planota planšarica planšarija planta planjava plapolati plasa plast plašč plaščar plašček plašen plašiti plašnež plašno plat plata platica platičast platina platinski platišče platiti platnen platnica platno plav plavajoč plavanje plavati plavec plaven plavica plavičar plaviti plavje plavka plavkasto plavnik plavut plavutast plavutonožec plavž plaz plazeč plazen plaziti plazma plaža pleča pleh plehast plehek plehnat plehov pleme plemenit plemenitaš plemenitenje plemeniti plemenitnik plemenito plemenjenje plemič plemstvo plen plenica pleniti plentarija ples plesalec plesati plesen plesenski plesišče plesti plešast pleten pleterka pletev pletež pleti pletilka pleva plevel plevelen pleven plevica plevnat plevoč plezalec plezanje plezati pliberški plič plima plin plinarna plinast plinohram plinomer plinov plinovoden plit plitek plitev plitva plitvo pljuča pljučen pljučnica pljuskanje pljuvati pločast pločka plod ploden ploditi plodivo plodnica plodnost plodov plodovit ploh ploha plosek plosk ploskati ploskavec ploskev ploskniti ploskven ploskvica plošča ploščad ploščast ploščat ploščica ploščnat plošnat plošnatica plot plotovje plovec plug plunka pluta pluti po pob pobahati pobakriti pobalin pobarati pobarvan pobarvati pobeda pobegniti pobeliti pobesiti pobešati pobešen pobič pobijalec pobijati pobirajoč pobiranje pobirati pobit pobiti poblagosloviti pobliže pobočje poboj poboljšan poboljšanje poboljšati poboljšek poboljševanje pobotnica pobožen pobožno pobožnost pobraten pobrati pobratiti pobrežen pobrežje pobrežnik pobrisati pobriti pobrodati
| Gozdovnik (1898): | orla oko razna trupla človeška in živalska, ležoča po suhi planoti, utrujena, zaprašena, kažoča nevarni pot teh pustolovcev, tvegajočih vse, tudi |
| Najdenček (1860): | bil s svojimi zasledovavci v hitrosti skušal, sim letel čez planoto, ki je začela zdaj se poniževati. Navzdol je šla. Zemlja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | trudno delovanje, in parnik zavozil je vèn v neizmerno morsko planoto. Pokrižali smo se, ter iz dna srca prosili si od |
| Zlato pa sir (1860): | pogledovaje kar koli premišljeval. Precej mi zopet na misel pride planšarica, ki Tasso-ta bere in sir dela; mnogo sem o nji |
| Zlato pa sir (1860): | dni se bo pa Čuk v Videm napotil, tedaj mu planšarica kaj naročiti vtegne. K hudim rečem sva obsodila postrežljivega molzača |
| Zlato pa sir (1860): | pri nji velja pregovor: ako perst pomoliš, celo roko zgrabi. Planšarica in Čuk, ki je iz boječnosti postal postrežljiv, vzameta žehtare |
| Zlato pa sir (1860): | potil se je na rujavem obrazu; pa pripustila mu je planšarica tudi veče delo. Sladko siratko so pa potem zopet k |
| Zlato pa sir (1860): | kosili. Po kosilu se pa s Čukom napotiva proti dolini. Planšarica naju je nekaj časa spremljala, izročil sem ji Čukove černe |
| Zlato pa sir (1860): | se oba. Jaz nisem mogel zapopasti, kako bi priprosta slovenska planšarica laške bukve brala, njej se je pa čudno zdelo, da |
| Zlato pa sir (1860): | ljudmi in znanci tako strašne in neznane. Bila mi je planšarica ženski Prometej, na naše gore priklenjen; in zdelo se mi |
| Zlato pa sir (1860): | jo ima v Bovcu, ako o svetem Mihelu zapusti Bovčana. Planšarica mu je pa šaljivo odgovarjala, da Čuk ni, vedel, kaj |
| Zlato pa sir (1860): | kdo razžali, so še bolj hudobne in kerviželjne kakor Lahi. Planšarica je velika čaravnica, ako celo iz zaklenjene torbe bukve jemlje |
| Stelja in gnoj (1875): | drobno razseka, na kupih posuši in uleže. Tudi koprivje okrog planšarij se utegne koristno za steljo rabiti. Pomniti pa je, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so vipavske vina mnogoverstne dobrote in močí. Vino iz poljskih plant je manjše vrednosti kot iz nogradov (goric), in v plantah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pol cenejše bilo od nogradskega vina. Ker so vina iz plant posebno mehke in ne preterpé lahko vipavske poletinske vročine, jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zemlja tam bolj mehka ali bolj terda, soldanasta. Vino iz plant je pred sedanjim pomanjkanjem vina še več kot na pol |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | plant je manjše vrednosti kot iz nogradov (goric), in v plantah je spet razloček, ali je zemlja tam bolj mehka ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se sicer neka okrogla, nekoliko gerbasta, od plaviga neba obméjana planjava. Že tó nam pravi, de zemlja mora krogla biti. Na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za stanovavce, posebno za ptujce. Vzrok, da je bila ta planjava toliko močvirna, je bil na tem, da svet od Verhnike |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so pa po večjem deževji nastopile povodnji, se je vsa planjava pokrila z vodami, in čez in čez je stalo veliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in jih jezerčne okna in okenca imenujejo. Nasprot pa suha planjava od Ljubljane proti Savi skozi in skozi kaže v dnu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | po verhu pa plitvo černe persti in apnéne ilovice. Vsa planjava je bila pred nekterim časom takošno močvirje, verh tega je |
| Blagomir puščavnik (1853): | solnce za Švajcarske gore skrilo, in temni mrak pokriva Merlinške planjave. In glej, romar v dolgi, černi obleki s belim pasom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so mreže nastavljali po namnoženih vodah. Le po okrajnih straneh planjave, ki se naslanjajo na hribe in vise leže, in po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v povodnik in jih odpótovaj. 2. Şe kashe samok na planjavi, ker sgorna ilovnata semlja mokrote ne poshira, prederi jo do |
| Blagomir puščavnik (1853): | Od tukaj se vidi dalječ čez Rajno po daljni prijazni planjavi. — Vitez Bric, kakor hudoben in divji je bil, je imel |
| Fizika (1869): | vreti, kakor doli v nižavi. Na visoko nad morjem ležečej planjavi Kvitoskej, ki je 8724 čevljev nad morjem, vré voda že |
| Blagomir puščavnik (1853): | sladko spanje pošlje. ” — „Ko se zori, se podam dol na planjavo, med druzimi merliči svojega očeta poiskat, da bi jih še |
| Blagomir puščavnik (1853): | voziček, na kterega so viteza Miroslava privezali. Zdaj pridejo na planjavo. Tukaj se sliši iz hriba dol pokanje končavnega ognja, nad |
| Roza Jelodvorska (1855): | Roziniga stoka in miliga glasa še sliši ne. Pridši na planjavo zagromi Strašimir: »Urno naprej! « Konjiki spodbodejo, vozači z bičem poknejo |
| Gozdovnik (1898): | svojimi škrlenimi strehami in gótskimi vetrnicami gleda daleč nad morsko planjavo . posestvo stare a bogate rodovine Medijanov. Medijanski grofi že dolgo |
| Gozdovnik (1898): | bolj doli tretji, četrti - - na drugi strani so isto tako plapolali štirje dobro kurjeni ognji ter so metali žar na reko |
| Gozdovnik (1898): | je ožarjal grozotne podobe. Na kolceh, postavljenih v nekih daljavah, plapolali so človeški lasje v lahnem vetriču; človeške lobanje so ležale |
| Fizika (1869): | Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik, Dampfkessel, 121. Pas, plasa, Erdzone. Pasolnce, Nebensonne, 151, 200. Passat, Passatwind, 192. Pečnica prekapna |
| Fizika (1869): | Hahn, 92. Piskalo, Blasinstrument. Piskrec prsteni, Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh |
| Fizika (1869): | Blasinstrument. Piskrec prsteni, Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin, Gas, 29. |
| Fizika (1869): | prsteni, Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin, Gas, 29. Plinav, gasförmig |
| Fizika (1869): | kot prevodnik. Tok se v tem slučaji vodi skoz zemeljsko plast, ki leži med obema ploščama. Ako je njen prerez milijonkrat |
| Fizika (1869): | goro, opazujemo, da se toplina neprestano manjša v viših zračnih plastéh. Od solnca se zrak zavolj svoje majhne gostote le neizmerno |
| Fizika (1869): | barometrovo stanje niže, kakor je pa notri v hladnejih sosednjih plastéh, kjer gosteja in viša atmosfêra na-nj tlači. 228 Če se |
| Fizika (1869): | se drug od h izhajoč trak v manj gostih zračnih plastéh c, c', c'', c''' tako lomi, da se gledalcu vidi |
| Zoologija (1875): | Okamenjeni lupinarji nahajajo se v neizmernem številu v stariših zemeljskih plastéh, in vže v mineralogiji §. 127 smo povdarjali njihovo imenitnost |
| Fizika (1869): | trakovi. Pod. 211. Če pride padajoči sneg v topleje zračne plasti, napravijo se zavolj deloma talenja in zmrzevanja veče, nepravilne snežinke |
| Fizika (1869): | in topleji je zrak, in čim hitreje tečejo nove zračne plasti čez vodo. Pri hlapenji dela se sopuh (para, hlap), le |
| Zoologija (1875): | hrustančeve tkanine. Nasproti temu je pa zobova korenina prevlečena s plastjo, ki nij trša od navadne koščenine in se cement imenuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | plajš s 3 čopmi in ovezo vred 18 gold.; velki plajš za večernice i. t. d. (Vespermantel) 20 gold.; celo nebó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa iz volnéniga žameta veljá 10 gold. in pol; levitni plajš s 3 čopmi in ovezo vred 18 gold.; velki plajš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Razun tega je njegovo blagó tudi pràv po ceni. Mašni plajš iz na pol židaniga tomoška ali pa iz volnéniga žameta |
| Roza Jelodvorska (1855): | in reče: »Zdaj, milostiva gospa! « Naglo verže nase černi svilni plajš, in teče k ječnim vratam. »Res je, da ni lepo |
| Blagomir puščavnik (1853): | se vse na glas joka. Eni mu poljubijo roke, eni plajšč. Žene in dekleta obdajo Bogomilo in jej zadnji ”z Bogom |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kolikor ſim mogla; tedaj je plajſh popúſtil, ino je béshal! “ Plajſh je sraven ſebe hranila, dokler ni bilo moshá domu. Ko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſe te lashi, ino de bi ji bolj verjél, mu plajſh pokashe. Goſpodar ſe rasſerdi, ino per tej prizhi rèzhe Joshefa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga ſpet v' oſtudni greh nagovárja; Joshef pa ji popuſti plajſh v' rokah, ino beshi is hiſhe. Shena ſe na to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bil Joshef ſam v' hiſhi. Tedaj ga sgrabi sa plajſh, ino ga ſpet v' oſtudni greh nagovárja; Joshef pa ji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | me lóti. Jàs pa savpijem, kolikor ſim mogla; tedaj je plajſh popúſtil, ino je béshal! “ Plajſh je sraven ſebe hranila, dokler |
| Maria Stuart (1861): | ti pred nogé poklekniti, Kleče zvestobo svojo ti priseči. Pod plašč ga vzemi svoje milosti. Mortimer (poklekne z eno nogo). Bog |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | srce. Pogleda kvišku, in pred njo stoji žena, v črn plašč zavita, čepico je imela na oči pomaknjeno, ali mati pogleda |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se še v stanovanje, celó meč je opasal in pod plašč v pas skril tudi malo krivo bodalce najboljšega jekla, kakor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | truplo v Tibero verže; ali nek oficir v plašč zavit je bliže stopil, služabniku pomignil in mu skrivé mošnjico |
| Zoologija (1875): | Ime plitvonožci dobili so ti mekužci odtod, ker ima njihov plašč na stranéh neke krpe, plitvam podobne. V ta majhen razred |
| Revček Andrejček (1891): | še daleč, domu in kar oditi nama je. (Uzame svoj plašč. ) Jeklen. Škoda, da zame nimata nikdar časa. Domen (resnobno opravičuje |
| Gozdovnik (1898): | kakem žepu. Kakor bi trenil pobere papir, skrije ga pod plašč, ter pade spet v svojo navidezno brezčutnost. Stotnik se zdaj |
| Gozdovnik (1898): | s Fabijanovim lasom je bil deblu na vrh pritrdil svoj plašč. »Tako, zdaj imamo krmilo, ki ne bo delalo niti najmanjšega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | cena razločna po lepôti blagá; takó postavim je cena mašniga plajša od 10 do 300 goldinarjev. Razun imenovaniga blagá se pri |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nek bil? Ozrè se pa ne vidi druzega, kot kos plašča zginiti za oglom. Boštjan premišljuje in premišljuje, ali pravega ni |
| Zoologija (1875): | neka vreča. To kožo imenujemo plašč, stekli polži so brez plašča. Pod plaščem so nameščene mišice, s katerimi zapirajo svoje hišice |
| Gozdovnik (1898): | šotoru, in torej ni opazil, kako je Antilopa izpod svojega plašča, kteri je bil iz bivolskega usnja narejen, potegnil bojno sekiro |
| Gozdovnik (1898): | je njegovo rokodelstvo,« doda Oročej, ko je vrgel ostanke svojega plašča, kolikor mogoče slikovito čez rame. »Vsakdo mora svoj posel razumeti |
| Ferdinand (1884): | misli si. »Kedo pa je oni neznani gospod z rudečim plajščem in mečem, ki je prišel zarano sè svojim slugo v |
| Blagomir puščavnik (1853): | ko jo je snubil, pobožnega in poštenega delati in s plajšem čednosti zagrinjati svoje hudobno sercé. ~~ Kakor hitro pa je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je to, to Jim rezhem. Gotovo ſe pa sa tem plajſham kaj drusiga ſkriva. Ptujiz. Ljubi mosh! verjemite mi, le k |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſiga blediga, ſ' ternjevo krono na glavi ino ſ' ſhkerlataſtim plajſhem ogernjeniga je Pilat pred ljudſtvo peljal, ino milo rezhe: „Poglejte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil Jesuſ rekel. Perpéljeta oſla k' Jesuſu. Uzhenzi ga ſ' plajſhem pogernejo, ino Jesuſ na-nj ſéde. To ſe je sgodilo, kakor |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | sukno, mati se pogrezuje a podoba jo zakrije s črnim plaščem. Bila je noč, temna noč. Pogrezne se v globočino, kamor |
| Kemija (1869): | je ravno tako sostavljena koža nekih morskih živali, tako imenovanih plaščarjev (Mantelthiere). Beljeni pamuk ali bombaž, predivo, konopnina in iz platna |
| Pozhétki gramatike (1811): | détails, drobnóſti, drobnjáve, drobno; portails, velike vrata, gouvernails, kermila; camails, plájſhiki kórarſki, épouvantails, ſtraſhíla Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil, oko, imajo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boſh klatil! “ Kajn sdaj vidi ſvojo veliko pregreho ino veſ plaſhen ino sdivjan sakrizhi: „Oh, kaj ſim ſtoril! Kako slo ſim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | liſtov ſi krila ſpleteta, ino ſe pokrijeta s' njimi. Vſa plaſhna ſe ſkrijeta v' germovje na vertu. Ljubi otrozi! ſ' ſlehernim |
| Genovefa (1841): | je ſhe nikoli ljudjé niſo preganjali, ni bilo zlô nizh plaſhnà. V votlino je priſhlà, kjer jé navadno ſtanovala, bres ſtrahú |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | dan pokličem krčmarja. Bil je oseba jako neprijazne zunajnosti in plašnih oči; meni se je pokazal pa še bolj zopernega, ker |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | so jokali in roke vili, Marjeta je na pol nora, plašnih oči in z razpletenimi lasmi sedela na tleh poleg prazne |
| Zlatorog (1886): | Plašnih stópinj, z risanko napéto, Z bledim licem, a s poglédom |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | sicer malo boječe, vendar neizrečeno ljubeznjivo zapoje sledečo pesmico : Ne plaši se! če burja hraste vije; Po hudi uri lepše solnce |
| Deborah (1883): | plaši me več, Nje črt je le ljubezen njeno pričal! Plaši me bledo, milo nje obličje, Prikaže često se mi v |
| Deborah (1883): | Trpeti mora, ker sem jaz jo ljubil. Prokletev njena ne plaši me več, Nje črt je le ljubezen njeno pričal! Plaši |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | potem osuševa; solnce, ki nam zemljo ogreva; strela, ki nas plaši in nas včasih tudi pokori; vprašam vas, ali niso to |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | liſtam beshi. Kamorkolj pogleda, ſvojo ſtorjeno krivizo sagleda; neprenéhama ſe plaſhi, ino zelo vſtvarjenje mu je ſtrahovito. Dro ſhe takó mali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prihranil, ki ga tako vedno ſtrah ognja is ſladkiga ſpanja plaſhi! Kdor ſe pa v bratovſhnjo sapiſhe, ſe s smirnim ſerzam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se opoldne iz Dunaja na svoj grad v Šonbrun, se plašijo konji tako, da se prednja dva odtergata od zadnjih dveh |
| Divica Orleanska (1848): | Bog! Izabó. Se vam pošast oznani? Ste vi vojšaki? De! Plašuni ste! (Prerije trumo – divico zagledáje nazaj blagutne. ) |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Kaj? tudi tvojiga očeta je pijančvanje vmorilo”? ga plašno Mina pobara, ino silna groza jo sprejide. Dolgo ji Moric |
| Divica Orleanska (1848): | se približam, Ti moja si – . Sorelka. Moj dragi kralj! (se plašno in vedaželjno ozira. ) Dünoa, je res? Alj res Je Düšatel |
| Tine in Jerica (1852): | večerji so se starši resnobne kazali. Marička jih je le plašno pogledovala. Drugi dan ji še niso bili starši dobri. Pri |
| Mlinar in njegova hči (1867): | da nisi prav storil ter da svoj prestopek srčno obžaluj. (Plašno ga pogledavši. ) Ali ga od srca obžaluješ, Janko? Janko. Oh |
| Genovefa (1841): | saglédal, ſe je vſtraſhil; nasaj je ſtópil, po tém pa plaſhno sa plóſzhikam tapal, ſanta sagrabit, kteriga je viditi miſlil. Rézh |
| Genovefa (1841): | bilo blédo ko ſténa, in s ſvôjimi zhernimi ozhmi je plaſhno in ſtraſhno krog ſêbe glédal. Huda veſt ga je tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in perutnize vlezhejo sa ſábo vreteno, nit ſe na drugo plat na vreteno navija, kakor per domazhim; satorej ſe morajo toliko |
| Zoologija (1875): | plati. To plat imenujemo očesno plat, drugo pa trebušno. Očesna plat je zmerom rjava, druga pa bela. Ploča plava tako, da |
| Zoologija (1875): | zakrenem, da ima riba obe očesi na isti plati. To plat imenujemo očesno plat, drugo pa trebušno. Očesna plat je zmerom |
| Zoologija (1875): | riba obe očesi na isti plati. To plat imenujemo očesno plat, drugo pa trebušno. Očesna plat je zmerom rjava, druga pa |
| Zoologija (1875): | rjava, druga pa bela. Ploča plava tako, da je očesna plat gori obrnena, torej pri tej ribi hrbet in trebuh nista |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zdej podolgasto ponev s srovim maslam pomaži, šuko po obeh plateh s klinčki obloži, ktere z nitjo povežeš, deni jo v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | podolgama pa tanko zreži in te koščike tudi po obeh plateh rumenkasto zapeci. Škofov kruh. Zmešaj testo kakor per suharji (cvibaku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se opletki imenuje. Na kite na glavi pripne od obeh plati nad ušesi belo pečo, ki po herbtu visi, in jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žerjavco postavi, šuko nanj položi, ktero, ko se na eni plati zarumeni, oberni in s putram polivaj. Ko je skorej gotova |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pocinjeno kozo dobro s putram, povaljaj mesne kose po eni plati v pšenični moki in jih s to platjo na dno |
| Zoologija (1875): | glavo tako zakrenem, da ima riba obe očesi na isti plati. To plat imenujemo očesno plat, drugo pa trebušno. Očesna plat |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pregreshnoſte uzhy, katire bodo od enega porednega tovarshtva na uſſe platy zeplene. Jeſt szer moj Syn! sem rada sama bila, kader |
| Kratkozhasne uganke (1788): | 2. pak pojej, ter puſli odſdol go. na use 3. platy shteri, inu njeh bo >et, koker poprej, na use tri |
| Kratkozhasne uganke (1788): | shteri, inu njeh bo >et, koker poprej, na use tri platy 13. ,'oku uſami spet odſgor od usakega vog-la eno zhesbplo-prezh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſo pazh to pravo vgànili, vaſha Gnada; ta na vſe platy prov kashe , koker jo prevdarim. Shpaſs bo ta vęlki , inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na ſebe ne posabi: vſako ręzh sna on na obá platy obèrniti, kakôr njemu bol kashe. En tak mosh je bil |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | po eni plati v pšenični moki in jih s to platjo na dno in okrog na strani terdo pertisni. Perdeni malo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | povele tiga Narvikſhiga Bogá shene. O smęſhnjava tih od vſih platov tiga ſvęjta vkupej gredózhih ludy! kaj sa en ràslózhik tih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe po nji vosijo. De je shelesna zeſta s shelesnimi platami polaſhtana, bi snali ſhe nekteri miſliti. Ni takó, shelesna zeſta |
| Rudninoslovje (1867): | veliki, zlagajo se po kakej sliki i prilepljejo na bakréne platíce; potem se brusijo i ugladijo. Take podobe se imenujejo mozaike |
| Rudninoslovje (1867): | od vode. V zloženih zvrstéh dela kroglaste vrastke, zobčaste in platičaste posnemke, ali pa je gručava časi zrnastega časi stebelčastega zloga |
| Fizika (1869): | imajo še celo kovine tako različno vodivost, da n. pr. platina doprinaša enajstkrat in železo sedemkrat veči upor prevodu, kakor baker |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Löthrohr. Platte, ploša. Plattenförmig, ploščinat. Plaenerkalk, 128. Plastisch gl. bildsam. Platina, 62. Plavutaste noge, Ruderfüsse. Plavje, Treibholz. Plazna breccia Reibungsbreccie, 75. |
| Kemija (1869): | precej mehka je in jako raztezna. Kakor zlata, se tudi platine loti edini klor; raztopna je torej samo v kraljevej vodi |
| Kemija (1869): | iz nje izdelujejo celo posode za destilovanje. 1 lot izdelane platine ceni se na 9 gold. Na Ruskem so tudi novce |
| Fizika (1869): | zgori, med tem ko se drat iz neizmerno težko topljive plátine stopi v krogljice. Živost teh prikazni je odvisna od moči |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ren, Donava, Isar in Inn nosijo pičlo zlata. 38. Skupina platine. Tudi platina javi se samo čista, toda poredkoma kristalinsko, v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | železo, ki znaša po 5 do 11 procentov. Drugi spremljevalci platine, Iridium, Osmium, Paladium in Rodium, so platini jako podobne, žlahne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | platini jako podobne, žlahne kovine visoke specifične teže. Gostota čiste platine je 17 do 18, barva siva ko jeklo. Najpred so |
| Kemija (1869): | da se tali stoprv v največej vročini. Ta lastnost daje platini veliko vrednost za mnogo kemijsko orodje, na pr. za topilne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | procentov. Drugi spremljevalci platine, Iridium, Osmium, Paladium in Rodium, so platini jako podobne, žlahne kovine visoke specifične teže. Gostota čiste platine |
| Kemija (1869): | Glycerin, glicerin, 466. Glycocoll, glikokol, 477. Gnjiloba, Faulniss, 503. Goba platinska, Platinschwamm, 439. Gold, zlato, 438. Goldchlorid, zlati klorec, 438. Goldpurpur |
| Kemija (1869): | in pri 326° C. stoprv vre. Da-si tudi so platinske retorte jako drage, ena sama velja 30.000 — 50.000 gld., imajo |
| Kemija (1869): | fosfor okisimo s solitarno kislino in potem preostalo vodo v platinskej posodi z veliko vročino izženemo, dobimo neko steklasto tvar, namreč |
| Kemija (1869): | razen hlapnih tvari, nič, trdnega v sebi, vzparjena na čistej platinskej pločici ali na čistem steklu ne pusti za sebó niti |
| Kemija (1869): | hramov; no ker je preveč vodena, mora se destilovati v platinskih posodah. Vodene pare uhajajo, v retorti pa ostane zgoščena kislina |
| Kuharske Bukve (1799): | v' pozineno plehato ſklędo, notri rastavi po verſti nadęvane jajzhne platíſha, poſtavi na trinog nad sherjavzo, de ſe enmalo sapezhe |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędo tę tri koſze, to je ſpodne zheluſti, inu dva platíſha od zhepíne. — Potle saſadi vilze na vidermaſhi ali verh herbta |
| Kuharske Bukve (1799): | dobri. 287. Peterſhílova ſalata. Oſtershi peterſhílove koreníne, preręshi na dva platiſha, jeh ſkuhaj v' meſni shupi, ohladi, inu sabęli s' ojlam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kakor kitajske hieroglife (skrivnopisarijo), akoravno se vračitvo s slovenskimi peticami plati; in akoravno je v lekoslovju ojstro ukazano: signatura se ima |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in zmivati. V ta namen služi morska goba, ali mehka platnena cunja, ki se v mlačno tekočino pomoči, na oči položi |
| Kemija (1869): | manj trajno prevlečena. Na tej lastnosti se tudi osniva barvanje platnenih in pamučnih tkanin (primeri §. 94). Drva, ki so nam |
| Zoologija (1875): | trebuhu pomarančast, pred nevihtami je nemiren in rije po blatu; platnica (Abramis) je jako navadna po naših vodah in ima dobro |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | s’ njoj, okolj veſi na ſprehôd. Ravno je Shofka koſ platna polivala, ki ga je po simi, kedar ſo dolge nozhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zenejſhi predajajo, in tako nam dobizhke, ktere ſmo kedaj is platna imeli, prevsamejo. To samorejo s ſvojim kolovratam, kteri ima pred |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | od nog do glave novo obleči, ino jim perta alj platna za srajce ino pertiče razdeliti. |
| Robinson mlajši (1849): | reči se je moral postarati. Mesto sita je vzel tenkega platna — pertu, kterega je bil obilo na korablji našel, ino kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Čez mizo je bila bela rijuha pogernjena, sošita iz ogerskega platna. Darovali so jo moji materi rajna teta, ktera so vsako |
| Kemija (1869): | plaščarjev (Mantelthiere). Beljeni pamuk ali bombaž, predivo, konopnina in iz platna narejeni papir so skoro čista moševina, ki se ne topi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe uzhiti na-nje preſti. Snano nam je, de Zhehi lepſhi platno delajo, ko mi, pa ga vunder zenejſhi predajajo, in tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koshizo, is ktere ſe dajo mozhne verví, in ſhe ſùkno, platno in popir délati ; zhervi pa in njih blato ſo nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kemikarca je bila; kakor tudi tista, ki si je perva platno vbelila, ali svoje oblačila z lugam sprala. Od vsih posvetnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vreteno berneče, Nabira v omare, očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko sneg, Sijanja pridružiti blagu ne mudi, Se vedno trudi |
| Oče naš (1854): | je še zgorej,“ je rekla Rozalia, „z nama je še platno cofala za ranjene vojake. “ „Povejta tudi svojim staršem, da gremo |
| Oče naš (1885): | Renarta je še zgoraj,“ je rekla Rozalija, nama je še platno pukala za ranjene vojake. “ „Povejte tudi svojim starišem, da gremo |
| Gozdovnik (1898): | šotor na griču, ki je tabor gospodaril, drogove zabijaje in platno čreznje razvijaje. Ko je bil šotor dogotovljen, odsede tudi jezdec |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | megla, ſhivino ne sunej paſti, je ſkodlivo. Tekozha voda sa platnu bellet je bolſhi, Vol, al Pir sa zelu Lętu skuhat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ozhe Miha hodila na Hravaſhko, kupzhovala s preſhizhimi, vinam in platnam, sraven dober kup v oſhtarijah shivela. Vezhidel Vodnikov je posno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je narbolj v isdovbljenim terſti na obeh konzéh s tanjkim platnam savesaniga poſlati. To ſe ſmé pa le posno v jeſen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od goſpoda Benjamina Pihlerja, poſeſtnika v Ljubljani in kupza s platnam, sa ktero dobroto daj Bog ſrezho goſpodu, de bi jim |
| Fizika (1869): | če se črno platno čez-nj pogrne, kakor pa pod belim platnom; prst na njivi se tem bolj ogreje od solnca, čem |
| Gozdovnik (1898): | potnem stolcu, kteri je zložen tvoril palico za šetnjo, pred platnom po deskah razpetim, ki je poravnan tudi malo prostora zajemal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhi saſlushek bota njih netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte |
| Zoologija (1875): | Grahar (Bruchus pisi). Trtin (Rynchites betuleti) je 5 mm. dolg, plav ali zlatozelenkast in svetel; škoduje vinski trti, ker vrta v |
| Zoologija (1875): | dohaja meseca aprila, a septembra zopet odhaja; taščica (L. rubecula); plava taščica (L. suecica); pogorelček ali rudečerepka, (L. phoenicurus); šmarnica ali |
| Kemija (1869): | mnogo cukrene vode piti. Bakrove spojine so večidel zelene ali plave barve. Ako čisto in svetlo železo, n. pr. noževo rez |
| Kemija (1869): | krepko porumeni. S kisili se dadó iz anilina izvajati najkrasniše plave, vijolčaste in rdeče barve, ki so v novejšem času izpodrinile |
| Kemija (1869): | Naredi se, ako baker raztopiš v razgretej žveplenej kislini. Iz plavega vitrijola izdelujejo se mnoge druge bakrove spojine, potrebuje se pri |
| Kemija (1869): | bakrov okis, CuO.CO2, postane v podobi plavozelenkaste oborine, ako raztopini plavega vitrijola pridamo oglenčevokislega natrona. Rabi se za barvo. Ta spojina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | milj dalječ; — vidi se sicer neka okrogla, nekoliko gerbasta, od plaviga neba obméjana planjava. Že tó nam pravi, de zemlja mora |
| Blagomir puščavnik (1853): | zverne. ” „Zdaj vstane hrup med ljudstvom. Černi je padel, Sinji (plavi) je zmagal, tako so vpili, da se skor trombe in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | z ojstro vodo, v kteri je raztopljen razjedljivi kupreni ali plavi vitrijol itd. Snažnost nastelje je pa perva pogodba. Zdrave živinčeta |
| Maria Stuart (1861): | med poslednjimi besedami ni oči obernila. ) Dovolite, lord! (Sname mu plavi trak in ga obesi Bellievru krog vratu. ) S to diko |
| Kemija (1869): | okis, CuO.SO3, s 5 ekv. kristalne vode, imenuje se navadno plavi vitrijol ali bakreni vitrijol in je ena najlepših soli. Naredi |
| Kemija (1869): | kafejin, 477. Calcium, kalcijum, 413. Cement, cement, 415. Campecheholz, kampeševina, plavi les, 486. Casein, sirnina, 495. Caesium, cézijum 345. Cedilo, Filter |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Arsenikeisen, 52. ,, meteorsko, Meteoreisen, 51. ,, čisto, Gediegen Eisen, 51. Železovec, plavi, Eisenblau, 52. ,, zeleni, Grüneisenstein, 52. ,, črni, Schwarzeisenstein, 53. ,, premogovi, Kohleneisenstein |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | is ſvetlih shlahnih kamenzov vdélana — pet je bilo ſivih alj plavih safirov, jaſnih ko ribje oko, v' ſredi pa diamant, romeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zbujena Že vsa prerojena, Veselje oznan'; Iz rožic rumenih, Iz plavih, zelenih 'ma venec nabran. Že ptičice v zborih, V zelenih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vsih enaciga kroja. Vidiš okroglolične rudeče dekleta z bistrimi, večidel plavimi očmi, in ko na smeh postavijo usta, se jim vidijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | izpod leda puka pičel mah za hrano. — Kirgiz gleda v plavo vedno jasno nebo — Čukče v merklo devet mescov dolgo noč |
| Robinson mlajši (1849): | vor! Oča. Ravno to je tude Robinsonu na misli prišlo. Plav, si je mislil, se da naj hitreje narediti. Ljubor. Kaj |
| Robinson mlajši (1849): | vem, kar bi bil učinil. Oča. A kaj? povej! Dragotin. Plav — plit — vor! Oča. Ravno to je tude Robinsonu na misli |
| Robinson mlajši (1849): | mislil, se da naj hitreje narediti. Ljubor. Kaj je to plav? Dragotin. Je versta — red vkup zvezanih berven — rilov, na kterih |
| Robinson mlajši (1849): | ino kakor na ladji plaviti da. Oča. Dobro praviš! takovo plav je hotel Robinson napraviti, da bi se na nji k |
| Zoologija (1875): | vlečno sluz zaprte zračne mehurce ter si tako napravi penasto plav, na kateri viseč plava. Tudi se cedi iz njega vijoličast |
| Gozdovnik (1898): | sili Fabij. »Stoj, otrok moj. Poprej imamo izvesti vodila previdnosti. Plav, tolikanj nam koristen, bomo reki prepustili, raztrgavši ga, da Indijani |
| Gozdovnik (1898): | tovariši se spravijo na delo. Debla, iz kterih je bil plav sestavljen, uzamejo narazen ter spustijo po reki. Takisto naredé z |
| Fizika (1869): | človeka v vodi z enim prstom prizdigniti in premikati. Za plavajoča telesa, ki so le nekoliko potopljena v kapljine, velja sledeči |
| Botanika (1875): | navadno po dva pod rogovilami; jagodata haluga (Sargassum), ki prosto plavajoča pokriva velika morja daleč proč od suhe zemlje več tisoč |
| Botanika (1875): | po stoječih vodah na Lonjskem polju na Hrvaškem in drugod plavajoča rastlina rašec (Trapa natans), od ktere pridejo bodičasti povodni orehi |
| Botanika (1875): | in lahkega trosja plesenjskega ne manjka nikjer, temveč je ga, plavajočega pa zraku, povsod dovolj. Ako pride na kakošno organsko telo |
| Zoologija (1875): | kakor so namreč namenjeni za prijemanje, tekanje, skakanje, grebenje ali plavanje, in dostikrat so prednji udje drugače ustvarjeni nego zadnji. Noga |
| Robinson mlajši (1849): | je preveč daleko bilo; ino kaj bi le tude v plavanji bila mogla od nesti? Dragotin. Jaz vem, kar bi bil |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tačas plavje pripomoglo delati premog, kakor še dandanes veliko lesa plava po rekah. Vendar nas drevesa v premogovih jamah v St. |
| Zoologija (1875): | trebušno. Očesna plat je zmerom rjava, druga pa bela. Ploča plava tako, da je očesna plat gori obrnena, torej pri tej |
| Genovefa (1841): | ſvítlo, jaſno in bélo! Vſe drevéſa in germovja v belôti plavajo, kakor de bi bile s zvetjem poſute. Gléj, kako je |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | vre iz nje? Kdo ima v oblasti oblake, ki prosto plavajo na nebu in vse rastline s hladnimi kapljicami okrepčajo? Kdo |
| Robinson mlajši (1849): | mnogo času trebalo. Da bi pak tam jeden pak drugi plaval, se mu ni zdelo, kajti da je preveč daleko bilo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | noč, vse je bilo tiho; bila sta v velicem mestu, plavala sta sem ter tje po nekih ozkih ulicah, kjer so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakoršne so le samo na Laškem. Polna zlata luna je plavala na temnem nebu in blede svoje žarke lila čez ne |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bode tudi njen mož, ali boste tudi njeni hčeri memo plavale? O ne! od zgoraj jo kličejo in za njo zdihujejo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | se zibale podobe po zraku. Mislila je, da nektere pozna, plavale so proti temnemu zagrinjalu in ondi so zginile. Ali bode |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | rovov skakali, kakor bi-jih škratel nesel, in v gostih tropah plavali prek derečih rek, kakor ste Sava in Drava. Sablje so |
| Razne dela (1870): | volji šlo? On odgovor sliši ta-le: "Skusbe naše niso male, Plavali smo mnogo let, Prehodili ves ta svet Smo zlató in |
| Žalost in veselje (1870): | vedno nestanovitno in mnogokrat goljufa zaupnega mornarja. Obé ladiji ste plavali mirno po morji in mornarji so uganjali razne šale na |
| Bolna ljubezen (1874): | vrhove? Nebo je bilo rumeno kot zlato, mali oblački so plavali semtertja in že se je prikazal med njimi mesečni bledi |
| Valovi življenja (1877): | posušile vode po nji. Tedaj ste pa vi, signore Battista, plavali kakor razcveten lotos po mladih valovih komaj ustvarjenega Amazona in |
| Moja hoja na Triglav (1897): | Triglava, slikovito opisoval pot tako, da smo v duhu kar plavali po čereh, ki so nam blestele iz daljave, in trdil |
| Trojka (1897): | žive boje, ki jih oživlja solnčna svetloba. Rdečkasti oblački so plavali po modrem nebu, listje na drevju je tajno šumelo, in |
| Vinjete (1899): | Bukićeve. Platane so šumele in kakor iz dragocenih vaz so plavali opojni duhovi iz kelihov tisočerih rož ... Nekdaj, v tistih lepih |
| Vinjete (1899): | srebrnih sandalah, temne rože v rokàh ... Polnili so sobo in plavali nad njim, prihajali so bliže in ga božali po licih |
| Ferdinand (1884): | za to. Strašno zločinstvo, ki ga je mučilo po dnevi, plavalo mu je tudi v sanjah pred očmi. Čestokrat je govoril |
| Sacrum promptuarium (1695): | kulikajn zhaſsa je tiga? aku ſe je pobila? aku ſna plavat? aku uoda je merſla. &c. Ali liſiza je dialla, nej |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' koſso ſo travo poresali, inu dokler ſruta nej ſnala plavat je bila utonila, inu dolge zhaſsa je s' roko kaſsala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ubila. Prislovice . ^tajan^kili §loTeiicov. Težko je proti vodi plavati. — Dolgi lasi, kratka pamet. — Ti bi rad, de bi bil |
| Botanika (1875): | pobarvali. Tudi se vidijo okrogle kapljice mastnega ali hlapnega olja plavati v staničnem soku mnogih rastlinskih delov in mnogokrat je sok |
| Oče naš (1885): | kraja priplezal. Dobro znam na goré hoditi, še bolje pa plavati in skakati, in goro bi rad videl, na ktero bi |
| Zoologija (1875): | ujede in golobi; k mahovcem pa: kure, brzoteki, močvirniki in plavci. Prvi razred: Pevci; Oscines. Pevci so majhni ptiči imajoči kratek |
| Robinson mlajši (1849): | je ladjica v nekaj tako močno térčila da sta oba plavca ze sédel spadla. V hipu je tude ladjička obstala, ino |
| Gozdovnik (1898): | je vzdigala lučica, vekšajoča se od hipa do hipa ter plavnemu otoku se bližajoča. »Napravili so zažigalko, vedoči, da vsekako jo |
| Gozdovnik (1898): | kakor zrcalo. Niti en trst, ki je prej obdajal ta plavni otok, niti ena korenina, ki so ga držale, se zdaj |
| Gozdovnik (1898): | Mesec se vzdiga višje ter obliva s svojo mrlečo svetlobo plavni otok. Z dreves je moral vsakdo te podobe imeti za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | debla posamno do Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo (zvezana plavica ali „zvezani flos”), ali jih pa pred v deske in |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhi, smani, de bodo plęvize. Kader ſir dęlah, permęſhaj teh plęviz med ſir, bo imel |
| Kuharske Bukve (1799): | oshętiga sraven dęne, tudi ſol, ſhtupa, ſtolzheni nagelshbizi, inu majeronove plevize. Is tiga ſe klobaſe v' debęle maſtne goveje zheva nadęlajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | let sem obilo priložnosti imel življenje naših pridnih in marljivih plavičarjev ali flosarjev (kakor se sami zovejo) od vseh strani spoznavati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še druge okolišine storé, da se sčasoma zaplodé lastne plemena. Plavičarji ali flosarji. Od svojih mladih let sem obilo priložnosti imel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | flose nositi. Od bolj gornih krajev debla posamno do Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo (zvezana plavica ali „zvezani flos”), ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po Savini gazijo in plavijo les, ki se semtertje v brege zapikuje, in nič jim |
| Robinson mlajši (1849): | bi ladjico, kamor bi hotela, varneje rudati mogla. Plavila sta se poleg meli — produ s to nadéjo, da jo |
| Robinson mlajši (1849): | kolikor sta le mogla se uperše, sta se na ravnost plavila k ostrovu, ko jima je nine celi pred očmi bil |
| Robinson mlajši (1849): | po južni strani k ostrovu, ko sta se k njemu plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na ostrovu |
| Robinson mlajši (1849): | napraviti, da bi se na nji k temu velikemu korablju plaviti, ino iž njega mnogo reči, kolikor bo le možno odnesti |
| Robinson mlajši (1849): | berven — rilov, na kterih se stati, ino kakor na ladji plaviti da. Oča. Dobro praviš! takovo plav je hotel Robinson napraviti |
| Robinson mlajši (1849): | zagubljene ljudi drugoč nalezti, ino se ž njimi v Evropo plaviti mogel! Pak možno ni bilo; ino tako druga nič ni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Tudi menijo, da je tudi tačas plavje pripomoglo delati premog, kakor še dandanes veliko lesa plava po |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Plaenerkalk, 128. Plastisch gl. bildsam. Platina, 62. Plavutaste noge, Ruderfüsse. Plavje, Treibholz. Plazna breccia Reibungsbreccie, 75. Ploša, Platte. Ploščinat, plattenförmig. Plovec |
| Tine in Jerica (1852): | če moreš. Tine (dečku. ) Pa kakšne so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena z belo liso. Tine. (Paljčarju. ) Ako ti |
| Zoologija (1875): | se pa preseli v Afriko. Južnoevropski legat (Merops apiaster) je plavkasto zelen, na grlu rumen. Vodomec (Alcedo ispida) ima debelo glavo |
| Zoologija (1875): | Alcedo ispida) ima debelo glavo in dolg robat kljun, lepo plavkasto zeleno perje, spodaj je rjast. Lovi si vodne žuželke in |
| Kemija (1869): | tragantova guma, 482. Traubenzucker, grozdni slador 485. Trden, fest. Treibherd, plavnik. Triáthylamin, trojni etilov amin, 478. Trohneti, verwittern. Tropfstein, kapnik. Tuha |
| Zoologija (1875): | pri glavi, vidimo: tipalnice, pipalke, čeljusti, sisalca, potem krila, noge, plavute in raznovrstna bodala. In vsi ti deli kažejo toliko spremembo |
| Zoologija (1875): | vdrte so v kožo, ki je sluzava in jako opolzla. Plavute so jako majhne in nikdar v popolnem številu. Rečna jegulja |
| Zoologija (1875): | trebuha. Okoli ust nemajo brkov in prva šibica v hrbtni plavuti nij trnasta. Belice so najslabše ribe, plehko meso je polno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ploša. Plattenförmig, ploščinat. Plaenerkalk, 128. Plastisch gl. bildsam. Platina, 62. Plavutaste noge, Ruderfüsse. Plavje, Treibholz. Plazna breccia Reibungsbreccie, 75. Ploša, Platte |
| Kemija (1869): | kalijev, Kalihydrat, 404. Hirschhorngeist, 510. Hlap, Dunst. Hlapen, fluchtig. Hochofen, plavež. Hollenstein, hudičev ali peklenski kamen, 437. Holzessig, lesni ocet, 510. |
| Kemija (1869): | kislec. Razkišeno železo se raztopi ter se zbira na dnu plaveža e, od koder se o pravem času odtoči. V tem |
| Kemija (1869): | plavež, pod. 54. Predno se delo začne, napolni se dno plaveža z drvi in z ogljem, ki se potem zažgé; da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Veliko človekov in živine so že podsuli in en strašni plaz 1. dan Svečana je okoli 2000 smrek z koreninami vred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Iz Švajca se bere, da se je unidan odtergal plaz z neke gore in zasul memogredočega kmeta; k sreči je |
| Viljem Tell (1862): | Valter. To so snežniki, ki po noči tako Grmé in plaze nam pošiljajo. Tell. To je, in davno bi že plazi |
| Viljem Tell (1862): | plaze nam pošiljajo. Tell. To je, in davno bi že plazi bili Zasuli trg Altorf pod svojo težo, Ko bi tam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | boljši zaslužke imel. (Dalje sledi. ) Urno, kaj je noviga? (Sneženi plazovi) zopet letas na Tirolskim hudo razgrajajo. Veliko človekov in živine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še tako ima le malo rodovitnega zemljišča in prostora. Hudi plazovi pozimi, tesnoba doline, ktero popolnoma malokdaj solnce ogreva, in pogoste |
| Zlatorog (1886): | Vmičejo jo se kljúkastim pritlíkam, Koje, v rebra skálnata zarite, Plazom, vihram vpírajo krepkó se, Tam, kjer prôsto se razglèd odpíra |
| Botanika (1875): | sem ter tje zvito, pregnjeno, pripognjeno, viseče, na tleh ležeče, plazeče, iz pritlik korenine poganjajoče. Po svojej legi je deblo nadzemeljsko |
| Gozdovnik (1898): | s težkim železnim tolkačem. Še le čez dlje časa začujejo plazeče stopinje, gredoče po dvorišču, in čmerni glas jih upraša: »Kdo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Plastisch gl. bildsam. Platina, 62. Plavutaste noge, Ruderfüsse. Plavje, Treibholz. Plazna breccia Reibungsbreccie, 75. Ploša, Platte. Ploščinat, plattenförmig. Plovec, Bimsstein, 45. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vinograde in polje, pred seboj ženejo strah, za njim se plazi ječanje in vek. Copernice. Kdo pa dela točo? Kdo plede |
| Gozdovnik (1898): | ga bo dobiti. « Kučilo stopi vun na dvorišče, ter se plazi okolu poslopja. Ena soba je bila vsa razsvetljena. Na drugi |
| Zoologija (1875): | ali srčasti, posuti so grbicami in bodicami, kojimi se počasi plazijo po dnu morja. Na spodnji strani so usta, a v |
| Žalost in veselje (1870): | mu ni prišlo sedaj na mar. Po kolenih se je plazil proti omenjenemu kraju in se varno bližal prežečej zveri. Ta |
| Antonio Gleđević (1873): | s čolnom zavil v postajo, mladega plemenitaša, ki se je plazil iz mesta. Proti Gružu gre, sem dejal, proti Gružu, ali |
| Moj sin! (1880): | takisto bos, s sklonjenim truplom in z globoko ležečimi očmi plazil se okrog, se je moral smiliti vsakemu. In smilil se |
| Brata (1888): | ko vedo vsi, kakšen hinavec si bil; kako si se plazil in do brikal, dokler te niso dali v mesto … In |
| Gostačeva hči (1891): | in razšiban, vleče se nizko proti tlom, da se bode plazil kar ob slemenu Korenove hiše, — menijo plašeči se kosci. Za |
| Lisjakova hči (1892): | mogel hoditi pokonci in se je le po vseh štirih plazil dalje. Križem je gledal, lase je imel dolge in zmršene |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | je dobil vsak svoje povelje, beg sam se je pa plazil po trebuhu do naznačenega mesta. Nakrat obstane. Nekaj se zaziblje |
| Vinjete (1899): | se spojila z drugimi v tenek curek, ki se je plazil v ostrih ovinkih po vlažni steni navzdol. V peči je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mi shivalmi na semlji! Po trebuhu ſe boſh plasila, ino vſe ſvoje shive dni prah jedla! Nekdo shéninih mlajſhev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | čuda, če se je reka pri navadnem stanu komaj dalje plazila, in če so povodnji močvirje spreminjevale v široko in dolgo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | najde. Šli smo tedaj vsi, in ko se malo čase plazimo po bregu, se izmakne snežnata plahta, in mi odnese ženo |
| Gozdovnik (1898): | pred njim. Sklene toraj konja privezati, ter natihoma dalje se plaziti. Zdajci zagleda svetlobo. Prihajala je od ognja pri nočišču, ki |
| Zoologija (1875): | živalski snovi nadeli so ime sarkoda, ki je isto kar plasma ali protoplasma pri rastlinah, namreč prvotna tvarina. Neka posebnost vseh |
| Zoologija (1875): | celice v podobi malih grudic neke belakovinaste tvarine, ki se plasma, tudi protoplasma ali sarkoda zove. Više organizovane celice so ovite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſéme odlozhiſh, odberi. Glej, de ne bo nizh ſnetja, nizh plashe v njemu, de bo bilka mozhna, klaſje lepó in polno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Na njivo, ki je sa ſétev perpravljena, in od vſe plashe ozhiſtena in na novo pognojéna, je treba manj sernja vrezhi |
| Gozdovnik (1898): | pred njim kakor bebasta ovca. « Komanč odvije laso s svojih pleč, pritrdi konec za sedlo ter ga z desnico zvrtini v |
| Divica Orleanska (1848): | polju orleanskim našel, Na kteriga je jutrodan namenjen; S tim pleča mi oberne hrohotaje. Karol. Se v parlamentu mojimu pravice Beseda |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | podobo. V razmršene lase so si nataknili ptičjih peres, čez pleča pa so ogrnili pasjo kožo ali volneno plahto. Skoro brez |
| Genovefa (1841): | vùn na ſvítlo! ” Genovefa je priſhla v ovzhji koshi savíta, plézha ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa |
| Gozdovnik (1898): | govornikove glave tako obilno in gosto lasovje, padajoče dolu po plečih, da je to ime povsem opravičevalo. Po kratkem posvetovanju odložé |
| Kuharske Bukve (1799): | dobro raſtepenih. Vſe dobro męſhaj eno uro, vlì na en pleh inu obod katira ſta pomasana, pozukraj, inu pezi pozhaſi v' |
| Kuharske Bukve (1799): | perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh inu obod s' putram, nalì kuhanje notri, pozhaſi pezi v' |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jajci, obloži jih s podolgama zrezanimi mandelni, deni jih na pleh ter jih rumeno zapeci. Ko jih iz peči vzameš, jih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | olupkov in pol funta lepe moke. Zdej položi to v pleh, deni vkuhaniga grozdiča ali kaciga druziga ,vkuhanja na verh, iz |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z dvema jajcama testo napravi. Iz tega prestice naredi, na pleh položi, z jajci pomaži, z debelo stolčenim cukram potresi in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | stolčeniga cukra da, cukreniga snega pa ne. Višnjeva torta. Obloži pleh z dobro narejenim in do debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo lupka od lemon. Sturi obod is teſta, okoli pleha, vlì kuhanje notri, ga pezi pozhaſi. 98. Kuhanje od kútn |
| Kuharske Bukve (1799): | ponvo ſi puſti narediti od kovazha en pokrov is shelęsniga pleha s' pervihanim robam. Kader ozheſh meſo pezhi, pezkęnko ali prato |
| Kuharske Bukve (1799): | ſnęg na torte narediti. 129. Od obodov ali obrozhov is pleha sa Torte. 130. Zherna kruhna torta is zhokolade. 131. Ajdovnikova |
| Kuharske Bukve (1799): | 129. Od obodov ali obrozhov is pleha sa torte. Ti obodi ſo dobri sa vſe torte, inu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Krafelce potem z jajci, mandelni in cukram pomaži in na plehu pa ne prehitro speci. Testo, ki se ne nadeva, mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | per ˛Shémpétru (Schrottenthurn) v kapélizi na levi ſtrani viſi velik pleháſt korz; — pod njim na zherni tablizi je tá napiſ : V |
| Zoologija (1875): | šibica v hrbtni plavuti nij trnasta. Belice so najslabše ribe, plehko meso je polno koščic, rabijo se za vado, pokladajo se |
| Kuharske Bukve (1799): | oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mecnov turšice. Eden suče koló, drugi pa méče strôke v plehasto cev (tráhtar), kjer jih grebenasto vertílo nanaglama zagrabi, de osmukani |
| Kuharske Bukve (1799): | smęſhaj ſhe s' vezh ſmętane; inu jo deni v' pozineno plehato ſklędo, notri rastavi po verſti nadęvane jajzhne platíſha, poſtavi na |
| Kuharske Bukve (1799): | potreſi męſhanje, vkup svì, deni ga naokroglo savitiga v' eno plehato s' rakovim putram pomasano ſklędo, deni okoli obod, polì s' |
| Kuharske Bukve (1799): | de vkup nepade. Pa ſe sna tudi na plęhi med plehovim obodam narediti; vſelej ſe po verhi dęnejo majheni koſzheki ſroviga |
| Kuharske Bukve (1799): | ſemterkje poloshi drobtíne putra, potreſi s' ribanim kruham, obdeni s' plehovim obodam, pokri s' pleham, deni sgoraj inu ſpodaj sherjavza, lepo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Proſenzu , kader Meſsez doli jemle, poſękati. Shivino, katęra ni sa pleme, prezh dati, kojnam graſzhno, inu grahovo bres tadla spravleno ſla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je Sultan Selim nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske vere in turkomanskiga plemena za skrivniga dvorskiga ključarja imel, kterimu je vodstvo černih skoplencov |
| Pozhétki gramatike (1811): | Zheterta Stava. Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako imenujemo sa to |
| Pozhétki gramatike (1811): | aux Reines, nameſt à les Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo iskali korúnovo pleme prihraniti, ako nam še tih vjíma ne vzame. Te odbrane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razločkom, da na Štajarskem se je napravilo pozneje lepo lastno pleme, ker zrak, piča, voda in še druge okolišine storé, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iz Ogerskega bivolov, ki so edini bili v razstavi. Ogersko pleme pa se po tej živini, ki je bila v razstavi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | herefordsko s plošnjatimi in kratkimi rogovi. Za tem pride aldernejsko pleme in plemena iz otokov, ki slovijo zavolj obilnega mleka in |
| Zoologija (1875): | Pleme najezdnikov (Ichneumonidae). Njihove ličinke zajedajo druge žuželke, zlasti gosenice in |
| Zoologija (1875): | upotrebljavajo za lov na ribe in želve. *) c . Golotrbe; Apodes. Pleme jegulj ali ogorov (Muraenoidei) odlikuje se s kačastim telesom, prav |
| Zoologija (1875): | navadna po naših vodah in ima dobro meso. V to pleme spadajo tudi belice (Leuciscus), tako imenovane zarad srebrnasto belega trebuha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén ohrovta, pozne rudeče retkve, in pa pertljičniga fižola nar rodovitnišiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naši zemlji čez 50,000 živaljskih in čez 100,000 rastljinskih različnih plemen, je že rečeno bilo. Cvet in venec vsiga stvarjenja pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in se po svoje ne veselilo. Učeni poznajo čez 200 plemen živalic, kterih nobene ni z prostimi očmi viditi ; take živalice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je pokazala 224 plemen večidel zlo žlahnih jabelk in 133 plemen tacih hrušk. Koliko lepih češinj, sliv in druzega lepega in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zdaj. Razstava v Ljubljani v letu 1847 je pokazala 224 plemen večidel zlo žlahnih jabelk in 133 plemen tacih hrušk. Koliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | razširile naprej po svetu. Rimci so jih poznali le 29 plemen, in tisto drobno rudeče jabelko, ki se še dandanašnji Api |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz Numidije, Sirije in Gerškega. Plini jih je poznal 34 plemen. Tiste prijetno-dišeče hruške, ki se bergamote imenujejo, so prišle še |
| Botanika (1875): | rastlinske podobe in da bi zadobil le površnji pregled rastlinskih plemen. V sledečem ne bomo toliko popisovali rastline, ampak večidel le |
| Zoologija (1875): | napravljajo gnjezda. Mnogobrojne vrste tega razreda razstavljene so v več plemen. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | I. Od murv, ter 1. od murv ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh shido perdelati, moraſh shidne zherve imeti in jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | toliko potrebujeſh okoli 10 zentov perja. Murv pa je vezh plemenov; ſo murve zherne (ki imajo zhern ſad), bele (ki imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki imajo bel ſad) in tudi bélih murv je vezh plemenov. Ko ſo ti shlahtni zhervi pervizh is Kine v Europo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bo v „Novicah” vselej naznanje dal, koliko dreves in kakšniga plemena bo môgla kmetijska družba vsako leto prodati. — Potem so prišli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bodo drevesa ali druge zeliša, so nektere možkiga, nektere ženskiga plemena, in vse rastljine ženskiga plemena morajo rodovitnost od možkiga, plemena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ohrovta, pozne rudeče retkve, in pa pertljičniga fižola nar rodovitnišiga pleména. — Gosp. P. Hudovernik so s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poslali v razstavo 2 plemeni za kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pripravna zemlja za mnogoverstni sad, — da se gleda na koristniši plémena, na način izreje: ali naj so velike drevesa ali pertljikovci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | plošnjatimi in kratkimi rogovi. Za tem pride aldernejsko pleme in plemena iz otokov, ki slovijo zavolj obilnega mleka in so kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | živina memo lenih in počasnih Durhamcev in Herefordcev. Omenimo še plemena kerriškega, ki je večidel černo in celó brez rogov; lepe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | same krave dobé na leto cent sirovega masla (putra). Tudi plemena mircodoli ns ke, pincgavske in iz dolin zgornjega In a |
| Čas je zlato (1864): | »Dajte tukej Lenčetu mladega psa angličanskega plemena« reče kraljevič, »naj ga bo vadil! Imejte skerb za mladenča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Krakovim , lepih jesenskih breskev; Anton Posnik, vertnár na Poljanah, dve pleméni fižola; Lenka Tomcova iz Krakoviga pa nekaj cíbar. (Konec sledí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Gosp. P. Hudovernik so s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo v pervi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nar rodovitnišiga pleména. — Gosp. P. Hudovernik so s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljubljani. (Dalje. ) Gosp. Dr. Orel so poslali v razstavo 2 plemeni za kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prinese! En dan v parižki razstavi. (Konec. ) Pervo za durhamskim plemenom je na Angležkem herefordsko s plošnjatimi in kratkimi rogovi. Za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Leta bolezin obstoji v vgnjidah na spolovilih, in se po plemenu naleze. |
| Kemija (1869): | odlikujeta po trdoti, svetlosti in netopnosti, ter se zato prištevata najplemenitišim dragim kamenom. Izredno trdi ste tudi rudnini korund in smirek |
| Zoologija (1875): | Med osmotračniki je najbolj zanimiva rudeča plemenita korala (Corallium rubrum), podoba 222, ki, izdelana v raznovrstne lepoče |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | domisliti, da bi bil to gospodo uže kdaj kje videl. »Plemenita gospa, gotovo se motite v meni,« reče zdravnik čudeč se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Andrija (Andrej) Kačić v Gospodu zaspal. Andrija Kačić je potomec plemenite rodovine Kačić-eve in rodú onih knezov Kačićev, kteri so nekdaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | snovati vzvišene ideje in idejale, navdušuje se za velike in plemenite težnje. |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | z ostalimi vojščaki v hišo. Bil je visoke rasti in plemenitega obnašanja. Prijazno je pozdravil Remigija in mu velil spremiti ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v djanji eno ali drugo vejo kmetijstva obdelujejo, večkrat clo plemenitiga stanu, so se bili v Gradcu snidili; mende kar svet |
| Valenštajn (1866): | Nikar ne čini! O nikar ne čini! Čist je še plemeniti tvoj obraz, Nesrečno nej ga še dejanije Oskrúnilo, oskrunilo je |
| Zlatorog (1886): | In prijázna bolj še biti znam, »Ker gospódje to so plemeníti, »Žensko ljúbav znajo pridobíti, »Bolj kot on, ki danes in |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ko je bil stari kralj raz prestola pahnjen, in mnogo plemenítih družín v nar veči revšino bilo zakopanih, je unkraj Rena |
| Ferdinand (1884): | je vse občudovalo, seznanile so ga pa z mnogimi ljudmi, plemenitimi in prostimi. Kmali ni bilo družbe, kjer bi ga ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mati s slovesnim glasom, ”plemenito imé, imeniten stan, bogastva in posvetnih prednosti, pa nekaj sem |
| Valenštajn (1866): | gospód, Najprvi mogotec i velikáš, Prej le máli bil je plemenitáš; Pa ker je vojaškej se boginji zavézal, Zató do višáve |
| Gozdovnik (1898): | in grof Arečiza ustane od tal, na kterih je ležal. Plemenitaš Medijanski je bil bled. Lica so mu bila upala, da |
| Kranjska nevesta (1864): | se ni koj bati kazni, zató je še dalje zasmehoval plemenitaša: „Plemenita gospoda, ali vesta kaj novic o vojski? Kakor se |
| Kranjska nevesta (1864): | moji veri! Vi ste predrzni. Kaj, Vidoslava, hči najmogočnišega kranjskega plemenitaša, se bo zaročila z vašim sinovcem! Kaj tacega še pa |
| Kranjska nevesta (1864): | visoke rasti, ponosne obnaše, temnega, nemirnega pogleda, popoln izraz beneškega plemenitaša v najboljših letih. Star možiček mu stopi nasproti, priklanjajo se |
| Slovenske večernice (1865): | mogla nadjati. Dušan je mislil, da mu bosta iskreno vdana plemenitaša, da bosta podpora njegove moči, da bosta njemu in njegovemu |
| Antonio Gleđević (1873): | je vzel konec zime. Vseslavni senat je bil odločil mladega plemenitaša, da se je udeležil poslanstva v Stambul, katero je neslo |
| Antonio Gleđević (1873): | v varstvo stari Palmota. Z ostro besedo je pograjal nesramnega plemenitaša, kateri si je tako oskrunil slavno očetovo ime, da se |
| Na Žerinjah (1876): | nij našel pravega pota domov. " „Jaz se ne spominjam nobenega plemenitaša tega imena v obližji, Vika. Kedo je ta baron Gernau |
| Šaljivi Slovenec (1884): | vedno: »Višje, višje! « Ko pride kmet že do svetovalca in plemenitaša, vpadejo mu roke po truplu; ko pa dospe do generala |
| Roman starega samca (1895): | obilnosti, v kateri sem se topil. V rodbini kneza N., plemenitaša stare korenine in jednega najpremožniših avstrijskih posestnikov, videl in čul |
| Kranjska nevesta (1864): | plemenitašem. " „Res je to", odgovorí zlatar, „malo jih je beneških plemenitašev, prav malo, ki niso zlatarjev in kupcev nadlegovali. " „Kaj se |
| Kranjska nevesta (1864): | mestu. Ta pot je peljal Giulio svojega prijatla na sprehajališče plemenitašev. Nobeden se ni upal tu se sprehajati, če ni bil |
| Slovenske večernice (1865): | Serbi, in res so se kmalo srečali orožani ljudjé raznih plemenitašev z Volkašinovimi vojščaki. Res, da je bil Volkašin premagan, ali |
| Antonio Gleđević (1873): | poslušali! Čas vas je preplul! Bog se vas usmili, vas plemenitašev, ko pometate tlake v Stambulu ter poljubujete pse nevernike kot |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | kdo siten ali radoveden bil, bi naglo zvedel po zapisniku plemenitašev, da rodovine baronov Kronbergov ni v Evropi. " „Pač, so, a |
| Rokovnjači (1881): | je oddaljen jedno uro od Kolovca. Nekdaj lastnina ponosnih kranjskih plemenitašev Lambergov in pozneje Apfaltrernov, prešla je bila graščina ob tem |
| Luteranci (1883): | samo od sebe. Trkal je škof Hren najprvo na vrata plemenitašev po gradéh na Slovenskem, opiraje se na svoj osebni vpliv |
| Luteranci (1883): | Marsikteri zanikaren in neomikan duhovnik se je vzpel po protekciji plemenitašev ali lastne boljše krvi, ki je bila tedaj bolj v |
| Luteranci (1883): | navada, da se je posvečevalo v tedanjih vekih mnogo imenitnih plemenitašev redovnemu življenju, morda ne samo iz pobožnosti, temveč tudi ker |
| Kranjska nevesta (1864): | blizo okoli se je pa trlo vse polno ljudstva. Beneški plemenitaši so nosili obleko iz temnozačrnele robe, ljudstvu pa je bolj |
| Kranjska nevesta (1864): | mesta. " „Nekaj mi vendar poveš. " „Če si le kaj domislim. Plemenitaši so skoraj vsi obokali, ker jim je vojska požrla mnogo |
| Slovenske večernice (1865): | bil v tem na potu. Ko je zvedel, da neki plemenitaši Uroša šuntajo na-nj, izostane z carjevega dvora, začne se uterjati |
| Slovenske večernice (1865): | imel nič svojega: serbske zemlje so porazdelili med sé grabežljivi plemenitaši, carsko oblast je po sili sebi prisvojil hudobni Volkašin; Uroš |
| Mahmud (1870): | ko je bila spremenjena v pašalik. Zvedeli so sedaj bosniški plemenitaši, kako plačuje sultan izdajo. Ko so namreč izdali svojega zadnjega |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | Zagreba dosti izvedel. Isto tako so Turopoljci, ti slivarski hrvatski »plemenitaši«, hiteli cesarju svojo zvestobo poročati. Škof zagrebški, Martin Boronič je |
| Antonio Gleđević (1873): | rodovini, iz takozvanih Antoninov. Kot cenjenega pesnika so ga dubrovniški plemenitaši radi vabili v svoje družbe. Ali nikjer ni našel sorodnega |
| Antonio Gleđević (1873): | hočete narediti iz slavnega našega Dubrovnika italijansko gnezdo; ker vi plemenitaši hočete, da bi se tu udomačila francoska vodenost! « Ni mu |
| Pomladanski vetrovi (1881): | ako te kterikrat s sabo vzamem. " „Kakšni pa so ti plemenitaši? " vpraša Matevž. „Jaz nisem še nobenega videl. " „Kakšni! Kakoršni drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako ſe njih ſtaroſt prav ſposná. §. 2. Poduk v plemenenji konj. §. 3. Rêja in vpotrebovanje brejih kobil, §. 4. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nove Bukve. Bukve sa kméta, kako ſe ima per kupovanju, plemenenju, rêji in opravljanju kónj ſplòh obnaſhati, de bi jih bolésen |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mlado. Prav je, da se ovce mesca kozoperska ali kimovca plemenijo, da spomlad zgodej mlade imajo, ki prek konca velicega travna |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se plemenijo z merinskimi ovni; potlej hčere tacega plemenjenja se plemenijo spet s čistimi merinskimi ovni, in tako dalje skoz več |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | je, domačega plemena, z manjšimi, pa izbranimi, čverstimi domačimi žrebci plemenijo. Konji za ježo in za kočije pa se malokdaj po |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | njih koristi. I. Od plemenjenja svilnih gosenc. Svilne gosence se plemenijo po enaki postavi kakor vse druge gosence. Bomo to ob |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kašemirske, ki so ali bele, ali pa černe. Koze se plemenijo zlo tistikrat, kadar ovce, in koza nosi 21 do 22 |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | živali tacih lastnost le med seboj, ne pa s ptujimi, plemenijo, je to čista kri. Če se pa z druzimi, ki |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | če se take lastnosti lepe kobile z enacimi lahkimi žrebci plemenijo. Angležki lahki, sloveči in dragi jezdici, imajo domače lahke in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | delavnih čbel iz panja in letáje okoli nje jo troti plemenijo, in kmalo po tistem ko se v panj spet verne |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | enacih lastnost imajo, z druzimi, kteri so popolnoma tacih lastnost, plemenijo. Hočemo, postavim, molzne krave imeti, je treba poiskati kravo, ktera |
| Roza Jelodvorska (1855): | mogočen. Sam sebe premagati, veljavniši, kakor naj zlobnejšiga sovražnika podjarmiti. « Plemenitniki in pričijoči vojaki, kterih si je marsikdo gorko solzico obrisal |
| Viljem Tell (1862): | Avstrii prisegla, Kar so storile druge vse okrajne. Sedeti s plemenitniki na klopi Gosposkej jim je milo, — za gospóda Imeli radi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobreh dél ne bilo? Tukaj veljá beseda: Misli žlahtno, delaj plemenito! R. Da meni verjamete, jaz svoji domovini vsega dobrega želim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | d. landw. Vereins in Baiern. Slovenske besede. (Nadalje. ) R. Prav plemenito je biti iskren domorodec in svoji domovini vsega dobrega želeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žlahtna ljubezen do naroda našega! da domovino ljubijo , blago mislijo, plemenito delujejo in za srečo narodno se trudijo. Kjer to ljubo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | prepustili, nam je, ker od ovčje reje govorimo, od ovčjega plemenjenja, od mladih, od paše, od starosti in bolezin ovac potrebne |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tukaj vsim drugim Slovencom živo priporočamo. Bomo pa tukaj popisovanje plemenjenja in rojstva sviloprejk razpolovili, in kako da se plemenjenje godí |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | od druzih žival v tri dele razdelili, ter a) od plemenjenja čbel, b) od reje, in c) od njih koristi govorili |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | shujšala ali pa še zbolela. c) Od odstave do pervega plemenjenja. Ta doba obseže tri rečí: gorkoto, pašo in plemenjenje. 1. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | panja ne zgrešé, posebno mlade, ali matica, kadar pride iz plemenjenja, da je druge čbele ne umoré. Dalje naj bodo panji |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se pri nekterem govedu taki obroči težko spoznajo. 6. Od plemenjenja goveje živine. Junec in junica dveh let sta godna za |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | domu letaje v starce šle. Tudi matica bi gredé s plemenjenja utegnila svoj panj zgrešiti, in bi bila v drugem panji |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mlado ne privezovalo, posebno pervo leto ne. 3. Ko pride plemenjenja čas, se izbere, kar je po zgorej imenovanih postavah za |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | domače ovcé se plemenijo z merinskimi ovni; potlej hčere tacega plemenjenja se plemenijo spet s čistimi merinskimi ovni, in tako dalje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | plemenjenja do smerti. Ko žival toliko zraste, da je za plemenjenje, stopi v stan, da je tudi že za drugo rabo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | za pleme volijo, kar je tudi zgorej že povedano. 6. Plemenjenje v bližnji žlahti lepe živali, ktera je po naši volji |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | panjčika letale, in tudi matica bo kmalo po tem po plemenjenje iz panjčika šla. Take obhojene matice, posebno v jalovih panjih |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kisla za konje; scer pa je na kmetii vol boljši. Plemenjenje konj bi bilo nar pravšnje pozimi, da pride potlej mlado |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | paše, od starosti in bolezin ovac potrebne rečí povedati. a) Plemenjenje. Ovca 18 mescov stara je godna za pleme, če je |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ali pa pomanjkanje dobre vode, ki jo ljubijo; zanemarjanje, neumno plemenjenje; ali pa skerb, umnost in dobra reja i. t. d. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | imenovanih postavah za pleme; drugo pa se vpita in prodá. Plemenjenje je pri raznih živalih mnogoverstno. Svinja se prej buče kakor |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | djaii, kakor jim nar bolj hasne. Da se pa tako plemenjenje po željah prav zgodí, je kmetovavcu treba z umnostjo in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kar jim manjka, ker s troti tudi delavne čbele na plemenjenje gredó in so vedno zveste tovaršice in varhinje svoje neveste |
| Viljem Tell (1862): | Če v roko kmet udari, tudi kaj Veljá. Brez kmeta plemič, kaj je on? Naš stan stareji je od vašega. Rudenc |
| Valenštajn (1866): | Izginola vsa kri, da brat celo Se promaguje strah zakrivati? Plemič (pride). Pribočnik nekij išče grofa Trčke. (Trčka ide s plemičem |
| Valenštajn (1866): | stotnik. Več poslancev oklopnikov. Grofinja Trčka. Tekla. Gospica Naibrun, dvorkinja Plemíč Rosenberg, konjuh vojvodičini. Dragonci. Služabniki, plemiči, ljudstvo. Igrá se v |
| Ferdinand (1884): | Storil je Filip marsikatero neumnost, ker je menil, da čast plemiča to zahteva. Jedenkrat se je čutil od nekega mladega gospodiča |
| Valenštajn (1866): | za jed i pijačo. Vsa sprednja stran je prazna za plemiče i strežaje. Vse je živo, Trčkinega polka muzikantije gredó krog |
| Valenštajn (1866): | Plemič (pride). Pribočnik nekij išče grofa Trčke. (Trčka ide s plemičem. ) |
| Ferdinand (1884): | druščini, kjer se marsikaj govori, stavil sem z nekim mladim plemičem za visoko svoto, da dobim strupa, kolikor le hočem. Vže |
| Valenštajn (1866): | Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini služabnici i hobojisti. Več polkovnikov i generalov |
| Lohengrin (1898): | za borilca, In dobro zmérite za borbo krog! (Trije saški plemiči izstopijo za Lohengrina, trije brabantski za Miroslava: slovesno stopaje izmerijo |
| Lohengrin (1898): | ti Miroslav, Po božji sodbi pride naj na dan! Brabantski plemiči (sprva nekteri, potem zmerom več jih Miroslavu). |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | je bila vsa početna moč v rokah višjega duhovenstva in plemstva. Pač so imeli Magjari in Hrvati tačas domače, narodno plemstvo |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | najostrejši moralist. Glavna skerb naj bode vladarju, da ne razdraži plemstva ter zadovoljuje narod; na terdnjave se ni zanašati, pač pa |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | najobilnejši del ljubljanskega prebivalstva. Drugi del se je sestavljal iz plemstva in duhovščine. Ko si je Ljubljana vedno bolj pomagala kvišku |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | sedež svoj. Deželni glavar je bil zastopnik interesov dežélskih in plemstva. Pod to dežélno gosposko je spadala takisto tudi duhovščina, spadali |
| Postillion d'amour (1887): | Ko je povzdigoval moč in veljavo tradicije, ki je prednost plemstva pred drugimi, ko sta modrovala tako živahno, on o svojih |
| Gospa s pristave (1894): | Vojna Leopoldova je bila zbrana. Malokdaj je bilo skupaj toliko plemstva, malokdaj so se tako trdno nadejali zmage kakor tukaj. »Kmalu |
| Gospa s pristave (1894): | gozdovih, in naposled so dobivali skoro gotovo podporo od višjega plemstva, ki je zavidalo Leopoldu njegovo slavo in rastočo veljavo. Zato |
| Roman starega samca (1895): | sedaj, ko sem imel večkrat priliko občevati z damami najvišega plemstva. Toda še prehitro sem se prepričal, da ni vse zlato |
| Slučaji usode (1897): | predočila mu rada njegovo slepost gledé na prazne ocene podedovanega plemstva, katero, ne dovolj, da do zdaj ni prinašalo nobene koristi |
| Ferdinand (1884): | tega ga je sprejel v svojo službo. Kedar je bilo plemstvo zbrano na pojedini pri grofu, moral ga je sè svojim |
| Lohengrin (1898): | slovesno stopa na sredo kroga). Zdaj čuj i ljud i plemstvo moj prijav! Brez krivde vse je knežnja čez Brabant. Da |
| Roza Jelodvorska (1855): | bi vsem vernem naznaniti hotli, da je bogaboječa Matilda smertni plén. Na grobu pa, v katerim so košice Matilde počivále, je |
| Zlatorog (1886): | In počéne za planínsko vrbo Kot v pogorji ris, na plen prežéči. Čuj, kar spodaj zašumí v grmóvji, In počasi izmed |
| Gozdovnik (1898): | roparska ladija, don Antonio ji je bil poveljnik, in svoj plen je tukaj naložil. Zatoraj je todi tako dobro znan; gotovo |
| Gozdovnik (1898): | boj z belimi. Hvalo nama bodo vedeli, če jim pritirava plen, kakor je ta Sokoljeoko, ki ga črtijo in se ga |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ki je O'Niela smrtno ranil, je priskočil, odvzel si kot plen njegovo dvocevko in zapustil naseljenca, misleč, da je mrtev. Nato |
| Valenštajn (1866): | je o venčanii Skoval umetnik Vilijem, prekrasno To kupo izmej plena praškega? Drugi strežaj. Da, to! Nazdravljali si bodo njoj. Ključar |
| Žalostna vernitev (1864): | je bil mlad in čverst, seboj vlekli, in z velikim plenom se vernejo ropaje in požigaje na St. Jur, kjer so |
| Mahmud (1870): | a zdaj žalostno Bosno. Privreli so v Sarajevo z obilnim plenom, kterega je pripeljal drug oddelek Ferhadbegove vojske iz Notranjskega. Poprodali |
| Kupčija in obrtnija (1872): | zmanjka, poberejo kolikor največ morejo školk, ter s tem svojim plenom spet na površje splavajo. Največ bisera pride iz vzhodne Indije |
| Cigani (1890): | umirajoči odrešenik za njimi, ko so se ravno veselili nad plenom: »Je li ta čin človeški? Je li to pod nebom |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | na Kranjskem z drugimi trumami. Toda predno se z bogatim plenom vrnejo v domovino, odpošljejo še enkrat nektere čete na Štajersko |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | so se znale nenavadne slike, kazoče, da je mladenič med plenom na vozu nekoga zagledal, katerega se je silno razveselil. Skoro |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | držati nategnjene kože, ko je Izak paša stopal s svojim plenom čez reko Neretvo. Ko pa se je pomikal dolgi sprevod |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | duhu, kako pride domov kot zmagovit vitez, obdan s turškim plenom. Njegova sanjarska glava je čepela tisti dan ponosno pod bliščečo |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | čast svojemu gospodu Izak-paši, ki se je vračal s svojim plenom s Koroškega. Zato je dal napraviti most, da paša slovesno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to le v' snamnje: Naſhli boſte dete, ktero je v' plenize povito, ino v' jaſlih leshi. “ Komej je angelj isgovoril, she |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | svojo grajščino, ali glej! to so posedli vojaki in jo plenili, premoženje so pobrali in grajščino v vojašnico spremenili. Gospó niti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | al uro: al zait: inu tu bras use galufije inoi plentarije? nai mene resnizo vedeti skues lubiesn inu muezh boshjo: noi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se je v celi okolici razlegalo. Zvečer je bil velik ples ne samo na strelišu, ampak tudi posebno lep v kazini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa bi bilo imelo biti pod Turnam ljudsko praznovanje in ples, h ktérimu je bilo iz vsih komisij cele krajnske dežéle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vsaka pri svojim možu namesto sebe škopnik pustivši, tam na ples letajo, kar vender v naši dobi noben bolj prebrisan človek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | decembra. Kraljica je napravila na god svoje pervorojene hčerke slovesen ples, pri kterem je plesala z generalom Esparterom, kralj pa z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | brade kot Iztočani, so bolj srednje kot velike postave, ljubijo ples, petje in godbo, so večidel černih las in oči poleg |
| Zlatorog (1886): | nad sto gotovo! »Povabila nas je za jutri vêčer »Na ples in jed. Če greš, ne bo ti žal. »Tvoj tolsti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | podaljškom sv. Dragotina, na najpriličnejem kraji mesta. Prijatli spevoiger in plesa obiskujejo marljivo to gledišče, akoravno je ustopnina zlo visoka. Pa |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | še bolj nevbranih nog, da so ušesa bolele poslušavea, komur plesu ni bilo mar. Veselice naših Gorencov; pri kterih je ples |
| Zádruga (1890): | svojo. A naposled mislim, da moramo prav mi izvoliti kraljico plesu. V ta namen bodemo kmalu po začetku razsodili, katera je |
| V krvi (1896): | bila doba plesnih zabav že na vrhuncu. — Hitela je od plesu do plesu, z maskarade na maskarado, v gledališča, na redute |
| V krvi (1896): | plesnih zabav že na vrhuncu. — Hitela je od plesu do plesu, z maskarade na maskarado, v gledališča, na redute, v koncerte |
| Slovenske večernice (1865): | je telesnemu zdravju vse to in enako, kar sem pri plesih in balih zapaziti utegnil, to sem takrat premlad in brez |
| Cvet in sad (1877): | blagovoljnega bralca tirati po soparnih visocih sobanah nij po prešuštnih plesih, temuč ga peljemo v prosto, manj spačeno naravo človeškega življenja |
| Cvet in sad (1877): | povedati, kaj ne. »Pač menda nijsi v mestu veliko po plesih hodil? « vprašuje teta. »Prav malo,« odgovori Leon; pa rudečica, ki |
| Ljubljanske slike (1879): | mesta občudovalo, pol pa zavidalo, ki je bila po vseh plesih kraljica? Tlesknil boš z rokami in rekel: „to ni mogoče |
| Kočarjev gospod (1882): | gospodične, streljale z očmi po topničarskih uniformah ter govorile o plesih, o oblekah, o klavirjih in o sončnikih štiri oglatih, katere |
| Prvi sneg (1886): | uverjen sem, da jo bo pred pustom zalezoval po vseh plesih. Tudi dragocene šopke bi ji utegnil pošiljati; pravijo, da je |
| Zádruga (1890): | tovariši, govornik pa nadaljuje: »Mislim torej, da moramo na teh plesih bolj odlikovati meščanske hčere, nego nase čitalniške gospodičine. Podvizati se |
| Lisjakova hči (1892): | je bratranki svoji o javnih veselicah, o gledališči in o plesih; povedala, katere gospe najbolj slove po Ljubljani zaradi svoje lepote |
| Kvišku (1899): | listje je rumenelo in brez diha in vetra v svedrastih plesih cepalo na tla. Iztočna in južna zelišča, razne succulente, agave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | mala beseda, 3. aprila mala beseda, 24. aprila beseda s plesom. Odbor. Iz Kranja. (Oklic. ) V čitavnici naši so v nedeljo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | slovenske Čitavnice goriške, da za 11. januarja napovedana „beseda s plesom” se prestavi na drugi dan, to je, na 12. januarja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | februarja in 13. marca je beseda, 17. aprila beseda s plesom. Vsaka veselica se začne ob 7. uri zvečer. Ako se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | januarja ples, 31. januarja mala beseda, 8. februarja beseda s plesom, 21. februarja mala beseda , 6. marca mala beseda , 20. marca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | so v nedeljo 10., 17. in 31. januarja besede s plesom; beseda 31. januarja je na spomin Valentinu Vodniku, — 7. februarja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | s petjem, tombolo, predstavljanjem veseloigre „Bog vas sprimi” in s plesom, k kteri uljudno vabi odbor. Iz Ljubljane. — Božični prazniki so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ples, 2. dne svečana je Vodniku na čast „beseda” s plesom, za katero se bodo posebni programi izdali, in 14. svečana |
| Slovenske večernice (1865): | ne smili ta ali uni plesavec, ki se je po plesu kakor si bodi nesrečnega storil. Dà oslepljeni ste, ako vas |
| Slovenske večernice (1865): | una sosednja hči nezakonsko dete povíla, ki ga je po plesu pozno v noči sama s samim domú gredé kjer koli |
| Slovenske večernice (1865): | čudno otožnost obujalo, bilo je še marsikaj, kar sem pri plesu viditi in slišati utegnil: namreč viditi, kako se plesavci in |
| Pomladanski vetrovi (1881): | narekoval, Matevž je pa debelo gledal svojega debelega učitelja. Pri plesu je Matevž počasi kakor stope vzdigoval svoje noge ter se |
| Cyclamen (1883): | pozno? « »Prej nisem mogel; v pisarni sem moral sedeti! Po plesu pa je treba malo čistega zraka. Tu doli bom jahal |
| Vesela vožnja (1889): | čast svoje ime — ostajal vedno do — konca. Na vsakem domačem plesu je bil navzočen, saj je bil samec, zatorej vsekako imenitna |
| Zádruga (1890): | neke go-spodičine zavidno obirajo. Četudi je nocoj prvikrat bila na plesu, to je le skoro čutila, da ni zadnja v tej |
| Iz arhiva (1890): | dni, ne takó Kodràn. – Takoj drugi dan po ónem kazinskem plesu je hotel Lovro čuti odgovor Aničin in izmislil si je |
| Lisjakova hči (1892): | dodala še to, kakó je bil Ahnenfels na zadnjem kopališkem plesu ljubezniv; da se ji je ponudil za kavalirja in jo |
| Zlatorog (1886): | Jérica z dekléti, Kot nad vódo góspica po leti. In plesálci, to so dečki bodri! Svetločrni dičijo jih kodri, Bledo lice |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | čez vodo in je napovedal ljudem, de ba po nji plésal. Ljudstvo je skupaj derlo, mladi in stari so pričakovali reči |
| Zlatorog (1886): | pa je, vem, – poljub srčán! « Ali temno prédse lovec zrè: »Plesal naj bi, ko mi srce mrè? »Če napójil je pušíco |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Gnada. Naj mi dajo Tonzhka , de bo dones s' mano plęſsal , jeſt jih bom prov rada imęla. Baron, (na ſtran. ) Fant |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na god svoje pervorojene hčerke slovesen ples, pri kterem je plesala z generalom Esparterom, kralj pa z Esparterovo ženo. Gotovo ima |
| Biblia (1584): | pak Erodeſh ſvoj rodni dan obhajal, je te Erodiade Hzhy pleſsala pred nymi: inu tu je Erodeshu dobru dopadlu. Satu je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | obhajal dan rojſtva Heródesha, je tę Herodiade hzhy v' ſrędi pleſsala, inu je Heródeshu dopadla. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | k' shupani; kaj ne Jęrza ? Baron. Inu ti bi rada pleſsala ; kaj ne? Jęrza. (ſramoshliva. ) Tò bi vshę. Baron. (k' Matizhku |
| Na stricovem domu (1860): | drugod; verste so se jele gibati in čerke so mi plesale pred očmi, večkrat sem moral obstati ali pa sem preskočil |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | da ne boš klical mene na pomoč, kadar ti bodo plesale po mršavej grbi batine. |
| Mačeha (1883): | ni mogla iz njega ničesar povzeti, ker črke so jej plesale pred očmi. Dajte meni, da prečitam; Vi ste za to |
| Šarevčeva sliva (1887): | napila najmočnejšega vina. Pred njenim pogledom je plesala reka, in plesale so še celo ognjene strele, ki so se spuščale temnemu |
| Očetov greh (1894): | so jih svatje nosili iz hiše. Nevesta in družica so plesale na podu, in nobeni še ni bilo veselja dovolj. V |
| Prve hiše (1896): | tudi v njegovi glavi je bila tema. Dolgo so mu plesale zoprne misli po glavi in ga mučile. Rad bi bil |
| Kotanjska elita (1898): | listič; vzel ga je v roke. Strmečemu vanj, so mu plesale črke pred očmi kakor rogajoči se škrati; iz vsacega kota |
| Kotanjska elita (1898): | še dolgo zrla na črke, ki so ji pred očmi plesale. Sama si ni bila v svesti, ali je prav storila |
| Kvišku (1899): | v steklo, padale na tla, dvigale se zopet in zopet plesale nad plamenom in osmojenih kril cepale na mizo in na |
| Iz življenja učenca (1854): | še spomnite, kako me je lani osramotil, ko smo tu plesali i dim jez stavil de s svojo Jerico četertinko ure |
| Potovanje krog Triglava (1860): | v rovte! Šel sem v vežo, da bi vidil ples. Plesali so klobasasti nemški valcer, mazurko in poskušali polko francaise, in |
| Holekova Nežika (1876): | tam na vasi so imeli godce in mi gorjanci smo plesali in tolkli s petami ob tla. Pri peči sem sedel |
| Prvi sneg (1886): | ima jedno jedino. Četvorka se je bližala koncu. Že so plesali zadnjo figuro, pri kateri je redatelj hotel pokazati vso svojo |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | in peli; zdajci vzklikne Anin oče: »Vsega smo poskusili, samó plesali še ne. Ti, doktor, slúl si nekdaj za izvrstnega plesalca |
| Pegam in Lambergar (1891): | in laskali se mu in pogovarjali ga. Tovariši pa so plesali krog njega in prekopicavali se. V toliki nevarnosti, da ga |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | nekako srpo pred se zrl in opazoval, kako so drugi plesali, pograbi sedaj črnooko dekle, ki je sedelo pri bližnji missi |
| V krvi (1896): | Žuljanka sta prevzela mesto gospodarja in domačice. In svatje so plesali pozno v noč. Nu, plesali niso vedno, pa tudi ne |
| Gojko Knafeljc (1899): | stol in začel pregledovati račune. Spočetka so mu tudi ti plesali pred bolščečimi očmi po taktu neugnane napitnice: »– pili ga, pili |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 17. Inu pravio: My ſmo vam pęjli inu vy niſte pleſsali: my ſmo klagovali, inu vy ſe niſte jokali. 18. Sakaj |
| Mlinar in njegova hči (1867): | grobu, zmečete raz sebe črne cape ter pojdete v krčmo plesat. Par za parom, hopsasa! (Omedléva, zatorej sega po stolu. ) Micka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | bi vse plesati. Temu pa ni hotel po njegovem brizganji plesati več pevovodja, in ker „beseda” se je hotela imeti, peti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | stisko nekega tukajšnjega paše, po Čegar piščalki moralo bi vse plesati. Temu pa ni hotel po njegovem brizganji plesati več pevovodja |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | noga me boli; tukaj bom morala samo šantati in ne plesati. « Zdravnik jih debelo gleda, premišljuje in premišljuje, a si ne |
| Pozhétki gramatike (1811): | bo lubil Tako ſe, vprégajo v' Franzoskim: chanter, péti, danser, pleſati, manger, jéſti, appeller, klizati, inu vſi drugi, ktiré ſe v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kokuſham rít ne saſhijeſh. Puſti sheno ali deklo na misi pleſati in ritniſko doli ſkozbiti. Tako dobiſh viſok lan in dolgo |
| Biblia (1584): | inu pravio: My ſmo vam piſkali, inu vy néſte hotéli pleſsati: My ſmo vam klagovali, inu vy ſe néſte hotéli plakati |
| Čas je zlato (1864): | najdeš srečnejšega človeka, kakor je Lenček. On skače, vriska in pleše pravega veselja. Mati Zidarica skorej misli de je obnorel. »Kaj |
| Zlatorog (1886): | po taktu, hitro in počási Tú mladenke plešejo iz vási, Pleše tudi Jérica z dekléti, Kot nad vódo góspica po leti |
| Zlatorog (1886): | bo, to veš pač, opasílo, »In tukaj naša Špela rada pleše. »Na praznik ta pridere skupaj mladež »Iz vsake vási, sléherne |
| Zlatorog (1886): | vriska mandolína, In po taktu, hitro in počási Tú mladenke plešejo iz vási, Pleše tudi Jérica z dekléti, Kot nad vódo |
| Zlatorog (1886): | In tam pri mostu v krčmi dobroznani Jedó, pijó in plešejo ves dan. I Nemce vidiš v jopičih z razporki; Na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je mende tudi o tisti grojzdni bolezni, ki se Tukerjeva plesnína imenuje in se je letos po mnogih krajih Laškiga in |
| Botanika (1875): | stanice, ktere se spet tako dalje delé; potem pri droževni plesnji (Hefenpilz, Saccharomycetes cerevisiae, pod. 161.), sostavljeni iz stanic, nabranih v |
| Botanika (1875): | generatio aequivoca) živih bitij. Že golim očem so vidne tiste, plesnji imenovane glive, ki se nahajajo na gnjijočih rastlinskih snovéh; v |
| Botanika (1875): | temu so morejo tako-le povedati: Neizmérno drobnega in lahkega trosja plesenjskega ne manjka nikjer, temveč je ga, plavajočega pa zraku, povsod |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | veseli družbi. Zapustila bi bila sicer rada že pred zagatno plesišče, ker jo je jelo nekaj mraziti, tudi glava jo je |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | prišel tudi godec, in spreobernila se je kerčmarjeva zgornica v plesišče. Odmevala je od strun nevbranih glasov in od ceptanja še |
| Slovenske večernice (1865): | plesavca. Oj mladenči in dekleta! zlasti vi, ki preradi na plesišče zahajate in se ondi nepremišljeno vertite in obnašate! tukaj imate |
| Slovenske večernice (1865): | enacega. Pač veselje in zopet veselje! zakaj zopet se bo plesišče odperlo, brejarji se bodo zopet razstavljali, in sukala se bo |
| Slovenske večernice (1865): | prigodbo. Mlad, lep, zdrav mladeneč se neko nedeljo popoldne na plesišče podá. Pleše in suče se kot jastreb, skače in uka |
| Prvi sneg (1886): | ni obotavljal, ampak kar takoj je sprejel prijazno povabilo. Poskočilovo plesišče je bila prostorna dvorana, visoka na dva poda. Kake tri |
| Prvi sneg (1886): | predpust z glasnimi svojimi veselicami ga ni mogel izvabiti na plesišče. Ali človek je ustvarjen za svet in tudi Mirko se |
| Zádruga (1890): | ostajati niti drugi mladi ljudje. Med zadnjimi je prišla na plesišče Hermina z materjo in mlajšo sestro svojo. Imela je črno |
| Lisjakova hči (1892): | godba ter mladih nog in mladih src zopet zvabila na plesišče. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zdélo, je, de smo le malo judov vidili se okoli plêsti; le nekaka dva sta srebernino in zlatnino pod nič prodajala |
| Zeleni listi (1896): | ž njimi goslati ali pisati kot jaz? Znaš-li ž njimi plesti, kot moja sestra? — Ne! « |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vertih odpoditi. Urno, kaj je noviga? ( ˛Shola s a ſIamo pleſti ) Na Zheſkim imajo she dalj zhaſa ſholo, v kteri ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſholo, v kteri ſe zhes 100 ubosih dekliz uzhi ſlamo pleſti. Ktere ſo nar bolj pridne, dobé, kadar ſholo sapuſté, 10 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | plazi ječanje in vek. Copernice. Kdo pa dela točo? Kdo plede ojstro šibo za grešne in pobožne ljudi, za cele vasi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | železniga in mesingastiga dratú, ki jih J. Pleško, v Ljubljani plete; kdor jih je le vidil, je umetniga mojstra hvalil. — Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kjer neki človek mnogoverstne reči z bičevja ali rogoza (Schilf) plete, in tó rokodelstvo se mu nar lahkeji zdi; začne se |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Mariin roženkranc. Rože, iz kterih pobožni kristjani ljubi Gospej venec pletejo, so večkrat ponovljeno angeljsko češenje, v kterim se po besedi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | travnik puſtiti, kakor obſjati. Bliso krajov, kjer koſhke in jerbaſe pletó, bi snalo dobro neſti, ga s verbovjam naſaditi. Rumena beka |
| Valenštajn (1866): | boš ravnal? Uže vtrpeti več ne morejo, Ker vedno zanjke pleteš jim. Govôri! Kaj hočejo te krinke? Prijatelji So v dvomu |
| Deborah (1883): | si prišla zopet, zopet vabiš Mi sina bolnega, in zopet pleteš Varljivo mrežo; tiho, idi! On Gre sem! Deborah. O, Jožef |
| Blagomir puščavnik (1853): | dela potrebnega. Po dokončanih hišnih opravkih je šivala, prédla, nogovice pletla. . . . . . Mislila si je namreč, kadar spomlad pricveti, zamorem to po |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Necega dnè je sedela Marjeta poleg krasno pletene zibeli in pletla, ljubko dete pa je spalo. |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pokazal. Gospá je v černem krilu sedela pri peči, ter pletla. Deček pa je ravno prižgal luč, ter jel brati iz |
| Robinson mlajši (1849): | Ko so se vsi drugoč pod jablano zešli, ino koše pletli, česar so se tičas naučili bili, ino ko se je |
| Sveti večer (1866): | ktero v mesnico peljejo. Stari logar pa — imel je visoko plešasto čelo in sivi lasjé so se mu ob straneh v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | čepijo. Njih nogovice so suknjene pisane, to je, iz volne pletene; pri vsih druzih ob Kolpi pa bele. Poljanke, Kosteljke, Osilničanke |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | gospodarja in grofa. Necega dnè je sedela Marjeta poleg krasno pletene zibeli in pletla, ljubko dete pa je spalo. |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | mošnjo zadovoljuje, navadno ni zapravljivec; svilnate in od zlatih nit pletene so pa večidel v rokah bogatih zapravljivcev, in čuda ni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nekteri sužnji smeli svoje prijatelje sprejemati; v roki nese pokrito pleterko. Ko duri odpre, priskakljá jej nasproti deklica, kakih šestnajst ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jezhmenu ſhe po dvakrat, ker ſami ſposnajo, de bi bres pletve veliko manj shita perdelali. Zhe ne delajo povſod na Krajnſkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Od plevéla in plétve. She Adamu je Bog rekel: »S teshavo ſe boſh shivil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is korenin saredí. Po tih dvéh raslozhkih ſe mora délo pletve ravnati, in plevél satérati. Per kmetovanju je veliko dela s |
| Zoologija (1875): | od kojih navajamo samo srčni in trebušni pletež. Zadnji veliki pletež leži v gornji strani trebušne otline, pokrit s trebušnico (kožo |
| Zoologija (1875): | obkrajni (periferični) pleteži, od kojih navajamo samo srčni in trebušni pletež. Zadnji veliki pletež leži v gornji strani trebušne otline, pokrit |
| Zoologija (1875): | živčnih ozlov nanizanih ter se simpatični živec imenuje. Ta somerni pletež sega od glave do konec trupla; leži na sprednji strani |
| Zoologija (1875): | živci počenši od petega do osmega se stikajo v velik pletež g, od katerega se odcepijo živci za roke. Takisto dela |
| Zoologija (1875): | živci za roke. Takisto dela tudi pet ledvičnih živcev veliki pletež k, kateri oddaja živce za noge. b . Vegetativni živčni sistem |
| Zoologija (1875): | ter se zopet v ozle shajajo ter tako delajo mrežaste pleteže. Take živčne ozle imenujemo ganglije in po njih tudi ves |
| Zoologija (1875): | ozel. Od simpatičnega živca razhajajo se kakor žarki obkrajni (periferični) pleteži, od kojih navajamo samo srčni in trebušni pletež. Zadnji veliki |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtregla, koljkor je mogla. Vezhkrat jih je okopala, jih pridno pléla ino vſako travzo popúlila, de bi jim gnoja ne jemala |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jih polivati posabila, ſi jim prenagoſto raſtiti dala, ino jih plela niſi. Satorej ſo sopet po ſvoji ſtari navadi raſtiti jéle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nar drashji in ſilno samudljivo délo je tó. S pralizo pléti ſe mora, kadar lih in gorak désh semljo omezhí. pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi sraven tega ſhe druge opravila dopolniti. — Repo ſejati in pleti. Kapuſ na sélniku, krompir in turſhizo okopavati, njive v drugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne popravi , dokler ni vſa rasorána ; kakor ſe njiva ne pléve , dokler ni vſa puſta; kakor ſe kúpi kamnja, ternje, nepotrébna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | eni nar lepſhih ſtrani Dolenſkiga je viditi, kako vſako leto plevejo pſhenizi in jezhmenu ſhe po dvakrat, ker ſami ſposnajo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor je v enim teh liſtov rezhêno, tako pridne, de plevejo njive, kjer je shito ſejáno, ampak tudi marſiktere Krajnjize. Saj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali s pripravno palico. Kedar se dno najde, se pritisne pletiljka ali palica v rano, in mesto, kjer hoče pletiljka ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pritisne pletiljka ali palica v rano, in mesto, kjer hoče pletiljka ali palica kožo predreti, se zaznamova. Na tem mestu se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | varuje: on najmer repico, kedar se bolhe prikazujejo, z ječmenovimi plévami, kakoršne po mlatvi z resami vred dobí, potrosi, kedar je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rokah, ino ſkedenj bo pozhedil. Pſhenizo bo v' shitnizo ſpravil, pléve pa s' neugaſljivim ognjem poshgal. “ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prav dobro; lapor ſkiſanje ali ſkvaſenje is semlje potegne, in plevel pomori. Zherna semlja. Zherna semlja, tudi shiva perſt, sgorna perſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | biti kakor so sedaj, ker jih je žito izpilo in plevel prerašal; detelja pa zrahljala zemljo, zaterla plevel in orodovitila polja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | žito izpilo in plevel prerašal; detelja pa zrahljala zemljo, zaterla plevel in orodovitila polja, da niso bile več pervim podobne. Pa |
| Stelja in gnoj (1875): | 10. pesek kremenastih hribov, ne pa apnenik, 11. prst, 12. plevél in vsakatere smeti in odpadki, 13, celó razdrobljeno staro zidovje |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | preraščeno njivo: ali vas ne spominja taista, kako da dostikrat plevel slabih in pregrešnih navad v nas duši seme božje besede |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | plevél? bi kdo praſhal. Bres potrébe bi bilo mnogih imenov plevela tukaj ſpiſati ; sato odgovorimo to le : Vſe je plevél, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in obseleni. Mlade, raſtljike puſti dve leti raſti, leho od plevela zhiſto dershi, glej de ſadu trava ne preraſte, in ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de je kaj. Truditi ſe tedaj mora zhlovek, in njive plevéla zhiſtiti , ſi poſébno persadevati, de plevél njiv ne preraſte. Ktére |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Od plevéla in plétve. She Adamu je Bog rekel: »S teshavo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo sima in mras predélata, takó boſh njivo od saſejániga plevela ozhiſtil. 3. Zhe je njiva s plevélnimi koreninami preprédena, takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | plevélno seljſhe, ki le v mokroti rado raſte. 5. Saród plevéla pokonzhaſh tudi s shivim apnam, in s laporjem. 6. Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nekterikrat prekopati, in enkrat plitvo okopáti, ſkosi in ſkosi pa plevéla ga zhiſtiti. Kadar mosig saſtávati sazhne , to je koj po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | apnam, in s laporjem. 6. Zhe vſi tù naſhteti perpomózhki plevéla is njiv neiszhiſtijo, takó ti ni drusiga ſtoriti, kakor s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | neznán jezik ; sicer ga uprášam: ako si pšenico smeti in plevela občiniš, ali očiščena pšeníca nehá pšenica biti in ali se |
| Botanika (1875): | ki leze v tla. Počivajoča njiva se kmali zaraste s pleveli, s čem vlaga bolj v njej ostane in se njena |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | znamenja božje vsemogočnosti in dobrote? Ali če pogledate nerodovitno s plevelom preraščeno njivo: ali vas ne spominja taista, kako da dostikrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oródje sa plevél umoriti. Zhe je osimino in jaro shito plevélno, takó ga ſpomlad ob ſuhim vremenu lahko s brano prevlézi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ob prahi, to je, kadar niſo obſejane; potem takim plevélno ſeme naglo poshéne in obselení, na tó prevlézi pogoſtoma s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in plevél saduſhé. 4. Zhe mozhirni ſvét oſuſhiſh, pomoriſh tudi plevélno seljſhe, ki le v mokroti rado raſte. 5. Saród plevéla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njivo preorje, in naj jo lepo savlézhe; kmalo bo sáſejáno plevélno ſeme seleno pognálo, ktero s brano lahko porujeſh. Pred simo |
| Botanika (1875): | po cvetišči in ki se zavolj svoje kožaste podobe imenujejo plevni listki, imajo v svojih pazduhah male popolnoma nepecljate cvete c |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | dopis s sledečimi besedami: „Vmeste s Rosijej prazdnujet v padenii Plevni ves Slavjanski mir (svet) svoj den radosti i slavi. Nastupajet |
| Kuharske Bukve (1799): | mehko; potle narędi en preshganje, notri versi enmalo majeronoveh plęviz; deni vſe v' koso, naj ſe v' tim preshgahji do |
| Kuharske Bukve (1799): | kosi na sherjavzo, de ſe rumení, potle deni vajn majeronoveh pleviz inu enmalo moke, de bo polivka goſtlata; kader je |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhi, smani, de bodo plęvize. Kader ſir dęlah, permęſhaj teh plęviz med ſir, bo imel dober duh, inu perjęten pokúſ. 254. |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe sna majhena vertna ſalata s' takmi sęlmi namęſhati. 253. Plevnati ſir. Naberi rosmarina, shalbelna, besgoviga zvętja , inu drugih sęlov, poſu |
| Kuharske Bukve (1799): | jajza s' selenjam nadęvati. 252. Męſhana ſalata, ali smęſa. 253. Plęvnati ſir. 254. Diſhavno vino. Krauterwein. 255. Sęlni jeſih. Krauter = Eßig |
| Biblia (1584): | gremo, inu de jo isplevemo? On je rekàl: Nikar, de plevozh Lulko, tudi Pſhenizo shnjo red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pogostoma korale in mehkuži; dalje se dobe skorjuši, žuželke, ribe, plezavci, tičev pa in sesalk še ni, samo čeljusti nekega še |
| Zoologija (1875): | ima dve veliki, lirasto zakrivljeni peresi. Tretji razred: Plezavci; Seansores. Plezavci imajo noge ustvarjene za plezanje, dva prsta namreč sta naprej |
| Zoologija (1875): | večidel po topliših krajih, človeku pa ne koristijo posebno. Znameniti plezavci so: Navadna kukavica (Cuculus canorus), pod. 119, ki ne dela |
| Zoologija (1875): | na zemlji ali v vodi. K goličem spadajo: pevci, vpijati, plezavci, ujede in golobi; k mahovcem pa: kure, brzoteki, močvirniki in |
| Zoologija (1875): | v repu ima dve veliki, lirasto zakrivljeni peresi. Tretji razred: Plezavci; Seansores. Plezavci imajo noge ustvarjene za plezanje, dva prsta namreč |
| Zoologija (1875): | peresi. Tretji razred: Plezavci; Seansores. Plezavci imajo noge ustvarjene za plezanje, dva prsta namreč sta naprej, dva pa nazaj obrnena. Prebivajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | krepka in manjša živina je, zato pa tudi kakor sernja pleza po hribih; tudi ni kočljiva, ampak zadovoljna s pičlo kermo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kako ti strašno kri teče. Zdaj vendar več ne boš plezal po drevesih za senico; drugače bi si še lehko zlomil |
| Stric Tomaž (1853): | me nič kaj ne mika, po teh kurjih gredéh gori plezati“, reče Marka. |
| Viljem Tell (1862): | mrzlej zimi I po skalovji v smrtnej skakati Nevarnosti i plezati po gladkih Pečinah, kjer prileplje z lastno se Krvjó, da |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dostikrat pa so nizke, da mora priklonjeno hoditi ali pa plezati. Pri svojem poklicu ima za mornarjem zraven težáv prestati tudi |
| Zoologija (1875): | Mus musculus) temno siva z dolgim repom, zna jako spretno plezati. Gozdna miš (M. sylvaticus), pod. 82 je veča, dolgorepa, rudečkasto |
| Zoologija (1875): | Pasje pleme. Psi so na visocih nogah, hitro tekó, ali plezati ne morejo. K pasjemu plemenu prištevamo: Domačega psa (Canis familiaris |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | s hribov pa streljali. V Velkovec so prišli tudi duhovniki Pliberške dekanije; pri cesti so čakali kjer bodi duhovniki s svojemi |
| Pripovedke za mladino (1887): | k mizi vsede ter raz svoj zlati krožnik jé, prileze, plič plač, plič plač, nekaj po mramornastih stopnicah in dospevši na |
| Pripovedke za mladino (1887): | vsede ter raz svoj zlati krožnik jé, prileze, plič plač, plič plač, nekaj po mramornastih stopnicah in dospevši na vrh potrka |
| Astronomija (1869): | vsak dan 50 minut pozneje v poldnevnik, zato nastopi tudi plima vsak dan ravno toliko časa pozneje. Zavoljo redne zveze teh |
| Astronomija (1869): | 12 ur, in da se takrat, kedar n. pr. nastopi plima pri nas, vzdigne morje tudi pri naših protinožcih. Ker se |
| Astronomija (1869): | od obeh nebeskih teles. O krajcih se pa strinja mesečeva plima s solnčno oseko, tako da razodeva le razloček moči teh |
| Astronomija (1869): | zemlji, se sostavlja iz obeh moči veča ali manjša plima. Plima je veča ob času mlaja in ščipa, ker se takrat |
| Astronomija (1869): | Posledek tega je to, da nastopi plima v 24 urah na vsakem kraji dvakrat, vselej čez 12 |
| Astronomija (1869): | proti zemlji, se sostavlja iz obeh moči veča ali manjša plima. Plima je veča ob času mlaja in ščipa, ker se |
| Astronomija (1869): | njunega važnega upliva na brodarstvo. Sploh se pa oseka in plima ne vršite ravno tako gladko, kakor smo zgorej popisovali. Kajti |
| Astronomija (1869): | ravno v tistih krajih, ki ležé v sredi med obema plimama. Vsi pod enem poldnevnikom ležeči kraji imajo ravno tisti čas |
| Astronomija (1869): | pristvarjenost in na lego morskih bregov, kazé mnogokrat pravilni tek plime tudi začasni vzroki, kakoršni so n. pr. vetrovi. Pa tudi |
| Astronomija (1869): | okrog zemlje skozi oba tečaja, na kterih pravokotno reže kolobar plime. Tako toraj vidimo dan na dan na morskem pobrežji, da |
| Astronomija (1869): | Zavoljo redne zveze teh prikazni se dá čas oseke in plime za vsak kraj točno naprej določiti, kar je jako koristno |
| Astronomija (1869): | morje tudi pri naših protinožcih. Ker se pa morje ob plimi vali proti dvema si nasprotnima krajema zemlje, in se ondi |
| Astronomija (1869): | ker se takrat gledé časa in glede kraja strinjate obe plimi, narejeni od obeh nebeskih teles. O krajcih se pa strinja |
| Astronomija (1869): | more na hip potegniti za zemljo, pod njim se umikajočo. Plimo nareja, torej tako rekoč okrog cele zemlje skozi oba tečaja |
| Astronomija (1869): | ravno mesec stoji. To naraščanje morja o nekterih časih imenujemo plimo, in ta je iz zgorej omenjenih vzrokov pod vsakim poldnevnikom |
| Fizika (1869): | pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin, Gas, 29. Plinav, gasförmig, luftförmig, 29. Plini stanovitni, constante Gase |
| Kemija (1869): | Gasentwickelungsrohr, plinovodna cev. Gasfabrik, plinarnica. Gasformig, plinav. Gas olbildendes, oljetvorni plin, 392. Gasometer, plinohran, 393. Gattiren (d. Erze), mešati. Gemenge, zmés |
| Kemija (1869): | 418. Galun kromov, Chromalaun, 428. Galvanoplastika, 441. Garancin, 486. Gas, plin. Gasentwickelungsrohr, plinovodna cev. Gasfabrik, plinarnica. Gasformig, plinav. Gas olbildendes, oljetvorni |
| Kemija (1869): | Holzgas, plin iz drv, 394. Holzgeist, lesna žestina, 474. Hornstoff, rogovina, 492. |
| Botanika (1875): | tega razloži to, da ima ona vedno enako mnogo tega plina v sebi, da se v tem ni nič spremenilo, kakor |
| Fizika (1869): | gledé občnih lastnosti na njem pokazuje, veljavno tudi za druge pline. Toplota drži zračne delke tako daleč narazen, da se nam |
| Kemija (1869): | mnogo laglji ali mnogo draži. Koristno je pri destilivanji zadnje pline, ki dajó malo svetlobe pa mnogo vročine, posebej nabirati in |
| Kemija (1869): | Voda raztaplja, ali kakor pravimo, sreblje (absorbiren) v sé tudi pline in sicer v različnej meri. Navadna voda ima toraj zmerom |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kemično (kristalna, hidratna voda, kemija §. 33). Nekoliko mineralov dela pline, n. pr. apnenec ogleno kislino, manganit kislec. Ob enem delajo |
| Fizika (1869): | Platte, plošča, plôh. Plin, Gas, 29. Plinav, gasförmig, luftförmig, 29. Plini stanovitni, constante Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche |
| Fizika (1869): | vinski cvet, êter, itd. Take pare se razločujejo bitno od plinov v tem, da se ne ravnajo po Mariotte-vem zakonu. Mislimo |
| Kemija (1869): | predelov v kterih je po mahu potreseno vlažno apno, ki plinu odvzame vodenčev žveplec in ogljenčevo kislino. Naposled je treba plinu |
| Kemija (1869): | plinu odvzame vodenčev žveplec in ogljenčevo kislino. Naposled je treba plinu še odtegniti amonijak, kar se zgodi s tem, da se |
| Kemija (1869): | Galvanoplastika, 441. Garancin, 486. Gas, plin. Gasentwickelungsrohr, plinovodna cev. Gasfabrik, plinarnica. Gasformig, plinav. Gas olbildendes, oljetvorni plin, 392. Gasometer, plinohran, 393. |
| Fizika (1869): | Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin, Gas, 29. Plinav, gasförmig, luftförmig, 29. Plini stanovitni, constante Gase 119. Plinohram, plinomér |
| Kemija (1869): | Garancin, 486. Gas, plin. Gasentwickelungsrohr, plinovodna cev. Gasfabrik, plinarnica. Gasformig, plinav. Gas olbildendes, oljetvorni plin, 392. Gasometer, plinohran, 393. Gattiren (d. |
| Fizika (1869): | Pare ali sopari se pa nasprotno imenujejo tista plínava telesa, ki zamorejo pri navadnej toplini in pri srednjem zračnem |
| Rudninoslovje (1867): | Samo plinave rudnine se ne primerjajo teži vode, temuč teži navadnega zraka |
| Kemija (1869): | Gewicht). In pokazalo se je, da so si zasebne prostornine plinavih teles ali med sebo enake ali pa da stojé med |
| Fizika (1869): | 29. Plinav, gasförmig, luftförmig, 29. Plini stanovitni, constante Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča |
| Fizika (1869): | Plinav, gasförmig, luftförmig, 29. Plini stanovitni, constante Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | Pensilvanii so viri globoki 590 čevljev. Navadno tlači najdeno olje plinova peza v razpoklinah, da ne more kviško, vendar se včasi |
| Kemija (1869): | ima v sebi ogljenčeve kisline, vodenčevega žvepleca in amonijaka. Svetilnost plinova se meri s svetlomerom in navadno se zahteva, da plinov |
| Kemija (1869): | kromov, Chromalaun, 428. Galvanoplastika, 441. Garancin, 486. Gas, plin. Gasentwickelungsrohr, plinovodna cev. Gasfabrik, plinarnica. Gasformig, plinav. Gas olbildendes, oljetvorni plin, 392. |
| Robinson mlajši (1849): | kar bi bil učinil. Oča. A kaj? povej! Dragotin. Plav — plit — vor! Oča. Ravno to je tude Robinsonu na misli prišlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | orodje ſe mozhno kerha. Kjer je veliko kamenja, je tudi plitva semlja; v ſuſhni letni jo kamenje prevezh sagreje, de mokrotnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobro srovo maslo perva pogodba; tudi pregloboke nimajo biti, ampak plitve in prostorne, ravno zató jih tudi plošaste delajo. Cinkaste latvice |
| Mineralogija in geognozija (1871): | morska, t. j. da so se napravila iz posadnin na plitvem bregu morja. Odlikujejo se po zgorej omenjenem premogovem apnencu in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadeſh v korenini, mokrotnoſt ſe dalje v nji dershi; na plitvi semlji v ſuſhnim letu ſad poſuhni. Dobro je, ako je |
| Kuharske Bukve (1799): | Povíti rakovi nudelni. Eno libro moke vsami v' eno veliko plitvo ſklędo, deni na njo en ma- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tega mi nevemo. '' Lejte to je: Jerman je pſhenizo na plitvo peſhéno semljo ſjal. De bote semlje lahkej ſposnali, vam od |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni in na gorak kraj postavi, de shaja. Med tem plitvo kozo ali ponev na žerjavco postavi in v nji maslo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | zamrznilo, da bi jo držalo, pa tudi ni bilo tako plitvo, da bi ga mogla mati prebresti — in vendar tje čez |
| Astronomija (1869): | da voda šest ur dolgo priteka proti suhemu, da zaliva plitvo pobrežje zmirom bolj, da se vali na milje daleč v |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | krednato, niti laporasto (soldanasto). Te hybride smo posejali na nekoliko plitvo njivo, ktera ima enak značaj, kakor tukajšnja dolomitna-apnena zemljišča pa |
| Zoologija (1875): | mekužci odtod, ker ima njihov plašč na stranéh neke krpe, plitvam podobne. V ta majhen razred spadajo majhne, ne črez 5 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | enem do štirih sežnjev debelo vodnega kamnja, po verhu pa plitvo černe persti in apnéne ilovice. Vsa planjava je bila pred |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da iz njih ne pride kaka vterdina ali clo gnjiloba pljuč. b) Vnetje persne mrence in preponke. Znamnja vnete persne mrence |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | to je po skušnjah izpričano — kaka dva maslica vode iz pljuč in pa iz kože izhlapí. Če tedaj 6 osob v |
| Zoologija (1875): | je pa meriti tlak zraka, ki pri izdihanji uhaja iz pluč, ako namreč ta zrak v prikladni napravi deluje na steber |
| Zoologija (1875): | bradavke. Nekateri imajo enostavne oči. Za dihanje nemajo črvi niti pluč, niti dušnic. V vodi živeči dihajo škrgami, pri druzih se |
| Zoologija (1875): | udarce pride 1 izdihljaj. Zrak, ki pri dihanji prihaja iz pluč in zopet vhaja v pluča, dela neki šum, dehtenje ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sapa daja truplu od zunaj skozi kožo — od znotraj skozi pljuča neprenehama življenje in moč, ako je sapa čista, vedra in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | konjski jezik boljšiga okusa ko goveji. Tudi sercé, jetra, obisti, pljuča i. t. d. pràv perpravljene, jedcam neki pràv dobro dišé |
| Zoologija (1875): | To se godi po treh potih, namreč po scalnici, skozi pljuča in skozi kožo. More se vzeti, da od vse iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na unajne dele istekla; vraniza je bila mehka, kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene, jetra véle in polne mehurjev, ſerzé pak |
| Zoologija (1875): | stranéh navzen odpirajo luknjicami. Samo nekaterim pajkom služijo za dihanje pluča, v vodi živeči členarji pa dihajo škrgami. Členarje imenujemo te |
| Zoologija (1875): | gresti dve petini na scalnico, ostale tri petine pa skozi pluča in kožo. Vodo, ki v 24 urah izhlapi skozi kožo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | doli jemle. mlade koprive poresat, poſuſhiti, je ena Erznija sa Pluzhe, inu ſo pp Simi sa futer dobre. Vinu, katęro tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hudo kašlja, ali de se je clo pljučnica (prisad na pljučih) prime. Breje kobile po takim napenjanju dostikrat zveržejo; žebet se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | primerleju se kašelj ne da ozdraviti. Kedar pa soki v pljučih le zastajajo in se gostijo, takrat se dajo razredkati, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kašelj, ki pride po pljučnem vnetju, ker se soki v pljučih niso popolnoma razdelili, se ozdravlja s sledečim zdravilom: |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prav razdelilo, in po kterem kri in druge tekočine v pljučih zastajajo, in v njih vterdine ali clo gnjijenje napravljajo. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se je že takrat vidilo, de ne bo dolgo živil. Pljučna sušica (jetika) mu je življenje končala, ravno sedaj, ko se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de bi kmet vedil kdaj in od kod— je živino pljučna jetika napadla, ktero si je iz merzliga studenca napíla. Oj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | toliko oslabile, de Jim ni več se ozdraviti bilo. Huda pljučna sušica je dobriga pastirja pod zemljo spravila. Bili so ljubi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 2. Drugi vzrok pljučne kuge je pa nalezba, zatorej leta kuga po tistih deželah |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je treba s soljo potresovati in potem živini pokladati. Znamnja pljučne kuge so pa sledeče: Od začetka bolezni se kratek kašelj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dva kvintelca do enega lota naenkrat. Kašelj, ki pride po pljučnem vnetju, ker se soki v pljučih niso popolnoma razdelili, se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Znamnja vnete persne mrence so večdel tiste, ktere sim pri pljučnem vnetju razodel; vendar pes ne kašlja sam od sebe, ampak |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | je po nagli bolezni v 17. létu svoje starosti na pljučni bolezni umerla. Malokdaj se vidi toliko pogrebcov za pogrébam, kakor |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jetri. Telečja obistna pečenka. Kreša z jesiham in oljem. 3. Pljučni štrukli. Goveje meso spod žerjavce. Špargelni z masleno polivko. Ocverte |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čebulovo polivko. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 17. Pljučni štrukli. Meso spod žerjavce. Špargelni s srovim maslam. Telečja obistna |
| Zoologija (1875): | zunaj srca rogljasto razdeli, in to kri odpelje v obe plučni krili. |
| Zoologija (1875): | se v desnem prekatu, iz katerega se temno-rudeča kri po plučni odvodnici p. od, ki se kmalu zunaj srca razcepi, požene |
| Zoologija (1875): | od, ki se kmalu zunaj srca razcepi, požene v obe plučni krili. Ko se srce znova razširi, teče jasno rudeča kri |
| Kuharske Bukve (1799): | X. Kuhanje ali kôh. 93. Maſleni koh, ali màſlenek. 94. Pluzhni kôh. 95. Kuhanje od pezheniga telęta. 96. Kuhanje od bęliga |
| Kuharske Bukve (1799): | narędi okrog en obod is teſtá, inu pezi pozhaſi. 94. Pluzhni koh. Eno unzho putra rahlo smęſhaj, dvę shęmle v' mlęki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kakor da bi bilo sožgano. Ozdravlja se vnetje želodca, kakor pljučno vnetje, vendar se mora dristlja vsako četertinko ure dajati. d |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in zdeha. Vnetje persne mrence in preponke se ozdravlja, kakor pljučno vnetje. c) Vnetje želodca. Pri tem vnetju se tudi zapazi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | požirati ne more, hudo kašlja, ali de se je clo pljučnica (prisad na pljučih) prime. Breje kobile po takim napenjanju dostikrat |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | trak zavleče (Eiterband) ali usnje postavi (Lederstecken). Pri taki hudi pljučnici je pa že pomoči umniga zdravnika potreba, ki ima sto |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | iz driske v čevih černi prisad (Brand) postati. V hudi pljučnici naj se 3. ali 4. dan konju na persih trak |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | se déne 2 — 3 lote solitarja (Salpeter). Solitar je pri pljučnici, zraven pušanja kerví, pervo zdravilo; tode v vodi mora raztopljen |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | persi stiskaš. Tudi je kašljanje veliko bolj boleče, kakor pri pljučnici; torej pes pri sopenju lakotnice vzdiguje, da si persne mrence |
| Blagomir puščavnik (1853): | zvezdic se v jezeru odlesketava. Druzega ni čuti kakor počasno pluskanje valov, ki se na veslo vdarjajo. Le kak ponočen tič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ki povsod, kjer le more, svoje strupene pene v duhovščino pluje, se drzne reči, da je bila ta nezaupnica po duhovnih |
| Gozdovnik (1898): | otročja, njegova srčnost je žabja, njegov jezik kačji, ki laži pluje. Kam sta odjezdila ona dva glavarja? « »Odšla sta bisona lovit |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nozh, kar ſo mogli, hudiga ſtorili. Nekteri mu v' obras pljujejo; drugi mu ozhí savesujejo, ino ga bijejo rekozh: „Kriſte! prerokuj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe mu pazhijo rekozh: „Sdrav bodi, kralj Judovſki! “ Ino va-nj pljujejo, ga ſ' peſtmí bijejo, mu terſt is rok tergajo, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stanujejo, so okajeni kakor stergarji, in celo dopoldne pozimi černo pljujejo. Kako bi to zdravo bilo? Nezdrava sapa je v kučah |
| Rudninoslovje (1867): | ploskve ukrivljene i sicer ali ven ali notri, i tako pločast kristal je lehko lečast, prizmasti kristal je lehko stebelčast, a |
| Zoologija (1875): | teh mišičnih vlaken, končajo in razširijo v tako imenovano gibalno pločko. Glej pod. 20, e in f . Po delavnosti razlikujemo vse |
| Divica Orleanska (1848): | žilah vaših teče, Zaverže tak nevredno zmešanje. Dünoa. Natore svete plod nebeški ona Je kakor jez, in meni ravnorodna. Kaj rôke |
| Botanika (1875): | dalje, ostala dva se pa hujšata, tako da je hrastov plod vselej le enopredaličast in enosemensk. V oplodje izraščeni plodovi listi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | tudi clo nepriljudne kraje s svojim nježnim cvetjem in žlahtnim plodom v prijetne spremina. Ne morem tukej memogredé zamolčati nekterih krajev |
| Botanika (1875): | je granatovec (Punica), s krasnim ognjeno-rudečim cvetom in z vžitnim plodom; on raste v južnej Evropi. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | na poti v Dalmacijo zbog beretije z morskimi gobami, s plodom Jadranskega morja. Le-ta človek je bil jako omikan, a meni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se kaj novega in boljega naučiti, da utegnejo pridobivati več plodov iz svojih zemljištev. V toti namen so bukve. Če pa |
| Botanika (1875): | med dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje različnih plodov. Plodovi so ali listasti, ali usnjasti ali trdi kakor kamen |
| Botanika (1875): | vé da, mnogokrat imenitneji kakor njegovo seme. Najbolj imenitne vrsti plodov so sledeče: 1. Storž ali češarek (strobilusaliconus) storžnjakov |
| Botanika (1875): | pri semenih, ktera obdaja mesnato ali koščicasto oplodje. Zunanje podobe plodov. 75 Po tem, kako so poprejšnji cvetovni deli med dozorevanjem |
| Botanika (1875): | sluz, tolščo ali kisline itd., zavolj česar so ti nebitni plodovi deli za naše potrebe, se vé da, mnogokrat imenitneji kakor |
| Botanika (1875): | dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje različnih plodov. Plodovi so ali listasti, ali usnjasti ali trdi kakor kamen, ali |
| Kemija (1869): | sočivji, v mnogih gomoljih, v krompirji v palmovem strženu, v plodovih, na pr. v kostanji, želodu, jabelku, celó v drevesnem lubji |
| Botanika (1875): | 75 Po tem, kako so poprejšnji cvetovni deli med dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje različnih plodov. Plodovi so |
| Botanika (1875): | Vse breskaličnice so tajnocvetke, t.j. ne napravijo ne cveta ne plodu. Vendar je za njihovo ohranitev prav obilno skrbljeno. Mnogo izmed |
| Botanika (1875): | več plodovih listov. Že v pestiču je zaznamovana podoba prihodnjega plodu, pri čem se pa mora na to paziti, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in goriške kmetijske družbe, od leta 1835 do 1839 ustvaril ploden in lepo vredjen vert **), kteri je razdeljen v vert za |
| Botanika (1875): | cvet noseče osi. Ako na koncu osi le en edini plodni list stoji, izraste enopredalčast pestič, ako ima os na koncu |
| Zoologija (1875): | viših živalih, nekateri prebivajo pa tudi v vodi ali glenu. Plodé se navadno z jajci, redkokedaj delitvijo, a v svojem razvitku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mile Novíce v prihodnje, kakor do sadaj z lepim naukam plodíle, vse Slavene, ki še spavajo, izbudile in svitlo luč jim |
| Botanika (1875): | ima časih v sebi kapljice olja, in ki jo botanikarji plodivo (fovilla) imenujejo. Če se zrno cvetnega praha namoči z vodo |
| Botanika (1875): | se imenujejo ložnocvetke (thalamiflorae), ker so mesto, na kterem sedi plodnica, in na ktero so priraščeni tudi prašniki in venec, imenuje |
| Botanika (1875): | ki ima v sebi začetke plodu, in ki se zatorej plodnica ali semenik (ovarium ali germen) imenuje |
| Botanika (1875): | v klični mešiček semenskega popka, ki je tam notri v plodnici. Tam notri pride v dotiko s posebnimi, tako imenovanimi kličnimi |
| Botanika (1875): | plodovimi listi soraščena in prašniki in venčevi listi stoje na plodnici (semeniku). Tudi se mnogokrat najde, da so pašniki priraščeni vencu |
| Botanika (1875): | so prašniki priraščeni na pestič, tako da sedé prašnice na plodnici. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | volja, in da izgled ta za razširjenje sadjoreje in povikšanje plodnosti pešene zemlje gotovo ne bo ostal brez dobrih nasledkov v |
| Botanika (1875): | narejeni le iz enega samega podvihanega in z robovoma soraščenega plodovega lista, drugi pa iz več plodovih listov. Že v pestiču |
| Botanika (1875): | olesenélih krovnih listov. 2. Strok (legumen); je iz enega edinega plodovega lista, kterega se na šivu držé semena (stročnice; bob, grah |
| Botanika (1875): | Plodovi listi ali pestiči stojé, kakor je znano, najbolj na koncu |
| Botanika (1875): | se je bil naredil s tem, da so se bili plodovi listi sorasli. To so pa ne dogodi pri semenih, ktera |
| Botanika (1875): | hrastov plod vselej le enopredaličast in enosemensk. V oplodje izraščeni plodovi listi se takrat, ko seme dozori, mnogokrat popolnoma ali le |
| Botanika (1875): | kakor kamen, ali strženasti, mesnati itd. Mnogokrat je v zunanjih plodovih delih nakupičeno staničje, ki ima v sebi škrob, slador, sluz |
| Botanika (1875): | skup (ostrožnik, omej, zimzelen). 4. Glavica (capsula); dva ali več plodovih listov je medsebojno soraščenih, in namreč ali le z robovi |
| Botanika (1875): | in z robovoma soraščenega plodovega lista, drugi pa iz več plodovih listov. Že v pestiču je zaznamovana podoba prihodnjega plodu, pri |
| Botanika (1875): | semenska jajčka so pa v četvrtem listnem krogu cveta, v plodovih listih ali pestičih, in njih razvijanje bomo poznejé pobliže opazovali |
| Botanika (1875): | z nekoliko podvihanimi (mak) ali s . popolnoma podvihanimi in s plodovo osjo soraščenimi robovi (večpredalčasta glavica, vijolica, reseda, nedotika ali balsamina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dela neprenehoma. Časi so se premenili, ter se preminjajo vedno; plodovite zemlje je manj od leta do leta, ker ji novonapravljene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in predivo na vinto in na ſhtekelj nabirati, kar ſtolovi plòh brani. Pod ſtolovim plòham je pa trushiza narejena, v kteri |
| Fizika (1869): | Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin, Gas, 29. Plinav, gasförmig, luftförmig, 29. Plini stanovitni, constante |
| Fizika (1869): | stanovitni, constante Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik |
| Fizika (1869): | luftförmig, 29. Plini stanovitni, constante Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtojí, nali gori vodo, v' katiri ſo ſe kuhale, poloshi plohe, inu na plohe kamen, de jeh doli tiſhí. Kader ozheſh |
| Kuharske Bukve (1799): | vodo, v' katiri ſo ſe kuhale, poloshi plohe, inu na plohe kamen, de jeh doli tiſhí. Kader ozheſh tę hránene kútine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi cvétje začerni in odpade. Žalostno je viditi take gnjile plohe po njivi! Pa ta gnjiloba takó smerdí, ko se od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se ti bo polagama sušil; obtesanje mu odvzame preveliko mokroto. Plohe, dile in late réži koj iz siroviga lesá, takó debele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obtesati, de se hitreje posuší in ne razpreza. Dostikrat dobijo plohi, dile in še clo metérni hlodi rujave lise, ali so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in na ſhtekelj nabirati, kar ſtolovi plòh brani. Pod ſtolovim plòham je pa trushiza narejena, v kteri ſe prasne in napredene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pečat na oblake, Da ne vliva dež se iz oblakov, Ploha dežja in ne mila rosa, Da ne sije sjajna mesečina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pečat na oblake, Da ne vlije dež se iz oblakov, Ploha dežja, in ne mila rosa, Ne ponoči sjajna mesečina, Da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne vidiš žarjavega bliska, kako široko vodo razsvetljuje in kako ploha poleva. Voda naraša v vsakem trenutku; oj bati se je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v električni oblak c, iz kojega se na tla spusti ploha dežja e in ognjeni snop žlindre f. Pri g zagledamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Taboru pa množ'ca čuje Móž , ki Caru so zvestí. Vró plohé, bučé vetrovi, Divja je in strašna noč. Tù med bliskam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se je vreme nosilo. Tam, kjer je bila huda toča, plohe, nalívi, burje, so slabo odlételi: mi pa na gorni strani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | snegu, pa spet bredemo čez koléna po vodi: vmés so plohe, hudo bliskanje in treskanje in hudo vojskovanje vetrov. Danes in |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | pod streho v gorki izbi; hvala Bogu, da smo se plohi enkrat odmaknili. Vendar povem vam, da mi je še prijetniša |
| Robinson mlajši (1849): | različne nastroje — orôde za kopanje, naimer po polževe lušine, ino ploske ostre kamene; pak sta se oba déla poprijêla. Lehko si |
| Kuharske Bukve (1799): | gorko dilo, potręſi jih dobro s' moko, rasloshi nudelne na ploſk gori na njo, poſtavi na en gorek kraj, jih pogerni |
| Zeleni listi (1896): | muca s svojimi mladiči. Vsi se začnejo smejati. Vladko je ploskal od veselja z rokama, dekla pa se je zopet mirno |
| Zeleni listi (1896): | in učenega ptiča ni še videl nikoli. Od veselja je ploskal z rokama in ni se mogel dosti načuditi umetnosti krotkega |
| Zoologija (1875): | čutilom nij sledú ali pa so na najniži stopinji. Večina ploskavcev živi v druzih viših živalih, nekateri prebivajo pa tudi v |
| Zoologija (1875): | ovrgla ter so odkrila znamenite stvari gledé razvitka teh zajedavcev. Ploskavci ležejo jajca, ali ta se ne razvijajo v maternem stanovanji |
| Zoologija (1875): | trihinah obolelo in od teh do 100 umrlo. Četrti razred: Ploskavci; Plathelminthes. Telo je tem črvom ploščato, brez nog, čestokrat pa |
| Rudninoslovje (1867): | ali jeklénec (Spatheisenstein, Flinz), kristalizuje romboederski (sl. 32), vštrit romboedrovih ploskev se izvrstno kolje, a lomi se nepopolnoma školjkasto; svetlost je |
| Rudninoslovje (1867): | je treba spet na dvoje paziti, namreč: 1. na število ploskev, ki se v oglu shajajo, i po tem se ogel |
| Rudninoslovje (1867): | 13. 3. Ako se trije ali še več robov i ploskev strinja v enej točki, onda se ta točka imenuje ogel |
| Rudninoslovje (1867): | se med sebój jako razlikujejo po številu i po obliki ploskev, robov i oglov i tudi po tem, kako so razvrščene |
| Rudninoslovje (1867): | videti, kot bi bile z majhnimi kristali posute. Zrnčasto (gekörnt) ploskev imenujemo óno, ki je z drobnimi okroglimi zrnci posuta. Opomba |
| Fizika (1869): | parižki, renski in avstrijski čevelj. V dve meri raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero. Posebni deli prostora |
| Fizika (1869): | 29. Plini stanovitni, constante Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prečnica, krajša, mala prečnica potem navpik stoji na njej. Zakladna ploskev je romb, v kterem ležite podružni osi. V tem sistemu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | hočemo. Pri kristalih se jemlje taka, s ktero je največ ploskev vzporednih; ta se postavi po konci, daljša naj teče pred |
| Rudninoslovje (1867): | ploskvama P je popolnoma razkolna, sveti se kot steklo, na ploskvah P časi jako lepo kakor biser, bela je — nečista tudi |
| Rudninoslovje (1867): | Sadra ali malec (Gyps) kristalizuje hemiortotipno (sl. 68), vštritno s ploskvama P je popolnoma razkolna, sveti se kot steklo, na ploskvah |
| Rudninoslovje (1867): | sl. 58. sl. 59. sl. 60. sl. 61. ploskvama o vštrit krajše stranske osi. Tudi sl. 60 je lik |
| Rudninoslovje (1867): | 61 naposled so otopljeni robovi cc iz sl. 50 s ploskvama k vštrit daljše stranske osi. V. Hemiortotipni liki. (Hemiortothype Gestalten |
| Fizika (1869): | z osebljajočim rôčem, in ako se položite sè svojima gladkima ploskvama druga na drugo, pokaže se potem, ko smo ju spet |
| Rudninoslovje (1867): | redki, navadno so nepopolni i sicer: 1. Mnogokrat so med ploskvami iste vrste posamezne ali prevelike ali pa premajhne. Tako n. |
| Rudninoslovje (1867): | gleichkantiges vierseitiges Prizma) je omejena s štirimi sokladnimi i navpičnimi ploskvami, ima štiri pravokotne navpične robove aa', i pokrita je zgoraj |
| Fizika (1869): | se tako oko vidi, kakor polukroglja, omejena z mnogimi malimi ploskvami, kterih število je 12 do 20 tisoč. Vse žuželke, kakor |
| Rudninoslovje (1867): | likih ravne črte, okolo kterih so likovi ogli, robovi in ploskve enako razvrščene. Take ravne črte imenujemo osi (Achsen). Osi gredo |
| Rudninoslovje (1867): | na kristalu protaste, to je z vštritnimi brazdicami preráskane; — druge ploskve so časih raskave (rauh), to je polne so višav i |
| Rudninoslovje (1867): | pa premajhne. Tako n. pr. so časih na hexaedru štiri ploskve pravokótniki mesto kvadratov; na oktaedru so štiri ploskve trapezi mesto |
| Rudninoslovje (1867): | pa tako majhne, da je komaj razločimo. Mnogokrat so neke ploskve bradavičaste (drusig), ako imajo na sebi sicer majhne ali vendar |
| Rudninoslovje (1867): | Ako ima tak kosec bolj ali menj gladke i ravne ploskve stanovitega položaja, onda se tak kristal imenuje rázkolen (spalt- |
| Rudninoslovje (1867): | hexaedru štiri ploskve pravokótniki mesto kvadratov; na oktaedru so štiri ploskve trapezi mesto trikotov. 2. Časih so ploskve ukrivljene i sicer |
| Fizika (1869): | središča. Tedaj mora površje vsake mirne kapljine biti del krogline ploskve. In temu je res tako, in na večih vodah, n. |
| Fizika (1869): | večih vodah, n. pr. na površji morja, jasno očevidno. Manjše ploskve kapljin se pa kažejo v ravnotežji kakor popolne ravnice, tako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bolj ali manj pravilno na dvé strani ploščate, tako da ploskve zgoraj in zdolaj vzporedno ležé ter so včasi tako debele |
| Rudninoslovje (1867): | i de tako, da se ta kraka popolnoma prislonita na ploskvi , ki delate ta rob, a rob sam se stisne v |
| Fizika (1869): | se tam jako napošev vpadajoči trakovi porazdelé po prav velikej ploskvi. In res razločujemo srednji vroči zemeljski pas, za kterim pride |
| Rudninoslovje (1867): | aa', i pokrita je zgoraj i zdolaj ali z horizontalno ploskvijo, namreč s kvadratom(sl. 45) ali pa z enakorobo četverostrano |
| Fizika (1869): | Dana množina vode se izhlapi tim hitreje, s čim večo ploskvo se dotika zraku, čim suheji in topleji je zrak, in |
| Deborah (1883): | delo storiti! – Ali – zdaj sem se domislila – (Vesela z rokama ploskne. ) Ljubi Bog! hvala tebi! Ujic, veste, ona žêna – Župnik. Judinja |
| Rudninoslovje (1867): | i vežejo druge znamenite točke, n. pr. nasproti ležeče ogle, ploskvena središča i razpolovišča robov. Kristalni liki se med sebój jako |
| Zoologija (1875): | oko zloženo iz neizmerno mnogih, namreč do 60.000 pravilnih šestoglatih ploskvic, zato je tako oko podobno bčelnemu satovju. Te ploskvice so |
| Zoologija (1875): | šestoglatih ploskvic, zato je tako oko podobno bčelnemu satovju. Te ploskvice so spodnji konci kegljastih prizmic stoječih na mrežnici, a na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | se pa tako-le zvé: Zvaga naj se ena ali dvoje plošč, potem pa naj se dajo kuhati četert ure v kropu |
| Fizika (1869): | da ne bi se ona vedno rodila v vsakem paru plošč. V sklenjenem lancu tedaj vedno teče električni tok na okrog |
| Fizika (1869): | namreč nahajajo zbrane protivne elektrike, vzbujene z dotikanjem posamnih parov plošč, med tem ko se na srednjih, parih ne kaže nikakoršna |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kolikor se mu je ljubi. Hasnjivo je tudi konju kapusoveh ploč pokladati, ktere konji radi žrejo, in ktere so v ti |
| Kemija (1869): | Iz bakrenih ploč se izdelujejo raznovrstne posode, posebno kotli in orodje za destilovanje |
| Zoologija (1875): | pa trebušno. Očesna plat je zmerom rjava, druga pa bela. Ploča plava tako, da je očesna plat gori obrnena, torej pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | za okrožem našim očem skrije. Ko bi bila zemlja neka ploša ne pa krogla, bi se iz nar visokejih gor, saj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | še vsi prosti ljudjé, de zemlja je neka velika gerbasta ploša; pa vender so nekteri modrijani med Gerki že čez 400 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Phonolith oder Klingstein, fonolit ali zvonik, 74. Pihavnik, Löthrohr. Platte, ploša. Plattenförmig, ploščinat. Plaenerkalk, 128. Plastisch gl. bildsam. Platina, 62. Plavutaste |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 62. Plavutaste noge, Ruderfüsse. Plavje, Treibholz. Plazna breccia Reibungsbreccie, 75. Ploša, Platte. Ploščinat, plattenförmig. Plovec, Bimsstein, 45. Plutonismus ali Vulkanismus, 150. |
| Fizika (1869): | 24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin, Gas, 29. Plinav, gasförmig, luftförmig, 29. Plini stanovitni |
| Fizika (1869): | Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik, Trittbrett. Podnebje, Klima, 188. |
| Fizika (1869): | constante Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik, Trittbrett |
| Fizika (1869): | tem slučaji vodi skoz zemeljsko plast, ki leži med obema ploščama. Ako je njen prerez milijonkrat veči, kakor prerez bakrenega dratú |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pa tudi nad njimi leže včasi prav na debelo. Med plošami tega apnenca se je kalcit navadno lepo izkristalizoval, včasi so |
| Zoologija (1875): | in zdolaj, kakor pri druzih ribah, temveč desno in levo. Ploče so sosebno okusne morske ribe. Imenujemo samo sledeče vrste: navadni |
| Zoologija (1875): | Sosebno znamenite so ploče (Pleuronectae) zarad nepravilne telesne oblike. Pomislite si, da jako plošnati |
| Gozdovnik (1898): | mož pogleda v daljavo. Na vrhu piramide, prav na kraju ploče, je stala visoka postava, širokoplečata, orjaškojunaška, držeča puško na strel |
| Fizika (1869): | raznovrstno steklo, ki je po sobi. Med tem ko steklene plošče v oknu dopuščajo nepremenjeni pogled stvari, kažejo nam očáli povečano |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pravilno izobraženi. Najnavadniše se pa kamenje loči v ploše. Take ploše so bolj ali manj pravilno na dvé strani ploščate, tako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ne prav pravilno izobraženi. Najnavadniše se pa kamenje loči v ploše. Take ploše so bolj ali manj pravilno na dvé strani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odtok. Kjer imajo doſti zegla, naj povesnejo na dno poloshêne ploſhe shlebnatiga zegla ali korze, po teh naj vershejo en ſklad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo voda mogla po njih zediti. She bolj je va-nje ploſhe v kose poſtaviti, de je pod njimi proſtor sa odtok |
| Gozdovnik (1898): | kos. Zdaj se vzdigne tudi Pepo iz svojega zavetja na ploči. Poprejšnemu pobrežnemu stražarju se je zdelo pogajanje predolgo. »Santa Laureta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tako, da raztopljina je precej gosta. Ko hočemo dve leseni plošči vkup votati, ju namažemo s to raztopljino, denemo vmes košček |
| Fizika (1869): | Ali, ako se na konca dveh dratov privežete veliki kovinski plošči PP', ki se v zemlji druga drugej nasproti postavíte (Pod. |
| Fizika (1869): | se daste dokazati le s prav občutljivim kondensatorjem (§. 200.). Plošči sami se pri tem poskusu nikakor znatno ne spremenite. Enak |
| Fizika (1869): | poskus. Ako se vzamete dve po mogočosti ravni in gladki plošči, ena iz cinka, druga iz bakra, vsaka previdena z osebljajočim |
| Zoologija (1875): | vrste: navadni jezik (Platessa solea), robec (P. maximus) in navadno pločo (P. vulgaris) pod. 168. Neka posebnost med ribami je ustavljač |
| Mineralogija in geognozija (1871): | preračunili so blizo tako, da komaj dá 1 centimeter debelo ploščo premoga, dolgo in široko tako kakor je daleč segal gozd |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ter ga izreži z okroglim ali podolgastim modlam, pomaži tortno plošo s putram, deni rezance nanjo, de se vzdignejo. Dosti vzdignjene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tako dolgo kuhaj, de rujav postane; potem ga pa na plošo stresi, ktera je z oljem pomazana. Zdej pa en polič |
| Gozdovnik (1898): | dobiva. « Primeta onesveščenca, pa ga vlečeta od piramide, na ktere pločadi sta slišala obupne in grozne poklice. Kanadčan in Pepo sta |
| Gozdovnik (1898): | krogle pred lovce in za-nje, udarivši v kamenje branika in pločadi, toda niti ena ni napravila najmanjšega kvara. Še več tacih |
| Gozdovnik (1898): | lisičine na glavi, sam gorostasne postave, stal je Rdoles na pločadi. |
| Gozdovnik (1898): | Pepo, kaj nosi Komanč! « Sokoljeoko je bil pogledal čez rob pločadi ter prijel predmet, ki je bil na kraju obvisel. To |
| Fizika (1869): | naše hišne muhe , imajo take oči. Nektere imajo pa razun ploščastih očes tudi oči z lečo, kakor n. pr. pajki. 177 |
| Astronomija (1869): | obliki Saturn, ki ga obdaja skoro čisto v polutnikovej ravni ploščat okrogel obroč, ki se tudi vrti okrog njega. Ta obroč |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dela čoke, tudi kratke, debele žile, je navadno razpokan in ploščat, kaže se v posamnih hribih in homcih, ki so navadno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | noge, Ruderfüsse. Plavje, Treibholz. Plazna breccia Reibungsbreccie, 75. Ploša, Platte. Ploščinat, plattenförmig. Plovec, Bimsstein, 45. Plutonismus ali Vulkanismus, 150. Podružna os |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Klingstein, fonolit ali zvonik, 74. Pihavnik, Löthrohr. Platte, ploša. Plattenförmig, ploščinat. Plaenerkalk, 128. Plastisch gl. bildsam. Platina, 62. Plavutaste noge, Ruderfüsse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nimajo biti, ampak plitve in prostorne, ravno zató jih tudi plošaste delajo. Cinkaste latvice (Zinkschüsseln) so naj boljši, v njih se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Take ploše so bolj ali manj pravilno na dvé strani ploščate, tako da ploskve zgoraj in zdolaj vzporedno ležé ter so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nam zloženi iz majhenih, nepopolno izraženih kristalčkov, ki so zrnasti, ploščati ali podolgovati; po tem so nastali nazivi lahko razumljivi kakor |
| Mineralogija in geognozija (1871): | malo sposoben; trše zvrsti pa dajejo mlinske kamne, bruse, nekteri ploščati se rabijo pri pokrivanji stréh. Zemlja, ki se dela iz |
| Zoologija (1875): | ploče (Pleuronectae) zarad nepravilne telesne oblike. Pomislite si, da jako plošnati ribi glavo tako zakrenem, da ima riba obe očesi na |
| Zoologija (1875): | je ustavljač ali prilep (Echeneis) in sicer zarad krožca na plošnati glavi, s katerim se mora na ladije ali velike morske |
| Zoologija (1875): | 100 umrlo. Četrti razred: Ploskavci; Plathelminthes. Telo je tem črvom ploščato, brez nog, čestokrat pa ima kljukice in sesalca. Notranje telesne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ta vot. Vot za lesovino. Naj se vzame gumilak v plošicah (Schellack), pa se raztopí v malo vinskega cveta (špirita) tako |
| Zoologija (1875): | druzih organih. Telo jim je po vrhu pokrito z apnenimi pločicami, večkrat tudi bodicami nasajeno, zato jih tudi iglokožce (Echinodermata) imenujemo |
| Zoologija (1875): | velike morske živali prisesati. Ta krožec je s poprečnimi hrustančastimi pločicami na predalce razdeljen. Pravijo, da ga upotrebljavajo za lov na |
| Rudninoslovje (1867): | mislih dopolniti. Opomba. Enoterne rudnine brez pravilnega lika (podobe) imenujemo pločice, ako so jako tenke, stebelca, ako so dolge a ne |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pomolili in čakali, kaj bo s prešičkom začel. Obračal je plošico zdaj sem, zdaj tje, in ogleduje od vseh strani, pečenčka |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ves zaljubljen va-nj oči obračal. Čez dolgo mu pomolí sosed plošico s pečenim prešičkom, ki je kakor živ na nji stal |
| Fizika (1869): | te koristi, da se ure na valj zamorejo narediti prav ploščnate, zavolj česar so lože nositi in zavolj česar se že |
| Zoologija (1875): | navadno na kosti priraščena. Nahajajo se pa v truplu tudi plošnate in krožaste mišice, zadnje obdajajo in zapirajo telesne odprtine. Vsaka |
| Zoologija (1875): | so tudi notranje sluznice (epithelium) s celicami, katere so ali plošnate, pod. 2 A, ali pa na dolgo raztegnjene, pod. 2 |
| Zoologija (1875): | na kazalci zadnjih udov, dočim na vseh drugih prstih imajo plošnate nohte. Lice je kosmato in glava zašpičena, lisičji podobna. Znamenite |
| Zoologija (1875): | na pr. tenčica (gornja kožica) našega telesa. Te celice so plošnate, okroglaste ali oglate, podoba 1, in vsaka ima jedro. S |
| Zoologija (1875): | poprečnimi gubami več ali manj jasno razdeljena v okrogle ali plošnate in štirioglate kolobarce, pri druzih pa o kaki členovitosti nij |
| Botanika (1875): | in imajo svoje ime od todi, ker so njihove na ploščnatem cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane z ježičastimi cvetkami, postavljenimi v |
| Zoologija (1875): | capa. Zadnji člen prstov pokrit je z bolj ali manj plošnatim nohtom, ali je obvit z zakrivljenim in špičastim krempljem, ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Konec. ) Pervo za durhamskim plemenom je na Angležkem herefordsko s plošnjatimi in kratkimi rogovi. Za tem pride aldernejsko pleme in plemena |
| Botanika (1875): | deloma cevasti (d), deloma jezičasti (c). Cvetišče pa ni vselej ploščnato, ampak mnogokrat polkrogljasto, koželjasto, izdolbeno itd. Golo se imenuje cvetišče |
| Botanika (1875): | Čebula (cepa) je, kakor kaže podoba 53., v podolžnem prerezu, ploščnato prikrajšano steblo b z mesnatimi listi, kterim v pashah izrastó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekoliko na kviſhko ſtojita. 3. Mora imeti na konzu podolgaſto, plaſhnato gerzho, ali glavo, ktera ſe mora po palizi pozhaſi pogubiti |
| Zoologija (1875): | jako je okusen. Nožnica (Solen) je tudi priljubljena jéd. Iz plošnatice (Tellina gari) pripravljajo v Indiji neko omako, bokasan zvano, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pridno, da postanejo v 10 ali 12 letih neprehodljiv živ plot. Druga versta tega drevja je širokoperjasti glog, ki od poprejšnega |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | več ne nese, Roka se mu hudo trese; Tam za plotam obleží, Žganje mu iz ust gorí. 12 |
| Svetinova Metka (1868): | jo gledali z veseljem, kakor lepo rožo, ograjeno s trnovi plotom, mirno, brez poželenja! »Ali si videla Dorčeta, Metka? « vpraša Marjanica |
| Svetinova Metka (1868): | kar hoče. Kadar te bo sit, pa te popusti za plotom! – O, Bog te bo kaznoval, ti nečast in sramota naši |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | sklenem tudi jaz podati se k podobi in sicer za plotom, kjer me ni bilo lahko videti. Kmalu sem tam in |
| Ljubljanske slike (1879): | gost do dobrega napije in potem v kakem grabnu za plotom v dežji in mrazu sladkeje spi, nego drug človek v |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | gospodarja, pust in prazen. Ta prostor je svetnik ogradil s plotom in za silo malo pokril, od tega plota dobilo je |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | jih zalezava! " Pogledam in v resnici vidim na solnci za plotom vso množino škorcev, kamor jih je nabrž prigrevajoče solnce zvabilo |
| Vanda (1888): | druge hrane, gloje kost, ki jo je izteknil za kakšnim plotom. Tako so ljubljanske klepetulje po ves teden obirale mali dogodek |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | sovražnik«. In res se čuje na obéh straneh ceste za plotom škripanje z zobmí, ter opazujemo počasno premikanje črnih pošastij. Kaj |
| Moja hoja na Triglav (1897): | bližnji in daljni rastlinjak, kakor je imenoval dva s kamenim plotom ograjena vrtova. Vsi smo se molče vdali moževi volji, vedoč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu ſenze ne dela, de delovez sadoſti proſtora ima shivimu plotu ſtrezhi ; varvavni plot mora toliko viſok biti, de shivina zhes-nj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pokonzhaj; poiſhi na vertu tudi med plankami in po shivim plotu, zhe kje goſenzhine gnjesda najdeſh, omedi jih nar bolj s |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je najrazličniše vrste, od navadne divje rože, ki raste v plotu in imá zeleno kot jabelka dišeče listje, do najlepše provansalske |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in so vprašali; »Kdo je uni stari mož? « In na plotu je sedel spet krokar, ali pa njegov sin, kar je |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Necega dné se je senčil duh pri plotu svojega verta. Kar pride po poti žena, ktera mu je |
| Gozdovnik (1898): | nategljaj lasa in belec skoči skoro z nemogočim skokom čez plotovje. V dveh trenotkih je bil preko sevnice, skok v jezero |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Plavje, Treibholz. Plazna breccia Reibungsbreccie, 75. Ploša, Platte. Ploščinat, plattenförmig. Plovec, Bimsstein, 45. Plutonismus ali Vulkanismus, 150. Podružna os, Nebenaxe. Pohor |
| Genovefa (1841): | shival opravljati. „Ko bi vola ne iméli, ki ga v plug vprégamo, in tudi krave ne, ki nam mléko daje, nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | do kruha pot? Al véš, kje poln dobi se sod? Plùg in matika vesta za-nj ; Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in bojo po potrebi tudi v podobah pokazale dobre drevésa (pluge), sejavnice i. t. d. Marsiktero reč si bo lahko ena |
| Ferdinand (1884): | je: »Bolje bi bilo za-me, da bi bil vzrastel pri plugu in sekiri. Ne poznal bi pregreh, v katere tako lahko |
| Blagomir puščavnik (1853): | delal; zvečer pa je sedé pred puščavno hišico na svojo pljunko brenkljal, dokler ni večerna zarja v mraku utonila. — To samotno |
| Blagomir puščavnik (1853): | zjutraj stopi s kletko in sokoli čez rame prepasano, s pljunko pod pazho, slovo jemaje pred svojo mater. Ona joka in |
| Blagomir puščavnik (1853): | naglama. Nevtegama pobere nektere oblačila vkup, in si opaše svojo pljunko (harpo) čez rame. Na to reče solz pobita: »Ljubo dete |
| Fizika (1869): | Ta cev se na obéh koncéh zaprè sè zamaškom iz plute, skoz kteri je vtaknjen drat. Na ta način se zamorejo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | cepljenji drvenih trt vporabljali kot vezivo rafijo, vrvico ali špago, pluto, in pri zelenem cepljenji volno in bombaž, izvajamo naslednje sklepe |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | do sedaj naj rajši rabila, namreč za rafijo, špago in pluto cepljenje na naklad z jezičkom veliko prednost, in ker je |
| Lohengrin (1898): | da, tod! labod, labod! Tam po valovih z ladjo semkaj pluje . . . Pozval si ga, — že bliža se, glej, tod! — Lohengrin. Elza |
| Robinson mlajši (1849): | korábelj pokážen pokvarjen ne bil, ino bi drugoč po morji plúti mogel. Ino je li takó si je terdno umenil, da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | blagó bo v Terst speljal, iz Tersta ga bo pa pa morji domú v Ameriko poslal. On pravi, de bo vsak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jim slovenska beseda lepo priliči, bi se pri vsaki priložnosti po slovensko pogovarjali. — Ako kaj bereš, naj bode kar hoče, vselej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kér njegov gospodár ne vé kaj z njim storiti, ga po nemarno sili voziti in ga pretépa tako dolgo, do mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gazimo do kolen po snegu, pa spet bredemo čez koléna po vodi: vmés so plohe, hudo bliskanje in treskanje in hudo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na nebu proti jugu nizke, znane zvezde zginovale; vse tó po primeri kakor bi bolj za okrož šle. Vsi tisti, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | od poti pravičnosti na kako vižo premaknili; ne tako, kakor po kmetih, če kdo za kak potent prosi, pa župana in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na 100 fl. 27 ½ fl. ☞ Današnjim „Novícam” je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | smili, tudi škoda se jim je ne zdí, ker jo po takih potih le prehitro utrudijo. In take ulice in steze |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kruh (po latinskem panis, n spremenjen v r); plire, poln (po latinskem plenus, n spremenjen v r). V rumunskem jeziku, po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da je le njeno premoženje, njena imenitna in žlahtna rodbina, po čemur ste hrepeneli, in druzega nič! ” „Ni res; ko bi |
| Fizika (1869): | deževje pa dade mnogo več vode kakor pa zimsko, ker po leti po priliki dvakrat toliko vode pade na tla, kolikor |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jeſt ta pervi hiſhni ſlushabnik, inu toku rekozh, perjatel Baronov. Po tim , jeſt menim, boſh vunder ſposnala, de v' zelim gradi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in pod tem repjem sta stanovala zadnja dva silno stara poba. Sama nista vedela, koliko sta stara, le toliko sta dobro |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | svetu, namreč grad, v kterem gospôda stanuje. Tam gori kuhajo pobe, ti postanejo črni in potem jih denejo v srebrne skledice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zameril, ker je znano, da se Madžar rad povsod enmalo pobaha! Tako Korizmicz piše, da ogerske goveda so z Ogri vred |
| Rudninoslovje (1867): | je tudi lepo modra, a če položiš vanjo čistega železa, pobakri se za kratek čas, pa v raztopljenini več ne bode |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | tudi on marsikje ravsal, dokler je naletel, česar je že pobalin po vaseh sèm ter tjè poskušal. Šel je sam precej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | dan popoldne je nek do zdaj še neznan 10-14 leten pobalin 10letnemu realnemu učencu Punzengruberju peresnik ali nek tak nožič zabodel |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Kaj? tudi tvojiga očeta je pijančvanje vmorilo”? ga plašno Mina pobara, ino silna groza jo sprejide. Dolgo ji Moric ni mogel |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vedno je le une dve odgovarjati pustila. Moja žena jih pobara, ali bi vse v mestici bile doma? — |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | stopi ino jo milo gleda. Na to pa jo rahlo pobara: „Ne bi hotla meni ino materi moji v tolažbo biti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ga, kako je vès zamišljen po vodi se oziral, ga pobarajo: „zakaj žalujete in jokate? ” On jim pično vse razloží. Ljudjé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | potaše) so nekaj skup navozili, pa skorej nobeden ni zanj pobaral; cena je 11 gold. in pol do 12 gold.— Cent |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | hoče kaj bolj na tenko zvedeti, naj pa sam njo pobarat gre svojo nekdajno nevésto. |
| Roza Jelodvorska (1855): | mahom prepreženo zidovje, pesebno ko so od zahajočiga solnca rumenkasto pobarvani, ali pa od blede lune tu in tam osvitljeni bili |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Bil je prav peklenski prizor. — Obrazi divjakov so bili pisano pobarvani v strašnih risbah, kar je dajalo njihovemu že po naravi |
| Kemija (1869): | okisa, Manganit zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec, MnO, pobarva steklovino vijoličasto. Njegove soli so ali bele ali pa rožaste |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in velikansk obok nad nami, kdo ga je lepo višnjevo pobarval? Kdo je vlil toliko vode v ono skalo, da zdaj |
| Lohengrin (1898): | zdaj, Da boju bi prisoten bil! (Vsi se odkrijejo. ) S pobedo meča sod nam daj, Ki jasno pravdo bo razkril! Okrêpi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de bi dete naſhel ino umoril. “ Joshef prezej vſtane, ino pobegne v' terdi nozhi s' detetam ino s' materjo. Grosno teshka |
| Genovefa (1841): | Volku ukasal, dôbro na grajſke vrata pasiti, de nihzhe ne pobégne, in ſlushab- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | gosposka v oblast dobiti, bodi si kakor kolj pomaga, da pobegne, zapade tisti kazni, v ktero je bil obsojen begún, in |
| Valenštajn (1866): | kmetom nej igráti! Teče naj, kar podplátije ga nesó. (Kmet pobegne: vojáci se zberó. ) Prvi samostrélnik. Ta je nagel i kratkih |
| Fizika (1869): | teh najbolj nakupiči elektrika in tedaj toliko gostoto zadobi, da pobegne koj v zrak. Tudi valjar, na konceh zaokrogljen, je pripraven |
| Kemija (1869): | ki more ogljenčevokislo apno raztopiti. Ako pa tako vodo razgrejemo, pobegne hlapna ogljenčeva kislina iz nje, in apno se kakor bela |
| Botanika (1875): | ker se ona sè sožigom rastline razkroji in v zrak pobegne. Rundninske snovi ne narejajo kakov določeni organ rastlinski, ampak so |
| Valenštajn (1866): | treba, I dela naglega, da iznad glave Prikazen srečna ne ubegne mi, Ker vedno se sprominja strop nebeški. (Nekdo na vrata |
| Valenštajn (1866): | Ne more nam izpodleteti, to Mi verujte. Vojvodi sreča ne Ubegne, saj je znano : Avstrija Je zmagovalka samo z Valenštajnom. Ilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dervo obéſi , na ktero vrabzi sahajajo; vſi is tiſtiga kraja pobegnejo, kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé |
| Gozdovnik (1898): | Madonna, to mi nikakor na misel ne hodi! Če pridejo, pobegnem, pa… Komanč pretrga besedo boječniku s zapovednim mahljajem roke. »Moj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Moja pregreha je tako velika, de nikoli ne saſlushi odpuſhenja! “ Pobegnil je, ino po ſamotah ſe potíkal. Podnevi ino ponozhi ni |
| Stric Tomaž (1853): | z mlado sužnjo moje matere, — potem je pa v Kanado pobegnil. “ „Ali res! “ glasno reče gospa. „Bodi Bog hvaljen na vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Kmety) jo je še z enim oficirjem, prekanivši prednje straže, pobegnil. Kars je naj imenitneja terdnjava male Azije, ona je ključ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | meni zajeti, se odpre skala v Pečicah, do kterih je pobegnil, pa ga skrije pred britkim mečem sovražnikovim. Tam sedaj počiva |
| Maria Stuart (1861): | morišče, Obup, ves pekel v persih mi divja — Kam mi pobegnil hrabri je pogum? Prišel sem, da zatarem glas sercá, Da |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | S ženo in otrokom je pobegnol v neko staro zapuščeno bajto. Morali so iti po velikem |
| Zlato pa sir (1860): | bo li mogel v zakon vzeti, ker je od doma pobegnila, in pol leta se vlačila, sam Bog ve kje. Bog |
| Sosedov sin (1868): | zapoved uči? Če je to storila, da je od mene pobegnila, zakaj bi jaz za njóhodil? Ona dobro ve, kje je |
| Sosedov sin (1868): | da si je morebiti sama kaj žalega storila, da je pobegnila, bog vé kam, in vse sosede, ki so se zgrinjále |
| Žalost in veselje (1870): | ju ne izdati eno leto, in ta čas sta gotovo pobegnila v ptuje kraje, zatoraj tudi pozneje nisem hotel o tem |
| Antonio Gleđević (1873): | željah, hrepenela je; ali po čem, tega sama ni vedela. Pobegnila je tedaj k bratu, se mu vsilila v naročje, se |
| Bolna ljubezen (1874): | po slovensko sem se rotil in klel. Dobra starka je pobegnila, če tudi ni umela groma, kateri je bobnel iz mojih |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | pa tako rogovilila, da je vso živino pomorila, potem pa pobegnila in ušla nazaj v skalovje, kjer je prej stala. Graščak |
| Od pluga do krone (1891): | da je neko noč, ko je grozno grmelo in treskalo, pobegnila ž njim. Hodila sta od mesta do mesta, iz dežele |
| Strte peruti (1894): | toda ko sta me le preveč razkačila s svojim razgovorom, pobegnila sem ter šla mučit in nadlegovat v kuhinjo ubogo Luco |
| Valenštajn (1866): | Ka čula je pri njej, izginola Je tudi. — Ali je pobegnola? Kam bi utekla bila? Treba urno Za njoj hiteti, vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſhkodvalo; ljudje ſo ſkoraj bres vſe obleke is ſvojih prebivalſh pobegnili. 15. kimovza je bil tudi v Zelu na ˛Shtajerſkim potreſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potréſla, kar je prebivavze tako oplaſhilo, de ſo is meſta pobegnili, de bi ſaj ſvoje shivljenje otéli. Od 6. ure popoldne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razsajavci bi se raji lesici na rep vsedli in jo pobegnili, kot de pridejo v Ljubljano k vojaški zberi. Če pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | tedaj ste po vsem svojem dejanji „mit Sack und Pack” pobegnili v tabor „ustavovercev”, po našem prepričanji pa ta tabor pelje |
| Gozdovnik (1898): | Pepo Spač. « »Ali nam zastavljate možko besedo, da ne bodete pobegnili, ako vas oprostimo vezi? « vpraša Fabij. »Ne bom pobegnil,« reče |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | najprej v varnosti. Tudi ostali prebivalci od Sv. Lenarta so pobegnoli, ali večina se jih je vrnola, ko so videli, da |
| Gozdovnik (1898): | Oročej? « »Naše krogle so za njiju predobre. Ako jima puščamo pobegniti, ne verjamemo, da bi nam mogla kaj kvariti. « »Ali usmrtiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako lahko salege va-njo naredili, in drevje bo sdravo. 2. Pobeli vſe odraſhene dreveſa s apnam , ktero bo vſo goſenzhno salego |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bela, ſe ta rjavkaſti klej po tem lahko s apnam pobéli. Dober ſvèt sa puſtni zhaſ. Hozheſh u sakon ſtopiti, Hzherko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potem pa streha in vse lesovje od znotraj z apnam pobeli; apnu se mora v ta namen nekoliko galuna primešati. Vsak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | proti domu potegnejo. Ker je pa tisti večer sneg poti pobelil, se tedaj cesta ni prav razločila, voli cesto zgrešijo, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dalej mudila ; h sreči je tri dni pred sv. Martinam pobelila, o sv. Lizbeti je precej hud mraz nastopil — do 8 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pràv obnašati. Vprašanje kmetovavcam. Ali ste, dragi kmetovavci, v jeseni pobelili z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | časa odpreti, prah pobrisati, in vsako leto spomladi steno čedno pobeliti. Boljši je zdrava sapa ko denar. Škodljiva sapa, pogosto smertna |
| Blagomir puščavnik (1853): | v cvetečo Zâliko. Tudi njej kri v lica stopi. Sramožljivo pobesi oči, potem se pa spet ozre na berhkega viteza Milkota |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | z menoj? « vpraša podoba, »jaz sem smrt. « In mati prikimajoč pobesi glavo. Kar naenkrat se jej zdi, kot bi zvezde svetile |
| Zoologija (1875): | pr. pri mimozi (Mimosa pudica), ki tekoj zgane listje in pobesi vejice, ako se je količkaj dotakneš. |
| Gozdovnik (1898): | blagovoljnost. Glavar mu vse pove zaporedoma. Ko je bil končal, pobesi Antilopa pogled. Premišljuje. Čez nekaj časa vzdigne glavo. »Tihota noči |
| Blagomir puščavnik (1853): | Tode ti darovi so malo pripravni veselje obuditi. Vsi glave pobesijo, vsi so žalostni. Ne more jim v glavo, da bi |
| Jerica (1859): | in zažvenkljali zlati uhani, in ako je Jerica osramočena oči pobesila, je šel skoraj vsaksebi do veselja, zraven je pa ošabno |
| Kranjska nevesta (1864): | je znala, kaj pomenijo te besede, močno je zarudela in pobesila glavo. „Ah, ne pobešaj glavice, mili cvet! Daj mi uživati |
| Bolna ljubezen (1874): | se ločila v vznožju stopnic. »Njeno edino zdravilo očetova hiša! « Pobesila se ji je bleda glavica na kipeče prsi, počasi je |
| Bolna ljubezen (1874): | domovinska in tudi to naj trpi stoletja! « Kako je žalostno pobesila glavico, potresla kostanjeve lase in vprašala skoraj malo srdito: »Stoletja |
| Gospa Amalija (1875): | mi je lice in nisem ji odgovoril. Tudi ona je pobesila oko, in ni me dalje izpraševala. |
| Marjetica (1877): | pa je zarudela tedaj in dejala: "Prav vesela sem", in pobesila oči. A to ni pomagalo nič. Srakar je dobro vedel |
| Spletke (1894): | imela pripravljen zate —.« Pri poslednjih besedah je Lenka navidezno sramežljivo pobesila oči in si kakor v zadregi popravljala in vrtela prstane |
| Spletke (1894): | pogled, a le za trenutek, zakaj oba sta jih hitro pobesila. »Bog nas varuj! « vzkliknila je Resnikovka, uzrša kosti. »Torej to |
| Lepi Tonček (1895): | je sicer Marjetica v njegov obraz, toda naglo je zopet pobesila oči, zakaj ogenj, ki je plapolal v njegovih očeh, ni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | čedo, je nepazljiva in nezavedna, malo in počasi jé; glavo pobeša ali po strani derži, in se včasi v kolobarju verti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po samoti potika, noče jesti ne piti. Ušesa in rep pobeša, nič več ne laja, ampak le tuli ali renči, svojega |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | že zlo lakota terla. Zamišljen in z očmi v ogenj pobešenimi, je čez nekaj časa jel takole pripovedovati: »Naj lepše povesti |
| Gozdovnik (1898): | Nehoté je dvignil Arečiza svojo puško, ktero je doslej držal pobešeno, dobro vedoč, da bi plačal s življenjem, ko bi le |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhtirdeſetmi létami je ravno pod témhraſtam vbogi dezhek alj pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe je majhne bukvize bral |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh poshebrov: bo pershou an puebezh boda tabei pernesou teſti shez: inu je boda pradte povoshounamiso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tako mainengo mou bo te duh pershov kaker an mihn puebezh noi tebi te zhaz pernesov ti pa te shaz pokruepov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | v nedeljo v sodnijo. Naj bodeta oba kočevskim in slovenskim pobijalcem v svarilen izgled! Ker se bo zavoljo prepovedi cerkvenega pokopa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | prestrašeno, da se k ranim mašam ne upajo. Za onim pobijalcem pa se čuje le en glas: „Česar je tolikrat v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vrème, polno tózhe ino tréſka, pokonzhuje vſo selenjavo na polji, pobija ljudi ino shivino. Tako naſtopi deſetéro ſtiſk saporedama, ena hujſhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | k' grobu povernila, ino ſe milo joka, de ſolsa ſolso pobija. Vſa objokana pogleda v' grob. Ino glej, dva angelja jo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 29. On pak rezhe: Nikar, de kej lulko pobęrajózh s' njó vred pſhenize ne isrujete. 30. Puſtite obàdvoje raſti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ktero si je v Aziji pridobil, kjer mu je vlada pobiranje davkov v najem dala. Po vseh prostorih so bila pregernjena |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ena zhedna taſhiza k' njima priferfra, ino drobtinze pred njima pobéra. Kako prelepa je ta ptizhiza! dèdeku tiho poſheptá, ter ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prijazno peljati; — bodi umniši od jazbica , ki po tleh hruške pobira in se jih nasiti, brez de bi oči na drevo |
| Zoologija (1875): | ob gorskih potocih, hrani se večidel z vodnimi žužki, katere pobira po vodi, a pri tem poslu se večkrat ves potopi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kuhaj dva funta cukra s tremi maselci vode, pene pridno pobiraj; ko se do dobriga očisti, deni sadje v porceljanasto skledo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | soka, kolikor cuker tehta, deni ga v očišeni cuker, pene pobiraj, vkuhaj ga do polovice, pohladi in spravi ga v steklenice |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekoliko gosto in žolcasto postane; ko vre, soku pogostama pene pobiraj in ga s sreberno žlico premešaj. Potem ga pohladi, nadevaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dva poliča soka v pocinjeno kozo, de počasi vre, pene pobiraj, perdeni sok pol limone in nadevaj ga, ko se je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | češnje, dobro jih premešaj, de se povsod cukra navzamejo, pene pobiraj, pusti jih eno uro vreti in še gorke v steklenice |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se še le prav zgosti. Od začetka pene vedno čisto pobiraj, in, ko se dobro zgosti, ga skozi sito precedi in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jih zakopujejo; nekteri — kristijanski judje in gerdi mešetarji — jih skupej pobirajo in daljej prodajajo ; nekteri jih imajo v loncih in skrinjah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | za pristop. — Na Hrvaškem je došel ukaz vsem županijam, naj pobirajo davek (porez); ker so se županije dosihmal branile tega, je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | davki z istimi pomnoženimi prikladami, kakor so bili lani, se pobirajo tudi še prve kvatre tega leta. Kako bo v prihodnje |
| Zoologija (1875): | ustje z apnenim pokrovcem, in ob tem času ga ljudje pobirajo in na daleč razpošiljajo. V južni Nemčiji ga redé v |
| Zoologija (1875): | nego obvaruje. Jajca so okusna, zato ljudje iščejo gnjezda in pobirajo iz njih jajca. Jeseni potuje v majhnih jatah. Pleme kljunačev |
| Domen (1864): | tedna. Djal sem pa: gent, Ureh! Že od novine nisi pobiral po Kranjskem, kjer imajo še vendar tebe in tvoje gosli |
| Domen (1864): | je slišala strašna kletev, posamezen človek je slonel na skladavnici, pobiral polena in metal. „Lovite, deržite, vežite, hudiči! " kričal je Domen |
| Nemški valpet (1867): | tudi pil in naj le eden mezinec stegne po njem! Pobiral bo svoje ude po tleh, naj bo Peter ali Pavel |
| Moj sin! (1880): | zopet smukal brinje, iskal maline, strgal smolo od smrek ter pobiral žir po bukovju. Tako si je napravljal krajcarjev, katere je |
| Dóra (1885): | takó čudno je bil oblečen. Po tleh je lazil in pobiral hosto. Mama, ali vidiš zdaj pošast? opozori me Lojzek polglasno |
| Arabela (1885): | poslušal to besedovanje, v resnici pa je z utripajočim srcem pobiral in pretuhtaval vsako besedo, ktero sta govorila oče in mati |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | spada po mojih mislih v sredo 17. stoletja, da je pobiral magistrat od vsacega centa po 8 kr. stare dežélne veljave |
| Od pluga do krone (1891): | da bodem vsaj še dvajset let otepal kostanj in ga pobiral. » Strijc Mihevec se je pri teh besedah ozrl na drugo |
| Spletke (1894): | so bile prej — na pokopališče! « odrezal se je Krpa ter pobiral koščice po prsti in jih zavijal v robec. »Kaj, da |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | veſél, kér ni plaha bila, ter je muhe po hiſhi pobérala, is loſhaniga koriteza drobno naresano korenje sobala, drobtinze prav po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Grašina v svojem gospodskem hramu v Moravskem verhi sledeče davke pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko dačo (Dominicale) in deseti penez. Robotni |
| Nemški valpet (1867): | babici, katero je v grajskem gozdu dobil, da je drva pobirala ali zelenje smukala. Posodo ji je vzel in raztepel in |
| Gospa Amalija (1875): | kot vse», mi je dejala, ko sva stala ob bregu. Pobirala je bele kamenčke in jih metala v peneče valove. »Pogledite |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Wasserthor"), ki so stala nasproti izliva Gradaščice. Tu se je pobirala pristojbina od peska, kamena, in vsakovrstnega lesa; opeke v minulih |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | razglasiti, naj bi prinašali prodajalci žito prostovoljno na javni trg; pobirala se bo od žitne mere jako majhna pristojbina, ne vec |
| Od pluga do krone (1891): | Le v hišo jo nesi in izpusti jo, da bode pobirala drobtine in muhe,« pravi mati in odide med kuretino, ki |
| Lisjakova hči (1892): | so jo zanimale novice, ki jih je teta o njih pobirala po mestu. Vsaka nova stvar ji je budila novih mislij |
| Svatba na Selih (1894): | snežni oblaki, in mrzla burja je brila po sneženih planjavah, pobirala drobni sneg in ga nosila v zatišja, kjer je kopičila |
| Roman starega samca (1895): | je bila zvrnila in ubila sredi sobe posodo. Služkinja je pobirala črepinje, a ko se je hotela podvizati, padale so ji |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Şyn tiga zhlovęka bó poſlal ſvoje Angele, inu bódo vkùp pobęrali is njegóviga krajlęſtva vſe pohujſhanja, inu tę, katęri krìvizo dęlajo |
| Fizika (1869): | premága. Vse na enkrat razumeti, bilo bi nemogoče. Tedaj bomo pobirali stvari eno za drugo, samo porazumeti se moramo, po kterem |
| Genovefa (1841): | priletéli ſo ſtershki in urne ſinize pred vrata votline jih pobirat. Tudi od nabraniga ſenà je nekaj pred votlíno natróſil. Tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kadar bo imenovani komisár asekurancije na Verhniko prišel, letne plačila pobirat in druge asekurancijske opravila opravljat ; takrat naj vsi zavarvanci svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kebrov ſo vrane. Kakor vidijo oratarje semljo obrazhat, kuj perletijo poberat zherve, ino zhiſtiti nivo od tih navarnih ſovrashnikov. Satorej kmetvauz |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | puſtiti tezhi. Gnoj na nivi na en kup s'vositi. Kamne pobirat na nivah. Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel okoli drevja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe morejo zhloveſhke roke njih dela lotiti; ampak kako? Zherve pobirat bi vtegnilo biti pre kaſno. Pravijo, de ſe v jame |
| Slovenske večernice (1865): | vidi res gole in zlate cekme na tleh. Jame je pobirati. Mreta je bila namreč našla samih cekinov v jami — Bog |
| Sosedov sin (1868): | obé plesali, kakor bom jaz gódel, veš! " Rekši začne Smrekar pobirati denar, ki ga je bil prej v svojej jezi vrgel |
| Cvet in sad (1877): | sta dela mrliča v rakev. Grahovec je začel svoja orodja pobirati in se je pripravljal na odhod. »Tako vas prosim, kakor |
| Mešana gospôda (1881): | premožne, z rahlimi rokami broditi po mrzlej jutranjej rosi in pobirati gnilo in piškavo sadje, ki je po noči z drevja |
| Luteranci (1883): | objedal in obiral, ko ga je spoznal, vidéč ga razoglavega pobirati šilo. "Molči za pet Kriščevih ran, Kriškar, lepo te prosim |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | tega so tudi tožili Hirscha zaradi tega, da je pričel pobirati po 1 krajcar, ko se je zahteval prej vedno le |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | je bila jako nizka in v Ljubljani bi ne smeli pobirati več, kakor se je to godilo doslej, mostovíne od blaga |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ne smel ničesa za- htevati od njega, kajti platneno mro pobirati mu je prista- alo le od prodanega platna. Tkalci so |
| Na krivih potih (1893): | da pa je bil začel sedanji grajščak od posameznih koč pobirati najemnino. No, in sedaj se tudi z najemnino ni več |
| Divica Orleanska (1848): | Voglarica. Pomozi Bog! Ji, sej je bil sovražnik Že ves pobit in raztepen do kraja, In kak je to, de nas |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ji Joshef, ko je k' njima priſhel, nekako opárjena ino pobíta najde. Veſ uſmiljen ji vpraſha: „Kaj ſe danſ tako gerdó |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zasmeje) — naj bo no, naj jo mala dedšina potolaži za pobitega fantiča. Napravi naj se Reskript; hočem ga podpisati. ” Tertul mu |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | ubijajo, in grozovite razpokače, ki zažigajo. Kakor nasip ležé trupla pobitih sovražnikov okoli vasi. Francozi v časih odjenjujejo, in se obračajo |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | kakoršnega niso vidili najstarši vojščaki nikdar poprej. Kupoma krijejo trupla pobitih vojščakov kervave tla, najimenitnejši vojščaki in pobočniki okoli Velikega Vojvoda |
| Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854): | rogu, in si je čast nepremaglivosti pridobilo! 400.000 Rusov je pobitih v kavkaških soteskah, ali v vzetih terdnjavah, in Rusi so |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | Lipniški, pa tudi srečen kakor uni. Rop, jetnike, več jezer pobitih popustivši na bojišču, bežé Turki neprenehoma do bosenske meje. Od |
| Razne dela (1870): | v hišah Olimpa, Kteri Ahajcov nabral je nar več orožja pobitih, Zdaj ko boritve je tek premenul mogočni Posejdon. Ajas, Telamona |
| Razne dela (1870): | rudeča je kri se cedila, Tuki Trojanska i tam Ahajska pobitih junakov, Vonder so čversti ko zid, in bega se mkdo |
| Pomladanski vetrovi (1881): | devet sto Francozov je bilo ujetih, veliko pa ranjenih in pobitih. Po noči so pripeljali zopet sila veliko ranjencev v mesto |
| Pomladanski vetrovi (1881): | požgali posamezna poslopja in cele vasi, veliko upornikov je bilo pobitih, Francozje pa so ostali gospodje v deželi. " „Res je," odgovori |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | bolj preplašilo. Veliko Turkov je obležalo s kamenjem in sodi pobitih in s kropom poparjenih v klancu, ostali pa so odbežali |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ne pomagala. Vaša dolžnost je de samí sebe réšite“. S pobítim sercam, z blédim obrazam in s solznimi očmí mati stojí |
| Blagomir puščavnik (1853): | je ljubi Bog tudi cvetlice vstvaril, nam ž njimi tužno, pobito serce razjasnovati. — Spomni se tukaj svoje mile matere, ki v |
| Oče naš (1854): | več časa, da je svoje omamljeno, od žalosti in gnusenja pobito serce vpokojil. Z vso močjo svoje ljubezni je Martona tolažil |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Genofefa umerla bila. Şhe zeló sa pogrebam je ſhla ſ pobito glavo in je med potam tako shaloſtno vpila, de ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nasaj vsel, in ſposnal, de le nemſhki zepez vezh sernja pobije , kakor krajnſki, kteri je per mlatenji teshko kdaj na glavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ko bi se konjsko meso, predenj se konj zakole ali pobije, od zató postavljenih oglednikov poprej preglédalo, in to poleg podučenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | doli padejo, ſe isſujejo, smedejo ali pa ſe jim ſhipe pobijejo. Vreteno ſe nikoli ne rasdela, ampak vezhidel le po nemarnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Mladi konji, polni življenja se večkrat v norčevanji ali radovanji pobijejo, in tako brez koristi proč pridejo. Star konj oslabí, ni |
| Genovefa (1841): | morili. Sej ſi ravno sdaj rekel, de bi bil vſe pobil, ko bi ti bilo le mogozhe bilo. Tukaj shé vidiſh |
| Genovefa (1841): | Jes bi bil, ko bi bil na njegovim méſtu, vſe pobil! ” „Ljubo déte! ” je rêkla mati! „ſin je sa-nje k ozhétu |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je bil še tako slab, se je močnega čutil in pobil nasprotnika. Hunci prestrašeni niso vedli od kod ta napad tako |
| Oče naš (1854): | Tvojega Naceta vergel, je tudi mene vergel in do smerti pobil. “ Martonova glava je nazaj na blazino padla. Potem je svoje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je en kvartapęrz, inu taku nagle jęse, de bi vſe pobyl. De je en ponozhni vlazhugar, ena negnuſna shival, katęri ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | je noter padla? kulikajn zhaſsa je tiga? aku ſe je pobila? aku ſna plavat? aku uoda je merſla. &c. Ali liſiza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ptizhe, kar jih je ſpod ſtrehe ſpalo ta grosna tozha pobila, kér ſo jih povſod mertve najdovali, slaſti vrabze pod drevjem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | včerajšnji dan nam je vse vzel. Toča nam je vse pobila. Včeraj popoldne ob eni le ene dvakrat zabliskne in od |
| Botanika (1875): | predrugači. To misel so pa najostrejša preiskovanja in opazovanja popolnoma pobila; ampak gotovo je to, da razkroj organskih teles ni vzrok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 1167 goved pocerkalo, 980 hudo bolnih ali pa okuženih so pobili; le 135 se jih je pa ozdravilo. (Iz Begenj nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so že posuli, dežele razdjali, ljudí in živine na tavžente pobili. V Ameriki je potres neko mesto z novim jezeram v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | za življenje tistega Boštjana, ki so ga ravno z betmi pobili, (in se spet prav debelo zasmeje) — naj bo no, naj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | če se bova še kdaj vidila. Hitel bom tedaj sovražnika pobiti in zmagati, mogočni Bog me bo varoval, sej se le |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Martinovo pridnost in to, kar je Pavlu dobriga storil, očitno poblagoslovil. Lepo, prijazno hišo je imel s svojo rodbino za prebivališe |
| Botanika (1875): | v plodovih listih ali pestičih, in njih razvijanje bomo poznejé pobliže opazovali pri popisu semena. |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | sinje jezero je ležalo pred njimi, obdajala so je zelena pobočja — vse tiho in mirno. — Še nekaj korakov in pregledati so |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | v glavi se mu meša. " Vstal je jezen hrup, in poboj, bi se bil vnel, ako bi ne bil kerčmar pristopil |
| Razne dela (1870): | bolji se kaže, Ker mu boritva grozí, mu bliža okrutni poboj se. Šiloma vrejo nasprot Likejski vojaki, ki vedno Čversto napadajo |
| Razne dela (1870): | ko vihra oblak napoljen i bliska i treska; Hrupno začenja poboj, gromijo besede ukaza. Ajas ubije gredoč, Telamonski voditelj, prijatla Vodju |
| Razne dela (1870): | starji so ti, naj modriši vsiga naroda, Niso hodili v poboj v sovetih pa pervi so bili. Kakor cikada gošav na |
| Razne dela (1870): | se vdá. Ko pa se srečava zunaj na planim, Strašni poboj ti kervavi naznanim, Jeklo bo pričalo, čiga veljá. Celi kor. |
| Razne dela (1870): | robstva nosiš, nobeden kje ne zna. Pomorske tice čajke zakukajo: poboj! On čuje péti tice, razdene spone koj, Rojak mu nek |
| Razne dela (1870): | kor. De! — ko se srečava zunaj na planim, Strašno kervavi poboj ti naznanim, Jeklo naj priča, čigava veljá. Pervi kor. (Berengar |
| Razne dela (1870): | Gruzinke kak nekdaj napadle Mamivno nam vojšake so. Načertal bom poboj krovavi, Junaških del nesmertni skus, Zmagavni tič ko naš dvoglavi |
| Hudi časi (1894): | tresel od jeze in strahú; zakaj če bi bil nastal poboj, kdo vé, kako bi se mu bilo godilo. Mahal je |
| Valenštajn (1866): | grof Zdaj vodii zakliče, naj udá Pošteno v dobrem se poboji, ali Polkovnik Pikolomini — (Tekli se v glavi zvrti, prime se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | šolskih rečí. Nič našim šolam zdaj tako ne manjka kot poboljšanih novih bukev. Veliko učenja je zdaj potrebno pa kje so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lepó piſati isuzhiti. Veliko takih, ſlabih, po njegovimu uku pa poboljſhanih piſarij vidimo v predalu Giontinitove bukvarnize, ki jih je imenovani |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de je mogozhe boshje jese ogniti ſe bres pokore ino poboljſhanja shivljenja? Vreden ſad pokore dajte od ſebe. Le nikar ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kupa. Joshef dene ſvoje brate, de bi ſe od njih poboljſhanja popolnama preprizhal, ſhe na eno terdo poſkuſhnjo. ˛Svojimu hiſhniku sapové |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | semena ohraniti brez de bi pridelek se kaj pomanjšal; 6) poboljšanje slabiga vina, če se moštu pridene nekoliko iz koruna narejeniga |
| Zlata Vas (1848): | in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. “ Fajmošter odgovoré: „Za tó je učitelj, pa ne fajmošter |
| Zlata Vas (1850): | in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. « Fajmošter odgovoré: »Za tó je učitelj, pa ne fajmošter |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Zapomni si ga: Huda navada se lehko premaga, Če se poboljšanje le ne odlaga. “ 20. Velika zélnata glava. Jože in Filip |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſe vſela, ima vſe upanje do ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim poboljſhanje ſtanu kmetvavzov in obertnikov na ſerzu leshi, de ji bodo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shaloſtna noter do ſmerti, inu mi ozhmo naſho pokuro, inu pobolſheine odlagat do ſmerti, inu taku naſhe duſhe v' navarſhni tiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | objokejne negove ſmerti nemu negovo britkuſt ohladili, skus enu pravu pobolſheine naſhiga shiuleina nemu ta ſmertni kriſh odſeli, inu skus volnu |
| Robinson mlajši (1849): | je družtvo človeku veliko koristno, ino kako zlo mu k poboljšanju jegovega stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije |
| Zlata Vas (1850): | vzroke njih siromaštva odkrivali, jih svarili in jim pot k poboljšanju njih revniga stanú pokazali, iz kteriga večidel vse druge izvirajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kad zelja noter do dna; potem se sprideno zelje zopet poboljša. Zagotoviti sicer ne moremo te pomoči iz lastne skušnje; naj |
| Blagomir puščavnik (1853): | bom novemu čuvaju izročil, prav po gosto, da naj se poboljša — in v kratkem bo dobil svojo službo nazaj. ” — Od tod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s rodovitno semljo pomeſha, in tiſto dobro gnoji in slo poboljſha. Shita poleshejo, de potém le ſlamo, ne pa polniga sernja |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhlovęſhke ſlabóſti faly, ſe ne isgovarja, ampak ſe obtóſhi, inu pobólſha. Taku perpęle ena poſhtena vęjſt tiga poſhteniga mosha popręj ali |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | O vęzhni Bog! smęſhaj ti leta làshnivi myr, ràs-ſvętli, inu pobólſhaj to ſalſh vęjſt letih lakomnih. Ali ràs-ſvętli tudi ïnu pobólſhaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pobólſhaj to ſalſh vęjſt letih lakomnih. Ali ràs-ſvętli tudi ïnu pobólſhaj to vęjſt tęhiſtih duſh, katęre męjnio, de s'tabo v' |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | skesal; Tvoj sveti Duh me mora poterditi, de se bom poboljšal! |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | začel delati. Mislili so si, de se bo zdaj resnično poboljšal. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ker je še-le spreobernjen. Z božjo pomočjó se bo sčasoma poboljšal. ” Ko stopita na dvor, vdari jima na uhó čuden šum |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Mati hitro ſposnajo, de ſe je njihova Mina vſa vſa pobóljſhala. „Kako je pa to, jo popraſhajo, de sdaj ſtvarze vezh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dobili, dajo perviga ſvoji Mini, ki ſe je bila vſa pobóljſhala, ter pravijo: „Noſi sdaj te perſtan, ino ravno tako s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dobílo, de se bo rast pospešila ali pohitrila, in sadeži poboljšali in požlahtnili. Govorili bomo tedej od pomnoženja sadežev, od oskerbovanja |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vse, ki se ravno jokajo! — Daj, de se bodo vsi poboljšali, ki zdej še niso dobri! — Daj, de se bomo vsi |
| Roza Jelodvorska (1855): | dež in blagoslov. Hoče namreč, de bi tudi oni se poboljšali, de bi vredni postali ž njim v veličastnih nebesih vekomaj |
| Deborah (1883): | Danes jo krcnemo po prstih, in menimo, da smo jo poboljšali, jutri pa spet enako napačnost napravi. A zato smo mi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nad ſto ino dvajſet jeser ljudi, kteri ſo ſe sdaj poboljſhali! “ Oh, bili pazh vſi ljudje po boshje tazih ljubesnjivih miſel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino jéli pokoro délati; kralj ino vſi prebivavzi ſo ſe poboljſhali. Vſe je proſilo odpuſhenja. Ino Bog, kteri je vſelej perpravljen |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Abraham! Zhe pride kdo od mertvih do njih, ſe bodo poboljſhali. “ Abra- |
| Genovefa (1841): | ni bilo tako hudobnih, kakor drugi. Poſluſhali ſo ga in pobóljſhali ſo ſe. Ti ſo ga prav radi iméli jjn mozhnó |
| Genovefa (1841): | nebéſ. Ta je imel sa-nje ſkerbéti, de bi ſe bili pobóljſhali. Njegovo ſvéto imé je Jesuſ Kriſtuſ. „Ta njegov ljubi ſin |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem jeſt ne ojſtru, temuzh myrnu derſhalla, de be se pobulshali. Jeſt sem rajshe othla ta perva nahdati, koker da uraſhenja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pervrè nadloga, kakor per poſamesnih ljudeh, tako per zelim Ijudſtvu. Poboljſhat ljudſtvo ino kralje je Bog od zhaſa do zhaſa poſhiljal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in delovna roba. Hozh' te kmetijſtvo popravljat', In ſi semljiſhe poboljſhat, imejte pravno orodje; ˛Slabotna roba vam ſhkodje. Ako ſo njive |
| Blagomir puščavnik (1853): | Vi ste, reče, svoje službe začasno odstavljeni, dokler se ne poboljšate. Na vaše mesto pride pobožni Tine drevâr. ” — Veliko bolji prijazno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobro obzidati. Nekteri si perzadevajo, z manjšimi potroški svoje pečí poboljšati. Za dve pečí že vém, de jima je le edina |
| Robinson mlajši (1849): | potrebuje, če si človek svoje življenje ohraniti, ino svoj stan poboljšati hoče. 2. Robinson dostane — dobi spolnika — tovariša, ino tu le |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Ti obljubim, se gotovo vsiga hudiga varvati, in se gotovo poboljšati! — O Oče! odpusti Svojimu otroku. — Jezus Kristus je za grešnike |
| Roza Jelodvorska (1855): | Saj sam Bog odpusti skesanim, kteri se hočejo v resnici poboljšati; tudi vi torej odpustite. Pač lepo priložnost imate, hvaležnost, ktero |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dal odloga ſto ino dvajſet let, zhe ſe ſhe utégnejo poboljſhati. “ Med temi hudobneshi je bil vender pravizhen in poboshen mosh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Bogu ſim hvalo dolshna, ki ſe je rakov poſlushil, mene pobóljſhati, de ſim ſvoje ſlaſti premágala , nerodno poshelenje dobro jeſti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | narejeno, pa je vender per gruntih ſhe smerej kaj sa poboljſhati; le dobro poiſhi, in preglej; doſti boſh sa popravljati najſhil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe mora v praho puſtiti, de ſe opozhije. Popraviti ali poboljſhati ſe da peſhéna semlja tako : 1. de druge debele in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debela semlja , de bo bolj rahlja , ſe da popraviti ali poboljſhati, tako le : 1. Lahke in rahlje semlje, to je: peſhén |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in nemſhka detela, poratajo na predelani apnéni semlji ; ſhe viſhji poboljſhati ſe da, ako je vezh ſort ilovnate perſti , ali ilovnatiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | tebi drugiga Gospodaria yskati, sakaj v' tem kir menio ſi pobulshat, ſhe hushi najdeio, dokler ony neſture kar ſò dolshni, inu |
| Ta male katechismus (1768): | Pred tvojme nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh itdr. XIII. O Mate! poniſhnu te prosem jest |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | le tvoje upanje v' pravi pokuri grunta. Kedur se namisle pobulshati, nasme tudi nezh upati, ſakaj le sama grevenga en take |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | mene is zeliga ſerza, inu oblubim s'boshjo pomozhjo ſe pobulſhati. Daj meni eno ſrezhno nuzh, obvari mene pred greham, inu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſi pak terdnu naprej usamem ſvoje shivlenje s'gnado Boshjo pobulſhati, inu proſim sa eno uredno pokuro inu sa odveso ſvojeh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | mene is zeliga ſerza, inu oblubim s'boshjo pomozhjo ſe pobulſhati. Daj meni eno ſerzhno nuzh, obvari mene pred greham, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | solí, ter vse skupej s kakim kolam dobro premešaj. Za poboljšek se z velikim koristam tudi perdéne mervica otróbov. Takó namočena |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in se v boljši plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja na poboljšek šolskih dohodkov še bojè niso siti, zato se podajo s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor 800 fl. na leto, od novega leta naprej dovolili poboljšek zavolj velike dragine, in sicer tako, da vradniki do 400 |
| Stric Tomaž (1853): | da bi sužnje kakor druge ljudi imeli in jim kak poboljšek dali“, odgovori terdoserčna gospa ter še enkrat, da bi ne |
| Robinson mlajši (1849): | rad voljno terpel, kar tvoja modrost ino ljubezen k mojemu poboljševanju še delje nad mene dopusti; če bodo le moji nebogi |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | je „R. J." Vsak razume moje strmenje nad to čudno pobotnico. Meni je popolnoma nerazumljiva, zato jamem brskati med papirjem, kar |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | se podam sam k trgovcu Komarju, ter mu pokažem najprej pobotnico. Ko jo zagleda, obledi, a naglo se zopet popravi in |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | vse jasno, zato ga prašam resno: „Tedaj pripoznate in sprejmete pobotnico? " „Jaz nič ne pripoznam, mene ni nihče opeharil, vse je |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | praša po pobotnici. Odvetnik se dela začudenega in praša: „Katero pobotnico? " „Za onih 100.000 gold., katere so oče moj kratko pred |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | prijatelj," ga vstavi odvetnik mirno. „Prinesite meni ali pa sodniji pobotnico gospoda Komarja, postavno narejeno in podpisano, pa bo vse v |
| Nevera (1878): | spričajte! Imate kaj prič? kaj mož pri plači nazočih, ali pobotnico? Zmenite se z Janezom, danes teden ob 10 uri pridete |
| Nevera (1878): | pristudili! A drugi ne ve zanj. V pismu? Toda, kako pobotnico dobiti? ker drugače ... in prišlo mu je v spomin ravnanje |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | bil pridržai za Dolarja. Ko mi je Ripar dal postavno pobotnico za prejeti denar, se nemudoma podam k Dolarju z veselo |
| Rokovnjači (1881): | dvomil, kdo je konja ukradel, temuč so tatovje še sami pobotnico pustili. »On se je šel z bikom bost,« rekli so |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | utégnejo poboljſhati. “ Med temi hudobneshi je bil vender pravizhen in poboshen mosh, Noe. Njemu Bog rezhe: „Ve- |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Zaupanje v Boga ga stori serčniga ino mirniga, kdor je pobožen, pridejo naj tudi še take nevarnosti. Velikokrat bi bil David |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | samostan, v kterim je Bertrand, mož v celi okoljšini resnično pobožen, bogaboječ opat vsakimu znan, živel. |
| Blagomir puščavnik (1853): | Blagomirov dom pravi. ” — ”Res je, reče Nikolaj , Blagomir je prav pobožen, svet mož. Vsa okolica ga ljubi in spoštuje, kakor svojega |
| Stric Tomaž (1853): | samo to mu ni dopadlo, da je bil kristjan in pobožen človek. Če je Legré kterega po obrazu namahal ali po |
| Blagomir puščavnik (1853): | prosim. — Tam na uni strani jezera, na visoki skali prebiva pobožen mož v svojem samotnem šotoru, ki se mu mende Blagomirov |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Remigij — tako mu je bilo ime — je bil moder in pobožen, zategadelj ga je čislalo mlado in staro v okolici. K |
| Občno vzgojeslovje (1887): | o čemer se z najboljšim namenom nadejamo, da bode obudilo pobožen čut, izgreši često smoter ter pokonča celó ono, kar smo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | nisem strpel, da bi jih ne bil preložil. Dober in pobožen duh je v njih, kakoršnega bi morali vsi kristjani imeti |
| Pozhétki gramatike (1811): | je dolg v' apôtre, apoſtel, kratek v' dévote, bogabojezha ali poboshna ali bogalubna. u je dolg v' flúte, piſhála, kratek v' |
| Genovefa (1841): | umerjem, kér ſo móje ozhí ſhe to ſrézho vidile! In pobóshna mati je rêkla, ko jo je objéla, kakor Jakob is |
| Genovefa (1841): | ſvét pogrésnil? ” —„Nak', ljubo déte! ” je rêkla Genevefa. „Zhe ſva pobóshna in dobra, naju imá Bóg védno rad. Pa tù na |
| Genovefa (1841): | goſpa je gotovo nedolshna; ſvôjo ſtaro, ſivo glavo saſtavim. Tako poboshna duſha, tako dôbro srejêna hzhí ſe ne ſpridi tako kmalo |
| Genovefa (1841): | nektéri rêkli: Oh, naſha mila, miloſtiva goſpá! Kako bléda in pobóshna je. Taka je mogla tudi Marija pod krishem biti! ” Drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bila poroka, po ti pa darína (ofer) za vnovič poročena pobožna zakonca. Po vsih teh opravilih je bila o poldne vesela |
| Blagomir puščavnik (1853): | in blagor Vam! če tako delate, kakor je v povesti pobožna Bogomila! — Morje življenja je dan na dan nevarniše. Hudi vetrovi |
| Roza Jelodvorska (1855): | na dalje proti Častimiru, »je ta deklica tako pridna, kakor pobožna, de dvomim, ali bi se v celi naši okolici še |
| Roza Jelodvorska (1855): | podaj se k pobožnimu Jakobu. On in njegova ravno tako pobožna žena bota gotovo za té skerbela. Pri njima zamoreš na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je serce mogočnega božanstva razdražila. ” „Ne govori tako — Marka opominja pobožna ženka njegova, ali neveš, da Perun ni Bog, da njegov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Abel pa mu daruje jagnje od ſvoje zhede, v' snamnje poboshne hvaleshnoſti. Abel je imel pravo ſposnanje ino reſnizhno hvaleshnoſt v' |
| Genovefa (1841): | deviza je bila prava podóba nedolshnoſti in lepôte in vſe poboshne matere ſo goſpodizhno — tako ſo ſe ſhe takrat vojvodſke pervénke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vasi in dežele? Bog je, ki malopridne kaznuje, zaspance zbujuje, pobožne v véri poterjuje. Ali mi to ne verjameš? ali morebiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa dela točo? Kdo plede ojstro šibo za grešne in pobožne ljudi, za cele vasi in dežele? Bog je, ki malopridne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potih okoli njega drenja, koder ſe vali, ter ſtermé gledajo poboshniga moshá. Kadar ſe do kakſhniga bajerja privali ali kake réke |
| Blagomir puščavnik (1853): | pogovori do solz ginili. Bog ga živi še dolgo milega, pobožnega očeta. ” Romarja ta povest v serce gine. ”Tedaj, reče on |
| Blagomir puščavnik (1853): | Pa znal se je zviti priliznjenc, ko jo je snubil, pobožnega in poštenega delati in s plajšem čednosti zagrinjati svoje hudobno |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | službo povzdignil. Davorin je zvesto spolnoval dolžnosti svojega stanú — iz pobožnega spoštovanja do Bogá in verne udanosti do svojega kralja. Otroška |
| Oče naš (1885): | bogastvo, ktero je nad vsako drugo, bogastvo starišev, kteri imajo pobožnega, hvaležnega otroka. Tega bogastva pa on ni bil deležen. Čutil |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | stregel pri sv. maši. Tako je bilo razrejeno v hiši pobožnega Izidorja. Vsi so bili na zemeljskem premoženji jako revni, pri |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ne hudujmo nad Bogom, kedar vidimo, kako da zatira hudobnež pobožnega in se tako rekoč o njegovem ropu živi. Varujmo se |
| Gozdovnik (1898): | Areljana. Šla je smrti naproti kakor soproga pristnega vrlega gambusina: pobožnega srca in pogumne duše. « »K Tiburcijevi? A, že vem, umrla |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kazen čes nji perderla. Angelja sta eno uro popred Lota, pobožniga Abrahamoviga strička, z njegovimi vred odpeljala, ino potlej pade ogenj |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | raji pa kraljev sin Jonata. Ta je sosebno ljubil Davida pobožniga, ino zavezo sta storila, de se bosta ljubila vse svoje |
| Roza Jelodvorska (1855): | bolj glavo ogrela, kakor naj močnejši vino. Zdaj zagledajo knez pobožniga opata, pohlevno mu roko podajo, in reko: »Veseli me, de |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' naſh vert preſadila, ſi veliko ſtarejſhi, tudi modrejſhi ino poboshniſhi, kakor ſi bila; alj verjemi, de je sa tebe koriſtno |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | govoril bukvam: »Kdo more biti pobožniši od vas? « »Eliza je pobožniša! « odgovoré molitvene bukve. In bila je gola resnica, kar so |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je veter liste in je govoril bukvam: »Kdo more biti pobožniši od vas? « »Eliza je pobožniša! « odgovoré molitvene bukve. In bila |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | dodeli nam Svojo pomoč, de bomo v stanu, v njih pobožnim življenju vse posnemati, kar nas zamore z željo modrosti in |
| Oče naš (1885): | Ali nama ni iz takó velicih nevarnosti pomagal? naji k pobožnemu duhovnu peljal in potem k dobremu Štefanu? in ali nama |
| Roza Jelodvorska (1855): | »Ko iz grada prideš, podaj se k pobožnimu Jakobu. On in njegova ravno tako pobožna žena bota gotovo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bil Davidov ſin. Na ſmertni póſtelji ſo ga oblagoſlovíli poboshni ozhe, ino ga ſerzhno opominjali, de naj voljno ſlúshi Goſpodu |
| Genovefa (1841): | tempeljnu sahvalivſhi ſta ſe bres odlóga na pot podála in pobôshni ſhkôf in poſhténi Volk s ſvôjimi ljudmí in veliko derhalijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kashe ſe, de bi mu to zhudno popotvanje kaj ſhkodvalo. Poboshni med Indjanimi ga, kamor pride, s obilnimi darmi obloshé, drugi |
| Zlata Vas (1848): | modro in pametno deržali; ki so poprej razvujzdano živéli, so pobožni v cerkev hodili. Ki so sicer radi polegovali in pohajkovali |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | matere. Med tem so spremljevavci mladiga vojvodiča prišli, med njimi pobožni opat iz Šentmala v vitežkim oklepu. |
| Blagomir puščavnik (1853): | začasno odstavljeni, dokler se ne poboljšate. Na vaše mesto pride pobožni Tine drevâr. ” — Veliko bolji prijazno se približa čuvajki, ki je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kmali spozna, da ondi prav razumni, pridni, dobri, radovoljni in pobožni ljudje prebivajo, ki ob nedeljah in. praznikih bolj pridno k |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Vse nam Narvikši dodeli. 4. Bog ne porajta na dari; Pobožni samo prav živi. 5. Duh čist in pa čisto serce |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | govorjenji; 10. stanovitnosti do konca. Mariin roženkranc. Rože, iz kterih pobožni kristjani ljubi Gospej venec pletejo, so večkrat ponovljeno angeljsko češenje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | katerih ne morejo razumeti in pri katerih ne morejo biti pobožni. S tem se oslabi le čustvo; zadovoljni smo že z |
| Genovefa (1841): | tozhili, vſi ſo ſebe in grôfa ſrézhne imenovali, in jésero pobóshnih prôſhenj sa mladi sakónſki par je v nebo gorelo. She |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | našli, de je bil na Korcirskim otoku, blizo Albanije, od pobožnih staršev kupčískiga stanú rojen, lepo v keršanski veri podučen, v |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | kterih mnogi dogodki in terplenja kot sirót, kot ubózih pa pobóžnih mladenčev, kot poštenih in kerščanskih móžev in zadnjič kot zvéstih |
| Genovefa (1841): | ſvôjimi vojvodſkimi ſtarſhi v zérkev priſhla, s ſvôjim ljubesnjivim, vſim pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima lizama, na ktérih je zhiſta rudézha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ima vedosheljni rokodelnik te rezhi pred ozhmi, zhe s sveſtim , poboshnim ſerzam in veſtjo pridnoſt in ljubesin k ſvojimu ſtanu sdrushi |
| Genovefa (1841): | liſtu grôfu priporozhevala, in kako ozhétovſko je grôf, de bi pobóshno prôſhnjo ſvôje goſpé ſpolnil, sa nju shêne in otrôke ſkerbel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le ubogi šolarji Ljubljanske škofije in rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic k duhovskimu stanu kažejo, kolikor se |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | dano, tebe za svojiga posebniga prijatla in pomočnika častim. — Tvoje pobožno in sveto življenje tukaj na zemlji je meni izgled; tvoje |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | detetu Jezusu. Moja perva misel bodi danes Ti, pridno in pobožno dete Jezus! Tako hočem danes živeti, kakor si Ti vse |
| Roza Jelodvorska (1855): | in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim delom skleni pobožno molitev. Mi smo telo in duša. Telo naj dela, duh |
| Roza Jelodvorska (1855): | povzdigne. Goreče moli proti Bogu: naj on žlahniga viteza, in pobožno gospodično tolaži v tej veliki nesreči. Roza je koj zaspala |
| Maria Stuart (1861): | v potrebi to, kar djanje. Trinoštvo veže le roke človeku, Pobožno serce pne se prosto k Bogu, Beseda mertva je, al |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Vesela narava, pobožno sercé Več sreče ti daje, kot zlate goré. 82. Dobri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tukaj per Joshefovi trugi, ljubi otròzi! ſklenite po njegovim sgledu poboshno shiveti, de boſte tudi vi nekedaj mirni umerli kakor Joshef |
| Genovefa (1841): | mili obràs k tlam priklonil, ter ſvôje majhne, trepézhe rozhize poboshno vsdignil. Genovefa je ſvôjo roko na njegovo kodraſto glavo poloshila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemſhkih zerkvah ſo podobe in ſhtatve vſe bolj ſpodobno in poboshno oblezhene, in nikjer ni najditi, kakor po italianſkih zerkvah , nagih |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | tem ſvetu imela, ko Boga in molitev. Shivela je prav poboshno in krepoſtno in je tudi ſvoje poſle k bogabojezhnoſti naganjala |
| Oče naš (1854): | besed hočem prav terdno kot resnično verjéti,“ in glasno in pobožno je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo |
| Mlinar in njegova hči (1867): | noč, teta! Sladko spite! Županja. To tebi želim. Le prav pobožno moli in kmalu boš zaspala. (Poda jej roko, potem odide |
| Oče naš (1885): | besed hočem prav trdno kot resnično vrjéti,“ in glasno in pobožno je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo |
| Roza Jelodvorska (1855): | tvoja tolažba, da se tudi v majhni kočici velikokrat lahkejši, pobožniši živi in umerje, kot pa v zalim gradu. In to |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje in ponižnost do neskončnega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj zhaſtitljive, nekakſhno bolj kerſhanſke , in bolj pripravne zhloveka v poboshnoſt obuditi. Sato dan danaſhnji na Nemſhkim , poſebno na Parſkim, nove |
| Valenštajn (1866): | Proteklemu živen'ju daj slovo, I skusi, kako začneš novo. Tudi Pobožnost ima čislane junake, Enako, kakor slava, kakor sreča. Zdaj precej |
| Genovefa (1841): | pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in po tém jih sopet v ſerzhni |
| Genovefa (1841): | takrat vojvodſke pervénke ali prinzésine imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti pokasovale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga Bramina namrezh, ktéri je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljano pridši, nekoliko od dolge poti odahnila, se že prave pobožnosti vneta v nunsko cerkev k litanijem podosta, kjer je bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tisti, kteri lenobo ali nedovoljnost k učenju ali očitno pomanjkanje pobožnosti, lepiga zaderžanja in dobre volje kaže, in se za duhovski |
| Maria Stuart (1861): | ne soditi! Naj se ne derzne sadju hudobije Družiti angelske pobožnosti, Naj skuša, da ji v serce vidi svet! (Odide. ) Osmi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Pristavek prestavljalca. Bukvice o pobožnosti kmeta Izidorja, ki mi jih je prijazna roka posodila, so |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pogrébu, ki je bil pred poldnam, je bil Peter s pobožnostjo pri sv. maši in molil goreče za dušo svojiga rajnciga |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | zakaj Bog jih ne zapusti, kteri njemu s čednostjo in pobožnostjo, svojim bližnjim pa z ljubeznijo in blagovoljnostjo služijo. « |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | praznike. 2. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno pobožnostjo (andohtjo) per sveti maši. 3. Posti se zapovedane postne dni |
| Botanika (1875): | cveta sorasli ali ne. Med sabo sorasli prašniki se imenujejo pobrateni. Primer tega nam je pod. 122., ki nam kaže povezek |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſturil tebi molzhati, ter jo dobru oklofeta, ter ſe shishe pobere: Drugu lejtu na taiſti dan ſpumne shena na kuſse ter |
| Sacrum promptuarium (1695): | drusgi, gledaj de yh ti dobru ſpezhesh, inu ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel ſe shnio preperat: Sedeta k' misi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvéjtá. Shenzi pak ſo Angeli. 40. Kakòr tèdaj ſe vkup pobere lulka inu s' ognjam ſèshgé, taku bó v' konzhanji tiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | beſedo, pa je ne rasuméjo. Tedaj pride kmal hudizh, ino pobere is njih ſerz, kar je v' njih saſejániga, de ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne zmanjka : Nekteri pravijo, de pridelovanje turšice preveliko delavnih rok pobêre in de dostikrat komaj potroške obdelovanja povernjene dobijo. Ta zgovor |
| Mlinar in njegova hči (1867): | tla, da se na kosce razdrobi. Smejé. ) Dolge zvestobe plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in— stari satan tudi omolkne, kedar ga |
| Revček Andrejček (1891): | zdrava — kaj ti je vsega v tvoji bolezni nanosil? Franica. (Pobere perilo in ne more nič več zakrivati notranje razburjenosti. ) Oče |
| Revček Andrejček (1891): | Franica. Dani se. Luč ugasnite in vsak po svojem delu! (Pobere perilo in uzame luč, ter odide na desno. ) (Franica, ki |
| Gozdovnik (1898): | je mogel že biti v kakem žepu. Kakor bi trenil pobere papir, skrije ga pod plašč, ter pade spet v svojo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | za drugim so iskali klobuka in molčé jo iz gostivnice poberejo. Pavliha je vesel za njimi pogledoval, in ko vsi odidejo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vredno, da bi se človek pripogoval. “ Oče ne rečejo nič, poberejo košček podkve in ga vtaknejo v žep. V bližnjej vasí |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njemu: Hózheſh tèdaj, de my gremo, inu jó vkup poberémo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo ſhe nekoliko ſtelje perdobila, ktero potem ſkup sgrábiſh in pobéreſh. Potem na travnike in ſenosheti vodó napelavaj, in jih takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potlej, jo s teshko brano prevlezi, de korenine porujeſh in pobéreſh. Na takó predelano njivo ſadi kopalni ſad, ali sélje, ktéro |
| Biblia (1584): | pak ſe je okuli osèrl, inu je rekàl h'petru. Poberi ſe od mene Satan, ti mene blasniſh: Sakaj ti nesaſtopiſh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak ſe je okuli obèrnil, inu je rękàl h' Petru: Poberi ſe od mene Şatan, ti ſi meni enu pohujſhanje. Sakaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | enkrat zavreti in precedi skoz čedno ruto. Vso mast čisto poberi, in župe naj potimtakim okolj tri poliče bo; ako je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Breskevno vkuhanje. Breskve v vodi zavri, olupi, poberi peške iz njih, vzemi na pol funta breskev en funt |
| Genovefa (1841): | ſvoj mèzh in ga prebôdem. Koj ſe mi spred ozhí poberita, in nikoli vezh ſe mi ne prikáshîta! — To je vunder |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | shętve, inu ob zhaſsu tę shętve bóm jeſt shenzam rękàl: poberite vkùp pèrvizh lulko, inu jo sveshite v' ſnopike, de ſe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in prijetne. Tudi debelo Grozdje , iz kteriga se pa peške pobero, se da tako spraviti; vunder ni tako dobro. Cukreno sadje |
| Revček Andrejček (1891): | morje, kjer mine ga gorjé. (Anže, Jerica, dekle in hlapci pobero vsak svoje delo in pojó. ) Zbor. Kjer mine ga gorjé |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej mogal s' dobro beſsedo potalashit, ſe je s' hishe pobral; inu en dan kadar je s' hishe shal, de bi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dati, kar vam ſliſhi — To lé — to ſim sa vami pobral: (mo ozhe dati enu piſmu. ) Baron. Meni daj! (mo piſmu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rasdeli ſinovama premoshenje. Nekaj dni potlej je mlaji ſin vſe pobrál, je ſhel od doma v' daljen kraj, ino je s' |
| Gozdovnik (1898): | izza gamašnega jermena dolg oster nož. Don Estevan je tudi pobral svojo angležko puško, neodločen, na kterega bi pomeril, na Fabija |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 4. v. 6. Pretezhena sima je gotovo rep hudo savijala ; pobrála nam je mnogo ljudi , in sapuſtila tudi per zhbelah doſti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | to vidi nikoljko. Bog vari kužne bolezni, vas bi gotovo pobrala. Ob času kolere jih je tri dele več pomerlo takih |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | In hudoba se je pobrala, ker je vidila, da nič ne opravi. Konj pa je |
| Zoologija (1875): | je kri na potu tu in tam, zlasti iz mišic pobrala. Ta voda, scalnica imenovana, zbira se iz obisti v mehurji |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | hrušic (hečepeč), iz kterih so se peške in kosmato dobro pobrale, v pol maselcu vina in v ravno toliko vodi z |
| Botanika (1875): | se pri nabiranji pastinakovih korenin, ki se za salato jedó, pobrale tudi mišjekove korenine, in da se je s pravim vrtnim |
| Robinson mlajši (1849): | mogel izvedeti, kako ž njegovimi drugi stoji. Zdaj so se brali — podali k drugemu, kteremu se ni boljše zgodilo. Takaj so |
| Biblia (1584): | ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali: Inu ſo pobrali, kar je bilu drobtin oſtalu, ſedem polnih Korb. Inu téh |
| Biblia (1584): | ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali. Inu ſo pobrali, kar je bilu oſtalu Koſceu, dvanajſt polnih Korb. Téh pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kruhov sa pęt tavshent ludy, inu kóliku koſhóv ſte vy pobrali? 10. Tudi ne na tih ſędèm kruhov sa ſhtiri tavshent |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanke tih kóſzov dvanajſt koſhóv pólnih. 21. Tęh pak, katęri |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſędèm kruhov sa ſhtiri tavshent ludy, inu kóliku jęrbaſsov ſte pobrali? 11. Sakaj ne saſtópite, de vam niſim od kruha govoril |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanike tih kóſzov ſędèm pólnih jęrbaſsov. 38. Tęh pak katęri |
| Stric Tomaž (1853): | bi vam pri sercu bilo, če bi vam zdaj naenkrat pobrali svoja ljubezniva otroka, ali bi zamogli to brez serčnih bolečin |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | hrepene po njih, kakor so kristijanje, da bi vlovili in pobrali le eno kapljico svete kerví. Vendar so se vsi umaknili |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | glej! to so posedli vojaki in jo plenili, premoženje so pobrali in grajščino v vojašnico spremenili. Gospó niti pustili niso v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhirjavo po njih globokoſti imeti. S grabnov smetána perſt ſtran pobrati, de nasaj va-nje ne slese. 5. Sakrite grabne delati ſizer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | imenitno sadje je dobro pred olupiti in peške iz njih pobrati, debele hruške in jabelka pa na kerhlje razrezati, predin se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | serce bodimo! Če nam je ljubezin mati, Ino zloga nas pobrati, Večna bo Slovencov čast. J, Virk. Kakó s sadnimi drevési |
| Gozdovnik (1898): | se vzdigne tudi Pepo iz svojega zavetja na ploči. Poprejšnemu pobrežnemu stražarju se je zdelo pogajanje predolgo. »Santa Laureta, kako mučkajo |
| Gozdovnik (1898): | v misli tako zatopljen, da ustopivšega Pepota še opazil ni. Pobrežni stražnik se nasloni na steno ter miži, vendar pa je |
| Gozdovnik (1898): | pa zagleda dremajočega pobrežnika. »Hola, Pepo! kaj spiš! pa tukaj ?« Pobrežni stražnik globoko vzdihne, počasi oči odpiraje. »Tukaj sem, gospod stotnik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ribčeva zapustita bajto in s svojim blagom bežita od rečnega pobrežja na obrežek bližnji, na kterem je stal visok košat dob. |
| Astronomija (1869): | voda šest ur dolgo priteka proti suhemu, da zaliva plitvo pobrežje zmirom bolj, da se vali na milje daleč v ustja |
| Astronomija (1869): | kolobar plime. Tako toraj vidimo dan na dan na morskem pobrežji, da voda šest ur dolgo priteka proti suhemu, da zaliva |
| Gozdovnik (1898): | svojo navidezno brezčutnost. Stotnik se zdaj obrne, pa zagleda dremajočega pobrežnika. »Hola, Pepo! kaj spiš! pa tukaj ?« Pobrežni stražnik globoko vzdihne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ravno sedaj sem ga še videl. ” Pa zamorec jo je pobrisal, precej ko je spoznal Boštjana. „Ta jo je potegnil, kakor |
| Revček Andrejček (1891): | Bog, moj Bog, to moram doživeti. Grešnik. On jo je pobrisal, kakor bi bil smodil za njim. Tekel sem za njim |
| Revček Andrejček (1891): | in pade v Franičino sobo ; on jo je pa gologlav pobrisal. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsak dan pomesti, vsak dan okna nekoliko časa odpreti, prah pobrisati, in vsako leto spomladi steno čedno pobeliti. Boljši je zdrava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in zima 15 stopinj bi lahko vse te debele popke pobríla; kje se bojo potem drugi vzéli, kadar prava spomlad nastopi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jo le za mizno rijuho. Joj otroku, kteri jo je pobrodal. Žlice smo imeli rožene, nože in vilice pa so imele |