- pobuna
- pobuni
Oče naš (1885): je bila dušna revščina vjetnikov. Večjidel njih je zrastel v pobuni, v mlačnosti za vero in v zaničevanji duhovnov. Malokdo njih
- pobuni
pobuna pobuniti po_cel poceni pocepati pocestovati pocinjen pocrkan pocrkati pocukniti pocukrati poč počakati počakavši počasen počasi počasno počasoma počastiti počaščeje počaščen počaščenje počela počeniti počenjati počeščenje početek početi početje početkom počez počezen počinek počitek počiten počiti počitnice počivaje počivajoč počivališče počivanje počivati počrneti počrnjen počutek počutiti pod pod. podajaje podajati podaljšan podaljšati podaljšek podan podanik podariti podarjati podarjen podati podaviti podbrazdina podbrazdje poddesetnik podedovan podedovati podelan podelati podeliti podeljen podeljevati podgana pod_glava podgorje podgoršek podirati poditi podivjati podjetje podjopič podkev podkop podkopati podkopavati podkov podkovanje podkovati podkovski podkožen podkupiti podlaga podlajtnant podlečen podleči podloga podložen podložiti podložnik podložnost podme podmetati podnarečje podneben podnebje podneven podnevi podnožišče podnožje podnožnik podoba podobar podoben podobica podobleči podobno podobnost podobščina podolg podolgast podolgat podolgem podolgič podolgoma podolgovat podolje podomačiti podorati podoravanje podpazdniček podpazduha podpepelnik podpihovati podpiran podpiranje podpirati podpis podpisan podpisati podpisovanje podplat podplaten podpomagati podpomagovati podpora podporišče podpornik podpoveljnik podpredsednik podpreti podproga podprošček podprt podrediti podrejen podremati podreti podrk podrobiti podrobno podrt podrtina podrušinja podružen podružnica podse podsebik podskalar podstava podstaviti podstavljen podstopiti podstrešje podsuti podšukniti podtakniti podtikati podtikovati podučen podučenje podučevati podučiti podučljiv podučnost poduh poduk podveza podvezan podvezati podvihan podvizati podvlačiti
| Oče naš (1885): | je bila dušna revščina vjetnikov. Večjidel njih je zrastel v pobuni, v mlačnosti za vero in v zaničevanji duhovnov. Malokdo njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | zmeni, ali skuša naš narod pobuniti (spuntati) ali ga res pobuni, se ima ustreliti, če dve verjetne priči to spričate. Tacega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. S. Svetnikov inv vte odpvſtike noi gnade, katere se pozalam kershanftvi sasvshijo inv ven talajo Amen. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | molitvami inv ispsaltarji noi ispsaltsrji pismami inv is vsiem karse pozalam sviete tabe. dora ofrvja nai dazhries me prida nes inv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor vlani Od nar lepſhi ſorte ſo malo kupovali in zenejſhi je bila, kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in poſvalkane ovne ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je pred sedanjim pomanjkanjem vina še več kot na pol cenejše bilo od nogradskega vina. Ker so vina iz plant posebno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne, zaostajata za drugimi, ki lepše blago izdelujejo pa tudi cenejše. Ni namen naš tukaj na dolgo in široko popisovati, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | po imeni, ktera toliko opravi, kakor 35 tric in desetkrat cénejši izdelk da. (Velikost našiga cesarstva) obseže 12104 □ milj zemlje |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | prepričali, da ta način požlahtnjevanja je naj priprostejši, naj boljši, naj cenejši in da se da naj lažje naučiti, ako se |
| Zlata Vas (1848): | kakor je že to navada, kadar sta vino in vol po céni. Kar jo primaha nék neznan človek v vas. Terdne |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | v tovarnah za kavčukne izdelke v večjem številu še bolj po ceni in v poljubnej velikosti, bile so iz rudeče pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po muſhtri narejen. Deshelni kolovratarji ga bodo snali dati bolj po zeni, kakor je upati, zhe ſi lih ne bo tako |
| Sveti večer (1866): | Bil sem pa tudi tako srečen, da sem podobe mnogo ceneje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | družbi kmetijski povrniti toliko denarja, za kolikor je on živino ceneje kupil, kakor je družba kmetijska za-njo dala Tudi mora nemudoma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de Zhehi lepſhi platno delajo, ko mi, pa ga vunder zenejſhi predajajo, in tako nam dobizhke, ktere ſmo kedaj is platna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſakeljnove in poſvalkane ovne ſe je prezej ispezhalo, in tudi zenejſhi je neke goldinarje , kakor vlanſko léto. Nekaj sa vſakiga. (Neſrezha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa tudi s dervmi , kakor ſe té rezhi loshje in zenejſhi v kraju dobivajo. Na pervim vosu, namrezh na hlaponu, ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dan današnji ogen s „cundrom” po stari šegi ? Hitrejše in cenejše se mora sedaj luč prižigati kakor nekdaj, — to je, z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | plačujejo. Vsak vé , de se da na deželi veliko bolj po ceni živeti, kakor v mestih; zatorej so potroški in potrebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v hramih (magazinih), se zamore zatega voljo tukej skorej bolj po ceni kupiti, ko v Banatu in Sisku. — Korún je po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lepote ne zgubé. Razun tega je njegovo blagó tudi pràv po ceni. Mašni plajš iz na pol židaniga tomoška ali pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | huda driska umori bolno živinče, — večkrat tudi hujšati začno in pocepajo. Pervo je, da se zdrava živina berž berž odstavi od |
| Zoologija (1875): | živé navadno dve ali tri leta, razvite muhe pa vže pocepajo za par dni, nekatere celó konec prvega dne. O vročih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsako leto samó po avstrijanskim cesarstvu okoli štirkratsto tavžent ovác pocepalo. Zdej pa je ta strašna kuga odvernjena, kjer je stavljenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi ne rekó drugazhi, kakor per birtu. Veliko Gorenzov, ki pozeſtvajo (furajo), ga dobro posnajo. S mladiga jim je vezhkrat zhveteril |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | na kateri se pecljá, mora na vsak način biti iz pocinjenega vlaka, iz vzroka, ki sem ga omenil pri opisovanji, kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | Na drugo majhno kad pa se položí mreža, narejena iz pocinjenega vlaka (drata); na to mrežo se dene zmečkano grozdje iz |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župa. Zreži goveje meso na tanke koleščike, stolci jih, pomaži pocinjeno kozo dobro s putram, povaljaj mesne kose po eni plati |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Oleum Sulphuris) Shveplenu Volje, deni ga v'eno od Lonzarja pozineno poſsodo, katęra je ena zolo ſhiroka, pol zole viſoka, ali |
| Kuharske Bukve (1799): | jo smęſhaj ſhe s' vezh ſmętane; inu jo deni v' pozineno plehato ſklędo, notri rastavi po verſti nadęvane jajzhne platíſha, poſtavi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | začela, pri kteri se zamore živina zavarvati, in ktera škodo pocerkanih živinčet povrača. Imé te družbe je : assicurazione generale austro-italicha. Po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | do dobriga nehala. Do 16. Svečana je skupej 1167 goved pocerkalo, 980 hudo bolnih ali pa okuženih so pobili; le 135 |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſobmy ta terrn, ga sazhne vun ulezh, oſsla saboly, ter pozukne nogo, inu s' to drugo vouka v' zhellu udari, iuu |
| Kuharske Bukve (1799): | obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni potem na okroglo zvitiga drobnjaka vanje ter ga malo pocukraj. Zelen hren. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žlicami vrele župe, čez nekaj časa perdeni dobriga jesiha, dobro pocukraj in vli nanj dobriga olja. Krompirjev hren. Kuhani in drobno |
| Kuharske Bukve (1799): | uro, vlì na en pleh inu obod katira ſta pomasana, pozukraj, inu pezi pozhaſi v' eni rasbęleni tortni ponvi. |
| Zoologija (1875): | je tri do štiri črevlje dolga, ima jako tesno škržno poč, in zategadelj |
| Divica Orleanska (1848): | zapertim. Jovana za njim prihiti; na sprednim stanu jo vitez počaka. Jovana. Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo! S hlinivim begam peljal |
| Pripovedke za mladino (1887): | kva! ” in tudi denarja mu nazaj ne dado. Še nekoliko počaka, da se zmrači, ko mora pa domov, ozmerja žabe do |
| Robinson mlajši (1849): | izvalili, — debelo pogledli Milica. Vsej pak je umerel. Dragotin. Le počai! lehkič je drugoč obživel; vsej veš kako smo jednor tude |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ga z vso močjo obderžal, de mi ni vbežal. „Tak počaj no”! sim rekel; naj ti povem! me nisi prav zastopil |
| Stric Tomaž (1853): | Tiho bodi, žena! “ jo nekdo posvari, „boš že na versti, počakaj da z drugimi končamo. “ To rekši ji ugrabi sina, ter |
| Revček Andrejček (1891): | Vohunstvo se mi je pa danes venderle dobro izplačalo. — Le počakaj — ti ponosna Franica! Jaz ti bom napravil še jako grenka |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tukej oſtala? Goſpá. Sej vęjſh , de mi ni dobru. Baron. Pozhakej en malu , saj sa volo tvoje Nęshke ; ſzer bom męnil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | SĘDMI NASTOP. Baron , Matizhek , Budalo , Smeſhnava. Matizh. Nęshka, Nęshka! pozhakej en malu. Jeſt morem sa njó. (grę) Baron. (na ſtran |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Pozhakej en malu — — jeit ſe morem preblęzhi. Goſpá. Sej ſo domazhi |
| Gozdovnik (1898): | bonanso nam jemati. Kje je Kučilo, pojdem tja k njemu. « »Počakajta malo minut! Bom videl, kje ga bo dobiti. « Kučilo stopi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | veſ glaſ praſhata: „Mati, kaj ſte v' loznazhi prineſli? ” „Le pozhajta, de domu pridemo, pravijo mati. Ne ſméta tako naglovedna ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za tole bi bili kmetje potrebni, zdaj pa le vùn! — Počakajte malo! Kdo se je do zdej za vas potegoval, če |
| Viljem Tell (1862): | Staufaher. Počákajte, da pride moja žena. Vi ste mi v Švicu gost |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Ne morem ga prijeti; nikakor ne bo šlo; bežita vendar! “ „Počakajte, mati, koj bom pri vas“, je rekel Bil. ,,Naglo, Joni |
| Čas je zlato (1864): | ostrašen. »Vender bi znalo na vse zadnje kaj resnice biti. Počakite, de nazaj pridem. « Urno steče pisar, kamor je bil poklican |
| Robinson mlajši (1849): | padnoti. Pak Robinson mu je dal izrazumeti, da bi maličko počakal, ker še jima mnoga težkost ino delo nastaja, preden pomisliti |
| Gozdovnik (1898): | mož. To bi bilo v pogin karavani in pa meni. Počakal bom, da bo tabor utrjen, potem odprava saj ne bo |
| Gozdovnik (1898): | Odšla sta bisona lovit, da imamo kaj živeti! « »Antilopa bo počakal, da se vrneta ter jima povedal besede, ktere naj slišita |
| Tiun - Lin (1891): | naravnali. Stali so pri tem samo do prsi v vodi. Počakali smo torej, da bi se nam približali, kar se je |
| Ultra! (1867): | to historijo o naglem odhodu pripovedovati. Nikakor ne! Jaz tu počakam strica, ta mi gotovo v stiski najde svèt in pomoč |
| Gozdovnik (1898): | merite dobro! Jaz pojezdim z ostalimi do mostu, kjer vas počakam. Most je edina pot, po kteri se more najhitrejše priti |
| Pripovedke za mladino (1887): | ter vrže ves denar v vodo. Potem postoji ter hoče počakati, da bodo gotove ter mu ga nazaj prineso, žabe ostanejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | smaukljivi ſlovenſhini, ki tako po làſkih jesikih diſhi? Pasimo prijátli! pozhakavſhi, de zhiſto krajnſhniki, v kérzhmah tertvinſhino s golo rokó sajemavſhi |
| Fizika (1869): | vrti, pa sicer tudi pripomore, da je nihanje na ekvatorju počasneje. Pod. 60. 66 Krivočrtni poti postanejo vsled posebnega skupnega delovanja |
| Gozdovnik (1898): | raz konja. Nemudoma je hodil za njimi, dasi tudi v počasnejšem koraku, ker jih je hotel pri ognju izpoznati. Po pičli |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nam gotovo ni bati, da bi se ponovile, lahko čutimo počasni vspeh tiho pa neprenehoma delajočih moči, ki se nam kažejo |
| Zoologija (1875): | in lojem. Poleg tega so izvrstni vozniki in tovorniki, sicer počasni, ali trpežni. Skoro vsi so udomačeni in v mnogih pasminah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obilnega mleka in so kaj živa živina memo lenih in počasnih Durhamcev in Herefordcev. Omenimo še plemena kerriškega, ki je večidel |
| Gozdovnik (1898): | sta pretekli, ko se naposled vrne drzoviti rastreador. Prijezdil je počasnih korakov ob jezeru. Belec je bil udomljen. Vsi so ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tako vižo nikdar ne posušil. Naglo sušilo storí terji les, počasno pa mečjiga. O jeseni posekan, omajen in koj obtesán les |
| Blagomir puščavnik (1853): | miglajočih zvezdic se v jezeru odlesketava. Druzega ni čuti kakor počasno pluskanje valov, ki se na veslo vdarjajo. Le kak ponočen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perpuſheno. Goſpodu M. V. „Mojſter ſkasa — in kaj je bolji, pozhaſno ali naglo obogatenje? ”bomo natiſnili, pred ko bo mogozhe. ˛Se |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | da v mesto priti, so vender vsi vkup počakali in počas zraven duhovna šli in ga močno podpirali. In kadar so |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Tako, zdaj pa že gre« — reče uni na zidu, vleče počas in previdno otroka po vervi. Še enkrat ga mati doseže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | les razprezanja clo popolnama obvarovati, bi ga mogel pràv pràv počasi v lupji sušiti, kar bi se pa komej v desetih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ali tremi jajci zmešaj, štrucice napravi, z beljaki pomaži in počasi peci. Potem jih na podolgaste koščike zreži, preden se še |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vzdignejo. Dosti vzdignjene v ohlajeni peči ali v cevi (roru) počasi peci in s cukram in sladko skorjo potresene na mizo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Laškem 21. junija. * Pri nas je precej merzlo; zato žito počasi zorí, pa rež bomo vendar kmalo želi in, kakor se |
| Valenštajn (1866): | na njegovih. Bijó, zapazi dobro priliko, Prekanjeno preže zabodé nož Počasi mi v srce! (Zakrije obraz na Butlarjevih prsih. ) Butlar. Pozabite |
| Kemija (1869): | vodo pomešana se jako razgreje, zato se sme le prav počasi prilivati vodi, nikoli pa ne vlivaj vode v žvepleno kislino |
| Zoologija (1875): | pa svojim roditeljem večidel niso nič podobni, temveč še le počasi dobodo velikost in podobo starih, a prej se morajo večkrat |
| Zlatorog (1886): | mladína, Bliska rádost, vriska mandolína, In po taktu, hitro in počási Tú mladenke plešejo iz vási, Pleše tudi Jérica z dekléti |
| Gozdovnik (1898): | Počasi se rineta s svojimi puškami skozi vejevje. Toda v tem |
| Robinson mlajši (1849): | učile so se počasoma te zvereta, ino pak je to tako dobro šlo, kakor |
| Robinson mlajši (1849): | bi teh reči ne bil iznosil, bi je valove bili počasoma ukončali. Zato si je tude z dobro vestjo ino kmalu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in še po staroslovenščini obdélovali, nad čemur ni dvojiti, zadénejo počasoma na nov jezik, kteri pak po mojih mislih ne bode |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in k ognju deni, de se dve ali tri ure počasu peče. Potem poper preč vzemi, in pečenko bliže k ognju |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | raženj natakni, s smeteno in kislo župo polivaj in lepo počasu do rumeniga peci. V mast, ki odkaplja, deni kuhane in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Gresovi cmoki. Razpeni dobro eno unčo putra ali masla, perdevaj počasu štiri cele jajca in dve žlici merzle vode, vterdi testo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | velik lonc štiri in dvajset celih jajc, razpeni jih, perlivaj počasu en bokal vina, žverkljaj vedno, obribaj na velikim kosu cukra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prav drobno, deni potem v kozi na žerjavco, de se počasu duši (dinsta), zdaj pa ožmi skoz čedno ruto, iz česar |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vzemi, in pečenko bliže k ognju deni, de se bo počasu lepo rumeno spekla. Potlej jo položi v ponev, postavi jo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | duši (dinstaj). Vediti je treba, do se mora to prav počasu zgoditi, de ne repa ne korenje svojih lic ne zgubité |
| Blagomir puščavnik (1853): | nje mož bil! ” Prih tacih veselih mislih mu bled obraz počasu prerudečuje. Vitez pa ne zapazi starčikovega osupa in pripoveduje naprej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vezhno martro. 3. Tude temu narmajnshemu grehu perjatl nabodi; ſakaj pozhasi, de nabosh vedel kedaj, bo tebe v' vezhe, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vovni irozhnu nareſen reſlye, inu poſna, ke k' velikem madeſham pozhasi ulezhe. 3. O koku fletn se bil, kader se je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | veselile, ſlaſti: ke se njeh boſte ſamirkali, inu skus tu pozhasi tudi druge uganiti navadeli, inu nauzhili, de uganke ene le |
| Kratkozhasne uganke (1788): | od mene en dolg, kar sem njemu dolſhn. Jeſt njega pozhasi plazhujem, vonder poterplenja nima. Kar njemu dans plazham, tu tirja |
| Kuharske Bukve (1799): | mlęka, kuhaj v' njemu eno unzho opraniga rajsha, puſti ga pozhaſi vręti, kuhaniga deni na ſklędo hladít, potle ga tolzi v' |
| Kuharske Bukve (1799): | ure, pomashi pleh inu obod s' putram, nalì kuhanje notri, pozhaſi pezi v' tortni ponvi, inu s' zukram potręſi. 99. Naraſteno |
| Kuharske Bukve (1799): | kader je rumeno, nalí goveje shupe, kar je tręba; puſti pozhaſi vręti, dokler ſe meſo, inu ſelenje omezhí; potlej prezędi ſkuſi |
| Kuharske Bukve (1799): | en pleh inu obod katira ſta pomasana, pozukraj, inu pezi pozhaſi v' eni rasbęleni tortni ponvi. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | potizo, ino glej — k' pervimu ſe dve krishovazhi prikashete, ino pozhaſi ſe dvanajſt takih terdih tolarjov navali; dobra mati pa ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shide in ſlabſhi. Na Laſhkim ſizer murve ondi, kjer bolj pozhaſi raſtejo, vſako tretje léto do korenin , odkopajo in s zeſtnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podolgaſto, plaſhnato gerzho, ali glavo, ktera ſe mora po palizi pozhaſi pogubiti 5 sato je butiza s tankim vratam le v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | letmi ſo jeli trije duhovni goſpodje na Gorenſkim terte ſaditi, pozhaſi vino tlazhiti, sdaj ga she ſledno leto vſaki po 500 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri tej rezhi ſtanovitno dershimo pravila goſp. Majerja: „Tu tréba pozhaſno poſtopati, da nikogar ne ſilimo, nikogar ne shalimo in vunder |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pozhaſnu ſuſhiti, ſo dobre, inu srave, slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s' zhaſam ſhe nima, de bi intereſsa plazhal, kadar more pozhaſsi tiga nar bolſhiga od hiſhe ſe snebiti, inu v' to |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Fruhti posnejſhe, koker ſizer raſejo, inu sorijo. Jesęnska Sętv. Akulih pozhaſu ſe Sima perblishuje, je vender bolſhe, de ſe perzaitu uſeje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dobru vinu perraſse, ſizer pa malu, inu kiſelu, kir Jeſęn pozhaſu ſe h' mrasu perpravla, toku terte pokrivati ſe ni treba |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Pſheníza, inu Ersh more sa zaita vſijana biti, sakaj grosnu pozhaſu raſse, akulih smeram deshúie, inu tudi nimajo ovzhę, ne Jeſen |
| Fizika (1869): | prosto na zraku. To prostovoljno parenje godi se pa mnogo počasneje, in imenuje se hlapenje ali puhtenje. Dana množina vode se |
| Gozdovnik (1898): | kako Diaz oprezuje? Oči ima le za sled ter jaše počasnejše in previdnejše nego prej. « Ta trenotek se oglasi prvi krik |
| Tiun - Lin (1891): | da pridemo še za časa v Makao in so prav počasno opravljali svoj posel. Opasna džunka pa se nam je približavala |
| Lohengrin (1898): | glasnó! Elza, naprej na mesto to! Drugi prizor. (Elza nastopi počasno in sramežljivo; dolg provod dev jej sledi obavljajoč se sprva |
| Gozdovnik (1898): | dobiti na svoje vprašanje. Skoro na tleh ležeč se je počasno ril na stran v grmičje, ogibaje se najmanjšega šuma, in |
| Gozdovnik (1898): | šalim, morete takoj izkusiti, da v resnici delam. « Kučilo pristopa počasno in obotavljaje. »Zakaj ste se izplazili iz tabora? « »lzplazil? Tega |
| Gozdovnik (1898): | hitro napredovati, ker težko obremenjene mule trgovčeve so mogle le počasno naprej. Haziendero je večkrat poskušal pogovor začeti s Komančem, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | studencu ali reki prišla in se je premerzle vode napila. Počasama kašljati začne, in brez de bi kmet vedil kdaj in |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | se je védel pošteno in spodobno. Da bi gospó bolj počastil, oblekel je, sivo nedeljsko kamžolo in rudeč telovnik, na glavi |
| Roza Jelodvorska (1855): | in veliko imenitnih gostov iz bližnjih in daljnih krajev je počastilo veseli dan zaročenja Roze s Krasomilom. Strašimir in Ljudmila s |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Maks križec, red sv. Mihela, Pražko vseučilišče pa ga je počastilo diplomom doktorja sv. pisma. Leta 1854 . mu umre blaga sestra |
| Ta male katechismus (1768): | Amen. Od od se ima ta viſha toku Mater boſhjo pozhastiti, inu poſdravlati? Pervezh: Od exempelna S. Gabriela, vishega Angela. Drugezh |
| Ta male katechismus (1768): | zhastiti. 5. buq. Moyſ. 6. 13. Je pak perpushenu svetnike pozhastiti, inu napomuzh klizat? Tsevede; al ne na taisto viſho, koker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu is tega urſhoha nisem jeſt tudi taiſte nekol ſamudila pozhaſtiti, katiri so mojega Jeſusa k'smerti iskalli. Potęm, kar je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Mashnekara ſhegnani. 2. Nigdar nimash ti moj Syn! poſabiti Mashneke pozhaſtiti, aku otshesh tvojo sveto viro sposhtuvati. Kaj je pak ſen |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | D. hoditi, nje tugente posnemati, inu nje ſhenena S. Joſhefa pozhaſtiti je v'teh buqvah ta V. Z. D, G. P. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katiri imajo to navado leta S. Sakrament poniſhnu , inu lubeſnivu pozhaſtiti. Skus tega bodo namrezh brumne dushe silnu ſlo uſhgane, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in iskreni šolski prijatel ! Bog Te obvari, in jez s počašenjem ostanem tvoj pervi učenik in serčni prijatel Gašper Šoklič, fajmošter |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | IV. Oznanjenja Marije device. Bod', Marija, počešena! Pravi angelj k nji poslan , Z milostjo si obdarjena Dansi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po svojem spoznanji razdelí med pridne služabnike z velikim darilom počastenega gospodarja. Kdor pa želí tako čast doseči, se mora pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljanskiga učeliša, ne hotévši zadnji biti, so po tém visoko počastenje in serčno hvaležnost svojimu presvitlimu Cesarju in Cesarici v venec |
| Ta male katechismus (1768): | meſſú, inu kry JEſusa Kristusa. III. Tu dolſhnu molenje, inu pozhastenje tega S. ſakramenta. IV. Ta vofer; inu V. Tu uſhivanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | stareh ludy je pravednega ſhivlenja verdevanje. 1 Uſſakemu zhloveku shlishe pozhastenje, inu zhaſt, dokler uſſake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo. Njih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtran, ter ne bodi nevéren. ” Tomash ſe Jesuſu k' nogam ſzhéne, ino rezhe: „Moj Goſpod ino moj Bog! ” Jesuſ je perſtavil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | morala kaj več pozvedeti o njih. Gotovo ni Boštjan nikdar počenjal tako strašnih reči, kakoršne pripisujejo tem ljudem — in vendar jih |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn. Le poskrbi mi podpise! Ilo. Pomisli, kaj počenjaš! Tega, kar Zahteva car, ne moreš privoliti, Ni tega ne |
| Pripovedke za mladino (1887): | se ustavi in kralj povprašuje: „Otrok moj, kdo si? Kaj počenjaš tu? ” „Uboga zapuščena deklica sem in prejo zravnavam. ” Kralju se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU v znamnje ponižniga spoštovanja in dolžniga počešenja od bogoslovcov c. k. učiliša v Ljubljani 16. Velkitravna 1845. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slabši od govejiga. In če bi se nam tudi v početku tako dobro ne zdelo , ko goveje, kteriga smo že navajeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slovenska želja. Vsegamogočni Bog, milostljivi Oče vsih narodov! glej, na početku novega leta k tebi pritečemo, se spodobno zahvalimo za milosti |
| Robinson mlajši (1849): | je toto pèsem vroče natihem prerèkaval, potle pak jo je počel tude na glas prepèvati. Potem je vstal ino je šel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nikakšnega razločka med sedajnim in prih. č., in ki je počel spet močno mešati, bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. |
| Tiun - Lin (1891): | ste smrtno ranili podanika nebeskega carja. « Nisem vedel, kaj bi počel. To je bilo neslišano. Mandarin je prav dobro moral poznati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Se ti enkrat kaj dobrega pozhel, othsesh ti enkrat en boſhje sluſhabnek biti? gledaj, skerbi le |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu ke se bo kluzh segręl, bo ked ena puksheza pozhel. XI. De en nov grosh, ali en sovd po robu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vidijo, gnadliva Goſpa, jeſt jim nemorem povędat, kaj je pozhęl — on ſe je na tla vergel, ſvijal pred mano, koker |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | véj, kam bi ſe podal, ali kaj bi zhes dan pozhél: Kadar ſe svézher doli vléshe, ne véj, kaj je dęlal |
| Pozhétki gramatike (1811): | mi nasaj dali. Quelle affaire avez vous entreprise? Kaj ſi pozhél, al kákſhniga opravka ſi ſe lótil? Combien d'ennemis n'a-t-il pas |
| Pozhétki gramatike (1811): | Que rezhejo in piſhejo qu' avez vous fait? kaj ſi pozhel? qu' importe? Kaj mi je már? kaj maram? kaj je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bi ne bila več damo šla. Kaj bi bila tudi počela doma, kjer je vse premoženje dolžnikam zapadlo? kjer me je |
| Stric Tomaž (1853): | potem ž njimi storiti, kar bi rada. “ „Kaj neki bi počela? “ jo popraša mati. „Mama! poprodala bi jih pri tej priči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nar bolj veka. Take krevlje ne vedó , kaj de bi počele od veselja , de niso za nobeno rabo, ter mislijo mestnikam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kaj takiga slišalo. Bog ga na zemlji obvari; kaj bi počeli, ko bi nam ta poglavitna hrana zginila ! Kakó je to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ljudje v nekterih krajih ne vedó, kaj bi ž njimi počeli se. moramo v novicah pogovoriti, kakó se imajo shraniti. Gosp. |
| Robinson mlajši (1849): | kaj bi si oni v ti ali oni prigodbi bili počeli i. t. d. Da se k temu obilno priložnosti naleza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | si, da bi dan današnji detelje ne imeli, kaj bi počeli? Lahko pa je tudi spoznati, koliko prekucij o je napravila |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pri gizdavi mizi sedeli in klatili neumnosti in dosti druzega počeli, kar ni bilo ne lepo ne prav — o takrat se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in vsi pijani niso vedli, kaj de bi iz prevzetnosti počenjali. Bilo je po nôči. Našli so tovaríco (oslíco) pred mestam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nam, kdo te je udáril? “ Ino ſhe vezh hudiga ſo pozhéli. Jesuſ pa je vſe molzhé ino voljno terpel. Tiſti zhaſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' brati paſel. Njegovi bratje ſo nekaj prav hudiga nékedaj pozheli. Joshef pa, veſ nedolshen mladenezh, ſe tega ni udeléshil; grosa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | izvor bogatstva za narod. Kako pa naj bi se to počelo, je odbor gospodarskega družtva izvolil poseben odbor, kteri bo preudarjal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slišati, kar po poti in v Ljubljani ti požvinjeni ljudjé počenjajo. Upijejo, kolnejo, na glas klafajo, eden druziga suvajo in se |
| Stric Tomaž (1853): | Halaju nazadnje že vender dolgičas prihaja. Da bi spet kej početi imel, privleče iz žepa popire ko rjuhe velike ter začne |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | De naj Ti hvalo dajem, vabi me! Veliko dobriga želim početi, In vedno bolj s Teboj skleniti se! — Naj Tebe Jezus |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | družino svojo? Kaj bode za nami z našimi otroci? Kaj početi vendar v taki nadlogi? Odgovor na to je: Mi moramo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Moj velik trebuh se toku nabâsa, de be meni utegnil pozheti: al kmalu je spet praſn, ked ena prederta danka. Pride |
| Kratkozhasne uganke (1788): | zhas si krajshati: ali med drusheno en smeh, ali shpas pozhęti sluſhejo: męrski enega v' eni, ali drugi ręzhi poduzhę: njemu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe. ) Sdej ſe pak joka , revéſh. Kaj ozhern s'njim pozhęti ? Tonzhek Raji vmręti , koker njih sapuſtiti ! Goſpà. Mozhi, mozhi ! ní |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vsdigniti, pogoriſhe popuſtiti, pobegniti in kaj drusiga (s tem denarjem) pozheti. 48. Zela drushba pa ima ta namen, in je le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pervoljenja vſih drusih neſmé in nemore s ſvojim delam pozhéti, kar bi hotel, in kér ſhe ne vé, kteri del |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imenitniſhi sa drevo dershi, in ne vé, kaj mu je pozheti, klobuk zhes sativnik dershé, in premiſhluje ſam per ſebi, ali |
| Zlata Vas (1848): | imel zdaj silno veliko opraviti. Nihče ni vedil, kaj de počnè. Zdej je po polji letal, zdej je bil cele dni |
| Maria Stuart (1861): | mir. Davison. Daj mi besedo eno le. Povej, Določi, kaj počnem naj s tem pisanjem! Elizabeta. Povedala sem vam, ne mučite |
| Zeleni listi (1896): | sami vidite, da imam že dosti ptic, in kaj naj počnem še z vašim vrabcem? « |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bi se bili do sedaj z vsemi vednostmi, da koj počnemo popisovati minerale. Toda pripoznati moramo, da s samim popisom, če |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Ko mojster vstane, pride, ga gleda in mu reče: „Kaj počneš te norosti? ” Pavliha mu odgovori z modrim obrazom: „To mi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | iskre na posteljo letele. Mojster zavpije nad njim: „Kaj pa počneš, ali si znorel? Čemu imaš posteljo na herbtu? zakaj je |
| Mlinar in njegova hči (1867): | jej solze. ) Če tako delaš vpričo mene, kaj še le počneš, kedar boš sama! Dete, dete, jako mi težiš srce. Micka |
| Zlata Vas (1850): | morejo od njega učiti. Zakaj čudno je viditi, kaj otroci. počnó, in kako de v šolo silijo, kar ni ravno navada |
| Stric Tomaž (1853): | pred skalo trepetal, tepec Uiti nam zdaj ne morejo, naj počnó, vse je zastonj. Polovili jih bomo, kot lesice v luknjak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Navadno hodijo fantalini, hlapčoni in delavci, ki ponoči marsikaj nerodnega počnó, poleti po vertih sadja krast; če le vedó, da ima |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ki je zaročena ž njih poveljnikom. Kedar pride ta, vselej počno tak dir in dej — nek da svoje bogove časté. ” „Takó |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Boštjan stopi k bližnji straži in praša: „Prijatelj! kaj pav počno tam-le naši sosedje? ” „Černa sužnja je prišla, ktero imajo za |
| Pripovedke za mladino (1887): | jej pa nikdo ne odgovori, nadaljuje : „Kaj gostje moji pač počno ?” Odgovori jej kuhinjski učenec: „Ti spavajo že vsi trdno. ” Raca |
| Gozdovnik (1898): | kader si je potrebno skrivaj pridobival. »Grem, moram videti, kaj počnó! « pravi Pepo. Ustane, pusti svetilnico, ter gre doli čez strmino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | potem pa tudi s krepko roko berzdal in pokrotil brezpostavne početja. — 17. dec. je gerški kralj Oton začel sklicani deržavni zbor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale vredno je to početje, ki je v dobiček zavarovanim pa tudi asekuracii sami. Da |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | skozi okno! “ Hitreje, kakor je mogla gospa O'Nielova prepovedati drzno početje, je splezal Bil spretno kakor veverica k odprtini in se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | vstala , se ima ta vselej po nemškem jeziku rešiti; s početkom 45. dne od izdanega deržavnega zakonika se moč postav in |
| Cyclamen (1883): | stran, kjer je stala Medenova pristava. Ugibal in sodil je početkom skoro hladnokrvno, akoravno mu je srce nemirno bilo ter mu |
| Agitator (1885): | Boletom, na katerega se je povsem zanašal, o nadaljnem postopanji. Početkom odvetnik sam ni mnogo mislil na poslanstvo; a upor in |
| Agitator (1885): | mizici pri oknu, in on na nizek stoliček poleg nje. Početkom ni bil namenjen razložiti ji vseh podrobnostij denašnjega svojega poslanstva |
| Postillion d'amour (1887): | kraljevala v Nankingu »nebeška luč«, glavar tajpinški, ki je užival početkom tudi pri Evropcih simpatije zaradi naklonjenosti svoje do Kristove vére |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | v poznejših časih spominjal nas tvojih krasotic. « Reči moram, da početkom sam nisem védel, kakó bi uredil preiskovanje, da bi se |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | pehôtnega polka pride na bojišče v zadnji vrsti bojevnikov ter početkom bôja poskrbí vojnim četam rezervo. Vstaški strélci so se ugnezdili |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | uprav prvi del naloge, v bosenski okupaciji dane naši diviziji. Početkom odrejeni za garnizijo v Serajevu, skrčilo se je število kombatantov |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | da ne zadoščujejo prvotne priprave avstrijanske vojske. Mobilizoval se je početkom XIII. armadni vòj, po zavratnem napadu pri Magljaji pa takoj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tako imenovani „jez velikanov” na Irskem. Večkrat so ti stebri počez preklani, po tem se imenujejo členasti. Steblasto zovemo kamenje, kedar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oznanjujejo zabavljivost in merčljivost. Obraz je nagerbljen po dolgim in po čez na neprijetno vižo; dolga in gosta brada zakriva skoraj |
| Rudninoslovje (1867): | levo roko po dolgem, druga pa med spredaj i zadaj po čez. Semkaj spadajo ti-le liki: 1. Enakoroba, četverostrana piramida (sl. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | boljſhi bilo. Nekteri terdijo, de bi savoljo roparz in toplote po zhes delo pravo bilo. Tode kriva in narobe je ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | taki s ſterdjo ſhe prevideni panji pomerli, kteri ſo delo po zhes imeli. Satorej v panj, kader roj ogrebaſh, vſelej en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | voleh — kakor v nekterih krajih pravijo — nektere zhbele ſatje delajo po zhes, druge pa po dolgama. Doſtikrat ſe zhbelarji prepirajo, ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je imenovanimu oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar manj en čévelj široka, ne pa |
| Robinson mlajši (1849): | nevóljah ino težkosteh, ko sta jih na morju prestála, v počinek podala; Petek je uže skoro dremal, ino Robinson še je |
| Zlata Vas (1848): | in okrog zijali: „Mi tudi nismo živina! Po delu mora počitek biti! “ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkuſhati; nar ménj 4 ure. 18. Oshivljenimu je pa tréba pozhítek dati. II. Kako ſe ima is takim ravnati, ki je |
| Sacrum promptuarium (1695): | bò od reve tiga ſvejta reshila, inu v' ta vezhni pozhitik poſtavila, inu dokler vidite de malu zhaſsa vam oſtane, imate |
| Divica Orleanska (1848): | in razjasni se. ) Stopíte not. Pri serčnih voglarjih sva. Voglar. Počitka, zdi se mi, vam je potreba! Vse vaše je, kar |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | deleč odjezdil bil, de ga je še le spehanje konj počitka opomnilo, ker on, in cela njegova družba so pokrepčevanja potrebovali |
| Čas je zlato (1864): | se za se učí, in to ga spodbada vedno brez počitka po poti začetega dobrega napredovati. Tedaj kraljeviča le ni, in |
| Fizika (1869): | Vse eno je, ali je pri tem telo v stanju počitka ali v stanju gíba. Ako n. pr. z enakošno hitrostjo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 31000 Rairish dora svata jas vam nanam obena pokoja al pozhitka |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dushi inu na talesi, jas vam na mam pokoja inu pozhitka, dokler vi merne na pernasata karjas pegeram 31000 Rairish dora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | le tebi černo noč razsvetovale? Saj greš ponoči večidel k počitku in zvezde clo malo pogleduješ; za koliko tamniši bi neki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | imel, kakor volk ovco. Težkega serca se je vlegel k počitku. — |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to priliko ali pergliho: Kaj ne, zhloveku, kadar ſe k pozhitku vleshe, jed ne diſhi. Gnoj je semlji in ſadu jed |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k pomladanſki ſetvi le ſpomlad. V jeſeni ſe semlja k pozhitku napravlja , po simi pa pozhiva ali ſpi, ſe tadaj s |
| Gozdovnik (1898): | kdaj? « »To vam povem pozneje. K temu je treba polne počitne ure. Je-li ste videli, kako je umirala! « »Ne. Čas mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imá nar boljš'ga von. „E kaj! če tudi glava m' poči! ” Per tej besedi notri skoči. „As, as! oh krop! zdaj |
| Zlata Vas (1850): | otróka pa je starše ubogati, čeravno mu serce nad tem póči. « |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | so morali oče po tergovskem opravilu čez morje potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji (morski razbojniki) ladijo vzeli; a kam |
| Gozdovnik (1898): | pa Rdečoročnika. Zadnji je držal že prst na prožniku; strel poči, a nikogar ne zadene, Kakor bi trenil, popade pristavnik s |
| Gozdovnik (1898): | ter ga ne smemo ohladiti, preden ga nismo posvarili. « Strel poči v trenotku, ko se je imel zgoditi obrez. Krogla žvižga |
| Gozdovnik (1898): | Temno je, jokam in mož mi veli, naj molčim. Strel poči, in pa.. »zdaj pa vem, od kodi je ta praska |
| Gozdovnik (1898): | uzdi, in ta hip je zadoščeval Kanadčanu. Kanadčan pritisne, strel poči, in krogla je letela tako blizu don Estevanovih in Diazovih |
| Zlatorog (1886): | mu ne gane pod nogámi, Veja skríta, trhla mu ne pokne, Listje velo, suho ne šumí mu. Po goróvji pač takó |
| Deborah (1883): | lice, Ko na nebu rumeni. Rozka. Reže dobro, kosa? Jakob (počije). Dobro! To je trava! Vse žive dni še nisem lepše |
| Deborah (1883): | a trava je vendar lepša. To je osobit blagoslov. Jakob (počije). Da bi najina bila, Rozka! |
| Maria Stuart (1861): | Pojdi, Hana, Nazaj me pelji v grad, da se umirim, Počijem — Paulet. Ostanite. Morate Tu le je čakati. To je, da |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn. Pogledi, mati z ljubeznjivoj hčerkoj! Počijem zdaj od dela, želel uro Veselo sem mej svojimi prebiti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mehurčki napravijo, ki so z vodeno tekočino napolnjeni. Kedar mehurčki počijo, se napravijo kraste, in pod temi se najdejo mnogokrat vgnjide |
| Fizika (1869): | čevljev, kjer je zračni tlak na površino telesa mnogo slabeji, počijo te tenke žilice, in kri teče iz njih. Tudi za |
| Fizika (1869): | na to gledati. 135 Prav znana prikazen je tá, da póčijo trdna telesa zavolj neravnomérnega raztezanja, n. pr. če se steklena |
| Gozdovnik (1898): | k otoku prignati. »Ogenj! « zagrmi glas. Lovci se vzravnajo, ob počijo trije streli in trije Indijanci izginejo pod vodo. |
| Gozdovnik (1898): | bil možbeseda. Nekaj minut traja onkraj mir, ali na to počijo vse puške naenkrat, kolikor jih je imel sovražnik ter prileté |
| Gozdovnik (1898): | smo pa tudi možje, da« Govoreč skoči kvišku. Strel je počil, krogla je prasnila mimo Fabijevih las. V eni minuti stojé |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | preveč ne namašejo, ker bi sicer per ognji koža lahko počila. Jetra in želodec niso za nič. Pečene pišeta. |
| Oče naš (1854): | Dalje sta šla do polnoči, kjer sta v majhnim gojzdu počila in zóra pričakovala. Slabo nadelana steza ju je potem v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dognalo. Drevje in tersovje ima popke, ki bi gotovo bili počili, ko bi se bila slana le se kakih štirnajst dni |
| Stric Tomaž (1853): | Nak, Tomaž! ne smete še umreti. Serce bi mi žalosti počilo. Prišel sim vas odkupit in v domovino pripeljat — pa jojmene |
| Fizika (1869): | napetosti in tedaj tim manja je nevarnost, da bi steklo počilo. 136 Drugi nasledek raztezanja teles s toploto je pomanjšanje njihove |
| Gozdovnik (1898): | od vseh strani, ki napravi neskončno zmotnjavo med presenečenimi Apači. Počilo je še dvakrat vsepovsodi, da se je zopet vse mešalo |
| Gozdovnik (1898): | Arečiza se je pripravljal na odgovor, ali prepozno. S piramide počita dva strela, v par trenotkih še tretji. Konji otovorjeni s |
| Sveti večer (1866): | je svoja vnuka ter dalje govoril: „Serce nam hoče žalosti počiti, ko se ozremo na te jokajoče otroke. Bog ima še |
| Ferdinand (1884): | točila solze prisrčnega veselja. Njemu samemu je hotelo srce veselja počiti; po lici so mu tekle solze blaženega veselja, kakor še |
| Anton Janežič (1870): | 6 leti je zamerl blizo Dunaja kot barnabiški duhoven. V počitnicah leta 1851 se je učil Janežič domá v Lešah in |
| Anton Janežič (1870): | zgodaj povžile slabotne telesne moči. Vsako leto si je o počitnicah spet nekoliko opomogel, da je jeseni z začetkom šolskega leta |
| Anton Janežič (1870): | leta 1866, da pusti učenje slovenskega jezika na gimnaziji. O počitnicah leta 1868 se preseli v Poreče; kjer si je bil |
| Na Žerinjah (1876): | v svoje varstvo, in izrejal jo v penzijonatu. V poletnih počitnicah je prihajala na Žerinje, in letos se svojo guvernanto, kajti |
| Ljubljanske slike (1879): | tako na telesu opeša, da se še le o šolskih počitnicah doma pri starših zopet popravi in okrepča, – ko dobi dosti |
| Zvezdana (1883): | kar tako kot nekdaj, ko so še z menoj ob počitnicah krave pasli po senožetih in sva ogenj kurila in kostanj |
| Od pluga do krone (1891): | bali v Dolu! Kolikrat bi bil šel ondu v poslednjih počitnicah rad s fanti na vas pod lipo, ali nikoli me |
| Moja hoja na Triglav (1897): | bilo greh prespati tako čarobno noč, ko ima dijak o počitnicah tudi podnevi dosti prilike za spanje. Zamislil sem se v |
| Moja hoja na Triglav (1897): | zdravih let in vsega dovolj, kar se dotika dijaka na počitnicah, samo skrbi ne. Otresel sem se knjižnega in cestnega prahu |
| Slovenske večernice (1865): | Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji. (Spomini na velike šolske počitnice 1863.) Kmalo zunaj Ogleja se ločimo od ceste, ki nas |
| Izza mladih let (1882): | pred odhodom smo vselej še Janezu tobaka kupili in na počitnice je vselej jeden ali drugi Janezu novo pipo prinesel. Ko |
| Ponkerčêv oča (1882): | dolgo, kajti študirati je mislil še dalje zase, in le počitnice svoje in morda še par mesecev več hotel je prebiti |
| Moja hoja na Triglav (1897): | zmotni prijatelji njegovega stanu … in zdaj! Te in še ene počitnice imam, potlej pa vzemi slovo od očetnega doma za vse |
| Moja hoja na Triglav (1897): | čez dolgo časa zopet na dom očetni in na dijaške počitnice. Imel sem tedaj dvaindvajset zdravih let in vsega dovolj, kar |
| Moja hoja na Triglav (1897): | beg dni in let in v meglenem spominu na tiste počitnice brez pokoja se mi zdi, da mi je bil Bohinj |
| Trojka (1897): | ter zavidal Radivoju in Vladimirju druščino Pristavsko. Ko so minile počitnice, odpravili so se na Dunaj trije junaki, polni lepih opominov |
| Trojka (1897): | prišla v latinske šole. Ko sta se vrnila nekoč na počitnice in srečala Pristavske, ni jih več izzival Radivoj, niti jih |
| Kvišku (1899): | poznala še kot dečka, ki je zahajal k strijcu na počitnice. »Prečastna gospa prednica, ne vem sicer natančno. Ali upam, da |
| Robinson mlajši (1849): | ga, kolikor le pri sveči, od svojega večega dela koti počivaje — premorem, mislim ponujati. Sprejmi tičas to troho tako rad, kakor |
| Botanika (1875): | preden se z njimi nasiti voda, ki leze v tla. Počivajoča njiva se kmali zaraste s pleveli, s čem vlaga bolj |
| Gozdovnik (1898): | od Kučila prodano Estevanu Arečizi, Ko mule z vozovi na počivališče dospó, nastane hipoma zmešnjava; trpela je le nekaj minut. Brž |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | psu zapazi, ki redivno pičo dobiva, in ki je od počivanja debel in tolst: se mu mora manj in manj redivne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Pri slednjih večdel izvirajo otekline iz preredivne piče in iz počivanja. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lupka, to testo dobro zgnjeti in potem naj pol ure počiva. Zdej ga do debelosti noževiga roba zvaljaj, zreži ga na |
| Blagomir puščavnik (1853): | skalovju oglasi. Vse drugo je že potihnilo, in v pokoji počiva. — Popotniku je čudno pri sercu. Veliko lepih in sladkih sanj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Sem doma iz Pečic na Koroškem, tam, kjer kralj Matjaš počiva”. „Kralj Matjaš , kralj Matjaš! kakošen je ta kralj? '' — radoveden jaz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | praviti: „Znana Vam je povest, da na Koroškem kralj Matjaš počiva. Bil pa je kralj Matjaš dober kralj. Dal je same |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pobegnil, pa ga skrije pred britkim mečem sovražnikovim. Tam sedaj počiva s svojimi junaki, in kadar bode njegova brada devetkrat okoli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ptujec mu popravi: „Brat ravno ne, vendar njegov verstnik, in počiva v Pečicah. Kadar mu brada bode devetkrat okoli mize zrastla |
| Viljem Tell (1862): | Smehljá se jezéra kopel vabljíva, Mladenič na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko angelske strune V raji ljubó |
| Botanika (1875): | iz tega, da zrak in voda med tem, ko njiva počiva (ko je ona ledina ali praha), neprenehoma kemijsko delata na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so neshli, de dusha le samu v'Bogu per myru pozhiva. Imej Boga uſſellej pred ozhmy; ſakaj enu vednu premishluvanje od |
| Kuharske Bukve (1799): | mehurje dęlal, pokri potle s' gorko ſklędo ali koso, naj pozhiva, dokler maſhenje ali fillo naredíſh. Maſhenje ſturi tako: sręshi rakove |
| Kuharske Bukve (1799): | jo grę, teſto gnedi ſkusi eno zhetert ure, potle naj pozhiva. 64. Paſteta s' ſhilkrotami. Shivi ſhilkroti odſękaj glavo, noge inu |
| Genovefa (1841): | liza bres vſih ſtraſti, kako neſkerbno mi tukaj na ſerzu pozhiva ! O pazh reſnizhno je govoril odreſhenik”: „Ako niſte kakor olrozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V jeſeni ſe semlja k pozhitku napravlja , po simi pa pozhiva ali ſpi, ſe tadaj s gnojem ne bo pezhala, to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pravi kriſtjan, vèſ o boshjo previdnoſt vdan. Naj v miru pozhiva! — Vſak domorodez bo pa gotovo na njegovim grobu sdihnil: Şhkoda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | danaſhnji po njemu shalujejo. Na Ljubljanſkim pokopaliſhu pri ſ. Kriſhtofu pozhiva, kjér ſo mu njegovi prijatli in ljubovniki v vezhen ſpomin |
| Blagomir puščavnik (1853): | majhno, s krasnimi cvetlicami obsuto gomilo pokaže. ”Sladko v miru počivaj, blaga, verla žena! reče Bogomila s solzami v o čili |
| Zeleni listi (1896): | mati, »ljubi Bogek je tu in tako jaz lahko odidem. Počivaj sladko, sinek moj, ljubi Bogek ostane pri tebi«. S tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vidi: imenitne gospé, ki malo délajo, ali clo celi dan počivajo, ako ravno v obilnosti živé, imajo večji dél malo mleka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so nas slavni mož veliko prezgodej zapustili. Naj v miru počivajo! Današnjimu listu je perdjana 27, doklada. Cena prešičev v Krajnji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | protivne bile. Pa — od mertvih nič hudiga! Torej naj mirno počivajo ! Amen. J. Š. (Iz sv. Urbana. ) V Radgovino maširajo vsaki |
| Blagomir puščavnik (1853): | dati, med mertvimi počiva. Reci mojim košicam, naj v miru počivajo in moji duši, naj se večno veseli. ” ”Še enkrat te |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | večni mir, in večna luč nej jim sveti. M. Nej počivajo v miru. — Lj. Amen. Molimo tudi za svoje brate, kterih |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Božji milosti naj duše vsih mertvih pravovernih kristjanov v miru počivajo. Daj jim, o Gospod! večni pokoj, in večna luč naj |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Gospod! večni pokoj, in večna luč naj jim sveti; naj počivajo v miru. Amen. Vsako djanje dneva posveti s kakim pobožnim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jámi na Kananſkim, kjér. Abraham ino ˛Sara, Isak ino Rebèka pozhivajo! “ Ko je to isrekel, ſe poravná nasaj v' poſteljo, ino |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvojem Jogram, inu je k' nym rekuv: Spite ſedej , inu pozhivajte. Je sadoſti. Pole, ura je pershla, inu Syn tiga zhloveka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Rajko, kteri je na drugi strani pod ravno tem dobom počival, mu je serce rastlo. „To sta človeka moje vere“ — si |
| Ta male katechismus (1768): | de je Syn boſhje v' dellu svojega odreshenja v' Marij pozhival. Nakajſeno viſho se ima Buh prov lubiti? De se Buh |
| Ta male katechismus (1768): | derſhal, neli kedaj je Buh Ozha po dellu svojega stvarjenja pozhival, temuzh tudi, de je Syn boſhje v' dellu svojega odreshenja |
| Roza Jelodvorska (1855): | v tej veliki nesreči. Roza je koj zaspala, in mirna počivala do jutra. Ali Jakob ni mislil na spanje, akoravno so |
| Gozdovnik (1898): | da to storite,« pridene Rozalita. »V vašem zavetju bomo varno počivali. « »Kaj začnimo pa s tolovajema? « praša Avg. Pena. « »Privlecita ju |
| Kranjska nevesta (1864): | mine v mojem srcu, nikoli še ni in ne bode počivalo tuje dekle na mojih persih! " Mladeneč je objel svojo ljubo |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | danes iščejo orožja, ki je že dolgo mirno na klinu počivalo. V viteški dvorani, ki se je tako imenovala od časov |
| Žalost in veselje (1870): | tu sem v Ameriko med divjake, med kterimi bode tudi počivalo moje truplo. " Na Lavrencijevem obrazu je bilo znati, kakov dušni |
| Marjetica (1877): | molilo, jelo, se je krmila žival, snažilo pohištvo, delalo in počivalo, kakor da bi bilo zmerjeno vse, kakor po urinih kolesih |
| Zvezdana (1883): | med gorami voziček proti Radovju. Ne vemo, ali se je počivalo posebno prijetno na malem iz vrbovih šibic spletenem kmetskem koleseljnu |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | vsaka malo pričeto pletivo v roki, a to je vse počivalo. »Oh, tebi se dobro godí, Helena «, dejala je ona, ki |
| Od pluga do krone (1891): | deklè. Bleda in objokanih očij je sedela pri mizi, šivanje počivalo ji je v naročji. Nemo je zrla skozi okno. Kar |
| Obljuba (1894): | je zrla v presrečno materino okó, katero je sosebno ljubeče počivalo na nji, ki je otela hišo pogube, in naposled, kadar |
| Hudi časi (1894): | javkanje. Drugje je bilo že po noči in vse je počivalo, ko je prišel skrivni poziv. Urno je vstal mož in |
| Sacrum promptuarium (1695): | oſsel sazhne miſslit, ta shlushba je preteshka sa mene, malukadaj pozhivam, drugi kruh jedò, jeſt pak, de ſi lih shitu, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne da; Po nji vsi hodimo vsak dan. Na nji počivamo vsak dan. Al unstran grôba se zdeli. Na lévo , desno |
| Zlatorog (1886): | ko Jaka neha, In ker je ogenj davno vgásnil žé, Počívat gredo z zadovoljnim srcem. Možém se sanja o triglávski roži |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | tako srečni način bil dobljen, ali vrli mož ni hotel počivati in v Inšpruku praznovati, dokler ni bila svobodna cela Tirolska |
| Genovefa (1841): | morem ſvôjiga vojaſhkiga shivljenja ſkleniti. Kadar bo ſklénjeno, zhem rad pozhivati. Jes, ſtari mósh ſe zhem po tém vlézhi; ſej ſe |
| Genovefa (1841): | govorjenja je bila Genovefa, tako oſlabéla, de je sopet dolgo pozhivati in molzhati mógla. „Oh,” je ſpet jéla sa nekoliko zhaſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | opominjati hotel, ali pa, de bi popotnikam hladen kraj sa pozhivati in shlahtne prigriſke pripravil; morebiti v tém tudi ſebi dobizhek |
| Rudninoslovje (1867): | nec je rumenkast ali siv, na zraku zarjavi ali počrni, raze je bele, prosójen, krhák je, časi trši (tr. = 3 |
| Kemija (1869): | bél (Bleiweiss), ali zato pa nikoli ne porumeni niti ne počrni. Tudi kakor oborina umetno dobljeni žveplenokisli barit se rabi za |
| Kemija (1869): | béljo, da ni otrovna in da v smradnih parah ne počrni. 27. Kositar ali cin. Stannum; znak: Sn = 58; gostota = 7 |
| Gozdovnik (1898): | nedvojno njegov sin, je kazal ostre poteze, tukaj od solnca počrnjeno barvo, kakor jo imajo potomci po kavkaškem očetu pa bakrenobarveni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | varvati. Telu je uſſellej duhu ſuper, ter se skus svoje pozhutke njemu uſſellej sovraſhn spoſna. Aku ti moj Syn! tvojem pozhutkam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dushi veliko shkodo sturil. Kar sem mogla, toku sem moje pozhutke narbel varvala, ter njim |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna te ſhivotne pozhutke dobru varvati. Telu je uſſellej duhu ſuper, ter se skus |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pozhutke njemu uſſellej sovraſhn spoſna. Aku ti moj Syn! tvojem pozhutkam uſſo oblaft puſtish, bosh tvoji dushi veliko shkodo sturil. Kar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gnade bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | viſho koker te vunajne dary tega ſhivota. Ti imash pet pozhutkov, tem perpushash ti shkodlive rezhy: ti imash tu lubu ſdravje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be tvoja dusha vekumej v' peklu terpèlla. Kader se tvoji pozhutki nazhedneh rezhy védnu anajo, toku imajo ſatu svoje plazhilu na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Bogu dapadlivu ſhiveti. Grad zhloveshkega ſhivota je glava, kjer tvoji pozhutki stanujejo, al gledej vonder, de se zhes tebe napooblaſtę, ampak |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſveteiſhi bilu, kar kul nam v' spomin pride, inu naſhi pozhutki shelijo. Saturei lubesnive duſhe! mi ſe na ſmemo ſami na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſo naſhe shelie, na hudu obernena naſha vola, sapelivi naſhi pozhutki, kratka naſha prevideozhnoſt, ſlaba ta sposnava tih rezhy, katire shelimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſam spomin ſe ta natura preſtraſhi, tu ſerze odreveny, ti pozhutki sgrosijo, inu ta mozh obnamaga, ſvojo volo popounima s' Boshjo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhu hudu nagneine, naſha h'grehu nagnena natura, naſhi hudobni pozhutki, ta smota hudobnih tovaiſhu, drugih Judy greſhnu pregovarjeine, inu tu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhu ſerze, de bodo s' letem dobrim ſtraham prebodeni naſhi pozhutki ſe greha varvali, inu dobru ſturili. Nikar ſamu preſtraſhen, ampak |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu pred uſſim sapeluvanjam tega hudiga ſovrashnika, de, kader uſſi pozhutki saſpę ſaj ſerze k'tvoji zhasti zhuje, de bom supet |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu pred vſim sapeluvanjam tega hudiga ſovrashnika, de, kader vſi pozhutki saſpe, ſaj ſerze k' tvoji zhaſti zhuje, de bom supet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tékne, kar zavžije ; njegovo spanje je sladko, povsodi se dobro počuti. Brez živeža človek nekoliko dni preživí; brez zdrave sape v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | boš konja ozdravil. Tudi človek, kteriga glava bolí, se bolje počuti na hladnim, kakor v vročini. Če nimaš hladniga hleva, postavi |
| Blagomir puščavnik (1853): | veliko veselje naznani, da še živi in da se dobro počuti. — Bogomila si tudi po zimi čas okrajšati ume. Preskerbela se |
| Zoologija (1875): | in spreminja na zelenkasto. V našem podnebji se prav dobro počuti, torej se tu in tam po gozdih nahaja poludivji, na |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | preserčno pozdraviti in Dragici povedati, da se golobček prav dobro počuti. Ema je vsacemu stisnila srebernjak v roko, kakor ji je |
| Ferdinand (1884): | opravilo vas sili, da ste tako zarana prišli? Kako se počuti moj mali bolnik? Pa za božjo voljo! kaj vam je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepó obdelane verte. Pri ſadajnim dolgim miru ſe ljudje dobro pozhutijo , lepó obnaſhajo , ſnashno nóſijo, in dobro shive. Kakor ſe krí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Moj dedez in preddedez ſta ſe per ſtarih navadah dobro pozhutila, satoraj tudi njih unuk ſtari Lukez s ſpredniki potegne. Fajmoſhter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtarim naj naſ puſtijo! Fajmoſhter. Pazh bi ſe mi ſlabo pozhutili, ko bi naſhi oblaſtniki vſe per ſtarim puſtili. Luka. Oni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obilniſhi roditi, ljudje ſo ſe pomnoshili, vſe ſe je boljſhi pozhutilo. Nar vezhji dobrotnik pa in ozhe Ilirſkih déshel je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekoliko povsdignjena, ali kakor zholn poſnéta, de, kadar na gol pod udari, nikoli tal ne doſeshe Nemſhke butize, kolikor ſo nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in poglejte va-nje; pojdite v ſhtalo ali pa konja sa pod peljite, kjer imate pokoj; pridno ſe med ſeboj vadite in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dar, pſheniza vrè. Kmet velikrat shêljno zhaka, De saſliſhi pokat' pod, Kakor sernje kviſhko ſkaka, Njega vsdiga ta ropot. Doſti ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | treba shebljev od sdolej v noge sabijati, s kterimi ſe pod ali tlak poſhkodva. Je slo, slo priproſt in zhe ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stanic nazaj v peč odpeljuje, zatorej sim tudi jez skozi pod še drugo luknjo predolbel, in skozi njo drugo, tri obilne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo komaj krop ; Práv' mlatizh tako naj poka , De od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In |
| Rudninoslovje (1867): | iz kararskega, delajo podobe, s pestrim mramorjem pokrivajo stene i pode, ter delajo stebre i druge stvari. Kosci pestrega mramorja i |
| Deborah (1883): | Promemba. (Jako prijazen kraj. Pristava, krog nje se trte ovijajo pôdi, golobnjak, za zidom brdo, po katerem se pot navkreber vije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de srak ali ſápa ſkosi in ſkosi vlezhe, in po podu in po shitu piha. Kdor novo shitnizo ravná, naj jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolj polno sernje sa ſeme ; rasgérni ga po zhiſto pomedenimu podu na tanjko, in meſhaje ga ſuſhi na sraku ; potem ga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhlovęſhkiga poſtajenja Jęsuſa Chriſtuſa, inu naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi pod ſmertnim grębam ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu tę pęt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lega polja, ali brasda, podruſhinja, tudi shiva perſt imenovana. Koj pod njó je mertva perſt, ali podbrasdina, tudi puhliza. Globokeji, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Žlahtniga sadja so poslali gosp. Jožef Bišof, sovlastnik Vevške papirnice pod Ljubljano. — Kar je gosp. Juri Laurin, župan iz Ternoviga predmestja |
| Divica Orleanska (1848): | ona, od Bogá poslana? – V prekletim kraju je skovano bilo, Pod coperskim drevesam, kjer je somen Od nekdaj zlim duhovam, tam |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nevarna pijavka zacelila. VI. Poglavje. Otiska po sedlu. Kedar se pod sedlom oteklina pokaže, je jo treba z merzlo vodo vedno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ga tako zamečete sila veliko; seme ne pride lepo globoko pod zemljo; veliko ga ostane na verhi, da ga tiči pozobljejo |
| Zoologija (1875): | drugo kostjo zraščena, temveč je samo vklenjena v sklepne jamice pod senci. Pri pticah, amfibijah in ribah obstojé čeljusti iz več |
| Botanika (1875): | Bolj natanko se pa njih sostava dá spoznati še le pod mikroskopom ki močno povečava. Na prerezu se vidijo cevi večidel |
| Zeleni listi (1896): | dišal! O kako srčno je zahvaljeval Boga za-nj! 13. Marjetica. Pod neko lesko, rastočo daleč zadej v kotu velikega gozda, cvetele |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh |
| Botanika (1875): | ki imajo le en edini cevni povezek v sredini stebla (pod 60.). Enako razmerje vlada kakor izjemek pri nekterih rodovih iz |
| Kemija (1869): | v podolgasto okroglih glinastih valih, kakoršne nam v prorezu kaže pod. 33. Navadno leži pet tacih valov v enoj peči. (V |
| Fizika (1869): | Pod. 109. Zračne sesaljke so prav raznovrstne, in to po uporabi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so jih za korenine Sigillarij; otiski praprotinih listov, Odontopteris Schlotheimii, pod. 117; Pecopteris truncata, pod. 118, z vidljivimi plodnicami, najdejo se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | i. d., med kterimi je tako zvani Cheeswring v Cornwallis, (pod. 75) dobro znan. 29. Sienit Razločna zmes iz živca in |
| Botanika (1875): | kal ali klica imenovana, ki ima listnato stebelce in koreninico. Pod. 151. nam kaže povečan prerez skoz dresnov. pestič (Polygonum convolvulus |
| Zoologija (1875): | in morske jezove, kjer dela strašansko škodo. Kamenovrt (Pholas dactylus), pod. 214, vvrta se s pomočjo kremenata trde lupine v kamene |
| Zoologija (1875): | ali plošnate, pod. 2 A, ali pa na dolgo raztegnjene, pod. 2 B. S tacimi celicami so prevlečene na pr. ustna |
| Zoologija (1875): | podkovnjaka (Rhinolophus ferrum equinum), Pod. 57. Uhati netopir; Plecotus auritus. Pod. 58. Lobanja navadnega netopirja V.murinus; 2krat povečana. pod. 59, in |
| Botanika (1875): | listne podobe, kakor n. pr. srčasti (pod. 92., lipa), pšičasti (pod. 93., slak), suličasti ali kopjasti (pod. 94., kiselica), ledvičasti listi |
| Gozdovnik (1898): | pa Mešaniku, »Rozalita ima prav,« priglasuje don Avguštin, mladeniču roko podajaje. »Zadolžili ste nas z veliko hvaležnostjo. Hazienda del Venado vam |
| Robinson mlajši (1849): | izkusil, solze pretakaje, svojega gospoda pregovoriti, da bi se ne podaval v tako strašno nevaršino, v kteri zaisto v konec iti |
| Zlatorog (1886): | če tudi pot ve v Bogatín, »Ljubi svoji le očníc podája »Ne pa pestrih biserov sijája. – »Lovec, z Bogom! K gostom |
| Občno vzgojeslovje (1887): | poučilo deluje krepkeje nego pravi sistematični pouk. Takov nauk se podaja v trenotkih, ko je otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | izkušnjami gojenčevimi. Zato mora vzgojitelj vse resnice in nauke, katere podaja učencem, pridno obračati na njih življenje. Táko vzgojno poučilo deluje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pospešujejo svrhe človeškega namena. Dokler je omejen na to, da podaja vednosti in ročnosti, pospešujoče zadovoljitev materijalnih potreb človeških, toliko časa |
| Robinson mlajši (1849): | Sprejmi tičas to troho tako rad, kakor rad ti jo podavlje. (Sodnik! presodi najpred to le: (Sodnik! presodi najpred to le |
| Viljem Tell (1862): | desnico In tudi vi in tako, kakor zdaj Trijé možjé podajajo si roke Pošteno, brez napuha in hinavstva: Trijé okraji bodo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in ledu, kakor pa da bi se bil v nevarnost podajal s ceste stermoglaviti ter ob zdrave ude ali še celó |
| Občno vzgojeslovje (1887): | časa nima nobene vrednosti, dokler meri na to, da bi podajal vednosti in ročnosti, katere ne pospešujejo svrhe človeškega namena. Dokler |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | druzih narodih, svojili, v sebi predelovali jih bodo, in tako podajali svojemu narodu. In tako se pri narodu stori napredek! Bistroumje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | le za trenutke zapu- *) Navada je bila, da so tako podajali bolnikom presv. Rešnje Telo, brez keliha, tedaj le v eni |
| Gozdovnik (1898): | Rdoles. « »Tu vam dajem roko, meš'šurs. Slovečim ljudem jo rad podajam. |
| Zoologija (1875): | sočivja, mleko, s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri. Tu podajamo kemične sostavine imenovanih jedil v pregledu, iz katerega se njihova |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | putah prodalo; ni tedaj kazalo vinokupcom na daljno pot se podajati. Iz Celja. Nastopila je ojstra zima, kakoršne tako zgodaj ne |
| Gozdovnik (1898): | zdelo se mu je, da tu, sredi Apačevine, nima razloga, podajati se skrbem, pa ustavi konja. Ko je bil preganjalec tako |
| Rudninoslovje (1867): | kot, kakor ga delata kraka ae i de, delata tudi podaljšana kraka, to je kraka be i ce, a kolikošen je |
| Kemija (1869): | zunaj razbeli. Cev je na zaprtem koncu v zavihan repek podaljšana in mora biti iz težko raztalnega stekla. Bakrov okis daje |
| Zoologija (1875): | debla porezane. Živci izhajajo ali iz možganov a, ali iz podaljšanega mozga f', ali pa iz hrbtenjače f, iz malih možganov |
| Zoologija (1875): | Ostali štirje živci, ki izvirajo iz podaljšanega mozga, razprostirajo se ne toliko v glavi, kolikor drugod po |
| Fizika (1869): | krajca, in s tem se spiralkini nedelavni kos BC ali podaljša ali prikrajša, in tedaj dá nihajem potrebni trpež. 84 Ure |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ∞; druga postane iz piramide, ako se ktera podružna os podaljša neskončno; zovejo se tudi dome (doma gr. streha), pod. 27. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dogodb! J. Š. Iz Ljubljane. Gosp. Navratil na Dunaji je podaljšal čas za naročilo „rabe glagolske” do 15. januarja prihodnjega leta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je „Teatro grande”, ki stojí za poslopjem Tergesteo ravno pred podaljškom sv. Dragotina, na najpriličnejem kraji mesta. Prijatli spevoiger in plesa |
| Divica Orleanska (1848): | ga zvesto! Kralj (proč obernjen. ) Bandero dajte ji! (Jovana prime podano bandero, ga kviško dvígne in ravna stojí. Obnebje se sveti |
| Tiun - Lin (1891): | poškodoval. S tem ste krivim spoznan, da ste smrtno ranili podanika nebeskega carja. « Nisem vedel, kaj bi počel. To je bilo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | njih trud kaj podarí, se bojo otroci kmalo skušati začeli, kdo jih bo več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Urši č iz Kamne Gorice prejemnikam Novic za novo léto podarijo. Gosp. Greg. Rihar so nape v zložili. Cena prešičev na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 8 svojih kolovratov družbi za razdelitvo med bolj ubožne ljudí podaril; 5 jih je ona že razdelíla, 3 ima pa še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nam pokazale, de dobrotljivi Bog ni veči telesne dobrote človeštvu podaril, kakor je stavljenje kóz, ki so lahka in nedolžna pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | rodoljub, ki je lani Novice enimu šolskimu pripravniku v Celji podaril, nam je poslal unidan plačilo za celo leto s tem |
| Roza Jelodvorska (1855): | tedaj tudi vi druzih! On je vam, ljubeznjivo dete zopet podaril; ne obropajte tedaj uboge zapušene sirote njene dobre, skerbne matere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtori imenovano obljubo, zhe mu bo boginja le eniga ſina podarila. Rojen mu je bil dezhik, ravno ta, ki ga ſpremlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ali pôp za bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle po imenu, je podarila Pruska obertniška družba 100 tolarjev za razodévo naslednjih lepíl: Pervo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de bi se tudi letas enimu pripravniku v Celji Novice podaríle, kteriga Oni nar bolj vredniga spoznajo. Zatorej prosimo, de nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | za celi tečaj Novic s tem namenam, de bi jih podarili kaki šoli Ljubljanske okolice, ktera (šola) ni toliko premožna, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | spet na pot podali, v Galicio. — Ubogim v Milanu so podarili 20.000 lir, slépišnici 6000, prebivavcam vasí Vila , ki so po |
| Roza Jelodvorska (1855): | breskev, praviš, je rodilo letas drevo, in tri so tebi podarili žlahna gospa; zelo dobrotljivi so tebi. « »Zato mislim,« reče Roza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo imenovano drevó ſad rodilo, od ktériga hozhe pervino boginji podariti, ktéri ſe je obljubil. Po tém ſhe le ſe bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | koncu maliga serpana nekaj letašnjiga semena tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki bi ga hotli poskusiti. Sreberne svetinje, ktere kmetijska družba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ljubezin? Ubogim, ki letas zavoljo pomanjkanja korúna lakot terpé, korúna podariti, to je ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo prazno |
| Roza Jelodvorska (1855): | bi zamogla terdovratniga viteza naj lože pregovoriti, vam prostost zopet podariti. « |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | V Tebi tac'ga, Knez! spoštuje Množica hvaležna Tvoja, Take skerbna podaruje Nam pastirje roka Tvoja. V britki žalosti po zgúbi Miloserčniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hodilo. Ta cerkev je bila v leti 1211 sv. Francišku podarena, tù se je začel red sv. Frančiška in od tod |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | še tóliko veselile, ker jima je bila lastina kakor vnovič podarjena, in sté Bogá še serčneji hvalile za njegov obilni blagodár |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Mina s' perſtanam na ravnoſt k' Shofki hiti, ji ga podá ino pravi. „Tebi ſzer potreba ni |
| Genovefa (1841): | vaju midva vmórila. ” Genovefa jima ukashe vſtáti, jima prijasno roko podá in rêzhe: „Dobra moshá! Vama ſe imám sa Bogam naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po ti meri naprej. Ali Vam je pràv? Shupan roko podá in rezhi: mosh beſeda. — Mati! perneſi eno merizo ſirka, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | več upati ni bilo. Zdaj se Lamprin h jeznimu cesarju poda, prosi in prosi takó milo, serčno in takó dolgo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nekako to le: Če se mu pisan list v roke poda, ga samo en dober trenutek čversto pogleda, in pri ti |
| Divica Orleanska (1848): | boljiga izída Življenje naše, britko, truda polno? Lionel (mu roko podá. ) Nu, z Bogam Milord! Solz pravico dolžno Pošteno bom po |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | vas zna naglama zadéti, tim ložeje prenesli. 2. Peter se podá zopet na pót in najde svojo srečo. Nesréča stori Petra |
| Blagomir puščavnik (1853): | vam postrežen, ako vam je všeč. ” Popotnik mu prijazno roko poda rekoč: ”Ker ste tako postrežljivi in prijazni, mi gotovo tudi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ogleduje sè solznimi očmi, ga še zadnjič poljubi in ga poda možu. "Tukaj, Tone," reče s tresočim glasom, "imaš poslednji spomin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tri tamne noči brez prestanka, Da izprosijo si blagoslove. Bog podade jim nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In udar'jo pečat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | k Bogu v svetno sobo, Prosit iti Boga resničnega, Naj podade nam nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da udar'mo pečat |
| Blagomir puščavnik (1853): | od svojega ločiti, in v ptuje kraje begati; vendar se podaj v božjo voljo; tudi v ptujšini se dobre duše najdejo |
| Roza Jelodvorska (1855): | »Ko iz grada prideš, podaj se k pobožnimu Jakobu. On in njegova ravno tako pobožna |
| Revček Andrejček (1891): | sem priseči očetu! Le hlapca — le hlapca ne ljubiti! Pavle, podaj se, moški bodi, kakor sem jaz. Kajti četudi bi se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | andnar entolar alpa dukat noi podeji navetar podpertizh skriushi pa podeji v' jemeni boga ozheta v' jeneni boga sina noi v' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sdei podvezhan je skushano. Usemi andnar entolar alpa dukat noi podeji navetar podpertizh skriushi pa podeji v' jemeni boga ozheta v' |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | gospéj, a nikjer ni bilo sluha o njej. Zastonj se podadó na Švabsko nazaj. Ali moči vitezove so opešale. Dolgotrajna ječa |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | štorijo, da bi jih varovala dežja in vetra. Tedaj se podadó na pot. Šimen je večjidel korakal poleg voza, vitez in |
| Pastirski list (1852): | z pomnoženo gorlivostjo upotrebimo sredstva, ktere cerkva za naše posvetjenje podaje. Mnogo veča je zato dolžnost, ktera nas opominja, da den |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 2. ako podaje gojencu vse vednosti in ročnosti, katere so mu potrebne, da |
| Gozdovnik (1898): | videla,« odgovori ona. »Smrt ni sovražnica hrabremu vojniku; smrt mu podaje le roko, da ga vede k velikemu Manitovu«. »Hrabri umira |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſtane Jesuſ v' snamnje, de miſli glaſno brati. Toraj mu podajo bukve, ki ſo ſe ravno brale. Bile ſo prerokbe preroka |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne rasodene, kdo je. Prihodno jutro ſe ravnitel k' ozhetu podajo, rekozh, de mu imajo kaj od sgubléniga ſina povédati, kteriga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na poboljšek šolskih dohodkov še bojè niso siti, zato se podajo s trebuhom za kruhom; šolskih pripravnikov pak je malo! ! — Gosenc |
| Roza Jelodvorska (1855): | močnejši vino. Zdaj zagledajo knez pobožniga opata, pohlevno mu roko podajo, in reko: »Veseli me, de vas, častitljivi, oče zopet vidim |
| Maria Stuart (1861): | prisegli ste katolški veri, In ravno zavolj tega upam vam. Podajte mi rokó in odpustíte Mi dvombe. Varovati moram se, Sovražita |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | nekaj malega je, česar prosim, ako mi hočete to storiti, podajte mi roke”. Obljubili so mu tedaj z ustmi in z |
| Ta male katechismus (1768): | podal, katiro je on ſavle toku pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu tiho odgovorí: „Tiſti je, kterimu bom pomozheni grishljej kruha podal. “ Vſaj ta ljubesen, de mu Jesuſ, tako rekozh, is ſvojih |
| Genovefa (1841): | koj vidil, kaj hozhe, ji ga je sopet v roko podal. „Oh ljuba mati! ” je sazhel, „sakaj dershite smiraj ta léſ |
| Genovefa (1841): | s ſvôjimi hrabrimi junaki ſe je tedaj koj na pot podal in proti dragi domazhii odjésdil. Nékiga vezhéra pôsno je pervo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſpolniti” je rekel, ter ſe je naglo na pot obljube podal — Ko bo obljubo ſpolnil, upá, de bo njegov ſinik sopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sim se 8. Veliciga Serpana z veselim sercam na pot podal, po pretečenih peterih letih zopet enkrat ljubo žlahto in svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | več vidi. Kdor bi se na daljno pot proti severju podal, bi nizko na nebi čedalje več novih zvezd zagledal, kterih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v resnici ob času punta Dunaj zapustil in sim se podal na svoj dom, ali 14 dni je preteklo, de se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | z veliko slavo sprejeti; potem se bo v severno Ameriko podal. Turška vlada je s tem, da je Košuta in njegove |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | iſheſh, inu obdershati sheliſh, naprevishou. Pilatus ſe je vunder prozh podau, inu je vunkei ſhou h' tim Judam. Lubesnive duſhe! tudi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je vunder v' tu terpleine, inu ſmert napreſtraſhenu, inu ſtanovitnu podau, kyr je bila ta vola negoviga Nebeſhkiga Ozheta, v' katiro |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | in pecunia, &' theſauris. Isvelizhanje tiſti, katiri ſe ni sa slatarm podau, inu ni na dinarje, inu shaze savupou. Srezhen je tiſti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na biu JEsuſa posnou, bi ſe na biu h' pokuri podau, bi ſe na biu milu jokou. Taku hitru pa, ko |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Sh'nym glihne viſokusti. s'Nebeſs se je on h'nam podau, Inu med nami ostou, No debi nam Nebeſe dau, Je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | govoril : en zhlovek, katiri ſe je is duſhele na pot podav , je poklizov ſvoje hlapze, inu je nym ſvoje blagu isrozhuv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de je kruh usev , inu poſvetuv, inu reslomuv, ter nyma podav. Inu nyh ozhy ſo ſe odperle, ter ſta njega ſpoſnalla |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bóm vezh pravil, kaku ſe je Maria v' volo boshjo podala, ampak s' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala, Mini pa ſhòpek zvetezhih potozhniz podá, katerim ſe po nemſhko |
| Genovefa (1841): | v njegovim tempeljnu sahvalivſhi ſta ſe bres odlóga na pot podála in pobôshni ſhkôf in poſhténi Volk s ſvôjimi ljudmí in |
| Genovefa (1841): | ko ruta, ktéro je v rokah dershala, mu je roké podála. Têshke miſli na prihodnje terpljenja, kterih ſi pa ſhe sdaj |
| Genovefa (1841): | in je ſvôjimu móshu po viteshki ſhêgi mezh in ſúlizo podala. „Suzhi té orôshja sa Bogá in sa domazhijo — v pomozh |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se teb' godi? Kaj je, de si se v beg podala? kaj, de meni slovo dala”? |
| Robinson mlajši (1849): | ino težkosteh, ko sta jih na morju prestála, v počinek podala; Petek je uže skoro dremal, ino Robinson še je Boga |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Bertranda za roko prijela in se na glediše k vojvodu podala, ter mu s solzami veselja v očeh rekla: „Gospod moj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v Benetkah in se potem čez Treviž, Videm in Gorico podala; iz Nabrežine, pravijo, se bota pa po novi železnici do |
| Ta male katechismus (1768): | mnoſhezo tega ludstva, katira se je bla na Xtusovo stran podalla; ſatorej on ponozhi tega trynoga poslal, katire be imel ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is ludmy se pèzhati, sem uſſellej k'tem dobrem se podalla, katireh tovarshtvu je blu moji dushi enu perserzhnu veſſelle. Takrat |
| Zoologija (1875): | more 200 do 300 funtov. Enake poskušaje na Angleškem so podale veče številke. Močan konj je za malo časa vlekel 96 |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Grajski pa so po navadi opravljali svoje dela. Proti večeru podale ste se gospi z Višegrada v dolino gledat, kaka so |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ajfram, s' molzhanjam, inu od poſvetniga hrupa odlozheni na molitu podali. Is letęga sadèrshanja ſe my vuzhimo, kaku snamo tudi my |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bili že v poprešnim listu bravcam krajnskih „Novic” v roke podali. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi Ljubljano obiskali, drugo jutro pa v Marburg se naprej podali. (Nov hlapón na Dunajski železni cesti), ki je dobil imé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | smo se, v drušini drugih treh gospodov, iz imenovaniga verta podali, bilo je že pol sedmih, smo vidili k svojimu nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cerkve in k veselju vsih Slovencov. Novoposvečeni knezo-škof so se podali 7. Maliga serpana na pot proti domu. Iz Celovca so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | lepó pripoveduje od slovenskiga jezika. En kos tega pripovedovanja smo podali bravcam v lanjskih Novícah — drugi kos pa bomo prinesli létas |
| Robinson mlajši (1849): | izvedeti, kako ž njegovimi drugi stoji. Zdaj so se brali — podali k drugemu, kteremu se ni boljše zgodilo. Takaj so ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | g. Jernej Legat) v ravno tem namenu v imenovane mesti podali. Oni ne morejo dosti pripovedati, s kakšno prijaznostjo so jih |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | zahvaljevali svojim rešiteljem! Vsi so bili veseli; peš so se podali v grad in se med potjo razgovarjali o prestani nevarnosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pisatel naših Novic. Ko se je vse na svoj sedež podalo, je začel vodja kmetijske družbe, grof Lihtenberg nagovor, v kterim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se je 10 poslancov iz Ljubljane v Olumuc in Prago podalo, v imenu krajnske dežele novimu Cesarju poklonit se, odstopivšimu Cesarju |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | imel v' rokah, vsamem gròsd, ga oshmèm v' kosariz, ino podám ga kralju. “ Joshef je imel poſébno rasodetje boshje, ino mu |
| Genovefa (1841): | pridi k mêni in pij. Vôda, ki mu jo jes podám, mu bo vir, ki v vézhno shivljênje têzhe. ” „Samo tá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Predgovor je tak lè: „Ljubi moji kmetji ! tukaj vam bukve podam, ki vaſ imajo uzhiti, kako imate s konjem v dnovih |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | bilo moč. "Pa kar tako se jim pa tudi ne podam," misli si. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | natisnemo. Priporočimo jih prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim podamo v prostim nevezanim govoru, drugo pa mislimo v pražnim pesniškim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Novic vstregli, če jim oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske letine po celi Evropi: Na Angležkim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | smo dali popolni podúk, turšico saditi in obdelovati. Danas vam podamo podobo velike hvale vredno mašíne — turšične smukavnice — na ogled, ktero |
| Blagomir puščavnik (1853): | povestnih bukvic najti. Vsacemu je pa znana Slovencov vroča vedoželjnost. Podamo tedaj pričujočo knjižico, in mislimo mnogim željam vstreči, posebno pa |
| Blagomir puščavnik (1853): | Pod gradom se vname junaški boj. Z novo serčnostjo se podamo tudi mi med nje, pripravljeni na zmago in smert. Ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mi vsem, ki nas vrednike radi preostro pretresajo, v prevdarek podamo: „nije broda ki nejadri, ni čovjeka ki nefali”. * Da je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je mesto Idrija v mnozem obziru tako imenitno, naj tù podamo prerez tamošnjega kraja. 1. Werfenski skladi. 2. Guttensteinski skladi. 3. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kdu ti jo je dal? Toku majhena, inu vshę ſe podaſh na take ſlushb — (ſe vjáme, inu potler bol tihu rezhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se zopet presvitla Gosta v nunsko cerkev k s. maši podasta, in po dokončanim opravili nazaj pridši so presvitli Cesar vsim |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | pride, komur se ljubi. ” Roparja vzameta svoje torbe in se podasta čez berv, ne da bi se dečku za postrežljivost zahvalila |
| Viljem Tell (1862): | obrne se od njega). Vstanite! Paricida. Ne, doklèr mi ne podaste V pomoč roké. Tell. Al morem vam pomoči? Vstaníte ! — Grozno |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | In jih nikdar več storiti, Van-je se mi ne več podát'! Osmi štación. Nad menoj, prav', ne plakajte, Sebe, sine objokajte |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ti shivesha potreben; ſhe niſo ſi vrajtali, tebi kak dnar podati, ter te s' zhem malim rasveſeliti, ako ſo ravno morde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vam koriſtniga in svéſtiga ſvetovavza v téh bukvih v roko podati. ” „De bi vam pa ne dal sgol koſzhkov, ki ſamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jo s teshavnimi deli ſosnaniti in ji muſhtre nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pisala. Sama sim zdaj bila, in se nisim vedla kamo podati. Z kočijažam prideva na Štajersko; v neki taberni za strežavnico |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Kmalo po novim létu se misli spet nazaj v Ameriko podati, kjer mu pràv dobro gré, tako de voši svojimu očetu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vendar morajo z lučjo v laterni na veliko stražnico se podati, in tam povedati kam grejo, in spremljavca seboj vzeti. — Iz |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pol mertviga v bližno taberno zanesejo, kamor tudi midva se podava. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih potozhniz v' nedrije podene. Mina ſe s' goſpodizhnama v' grad poverne, ino je v' |
| Blagomir puščavnik (1853): | si iz redi čedo volkov. S timi plane v dolino, podavi jagnjeta in poropa livado. Mirnega pastirja pa seboj vleče čez |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | živega človeka, da bi mu pomagal. Volk plane med čredo, podavi mnogo ovac in med njimi tudi najlepše jagnje, katero je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shiva perſt imenovana. Koj pod njó je mertva perſt, ali podbrasdina, tudi puhliza. Globokeji, ko je shiva perſt, bolj ſe ſadeſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po nji ſtezheta. Pod sgorni ilovnato in teſhko lego peſhéno podbrasdje dobro dela ; ravno tako veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teſhko lego peſhéno podbrasdje dobro dela ; ravno tako veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno |
| Valenštajn (1866): | vsak izbral po ždrebu Je svojega možá. Valenštajn. Tedaj govori! Poddesetnik. V roké je prišlo nam cesarsko pismo, Ko nam veleva |
| Valenštajn (1866): | nam — Valenštajn (mu seže v besedo). Kdo je vas Izvolil? Poddesetnik. Prapor vsak izbral po ždrebu Je svojega možá. Valenštajn. Tedaj |
| Valenštajn (1866): | Poddesetnik. Tedaj na videz s Švedom le držiš? Izdati nečeš carja |
| Valenštajn (1866): | oklopnik. Pri Olumuci mej cesarsko vojsko. Valenštajn (poddesetniku). Tedaj govori! Poddesetnik. V roke nam je prišlo Cesarsko pismo, ko nam — Valenštajn |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v več rodovih, tako, da se morejo imenovati prirojene in podedovane. |
| Tihotapec (1855): | zmočila. Ker nobenega brata več v življenji ni bilo, je podedoval očetovo premoženje i se po volji očetovi z zalo devo |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | tako hudih časih. Pred se je ustil fant, da bo podedoval vse tetino premoženje; zdaj bo pa moral vse zapustiti. Smili |
| Domen (1864): | ne bil vedel, da je že po očetu mnogo penez podedoval. Celo v burni mladosti, ko mu je kipela kri in |
| Na Žerinjah (1876): | ki je neki tam toliko let sam za-se živel? In podedoval je grad za njim nekov sorodnik njegov, sin sestre ranjcega |
| Na Žerinjah (1876): | ulanih, in sedaj na odpustu pri nekem prijatelju, ki je podedoval grad Razbor. " „Razbor? " vsklikne nehoté stara teta in upre srpo |
| Ljubljanske slike (1879): | spominja, da mož ni bogat na svet prišel, tudi ni podedoval bogastva; pač ljudje nevoščljivega značaja in dobrega spomina vedó še |
| Iz arhiva (1890): | njegova soproga in njuna hči Anica. Gospodar namreč, ki je podedoval ta grad, najbližji dedič nekemu daljnemu sorodniku, prebil je le |
| Moja hoja na Triglav (1897): | bodo učeni veščaki dokazovali, da je tisti hudodelnik svojo zlobnost podedoval po očetu ali dedih, in da mu je prirojeno živčevje |
| Mara Rendića (1897): | svoje plače tudi še precejšnji imetek, ki ga je bil podedoval po očetu. Ko je bil ves imetek potrošil, vendarle ni |
| Tine in Jerica (1852): | narmanj opušati smelo. Jerica je od svoje matere pravo bogaboječnost podedovala ali poerbala, in to je gledala tudi svojim otrokam vsaditi |
| Maria Stuart (1861): | ki ž njim hinavsko Pokrivate žerjavico peklensko. Poštenja niste vi podedovali Po materi; svét vé, zakaj stopila Bulenska Ana na morišče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | da našim potomcom to ustavimo, česar mi po naših očetih podedovali nismo, namreč veljavnost naše narodnosti. Mi, ki zdaj živimo, moramo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ktera jim je bila tako ljuba, kakor bi jo bili podedovali. Izidor je ves tisti dan Bogu v dar izročil in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nar hujšimu zaderžku vsiga kmetovanja, ki ga sin po očetu podédva, namreč terdovratnimu zaderžanju stariga, se na to vižo nar krepkejši |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | če je le moč, pepéla, dobre perstí ali pa prav podelaniga gnoja in ga posujem po rušini okrog drevesic, pa ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | če se v jame, dokler so še prazne, nekoliko dobro podelaniga gnojá potrosi; dež spera gnoj in njegova gnojnica se iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se srovo maslo zopet prav dobro pognede in v štruce podéla. Prav zlo hvalijo neke kmetice to ravnanje. Mina. Pervič, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | lepílo se pa takóle napravi: 6 lotov štérke naj se podela z vodó v ne preveč gost močnik; na 3 lote |
| Ta male katechismus (1768): | svitluste na vekumej skupejpershli, kar nam uſſem skupej Buh milostve podejli! Toku voshe s' zelega serza Vash poniſhne sluſhabnek, inu KRAYNEK |
| Ta male katechismus (1768): | is mnogiternem spominam SS. Marternekov Mohorja, inu Fortunata pustish veſſelliti; podejli nam, proſſemo, de bomo skus njeh mogozhnu varvanje odteti, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvete perſi ſi super ta ſtrup naſhih grehov sladku ſeſal, podejli nam tvoje gnade pomuzh, de bomo mi (inu naſha shivina |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ne v'enimu drugimu Sakaj uſſaki bo ſvojo butaro noſſuv. Podejli pak tudi ta, katiri bo s'beſſedo podvuzhen , temu, katiri |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | v'tebi Sé ked tvoja ſtvar veſélit': Moj Bog ! to podejli mi. svoje ſtarshe ſpoſhtuvati , Kęr, mignejo, njeh bogat': Teb' in' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | obhajamo. Kęr ſe pak ſvęti Duh ſhe dan danaſhni tęmiſtim podejly, katęri ſe vręjdni ſturę njega prejęti, taku vam hôzhem danàs |
| Robinson mlajši (1849): | me pošleš! ino ti mi k temu pomoči dodeliš. O podeli mi moči, moj Otče! — to je vse, za kar te |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mi je revica kakor sem jaz iz zgolj kerščanske ljubezni podelí; ali tacih jedi ne maram, kakor tudi obleke bogatim namenjene |
| Fizika (1869): | delate na telo, kteremu se v vodoravnej méri neka hitrost podeli, istočasno sila, ki ga vodoravno dalje žene, in pa teža |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prikazni. Neprenehoma šviga blisk, grom ga spremlja in to mu podeli značaj hudega vremena posebno zato, ker potem postane strašna nevihta |
| Ta male katechismus (1768): | Duhá taisto gnado v' sebi derſhèe, inu nam res takrat podejlée, kader mi te SS. ſakramente spodobnu prejemamo. Tretezh: Ke so |
| Ta male katechismus (1768): | de 40. dny odpustekov, katire je Klemen XI. Papesh ſatu podejlil, ſadobish. Kratke ſapopadek ſhivlenja SS. MOHORJA, INU FORTUNATA MM. Krajnske |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt mogl ſauſſe per Bogu se ſahvalliti, kar je meni podejlil? lubi, inu se ſadoſti sturil. Rezi pogostu, koker sem jeſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pridti, de be njeh taiſtemu naſajvernil, katire njeh je tebi podejlil, toku bode tu ſhe ſadoſti, de se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je tega ſvelizhanja brambanje. 1 kolker gnad je meni Buh podejlil, tolku sem njeh is veſſelam prejella, de be taiſte k' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de be bil Buh uſſakemu slednemu Svetniku eno gvishno gnado podejlil le v gvishneh potrebah svojem ſavètnem otrokam na pomuzh pridti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Dobrutnek! de se ti meni naunznemu hîapzu tu, inu letu podejlil. Daj meni to gnado, de tvoje gnade spoſnam, inu v' |
| Ultra! (1867): | jako dober človek, vam službe, ktere prosite, gotovo ne bi podelil, ko bi vas videl v tej obleki. Vilko. Upam, da |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | okrepčajo? Kdo je učil ptičke lepo milo prepevati? Kdo je podelil malim zerncem moč, po kteri poženejo brez števila cvetic in |
| Genovefa (1841): | ki ji ga je vojvoda sa lepotije dal, je moshém podelila. S majhnim jérbaſzhikam na roki je sjutrej in v vezhérnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | namrezh ſo njemu tudi Prajsòvſki kralj „red sa velike saſluge” podelili. — Mi miſlimo, de je naſha dolshnoſt, ˛Slovenzam to poſebno poſlavljenje |
| Rudninoslovje (1867): | rudnina. To težo imenujemo m. Če tedaj težo rudnine p podelimo s težo m, zvemo, kolikokrat je rudnina teža od vode |
| Rudninoslovje (1867): | v istej prostornej enoti, namreč v našej steklenici. Če tedaj podelimo težo živega srebra s težo vode, onda zvemo, kolikokrat je |
| Fizika (1869): | prepuščenej stvari vidimo prikazen páda; z močno napeto tetivo loka podelimo streli (pšici) gib velike hitrosti; voda, ki jo ogrejemo, spremeni |
| Kemija (1869): | prostornine (specifische Volume). Zasebno prostornino pa najdeš, ako atomovo utež podeliš z njegovo primerno težino (specifisches Gewicht). In pokazalo se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V sboru 10. velikiga travna 1842 je naſlednih devet |
| Genovefa (1841): | prepovédal, de ſe nima nobénimu ubogimu ne edín grishljej kruha podeliti. Le Genovefi je doſlej smiraj ſvôje ſpoſhtovanje ſkasoval, in njegova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | enkrat pripravljene bile, bi se mogle ljudstvu po pravim potu podeliti; se vé de po nar manjši ceni, ki je mogoče |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | podpirati priporočila. Prišlo bo torej med vas povabilo in prošnja, podeliti, kar vsak premore z zapiskam, v kteriga naj vsaki zapiše |
| Roza Jelodvorska (1855): | ne mogla storiti. Hotla bi jim iz serca rada vsiga podeliti, kar bi le imela. « »Ne verjamem,« govori dalje žlahni vitez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | zgubili pamet, al kterim je nezgoda sluh in besedo odrekla, podeliti podporo, da se jim žalostni stan olajša. Iz Štajarskega. Železnica |
| Fizika (1869): | 81 Ura. Ako je mogoče kakemu telesu podeliti popolnoma enakošno gibanje, tako da v enakih oddelkih časa prehodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kterih bodo letas in pa naslednje dve leti imenovane darila podeljene. — Potem je bilo oznanjeno, de se bo prihodnjič na družbnim |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Goſpoda na ſhiga sa vſe meni od sazhetka mojga ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebno: de ſi ti mene nezoj to |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Synu Goſpuda naſhiga sav vſe meni od sazhetka mojiga ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebnu: de ſi ti mene nezoj to |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Synu Goſpuda naſhiga sa vſe meni od sazhetka mojiga ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebnu: de ſi ti mene nezoj to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | razstavi bodo zlate, sreberne in bronaste svetinje in pohvalne pisma podelene; ako ravno je že kdo pri poprešni dunajski, ali pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bila bronasta svetinja, drugima dvema pa ſo bile pohvalne pisma podelene. — (Dalje sledí. ) Pogled v ptuje kraje. Nov popis Jeruzalema in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sadnih in murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam podeljéne: Tomažu Verniku, kmetu pri S. Andreji v Loški fari; Jožefu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dolžniki bo pa ojstro ravnala, zato so ji od cesarja podeljene vse tiste predpravice, ktere enaka zastavna naprava v Galicii vživa |
| Tine in Jerica (1852): | Jez ga ne poznam. Tine. Dosti, de je ubožno. Ubogim podeljeno Bogú je posojeno. Sej vender vemo, pravi Tine nadalje, kdo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svitlih lučic miglja vsaki večer po obširnem mestu in mu podeljuje čarobno krasoto. Po prodajavnicah, v razstavah, kavanah in drugih javnih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svojega bližnjega. Iz blagohotnosti izvira ljubezen do bližnjega; ta blagohotnost podeljuje človeku visoko nravstveno vrednost. To dakazuje že navadno govorjenje. Kdor |
| Zoologija (1875): | tudi na osamljene otoke. V Kini jo jedó kakor slaščico. Podgana skoti časih po osemnajst mladih na enkrat, in zgodilo se |
| Zoologija (1875): | Pod. 83. Siva podgana, M. decumanus. Nar. vel. 26 + 20 Cm. posebe ne spominja |
| Zoologija (1875): | mož. — Čudno je to, da se v pismih starega veka podgana nikjer |
| Zoologija (1875): | je veča, dolgorepa, rudečkasto rujava, spodaj bela. Hišna ali črna podgana (M.rattus) je črnikasta in sedem palcev dolga. Siva podgana (M. |
| Zoologija (1875): | črna podgana (M.rattus) je črnikasta in sedem palcev dolga. Siva podgana (M. decumanus), pod. 83, je rjavkasto siva, veča in močnejša |
| Sacrum promptuarium (1695): | godilu, kakor unj neuſmileni bogati Lesizi, katero ſo vezhkrat prishle podgane sa almoshno proſsit, ali neuſmilena leſiza je dekli djala, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſebe, de bi kateri ij vun pomagal, ter sagleda taiſte podgane mimu gredozhe yh sazhne pohleunu proſsit, de bi shtrike odgrisli |
| Sacrum promptuarium (1695): | Jagry ter leſizo vbyeio. Vidite, kadar Leſiza bi bila vſmilena, podgane bi jo bile od ſmerti reshile . (Applica). Satoraj vſimite vy |
| Sacrum promptuarium (1695): | Jagry prishli ter mene bodo umorili, zhe hitru meni nepomagate: Podgane ſo diale, molzhi, ali bomo tebi eno drugo pokasale: na |
| Sacrum promptuarium (1695): | proſsit, de bi shtrike odgrisli, inu taiſto od ſmerti resheli: Podgane jo poſnaio, ter pravio: my nimamo zhaſsa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jemle, 3. zolle globoku, inu 3. zolle ſak ſebi usſaditi. Podgane, inu mishi, preden mlade imajo, poloviti, al s' ſtrupam pomoriti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v Mariboru je na povelje rajnce le fosforoviga testá za podgane, nikdar pa ne navadne mišice (arsenika) domú prinesla. Za ložeji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da so, ko so jim že konji pošli, mačke in podgane jedli, ki so nazadnje tako drage bile, da je angležki |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | anam Shaubernam kraji frihtei inu sbeſtu? inu to figuro dei podguavo kader ti leizh poidash noi saspi inu kna zvibuei ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | useme tamo napoti perſti noi perpotkou koren inu dei obueine podguavo kader ti leizh poidash host vidou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alpa shribei teſto fygvro na an porgament prieb noi dejo podguavo, kader leizh poidash; noi saspi, bosh vidov ta shelma klor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | glagola par, vorrücken, zato parvatas, parvan, Vorsprung, Hervorragung, slovenski: pernica = podgorje, pernos, pernavslj = podgoršek. V severno-slovenski mitologii se vjema z imenom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zato parvatas, parvan, Vorsprung, Hervorragung, slovenski: pernica = podgorje, pernos, pernavslj = podgoršek. V severno-slovenski mitologii se vjema z imenom Parvat, Parvati, ime |
| Maria Stuart (1861): | še živim! Življenja sit še nisem! Se stropa teža ne podira ná-me? Me ne pogoltne noč peklenske jame? Ah, kaj sem |
| Zlatorog (1886): | neki dan mrlíča, »Lovčev oče, vbogi Peter, »Tam smereko je podíral, »Pa mu glavo je razbíla. »Oh, kakó li beli roki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vosove po tem kolovosu , kakor ptiza pod nebam, tako naglo podi? bote hotli vediti. Glejte zhudo , ogenj in voda, dve, ena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pada, ki listje orumeni in rastivno moč v korenine nazaj podi. — Po sredi mesca rad dež perhaja, na-tó suhi vetrovi in |
| Deborah (1883): | Jožef! Jožef! hiti, pridi! Nazaj me črni strah podí. Vi treski, Znanite mu bridkosti moje duše! Rotite njega, ko |
| Deborah (1883): | Ti tu? Deborah (vriskne). Zarja vstaja, Noč, zona, groza, greh podi se mimo! Kaj obupavam, ko me vse pogublja? Ti, Jožef |
| Zvestoba do smrti (1851): | svojo majhno trumico nečloveškiga vraga s terdnjavskoga ozidja podil in podil, zastonj je končano življenje nekteroga junaka. Hujši sovražnik, kakor je |
| Iz življenja učenca (1854): | branje, strel in lov. " "Da, da, reče tretji. tiče je podil i jih še zdaj podi, tiče pa lovi - i vrag |
| Jela (1859): | Tega mu ni vzeti, jaz ga ne bom deržal ne podil, in da počakate tudi vi, to je spodobno. — „Ker ta |
| Cvet in sad (1877): | je Šepec res ne podi več. On pak je še podil ni, vedoč, da je ne ujame, da bi svojo jezo |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | so prišli, jih je vsak človek črtil in preklinjal, jih podil od svojega praga in jim še vode ne privoščil. Nihče |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | Na begu je Svetopolk škofa Arna in opata Sigeharda daleč podil in njiju vojski pripravil velike izgube. Vsa tepena nemška zemlja |
| Pegam in Lambergar (1891): | in kričal, da je to neslišano, da bi priprost krčmar podil iz hiše ljudi, ki pridejo baš iz cesarskega gradu. „Slavna |
| Gospa s pristave (1894): | pobegnejo in potegnejo še straže s seboj. Hardeg jih je podil nekaj časa, potem pa se je hitro vrnil, da bi |
| Gojko Knafeljc (1899): | pa je stopal po ulici hlastno, kakor bi ga kdo podil. Roke je tiščal v žepih in ozrl se ni ne |
| Nedolžnost in sila (1851): | zopet sta jo strah in groza le dalje v goščavo podila. Njeni prijatelji, ki so se bali, da bi Jerman ne |
| Domen (1864): | misli so blodile ubogemu Domnu po možganih. Misel je misel podila. Skoraj vertelo se mu je v glavi. Z obema rokama |
| Razne dela (1870): | Ta je tedaj mogočnica, strašivka, Ki vas je kakor jagneta podila, In zdaj oteti sama se ne more? Kjer vero najde |
| Valovi življenja (1877): | bila je že daleč tam na planjavi. Konja je bliskoma podila, njena obleka pa se je vila po zraku, dokler se |
| Valovi življenja (1877): | vendar s tistimi potezami, s katerimi prepreže zakon žensko lice. Podila je svojega konja po mehki zemlji okrog mene, ter v |
| Zvezdana (1883): | mislij, prevelik je bil labyrint, po kterem se mu je podila podoba za podobo, nasprotje za nasprotjem. »Nekdaj sem mislil, da |
| Sama svoja (1895): | in ne bo si te upal braniti, če te bo podila od hiše. Dote tako ne boš imela tolike, da bi |
| Moja hoja na Triglav (1897): | a vest mi je vnovič očitala umor in me vnovič podila mimo ljudi, mimo cerkva in vasi, in stoprav zvečer sem |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | poslan iz Šenčurja, in vam naznanjam, da se je sinoči podila velika turška jata nanagloma čez polje proti Kokri. Tisti, ki |
| Žalost in veselje (1870): | ferfrali pisani metulji po krasnjih cveticah in razni drugi merčesi podili se krog po bilkah. Cele trume divjih golobov so se |
| Žalost in veselje (1870): | pride na breg, zagleda od daleč veliko ladijo, ktero so podili še ne mirujoči valovi naravnost proti otoku. Daleč tam v |
| Vanda (1888): | gôrski velikani, a po nebu so se v čudnih podobah podili pretrgani oblaki. Zdaj je zapihala lehka sapa in stresla so |
| Kmetska smrt (1890): | je Planjavec. »Da me bodo na stare dni od hiše podili! To sem prislužila! « tarnala je ženica. Pa nihče izmed mož |
| Pegam in Lambergar (1891): | dvornemu kapelanu in dajal mu znamenja; a sluge so ga podili nazaj na svoj kraj in smejali se mu, ko jih |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | Med tem ko so krepki možje, uvrščeni v cesarsko vojsko, podili oddelke premagane turške vojske po ogerskih planjavah, skrivali in potikali |
| Spletke (1894): | Štefana. »Le povej jim, da me ne bodo nikoli več podili od oglov«, sporočila je Maruša v njegovem imenu županovim. Precej |
| Sama svoja (1895): | sede teta na obcestno klop, otroci pa so se kričé podili po bližnji trati. »Sedi, Milka, hočem te nekaj važnega povprašati |
| Pod streho (1897): | je gnetla gosta tolpa ljudi in otrok. Poslednji so se podili in pehali, da bi drug pred drugim pobrali več konfetov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | voda zhudno napravljena, de ga ognjéna vrozhina in vodna ſopariza podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vosovi, ktere hlapon sa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ampak le ˛Siriz Naman je bil osdravljen. “ To ſliſhati, vſi obdivjájo. Napùh oshiví v' njih, vſe vre po njih. „Kaj naſ |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | divjega moža imam še. « Duh (smijoč se): »Morebiti si ga podivjala s svojo termo? « Ona: »O, termo je uže izgnal iz |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je vplačal določen iznesek, deležnik večjih prevoznih, obrtnih ali trgovskih podjetij. Dohodki od vsake posamične akcije zavejo se dividenda, in ti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | same ali z nje dovoljenjem od posamičnih dežel, večjih družbenih podjetij ali celo od posamičnih posestnikov. Iznesek, na katerega se kateri |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kakó jim je ta dobiček razdeliti, ako se je udeleževal podjetja A z 2000 gl. 8 mesecev, B s 4000 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | A v druzem slučaji se udeležujejo vsi trije jednako dolgo podjetja, in zato treba razdeliti dobiček med nje le po razmerji |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednostaven. N. pr. Trije trgovci so se združili za neko podjetje, pri katerem je bilo 2300 gl. dobička; kakó jim je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 8000 gl.; koliko dobi vsaka oseba? 4. Za neko skupno podjetje dá A 2, B 1 in C ostali del potrebne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | djala, ter ſhkarlát ſantu primeri, is tiga bo ſantizh vérl podjopizh dobil, ino oſtanik lehko boljſhi kup dam. ” Pogodila ſta ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dézheku, ki ga je s' ſeboj pripeljal, rudezhiga ſukna sa podjopizh, shvotnik alj pruſhtuh kupil. Moshunu ſe ſúkno predrago sdi, ino |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | postavi noge se mora zdaj podkev izkovati. Napčno je, poprej podkev pripraviti in po podkvi nogo porezati. Takšno ravnanje naravno postavo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | podkov strojiti, da se kopito ne popači. Kotlar je ponošena podkev odtergana, se mora od kopita toliko otrebiti, kolikor je natora |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali ne. Po velikosti in postavi noge se mora zdaj podkev izkovati. Napčno je, poprej podkev pripraviti in po podkvi nogo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tisk veliko hujše občuti, kakor takrat, kedar ima močno dilo. Podkev se mora na naklu popolnoma ravna izkovati, da ona, ako |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nasmehljajo se, mu rekó: „Glej, ko bi se bil za podkev le enkrat pripognil, ne bi se ti bilo treba zavoljo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pa pridne roké, So boljši bogastvo, ko zlate goré. 70. Podkev. Neki oče gredó s svojim sinom Jurčetom čez polje. „Glej |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Ni pa še pol ure preteklo in konj zgubi podkev. „Če bi bil kovač blizo, dal bi konja podkovati,“ misli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in zhédnoſti. §. 14. Od ſkerbi sa kopita in od podkov. § 15. Od ſtréshbe in oſkerbljevanja bolnih konj. §. 16. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ravno in ne votlo dilo, tudi ravno podkovo prikujejo. Taka podkova pritiska z znotrajnim robom na dilo in konj šanta. Kedar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prekovati, da postane votla alj povišana na znotranjem robu. Taka podkova ne bo več tišala in konj ne bo šantal. XXI |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar konj nekaj časa po podkovanju šantati začne, je treba podkovo proč vzeti in slehern žebelj natanko ogledati. Na žeblju, s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in konj šanta. Kedar se kaj takega zapazi, je treba podkovo odtergati in jo prekovati, da postane votla alj povišana na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da kovači na ravno in ne votlo dilo, tudi ravno podkovo prikujejo. Taka podkova pritiska z znotrajnim robom na dilo in |
| Revček Andrejček (1891): | v oči ne lažejo. Komarje bi podkovali, če imeli bi podkvá! Res! — Svet je grozna — že blaznica! 4. Jaz brati nič |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | noge popolnoma popači. Luknje za žeblje morajo na sprednjih stranih podkve bolj naprej, in na zadnjih stranih bolj nazaj nagnjene biti |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bi se človek pripogoval. “ Oče ne rečejo nič, poberejo košček podkve in ga vtaknejo v žep. V bližnjej vasí pa ga |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | čez polje. „Glej,“ rečejo oče med potjó, „tukaj leží košček podkve na cesti; poberi ga in spravi. “ — „Ej! “ reče Jurče, „to |
| Zoologija (1875): | zraščeni. Spodnja čeljust je iz enega samega kosa in je podkovi podobna. Ta kost nij z nobeno drugo kostjo zraščena, temveč |
| Fizika (1869): | ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik, Trittbrett. Podnebje, Klima, 188. Podnebje namorsko, Seeklima, 188. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so se pri angl. konsulatu v Terstu za delavce v podkopih v Krimu, proti temu, da bodo plačani vsaki dan po |
| Fizika (1869): | drgnjenjem dobljena električna iskra z najboljim vspehom rabi za zažiganje podkopov. Opomina vreden je pri tem nek poseben duh, ki se |
| Fizika (1869): | palcev dolg platinov drat. Ta učinek se rabi za zažiganje podkopov v prav velike daljave. Če se priveže prióstren košček oglja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsak umni človek se ogiblje vsiga, kar bi mu zdravje podkopálo ; vunder smert tù in tam otroka pohlomasti, in ljudí razne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne piše, — rad se v mal'mu Travnu perkazuje — vinsko terto podkopuje — In poškodje vſe zeliša. — Če zmerzla zemlja odjenjuje — gnjili hlap |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jim vſe pomózhi ptúje ; Viſoke ódre támkej ſi naprávi, Sidôvje podkopúje, vráta ſéka ; Ne polaltí ſe njih, ki ſo v terdnjávi |
| Gozdovnik (1898): | in zdajci je odmevalo naklo udarcev kladiva, ki je delal podkove in šine. Bogato opravljen jezdec, čigar oprava je mnogo trpela |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vendar je kmetovavcu koristno vediti, kako se mora kopito za podkovanje pripravljati, in kako je treba podkov strojiti, da se kopito |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po dolgosti rabe ravna. 8. Kako se morajo konji podkovati. Podkovanje konj kovač oskerbuje; le včasi se podkov s kakim žebljom |
| Revček Andrejček (1891): | le — da smrti se v oči ne lažejo. Komarje bi podkovali, če imeli bi podkvá! Res! — Svet je grozna — že blaznica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri naſ prav poredkama vmétnih kovazhov, ktéri bi snali konja podkovati, kakor gré; ſhe ſlabejſhi ſe nam pa takrat pôje, kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bodemo ſholo dobili, v kteri bodo Şlovenzi poduzheni, konje vmetno podkovati in bolno shivino sdraviti. V 25. liſtu lanſkiga leta je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se po dolgosti rabe ravna. 8. Kako se morajo konji podkovati. Podkovanje konj kovač oskerbuje; le včasi se podkov s kakim |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zgubi podkev. „Če bi bil kovač blizo, dal bi konja podkovati,“ misli si kmetič, „pa ker kovača ni, šlo bo nekaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bo marljivi g. predsednik v zboru na ogled postavil. — Začetek podkovijske in živinozdravniške šole v Ljubljani je bil v pondeljk; zapisanih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Včasi koža ni ranjena, ampak podkožni deli so zmečkani, se ognojijo in vred napravijo. Ako v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jo potem obvezuj, kakor sim ravno prej nasvetoval. XV. Poglavje. Podkožni ogerci. (Feigbeulen.) Podkožni ogerci se narvečkrat na herbtu, na obeh |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kakor sim ravno prej nasvetoval. XV. Poglavje. Podkožni ogerci. (Feigbeulen.) Podkožni ogerci se narvečkrat na herbtu, na obeh straneh herbtanca najdejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | gré oblast pomilostenja. Kdor ovádi (zatoži) sodnika, da seje dal podkupiti, prejme 50 tolarjev plačila, ktere plača podkupljeni sodnik. Tak sodnik |
| Čas je zlato (1864): | spozná. »Juri«, mu pravi kraljevič »ti si se od Simura podkupiti dal, de bi me ob stavo pripravil. Pet tavžent boš |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tega tudi ne sme strašiti krivična preteklost, ktera je bila podlaga boljši bodočnosti; saj bo enkrat tudi prihodnost preteklost postala. Le |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | dve zeleni kopulaciji. Razun tega se lahko vporabljajo mnogo tanjše podlage in cepiči in se porabi manj vezila. Ako se rabi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da je bila Ana pri raztelesovanju rajnce vsa zmešana. Na podlagi teh pričevanj v porotni sodbi, ki so bile navskriž s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško — slovenskega slovnika, ki bo, na podlagi Vodnikovega rokopisa stoterno pomnožen, prišel na dan. Zavolj sv. praznika |
| Botanika (1875): | reči. Zato se ta črna prst tudi imenuje gnjilovica. Na podlagi teh opazovanj so bili razglasili prst, da je poglavitna redilka |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | z zeleno kopulacijo po leti 1890 smo morali porabiti kot podlago nektere poganjke Riparije, ki so bili v dotičnih členih vpognjeni |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | lastnosti tako dolgo, dokler se cepič popolnoma ne zarase s podlago. Ker pa vemo, da zgubi guma ali kavčuk pod uplivom |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | kakor tudi one, katere se imajo ustanoviti, zagotovljeno in postavno podlago za svoje blagonosno delovanje. Konečno je omeniti še dopustnega upliva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | slovesnosti je bil očitno pred bataljonom feldvebel Dejak povikšan za podlajtnanta. Opoldne so oficirji v kosarni gostili vojake, ki so bili |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | stegno. 93. Jeterni cmoki. Meso s fižolam. Pečeni gresov štrukel. Podlečeni telečji kosc. 94. Špehovi cmoki. Meso s kukmakovo polivko. Višnjev |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | paradižnikovo polivko. Solata z zelenim graham in suhim svinjskim jezikam. Podlečeni telečji kosc. Žemljev angleški cmok. Pečen sernov herbet. Vkuhano sadje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Podlečeni telečji kosci (frikando). Od telečjiga bedra en perst debele okrogle |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jesiham zmešaj. Oskubljene, iztrebušene in čedno oprane lepo s špeham podleci. Naj se duše (dinstajo) v kozi s putram, čebulo, dišečimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in potresi jo z žemljevimi drobtinami. Potem jo z rajžem podleci, deni bele mešance vanjo, nanjo pa ostali rajž in speci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v ponvi pečejo. Dušeni (dinstani) golobje. Golobe čedno s špeham podleci, v kozi s špeham, čebulo in korenjem do mehkiga duši |
| Fizika (1869): | naredé mične, pravilne stvarce , kakoršnih nekoliko vidimo v Pod. 211. Podloga vsem je pravilna zvezda sè šestémi trakovi. Pod. 211. Če |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pedagogije. Vsekako pa je etični pojem o človeškem namenu prava podloga, na katero se opira vsa vzgoja. Jasno je, da je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Takó delajoč si prisvojuje otrok najgotoveje one predstave, katere so podloga pojmom; otrok začenja sklepati, izvajajoč one prvotne sôde, kateri se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zentov shelésa rasne ſorte, namrezh: sa ſhine 146,500 zentov „ podlóge 63000 „ „ sagójsde 3,616 „ „ sheblje 3,398 „ Pa drugazhniga shelésa ne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | abcédnem redu) drugo poleg druge zapišeš, in pri potencah iste podloge skupno podlogo z vsoto eksponentov vzmnožiš. Kakó je množiti dekadna |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Josip Leban v Ljubljani si omisli za svojo trgovino na podlogi inventure dne 1. julija l. 18.. nove knjige. Kakó je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | začenja sklepati, izvajajoč one prvotne sôde, kateri se izrekajo na podlogi čutnega zaznavanja. 2. Sovršeno mišljenje terja, da so jedenkrat dobljene |
| Fizika (1869): | temu ednostavnem poskusu, v premikanji páha gori in doli, imamo podlogo naprave vseh parnih mašin. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | drugo poleg druge zapišeš, in pri potencah iste podloge skupno podlogo z vsoto eksponentov vzmnožiš. Kakó je množiti dekadna števila. § |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k. krajnska pošta ktera je c. k. velki Ljubljanski pošti podložna, nima pravice več ko 2 gold. in pol za Novice |
| Oče naš (1885): | ni mogel lahko trpeti, da bi mu bil kdo njegovih podložnih ugovarjal. Našel je kaj, zaradi česa je čuvaja ovčarije po |
| Oče naš (1885): | navado veliko govoril in največ o nehvaležnosti in sirovosti svojih podložnih. Kar mu padejo vilice iz roke, bled in jecljaje je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa navarne dershou, saturei ſe je ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu terdnu podloshen ſtariu, inu v' negovo volo ſvojo volo, inu shelie popounima |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | doliſhov , inu je perſhov v' Nazareth, inu je biu njima podloshen. Inu njegova Mate je uſſe lete beſſede ohranila v' ſvojimu |
| Divica Orleanska (1848): | persih ni. Montgomerí. Po zakonu ljubezni svetodelnimu, Katerimu je vsak podložen, te rotim, Nevesto ljubeznivo pustil sim domá, Tak lepo kakor |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na ſnanje dati, de, koker je njemu nekedaj na vemli podloſhn, inu pokom bil, kjer je on njemu koker en namęnen |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſglihati, katira tolkukrat, inu ſkorej uſſellej fally. Uzhè se Bogu podloſhn biti, de sè nabosh volil, kar sam otshesh; ampak |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezhi ſerd, inu samiro per Bogu sprauli, inu timu pogubleinu podloshne ſturili. Satorei tudi je ta Syn Boshji, debi on ta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Inu vy shenę ſpoſhtujte vaſhe moshę, inu bodite njim podloshne, kakôr je Zęrku Chriſtuſu podloshna. Leta podloshnoſt v' tęm ſtoji |
| Pozhétki gramatike (1811): | bom ſhtel, je rekel néki dober kral, kader bom ſvoje podloshne oſrezhil. 3. Ga dévajo tudi sad sa tel, tak, ainsi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vojſko v' Judovſko kraljeſtvo, premaga meſto Jerusalem, pelje kralja ino podloshne v' ſushnoſt na Babilonſko, ino poshgè meſto ino tempelj. Vmeſ |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | vojsko v Judovsko kraljestvo, premaga mesto Jeruzalem, pelje kralja ino podložne v sužnost na Babilonsko, ino požge mesto ino tempelj. Vmes |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | da hočejo nositi moško obleko, da možem nočejo več biti podložne, da bodo tudi one hodile v vse javne in politiške |
| Ta male katechismus (1768): | viro, inu njega Zirkve vishe oblast popolnema spoſna, taisti se podloſhne, inu pokorn skaſhe, koker de tudi uſſe taistu ſa prov |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | podvergla. Syn boſhje je bil meni szer koker eni Materi podloſhne, nishtermejn vonder sem jeſt njegovo volo v'uſſemu taiſtemu ſturila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa čez tri palce debala biti, ktero dve tanjki železni podloženi šini pod temenam nosite. (Moja ima en čévelj in tri |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Boga razsvetljen? Glej, postavim te čez ves Egipt! Vsi moji podložni se morajo po tvojim povelji ravnati. Viši od tebe v |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Kaj ti boš naš kralj, mi pa tvoji služabniki ino podložni? Tega nas Bog varuj! “ Zavoljo teh sanj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | kako nepopisljivo veselje je v gradu, in kako se vsi podložni njeniga povračila veselijo. Komaj pridejo eno uro deleč od grada |
| Valenštajn (1866): | grad, Ki naj mu v ječo promením sedaj. Mi smo podložni, volje nejmamo, Svobodni in oblastni mož samó Posluša lehko lepi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | biti,” smehljaje odgovorí Sira, „ker nam veli naš apostelj: Bodite podložni gospodarjem z vsim strahom, ne le dobrim in krotkim, ampak |
| Oče naš (1885): | bili pač s francozkim cesarjem v zvezi, pa ne njegovi podložni. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po deshelah naſhiga milo ſkerbniga preſvetliga zeſarja ſo sa blagor podloshnih povſod perpomozhki dani, s kterimi ſi kmetje lahko pomagajo, zhe |
| Stric Tomaž (1853): | postave 4. *) m. serp. 1776, po kteri vladavci le od podložnih potrebno oblast dobé. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſprah! ti vikſhi med timi majnſhimi, Krajli, Firſhti, Zeſsarji med podlóshnimi, med berazhi! kaj sa en hrup, inu krizhanje ſe ſliſhi |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Tukej na svojim gradi, ki je bil z vasjó mu podložno vred s skalovjem, z nógradi, žítiši in z rodovitnim drevjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | milosti in pravičnosti Njih c. k. Veličanstva do vsih svojih podložnih je ta milostljivi ukaz. Hvala njemu, ki ga je dal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | hišo iz vetra, in prah na peči omede ali popir podloži, de bo sadje čedno. Kdor pa per peči ali na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kose odreži, do mehkiga tolci in prav lepo s špeham podloži; potem jih, deni v s srovim maslam pomazano in z |
| Fizika (1869): | ogreva, n. pr. s tem, da se list papirja pód-nj podloži, tim manja je neravnomérnost napetosti in tedaj tim manja je |
| Fizika (1869): | Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik, Trittbrett. Podnebje, Klima, 188. Podnebje namorsko, Seeklima, 188. Podnebje primorsko |
| Gozdovnik (1898): | poleg svoje svetilnice. Stražnik spi. Don L. Despierto prime svojega podložnika za roko, ter ga krepko strese. »Pepo, vzdrami se, alkald |
| Gozdovnik (1898): | in gotovo, zato bo pa vse vajino, karkoli tukaj najdeta. « Podložnika pograbita gospo, ter jo vlečeta proč. Grof se skloni čez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se ne bo le za dva, tri ali le za podložnike kake grajšine govorilo, ampak za kmete celiga cesarstva. Kdo bo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | svétovnih homatíj s svojimi v miri in tihôti živel. Njegove podložnike, ki so v njem svojiga nar večiga dobrotnika čestíli, in |
| Genovefa (1841): | mlado sarozhnizo grajſhkim vratam blishal, ſo shé njegovi ſlushábniki in podlóshni — moshjé in shené, mladénzhi, mladenke in otrôzi — v najlépſhih oblazhilih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | komej je uradnik besedo punt izgovoril, so začeli kmetje, zvesti podložni svojiga Cesarja, vpiti: „Punt, kaj punt? Mi nočmo punta, mi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | krivica prestrežena, ktero bi bila sicer vkorinjena Artova slabost naredila. Podložniki so imeli tedaj odslej zopet očetovsko vladanje. |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | in se kakor vojvodnja zopet poverne, tudi vsi podložniki, ki so bili sčasoma pozvedili, so se ravno tako radovali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | sem to mislil, ko sem vojsko Oglejskih patriarhov s svojimi podložniki v 14. in 15. stoletji prebiral. P. H. Družtvo sv. |
| Genovefa (1841): | grôfa ſproſila, vojákam in ſlugam sa to léto dvojno plazho, podloshnim sa êno léto odpuſtek davkov in domázhim reveshem obiln dar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 6 do 8 gold. — Ruski car je ukazal vsim svojim podložnim, ki imajo začasno dovoljenje na Francoskim biti, da se morajo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ga je veselo klicanje zaostavše dvorne družine in tudi vsih podložnikov, kterim je vzrok njegoviga odhoda znan bil. Hirlanda svojimu Artu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | nahaja ljubezen starišev do otrok svojih, otrok do starišev, zvestoba podložnikov, ljubezen domovine in pobožnost do Boga. On je spravil na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Ali nas ozhe Chriſtus sapuſtiti? ali nas ozhe v' ti podloshnoſti tih hudizhu puſtiti ? ali nas nozhe od pekla odreiſhit? kyr |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | lubesnive duſhe! naſh Odreſhenik nas nozhe sapuſtiti, nas nozhe v' podloshnoſti tiga pekla puſtiti. On je taku moliu, nikar, debi sdershou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | navarno tovarſhijo, poteri tu greſhnu nagneine te laſtne nature, v' podloshnoſti dershi tvoje pozhutke, krishei tvoju meſſu, taku boſh ti imeu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo bili vſe takrat snane pitane deshele in njih bogaſtva pod ſe ſprávili; bogaſtva ſo njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh pa |
| Zoologija (1875): | 119, ki ne dela lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé tujega mladiča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ravno to zberanje, pretresanje, občinjávanje, primérjanje in druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni brus (Časop. Česk. Mus. II. zvez. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rojákov pri branju tega kalna misel obhája: iz takega druženja podnarečij bo pač zala mešanica! ! O ne motite se, vsej je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se tajiti ne more, ako bi se vsi živleji Jugoslovanskih podnarečij, postavim, Slovenskega in Bulgarskega v jedno celotino spovzeli, da bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in se po gotovih pravilih godi: 1) po občinsko-Slovenskem v podnarečjih od Rabe do Morja, ter od Celovca do Zagreba; 2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pridejo podzemeljski gázi ali puhi v veči meri v naš podnebni zrak, zamorejo velike vremenske premembe, od kterih učeni še malo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mleka na herbtu, brez zavesti. Ko pa ga opihlja spet podnebni zrak, se mu poverne počasi spet življenje, in kmali je |
| Zoologija (1875): | nego si je treba to pretolmačiti kakor potreben nasledek ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši mraz pretrpi. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi bila v poslednih 60 letih — od kar so namreč podnebja zrak in vodo v več pervin razkrojili— lepših vej pognala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bo že, bo že; pa moramo drevje na naše ozračje (podnebje) poprej privaditi, kakor smo že mnogotere drevesa privadili. Ako iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | topléjših krajev od našiga; tem pa se naše bolj merzlo podnebje ni prileglo , in takó se te drevesca sušé. Vunder pa |
| Divica Orleanska (1848): | Mi smo teržeči narod, o moj kralj! Kar žlahtniga rodí podnebje vsako, Razloženo je v rabo in izgled Na Brižkim tergu |
| Fizika (1869): | valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik, Trittbrett. Podnebje, Klima, 188. Podnebje namorsko, Seeklima, 188. Podnebje primorsko, Küstenklima, 188. |
| Fizika (1869): | Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik, Trittbrett. Podnebje, Klima, 188. Podnebje namorsko, Seeklima, 188. Podnebje primorsko, Küstenklima, 188. |
| Fizika (1869): | Mine. Podložnik, Trittbrett. Podnebje, Klima, 188. Podnebje namorsko, Seeklima, 188. Podnebje primorsko, Küstenklima, 188. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bolj ali manj različno živalstvo in rastlinstvo, morali ste se podnebje (klima) in površje zemlje primerno spremeniti v onih časih. V |
| Zoologija (1875): | tudi od gibanja dotičnega človeka. Čim mrzliše in vlažniše je podnebje, pod kojem živi, tem več potrebuje hrane. V tacem podnebji |
| Zoologija (1875): | podnebje, pod kojem živi, tem več potrebuje hrane. V tacem podnebji se namreč njegovo telo znatno ohladi, a da mu se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Cesarjev ješprenj. Meso s kislično polivko. Kolerabe s telečjimi rebricami. Podnevni in ponočni angleški cmok. 21. Žemljevi cmočki. Meso z drobnjakovim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mizo daj. Nevestno župo (šodo) pa v posebni skledici daj. Podnevni in ponočni angleški cmok (puding). Eno unčo putra s štirimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso z mandelnovim hrenam in kumarcami. Bažan s kislim zeljem. Podnevni in ponočni angleški cmok. Pečen jagnjičev herbet s solato. Prepečenčna |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne saſlushi odpuſhenja! “ Pobegnil je, ino po ſamotah ſe potíkal. Podnevi ino ponozhi ni imel pokoja. Podnevi mu je vedno bila |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | otrók. Zhuden oblak hodi pred njimi, ino jim pot kashe. Podnevi je temen, ponozhi pa veſ ognjen. Oblak jih je perpèljal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po ſamotah ſe potíkal. Podnevi ino ponozhi ni imel pokoja. Podnevi mu je vedno bila v' miſlih njegova velika pregreha, bratomor |
| Zlata Vas (1848): | bolje plačevali, de je potepuhe in gojzdne tatove ponoči in podnevi zalazoval. Vsaki dve léti so poljski čuvaji, ogledniki in posestniki |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bramba in škit. Ne bojim se ponočniga straha, Ne pšice podnevi švigajoče, Ne kuge, ki hodi o mraku, Ne sile, ki |
| Oče naš (1854): | noči prositi, da mi odpró, ko so se mi sicer podnevi vse vrata veselo odperale. Oh, otroci so se zoper očeta |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kertačo je nar boljše sredstvo konje zdrave ohraniti. Ako so podnevi blato brodili, se jim morajo zvečer noge dobro osnažiti in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | glaſsi tę trobente neſti pred ozhmy eniga folka bres ſhtivila, po dnęvi ſkusi zęſte, kęr je vſe od ludy gomàsęlu, katęri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in je na mozhirne in lushnate paſhnike ne goniti. 3. Po dnevi, kadar je slo vrozhe, ali pa smiraj ſe mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | večkrat vdarjeni, kakor drugi. Nektéri so pa menili, de le po dnevi točuje: rés je, de popoldna soparica toči nar bolj |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | vùn in vùn opraševala od obljubljene dežele. Vse mirne sté po dnevi svoje dela opravljale. Proti večeru, ko solnce že ni |
| Zoologija (1875): | morjih. Kitova hrana (Clio borealis) nahaja se na širocem morji, po dnevi navadno v globočinah, proti večeru pa splava na površino |
| Ferdinand (1884): | katere vzrokov še sam ne znam. « Muka pa, katero je po dnevi znal skrbno prikrivati, dala mu ni tudi po noči |
| Ferdinand (1884): | bi vedel za to. Strašno zločinstvo, ki ga je mučilo po dnevi, plavalo mu je tudi v sanjah pred očmi. Čestokrat |
| Oče naš (1885): | sem mu najboljega mléka in najslajšo pomorančo; ni pokojin ne po dnevi, ne po noči. Vedno véka in zvija se, kakor |
| Genovefa (1841): | sidati. Proſto je po dvoru in po gradu hodila. Vezhkrat po dnévu je po ſtopnjizah do Genovefine ſôbe priſhla, in ni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skoshana riezh dati morash eniga duha sarotiti daboda tabei sushov podni noi po- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi nasemli ponozhi noi podni pergodi noi posdi dalzh noi blisi spuevi noi na vehzhno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabei oſtov noi boda tabei sushou podni noi ponozhi tiga morash posvati unasnane kraje podnarje bel pobuagu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kolemona papasha venka dan. † Krish Krishtvshov † bodi vsolei permene N. podni inoi ponozhi Amen ta gvava Kriſtvsa tv serze elija te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsa nebeshka dershina bodi smano podni noi ponozhi inv perusah moiah gantlah tv pomai mene N. |
| Astronomija (1869): | mislimo na nebu skoz nadglavišče Z (pod. 35.) in skoz podnožišče Z' opazovalca o, potem skoz tečaja nebeska P in P' |
| Astronomija (1869): | lok, (oblok), 256. Načrtan, gezeichnet, 236. Nadglavišče, Zenith, 252. Nadir, podnožišče, 252. Nagnjen, geneigt, 233. Napošev (koto), schief, 240. Narazje, Entfernung |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | desnega na levo obrežje Zilice. Znajdel sem se zdaj tik podnožja Kraljevega verha, ki se kakor stermi zid naravnost kviško 6042 |
| Astronomija (1869): | v pripravnih zarezah na vodoravnem obroču stojala in na njegovem podnožji, ki pripuščajo dati globusu, kakor se to ravno potrebuje, razna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | ni dobro, če peč stojí na močnem in visokem zidanem podnožji, ki tudi veliko gorkote požre in jo sobi vzame. Podnožje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svunanjiga dela vezh ne prede, ſe vsame roka prezh, koló, podnoshnik, preſliza in trushiza s vreteni vred ſe ſ-hrani sa drugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſamoteshen ſtol; prediza ſedi na njemu; kolo sa ſtolam têzhe, podnoshnik (nogavniza) je pod ſtolam narejen, pa toliko vùn moli, de |
| Fizika (1869): | Podnožnik, Trittbrett. Podoba, Bild, 134. Podobnost, Aehnlichkeit. Podobščina zvočna, Klangfigur, 107. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dovoljno pravilnostjo zdeloval. Tudi krajobrazc (Landkarten) je čertal in nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji zanimivo zbirko obrazov (podob) vseh mož, ktere nova zgodovina serbskega naroda ali na bojišču |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poleg morja, zavolj bogatije na srebru in zlatu in lepih podob. Svetišča evangeličanov, judov in spoznovavcev drugih ver, ki stojé v |
| Fizika (1869): | iz enakošne tvarine, ki imajo, kakor te, posebne dele posebnih podob za posebne opravke, in v kterih notrini se vidijo posebna |
| Fizika (1869): | iz enega mesta na drugo. Stvari, ki imajo dele posebnih podob za posebne opravke, in ki se zamorejo po svojej volji |
| Fizika (1869): | različno sestavljene kakor rastline in živali. Poslednje imajo dele posebnih podob za posebne opravke, ki se imenujejo organi. Skupna delavnost vseh |
| Fizika (1869): | mestu. , kjer je korenine poganjala. Stvari, ki imajo dele posebnih podob za posebne namene, ki se pa svojevoljno gibati ne morejo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | njih vtrinjajo. Vidlo se je, kakor de bi se mertva podoba solzila. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v nekem strahu, da ne bi ta pokrajina kadaj bila podoba našega Krasa, flosarje prašal ali jim ne bo kadaj lesa |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | me vse. Sedmi štación. Oh! moj Jezus spét omaga, Spet podoba pade draga, Greh podrè ga drugikrat. Daj, Gospod! mi gréham |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | prošnja in obup. »Ali se upaš iti z menoj? « vpraša podoba, »jaz sem smrt. « In mati prikimajoč pobesi glavo. Kar naenkrat |
| Fizika (1869): | Podnožnik, Trittbrett. Podoba, Bild, 134. Podobnost, Aehnlichkeit. Podobščina zvočna, Klangfigur, 107. Podporišče, Stützpunkt |
| Mineralogija in geognozija (1871): | heksagonalnih podobah, včasi s prav čudnimi kombinacijami; eno nam predstavlja podoba 59. Kemiške njegove sestave ne moremo lahko pokazati s formulo |
| Zoologija (1875): | in Češkem se nahaja po potocih rečna bisernica (Unio margaritifer), podoba 213, v kateri se časih dobivajo lepi biseri velike vrednosti |
| Botanika (1875): | nekterih mestih kažejo proste, s pokrovcem pokrite odprtine ali pore, (podoba 123.,124., 125. in 126.). Na takih odprtinah se vidi, da |
| Zoologija (1875): | zraven stoječi podobi predočimo vezila medenice in kolčnega sklepa. Ta podoba kaže, kako je jabelčica od stegna z vezjo c v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | z mnogim dobrim orodjem , in bojo po potrebi tudi v podobah pokazale dobre drevésa (pluge), sejavnice i. t. d. Marsiktero reč |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so spomina vredni, najbolj pa poslednji. On kristalizuje v heksagonalnih podobah, včasi s prav čudnimi kombinacijami; eno nam predstavlja podoba 59. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mineral daja nam lep izgled dimorfizma, zakaj on kristalizuje v podobah dveh kristalnih sistemov; zato je tudi razdeljen v dvé rodbini |
| Zoologija (1875): | temveč vne kje, in živé kakor črvaste ličinke v različnih podobah. Mnoge take ličinke veljale so dosle kakor posebne vrste in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Hlubeka, in kjer bo treba, bomo svoje podučenje tudi s podobami razjasnili. Učili pa bomo v kmetijski šoli: kakó z mnogoterimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z opečnimi korcí krite in tù in tam z zalimi podobami okinčane, dajejo neko dopadljivost vsakemu poslopju, da ni, kakor v |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pokaže v kot. In ondi, kjer je med cvetlicami in podobami sedela mati, dokler je bila živa, od koder je kot |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | sedela na majhnem steklenem stolčku in je imela bukve s podobami, ki so jih bili za pol kraljestva kupili. Otrokom se |
| Divica Orleanska (1848): | cene dar Od kake zgodne cvetlice pozimi, Alj sadja kakiga podobe redke? Od mene nič ne vzame, vse mi da! Zaúpa |
| Divica Orleanska (1848): | Bogu dušo izročivši. Remon (na sveto podobo v kapeli kazaje :) Podobe svete blagodarna bliža, Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | urnosti treba, de narazen ne teče in tako svoje posebne podobe ne zgubi. Prepečeni (biškotni) bandelci. Mešaj eno unčo drobno stolčeniga |
| Rudninoslovje (1867): | je apnenčeva raba. Iz belega mramorja, posebno iz kararskega, delajo podobe, s pestrim mramorjem pokrivajo stene i pode, ter delajo stebre |
| Rudninoslovje (1867): | moramo v mislih dopolniti. Opomba. Enoterne rudnine brez pravilnega lika (podobe) imenujemo pločice, ako so jako tenke, stebelca, ako so dolge |
| Rudninoslovje (1867): | prilepljejo na bakréne platíce; potem se brusijo i ugladijo. Take podobe se imenujejo mozaike, najlepše ima sv. Petra cerkev v Rimu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nekaki apneni gomolji videti v njih, sem ter tje posnemajoči podobe okamnin. Okamnine, kojih važniše smo že gori imenovali, so pa |
| Botanika (1875): | dogodi pri semenih, ktera obdaja mesnato ali koščicasto oplodje. Zunanje podobe plodov. 75 Po tem, kako so poprejšnji cvetovni deli med |
| Botanika (1875): | vsébina stanic. 18 Doslej smo stanico opazovali le glede njene podobe, začetka razvitka. Preostaje še, da preiskujemo, kako so kemijsko spojene |
| Botanika (1875): | raznovrstnih gliv. Mislilo se je zatorej, da se to rastlinske upodobe narejajo same od sebe s tem, da se organska snov |
| Sacrum promptuarium (1695): | dny pred ſmertio lete Gospe, je bil Angel Boshy v' podobi ene tize prishal, inu pred hisho te Gospe taku lepu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | s kislicam, žeplam ali druzimi pervinami iz nezmerjenih globočin v podobi puhov se vzdignili, razpoke med skalovjem, v njih ohladivši se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Komur je taka sušivnica premajhna, naj naredi ravno po ti podobi veči, de pride v dve versti les noter. Kdor hoče |
| Kemija (1869): | svile in volne. Kisline obarajo iz te raztopine moševino v podobi neke kaše. Moševina vpija tekočine v se, in na tej |
| Kemija (1869): | prav ostroumno izmislil, glej podobo 63. Ta naprava je v podobi trikota vpognjena steklena cev, ki je na več mestih v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 3 Ca3 P + Ca {Cl FI. Kristalizuje heksagonalno večidel v podobi kratkih stebričkov ali debelih deščic, včasi je poln kombinacij. Najti |
| Zoologija (1875): | moremo obširniši govoriti, naj torej zadostuje, ako v zraven stoječi podobi predočimo vezila medenice in kolčnega sklepa. Ta podoba kaže, kako |
| Zoologija (1875): | esculentus), pod. 216, z neenacimi bodicami, ki so pa v podobi odstranjene, vide se pa luknjice, v katere so vtaknene. |
| Zlatorog (1886): | se jate Labódov, pestrih rac in divjih gósij. Kričèč v podóbi tríkota leté Na ravni sever k tihim jézerom. Todà v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. S. Troize? dase ti peklenska furija zerzerellus v' zhovieshzhei poduebi per- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | on se perkashsa vanei lapei zhovieshzhei poduebi kaker an mosb sano Krono ozieran, sedei bosh vidov ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Svetei Trojizi, dase vi mene shitro vidiozhe vanei lapei zhvovieshzhei poduebi perkashara inu menei noi moimu blishnemu satalesnu potriebo dodelita te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | to mojo volo dopounite inu kmenei pridata vanei lapei zhovieshzhei poduebi inu po moimi pegerenje pernasata te 31000 Rainsh prov dora |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | praliv? da se ti peklenska furija zarzerellus v' lapei zhovieshzhe podvebi bras vsa hrupa perkashash. CITATIO 3tia. 1. Jas N. N. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perkashash v'lapei zhovieshzhei podvebi? ZITA TIO! 2. da. I. Jas N. N. taba sarotim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu spet vseti: skues ta se ti menei perkashi utei podvebi ukaterei si ti te dnarje skrov inu sa poveshov: Jas |
| Kuharske Bukve (1799): | imenuje zeſarjov jęſhpren. Is lonza ga s' shlizo ręshi, de podobo od nję dobí, ga na ſklędo pokladaj, najn vli al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ter pred ozhi ti poſtavim, Viſhiga imena oſobo, Hiſhniga reda podobo. Bodi pa tudi hvaleshen. Kadar si tega deleshen , Kar ti |
| Divica Orleanska (1848): | urno mimo Hitel sim Bogu dušo izročivši. Remon (na sveto podobo v kapeli kazaje :) Podobe svete blagodarna bliža, Nebeški mir okolj |
| Sveti večer (1866): | sto let. Tudi jaz sem, ko sem popotoval, tisto slavno podobo Jezusovih jaslic, imenovano sveta noč, v Draždanih večkrat ogledoval. Pa |
| Valenštajn (1866): | raduje. Raduje vojske živo me terišče, Ko spet obnavlja mi podobo drago, I veže na život me i resnico, Ka se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se nahajajo na kuprenem kizu. Rombiški sistem ima za prvotno podobo rombiško piramido, P, pod. 25. Pri njej so vse osi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ampak da ogledavši mineral naberemo vse njegove različne lastnosti v podobo, na kojo se vselej lahko zopet spomnimo. |
| Botanika (1875): | Ker so tako drobne, minljive in ker večkrat menjajo svojo podobo, jih je prav težko preiskovati tako da je tukaj mnogo |
| Gozdovnik (1898): | služiti, kakor da se jih z drevesnimi vlakni zveže v podobo čolnov in s smolo zamaže. Bila je ona desetorica vojnikov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tudei shuhano bu vsemi prapeshzheniga veteka noi naredi ano zhovieshko poduebo venka? noi sashribei te besiede nanjo? AMORREM LUEA ZERMEA STRIAN |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues te S. S. roshe tega meshnika noi skues te poduebo tega bieliga Kruha inu Vina katere hromi h' svetomi reshnomi |
| Sveti večer (1866): | bo dober podobar, vzemite ga v nauk. Koliko tirjate učnine? ” — „Denarja! ” reče Dejakovič |
| Sveti večer (1866): | davnej spali. Logar in logarica sta dobro opazila, da ima podobar nekaj na sercu, kar bi jima rad naznanil, čez nekaj |
| Sveti večer (1866): | Gospod logar Dobravec so me za sina vzeli. ” — „No”, reče podobar, „so ti pa gotovo Dobravec v rodu, gotovo so ti |
| Sveti večer (1866): | spremljal, ko se je v lepem pokritem vozu odpeljal. Verli podobar je bil v vseh rečéh mož beseda. Iz serca ga |
| Sveti večer (1866): | se spregovori: „Ti si torej, kakor vidim, tudi mal slikar (podobar)? ” — „Joj”, odgovori Tone, „do sedaj sem vedno mislil, da nisem |
| Sveti večer (1866): | nami preživel. To mu morate dovoliti. ” — „O prav rad”, reče podobar; „in če boste vi in vaša žena zadovoljni, pridem jaz |
| Sveti večer (1866): | jega. ” — „To je veliko, jako veliko! ” reče podobar; „pa vendar, kako se je to pripetilo? ” Povedal je Tone |
| Sveti večer (1866): | všeč. Djali so mu, da jo je izdelal nek mlad podobar iz njegove kneževine, Anton Frankič. Mladi knez me dá poklicati |
| Sveti večer (1866): | veselja skoraj skakal. Ko se je pa do nekoliko dni podobar v kočiji pred hišo pripeljal, da ga bo seboj vzel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekaj novi sidarji pri popravljanji in bélenji, nar bolj pa podobarji ali pildhavarji ſpazhili, ker ſo savoljo nevednoſti raslozhka v arhitikturi |
| Sveti večer (1866): | vdeležijo tega veselja. Dobro mi je znano, da so najslavniši podobarji to sveto dogodbo narisali v slikah, ktere ljudje občudujejo že |
| Sveti večer (1866): | imeli vsak hip zverniti. Ne morem jim vdihniti pravega življenja. ” Podobarju je bila zeló všeč odkritoserčna pohvala dečkova, še bolj pa |
| Sveti večer (1866): | roda zahvalim za ljubezen in dobrote, ki jih tebi skazujeta. ” Podobarju je bilo ime Dejakovič; prišel je bil pred nekoliko dni |
| Genovefa (1841): | kakor ſtrupenína. Oh, gréh je mnogokrat tém sapeljívim, rudézhim jagodam podóben, ki ſe ozhém tako lépe in vábne sdijo, ktere pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | debele oči, ki mu vunkaj stoje, pogled oslabljen, nos ljušturi podoben, nad velikimi ušesi ima umazano kapo. Usta so široke in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naprej. Vreme se celo jesen obotavlja, de ni dan dnevu podoben. Zadni konec Kimovca , in veči del Kozoperska je le deževalo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | je, dokler, če ga nekaj z žlico kviško zaženeš, peresu podoben ne postane. Zdej ponev od ognja odstavi, deni čez pol |
| Kemija (1869): | aluminijumovega in natrijumovega fluvorca. V vseh lastnostih je srebru jako podoben, dá se obdelovati in z drugimi kovinami mešati, z bakrom |
| Kemija (1869): | grška beseda »chrom« pomenja barvo. Sicer je v svojih lastnostih podoben železu; težko se topi, jako je trd, no za tehnično |
| Kemija (1869): | jedkem lugu nekoliko časa namočen pamuk (bombaž) se nekako zgosti, podoben je volni in se laže navzame barvila. |
| Zoologija (1875): | Indiji in Afriki. V Novi Holandiji prebiva lirorepec (Menura superba) podoben kokoši, a v repu ima dve veliki, lirasto zakrivljeni peresi |
| Gozdovnik (1898): | Ta krik se je glasil tako močno, da je bil podoben tresku, ki skoči skozi nagomilane oblake. Četvorica mož pogleda v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dopade, in je po nemſhki arhitekturi delan, ali ſaj takimu podobin. Pa ne le zerkvena oprava in orodje, temuzh tudi podobe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se tebi drugi posmehuvalli nabodo, inu de nagratash naumni ſhivini podobn, katira po viſhi prave pamete ni v' stanu nezh sturiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je vse nekako čudno in da ni ena reč drugi podobna. Nekaj trave je bilo zelene, nekaj suhe, nekaj rudeče, nekaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v nekterih mestih — ako mi je dovoljeno se poslužiti prilike — podobna možu, ki nosi večjo kapo od sebe samega. Med vsemi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsem ne dopada , ker se nekterim bolj gledišču, kot cerkvi podobna zdí. Od drugih katoliških cerkev ni nič posebnega opomniti. Razun |
| Botanika (1875): | n. pr. na prerezu stebla orlove praproti vidi podoba, nekoliko podobna dvoglavnemu orlu. Cevni povezek brezkaličnic se potem, ko so jo |
| Zoologija (1875): | Spodnja čeljust je iz enega samega kosa in je podkovi podobna. Ta kost nij z nobeno drugo kostjo zraščena, temveč je |
| Botanika (1875): | Gvana je rujavkasta, prahu podobna ali lahko razdrobljiva tvarina, ki ostro smrdi po amonjaku. Pripeljejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zaterla plevel in orodovitila polja, da niso bile več pervim podobne. Pa takrat so še mogli tudi brez deteljš izhajati ljudje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | po vertih kasijo, ino tako isdivjajo, de ſo ſpet poprejnim podobne. Modro poſvarjenje sa naſ je to, naj ſe ſlabe tovarſhije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debeliſhi, in tesheji , kakor krajnſke, in bolj kolizhu, kakor palizi podobne, ktere pri mlatenji s zelo ſvojo dolgoſtjo in tesho po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sroviga masla dajo , kakor druge. Kositarnim (cinastim) skledam so nekoliko podobne. Mina. Ktere pa Oni za temi nar bolj obrajtajo ? Zdrav. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | debele, da delajo velikanske klade, ali so pa bolj tablam podobne, koje še tanjše postanejo v škrilniku. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | žabam podobne živali in kače, po večem pa velike, kuščarjem podobne živali, ki jih sedaj ni več najti. Tičev ni nikoli |
| Mineralogija in geognozija (1871): | starih skladih notri do najnovejih. Amfibije zastopajo po malem žabam podobne živali in kače, po večem pa velike, kuščarjem podobne živali |
| Zoologija (1875): | odtod, ker ima njihov plašč na stranéh neke krpe, plitvam podobne. V ta majhen razred spadajo majhne, ne črez 5 cm. |
| Robinson mlajši (1849): | tem stal kakor dreven; kajti kar je živ, nič ni podobnega videl, ino tude ni mogel ugonoti, k čemu bi ta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kar bi se dalo storiti. Povem naj vam torej nekaj podobnega, samo da ravno v nasprotji. Mislive si sužnjega — ne zamerite |
| Trtna uš (1881): | uš spreminjati svojo zunanjo podobo. Godi se pri njej nekaj podobnega, kakor pri gosenicah in kebrih. Iz gosenice prihajajo namreč metulji |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Brada, ki mu je v ječi zrasla, storila ga je podobnega divjim vojakom. „Zdaj je vse prav”, reče Jaka, „le urno |
| Ferdinand (1884): | ježili na glavi pri misli, da ima tega nedolžnega, angelju podobnega dečka usmrtiti. |
| Fizika (1869): | v nauku o nihalu smo govorili o gibanju, tresu nekako podobnem. Ono gibanje imenovali smo nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne vidim, ko kúhane rake, kterim ſo vſi kúhani raki podobni. ”— „Oh, ti moj Bog! Katerza ſpet ſtrahoma sdihuje, meni ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | altarji, tabernakelni, prishinize, ſpovednize, in zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni, in vezhi del s turnzhki in drugimi poslazhenimi drobnimi lepotizami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bili eni is med njih v ſvojih obrasih nekoliko pſam podóbni — ſo pſaglávze imenovali. Atila je pokonzhal Emóno (Ljubljano) in Oglej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhe smeſhnjavo oblék poglédam, Shé vezh Krajnzov ne posnam — Vſem podóbni ſte ſoſédam, Krajnzi biti vaſ je ſrám ! Zhe bi rajnzi |
| Rudninoslovje (1867): | i tudi kakor biser. Od solikovcev, kterim so po lici podobni, razločujejo se sosebno po večej teži (tž. = 3•2 .... 8 |
| Kemija (1869): | imajo železo, mangan in krom, ki so si v marsičem podobni, (njihove spojine so ravnolične ali izomorfne), eno in isto zasebno |
| Botanika (1875): | repice ali topinamburovi (Helianthus tuberosus, pod. 211.) so krompirju jako podobni in se sadé za živinsko klajo. Sem ter tje po |
| Zoologija (1875): | jajec se izlegli mladiči pa svojim roditeljem večidel niso nič podobni, temveč še le počasi dobodo velikost in podobo starih, a |
| Botanika (1875): | naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam precej podobni, in ker mnogokrat rastete med gornjimi, tako da se lahko |
| Zerkviza na skali (1855): | takim nagnjenju k igri in poſvètnimu veſelju vedno drushbo njemu podobnih ljudí, ki ſo ga bolj in bolj sapeljali, ker ſo |
| Kemija (1869): | za vse veljavnim načinom. Ravno tako nam nektere vrzeli v podobnih vrstah oznamujejo, da nam je iznajdbe manjkajočih členov še pričakovati |
| Botanika (1875): | karakterističen, da se v njem nahaja zraven prav debelih, leči podobnih zrn velika množina prav drobnih zrn; zrna ovsenega škroba se |
| Botanika (1875): | Pesa se jako sprevrača in sadé jo zlo zavolj repi podobnih korenin. Nekteri sprevržki imajo belo, drugi rumeno in tretji spet |
| Botanika (1875): | Gomolj (tuber) se naredi, če se se silnim nakopičenjem škrobu podobnih snovi močno udebeli podzemeljsko deblo, ali tudi njegove postranske odrastlike |
| Botanika (1875): | po kterem bi se dale razločevati strupene gobe od drugih podobnih, ki so vžitne. Sploh so vse gobe sumljive, ktere 1. |
| Botanika (1875): | Sagittaria), ktera ima ime od svojih velikih, streli ali pušici podobnih listov. |
| Zoologija (1875): | na Misuriji in v Kaliforniji se klatijo veliki tropi šakalju podobnih psov, ki se imenujejo lajači (C. latrans). |
| Botanika (1875): | z mrežastimi žilami opisan, po čem se lahko razloči od podobnih strupenih gobanov (Boletus luridusinBol. Satanas); poslednja dva pomodrita |
| Botanika (1875): | nabiramo, natanko in skrbno primérjamo z njihovim popisom in s podobnimi rastlinami. Brez te vadbe, ki neizrečeno bistri opazovalnost, je nemogoče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poprejšnega razlikuje se po tem, da ima večje in sercu podobno perje. Les njegov služi za ravno take izdelke, kakor les |
| Kemija (1869): | z drugimi kovinami mešati, z bakrom dela sosebno lepo zlatu podobno zmes. Ne okisi se niti na zraku niti v vodi |
| Zoologija (1875): | namreč do 60.000 pravilnih šestoglatih ploskvic, zato je tako oko podobno bčelnemu satovju. Te ploskvice so spodnji konci kegljastih prizmic stoječih |
| Zeleni listi (1896): | dvorišče. »V resnici«, reče Lovro, »tvoje telo je mojemu zeló podobno; a oglej si svoje roke in prste! Moreš-li ž njimi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kar ima, ter kupi toiſto nivo. Supet je nebeſhku krayleſtvu podobnu enimu kupzu, katiri dobre pirlne iſhe. Kader je on pak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nebeshku krayleſtvu je podobnu enimu na nivi ſkritimu ſhazu: katiriga , ke en zhlovek najde |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je imov , inu je njega kupuv. Supet je nebeſhku krayleſtvu podobnu eni v' murje versheni mreshi, s'katiro ſe vſſe ſorte |
| Čas je zlato (1864): | stojiš kakor štor! Pa ne, de bi si bil kaj podoblekel. Alo jopič doli! « »Ne, ne stric,« odgovorí Lenče, ter sleče |
| Čas je zlato (1864): | stric,« odgovorí Lenče, ter sleče radovoljno svoj jopič, »nič nisem podoblekel! Tepenje današnje ravno tako občutim, kakor sicer – pa zato nič |
| Fizika (1869): | Podnožnik, Trittbrett. Podoba, Bild, 134. Podobnost, Aehnlichkeit. Podobščina zvočna, Klangfigur, 107. Podporišče, Stützpunkt. Poganjalec, Treibrad. Poganjalka |
| Fizika (1869): | BC visokost strmine AB, se dá po naukih . merstva iz podobnosti trikotov abc in ABC dokazati, da se navzdol vlečeča sila |
| Astronomija (1869): | pokazati. K temu pa potrebujemo iz merstva nekoliko zakonov o podobnosti trikotov in nekoliko zakonov iz trigonometrije (trikotomérstva. ) V pod. 13. |
| Gozdovnik (1898): | sem ga dobro pogledal. « »Je-li ne posnemate iz njega nikake podobnosti? « »Hm, na to še mislil nisem! Lice njegovo ima oni |
| Fizika (1869): | Podnožnik, Trittbrett. Podoba, Bild, 134. Podobnost, Aehnlichkeit. Podobščina zvočna, Klangfigur, 107. Podporišče, Stützpunkt. Poganjalec, Treibrad. Poganjalka, Treibstange, 123. |
| Fizika (1869): | dno in visokost različnih posod enaka, kakor je to v podobščinah 86., 87., 88. in 89., da je tlak kapljine na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pregledovanje popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine — poſlednizh ſkosi vedosheljnoſt in prisadevanje , neprenehama ſe potruditi, ſvoje blago |
| Fizika (1869): | drug drugemu, kar se vidi izpeljano s tem, da ste podobščini 195. in 196. skup postavljeni, pokaže se medsebojna privlaka, ako |
| Fizika (1869): | kaže podobščina 90., njegov prerez in zvezo s tiskalnico pa podobščini 91. in 92. To zveza dela cev tt. Vidimo tukaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sedajniga svetiga očeta Papeža, ki smo jo po nar boljši podobšini od nar imenitnišiga Dunajskiga mojstra, gosp. Blažeta Höfelna, nalaš za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tajnik z. k. kmetijſke drushbe v Ljubljani. I. DEL, s podóbſhino sa ſposnanje ſtaroſti is sób. V Ljubljani. Natiſnil Joshef Blasnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kdor ſe jih je ſposnavati uzhil. ” Zéna teh bukviz s podobſhino vred je 36 kr. Na prodaj ſo : V Ljubljani per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Poduk, kako ſe ſtaroſt konj is sob ſposná, je s podobſhino tako na tanko rasloshen, de ſe bo vſak v tej |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | zimi l. 1889/90 in 1890/91. 2. Prerez požlahtnitve podoba 1 podolg. 3. Požlahtnitev na zeleno v stran, izvršena junija 1890 narisana |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | naravni velikosti. Tabla IV. Požlahtnjevanje v drvenem stanu in prerezi podolg. 1. Dveletna zelena kopulacija, izvršena meseca junija 1889, narisana februvarja |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 2. Prerez požlahtnjenega mesta podoba 1 podolg. 3. Vrez podlage v členu za požlahtnjevanje v stran. 4. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nje iz budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine vanje vtakneš, postavi ponev s putram na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | napravi, z beljaki pomaži in počasi peci. Potem jih na podolgaste koščike zreži, preden se še pohlade, ker bi se sicer |
| Astronomija (1869): | drage premičnic, elipse, vendar pa tolike ekscentričnosti, toraj tako zeló podolgaste (ali iztegnjene), da čas obhoda pri njih večini znaša čez |
| Kemija (1869): | imenovana, ki dela ali drobne mehurčke, stanice zvane, ali pa podolgaste cevi. V teh stanicah in ceveh so zaprte mnoge druge |
| Botanika (1875): | tem, ali so v cev združene stanice imele okrogle ali podolgaste pike, ali so pa imele v sebi kolobarje, ali zavita |
| Kuharske Bukve (1799): | vlie, inu potręſe s' mandelni, katiri ſo olupleni inu na podolgaſte shebíze sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | še le 14 dni staro, reže, se razpara mošnja popodolgostem na spodnji strani, jajca se zaporedoma iztisneta in odrežeta. Kedar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pač! Kakor orjaška stražnika jo varujeta dva velikana; na desno podolgasti Kraljevverh, na levo še stermejši Petverh (Fünfspitz), mogočni Montač pa |
| Zoologija (1875): | ne lovi. Tretji razred: Oblotočniki; Nemathelmia. Ti črvi so obli, podolgasti, mehasti ali nitkasti brez kolobarcev, a truplo je znotraj otlo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | do debelosti eniga persta ter ga izreži z okroglim ali podolgastim modlam, pomaži tortno plošo s putram, deni rezance nanjo, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivaj. Ko je skorej gotova, jo z njega vzemi, v podolgasto ponev, v kteri je srovo maslo razbeljeno, deni, z žemljevimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | konza nekoliko na kviſhko ſtojita. 3. Mora imeti na konzu podolgaſto, plaſhnato gerzho, ali glavo, ktera ſe mora po palizi pozhaſi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Deni v kozo dobro stolčene in osoljene pražole in na podolgato zrezane čebule, postavi nad žerjavco, dobro pokri, de se v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | malo zrezanih kapar; naj dobro povre. Čebulova polivka. Zarumeni eno, podolgato in prav ozko zrezano, špansko čebulo in eno žlico moke |
| Kuharske Bukve (1799): | sa ludi prav. Vilze ſe vtaknejo ſkusi perſi, preręshe ſe podolgim, inu krisham. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſredneh shivál. Jerebíze, jerębi |
| Kuharske Bukve (1799): | obojo nogo ravno na poprejſhno visho. 3) Preręshi podtrebuſhino krisham podolgim inu na kriſh; vsami venkaj nadęvanje ali namaſhenje, katiro je |
| Kuharske Bukve (1799): | de ſe dobro vshene; perdeni muſkatzvęta, en pero od lorbarja, podolgim ręsan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | odperte in takó oznanjujejo zabavljivost in merčljivost. Obraz je nagerbljen po dolgim in po čez na neprijetno vižo; dolga in gosta |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | na tabli IV nam kaže dobro zaraščeno dveletno zeleno kopulacijo, podolgič prerezano, iz leta 1889. Bila je po zimi zunaj na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imeli. Satorej v panj, kader roj ogrebaſh, vſelej en ſatizh podolgama pertiſni, po kterim ſe ravnaje bojo zhbele vſelej po dolgama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſatizh podolgama pertiſni, po kterim ſe ravnaje bojo zhbele vſelej po dolgama ſvoje delo ſtorile. M. N. Şhe nekaj od repnih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sčasama sardeljniga masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj in s čisto sardeljino polivko na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dolge blekice, pomaži jih z ubitimi jajci, obloži jih s podolgama zrezanimi mandelni, deni jih na pleh ter jih rumeno zapeci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z enim jajcam in štirimi rumenjaki, perdeni potem pol unče podolgama zrezanih mandelnov in tri lote moke in vse dobro zmešaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zajčjiga, serniniga ali jerebičniga mesa, nekoliko korenja, peteršiljevih koreninc, vse podolgama zrezano, in na slabi žerjavci duši (dinstaj), dokler ne začne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | putram ter testo vanj deni. Poverhu tudi deni dva lota podolgama pa tanko zrezanih mandelnov in peci torto počasi. Večidel se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno stolčeniga limonoviga lupka, in tri lote napetih, olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, pomaži model dobro s putram ter |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | shlade in sterdijo. Ocverti loki. Zmešaj eno unčo olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, ravno toliko drobno stolčeniga cukra in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſatih ſhe ſterd snajde. Zhe je pa ſatje v panju po dolgama, ſe lahko med ſhpranjami gori in doli preſtavijo tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krajih pravijo — nektere zhbele ſatje delajo po zhes, druge pa po dolgama. Doſtikrat ſe zhbelarji prepirajo, ktero bi boljſhi bilo. Nekteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | okrogli kamnati mizi sedeti in dremati. Njegovi junaki pa ležijo podolgoma na tleh. Na mizi je bila debela mošnja zlatov. Kovač |
| Botanika (1875): | obdajajoče. Tako nam v podobi 26. kažeta b in b’ podolgoma prerez dveh pikastih cevi zavzetne debelosti, na kterih se razun |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mogli naši spredniki podzemeljsko sadje, ki je divjiga več baž podolgovatiga, butičastiga brez skončave v tenko korenino — korún, korunje imenovati, kar |
| Zlatorog (1886): | v solnčnem sviti Pozdrávlja me in sinji val morjá. V prodólih žije ti pravljíca siva, Takó otóžno in takó ljubó, Kot |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Kadar je Hunec jenjal govoriti in sivec njegov govor podomačil, je gledal v kralja z ošabnimi očesi in je pričakoval |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tistiga časa, kar so slovenski pratikarji pred štirimi léti listognoj podorali, in na mesto njega listopad — ne vém ali raz poljskiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſetvijo, ali pa; zhe bi ne imel zhaſa ga bersh podorati, naj ga v velike kupe na njivi sloshi, in s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na njivo ſpeljati, in ga k pervi ſetvi, ali ſadilu podorati, bi ſe ga tako nar menj sgubilo in sveſhilo; ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tje kakſhna bilika oſtala. Miſlil je tako redik jezhmen she podorati, vender ſe premiſli in pravi: Ne podorajmo, ampak puſtimo ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tam dolgo zhaſa v majhnih kupih leshati puſtite, ga ne podorjete, de ſe veſ sveſhi. Doma ga na napzhne vosé nakladate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ſpran gnoj perpeljete na njivo, in ga ſhe le podorjete, kadar ravno kaj drusiga opraviti nimate. Ni zhudo, de toshite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vosite gnoja na njivo drugikrat, ko kratko pred ſetvijo, in podorite ga hitrej ko je mogozhe ; sakaj nepodorán gnoj bo od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpomlad pride, in de semlja oshivi, ga ispeljite in urno podorite; kar bote na tó ſejali, bote bogato sheli. Tudi ne |
| Stelja in gnoj (1875): | in mrzlih krajih, toliko boljše pa so te reči za podoravanje na njivah, katere s svojo obilno tečnostjo kaj prijetno gnojé |
| Stelja in gnoj (1875): | pograbiti in toraj travniku malo koristi. Debela stelja je za podoravanje, posebno pri mastni in ilovčasti prsti. 3. Stelja mora biti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | To dokazujejo tako imenovani podpazdnički, kteri tudi kavo in čaj serkajo. Nar bolj zdrava piča |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | čistem zraku in se veliko trudijo, malokrat zbolejo za nahodom: Podpazdnički in tisti, ki vedno pri gorki peči ležijo, so nahodu |
| Tiun - Lin (1891): | nikjer nisem zapazil za-se pripravljenega stola, pograbim ne baš nežno podpazduho pisarja, ki je sedel pri mizi s hrbtom proti meni |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sam ta čas pernese mleka ino sroviga masla, ino potlej podpepelnike ino pečenko. Ves čas je per njih pod drevesam, ino |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | perneseš. ” Abraham hiti v šotor, ino reče Zari: „Urno speci podpepelnike ali mlince iz nar belši moke! ” Potlej teče k čedi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takóle pišejo: „Sovražnik človeške sreče zoper ta božji dar ljudí podpihuje, de pravijo, kakor de bi to delo kaj ne pomagalo |
| Stric Tomaž (1853): | tepejo in mučijo, da mora človek zares posebno od zgorej podpiran biti, da ne omaga. Taka se je tudi Tomažu godila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Debrečinski Avstrijo razdiral, da so Jelačičevi topovi in Hrvaški narod, podpiran od Slovencev, Avstrijo rešili pogube! Popravek : V zadnjem listu lanskega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Hodi ſa mano. VIII: POSTAVA. Samota je te brumnoſte mozhnu podpiranje. 1 Kkatire se naſna hrupu teh ludy zhasi vogniti, ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je dobreh del perkladanje. VIII. Samóta je te brumnoſte mozhnu podpiranje. IX. Poſt. Dobra manenga je teh del narbulshe perpomorenje. X. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſake ſorte ſhkódi prodano, zhe ga nihzhe ne oſkerblja in podpera — tako ſo ſe povſodi moshjé v vſih zhaſih in povſodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mojstra po deželi pošilja in takó prizadevo kmetijske družbe močno podpira. — Pri ti priliki so gosp. Ferlan svoj nov česko-krajnski kolovrat |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | veliki dobiček kaže. Tudi naša slavna škofija, ki vse krepko podpira, kar je Bogú v čast, sveti cerkvi v rast in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | delo, ki je njegovi miselnosti primerno, zraven pa naj ga podpira na pameten način. 40. Strahovalna metoda. |
| Revček Andrejček (1891): | Pojdi, popeljem te v sobo! (Pelje jo v hišo. ) Andrejček (podpira Franico, potem pa spredaj pride), No, sedaj pa že več |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | grešnikov, usliši mene, ki kličem k tebi iz globočine srca. Podpiraj me v moji slabosti, pomagaj mi v vseh nevarnostih, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prihodno novo leto, de naj jih ſhe sanaprej, kakor dosdaj, podpérajo. Kteri jih jemljejo in ſo she sa eno zelo leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſrezho Şlovenzov do ſedaj pomozhni, naj tudi v prihodnizh prijasno podpérajo Şlovenſke Novize! Oče na smertni postelji. (Poleg nemškiga). Kmet zlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſrezho Şlovenzov do ſedaj pomozhni, naj tudi v prihodnizh prijasno podpérajo Şlovenſke Novize! Naprej! Vſako jutro ſolnze vs-haja In pernêſe drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | leto plačajo in s temi majhnimi doneski velki namen verlo podpirajo. Dosihmal je že v treh jezikih bukvice na svitlo dala |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tem, da pomaga snovati posrednji nazor. Gojenca vodijo besede učiteljeve, podpirajo ga slike in druga nazorna sredstva; na to oprta pride |
| Blagomir puščavnik (1853): | enega človeka imel, ki bi me s djanjem in svetom podpiral. ”Med tim ko tako govori, mu za njim neznan glas |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da si naberem potrebnih zelišč? Kako me boš pa ti podpiral? — saj sem ti povedala, da bi šlo potem hitreje. ” „Kako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | obiteljske pomoči, da bode samostojno izvrševal kak posel in tako podpiral in povzdigoval blagostanje obitelji. Človeška družba, kot ste cerkev in |
| Tine in Jerica (1852): | Stara mati je namen svojiga moža podpirala, brez de je vedla, kaj on misli. Ona se je |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | drevesom. Glavo je žalostno pobešala in z roko jo je podpirala; nje obleka ni bila draga, pa čedna in meščanska. Neprenehoma |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | prav vrlo gospodariti. V tem ga je Minka po môči podpirala. Vitez je bil večjidel v postelji, in dolgo dolgo je |
| Oče naš (1885): | videl, da je v revnem kravjem hlevu. Barba mu je podpirala in z vinom zmivala ranjeno glavo, Nacek se je pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bravzam dopadejo! S veſeljem bodo tudi sanaprej namen kmetijſke drushbe podpirali in ſlovenſki zhaſopiſ bode vſaki dan vezh prijatlov dobil. Poſluſhajte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njihov stan potreba; tretjič: da bi, kar morejo, učilnice (šole) podpirali. R, Kakó se pa nosi pravi koreniti Slovenec? J. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | domorodca veselí! Kaj nas je pa v tem žlahtnim delu podpiralo in krepčalo? — Ljubezin kristjanska, ali kakor nekteri tudi pràv pravijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | k izdajanji tega časnika, ki ga bode z doneski svojimi podpiralo mnogo slavnoznanih pisateljev. Ze naslov kaže , kako obširno in zanimivo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ram bo postaviti na tako stojališče, da bode karkoli moč podpiralo stojno vojno. — Mnogoteri načrti postav se predložé za povzdigo národnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | vlada ga je le trpela; ono je s pičlimi sredstvi podpiralo revne študente; edini časopis v Rusiji, ki je odobraval in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaki ptuji ljudje prišli naših bukev kupovat in našo slovstvo podpirat, bi lehko mogli doslej čakati, da bi angelj k sodnemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priloshnoſti poſébno sahvalimo in priporozhimo, jih tudi sanaprej tako prijasno podpérati. Vſaka poveſt is deshele nam bo veſelje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kar se per nas pogreša, marsikdo gre z nosam diljo podperati zavolj pomanjkanja tacih naukov. Meni ne gre soditi, po kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | težka butara na njih ramah sloní; blagomisleči domorodci jih morajo podpirati, in srečo domovine podpomagovati. — R. Kakó bi pa mogel nas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pa prošeni, z daram kolikor je moč to koristno napravo podpirati, tako ste opomnjeni, de naj to poletje vsaka srenja gleda |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svojim slovenskim sosedam, in vse prijazno vabi, to koristno napravo podpirati; razposlala je na kmetijske družbe po Goriškim, Teržaškim, Koroškim in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in vérnim tudi v časni prid, je to naredbo duhovnam podpirati priporočila. Prišlo bo torej med vas povabilo in prošnja, podeliti |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | bilo podučevanje tako napravljeno, potlej vladi ni bilo treba več podpirati nemščine. Dalje je imenovana tudi naredba, dána 1854. leta, da |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | v učilnico. „Tudi,” pravi dalje poročilo, „vlada nikakor ni izkušala podpirati nemščine po slovenskih učilnicah. ” Samo ob sebi se umeje, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | so politične gosposke nadzorovati morale soseske gledé občinskih zadev, jih podpirati in podučevati, ter v teh zadevah razsojevati po dotičnih občinskih |
| Ferdinand (1884): | živel; pa mu je še toliko ostajalo, da je zamogel podpirati reveže. Bernard je ostal še ondi toliko časa, da je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bi morali roditelji ali bližnji dalje časa in skrbneji gojiti, podpirati in voditi, nego človeka. Prav za prav je človek navezan |
| Maria Stuart (1861): | roki. Davison. (ozrè se na list, ter se prestraši). Tvoj podpis, kraljica! Si razsodila? Elizabeta. Podpisala sem, Ker se ogniti sili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | Dopisi. Iz Zagreba. SI. saborska pisarna izdala je poziv na podpis in predplačo na „Spise i dnevnik” sabora hrvatskega letošnjega, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | jo prebrati in premisliti, predno jo podpišejo. Zato se je podpis nezaupnice zakasnil, da je še le v začetku meseca novembra |
| Valenštajn (1866): | predno v Beči strah Upade, predno te prenaglijo — Valenštajn (progleduje podpise). Besedo so taborniki mi dali — Maks Pikolomini se nej podpisal |
| Valenštajn (1866): | Oktavij. To ti razodenem. Imel za sleparijo si imé Podpisati, podpisom se dolžnostim, Prisegi svojej odpovedati. Maks (vstane). Oktavij! Oktavij. Sêdi |
| Valenštajn (1866): | da ga v misli zatopiš — Da se pomišljeval ne bo podpisom, Ko pride v gôstije. Grofinja. Ti skrb imej Za zvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na zbor poslati. Take prošnje morajo biti od vsih ljudí podpisane, ki jih želijo; če jih več podpiše, boljši je. Te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | kakor je družba kmetijska za-njo dala Tudi mora nemudoma naznaniti podpisanemu odboru, če mu je kupljena živina kakor koli poginila, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | zahvalo za neomahljivo zaupanje, ki ste ga zopet dejansko razodeli podpisanemu volilnemu odboru. Slava Vam! Ob enem pa sprejmite zahvalo odličnega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pokazat različnost mere slogov, ktere so se naši stari poslužili. ” „Podpisani naberavez prosi tadaj slavno vredništvo, de bi Ono po kmetijskih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | srebra. Celo delo bo v treh knigah na svetlo prišlo. ” „Podpisani tudi prosi slavno vredništvo, de bi njegov napoved bukev v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | Vstreči mnogim željam Celjanov in daljne okolice položili so zdolej podpisani prošnjo pri c. kr. namestništvu v Gradcu, ter ji pravila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | Pravila čitavnice priložene so današnjim „Novicam”. S tem povabilom naznanujemo podpisani, ki smo tudi podpisali prošnjo za dovoljenje čitavnice, da nam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ta škandal bolj pojasni. Tisti „stari korporal” sem bil jaz podpisani 30 let stari vipavski kaplan. Ako sem imel prav ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | 1880. Velečastiti volilci radeškega, trebanjskega in kočevskega okraja! Ko je podpisani odbor po volitvah lanskega leta 1. dne julija od Vas |
| Čas je zlato (1864): | pismeno dovoljenje prosto v šolo hoditi od lastne roke kralja podpisano in hití vesel domú. Po vsem svetu ga ne najdeš |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | moram nar pervo začuditi, de pisatelj ni svojimu sostavku imena podpisal, in na dalje odgovorim, de je vse, kar je tukej |
| Valenštajn (1866): | podpise). Besedo so taborniki mi dali — Maks Pikolomini se nej podpisal. Zakaj ne? Trčka. Da nej treba — menil je — Ilo. Njegov |
| Sveti večer (1866): | svetovavec pisanje dokončal in ga knezu izročil. Knez se je podpisal. ‚Pozdravite mi svojega dobrega rednika', mi reče, ‚in recite mu |
| Maria Stuart (1861): | list, ter se prestraši). Tvoj podpis, kraljica! Si razsodila? Elizabeta. Podpisala sem, Ker se ogniti sili nisem mogla, Kaj če papir |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh. Dobili potni list so pri morivcu, Ki ga je podpisala vaša roka. Kent. Je to mogoče? Aubespine. Mnogo potnih listov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | današnjim „Novicam”. S tem povabilom naznanujemo podpisani, ki smo tudi podpisali prošnjo za dovoljenje čitavnice, da nam bo prepustil konec prihodnjega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | da je še le v začetku meseca novembra nazaj prišla. Podpisali je le tisti niso, kateri je niso v roke dobili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | dane podpise nezaupnice vnovič potrdili, nekateri tudi ravno tisti dan podpisali. — To je resnica, in naj bi dr. Razlag tudi danes |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | upni banki se je za 644 mil. 666.000 gold. akcij podpisalo. Ker pa je še več ljudí hotlo teh akcij imeti |
| Sveti večer (1866): | Sumljiva se mi je stvar zdela; nisem hotel torej precej podpisati, čeravno so se terdno nadjali. Stvar bom bolj na tanko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | potolaži za pobitega fantiča. Napravi naj se Reskript; hočem ga podpisati. ” Tertul mu poda že pripravljeno pisanje, rekoč, |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | prisiljen viltavsko pogodbo, svojo obsodbo na smrt, kakor je rekel, podpisati. Jedva je začel Teimer mahati s svojim belim robcem, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de se po stavljenih kozah sveti kerst zgubi in hudimu podpiše. Kaj taciga misliti ali ziniti je greh. To učijo krivi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | den očetu družbe alj nja namestniku oglasi ino svojo ime podpiše, alj zapisati da, ino z tem bo v bratovšno zapisan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | od vsih ljudí podpisane, ki jih želijo; če jih več podpiše, boljši je. Te prošnje bojo pri zboru očitno na glas |
| Zlata Vas (1850): | prav nič bal. Ako terja, de se s svojo kervjo podpišem, se mu hočem z dužo in s telesam zapisati. Saj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mi pa smo Slovenci, in Slovencov se hočemo deržati, zatorej podpišemo vse, kar bo slovenski odbor na Dunaji za našo domovino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ljudí hotlo teh akcij imeti in je vodstvo mahoma sklenilo podpisovanje , se bo nek zatega voljo celó pravda naključila ti banki |
| Kuharske Bukve (1799): | graha; potle męſhaj ſhe zhetert ure. Potle narędi en tanki podplat na pleh is tanko svalaniga maſleniga teſta ali puterteig; sgoraj |
| Kuharske Bukve (1799): | moko na dílo; ſturi dva debęla podpláta is teſta; en podplat deni na pleh, potle gori namashi vkuhanja ali ſalsna, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | trem delam ila pridêne en del kalafonje (goselne smôle). (Za podplate škorinj ali čevljev) ni boljšiga, jih pràv terdne narediti, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ne namažeš, kér potem radi pókajo in se lomijo. Za podplate pa ni nič boljšiga; čeravno gibčnost zgubé, so pa tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v štupo stolčene kalafonje pridénes, in s tem gorkim firnežem podplate namažeš, in kadar se je mazílo posušilo, še enkrat, dvakrat |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vesele. Na nogah ni imel druzega ko z jermeni podvezane podplate in čez ramo mu je visela bisaga, kamor je milodarove |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dan poštupati z ogljovim prahom, ki se napravi, ako se podplati sožgejo in v štupo stolčejo. XV. Poglavje. Spahnenje člena in |
| Gozdovnik (1898): | moj sin, vzemi deset mojih bojevnikov ter naj tlači s podplati po njihnih sledeh. Ob Bivoljezeru ga bo čakal Črnotič. « Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je mazílo posušilo, še enkrat, dvakrat in trikrat, de se podplatje mazila pràv dobro napijó. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | paziti, ali nimajo višnjevih ali rudečih pik. Take pike so podplatne otiske. Pike se morajo do živega izrezati, in rumena sokrovica |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lote cinkovega vitriola raztopi v 1 libri vode. XIX. Poglavje. Podplatne otiske. Podplatne otiske se navadno najdejo v sprednjih nogah in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vitriola raztopi v 1 libri vode. XIX. Poglavje. Podplatne otiske. Podplatne otiske se navadno najdejo v sprednjih nogah in sicer v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kakor zgorej. Tudi ne sme konj imeti kraka (Spath), ne podplatnih otisk (Steingallen), ne nadkosti na zadnji strani skoknega člena (Hasenhacke |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na zadnji strani noge, in ki izvirajo iz napčno ozdravljanih podplatnih otisk. Gnoj se za kopitom nabira, vedno globokejše leze in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | podpomagovati. — R. Kakó bi pa mogel nas jeden srečo domovine podpomagati ? J. Vsak mora biti domorodec in srečo domovine podpirati , ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ramah sloní; blagomisleči domorodci jih morajo podpirati, in srečo domovine podpomagovati. — R. Kakó bi pa mogel nas jeden srečo domovine podpomagati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih ſtanov; nar vezhi tesho deshelno on noſi; savoljo tega |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | merliča k pogrebu. Bil je sin revne vdove in edina podpora matere, ki so tedaj za njim bridko žalovali. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | preiščejo nagibi, katerim se imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | málo vam jedila, bratje! hranim, Braníli ſmo ſe dólgo bres podpóre, Kdor hózhe ſe podáti, mu ne bránim; Kdor hózhe vaſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hišniga verha Srečo pregleda in blagor nebes; Kozelca vidi ponosne podpore. Skednja do verha nasute prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče. Zlate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Gerškim velike otoke iz morja na dan vzdignili, drugej pa podpore blizo morja ležečih dežel pretergali, de so se vanj pogreznile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | plam. Ta objame žita hram, Skednja preverši prostore, Slemena zdrobí podpore, Kakor de bi htel puhteči Bega silniga v oblak Sabo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | k moralnemu deržavnemu redu, in ravno zavoljo tega je posebne podpore vredno. Posneli smo ta spis iz nemškega pod nadpisom: „Welches |
| Maria Stuart (1861): | smertni poti bodiva podpora! Kenedi. Melvil! Če mislite, da potrebuje Podpore najne na tej britki poti, Ste v zmoti! Ona sama |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | svoj denar v roke vzeti, da morejo deležni postati državne podpore. Če pa je kmetovalec v stiski, da denarja potrebuje, kam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | ob času ministra Potockega začela vlada vsako leto nekoliko državne podpore dajati družbam kmetijskim, da, na priliko, se nakupujejo bolja živinska |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Lipe v Pragi, ktera jo pred ta večer napravila v podporo slovaške armade. Odgovor na trojno zaničevanje v Novícah. Ne bil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | po nizki ceni, in jih deli tudi brez plačila v podporo sviloreje. Z vsem tem se ne zadovoljna kupuje tudi pridelane |
| Oče naš (1854): | se veselo razjasnile. „Ali poznate patra Arkimbolda, našo tolažbo in podporo v naši zapušenosti? — Bog Vas tadaj sprejmi. V tem času |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | celó neobdelan leží, ker manjka kapitalov. Če bi se v podporo kmetijstva posebne kmetijske zaloge ustanovile, bi ne odperli samo kmetijstvu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | tisoč rubljev gre leto in dan skozi njegove roke v podporo potrebnim Slavjanom; oficijalnih členov iz omikanih in viših krogov ima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | povedano, da nam je slavna vlada pred 3 leti vso podporo in vzdržavanje žalibog te tako potrebne drevesnice popolnem odrekla, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | okolico neobhodno potrebna, sem jaz potem, ko je slavna vlada podporo odrekla, na lastue stroške nekaj tisuč prav lepih sadik izredil |
| Oče naš (1885): | v Švic — ne gosposki, ampak ljudstvu, oklic za pomoč in podporo, in ta oklic kaže preveč krepko pogumnost in vero Podgojzdjanov |
| Občno vzgojeslovje (1887): | telesnih dojmov. Duševno poželenje pa ima svojo najvažnejšo in najbližjo podporo v zvezah predstav. Pogoj mu je, da razumevamo vsebino želene |
| Fizika (1869): | in sicer vedno po dve in dve enako dalječ od podporišča o; in ako potem po dve in dve, v enakih |
| Fizika (1869): | stojite v raznotežji, ako prijemate (grabite) v enakih daljavah od podporišča ali vrtišča ravnega droga. Pod. 25. Ta zakon bomo tudi |
| Fizika (1869): | Trittbrett. Podoba, Bild, 134. Podobnost, Aehnlichkeit. Podobščina zvočna, Klangfigur, 107. Podporišče, Stützpunkt. Poganjalec, Treibrad. Poganjalka, Treibstange, 123. Pojémalen, abnehmend (verzögert). Pojemanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi pač lepó prizadevanje imenovaniga družtva povsod verlih prijatlov in podpornikov našlo! Vredništvo. Današnjimu listu so perdjane zgorej imenovane bukvice zoper |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | začeti. Pràv bi bilo, ko bi se več takih milih podpornikov najdilo, de bi se bližnja pot nastopila. Eden ne zmóre |
| Tiun - Lin (1891): | opuščeno, nego samo odloženo. Tiun-Lin se je posvetoval s svojimi podpoveljniki, vsled tega je nastopilo dvanajst džunk zasledovanje, druge pa so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | druzega podpredsednika volili, soglasno izvolil gosp. dr. Jožefa Orla za podpredsednika; potem je volil odseke , tajnika in knjižničarja, in sklenil način |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | je gosp. dr. Vončina želel, naj bi letos koga druzega podpredsednika volili, soglasno izvolil gosp. dr. Jožefa Orla za podpredsednika; potem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | izvoljeni: gosp. Vinc. Seunig za predsednika, gosp. Aleks. Treo za podpredsednika, gospodje: Andrej Malitseh, J. C. Mayer, Fr. Souvan in dr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | za predsednika izvoljen gorjanski župan, občespoštovani gosp. Jakob Žumer, za podpredsednika gosp. Janez Šlakar, za tajnika pa gospod Janko Žirovnik; društvo |
| Mlinar in njegova hči (1867): | hopsasa! (Omedléva, zatorej sega po stolu. ) Micka (priteče ter ga podpre da sede). Ali vidite, oče! Oh za božjo voljo vas |
| Revček Andrejček (1891): | zgrudi se nezavestna). Pavel. Za Boga križanega, tebi je slabo! (Podpre jo. ) Andrejček (očitaje). Pavle, ti preklicana rogovila, kaj si pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ki se od obeh strani perdenejo in z nitjo zvežejo, podpreti in per plamečim ognji peči. Med tem jo pogostama s |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je hotela kar podreti, tedaj so jo z velikim trudom podprl se stebri. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shelesna zeſta ni nizh drusiga, kakor dvé verſti na mózhne podpráge terdno perbitih shelésnih ſhin, toliko ſhiroko vſah ſêbi, kolikor je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | desno ramo, in perst je vže pripravljen čakal na usodepolnem podprožčku. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Ako se sklonost, podprta s prirodnim darom in z navado, tako ojači, da nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | storili, ko bi tersje posekali, in si zavode (hoste) zopet podredili; zakaj iz takih senčnih goríc se dobí v narboljših vinskih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svojo voljo podvreči vzgojiteljevi razumnosti, dobode tudi moč, svoje hotenje podrediti lastnemu boljšemu uverjenju, svoji vesti. Z vestnostjo v najožji vzajemnosti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in ročnosti, pospešujoče zadovoljitev materijalnih potreb človeških, toliko časa ima podrejeno vrednost. Pravo veljavo zadobi šele, ko stopi v službo najvišje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' poſodah. Ker shenina le dolgo ni bilo, ſo vſe podremale ino poſpale. Opolnozhi ſe na enkrat hrum vsdigne: „Shenin gre |
| Maria Stuart (1861): | vaši, Sem najslabeji mož na dvoru tem, Sovražna tožba me podere lahko. Mortimer. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Oh! moj Jezus spét omaga, Spet podoba pade draga, Greh podrè ga drugikrat. Daj, Gospod! mi gréham uiti, In jih nikdar |
| Gozdovnik (1898): | umoriti, dasi sta smrt že zdavnej zaslužila. Udar s kopitom podre Mešanika, drugi mahljaj pa Rdečoročnika. Zadnji je držal že prst |
| Zoologija (1875): | in vranico (slezeno). Ako človeka v ta kraj krepko suneš, podereš ga tekoj na tla ali ga celó omamiš za nekoliko |
| Tine in Jerica (1852): | vredit. Bliskalo in treskalo je, kakor bi se hotel nebez podreti. Jerica se je v sredi izbe k mizi vsedla, Tine |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | so jo le malo razširili. Enkrat se je hotela kar podreti, tedaj so jo z velikim trudom podprl se stebri. |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | nazaj. ” „Pa naj gre”! oglasi se stari. Vendar berv hočeva podreti. Ko bi bil deček tudi kaj zapazil, nikdo ne more |
| Robinson mlajši (1849): | O moji ubogi starši! ”— ino brez obranbe se je prevèrgel — poderel. Ko je užè predse časa ležal ino se z ôzkostjo |
| Genovefa (1841): | ſta Vojnimir in Genovefa prebivala, ſe je bil ta zhaſ poderl, in ne daljezh od Koblenza ſo le rasvaline po imenu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je veliko konzhalo , vinograde rasdjalo in vihár je vézhdel drevja poderl. — „Kamniten desh! — to je zopernija! '' bóde marſikdo rékel. — „Ta je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ritensko nazaj porine. Komaj je to storil se je most poderl in z velkim hrupam v Ipavo padel! Od straha bled |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drevesa s koreninami rovál in celó pri nekterih cerkvah zvonike poderl. O Kresu je bila taka slana, de so bile tla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | društvo, kakor je pokopal čitalnico in starodavno našo vipavsko slogo podrl. Kdor pa misli, da surovi „Gassenhauerji”, ki se čujejo v |
| Gozdovnik (1898): | mu je tudi Sokoljeoko roke stisnil okolu vratu ter ga, podrl na tla, da je mož izgubil sapo in zavest. Komanč |
| Robinson mlajši (1849): | kaj se je tem menjavcem — penezeméncem, ktere je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza) ali mena lavica razlámala, na znamenje |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | onesrečil. Ker je berv že slaba in trohnjena, bova jo poderla, naj pa ljudje boljšo postavijo. |
| Zeleni listi (1896): | z visokim zvonikom. Stavba se mu je več kot desetkrat podrla, a nazadnje se mu je vendar-le posrečila. Mirno je sedel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izobrazilo bode, kakor želimo, vunder še zato šole ne bomo poderli. Jakop. Po tem takim ne bo nikoli žlahtniga plemena sadje |
| Oče naš (1854): | ste gledali! “ „Ali ste sami z voljo in sklepom križ poderli? “ ga vpraša Ménart z začudenjem. „In če ste tako to |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | novice iz Jutra. Potem ko so bili v Nikomediji kristijanom poderli cerkev, vnel se je v cesarskih poslopjih hud ogenj, kterega |
| Valenštajn (1866): | Da, ranjeno. Prokleto se je branil Ilo, dokler Da smo podrli ga na tla. Gordon (groza ga sproleti). Mrtva sta! Butlar |
| Ultra! (1867): | življenja visi na tem trenotji, in vi bi lehko vso podrli zaradi obleke, ki vam ni po godi. Saj ste mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in pa odzad oči imel. — Kader mačka pride, imajo miši poderk. — Se je s konja na kozo sedel. — Je prišel s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odbiti, in druge ſtare lepotize po ſtebrih in po ſteni podrobiti. Kdor déla in blaga ne posna, in ſe le na |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | prekucnil! “ „Pa še edina berv čez réko,“ reče Lenart, „je poderta. Človek bi mogel perute imeti, de bi tjekej peršel. “ |
| Oče naš (1854): | Do stermine so prišli, na verhu ktere je majhna poderta cerkvica stala. Ko je Arkimbold poderto hišo božjo zagledal, je |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | brez dvoma v žrelo divjih prepadov. ” „Pa še berv je poderta,” oglasi se Lenart, „peruti bi moral imeti, da pridem čez |
| Zlata Vas (1848): | in potuhnjenost? In če vaša vest nima jezika, poglejte svoje poderte hiše in hleve, svoje puste polja in verte, svoje prazne |
| Deborah (1883): | odmoru nastopi Deborah. ) Deborah (sama). Prijetna, tiha noč! V vinógrada Podrtej koči dete spi in mati, Na pragu sključen Abraham čepí |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ko je bil tempelj dosidan, ſo sazheli tudi poderto meſto Jerusalem popravljati, deſiravno s' velikim trudam ino s' veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | znan, Višava, kjer je grad bil orjaški nekidan, Zidovje vse poderto, in gol in pust je kraj, Ki praša po orjacih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | znan, Višava, kjer je grad bil orjaški nekidan, Zidovje vse poderto , in gol in pust je kraj , Ki praša po orjacih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zidovjem stisnjena na 20 do 16 sežnjev; nasute razvaline in podertine, naplavljeno blato, ilovje in ločje je polnilo vodotok, versta nabitih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | globoko ſe ſadeſh vkorenini, je sgorna lega polja, ali brasda, podruſhinja, tudi shiva perſt imenovana. Koj pod njó je mertva perſt |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prisme P∞; druga postane iz piramide, ako se ktera podružna os podaljša neskončno; zovejo se tudi dome (doma gr. streha |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Platte. Ploščinat, plattenförmig. Plovec, Bimsstein, 45. Plutonismus ali Vulkanismus, 150. Podružna os, Nebenaxe. Pohor, Bachergebirge. Pohrbtje, Bergrücken. Poklina gl. razpoka. Poliren |
| Mineralogija in geognozija (1871): | stoji na njej. Zakladna ploskev je romb, v kterem ležite podružni osi. V tem sistemu razločujemo vertikalne prisme ∞ P, pod. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | pečí zamažejo , se ne razpokajo nikdar. Volilve za odbor kmetijskih poddružnic na Krajnskim. Po naznanilu dozdanjiga dopisnika kmetijske družbe za Planinskí |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | župana v Sori za odbornike te poddružnice. Če bo vstanovljenje poddružnic takó poredama napredovalo, bo kmetijska družba po celi deželi kmalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | da od dné do dne boljša prihaja. Za ustanovljenje tacih poddružnic kmetijskih družb morejo pa najbolj duhovni gospodje pripomožni biti; ker |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | pervikrat snidilo v Postojni v posvetovanje družtvinih postav, kar bo podružnica Postojnska v soglasju s svojimi sosednimi podružnicami ob svojem času |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | mi, da nismo zaspani. Jako pridno pričela je delovati kmetijska podružnica novomeška, napravila je v preteklem letu kmetijsko razstavo, kmetijska predavanja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | bo kmetijska družba po celi deželi kmalo lepo nadomestvana , in poddružnice bojo v svobodni samostojnosti zamógle kmalo svoje opravila v prid |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Obreza iz Cerknice, „ Matija Millauza v Studenim za odbornike te poddružnice. Ravno takó so po naznanilu gosp. tehanta Antona Kosa, dosedanjiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Lor. Seljaka, posestnika in župana v Sori za odbornike te poddružnice. Če bo vstanovljenje poddružnic takó poredama napredovalo, bo kmetijska družba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | jih bo najložeje stalo, mu dobrotljivost tacih naprav jasno dokazati. Poddružnice kmetijske po kmetih bi se pa mogle večkrat v letu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tik Save stoječiga, po priliki 400) sežnjev visociga hriba pri podružnici sv. Štefana v fari sv. Jakoba v Doli na Štajarskim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | si zmislili pri podružnici s. Martina nov altar; napravili pri podružnici s. Trojice na Cerovcu lično svetilnico (lampo); kupili za cerkvico |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | Ni še ravno dolgo, od kar so si zmislili pri podružnici s. Martina nov altar; napravili pri podružnici s. Trojice na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | 18. dan p. m. volili gosp. udje kmetijske družbe za poddružnico Planinsko predsednika in 4 odbornike, in so izvolili: gospoda Matija |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | kanton , 20. dan p. m. gospodje udje kmet. družbe za poddružnico Idrijsko predsednika in 4 odbornike izvolili, namreč: Gospoda fajmoštra v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Vsak kmet bi mogel stopiti kot ud kmetijske družbe v poddružnico. Ker pa kmet najraji le to verjame, kar vidi in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je v stanu nas premagati? Mi smo vajeni ptuje dežele pod se spraviti, ne pa svoje lastne zgublovati. Premagovali bomo, dokler |
| Kuharske Bukve (1799): | naj en zhaſ ſtojí v' ſhkafi, de ſe vbriſhe inu pòdſe vershe. Per lepim vremeni rajſhi vrè, kakor ob deshevnim. Voda |
| Kuharske Bukve (1799): | inu na ſonze poſtavi. Kader ſe oſem dni greje, inu podſe vershe, odtozhi, kar je zhiſtiga, tako dęlaj inu odtakaj, dokler |
| Pozhétki gramatike (1811): | je podſébik shenſki, in perſtavi s na konzu, zhe je podſébik mnóshen, poſtavim: Mon frère a été puni. moj brat je |
| Pozhétki gramatike (1811): | sa odgovor na praſhanje Kdo? P. Kaj je imenvaven al podſébik? O. Podſébnik ali imenvaven je beſeda, ktira imenuje in kashe |
| Pozhétki gramatike (1811): | glagol aime. P. Kako posnáſh imé, da je imenvaven, al podſébik? in de je vpravlaviz glagolov? O. Ako to ime pride |
| Pozhétki gramatike (1811): | ali podſébkam, to je, pervsame na konzu bresglaſene, zhe je podſébik shenſki, in perſtavi s na konzu, zhe je podſébik mnóshen |
| Pozhétki gramatike (1811): | tezhe: kdo tezke? odgovor, sajiz, glej ta je imenvaven al podſébik glagola court, tezhe. Vprava. Vſaki glagol ſe ima ſkládati s' |
| Zoologija (1875): | pogorelček ali rudečerepka, (L. phoenicurus); šmarnica ali ilovščica (L. Tithys); podskalar (Saxicola) in pevka (Accentor alpinus). |
| Čas je zlato (1864): | srečnega, čez vse srečnega se Lenček šteje. nar veči težava – podstava vse učenosti, – je premagana. Pervo stopnjo, ki v zaklad vse |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zdaj pa na noge zvernjeniga stola lepo belo ruto perveži, podstavi veliko posodo, vli župo nanjo, in, kadar se precedi, - mešati |
| Fizika (1869): | Experiment, 8. Poskus početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende, 37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene, communicirende |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tam zhes potoke, in velike vodé viſoko podsidana ali mozhno podſtávljena ; savoljo tega jo bomo v ſlovenſkim jesiku prihodnizh shelesni kolovos |
| Zoologija (1875): | v sebi. To so sosebno: žita, sočivja, mleko, s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri. Tu podajamo kemične sostavine imenovanih jedil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa, inu ſe podſtopi med tréſki inu viharji na konèz ſvéjtá zhes morſke bresne |
| Robinson mlajši (1849): | o kako rad, kako velma rad bi bil umerel! Opovažil — podstopil se je Boga za to prositi; pak predse se je |
| Sacrum promptuarium (1695): | rejsh: Vicekrajl ga sazhne sfarit, de on karshenik, ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu perpelat: On odgovorij, jeſt ſim iskal |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Ne v svoj dobiček, temuč v prid celiga cesarstva se podstopim visokimu ministerstvu svetovati, de naj si prizadeva pridelovanje brošča v |
| Zeleni listi (1896): | paziti na tvojo muco«. Drugi dan prileti Vladko vesel izpod podstrešja. »Oče, oče. Zdaj vem, kje je muca! « »No, kje pa |
| Zeleni listi (1896): | Zdaj vem, kje je muca! « »No, kje pa? « »Zgoraj v podstrešju sedi v nekem gnezdu. Pri sebi pa ima tri prelepe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na Tirolskim hudo razgrajajo. Veliko človekov in živine so že podsuli in en strašni plaz 1. dan Svečana je okoli 2000 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ozhmi, de ſe lahkó vidi, ko bi ſe imela preja podſuti, in de ſe bersh lahko popravi. Na tiſtim proſtoru, kjer |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pridesh. Ena ojstra beſſeda bode tvoje sovraſhneke zhes tebe vezh podshuhnila: ena krotka, inu rahla beſſeda pak bode njeh ſlobnuſt utolaſhila |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | je grofinja ſtorila, temuzh kar ji je njegova neisrezhena hudobija podtaknila in ismiſlila, in namrezh s toliko ismiſhljenimi dokasi, de je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Gerard z nekim svojih pomagačev popirček pod okrožnik svojiga brata podtakniti. Na popirčku, ste bile te dve verstici: O knez! ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | in služabniki, ki pridejo ob službo, se imajo kam drugam podtakniti. — Novo postavo za žandarje izdeluje ministerstvo notranjih oprav. Po posebnem |
| Robinson mlajši (1849): | skérbi bil. Hotimir. Le dobro me razumej Dragotin! da mu podtika, ko bi Petek nezvést bil, mu za zlo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zadeve; kujejo laži in je trosijo pa vse baže nam podtikajo. Ali ni to čudno? ” „Res je; ali povejte mi, kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in napredene vretena hranijo; sató jih ni treba po polizah potikvati, kjer vezhkrat doli padejo, ſe isſujejo, smedejo ali pa ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | podučenje v ti reči. Razun druziga prizadevanja dajajo imenovane družtva podučivne bukvice na svitlo, ktere serca mečijo in mlade in odrašene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | spisali, in veliko več storili kot mi. Zavolj pomanjkanja svetih, podučnih, za ljudstvo pisanih bukev se ni pertožiti, pa nekaj druziga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od pobožnih staršev kupčískiga stanú rojen, lepo v keršanski veri podučen, v desetim letu starosti od korzarjev ali morskih roparjev, na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prav prav globoko v serce vtisniti. Če bo že otrok podučen, kako škodljive so gerde gosenčne preprege po drevésih, in kako |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vehku dobili inu skues vse shuaht shebranje kaker bosh ubukelzah poduezhan obogatete? te bukve kaker je mena poviedano daso oni ko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | al bosh ti nato visho frihtov kaker siti vtah buklah poduezhan biu. Ti morashu biti uboshjei gnadi: tu je bras smertaviga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | otrok ſhe tako dobro isrejen, odraſhen mladenzh ſhe tako ſkerbno poduzhen, |
| Genovefa (1841): | groſ vſe ſvôje isrózhil, je bilo Golo imé. Prebriſan, dobro poduzhèn mosh je bil, ki je s ſvôjim prilísnjenim govorjenjem in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | blagih domorodzov napravila, bode vſaktéri bres plazhila v krajnſkim jesiku poduzhen. Ta ſhola ni ſamo sa podúk le kovazham naménjena, ampak |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | trezhiomi: ti vse neto taku stori kaker bosh ti ubukelzah podvezhan? Tedei boda prov: ti kna smiesh rezhi ias bodam sam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obhoditi noi vse neto takv storiti kaker bosh vtah bvklah podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | erov kaker bodash sdei podvezhan je skushano. Usemi andnar entolar alpa dukat noi podeji navetar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od Chriſtuſa, katiri tu snotreiſhnu tih ſerz vidi, isvolen, poklizan, podvuzhen, s'bres ſhteveina velikmi gnadmi obdan, inu s' Chriſtuſovim ſvetim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | butaro noſſuv. Podejli pak tudi ta, katiri bo s'beſſedo podvuzhen , temu, katiri njega podvuzhy, uſſe tu dobru. Nekar ſe namotite |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bo mladína zastran téh pri ljudstvu globoko ukoreninjenih napčnih misel podučena, in dokler se pri nji nagnjenje ne obudí, se tega |
| Biblia (1584): | Inu ona, ker je poprej od ſvoje Matere taku bila podvuzhena, je djala: Daj meni letu v'eni Skledi, Ioanneſa Kàrſtnika |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 8. Ona pak, kęr je bila popręd od ſvoje matere podvuzhena, je djala, daj meni tukaj v' eni ſklędi glavo Joannesa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | premagali, so jih tudi neusmiljeno deržali, dokler niso bili bolj podučeni in razsvitljeni. Eniga izgovora so sicer vredni, zakaj tudi sovražniki |
| Roza Jelodvorska (1855): | nauk za se posname. Kako ste vender modri in lepo podučeni moja draga gospodična! Jez sam si hočem vaše opominjevanje dobro |
| Fizika (1869): | da bi mogoče bilo se v njej spoznati, in malo podučeni se vrnemo domu. Pa tudi tukaj, med našimi štirimi stenami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſéverni Ameriki *) „povsdignilo, kjér ſo ljudje shé bolj sbriſani in „poduzheni. Ni mogozhe verjeti, h kakſhni po„polnomaſti de ſta tam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | povedati hotli, de bodemo ſholo dobili, v kteri bodo Şlovenzi poduzheni, konje vmetno podkovati in bolno shivino sdraviti. V 25. liſtu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | lete v' ti Chriſtuſovi shuli v' vſſimu dobrimu, inu ſvetimu podvuzheni Jogar taku delezh v'hudobo perſhu? ja on je perſhu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s'ſvojo gnado v'naſhe ſerze na pride, opominani, inu podvuzheni snamo biti, resmehzhani pa na mormo biti, inu je vſa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nar reuniſhi ſtvary skus ta exempel tvoiga Synu, naſhiga Goſpuda podvuzheni pred tim tronam tvoje Boshie viſokuſti ponishnu klezhymo, inu h' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | saplede, katęrih bi ſe bily ognili, aku bi bily sadoſti podvuzheni. Nevſmileni ſtariſhi, kaj sa eno rajtèngo bote mogli enkrat Bogu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | cela dežela polna samih poštenih, delavnih, skerbljivih in prebrisanih, dobro podučenih ljudí, — več bi bilo po tem tudi premožnih, zadovoljnih deželanov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor po navadniga sh nſkiga sdravnika poſlati. ,Skosi te bukve poduzhenim vam bo tudi lahko , pametnimu sdravniku sa shivino, komur ſvojo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ki že 395 udov šteje, je že natisnjena kratkočasna in podučivna povest: „Blagomir puščavnik” po nemški knjigi „Beatushöhle. ” Napevi k 50 |
| Blagomir puščavnik (1853): | BLAGOMIR PUŠČAVNIK. Podučivna in kratkočasna povest za mlade in odraščene ljudi. POLEG NEMŠKEGA |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ki pozna otroška srca in otroški um. Poleg mnoge druge podučne tvarine v prosti in vezani besedi obravnava prvi ta list |
| Ferdinand (1884): | je čital vsaki dan sveto pismo in druge koristne in podučne knjige, katere so nam zapustili učeni in veliki možje starih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | Tak razgled ni mislečemu človeku le zabava za kratki čas, podučno mu je tudi berilo na mnogo strani. Spremite me tedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | Začne se s petjem; potem je berilo: predsednik bo bral podučno — kratkočasno „kritiko o tem, kar jémo in kar pimo”; po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pobije, od zató postavljenih oglednikov poprej preglédalo, in to poleg podučenja, kteriga so nam gospod vrednik naših občnokoristnih Novic od druge |
| Genovefa (1841): | bo ſtalo. „She ternje in oſât ji je bilo polno poduzhênja. ” Ko bi ſe s vaſ, vé ternjeve séliſha, grojsdje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ljudomili možje v družtva sklenili, kterih poseben namen je občno podučenje v ti reči. Razun druziga prizadevanja dajajo imenovane družtva podučivne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | letih od kmetijske družbe ali pa od njenih udov za podučenje slovenskiga naroda na svitlo dane, namreč: kmetijskih in rokodelskih novic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | učenika kmetijstva, gosp. Hlubeka, in kjer bo treba, bomo svoje podučenje tudi s podobami razjasnili. Učili pa bomo v kmetijski šoli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bukvah; prav bi pa tudi ne bilo, ako bi vse podučenje in vse vednosti o napredovanji poljodelstva zaničeval in od sebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kr. Per shl. Goſp. Kleinmajerju: Krajnſki Zhbelarzhik, to je: kratko poduzhenje Zhbele rediti, in s njimi prav ravnati. Is laſtnih ſkuſhinj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſih in povſodi naſhli, ki ſo ſe ſkosi podnemanje in poduzhenje rokodélzov od opravil ſvojiga pokliza oddihnili; ſrezh' ne ſo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vſim prineſite pomózh !” V pervim délu bodete v téh rezhéh poduzhenje dobili: „§. 1. Kako ſe ima pri nakupovanju konj ravnati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | per bukvarju Goſpodu Lercharju na velikim tergu : Krajnſki Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim veliko ſadnih dreveſ sarediti, jih zeplenjam poshlahtniti, in lepe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s' nebeshko zhaſtjo, sadobili. Ti pak ſi daſeguv moj nauk, podvuzhenje , naprejusetje , ſveſtobo, dolgu persanashanje, lubesn, poterplenje, pregajnanje, terplenje : koker ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | CHATECHISMUS, Ali Podvuzhenje eniga Kriſtiana v'narbel potrebnih Shtukeh Kriſtianske Vire , katiri ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Planetov bode ſoditi mogel. H' temu je perſtavlenu enu tenku PODVUZHENJE, Kar od Męſza do Męſza skus zelu lętu per enimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſpoſke s njih mozhno roko in goſpodje duhovni s njih poduzhenjam ſadnimu drevju, in naſhim perdelkam na polji varſtvo dodelíli. ― ― To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vednoſt kmetijſka, kolikor je mogozhe, rasſhirjala; tó ima ſtoriti: s poduzhenjam v beſedi in v piſmih, s podelenjam she poprej in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dan danaſhni v' kerſhanſkih navukih, v pridigah, inu v' poſsębnim podvuzhenji govorę. Jęsua Chriſtus vaſs v' ſvętim Kerſti k' boshjim otrokam |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | kljub bližnjim nevarnostim vendar vesela in zadovoljna. Razun veronauka je podučeval vitez otroka tudi v druzih koristnih vednostih. Celo peti ju |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | je ukazano, da se morajo počasi začenjati v nemškem jezici podučevati vsaj nektere stvarí. Po kmečkih učilnicah se je posebno skrbelo |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | tekla; kajti §. 12. le-tega ukaza govorí: „ne smejo se podučevati še druge rečí razun teh, ktere so bile poprej imenovane |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | najvažnejša stvar jezikovo znanstvo, brez kterega se tudi ne da podučevati niti krščanski nauk, niti pisava, niti številstvo (rajtenge); brez kterega |
| Sveti večer (1866): | beseda. Iz serca ga je veselilo take dobre glave učenca podučevati. Pogostoma je ž njim logarjeve obiskal; še celo več dni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi kristijan, kakor sem poznej zvedel. ” „Kaj, kristijan se podstopi podučevati moje podložnike in je deržavi za izdajavce izrejati pa učiti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Draga Fabíola! ” odgovorila je Miriam „modrejši učeniki bi vas morali podučevati, kakor sem jaz, pa toliko obdarovan in bistroumen vaš um |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | gosposke nadzorovati morale soseske gledé občinskih zadev, jih podpirati in podučevati, ter v teh zadevah razsojevati po dotičnih občinskih postavah. Opravila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se domorodec sam čedalje bolj izobrazi, potem pa svoje rojake podučuje v dobrih in koristnih rečeh; tu veljá se truditi neprenehoma |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | podučuje slovenščina, in zakaj bi le Slovan moral biti mnogojezičnik? Tudi |
| Botanika (1875): | ali deblo v prvem začetku svojega razvitka, o čem nas podučuje pozneja njegova rast, kakor tudi prerez, narejen preko njega. Na |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | in kadar je uže zadosti utrjen, tudi nemški jezik redno podučujejo, in tako v njem vadijo otroke, da se v maternem |
| Oče naš (1885): | morje se prepeljavajo, čez hribe hodijo, gojzde premérijo, da ubožčke podučujejo in v kraljestvo Jezusovo vodijo. Vse trpé, ne bojé se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | otroke spodbada, da naj pridno sadne peške nabirajo, — ako jih podučí, ktere so dobre in nabiranja vredne, ktere pa slabe in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi ſtoril kaj tega. “ Jesuſ vidi njih miſli. Toraj jih poduzhí, sakaj de med njimi nobeniga zhudesha ne déla, ino jim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu vender spuevi vnote tezho: SDEI h' pervomi tebe bom boduzhov, kaku ti imash te bukelze nuzati: k' drujomi tebei bom |
| Zlata Vas (1850): | pisano. Svojiga prijatla, Janeza Veséla je tud v ti umetnosti podučil in se več druzih kmetiških mladenčev, ki so za to |
| Zlata Vas (1850): | Tako je Ožbé svoje sosede podučil; in ker je vidil, de so se odsihmal še bolj |
| Maria Stuart (1861): | terdno skala svete cerkve? Mortimer. Preblaženi se sam ponižal je, Podučil me v resnicah svete vere, Razpodil dvombe mojega duha, Razjasnil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | imeti zdolej vratica, kakor sod. Gospod vodja nas je še podučil, kako se vino čisti s klejom, kako porabiti trop za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je zhebelizi dopovedal, de ſo polni medu? kdo je medveda poduzhil, de bi samogel na tvojimu narozhju ſe pogoſtiti? mladi in |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bom prov rada imęla. Baron, (na ſtran. ) Fant jo je podvuzhil, ni drugazhi. Nęshka. Otrozi pravizo govorę. Goſpá. Toku, toku, lubesnivi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | gor vſtau. skus katiru nam je nasnaine dau, inu nas podvuzhiu, debi ſe mi na negovimu ozhitnimu exempelnu resgledali, koku potroshtan |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | poklizou, katiriga je rediu, oſkerbeu, inu s'beſedo, inu exempli podvuzhiu, katirimu je to mozh zhudesha delat dau, de je Chriſtus |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſynagogah v' timu nauku te prave vire, inu isvelizheina podvuzhiu, inu vunder obeniga ni, katirimu bi tvoja nar vezhi britkuſt |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | luči. ” „Zahvalim, lepo zahvalim, Cecilija, da si me tako lepo podučila in zavernila. Kam pa capljaš tako brezskerbno? ” „Ali ne veste |
| Kemija (1869): | Neorganska kemija nas bode soznanila s kemičnimi prvinami, bode nas podučila, kako se nahajajo v prirodi, kako se dobivajo, kakovih so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | huda zima nas je menda še bolj kot druga leta podučila, kolika dobrota so pečí, zato je menda popolno upravičeno, če |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | v žalost. Potem je naredila s paličico muho, in jo podučila rekoč: »Letaj, letaj, mala muha čez gore k Ratiboru, deželnemu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tęj ſvęti isvelizhanſki vęri, v'tęh Ięjpih zhędnoſtih tiga sadershanja podvuzhili? Kęj je ta kruh, katęri ima njih duſho rediti? kaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tim vęlikim tę semle pred ozhy ſhli, de bi nję podvuzhili, inn njih smote previshali, njim ta shaloſtni ſtan ràsodęli, v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Dunaji, marsiktero grénjko bojo požèrli. Jez vas le zató želim podučiti, kér vas dobro poznam, kér vas ljubim, kér sim vašiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | brez vsiga pripravljanja svoje naloge pretresovati. V tem ga moram podučiti, de zbor razpade v 9 odsekov in v posebne shodiša |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | učé. Treba je po tem takim predvsim mladost v tem podučiti in ji to škodljivo nemarnost prav prav globoko v serce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezhjo, terdno dershé; ſkerbel bo, ſvoje otroke sgodaj v tem poduzhiti, zheſar ſe ſam v ſvoji mladoſti v manj ſrezhnih okoljnoſtih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | potalashiti? ali ozheſh te greſhne, inu resboinske ludy na bolſhi podvuzhiti, inu perpelati? ti nezh na opraviſh, hitru beishi od nyh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sedem duhovnih del te miloſte. 1. Greſhnike poſvariti. 2. Naumne podvuzhiti. 3. Tim zviblajozhim dobru ſvjetuvati. 4. Sa ſvojiga blishniga ſvelizhanje |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ste vy meni sturili. 9. Vgrehu druge poſvariti, v'dobrim podvuzhiti neh, Na pomozh nem v'zuiblu priti, Moliti sa Duſhe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | skorej v'ſtan ſe poſtavil , ſam ſebe is dobreh Bukuv podvuzhiti. To brumnu dęte. Ta mali Joseph, kateri je uſakdan vidil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | grunte sa obdęlati, hiſho sa vishati, otroke inu poſle sa podvuzhiti, ampak jeſt pravim: kęj je en tak, katęri, de ſi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | perloshnoſt imęli tęiſte od njih dolshnoſt, inu vaſs ſamy ſebe podvuzhiti. Ali od tebe, O moj Bog, ſe ne govory, od |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | nauku, in je sem ter tam pristavila kako modro in podučljivo besedo. Vitez je rad govoril o božji previdnosti in o |
| Zoologija (1875): | nahajajo izvrstni pevci in druge ptice, ki se odlikujejo živahnostjo, podučnostjo in umeteljno spretnostjo, s kojo si napravljajo gnjezda. Mnogobrojne vrste |
| Kuharske Bukve (1799): | one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v dnovih sdravja in bolesni ravnati'' „Kmalo bote tudi enak podúk sa govéd, ſvinje , ovzé, in pſe dobili. ” „Te bukve ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvoji mladoſti v manj ſrezhnih okoljnoſtih ni mogel uzhiti, sa poduk in tiſto daljno isobrashenje, ktero ſe v ſholah sa mladoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se sušenje sadja v p ira; naj tedej bravci ta poduk tamkej pazljivo beró. Mi bomo tukaj mnoge šege razložili, kakó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de se smemo očitno, pa spošteno prepirati ? — — — Lep in potrebin poduk za vse kantonske komisarje in uradnike sim sicer od Vas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | itd. V vsim tem je poduka mladosti potreba. Ker pa podúk povsod nar boljši izda, ako se s podúkam iz bukev |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | drevésa gosencam v obéd. Zoper to grozno škodljivo razvado zamore podúk mladosti nar več pomagati. Po vsih teh potih se bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kterem je Šiva viditi, kako otroka razseka. (Konec sledí. ) Za poduk in kratek čas. Hafedove sanje ali narobe svet. (Konec. ) Ko |
| Čas je zlato (1864): | vés drugačen, kakor takrat, ko je psa od njega v poduk dobil. Lenček čaka in čaka kraljeviča – tode le čaka in |
| Zoologija (1875): | kot najizvrstnišega lovca, a njegov poduk je zahteval mnogo truda in marljivosti. Tomljanje se je pričelo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bravzam predgovor in kasalo teh bukev dati, de bodo namen poduka posnali. Predgovor je tak lè: „Ljubi moji kmetji ! tukaj vam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gotovo velik dobizhek sa vſe tiſte, ki konje kupujejo! ˛Sklep poduka, kako ſe imá per kupovanju konj ravnati in kako ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | navaden ſtar kolovrat preſti, bo ſam od ſebe bres vſiga poduka tudi na tega kmalo predel, ſamó kodéljo ali hodnik mora |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kako naj se sejejo, cepijo itd. V vsim tem je poduka mladosti potreba. Ker pa podúk povsod nar boljši izda, ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ob kratkim, de bojo naši bravci vedno z veseljem te poduke brali in si jih dobro v glavo vtisovali. Pripravite se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | drugim tečaji Novíc kmetijsko šolo brali in si tù dane poduke v svoj prid in dobiček obračali. Pa takrat nismo môgli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ker pa podúk povsod nar boljši izda, ako se s podúkam iz bukev tudi djanska vaja sklene, je ta tudi v |
| Botanika (1875): | pripravkov, n. pr. različnih prerezov, ktera se le s tujim podukom in z mnogimi skušnjami zadobiti more. Začetniku v mikroskopičnih preiskavah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Gospodarstveni prilogi” „Slov. Gospodarja” oglasil se gospod A. Rauch s podukom, kako naj se dela tak mešani gnoj. Morda vstrežemo svojim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | morde ne bilo mogozhe s takó majhinim denarjem toliko koriſtnih podúkov in kratkozhaſniga omiſliti ſi. Satorej miſlimo, de ſe bodo „Novize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | morde ne bilo mogozhe s takó majhinim denarjem toliko koriſtnih podúkov in kratkozhaſniga omiſliti ſi. Satorej miſlimo, de ſe bodo „Novize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Hrovaſhkim bodo v nji; tariſa ſhtempelnev in ſhe drusih potrébnih podúkov vezh. Ta oliſhpana in s rasnopotrébnimi rezhmi pomnoshena pratika ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | grozno vneti. Učitelj (posmejaje): Saj res, gospod dohtar so polni podukov. Zdravnik. Lepó je za domovino umreti, če je treba; še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi zdravniki nauke dajali; le to vém, de mi tacih podukov prav zlo potrebujemo, de bi ſe marsiktero neumno ravnanje pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | šole nadaljevati, kér bi navadni kmetje ne bili môgli naših podukov razuméti, zató kér niso clo nobeniga znanja od kemíjskih resnic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rodovitnih in žlahtnih dreves jemati, in sadonosnice saditi po mojim poduku; takó bomo sčasama sadja zadosti imeli. Tone. Rad bi enkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | boljši tesarski les si boš pripravil, če ga po danim poduku prenaglama ne posušiš. (Dalje sledí. ) Bog daj zdravje ! Zdravja si |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se ti napotki sčasama in popolnama odvernejo, zamore učenik po poduku šolske mladosti nar več pripomoči. Mlade serca se še niso |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nar več pomagati. Po vsih teh potih se bo po podúku mladosti, in po izgledih sadjoreji močno na noge pomagalo; — še |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpà. Od podvęse , ja ! — ſantezh , ſantezh! — mi dva imáva ſhe eno veliko rajtengo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je rekla od podvęse? Tonzhek. (s'ſtaham. ) Vaſha Gnada! — — od — podvęse? — |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | NASTOP. Tonzhek klezheozh , Goſpá jedeozha. Gospá. Kaj je rekla od podvęse? Tonzhek. (s'ſtaham. ) Vaſha Gnada! — — od — podvęse? — |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpá. (na ſmęh. ) Podvęso ? — Boſhzhek ! Nęshka. Jeſt ſim ga kręgala, de ſe je poſtopil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpá. Le povej, le povej, Nęshka. Nęshka. Naj premiſlijo ; eno podvęso od njih je otel po vſi ſili imęti. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | te proſsim , nikar mi doli nevdari. — Nęshka. Koga ? Tonzhek. Eno podvęso od gnadlive Goſpę. Nęshka. Neſramneſh gerdi! Tonzhek. To nar lepſhi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | praviſh ; pernſési raji eno rutzo , de ſe obęshe. Nęshka. Eno podvęso, vaſha Gnada. Jeſt jim oblubim, de imá s'ajn eno |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in vesele. Na nogah ni imel druzega ko z jermeni podvezane podplate in čez ramo mu je visela bisaga, kamor je |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | gume; slednja je nekako bolj prožna nego prva. Pri povezavanji podveže se prvi konec vezi pod prvi ovoj, zadnji konec pa |
| Botanika (1875): | ali večpredalčast. Nekteri pestiči so narejeni le iz enega samega podvihanega in z robovoma soraščenega plodovega lista, drugi pa iz več |
| Botanika (1875): | namreč ali le z robovi (enopredalčasta glavica), ali z nekoliko podvihanimi (mak) ali s . popolnoma podvihanimi in s plodovo osjo soraščenimi |
| Botanika (1875): | enopredalčasta glavica), ali z nekoliko podvihanimi (mak) ali s . popolnoma podvihanimi in s plodovo osjo soraščenimi robovi (večpredalčasta glavica, vijolica, reseda |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede, ter ga podvisa hodit, de bi posnu na ſemein neprishla, ali oſsel sa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na pomuzh pride is dobrem noterdajanjam, katiru be imellu tebe podviſati? 3. Kader ti s' tvojemi naperjatlami inu s' taiſtemi, katiri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 1. Sejete še zmiraj z roko in seme z brano podvlačvate. Na milijone žita gré pri tem v zgubo, in prav |