli, vzemimo voljno tudi enega žalostnega iz Gospodove roke. ”

žalostniga

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	so se Antonovec in njegova družina prav izjokali, je potolažil žalostniga Petra in serčno ga objemši mu je rékel: »Nič ne
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	brate in rednike site vidil. Eniga dné je vidil svojiga žalostniga rednika v britkosti vtopljeniga na vsušenim polju stati; kar mu

ſhaloſtnega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): zhlovek domishlati. Uſſi ſlegi, uſſe nadluge niso v' stanu tebe ſhaloſtnega sturiti, aku na nebeshku veſſelle upash, kamer namoresh dergazhi, koker

žalostnempridevnik, splošni, nedoločeno

žalostnem

Stric Tomaž (1853):	Tako prilizovanje in napeljevanje bi bilo lahko Tomaža v tem žalostnem času spreoberniti zamoglo. Vender enkrat za vselej reče, da svoje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	njegov program. Jedro tega programa je „svoboda po sili”. O žalostnem stanji denarstva, da bode konec leta spet primanjkovalo 50 milijonov

žalostnemupridevnik, splošni, nedoločeno
- shaloſtnimu
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): pak obernem jeſt sdaj drugám, inu k' enimu ſhe bol shaloſtnimu premiſhluvanju moje govorjenje, inu vam ne bóm vezh pravil, kaku

žalostnipridevnik, splošni, nedoločeno

shaloſtni

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſhkarláta sa nekoljko dnarjov ino sa te rake dala. Kakorkolj shaloſtni ſo bili ozhe ſlabiga sadershanja ſvoje hzhére, vender ſo ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Oral. Ilirſke deshele nekadaj in ſedaj. (Konez. ) To ſo bili shaloſtni in grenki zhaſi sa naſhe kráje; komaj je ena neſrezha

žalostni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ni kriv tisti, ki je vračitvo pripravil, temoč vračitel. Ino žalostni nasledki tega, kaj so? Otroci se jočejo, kér so zgubili
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	v kratkim svoj stan povédal, brez de bi ji svoj žalostni stan kaj razodel, kakor tudi, de gré v mesto, de
Blagomir puščavnik (1853):	so malo pripravni veselje obuditi. Vsi glave pobesijo, vsi so žalostni. Ne more jim v glavo, da bi jih tako hitro
Oče naš (1854):	je, da se mu sanja. To ni bila Kabrera, pušobni žalostni otok. V prijetni dolini je ležal med gostimi germički sladko
Oče naš (1854):	bolj kakor svoje življenje. Živi in umri za njo. Silno žalostni časi so zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjejo in
Roza Jelodvorska (1855):	tega moža storila. « — Vsi pričijoči se prestrašijo te govorice, in žalostni eden druziga pogledujejo. Strašimirova gospa zdaj bliže stopi, ter pravi
Roza Jelodvorska (1855):	očeta, de ga je zamogla obiskati, ter ga v njegovi žalostni samoti tolažiti, mu streči, vsaki grižljej od svojih ust odtergati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	neprijetno; razne bolezni in zlasti merzlice so bile od tod žalostni nasledek za stanovavce, posebno za ptujce. Vzrok, da je bila
Oče naš (1885):	bolj kakor svoje življenje! Živi in umri za njo! Silno žalostni časi so zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjujo in

žalostnihpridevnik, splošni, nedoločeno

shaloſtnih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	she ſhtiri dni v' grobu. Veliko ljudí je bilo per shaloſtnih ſeſtrah, kteri ſo ju tolashit priſhli. Marta saſliſhati, de Jesuſ
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	let Boshjo zhaſt, mir in shegen is nebeſ osnanovalo, v shaloſtnih prigodbah pa ſerza poboshnih ljudi tolashbo polnilo! V Poſtojni 25.

žalostnih

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	2. Dvoje žalostnih pism. Dan na dan, dokler sva skupej popotvala, sva jez
Stric Tomaž (1853):	dobro poveže, požene konja in nagloma zderči voz spred oči žalostnih gledavcov. Nekaj pa bi bil Tomaž rad storil, namreč se
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov

žalostnimpridevnik, splošni, nedoločeno

shaloſtnim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vino, — ta zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane

žalostnim

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	tega ni smel. Bila sim ob ediniga svojiga prijatla. Z žalostnim sercam sim mu slovo pisala. Sama sim zdaj bila, in
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	jutra Petra k svoji postelji. »Ljubi Peter! « mu rečejo z žalostnim sercam: »ljubi Peter! moja bolézin ne odléže. Iz nauka veš
Oče naš (1854):	Zdrava sim, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata s žalostnim smehljanjem. „Že davno nisim bila tako zdrava, kakor sim zdaj
Ferdinand (1884):	reče: »Saj se kmali zopet vidimo! « in se obrne z žalostnim obrazom od njega. »O nikdar več, nikdar več ne na
Ferdinand (1884):	nikdar več ne na tem svetu! « zavpije Ferdinand z milim, žalostnim glasom. Hotela se je še jedenkrat obrniti proti dečku. Ali
Ferdinand (1884):	zaukazal grof; potem pa mu je voščil lahko noč z žalostnim glasom in tužnim obrazom. Peto poglavje. GODEC. Peter, ki si
Oče naš (1885):	Zdrava sem, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata z žalostnim smehljanjem. „Že davno nisem bila tako zdrava, kakor sem zdaj

žalostnimipridevnik, splošni, nedoločeno
- shavoſtnomi
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): o Krishani Jeshush stvei ti mena naſtrane bojomi grieshniki noi shavoſtnomi zhoveko: noi od ludi sapushzhanomi sromako inu N. N. kar

žalostnopridevnik, splošni, nedoločeno

shaloſtno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvet premagal; le v' mé saupajte, tudi ví ga boſte. “ „Shaloſtno, ko od vaſ grem, je vaſhe ſerze; jokali ſhe boſte
Genovefa (1841):	zérkvi lépo snaminje narediti s slatim napiſam, ki bi njéno shaloſtno sgodbo tudi ſhe mlajſhim praviti imel.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naſhli; takó ſo bili tudi sajzi od tozhe ubiti najdeni. Shaloſtno je viditi, de ni isrezhi, njive ſo kakor, de bi

shaloſtnu

Biblia (1584):	vy: Danas bo hudu vreme, sakaj Nebu je erdezhe inu shaloſtnu. Vy hinauci, tiga Neba ſhtalt snate vy ſoditi, nesnate li
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pak tę dolshnoſti njih ſtanú, inu kar je nar bôl shaloſtnu, jim ſhe ny veliku mar, de bi ſe kaj vezh

žalostno

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vmerli, tak naglo vmerl — in, pa dolgov toljk zapustili — res žalostno je to, pa vender bi še ležej vse prestal. Saj
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	groza nesrečne pergodbe z kelnarco, ino strašne smerti mojiga očeta. Žalostno je biti zapušeni siroti, pa zravn očeta z nesrčnoj smertjo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Krajnca pod imenam „Slovenec”, in njih jezik je slovenski jezik. ” Žalostno je, de to, kar so naši stari očaki vedili, so
Oče naš (1854):	starčka pozdravila, kteri ji je s serčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil rekoč
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	natornih prikazkov zapopasti, mu morajo vraže pomagati. Ali pa ni žalostno slišati, da ima „hudič” še dandanašnji toliko s stvarjenjem po
Ferdinand (1884):	je v malo dnéh umrl. Ko grof Alfonz zvé to žalostno novico, pretrese ga jako in do smrti vžali. »Za tremi
Oče naš (1885):	pozdravila starčka, kteri jej je s srčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil, rekoč
Oče naš (1885):	če nama fantek umrje brez svetega krsta. Kako bi bilo žalostno, če umrje v grehu in ne pride k Bogu in
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	ugledati jezero v soteski. Maori je pripravljal svoje spremljevavce na žalostno iznenadenje, kajti on je trdno mislil, da so njegovi vojaki

▶ žalostiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žalostilo
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): jím imeli Avstrijci pomagati, sami opravili. Ako je Tirolce kaj žalostilo, bilo je jedino to, da Andrej Hofer ni prišel v

▶ žalostno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žalostno

shaloſtno
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſe je pa vender po ptizhi toshilo, ino ſe je shaloſtno dershal, kedar je mládimu baronu ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa
shaloſtnu
Svetu pismu noviga testamenta (1784): Inu s' jutraj: Danàs bó hùdú vreme, sakaj Nebú je shaloſtnu rùdęzhe. 4. Podóbo tèdaj tiga Nęba snate ràslozhiti: snaminja pak

žalostno

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	obraz zakrije ino se vsede. Mina ga z opertim očmi žalostno gleda. Vse je bilo tiho. Moja hčer objokano mater objame
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	oče storili, kakor vi, še zdaj bi lehko živeli”, pravi žalostno Moric na to, ino mi začne vse od kraja perpovedvati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	od tačasnih zadevkov imeti, kakor jez, ki sim ptujic bil. Žalostno je , de se po Novícah — temu tako spoštovanimu časopisu — tako
Stric Tomaž (1853):	Oh! mati, jaz ne tako, bojim se nasprotnega“, odgovori Ivan žalostno. „Morajo, morajo, zakaj brez tebe mi ni dalje živeti! “ reče
Deborah (1883):	Sedmi prizor. Jožef. Ana. Jožef (žalostno roke vije). Ana. Ostani drevi domá, Jožef! Stori to meni
Oče naš (1885):	s svojimi stariši. On in Hortenzija sta zavoljo spodobnosti sicer žalostno se nosila, pa njih govorjenje in obnašanje je preveč očitno
Zeleni listi (1896):	našteje šest gorkih. Nepremično je stal Bogdan pri vratih in žalostno gledal, kaj se godi z bratom. Ko je oče Milana
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	naju bo vezala dana beseda, ker so jo naselniki prelomili? “ „Žalostno, — nevernik zasmehuje kristijane! — Da, verujem, da bosta držala besedo, kakor

žolostno
Kmetijske in rokodelske novice (1846): vedil, de mu nevarnost protí, ko bi nam tega Novíne žolostno ne glasile. Je vse, kakor druge léta. De od nekdaj

▶ žalovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žalovanje
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): Kesánje in žalovanje. Sram me je, k Tebi pogledati, o Bog! — Toliko sim

▶ žalovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žaloval

shaluvov

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo uſli is njega pyli: inu JEsus je v* duhu shaluvov , je saprizhov, inu rekuv: Pole, mojeęa Isdajavza roka je s'
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo uſſi is njega pyli: inu JEsus je v' duhu shaluvov , je saprizhov, inu rekuv: Pole, mojega Isdajavza roka je s'

žaloval

Stric Tomaž (1853):	sim tudi cele noči časi prejokal, zavolj stradanja in tepenja žaloval in britke solze točil, marveč zato, ker sim bil mater
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	rad, pojem rad, In pijem tudi rad; Kdor bi mar žaloval, Dokler je mlad! Tukaj poglejte me, Pera zavihane Černega škarjovca
Maria Stuart (1861):	nikdar več ne slečem! Vse žive dni za njo bom žaloval; Al dans bom stanoviten. Obljubite Mi tudi vi, da bolečine
Izidor, pobožni kmet (1887):	je še tisti večer k Izidorjevim v vas, da bi žaloval z njimi. Kako je mož ostrmel vidoč, kako so Izidorjevi

žalovala

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	je še le iz šole prišel bil. ” „Kaj boš toljkanj žalovala čez to”, jo potolaži v mes moja žena; „težko težko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	persi in delaje znamenje sv. križa — je umerla. Dolgo je žalovala Fabiola po nji, pa zdaj v upanji!

žalovali

shalovali

Genovefa (1841):	vi moj mili ôzhe! vi ſte gotovo po mêni slo shalovali, in vi, moja draga mati! vi ſte ſe gotovo po
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shivljenja. — Şlavo je vshival povſod, in zhiſlalo ga je vſe. — Shalovali bodo po njemu ne ſamo njegovi vshlahtniki, ampak tudi veliko

žalovali
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): in edina podpora matere, ki so tedaj za njim bridko žalovali.

žalovalo
- shalovalo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ga imel naſh popotnik nobeniga otroka; tó ga je ſilno shalovalo, ter ſtori imenovano obljubo, zhe mu bo boginja le eniga

žalovati

shalovati

Genovefa (1841):	pride. Njegovo oblizhje ſe je od nebéſhke ſvitlobe ſvetilo. „Nehajte shalovati in radujte ſe v Goſpodu! ” je rékel in s velikim
Genovefa (1841):	in shlahtnimi déli. To je narbolje, kar ſhe ſtoriti móreſh. Shalovati in ſe toshiti dalje ne pomága. In po takim ſe

shaluvati

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu negove sapovedi prelomiti naboymo. Sa nas ſhe tudi sdei shaluvati na neha naſh nar dobrotliviſhi Isvelizhar, kyr mi na negovu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	o nar lubesniviſhi JESUS! le zhes eniga ſamiga zhloveka grehe shaluvati mogu, bi bli tiſti tebi sadoſti te nar vezhi, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu spekline! Judesh je sazheu shaluvati, je poun ſtrahu, je veſs bled, on beshy, hudu miſli

žalovati
Oče naš (1885): svoje rojstno mesto Švic obiskal, ter slišal ginjenega srca Barbo žalovati in zdihovati. – Peljal jo je k Jéri, svoji ženi, katera

žaluj

Stric Tomaž (1853):	se poslovi pri ženi, rekoč: „Bodi zdrava, draga moja! ne žaluj preveč, jaz grem, z Bogom! “ „Kam? za božjo voljo! kam
Spisi Krištofa Šmida (1883):	žalost le škoduje, nič ne hasne; Živiš pošteno, nikdar ne žaluj! Mati, slišati pervo pesem iz ust svojih otrok, bila je
Ferdinand (1884):	da bodem moral pač umreti. Ali zaradi tega nikar ne žaluj preveč! Saj mi bode tam bolje; saj bodem, kakor so

žaluje
- shaluje
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): III. Premiſhluvanje mojga danaſhniga govorjenja. Kakôr Mati, Hzhy, inu Nevęſta, shaluje, ſe mojſtri, inu ſe gori óffra. Kdó móre isrezhi, kaj
- žaluje
  Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): vgleda biti U britkosti, ko je ta? Kdo preserčno ne žaluje, Če to Mater premišljuje, Ki terpeti tol'ko ima? Grehe ljudstva

žalujejo

shalujejo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s zelim ſlovenſkim narodam vred ſhe dan danaſhnji po njemu shalujejo. Na Ljubljanſkim pokopaliſhu pri ſ. Kriſhtofu pozhiva, kjér ſo mu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bóm per ozhéti Zhes májhin zhaſ devíſhka te nevéſta, Doklèr shalújejo po teb' otéte Kardéla, prídeſh k mêni v méſta ſvéte

žalujo
Robinson mlajši (1849): kako veliko toga pač vsaki den imajo! kako vzdihajo ino žalújo, da nijednega deteta več ne imajo, da so tude jedinega

žaluješ

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	stopi prijazno k mladi ženski in jo ogovori: »Deklica, kaj žaluješ tukaj sama? Ne skrivaj mi svoje žalosti, morda ti morem
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	je čudno! « Potem se je k deklici obernil rekoč: » Zakaj žaluješ in zdihuješ tukaj v samotnem gozdu, vsaj ne bo ne

žalujete
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je vès zamišljen po vodi se oziral, ga pobarajo: „zakaj žalujete in jokate? ” On jim pično vse razloží. Ljudjé ga osupnjeno

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 107 →

← ↑ →

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	savžili. Komej, ko je Metod oči zatisnil, so že njegovi zoperniki, némški in talianski duhovniki in misionarji na noge vstali, preganjali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od laneniga semena i. t. d. pomagajo in slamo zboljšajo. Zoperniki ajde pravijo, de naj kmetovavec med rèž in med ječmen
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	temu naj Vas pravica vodi, in zamolčali bodo vsi Vaši zoperniki. V volilnih rečéh za deržavni zbor na Dunaj. Za prid
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	sim takó imenitno stopnjo dosegel , de se ne morejo moji zoperniki mene naglodati. Zdaj pa, kér so me Novíce že v

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Krish, nadluga, ſupernoſte, ferſhmajhte, boleſni, inu karkol britkega ta svejt ima, tu uſſe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Sama ta tugent se ſhivy skus krivize, inu poſhre uſſe ſupernoſte k' ſvelizhanju. Ta perpravla pred drugeme ta obras enega Chriſtiana

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mávriza na blédo Bogomílo Lepôte ſvôje zhíſti ſvít islíje, Nebéſhki sór obdá oblízhje mílo ; Jok, ki v ozhí mu ſíli, kómej
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſôpe , Ki jim je ſtárſhov véra bla tak drága. Ko sór saſíje na merlízhov trope, Leshé, k ob ájde shétvi, al

Maria Stuart (1861):	reši me njegovih rok! Na vek mi vgasnil je rešitve zor. Ozri se milo na-me, večni Bog! Na desni sila je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	se noč in dan vid'. ” Kmalu napočil je bil juterni zór, in daljne besede Valjavceve mornarjeve pesmi: „Ko zvezde se začno

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	svet zoperstavi, Narodu pravice davi, In kovati ga želí; Slave zora bo svetíla, Zob verige razdrobíla, Večna bo Slovencov čast. Naj
Zlatorog (1886):	njem tečejo potočki, Bele megle pádajo kot ptice Obstreljene. Rajna zora vstaja Na iztoku. Dan prihaja že. Lovec trentski dvigne se

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	koncu velicega travna, in zorí proti koncu mesca kresnika. Globoko zorana, malo mokrotna, pa ne mokra, malo ilovčna, vlažna zemlja, ne
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	sadež oberne, je dobro, da je zadnje leto pognojena in zorana in tudi še s kakošno rečjo obsejana bila, in še
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	povžila živež za se. Ko se taki travniki zorjó, se zorana zemlja napije iz zraka redivnosti in rodovitna postane brez gnoja
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Vzamimo, da je njiva pervega reda prašena, to je, dvakrat zorana, in za repo enkrat, in da njiva ni preteška, in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ne raztopi, ampak mertev ostane. Ko je enkrat njiva globoko zorana, ni zmirej treba, ampak le od časa do časa spet
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	gline na njo nanesle, je po tem skopana ali pa zorana njiva bolj rahla in manj mokrotna in bolj gorka bila
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	oves, leča i. t. d. Ko bo njiva enkrat globoko zorana, jo bo vdrugič lože spet globoko orati. Rekel sim, če

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	In kdar se leto jeseni, Se ti na njivi hleb zorí; In kdar umrè jesenski grom , Tekoč ti nograd zajde v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	21. junija. * Pri nas je precej merzlo; zato žito počasi zorí, pa rež bomo vendar kmalo želi in, kakor se kaže

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dovelj češinj, in pozneje še druzega sadja nasušila. — Ta mesec zorijo semena vertnih zelenjad, se torej požanjejo, posušé in spravijo. Čebula
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zatorej so sirove izkožene jederca za jed boljši memo suhih. Zorijo ob ajdovi žetvi. Orehom podobni so lešnjiki, ki imajo z
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	podolgovate, druzih okrogle; nekterih terši mesa, nekterih mečjiga; nektere prej zorijo, druge pozneji; nektere so dišeče, druge posebno sladke; še druge
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kakor po navadi v vinogradih. Ker mnoge plemena grojzdja ne zorijo vse kmalo , bi bilo prav terte mnozih plemen posebej vkup
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in drugi okrogli, debeli so prijetna jéd ravno kakor orehi. Zorijo konca Augusta. Orehi ljubijo vsako zemljo, vendar v škalovji, da
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in kmalo spet shladi in v taki zemlji rastline pozneje zorijo, kakor v enakem času in v enacih okolišnah v drugih
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dobro zemljo, ampak tudi za pravo in dobro seme skerbeti. Zorijo semena: repno, gorčično do srede malega serpana; (gorčično kakor plevél
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	v rastline pelja, da si jih rastline vdeljujejo, rastejo in zorijo. Če bi želodic ne imel živeža, bi ga ne mogel
Razne dela (1870):	Ne tam kjer Cerera zlata veljá, Ne kjer terte veselo zorijo, Kjer je železo oserčje gorá, Tam se vladarji te zemlje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se le malokje prav dobro in prijetno dobi, večidel je žaltovo, mehko, kašnato i. t. d. Mina. Ta razsodik čez naše
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	va-nj denite, v nekih petih minutah ne bo maslo več žaltovo, zató, ki kruhova skorja žaltost na sé potégne. (Dalje ſledi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po njih glavi bila. — Če pa srovo maslo ni preveč žaltovo, se večkrat takó le popravi in zopet dobro naredi: Iztopíte

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	niſo naresani shameti prav podobne? ” „Reſniza je, de ſo podobne shameti, rezhejo mati; satorej tem popravlenim, shlahnim ledinzhizam po nekaterih krajih
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nekaj rudezhih ko kri, nekaj bolj bledih, kakor is ſame shameti. Mariza hitro k' materi tezhe, jim pravit: „Balite, balite, mamka
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	jih, kako ſo ſilno lepe, ino povejte, zhe niſo naresani shameti prav podobne? ” „Reſniza je, de ſo podobne shameti, rezhejo mati

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sopet sazhudi, to de ne od veſelja, kakor popréd. Lepe shámetnize ino shlahne salike ſo ſe s' zhafama isvergle, ino ſo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	mati; satorej tem popravlenim, shlahnim ledinzhizam po nekaterih krajih tudi shámetnize pravijo. Vidiſh, kako ſe navadne divje zvetlize lehko popravijo ino

Oče naš (1854):	v dvojnih verigah Ljudovik Marton? “ „Tako se piše,“ je odgovoril žandar. „Slepar perve verste je, goljuf, igravc in ponarejavec deržavnih pisem
Oče naš (1885):	v dvojnih verigah Ljudovik Marton? “ „Tako se piše,“ je odgovoril žandar. „Slepar prve vrste je, goljuf, igralec in ponarejalec državnih pisem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	ob službo, se imajo kam drugam podtakniti. — Novo postavo za žandarje izdeluje ministerstvo notranjih oprav. Po posebnem cesarskem ukazu bojo žandarji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	sv. Klemenu tri vrste svoje straže (dve vrsti policajev in žandarje), kar gotovo ni storila brez vzroka. Vendar nam ni nihče

Oče naš (1854):	podoben bil. Pa nobeden ni drugemu svojih misel razodel. Višji žandarjev, ki so hudodelnike spremljali, jima nasproti prijezdi in jima reče
Oče naš (1885):	podoben bil. Pa nobeden ni drugemu svojih misel razodel. Višji žandarjev, ki so hudodelnike spremljali, jima nasproti prijezdi in jima reče

Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	organih (zdravstveni, tehnični in policijski organi, žandarmerija itd.). Dobro uredjena žandarmerija je svojemu poklicu primerno ter izvirna prekoračila okraj križem, je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	v ta namen odločenih organih (zdravstveni, tehnični in policijski organi, žandarmerija itd.). Dobro uredjena žandarmerija je svojemu poklicu primerno ter izvirna

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	˛Sem le pojdi, ino s' nami sàjmi! “ Ruta perſede k' shenjzam. Bóz ji naloshí. Jedla, ino ſhe nekoliko sa taſho je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Bózovi njivi, moshá poſhteniga ino bogatiga. Ko je Bóz k' shenjzam priſhel, jih vpraſha rekozh: „Kdo je ta lavkeſhka? “ Mu odgovore

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	odgovore: „Moabljanka je, Noémina ſinába. Proſila je, de ſmé sa shenjzi lavkati. Od davi je she na njivi, ino ſe ni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo shéli tam. Ruta rèzhe Noemi: „Klaſja grem pobirat sa shenjzi, zhe vam je prav, kjer mi ga kak dober goſpodar
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo otrozi hudobije. ˛Sovrashnik, ki je ljuljko ſejal, je hudizh. Shenjzi ſo angelji. Shétev je kònez ſvetá. Kakor ſe tedaj ljuljka

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	odgogovoré: „Moabljanka je, Noemina sinaha. Prosila je, de sme za ženjci lavkati. Od davi je že na njivi, ino se ni
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	so želi tam. Ruta reče Noemi: „Klasja grem pobirat za ženjci, če vam je prav, kjer mi ga kak dober gospodar

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	smudil ; Pot mu je po zhelu ſtal. Tud' terpela pridna shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je oblival s zhela
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gréje, ni mu mras. Ena ſhe naſ gorka zhaka , Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga nizh

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	oblak Sabo vzeti zemlje tlak, Zrase kviško več in veči Žar orjak! — Upa nag
Blagomir puščavnik (1853):	kupa mertvih izplaziti. Po vsem borišči je mertvaška tihota. Ognjeni žar in divji ropot mi je dokaz, da morajo na Sokolovskem
Zlatorog (1886):	obstrelí, »Življenje on takój zgubí. – »Oj Anka, tí moj srčni žar, »Zahtévaj vse, tegà nikár, »Triglávske rože nikdar! –

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 107 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

Kemija (1869):	plamenom, in to zarad hlapečega in gorečega kalijuma. Sikaje šviga žareča kovina sem ter tje po vodi, dokler popolnoma ne izgori
Fizika (1869):	je tega mnogo, ki je, da se opazuje. Iz peči žaréča toplota, in to, kako gloda ogenj drva v peči, da

Zlatorog (1886):	Zlatorógu »In o triglavski čudotvorni roži. « Ovčar umólkne. V ogljije žaréče Upira lovec svoj pogled srepó, – Kar čul je, to mu
Gozdovnik (1898):	dva iskanca. Ležala sta na tleh, prav kakor on, imajoča žareče oči obrnjene v ogenj. Le en sam grm ga je

Kemija (1869):	C2N, imenovano cijan, ki se potem spoji s kovino. Iz žarečega Živosrebrenega cijanca (Cynquecksilber), HgCy, dobimo cijan v podobi plina brez
Kemija (1869):	na enem koncu raztegnjeno cev, pod. 23, na-nj spustimo drobec žarečega oglja in potem konec cevi razvročimo.

Astronomija (1869):	kot kemijsko razpravo, ima veliko ovir. Pri vsakem gorečem ali žarečem telesu vidimo namreč, da se mu po sijanji svitloba in
Zlatorog (1886):	čutéčem Spev sanjal je drobán, Tam vzbuja se v jutru žaréčem In plava v solnčni dan. Jaz tudi po solnčnem sveti

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in, kér sonce precej, ko na zreniku lice pomoli, svoje žarko oko na nje ravná in jih še delj ko do
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	medlé; Svoj blagoslov razlij nad nami, Tolaži vpadeno sercé ! Naj žarko solnce , vreme jasno Preblage kapljice zori ; Naj solnce blagrov sija
Kemija (1869):	masleno kislino in maslenokisli amonijak, od kterega surovo maslo postane žarko ali žaltovo. Presno surovo maslo se mora tedaj večkrat v
Zoologija (1875):	in dobi novo. Živ rak je zeleno rjavkast, kuhan pa žarko rudeč. Na spodnji strani glavoprsja so usta, okoli njih je