kumina kumrn kumstvo kuna kunšt kunt kup kupa kupček kupčev kupčevalec kupčevati kupčevski kupčija kupčijski kupčijstvo kupe kupec kupen kuper kupica kupiti kuplet kupljen kupnina kupola kupoma kupovanje kupovati kuprast kupren kura kuraža kurbarija kuretina kurir kurišče kuriti kurjak kurjava kurjek kurji kurnik kurz kuščar kuševanje kuševati kušljen kušniti kuštrav kuta kutina kutinov kuzla kuža kužen kva kvader kvadrat kvadraten kvak kvalitativen kvanta kvar kvara kvarc kvarčev kvariti kvarta kvartaren kvartati kvartopirec kvas kvasati kvašenje kvatre kvatrn k_večen kvečjemu kveder kvinteljc kvintet kvišku kvitenga kvocient kvocientov
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ponvo, jih s' vodoj nalije, na ogenj poſtavi, ſoli ino kumne vmeſ vershe, jih pokrije in komaj zhaka, de bi pokuſila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se je ta le lék večkrat prav dôbro izkazal: Vzemite kumne, janeža, štupe iz kolmežovih korenin (Kalmuswurzel) od vsaciga 8 lotov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nedeljo. „˛Ste vidili Jermanovo pſhenizo , kako redka je bila, kako kumerno klaſizhje je imela? ” bara ſtaraſhina ſoſede. Ja , odgovori eden: „bojde |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Pa Ilija strele in gromove, Pantelija velike vročine, Sveti Jovan kumstvo in bratimstvo, Ino križe svetega drevesa, Pa Nikola vode in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | o tem nar bolj godne: lesice, divji mački, mandre ali kune (kne), vidre i. t. d. Ptiči so zdaj za lov |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | ji streže veliko četveronogatih živali, posebno mačke, psi, ježi, dihurji,kune in vse ptice ujede, kterim se s slabimi zobmi ne |
| Kupčija in obrtnija (1872): | pod vratom; koža kune zlatice ima višo ceno, kakor koža kune belice; — sobol(sibirski in amerikanski) živi le v mrzlej Sibiriji |
| Kupčija in obrtnija (1872): | rumenkasta, in kuna belica, ki je belkasta pod vratom; koža kune zlatice ima višo ceno, kakor koža kune belice; — sobol(sibirski |
| Moja hoja na Triglav (1897): | Bohinj. Nosil je vrečo s kožami zajca, vidre, dihurja in kune, kakor jih je navadno skupoval, in hkrati je prosil usmiljenih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vogin gredo kaker pod teſto sienzo. TA 67. KAPITL. Ena kunsht kaku se jema smersou storiti. Usemi 3 Kamene aden is |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh saduebou noi use sdershov? TA 35. KAPITL. Anna skushana kunsht sa use merslze? Ti morash jmeti 3 obvare inu nate |
| Sacrum promptuarium (1695): | hozhe vſe nje shivozhe dny ſama pomivat, inu s' to kunshtio je bil sheno na pravi pot perpravil. Taku vij moshje |
| Sacrum promptuarium (1695): | bila ona s' shkariamij travo poresala, sakaj s' pametio, inu kunshtio je treba sheno na pravi pot perpravit. Secundum ſcientiam. kakor |
| Kratkozhasne uganke (1788): | usemu temu le vonder she eni ugank (de od zhudneh kunsht nezh na- |
| Kratkozhasne uganke (1788): | de kaj ſnâm. Vam sluſnem jeſt dobru; al mene moja kunsht umory. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ta na rejena kunsht panana. XXXVI. Is 32. qvartame eno kunsht narediti, ke si kedu is 20. qvart, katire se goriudarjajo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Predgovor od Ugank, inu zhudneh kunsht Kokú je pózh tu; si bo merski êdn mislel, katiremu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | poſtavleneh tablezah se ſnajde. V' perglihi se bosh kmalu to kunsht nauzhil. Otshem poſtaveti: Anſhe si je ſbral I. Neſha pak |
| Kratkozhasne uganke (1788): | skru njeh perſraveti; inu toku je ta na rejena kunsht panana. XXXVI. Is 32. qvartame eno kunsht narediti, ke si |
| Kratkozhasne uganke (1788): | katir njeh ſnâ, koker unem, katirem na prizho se take kunshte delajo. Te buqve so na Kraynski ſemli szer ręs kaj |
| Kratkozhasne uganke (1788): | drugemi se ſna tu ſdej skus uganke: ſdei skus zhudne kunshte dasęzhi. Al pèr usemu temu le vonder she eni ugank |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tu ſapadl, kraynzam take qvante (kakershne so uganke, inu zhudne kunshte) pisati, inu v' druku vonjidti puſtiti? — Na tako viſho, koker |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ZHUDNE KUNSHTE IS Węle shôle. I. Uganiti, kaj si je kedu ſeno |
| Kratkozhasne uganke (1788): | uganke v' obojemu skupej obſtoje. K' ugankam so perſtavlene zhudne kunshte, katire doſtikrat ne le k' smehu, inu shpasu, ali ſa |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſnajdenega delajo. Kaj takega so v' ſtanu uganke, inu zhudne kunshte ſturti; dokler uganka ja drugega nezh ni, koker ena ſavytu |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | 4. JEſus sam kazhe preklete Grosno mozh premaga prov, Vse kunshte b’do nje odvſete: Sovraſhnek bo slab oſtal. Kader JEſus |
| Ljubljanske slike (1879): | še celó v glavi ne, toraj tudi kredit daje svojim „kuntom“ le do tje, ko je naročeno opravil, od neznanih pa |
| Ljubljanske slike (1879): | pero roka, črnilo kreda. Meja kredita, ki ga daje svojim „kuntom“, je silno nizka, do goldinarja ali dveh – dalje ne sega |
| Ljubljanske slike (1879): | Vljuden ravno ni, ne odkriva in ne priklanja se svojim „kuntom“ celó ne; isto tako nima više omike, če zna brati |
| Ljubljanske slike (1879): | žival ne čaka samo v svojem brlogu, marveč pošilja svojim „kuntom“ najnovejša dela „na ogled“ domú in če kdo take vrinjene |
| Ta male katechismus (1768): | slave. Tebe ta slavne kor teh Apostelnov. Tebe ta zhastitluve kup teh Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov v' belemu oblezhena vojska |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pa zhes travnike puſtiti tezhi. Gnoj na nivi na en kup s'vositi. Kamne pobirat na nivah. Gnoji pa gori voſiti. Lushni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhaſty sadoby. En lakomnik ſi vſe perterga, de lę nà kup grabi: en nezhiſti óſſra ſvoj myr, ſvoje premoshenje, ſvoje sdravje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Terpinca in njegovih tovaršev, veljá 21 gold. in pol. — Žitni kup domačiga žita oznanujejo Novice vsaki teden posebej. V Banatu in |
| Divica Orleanska (1848): | Vem de jo išete: le urno, nate! Pustím jo dober kup. Tù! primite! – Ponudite vojšakam jo, ji rečem, Jez kmet sim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Krajnskim, Koroškim, Štajarskim in Horvaškim ne bo žito veliko bolje kup hodilo, ker je vožnja draga in zavolj izdelovanja železnice po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ga pri svečavi prihrani, priporoča neki časnikar „Magdeb. Corr. ”) bolji kup svečavo iz olja, solí in vode takole napravljati: Solí se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jo je prideloval tvoj stari ded? Ali je tudi tisti kup klaje, ki jo je pridelal stari oče, tudi tebi še |
| Stelja in gnoj (1875): | stelja nekatere mesece ali tudi leto in dan tako goditi. Kup se s tim sicer zniža', gnojilne moči njegove pa zato |
| Blagomir puščavnik (1853): | kakor pa bolest rane. Mogel sim se zdaj iz pod kupa mertvih izplaziti. Po vsem borišči je mertvaška tihota. Ognjeni žar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in otava se je prav dobro obneslo, slame je na kupe. Le tisti, ki imajo zlo močirne ali pa okoli vodá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lepo stoji, de ga je veselje viditi. Sená bo na kupe. Tudi sadne drevesa nam večidel dobro letino obetajo. Bog daj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sapnim kraji naloži ali rahlo natrese; nikdar pa na velike kupe ne nasuje, de se ne spari in ne skazi; vsaki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | snažiti in čediti te kraje, kjer je mertvih pokopanih na kupe in je bilo nadlog mnogoverstnih na cente. Ker pa že |
| Oče naš (1885): | to vam prisežem k Bogu. Bogati mož ima denarjev na kupe, pa nobenega otroka nima. In njegovo srce želi, da bi |
| Stelja in gnoj (1875): | take reči lože v gnoj spreminjajo, jih je treba v kupih nekoliko namočiti; najbolje se to zgodi z gnojnico ali s |
| Stelja in gnoj (1875): | šara potrebi, se kakor sicer kleščevje na drobno razseka, na kupih posuši in uleže. Tudi koprivje okrog planšarij se utegne koristno |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in pa mesca malega serpana žito premetavati in okoli večih kupov manjši kupe napravljati, v ktere kebrički pobegnejo; ondi se dajo |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | drugi polovici meseca novembra. Vozovi so se prerivali mimo teh kupov le z veliko težavo, péš pa se kar nikakor ni |
| Dva adjunkta (1888): | volje, ali vendar malo v skrbeh zarad cestnih kamenov in kupov gramoza, Zgaga pa ves vtopljen v sladke spomine in še |
| Dva adjunkta (1888): | čudno svojstvo je imela: velikih belih kamenov ob cesti ali kupov gramoza ni rada videla; v velikem ovinku se je ogibala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Orlu, ki teh semen nar več prideluje. — Češplje so v kupu poskočile, veljajo 5 gold. in pol do 6 gold. cent |
| Valenštajn (1866): | spet kako poročilo v Beč! Najman. Pokažite! To je prekrasna kupa! Zlatica težka, vzvišanega dela, Na njej vpodobljene reči so modre |
| Divica Orleanska (1848): | Vojskuje se za kralja našiga. Voglar. Kaj klepetaš? Iz bajte kupo vina Prinesi, de divica se okrepča. (Voglarica gre v bajto |
| Valenštajn (1866): | Drugi strežaj (pride). Hoté imeti kupo veliko, Bogato, zlato, s češkim grbom, vi Že veste ktero |
| Valenštajn (1866): | to! Nazdravljali si bodo njoj. Ključar (maje glavoj, ko vzame kupo i jo splakuje) To dá spet kako poročilo v Beč |
| Valenštajn (1866): | Ko Miroslavu je o venčanii Skoval umetnik Vilijem, prekrasno To kupo izmej plena praškega? Drugi strežaj. Da, to! Nazdravljali si bodo |
| Zlatorog (1886): | jé, če tudi baš lačen ní. In komur vina v kupo dá, Poslušen sprazni jo do dná, Pa naj je žejen |
| Spomini (1860): | odstopijo toliko, da jim ni bilo moč poslušati, mi da kupček vzdigniti, položi kvarte v verstah na tla, in s perstom |
| Slovenske večernice (1865): | sveti, bliščí, kakor solnce o poldne. Same okrogle reči, cel kupček! Berž verže vse iz perta in si tega nabere, vendar |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | In ta bi bil? « »No, jaz samó mislim takó, kakšen kupček zlatá za kakih tri deset tisoč — recimo. « Nekako prestrašeno me |
| Spletke (1894): | Kake štirikrat je dobro zastavil rovnico, pa je naletel na kupček kostij. »Ali vidite? « izpregovoril je zmagalno ter pogledal po družbi |
| Prve hiše (1896): | sam črni po vas. « Rekši je potegnila Lojzetovi kvarti in kupček pred svojim možem ter jezno treščila pod mizo. »Vse si |
| Gojko Knafeljc (1899): | roki je začela snažiti mizo in zložila neodprte liste na kupček. »Kaj mu je, da jih niti ni odprl? « si je |
| Gojko Knafeljc (1899): | se oglasi pri vratih Neža ter mu pomoli v sobo kupček listov in dopisnic. Gojko jih vrže na mizo. Bila so |
| Gojko Knafeljc (1899): | četrti, lizal in lizal, dokler ni bilo izpremenjeno vse v kupček črnega, zoprno dišečega pepela. In Gojko je zrl hladnokrvno na |
| Gojko Knafeljc (1899): | dejal ter odprl železna vratca. Nato je zložil liste na kupček, druzega vrh druzega nekoliko poševno, da so bili med njimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na okrogle blekice zreži, na vsak za en lešnik velik kupic vkuhanih marelc ali maline daj; potem jih z ravno takšnim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobtinami in naredi na nje iz budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine vanje vtakneš, postavi |
| Kuharske Bukve (1799): | poſębej; tudi drobno rasſękaj kuhano pęſo; s' tim ſękanjam narędi kúpzhike po ſalati ſemterkje po lępi verſti, eden sa drugim; oſoli |
| Kuharske Bukve (1799): | bo sa en noshov rob debęlo; na svalano teſto naſtavi kupzhike od tiga Nr. 5. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Tudi jih lahko v cevi (roru) ali v peči pečeš. Kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri žlice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nosili obleko iz domačih izdelkov, in ni bilo vse na kupičku, kakor je zdaj. Pa pustimo to! Saj naš namen ni |
| Najdenček (1860): | se bil jez rajše v svojo domovino vernil ; ali Boštian, kupcov kočijaž, mi je vedel toliko dobrega od svojega gospodarja povedati |
| Robinson mlajši (1849): | baviti — obirati. Sodek zlatin zern je dosegnol, da bi se kupčevi dolgovje plačali. Ostánek je hotel eti hvaléžni mož svojemu dobrotniku |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ki na somenj v Ljubljano kaj kupit pridejo, kakor tudi kupčevavcam, kramarjem in vsim prodajavcam vseč, zato ker vsak lože od |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Na tej poti v revščino sreča me eden mojih starih kupčevalcev, ki je ponosno jahal bistrega konja. Poklical me je zaničevaje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi v raznih deželah našiga Cesarstva in na Ogerskim, desiravno kupčevavci od slabe letine pripovedujejo; na severnim Poljskim se lakote bojé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poti pa tudi dobiček donašajo , na kterega še ne mislite. Kupčevavci in barantači grejo le raji v take vasi kupovat, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | teržtva takole pisal: „Vsa vmetnost kupčijstva obstojí v tem, de kupčevavec za 3 gold. kupi, kar je 6 gold. vredno, in |
| Stric Tomaž (1853): | gosp. Šelbita z nekim tergovcem, ki je sploh s sužnjimi kupčeval, nesrečo za prihodnost sumila in v tem zdaj po moževih |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pri mizi je sedel tudi Jud, ki je s konji kupčeval; že od dalječ mu je konj dopadel. K Pavlihu stopi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da vse ima u krami, Kdo povedati to vé! Toda kupčevati noče, Bogajme tud' nič ne da; Jemlje vsak kar le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | unajne ljudſtva samorejo po mórju v Terſt pridti, in tam kupzhevati, bres de bi kak davek dajale. Terſt, ki je bil |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Duh: »S čim se živi tvoj mož? « Ona: »S steklom kupčuje in težko si mora kruh služiti. Leto in dan nosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | začeli kteri z' moko is krumpirja v druge kraje svetà kupčujejo. Do zdaj so Nemci is krumpirja k večimo žganje (rakijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njimi né samó v domačii, ampak tudi po ptujih krajih kupčujejo. Kér je to rokodelstvo imenovanih sosesk nar bolj glasovitno Dolenske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je bil na Korcirskim otoku, blizo Albanije, od pobožnih staršev kupčískiga stanú rojen, lepo v keršanski veri podučen, v desetim letu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ob eni; četert ure po eni je za zgotovljenje sklenjenih kupčij določeno; o tem času ne smé noben mešetar ali opravnik |
| Gozdovnik (1898): | že ogrevali pri drugem ognju. Zdaj ni bilo časa delati kupčij, ker se je bilo naglo stemnilo; trgovanje so odložili na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | za cesarske denarje. Tudi pravi, če mu bo létas ta kupčíja dobro znêsla , bo gotovo čez 2 letí spet v Evropo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pridne nje lega naj prava; Polje, vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk si prebrisane glave Pa močne in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še niso veliko terpeli zavolj nje; marveč se jim je kupčija po jutrovih deželah še bolj oživila po vojski. Cesar Napoleon |
| Botanika (1875): | gnjezdo zadel. V novejih časih se je začela precej živa kupčija s tem gnojem, kterega zvozijo Angleži silo mnogo domu na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dne 1. julija l. 18.. nove knjige. Kakó je tekla kupčija meseca julija 1. 18.. Dne 1. julija. Kakor inventura izkazuje |
| Pripovedke za mladino (1887): | 6. Dobra kupčija. Nek kmet je gnal svojo kravo na somenj ter jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | more tajíti, de ſte ſe v poſlédnih letih ſrezhniga miru kupzhija in obertnoſt (Industrie) tako povsdignile, de ſte nam shivesh in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobijo. Dr. Bleiweis. ˛Somenj v Ljubljani. Kupzi smiraj toshijo, de kupzhija ſlabo gré. To ſliſhati ſmo she navajeni ; satorej jim ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bronasto in sreberno orodje vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa pridem s deshizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ktere vladarstvo ljudstva vtičejo, namreč: od postav vsakih zadev, — od kupčije po deželi in po morji, od šolskih rečí in učeliš |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | od Bruka čez Celjovec dobili, kar jim je privošiti zazoljo kupčije s železnico itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji dan kimovca |
| Stric Tomaž (1853): | z rokami v žepku in s smodko v ustih začetka kupčije. „No, kako se vam zdé? “ ga vpraša nekdo pri mizi |
| Ta male katechismus (1768): | golſio, ali naspodobne pogodbe: v' glih viſhi tudi skus druge kupzhie, spremène, ali respartenja, skus katire se Kristianska lubeſn resdira, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu pravizhen, po tęm ſam v'ſe gręde, premiſli ſvoje kupzhie inu predajanje, ſvoje poſodila, inu na poſodo jemanja, poloshy vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Le ta je ſposnal, de bres zéſt ni kupzhije, — bres kupzhije ni denára. — bres denára nobene mozhí. Tudi zeſar le toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Marie Teresie. Le ta je ſposnal, de bres zéſt ni kupzhije, — bres kupzhije ni denára. — bres denára nobene mozhí. Tudi zeſar |
| Sacrum promptuarium (1695): | slepiga zhloveka s' vodo je bil napoil. Ah nikdar bulshi kupzhje nej na ſvejtu, kakor Chriſtusu poſodit s' kusi almoshno, sakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tišavko kupi in to bolezin v 30 dneh po storjeni kupčii zapazi in se zavoljo tega pri gosposki pritoži, ima pravico |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Krak (Spath.) Leto bolezin kmetje malo poznajo, in so pri kupčiji z bolnimi konji oguljufani. Jih takošne škode varovati, hočem krak |
| Najdenček (1860): | svet! ” sim mu odgovoril. Svetoval mi je, dnarje v njegovi kupčiji pustiti. Rekel mi je, po 6 od sto od njih |
| Fizika (1869): | za 10 odstotkov svoje poprejšnje prostornine, tako da se pri kupčiji mora na to gledati. 135 Prav znana prikazen je tá |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | prisego, da ni nič goljufnega videl ne mislil v tej kupčiji. Vsakako so v ozir občinstva sitne take situacije za človeka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | in odstopnik sta skupila po 2 meseca zapora pri tej kupčiji; naš funkcijonar se je pa opravičil sè svojo prisego, da |
| Zeleni listi (1896): | pa vendar nihče ni imel. Zakaj? Zato, ker pri svoji kupčiji ni bila poštena in pravična, nego lakomna in sleparska. Njena |
| Zeleni listi (1896): | »Danes sem pa napravila dobro kupčijo«, reče Marina sama pri sebi, ko je odšla uboga žena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | blaga ſe terja in godi, nove ſredſtva (pomozhki) ſe ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in zhaſa ſi prihranit — te ſhume dobrotniga ſtvarnika, ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | debla ſ kredo 2 perſta ſhirok paſ. Na zelo zhebelſko kupzhijo posabimo, vidijozh, de mravljinzi zhes kredo ne grejo, in de |
| Sacrum promptuarium (1695): | bogati shelite she bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei obogatili, sakaj S. Auguſtinus pravi Si vis eſſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lepih dobičkov tudi obertniki našiga cesarstva vdeležili, je nabrala Teržaška kupčijska družba raznih železnih rečí in jih pošilja po avstrijanskih obertniskih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poti iz Dunaja v Terst ondašnje dela ogledat šel. — Krajnska kupčij ska zbornica je predlog kmetijske družbe: naj bi se po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sakaj is Ogléja (Aquilea) je ſhla njih poglavitniſhi vojſhna in kupzhijſka zeſta zhes Hrúſhizo in Ljubljano do Dúnaja in na Madsharſko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se imajo pri svojih ponudbah le s poterjivnim pismom (certifikatom) kupčijske in obertníjske zbornice svojega kraja skazati, da so to, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Unanje povéſti. (,Somen sa ovno v Péſhtu na Ogerſkim. ) Peſktanſke kupzhijſke novize piſheje, de je bilo na poſlednim ſomnu sa ovno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhno nadlegovali in sabavljali, ſe s njimi bojevali in jim kupzhijſke barke rópali. Kadar je Rimzam tega le sadoſti ſe sdelo |
| Kranjska nevesta (1864): | VI. Lepa je spomlad. Stari Polani stojí na kupčijskem trgu. Nič mu ni prav, in nejevoljno govori sam sebó |
| Žalost in veselje (1870): | in Jaka je sklenil obstati nekoliko v Kantonu, velikem kitajskem kupčijskem mestu, da bi popravili na ladiji, kar je poškodoval vihar |
| Kupčija in obrtnija (1872): | vse razlaganje razjasnil, kako je žiro-banka postala in kaj v kupčijskem svetu pomenja. Več trgovcev, ki med seboj na veliko kupčujejo |
| Kupčija in obrtnija (1872): | trgovec umrje, firma njegove kupčije vendar še naprej živi. V kupčijskem svetu najdemo firme, ki so že sto in sto let |
| Kupčija in obrtnija (1872): | živeti, ta se mora dati pri kupčijskej sodniji in pri kupčijskej zbornici (komori) kot trgovec v kupčijsko knjigo vpisati ali kakor |
| Kupčija in obrtnija (1872): | na drobno čez dan stržijo. Vsaki, s kterim trgovec v kupčijskej zvezi stoji, se zapiše na poseben list glavne kupčijske knjige |
| Kupčija in obrtnija (1872): | se firma spremeni, ali še celó prestane, mora se to kupčijskej sodniji vselej na znanje dati. — Kdor od tega škodo ima |
| Kupčija in obrtnija (1872): | kupčevati, ter o kupčiji živeti, ta se mora dati pri kupčijskej sodniji in pri kupčijskej zbornici (komori) kot trgovec v kupčijsko |
| Kupčija in obrtnija (1872): | Vsak pravi trgovec pa, ki je tudi za takšnega pri kupčijskej sodniji zapisan, je postavno zavezan, predpisane računske knjige imeti, in |
| Kupčija in obrtnija (1872): | jutrovih dežel, dasiravno ni bašiz jutrovih dežel k nam prišel. Kupčijski priimek „orientalni" zaznamuje samo izvrstnost in lepoto kamna. V starih |
| Kupčija in obrtnija (1872): | v nirzlih severnih krajih naše zemlje važna in velika. Največi kupčijski družbi za kožuhovinsko kupčijo ste Angleška za severno Ameriko, in |
| Kupčija in obrtnija (1872): | pa, kar zamotek sam na sebi tehta, se zove po kupčijski tara, zamotek sam pa ambalaža. Tista težina pa, za ktero |
| Kupčija in obrtnija (1872): | od velikih trgovcev najetim ljudem pravimo: kupčijski opravniki ali agenti. Kupčijski opravnik more, če hoče, isti čas več gospodarjem služiti; on |
| Kupčija in obrtnija (1872): | ali pa po komadih robe, časih tudi po vrednosti robe. Kupčijski agent ima svoj provizjon ali v denarji, ali pa tudi |
| Kupčija in obrtnija (1872): | od njega, če je skoz to škodo trpel, odškodnino tirjati. Kupčijski agent, da-si-ravno v komisijonu kupčuje, vendar zmerom le v svojem |
| Kupčija in obrtnija (1872): | IX. Kupčijski opravnik ali agent. Veliki trgovci imajo kupčijo, ki je časih |
| Kupčija in obrtnija (1872): | v provizijonu za vtirjavanje dolgov itd. Bankir mora biti temeljito kupčijski izobražen mož, on mora poznati kupčijske postave, domače tako dobro |
| Ljubljanske slike (1879): | Kupčijski strežnik ali „komis“ (Dominus servus) Sesavka tega imena ne pride |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ali pa bele pese za sladkor, ali pa oljnatih ali kupčijskih rastlin i. t. d. Nar veči mogoči dobiček na kmetíi |
| Kelmorajn (1864): | je naučil v kratkem času nemškega jezika, pridobil si potrebnih kupčijskih, znanosti, in slednjič, ker so edino hčerko imeli, dali so |
| Kupčija in obrtnija (1872): | časa na dobiček čakati. Taka podvzetja so posebno rudokopja. V kupčijskih podvzetjih, pri zavarovalnicah in bankah so še bolj kumpanije v |
| Kupčija in obrtnija (1872): | gre na viš, zdaj zopet na niž. Sejmove cene večih kupčijskih mest se razglašajo vsak dan po telegrafu in po časnikih |
| Kupčija in obrtnija (1872): | to opravlja bankir v malem. Bankirji so zlasti po tistih kupčijskih mestih koristni in potrebni, kjer ni bank. Kakor banke kupujejo |
| Kupčija in obrtnija (1872): | zveden mož. Take cenitve so v navadi le na velikih kupčijskih burzah, kakoršne so v Trstu, na Dunaji in po drugih |
| Kupčija in obrtnija (1872): | samo v Trstu svoje kupčije, ampak tudi po drugih velikih kupčijskih mestih n. pr. v Aleksandriji, v Odesi, v Marsiliji, na |
| Domačija nad vse! (1889): | služi v zabavo in razvedrenje, ali pa da potujejo po kupčijskih in drugih opravkih. Za njimi so prišli potniki tretjega razreda |
| Gospa s pristave (1894): | mnogo novega, zanimivega po svetu in sklenil sem mnogo novih kupčijskih zvez z našo hišo ter tako izdatno povekšal dohodke. Tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Posamezni oddelki te postave, ki jo je ministerstvo ravno sedaj kupčijskim in obertnijskim zbornicam v pretres poslalo, še niso znani; vendar |
| Tiun - Lin (1891): | z imenom morskega razbojnika; pošten je kupec, ki s svojimi kupčijskimi ladijami potuje ob kitajskem obrežji. Dal vas je prijeti zaradi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kdanjih časov, ko je Pola bilo še mesto kupčijsko in eno imenitniših rimskega gospodarstva. Oni lepi časi so prešli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Francoz je od kupčijstva ali teržtva takole pisal: „Vsa vmetnost kupčijstva obstojí v tem, de kupčevavec za 3 gold. kupi, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Celji izvolíli. Zmes. (Kaj je kupčijstvo? ) Nek Francoz je od kupčijstva ali teržtva takole pisal: „Vsa vmetnost kupčijstva obstojí v tem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sv. mašo, ktero so g. knezoškof péli, praznovan. — Poprejšni minister kupčijstva baron Bruck, pod kterim je bila pred 2 letama železnica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ima priti za obertnike in rokodelce, bo c. k. ministerstvo kupčijstva naj višja stopnja za obertnijske in rokodelske zadeve; oglasi za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | opáta in mestniga fajmoštra v Celji izvolíli. Zmes. (Kaj je kupčijstvo? ) Nek Francoz je od kupčijstva ali teržtva takole pisal: „Vsa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | barkini vodník, ki je v kaki daljni ptuji deželi avstrijansko kupčijstvo začel, razširil, pomnožil i. t. d. — rudeče pa tisti vodník |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | je kmetijstvo na visoki stopnji, ondi cvete tudi obertništvo in kupčijstvo; kjer kmetijstvo cvete, ondi stoji deržava zmiraj na terdnih nogah |
| Iz arhiva (1890): | sončni jug za svojim poklicem. Pušèč sem slonel sam v kupéju in gledal žarke jesenskega sonca, igrajoče se po oguljenem usnju |
| Slučaji usode (1897): | predno je je vlak prinesel do cilja nje potovanja. V kupeju, kjer je bil edini ozki sedež med dvema debelušnima človekoma |
| Kvišku (1899): | se vozovi, šipe so zvenele: Ante je sedel sam v kupéju in se zavijal v havelok, po ušesih mu je pa |
| Vzgoja (1899): | Proti desetim sta se odpeljali z vlakom v popolnoma praznem kupeju nazaj v mesto. Lačna in utrujena je izstopila Javorica. Pred |
| Vzgoja (1899): | vendar tiho opravila ter šla za materjo na kolodvor. V kupeju je Angela govorila o zimskem mrazu in poletni vročini; mati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sim se obernil s prošnjo na gospoda Jurja Prešerna, velikiga kupca v Terstu in naše fare rojaka, pa s toliko večim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dražbi 24. dan ravno tistiga mesca ni ta njiva nobeniga kupca našla. — Prav se mu je zgodilo hudobnežu, ki četerte zapovedi |
| Robinson mlajši (1849): | zemljo izstopili; Robinson je tude na zemljo izešel, da bi kupca poiskal, ko mu je on zlate zerna uhranil. Nalezel ga |
| Stric Tomaž (1853): | z živino na somnjih delajo, poskusit jo ali bo za kupca ali ne. Nazadnje pride še k fantu, ter mu skakati |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | matice polovi; to jenar potrebniši, ker vkup se v majhne kupce, kakor jabelko, vsedejo in se kolejo. b) Vsak tak kupec |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in drujec pa devičnico. Take bi se vkup v majhne kupce spravile, klale in morile, tako da bi od dveh rojev |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | se upoti dalje. Zvedivši to, ukaže Konstantin Monomah vse ruske kupce v Carigradu poloviti, in sepelje na svojem cesarskem brodu sovražniku |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | po koncu deržal, se naglo poravna in stermo na vojakove kupce gledaje upraša, čemu da bankovce tako loči. Vojak pa kratko |
| Ljubljanske slike (1879): | kratkih besedi, če pa prodaja, mu je jezik namazan in kupce še nazaj kliče. Govorica njegova je enaka branjevčevi, namreč zmes |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | de je deklo požerl, in zbeži v hram. Pavliha reče kupcem: „Le poterpite, ta bo lepa. Še tretje pokliče kerčmarja in |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | so čevlji še iz žrela molili. To viditi steče h kupcem v spavnico in začne na vso moč vpiti: Pojdite mi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | čbele nar bolj bogate in tako rekoč dopitane, prodajajo panje kupcom, ki čbele z žveplenim soparjem v panjih pomoré, in med |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | malo ali pa nič ne potrebujemo, ampak se obertnikom in kupcom prodajo. Take kupčijske rastline so: hmelj, brošeč (Krapp), žefran, regrat |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pa v panj pomedi; ravno tako stori z drugim, tretjim kupcom in pogosto z vodo škropi. c) Če pri ogrebanju ne |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | to vred ohranili, in tukaj, posebno še mladim, še nevednim kupcom, povedali, po kterih znam njih se dobri od slabih panjev |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | Tu ali pa nikjer! « zašepta Šnakšnepskovski. Reče in pade pred kupcom na tla in z Boštjanom slediva njegovemu izgledu; vsi trije |
| Kranjska nevesta (1864): | jih je beneških plemenitašev, prav malo, ki niso zlatarjev in kupcev nadlegovali. " „Kaj se tako bojite za svoje prepolne mošnje! " „O |
| Kupčija in obrtnija (1872): | Primorskem, ki klalno živino redé, veliko škodo imeli, ker laških kupcev na naše živinske sejme ne bi bilo, ter bi vsled |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | na spodnjem Avstrijskem je precéj važno za trgovino, ima mnogo kupcev in ker je tudi njegova okolica jako prijetna in zrak |
| Ljubljanske slike (1879): | knjigarni premetovalec (dominus servus literarius). Tega v brlogu, kjer čaka kupcev in naročnikov, ne vidiš drugače, ko s peresom za ušesom |
| Vesela vožnja (1889): | sejmišče za konje. Stopal je ondu med kričečimi tolpami mešétarjev, kupcev in prodajalcev ter si ogledával na pródajo postavljene konje. Okó |
| Vesela vožnja (1889): | jeden ónih mešétarjev, ki o semánjih dnéh najrajši iščejo neizkušenih kupcev, da je kàj »zaslužka«. Konec ga je imel za gospodarja |
| Gojko Knafeljc (1899): | nepriliki so ga preplavljali. Ako je bilo zjutraj kdaj manj kupcev v prodajalnici nego po navadi, tedaj se je zamislil, podprl |
| Gojko Knafeljc (1899): | katerem se je dan za dnem gnetla množica prejšnjih Gojkovih kupcev; a največ je zakrivila Gojkova brezbrižnost ter zapravljivost. A ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svinčenebelobe (Bleiweiss), ktera je povsod takó dobro znana, de imá kupcov dovelj po domačii in po ptujim, okoli 20 tavžent centov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi po ptujim svoje dobro imé razglasili in si novih kupcov obilno privabili, zakaj železna cesta nas bo Dunaju približala, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prav bogata letina pričakovati, zato je žitna cena, čeravno je kupcov veliko, poslednji čas na pol nazaj šla; banaško kibljo, ki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gre ſpotama v' tempelj. S' nevoljo ugleda neſveto derhál menjazhev, kupovavzov ino prodajavzov. ˛Spet jih, kakor pred tremi léti, is tempeljna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | priſhlo in ſhe med temi je bilo vezh ogledovavzov, kakor kupovavzov. Shitno zeno na ſomanji dan ſmo v poſlednim liſtu osnanili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je bilo na poſlednim ſomnu sa ovno veliko prodajavzov in kupzov. Ovne je bilo ſilno veliko in kupzi in domazhih in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſ hozhe ; in prekoſani od ſoſedov, ki ſe po volji kùpzov sa prodajo ſvojiga blaga ravnajo in po mogozhoſti ſvoje déla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na Rusovsko pošilja. Kupci njegovo blagó pràv zlo hvalijo , posebno zató, kér so v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je 14 dni terpel, je veliko ljudí vkupej zbral, in kupci ga večidel hvalijo. Živinski somenj je bil nekoliko slabeji, kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | časom naprej, bo mogel zapreti svojo delavnišnico in prodajavnico, ker kupci bojo šli drugam kupovat. Kamor se tedaj ozremo, povsod čujemo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko prodajavzov in kupzov. Ovne je bilo ſilno veliko in kupzi in domazhih in ptujih deshel ſo ſim priſhli. Ovne od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | iz serc staršev in otročičev dobrotljivimu gospodu Jurju Prešernu, velkimu kupcu v Terstu. Bog naj Jim v nebesih obilno poverne, kar |
| Stric Tomaž (1853): | da mati v mesto leti, gre po dete ter ga kupcu zroči, rekoč: „Varite se ga zbuditi, sicer bi začelo vekati |
| Stric Tomaž (1853): | dobro vveriženo nek sužnji iz sobe, ter jo ravno pridšemu kupcu zroči, ki jo je mende koj na somnji prodál. Od |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Če je sila, da se mora kakošno govedo prodati, pelji kupcu živino na dvorišče, da jo tam ogleda, brez da bi |
| Najdenček (1860): | sim ga daj! kje si ga našel? ” Osupnjen sim gledal kupcu v obraz. Kar mi je že večkrat nekaj reklo, se |
| Najdenček (1860): | kaj bi prihodnje začél, še nisim dobro prevdaril. Rékel sim kupcu, da bom z božjo pomočjo pomislil in se Bogu sérčno |
| Zlatorog (1886): | pač me Jerica. »Ne, ubožec! Glej, odhajajóč »Njo pri vlaškem kúpcu sem pustíla, »Koji lanček dal jej je in prsten. « Lovec |
| Biblia (1584): | je kupil toiſto Nyvo. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu Kupzu, kateri je dobre Perline yſkal, inu kadar je bil en |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kupi toiſto nyvo. 45. Şpęt je enaku Nebęſhku krajlęstvu enimu kùpzú, katęri yſhe dobre shlatne kamène. 46. Katęri, kadar je en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi na Parſkim sazheli tako prodajati in vſak kruhar mora kupzù toliko kruha ſhe privagati, kolikor ga je premalo. Goſpoſka sdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa žita precej več ko lani. Korúna se najde kak kupec drobnih šišk po hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo |
| Ferdinand (1884): | svojemu sedanjemu gospodu ter mu sporoči, kar se je pripetilo. Kupec mu zagotavlja, da ga bode težko pogrešal; vendar pa mu |
| Tiun - Lin (1891): | Tiun-Lin, katerega tu sramotite z imenom morskega razbojnika; pošten je kupec, ki s svojimi kupčijskimi ladijami potuje ob kitajskem obrežji. Dal |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſtręſse, dé ſe lę na krajlęvi ſédesh povsdigne? Je uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tiſtimu narbolj sdélo, ki ga je isdelal, zhe je ravno kupez lepſhi podobo, barvo ali bolj lizhno isdélanje napovedal. Saj vi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | imel 15 % dobička? 4.8 po 15 % 240 0.720 gl. dobička. Kupna cena 4 gl. 80 kr. 15 % dobička — gl. 72 kr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſe taka voda ne ſmé v poſodah is koſitarja, kupra, ſvinza i. t. d, iméti. Mnogokrat ſe je arznija. ki |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | strupna zelenica alj zelen volk naleže; njo kakor tudi nikoljko kupra žganje razmoči, ino si tako novi strup perdruži. Tudi nektere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in Turčije, celó v Anatolii se popivajo zdravljice iz štajarsko-slovenskih kúpic. Lahko se reče, da je les bogastvo te okrajine slovenskega |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Z. Grauer Kurzstiel. 508. Damazon Z. Reinette von Damason. 509. Kupica sivo rudeča Z. Rothgraue Kelchreinette. 510. Zlati barček J. Goldartiger |
| Na stricovem domu (1860): | ravno na vsak groš, in da se pri njem marsikaka kupica vina dobi. »Kako pa to, da ni strica? « poprašam Antona |
| Žalost in veselje (1870): | tudi v osenčje pod skalo, kjer se je gnjetla ona kupica. O groza, ta pogled! Viljem in Tomaž sta kar ostermela |
| Kupčija in obrtnija (1872): | porabljenega papirja se še da, kakor n. pr. nova steklena kupica iz steklenih črepin, spet novi papir narediti. Tenši so cunje |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | in koraka dalje. Pride do druzega studenca in zajame vode. Kupica se zakrvavi. Gospa izlije ukleto vodo in koraka dalje. Pride |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | in koraka dalje. Pride do tretjega studenca in zajame vode. Kupica se zasveti in zacvete. Na vodi naredi se rudeč nagelj |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | in gre na Gorjance. Pride do studenca in zajame vode. Kupica se počrni. Gospa izlije strupeno vodo in koraka dalje. Pride |
| Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | našli umirajočega, zraven njega na mizi pa je stala izpraznena kupica. Pil je ciankali. ″ „Ciankali! ″ ponavlja France z zamolklim glasom; „lehka |
| Hudi časi (1894): | imeli svoje pogovore. V kotu je stal sodček vina in kupica je krožila od ust do ust; velik hleb črnega kruha |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | moč, ki se sploh vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka, ki močnih |
| Arov in Zman (1850): | v nadstropje, kjer se je Kabdal z mnogimi drugimi pri kupici razveseljeval. Tudi tam so že glave zmedene in noge slabe |
| Žalost in veselje (1870): | pa je ondi-le? " pravi potihoma Viljem Tomažu; "tam-le pri onej kupici, kjer Indijani tako divje kričé. " Tomaž je napenjal oči — pa |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | dati poljubca, da jim obetaš zanj tudi graščino. Pri polni kupici se mladina šali in kdaj celo objemlje ali ta prijaznost |
| Zvezdana (1883): | višjim močem. Tako je trdil in zabičeval marsikteri kmetič pri kupici žganja, da gospod Kolovski ni takov človek, kot so drugi |
| Zvezdana (1883): | je sedel v istem času proti večeru črnogorski častnik pri kupici črnega vina. Oziral se je pogosto skozi malo okno po |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | zdravje in na srečno nocójšnjo rešitev Vekoslavovo — izpraznita, obádva polni kupici. Predno pa preteče par minut, čuti že Vida v sebi |
| Vesela vožnja (1889): | bi bil, kakor je bila to že njegova navada, pri kupici rujnega vinca — in takega je bilo na izbero na Bobóvem |
| Moja hoja na Triglav (1897): | Bohinjec in sloveči Dolinec, prerano umrli župnik Simon Robič, pri kupici vina, ki ni bil cviček. Ponosno sta poudarjala veselemu omizju |
| Gojko Knafeljc (1899): | mizi je bilo še nekaj špargljevih ostankov, a v Gojkovi kupici še nekoliko vina. »Hm, kaj bi to zametala? « si je |
| Blagomir puščavnik (1853): | čolnič pripravljat. Med tim pripravi Rezika popotnemu možu večerjo, prinese kupico dobrega vina, kar je trudnemu prav dobro dišalo. Kmalo pride |
| Deborah (1883): | I na jutro, ko je prišel k nam berič na kupico žganja, rekel je: Veste uže, krčmarica, starega Lovreta je kaplja |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tri ſo djale ſvoje roshnate svesze na okno v' ſtekleno kupizo alj glash hladit', v' katerim je ſhe nekaj vode, h' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 4. Cesarska postava. Kdor kakiga konja z norostjo ali tišavko kupi in to bolezin v 30 dneh po storjeni kupčii zapazi |
| Stric Tomaž (1853): | herbet oberne. Zdaj se še Hagare, kot nar slabši, usmilijo. Kupi jo skor pod nič neki prijazen mož, ki je zavolj |
| Stric Tomaž (1853): | stara žena in njen sin gresta skupej enemu. Kdor sina kupi, mora tudi ženo. “ „Kaj neki? stare ne maram, ni za |
| Stric Tomaž (1853): | ko je še on otrok bil, v južne kraje prodana. Kupi me dobroserčni mož, ki me je kakor svojo hčer imel |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | le 94 gl. pri prodaji iztržiti. N. pr. 1.) Trgovec kupi m sukna po 4 gl. 80 kr.; po čem mora |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mora kg prodati, da bode 16 1/2 % dobička? 14. Nekdo kupi sukna ter plača za vsake 4 2/5 m po 15 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | drugi stroški, navadno tudi kalkulacija. Za blago, katero se doma kupi ali proda, ni treba posebne postranske knjige, ako so dotični |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 12. Trgovec kupi 600 kg blaga za 421.05 gl., čez 8 mesecev pa |
| Revček Andrejček (1891): | tu imaš, Matija, v gostilnico pojdi in čašo vina si kupi, da boljše misli dobodeš. Matija. Lepa hvala, oče, kaj pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 7 : 9; kolika sta ta dva dela? 3.* Štiri osebe kupijo srečko; A dá 50 kr., B dá 1 gl., C |
| Biblia (1584): | od ſebe, de gredo tjakaj v'terge, inu ſi jéſti kupio. Iesus pak je djal k'nym: Nej potreba, de tjakaj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ispuſti tę mnóshize, de na vaſsy gredó, inu ſi jęſti kupio. 16. Ali Jęsus je k' njim rękal: Njim ny potręba |
| Biblia (1584): | imèl, inu je predal vſe kar je imèl, inu je kupil toiſto Nyvo. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu Kupzu, kateri |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu je predal vſe, kar je imel, inu ga je kupil. 47. Şpet je enaku Nebęſhku krajljęſtvu eni mręshi, katęra je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lahko kdo konja kupil in ga precej v mesnico dal; pa vém tudi dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | izmed vas zdaj misli: čmu sem si kupil mertvaško trugo? Kupil sem si jo, bratje moji, ker sem bil popolnoma prepričan |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kjer so bili vsi zbrani in veseli, de je zajca kupil in narlepšega živega zajca tako po sreči dobil. De bi |
| Oče naš (1885): | najboljega, najžlahtnišega sadja. Kmalo si je tudi Ménart več krav kupil in je začel z veseljem svojo kmetijo. Saj je imel |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | naredbi S. Čeha v dan 9. julija s 6 % diskonta. Kupil sem od K. Bregarja tukaj proti svojemu akceptu v dan |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kg cukra po 47 in 200 kg cukra po 43. Kupil sem menico za 1000 gl. na A. Simona v Brnu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | hl vina 9 gl. ali 25 % dobička; po čem je kupil hl? 12. Trgovec dobi 1400 kg blaga, po 12 gl. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu je vſſe predav, kar je imov , inu je njega kupuv. Supet je nebeſhku krayleſtvu podobnu eni v' murje versheni mreshi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu ta drugi je djau : jeſt ſim pęt parov volov kupuv, inu sdej grem jeſt njeh skushati: proſſem tebe, imej mene |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Ta pervi je k' njemu djal: jeſt ſim eno priſtavo kupuv, tok morem jeſt vonkej jiti, inu njo ogledati : proſſem tebe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Joshefu tu telu dalu. Joshef pak je kupuv eno zhiſto tenzhizo, inu je tu telu doliſnel, inu je |
| Stric Tomaž (1853): | priči; s tem denarjem bi pa potem kje kak kraj kupila in tje vse sužnje spravila, jih lepo učila in za |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' potizo poviti rekel, naj bi ſi s' njimi kravzo kupili, ino v' ſvoji ſili pomagali. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | delo osnujejo, vsakdanji kruh oskerbljujejo in denar v deželo vabijo. Kupili so dve kmetiški pipi, Ferlanovo pinjo in še več druzih |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bukve s podobami, ki so jih bili za pol kraljestva kupili. Otrokom se je res prav dobro godilo, ali kaj, ko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 52 kr. 2.) Blago, katero se je za 725 gl. kupilo, moralo se je za 674 gl. 25 kr. prodati; koliko |
| Sveti večer (1866): | na očetov prestol stopiti. Naročil mi je torej, naj podobe kupim in skerbim, da mu je nepoškodovane izročim. Določil je, koliko |
| Valenštajn (1866): | Kde si to grivno ukradel, Hrvat? Čemú je tebi ? Jaz kupim jo rad; Zánjo ta dva samokrésa ti dam. Hrvat. Odlazi |
| Zeleni listi (1896): | saj ste jih že veliko pokupili! « »Res! A zdaj ne kupim nobene več. Imam jih že preveč! « »Prosim, kupite vsaj še |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in čbel. Če tedaj kupuješ čbele za rejo, glej, da kupiš dober panj, ki je boljši od 4 ali 5 slabih |
| Iz življenja učenca (1854): | manj pol prihraniš, če jih od mene namest kakega druzega kupiš« — Jih že kupim rečem potem, ko sva kup ustanovila, to |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | satji veliko zalege. Če si tedaj spomladi panj za pleme kupiš in ima take lastnosti, bo, ker je dobra matica, v |
| Na stricovem domu (1860): | zdaj en polič skup! Vem, da si ga lahko sam kupiš, če si ga potreben, ali mene tudi ne bo preveč |
| Sosedov sin (1868): | in na svoj prid obračati. „Koliko jarmov volov pa denes kupiš? " vpraša Brašnar Antona. „Kakšnih pet jarmov pravim da bi jih |
| Ljubljanske slike (1879): | nemškutar ali nič, spoštoval te bo, če le njem kaj kupiš. Ker ima veliko opraviti z revščino, je proti nji že |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zaželjena in bo tistim, ki na somenj v Ljubljano kaj kupit pridejo, kakor tudi kupčevavcam, kramarjem in vsim prodajavcam vseč, zato |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | duſho, inu telú pogubiti v' pèkèl. 29. Ali ſe ne kupita dva grabza sa en bèlizh, inu is tihiſtih edèn ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga permankovati utegnilo; pojdite raji k' oljarju, ino ſi ga kupite, kolikor ga potrebujete. “ ˛So odſhle, kar pride shénin. Kolikor jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de jo bomo na kruh masali. Jes, Ako mi zhbele kupite, sakaj ne. Shup. Denarjev nimam, ali ſirka Vam dam. Deshizo |
| Stric Tomaž (1853): | ga nazadnje Halaj, ker je nar več obljubil, dobi. „Vzemite, kupite še mene, gospod! “ prosi objokana mati, „kupite me za božjo |
| Stric Tomaž (1853): | obljubil, dobi. „Vzemite, kupite še mene, gospod! “ prosi objokana mati, „kupite me za božjo voljo, sicer mi je žalosti umreti! “ „Meni |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kmalu bote toliko novcev imele, da si prav lepo kravo kupite. “ Marta je rada ubogala svojo sosedo, pa njene hčere tudi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ker dnarjov vender nimamo, sa dvajſet alj trideſet rajniſh kravo kupiti. ” Alj na — mati potizo nazhnejo, nje otrokam vrésati, kar jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | magazinih), se zamore zatega voljo tukej skorej bolj po ceni kupiti, ko v Banatu in Sisku. — Korún je po 33 kr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi se nepotrebni strel ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jez v Semču ne mogel za-nje ne kruha, ne tobaka kupiti — same amerikanske cekíne. Zavoljo tega je mesca listopada v Terst |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | odvezani, in so novo prisegli. Banalna vlada si prizadeva gledišče kupiti, ki je naprodaj, in ga narodu izročiti, kteri sklep je |
| Stric Tomaž (1853): | kako se vam zdé? “ ga vpraša nekdo pri mizi. — „Mislim kupiti 3 nar mlajših“, odgovori Halaj moško. „Tako pa že ne |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | smejal. Od tod mende je tudi pregovor: Mačko v žaklji kupiti. 33. Povést. Kako je Pavliha pri nekem baronu kočjaž, in |
| Gozdovnik (1898): | takoj napravil črtež rešitve. »Toliko, da bi mogli ž njim kupiti vesoljno Sonoro deželo. « »Karamba, vi se šalite, na smrtnomučni hlod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | se jezi v zadnjem listu, češ, da je bil izvrstni kuplet surov. Se vé da „Narodovcem” je vse surovo, kar šiba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Ker je nestrpljivi „Narodovi” zelenec hitro čutil, na koga ta kuplet cika, se jezi v zadnjem listu, češ, da je bil |
| Stric Tomaž (1853): | besedice od Špele spominjati. O napovedani uri pride Halaj po kupljena sužnja. še preden pa na dvorišče stopi, mu nekdo pove |
| Stric Tomaž (1853): | podpiše. Drugi dan na vse zgodej obljubi Halaj po kupljena priti in ju sabo vzeti — in se s tem poslovi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | dala Tudi mora nemudoma naznaniti podpisanemu odboru, če mu je kupljena živina kakor koli poginila, da družba vé, koliko subvencijske živine |
| Kupčija in obrtnija (1872): | maslo spokupovati itd. Za svoj trud ima agent od izneska kupljene ali prodane robe neko stalno berivo ali plačo, ki se |
| Ponarejani bankovci (1880): | izvlekel izpod pazdušnega notranjega žepa denar ven, da bi plačeval kupljene voli, hotela se mu je skoro roka tresti. Pervič v |
| Ponarejani bankovci (1880): | Celji čaka. Zatorej ga kmalu najdemo na česti iz semnja, kupljene voli pred seboj gonečega in prihodnjo srečo preračunjevačega. Nesterpljivo je |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | so mu pokladali svoje darove, večinoma težke in drage sveče, kupljene za denar, ki so si ga morali prislužiti s curki |
| Postillion d'amour (1887): | vzel »komprador« iz misijonskega zavoda, v kateri vsprejemajo zapuščene ali kupljene kitajske otroke in jih vzgájajo za službe pri Evropcih. Brez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | šli, kjer jih vožnja zavolj slabih potov več stane od kupljenega blaga. Lepe , dobre poti, prijetni verti, veliko dobrega in lepega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | koruzo in vsaktero žito, čeravno je že pred to prepovedjo kupljeno pa ne še izpeljano bilo. Zdej pa smo v časniku |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za 674 gl. 25 kr. prodati; koliko % je bilo izgube? Kupnina 725 gl. izkupnina 674 gl. 25 kr. izguba 50 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za neko hišo 11820 gl. s tem pogojem, da bode kupnino še le čez 3 leta plačal; koliko gl. je ponudba |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in 1000 gl. čez 5 mesecev; kedaj plača lahko vso kupnino ob jednem? (Poprečni plačilni rok). 3500 gl. čez 2 mes. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kupil hišo za 8000 gl. s tem pogojem, da plača kupnino v več obrokih, ne da bi se mu računale obresti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | marmeljnovi stebri zunaj in znotraj, kiporezi, malarija, in dve krasne kupli jo kronate. Je sila velika in v nje stavbi je |
| Blagomir puščavnik (1853): | mrakom vred kupama ven in noter in brezštevilno vrabcov gnjezdi v njih okotji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prodajajo. V prodajni ceni so davki in vsi stroški za kupovanje siroviga pridelka, za vdelanje, vožnjo in za plačilo prodajavcov zapopadeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | konji v dnarje ſpraviti mogli, §. 19. Zeſarſke poſtave pri kupovanju konj. § 20. ˛Sklep. '' Poduk, kako ſe ſtaroſt konj is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tiſte, ki konje kupujejo! ˛Sklep poduka, kako ſe imá per kupovanju konj ravnati in kako ſe njih ſtaroſt prav ſposná, tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tréba. Nove Bukve. Bukve sa kméta, kako ſe ima per kupovanju, plemenenju, rêji in opravljanju kónj ſplòh obnaſhati, de bi jih |
| Divica Orleanska (1848): | vem povedati kak ta Merčes mi v roke pride. Železníno Kupaval sim na Vokulerskim; Velika gnječa bila je: beguni Iz Orleana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetje jo radi kupujejo. Zakaj bi pač Slovenec nemško pratiko kupoval, kér slovensko dobí! Ko bi pa „Novic” ne bilo, težko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſrebra vezh, kakor vlani Od nar lepſhi ſorte ſo malo kupovali in zenejſhi je bila, kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in poſvalkane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi se branil ga jesti, in zakaj bi ga ne kupovali tudi, ako bi nam kaj bolji kup peršlo? Če zamoremo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hotli čakati, da bodo kaki ptuji ljudje prišli naših bukev kupovat in našo slovstvo podpirat, bi lehko mogli doslej čakati, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mislite. Kupčevavci in barantači grejo le raji v take vasi kupovat, kjer so lepe poti, da se laglej odpelja , kar nakupijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zapreti svojo delavnišnico in prodajavnico, ker kupci bojo šli drugam kupovat. Kamor se tedaj ozremo, povsod čujemo glas: „Naprej! Nikar nemarno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | marsikaj na zbero, in da nam ne bo trebadomačega kupovati, ako je slabeje in dražje memo ptujega. Tako bo železnica |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | veder vina, in misli kakih 200 veder nakupiti. Tudi češplje kupuje , ki jih po 2 gold. cent dobí in mu jih |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tudi veliko medú in dober panj. Kdor pa za podiranje kupuje, tak, pa se tako vé, da mora le na vosek |
| Moč ljubezni (1865): | to zapeljivo in pogubljivo moč, da se le po mestih kupuje ljubezen, ne pa drugod; toda ni tako, tudi med priprostimi |
| Kupčija in obrtnija (1872): | da-si-ravno v komisijonu kupčuje, vendar zmerom le v svojem imenu kupuje in prodaja, nikoli v imenu tistega trgovca, ki mu je |
| Ali nam je potreba domačih pis... (1878): | potrebni. Oni sami se pritožujejo, da jim občinstvo knjig ne kupuje. Na mnogo strani dela občinstvo prav. Zakaj mu podajajo neprimérnega |
| Ljubljanske slike (1879): | je pôl, tem veči je račun. Kdor tako piše, ne kupuje papirja sam. Kedar se vrata odpro, pač vse pogleda po |
| Ljubljanske slike (1879): | prejšnjim sesalkam te vrste le toliko podoben, da prodaja in kupuje, v drugem pa čisto nič; je že bolj tako kakor |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | vendar dobil to? « nadaljuje začudeno žena. »»Saj véš, kje se kupuje meso. Ali misliš mari, da sva si s tistim v |
| Lisjakova hči (1892): | se ukvarjate s tem zastarelim tiskanjem, ko že nihče ne kupuje vaših podob? Vse zastonj, z dunajskim in švicarskim blagom se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | To je gotovo velik dobizhek sa vſe tiſte, ki konje kupujejo! ˛Sklep poduka, kako ſe imá per kupovanju konj ravnati in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je tudi pri nas veliko prijatlov našla; kmetje jo radi kupujejo. Zakaj bi pač Slovenec nemško pratiko kupoval, kér slovensko dobí |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zgodbe pogosto povejo. ” „Po tem bo žganje več del v kuprastih kotlah žgano, ino po takih cevih teče, v katerih se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | piramide zovejo se sfenoidi P/2, ki se nahajajo na kuprenem kizu. Rombiški sistem ima za prvotno podobo rombiško piramido, P |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | žganim galunom, z ojstro vodo, v kteri je raztopljen razjedljivi kupreni ali plavi vitrijol itd. Snažnost nastelje je pa perva pogodba |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ki je namešan z zemljeno smolo (bitumen) ali včasi skrilast. Kupreni škrilnik je bituminozen laporat škrilnik črne ali temno-rdeče barve, odikuje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nižina. Nikel, žveplenati, Schwefelnickel, 55. ,, arsenati, Arseniknickel, 55. ,, bakreni ali kupreni, Kupfernickel, 55. Nikel, antimonovi, Antimonnickel, 55. Nižanje, Senkung, 139. Nižina |
| Mineralogija in geognozija (1871): | oktaëdrom ∞ O, najde se pri galunu in pri rdeči kupreni rudi (gl. pod. 7). 6. Ikositetraëder (štirindvajseterec) zvan tudi trapezoëder |
| Mineralogija in geognozija (1871): | podobne kristale; rdeči arsenati nikel, NiAs, imenovan tudi bakreni ali kupreni nikel, ki malokedaj kristalizuje, ampak se objavlja le bolj v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Vešek, Chalcit, 37. Vitriol, cinkovi, Zinkvitriol, 56. ,, svinčeni, Bleivitriol, 57. ,, kupreni, Kupfervitriol, 59. ,, kupreno - svinčeni , Kupferbleivitriol, 59. Vlačen, zaehe. Vmesnina, Gemengtheil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v hiši, v kteri živina z ljudmí prebiva, naj bojo kure, ali mladi prasci ali teleta. Potreba je prebivavnico vsak dan |
| Zoologija (1875): | Znana je pohlepnost, s kojo kure in golobje iščejo in zobljejo apnaste stvari (glej mort, kemija |
| Zoologija (1875): | spadajo: pevci, vpijati, plezavci, ujede in golobi; k mahovcem pa: kure, brzoteki, močvirniki in plavci. Prvi razred: Pevci; Oscines. Pevci so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pijanost, s ktero se hočejo omotiti, kér jim prave hrabrosti (kuraže) manjka. Taki razsajavci bi se raji lesici na rep vsedli |
| Biblia (1584): | nezhiſtiga ſtury. Sakaj is ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te rizhy, katere zhlovéka |
| Ta male katechismus (1768): | Galat. 5. toku naprej: Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki gobez na kviško molí in vóha; večerno petje petelínov; kuretina v prahu berzkajoča; mačke ki se snažijo; lástovke, ki nizko |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zdej nar hujši, ker že mlade imajo, obvarovati. Da bo kuretina rada nesla, naj se ji ječmen in oves daja, in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vse ljudstva ljubijo in rabijo razun judov in mahomedanov. 11. Kuretina. Med kuretino štejemo vso domačo perutnino: kokoši, gosí, race, purane |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mladi ne stradajo in v rašči ne zastanejo. Tudi začne kuretina zdaj že na gorkem nesti, in včasi tudi že leči |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | ljudstvom v živež. Pa tudi med ptiči je človek razločeval: kuretina, race in golobje so se ljudem po svojem življenju najprej |
| Marjetica (1877): | k živali. Koze so jo poznale kar po hoji, in kuretina je kakor piš prihitela k njej. Saj je imela pa |
| Marjetica (1877): | imel. A to ni istina. Bradati kozi in celo hišna kuretina mu je bila vso ljubo jesen v mislih. Za prvi |
| Marjetica (1877): | čez ramo po prijaznih živalicah. Ko stopijo na vrt, zapazi kuretina svojo gospodinjo. Kakor veter prisopiha k njej, se jej zaganja |
| Strte peruti (1894): | ni dehtečih vrtov, ampak le kupi gnoja, kjer brska domača kuretina. Na oknih okrog hiš vise cunje, katere so oprale domače |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | os. Mihelu že kaj mesarju dati ali pa domá zaklati. Kuretine zdaj ni puščati valiti, ker zdaj izvaleno slabo raste in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kobilice pobirajo, pa tudi veliko pohodijo. Pri vinogradih ni nič kuretine imeti, ker grojzdje oberó. Kopúni, gosi in purani se pitajo |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | na kolenih, da podeliš drugim ljudem še veliko več konj, kuretine in drugih dobrot, kakor pa si jih sami žele. Bog |
| Dóra (1885): | Zato je bila naša hiša vedno polna vsega. Žita, vina, kuretine, drv, svinjine, tega nam nikoli ni trebalo kupovati. Odslej naprej |
| Grajski pisár (1889): | Tukaj si, potepuh! « se je zajezil. »V Kržišah si zberačil kuretine in masla in obetal, da greš na božjo pot v |
| Obljuba (1894): | Imela bode lepo hišo, krasen vrt in vinograde, brez števila kuretine, dobro rejene buše v hlevu —« »Tedaj samó zató? « ustavi jo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ljubijo in rabijo razun judov in mahomedanov. 11. Kuretina. Med kuretino štejemo vso domačo perutnino: kokoši, gosí, race, purane i. t. |
| Sosedov sin (1868): | zjutraj je prišla v Smrekarjevo hišo stara žena, prekupčeválka s kúretino, ki je iz mesta prinesla veselo, preveselo novico, da je |
| Cvet in sad (1877): | velika za njeno premoženje, zakaj do denašnjega dné je Barba kuretino večidel za svoj žep prodajala. To ženica pomisli in vpraša |
| Cyclamen (1883): | tem, da je po bližnjih vaseh prekupovala maslo, jajca in kuretino, nabirala jagode ter potem te in jednake tvarine kot po |
| Dóra (1885): | menoj, ko letim iz sobe. Na dvorišču naletim na zbrano kuretino, ki je zobala svoj obed, da se prestrašena in glasno |
| Od pluga do krone (1891): | bode pobirala drobtine in muhe,« pravi mati in odide med kuretino, ki leti od vseh stranij skupaj, Jurče pa stopi v |
| Zlata Vas (1848): | ograje poškodovali in kradli kar so mogli: sadje, derva, golobe, kuretno i. t. d. Besedi in prisegi nihče več upati ni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj postane čez enačba dneva ničli jednaka, t. j. drugi kurir bode dohitel prvega v 3 1/3 dneva. Algebrajsko. Recimo, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prvega v 3 1/3 dneva. Algebrajsko. Recimo, da dohiti drugi kurir prvega v x dneh; tedaj potuje prvi 2 + x, drugi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | koliko dneh bode drugi kurir prvega dohitel? Na pamet. Prvi kurir je 2 dni prej odpotoval nego drugi ter v tem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dan po 49 kilometrov, pošlje se od ravno tam drug kurir, kateri prehodi po 77 kilometrov na dan. V koliko dneh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | drugi po 26 km? 51.* Iz A v B gre kurir, ki prehodi po 12 milj na dan; jeden dan pozneje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pošlje se iz B, skozi katero mesto je šel, drug kurir, kateri prehodi po 75 km na dan. V koliko dneh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na dan; jeden dan pozneje pošlje se iz A drug kurir za njim, po koliko milj mora le-tá na dan prehoditi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 77 kilometrov na dan. V koliko dneh bode drugi kurir prvega dohitel? Na pamet. Prvi kurir je 2 dni prej |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj x = 1 5/7. 6.) Za kurirjem, kateri je pred 2 dnevoma iz A odpotoval, in kateri |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prehoditi, da bode dohitel prvega v 4 dneh? 52. Za kurirjem, kateri je pred 6 dnevi iz A odpotoval, in kateri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Al še ni odbila zadnja ura; še zmiraj telegraf in kurirji avstrijanske, angležke, francozke in pruske vlade nosijo pisma semtertje, da |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | peljá, kjér je she na ognjiſhi prav lepo gorelo, okolj koriſha pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | narejeno pezhizo sa kurjavo, in kotel, v kterim je voda. Kuri ſe vezh del le s premogam (Steinkohlen) , pa tudi s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | do dobrega dokazano, da so peči, ki se v sobi kurijo, najbolja pomoč za odpravo prevelike vlažnosti v sobah. Take peči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | tacih starih peci in še zmerom delamo radi take, ki kurijo dve sobi. S tem mislimo veliko drv prihraniti in tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neuſmiljeniga, kteri je zele pol ure pred shrelam s sheplam kuril, in na sadnje ſo vonder ſhe zhbele migale! Sin miſli |
| Deborah (1883): | a besede ni bilo iz nje! Pek. Jaz sem peč kuril, ko je Jožef mimo tekel, trkal na župnikova vrata, klical |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in pridirjal na zadnje na mesto, kjer so ponočne straže kurile in šotor Huncev naznanile. Konj je šel kar sam skozi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | imeli mavntanski (afrikanski) strelci svoja stanovanja. Sredi dvora so menda kurili, kajti gost dim in iskre so se valile proti nebu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | nekateri na tleh, nekoliko pa je ob zidu slonelo jih, kurili so lule in njih obrazi so razodevali misli — jasne tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je tréba. Tudi ne gre s hraſtovim leſam v nji kuriti, ampak s bukovim , gabrovim, léſkovim, pa ſuhim, kir vſak dim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | takó perpravna, kakor popréd, zatorej je ni potreba dosti nalaš kuriti, zunaj kadar nam Bog kak hud piš pošlje, in še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mora z suhimi, terdimi dervmi, ne pa z mehkimi smolnatimi kuriti, sicer bo sadje grenko, kér po toploti od derv tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perilo, naj bo še tako vmazano, prav Hčno oprati, kakor kurjek. K temu cilu in koncu se po primeri nekaj kurjeka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se žnec in mlateč veselita. S. Nekaj za hišne gospodinje. (Kurjek za perilo. ) Po večletnih skušnjah peric v Meklenburgu na Nemškim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je silila, na popravo misliti. Znano mi je, kakó je kurjava po Majsnarjevi šegi napravljena, de se namreč per eni luknji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | grenko, kér po toploti od derv tudi svap dobi. Perva kurjava srovimu sadju mora pičla, druga na pol suhimu pa bolj |
| Zlata Vas (1848): | ena za drugo — kadar jo je versta zadéla, derv h kurjavi, in h kuhi eniga pomagača dati. Mlinarica je pri kuhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hlaponu, ni nizh vezh ljudi, kakor kar jih je sa kurjavo in sa ſtreshbo vosa potreba. Sa-nj je perpetih eden, dva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jesiku nizh poſébniga iména. Hlapon ima perpravno narejeno pezhizo sa kurjavo, in kotel, v kterim je voda. Kuri ſe vezh del |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | krajih se učiteljem tudi létas za béro in za šolsko kurjavo merzlo godi. V enih krajih morajo celò otroci v šolo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pri kladvih, nožih, za cepce itd. Prav dober je za kurjavo, ker daje veliko vročine. Cenijo tudi ogel njegov. Sadje tega |
| Kemija (1869): | primeri §. 94). Drva, ki so nam tako potrebna za kurjavo, in les, iz kterega izdelujemo sto in sto potrebnih stvari |
| Pripovedke za mladino (1887): | okusno pripravita. Posebno je kraljičina pridna, nabira suha drva za kurjavo in jedilna zelišča, pristavlja lonce k ognju ter skrbi, da |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſeme ſejati, na tako semlo, katęra je v' Jeſsen s'kurjekami pognojena, inu reskopena bla, aku smersuje, toku s'ſuhimi kurjekami |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kurjekami pognojena, inu reskopena bla, aku smersuje, toku s'ſuhimi kurjekami poſtupej. Kader Meſez doli jemle, al pa ob mladimo ſęj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | hruške, ki so bile rumene kakor zlató in debele kot kurja jajca. Žal mu je bilo, da ni mogel še več |
| Pripovedke za mladino (1887): | so se zvečer pri ognji povesti pripovedovale, pri katerih človeka kurja polt obhaja, djali so včasih poslušalci: „Oh, kar mrazi me |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | hudo bila; med Lincom in St. Polten-om je padala kot kurje jajca debela; v Toplicah na Českem je 18. t. m. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z lesenim, gladkim klinčkom potrebi. Da ranjeno kožo zaceliš, vzemi kurje pero, ga v terpentinovem olju pomoči, in z njim notrajno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zjutraj in zvečer bolno oko, pri kterem mazanju se lahko kurjega peresa poslužiš. Ako je po vgrizu kos tako poškodovan, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se bo posušila in odlušila. Mokre bradovice so včasi polovici kurjega jajca podobne so, kervovidne in pod kožo z mesom zarašene |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | dobil, zagleda kmetico na tergu sedéčo, ki je imela poln kurnik kokoš in petelina. Pavliha jo vpraša, koliko jih par štima |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vam bati — vam tega petelina tukaj v zastavo dam, dokler kurnik in denarje prinesem”. Priprosta žena se je pustila pretentati in |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Nič” mu odgovori, „toliko dobim povsod za-nje”. Pavliha pa zgrabi kurnik s kokóši in steče, brez de bi jih bil plačal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dnarja kakor tudi srebra in cekinov določuje in tako imenovani „kurs” nareja, kterega tudi mi v vsakem listu naznanjamo, bo utegnilo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobil sovereignov? 13. Na dunajski borzi je bil nekega dne kurz ces zlatnikom kurz ces zlatnikom kurz angl. sovereignom števila v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali zlate rente (obrestij po 4 % v zlatu), ako je kurz prve 73 in druge 88 in ima zlato nasproti papirnatemu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Na dunajski borzi je bil nekega dne kurz ces zlatnikom kurz ces zlatnikom kurz angl. sovereignom števila v bankovcih koliko je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je bil nekega dne kurz ces zlatnikom kurz ces zlatnikom kurz angl. sovereignom števila v bankovcih koliko je veljalo 158 vsacih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | bode moral svojemu trgovskemu prijatelju na korist zapisati, ako je kurz v Marseille 46.15? 35.* Nekdo kupi sukna, m po 5 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Vrednostni papirji imajo premenljivo vrednost; ta premenljiva vrednost zove se kurz ter ni le od nominalne vrednosti zavisna nego tudi od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kaj opravila. O malo dnéh pa bomo vse zvedili. Stan kursa na Dunaji 30. decembra 1854. Obligacije deržavnega dolga Oblig. 5% |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne mudimo, Da ne odtegne nam peta! Josip Novak. Stan kursa na Dunaji 31. decembra 1856. Obligacije deržavnega dolga Oblig.5 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | kar nam je pisemce Vaše obljubilo. „Novice” so že adresirane. Kursi na Dunaji 31. decembra 1859 Deržavni zajemi ali posojila. Obligacije |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | žali, da se večkrat ž njim prav do hudega sprè. Kursi na Dunaji 31. decembra 1860 Deržavni zajemi ali posojila. 5% |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | Dalje prihodnjič. ) V Ljubljani 26. decembra 1864. Dr. Jer. Zupanec. Kursi na Dunaji 3. januarja. 5 % metaliki 72 fl. — kr. Narodno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | malem žabam podobne živali in kače, po večem pa velike, kuščarjem podobne živali, ki jih sedaj ni več najti. Tičev ni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je ſhe hujſhi, isdá on ſvojga lubiga Mojſtra s' enim kuſhvanjam. Kateriga bóm jeſt kuſhnil, je rękàl on k' tim rabelſkim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Joshef, to viditi, pade ozhetu po obrasu, jóka, ino jih kuſhuje, ino na Kananſkim jih pokóplje, kakor ſo ſi sheléli. — Dobri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pijan Rus ni zagaten , nagel in sirov, ampak dobrovoljen in kušljen *) — ako se ne valja popolnoma pijan na tleh. Vsi odlikujejo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | blazinami in z najlepšimi preprogami. Tu vzeme tri krastače, jih kušne in reče eni: »Vsedi se na Elizino glavo, kedar pride |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Sa naprej bom vędila tvoj navuk dopolniti. Baron. (ji roko kuſhne. ) Ta donaſhni dan je sa me en dober navuk — Luba |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Zhe ozheſh, bova ta ſhpaſs naprej gnala, (ji roko kuſhne. ) Baron. (ſe okoli oberne, inu męni Goſpó vidit. ) Moja shena |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſtran. ) Sté ga vidili! Baron. Inu ti le perſtizi. — (roko kuſhne. ) Goſpá. Tok je tedej lubęsen — Baron. Lubęsen — je ena ſabula |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpa diktirali. Baron. Tok ſim nję odgovor dolshan. (Goſpe roko kuſhne. ) Goſpá. Vſakimu to ſvoje! (da eno moſhno dnarjov inu en |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | puſtíte, de leta novi Judas njega ta sàdnikrat objame, inu kuſhne. O koliku je takih lakomnikov, inu vohernikov! Ali bódo ohy |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu ſtorí, mu tezhe naproti, ſe ga oklene, ino ga kuſhne. ˛Sin je sazhel: „Ozhe! greſhil ſim v' nebo ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bersh tezhe povedat ozhetu. Laban mu hiti naproti, ga objáme, kuſhne, ino pélje na dom. Jakop je vezh let per njem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino joka, ino tudi Benjamin ſe jóka. Ino vſe brate kuſhne, ino jóka. Otrozi! kdo tukaj ne bo ſ' ſolsnimi ozhmi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Orſa ſe sadnjizh da pogovoriti, vsame od taſhe ſlovo, jo kuſhne, ino ſe verne. Ruta pa oſtane. Noema ji rezhe: „Glej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on ſvojga lubiga Mojſtra s' enim kuſhvanjam. Kateriga bóm jeſt kuſhnil, je rękàl on k' tim rabelſkim hlapzam, letá je, tega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je nym biv dal enu snamine, rekozh: katirigakol jeſt bom kuſhnuv, taiſti je; nje |
| Genovefa (1841): | mogla! ” Sasnaminjala ga je ſhe s ſvêtim krishem objéla in kuſhnila, rekozh; „O Boleſlav! ko boſh sdaj med ljudí priſhel in |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu ti drugi pridejo po verſti, Baronu , inu Goſpę ſukno kuſhnit. Matizh. (k' Tonzhku. ) Kaj pak ti, Tonzhe; ſe ne boſh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se najde v slovenski: koperda, koperded = baba ali ded s koštrovimi lasmí, dalje v ruski: čuprina, čuprun, litvanski: čuprina, Schopf, vordere |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | hišne duri odpró in v hišo stopi mož v sivi kuti. Imel je kratko vstrižene lasé in rudeče lica, života je |
| Kuharske Bukve (1799): | voda kakor Shampanſko vino. 229. Zitron rosolia. 230. Rosolia od kútin. 231. Vinſki jeſih. 232. Volovi jeſih. XX. Sadje hraniti, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | She drugazhi. Umniſhi visha je ta vsami 5 liber vkuhaneh kútin, 3 libre v' zukri hraneneh lemon lupkov, 18 lot vkúhaniga |
| Kuharske Bukve (1799): | majhene ſtaklęnze, samaſhi, inu hrani sa potrębvanje. 230. Rosolia od kútin. Ribaj sręle ſoknate kútine na ribeshni, inu pretlazhi ribanje ſkusi |
| Kuharske Bukve (1799): | lupkam sręsanim. Odvagaj na eno libro kútin tri unzhe zukra, perſtavi zuker s' enem shlizami vode od |
| Kuharske Bukve (1799): | unzhe zukra, perſtavi zuker s' enem shlizami vode od kuhaneh kútin, ga kuhaj inu peni, dokler ſe vlęzhe, takrat deni kutine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén ohrovta, pozne |
| Kuharske Bukve (1799): | lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup |
| Kuharske Bukve (1799): | s' zhaſam zuker rędek poſtal, snaſh ſpęt enkrat vkuhati. 234. Kútine v' zukri hrànene. Olupi inu ſkarhlaj kútine na zheterti, ſkuhaj |
| Kuharske Bukve (1799): | inu kìſati. (Einmachen. ) 233. Pomoranzhne lupke v' zukri hraniti. 234. Kútine v' zukri hranene. 235. Maręlze hraniti v' zukri. 236. Kútine |
| Kuharske Bukve (1799): | nabudlan. 118. Meſo od ovz inu jágnet. XII. Salata. 119. Kútine sa ſalato. 120. Vìſhne ja ſalato. 121. Laſhka ſalata. 122. |
| Kuharske Bukve (1799): | kútin, ga kuhaj inu peni, dokler ſe vlęzhe, takrat deni kutine notri, de ſkup enkrat savró. Hrani kutine ven pobrane v' |
| Kuharske Bukve (1799): | enkrat vkuhati. 234. Kútine v' zukri hrànene. Olupi inu ſkarhlaj kútine na zheterti, ſkuhaj na vodi, ohladi, inu natakni s' nagelshbizami |
| Kuharske Bukve (1799): | plohe kamen, de jeh doli tiſhí. Kader ozheſh tę hránene kútine potrębovat, jeh perſtavi s' zukram inu vinam v' pokriti kosi |
| Kuharske Bukve (1799): | 236. Kútine sa poleti hraniti. Olupi kútine, per pezli isręshi pezhhne predále ven, na muhi naj oſtanejo |
| Kuharske Bukve (1799): | zuker prevezh vodęn, ga ſhe enkrat prekuhaj, inu ſpęt na kutine slí. 235. Marelze hraniti v' zukri. Olupi dvę libre nepresręleh |
| Kuharske Bukve (1799): | 236. Kútine sa poleti hraniti. Olupi kútine, per pezli isręshi pezhhne predále |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | debele limone, potresi za to perpravljeni model s cukram, deni kutnarce vanj, stresi jih potem na lep popir in posuši jih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na lep popir in posuši jih v pohlajeni peči. Vkuhane kutnarce, drugači. Olupljene kutnarce na štiri kose zreži, očisti potem cuker |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na kutnje deni in steklenice zaveži. Vkuhane kutnarce, drugači. Olupljene kutnarce na kerhlje zreži, drobno zmečkaj in enkrat ali dvakrat skozi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in posuši jih v pohlajeni peči. Vkuhane kutnarce, drugači. Olupljene kutnarce na štiri kose zreži, očisti potem cuker takole zavri ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ga z nekoliko vodo, perdeni raztepenih beljakov, poberi pene, položi kutnarce v vreli cuker, de v njim zavrejo, vunder ne smejo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | bolj vkuhaj, pohlajeniga na kutnje deni in steklenice zaveži. Vkuhane kutnarce, drugači. Olupljene kutnarce na kerhlje zreži, drobno zmečkaj in enkrat |
| Kuharske Bukve (1799): | sadnizh lupke od ene lemone. Potle sręshi tri ali ſhtir kutne na dvoje, odberi pezhke, puſti poſębej na vodi ſkuhati, pa |
| Kuharske Bukve (1799): | ręsane mandelne, ali pa piſtazie. Sholzo zhęſvlì, ſhe popręd, pręden kutne s' tim obloshíſh. 187. Vkúhane marelze. Sręle maręlze olupi, koſtì |
| Kuharske Bukve (1799): | odtęka, inu kashe, de sholznaſt. Ga prezędi ſkusi ruto; zhes kutne naloshi podolgaſto ręsane mandelne, ali pa piſtazie. Sholzo zhęſvlì, ſhe |
| Kuharske Bukve (1799): | kotlizh, kuhaj, vezhkrat męſhaj med kuhanjam. Potle ſe hranio. 186. Kutne v' sholzi. Kuhaj eno unzho zukra na en ſrakel vode |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kmalo porabiti, ker sicer rade mehke postanejo. Kutnarski sir. Zrele kutnje olupi, na četerti razdeli, na vodi prav mehko skuhaj in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kutnje. Vkuhani kutnjini kerhlji. Lepe, olupljene kutnje na kerhlje zreži, v vodi kuhaj, pa ne premehko, in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vli nanj pol maselca tiste vode, v kteri so se kutnje kuhale, ter ga vreti pusti, dokler ni lepo čist, deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kutnje. Vkuhani kutnjini kerhlji. Lepe, olupljene kutnje na kerhlje zreži, v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se še nekoliko vsuši, nanje zli. Kutnjina solata. Zlo zrele kutnje olupi, na kerhlje zreži in z vinam, vodo in veliko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cuker zadosti gost ni, ga se bolj vkuhaj, pohlajeniga na kutnje deni in steklenice zaveži. Vkuhane kutnarce, drugači. Olupljene kutnarce na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nad slabo žerjavco tako dolgo kuhaj, de težko kaplja, perdeni kutnje, stolčene sladke skorje, dišečih žbic in drobno zrezaniga limonoviga in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mandelnoviga olja in zaveži steklenice nad zamaškam še z mehurjem. Kutnjini sok. Deset ali dvanajst kutenj zreži na kerhlje, kteri pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kutnje. Vkuhani kutnjini kerhlji. Lepe, olupljene kutnje na kerhlje zreži, v vodi kuhaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dišeče žbice, zloži jih v steklenice in vli sok nanje. Kutnjini kerhlji, drugači. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z drugo zadnje vêslo vodi; takemu flosu pravijo, da je „kuzla” in ga večidel iz ostanjkov zbijejo. Na flosih pa ne |
| Čas je zlato (1864): | od psa ločiti, – pridi potlej k meni ti bom druzega kužeta dal od ravno tistega plemena, – časa ga učiti imaš dovolj |
| Čas je zlato (1864): | ne, temveč uren, prebrisan dečko je, in če svitli kralj kužeta viditi blagovolijo – zares prav čedna živalica je – morebiti ...« »Zares, pravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | priſhla, ki ji rudezha bolesen pravijo: Kashe, kakor bi bila kushna; — pa mora biti kaki priſad (Entzündung). Praſé nozhe nizh vseti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kravo. XVI. Poglavje. Francozi ali sramna bolezin. Francozi so neka kužna in nalezljiva bolezin spolovil pri kravah in bikih, še večkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | človeka za več let ali včasih tudi za celo življenje kužne kozne bolezni ; 2) če se primeri, de bi kdo kužne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kužne kozne bolezni ; 2) če se primeri, de bi kdo kužne kozé nalezil, jim vzamejo navadno hudo moč in storijo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nam veliko dobriga, pa tudi dostikrat kaj škodljiviga nakloniti. Mnoge kužne bolezni, človeške in živinske, od kterih zdravniki clo nič ne |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | in omužen, želodec ino črevo slabi, kri po žilah oterpne, kužne bolezni se ga raji primejo, in vselej nevarneji zboli, kdor |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | per vas, moj Ljubi! se to vidi nikoljko. Bog vari kužne bolezni, vas bi gotovo pobrala. Ob času kolere jih je |
| Ferdinand (1884): | grad ter šla v glavno mesto, da se ne naleze kužne bolezni; v gradu pa je ostal pri bolnem grofiču le |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Gotovo je, da je sitno in težavno, kar je o kužnih časih kmetovavcam storiti treba; vendar to natančno in zvesto ravnanje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se je ona dotaknila. 9. Sosebno se je o nevarnih kužnih časih tistih izgovorov bati, po kterih se eno ali drugo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | poje slavo, češ, da vkljub „finančnega poloma, slabe letine in kužnih bolezen se more prištevati za Avstrijo srečnejšim. ” — O presrečna Avstrija |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dalje bolj razširjajo in temne postajajo. Kmalo potem prasič za kužnim čermom pogine. Pri prasičih, pri kterih pereči ogenj zadnje dele |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dunajske živinozdravnišnice doli poslala, da storita kar je treba zoper kužno bolezen. — Veliko se govorí zdaj od nove znajdbe presno (frišno |
| Pripovedke za mladino (1887): | tu sliši že od daleč, kako žabe vpijejo: „Kva, kva, kva. ” „No,” pravi sam pri sebi, „te vedo pa ravno prav |
| Pripovedke za mladino (1887): | in tu sliši že od daleč, kako žabe vpijejo: „Kva, kva, kva. ” „No,” pravi sam pri sebi, „te vedo pa ravno |
| Pripovedke za mladino (1887): | se odpravi, žabe pa za njim upijejo: „Kva, kva, kva, kva,” da ves jezen domov pride. |
| Pripovedke za mladino (1887): | bolje ? Trije so, ne pa dva. ” Žabe ostanejo pri svojem: „Kva, kva !” „Če mi ne verjamete, vam jih pa naštejem,” vzame |
| Pripovedke za mladino (1887): | pa se malo brigajo za njegov račun ter zopet zakličejo: „Kva, kva !” „Kaj ?” zavpije kmet ves raskačen, če veste ve bolje |
| Pripovedke za mladino (1887): | gotove? ” S tem se odpravi, žabe pa za njim upijejo: „Kva, kva, kva, kva,” da ves jezen domov pride. |
| Pripovedke za mladino (1887): | S tem se odpravi, žabe pa za njim upijejo: „Kva, kva, kva, kva,” da ves jezen domov pride. |
| Pripovedke za mladino (1887): | prineso, žabe ostanejo pa pri svoji trditvi ter nepretegoma kličejo: „Kva, kva, kva, kva! ” in tudi denarja mu nazaj ne dado |
| Pripovedke za mladino (1887): | žabe ostanejo pa pri svoji trditvi ter nepretegoma kličejo: „Kva, kva, kva, kva! ” in tudi denarja mu nazaj ne dado. Še |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kremenati, Kieselsandstein, 76. ,, zeleni, Grünsandstein, 76. ,, spodnji rdeči, Rothliegendes, 115. ,, kvadrov, Quadersandstein, 128 Petalit, 45. Pharmakolith, 37. Phonolith oder Klingstein, fonolit |
| Rudninoslovje (1867): | podobi kvadrata ter se imenújejo stranski, i — ker se ón kvadrat zove tudi piramidino stojalo — tudi stojalni robovi (bb). Enakoroba se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | urejenega polinoma takó-le računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma je kvadrat prvega korenovega člena. Da dobiš torej prvi korenov člen, izračunaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši oba dva dela dane jednačbe na kvadrat, dobimo racijonalno jednačbo 2x + 3 = 25, katero prav lahko razrešimo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | člen, izračunaj kvadratni koren prvega radikandovega člena, potem pa njega kvadrat od radikanda odštej. |
| Rudninoslovje (1867): | i 4 druge, ki pašejo piramido okoli sredine v podobi kvadrata ter se imenújejo stranski, i — ker se ón kvadrat zove |
| Rudninoslovje (1867): | je zgoraj i zdolaj ali z horizontalno ploskvijo, namreč s kvadratom(sl. 45) ali pa z enakorobo četverostrano piramido (sl. 46 |
| Rudninoslovje (1867): | n. pr. so časih na hexaedru štiri ploskve pravokótniki mesto kvadratov; na oktaedru so štiri ploskve trapezi mesto trikotov. 2. Časih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zakona (§ 178.), po katerem so sestavine polinoma v njega kvadratu sestavljene, je razvidno, da je kvadratni koren urejenega polinoma takó-le |
| Fizika (1869): | ga tlak iz luknje. Ako bi bila stranska luknja 2 kvadratna palca velika in s ploščo zaprta, morala bi se plošča |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | poiskavši iz obeh dveh delov kvadratni koren, enačba. Vsaka čisto kvadratna jednačba ima tedaj dva korena; le-tá imata isto absolutno vrednost |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 210. O odnošajih med znanimi števili urejene mešano kvadratne jednačbe in nje korenoma je tó-le pomniti: 1.) Vsota obeh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sestavine polinoma v njega kvadratu sestavljene, je razvidno, da je kvadratni koren urejenega polinoma takó-le računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prvega korenovega člena. Da dobiš torej prvi korenov člen, izračunaj kvadratni koren prvega radikandovega člena, potem pa njega kvadrat od radikanda |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2x + 3 = 25, katero prav lahko razrešimo. Kakó je izračunavati kvadratni koren. § 194. Iz zakona (§ 178.), po katerem so |
| Astronomija (1869): | veča je tvarina njegova, da pa ona pojéma po oméru kvadratnih števil daljave. (Fizika §. 14. in 15.) Iz tega se |
| Fizika (1869): | vode 1 lot težak, in ako meri dno posode 32 kvadratnih palcev, in ako stoji v posodi voda 1 palec visoko |
| Fizika (1869): | delajoče od znotraj proti zunaj. Ako je površina posode 60 kvadratnih palcev velka, je vkupni tlak na stene 60 x 100 |
| Botanika (1875): | pokriva velika morja daleč proč od suhe zemlje več tisoč kvadratnih milj na široko; v atlantskem morji nareja ona tako imenovano |
| Fizika (1869): | dve meri raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero. Posebni deli prostora, in pa prostori, ki jih zavzamejo |
| Pripovedke za mladino (1887): | tako hiteti kakor ti. ” Pa kaj jej pomaga, da svoj kvak kvak tako glasno za njo kriči, kakor le more! Kraljičina |
| Pripovedke za mladino (1887): | hiteti kakor ti. ” Pa kaj jej pomaga, da svoj kvak kvak tako glasno za njo kriči, kakor le more! Kraljičina hiti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kvantitativno analizo, pa je jako zamudna in tirja dosti skrbi. Kvalitativna analiza samo pové, ktere snovi so v telesu, in se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzbudé. Zato je móči imenovati predmete, na katere se odnašajo kvalitativna čustva. Taki predmeti so: lepota, resnica in dobrota, dalje lastni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvoji oſhtariji, v ſheſti je— je birt. — — — To ni nobena kvanta, to je gola reſniza; nihzhe ga drugazhi ne klizhe, tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | špeh in klobase sladkajo. Kdo se ne trese pred čudnimi kvantami, ki jih taki rakomavzarji zmislijo! Povejte mi, ali ni vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perſhla shelésna zéſta ? Nekteri bi to govorizo radi zlo sa kvante iméli, ko bi ne bili she vezhkrat vidili vſe ſorte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skerbéla. Da bi pak téh mojih beséd kdor za prazdne kvante ali celó za trepasto bahánje ne deržal, bi rad kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Divji tje valí požár! Vedno so napravi dlana Elementi vražen kvar. Iz oblaka Blagor pride. Dèž izíde. Iz oblaka v strah |
| Robinson mlajši (1849): | pol leta napred ko bi mu gde keda žêtva v kvar prišla. Iz tega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | malo! ! — Gosenc je pri nas nezmerno veliko; posebno zelju delajo kvar, pak tudi sočivje imá svoje sovražnike. — Bolezni tersa in grozdja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | časopisih; tega ne! — kajti to bi bilo priprostemu kmetu v kvar, in on bi zguboval še te dohodke, ktere dobiva dozdaj |
| Viljem Tell (1862): | Zavetja iščejo, mogočna vihra Drvi se dalje brez sledú in kvara. Vsak sebi tiho naj domá živi; Mir mirnega objemlje. Staufaher |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | si ti. “ Prislovica že pravi stara: Zvedljivost ni nikol’ brez kvara. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dela; na peščenem svetu pa voda potoni in ne stori kvare. Na travnikih se ne dá ta mesec skorej nič storiti |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se večkrat pogleda , če korenstvu, krompirju, repi, in drugimu kake kvare ni. Ajda naj se prej ne mlati, da se dobro |
| Sosedov sin (1868): | moralo ga je zaradi nedokazov na miru pustiti. Ali namesti kvare je žel Brašnar še dobiček iz tacih razporov z gosposko |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | ki ga je še imela. Logarjevim niso mogle narediti najmanjše kvare niti ta pot, niti pozneje, dasiravno so to dostikrat poskušale |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | imel posebno srečo, da se mu ni bilo zgodilo nič kvare. Ta pa je tudi bruhal na nas granáte prav ponosno |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | naloženi vozovi, s katerimi je imela ariergarda dokaj truda in kvare, da so bile tudi naše rekvizicije pri kmetih izdatne, ali |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | poraslem gôrskem grebénu. Dopóludne nam je povzročila gosta megla mnogo kvare. Po pečevji gori na vrh hriba v stari prales, kjer |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | póldrugo uro in niti nam niti sovražniku ni napravil dosti kvare. Osvedočili pa smo se, da ima nasprotnik dobro organizovano vojsko |
| Pomladanski vetrovi (1881): | le ne vedel, da nam to malo prida, a dosta kvari prinese! " Binče je razumel pomen teh besed ter planol hipoma |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Greben, Felskamm. Grebenatka, Kammmuschel. Grebenovec, Markasit oder Kammerz. Greisen, tinjčev kvarc, 70. Grez, Schlamm. Grobkohle, zrnati premog, 30. Gruča, Gruppe. Grundgebirge |
| Mineralogija in geognozija (1871): | potem še vzdigoval, ž njim tudi zelenjaki in porfiri brez kvarca, in tvorbe, ki so tačas postale, izpolnujejo dobo med drobovo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kaolin, porcelanova glina ali kaolin, 43. Porfir, Aphanitov, Aphanitporphyr, 71. ,, kvarčev, Quarzporphyr, 72. ,, sinjčev, Glimmerporphyr, 72. ,, sienitov, Syenitporphyr, 72. ,, smolnikov, Pechsteinporphyr |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | osnažiti vse masti. Kadar pa mast rada gnije in kože kvari, je treba pomoč iskati per kemii. Šiške, hrastove in druge |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | močne potrebuje. Kdor ne živi po teh postavah, si kri kvari, vodenico, skernino in druge bolezni redi. 5.) De elektrika da |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | vogeljenji se trudimo vodo, ktera je v lesu in gorenje kvari, odpraviti, ino si suh vogelc perdobiti. Pa ni mogoče le |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | pripovedkah ne vselej tako, ker jih lahko vsaki pripoveduje in kvari, kakor hoče; pesmi pa so vezane in zvarjêne; učiti se |
| Gozdovnik (1898): | jima puščamo pobegniti, ne verjamemo, da bi nam mogla kaj kvariti. « »Ali usmrtiti sta vas htela, don Fabij. « »Ni se jima |
| Zlata Vas (1848): | gostivnice so skorej prazne stale. Ob nedeljah ni bilo ne kvart v kerčmah ne kegljanja na kegliših, ne kletja in ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s smreko znamnjane; V njih sladko vince točijo, In nove kvarte hranijo. In v zadnji torba se dobó ; Kdar pojdeš vùn |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bliža sedanjim organizmom, in kot četrta tvorba nastopi četrtogorje ali kvartarno gorovje, tako je on imenoval vse, kar je zemljino skorijo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Saverſhki goſpod ravno s nekimi ofizirji, ki ſo jih objiſkovali, kvartajo. Ivanek ſe vſakterimu goſpodu lepo perklone, ter piſmo podá, v' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na cestah v vsaki pivnici postajo, pijejo ali pa še kvartajo, svojo trudno živino pa zunaj pušajo v kakošnem koli vremenu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | leta zhlovek vſe ſkusi per vinu tèzhy, de je en kvartapęrz, inu taku nagle jęse, de bi vſe pobyl. De je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prižgal svečo na obéh koncih. 7. Pervi prihranjeni goldinar je kvas za sto druzih. Ne véš, ali si boš zamogel vselej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | godí. Gospod Vertovc so s svojo neprecenljivo „kemíjo” tako rekoč kvas postavili, ki bo slovensko kmetijstvo kviško gnal, de bo veselo |
| Kemija (1869): | 488. Harzol, smolno olje, 489. Harzseife, smolnato milo, 488. Hefe, kvas, 500. Hidrat apneni, Kalkhydrat, 413. Hidrat kalijev, Kalihydrat, 404. Hirschhorngeist |
| Kuharske Bukve (1799): | sazhnè, ſe pokashe ſkusi ſmrad; ni sdravo, ima shę hud kvaſ v' ſebi sa naſhe telô k' gnilobi napenati. Rajſhí lakoto |
| Kuharske Bukve (1799): | bela majn, kûhana ſol narmajn; tę je treba vezh djati. Kvaſ napenja ſtvart, v' katire ga dęnemo, ſkusi to napenanje |
| Kuharske Bukve (1799): | dalaj, poſtane kiſlóba; inu kader predalezh pride, je gniloba. Narbolſhí kvaſ je, kader je on ſam na narbolſhi ſtopni ſvojga notrajniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | s cukrom; kvasa in meda je več verst. Kozarec prostega kvasa in meda, ki se po ulicah prodaja, veljâ 1 — 2 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | pijača, kakor limonada brez cukra, med pa tudi s cukrom; kvasa in meda je več verst. Kozarec prostega kvasa in meda |
| Kemija (1869): | v vodi in v vinskem cvetu topé ter vsled pridetega kvasa zavró razklavši se v vinski cvet in ogljenčeve kislino. Slador |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od božjiga duha navdana, perva iz moke, solí, vôde in kvasú pogačo ali krùh spekla, de je bil prijetniga slaja in |
| Tine in Jerica (1852): | za peko rabiš. Za vkvasenje vzemi manj vode in ojstrejšiga kvasu. Zoper červe v zelju ali vohrotu. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se morajo živini dajati. Za to je dobra voda od kvasu, jesih z vodo, zelnica, zmečkano kislo sadje, nezrelo sadje; še |
| Kemija (1869): | 4/10 odstotka žveplene kisline. Tej mešanici se potem še pridene kvasú, da začne vreti. Novi kvas, ki se začne sedaj delati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe morajo shivini dajati. — Sa to je dobro: Voda od kvaſú, — jeſih s vodó — selniza, — smezhkano kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hudizheviga ólja, ali ſe mora pa pijazha ſamo s jeſiham, kvaſam i. t. d. okiſati; zhe pa tega ni, ſe pa |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on je djal k' njim: ględajte, inu varite ſe pred kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo saſtopili, de jim on ny rękàl ſe varuvati pred kvaſsam tiga kruha, ampak pred vukam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov. 13. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | niſim od kruha govoril (kadar ſim djal): Varite ſe pred kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov? 12. Tèdaj ſo saſtopili |
| Biblia (1584): | de on nej djal, de bi ſe iméli varovati pred Qvaſsom tiga Kruha, temuzh pred Vukom téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. KAdar |
| Biblia (1584): | vam jeſt nepravim od Kruha (kadar pravim:) Varite ſe pred Qvaſsom téh Fariseerjeu iny Sadduceerjeu? Tedaj ſo ony saſtopili, de on |
| Biblia (1584): | pak je rekàl k'nym: Gledajte, inu varite ſe pred Qvaſsum téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. Tedaj ſo ony ſamy pèr ſebi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je on govóril k' njim: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu kvaſsu, katęriga je ena shena vsęla, inu ga je ſkrila med |
| Biblia (1584): | je on k'nym govuril: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Qvaſſu, kateri je ena Shena vsela, inu ga je oméſsila mej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je on k'nym govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu qvaſſu, katiriga je ena shena usella, inu je njega omeſila med |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se skleniti! — Ali kaj bi mu odgovorili, kteri bi vam kvasal, ako v soseski ogenj vidi: Jez imam že tako svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni, s laporjem nameſhati je prav dobro; lapor ſkiſanje ali ſkvaſenje is semlje potegne, in plevel pomori. Zherna semlja. Zherna semlja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | * V Moskvi izhaja letos vsake kvatre en zvezek novega časopisa pod naslovom „Ruskaja besjeda'', v kteri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | andohtjo S. Maſho ſhliſhati. 3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt, te ſhtir Quatre , inu druge sapovędane poſtne dny derſhati : tudi ob Petkih inu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sapovedan prasnik is'andohtjo S.Masho ſliſhati. 3.Ta shtirdeſsętdanske poſt, te shtir Qvatre, inu druge sapovędane poſtne dny dershati: tudi ob Pętkeh inu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | te sapovedane poſtne dny dershati, koker taſhtirideſsętdanſki poſt, te ſhtiri qvatre, inu druge sapovedane poſte, tudi ob Petkih, inu Sabbótah meſsne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | je vse nedelje in praznike vozaril, še pred smrtjo je kvaterno nedeljo ženi obetal, če mu mesa ne skuha, da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | sklepu starega leta za božične praznike še žalostnišo prigodbo naznaniti. Kvaterno nedeljo zjutraj k fari gredé k sv. maši ugledajo ljudje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tam venzhno vesele inv isvelizhanje inv anv vesjevo gorei vſtajenje kvenzhnomi lebne. TA 17. KAPITL. Spet an skvshan Sveti shegen Johanes |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rane gobozhe oh te krije mvezh oh grenkveſt pomai mene kvenzhnomi lebne inv isvelizhanji priti? stori mene vse moje grieshe pokont |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | saſuje. inu nezh vezh sunej semle puſtiti, koker en, al h' vezhem dva ozheſa. To drugu Lętu bodeſh taku grojsdje dobru |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je, da se je lansko leto grojzdje ali pozobalo ali k večem po putah prodalo; ni tedaj kazalo vinokupcom na daljno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sejemo, toda ga ne smemo bolj na debelo pokriti, kakor k večem za pol pavca globoko. Ljubi pa glogje sploh globoko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne pred končanjem rekrutiranja in ne za delj časa, kakor k večemu do konca februarja prihodnjega leta. — Škofje našega cesarstva se |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | bile menjice, dolžna pisma in zapisnik dolžnikov, tega ne razumem. K večemu napoti pri begu. " „Vam se nič ne dozdeva, kdo |
| Ljubljanske slike (1879): | svet že tako globoko pogreznil se, da za „plemski diplom“ k večemu kak ušivi jud še kaj dá, ne posodi pa |
| Ljubljanske slike (1879): | je bolj darežljiv, kakor njegov gospod, ki si tako reč k večemu ogledat pride! Kar je posebno hvale vredno, je to |
| Ljubljanske slike (1879): | ob slabem vremenu – študira in piše; posebnih priprav ni treba, k večemu če se pogrne miza, da je potem ni treba |
| Ljubljanske slike (1879): | bil tačas, ko je začel živeti na državne stroške, 30, k večemu 35 let star – telesno nepoškodovan, a vendar že za |
| Ljubljanske slike (1879): | dá še skubiti, se že v svetišče ne pusti; pride k večemu do koncipijenta, pri kterem kmalu opravi kaj ali nič |
| Ljubljanske slike (1879): | nemški jezik tu pri nas rodi, ne bogati nobenega slovstva, k večemu polni lačne prostore časnikov. 2. Odgojevalka ali „governanta“ (praeceptor |
| Ljubljanske slike (1879): | odjenjavati v ceni, ker ima povsod že trdno nastavljene cene; k večemu k vagi lahko kaj pridá ali odvzame, kar pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | so mesteje, naj bo zidana, vsa druga pa lesena ali k večimu ometána; na drugim koncu naj bodo vrata šest čevljev |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zavri vode v mesingastim kotliči, deni jagode vanjo in jih k večimu dvakrat zavri, potem vodo skozi sito precedi, deni en |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Če prisad ni hud, tudi vročnice (Fieber) ni, in žila k večimu v eni minuti 10krat hitrejši vdarja kakor v zdravim |
| Od pluga do krone (1891): | vražje seme» zarobní Janoš. «Kaj hočeš več, česa potrebuješ še? Kvečjemu vešal, če hočeš! » Ciganka pobere kvarte in odide proti šatoru |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | ne da bi bil koga kaj zahvalil za njegovo prijaznost. Kvečjemu, da je malo z glavo pokimal, ko je postavil prazen |
| Dušne borbe (1896): | vaju muditi,« odvrne Franjo mirno, a brez prejšnje živahnosti. »Jutri, kvečjemu pojutrnjem moram odriniti. Moje potovanje je še precej obširno. Tudi |
| Kotanjska elita (1898): | imel za golo obrekovanje; kajti sam ni bil opazil ničesar, kvečjemu kak žareč pogled med Matildo in nadporočnikom, kak slučajen dotikljaj |
| Gojko Knafeljc (1899): | rad hitro izgubil od njega. Polagoma so ga zapustili vsi, kvečjemu se je kdo oglasil vsakih osem dni. V bolezni ga |
| Gojko Knafeljc (1899): | ti vrnem! « »Upam, da ne bo treba! « je dejala Neža – »kvečjemu drugo jutro po vaši – ženitnini«, je pristavila hudomušno. »Kaj ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vali, ter pride na to visho vſaki dan pol, ali kvezhimu eno uro daljezh. V Benaresu je popred ſtanoval in ſe |
| Testament (1887): | stopinje v snegu pričajo, da jih ni vtisnil navaden, na kveder šivan črevelj, nego tak, prav tak, kakor ga obuva in |
| Od pluga do krone (1891): | so dobro grele po zimi. Čevlji so bili sevéda na kveder, ker kvedrasti čevelj je za mlado kmetsko nogo najpripravnejša in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Velik pes pol lota, majhen pes četertinko lota ali en kvintelc. Omivanje psa z merzlo vodo je tudi koristno. Garjovi psi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1 kvintelc zmletih španskih muh, 1/2 kvintelca euforbium – gumeta, 2 lota sala |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kiſselzno, usake dva lotha. Maſtix, kadila, inu mire, usakiga en quintelz, vſse to ſtovzi h' prov drobnimu prahu, inu skuhei na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zaiti te kuge po perloshnoſti, inu premoshenju. I Rec. I. Quintelz dujiga zheſna h' prahu ſtolzhenga, inu v'èni vinski shupi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prisada in bolečin kervomok čez 3 dni terpi, prideni pol kvintelca kafre zgorej imenovani laneni vodi. Večkrat se pa primeri, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1 kvintelc zmletih španskih muh, 1/2 kvintelca euforbium – gumeta, 2 lota sala se dobro skupej zmešajo. Po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | noga s sledečim zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov kafrovca, 2 kvintelca tinkture španskih muh, in jih skupej zmešaj. Četerti in naslednje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako: Vsemi ſolnitarja v ſhtupo ſtolzheniga 2 lota, kafre ½ kvinteljna s nekoliko moke in vode in daj to velíki shivini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſlushiti, ktera ſe is polizha vode in is 1 — 2 kvinteljnov hudizheviga olja naredi; 3 — 4 krat na dán ſe mora |
| Revček Andrejček (1891): | še ga ni. Nihče ne vé zanj. (Godci godejo v kvintetu na godalih prav po tihem začetek naslednje pesmi. ) Andrejček (posluša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na široko liže, vžiga, Urniši od vetra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se dosti branili. Če jih k hoji persiliš, vzdigujejo noge kviško, kakor de bi po vodi gazili. Sapa je tiha, serce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato kviško k visokim kopam, ktere se kot strašni blatni povodnji deleč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | To žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na široko liže, vžiga, Urniši od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | neprecenljivo „kemíjo” tako rekoč kvas postavili, ki bo slovensko kmetijstvo kviško gnal, de bo veselo kipélo in na vse straní veliko |
| Divica Orleanska (1848): | proč obernjen. ) Bandero dajte ji! (Jovana prime podano bandero, ga kviško dvígne in ravna stojí. Obnebje se sveti rožnate zarje. ) Jovana |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ne prestane; to je, dokler, če ga nekaj z žlico kviško zaženeš, peresu podoben ne postane. Zdej ponev od ognja odstavi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sopet na svetu, kjer ne vlada naključje? Ozerl se je kviško ter obernil svoje oči k Bogu nebes in zemlje, k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na jezeru, ko je vodo zavertil, pa jo nesel kviško. Ta reč „je taka, ko bi se začudil, bi še |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tako čist, tako globok, segel jej je v srce. Pogleda kvišku, in pred njo stoji žena, v črn plašč zavita, čepico |
| Zoologija (1875): | žužki, katere meče kvišku in je zopet v kljun prestreže. Glasi se: hup, hup |
| Ferdinand (1884): | Ko je izgovoril strašno prisego za grofom, držeč jedno roko kvišku proti nebu, drugo pa na meču, reče mu grof tako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsakemu bratu? 22. S katero početno hitrostjo treba telo vertikalno kvišku zagnati, da bode dospelo v 4 sekundah 500 m visoko |
| Zlatorog (1886): | Zrè potem na bele snežne vrhe, Prime puško in koráka kvišku. Glej! kar v travi spomladánje sveži Zaleskéče ključek mu spomládni |
| Revček Andrejček (1891): | Andrejček (posluša in pravi veselo Franici). Ali ga slišiš ? — (Gleda kvišku. S planine prihaja. (Posluša prav pazno. ) |
| Gozdovnik (1898): | sovražnikom. No, potlej smo pa tudi možje, da« Govoreč skoči kvišku. Strel je počil, krogla je prasnila mimo Fabijevih las. V |
| Fizika (1869): | kmali zaprta para toliko napetost, da potisne páh po cevi k višku. Ako postavimo, ko se je to dogodilo, posodo hitro |
| Genovefa (1841): | roki kasal. — „Nezhem jih viditi! ” je Golo ſtraſhno sarjúl, in- kviſhko ſkózhil ter po mezh ſégel. „In zhe mi ſhe eden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de, kadar na ſvoje lize pade , oba konza nekoliko na kviſhko ſtojita. 3. Mora imeti na konzu podolgaſto, plaſhnato gerzho, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmet velikrat shêljno zhaka, De saſliſhi pokat' pod, Kakor sernje kviſhko ſkaka, Njega vsdiga ta ropot. Doſti ſe je ratej trudil |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | v skledi. Nič drugiga namreč ni bilo, kakor odpiski alj kvitenge poplačanih dolgov za Mininim očetam. Vsi nja dolžniki so bili |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | c, z m razdeljena, celo število k + k1 + k2 za kvocijent, zato je res z m razdelna. 2.) Ako imata dve |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dividend. Vzemimo, da dobimo, a z b razdelivši, k za kvocijent in r za ostanek, tedaj a = bk + r, in da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številom razdelno, ako dá, z le-tém razdeljeno, celo število za kvocijent. Dividend zovemo v tem slučaji divizorjev mnogokratnik (Vielfaches), divizor pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdelni, in da dá a, z b razdeljen, k za kvocijent in r za ostanek; tedaj r = a – bk. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je najlažje iz načina, kakó postane dividend iz divizorja in kvocijenta ter kakšen je odnošaj med divizorjevimi in kvocijentovimi členi v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in takisto ravnaj z vsakim naslednjim kvocijentom, dokler ne dobiš kvocijenta, ki je sam praštevilo. Drug za drugim uporabljeni divizorji in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | log N + log P. N. pr. enačbe. 2.) Logaritem ulomka (kvocijenta) je jednak logaritmu števca, zmanjšanemu za logaritem imenovalca. Dokaz. Vzemimo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ne izvzemši prejšnjega praštevila, in takisto ravnaj z vsakim naslednjim kvocijentom, dokler ne dobiš kvocijenta, ki je sam praštevilo. Drug za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številom, ako vsak njegov člen s številom razdelimo ter posamičnim kvocijentom znake dividendovih členov damo. Resničnost tega izreka dokažeš, uporabljajoč večkrat |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | celim številom, ako ga razdelimo kakor celo število ter v kvocijentu decimalno točko postavimo, predno vzamemo prvo dividendovo decimalko v račun |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Iz prejšnjega je jasno, da je zavisna številčna vrsta v kvocijentu le od številčne vrste v dividendu in divizorji; zaporedne kvocijentove |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | divizor pod prvi delski dividend zapisan misliti; prva številka v kvocijentu ima prav tisto mestno vrednost, katero ima nad jednicami divizorjevimi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ta ima vrednost stotnin; tedaj ima vrednost stotnin tudi prva kvocijentova številka 4. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1, katera pomenja stotice; vsled tega pomenja stotice tudi prva kvocijentova številka 2. Pri b) stojé divizorjeve jednice (3) pod dividendovo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številka v dividendu; ako je pa določena mestna vrednost prve kvocijentove številke, določena je tudi mestna vrednost vseh druzih. N. pr. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kvocijentu le od številčne vrste v dividendu in divizorji; zaporedne kvocijentove številke dobimo tedaj, izvršivši delitev, ne oziraje se na decimalni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki vocal l: vlna ; natenčnost Poljskega ´ — in moje gori rečene besede vam ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | č. glagolov veršivnih se sostavlja iz „bódem” in participija na l: ako „bodeš (boš) delal” (si laboraveris) itd. — Za zavisne stavke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | te: Čače, oče, maja, mati; čer, nebo (po latinskem coelum, l spremenjen v r); pemint, zemlja; pere, kruh (po latinskem panis |
| Fizika (1869): | drugi njegov konec pa iz prvobitne ravnotežne lege pregnemo proti l in ga potem samega sebi prepustimo, začne se gibanje, drugačno |
| Zoologija (1875): | lične kosti so: nosne kosti N, gornje čeljustnice M, solznice L, ličnice Z, nebnice in nosne školjke. Posamezni ste: ralo in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Od krčmarja Josipa Streharja tukaj sem vzel na račun 50 l vina po 32 kr. Dne 25. avgusta. Za mednino in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kar ti le tretji sa ſe S zherkami tremi pové. L— z. Snajdba vganjke v popréjſhnimu liſtu je: paliza. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prvi sekundi za 4.9 m? 23.* Koliko velja a) 28 l po 48 kr.? b) 16 m po 3 gl. 35 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2 . * 1 hl velja 20 gl.; koliko bode veljalo 40 l? 3.* 200 kg kave velja 320 gl.; koliko kave bodeš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le 1078 duſh ſhteje, ſo bili 16. vélikiga travna t. l. ſhterji pari sakonſkih ljudi v drugo porozheni, ker je vſak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne bilo muje vredno, tudi per naſ enako ſkuſhnjo narediti ? ? L. Povéſti is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ga Tuhincam dali, tudi na Dolenskim že marsikteri prešič ozdravil. L. Lepo darílo za Brezniško šolo na Gorenskim. Ljubi moj Janez |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prejele unidan od gosp. ministra kmetijstva naslednje oznanílo Pražkiga fabrikanta L. Epsteina s tém pristavkam, de naj ga damo, vsim kmetovavcam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mesca sklep naše porotne sodbe, pri kteri sta bila F. L. Hausman, vlastnik poprejšne Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poprejšnih preiskav pomanjšale. 1) Ana Aleksander je bila v Augusta L. zaljubljena in ga je želela za možá; — mati Wurcel pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iz raznih krajev. Po cesarskem sklepu od 23. okt. t. l. se ima nakupovanje vsih tistih stvarí, ktere se za armado |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da se je pervikrat snidil v sredo, zadnji dan p. l.; vladni francozki časnik „Moniteur” pravi, da se ima porazumiti o |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | omisli za svojo trgovino na podlogi inventure dne 1. julija l. 18.. nove knjige. Kakó je tekla kupčija meseca julija 1. |
| Lohengrin (1898): | Lohengrin. Elza! Elza (strmí préd-se). Ah ne! — —da, tod! labod, labod! Tam po valovih z ladjo semkaj pluje . . . Pozval si ga |
| Lohengrin (1898): | približuje! Lohengrin. Elza! Elza (strmí préd-se). Ah ne! — —da, tod! labod, labod! Tam po valovih z ladjo semkaj pluje . . . Pozval si |
| Lohengrin (1898): | pazno poslušajoč. ) Veš li, kdo ta je mož, ki sèm Labod pripeljal ga je k nam? Miroslav. Ne! Ortruda. Kaj dal |
| Lohengrin (1898): | velikega zavzetja. ) Kdo on je, ki ga je na valih Labod pripeljal divji k nam? Ki v takih moč ima živalih |
| Razne dela (1870): | hipno skerb in kvar: Je ognja novi samolet? Al je labud pobede vnet? In gromno vriska vsih plati: Pobožnih Bog ne |
| Razne dela (1870): | priplava Blizo brega naš labud, Gleda pazno kneza tud. "O labud, ponosna slika, Reče knez, me iti mika, Gledati očetov dom |
| Razne dela (1870): | čmer n in clo bezglasen? Le odkrito mi povej! " Tak labud mu reče zdej. Knez v odgovor dá mu tako: "Zelja |
| Razne dela (1870): | očesa ne oberne, Verh valov šumečih tud Se primaja naš labud. "Zdravstvuj, knez ti mladokrasen Reče mu, zakaj neglasen? Spet žaluješ |
| Razne dela (1870): | napada, Tako de občutja spor Serce mi razdene skor". Koj labud na to mu reče: "Samo to le? Ta ti steče |
| Razne dela (1870): | tera, Ker zabave misli de Meni zlo potreba je. " Koj labud perute dvigne, Breg obrizga krog in krog, Kneza z njim |
| Razne dela (1870): | Tak zlatovja krog in krog Silno velik je oblog. " Koj labud na to mu skaže: "Istina, in glas ne laže, Slišal |
| Razne dela (1870): | se čudi jako, Ter izreče hvalo tako: "Slava tebi, moj labud, Za izide, skerb in trud. Plačaj Bog ti vse zaslužbe |
| Razne dela (1870): | morje de iz rok Samostrel mu, žali Bog! Vraga krog labud obširno Plava zdaj ponosno mirno, Včasih bliža ze mu vmah |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je sovražna. Rada bi bila tudi njo spremenila v divjega labuda, kakor je spremenila njene brate, ali ni se upala precej |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | 9. Divji labudi. Daleč od tod, kamor leté lastavice, ko je zima pri |
| Zlatorog (1886): | od dévinskih močvirij In od Tržíča sèm valé se jate Labódov, pestrih rac in divjih gósij. Kričèč v podóbi tríkota leté |
| Zoologija (1875): | Razlikujemo pa dve vrsti, namreč večo, do 18 cm. dolgo labodsko (A. cygnea) in manjšo račjo brezzobko (A. anatina). Potočne školjke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dnem 12. Maliga serpana iz Celovca dalje peljali. Na meji Labudske škofije je čakalo mnogo ljudstva svojega novoposvečenega knezo-škofa, 16 voz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kneza vladika mnogo let ohranil k časni in večni sreči Labudske cerkve in k veselju vsih Slovencov. Novoposvečeni knezo-škof so se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slovencih veselje, da so takega gospoda izvolili za sedež cerkve Labudske. Bilo je po tem krasno gostovanje, h kterimu so kardinal |
| Tine in Jerica (1852): | Tine nadalje, kdo je tisti, ki je rekel: Sim bil lačen in ste me nasitili. — Zdaj so od mize vstali, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bil bi tud jez tak, Pa tepejo me po glavi, Lačen moram stati v mlak. ” Župan. Res! dobrega ima že marsikaj |
| Zlatorog (1886): | komur prinese na mizo jedí, Vsak jé, če tudi baš lačen ní. In komur vina v kupo dá, Poslušen sprazni jo |
| Gozdovnik (1898): | zmeraj spiš« Pepo siloma premaga svoje zdehanje. »Kader spim, nisem lačen. Včasih se mi pa tudi sanja, da mi vlada izplačuje |
| Gozdovnik (1898): | po licu. Mož odskoči z menoj! « »Vodo vidim... veliko vode… lačen sem . žejen tudi… jokam… nikogar ni pri meni. Na to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in lačni kmetje za poštene gruntarje potégovali ? Kteri kmet je lačin ali raztergan? Kteri? Tisti, ki je pijanec, zapravljivec, postopač. Če |
| Biblia (1584): | djal: Néſte li brali, kaj je David ſturil, kadar je lazhen bil, inu ty, kir ſo shnym bily? Koku je on |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | djal: Ali niſte brali, kaj je David ſturil, kadar je lazhèn bil on, inu ty, katęri ſo s'njim bily: 4. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Jesuſ ſhtirdeſet dni ino nozhi bil prepoſtil, je bil lazhen. Kar ſe mu ſkuſhnjaviz v' puſhavi perblisha. Ko je toliko |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | piſal. ” Ivanek veſ shaloſten po ſhtengah prilese; bil je she lazhen ino shejen, pa s-hojen tudi. Kedar klavern po dvoriſhi gre |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tabe o Gospved Jesvs Kriſtvs sakai nisi ti biv vazhen inv shejen posvatne spishe inv pitja temvezh te pravize tvoiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vas bojo barali kai vi pegerata natu rezite hduer je vazhen jei hduer piti iozha pi? natu bojo oni jedli noi |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | nova prikazen; milovaje jej reče: „Zakaj se jočeš? Si li lačna? Glej tu imaš kruha in jabolk, jej in utolaži se |
| Pripovedke za mladino (1887): | Vetrič pihlja, Otrok iz neba,” ter mirno naprej jesta, ker lačna sta zelo. Janezek hudo poškoduje streho, Jerica pa si ulomi |
| Pripovedke za mladino (1887): | do mraka, toda iz gojzda ne prideta in grozno sta lačna, ker druzega nimata jesti, kakor nekoliko jagod, ki v gojzdu |
| Revček Andrejček (1891): | Lačna ne bodeš — toliko že imam (Prepričevalno. ) Kadar grem prosit, prav |
| Gozdovnik (1898): | priložnost, da sem služil našemu Gospodu z besedami in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje |
| Genovefa (1841): | od nabraniga ſenà je nekaj pred votlíno natróſil. Tako je lazhne ſerne in sajze bliso privabil in sajzhki ſo bili poſlednjizh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ino mu porekó tudi oni: Goſpod! kedáj ſmo te vídili lazhniga, de bi te bili naſitili; kedáj shejniga, de bi te |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | reſhili. — ˛Stermé porekó pravizhni: Goſpod! kedáj ſmo te lazhniga naſitili, ino te shejniga napojili; kedáj ſmo te nasiga oblekli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sim djal — kam bomo prišli, če se bojo raztergani, in lačni kmetje za poštene gruntarje potégovali ? Kteri kmet je lačin ali |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | dné do dné huje godilo; marsikak večer so se mogli lačni vléči; zakaj oče si niso mogli, desiravno so se po |
| Roza Jelodvorska (1855): | masla. »Vem draga gospodična, de ste počitka potrebni, de ste lačni; postrezite si s to malenkostjo, in povejte mi kaj, kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | smo lačni” — pravijo — vedno silniše — „dajte nam jesti”. „Če ste lačni”, odvrne vratar, „pojdite v gostilnico, mi vam ne moremo za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | nima konvent kaj dati, da naj pridejo drugikrat. „Mi smo lačni” — pravijo — vedno silniše — „dajte nam jesti”. „Če ste lačni”, odvrne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da meri poželenje neposrednje na kak vnanji predmet, da torej lačni človek želi kruha, žejni vode, lakomni denarja. A pri natančnejšem |
| Biblia (1584): | ſhàl ſkusi ſejtou ob Sobboti: inu njegovi Iogri ſo bily lazhni, inu ſo sazheli Klaſsovje pukati inu jeſti. Kadar ſo tu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſhàl ſkuſi ſęjtve ob ſabboti: njegóvi Jógri pak ſo bily lazhni, inu ſo sazhęli klaſsovje oſmukovati, inu jęſti. 2. Phariſærji pak |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | na glavi. Ko sta šla mimo mlinarjevega verta, zapazita nekoliko lačnih sternadov, ki so sedeli na germovji, z ivjem posutim. Malej |
| Tiun - Lin (1891): | mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih v pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj usidranemu »Kormoranu«. Hudo natrkani Robin je sedel |
| Tiun - Lin (1891): | nego dvajset džunk, z jednim ali dvema jamboroma, večinoma velikih ladij, ki so imele po jeden ali po več topov. — To |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | oljkini otok (scoglio degli olivi), kjer se dela nova redna ladija, „Kaiser” imenovana. Na višini otoka je sezidano poslopje za mornarske |
| Viljem Tell (1862): | Al čujete na gori zvon? Gotovo V nevarnosti je kaka ladija, K molitvi opominja zvon ljudí. (Stopi više. ) Ribič. Gorjé vozilu |
| Tiun - Lin (1891): | čolnovem krmilu. Zdaj se vračajočim prikaže silni bok »Kormorana«. »Ohó, ladija, ohó! « zavpije straža na krovu in vrže konopno lestvo doli |
| Tiun - Lin (1891): | precej miren. Dosti bolj me je skrbelo, da bi naša ladija obtičala. Potem bi bila zgubljena. Proti večeru pride Tiun-Lin prvič |
| Tiun - Lin (1891): | vzpel na ladijo. I bliže sedeči storili so takisto. »Ohó, ladija! « oglasi se straža zdaj vnovič. |
| Robinson mlajši (1849): | 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski korabelj — velika ladja, Robinson si po tem dobi mnogo Evropejskega orodja, ino svojim |
| Viljem Tell (1862): | Ribarček (kaže na levo). Ah, oče, od Pečí se ziblje ladja. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iz terdnjav sozidanih v okolici Pole in na praznično okinčanih ladijah stoječi mornarji so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom |
| Tiun - Lin (1891): | imenom morskega razbojnika; pošten je kupec, ki s svojimi kupčijskimi ladijami potuje ob kitajskem obrežji. Dal vas je prijeti zaradi svote |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tako, da precej goni malne in žage, in kmalo nosi ladije s sto centi blaga. Ta reka ima sicer svoj pravi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa je bilo ob bregovih nalaš nasajeno hrastje, da so ladije imele zavetje pred močnimi vetrovi. Nasproti pa so stoječe vode |
| Zoologija (1875): | navalis) je debel kakor gosje pero in se vvrta v ladije in morske jezove, kjer dela strašansko škodo. Kamenovrt (Pholas dactylus |
| Zoologija (1875): | zarad krožca na plošnati glavi, s katerim se mora na ladije ali velike morske živali prisesati. Ta krožec je s poprečnimi |
| Tiun - Lin (1891): | morskimi razbojniki. Bil sem pa jako radoveden, kje imajo svoje ladije; kajti z morja ni bilo videti nobene džunke, nobenega jambora |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | razumeta angleški? “ „Te-Vaturu je umel, kar je rekel poveljnik te ladije onemu možu, kateri je prelomil dano besedo“, je odgovoril naš |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | če mi obljubita s častno besedo, da ne bosta zapustila ladije. “ „Ali veruje poglavar te ladije, da naju bo vezala dana |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | besedo, da ne bosta zapustila ladije. “ „Ali veruje poglavar te ladije, da naju bo vezala dana beseda, ker so jo naselniki |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Irca in da ga hoče varovati pred svojimi domačini. Poglavar ladije je rad odpustil vrlega strežnika bolnikov, in že naslednje jutro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ob ſvojo shivino priſhel. Tudi teshki konji, ki vosove in ladje vlazhijo, ſe morajo preveliziga terpésha varovati. 6. V hlévih neſmé |
| Robinson mlajši (1849): | potrebnejše zdelo. Na posled je hotel tude na dno korablja — ladje priiti pak je zagledal, da je vse z vodo zatopljeno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vnelo še posebno razpertje, zato ker so Rusi na angležki ladii „Kosak” pomorili majhno množico angležkih mornarjev, kteri so se, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | pravi, da kralj že več nočí spí na neki španjski ladii, ki stojí pred Gaeto; zjutraj pa gré vsaki dan v |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | spravil očividno v slabo voljo. Ni se hotel muditi na ladiji, takoj se je odpeljal nazaj v mesto. Komaj je odplul |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ravnati s sovražnikoma kakor bi bila jetnika, in to na ladiji Njenega Veličanstva. “ Ta odgovor je bil jasen dovolj; gospoda Browna |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa, inu ſe podſtopi med tréſki inu viharji na konèz |
| Robinson mlajši (1849): | zvezanih berven — rilov, na kterih se stati, ino kakor na ladji plaviti da. Oča. Dobro praviš! takovo plav je hotel Robinson |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | morje potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji (morski razbojniki) ladijo vzeli; a kam so prišli Antonov oče, tega ni bilo |
| Tiun - Lin (1891): | Ko se je zvečer vračalo »Kormoranovo« moštvo z dopusta na ladijo, zapazil je kapiten, da Šan-ho ni bil prisoten. Mislili so |
| Tiun - Lin (1891): | ničesar pripeljali, ne sadja, ne mesa, jih nismo pustili na ladijo, katero so prav pozorno ogledavali. Bili so v obče, kakor |
| Tiun - Lin (1891): | lestvo doli, katero zagrabi kopiten, da bi se vzpel na ladijo. I bliže sedeči storili so takisto. »Ohó, ladija! « oglasi se |
| Tiun - Lin (1891): | videlo, sami zviti in predrzni hrusti. Ogledovali so lepo našo ladijo s svojimi na pošev razpranimi očmi tako poželjivo, kakor da |
| Tiun - Lin (1891): | da je mož prav govoril. Naglo zmerimo globino ter vstavimo ladijo. Še malo časa in bili bi hudo obtičali. Odvezali smo |
| Fizika (1869): | druzega, ali pa od vršela (Mastkorb) na jadrani doli v ladjo. Ako se govori na enem koncu v tako cev, gredó |
| Gozdovnik (1898): | je bil sovjet v krvavi bitki s francozkim kutrom (brzo ladjo). Neki mornar, ki je bil brez dvoma njegov oče, in |
| Lohengrin (1898): | Ah ne! — —da, tod! labod, labod! Tam po valovih z ladjo semkaj pluje . . . Pozval si ga, — že bliža se, glej, tod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom. Na bregu ladijostaje, kjer ste imele Nju Veličanstvi iz parobroda na suho stopiti |
| Tiun - Lin (1891): | oprezni in da Hinko gotovo iz jamborovega koša opazuje sovražno ladijevje, bil sem zbok tega precej miren. Dosti bolj me je |
| Robinson mlajši (1849): | najne béde bô berž konec! Jedva je to povedel, je ladjica v nekaj tako močno térčila da sta oba plavca ze |
| Tiun - Lin (1891): | bolj in bolj. Tačas pa priplava blizu vštric nas lepa ladjica z angleško zastavo. V njej je sedelo nekoliko angleških častnikov |
| Tiun - Lin (1891): | po džunki, ki jo vidite ondu? « Brez vsacega odgovora krene ladjica proti nam ter za trenutek zvije svoje jadro. Zdaj pokličem |
| Robinson mlajši (1849): | sta oba plavca ze sédel spadla. V hipu je tude ladjička obstala, ino kmalu so se črež njo valove prevalili Mati |
| Robinson mlajši (1849): | kolikor le koli morema, zavarovati — otêti gledala. Pak kakó? ker ladjice več ne imama? “ Tu je zdaj zavoljo izgube svoje ladjičke |
| Robinson mlajši (1849): | ladjice več ne imama? “ Tu je zdaj zavoljo izgube svoje ladjičke skoro tako, kakor pervle Petek, žalosten bil. Mislil je na |
| Robinson mlajši (1849): | pak dolgo nič zmisliti ni mogel. Da bi si drugo ladjico napravila, k tomu je mnogo, aj mnogo času trebalo. Da |
| Robinson mlajši (1849): | bi ladjico, kamor bi hotela, varneje rudati mogla. Plavila sta se poleg |
| Robinson mlajši (1849): | sta jo pred s sebo na ladjičko vzela. Pak sta ladjico v mali zatok — zaliv potêgla, ino sta se ze vsem |
| Tiun - Lin (1891): | pokličem svojega rešnika, vržem Kitajcem cekin ter skočim v angleško ladjico; v tem, ko so še Kitajci debelo gledali, skoči moj |
| Robinson mlajši (1849): | vso zalogo živeža, ko sta jo pred s sebo na ladjičko vzela. Pak sta ladjico v mali zatok — zaliv potêgla, ino |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je odplul namestnikov čoln od „morske lilije“, stopil je že ladijin poveljnik k maorskima poglavarjema in ju vprašal: „Ali razumeta angleški |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI DALAFARI RARERARI tv je gebrejish. TA 10. KAPITL. Kateri te |
| Stric Tomaž (1853): | serditega. „Kdo neki mi ga je gospodarja postavil? “ jo zdaj lagano vpraša Juri. „Ima mar pravico, človeške pravice tako grozopolno z |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | enkrat grofinja ſama po vezherji po vertu ſprehaja, ſtopi Golo lagano k nji in ji s perlisljivimi beſedami gorezhoſt ſvoje ſtraſtne |
| Zlata Vas (1848): | starših pa otroci nič lepiga ne vidijo, marveč se naučijo laganja in goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti in hlínjenja, prepíra in |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtan toshit, temuzh zhes vaſho sanikornoſt, zhes vaſho golufio, inu lagainie, s' kusi katire Bogu, inu ludem ſuper ratate, sakaj nedershite |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in jim pripoveduje svoje poti. De se jim je debelo lagal, kar je mogel, se že tako vé. Med tem pride |
| Občno vzgojeslovje (1887): | resničnost in ne bode mu prišlo na um, da bi lagal. Najpotrebneje je torej, da se zabrani laž, zato je treba |
| Tiun - Lin (1891): | po več topov. — To je bilo pravo gnezdo morskih razbojnikov. Lagal bi, če bi trdil, da me je oveselil ta pogled |
| Zlato pa sir (1860): | iskanje zlate rude, nekaj po resnici, nekaj je pa tako legal, da sem se čudil njegovi pameti. Pa kmalo so se |
| Razne dela (1870): | njem! (Don Manvelu. ) Strupeni gad! Je to ljubezen tvoja? Zató legal si spravo mi kovarno? Nebeški glas je bil moj serd |
| Žalost in veselje (1870): | Nu, kaj pa da je resnična, čemu se bom pa legal. " Stari Jaka pa menda ni dosti zaupal ptujemu gostu. Naslonil |
| Marjetica (1877): | Črevljarček prebrisana pretekana glava je imel hvale polna usta, in legal in pripovedoval jo kakor, da bi otavo kosil, in vse |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | svojo; ako ne znaš, stopi sam, de te poveževa, ker legal si in v prelazovanji ogleduješ za vrage našo zemljo. Reci |
| Prvi sneg (1886): | zadregi. Predober je še, da bi se mi v obraz legal, priznati pa tudi ni hotel, da pojde. Rekel je, da |
| Gojko Knafeljc (1899): | Kdo bi si bil mislil, da vaju najdem tukaj! « je legal Gojko. »Ali se vama smem pridružiti? « »Kakor vam drago,« odgovori |
| Gojko Knafeljc (1899): | res? Jaz jamčim za svoje besede, in še nikdar nisem legal ali pretiraval! Kje bi dobili boljšega podpredsednika čitalnici, kakor je |
| Razne dela (1870): | in časa ni imela, De blagor bi prinesla bratam bila. Legala ta in una je beseda, Vse hlap je kar preroštvo |
| Razne dela (1870): | Na Černavko vstrašeno. "Gerda baba, goljufala Ti si mene, se legala, In pa kako, in pa v čem, Zlodja hujši si |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | izpraševanji odgovorila, da nima nobenega otroka. Zakaj se mi je legala, če je ta „baron" njen sin? Čemu je prikrivala, da |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | šla k ostalim gôstom. In danes sem vesela, četudi sem legála ... Morda pa tudi — ne ... Dné 30. prosinca leta 1885. Ti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kmet pernéſsel. Shęntani keklavez ! — zhakej beſhtja, jeſt te bom vuzhil làgát. Goſpá. Ti ozheſh , de bi jeſt tebi odpuſtila, inu ti |
| Genovefa (1841): | radi, in ſe vunder ne morejo terpéti. To ſe pravi lagáti. ” „Ali ſe pa more to? ” je vpraſhal fantek. „To bi |
| Genovefa (1841): | more. Ljudjé ſo jim tako lagáli. ” „Kaj je pa to, lagáti? ” je rekel ſantek. „Téga ne umém. ” „To je,” pravi Genovefa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se |
| Lohengrin (1898): | takó mi smel, Ni tvoje mi pretitve mar, Ker jaz legáti nisem htel. Zató boril se bom s teboj, In zmagal |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pomanjkanja, brali, marveč se sliši tolikrat stara presoja: Cajtenge vse lažejo! — Kako bi se dalo temu nekoliko v okom priti ? Ne |
| Revček Andrejček (1891): | zvezdam kažejo, Jedino le — da smrti se v oči ne lažejo. Komarje bi podkovali, če imeli bi podkvá! Res! — Svet je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vina pjé, inu toku naprej, tok jeſt miſlim, beſtja, ti lasheſh, inu mo dalej nevupam , koker ga vidim — ampak puſtimo to |
| Divica Orleanska (1848): | po tebi? Klicár. Grôf Salsburí, britanski vojvoda. Jovana. Klicár, ti lažeš? Lord ne govorí. Le živi govorijo, mertvi ne. Klicár. V |
| Viljem Tell (1862): | priznati neče Vladarja. Staufaher. Tell bi bil to storil? Melhtal. Lažeš, Grdín! Lajthold. Klobuku se poklonil ni. Valter Firšt. In zarad |
| Rudninoslovje (1867): | lepoče; semlét se rabi za sipo (Streusand). XI. Lágovci. (Kuphite. ) Lágovci se približujejo kálavcem, toda od teh je razlikuje manjša teža |
| Rudninoslovje (1867): | i druge lepoče; semlét se rabi za sipo (Streusand). XI. Lágovci. (Kuphite. ) Lágovci se približujejo kálavcem, toda od teh je razlikuje |
| Zlatorog (1886): | Od morja sèm in od lagúnske vode Pri Ogljeji, od dévinskih močvirij In od Tržíča sèm |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak, je vener lagak, kakor pravi ta modri; Vita ſibi ſufficientis operarij condulcorabitur, & in |
| Kemija (1869): | v obrtnosti še gotovo lepo prihodnost, ker je ob enem lahak, trden in se sveti kakor srebro. 1 funt velja 80 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ta pravopis izbral, tega ne vém. Jez. Zato kér je lahek in dosleden (folgerecht), posebno pa zato, ker je naj bolj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tolovajev; vtonjenca iz vode potegne; izkoplje zmerznjenca izpod snega; vleče lahek voz, goni ražnik; od svojega gospodarja zgubljene reči poiše in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | podoba zemlje, že zdaj napravljena, da bo poduk čedalje bolj lahek in bolj vspešen. — Upam, da bodo tudi gg. učitelji našega |
| Zoologija (1875): | sesavcev. Skelet ima tudi neke posebnosti. V razmeri je jako lahek, kajti so vse kosti tenke, otle in zrakom napolnjene, kar |
| Oče naš (1885): | od tod, naj velja karkoli. Popisovanje mi je dalo tako lahek kakor gotov pomoček v roko, spraviti ga od sebe. Zatožil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Polivaj mu glavo z merzlo vodo ali mu priveži kakšin lohak pert verh glave noter doli čez očí, in ta pert |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po več druzeh skušnjah vsega tega ni treba, ker imamo lohak pomoček, posteljco kravam iztrebiti, ki v temle obstoji: Eno pest |
| Biblia (1584): | duſham. Sakaj moj Iarm je priden, inu moja butora je lahka. XII. CAP. VTémiſtim Zhaſsu je Iesus ſhàl ſkusi ſejtou ob |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 30. Sakaj mój jarm je ſladák inu moja butara je lahká. XII. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus ſhàl ſkuſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | telesne dobrote človeštvu podaril, kakor je stavljenje kóz, ki so lahka in nedolžna pa gotova pomoč zoper hudo kugo, ktera kjer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ker ji je vsaka zemlja dobra, naj je težka ali lahka; živina jo kaj rada je, in ji tudi prav dobro |
| Kemija (1869): | pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je neizmerno lahka, rahla, bela kakor sneg, neraztopna in toraj brez okusa. Razžarjena |
| Robinson mlajši (1849): | obkresati ino zaertiti— ošpičiti; ino po resnici, to ni tako lehka reč! ino mimo toga sta od izviranjeka dar k prekopu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj rahlja , ſe da popraviti ali poboljſhati, tako le : 1. Lahke in rahlje semlje, to je: peſhén- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nektérih se tudi prah, pesek, pepél, rese, lasje in druge lahke reči najdejo, ki jih vihar v oblake povzdigne, dežju ali |
| Fizika (1869): | ako se kteri del kapljine prizdigne nad druge, nastane zavolj lahke premakljivosti delkov gibanje dotle, dokler ne pridejo vsi spet v |
| Stelja in gnoj (1875): | rastlinje, to je, obilno pepelníne (kali) in magnezije, in zarad lahke svoje razpadljivosti (razkrojljivosti) te snovíne lahko od sebe daje, da |
| Revček Andrejček (1891): | lepo pegast, varoval sem ga. Upregal sem ga le v lahke vozove in pa v nedeljo smo se v cerkev vozili |
| Valenštajn (1866): | Vpiját je bil i nékamo lehké krví, V jezi je svojega skoro slugo zadavil, I norimberšká |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſe Polęti ta 21. dan sazhne. Satorej, katęri more, ima lohke ſpishe jęſti, tudi varvati, de ſkus merslo pijazho shelodza ne |
| Botanika (1875): | gliv. Dokazi temu so morejo tako-le povedati: Neizmérno drobnega in lahkega trosja plesenjskega ne manjka nikjer, temveč je ga, plavajočega pa |
| Revček Andrejček (1891): | torej delam? Pavel. Brbljali bi že kaj v hiši, kaj lahkega. Neža (s komičnim afektom). O ti spridena kri, ti! Ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſamo savoljo njegoviga obrasa in njegove lizhnoſti, ampak tudi savoljo lahkiga nauzhenja in rasſhirjenja. In kdo bi ne poterdil pravizhne in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ljudje, kmetje, veliko denarjev dobili, zhe bi hoteli tega tako lahkiga perdelka lotiti ſe, in veliko jih je, ki bi lahko |
| Pomladanski vetrovi (1881): | bode lov imel. Svest si je bil, da pri tem lahkem delu si ne bo nihče vratú ulomil; to mu je |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | je globoko dolgo jezero, po katerem so ja vozili v lahkem čolniči prekrasni labudi. Po zimi je dala zajezena voda gladko |
| Cyclamen (1883): | kakor bi se ž njo ne mogel sukati v onem lahkem površnjem besedovanji, kakor je to navada v družbah, kjer se |
| Agitator (1885): | smeje se Milica. A malo potem je postala resnejša. — V lahkem pogovoru so jim tekle ure, in ker je bilo vreme |
| Kotanjska elita (1898): | sedela v dolgem, belkastem, s čipkami črez in črez posutem lahkem zjutranjem krilu, ji ne bi bil nihče prisodil petdesetih let |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nasiti svoja poželenja. Vedno je skušal, da bi prav po lehkem prišel do premoženja. Najbliža pot se mu je zdela ženitev |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | to toliko bolj, ker se lahko zapopade, da v prav lahki in suhi zemlji drevésa polju gotovo več dobička kakor škode |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne sme naglo voziti po ulicah. Nekega popoldne se na lahki droški hitro po ulici pelje en častnik (oficir). Naključi se |
| Viljem Tell (1862): | našo loči ta livada (Melhtalu. ) Od vaše, v kratkem času lahki čoln (Staufaherju) Pripelje tudi vas iz Švica sem. Po skrivnih |
| Rudninoslovje (1867): | okroglimi zrnci posuta. Opomba. Najpopolniše kristale nahajamo navadno v kakej lehkej i mehkej snovi, ktera kristale na vse strani obdaja. Take |
| Valenštajn (1866): | sreče stanovitne Nam ne rodé. Postavi v naglici Iz platna lehki šator si vojak, Prične gibanije i hrum se v hipu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kalilo čistoto tvojega hrepenenja, če tudi le za malo, kakor lehki dihljej skali čisto, ravno jeklo. In ker sem želel, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 3. Rêja in vpotrebovanje brejih kobil, §. 4. Pomózh pri lahkih in teshkih porodih. 5. Od istrébe, in kako ſe imá |
| Divica Orleanska (1848): | serca kralj sloví, Visoko nad prostoram njega svet je, Iz lahkih želj osnuje trone si, Tedaj je s kraljem pevc enake |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili zdih, sladke glasove. To vse |
| Žalost in veselje (1870): | jih je vedno veliko število skupaj in se na svojih lehkih čolnih, ki jih imenujejo "džunke" naglo umaknejo v zatišje, ako |
| Cyclamen (1883): | silo ter ne podere in ne razruši vseh močnih in lehkih spon, v katere nas je že poznejša uklenila. Taka se |
| Cyclamen (1883): | pritisnil k telesu, ter tako klobuk pred se moleč stopal lehkih nog proti zrcalu. Pred njim pak se je elegantno priklonil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in debeloſtjo ſlamo in sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam manj utrudijo, deſiravno hitreji mlatijo, kakor nemſhki. Verh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in vſe le to s njo dobro sméſhaj, 2. S lahkim ſlamnatim gnojem jo potreſaj, ali s ovzhjim in konjſkim gnojem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kapuſ) repa, péſa i. t. d. 6. Debelo brasdo s lahko perſtjo nameſhaj, ako je kaj take pod njo. Ker na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Peſhéna semlja je v mokrim lahko obdelovati; satorej je sa lahko semljo ſhtéta. Semlja s debélim péſkam mokrote ne dershi; taka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vse na svojim mesti stojí. Odkladki so odpadki. Dobro orodje, lahko delo. Na soncu in dežji v nemar pušeno orodje gré |
| Mlinar in njegova hči (1867): | potrpi, vse se more še na bolje obrniti, nego misliš. Lahko noč tedaj! Micka. Lahko noč, teta! Sladko spite! Županja. To |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | s pota spravim, kdor mi je na potu. ” „Lahko noč, lahko noč” zakliče Korvin in ves preplašen proč hiti. „Postoj no |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Lahko noč! Govorite z očetom! Kregajo naj me, to sem zaslužila |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | izbi krog glasovira. Vitez je nalašč za otroka zložil malo, lahko pesmico. Materi pa o tem ni nič povedal, ampak otroka |
| Ferdinand (1884): | kar mu je zaukazal grof; potem pa mu je voščil lahko noč z žalostnim glasom in tužnim obrazom. Peto poglavje. GODEC |
| Ferdinand (1884): | delo, dà celó najhujše bolečine in grenka smrt so le lahko breme v primeri s pekočo vestjo. Blagor onemu, ki je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ki bi bres opomniz bilo saoſtalo — tak je imela Mina lehko véſt bres poteshàv ino domazhih prepiring. Mati hitro ſposnajo, de |
| Občno vzgojeslovje (1887): | obliko srce ogrevajočega poučila, bilo bi táko poučevanje isto takó lehko in prijetno, kot vspešno. |
| Ta male katechismus (1768): | virlu varvati, inu vednu vogibati. Povej meni tudi ſdej eno lohko viſho te pravovirne od Krivovirneh Kristianov ſpoſnati? Ta je le |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſpravlati, te perenzhaſtne Nive s'brano dobru prevlezhi, Ovſs s' lohko brano prevlezhi, Pſhenizo, ku je velika, obshęti v' simskim shitu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | shupanovo Mizko nikoli ne posabijo. Ansh. Inu na Anshęta ! Vſi Lohko Nozh! lohko Nozh — Glash. (tezhe k' misi , inu eno flaſho |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſva narasen — Tulp. Ampak — moj ſtriz — Shternf. Ima vſe svędit — Lohko nozh, Ozha — Shupan , — Mizka — lohko nozh — dobru ſe imęjte — kader |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nikoli ne posabijo. Ansh. Inu na Anshęta ! Vſi Lohko Nozh! lohko Nozh — Glash. (tezhe k' misi , inu eno flaſho pod plajſh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſtriz — Shternf. Ima vſe svędit — Lohko nozh, Ozha — Shupan , — Mizka — lohko nozh — dobru ſe imęjte — kader bo poroka , mi bote puſtili |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | razori nekoliko spolniti, da bo povsod enaka rast in košnja lajši. 4. Zeljstvo. Da je zelno, ali kolerabno, ali pesno, ali |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | nekter lajši, nekter težji. Lipa, verba, topol, jagnje, smreka je lajši od gabra, hrasta i. t. d. Za nektere dela je |
| Rudninoslovje (1867): | iz teh dveh razmer moremo ukreniti, kolikratov je naša rudnina laža ali teža od vode. |
| Rudninoslovje (1867): | potem na zgoraj opisani način, kolikrat je rudnina teža ali laža od olja, ter iz teh dveh razmer moremo ukreniti, kolikratov |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | bosnjaški in nekteri horvaski, niso tolikanj za ježo, ampak za lajši tovore po ozkih potih v hribih in po škalovji, tudi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ali veja. Teži in bolj okleno zernje pada v kot, lajši opremik bliže ostane, pleve pa na sredi tako, da se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pa zemlja lahka, tudi 2 pluga in 4 brane, pa lajši. Posestvo več od 5 oralov (johov) potrebuje že dvéh vozov |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | namreč apnjnik žgè, se po ognji ogelnokislic izžene, ostane apno lajši od poprejšnjega apnjenka, in sicer toliko lajši, kolikor teži gaz |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | z obravnanjem v rešetih, iz kterih prah na tla gré, lajši rečí pa naverh pridejo, se odgrabijo in na zadnje posebe |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | izžene, ostane apno lajši od poprejšnjega apnjenka, in sicer toliko lajši, kolikor teži gaz, ki ga je zgubil. Apno tako se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Kadar apno zgó, izžene oginj iz njega ogelnokislino in postane lajši toliko, kolikor teží ogelnokislina, ki jo je zgubil. Potlej pa |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | jermeni in povezi. Za težko vožnjo dobre komate, za lahko lajši, ali pa široke persne jermene. Konj je zlo služljiva stvar |
| Rudninoslovje (1867): | najpopreje določiti, kolikrat je vinski cvet ali olje teže ali laže od vode, potem na zgoraj opisani način, kolikrat je rudnina |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 129. Lažje naloge je môči tudi tu s pomočjo sklepov kar na |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dela, kajti s tem postane vsako vzgojno vplivanje prostejše in lažje. Vzgojitelj naj skrbi, da si pred vsem z dobrohotnostjo in |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | kratko imenovati zeleno kopulacijo (grüne Copulation), veliko prednost, da se lažje in hitrejše izvrši in obveže, ker v času, kterega nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 25 goldinarjev zenjene, ſe ne vsamejo v savarvanje. 27. Savoljo losheji rajtinge ſe morajo pohiſhtva vſe na 25 goldinarjev zeniti, tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | teshejſhi ſorte po 5 in 5 in pol kr. funt. „ loshejſhi „ po 4 in 4 in pol kr. funt. Oznanilo. ☞ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Preſhizhev v Krajnju. Preſhizhi teshejſhi ſorte po 5 kr. funt. ” loshejſhi ” po 4 kr. funt. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Ljubi oče! to ni nikakor mogoče. “ „Pa vendar ni nič ložega nego to,“ rečejo oče Razvežejo snopič in prelomijo vsako palico |
| Kemija (1869): | Povprek se more reči, da je sveteči plin za polovico laglji od zraka, zato v novejšem času samo z njim polnijo |
| Kemija (1869): | dočim se je popreje rabil vodenec, ki je sicer mnogo laglji ali mnogo draži. Koristno je pri destilivanji zadnje pline, ki |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | drugim, in v njihovo rast pomaga; 4. ker je veliko lajši od vsih druzih gazov in od navadnega zraka, gré nakviško |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | i. t. d. c) Kar težo lesa tiče, je nekter lajši, nekter težji. Lipa, verba, topol, jagnje, smreka je lajši od |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se ne veže; je brez duha in slaja, in malo lajši od kislogaza. Koristi tega gaza so: 1) služi v zraku |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | majhnih. Vsi naj bodo dobro shranjeni in snažni, in če lajši, boljši; b) več zbic, da se matice va-nje zapirajo, kar |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | njem dihati; vsako živo stvar kmalo zaduši; 3) je veliko lajši, zlo štirnajstkrat od navadnega zraka, in nar lajši med vsimi |
| Ljubljanske slike (1879): | ima le redkokrat opraviti. Zato pa njegov posel ni nič lajši, marveč še težji od onega, čeravno ni treba „glihati“ ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čisto obsekati da, kadar je suh. Takó pripravljen les je ložji, in se da za manjši vozníno iz gojzda spraviti, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mučenje žival in pa perložen Cena prešiče v v Krajnju — ložejih po 5 krajc. funt; čez 2 centa pa po 6 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | reči v Arabii in Kini prodajajo. Cena prešičev v Krajnju — ložejih po 5 krajc. in pol funt; čez 2 centa pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | podgane, nikdar pa ne navadne mišice (arsenika) domú prinesla. Za ložeji presojo: ali je Ana Aleksander rajnci zavdala ali ne? naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do zdaj le malo moke narediti moglo. Naj noviji, in nar ložji skušnja pa uči tako le is pozemljic moko delati |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 3) je veliko lajši, zlo štirnajstkrat od navadnega zraka, in nar lajši med vsimi gazi, in gre torej, hitro kviško; 4 |
| Žalost in veselje (1870): | varhu. Proti polnoči je nekoliko zadremal, kmalo pa ga prebudí lahen šum, kot bi se natihoma kdo bližal. Pri oknu, ki |
| Gostačeva hči (1891): | meglice po celem obzorju, kakor bele ovčice po prostrani livadi. Lahen vetrič pihlja čez opustošeno ravan ter hladi vročo glavo Korenovega |
| V krvi (1896): | šumelo in šušnjalo kakor v gozdu, kadar vrši skozi vrhove lahen veter. Drsajoči koraki so odmevali po belem tlaku, vmes pa |
| Slučaji usode (1897): | katero mu je ona bila ponudila v znamenje sporazumljenja, in lahen a iskren njegov pritisk jej je svedočil, da ga je |
| Vinjete (1899): | na bogvé koga; uvenela roža, na kateri je še ostal lahen duh prejšnjega vonja. Tako je pred mano razstrt oddelek mojega |
| Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854): | so hodili. Dve reči se pri vsih Čerkesih najdete: urna, lahna hoja in moško obnašanje, ki se njim prostim sinovom gora |
| Antonio Gleđević (1873): | in prav srce se ji je smejalo, kadar je zavela lahna sapa, da so se cveti pričeli gibati, majati pisane bunčice |
| Viženčar (1881): | kakor jo nosijo navadni lovci, obstoji ta pri tem pogledu, lahna bledina mu spreleti zagorelo čelo, in ko si popravi kodraste |
| Roka in srce (1883): | tebe. Eden srčen pogled, eden nepričakovan trepet njegovega glasú, ena lahna mimogredoča rudečica na njegovem lici — so prikazni ljubezni pri izobraženih |
| Mačeha (1883): | prikaže se majhen rudeč pikljaj, okoli kterega se je vzdigovala lahna oteklina. — Eufemija jo tolaži in zagotavlja, da se bode rana |
| Arabela (1885): | streči možu in sinu. »Prosil bi vas,« nadaljuje on in lahna rudečica se proti njegovej volji vlije po resnem njegovem lici |
| Hudi časi (1894): | sta jezdila Apert in Birk čez kapiteljski grič proti Bršlinu. Lahna meglica se je prijemala pisane goščave ob potu. Vse je |
| Gospa s pristave (1894): | je zasvetilo v njeno dušo, njeno srce je dihalo prosteje, lahna rdečica ji je oblila obličje. Grof je bil zadovoljen, in |
| Prve hiše (1896): | strehe ukradenega zajca. In ko se je v mraku vzdigovala lahna meglica iznad zemlje, kadilo se je tudi v Prvinovi koči |
| Mlada leta (1875): | sem pričel prebirati vtopivši se v divno poezijo. Prebude me lahne stopinje in šumenje svilnate obleke. Povzdignem glavo: pred menoj je |
| Povestnik v sili (1883): | očmi — bila, je veličastvena prikazen. Visoke rasti, oblečena vedno najokusnejše, lahne a vendar ponosne hoje, z ljubeznivim obnašanjem, v kterem pa |
| Povestnik v sili (1883): | rudeče nebo se je žarilo in obsevalo z ognjenim svitom lahne oblačke. Listje je trepetalo o večernej sapi; ptički, skakljaje z |
| Iz arhiva (1890): | se mu ni hotela izpolniti želja, napósled je vendar začul lahne stopinje na hodniku. Zadrhtel je od koprnenja. V tem so |
| Roman starega samca (1895): | navadno čakala na-me, niti poslušal na stopnicah, da-li čujem nje lahne stopinje. Kot hudodelnik sem smuknil sedaj skozi duri svoje sobe |
| Jarem pregrehe (1895): | snežene kepe. Kar se začuje žvenketanje kraguljčkov. Po cesti pridrče lahne sanke in ustavijo se pred Rokovo krčmo. Bliskoma skoči prišlec |
| Zunaj (1896): | fronte gorenjskih velikanov; od strmega vrhovja Kamniških planin so pihljale lahne sape preko ljubljanskega polja sem proti pokopališču pri svetem Krištofu |
| Najmlajši mojster (1896): | se napravljala, Po nevestno se nar'di — tedaj začuje po stopnicah lahne korake. Brzo zagrabi po knjigah na stoléh ter jih dene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zheſki kolovrat veliko bolj uren mimo domazhiga, kér je manjſhi, lahnejſhi in veliko bolj perpravno in bolj na tanjko narejen, verviza |
| Žalost in veselje (1870): | nič nemogoče. Nekega dne se pripelje po cesti za Savo lahni voziček in v njem so sedele tri osebe. Po poti |
| Agitator (1885): | da se je zibal čolnič sam, kakor ga je zaganjal lahni vétrič. Mladi mož je bil v zadregi in ni védel |
| Jara gospoda (1893): | pobožnost in v pokoro grehov svojih, ni se menila za lahni šum, ki je nastal po cerkvi. Ko je odšel župnik |
| Gospa s pristave (1894): | gospic. Med vsemi se je odlikovala Virida: bila je v lahni, toda dolgi svilnati obleki; na glavi je imela blesteč dijadem |
| Zunaj (1896): | in os in mušic, sapljanje vetrca, šum drevja — vsi ti lahni glasovi narave se strinjajo v tiho simfonijo, katero moti le |
| V krvi (1896): | majski sen, kakor velik cvet je bila videti Tončka v lahni, vonjivi obleki. Krilo se je tesno prilegalo krasnemu oprsju ter |
| Slučaji usode (1897): | je in bode odslej moj edini posel, odvrne Malvina, in lahni vzdihljaj se jej pri tem ukrade iz prs. — Delo je |
| Žalost in veselje (1870): | so najprederznejši in najgrozovitnejši med vsemi morskimi tolovaji. V svojih lahnih ladijah, imenovanih "džunke," obsujejo ptujo ladijo ter jo priklenejo z |
| Žalost in veselje (1870): | moral Peter prepeljavati, pridružil se mu je vselej tudi Aleš. Lahnih korakov, kot bi bil rojen na vodi, stopal je po |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | po globokem snegu. Ali ta ga ni zadržaval. Kakor skoči lahnih korakov štirinogata živalica preko majhnih potokov in slutnja in bol |
| Arabela (1885): | proganja nočno tmino, ko se vse stvarjenje počasi vzdiguje iz lahnih meglic in se vedno jasneje prikazuje očem. Ta čas nas |
| Križ na poti (1891): | Kakor temno-modra planota se razprostira pred njima morje, samó krožci lahnih valov se bliščé v svetlem solnci. Ladje na jadra in |
| Vinjete (1899): | od stropa do tal. Kakor sanjaje so se zibali v lahnih valovih njeni bleščeči, mehki udje in temni lasjé so padali |
| Antonio Gleđević (1873): | ga je prehitel Fernando Gozze, vzel bakreni kotlič in z lahnim smehljajem in globokim poklonom ga podal Baziliji. Dekle je zardelo |
| Arabela (1885): | stal poleg nje na zadnjih nogah oglašujoč se z zaporednim lahnim lajanjem. A jedva je njemu ponudila košček premočno pečene gosje |
| Vesela vožnja (1889): | To zopet ni hotelo Kreménu v glavo. »»Glej,«« pravi z lahnim nasmehom, »»nobenih saníj še nisva srečala. Meni se to vsekako |
| Vinjete (1899): | simpatije več do temnih diamantov. Lase je imela temnorjave z lahnim zlatim bleskom, in padali so ji globoko na čelo, skoro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vreteno je pa navadnimu domazhimu enako, le bolj tanjko in lahno je, in ſlushi sa vſako prejo : sa prashnje, sa ohlanze |
| Robinson mlajši (1849): | debelo pogledli Milica. Vsej pak je umerel. Dragotin. Le počai! lehkič je drugoč obživel; vsej veš kako smo jednor tude mislili |
| Robinson mlajši (1849): | da bi tude kovačnico uzložil, gdér bi si lopate ino lehkič tude drugo po- |
| Robinson mlajši (1849): | tega potoka posredi dvorca teklo, da bi, ko bi ga lehkič neprijatelje oblegli, zadosti vode imeli. Dosti težavno je bilo, Petku |
| Genovefa (1841): | tiſta néma (mutaſta) svér pot do vajniga ſtanovanje pokasati. Tako lahko in tako zhudno sná Bog o pravim zhaſu pomagati. Saupaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih daj na za to pripravljeno zelnato jed. Tudi jih lahko z rujavo polivko (zosam) in smeteno poliješ in tako zavrete |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | druzih krajih hrup povzdignul. Ali letošnje nenavadno mokro vreme je lahko tù in tam tersje in grozdje pokvarilo, brez da bi |
| Tine in Jerica (1852): | pošlje. Ni mi treba povedati, ktera ženska je, sej si lahko sama mislim, sej vem, kdo je v vasi bolan. |
| Stric Tomaž (1853): | ne mogla preterpeti, ako bi jo od sina ločili. “ „Prav lahko”, odgovori Halaj. Zdaj se prične dražba. Stari materi hudo serce |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Oče naš ... XIII. Jezusa s križa snámejo. Akoravno bi bil lahko, o Jezus! vender nisi hotel živ s križa stopiti, ampak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mesta, in jo že na cesti, ki od Občine pelje, lahko razločiš, ker zmed vseh hiš zavolj posebnega obsega veličansko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čedne storilo, in, če bodo ceste dobre, poti lepe, kako lahko bote potem tudi svoje hiše in stanja in druge potrebne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi saj vsak gospodar premislil, kako se po lepi cestí lahko vozi, koliko raja živina teče, koliko več se lahko brez |
| Sacrum promptuarium (1695): | magnam, & ſi non ab ipſo, certe à Domino. Katero reſnizo lahku morem poterdit s' exempelni. Pishe S. Grogor od eniga suſhtaria |
| Sacrum promptuarium (1695): | shenkam. Oh koku ste ſrezhni vy bogati! Dokler vſak dan lahku ſa morite takorshne zhuda dellat, sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | še le jih prenesi na novo lese. Tudi to se lehke dela s pripomočjo luknjičastega papirja, ali z mrežami ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na svetu. Proglas zastran noviga slovenskiga slovnika in slovnice. (Konec. ) Lehkič kakega izmed mojih ljubih rojákov pri branju tega kalna misel |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nič prav prileglo ni, se je vonder na pervi pogled lehko vidil prelepo ravni njeni rast, in zložna permera njenih krepkih |
| Robinson mlajši (1849): | to po vsi pravici. Iž njih volne se je sčasom lehko naučil, si gde kaki odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko je |
| Robinson mlajši (1849): | Kako je bèržčas siromaku pri tem ozku — tèžko bilo, si lèhko vsaki pomisli. |
| Robinson mlajši (1849): | z naj vekšo zmernostjo. Naj prostše jedi ako bi ravno lehko boljših imel, bodo vseli moje hrána. Svoje delo, tako kakor |
| Robinson mlajši (1849): | orodja, ino svojim po—trebam izvekšega zadoli — izgovi. Iz tega lehko dete pozna, kako veliko si mnoge, akoravno na oko maličke |
| Valenštajn (1866): | bo. Sam sebi sem uže očital, kar Očitaš ti mi lehko. Kdo se rad Ne ogne skrajnega, če je mogoče! Al |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Oh kako težko mi je pri srcu? Županja. To si lehkó mislim, ker je Matija doli pri očetu. Micka. In bode |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zapisan na objedenih listih. Zapomni si ga: Huda navada se lehko premaga, Če se poboljšanje le ne odlaga. “ 20. Velika zélnata |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vsak čas uporabljati; zato je treba, da jih je móči lehko in natančno reproducirati. Dobro razvit spomin je torej važen pogoj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | conceſſo. Naj bo tedej jih. Viſsoku vuzhéni Goſpodje! oní bodo lohka saſtopíli, de ſe je tukej Matizhek al na laſh , al |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſtudenzov tiga Isvelizharja sajęmali. (12, 3.) Leti ſtudenzi, kakôr ſamy lohka saſtopite, leti vſelej tekózhi, sa naſs vędnu odpèrti ſtudenzi ſo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kęr ga s' intereſsam vred lohká nasaj tęrjaſh, kadar hózheſh. Ali ſe to pravi v' nadlogi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi ſadje she dosorilo. Zhe je pa ravno potrebno , ſe lohka koſzhek noviga zhêſna na dervó obéſi. Tako ſe dajo vrabzi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | en malu preſuſhiti, inu po tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja perkasati, mlade na potrebne veize |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velko barti odnieh Samih skushane inu daso oni te shaze vehku dobili inu skues vse shuaht shebranje kaker bosh ubukelzah poduezhan |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 63. KAPITL. Spet an druji. Gantuarh da vehku dnarje dobish. Povoshi an srabern dnar navetar napuſtni den poudenje |
| Biblia (1584): | ſturili. Ali vſaj vam jeſt povém: Tyru inu Sidonu pojde lashej na ſodni dan, kakòr vam. Inu ti Kapernaum, kir ſi |
| Biblia (1584): | dan ſtala. Ali vſaj vam jeſt povém, de Sodomiterſki desheli lashej pojde na ſodni dan, kakòr tebi. VTémiſtim zhaſsu je Iesus |
| Biblia (1584): | riſnizo jeſt vam povém, de téh Sodomiterjeu inu Gomoriterjeu desheli lashej pojde, na ſodni dan, kakòr takimu Méſtu. Pole, jeſt poſhlem |
| Viljem Tell (1862): | Staufaher. Če smo edini, moremo veliko. Tell. V potopu samec laže si pomaga. |
| Rudninoslovje (1867): | topejšim, ali daljši s krajšim. 4. Da se kristalni liki laže opisujejo, mislimo si v likih ravne črte, okolo kterih so |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mi jih je poſodila , ſim jih tudi sapravil. Nizh ſe loshe ne posabi , koker sapravleni dnar. Smeſhnava. Poſodila ſub conditione expreſsa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | toku ſkùſhtráni. Nęshka. (popravla. ) Nizh ne dę, ga bodo ſhe loshé kręgali. Gospá. (samiſhlena. ) Kaj ſi rekla, Nęshka? |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu vędeli to zelo hiſtorio Chriſtuſoviga Terplenja, inu s' tem loshej samogli hvaleshnu taiſtu slaſti v' Velkimu tednu premishluvati, ſe ſpodobi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu od-trèſsite prah od vaſhih nóg. 15. Rèſnizhnu vam povęm: Lóshej bó semli tih Şodomitarjov, inu Gomorrhæarjov na dan tę ſodbe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | povęm, de bó semli tih Şodomitarjov na dán tę ſodbe lóshej kakòr tebi. 25. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus odgovóril, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſpokorile. 22. Şizer pak vam povęm, Tyru inu Şidónu bó lóshej na dan tę ſodbe kakòr vam. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtran 175) „panj, kteri veliko zhbel in malo ſterdi ima, loshej po simi preshivi, kakor panj, kteri malo zhbel in veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je preobilno zherne ali shive perſti po njivah. De je loshej pre hudo , kakor ſlabo semljo popraviti, bo vſak umen kmet |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | boſh doli hodila. Nęshka. Is ſerza rada! — Meni je veliku loshiſhi, de ſe mo slashem. Matizh. Tvojo pravo rèſsnizo mi povej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bi se jim njih dolg mahoma odpovedal (aufkündigen), bojo marsikaj lože poravnali in zboljšali pri svojem gruntu. Znabiti, da bo kdo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki ga preveč gara, in si omislil drugo, ki jo lože nosi. (Dalje sledí. ) Nove skušnje z lanénimi in ogeršičnimi préšami |
| Fizika (1869): | ure na valj zamorejo narediti prav ploščnate, zavolj česar so lože nositi in zavolj česar se že od zunaj ločijo od |
| Stelja in gnoj (1875): | se na kratko razsekala, ker tako več vlažnosti povživa in lože je potem gnoj kidati. Za gnoj, ki se ima rabiti |
| Stelja in gnoj (1875): | iz logov, in senčnih krajev itd. Da se take reči lože v gnoj spreminjajo, jih je treba v kupih nekoliko namočiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih do sdaj niſmo posnali. De bodo bravzi teh noviz laglej saſtopili, jim bomo vſe le tó rasloshno dopovédali. Kakſhna mozh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vozili: les, derva, kamenje, pesek, voda in vse se bo laglej k hiši dobivalo. Nektera vas v mlakah, v močirji, v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v take vasi kupovat, kjer so lepe poti, da se laglej odpelja , kar nakupijo, in tudi raji dražje plačajo, kakor pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Bog njih dela blagoslovi, da so premožniši, in tako tudi laglje svoje davke odrajtujejo. Glejte, koliko tedaj poprava potov in lepšanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se slišalo ne bo od služnosti, ktero bo blagi vladavec laglje odpravil pri svojih Rusih, kakor pri nemških baronih. Kmali se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je pſhenizo na plitvo peſhéno semljo ſjal. De bote semlje lahkej ſposnali, vam od ſort semlja kaj povem:” Semlja verh brasde |
| Roza Jelodvorska (1855): | tó tvoja tolažba, da se tudi v majhni kočici velikokrat lahkejši, pobožniši živi in umerje, kot pa v zalim gradu. In |
| Gozdovnik (1898): | v Mehiki in pri Apačih pa el-Mestizo. Da se bomo lajše umeli, porečemo prvemu Rdečoročnik. njegovemu sinu pa Mešanik. |
| Razne dela (1870): | glas: Bi bil se dob primernih trudil, Te biserce bi lajši grudil, Ki zaničuje malo stvar, Obrača v manjši trud in |
| Kemija (1869): | pamuk (bombaž) se nekako zgosti, podoben je volni in se laže navzame barvila. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | toljk zapustili — res žalostno je to, pa vender bi še ležej vse prestal. Saj mora vsakter človek vmreti, nobeden živ ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vam povém, ˛Sódomſkimu ino Gomórſkimu meſtu bo ob dnevu ſodbe loshe, kakor takim ljudém, kteri vaſ nozhejo ſprejeti“. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in plevél satérati. Per kmetovanju je veliko dela s plétevjo. Losheji vunder je saſejan plevél satreti, kakor pa she mozhnó sakoreninjeniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na grunti ni od ſhkode, zhe tudi zhervov ne sklizhe. Loshi je kebre loviti ino satreti, preden naprejſhno salego snèſejo. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | premogam (Steinkohlen) , pa tudi s dervmi , kakor ſe té rezhi loshje in zenejſhi v kraju dobivajo. Na pervim vosu, namrezh na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ta ſtraſhna bolesin naſhih shivinzhet ne popade? Jes vam rezhem: Loshje je tó bolesin odverniti, de shivine ne prime, kakor shivino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de se nepremišljeno zaverže? Koliko ljudí, posebno revnih bi se lože preživelo in koliko denarjev bi se pervarvalo! Veliko lože bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se lože preživelo in koliko denarjev bi se pervarvalo! Veliko lože bi se pa še pervadili konjsko meso jesti, ako bi |
| Zlata Vas (1848): | otroci so ljubili Janeza, ker je bil prijazen, in še lože so se skoraj pri njem učilí, kakor pri Ožbetu. Ta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tudi kupčevavcam, kramarjem in vsim prodajavcam vseč, zato ker vsak lože od konca tedna od doma gré, kakor zadnje dní, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi ravnanje z vinom, kar so ceste, da se vino lože prodaja, se je gotovo, dasiravno, počasi zboljšalo. Marsikje se zdaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v kterih smé upati, da jih bo našel. Dalje mineralog lože sodi o zemlji, ki je postala iz sprhnelih mineralov in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | treh nasadov premlatili, in že je France pešati jel, rekoč: „Ložej je iglo obračati, ko cepe vertiti”. Tudi prehladil se je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kotli žganje kuha: Z žganjam moti zdaj ljudí, In jih ložej pogubí. 9. Po vsih krajih žganje žgejo, Po vsih ošterijah |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vsakdanje prigodbe beržej razglasiti, ampak tudi krivi zaumeni med ljudstvam ložej popraviti, — laží, ki jih nevedni ali hudobni ljudjé tolikokrat trosijo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | hudobni ljudjé tolikokrat trosijo, bolj zatirati, — in mnoge potrebne vednosti ložej razširjati, kakor po dobrih časopisih? Ali kako redka je še |
| Tine in Jerica (1852): | je šla k Smoletovim v službo, nekaj zato, de je ložej razujzdano živela, nekaj zato, de bi se z gerdenjem in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | potem veseli, ko bote s svojo živino vred manj terpeli, ložej več nalagali in brez nevarnosti domú vozili. Vaša živina bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in druge potrebne poslopja popravljali in lepšali, kjer bote veliko ložej vse vkup vozili: les, derva, kamenje, pesek, voda in vse |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | potem bote vsako nesréčo, ki vas zna naglama zadéti, tim ložeje prenesli. 2. Peter se podá zopet na pót in najde |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kedar so konji seno pojedli, jim malo vode dati, da ložeje in rajše zobljejo. In kedar so vso svojo kermo požerli |
| Oče naš (1885): | nepokojnostjo je popraševal, kakošne so bile poslednje ure rajncega in ložeje je dihal, ko je zvedel, da njegov stric ni imel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | t. d.; bolj pa ko je živina pregòrke piče navajena, ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena klaja kakoršna si bodi |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | se kar nič brigal, kar se po svetu godi. Vendar ložje je kamen omehčati, kakor te sodnike. Še to ji niso |
| Rudninoslovje (1867): | kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega zraka. Najlaže je določiti posebno težo tekočnim rudninam, n. pr. živemu srebru |
| Roza Jelodvorska (1855): | je skrivnost dobro ohranjena, in ona bi zamogla terdovratniga viteza naj lože pregovoriti, vam prostost zopet podariti. « |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nas, stori, da si svoj „jaz“ vedno le mislimo. To najlažje opazujemo, kadar se zbudimo iz globocega sna. Zavemo ali osvestimo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | naj priprostejši, naj boljši, naj cenejši in da se da naj lažje naučiti, ako se ima za to pravega učitelja. Navadno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | beſedami povédal, de je on pravi Odreſhenik. Odkritoſerzhne duſhe pridejo naj loshe k' ſposnanju reſnize. Jesuſ je ſhe ſ' ˛Samarijanko govoril |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jése v' ozhetovi hiſhi ni mogel terpéti. Vidite, otrozi! ' ſovrashnike naj loshe ſ' ponishnoſtjo ino ljubesnijo potolashimo. Jakop gré sdaj s' |
| Mineralogija in geognozija (1871): | menjajo z Werfenskimi, sploh pa so v obojih precej enake. Najlože se menda najdejo v Idriji (na Zemlji), med druzimi tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | da se narod izobrazi in domovina osreči, naj več in naj ložeji je to za naše izobražene domorodce. R. Kaj bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhbele imamo , in sgodaj roje dobimo; to ſe pa gotovo nar loshej napravi, zhe muhe tiſtih panjev, ktere zhes simo ohraniti |
| Slate jabelka (1844): | is Siene na snanje dal, de zhlovek ſi mir ſerza nar loshej perdobí in ohrani, zhe premiſli in terdno veruje, de |
| Slate jabelka (1844): | vedno iſkali, ker ſo vedili, de po tej poti ſe nar loshej in nar préd k’ pravi ponishnoſti pride. « — Tako uzhi |
| Slate jabelka (1844): | prejeli in preſtali; sakaj to ſo tiſti dnarji, s’ kterimi nar loshej poplazhamo dolgove, ki ſmo jih per Bogu s’ ſvojimi |
| Slate jabelka (1844): | sheleti; tudi bolj vé, kakor mi, po kteri poti bomo nar loshej k’ svelizhanju priſhli. Vſe poti ſo v’ boshjih rokah |
| Slate jabelka (1844): | je ſprizhuval is ſvoje laſtne ſkuſhnje, de je s’ tem nar loshej s-hajal, ko je vſako rezh tako povedal, kakor je |
| Slate jabelka (1844): | s’ prijasnoſtjo, s’ ljubesnivoſtjo, s’ ponishnoſtjo. S’ temi zhednoſtmi ſi nar loshej perdobimò ſerza ljudi, in jih nar papred h’ kaki |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sturiti. Treſnoſt je ena mate te hvalle, inu taiſti se narloſhej lubeſnivoſt teh dobreh perdobe, katiri se v'jedi, inu pitju |
| Razne dela (1870): | kaj veljá junak, Jez bi v nemar ne djal ga lahkodušno. Karol. To rečeš, kér mi odgovarjaš rad. Dokler pri nas |
| Bolna ljubezen (1874): | vsekano v stotero kamnov — in vendar hitijo znanci in prijatelji lahkodušno mimo. »Nikdar ga ne pozabimo! « Kaj so taki grobovi? Kaj |
| Bolna ljubezen (1874): | izpuščal okrogle, valčkaste dimčke v zrak, potem pa je prišel lahkodušno k morali: »Ni torej dobro človeku samemu biti! « »Pa kaj |
| Gospod Janez (1884): | v trgu. Vrana je vse to malo zanimalo; pušil je lahkodušno baronove smotke in posegel včasi v razgovor, kolikor je bilo |
| Grajski pisár (1889): | čigavo graščino spadaš? « »Kaj počenjam, milost vaša? « je odgovoril Stopistran lahkodušno. »Malo kradem, malo molim, kakor nanaša vreme, milost vaša! « »Kaj |
| Slučaji usode (1897): | se mi rogal, češ, da večina mladeničev je pred zakonom lehkomiselna, iz česar pa ne sledi, da bi ne postali po |
| Slučaji usode (1897): | radi kaj natanje vedeli o njej, ne samó da je lehkomiselna in koketna, kolikor je lepa in gizdava. Toda grajščakinja, ki |
| Slučaji usode (1897): | da sem se nehoté morala vznemirjati. Avrelija je znana kot lehkomiselna, kot — — — Recite rajši kot pohotna, nevarna ženska, kakoršna tudi je |
| Slučaji usode (1897): | da jo črnite kot nekako pogubonosno pošast? Ker je koketna, lehkomiselna, gizdava, nečimerna, pretirana? — A take so dandanes vsaj vse moderne |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | mu jesno in reſno rezhe: „Şe li ne ſramujeſh ti lahkomiſelni ſlushabnik, takih miſel in jih meni rasodevati? Je li to |
| Mačeha (1883): | odgovor? reče obotavljaje se Elza, kajti vest jej je očitala lahkomiselno laž, da bi ne bila že prej slutila Pibrovega resnega |
| Očetov greh (1894): | taka razlika tem močneje na značaje, kakeršen je Kačonov. Za lahkomiselno ljubkovanje z mladim dekletom ni bil ustvarjen; zato se tudi |
| Roman starega samca (1895): | jeziku rezko opazko, s katero sem hotel gospej očitati nje lahkomiselno ravnanje, ko me Hortenzija prehiti. »Mama je pač skrbna po |
| Mara Rendića (1897): | in inovercih ne najde ljudi, ki bi se zanimali za »lahkomiselno deklino«, kakor so jo najmilejše imenovali, inače pa ji robatejša |
| Mlada leta (1875): | univerzo. — Kako da smo živeli ondi, veš predobro. Srčno in lahkomiselno smo srkali iz kupe življenja, a nismo zapazili, da smo |
| Signor Giannino (1892): | njega zaščitnica, naj se nikar ne muči in ne postavlja lahkomiselno v nevarnost. Saj je za to drugih dosti. Pokladala mu |
| Na krivih potih (1893): | kako taki ljudje, ki bi lahko denar v dobre namene, lahkomiselno zapravljajo premoženje. Kolikokrat se zgodi, da kdo pristopi k igralni |
| Roman starega samca (1895): | zavzet od svojega položaja, presunjen od bolesti, katero sem načinil lahkomiselno, ginjen do srca. Glava mi je gorela, vest me je |
| Gojko Knafeljc (1899): | časa kakor brezumen, a kmalu je pozabil ter živel zopet lahkomiselno. Tudi Bratiča ni bilo več v trgu. Od onega usodnega |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se varuje svojih čeravno malih, vendar nevarnih napak, da odloži lehkomišljenost, ktera se je večkrat pokazala na njem in da naj |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | vidim tvojo dušno bolest; vendar dobro pomni, kaj stori nepokorščina, lehkomišljenost in razuzdano veselje. Dokler bomo na svetu, ne bomo imeli |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | resnize te vire odvernila. Is tega urſhoha nimash ti nobeno lohkamiselnoſt, kader virjesh, kar naſastopesh; ſakaj tudi v' naravskeh tu je |
| Arov in Zman (1850): | barigel vodnjašnice po griču spusli. Berš sklenejo oni, se te lahkomiselnosti poslužiti. Šli so proti gradu in so skor tik zidovja |
| Blagodejna zvezdica (1881): | povrne. — Siten, nestrpljiv! ponavlja Bruno. Ker si ti vsled svoje lahkomiselnosti vedno pri dobrej volji, dozdevajo se ti ljudje, ki nimajo |
| Dóra (1885): | zdaj, združeni živeli. Kako prevzetna je človeška domišljija! V svojej lahkomiselnosti dela človek sklepe, postavlja si gradove in se že naprej |
| Domačija nad vse! (1889): | tako bi jo Vi, njen oče, vsled svoje prenapetosti in lahkomiselnosti še drugikrat vrgli v smrtno nevarnost. « »In zdaj sem Vam |
| Lisjakova hči (1892): | dnij potem je iz nova poskusil ženo odvrniti od prevelike lahkomiselnosti. »Draga Klotilda moja! « reče ji kolikor mogoče ljubeznivo in jo |
| Roman starega samca (1895): | kakeršna sem jaz, poštenje vse imetje? In vi, v svoji lahkomiselnosti mi hočete vzeti še ta jedini zaklad? « »Ali, Hermina! « vzkliknem |
| Dóra (1885): | kapunu, da mrzel ni takó okusen, kakor topel in o lehkomiselnosti mladih ljudij. Jaz pa jokam toliko in takó dolgo, da |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Ako se mu to ni posrečilo, plačati je moral zavoljo lehkomiselnosti svoje in prevzetnosti dvajset tolarjev globe. Jednake denárne kazni so |
| Slučaji usode (1897): | do dna svoje čiste duše po izkustvu možke krutosti in lehkomiselnosti ne bi nikoli več hotela iskati sreče v novem zakonu |
| Slučaji usode (1897): | popačenosti? Ali, če se je tudi on v svoji neodpustljivi lehkomiselnosti grozno pregrešil proti človeški družbi, a še bolj proti tebi |
| Ferdinand (1884): | sicer mogla očitati druga napaka, nego da je bil jako lahkomišljen; njegovo največe veselje pa je bilo, da se je šalil |
| Stric Tomaž (1853): | sužnjih; nikakor se me z sužnjimi primerjati ne moremo“, beseduje lahkomišljena gospa. „Vaše govorjenje mi da sumiti, da celó nič sužnjih |
| Roza Jelodvorska (1855): | in gotovo ne bo nikdar več v svojim življenji tako lahkomišljeno ravnala. In če je Marjanca tudi grešila; ali se ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | tudi manj izurjeni organist; združil je g. Vavken prijetnost in lahkoto v eno. — Al tudi zuanja oblika vseh sešitkov je j |
| Stelja in gnoj (1875): | moč. Ne strohni pa v zemlji vsaka stelja z enako lahkoto; in kar ne gnjije, tudi ne more zemlje rahljati in |
| Gozdovnik (1898): | je res mislil, da stojé spim, santa Laureta! ali so lahkoverni ti ljudje. Kaj je pa stotniku palo na pamet, da |
| Tiun - Lin (1891): | ter sem poslušal, ali se ne približuje kdo. Zdaj zapah lahno zaškrta, duri se odprti, in pred mano stoji kitajsko opravljen |
| Zlatorog (1886): | hči, Ko poleg matere stojí. In ko iz sobe gré lehnó, Po njej ozíra se vsakdó In komur prinese na mizo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v kosarni gostili vojake, ki so bili prav židane volje. „Laib. Zeit. ” Iz Vidma na Laškem 21. junija. * Pri nas je |
| Moč vere (1851): | hrup dneva zdaj sčasoma potihne, le v časih se še lajanje nekterega psa skoz tiho noč zasliši, pa sova svojo žalostno |
| Domen (1864): | je bilo vse tiho. Le daleč tam se je slišalo lajanje kteremu je tudi v vasi kak pes začasno odgovarjal. A |
| Domen (1864): | od odpertega okna. Zdajci slišita oba, kako pes zacvili in lajanje pojenja. „Kaj je to? " reče Sova in obledi ko zid. |
| Svetinova Metka (1868): | mesečini, samo sem ter tje se od daleč sliši prijazno lajanje čujočih psov. Mirno, kakor bi dremalo, stoji drevje na vrtu |
| Razne dela (1870): | hrup zadene, in iz globokiga zamaknenja zbudi. Gromsko rjavenje, divje lajanje, strašno tulenje se čuje, kakor ob času pitanja gladnih zverin |
| Razne dela (1870): | begunka, Zgrabši jo nagloma žrè, ak ravno grozijo mu lovci, Lajanje bliža se krog mu pasje na levi, na desni, Tak |
| Signor Giannino (1892): | zasebnih čustvih je zadremal. Kar ga vzbudi neprijetno in glasno lajanje. V olimpskem miru pogleda dôli in uzre najhujšega svojega sovražnika |
| Trojka (1897): | narodno dolžnost na Radivojeve rame. Iz misli ga prebudi srdito lajanje treh psov, dveh velikih in jednega majhnega, ki so se |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | izginila visoko gori v temnem gozdu pod Štefanjo goro. Le lajanje psov se je slišalo še tu pa tam. Cucelj pa |
| Svetinova Metka (1868): | ni zgodilo nikoli), ko prideta do hiše, pozabi z veselim lajanjem naznaniti njen prihod. Mirno leže pred prag in z milim |
| Svetinova Metka (1868): | kakor blisk plane k višku in jo pozdravlja z veselim lajanjem (ki je bilo bolj podobno tuljenju) in neumnim skakanjem. Ali |
| Razne dela (1870): | horido — huj — husasam, Trobivši v rog, ga sledi koj Z lajanjem pasjim tudi tam. Pušavnik s prošnjo zdaj pohlevno Prispé nasprot |
| Arabela (1885): | poleg nje na zadnjih nogah oglašujoč se z zaporednim lahnim lajanjem. A jedva je njemu ponudila košček premočno pečene gosje kože |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in pri tem ima na čudno vižo hripav glas: gerdo laja in tuli. Ta posebna spremenitev glasa in lajanja je najimenitniše |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jesti ne piti. Ušesa in rep pobeša, nič več ne laja, ampak le tuli ali renči, svojega gospodarja ne pozna, ali |
| Zoologija (1875): | črno prečno marogo in tudi ušesa so črno obrobljena. Ne laja kakor pes, temveč zavija (tuli). Akoravno je močan in ima |
| Na stricovem domu (1860): | slišalo, kot tiktak stare ure, zunaj je pa sultan glasno lajal okoli hiše. Dolgočasno so se vlekli dnevi eden za drugim |
| Domen (1864): | bilo na vasi; le tu pa tam je rojil in lajal kak pes z ogla na ogel, zvest varuh gospodarjevega domovja |
| Rokovnjači (1881): | biti jeden glavarjev te strašne zadruge. Mozolov pes je divje lajal, ko je omenjena četvorica šla kak streljaj pod hišo tja |
| Vanda (1888): | ki je kakor blisek šinil iz pasje luknje svoje ter lajal in se zaganjal proti kočiji, dokler je sezala železna veriga |
| Signor Giannino (1892): | deklico kakih devetnajst let, lepo kakor »jutranja zarja«. »Zopet je lajal óni grdi črni pes na našega ubogega Giannina«, tožila je |
| Moja hoja na Triglav (1897): | posamezen udar kravjega zvonca in daleč od hiše je hripavo lajal morebiti prav tisti lisjak, ki si je priredil ob našem |
| Tine in Jerica (1852): | nič povedati. Ti nočem žalosti in jeze napravljati. Pustimo pse lajati, in ljudi govoriti! Liza. Kaj govoriti? Smole. Ne obrajtaj tega |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ona se prestraši. Glas se je vedno bližal, slišala je lajati pse, prestrašena zbeži v jamo, zveže koprive, ki jih je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | letev raznoverstne dolžine in širine, temuč tudi sirovo apno v „lajtah”, kterih po 6— 8 na enem flosu stoji,— dalje volno |
| Materino srce (1896): | filister, ki ume modrovati o repi in krompirju in hipotekah. « Lajtenant Spiess je zopet široko zazeval. Potem je odložil smodko in |
| Materino srce (1896): | v salonski obleki najnovejšega kroja. »No ... no! — Kaj? « je vprašal lajtenant in privzdignil sabljo, igrajoč se. »Meni se zdi, meni se |
| Materino srce (1896): | No, no, no, no! « mu je hipno segel v besedo lajtenant, mahajoč z roko kakor v obrambo in cincajoč na svojem |
| Materino srce (1896): | se je v zadregi zasmejal in se obrnil nekoliko strani. Lajtenant je grozničavo zamižal, prisiljeno zazeval in hitro mignil mlademu markerčku |
| Valenštajn (1866): | vojvod, najviši cesarski vojskovod v tridesetletnej vojni. Oktavij Pikolomini, general lajtnant Maks Pikolomini, njegov sin, oklopniškega polka glavar. Grof Trčka, Valenštajnov |
| Cvet in sad (1877): | svoje teslo, balto, dleta, svedra in drugo; nasadi na desno laket svojo žágico, sivo glavo malo naprej pomoli in potuje po |
| Cvet in sad (1877): | na vrhu jarka dolga postava Neže Rožmarinke. Zadela je na lakèt svoj košek z polomljenim locánjem, in na palico opiraje se |
| Cvet in sad (1877): | lišaj ti! Pusti me! « Tako tuli Neža Rožmarinka in do lakti krvavo koščeno roko kakor za ščit drži predse v zrak |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | ona, ali meča in boja vajeni vojnik je imel močne lakti. Pa tudi Grimislava ni bila kakor druge ženske; obupnost ter |
| Lisjakova hči (1892): | bila njegova sreča, ko se je Klotilda z lepimi svojimi lakti oklenila njega roke in stopala ž njim ponosno po dvorani |
| Lisjakova hči (1892): | preljubeznivi ste,« zavrne mu hitro ter se z oblimi svojimi lakti oklene junaške desnice njegove, ne da bi se ozrla po |
| Slike in sličice iz življenja (1896): | in ji nagajali; jezno si jih je zavihala zopet nad lakti, in kolikor je bilo golih rok videti nad komolci, je |
| Gojko Knafeljc (1899): | mu je izpahovalo. »Prokleto! « Sede na stol sredi sobe, nasloni lakti na kolena in glavo v dlani ter zaždi. »Prokleto, nikamor |
| Gojko Knafeljc (1899): | so tudi zidarji. Njih zarjavele roke so bile gole črez lakti, in črnikastorjavi obrazi s trdimi, kratkimi brkami so se potili |
| Roman starega samca (1895): | Poljubil je soprogo, stisnil meni roko, potem pa uljudno ponudil laket svakinji. Ona se ga nemo oklene in kakor razžaljena kraljica |
| Vinjete (1899): | mojo nevesto? « Stopil je k nji ter jo prijel za laket, da so se zakopali prsti v mesó. Po licih se |
| Gojko Knafeljc (1899): | ti lamentaciji je sedla zopet na stol, naslonila glavo na laket svoje desnice, in v hipu je sladko zadremala … V. Drugi |
| Gojko Knafeljc (1899): | bilo bledo, in izraz na njem utrujen in otopel. Okrogli laket njene desnice je slonel na deščici pri oknu, a dolgi |
| Robinson mlajši (1849): | biti, sta morala bar tri lakte globoke ino najmenje štiri lakte široko kopati, ino dolg je gotovo osemdeset pak vsej tude |
| Robinson mlajši (1849): | če je imel k čemu biti, sta morala bar tri lakte globoke ino najmenje štiri lakte široko kopati, ino dolg je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | večidel preveč mazila in loša namažejo; nar veči umetnost lepiga lakiranja pa v tem obstojí, de se z mervico loša ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | povedal, de naši lakirniki in lesofarbarji se ne znajo z lakiranjem in farbanjem pràv obnašati. Vprašanje kmetovavcam. Ali ste, dragi kmetovavci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | narejen firnež. Naši lošarji (lakirniki) ne znajo umetno lošati ali lakirati, kér večidel preveč mazila in loša namažejo; nar veči umetnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naučil, ki nam je pa tudi to povedal, de naši lakirniki in lesofarbarji se ne znajo z lakiranjem in farbanjem pràv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | póka, kakor navadni s terpentinovim oljem narejen firnež. Naši lošarji (lakirniki) ne znajo umetno lošati ali lakirati, kér večidel preveč mazila |
| Najdenček (1860): | O preljuba Kristina! zdravnik v Pečni vasi je umen, pa lakomen mož. Ne gré, če ne vidi dnarjev na mizi”. „Ne |
| Čas je zlato (1864): | je? « vpraša kralj. »Hočeš še več denarjev? ali si tako lakomen? « »O ne! presvitli kralj! « odgovorí Lenček. – Zláti bi bili že |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | gré h kovaču v službo. Mojster je bil silno denarja lakomen mož, ki bi bil svojim delavcem rajši ne vém kaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti togotni, jęsni ludję, katęri na maſhuvanje tuhtajo. 2. Ti lakomni, inu voherni. 3. Ti mlazhni inu lęjni. 4. Ti lâshnivi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jih vèndèr ſovrashi; inu on je myrèn sraven tęga. Ta lakomni inu vóherni męjni, de Boga lubi, kęr vèndèr lę ſvoje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Terdo ſvarilo je to vſim, kteri ſo po njegovo hlinjivi, lakomni, lashnjivi ino svijazhni. 45. Jona. Ob tem zhaſu je tudi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vino posebno pa strupno žganje po deželi napravta, kakor dobičkarija lakomnih ošterjov. ” |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de enu malu zhaſty sadoby. En lakomnik ſi vſe perterga, de lę nà kup grabi: en nezhiſti |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | rešiti. Začele so praskati in daviti se, in Pavliha je lakomniku koline zasolil. 8. Povést. Kako Pavliha v uljnjak zléze, in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | letó hudobo? My ne bómo obene pregręhe neſhli, katęro bi Iakomnoſt, inu vohernia ne dopèrneſla. Od letę poſęden pèrtezhe Judas, inu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | strast po svobodi, pri možeh slavoljubje in vladoljubje, pri starčkih lakomnost in skopost. Prava omika in resna vaja voljine moči zabrani |
| Zeleni listi (1896): | ni bila poštena in pravična, nego lakomna in sleparska. Njena lakomnost je bila tolika, da niti ubogim svojim ptičkom ni privoščila |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | le satí dnarje, de jih imata. To ſe pak pravi lakomnoſt, inu ohernija, te je on en gerd gręh. Ti ſam |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | bo ſam narbol golfan. Hudo ſe nima s'hudin povarshati. Lakomnoſt je vſiga hudiga korenina. Sa eniga bębaſtiga zhlovęka nèzhè nemara |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vsętnoſt, jęso, lakomnoſt, nezhiſtoſt, katęre zhes mene goſpodario, inu vſmili ſe zhes mene |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | med nję ràsdęjlena biti. To je dobru. Pak ny bila lakomnoſt ta hudoba, katęra je tebe poſędla? Jeſt męjnim, de ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dershę. Posnaſh ti letiga tvojga ſovrashnika? On ſe imenuje ohernia, lakomnoſt, letá te grise, letá je tvoj trynog, letá te ſlejpy |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſpomnite ſe jih o pravim zhaſu. Zhe vaſ, poſtavim, lakomnoſt, jesa, ſladnoſt k' hudimu vlezhejo; miſlite ſi: „Blagor ubogim v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhaſne ſrezhe. Take zhednoſti, ktere ne kalí ne ſamopridnoſt, ne lakomnoſt prasne zhaſti, zhaka neſtrohljiva krona v' nebeſih. — Ino ker je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo vezhi del nemarni. Sdaj ſte ſe nemarnoſt paſtirjev in lakomnoſt paſhnikov takó pomnoshile, de ſo ſami deleshniki takih paſhinj jeli |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gnjusobnih hudobij, zavoljo zatiranja in nepravice, zavoljo tvoje ošabnosti in lakomnosti te je obsodil Bog in kmalo te bo zadela njegova |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Marcel. Bogatini in učenjaki imajo silno veliko skušnjav zavoljo svoje lakomnosti in prevzetnosti. Kar je pa z nami in z našo |
| Revček Andrejček (1891): | ni tako poreden, kakor pa ta, ki mi iz gole lakomnosti skuša srce zastrupiti. Grešnik. Kar sem sam videl, mora res |
| Genovefa (1841): | ubógim vezh dobriga ſtorila! Ôh nikóli niſim ſkuſila, kakó teshkó lakot dé! O koliko ubósih bi bila lahkó s majhnimi tróſhki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | da Tud' méſtam ljubi kruh; ſ'zer bi Povſót le lakot b'la ! De vreden je, naj vſak ſposna, ,Stán kmétov vſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na ſvojim domovji. Ob Elijevim zhaſu, ko je bila velika lakota, je bilo veliko ubosih vdov na Israelſkim; pa le k' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil she vſe sapravil, je vſtala v' tiſti desheli velika lakota. Tudi on je sazhel ſtradati. Toraj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ni ne bajte ne njíve. Kmal niſo iméli kaj jeſti. Lakota prihaja smiraj vezhi. Od kód bi ſe kruha dobilo sa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je v več krajih Horvaškiga taka slaba letina, da jim lakota žuga, kar malo veselo prihodnost obeta. Pomanjkanje in revšina je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | k ognju in jedel mesó, ker ga je že zlo lakota terla. Zamišljen in z očmi v ogenj pobešenimi, je čez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Zdaj je gotovo, da je turška terdnjava Kars padla. Silna lakota je obsedence 28. nov. primorala, da so se s svojimi |
| Sacrum promptuarium (1695): | perpraulali. Thomas Cantipratanus piſhe: De ena Gospa ob zhaſsu velike lakote je bila ſvojo hisho odperla katera je bila polna shita |
| Genovefa (1841): | golufá. ” Oſmo poglavje. Koſhuta rèſhi Genovefo in njéno déte od lakote in ſmerti. Genovefa je dolgo v omedlévizi pod hvôjami leshala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo po vezh krajih travo in otrobe jedli, in od lakote merli. Od kerſhanſke ljubesni ushgani, ſo ſe v' tej ſoſeſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſatov, med kterima po simi tizhijo, ſterd pojedle, bojo od lakote pomerle, zhe ſe tudi v blishnih ſatih ſhe ſterd snajde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | desiravno kupčevavci od slabe letine pripovedujejo; na severnim Poljskim se lakote bojé, v južnojutrovih krajih ravno tega kraljestva pa se večidel |
| Sacrum promptuarium (1695): | ena Florentinerza, katera taku malu je kuhala, de skoraj od lakoti bi bil vumerl. Ta peta je bila ena Mailenderza, taku |
| Sacrum promptuarium (1695): | en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. petleriou je shivil, ter en dan je shlishal s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | si pomagati kakor bo moč, pomanjkanje živeža vkrotiti in se lakoti v brambo staviti. K. . . c. Popis perve sadne razstave v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krepost? Kdor moc pràv oberne, K' še vroča kipi, Si lakot odverne , Star v sréči živí. Pod téžo kdor stóka. Ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kaj de je ljubezin? Ubogim, ki letas zavoljo pomanjkanja korúna lakot terpé, korúna podariti, to je ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zyl inu konèz doſęshe? On terpy vrozhino, mras, shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de enu malu zhaſty sadoby. En lakomnik ſi |
| Zoologija (1875): | kratko žametasto perje. Samcu pa vihra na obeh stranéh iz lakotnic do 400 dolzih, nežnih, rumenkasto belih peres in iz repa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se živini ne poljubi, kašelj postaja hujši, sapa krajša, in lakotnice hudo mahajo. Ako roko na serce položiš, zapaziš, da serce |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi |
| Robinson mlajši (1849): | tako gosto v zemljo nasadil, da so kakor stena bili. Lamica si je tičas od medlobe legla, ino mladi, nevedoče, da |
| Robinson mlajši (1849): | mu lok k veliki koristi bil! Lehko bi ž njim lamice ino ptiče streljal, ino se nadto tude preti divjim ljudem |
| Robinson mlajši (1849): | šlo, kakor bi Robinson ino Petek izučena kmetovavca bila, ino lamice volove ali osli. Zdaj jima za obdelavanje njiv je še |
| Robinson mlajši (1849): | da je v kratkem času hlevek dogotovil, ve — nj potle lamico z mladima vvedel — vpeljal, ino diro — verzel — luknjo z gostimi |
| Robinson mlajši (1849): | zapreti, dokler si kaj boljšega ne izmisli. Tičas je tedaj lamico k stromu privezal, ino se koj — hitro k delu na |
| Robinson mlajši (1849): | dvorčka hlevčok udelati, ino lamico z mladima ve — nj zapreti, dokler si kaj boljšega ne |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vodenogazom, ki sta škodljiva življenju. Da je to gotovo, pričajo lampe ali sveče v stanici ali cerkvi, ktere le slabo berleti |
| Oče naš (1854): | tabor. Ondi je pričakovala Barba moža in otroka pri berleči lampi s težkim sercom. |
| Oče naš (1885): | tabor. Ondi je pričakovala Barba moža in otroka pri brleči lampi s težkim srcem. Vesel jo pozdravi Ménart in položi sinčka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | altar; napravili pri podružnici s. Trojice na Cerovcu lično svetilnico (lampo); kupili za cerkvico s. Uršule Zarigelcom lep kelh; zvonik pri |
| Astronomija (1869): | daleč od obeh naj bo pa solnce, nadomeščeno s svetiljko (lampo), ki stoji tako visoko kakor obli. Mesečeva obla naj bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se je več luč, v veliko krajih sto in sto lampec lesketalo, de se je vidilo okrog hoditi, kakor pri belimu |
| Genovefa (1841): | kakor jes! V gôrkih kozhah sdaj ſedéjo, prédejo pri ſvôji lampizi in v veſélim pogovarjanju jim ure tekó! ” Pa sopet je |
| Genovefa (1841): | Oh,” je velikokrat sdihovala, „de bi sdaj le kako majhno lampizo s oljem iméla, de bi ſi to tamno votlino rasſvitila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na peſhéni semlji, ako je goſta in dobro predelana, porata : lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ljudstva kaj ležeče. Vredništvo. Urno kaj noviga? (Novo mašino za lan tréti) je znajdel neki Belgijan, Martens po imeni, ktera toliko |
| Zlata Vas (1848): | in polje siromašnice obdelovati, žito, zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. t. d. nadelovati, ampak tudi svet, kteriga jim |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | koprivo je otrla z bosima nogama in je spletala zeleni lan. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu debęle nive, na katereh je gnoi she segnil, ſejanu. Lęn ni priden, Konople ſo dobre, inu kratke. Sena bode prov |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | klasovje že rumenélo in obilno žetev obétalo; nektere s póznim lanam vsejane je višnjevo cvetje prelepo zaljšalo. Mati in hči sté |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ječmen, pšenica z deteljo; 3. léto: detelja; 4. léto: pšenica (lanú nisim sejal) ječmen, ajda; 5. léto: ajda, oves. V nekterih |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | na Dolenskem rade rastejo in kmetje jih raji sejejo od lanú, ker bolj plenjajo, to je, več dobička dajo; in so |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in hraniti, bo pri tacih posameznih rastlinah govorjenje, postavim, od lanú, konopelj, sočivja, od korenstva, zelja i. t. d. 40. Od |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pobere, predin zorí. Skušnja učí, da v prosu in v lanu je rado nar več plevela. Pa sej, kjer plevel rad |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | seje in kmalo po ajdi ruje. Pripovedujejo tudi od večnega lanú, kteri enkrat vsejan potlej vedno iz korenin raste, kakor trava |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ga po novih znajdbah napravljajo. Nar lepši predivo je iz lanú, in se da iz njega nar lepši in nar drajši |
| Razne dela (1870): | na trati, v gozdu jelki Dojde brez besed zahtevanja. Plod lanú, konopniga prediva, Lišpa polj široko cvetni plan, Žitnica bogata tik |
| Očetov greh (1894): | samo tri stebre, tiči še nekoliko detelje in nekaj snopov lanu, v peščenem bregu se pase pet ovac, in mati Jerica |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu Bika med Krave puſtiti. Preſhizhe varvati, de nizh od lenu na jedo, sakaj to je sa nje ſtrup. Shebęta sgodej |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu dobru ſtolzhen h'Prahu preshene na vſsih Flanzah, inu Lenu bovhe, inu da raſt. Bovhe, katęre Flanzam ſo ſhkodlive, s' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | de polega, zhe pa bode po Lęti ſuhu, bode malu Lenú, inu Konopel, to drugu pa dobru rata. Simska Sétov. Nej |
| Zlatorog (1886): | »Mar ti misliš, da za šopek brsten »Lanček menjam svoj in zlati prsten? »Mar ti misliš, da ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | delajo in jih kokošim vsaki dan jesti dajo. Centralblatt d. landw. Vereins in Baiern. Slovenske besede. (Nadalje. ) R. Prav plemenito je |
| Fizika (1869): | se ona vedno rodila v vsakem paru plošč. V sklenjenem lancu tedaj vedno teče električni tok na okrog. In res, ako |
| Fizika (1869): | Ali pri vsem tem se vender to godi notri v lancu. Na polih zbrane protivne elektrike se, ko se srečajo, medsebojno |
| Robinson mlajši (1849): | heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš f. |
| Fizika (1869): | rodi slabotne električne prikazni. 206 Voltov steber (slop) ali Galvanijev lanec vidimo v Pod. 189. Postavljen je v stojalo, čegar spodnji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor drugod pravijo, med vso pèrgo (Oelkuchen) so za gospodarstvo lanéne in ogeršične naj bolje, ker se živina po njih ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | odlij polovico v drugo posodo. Ti polovici prideni 4 lote lanenega ali laškega olja in jo vlij prasiču v gobec. Ako |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | te bolezni je nar boljše zdravilo tole: Eno dobro periše lanenega semena daj v 3 maslicih vode kuhati skoz dobre pol |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | grizenju, namreč: Vzemi eno periše gamilc in ravno toliko razdrobljenega lanenega semena, ju kuhaj v poliču vode tako dolgo, da voda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potler ga s v krop pomozhenimi rjuhami grejemo, potler mu laneniga olja soper priſada noter damo, in, zhe ni bolji, ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prime, sicer mu moraš dobriga in ne stariga in žarkiga laneniga olja 1 funt v gobec vliti in život s kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa češpelj imamo zalogo, de malokdaj toliko; predíva, konopljine in laneniga se je lepo reč naterlo in namikalo: ne bo se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Nar boljši firnež se pa naredí, če z 10 funti laneniga olja kuhaš 4 lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 lota |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de jih ne boš lahko stergal, posebno če enimu funtu lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta v štupo stolčene kalafonje pridénes |
| Kemija (1869): | prihaja iz Indije v jasnorumenih kosovih. Raztaljen in v vročem lanenem olji raztopljen dá kopalov póvlak (pokost), ki je med vsemi |
| Kemija (1869): | in hlapnih oljih prav malo, topi se pa v vročem lanenem in trpentinovem olji, največ pa v ogljenčevem žveplecu, iz kterega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | čez 3 dni terpi, prideni pol kvintelca kafre zgorej imenovani laneni vodi. Večkrat se pa primeri, da živina več tednov in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za krave pozimi je zmes iz rezance, otrobi in posoljenih lanenih preš ali pa s posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje sledí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | čevljev) ni boljšiga, jih pràv terdne narediti, kakor jih z lanénim oljem pràv dobro namazati, de se ga pràv napijó. Vari |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | enačih delov žvepla in solitarja, iz ktere štupe se z lanenim oljem redka maža napravi, ktera se na garje vriba. Nar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmival, prenehaj z zdravilom 3 dni, in maži oteklino z lanenim oljem ali s salom; potlej zopet s poprejšnim zdravilom zmivaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugo, ki jo lože nosi. (Dalje sledí. ) Nove skušnje z lanénimi in ogeršičnimi préšami. Med vsimi prešami, ali, kakor drugod pravijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi malo ponujali; cena je 6 do 7 gold. — Za laneno seme ni skorej nobeden prašal; vagan veljá 4 gold. in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zrak in mraz ne more skózi.. Nar boljši firnež. Kuhano laneno olje z mnogoterimi perdajki se imenuje firnež. Nar boljši firnež |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | maslicih vode kuhati skoz dobre pol ure; odcedi si potem laneno vodo ter raztopi v nji 1 lot solitarjeve štupe. Trikrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | njega temenu pregledoval talijanske ravnine in tù sklenil, izpeljati svoje Longobarde iz panonskih ravnin v ta — res pravi zemeljski paradiž. — Proti |
| Sacrum promptuarium (1695): | kuſse ter pravi k' Moshu: Spumnish kaj si bil meni lani na danashni dan ſturil sa volo vnih kuſsu, katere ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | narodne pesme) zbrane in na svitlobo dane od Vuk-Štefanovića Karadžića lani v našim listu oznanjene, so naprodaj v tiskarni arménskiga samostana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na njivah povſod ſkorej vſo repo pojedle, ſo jo ljudje lani grosno pogreſhevali in ſe torej vezhkrat od goſénz menili, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je bilo blizo sv. Martína. Smo smeli po starih skušnjah lani dobre letvine pričakovati: ne vém, ali bi jo sméli letas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se še le novi zasajajo. Sčasama ne bo derčéta dobiti! Lani sim Vam sv. Lizbete dan pisal, de je še po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vodju nemških šol v Celji. Ravno tisti rodoljub, ki je lani Novice enimu šolskimu pripravniku v Celji podaril, nam je poslal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | lani Novíc poprijelo ! — Kaj je 14 natisov Novíc, ktere so lani prejemali, za toliko čédo uradnikov po vsim Slovenskim ! ! Zatorej Vas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gotovo njegova skladba češkega jezika, ktere 1. del je prišel lani na svetlo, 2. del pa pride kmali. Sliši se tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obertnikom in fabrikantom došli, kteri so za svoje v Parizu lani razstavljene izdelke svetinje ali pa pohvalne pisma prejeli, nam je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | take ovne je veljal 4 — 5 goldinarjev ſrebra vezh, kakor vlani Od nar lepſhi ſorte ſo malo kupovali in zenejſhi je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepſhi ſorte ſo malo kupovali in zenejſhi je bila, kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in poſvalkane ovne ſe je prezej ispezhalo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tebi pritečemo, se spodobno zahvalimo za milosti, kar smo jih vlani od tebe prejeli. Mnogo dobrot si po očetovo nam dodelil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | sim si mislil, boš bral ali ne. Grem in naročim vlani osorej zanj na „Novíce”. Ko se pervi list v hiši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mogli prestati; pa Bog je pomagal, in tisti, ki je vlani pomagal, bo še letos, in zaupljivo in serčno koračimo v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pomore. Potler „slana Reif” imámo le mi Slovenci s Staroslováni; „lanita, Wange”; „šuj, link” še imajo samo naši Rozeanci; „san, Ehrenstelle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v posameznih razdelkih prihodnjič na znanje dali, namreč 1) razlaganje lanoreje in pripravljanja prediva po Vestfalski šegi v Adersbaški predivnici na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Volfgang Lihtenberg so v svojim nagovoru na zbrane ude pervič lanjske obertniske razstave v Ljubljani opomnili, ktera je rokodelcam in pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ceno deželnih pridelkov z lanjsko, se kaže sploh viši od lanjske. Domačinstvo. (Žlahta slavniga Krajnca barona Jurja Végata). V Moravčah smo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske letine po celi Evropi: Na Angležkim je bila srednja letina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jih prerezali, pa prepričali smo se, de imajo vso podobo lanjske bolezni, ali trohljivosti. Per majhnih zernih je še le znotraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | prevdarjeni. Ker ima mestna kasa še 2000 gold. n. d. lanskega dolgá zaubožnico v karlovškem predmestji plačati in ker je odbor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | postava za rokodelstva in obertništva (Gewerbeordnung) je prišla zadnje dni lanskega leta na dan. Cesarski patent od 20. dec., kteri oklicuje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Francozkega. Iz Pariza. Kar je prišel v zadnjem našem listu lanskega leta omenjeni spis „Papež pa kongres” na dan, kteri s |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in ta jim je odgovoril: »To je Gruden, stari mož lanskega lata. Ni še umrl, kakor pratika kaže, on je le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | podpiran od Slovencev, Avstrijo rešili pogube! Popravek : V zadnjem listu lanskega leta na 451. strani v 18. vrsti odzgoraj namesti: v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | trebanjskega in kočevskega okraja! Ko je podpisani odbor po volitvah lanskega leta 1. dne julija od Vas slovó jemal, ponosen Vaše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | ustavoverske” in je kraljevala toliko let v Avstriji, je koncem lanskega leta vničila sama sebe, — zmaju, ki je neprenehoma sejal nemir |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Zore”, znani izvrstni pisatelj Todor Stefanovic Vilovski, izdal je koncem lanskega leta tudi knjižico: „Wanderungen durch Montenegro”, v kateri v 6 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | otéli, ko bi bili ti ljudje naše Novice (2. list lanskiga tečaja) brali. Na saneh so ju domu peljali, brez pameti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v téh novizah, (v 15., 16., 17 in 18. liſtu lanſkiga léta) od velikiga koriſta imenovane drushbe sa vſakiga hiſhniga goſpodarja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | konje vmetno podkovati in bolno shivino sdraviti. V 25. liſtu lanſkiga leta je v naſhih Novizah dvanajſtero bravzov z. k. kmetijſko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se zahvalit. Kakor iz Krajnskiga, so se po- slednji teden lanjskiga léta tudi poslanci iz Koroškiga, Štajarskiga in Teržaškiga (med temi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 1 Francoz. Vikši predsednik tega zbora so bili že v lanjskim snidu Njih cesarska Visokost gospod Nadvojvoda Ivan izvoljeni. Pričijoči so |
| Maria Stuart (1861): | Ki dal je zakon, sam razsoja reč! Tajite, lord, da lanski zakon ta Nalašč izmišljen ni v pogubo mojo? Burleigh. |
| Maria Stuart (1861): | in štirdesetimi sodniki Je štirdeset glasov, da ste grešili Na lanski zakon in zapadli kazni. Ukazano je bilo lansko leto: „Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na Krajnskim) je silo veliko snegá; prerok v 51. listu lanskih Novic jo je dozdaj šembrano dobro zadél. (Blizo Brežèc na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in dalje; od hitro rastečega drevja govorili smo mi v lanskih „Novicah”; tukaj smo dodali popis manjšega koristnega drevja; — izberejo si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tistega malega izgleda lahko razvidi, ki smo ga omenili v lanskih ”Novicah”, da namreč sirovo maslo (puter) že sedaj po železnici |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | besed. ) Žlahtno poprejšno po umni poslednji dobíš; Celo, prijatel! po lanjskih Novicah poiš'. Jože. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Kosa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | slovenskiga jezika. En kos tega pripovedovanja smo podali bravcam v lanjskih Novícah — drugi kos pa bomo prinesli létas. Čmu tedej govorite |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v vožji soseskini zavezi živéli kot udje eniga trupla. V lanjskih Novícah in létašnji pratiki smo dali popolni podúk, turšico saditi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bil M..... ta dva goldinarja obernil, bi bil bolje storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na Dolenskim, ki je učénec bil Propagande v Rimu in lansko leto tamkej mašnik posvečen, je mesca Svečana odrinil v družbi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čez mejo mahati. Občno znano pa je, da se je lansko leto grojzdje ali pozobalo ali k večem po putah prodalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şhubert, z. k. uzhenik kmetijſtva, ſkuſhnje rasloshil, ki jih je lanſko léto na Polanſkim dvoru naredik Z. k. kmetijſka drushba ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kantonih ſe kmetovavzi prav slo persadevajo, to ſhkodljivo shival pokonzhati. Lanſko léto ſo v devetih ſoſeſkah 114,304 bokalov (pintov) ali po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veči pomoči naše šole nam je Bog velikiga dobrotnika naklonil. Lanjsko leto sim se obernil s prošnjo na gospoda Jurja Prešerna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | spolnili. Od te pripovesti vnet sim pisal dobrotljivimu gospodu Prešernu lanjsko leto kmalo po Božiču v Terst in sim jih prosil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Terst in sim jih prosil, se naše šole milo spomniti. Lanjsko poletje so oní še z enim gospodam od dalje pridši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 9 kr. funt. — Če premerimo letašnjo ceno deželnih pridelkov z lanjsko, se kaže sploh viši od lanjske. Domačinstvo. (Žlahta slavniga Krajnca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cela Celjska kresija vunder, berž ko ne pri boljim ko lanjsko leto. Korún nam je res skorej povsod zlo vzélo: je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | olja, pa tudi čbelam posebno dobro pašo. Oni so jo lanjsko jesen mesca Kimovca na proseno sterniše sejali, perve dni velikiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hiſho imel, takó le nagovoril: Letaſ je povſod veliko repe : lanjſko leto jo je pa le malo kdo kaj imel. Goſp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | menili, in ſe zhes nje jesili. Na ſvojim ſprehodu ſim lanjſko jeſen meſtniga ſtrojarſkiga mojſtra goſp. F. Banizha, ki je ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imel. Goſp. Banizh mi odgovori: Jeſt ſim jo pa tudi lanjſko leto veliko imel, vezh ko vſi Kerzhanje ſkupej. Mu pravim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je prezej ispezhalo, in tudi zenejſhi je neke goldinarje , kakor vlanſko léto. Nekaj sa vſakiga. (Neſrezha ſkosi ogenj. ) Prav velikokrat ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tega goſpoda, kteriga uzheni vſih europejſkih narodov s ſpoſhtovanjem imenujejo: vlanſko leto namrezh ſo njemu tudi Prajsòvſki kralj „red sa velike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zlo nizh apnena ni, s laporjem nameſhati je prav dobro; lapor ſkiſanje ali ſkvaſenje is semlje potegne, in plevel pomori. Zherna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha, viſhnjevkaſta. Posnati je lapor po teh le snaminjih: vodo naglo pije, kadar je ſuh |
| Rudninoslovje (1867): | peskom zmešano daje mort. Kreda je za črtanje i mazanje, lapor nekterej zemlji dober gnoj. Hidravlično apno je potrebno za zidanje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Tu nahajamo imena, ki na sebi nimajo posebnega pomena, kakor lapor, ali so pa vzeta iz geografičnih in historičnih spominov (Jurski |
| Stelja in gnoj (1875): | pašnikih, in ki je sama na sebi čisto nerodovitna, 4. lapor ali laporni odpadki, 5. dračje in razna rastlinska šara s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ke, apnénke, laporja ali ſoldana, ruſhnje, rasſipa od ſtarih sidov, in vezh taziga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe da, ako je vezh ſort ilovnate perſti , ali ilovnatiga laporja permeſhaſh. Lapornata ali ſoldanaſta semlja. To je tiſta, s ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | detela, graſhiza, grah. Semljo, ki zlo nizh apnena ni, s laporjem nameſhati je prav dobro; lapor ſkiſanje ali ſkvaſenje is semlje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rabi kot hidravlično apno ali cement (gl. kemije §. 87). Laporji se nahajajo posebno v mlajših tvorbah, n. pr. v Švabskem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gline, ki je gosta do prstenasta, tudi škrilasta, malokedaj drobnozrnasta. Laporji so sivi, rumenkasti, rdečkasti, zelenkasti, višnjevi, črni, beli, pisani, na |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 1) za vsakoršno zemljišče, ktero ni apneno, niti krednato, niti laporasto (soldanasto). Te hybride smo posejali na nekoliko plitvo njivo, ktera |
| Stelja in gnoj (1875): | ki je sama na sebi čisto nerodovitna, 4. lapor ali laporni odpadki, 5. dračje in razna rastlinska šara s planin, pašnikov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ako je vezh ſort ilovnate perſti , ali ilovnatiga laporja permeſhaſh. Lapornata ali ſoldanaſta semlja. To je tiſta, s ktero ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali v ſplatizheni ali v kamnati podóbi. Po barvi ſe lapornata semlja kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha, viſhnjevkaſta. Posnati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhumeti ali vréti sazhne, ako hudiga jéſiha na-nj vlijeſh. Na lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka detela, graſhiza, grah |
| Mineralogija in geognozija (1871): | imenitni. Od Werfenskih skladov pravi Peters: „V skupku obstoječem iz laporato-peščenih škrilnikov in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svet kaže v dnu belo rumenkasto ali sivkasto ilovico in lapornico; nad njo je skorej povsod bolj ali manj debela, zlo |
| Botanika (1875): | Mikania scandeus), priljubljenej rastlini za v viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi pokažejo, listi pa |
| Divica Orleanska (1848): | pogled; Jez gledala v nesmertno jedro sim, Ter vem, de las brez Boga ne izpade. Poglej! k zahodu nagnjeno je sonce |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | velike postave, ljubijo ples, petje in godbo, so večidel černih las in oči poleg rujave boje (farbe); vsem je lastna velika |
| Rudninoslovje (1867): | časi zrnastega časi stebelčastega zloga; stebelca so časi tenka, kot las. Nektere zvrsti imajo posebna imena: Marijno steklo se imenujejo čisti |
| Gozdovnik (1898): | skoči kvišku. Strel je počil, krogla je prasnila mimo Fabijevih las. V eni minuti stojé že za bližnjo grmovino. Prežé in |
| Gozdovnik (1898): | ničesar ne sme zgoditi? « »Brez potrebe naj se mu ni las ne skrivi! Ne poznam človeka, ki bi bil toli vreden |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne ſkerbite; bres volje vaſhiga Ozheta v' nebeſih vam le laſ ne bo s' glave preſhel. ˛S' ſtanovitno poterpeshljivoſtjo boſte ſvoje |
| Genovefa (1841): | je Genovefa s groſam Vojnomiram porózhil, pobóshen, zhaſtitIjiv ſtarzhek bélih laſ pa ſhe rudezbe-zvetezhih liz priſtópil in roké na nju poloshivſhi |
| Genovefa (1841): | te téga tvôji ſtarſhi uzhili, in ne omahni ne sa laſ ne na déſno ne na lévo is njegove poti; potlej |
| Genovefa (1841): | miloſt mi pokáshi! Soper Tvôjo voljo mi ne móre ne laſ sakrivljen biti. ” Po téj molitvi je bila slo potoláshena. Tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | srajtati in smeriti, de ni kje kaj pomankljiviga; ne sa laſ ne ſme nizh naſkrish priditi, zhe ne taka maſhina koj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bogati — zhe pridno delajo in hranijo. ” „Otrokam pred ſedmémi letmi láſ ne ſtrisi, ſizer jim pamet odſtrisheſh — ktéra v laſéh tizhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hlevu dober zhevelj globôko, in kar med prekopanjem koſti, parkljev, láſ, lupín in drugiga merzheſa dobiſh, vkup ſpravi in kjè v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Nogovice imajo pisane. Dekleta po Poljanah in Kostelji spletajo svoje lasé v rudeči kiti, ki ju z rudečimi verbci (pankeljci) kot |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | hišo stopi mož v sivi kuti. Imel je kratko vstrižene lasé in rudeče lica, života je bil precej rejenega ali duše |
| Gozdovnik (1898): | prsi do ročaja. Na to pograbi z levico umorjenca za lase, nategne jih, trije kratki ostri urezi, močan poteg in oglavek |
| Gozdovnik (1898): | mogoče? Brž človeka, brž naprej! « Prihitevši na mesto, ovijejo svoje lase (dolge španske lovske vrvi ali jermene) okolu nog in rok |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | že po naravi divjemu izrazu še strašnejšo podobo. V razmršene lase so si nataknili ptičjih peres, čez pleča pa so ogrnili |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | katęri ſo pod tem Planętam rojeni, ſo lępi, imajo kravshaſte laſsé, mozhni, brumni, korashni, spremiſhliozhi, pohleuni, veliki, zhaſtitlivi, dolgu shivijo, sraviga |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lajo, pomejni rasbojniske ludí, poſebnu, kateri eijave laſse imajo' nemovzheozhe, sapravlene Rav' berje. Zelu Letu vkupej vsetu. Je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kito ſpléſti. (ſplęta. ) Ti beſhtiza, kaj imáſh sa ene lepe laſsę — Goſpà. Le hitru jih vkup spravi. Toko bo vshę dobru |
| Sacrum promptuarium (1695): | gre k' ny, vidi de po tleh ſe vala, inu laſy s' glave puli, jo gori vſdigne, ter jo ſazhne troshtat |
| Valenštajn (1866): | stol. ) Poznal Po čopu se na šlemu je i dolzih Laseh, ki so se razvezali v naglem Mu diru, k rovu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tajan^kili §loTeiicov. Težko je proti vodi plavati. — Dolgi lasi, kratka pamet. — Ti bi rad, de bi bil volk sit |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa ledene. V nektérih se tudi prah, pesek, pepél, rese, lasje in druge lahke reči najdejo, ki jih vihar v oblake |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | so se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede namreč ličice. Njeni lasje, rumeni kakor zlato, so bili v verle kite spleteni, kakor |
| Sveti večer (1866): | Stari logar pa — imel je visoko plešasto čelo in sivi lasjé so se mu ob straneh v kodrih vili — je gledal |
| Revček Andrejček (1891): | Hm — kaj hočete storiti! Jeklen. Kaj ? — V časti so mi lasje osiveli — radi Rustana si časti ne dam oblatiti. Domen. To |
| Genovefa (1841): | priſhla v ovzhji koshi savíta, plézha ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa premrasena in bleda kakor umerajózha |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | de je grofa ſtrah ſpreletel in de ſo mu ſtrahu laſje po konzu vſtajale. Sdaj ſe babura trikrat pred poſodo saſuzhe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne bó padèl na sęmlo bres vaſhiga Ozhęta. 30. Vàſhi laſsję na glavi pak ſo vſi ràs-ſhtęti. 31. Nikar ſe tèdaj |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | gospodíčkam pod svojo streho iméti“. Tirolka, prijazna ženíca s sivimi lási in rudéčima licama, je pred durmi stala. Bila je čedno |
| Zlata Vas (1848): | bilo rujavo, od solnca ogoreno, pa nobeniga vmazaniga, z zmeršenimi lasmí ni bílo; moč in zdravje je vsim iz očí sijalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | izrazovala, so Shiva — Rudra — ta obrazovali z obilimi, divje — visečimi lasmí, in dobil je po tem novo priime: Dhurdžati, eine grosse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | najde v slovenski: koperda, koperded = baba ali ded s koštrovimi lasmí, dalje v ruski: čuprina, čuprun, litvanski: čuprina, Schopf, vordere Kopfhaare |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na noge. Ko je to vidila, jih otira ſ' ſvojimi laſmí ino kuſhúje. V alabáſtrovi poſódi je bila drasiga masila perneſla |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil per misi, noge s' njim, jih otira ſ' ſvojimi laſmí, ino na sadnje mu islije vſo diſhavo po glavi. Diſhave |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa mi je ſ' ſolsami noge mozhila, ino ſ' ſvojimi laſmí otirala. Niſi me kuſhnil v' posdravje; ona mi pa ni |
| Genovefa (1841): | Fant ſe osre in ga pogléda. S ſvôjimi kodraſtimi, zhernimi laſmí, shlahtnim zhêlani, velikimi ozhmí, lepo sakrivljenim nóſam in s lépimi |
| Genovefa (1841): | sa-nje ſkerbel. Gnjésdizhe je snotraj mêhko in goſto s mehkimi laſmí vloshêno, de na mehkim in na gôrkim leshijo. Lepo okroglo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veſelje; njene ſprelepe ozhí in glava s na prézho raszheſanimi laſmi je proti nebu obernjena ; in zela podoba in vſe Mariino |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | laſsmi, okroglolizhne, koker moshki pod Jupiterjam, katęre pa ſo lęne, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rudi. Poke, ki jim tudi poti pravijo, so od mere lasú do eniga, tudi 4 ali 6, malo kdaj do 50 |
| Rudninoslovje (1867): | lehko stebelčast, a če je jako tenek tudi iglast ali lasast. 3. Večkrat so stanovite ploskve na kristalu protaste, to je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je arsenokislo apno Ca2 As + 6H; najdeš ga kot brezbarvne, lasaste in iglaste kristale blizo arsena in arsenatih rud. 6. Oglokislo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Grünstein, zelenjak, 71. Gyps, mavec, sadra, gyps, 36. H Haarkies, lasasti kiz, 55. Haarsterne, lasatke. Hackig, repinast. Haifisch, morski požerun. Halbdurchsichtig |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mavec, sadra, gyps, 36. H Haarkies, lasasti kiz, 55. Haarsterne, lasatke. Hackig, repinast. Haifisch, morski požerun. Halbdurchsichtig, na pol prozoren. Halbopal |
| Stric Tomaž (1853): | njegovo obličje neke čudovite miline in posebne lepote. Njegovi černi lasci se mu vijo okoli okroglih lic; njegove černe oči so |
| Botanika (1875): | trakulji, zatem po zidovji in po pečinah lepi device Marije lasci (Adiantum), s tenkim, črnosvetlim pecljem, in pa zidna rutica ali |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | Jaz razgrinjam svilnate kodre po temenu mladenča, in razsevam sive lasce po glavi starega moža. Sladki nasmehljaj na moje povelje obdaje |
| Pomladanski vetrovi (1881): | bi si mlada deva z njeno živobojno krasoto dičila črne lasce. Zapuščena žaluje na holmu pričakujoč, da jo umori zima in |
| Pomladanski vetrovi (1881): | Sočutno jo tolaži Vinko, gladi ji lice in jej popravlja lasce, ki so v neredu padali po čelu. »Blagor mu, kdor |
| Pomladanski vetrovi (1881): | otrokom, ki so se k njej stiskali, lice gladi in lasce ravna. „Moja hčerka je vzela nekega vojaškega zdravnika, dobrega moža |
| Pogreb na morju (1894): | belega platna, roke so mu bili sklenili, pogladili mu redke lasce ter ga oblekli v novo obleko, ktero mu je bil |
| Gojko Knafeljc (1899): | jo poljubila na čelo. S prozorno desnico ji je pogladila lasce raz čelo ter jo posadila na stol zraven sebe. Pavlina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | litvanski: čuprina, Schopf, vordere Kopfhaare, latínski: ca- pronae. Šiva-ta z lasnimi kitami (Haarflechten) še sicer nisem našel na rimsko-slovenskih kamnih ali |
| Razne dela (1870): | tečaj, Lahko na zemlji osončeni jasno, Kakor v obrazu zakalenje lasno — Pa ni zgubljeno, ničesar minilo, Skrivno kar uzme v stvoriteljno |
| Razne dela (1870): | ne verje. Ko v gorkim času cvetja rož, Razpleteno kitovje lasno, Se v reki koplje naga množ, Poječa pesmi šalne glasno |
| Ljubljanske slike (1879): | v družbi iz mesta. Zakaj? Zato, ker najraje sliši sladkanje, laskanje in prilizovanje, tisti pa, ki si prizadevajo prikupiti se jej |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | si bodem pa imela še očitati, da sem trpela to laskanje in da sem kazala, da mi dobro dé. Zakaj pa |
| Pegam in Lambergar (1891): | tolikih skrbeh ni dišalo Gregorju skromno kosilo, presedalo mu je laskanje igralk in pohvala načelnika, ki je zadovoljen prešteval prejemke. Zdelo |
| V krvi (1896): | ha, možno ... možno,« je odgovoril Pajk. Strašno mu je ugajalo laskanje njegovih prijateljev. Kri mu je silila v obraz; napihnil se |
| Kotanjska elita (1898): | ugajala gostobesednost gospe Severice; čutil je, da je vse to laskanje gola hinavščina. Morda on v svoji preproščini in poštenosti sicer |
| Roka in srce (1883): | na-te napravil, ko bi skakal okoli tebe in se tebi laskal? — Gotovo da ne. Kar je prizanesljivo petindvajsetletnemu mladenču, to je |
| Od pluga do krone (1891): | kar pride Nandetov prijatelj, lovec Janoš, ki se je povsod laskal in prikupoval Nandetu ter izpregovori: «Klanjam se Vam, gospá. No |
| Usoda ka-li (1895): | ob Poljakovi roki, se sladko smejala, ko se ji je laskal, ter rada videla, da ji je stiskal in poljubov al |
| Trojka (1897): | vmes, ki se je mnogo menj zabaval, nego si je laskal gospod Majer. »Nisem nič radoveden,« hudoval se je krčmar in |
| Nirvana! (1897): | opazil, da bi se bil grof kdaj moji ženi kaj laskal. Ne, on je bil edina izjema! Dvoril je drugim, pa |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | zasesti! — Komu v onej dobi bi ta misel ne bila laskala! V nekem veselem društvu v Lepšini pri grofu Lokateliju, je |
| V krvi (1896): | je doznala, da je celo pesnik. O, kako ji je laskala ta ljubezen! Ona je ideal pesniku! Izvestno jo opeva. Moj |
| Kotanjska elita (1898): | kar ji je posebno dobro pristajalo, kakor se ji je laskala mati. To pušenje pa je provzročilo, da so postale fine |
| Kotanjska elita (1898): | In proti Travnu je začela biti še bolj pozorna, celo laskala se mu je včasih in radovoljno in z nasmehom se |
| Gojko Knafeljc (1899): | je šinila nenadoma v glavo. In ta misel mu je laskala in ga popolnoma prevzela. Naglo je vstal ter rekel Cilki |
| Abadon (1893): | sijem bogastva, s prijatelji, katere ti pridobiva tvoje zlato, z laskavo priljudnostjo, ki stane samo prazne besede, in z oskromnostjo, ki |
| Usoda ka-li (1895): | mi zameriti, da ga nisem imel posebno v čislih. « »Jako laskavo za-me v resnici, ko ste me poznali prej, nego svojo |
| Slučaji usode (1897): | tem dražja in svetejša, se je glasil njegov odgovor. — Vaše laskavo priznanje mi je v čast, ali vi mi pri tem |
| Slučaji usode (1897): | trije, čim več nas bode, tem prijetneja družba, tem bolj laskavo za me, reče z nasmehom ter začne živahno razgovarjati se |
| Pomladanski vetrovi (1881): | v resnici nimajo. Tudi Vodnik v svoji „Iliriji oživljeni" zelo laskavo govori o „dobrotnem vitezu". " »Toda Vodnik ne išče proslavljanja Napoleonovega |
| Milko Vogrin (1883): | pomaga, „Občudujem, milostljiva grofinja, kako dobro vse opazujete,“ odgovori nató laskavo Vogrin. „Prav imate, od onega dne sem rés nekako otožen |
| Kolésarjeva snubitev (1892): | Saj vidite, kakó vas slušam! « méni ona in se mu làskavo nasmehne. »Oj, ti bi bil izvrsten mož, izvrsten soprog! « zakliče |
| Zunaj (1896): | tajnotihemu grobišču pri svetem Krištofu, plovejo hladni toki valovoma, mehko, laskavo črez staro ozidje doli na zimzelen, zeleniko, bršljan, počivajo, snivajo |
| Materino srce (1896): | riskira, naj tudi zaslužil« Razumela je; mraz jo je stresel. Laskavo se smejoči gospod Jemčc se je pokazal neusmiljenega odrtnika. »Ako |
| Kvišku (1899): | Hotela je mimo njega. Ujel jo je za roko in laskavo, zapeljivo šepetal vanjo, naj pije, naj počaka, nihče je ne |
| Gojko Knafeljc (1899): | je naklonilo vaš cenjeni poset, ako smem vprašati? « je dejal laskavo ter ponudil Gojku roko. »Prosim, sedite! « Gojko se je molče |
| Slovenske večernice (1865): | Zenker v njenem mesu in tudi v črevah vse polno, lasnic in še le zdaj je zvedel vzrok te čudne bolezni |
| Slovenske večernice (1865): | prerajtal, da je prešič imel v mesu okoli 13 milijonov lasnic. Te lasnice, ko so popotovale iz črevesa v meso, prešiču |
| Slovenske večernice (1865): | mesne, zató je zaklal psa, in njegovo črevo, polno teh lasnic, je dal zdravemu prešiču, ki ga je prav rad pojedel |
| Slovenske večernice (1865): | in tako meso je viditi, kakor bi bilo belo-pikasto. Teh lasnic je časih vse polno v mesu; Leuckart je vidil lasničevo |
| Slovenske večernice (1865): | košček mesa pregledal pod mikroskopom, začudil se je nad množico lasnic. Lasnica je ležala tik lasnice, vse enake velikosti, toda pnene |
| Slovenske večernice (1865): | hitro rastejo in že v 24 urah se plodijo. Ženske lasnice so za polovico veče od moških in mlade se izležejo |
| Slovenske večernice (1865): | začudil se je nad množico lasnic. Lasnica je ležala tik lasnice, vse enake velikosti, toda pnene pušice še nobena ni imela |
| Slovenske večernice (1865): | in smerti. Zasledovali so dalje, odkod da bi bila dobila lasnice, in Zenker je zvedel, da so v hiši, kjer je |
| Slovenske večernice (1865): | da je nevarna človeškemu zdravju, namreč lasnica ali trihina (Spiralwurm). Lasnice so majhni, kakor las tenki červički, ki jih s prostim |
| Slovenske večernice (1865): | s to živalco in zdaj vemo od nje to-le: Mesne lasnice niso popolnoma razvite živali, razvijajo se še le, ako pridejo |
| Slovenske večernice (1865): | črevo tako, da se večkrat vname. Žival, ki je dobila lasnice v se, sprehaja vročina, ne ljubi se ji jesti, trebuh |
| Slovenske večernice (1865): | lasnice. Da bi se prepričal, ali se bodo te črevesne lasnice spet spremenile v mesne, zató je zaklal psa, in njegovo |
| Slovenske večernice (1865): | klali. Zenker je v suhem mesu istega prešiča še našel lasnice, in zdaj je vedel, od kod da ta čudna bolezen |
| Slovenske večernice (1865): | lasničevo mesó in berž so se pokazale v njem črevesne lasnice. Da bi se prepričal, ali se bodo te črevesne lasnice |
| Gozdovnik (1898): | reče Rdoles. Indijani so bili belca dotekli, in osvobodili ga lasa. Zdajci glavar migne. Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno |
| Gozdovnik (1898): | Grozni stisek njegovih kolen, nategljaj lasa in belec skoči skoro z nemogočim skokom čez plotovje. V |
| Gozdovnik (1898): | Hodi dolu, ti lopov! « S čvrstim potegljajem je prerezal oba lasova toda malo prekasno. Oročej je bil videl njegov kretaj, pa |
| Gozdovnik (1898): | dokler se boj okonča. « Migne. Komanči so privezali kože za lásove ter odjezdili. Trgovec jim je počasi sledil. Sokoljeoko je moral |
| Gozdovnik (1898): | pritegljivostjo. Teh malo divjakov, ki so živali gonili z visokovihtečimi lasi, so mislili taborci, da se jih ni bati. Nasprotno pa |
| Gozdovnik (1898): | četa semkaj dospé, najdejo dvajset Komančev, ki so bili z lasovi privlekli ogromne zamote bivolovih kož. Zdaj so razjahali, zanetili ogenj |
| Gozdovnik (1898): | ter ga z desnico zvrtini v dolgih krogih nad glavo. Laso zažvižga po zraku ter se vrže Apaču okolu vratu. Sokoljeoko |
| Gozdovnik (1898): | deželi ter beži pred njim kakor bebasta ovca. « Komanč odvije laso s svojih pleč, pritrdi konec za sedlo ter ga z |
| Gozdovnik (1898): | ležal nekaj minut, na to se nazaj porine, pa ustane. Laso je segal do dolu. Ali kako bo gručo izmajal, izlomil |
| Gozdovnik (1898): | drži? In pa ni-li ta gruča tako težka, da se laso pretrga pod dvojno težo? Zamišljen stopa dalje. Moral je najti |
| Gozdovnik (1898): | zlata gruča. Uveriti se je moral, da-li je mogoče, z lasom priti do nje. Stopi na kraj skale, legne, pomoli glavo |
| Gozdovnik (1898): | iz zveriženega lesovja, veje od njega odstranil in s Fabijanovim lasom je bil deblu na vrh pritrdil svoj plašč. »Tako, zdaj |
| Fizika (1869): | Lanec stanoviten, constante Kette, 173. Lanec Voltajev, Volta'sche Kette, 171. Lasovitost, kapilarnost, Capillarität, 33. Lastnosti občne, allgemeine Eigenschaften, 17. Latent, zvezan |
| Fizika (1869): | Maschine, kalorična mašina. Camera obscura, temna kamera, 144. Capillarität, kapilarnost, lasovitost. Celsius, 110. Centimeter, 18. Central, osreden. Centralbewegung, osrednjo gibanje. Centrifugalkraft |
| Gozdovnik (1898): | resnici se je držalo govornikove glave tako obilno in gosto lasovje, padajoče dolu po plečih, da je to ime povsem opravičevalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi velel Varâha = Verkombog, der glänzende Eber des Himmels po Lassenovi prestavi, dalje Kšajavîra = Ludomor, Menschentödter. Velí še se Kapardin, der |
| Tiun - Lin (1891): | zapazim da je hiša, kolikor sem mogel soditi po zunanjosti, last imovitega moža in to mi je bilo po godu. Vprašal |
| Gozdovnik (1898): | in zlatih rudnikov sveta. Ta »zlata dolina« pa je tvoja last, ki ti jo le po umoru tvojega krušnega očeta preporno |
| Gozdovnik (1898): | Arečizo vršiti savansko sodbo, in Zlata dolina je posest in last Tiburcija Areljana, sina najditeljevega. »Ako je Tiburcio sam pri vas |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti pod krisham s'tvojo nesmaſno bolezhine saſlushila, inu v' laſt dobila — per tebi ſtojí, o luba Mati, de nam ti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu poglęj to deshelo Chanaan, katęro bom Israelſkim otrokam v'laſt dal — poglęj jo, inu vmri na letęj gorri. (V. Mojs |
| Pozhétki gramatike (1811): | son chapeau, njegov klobuk, to je, bukve ktira ſo moja laſt, konj kir je vam laſten, klobuk ktir je njegov, ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | moshki, ino mnoshni. Perlaſtivne nameſtimena. Perlaſtivne nameſtimena pomenio poſéſt ali laſt kakſhine ſtvari, kakor mon livre, moje bukve, votre cheval, vaſh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | réko Jordan. Ví pa pojdete zhes-njo, ino prejéli boſte v' laſt dobro deshèlo. Oh, oſtanite sveſtí Goſpodu, ſvojimu Bogu, kteri je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de je obogátel, ino zele zhéde ovz ino kos v' láſt dobíl. Oshenil ſe je, ino je imel veliko hlapzov ino |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | si zvolili, shranila, i sčasoma bi zalo knjižnico u svoji lasti imeli. Ako bi se to po celoj deželi zgodilo, bi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsa premičnina in neprimičnina, ki jo ima kdo v svoji lasti, nego tudi vse iz te posesti izvirajoče, še ne izpolnjene |
| Tiun - Lin (1891): | bi trdil, da me je oveselil ta pogled. Ko bi »Lastavica« vsaj ne bila tako blizu. To je bilo vsekakor nevarno |
| Tiun - Lin (1891): | se na Tiun-Linovi džunki hočeš-nočeš vdeležiti zasledovanja. Razločno je bila »Lastavica« še videti, ko so džunke zopet razpele jadra ter začele |
| Tiun - Lin (1891): | štirideset móž mrtvih, a jaz sem bil preverjen, da na »Lastavici« ni kaplje krvi ni bilo prelite. Toda zasledovanje ni bilo |
| Tiun - Lin (1891): | navlašč izpred oči. Ker pa sem vedel, da so na »Lastavici« oprezni in da Hinko gotovo iz jamborovega koša opazuje sovražno |
| Tiun - Lin (1891): | bi tratili časa in iz naravnega sočutja, hiteli smo z «Lastavico» proti mestu, kjer se je poveznil čoln. »Gospod! « pokliče me |
| Tiun - Lin (1891): | kajti očividno je bil njih namen na krajšem poti prestriči »Lastavico«. Pustili so jo torej navlašč izpred oči. Ker pa sem |
| Divica Orleanska (1848): | cil življenja, z modrim duham Premišljen sledi sklep! Budalovodju Je lasten svet – Lionel. Milord! Le malo časa Imate še živeti. – Spomnite |
| Pozhétki gramatike (1811): | konj kir je vam laſten, klobuk ktir je njegov, ali laſten njemu. |
| Pozhétki gramatike (1811): | je, bukve ktira ſo moja laſt, konj kir je vam laſten, klobuk ktir je njegov, ali laſten njemu. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je tedej tudi, ali je bik enimu in ravno tiſtimu laſten, ali je is laſti ali poſeſtva eniga v poſéſtvo drusiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in če je bila misel morebiti napčna, ni bila moja lastna misel, ampak Dunajskiga ljudstva, ktero je moglo veči vednost od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ga tako brati primora. — Na ta svèt me je moja lastna skušnja napeljala. Ko sim svojimu bratu celi tečaj „Novíc” ponujal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Pereslav, Pereslava, po metatezi Preslav ⁸). Pere ⁹) je samo ruskemu jeziku lastna prostesis — primeri: grad, gród in gorod. Velí se tudi Kâlangara |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | skerbeti tako rekoč s palico priganjati dali. Pametnega človeka vodi lastna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | černih las in oči poleg rujave boje (farbe); vsem je lastna velika učljivost, ki se vsemu prilagoditi ve; njih duh od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | voda in še druge okolišine storé, da se sčasoma zaplodé lastne plemena. Plavičarji ali flosarji. Od svojih mladih let sem obilo |
| Biblia (1584): | Neveſto supèr ſvojo Taſzho, inu tiga Zhloveka ſovrashniki bodo njegova laſtna drushina. Kateri Ozheta inu Mater vezh lubi kakòr mene, ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktera je pred nekoliko letmi obzhina paſha (gmajna) bila. Şamo laſtna ſkuſhnja mu bode torej beſede na jesik pokladala. Luka. Ktere |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pavel, livre, bukve, chapeau, klobuk. Imena ſo dvojne: narezhivne ino laſtne. Narezhivno ime je, ktiro ſe perleshe vezh oſebam ali ſtvarem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXV. POSTAVA. Leſtna Lubeſn je ſa zhloveka narnavarnehshe perliſuvanje. 1 Niseli ti moj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | napravi utegnil v nos kaj zoperniga dobivati, pa že iz lastne skušnje skozi 4 mesce vém, de moj nos nič zoperniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | i. t. d. tudi ovcam stavijo, ktere imajo tudi svoje lastne hude kozé. Slavni kmetovavec Heintel je prerajtal, de poprej, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zelje zopet poboljša. Zagotoviti sicer ne moremo te pomoči iz lastne skušnje; naj jo skusi, kteri je potrebuje; če ne pomaga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | smo vajeni ptuje dežele pod se spraviti, ne pa svoje lastne zgublovati. Premagovali bomo, dokler bode kej vojske in kaj meča |
| Maria Stuart (1861): | da sem v tej veliki reči Orodje slepo in brez lastne volje. Oznani jasno mi povelje svoje: Kaj hočeš ti s |
| Čas je zlato (1864): | ta ukazal, dobí pismeno dovoljenje prosto v šolo hoditi od lastne roke kralja podpisano in hití vesel domú. Po vsem svetu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vsaki dan diši. ” „Danes mi je dobrotna gospodinja poslala od lastne mize prav izbranih jedi — tu je imaš! ” „Zakaj pa nisi |
| Fizika (1869): | ktero skoz nje pogledamo, in iz zrcala gleda prava podoba lastne naše osebe. To vse, se vé da, so stvari, ki |
| Občno vzgojeslovje (1887): | podvreči célo srce, potem pa se otresti pametno osnovane nadvlade lastne samosvesti; a morejo se tudi po sili polastiti gospodujočega vpliva |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | proſimo. Doſtikret ſe ſgody, de mi od te golufije naſhe laſtne lubesni sapelani sa takſhne rezhy proſimo, sa katirih volo ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu napokoju drugim ludem. Sdei enu hudu nagneine, inu opomineine laſtne nature, inu h' vezh takſhnimu greſhnimu diainu. Kai je per |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bo na ſvojo ſlabo pamet saneſſu, inu po napelaveinu ſvoje laſtne vole vyshou. Sam Boshji spomin je, katiri namore sapelan |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | greſhne perloshnoſti, sapuſti navarno tovarſhijo, poteri tu greſhnu nagneine te laſtne nature, v' podloshnoſti dershi tvoje pozhutke, krishei tvoju meſſu, taku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | en maihen isgovor imeu. Taku pa, kyr je on is laſtne vole, ſam od ſebe, od obeniga proſhen, od obeniga galufnu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bil bôl shaloſtèn sa volo tvoje, kakôr sa volo ſvoje laſtne, aku lih velike britkoſti; ja kęr je on miſlil, de |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de je on sa nję vmèrl, on je sa ſvoje làſtne rabelne inu trynoge molil. Lubiſh ti taku tvoje ſovrashnike? Vbogi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | noge, inu ſkusi mezhe, ſulze, oroshje, sholnirſke trume predręti, ſvoje laſtne perſsi na męſti vſe brambe sa Şyna poſtaviti, tó krivizo |
| Kuharske Bukve (1799): | te bukve drugizh natiſkvale. Sledna vmepnoſt ima ſvoje laſtne beſede; tudi vę imate ſvojo visho kuhinſke ſtvarí prav imenvati |
| Ta male katechismus (1768): | Ozhetu naſai se povernil, inu koker en premaguvavz is svoje lestne mozhy pruti nebesam se pouſdignel, kjer je bil v' vezhni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | biti koker Bogovi, inu so nameſt naumerjo zhnoſte skus svjetuvanje leſtne lubeſne nad enem jabukam sami ſa sebe, inu ſa uſſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de be se mogli tudi is hudo inu vojstrustjo te leſtne lubeſne ſnebiti, inu potem ke so jejnali nje suſhni biti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 2. Uſſega hudega korenina, inu vèrdevanje je ta narshkodlivshe oppravk leſtne lubeſne. Katire tega narhudobnejshega svjetuvavza svjete poshlusha, bo skorej Kriſtusovo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu is njim terdobe terpy, ta same nabo od leſtne lubeſne ſapellan. Uſſellej sturè ti nakriſhem moj Syn! karkol tebi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | lęs, inu kamen prejęm, zhe meni le kedu pomaga; is leſtne poſhreſhnoſte pak se nigdar nobene ſtvareze nalôtem. Ena ſhâga. Pogledash |
| Robinson mlajši (1849): | ravno zato, ker je zlato, če ravno ne iz domače — vlastne rude, po voljji. Ljubi bravec! utegnol bi še na kaj |
| Botanika (1875): | red. Cikadeje (Cycadeae). Prav sosebno zanimive so tega reda rastline, vlastne tropičnimi deželam s tem, da stoje po vnanji podobi na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zapisujejo v armado; za živež družine takih prostovolcov, ki nimajo lastnega premoženja, se nabirajo dnarji, in domoljubnim Švajcarkam je oklicano povabilo |
| Viljem Tell (1862): | puščavah bredem, Po gorah klatim se, sam sebi strah, In lastnega obličja vstrašim se, Ko v kacej ga studenčini ugledam. Če |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | slabotne ženske! ” Tako je bil maziljen prihodnji mučenec s kervjó lastnega očeta, ktero so mešale materine solze. IV. Nevernikovo gospodarstvo. Obiskati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor britka pušica. Zdelo se jej je, kakor bi zgubila lastnega brata, ali pa da se jej je ločiti od človeka |
| Zoologija (1875): | so: Navadna kukavica (Cuculus canorus), pod. 119, ki ne dela lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nerodno. Narodno jenekaj lepiga, kar je jednimu ali drugimu narodu lastniga, zato se reče národnost: Nationalität. Nerodno je pa nekaj malovredniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tim bolj potrebujemo, čim hujši moč ptuje slovstvo do našiga lastniga dobiva. “ „Take bukve pa, ko bi enkrat pripravljene bile, bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | želje bélodane, Bodi dans nam pomočnica, Počastiti učenika V pesmi lastniga jezika! Z rajskim sladam naše žile Naj napolni tvoja lira |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se prave? Dovelj je sredstev, součenci: Imamo krajnšne učenika, Novice lastniga jezika; Ne bód'mo domorodni lenci! — To ne! vsi terdno obljubímo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | druge se narode , Lej ! sledniga pred drugim mika Le govor lastniga jezika, Le domorodne šege, zgode. — Zatorej, bratje! se med prave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prepeljanji iz čolna v silni potok padla, z nevarnostjo svojiga lastniga življenja smerti rešil. Verli mož zasluži v zlatih bukvah Novic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je tudi obrazič zemlje tistiga kraja in jé dajal imena laſtniga iznajdenja poglavitnim hribam, rekam, mestam, jezeram, vasém i. t. d. |
| Zlata Vas (1848): | je vsak zvedil, koliko premoženja mu po poravnanji vsih dolgov vlastniga ostane. Tega je bilo včasi celò malo in strah in |
| Zoologija (1875): | more tudi premikati svoje posamezne ude, in sicer po svojem lastnem nagonu, neodvisno od vnanjih in slučajnih vplivov, kakoršni tudi pri |
| Robinson mlajši (1849): | za me pripravil, ino kterih sèm se jaz po svojem vlastnem zakrivljenji nevreden učinil, — oh! dodeli da vse to mojim dragim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Hafed sopet zbudil, je sedel pod palmovim drevesom na svojem vlastnem vertu. Jutro je bilo. Veličansko sonce je ravno v celi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | voljo podvreči vzgojiteljevi razumnosti, dobode tudi moč, svoje hotenje podrediti lastnemu boljšemu uverjenju, svoji vesti. Z vestnostjo v najožji vzajemnosti je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mora zmirej gospóska k temu priganjati, kar je k vašimu lastnimu pridu” — sim jim togôten odgovoril — „gospóska ima več opravkov, in |
| Divica Orleanska (1848): | Ne! Nikdar ne! Verjeti norcu ni, Ki sebe gnusi v lastnimu otroku. Sorelka (Jovani :) Govori! Proč molčanje to nesrečno! Mi ti |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | oni pa jih z nezmernostjo v hudobijah in grehih k lastnimu pogubljenju zapravljajo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drusiga ſkriva. Ptujiz. Ljubi mosh! verjemite mi, le k vaſhimu laſtnimu pridu in dobizhku vam ſvetujejo, to ſtoriti. Fajmoſhter. Moj dober |
| Valenštajn (1866): | Grofinja. Nikar o lastnej ne obupaj moči. Srcé je tvoje dosti krepko, lehko Oživlja |
| Botanika (1875): | galunove delke, ki so v kapljini in ki so njegovej lastnej tvarini že popolnoma enaki, in da jih naloži na-se od |
| Ferdinand (1884): | živi več prav častitljivih móž; odmrli so popolnoma svetu in lastnej ljubezni ter služijo s pobožnim srcem jedino le Bogu. Če |
| Tine in Jerica (1852): | vem, kako bi jim boljši bilo, ko bi tudi moji lastni otroci bili. Tine. Naj tedaj ljudje govorijo, kar hočejo. |
| Stric Tomaž (1853): | moj brat! ne zamerite mi sitnih uprašanj. „On je moj lastni brat! Jaz sim bila, ko je še on otrok bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prineslo lepih reči? Učitelj. Je višja osoda neznana res, Pa lastni trud svoje storí še vmes. Pred pol stoletjem Slovencu že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bilo to! Hafed se ni mogel zderžati je primerjati svoji lastni lepi koči. V tem je bilo na mizo napravljeno. Povabijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sili hoče goljufan biti, naj se tedaj goljufa! ” — v njegov lastni prid, ker blago je dobro in toliko vredno, kakor vsako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in pisalo v časnikih, kako silno mučijo gerškega kralja njegovi lastni ministri, vodeni od poslanca francozkega in angležkega. Sedaj pa kralj |
| Gozdovnik (1898): | Pepo. »Fabij.. ! « poteguje Tiburcio, pri vsakem zlogu pazeč na svoj lastni glas. »Fabij . . . , to ime bo, to je pač res. Še |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boleſni, inu karkol britkega ta svejt ima, tu uſſe je leſtni lubeſni tu narhujshe strashilu. Ta lubeſn nave ſa to pravo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kar telesu dopade, ter kashtegej tvoj ſhivot, de nabo leſtni lubeſni sluſhil. Hodi ſa mano. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in cvetje poganja. Poglejmo tudi mi maličko po svoji vlasti (vlastni svoji deželi) in po svojim slovstvu (literaturi), to nam bode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | oberniti dalo. Ravno tako se tudi domorodec rad ogleda po vlastni deželi (vlasti) in se raduje, ako vidi, da narod napreduje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v svojim sercu občuti! On jemlje tedaj vračitvo po svoji vlastni spoznavi o ne pravim času ino v ne pravi kolikosti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njemu ne dali v preiskovanje in bi tako marsikaj njegovih lastnih namenov na dan ne prišlo. Rekel je naposled, da premoženje |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | sam sebe izdal. Nič drugega nisi slišal, nego odmév svojih lastnih besedí. Ako bi bil ti prijazne besede v gozd klical |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kratko poduzhenje Zhbele rediti, in s njimi prav ravnati. Is laſtnih ſkuſhinj ſpiſal v nemſhkim in tudi v krajnſki jesik preſtavit |
| Čas je zlato (1864): | in nekak ponos se ga loti, češ , de sim z lastnim prizadevanjem overe prederl, ktere bi mi bile celo življenje v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſmo ga sapuſtili, ino ſmo beshali! ” Pa s' ljubesnjivim, njemu laſtnim glaſam je djal: „Nikar ſe ne bojte! Jas ſim, jas |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson je samoten brez vsakega orodja — nastroja, si s svojim vlastnim umom ino vlastnima rokama pomagati mora. Tu pozna dete, kakega |
| Robinson mlajši (1849): | brez vsakega orodja — nastroja, si s svojim vlastnim umom ino vlastnima rokama pomagati mora. Tu pozna dete, kakega premišljanja ino prizadevanja |
| Roza Jelodvorska (1855): | druge dekle. Meni se je serce tergalo, ko sim z lastnimi očmi vidila, kako težko je ona, ker je nam enaciga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Očenašu, in kdor ne verjame, naj gré, da se z lastnimi očmi prepriča, gledat take njive, ktere so bile s sejavnico |
| Divica Orleanska (1848): | Burgún. Je grozno! – Alj, očetu mora se Verjeti, ki čez lastno hčer pričuje! Dünoa. Ne! Nikdar ne! Verjeti norcu ni, Ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | obnašali. Deželni in vojni poglavar grof Gyulaj jim je z lastno rokó svetinje pripél. — Na noviga leta dan je napravilo slovensko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ako se na to obnašanje veže sreča za deržavo, za lastno ino družbinsko življenje. Ta glavna pogodba pa se je dosihdôb |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tem takem tudi sebi, ker 18 milijonov vagánov s svojo lastno roko zamečejo. To, prijatli, je gotovo, kakor amen v Očenašu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tem razločkom, da na Štajarskem se je napravilo pozneje lepo lastno pleme, ker zrak, piča, voda in še druge okolišine storé |
| Valenštajn (1866): | hudo s hudim mu Povrnem. Veseli me, da spoznal Sem lastno moč; če rabil bodem jo V resnici, tega, menim, boljše |
| Botanika (1875): | 2. Palmovo deblo, palmam in drevesastim praprotim lastno. Ono je enojnato, povsod enako debelo; ono ni z glavno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | teži po idejalu nravstvenosti, vsprejme tuje hotenje popolnem za svoje lastno, on hoče to, kar hoče drugi, — če le tuja volja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pa treba blagohotnosti, vsled katere se tuje hotenje vsprejme v lastno voljo. Človek, kateri teži po idejalu nravstvenosti, vsprejme tuje hotenje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhes tó vy Nebęſsa! inu vy pravizhni trepetajte sa vaſho laſtno ſtanovitnoſt! Ali kaj ſe zhudimo zhes letó hudobo? My ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ perkasal v' ſvojim velizhaſtvu, ktero je njemu, ˛Sinu boshjimu, laſtno. Poſnemajmo ga tukaj na tem ſvetu, de ga bomo ondi |
| Ta male katechismus (1768): | se je spet dusha s' truplam ſdrushila, ter je skus lestno muzh ſhiv postal, inu od smerte goriustal. Matth. 28. Efeſ. |
| Ta male katechismus (1768): | ptuju, inu nam nashlishe, se nasme neli po svojemu dapadajenju lestnu sturiti, temuzh tudi nobenu radovolnu poſhellenje imeti taistu zhes pravizo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poſtalla, aku be zhiſtoſt, inu Divishtvu pred drugem meni narbel lestnu nablu. Al tudi jeſt be rajshi nabla othla to veliko |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | derſhbe. Katire leſtno lubeſn enkrat prov ſbendeſhâ, nabo nekol v' navarnoſt pershl |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katirimu ſe bo supergovorilu: Inu en mezh pojde ſkus tvojo leſtno duſho, de bodo doſtireh ſerz miſle resodete. Ondi je bla |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſkus koslovo, ali tellezhjo kry, temuzh on je ſkus ſvojo leſtno kry enkrat v' to ſvetu noterſhov, ter je vezhnu odreſhenje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Pripoviſt Salomona Krayla na 8. Poſtavi. Goſpud je mene sa leſtno imov v' sazhetku ſvojih pot: predn je on kaj ſturuv |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ali sluſhbi, katira od Boga napride, ampak katira je le leſtnu iskanje, inu nadleſhnu nagajnanje, inu moledvanje ſadobilu. Ti nabosh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de je prov, inu dobru, ter sem tuiſtu sama sebi leſtnu sturiîa. Te tugente , katire so se v'meni svejtile, niso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | večjidel iz apnenka, ki je z rujavo ilovico pokrit; enake lastnije so tudi griči, ki se po sredi močvirja vzdigujejo kot |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | milim nebom je bilo ravno ko v pêči. „Ah! ” — zdihne lastnik živali — to nas zna pogubiti. Oni ubogi vol le z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe pa svedilo in moglo ſprizhati. de je kak hiſhni laſtnik ſvoje pohiſhtvo is hudo- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | piſarnizi te drushbe dobivajo. Dr. Bleiweis. Jezhmenova rodovitnoſt. Goſpod Şhparoviz laſtnik, tudi prodajavez zeſarſkiga tobaka in ſhtempeljnov v Viſhnji gori, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali vezh drusih preſhel. Şposnano darilo prejme vſelej ſam sadnji laſtnik. 11) Ko pa nobeno poſébno lepo shivinzhe ne bo perpeljano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sa bike. (Konez. ) 10) Tudi na to, ali je ſedajni laſtnik bika ſam sredil, ali ne, ſe ne bo veliko gledalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bil, préden je veſ ukasan namen dopolnil, nima ne prejſhnji laſtnik, ne kupez pravize do darila, ako ni tudi novi laſtnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | laſtnik, ne kupez pravize do darila, ako ni tudi novi laſtnik bika neprenéhama sa brejatel prepuſtil in ſizer v ravno tiſti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | naše porotne sodbe, pri kteri sta bila F. L. Hausman, vlastnik poprejšne Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V ſklado ali maſhino ſe lahko 2000 jajz déne in vlaſtnik ſklade ſi lahko veliko denarjev isvali. (,Skuſhnja uzhi. ) Vſakter ve |
| Najdenček (1860): | nisim mogel nič nič najti, iz česar bi bil mogel lastnika najti. — Sklenil sim tadaj po mogočnosti previdno ravnati in najdene |
| Najdenček (1860): | po tihim in previdno sim popraševal, ker sim sklenil, ga lastnika samemu v roko dati, da bi tako gotovo v prave |
| Kupčija in obrtnija (1872): | se je že večkrat zgodilo. Kakor že vemo, so vsi lastniki akcij akcijino društvo. Ta družba se vsako leto vsaj enkrat |
| Kupčija in obrtnija (1872): | ker ti so že v dividendi. Če podvzetje spodleti, niso lastniki poedinih akcij za zgubo s celim svojim premoženjem odgovorni, ampak |
| Ljubljanske slike (1879): | moram tudi jaz začeti s hišami ali marveč z njihovimi lastniki, ker so važni v trojnem obziru: 1. plačujejo hišni davek |
| Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | mnozih fužin za drag denar; drugi, ki smo še ostali lastniki, dozidavali smo, naročevali si najnovejših strojev in se gotovo nadejali |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | o množini posestnikov, imelo je svoje pravo, kajti gospodarji in lastniki te veliké graščine z več tisoč orali gozda in poljá |
| Na krivih potih (1893): | sorodnike zaprtih mož. Omenili smo že, da so bili prejšnji lastniki rudnikov sami postavili koče za svoje rudarje. Tako delajo povsod |
| Gospa s pristave (1894): | vse te razdelili med sebi zveste viteze. Ti so bili lastniki gradú in okolice in imeli so tlako in desetino. Vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ob, shivljenje ſpravljajo. — O de bi pazh vſi vertni vlaſtniki in goſpodarji ſadniga drévja k ſposnanju priſhli h kakoſhnimu pridu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakó je moje ſtanovitno napeljevanje prasne isgovore premagalo. In vſi vlaſtniki ſo ſe po rasdeljenju prav dobro hvalili. Potem ſo vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kako ſe mozhirje koriſtno obdeljuje, in de bi tudi drugi vlaſtniki na mahu vidili in isurili ſe, kako ga gré obdelovati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de ni samó greh, živali terpinčiti (martrati) temuč de se vlastnikam živine tudi gotova škoda godí, če se ona nezmerno terpinči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Teržiču za čevlje. 30. Gosp. V. in D. Moli e, lastnikama pavolopredilnice v Ljubljani, za parno mašino. 31. Gosp. J. Nikel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | žimnatih sit v Krajnju. 10. Gosp. W. in D. Moline, lastnikama pavolopredilnice v Ljubljani. 11. Gosp. Fr. žlahtnimu Zatlerju, fabrikantu tabačnic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. J. Königu , mizarju v Gradcu. 8. Gosp. H. Lampelnu, lastniku kamnotiskarije v Gradcu. 9. Gosp. M. Lehnerju, pilarju iz Štajerja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | si je po teh svojo lastno fabriko napravil; tudi sedajnimu lastniku hvala gré, de z časam naprej hiti, kolikor je mogoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | J. Šteigerju, nožarju v Gradcu. 14. Gosp. J. grof Thurnu, lastniku fužin v Černim Potoku na Koróškim, 15. Gosp. B. Vivatu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. Kajet. Dašu, puškarju v Gradcu. 2. Gosp. Baron Ditrihu lastniku pilarske fabrike v Teržiču. 3. Gosp. J. Fišerju, fabrikantu jekline |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | fužin v Černim Potoku na Koróškim, 15. Gosp. B. Vivatu, lastniku steklenic (glažut) na Štajerskim. 16. Gosp. Al. Ceitlingerju, fužinarju iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | bila 21. dan p. m. presojna gosposka ali apelacija obsodila; lastniku časnika „Correspondant” Douniolu je odpustil ječo, globe ali dnarne kazni |
| Najdenček (1860): | dnarjev veliko plačilo dal. Spomnil sim se dolžnosti, dnarje pravemu lastniku odrajtati, in spoznal sim, da to ni bilo tako lahko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Kadar mineta dva meseca, dolžán je Kos po meničnem pravu lastniku te menice na njej imenovano vsoto izplačati. Za lastno menico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poterjeno biti, sa zhaſ dopolnjene brejatve darilno plazhilo prerajtano, in laſtniku plazhano. Tém poſtavam, je ſhe perdjano, de morajo per biku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bo veliko gledalo. Darilo ſe namrezh shivinzhetovimu redniku ali ſedajnimu laſtniku nakloni, de le bik ukasane laſtnoſti ima. Vſe eno je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vezhimu po 6 krajzarjev jemati. Vezhi plazhilo térjati je shivinzhetovimu laſtniku pod sgubo ſposnaniga darila, in ſhe drugo kasen (ſhtraſingo) prepovédano |
| Genovefa (1841): | tukaj isrózhil. On je odſléj goſpodár gradú in oſkerbnik môjih vlaſtin! In sdaj te Najvíkſhimu isrozhím! S Bogam, miſli na-me in |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | sté se tega še tóliko veselile, ker jima je bila lastina kakor vnovič podarjena, in sté Bogá še serčneji hvalile za |
| Ferdinand (1884): | Peter. Od mojega gradú, ni niti jedna opeka več moja lastnina; od mojih obširnih posestev mi ne ostane toliko, kar bi |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Hema. In ker bo gospodična Hema to grajšino enkrat v lastíno dobila, in ker je v svojih otročjih létih brez meča |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | posvečena poslopja si podiral in oskrunjeval oltarje pa prisvojeval si lastnino revežev: za vse to in zavoljo tvojih lastnih pregreh, zavoljo |
| Kemija (1869): | s kterim brazdimo zemljo, železen je meč, ki nam brani lastnino. Zgodovina nam pripoveduje o narodih, ki so v obilji zlata |
| Gozdovnik (1898): | veliko. Enkrat je bil že tam. Postavlja se na svojo lastninsko pravico. Don Estevanu se je pridružil, da bi nam srca |
| Sveti večer (1866): | bil narejen po vojaškem duhovniku. Polkovnik je bil pa priložil lastnoročno pisano spričalo o junaškem in verlem obnašanji ranjkega stražmeštra in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali soparnih mlečnih shramb; tudi ima nektéra krava že tó lastnost, de tako mleko daje, ki se le ne rado vméde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 3 — 4 mesce ali clo celo leto, kér ima to lastnost, de od časa do časa preneha, potem pa zopet hujši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | temu priimenu odgovarja slov. Karant, Karat ¹⁰). Da se je njegova lastnost — vihrenje in rovanje bore — očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra — ta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nabirati, kedar stoji solnce v znamenji tehtnice, ktera ima to lastnost, da tudi težke reči v zraku v ravnotežji obderži. Čez |
| Kemija (1869): | in v fotografiji. (glej §. 127). Rastlinska vlaknina ima to lastnost, da se z nekterimi osnovnimi solmi, zlasti z gliničnimi in |
| Fizika (1869): | spiraljke kos železa po volji napraviti magnetičen, in mu to lastnost spet odvzeti, tako da smo v stanu, s pomočjo od |
| Botanika (1875): | iz stanice v stanico. Ali to se oslanja na posebno lastnost rastlinske in živalske kože, da gredo namreč nektere kapljine skoz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | snano, de ga je miézhnata krava povergla, kér ta koriſtna laſtnoſt po ſkuſhnji vſih rednikov shivine je ſoſébno plemeniva ali po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bil ko mertev; s dergnenjem pa ſe je oshivil, in laſtnoſt dobil, de majhne papirnate liſtike, koſzhike besgoviga ſtershena, ſlamnate bilike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vlaſtnoſti naverhne njivne perſti mozh semlje ſodil, ne gledezh na vlaſtnoſt ſpodne perſti in osrazhja, bi ſe marſikadaj smotiti vtegnil. Bolje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tacih mladenčev z natančno dokazo njih starosti, dušnih in telesnih lastnost , stanú in premožnosti staršev i. t. d. na znanje dali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | živini teče kri ogerska, ker bližina dežel in mnogo enakih lastnost pričuje to sorodnost, le s tem razločkom, da na Štajarskem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vzeti, ako je kaj prostora od več, če zgorej razložene lastnosti, zlasti poklic v duhovski stan imajo, in če čisto s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Prejema izrejencov. Presoditev, ali ima mladeneč po §. III. terjane lastnosti na sebi, kakor tudi prejema sama gré le vsakdajšnjimu Ljubljanskimu |
| Zlata Vas (1848): | če ravno ni iméla veliko denarjev, je pa iméla lepe lastnosti. Če je kdo v nar majnši, nar révnejši kočo prišel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa je tudi bilo priime Laime ⁷), v kteri se vse lastnosti indoslavenske Bhavany — Babe najdejo. To uzvišeno mitiško osebo so tudi |
| Kemija (1869): | spojine glede njihove sostave iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti pri organskih spojinah toraj ni vezana na to, kakove (Qualität |
| Kemija (1869): | te čiste tvari, prepričali so se kemiki, da so osnovnih lastnosti, da so alkalične in da se s kislinami spajajo v |
| Kemija (1869): | dado kovinske zmesi (Legirung), ki imajo več ali manj srednje lastnosti svojih zmesnin. Živo srebro raztaplja v sebi kovine, razen železa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | raznih deželah najti raznih skladov, ki imajo dostikrat prav lokalne lastnosti, zato so tudi dobili jako različna imena, tako da ima |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da jih štejejo že na 700. K sreči so druge lastnosti kalcitove take, da ga lahko spoznamo. Kolje se popolnoma, loma |
| Na Žerinjah (1876): | primerjali z Circo! " „Da, grofica, v prvem delu njenih dobrih lastnostij gotovo in brez ugovora ..." „Ne ugovarjajte mu, grofica! Umetnikove, slikarjeve |
| Na Žerinjah (1876): | imel je doktor Rakec, ki je bil poleg druzih lepili lastnostij tudi mnogojedež, in je sedel tudi mej povabljenimi, jako dobro |
| Pomladanski vetrovi (1881): | z mehkimi brkicami pod nosom. Vsakdo bi mislil, da gledé lastnostij in nazorov Binčetu bolj pristoji Lina nego pa njena sestra |
| Povestnik v sili (1883): | bila skopa, to je res, a imela je tudi dobrih lastnostij. " „Dovolj o tem! pustimo mrtve pri miru! " pravi resno najstarejša |
| Zvezdana (1883): | več stopinj za njo, kot za kakovo drugo brez enakih lastnostij. Vendar zdaj pijte, pol skrbi iz glave in meni glavno |
| Domačija nad vse! (1889): | ni dovolj izučila! Skoda možá, kteri ima sicer tudi dobrih lastnostij. Strast, strast, kdor tebe takoj v začetku kot jedva vidljivo |
| Vaška pravda (1892): | ženska, ki je imela prva dekliška leta že za seboj. Lastnostij njenih niso grajali, pa tudi hvalili ne. Pa saj dobi |
| Slučaji usode (1897): | ne čudim se več, da je Leopold poleg drugih nečastnih lastnostij, katerih je imel v obilnosti, postal tudi slepar. Saj je |
| Slučaji usode (1897): | na njem, kar bi le količkaj spominjalo razbrzdanosti in trmoglavosti, lastnostij, katere je grajščakinja prištevala glavnim hibam njegovega značaja. Pa, seve |
| Pozhétki gramatike (1811): | vidimo laſnoſti glagola davniga ino terpivniga: deleshna je tudi perlogovih laſtnóſt, ker kákſhniva eno oſébo al eno ſtvar, to je nji |
| Pozhétki gramatike (1811): | beſedi, Deleshje. Deléshje je beſeda, ktira ima v' ſebi nékaj laſtnóſt glágolovih nékaj perlógovih, je tedaj obéh deléshna, kakor aimant, lubiózh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le ſamo od butiz, ktere ſo na krajnſkim navadne, govoriti. Laſtnoſti butiz, kterih ſi niſmo ſhe le sdaj smiſlili, ampak ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj zhiſto in po pravizi ſoditi, ſe nam treba sdi , laſtnoſti krajnſkih zepzov nekoliko rasloshiti in njih rabo na snanje dati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s ſvojim kolovratam, kteri ima pred naſhimi kolovrati te dobre laſtnoſti, de doſti nagleje vlezhe, in manj vtrudi, de ſe na-nj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sazhetku pa slaſti po trebuhu in po perſih. Savolj téh vlaſtnoſt je ta bolésin tudi vezh imén dobila; nar vezhkrat jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po tem, kako semlja viſi. Kmet, ki bi ſamo po vlaſtnoſti naverhne njivne perſti mozh semlje ſodil, ne gledezh na vlaſtnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | merhe ali mertve trupla shivin ſilno urno gnijó: vſe té vlaſtnóſti ima ſamo vranzhni priſad. Zhe vranzhni priſad preſhizhe popade, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deſéti numeri sazhne, bomo tako sveſtili. Podúk. 1. Kako ſe vlaſtnoſti semlje posnavati samorejo. 2. Od rasdelovanja novín , ledín. 3. Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sna miſliti, prav dobro ve, de ſe selſha neſkonzhno po vlaſtnoſti perſti vershejo, s poglédam na terdnoſt njenih delov (talov), njene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali manj zložnih delov, ki se med seboj po svojih lastnostih razločijo. Kemíja (po nemško Scheidekunst) kaže, iz koga vsaka pozemeljska |
| Kemija (1869): | je rudnina sostavljena iz aluminijumovega in natrijumovega fluvorca. V vseh lastnostih je srebru jako podoben, dá se obdelovati in z drugimi |
| Kemija (1869): | Razredba kovin. Sledeča tablica nam kaže kovine razvrščene po posebnih lastnostih v skupine, kterim so posebna imena nadeta. |
| Kemija (1869): | ker grška beseda »chrom« pomenja barvo. Sicer je v svojih lastnostih podoben železu; težko se topi, jako je trd, no za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ſuſhnih létih. Ilovnata semlja. Ilovnata semlja je po vſih laſtnoſtih peſhéni semlji ravno naſproti; teſhko je jo obdélovati. Sa preoravati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali pa večkrat tudi čisto nove rečí z njih posebnimi lastnostimi dobiva, ktere niso še popred na svetu bile. Takó so |
| Kemija (1869): | strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z najčudnišimi in najnasprotnišimi lastnostimi. No pri vsem tem vidimo, da so organske spojine glede |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | da se prevzame; to je, v kakošnem stanu, s kakošnimi lastnostmi; b) kakošne pogodbe so postavljene, če jih bo moč izpolnovati |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zložiti, pa niso vsi enako dobri. Če se bolj z lastnostmi vsake rastline soznanimo, lože bomo pravo verstenje vbrali. Vsaka rastlina |
| Milko Vogrin (1883): | stal v domišljiji pred njo nadporočnik Robert z vsemi slabimi lastnostmi, ktere je ona zadnji čas na njem opazovala. Predočevala si |
| Luteranci (1883): | po svojej popačenosti in razkošji na svoje tovariše, kot z lastnostmi pravega duhovnika na neomikano ljudstvo. Prežal je dalje neprestano krvoločni |
| Dušne borbe (1896): | štela let. Toda velika dota se redkokdaj druži z dragocenimi lastnostmi, katerih si vsaki ženin želi pri svoji nevesti; tako se |
| Na stricovem domu (1860): | rajnce hčere; ko je pa prišla na drugo pomlad spet lastovica od juga, je sicer našla staro pohištvo, našla je tudi |
| Žalost in veselje (1870): | se je bliščalo belo zidovje — mesto Kalkuta. Tjekaj je jadrala "Lastovica" urnih perot in kmalo se je odperla mornarjem velika barkostaja |
| Žalost in veselje (1870): | soprogo. Ker se ladiji niste hoteli ločiti, zavila je tudi "Lastovica" proti onej reki, ki je na iztočji tako močna, da |
| Iz arhiva (1890): | tjà. »Dovôlite, takoj se vrnem,« in odpršela je lahno kakor lastovica. Lovro je gledal za njó. »Pajkov se ne boji in |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | 9. Divji labudi. Daleč od tod, kamor leté lastavice, ko je zima pri nas, tam je stanoval kralj, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide. S. Toča in copernice. Kaj de je toča, vsi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | še prej mine, nekaj se jih pogubí, nekaj jih ptiči, lastovke, srakoperji in drugi pokončajo; nekaj jih v svojih vojskah pomerje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | žrelo pozimi tako zapreti, da miši v panj nemorejo. — Ptiči: lastovke, srakoperji, snice i. t. d. tudi seršeni in ose so |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | gosence jedó. Koliko muh bi več bilo, če bi jih lastovke in srakoperji in drugi ptički, ki večidel le od njih |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ne pade, ali je kakošen dež ne pobije, ali ptice: lastovke, srakoperji, ali pa seršeni, ali ose ne pojedó; ali da |
| Bolna ljubezen (1874): | kmalu pošljem. Jesen je tu, zima že pred vrati. Moje lastovke so odletele ter prazno pustile gnezdeče. Narava lega k spanju |
| Bolna ljubezen (1874): | pet pedi! pet pedi! Ali se kdaj spominjate mene? Radoslav. Lastovke na nasprotnem dimniku imajo veselje. Gnezdo je polno mladičev in |
| Ivan Slavelj (1876): | bele cvetove. Voda je šumela in tiče so pele in lastovke so poletavale v sinji višini, ali pa sedale ti na |
| Lisjakova hči (1892): | pred malo hišo in gledal nenavaden prizor. Kakor kadar mlade lastovke žvrgole in zijejo iz gnezda, takó je na okenci nizkega |
| Stari dolg (1897): | bližajoče se pomladi so slastno uživali blagodejne žarke mladega solnca; lastovke so poiskale lanska gnezda, prepodile usiljive vrabce in jele znašati |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | redko v ime, na pr. „vertoglav, klapouh = von herabhängenden ohren (Lašč. ), stermoglav, serborit, mencorit (Lašč. ), motoroga“ (nekako motovilo, pa tudi les |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | z einen einzigen stiefel anhabend (srb. ), bosopet (Lašč. ), suhopet, širokopleč (Lašč. ), mlečnogob = gelbschnäbelig (Lašč. ), stermoglav = praeceps (Lašč. in srb. ), bolnoglav = an |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | na pr. „vitorog = von gewundenen hörnern (srb. ), zvitorep = schlau, durchtrieben (Lašč. ) γ) Deležje zdanjega časa z imenom v prilog, na pr. |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | mi boš na mèt“ = du kommst mir in den wurf, Lašč. ); „bér“ namesti: „branje“ (dans imajo bučele dobro bér, Čatež); „kop |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | hymne), kolovozen, carostaven (srb. ), vratolomen = halsbrecherisch (srb). bogomolen = gern betend (Lašč. ), bogoslužen = fromm (Lašč. ), bogougoden = gottgefällig (srb,), gromopočen (Kos. ) kervomočen. “ Vidimo |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | v prilog, in sicer: α) Brezi prilepka, na pr.: „stermogled“ (Lašč. ), gerdogled, slabovid = schlecht sehend (Lašč. ), zloguk“ = übles redend (srb. ); pa |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | zlatoust, zlatorok, zlatolas, zlatorun (srb. ) svilorun (srb. ), zlatokril (srb. ) zlatorep (Lašč. ), kosorep = gesttzt (Lašč. ), srebropen = silberschäumig (staročeski), zlatopesk = goldsand führend (staročeski |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | na pr.: „bosonog = z einen einzigen stiefel anhabend (srb. ), bosopet (Lašč. ), suhopet, širokopleč (Lašč. ), mlečnogob = gelbschnäbelig (Lašč. ), stermoglav = praeceps (Lašč. in |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | selbander (pri belih Krajncih je „samodruga“ = noseča), samoedin“ = ganz allein (Lašč. ), kar bi Metličan djal: „sam samcat. b) Prilog z imenom |
| Žalost in veselje (1870): | berž razgane list ter jame čitati; bilo je pisano v laščini: "Danes opoldne spustim ti skozi to ljukno nekaj kitajske obleke |
| Ljubljanske slike (1879): | tod „papilio“ – metulj) in kuheltajčarski nemščini ali še celó nemško-slovenski laščini ali francoščini, če se je le par besedi nauči. Vzlasti |
| Ljubljanske slike (1879): | kredit“; „debet“ kaj rad pozabi. Bolj izurjen je pa v laščini, tako da dobro pozna razloček med „netto“, „brutto“, „sporco“ itd. |
| Očetov greh (1894): | v Ljubljani in potem v Trstu, da se je priučila laščini, in ko ji je pred nekaj leti umrla, šla je |
| Moja hoja na Triglav (1897): | rad pobaha s tujimi jeziki. Vprašal je gospodično v nagli laščini, ji je li znan vojaški zdravnik njenega priimka, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nad sovražnika pod milim nebam plane in se bojevati začneta — Laška vojska je vojska zoper celo deželo, zoper vsako mesto, zoper |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in grozdje pokvarilo, brez da bi to ravno tista prava Laška ali Francoska kuga bila. Vidi se zares, ako se tako |
| Kuharske Bukve (1799): | olivke, po dolgim sręsane ſardęle. S' tim naloshi ſklędo; je laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. Pomeranzhe sręshi na kolęſza, obloshi ſklędo |
| Kuharske Bukve (1799): | Salata. 119. Kútine sa ſalato. 120. Vìſhne ja ſalato. 121. Laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. 123. Salata ſrovih jabelk. 124. Kuhane |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | očaki Slovani zató Krajn imenovali, kér na kraji, na meji laške dežele stojí. Krajnci smo tedej nar krajni rod ene matere |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit, inu pomoriti. Aku veliku |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v drugo posodo. Ti polovici prideni 4 lote lanenega ali laškega olja in jo vlij prasiču v gobec. Ako čez 2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perdelajo. Vino je dobro, kakor dolenſko, kader je s enmalo laſhkiga moſhta smeſhano, inu vkup droshe ismezhe. Ti goſpodje ſo fajmaſter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kakor dozdaj. Iz Tersta piše „Triest. Zeit. ”, da v ondašnjem laškem časniku „Il Diavoletto” je bila te dní ob prihodu milostljivega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ima Terst petero, v kterih se igrajo igre, pevoigre v laškem in v nekterih tudi v nemškem jeziku; najimenitniše med njimi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | terpi. Te erdeze zherve pod kamnam brati, glave odresati, v' laſhkim ojli na Sonze dijati, je dobru sa glide, krish, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Kodellita, vodja sedme in osme šole, učilnici za slovenski in laški jezik napraviti, je tudi srečno oveljalo. Učila se bo slovenšina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rimskih vojsk iz Perzije prinesli v Rim; odkodar tudi ime „laški oreh” (welsche Nuss); veliki orehi so iz Ponta, zato se |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | še sam ni stopil rad nánjo, zatoraj je djal onemu laški: „Stavim. , da deček ni ničesar zapazil; vsaj razumel ni, kaj |
| Kuharske Bukve (1799): | al kapar, al brinja, inu najn poliè. 31. Jerebíze v' laſhki polivki. Pezi jerebizo na rashni tako, de bo mehka inu |
| Kuharske Bukve (1799): | Divji petelin v' polivki, in der Sauce. 31. Jerebíze v' laſhki polivki. 32. Sajez al jeręb v' ojlnati polivki. 33. Piſheta |
| Kuharske Bukve (1799): | visha per zvetnim ohravti pokasana. 280 Shupa s laſhkim ohrovtam. Laſhki ohravt otrębi, popari, potle obari, na drobno rasſękaj, v' ſrovim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Račjem v Savi, čeravno semtertje tudi na Laškem ali poleg laških toplic kakošen flos ustavijo. Tukaj že po tri flose skup |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo bili shlahtni, saſtopni in bogati goſpódje; navajeni v ſvojih láſhkih domazhíjah prijetniga shivljenja ſo poſkerbeli tudi na Ilirſkim, kjer ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi lépe verte napravili in va-nje is ſvojih bolj gorkih laſhkih deshel vſe ſorte pitaniga ſadja in shlahtne terte saſadili; po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | per tej takó vbogi, tako smaukljivi ſlovenſhini, ki tako po làſkih jesikih diſhi? Pasimo prijátli! pozhakavſhi, de zhiſto krajnſhniki, v kérzhmah |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jemle. Goſsi ſkubi, jim hitru perje sraſse, inu vuſheſa s' lashkim ojlam pomashi. V tem Meſzi ſe Polęti ta 21. dan |
| Botanika (1875): | rakito (Salix incana); ivo (Salix Caprea); črno topol (Populus nigra); laško topol (Populus pyrainidalis); belo topol ali beli jagned (Populus alba |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | da bi jih pretepli, obrnol v Meran, da bi tudi laško Tirolsko očistil tujega gospodovanja, kakor je to uže bilo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | knižico živo živo. Pa tudi tisti, ki se učí po laški, francozki ali angležki, najde v nji dragega zernja. Pomnožil je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | polagama sušil; obtesanje mu odvzame preveliko mokroto. Plohe, dile in late réži koj iz siroviga lesá, takó debele in dolge, kakor |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poſlana od teh Starejſheb, inu Piſſarjov s' baklami, inu s' latirnami, s' mezhmy, hlodmy, inu s' oroshjam. Inu ta Isdajavz je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | času po svojih opravilih iti, vendar morajo z lučjo v laterni na veliko stražnico se podati, in tam povedati kam grejo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dovazbar se mafrihtati? Kader bosh mou leizh jeti usemi ano laterno noi uzh noter inu dovi poklekni noi shebrei to ozhitno |
| Genovefa (1841): | vrata odperl, je ljudi grôsa ſpreletéla, in ko je s latérno v jézho poſvétil in ko ſo Gôla saglédali, ſo ſe |
| Genovefa (1841): | Golovi jézhi snate pa podóbo gréha in hudobije glédati. ” S latérno in teshkim sveskam kljuzhev je ſhel po voskih kamnitnih ſtopnjizah |
| Valenštajn (1866): | spodaj svoje. Maks (bere). «Ingratis servire nefas.« Izolan. To bo latinska prislovica. Brat! Kako pa to se pravi po slovenski? Trčka |
| Astronomija (1869): | črko C; zato so ga nekdaj imenovali lažnjivca (luna mendax) Latinska beseda Decrescit pomeni namreč, da pojéma, pa mesec takrat, kedar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dva papirčika najdejo; pervi je bil čisto preperel, le neke latinske besede vunder sostavimo in spoznamo molitev; na drugim papirčiku pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vodnik od sebe le pel, Povzema si zdanji zarod vesel: „Latinske, Helenske, Tevtonske se učim, Za Vile slovenske Živim in gorim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ki umne mladenzhe v' ſholo jemljó, ter jih nemſhke ino latinſke beſede vuzhijo, ino sa viſhi ſhole priprávljajo. Tiſtimu fajmoſhtru te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pridniga duſhniga paſtirja opravljal, ſo ga she uzhenika v Ljubljanſke latinſke ſhole poklizali, kjer je vezh lét s velikim veſéljem, prisadevanjem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | drugi izobraženi narodi svojo domačo besedo s tujkami (iz Gerškega, Latinskega itd.) bogátijo. d) Kdor morebiti še ne vé, mu pak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Evropo vozili. Breskve smo prejeli iz Perzije; ob času imenitnega latinskega pisatelja Plinija je bilo breskev v Rimu še celó malo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | besedi konstitucíja ostali. Zakaj — pervič so to besedo, ki iz latinskiga izvira, Nemci, Francozi, Lahi in drugi narodi že davno v |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | VII Žalostne matere Božje. (Iz latinskiga. ) Žalostna je Mati stala, Se pod križem mil' jokala. Kjer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | azijatiškega mesta C era sus prinesel; odtod se še v latinskem jeziku dan današnji češnji „cerasus” pravi. Leta 40 so prišle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | belimu dnevu; vidilo se je po oknih raznih napisov v latinskim, nemškim in krajnskim jeziku. Premiljostljivi Cesar se narpred v gledališč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor kri. — Ker pelikan kakor oſel giga, ſo ga v Latinſkim p elicanus onocrotalus imenovali. Savoljo velikiga mehurja pod klunam, ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pridovnik, obče spoštovani mož, so pri ti svečanosti v izverstni latinski besedi očitno v cerkvi pred kardinalam na znanje dali veliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dalje v ruski: čuprina, čuprun, litvanski: čuprina, Schopf, vordere Kopfhaare, latínski: ca- pronae. Šiva-ta z lasnimi kitami (Haarflechten) še sicer nisem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | namenil. — Začeli so v Celji učéni gosp. profesor. Konšek v latinskih šolah slovenski jezik učiti, ter veliko poslušavcov imajo. Slava, slava |
| Vetrogončič (1860): | dolgo s petjem ukvarjal, ko se mu približa dijak viših latinskih šol. Bil je domá iz vasí pri gradu, včasih tudi |
| Kelmorajn (1864): | ki pa še ni belega sveta zagledala, ker moji rojaci latinskih bukev malokdaj beró, slovenski pa jih nečem na svitlo dati |
| Anton Janežič (1870): | očitna. Janežič si je pridobil precej iz pervega 92 poslušalcev latinskih šol, ktere je učil vsaki teden v 5 urah; zraven |
| Anton Janežič (1870): | napredoval. Antonu Janežiču je bil učitelj v pervih štirih razredih latinskih šol prezgodaj zamerli P. Franc Ksaver Kienreich, mož natančen in |
| Veliki grof (1885): | Klaro in pregovoril Marka Murna. Ohranjenih je še nekaj temnih latinskih stihov magistra Petacija, katere pisatelj teh vrstic tako tolmači, da |
| Vesela vožnja (1889): | Krêmen, kateremu je igral satirski nasmeh okoli usten, povédal nekoliko latinskih besedij, udal se je in to resnično smešno sánkanje se |
| Vesela vožnja (1889): | bilo nekdaj pri nas, našel je v nji pač mnogo latinskih, nemških, francoskih, angleških, laških in še celó španjskih del, v |
| Od pluga do krone (1891): | hotel odgnati nadležno muho in pravi: «Ali se káj bojiš latinskih šol? Pravijo da so silno hudé. » «Prav nič se jih |
| Pozhétki gramatike (1811): | na konzu v' beſedah. Venus, Romulus, Titus, ino laſtnih imenih latinſkih. Bresglaſene e je vſelej kratek, tui kadar ima per ſebi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Praprotnik, korar, nameſtnik duhovniga reda per dershavnih ſtaliſhih, vikſhi vodja latinſkih ſhol ilirſkiga poglavarſtva, knesoſhkofijſki ſvetovavez in vodja knesoſhkofijſke piſarnize, ud |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Ljubljanſkih ſholah veliko preobernilo, in naſh Vodnik poſtane vodja latinſkih ſhol, kmalo po tem mora tudi uzhilnizo umetnikov in rokodélzov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Supanzhizh v némſhki jesik preſtavil. Potém, ki ſo bili v latinſkih ſholah po zelim zeſarſtvi sa vſako ſholo poſébni uzheniki poterjeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Od 1770 do 1775, poſluſham per Jesuitarjih v Lublani ſheſt latinſkih ſhol. Tiga léta me shenejo muhe v kloſhter k Franziſhka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmali je ſtal prav lep deſet zhevljev viſok ſteber s latinſkim napiſam, ki ſhe dan danaſhen ſtoji. Drevó pa, s kterim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Loški komisii, veliko množico lepó ohranjenih zeliš s slovenskimi, latinskimi in nemškimi imeni poslali, za ktero se nevtrudljivima gospodama odborstvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zato, ker je naj bolj razprostranjen med Slavjani, ki z latinskimi pismenkami pišemo. Sedaj bodemo lahko brali, mi bukve njihove, oni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | z naukazam, kakó zdravilo vživati), kterih lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni znal brati. Po mojim kratkim razjasnjenju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | duhovniki stolne cerkve. — (Konec sledí. ) V spomín Porcjunkule. Porcjunkula je latinsko imé in pomeni v slovenskim jeziku „kosčik”. Pervo imé porcjunkula |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | coelum, l spremenjen v r); pemint, zemlja; pere, kruh (po latinskem panis, n spremenjen v r); plire, poln (po latinskem plenus |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po latinskem panis, n spremenjen v r); plire, poln (po latinskem plenus, n spremenjen v r). V rumunskem jeziku, po Bobbovem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Sajovec, so te: Čače, oče, maja, mati; čer, nebo (po latinskem coelum, l spremenjen v r); pemint, zemlja; pere, kruh (po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | milega dušnega pastirja. Na to so sam kardinal tudi po latinsko odgovorili, da se Oni sami s Slovenci vred radujejo, in |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ga je dal tá posebej rajtati in pisati in clo latinsko učiti, in je imel še voljo ga več učiti dati |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | tako pridobiti, de ga je uni, kadar je čas imel, latinsko in druge védnosti učil. Tako je Peter vedno v kreposti |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | izgovoril, kaj bi bilo? Brez dvoma bi vsi trikrat po latinsko zavpili vivat ali po rusko hurrá na zdravje kralju. Te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je poznal helenske ali gerške čerke in se je v latinšini toliko zuril, de je vsakdajne naloge (Aufgaben) z dovoljno pravilnostjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kaj pa vino? o ſtraſhna rezh! Vino diſhi zlo po latinſhini, ſaj rezhe latinez v bolj ſpeljanim govorjenju vinum — vino — vina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in se jo tudi nar več dobi. Mina. Od takih latvic še nikoli nisim slišala, kakošne so pač té ? — Zdrav. Pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | plitve in prostorne, ravno zató jih tudi plošaste delajo. Cinkaste latvice (Zinkschüsseln) so naj boljši, v njih se smetana nar hitreji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je večidel prestára? Ali hrami, kjer se mleko hrani? Ali latvice? Ali medénje? Jez miſlim, de dostikrat vse te reči srovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi ne pretaman in soparen biti, temuč zračen in čeden. — Latvice za mléko imajo pred vsim drugim popolnama snažne biti, to |
| Mineralogija in geognozija (1871): | razlivajoča se kot tekoča lava i. Pri visocih vulkanih namreč lava malokedaj doseže žrelo, da iz njega teče, često se odpré |
| Mineralogija in geognozija (1871): | žlindre f. Pri g zagledamo postransko špranjo, kamor se je lava zatekla razlivajoča se kot tekoča lava i. Pri visocih vulkanih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | često se odpré na strani špranja, da se skozi privali lava. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tudi njen konec. Pari so ušli , znotraj je postal mir, lava zunaj teče počasi, naposled se ustavi, se strdi, znotraj pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | špranjo, kamor se je lava zatekla razlivajoča se kot tekoča lava i. Pri visocih vulkanih namreč lava malokedaj doseže žrelo, da |
| Botanika (1875): | naj bolj ugodna žitu, kakor n. pr. na zraku razpadla lava, se zamorejo neprenehoma obdelovati brez gnojenja in brez prahe, pa |
| Botanika (1875): | pečina hitro prevleče z rastlinsko odejo, da na izvrženej razbeljenej lavi potem, ko se je ohladila, rastó bujne rastline, da se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pod. 90. Parni mehurji se dvigajo iz preduha a z lavo napolnjenega, zgoraj razširjenega v žrelo bb, ki se med tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga ogleda Lavantinske škofije i. t. d., po visokim sklepu od 3. tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | šol Salcburžke viši škofije. V leti 1843 so Jih škofa Lavantinske škofije postavili in 3. Sušca 1844 škofa posvetili, ter so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kvaterno nedelo, 8. Sušca 1846 blizo polnoči so milostlivi, prečestiti Lavantinski škof in knez, gosp. gosp. Franc Kutnar po dolgi bolezni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pašnik razdelili. Vredništvo. Žalostna povest iz Koroškiga. Ljubljanske Novice so Lavantinski škofii pred dvema letama veselo oznanile , de preblagiga rojaka Krajnske |
| Postillion d'amour (1887): | hitro odideta k brodu, kjer deklíč stvarí spraví v kabínico. »Lavda« v tem tudi pride, k sreči umeje nekaj angleški in |
| Postillion d'amour (1887): | prav kakor našinci v zadregi, in méni, da óni drugi »lavda« tudi ne bo hotel. »In dolarji, mnogo dolarjev,« reče Cetinovič |
| Postillion d'amour (1887): | in kadij, v katere spravljajo vestno vse odpadke. »Čin« in »lavda« izprašujeta pogosto po vaseh ob poti po Tha-Sze in po |
| Postillion d'amour (1887): | postavi tik broda čez pas v vodi. »Vse prav,« šépne »lavda«, zleze na krovec in vsi trije privežejo težko krmilo in |
| Postillion d'amour (1887): | pomočniku c. k. tolmača, tudi ne bas preobloženim z delom. »Lavda« že čaka s sedmimi krepkimi veslači, zato dobi tudi po |
| Postillion d'amour (1887): | daljšem prigovarjanji séde, pričakujé po takem nenavadnem uvodu česa posebnega. »Lavda,« prične gospod, »Vi ste pameten mož, ulovite lahko mnogo dolarjev |
| Postillion d'amour (1887): | izraziti. Ker mu gospod dalje prigovarja in razklada, kako je »lavda« izvrsten in vajen vode, da ni nikake nevarnosti, ker se |
| Postillion d'amour (1887): | Jadro na pol doli! Hitro! Zdaj krmite naravnost za vetrom. Lavda, breg ni daleč! Kdor ne uboga, usmrtim ga takoj, povejte |
| Postillion d'amour (1887): | kar se tiče širjave, ni tedaj težko slediti za brodom. »Lavda« in Čin znata dotična vprašanja popolnoma na pamet, ni ju |
| Postillion d'amour (1887): | veslali še ta večer. Dolarji, dobre in ostre besede zmorejo lavdo in kulije zopet na noge. Zapodé ladijo v jezero, lučica |
| Postillion d'amour (1887): | roci držeč tisto cev, ki najhitreje učí kítarje pokorščine. Odrine lavdo siloma od krmila ter obrne brod za vetrom. »Jadro na |
| Postillion d'amour (1887): | Jutri večer petdeset, če óni brod ostane tukaj! « »Za druzega »lavdo« bodo,« reče mož in ne gane z roko, dokler vseh |
| Postillion d'amour (1887): | po praktični zvršbi. Drugi dan najame Cetinovič čolnič, vzame seboj »lavdo« in »Čina,« da preiščejo vse kanale okoli mesta, pregledajo vse |
| Postillion d'amour (1887): | dečka, da prične znova prejšnjo muziko. Vesláči se kregajo z lavdo, jedni hočejo nazaj, drugi na breg, dasi nevedoči, je li |
| Postillion d'amour (1887): | si kupila vojake v zaveznike. In kaj potem? Pokliče tedaj »lavdo«, da si ogledata okolico. Razprostrè se pred njima kake dve |
| Postillion d'amour (1887): | po obedu v kabíni, pretehteva »svojo umeteljniško misel« ter pokliče »lavdo«. Reče mu sesti nasproti; Kitajec vidno ne razume vabila in |
| Robinson mlajši (1849): | je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza) ali mena lavica razlámala, na znamenje, da od sé dobé nikáke pravice ne |
| Robinson mlajši (1849): | je padel — pal ali bankerot, kakor bi rekel zlomljene klopi — lavice, ker je negda na Vlaškem ta le navada bila, kaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na ſtran. Po tem je prezej vſtala, ino do vezhera lavkala. Bóz je ſhe hlapzam ukasal popuſhati nalaſh kaj ſnopja ſemtertje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ídi. “ Ruta gre, ino lavka. Bog pa oberne, de je lávkala ravno po Bózovi njivi, moshá poſhteniga ino bogatiga. Ko je |
| Moj sin! (1880): | naj » staremu» vsak mesec daje le po eno dvajsetico! In laz in kočo mu je bil snedel s šolo! Sedaj pa |
| Moj sin! (1880): | In dejali smo mu: »Piši sinu, da ti kaj pošlje! Laz in hišo ti je snedel, naj ti kaj da sedaj |
| Moj sin! (1880): | zemlji! Za svojim očetom je dobil podrto kočo in raztrgan laz tam gori na Rebri, da se je moral truditi in |
| Moj sin! (1880): | je bilo dokončanih osem šol, je moral Kimovec prodati svoj laz, in ko je sin dokončal visoke šole, je bila prodana |
| Očetov greh (1894): | bi rad videl! Sedaj prebrede goščo in stopi na mali laz, po katerem še kipe malostni ostanki nekdanjega silnega zidu, prerasteni |
| Ivan Slavelj (1876): | Speluzo tam za vasjo, ki ima tiste njive in tiste laze, tisto Špeluzo. Brat mi nič ne da, ta zgaga, ta |
| Pomladanski vetrovi (1881): | v orožji in v vojaški službi, popeljem jih tje v laze na ono reber; tam se naj pehajo celi dan, kolikor |
| Izza mladih let (1882): | vlekli smo medvedko na pot in po poti doli na laze pod Lomom. Precej časa smo čakali, predno so pajdaši od |
| Valenštajn (1866): | Trobár. Pazite dobro, to spét je vohonski pes; Za vojvodoj lazi, podoben je vès. Stražnji glavár. Nu, vidiš? Vére nejmajo v |
| Revček Andrejček (1891): | se ga ogibam, cigan pa še v sanjah za menoj lazi. (Uleže se zopet. ) Cigan tak — ciga—nast. (Speč. ) Ciganski cigan |
| Gozdovnik (1898): | tem. ležali za svojo ogradino, čakajoči kaj pride. »Ali ne lazi tamle nekdo na vrbo? « vpraša Pepo, »Da,« odgovori Fabij, »tako |
| Genovefa (1841): | Ti tudi zhervizhkov ne posábiſh, ki tukaj po ſkalnati ſténi lasijo, in jim daſh tudi po simi mervizo seleniga mahú najti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | torej tudi ne morejo letati, temozh od tla na drevje lasijo. To vediti , mu je treba, kdor ſe hozhe goſenz varovati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odpraviti. Môli ſo dvojni, eni ſo béli, eni zherni; eni lasijo, drugi letajo. Nektéri ljudje menijo, de moli is shita poſtanejo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se pa male gosenčice v mešičke spremené, so sila nepokojne, lazijo sèmtertjè, in ker med tem niti predejo, zapredejo precej na |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | so le polovičarice. Njih čudna postava, njih gibanje, da zdaj lazijo in se plazijo, zdaj poskakujejo, vse to je krivo, da |
| Slovenske večernice (1865): | po postelji in celó po steni in med tem, ko lazijo okoli, iztresajo iz-se jajčka. Kako lahko se torej zgodi, da |
| Bolna ljubezen (1874): | pritekel v pogorski čvrstosti! Pripoveduje pa se, da v pogorjih lazijo kače ter iščejo studencev, v katerih si kopljejo vitka luskinjasta |
| Pomladanski vetrovi (1881): | Ali nisem sam vedno v večji nevarnosti nego oni? Vedno lazijo okoli moje hiše ogleduhi, opazujejo vsako najmanjšo stvar, gledajo na |
| Viženčar (1881): | bajè ne bode kmalu več, akoravno še vedno lovci radi lazijo po v nebo kipečej strmini, osobito na severnovzhodnej strani, od |
| Pomladanski vetrovi (1881): | sicer verjetno, ali vendar zmirom kaki sumljivi ljudje okoli nas lazijo in to me vznemirja. Zalezujejo nas. Moja uboga žena! Ni |
| Grajski pisár (1889): | katerimi v tej pokrajini navadno preprostejše ljudstvo zabada ribe, če lazijo za pašo po čisti strugi. Odgovoril sem spodobno in ponižno |
| Abadon (1893): | ti bije v odlikovanih prsih in kako podle misli ti lazijo v ponosni glavi. Sosebno redovi so izvrstna iznajdba vpričo starih |
| Iz življenja učenca (1854): | pospé, pridemo za Jadrotov stog, i jaz bom krog hiše lazil i pazil, kdaj se bo približal, vas urno poklical, vi |
| Iz življenja učenca (1854): | de bo zopet, kakor vlani le po noči k nji lazil. Ravno to pa mi daje up. Juter večer, kadar ljudje |
| Žalost in veselje (1870): | bal pomendrati s svojo težo kacega červička, ki je počasi lazil prek pota, — pušil portoriško smodko takó umetno, da mu je |
| Kobiljekar (1878): | ni gospod, še pisati ne zna! Njegov oče pa je lazil še strgan po vasi, dokler ni bil nekje tam doli |
| Dóra (1885): | ali ženská: takó čudno je bil oblečen. Po tleh je lazil in pobiral hosto. Mama, ali vidiš zdaj pošast? opozori me |
| Najmlajši mojster (1896): | nekaj pikrih opazek. Ko pa je Mihajlo Deutsch ves popoldan lazil okrog ter preprečeval zakon med Žlebnikom in Tramterico, sedel je |
| Kotanjska elita (1898): | ampak tudi strastna, koketna in črez mero živa. Saj je lazil za njo v še gospod Stipko, predno je vzela sedanjega |
| Vrt, vrt! (1899): | pa le ni bil za nič. Kakor jesenska megla je lazil okrog oglov, dokler je mogel. Potem je legel, in zdravnik |
| Gojko Knafeljc (1899): | soproga dobro ve, kako – kakor da bi bil jaz kdaj lazil okoli ženskih. Te Tvoje hudobne laži so mi napravile veliko |
| Tihotapec (1855): | ni bil Ivan daleč od svoje ljube. Pod gradom sta lazila z Matičetom in prilazila do vertnih vrat. Enajst ura bila |
| Nemški valpet (1867): | Pumpreht. Ves božji dan skoro sva vsak z eno puško lazila po hosti in ves ta čas mi je sitni Pumpreht |
| Sosedov sin (1868): | zahajala stara ženica, ki je brez gotovega domovja ob palici lazila, in povsod znana, preživela nekaj dni v tej, nekaj dni |
| Svetinova Metka (1868): | jej niso upali nikoli nagajati ali jo zasmehovati, ko je lazila ob palici sključena od vrtiča do oreha in odtod zopet |
| Bolna ljubezen (1874): | da mi je bilo? Spominjaj se naših gora! Kolikokrat sva lazila v sladkem miru po teh gozdovih, motila tu prebivajoče pevke |
| 4000 (1891): | župe vendarle ni bilo všeč, ako mu je drobna žena lazila za vikarijem Luko. « »Kakó se je potem godilo vikariju? « sem |
| Spletke (1894): | v sosedno vas kakor dvajsetletno dekle, dasi je sicer komaj lazila od hiše do hiše. Potem pa še kdo reci, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čebelice ali pa njim enake živalice po njih cvetji ne lazile in od cveta do cveta rodovitniga prahú ne prenašale. Per |
| Valenštajn (1866): | Zakaj potajno i prežé lokavo Ko tat i pomagač tatinski laziš? Zavist nesrečna! vsega zla i vse Nezgode mati! ti nas |
| Zlata Vas (1848): | so bili v zlatnarski zavezi, po versti v Ožbetovo hišo laziti, mu svojo silo tožiti, in rêči: „Glej, Ožbè, svoje obljube |
| Oče naš (1854): | mora zdaj noč služiti in ponoči moram k svoji čedi laziti. Ondi moram v tamoti noči prositi, da mi odpró, ko |
| Valenštajn (1866): | je! Ne morem več boječe I tiho krog te hiše laziti, Da skrivši bi ugodni hip zapazil — To ščakovanije i ta |
| Pozhétki gramatike (1811): | vednoſt (ali vuzhenoſt) le mensonge est pire que l'indocilite, lash je hujſhi ko nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar je perlógova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slišati je per nas, de se je po spodnjih krajih laž razglasila, de se je per zadnjim potresu (21. Grudna) otok |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kar je tukej čez mene govoril, sama gola in zmišljena laž. Bil sim jez v resnici ob času punta Dunaj zapustil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vidovino, to je, za človeka, kteri vse zna, celó leseno laž napraviti,-prav modro na to reče: „Kralj Matjaš je bil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Če bi že vse drugo, kar pravite, ne bila gerda laž, káko ljubezen ste pač vi do nje čutiti zamogli? Gotovo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Ti sicer govoriš zmiraj resnico, a zdaj si hotel mojo laž narediti smešno. Prav je, da si tako naredil, kajti Kdor |
| Občno vzgojeslovje (1887): | um, da bi lagal. Najpotrebneje je torej, da se zabrani laž, zato je treba prvo laž kolikor móči ostro kaznovati. Tu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je torej, da se zabrani laž, zato je treba prvo laž kolikor móči ostro kaznovati. Tu velja, vso nevoljo, ves stud |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | moshá domu. Ko mosh domu pride, mu pravi vſe te lashi, ino de bi ji bolj verjél, mu plajſh pokashe. Goſpodar |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ne mogel govoriti, in njegove goljufne ſolse morajo njegove gerde lashi poreſnizhiti. Sdaj mu vſe od kraja do konza perpoveduje, ne |
| Divica Orleanska (1848): | priprosti dekli. Daj! Skusimo, alj bo očetu v lice Poterdila laží sleparstvo derznih, S katermi ljud in kralja golufá. V imenu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | beržej razglasiti, ampak tudi krivi zaumeni med ljudstvam ložej popraviti, — laží, ki jih nevedni ali hudobni ljudjé tolikokrat trosijo, bolj zatirati |
| Tine in Jerica (1852): | storjeniga pregreška, ampak kakor so starši vselej naravnost povedali, zavolj laži. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | radovedno in bi se rado vtikalo v naše zadeve; kujejo laži in je trosijo pa vse baže nam podtikajo. Ali ni |
| Mlinar in njegova hči (1867): | zgodi? Luka. Ali se zgodi? Mislim da pri duhovih ni laži, ni goljufije, kakor pri nas ljudeh. Kdor bi sam sebe |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je ogibati, delajoč se nevednega, da gojenca ne zapelje k laži; biti mu je vedno najboljši vzgled, katerega ima gojenec posnemati |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | da si tako naredil, kajti Kdor samga sebe z lažjó hvali, Ljudjé se bodo mu smejali. “ 21. Žitno klasovje. Neki |
| Občno vzgojeslovje (1887): | móči ostro kaznovati. Tu velja, vso nevoljo, ves stud nad lažjo jasno izraziti. Lažnjivost pedagogično ozdraviti je jako težavno; to terja |
| Tine in Jerica (1852): | sinov se po nepripušenih potih vojašini odtegniti skuša — ali z lažmi ali z zmišljenimi zgovori. Pa nemara bo nekdaj zoper take |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | pokopa skoraj gotovo kak liberalni pisač v „Tagblattu” z navadnimi lažmí oglasil, zato sem vso to dogodbo obširneje popisal, naj še |
| Občno vzgojeslovje (1887): | apercipuje vse predstave, sedi in vlada v zavesti nek drug, lažen „jaz“, — namreč zveza predstav, v kateri je utemeljena dotična strast |