Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 53 →

oskrbnik oskrbovalec oskrbovan oskrbovanje oskrbovati oskruniti oskubiti oslabel oslabeti oslabiti oslabljen osladiti oslajati oslanjati oslepariti oslepiti oslica osmi osmoditi osmojen osmukan osmukati osmukavati osnažen osnažiti osnova osnovalka osnovan osnovati osnoven osnuti osobit osobito osojen osoliti osoljen osolziti osončje osorej osoren osorno osramočen osramočenje osramotiti osrčje osrečen osrečiti osreden osrednji osserv. ost ostajati ostal ostalina ostališče ostanek ostanišče ostati ostaviti osteolit oster ostermanov ostrašen ostrašiti ostrgati ostrica ostriči ostriga ostrina ostrižen ostrmen ostrmeti ostro ostroga ostrom. ostrost ostroumen ostroumno ostrov ostroviden ostrožnica ostrožnik ostrupiti ostuden ostudnost osupel osupniti osupnjen osupnjeno osuševati osušiti osut osuti osvajalka osvestiti osveta osvetljen osvoboditi osvobojen osvobojenje osvojen osvojiti ošaben ošabno ošabnost ošlatati ošpetelj ošpičiti oštarica oštarija oštir oštirka ošvrkati otamnjenje otava oteči otekel oteklina oteliti otemneti otemnjen otep otepsti otesati otet otetba oteti oteževati otirati otisk otiska otlačiti otočan otok otokov otolči otopiti otopljen otoški otovorjen otožen otožno otožnost otreba otrebiti otrebljen otresti otreti otrob otrobi otročaj otročarija otroče otročič otročiček otročji otrok otrokov otroški otrov otrovan otrovati otroven otrpel otrpniti otrpnjen otrpnjeno otvorjen ovače ovaditi ovajen ovbe ovca ovčar ovčarica ovčereja ovčica ovčji oven ovenčan ovenčati oveneti overiti oves oveseliti ovi ovijati ovinek ovinkati ovira oviran ovirati ovit oviti ovna ovnov ovočje

▶ oskrbnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oskrbnik

oskerbnik

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	murbnih dreves skerbélo in de je gosp. Dr. Orel odslej oskerbnik tega verta. On bo skerbel, de se bo zamòglo že
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bila F. L. Hausman, vlastnik poprejšne Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana C—. Iz Frauheimske
Sveti večer (1866):	bil tako prijazno Toneta sprejel, bil je logar ali gozdni oskerbnik. Ko so tako otroci čenčali, sedel je na stolu pri

oskrbnik

Zeleni listi (1896):	darilo. Niso si mogli razložiti, kaj vse to pomeni. Hišni oskrbnik jim potem vse razjasni.
Zeleni listi (1896):	A zakaj nočete ostati tu, ljubi otroci? « vpraša jih hišni oskrbnik. »Tako ne boste videli in slišali kako se bo Ljuboslava

oſkerbnik
Genovefa (1841): ſvojimu hiſhniku tukaj isrózhil. On je odſléj goſpodár gradú in oſkerbnik môjih vlaſtin! In sdaj te Najvíkſhimu isrozhím! S Bogam, miſli

preskerbnik

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	en namęnen Ozha (ſakaj on je le njegov rejnik, inu preskerbnik bil) ſnal ſapoveduvati, toku tudi v' nebesah po uſſeh njegoveh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Synu, koker mene redil, ſakaj on je naj Rejnik, inu preskerbnik bil. Veliku lepeh zhednoſt je moj Joshef nad sabo imel

oskrbnika

oskerbnika

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	odgovora dolžán. Vsakimu izrejencu je pripušeno z dovoljenjem staršev ali oskerbnika (irofa) vsaki čas iz mladenšnice stopiti, in drugi stan izvoliti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in ktere opravila segajo zastran prodaje lesa v opravilstva gojzdnega oskerbnika? 3. Ktere pravila veljajo sploh zastran posekovanja gojzdov, kar se

oskrbnika
Zeleni listi (1896): veselila. Ne. Ko je božična smrečica gorela, poprosili so hišnega oskrbnika, da jih spusti zopet domu, a na to naj brž

oskrbniku

oskerbniku

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Eug. Dikmana — Seheranv Prevali na Koróškim. 10. Gosp. P. Tunerju, oskerbniku knezovih fužin od Šwarcenberga na Štajerskim. 11. Ljubljanski fabriki od
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gosp. Janezu Kunstelnu, fajmoštru v Lešah in pa gosp. Hafnerju, oskerbniku baron Cojzove grajšine, ki so kmetijski družbi poslali korúnoviga semena
Stric Tomaž (1853):	begu, rekoč: „Moj gospod me je s pismom k bližnjemu oskerbniku po-
Stric Tomaž (1853):	naenkrat? Mar nisva bila srečna, dokler si bil še pri oskerbniku? “ „V resnici! tega ne morem tajiti, draga moja! Vender“ .... umolkne

oskrbniku
Ferdinand (1884): vas za svojega osebnega tajnika. Ako pa še pomagate mojemu oskrbniku z vašo spretnostjo o vodstvu računov, dobite tudi dvojno plačo

▶ oskrbovalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

oskrbovalce

oſkerbovavze

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goſpod Pirza no ſvitlo; ona od leta 1841 med pridne oſkerbovavze ſadnjiga drevja ſreberne medalje deli in njih imena — drugim v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	véjo, miſionar v Ameriki, ſreberno medaljo ali ſvetinjo, sa pridne oſkerbovavze ſadniga drevja, v Ameriko poſlala, zhaſtitljivimu fajmoſhtru pokasat, kako naſha

oskrbovalcem
- oskerbovavcam
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): hotli poskusiti. Sreberne svetinje, ktere kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam

oskrbovalcev

oſkerbvavzov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

in kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov je

▶ oskrbovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oskrbovane
- oskerbovane
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): so tedaj gotovo ne le pomnožene, ampak tudi že bolj oskerbovane. K temu je pomoglo tudi tolikanj novih cest od petdeset
oskrbovani
- oskerbovani
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): se v deželah po cesarskem žrebstvu polepšali, tudi so bolj oskerbovani in imajo večo ceno, in revnih kljusetov je čedalje manj

▶ oskrbovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oskrbovanja
- oskerbovanja
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): poboljšali in požlahtnili. Govorili bomo tedej od pomnoženja sadežev, od oskerbovanja rastí in od pridelovanja sploh; potem pa posamezno od obdelovanja
- oſkerbljevanja
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): sa kopita in od podkov. § 15. Od ſtréshbe in oſkerbljevanja bolnih konj. §. 16. Od usrokov bolesin ſploh. §. 17.
- oſkerbovanja
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in opravljanja shrebét in kobil. 9. Od ſhtále in njeniga oſkerbovanja. §. 10. Od kerm ali klaje. § 11. Od napájanja
oskrbovanje
- oskrbovanje
  Ferdinand (1884): mrzlico; da je grof njemu izročil bolnega grofiča v zdravniško oskrbovanje; da je milostiva gospóda brzo zapustila grad ter šla v
- oſkerbevanje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Rasdelovanje zelin in popravljanje kmetijſtva naj bo vedno delo , vedno oſkerbevanje. Kar bote sa to obernili, ſe bo vam obilno povernilo
- oſkerbljenje
  Genovefa (1841): Torej ne tarnaj, draga shêna, in ne ſkerbi savoljo mène. Oſkerbljênje têbe in gradu s graſhinſtvam ſim sa Bógam ſvojimu hiſhniku
oskrbovanjem
- oſkerblenjem
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): sboru leta 1841 kmetam, kteri ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V

▶ oskrbovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oskrboval

oskerbljeval
Zlata Vas (1850): sira in siroviga masla dobil, je vsak svojo živino bolj oskerbljeval, kakor poprej; je dobro senó zasejal, ki je veliko mléka

oskerboval

Najdenček (1860):	vse jez zredil, posebno dva jagnjička, ktera sim posebno dobro oskerboval, sta bila noč in dan pri meni. S svojim životom
Sveti večer (1866):	pusti. Njegov oddelek gozda bo pa začasno sosedni logar Novograjski oskerboval. ” Da bo kako počitno plačo ali penzijo prejemal in o

oskrbovati

oskerbljevati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): reči, da bi isto pičo jéle, in prava težava je, oskerbljevati jih. Ko se tako pomenkvajo, jih na hip polnočna tmina
oskerbovati
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): je obljubil njenim željam vstreči, in kakor bo mogoče, vse oskerbovati. Zdej se je Hirlanda sopet srečno mislila, ali še srečnejšiga

oskrbovati

Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	in red, za vzdržavanje cestá in mostov in za uboge, oskrbovatí so morale zdravstveno, nravstveno, stavbinsko, požarno, sejmsko in poljsko policijstvo
Občno vzgojeslovje (1887):	naloga, vzgojevati otroke nravstveno — nabožno (versko), razvijati jim duševne moči, oskrbovati jih z znanostimi in ročnostimi potrebnimi, da se lehko dalje

oſkerbljevati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): torej tà pervi del poſebno uzhí, kako ſe imájo konji oſkerbljevati in opravljati, de ne sbolé,” „Kdor vé, od kodi bolesni

oskrbuje

oskerbljuje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gosp. Peter Leskovic v Ljubljani asekurancijo tudi za Verhniški kanton oskerbljuje. Posébni dnevi bojo odločeni in ob svojim času po gosposkinim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	strojnica, več svečnih fabrik in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki večer po

oskerbuje

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ravna. 8. Kako se morajo konji podkovati. Podkovanje konj kovač oskerbuje; le včasi se podkov s kakim žebljom koj doma priterdi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	revici — mati je to, ljubeča mati, bi bil rekel, ki oskerbuje edino svoje dete. Pa tudi deklica, kako srečna je bila

oſkerblja
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bres varha vſake ſorte ſhkódi prodano, zhe ga nihzhe ne oſkerblja in podpera — tako ſo ſe povſodi moshjé v vſih zhaſih

oskrbujejo
- oskerbljujejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): glasovitniga reda, vender le veliko ljudem delo osnujejo, vsakdanji kruh oskerbljujejo in denar v deželo vabijo. Kupili so dve kmetiški pipi
- oskerbujejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): pa nam zamore desét košev sadja. Juri. Oni lepó drevje oskerbujejo; pa vunder tù in tam eno vsahne, kakó je to

▶ oskruniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oskrunilo

Valenštajn (1866):	še plemeniti tvoj obraz, Nesrečno nej ga še dejanije Oskrúnilo, oskrunilo je tvojo Le domišljijo, z lica tvojega Visostnega nedolžnost se
Valenštajn (1866):	je še plemeniti tvoj obraz, Nesrečno nej ga še dejanije Oskrúnilo, oskrunilo je tvojo Le domišljijo, z lica tvojega Visostnega nedolžnost

oskruniti

Stric Tomaž (1853):	treba nevarnost bati. Vari se pa s kako pregreho rok oskruniti. Hodi z Bogom! On naj te vodi po vsih potih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	rajši vse, kar imajo od sebe, kakor da bi pustili oskruniti ta „biser,” kakor so imenovali najmanjši del sv. kruha. Z

▶ oskubiti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ

oskubi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	biti in de se manj časa pečejo. Pečene lešterke. Lešterke oskubi, dobro operi, persno kožo z njih potegni in kolešček špeha
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Škerjanci nad rošem pečeni. Škerjance čisto oskubi, glave odsekaj, čeve varno iz njih poberi, de se mast
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobil, kar bi lepo viditi ne bilo. Pečeni golobje. Golobe oskubi in prav tako perpravi kakor pišeta; navleči jih čedno z

▶ oslabel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oslabela
- oſlabela
  Genovefa (1841): in govorjenje je Genovefo tako poprijélo, de je bila vſa oſlabéla. Bres pomude ſo jo v njéno ſobo peljali, kjér shé

▶ oslabeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oslabel

Stric Tomaž (1853):	mu bodi milostljiv! “ Po tem govorjenji je Tomaž spet zeló oslabel. Njegovo življenje je bilo pri koncu. Kmalo se nič ne
Najdenček (1860):	mi to lizanje bolečine hladi in olajšuje. Še bolj sim oslabel, in več mi ni bilo mogoče do vrat po svojo

oslabela
- oſlabela
  Genovefa (1841): ſvôjim ozhétu prizhakovati! ” Od dolsiga govorjenja je bila Genovefa, tako oſlabéla, de je sopet dolgo pozhivati in molzhati mógla. „Oh,” je

oslabi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	radovanji pobijejo, in tako brez koristi proč pridejo. Star konj oslabí, ni več za vpreči; pa kér njegov gospodár ne vé
Revček Andrejček (1891):	Pavel (tolažeč). Pač, pač, Franica, kakor želiš. Franica (oslabi videzno). Zato pa tudi verujem, kakor sveti evangelij, da iz

▶ oslabiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oslabi
Občno vzgojeslovje (1887): in pri katerih ne morejo biti pobožni. S tem se oslabi le čustvo; zadovoljni smo že z otroškimi besedami, otroci pa

oslabijo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Žebeta se morajo pervo zimo posebno dobro rediti, de ne oslabijo; perva zima dostikrat popači konja za zmirej. Kej dobra piča
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vižo kermjenim konjem ne more kerma teknuti, torej hujšajo in oslabijo. Po dokončanem delu dobijo konji nar poprej nekaj sena in

oslabila
Ferdinand (1884): s Petrom ter stopil k bolnikovej postelji. Ferdinanda je jako oslabila žalost, katero je občutil zaradi nepričakovanega odhoda matere, bratov in
oslabimo
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): veselje daj. De, kar znamo, obderžimo; V dobrim pa ne oslabimo. Molitev po šoli Sveti Duh! Ti blagoslovi, Kar se naučili

▶ oslabljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oslabljen

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	podoba njegova, ima debele oči, ki mu vunkaj stoje, pogled oslabljen, nos ljušturi podoben, nad velikimi ušesi ima umazano kapo. Usta
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	umoriti, njegov grad obropati in požgati. “ Déček je bil takó oslabljen, de ni môgel daljej govoriti. Pod hruško omahne, ki je

oslabljene
Botanika (1875): sebi dušca in fosforove kisline. Praha. 115 Z večkratnimi žetvami oslabljene njive zadobé tudi brez gnoja same od sebe spet svojo

▶ osladiti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osladi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žlico dobro zmečkaj, sok skozi sito pretlači in s cukram osladi, potem pa v zmerzlinico deni in z lopatico večkrat pomešaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	smetene s štirimi loti na limonah ali pomarančah osterganiga cukra osladi, zavri, s šestimi ali osmimi rumenjaki razžverkaj in per slabi
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	je materno veselje malo znano. Ves trud in vse delo osladí en sam migljaj, prijazno smehljanje in blebetanje malih nedolžnih otročičev

▶ oslajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oslajat
- osladvat
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): On je rajnki ôče zlati. Vajen k tebi je letáti Osladvàt tvoj mirni sòn. *) On je, on! In še žaríjo Se

▶ oslanjati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naslanjati; [sskj]

oslanja
Botanika (1875): in v tej iz stanice v stanico. Ali to se oslanja na posebno lastnost rastlinske in živalske kože, da gredo namreč

▶ oslepariti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osleparil

Valenštajn (1866):	Slepár je; krivično je igrál. Prvi oklopnik. Morda je tebe oslepáril? Prvi Strélec. Do dobrega me je okožuhàl. Prvi oklopnik. Ka
Revček Andrejček (1891):	Zapazi Andrejčka. ) In tamle pa leži cigan, ki me je osleparil! (Gre tjakaj in potegne Andrejčka s klopi. ) Ustani in venkaj
Lohengrin (1898):	sod se je z lažjó prevaril, Zèl vas je čarodejnik osleparil! Možje. Zgrábite zleca, ki je klel Bogá! (Vsi planejo nanj

▶ oslepiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oslepel
- oſlepil
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ga ſpremlja; tode neke leta po roj ſt vu je oſlepil. „To je kasen (ſhtrafinga) boginje, kér ſim ſe predolgo obotavljal

oslepil

Viljem Tell (1862):	Jaz nisem kriv, da je odnesel zdrave Očí, ker mi oslepil je očeta. Za njim sem tekel in ujel beguna, Očetu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	človekovi celó zdravega oslepil. Mi moramo tedaj biti kakor prah pod njegovimi nogami, če

oſlepil

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Goſpod. Révzhki ſo réſ; sa to pa, kér ſim jih oſlepil, de mi lepſhi prepévajo, jih tudi bolj redím. Kmet. Goſpod
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	med témi ſheſtnajſtimi jih je dvanajſt oſlepljenih ? Vſe iim ſam oſlepil! Kmet. Ubogi ptizhki! Goſpod. Révzhki ſo réſ; sa to pa

oslepila

Deborah (1883):	Sicer ne upam nič; ti si spoznala, Da jih je oslepila božja roka; So danes v vasi z smrtjo ti pretili
Deborah (1883):	Lovre. Hudobna žena! Nemaš dosti še? Zmotila si mi sina, oslepila Prokleto čarodelno ga besedo, In zdaj, ko se skesan povrnol

oſlepila
Genovefa (1841): Glaſno je sajokal in rekel: „Oh, neſrézhna ſtraſt me je oſlepila! Vaſ ha goſpá je bres krivíze ka-

▶ oslica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oslico
Kmetijske in rokodelske novice (1848): iz prevzetnosti počenjali. Bilo je po nôči. Našli so tovaríco (oslíco) pred mestam , jo vso s slamo ovijejo in zažgó. Uboga

▶ osmi števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osma

Ta male katechismus (1768):	se Kristianska lubeſn resdira, inu ta bliſhne ozegane. Kaj prepovèe osma ſapovd: Nagovori ſovsh prizhe? Fovsh krive prizhe, lèſhèe, inu uſſe
Kratkozhasne uganke (1788):	vęsh, de Anſhetova rezh je ta perva: inu Neſhena ta osma; al, ke she navęsh v' kajſeni tablezi njeh imash odspodej

osme
Kmetijske in rokodelske novice (1848): vredno perzadetje visokočastitiga gospoda prošta barona Kodellita, vodja sedme in osme šole, učilnici za slovenski in laški jezik napraviti, je tudi
osmega
Zoologija (1875): dotičnih vretenec v hrbtanci. Vratni živci počenši od petega do osmega se stikajo v velik pletež g, od katerega se odcepijo

osmi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi ga bil mogel oteti, vès opečen iz plamena pertava. — Osmi dan grem pogoriše gledat in tudi miloserčniga, dobriga moža obišem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vriblje ter namoči z vodo, kteri se je prej dodal osmi del kisa (jesiha), tako da bo zmes kot kaša gosta
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	jih nikdar več storiti, Van-je se mi ne več podát'! Osmi štación. Nad menoj, prav', ne plakajte, Sebe, sine objokajte, Hčere
Maria Stuart (1861):	pobožnosti, Naj skuša, da ji v serce vidi svet! (Odide. ) Osmi nastop. Burleigh Paulet. Burleigh.
Maria Stuart (1861):	Paulet. Naša! Umorjena Na londonskih je ulicah! (Leti v grad. ) Osmi nastop. Mortimer. Koj potem Okelli. Mortimer. Al meša Se v
Valenštajn (1866):	vrata zaporedoma. Zamolkli glasovi, orožije brenkoče — potem naglo vse utihne. ) Osmi nastop. Grofinja Trčka z lučijo. Njena spalnica Je prazna i
Deborah (1883):	Osmi prizor. Promemba. (Gozd. Veliko razpelo v strani. Luna sveti, vendar
Revček Andrejček (1891):	žive in ne za mrtve. Za pričo mi moraš biti. Osmi prizor. Jeklen. Poprejšnji. Jeklen. (Skozi sredo ustopivši. ) Kaj pa je

oſmi

Pozhétki gramatike (1811):	tretji, zheterti, peti, sixième, septième, huitième, neuveième, dixième, shéſti, ſédmi, oſmi, devéti, deſéti, onzième, douziéme, treizième, quatorzième, enajſti, dvanajſti, trinajſti, ſhtirnajſti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Pretezhena sima je bila zhbelam ſilno dolga, in ſhe le oſmi dan Şuſhza ſo pervikrat letele. Vſe je migljalo okoli mojiga

osmo

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Osmo poglavje. Rozvita. Ko je ravno Rozvita škaf iz vode potegovala
Ferdinand (1884):	Osmo poglavje. DVOJNI GOLJUF. Ko je bil odšel grof Alfonz sè
Tiun - Lin (1891):	Osmo poglavje. Rešen. Ravno se je začelo daniti, ko sva izstopila

oſmo
Genovefa (1841): Oh! kdor po ſvôji ſtraſti ravná, ſe vunder le golufá. ” Oſmo poglavje. Koſhuta rèſhi Genovefo in njéno déte od lakote in

▶ osmoditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osmodi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Pri nas se večkrat primeri, da se kdo obstreli ali osmodi, ker morajo pri obdelovanji kamenje iz njiv in nogradov vedno

▶ osmojen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osmojenimi
- oſmojenimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhbelnaki, ktere she od daljezh polne panjev s oshganimi in oſmojenimi luknjami vidimo? Kolikokrat ſim vidil neuſmiljeniga, kteri je zele pol

▶ osmukan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osmukani
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): plehasto cev (tráhtar), kjer jih grebenasto vertílo nanaglama zagrabi, de osmukani spodej vùn padejo. Turšica je glava vsih žit. Ona donese

▶ osmukati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osmuka
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Ljubljani, kjer jo vsak lahko vidi in poskusi. Ta smukavnica osmuka z 2 delavcama v 10 urah 40 vaganov ali mecnov
osmukati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Takrat je smukavnica dobra. Smukavnica je mašína, turšico pràv naglo osmukati. Pred nekimi 20 léti jo je gosp. Mariot znajdel, gosp.

▶ osmukavati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osmukavati
- oſmukovati
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): njegóvi Jógri pak ſo bily lazhni, inu ſo sazhęli klaſsovje oſmukovati, inu jęſti. 2. Phariſærji pak, kęr ſo vidili, ſo djali

▶ osnažen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osnažene
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): pomoči, na oči položi, ali rahlo čez oči dergne. Tako osnažene oči se mažejo enkrat na dan z mažo svinčene beline
osnaženo
- oſnasheno
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): vùn ſhàl. Inu kadar pride, jo najde prasno, pometéno, inu oſnasheno. 45. Tèdaj on grę, inu vsame k' ſebi ſędèm drugih

▶ osnažiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osnaži

osnaži
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): slamo ino ne omivajo. Leto bolezin, ako je mogoče ozdraviti, osnaži noge s kartačo v vodi pomočeno, kedar konji opoldne ali

oſnashi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po tem prav teshko v dober ſtan pripravil. — Zhbelne panje oſnashi, in jih dobro samaſhi, de ne bojo zhbéle is njih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo imel malo trave, in to ſhe puſtó. Zhbelne panje oſnashi v lépim vremenu, in poglej ſkerbno, ako ſe niſo zhervi

osnažila
- oſnashila
  Genovefa (1841): je kósho v zhiſti vodi od kervi in prahu zhiſto oſnashila, jo na ſolnzu poſuſhila in ſe v njo savila. Tako

osnažiti

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	so podnevi blato brodili, se jim morajo zvečer noge dobro osnažiti in obribati. Le lenuh in nemarnež odlaša to opravilo na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kedar od bolnega psa pride, z žajfnico dobro omiti in osnažiti.

▶ osnova samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osnov
Kemija (1869): ki tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z najčudnišimi

osnova

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	26 milijonov in 24,000 gold. 2. Davk iz prodaje tobaka. Osnova tega davka je, de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	niso znani; vendar so znane poglavne pravila, na ktero se osnova te nove postave upira, in ktere povejo, da le tisti

osnovami

Kemija (1869):	v zrak. Poskušali so toraj, kako bi se s primešanimi osnovami, na pr. z apnom, ilovico, malcem ali gipsom, železnim vitrijolom
Kemija (1869):	apno, takrat se delajo sosebno kisline, ki se potem z osnovami spajajo. Na tem se osniva izdelovanje solitarne kisline, ki je
Kemija (1869):	Ravno tako je z osnovami. Dočim sta kalij in natron tako jedki osnovi, da sta
Botanika (1875):	povedano. Mislijo pa vendar kemikarji, da je primer kislin k osnovami (base) za vsako vrst precej nepremenljiv; ravno tako, da se

osnove

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	španjolskega v njuni cveteči dobi. Okoli 50 milijonov ljudi za osnove severa in na pokoršino izhoda izkojenih stoji na povelje današnjemu
Kemija (1869):	vsej pravici se je toraj tem spojinam nadelo ime organske osnove ali palužnine (organische Basen oder Alkaloide.)
Kemija (1869):	in ocetnokislega étilovega okisa z imenom hruškovo olje. III. Organske osnove. Nektere rastlinske tvari so ne le zarad sosebno grenkega okusa

osnovi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	služba ces. pomorskih zdravnikov in njih plača, po novi posebni osnovi ustanovljena; najvišja letna plača je 2400 gold., najnižja 500 gold.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ga zamogli za silo obliti. Novičar iz raznih krajev. Po osnovi nove postave, ki ima priti za obertnike in rokodelce, bo

osnovo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	banki. — Vsi časniki dunajski pretresajo sedaj enoglasno z veliko hvalo osnovo nove rokodelske postave, ki ima v našom cesarstvu vprihodnje vpeljana
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je odbor gospodarskega družtva izvolil poseben odbor, kteri bo preudarjal osnovo tega započetja, in kadar bo ta gotova, se bo dala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nektere celo iz višjih stanov. — Cesar Napoleon je oklicati dal osnovo namestnega vladarstva (Regentschaft), kterega poglavitni razdelki so sledeči: cesarjevič je

▶ osnovalka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

osnovalka
- osnovavka
  Divica Orleanska (1848): se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla hči Nebeške glave, modra osnovavka Vesolnosti, ti vodnica ozvezdja, Kaj si tedaj, če konju steklimu

▶ osnovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osnovan
Občno vzgojeslovje (1887): pravo dostojanstvo človeško in po tem takem njegov najvišji namen osnovan na njegovem duševnem bistvu. Namen človeškega življenja ne more biti

osnovana

Valenštajn (1866):	radi poteptáli, Da potlej sami bi gospodováli. Zarotba je to, osnovana skrivàj. Krčmarica. Za Boga presvétega! Zarotba tedàj? Potem pa gospôda
Kemija (1869):	vpija tekočine v se, in na tej imenitnej lastnosti je osnovana rastlinska hranitev. Ako pamuk (bombaž), žaganje ali slamo obdelujemo z

osnovane
Občno vzgojeslovje (1887): morejo si podvreči célo srce, potem pa se otresti pametno osnovane nadvlade lastne samosvesti; a morejo se tudi po sili polastiti
osnovanem
Občno vzgojeslovje (1887): Najbolj se uri pazljivost z nazornim poukom, po načrtu osnovanem. S takim poukom se privadi otrok, da vstraja pri jednem
osnovanih
Kmetijske in rokodelske novice (1848): ilirskim primorji, kjer je zdaj po deželi veliko učilnic pametno osnovanih, in kjer se povsod, zlasti pa med duhovšino, ljubezen do

osnovano

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	in odbora v društvu, ktero je že pred mnogo let osnovano bilo pod predsednikom gosp. Ferd. Schmidt-a in kterega namen je
Čas je zlato (1864):	knezom prišel. Vse mu razloží, kako bi se dalo izpeljati – osnovano je bilo prav dobro in gotov bi bil narboljega uspeha
Občno vzgojeslovje (1887):	se ne sme zameniti s prijetnim in neprijetnim, katero je osnovano na občutu. Tudi se jasno razlikuje od koristnega in škodljivega
Občno vzgojeslovje (1887):	že premaganega stališča. Vsako navduševanje za „dobre, stare čase“ je osnovano na domišljiji, katera to, kar so stari storili dobrega, jednostransko
Občno vzgojeslovje (1887):	trdnem, vzgojnemu smotru primernem načrtu. Vzgoja je torej po načrtu osnovano delovanje na otroka z namero, da se le-ta privede do
Občno vzgojeslovje (1887):	Hotenje (volja) je torej neko poželenje, katero je osnovano na samozavesti in samoizvoljnosti in katero je mogoče doseči. Pridržek
Občno vzgojeslovje (1887):	nam brezpogojno ne dopada, je grdo. Lepo in grdo je osnovano na razmerah in odnošajih raznih delov kake členovite celote, zato
Občno vzgojeslovje (1887):	meni, da je mogoče vse doseči. To otrokovo hotenje je osnovano na napačnem presodku o možnosti dosege, zato ima značaj strasti

▶ osnovati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osnoval

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	boš brez taciga orodja vidil? — Kadar je Bog stavne zvezde osnoval, uterdil in nakermil v njih ték, je mende veliko visočeji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	v tistem mestu v l. 1354 višjo šolo (generale studium) osnoval. V tem mestu so tudi patriarhi dolgo časa sedež imeli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	Njegov naslednik si je dal naslov „sultan” ali „padiša”, in osnoval si je iz mladeničev premaganih narodov tako imenovane janičare, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	in je dospel dne 9. oktobra v Tours, da bi osnoval splošni boj in boj do zadnjega možá zoper Nemce. — Pa

osnovali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so Jima svitli vlak ali lesketeči obhod z prižganimi baklami osnovali, z kterimi so šli (60 parov) z muziko iz svetvavnice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	oddelk tiste banke na Dunaji, ktero so pred veliko leti osnovali bogati možje na akcije in se národna ali ljudska banka

osnovati

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	meglicah iz kemijskih pervin nove sonca z njih planêti vred osnovati in uterdovati ? — ali v drugih meglicah sonca, ki so že
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	v Gradcu, ter ji pravila predložili, po kterih bi smeli osnovati v Celji narodno čitavnico slovensko. Slavno c. kr. namestništvo poterdilo
Valenštajn (1866):	bojnih krdél Branila kdaj, varovála dežél ? Vojaško državo hotel je osnováti, Zapáliti svet in otrováti, Najdrznejšo igro pogumno igráti — Trobár. Molčite
Fizika (1869):	pogledal v prirodo. Takrat so se morale pred vsem države osnovati, vrediti in ohraniti, in komaj so se te začele opomagati

osnuje
- osniva
  Kemija (1869): bolj ali manj trajno prevlečena. Na tej lastnosti se tudi osniva barvanje platnenih in pamučnih tkanin (primeri §. 94). Drva, ki
- osnuje
  Divica Orleanska (1848): sloví, Visoko nad prostoram njega svet je, Iz lahkih želj osnuje trone si, Tedaj je s kraljem pevc enake slave, Obema
osnujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ravno niso vseskozi glasovitniga reda, vender le veliko ljudem delo osnujejo, vsakdanji kruh oskerbljujejo in denar v deželo vabijo. Kupili so

▶ osnoven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osnovne
Kemija (1869): glej §. 43). Kovinski žvepleci imajo sem ter tam jake osnovne lastnosti. Nekteri kovinski žvepleci više stopinje se pa obnašajo kakor
osnovni
Občno vzgojeslovje (1887): dosledno voditi nravstveno dejanje in privaditi se taistemu, to so osnovni kameni, katere mora položiti vzgoja. Vstrajna pridnost in nravstvena srčnost
osnovnih
Kemija (1869): Preiskovaje te čiste tvari, prepričali so se kemiki, da so osnovnih lastnosti, da so alkalične in da se s kislinami spajajo

osnovnim

Aritmetika za učiteljišča (1885):	je dana vsota, od katere treba procentni iznesek , istovrstna z osnovnim številom 100, zmanjšanim za procente. N. pr. Za prodano blago
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vsota, od katere treba procentni iznesek izračunati, ni istovrstna z osnovnim številom 100, nego s številom 100, povečanim za procente. N.

osnovnimi
Kemija (1869): 127). Rastlinska vlaknina ima to lastnost, da se z nekterimi osnovnimi solmi, zlasti z gliničnimi in železnimi, pa tudi z barvili

osnovno

Kemija (1869):	imenuje je reagovalne papirje — , da li je kako telo kislo, osnovno ali neutralno. Kisline in osnove, spajajoče se v soli, si
Aritmetika za učiteljišča (1885):	a mkrat kot faktor postaviti. (§ 39.) Število a imenujemo osnovno število ali podlogo, m potenčni eksponent in dobljeni produkt p
Aritmetika za učiteljišča (1885):	rabi v obče dekadni (desetni) številni sistem (dekadisches Zahlensystem); njega osnovno število je deset (grški deka). V tem sistemu tvori po
Aritmetika za učiteljišča (1885):	število, katero kaže, koliko nižjih jednot daje vselej višjo jednoto, osnovno število (Grundzahl) številnega sistema. Sedaj nam rabi v obče dekadni

▶ osnuti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

narediti osnutek; [sskj]

osnul
Gozdovnik (1898): je vaše ime? « »Baraha. « »Vi pripadate odpravi, ki jo je osnul neki don Arečiza; je-li ste našli zlata? « Obrazne poteze, poprej

▶ osobit pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poseben, nenavaden; [sskj]

osobit
Deborah (1883): kakor na ledini, a trava je vendar lepša. To je osobit blagoslov. Jakob (počije). Da bi najina bila, Rozka!

▶ osobito prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osobito

Občno vzgojeslovje (1887):	ga more uživati, — sovraštvo zato, da ga more preganjati. Pohlepi, osobito oni, kateri so se razvili iz nagonov in iz sklonosti
Občno vzgojeslovje (1887):	pri tem mehanična reprodukcija in fantazija. Vedno večja izkušnja pa, osobito neprijetna izkušnja, popravlja zmote in učí otroka, da sodi premišljeneje

▶ osojen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osojnih
- oſojnih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): je v ſuhotnih krajih, in po bregih; bolj rodí po oſojnih, ko po ſolzhnih breshinah, bolj tudi poleg gojsdov, in velizih

▶ osoliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osoli

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na štiri perste široke kose, položi jo v kotliček in osoli jo. Potem toliko žemljevih drobtin kolikor moke dobro premešaj, ribo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	razsekljanje in nekoliko stolčeniga muskatoviga cveta, zali s peteršiljevo vodo, osoli, naj zavre. Ta polivka je dobra per ribah ali tudi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nad rošem pečena. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, operi, osoli in tako eno uro ležati pusti. Potlej rog s putram
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ostergaj, potem jo na štiri perste široke kose zreži in osoli: Zdej eno unčo putra v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj

oſoli

Kuharske Bukve (1799):	inu en maſsélz ſmętane, dobro smęſhaj; potlej perdeni dvanajſt rumenakov, oſoli, supęt rastepi. Piſker poſtavi v' na pol vręli krop v'
Kuharske Bukve (1799):	raſtepene; tudi dvę shlize voloveh droshá, en frakel ſladke ſmętane, oſoli vſe; inu naredi s' moko is tiga vſiga teſtó na
Kuharske Bukve (1799):	ſmętane, tri shlize voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim
Kuharske Bukve (1799):	perlì goveje shupe, puſti dobro ſkuhati. Potle prezędi ſkusi ſito, oſoli, perdeni muſkatzvęta, inu ſoka od ſtolzhene ſpinazhe, puſti enmalo povręti
Kuharske Bukve (1799):	naj ſe do dobriga kuha. 156. Pezhene Ale. Ale operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì

osoliš
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): šuko nanjo položi, ki ji luske ostergaš, jo iztrebiš, opereš, osoliš in s sardeljami natakneš. Zdej sardelje drobno razsekaj, s putram

osoliti

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na perjiče, ter jo deni na pečenko, ktero moraš dobro osoliti, zviti in prav terdno z nitjo prevezati. Zdej jo skozi
Kemija (1869):	njega. Kdor hoče surovo maslo dalj časa rabiti, mora ga osoliti; tudi prav malo cukra je dobro primešati. Ako surovo maslo

▶ osoljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osoljena

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	z velikim koristam tudi perdéne mervica otróbov. Takó namočena in osoljêna rezanca živini silno dobro tekne, in krave dajo mleka veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kad namakvati, tako de se za vsako kermo nasproti namakva. Osoljena voda pa služi za 3 ali 4 dni. — Pri nekim

oſolena

Kuharske Bukve (1799):	naſmukati, rasſękati, inu ga kuhati na govedji shupi, katira je oſolena, s' muſkat zvętam inu enmalo zukram pregnana; taka ſe
Kuharske Bukve (1799):	koso na sherjavzi pezh, de rumena poſtane, ona more popręd oſolena biti. Kader ſe rumeno sapezhe; perlì enmalo goveje shupe

osoljene

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	da. Dušene (dinstane) pražole. Deni v kozo dobro stolčene in osoljene pražole in na podolgato zrezane čebule, postavi nad žerjavco, dobro
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Ocverte pražole. Dobro tolčene, vsih košic očišene in osoljene pražole povaljaj v vbitih jajcih, dobro jih z žemljevimi drobtinami
Fizika (1869):	v kupici vode, je potem nekaj soli v vsakej kapljici osoljene vode, ki jo z iglo zajamemo. Dokler je košček pižma

oſolene

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	blo, piti. 3. Ob zhaſsu te kuge je neſravu jeſti oſolene ribe, smerdlivu meſu, inu vſse od sverjazhine, shivinsku mzſsu, speh
Kuharske Bukve (1799):	jih ras-tepi, kader ſe do pol lonza naraſtejo, nali shę oſolene mlazhne goveje shupe pod kraj lonza, vſe vkup s' shverklo
Kuharske Bukve (1799):	Tolzi bershole po navadi s' noshovim robam, puſti en zhaſ oſolene leshati, potręſi s' bęlo moko, omozhi v' mersli vodi, inu
Kuharske Bukve (1799):	s' peterſhilam. Na zheterti sręsane oſnashene piſheta puſti en zhaſ oſolene leshati, potle s' moko potręſi, narędi omakanje is polovize vode

osoljeni

oſoleni

Kuharske Bukve (1799):	drobnakam. 27. Volovſki jesik v' goshuvji. Skuhaj volovſki jesik na oſoleni vodi, potle ga olupi, po ſrędi ga narasen preręshi. Poſebej
Kuharske Bukve (1799):	nadevan. Dvę libre ſtokfiſha ſkuhaj, oſoli; poſębej kuhaj ſhuko v' oſoleni vodi, kuhano sberi inu vſe koſtí odtrębi, sraven deni peterſhíla
Kuharske Bukve (1799):	popolnim isvrè. 263. Shalbel s' ribamí. Kader ſo ribe v' oſoleni vodi obarjene, ſe dęne v' koso maſlo topít, enmalo
Kuharske Bukve (1799):	meſne shupe, drobno ſękanga peterſhíla otrębi, ſrędne peręſa venirręshi, na oſoleni vodi obèri, inu med graham ſkuhaj notri do mehkiga. Drugi

osoljeno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): steklenici (flaški) pretresa, da je zmes bela kot mleko. Tako osoljeno olje gori na pol bolj počasi kakor samo olje. (Vrednik

▶ osolziti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osolzile
- posolzile
  Oče naš (1885): z njim govorila! Tiho je vdihnil. Oči so se mu posolzile. „Barba“; je začel zopet, ,,bogati mož gotovo dobro misli; to

▶ osončje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

osončja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): obnaša; treba je tadaj, da se prava lega kraja zastran osončja, preksončja, vetrov, mokrote ali suše itd. izbere, kamor se to
osončje
- osolnčje
  Astronomija (1869): okrog solnca premikujejo, ampak moramo si misliti prostor, kterega izpolnuje osolnčje kakor oblo. Ko bi si hoteli ta prostor vpodobiti, dalo
osončju
- osolnčji
  Astronomija (1869): astronomijsko tanjše opazovanih. Trdi se, da mora število v našem osolnčji premikajočih se repatic doseči milijon, in ker se od vseh

▶ osorej prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ob tem času, ob tej uri; [sskj]

osorej

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	si mislil, boš bral ali ne. Grem in naročim vlani osorej zanj na „Novíce”. Ko se pervi list v hiši oglasi
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	slovo jemali, reče nar imenitniši zmed njih Abrahamu: „K letu osorej spet pridem. Takrat bo Sara sina imela. ” — Ino to se

▶ osoren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osoren

Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878):	imenitno delo pa je bil »nov« vladar ustvárjen, strog in osoren, znan s človeškimi slabostmi in zmotami in jih berzdati vajen
Ljubljanske slike (1879):	ves urad skup in utegne biti prav tako milostljiv ali osoren z ljudmi, kakor njegov predstojnik. Skrivnosti pisarnic in njenih oseb
Ljubljanske slike (1879):	višimi v rokah nosi, drugače pa na glavo povezne, precéj osoren obraz pod nosom z nekoliko pustimi kocinami zaraščen, kterih pa
Rokovnjači (1881):	ni mogla hitro; v tem začuje v drugič še bolj osoren in glasen klic: »Polona, sem pojdi! « Odprla je duri in
Blagodejna zvezdica (1881):	joče ter moli za pokojnega prijatelja. — Na enkrat pa začuje osoren glas, ki jej veli: Vstanite; tú ni več Vaše mesto
Na krivih potih (1893):	ti, večni Bog! Rešena sva! « A v tistem hipu zagrmi osoren glas: »Stojta! Z mano! « Oba se prestrašita. Ivan v prvem
Vaški pohajač (1893):	mu odpusti, ako je bil ž njim kdaj trd in osoren. Izpraševal je vedno, kje je, in prosil, naj ga pokličejo
Očetov greh (1894):	oni. »Sediva k njim! Starec se mi ne vidi kaj osoren, in — pojdiva se opravičit — morda je starec tudi naš rojak
Očetov greh (1894):	istim naglasom; čuti je, kakor bi mu ugajal takov strog, osoren ogovor, da se lahko tudi sam odzove tako. »Oh, Janez

osorni
- osornej
  Valenštajn (1866): solnčni žarek vigredi Ne dene, kakor prijateljevo Obličije v takó osornej uri Butlar. Moj general — Prišel sem — Valenštajn (se mu na

▶ osorno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osorno

Ferdinand (1884):	lepo prosijo, naj jim zapoje kako lepo pesen. Pa nenavadno osorno jim odgovori, da ga ni volja peti, ter jih prosi
Tiun - Lin (1891):	za prav hočete od mene? « vprašam svojega hišnega gospodarja zeló osorno.

oſorno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): je kaj sadélo; zhe ne ſe naredi huda zherna pika. Oſorno in ojſtro mu prepovémo ſégati v gobez ali v zhreva

▶ osramočen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osramočena

osramoten

Najdenček (1860):	zaničujte jih tako. ” „Le pusti to,” mi je rekel nekoliko osramoten; „sej ni tvoja nesréča, da si me srečal. Tistemu, kteri
Sveti večer (1866):	Verjemite mi”, je djala, „izverstne so”. Ali Tone je stal osramoten pri vratih in je djal: „Gospod Dejakovič! videli boste, da

osramotena
Stric Tomaž (1853): terdoserčna gospa ter še enkrat, da bi ne bila kej osramotena ali celo zmagana, poprejšnjo poterdi da se sužnjim bolje godi

osramočeni

osramoteni

Oče naš (1854):	Zgôdi se Tvoja volja kakor v nebésih tako na zemlji! Osramoteni so se Podgojzdanov poslanci, kteri so se zoper prelom pogodbe
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	na pomoč! Gospod, hiti mi pomagat! — Omoteni nej bodo in osramoteni, kteri mi strežejo po življenji. Nej bodo nazaj pahnjeni, in
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	jih bodi kteri mi hočejo hudo. Obernejo naj se zdajci osramoteni, kteri pravijo: Haha! Haha! Vsi pa, kteri Tebe išejo, naj
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Bog, hiti me otét; Gospod! teci mi pomagat. Omoteni in osramoteni naj bodo kteri mi strežejo po življenju Odstopijo naj, in
Oče naš (1885):	Zgôdi se Tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji! Osramoteni so se Podgojzdjanov poslanci, kteri so se zoper prelom pogodbe

osramočeno
- osramoteno
  Astronomija (1869): 15 minut dolg ponehljej; ko pa ta preteče, morje, kakor osramoteno po praznem navalu, šest ur dolgo zopet odstopa, potem se

▶ osramočenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osramočenje
- osramotenje
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): terd je stal, v njegovim sercu se je križalo veselje, osramotenje, blagost in bogoljubnost. Nepremakljivo so bile njegove oči vperte v

▶ osramotiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osramotijo
- osramote
  Ferdinand (1884): človek, kateremu to povem. V največjej nevarnosti sem, da me osramoté pred celim svetom. Ne bodem preživel sramote, ki se bode
osramotiti
- oſramotiti
  Sveta grofinja Genofefa (1857): njena zhednoſt soperna, ni nehal jo pogubiti in pred ſvetam oſramotiti; kar je tudi takole ſtoril. Ker je bil grof per

▶ osrčje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drobovje; [sskj]

osrčje

oserčje

Arov in Zman (1850):	Berš potegne svoj hanzar in ga neverniku tak globoko v oserčje porine, da po kratkem ječanju pogine. Ko se oblačila ubitega
Tihotapec (1855):	roke i nad glavo mu zasukavši, mu ga hoče v oserčje zabosti. Kar ga Ana, ki je nevarnost očetovo zagledavši, priskočila
Bore mladost (1862):	ironija. Rudečica strašne jeze, ki mu na enkrat vname vse oserčje, šine mu obraz. S silno besedo zagermi nad možema: „Potepena
Razne dela (1870):	jasni Olimp, in sprosi Kronida, če kada Razveselila si mu oserčje z besedo al djanjem. Čul govoriti sim te v očetovi
Razne dela (1870):	zlata veljá, Ne kjer terte veselo zorijo, Kjer je železo oserčje gorá, Tam se vladarji te zemlje rodijo. Pervi kor. (Kajetan
Razne dela (1870):	Slavenski Jug, junaška kri! Naprej, naprej, postojne serda vnete, V oserčje zmot, čez reke tri! Čez reke tri v ostudni stan
Razne dela (1870):	Slavenski Jug, junaška kri! Naprej, naprej, postojne serda vnete, V oserčje zmot, čez reke tri! Evropa nej razumiti se vadi Slavenskiga
Razne dela (1870):	suče pogumno se v bitvi, Dever ob enim i brat, oserčje ji v radosti plava. Vidši sedeti pa tam na gori
Razne dela (1870):	vjela bi smert, upihnul ji ti bi gotovo, Ker ti oserčje ne da, sovražniku stati pogumno. Tode v spominu imej, ak

oſerzhje

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe je po ſredi na dvuje respokniu, inu vſe negovu oſerzhje, inu zheve ſo ſe s'nega iſule. Judesh je biu
Branja, inu evangeliumi (1777):	Inu ſe je poſredi na dvoje reſpozhuv , inu uſſe njegovu oſerzhje, inu zheva ſo ſe isſule. Ti vikſhi Farji pak ſo

osrčju

oserčju

Razne dela (1870):	za seboj plačitelja včinjene krivde. Reče; Ahajce skelí globoko v oserčju beseda, Zlasti Peneleju kri pogumo po žilah upali, Ljuto mu
Razne dela (1870):	jezno Ahilej Boja ogiba se zdaj, togoto le pase v oserčju. Skažimo mi zanaprej, de znamo se braniti sami, De ne
Razne dela (1870):	besede te krilate rekši: Atreič, kak bo vesel globoko v oserčju Ahiles, Vidši moritvo, obup, nesramno bežanje Ahajcov; Sercu v njegovimu
Razne dela (1870):	bil silovitiga kopja iz desne, Čuti nedvomno ga že v oserčju kateri Danajcov, Ki se bo zdajci valil po tmini v
Razne dela (1870):	začnè maktati Pelides Atrida, Ker mu pokoja ne dá v oserčju togota zbujena: Vinomeh, pasjih očes, plašunca jelena s pogumam! Strah
Razne dela (1870):	ponosno gledavna Junona: Morfej, zakaj prebudiš opombe si take v oserčju? Misliš de tako Kronid podpira Trojance v ti vojski, Kakor
Razne dela (1870):	nekoliko raju po sladkim. Rekši ji vname še huj v oserčju že vpaljene želje. Zdaj ko se ona ozrè, ugleda nebeški
Razne dela (1870):	Hektor, Britko te glodal obup in kès te terpinčil v oserčju, Ceniti de si mudil Danajca izverstne veljave. Tako doverši Ahil
Razne dela (1870):	zares in Priam i njega sinovi, Tudi Trojanski narod v oserčju bo radosti vriskal Ker bo zaslišal de vi med sabo

▶ osrečen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osrečen
Čas je zlato (1864): za vas; in za se velik zaklad« zakliče Lenček vès osrečen. »Nate, mati, deset rumenih zlátov, ti naj bojo vaši, pa

▶ osrečiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osreči

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nakraj Po Ljubljanci mirno tje suméči, De Ljubljansko zemljo on osréči. Komej stopi on iz čolna, Škofov zad imá versto, Množica
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	h temu kaj doprinesti, da se narod izobrazi in domovina osreči, naj več in naj ložeji je to za naše izobražene
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	obdela — pa tudi noben narod se ne izobrazi in ne osrečí. Tù se je treba dela lotiti in ga naprej gnati
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Angelj božji po vsih potah Srečno Franca naj peljá! Bog osreči nam v dobrotah Naš'ga Franca Jožefa.
Maria Stuart (1861):	sem Sovraštva, pa ljubezni tudi mnogo! Naj mojo Jedert blag osreči mož, Ljubezni hoče to gorkó sercé, — Ti, Berta, boljši del
Maria Stuart (1861):	teži še to deželo, Le en dar serca vse zahtevajo. Osreči s tem jih še, in dan le-tá Na veke uterdi

osrečil
- oſrezhil
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): bi prav vládal ſvoje ljudſtvo, ga sveſtiga ohranil Bogú, in oſrézhil. Bogu je bila prav vſhezh ta proſhnja. Rezhe mu: „Ker
osrečilo
Sveti večer (1866): dete, ki je prišlo, da bi nas in celi svet osrečilo. In ravno danes pošlje nam Bog dete, ktero mi osrečiti
osrečimo
- vsrečimo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): razširajo, da se Njegovi vérni Slovenci čedalje bolj izobrazimo in vsrečimo, — da bodemo Njegovih dobrot vživali, se jih serčno veselili in
osrečiti
Sveti večer (1866): osrečilo. In ravno danes pošlje nam Bog dete, ktero mi osrečiti zamoremo. — Zveličar je prišel, ko tujec na svet in ni

▶ osreden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osreden
Fizika (1869): 134. Osébilo, Isolator, 162. Osebiti, isoliren, 162. Osebljen, isolirt, 162. Osreden, central. Osredno gibanje, Centralbewegung, 59. Ostwind, veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen

▶ osrednji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osrednje
- osredno
  Fizika (1869): Isolator, 162. Osebiti, isoliren, 162. Osebljen, isolirt, 162. Osreden, central. Osredno gibanje, Centralbewegung, 59. Ostwind, veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige Haufenwolke
osrednji
Zoologija (1875): imenujemo ganglije in po njih tudi ves sistem ganglijev sistem. Osrednji ali centralni del tega sistema ima podobo konopca, na kojem

▶ osserv. okrajšava ↘ goo300k, IMP

osserv.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je prišla letos v Zadru na svetlo, potisnjena iz časnika „Osserv. Dalm.” Znani grof Orsat Počič je bil na Laškem in

▶ ost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osti

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potem tako dolgo kuhaj, dokler se kaplja cukra, na noževi osti v merzlo vodo vtaknjena, ne sterdi. Vari pa, de cuker
Fizika (1869):	K višku molečih robov, voglov in osti ne sme nikakor biti na konduktorji, ker se na teh
Fizika (1869):	oglja na konec vsakega sklepalnega dratú, in če se njihovi osti prav blizo približate, spremlja prehod elektrike svetloba, bliščeče bela in
Fizika (1869):	duh, ki se opazuje najbolje pri močnem iztakanji elektrike iz osti (iz špic), in ki pride od posebnega plinavega telesa, ozón
Zlatorog (1886):	kar velí jej lovčeva nevésta V besedah njenih ne čutèč ostí: »Pa vender, vem, pozná mi koze bele »In Rojeníc zeleni

▶ ostajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ostaja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	iz drugih bukev pečati mora, mu malo časa potrebno šolo ostaja; in ali je tudi vsak tega kos ? — Naj bodo dobri
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	le enako hrano (živež) imeti, kakoršna njegovim hlapcam v Ameriki ostaja. On bo veliko blaga tukaj nakupil in sabo vzel. Zdej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Vinokupcom, kteri so že prepričani od stanovitnosti vipavskega vina, ne ostaja tedaj nič druzega, če ga hočejo kerčmarjem ali drugam prodati
Občno vzgojeslovje (1887):	Ta se sicer vsak dan, da, vsako uro izpreminja; vender ostaja vedno neko trdno stoječe deblo, okrog katerega se vse ureja

oſtaja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perpravi, kolikor ga je vezh potreba sato, ko shivina doma oſtaja. In le pervo leto ti bo treba sa vezh naſtela
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	paſhe jih veliko is ſhole in od ozhitne ſlushbe boshje oſtaja , in tako pride, de ſe marſikteri paſtirzhek, marſiktera paſteriza na

ostajajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): še, ki pri svojem starem kopitu terdovratni v svojo škodo ostajajo, in kar pri druzih očitno boljšega vidijo, posnemati nočejo. Prepričali

ostajal

Marjetica (1877):	z ranjco ženo je žel vedno v štric, nikedar ni ostajal zadaj. Zdaj ga moči zapuščajo in hrbtišče se mu noče
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	božjo službo je hodil v mesto, o grdem vremenu je ostajal doma. Vaščanje ga kdaj po ves teden niso videli. Od
Povestnik v sili (1883):	zdaj na gradu prikazoval neki star vitez, najbrže njen sorodnik, ostajal po eden ali k večjemu dva dni pri nas, a
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885):	glavo: »Torej ni tukaj prenočil? « — »Saj veste, da nikoli ni ostajal v mestu čez noč,« odgovorim. »Kaj pa se je zgodilo
Vesela vožnja (1889):	dohtarja Konca, ki je — da spravi v čast svoje ime — ostajal vedno do — konca. Na vsakem domačem plesu je bil navzočen
Žgánjar (1890):	je pijače, ko je hodil na pot. Po gostilnah je ostajal in prodajal in večkrat je zašel v kako slabo družbo
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	nikakega pomočnika. Prodajal je in se trudil najrajši sam in ostajal v prodajalnici dan na dan od ranega jutra do poznega
Strte peruti (1894):	in pred prazniki ter dovedel s sabo še kakega znanca; ostajal pa je v nedeljo in čez praznike v vili. Tudi
Roman starega samca (1895):	kurjavo; teže se mi je bilo otresti ónih za svečavo. Ostajal sem sicer zvečer čim bolj mogoče z domi; navadno sem

ostajali

Na stricovem domu (1860):	kjer so stric in navadno tudi drugi ljudje našega kraja ostajali. Strica še ni bilo ondi, in tudi sicer nobenega znanega
Zgubljeni, pa spet najdeni sin (1860):	trebuhom za kruhom, in med letom so le toliko doma ostajali, da so poorali. Žene so pa bile vse leto doma
Človek toliko velja, kar plača (1861):	sosed je pa skerbel, da kozarci, posebno dacarjev, niso prazni ostajali. Dacarju se je že jezik začel zaletovati, skušal se je
Cyclamen (1883):	Nekateri lovci so bili iz početka silo plahi ter so ostajali rajši bolj v nižavi; med temi sta se odlikovala vzlasti
Roka in srce (1883):	dečkov so postajali čvrsti mladenči. Nekteri so pod njenim varstvom ostajali do dokončanih šol, nekteri jo zopet prej zapustili, ali vselej
Mačeha (1883):	ktera ona od svojega kapitala dobiva, za naprej tudi njej ostajali; da jih sme, ako želi, prilagati h kapitalu, takó da
Cigani (1890):	spremljevale čete psov za lov in stražo. Po navadi so ostajali pred vasmi in mesti v svojih šatorih. Bili so pa
Zmota in povrat (1892):	je sekal Repnik neke hlode ter jih spuščal po drči, ostajali so pa na našem svetu. Dasiravno na onem prostoru še
Gojko Knafeljc (1899):	vinogradih, ležečih na obronkih položnih brežin. Samo priletnejši gospodje so ostajali pri mizah in pogrevali ter oživljali z rujno kapljico zastarele

ostajalo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	ostajalo druzega kakor nasvetovati jim 3 narodne može, izmed katerih naj
Ferdinand (1884):	je lahko stanu primérno živel; pa mu je še toliko ostajalo, da je zamogel podpirati reveže. Bernard je ostal še ondi

▶ ostal pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ostala

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zadnjih dveh in v tem pade tudi kočijaž s kočije; ostala vprežena konja se ko blisk zavijeta s kočijo v stranske
Botanika (1875):	seme; samo tisti predal, v kterem je on, raste dalje, ostala dva se pa hujšata, tako da je hrastov plod vselej

oſtala
Sacrum promptuarium (1695): á Sancta Severina, katera per 24. lejtih Vduva je bila oſtala, inu dokler je bila ſilnu lepa, inu bogata, veliku Mogozhnih

ostale
Zoologija (1875): vse iz telesa oddane vode gresti dve petini na scalnico, ostale tri petine pa skozi pluča in kožo. Vodo, ki v

ostalega

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vendar se mora dristlja vsako četertinko ure dajati. d) Vnetje ostalega droba v trebuhu, namreč jeter, vrance, ledic in črev. Pri
Zoologija (1875):	živali prejšnjega oddelka. Njihovo črevo je namreč popolnoma odločeno od ostalega trupla, je nekoliko zavito in ima dve odprtini; nadalje nahajamo
Gozdovnik (1898):	v skalo in Mešanik je bil primoran prerezati ga. Od ostalega konca je bil košček, ki ga je Kanadčan zdaj v
Gozdovnik (1898):	prime tudi Antilopino žival za uzdo ter odjezdi. Gomez motri ostalega Indijana z neizvestnimi pogledi. Antilopa je bil, oči zaprivši, glavo

ostaliga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): deni vkuhaniga grozdiča ali kaciga druziga ,vkuhanja na verh, iz ostaliga testa pa količke nanj naredi. Tudi lahko testo celo, in

ostalem
Zoologija (1875): dveh kosti: desne in leve čeljustnice, ki ste si v ostalem popolnoma enaki ter ste v sredi zraščeni. Spodnja čeljust je

ostali

Zlata Vas (1848):	zató so za toliko, kolikor so preveč dobili, drugim dolžni ostali, in kolikor so preveč dobili, toliko se jim je od
Robinson mlajši (1849):	je okoli ognja sedelo, ino je očevidno pozval, da je ostali jêtnik Evropčan. Te je imel, kaj činiti, da bi se
Zoologija (1875):	Ostali štirje živci, ki izvirajo iz podaljšanega mozga, razprostirajo se ne
Aritmetika za učiteljišča (1885):	neko skupno podjetje dá A 2, B 1 in C ostali del potrebne vsote. Dobička imajo 240 gl.; koliko dobi vsak
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	Hofer posestvo in tu je bil najprej v varnosti. Tudi ostali prebivalci od Sv. Lenarta so pobegnoli, ali večina se jih
Gozdovnik (1898):	umorili svojo sorodnico, grofico donno Luiso. Mi vas bodemo sodili; ostali pa naj odmaknejo, kamor jih volja. « Kar hitro sta izginola

oſtali
Sveta grofinja Genofefa (1857): mertvih, ko ſo jih kriſtjanje komaj tavshent pet ſto sgubili. Oſtali ſovrashniki ſo pa s ſvojim kraljem v meſto Avinjon sbeshali

ostalih
Fizika (1869): kjer se vzbuja elektrika edino z dotikanjem. Skorej v vseh ostalih slučajih je razun dotika tudi kemijski razkroj, ki bitno sodeluje
ostalim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Cerkve in molil je, da bi njegova smert zmanjšala terpljenje ostalim bratom. In od sv. cerkve na zemlji so se više

ostalimi

Zoologija (1875):	na njej en prst, namreč palec more stikati z vsemi ostalimi prsti, inače zove se šapa ali capa. Zadnji člen prstov
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	XIII. Veselje blazega očeta. V tem je prišel grof z ostalimi vojščaki v hišo. Bil je visoke rasti in plemenitega obnašanja

ostalo
Rudninoslovje (1867): mora izteči. Steklenica se tedaj dobro obriše, potem se z ostalo vodo i z rudnino še enkrat zvaga i njena sedanja

▶ ostalina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ostalini
Kemija (1869): v Zaječici, Sedlici, Pilni in Epsomu, potem tudi v solinskej ostalini v Friedrichshall-u in Kissingen-u, iz ktere se tudi dobiva. Ogljenčevokisla

▶ ostališče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k

postajališče; kontekst

ostaišča
- ostališa
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): železni cesti delal; med tem se perpeljá en hlapón do ostališa (Stationsplatz); fanta mika poskusiti, kakšna de je vožnja po železnici

▶ ostanek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ostanek

Robinson mlajši (1849):	zlatin zern je dosegnol, da bi se kupčevi dolgovje plačali. Ostánek je hotel eti hvaléžni mož svojemu dobrotniku darovati, ali toti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ino druge misli so med zidovjem izležene. Ta starokopitna okornost — ostanek prejšnje vlade, Bog ji daj večni pokoj! — se kmetu po
Fizika (1869):	napetost, ampak en del nje spremeni se v kapljino in ostanek pridrži prejšnjo napetost. Ali, če se voda greje v zaprtej
Aritmetika za učiteljišča (1885):	delitvenim ostankom. 2.) Ako imata skupno mero divizor in delitveni ostanek, razdelen je z njo tudi dividend. Vzemimo, da dobimo, a
Aritmetika za učiteljišča (1885):	a z b razdelivši, k za kvocijent in r za ostanek, tedaj a = bk + r, in da je m skupna mera
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ki ga ima dividend v sebi, n. pr. bk, delitveni ostanek (Divisionsrest). Tedaj je r = a – bk, in a = bk + r.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	a, z b razdeljen, k za kvocijent in r za ostanek; tedaj r = a – bk.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	računa po procentih. Ako odštejemo diskont od dolga, zove se ostanek gotova, sedanja ali diskontovana kapitalna vrednost (bare, gegenwärtige, discontierte Wert
Aritmetika za učiteljišča (1885):	mero dividend in divizor, razdelen je z njo tudi delitveni ostanek. Dokaz. Vzemimo, da sta števili a in b z m

oſtanik

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſantu primeri, is tiga bo ſantizh vérl podjopizh dobil, ino oſtanik lehko boljſhi kup dam. ” Pogodila ſta ſe; pa Katerzi vender
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nekoljko pozhajte. ” Urno po ſtopnizah (ſhtengah) v' sgornizo ſtopi po oſtanik ſhkarlata, ki ga je bila she pred nekoljko zhaſam ſkrila

ostanka

Aritmetika za učiteljišča (1885):	ostanka, in prav takó četrtemu 8 menj nego polovico novega ostanka; njemu pa jih ostane še 20. Koliko orehov je imel
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dá najstarejšemu bratu polovico svojih orehov menj 8, druzemu polovico ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 menj nego polovico sedanjega ostanka
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 menj nego polovico sedanjega ostanka, in prav takó četrtemu 8 menj nego polovico novega ostanka

ostanke

ostanke
Botanika (1875): velikih listov. Listi pušajo po površji debla obrunke in druge ostanke. Ta debla tudi nimajo lubja in znotraj imajo le raztresene

ostanjke

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	živali dobiti. Ljubljanski muzeum, ki s posebnim veseljem take stare ostanjke predpovodenjskih žival nabira, bi prijatlam natoroznanstva za tako darilo veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	terme kako škodo terpéli, de bi vi na zadnje le ostanjke dobili in ovsenik grudili, druge dežele pa si pogačo pêkle

oſtanike
Svetu pismu noviga testamenta (1784): vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanike tih kóſzov ſędèm pólnih jęrbaſsov. 38. Tęh pak katęri ſo

oſtanke

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanke tih kóſzov dvanajſt koſhóv pólnih. 21. Tęh pak, katęri ſo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vſaki mlaki vala, de ti ne boſh drusiga, kakôr ręvne oſtanke njegoviga shivinſkiga shivlenja dobila, de bo ta ſad njegove hudobie

ostanki

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Pokleknila sta in dolgo tiho molila pred omarico z dragimi ostanki. Ločila sta se potlej, in se nikoli več videla. Se
Kemija (1869):	dela povsod, kjer se po stoječih vodah in močvirjih rastlinski ostanki raztvarjajo, za tega del se tudi močvirni plin imenuje. Na
Mineralogija in geognozija (1871):	hišice, ali pa kakor raki lupine iz kremene kisline in ostanki millarde pomrlih živalic nagromadijo se v ležišča, delajoča drobljivo kremeno
Botanika (1875):	vlaken. Razun tega se v prsti s tem, da rastlinski ostanki v njej gnjijó, vedno razvija toplota, enako kakor so to
Stelja in gnoj (1875):	njegove živežne delce lahko razgreši in pod zemljo spravi. Nerazgrešljivi ostanki pa se morajo naglo v prst spremeniti in se pri
Botanika (1875):	enakošno porazdeljene in večidel tudi bolj bogato pomešane z organskimi ostanki.
Botanika (1875):	gorljiva prst pokonča in le rudninske njene sostovine ostanejo. Ti ostanki se zdaj zvagajo, s čem so dobi, koliko prsti je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	od vinogradov pri Frlugih se še dobé stari kostanji — zadnji ostanki nekdanjega gozda, ki je segal do „Trebič” na kraški visoki
Aritmetika za učiteljišča (1885):	sicer a > b in r1, r2, r3, r4 ... zaporedoma dobljeni ostanki, ondaj stoji račun takó-le: dividend a, divizor b, ostanek r1

ostanjki

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zdaj je srednja pa krepka, bolj velika kakor majhna, in ostanjki poprejšne majhne živine se že malokje najdejo. Samo kar drobnico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	cerkev sv. Jošta zavolj mnogih starin in paganskega svetišča, kterega ostanjki se še dandanašnji vidijo. Razun tega, ker stojí cerkev na

oſtanki
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nemoreje , ker ſo vedno v mokroti. Kadar ſe ti neſogniti oſtanki s podsemeljſko ſmolo in s perſtenino ſternejo, ſe naredi to

ostankom

Aritmetika za učiteljišča (1885):	in divizorjem je tudi skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom. 2.) Ako imata skupno mero divizor in delitveni ostanek, razdelen
Aritmetika za učiteljišča (1885):	izražujemo tudi takó-le: Vsaka skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom je tudi skupna mera med dividendom in divizorjem. 2. Kakó

ostankov

Mineralogija in geognozija (1871):	se je naredil iz slanih delov hlapečega morja in iz ostankov razdrobljenih školjk in se še dela; to je edíno kamenje
Botanika (1875):	so dobi, koliko prsti je zgorélo. Čim manj je teh ostankov, tim bolja je prst.
Botanika (1875):	Znano nam je, da je prst sostavljena iz organskih gnjijočih ostankov. Med izvodi, ki so iz gnjijoče prsti naredé, najdemo jih
Stelja in gnoj (1875):	ločivna ali kemiška sila. To silo pesku dela prhnenje zeliščnih ostankov, puhlice — še bolj pa gnoj. Malo tvarin je, kakor sem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	teku je zaraščen še dobro sè hrastičevjem, poznanim iz čokov, ostankov orjaških nekdanjih dobov, ki so todi rastli. Na srednjem delu

ostanjkov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): takemu flosu pravijo, da je „kuzla” in ga večidel iz ostanjkov zbijejo. Na flosih pa ne vozijo le celega lesa, desk

ostanku

Aritmetika za učiteljišča (1885):	decimalno točko, potem pa pripiši k zadnjemu in vsakemu naslednjemu ostanku po tri ničle, sicer pa računaj kakor prej.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	potenco in to odštej od prvega radikandovega razdelka. 2.) K ostanku pripiši naslednji razdelek; na ta način dobljeno število brez zadnjih

▶ ostanišče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

počivališče; kontekst

ostanišča
- oſtaniſha
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): vſeſkosi is vaſi, od ktére ſe sjutraj odrine, do blishniga oſtaniſha ſpremlja. Velika mnoshiza gledavzov ſe po vſih potih okoli njega

▶ ostati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ostal

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	navdati; drugi ga bodo kar berž prehitali, de bo zadej ostal, in ne več slane vode si pridobiti mogel. Je ni
Zlata Vas (1848):	kar je siromašnici še za obléko, živež in stanovanje dolžan ostal, vse drugo po svojim varhu prodati smel; dobiček je prišel
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	odgovorili — „gospod bo s gospodam deržal, kmet bo pa kmet ostal. ” Ta zadnja veljá. Kmet bo zmirej kmet, če ga tudi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	časniki pišejo, da bo Košut le 8 dni na Angleškim ostal, kodar ga hočejo z veliko slavo sprejeti; potem se bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	razširjenje sadjoreje in povikšanje plodnosti pešene zemlje gotovo ne bo ostal brez dobrih nasledkov v okolici tamošnji. Kdo bi bil kadaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Le majhen košček naše tako velike in imenitne gore je ostal. — Nesreča je grozna; kje hočemo pomoči iskati; prosili bi, milo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Evrota! Nikar me ne terpinči s takimi spomini! ” Starec je ostal tudi pri teh besedah merzel ko led. „Naj ti tedaj
Oče naš (1885):	Tako je ostal nekaj časa kakor zamaknjen, ves v britkost svojega srca vtopljen
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	boš zanj tri goldinarje, in še en goldinar nam bode ostal za najhujše potrebe. Vzemi ga, in glej da nam bode

ostou
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): Nebeſs se je on h'nam podau, Inu med nami ostou, No debi nam Nebeſe dau, Je zhlovek sa nas postou

oſtal

Sacrum promptuarium (1695):	je bila ſaſtopila, de nje Mosh je bil v' boju oſtal eniga drugiga vſame, leta tudi je mogal zhes ſaurashnike pojti
Sacrum promptuarium (1695):	nebo dolgu vezh shivela, en ſam Koſhuh je bil ny oſtal, katiriga je noſsila, gre inu volno od koshuga oſtrishe, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	sa mojga imęna vólo: katęri bó pak do konza ſtanovitèn oſtal, tá bó isvelizhan. 23. Kadar vaſs bódo pak preganjali v'
Sveta grofinja Genofefa (1857):	je tudi grof Smagomir dalj, ko je miſlil, od doma oſtal in ſe ſhe le ob letu v domazhijo vernil.

oſtov

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo tvojih rok dellu. Taiſte bodo minulle, ti pak boſh oſtov : Inu one ſe bodo koker oblazhilu poſtarale, inu koker ena
Branja, inu evangeliumi (1777):	pregledov to popolnema poſtavo te frajoſti, inu bo v'nje oſtov , ni en posabliv poſhloſhavz , temuzh en dober dellovz; ta bo
Branja, inu evangeliumi (1777):	je bil kerſten. Inu kader je jędl , je mozhnejſhi ratov. Oſtov je pak ene dny per Jogreh v'Damashku. Inu sdajzi

ostala

Zlata Vas (1850):	sim še premlada in de čem še eno leto čakati; ostala sim pri tem, brez de bi bili z menoj kaj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	parobrodu v luko Francoskiga mesta Marseille, kjer je barka le ostala se z ogljem in živežem na daljno pot previditi, brez
Tine in Jerica (1852):	Ne” je bil odgovor. Marička je jokala, sicer pa mirna ostala. Nekaj napčniga od Jeričine strani pri reji otrok. Oče in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	megla, da je enkrat palica nekega gospoda skorej v megli ostala, ko jo je nad glavo deržal. — Tudi se bere v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	berž ko ne 15. dan t. m. V Milani bota ostala 3 tedne, in potem obiskala velikega vojvoda toskanškega, vojvoda modeneškega
Valenštajn (1866):	sti v podobo promenili se Krvavih mečev. Samo ena, srednja Ostala je v svitlobi jasnej. Župan. Mi Smo to na Turka
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	druga drugi pomagate, bilo bi prav, da bi mi dva ostala skupaj. «
Oče naš (1885):	vidiš, da je ubogi mož preslab. Bom jaz pri njem ostala. Toda teci, Rozalija, teci in se kmalo verni! “
Oče naš (1885):	Ménart! zakaj sva toliko časa ostala med tém brezbožnim ljudstvom, ki nima duhovnega več, ki služabnike

ostalla

Ta male katechismus (1768):	uſſeh luzh te vire ugasnela, je v' sami Materi boſhji ostalla: koker tudi ſatu, ke sebbotha je koker ene durè k'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tvoje sovraſhneke v'shpot, inu sramota perpravela, tebi pak bode ostalla ta resſnizhna zhaſt te svete nabojęzhnoſte; Hodi ſa mano.

ostale

Robinson mlajši (1849):	nekaj pečenega korúna ino štiri citrone, ktere še so mu ostale, ino omedlev je padel na svojo žalostno posteljo. Ako bi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	L. ni hotel v hišo priti. Vse druge priče so ostale pri svojih pervih besedah. 2) Stojí v zatožnim pismu, da
Tiun - Lin (1891):	vsled tega je nastopilo dvanajst džunk zasledovanje, druge pa so ostale. Moral sem se na Tiun-Linovi džunki hočeš-nočeš vdeležiti zasledovanja. Razločno

oſtale

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe v' tebi sgodile, taku bi bile ſhe do danàs oſtale. 24. Şizer pak vam povęm, de bó semli tih Şodomitarjov
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſrebro in oblazhila jemati? Namanove gobe ſe te prijemajo, in oſtale ti bodo veſ zhaſ. “ Gijezi je bil bersh veſ gobov

ostali

ostale
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): železnici se v Gradec odpeljalo; pri nas ste 2 kompaníi ostale. — Celjske nemške novine so konec tega léta tudi konec svojiga

ostali

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vsi poredama v Celovec zvečer 9. Maliga serpana. Tukaj so ostali pri Celovškemu ljubljenomu knezo-škofu Vojtehu Lidmanskemu cele tri dni; so
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in v Celjovcu kresijski poglavar bili, vedno v ljubim spominu ostali. Današnjimu listu je pridjana pesmica od „ Ijenja”, ktero častitljivi gosp.
Zlata Vas (1848):	nič spečali. Večidel so vsi domà pri ženah in otrocih ostali, ali pa so šli na polje njive ogledovat in se
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nar bolj razumljivo bi bilo, ako bi pri besedi konstitucíja ostali. Zakaj — pervič so to besedo, ki iz latinskiga izvira, Nemci
Zlata Vas (1848):	kako so poprej premožni kmetje, ki so pri starih navadah ostali, sčasama obožali, ker so svoje premoženje zanemarili, zatepli, zapili, zapravdali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ostalo, se je pokorilo, Je v Gospoda Boga verovalo. In ostali so jim blagoslovi, Da ne pade sneg in led čez
Zoologija (1875):	najpopolniše živali tega reda. Usta so zmerom sredi trupla a ostali telesni deli so okoli njih v podobi peterotrakaste zvezde uravnani

oſtali

Biblia (1584):	ſmili: Sakaj ony ſo vshe dobru try dny pèr meni oſtali, inu némajo kaj jéſti, inu jeſt nyh nezhem teſhzhih od
Sacrum promptuarium (1695):	nej reven, temuzh ſrezhen; zhe pak nebote per vaſhimu ſtanu oſtali, temuzh bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' ſèrze vſmili, kęr ſo vshę try dny pèr meni oſtali, inu nimajo kaj jęſti: inu jeſt jih nózhem tàſh ispuſtiti

ostalo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	šlo? Rad. To bi ne šlo nikakor — na mestu bi ostalo vse, voz, blago, konji in vozniki; in ako bi hijkali
Robinson mlajši (1849):	Pak možno ni bilo; ino tako druga nič ni prebilo — ostálo, nego da bi iz naloženegu korablja, kolikor bi naj več
Robinson mlajši (1849):	na to mislil, da bi mu vsega nekaj prebilo — prek ostalo, zató kèr v časeh huda létina potegne, ali kér bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	staro in mlado, In razterga milo ino drago. Kar je ostalo, se je pokorilo, Je v Gospoda Boga verovalo. In ostali
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	krono zveličanja? Glej, bojim se, da bi vse to ne ostalo le sladko upanje — in vendar je res, kmalo se bo
Mineralogija in geognozija (1871):	v St. Etienne pod. 112 uče, da je drevje včasi ostalo še pokoncu tam, kjer je rastlo. Najgosteji gozd, ako se
Botanika (1875):	stanice, ležeče druga na drugej, pri tem je pa medstanje ostalo ali se pa kakor sit luknjasto naredilo. Imajo v sebi
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	mu odvetniki poslednjo kravo iz hleva odpeljali. Druzega mu ni ostalo, kakor bolna žena in šestero otrok. Imel je sicer še
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	spomin moje matere, poslednje, kar mi je še od njih ostalo. Pa veruj mi, da se rada ločim od vsega, kar

oſtallu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	meni svetega bilu, je bres shkode noter da moje smerte oſtallu; lubeſn boſhja je v'meni uſſellej v'enemu plemenu gorella
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſiti poſtalli, inu ſo pobrali od koſzov , kar je blu oſtallu , ſedem irbaſov. Teh pak, katiri ſo jędli, je blu okuli

oſtalo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): velikih svesah snaſhla ſe ; od njene nekdajne ſlovezhnoſti ji je oſtálo , de ima ſhe ſhéſt oſhtarij. — „To ni nizh taziga'' — bote

oſtalu

Biblia (1584):	inu ſo ſiti poſtali. Inu ſo pobrali, kar je bilu oſtalu Koſceu, dvanajſt polnih Korb. Téh pak, kir ſo jédli, je
Biblia (1584):	ſo ſiti poſtali: Inu ſo pobrali, kar je bilu drobtin oſtalu, ſedem polnih Korb. Inu téh, kateri ſo jédli, je bilu
Sacrum promptuarium (1695):	shaze je bil petlerjom dal, de mu nej bilu nezh oſtalu, satoraj Ceſsariza je bila sardita, inu je njega kregala, de
Sacrum promptuarium (1695):	vſe dal kar je niemu taiſti teden od shivisha zhes oſtalu, ter uſako Sabbato je vidil, de Angeli enu lepu prebivalszhe

ostane

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na vsem tebi hvala ! Kar je bilo , da nam še ostane! Pa tudi gorke solze so nam têkle po licu blédem
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	se z žganjam po malim mori — sam svoj vbijávc gotovo ostane. —
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Če vse opeša in vse mine, ljubezen ostane; ž njo ostane pa vse, kar je v ljubezni utemeljenega. Kjer pa se
Zlata Vas (1848):	vsak zvedil, koliko premoženja mu po poravnanji vsih dolgov vlastniga ostane. Tega je bilo včasi celò malo in strah in groza
Oče naš (1854):	apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo serce globoko ganilo. „Nej ostane Tvoja véra vedno čista in ponižna,“ je rekel; ljubi moj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ali opravnik iznova začeti barantati; potem se 3krat pozvoní; kdor ostane še 15 minut po tem znamnji v borsni dvorani, plača
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ravni meri proti jugu, je tukaj prav ozka; le malo ostane cesti in modro-zeleni reki Zilici ravnega prostora. Nemudoma sem se
Fizika (1869):	nekako podobnem. Ono gibanje imenovali smo nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna lega njegovih posamnih delkov nepremenjena. Ali če jekleni prot
Zoologija (1875):	do 1,03 in 97 odstotkov vode. Ako se voda izpari, ostane 3 odstotke trdnih snovi, ki dadó 0,7 odstotka pepela. V

oſtane

Sacrum promptuarium (1695):	vſame, leta tudi je mogal zhes ſaurashnike pojti, on tudi oſtane, ta shena prezej eniga drugiga vſame, inu taku de tajſti
Kuharske Bukve (1799):	tudi sręsaniga meſa telęzhjiga per vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo
Kuharske Bukve (1799):	da. 201. Jajzhniga beláka mleko. Per lemonovim mlęki Nro. 200 oſtane 12 belakov, ti ſo dobri sa belákovo mlęko; te 12
Kuharske Bukve (1799):	bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne ſkeſá pregrehe, ki jo je v' ſerzu ſklenil; terdovraten oſtane v' ſvojim hudobnim ſklepu. Ko je Jesuſ védil, de vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perdershuje; kolikor menj peſhénke je v nji, toliko dalje mokrotna oſtane. Ravno po taki semlji tudi ſad permerjaj, ako je vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	proſtore ſjati. Zhe na to visho odtozhen proſtor le mokroten oſtane, je pa bolj ga sa travnik puſtiti, kakor obſjati. Bliso
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	moshke ſtaroſti in polne delavne mozhi naglo preidejo — kdor sadej oſtane, pridniga vezh ne doide, ki dobro premiſli, koga ſadajni zhaſ
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	s vreteni vred ſe ſ-hrani sa drugo leto, ſtol pa oſtane v hiſhi sa vſakdanjo rabo. To revnimu kmetu prav dobro

ostanejo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	konca tekočiga leta v mladenšnici ostati. Sicer stopijo izrejenci, kteri ostanejo per duhovskim poklici, iz mladenšnice še le po dokončanih modroslovskih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	učí, de véje, ki poléti zrasejo, vedno slabotne in nerodovitne ostanejo. Pri nekterih drevesih se da škoda toče odverniti, če se
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ki se na taljar denejo, nič več ne tečejo, ampak ostanejo. Vkuhanje iz renklodiških sliv. Zareži vsako slivo, potem jih pa
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Sveti Duh! Ti blagoslovi, Kar se naučili smo, Vedno naj ostanejo V sercih Tvoji nam darovi! Daj nam vedno in povsod
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	takih potih le prehitro utrudijo. In take ulice in steze ostanejo od leta do leta zmiraj slabeje in hujše, — sosed se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne morejo pomagati in nobenega človeka na pomoč ni bilo, ostanejo čez noč v vodi; drugo jutro jih najdejo zmerznjene v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zmoti. Bradovice so dvoje, suhe in mokre; suhe večdel majhne ostanejo, mokre pa vedno rastejo.
Občno vzgojeslovje (1887):	Zaradi tega je pred vsem potrebno gledati na to, da ostanejo otroci odkritosrčni in resnični. Ako se to posreči, izvršili smo
Pripovedke za mladino (1887):	ali ne veste bolje ? Trije so, ne pa dva. ” Žabe ostanejo pri svojem: „Kva, kva !” „Če mi ne verjamete, vam jih

oſtanejo

Branja, inu evangeliumi (1777):	pak bom ſposnov, ravnu koker ſim jeſt ſposnan. Sedej pak oſtanejo vęra , upanje, lubesen, lete try: al lubesen je med nymi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hraſt, koſtanj, oreh ino druge dreveſa bliso do kerſtnika gole oſtanejo, ino malo ali zlo nizh ſadú ne doneſo. Gladova mnoshza
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſaditi. Bilipinſke murve, ki imajo ſilno salo perje, pa niſke oſtanejo, in ima leſ debelo ſverſh, rade posébejo , kakor vſe take
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſuknò poloshé , pa ne sakrijejo, ſe in 21 dni tukaj oſtanejo; v tem zhaſu ſe navadno isvalé. Toplóta, ki je k
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kruha — bres saſlushka — ſami s ſeboj in s ſvetam nedovoljni oſtanejo, kakor de bi zhaſi vezh ne bili tiſti, kakor de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	preluknjeno s perſtjo napolnjeno poſodo prepeljajo, in ſkosi léto takó oſtanejo. Tudi ſe murve pomnoshijo, ko ſe vejize od vezhjih dreveſ

ustanejo
Gozdovnik (1898): kakor govorilo ter kliče na ono stran: »Beli možje naj ustanejo, da more govoriti ž njimi veliki glavar Apačev! «

ostanem

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	iskreni šolski prijatel ! Bog Te obvari, in jez s počašenjem ostanem tvoj pervi učenik in serčni prijatel Gašper Šoklič, fajmošter na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	moj je ta prestol; pregnana sim sicer iz zemlje, vunder ostanem pravica pravic. Jez sim pravica, in vsi, ki me sovražijo
Robinson mlajši (1849):	ni. Ve vsakem tejdni jeden den, ino to bobi sobota, ostánem pri sirovih jedeh, s kterimi sem se donine živil, ino
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	de tudi jest v dobrim do konca svojiga življenja stanovitin ostanem in od Tvojih zapoved nikoli zavolj kakšne težave ali veselja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bom potreboval, ako svoji obljubi le še 14 dní zvest ostanem”. (Kako se pravlica od „hude babe” na Krajnskem pripoduje). Narodna
Čas je zlato (1864):	kraljevič Vladimir vidijo, ki so mi ga darovali. Tode jest ostanem pri besedi, posodim Vam ga že, kolikorkrat bote hotli – če
Valenštajn (1866):	Trčkina! ne pričakujte. Ne upajte ničesar! Nejsem prišel. Da tu ostanem, po slovo sem prišel, Vse nič več ne pomaga. Moram

ostanemo

Ferdinand (1884):	Cesar odpusti Alfonza, Ferdinanda in soprogo z besedami: »Z Bogom! Ostanemo vam v svojej milosti naklonjeni! « Alfonz je šel s Ferdinandom
Revček Andrejček (1891):	že nas uprežejo v delo, kakor mlinar vodo, in upreženi ostanemo, dokler nas ne požre zopet črna zemlja. Dekla. O res

oſtanemo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	moglu nezh hudiga sgoditi. De pa mi v' Boshji pomozhi oſtanemo, ozhmo pred naſhiga Odreſhenika doli pokleknit, inu rezh: Affectus. O
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu v' pravi pokuri naſhiga sveſtu sgrivaniga ſerza per tebi oſtanemo, inu tebe nar ponishniſhi proſimo, de, kader boſh ti naſs

ostaneš
Zeleni listi (1896): reče: »Kam greš, Zorko? « »Na vrt bi rad šel«. »Zdaj ostaneš tu. Danes je zadnji dan četrtletja. Dobil si šolsko naznanilo

ostaneta

Stric Tomaž (1853):	sobo, in ko strežaji odidejo, potisne Butljar zapah in sama ostaneta v sobi. „Juri! ste mar vi? “ reče zdaj Vilson. „Da
Valenštajn (1866):	ga podpisat gre k mizi. Igralnica se sprazne tako, da ostaneta samo oba Pikolomina, vsak na enej strani. ) Oktavij, (ki je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da varuje in skerbi za kristijane. Ko se poslové in ostaneta Boštjan pa Pankracij sama, reče ta: „Boštjan! Veš kaj, ta
Astronomija (1869):	in bc ali a'b' in c'd' v neskončnost podaljšani, vendar ostaneta kota v presecišču m in m' brez premembe ista. 9
Ferdinand (1884):	Danes je vže četrti dan, le dva dni mi še ostaneta! «
Aritmetika za učiteljišča (1885):	x = x in (x + 2) (x – 2) = x2 – 4, kateri ostaneta pravi, naj si damo količini x katero koli vrednost. Vsaka
Pripovedke za mladino (1887):	dneva! ” Skupaj odideta na goro, in ker je jasen dan, ostaneta tam do večera. Sedaj pa ne vem, ali sta se
Gozdovnik (1898):	Vi jezdite z Baraho pa Oročejem blizu njih. Ona dva ostaneta zadaj za varstvo umikanja, vi pa se blizu priplazite, pa
Gozdovnik (1898):	»Jeden. rdečokožnih; ostane jih jednajst. « »Ali pa: trije beli, ostaneta dva,« meni Kanadčan. »Grmovje, izmed kterega se je ustrelilo, je

ostanete

ostanete
Tiun - Lin (1891): »Teh nikoli ne dobite! « odvrnem mu mirno. »Dobro. Potem ostanete moj suženj! « bil je odgovor. Kmalu potem pridemo do majhne

oſtanete

Branja, inu evangeliumi (1777):	na terti oſtane: toku vi nikar, ampak de v'meni oſtanete. Jeſt ſim ta vinska terta vi mladike : katiri v' meni
Branja, inu evangeliumi (1777):	pobralli, ter v'ogn vergli, inu gory. Aku v' meni oſtanete , inu moje beſſede v'vaſs oſtanejo: karkol boſte othli, boſte
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Duha prejęli, aku v'hrupi inu v'anandlih tiga ſvęjta oſtanete, sakaj v'nepokoji inu smęſhnjavi Bog ne prebiva.

ostaneva

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	torej mislim, da z možem ostaneva; akoravno sva zelo nezadovoljna — ostaneva pa vendar! « »Mi zletimo pa na deželo gledat, ali pomlad
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	hrano, res smo prav preskrbljeni; — torej mislim, da z možem ostaneva; akoravno sva zelo nezadovoljna — ostaneva pa vendar! « »Mi zletimo pa

ostani

Blagomir puščavnik (1853):	vse sim ti moral povedati, da boš na vse pripravljena. Ostani z Bogom in moli za me! ” Vitez omolkne. Solze ga
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	dal večno življenje, Ti me boš spet od mertvih obudil! — Ostani pri meni in poterdi mene, slabiga otroka! Ko bi spet
Roza Jelodvorska (1855):	te blagoslovi ljuba hči,« reče, in jo prime za roko, »ostani vedno tako dober in priden otrok, rada moli in zaupaj
Valenštajn (1866):	Trčka. Ostani tukaj! Videti skoz to Se mora okno. Valenštajn (grofinji). Sestra
Deborah (1883):	Sedmi prizor. Jožef. Ana. Jožef (žalostno roke vije). Ana. Ostani drevi domá, Jožef! Stori to meni na ljubo. Jožef. Ne
Gozdovnik (1898):	mulami proti polnoči, da pavoljnih grmov več ne vidi ter ostani pri kožah, dokler se boj okonča. « Migne. Komanči so privezali

oſtani
Genovefa (1841): boſh na unim ſvétu vézhno od mène lozhen! O, Boleſlav, oſtani dober! ” — Dalje ni môgla vezh govoriti; na ſvojo poſteljo je

ostanite

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vé kje — z lučjo išejo Zdaj pa zdravi in veseli ostanite. A. Kreft. Iz Iga na Krajnskim. Božičnih praznikov bomo farmani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	naših bogov obernil, kakor sem se iz njegovega pozdrava prepričal: Ostanite, ostanite, ako Vas je draga volja, kerščenca — ali pustite podučevanje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bogov obernil, kakor sem se iz njegovega pozdrava prepričal: Ostanite, ostanite, ako Vas je draga volja, kerščenca — ali pustite podučevanje drugim
Ferdinand (1884):	se še celó bojite blizo mene priti? Le ostanite, le ostanite tam, kjer stojite! Za ves svet bi vam ne želel
Ferdinand (1884):	huda, da se še celó bojite blizo mene priti? Le ostanite, le ostanite tam, kjer stojite! Za ves svet bi vam
Revček Andrejček (1891):	Dá jedno roko Domnu, drugo Ani. ) Ana. Z Bogom, zdravi ostanite, oče ! Domen. Vesele praznike! (Gresta proti durim. ) Jeklen. Pa le
Gozdovnik (1898):	Odjeki branijo, da ne razpoznamo, kje da je. « »Vsekako blizu. Ostanite zad, don Estevan, pustite da zasledujem. Treba je zmeraj previdnemu
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	prepozno; kajti ob Vajkatu že odmevajo maorski bojni klici. Zdravi ostanite! Jaz sem poglavar Te-Vaturu. Te-Vaturu ne more ljubiti svojih sovražnikov

oſtanite

Biblia (1584):	taku vpraſhajte, aku je gdu notri vrejden: Inu pér temiſtim oſtanite, dokler od unod pojdete. Kadar pak pojdete notàr v'eno
Sacrum promptuarium (1695):	ſtanu dellali, inu shiveli, v' leto revo bi nebily padli: Oſtanite tedaj per vaſhimu ſtanu, ter premiſlite de S. Joſeph shenin
Sacrum promptuarium (1695):	zhes vaſs ſturjena od tiga Modriga. Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte, beſſedo dershite, na dusho
Sacrum promptuarium (1695):	per vaſhimu ſtanu, v' katiriga G. Bug vaſs je poſtavil, oſtanite, taku bote ſponali de vaſh ſtan nej reven, temuzh ſrezhen
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kdó je nótrì vręjdèn: inu tam oſtanite, dokler prozh greſte. 12. Kadar pak v' hiſho pridete, posdravite

ostati

Ta male katechismus (1768):	enu oterpnu serze imeti. VI. Bres pokure noter da konza ostati. Kajſeni grehi pak v' nebu upyejo? Katiri so sami na
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	prijatlov in bravcov dobíle, med kterimi tudi mi na dalje ostati želimo. To so naše želje in naš pozdrav, kteriga Novícam
Divica Orleanska (1848):	Ne smem ostati. – Prenesite, Fastolf, Na drugi kraj, bolj varen, vojvoda; Braniti tega
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je, de imamo ljubiga Cesarja radi, in Mu želimo zvestí ostati. J. Prošnja zastran šolskih rečí. Nič našim šolam zdaj tako
Oče naš (1854):	za tiste, kteri v Zveličarja verjejo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in smert
Ferdinand (1884):	je nadejal. Kup je bil kmali sklenjen. Alfonz je sklenil ostati nekaj mescev ondi. Med tem časom je skrbel, da se
Oče naš (1885):	za tiste, kteri v Zveličarja verjujo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, mučenje in smrt
Zeleni listi (1896):	Ljuboslavo. Odšli so zopet tiho, čisto tiho. »A zakaj nočete ostati tu, ljubi otroci? « vpraša jih hišni oskrbnik. »Tako ne boste
Gozdovnik (1898):	Če mi hočete prijaznost izkazati, mi dovolite, da smem nocoj ostati pri vašem ognju. " "Ne dovoljujemo vam tega samo, nego vas

oſtati

Sacrum promptuarium (1695):	je bila prepovedala ſvojm mladem, de one imaio v' gnesdi oſtati, dokler bo ſupet nasaj damu prishla, de bi kej mazhiku
Genovefa (1841):	je premiſhljevala. Poſlédnjizh je rêkla: „Nak', raji zhem vunder tù oſtati. Huda obljuba me véshe. Réſ bi snála rêzhi, de ſim
Genovefa (1841):	mi shivljênje puſtila, ſmerti nè prinéſel! Nak', nak'! Tù zhem oſtáti, dôkler Bóg hozhe. Ako me hozhe is té puſhave réſhiti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	goro Komorin priſhel, miſli ondi drevó vſaditi in takó dolgo oſtati, dokler bo imenovano drevó ſad rodilo, od ktériga hozhe pervino

▶ ostaviti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pustiti; SSKJ

ostavil

Spomini na okupacijo Bosne (1888):	čašico brinjevca. Tudi njega je zadela kroglja. Nevarno ranjen je ostavil kmalu bojišče in v malo dnéh so ga prepeljali v
Iz arhiva (1890):	ki se je po ónem srečanju vselil Kodránu v srce, ostavil ga je zopet pri večerji. Vêdel se je tako nervozno
Pegam in Lambergar (1891):	za njima sta puščali baklji rudeč dim. Gregor pa je ostavil gozd in napotil se urno za njima, ko ni bilo
Pegam in Lambergar (1891):	ne želi, to mi je vse jedno. On ne bode ostavil dvorca. " „Ali Vam je resnica? " „Vraga črnega! menite li, da
Pegam in Lambergar (1891):	in na obzidje. „Vitovec naskakuje grad! " vskliknil je Hohenwart in ostavil cesarja in Lambergarja, da vodi brambo. Vitovec, razjarjen kakor še
Lisjakova hči (1892):	imel miru, v ne podnevi, ne ponoči. Železnico sem skoro ostavil in potoval brez pravega zmotra peš dalje. Sel sem na
Senanus (1892):	bilo, dovòlj, da je tukaj! Bedák, da je sploh kdàj ostavil to sobo, kjer je bil daleč od vse tiste svojati
Moja hoja na Triglav (1897):	bila obrnila na levo stran ali naravnost gor proti Luskovnici. Ostavil sem senčnati gaber in razhojeno stezo in krenil na levo
Slučaji usode (1897):	ni se jej zdel obsojanja vreden, temveč občudovanja. — Ko je ostavil dom, bil je v devetnajstem letu; od takrat sem je

▶ ostaviti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zapustiti; SSKJ

ostavil

Rošlin in Vrjanko (1889):	mladoléti. Njih oče, gospod Podgorski, umrl je stoprav predlanskim in ostavil svoje imetje tem dedičem z določbo, da je imajo po
Mara Rendića (1897):	je bil čul tudi on, da je bivši ljubimec Marin ostavil šeststo goldinarjev zapuščenici. Šeststo goldinarjev je bilo za one ljudi

▶ osteolit samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

prsteni apatit; kontekst

osteolit
Mineralogija in geognozija (1871): je večkrat v zmesi z druzim kamenjem. Prsteni apatit, zvan osteolit (koščeni kamen), ki se dobi v Vetrovi, ima v sebi

▶ oster pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najostrejšapridevnik, splošni, presežnik
- najostrejša
  Botanika (1875): tem, da se organska snov predrugači. To misel so pa najostrejša preiskovanja in opazovanja popolnoma pobila; ampak gotovo je to, da

najostrejšepridevnik, splošni, presežnik

najostrejše

Astronomija (1869):	rimsko cesto. ” Zvezdoznanci so našli, da so nektere meglenice skozi najostrejše daljnoglede razkropljive na množico manjših zvezd, nektere pa da ostanejo
Astronomija (1869):	da navadno oko ne more nobene videti brez pomočka, le najostrejše oko zapazi kterikrat Vesto. Največa premičnica je Jupiter, čegar polutnikov

najostrejšipridevnik, splošni, presežnik
- naj ostrejši(združena oblika)
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): od 16. dec. to mesto z vso okolico njeno v naj ostrejši stan vojaške obsede djans; če je skazano, da je

osterpridevnik, splošni, nedoločeno

ojster
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva pavca na dolgo obreži

ojſter

Kuharske Bukve (1799):	je vſe perjętniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim
Genovefa (1841):	véſt sdrashiti! ” Na potoku, ki je pod goró tékel, je ojſter muſhelj poiſkala, in je s njêm ovzo is goſtovolnate koshe

oster

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	huda zima, še vse bolj mrzlo je bilo v mestu. Oster veter je pihal čez sneženo polje. Kmet s kosmatimi rokavicami
Gozdovnik (1898):	pa se Diaz skloni ter potegne izza gamašnega jermena dolg oster nož. Don Estevan je tudi pobral svojo angležko puško, neodločen

ostrapridevnik, splošni, nedoločeno

ojstra

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda bode tvoje sovraſhneke zhes tebe vezh podshuhnila: ena krotka
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s. Miheli hude vetrove pomeni. — Jasna noč pred s. Mihelam; — ojstra, merzla zima. — Če preselovavne ptice pred s. Mihelam ne lete
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ojstra, je sadje in vinska terta k léti proč, kér je
Blagomir puščavnik (1853):	ktero vedno na tihem poveličujem in molim, dasiravno je ojstra in nezapopadljiva. Moj sin je bil na cesarskem dvoru v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vinokupcom na daljno pot se podajati. Iz Celja. Nastopila je ojstra zima, kakoršne tako zgodaj ne pomnimo tukaj; gore in doline
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Poglavje. Ščetinje ali ježji tok. Leta bolezin sedi v nadkopitu. Ojstra mokrina se cedi skoz kožo in dlako spodjeduje. Kar dlake
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	izprešanem olji v pergi in se po duhu spozna. Ta ojstra stvar se ne dá prekuhati v želodcu in gré z
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	naglo ločiti, ker so garje nalezljive. VII. Poglavje. Kožni izpustki. Ojstra kri, razgretje in prehlajenje napravijo psom razne kožne izpustke, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	častiva; pa nisem jez tega kriv. Tebe naj doleti njegova ojstra strela; po tvoji glavi naj treši s svojim silnim jakanom

ostra

Maria Stuart (1861):	je za težki dolg. In čas je, da konča se ostra skušnja! Podaj ji roko, dvigni jo iz reve! Ko angel
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vrednega imel pred vas stopiti, če bi me ne silila ostra dolžnost. — Kako se vam hočem zahvaliti za dobroto in ljubezen
Astronomija (1869):	top ali tumpast kot. Okoli točke m ležita toraj dva ostra kota a'm'c' in d'm'b' in pa dva topa kota a'm'd'
Kemija (1869):	osnovi, da sta tudi z mnogo vodo razblažena še zmerom ostra in razjedna luga, so magnezija, glinica, železov okis in mnoge

ostrepridevnik, splošni, nedoločeno

ojstre

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	besede, s kterimi je Sultan sploh Lamprina nagovarjal, so bile ojstre britve za serce njegovo. Bal se je, de bi ga
Zlata Vas (1850):	Zlatovasčani s svojim mlékam goljufati poskušali; pa kmalo so tako ojstre postave dali, de ni nihče več na goljufijo mislil; če

ojſtre

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nahodi; ſakaj tu so ſnamena al ene preuſetne, al ene ojſtre, al ene nausmilene, inu naperludne misle, temuzh resproſtè veſſello jasnoſt
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tudi vęrujejo, inu ſe tręſsejo. Strah tiga Goſpoda pride, kakor ojſtre puſhize zhes njega, inu njih ſerditoſt ſpyé po beſsędah S.

ostre

Robinson mlajši (1849):	nastroje — orôde za kopanje, naimer po polževe lušine, ino ploske ostre kamene; pak sta se oba déla poprijêla. Lehko si pomislite
Zoologija (1875):	ima 32 zob, v vsaki čeljusti 16, namreč spredaj štiri ostre dletaste sekavce, pod. 10; zatem na vsaki strani po en
Gozdovnik (1898):	v svojih žilah, a mlajši, nedvojno njegov sin, je kazal ostre poteze, tukaj od solnca počrnjeno barvo, kakor jo imajo potomci

ostregapridevnik, splošni, nedoločeno

ojstriga
Kmetijske in rokodelske novice (1845): temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda, kteri pri takim opravilu nar več veljá

ostrega

Izza mladih let (1882):	na lazu, mi smo pa zastali gori po poti okrog Ostrega Vrha. Paternošt je ostal pod robom, Kovač je mene postavil
Izza mladih let (1882):	in Lomom, mi pa da gremo po potu ta kraj Ostrega Vrha in da se snidemo zopet pod potjo na Ravan
Izza mladih let (1882):	sem stal kakih deset korakov od pota, razteza se od Ostrega Vrha proti Ravani. Na levo stran je bil hrib strmo
Prvi sneg (1886):	Strnadova se je mnogo mnogo urila, in gotovo ima tudi ostrega učitelja. « »Mislite? « odgovorila je Elza, da ne užali dobrega svojega
Domačija nad vse! (1889):	čelu se napenjajo, z očmi pa se skrbno izogiblje doktorjevega ostrega pogleda. »Vi molčite? « povzame doktor z nova besedo, vidéč, da
Gospa s pristave (1894):	njenih mislij in nehoté ji je pritrjeval v marsičem. Mesto ostrega odgovora je spravil na dan le nekak izgovor. Rekel je
Sama svoja (1895):	si šla k stricu! « Teta je bila velika, sloka ženska ostrega obraza in zoprno visokega glasu. »Oprostite — morala sem kar bežati
Zunaj (1896):	v elegantnem fraku, plavolas, vitek, postaven in — mirno srečen ... Od ostrega, mrzlega vrhovja Kamniških planin pihljajo svežilne jutranje sape preko plodovite
Kvišku (1899):	sicer rdeče, ali so se že poznali na njem sledovi ostrega gorenjskega zraka in poletnega solnca. »Solnce te bo ožgalo, ker

ostrejšipridevnik, splošni, primernik
- ostrejši
  Rudninoslovje (1867): to dvorob, trirob itd. Na dvorobem oglu se vrsti navadno ostrejši rob s topejšim, ali daljši s krajšim. 4. Da se

ostrempridevnik, splošni, nedoločeno

ojstrem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se ji preobilno pokladajo preše in ona potem v takem ojstrem in razjedljivem gnoji dolgo stojí. Če pa se jih ne

ostrem

Astronomija (1869):	je v o vzšlo, v loku, kterega reže obzorje v ostrem kotu A o H (pod. 29.) in kteri se imenuje
Botanika (1875):	amonijak imenuje (kemija §. 84.). To po svojem tako posebnem ostrem smradu znano telo se v vodi neizmerno rado razpusti in
Gozdovnik (1898):	naprej. Brez sedla, brez stremen, brez uzde drvita naprej v ostrem diru, v smeru med večerom in polnočjo ter zadeneta, ko

ostremupridevnik, splošni, nedoločeno

ojstrimu

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	smodníka (strelniga prahú) in solnítarja. Smodník mora zavolj občje varnosti ojstrimu čuvanju vladarstva podveržen biti, zató je pa tudi v naših
Divica Orleanska (1848):	milost alj zanašanje; Divico srečati je pa gotova smert. Kraljestvu ojstrimu, nepozabljivimu, Zavezana po spravi nezlomljivi je, Vse z mečem pokončati
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	je mnogim rokodelcam in obertnikam potrebna, pa je vender tudi ojstrimu čuvanju vojništva podveržen zató, kér je poglaviten obstojni del smodníka

ostripridevnik, splošni, nedoločeno

ojstri
Divica Orleanska (1848): dôba je, de tudi jez Po sestrino se smem divici ojstri Približati, in ji odpreti zvesto Molčeče nédro. Dajte nama prej

ostri

Rudninoslovje (1867):	robovi so si enaki, ki so enako dolgi i enako ostri ali topi. Kristalni liki, ki imajo zgol enake robove, zovejo
Deborah (1883):	toliko trpeti! Župnik. Da moremo enoliko ljubiti! Judov Bog, grozni, ostri, postavil je ognjén oblak mej sebe in svoje ljudstvo ter
Gozdovnik (1898):	pograbi z levico umorjenca za lase, nategne jih, trije kratki ostri urezi, močan poteg in oglavek je tu.

vojstre
Ta male katechismus (1768): v' zhloveshkemu meſſu videjozh od nebes ſupet dolipershl, koker en vojstre pravizhne sodnik teh dobreh, inu hudobneh se perkaſal, ter usakemu

ostrihpridevnik, splošni, nedoločeno

ostrih

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	meril sam po sebi in trepetaje, če ne tepenja, vsaj ostrih in hudin besed pričakoval; tembolj se je čudil, ko ga
Astronomija (1869):	kakor štirje pravi koti, ali pa samo trije topi koti; ostrih kotov pa lahko brez števila mnogo. Dalje razvidimo, da sta
Zoologija (1875):	kojih brizgajo vodo in vodeno paro. Pliskavke imajo dolge vrste ostrih zob ter so požrešne morske zveri. V starem veku so

ostrimpridevnik, splošni, nedoločeno

ojstrim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se jedini. Kjer krepko se in mehko snide, Kjer z ojstrim rahlo v družbo pride, Tam čist je glas in dober
Tine in Jerica (1852):	ni lepo. Če niso otroci prec slušali, jim je z ojstrim znamnjem svojo nezadovoljnost pokazala. Dobro je vedla, de se mora

ojſtrim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſteblo ſalate kój pod perjem in tikama nad semljo, s ojſtrim nosham napol saréshe; ta saresa ne ſhkodije ſalati prav nizh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ozhéſa na njemu vezh ni. Kjer odshagujeſh, moraſh resí s ojſtrim nosham glatko perzhelíti, (kakor 4. podoba kashe. ) Sdaj, ko ſo

ostrim

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	slišal tako odkritoserčno govoriti. Spet ga temni starec pogleda z ostrim očesom, rekoč: „Saj veš po kakem nevarnem potu se je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Rim, dan, ko je znanje in zvezo storil s svojim ostrim neusmiljenim zapovedovavcem, na kterega so ga vezale skrivnostne, nepretergljive vezi

oſtrim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): blis tal jim veje perreshi, potlej pa vſako léto s oſtrim noshem vejize perkrajſhaj ; ne puſti jih od ſeshena viſhe raſti

ostrimipridevnik, splošni, nedoločeno
- oiſtremi
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): jesik vsigni, inu aku ſe bele koreninize najdejo, lete s' oiſtremi klęſhami odshipli, s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham
- ojſtrimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): oſem voglov, na kterih zel ſtrop s viſokimi, v verhu ojſtrimi ali ſhpizhaſtmi loki ali pógni ſtoji; ene pa ſo bolj
- ostrimi
  Robinson mlajši (1849): serdit tiger pred njim stal, gobec raztegnol, ino z velikimi ostrimi zobmi na — nj regnol. Mislil si je, da ga uže

ostropridevnik, splošni, nedoločeno

ojstro

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ječanje in vek. Copernice. Kdo pa dela točo? Kdo plede ojstro šibo za grešne in pobožne ljudi, za cele vasi in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gospodar paziti. Ogeršično seme ima zraven prijetnega olja tudi neko ojstro stvar v sebi, ktera ostane po izprešanem olji v pergi

ostro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): verhom razgled v Italijo in južno Tiroljsko, kjer dobro in ostro okó, pričemši z goro Monte canino našteje devet verst gorá

▶ ostermanov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

ostermanovih

Ultra! (1867):	Ostermanovih. Luka, kočijaž, tudi tam. Dva hišna posla. Soba pri Ostermanovih, na sredi glavni vhod; na desno in levo duri. — (Desno
Ultra! (1867):	Zalka, njega hčí. Vilko, njijn daljni sorodnik. Liza, hišna pri Ostermanovih. Luka, kočijaž, tudi tam. Dva hišna posla. Soba pri Ostermanovih

▶ ostrašen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ostrašen
Čas je zlato (1864): vèn! « Zdaj nekdo požvenklja. »Predsednik sam kliče,« reče pisar nekoliko ostrašen. »Vender bi znalo na vse zadnje kaj resnice biti. Počakite

ostrašeni

Čas je zlato (1864):	Za kako mervico ne izdam svojega gospoda. « »Pet tavžent! « zaupije ostrašeni bogatin. »Za božjo voljo! to je že lepo premoženje! « »Je
Čas je zlato (1864):	delavci, ogledovavci in inženirji brez dela, in posebno ti letajo ostrašeni sèmtertjè, in si ne vedó pomagati kaj in kako. Lenče

▶ ostrašiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ostraši

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ognji zgubili, in enimu ste clo dvé kravi zgorele. Naj ostraši ta huda nesreča vas, kteri neskerbni z golo lučjo po
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ki je pod rožicami skrita veliko večega človeka oplaši in ostraši, da se boji. Z nogo jih na enkrat lahko več

▶ ostrgati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ostrgaj

ostergaj

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Šuka nad rošem pečena. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, operi, osoli in tako eno uro ležati
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mizo daj. Šuka s srovim maslam in peteršiljem. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, na slani vodi z nekoliko dišečimi žbicami
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Ocverta šuka. Šuki luske ostergaj, potem jo odpri, operi, pa je ne razplati; zreži jo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Dušena (dinstana) šuka. Dva ali tri funte težki šuki luske ostergaj, potem jo na štiri perste široke kose zreži in osoli

ostrgaš
- ostergaš
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): zrezano čebulo obloži in šuko nanjo položi, ki ji luske ostergaš, jo iztrebiš, opereš, osoliš in s sardeljami natakneš. Zdej sardelje

▶ ostrica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ostrica

Zoologija (1875):	Osat 131. Oscillatoria 110. Oskoruša 156. Osladje 156. Oslez 148. Ostrica papirodejna 123. Ostrica vžitna 123. Ostrožnik 147. Oves 118, 121.
Zoologija (1875):	110. Oskoruša 156. Osladje 156. Oslez 148. Ostrica papirodejna 123. Ostrica vžitna 123. Ostrožnik 147. Oves 118, 121. Oxalis 160. P.

▶ ostriči glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ostriči

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kviško gre. Kedar se mahovnice zapazijo, je treba dlako čisto ostriči in mesta, kjer mahovnice sedijo, večkrat na dan močiti s
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Pri suhih garjeh se mora dlaka, pod ktero garje tičijo, ostriči, potem se mora mazilo v garje tri dni zaporedoma vribati

▶ ostriga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ostrig

auſtrig

Kuharske Bukve (1799):	resíne lemonoviga ſoka, ſtolzheniga muſkatzvęta, inu pętdeſęt is lupine potęgneneh auſtrig, sadnizh deni notri, kar ſe od kopuna v' pezhno ponvo
Kuharske Bukve (1799):	enmalo bęliga vina, ſok od ene lemone, inu pętdeſęt auſtrig, vſe v' eno koso na sherjavzo, kader to vkup vrè
Kuharske Bukve (1799):	krat savrè, daj na ſklędo. Ako Zheſh, snaſh perdjati auſtrig, al miſhelnov. 117. Kapún, al purman s' auſtrigami nadevan. Duſhi
Kuharske Bukve (1799):	obarjenem ſhukam, inu drugem ribam. 45. Polivanje od ſardel inu auſtrig. Rasſekaj ſardęle na drobno, deni v' koso s' ſrovim maſlam
Kuharske Bukve (1799):	ſroviga maſla sgrej v' kosi nad sherjavzo, notri deni trideſęt, auſtrig is lupíne islęzheneh, ribaniga kruha, inu muſkatzvęta; vſe to pa

ostrig

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jih navleci in pralno s putram polivaje speci. Zdej nekoliko ostrig, limonoviga soka, muskatoviga cveta, limonovih olupkov in jajčnic v kozi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	putra razbeli in duši v njim iz lupin vzetih petdeset ostrig, kterih voda se pa spravi, perdeni smetene, limonoviga soka in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	malo sardeljiniga masla, eno lepo iz lupin vzetih in očišenih ostrig, zopet nekoliko limonoviga soka in masla in potem zopet eno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	soka in olupka, drobno ribaniga beliga kruha in vodo unih ostrig; in s tim naj kopuna dobro zavreta. Kopun v žolci
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na pereščike zrezane čebule, zrezanih jajčnic in, če hočeš, tudi ostrig. Zdej vina perli, položi jetra na to, potresi z muskatovim

ostrigami

auſtrigami

Kuharske Bukve (1799):	116. Telezhje ſtegno, ali ſhlęgel. 117. Kapún, al purman s' auſtrigami nabudlan. 118. Meſo od ovz inu jágnet. XII. Salata. 119.
Kuharske Bukve (1799):	ſklędi da na miso, inu tam rasręshe. 37. Kapún s' auſtrigami nadevan inu pezhen. Nękej ſroviga maſla sgrej v' kosi nad
Kuharske Bukve (1799):	Telezhje s' kumarami rumeniti. 35. Pojlſki jesik. 36. Kapún s' auſtrigami. 37. Kapun s' auſtrigami nadęvan inu pezhen. 38. Raza v'
Kuharske Bukve (1799):	snaſh perdjati auſtrig, al miſhelnov. 117. Kapún, al purman s' auſtrigami nadevan. Duſhi ali dinſtaj auſtrige, krompirja, telęzhji ſękani perſnik, inu
Kuharske Bukve (1799):	35. Pojlſki jesik. 36. Kapún s' auſtrigami. 37. Kapun s' auſtrigami nadęvan inu pezhen. 38. Raza v' krini.

ostrigami

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Kopuni z ostrigami. Dva lepo perpravljena kopuna v soku peci, ali pa kar
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z njimi, ko za na mizo napravljaš. Volovski možgani z ostrigami. Volovske možgane, dobro v vodi namočene, v ruto zaveži in

ostrige

auſtrige

Kuharske Bukve (1799):	prataſtiga telęzhjiga meſa, ga sręshi na take koſzhike, kakor ſo auſtrige, tolzi jih s' noshovim herbtam, rasloshi na papir, potręſi s'
Kuharske Bukve (1799):	papir na ſklędo, daj na miso; bodo menili, de ſo auſtrige. 32. Piſhete s' rakmi namaſhene v' hrenovim sôſi. Rake ſkuhaj
Kuharske Bukve (1799):	ozhe, sna tudi perdjati kuhan krompir, isluſhene miſhelne, olivke, inu auſtrige. 154. Shuka v' lemonovim ſoki. Shuko sręshi na koſze, deni
Kuharske Bukve (1799):	ali dempſani golobi. 20. Telęzhje meſô na franzosko visho. 21. Auſtrige is telęzhjiga narediti. 22. Piſheta s' rakmi namaſhene v' hrinovi
Kuharske Bukve (1799):	pokrite na sherjavzi. Snaſh tudi perdjati krompirja, is lupín slęzkene auſtrige, miſhelne, vratove od rakov, al ſmerzhikè, kumare sręsane. Kader pride
Kuharske Bukve (1799):	malo jęſiha; inu puſti vręti, de ſe mehko ſhuha. 21. Auſtrige is telezhjiga meſa narediti. Vręshi beliga papirja na okroglo, kakor
Kuharske Bukve (1799):	de vrè do dobriga. V' to polivko ſe snajo tudi auſtrige djati, al ſhe sraven krompir. 118. Meſo od ovz inu
Kuharske Bukve (1799):	117. Kapún, al purman s' auſtrigami nadevan. Duſhi ali dinſtaj auſtrige, krompirja, telęzhji ſękani perſnik, inu ſękakane nebęſa v' ſrovim maſli

ostre
Kmetijske in rokodelske novice (1846): bolji kup peršlo? Če zamoremo polže, gosí, race, prešiče, želve, ostre in več drugih žival jesti, zakaj bi nar čedniši in

▶ ostrina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ostrina
- ojſtroſt
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): viti, al obrazhuvati. Nosh ſe tedej lohka toku naſtavi, de ojſtroſt proti rebram naprej, al proti ledjam ſtoji. Nekateri po vbodenji
ostrini
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): berzih in gotovih pšic. Daroval se je veselo njih hudi ostrini, ki bodo pile in prelivale njegovo kri; daroval se je

ostrino

ojſtroſt
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): enkrat Marternike potèrditi, de bódo v' ſrędi plemęnov pęjli, na ojſtróſt tih noshov, mezhov, inu ſekir, kakor na róshne poſtele ſe

ostrino

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Liktorji so potegnili sekire izmed palic in s persti skušali ostrino. Korvin to zapazivši se verze na tla in prosi: ”Vsaj
Gozdovnik (1898):	je visel na tem kosu, kterega sta razrezala z noževo ostrino. « Jermen je bil prečvrsto zabit v skalo in Mešanik je

▶ ostrižen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ostrižen

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mu vèn in vèn ugovarja, da travnik ni pokošen, temuč ostrižen, verh tega ga še začne gerdo vjedati, in celó bedakom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	stvarí ne more presoditi, namreč, da travnik ni pokošen temuč ostrižen. Mož si na vso moč prizadeva, ženo previriti, da je

ostrižene
- vstrižene
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): v hišo stopi mož v sivi kuti. Imel je kratko vstrižene lasé in rudeče lica, života je bil precej rejenega ali

▶ ostrmen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

zastrmen; SSKJ

ostrmen
- oſtermen
  Genovefa (1841): ſkerbel sa vaſ! Kjé ſte pa bili tako dolgo? ” Pa oſtermèn obſtoji in jo gléda. Ovzhja kosha in mrak ſta ſtorila
ostrmeni
- oſtermeni
  Genovefa (1841): gradu rasſhirila. Vſi ſlushabniki vojvoda in vſe vojvodnje ſlushabnize ſo oſtermeni, vſtraſheni, rasveſeljeni in ſkoro ob pamet v ſôbo planili. Volk

▶ ostrmeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ostrmeli
- ostermeli
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): na Notrajnskem. Ljudjé, ki so bili na polji, so kar ostermeli. Žito, ki je požeto po njivah ležalo, je vse razmetal
- oſtermeli
  Genovefa (1841): ſtrani na konjih in peſh v kup hiteli. Vſi ſo oſterméli, ko ſo blédo, s-hujſhano goſpó, ktéro je grôf sa roko

ostrmi

ostermi

Zlata Vas (1848):	Brencelj to slišati, vès ostermí, de se mu je serce treslo. Na svoje nekdanje tovarše
Roza Jelodvorska (1855):	Strašimir pa ves preplašen kakor kamen ostermi. Kakor mu je lepo delo Roze globoko v serce seglo

ostrmi

Oskrbnik Lebeškega grada (1865):	ko strela iz jasnega ga presune, ko varovanca svojega zagleda. Ostrmi in glasno zakliče: stojte, toda divji hrup prevpije to besedo
Svetinova Metka (1868):	videti pa je bilo, da ima kmalu ugasniti. Kakor okamenél ostrmi Teodor, ko v hram stopivši, vidi bolnico. Metka se skloni
Zvezdana (1883):	porogljivo prvi pivec, sivobradi grajski pisar. Skovir se zgane in ostrmi. Kako je znano starcu njegovo današnje kritično stališče, to mu
Zvezdana (1883):	da Zvezdana zdaj ne potrebuje več njegovega varstva. Kakor okamenel ostrmi Vratislav, ko zagleda v daljnem gozdu nenadoma Zvezdano pred seboj
Vanda (1888):	prav od srca mu stisne rokó. Vanda se ozre in ostrmí. Pred njó je stal prvi nje ženin, ki ji ni
Od pluga do krone (1891):	mu umakne — prvič, od kar ju je združila ljubezen. Veha ostrmí in upre svoje žareče okó v Anico, ki stojí žalostna
Od pluga do krone (1891):	v temno noč, kakor bi ga bil veter odnesel. Vse ostrmí, nihče si ne upa ziniti, celó ciganskim godcem obstanejo lokovi
Na krivih potih (1893):	stopi bliže pred častnika. Pogleda mu natanko v obraz in ostrmi. Za trenutek ni mogel glas iz nje, potem pa zakliče
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	ponovil še enkrat, kar je bil že prej povedal. Smrekarica ostrmi. „Je li mogoče? " vzklikne zamolklo, tako da se ji je

oſtermi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ljudí uzhil, ino njih ſerza na njegov prihod perpravil. “ Zaharija oſtermí, ino ſe ſkorej ne savé. ˛Sinu imeti ſe mu je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sadnjiga hranil. “ Sdaj ſe ta zhudesh rasglaſi. Vſe nad njim oſtermí. ˛Sposnali ſo, de je ˛Sin boshji sa miso per njih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	uzhenika. “ Te beſede ino pa ſtrela dóbrimu ozhetu ! Veſ pobit oſtermí. Pa Jesuſ mu je rekel: „Ne uſtraſhi ſe; le veruj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	lòva, ino rezhe : „Vſtanite, ozhe ! ino jejte/' Is^k veſ oſtermi, jno rezhe: „Kdo ſi pa ti? “ Esav odgovori: „Esav ſim
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zhaſa ménita. Na to vkàshejo ſanta saklizati. Jurek perdirja, pa oſtermi, kedar v' ſvetlo obednizo ſtopi, ino vèrliga, imenitniga goſpoda, s'

ostrmijo

osterme
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pa sem si kupil mertvaško trugo”. (Poslušavci, popred tako veseli, ostermé pri teh besedah). „Omolknili ste, dragi bratje! in vém, da

ostermijo

Divica Orleanska (1848):	vojšaku, mu potegne meč íz rôke in urno odíde. Pričijoči ostermijo in opanjeni za njo gledajo. ) Dvanajsti nastop. Prejšni brez Jovane
Divica Orleanska (1848):	v britanski stan! Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino nazaj blagutnejo. ) Izabó. Kaj se ustavlja truma? Vojšaki. Pomagaj

oſterme
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): uſtih pa kakor medéna potíza. Israelovi otrozi, to viditi, vſi oſtermé ino savpijejo: „O jej! kaj je neki to? “ Moseſ rèzhe

ostrmite
- oſtermite
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): vsęti Jogèr, on katęri je h' pridigvanju tiga Evangęlia namęnjen? Oſtèrmíte zhes tó vy Nebęſsa! inu vy pravizhni trepetajte sa vaſho

▶ ostro prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ostrejeprislov, splošni, primernik

ostreje
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): je Bog, ki hudo kaznuje že na tem svetu, veliko ostreje pa v večnosti. O da bi bil jaz ta glas

ostrejše

Astronomija (1869):	Mesečeva obla naj bo pri tem poskusu pobeljena, da se ostrejše vidi meja sence. Ko jo zdaj od veče oble sem
Astronomija (1869):	repata zvezda napravila vsesplošno osupnjenost. Kar so pa zvezdoznanci jeli ostrejše opazovati te neredne obiskovalke našega obzora, zasledili so tudi pri

ostroprislov, splošni, nedoločeno

ojstro

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zdrav, pa so ga le malo pridelali. V Švecii je ojstro prepovedano, korúna iz dežele na prodaj peljati, zató kér ga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	škodo naključilo. Pràv bi bilo, ko bi se nepotrebni strel ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v eni sami fari imajo. (Dalje sledí. ) Terdoserčnost do žival ojstro grajana. Neki vozník, ki je derva v mesto peljal, je
Divica Orleanska (1848):	tesnobi Rujava me ciganka naglo vstavi S čelado to, in ojstro me pogleda Rekoč: Tovarš! čelado išete, Vem de jo išete
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vračitvo s slovenskimi peticami plati; in akoravno je v lekoslovju ojstro ukazano: signatura se ima pristaviti v jeziku, kteriga bolnik govorí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	potem se bojo, kakor smo že gori rekli, zanikerni dolžniki ojstro deržali. Napačno pa bi bilo, ako bi teh dobrot, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	donesek za poplačanje dolgá odrajtati. Z zanikernimi dolžniki bo pa ojstro ravnala, zato so ji od cesarja podeljene vse tiste predpravice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Rusovski car Pavel in eden njegovih oficirjev. Car Pavel je ojstro ukazal, da se ne sme naglo voziti po ulicah. Nekega
Oče naš (1885):	se brez odloga oglasi. — Pri teh besedah je gledal Marton ojstro in nepokojno Naceta in njegove stariše. Molčé, s solznimi očmi

ojſtro

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Goſpod! ſim mar jas? “ Jesuſ, de ga ſhe sadnjizh ino ojſtro poſvarí, mu je na ravnoſt rekel, pa de drugi ne
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	videli smôto tvoje hzhéri. Hitro pa njo ſpet ozhe prav ojſtro poglédajo, jo sa roko primejo, ino ji prav resno povejo
Genovefa (1841):	ſe ſklenivſki je fantka, ki je ravno sraven njé ſedel, ôjſtro in milo poglédala, ter s terdnim glaſam djala, de ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sadélo; zhe ne ſe naredi huda zherna pika. Oſorno in ojſtro mu prepovémo ſégati v gobez ali v zhreva shivíne, de

ojſtru
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): posajeni bli, sem jeſt ne ojſtru, temuzh myrnu derſhalla, de be se pobulshali. Jeſt sem rajshe

ostro

Robinson mlajši (1849):	dobre moti bil, ino vzemši užgano svetilnico v levo, ino ostro nabito pistolo v pravo roko, je serdčno šel po svoji
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jutri zjutraj ga ne bo več! ” Ta misel jej je ostro zadela serce, kakor britka pušica. Zdelo se jej je, kakor
Botanika (1875):	Gvana je rujavkasta, prahu podobna ali lahko razdrobljiva tvarina, ki ostro smrdi po amonjaku. Pripeljejo ga iz nekterih otokov in iz
Občno vzgojeslovje (1887):	se zabrani laž, zato je treba prvo laž kolikor móči ostro kaznovati. Tu velja, vso nevoljo, ves stud nad lažjo jasno
Revček Andrejček (1891):	corpo di Baccho, punica je zala — prav zala! (Ogleduje jo ostro. ) Kaj ne, da si ti sestra krčmarice? Franica. I menda
Lohengrin (1898):	Nikar! Svarímo te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka zlo! Miroslav (ostro motreč upre oči na Lohengrina, ljuto). Ha, mrtev raje, ko
Gozdovnik (1898):	ali glavar ne pokaže niti najmanjšega strahu ali iznenadenja ter ostro in poizvedno pogleda na otok. »Santa Laureta! saj je vedel
Gozdovnik (1898):	kterega bi pomeril, na Fabija ali Spača. Kanadčan ga je ostro opazoval. Še preden se je odločil don Estevan, posveti se

▶ ostroga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ostrogami
Gozdovnik (1898): konja razsedlal ter v vodo pognal. Komanč izpodbode konja z ostrogami ter se jahaje nagne daleč naprej, da bi v vihrajočem
ostrogi
Valenštajn (1866): skupaj lét Živela, prebivala i — prebila, V istej postelji v ostrogi spala, Iz iste čaše píla i delila En grižljej, nanj

▶ ostrom. okrajšava ↘ goo300k, IMP

ostrom.

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

to je g. Navratil po skerbnem primerjanji slavenščine, posebno staroslovenščine (Ostrom. ), gerščine, poterdil in še natančnejše dopovedal. Kako sem si belil

▶ ostrost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ostrosti

ojſtroſti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſi ga ti preſkerbela! Poglęj kaku ſo ga druge v' ojſtroſti eniga ſpokorjeniga shivlenja, ali tudi per eni pametni maſsi eniga

ostrosti

Maria Stuart (1861):	visočine naj Telebi v žrelo jame najglobeje! Naj bo spomin ostrosti, kakor bil je Izgled slabosti moje. Naj se verže Na
Maria Stuart (1861):	Na dno temnice toverske. Izvolim Sodnike, da ga sodijo. Zapadel Ostrosti je zakona. Burleigh. Ali silil Bo pred-te, da se opraviči
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ostro deržim, kolikor ajdovstvo sploh pripušča; pa ravno zavoljo te ostrosti nimam ne enega prijatelja med svojimi učenci. Pravi kmečki divjaki

▶ ostroumen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ostroumnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): vendar brez temeljitih razlogov. O tej zadevi veljajo važne besede ostroumnega jezikoslovca dr. Potta ²), kteri pravi: „da, akoravno je litvanski jezik

ostroumni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

Kšajavîra = Ludomor, Menschentödter. Velí še se Kapardin, der Flechtentragende, in ostroumni dr. Roth ⁷) pravi, da Kapardin poznamlja: „die im Knäul gebalten

▶ ostroumno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ostroumno
Kemija (1869): lužnino (§. 73) napolnjeno napravo, kakor jo je Liebig prav ostroumno izmislil, glej podobo 63. Ta naprava je v podobi trikota

▶ ostrov samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otok; [sskj]

ostrov

Robinson mlajši (1849):	Dragotin. Aj smel je je iz korablja vzeti, ino na ostrov odnesti, ko bi se pak ti ljudje našli je bil
Robinson mlajši (1849):	strugi sta bila tako daleko zagnana, da se jima jujni ostrov ni drugáče prikázal, nego kakor bi neočitno černo znamenjce, ktero

ostrovu

ostrovi

Robinson mlajši (1849):	njega ino za Petka preveliko delo bilo, kajti na tem ostrovi sta lehko vsako leto dvékrat zasela — obsejala ino žêla — spravljala
Robinson mlajši (1849):	ta lezel. A ko bi takše zveri se na etem ostrovi zderževale bi uže to bil davno zavaral. A pak te
Robinson mlajši (1849):	na suhi zemlji gdè v Ameriki, alipak le na kterem ostrovi, še dozdaj ni vedel. V dalji — dalečini pak je videl
Robinson mlajši (1849):	za dobro spoznal, celo toto pripovest, ko Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva, v tri glavne dobe razdeliti. Dobe se nasledujoče
Robinson mlajši (1849):	solzama zmakal. Pozde je tudi še inde gdé gdè po ostrovi ti imeni v drevesa izrezal, ino po navadi je pri

ostrovu

Robinson mlajši (1849):	Robinson na Petka skričal, kir je predi sedel, ino k ostrovu s hérbtom obernen bil; dobre môti, Petek najne béde bô
Robinson mlajši (1849):	le mogla se uperše, sta se na ravnost plavila k ostrovu, ko jima je nine celi pred očmi bil. Tu sta
Robinson mlajši (1849):	trudom upinala, ino ker je veter po južni strani k ostrovu, ko sta se k njemu plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel
Robinson mlajši (1849):	to strugo prišli — ali pak je je veter k kteremu ostrovu zanesel. Bog da, da bi to res bilo! si je
Robinson mlajši (1849):	plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na ostrovu gore smotrila — vzerla. „Dobre môti! “ je Robinson na Petka skričal

▶ ostroviden pridevnik, splošni, presežnik(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najbolj ostroviden; kontekst

najostrovidnejši
- najostrovidniši
  Gozdovnik (1898): tako med debla in vejevje pavoljnjakov, da bi jih niti najostrovidniši uzreti ne mogel.

▶ ostrožnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

robida, robidnica; [sskj]

ostrožnic

ostroženc

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	lotama cukra zavri in pohlajeniga na jagode deni. Močnik iz ostroženc.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skuhaj. Vkuhane ostrožence, drugači. Naberi debelih, še ne dobro zrelih ostroženc, otrebi jih in prebodi jih nekolikrat z majhno iglo; potem

ostrožnice

ostrožence

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dosti gost ni, pa jagode popred še enkrat skuhaj. Vkuhane ostrožence, drugači. Naberi debelih, še ne dobro zrelih ostroženc, otrebi jih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vode tako dolgo vreti pusti, dokler niti ne dela; deni ostrožence vanj in postavi kotlič na majhen ogenj, de cuker vroč
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Vkuhane ostrožence. Iz nar bolj zelenih peške poberi, potem jih v slano
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ki ga z iglo prebodi, ter jih na hlad postavi. Ostrožence (agras).
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potem jih iz njega vzemi, vkuhaj cuker še gosteje, nadevaj ostrožence v steklenico in deni pohlajeni sok nanje. Ako je sok
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v slano vodo deni, to zavri, deni, ko vreti začne, ostrožence vanjo, pokri. Če po verhu plavajo, so dobre, če ne

▶ ostrožnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ostrožnik
Botanika (1875): več malih strokov stoji večidel po dva in dva skup (ostrožnik, omej, zimzelen). 4. Glavica (capsula); dva ali več plodovih listov

▶ ostrupiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zastrupiti; [sskj]

ostrupijo
- ostrupenijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): kerčmarji so dvakrat ubijavci, kér človeka s takim strupam tako ostrupenijo, drugič pa kér tako zmoteniga človeka tak čas brez tovaršije

▶ ostuden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ostudna

Zlata Vas (1850):	poslednjič jo začne mož sam merzlo gledati, ker se mu ostudna zdi in — mir zgine iz hiše.
Roza Jelodvorska (1855):	ta prijaznost pred Bogam ne bila veljavna. Bila bi le ostudna hinavšina, ktere bi se mogla v resnici sramovati. « »Ne tedaj

oſtudna

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vęra vuzhy, de je madesh eiiîga ſmèrtniga gręha ena taka oſtudna ręzh, de jo ne móre obena zhlovęſhka pamet sapopaſti. V'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ręvſhino na duſhi ſhe bôl pogmęrajo. Ona je takrat taku oſtudna inu gèrda pred boshjimi ozhmy, de aku bi jo my

ostudne

oſtudne

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):

vidi kakor gerde poſhaſti ſvoje posręſhnoſti, inu pyanoſti, tukaj kakôr oſtudne sverine ſvoje nezhiſtoſti, inu nagnuſsobe, tukaj ſe ſhe ena gerſhi

ostudnega
- oſtudniga
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): polnih reve ino nadloge, je bilo plazhilo sa nektere ure oſtudniga gerdiga veſelja! Preljubi otrozi! naj ſe vam smiraj ſtudi nad
ostudnem
- ostudnemu
  Ta male katechismus (1768): veſho prebernil, ſakaj njemu se je v' temu tesnemu, inu ostudnemu kraju ſdellu, koker de be na nebu vezhne sladkuste is
ostudni
- ostudni
  Ta male katechismus (1768): pak v' nebu upyejo? Katiri so sami na sebi prov ostudni, inu ozhitnu lubeſni, inu pravizi tega bliſhnega prutistojée; ſategavolo se
- oſtudni
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): hiſhi. Tedaj ga sgrabi sa plajſh, ino ga ſpet v' oſtudni greh nagovárja; Joshef pa ji popuſti plajſh v' rokah, ino

ostudno

Tine in Jerica (1852):	ali učenje ne pristudilo, in nemara za ves čas življenja ostudno ostalo. Kaka pohvala je bila grozno poredkama pri starših slišati
Blagomir puščavnik (1853):	seboj vleče čez hrib in dol, in ga verze v ostudno temnico, iz ktere ga je pred kratkem njegov sin rešil

ostudnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): tadla ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo silo tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer je ſa krof polnu koritu klaſtja. Zhiſte
oſtudno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Boga, je kmal tudi saſlushena ſhiba sadela. Bog mu je oſtudno bolesen poſlal. Shiv je sazhel gnjiti; zhervi ſo ſe po

▶ ostudnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ostudnost

Ta male katechismus (1768):

toku naprej: Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja

oſtudnoſt

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Petru slagála, ino v' ſhtrafingo ſvoje lashí, ktera je vſelej oſtudnoſt pred Goſpodam, ſta nagle ſmerti umerla. Kjer je kaka kerſhanſka
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhino, ino nad ſtarſhi preveliko mehkóto. Oſtudnoſt v' Goſpodovih ozheh je obóje. 39. David paſtir. Pervi kralj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v ſtani! Takim kamnitim ſerzam njih pregreſhno lahkomiſlinoſt ozhitati, ali oſtudnoſt in nezhlovenoſt njih djanja ſkasovati, bi bilo prasno in od

ostudnosti

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se kristijanje po noči shajajo, gerde pesmi poje in vsakoršne ostudnosti do-
Deborah (1883):	čim vas je žena razžalila? Hočete v svojih vražah ponavljati ostudnosti, proklete uže v minolih stoletjih. Množica. Pobijte judinjo! Učitelj. Ljudstva

oſtudnoſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): premoshnoſt pred mnoshizo delavzov iskasal, ki ſe prasne vere in oſtudnoſti pred vſako novo, ako ravno dobro pohvaleno rezhjo, terdno dershé

▶ osupel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osupel

Mlinar in njegova hči (1867):	Proč! Poberi se mi iz pred oči, nesrečni morilec! Janko (osupel). Kajn! Kajn! (Zbeži na desno. Micka se segruzi k Črnotu
Zlatorog (1886):	glej! na rob dospel je! Toda kaj li zrè takó osupel? Mari to je morje kameníto, Koje onstran je uzréti ménil

▶ osupniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osupne
Revček Andrejček (1891): Franica. Šel je tudi k župniku. Ločiti se hočeta. Zvitorog (osupne). Kaj? Kako? Ločiti? Zakaj pa? Ali je bil prepir?
osupnil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Oton začel sklicani deržavni zbor z ogovorom, ki je grozno osupnil rusovsko-gerško stranko. Že veliko mescov, ko so se punti v

osupnilo

Mahmud (1870):	nagovori oče Teodozij in se malo nasmeje. Božidara je nekoliko osupnilo to vprašanje, vendar odgovori pogumno: »Moja mati je bila hudo
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	nahaja tu pri možu lepo tujo gospojo, to jo je osupnilo. A tudi on je bil neprijetno dirnen, da prihaja žena
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	ali nekaj druzega se je pokazalo, kar me je jako osupnilo. Zdravnik mi je namreč poročil, da bo najbrže ozdravila, toda
Rokovnjači (1881):	to ime, oblila je lehka rudečica; a vprašanje jo je osupnilo, kajti o tem, kakšen je bil njen ljubimec, do zdaj
Gospod Janez (1884):	Rekel je to tako mirno in hladnokrvno, da je župnika osupnilo. »Jaz nikakor ne silim,« omenil je Janez naglo in skrbno
Testament (1887):	v sorodu — kaj li? « A Topolščak je bil trde nature. »Osupnilo me je to, gospod sodnik! « je dejal takoj z mirnim
Vanda (1888):	je že izginil okoli ogla. To je Vando še bolj osupnilo in od upa in straha ji je utripalo srce. Listič
Zmota in povrat (1892):	da se bodem potem lože preselila v večnost. « Ciliko je osupnilo to povabilo, vendar je slušala. »Glej, prav v tej sobici
Slučaji usode (1897):	in njene moči, nekaj trenotknov onemogle, — takó jo je bilo osupnilo in zadelo hudobno strijčevo govorjenje, — nenadoma oživé s podvojeno krepkostjo

osupniti
Divica Orleanska (1848): sreče vredna cenim. Govori sama! Tvoje serce sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti divico žlahtno vidim, Obličje njeno sramežljivost barvi. Čas dajte ji

▶ osupnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osupnjen

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Arto, ki vsiga tega dozdaj nič, vedil ni, je stal osupnjen na svojim gledišu, in skoraj z nepoterpežljivostjo je čakal poznati
Stric Tomaž (1853):	Vilson je bil nad temi besedami videzno osupnjen in ni vedil kaj odgovoriti. Vender ga pa kasneje prijazno

osupnjena

Oče naš (1854):	„Za Božjo voljo! “ je rekla Barba osupnjena, „samo besedico še, preden bo kri tekla; „ako Vama je
Maria Stuart (1861):	ki je prišel sem Osvobodit Marijo, umorit Kraljico — Elizabeta (grozno osupnjena). Mortimer! Leicester. Mariine mi Je pisma nosil, v past sem

osupnjeni
Blagomir puščavnik (1853): davši ne vedo celo nič kaj da to pomeni. Osupnjeni so. Tiho med sebo eden druzega poprašujejo, kako je taj

▶ osupnjeno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osupnjeno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): žalujete in jokate? ” On jim pično vse razloží. Ljudjé ga osupnjeno gledajo, in nekdo mu reče: „Smilite se nam,— pa brez

▶ osuševati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osušuje
- osuševa
  Izidor, pobožni kmet (1887): dež, ki nam naše njive napaja; veter, ki jih potem osuševa; solnce, ki nam zemljo ogreva; strela, ki nas plaši in

▶ osušiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osuši

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	v-se, kolikor ilovca in kolikor tudi parst, in se berž osuši in razpade. O suši čutijo v nji rastline kmalo pomanjkanje
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pa naj seme dajo, ki se naj dobro v senci osuši, potlej na popirji ali platnu hrani, zvije in pod obok
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	lepem, solnčnem vremenu, kadar rosa popolnoma mine in solnce grojzdje osuši in zgreje, naj se bere. To je ravno takó potrebno
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	po 30. Če se ceví predelječ narazen pokladajo, se ne osuši zemlja tako, kakor bi treba bilo, rodovitnost močno povzdigniti. Da
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	paša vsaki živavdi, posebno ovcam škodljiva, dokler je solnce ne osuši, ali pa dež ne opere, posebno če je več dni
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	vaga, posebno če ga na zrak (ljuft) deneš, da se osuší ali popolnoma zvene, preden ga sadiš. 9. Če se mu
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	posebno konjski, terdno na kupu potlačen, ga sapa prepihuje in osuši, pa tudi hitreje gnjije in zgori. To naj si zapomnijo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	v rastlinah. Ker pa vode ne derží in se hitro osuši, je zlo kremenito zemljiše, zlasti v suhih in gorkih krajih
Spletke (1894):	da precej prično zidati šolo; prihodnjo pomlad, ko se zid osuši, pa bodo že lahko hodili otroci v novo šolo. Občinski

oſuſhi

Kuharske Bukve (1799):	njo prezędi. 148. Pezhéna ſhuka. Oſhohtana ſhuka inu istręblena ſe oſuſhi s' bęle ruto, povala v' moki, inu v' podolgaſti ponvi
Kuharske Bukve (1799):	meſo deni v' koso sgol ſamo , de ſe nad sharjavzo oſuſhí, inu ſvoj pervi ſok od ſebe dá, ta ſok prozh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa vender ne préd, dokler ſe semlja po verhu ne oſuſhi. (Dalje ſledi. ) Kogá nam je sedaj nar bolj potreba? (Konec
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rahlji semlji, saſtran tega déla ſe semlja tako naglo ne oſuſhi, ſéme tudi lepſhi in hitreji obselení. O mlaji ſej korenje

vsuši

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mleka en maselc cvetne moke, deni na žerjavco, de se vsuši, in, kadar se je pohladilo, vmešaj dobro pet celih jajc
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ognju perstavi. Vode pa le toliko perli, kolikor se je vsuši, poberi čedno pene in pusti vreti. Špinačo na vodi enkrat
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	duši (dinstaj), dokler se sok, ki iz njega izteče, ne vsuši; potem ga daj precej na mizo. Prižgan zelen fižol. Fižol
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kuhaj, na taljar napravi, in sok, ki se še nekoliko vsuši, nanje zli. Kutnjina solata. Zlo zrele kutnje olupi, na kerhlje

osušijo

osuše
Kmetijske in rokodelske novice (1847): na diljah eden pri drugim na muhe postaviti, de se osuše in nepridno močo izsvapijo. Tečaj V. Predin zmerzovati začne,' je

oſuſhe

Kuharske Bukve (1799):	ribanim kruham potręſi; poloshi na mręsho nad sharjavzo, kader ſe oſuſhę, jeh mashi ſrovim maſlam, inu obrazhaj, dokler ſo osharjene.
Kuharske Bukve (1799):	je tręba oprati, inu med bęlo ruto ſtiſniti, de ſe oſuſhę. 265. Telezhje s' ſpinazho. Telezhje kuhaj poſębej, inu oſoli; ſpinazho

osušilo
- uſuſhilo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): naglo pognalo; pa ſolnze ga je sapeklo, ino ſe je uſuſhilo, ker ſe ni kam vraſti imelo. Nekoliko ga je med

▶ osut pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osuta
Kmetijske in rokodelske novice (1845): hoče pridno in skerbno obdelana, večkrat v rasti okopana ali osuta biti; kdor tega ne storí, truda povernjeniga ne dobi. Krajnski

▶ osuti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osujejo

oſujejo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' ſodno hiſho peljali. Vojaki ino vſa derhál ſe ga oſujejo. ˛So ga ſlékli, ino k' ſtebru pervesali, ter ga bizhajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	veje is dreveſiz vsamejo, in ſe oterkajo, de ſe vmeſ oſujejo. (Krajnſki Vertnar. ) II. Reja shidnih zhervov ali goſénz. *) Preden bomo

▶ osvajalka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

osvajalka
- osvojivka
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): začeto delo nadaljevali! Ako bi bila Katarina II. manja bila osvojivka! ! — Aleksander bo Petra nadaljeval, in kmali se slišalo ne bo

▶ osvestiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osvestimo
Občno vzgojeslovje (1887): najlažje opazujemo, kadar se zbudimo iz globocega sna. Zavemo ali osvestimo se šele tedaj, kadar se vrnejo predstave, katere smo imeli
osvestiti
Občno vzgojeslovje (1887): takó opovirajo, da se dalje časa ne moremo domisliti ali osvestiti.

▶ osveta samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

maščevanje, krvno maščevanje; [sskj]

osveta

Valenštajn (1866):	zli mirú ne daje, O pazi, da ne stare te osveta!
Lohengrin (1898):	častita! Sliši me! Spéšite hlimbo in laží, Da posreči se osveta mi! (Elza in dve devi, ki jej svetita, izstopijo iz

osvete
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): se vedno oddaljevaje. Ene trenutke je bil jirhar vesel doveršene osvete, ali kmalo ga jela vest gristi in ščipati. Stala mu
osveti
Izidor, pobožni kmet (1887): živi. Varujmo se pa tudi, da sami ne bomo po osveti hrepeneli ter sovražnih misli v srcu redili. Kdor bi tako

osveto

Maria Stuart (1861):	Iz groba lahkokritega na novo Se dviga davno odpuščeni dolg! Osveto hoče možev duh, ne zapre Ga zvonček ministrantov v temni
Maria Stuart (1861):	z mano namerjavajo. Deržati čejo v ječi me do smerti. Osveto mojo in pravice moje Zagrebsti z mano v temo večne

▶ osvetljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osvetljeni
- osvitljeni
  Roza Jelodvorska (1855): rumenkasto pobarvani, ali pa od blede lune tu in tam osvitljeni bili, marsikterega popotnika čudno v serce ganili; v duhu je

▶ osvoboditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osvobodi

Viljem Tell (1862):	Volitev zadnjo ima tudi stvar Najslabša; z mosta skok me osvobodi. Staufaher (objame jo). Kdor ženo tako na srcé pritiska, Veselo
Občno vzgojeslovje (1887):	reprodukciji poželenj. Domišljija in mišljenje storite, da se delovanje predstav osvobodi mehanične reprodukcije; s tem pa postaja polagoma tudi poželenje svobodnejše

osvobodil
Robinson mlajši (1849): pregledati, da bi tega verlega — pridnega mladenca detinske neumnosti sprostil — osvobodil. “ Ti čas je Petek prišel z užgano svetilnico, ino še
osvobodili
Gozdovnik (1898): ne rečem,« reče Rdoles. Indijani so bili belca dotekli, in osvobodili ga lasa. Zdajci glavar migne. Pet njegovih ljudij odsede, da

▶ osvobojen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osvobojena
Robinson mlajši (1849): težkost ino delo nastaja, preden pomisliti moreta, da bi celo osvobojena bila. Kajti po tej strugi sta bila tako daleko zagnana
osvobojene
- osvobodene
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): jezik koj v pisarnice vpeljati. Nikar me, dragi gospod sovražnika osvobodene slovenšine ne imenujte, kér nisim svetoval, nikdar ne ga vpeljati

▶ osvobojenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osvobojenjem
Robinson mlajši (1849): ko je solnce zahajalo, ino vsa umedljena, pak nad svojim osvobojenjem nezmerno razveseljena, sta na zemljo izstôpila. Nijeden jima celi den

▶ osvojen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osvojena
Divica Orleanska (1848): hvala! Po Bogu mi na glavo krona djana Je pridobljena, osvojena z mečem, S kervjo gradjansko žlahtno je oblita; Iz nje

▶ osvojiti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

osvojil

Slovenske večernice (1865):	neko važnost. Ko je Dušan mnoge zemlje od svojih sosedov osvojil in svojemu carstvu pridodal, pa ko se je ravnal z
Razne dela (1870):	po ropu, kakor nam je znano, Si je rajni ženo osvojil, Žensko v prejšne vezi zamotano, Zbral si jo njegov je
Razne dela (1870):	so. Dobra vse medu in krasa Bil bi on si osvojil, Ako bil bi malo časa. Uro le, se prej rodil
Razne dela (1870):	iz limbarja spleteno krono v spomin, de bo sveto deželo osvojil, na glavo djala. Mnogo drugih poznejših čudežev še pravlica od
Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878):	različno deželo; na izgledu Ljudevita XII. , kateri je Italijo hipoma osvojil a tudi izgubil, dokazuje izverstno, kako se v takem slučaji
Prvi sneg (1886):	da bi se morali zaljubiti. Emino srce si je že osvojil tu-le prijatelj moj Čermak, Elza pa je moja, kakor ste
Cigani (1890):	Grellmanova, da so pobegnili cigani pred Timurjem, ko je Indijo osvojil (1409), kajti narod »Rome« je že davno poprej bil v
Od pluga do krone (1891):	proti svojim vojakom, zlasti pa proti deželam, katere si je osvojil. V Šleziji je pobral vse zdrave moške k vojakom ter
Pogreb na morju (1894):	Če si ga le pogledal, na mah si ti je osvojil srce, in Boga mi, šel bi bil za njim i

▶ ošaben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ošaben

Zlata Vas (1850):	prepovedane. Tako je prišlo, de se nihče ni prevzél in ošaben postal; in de, če je ravno kadaj koga pomikalo, kaj
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	njo iti. Zavoljo te časti pa Peter ni bil nikakor ošaben ali prederzen, ampak še bolj prijazen in priljuden je bil
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	nekega kerčmarja z meritvim volkom strašil? Bil je neki kerčmar, ošaben in zabavIjiv. K temu pride Pavliha v zimskem času, ko

ošabna
Divica Orleanska (1848): mladiga, Harí-Lankastra, Sim vidil na kraljevimu prestolu Sedeti Ludovika svetiga; Ošabna ujca, Betford ino Gloster, O njemu, in pred tronam na
ošabnimi
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): in sivec njegov govor podomačil, je gledal v kralja z ošabnimi očesi in je pričakoval ugodnega in ponižnega odgovora. Ravno tako

▶ ošabno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ošabno
Lohengrin (1898): té? Miroslav (ljuteje). Gospod, sanjarska je devica ta, Ki mi ošabno odbila je rokó, Zató ljubavi tajne jo dolžim: (zmerom srditeje

▶ ošabnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ošabnost

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vaše razgrajanje pomeni — vaše vpitje je vpijanjeni strah in neumna ošabnost. Pojte rakam žvižgat! Zahvala. Gospodama iz Kersnic in iz Maliga
Zlata Vas (1848):	konec napihnjeniga Brenceljna, zakaj krivično blagó ne tekne dobro, in ošabnost se poniža. Ožbeta so perviga župana postavili in mu pošteniga
Stric Tomaž (1853):	Halaj pak ošabnost, sebičnost in brez vsih blazih čutil. Obema so tudi druge
Gozdovnik (1898):	mogoče! « »Mene poglejte, sennores! « V teh besedah ni bila nikakoršna ošabnost, dasiravno je bilo iz njih spoznati nekako zadoščenje. »Vi ste

ošabnosti

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	kej zinil. Ni ga bilo na nobenega obrazu zasramovanja, zaničevanja, ošabnosti ali strahu, in vender so Hunci spoznali, da je kralj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zavoljo tvojih gnjusobnih hudobij, zavoljo zatiranja in nepravice, zavoljo tvoje ošabnosti in lakomnosti te je obsodil Bog in kmalo te bo

▶ ošlatati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ošlatajo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): da se mu pod in v očesnih trepavnicah vidijo ali ošlatajo. Torej se prasič, ki je iker sumljiv, na herbet verže
ošlatati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): nima, ker so ikre po celem truplu raztrošene in se ošlatati ne dajo povsod. Druge znamnja, da ima prasič ikre, so

▶ ošpetelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ošpetelj
Kmetijske in rokodelske novice (1847): so umetno zloženi; bela drobno nabrana robača in rok«»yi (ošpetelj), ki pokrivajo modere in persi, in do pol pasa segajo

▶ ošpičiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ošpičiti
Robinson mlajši (1849): sta je le s kameno sekiro obtesati — obkresati ino zaertiti— ošpičiti; ino po resnici, to ni tako lehka reč! ino mimo

▶ oštarica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oštirka; kontekst

oštarica
- oſhtariza
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): nihzhe med vami ne vgane ! — „V ſheſti oſhtariji je vidova oſhtariza. ” — To ne. — „Ali je dekle ali goſpodizhniza, de tózhi, ali

▶ oštarija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oštarij

oſhtarij

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njene nekdajne ſlovezhnoſti ji je oſtálo , de ima ſhe ſhéſt oſhtarij. — „To ni nizh taziga'' — bote rekli — kaj pa de ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imela, — dobro poſluſhajte, kar vam povém— de bi imela ſheſt oſhtarij, pa le pêt oſhtirjev. „Prasna je ta” — snate pri ſebi

oštarijah
- ošterijah
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): ložej pogubí. 9. Po vsih krajih žganje žgejo, Po vsih ošterijah žrejo; Res je žganje dober kup, Kaj pomaga, ker je
oštarije
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vprežene pa zunaj pustil. Ker voznik ni vedil poti iz oštarije najti, jo voli sami proti domu potegnejo. Ker je pa

oštariji

oshtarj
Sacrum promptuarium (1695): kar oblubite, inu kar cell teden Sashlushite v' Nedello v' oshtarj sapyete, satoraj pravu od vaſs pravi ta Modri. Omnis labor
oſhtarii
Kuharske Bukve (1799): tudi ſeboj na pot vſęti; kader ne dobiſh shupe v' oſhtarii, vsami en malo tę sholze v' ſklędizo, perlìj kropa, premęſhaj

oſhtariji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de je ne vganete! Pet je oſhtirjev, vſaki v ſvoji oſhtariji, v ſheſti je— je birt. — — — To ni nobena kvanta, to
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dekle ali goſpodizhniza, de tózhi, ali pa oſhtir ima dvé oſhtariji. '' — Tudi to ne; ſhe enkrat, sa pèt zekinov, de je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali „birt? ” — — — Tukaj poklizhe kdo bokal vina, tam v drugi oſhtariji ga kdo ukashe perneſti firtelj. Satiſnite uſheſa, zhiſto krajnſhniki; kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zekinov, de je nihzhe med vami ne vgane ! — „V ſheſti oſhtariji je vidova oſhtariza. ” — To ne. — „Ali je dekle ali goſpodizhniza

oštarijo

oshtario
Sacrum promptuarium (1695): ſtari zhlovek je pres pameti, katiri na mejſti Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne, na mejſti

oštarijo

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	potent prosi, pa župana in priséžne možé pred v kerčmo (oštarijo) pélje , prédin v kancelijo gredó. „Pa — mi boste odgovorili — „gospod
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa brez živeža pred pivnico puša, domú gredé v neko oštarijo na R— že vinjen prišel, vole v voz vprežene pa

oſhtario
Sacrum promptuarium (1695): grobu tiga mertviga mosha ſturita, jo pele v' to pervo oſhtario, ter cello nuzh ſta bila dobre vole, ſe ſazhne dan

▶ oštir samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oštir

ošter
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): bilo med tem tiho, ino je stariga gospoda zvesto poslušalo; ošter je v mes še večkrat perkimaje nja besede poterdil, ino

oštir

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Kjer koli najdeš bistri vir Zastonj — tam je sam Bog oštir. Kjé je pa steza do česti, Do mirne , sréčne starosti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sebi in svoji družini revšine ne nakopali! Da bi pa oštir, ki pijancu polič za poličem na mizo nosi, se tudi

oſhtir

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne. — „Ali je dekle ali goſpodizhniza, de tózhi, ali pa oſhtir ima dvé oſhtariji. '' — Tudi to ne; ſhe enkrat, sa pèt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne bolehva, zhveter (ſirſhpan) previdva. — — Kaj je pa bolji krajnſko, „oſhtir” ali „birt? ” — — — Tukaj poklizhe kdo bokal vina, tam v drugi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ukashe perneſti firtelj. Satiſnite uſheſa, zhiſto krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir s bokalam po talianſhini diſhi, birt s firtljem pa po

oštirjev

ošterjov
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): posebno pa strupno žganje po deželi napravta, kakor dobičkarija lakomnih ošterjov. ”
oštirjev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tudi nekoliko zapušene živine spomnil! Pa kaj! ker se takih oštirjev malo najde. — Iz Ljubljane. Ker z novim letom v vsem

oſhtirjev

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vam povém— de bi imela ſheſt oſhtarij, pa le pêt oſhtirjev. „Prasna je ta” — snate pri ſebi miſliti. — Temu ni tako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	enkrat, sa pèt zekinov, de je ne vganete! Pet je oſhtirjev, vſaki v ſvoji oſhtariji, v ſheſti je— je birt. — — — To

oštirju

Tine in Jerica (1852):	službo menjala, in je šla zoper prepoved matere k nekimu oštirju v službo. Gorje otroku, ki je svojim staršem le en
Tine in Jerica (1852):	en sam krat s premislikam nepokorin! Katerca je bila pri oštirju kravarica. O kakimu žegnanju ali o pustu je mogla tudi

▶ oštirka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oštirka
- ošterka
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): vonder rad vidil” pravim ošterki — „clo ako je Korošica. ” Nato ošterka odide, midva pa z ženoj k šivilam greva, ino kmalo
oštirki
- ošterki
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): „Jez bi jo vonder rad vidil” pravim ošterki — „clo ako je Korošica. ” Nato ošterka odide, midva pa z

▶ ošvrkati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ošvrka
- pošverka
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): deržati, in ko jih prejmeš, je moj lisec tvoj”. Zdaj pošverka s svojem bičem, ga vzdignje in vžge eno Judu po

▶ otamnjenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pomračitev; Pleteršnik

otamnjenja
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): ni ga bilo znati nevolje oblaka na nobenega čelu, ne otamnjenja v očéh ne v obrazih; ni ga bilo viditi strahu

▶ otava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otava

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu kratke. Sena bode prov malu, satorej nepaſsi Ovz gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	toliko, de je že davnej ni bilo toliko. Senó in otava se je prav dobro obneslo, slame je na kupe. Le

otave

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	preperzaitu, tudi ne perposnu ſejáti, Sena bode doſlr, pa malu Otave.
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Len, inu konople ſo mejhene, pa dobre; veliku Sena inu Otave, pa ne povſot, ravnu toku Sęjle inu Rępa; dobru ſe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	sdajalu Len ne rata. Konople oſtanejo majnene. Malu Sená inu Otave. Simsku Sejane. Ersh rata popolnema, Pſheniza je ſredna. Jeſenska Shetv
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	de ga v' malimu Serpanju damu ſpravish, potler je sabſtojn. Otave bode veliku, al teſhku ſe bode ſpravila, kateri shivino godejo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	raſse dobru vinu, sizer pa veliku Merve, inu Otave na Travnikih signije. Aku v' temu Lętu je ſuſha po
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prekopanji perstí okrog dreves manj sená, toliko več se pa otave, nakosí. Po ti šegi sadim in obdelujem svoje drevesca že
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Če sim mislil drevesca jesen saditi, sim kmalo po košnji otave za nje jame skopal. Če sim jih hotel pa spomladi

otavo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	drobno sréshi, in s résanzo ali pa s ſenam ali otavo poméſhaj, to je sdrava klaja sa shivino. — Na ſadne drevéſa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	isruvati in ga dobro poſuſhiti. — Şémenſko detelo ſpravljaj. Hozheſh kmalo otavo iméti, takó ſaj 14 dni vodo na travnike napeljuj. — Mladi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dali, travnike ob vôdah je pa povodenj poškodovala, senó in otavo oblatila, ter živini škodljivo storila. Kmetje pravijo, de po blatnati

▶ oteči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oteče
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Kedar se vnetje na vratu prične, vrat naglo in hudo oteče, posebno krog sapnikove verhine. Prasič zavžite piče ne more več

otečejo

oteko

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zmerznjenih cestah se dostikrat pete tako ožulijo, da se vnamejo, oteko, boleti začnejo in, da se clo gnoj za rogom nabira
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	en člen, ki se nadkopitni člen imenuje. Vezki tega člena oteko spahnenju, ino za palec nad kopitom, posebno na stranih se

otekla

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se ni velika oteklina napravila, tudi mošnjica je bila malo otekla. Pod trebuhom pa, kjer mehurjova cev skoz kožo stopi, je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	že zastarane, po vsem benceljnovem členu razširjene, in kost močno otekla: se konju na ledici trak zavleče ali usnje pod koto
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sprednjih nogah (Sehnenklapp.) Kedar je velka kita na sprednji nogi otekla, in konj hromata, je treba oteklino takole ozdravljati: Vzemi 2

▶ otekel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otekla
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): tako dolgo z merzlo vodo zmiva, dokler je vneta in otekla. Kedar pes jesti hoče, se mu daje redek mlečen sok

▶ otekel pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oteklo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	peti hujšo gorkoto zapaziš; kedar živina nogo vmika, ako na oteklo peto pritiskaš: si napravi zmes iz ilovce in frišnega kravjeka
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Kedar kaka goved šanta, oteklo peto , in v peti hujšo gorkoto zapaziš; kedar živina nogo

▶ oteklina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oteklina

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je tudi zmivanje z žganjem in žajfo zdravo, po kterem oteklina kmalo mine.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	njega gnati. Leto ozdravljanje se vsakih osem dni ponavlja, dokler oteklina ne zgine. Otekline, ktere izvirajo iz silovitega poškodovanja, je treba
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zacelila. VI. Poglavje. Otiska po sedlu. Kedar se pod sedlom oteklina pokaže, je jo treba z merzlo vodo vedno zmivati. Včasi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	po oteklini, ktera je bolj gorka, kakor okrajni deli. Leta oteklina se mora večkrat. na dan z gosjo ali zajčjo mastjo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lota sala se dobro skupej zmešajo. Po tem mazilu se oteklina včasi zgubi, in vzrok otekline. Ako se pa oteklina predere
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prasičih, pri kterih pereči ogenj zadnje dele hujše napade, je oteklina na vratu manjša; rudeče lise se narprej na ledju in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mehkem mestu na oteklini spozna. Na tem mestu se zdaj oteklina prereže in gnoj iz nje iztlači. Ako pes do rane
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se oteklina včasi zgubi, in vzrok otekline. Ako se pa oteklina predere, je treba luknjo, iz ktere gnoj teče, še bolj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ako je oteklina zastarana in konj vedno šanta, mu imenovane zdravila nič ne

otekline

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ozdravljanje se vsakih osem dni ponavlja, dokler oteklina ne zgine. Otekline, ktere izvirajo iz silovitega poškodovanja, je treba vsaki dan trikrat
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	verhine. Prasič zavžite piče ne more več požirati. Zavolj te otekline in zavolj vročnice prasič noče jesti. Prasičovi glas je hripav
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zmešajo. Po tem mazilu se oteklina včasi zgubi, in vzrok otekline. Ako se pa oteklina predere, je treba luknjo, iz ktere

oteklini

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pri psih: Navadne in kervne vgnjide. Navadne se naznanijo po oteklini, ktera je bolj gorka, kakor okrajni deli. Leta oteklina se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da se ognoji, kar se po nekem mehkem mestu na oteklini spozna. Na tem mestu se zdaj oteklina prereže in gnoj

oteklino
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): zdravila nič ne pomagajo. Treba je živinskega zdravnika poklicati, ki oteklino žge. XVI. Poglavje. Ščetinje ali ježji tok. Leta bolezin sedi

▶ oteliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otelila
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): bere: Če posteljca 24 po tem, ko se je krava otelila, od nje ne gre, je to skorej gotovo znamnje, da

▶ otemneti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otemnela

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dokler vnetje terpi. Ako je po vnetju prezračena očesova koža otemnela, so mora v oko dvakrat na dan štupa belega sladkora
Zoologija (1875):	pa srce razširi, vrača se na svojem potu po dovodnicah otemnela kri skozi obe veliki, dovodnici v. do v desni pridvor
Občno vzgojeslovje (1887):	meri na to, da bi se predstava osamelosti in zapuščenosti otemnela po njenih protivnih predstavah. Predstava o domovini nastopa zategadelj vedno

otemnele
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): kakor oterpnjena zravno stala, se je zdaj serce tajati začelo; otemnéle so njene oči ino solzne kaplje se po samim iz
otemnelo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): otrozi, kako ſvoje ſtarſhe ljubite! Opoldne je na enkrat ſolnze otemnélo. ˛Straſhna tema je naſtopila, pokrije vſo deshelo, ino terpí tri
otemni
- otamne
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): ali kadar jih cel oblak pod nebom prileti, da solnce otamné nad sebo, in pod sebo več ur deleč vse zelenje

▶ otemnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

otemnjen

Astronomija (1869):	bi mesečeva draga ležala v ekliptiki, videl bi se mesec otemnjen o vsakem protistanji (§. 65), toraj ob času ščipa. Videli
Astronomija (1869):	mora mesec, kakor hitro stopi v to senco, videti popolnoma otemnjen. Ko bi se premikovala mesec in zemlja gledé solnca natanko

▶ otep samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snop slame; [sskj]

otepe
Kmetijske in rokodelske novice (1843): hitreji mlatijo, kakor nemſhki. Verh tega moshje, kteri ſo nemſhke otépe vidili, s enim glaſam prizhajo, de krajnſki mlatizhi veliko bolj

▶ otepsti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretepsti; [sskj]

otepli
Branja, inu evangeliumi (1777): inu tepen, inu sapluvan, inu potęm , kader bodo njega she otepli, bodo njega umorili, inu na treti dan bo on supet

▶ otesati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otesati
Stric Tomaž (1853): vender zvestejšega od Tomaša ni poznal, ga pa po svojem otesati in mu miloserčnost izbiti sklene, da bi njemu služiti mogel

▶ otet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oteta
- odteta
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Zęrku, kakor ena ràskroplena zhęda po vbytim Paſtirji ohranjena inu odtęta bila! * III. Premiſhluvanje. Od tód pak obernem jeſt sdaj drugám
- oteta
  Divica Orleanska (1848): pomaga. Karol Tedaj Britancu stal bi srečno v bran? Jovana. Oteta tebi bo, sim rekla. Karol. Ne bo posiljen, praviš, Orlean

oteto

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kteri nad nedolshnoſtjo zhuje, ino jo váruje. Dete Jesuſ je otéto ino v' savétji, kar morivzi, ki jim je Herod rékel
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je le 24 ur ſrezhno preshivelo, je bilo ſmerti gotovo oteto. — To naſ ſerzhno veſelí! — Še nekaj v spomin naše presvitle

▶ otetba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

odrešitev; Pleteršnik

otetbe

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in stok so bili zastonj, zastonj vse prošnje njegovih prijatlov. Otetbe za njega kar več upati ni bilo. Zdaj se Lamprin
Divica Orleanska (1848):	dlan Si pogubljivo prišel, iz kateriga Ni upati odkupa, ne otetbe več. Če bi v oblast osoda krokodilovo, Alj pisanimu risu

▶ oteti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otel

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de sim nadlogo si naklonil, sim vunder ljubo živinco sosédu otel, in Bog mi bo že dal, de bom pregledal in
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	je nasledke Vaših pomot odvernil, de je Vašo nedolžno tovaršico otel, Vašiga verliga sina ohranil, — in vse je dobro storjeno, ako

otela

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	žena; „težko težko bi bila ti svojiga dobriga očeta smerti otela, ker jim je bila že od Boga namenjena. ”
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	je neki mlad zdravnik svetoval, morde bi jih bila še otela. Pa meni se njih bolehanje ni nevarno zdelo, ino mladimu
Divica Orleanska (1848):	v gorečo hišo verže, Zajema v danaídni sod brez dna. Otela te ne bo, le sama sebe Bo s tabo pogubila
Divica Orleanska (1848):	izročila, Otmite jo sedaj prestrašne smerti, Ki vas je vse otéla iz pogube! Dünoa. K orožju, daj! Rožljajte! Bobne bíte! Vse
Valenštajn (1866):	Nezgode mati! ti nas pogubiš! Resnica čista, ka ohranja svét, Otela, oče! bila nas bi vse. Ne morem ti, ne morem

oteli

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Svečana mati in sin zmerznila, ktere bi bili lahko smerti otéli, ko bi bili ti ljudje naše Novice (2. list lanskiga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ljudem zahvaliti, ki so berž na pomoč prihiteli in mu oteli življenje. Novoletnica. Vidili smo novo leto; Čuden mož se meni

oteti

odteti

Ta male katechismus (1768):	veſſelliti; podejli nam, proſſemo, de bomo skus njeh mogozhnu varvanje odteti, inu skus njeh proshno pomuzh dasegli. Skus J. X. G.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tebi, de ſe hózheſh pogubiti? Ali ny vezh mogózhe tdbe odtęti? Kaj? Te hózhem jeſt bres Altarja, bres óffra, bres Sakrameutov

oteti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	od vſe ſrézhe ſvetá. Zhednoſti ne ljubi is poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe le vſiga vána, vſe posemeljſke zhaſti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	s teletam predolgo mudí, brez de bi ga bil mogel oteti, vès opečen iz plamena pertava. — Osmi dan grem pogoriše gledat
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veter na drugo stran pihal; ne bilo bi sicer moč otéti jih. Domačih ljudí ni bilo pri domi, kaj odnesti; le
Divica Orleanska (1848):	Sorelki nasprot :) O Neža moja! Drago mi življenje! Obúpa me oteti prišla si! Še tebe imam, tebi se približam, Ti moja
Divica Orleanska (1848):	Dünoa. Gorjé! Kje bo? Nesreče sim si svest! Hitimo berž oteti jo. Bojim se, De jo predaleč tiral je pogúm, Clo
Robinson mlajši (1849):	bi iz korablja toliko reči, kolikor le koli morema, zavarovati — otêti gledala. Pak kakó? ker ladjice več ne imama? “ Tu je
Valenštajn (1866):	ne poslušajte ga! Ilo (glasnejše vpije). Pridržkom kakim ne mogó oteti. Pridržek! Kaj? Hudič pridržek vzemi — Maks. (pazljiv pogleda zopet v

otme
- odtme
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): se pod plamenam v hlev zakadí, in dvanajst goved srečno odtmè; kér se pa s teletam predolgo mudí, brez de bi

otmite

Divica Orleanska (1848):	zavetja Iskala sva, jo je ugrabila Kraljica in britancam izročila, Otmite jo sedaj prestrašne smerti, Ki vas je vse otéla iz
Divica Orleanska (1848):	trum se brani, In množtvu zdaj brez pomočí omaga. Karol. Otmíte jo! Lahir. Vam sledim koj! Burgún. Mi vsi! (Odidejo. ) Deveti

▶ oteževati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otežuje
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): kar se pri Ripariji večkrat zgodi, in se veda, to otežuje nekoliko prerezanje. Da se pa temu izognemo, napravili smo na

▶ otirati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrisati; [sskj]

otira

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſu, ki je bil per misi, noge s' njim, jih otira ſ' ſvojimi laſmí, ino na sadnje mu islije vſo diſhavo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino kapajo Jesuſu na noge. Ko je to vidila, jih otira ſ' ſvojimi laſmí ino kuſhúje. V alabáſtrovi poſódi je bila

▶ otisk samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odtis; [sskj]

otiski

Mineralogija in geognozija (1871):	ali ga pa skladasto in gnjezdasto objemajo. Akoravno se rastlinski otiski še precej vjemajo z onimi, ki so v pravi premogovi
Mineralogija in geognozija (1871):	v premogovem škrilniku navadne; držali so jih za korenine Sigillarij; otiski praprotinih listov, Odontopteris Schlotheimii, pod. 117; Pecopteris truncata, pod. 118

▶ otiska samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otiščanec, žulj; [sskj]

otisk

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zgorej. Tudi ne sme konj imeti kraka (Spath), ne podplatnih otisk (Steingallen), ne nadkosti na zadnji strani skoknega člena (Hasenhacke), ne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zadnji strani noge, in ki izvirajo iz napčno ozdravljanih podplatnih otisk. Gnoj se za kopitom nabira, vedno globokejše leze in nožni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kovanju izrezujejo, torej jih pri neokovanih konjih ne najdemo. Znamnja otisk so sledeče: Konj šanta, prej s sprednjim kakor z zadnjim

otiska
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): je upati, da se bo nevarna pijavka zacelila. VI. Poglavje. Otiska po sedlu. Kedar se pod sedlom oteklina pokaže, je jo

otiske

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	S tem mazilom se mažejo otiske dva dni zaporedoma. Ako tudi to mazilo ne pomaga, je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	XXV. Poglavje. Otiske po jarmu. Na zgornji strani vratu blizo koma, kjer jarm
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Enake otiske tudi po komatu pridejo in se ozdravljajo, kakor otiske po sedlu. Ako konj pri ozdravljanju počiva, se mu bojo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se gnoj iz rane odteka, in se rana snaži. Enake otiske tudi po komatu pridejo in se ozdravljajo, kakor otiske po
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	cinkovega vitriola raztopi v 1 libri vode. XIX. Poglavje. Podplatne otiske. Podplatne otiske se navadno najdejo v sprednjih nogah in sicer
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali clo gnoj se pokaže. Tisti del dile, pod kterim otiske ležijo, je navadno bolj gorak, kakor ostali.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	raztopi v 1 libri vode. XIX. Poglavje. Podplatne otiske. Podplatne otiske se navadno najdejo v sprednjih nogah in sicer v znotrajnem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dni zaporedoma. Ako tudi to mazilo ne pomaga, je treba otiske žgati. XXIX. Poglavje. Pipa. Pipa je večja alj manjša gibljiva
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali nimajo višnjevih ali rudečih pik. Take pike so podplatne otiske. Pike se morajo do živega izrezati, in rumena sokrovica ali

otisko

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	z mazilom, ktero sim v VI. poglavju drugega razdelka zoper otisko po sedlu nasvetoval. Tako pripravljeni svalk se skoz rano od
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vsaki dan trikrat s tistim zdravilom zmiva, ktero sim zoper otisko komatov na persih priporočil. Zmivati ga je pa tako dolgo

▶ otlačiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ožeti; kontekst

otlači
- otlazhi
  Kuharske Bukve (1799): męſhaj, dokler ſe goſtíti sazhnè, pa neſinę vręti. Potle ſe otlazhi ena limona notri kolikor je tręba, ſe premeſha, inu na

▶ otočan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otočanov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): oboroženi. 20. dan grudna jih je do 1000 mož samih Otočanov mimo nas marširalo. Hitro za njimi Banovci 2. regimenta, in

▶ otok samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otok

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	laž razglasila, de se je per zadnjim potresu (21. Grudna) otok na jezeru poleg Bleda pogreznil; zató Vam od tega tóle
Oče naš (1854):	da se mu sanja. To ni bila Kabrera, pušobni žalostni otok. V prijetni dolini je ležal med gostimi germički sladko dišečih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	našega vladarja. Popoldne sta šla Cesar in Cesarica na oljkini otok (scoglio degli olivi), kjer se dela nova redna ladija, „Kaiser
Maria Stuart (1861):	sem se soznanil v Remi, Ki strele mečejo na ta otok, V zaupanje se vkradel njihovo, Da kaj od njih zvijač
Tiun - Lin (1891):	Slutil sem dobro, da bodo naši napeli vse moči: doseči otok Hainan, pa tudi morski razbojniki so slutili isto; kajti očividno
Tiun - Lin (1891):	se je raztezala med obrežje in z visokim drevjem obrasten otok ter se je tukaj razširjala v najlepšo, naravno luko. Tu
Gozdovnik (1898):	Ah! kaj je to? « dé Rdoles, gori po reki pokazavši. »Otok hočejo zažgati! « Megla je bila zdaj tako debela, prijetljiva, rokotipna
Gozdovnik (1898):	so zažigalko, vedoči, da vsekako jo mora tok prignati na otok ter ga užgati. Lopovi ! Ni slaba misel, da bi nas
Gozdovnik (1898):	najmanjšega strahu ali iznenadenja ter ostro in poizvedno pogleda na otok. »Santa Laureta! saj je vedel, da smo tukaj! « meni Pepo

ottok

Kratkozhasne uganke (1788):	svinz doli kapal; popyr pak se nabo seſhgal. XXVI. Ottok, vli bolezhino tega gerla pregnati. Eno ſhlizo soly, inu enu
Kratkozhasne uganke (1788):	dve gubę, deni, ter urat obvęſhi: tok bo bolezhino, inu ottok pregnalu. XXVII. Griſho pregajnati. Na drobnu welęga popyra reſręſhi, kolker

otoka

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	letu starosti od korzarjev ali morskih roparjev, na bregu imenovaniga otoka vjet ino v Carigrad prodan. Opomniti moramo, de je z
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	duri te bratovsine poterkati, kér ni bil nobedin — zavarvan! ! * * Iz otoka poleg Bleda na Gorenskim. Slišati je per nas, de se
Robinson mlajši (1849):	zlo mu k poboljšanju jegovega stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski korabelj — velika ladja, Robinson si po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pismo, v kterem razlaga, da ni kriva navskriž-misel zastran Kačjega otoka in Bolgrada, in ker želí, da bi avstrijanska armada zapustila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kjer se dela nova redna ladija, „Kaiser” imenovana. Na višini otoka je sezidano poslopje za mornarske tvorila (Modellen-Saal), ki je bilo
Gozdovnik (1898):	Megla je bila zdaj tako debela, prijetljiva, rokotipna, da z otoka ni bilo več moči videti ognjev na obrežju. Sredina reke

otoke

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Zagreb pritekel in od ondod skoz Hrovaško primorje na Dalmatinske otoke pobegnil. Mongoli so hruli za njim. Na Grobničkim Polji, v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in jo zakrijejo, večkrat so že kakor na Gerškim velike otoke iz morja na dan vzdignili, drugej pa podpore blizo morja

otoki

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njih istezhe; po tém je nar bolj, zhe ſe preresani otoki s rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri otokih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	enkrat toliko ſe ga mora vséti, kakor ſolnitarja. 6. S otóki pod kósho ſe tako ravná: Dokler ſo bolj terdi, ſe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	proti izhodu se vlečejo in kipijo nad černimi hribi, kakor otoki iz morja, enako beli verhúnci, mejači Koroškega in Solnograškega. Dobro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	so tudi griči, ki se po sredi močvirja vzdigujejo kot otoki, da se iz tega smé soditi, tudi v globočini je
Tiun - Lin (1891):	da smo bili na severni strani paracelskih otokov, med imenovanimi otoki in kitajskim otokom Hainan.

otokih

otocih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	življenja in se razprostirate po celem širocem morji, po vsih otocih. Voda in zrak pa, življa organskih stvari, v kterih dihajo
Zoologija (1875):	V srednjem morji se pečajo s tem sosebno na grških otocih. Razlikujejo se fine in grobe spužve. V sladkih vodah živi
Zoologija (1875):	dva črevlja. Nahaja se, akoravno redko, vže po nekaterih dalmatinskih otocih in Šakalj; Canis aureus. Nar. vel. 70 Cm. + 30 Cm.

otokih
Botanika (1875): betelovi listi pridejo od nekega grmatega plemena (Piper betle). Na otokih južnega morja narejajo iz žvečene korenine »kava« rastline Piper methysticum

otokom

Tiun - Lin (1891):	temno, da bi ne spoznali džunke, ki je križala med otokom, na katerem stoji Makao, in med morsko brežino ter je
Tiun - Lin (1891):	na severni strani paracelskih otokov, med imenovanimi otoki in kitajskim otokom Hainan.

otokov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kratkimi rogovi. Za tem pride aldernejsko pleme in plemena iz otokov, ki slovijo zavolj obilnega mleka in so kaj živa živina
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je ležalo umetnijskih izdelkov in drugih reči oddalnjih, malo znanih otokov. Fabij, gospodar vsega tega bogastva, je bil človek,
Zoologija (1875):	divjih in ljudožerih protinožcev, Papuanov, iz Nove Gvineje in sosednih otokov. Velika je kakor naša sraka, sploh je rjava, okoli kljuna
Botanika (1875):	tvarina, ki ostro smrdi po amonjaku. Pripeljejo ga iz nekterih otokov in iz nekterih mest suhe južne Amerike, kjer skorej nikdar
Tiun - Lin (1891):	sem določil meridijan, da smo bili na severni strani paracelskih otokov, med imenovanimi otoki in kitajskim otokom Hainan.

otoku

otoci
Valenštajn (1866): meni srečo v sanje. V poslednjih živel dneh sem na otoci, Ki visel je v nebeških visočinah, Otok na pusto zemljo

otoku

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na Francoskim šla, so čez libro težale. Na Stronzi, anglijanskimu otoku, so v létu 1818 voglaste zerna toče padale, ki so
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nekih starih bukvah ) smo našli, de je bil na Korcirskim otoku*, blizo Albanije, od pobožnih staršev kupčískiga stanú rojen, lepo v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Precej drugi dan sim vse zidovje in ozidje na našim otoku pridno pregledal, pa vesel sim bil, de nisim nikjer nobene
Robinson mlajši (1849):	Kampe za dobro spoznal, celo toto pripovest, ko Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva, v tri glavne dobe razdeliti. Dobe se
Rudninoslovje (1867):	Češkem , v Angleškem Kumberlandu, v koroškem Hüttenbergu, na Harzu, na otoku Izland, pri Klosterneuburgu blizu Dunaja, v tirolskem Häringu itd. Lepi
Gozdovnik (1898):	posvetovanju odložé bremena in četa, pustivši čuvaja, se razide po otoku, po obeh obalih, da se prepriča, če ni blizu sovražnega
Gozdovnik (1898):	vzdigala lučica, vekšajoča se od hipa do hipa ter plavnemu otoku se bližajoča. »Napravili so zažigalko, vedoči, da vsekako jo mora

▶ otok samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oteklina; SSKJ

otokih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): otoki s rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri otokih vrankniga priſada nar bóljſhi in nar proſtejſhi pomozhek. Kako ſe

▶ otokov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otokovim
Gozdovnik (1898): Bil je Črnotič. Trije lovci so bili še skriti za otokovim robom. »Rešimo ga«” reče Fabij. »Prav! Uzemita svoje puške, pa

▶ otolči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otolkla

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	poléti odrezati, čeravno je toča že morebiti mesca rožnika drevó otolkla , kér skušnja učí, de véje, ki poléti zrasejo, vedno slabotne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	gosp. Frane Trummer, tóle svetje: Pri drevesih, ktere je toča otolkla, je pred vsim na njih starost gledati, kér se mora
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kakor starim. Je 1 do 8 lét stare drevesa toča otolkla takó, de je drevesu po steblu sèmtertjè skorjo odbila, jih

▶ otopiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otopila
Rudninoslovje (1867): 60 je lik iz sl. 51, kteremu je ploskev M otopila robove ac vštrit daljše stranske osi. V sl. 61 naposled

▶ otopljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otopljena

Rudninoslovje (1867):	ploskve M) iz sl. 63, kterej sta oba para robov otopljena, namreč robova bb i b'b' navpičnima ploskvama r vštrit druge
Rudninoslovje (1867):	sl. 67. Sl. 67 kaže prizmo, kterej sta roba cc otopljena z navpičnima ploskvama s vštrit prve stranske osi; a pokrita
Rudninoslovje (1867):	prizmo (ploskve f iz sl. 63) , kterej sta robova cc otopljena z navpičnima ploskvama P vštrit prve stranske osi. Pokrita je
Rudninoslovje (1867):	s ploskvami s. Sl. 58 kaže ortotip, kteremu sta roglja otopljena s ploskvijo r. V sl. 59 se vidi lik iz
Rudninoslovje (1867):	se vidi lik iz sl. 51, kteremu sta robova bb otopljena s sl. 56. sl. 57.
Rudninoslovje (1867):	n) hemiortotipovo polovico. sl. 71. V sl. 71 sta spet otopljena robova cc sl. 63 z navpičnima ploskvama vštrit prve stranske

otopljeni
Rudninoslovje (1867): ac vštrit daljše stranske osi. V sl. 61 naposled so otopljeni robovi cc iz sl. 50 s ploskvama k vštrit daljše

▶ otoški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otoškem

otokovem

Gozdovnik (1898):	znan pod imenom »mornarskega mirodvora«* tam je na severnem obrežju otokovem majhin. španski pristan Elančovi. Divotno in ob enem veličastno se
Gozdovnik (1898):	Lovci si narežejo ob robu otokovem suhega trsja, zmotajo ga, v obliko glavi podobno, ter napravijo

▶ otovorjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

otovorjeni
Gozdovnik (1898): piramide počita dva strela, v par trenotkih še tretji. Konji otovorjeni s zlato rudo, so popadali na tla, zadeti skozi oko

▶ otožen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otoženpridevnik, splošni, nedoločeno

otoshen
Genovefa (1841): jéso v dnô pekla preklinjal. Grôf je bil doſlèj tako otóshen, de ſe ſo sa njegovo shivljênje bâli. Njegova bolezhina ga
otožen
Viljem Tell (1862): pridete pod Avstrijo, ste njeni Na vedno. (Odide. Staufaher sede otožen na klop pod lipo. K njemu pride njegova žena, Gertruda

stoshen

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	greha varvali, inu dobru ſturili. Nikar ſamu preſtraſhen, ampak tudi stoshen je biu v' timu vertu Gethsemani Chriſtus naſh Odreſhenik, koker
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	grevinge. Saturei, o Goſpud! na bodi zhes naſho vtraglivoſt taku stoshen, debi ti, enkret zhes nas reku te beſede, katire ima
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	cap. 14. cæpit pavere, & tædere. On je sazheu preſtraſhen, inu stoshen biti. Tu stosheine je enu sadershaine te vole, katiru sadershaine

otožnapridevnik, splošni, nedoločeno

otožna

Bore mladost (1862):	vtopilo v premišljevanje starinske dobe, in polastila se ga je otožna želja mirú in oddaljenosti od nehvaležnega hrupa. Milo me je
Razne dela (1870):	Molitev tud nebes obok Do zdaj še ni dospeti znala. Otožna svoj topí pogled, Zamišljena kaj bi, kaj ne bi? Saraja
Marjetica (1877):	da bi bil ves svet le sanja, zdaj prijetna, zdaj otožna sanja. Kake dve uri pozneje se jame pomikati solnce za
Marjetica (1877):	zima v Srakarjevi koči. Prijetna ni bila nikedar, a tako otožna, tako dolgočasna kot ravno letos tudi ne. Za dolge zimske
In vendar —! (1878):	nisva mogla ločiti. »Angelika je postala tu pri vas nekaj otožna. V tihe gozde zahaja in misli tožne misli«! To je
Milko Vogrin (1883):	oče prav, ko je trdil, da je postala Olga bolj otožna, potém ko je bil Vogrin odšel. Strašna sumnja se poloti
Roman starega samca (1895):	še spoznali ne bodete več, takó je izpremenjena. Vedno potrta, otožna; o ničemer ne govori, nego o smrti, katera je, kakor
Slučaji usode (1897):	oglasa: »vesele naravi«. Ah, takó? Vi menite, ker ste zdaj otožna, da bodete tudi tedaj, kadar bodete živela v miru ter
Gojko Knafeljc (1899):	Ivanka«, je dejal poltiho, zroč nanjo. »Kaj še vedno tako otožna? « Ivanka je zardela. »Oh, gospod Bratič, hvala lepa na vprašanju

otožnepridevnik, splošni, nedoločeno

otožne

Razne dela (1870):	nakrat derhal planila Na Taman iz čerkeskih gor. Bo skazala otožne vadlje, Preteklih dob mnogtero zlo, Gruzinke kak nekdaj napadle Mamivno
Na Žerinjah (1876):	bil čisto drug. Puščava, ukrajinska stepa, mirno morje nas dela otožne; ako pa pogledamo z gore v daljno nižavo, kder se
Marjetica (1877):	na tleh. In pa te poljske te najlepše cvetice, kako otožne in pobite so bile. Ondi uni le purpari se je
Marjetica (1877):	rumeni, bela breza trepeče na pogorji, sključeni borovec priklanja svoje otožne vrhove, tedaj beži veselje in življenje iz gozda in dolg
Prvi sneg (1886):	na kako stvar, da se ni mogel pogrezniti v stare otožne svoje misli. Mirku se je pokazala nova stran društvenega življenja
Pegam in Lambergar (1891):	zamislila se. Videlo se je lepemu obrazu, da so misli otožne. Hišna jej naznani, da želi Vitovec govoriti z njo. Zadrhtela
Na krivih potih (1893):	storjena pot tudi mnogo bolj utrudila nego Zorano. Pa tudi otožne misli so ga navdajale. Spomnil se je, da se je
Dušne borbe (1896):	se je dejalo o njem. Narave je bil tihe, idealistične, otožne, kakršne so navadno mladi ljudje, ki nosijo v sebi kal
Kvišku (1899):	prebedela v silni dušni bolesti, ji je začrtala na lice otožne poteze, oko ji je bilo trudno, bolno; gledalo ni maščevalno

tužne

Divica Orleanska (1848):	britanske tudi skusijo Obupanje in britke solze, kakor so Francozke tužne žene lile jih do zdaj. Montgomerí. Nežalovan umreti v tujim
Ferdinand (1884):	Peter je sedel v senco med skalovje ter pričel peti tužne pesni, da je majek letel po tihej okolici.

otožnegapridevnik, splošni, nedoločeno
- otožniga
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): nekoljko vtolažil, saj na videž. — En čas pomolkne ter se otožniga lica na stol zopet vsede; kmalo pa spet bara: „Kako
otožnejšepridevnik, splošni, primernik
- otožniše
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): vezi. Temni večerni mrak jo je obdajal — še temnejše in otožniše so bile njene misli, kar jo zdrami sužnja, ki je
otožnihpridevnik, splošni, nedoločeno
- tužnih
  Divica Orleanska (1848): Življenje brani svoje, tebe kliče smert! Montgomerí. Usmili mojih staršev tužnih se tedaj, Ki sim domá zapustil jih. Gotovo ti Zapustila
otožnimpridevnik, splošni, nedoločeno
- otožnim
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): dober možek, dokler peklenske pijače vražniga žganja okusli niso. ” Z otožnim milim glasam pravi Moric na to: „Za ta del pa
- tužnim
  Ferdinand (1884): pa mu je voščil lahko noč z žalostnim glasom in tužnim obrazom. Peto poglavje. GODEC. Peter, ki si ga je grof
otožnopridevnik, splošni, nedoločeno
- otožno
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): se memo prelepih krajov naglo naprej derklava, mu začnem nja otožno djanje prijazno očitati, rekoč: „Meni se vidi, de bi vi

▶ otožno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otožno
Zlatorog (1886): sinji val morjá. V prodólih žije ti pravljíca siva, Takó otóžno in takó ljubó, Kot bi tožila deva ljubeznjiva. In glásov

▶ otožnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otožnost

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	zmiram prijaznejši bila. Bil je prav priserčni možiček. Le perva otožnost ga ni zapustila, nič ga prav odžaliti ni moglo. Glej
Viljem Tell (1862):	Tako resen, ljubi mož! Že mnogo dni molčé te opazujem, Otožnost temna oblačí ti čelo. In tiha skrb na srcu ti
Ferdinand (1884):	katerimi je umrl po Petrovem sporočilu mali grofič Ferdinand. Njegova otožnost je prikipela na vrhunec. Kolikor si je tudi prizadeval Alfonz

otožnosti
- otoshnoſti
  Genovefa (1841): ſe mu ſanja ali zhe bdi, kér je v ſvôji otóshnoſti vezhkrat bres vſih zhutljejev bil in kér ſe je sdaj
- otožnosti
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): njenim bistrim obrazam, na katerim so se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede namreč ličice. Njeni lasje, rumeni kakor zlato, so bili

▶ otreba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

iztrebljanje; kontekst, SSKJ

otrebo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): umnih kmetovavcov. Posestniki majhnih vertov so v stanu, s pridno otrebo gosenc drevje škode obvarovati; ali na velicih vertih in gojzdih

▶ otrebiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otrebi

Kuharske Bukve (1799):	ne predolgo, de nepoſtánejo terdi. 160. Pezhene poſterve. Poſtervo oſhohtaj, otrębi, oſoli, pezi jo na mręshi pozhaſi; pezheno puſti hladíti, poloshi
Kuharske Bukve (1799):	32. Piſhete s' rakmi namaſhene v' hrenovim sôſi. Rake ſkuhaj, otrębi vratove, jih drobno rasſękaj. Namozhi v' mleki beligo kruha, vbij
Kuharske Bukve (1799):	na ſklędo. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. Shabe ſkuhaj, otrębi, zheterti narasen deni, shupo od njeh hrani. Eno koso obloshi
Kuharske Bukve (1799):	II. Sęlnate Jędi. 14. Nàmaſhen ali filan ohravt. Ohrovtove glave otrębi, înu perſtavi ſkuhat, ne premehko, de ne raſpadejo, kader ſo
Kuharske Bukve (1799):	je dobro. 144. Nadevana ſhuka. Druge majnshi inu ſlabiſhi ribe otrębi od koſtí inu od koshe, rasſękaj jeh, inu permęſhaj v'
Kuharske Bukve (1799):	279. Brôkole kuhati. Otrebi brokole ſkoro kakor zvetni ohravt; ſhtoſe olupi notri do ſtershęna
Kuharske Bukve (1799):	ribo. 147. Karp v' polivki, ali v' ſoki. Oſhohtaniga karpa otrębi, na koſze sręshi, v' zhiſto vodo en zhaſ po-
Kuharske Bukve (1799):	zvetnim ohravti pokasana. 280 Shupa s laſhkim ohrovtam. Laſhki ohravt otrębi, popari, potle obari, na drobno rasſękaj, v' ſrovim maſli s'
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Vkuhane ostrožence, drugači. Naberi debelih, še ne dobro zrelih ostroženc, otrebi jih in prebodi jih nekolikrat z majhno iglo; potem zavri

otrebiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se znajo tam pa tam tudi globočeji narediti in večkrat otrebiti, da se voda lahko iz poti in cest v nje

▶ otrebljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otrebljene

otreblene

Kuharske Bukve (1799):	obloshi, kader na miso dajeſh. 299. Piſheta v' majeronovi polivki. Otręblene, na zheterti sręsane piſheta poloshi v' koso, perlì enmalo
Kuharske Bukve (1799):	oſoli, inu vſe vkup dobro premęſhaj inu presheni; potle vsemi otręblene inu podſęshene piſheta, jih ſilaj, savęshi, na rashin natakni, inu
Kuharske Bukve (1799):	vſiga lę malo. To ſe sgnede, kakor teſto. Potle deni otręblene polshe nasaj v' ozhedene lupíne, inu samashi jih s' tim
Kuharske Bukve (1799):	zęlo polivko vred. 273. Artizhôke sa ſalato. Al ſe artizhoke otręblene ſkuhajo mehko, na zheterti sręshejo, oſolę, oſhtupajo, s' jęſiham inu

otrebljene

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potem na sito. Tudi v to potico lahko od recljev otrebljene višnje ali češnje deneš, samo, de tedaj testo z eno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	rep mu odsekaj in zreži ga na kose; to pa otrebljene z nekoliko solijo dergni in operi; budlo (filo) pa ravno

otrebljenih

otrebleneh
Kuharske Bukve (1799): rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu

otrebljenih

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Bezgovo vkuhanje. Vzemi okoli šest ali sedem bokalov dobrih, zrelih, otrebljenih jagod, vsuj jih v dobro pocinjeno kozo, pokri jih, in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jih kakor tudi čebulo, zeleniga peteršilja, nekoliko kože in košic otrebljenih sardelj in limonovih olupkov drobno razsekljaj, perdeni pa eno v

▶ otresti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otrese
Valenštajn (1866): je konja mu, Da spne se div'je, jezdeca raz sebe Otrese daleč proč i silno čezenj Drevé se uzdi nepokorni konji

otresel

Vetrogončič (1860):	v Ljubljani je bila v kerčmo, da si je prah otresel in gerlo izplaknil, druga pa k gospodu Medju. Z začudenjem
Gospod Janez (1884):	vrstami košatih dreves obsajenem Novem trgu staroslavnega renskega mesta — Kolonje. Otresel se je bil za par uric mučnega vsakdanjega posla, poučevanja
Prve hiše (1896):	kurami. « Tako je Greben pogovarjal Soda, ki se je kmalu otresel strahú in zagotovil, naj ostane vse pri starem, češ, naj
Slučaji usode (1897):	vendar on prvi, ki izpregovori, ker se je menda prvi otresel utisa majorjevih besed. — Pa, gospa zdravnikova, reče smehljaje, zašli smo
Kotanjska elita (1898):	doma samo spričo njegove soproge, toda hipoma se je je otresel; mehkobna njegova čud ni strpela dolgotrajne razburjenosti, saj mu je
Gojko Knafeljc (1899):	sklonil v naslanjač. Stisnil se je ter se za trenotek otresel strahu. Tedaj pa se je spomnil, da je berač, da
Gojko Knafeljc (1899):	čašo vina, takoj nato drugo, in tako se je šiloma otresel melanholije, ki ga je trla. »Dobro, nocoj pojdem z vami
Vrt, vrt! (1899):	da bi ga ukrotili, pa je vse štiri z lahka otresel. Šele v nekaj dneh so bili zopet zdravi. In vsi
Gojko Knafeljc (1899):	Weber je razumel, da jo je razžalil. Siloma se je otresel prejšnjih misli ter jo zopet razvedril z laskavim govorjenjem … V

otresite
- odtreſsite
  Biblia (1584): poſluſhal, taku pojdite vunkaj is teiſte Hiſhe ali Méſta, inu odtreſsite prah od vaſhih nug: Sa riſnizo jeſt vam povém, de
- od-treſsite
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): beſsęde poſluſhal: pojdite vùnkaj is hiſhe, ali tigaiſtiga męſta, inu od-trèſsite prah od vaſhih nóg. 15. Rèſnizhnu vam povęm: Lóshej bó
otresli
- otresli
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): svoj „brez da”, čast Bogu, do malega — ne še popolnoma — otresli. Nekteri bi morebiti radi, pa niso do zdaj vedili, kako
- otreſli
  Genovefa (1841): ni ſamo obletélo , ſo ga mersli buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S ſerzam polnim ſkerbí sa símo je Genovefa pred vratmi
otresti
Občno vzgojeslovje (1887): iz sklonosti, morejo si podvreči célo srce, potem pa se otresti pametno osnovane nadvlade lastne samosvesti; a morejo se tudi po

▶ otreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otre
- otere
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): zacelta. ” In on — objokan ves goreče solze si z očes otere, terdo za roko me poprime, ino pravi: „Nesrečen sim na
otreti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sazhnejo od mrasa treſti; sdaj ſe morajo pa s ſlamo otréti ali do ſuſiga obriſati. To ſe mora vſake 2 uri
otrla
Kitica Andersenovih pravljic (1863): rada trpela, da le reši svoje brate. Vsako koprivo je otrla z bosima nogama in je spletala zeleni lan.

▶ otrob samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otrobi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Kej dobra piča za krave pozimi je zmes iz rezance, otrobi in posoljenih lanenih preš ali pa s posoljeno moko divjiga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa tudi prehladne vode ne, ampak zmešaj vodo z reženimi otrobi, de ga kolika ne prime, sicer mu moraš dobriga in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	polovica, in prascam tretjina tega zdravila. Piča je pijača z otrobi ali z drobom zmešana. Kislega mleka je hasnjivo primešati leti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	klajo, ampak če je moč trave, za pijačo pa z otrobi ali s kislim mlekom ali smetko zmešane vode. Če brez

otrobov

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	suhim kraji shranijo. Ravno takó tudi storé z želodam. Pšeničnih otrobov potem z četertinko imenovane gobove in ravno toliko želodove štupe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bolezni. Dajaj mu tedej poleti le trave, pozimi pa reženih otrobov in rezance, pa vsiga le po malim. Če nekoliko zrezaniga
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	premešaj. Za poboljšek se z velikim koristam tudi perdéne mervica otróbov. Takó namočena in osoljêna rezanca živini silno dobro tekne, in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	senó bôde po gobcu, in prisad pohujša. Daj mu raji otrobov, stolčeniga ovsa, in kar je posebno dobro, zmečkaniga korenja med
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	vode, in v vodo mu pomešaj nekoliko rèžene moke ali otrobov. — Sêna mu nikar ne pokladaj, posebno če ga gèrlo zlo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se tudi lahko kuhanega krompirja ali korenja primeša. Kruh iz otrobov ni za pse, ker je premalo redivnih delov v otrobih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Poskusiti je treba, ali bi konj ne jedel pomočenih pšeničnih otrobov zmešanih z ovsom. Ako te kerme noče, se mu samega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	primoran slame kermiti, naj zraven slame toliko več moke ali otrobov daje, da namestuje redivno moč, ktere slami manjka. Sledeče rastline
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da verže. Kedar prasica verže, se ji mora moke ali otrobov na vodi dajati. Tudi je dobro, pijači nekaj kislega mleka

▶ otrobi samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otrobe
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 1817 tako ſtradali, de ſo po vezh krajih travo in otrobe jedli, in od lakote merli. Od kerſhanſke ljubesni ushgani, ſo

▶ otročaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otročaji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	dobe, ga jamejo z drevja tergati ali klatiti. Tega tatinski otročaji ne zamolčé in veseli domú pridši pripovedujejo od nabranih jabelk
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	dobil; našeškal bi te bil, da bi bilo joj! ” Če otročaji pa vendar le preveč pogostoma po sadje v sosedov vert

▶ otročarija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otročarije

otročarije
Stric Tomaž (1853): Tako je že tudi večkrat od strani Tomaža pogledovala, in otročarije, ktere ji je naredil, s posebno zadovoljnostjo vzela. Enega dne

otrozharije

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	dva imáva ſhe eno veliko rajtengo v'kup — jeſt tvoje otrozharije vſe vęjm. Tonzhek. Zhe vedó , vaſha Gnada — Oh ! tok naj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	saſtojn — ſant more jiti. Shush. Sa volo ene otrozharije? Baron. Otrozharije ? — ſhe le ſnozhi ſim ga per shupanovi hzhęri najdel.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. Vſe saſtojn — ſant more jiti. Shush. Sa volo ene otrozharije? Baron. Otrozharije ? — ſhe le ſnozhi ſim ga per shupanovi hzhęri

otročarijo

otrozharijo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſhe niſo vakanze vún; kaj ſi pak spet sa eno otrozharijo napravil ? Tonzhek. Se vęjſh, Nęshka, de dones na vęzher imajo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kdur bi tebi krivizo dęlal — — Mę ſva otle toko eno otrozharijo napravit — eno otrozharijo , sa ręſs — prov nedolshno , — — jeſt ti perſęshem
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	krivizo dęlal — — Mę ſva otle toko eno otrozharijo napravit — eno otrozharijo , sa ręſs — prov nedolshno , — — jeſt ti perſęshem — Baron. Ti perſęsheſh

▶ otroče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otroče

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bolezin stavljenih kóz ostane le na rami in sicer zdravo otročè od stavljenih kóz le malo boleha, nektero pa clo nič
Stric Tomaž (1853):	bom spekel. “ „Vam verjamem. Ali opraviti je veliko, preden tako otroče odraste. “ „E, kaj hočeva dalje besedovati. Vem, da bo že
Stric Tomaž (1853):	tepsti da. To pa samo zato, ker se mu je otroče nalagalo, kakor da bi ga bil jaz tepel. Ali ni
Stric Tomaž (1853):	in ga bom še le čez kake dve leti prodal. Otroče je zdravo in veliko obeta; morebiti bo že v 6

▶ otročič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otročiča

Blagomir puščavnik (1853):	ptujih krajih! Omeči serca ljudi, da se siromaške gospe in otročiča uboge sirote usmilijo, V tvojem varstvu bova gotovo konec neznanega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	navznotraj obernjena in na vreteno priterjena. Ako tedaj kdo hoče otročiča va-njo položiti, mora zibelko navzunaj zasukati; ko to storí, zapoje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	storí, zapoje zvonček k vretenu privezan, in čuvajka skoči po otročiča. Al ženska, ki je otroka v to zibelko položila, zbeží

otročiče

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Z veseljem tedej nosijo po vsih deželah skerbne matere svoje otročiče k zdravnikam, de jim koze stavijo in jih po ti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lahko več pogubí, kakor v enim tednu pridobí. 11. Svoje otročiče izredi dobre kristijane in od mladih nog jih uči pridniga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	belo kakor pozimi. Koliko je revežev, ki so svoje uboge otročiče tolažili: „Čakajte, le poterpite, jutri bomo ječmen želi! ” (ki je

otrozhizhe
Genovefa (1841): s ſtarimi moshaki tako ſpoſhtljivo, s materami, ki ſo ſvôje otrozhízhe peſtvâje ali pa sa roke dershâje tam ſtale, takó prijasno

otročičem

otročičam
Kmetijske in rokodelske novice (1846): strel ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo tudi streljanje šterkovcam, kterim

otročičem

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ktérih očéta ravno tisti dan ni bilo doma, pravi svojim otročičem, de mora iti v posteljo, kér jo glava hudo bolí
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rastlo od dné do dné, in imel boš kaj svojim otročičem zapustiti. 5. Ne pripusti svoji družini nikdar se po semnjih
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Ravno je imela Hirlanda s svojim ljubim otročičem opraviti, kar sirovi oprode prihrumijo, ji gospodovo povelje naznanit. Materno
Blagomir puščavnik (1853):	matere ! ne pozabite nikdar, da je vaša presveta dolžnost, milim otročičem v mlade serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost in vse druge

otročičev

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prejemal. Zahvala gré, in vedno pojde iz serc staršev in otročičev dobrotljivimu gospodu Jurju Prešernu, velkimu kupcu v Terstu. Bog naj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v ktero nezakonske matere, ki ne morejo ali nočejo svojih otročičev rediti, pokladajo uboge male stvarice. Na južni strani bolnišnice od
Sveti večer (1866):	otroka. „Dobri Bog” je izdihnila, „usmili se saj teh nedolžnih otročičev. Mladi logar je stal s sklenjenima rokama tiho pri nji

otročiči

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kralj Matjaš! kakošen je ta kralj? '' — radoveden jaz najmlajši med otročiči povprašujem. „Sram te bodi! že v šolo hodiš poldrugo leto'
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kakor sovi ponoči. Bali smo se ga mi otročiči. Ptujec viditi nas plahe hitro reče: „Ne bojte se me
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	apostoli in evangelisti, Vsi sveti učenci Gospodovi, Vsi sveti nedolžni otročiči, Sveti Štefan, Sveti Lovrenc, Vsi sveti mučeniki, Sveti Silvester, Sveti

otrozhizhi
Branja, inu evangeliumi (1777): dvanajſt Israelſkih Rodov ſodili. Lubi otrozhizhi, jeſt ſim ſhe en majhen zhaſs per vaſs; vi bote

otročiču
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): mertvo si jo že mislite. Vaša vpričnost, milostiva gospá, bi otročiču nič ne pomagala. Vaša dolžnost je de samí sebe réšite

▶ otročiček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otročička
Oče naš (1885): svoje očesci v njega obračal. „Barba“, je dalje govoril in otročička na roko vzel, „tako hudo še ni; tako bolan še

otročičke

otročičke
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Cesarja in za domovíno, doma pustivši ljube ženke in drage otročičke. 19. t. m. pa, po

otrozhizhke

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	boshjo beſsedo Duſha u' Bogu brumnu shivy. Pr. Jenu sa Otrozhizhke kaj sa ena jeta nar bolſhi boshja beſseda? Od. Svet
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de je vſe ljudſtvo v kviſhko planilo. ˛Starzhke, bolnike in otrozhizhke ſo tiſti, ki ſo beshali, ſeboj vlekli- ˛She vezh potreſov

otročički

otrozhizhki

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Koku? Od. Skus shleht Tovarſhe. Pr. Koga ſe morejo tedej otrozhizhki nar bel varvati, jenu bati? Od. Porednih Tovarſhou. 7. Proshna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je kmetiza v tergu Bata 4 ſantizhke porodila. Mati in otrozhizhki ſo sdravi.

▶ otročji pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otroški; [sskj]

otročja
- otročja
  Ferdinand (1884): hoteli stopiti k postelji ter jim brani z rokama. Ta otročja ljubezen do bratov in sester jej je še bolj v
- otrozhja
  Genovefa (1841): Genovefo, Boleſlava in Gola vidili, ſhe tudi, kakor je shé otrózhja naváda, koſhuto viditi. Grof ji je dal poſében lép hlév

otročje

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	persta debelo zvaljaj. Potlej ga z izrezicam, ki ima velikost otročje roke, na okrogle blekice zreži, na vsak za en lešnik
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	in časi se mu je tudi zdelo, ko bi slišal otročje vpitje. Ali kmalo je potihnilo se vedno oddaljevaje. Ene trenutke
Sveti večer (1866):	travniki, s čedami na paši in s pastirji skorej edino otročje veselje v zimskem času. ” „Pa to je še najmanje! Poglavitno

otrozhje
Branja, inu evangeliumi (1777): enu dete. Kader ſim biv pak en mosh poſtov, ſim otrozhje rezhy popuſtuv. Sdej vidimo mi ſkus en kovni shpeguv, tedej

otročji

otročjej
Ferdinand (1884): pa ni treba več bati. Smejaj se vedno v svojej otročjej nedolžnosti.

otročji

Razne dela (1870):	bi vedla, Smejala bi otročje se togote. In vonder je otročji pervi kavs, Ki je, razvivži se v nesrečnim sledu, Krivice
Cvet in sad (1877):	druge stvari, pa zopet vračala se. A kadar je bil otročji jezik mej njima na videz pri kraji, našla so se
Nevera (1878):	Kaj če pride stvar na prisego? « »Ha, ha, ne bodi otročji — se zasmeje Blaže — vsaj ni Boga, ž njo si lahko
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	stopinj sva imela do plotu, kar od vasi doli prileti otročji glas na pretrgana usta: „Oče, kosit! " Brrr! škorci v zrak
Zvezdana (1883):	ne morejo do živega in mu ne morejo. « Gospod Vratislav, otročji znanec priprostega kočijaša stare korenine, ne odgovori spočetka ničesar takovej
Roka in srce (1883):	vedno, da bo zopet videl na njenih ustnih oni srečni otročji nasmehljaj, ki je njega s početka bil tako očaral. Osodepolni
Pogreb na morju (1894):	tako,« meni drugi mornar. Takoj sem vedel, da je to otročji glas, ter hipoma tekel v čumnato, odkoder je prihajal. Ženska
Roman starega samca (1895):	pripravljati se na smrt. Gospod doktor, saj vendar niste tako otročji, da bi to zanikali! « — Tu imamo spletkarico, si mislim, in
Slučaji usode (1897):	baš to prepričanje ga je vznemirjalo in razburjalo. Kako sem otročji, je dejal čestokrat sam sebi, a premagovati pač ni mogel

otrozhji

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	be jeſt Eliſbeth mojo staro teto poſdravila, inu nje v'otrozhji posteli postregla. Tu je mene ſlo troshtalu, kader sem jeſt
Abecedika ali Plateltof (1789):	inu on je njich strach bil. Kadar ßmo ſche ßami otrozhji, nimamo hoteti ßebi en vides dati, kateri ße nam ne
Abecedika ali Plateltof (1789):	nameſto de bi njech ſtrach bil. Kader ßmo ſche ßami otrozhji, ßi nimamo oteti ßami ßebi en vides dati, kateri ße

otročjih
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): grajšino enkrat v lastíno dobila, in ker je v svojih otročjih létih brez meča cesarstvu mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja
otročjimi
- otrozhjimi
  Genovefa (1841): ga je ſhe ſkerbnejſhi pred nepokorſhino, ſamovoljnoſtjo, ſladkanjem in drusimi otrózhjimi napákami ſvarila. „Té ſo” je djala, „ſhe ſilno bolj pogubljíve
otročjo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): prosi, da bi mu odpustil njegov pregrešek. Kralj je pohvalil otročjo ljubezen dobrega sina, mu je odslej še več zaupal in

▶ otrok samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otroci

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v dveh, treh soseskah, kjer so domači opravki takšni, de otroci ene soseske le samo po zimi, druge soseske pa samo
Zlata Vas (1848):	nič prave ljubezni do njih. Domá pri svojih starših pa otroci nič lepiga ne vidijo, marveč se naučijo laganja in goljufnosti
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	čas je per njih pod drevesam, ino jim streže. Ljubi otroci! kaj ne, de je bil Abraham dober ino prijazen človek
Tine in Jerica (1852):	vedla, de se mora človek narpred s strahovanjem krotiti. Njeni otroci so se je pred bali, kakor jo ljubili. Tako, si
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Glejte, ljubi otroci! zopet izgled minljivosti človéškiga življenja. Ko je šel Antonovec na
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	v miru živel. On in Meta sta le veselje nad otroci vživala in brat Bonifaci jih je večkrat hodil obiskovat. Terta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Na Indiji leži brezzakonstvo: Mlajši ne poštuje starišejga, Ne ubogajo otroci staršev; Starši so svoj porod pokazili, Čern naj jim obraz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	v peč, na kterih so se tolčne gibanice cedile. Mi otroci pa smo okoli njih skakali in sline cedili. „Oče pridejo
Občno vzgojeslovje (1887):	važnega občila zaostanejo v svojem razvitji jako daleč za polnočutnimi otroci. Šele, kadar se posreči, usposobiti jih za govor, vzgojajo se

otrozi

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	aku jeſt v' Beelzebubi Hudizhe isganjam, v' kóm jih vaſhi otrozi isganjajo? Satęgavólo bódo ravnu oni vaſhi ſodniki. 28. Aku pak
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Glej jo, tvoja mati! “ — Pazh lep sgled sa vaſ, ljubi otrozi, kako ſvoje ſtarſhe ljubite! Opoldne je na enkrat ſolnze otemnélo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Kar rasgerne ſe voda. Shgozh veter je dno poſúſhil. Israelovi otrozi gredó po ſredi morja — po ſuhim ſkosi. Na deſnízi ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo to bile, v' uſtih pa kakor medéna potíza. Israelovi otrozi, to viditi, vſi oſtermé ino savpijejo: „O jej! kaj je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tej prizhi rèzhe Joshefa v' jezho vrézhi. Pomiſlite to, ljubi otrozi! Jaki, nedolshni ino vojſhaſhki mladenezh Joshef vam daje tukaj prav
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtanovitnoſtjo kakor oni je ſvoje shivljenje Bogu v' dar dala. Otrozi! tudi vi miſlite: „Bolje je umreti, kakor pa greſhiti,“ ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino na Kananſkim jih pokóplje, kakor ſo ſi sheléli. — Dobri otrozi ljubijo ſvoje ſtarſhe zelo do ſmerti, ino ſpolnijo jim tudi
Genovefa (1841):	ob glavo djali. Dvajſeto poglavje. Şhe nékaj od koſhute. Şklèp. Otrôzi ſo hôtli, ko ſo Genovefo, Boleſlava in Gola vidili, ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi samogel na tvojimu narozhju ſe pogoſtiti? mladi in ſtari otrozi radi jagode in zheſhnje soblejo, pa ſhe veliko ljubſhi ſo

otrocih

Zlata Vas (1848):	skorej nič spečali. Večidel so vsi domà pri ženah in otrocih ostali, ali pa so šli na polje njive ogledovat in
Blagomir puščavnik (1853):	mertvo stvar tolikanj skerbi? — Ve zamorete veliko veliko pri svojih otrocih, vaše prošnje oblake prederó, vaše solze še kamnja omeče! — in
Sveti večer (1866):	so take dragocene podobe le za veliko gospodo in pri otrocih niso za rabo. Stavim, kar hočete, da moji otroci ne
Spisi Krištofa Šmida (1883):	v grad. Žalostna je šla od tod, ter zdihovala po otrocih, kajti nikdo ji ni vedel povedati, kam da so prešli

otrozih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je Bog smed vſih isvòlil Po njem ino po njegovih otrozih je Bog hotel pravo boshje ſposnanje ino zheſhenje ohraniti, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Goſpod: Opolnozhi bo umerlo vſe pervorojeno po Egiptu. Per Israelovih otrozih pa kar peſ ne bo zherhnil. Potlej pojdem is Egipta

otrok

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	d. Kér baron Véga nobeniga brata ni imel, pa tudi otrok ne, je rajnki Jože Peterka zató toliko imeniten, kér je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Mož in žena odideta zjutrej k službi božji, in dvoje otrok same, jednega fantiča 4 let stariga, in jedno še mlajši
Tine in Jerica (1852):	govorili, in odkritoserčno obstali, če so se kaj pregrešili. Nepazljivost otrok je bila samo z besedo pokregana, ali velikoveč so bili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	života s štirimi nogami sta bila bolj razločena. Ta dvojni otrok je bil pri porodu še toliko živ, da so ga
Deborah (1883):	Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred nosa krade. Krčmarica. Judovski otrok v vasi! Za božjo voljo! Nobene mirne ure ne bi
Oče naš (1885):	nobenega otroka nima. In njegovo srce želi, da bi ga otrok ljubil.
Občno vzgojeslovje (1887):	vzgled, katerega ima gojenec posnemati. S táko vzgojo bode ohranil otrok svojo prirodno resničnost in ne bode mu prišlo na um
Občno vzgojeslovje (1887):	Ako si je otrok iz nevednosti ali iz nedostatne previdnosti učinil bolečino ali škodo
Občno vzgojeslovje (1887):	slučajnim in nebistvenim vkupnega in bistvenega. Takó delajoč si prisvojuje otrok najgotoveje one predstave, katere so podloga pojmom; otrok začenja sklepati

otruk

Biblia (1584):	tovariſh? Inu Modruſt ſe mora puſtiti pravizhno delati od ſvoih otruk TEdaj je on sazhel ta Méſta ſvariti, v'katerih je
Biblia (1584):	jédli, je bilu okuli pet taushent Mosh, pres Shen inu otruk. INu sdajci je Iesus pèrmoral ſvoje Iogre, de ſo v'
Biblia (1584):	kateri ſo jédli, je bilu ſhtiritaushent Mosh, pres Shen inu Otruk. Inu kadar je on bil ta folk od ſebe puſtil

otroka

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vama bo prav dopadla. V' tim kraji ſe je gódila. ” Otroka ſta bila prav radovedna, poveſt saſliſhati, ino ozhe jima praviti
Genovefa (1841):	Ti tedaj obljubim — o Bóg! — ako bodeſh mene in môjiga otrôka toliko doshivéti pripuſtil — téga otrôka v ſvéti véri v Têbe
Tine in Jerica (1852):	vsesti, pa Jerica ji je rekla: Jez ne maram nepokorniga otroka zraven sebe. Zdaj so že detetu solze v očeh igrale
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Tu jo imaš” — so materi djali — „da boš imela kam otroka poviti”. Al materi se je prelepa zdela, in rabili smo
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	O, kaj bi ne dala, da bi prišla do svojega otroka! « veli objokana mati in še huje joka, joka tako dolgo
Spisi Krištofa Šmida (1883):	nevarnostim vendar vesela in zadovoljna. Razun veronauka je podučeval vitez otroka tudi v druzih koristnih vednostih. Celo peti ju je vadil
Oče naš (1885):	k Bogu. Bogati mož ima denarjev na kupe, pa nobenega otroka nima. In njegovo srce želi, da bi ga otrok ljubil
Občno vzgojeslovje (1887):	Gojencu pripomoči k nazorni sposobnosti, to je prva naloga pouka. Otroka je treba navajati, da popolnem doumeva nazorne predmete, da preiskuje
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Tresoča se veselja in strahu je objela gospa O'Nielova svojega otroka, pritisnivša ga tesno trpečemu materinemu srcu.

otroke

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kerſtnika. Herod, ſin tiſtiga Heroda, ki je bil dal Betlehemſke otroke pomoriti, je bil knés na Galilejſkim. Janesa kerſtnika, ki je
Genovefa (1841):	bi pobóshno prôſhnjo ſvôje goſpé ſpolnil, sa nju shêne in otrôke ſkerbel. Rekel jima je: „Niſim védil, de ſta ſe môje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svoje živine skerbé, kaj se bo človek branil, za svoje otroke skerbeti? ! Nikdar ne. Starši, ki svojim otrokam koze staviti branijo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Vam to pišem, da naj stariši vidijo, kakó nevarno je, otroke same pušati, in z ognjem nemarno se obnašati , kar se
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	se združi, zato ako žganopivke dojijo, imajo po noči nepokojne otroke. De ravno v kri pride, se vonder v kri ne
Zlata Vas (1848):	in srajce: té mi pričujejo zoper vas. Poglejte svoje zapušene otroke; oni so moje priče zoper vas. Za svoje krave, svinje
Roza Jelodvorska (1855):	v celi naši okolici še ktera enaka dobila. Kako moje otroke ljubi! z eno besedo: nemorem je prehvaliti. Če bo le
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	od koder je kot blaga hišna vila ljubeznjivo pozdravljala moža, otroke in prijatle, od koder je kot solnčni žarek razširjala veselje
Sveti večer (1866):	nam hoče žalosti počiti, ko se ozremo na te jokajoče otroke. Bog ima še boljše serce do nas. Ako nam on

otroki

otroci

Blagomir puščavnik (1853):	bolji prijazno se približa čuvajki, ki je v kotu s otroci sedela in jokala. „Vi ste dobra ženica, ji reče, zato
Ferdinand (1884):	sebe? « »Če je tako, idi v božjem imenu sam z otroci v mesto. Bolnega otroka ne morem in ne smem samega
Ferdinand (1884):	čutil moč vesti v srci. Blaga grofinja se loči z otroci od ljubljenca vseh; sede ž njimi na voz, ki hitro
Ferdinand (1884):	Ferdinand res zboli za kozami, bi li ne smela z otroci pri njem ostati? « dene gospa Blanka. »Kaj! « zakriči jezno grof

otroki
Sveti večer (1866): Bog! ” reče stara mati jokaje, pod starost nas preganjajo z otroki in vnuki iz hiše. v kteri sem bila rojena, v

otrozi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	peto salasovala. “ Evi Bog rezhe: „Veliko boſh terpela ſ' ſvojimi otrózi. Moshu boſh v' oblaſti, ino on bo tvoj goſpod. “ Ino
Genovefa (1841):	mu sa uſmiljenje sahvalila, ktéro je nad njunima shenama in otrózi ſkasoval. Sakáj sazhudila ſta ſe ko ſta svédila, kako blagoſerzhno

otrokom

otrokam

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	podvuzhenji govorę. Jęsua Chriſtus vaſs v' ſvętim Kerſti k' boshjim otrokam ſtury, per Firmi s' ſvętim Duham napolni, v' pokori vaſhe
Genovefa (1841):	ſe imám sa Bogam naj pred sahvaliti, de s ſvôjim otrokam ſhe shivím. Ti, ljubo déte,” je rêkla Boleſlavu, „ſe jima
Genovefa (1841):	ſo ſe ſhe takrat vojvodſke pervénke ali prinzésine imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake
Genovefa (1841):	s ſolsami rekózh: „O Bog! Ti ſi me s tém otrôkam obdaril, Ti ſi mu shivljenje dal! Tvoj dar je! Têbi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tu veljá se truditi neprenehoma v besedi in djanji. Pravijo: otrokam da ljubi Bog srečo v spanji — odraščeni se morajo pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	branil, za svoje otroke skerbeti? ! Nikdar ne. Starši, ki svojim otrokam koze staviti branijo, se pregrešijo ne le samó zoper cesarske
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	rekoč: „Otroka ne pustim, ako že hočete, vzemite me z otrokam vred. “ Pa služabniki kakor radi, niso smeli njenih besedi obrajtati
Tine in Jerica (1852):	in to je gledala tudi svojim otrokam vsaditi. Predin je otrokam še kako besedico od Boga povedala, jih je tako navadila
Tine in Jerica (1852):	bogaboječnost podedovala ali poerbala, in to je gledala tudi svojim otrokam vsaditi. Predin je otrokam še kako besedico od Boga povedala

otrokom

Biblia (1584):	On je pak odguvoril inu djal: Nej lipu, de ſe Otrokom nyh Kruh vsame, inu ſe pred Pſe vèrshe. Ona je
Robinson mlajši (1849):	ino ko se je otec pripravljal, kakor bi svojim ljubim otrokom drugoč nekaj povedeti hotel; je Milica pitala: Otče, kaj pak
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	preselil v naj lepši domovino , ki jo je Gospod svojim otrokom pripravil, — v svete nebesa! Blagor vsim, ki vižajo barko svojega
Viljem Tell (1862):	more dalje; Trepeče zbog strahú in radosti. Tell. O Hedviga! otrokom mojim mati! Bog je pomagal — nas ne bo več ločil
Sveti večer (1866):	je logarico zeló ginila in s solznimi očmi je rekla otrokom: „Glejte, otroci! taka se lahko tudi vam pripeti. Tudi vi
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	teboj ravna? « Ona: »Zakaj pa ne? Ali ni oče mojim otrokom? Vse bodo poravnali in nama pomagali, kadar bodo zrastli. «
Ferdinand (1884):	in njegova veselost ga je zapustila. Pozabil je bil celo otrokom prinesti kako darilo. Ogibal se je družbe ter hodil po
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	S ženo in otrokom je pobegnol v neko staro zapuščeno bajto. Morali so iti
Izidor, pobožni kmet (1887):	Poleg tega je pa še to, kar je imel, svojim otrokom izročil s pristavkom, da bi mu živež in kót dajali

otrokoma

Stric Tomaž (1853):	in splošno, kakor vi mislite“, odgovori spet una z dvema otrokoma. „Res je tako, že marsiktero leto sim v Kentukijski deržavi
Oče naš (1854):	tudi svojim staršem, da gremo v Omont,“ je rekel Štefan otrokoma in je zdihnil. „Kdaj bo že nehala kri teči! Gospod
Oče naš (1885):	tudi svojim starišem, da gremo v Omont,“ je rekel Štefan otrokoma in je zdihnil. „Kdaj bo že nehala kri teči! Gospod

otroku

Divica Orleanska (1848):	Nikdar ne! Verjeti norcu ni, Ki sebe gnusi v lastnimu otroku. Sorelka (Jovani :) Govori! Proč molčanje to nesrečno! Mi ti zaúpamo
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	po vsi sili hotla ostati, de bi svojimu ljubimu bolnimu otroku sama stregla. Zdravnik, ki je bil ravno vpričo, ji to
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	hudiga varvati, in se gotovo poboljšati! — O Oče! odpusti Svojimu otroku. — Jezus Kristus je za grešnike na križu umerl; odpusti mi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zdela, in rabili smo jo le za mizno rijuho. Joj otroku, kteri jo je pobrodal. Žlice smo imeli rožene, nože in
Ferdinand (1884):	vže tako storil, da bode tvoja prijateljica še odgojiteljica najinemu otroku. « Slutil je, da tudi sam ne bode, več dolgo živel
Zlatorog (1886):	starka, »Ali skrbno bitja višja »Čuvajo nad njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava, »Muhe brani skrbna mati, »Baš takó ga tudi
Občno vzgojeslovje (1887):	ondaj zadostuje kaka mala pomoč od strani vzgojitelja, in v otroku se vzbudi pravi razsodek, obudi in poveča se mu primerno
Občno vzgojeslovje (1887):	naloga vzgojnega poučevanja in strahovanja. Brž ko se je v otroku razvilo intelektualno zanimanje, prebudi se tudi nabožno zanimanje, ako vzgoja
Gozdovnik (1898):	Rozalita zarudi nad tako neosnovanim zavračanjem. »Ne zamerite otroku, don Estevan. Velik dolg imamo pri Tiburciju Areljanu. Najdete nas

▶ otrokov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otrokova

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Morebiti vender Bog koga poſhlje, de ſe uſmili lepiga otròka. Otròkova ſeſtra pa ſe je od délezh uſtavila, ino gléda, kaj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino rezhe: „Oh, Israelſkih otrók ti bo kteri! “ Kedar je otrokova ſeſtra od délezh vidila, de je králjeva hzhi tako prijasna

otrokovem
- otrokovim
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ta. Kako je moglo dobrimu ozhetu ſerze tléti per takim otrokovim popraſhevanji! Greſta daljej. Kedar ſta bila na verhu hriba, napravi
otrokovim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſeboj v' hiſho, kakor le Petru, Jakopu ino Janesu ino otrokovim ſtarſhem. V' hiſhi je vſe polno nepokoja ino smeſhnjave. Vſe

otrokovo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	poslopja vere, ktero pa vendar tudi najprostejši človek obseže, kakor otrokovo oko podobo orjaškega hriba, kterega vzdigniti bi se tudi najmočnejši
Občno vzgojeslovje (1887):	si pred vsem z dobrohotnostjo in sočutnostjo pridobi popolno zaupanje otrokovo. Njegovim prestopkom naj modro prizanaša ter naj ga vestno nadzoruje

▶ otroški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otroška

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	pobožnega spoštovanja do Bogá in verne udanosti do svojega kralja. Otroška ljubezen naj zmír te navdaja Za starše, za brate, Bogá
Občno vzgojeslovje (1887):	ga slike in druga nazorna sredstva; na to oprta pride otroška duša s pomočjo domišljivosti do predstav tacih predmetov, ki so
Občno vzgojeslovje (1887):	ves početni pouk nazoren, ako se brzda in urejuje zlasti otroška domišljija, katera prečesto pokvari vso pazljivost, tedaj smemo računati na
Občno vzgojeslovje (1887):	na hotenje in ravnanje otroško tudi zaradi tega, ker je otroška duša omejena uprav le na reprodukcijo bodisi v predstavljanji, bodisi

otroške

Blagomir puščavnik (1853):	in ti ljubi Bog! sprejmi jih, naj ti bojo porok otroške zahvale! Ptiča si zvolil, da mi je očeta rešil, ptiča
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	v serce njegovo zasadila prava poštenost. To je važna naloga otroške izreje v cerkvi, šoli in doma pri stariših! Gospodarske skušnje
Občno vzgojeslovje (1887):	in predno se jih zavé. Le-ti občuti so prva vsebina otroške duše.
Občno vzgojeslovje (1887):	zavoda, kateri jo dopolnuje, in takove zavode je imenoval zabavišča (otroške vrte). Ukaz c.k. ministra za bogočastje in pouk z dné

otroškem
Občno vzgojeslovje (1887): najizdatnejše vzgojno sredstvo, ako treba voditi voljo. Nabožno zanimanje v otroškem srci buditi in povzdigovati je torej važna naloga vzgojnega poučevanja
otroški
Občno vzgojeslovje (1887): večjega pomena nego nauk je vzgled; kajti nazor je živelj otroški, in besede so mu le prazen glas, ako se zadosti

otroških

Jerica (1859):	lastne teže ne zmaga; ali ti to ne pokaže tistih otroških let, ki jih še ne moreš pomniti, ali če bolj
Cvet in sad (1877):	vendar neresnica. Tu okolo mu je bilo vse znano iz otroških let. Brinje, kjer je rezal nekedaj bičevnik, skala ona, kjer
Grogov Matijče (1881):	1. Povedal vam bodem nekako otročjo idilo ter govoril o otroških srcih in o trpljenju, katero je zasejala usoda tudi v
Kočarjev gospod (1882):	oziralo po mladih dekletcih, ki so tičala še skoro v otroških oblekah. Ali z očmi je ta drobiž že koketno bliskal
Vanda (1888):	bilo veselje njegovo. Vedno je imel v mislih spomine iz otroških let, ko je domá na Poljskem njegov oče še imel
Iz življenja mlade umetnice (1890):	bi od smrti vstalo! Kje so nekdanje Vélike sobote v otroških letih? Kakó dolgo se mi je zdelo tedaj leto od
Lisjakova hči (1892):	zopet tista nemirna in razvajena Klotilda, kakeršna je bila v otroških letih; le to je bil velik razloček, da so se
Slučaji usode (1897):	celim življenjem o svojem maliku, katerega je obožaval že za otroških let. A ona mu je res povračevala njegovo udanost in
Moja hoja na Triglav (1897):	videl v nji še prav tiste ljubeznive oči kakor v otroških letih. Moral sem odvrniti pretirano hvalo, in sedši na prteno

otroſhkih
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): in rad ji je pravil, kako ſe mu je v' otroſhkih dnéh godilo, nar raj je pa od prijasne Rosaljke perpovedal

otroškim
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): Jezus! daj, de bom Tvoje in Tvoje matere bolečine z otroškim sercam občutil in se svojih grehov kesal.
otroškimi
Občno vzgojeslovje (1887): S tem se oslabi le čustvo; zadovoljni smo že z otroškimi besedami, otroci pa se navadijo misliti, da bode tudi Bog

otroško

Občno vzgojeslovje (1887):	sistematični pouk. Takov nauk se podaja v trenotkih, ko je otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja
Občno vzgojeslovje (1887):	le z nazorom. Vzgled vpliva odločilno na hotenje in ravnanje otroško tudi zaradi tega, ker je otroška duša omejena uprav le

▶ otrov samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strup; [sskj]

otrov

Kemija (1869):	more samo takrat dokazati, ako se v truplu otrovanega človeka otrov poišče in jasno pokaže. Pri skrbnej preiskavi izbljuvanih jedi želodca
Kemija (1869):	bakrene stvari samo z jezikom dotaknemo. V telesu so hud otrov (strup), zato se morajo bakrene kuhinjske posode pociniti. Z bakrom
Lohengrin (1898):	se! Ne zmagaš tu nikdár! — (prijazno Elzi) Jaz prašam te, Otrov li svoj je v tvoje srce vlila? Elza (jokaje se

otrovov
Kemija (1869): lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z najčudnišimi in najnasprotnišimi lastnostimi. No

▶ otrovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otrovan

Kemija (1869):	je mnogokrat potrebno znati, ali je kdo bil z arzenikom otrovan ali ne. Otrovanje se more samo takrat dokazati, ako se
Kemija (1869):	deluje proti arzenu, (mišjici), ako je kdo bil z njim otrovan (zavdan) §. 51. Železni okisov okisec (Eisenoxydoxydul), FeO.Fe2O3 = Fe3O4, je

otrovanemu

Kemija (1869):	ga vije in ščiplje in strahovito se zvijajo naposled umrje. Otrovanemu pomaga magnezija, MgO, posebno pa hidrat železnega okisa, Fe2O3.HO, ki
Kemija (1869):	strup), zato se morajo bakrene kuhinjske posode pociniti. Z bakrom otrovanemu človeku se mora najpoprej dati kakovo bljuvalo, potem mora pa

▶ otrovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otruje
Deborah (1883): Da sem morala take besede čuti! Da nam judinja vodnjak otruje, kakor se je bilo zgodilo okoli leta tisoč šeststo? Da

▶ otroven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strupen; [sskj]

otrovna

Kemija (1869):	duha in brez okusa, v vodi nekoliko topna in neizrečeno otrovna (strupena). Zarad te lastnosti se žalibog često rabi za zločine
Kemija (1869):	barvo ter ima to prednost pred svinčeno béljo, da ni otrovna in da v smradnih parah ne počrni. 27. Kositar ali

otrovne

Kemija (1869):	večej meri vzete dražijo na bljuvanje ali so še celó otrovne, v malem pa ženó na pot. Izmed antimonovih spojin omenimo
Kemija (1869):	svetečim plamenom v cinkov okis. Cinkove spojine so v truplu otrovne, zlasti silijo na bljuvanje, zunanje rabljene so pa nektere izvrsten
Kemija (1869):	slinotok (Speichelfluss), in tudi druge živosrebrene spojine so večidel jako otrovne. Nektere od njih so vendar, v malej meri vzete, krepka

▶ otrpel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otrplega

oterpniga

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	jeſt imel vmręti, jeſt ſhe nozhem vmręti. Inu tedaj sazhne oterpniga ſerza biti, inu ne poſluſha vezh obeniga opominjanja. Tedaj ga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	mu ti ravnu leto tvoje lubesnivu ſerzę sa menjo njegoviga oterpniga, nehvaleshniga inu kamnitniga ſerza ponujaſh, inu ſe lubesnivu sravèn potóshiſh

▶ otrpniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otrpne
- oterpne
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): hlap in omužen, želodec ino črevo slabi, kri po žilah oterpne, kužne bolezni se ga raji primejo, in vselej nevarneji zboli
otrpnejo
- oterpnejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): zadremal — javalne se bo več zbudil! Gibanje udov, de ne oterpnejo; dobra odeja; gorka juha (župa), in če že moraš piti
otrpneta
- otrpnete
  Kitica Andersenovih pravljic (1863): čutila, da je smrtna sapa mrzliša od burje - roki jej otrpnete. »Saj ne moreš ničesar proti meni opraviti! « reče jej smrt
otrpnilo
- obterpnelu
  Biblia (1584): vy vidili, inu nebote resúmeli. Sakaj letiga Folka ſèrce je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa hudu ſliſhio, inu mishé ſvojemi ozhima, de
- oterpnelu
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): 15. Sakaj ſèrzę letiga ludſtva je otèrpnęlu, inu s' njih vuſhęſsmi ſo teſhkú ſliſhali, inu ſo ſvoje

▶ otrpnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otrpnjena
- oterpnjena
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): je v serce ranilo. — Tudi Mini, ki je poprej kakor oterpnjena zravno stala, se je zdaj serce tajati začelo; otemnéle so

otrpnjeno

oterpnu
Ta male katechismus (1768): bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv biti. V. K' dobremu enu oterpnu serze imeti. VI. Bres pokure noter da konza ostati. Kajſeni

oterpnjeno

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	bližnjimu zavoljo Božje gnade nevošljiv biti. 5. Do lepiga opominovanja oterpnjeno serce imeti. 6. V nespokornosti terdovratno ostati.
Najdenček (1860):	Mignon, ali še veš, kako je s svojim životom tvoje oterpnjeno serce ogrel in te rešil, da nisi bil strašno pokopan

▶ otrpnjeno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otrpnjeno
- oterpnjeno
  Blagomir puščavnik (1853): Jaz umerjeni! O Bog! o Bog! ” Dalje ne more govoriti. Oterpnjeno gleda v tla in joka. Milko jo pa tolaži. ”Ljuba

▶ otvorjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

otvorjene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Tožilo se je silno o barantíi domačega vina zbog opore otvorjene meje ogerske, ali letošoji pičli vinski pridelki so vendar očitno

▶ ovače prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drugače; Pleteršnik

ovače
Robinson mlajši (1849): se ne gene a niti ne čehne, ležati, ker bi ovače brez odloga kuljko črez glavo prestrelili. Položili so ga pak

▶ ovaditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ovadi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	morajo njemu v poterjenje predložiti; njemu gré oblast pomilostenja. Kdor ovádi (zatoži) sodnika, da seje dal podkupiti, prejme 50 tolarjev plačila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	kdor zvé, da jo tak človek izdajavec, pa ga ne ovadi ali ne umorí, se ima tako kakor izdajavec zasledovati in

ovadil

Zlato pa sir (1860):	lepo dekle bila čarovnica, in misli, da sem ji jaz ovadil njegove laži in namene; jaz pa zakričim, kot bi bil
Pomladanski vetrovi (1881):	nismo sami! Ali ne vidiš tujcev? Ko bi nas kdo ovadil. " „Pri nas ne morejo ničesar več dobiti. Vzeli so nam
Pomladanski vetrovi (1881):	o naših naklepih v vasi? Ko bi jim kdo kaj ovadil? Ko bi zvedeli o moji orožnici v kleti? Ni sicer
Viženčar (1881):	ga je ta možicelj, ki je bil povrh tudi krčmar, ovadil, da sam žganje kuha in ga prodaja, ter mu potem
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885):	pogreša več tisoč goldinarjev, da bode to izneverjenje še danes ovadil sodišču, v pokritje škode pa da mora vse, kar je
Prvi sneg (1886):	ljudem, kajti ni se mu bati, da bi mu kdo ovadil njegove skrivnosti, a vendar mu je lože, da je šlo
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Bošnjak, kažipot naš, hití na moč v Travnik, da bi ovadil Omer-bega. In dasi je vas Dolglod nad pet ur hodâ
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	od ondot — se nam smijal. Ako ga je kakšen hlapec ovadil, izvohal je Omer-beg vselej pravočasno pretečo mu nevarnost, in ni
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	vsej stvari že prej na sled, predno se je sam ovadil sodniji. Ali spomnil se je, da je bil pri izpovedi

ovadile
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): bil rojen med Šavnico in Pesnico. Težke Usta so ga ovadile za Korošca. Oče ga povprašajo rekoč: „V ime Boga! Pod
ovaditi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): bi se ktero za književni vseslovanski jezik sprijelo, derznem sledéče ováditi: Češki in Poljski jezik ne moreta nieden vojvoda biti vsim

▶ ovajen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ovaden, izdan; kontekst

ovajen
Blagomir puščavnik (1853): Sokolarček se močno prestraši. Zakaj gotovo misli, da je že ovâjén. Tine, tako je bilo drevarju ime, ga pa prijazno za

▶ ovbe medmet(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

joj, ojoj; [sskj]

ovbe

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	hitru v' utizo ſpravit, kamer mi je Jęrza rekla priti. — Ovbe , ena shęnſka je — Goſpá. (poſluſha. ) De bi ga vunder! Tonzhek
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſi ſe vſtraſhla ? — Sej bo priſhal : ob oſmih bo priſhal — — — Ovbe, kaj je to sa en lep' perſtan. ( na ſtrani) o

▶ ovca samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ovac

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ovce pasla; mesár pride in jo vpraša: Punčika! koliko imaš ovac? Mu odgovorí: ko bi jih bílo še enkrat toliko, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je vsako leto samó po avstrijanskim cesarstvu okoli štirkratsto tavžent ovác pocepalo. Zdej pa je ta strašna kuga odvernjena, kjer je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	enem flosu stoji,— dalje volno, ker na svojih planinah veliko ovac redijo, — smolo, lončarske pridelke in mnogoverstno leseno pohišno orodje. Pervo

ovaz
Kmetijske in rokodelske novice (1843): priſhli. Ovne od bolj grobe in ſrednje ſorte od tazih ovaz, ki ſe enkrat v letu ſtrishejo, je bilo nar vezh

ovc

ovz

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſo dobre, inu kratke. Sena bode prov malu, satorej nepaſsi Ovz gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	prov dobra, pa malu, toku tudi Pſheníza. V' Spomladi nikar Ovz gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo

ovca

ouza
Biblia (1584): gori nevsdignil? Kuliku pak je bulſhi en Zhlovik, kakòr ena Ouza? Satu ſe dobru more ob Sobboti dobru ſturiti. Tedaj je

ovca

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	„ali tacega konja brez madeža in krotkega kot ovca! ” „No”, reče Jud, „ali hočete 20 kron za-nj? ” Odgovori mu
Gozdovnik (1898):	Komanča v svoji deželi ter beži pred njim kakor bebasta ovca. « Komanč odvije laso s svojih pleč, pritrdi konec za sedlo

ovza
Svetu pismu noviga testamenta (1784): vsdignil? 12. Koliku tèdaj je bólſhi en zhlovèk, kakòr ena ovza? Sató ſe ſmę ob ſabbótih dobru ſturiti. 13. Tèdaj rezhe

ovcah
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): nedolžen. Ino ravno tak je bil David. Na paši per ovcah zgoli sam je serce ino misli povzdigoval k Bogu; je

ovcam

ouzam

Biblia (1584):	je djal: Ieſt néſim poſlan, ſamuzh le h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Ona je pak priſhla, inu je pred
Biblia (1584):	v'teh Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Pojdite pak inu predigujte inu recite: Nebeſku

ovcam

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	živini, ki le samo suho klajo dobiva, kakor konjem in ovcam, pozimi večkrat na dan pijače ponudi, de ji suha kerma
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kozé. Slavni kmetovavec Heintel je prerajtal, de poprej, ko še ovcam niso kóz stavili, je vsako leto samó po avstrijanskim cesarstvu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	davnej po Avstrijanskim, Marskim, Českim, Ogerskim i. t. d. tudi ovcam stavijo, ktere imajo tudi svoje lastne hude kozé. Slavni kmetovavec
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ker se same brenceljna varjejo; le neumnim jagnjetom in enoletnim ovcam se mora s takšnim mazanjem na priti.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	o dolgo suhem in vročem vremenu nar bolj potrebno. Starejšem ovcam ni treba nosa mazati, ker se same brenceljna varjejo; le
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ovni, ki so še le leto stari, pregosto spušajo k ovcam. Ker nobena pomoč zoper to bolezin ni znana, se mora
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	poslal, da oznanujeta božjo besedo; naprej se deržita in govorita ovcam, ktere niso iz Gospodovega hleva. Na vsaki strani je ena
Zoologija (1875):	Konec delajo obadarji (Oestrus), ki svoja jajca pokladaja govedom, konjem, ovcam in jelenom na kolena, prsi, vrat in hrbet. Ličinke živé

ovzam

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu je djal: Jeſt niſim poſlán, kakòr h' tim sgublenim ovzam Israelſke hiſhe.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Şamaritanarjov ne hodite. 6. Rajſhi pak pojdite h' tim sgublenim ovzam tę hiſhe Israel. 7. Pojdite pak inu osnanujte rekòzh: De

ovcami

Najdenček (1860):	koza s svojim mlekom? Spomni se, da si zapušen med ovcami in jagnjeti ležal, in da so te one v zimskim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Že zdavnej je pri nas bolezen med živino (volmi, kravami, ovcami), da jo gobec, jezik in noge bole; ne more ne
Najdenček (1860):	mogli po zimi še več terpeti kakor po léti. Za ovcami in psmi sim naj bolj ljubil konje,
Zoologija (1875):	če tudi redko. Krvolok dela med divjačino, pa tudi med ovcami veliko škodo. Najrajši se vleže na kako drevo in od

ovzami
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): prav ogledal ni. Le v' zhaſih ſe je sa ſvojmi ovzami ſkerbno osèrl, ki ſo med gojsdam ino med biſtrizoj po

ovce

ouce
Biblia (1584): ſodni dan, kakòr takimu Méſtu. Pole, jeſt poſhlem vas, kakòr Ouce, v'ſredo mej Volké: Satu bodite rasumni, kakòr Kazhe, inu

ovce

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bogoslovcov c. k. učiliša v Ljubljani 16. Velkitravna 1845. Srečne ovce in ovčice, Ki Pastir jih modri vodi, Pot svetosti in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi ta rodoljubi domorodec veliko naslednikov imel! Vganjka. Pastaričica je ovce pasla; mesár pride in jo vpraša: Punčika! koliko imaš ovac
Divica Orleanska (1848):	je Bogu in Britancu všeč! Nej pade Orlean, potem boš ovce Z Renetam, kraljem svojim, pasel.
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	hočejo dekleta odpahati. Pa Mozes se za-nje potegne, ino jim ovce napoji. Ko so domu prišle pastarice, povedó očetu vse to
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	da za ženo. 29. Goreči germ. Mozes je zdaj Jetrove ovce pasel. Enkrat jih žene deleč deleč v pušavo, celo do
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ta, Izajev naj mlajši sin, Betlehemljan, prav lep mladeneč. Ravno ovce je pasel, kedar je Samuel na dom njegoviga očeta prišel
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ovce so pasle, ino ravno so čede pergnale k studencu napajat
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	cesarja. 80. Pastir. Tinče je nekega prijaznega spomladanskega dné pasel ovce v lepej, cvetnej dolini med zelenim hribovjem in je prepeval

ovze

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſodbe, kakòr timuiſtimu męſtu. 16. Pole jeſt vaſs poſhlem kakòr ovzę v' ſrędo tih volkóv. Bódite tèdaj ràsumni kakòr kazhe, inu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu vſsimu fruhtu nuzna. Aku je Shitu veliku, toku shiher Ovze gori paſti, inu tudi del na Travnike goniti, koker v'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tih pravizhnih. Inu takrat ſe bódo vidili tę krotke, pokorne ovzę na deſnizi, inu ti nepokorni, ſamopaſhni kosli na levizi, kakor
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſèrzih ſliſhati, sakaj lę tebe posnamo my kakôr prave tvoje ovzę, inu obeniga drugiga, ti s'nami govori, tebe bomo poſluſhali
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ravno pod témhraſtam vbogi dezhek alj pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe je majhne bukvize bral, ino je bil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolesni ravnati'' „Kmalo bote tudi enak podúk sa govéd, ſvinje , ovzé, in pſe dobili. ” „Te bukve ſim sa vaſ ſpiſal, ker
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	voda, vzhaſi tudi s nekoliko soli ali jeſiha dajati. Tudi ovzé imajo na ſenzhnih in srazhnih kritjih biti in goniti ſe

ovci

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	boljše je, ako se leta četertinka zdravila z leseno lopatico ovci na jezik maže. Leto zdravilo ozdravlja ovčjo kri, in kedar
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	medu, in daj vsaki dan eno četertinko te zmesi garjevi ovci v gobec. Nar boljše je, ako se leta četertinka zdravila

ovco

ouzo
Biblia (1584): djal k'nym: Kateri je mej vami, kir ima eno Ouzo, inu, aku ona pade ob Sobboti v'eno Iamo, de

ovco

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ki ga je popolnoma v svoji oblasti imel, kakor volk ovco. Težkega serca se je vlegel k počitku. —
Astronomija (1869):	potegnemo drugo črto, nam kaže ta črta na desnej strani ovco (capella), zvezdo prvega reda v vozarji, na levej strani pa

ovzo

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Kdó bò is vaſs ta zhlovèk, katęri bó imel eno ovzó, inu aku bi letá ob ſabbóti v' jamo padla, ali
Genovefa (1841):	goró tékel, je ojſter muſhelj poiſkala, in je s njêm ovzo is goſtovolnate koshe djala. Po tém je kósho v zhiſti

▶ ovčar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ovčar
- ovčar
  Zlatorog (1886): Takó velí povést o Zlatorógu »In o triglavski čudotvorni roži. « Ovčar umólkne. V ogljije žaréče Upira lovec svoj pogled srepó, – Kar
- ovzhar
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Abel. Kajn, terdnejſhi, je bil kmet. Abel, ſhibkejſhi, je bil ovzhar. S' délam ſta ſi mogla kruha ſlushiti. Bog je dal
ovčarja
Divica Orleanska (1848): sim čula, V orožju hodi po sovražnim stanu, In deklica, ovčarja hči priprosta, Vojskuje se za kralja našiga. Voglar. Kaj klepetaš

▶ ovčarica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ovčarica
Divica Orleanska (1848): Tam vogniti se mora vsak protivnik. Le rekel bi, de ovčarica prosta Ne more vam dostojno žena biti. Kraljeva kri, ki

▶ ovčereja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ovčereje
- ovčarije
  Oče naš (1885): njegovih podložnih ugovarjal. Našel je kaj, zaradi česa je čuvaja ovčarije po zasluženji grajal. Ta pa je ugovarjal svojemu gospodu jezno
ovčerejo
- ovčarijo
  Oče naš (1885): Nekega lepega večera spomladi je hotel Mêljard iti svojo ovčarijo obiskat. Da si ravno je bil prav blagega srca, je

▶ ovčica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ovčic
- ovzhizh
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſe edèn od mojih poſluſhavzov, ena od tęh meni savupanih ovzhizh v' ſhtivili tih pogublenih sneſhla! My hózhemo rajſhi, dokler je
ovčica
Kmetijske in rokodelske novice (1845): nositi vsako; Ki mu vselej skerb je mila, De b' ovčica se ljubljena Mu iz čede ne zgubila, Ne zašlà nikolj

ovčice

auzhize
Sacrum promptuarium (1695): ita & vos faciatis. Chriſtus 33. lejt je iskal te sgublene auzhize, ter sa isvelizhaine taiſtih v' nevarnost je poſtauil ſvoj shivot

ovčice

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	k. učiliša v Ljubljani 16. Velkitravna 1845. Srečne ovce in ovčice, Ki Pastir jih modri vodi, Pot svetosti in resnice Vselej
Fizika (1869):	162. Osreden, central. Osredno gibanje, Centralbewegung, 59. Ostwind, veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige Haufenwolke, 195. Ozón, 170. Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre, 87.

ovčico

Botanika (1875):	red. Jegličnice (Primulaceae). Kdo se ne razveseli, ko zagleda pomladansko ovčico, imenovano tudi jeglič, brkončica, jagolnica, trobentica itd. (Primula vrna), ki
Oče naš (1885):	Kakor dober pastir za zgubljeno ovčico je hodil za mano in ni pred počival, da jo

▶ ovčji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ovčja
- ovčje
  Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): ljudjé druge od druzih razločijo. Učeni kmetovavci razdeljujejo vse te ovčje plemena, eni v velike, majhne in srednje; drugi v hribovske
- ovzhja
  Genovefa (1841): pa bili tako dolgo? ” Pa oſtermèn obſtoji in jo gléda. Ovzhja kosha in mrak ſta ſtorila, de ſvôje matere vezh ni

ovčje

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	za mnogo rabo, in zatorej je kozja koža dražji od ovčje. — Kozja dlaka navadnih domačih koz je za koce, in terji
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se imajo potlej za mesnico vpitati. — Koža je močnejši od ovčje, in se iz nje naredí lepo, lahko, terdno usnje in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se kaže na oguljenih zobéh, kar pa zanesljivo ni. e) Ovčje bolezni. Če so ovce dobro oskerbljene; če dobro pašo njihovi
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	vsakemu, kar mu bolj kaže, prepustili, nam je, ker od ovčje reje govorimo, od ovčjega plemenjenja, od mladih, od paše, od
Kupčija in obrtnija (1872):	skoz in skoz napiti. S tolščami se jirhajo jelenske, sernine, ovčje in kozličeve kože, včasi tudi slabe kravine. Ta jirhovina ima
Kupčija in obrtnija (1872):	pod imenom šagren v navadi, je celo navadno kozličje ali ovčje usnje, samo da se je med bakrenimi valci, ki imajo
Kupčija in obrtnija (1872):	beliti, ampak kakor svila ali pa slama, z žveplom. Razen ovčje volne prede se tudi dlaka raznih živali. Velblod ali kamela
Slovenski svetec in učitelj (1886):	velik star mož, ki je sedel na beli plahti od ovčje volne, visoka a suha, v beloplatnene breguše ali hlače zavita
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	ljubljanski most kožuhovino in sicer: surovo kožuhovino, mačje, polšje, jelenje, ovčje, lisičje kože in kože kun in risov. Plačevalo se je

ovzhje
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu vſse tize ſo srave, ovzhje mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat

ovčji

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	rodovitne: rebola, gerganija, teržaška, sipon, malvažija, gerganija, ipavska, belina, čedajec, ovčji rep drobni, pinjela, laška, pikolit, ki so žlahne in dajo
Jerica (1859):	še veš spomniti, kako si ti ajdov kruh, jaz pa ovčji sir nosil v šolo in kaj se je nama enkrat
Slovenske večernice (1865):	našel je res v njih trakulje. Ravno tako so se ovčji mehurniki ali metlaji, ktere so psi požerli, spremenili v trakulje
Slovenske večernice (1865):	trakulja. Tudi od teh so mislili, da so zajčji in ovčji mehurniki le bolehne pesje trakulje. Dr. Küchenmeister, zdravnik v Zvikovem
Slovenske večernice (1865):	vidili, iz trakuljinih jajec, ravno tako, kakor gosenica iz metuljevih. Ovčji mehurniki ali metlaji so vzrok nesrečni ovčji bolezni, imenovani vertoglavica
Slovenske večernice (1865):	gosenica iz metuljevih. Ovčji mehurniki ali metlaji so vzrok nesrečni ovčji bolezni, imenovani vertoglavica ali vertlaji, ktere se ovčarji takó zeló
Slovenske večernice (1865):	ali šenki in so vzrok, da postanejo ovce vertoglave. Ta ovčji mehurnik se loči od drugih v tem, da imá sicer
Razne dela (1870):	Očetovo – pomagano mi je, Nevarnost bi odvernil lahko vsako, Kot ovčji trop razdjal sovražnike, In jutro spet in zmir in zmir
Ljubljanske slike (1879):	jezikom, in to tem bolj, ker se zna priplaziti v ovčji, pohlevni krščanski koži, in iz medene sklenice siplje strup – včasih

ovzhji
Genovefa (1841): v votlino, pridi vùn na ſvítlo! ” Genovefa je priſhla v ovzhji koshi savíta, plézha ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka

ovčjih

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	redek mlečen sok ali pa juha od kuhanih telečjih in ovčjih nog. Goste in terde piče ne sme dobivati, zakaj leta
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ima, zaklati. XIX. Poglavje. Tresnica ovac. Leta bolezin pride od ovčjih brenceljnov, ki svoje jajčika v nosnice zaležejo, iz kterih po

ovčjim

ovčjim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ter jo mater menil. Vidila sta tukaj mlade slone z ovčjim kosmovjem; konje z levovimi parklji, in gosí, ki so s

ovzhjim

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	koker na Meſsez ahtej. Derveſsa, katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sméſhaj, 2. S lahkim ſlamnatim gnojem jo potreſaj, ali s ovzhjim in konjſkim gnojem jo gnôji. 3. Poshigaj jo , kjer ſe

ovčjo

ovčjo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): daljni razgled; proti zapadu pa vidimo tik pod nami globoko Ovčjo dolino, za njo se odpira na levo med vštric pred

ovzhjo

Genovefa (1841):	Genovefa mu je mógla vſe na tanko povédati, kako je ovzhjo obléko dobila. Terda sima Genovefo in Boleſlava sopet v votlino
Genovefa (1841):	ſêbe v lepoti barve preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa dobi gôrko ovzhjo obléko. S mnógim, nedolshnim veſêljem ſta poſlednja pomlád in léto

▶ oven samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oven

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	hočem lastnosti ovna, po kakoršnem se čeda požlahtuje, natančno popisati. Oven mora biti velike postave, mora imeti široko čelo, velike jasne
Astronomija (1869):	velika noč, 295. Osvetje, Weltsystem, 312. Ovca, Capella, Ziege, 271. Oven, Widder, 271. Ovršni kot, Scheitelwinkel, 233. Ozvezdje, Sternbild. P. Pakrog

ovna

Astronomija (1869):	mér puščice. V tem času se vidi solnce v znamenji ovna. Če se pomaknemo na robu mize, ki je razdeljen na
Astronomija (1869):	toraj dne 21. marca, v sozvezdji rib (namreč v znamenji ovna) in ob časa jesenskega enakonočja, to je 23. septembra, v

▶ ovenčan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ovenčan

Divica Orleanska (1848):	čem ubogati na tanko, Zdaj pak mi reče delo dokončati. Ovenčan moj gospod še ni in kronan, Močilo senc mu ni
Blagomir puščavnik (1853):	bil na cesarskem dvoru v viteškem dvoboji s pervim darilom ovenčan, in hotel se je potem k svojemu razveseljenemu očetu verniti

ovenčanih
Astronomija (1869): polnejšega prizora, kakor je šumeče vrenje teh s srebrnimi penami ovenčanih temnih morskih valov, ki se kakor pošasti bliže in bliže

▶ ovenčati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ovenčal

Blagomir puščavnik (1853):	storite. Svèt pobožnega očeta je konec slovesnosti s preserčnim veseljem ovenčal. „Nikoli še, se pomenujejo stari, nismo „Planinske veselice” s takim
Valenštajn (1866):	venec, Zakaj je precej, ko je vas ugledal, Zagradil i ovenčal angela K daritvi, svojega stanú bremena Otožna vrgel na veselo

▶ oveneti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ovene

zvene

Blagomir puščavnik (1853):	človek, ki v jutro lepo cveti, pade za ojstro koso, zvene, se posuši, zvečer jo iščeš pa je ni več. Poglej
Sveti večer (1866):	odraste in da potem v kratkem kakor roža vene in zvene in kakor živinče strohni, vse to je res — pa le

▶ overiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

overi
- uveri
  Gozdovnik (1898): nekaj več časa, kakor je mislil, in ko ustopi, se uveri na prvi pogled, da se na bandita ne more več

▶ oves samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oves
- oves
  Zlata Vas (1848): strani je imel veliko sabljo, na herbtu pa žakelj za oves. Grozno stermo je gledal, in na čelu je imel veliko
- oveſ
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſtarí dedez: „Lukez, Lukez, konju ſe oveſ ponuja, dokler ſe ne vjame, potém mu bo pa po
- oveſs
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): ſe sazhęti, inu vſse pod Brasdo vſejanu biti. Jezhmen, inu Oveſs, ga malu sraſse, pa vender dobru sernu. Veliku Proſsá; aku
- ovſs
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): s' drugim futram smeſhano, je dobra sa zherve. Kokuſham kuhan ovſs dati, toku bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi

ovsa

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ta pert polij večkrat na dan z merzlo vodó. 4) Ovsá in sená mu ne daj jesti, pa tudi druziga žita
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vlada prepovedala, da ne smé nič pšenice, rèži, ječmena in ovsa iz Rusovskega v naše cesarstvo v Galicijo, in „Austria” je

ovſa

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ne ſmę friſhna kerma dati, ampak otava, ſenó, nekaj otroſeniga ovſa, al namozheniga ovſa, al od vſakiga ne veliku. Bolſhi je
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	shana, v' katerih bode malu ſená, jęzhmena, inu ovſa. Simska Sętov. Je je prezéj mal, inu temo spomladanskimo ſe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	kerma dati, ampak otava, ſenó, nekaj otroſeniga ovſa, al namozheniga ovſa, al od vſakiga ne veliku. Bolſhi je tudi, shivino s'
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	negre od semle, Spomlad ſe more vſse pod Brasdo ſejàti, ovſa bode malu, pa jeklenu ſernu, na debeli semli bode bolſhi

ovſsa
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): sapored sjutrej, inu svęzher. Aku pitani preſhizhi nozhejo radi jeſti, ovſsa na pezhi poſuſhi, inu ga jem sobati dei. Şvinam, aku

ovsom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): 18 milj. oralov se obseva s pšenico, režjó, ječmenom in ovsom, se za seme vsako leto naj manj potrebuje 54 milijonov

▶ oveseliti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razveseliti; [sskj]

oveselil
Tiun - Lin (1891): morskih razbojnikov. Lagal bi, če bi trdil, da me je oveselil ta pogled. Ko bi »Lastavica« vsaj ne bila tako blizu
oveselilo
- oveſelilo
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ˛She bolj je pa shlahno goſpo blago ſerze njihoviga ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep slat, ino
oveseliti
- oveſeliti
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſprijela, ino jim poſtregla, jih ni samoglo vſe to vezh oveſeliti. Mati med tem v' loznazho ſéshejo, ino potizo na miso

▶ ovi zaimek(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ta; kontekst

ove

Trtna uš (1881):	državno postavo zadevno sredstva zoper razširjevanje trtne uši. Prva točka ove postave se glasi: "Vinogradni posestniki so dolžni, kedar zapazijo znamenja
Trtna uš (1881):	med posameznimi trsi, kder se je bila zaplela in obvisela. Ove krilate uši prikažejo se večjidel meseca septembra. Škode trsu ne

ovo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	v kanalski čitalnici sam tako skrajšano tiskati dal, da je ovo izpustil, s čemur bi utegnil nazoče občinstvo razne vrste žaliti
Trtna uš (1881):	živi na trsovih listkih. Toda v Evropi so do sedaj ovo pleme malo kde našli in je zato tudi podrobneje niso

▶ ovijati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ovijajo
Deborah (1883): prizor. Promemba. (Jako prijazen kraj. Pristava, krog nje se trte ovijajo pôdi, golobnjak, za zidom brdo, po katerem se pot navkreber

▶ ovinek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ovinek
Gozdovnik (1898): Trije zavezniki so morali narediti velik ovinek, kjer so mogli reko prebresti in na ono stran prispeti

ovinka

Razne dela (1870):	in prosi na moč končaje z besedami temi: Daj, brez ovinka povej, poterdi al reci de nečeš! Skrivati treba ti ni
Na Žerinjah (1876):	premišljevaje je hotel ravno hitro naprej stopiti, kar začuje izza ovinka, v katerega se je zavila par korakov naprej steza, glasno
Grogov Matijče (1881):	sva bila na poti proti domu. Skoro sva dospela do ovinka, kjer se zagleda domača vas in domače cerkve vitki zvonik
Cyclamen (1883):	je bil ustrašil, ko je tako na naglem stopila izza ovinka, akoravno se je šetal po tej soseski, da bi srečal
Gospod Janez (1884):	Popoldne pojdeš z Janezom! « A šel je dalje. Prišedšemu izza ovinka, odprl se mu je krasen razgled v raztegnjeno, širno sotesko
Od pluga do krone (1891):	naj Vehi nemudoma izroči niveliranje med Gradom in Golovcem od ovinka Ljubljanice v Prulah do Božjega Groba ali do Most, ali
Kotanjska elita (1898):	kletem, in katere je bilo videti precejšen kos tja do ovinka. V tem hipu sta se prikazala na ovinku Travnovka in
Gojko Knafeljc (1899):	da se jima približa. A ko je bil zavil okoli ovinka, ju že ni bilo nikjer več. Tedaj se je pa
Gojko Knafeljc (1899):	mu je izkušala izviti. Šele, ko so se začuli izza ovinka glasovi, jo je izpustil ter hotel stopati dalje po poti

ovinkih
Viljem Tell (1862): nevoljo. Al ljudjé pošteni raji Umikajo za trg se po ovinkih, Da hrbta ne uklanjajo klobuku.

ovinkov

Oče naš (1854):	ga bo tudi Pavle dobro sprejel. Pot je imela mnogo ovinkov. Gosti plotovi, z visokim drevjem prepleteni, niso dali doslej Nacetu
Viljem Tell (1862):	o meni bodo kmalo čuli. Ribič. Kaj mislite? Odkrijte brez ovinkov. Tell. Ko bom dovršil, vstane govorica. (Odide. ) Ribič. Pokaži pot
Valenštajn (1866):	Ker dobro vem, od česa ločim se. Ilo. Povejte brez ovinkov, kaj o vas Imamo misliti — Butlar. Za prijatelja Imejta me
Ferdinand (1884):	jim je dala odkritosrčnost hrabrega junaka, ki je grajal brez ovinkov, kar je bilo graje vrednega, ne gledé na osebo. Če

ovinku

Stric Tomaž (1853):	za njim nekaj druzih serčnejih. Ravno se hoče Lokar pri ovinku okoli skale zaviti — kar poči, puf, Pinehas k njemu skoči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	uro proti jugu od Gorice) in potlej hoteli iti po ovinku skoz Gorico domú. Bili so poprej pri „Zvezdi”, pa jim
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	so solznimi očmi gledali za vozom, dokler ni izginil na ovinku.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	dolino pod farno cerkvijo deli Greto od Skorklje ter v ovinku pod cestovodom in železniškim jezom drvi do morja na večerni

▶ ovinkati glagol, glavni, nedovršni

ovinka
Cvet in sad (1877): je pritekla na stezo pod hruškami in za grmovjem zadaj ovinka s ceste. Prav ustrašil se je je modri mož, ker

▶ ovira samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ovir

over
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): obertnikih in rokodelcih ; bistre glave in pridne roke bojo brez over započele to in uno, in kdor ne bo šel s

ovir

Astronomija (1869):	kake pol črte proč, tako da se obla vrti brez ovir okoli svoje osi. Poldnevnik sloni v pripravnih zarezah na vodoravnem
Astronomija (1869):	takem pomenu, kakor poznamo gorenje kot kemijsko razpravo, ima veliko ovir. Pri vsakem gorečem ali žarečem telesu vidimo namreč, da se

ovire

overe
Čas je zlato (1864): ponos se ga loti, češ , de sim z lastnim prizadevanjem overe prederl, ktere bi mi bile celo življenje v spotiko.

ovire

Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854):	nevarnosti, Čerkesi tudi kaj junaško branijo svoje vasi. Tri natvorne ovire Kavkaza sovražnika varujejo, ki od severa prilomasti: Močvirje na štepah
Anton Janežič (1870):	dosti sile. Bistre glavice so vendar premagale vse težave in ovire, drugo leto so že začeli umevati, kar so si pred
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	po malomarnosti, ali ga sicer dal kako iz rok. Te ovire pak mu je stavila zádruga za to, ker se je
Gospa s pristave (1894):	da bo prekanil Švicarje in prišel v njihovo sredo brez ovire. Kako se je čudil, ko je našel povsod na sovražni
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	potrebili vsaj največje ovire iz Save. Potrebili so samo največje ovire; tudi odslej je bilo treba pri Prusniku in Belem Slapu
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	ko so pri Prusniku in Belem Slapu potrebili vsaj največje ovire iz Save. Potrebili so samo največje ovire; tudi odslej je
Roman starega samca (1895):	slast, sreča! « željno vzdahnem. In vedno bolj so se odmikale ovire, katere sem prej povsod videl; vedno bolj se mi je
Moja hoja na Triglav (1897):	na tem nesreče polnem bregu. Prodiram dalje, premagujem vse možne ovire ali omagujem pred njimi; medtem pa čas hiti in sončni
Moja hoja na Triglav (1897):	v Aljaževi koči na Kredarici; steze na Triglav so popravljene; ovire razstreljene; vodnik je izvežban; in kjer je treba posebne opreznosti

oviro
- opoviro
  Stric Tomaž (1853): in smert. “ „Oh Juri! varite se tega, sicer bi z opoviro in branjenjem še hujše naredili, kakor je. Deželske postave nam

▶ oviran pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ovirane
- overane
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Amerikanci od Španjolov — so naj manj se udeležile evropejske omike, overane po jeziku , nravnosti in vladni sostavi, posebno pa po Mogolskem

▶ ovirati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ovira

overa

Divica Orleanska (1848):	vojvoda, kerví prelite, In druge, ki še teči ima, usmiljen, Ovéra še vojšakov svojih meč; On ti ponudi dobrovoljno spravo, Prej
Divica Orleanska (1848):	rôko. ) Ti vidiš le stvarí zunajno skorjo, Kér zemska vez ovéra tvoj pogled; Jez gledala v nesmertno jedro sim, Ter vem

ovira

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Učiteljem na Kranjskim. (Konec. ) Dvojni vzrok je posebno, ki dosihmal ovira zaželjeni napredek sadjoreje: pervič, ker koristnost njena še ni tako
Izidor, pobožni kmet (1887):	tisto slabo poželenje, ki se je srca polastilo in nas ovira Bogu zvesto služiti?

ovirajo
- overajo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): tem, kako naj bi se konec storil tistim razpertijam, ki overajo izgotovljenje mirú po rusovsko-turški vojski. Sliši se, da bo rusovska
- ovirajo
  Občno vzgojeslovje (1887): moč volje in značajnost. 3. Mnogostransko hotenje in delovanje zeló ovirajo slabe moči pojedincev. Ako hoče človek, da bode mogel v
oviral
Tiun - Lin (1891): dovelj, prišla sva precej daleč, ne da bi naju kdo oviral.
ovirale
- overale
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): let; — colne meje ogerske in horvaške so padle, ki so overale prosto vožnjo mnogoverstnih pridelkov v druge dežele cesarstva; dolgočasne vojske

▶ ovit pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ovita
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): svoje gospe; kmalo je krasna tkanina mično okoli ranjene roke ovita. Čez nekoliko stopi Sira v malo sobico pri vélikih vratih

ovite

Zoologija (1875):	plasma, tudi protoplasma ali sarkoda zove. Više organizovane celice so ovite s tenko kožico in imajo v sebi neko temno telesce
Gozdovnik (1898):	zopet odpre, in kri se ulije izpod oveze, z jermeni ovite. Trese se; kolena se mu ugibajo, Antilopa, tekun, ga mora

oviti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): Säulenhallen). V sredi dvora vgledali smo z zalimi cvetličnimi venci oviti in okinčani precéj visoki kamniti postament, na katerem sta bila
ovito
Kmetijske in rokodelske novice (1844): in tri meſze. Shivot in glavo ima s mozhnim ſúknam ovito, in kadar vſakdanjo pot dokonzhá, nar poprej ſvoje molitvize opravi

▶ oviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ovije

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	koslizha po divje, oblézhe Jakopa v' Esavovo naj lepſhi oblazhilo, ovije Jakopu roke ino goli vrat ſ' koslízhevino, ino rezhe mu
Genovefa (1841):	róshi, kar plane huda, ſtrupéna kazha is germizha, ſe ga ovije ſedemkrat in ga davi in grise bres prenéhanja s ſtrupénimi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vlíje, Is hríba ſtérmiga v dolíne pláne , S derézhimi valóvami ovije, Kar ſe mu soper ſtavi, ſe ne vgáne, In ne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe tolikokrat manj okoli obernejo, kolikokrat ſe nit okoli vretena ovije ; zhe ſe pa manjkrat perutnize okoli obernejo, manj ſe nit
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	mnogih skušnjah poterdila. S kosmato platjó bate naj se zmerzljina ovíje, in na to še en kos bate položí. Če se
Stric Tomaž (1853):	pa je čedalje veči, da se mu celo okoli vratu ovije in ga zadergniti hoče. Zdi se mu, kakor bi sto
Stric Tomaž (1853):	merzlo roko tipala. Tudi kodrič se mu prikaže in persta ovije, pa je čedalje veči, da se mu celo okoli vratu
Fizika (1869):	likano srebro ali železo skorej vse odbija. Ako se toplomér ovije z belo tkanino, drugi toplomér pa sè črno, in ako

ovijejo

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Našli so tovaríco (oslíco) pred mestam , jo vso s slamo ovijejo in zažgó. Uboga živina se valja po tléh, rijôve na
Gozdovnik (1898):	kaj li mogoče? Brž človeka, brž naprej! « Prihitevši na mesto, ovijejo svoje lase (dolge španske lovske vrvi ali jermene) okolu nog

ovil

Bolna ljubezen (1874):	nečete, Vi nečete? « In okoli rdečih ustic se ji je ovil mehak smehljaj, pa pri priči je izginil. Oko pa se
Marjetica (1877):	je imel mnogo skrbi. Pobelil ga je z apnom ali ovil, kakor dojenca v slamnate povoje, da mu ga ne hodi
Viženčar (1881):	in ponosen svojega dobro pričetega posla, gosposke lovce in potem ovil vrv okoli života cesarskega princa, ki se ni razven malih
Cyclamen (1883):	desetem koraku potipal za vrat, okoli katerega si je bil ovil debel robec. Pri tem je poskušal pokašljevati ter poluglasno intonirati
V krvi (1896):	vas prosim: usmilite se me! « Počenil je pred-njo ter ji ovil okoli pasu obe roki. »Ne, ne smem — ne smem — kako
V krvi (1896):	svoji strani ... In prisedel je k njej na otomano, ji ovil desnico okoli kipnega života ter ji šepetal na uho najslajše
Moja hoja na Triglav (1897):	a nisem ga slušal, ampak zaril se v seno, si ovil pleča z volneno plahto, potisnil klobuk v čelo in rekel
Moja hoja na Triglav (1897):	zibel, zavil otroka v plenice in ruto, vse to dvakrat ovil okoli njegovih rok in nog, in ga krepko posadil v
Kotanjska elita (1898):	Tedaj pa je postal pogumnejši. Držeč jo za desnico, je ovil levico okoli njenega vratu pa položil trepečoče svoje ustnice na

ovili
Roza Jelodvorska (1855): vojaki so svoje šišake in sulice z zelenim hrastovim perjem ovili, in tako so šli četa za četo skozi visoke vrata

oviti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s predivam, dokler je ſuho vreme, je dobro deblo rahlo oviti, de ſe metulji noter sapletejo in na drevo nemorejo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	morajo toliko vezhkrat oberniti, kolikorkrat ſe nit okoli vretena mora oviti, preden je polno : satorej veliko hitreji ſuzhe, bolj vlezhe, pa
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	potem ga s kodeljo, ktera je z imenovanim zdravilom pomočena, oviti. Čez kodeljo pride ravno tisti oklad. Kdor ima blizo tekočo
Valenštajn (1866):	se promeni V kraljevi šapelj, kteri smem krog tega Preljubeznjivega oviti čela. (Objema hčer, ko pristopi Pikolomini. ) Četrti nastop. Maks Pikolomini

▶ ovna samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

volna; kontekst

ovne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in kupzi in domazhih in ptujih deshel ſo ſim priſhli. Ovne od bolj grobe in ſrednje ſorte od tazih ovaz, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bilo na poſlednim ſomnu sa ovno veliko prodajavzov in kupzov. Ovne je bilo ſilno veliko in kupzi in domazhih in ptujih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v letu ſtrishejo, je bilo nar vezh pokupljene; zent take ovne je veljal 4 — 5 goldinarjev ſrebra vezh, kakor vlani Od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in zenejſhi je bila, kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in poſvalkane ovne ſe je prezej ispezhalo, in tudi zenejſhi je neke goldinarje

ovno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kupzhijſke novize piſheje, de je bilo na poſlednim ſomnu sa ovno veliko prodajavzov in kupzov. Ovne je bilo ſilno veliko in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	piſa ne , zhiſto krajnſko délo. M. Unanje povéſti. (,Somen sa ovno v Péſhtu na Ogerſkim. ) Peſktanſke kupzhijſke novize piſheje, de je

▶ ovnov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ovnovo
- ovnato
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): glasha , ki je s zherno barvo pomasan. Jajza ſe na ovnato ſuknò poloshé , pa ne sakrijejo, ſe in 21 dni tukaj

▶ ovočje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sadje; [sskj]

ovočje
- ovoče
  Robinson mlajši (1849): inače nego li naši živô; ne jedo mesa, temoč samo ovoče — sadovje, ino tako mora jih meso tude celo drugače dišati

← ↑ →

Stran zadnjič posodobljena 2015-05-25, et.
Avtorske pravice za besedišče določa licenca Creative Commons Priznanje avtorstva 3.0

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 53 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —