kar_se karsibodi karta kar_ti kasa kasarna kasarniški kasen kasijanski kasiopejin kasno kastrola kaša kašelj kašljati kašnat katakomba katakombe katarinkin katekizem kateri katerikoli katerikrat kath. katoličan katoliški katran katranov kava kavarna kavarnar kavčuk kavčukov kavka kavkaški kavrov kavsati kazaje kazalec kazalo kazanje kazati kazen kazina kaziti kaznovalen kaznovan kaznovati kaže. kažipot kažoč kdaj kdajen kdajkoli kdo kdo_li kdor kdorkoli kebček keber kebrček kebrov kegeljček kegljanje kegljast kegljišče kekljavec kelder kelih kelnarica keltski kelžuh kem. kemičarka kemičen kemično kemija kemijski kemijsko kemik k_en kentuckyjski kentuški kepa ker keravnski kerl kerriški kerst. kerubin kes kesanje kesati ketna ketnica kevder kg ki ki_biti kibla kic kidati kihniti kij kijast kilavec kilogram kilometer kim. kimaje kimavec kimniti kimpež kina kinč kinčan kinčati kinin kininski kinovec ki_on kip kiparija kipelen kipeti kipniti kiporez kirurgija kirurški kis kisanje kisati kisel kisikov kisilo kislec kislečnat kisli kislica kisličen kislina kislo kisloba kisomerje kit kita kitajski kitajsko kitica kitov kiz k_jaz kje kjer kjerkoli klada kladivo kladivov klafati klagovanje klagovati klaja klak klanec klanjati klanje klas klasičen klasje klasovje klastje klati klatiti klaven klavir klavrn klavrno klečaje klečati kleče klej klekljan klepetanje klepetati klešče kleščevje kleščice klet kletev kleti kletje kletka kletvica klic klicaje klican
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi molitvami inv ispsaltarji noi ispsaltsrji pismami inv is vsiem karse pozalam sviete tabe. dora ofrvja nai dazhries me prida nes |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tisi sîyarov nebv noi samlo inv mverje? noi vse stvari karse notra gibla? stori vse moje fainte bojezhe dase bojo mene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | po Novícah vsak bravec pravíco, kakošno znajdbo, kakošen svèt ali kar si bodi brez plačila očitno oznaniti, ali pa. za svèt |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſapored v' 3. kupzheke toku, de na usak kupzhek 7, qvart pride. Na |
| Kratkozhasne uganke (1788): | bo glash vodo na se gori potegnil. IV. Is 21. Qvart eno uganiti, katiro si je kedu v' mislah ſbral. Reſloſhi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | katiro si je kedu v' mislah ſbral. Reſloſhi teh 21. qvart ſapored v' 3. kupzheke toku, de na usak kupzhek 7 |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Eno qvarto uganiti, katiro gdu is pushla vonſmakne. Is useh qvart le take ſberi, katire po konzu ſtoję; tedej pomóli pushl |
| Kratkozhasne uganke (1788): | 32. qvartame eno kunsht narediti, ke si kedu is 20. qvart, katire se goriudarjajo, eno v' mislah ſamirka, koken poſtavera to |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Temzhasi, ke un svojo qvarto gleda, oberni ti tvoj pushl qvart v' svojeh rokah narobe, terasi puſti to vonspuleno qvarto ravnu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | she prav, le pojdi! ” mu rezhejo, ino ſe ſpet h' kvartam vſedejo. „Drugiga odgovora ni sdaj potreba, bom she drugokrat piſal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pravo piſánje imén krajev, popólnama sdrushene, kakor majhna pokuſhnja te karte v Ljubljanſkih bukvarnizah sadoſti káshe. Ta karta krajnſke deshele, — perva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mala fara (pfarrvikariat), kaplanija, podfara, poddrúshniza (Filialkirche). Ena zola te karte ima v ſebi 1500 ſeshenov ali klaſter semljiſha ; zela ſhirjava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe nobene ni. V tém obrasu ſo vſe laſtnoſti dobre karte, reſnizhnoſt, raslozhnoſt, pravo piſánje imén krajev, popólnama sdrushene, kakor majhna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ima v ſebi 1500 ſeshenov ali klaſter semljiſha ; zela ſhirjava karte pa je ſhtir zhevlje ſheſt zol, in viſozhina tri zhevlje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | plazhati, in per prejétji perviga, drúsiga in trétjiga poſlánja te karte ſta vſak pot dva goldinarja doplázhati, ali sa zelo ſkupaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | no v' kvarte samiſhleni, jim ni v' glavo padlo, kako ſi bil ti |
| Sacrum promptuarium (1695): | dellaunik, S. Maſho vezhkrat neshlishite, inu na mejſti S. Roshenkranza, Quarte, inu maiolike v' rokah dershite, satoraj shegna Boshiga nimate, inu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | noter da 32. Na tu ſazhni ti shteti 2. ter qvarte ene verh drugeh deni; inu shtej noter da taiſtega shtivila |
| Kratkozhasne uganke (1788): | notri v' pushl utakniti, kamer se njemu polube. Ti premejshaj qvarte, doklej ta druge otshe; potem pak, ke qvarte prebirash, bosh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Ti premejshaj qvarte, doklej ta druge otshe; potem pak, ke qvarte prebirash, bosh kmalu videl, katira po konzu ſtojy, je rajmno |
| Kratkozhasne uganke (1788): | sama; erdezhe, ali ermenu vinu pak odſgor ſtalu. VII. Eno qvarto uganiti, katiro gdu is pushla vonſmakne. Is useh qvart le |
| Kratkozhasne uganke (1788): | pushl qvart v' svojeh rokah narobe, terasi puſti to vonspuleno qvarto ravnu notri v' pushl utakniti, kamer se njemu polube. Ti |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tebi kedu eno vonſmakne, katiro otshe. Temzhasi, ke un svojo qvarto gleda, oberni ti tvoj pushl qvart v' svojeh rokah narobe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu na anei kamnetei puati: potam uſtani gorei noi shebrei karte seda opomenam 7 barti: teſte morash shebrati utork' noi vsriedo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Anna Dora riezh da ti use morash videti karozhash bei karti sheIiesh je tudei shuhano bu vsemi prapeshzheniga veteka noi naredi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svshiti karti mene, savkashah o Jesv dai menei karpotrobvjam inv kar moje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | deva vse karti pegerash kadar bosh ti imov to andoht frihtati taku prei |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | direktor pravi; tam ſo pervi oſkerbrtiki in piſarji, tam je kaſa, v ktero ji denarji is vſih treh deshel teko, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bataljonom feldvebel Dejak povikšan za podlajtnanta. Opoldne so oficirji v kosarni gostili vojake, ki so bili prav židane volje. „Laib. Zeit. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | krepkejše prihaja. — Potem so šli presvitli Cesar obiskavat lepo novo kasarno in terdnjave; premila Cesarica pa, ktera si je s svojim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | narediti ? ? L. Povéſti is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri ſ. Petru s novo uro olépſhali, ktere v teh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | narediti namenil , de bi jih njih dolshnóſt opominjala. Nad velike koſarne vrata ſo jo poſtavili in rasun ur in zhetertink ali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſſaki zhlovek hitr k'poſhluſhanju : keſan pak k'govorjenju, inu keſan k'jesi. Sakaj jesa tega zhloveka, nadella pravize Boshje. Sategavolo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | moji prelubi bratje ! Bodi pak uſſaki zhlovek hitr k'poſhluſhanju : keſan pak k'govorjenju, inu keſan k'jesi. Sakaj jesa tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perutnize okoli obernejo, manj ſe nit ſuzhe, in satorej je kaſneji, kakor vſaka okorna rezh. Naſproti pa je zheſki kolovrat veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſe ſploh na take kolovrate preſti lotile, in navadni kaſni kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota njih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | navedenem pregledu, na tele štiri oddelke: Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jarka steza na Jeličen vrh, so črni apnenci (4) podobni Kasijanskim. Našli so se tam Enkrinites liliiformis Münst . , Turritella armata Münst |
| Astronomija (1869): | ravna, skoz dve najspodnejši zvezdi velikega voza potegnjena črta. Sosed Kasiopejin je Perzej z eno zvezdo druzega reda, vidno v prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nižji gore in griči; na tó se vidijo cerkveni turni, kasneje mestne strehe, hiše, zadnjič ljudjé, ki se na tergih prek |
| Stric Tomaž (1853): | videzno osupnjen in ni vedil kaj odgovoriti. Vender ga pa kasneje prijazno opomni, rekoč: „Ljubi prijatel! Vedno sim vam bil dober |
| Revček Andrejček (1891): | mora moja biti. (Počasi zadaj odide. ) Sedmi prizor. Andrejček, Franica. Kasneje Pavel. Andrejček. Franica, ali veš kaj novega ? Pavle je že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in mozhno goniti, potlej pa smiraj bolj po lahkama in kaſneje; kader ſe pa sazhnejo is ſmetene jagodize delati, vlij maſliz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | To ſe je sgodilo okóli 200 lét pred Kriſtuſovim rojſtvam. Kaſnejſhi ſo Rimzi s vojſkami pod ſvojo oblaſt ſpravili ſhe vſe |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Le pojte, jaz bom že za vami če tudi malo kesneje prišel. « Ali če ravno so vsi razun Tirčka želeli pred |
| Tiun - Lin (1891): | nekaj pošeptal na uho, čemu je ta kimaje pritrdil. Trenutek kesneje vstopil je dolgi Kitajec v krog k rokoborcu. »Dobro, Šan-ho |
| Kuharske Bukve (1799): | supęt rastepi. Piſker poſtavi v' na pol vręli krop v' kaſtroli, vſe vkup na sherjavzo, de ſe ſkuha; sadnizh devaj s' |
| Kuharske Bukve (1799): | ras-shverklaj. Nalij eno kaſtrolo s' na pol vręlim kropam, tukaj notri poſtavi sgoraj imenvani |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa od seliſh. Obloshi eno kaſtrolo, ali koso na dnu s' putram, noter deni zhebula, |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dodal osmi del kisa (jesiha), tako da bo zmes kot kaša gosta in ž njo se zamažejo špranje in razpoke. Prav |
| Kuharske Bukve (1799): | puterteſtó. Potle ſkuhaj nakerhlane lepo rudęzhe pęſe v' mehko, kakor kaſha, perdeni sraven enmalo zukra, ſladke ſkorie, ſolí, inu vina |
| Kuharske Bukve (1799): | kakor kaſha; notri deni pol libre preſaniga zukra, inu ſpęt smęſhaj; potle |
| Kuharske Bukve (1799): | Od Zheſhin kuhanje. Tri unzhe maſla męſhaj, de poſtane kakor kaſha; dalaj pol libre ſtolzhenih mandelnov, tri ręsíne ali ſhnite v' |
| Kemija (1869): | volne. Kisline obarajo iz te raztopine moševino v podobi neke kaše. Moševina vpija tekočine v se, in na tej imenitnej lastnosti |
| Ta male katechismus (1768): | On nam kaſhe to ſvelizhano naumerjozhnost, koker enu plazhilu te vire, inu Kristianskeh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vrednu poſnemat. Kder ſe zhes ſręzho ſvojiga bliſhniga grima, ta kaſhe enu hudobnu ſerze. Marni ludje bodo k'zhaſti povikſhani nemarnni |
| Kuharske Bukve (1799): | mushgàn kolobáſe. 26. Shepehovi grieſovi zmoki, to je is môkne kaſhe. 27. Volovſki jesik v' goshovji. Hetſchepetſch. 28. Kralevô govedje meſo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ilovce in 1 del frišnega kravjeka, jih z jesihom v kašo zmešaj, namaži nogo za en palec debelo s to kašo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kašo zmešaj, namaži nogo za en palec debelo s to kašo, in dobro poveži. Leta oklad pomoči večkrat z jesihom in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | raste, pridejo krave ob mleko, žreti se živini ne poljubi, kašelj postaja hujši, sapa krajša, in lakotnice hudo mahajo. Ako roko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pljučne kuge so pa sledeče: Od začetka bolezni se kratek kašelj zapazuje; ako bolezin raste, pridejo krave ob mleko, žreti se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v gerlu in goltancu, de živina požirati ne more, hudo kašlja, ali de se je clo pljučnica (prisad na pljučih) prime |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tiste, ktere sim pri pljučnem vnetju razodel; vendar pes ne kašlja sam od sebe, ampak če ga čez persi stiskaš. Tudi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ležijo, so nahodu zlo podverženi. Pri ti bolezni pes veliko kašlja, in žlezasta voda mu iz nosa cedi; klaveren postane in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tudi zapazi vroča treslika z drugimi znamnji, vendar pes ne kašlja. Trebuh je terd in včasi napihnjen. Večdel je vnetju zapertje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali reki prišla in se je premerzle vode napila. Počasama kašljati začne, in brez de bi kmet vedil kdaj in od |
| Stric Tomaž (1853): | to božja volja. Narviši ji pošlje bolezen, da je počasi kašljati in hirati začela in za tem tudi umerla. Spervega se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | malokje prav dobro in prijetno dobi, večidel je žaltovo, mehko, kašnato i. t. d. Mina. Ta razsodik čez naše srovo maslo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zadobil vse pravice. XIV. Dvojno maščevanje. Boštjan je prišel v katakombo k pogrebu perve mučenke, še bolj pa, da bi posvaril |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kterih naj opravlja daritev sv. maše. Papež so si izvolili katakombo Kalistovo, česar je bil stari Dijogen neizrečeno vesel in vedel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | do solz ginjene; potlej pa so šle zopet doli v katakombo, kjer so med božjo službo odložile kerstno obleko in se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je bilo že vse pripravljeno za podzemeljsko pot; tudi v katakombo so šli po dva in dva. Sever je vzel Torkvata |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi bilo prenevarno, zlasti ker se je šlo v nektere katakombe zeló daleč zunaj mesta. V tacih viharnih časih je cerkev |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sveta. Pač pa si je učeni gosp. pisatelj sam ogledal katakombe in druge kraje, kjer se razmotava povest, in sv. mučenci |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | cesarski službi; tu sem sta pripeljala Boštjan pa Kvadrat iz katakombe sv. Očeta, dobro preoblečenega. Drugo jutro je šel Boštjan k |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | katakombah. Se vé da ni bilo pričakovati, da bi v katakombe vsi prišli, še v nedeljah ne; to bi bilo prenevarno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bili ozhe ſlabiga sadershanja ſvoje hzhére, vender ſo ſe morli Katarinknimu ſtraſhenju, kteriga je vredna bila, ſmejati. Tudi mater je ſmeh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Baraga). Naſh roják, zhaſtitljivi miſionar , Goſpod Baraga je v Ameriki katekisem sa ſvoje ljube Indjane v njih jesiku ſpiſal in ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in nekaj bukev ſo shé tudi v Ameriko poſlali. Ta katekisem ſe po Indjanſko imenuje: Géte Dibadjimovin gaie dach Nitam Mekat |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je 2. natis „krajnskiga vertnarja” gosp. Pirca za slovensko, in „katekizem der Obstbaumzucht” von Franz Diebl, Brünn 1840 za nemško mladost |
| Sacrum promptuarium (1695): | eniga Moshu, tiga drugiga sheni: Inu raunu imam en par, katera gvishnu ſe bota dobru rajmala tem Sakonskem, samerkajte. V' Rimi |
| Sacrum promptuarium (1695): | na petlersko palzo perpravilo. Ta ſeshta je bila ena Rimlerza, katera seſht mill dolh, inu vſelej ona je hotela rezh Amen |
| Sacrum promptuarium (1695): | nerezite ne, de vam ſe nobo godilu, kakor uni sheni, katera je imela en taku dolh jesik, de vſelej je hotela |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſe restarga: Mati pride nasaj, ter eno ſamo cello najde, katera je mater bugala, saſtopi koku ſe je godilu, shalostna od |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj is potóka tę ſvęte kryví, katęra k' ozhiſhenju naſhih gręhov doli tezhe, hózhemo my naſhe isvelizhanje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga poſhteniga mosha popręj ali potle k' lęjpi zhędnoſti nasaj, katęra s' enim lubęsni polnim savupanjam na Bogá myr tiga ſerzá |
| Deborah (1883): | in nje porod pod streho jemati, tukaj, v tej deželi, katera je v razumu, v prosveti za stoletje pred vsemi druzimi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kjer pomenja m katero koli celo število. 3.) Ona števila, katera imajo na mestu jednic 1, 3, 5, 7 ali 9 |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | francoski višji poveljnik Baraguay d' Hilliers, dal svojo pošteno besedo, katera mu je obljubila sigurno spremstvo in ga pozval v Meran |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sakaj aku bi ſe v' Şodomih bilę tę zhudesha godile, katęre ſo ſe v' tebi sgodile, taku bi bile ſhe do |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bodesh ſejal, na to vezh, koker na Meſsez ahtej. Derveſsa, katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | näsh lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries svojo isvolano mathar srekov, katiera je prvti nabesam shva te pridi zhries |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravizhnu, inu bogaboyezhe shiveti, ter zhakat na vaſho ſrezhno urro, katira vaſs bò od reve tiga ſvejta reshila, inu v' ta |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſnedil, katiri ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira je imela ſedem glau, inu vſt, inu obene roke, Oh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Boga ſa tu nezh dolſhiti, temuzh le tvojo malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Dobra je manenga, katira se ſavle Boga ſtury: huda pak, katira zila na poſemelske dobizhek, inu nezhemerno zhast, ali hvallo. 2. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | hude, toku bode gerdu, inu gnusnu vidit. Dobra je manenga, katira se ſavle Boga ſtury: huda pak, katira zila na poſemelske |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 1 Karkol sem jeſt sturila, tu je na viri stallu, katira je per meni narmozhnejshe bila. Bogu, inu njegovi beſſedi sem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tu ſta dva mosha v' belleh oblazhilah njeh okuli oſtopila, katira ſta tudi djalla: vi Galilęjski moſhje ! kaj ſtojete, inu v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hu zhlovik nashivy: ampak v' vſſaki beſſedi, katira gre vonkej is Boshjeh uſt. Tedej je njega hudizh s' |
| Kuharske Bukve (1799): | dobro męſhaj eno uro, vlì na en pleh inu obod katira ſta pomasana, pozukraj, inu pezi pozhaſi v' eni rasbęleni tortni |
| Ta male katechismus (1768): | Skus spregleduvanje. VIII. Skus dejleſhnost. IX. Skus ſagovarjanje ptujega greha. Katire se della tega meſſá imenujejo? Taiste, katire imajo ludji (katiri |
| Ta male katechismus (1768): | ſagovarjanje ptujega greha. Katire se della tega meſſá imenujejo? Taiste, katire imajo ludji (katiri po ſhellah svojega meſſá ſhivèe, inu so |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skus katire se is tega svejta gre. Tudi moj Syn ni bil |
| Genovefa (1841): | Njéno déte je pri njénim ſerzu leshalo in svéſta koſhuta, ktéra je odſlèj vezh ni sapuſtila, je pri njénih nôgah leshâla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vſaka murva, ktera ni she ſama shlahtna , to je, vſaka, ktera je is ſemena sraſtla, ſe mora s zepljenjem, ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pokladala. Luka. Ktere ſo morebiti naſhi ali pa njegovi goſpoſki, ktera ſhe nikdar orala in branala ni, popopred is uſt priſhle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga Bramina namrezh, ktéri je hotel neko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | za lan tréti) je znajdel neki Belgijan, Martens po imeni, ktera toliko opravi, kakor 35 tric in desetkrat cénejši izdelk da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | imamo, se je v Slovenii tako rekoč, juterna zarja zasvetila, ktera nam veseli dan oznanuje. Kar je prijatlov slovenščine in ljubitelov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kamnu blizo Frohnleitena na Štajerskem, na kterem stojí ime Menela. ktera je bila pri Litvanih to, kar indoslavenska Shiva — Čandika — Bhavany |
| Sveti večer (1866): | Kladsko do svojega součenca, pa kmetje mi niso znali povedati, ktera cesta v Šlezijo pelje. Torej se klatim sem ter tje |
| Oče naš (1885): | zapečatili. Komaj je Marton svoje veselje skrival in hlinil žalost, ktera mu ni šla od srca. Natanjko in z nekako nepokojnostjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | botanikarju, se serčno zahvalimo za novo poslanje slovenskih i men, ktere so mnogoverstnim zelišam v Celejski kresii navadne. De bi ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | navadi k pridu obračati. Tiste zimske hruške in jabelka pa, ktere pozimi do pomládi ali clo létindan in še delj terpe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | šegi samó na sapi veliko žlahnih jabelk in hrušk posuše, ktere pa, de so še boljši, olupijo, v kerhlje z režejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Laškim sèmtertje sovražnika zopet premagala in si nektere mesta pridobíla, ktere so puntarji dozdej v pestéh imeli. Poleg Trebiža so bili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Štajarske kmetijske družbe, gosp. Frane Trummer, tóle svetje: Pri drevesih, ktere je toča otolkla, je pred vsim na njih starost gledati |
| Robinson mlajši (1849): | A kaj je to kolje. Oča. So derva — polena ertovite, ktere se pred tabrom — gradom terdino gosto poleg sebe v zemljo |
| Roza Jelodvorska (1855): | ona z nebeško poterpežljivostjo ostane. Naj težje dela je prenašala, ktere so jo desetkrat težje stale, kakor druge dekle. Meni se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pravila, na ktero se osnova te nove postave upira, in ktere povejo, da le tisti rokodelci, ki se pečajo s kakim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | delajo skorej za posebno narečje med romanskimi jeziki. Posebne imena, ktere se nahajajo v molitvah, ki jih je spisal g. Jakob |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | greha, ino pred takim zhlovekam beshite, kakor pred ſtrupéno kazho, kteri vaſ hozhe v' greh sapeljati. 5. Bratomor ino njega kasen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poslalo, še niso znani; vendar so znane poglavne pravila, na ktero se osnova te nove postave upira, in ktere povejo, da |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo perlogi perlosheni imenam pere, mère, livre, image. Posná ſe, ktira beſeda je perlog, kadar k' nji samoreſh perdrùſhiti beſedo, zhlovek |
| Pozhétki gramatike (1811): | Zhlén je ena beſediza, ktira ſe predſtavla narezhivnim imenam, ino ktira na snanje dáje |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' zhlenu le, ino a v' zhlenu la, kadar beſeda, ktira naſléduje, sazhénja s' enim gláſnikam al tudi s' enim negoſtim |
| Pozhétki gramatike (1811): | pleme beſedi. Zhlén le, la, les. Zhlén je ena beſediza, ktira ſe predſtavla narezhivnim imenam, ino ktira na snanje dáje |
| Pozhétki gramatike (1811): | le pou, vuſh, les poux, vuſhi. III. Opomin. Vezh imén, ktire ſe v' edinjimu konzhajo v' al, ail, konzhujejo v' mnoshim |
| Pozhétki gramatike (1811): | ker ſtoji nameſt eniga iména. Lizhne Nameſtiména. Lizhne nameſtimena ſo, ktire poménio liza. Lize je troje: pervo lize je ta zhlovek |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe od Marie te Boshje Matere Boshjo beſedo poſluſhat, od hatire je Luc. 2. taku sapiſſanu: Maria autem conſervabat omnia verba |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Pred Jędjo. Buh Ozhe nebęshke! shegnaj naſs, inu lete shpishe, hatire bomo od tvoje dobrute prejęli v'tvojemu ſvętemu imenu. Ozhe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | nasapusti Dei pomozh terdnu dershati V le* tiste svete Rezhy K' dire ta viera vuzhy, Ko v'tvoji gnadi ostati. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | sapovei. Oſma Peiſem. Te pet Zirkune sapovedi. 1. Sapovedi dershimo , K' dire nam Zirku da , Pokorni se sturimo, Oblast zhes naſs |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | proſmo mi. s'Peitjam mi tebe zhastimo, Tvoje gnade resglaſimo, K' dire ſi nam skasou ti. 2. Tebi vezhno hvalo dati |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Kir ſi Gospod no stvarnik naſh, Tvoje dobrote mi sposnamo , K' dire nam ti sak dan daſh. 2. Ti si nam |
| Sacrum promptuarium (1695): | meni lani na danashni dan ſturil sa volo vnih kuſsu, katere ſi dial de ſo drusgi? Supet ſe sazhneta preperat, inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Sakaj njemu ni blo tręba oblubit, de bo dnarje vsęl, katęre mo jo naſhtęla, sa katęre je proſsil — Matizh. Katęre mi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de ſe s' vſo ſilo zhes nais vsdignejo. Vſe ſtvary, katęre ſo od Bogá k' nuzu tiga zhlovęka ſtvarjene, inu snajo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taba sbodram noi pegeram oh duh da pokashi te dnarje katere si ti tukei skrou? Jas N. N. taba pegeram inoi |
| Ferdinand (1884): | druzega nego spridena kri, ki mi vzročuje neko dušno bolezen, katere vzrokov še sam ne znam. « Muka pa, katero je po |
| Ferdinand (1884): | vzrastel pri plugu in sekiri. Ne poznal bi pregreh, v katere tako lahko zapelje bogastvo, častilakomnost in svetni blišč. Oj, najstrašneje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dokler meri na to, da bi podajal vednosti in ročnosti, katere ne pospešujejo svrhe človeškega namena. Dokler je omejen na to |
| Tiun - Lin (1891): | vas je prijeti zaradi svote, katero ste mu dolžni in katere mu plačati nočete; kajti odreklo se mu je vsako drugo |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | Konečno je omeniti še dopustnega upliva države na zavarovalne družbe, katere naj bi dovolile manje premije zavarovancem, ki se vzdržujejo opojnih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | KAPITL. Tvje 15. skrivna terplenja Jesvsa Kriſtvsa nasha lvbiga moiſtra? katiere terplenje so se Evangeliſti sra- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vriedni Bveg daime to zhasno shivlenje inv tv venzhnv vesele katiere si ti o Bveg naenei ohlvbov inv prosimte o visoko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | JESVS † NAZARENVS † REKS. Seda se sazhna nato nedele jutro shebranje katiere ima velko gvovt inv mvezh boshjo vsabe sapopadano tv morash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | saupanjam naboga 15. obomari noiano vero potam sazbni tu rotenje katiere bo sdei shribano 3 barti saporedama? Jas N. N. tabe |
| Sacrum promptuarium (1695): | Nunc dimittis Ancillam tuam Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Katire dusho Angeli ſo v Nebeſsa nesli. G. Bug vam daj |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhes vaſho sanikornoſt, zhes vaſho golufio, inu lagainie, s' kusi katire Bogu, inu ludem ſuper ratate, sakaj nedershite kar oblubite, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak nimaio rouk. &c. Nebodite tudi kakor uni poſly zhes katire ſe je toshil Gospodar, rekozh: Unus me ſervus veſtit, omnes |
| Ta male katechismus (1768): | se dolipoklekne. Tebe tedej prosemo pridi tvojem sluſhabnekam na pomuzh, katire se ti s' toku ſhlahtno kryvjo odreshil. Sturi, de bomo |
| Ta male katechismus (1768): | en sam Buh v' naturi, inu tri Osebistva, ali Pershone, katire se imenujejo: Buh Ozha, Buh Syn, Buh S. Duh. ſakaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | more skaſati. Moj Syn ! besede S. Duha se dobru ſamerkej, katire sem se jeſt prov globoku V serze ſareſala |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | govoruv: De od teh , katire ſi meni dal, niſim sgubuv nobeniga. Tedej ſo ony perſtopili |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tega majnſhega, Josheſova Mate, inu Salome, inu vezh drugeh shen, katire ſo shnim ble is Galilęe perſhle: te ſo pruti temu |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Ozhe Nebeſhki! ti nam poshegnej Lete Nauke, katire ſmo ſe uzhili, Koker ta Maſhnik ſo yh osnanili K' |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da delajo velikanske klade, ali so pa bolj tablam podobne, koje še tanjše postanejo v škrilniku. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | med drobovo in premogovno tvorbo. Le-tó so prerili zlasti porfiri, koje z melafiri vred posebno dostikrat vidimo v permski. V perijodi |
| Zoologija (1875): | opazujemo različne posamezne dele, kateri so potrebni namenom celote, od koje se ne morejo odtrgati, da ne bi ta celota trpela |
| Zlatorog (1886): | kjer bukve in smeréke sílne Vmičejo jo se kljúkastim pritlíkam, Koje, v rebra skálnata zarite, Plazom, vihram vpírajo krepkó se, Tam |
| Zlatorog (1886): | Zrè na robe, potlej na police In na temne sence, koje riše |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Rupestris s cvetjem rano cvetečega domačega Burgundeca in Žlahtnine (Gutedel), koje so rastle na prav toplem kraji. Toda uspehi teh poskušenj |
| Genovefa (1841): | okróg mene ſo tudi bukve, ktére ſi ſam piſal. ” Sazhéla je sdaj bôshje déla bolj pasljivo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar vezh grené, jim navod dati, kako snajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | S tém nadpiſam ſo ravno sdaj bukve na ſvitlo priſhle, ktere ſo shé dolgo sheljene bile. Nameſt drusih beſedi hozhemo naſhim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe pa gotovo nar loshej napravi, zhe muhe tiſtih panjev, ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev sdrushimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in tesheji , kakor krajnſke, in bolj kolizhu, kakor palizi podobne, ktere pri mlatenji s zelo ſvojo dolgoſtjo in tesho po tleh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in čbelarjem podariti, ki bi ga hotli poskusiti. Sreberne svetinje, ktere kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | dospevši, so se še med saboj pogovarjali o preveliki sreči, ktere so vsi deležni postali. V revni Izidorjevi koči je bilo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | po poskusih, ali ohrani gumno vezivo pod uplivom posredkov, na ktere se je tu ozirati, to je, zraka in zemlje, svoje |
| Gozdovnik (1898): | čolnov in s smolo zamaže. Bila je ona desetorica vojnikov, ktere je bil odposlal Modralisica, da se snidejo s Sokolovimočesom na |
| Robinson mlajši (1849): | o moj stvarnik, dodeli svoj otčevski blagoslov, dodeli vse radosti, kteri si za me pripravil, ino kterih sèm se jaz po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vedil kdaj in od kod— je živino pljučna jetika napadla, ktero si je iz merzliga studenca napíla. Oj ! de bi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali kak drugi merčes korenine spodjésti, ali dobí kako rano, ktero nismo ročno zacelili, de se posuší i. t. d. Pri |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | lubmo, Sa naſho lubesen ti veiſh. Blishniga tud' lubit oblubmo, K' dirga lubit ti sapoveiſh. Sedma Peiſem. Te deſet Sapovedi Boshie |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | no kry Nar bolſhi ofer stury. 2. Skus ta ofer, k' dirga damo, Dei, de vſelei o Gospod! Tvoju ſerze omehzhamo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | nar bol vſhezh. 2. Vsemi gor sa spomin Ta ofer , k' dirga damo , Inu s'tistim sposnamo , Kar je terpeu tvoi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | pekla reiſhen biu. 3. Tebi je vſelei biu Ta ofer, k' dirga dali, No negdei ofruvali Te pervi, dopadliu. Melchis'deh nar |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Mi dershimo sdei ta spomin, Per sadni vezhirji tvoi Syn K' dirga reku dershati. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | na tistim h'tebi priti. Ednaista Peiſem. Od tega hiudiga, Kadirga se mormo varvati. 1. Kar je hudu, tega varvati Se |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | te sveti Zirkvi se Snaide , Boga zhasty vſe. 5. Ozheta , kadirga zhast Je bres vſe mire velika, Nar vezhi tudi oblast |
| Zoologija (1875): | petega do osmega se stikajo v velik pletež g, od katerega se odcepijo živci za roke. Takisto dela tudi pet ledvičnih |
| Ferdinand (1884): | nameravajo sè strupom. Zgovorni brivec je pripovedoval pri kozarci vina, katerega mu je samotarec ponudil, na dolgo in široko, kar je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako ima pri vsem suknu 428 gl. dobička? 19.* Od katerega števila treba 20 odšteti, da ti ostane še njega šestina |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od njegovega nkratnika b odšteješ. Katero število je to? 6. Katerega števila četrtino treba za 12 zmanjšati, da dobiš njega 12ino |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | najdena vrednost neznanke tudi res pogojem naloge zadostuje. Primeri. 1.) Katerega števila 5ina je za 52 manjša nego število samo? Na |
| Občno vzgojeslovje (1887): | uro izpreminja; vender ostaja vedno neko trdno stoječe deblo, okrog katerega se vse ureja in sklepa. Najbolj se odlikujejo oni krogi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Parizu ustanovil prvi zavod za gluhonemce. Uvel je znakovni govor, katerega je pozneje njegov naslednik Sicard popravil in usovršil. Na Nemškem |
| Tiun - Lin (1891): | se nam stvar v čisto drugi luči. Čestiti gospod Tiun-Lin, katerega tu sramotite z imenom morskega razbojnika; pošten je kupec, ki |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Očeta, Jezus, s sulico na desni strani preboden, Jezus, iz katerega strani je pritekla kri in voda, Jezus, v nov grob |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | aku je bla dobra, al gnojena semla, slaſti s'Gipſam (katęrga imajo na gornim Krainskim) poſtupana, Jezhmen nar bol rata. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Potler, je rękel, mi bo ſhe tri pomoranzhe dal. (Matizhka , katęrga neposna, saględa, inu savriſka. ) Ha ! (ſkozhi noter v' vtizo na |
| Deborah (1883): | več? Jožef (vzdahne). Ana. Pogledi, tu je še sreberni prsten, kateri si mi prinesel iz Ljubljane, ko si bil prvikrat z |
| Pripovedke za mladino (1887): | le ne miruje, slednjič njena mati dovoli, napravi krasen kožuh, kateri mora obleči, ter jej da na na pot obilo maslenega |
| Biblia (1584): | tudi vezh, kakòr en Prerok. Sakaj on je ta, od kateriga je piſsanu: Pole, Ieſt poſhlem mojga Angela pred tabo ſemkaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſalutis æternæ. Sdaj shenkam en lep fazonetel tem mladem, od kateriga piſhe S. Bonaventura; ter pravi de kadar Maria Diviza je |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſhe shivejne, ter nikar ſe netoshite zhes vaſh ſtan v' kateriga vaſs je Gospud Bug poſtavil temuzh ſpumnite na beſſede S. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vezh kakòr eniga Preróka. 10. Sakaj letá je taiſti, od katęriga je piſsanu: Pole jeſt póſhlem mojga Angela pred tvojim oblizhjam |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on govóril k' njim: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu kvaſsu, katęriga je ena shena vsęla, inu ga je ſkrila med try |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhe hujſhi, isdá on ſvojga lubiga Mojſtra s' enim kuſhvanjam. Kateriga bóm jeſt kuſhnil, je rękàl on k' tim rabelſkim hlapzam |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Nihzher ga ni vezh ſposnal, toljko je bil s-hudel. Ozhetu, kateriga je tak hudo rasshalil, ſe perkásati vupal ni. Podá ſe |
| Divica Orleanska (1848): | Zamišljeno jo vidim cele ure Sedeti pod druidskim dobam tam, Kateriga se srečni vsak ogiba. To je nevaren kraj; hudoben duh |
| Divica Orleanska (1848): | trap! Zgubljen! Divici v strašni dlan Si pogubljivo prišel, iz kateriga Ni upati odkupa, ne otetbe več. Če bi v oblast |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene dovsa dones inv vsolei te pra S. Shegen katierega sa ketieri pravi meshnk zhries tv zartano telv inv si |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhries mene dovsa dones inv vsolei te pra S. Shegen katierega je näsh lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries svojo isvolano mathar |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svet Shegen prad ano velko navarnastio Frihtati. Te so Shegen katierega ozha nabeshzhi srekov perſtvarjene ta prveviga shloveka odama tiſti pridi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene dones inv vsolei te S Shegen katierega S. Jakob isrekov zhries svoiga lvbiga synka Joshafa katieri je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Joshafa katieri je pradan biv vegiptovshko deshevo je S Shegen katieriga je ozha nabeshzhi posvov tedei keseje niegovi lvbesnibi sin rodiv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsolei te pra S. Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs isnabes nasiemlo posvov zhries |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhries mene dovsa dones inv vsolei te pra S. Shegen katieriga je Jesvs Kriſtvs isrekov zhries nebv inoi samlo zhries svnzei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te pridi zhries mene dones inv vsolei te S. Shegen katieriga je S. Johanes isrekov zhries nasha Ivbiga gospveda Jesvsa Kriſtvsa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je S. Johanes isrekov zhries nasha Ivbiga gospveda Jesvsa Kriſtvsa katieriga je kershzhvov vpotoze jorda- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhries mene dovsa sedei inv vsolei te pra Sveti Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries te 12 Apoſtlne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pridi zhries mene dones inv vsolei te pra S. Shegen katieriga je ozha nabeshzhi zhries svoiga lvbiga sina posvov kader soga |
| Ta male katechismus (1768): | ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu kar je vezh takega, od katirega vam jest povéem, koker sem vam ſhe naprejpovedal, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Sakaj te dado enu nazhednu serze na ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Buh je ſveſt, katirega svojeh obetov nekol nagreva, inu da v' S. Raju vezh |
| Sacrum promptuarium (1695): | na fazonetel S. Joſepha ſpumnite, inu per vaſhimu ſtanu, v' katiriga G. Bug vaſs je poſtavil, oſtanite, taku bote ſponali de |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſò dolshni, inu ſe ym gody, kakor unimu oſlu, od katiriga ſim bral: De je shlushil enimu Mlineriu, ter shitu je |
| Sacrum promptuarium (1695): | dolgu vezh shivela, en ſam Koſhuh je bil ny oſtal, katiriga je noſsila, gre inu volno od koshuga oſtrishe, inu taiſto |
| Sacrum promptuarium (1695): | eni dobri ſmerti ſe perpravit, kakor ta ſtari Simeon, od Katiriga S. Lukesh pishe. Homo iſte juſtus, & timoratus, expectans conſolationem Iſraël |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on k'nym govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu qvaſſu, katiriga je ena shena usella, inu je njega omeſila med try |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vam na ſnanje dam ta Evangelium , katiriga ſim vam pridiguval, katiriga ſte vi tudi gori uſelli, v' katirimu vi tudi ſtojete |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | k' ludęm govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu senofovemu sernu, katiriga je en zhlovek usev, inu na ſvojo nivo usejal: katiru |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 15. Poſtavi. Bratje ! jeſt: vam na ſnanje dam ta Evangelium , katiriga ſim vam pridiguval, katiriga ſte vi tudi gori uſelli, v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vi tudi gori uſelli, v' katirimu vi tudi ſtojete , ſkus katiriga boſte vi tudi ſvelizhani: Zhe ſte ohranili, v'kajfeni viſhi ſim |
| Valenštajn (1866): | Hišnik (vpije). Morilci! Pomagajte! Butlar. Vmorite ga! Hišnik (kega probode Deveru, pade blizu mostovža). O, Jezu! Marija! Butlar. Vlomite |
| Ultra! (1867): | popolnem zadovoljna. Vilko. Naše društvo v Ljubljani ima denes izhod, kojega sem se hotel tudi jaz vdeležiti. Oblečem torej to oblačilo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Te električne izprožbe so enake onim pri parnem kotlu, iz kojega puhteči pari budé veliko elektrike, samo da so tů veličastneje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bolj razpenjajo in razploščajo. Prehajajo v električni oblak c, iz kojega se na tla spusti ploha dežja e in ognjeni snop |
| Mineralogija in geognozija (1871): | po tem sledi tretjegorje ali tertiarno gorovje, najnovejši predzgodovinskih utvarov, kojega rastlinstvo in živalstvo se bliža sedanjim organizmom, in kot četrta |
| Zoologija (1875): | zleže svoja jajca zavita v zdrizast ovojek želodove velikosti, iz kojega za nekaj časa izlezejo mlade, popolnoma brezbarvene pijavke. Rabiti se |
| Ferdinand (1884): | v grad? « popraša zdravnik radovedno. »Vešč zdravnik iz Salamanke je, kojega poklicati mi je velel grof pred svojim odhodom,« reče Peter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Če zmerzla zemlja odjenjuje — gnjili hlap iz nje puhtí, — od kter'ga marsikdo zbolí. S. Kmetijſke opravila v ˛Svezhánu. Mravljiſhe o mokrim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bodo zacelili, Potni curki posušili Sred pšeničnih mu postát. Blažen, kter'ga teža huda Odvernila ni od truda Ob težavnim setve čás' |
| Robinson mlajši (1849): | le jedinega nastroja menjkalo, brez kterega nesta biti mogla, ino kterega tude na koráblji nesta našla. Dragotin. Pač vem, kaj je |
| Robinson mlajši (1849): | je moral postarati. Mesto sita je vzel tenkega platna — pertu, kterega je bil obilo na korablji našel, ino kako bi peč |
| Stric Tomaž (1853): | da je bil kristjan in pobožen človek. Če je Legré kterega po obrazu namahal ali po mečah nabil, se je Tomažu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Občine ali sv. Jerneja, se ne morejo načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje v veličanski pozor spremenja. (Dalje sledí. ) Slovensko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stanov. — Cesar Napoleon je oklicati dal osnovo namestnega vladarstva (Regentschaft), kterega poglavitni razdelki so sledeči: cesarjevič je polnoleten z 18 leti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mesta so naslednje: Fabrika za svinčene obličke, amerikanski mlin, za kterega se žito iz Odese in moka iz njega v Ameriko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kako sled. Res, blizo stebra z desko je ležal nožič, kterega je nekdaj v šoli pri nekom videl, tako se mu |
| Botanika (1875): | listov. 2. Strok (legumen); je iz enega edinega plodovega lista, kterega se na šivu držé semena (stročnice; bob, grah). 3. Mehurek |
| Gozdovnik (1898): | Don Estevan je tudi pobral svojo angležko puško, neodločen, na kterega bi pomeril, na Fabija ali Spača. Kanadčan ga je ostro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sheni ne otrokam od shivesha podati kaj, in pri ſoſédi, ktérga je ravno táka neſrezha doſhlá, nobene pomozhi perzhakovati; kdor je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 30 tavshent v ſlovenſkim jesiku sa imenovan ſlovár ſkupej ſpravil, ktérga je miſlil v léti 1813 natiſniti in med ŞIavijane poſlati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rahlja oſtane , in dreveſizam dobro ſlushi, kir rodovitnoſt is lufta, kterga potrebujejo lahko v semljo do koreniniz pride. Petizh. Podkopano brinje |
| Fizika (1869): | se na obéh koncéh zaprè sè zamaškom iz plute, skoz kteri je vtaknjen drat. Na ta način se zamorejo napraviti stebri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | škoda zdélo zavréči, néki kmét — mojster skaza v živinskim zdravilstvu — kteriga so za svet prašali, jim ni vedil rasložno dokazati, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za-nj; ne zná ločiti prijatla od neprijatla. Tisti ni človek, kteriga jeza gospodari. Tri rečí se samo v tréh zadévah spoznati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetijske družbe perdjan spisek krajnskih želiš (floro) v nekim dopisu, kteriga smo brali, visoko povzdignil, rekoč: „Ihre treffliche Flora von Krain |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bi se tudi letas enimu pripravniku v Celji Novice podaríle, kteriga Oni nar bolj vredniga spoznajo. Zatorej prosimo, de nam taciga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | deželah nakupi, narejajo v deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice po deželah postavljene razpošljejo. Iz teh zakladnic ga |
| Zlata Vas (1850): | vsi iz enega namena prišli. In pogledajo zopet berhkiga oficirja, kteriga so živiga hudiča mislili; pa vsak je spoznal, de je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | kogar hočem, vedno se sliši: Vojvodnja je kriva, in kolikorkrat kteriga poprašujem, zdi se mi, kakor de bi mi kaki vikši |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | banka je razglasila poslednji dan kimovca stan svojiga premoženja, iz kteriga se vidi, da je imela konec imenovaniga mesca v vsim |
| Roza Jelodvorska (1855): | naliti. Pred Častimiram pa je bil lep sreberen kozarec, iz kteriga je doma v svojim gradu, naj rajši pil, kteri mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | imenuje cela Evropa; ako je tergovcu tvoj slovenski denar dober, kteroga mu daš, naj je njema tudi naša |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | jezik med nami. S tem izrujemo tisti glavni koren, iz kteroga rastu zapreke i overe našemu napredku i izobraževanju našega jezika |
| Pozhétki gramatike (1811): | perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e eno snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga klizhemo pogòlt (Glej na konzu od pravpiſnoſti. ) 2. Sa ſklenit |
| Pozhétki gramatike (1811): | drugo lize je, ktirmu pervi govori: tretje lize je, od ktirga govori. Nameſtime perviga liza. Edinje. Je ali moi, Jes me |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa tudi nar manjſhi rezhi obravnà. Naj ti bo ſtrah, ktiriga je tebi ta prigodba naredila, poſvarjenje boshje. Hudo hudo ſi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gratali; al tu tabe poviem da teſti zait knasamudi v'kateram bosh shebrov da vse kupi karteba ushisho napruede pershvo: inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Dai sazhi podielk kravam noter an tak Zedelzh na kateram bojo tiſte svete besiede gorei sashribane alpa udrukane BENEDKTI ET |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvoj glavi. &c. Satoraj jeſt tebi shenkam ta fazonetel, na katerem je Socrates, kateri je imel Xantippo ſtukrat hushi, kakor je |
| Sacrum promptuarium (1695): | Gospud je bil poslau ſvoj Naveſti en lep fazonetel, v' katerem s' slatimi shidami je bila podoba Ceſsarize Livie shtikana, inu |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Filip, dva rokodelska fanta, sta šla memo nekega verta, v katerem je bilo vse polno lepega zélja. „Le poglej,“ pravi Jože |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | let. kapitalu jednake? 23.* V katerem času dá 24. V katerem času dá 25. Koliko časa mora kapital na obresti naložen |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razumevati. Ustanovil je leta 1778. v Lipskem tak zavod, v katerem se je vzgoja gluhonemcev uredila po tem sistemu. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mér s svojo bistroumno mislijo, umislivši nek poučni sistem, po katerem se naučí gluhonemec navadni glasovni govor rabiti in razumevati. Ustanovil |
| Tiun - Lin (1891): | bi ne spoznali džunke, ki je križala med otokom, na katerem stoji Makao, in med morsko brežino ter je bila nekako |
| Tiun - Lin (1891): | kateremu je pozival precéj močan Kitajec okolu stoječe, in pri katerem se je šlo za določen vložek. |
| Zeleni listi (1896): | zopet uloviti. V naglici pa prevrže še drug ptičnik, v katerem je imela slavca. Vratica se odpró in — frr! — ušel jej |
| Biblia (1584): | Hlapèz, kateriga ſim jeſt isvolil, inu moj nar lubliſhi, na katerim ima moja duſha dopadenje: Ieſt hozhem moj Duh na njega |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Pole mój otrok! katęriga ſim jeſt isvolil, mój lubi, na katęrim imá moja duſha dobru dopadajenje. Jeſt bóm mojga Duha na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kaj sa ena derhal nesnanih poſhaſt napolni ta hram, v' katęrim en leshy, inu ſe okuli njega poſtele vſtavi? To shuganje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | svesze na okno v' ſtekleno kupizo alj glash hladit', v' katerim je ſhe nekaj vode, h' redi bilo. V' nekoljkih nedelah |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Ivanek ſe vſakterimu goſpodu lepo perklone, ter piſmo podá, v' katerim je bilo ſto rajniſhov slata sapezhatenih. Saverſhki goſpód k' piſarni |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | hvalila. Jez sim se zavzel nad njenim bistrim obrazam, na katerim so se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede namreč ličice. Njeni |
| Ta male katechismus (1768): | pokure dati. Kaj je poslednu Vojle? Je en ſakrament, v' katiremu se tem bolnikam skus S. Vojle, inu Kristusove beſſede v |
| Ta male katechismus (1768): | Te besede bosh uzhil otroke, inu nuke. Od dneva, v' katiremu se stal pred G. tvojem Bogam na ti gorri Horeb |
| Ta male katechismus (1768): | taiste, katiri so se po S. Kerstu teshku pregreshili, v' katiremu ti greshniki odpushanje svojeh grehov prosejo, inu odveſo od spovdnika |
| Ta male katechismus (1768): | besede shlishali, ter se uzhili mene bati uſſake zhas, v' katiremu bodo na ſemli ſhivelli, inu toku imajo tudi svoje otroke |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvoja vola nej se iſjide. Ta je nartabulshe vofr, v'katiremu ti v' ſhivlenju, inu vr smerti srezhnu ta oppravk svojega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu per katiremu be se pamet, inu doſdevanje saj v'eni rezhi uſſellej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | klamejo. 3. Stoj v' viri terdn, koker moj Norbert, v'katiremu je ta tugent nekaj posebnega bila, skus katiro je on |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vi ſte prejelli Duha tega goriusetja k' boſhjem otrokam, v' katiremu mi klizhemo , Abba (Ozha) Sakaj taiſte Duh ſam daje prizhuvanje |
| Kratkozhasne uganke (1788): | popyram zhęs ſagerni. Zhes to lukno obęsi en pild, na katiremu je ena ſelena ſhaba ſmalana. Na vezher uſami luzh, ter |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſim vam pridiguval, katiriga ſte vi tudi gori uſelli, v' katirimu vi tudi ſtojete , ſkus katiriga boſte vi tudi ſvelizhani: Zhe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | blizo Cela, dalje v Ptuji ²) in na rogaškem kamnu ³) na kterem je Šiva viditi, kako otroka razseka. (Konec sledí. ) Za poduk |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dokazuje potrebo, da naj vsi vladarji Europe napravijo zbor, v kterem naj se razsodi pravda. — 29. dec. je cesarska francozka garda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se vé pa da ne očitno pod svojim imenom — v kterem za končanje vojske dokazuje potrebo, da naj vsi vladarji Europe |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | dvoje razbije? Na svojem popotovanji pride Pavliha mimo mlina, pri kterem je bila tudi žaga za deske. Hlapci so ravno na |
| Valenštajn (1866): | i vladiške palice, Klobuk na drogu nese s praporom, Na kterem vidim kelih, ali veste Povedati, kaj to bi pomenilo? Ključar |
| Fizika (1869): | pobirali stvari eno za drugo, samo porazumeti se moramo, po kterem redu. 6. Prišli smo tedaj zdaj tako dalječ, da vidimo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | potem navpik stoji na njej. Zakladna ploskev je romb, v kterem ležite podružni osi. V tem sistemu razločujemo vertikalne prisme ∞ |
| Botanika (1875): | se razvije le eden v seme; samo tisti predal, v kterem je on, raste dalje, ostala dva se pa hujšata, tako |
| Gozdovnik (1898): | V pravcu, v kterem so hodili ti ljudje, videlo je na nebu se zibajočega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Hlapon ima perpravno narejeno pezhizo sa kurjavo, in kotel, v kterim je voda. Kuri ſe vezh del le s premogam (Steinkohlen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkenile, in ſklenene delate takó na zhudno visho. Vos, v kterim ſta ogenj in voda zhudno napravljena, de ga ognjéna vrozhina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaj nam kaj „Novice” še druziga povedó. — k — Svetovanje, po kterim bi se zamoglo več ljudskih ali malih šol po deželi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | délih, ki bi nas učíle bolje poznati veličansko teló, na kterim prebivamo, je g. Milovan Spasić v Beligradu spisal v južnoslavskim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pogovor, v kterim so trije nauki za tri stani, kakó naj za občinski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | podalo, je začel vodja kmetijske družbe, grof Lihtenberg nagovor, v kterim se je svitlimu Nadvojvodu za veliko čast serčno zahvalil, de |
| Zlata Vas (1850): | se pripelje krasen voz s šestimi konji memo njega, na kterim sta dva strežeta spredej sedela, dva pa zadaj stala. V |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | imenitnim mestu, je bíl takrat neki klošter ali samostan, v kterim je Bertrand, mož v celi okoljšini resnično pobožen, bogaboječ opat |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je Pavla tako ljubil, de mu je učenika dal, pri kterim se je mnogo koristniga učil. Devetnajst lét stariga je pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do leta po tem pravilu na tanjko ravnali! ― Travnik, na ktérmu némſhka detela she 21 lét raſte. Ako greſh, ljubi moj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktériga tudi velika zeſta v Terſt pelje, travnik vidil, na ktérmu lepa némſhka (luzernſka) detela raſte. Vlaſtnik tega travnika s koſhnjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | savarſtvo. In s tém ſe je obzhinſki sbor konzhal, v ktérmu je bilo sopet vezh prav koriſtniga poterjeniga; pa le ſhkoda |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | mozhy , K'dirmu je vſe mogozhe. Verjemo tudi v' JESUSA, K' dirmu ſliſhi zhast, hvala vſa , De je s'Nebeſs h' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vſe rezhy Je Bog Nebeſhki ozhe Stvaru sh'nega vezhne mozhy , K' dirmu je vſe mogozhe. Verjemo tudi v' JESUSA, K'dirmu |
| Ferdinand (1884): | Častitljiv oče Bernard je bil ravno oni samotarec, h kateremu je prišel priprosti brivec po strup. Kmali je izkušeni samotarec |
| Ferdinand (1884): | skrbne matere: ravnal se je raje po zgledu svojega očeta, kateremu je bila mar čast le pred svetom. Storil je Filip |
| Ferdinand (1884): | stiski in zadregi. Ti, dragi moj Peter, si prvi človek, kateremu to povem. V največjej nevarnosti sem, da me osramoté pred |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | povečan, je jednak 88. Katero število je to? 2 . * H kateremu številu treba 54 prišteti, da dobiš njega 4kratnik? 3.* Katerega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kraj, kamor je pismo namenjeno; v sredo ime trgovskega prijatelja, kateremu smo pisali, in na desno datum. Potem se začne v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v sovršenosti pametnega mišljenja, čustvovanja in hotenja, — cilj in konec, kateremu naj se človek kolikor moč bliža, pa je idejal nravstvene |
| Tiun - Lin (1891): | tako zanimiv, kakor radovednost vzbujajoč prizor, namreč nekakšen rokobór, h kateremu je pozival precéj močan Kitajec okolu stoječe, in pri katerem |
| Sacrum promptuarium (1695): | kakor dol vſamem s' tiga kar berem od S. Macaria, katerimu je bil resodel, de dvei sheni v' tem meſti Alexandria |
| Divica Orleanska (1848): | nečutnim serca v persih ni. Montgomerí. Po zakonu ljubezni svetodelnimu, Katerimu je vsak podložen, te rotim, Nevesto ljubeznivo pustil sim domá |
| Ta male katechismus (1768): | nam skaſhe ta pervoPershono v' S. Trojizi namrezh: Ozheta nebeshkega, katiremu ni nezh namo- |
| Ta male katechismus (1768): | nekar zhloveshko. Od gospodne Molitve. Kedu je taiste Ozha, h' katiremu molemo: Ozhe nash? Nash lube Gospud Buh. Se mordej pak |
| Ta male katechismus (1768): | ſahvalliti. Kedu grata premorneste S. Mashe dejleſhne? Pervezh: Sam Buh, katiremu se ta vofer te molitve samemu vofruje. II. Kristus, koker |
| Ta male katechismus (1768): | greshila, ima umreti; Ezeh. 18. Inu ta majhene, odpustlive greh, katiremu se Iohka odpushanje ſadoby, inu bres katirega tudi ti pravizhni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svojega Patrona, inu Proshnika tega zhaſtitega S. Ozheta Joſhefa iſvolila, katiremu, ke sem sé bla skerbnu perporozhila, sem sama nad sabo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kunsht Kokú je pózh tu; si bo merski êdn mislel, katiremu bodo lete bukuvze v' roke, ali pred ozhy prishle, koku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nym djav: te beſſede namore uſſaki sapopaſti, ampak le uni, katirimu je danu. Sakaj eni ſo, katiri niſſo sa sakon, kir |
| Robinson mlajši (1849): | na to strugo prišli — ali pak je je veter k kteremu ostrovu zanesel. Bog da, da bi to res bilo! si |
| Robinson mlajši (1849): | njegovimi drugi stoji. Zdaj so se brali — podali k drugemu, kteremu se ni boljše zgodilo. Takaj so ga tako zvêzali položili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vsega tega ni misliti, da bi se nezmérna večína Slovanov kteremu teh treh narečij vkloníla , bodi si tudi, da duh velike |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | litvanske božanstva, na primer: Picius ⁴) po častji božanstva litvanskega Picius, kteremu so mladenči darovali, kadar so nevesto ženinu pripeljali. Pri polabskih |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | je tudi ſvoje poſle k bogabojezhnoſti naganjala. Ali hudobni duh, kteremu je bila njena zhednoſt soperna, ni nehal jo pogubiti in |
| Rudninoslovje (1867): | stranske osi. Tudi sl. 60 je lik iz sl. 51, kteremu je ploskev M otopila robove ac vštrit daljše stranske osi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je vergla Tibera na prod truplo nekega vojaka panonske kohorte, kteremu se je |
| Fizika (1869): | več sil na telo. Tako n pr. delate na telo, kteremu se v vodoravnej méri neka hitrost podeli, istočasno sila, ki |
| Oče naš (1885): | Drugo jutro na vse zgodaj je prišel Marton, kteremu so koj povedali, da je Mêljard umrl, z sodno gosposko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga miſli Judatu dati; toraj mu tiho odgovorí: „Tiſti je, kterimu bom pomozheni grishljej kruha podal. “ Vſaj ta ljubesen, de mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bilo imelo biti pod Turnam ljudsko praznovanje in ples, h ktérimu je bilo iz vsih komisij cele krajnske dežéle nekaj fantov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo zlo pohvalili. Opoldan je bilo pri Cesarju kosilo, h ktérimu so bili deržavni stanovi, nar višji služabniki duhovske in dežélske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so močno pogrešali in pomilovali odmanjkanje častitiga gospoda Dr. Bleiweisa, kterimu je merzlica na Dunaji v Gradec k zboru priti kratila |
| Zlata Vas (1848): | je bila vas vunder polna bahačev. Težko delo je malo kterimu dišalo. Premožniši so sami pri sebi djali, če so pozneje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | punt ni nič noviga; zdej se bo ta punt, h kterimu imamo tudi mi pristopiti, le vnovič sklenil” — — Pa komej je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v hiši oglasi, zmajejo moj stari, sicer pràv častitljivi oče — kterimu Bog še dolgo živeti daj! — z glavo ter pravijo: „Kamor |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | povedala, kteri se je popolnoma zadovoljin k svojimu gospodu povernil, kterimu je s tako novico vstreči upal. Pa še veliko več |
| Tine in Jerica (1852): | i.t.d. Jerica je le eniga samiga človeka na svetu imela, kterimu je zamogla in hotla svojo nadlogo pritožiti. Ta je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je zhes to prav ſarditljiv soſtavek v 30. liſtu ſpiſal, ktermu mi to le odgovorimo: Nepriſtranoſt (Unpartheilichkeit) je perva vódba vredniſhtva |
| Pozhétki gramatike (1811): | pervo lize je ta zhlovek, ktir govori: drugo lize je, ktirmu pervi govori: tretje lize je, od ktirga govori. Nameſtime perviga |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | K'diri ta myr lubjo, tisti So ozheta vezhniga Otrozi. K' diri pa to Sa te pravize volo Sdei pregaineine terpijo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | pruti tem Bogim v'Serzu obdershijo, Inu tiste oskerbijo. 6. K' diri ſo na Serzu zhisti, Bojo gledali Boga. K'diri |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 6. K'diri ſo na Serzu zhisti, Bojo gledali Boga. K' diri ta myr lubjo, tisti So ozheta vezhniga Otrozi. K' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Boshji Syn , Inu svet nega spomin. 6. Tudi svetiga Duha , K' diri je Bog vſe dobrote , Smilenu serze ima, S'gnado |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | s'Kadirih pride drugih vezh , Tistih se more bati sleden, K' diri se v' peklu nozhe pezh, K'diri se tistih |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vezhne reſnize, Kader pridejo v'Nebo. Milost skasou bode vſem, K' diri milost pruti tem Bogim v'Serzu obdershijo, Inu tiste |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vuzhiu, Zhe ozhmo v'Nebeſe priti, Bogim je tiste srozhiu, K' diri Lubjo to krotkost, Tistim da semlo v'lastnost. K' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | K'diri Lubjo to krotkost, Tistim da semlo v'lastnost. K' diri ſo shalost imeli, Bojo veſeu trosht prejeli. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | h'Tvoji Misi naſs vabish ti Tvoje kraleve ohzeti. 2. K' diri pa ozhe h'tisti ſesti, Inu tamkei biti en |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tako, kakor tvoje zvetlize. Veliko jih je ſvojoglavnih ino nepokornih, k' teri ſe ſvoje hude terme dershijo, in ſe ne dajo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | gradam, kjér je bila Mina domá, je vboga goſpodizhna prebivala, k' teri je bilo Shofka ime. Njeni ozhe, kapitan Sorko, prav |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Kry, Tist', ko od Marije Biu rojen, tamkei je. 5. Kadir' od greha freí To vest ozhe imeti, Nei h'spovedniku |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ozhym ſe kruh permirje, Ni kruh, ampak shiu Bog, Kadir' dergazhi verje , Nima Kristuſou vuk. 3. Nega Bogostvu skritu Je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 1. Zhast Bogu na viſokusti, Myr na semli tem Ludem, Kadiri v'ſveti brumnosti Dobre vole ſo per vſem, No dobru |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vmreti, Inu na sodni dan po tem Vſi supet obshiveti. Kadiri so tukei vſelei Sa Duſho prau skerbeli, Bojo tamkei na |
| Sacrum promptuarium (1695): | je hotela rezh Amen. Ta ſedma je leta Neopolitanarza, per katari ſim malu zhaſsa, satoraj she navem nje termo: Vicekrajl takrat |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | imaſh; 'Se uſaki ſtan ſvoj pokoj ima. Bog je Goſpod, katęr' ſvoj shęgen Uſelej s'modro roko dejly; Ne tok', kakor |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nimaſh; Sej vſaki ſtan ſvoj pokoj ima. Bog je Goſpod, katęr' ſvoj shęgn Vſelej s'modro roko dejly; Ne tok', koker |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in nihče drugi rešil te je iz velike nevarnosti, v katerej si bil. “ |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | krotkosti privajali. Nekega dné je sedela pri šivalnej mizici, na katerej je bila lepa posoda s cvetlicami. Njen mali brat iznenada |
| Biblia (1584): | bi ga mogli satoshiti. On pak je djal k'nym: Kateri je mej vami, kir ima eno Ouzo, inu, aku ona |
| Biblia (1584): | njegovu Ime vupali. Tedaj je bil edèn k'njemu pèrpelan, kateri je bil od Sludia obſeden, ta je bil ſlép inu |
| Biblia (1584): | vy tiga Krajleſtva ſkrivnoſti vejſte: letim pak nej danu. Sakaj kateri ima, timu bo danu, de bo obilnu imèl: Kateri pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bóm pak enaku dèrshal letá ród? On je enaki otrokam, katęri na |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Alphæov,* inu Thaddæus. 4. Şimon ta Kananitar, inu Judas Iſhkarjót, katęri je tudi njega isdal. 5. Letę dvanajſt je Jęsus poſlal |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vy hózhete gori vsęti: on je ta prihódni Elias. 15. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 16. Komú bóm pak |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | V tem Meſzi ſe Polęti ta 21. dan sazhne. Satorej, katęri more, ima lohke ſpishe jęſti, tudi varvati, de ſkus merslo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tam domazham sromakam dati; ti domazhi sromazhi so pa teſti kateri skves nasrezhe vbveshtvo pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje noi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kurirjem, kateri je pred 2 dnevoma iz A odpotoval, in kateri prehodi vsak dan po 49 kilometrov, pošlje se od ravno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas prosim tabe skues rud Abrahama noi skves brumnoſt Jakoba katheri ni bogu pragrishov jas prosim tabe skus kazho moisesa inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | od koder sim tabe poklizov Amen? Konz An tak zhvovak, katheri roti al shbera knasmie vezh pegerati kaker 3000 dukatov doro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv pepiev gratov tv pomai mene Bveg te S. mosh katieri je smert stverov nadravesi ta S. krisha, kier je on |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | krji inv vrvoi kervavi pvet noi vtvoi pra S. † Krish katieri je biv Sivno tashek noi noter vto pra S. rano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velko vezh karje zhries tvojo potriebo dai ta brumnam sromakam: katieri skves nasrezhe ubushtvo pridajo: kar tazham, katieri so skues svoje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhries mene dovsa dones inoi vsolei te pra S. Shegen katièri je Kristvsam Jesvsam zhaſtitlvo od smerti gorei vſtov te pridi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Shegen katierega S. Jakob isrekov zhries svoiga lvbiga synka Joshafa katieri je pradan biv vegiptovshko deshevo je S Shegen katieriga je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alpa je duhou vezh katieri so te dnarje skrite imeli pa rezi knjem: pridita sa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TERPLENJE. Jesvs je biv zelv sam madtiemi nai hvdobneishiemi Ivdmi katieri so teſtobart nasviete bli. SHEBRANJE. Skves tv nai vezhi sapvshenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bogo grieshno dvshizo neter vtv obarvenje tvoiga pra sveriga Krisha katieri je biv skves tvoje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | persabe: inu oſtani dojutra nateſtam kraje bo te duh pershov katieri je te dnarje skrou: pa se she mora pergodihi dabi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tręba njo v' uſta uſeti; inu na se ulęzhi. Pipk, katir se szer v' uſta uſame, s' pavzam dobru ſatisni. To |
| Kratkozhasne uganke (1788): | mojeh uſt she merski eno lukno ſtakne. En poglavitne kluzh, katir use kluzhanze per hishi odpré. Drugázhi. Fugàn prave; ſugajma se |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Ke ie toku velik, de skus dure v' zirkuv namôre. Katir je ta rôshtan Svetnik? S. Lovrenz is rôſham. Kajſen Svetnik |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sa nas krishan bil. Per treh Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe visha naſhe miſle. 2 Katir nam skus |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Viri. 1. Katir nam skus tebe poterde naſh spomin. 2. Katir nam skus tebe reſvetly naſho pamet. 3. Katir nam skus |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | 3. Katir je sa nas s'ternjam kronan bil. 4. Katir je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | 2. Katir nam skus tebe gmira tu térdnu saupanje. 3. Katir nam skus tebe gmira to ſerzhno lubęsen. Ta veſsel Tal |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | 2. Katir nam ſkus tebe gmira to terdnu savpanje. 3. Katir nam ſkus tebe gmira to ſerzhno lubesen. Ta veſsel Tal |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Kruha, jenu vina? Od. Ja! kir mi shiviga Boga virjemo, katir uſsem ludem shjulenje da. Pr. Komu ſuſsebnu? Od. Nam virnim |
| Ta male katechismus (1768): | de se imajo Fortunata svojega narvishega Levita ſa shkofa ſvoliti, katire je ſhe bil to ſhlahtno Gospo, inu Udovo, Alexandria is |
| Ta male katechismus (1768): | sramuval sturiti; ſdej be naimellu njega sram biti pred spovdnikam, katire nasme zel nezh is spovde povedat. Na sodne dan al |
| Ta male katechismus (1768): | perneſſe naprej to skrivnust tega slavnega na nebu hojenja Kristusovega, katire je po dapernesenemu dellu nashega odreshenja s' tega svejta ſupet |
| Ta male katechismus (1768): | v' peklenskemu ognu. Kedu se zhes boſhje ime pregreshy? Uſſake, katire na eno prepovedano, na eno naspodobno rezh, ali bres potrebe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rezhy je uſſega dobrega usadenje. 1 Ni zhloveka na svejtu , katire be zel nezh namislel, kader naspy, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se uſſa pamet ſguby. Ta otshe namogozhe rezhy mogozhe sturiti, katire męne, de je v' stanu bres treſlivoſte divishtvu bres tadla |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | beſſedi terdnu stojy. Naporajtej, kaj tvoj um k' temu prave, katire tudi te majhene meruvze tega svejta naſapopade. Um nima per |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | beſſediti. 2. En modre lube myr, inu en naspametne, kreh. Katire sam is sabo myru nima, ishe prepirenge, inu ſabavla ſa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rezhy med temi naresstresa. Nobenega se ſa svojega tovarsha gorinauſemi, katire po poti tega Gospuda nahode. Hodi ſa mano. IX. POSTAVA |
| Sacrum promptuarium (1695): | Dohtarij, ſe bote k' ſadnimu gvishnu keſsali, kakor uni vuok, katiri je vidil eniga krulaviga osla, ga je uprashal, kaj mu |
| Ta male katechismus (1768): | noter da konza ostati. Kajſeni grehi pak v' nebu upyejo? Katiri so sami na sebi prov ostudni, inu ozhitnu lubeſni, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſemi, katiri tebe k'pregrehi vabejo; ſakaj ti so tvoji narvezhe sovraſhneki |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | slobnuſt v' perjaſnoſt prevernil, inu se bosh sebi dobruvoshne sturil, katiri tebi ſupergovorę. Ne uſſellej is mezham, temuzh vezhkrat is perludnoſtjo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | she uſſelej. Nekar pak le ona, temuzh tudi mi ſami; katiri imamo pervine tega Duha, sdihujemo tudi ſami v' ſebi, de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſtvary. Katiri bo viruvov, inu bo kerſhen, ta bo isvelizhan : katiri pak nabo viruvov , bo pogublen. Zhudeshi pak, katiri pojdejo sa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | k' Petru rekuv: Saverni tvoj mezh v' noshenze, sakaj uſſi, katiri mezh uſamejo , bodo ſkus mezh konz useli. Nimamli jeſt pyti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je pravizhnejſhi na ſvoj dom doliſhov , koker uni: sakaj uſſaki , katiri ſe povikſhuje, bo ponishan: katiri ſe pak ponisha, ta bo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu je sa nym ſhov Boga hvallejozh. Inu uſſi ludje , katiri ſo tu vidili, ſo Bogu hvallo dalli. Na Pepelnizhno Sredo |
| Valenštajn (1866): | O mnogih me rečeh je vprašal, kdaj Rojena bila sem, kij dan i mesec — Al bilo je ponoči, al podnevi — Grofinja |
| Ta male katechismus (1768): | folk po slehernemu shtikelzu. O bodi zheshenu svetu Reshne Telú, * kir' s' k' odreshenju se gorivofralu. |
| Ta male katechismus (1768): | svoj'mu Gospudu s' tem dajejo zhast. O bodi itdr. XII. Kir' s' perter'me beſſed'me poſhegnajo Kruh: * ſazhudi se sledne, tam prezej |
| Ta male katechismus (1768): | vsak zhas. O bodi itdr. XVI. O bloger je temu, kir' prov 'ga prejme: * t'iste k' pogublenju nigdar naſajde. O bodi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | od zdolaj pride; po njem postanejo nagnjeni in vzdigjeni skladi, koji se včasi celó prekucnejo ali pretrgajo, tako da obrobek gleda |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je zemlja zložena iz skladov sesedših se zaporedoma iz vode, koji vsi stojé eden vrh druzega na kristalinskih škrilnikih brez okamnin |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | pod 1, 2 in 3, obročke ali sponke iz gume, koji so bili 57 mm. dolgi, 6 mm. široki in 1 |
| Maria Stuart (1861): | Na dvoru tem. Gotovo mora biti Lažnjiv med tema eden; kter je pravi? Mortimer. Grof Lester, vaš obraz je ravno tak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | c— Tukaj je pred kratkim časom neka žena dvojčici imela, ktere ste bile nekako čudno po sprednji strani života od glave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Vsaki flos ima po dvoje vêsel, jedno spredej, drugo zadej, ktere ste na „stolu” v „sedlu” tako privezane, da se daste |
| Valenštajn (1866): | se ljubiva. Zakaj Bi se skrivala? Srečnim pristuje Skrivnost; nesreči, kterej up je vgasnol, Nobenega nej treba zagrinjala, Pod vsakim solncem |
| Rudninoslovje (1867): | navpik; k drugej je pa nagnena. To stransko os, proti kterej se glavna nagiblje, imenujemo prvo, óno pa drugo. Obrazce i |
| Rudninoslovje (1867): | njene teže, ampak morali bi poskušati z drugo tekočino, v kterej se ta rudnina ne topi, n. pr. z vinskim cvetom |
| Kemija (1869): | tedaj pojasnilo še le poslé, ko so izumeli metodo, po kterej se sostavine organskih spojin po njih množinah dadó natanko določiti |
| Fizika (1869): | način odpravi zrak popolnoma, ali skorej popolnoma, iz posode, v kterej je nekoliko vode, začne voda že vreti, če posodo le |
| Fizika (1869): | cevih v ravnino, narejajo cevi z vodnjakom občevalno posodo, v kterej se v vseh njenih delih, voda enako visoko vzdiguje, tako |
| Botanika (1875): | notranji rasti deblovi pri vsakem teh oddelkov značajna posebnost, po kterej se tudi dadó razločevati. Deblo brezkaličnic. 33 Le pri popolnijih |
| Genovefa (1841): | ſpone vkleniti in ga v ravno tiſto jézho vrézhi, v ktéri je Genovefa toliko zhaſa kopernéla. Tudi vſe tiſte, ki ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Verhniko pernesejo; takrat naj se pa tudi oglasijo vsi posestniki, kteri želijo vnovič svoje poslopja proti ognju zavarvati. Razun postavljenih dni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | plačila le ubogi šolarji Ljubljanske škofije in rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic k duhovskimu stanu kažejo, kolikor |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | prav”, mi on reče, „ino več ko pijancov jih je, kteri žganje le zmasno vživajo. Per vsim tem pa je žganje |
| Robinson mlajši (1849): | ino je šel gde kake, jazvine — otline, pečere iskat, v kteri, bi varno ino brez strahu stanovati mogel. Gde je popràvem |
| Roza Jelodvorska (1855): | iz kteriga je doma v svojim gradu, naj rajši pil, kteri mu je bil tudi kakor dragi spominek svojih prednikov posebno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vino prihodnje poletje zalival? In to je perva nadloga, v kteri se znajde vipavski vinorejec. Druga nadloga pa je vroči kraj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se mora koj pokončati. Ker se pa vendar najdejo ljudje, kteri psa nočejo pokončati, in nevarnosti vkljub, ktera iz ozdravljanja psa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pri takih palačah navadno, nima dvorišča, ampak veliko dvorano, v kteri se zbirajo vsaki dan opoldne tergovci v posvetovanje in pogovore |
| Pozhétki gramatike (1811): | poménio liza. Lize je troje: pervo lize je ta zhlovek, ktir govori: drugo lize je, ktirmu pervi govori: tretje lize je |
| Pozhétki gramatike (1811): | je tako lepa kakor tulpa. Beſediza que ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami na ſebi bres |
| Pozhétki gramatike (1811): | que ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami na ſebi bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo ſtopnjo pomenio |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skriti al zhei lasha al kaku bese mogli leti usigniti: teri den al uro: al zait: inu tu bras use galufije |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu Graſhéze, aku nebode na mokre inu debęle nive, na katereh je gnoi she segnil, ſejanu. Lęn ni priden, Konople ſo |
| Sacrum promptuarium (1695): | pelati, inu s' lete kozhje erdezhi slati ſó kapali, na katerih je bilu sapiſsanu: krajl voszhi ſtarim, inu mladim, bogatim, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | otrók. 20. Takrat je on sazhęl ozhitati tim męſtam, v' katęrih ſe je narvezh njegóvih zhudeshov sgodilu, de ſe niſo ſpokorile |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſturil, preberni v' ſladkoſt, inu v' veſsele tę teshave, bres katęrih ne more sakon biti. Naj ſe v' tebi o Jęsus |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | byti, v' katerih vshę toliku lęjt kakôr ſuſhni tiga Pèklá sdihujemo. Naj pride |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | v kuprastih kotlah žgano, ino po takih cevih teče, v katerih se dostikrat strupna zelenica alj zelen volk naleže; njo kakor |
| Zoologija (1875): | ter se sklepajo kakor klešče. Čeljusti imajo vdolbene jame, v katerih so zabiti zobje. Človek ima 32 zob, v vsaki čeljusti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | silijo k verskim vajam, katerih ne morejo razumeti in pri katerih ne morejo biti pobožni. S tem se oslabi le čustvo |
| Tiun - Lin (1891): | kitajsko opravljena. Že sva dospela do zadnjih vaških hiš, na katerih je tudi odseval požar in mislil sem, da si bodeva |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | zdravnika do najzadnjega sluge. V velikih blaznicah grofije londonske, v katerih je do 10.000 blaznencev in 1200 uslužbencev, morajo se vsi |
| Ta male katechismus (1768): | ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh se morejo posebne rezhy, inu navade derſhati. Drugezh: De skus |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Nikar koker jes ozhem, ſo te beſede Chriſtuſove molitve, per katirih imamo dalei premiſlit, de ta vezhni Syn Boshji, aku je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | hyſh, v'katirih ni Boshjiga ſtrahu, temuzh smerdlivu resvusdaine, v' katirih ni lepiga poshteina, temuzh ta gerda naſramnoſt, v' katirih ni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' katirih ni lepiga poshteina, temuzh ta gerda naſramnoſt, v' katirih ni te ſvete brumnoſti, temuzh ta tagreſhna hudoba, sakai v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katirih hyſhah vezh velajo te poſvetne greſhne poſtave, koker 'pa ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Ali nikar koker jes ozhem, ampak koker ti ozheſh. Per katirih beſedah le on zelo ſvojo volo v' to volo ſvoiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | poprei Chriſtus dobroto skasou, katiri ſo negove zhudeshe videli, od katirih shlahte je on eniga, ali drugiga v eni, ali drugi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſebi en vezhni spomin, inu hvalo perpraviu: Mi pa, v' katirih bi mogu Chriſtus s' ſvojim terpleinam skus enu shaloſtnu premiſliluvaine |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pa ta ſveti Evangelski vuk. Varite ſe takſhnih hyſh, v'katirih ni Boshjiga ſtrahu, temuzh smerdlivu resvusdaine, v' katirih ni lepiga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na proshno k' tebi klizheozhiga folka , inu gajſhle tvoje jese, katirih ſmo sa ſvojeh grehov volo vredni, od naſs odverni. Vſigamogozhni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dopernesli, de je grôza. Napili so se namreč nekteri gerdúni, ktere ne morem drugači kot tolovaje imenovati, in vsi pijani niso |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kraji nikdar ne zacelijo in zarasejo. Pri starih drevesih pa, ktere toča na močnim deblu in na debelih véjah do mertviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali v Rovtah skovana: po Štajarskim je toliko hiš, pri kterih se pravi „pri Korúnu. ” Gotovo, de so mogli naši spredniki |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | za svatovšino pripravljalo. Blagosloveča mašnikova roka je roke nju zedinila, kterih serci ste že eno bile; rod in prijatli so se |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pokopali, in mnogo solz njegovih otrok in prijatlov, posebno ubozih, kterih je mil dobrotnik bil, je teklo na njegov grob. Še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in tudi veliko razne detelje in druge klaje, pese itd., kterih rečí naši spredniki še pred petdesetimi leti niso povsod poznali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prihaja vedno še, in godijo se premembe v kmetijstvu, od kterih se našim očetom še sanjalo ni. Če slovenskemu kmetovavcu ni |
| Valenštajn (1866): | Ko svitli požár v tihoti mrkle noči Zapali hiše, v kterih vse mirno spi — Vse nič ne pomaga, ni vpor, ni |
| Rudninoslovje (1867): | liki laže opisujejo, mislimo si v likih ravne črte, okolo kterih so likovi ogli, robovi in ploskve enako razvrščene. Take ravne |
| Fizika (1869): | delki se pri tem spremené v tanke ledene iglice, iz kterih se naredé mične, pravilne stvarce , kakoršnih nekoliko vidimo v Pod. |
| Botanika (1875): | in cevi lestvenice, za tem cevi kolobarnice in zavojnice, izmed kterih vidimo v pod. 2b. d, d’, d” nekoliko jih skupaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | malo bol opremo, ko per drugih. Kratki glaſniki ſo, per ktirih iréki ſe enmalo manj mudimo ino opremo. Isgledi: a |
| Pozhétki gramatike (1811): | ako bi morebit, zhe vtégne. Je ſhe doſti drugih vési, ktirih te bode navàda vuzhila. Narbol navadna ino pogóſtna je vés |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſlobódſhino. Povrativni glagoli. Ki ſe povràzhajo. Tako klizhemo tiſte glagole ktirih pomén ſeboj pernaſha, de imenvavni m s' tim ſkladni padesh |
| Pozhétki gramatike (1811): | med ſoglaſne. Dolgi ino kratki glaſniki. Dolgi gláſniki ſo, per ktirih isréki ſe enmalo dalje mudimo, ino ſe enmalo |
| Pozhétki gramatike (1811): | bodo vſelej tiſtiga ſpola ino ſhtevila, ktirga ſo imena, na ktirih meſtu ſo: poſtavim, govorézh od glave, rezi: elle me fait |
| Pozhétki gramatike (1811): | prav lubesniv. Ta ſploh reſnizhna navàda ima ſvoje isvsétke, od ktirih govoriti ni tukaj praviga zhaſa. Nameſtime tretjiga liza. Je dveh |
| Pozhétki gramatike (1811): | pomiſhlenje da modróſt. 2. Nadpizhje (;) ſe deva med dva ſtavka, ktirih eden na drugimu viſi v' poménu. La douceur est à |
| Pozhétki gramatike (1811): | saſiala voda, saſtáloſt, stagnante, saſtal, s' ſvojim odvódenmi beſedami, v' ktirih isrezhejo gn kakor kn, to je; ſtaknaſion, itd. Piſhejo œil |
| Pozhétki gramatike (1811): | malin, mlin; poutre, tram. 2. Dolgi ſo vſi slogi, v' ktirih predhájata dva r pred bresglaſnim e, kakor: bizzare, zhuden, nesnán |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Joſepha, kateriga je bila njemu ſhenkala Maria Diviza, is katerem menem de vezhkrat ſi je put briſſal, kadar teshku je |
| Sacrum promptuarium (1695): | verè viduvæ sunt. Letem tedaj shenkam fazonetel Marie Divize, s' katerem ſi je ſolſe briſala kadar pod Criſham je ſtala, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Sdaj shenkam tem ſtarem en lep fazonetel, namrezh taiſti, is katerem Maria Diviza je bila Chriſtuſa Jeſuſa oblizhe sakrila po Judouski |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' velikem ſtraham je ſtala, polè vidi, de vſi petlery katerem je bila dobru ſturila ſo pred Rihtaria Nebeſkiga prishli, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | aku ſo ikrove pa sa en ſhuſs pulfra dei, s' katęrim ſtrelajo. Zhebelle dobru permaſhiti, de v' ſnegi ven neletę. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | roshiz sa odhodnjo podala, Mini pa ſhòpek zvetezhih potozhniz podá, katerim ſe po nemſhko Vergiſsmein nicht, alj po ſlovenſko opomnize pravi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | odgovori: „Druge priče ravno ni bilo nego star hrast, pod katerim sem Marku perstan izročil in slovó od njega vzel. “ Marka |
| Zoologija (1875): | prilep (Echeneis) in sicer zarad krožca na plošnati glavi, s katerim se mora na ladije ali velike morske živali prisesati. Ta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za 52 manjša nego število samo? Na pamet. Razlika med katerim koli številom in njega petino je jednaka 4/5 dotičnega števila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prečnica. Pismovni prepisnik ima na konci abecedni imenik vseh trgovcev, katerim so se pisma odposlala; v ta imenik treba precej, ko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zovemo sestavljena števila; n. pr. 8, 15, abc. Število, s katerim je razdelnih dvoje ali več druzih števil, imenujemo skupno mero |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | knjige, v katere se zapisuje prejem ali oddaja blaga, s katerim trgujemo. V skontrovni knjigi ima vsako posamično blago svoj poseben |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je jako težavno; to terja, da se najskrbneje preiščejo nagibi, katerim se imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je |
| Ta male katechismus (1768): | ke bo endejl od Kristusa svoje glave, inu ſhenena, s' katirem je skus viro, inu SS. ſakramente ſveſana, inu posvetzhena, endejl |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mojega telesa; ter prosem Tebe skus tvoje ozhetnu varſtvu, s' katirem se ti Syna boſhjega varuval, inu skus tvojo zhiſtoſt, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | serza pruti njemu andohtliv, inu njega posebne sluſhabnek bil, nad katirem be jeſt nabla enu posebnu gorijemanje v'dobremu ſamirkala; ſakaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu konzu vezhnega ſvelizhanja stvarjen. Vonder so med uſſemi eni, katirem se more vezhe zhaſt inu perjaſnoſt skaſati, inu med temi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Duha: katirem boſte vi grehe odpuſtili, tem bodo odpuſheni: inu katirem nyh boſte sadershali, tem ſo sadershani. Thomas pak s' teh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Apoſtelnam, katire ſi je biv isvolil, ſkus ſvetiga Duha sapovędov ; katirem ſe je on tudi biv po ſvojmu terplenju shiv iskasov |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nyh dihnel, ter je djav k'nym : prejmſſe Svetiga Duha: katirem boſte vi grehe odpuſtili, tem bodo odpuſheni: inu katirem nyh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Bodite delovzi te beſſede, inu nekar le ſamu poſhluſhavzi: s' katirem ſe vi ſami ſebe mamete. Sakaj, aku je kedu le |
| Kratkozhasne uganke (1788): | zhloveku dobre: toku dobre temu, katir njeh ſnâ, koker unem, katirem na prizho se take kunshte delajo. Te buqve so na |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' fazonetelnam ſolſe briſsal: Leta fazonetel tem mladem shenkam, s' katirim imate ſolſe vashim ſtarishim briſsat, tu je imate taiſtom napomozh |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Inu nebodite kakor uni hlapzij, katirim nyh Gospud je bil reſtalal shlushbe, de bi vſakitiri ſvojo |
| Blagomir puščavnik (1853): | je kdaj veselilo; posebno pa od razsipa razdjanega grada, pod kterem je drazega zaročnika pokopanega mislila. Na to se s sinkom |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vaſ poſhljem. ” Dihne va-nje, ino ſhe rezhe: „Prejmite ſvetiga Duha. Kterim boſte grehe odpuſtili, ſo jim odpuſheni, ino kterim jih boſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hitrejſhi ſe to sgodi s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine) s kterim je sdrushena koſitarſka poſoda, ki ſe na dvoje lozhi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v drugizh poshene, je doſtikrat raslozheno od perviga. Tlſte murve, kterim mras manj ſhkoduje, je tréba bolj ſaditi. Bilipinſke murve, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi kresija v stanu bila, nar bolj potrebnim soseskam pomagati, kterim tudi kantonska zaloga le malo kaj pripomoči zamore. Marsikdo se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sekovskih kamenih nahajamo leljíno perje v družbi figovega listja, nad kterim je orel zaznamek Višnu — Radogosta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | duševni, skeptični. Kaj ko bi bil Boštjan izmed olikanih kristijanov, kterim so vraže in hudodelstva navadnih kristijanov gnjusoba? To bi še |
| Kemija (1869): | tablica nam kaže kovine razvrščene po posebnih lastnostih v skupine, kterim so posebna imena nadeta. |
| Fizika (1869): | se iz tega razloži naprava vodometov. 87 Velikost tlaka, s kterim tlači kapljina na dno posode, ni nikakor odvisna od tega |
| Gozdovnik (1898): | Stavka še ni končal, s kterim je hotel izbesediti svoje mnenje, ko mu neka radostna svetloba |
| Pozhétki gramatike (1811): | plazhílo. Leur pervsame s, zhe mu naſleduje mnoshno imé, s' ktirim ſe ſkladam, in takrat pomeni: njih. Un père aime ses |
| Pozhétki gramatike (1811): | púntarski otrozi. Vprava. IV. Kratek je ſlédni moshki slog, sa ktirim en drugi tudi moshki slog hodi. Amenité, priétnoſt. V' ti |
| Pozhétki gramatike (1811): | bereta. (. Prava dvornoſt hozhe iméti, de préd imenujemo zhloveka, s' ktirim govorimo, potle ſami ſebe; vous et moi, ti ino jes |
| Pozhétki gramatike (1811): | perleshe vezh oſebam ali ſtvarem med ſeboj podobnim, ino s' ktirim jih ſploh narezhujemo, kakor homme, zhlovek, cheval, konj, maison, hiſha |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo, prav sa prav rezhi, svunaj poména tiſtiga govora, med ktirim ſtoje. Isglèdi, Ayant mial pris la chose (et il n' |
| Pozhétki gramatike (1811): | faſson, itd. Od medméſtenja. Medéſtenje klizhemo eno al vezh beſed, ktirim meſto damo v' ſredi med drugim góvoram, ter jih s' |
| Tiun - Lin (1891): | ne hoteli rešiti dveh preganjancev, ki sta ušla Kitajcem in katerima preti nevarnost po džunki, ki jo vidite ondu? « Brez vsacega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poprime, vezhidel je pa sdrushena s bolesnijo na parklih, h kterima doſtikrat tudi bolesen na vimenu pritiſne, takó de je shivinzhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſo torej ob takim mrasu is tiſtih dveh ſatov, med kterima po simi tizhijo, ſterd pojedle, bojo od lakote pomerle, zhe |
| Botanika (1875): | obdan z dvojnim lesnim in z dvojnim ličjim kolobarom, med kterima, je tvorilno staničje novih cevnih povezkov. V tvorilnem staničji drugega |
| Gozdovnik (1898): | To je pomirilo moža, ki sta bila vzmožna zavratnih dejanj, kterima pa je zlatoželjnost dajala pogum na očitno žuganje. Le nerada |
| Gozdovnik (1898): | sta ta dva, gospoda travane? « »To sta dva severoameriška lovca, kterima kličejo divjaki znamenita imena, enemu Velikiorel, drugemu Treskavec. Našel sem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | amtizhe, se zhlovek toku dobru dolinauſame koker s'taiſteh, s'kateremi se pajdashe; Tu je szer ena hvalle uredna rezh, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti na vekumej ostal, s'kateremi se se ti svoje ſhive dny pezhal. Zhe so bli |
| Ferdinand (1884): | sam pri sebi. Spomnil se je onih treh ran, za katerimi je umrl po Petrovem sporočilu mali grofič Ferdinand. Njegova otožnost |
| Ferdinand (1884): | na tla. Pa tudi sam je dobil tri rane, za katerimi je v malo dnéh umrl. Ko grof Alfonz zvé to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Od ſhkodlivoſti majhnih kebrov ino kebrovih zhervov, tudi ſredſtev, s katermi bi ſe snalo njih pomnoshenje vbraniti. *) Snano je ſplóh , de |
| Divica Orleanska (1848): | za posvetno kratko slavo. Rokav ji zavihajte; glejte pike, S katermi jo zaznamoval je satan! Burgún. Je grozno! – Alj, očetu mora |
| Divica Orleanska (1848): | alj bo očetu v lice Poterdila laží sleparstvo derznih, S katermi ljud in kralja golufá. V imenu Trojnojedniga tam gori, Če |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tudi zhes tolkajn navarnoſt na dushi, inu na telesu, pred katireme sem bila jeſt miloſtuvu odtheta. Je viditi, koker de be |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se jeſt namorem zhes teiſte velike dobrute ſadoſti ſauſeti, s'katireme je mene Buh skus proshno tega svetega Ozheta obdaruval, koker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Jeſt namorem tebi moj Syn! dapovędati shtivila teh gnad, is katireme je Buh mojo dusho, inu telü oziral. Jeſt sem njeh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhaſty. Na ſvoimu shivotu je terpeu ſhtrike, inu ketne, s' katirimi je kervavu svèsan biu, ſuvaine, peheine, inu tepeine, kader ſo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Preroka Jeremia, katiri pravi: Ony ſo useli trideſet ſrebernikov, s' katirimi je ta predani plazhan, katiriga ſo ony kupili od Israelskih |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | proſem, de ti meni vſe moje grehe miloſftvu odpuſtish, s'katirimi ſim jeſt tebe dans reshelil (kader ſim N N. Letji |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | proſem, de ti meni uſſe moje grehe miloſtnu odpuſtish, s'katirimi ſim jeſt tebe dans reshalil (kader ſim NN.) Leti pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morejo, ali pa prepozhaſi; doſtikrat pa vſe polomljene pridejo, s kterimi ſe vezh pomagati ne more. Zhe ſe ſhe pomiſli, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſvitlo dan , vam bom nar proſtejſhi pomozhke povédal, s kterimi ſe unajne in notrajne konjſke bolésni odpravljajo, zhe nimate pomozhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | satorej ni treba shebljev od sdolej v noge sabijati, s kterimi ſe pod ali tlak poſhkodva. Je slo, slo priproſt in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na deželi se posebno dočakuje, de bodo ubožne mladenče, nad kterimi posebno dobre glave in zgorej popisane lastnosti čutijo, k pridnimu |
| Robinson mlajši (1849): | den, ino to bobi sobota, ostánem pri sirovih jedeh, s kterimi sem se donine živil, ino zadnji dén vsakšega meseca tako |
| Robinson mlajši (1849): | šli, ino Petek je moral prevêze s sobo vzeti, s kterimi so ti trije možje na rokah ino nogah zvêzani bili |
| Rudninoslovje (1867): | v njih máli četverovoglati mramorni kosci brusijo v kroglice, s kterimi se otroci radi igrajo. VI. Težci. (Baryte). Težci so nekovinskega |
| Fizika (1869): | tri oddelke, in to po tem, kakošne so stvari, s kterimi se pečamo. Vsi trije oddelki skupej imenujejo se prirodopis. Kako |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | in pogostoma opominjal, da naj ne pozabijo božjih dobrot, s kterimi jih je Bog ravnokar obsipal! Grda nehvaležnost bila bi toraj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ozdravil. Le zavarovavne zdravila so mi po volji izdale, s ktermi sim veliko prasičev smerti rešil. Kakor hitro se leta nevarna |
| Pozhétki gramatike (1811): | meſta. Shtevilne imena ino perlogi. Shtevilne imena ſo tiſte, s' ktirmi ſhtéjemo; ino ſo dvojne pervoobrásne, ino rédovne. Pervoobrasne ſhtevila ſo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Tistih te gnade mozh Nam pride na pomozh Skus smert, k' diro prestau Kristus, to mozh nem dau. 2. Ko skus |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Tiſti more dershati, Kar je Kriſtus srozhiu, Pravo viero sposnati, K' diro je on vuzhiu. 2. Naſmemu vezh vervati Bogu, koker |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | jokat' puſty : Al miſli per tęm' tudi nasaj, Jeli ſrezha, k' tęro ouhemo, Vſelej ene prava ſrezha? Nigdar ſtan, nigdar blagu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | svoimi darmy Duſho resſveiti naſho. V'eni Zirkvi se snaidemo, Kadiro je poſvetu Sam Kriſtus, v'tisti naidemo Vſe reſnizhnu, no |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | da on stist'ga piti, No rezhe : tu je moja kry , Kadiro jeſs preliti Ozhem sa vaſs , no vſe Ludy, To lubesen |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | De na bosh Zagou vekumei. Dvanaista Peiſem. Od tega dobriga, Kadiru mormo sturiti. 1. K''dir ſe sizer greha varje, Dobru |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | stoy. 2. Tu pravu Jagne Boshiu Je otlu skriti se , Kadiru je na krishu Sbriſalu grehe vſe, Je uaſhe Duſhe shpisha |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | zhaſs Tvoju Meſu, inu kry Nar vezh gnad Duſhi stury Kadiru vreidnu prejeti, Na nehamo mi sheleti. |
| Biblia (1584): | krajleſtvu glih eni Mreshi, katera je v'morje vèrshena, s'katero ſe vſe shlaht (rybe) lové. Kadar je pak polna, taku |
| Biblia (1584): | morajo rajtingo dati na ſodni dan, od vſake nepridne beſsede, katero ſo govurili. Sakaj is tvoih beſsed boſh ti pravizhen ſturjen |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je v' mórje vèrshena, inu vſe ſploh ribe sajmé. 48. Katęro, kadàr je napólnena bilá, ſo vùn na kraj slękli, inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizhek. Jeſt ględam , zhe bo poſtela , katęro nama je Baron oblubil , doſti preſtora imęla. Nęshka. Kaj tukej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | taku vam hôzhem danàs to veliko ſręzho pred ozhy poſtaviti, katęro vy doſęshęte, zhe ſvętiga Duhá prejmete, inu to veliko neſręzho |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | reče: „Hotli so menda tisto zélnato glavo v njem kuhati, katero si ti videl. “ Filipa je bilo sram in reče: „Zdaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je učenec spoznal povzdigo svojega samočustva in ono ugodno čustvo, katero ga navdaja pri dobrem izidu delavnosti, ako je učitelj táko |
| Tiun - Lin (1891): | ohó! « zavpije straža na krovu in vrže konopno lestvo doli, katero zagrabi kopiten, da bi se vzpel na ladijo. I bliže |
| Zeleni listi (1896): | pa zakriči Mihec na ves glas ter drži roko, s katero je mahnil po zvoniku, daleč od sebe. Kri mu je |
| Biblia (1584): | inu je djal: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Shenfovimu sèrnu, kateru je enZhlovik vsel, inu na ſvojoNyvo vſejal, kateru je tu |
| Biblia (1584): | Shenfovimu sèrnu, kateru je enZhlovik vsel, inu na ſvojoNyvo vſejal, kateru je tu nar manſhe mej vſemi ſémeni. Kadar pak sraſte |
| Sacrum promptuarium (1695): | ut recipias centuplum: da temporalem poſſeſionem, ut conſequaris æternam hæreditatem. Kateru Sam S. Duh poterdi skusi vſta tiga Modriga, rekozh: Fæneratur |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Ime bodi vaſh trosht, inu pomozh letu lejtu 1697., kateru danaſs sazhne. Inu kadar bi bilu meni mogozhe, jeſt bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | tebi, sakaj nej ſi poprej premiſlil, sdaj je prepoſnu miſlit, kateru je mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen shlishat: Leta ſe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 13. On pak je odgovóril, inu je djal: Vſaku saſajenje, katęru ny mój nebęſhki Ozha saſadil, bó s' kórenam isruvanu. 14. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je en zhlovèk vsęl, inu na ſvojo nyvo ſèjal: 32. Katęru je ſizer maijnſhi, kakòr vſe ſęmena: Kadar je pak enkrat |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je vęjdil njih miſli, je rękal k' njim: Vſaku krajlęſtvu, katęru je supèr ſebe ràsdęjlenu, bó puſtu poſtalu: inu vſaku męſtu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe okuli njega poſtele vſtavi? To shuganje tiga ſerditiga Ştvarnika, katęru je on ſhe timu bratovſkimu vhyavzu Cajnu ſturil, ſe sdaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | niegovo potashavo noi kervavi puet: jas taba prosim skues lubiesen kathero si ti mou sate zhoviesen rued: jas tabe prosim skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. Korona jas elantni zhvovak: tebei opomenam: utvojei velzhei martri katiero si ti saboshjo delo praſtava? daozhash ti menei boshjo pomiuezh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velkv je tvoje S. terplenje inv tvoja S. nadovshna smert katiero si- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | petshavoſtni Jesvs Kriſtvs jes tabe prosim skves to velko bolazhino katiero siti pokvsov, oh odpvſti mene tv velko prevomlenje moiga hvdiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | v Nebeſsa nesli. G. Bug vam daj tudi to gnado, katiro bote doſsegli, aku ta fazonetel vednu bote pred vaſhimi ozheſsami |
| Ta male katechismus (1768): | te SS. ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih rajmno skus tu dijanje |
| Ta male katechismus (1768): | je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi odpusheni, katire je en zhlovek po S. Kerstu |
| Ta male katechismus (1768): | upat, inu moliti? Is gospudne molitve, katira se ozhenash imenuje, katiro je Kristus nash |
| Ta male katechismus (1768): | Ena temu zhloveku od Boga noterulita zhednost, ali tugent, skus katiro en Kristian s' terdnem ſaupanjam zhaka na svoje ſvelizhanje, inu |
| Ta male katechismus (1768): | podal, katiro je on ſavle toku pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo veſho |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bodo vekumej pomneli na to veliko muzh tega Goſpuda, sa katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje, ino nadluge tvojega folka |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | V' uſſih rezhęh pak primite sa brambo te vire, s'katiro boſte mogli pogaſſiti uſſe ognene ſtrelle tega narhujshiga: inu usemite |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Bethlehema , inu pogledejmo to beſſedo , katira je poſtalla, katiro nam je ta Goſpud iskasov. Inu ony ſo hitru perſhli |
| Sacrum promptuarium (1695): | gvishnu ſe nebote grevali, sakaj bote dobru na dushi imeli, katiru vam daj Bug Ozha, Syn, inu S. Duh. Amen. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kader tebi is lohkama na pomuzh pride is dobrem noterdajanjam, katiru be imellu tebe podviſati? 3. Kader ti s' tvojemi naperjatlami |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | samu je med uſſemi tvojemi oppravkami tu nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy. Ti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pelal: inu je ſęduv na ſodni ſtov, na temu męſtu, katiru ſe po Grekuſhku imęnuje. Lithoſtratos, po Judovſku pak Gabbata. Inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiriga je en zhlovek usev, inu na ſvojo nivo usejal: katiru je ſzer tu narmajnſhi med uſſimi ſemenami: kader pak israſle |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ogledavši mineral naberemo vse njegove različne lastnosti v podobo, na kojo se vselej lahko zopet spomnimo. |
| Zoologija (1875): | Znana je pohlepnost, s kojo kure in golobje iščejo in zobljejo apnaste stvari (glej mort |
| Zoologija (1875): | ptice, ki se odlikujejo živahnostjo, podučnostjo in umeteljno spretnostjo, s kojo si napravljajo gnjezda. Mnogobrojne vrste tega razreda razstavljene so v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bo obsegalo 6 knig. * Mertvaško trugo kralja poljskega Leszek-a Černega, ktere so mnogo let iskali pa ne dobili, so prigodno našli |
| Genovefa (1841): | pogovarjati. Pervi sharki ſe unemajozhe pameti, perve iſkrize prôſte ljubésni, ktéro je pri njêm ſpasila, ſo jo neisrezhêno veſelile, in vſak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ohraniti. Poleti 1836 mi je vezh tizhev in kushuhovnih svir, ktero ſim bil sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental. Nato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Is tega ſe uzhimo, de tiſto perje je nar boljſhi, ktero ima nar vezh zukraſtih in ſmolnatih, nar mènj pa meſnatih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 4. Gerzha, ali glava, mora biti na tiſti ſtrani, na ktero pada, nekoliko povsdignjena, ali kakor zholn poſnéta, de, kadar na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ljudi k molitvi opominjaš, Boga prositi, de šibo odverne, z ktéro nam žuga. Brez nehanja zvoniti je napčno in škodljivo, kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po zhes, druge pa po dolgama. Doſtikrat ſe zhbelarji prepirajo, ktero bi boljſhi bilo. Nekteri terdijo, de bi savoljo roparz in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zareza napraviti, in iz sleherne zareze se eno jajce iztisne, ktero se potem odreže. Kri, ki iz rane teče, se mora |
| Fizika (1869): | dopuščajo nepremenjeni pogled stvari, kažejo nam očáli povečano vsako stvar, ktero skoz nje pogledamo, in iz zrcala gleda prava podoba lastne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | daljše piramide in rombiške prisme. Za glavno os smemo vzeti ktero hočemo. Pri kristalih se jemlje taka, s ktero je največ |
| Valenštajn (1866): | soba, sredi nje na sprednjej strani bogato obložena miza, za kteroj sedi osem generalov, mej njimi Oktavij Pikolomini, Trčka i Maradás |
| Pozhétki gramatike (1811): | kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa pokasati kákſhinoſt ene oſébe al ene |
| Pozhétki gramatike (1811): | Zheterta Stava. Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako imenujemo sa to, ker ſtoji nameſt eniga iména. Lizhne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu ta Isdajavz je nym biv dal enu snamine, rekozh: katirigakol jeſt bom kuſhnuv, taiſti je; nje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | niſſo bli uredni. Pejte tedej na kraje teh zhęſt, inu katirekol najdete, povabite njeh na Shenituv. Inu njegovi hlapzi ſo vonkejſhli |
| Botanika (1875): | kterih so zgorej imenovani ali drugi učenjaki popisali rastline po kterejkoli omenjenih -rastlinskih sostav, je botanikarju neobhodno potrebna, če hoče kakovo |
| Fizika (1869): | na okrog. In res, ako se pretrga sklepalni drat na kteremkoli mestu, kakor je to pokazano v Pod. 189., se vidi |
| Astronomija (1869): | ali kje na polutniku n. pr. a, ali pa na kteremkoli mestu zemeljskega površja, ki je med polutnikom in med tečajema |
| Astronomija (1869): | dolgost kacega kraja je 30°, ta kraj lehko leži na kteremkoli mestu celega poldnevnika . NLS v pod. 22. Moramo ga toraj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſliſhali. 18. Vy tèdaj poſluſhajte tó pèrgliho tiga ſèjavza: 19. Katerikoli ſliſhi beſsędo tiga krajlęſtva, inu nesaſtópi, pride ta hudi, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſkrivnóſti tiga Nebęſhkiga krajlęſtva, njim pak ny danu. 12. Sakaj katęrikoli imà, tęmu bó danu, inu bó obylnu imel: katęri pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | proſsili, de bi ſe lę kraja njegóviga oblazhila dotàknili. Inu katęrikoli ſo ſe ga dotàknili, ſo bily osdravleni. XV. Poſtava. 1. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je rękàl: Pole mòja Mati, inu moji bratje. 50. Sakaj katęrikoli ſtury vólo mojga Ozhęta, kir je v' Nebęſsih, taiſti je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pyli, boſte vi osnanuvali ſmert tega Goſpuda , dokjer pride. Sategavolo , katirekol naurednu ta kruh ję, ali kelh tega Goſpuda pye: ta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sazetka pak ni blu toku. Jeſt pak vam povęm, de katirikol bo ſvojo ſheno popuſtuv ſvunej loternie, inu bo eno drugo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno jajce in dva rumenjaka dobro zmešaj, v model deni, kterikoli se ti bolj perpraven zdi, ter v razbeljenim srovim maslu |
| Stric Tomaž (1853): | Vender kmalo spet vstane kolera in pobere dobrega gospodarja, — vsak, kterikoli mi je bil dober, je umerl, le jaz še živim |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | bo prezej grofu na snanje dala, zhe bo le ſhe kterikrat kaj tazega ali s beſedami ali s drugimi znamnji od |
| Čas je zlato (1864): | bil samokresa poslužil. »Vender rad bi vidi, de bi se kterikrat še z arabcem pečal, zato ti bom prav hvaležen! Na |
| Astronomija (1869): | ne more nobene videti brez pomočka, le najostrejše oko zapazi kterikrat Vesto. Največa premičnica je Jupiter, čegar polutnikov premer meri 20.018 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še do zdaj ni bilo nobeniga misijonarja. Tirolski katolški listi (Kath. Blätter aus Tyrol) ki to povedó, napak pišejo, de je |
| Maria Stuart (1861): | ste oči, Da niste vidili, kakó vas je Prekanil Mortimer, katoličan, Orodje Guizov, ljubljenec Mariin, Butica vrela, ki je prišel sem |
| Valenštajn (1866): | vahlá, a še prestanka nej. Ni Šved, ni Nemec, ni katoličan, Ni luteranec, nikdo drugemu Se ne umakne! Roka roko tepe |
| Ta male katechismus (1768): | se nam ſgodilu. Kedu je Zirkovne ſapovde goripostavel? S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus Katholshko Zirkuv? Zela Kristianska ſdruſhba |
| Ta male katechismus (1768): | de otshe kerstiti, koker je Kristus goripostavel, inu koker ima Katholshka Zirkuv navado kerstiti. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | k pokori pripelje ne pravičnih, ampak grešnike. Vedno je učila katoliška cerkev, da se grešniku vsi grehi, in če bi bili |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | in za resnico spoznam, kar veruje in nas uči krščanska, katoliška cerkev. V tej veri hočem živeti in umreti. Verujem v |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | neomahljivo s srcem in z usti: »Verujem vse, kar nam katoliška cerkev verovati zapoveduje. Zahvalim Boga, da me je poklical k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | oče Papež so v resnici terdna skala, na ktero se katoljška cerkev vpíra, pa so tudi moder vladár Rimske deržave. Veličastne |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Vira. Jeſt virijem uſse letu, kar S. Mate katolshka Zirkuv virije, inu viruvati naprejpoſtave, dokler ti moj Buh vezhna |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Vira. Jeſt virijem uſse letu, kar S. Mate katolshka Zirkuv virije, inu viruvati naprejpoſtave, dokler ti moj Buh vezhna |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | de se bolni kristjan s pomočki gnade preskerbí, ki jih katolška cerkev ima v njegovo tolažbo, v njegovo krepost, v njegovo |
| Ta male katechismus (1768): | v' potrebi milost. Rezh itdr. VIII. Vse brate, 'nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje Syne, 'nu hzhire. Rezh itdr. IX. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu Preroki. Matth. 7. 12. 7. Pet Sapovd S. M. Katholshke Zirkve. 1. Te od Zirkve goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Vſako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | tem pismu zoper milošnjo, ki jo imajo po omenjeni brošuri katoliške vlade papežu dati ter pravi: „Kaj, ubogajme! Oj, če papež |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | najprej namenjena, ker smela bi se tudi imenovati prava apologija katoliške vere. Kajti najpoglavitniši in najvažnejši naši sv. nauki, ktere radi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi res kinčale najlepše katoliške čednosti, da človek ni vedel, čemu bi se bolj čudil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | očitna sacrilegia! To niso nobene politične pridige, to so bramba katoliške vere! — Program čitalničnih veselic za letošnji pust je ta, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | katero se je kmalu umaknilo sedanjemu ministerstvu. Gambetta, srdit sovražnik katoliške cerkve in vere, občudovan je bil leta 1870., sicer pa |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | k tej pravi veri. Hočem živeti in umreti kot otrok katoliške cerkve. « 34. — Skušnjava k obupanju je najmočnejša in najbolj nevarna |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Marija in znamenje svetega križa. Okleni se trdno vere svete katoliške cerkve in govori neomahljivo s srcem in z usti: »Verujem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | te izpustbe izvirati, odgovorna. — V Son-Tayu v Kini so neutrudljiviga katoljškiga misionarja Auguština Schöfler-ja, ki je 4 leta ondi katoljško véro |
| Stric Tomaž (1853): | za Tomaža, ker v tem strašnem kraji ni bilo nobenega katolškega duhovna in nič cerkev; toliko bolj se je tedaj sam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Novic zlo vstregli, kér slava Pija IX. se po celim katoljškim sveti razlega. Sveti oče Papež so v resnici terdna skala |
| Ta male katechismus (1768): | presveta Mate, inu Kristusova Nevesta, ſategavolo, moremo tudi mi koker Katholshki otrozi uſſe taiste poshlushati, inu njenu povellu wugat. Kolkajn je |
| Ta male katechismus (1768): | en troshtar teh brumneh pravovirneh Kristianov, katire on v' pravi Katholshki Zirkvi posvetzhuje, inu skus goripostavlene mitelne ſvelizhane stury. Bo tedej |
| Ta male katechismus (1768): | na eno zelo zhudno viſho ſgody, de bode uſſe v' Katholshki Zirkvi, koker se spodobe, inu po svoji vorengi prov oppravlenu |
| Ta male katechismus (1768): | So. ſakaj? ſatu, ke so kersteni. So oni pak tudi Katholshki Kristiani? Niso. ſakaj pak ne? Ke navirjejo, kar S. M. |
| Ta male katechismus (1768): | Bogu ſupet naſajgnalli. O lubi krajnzi! ostanimo terdni v' pravi Katholshki viri, inu tudi |
| Ta male katechismus (1768): | v' stanu odpushanje svojeh grehov ſadohbti, naiszaga, de li v' katholshki Zirkvi stanovitne ostane, inu taiste ſakramente na goripostavleno viſho prejema |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | shiveti, De bosh vekumei shiu. Druga Peiſem Kai she en Katholshki Kristian vervat more: de Duſha na vmerje, to potrebshno te |
| Oče naš (1885): | božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji sveti katoliški cerkvi vedno oznanuje! “ „Da,“ je obljubil Nacek, „rad verujem v |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | mati, in prosi za mene uboziga grešnika! Katoljški otrok. Pobožen katoljšk otrok si bo gotovo tudi po mogočnosti perzadel, stanico, v |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | de se koj per prihodu vanjo vidi, de v nji katoljšk kristjan stanuje. Per njegovi postelji visi križček, kteriga, kadar gre |
| Oče naš (1854): | božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji svéti katoljški cerkvi vedno oznanuje! “ „Ja,“ je obljubil Nacek, „rad verujem v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krajih, kjer še do zdaj ni bilo nobeniga misijonarja. Tirolski katolški listi (Kath. Blätter aus Tyrol) ki to povedó, napak pišejo |
| Maria Stuart (1861): | mi je vero pri kraljici. Leicester. Vem, da prisegli ste katolški veri, In ravno zavolj tega upam vam. Podajte mi rokó |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zdí. Od drugih katoliških cerkev ni nič posebnega opomniti. Razun katoliških ste spominja vredne obe gerške pravoslavne, kterih ena stojí na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se nekterim bolj gledišču, kot cerkvi podobna zdí. Od drugih katoliških cerkev ni nič posebnega opomniti. Razun katoliških ste spominja vredne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po ſpolu 5207 moshkih in 5470 shenſkih; po véri 10,729 katóljſhkih, 6 lutranarjev, 2 ſtarovérza. Umerlo jih je vezh, kakor v |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bili, imenitnih menihov, ki ſo te zhaſ vſe ſhole v' katolſhkih deshelah na Nemſhkim imeli. She posno v' mrak ſe revesh |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | uſsem ludem shjulenje da. Pr. Komu ſuſsebnu? Od. Nam virnim katholshkim kriſtianam, Pr. Je tudi naſh uſsakdan Kruh ſvetu Reshnu Tellu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vendar niso unima enake in nimajo nič posebno znamenitega. Med katoliškimi cerkvami je imenitna stara cerkev sv. Jošta zavolj mnogih starin |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tovarſhe imęti: inu kęj jih bo neſhàl, zhe jih med katoliſh Chriſtiani, |
| Ta male katechismus (1768): | ſapovde goripostavel? S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus Katholshko Zirkuv? Zela Kristianska ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni Kristiani skup |
| Ta male katechismus (1768): | mertve. 8. Jest virjem v' svetega Duha. 9. Eno sveto katholsko zirkuv, gmajno teh svetnikov. 10. Odpushanje teh grehov. 11. Goriustajanje |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | v'Nebo, Nem dau vezhnu veſelie. 4. Verjemo Duha ſvetiga, Katholsko Zirku ſamo, Gmaino ſvetniku, sraun tega Verjemo, no sposnamo Naſhih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | neutrudljiviga katoljškiga misionarja Auguština Schöfler-ja, ki je 4 leta ondi katoljško véro učil, 1. dan majnika grozovito ob glavo djali. Ko |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mertve. 8. Jeſt virjem v'ſvetiga Duha. 9. Eno ſveto katolshko Zirkuv, gmajno tih Svetnikov. 10. Odpuſhanje tih grehov. 11. Goriuſtajanje |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | mertve. 8. Jeſt virijem v'ſvetega Duha. 9. Eno ſvęto katolshko Zirkuv, gmajno teh Svetnikov. 10. Od puſhanje teh gręhov. 11. |
| Kemija (1869): | 345. Terpentin, 488. Terpentinol, terpentinovo olje, 487. Thallium, 345. Theer, kátran, 509. Theeróle, kótranova olja 509. Thein, Tejin, 477. Theobromin, 477. |
| Kemija (1869): | Terpentinol, terpentinovo olje, 487. Thallium, 345. Theer, kátran, 509. Theeróle, kótranova olja 509. Thein, Tejin, 477. Theobromin, 477. Therme, toplice. Thierkohle |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in premožnih hišah radi marali. Kako malo se je poznala kava (kofè) nekdaj; kdo je ne pozna dan današnji? Ali ni |
| Botanika (1875): | Piper betle). Na otokih južnega morja narejajo iz žvečene korenine »kava« rastline Piper methysticum neko pijano pijačo ,,kava”imenovano. 159 2. |
| Botanika (1875): | iz žvečene korenine »kava« rastline Piper methysticum neko pijano pijačo ,,kava”imenovano. 159 2. red. Vrbe (Salicineae). Grmi in drevesa z |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | sladkorja in kave potrebujete, vendar ta reč preveč veljá. Mesto kave vzemite juho, ki je tudi dobra, pa si bote kmalu |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | varčniše. Vsako jutro pijete kavo, pa čeravno malo sladkorja in kave potrebujete, vendar ta reč preveč veljá. Mesto kave vzemite juho |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 40 l? 3.* 200 kg kave velja 320 gl.; koliko kave bodeš dobil za 64 gl.? 4.* Pri 100 gl. je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 20 gl.; koliko bode veljalo 40 l? 3.* 200 kg kave velja 320 gl.; koliko kave bodeš dobil za 64 gl. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Nadalje bodite tudi varčniše. Vsako jutro pijete kavo, pa čeravno malo sladkorja in kave potrebujete, vendar ta reč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mestu in mu podeljuje čarobno krasoto. Po prodajavnicah, v razstavah, kavanah in drugih javnih in osebujnih poslopjih goré svetli gazi. Kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | kop. Kave (kofeta) se manj pije in veljá kozarec v kavarnah tudi 10 kop. , s smetano in kruhom pa 20 kop. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | prijazno postreže i ti priljudno ustreže tudi s slovenščinoj. V kavarnah i gostivnicah, kamor zahajate, poskerbite, da se najdu nekteri slovanski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | gizdalin se je brž z mnogimi krogi seznanil in po kavarnah pridno biljard igral. Nekega dne pretekli teden prideta nenadoma dva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obsojen itd.; od 6. zvečer se morajo že vse gostivnice, kavarnice in štacune zapreti in še le ob 6. zjutraj se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | pa so pljuča prebodli, da je čez malo minut v kavarni „Fenice” dušo izdihnil. Mozetič, že ranjen, je ubežal v 3. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | bil naučil se na Bonnskem vseučilišči. Na nasprotni strani v kavarni sta moški sedela dva Črnogorca — kakor zmirom, popolnoma v orožji |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 65 gl. Dne 21. avgusta. Prodal sem proti gotovemu plačilu kavarnarju Matevžu Kosu tukaj 3 igralne mize po 18 gl. Dne |
| Botanika (1875): | so staničnina, škrob, slador, olja. V ličjem staničji nahajamo sosebno kavčuk in alkaloide. Znamenitno je tudi to, da mezgotok spet raztopi |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | zarase s podlago. Ker pa vemo, da zgubi guma ali kavčuk pod uplivom solnčne svitlobe, mraza in presuhega zraka svojo prožnost |
| Botanika (1875): | naj se trdno k njej pritrdi z mehurjem ali s kavčukom. Iz zareze vinske rozge stopajoča voda stopa zdaj v cevi |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | gl. Obe vrsti sponk, kteri se dobivate v tovarnah za kavčukne izdelke v večjem številu še bolj po ceni in v |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | probkovini, za zeleno cepljenje pa je najboljša snov. c) S kavčukno vezjo združimo najhitreje in najbolj zanesljivo cepič s podlago. d |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | pod in nad zemljo. b) Pri cepljenji drvene trte je kavčukno vezivo enako probkovini, za zeleno cepljenje pa je najboljša snov |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | najhitreje in najbolj zanesljivo cepič s podlago. d) Če rabimo kavčukno vezivo, prihranimo mnogo časa in smo na boljem tudi v |
| Mlinar in njegova hči (1867): | v glavo prišlo, ker nisem mogel spati; kajti vrana ali kavka se je vsela na mojo streho— — — Luka. Sova, oče Črnot |
| Zoologija (1875): | belo pisana. Njeno gnjezdo ima zgoraj zmerom gosto trnjevo streho. Kavka (C. monedula) gnjezdi v starih zidovih, v zvonikih in pod |
| Gozdovnik (1898): | tukaj od solnca počrnjeno barvo, kakor jo imajo potomci po kavkaškem očetu pa bakrenobarveni materi. Tiburcio, zagledavši ta dva človeka, moral |
| Gozdovnik (1898): | opravljena kakor Mansi (omikani indijani), njijuna koža pa je razodevala kavkazki rod. Vsaj starejši ni imel indijanske krvi v svojih žilah |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so stali Te-Vaturu, Patricij O'Niel in njegov sin v bližini kavrove soteske; Te-Muna jih je že zapustil, hoteč poiskati prej ko |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | s katerega se daleč vidi. Upam, da najdem pot v kavrovo sotesko. “ Na zavarovanem mestu so legli; bili so utrujeni vsled |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | šinila ta misel v glavo, je že sklenil: „Nazaj v kavrovo sotesko letim in pripeljem Jonija s seboj. “ „Tja pridem v |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je, da vendar obišče očeta Servanta pred svojo vrnitvijo v kavrovo sotesko. Kako se je začudil častitljivi misijonar, ko je ugledal |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | odobril ta sklep in obljubil, da pošlje zanesljivih ljudi v kavrovo sotesko po mater in brata in gospoda Flinta. Tako je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ludy, katiri imajo svoje veſſelle, uſſeskufi se tergati, ravsati, inu kavsati. ſhivi is uſſemi v myru, ali ne na eno golfivo |
| Divica Orleanska (1848): | sim Bogu dušo izročivši. Remon (na sveto podobo v kapeli kazaje :) Podobe svete blagodarna bliža, Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi |
| Astronomija (1869): | na uri, ki mora, če je prej ravno nad urinim kazalcem stalo, na to nekaj več kot enkrat okrog priti, da |
| Astronomija (1869): | več kot enkrat okrog priti, da stoji zopet nad urinim kazalcem, ker ta se je med tem za nekoliko v isto |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | bosta zopet skupaj? 57. Koliko časa mine od jednega sestanka kazalcev na uri do druzega? 58. Koliko minut čez 4 bode |
| Fizika (1869): | delavna še le od mesta B dalje. Ako se tedaj kazalec D na eno ali na drugo stran zavrti, premakne se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | uri do druzega? 58. Koliko minut čez 4 bode minutni kazalec ravno nad onim, ki ure kaže? 3. Naloge v ponavljanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se pri davni navadi; krilati čas poganja tudi njega naprej; kazavec na veliki uri sveta pomika se tudi njemu, ter mu |
| Astronomija (1869): | tako, da kazavnik pride do druge številke 12. (pri tem kazavnik preteče polovico urnega krožca); tako imajó vsa ozvezdja na globusu |
| Astronomija (1869): | Kazavnik urnega krožca postavimo zdaj na število 12, in zavrtimo globus |
| Astronomija (1869): | postavimo zdaj na število 12, in zavrtimo globus tako, da kazavnik pride do druge številke 12. (pri tem kazavnik preteče polovico |
| Astronomija (1869): | kakor vrtimo potem globus na levo ali desno, tako moramo kazavnik na vsaktero uro pred polnočjo ali po polnoči, postaviti in |
| Kemija (1869): | Kazalo in terminologija po abecedi. Dodana števila kažejo strani. Absorbiren, srebati |
| Robinson mlajši (1849): | vode imeli. Dosti težavno je bilo, Petku vse le s kazanjem na znanje davati. Med tem se je vemdar Robinsonu udalo |
| Genovefa (1841): | pri vratih obſtal in mu paſje ozhí na ſtégnjeni roki kasal. — „Nezhem jih viditi! ” je Golo ſtraſhno sarjúl, in- kviſhko ſkózhil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ravno jih sam izrekovati ni mogel, jih je z perstam kazal, ko jih je izgovarjati slišal Dve leti star, je govoriti |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je tudi Gerard zviti hlinjic bil, od kraja se je kazal, kakor de bi ne imel časa dolgo se muditi, in |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | bi se pravoslovja učil, za ktero je Pavl veliko veselje kazal. Tudi grofov sin je Pavla tako ljubil, de je hotel |
| Gozdovnik (1898): | krvi v svojih žilah, a mlajši, nedvojno njegov sin, je kazal ostre poteze, tukaj od solnca počrnjeno barvo, kakor jo imajo |
| Gozdovnik (1898): | obzorja še ni rdečilo, in le bledi svit se je kazal na vzhodnem nebu, ko pristopi indijanska straža k spečemu vodji |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta ſruta, sakaj nej mogla s' beſsedo, je s' roko kasala de s' shkariamij, inu nikar s' koſso ſo travo poresali |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je bilo že vse zeleno, kajti pratika je že davno kazala pomlad. Tje doli pokaže spremljevalec sé svojo palico, in pravi |
| Sacrum promptuarium (1695): | plavat je bila utonila, inu dolge zhaſsa je s' roko kaſsala de ſo bile shkarje: Ah! Secundum ſcientiam. Mosh bi bil |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſo pred Rihtaria Nebeſkiga prishli, inu almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | glave do trebuha na šev skupaj zrašene. Obé glavi ste kazale le en obraz precej širok na eni strani, sicer usta |
| Tine in Jerica (1852): | Pri večerji so se starši resnobne kazali. Marička jih je le plašno pogledovala. Drugi dan ji še |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | vzrastli ste le 20 do 30 cm. ; po letu ste kazali perijodično nagnenje k bledici (chlorose) in v vsem skupe nezadosten |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sheljene bile. Nameſt drusih beſedi hozhemo naſhim bravzam predgovor in kasalo teh bukev dati, de bodo namen poduka posnali. Predgovor je |
| Zlata Vas (1848): | gospósko in hude čase tožiti in se je povsod siromaštvo kazalo, je bila vas vunder polna bahačev. Težko delo je malo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ali pozobalo ali k večem po putah prodalo; ni tedaj kazalo vinokupcom na daljno pot se podajati. Iz Celja. Nastopila je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | terta rodi, in — vse tertje je preč; prav lepo je kazalo, zdaj pa je tako okleščeno, da po nekterih nogradih še |
| Oče naš (1885): | se nosila, pa njih govorjenje in obnašanje je preveč očitno kazalo, da sta imela stricovo smrt bolj v srečo kakor v |
| Gozdovnik (1898): | bil temnejše barve nego drugi in njegovo peresno okrasje je kazalo, da je izmed glavarjev. Bil je Črnotič. Trije lovci so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot kasat, po kteri hodivſhi bojo bres velikiga persadjanja s-hajali, ſebi in |
| Pozhétki gramatike (1811): | pravizo druge sahizhovati. 11. Celui-là, celui-ci obernemo tako: perviga sa kasati zhlovéka, od kogar ſmo préd govorili; drugiga sa kasati tiſtiga |
| Pozhétki gramatike (1811): | pervi isrek joka s' drugim ſe ſmeja. Vési. 1. Sa kasati sdrushenje: et, ino, in, ter; ni: ne; aussi, tudi, que |
| Pozhétki gramatike (1811): | pogovarjanje; (:nemárama sa moje beſéde ; deſlih ſim ga pregovarjal:) Sa kasati en nasir. Envers. Charitable envers les pauvres, ſmilen proti vbógim |
| Pozhétki gramatike (1811): | pred hjo in pred tim predIógam. Franzóski predlógi. Sa mésto kásati. A. Attacher á ta muraille, k' sidu pervésati Vivre à |
| Pozhétki gramatike (1811): | Son respect envers les superieurs, njegovo poſhtovanje proti viſhim. Sa kasati vsrok, al podpomózh. Par. Flêchir par ses prières, ganiti s' |
| Pozhétki gramatike (1811): | Depuis la Création jusqu'au déluge, od ſtvarjenja do potópa. Sa kasati drushbo. Avec. Manger avec ses amis, jéſti s' ſvojmi priatli |
| Pozhétki gramatike (1811): | ravnati:) po pámeti. Suivant. Suivant l'Evangile, po Evangéliu. Sa kásati lózhenje. Sans, Les soldates sans leurs offciers, vojaki bres ſvojih |
| Pozhétki gramatike (1811): | est perdu hors I'honneur, vſe je sgubleno rasun poſhtenja. Sa kasati soprótnoſt. Contre. Sujets revoltes contre le Prince, puntarſki podloshni soper |
| Pozhétki gramatike (1811): | yeux levés vers le ciel, ozhi proti nebu posdvignene. Sa kasati réd. Avant. La nouvelle est arrivé avant le courrier, novíza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tretjo nemško šolo dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti za učenje kazati, zlasti pa izverstne pridnosti in lepiga zaderžanja, in na telesi |
| Zeleni listi (1896): | živalimi, kar jih je ljubi Bog ustvaril, najpopolniše telo. Začne kazati torej svoje umetnosti. Najpoprej spleza hitro kot blisk vrh strelovoda |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' Rimi s' enu veliku zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe. Tiga vam, ò zhaſtiti Mashniki shenkam, v' tega ſe imate |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | in otrók. Zhuden oblak hodi pred njimi, ino jim pot kashe. Podnevi je temen, ponozhi pa veſ ognjen. Oblak jih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in rasun ur in zhetertink ali firteljzov tudi dnove meſza kashe , med kterimi ſo tiſti dnovi ſhe poſebno rudezhe napiſani, kudar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe nobeno k tej bolesni nagnjeno ne kashe; zhe ſe kashe, naj ſe ravno popiſanih pomozhkov poſlushi , ki bolesin odvrazhajo. Pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſplatizheni ali v kamnati podóbi. Po barvi ſe lapornata semlja kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha, viſhnjevkaſta. Posnati je lapor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | predére, polovi vire v povodnik in jih odpótovaj. 2. Şe kashe samok na planjavi, ker sgorna ilovnata semlja mokrote ne poshira |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na preſhizhe huda bolesen priſhla, ki ji rudezha bolesen pravijo: Kashe, kakor bi bila kushna; — pa mora biti kaki priſad (Entzündung |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | valjil. — Krepak mosh je, okoli 40 lét ſtar, in ne kashe ſe, de bi mu to zhudno popotvanje kaj ſhkodvalo. Poboshni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dan ;goſpod! rezhe shupan. Jes. Bog daj. Shup. Ajda dobro kashe; ſterdí nam dajte, de jo bomo na kruh masali. Jes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | berem nazaj, me kmalo več ni. 3) Znano žito beseda kaže ti — Jo bereš nazaj, prešiče redi. 4) Beseda pomeni, kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zbolel, pa nič niso pomagale. Kér so vidili, de ne kaže, de bi se ozdravil, ga zabodejo. Lepiga mesá se jim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v podporo tega verliga naména , ki vsim Slovencam veliki dobiček kaže. Tudi naša slavna škofija, ki vse krepko podpira, kar je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Golovec pa je iz pešenega in ilovnatega škerlovja. Močvirni svet kaže v dnu belo rumenkasto ali sivkasto ilovico in lapornico; nad |
| Fizika (1869): | potegnem z lokom ob napeto struno. Steklo, v lečo brušeno, kaže povečano vsako stvar, ki se skózenj pogleda, in z ravno |
| Kemija (1869): | železa. Te raztopine imenujemo amalgame. Razredba kovin. Sledeča tablica nam kaže kovine razvrščene po posebnih lastnostih v skupine, kterim so posebna |
| Botanika (1875): | tudi mnogo najti okamnjenih v starejših tvorbah. Pod. 201. nam kaže vzhodnje-indijsko sagovo drevo (Cycas circinnalis) , kterega stržen daje tako, kakor |
| Botanika (1875): | v kolobar po robu cvetišča, kakor to solnčnica najbolj očitno kaže. Koristna zdravila so sledeče rastline tega oddelka: grenki rman (Achillea |
| Tiun - Lin (1891): | pribočnik. »Gospod,« povzame potem mandarin besedo, »ko smo zaslišali priče, kaže se nam stvar v čisto drugi luči. Čestiti gospod Tiun-Lin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sidanje tizhe , dvojne ſorte: ene ſo namrezh bolj ſtare in kashejo viſoke in voske okna is resaniga kamna od sunaj , od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic k duhovskimu stanu kažejo, kolikor se namreč to v pervi mladosti spoznati da. Zraven |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Gerlico, in več drugih verhov; pa tudi lepe ravnine nam kažejo nebrojno število mest, vasi, gradov, jezer, cerkev, polj in borštov |
| Viljem Tell (1862): | Z mrtvaškim čelom mu grozé nasproti, Ter mu kamnene prsi kažejo. Ribarček (kaže na levo). Ah, oče, od Pečí se ziblje |
| Astronomija (1869): | središču 3—5krat veča, nego ob solnčnem robu, tako da kažejo kemijski trakovi raznih delov solnčnega kroga med seboj večo različnost |
| Fizika (1869): | na površji morja, jasno očevidno. Manjše ploskve kapljin se pa kažejo v ravnotežji kakor popolne ravnice, tako imenovane gladine ali lica |
| Fizika (1869): | treba vzeti soli in vode, da se dobé nasitene raztopljine; kažejo pa tudi njih povišena vrelišča: Večina jedil, ki se kuhajo |
| Kemija (1869): | niže vrste spajajo v posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci kažejo veliko sorodnost do kisleca, nekteri si ga privzamejo že iz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kombinacije tega sistema kažejo se včasi na cinovcu, medniku, cirkonu; dalje na arsenokislem kaliji |
| Botanika (1875): | mozóle ali bradavice na sebi, in ki na nekterih mestih kažejo proste, s pokrovcem pokrite odprtine ali pore, (podoba 123.,124., 125. |
| Pozhétki gramatike (1811): | que la rose, vióliza je manj lepa ko góshovka. Ako kasheſh enakoſt, predſtavi perlógu beſedo aussi, tako; poſtavim: la rose est |
| Ferdinand (1884): | Kaj me gledaš tako srpo in jezno? Kaj mi vedno kažeš svoje tri krvaveče rane; saj so mi vže tako vedno |
| Botanika (1875): | preméra, kakor stanice nje obdajajoče. Tako nam v podobi 26. kažeta b in b’ podolgoma prerez dveh pikastih cevi zavzetne debelosti |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | zvéstih deržavljanov in srečnih očetov se tukaj pripovédujejo. Obé povesti kažete, kako sta se oba v celim svojim življenju, v vsaki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 1846 skupaj; ker 11 in 46 je 57. Številki saj kažete, da je to gola resnica! Ljubljansko močvirje. *) Svet, ki ga |
| Astronomija (1869): | poletni pas solnca nekoliko gorkejši nego tečajni pas. Ta omer kažete števili 100 (za središče) in 52 (za solnčni rob). — Roscoe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kteri vaſ hozhe v' greh sapeljati. 5. Bratomor ino njega kasen. Adam ino Eva dobita dva ſinova. ˛Starſhimu je bilo ime |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | neke leta po roj ſt vu je oſlepil. „To je kasen (ſhtrafinga) boginje, kér ſim ſe predolgo obotavljal , obljubo ſpolniti” je |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sprideni. Zatorej je drugi dan, ko je solnce persijalo, strašna kazen čes nji perderla. Angelja sta eno uro popred Lota, pobožniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ali ne teče že kjevoda skozi. „Glej! to je kazen, zakaj sva zapustila staro vero. Perun mogočni se je razljutil |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ne mislim nego na svojo pregreho, in kako bi najhujšo kazen rad trpel, ko bi mogel zdaj prenarediti, kar se je |
| Ferdinand (1884): | odgovori Petru tako-le: »Na dečkovo prošnjo sem ti prizanesel zasluženo kazen. Kar z grofičem nameravam, na skrbi je meni. Ti pa |
| Zeleni listi (1896): | ptičic ni bilo več nazaj. Ali ni bila ta nesreča kazen za njeno trdosrčnost? — |
| Zeleni listi (1896): | pred kratkim prepovedal. Ker pa me ne ubogaš, dobiš zasluženo kazen, da si v prihodnje bolje zapomniš moje prepovedi«. Pri teh |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | trpeti. Če pa potrpežljivo trpiš, si boš olajšal bolečine, časno kazen, ki bi te čakala v vicah, boš že na tem |
| Gozdovnik (1898): | Sevto, za tune lovit in jaz tirjam, da doseže svojo kazen. « »Pepo! « opominja Fabij. »Ali vam moja želja tako malo vredi |
| Oče naš (1885): | srcu? “ „Dobro, Ménart! “ je odgovorila; „božjo pravičnost sem videla v kazni zatrjenega grešnika, videla sem pa tudi njegovo usmiljenost. Ali nama |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | in grozne muke nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha in kazni greha, Zapuščenosti, Nesrečne smrti grešnikov, Večne smrti, Jagnje Božje, ki |
| Zlata Vas (1850): | lepo ne prav, ga je že strah pred sramoto in kaznijo ali štrafo zopet oplasil. Vsako léto je bila ta postava |
| Pripovedke za mladino (1887): | kaj tacega verjeti, ter zažuga svetovalcem s telesno in smrtno kaznijo, ako bodo še kaj tacega govorili. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ples ne samo na strelišu, ampak tudi posebno lep v kazini, ktériga so tudi naš mili Cesar pred svojim odhódam iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vinam smo si sode in kleti napolnili. De se vino kazí, zelje v kadéh gnjije, répa trati — ni rés. Le iz |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | divje roshe, ki po ledini ráſtejo, shlahtne roshe po vertih kasijo, ino tako isdivjajo, de ſo ſpet poprejnim podobne. Modro poſvarjenje |
| Astronomija (1869): | posameznih krajev, namreč na pristvarjenost in na lego morskih bregov, kazé mnogokrat pravilni tek plime tudi začasni vzroki, kakoršni so n. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ali da bi takovo moje délo naše sedanje mladičko pismenstvo kazilo? Oj Bog, oča vseh narodov, tega ne daj; rajši pero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in učeliš, od mitnih pravíc, od sodbá, od sodbinih in kaznovavnih bukev, od cene in veljavnosti našiga domorodniga jezika, od srenjskih |
| Gozdovnik (1898): | on je tudi morilec Marka Areljana in zavoljo tega mora kaznovan biti. « Kučilo je slišal te besede. Pogledal je Fabiju v |
| Tine in Jerica (1852): | svarjenje. Če je pa kaj otrok tajil, je bil gotovo kaznjen ali štrafan, ne zavolj storjeniga pregreška, ampak kakor so starši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naključilo. Pràv bi bilo, ko bi se nepotrebni strel ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Zapustim potem žalosten kraj. Bog je mojo prazno vero hudo kaznoval. Bolezni so mi požerle vse premoženje, in me spravile na |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tvojej vrečici bo gotovo manj moke, pa te bojo starši kaznovali! “ Berta se prestraši in reče: „Vsaj bi res ne bila |
| Gozdovnik (1898): | dal slepiti takim vabljivim izgledom. Imel je dve nalogi izvršiti: kazniti morilca svojega krušnega očeta, pa predstaviti se grofu Medijanskemu, da |
| Stric Tomaž (1853): | bi bil unema k begu pomagal. Tega je tedaj narpred kaznovati hotel. Ostal je tudi snoči z nekterimi drugimi doma, ker |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zabrani laž, zato je treba prvo laž kolikor móči ostro kaznovati. Tu velja, vso nevoljo, ves stud nad lažjo jasno izraziti |
| Genovefa (1841): | joka ſkôrej ne mórem govoríti! O bresboshni Golo , Bog ga kasnuj in versi ga v najglobozhejſhi brêsno pekla — sanikerniga hudôbnesha. ” „Kdó |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | usmili se nas! Oče naš . . . Češčena si Marija . . . Gospod, ne kaznuj nas po naših grehih, in ne ravnaj z nami po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ljudi, za cele vasi in dežele? Bog je, ki malopridne kaznuje, zaspance zbujuje, pobožne v véri poterjuje. Ali mi to ne |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Bog, kteremu ni nič nemogoče, lehko kaj tacega pripusti, da kaznuje človeka, kterega hoče izkušati. — Kje neki je siromak? Po mlinarjevej |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | notranji glas mi je rekel, da je Bog, ki hudo kaznuje že na tem svetu, veliko ostreje pa v večnosti. O |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | VIII. Bog hudo kaznuje, dobro plačuje. Nikari se ne hudujmo nad Bogom, kedar vidimo |
| Zeleni listi (1896): | ko je rekel: »Kdor svojega otroka ljubi, ta ga tudi kaznuje«. »Te besede si zapomnim, gospod sodnik. A oprostite, da zdaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | bolj izdalje k djanju pripomogli, naj se pri prostem umoru kaznujejo s težko ječo od 5 do 10 let; če je |
| Valenštajn (1866): | čista volja? Izglede imamo, da je po všeči Moritev, a kaznujejo morilca. Butlar. Cesarsko pismo pravi: Živ al mrtev, A živega |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | kervi, samo da mi je moč otroka rešiti roparskih rok. Kaznujte me po zasluženji, samo odpustite mi! ” Grofica ji je odpustila |
| Lohengrin (1898): | divjem navdušenju plane po koncu. ) Ortruda. Bogóvi silni! Pomagajte osvéti! Kaznujte jih, ki vam tvoré nečast! Okrépite me v službi vaši |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kaže. Pogodila sta se, de mu Je štiri sreberne groše za |
| Gozdovnik (1898): | Kučilo, če ne ste izgubljeni,« zapove don Estevan. Odprave izdajski kažipot se obrne. Oko mu razločiti pa ni bilo moči, zakaj |
| Gozdovnik (1898): | trupla človeška in živalska, ležoča po suhi planoti, utrujena, zaprašena, kažoča nevarni pot teh pustolovcev, tvegajočih vse, tudi življenje, da bi |
| Valenštajn (1866): | runo, knežev meč! Makdonald. Al hočete, da se pisalnica — Butlar (kažoč Oktavija). Zdaj ima ta-le sam ukazovati. (Deverú i Makdonald se |
| Revček Andrejček (1891): | poklekne). Oče, bodite usmiljeni, Franica je nedolžna. Jeklen (na vizitnico kažoč). Kaj? — Tu le je njena nedolžnost črna na belem in |
| Lohengrin (1898): | se zakrije obraz na njegovih prsih). Lohengrin (vzdignivši jo in kažoč na cerkev). Tam bova rádosti solze točila! (Postavi se z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za toliko jednot naprej, da pridemo do minuenda a; število, kažoče, koliko jednot smo k subtrahendu prišteli, je diferenca. Pri imenovanih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da zapišemo občno število le jedenkrat, pred-nje pa postavimo število, kažoče, kolikokrat se nahaja občno število kot sumand; n. pr. a |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vuſhęſsmi ſo teſhkú ſliſhali, inu ſo ſvoje ozhy sapèrli: de kàdaj s' ozhmy ne vidio, inu s' vuſhęſsmi ne ſliſhio, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhkrat zhveteril, sdaj pa, ki ſe je poſtaral, jim ki kadaj, ako ne bolehva, zhveter (ſirſhpan) previdva. — — Kaj je pa bolji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in od shelésne zéſte ſliſhite vſak dan govoriti; praſhate tudi: Kadaj bo pa perſhla shelésna zéſta ? Nekteri bi to govorizo radi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdravi in terdni biti, de se da upati, de bodo kadaj mogli službe duhovskiga stanú verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga |
| Zlata Vas (1848): | so Zlatovasčane povsod nar raji imeli in častili. Če je kadaj kak berač kam prišel in je rekel, de je iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se občiti. Ne vém se spomniti, da bi bile „Novice'' kadaj kaj od njih spomnile. Hočem tedaj, kolikor vém in kolikor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | že sem v nekem strahu, da ne bi ta pokrajina kadaj bila podoba našega Krasa, flosarje prašal ali jim ne bo |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | de vsi po Tvoji sveti volji živijo in kadaj večno zveličanje doséžejo. Amen. Molitev po s. maši. Odpusti mi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | reče Jud, „ti gospodje tukaj so priče”, „Dobro”, pravi Pavliha, „kadaj ti hočem tri dati? Ali hočeš, de koj začnem? ” „I |
| Ta male katechismus (1768): | resshirjena, inu uſſe pravovirne Kristiane, katiri so, so bli, inu kadej bodo, v' sebi ſapopade. Zhetertezh, inu naposled: De v' ti |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sanaprej moje ozhy, de hude ſmerte nevmerjem: de ſe ki kadej moj ſovrashnik nehvali: de mene premogl. Ozhe naſh, Zheſhena ſi |
| Genovefa (1841): | hozhe. Ako me hozhe is té puſhave réſhiti, bo shé kdaj kakiga uſmiljeniga zhlovéka ſim pripeljal. Sej je vunder bolje, vſe |
| Genovefa (1841): | s vami v sémljo sakopali, in de bi morde ſhe kdáj od vaſhe nedolshnoſti prizhati môgla. ” Genovefa ſe je hudó vſtraſhila |
| Genovefa (1841): | môjih ſols in môjih poſlédnjih beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe ſpridil; boſh na unim ſvétu vézhno od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | napila. Počasama kašljati začne, in brez de bi kmet vedil kdaj in od kod— je živino pljučna jetika napadla, ktero si |
| Roza Jelodvorska (1855): | ljubiga očeta poljubiti, in se mu odkriti. Sama ni vedila, kdaj je iz tamnice prišla. Vsa nevedna se je mogla poprijemati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Za brambo dežele, Al hoditi v šolo”. Učitelj. Res! takošen kdaj bil Slovenec je cel, Je trudil se marno, bil svoj'ga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jo obesi sinu krog vrata, rekoč: „Če se bo zopet kdaj namočila, naj jo namaka žlahtna kri, ne solze slabotne ženske |
| Fizika (1869): | kolesjem, in da se ne vé za gotovo, kdo in kdaj jih je izumil. Umetna kolesja, posebno v zvezdarske namene, nahajajo |
| Gozdovnik (1898): | A, že vem, umrla; sam mi je pravil. « »Kje in kdaj? « »To vam povem pozneje. K temu je treba polne počitne |
| Blagomir puščavnik (1853): | ura odbila. Takrat pridite dragi Nikolaj z vsimi, kteri ste kdej očeta Blagomira spoštovali, in položite moje velo truplo v skalnati |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | odpustiti, ki so nam kej hudiga storili, ali nam bodo kdej v našim življenji kej hudiga storili! « |
| Robinson mlajši (1849): | ali bi se ne moglo lehko zgoditi, da bi predse keda na to dobro napredvzetje pozabil. Da bi je tedaj rude |
| Robinson mlajši (1849): | imel zmirom na pol leta napred ko bi mu gde keda žêtva v kvar prišla. Iz tega |
| Robinson mlajši (1849): | ino se nadto tude preti divjim ljudem, če bi gde keda nad njega prišli, v svojem prebitku branil. Od žedosti — želje |
| Robinson mlajši (1849): | česar je naj bolje potreboval, ino tem ljudém, ako bi keda drugoč prišli, za svoje delo ino svoj trud odpóčitati — odračuniti |
| Robinson mlajši (1849): | Ako bi, kakor Robinson, korúna nigdar ne bil videl, niti keda slišal, kako se za jéd pripraviti da, bi ne bil |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naobzhutlice ſerze, katiru ſe na vkorenini, satorei pa tudi malu kedai, ali zilu nobeniga adu na perneſſe, O mi reuni, inu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | nasai. 2. Meſu more strohniti, Tu nam ta ſmert povei. Kedai pa mormo vmreti, Sa tu oben navei K'dir na |
| Ta male katechismus (1768): | ſatu, de be se spomin derſhal, neli kedaj je Buh Ozha po dellu svojega stvarjenja pozhival, temuzh tudi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mogl umreti, inu s' tega svejta pojdti. Ti navęsh kje, kedaj, ali koku bosh umerl, inu ſakaj ſhivish ti toku vendan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga vunder zenejſhi predajajo, in tako nam dobizhke, ktere ſmo kedaj is platna imeli, prevsamejo. To samorejo s ſvojim kolovratam, kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de imamo od gosp. Fleišmana, pridniga nabiravca slovenskih zeljšinih imén, kedaj tudi dobro in natanjčno delo v slovenskim jeziku pričakovati. Vredništvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | počasi naprej lezel, in Hafed ga pri tej priložnosti vpraša, kedaj da je ob svoje oči prišel. „Jez še nikdar vidil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dušne zmožnosti. Vstajamo tako zgodaj, da si ne upam povedati kedaj, potem imamo skoz nekaj ur razne duhovne vaje. Kar ostane |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čuda, da te je ranila — menda še sama ni vedela kedaj. To se ne sme zvedeti; ali imaš kako lepo prepasnico |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pripravna bila, da človeka vzdigne v zrak. Saj ste že kedaj slišali od tesalskih copernic, ki po oblakih sem ter tje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po zahodni železnici poštni vlak, ob 9ih zjutraj pa brzovlak. Kedaj in v kateri razdalji od Dunaja bode dohitel brzovlak poštni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nima, koker ima naſh Nebeſhki Ozhe zhes nas. Katira mati kedei taku skerbna je bila sa ſvoju dete, debi vſe laſſy |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Nebes pogleda. Ali kedei ſe mi taku pruti Bogu skashemo? kedei ſe pred nym taku ponishamo, debi s' tim nar ponishneſhim |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | molitvi, ſo sanikerne v' opravilah teh dobrih del. Koku malu kedei, inu ſhe tiſtokret naſkerbnu, sasehanu, inu trudnu mi naſho doshnoſt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pruti Nebeſam pogledat, na tiſtiga Bog s' Nebes pogleda. Ali kedei ſe mi taku pruti Bogu skashemo? kedei ſe pred nym |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kyr nega shalio. Premiſlimo pa tudi ſami ſebe, koku malu kedei s' Chriſtuſam bedymo! koku retku mi molimo! inu od tod |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bodo pravizo tvojega serza na vago dijalli, ter bel koker kedej popred shtemalli. Kader se uſſem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so meni ſuper bli. Ti nabosh bral, de be bla kedej enega hudu oſmirjalla, ja ne enkrat taiſte, katiri so mojega |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Vidiſh , kok ſi nevumen. O moshję! moshję! — Zhe jeſt tebi kedej odpuſtim , tok ſi bom vùn sgovorila, de more vſim odpuſhénu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v radosti kipíjo, In krog ust se še blišíjo Sméhki kdajne nežnosti. O de bil bi, dete mílo, S táboj on |
| Fabule ino pesmi (1836): | pzhela pitala Zhloveka. Po navadi Je toti lize ſi sakril, Gda kol’ je pri pzhelnjáki bil, No s’ pzhelami govóril. Tak |
| Fabule ino pesmi (1836): | vſe. «« Tak, tak ſe lubo déte Navad’lo je lagáti, Gda koli ſe je kakſhne Kaſhtige mélo báti. Da dékliza je |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſam je tiſto shegnal vam! Pa tudi hitro no veſélo, Gda koli dén je bil sa to, Letéle ſte na ſvojo |
| Fabule ino pesmi (1836): | kak ſhtimana; Pa ſhtímavka pregnana ˛Shtimanje vé ſi ſama dat’: Gda koli jajze snêſe, Tak ſvojo gnesdo sapuſti, Is ſhtale dol |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſerza sbriſan; On v’ njem leshí pregloboko No nesbriſhliv sapiſan. Gda koli s’ okom gledal bom Tá, gdé ſi ti prebival |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pšenica biti in ali se lépša ne vidi? Ali se gdo novega boja bojí? V 20 létih se je dosta spremenilo |
| Robinson mlajši (1849): | bil. Stanislav. Kaj je to pal je? Oča. Ako je gdo več dolžen, kakor zaplatiti more, tedaj se mu vse, kar |
| Robinson mlajši (1849): | je tako ležal za se nič ne vede: pak je — gdo bi si to bil mislil! — drugoč k sebi prišel. Vsi |
| Robinson mlajši (1849): | Evropi jedva gdo zmeni za njega pak so toliko imenitne bile. Tu so |
| Biblia (1584): | néſo ſliſhali. POſluſhajte tedaj leto Prigliho od Seuza: Kadar kuli gdu to Beſsedo od Krajleſtva poſluſha, inu jo nesaſtopi, taku pride |
| Biblia (1584): | je djal h'timu, kateri je bil njemu tu povédal: Gdu je moja Mati? inu gdu ſo moji Bratje? Inu je |
| Biblia (1584): | je bil njemu tu povédal: Gdu je moja Mati? inu gdu ſo moji Bratje? Inu je ſtegnil ſvojo roko zhes ſvoje |
| Biblia (1584): | bo vaſh myr supet k'vam vèrnil. Inu aku vas gdu nebo gori vsel, ni vaſhe beſſede poſluſhal, taku pojdite vunkaj |
| Biblia (1584): | je vshe Boshje krajleſtvu k'vam priſhlu. Ali koku more gdu v'eniga mozhniga Hiſho pojti, inu njemu njegovo Hiſhno poſsodo |
| Biblia (1584): | Zhlovezhku. TEdaj je Iesus djal k'ſvoim Iogrom: Aku hozhe gdu sa mano hoditi, ta sataji ſam ſebe, inu vsami ſvoj |
| Biblia (1584): | Meſta Ceſarea Philippi, je ſvoje Iogre vpraſhal, inu je djal: Gdu, pravio Ludje, je Syn tiga zhloveka? Ony ſo djali: Eni |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu garda de bi kateri she vaſs neuſel: Ona: Ah gdu bo mene vſel ſapusheno ſruto! On pravi zhe obeden drugi |
| Sacrum promptuarium (1695): | navada, de mosh, inu shena kadar vkup prideta ſe skushata gdu je mozhnejshi, inu zhe shena mosha premaga, taku ona hlazhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. Oh ti moi bogi sapvshzheni Jesvs oh htve samora to velko bolazhino sadovol obiokati noi vmisov vseti oh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe povedov htve ima bel zhei ima sranjano noi od sazha shaza inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi slišali. Rok se sliši, če se komu zdi , de kdo pod streho kakošno diljo žaga; ali če kaj pod streho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lahko kdo konja kupil in ga precej v mesnico dal; pa vém |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | njih trud kaj podarí, se bojo otroci kmalo skušati začeli, kdo jih bo več nabral, in nabrane bo učenik na šolski |
| Blagomir puščavnik (1853): | njim neznan glas zakliče: ”Oj vi! prijatelj pazite, da vas kdo iz grada ne zaleže. To bi vas znalo ob glavo |
| Oče naš (1854): | priti. Takrat se derži v sili in smerti svojega Zveličarja! “ „Kdo me more od njega stergati? “ je rekel serčni fantek, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | memo velike množice Rumunov na doléjni Donavi; in lahko bi kdo mislil, da niso druzega kakor vejčica od unega velikega debla |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pustil in ž njim govoril, ko ti ni glasila povedal. ” „Kdo pravi, da ni povedal — jaz tega nisem rekel. ” „Ali je |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | ta mnozih reči ni mogel razložiti, jel je zopet popraševati: „Kdo pa stori, da solnce v eno mer teka po nebu |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | plavajo na nebu in vse rastline s hladnimi kapljicami okrepčajo? Kdo je učil ptičke lepo milo prepevati? Kdo je podelil malim |
| Ta male katechismus (1768): | dat nimash, dej serze ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu more ſastopit to boſhjo skrivnost. * Maria 'mu sprosi v' potrebi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | toku vshę snaſh ? ſej dobru vęjſh, de ni tukej. Jęrza. Kdu? Matizh. Tonzhek. Jęrza. Kaj marej njéga iſhem; ſej vęjm, kje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | imám dati. Matizh. (hitru inu glaſnu) Eno jeglizo ! eno jeglizo! — kdu ti jo je dal? Toku majhena, inu vshę ſe podaſh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | obriſhi ſe — de te Anshe ne bo jokat vidi. Miz. Kdu bi bil rekal, de je en tak goluf. — Jak. Kaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | o jej i — inu moja Mati? Shush. Raven ona! Matizh. Kdu ? Shush. Smrękarza. Baron. Njegova Mati ? Budalo. To — ok jo ne |
| Robinson mlajši (1849): | dal, ko je na njo davno pozabil, ko bi mu kedo jedno ali drugo iž njih bil prodaval. Petek je pri |
| Deborah (1883): | kočo? Žena. Milostivi gospod, ona nas je sem peljala. Učitelj. Kedo? Žena. Deborah, raba Davida, modrega hči. Učitelj. S kako pravico |
| Ferdinand (1884): | celej vasi razglasiti, da sem hotel umoriti grofiča,« misli si. »Kedo pa je oni neznani gospod z rudečim plajščem in mečem |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | me bil usmertil nocojšno noč! Ravno prav, da vsaj vemo, kedo da je bil! " "Žena, izdala si me! " zagrozi Tone divje |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | uže umirili, da so kričali krog utice, kot bi jim kedo vratove rezati hotel. Frfotali so v malih krogih krog utice |
| Ta male katechismus (1768): | inu sturemo, koker sami ſhellemo, de be se nam ſgodilu. Kedu je Zirkovne ſapovde goripostavel? S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj se |
| Ta male katechismus (1768): | Pastirji, inu Uzheniki sklenili, de se ima viruvati. „Zhe pak kedu „notshe Zirkuv poshlushat, ta ima „od tebe (prave Kristus) ſa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naſpametne: ke ſte ſami pametni. Sakaj vi preneſſete aku vaſs kedu v' hlapzhuvanje ſili, aku ſe kedu nad vami objeda, aku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kedu jemle, aku ſe kedu zheſs vaſs usdiguje, aku vaſs kedu v' obraſs wye. Tu pravim jeſt po nazhaſti, koker de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | lubesne dolſhnuſti nekol prov dapolniti. 15. Nezh navela sakon, kader kedu s' ſilo ali gvavtjo, ali tudi ſkus premozhnu perliſvanje enu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vi preneſſete aku vaſs kedu v' hlapzhuvanje ſili, aku ſe kedu nad vami objeda, aku vam kedu jemle, aku ſe kedu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvojiga rankiga ſhlahti da petiga rodu moſhiti. Se je pak kedu s'eno loterzo popolnema pregreſhil, ſe ſzer ſhiher potęm loter |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kedu nad vami objeda, aku vam kedu jemle, aku ſe kedu zheſs vaſs usdiguje, aku vaſs kedu v' obraſs wye. Tu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hlapzhuvanje ſili, aku ſe kedu nad vami objeda, aku vam kedu jemle, aku ſe kedu zheſs vaſs usdiguje, aku vaſs kedu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Shush. Tok objemi ga! pertiſni ga na tvoje pèrſi! Matizh. Koga? Shush. Tvojga ozhęta. (ga objame. ) Matizh. (shaloſten. ) O jej ! o |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enim Pavlam Apoſtelnam (II. Thim. 1, 12.) Jeſt vęjm na kogá verujem, inu sakaj vęrujem, inu ſim sagviſhan, de ſim reſnizo |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | naſs reshalejo. 6. Proshna. Naſs na upeli v' ſkushniavo. Pr. Koga mi vender taku proſsimo ? Od. De smote na bi pervolili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſa ſedel. Peter mu toraj pomigne, de naj Jesuſa vpraſha, koga de méni. Janes ſe je sdaj ſhe bolj Jesuſu k' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bote v mozhi, de bote teshavo dela premagali ? 3. Sa koga bote rasdelano semljo obernili, de bo vam nar vezh perneſla |
| Robinson mlajši (1849): | Oča. Vidiš tedaj, mili Stanislavek, kako dostikrat krivično ravnamo, če koga na naglem zasramujemo. Najpred se móramo na njegovo mésto vmisliti |
| Viljem Tell (1862): | zapahe. (Odpre vrata, zavzame in umakne se. Verner Staufaher pristopi. ) Kogá tu vidim? Vernerja? Za Boga! Predrag, ljub gost! — Ni stopil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | 4000.” „To pa to. Od kod imaš vso to gotovino? Koga si ubila ali komu zavdala, moja preljubeznjiva duhovnica? Veš kaj |
| Zeleni listi (1896): | v roke ter ga ogledovala. Pri vsakem je vprašala: »Od koga je to-le? « »Ljubi oče in ljuba mati«, reče naposled, »rada |
| Ta male katechismus (1768): | tem, katiri njeh bodo derſhalli? Zhasno, inu vezhno srezho. S' kom ſhuga pak tem, katiri njeh bodo prelomili? S' vezhnem pogublenjam |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | obſtalu? 27. Inu aku jeſt v' Beelzebubi Hudizhe isganjam, v' kóm jih vaſhi otrozi isganjajo? Satęgavólo bódo ravnu oni vaſhi ſodniki |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | en malu nepoſajen , al sa naprej bodo vidili — Goſpá. V' kom je raven gręſhil, to nevęjm. Al tvoje jęse ni saſlushil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | malo ſhkode, svunaj krompirja , na kateriga ſo slaſti gladovi. S' kom bi ſe snalo te ſhkode obvarvati ? Nar hujſhi ſovrashniki zhervov |
| Zlata Vas (1848): | Koliko? in koliko obresti ali čimža daješ od sto? Na kom si se zadolžil in ali si kaj zastavil? “ |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | s kom bi je bil — ne rečem zaslužil — le s kom bi se bil vrednega skazal take časti? ” „Saj veš. ljubi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | s kom bi je bil — ne rečem zaslužil — le s kom bi |
| Revček Andrejček (1891): | znotraj na glas). Jaz pravim, da mir! Andrejček (posluša). Nad kom se pa dere Jerica ? Tretji prizor. Grešnik. Jerica. Poprejšnja. Grešnik |
| Ta male katechismus (1768): | Komu je njeh dal taiste resglasiti? Moyſesu. Kje so ble ſapovde |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Elias. 15. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 16. Komú bóm pak enaku dèrshal letá ród? On je enaki otrokam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | govory kir pravi: Komú te hózhem perglihati, ti Jerusalemſka hzhy? — Tvoja shaloſt je velika |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Zhe mi ? Od. Ja ! zhe tudi mi bomo odpuſtli. Pr. Komu? Od. Tajſtim, katiri zhes naſs grehe dellajo, jenu naſs reshalejo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tako s' njim ſtóri, kakor ſi s' opomnizami délala. Zhe komu kaj obljubiſh, alj kako poſebno opravilo imaſh, le perſtan s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zdravnik. Jez si na kmetovanje ne umim posébno, de bi komu kake nauke dajal, če bi mojih naukov poslušali, bi bile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poglavitna hrana zginila ! Kakó je to, de beseda „korún” še komu ne dopade? Bi tudi ne bil mislil, de bi se |
| Zlata Vas (1848): | mu je vsak na vprašanje odgovoril. Pa vsaciga posebej vpraša: „Komu si dolžán? Koliko? in koliko obresti ali čimža daješ od |
| Zlata Vas (1848): | več dolgov delati. Ne smem ti tedaj posoditi. Pa čaj, komu in koliko si dolžán; prevdariti hočeva, kako ti iz sile |
| Maria Stuart (1861): | pravi? Mortimer. Grof Lester, vaš obraz je ravno tak. Leicester. Kdo-li tedaj začne s zaupanjem? Mortimer. Kdor manj se ima bati |
| Robinson mlajši (1849): | je gdè kaka žalost imèla, spèvala. Začina se le tako: „Gdor le terdno se zanàša, Da Bog lèhko pomagà; Temu tude |
| Robinson mlajši (1849): | lèhko pomagà; Temu tude Bog prenaša, Kedar reva ga imà: Gdor se na — njega spolegà (naslanja), Tej si k blagu pomagà |
| Robinson mlajši (1849): | izginol, je k nebu poglednol, si v misleh pesen predrekáje; „Gdor se v Božjo obranbo! “ i. t. d. ino se je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | barali kai vi pegerata natu rezite hduer je vazhen jei hduer piti iozha pi? natu bojo oni jedli noi pili dabojo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ansidlarji noi vas bojo barali kai vi pegerata natu rezite hduer je vazhen jei hduer piti iozha pi? natu bojo oni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vhlievah al vhishah al nagasi bel nazeſte alpa naſtes dieh htver tu persabe nosi re nabo obene potashave perserzi zhvtov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svadzhi Gospved Jesvs Kriſtvs vsmilani odreshenik Amen. TA 24. KAPITL. Htver te besiede persab nosi te je shiher pred hvdemi lvdmi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moi vierni criſtian besiede criſtvvsave on je ta venzhna resniza htver tomi kna varjema je sgvblan, odtah denarjov katere bosh skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svo srezhni so ti vesoko shribani preshtabi inv favishi tvganti; htver re Ivbe besiede boshje persabe nosi te je shihr prad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 36 ½ dni s ſhnofanjem sgubi ; in to tako le: Kdor mozhno ſhnófa, vsame vſazih 10 minut 1 ſhnòf, in pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kar sim vam svetoval, tega sim se večkrat sam pripričal. Kdor pa kaj noviga poskusi, mora na tanjko vse takó storiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | shiv leſ, to je drevó na ſhtoru, ni slo drag. *) Kdor ſe bo ta kolovrat napravil in ga bo sazhel rabiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v današnjih Novicah samí popisali. (Dalje sledí. ) V jamo pade, kdor jo drugimu koplje. V spomin gotove resnice tega prigovora je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | domačo besedo s tujkami (iz Gerškega, Latinskega itd.) bogátijo. d) Kdor morebiti še ne vé, mu pak tu pri svoji véri |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je prešestnica, in njen otrok je zarod viteza Olivna, in kdor mojimu govorjenju ne verjame, in čast te prešestnice braniti hoče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Robe čul ga ni hvaliti, Kar na svetu jih živi. Kdor pa derzno stopil h košu Pa nabral si je blaga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | besedah merzel ko led. „Naj ti tedaj na kratko povem: Kdor se ne bojí lepe vesele prihodnosti, do ktere se dá |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | bomo po osveti hrepeneli ter sovražnih misli v srcu redili. Kdor bi tako postopal, ne nabiral bi si zasluženja pri Bogu |
| Ta male katechismus (1768): | X. O usmilena Mate! teh greshnekov trosht! * kdur k' tebi je pershl, je neshl milost. Rezh itdr. XI. |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ti ſtalla na ſtran’. * Hudizha s’ poterla, * nebu nam odperla,* k’ dur tebe o Mate ſveſtu zhaſty, * ta vsemu hudemu lohka |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | vse. 2. K’ du more pak popisati Muzh Imęna JEſusa? K’dur si skuse, ſna sprizhati, Kaj tuiſtu v’ seb’ ima |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | lubil tolkajn ta svejt? Oh de b’ bil ſmislel pogoſte: K’ dur ’ga lube, bo preklet’! Sdej’ ga ozhem ſapuſtiti, Od |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | zel osspe. 25. JEſus! tebe tok vrednega, Boga tok lubeſnivega. K’ dur nalub’ s’ serza zelega, Je vredn ogna vezhnega. 26. |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | zel nezh ta svejt. 2. Divishke ſtan * is nebes poslan! * k’dur te’ tukej prov dershy, * s’ tem Angelzmi se ſdruſhy |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | miloſtiv, de se le tvoje upanje v' pravi pokuri grunta. Kedur se namisle pobulshati, nasme tudi nezh upati, ſakaj le sama |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | No, zdaj vender kaj zvemo, kako se po svetu godí. — Kogar bi utegnili stroški od mojiga svèta ostrašiti,´ naj pomisli, de |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | svojo Hirlando obernil s sicer nenavadno resnobnim glasam: Naj vprašam kogar hočem, vedno se sliši: Vojvodnja je kriva, in kolikorkrat kteriga |
| Zlatorog (1886): | zlati prsten? »Mar ti misliš, da ga bom žalíla, »Od kogàr sem zlati lišp dobíla? »Glej! Prijázno pač domačo hčer »Gost |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kakòr Ozhe: tudi Ozhęta obedèn ne ſposná, kakòr Şyn, inu kómer bó hotèl Şyn ràsodęti. 28. Pridite k' meni vſi, katęri |
| Biblia (1584): | le Ozha, inu nihzhe nesna Ozheta, temuzh le Syn, inu komer je hozhe Syn resodéti. Pridite ſem k' meni vſi, kir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bukve poduzhenim vam bo tudi lahko , pametnimu sdravniku sa shivino, komur ſvojo bolno shivino osdravljati daſte, na roko iti. Od vſih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kjé rajnši se dobé? Po krajcarjih se pride tjé. Sej — komur krajcarja ni mar. Ni nikdar rajnša gospodar. Véš kod se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali ti morebiti ni prav po volji? Rad. Težek ni; komur bi se pretežek zdel, takimu bi ne bilo pomagati, tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sadja posušiti, is kteriga se okoli treh mernikov suhiga dobi. Komur je taka sušivnica premajhna, naj naredi ravno po ti podobi |
| Divica Orleanska (1848): | je sin, Tim več je vreden čerta mojiga. Življenje vzamem, komur sim ga dala, Nesramno če prevzetnosti prederzne V naročje greši |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | začne gnjiti, in kedar voda vsahne, dobiva živina gnjilo pašo. Komur je mogoče naj živino iz nizko ložečih pašnikov ne višeje |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | nama. Mostú pa nobenega ni na daleč. Jutri naj pride, komur se ljubi. ” Roparja vzameta svoje torbe in se podasta čez |
| Zlatorog (1886): | iz sobe gré lehnó, Po njej ozíra se vsakdó In komur prinese na mizo jedí, Vsak jé, če tudi baš lačen |
| Zlatorog (1886): | mizo jedí, Vsak jé, če tudi baš lačen ní. In komur vina v kupo dá, Poslušen sprazni jo do dná, Pa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſliſhali. Rasglaſovali tudi vſe prék ſo to pergodbo, ino kdor koli jo je ſliſhal, ſe je zhudil nad njo. Marija |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in snajdenja ſo ſe v kratkih letah tako rasſhirile, de kdorkoli s njimi naprej ne hiti, ne poſnema, kar ſo drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | katere kebre vmori ino jim maſt v ſpodni lonz slezhe. Kdor koli kako drugo ſkuſheno ſredſtvo vej kebre ali zherve sdalno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shiva podoba nar ſerzhnejſhi ljubesni, ker ſvojiga blishniga, bodi ſi kdorkolj, v ljubesni s rozhizami objameſh, in ga ſvoje shive dni |
| Zoologija (1875): | z mahom in tekoj tekajo okoli, pravimo jim mahovci ali kebčeki; hrano si valje iščejo sami in jedó vse, kar se |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ga skuhajo in na srebrno skledico položé. Prašala sta torej kebra, krastačo in tudi glisto, kako je to, ali nobeden od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga navesne verh prasniga. Nato ſe napravi vogin okoli, katere kebre vmori ino jim maſt v ſpodni lonz slezhe. Kdor koli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | trave, slaſti od kromperja preredijo, ino spomlad tretiga leta v kebre ſpreminèni na ſvitlobo perlesejo. V ſuhih letah ino simah, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpodni lonz slezhe. Kdor koli kako drugo ſkuſheno ſredſtvo vej kebre ali zherve sdalno satirati, je naproſhen naprejſhnimu poſnemanji ga na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni od ſhkode, zhe tudi zhervov ne sklizhe. Loshi je kebre loviti ino satreti, preden naprejſhno salego snèſejo. To ſe godi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko ſhkode ſtrila. S' koga ali zhesa pa pridejo ti kebri ? Is belih zhervov , ki imajo ruſo glavo, ſe is jajzhkov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do verha sakople v tla prasniga majnſhiga ſe napolne s' kebri, pokrije s' tako goſto drateno mreshzo, de kebri ſkosi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napolne s' kebri, pokrije s' tako goſto drateno mreshzo, de kebri ſkosi ne morejo, ino ſe ga navesne verh prasniga. Nato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | belih zhervov , ki imajo ruſo glavo, ſe is jajzhkov od kebrov v semljo naleshenih svalijo, dvej leti v semlji od kuren |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ino malo ali zlo nizh ſadú ne doneſo. Gladova mnoshza kebrov je vſe odgnano pérjizhe proti posherla; drevju ne li sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe snalo te ſhkode obvarvati ? Nar hujſhi ſovrashniki zhervov ino kebrov ſo vrane. Kakor vidijo oratarje semljo obrazhat, kuj perletijo poberat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga zherva ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe sna eno maſt sa kola masat dobiti. Zhe ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Od ſhkodlivoſti majhnih kebrov ino kebrovih zhervov, tudi ſredſtev, s katermi bi ſe snalo |
| Genovefa (1841): | je doſlej v ſvojim shivljênju premiſhljevala in naj majnſhi zvetlíza, kébrizhek ali polshek ſo jo, kér je ſléd bôshje modroſti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | borſhtmi nive, vezhi del od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga zherva ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe sna eno maſt sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | li vſako tretje je kebrovo leto, snano je, de v kebrovim leti hraſt, koſtanj, oreh ino druge dreveſa bliso do kerſtnika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k poſhtah ſe snajo dobiti. Od ſhkodlivoſti majhnih kebrov ino kebrovih zhervov, tudi ſredſtev, s katermi bi ſe snalo njih pomnoshenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomnoshenje vbraniti. *) Snano je ſplóh , de li vſako tretje je kebrovo leto, snano je, de v kebrovim leti hraſt, koſtanj, oreh |
| Fizika (1869): | taki vidijo, kakor nam, če gledamo skoz draténo mrežo Vsak kegeljček je zgorej preprežen s prozórno kožo, zavolj tega se tako |
| Zlata Vas (1848): | stale. Ob nedeljah ni bilo ne kvart v kerčmah ne kegljanja na kegliših, ne kletja in ne norenja slišati. Kerčmarjem se |
| Botanika (1875): | Helenium) in zdravilna kamilica (Matricaria Chamomilla), ki se po votlem, kegljastem (čunjastem) cvetišči loči od smrdelje (Anthemis Cotula), ktere cvetišče ni |
| Zoologija (1875): | tako oko podobno bčelnemu satovju. Te ploskvice so spodnji konci kegljastih prizmic stoječih na mrežnici, a na vsaki nastane podoba dotičnega |
| Zlata Vas (1848): | nedeljah ni bilo ne kvart v kerčmah ne kegljanja na kegliših, ne kletja in ne norenja slišati. Kerčmarjem se je vol |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je rękel, de mo ga je en kmet pernéſsel. Shęntani keklavez ! — zhakej beſhtja, jeſt te bom vuzhil làgát. Goſpá. Ti ozheſh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vé, da hud sovražnik vina je vročina. Celó malo hramov (keldrov) je v Vipavi tako napravljenih, da so na hladnem. To |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſamejo , bodo ſkus mezh konz useli. Nimamli jeſt pyti ta kelh, katiriga je meni moj Ozha dal? Ali meniſh ti, de |
| Valenštajn (1866): | palice, Klobuk na drogu nese s praporom, Na kterem vidim kelih, ali veste Povedati, kaj to bi pomenilo? Ključar. Ta žena |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu jęj toku od letega kruha , inu py od letega kelha. Sakaj katire po navrednimu ję. inu pye, ta je, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | en prevelik gręſhnik, de bi en tak imeuïten dęjl od kęlha Jęsuſa Chriſtuſa mene doſhàl. Koliku duhovnih Paſtirjov' ſkuſsi vender na |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kočijažam prideva na Štajersko; v neki taberni za strežavnico alj kelnarco v službo stopim; čez pol leta pa jo zupet zapustiti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | drugi omilovali, vsih pa bi bila groza nesrečne pergodbe z kelnarco, ino strašne smerti mojiga očeta. Žalostno je biti zapušeni siroti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Jutrovljanov do Zahodnikov. Oni so veliko bolj polteni (sinnlich) kakor celtiški narodi in nosijo brade kot Iztočani, so bolj srednje kot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kobile po takim napenjanju dostikrat zveržejo; žebet se pa rad kevžeh in smolika prime. — Varite se tedej kmetje! de vaša živina |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | smèrkav, in bolezin kužna smolika. Tak konj zapade konjedercu. Čeravno kevžeh, pri kterim žleza z nosa téče, večidel ni nalezljiv, je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | bo enmalo omočena. Te zdravila so večidel zadosti, če kevžeh ni prehud. Če je kevžeh hud in zlo k pljučnim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | zdravila so večidel zadosti, če kevžeh ni prehud. Če je kevžeh hud in zlo k pljučnim prisadu (Lungenentzündung) nagnjen, kar se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | rejo njegove živine prav živo priporočiti. (Dalje sledí. ) Zdravila zoper kevžeh in prisadno pljučnico kónj. Popisali smo v poslednjih listih lanjskih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | minuti). — Bolezin terpí 10, 14, 20 dni. Pervo zdravílo zoper kevžeh je: de daš konja s slamo po celim truplu dobro |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | majhnih, pa vunder imenitnih rečí razločiti. Če je pa zraven kevžeha prisad v gèrlu, de konj ne more lahko požirati, kar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | se ž njim takó ravná, kakor smo gôri od kevžeha govorili; le mehka jed naj se mu daje, in gobec |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Popisali smo v poslednjih listih lanjskih Novíc natoro in lastnosti kevžeha (Kehlsucht) pri konjih; povedali smo tudi, de posebno iz prehlajenja |
| Kemija (1869): | Amylalkohol, amilov alkohol, 475. Amyloxyd, amilov okis, 475. Analyse chem. , kem. razkroj. Analyse organische, organski razkroj, 447. Analyse qualitative, razkroj na |
| Kemija (1869): | 450. Isomer, ravnodelen. Isomorphismus, ravnoličnost, 418. Itrijum, Yttrium, 345. Izdelek kem., chem. Praparat. Izgórina, Verbrennungsprodukt. Izvod, Produkt chem. Jajce, 495. Jalappenharz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krùh spekla, de je bil prijetniga slaja in veliko zdraviši. kemikarca je bila; kakor tudi tista, ki si je perva platno |
| Kemija (1869): | Spatheisenstein, jeklenec. Spiritus, špirit, 472. Spojilo hitro, Schnellloth, 430. Spojina kemična, chem.Verbindung. Spojiti, chem. verbinden. Sprijemnost, Adhasion. Srebati, absorbiren. Srebro |
| Kemija (1869): | in da se kristalni lik ne spromeni, dasiravno se menja kemična sostava. V galunu more glinico zameniti kromov ali železni okis |
| Kemija (1869): | Sol ščavna, Kleesalz, 461. Sol žveplena, Schwefelsalz. Soole, solina. Sorodnost kemična, chem.Verwandtschaft. Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft. Sostavina kemična, chem. Bestandtheil. Spatheisenstein |
| Kemija (1869): | Soole, solina. Sorodnost kemična, chem.Verwandtschaft. Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft. Sostavina kemična, chem. Bestandtheil. Spatheisenstein, jeklenec. Spiritus, špirit, 472. Spojilo hitro, Schnellloth |
| Kemija (1869): | Po neštevilnih primerih so kemiki ustanovili sledeči zakon: Kemične prvine spajajo se med sebó v stalnih nepromenljivih utežnih razmerah |
| Zoologija (1875): | mleko, s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri. Tu podajamo kemične sostavine imenovanih jedil v pregledu, iz katerega se njihova važnost |
| Kemija (1869): | prav nič ne podira, temveč ga še potrjuje in razširuje. Kemični razkroj (analiza) nam je razodel vrsto spojin med kislecem in |
| Kemija (1869): | je tedaj specifična toplina kacega telesa, tem manji je njegov kemični ekvivalent; zato stojé številke izrazujoče specifično toplino kemičnih prvin v |
| Zoologija (1875): | človeškega trupla odpadeti skoro dve tretjini na vodo. Po natančni kemični preiskavi seznanimo se s tvarnimi prvinami, to je s kemičnimi |
| Kemija (1869): | organske spojine glede njihove sostave iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti pri organskih spojinah toraj ni vezana na to, kakove |
| Kemija (1869): | brez kisleca. S kalijumom se dá napraviti eden izmed najlepših kemičnih poskusov. V globoko posodo z vodo, HO, pod. 37, vržemo |
| Kemija (1869): | njegovih spojinah s svincem, živim srebrom in vodencem: S primernimi kemičnimi presnovami se dá svinec, živo srebro in tudi vodenec od |
| Kemija (1869): | tiče žvepla, ima za-nj 28 utežnih delov železa ravno tako kemično pritezno silo, kakor 100 utežnih delov živega srebra. V tem |
| Kemija (1869): | raztopi ali ne popolnoma. Skrob sploh nima volje spajati se kemično z drugimi tvarmi, samo z jodom se zveže v čudovito |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zložnih delov, ki se med seboj po svojih lastnostih razločijo. Kemíja (po nemško Scheidekunst) kaže, iz koga vsaka pozemeljska reč obstojí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razjasnili. Taki kemíi pravijo orgánska, po razločku pa tudi kmetijska kemíja. Tudi kmetovavci tedej, po kemíi razsvetljeni , zamorejo kar veliko stroškov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vej pognala, in k večimu ali častljivišimu drevesu zrastla, kakor kemíja. Od tedna do tedna nove , okoli po svetu storjene kemijske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki jih obertnijstvu na roko dajejo natoroznanske vede in posebno kemija, mora napredovati obertnik in rokodelec; ako ne, zaostajata za drugimi |
| Botanika (1875): | tem gnojem, kterega zvozijo Angleži silo mnogo domu na Angleško (kemija §. 404.). Da je gvano tako čudno dober gnoj, to |
| Botanika (1875): | sebe. Zato govori tudi kemijska spojenost vseh rastlinskih sostavin (kemija §. 179.). |
| Botanika (1875): | ogljenčeve kisline v sebi, kakoršna je n. pr. Selterska voda (kemija §. 26.). Mogoče bi tudi bilo, da rastlina ogljenčevo kislino |
| Zoologija (1875): | kure in golobje iščejo in zobljejo apnaste stvari (glej mort, kemija §. 185). Apno potrebavajo te ptice tem več, ker nesó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Majer. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. 1. §. Vpeljanje, ali občinski kemíje zapopadik. Celi svet, in tedej tudi vsaka reč na sveti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | srečno bilo, — Našlo bi na zemlji ràj. Rodoljub Ledinski. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. (Nadalje. ) Nar veči kemijska fabrika. (Nasledba 20. § |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in lepšiga sadú in dobička dajalo , jim hočemo nekoliko kmetijske kemije v kratkih sostavkih od časa do časa po „Novicah” ponuditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sprepevljali: Slava! slava trikrat slava Bogu večnemu! Matija Majer. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. 1. §. Vpeljanje, ali občinski kemíje zapopadik. Celi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na slamo. — Današnjimu listu je perdjan osem in dvajseti del kemije. |
| Kemija (1869): | na množino ali kolikost (Quantität) nazočih ekvivalentov. V tem delu kemije se nam je tedaj pojasnilo še le poslé, ko so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | izpušča šumé; če ga žgemo, premeni se v živo apno (kemije §. 86). Zvrsti njegove so: |
| Mineralogija in geognozija (1871): | solno kislino, potem solitarno kislino in na zadnje obe vkup (kemije §. 45). Največkrat se rabi solna kislina zato, da se |
| Botanika (1875): | točko odgovoriti se nam ne zdi težko. V §. 211. kemije je bilo pokazano, da imajo poraščena tla mnogo gnjijočih rastlinskih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obvarvati, in novih večih dobičkov nakloniti si. Med kmetovavcam, po kemii razsvetljenim, in med vsakdajnim kmetam je razločik, kakor postavimo, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po razločku pa tudi kmetijska kemíja. Tudi kmetovavci tedej, po kemíi razsvetljeni , zamorejo kar veliko stroškov obvarvati, in novih večih dobičkov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vse te reči k pridu človeštva po kemijsko razjasnili. Taki kemíi pravijo orgánska, po razločku pa tudi kmetijska kemíja. Tudi kmetovavci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obdelujejo rudarski učeni možaki, in si tako veliko prizadevajo — po kemíi razjasnjeni — z manjši potroški kar veliko veči dobičke doseči ; iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kakó se imajo shraniti. Gosp. Vertov C v svoji neprecenljivi kemii natorne postave razlagajo, na ktere se sušenje sadja v p |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vse drugači. Naši pridni bravci, razjasnjeni po gospod Vertovcovi „kmetijski kemíi”, niso več nevedni kmetje, ki brez pomislika zemljo obdeljujejo, ampak |
| Kemija (1869): | baritove spojine, izmed kterih se nektere često rabijo v razkrojni kemiji. 18. Stroncijum. Sr. = 43. Stroncijum je precej redka kovina in |
| Astronomija (1869): | fizikalnih prikazni se potrebuje mnogo umetnega in dragega orodja, tudi kemiji je treba mnogo raznih snovi in raznega orodja; zvezdoznancu je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | V kemiji smo tudi že veliko tacih naravnih kemiških spojin bolj na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 1. Podoba mineralov. Že v fiziki. §. 24 in v kemiji §. 24 smo videli, da se najmanjši delci kemiških zvez |
| Botanika (1875): | dušca v sebi in ki spadate v red beljakovcev, v kemiji (§. 195.) popisanih. Stanice imajo razun tega v sebi brezbarven |
| Botanika (1875): | obče botanike bil je tedaj natvezen deloma na napredek v kemiji, deloma pa na iznajdbo dobrih mikroskopov. Kdor so hoče z |
| Botanika (1875): | sladorja, gumija, beljaka, sluza, kislin, soli itd., ktere smo v kemiji (§. 181. do 188.) spoznali kakor izvode rastlinstva. Ravno tako |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | letniku učiteljišča je mogoče pri nauku o organski in anorganski kemiji, o alkoholovem vrveži (vrenji), o destilaciji, o odstotni primesi alkohola |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in drugači ne godí. Gospod Vertovc so s svojo neprecenljivo „kemíjo” tako rekoč kvas postavili, ki bo slovensko kmetijstvo kviško gnal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ràj. Rodoljub Ledinski. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. (Nadalje. ) Nar veči kemijska fabrika. (Nasledba 20. §). Popred ko se goreče gore spluvajo |
| Astronomija (1869): | večo različnost kot toplotni trakovi. Dalje se vidi, da je kemijska moč južno tečajnega pasa veliko veča kot severno-tečajnega, in da |
| Fizika (1869): | Angriffspunkt. Prikazen, Erscheinung, 8. Prikazen fizikalna, physikalische Erscheinung, 13. Prikazen kemijska, chemische Erscheinung, 13. Prilagojenje, Accomodation, 146. Primér, Beispiel. Priméren, relativ |
| Fizika (1869): | elektriko iz nič stvarja. Drugi fizikarji pa mislijo, da je kemijska sorodnost in njej sledeč kemijski razkroj glavni vzrok galvanske elektrike |
| Botanika (1875): | ostane, to pa porabi za sebe. Zato govori tudi kemijska spojenost vseh rastlinskih sostavin (kemija §. 179.). |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prvotnem stanu, ampak se je sčasoma spremenilo. Tako kamenje, čegar kemiška sestava se je sčasoma več ali manj premenila, zovemo metamorfno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se pa spominjali. — Toda v veliki delalnici prirode ni samo kemiška privlačnost obdelovala elemente, ter jih prisilila sprijeti se, ampak veliko |
| Stelja in gnoj (1875): | sebe, mora se v ta namen storiti neka ločivna ali kemiška sila. To silo pesku dela prhnenje zeliščnih ostankov, puhlice — še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kemíja. Od tedna do tedna nove , okoli po svetu storjene kemijske znajdbe, nižji ali višji veljave po časopisih oznanujejo, in tó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žajfa, kapica namesti kamnja na puši, in tavžent druzih rečí kemíjske znajdbe, za ktere se popred vedilo ni. Tisti, ki so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Veliko, veliko obertnistev se opíra na mnoge večí ali manji kemíjske veje ali znanosti ; gorjé pa obertniku, kteri kemíjskih vednost potrebuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne more več biti takó učeniga, de bi zamogel vse kemijske veje ali razdelke objeti: torej so mogli tudi kemikarji med |
| Botanika (1875): | skorej vse v rastlino sprejete rudninske snovi še le vsled kemijske razkrojitve razpustne ali raztopne, in da je tedaj precej mnogo |
| Botanika (1875): | njena prst pomnoži. Le tista tla, ki so vsled svoje kemijske spojbe ali zveze naj bolj ugodna žitu, kakor n. pr. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | včasi s prav čudnimi kombinacijami; eno nam predstavlja podoba 59. Kemiške njegove sestave ne moremo lahko pokazati s formulo, pomniti je |
| Botanika (1875): | se redé od tistih spojin, ki se naredé vsled takega kemijskega razdevanja iz drugih organskih snovi; nadalje nimajo glive nikdar listnega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | to so kristali v podobah, kojih ne bi pričakovali po kemiškem zlogu minerala. Nastajajo po raznem načinu. Železni kiz (dvakrat žvepleno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | O nekterih, kakor n. pr. o premogih smo že v kemiškem delu obširneje govorili, zato jih bomo samo omenili. Enoterni minerali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nanje. Zato najdemo cele vrste mineralnih ustrojev, ki jih po kemiškem potu samem ne moremo zapopasti ne samih ob sebi ne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so pa šotišča; kako se delajo smo že povedali v kemiškem delu §. 212. Polnijo zlasti nižine, n. pr. Holandsko, Prusko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | manjši njeno vejo pečá in jo obdeluje. Po neki veliki kemíjski veji spričujejo naravoslovci, kakó se megle, oblaki, rosa, dež, slana |
| Fizika (1869): | pri popisanem početnem poskusu zavolj pričujočnosti vodne pare in zrakú kemijski njih vpliv dovolj velik, da rodi slabotne električne prikazni. 206 |
| Fizika (1869): | dotikanjem. Skorej v vseh ostalih slučajih je razun dotika tudi kemijski razkroj, ki bitno sodeluje pri vzbujanji elektrike. Izvirek galvanske elektrike |
| Fizika (1869): | fizikarji pa mislijo, da je kemijska sorodnost in njej sledeč kemijski razkroj glavni vzrok galvanske elektrike, misel, ktera je po dolgih |
| Astronomija (1869): | 3—5krat veča, nego ob solnčnem robu, tako da kažejo kemijski trakovi raznih delov solnčnega kroga med seboj večo različnost kot |
| Botanika (1875): | in živalih. Kedar se preveč pomnožijo, pospeševajo z ene strani kemijski razkroj organskih snovi, z druge strani pa naredé v živih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | druzih enoternih mineralov, ali pa, če so onim enaki po kemiški sestavi, da kristalna oblika na njih ni dobro izražena. Ne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | elementov se bližajo, drug potegne nase druzega, zedinijo se in kemiški proces se začne. Pri naših kemiških skušnjah vidimo, kako vsako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali manji kemíjske veje ali znanosti ; gorjé pa obertniku, kteri kemíjskih vednost potrebuje, in ki se ne da od njeniga duha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Ali boš ti Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah iz kemijskih pervin nove sonca z njih planêti vred osnovati in uterdovati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | naših podukov razuméti, zató kér niso clo nobeniga znanja od kemíjskih resnic in natornih postav imeli, ktere se povsod s kmetijstvam |
| Fizika (1869): | té je bitnega poména tudi svetloba, ki se nareja pri kemijskih prigodah. |
| Fizika (1869): | ogretjem spremené v paro, oslanja se dvoje imenitnih tehniških in kemijskih del, namreč razhlapanje (sublimovanje) in prekápanje (destilovanje). Sublimovanje obstoji v |
| Fizika (1869): | in svetlobnih, 2) v razdraženji mišic in čutnic, 3) v kemijskih razkrojitvah, 4) v vzbujanji elektrike in 5) v vzbujanji magnetizma |
| Mineralogija in geognozija (1871): | druge pripomočke za spoznavanje. Poslužuje se zatoraj kolikor mogoče najkrajših kemiških pripomočkov, ki jih lahko povsod seboj nosi. Najraji vzame krojivno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bila je gorkeja kot sedaj; lahko je tedaj razmočila mnogo kemiških spojin; morje imeti je moralo tačas veliko kremenokislih, žveplenokislih in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | V kemiji smo tudi že veliko tacih naravnih kemiških spojin bolj na tanko spoznali, druzih se pa spominjali. — Toda |
| Mineralogija in geognozija (1871): | spojin, kar se vidi iz tega, da so popolnoma po kemiških pravilih sestavljeni in da imajo kristalno obliko; imenujemo jih prave |
| Mineralogija in geognozija (1871): | večkrat in prav pazljivo določevali, navadno pri 14° R. Po kemiških postavah že zdaj sploh lahko posnememo, da gosteji minerali, ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v kemiji §. 24 smo videli, da se najmanjši delci kemiških zvez natezajo in vvrstujejo, tako da postajajo pravilna telesa, kristali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | med seboj dobro ločita. Nekoliko jih ima popolnoma vse lastnosti kemiških spojin, kar se vidi iz tega, da so popolnoma po |
| Mineralogija in geognozija (1871): | po imenitnih naravoslovcih, manjšina je imenovana po lastnostih ali po kemiških sestavinah. Nekoliko imén smo morali iz českega ali iz hrvaškega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | druzega, zedinijo se in kemiški proces se začne. Pri naših kemiških skušnjah vidimo, kako vsako urno kemiško zedinjenje dela vročino. Tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lekár iz gorniga Estrajha, je z svojimi v razstavo poslanimi kemijskimi izdelki svojo veliko nmetnost razglasil. — Lorenc Božič, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zmed njih sicer deblo obseže, to je, se s poglavitnimi kemijskimi resnicami ali naravopostavami soznaniti mora, potem se pa le z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi po mogočnosti vse vednosti od žival in rastljin s kemíjskimi resnicami navdali, in vse te reči k pridu človeštva po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | železo na zemljo padati i. t. d.— Drugo zlo veliko kemíjsko vejo obdelujejo rudarski učeni možaki, in si tako veliko prizadevajo |
| Astronomija (1869): | Roscoe je kemijsko prejskaval moč raznih delov solnčnega kroga. Moč kemijsko - zdatnih trakov je v središču 3—5krat veča, nego ob |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zastopajočih (pr. §. 40), da je težko, včasi celó nemogoče, kemiško formulo postaviti zanje. Večidel so barvani, pred pihavnikom se tope |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imajo v ti reči potrebno učenost in orodje (cev), po kemijsko razkrojili in ločili, in potlej svoje misli, če in za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | resnicami navdali, in vse te reči k pridu človeštva po kemijsko razjasnili. Taki kemíi pravijo orgánska, po razločku pa tudi kmetijska |
| Astronomija (1869): | 100 (za središče) in 52 (za solnčni rob). — Roscoe je kemijsko prejskaval moč raznih delov solnčnega kroga. Moč kemijsko - zdatnih trakov |
| Botanika (1875): | ko njiva počiva (ko je ona ledina ali praha), neprenehoma kemijsko delata na njo in razdevata njena tla. S tem se |
| Botanika (1875): | da imajo poraščena tla mnogo gnjijočih rastlinskih in živalskih snovi, kemijsko se razdevajočih, ki narejajo tako imenovano prst. Poglavitni posledek razkrojitve |
| Botanika (1875): | organske snovi, bodi-si rastlinske ali živalske, gnjijó in se po kemijsko razdevajo; one se redé od tistih spojin, ki se naredé |
| Botanika (1875): | njene podobe, začetka razvitka. Preostaje še, da preiskujemo, kako so kemijsko spojene tiste tvari, iz kterih je stanica in to, kar |
| Kemija (1869): | tako raztvorbo ali razsnovo. Tacih črtežev več in skoro vsak kemik si napravi svoj črtež (Scherna). En primer nam to najbolje |
| Kemija (1869): | ne morejo spremeniti niti modre indične barve niti listnega zelenila. Kemik preiskuje s pomodrenimi in pordečenimi papirčki — imenuje je reagovalne papirje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po njih lastnostih razločnih rečí vstvariti. Kakó pa neki zamore kemikar to ali uno reč v nje obstojne dele ali pervíne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pri takim ločenji na hvalo pride. Za take opravila ima kemikar zlo čiste steklenaste ali porcelanaste posode, še tanjši vážice, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz vôde zlekla, shrani dobro zamašeno, za kako hudo omedlévco. Kemikar razkroji mnoge rečí v pervíne, ali jih stopivši, ali raztopivši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Je ni več rúdice, ne žemljice, de bi ne bili kemikarji v stanu pokazati in prepričati, iz kterih pervín ste zložene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | d. ločvali, ali kotlovino in cin v bron združiti umeli, kemikarji so bili. Ravno takó so kemikarji bili, ki so v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Take rečí grejo pri njih grozno na tanjko, — sicer bi kemikarji ne bili. De so tedej kemikarske dela mnogoverstne, je potem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vse kemijske veje ali razdelke objeti: torej so mogli tudi kemikarji med seboj razkrojiti se, de vsak zmed njih sicer deblo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v bron združiti umeli, kemikarji so bili. Ravno takó so kemikarji bili, ki so v starih, starih časih iz mnogih želiš |
| Kemija (1869): | v drugih rastlinah. Preiskovaje te čiste tvari, prepričali so se kemiki, da so osnovnih lastnosti, da so alkalične in da se |
| Kemija (1869): | črnosivo razo. Manganov prekis jako lahko oddá kislec, zategadelj ga kemiki pogosto rabijo za kisilo (Oxydationsmittel). Iz njega se dobiva kislec |
| Kemija (1869): | Po neštevilnih primerih so kemiki ustanovili sledeči zakon: Kemične prvine spajajo se med sebó v |
| Kemija (1869): | se vé da bi moral tudi kristal drugo lice dobiti. Kemiki so skušali določiti atomom njihove ozirne ali relativne velikosti, tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne pričakujejo več veliko noviga; torej se je veliko glasovitnih kemikarjev na to obernilo, de bi po mogočnosti vse vednosti od |
| Kemija (1869): | zarad krepke delavnosti na človeško telo, že zgodaj vzbudile pozornost kemikov in zdravnikov ter so prišle na glas kakor najdragocenija zdravila |
| Kemija (1869): | in delujoče tvari je pa neizrečeno malo v njih. Nemškemu kemiku Sertürner ju se je leta 1804 prvemu posrečilo odločiti iz |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble she |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen. Ozha zhesh. TV 12. TERPLENJE. Oni so mene pervesali kanomi stebri inv sim morov stati na anei gorezhei pvati. SHEBRANJE |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nateshzhe prei da sunze gorei prida snai: pa ko aden kanei barti kader bosh aden sniedou poshebrei sakobart 3 Ozha noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 8 dni dovgo: seda te bom pavzhiv kvelko mash shebrati kanei barti: te 6 molitviz morash 3 barti adn sa drvjim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh te tri rezhi uskledi sagledov ti mash ko ano kanei barti useti guene |
| Stric Tomaž (1853): | dvema otrokoma. „Res je tako, že marsiktero leto sim v Kentukijski deržavi prebila“, jo naglo zaverne poprejšnja, „in prav veliko tacih |
| Gozdovnik (1898): | pa kakor beli, s prsti na ven, ter imata dobre kentuške medvedomorke. To se vidi iz utisov puškinih kopit, kjer sta |
| Gozdovnik (1898): | kretaj, pa je v blaznovitem strahu segel po gruči zlata. Kepa težke rude ni stala dosti trdno in tudi preblizu robu |
| Gozdovnik (1898): | neprevidni tepec! Kaj nisem bil mogel čakati, da bi bila kepa povse na trdnem, in še le potem tega Oročeja poslati |
| Gozdovnik (1898): | ju je Kučilo izglasil. Gambusino izgine v temnem ponoru. A kepa je pala na moleči rob, razbila ga, zadela na drugi |
| Rudninoslovje (1867): | kristalih; diopsidi so zelenkasto-beli, prozorni kristali; sahlit v rumenkasto-zelenih listastih kepah; kokolit v temnozelenih debelozrnastih gručah. Pravi avgit se nahaja v |
| Rudninoslovje (1867): | Holzopal) je opal podoben lesu; menilit je opâl v rjavih kepah; steklasti opâl (Hyalith) drobno-grózdast i ledvičast, brez barve, prozóren i |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 91. Kukmakova župa. Meso z žemljevim hrenam. Telečji kosc. Snežne kepe. 92. Kruhova župa s ptički. Meso s školjično polivko. Kisla |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kuhanje. 53. Pemska župa. Meso s kumarami. Namašeni golobje. Snežne kepe. 54. Gresovi cmočki. Dušeno goveje meso. Špinača z mesenimi klobasicami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in vse dobro zmešaj. Peci pa tako, kakor zgorej. Snežne kepe. Deni na dilo dve periš lepe moke, perdeni štiri rumenjake |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se nahajajo v peščencu, izmed kterih tu imenujemo samo glinine kepe, ki se zovejo glinate žolči. Nekteri izrazi kakor Keuperov peščenec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Lahko si razložimo, kako so nastale, ako vzamemo vlažno glinato kepo. Ko se suši, krčijo se njeni delci, tako postanejo luknje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tudei prabrau inu sim sposnov da je tu resniza k' so te boshje jemene noi te |
| Ta male katechismus (1768): | se morejo ti SS. ſakrmenti v' zhasti derſhati? Pervezh ſatu: Ke so od Boga, inu Kristusa G. nashega, v' novemu testamentu |
| Ta male katechismus (1768): | takrat podejlée, kader mi te SS. ſakramente spodobnu prejemamo. Tretezh: Ke so te narbulshe perpomuzhe zhes greh, inu koker ene od |
| Ta male katechismus (1768): | urednu, inu v' resnizi prejèti: ke ti pak tudi te bolne oſdravesh, deslih per njeh nise |
| Ta male katechismus (1768): | je pak le en sam Buh, inu tri Pershone? ſatu, ke uſſe tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu |
| Ta male katechismus (1768): | Kristusa, tega boſhjega Samaritana napravlene ſdravnie, ali arznie. K' ſadnemu: Ke v' teh brumeneh, katiri se |
| Ta male katechismus (1768): | Boga, inu Kristusa G. nashega, v' novemu testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado boſhjo neli pomenejo, ampak |
| Ta male katechismus (1768): | greshil, al ne is lubeſne boſhje tolkajn, koker is strahu, ke sem nebeſſa ſgubil, inu pekl ſashluſhil, al is enega takega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 11. inu 12. Poſtavi. Bratje! vi preneſſete radi te naſpametne: ke ſte ſami pametni. Sakaj vi preneſſete aku vaſs kedu v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | druge ſhare. Te raſtljine poſahnejo, popolnama ſperſteniti pa ſe nemoreje , ker ſo vedno v mokroti. Kadar ſe ti neſogniti oſtanki s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali paliza s napeto ſtranjo na ſnop prileti, in ſe, ker s mozhjo prishvishga , kadar pade, poravna, in tako s zelo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | en zvezik sim je bil unkrat per grajšinskim gospodu najdel, kér ste mu jo bili posodili, ko ni iz hiše mogel |
| Robinson mlajši (1849): | imaš! Zemlja se brez bran ne môre dobro zdelati, zato kér se ž njimi morajo najpred velike grude razdrobiti, da bi |
| Robinson mlajši (1849): | padel — pal ali bankerot, kakor bi rekel zlomljene klopi — lavice, ker je negda na Vlaškem ta le navada bila, kaj se |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Čudi se, de germ ne zgori, ino gre bliže njege. Ker ga glas iz plamena ogovori: „Mozes, Mozes! “ Mozes reče: „Tù |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mi je ravnati. Rada od tebe sprejemam revna tvoja jedila, ker vem, da mi je revica kakor sem jaz iz zgolj |
| Rudninoslovje (1867): | piramidino stojalo — tudi stojalni robovi (bb). Enakoroba se imenuje zato, ker so si vsi rogljevi robovi enaki. 2. Enakoroba, četverostrana prizma |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dan, potrebovali bi 12krat 5 dnij, t. j. 60 dnij; ker pa delajo po 10 ur na dan, potrebovali bodo le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vam ravno popred povédal. Nar slabéji so pa lesene zató, ki se ne dajo čisto čediti, mleku neprijeten okus dajo, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v nekih petih minutah ne bo maslo več žaltovo, zató, ki kruhova skorja žaltost na sé potégne. (Dalje ſledi. ) |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | si, on je. Po nemško ne morejo nič pisati, zato ki nemšine ne znajo ; slovenšina pa, v kteri bi se tudi |
| Gozdovnik (1898): | današnjih časov tebe le na pol zadeva; veš zakaj? zato ki zmeraj spiš« Pepo siloma premaga svoje zdehanje. »Kader spim, nisem |
| Sacrum promptuarium (1695): | treba vſaku lejtu tebi drugiga Gospodaria yskati, sakaj v' tem kir menio ſi pobulshat, ſhe hushi najdeio, dokler ony neſture kar |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu njega troshtat, rekozh: Videm de ſi en pravi oſsel, kir nej ſi vejdil, de ta kateri shlushi pojdi kamar hozhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | kuſse od drusgu, ona pravi, menem de ti ſi obnoril, kir pravish, de so kuſsi: Mosh pravi bodio kuſsi , ali drusgi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | rudezhih , sa mojo Nęshko ſplędil. On pomęni krono tiga diviſhtva. Kir ſim jeſt tedej shęnen , inu kir je Nęshka nevęjſta, tok |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſnozhi — ſej ſim jeſt — Baron. Vshe vęjm , vshę vęjm. — No, kir tedej vſe s'ajn proſsi, tok |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | sanaſhat ? Od. Ja! tu je naſha Douſhnoſt. Pr. Sakaj? Od. Kir Buh je vſsegamogozhn, dobrutlou jenu sveſt v' ſojih oblubah. |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | pa reſs taku pod ſhtautio Kruha, jenu vina? Od. Ja! kir mi shiviga Boga virjemo, katir uſsem ludem shjulenje da. Pr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kir ſi po redkim svunaj deshele grejo, in malo berejo, kir ptujih jesikov ne rasumijo, in v krajnſkim jesiku svunaj molitviz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jim pa sa jed namenjen smersne, nima nizh v ſebi, kir ſhe tako terdo smersnen krompir v vrelo vodo vershen in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vezhni zhaſti. Jeſt se szer nisem smèlla bati nasrezhnu umreti, kjer nisem noben strah enega greha obzhutila. Vonder sem se jeſt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | qui es in cælis. Taku bote vi molili: Ozhe naſh, kyr ſi v' Nebeſih. Kyr je pa Bog naſh Ozhe, kie |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koker ti ozheſh. Koku ſe mormo mi otrozi Boshji imenuvati, kyr naſho volo s' Boshjo na sglihamo? kyr nozhmo, kar Bog |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſokuſt, bres vſe perglihe velku odlozheni bly. Taku pa, kyr mi s' prausetno glavo, s' povsdignenim oblyzhiam, s' povſod okuli |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Taku bote vi molili: Ozhe naſh, kyr ſi v' Nebeſih. Kyr je pa Bog naſh Ozhe, kie je pruti nemu naſhu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | med ſtu tiſtih, katiri molio, shaſti en ſam prau moli; kyr je med ſtu shaſti en ſam, katiri bi biu te |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſvoje nazhiſte shelie naſſitili. Bedijo po nozhi ti oherniki, kyr miſlio, inu ſkerbijo koku bi mogli vezh blaga, inu bogaſtva |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | per naſhimu naprei vsetju, per naſhimu delu, inu opravilu naſrezhni, kyr bi ſizer ſrezhni bly, ko bi to molitu na pomuzh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | on preneſti, inu preſtati samore. Taku ſe je tudi sgodylu, kyr je nemu ta Nebeſhki Ozhe eniga Angela s 'Nebeſs poſlou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu naſhe ſerze h' eni pravi lubesni pruti naſhimu Odreſheniku. Kyr pa mi tebe, o vſmileni Odreſhenik! na timu ſveitu sadoſti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | delili od Raše do Drine v divjaško; od Drine do Keravnskih gor v greško. Divjaška Ilirija je obsegla Japidijo ali Zapudje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zdaj imenuje Arbanas. Ta Ilirija je segala od Dalmacije do Keravnskih gor. Jezero Lychnites jo je od Makedonije delilo. Ilirija v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od červojedine; to pride od tod, če so žagovci ali kerli, klade ali debla morebiti celo leto ali še delj po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | memo lenih in počasnih Durhamcev in Herefordcev. Omenimo še plemena kerriškega, ki je večidel černo in celó brez rogov; lepe in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 1845. List 21. ISKRE pri vmestjenji visokočastitljiviga gospoda, korarja JANEZA KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice po Njih Prevzvišenosti premilostljivim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Še tak mírnim, kratkočasnim, Se naslanja z lícam jasnim Srebrokríli Kerubím. Vervaj mêni, on miluje Izročenca svojiga; On zvestó nad táboj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | debe meni mogozhe bilu tebe tolkajn vezh lubiti, koker uſſi Cherubini, inu Serafini! o daj meni, de be jeſt mogl tebi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Mozhy v'Lepmu glaſu, inu shtimi Pojo, no vſi Angelzi , Cherubini, Seraphini: Svet si, svet si, svet si ti, Ti Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | serce k sercu se prileže! Le kratke sanje, dolg je kès. Milo v kitah vene divičen Res nevesti se bleší. Ko |
| Blagomir puščavnik (1853): | Tudi Jovana ga skuša, ga gorko objame in vidivši njegov kes solze veselja pretaka. Lepa Zalika objemajo in poljubovaje njegove kolena |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | le količkanj čudne zde. Bolja je perva skerb, kakor prepozni kes! Poglavitna skerb gospodarjev naj bo: 1. Da naj ob času |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se je tje in sem in milo milo stokal. Sramota, kes, jeza, obupnost so se dervile skoz dušo zbegane ovce. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | oduševljenje ali navdušenost, ganenje ali genotje, srd (nevolja, jad), sram, kes, srčnost, objest (preširnost), malosrčnost, tesnosrčnost, zadrega, gnjev, zloba, razjarjenost, jeza |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vžij Njegovo rešnje telo s čistim sercam, poln ponižnosti in kesánja, poln hrepenenja, z Njim se skleniti, ter z Njim sklenjen |
| Lohengrin (1898): | Neblaga misel ga je zvedla, Da tebe greha je dolžil, — Kesanja srce se mu trga, Zdaj ljuto on se pokorí. Elza |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Kesánje in žalovanje. Sram me je, k Tebi pogledati, o Bog |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Božjih. Kar mi pa zdaj in vselej še manjka na kesanju, trdnem sklepu in popolni spovedi, to nadomesti in dopolni ti |
| Pozhétki gramatike (1811): | Tu te repens, kaſáſh ſe Il se repent, kaſá ſe Nous nous repentons, kaſámo ſe Vous vous repentez, kaſate |
| Pozhétki gramatike (1811): | perviga liza edinjiga. Repens-toi, kaſáj, ſkaſaj, ve Qu9il se repente, kaſá, ſkaſa, naj ſe Repentons-nous, kaſájmo, ſkaſajmo, ſe Repentez-vous, kaſajte, ſakaſajte |
| Lohengrin (1898): | sedaj: (izpustivši ga) Ti vračam ga, le žij in se kesaj! (Možje porinejo meče v nožnice, bojne priče potegnejo kopja iz |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pretekli. je me serois repenti, itd. kaſál, ſkaſál, bi ſe bil. Veliven. Bres perviga liza edinjiga. Repens-toi |
| Pozhétki gramatike (1811): | itd. ſim ſe bil ſkaſál. Prihodni. Je me repentirai, itd. kaſál ſe bom Príhodni pretekli. Je me serai repenti, ſe bom |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pretekli. Que je me sois repenti, itd. de ſim ſe kaſal de ſim ſe ſkaſal Davno pretekli. Que je me fusse |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ils se repentent, kaſajo ſe Nedoverſhen. Je me repentois, itd. kaſál ſim ſe Pretekli dokonzhan. Je me repentis, itd kaſál ſim |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſkaſám Nedoverſhen. Que je me repentisse, itd. de bi ſe kaſal, a, o de ſim ſe ſkaſal, a, o Pretekli. Que |
| Pozhétki gramatike (1811): | itd. kaſál ſim ſe Pretekli dokonzhan. Je me repentis, itd kaſál ſim ſe Pretekli nedokonzhan. Je me suis repenti, itd. ſkaſám |
| Pozhétki gramatike (1811): | repenti, ſe bom ſkaſal Vgoriven. Sdajni. Je me repentirois, itd. kaſál, ſkaſal, bi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | De ſe pa nobeden teh, ki ſo némſhko detelo vſejali, kaſal ne bo, mu je imenovani Malizhov travnik shiv porok, ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kdor pri ti bolezni naglo puša, se ne bo nikoli kesál. 7) Razun tega je driska nar boljši pomoč zoper tišavko |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | matere bolečine z otroškim sercam občutil in se svojih grehov kesal. |
| Zlatorog (1886): | dejal bi, Samó zarad divjačine je tak, A jutri bo kesal gotóvo se! Od ust do ust gré vrč, vsakdó pohvali |
| Zlatorog (1886): | rečem, boš vesel plačíla. »Le pojdi, lovec! Res ne boš kesal se. « Prikíma lovec in velí: »Pojdèm. »Gostílno že poznam na |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | oči, sramoval se jo je, sramoval se je samega sebe. Kesal se je, a prepozno. |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | drugazh boſh vidil, da ſe boſh ſvoje neumnoſti in predersnoſti keſal. “ Uſtraſhil ſe je Golo teh beſedi in ſi ni dolgo |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſhe shene kakor eni Dohtarij, ſe bote k' ſadnimu gvishnu keſsali, kakor uni vuok, katiri je vidil eniga krulaviga osla, ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Joba, pa tudi voljno terpeti, kakor Joba. „Nič se ne kesám, pravi, de sim nadlogo si naklonil, sim vunder ljubo živinco |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | grešil ne bil! — Oče v nebesih, poglej doli name! Glej, kesám se, in žal mi je zavolj vsiga, kar koli sim |
| Genovefa (1841): | ſe s ſolsnimi ozhmi ſmehljaje „sdaj ſe vunder lé ne kèſata, de ſta nama takrat prisaneſla? ” „O Bog! ” ſta djala obá |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe ſkaſajózh, ſe ſkaſal Prihodno. Devant se repentir, imajozh ſe kaſáti, imajozh ſe ſkaſáti Opomin. Me, te, se, nous, vous, ktire |
| Pozhétki gramatike (1811): | itd. de ſim ſe bil ſkaſal Neokonzhvani. Sdjani. Se renetir, kaſati, ſkaſáti, ſe |
| Genovefa (1841): | pred ali potlej savolj ſvôje jéso kàſati, sdaj pa — bojím ſe, bojím ſe, — je velike neſrézhe kriva |
| Blagomir puščavnik (1853): | godernja z zaničljivim hrohotanjem proti meni: Križ in zlata verižnica (ketna) sta vaša. Pa le zamerkajte, da bom še Miroslava Sokolovskega |
| Zerkviza na skali (1855): | dné! ” — In glej! komej je te beſede isuſtil, ſe odvali ketna s glaſnim roshljanjem od bukev, in ſvitli plamen je ſhvignil |
| Zerkviza na skali (1855): | enkrat nenavadno velike bukve, okrog kterih je bila teshka, sarujevena ketna s kljuzhavnizo prepeta. Saſtonj ſe je prisadeval Hubert kljuzh najti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od terpleina, ta lubesen pa h' ſveseinu s' shtriki, inu ketnami, ta ſtrah te ſmerti h' obdershainu tiga shiuleina, ta lubesen |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vbogi premagani Krajl ie bil v' ſvojim bęjgi vjęt, s'kętnami kakôr en rasbojnik svęsan, inu taku ſhpotlivu ſkusi ſrędo armade |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je tudi tiſtu sa naſs dau. Saturei nikar shtriki, nikar ketne, kikar ſhibe, nikar gaishle, nikar shpot, nikar saſramuvaine, nikar terpleine |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nih ſvojovole: Chriſtus pa objame te gaishle, to ternovo krono, ketne, inu krish. Lubesnive duſhe! katiru s'tih dveh kraleſtvu ſi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na ſvoji zhaſty. Na ſvoimu shivotu je terpeu ſhtrike, inu ketne, s' katirimi je kervavu svèsan biu, ſuvaine, peheine, inu tepeine |
| Botanika (1875): | krajev. Nearomatne so pa mrtva kopriva (Lamium), grenkuljica ali zlata ketnica (Glechoma) in skrečnik (Ajuga), povsod rastoča zelišča, kterih svetje pomladi |
| Botanika (1875): | 87., brogovita), okrogel (podoba 88., slez), ledvičast (pod. 89., zlata ketnica), trivoglat (pod. 90., loboda. ) Bolj redke, vendar lahko razumljive listne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | V. Predin zmerzovati začne,' je treba sadje v klet ali kelder ali v drug varn kraj, kjer ne zmerzuje, prenesti, pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zabel. olja po 74, 100 kg grozdjiča po 24, 200 kg riža po 24. Prodajalnica je iztržila 91 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 61, 1 zaboji grozdjiča, neč. teže 271 kg, tare 27 kg, po 18. Stroškov je računal 18 gl. 46 kr., za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kg Java-kave po 180, 350 kg Rio-kave po 168, 150 kg cukra po 47, 500 kg cukra po 43. Stroškov za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kg nečiste teže ter velja 480 gl.; tare je 30 kg, provizije 2 %, vozarine 54 gl. Po čem se mora kg |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1400 kg blaga, po 12 gl. 100 kg, in 1225 kg, po 15 1/2 gl. 100 kg; stroškov je 12 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | cukra po 42, 150 kg zabel. olja po 74, 100 kg grozdjiča po 24, 200 kg riža po 24. Prodajalnica je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kg, provizije 2 %, vozarine 54 gl. Po čem se mora kg prodati, da bode 16 1/2 % dobička? 14. Nekdo kupi sukna |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Končanu v Borovnici: 200 kg Rio-kave po 168 in 300 kg cukra po 43. Prodajalnica je iztržila 88 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | poslal na njegovo naročilo: 120 kg Java-kave po 180, 100 kg cukra po 47, 350 kg cukra po 43, 50 kg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | si nos opekla! ” Je po oddihu večkrat rekla. „Za tiste, k' dolg imajo nos , „Je v kotlu tem nauka en kos |
| Valenštajn (1866): | zla i vse Nezgode mati! ti nas pogubiš! Resnica čista, ka ohranja svét, Otela, oče! bila nas bi vse. Ne morem |
| Valenštajn (1866): | lučijo. Njena spalnica Je prazna i nikder je nej. Najbrunka, Ka čula je pri njej, izginola Je tudi. — Ali je pobegnola |
| Valenštajn (1866): | mi podobo drago, I veže na život me i resnico, Ka se mi zdela sta le sanje lepe. Maks. Sproménilo je |
| Valenštajn (1866): | mož i vsak oblasten duh, Verjelo bi se blodinji vsakdanjej, Ka nejma vere v prostovoljno blagost, I stavi le v slabost |
| Valenštajn (1866): | ščakovanije i ta britkost Presega mojo moč! (bliža se Tekli, ka se je vrgla materi v naročije. ) O, mili angel moj |
| Valenštajn (1866): | treba zagrinjala, Pod vsakim solncem lehko prosto dela. (Opazi grofinjo, ka se veselim licem na Teklo ozira. ) Ne, teta Trčkina! ne |
| Valenštajn (1866): | proč i silno čezenj Drevé se uzdi nepokorni konji. (Tekla, ka je poslušala zadnji govor vedno večoj i vidnoj britkostijo, začne |
| Ta male katechismus (1768): | to ſhlahtno Gospo, inu Udovo, Alexandria is imenam kerstil. Leta, ke je bla na pervolenje tega naprejpostavlenega v' jezho noterpushena, je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svojeh terpezhnoſt, inu nagnenja, toku della on med drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol myrnoſte tega serza navoshliv. Anej se slehernega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uhu pravejo, nabodo tudi s'tabo per drugeh dergazhi dellali, ke uſſem nagajajo. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu ke je goriuſtov na treti dan po piſmah : inu ke ſe je Zefaſu puſtuv viditi, inu potęm tudi tim enajſtim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sakaj Chriſtus je po piſſinah sa naſhe grehe umerl: inu ke je pokopan bil, inu ke je goriuſtov na treti dan |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sa naſhe grehe umerl: inu ke je pokopan bil, inu ke je goriuſtov na treti dan po piſmah : inu ke ſe |
| Valenštajn (1866): | blizu čakal vas. Deverú. Kakó pa pridemo skoz mnoge straže, Ke so po vežah razpostavljene? Butlar. Vse kote v gradu sem |
| Valenštajn (1866): | gada, vraga zlobnega, I glej, zle bile so le sanje, ke Svaré krepostno vsako dušo. Taka Trenotka naj človeštvo ima, ali |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | rodbino za prebivališe, v sredi cvetéčih vertov, travnikov in njiv, ki so bili njegovi, in grof mu je, kolikor je bilo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pripravljen. Tudi vi otroci! bodite taki; potem bote vsako nesréčo, ki vas zna naglama zadéti, tim ložeje prenesli. 2. Peter se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | svoje jajčika v prasičje ušesa, iz jajčikov se izvalijo červi, ki kožo v ušesih glodajo. Leti červi prasiče šegetajo, torej prasiči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | našel. Sred zime bosi po Savini gazijo in plavijo les, ki se semtertje v brege zapikuje, in nič jim ne škoduje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se je leto za letom sejalo na ravno tistih njivah, ki zatega voljo niso mogle tako rodovitne biti kakor so sedaj |
| Viljem Tell (1862): | tujemu, Ko oče suženj je, je suženj sin. Al mi, ki čisti zarod Švicarjev Smo starih, ohranili smo svobodo. Poklekali pred |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | utrne v njeno naročje in se je spremenila v biser, ki se je blisketal kot mavrica. Angelj vzeme biser, ki se |
| Botanika (1875): | vsede iz staničnega soka lega v podobi spiraljno zavitega traku, ki se s časom še bolj udebeli in mnogo močneji postane |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 26 km? 51.* Iz A v B gre kurir, ki prehodi po 12 milj na dan; jeden dan pozneje pošlje |
| Biblia (1584): | vſémi, kateri ſo od Shen rojeni, nej oben gori vſtal, kir bi vekſhi bil, kakòr Ioannes Kàrſtnik. Ta pak, kir je |
| Biblia (1584): | ſo ſtopili v'zholn, inu Vejter je potihinil. Ty pak, kir ſo bily v'zholni, ſo priſhli inu ſo doli pred |
| Biblia (1584): | teiſti uri danu, kaj imate govoriti: Sakaj vy néſte ty, kir govorite, temuzh vaſhiga Ozheta Duh je, kateri ſkusi vas govory |
| Biblia (1584): | pojde lashej na ſodni dan, kakòr vam. Inu ti Kapernaum, kir ſi poviſhanu do Neba, boſh tja doli notàr v'pakal |
| Biblia (1584): | kaj je David ſturil, kadar je lazhen bil, inu ty, kir ſo shnym bily? Koku je on notàr ſhàl v'boshjo |
| Sacrum promptuarium (1695): | matrimonium tranquillè exigi poſſe, ſi maritus ſurdus, uxor cæca fiat. Kir Eraſmus Roterodamus da urshoh sakaj ta krajl je dial, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga sgubie, inu Sam. S. Duh takorshne ſtare norze ſaurashi, kir pravi: Tres Species odivit anima mea: pauperem ſuperbum, divitem mendacem |
| Sacrum promptuarium (1695): | ner vekshi duhouni trosht v' tem S. Imenu je nashla, kir pravi: Exultavit ſpiritus meus in Deo Salutari meo. Moj Duh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katirimu je danu. Sakaj eni ſo, katiri niſſo sa sakon, kir ſo od materniga teleſſa toku rojeni, inu eni ſo od |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 10. KAPITL. Kateri te pridiozhi zahn al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier jesu, Asslro † Asslro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gospved Jesvs Kriſtvs zhries te 12 Apoſtlne srekov tiſti krat kije jemov vniebo jeti tiſti pridi zhries mene dovsa dones inv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Anglii, 16 tavžent v Krakovskim skupvladarstvu. Po rimskim iménoslovu (šematizmu), kije ravno na svitlo prišel, so sv. Oče Papež 18. Kimovca |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v Peštu so prišle že letošnje ježice (Knoppern) na prodaj; kiblja po 6 do 8 gold. — Ruski car je ukazal vsim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tudi v Banatu, žitni založnici austrianskiga cesarstva, veljá zdaj ena kiblja pšeniče 16 gold. in pol slabiga denarja, tedaj le malo |
| Revček Andrejček (1891): | misli dobodeš. Matija. Lepa hvala, oče, kaj pa kozel? Nosán. Kic ni bil po pravih regelcah ukraden, torej ni giltik, ergo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pomagat. To je bilo ob devetih dopoldne. 6 ur so kidali sneg, pa še ni bilo sledu nesrečnega človeka; že so |
| Stelja in gnoj (1875): | ker tako več vlažnosti povživa in lože je potem gnoj kidati. Za gnoj, ki se ima rabiti za travnike, naj se |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſo v' prizhe nashli, rekozh: Ah prijatelj! Sakaj molzhite? Kadar sakihnem, vſij pravite, Bug ti pomagaj: Sdaj ſim v' vekshi potrebi |
| Gozdovnik (1898): | z gostim perjem, dolga sulica, makanal (t. j. nekak ubojni kij), pa glavoreznik (t. j. nož, s kterim Indijanci oglavnico režejo |
| Gozdovnik (1898): | ročno, odbila preteč nož, vzdignjeno širočko (široko sekiro), visoko zavihten kij od svojih. Hura, odgovarjajoči tolpi Apačev, pozdravljali so take njegove |
| Gozdovnik (1898): | taboru je bila smrtna ura. Le nekaj minut je divjal kij in nož in sulica in širočka, pa je bilo mrličev |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | puško s trdnim sklepom, da ustreli moža, ki bi vzdignil kij proti materi. ,,Proč s puško! “ je rekel Jon. ,,Ali hočeš |
| Zoologija (1875): | do 11 člene tipalnice, ki so na konci debelejši ali kijaste. Špehar (Dermestes lardarius) je črn s sivim prečnim pasom in |
| Zoologija (1875): | 7. Pleme povodnjakov (Hydrophilina) ima kijaste tipalnice in plavne noge. Veliki potapnik (Hydrophilus piceus), pod. 180 |
| Zoologija (1875): | užitne. Najbolj znane vrste so: Turban (Cidaris imperialis) z debelimi, kijastimi bodicami neenake velikosti, ki so belo in vijoličasto pisane, na |
| Zoologija (1875): | jih morajo dolgo v gnezdu pitati, imenujemo jih goliče ali kilavce; pozneje se hranijo z enotero hrano, hodijo skakljaje, letajo pa |
| Zoologija (1875): | razvije v 24 urah toliko moči, da bi mogla 60.000 kilogramov 1 meter visoko vzdigniti. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | ovsa 3 fl 57. — Krompir 3 fl. 40 kr. 100 kilogramov. |
| Fizika (1869): | besedami, dodanimi metru, tako, da dekameter znamenuje 10, hektometer 100, kilometer 1000 metrov. Desetinske mere imenujejo se tiste mere, ki se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nego drugi ter v tem času prehodil 2krat 49 = 98 kilometrov. Ker prehodi drugi po 77 kilometrov na dan, tedaj 28 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Ker prehodi drugi po 77 kilometrov na dan, tedaj 28 kilometrov več nego prvi, zmanjša se njiju razdalja vsak dan za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | drugi x dnij, prvi prehodi 49(2 + x), drugi 77x kilometrov. Ker morata pa oba prav toliko poti prehoditi, zato velja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iz A odpotoval, in kateri prehodi vsak dan po 49 kilometrov, pošlje se od ravno tam drug kurir, kateri prehodi po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se od ravno tam drug kurir, kateri prehodi po 77 kilometrov na dan. V koliko dneh bode drugi kurir prvega dohitel |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nego prvi, zmanjša se njiju razdalja vsak dan za 28 kilometrov, tedaj postane čez enačba dneva ničli jednaka, t. j. drugi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prehodil 2krat 49 = 98 kilometrov. Ker prehodi drugi po 77 kilometrov na dan, tedaj 28 kilometrov več nego prvi, zmanjša se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Štajarci ne Horvatje k nam. Iz Krasa blizo Tersta 20. kim. M. — Spomladi je terta močno lepo pokazala, pa mokrota nam |
| Zlatorog (1886): | kos, razrezal brž ga z nožem, Pokusil, in z glavó kimaje dél: »Bo že! Pričníte! Bog vam blagoslóvi! « Tegà pastirjem treba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njih besedah storil, so mi dobrotljivi gospod Prešern 12. dan Kimovca letas poslali 300 tolarjev ali 600 goldinarjev v srebru za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | brata našiga presvitliga Cesarja, so na svojim popotvanji 30. dan Kimovca tudi Ljubljano obiskali, drugo jutro pa v Marburg se naprej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k desetimu zboru v nemškim Gradcu, od 14. do 19. Kimovca, 1505; med temi je bilo čez 800 Štajarcov, ti drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nemški kmetovavci in gojzdnarji sklenili, vsako leto po enkrat, mesca Kimovca, pa vselej v kakim drugim nemškim mesti sniti se, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ternje , drèn, nedéljni lés, smo na mnogih krajih vidili mesca Kimovca in Kozoperska vnovič cvesti in lepo zelenje poganjati. Kar pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | celo jesen obotavlja, de ni dan dnevu podoben. Zadni konec Kimovca , in veči del Kozoperska je le deževalo; komaj smo posejali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čbelam posebno dobro pašo. Oni so jo lanjsko jesen mesca Kimovca na proseno sterniše sejali, perve dni velikiga travna letas je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v imeni presvitliga cesarja Ferdinanda céli kmetijski zbor zvečer 17. Kimovca z veliko častjo, veselico in gostovanjem sprejeli; že predni dan |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kupčije s železnico itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji dan kimovca stan svojiga premoženja, iz kteriga se vidi, da je imela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 11. V ſrédo 13. kimoveza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 13. V ſrédo 27. kimovza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. V ſrédo 11. Kimovza. No. 37. 1844 ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | apoteke dane strupe zapisuje, pové, da Ana ni pred 15. kimovcam po strupa prišla, pa tudi pozneje ne. 4) Gospá Dorotea |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne lete, se pred Božičem ni bati zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide. S. Toča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kmetovski pregovori za Kimovec. (Ta mesec ima 30 dni. Poletje h koncu gré in |
| Gozdovnik (1898): | zdaj, tukaj-le sta! « »Santa Mater! Je-li resnico govorite, Tiburcio? « Uprašani kimne pritrdivno. |
| Revček Andrejček (1891): | predpasnik. Smeje se). Oho, ha, ha. (Grešnika zasmehuje. ) Anže (pripelje kimpež). Norec je že tukaj. (Požene se z vozičkom Grešniku pod |
| Revček Andrejček (1891): | noge in zakliče. ) Usedite se! Grešnik (pade v znak na kimpež, prime se z obema rokama za stranice in z nogami |
| Botanika (1875): | in z lepim cvetjem, kterega razne vrsti dajó lubje, imenovano kina ali kinovo lubje (Chinarinde). Prineseno je bilo to lubje prvikrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sliko (podobo) , ktera je iz bele kosti lepo narejena. Ta kinč, ki si ga v kite vpletajo, se opletki imenuje. Na |
| Divica Orleanska (1848): | Bertran. Orodje tako! Čimu? To ni diviški glavi venc in kinč. Jovana (mu jo vzame. ) Za mene dana, moja je čelada |
| Blagomir puščavnik (1853): | ga blazega Milkota, krepostnega in svojim staršem pokornega sina, lep kinč cveteče mladosti! — Pa tudi vi starši in posebno ve predrage |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se snažno deržijo, cvetlice in vinske terte so slednje vasi kinč in lepota. Take pohištva, take vasi viditi, se kmali spozna |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sin, da na njej visi majhena, krasno z dragimi kamenci kinčana mošnjica. Mati jo odpre in iz nje prinese gobico, suho |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | naposled najde na dnu štirivoglato, krasno vezeno in z biseri kinčano tkanino. Sira zarudi; prosi, da jej ne obveže dragocene stvari |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | hlaponi po njih voziti. Lepa kapela in dobro oskerbljena lekarnica kinčate notrajno vravnavo. Da ne govorim od koristi in neprecenljivih dobrot |
| Kemija (1869): | grenka ; čreslovina jo obara. Najbolji lek proti mrzlici je žveplenokisli kinin; 1 funt tega leka velja okoli 45 gold. Nektera kininska |
| Kemija (1869): | Chemie synthetische, zlagalna kemija. Chinin, kinin, 476. Chinin sehwefelsaures, žveplenokisli kinin, 476. Chlor, klor, 376. Chlorcalcium, kalcijumov klorec, 415. Chloressigsaure, klorovnata |
| Kemija (1869): | ali pa pri nekej posebnej razkrojitvi stanovitih spojin. Rastlinski alkaloidi. Kinin, C40H24N2O4 dobiva se iz raznih kininskih skorij. Kristalizuje v iglah |
| Kemija (1869): | kemija. Chemie analytische, razkrojna kemija. Chemie synthetische, zlagalna kemija. Chinin, kinin, 476. Chinin sehwefelsaures, žveplenokisli kinin, 476. Chlor, klor, 376. Chlorcalcium |
| Botanika (1875): | zavolj velike redkosti skorej se zlatom. Iz nje se dobiva kinin (chinin; kemija §. 174.), ki je najmočneje zdravilo zoper mrzlico |
| Kemija (1869): | so prišle na glas kakor najdragocenija zdravila. Naj omenimo samo kininsko skorjo in opijum. Novejša preiskavanja so vendar pokazala, da nima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kolikor je mogoče. — Dober izdelek je bil en kos pavolnika, kiga je Marija Knaflič v Celah na Gorenskim tkala. — Nože, vilice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Akoravno je še več lepih palač, kakor borsa, zavolj marmeljnih kiparij imenitna, palača Gobčevičeva in druge, vendar niso unima enake in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | pri belem vinu v sod, se tukaj v kad vtakne kipelna veha. Mošt ostane tako v kadi 3 tedne. V tem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | mora praznega prostora ostati. V tako naliti sod se vtakne kipelna veha tako, da zrak poleg nje ne more v sod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | tako, da zrak poleg nje ne more v sod prihajati. Kipelna veha je kositrasta cev, katere spodnji konec se vtakne v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vodo smajal. Kdor je prezej v' vodo ſhinil, kedar je kipela; je osdravel, imej ſhe tako bolesen. Okoli jesera je bilo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jétizhnih ino drusih bolnikov, ino ſo zhakali, kedáj bo voda kipéla. Med njimi je bil nekdo, ki je bil she |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je voda nabirala. Ob ſvojih zhaſih je voda v' jeseru kipéla; angelj namrezh je va-nj hodil, ino je vodo smajal. Kdor |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu za tolišnje prejete dobrote. Hvalnice kipele so mu vsak trenutek iz vročega in ljubezni božje prevzetega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | postavili, ki bo slovensko kmetijstvo kviško gnal, de bo veselo kipélo in na vse straní veliko dobička prineslo. Zdej nam je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga zhloveka, de bi mi pomagal v' jesero, kedar voda kipí. Preden pa ſam va-njo pridem, me she vſelej kdo drug |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še žaríjo Se v ljubezni mu očí; Persi v radosti kipíjo, In krog ust se še blišíjo Sméhki kdajne nežnosti. O |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | belo glavo; od njega doli proti izhodu se vlečejo in kipijo nad černimi hribi, kakor otoki iz morja, enako beli verhúnci |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | toku, koker Brinovez sgeſh, dęni voloveh drosh sraun, kader shę kipne, inu je shę sa ſhgati, deni en malu Janesha sraun |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | en malu moke smeſhanu ſturjenu. 7. Po tem, kader shę kipne, inu supet padat sazhne, bode s'to drugo moko sgnedainu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stoječo pred vélikim vodotočem, orjaški marmeljnovi stebri zunaj in znotraj, kiporezi, malarija, in dve krasne kupli jo kronate. Je sila velika |
| Kemija (1869): | vzame človeku zavednost in čutnost, zategadelj se pogosto rabi pri kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | lepíli se naglo posušite, in naj se merzli rabite. (Vinski kis ali jesih) se da v malo dnéh napraviti, če se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | namoči z vodo, kteri se je prej dodal osmi del kisa (jesiha), tako da bo zmes kot kaša gosta in ž |
| Deborah (1883): | A po noči dir in krik! Ana je pritekla po kisa, vpraševala sem, a besede ni bilo iz nje! Pek. Jaz |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Jezus, na križu zaničevan, Jezus, s kisom in žolčem napojen, Jezus, kateri si svojo dušo izročil v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nizh apnena ni, s laporjem nameſhati je prav dobro; lapor ſkiſanje ali ſkvaſenje is semlje potegne, in plevel pomori. Zherna semlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kl e tih, v kterih se mošt ali novo vino kisa, po dolgo zapertih dumplah, v štepihih ali studencih, ki niso |
| Kemija (1869): | ena ter ista množina solitarne kisline neprenehoma morala žvepleno sokislino kisati v žvepleno kislino, no nekaj se je vendar izgubi, zato |
| Kuharske Bukve (1799): | 231. Vinſki jeſih. 232. Volovi jeſih. XX. Sadje hraniti, inu kìſati. (Einmachen. ) 233. Pomoranzhne lupke v' zukri hraniti. 234. Kútine v' |
| Kuharske Bukve (1799): | vína perlì, ſok od pol lemóne; jęſiha kulikor je tręba kíſati, rędke zhiſte grahove shupe; ſpęt pokrì, de ſe duſhí; sloshi |
| Kuharske Bukve (1799): | XX. Sadje hraniti, inu kìſati. 233. Pomoranzhne lupke v' zukri hraniti. Rumeni lupek tanko obręshi |
| Zlata Vas (1850): | ali druzimu svojih sosedov zapravljivost in nerodnost očital, je dobil kisle obraze v hvalo. Eni so djali: »Pri ubogih ljudéh ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolezin pride rada poleti o hudi vročini, izvira tudi od kisle trave na močirnatih pašnikih, ali če ovce v hlevu seno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | živina bolj vesela ne pokaže. 3. Tretja pomoč so vse kisle reči, ki se morajo živini dajati. Za to je dobra |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Vę imate vſe ſorte obrase; veſsęle , inu shaloſtne , ſlahke inu kiſle , koker je tręba. Ti ſi bla rudęzha, inu ſi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivína bolj veſela ne pokashe. 3. Trétja pomozh ſo vſe kiſle rezhí, ki ſe morajo shivini dajati. — Sa to je dobro |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne prevroče imeti. Vsaki dan naj dobiva suhe stelje in kislega mleka za pičo. Mleku se primeša sledečega zdravila 1 lot |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravila. Piča je pijača z otrobi ali z drobom zmešana. Kislega mleka je hasnjivo primešati leti piči, kdor ga ima. Prepričal |
| Zlata Vas (1848): | mi je te zaderge nastavil! “ De bi se Vampnek svojiga kisliga vola znébil, ga je pol boljši kup nastavil; vino je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bokalov ſmetane 2 unzhi dobro ſtolzheniga galuna in 3 bokale kiſliga mleka dene, dobro smeſha , pri majhnim ognju mlazhno ſegrêje, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | t. d. okiſati; zhe pa tega ni, ſe pa nekoliko kiſliga in nesreliga ſadja smezhka in shivini podá. 9. Sa nar |
| Kemija (1869): | prek razbeljenega železnega dratú, ali pa, če železo gori v kislem (§. 81). |
| Kemija (1869): | tako lahko prestrežemo, kakor je v 26. §. bilo o kislem povedano. Navadno se vodenec dela na drugi hitreji in priležniši |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | odperti posodi. Vogelnokislina se nareja per vrenji vina, vola, v kislih vodah, iz kteerih rada po mehurčkih izpuhti. Gomizlajoči okus na |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ti, sosed, ali bi bilo v celi deželi kej razun kislih in pustih lesničnikov, ternúlja in vínike. Jaz pa pravim: »úpanje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | okisal, če bi se ogelnokislina vode prijela, kakor, postavim, v kislih vodah; 2) je v živalskih truplih, v masti in druzih |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 3) v kletih, kjer vino ali ol vré; 4) v kislih vodah, ki v nos vreže, in v šumečem vinu; tudi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je moč trave, za pijačo pa z otrobi ali s kislim mlekom ali smetko zmešane vode. Če brez hudega prisada in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 12 bokalov na dan. Kislo zelje gnjilobe obvarvati. Dostikrat se kislo zelje v kadéh, če hrami niso pràv hladni, pokvari, postane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lepe in mleka so dajale po 12 bokalov na dan. Kislo zelje gnjilobe obvarvati. Dostikrat se kislo zelje v kadéh, če |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z zavretimi češnjami. 14. Korenje na župi. Meso s kumarami. Kislo zelje s ptički. Pečene jagnjičeve persi. Solata. 15. Zelišnata župa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rebricami. Pečeni kopun. Solata. 57. Francoska župa. Meso s peso. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečene lešterke. Solata iz razniga sadja |
| Zlata Vas (1850): | žup urno narediti in meso mnogoverstno pripraviti, za zimo fižol, kislo zélje, repo, kumare in druge reči napraviti, in več taciga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na raženj natakni, noge navzgor perveži, peci in s putram, kislo juho in smeteno premenjama polivaj. Ko je gotov, ga v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Spenjeno marelčno kuhanje. 78. Žemljevi cmoki. Meso s krompirjevo solato. Kislo zelje s kervavimi klobasami. Namašeni golobje. Solata. 79. Gresovi cmočki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | soparice; daj mu vsaki dan suhe stelje ; pije naj večkrat kislo mleko. Je prešiček dobro rejen in se mu je veliko |
| Kemija (1869): | in od njega dobi voda neprijeten grenklast prsten okus. Fosforovo kislo apno, 3CaO.PO5, je glavna sostavina vseh kosti. V žganih belih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je dobro: Voda od kvaſú, — jeſih s vodó — selniza, — smezhkano kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe bólje je pa hudizhevo ólje |
| Fizika (1869): | Odstotek, Procent. Oersted, 176. Ogib, Beugung, 102. Ogibati, beugen. Ogljenčevo kisel, kohlensauer. Ogljenec, Kohlenstoff. Ogrevalo, Vorwärmer, 117. Oknica, Fensterladen. Oko, Auge |
| Botanika (1875): | potrebne za obstanek rastline. Ako ima sok nekterih rastlin duščevo kislih soli v sebi (n. pr. Borago), se duščeva kislina ne |
| Botanika (1875): | s preslico (equisetum) ktera zatorej služi za likanje lesa. Ogljenčevo kislih kovinskih okisov ni v živej rastlini; ogljenčeva kislina se naredi |
| Kemija (1869): | jako lahko oddá kislec, zategadelj ga kemiki pogosto rabijo za kisilo (Oxydationsmittel). Iz njega se dobiva kislec (§. 26), ž njim |
| Kemija (1869): | okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom s siloma odtegne kislec, zato ga moremo hraniti samo v kamenem olji, sestavljenim iz |
| Kemija (1869): | iz težko raztalnega stekla. Bakrov okis daje za sožig potrebni kislec, ki se s cukrovim ogljencem spoji v ogljenčevo kislino, z |
| Kemija (1869): | Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano iz zraka jemlje kislec pa ga tekoj spet oddaja žveplenej sokislini, ki se potem |
| Kemija (1869): | razmere lahko dokažemo za kako drugo prvino, na pr. za kislec in sicer v njegovih spojinah s svincem, živim srebrom in |
| Kemija (1869): | na papirji naredi črnosivo razo. Manganov prekis jako lahko oddá kislec, zategadelj ga kemiki pogosto rabijo za kisilo (Oxydationsmittel). Iz njega |
| Kemija (1869): | z nekterimi kovinami vežejo v več razmerah, ravno tako kakor kislec. Višo stopinjo imenujemo klorec (Chlorid), nižo pa klorovec (Chlorür), ravno |
| Botanika (1875): | rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za sebe porabi, njeni kislec pa skoz svoje listje spet izdiha. Resnica je, da kislec |
| Botanika (1875): | nekoliko vsrkane vode razkroji, tako da vodenec porabi za sebe, kislec pa iz sebe oddaja. Pa naj bo temu tako ali |
| Botanika (1875): | bi tudi bilo, da rastlina ogljenčevo kislino nepremenjeno sebi prisvojuje. Kislec, ki ga rastlina oddaja, prišel bi takrat od todi, da |
| Botanika (1875): | potreben. Ako se postavi rastlina v zrak, ki nima nič kiselca v sebi, preneha njeno razvijanje in kmali vsahne; ravno tisto |
| Botanika (1875): | V malo ne vseh rastlinskih delih, ki imajo vodenca in kiselca v sebi, se imajo utežne množine teh dveh teles med |
| Botanika (1875): | in smole, v sebi sicer res vodenca, ali prav nič kiselca ali pa vsaj manj, kakor kolikor je primérno gornjemu priméru |
| Botanika (1875): | dogodi ž njo v brezzračnem prostoru. 2. Sprejemanje vodenca in kiselca. 100 V malo ne vseh rastlinskih delih, ki imajo vodenca |
| Botanika (1875): | lahko okisno hlapno olje. Drugače se pa ima se sprejemanjem kiselca v tistih rastlinskih delih, ki niso zeleni, namreč v notranjih |
| Kemija (1869): | toraj 1. skrbeti, da je za sožig kacega telesa dosti kisleca, in 2. je treba paziti, da se od postavših izgorin |
| Kemija (1869): | analiza. Večina organskih spojin sostavljena je iz ogljenca, vodenca in kisleca. Od predi že vemo, da so taka telesa izgorna in |
| Kemija (1869): | rezati. Sosebno znamenita je pri njem neizmerno velika sorodnost do kisleca. Na zraku ležeč si kmalu privzame kisleca in hitro ga |
| Kemija (1869): | fina v 100 delih: 44.4 ogljenca, 6.2 vodenca in 49.4 kisleca. Čudovito je to, da je ravno tako sostavljena koža nekih |
| Kemija (1869): | posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci kažejo veliko sorodnost do kisleca, nekteri si ga privzamejo že iz zrakú ali pa iz |
| Kemija (1869): | V ta razdel spadajoča telesa obstojé iz ogljenca, vodenca in kisleca, in sicer zadnji dve prvini imajo v onem razmeru, v |
| Kemija (1869): | presnovami se dá svinec, živo srebro in tudi vodenec od kisleca odločiti in mesto njega z žveplom spojiti. Potem dobimo take |
| Kemija (1869): | velika sorodnost do kisleca. Na zraku ležeč si kmalu privzame kisleca in hitro ga pokrije siva mrenica kalijumovega okisa ali kalija |
| Botanika (1875): | jim ni treba svetlobe za rast, in da ne izločevajo kisleca, ampak ogljenčevo kislino. Glive se tedaj ne le skorej vedne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | morde še sto in sto druzih rečí obstojé le iz kislica, vogelca in vodenca. Kakó močno so pa vse te rečí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 12 pervín; če tedej postavimo de vaga 150 funtov, bo kislica, gnjilca, vogelca in vodenca čez 149 funtov v njem , vsih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | organske rečí obstojé večidel in v nar veči meri iz kislica, gnjilca, vogelca in vodenca. Rekli smo popred, de človeka teló |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsi ali čisti, kakor na priliko zlató, ali zedinjeni s kislicam, žeplam ali druzimi pervinami iz nezmerjenih globočin v podobi puhov |
| Kemija (1869): | Duščeve spojine. Gledé znamenitih lastnosti, kakor smo jih opazili pri kislecu in vodencu, se dušec z njima ne more meriti. Dušec |
| Kemija (1869): | barve in fosfor gori v njem tako živahno, kakor v kislecu. Ta plin dobimo, ako solitarno kislino razgrejemo s kovinami, na |
| Botanika (1875): | 154.), in ker je njena vrhnica rahla, je tudi atmosféričnemu kislecu pristopnija in pripravnija za razširjanje koreninskih vlaken. Razun tega se |
| Kemija (1869): | in da pri popolnem sežigu postanete samo dve hlapni in kislečnati spojini, namreč ogljenčeva kislina in voda. Pri organskej analizi je |
| Kemija (1869): | ga pokrije siva mrenica kalijumovega okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom s siloma odtegne kislec, zato ga moremo hraniti samo |
| Kemija (1869): | CrO3, ki se s kalijem spoji v dvojno kromovokisli kalij (kisli kromovokisli kalij) KO.2CrO3. |
| Kuharske Bukve (1799): | na oppezhen kruh. — Al bolſhi kiſlizhna shupa je, ako ſe kíſliza rasſęka, inu popręd v' ſrovim maſli na ognu preputí, ena |
| Kuharske Bukve (1799): | ali smeſa. Naberi sęliſha, katire ſo narbol perjętne, poſtavim: kręſha, kìſliza, koperz, melíſa, petrov kluzh, inu take druge vezh njih, al |
| Kuharske Bukve (1799): | poſnami maſt, inu vlij v' ſklędo na opezhen kruh. Sręshi kiſlize, krebulze, korenja, inu peterſhila na drobno, kakor ſe nudelni ręshejo |
| Kuharske Bukve (1799): | polivko zhęſ naredíti. 268. Kíſlizhna shupa. Narkrajſhi ręzh je: mlade kíſlize pęrja naſmukati, rasſękati, inu ga kuhati na govedji shupi, katira |
| Kuharske Bukve (1799): | ri, sraven deni kìſlize, krebulze, peterſhila, inu kukmake ako ſo dobíti; vſe ſkup prav |
| Kuharske Bukve (1799): | miso dati. 3. Lepodiſheza shupa od seliſhov. Vsami ſhpargelnov, krebúlize, kiſlize, peterſhila s' koręnam inu pęrjam, endivie, ſpinazhe, sélene, vſe zhędno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 6. Perutninna drobnjava na župi. Govedina s kumarami. Špinača s kislico in ocvertimi telečjimi nogami. Mozgovo kuhanje. 7. Špehovi cmoki. Meso |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekoliko narastlo, z župo zali. Zelišnata župa. Prav čedno operi kislico, krebulico, krešico, špinačo, zelen peteršilj in nekoliko zelene čebule in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivki. 147. Grahova župa. Otročje kuhanje s količki. Špinača s kislico. Pečene postervi. 148. Ledična župa. Gresovi cmočki na mleku. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | nesmaſnu jęſti, inu piti; tudi h' tem kuhanim ſpisham ſpinazo, kiſelzo, |
| Kuharske Bukve (1799): | taka ſe vliè v' ſklędo na oppezhen kruh. — Al bolſhi kiſlizhna shupa je, ako ſe kíſliza rasſęka, inu popręd v' ſrovim |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhane rake obloshiti, al pa rakovo polivko zhęſ naredíti. 268. Kíſlizhna shupa. Narkrajſhi ręzh je: mlade kíſlize pęrja naſmukati, rasſękati, inu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Jedilnik. Za spomlad. 1. Moknati cmočki. Govedina s kislično polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Namašene pišeta z glavno solato |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s kislično polivko. Špargelni z masleno polivko. Telečja obistna pečenka. Solata. 10. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ocvertim jagnjičevim mesam. Čokoladno kuhanje. 13. Žemljevi mlinci. Meso s kislično polivko. Dušena solata z jeternimi klobasami. Pečene jerebice z zavretimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | fižol s svinjino. Kuhane pišeta. 20. Cesarjev ješprenj. Meso s kislično polivko. Kolerabe s telečjimi rebricami. Podnevni in ponočni angleški cmok |
| Kemija (1869): | spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z |
| Fizika (1869): | Po tem se pripisuje bitno opravilo vplivu kapljin, vode in kislin, ker postane po dotikanji kovine z vodo najpoprej električna napetost |
| Kemija (1869): | 419. Ilo suknarsko, Walkererde, 419. Ilovica, Lehm, 419. Indigblausehwefelsaure, indično-žveplena kislina, 486. Indigokarmin, 486. Indigweiss, indična bél, 487. Indijum, Indium, 345. |
| Kemija (1869): | okis, 417. Amalgam, 434. Ameisenäther, mravski éter, 451. Ameisensäure, mravska kislina, 462. Ameisenspiritus, mravski cvet, 462. Amil, Amyl. Amin étilov, 478. |
| Kemija (1869): | žvepleno kislino, potrebujemo za to 10 funtov solitarne kisline. Žveplena kislina se zbira na dnu svinčenih hramov; no ker je preveč |
| Kemija (1869): | Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec, 435. Halogen, solotvor. Haloidsalz, pasol. Harnsaure, scalna kislina, 470. Harnstoff, scanina, 477. Harten (d. Stahl), kaliti, 424. Harze |
| Kemija (1869): | Schellack, 489. Šota, Torf. Špirit, Spiritus, 471. T. Talgsaure, lojeva kislina, 463. Talijum, Thallium, 345. Tantal, 345. Tapioka, 481. Tejin, Thein |
| Kemija (1869): | na-sé, pri tem razdene in zogleni vse organske tvari. Žveplena kislina je zato v rokah neveščega in neopreznega človeka strašno nevarna |
| Kemija (1869): | platinskih posodah. Vodene pare uhajajo, v retorti pa ostane zgoščena kislina. Pri navadnej toploti je njena gostost = 1,848 in pri 326 |
| Kemija (1869): | Gährung, vrvež, vrenje, 499. Gährungsprodukt, vrvéžina. Gallerte, zdriz. Gallussaure, šiškova kislina, 469. Galmei, kalamina. Galun, Alaun, 418. Galun kromov, Chromalaun, 428. |
| Botanika (1875): | Oglenčeva kislina je tedaj poglavitni živež rastlinski. Sedaj si moramo dati sledeča |
| Kemija (1869): | vse dado odstraniti s pranjem v vodi, vinskem cvetu, v kislinah in drugih topilih. Očiščena moševina fina v 100 delih: 44.4 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 2.7; ako ga drgneš, postane električen; razteče se v močnejih kislinah in ogleno kislino izpušča šumé; če ga žgemo, premeni se |
| Kemija (1869): | so osnovnih lastnosti, da so alkalične in da se s kislinami spajajo v brezbarvene, lepo kristalizovane in popolnoma neutralne soli. Po |
| Rudninoslovje (1867): | 5, to je: prostorna enota, recimo 1 kubičen črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega zraka. Najlaže |
| Kemija (1869): | gld., imajo zarad trajnosti vendar prednost mimo steklenih. Hidrat žveplene kisline je tekočina brez barve in brez duha, jako je kisla |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ima zraven glavnih delov kremene kisline in galunine tudi borove kisline, magnezije, železnega oksida, vseh skup 12 različnih sestavnih delov v |
| Botanika (1875): | Atmosféra ima sicer V 5000 delih le dva dela ogljenčeve kisline, ali če pomislimo na njeno velikansko obsežnost, se nam ne |
| Botanika (1875): | staničje, ki ima v sebi škrob, slador, sluz, tolščo ali kisline itd., zavolj česar so ti nebitni plodovi deli za naše |
| Botanika (1875): | ki raste na zemlji. Iz zraku more rastlina sprejemati ogljenčeve kisline skoz reže svojega listja, in poskušnje so pokazale, da se |
| Botanika (1875): | listja, in poskušnje so pokazale, da se je odvzelo ogljenčeve kisline zraku, ki je tekel skoz balon, napolnjen se zelenim listjem |
| Stelja in gnoj (1875): | za razdjanje tega peska, kakoršno imajo sicer le naj močnejše kislíne. §13. Raba peska za gnoj. 1. Pesek se zmeša |
| Botanika (1875): | neovrgljivo, da prst nikakor ne more biti prvotni izvirek ogljenčeve kisline, ki rastline redi. Temveč je otmosféra (vzduh) tisto skladišče, iz |
| Kemija (1869): | od 8 na 2 x 8 = 16 in pri žveplenej kislini na 3 x 8 = 24. Kislečeve množine v teh spojinah |
| Kemija (1869): | ne spremeni. Ako ga dalj časa kuhamo na razblaženej žveplenej kislini ali pa na kaliji, spromeni se klej v klejev slador |
| Kemija (1869): | zgodi s tem, da se z nova raztaplja v razblaženej kislini, da se kuha z živalskim ogljem ter se zopet obara |
| Kemija (1869): | Ogljenčevokislo apno, CaO.CO2, se, enako ogljencu in kremenčevej kislini, nahaja v mnogoterih oblikah. Apnenec (vešek) kristalizuje v čistih in |
| Kemija (1869): | najlepših soli. Naredi se, ako baker raztopiš v razgretej žveplenej kislini. Iz plavega vitrijola izdelujejo se mnoge druge bakrove spojine, potrebuje |
| Kemija (1869): | pri soštevanji pozitivne in negativne vrednote vničujejo. Zato osnova po kislini pordečeno modro barvo spet povrne. Ravno tako si pa tudi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Po tem tacem pridejo na 3 ekvivalente kisleca v kremeni kislini 3 ekvivalenti v zasedi, ktera je ž njo zvezana, naj |
| Kemija (1869): | nova pritekati. Ako hočemo 100 funtov žvepla okisiti v žvepleno kislino, potrebujemo za to 10 funtov solitarne kisline. Žveplena kislina se |
| Kemija (1869): | cev, ki je na več mestih v krogljice razširjena. Ogljenčevo kislino, dospevšo v prvo krogljico, hlastno posrka ondi navzoča kalijeva lužnina |
| Kemija (1869): | takrat, kedar jih razvročimo. Ako kovinske žveplece polijemo s kako kislino, naredi se vodenčev žveplec in neka okisna sol. Na pr. |
| Kemija (1869): | posebno v ta namen, da se veže s preobilno želodčevo kislino, na pr. kadar človeka gorečica ali zgaga dere. Rabi se |
| Kemija (1869): | v scalnici in v mehurnih kamencih. V zvezi s kremenčevo kislino sostavlja magnezija mnoge rudnine, kakor na pr.: lojevec, salovec, stivo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | drgneš, postane električen; razteče se v močnejih kislinah in ogleno kislino izpušča šumé; če ga žgemo, premeni se v živo apno |
| Botanika (1875): | sledeča tri vprašanja: Od kod jemlje rastlina sebi potrebno ogljenčevo kislino kako jo sprejéma V sebe in kako in zakaj se |
| Zoologija (1875): | jajca. Za obrambabrizgajo mravlje neki grizek sok, namreč mravsko kislino. |
| Zoologija (1875): | odstotka pepela. V scalnici nahajamo sledeče organske spojine: scanino, scalno kislino, hipurovo kislino in kreatin (glej v §. 163 in 175 |
| Tine in Jerica (1852): | pri večerji veseli in dobre volje, le Liza se je kislo deržala, ker ni bilo nič godcov. Ko je noč nastopila |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prežvekje; da le poredkoma blato od nje gre in leto kislo in gnjilo smerdi; da ima žležast gobec in nečeden jezik |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | teknejo! ” To izgovorivši, je šel iz hiše. Hišni gospodar je kislo gledal za njim ter rekel: „Te bom že splačal, ti |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ne imel druzega praznika nego tega, ne držal bi se kislo. Pa saj boš sam videl, kedar prideš na moje mesto |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je k' strashenju teh ludy , katire se ojstr skaſhe, inu kislu derſhy, takershn nabo s'tega nezh drugega odnesl, koker |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Dokler tu kratkunekar, zhlovęshki naturi nasluſhe, kader se zhlovek ſmirej kislu, inu potuhnenu derſhy: useskuſi modru, erſnú, inu ojſtru obnâsha. Zhlovek |
| Kuharske Bukve (1799): | dobí ſtvar eno vinu podôbno bitnoſt; kader gre dalaj, poſtane kiſlóba; inu kader predalezh pride, je gniloba. Narbolſhí kvaſ je, kader |
| Kuharske Bukve (1799): | datí v'jeſiſhno poſôdo; mleka nedevaj, kjer je popred ena kiſloba bila, ako niſi poſodo popolnim s' pranjam oſládil. Karkol gniti |
| Kemija (1869): | abecedi. Dodana števila kažejo strani. Absorbiren, srebati, Acetil, Acetyl. Acidimetrie, kisomerje. Adhäsion, sprijemnost. Aggregation, skupnost. Akrolein, 465. Alabaster, 414. Alaun, galun |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | s tem namaži razpoke pečí, kader je mèrzla. — Ta klej (kit) je neizrečeno terden in se ne odkruši. Če se s |
| Mineralogija in geognozija (1871): | manganova pena, 54. Wacke, drobnik, 73. Wachsglanz, voščeni lesk. Walfisch, kit. Walkerde, suknarski il, 78. Wasserbildungen, vodorodi utvari ali vodni nasadi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | peščenec, 76. Kieselschiefer, kremeni škriljnik, 33. Kieselsinther, kremena siga, 34. Kit, Wallfisch. Klada, Block. Klingstein gl. Phonolith. Kluft, razpoka, poklina. Kobalt |
| Zoologija (1875): | morje črez in črez z njimi pokrito. Ta živalca je kitu poglavitna jed. Pod. 212 nam kaže neko vrsto iz zapadno-indijskega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ki samo slovensko razume) vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako dolga kita gerdiga nemškutarstva še visi tukaj, kjer je celó življenje v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | spravi, se vendar člen ne da ozdraviti ker se raztergana kita ktera člen veže noče zarasti. Dostavek. Včasi konj zavolj revmatizma |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | trak zavleči, ki bo pomagal. 3. Po hudi sili se kita, ki člen veže, lahko razterga, ali členova kost iz svoje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | razterga, ali členova kost iz svoje ponove stopi. Ali je kita raztergana, ali ne, se od začetka bolezni ne more spoznati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pa to za gotovo zveš, ne moreš pomagati; zakaj raztergana kita se noče zarasti. Ako je kost iz svoje ponve stopila |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Oteklina velke kite na sprednjih nogah (Sehnenklapp.) Kedar je velka kita na sprednji nogi otekla, in konj hromata, je treba oteklino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se prileže! Le kratke sanje, dolg je kès. Milo v kitah vene divičen Res nevesti se bleší. Ko klicaje k piru |
| Genovefa (1841): | ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti béli obleki med ozhétam in med materjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čuprina, Schopf, vordere Kopfhaare, latínski: ca- pronae. Šiva-ta z lasnimi kitami (Haarflechten) še sicer nisem našel na rimsko-slovenskih kamnih ali Šivo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ličice. Njeni lasje, rumeni kakor zlato, so bili v verle kite spleteni, kakor krona okrožene na glavi, katero je dekle vedno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bele kosti lepo narejena. Ta kinč, ki si ga v kite vpletajo, se opletki imenuje. Na kite na glavi pripne od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ki si ga v kite vpletajo, se opletki imenuje. Na kite na glavi pripne od obeh plati nad ušesi belo pečo |
| Divica Orleanska (1848): | se z orožnim jeklam, De bi si venc nevestni v kite spletla. Poklicana sim k višjim opravilu, Katero le divica čista |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Dekleta po Poljanah in Kostelji spletajo svoje lasé v rudeči kiti, ki ju z rudečimi verbci (pankeljci) kot pol klobase od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | volne sotkana in umetno prepisana. Zakonska se spleta v dve kiti, ki po persih visite, in ako je premožna, vpleta desetice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | visi, in jo opregačo imenuje. Devica se le v eno kito spleta, ki zad po herbtu. visi, in nosi na glavi |
| Tiun - Lin (1891): | meč. Bil je že precej postaren in je nosil dolgo kito. Poklonim se mu uljudno in ogovorim ga po angleški (nadejal |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pa je — nemška! Bolnik in njegova družina jo gledajo kakor kitajske hieroglife (skrivnopisarijo), akoravno se vračitvo s slovenskimi peticami plati; in |
| Tiun - Lin (1891): | pošten je kupec, ki s svojimi kupčijskimi ladijami potuje ob kitajskem obrežji. Dal vas je prijeti zaradi svote, katero ste mu |
| Botanika (1875): | podlogo, kakor o kakoršnoj koli obrtniji. Če so pripoveduje, da kitajski cesar vsakega leta enkrat položi roko na plug, kakor tudi |
| Tiun - Lin (1891): | je počasi zibal velik čoln. Toda ni bil naš, nego kitajski, sličen onemu, ki se je pred nekoliko urami poveznil na |
| Tiun - Lin (1891): | bili na severni strani paracelskih otokov, med imenovanimi otoki in kitajskim otokom Hainan. |
| Tiun - Lin (1891): | zapah lahno zaškrta, duri se odprti, in pred mano stoji kitajsko opravljen mož. »Le brž! « dé mi tiho, »le brž naprej |
| Tiun - Lin (1891): | Pa niso naju zapazili, saj sva pa tudi bila po kitajsko opravljena. Že sva dospela do zadnjih vaških hiš, na katerih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ranjeno mesto se gnoji krog sukna ravno tako, kakor krog kitice; za rabo je vendar sukneni trak bolj pripraven torej ga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Nekteri jemljejo žimnato kitico namesto suknenega traka, in odtod izvira nemško ime: Žimnati trak |
| Zoologija (1875): | ne črez 5 cm. dolge živalce, živeče v severnih morjih. Kitova hrana (Clio borealis) nahaja se na širocem morji, po dnevi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zelenjak, 71. Gyps, mavec, sadra, gyps, 36. H Haarkies, lasasti kiz, 55. Haarsterne, lasatke. Hackig, repinast. Haifisch, morski požerun. Halbdurchsichtig, na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vidi prvotna piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zovejo se sfenoidi P/2, ki se nahajajo na kuprenem kizu. Rombiški sistem ima za prvotno podobo rombiško piramido, P, pod. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | so te dnarje skrite imeli pa rezi knjem: pridita sa kmena skues Boga pridita sa vboshjomi jemeni bras usa strahu noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | AMBETA da vi mene shitro to mojo volo dopounite inu kmenei pridata vanei lapei zhovieshzhei poduebi inu po moimi pegerenje pernasata |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | naisvoreishi krji Jesusa Kriſtusa sheni sheni shem tabe gorei inu kmenei! katero je sanas praliu per usam niegovam terplenji? skues te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vender le res, de so možgani ravno tam naj blizo , gde je teža naj hujši. Možgani so uzrok, bi rekel, naše |
| Robinson mlajši (1849): | je nameril, segal, ino to vzpet vergel, kakor hitro je gde kaj druga smotril, kar se mu je še potrebnejše zdelo |
| Robinson mlajši (1849): | pravici. Iž njih volne se je sčasom lehko naučil, si gde kaki odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko je jih mleko jel |
| Robinson mlajši (1849): | tude na glas prepèvati. Potem je vstal ino je šel gde kake, jazvine — otline, pečere iskat, v kteri, bi varno ino |
| Robinson mlajši (1849): | inu ju s solzama zmakal. Pozde je tudi še inde gdé gdè po ostrovi ti imeni v drevesa izrezal, ino po |
| Robinson mlajši (1849): | streljal, ino se nadto tude preti divjim ljudem, če bi gde keda nad njega prišli, v svojem prebitku branil. Od žedosti |
| Robinson mlajši (1849): | strahu stanovati mogel. Gde je popràvem — ali na suhi zemlji gdè v Ameriki, alipak le na kterem ostrovi, še dozdaj ni |
| Robinson mlajši (1849): | ga je brez vse pričine v podzrenji — somnu imel. Tehomil. Gde pak je Petek sej ogenj vzêl? Oča. Bežal je s |
| Robinson mlajši (1849): | pèsmo spomnel, ko je je jegova mati, kedarkol jo je gdè kaka žalost imèla, spèvala. Začina se le tako: „Gdor le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | može; A nesloga kad zavlada, Isto perje na dno pada! — Gdje pamet vlada, ondje se ne strada! Gdje su same strasti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | na dno pada! — Gdje pamet vlada, ondje se ne strada! Gdje su same strasti, ništ' nemože cvasti! Tko nas razdružuje, podsieca |
| Deborah (1883): | slepec spe, In da me zdaj v bridkosti bi klicali: »Kde si? pomozi nam, Deborah, naša Opora! « (Strastno, da se te |
| Deborah (1883): | vem, vem za vaša skrivališča! Zdaj bo konec! Strani morate! Kde je ona? Žena. Gotovo sedi v nogradu. – Strani? Strani! Učitelj |
| Deborah (1883): | Žalostno poročilo! Nobenega pismonoše, nobenega tujega človeka ni bilo tukaj. Kde koli je učitelj? on vse ve. |
| Biblia (1584): | neobnemogo na poti. Natu ſo k'njemu djali njegovi Iogri: Kej moremo v'puſzhavi tulikajn kruha vseti, de bi tulikajn folka |
| Sacrum promptuarium (1695): | je imela s' hishe pojti, perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil, on yh je varval en zhaſs, ali |
| Sacrum promptuarium (1695): | sruti! Sdaj obeden vezh nebo hotel mene imeti: Soldat samerka kej jo zheul ner ble tishi, pravi sakaj nikar vſaj nej |
| Sacrum promptuarium (1695): | je utonila, ta druga ſe je sgubila, da obeden nevej kej je, ta tryetia je shla v' Nebeſsa, inu nezhe nasaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | gnesdi oſtati, dokler bo ſupet nasaj damu prishla, de bi kej mazhiku v' roke neprishle, sakaj de ſi lih je piſsan |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 29. On pak rezhe: Nikar, de kej lulko pobęrajózh s' njó vred pſhenize ne isrujete. 30. Puſtite |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſim ſèrzę da; ali on hózhe vèndèr tovarſhe imęti: inu kęj jih bo neſhàl, zhe jih med katoliſh Chriſtiani, |
| Ta male katechismus (1768): | Xtusove vire volo umreti, so njega prashalli, aku be on ki utegnil okulipernesen biti, kaj be njim potem blu sturiti? so |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s' kameinam pobit, inu podſipan biu. Vedeli ſo tudi drugi, kie je ena, ali druga rezh per zirkvah per hiſhah, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſam ſebe h' tim nogam tiga Judesha v' peku obſodiu, kie bomo pa mi nafhimgreham en |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Vedelu je tudi veliku drugih, kie ta, ali vuna ſtanuje, kie ta, ali vuna Jeshy, ſo h' tiſtim sahajali, veliku greha |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nabiu Chriſtus od ſmerti sbudiu. Vedelu je tudi veliku drugih, kie ta, ali vuna ſtanuje, kie ta, ali vuna Jeshy, ſo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtus per timu meſtu Naim od ſmerti h'shiuleinu sbudiu, kie Maria Magdalena ſtanuje, satorei je on h'nie sahajou, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | per ſvetih Maſhah pousdignit, ali v' Prezeſiah okuli noſſiti vidimo? kie je ta leipi nauk, inu exempel te ponishnoſti per naſhi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' nebeſſe na preneſſete? Lnbesnive duſhe! kai pa mi delamo? kie roke dershimo? kir ti Nebeſhki Angelzi to zartano kry ſvoiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s' samiſhlenim ſerzam molimo, de naveimo, kai rezhemo, kai delamo, kie ſmo: kai ſmemo savupat od Boga sadobiti? ali odpuſhaine naſhih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kyr ſi v' Nebeſih. Kyr je pa Bog naſh Ozhe, kie je pruti nemu naſhu savupeine? sakai mi na nega na |
| Genovefa (1841): | vunder sopet priſhli? Oh, jes ſim tàko ſkerbel sa vaſ! Kjé ſte pa bili tako dolgo? ” Pa oſtermèn obſtoji in jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in drugih zhudnih shelesnjin. J, kjé pa je ta shelésna zeſta? vpraſha eden ali drugi? Ja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k službi bošji odprav ljajo, in svojih oblačil — Bog vé kje — z lučjo išejo Zdaj pa zdravi in veseli ostanite. A. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | krajnski otroci po nekterih krajih tudi to navada le: Kedar kje kóljejo, pridejo pred hišo, na okno poterkajo, in mermrajo s |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pa ni mogla ničesar viditi, ker si je oči izjokala. »Kje najdem smrt, ki mi je vzela dete? « vpraša mati. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | imam od vsega tega? Kje so tvoje velike obljube in kje moj še lepši denar, kterega sem zamenil za obljube? ” „Povej |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kjer je stal Boštjan na straži, pozdravi ga cesar tako-le: „Kje imate vašega butca? ” „Preponižno zunaj čaka povelja Vaše božjósti in |
| Mlinar in njegova hči (1867): | lehko kaj tacega pripusti, da kaznuje človeka, kterega hoče izkušati. — Kje neki je siromak? Po mlinarjevej smrti ni bilo nič slišati |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | čepica je mojega moža! Kaj se mu je pripetilo in kje je? " "Tako, toraj ta čepica je vašega moža! " zasmeje se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ukradana belkomi drujemo on bo tabe povedov htve ima bel zhei ima sranjano noi od sazha shaza inu odrude inu druje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti mena pokoren skashash noi resodiesh to samlo dabom vidou zhei ti dnarji lasho inu dabo ofen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | saka arza noi saki shaz noi ukradane rezhi bosh vedou zhei bojo: noi saboliesni mitelne je skushano. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozhetha † Boga sina † inu svetiga Duha † Amen. povei: al poveita: zhei so ti dnarji skriti al zhei lasha al kaku bese |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jas N. N. tabei Sarothim o Duh dati mene skashi zhei lasho ti dnarji noi tabei permoram skues S Kiliana Geordius |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | od S Korone Sashazemigniti merkei perpravo ti morash doro vedeti zhei je an shaz gorov: potam jedi kader bo ana gorei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | daso hvdizhi sad shli je nie barov zhei pa imata dvshizo tiſta zhvoveka? oni so is velko Jeso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen. povei: al poveita: zhei so ti dnarji skriti al zhei lasha al kaku bese mogli leti usigniti: teri den al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je use stvarou: dase ti menei skashash inu menei ipoviesh zhei je te |
| Robinson mlajši (1849): | v pamet vzêl, da se ravno na to strano vleče, gder je on pred devêtimi léti tonol ino da je to |
| Robinson mlajši (1849): | Dragotin. Tako delajo tude Otahajti, gder pse pekô! Oča. Prav imaš. Stanislav. Pse? Ka li pesje |
| Robinson mlajši (1849): | jako srečen bil. V 24 dneh so dopluli k Kadiksu, gder so Španijelje na zemljo izstopili; Robinson je tude na zemljo |
| Robinson mlajši (1849): | in skoz na to mislil, da bi tude kovačnico uzložil, gdér bi si lopate ino lehkič tude drugo po- |
| Valenštajn (1866): | Gec. Tud meni zdi se to. Izolan. Kaj mêni mari? Kder druga so, naj bo imé še moje. Tifenbah. Poprej o |
| Deborah (1883): | izraelskej. (Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono kočo, Kder dete, žena, stari slepec spe, In da me zdaj v |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | v kolenu, nad zemljo (cepili dne 16. aprila na mestu, kder raste). 4. Zeleno cepljenje na naklad, nad zemljo (dnè 30. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in dopovedani kup. Vinska terta! ti boshji dar! v krajih, kér te ſolnze sadoſti greje, jih ni goſtji, jo ni veſelize |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dela boda on sad pernesou nai shetreja kaker bode mogou kier se boda bau smerti je shushano velko barti. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim usmilise skues tvoje grenko Martro inu terplenje noi ſmert? kier siti saboshjo delo use volnu praterpeva da ozhash ri mena |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te velzhe gnade katero je tabei tvoi shenem dav: kier je tebei rekou ti si venha is brana moiſtrova tah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. S. Glidov oh odpvſti mene vse moje svabo sadershenje kier sim jas tv doro opomienjenje savergov kir biv jemov mojem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker si ti o Gospved Jesvs Kriſtvs nie pramagov vpvngarre kier si ti te kervavi pvet potiv kier so pershli tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozham. Ousiga magozhni Bueg o naumerjozhi Bueg o usmilani Bueg kier si ti tvojei porodnizi se navelkon- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu sina noi svetiga duha (merkei da Amen naporazhash) Sedei kier bosh shje nasazhi ozhanash noi na obomarjo perſt jemov ugaderzi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | al navidiozhah bodi tome hvava od rodv do rodv davida kier je pramagov golliata inv to korenino jese Alelvja Alelvja Alelvja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nie pramagov vpvngarre kier si ti te kervavi pvet potiv kier so pershli tabe vovit is vsiem oroshjam tedei si ti |
| Sacrum promptuarium (1695): | imele, zhes bote vednu ſpumnile, de nej ſte v' Indiah, kir je navada, de mosh, inu shena kadar vkup prideta ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sa prashnje, sa ohlanze in sa hodnik; na perutnizah pa, kjer verviza zhes nje tezhe, ſo narejene ſhipze trojne ſorte, ena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | boš lesén kozarc dobil, Z njim bodes hladno pitje pil; Kjer koli najdeš bistri vir Zastonj — tam je sam Bog oštir |
| Divica Orleanska (1848): | Parizani So bili kot za praznik lišpani, Na vsaki cesti, kjer britanski kralj Je peljal se, so častni loki stali, Potresen |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | razjasniti! Oh! kako dolga kita gerdiga nemškutarstva še visi tukaj, kjer je celó življenje v nevarnosti! ! — Mislimo si bolnika, ki v |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | v pušavo, celo do Horeba gore. Tukaj po teh samotah, kjer druziga ni bilo, kakor semtertje kak germ, je Mozes večkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zategavoljo obvezo nosim”. Oberneta se drugam in prideta na dvorišče, kjer nekaj živali „naključja” zagledata. Ena ima le tri noge; druga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | druzih deželah sejati začeli in tudi po Nemškem. Na Laškem, kjer že od nekdaj na senožeti vodo napeljujejo in na njih |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | jih in jaz te ponesem na uno stran k hiši, kjer stanuje smrt in kjer goji cvetlice in drevesa in vsaka |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | zerncem moč, po kteri poženejo brez števila cvetic in drevja, kjer koli jih usadimo, in nam zemljo s cvetlicami in travo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pred ozhmy eniga folka bres ſhtivila, po dnęvi ſkusi zęſte, kęr je vſe od ludy gomàsęlu, katęri ſo savolo velikanozhniga prasnika |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bó on ene minate sgubil, ſe bó podal na męſtu, ker je ta bogati dobrotnik vmèrl, inu bó k'malu vſe svęjdil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jo radi kupujejo. Zakaj bi pač Slovenec nemško pratiko kupoval, kér slovensko dobí! Ko bi pa „Novic” ne bilo, težko bi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Duh 3000 Dukatou prov dora svata potam poidi spet sad zhier si prei biv, tazhes da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mad 11. noi 12. stiem opveuna na an tak krei zhier sta 2. pota krishama †† noi tam pokopliga inu naiga 3. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sagvishno nashou? noi tudei srezhno usignou? kader nate krei pridash zhier so ti dnarji rezi is to maivengo, barti aden sa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu je an shushan shtuk sause shaze usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an skrit shaz sakopan nai bueli je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | k novimu letu Slovence povsod obiskal; bi vse kraje obletel, kjerkoli živé; bodi na zili ali Dravi, na Savini ali Savi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in kjer se bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj pritisniti. Kjerkoli so bolni členi, tam se mora koža in meso poleg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lahka in nedolžna pa gotova pomoč zoper hudo kugo, ktera kjer koli se prikaže svoje grozovitne moči še dan današinj zgubila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | z rastljinami in živalmi, od nar manjših do nar večih — kjer je koli za-nje prostor — nanizane, pa tudi z umnimi stvarmi |
| Blagomir puščavnik (1853): | se bliža možu, meni nikjer prav ne diši, naj bom kjer koli hočem. „ — ”Po tem takem vas pa milovati moram, odgovori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | omajen les se pa od sonca razpoka; po režah se klada napije dežjá in druge mokrote, zležan les se zamoči in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kieselschiefer, kremeni škriljnik, 33. Kieselsinther, kremena siga, 34. Kit, Wallfisch. Klada, Block. Klingstein gl. Phonolith. Kluft, razpoka, poklina. Kobalt, žveplenati ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na žago ali na stavni kraj perpeljane bile. Če ležijo klade v lupji, jih červ naverta; omajen les se pa od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | červojedine; to pride od tod, če so žagovci ali kerli, klade ali debla morebiti celo leto ali še delj po gojzdu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vzporedno ležé ter so včasi tako debele, da delajo velikanske klade, ali so pa bolj tablam podobne, koje še tanjše postanejo |
| Revček Andrejček (1891): | pa našel? Anže. Ob jelenji steni se je ujela v klado. Grešnik (zase). To je moja srna. Anže (jezno). Če svoj |
| Robinson mlajši (1849): | sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede |
| Gozdovnik (1898): | Postavijo tudi poljsko kovačnico, in zdajci je odmevalo naklo udarcev kladiva, ki je delal podkove in šine. Bogato opravljen jezdec, čigar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | težák. Ljudje ga rabijo za grebenače, vitle, za deržaje pri kladvih, nožih, za cepce itd. Prav dober je za kurjavo, ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in ta je, ko je po gori glogovega ročnika za kladivo iskal, našel dupljo, skoz ktero v hipu pride v prečuden |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kader ozhe. (ſe sapré. ) TRINAJSTI NASTOP. Baron , Goſpa. Baron. (Perneſse kladuvo , inu klęſhe, inu jih na en ſtol vèrshé. ) Kader tedej |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | imaſh ; ſej mi ní obeniga tręba; jeſt snam ſam po kladuvo inu po klęſhe ſtopit. (ſtury, raven koker de bi otel |
| Tine in Jerica (1852): | Sej sva ti in jaz eno”. Kladvo. „Pusti očitanja merzeče”! Kladvo zdaj železu reče, „Sej pri men krivice ni, De te |
| Tine in Jerica (1852): | me butaš tak terdo? Sej sva ti in jaz eno”. Kladvo. „Pusti očitanja merzeče”! Kladvo zdaj železu reče, „Sej pri men |
| Tine in Jerica (1852): | vojske občuti; poslušaj, kaj je železo, pa tudi kaj je kladvo reklo: Železo. Let in dnov je že preteklo, K’ je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kromacij se glasno nasmeje in pravi: „Ne, ne pod klicarjevo kladvo, pod kovaško kladvo sem je spravil. Bogovi in boginje — vsi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vendar djali? ” „Kar resnico vam bom povedal: pod kladvo! ” „Pod kladvo? In meni nič povedati! Saj veste, da bi bila rada |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nasmeje in pravi: „Ne, ne pod klicarjevo kladvo, pod kovaško kladvo sem je spravil. Bogovi in boginje — vsi so razbiti in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ste je vendar djali? ” „Kar resnico vam bom povedal: pod kladvo! ” „Pod kladvo? In meni nič povedati! Saj veste, da bi |
| Fizika (1869): | svojimi posebnostimi, ktere bomo razjasnili na primérih. Ako udarim s kládivom ob zvon, čujem zvok ali zvek. Ravno to se dogodi |
| Deborah (1883): | vratom. ) Kako se mi koleni tresete! (Trikrat v presledkih boječe kladivom potrka. ) Sedemnajsti prizor. Deborah. Lovre vrata odpre. Deborah (poluglasno). Si |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | razbeljeno, priteče iz izbe k nakovalu in je pritiskal s kladvom na železo, de so iskre na posteljo letele. Mojster zavpije |
| Mineralogija in geognozija (1871): | §. 37). Tudi tukaj je treba videti, nabirati, kamenje s kladvom obdelovati, pazljivo pohajati in opazovati hribe, doline, prekope rek in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ta kamen imenuje, ker glasno zazveni, kedar ga udariš s kladvom. Fonolit je na videz enakolična zmes iz felsita in natrolita |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | stopijo v sobo, položé pokrov na trugo, pritrdijo žeblje in kladvovi udarci se votlo razlegajo po celi hiši in odmevajo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Ljubljani ti požvinjeni ljudjé počenjajo. Upijejo, kolnejo, na glas klafajo, eden druziga suvajo in se pretepajo, memo gredoče nadležvajo, in |
| Sacrum promptuarium (1695): | Saldat, kateri je vahtau eniga obesheniga zhloveka je shliſhal tu klagovajne te shalostne uduve, ter ſe je bal de bi nezagala |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje, lih kakor naſs bogaſtvu, inu zhaſty v' posablivoſt na naſhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is zelga ſvojga ſerza, s' poſtam , s' jokanjam, inu s'klaguvnjam, inu reſtergejte ſvoje ſerza , inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | beſsedo, de vaſs bom vſela. Ali kakor una katera je klagovala, inu zagovala na grobu ſuojga mosha taiſti dan pokoppaniga: En |
| Biblia (1584): | vam piſkali, inu vy néſte hotéli pleſsati: My ſmo vam klagovali, inu vy ſe néſte hotéli plakati. Ioannes je priſhal, nej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | My ſmo vam pęjli inu vy niſte pleſsali: my ſmo klagovali, inu vy ſe niſte jokali. 18. Sakaj Joannes je priſhàl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pregòrke piče navajena, ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena klaja kakoršna si bodi je živini škodljiva ; zató nej kmetovavec tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je mnogo blago v druge dežele prepelovalo, in se je klaja lahko in dobro prodajala, kar nekdaj ni bilo. 3. Živina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je še zmiraj tiste podobe kakor je nekdaj bilo; tudi klaja ni premenila svoje; deteljno seme je še zmiraj drobno kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Od ſhtále in njeniga oſkerbovanja. §. 10. Od kerm ali klaje. § 11. Od napájanja. §. 12 ˛Sklepne opombe od shrenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pétkrat kosili, sternišnica je pràv velika zrastla, ter veliko srove klaje dala. — Ozmina je bila vsa v lepim vremenu vsjana, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki ga je pšenica rèži dala. Dopis iz Dolenskiga. (Konec. ) Klaje je létos toliko, de je že davnej ni bilo toliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | krompirja, veliko koruze, in tudi veliko razne detelje in druge klaje, pese itd., kterih rečí naši spredniki še pred petdesetimi leti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sir jim je velika skerb, zato pa pridelujejo tudi toliko klaje. Na mastnih travnikih molze živina obilo mastnega mleka in si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je prideloval tvoj stari ded? Ali je tudi tisti kup klaje, ki jo je pridelal stari oče, tudi tebi še danes |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | senožet, — sedaj je moremo rediti veliko več, ker nam tečne klaje obilo dajejo deteljša; — žito za žitom se je leto za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so mogli kmetovavci le toliko živine rediti, kakor so dobili klaje iz spašnikov in senožet, — sedaj je moremo rediti veliko več |
| Stelja in gnoj (1875): | povodno in močvirno rastlinje, 7. odpadki od sena in druge klaje, 8, žaganje, 9. pezdirje, 10. pesek kremenastih hribov, ne pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drobnizi, kteri le ſuho blato delajo. Per seleni ali friſhni klaji je treba vezh naſtiljati, kakor per ſuhi. Ravno tako ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktera včasi komej seme da; ne njivice ne pervolijo kermi (klaji), z ktero bi ložej živino redili in več gnoja napravljali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rabe smeſhajo. — Molsnim kravam ſe je s resanzo v vſaki klaji okoli eniga funta smeſhane da; jalovkam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na enkrat. Konjem v teshki vpregi ſe preſhe v vſaki klaji poldrugi ali zelo dva funta potreſe. Tudi pri pitanju goveje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tih opómb prevdariti da, zakaj grajšinſke krave večkrat pri bolji klaji manj mleka dajo, kakor pri kmetih, kjer imajo dostikrat slabji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | devetogob se ravná po zavžiti suhi ali pa bolj vodeni klaji in po naglosti in hudobi kužne bolezni. Tudi vse druge |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ktero živina povživa. Popači se želodec po slabi ali sprideni klaji, pijači ali po zraku. Kisla, zatuhla klaja, seno iz močirnih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dve žlice kravi daje. Včasi krava na paši ali v klaji take zeliša dobi, po kterih se ji mleko posuši, postavim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 8 lotov grenke soli. Ta zmes se da kravi na klaji, ali se ji pa z mlačno vodo zmešana v gobec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomilovati, ker je neſrezha njim prebivaliſha in shivesh, shivini pa klajo vséla. ˛Shkóde, kakor je mogozhe bilo po verhi prevdariti, jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zgoli turšično slamo pridelovali, bi jim to samo za živinsko klajo že velik dobiček prineslo. Turšica da zernje za človeški živež |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | velika, ker so ves naspravljeni živež za se in vso klajo za živino v ognji zgubili, in enimu ste clo dvé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njeni domovini medničanko (herba medica) imenovali, so jo za živinsko klajo močno čislali, zato jo že tadanji kmetijski pisatelj Kolumela (II. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pa bolni živini med tem ne sena, ne slame za klajo, ampak če je moč trave, za pijačo pa z otrobi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in zasluži, da bi jo kmetovavci bolj pogostoma za sirovo klajo sejali. Temu še boljši je, ker ji je vsaka zemlja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kakor je prideljujemo. Pri vsem tem , da smo z obilnišo klajo povzdignili živinorejo na višjo stopnjo, gré iz našega cesarstva vsako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | drugo njivo pognojil in sem na-njo sive ajde za srovo klajo posejal. Akoravno je suša hudo pritiskala, se je vendar le |
| Botanika (1875): | 211.) so krompirju jako podobni in se sadé za živinsko klajo. Sem ter tje po Evropi se sadi iz južne Amerike |
| Kemija (1869): | Morphin, 476. Morphin, morfin, 476. Mort,Mortel, 413. Mortel, mort, klak, 413. Mort podvodni, Wassermortel, 415. Moševina, Pflanzenfaser Cellulose, 479. Mramor |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zvezani, ali jih pa nekristalinska masa veže, enako kakor malta (klak) kamne poslopja. Pri mnogih je ta skupnost jako trdna, pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | terpesha ne ſmejo ſploh nizh iméti, tudi ne ſmejo zhes klanze velike teshe vositi in varuj jih vſaziga prehlajenja. Kmetovavez naj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | s podstavo, ga zna Sava v kratkem vzeti. Po nevarnim klancu od Lesic še zmiraj ni na strani ograje, in kakor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | se veliko vina prideluje. Iz Mokronoga pelje cesta po dolgim klancu prek ogojzdeniga hriba, kjer se visoko na verhu podertine nekiga |
| Viljem Tell (1862): | probola je? (Nekoliko svatov prileti, nekoliko jih je še na klancu, muzika se glasí. ) |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | vzamem slovó od Mokronoga in se napotim proti Škocijanu. Na klancu me doide kmečka ženica, ki me ogovori z vprašanjem, kam |
| Divica Orleanska (1848): | mora O strašnimu imenu, ki se mu Clo pekla brezdno klanja trepetaje! Svetnica ona, od Bogá poslana? – V prekletim kraju je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Oče odtergajo dva klasa in reko: „Vidiš, ta klas, ki je bil pripognjen, je poln lepega zernja; ta pa |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | vse od kraja napeljuje na dobre misli. Sleherna cvetlica, vsak klas, vsako zrno, vsako zelišče, ktero raste, napeljuje nas k premišljevanju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ene zvetlize zhiſti ſamzi, druge zhiſte ſamize ; turſhizhni lat ali klaſ (krish) je ſamez, laſza pa, ki ſe ſpodaj is klaſu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſnetljivza ſo te le snaminja: Bilka, na ktéri je ſnetljivi klaſ, je mozhna , debéla, in kratka. Kadar je pſheniza v zvétju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in do deſétih dni od druge pred dosorela. Şlama in klaſ bo vezhi in serno bolj moknato, nekteri tudi pravijo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shivini. Rahel ſnetljivz ſe tudi perkashe oh zhaſu zvetenja; ſkashen klaſ je medel, viditi je, kakor de bi bil poln ſaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | debéla, in kratka. Kadar je pſheniza v zvétju, saſtáne ſnetljivi klaſ majhin in medel, je zhernkaſto — selén , dalje na viſhnjevo vlézhe |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Oče odtergajo dva klasa in reko: „Vidiš, ta klas, ki je bil pripognjen, je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da žito je imelo po dve in tri pedí dolge klase, in da vsaka krava je v letu dvakrat teletila in |
| Valenštajn (1866): | zapoje boben glasno, Vojak si diči šleme i klobuke Zelenim klasom, zadnjim poljskim ropom! Odpró se mestna vrata na stežaje, Nej |
| Botanika (1875): | kterih je ozkolisti vrbovec (Epilobium angustifolium) z visokim, skrlatno-rudečim cvetnim klasom prava lepota naših gozdov; svetlin (Oenothera) odpira svoje rumeno cvetje |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kralju, kar misli storiti. Sedem debelih krav ino sedem polnih klasov pomeni sedem rodovitnih letin; sedem shujšanih krav pa ino sedem |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sedem rodovitnih letin; sedem shujšanih krav pa ino sedem snetnjavih klasov pomeni sedem nerodovitnih letin, ktere bodo za rodovitnimi prišle, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | saſpí. Prezej ſe mu ſpet ſánja od ſedem lepih polnih klaſóv, ktéri ſo bili od drusih ſedem drobnih ino ſnetjávih klaſov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſedem rodovitnih létin; ſedem ſ-hujſhanih krav pa ino ſedem ſnetnjávih klaſov poméni ſedem nerodovítnih létin, ktere bodo sa rodovítnimi priſhle, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | klaſóv, ktéri ſo bili od drusih ſedem drobnih ino ſnetjávih klaſov posherti. Te ſanje ſo kralja slo preſtráſhile. Bersh ko ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kralju, kar miſli ſtoriti. ˛Sedem debélih krav ino ſedem polnih klaſóv poméni ſedem rodovitnih létin; ſedem ſ-hujſhanih krav pa ino ſedem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 1849 str. 62— 63). b) Ker ima tako izverstno, starim klasiškim jezikom ednako slovnico, da sam v sebi (le nekoličko trohic |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pridete v Betlehem. Ravno so želi tam. Ruta reče Noemi: „Klasja grem pobirat za ženjci, če vam je prav, kjer mi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | debelih ino shujšanih krav, ino pa od polniga ino snqtjaviga klasja. Tedaj Jožef reče: „Bog oznanuje kralju, kar misli storiti. Sedem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſad pada in sernje lepo zélo in bolj gotovo is klaſja isluſhi. Sakaj nemſhki zépez je is terdiga leſa tako s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | savoljo enake téshe ne ismlati ſamo s tem sernja is klaſja, de lepo enako na ſnopje vdarja, temozh tudi, de ſnopje |
| Blagomir puščavnik (1853): | ju milo prosi, da bi smel revnim otrokom, ki so klasje po njivi pobirali, kak par snopov dati; s serčnim veseljem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | po volji? Kdor sejal bo seme blago Žel bo truda klasje drago Na človeštva velkem polji; Šel lenuh bo lačen žvižgat |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Višegrada v dolino gledat, kaka so žita in drugi sadovi. Klasje je že rumenelo, in obetalo bogato žetev. Lan je modro |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ogledovàt. Vsa póljšina je lepó rastla. Po nekterih njivah je klasovje že rumenélo in obilno žetev obétalo; nektere s póznim lanam |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | z lažjó hvali, Ljudjé se bodo mu smejali. “ 21. Žitno klasovje. Neki kmet je šel s svojim sinom Tončekom na polje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Ste vidili Jermanovo pſhenizo , kako redka je bila, kako kumerno klaſizhje je imela? ” bara ſtaraſhina ſoſede. Ja , odgovori eden: „bojde, ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki zepez ſamo s gerzho na klaſje pade in de ſe veliko sernja tako rasbije, mora vſakkdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor ſmo brali, de krajnſki zepez s ſamo gerzho na klaſje pada, in tako veliko sernja ubije, ga proſimo, naj pervi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi, de ſnopje savoljo enake teshe bolj pretréſe in tudi klaſje, ki bi v ſredi ſnopa savesano vtegnilo biti, isprasni. M. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga naſada Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet velikrat |
| Biblia (1584): | Sobboti: inu njegovi Iogri ſo bily lazhni, inu ſo sazheli Klaſsovje pukati inu jeſti. Kadar ſo tu Fariseerji vidili, ſo djali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſabboti: njegóvi Jógri pak ſo bily lazhni, inu ſo sazhęli klaſsovje oſmukovati, inu jęſti. 2. Phariſærji pak, kęr ſo vidili, ſo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer je ſa krof polnu koritu klaſtja. Zhiſte dushe se varnu odmikajo od prevelikega basanja tega ſhivota |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljudjé pogovorili sicer zdrave , pa poškodvane konje v mesnici očitno klati, in ko bi se konjsko meso, predenj se konj zakole |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj zhujejo vſi ſoſéſkarji, de nobeni take bolne shivine ne kole, ne ſkrivaj ne ozhitno, de meſa ne prodaja, ne vshiva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | škodljivo storila. Kmetje pravijo, de po blatnati mervi rado živino kolje. Detelja se je obá pota silno dobro skazala. Nemško dételjo |
| Rudninoslovje (1867): | Flinz), kristalizuje romboederski (sl. 32), vštrit romboedrovih ploskev se izvrstno kolje, a lomi se nepopolnoma školjkasto; svetlost je stekléna, i vléče |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sreči so druge lastnosti kalcitove take, da ga lahko spoznamo. Kolje se popolnoma, loma je školjkastega, trskastega, neravnega; t. = 3; g. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | otroci po nekterih krajih tudi to navada le: Kedar kje kóljejo, pridejo pred hišo, na okno poterkajo, in mermrajo s spremenjenim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in tako meso domá v prid obernili ? Če stare krave kolemo, zakaj bi pa starih in sicer zdravih konj ne? Koliko |
| Rudninoslovje (1867): | okusa nimajo. Njihovo lice ni kovinsko, največ se dadé lehko klati, nekteri le v eno mer, i to v tenke, gibke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Po več papeževih deželah v Raveni, Forli in Ferari se klatijo roparske drhali, tako, da si mestjani ne upajo na deželo |
| Zoologija (1875): | zasleduje karavane. — Po stepah na Misuriji in v Kaliforniji se klatijo veliki tropi šakalju podobnih psov, ki se imenujejo lajači (C. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | imel domu; v' bégu boſh, ino po ſvetu ſe boſh klatil! “ Kajn sdaj vidi ſvojo veliko pregreho ino veſ plaſhen ino |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ni mogoče; zatorej, tudi ne bom mirú imel na zemlji; klatil se bom po svétu, kakor Kajn, kar mi mati že |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in domà, dan na dan pri gizdavi mizi sedeli in klatili neumnosti in dosti druzega počeli, kar ni bilo ne lepo |
| Viljem Tell (1862): | ne upam — Po divjih goščah in puščavah bredem, Po gorah klatim se, sam sebi strah, In lastnega obličja vstrašim se, Ko |
| Sveti večer (1866): | niso znali povedati, ktera cesta v Šlezijo pelje. Torej se klatim sem ter tje in beračim; kaj druzega mi je začeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zapustiti. 5. Ne pripusti svoji družini nikdar se po semnjih klatiti, če nimajo kakšniga posebniga opravila. Take shodiša so učiliša slabiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kteriga so nam gospod vrednik naših občnokoristnih Novic od druge klavne živine na znanje dali. Ko bi se konjsko meso po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | senam kermili , in jih odebelili, po tem pa kakor drugo klavno živino zaklali, in tako meso domá v prid obernili ? Če |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | To je perva pésmica, ki se jé je Karl na klavir brénkati, in ki sim se jé jest péti učila ― ki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Znamnja stekline so: Pes je manj prijazen, kakor navadno, je klaveren in se po samoti potika, noče jesti ne piti. Ušesa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pes veliko kašlja, in žlezasta voda mu iz nosa cedi; klaveren postane in nič se mu ne poljubi. Zoper nahod je |
| Mlinar in njegova hči (1867): | volji, pa zbog tega, tak korenjak kakoršen si, ne smeš klaveren biti. Saj veš, da enkrat bode tudi pri nas semenj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bil je she lazhen ino shejen, pa s-hojen tudi. Kedar klavern po dvoriſhi gre, ga kuharza ſrezha, ktera je ravno v' |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | živina je klaverna, topa, pogostoma hrohotá in kruli, šetine se šetinijo, na glavi |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | „O moja ljubeznjiva Lénčica“, reče kláverna mati svoji hčeri, „ako ti na tem svéti s ničémur |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | scavnica mehur bolj razteguje: dobiva živinče večje bolečine, postaja bolj klaverno, se vleže, ima zdaj merzle, zdaj gorke ušesa. Zdaj se |
| Oče naš (1854): | oživljeno in z rudečico prevlečeno; namest da bi bil težko, klaverno hodil, je pokonci, terdno in lahko stopal. „Tako je prav |
| Ta male katechismus (1768): | je bla na pervolenje tega naprejpostavlenega v' jezho noterpushena, je klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu, kader je blu |
| Robinson mlajši (1849): | moji nebogi, nedolžni starši srečni. ” Še je predse dobé tako klečal, ino bolestno s solzavima očima k nebu gledal. Potle je |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | k odprtini in se spustil v kočo. Trenutek pozneje je klečal poleg matere; poljubljajoč ji obraz, je prerezal v hipu vezi |
| Ferdinand (1884): | otroci pa so posnemali zgled svojih staršev. Vsa obitelj je klečala pred njim. »O, ne, ne! pred menoj ne smete klečati |
| Genovefa (1841): | materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in po |
| Ferdinand (1884): | klečala pred njim. »O, ne, ne! pred menoj ne smete klečati, nisem vreden; ne morem dopustiti. Tega jaz nisem zaslužil. Prosim |
| Stric Tomaž (1853): | njegovega življenja je vgasnil. Njegova duša počiva pri Bogu. Juri kleči žalosten in pobit pri merliču in britke solze po rajncem |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | maši. Kirje. 1. Pred stolam tvoje milosti Tvoj verni ljud kleči: In tebe, Bog, v ponižnosti Svojiga serca časti. Stor' milost |
| Divica Orleanska (1848): | sebe vergel sim branivni skit in meč, Pred tabo tu klečím in prosim golorok, Življenja svit mi pusti, uzmi za-nj odkup |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | de sim s Tabo sklenjen. « — Pri Tvojih nogah, o Jezus! klečim. — Blagoslovi me, de ne bom nikoli nehal s Tabo sklenjen |
| Ta male katechismus (1768): | Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred tvojme nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh itdr. XIII. O |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Shtir inu trydeſeta Peiſem. Po shegnu. 1. Tukei pred taboi klezhimo, Lubi JESUS shegnei naſs ! Od tvoje gnade shivimo, Tu sposnamo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ti. 2. Tebi vezhno hvalo dati, No naſhe reve sposnati Klezhimo mi pred taboi Lubi ozhe! ti ſe vſmili Zhes naſs |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Maſhe. 1. Pred tvojim thronam vezhni Bog ! Mi sdei tukei klezhimo , Sliſhi ta glaſs tvoyh otrok , s'Kadirim te Zhastimo. Mi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Maſhe. Visha, kokar per pervi Peiſmi. 1. Pred taboi mi Klezhimo O ti Bog Sabaot! |
| Blagomir puščavnik (1853): | ljubljene Bogomile. Tam pod beršlinovim šotorom, obsejanim z mnogoverstnimi cveticami, klečita Miroslav in Bogomila z v krasno nebo vpertimi očmi |
| Sveti večer (1866): | ko oče in mati v sredi svojih otrok pred Bogom klečita in vsi, tudi najmanjše dete, svoje roke v molitvi in |
| Maria Stuart (1861): | s tujih krajev se vernivši, Želi ti pred nogé poklekniti, Kleče zvestobo svojo ti priseči. Pod plašč ga vzemi svoje milosti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | in s tem namaži razpoke pečí, kader je mèrzla. — Ta klej (kit) je neizrečeno terden in se ne odkruši. Če se |
| Kemija (1869): | se potem v alkoholu več ne raztopé; ravno tako se klej (lim) in guma na vodi več ne raztopita, ako njunim |
| Kemija (1869): | kraji. Ali uhajati vendar ne moreta, ker jim brani rastlinski klej, ki dela testo vlečno, pač pa zračni mehurci rahljajo in |
| Kemija (1869): | 25.8 kisleca in prav malo žvepla. Najčistejši klej je ribji klej. Dobimo ga, ako ribji mehur (zlasti od nekih velicih rib |
| Kemija (1869): | je brez barve, brez duha in brez okusa. Popolnoma suh klej se na zraku ne spremeni. Ako ga dalj časa kuhamo |
| Kemija (1869): | vodenca, 18.3 dušca, 25.8 kisleca in prav malo žvepla. Najčistejši klej je ribji klej. Dobimo ga, ako ribji mehur (zlasti od |
| Kemija (1869): | na razblaženej žveplenej kislini ali pa na kaliji, spromeni se klej v klejev slador (Leimzucker), glikokol in levcin (glej §. 176 |
| Kemija (1869): | V 100 delih kleja je: 49.3 ogljenca, 6.6 vodenca, 18.3 dušca, 25.8 kisleca in |
| Kemija (1869): | ne dá kruh peči, kajti v tej moki ni rastlinskega kleja in zato se testo ne more zrahlati. Ravno zato tudi |
| Kemija (1869): | izpeče. Žitno zrno ima v sebi skroba, rastlinske vlaknine, rastlinskega kleja, fosfornatih soli in moševine (lesne vlaknine). Zadnje tvari večidel sostavljajo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 40 gl. Dne 4. avgusta. Nakupil sem ključavnic za omare, kleja in druzega tvoriva ter plačal za vse 25 gl. 40 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | molčé vodjam svoje stranke pridružijo, kakor de bi z nečimernim klepetanjem dragi čas tratili. Gosp. Rotar tudi misli, de poslanci druziga |
| Divica Orleanska (1848): | ovčarja hči priprosta, Vojskuje se za kralja našiga. Voglar. Kaj klepetaš? Iz bajte kupo vina Prinesi, de divica se okrepča. (Voglarica |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vsigni, inu aku ſe bele koreninize najdejo, lete s' oiſtremi klęſhami odshipli, s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane |
| Zoologija (1875): | gibljejo navzgor in navzdol, temveč se sklepajo od strani kakor klešče. Razmnožavajo se z jajci. Iz jajec se izlegli mladiči pa |
| Zoologija (1875): | žuželkah so ti kosovi popolnoma ločeni ter se sklepajo kakor klešče. Čeljusti imajo vdolbene jame, v katerih so zabiti zobje. Človek |
| Robinson mlajši (1849): | etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino druga lesena, železna, cinova ino |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ní obeniga tręba; jeſt snam ſam po kladuvo inu po klęſhe ſtopit. (ſtury, raven koker de bi otel jiti , inu ſupet |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe sapré. ) TRINAJSTI NASTOP. Baron , Goſpa. Baron. (Perneſse kladuvo , inu klęſhe, inu jih na en ſtol vèrshé. ) Kader tedej ni drngazhi |
| Stelja in gnoj (1875): | bi bilo treba, da se šara potrebi, se kakor sicer kleščevje na drobno razseka, na kupih posuši in uleže. Tudi koprivje |
| Stelja in gnoj (1875): | gozdih in grmičji, 4. smrečje, in sploh jelovje (sekana stelja, kleščevje), 5. koruznica, ajdovica itd., 6. razno ločje in bičje ter |
| Stelja in gnoj (1875): | zamore v hlevu na-se vleči. Ni toraj dobro tako imenovano kleščje ali sekana stelja od smrečja, jelovja in druzega surovega vejevja |
| Fizika (1869): | to služi poprava (korrekcija, Pod. 85.). Spirala, ki jo držé kleščice C, gre pri B skoz zarezo ročice A, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | verti Šoštanjske grajšine kopljejo na seli stariga grada za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | izsvapijo. Tečaj V. Predin zmerzovati začne,' je treba sadje v klet ali kelder ali v drug varn kraj, kjer ne zmerzuje |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Bog rasodel. Na to pelje oba goſpoda doli v temno klet, kjer je selena luzhiza berlela in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila. Tu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | s premogam netijo , ako niso peči prav dobro zamazane; v kl e tih, v kterih se mošt ali novo vino kisa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | delo obilno plačale: z dobrim vinam smo si sode in kleti napolnili. De se vino kazí, zelje v kadéh gnjije, répa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | alj pravljice? Teh nej ampak natanjko mi popiši: Kak iz kleti preganjajo se miši, In bodem djal, de modre si glavice |
| Viljem Tell (1862): | to urnska svobodna dežela? Kamnar. Da videli pod stolpi bi kletí! Gorje mu, kdor v té pride, petelina Ne bode čul |
| Zoologija (1875): | kopljejo in preglodajo si luknje in hodnike skozi hleve, magazine, kleti in ladije, poškodujejo in ognjusijo vsakovrstni živež in poleg tega |
| Ferdinand (1884): | samemu biti. Prinesi mi luč, steklenico najboljšega, ki je v kleti in dva kozarca! « »Dva kozarca, milostivi grof? « vpraša čudeč se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tiho! Ta beseda iz vaših ust se mi zdi kakor kletev — jaz pa sem dobro vedela, da vas ne more videti |
| Deborah (1883): | Ana. Kaj govoriš? Jožef (zakrije obraz). O grozopolna kletev! Ana. Le ena kletev enega človeka Je bila, blagoslavljalo je |
| Deborah (1883): | govoriš? Jožef (zakrije obraz). O grozopolna kletev! Ana. Le ena kletev enega človeka Je bila, blagoslavljalo je tisoč Ljudi te zarad |
| Revček Andrejček (1891): | prisegla. Prisego bodem izpolnjevala do groba — saj vem, da očetova kletev ne dá nikdar blagoslova in sreče (zgrudi se nezavestna). Pavel |
| Divica Orleanska (1848): | nastop. Remon. Jovana. Jovana (zaúpno in rahlo. ) Moj del je kletva, vse beží pred mano, Zapusti me še ti, za sebe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na ſvęjt priſhal, kakor de bi en saklani óffèr, ena klętu, en svèrshik poſtal: letá Bóg, katęri bi imel enkrat Marternike |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | eniga hudiga odvaditi, inu jih to drugu hudu, tó je: klętu, inu preklinuvanje navadite. Ali ne ſamu leto pregręho, ampak tavshent |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Neſręzhni tiiſti otrozi, katęri ſe takú tepó, de je vſelej klętu, inu ſtraſhnu preklinvanje sraven! Vy jih hozhete od eniga hudiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kalvario: on ſliſhi vshę naprej hrup, inu krik tih ludy, klętu, ozhitanje, saſhpotuvanje, inu preklinuvanje tih rabelnov: letó nedólshnu Jagne vshę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvęjtá, po vaſhim hudóbnim nagnenji, taku bóte bres vſiga zvibla klętu sadobili. Katęru is tęh dveh ſi vy svólite? Ene ſrędne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vam sdy? Jeſst vam danas pred vaſhe ozhy shęgèn inu klętu poſtavim (Deut. 11, 26.) obóje vam na povęle mojga Bogá |
| Zlata Vas (1848): | ne vidijo, marveč se naučijo laganja in goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti in hlínjenja, prepíra in pretepa, beračevanja in tatvine, igrače |
| Deborah (1883): | enega človeka Je bila, blagoslavljalo je tisoč Ljudi te zarad kletve, meniš, da Presliši Bog ljubezen, če je slišal, Kar govorilo |
| Maria Stuart (1861): | vašo, derzno Nosili ste nesramnost na ogled. Morivec, kterega je klelo ljudstvo, Je nosil v slavi škotski meč kraljevi Po edimborskih |
| Čas je zlato (1864): | človeka, ki bi bil to storil. Nasproti – vse ga je klelo zmerjalo in mu žugalo, in čudo zares, de ni pri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Petra S. Marcus cap. 14. Tedei ſe je sazheu Peter kleti, inu perſegat: jes naposnam tiga zhloveka, od katiriga vi pravite |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiga zloveka. Tretizh taji s' sakletjam, kyr ſe je sazheu kleti, inu perſegat, de na posna tiga zhloveka, od katiriga ony |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | volo podál, katęri je bil per vſaki neſręzhi navajen Ię klęti, rotiti inu preklinjati zhudi de ſe semla ny odperla? Ah |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vaſh hudi exempel doli podrete. Vy pravite otroku, de nima kleti, vy pak vſako uro kolnete, inu kar je sa ręſs |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | to žena reče : „Figo, če jo hočeš! ” je strašno začel kleti; svojo babo s pestmi nabijati in vpiti: „De bi te |
| Lohengrin (1898): | da tu spregovori. Ki me je rešil, mora on me kleti, Če ga izdam, da tu se razglasí! — Da znam mu |
| Biblia (1584): | imaſh Ozheta inu Mater poſhtovati: Kateri pak Ozheta inu Mater kolne, ta ima ſmèrti vmréti. Vy pak vuzhite: Kateri kuli pravi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Şpoſhtuj Ozhęta inu mater: inu tá kir Ozhęta, ali mater kólne, imá ſmèrti vmręti. 5. Vy pak pravite: Katęri koli bó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preſvétiga ta nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno nad shivalmi, kolne té ſtvari. Pridi k nam kraljéſtvo miloſt' Tvôje, Vérno upamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na molek znam moliti, na bukvice ne. — Lébati; če človek kolne in véka, se pravi de léba. — Okrevati (reconvalesciren), bolnik pravi |
| Ta male katechismus (1768): | eno naspodobno rezh, ali bres potrebe krivu perseſhe: katire Boga kovne, ali svetnike shentuje: katire se s' Bogam, s' Kriſhnem ſnamenam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljubesni odrekel. “ „Ljubíte ſvoje ſovrashnike; dobro jim voſhite, kteri vaſ kolnejo; dobro jim ſtoríte, kteri vaſ zhertijo; molíte sa nje, kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po poti in v Ljubljani ti požvinjeni ljudjé počenjajo. Upijejo, kolnejo, na glas klafajo, eden druziga suvajo in se pretepajo, memo |
| Zlata Vas (1848): | bilo ne kvart v kerčmah ne kegljanja na kegliših, ne kletja in ne norenja slišati. Kerčmarjem se je vol v hramih |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | naj storim, da bo zjutraj mir. Vsak večer bodem vratica kletke dobro zapahnila, potem golobček ne more vun, dokler mu jaz |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | na njeno roko in ji z roke zobal zernje. Vrat kletke že več ni bilo treba zapirati, kajti golobček je sam |
| Pripovedke za mladino (1887): | čarovnica je mrtva! ” Janezek skoči na prosto, kakor ptiček iz kletke, kadar se mu vrata odpro. Kako se radujeta, kako poskakujeta |
| Blagomir puščavnik (1853): | dan je Milko na pot napravljen. Zgodaj zjutraj stopi s kletko in sokoli čez rame prepasano, s pljunko pod pazho, slovo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | kmalo privadil in se popolnoma udomačil. Kakor hitro je Dragica kletko odperla, priletel je na njeno roko in ji z roke |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vé, da je šel Kanarček tudi ž njimi. Privezali so kletko na obroč strehe in ptiček jih je kratkočasil ponavljaje svojo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | me calix iſte. Debi leta kelih od nas ſhou. Naſha kletviza zhes shkodlivi desh, zhes tozho, zhes mres, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | lash, obena naſramna, obena opravliva, obena sapeliva beſeda, inu obena kletviza snaiti. Tiſta nadoshna kry, katira s' negoviga zeliga shivota obiunu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | s kratkimi pa možkimi besedami, na ktere je zadonel trikratni klic „živijo Njih veličastvo! ” Po opravljeni cerkveni slovesnosti je bil očitno |
| Gozdovnik (1898): | vodi ter dene roke okolu ust: »O-hiii, o-hiii! « čuje se klic Komančev, po reki gori, po reki dolu in noben odgovor |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | in zdrči v globočino. Koj nato so začuli v bližini klic ponočne ptice in enaki odgovor onstran strmine. „Kaj je bilo |
| Lohengrin (1898): | kralju. Na znamenje glasnikovo pritegnejo bojni rogovi z dolgim bojnim klicem Lohengrin in Miroslav popolnita svojo orožno opravo. — Kralj potegne meč |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ne bo prepozno; kajti ob Vajkatu že odmevajo maorski bojni klici. Zdravi ostanite! Jaz sem poglavar Te-Vaturu. Te-Vaturu ne more ljubiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Posébni dnevi bojo odločeni in ob svojim času po gosposkinim klicu oznanjeni, kadar bo imenovani komisár asekurancije na Verhniko prišel, letne |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pač misli s svarilom, in kaj je pripovedoval o bojnem klicu ob Vajkatu? Kdo je ta Te-Vaturu? “ „Te-Vaturu je maorski poglavar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Milo v kitah vene divičen Res nevesti se bleší. Ko klicaje k piru ličen Na zvoniku zvon doní. Pa življenja god |
| Divica Orleanska (1848): | Kaj si tedaj, če konju steklimu Neumnosti privezana za rep, Klicaje brez močí, se v brezdno moraš Prekucniti s pijanci vred |
| Genovefa (1841): | ſolsé ganjenja v ozhéh igrale. Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup klizaje, v ſvoj ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v Mali graben spremenjena, in Gradašica, tudi za malo Ljubljanico klicana. Več ko štirideset večjih in manjših potokov še priteka v |
| Divica Orleanska (1848): | Ki meni sveti niso, ne častitlivi. Nič od vezi ljubezni klicane ne vem, In nikdar znati nečem njenih praznih služb. Življenje |