- sumničenje
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): pozabila, desiravno je Gerarda narbolj krivca vsiga mislila, pa daljno sumničenje se ji je greh zdelo, in zmiram si je mislila
sumničenje sumnjivost Sumper suniti sunt sunjen suo super superba superbiæ superbum superest supervacaneum superveniat Suppan surdi surdus surov surovost Sused susiga susol suspiriis suša sušč sušec sušek sušen sušenje sušica sušilnica sušilo sušinje sušiti suum suvati Suzana suženj suženjski sužnost sužnja sužnji sv. svak svakinja svaljek svap svareč svarenje svarilen svarilno svarilo svaritev svariti svarivši svarjenje svaštvo svat svatba svatben svatovski svatovščina svatovšen svatovzihno sve sveča svečan svečano svečanost svečava svečen svečenik svečnica svečnik sveder svedočba svedrcov svekarva sveli svest svesten svesti svestno svet svetek svetel sveten svetilka svetilnica svetilnost svetilo svetinja Svetinje svetišče svetiti svetleč svetlica svetlikanje svetlikast svetlikati svetlo svetloba svetloben svetločrn svetlopis svetlost svetnica svetnik sveto svetodelen Svetopolk svetost svetov svetovalec svetovališče svetovalnica svetovalstvo svetovan svetovanje svetovati svetoven svetski svetstvo svež svidenje svila svilarstvo svilen svilnat sviloprejka sviloreja svilorejec svinčen svinčenec svinčenik svinčev svinčnica svinčnik svinec svinja svinjak svinjina svinjski svirati svit svitanje sviž svo svoboda svoboden svobodnik svobodno svobodoljuben svoj svojat svojeglav svojeglaven svojeglavost svojevolja svojevoljno svojina svojmorec svoj_njiva svojstvo svrha syenitporphyr sylvaticus syndesmologia syrup
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pozabila, desiravno je Gerarda narbolj krivca vsiga mislila, pa daljno sumničenje se ji je greh zdelo, in zmiram si je mislila |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je Gerard v pismu najdel, ter nobene čerke od kake sumnjivosti v pismu ni bilo. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bilo več muditi. Zapustil sem Višarje v družbi gg. kaplanov Sumper-a in Ferčnik-a, ki sta me precej deleč spremila, in spustil |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gibljiva oteklina, ki se napravi, kedar se konj vdari alj sune na mesto, pod kterim skokna kost leži. Tudi iz notrajnih |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kozla v zerkalu skoči, ter ga tako močno z rogovi sune, da se je zerkalo na tisoč koscev zdrobilo. (Glej podobo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je s' velikim hrupam soper njega vsdignilo. Is ſ-hodníze ga ſunejo, shenejo is meſta, vlezhejo verh ſtermiga hriba, ki je bilo |
Zoologija (1875): | jetra in vranico (slezeno). Ako človeka v ta kraj krepko suneš, podereš ga tekoj na tla ali ga celó omamiš za |
Sacrum promptuarium (1695): | S. Paulus ſapovej takorshne ſposhtovati. Viudas honora: quæ verè viduvæ sunt. Letem tedaj shenkam fazonetel Marie Divize, s' katerem ſi je |
Sacrum promptuarium (1695): | labores, & artes, quo omnia etiam amara dulceſcunt, divitibus, & opulentis omnia ſunt amara, & inſipida, ſed laboranti omnis cibus etiam malé conditus bene |
Sacrum promptuarium (1695): | ſe lepu glihaio. In tribus placitum eſt ſpiritui meo, quæ ſunt probata coram Deo, & hominibus. Concordia fratrum, & amor proximorum, & vir, & mulier |
Sacrum promptuarium (1695): | inu sheno hisha paku rata. Si uxor & maritus in concordia ſunt, quid eſt domus niſi cœlum? Si autem diſcordia eſt inter |
Sacrum promptuarium (1695): | Vduve sapovej S. Paulus zhaſtiti: Viduas honora, quæ verè viduæ ſunt. Druge Vduve ſe najdeio pak, katere nej ſo prave vduve |
Zlata Vas (1850): | ob vse svoje mleko prišel; in se clo iz družbe sunjen bil. Ta naredba je pa še dobiček dajala, na kteriga |
Sacrum promptuarium (1695): | premiſhlovala Maria. Mater ejus conſervabat omnia verba hæc in corde ſuo. Ter ſolſe ſe ſo ny s' ozhy vtargale, kadar je |
Sacrum promptuarium (1695): | inu oblubi. Honora Patrem tuum, & Matrem tuam, ut ſis longæus ſuper terram, & benè ſit tibi. Vſimite tedaj N. N. lete fazonetelne |
Zoologija (1875): | vzhodni Indiji in Afriki. V Novi Holandiji prebiva lirorepec (Menura superba) podoben kokoši, a v repu ima dve veliki, lirasto zakrivljeni |
Sacrum promptuarium (1695): | ozheſsami imeli; dokler S. Auguſtinus pravi: Conſideratio hæc, deſtructio eſt ſuperbiæ, extinctio invidiæ, medella mallitiæ, effugatrix laſciviæ, conſtructio diſciplinæ, perfectio ſanctimoniæ |
Sacrum promptuarium (1695): | norze ſaurashi, kir pravi: Tres Species odivit anima mea: pauperem ſuperbum, divitem mendacem, & senem fatuum, & inſenſatum. Guishnu taiſti ſtari zhlovek je |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vsamesh kaj h' kraju pèrpraviti! Plura exempla adducere ſupervacaneum foret: ſupereſt, ut pau ca quædam de ipſa vertendi methodo, ejusque cauſis |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dnu napréj vsamesh kaj h' kraju pèrpraviti! Plura exempla adducere ſupervacaneum foret: ſupereſt, ut pau ca quædam de ipſa vertendi methodo |
Sacrum promptuarium (1695): | In omni opere, & ſermone, & omni patientia, honora patrem tuum, ut ſuperveniat tibi benedictio à Deo, & benedictio illius in noviſſimo maneat. Vſimite |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | gospodje: Andrej Malitseh, J. C. Mayer, Fr. Souvan in dr. Suppan za kuratorje, — gospodje: L. Bürger, Prim. Hudovernig, Jož. Lukmann, A. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | tako se je telegrafiralo na vse kraje sveta v slavo Suppan-, Schrey- in Deschmann-ove klike, in ko se je prvi denar |
Sacrum promptuarium (1695): | eſſe, & maritis uxorem garrulitatem moleſtam eſſe qua moleſtiâ carebunt, ſi ſurdi fiant: ſicut & uxores vitio Zelotypiæ, ſi cæcæ efficiantur: Satoraj vij |
Sacrum promptuarium (1695): | tem Sakonskem rekozh: Tunc matrimonium tranquillè exigi poſſe, ſi maritus ſurdus, uxor cæca fiat. Kir Eraſmus Roterodamus da urshoh sakaj ta |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sposobnosti in prirode. Še pijan Rus ni zagaten , nagel in sirov, ampak dobrovoljen in kušljen *) — ako se ne valja popolnoma pijan |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušen (dinstan) krompir. Srov krompir olupi, na kočnike (burfelce) zreži, s srovim maslam in |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobtinami in počasi v maslu zarumeni. Pretlačen krompir (krompirjev biré). Srov krompir olupi, na peresce zreži, z vodo in solijo k |
Kemija (1869): | sladornatih tekočin, zlasti ondi, kjer se iz krompirja kuha žganica. Surov amilov alkohol imenuje se patoka (Fuselöl). Očiščen je oljnata tekočina |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | krave po taki strežbi bolj molzle. Molznem kravam naj se sirova klaja od pervega s suho meša, in naj po malem |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tega mesca vsa obžanje, ki bo živini še dobra klaja sirova in suha. — Po košnji pridejo orali in pripravljanje za setev |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pervega spomladi; potlej čedalje več sirove, dokler na zadnje sama sirova ostane; in tako v jeseni spet nazaj. Treba je tudi |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | suho sirova čedalje bolj mešala, in je jia zadnje sama sirova ostala, tako zdaj nazaj. Ker je zdaj pri hiši dovelj |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | na samo suho, ampak kakor spomladi se je med suho sirova čedalje bolj mešala, in je jia zadnje sama sirova ostala |
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | uživa rastline. Zemljojedec je sirov in terd, kakor je hrana sirova in terda, ktero uživa; ljudstva pa, ki živijo ob rastlinah |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | od pervega s suho, tudi s slamo meša, dokler se sirova bolj ne ostariči in sama ne daja. Proti koncu tega |
Domen (1864): | spaka, Žolna lih taka. Sova pa Sova Od zad je sirova, Kuhal jo bom, bom! „Slišiš, Domen! ” kričal je že od |
Mahmud (1870): | čorobnost in lepota celega sveta združena, da ga ne bi sirova vojaka zbudila iz prijetnih sanj. Zaukaže jima proč, sam pa |
Stelja in gnoj (1875): | 1. Stelja sploh bi prav za prav ne smela biti surova, vlažna ali mokrotna, ampak suha, dobro izsušena. Zakaj če ima |
Divica Orleanska (1848): | dni Že begate ljudém skrivaje se, In jed so vam sirove korenine. (Vihar potihne, vedrí in razjasni se. ) Stopíte not. Pri |
Maria Stuart (1861): | merzko pogubi sovražnico, Naj ne oblači v sveto zagrinjalo Moči sirove, derznosti kervave. Naj ne slepi sveta s to sleparijo! Vmorítí |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Morda se pa kristijani delé v bolj olikane in priproste, sirove? Saj je ravno tako pri naših Epikurejcih; so navadni, ki |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po pétkrat kosili, sternišnica je pràv velika zrastla, ter veliko srove klaje dala. — Ozmina je bila vsa v lepim vremenu vsjana |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | stresi, ktera je z oljem pomazana. Zdej pa en polič srove smetene s štirimi rumenjaki dobro razžverkaj in nad žerjavco mešaj |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sito v kotliček presej. Zdej dvanajst rumenjakov, en maselc mlačne srove smetene in štiri žlice dobrih volovih droži razžverkljaj in z |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in na koleščike zrezane čebule in korenja, tudi nekoliko koleščikov srove gnjati perdeni. Zdaj kozo pokri in pusti, de se vse |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Perdeni potem dve žlici dobro pomočenih droži, tri žlice mlačne srove smetene, sladke skorje, cukra in pol unče drobno stolčenih prepečenčnih |
Kupčija in obrtnija (1872): | potem kot izdelki spet v deželo vračajo. Če se n.pr. surove kože iz dežele izvažajo, potem pa kot izdelano usnje spet |
Kupčija in obrtnija (1872): | sicer za mali čas popolnoma osušiti more. Na Angleškem cele surove brune med težkimi železnimi valci tako stisnejo, da se vlaga |
Kupčija in obrtnija (1872): | Kdor je korist imel, to so bili fabrikanti, ki so surove pridelke za svoje fabrike prav ceno kupiti mogli. — Če bi |
Kupčija in obrtnija (1872): | namen, da trdnejše postane, nekaj bakra primeša. V 16 letih surove težine je navadno le po 13 lotov čistega srebra, 3 |
Kupčija in obrtnija (1872): | za nobeno rabo, ker se rade osmradijo in segnjijejo. Posušene surove kože so sicer zelo trpežne, imajo pa to napako, da |
Kupčija in obrtnija (1872): | navadno prav mala. Najsrečneje in najbogateje so dežele, ktere svoje surove pridelke same doma izdelujejo, in potem izdelke v ptuje dežele |
Kupčija in obrtnija (1872): | ter da se zavolj tega rade lomijo. Če se pa surove kože v usnje preustrojijo, niso samo lepo suhe in trpežne |
Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | v njej nikoli ne zaneti. Jedla je surove ribe in surove, neslane in nezabeljene povodne zeli. Ljudi se vidi vse polno |
Luteranci (1883): | zabavljal je svojim tovarišem in zbijal sem ter tja svoje surove dovtipe in šale. "Glej šenta," dejal je svojemu sosedu, nekako |
Kuharske Bukve (1799): | 176. Víſhnova sholza. Odberi ſrove viſhne od koſhíz, ſtolzi v' rozhni ſtôpi, sraven v' męſ |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mastno, da od ene same krave dobé na leto cent sirovega masla (putra). Tudi plemena mircodoli ns ke, pincgavske in iz |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odvzame preveliko mokroto. Plohe, dile in late réži koj iz siroviga lesá, takó debele in dolge, kakor jih je potréba; po |
Zlata Vas (1848): | sir od vsaciga dneva? Zakaj vsak dan se je veliko siroviga masla in sira iz mléka vsih krav naredilo. Vsak bi |
Zlata Vas (1848): | zapisano našlo. Zdej je pridelk dneva, blizo pol druziga centa siroviga masla in sira na enkrat prejél. |
Zlata Vas (1848): | mléka dolžni. — Perve dni so res pervi več sira in siroviga masla dobili, kakor so mléka prinesli, zakaj toliko so dobili |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | V prodajni ceni so davki in vsi stroški za kupovanje siroviga pridelka, za vdelanje, vožnjo in za plačilo prodajavcov zapopadeni. Nobena |
Zlata Vas (1848): | tako naredili: Vse, kar je vkup znešeno mléko eniga dné siroviga masla, sira i. t. d. verglo, se je tudi le |
Zlata Vas (1850): | premalo dobil. Kadar je pa kdo svoj del sira in siroviga masla prejél in prerajtal, koliko mléka de je dal, ga |
Zlata Vas (1850): | ni. Namreč, ker bi bil vsak rad veliko sira in siroviga masla dobil, je vsak svojo živino bolj oskerbljeval, kakor poprej |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tega krivo, de se po dežéli več slabiga, kakor dobriga sroviga masla najde? Ali morebiti smetena, ki je večidel prestára? Ali |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v štupo zmeša, in po dva lota na en funt sroviga masla pridene; potém se srovo maslo zopet prav dobro pognede |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so vunder zavoljo tega prav koristne, kér tretji del več sroviga masla dajo , kakor druge. Kositarnim (cinastim) skledam so nekoliko podobne |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | petih takih lesah se more vsaka dva dni deset mirnikov sroviga sadja posušiti, is kteriga se okoli treh mernikov suhiga dobi |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pohlade, ker bi se sicer lomile. Tirolski krafelci. Pol funta sroviga masla dobro vmeti, pa lupino pol limone, štiri lote cukra |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mehki loki (pegni). Zreži med en funt moke tri unče sroviga masla, razdrobi ga z valjarjem, perdeni potem štiri rumenjake in |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sok pertlači, vse naj pa pol ure stoji. Zdej drobljanček sroviga masla v mesingastim kotličku razbeli, tri žlice omese perdeni, de |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s testam, ki ga še imaš. Janeževe prestice. Eno unčo sroviga masla, pa pol funta lepe moke z valjarjem dobro zmešaj |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ga mora perpraviti. On sam ta čas pernese mleka ino sroviga masla, ino potlej podpepelnike ino pečenko. Ves čas je per |
Stelja in gnoj (1875): | imenovano kleščje ali sekana stelja od smrečja, jelovja in druzega surovega vejevja. (Se vé, da težko se je tega ogibati zlasti |
Kuharske Bukve (1799): | 200. Lemónovo mleko. En bokal ſroviga mlęka, 12 rumenakov, od ene lemóne drobno na zukri ſtergani |
Kuharske Bukve (1799): | vode sraven, premęſhaj, inu ſkuhaj; kader vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla, męſhaj, dokler ſe maſlo rastopí; j s' tim polij |
Kuharske Bukve (1799): | en frakel ſmętane, tri shlize voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam |
Kuharske Bukve (1799): | ſklędo rasloshę. Polivanje snaſh tudi tako naręditi: poloshi en koſez ſroviga maſla v' koſizo, ga rastopi, permęſhaj bęle moke, pręden ſe |
Kuharske Bukve (1799): | na podolgaſte shebíze sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup |
Kuharske Bukve (1799): | inu krebulze v' ſtopu ali moshnarju, de ſok da; deni ſroviga maſla v' koso na sherjavzo, kader je topleno, deni ſtolzheno |
Kuharske Bukve (1799): | jędi. 78. Sirni nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì en |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | temuzh tudi bo zhiſto in popolnama ſe vmeſi in vezh ſroviga maſla da, kakor ſizer. To ſe tako le naredi: Kader |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe ſlovénſke bukve na prodaj. Sméſ. (V kratkim zhaſu veliko ſroviga maſla ali putra vméſti. ) ˛Skuſhnja je pokasala, de ſe ſmetana |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | daj par žlic smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga lupka, de se |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kér po toploti od derv tudi svap dobi. Perva kurjava srovimu sadju mora pičla, druga na pol suhimu pa bolj obilna |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gotova škoda godí, če se ona nezmerno terpinči. Kér pa sirovi in neotesani ljudje tega ne spoznajo, so se ljudomili možje |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Ravno je imela Hirlanda s svojim ljubim otročičem opraviti, kar sirovi oprode prihrumijo, ji gospodovo povelje naznanit. Materno serce je groza |
Stric Tomaž (1853): | ni hotel, posebno za ogleduhe ne, ker ti so mogli sirovi in neusmiljeni biti; bolj če so bili, bolje so mu |
Kemija (1869): | hitro izpariva, da ne bi začela vreti. Tako se dobi surovi slador (Rohzucker) v podobi rumenega ali rjavega praha — kakor se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | in starodavno našo vipavsko slogo podrl. Kdor pa misli, da surovi „Gassenhauerji”, ki se čujejo v knajpah, se spodobijo na javnem |
Občno vzgojeslovje (1887): | S pomočjo estetičnega užitka se tudi najgotoveje izpodrine poželenje po surovi čutni nasladnosti. Vzbujanje estetičnega zanimanja v gojenci ni težavno, kajti |
Robinson mlajši (1849): | vsakem tejdni jeden den, ino to bobi sobota, ostánem pri sirovih jedeh, s kterimi sem se donine živil, ino zadnji dén |
Kuharske Bukve (1799): | ja ſalato. 121. Laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. 123. Salata ſrovih jabelk. 124. Kuhane jabelka sa ſalato. 125. Repunzlova ſalata. XIII |
Kuharske Bukve (1799): | 123. Salata ſrovih jabelk. Oluplene lepe jabelka taſelne s' imęnam poloshi v' merslo |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | še s pertičem pokri in na mizo daj. Šuka s srovim maslam in peteršiljem. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, na |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in drobno zrezani lupek ene limone, pomaži potem modle s srovim maslam, nadevaj jih s testam in peci jih počasi v |
Kuharske Bukve (1799): | Operi miſhelne s' vinam, deni v' koso s' zhebulo inu ſrovim maſlam na sherjavzo, dokler ſe lupine odprejo. Potle narędi poſębej |
Zlata Vas (1848): | zdrava hladeča voda. Zdej se je prašalo: Čigavo je lepo sirovo maslo in sir od vsaciga dneva? Zakaj vsak dan se |
Zlata Vas (1848): | toliko mléka k dobrimu iméli, kolikor drugi. Potem so zopet sirovo maslo in sir eniga dné prejéli. Temčasi je pa tudi |
Zlata Vas (1848): | je planinec v hramu vkup zlil, in je iz njega sirovo maslo in sir delal. To je dalo lepih, velicih štruc |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | znajdbo zatérli, če ni po njih glavi bila. — Če pa srovo maslo ni preveč žaltovo, se večkrat takó le popravi in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dostikrat vse te reči srovo maslo spridijo. De se dobro srovo maslo dobi, je pervič treba smeteno posneti, predenj se mléko |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dva lota na en funt sroviga masla pridene; potém se srovo maslo zopet prav dobro pognede in v štruce podéla. Prav |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v hladne in zračne hrame spravite. — Nar bolj se pa srovo maslo tako le nasolí; vzamite dva dela lepe soli, en |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mehko, kašnato i. t. d. Mina. Ta razsodik čez naše srovo maslo se mi pač prehud zdi; jez mislim, de se |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred vsim drugim popolnama snažne biti, to je za dobro srovo maslo perva pogodba; tudi pregloboke nimajo biti, ampak plitve in |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno unčo kapar, eno limono in eno periše špinače, potem srovo maslo hudo razbeli, tri žlice drobno nasterganih žemljevih drobtinc v |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jo z njega vzemi, v podolgasto ponev, v kteri je srovo maslo razbeljeno, deni, z žemljevimi drobtinami potresi in do dobriga |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sem drugo njivo pognojil in sem na-njo sive ajde za srovo klajo posejal. Akoravno je suša hudo pritiskala, se je vendar |
Kemija (1869): | Sreš, Weinstein, 468. Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo, Gussstahl, lito jeklo, 423. Stahlbrunnen, jeklenica |
Kemija (1869): | Jantar, Bernstein, 490. Ječmenovka, Wurze, 502. Jedek, atzend. Jeklo, Stahl, — surovo, Rohstahl, žgano, Cementstahl, — lito, Gussstahl, 423. Jeklene; Spatheisenstein. Jeklenica |
Zoologija (1875): | pokazala samo v tacih krajih, kjer imajo ljudje navado jesti surovo svinjino. Najžalostniši slučaj se je dogodil leta 1865 v Haderslebenu |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pred moli obvarje. On dene koshuhovno , bres raslozhka vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod terdno sabije |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naj hité is deshèle. Israelzi ſo tedaj mógli v' naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe preden ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po navadi mête V 6 minutah ſe tako nar zhiſtejſhi ſrovo maſlo dobi, veliko bolji, kakor ſizer. (Vrabze od zhreſhnjeviga drévja |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je pokasala, de ſe ſmetana ne da ſamo bershej v ſrovo maſlo smeſhati, zhe ſe ji galuna pridene, temuzh tudi bo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po tém boſh bres vſiga truda kmalo terdo in rumeno ſrovo maſlo dobil. To delo je she vezhkrat ſtorjena ſkuſhnja poterdila |
Zlata Vas (1850): | Sirovo maslo je vsak lahko koj tisti dan seboj vzel, ko |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pervi zmagavec Britanije rekel („lacte et carne vivunt”); za mleko, sirovo maslo in sir jim je velika skerb, zato pa pridelujejo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lesa, desk in letev raznoverstne dolžine in širine, temuč tudi sirovo apno v „lajtah”, kterih po 6— 8 na enem flosu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | koristna in zasluži, da bi jo kmetovavci bolj pogostoma za sirovo klajo sejali. Temu še boljši je, ker ji je vsaka |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | razvidi, ki smo ga omenili v lanskih ”Novicah”, da namreč sirovo maslo (puter) že sedaj po železnici vozijo iz Dunaja v |
Oče naš (1885): | zoper svojo navado veliko govoril in največ o nehvaležnosti in sirovosti svojih podložnih. Kar mu padejo vilice iz roke, bled in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | pesem”, ktera se v krčmi med količkanj olikanimi zbog njene surovosti nerada sliši in ktero je skladatelj venca Josip Kocijančič za |
Šola v boju proti pijančevanju (1898): | in hišni mir, lastno nravnost, nravnost družine, in naredi prostor surovosti in podivjanosti; ona raztrga družinske vezi, odtuji otroke srcu starišev |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi pervo vodno mito plačati morajo. Dalje memo Brežic in Suseda gredo do četerte stave pri zagrebškem mostu. V tem redu |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | treſti; sdaj ſe morajo pa s ſlamo otréti ali do ſuſiga obriſati. To ſe mora vſake 2 uri sgoditi in tudi |
Kemija (1869): | sokis. Substitution, zamena. Sulfid, Žveplec. Sulfur, žveplovec. Sumach, rujevina, 486. Súsol, Doppelsalz. Svetlopis, Lichtbild, 444. Svinec, Blei, 430. Syrup, Sirop, 484. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | glagola rud, heulen, schallen, weinen, ruski: rydati, staročeski: ryd, singultus suspiriis viscerum pulsus. Dr. A. Weber ⁶) piše od njega važne besede |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | oficirski časti. — Na političnem polji je te dní precej velika suša; povsod le mnenja ali pripravljanja, malo pa gotovega. Tako, na |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sem na-njo sive ajde za srovo klajo posejal. Akoravno je suša hudo pritiskala, se je vendar le ajda kaj dobro obnašala |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | veize poresati, zhe trava okoli mozhnu raſse, ſpuzati, aku je ſuſha, pomalim en malu prezh s' vodo saliti. Goveje shivine lorbarjovu |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se prava lega kraja zastran osončja, preksončja, vetrov, mokrote ali suše itd. izbere, kamor se to, kamor uno sadno pléme posadí |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa tudi dežja nam ni manjkalo, pa vendar se zdaj suše bojimo; gorko je bilo zadnje dní tako, da je bilo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Celo dobo za tri dolge leta. — Černa zemlja se razpoka suše, V njo pogrezvajo se živi ljudi; Bog pa jim bolezen |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Ovz gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska Shétov. Ersh bode prov dobra, pa malu, toku |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dershi; taka semlja je puſta in ſuha, ſad ob zhaſu ſuſhe po nji poſuhni. Peſhéna semlja ſe hitro pregreje, gorkoto pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko mokrote , jo dalje dershi; satorej ſe ſad na nji ſúſhi bolj brani; ne tako na peſhénki. Ilovnata semlja po letu |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bi ne bilo mogoče tukaj živeti, zlasti pa o veliki suši ne, ki nam še to malo žita in ajde pomori |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je žalosten, pustoten in kamenit, podveržen verh tega še veliki suši, nemili burji in mnogoverstni uimi, in da, kdor na taki |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobrotljivi Bog zdaj z točo, zdaj z slano, zdaj z sušo, zdaj z vodó, zdaj z ognjem, z vojsko in kugo |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhes ſuſho, zhes narodovitnoſt te semle, zhes bolesni, zhes naſrezho, zhes teshave |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | predivo. To drevje s'ſriſhnim vasham obloshíti, de vrozhíno, inu ſuſho loshej terpijo. Te ſlabe derveſsa s' kervjó, s' vodo s' |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa pràv veliko sadja, ga v posebni sušivnici ali pajštvi suše, ktera mora takó narejena biti, de je znotrej šest čevljev |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | perpuſti, ovſs ſejatti, 8. dni po mladim, al ſtarim Meſzam Shuſhza bode doſti serna, malu ſlame, v' malim Travni pa veliku |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sazhné ta 21. dan Grudna, inu terpí do 21 dneva Shuſhza tega perhodniga leta. Je od konza mokra, veliki deshja, inu |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zu pa bode velki mras, katęri noter do Meſza Sushza terpi. Spomladanska Sétov. More toku perzaitu, koker bode mogozhe ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zavarvanci zanaprej , de bojo vselej zadnji čas do konca mesca Sušca, to je en teden po sv. Jožefu letno plačilo odrajtali |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | c. k. krajnske kmetijske družbe. Tečaj IV. V srédo 18. Sušca 1846. List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | studenci po okolici pa od 9-12 stopnic; letas 15. dan Sušca so pa imele 17 in pol, drugi studenci pa od |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kako zalo in koristno je, de nam je 15. dan Sušca pravico prinesel, de se smemo očitno, pa spošteno prepirati ? — — — Lep |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | začasno dovoljenje na Francoskim biti, da se morajo do 15. sušca prihodnjiga leta domú verniti, ker noče, da bi mesca maja |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naloshili. Veſelili ſo ſe , ki ſo ga v ſred meſza ˛Suſhza ſkopali: prav dober in bogat je bil. — Ali bi ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zhbelar, kterimu ſe je tudi enaka sgodíla, gré 27. dan Şuſhza memo Şt. I. neſozh na rami |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | letno plačilo odrajtali, kér bi sicer po postavah po pretečenim Sušcu, če bi jih med tem nesreča ognja zadela, povračilo zapadli |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred Božičem ni bati zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide. S. Toča in copernice. Kaj |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Svizhana supet merslu do 25 supet velike vode, inu ſnęg. Suſhez bo od konza vetroven, inu mersel, po tem pa gorák |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Je vezh ſuhu, inu merslu, koker gorku, malukedei rodovitnu. Spomlad. Suſhez je gorak, mali Traven do 25. dnova ſuh, potler mersél |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mokra, inu sraven gorka, v' zhaſsih v'meſs smersuje, zev Suſhez je mersél, mali Traven desheven, na kateriga velki mras pride |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali ſuſhek (Torf). Şuſhek ali ſhota ſe naredí na takih semljah, is kterih ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podsemeljſko ſmolo in s perſtenino ſternejo, ſe naredi to, kar ſuſhek ali ſhoto imenujemo. V taki semlji tadaj, ki je s |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhervi, gliſte in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali ſuſhek (Torf). Şuſhek ali ſhota ſe naredí na takih semljah, is |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mokrotnoſt ſe dalje v nji dershi; na plitvi semlji v ſuſhnim letu ſad poſuhni. Dobro je, ako je sgorna lega ali |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kerha. Kjer je veliko kamenja, je tudi plitva semlja; v ſuſhni letni jo kamenje prevezh sagreje, de mokrotnoſt prenaglo sgine. Pod |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gojsdov, in velizih vodá; vezh pernêſe v môkrih, ko v ſuſhnih létih. Ilovnata semlja. Ilovnata semlja je po vſih laſtnoſtih peſhéni |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v svoji neprecenljivi kemii natorne postave razlagajo, na ktere se sušenje sadja v p ira; naj tedej bravci ta poduk tamkej |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dežočervnega olja, dobro jih zmešaj, da mažo dobiš. XVIII Poglavje. Sušica. Včasi dobi pes sušico v kaki nogi, brez da bi |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zopet kopela v merzli vodi rabi. Tako se ravna, dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Četerti in naslednje dni se mora noga, ki je po sušici bolna, vsaki dan dvakrat v merzli vodi kopati. Čez osem |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmešaj, da mažo dobiš. XVIII Poglavje. Sušica. Včasi dobi pes sušico v kaki nogi, brez da bi bil prej šantal. V |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jabelka pa na kerhlje razrezati, predin se sušiti dajo. 2) Sušivnica se mora z suhimi, terdimi dervmi, ne pa z mehkimi |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kteriga se okoli treh mernikov suhiga dobi. Komur je taka sušivnica premajhna, naj naredi ravno po ti podobi veči, de pride |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jabelka brez peči posuše, in so tudi dobre kakor v sušivnicah. — Še hitrejši bi se dale jabelka s tako pripravo prevertati |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sme v sušivnici ohladiti, ampak zvečer ali zjutraj iz tople sušivnice naglo na hladni zrak postaviti, de lepo svitlo in slastno |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | soka ne izteče. 3) Suho sadje se ne sme v sušivnici ohladiti, ampak zvečer ali zjutraj iz tople sušivnice naglo na |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obrajtana. Kjer imajo pa pràv veliko sadja, ga v posebni sušivnici ali pajštvi suše, ktera mora takó narejena biti, de je |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v Gornjim Logu oginj pokončal 2 hiši, žitnico in sadno sušilnico; k sreči so vse te pohištva pri Graški družbi sv. |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prenaglo;ne pusti tedej omajeniga na sonci ležati; od prenagliga sušila se les močno vkup stiska, ter se raspoka. Če ti |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | moko lohka prodali. Kar pa imamo, de bi nam za sušilo kosčikov služilo, so sušivnice, ktere so Gospod Pirc za sadje |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | les bi se na tako vižo nikdar ne posušil. Naglo sušilo storí terji les, počasno pa mečjiga. O jeseni posekan, omajen |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mora: 1) Dobro perpravljeno , zrelo, zmlajeno ali zmehčano sadje za sušilo vzeti. Breskve, marelice, žlahtne češplje in drugo imenitno sadje je |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa le na debelo obtesati zató, kér se les na sušili zvije in zverže, in kér z nar večim pridam le |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potrebniga sonca in zraka manjka. V gojzdu zamoreš les k sušilu le pripravljati, namreč takó, de posekano deblo koj omajiš; kadar |
Gozdovnik (1898): | tabora so vezali živali za vozove, devali kuhinjsko posodo poleg sušinja, ki so ga sabo pripeljali. Postavijo tudi poljsko kovačnico, in |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bolj merzlo podnebje ni prileglo , in takó se te drevesca sušé. Vunder pa, če ravno tù in tam eno odletí, ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhtalah in na dvoriſhih tobak pijó ; predivo doma v pezhah ſuſhé i t d. Priprave sa ogenj gaſiti ſo na desheli |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vožji ali širji se razpoke ravnajo po njem, kadar se suší. Mehek les se zlo razpoči. Razpoke so po zunajnim okrogu |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | široke, vožji pa proti sredi, včasih sežejo do steržena. Ne suši lesá prenaglo;ne pusti tedej omajeniga na sonci ležati; od |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | družino pojesti, prodati, ali za zimo prihraniti, naj ga posuši. Suši se pa po mnogih šegah: ali v posebnih pajštvah, ali |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bo sadje čedno. Kdor pa per peči ali na soncu suši, naj ga na tanjko verco nabere, in večkrat oberne, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vodeno sadje, kakor so češnje in slive, breskve in mirabéle, suši, se mora prav počasi malo toplote perdajati, de preveč soka |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lepo svitlo in slastno ostane. 4) Kdor sadje na peči suši, naj večkrat hišo iz vetra, in prah na peči omede |
Mineralogija in geognozija (1871): | kako so nastale, ako vzamemo vlažno glinato kepo. Ko se suši, krčijo se njeni delci, tako postanejo luknje in špranje, kar |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in na soncu. Na Gorenskim — so nam gosp. Šmidt — povedali, sušijo v več krajih cele jabelka, brez de bi jih v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | izb) je njih vlažnost, posebno tacih, kjer na pečéh perilo sušijo in celo zimo ne odpró okenj, marveč jih še prav |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | včasi v kakošno kmetsko sobo pride, če ondi mokro perilo sušijo. 6— 8 suhih srajic tehta najmanj 10 funtov, mokrih pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posekan les berž na debelo, de se ti bo polagama sušil; obtesanje mu odvzame preveliko mokroto. Plohe, dile in late réži |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | boš pa les vse te škode, če ga boš umno sušil. V gojzdu se les ne more popolnama posušiti, kér mu |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor jih je potréba; po takim ravnanji se bojo hitreje sušile, in le malo ali clo nič razprezale. Za kolárje, strugárje |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | popolnama obvarovati, bi ga mogel pràv pràv počasi v lupji sušiti, kar bi se pa komej v desetih letih zgodilo, pozimi |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsa bolezin večidel pri kraji in rane se začnejo potem sušiti in celiti. — Nadjamo se, de bodo te besede vse starše |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | debele hruške in jabelka pa na kerhlje razrezati, predin se sušiti dajo. 2) Sušivnica se mora z suhimi, terdimi dervmi, ne |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | orodje si napraviti, ki se potrebuje za poskušnje, broščeve koreníne sušiti, lušiti in mléti, in vse te priprave brez plačila tistim |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vertnim mazilam zamaži, de ne začne gnjiti in drevó se šušiti). Če deblu skorje manjka , naglo vsahne noter do muzga, de |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte v' juſihi smozhi, poſuſhi, inu |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pozhaſnu ſuſhiti, ſo dobre, inu srave, slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet moresh |
Sacrum promptuarium (1695): | shene ſte dolshne po glavi vaſhiga mosha ſe obernit. Mulier ſuum arbitrium omnino exuere debet, ut marito obtemperat. Inu de bi |
Sacrum promptuarium (1695): | Boga prekleti bily, dokler pravi: Maledictus, qui non honorat patrem ſuum, & matrem. Troshtajte, inu bugajte vaſhe ſtarishi, sakaj je vasha dolshnost |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | požvinjeni ljudjé počenjajo. Upijejo, kolnejo, na glas klafajo, eden druziga suvajo in se pretepajo, memo gredoče nadležvajo, in pijani semtertje vehljajo |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | strijc izza germovja ter je na bregu ležečega z nožem suval. Ko pa ta jame kričati, nekdo ustreli in učenik zbeži |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ves svet vertil pred njegovimi očmi. "Da, ti," toguje žena. "Suval si ga z nožem in si ga v ramo globoko |
Stric Tomaž (1853): | si s tem dolgove plačati zamogli. Kadronki je bilo ime „Suzana“, hčeri pa „Emilia“. Bila je še le v tej premožni |
Stric Tomaž (1853): | vedno ločene, vsaka drugemu prodane. Tako se je tudi zgodilo. Suzana je bila perva na versti. Kupi jo prileten kupec, na |
Robinson mlajši (1849): | prospeti — teknoti gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti belieben, geruhen, sich würdigen |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Peter Leſkoviz ud zeſ. kral. kmetijſke drushbe v Ljubljani. Obúd. 'Suzhèn na ſvet ne pride nobêden, ˛Shtirje pa vezh vedó, kakor |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | turškiga cesarja. Sultana Selima, v Carigradu neki mlad rob ali sužen, izobražene pameti in velike osebne urnosti. Bil je tenke čverste |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | uradi (v kancelijah) svoje pravice ne dobí, ostane še zmiram sužen. Pri vsim temu naj Vas pravica vodi, in zamolčali bodo |
Viljem Tell (1862): | V deželi naši mnogo rodovin Robuje gospodarstvu tujemu, Ko oče suženj je, je suženj sin. Al mi, ki čisti zarod Švicarjev |
Viljem Tell (1862): | mnogo rodovin Robuje gospodarstvu tujemu, Ko oče suženj je, je suženj sin. Al mi, ki čisti zarod Švicarjev Smo starih, ohranili |
Tiun - Lin (1891): | nikoli ne dobite! « odvrnem mu mirno. »Dobro. Potem ostanete moj suženj! « bil je odgovor. Kmalu potem pridemo do majhne ožine in |
Lohengrin (1898): | vároval mirú ne bó, Svobódnik z roko plača naj, A suženj plačal bo z glavó! Vsi možjé. Svobôdnik z rôko plača |
Lohengrin (1898): | z glavó! Vsi možjé. Svobôdnik z rôko plača naj, A suženj plačal bo z glavó! Glasnik. Vi dvá, ki v božji |
Stric Tomaž (1853): | Vi jo imate res, — ktera nek pa moja? kje ima sužnji domovino? In ktere postave so za nas? Mi si jih |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gospod ali celo božji cesar, če je tudi on sam sužnji. ” „Strašno! ” |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | de bo vsužnjeni vojvodič kdaj svoboden, ker nobedin ga ni sužnja vedil razun unih dveh, ki sta ga v svoji oblasti |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | precej denarjev, da bi se jim truplo izročilo, in dva sužnja naj bi zunaj čakala na usmertenega brata. Da bodo njegovi |
Stric Tomaž (1853): | dosti, dosti! “ odgovori Šelbi začudjeno. „Ste mar kdaj od enega sužnjega, po imenu Juri Hari slišali, ali ga vidili, ali kako |
Stric Tomaž (1853): | bila nadjala in tudi ne morem nikakor razumeti, da bi sužnje kakor druge ljudi imeli in jim kak poboljšek dali“, odgovori |
Stric Tomaž (1853): | bi pa potem kje kak kraj kupila in tje vse sužnje spravila, jih lepo učila in za njih dušni in telesni |
Stric Tomaž (1853): | bila kej osramotena ali celo zmagana, poprejšnjo poterdi da se sužnjim bolje godi, kakor če bi bili prosti. “ — Potem se začnó |
Stric Tomaž (1853): | vedno vesela, in žalostna le takrat, ako je mem Halajevih sužnjih, milo jih pogledovaje, iti mogla. Večkrat se jim tudi približa |
Stric Tomaž (1853): | lahkomišljena gospa. „Vaše govorjenje mi da sumiti, da celó nič sužnjih ne poznate“, odgovori spet ljudomila gospa. „Jaz pa o tem |
Stric Tomaž (1853): | nič ž njim opraviti“, odgovori Šelbi. „On ima menda dosti sužnjih, kaj ne? “ popraša spet gospa Tu. „Ima jih dosti, dosti |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tisto (Havre de Graško), zavetje prišla, kjer so nekdaj vsi sužnji, če jih je kaki vihar kje zanesil, prosti in svobodni |
Stric Tomaž (1853): | tudi sebe ne pozabi pohvaliti, kako da človeško s svojimi sužnji ravná, ako se lepo zaderže, nasproti pa, da, če so |
Stric Tomaž (1853): | po zadnji strani z debelimi očmi pregleduje, kjer so bili sužnji, somnji, in druge ropotije zaznamvane. |
Stric Tomaž (1853): | sklene, da bi njemu služiti mogel. Nekaj dni potem gredo sužnji pavolo nabirat. Z začudenjem zagleda Tomaž med tropom lepo oblečeno |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Sira v malo sobico pri vélikih vratih, kjer so nekteri sužnji smeli svoje prijatelje sprejemati; v roki nese pokrito pleterko. Ko |
Stric Tomaž (1853): | so vsi drugačni, kakor pri sužnjih; nikakor se me z sužnjimi primerjati ne moremo“, beseduje lahkomišljena gospa. „Vaše govorjenje mi da |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naj tiſti, per kterim ſe kupa najde. Pa ſhe tvoji ſushni naj bomo vſi drugi po verhu. “ Ko bi mígnil, vsamejo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je kupa naſhla per njem, ino vſi mi ſmo tvoji ſushni! “ Joshef rèzhe: „Tega me Bog |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | byti, v' katerih vshę toliku lęjt kakôr ſuſhni tiga Pèklá sdihujemo. Naj pride naſhim proſhnjam ſuſebnu ta kryvavi |
Stric Tomaž (1853): | Naše čutila in občutki sploh so vsi drugačni, kakor pri sužnjih; nikakor se me z sužnjimi primerjati ne moremo“, beseduje lahkomišljena |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je v zhèrne sêmlje kríli, Ko ſo pod ſvetlim ſólnzam ſushni dnóvi !“ Ne sapuſtí nobèden ga v ti ſili, Molzhé orôshje |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | gnali; moje kerščanske srenje so pomorili in mene sabo v sužnost tirali. « »Smilite se mi, častiti oče! « reče Enrik. »Rad vas |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze v ſushnoſt odpeljavati, ſo sazhele te deshele, bolj obdelováne, obilniſhi roditi, ljudje |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sim Gospod, tvoj Bog, ki sim te rešil is Egiptovske sužnosti. Veruj eniga samiga Boga ! — Ne imenuj po |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudje po boshje tazih ljubesnjivih miſel! 46. Tobija v' Aſirſki ſushnoſti. Vſi ſhe toliki zhudeshi ino nauki prerokov niſo kaj sdali |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Babilonſko ino Aſirſko kraljeſtvo, kjer ſo prebivali Israelzi v' ſroji ſushnoſti. Ta kralj je pervo leto ſvojiga kraljevanja rekel po vſim |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dobrotijiv! Kdo bi ga ne ljubil? 47. Daniel v' Babilonſki ſushnoſti. Kakorſhna ſe je Israelſkimu kraljeſtvu savoljo njegovih grehov sgodila, ravno |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kakor vſi drugi mladenzhi. Babilonzhani, med kterimi ſo Judje v' ſushnoſti shiveli, ſo bili tako neſpametni, de ſo mertve podobe ino |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | temnejše in otožniše so bile njene misli, kar jo zdrami sužnja, ki je z lučjo v sobo stopila. Bila je zamorka |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na-té. ” „Le tako prederzno ne govori. Jaz nisem več Afra, sužnja, ampak prosta Jubala; vsaj čez nekaj ur bom, in žena |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je še marsikaj prej treba. ” ”Kaj? ” „Pervič da te oprosté; sužnje ne maram. ” „To je že uravnano. ” „Drugič mi moraš prinesti |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | roke, kakor zavoljo lepšega? Pogledive! ” Stopite v stanico, kjer so sužnje spale. Starka nekoliko stika v nekem Sirinem predalcu in naposled |
Stric Tomaž (1853): | Vem, Juri Harita dobro poznam. Oženil se je z mlado sužnjo moje matere, — potem je pa v Kanado pobegnil. “ „Ali res |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | so se zares prav vjemali ž njegovim značajem. Pogovor s sužnjo kaže, kakošni so bili. „Danes te že četertič ob tako |
Stric Tomaž (1853): | Ko vas dobro prebičajo in našeškajo, bote še mogli v sužnje kraje na somenj. “ „Gospod Vilson! tega se vam ni treba |
Stric Tomaž (1853): | preskerbljen in zavarvan, da mi ni treba nič bati. V sužnje kraje pa ne pojdem, to vas zagotovim, če se imam |
Stric Tomaž (1853): | prozor! Nagloma se zdaj Halaj skozi množico pririje. H vsacemu sužnjemu posebej gre, ter ga potipa narpred v ustih, potem po |
Roza Jelodvorska (1855): | posluša pogovor Častimira in Roze. „Breskve so kaj dobre«, reče sužni vitez, »ravno tega plemena se mi zdijo, kakoršne smo v |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 26. Kozoperska se je ne deleč od Radgone v fari sv. Petra žalostna nesreča dogodila. Mož in žena odideta zjutrej k |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nji sozidaš, ti stojí kakor kamen. Usmiljeni Jezus je ustanovil sv. vero, da ostane od veka do veka, in ji je |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nič hudiga! Torej naj mirno počivajo ! Amen. J. Š. (Iz sv. Urbana. ) V Radgovino maširajo vsaki dan naši bratje Horvati dobro |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bil tukaj praznik, procesja in sejm. S procesijo so nesli sv. Antona podobo v naravski velikosti po mestu. Na somnji so |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa mi imamo malo upanja. — V Rimu se bojo na sv. 3 kraljev dan začele pridige v praznovanje zdaj določenega čistega |
Rudninoslovje (1867): | brusijo i ugladijo. Take podobe se imenujejo mozaike, najlepše ima sv. Petra cerkev v Rimu. Posebno jedrnat apnénec se rabi za |
Botanika (1875): | tega oddelka: grenki rman (Achillea millefolium, pod. 210.), brdnja ali sv. Antona roža (Arnica), veliki koren (Inula Helenium) in zdravilna kamilica |
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | tu je bil najprej v varnosti. Tudi ostali prebivalci od Sv. Lenarta so pobegnoli, ali večina se jih je vrnola, ko |
Izidor, pobožni kmet (1887): | ga odbrali za angeljsko službo. Ivan jim je stregel pri sv. maši. Tako je bilo razrejeno v hiši pobožnega Izidorja. Vsi |
Genovefa (1841): | Genovefa Vojnomirova nevéſta. P Pred vezh ſtolétji, ko je sôra ſv. Evangélja tamôte nejevérſtva na Némſhkim rasſvitlila in ſirove ſhêge náſhih |
Genovefa (1841): | odpuſti in naſ od vſiga ozhiſhi, kar ni pravo. ” „Le ſv. Evangeli radi poſluſhajte — in vſe bote ſhe bolj na tanko |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in me spravile na beraško palico. Sinčeka je vzel moj svak in mi ga redi”. Tukaj sklene ptujec svojo pripovedko, — mi |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bila zdaj Hirlanda po resničnim spreobernjenju in spokorjeni smerti svojiga svaka; in kako lepo je junaška kristjanka pravo ljubezin do bližnjiga |
Viljem Tell (1862): | Ribič. Kaj dém, če praša, Kam ste se skrili? Tell. Svaka mojega In druzih, ki prisegli so v Trebišču, Tam najdete |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' jiſpo. Nar popréj mati povejo, kako ſlabo jih je ſvakinja odpravlja, ino de niſo dnarjov dobili. To je ozheta mozhno |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Gerard zopet pri svojim bratu in svakinji. Kakor so se vsi sploh veselili, de je Hirlandina nedolžnost |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Terdovratnirnu hudobnežu se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in svakinji perliznjeno vošilsko pismo pisati, v kterim se je zgovarjal, de |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | in de je le prišel, kakor dolžnost tirja, svojo častitljivo svakinjo obiskat; ko ga je pa le še ostati nagovarjala, je |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vse skupej se v štupo zdrobi in z mjilo v svalek zmeša. Preden konj leto čistilo dobi, ga je treba poleti |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sena dajati. Četerti dan zjutraj na tešče se mu pripravljeni svalek da, in potem se na imenovano vižo tako dolgo kermi |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lahko do dna rane prideš. Potem se predivni ali tuljni svalk s tistim zdravilom pomoči, kterega sim v III. poglavju, zoper |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zoper smoliko, pri kteri so slinjaki preglodani, naznanil, in ta svalk se v dno rane potisne. Tako se po dvakrat na |
Kuharske Bukve (1799): | popiſanim soſam, inu daj na miso. 23. Goveje meſo v' svalkih. Sręshi puſtiga govejiga meſa na ploſhnate ręsine, potolzi jeh prav |
Kuharske Bukve (1799): | s' rakmi namaſhene v' hrinovi omáki. 23. Govedje meſô v' svalkih. Rolleten. 24. Veſtfalſke kolobáſe. 25. Svinſkeh mushgàn kolobáſe. 26. Shepehovi |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sicer bo sadje grenko, kér po toploti od derv tudi svap dobi. Perva kurjava srovimu sadju mora pičla, druga na pol |
Roza Jelodvorska (1855): | ječnim vratam. »Res je, da ni lepo,« reče sama sebe svareča, »da poslušam drugih pogovore. Pa — saj le za to storim |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | šunta v greh, Zločinstvu v mrežo ga slepí. In grof svarenje zaničuje, Storí, kar levi mu svetuje. »»Proč, pasji duh! se |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | šunta v greh, Zločinstvu v mrežo ga slepí. In grof svarenje zaničuje, Storí, kar levi mu svetuje. »»Nesramen pes, me boš |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | v sodnijo. Naj bodeta oba kočevskim in slovenskim pobijalcem v svarilen izgled! Ker se bo zavoljo prepovedi cerkvenega pokopa skoraj gotovo |
Deborah (1883): | ga odpuščanja prosi; prepozno je! Nisem zavidal mu pogleda v svarilen vzgled; a jaz sem takoj sinoči šel po istej poti |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poslanca prišla k njim. Z veliko spoštljivostjo so brali Boštjanov svarilni list in potem z molitvijo in svetim premišljevanjem se pripravili |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Ema hiti po golobčeka, mati pa gre v izbo napisat svarilni listek vitezu Vladimiru. Ta list zvije vkup in ga priterdi |
Revček Andrejček (1891): | boš v veliko revščino in pa še v večjo sramoto. (Svarilno. ) Saj poznaš očeta. (Vstane. ) Franica. Nič se ne bojim. Moja |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Pazno poslušaj nauke in svarila, ki ti jih bojo spovednik dajali, naloženo pokoro si dobro |
Robinson mlajši (1849): | izpèrvega vedel, kaj ž njim stvoriti. To ti bodi za svarilo, da bi se s svojo modrostjo ino s svojim razumom |
Roza Jelodvorska (1855): | ni pred kaj taciga vmislila, bo ta strašna dogodba v svarilo, in gotovo ne bo nikdar več v svojim življenji tako |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jih najdejo zmerznjene v vodi. — Naj bode ta dogodba v svarilo takim brezvestnim gospodarjem, ki na cestah v vsaki pivnici postajo |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Toda danes je že prepozno, ponavljam svoje prejšnje svarilo: Bežite, dokler ne bo prepozno; kajti ob Vajkatu že odmevajo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bodo veſ zhaſ. “ Gijezi je bil bersh veſ gobov. Terdo ſvarilo je to vſim, kteri ſo po njegovo hlinjivi, lakomni, lashnjivi |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vse to? “ vpraša skrbno Irceva žena. „Kaj pač misli s svarilom, in kaj je pripovedoval o bojnem klicu ob Vajkatu? Kdo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na cerkveno koristnost, in na nič druziga gledalo. (Konec sledí. ) Svaritev. Že se je unidan blizo Ljubljane primerilo, de je en |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | hudi sili in stiski. V vojvodini ste duhovšina in vlada svaritev pred prezgodnimi ženitvami razglasile, kar je prav potrebno bilo, če |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſi ſtorila, ino v' ſerze me boli, de niſi na ſvaritev ſvojiga ozheta, ki tebi dobro |
Valenštajn (1866): | vraga zlobnega, I glej, zle bile so le sanje, ke Svaré krepostno vsako dušo. Taka Trenotka naj človeštvo ima, ali Naposled |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jé in ob enim merzlo pijačo pije. Nikar ne bodíte — svarí imenovani zdravnik — požrešni mački enaki, ki kosec vročiga mesa iz |
Gozdovnik (1898): | Pepo, vi bote storili, kar se bo nama zdelo prav«, svari Fabij. Mene je ugrabil, mater mi je umoril, to je |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je na ſvoj dvor poklizal. Janes je priſhel, ino ga ſvari savoljo njegovih grehov, poſebno pa savoljo tega, de ſe je |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Prav dobro ſe ji sdi, de jo Shofka tako ſkrivno ſvarí ino v' ſerzi njej hvalo vé, de ji v' prizho |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to namenjene. S temi beſedami ſkuſhen „Krajnſki vertnar” kmetiſhke goſpodarje ſvari, de ni prav take ptizhike, ki ſo naſhi veliki dobrotniki |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | konja po glavi. Ljudjé to viditi obstanejo in divjiga gerdúna svarijo; pa vse je bilo zastonj. Lejte! — zaupije na ves glas |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | v serdu preklinjal, da je bilo grôza. Gospodar ga je svaril, da naj iz ljubezni do Boga tolaži svojo naglo jezo |
Zeleni listi (1896): | drugi strani odtisnjena. Gospod učitelj ga je že večkrat opominjal, svaril, kaznoval. Tudi oče mu ni prizanašal! A vse zastonj! Bernard |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſebi, inu nama. Natu je ta drugi odgovoruv, ga je ſvaril, inu djal: Ali ſe ti tudi Boga nabojiſh, kir ſi |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jim shugal s'tęmi saſlushènimi ſhtrafingami, doſtikrat ſim jih ojſtru ſvaril, vezhkrat na eno lubęsnivo visho pregovarjal, inu k' dobrimu opominjal |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | djal, „ſam ſebi pomagaj ino nama. “ Uni pa ga je ſvaril ino rekel: „Kaj ſe tudi tí Boga ne bojíſh? Nama |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | semlji ozhitno ſhtrafal, de je ſ' tem druge ſvaril. Dva sakonſka ſta ſe Petru slagála, ino v' ſhtrafingo ſvoje |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſame nevoſhljivoſti ſo mu liza vpadale. Bog je Kajna ſhe ſvaril, ino mu prijasno rekel: „Sakaj ſi tako jesen, ino sakaj |
Branja, inu evangeliumi (1777): | per misi ſedelu , ſe je nym JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh naviro, inu njeh ſerza terdobo: de tem : katiri ſo |
Blagomir puščavnik (1853): | sladko življenje v grenko smert premeni. Ne bom te dalje svarila in učila. Uče naj te pa moje kosti iz merzlega |
Zlatorog (1886): | Enkrat bitja le svaré nevídna, Enkrat le in – tega so svarila. |
Genovefa (1841): | ſhe ſkerbnejſhi pred nepokorſhino, ſamovoljnoſtjo, ſladkanjem in drusimi otrózhjimi napákami ſvarila. „Té ſo” je djala, „ſhe ſilno bolj pogubljíve, kakor ſtrupenína |
Zlata Vas (1850): | modri glavi dobre svete dajali, vzroke njih siromaštva odkrivali, jih svarili in jim pot k poboljšanju njih revniga stanú pokazali, iz |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe zheſs mene. Leti pak, katiri ſo naprejſhli, ſo njega ſvarili, de bi movzhov. On pak je ſhe bel upov: Davidov |
Lohengrin (1898): | je od Bogá, Kaj mar tvoj hrabri meč velja! Nikar! Svarímo te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka zlo! Miroslav (ostro motreč |
Sacrum promptuarium (1695): | tulikajn shen ima? Odgovorj de je rejsh: Vicekrajl ga sazhne sfarit, de on karshenik, ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa v rane lije mir, Skrivnosti zakramenta, molitve moč učí, Svariti neprejenja, zanikernim grozí. Pobožno in prijazno, tak serčno vse je |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de je en kmet zmerznil, ki je bil piján. Pijance svariti, je bob v steno metati, torej s pijanci nečmo nič |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obraz sicer ima človeški, serce pa ima divjiga risa. Pijance svariti se pač res pravi: bôb v steno metati. Na Šentjanžev |
Biblia (1584): | delati od ſvoih otruk TEdaj je on sazhel ta Méſta ſvariti, v'katerih je nar vezh njegovih mozhnih dell bilu ſturjenu |
Biblia (1584): | vſtati. Inu Petrus ga je ſabo pojel, ga je sazhel ſvariti, inu je djal: GOSPVD, Shonaj ſam ſebe, letu ſe tebi |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Pęter ga je na ſtran vsęl, inu ga je sazhęl ſvariti rekózh: Nikar, Goſpód: tebi ſe nima tó sgoditi. 23. On |
Genovefa (1841): | ſtrupenimi ſeliſhi ſvariti, ki ſo okrog po puſhavi v ſtraſhni lepoti raſtle. „Nímaſh |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Otrok porodica, In viža modro Domače oprave, Dekline učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko riba Marljivo se giba. Čuvaje vsih mest |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | do tebe prizanesem in pozabim. Ti pa ne pozabi mojiga svarjenja in se vari te hudobne kače, de te za plačilo |
Roza Jelodvorska (1855): | storiti učili; de bi jez brez vašiga poprejšniga opominjevanja in svarjenja ne bila tako naglo prihitela k vodnjaku, in tudi gotovo |
Maria Stuart (1861): | pomoč je moral klicati, da vam Je jasni um omračil. Svárjenja Prijatlic svojih niste poslušali, In mar vam bilo več poštenja |
Tine in Jerica (1852): | stori,” ali, drugopot bolj pazi” to je bilo skorej vse svarjenje. Če je pa kaj otrok tajil, je bil gotovo kaznjen |
Branja, inu evangeliumi (1777): | rodu. Vęditi je tukej treba, de , kader ſe enu taku svakſtvu, ali shvogria med mosham, ali sheno permeri potęm, ke ſta |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | opravke svoje , „Sursum corda” v domu poje Mož pobožen, rajski svat. Vse oberne v božjo slavo, Mitra kinči sveto glavo , Papež |
Tine in Jerica (1852): | biti. Tine. To je bilo pravo. Jerica. No naprej pa svat — Mart. Bo že prišlo, pusti me govoriti. Jerica. Le. Kako |
Tine in Jerica (1852): | se Liza, starši dekla, še prikazala ni. Nepovabljeni, pa všečni svat. Svatovšina je bila v Livadah v Tinetovi hiši obhajana. Tinetova |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | v'kupej. Dones bomo ſklenili; sa jutri jih pak v' ſvate povabim. Shush. Vshę jutri , męniſh? — Pozhaſsi! — Mi bomo ſhe eno |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizhek. Matizh. Ho ! ho! Goſpod Smèſhnava , perſerzhni Goſpod , ſo v'ſvate per— ſhli ? Vedó , de ſe bom jeſt shenil. — No, no |
Tine in Jerica (1852): | so od mize vstali, in Boga za njegove dari zahvalili. Svatje so se tudi Tinetu in Jerici zahvalili, jima srečo in |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s' vinam hujſhi kakôr s' vodó? Ny sadoſti, de ga ſvatje zhes maſso pyó, onu more vſè po hiſhi inu okuli |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tèrdne nôzhy ſe jędy na myso nóſsio, kakor de bi ſvatje po dva ali try shelodze ſabo perneſli, ali de bi |
Viljem Tell (1862): | Armgarta. Namestnika probola je pušica. Ljudjé. Kogá probola je? (Nekoliko svatov prileti, nekoliko jih je še na klancu, muzika se glasí |
Valenštajn (1866): | se zdrzne od straha. Po gradi so luči i polno svatóv, K ženítvi nevábljen prijaha. Ne snubi dolgo, ne kaže zlatá |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zakonca. Po vsih teh opravilih je bila o poldne vesela svatba, ktero so zgorej imenovani gospodje fužinarji napravili. Krn.. . . . . (Nov železen |
Roza Jelodvorska (1855): | Kmalo potem je bila svatba, in veliko imenitnih gostov iz bližnjih in daljnih krajev je |
Deborah (1883): | nališpan! Tržinar. Priča, priča! kuma krčmarica! Krčmarica. Nu, to bode svatba! Tržinar. Bode, bode, stari Lovre se hoče skazati; prav ima |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vidiš ga, kako mirno spi, kakor bi jutri šel na svatbo? ” „Kakor bova šla te dni ti in jaz, moj Hifaks |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | brez vere in brez čiste duše, In ukani botra svatbenega, Svatbenega alj kerstnega botra, In brat brata na dvobor pozivlja, Dever |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | In brez vere in brez čiste duše, In ukani botra svatbenega, Svatbenega alj kerstnega botra, In brat brata na dvobor pozivlja |
Pripovedke za mladino (1887): | pravi: „Jaz pa še več vem. Če se bo tudi svatovska obleka sežgala, vendar še nima kralj svoje neveste: ko se |
Pripovedke za mladino (1887): | Ko bodo prišli skupaj v grad, ležala bo v skledi svatovska obleka, in vsakdo bo mislil, da je iz zlata in |
Pripovedke za mladino (1887): | dobro! ” Potem gredo v grad, in tu leži v skledi svatovska obleka, ravno taka, kakor bi bila iz srebra in zlata |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | objamem, rekoč: „Bog naj ti vse to poverne, predragi! Lepši svatovšnje svoje obhajati nisi vstan”! Zravn tega je Moric še z |
Tine in Jerica (1852): | tvoja gospa? Mart. Še. Jerica. Nemara je ona bila pri svatovšini? |
Tine in Jerica (1852): | je nisim toliko časa videl. Kovač: Se bo že pri svatovšini vidilo. Vidmar: Slišim, de hočejo doma pirovati. Kerčmar, (ko to |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Precej po tem se je za drugi prihodnji tjeden za svatovšino pripravljalo. Blagosloveča mašnikova roka je roke nju zedinila, kterih serci |
Tine in Jerica (1852): | Petra domu, nekteri še k svojimu delu. Jerica je svoj svatovšni venec lepo spravila, in je dobila od svoje taše nekak |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Ob prepovędanih zhaſih , koker v' Adventu, inu velikimu poſtu nekar ſvatovsihno dershati. 8. Sedem Ss. Sakramentov. 1. S. Kerſt. 2. S. |
Genovefa (1841): | poſuſhila in ſe v njo savila. Tako je shé pôsno sve- |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | V sobi stoji goreča sveča; rudeči stenj moli čez plamen, ki bakljá v sapi, ktera |
Sveti večer (1866): | po vseh vejah in vejičicah, od streh visijo dolge ledene sveče. Revni otroci so v hiši zaperti enako jetnikom ter komaj |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte v' juſihi smozhi, poſuſhi, inu potem |
Robinson mlajši (1849): | tako berilo poljubi, sem pripravljen, ti ga, kolikor le pri sveči, od svojega večega dela koti počivaje — premorem, mislim ponujati. Sprejmi |
Zlata Vas (1850): | persih pa z zvezdo. V rokah je imel dvé goreči sveči, ktere pred se na mizo postavi. Zdej se edin druziga |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | premoženje. Če se gospodár potika po nepotrebnih potih, je prižgal svečo na obéh koncih. 7. Pervi prihranjeni goldinar je kvas za |
Fizika (1869): | Očitno se zamoremo o tem prepričati, če držimo (Pod. 127.) svečo med vrata, na pol odprta, tako da nam plamen kaže |
Zlatorog (1886): | »Ko pa vender vkrešem ogenj »In zapálim svečo svojo, »Tákrat možki že je zginil, »Vrt pa bil je |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | k' se bo de noi nuezh vozhva pershie ano shegnano sviezho: inu shebrei 77 ozhanashov noi tekai obomari inu tude tekai |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mi shje to sviezho urozhe dajajo tedei rezi jemi ti naveshese kaker je niomi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | trezhji den pa govo vero: pershji ta pruevo nuezh ano sviezho ta drugo nuezh 3 ta tretko nuezh pa: 5 inu |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jie devize peld inu peld S. Korone inu ano Shegnano sviezho pershgano noi ti morash shegnano vodo perprulano meti inu te |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prastri? nasried pertizha poſtavi S. Martro: noi nastrane ano shegnano sviezho pershji: inu potam ti morash methi te Titel I. N. |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Mittel Saukradane rezhi spet sad dobiti? Usemi ti ano tako sviezho katero je shie an umeriozhi zhvovak uroze dershov ? |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſhti poſlane ſo pa nekaj drashji. Kmetovski pregovori za mesec SVEČAN, (ki ima letas 29. dni. Dan v temu mescu raste |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ob 20. Sušca južno-izhoden veter bučí; slaba letina, če je Svečan lep. Dežévje v Kimovcu kaže suhóto v Velikitravnu; dežévje v |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | da Kozopersk veliko mraza in vetrov, se bo Prosenc in Svečan orahljal. S. Oznanilo. v tiskarnici jermenskiga (armenskiga) samostana na Dunaji |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu Sol vishajo, to Sonze v' merkne, v' tęh Męſzah: Svizhan, Sushez, mali inu velki Traven: toku dobru vinu perraſse. Vetrovi |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mrasam, ſe sazhne s'nelushtnem vremenam, pa bode hmalu bolshe. Svizhan ſe sazhne s'lepim vremenam, h'kon- |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šembrano dobro zadél. (Blizo Brežèc na Štajerskim) sta 18. dan Svečana mati in sin zmerznila, ktere bi bili lahko smerti otéli |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kterih je bila že poprej do dobriga nehala. Do 16. Svečana je skupej 1167 goved pocerkalo, 980 hudo bolnih ali pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živine so že podsuli in en strašni plaz 1. dan Svečana je okoli 2000 smrek z koreninami vred izderl. (Tudi pri |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Rimu in lansko leto tamkej mašnik posvečen, je mesca Svečana odrinil v družbi s Patram Rillo v notrajnjo Afriko, véro |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se smejo potni listi (Pass) k večemu do konca februarja (svečana) tistega leta dajati, v kterem stopijo v pervo versto starosti |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Dobravi na Gorenſkim 1797 , je umerl v torik 20. dan Şvezhana v 47. letu ſvojiga shivljenja. — Şlavo je vshival povſod, in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | okoli 5000 prebivavzov ob zhaſu potreſa ob shivdjenje priſhlo. — 10. Şvezhana je bil potreſ v Sadru. (Shelesno zerkev), nar pervo take |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajzerje v prodaj. Dr. Orel. Zena preſhizhev v Krajnju 5. Şvezhána : Preſhizhi domazhi in hrovaſhki teshejſhi ſorte po 6 krajzarjev funt |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 9. V ſrédo 28. Şvezhána. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſpomin kamen s naſlednim napiſam poſtavili: VALENTIN VODNIK rojen 3. Şvezhana 1758 v Şhiſhki, umerl 8. Proſénza 1819 v Ljubljani. Ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 7. V ſrédo 14. Şvezhána. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | to je on ſam od ſebe sapiſal: „Rojen ſim 3. Şvezhana 1758, ob 3. uri sjutra, v gorni Şhiſhki na Jami |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe ga smirej ſpomnimo, je na tó is Amerike 24. Şvezhana pretezheniga leta kmetijſki drushbi lepo piſmo piſal, is kteriga naſhim |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Nalivi ta 20 dan prezej merslu, inu oblazhnu do ſrede Svizhana supet merslu do 25 supet velike vode, inu ſnęg. Suſhez |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Sima. Ni velka, od sazhętka oſhuſhna, potem slaſti od 12. Svizhana do sadniga mokra, s' velikim desham, inu nalivami, katęri ludem |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | OPRAVILA MESZA SVIZHANA. V tem Meſzi v'sadnimu Firtelzu ſe morejo verbe, inu |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | enkrat Sima prezej v'Grudni, inu ſneshí vednu noter do Svizhana, kateri bode en malu bolſhi do ſrede tega Meſza, potem |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | toku bode shitu drobnu, to pa ſe pergodi, kader v' Svizhanu, Sushzu, v' malim, inu velkim Travnu poprej Sonze merkne, al |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | slu mozhirna, bode pa shita malu. Aku tize ſo v'Svizhanu debelle, pomeni veliku snegá. Kader shabne jaize ſpomlad globoku v' |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſe ni treba preſïlit, vender ſe neſmę opuſtiti, kir v' Svizhanu ſe bode lęd na tertah dęlov. NB. Aku v' teh |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njih gosp. dekan Pridovnik, obče spoštovani mož, so pri ti svečanosti v izverstni latinski besedi očitno v cerkvi pred kardinalam na |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljudí. Solnogradčani so se močno zavzeli, ko je k ti svečanosti prišlo tudi dvanajst duhovnikov iz Slovenije — to je razveselilo tudi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | tek! — To je neslovensko. 5. Tudi v javnih družbah i svečanostih skažimo se kakor koreniti Slovenci. Ako stupiš doma v kaku |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | bi bil le gost; ne zanemarjaj milih maternih glasov! Pri svečanostih naj se tudi slovenščina ne posadi v kot. Ako je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bi bila potrebšinam kmetijstva koristna! Gospodarske skušnje. Da se pri svečavi olja prihrani. Tudi olje je drago. Da se ga pri |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | olja prihrani. Tudi olje je drago. Da se ga pri svečavi prihrani, priporoča neki časnikar „Magdeb. Corr. ”) bolji kup svečavo iz |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pri svečavi prihrani, priporoča neki časnikar „Magdeb. Corr. ”) bolji kup svečavo iz olja, solí in vode takole napravljati: Solí se raztopí |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | fabrik in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki večer po obširnem mestu in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in moka iz njega v Ameriko vozi, Lloydova strojnica, več svečnih fabrik in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu |
Astronomija (1869): | na 12 enakih delov, ki so v enakej visokosti s svečnim plamenom vsi enako vsaksebi začrtani na zidu. V pod. 48. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | volov in dvesto juter njiv. Razun tega mu je kerščanski svečenik — ali kakor mu pravijo — mašnik, stric, in mu- pomaga, kjer |
Zlata Vas (1850): | boljši vem. « Če ga poprašajo, jim odgovori: »Ako je do Svečnice ne vganete, vam bom pa povedal. « Niso je vganili. Svečnica |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | (Od svečnice do veliciga četertka. ) Bódi češena, nebés kraljica, češena angeljev gospa |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane. Altar, vſih deſét ſvézhnikov po obeh ſtranéh, vſa poſoda ino vſe kadílnize ſo bile |
Zoologija (1875): | jajcih. Velikanski najezdnik (Pimpla manifestator) je črn, 3 cm. dolg, sveder je pa še daljši. Nadalje so pravi najezdniki (Ichneumon) kojih |
Zoologija (1875): | Od morskih školjk navajamo: Živi sveder (Teredo navalis) je debel kakor gosje pero in se vvrta |
Robinson mlajši (1849): | meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se dale jabelka s tako pripravo prevertati, ki je okroglimu svedru enaka ^ in ktero vsak nožAr lahko naredi. Na Tiroljskim — kakor |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pričevanj v porotni sodbi, ki so bile navskriž s poprejšnimi svedočbami je g. deržavni pravdnik tožbo zoper Ano Aleksander zavolj zavdanja |
Zlatorog (1886): | Pokaži, kaj si prinesel s sebó? »O sleče samó in svédrečev cvet »In same očníce in sámo obstrét »In nič triglávskih |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | se milo plakala , Dine pod konja hitala. Tišila ¹) jo je svekarva ²) : Muči ³) , premuči, snasica! Tako so z mano delali, Vendar sem |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | delali, Vendar sem dobra včakala: Devetim zetom punica ⁴), Devetim snaham svekarva, Devetim gradom grofica. Kako bi se s sadnim in murbinim |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pretresa, Le delé svetniki blagoslove: Sveti Peter in sveti Nikola, Sveli Jovan in sveti Ilija, In za njimi sveti Pantelija. K |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Na ktero si boš nágnil vést, To pojdeš — téga bodi svest. Rodoljub Ledinski. Kakó bi se več turšiče ali koruze pridelovalo |
Divica Orleanska (1848): | trumah veti vidil. Dünoa. Gorjé! Kje bo? Nesreče sim si svest! Hitimo berž oteti jo. Bojim se, De jo predaleč tiral |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | mu povsod po življenji streže. David si nikjer življenja ni svest, ino zbeži v pušavo. Po temni hosti je hodil. S |
Čas je zlato (1864): | pisati, rajtati – in naj kraljevič pride, Lenček si je gotovo svest, de mu bo veselje naredil. Prav srečnega, čez vse srečnega |
Gozdovnik (1898): | puško nabasal, je obstal, nepremakljiv, kakor iz zemlje vzrasli dob. Svest si je bil, da tako je kos položaju. Karabinka Diazova |
Najdenček (1860): | jem bliže in bliže prihajali, ki so si svojega lova svesti bili. Poskusil sim, bolj vozko mesto dobiti. Pa neskončno dalječ |
Najdenček (1860): | in z njim in z njegovo srečo smo si bili svesti, povsod premagati in si bogastvo nabrati. Če bi bili vedli |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | po postavi. Treba bo to drugi pot storiti, kajti v svesti smo si, da volitev 27. in 28. dec. ne more |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | vse za vero, dom in cesarja. ” Ernest princ Windischgrätz. V svesti smo si, da bode srcu Vašemu dobro délo to odkritosrčno |
Občno vzgojeslovje (1887): | torej pravi, želeti si nekega vspeha, a zraven si v svesti biti tega vspeha ali vsaj meniti, da smo si ga |
Občno vzgojeslovje (1887): | tega vspeha ali vsaj meniti, da smo si ga v svesti. Tako moremo hoteti tudi nekaj nemogočega, toda le, dokler menimo |
Zoologija (1875): | razvitku v naravi ne bi bila postavila viša roka neki svesten cilj, ako v človeku ne bi vladal neki poseben viši |
Občno vzgojeslovje (1887): | in popravljaje splošne podobe, nastale vsled domišljije. Mišljenje je torej svestno združenje predstav z ozirom na vsebino taistih. Proizvodi mišljenja so |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | s pobožnim povzdignjenjem serca z njo pokropi, de Bog po svesti molitvi mašnika, ktero per žegnovanji vode moli, svojo milost dodeli |
Zlatorog (1886): | lovčevo je gâslo, Srčnost, ogenj, to sta mu vodníka, Lehno, svestno vzpenja se mladénič. Zdaj dospéje do police ozke, Stena spredaj |
Zlatorog (1886): | počasi izmed slečnih grmov Stopa belih koz brezskrbna tolpa, Stopa svestno Zlatorog pred njimi. Kakor kip iz mrámorja izklêsan Kozel dviga |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim skues te nai svateishi skriunveſti: jas tabe prosim oh nai suateishi deviza inu nabeshka Kraliza mathi boshja Marija: jas tabe |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta dovi donkenja. Vihei od tod ti duh skues te nai svateishe jiemene Zaroth † Emanuel † anogijo † vlion † gather † sakla † zaboth † elboh |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vizhnaſti jas tabe prosim skues tvojo nai svateishi bras madasha spozhetije skues svetiga Duha; jas taba prosim |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3 zbesh: 1. vero. SHEBRANJE. k' Materi boshjei. O ti nai svateishi noi Bras madasha spozheta deviza marija Kraliza nabes noi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moiga talesa noi dushe inu Mena pokora bosh? Obarime ta nai svateishi S. S. Troiza? noi obari me: te zhaſtitluvi titl |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Gotovo ste že vidili podobo pravíce; — ta za človečko družtvo nar svetejši divica ima zavezane očí, v rokah derží tehtnico, — to |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſturiu, koker hervave kaple tekozhe na semlo. Ali je ta nar ſveteiſhi kry naſhiga JEsuſa, od katire je ena ſama kapla |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Bog dal. Vſmilenje do ptujih ino poſebno popotnih ljudi je nar ſvetejſhi dolshnoſt. ” „Poſebno pa ſim jes to dolshen ſtoriti! ” tako |
Slate jabelka (1844): | ſe s’ ljudmi pogovarjati. »Sveta maſha je gotovo nar imenitniſhi, nar ſvetejſhi, Bogu nar prijetniſhi in nam nar saſlushniſhi opravilo, ki |
Slate jabelka (1844): | to ſtorí, de Boga posabimo, in de ſo vſe naſhe nar ſvetejſhi dela ognuſene. To je grosno nevarno, in naſ mozhno |
Slate jabelka (1844): | Vſi ſvetniki ſo po tej popolnamoſti hrepeneli; in tiſti je nar ſvetejſhi, kteri je boshji popolnamoti nar blishe priſhel. »Miſli ſi |
Slate jabelka (1844): | njem le Boga, kteri je smiram in povſod ravno tiſti nar ſvetejſhi in nar mogozhniſhi. « — Pater (ozhe) Rodriguez. ˛S. Alojsi je |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sarotim h' 3 rezhiomi noi k' sadniomi: skues muezh te nai svateishe S. S. troi- |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tomi Shebranje Molitva. Jas Ozham nes venkei jeti ujemeni te nai svateishe S. S. S. troize sedei prosim jas oh moi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | venzhno mojo bogo grieshno dvshizo vto proshnjo inv vsasvshenje te nai svateishe Devize Marije inv vsah lvbah S. S. Svetnikov inv |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | katero je sanas praliu per usam niegovam terplenji? skues te nai svateishi besiede: petro geomator isiios elaison |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shvot dovta mahnva: o Matia jas taba prosim skues te nai svateishi skriunveſti: jas tabe prosim oh nai suateishi deviza inu |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kolikorkrat boſte délali, meni v' ſpominj. “ Ta poſlednja vezhérja, to naj ſvetejſhi reſhnje teló je sa vſe prihodnje zhaſe poſtavljeno v' |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoje Boshje kolene doli pokleknou, ampak je tudi na ſvoju nar ſveteiſhi oblyzhie na semlo doli padu, inu je moliu. O |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mogli per obeni rezhy krivu sturiti, inu koker debi vſe nar ſveteiſhi bilu, kar kul nam v' spomin pride, inu naſhi |
Sacrum promptuarium (1695): | voſzhim, inu proſsim od taiſtiga, kateri danaſs tu slatku, inu ner Sveteshi ime JESUS ſi je isvolil. Letu bodi cellu lejtu |
Sacrum promptuarium (1695): | v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher. Letu Slatku, inu ner ſveteshi S. Ime bodi vaſh trosht, inu pomozh letu lejtu |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu jas tabe prosim skues nai svateishi sveto Trojizo ta nai svateisha noi dobruetliviga boga Amen. 4. SHEBRANJE. O usiga magozhni |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti menei te shaz skashash skues ta nai mogozhneisha inu nai svateisha Boga inu skues to muezh noi obvaſt inu gvout |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nai svateishiga sina nasha pomozhnika noi svelizharja kateri sbvegam ozhetam noi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues tu vesele katere si ti pozhutva k'si tvojega nai svateishiga inu nai lubeshega sina spet nashva utam svetam tempelne |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues to shavoſt katero si ti pozhutva k' si tvojega nai svateishiga sina v' jerusaleme sgubiva: jas taba prosim skues tu |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sebi, da bo treba tedaj ponižne spovedi in odveze, preden Najsvetejšega sprejmeš v serce? „Častitijivi oče! jaz vem, da sem polna |
Oče naš (1885): | tvojo ljubezen. Da, Nacek, Jezus prebiva med nami. Ali poznaš najsvetejšega vseh zakramentov? “ |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da skashi ti mene te zhaz al dnarje skues ta na svateisha noi obvaſtneisha inu nai mozhneisha rihtarja inu Boga kateri |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gozhno permorehje Boga Svetiga Duhja: † inu pertomi nai svateishomu jemenu boshjemu OMEGA † ALFA † AFRA † davi volnu ino shitro |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inoi gorei uſtalenju inu per usah niagovah besiedah inu pertei nai svateishei svetei tro- ji- |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mozhneishei guavti Boga sina † inu pertei nai svateishei modrueſti Boga Svetiga Duba † inu pertei naresdelanei Svetei Trojizi |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Terpeu je ta nar pravizhniſhi med vſimi pravizhnimi, inu ta nar ſveteiſhi med vſimi Svetimi. Terpeu je tiſti, katiriga ſo tudi |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | premiſliti, kai je ta nar nadoshniſhi, ta nar pravizhniſhi, ta nar ſveteiſhi Syn Boshji sa nas terpeu. O shaloſt! kai ozhem |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | smiſlimo de ta vezhni Syn Boshji, ta nar nadoshniſhi, ta nar ſveteiſhi eno nar krivizhniſhi, nar shpotliviſhi, nar vezhi, inu ſmertno |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Nebeſhkimu Ozhetu pokasat rekozhi: pogledei Nebeſhki Ozhe! ta je ta nar ſveteiſhi, inu nar drasheſhi kry tvoiga vezhniga Synu, na katirimu |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Duh da skashi ti menei te skrite dnarje skues to nai svateishi S. S. Trojizo noi skues ta obvaſtna Boga kateri |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu mathi boshja o Marija jas tabe prosim skues tvojo nai svateishi de- |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pod tiem Krisham N. N. tu jas tabe prosim skues nai svateishi sveto Trojizo ta nai svateisha noi dobruetliviga boga Amen |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim skues nia bolezho kronenje: jas tabe prosim skves nia nai svateishi rano na nia S. Rami: inu skves kriesh k' |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. Jes N se perporozhim noter uto nai svateishi sveto troizo: mu noter uto muezh boga ozhetha †, inu |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Martro noi bolazhino: inu shavoſt noi potashavo: noi skues tvojo nai svateishi rano natvojei svetil rami: inu skues tvoi kervavi puet |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſli pruti ſvoimu nebeſhkimu Ozhetu, inu s' eno nar ſveteiſhi volo ſvoiga ſerza. Lubesnive duſhe! obernimo mi tukei naſhe |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | aku bosh to lubeſn pruti tebi v' temu boſhjemu, inu presvetemu Sakramentu premishluval, ter bosh tu is troshtam pokushal, kader pojdesh |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ra? natei gori stoji an svat stov? natam stovi sedi sveti silen pas? an svit mezh |
Ta male katechismus (1768): | s' gnado napolnil sam Buh: * ſa svojo Nevesto je ſvolil svet Duh. Rezh Ave itdr. V. Bres madeſha vsega spozheta je |
Divica Orleanska (1848): | nisim čara! nisim copernica, Gotovo nisim! Kralj. Angel ti si svet; Le nam očí je tma debela krila. Jovana (se prijazno |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Vsi so se snažno oblekli, kakor v dan velik ino svet. Tretji dan pride. Jutro napoči. Ino glej, bliska se, sliši |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Slovenski ą: rûka, Hand ą = û), Poljski ią, ię (ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in |
Blagomir puščavnik (1853): | dom pravi. ” — ”Res je, reče Nikolaj , Blagomir je prav pobožen, svet mož. Vsa okolica ga ljubi in spoštuje, kakor svojega očeta |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Višnuvo in Shivino ¹). Lelja, ler, limbar je bil staremu Slovencu svet cvet; zato je imenoval tudi gore po njem, akoravno po |
Pozhétki gramatike (1811): | v' shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit, petite, majhin ali mali |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | isſhlo. — Jesuſove tri uzhenze, ki ſo ga ſpremenjeniga vidili, je ſvet ſtrah prepadel. Vſi trijé ſo samaknjeni ſterméli. Peter, veſ ſam |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potrébljenje , Naj ſe kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj, de k |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Troyza en ſam Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Maria, Sveta Mati Boshja, Sveta Diviz Diviza, Sveti Mihael, Sveti Gabriel, Sveti |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Maria, Sveta Mati Boshja, Sveta Diviz Diviza, Sveti Mihael, Sveti Gabriel, Sveti Raphael. Sa naſs |
Branja, inu evangeliumi (1777): | naſs. Sveta Troyza en ſam Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Maria, Sveta Mati Boshja, Sveta Diviz Diviza, Sveti Mihael, Sveti |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | o sv. Ošpeti v Ljubljani in cena latašnjih deželnih pridelkov. Sveta Ošpeta se kramarjem ni kej obnesla. — Goveje živine so manj |
Divica Orleanska (1848): | golufá. V imenu Trojnojedniga tam gori, Če čista si in sveta, odgovori! (Splohno molčanje; vse očesa so v Jovano obernjene; ona |
Divica Orleanska (1848): | upaš kdaj, Ljubezni srečna biti, tak ne loči serc, Ki sveta véz ljubezni ju sklenila je. Jovana. Malike tuje kličeš in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vodam drugačen odtok pripraviti in mokri svet posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta vera. Povedka iz paganskih časov Slovencov. Spisal Vicko Dragan. (Dalje |
Sveti večer (1866): | sem, ko sem popotoval, tisto slavno podobo Jezusovih jaslic, imenovano sveta noč, v Draždanih večkrat ogledoval. Pa ugovore, s kterimi tu |
Sveti večer (1866): | pa zamoremo na njem še več storiti? Glej! danes je sveta noč. Praznujemo spomin noči, v kteri je bilo rojeno dete |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | enkrat — ako njega podobe nad sabo ne zbrišeš — v svoje svete stanovanja, in pred svoje obličje vzeti! — On je, ki zamore |
Divica Orleanska (1848): | Jovana. Alj vidite na zraku mavrico? Odperle so nebesa vrata svete, Divica dojde v družbi angelski, V naročju sina večniga derží |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | lepši domovino , ki jo je Gospod svojim otrokom pripravil, — v svete nebesa! Blagor vsim, ki vižajo barko svojega življenja na ravnost |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Duh! darove svoje, Svojo luč na nas razli, De povelja svete Tvoje Spolnimo vse žive dni. Serca naše nam ogrej, K |
Pozhétki gramatike (1811): | shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit, petite, majhin ali mali, majhina |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kriſtuſu ſo ſe tí kriſtjani imenovali. Tako ſe je sazhela ſveta drushba vernih, ki ji kerſhanſka zerkev pravimo, ino je bolj |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſih od Ogleja , pod njega pervim ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo njih deshelo raſvetlíla. Ali |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſi uſmiljenje tud' ſvôje Bitje vſako móre pridobit'. Tvoja ſvéta vólja naj ſe 'side Tak' na sêmlji, kakor nad semljó |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sapezhátil. V' ſveti zhaſti nam toraj bodi njega ſpominj! 50. ˛Sveta Jesuſova zerkev. Apoſteljni, od ſvetiga Duha poſvezheni, ſo ſe, kakor |
Ta male katechismus (1768): | inu preobilno gnado boſhjo neli pomenejo, ampak tudi koker ene svete posode svetega Duhá taisto gnado v' sebi derſhèe, inu nam |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues to besiedo katera je mesu poustava inu skues use svete |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shkode nazheſti noi nabvase vtomi svadzhomi jemeni Jesusovom, inu te Svete troize dati spet pridash kader tabei bom pegerom viemeni Boga |
Divica Orleanska (1848): | v žilah vaših teče, Zaverže tak nevredno zmešanje. Dünoa. Natore svete plod nebeški ona Je kakor jez, in meni ravnorodna. Kaj |
Divica Orleanska (1848): | Se spokoriti – Spraviti se z Bogam – Verniti se v naročje svete cerkve? |
Divica Orleanska (1848): | dušo izročivši. Remon (na sveto podobo v kapeli kazaje :) Podobe svete blagodarna bliža, Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo hčer |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | paganstva? Koliko sadu bi prinašala, ko bi jej posvetila luč svete resnice; ne sme več tako ostati. ” In vendar ga je |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | so kristijanje, da bi vlovili in pobrali le eno kapljico svete kerví. Vendar so se vsi umaknili dijakonu Reparatu, ki je |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | zakramentu Rešnjega telesa. Ravno takó se lahko v duhu udeleži svete maše in lahko daruje potrpežljivo in udano Bogu vse svoje |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Vſi ſveti Angeli, inu Arhangeli, sa naſs Boga proſite. Vſe ſvete verſte Isvelizhanih Duhov sa naſs Boga proſite. Sveti Joannes Kerſtnik |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj is potóka tę ſvęte kryví, katęra k' ozhiſhenju naſhih gręhov doli tezhe, hózhemo my |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Chriſtuſa, inu naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi pod ſmertnim grębam ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu tę pęt Zerkovne, Vęro, Vupauje |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ſvetloſt tvoje Zęrkve, vękſhi lubęsen zhutim jeſt do tvoje ſvęte vęre, inu ſliſhim na dnu mojga ſèrzá en glaſs, katęri |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | noſti ſvęte Trojize, zhlovęſhkiga poſtajenja Jęsuſa Chriſtuſa, inu naſhiga odreſhenja, my moremo |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Lete shest grehi (taku rezh) Shaljo svet'ga Duha nar vezh. 8. Rad, inu valnu enga vbiti, Dopernesti |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Diviza, kir je pouna bla Gnade , ga je spozhela Od svet'ga Duha, no je shla Gor v'Bethlehem veſeila, Tamkei je |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Boga De on vſe odpusty Is' svoje milosti. 6. No svet'ga olía mozh Ta skuſhnave premaga, Kader Bounik to luzh Dershy |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 7. Svet'ga Duha verjemo mi Treko Perſhon Boshio, Katiri nam s'svoimi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vse te prasvete besiede katere je tvoi sin nadravesi ta Svete Krisha h' tabe marnvov, o Jeshush jas tebe prosim stvei |
Ta male katechismus (1768): | gnado boſhjo neli pomenejo, ampak tudi koker ene svete posode svetega Duhá taisto gnado v' sebi derſhèe, inu nam res takrat |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tudi takrat, kader se se gnadi boſhji ſuperpoſtavlal. Kader kaj svetega beresh, kader premishlujesh, kader beſſedo boſhjo poshlushash, kader sè per |
Oče naš (1854): | Štefan je potem od svetega zakramenta pokore govoril, po kterim se zamore spokorni človek z |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Pantelija velike vročine, Sveti Jovan kumstvo in bratimstvo, Ino križe svetega drevesa, Pa Nikola vode in brodove. Pa odidejo na sovet |
Oče naš (1885): | blagoslovljeno vodo sem ga škropila; pa molitev ne more namestiti svetega krsta, nobena voda nima moči krstne vode! Ménart, kaj bova |
Oče naš (1885): | to pride od tod, ker najin fantek še ni prejel svetega krsta, ko je vender že osem mescev star. Kadar véka |
Oče naš (1885): | saj veš, da jaz nisem kriv, ako še ni prejel svetega krsta, spominjaš se gotovo še, da so hotli postopati z |
Oče naš (1885): | Jezus in Marija! pomisli, Ménart, če nama fantek umrje brez svetega krsta. Kako bi bilo žalostno, če umrje v grehu in |
Divica Orleanska (1848): | vam, Razbivši breme tujiga zatretja, Je dala kralja prirojeniga! Imenu svet ga Dioniza, varha Deržave te, enako bodi njeno, In slavi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | spat uboshiam jemeni noi ujemeni Boga Ozheta † inu sina † noi svetiga Duha † Amen. Teſti Angel se jemluja tegniel kateri je nam |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti spet utam jemeni Boga ozheta † inu Boga sina † noi Svetiga Duha † nate krei odkoder sim jes tabe poklizov noi bodi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti dobri Duh viemenu Boga ozheta † inu Boga sina † noi Svetiga duha † taku poidi ti spet utam jemeni Boga ozheta † inu |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shkode nadushi inu natalesu: ujemenu Boga ozhetha † Boga sina † inu svetiga Duha † Amen. povei: al poveita: zhei so ti dnarji skriti |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | In željene ključe raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat serčni in svobodni, Kar Gospoda volja iše. Zhbelarſtvo |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | svetiga Očeta Papeža Pija IX. Današnjimu listu perdenemo obraz sedajniga svetiga očeta Papeža, ki smo jo po nar boljši podobšini od |
Zlata Vas (1848): | in ga prosi pri Bogu in pri vsim, kar je svetiga, ga ne nesrečniga storiti. Pa Ožbè je še tisti dan |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Bog tvojiga očeta, Bog Abrahamov, Izakov ino Jakopov. “ Mozes, poln svetiga strahu, obraz skrije, Bog pa daljej govori: „Vidil sim revo |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Oče, ide Sin rojstva večniga, Spočetje njega pride, Od Duha svetiga. 2. Maria je rodila To Božje detice, Devištva ni zgubila |
Abecedika ali Plateltof (1789): | pridti ſoditi te shive, inu mertve. 8. Jeſt virijem v'ſvetega Duha. 9. Eno ſvęto katolshko Zirkuv, gmajno teh Svetnikov. 10. |
Abecedika ali Plateltof (1789): | Synu njega edinega Goſpoda naſhega. 3. Katir je ſpozhet od ſvetega Duha, rojen is Marie Devize. 4. Terpel pod Ponziam Pilatusham |
Abecedika ali Plateltof (1789): | Synu njega edinega Gospuda naſhega. 3. Katir je spozhet ob ſvetega Duha, rojen is Marie Divize. 4. Terpel pod Ponziam Pilatusham |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tiga zhlovęka, bó njemu odpuſhenu: katęri bó pak govoril supèr ſvętiga Duhá, ne bó njemu odpuſhenu ne v' letim ſvęjti, ne |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bolezhine. Leto bó tó. II. Premiſhluvanje. Ona je tudi Nevęſta ſvętiga Duha, inu sató óffra is lubęsni pruti zhlovęſhkimu rodu ſvojga |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kryvave rane naſhiga dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm tèdaj k' nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim, o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Is letęga sadèrshanja ſe my vuzhimo, kaku snamo tudi my ſvętiga Duha pre- |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Sdaj sazhne: „Danſ ſe ſpolnuje, kar ſte ravno ſliſhali is ſvetiga piſma. “ Ino jim je to na dolgo ſkasal. — Pomiſlite, ljubi |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ſvetila bres olja? Kaj pomagajo sunanje dobre déla bres ſvetiga konza, bres do- |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga je ſvojiga ˛Sina imenoval. Jesuſ gre sdaj po nagibu ſvetiga Duha od reke Jordana v' ſamoten kraj puſhave. Gole gore |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi ˛Simeon od ſvetiga Duha gnan va-nj. ˛Simeon sagleda Jesuſa, ino bersh ſposna prihodnjiga |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | komaj deſeti del neſrezhnih pogorelzov v eno ali drugo bratovſhnjo ſvetiga Florjana sapiſanih ali aſekuriranih , ktera bi jim zene poshganih pohiſhtev |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | okó je nad njimi zhulo, Goſpodova dobrótljiva roka jih ſpremljala. ˛Svetiga shivljenja jih je Goſpod vadil, de bi od greha ozhiſheni |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svateishi Krish † Bodi moje perbishalshzhe sedei inu na smertno uro Amen |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | duh skues to muezh inu gvout jesusa Kriſtusa inu pernja svetam Krishi † Amen. Kader bo tabe duh barov kai ti pegerash |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim o Gospved Jesvs Kriſtvs ti nisi trapetov alzagvov vtojam svetam britkam terplenje inv vnadovshnei smerti glih takv ti mene kna |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvojega nai svateishiga inu nai lubeshega sina spet nashva utam svetam tempelne: jas tabe prosim skues tu |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | povsod, Kakor zapovéš, živeti, Enkrat pa Ti hvalo peti V svetim raji, o Gospod! |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Po svetim Obhajilu. Zdej je Jezus pri meni! Tudi meni je dal |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | I., zvesti služabnik božji! čigar ime mi je bilo pri svetim kerstu dano, tebe za svojiga posebniga prijatla in pomočnika častim |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | on tretji dan. 3. Na desni rok' Očeta, Je v svetim raji zdaj, Še pride, to obeta, Samo ne vemo kdaj |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jemeni boshjomi inu pertomi nai vishomi buegi inu per nia svetomi jemenu AGLA † ALFA † AFRA † da vi duhovi boshji shitro tosa |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pervashomi moiſtri Bogu ozhet † noi Bogu sinu † inu per buegi svetomi Duhu † jes vas sbodram inu permoram skues ta Gospueda Jesusa |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zvihua inu to andoht usolei sazhni ta prueve den po svetomi Martini noi dai doro ahtengo, da se bo tahe ta |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jizi inu pertomi svetomi jemeni AGLA † AFRA † ALFA † da vedba URIEL inu SAMUEL † noi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | cader je vgnadi boshjei storiana sai sam Criſtvs pravi per svetomi Johanesv na 14, poſtavi noi na 13 ferse carkoli bota |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pridigah, inu v' poſsębnim podvuzhenji govorę. Jęsua Chriſtus vaſs v' ſvętim Kerſti k' boshjim otrokam ſtury, per Firmi s' ſvętim Duham |
Praemium sa male otrozhizhke (1810): | taku godilu, kokor ſmo proſsili Pr. Kje? Od. U' tem ſvetim Ozhenaſhi. Fecit Franciscus Alvian, Parochus Runnensis. |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | almanaha, nam pové, de je bil Matevž Lænsberg kanonik per ſvetim Jerneji v Lieži (Lüttich) konec 16. in v začetku 17. |
Oče naš (1885): | zjutraj rano pa nêsem fantka v prvo španjolsko vas k svetemu krstu. “ |
Izidor, pobožni kmet (1887): | Lipeta: »Povej mi Lipe, ali bi šel kaj rad k svetemu obhajilu. « »Hm« pravi čmrno Lipe, »prav nič mi ni na |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Na čast svetimu kerstnimu patronu. Sveti I. I., zvesti služabnik božji! čigar ime |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te poduebo tega bieliga Kruha inu Vina katere hromi h' svetomi reshnomi telesu spraberniano grata, skues tu jas vam sapoviem permoimu |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te dnar svetomi Duhu noi prosiga da on tabei sasaki den aniga tazhiga |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sakateromi pomaga: kader boda prosham: sai on sam pravi per svetomi marki na 14 poſtavi noi per Johanesu 14 poſtavi inu |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rodove Israel jas prosim tabe skves perporozhenje tvoje svete Mathare svetomi Johanasv pod tiem Krisham N. N. tu jas tabe prosim |
Abecedika ali Plateltof (1789): | lete shpishe, hatire bomo od tvoje dobrute prejęli v'tvojemu ſvętemu imenu. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. Po Jędi. Jeſt tebe |
Abecedika ali Plateltof (1789): | lete spiſhe, katire bomo od tvoje dobrute prejęli v' tvojemu ſvętemu imęnu. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. Po Jędi. Jeſt tebe |
Abecedika ali Plateltof (1789): | lete shpishe, karire bomo od tvoje dobrute prejęli v'tvojemu ſvętemu imenu. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. Po Jędi. Jeſt tebe |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako je bilo tej nesveſti sheni ime) je odſihmal temu ſvetimu moshu po shivljenji ſtregla, ino knésa nagovarjala, de naj bi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moram storiti je S. Pavli diav. Naiprei an vësok noi svet Shegen savse sovrashenzhe dushne noi talesne. TA 1. KAPITL. O |
Ta male katechismus (1768): | nam Dusho, inu telú s' ſvelizhanjam. II. Ozha, Syn, 'nu svet' Duh usej tri glih, Pershone tri, en Buh, molimo' jih |
Ta male katechismus (1768): | III. Njo zhasty, njo hvalle Buh Ozha, Buh Syn: * Buh svet' Duh poviksha nje velke spomin. Rezh Ave itdr. |
Ta male katechismus (1768): | poſhegnej nas ſdej: * na ſadne zhas shpiſhej, nas vſemi v' svet' Rej. O bodi itdr. |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | uſtalenju inu per usah niagovah besiedah inu pertei nai svateishei svetei tro- ji- |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pertei nai svateishei modrueſti Boga Svetiga Duba † inu pertei naresdelanei Svetei Trojizi, dase vi mene shitro vidiozhe vanei lapei zhvovieshzhei poduebi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | per tam Shebranje. Ta prueva Obluba. Jas oblubem Bogu noi svetei Koroni pod smertniem grieham doklier bodam shiu to oblubo dershati |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Trojizi 3. S. S. Meshe brati nati? inu Khualeshnoſti tei Svetei Koroni noi knje zheſti 7 dni per kruhi noi vodi |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kér slava Pija IX. se po celim katoljškim sveti razlega. Sveti oče Papež so v resnici terdna skala, na ktero se |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | znamo, obderžimo; V dobrim pa ne oslabimo. Molitev po šoli Sveti Duh! Ti blagoslovi, Kar se naučili smo, Vedno naj ostanejo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svetniki blagoslove: Sveti Peter in sveti Nikola, Sveli Jovan in sveti Ilija, In za njimi sveti Pantelija. K njim priroma blažena |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | angelji in nadangelji, Sveti Abel, Vsa družba pravičnih, Sveti Abraham, Sveti Janez Krstnik, Sveti Jožef, Vsi sveti očaki in preroki, Sveti |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Krstnik, Sveti Jožef, Vsi sveti očaki in preroki, Sveti Peter, Sveti Pavel, Sveti Andrej, Sveti Janez, Vsi sveti apostoli in evangelisti |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Gospodovi, Vsi sveti nedolžni otročiči, Sveti Štefan, Sveti Lovrenc, Vsi sveti mučeniki, Sveti Silvester, Sveti Gregor, Sveti Avguštin, Vsi sveti škofje |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Štefan, Sveti Lovrenc, Vsi sveti mučeniki, Sveti Silvester, Sveti Gregor, Sveti Avguštin, Vsi sveti škofje in spoznovalci, Sveti Benedikt, Sveti Frančišek |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | se nas! Prosi (prosite) za njega (njo)! Sveta Marija, Vsi sveti angelji in nadangelji, Sveti Abel, Vsa družba pravičnih, Sveti Abraham |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Gregor, Sveti Avguštin, Vsi sveti škofje in spoznovalci, Sveti Benedikt, Sveti Frančišek, Sveti Kamil, |
Branja, inu evangeliumi (1777): | naſs Boga proſi. Sveti Josheph , sa naſs Boga proſi. Vſi ſveti Patriarhi, inu Preroki, sa naſs Boga proſite. |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Mihael, Sveti Gabriel, Sveti Raphael. Sa naſs Boga pr. Vſi ſveti Angeli, inu Arhangeli, sa naſs Boga proſite. Vſe ſvete verſte |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | my s' to nar vękſhi zhaſtjó obhajamo. Kęr ſe pak ſvęti Duh ſhe dan danaſhni tęmiſtim podejly, katęri ſe vręjdni ſturę |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | reke ino moli. Ino glej, nebeſa ſe odpró nad njim; ſveti Duh je s' viſhkiga priſhel v' podobi goloba, ter nad |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegov ſveti nauk kakor sveſt prizhevávez na sadnje ſ' ſvojo kervjo sapezhátil |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil Jesuſ ukasal, po vſim ſvetu rasſhli, ino ſo Jesuſov ſveti nauk osnanovali. Goſpod je bil s' njimi, ino jim je |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpod je bil vedno med njimi, deſiravno le nevidama. Njegov ſveti Duh jih je oshivljal, de ſo mogli ſveto shiveti. Goſpodovo |
Genovefa (1841): | môj pervi opravek biti, de ga Têbi poſvezhím. V Tvoj ſvéti. tempelj ga ne moram poſlati. Pa ſaj ſi tudi tu |
Genovefa (1841): | Tvôjiga ſina in Tvôjiga Duhá, v ſposnanju Têbe in v ſvéti ljubésni sredili, in ga kakor drago, meni isrozhêno blago pred |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojimu uzhenzu Timoteju, eniga Titu, eniga Filemonu, ino eniga Hebrejem. ˛Sveti Jakop je piſal en liſt, ſveti Peter dva, ſveti Janes |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prihodu ſvetiga Duha delali, ino kako ſe jim je godilo. ˛Sveti Pavel je vernim kriſtjanam vezh liſtov piſal. Do naſ jih |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſveti Luka, tovarſh ſvetiga Pavla, ino zhetertiga ſveti apoſtelj Janes. ˛Sveti Luka nam je tudi ſpiſano srozhil apoſteljſko djanje, to je |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſi porekó; On mogozhni je ſtoril velike rezhi nad menoj! ˛Sveti je njemu imé. Kteri ſe njega bojé , jim miloſt njegóva |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Toraj je ſerzhno hrepenel po Israelſkim veſelji, po Odreſheniku ſvetá. ˛Sveti Duh, ki je bil v' njem, mu je obljubil, de |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jih ſpiſane srozhili, sa kar Boga ne moremo doſti sahvaliti. ˛Sveti Matevsh apoſtelj je ſpiſal pervi evangeli, poveſt namrezh od shivljenja |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | † Santismus † Omtheum † Omanathon † od rah svetah besedi morja vihati ti hudi duhovi odte Jame alpa shaza |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moimi faintami Amen. TA 26. KAPITL. Ote mozhi tah sedem svetah Kolzbenz. |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu Boga Svetiga Duha † Amen inu skues ro muezh tah svetah Efangel. S. Johanesa na pervi poſtavi se dei |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bil v' svoji staroſti. Hodi ſa mano. XXXVII. POSTAVA. Spremishluvanje sveteh rezhy je uſſega dobrega usadenje. 1 Ni zhloveka na svejtu |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ljudstvo spisali, in veliko več storili kot mi. Zavolj pomanjkanja svetih, podučnih, za ljudstvo pisanih bukev se ni pertožiti, pa nekaj |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vam sv. Lizbete dan pisal, de je še po vsih Svetih bilo tersje zeleno; tudi letas je bilo blizo sv. Martína |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne rodi terta in pšenica, Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov, Celo dobo za tri dolge leta. — Černa zemlja se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne rodi terta, ne pšenica Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov”. Ko to čuje blažena Marija, Vbriše solze z belega |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | njegove strele so prazne reči. Ali nisi čul mašnika razlagati svetih resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka |
Maria Stuart (1861): | Nebeške hrane svetih zakramentov Iz rok lažnjivih se duhovnov branim. Umreti hočem v |
Maria Stuart (1861): | samo si ni dosti, Poroštva vidnega zahteva vera, Da terdno svetih se nebes oklene. Zató včlovečil seje božji sin, Darí |
Sveti večer (1866): | je največa sila, tam je božja roka mila. Že mnogo svetih večerov smo v tej sobi preživeli, vzemimo voljno tudi enega |
Mlinar in njegova hči (1867): | Stari Črnot ne privoši nikomur veselja in groza ga je svetih pesmi kakor vraga. Ne smem! Tedaj tudi nečem ! (Trešči piščalko |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | smersli per ſvetih obhaylah, samiſhleni per Boshji beſedi, reſtroſheni per ſvetih Maſhah, naskerbni per spraſhuvainu naſhe veſti, naobzhutlivi per obudeinu te |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | doli pokleknit nozhmo, inu doſtikret doli napokleknemo, kader nega per ſvetih Maſhah pousdignit, ali v' Prezeſiah okuli noſſiti vidimo? kie je |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | isvelizheine naſhih duſh opravimo! retki ſmo per ſpovedi, smersli per ſvetih obhaylah, samiſhleni per Boshji beſedi, reſtroſheni per ſvetih Maſhah, naskerbni |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu tudi ni mogu nihdar obeniga greha ſtuſturiti, v' katiriga ſvetih uſtah ni bila nihdar obena goluſſja snaidena, inu ni mogla |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | timi vezhnimi Boshjimi reſsnizi reſvetlena, tudi nikar tu ſerze v' ſvetih sheliah vshganu. Saturei lubesnive duſhe! koku retka je per nas |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | oblizhje s'ſhpotam inu ſramoto pokrie. Ti zhaſtitlivi pepęl tih ſvętih Prerokov, inu Patriarchov oshivi te ſpęt, inu pridite leſem vy |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhla pèr tęj prizhi pod semlo tę dolge shele tęhiſtih ſvętih duſh potroſhtat, katęre ſo vezh ſtu lęjt na Ödjſeſhenika tiga |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | rajtingo od tiga odpuſhanja, katęru ſi tolikukrat doſęgel, rajtingo od ſvętih Sakramentov, katęre ſi vshival, dajmi rajtingo od tebe, od mojga |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | V' Davida, ſvoj'ga ſlushabnika, hiſni, Kakor je obétal po ſvojih ſvetih prerokih, Ki ſo od nékdaj shivéli: De naſ bo otél |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se ograję is svetem postenjam. Bodi uſſellej sam per sebi, de svojo sluſhbo prov |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | iſtiem vesoko vriedniem nedelam jvtram oh Bveg mene primi iſtiem svetiem nedelam jvtram oh Bveg mene |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim skues bolazhine tvoje lube, mathare katere je pod tvojem svetiem Krisham praterpeva: k' te tabe mertliga na svoje sveto krievo |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sina nasha pomozhnika noi svelizharja kateri sbvegam ozhetam noi s' svetiem Duham shivi noi kraluje od vekoma dovekoma Amen. A. SH. |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sina, kateri stabo sheni noi kraluje nause venzhne zhase stiem svetiem Duham samizhni Bueg odvekoma dovekoma napovni serze tvojah vieniah noi |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | in dolgotrajnih boleznij je Bog večkrat svetnikom naložil. Kličimo s svetim apostolom Pavlom: »Naše sedanje kratko trpljenje se ne dá primerjati |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on vèndèr lę ſam ſebe objęma. Vſi lety pridejo k' ſvętim Sakramentam; grędo k' ſpovèdi, njim ſe gręhi odpuſhajo, inu gredó |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' ſvętim Kerſti k' boshjim otrokam ſtury, per Firmi s' ſvętim Duham napolni, v' pokori vaſhe gręhe sbriſhe, v' obhajilih s' |
Genovefa (1841): | v nebeſih, sopet viditi mogla! ” Sasnaminjala ga je ſhe s ſvêtim krishem objéla in kuſhnila, rekozh; „O Boleſlav! ko boſh sdaj |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | grado bel sado stojo bel lasho jas je svesham stiemi svetemi shtrizhami inv stiemë gorkraſtnemi besiedami |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moja srezha vjeta takv nai o Gospvede Jesvs Kriſtvs istvojemi svetemi pramagati dabo mene moja srezha los inv frei tv pomai |
Sveti večer (1866): | Posebno se pa umikaj ljudem, ki se radi norčujejo s svetimi rečmi, ki |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sv. kerst, sta me prosila, da ju seznanim s temi svetimi kraji, ki so jima še popolnoma neznani. ” „Vsak vaš prijatelj |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | za pridobitev tega zaklada, in združim ga z vsemi tvojimi svetimi molitvami in s tvojimi dobrimi deli. Prosim in rotim te |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gerdim babam vladarstvo sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor svete pisma učé, hudiču in raznim ljudem dopuſtil, drugim škodovati. Resnico |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razsvetljenim, in med vsakdajnim kmetam je razločik, kakor postavimo, kar sveto vero vtiče, med dohtarjem sv. pisma in med kakim najémnikam |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | bom nikoli pozabil! V spomin Tvoje smerti hočem zdej Tvoje sveto telo prejeti! Ali sim pač tudi vredin, Tvoje sveto telo |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Tvoje sveto telo prejeti! Ali sim pač tudi vredin, Tvoje sveto telo zavžiti? — Čisto mora biti serce, v ktero Ti priti |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | misli — njima hočem odkriti se. ” „Božja pomoč, brate! “ „„božja pomoč! ”” „Sveto je ime Perunovo! ” „„Na veke sveto. ”” Ker se mu je |
Sveti večer (1866): | veselja. Dobro mi je znano, da so najslavniši podobarji to sveto dogodbo narisali v slikah, ktere ljudje občudujejo že sto in |
Sveti večer (1866): | hiši. Bog je hotel drugače — udati se hočemo v njegovo sveto voljo. ” Pogledal je svoja vnuka ter dalje govoril: „Serce nam |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zunaj čaka povelja Vaše božjósti in iz serca želi potolažiti sveto jezo pa popraviti, kar mu je spridila osoda. ” „Osoda ? Lepa |
Deborah (1883): | nisi jezen. V blisku, v gromu Ti stopil si na sveto goro Sinaj K izvoljenej nevesti izraelskej. (Tresk. Boječe. ) Da zdaj |
Oče naš (1885): | duhovnega več, ki služabnike božje preganja in hoče odpraviti našo sveto vero. Jaz ne morem te žalosti dalje prestajati. Ménart, ako |
Sacrum promptuarium (1695): | Jeſuſa oblizhe sakrila po Judouski shegi, kadar ſò imeli njegou Svetu Truplu pokoppati, katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko andohtio |
Sacrum promptuarium (1695): | pridiguie? On odgovorj: Jeſt imam njegove pridige, ali nimam njegovu Svetu, inu nedolshnu djaine; Satoraj moje pridige nej ſò taku nuzne |
Sacrum promptuarium (1695): | te dvej sheni obiskat, de bi veidil kaj s' enu Svetu shivejne peleio, ter drugiga nenajde, ampak de s' mosham myrnu |
Sacrum promptuarium (1695): | Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem fazonetelnu ſvoje Svetu oblizhe drukanu |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino Marijo, ino v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo ſe blishajo detetu, ſo vſi samaknjeni va-nj, ino ga |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſèlje je bilo. Ker je bil David tákoſhen, ino kakor ſveto piſmo pravi, mosh po volji boshji; mu je pa tudi |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | drusih angeljev bres ſhtevila perkasalo. Vſi hvalijo Boga, ino pojó ſveto peſem: „˛Slava Bogú po viſhavah, ino mir ljudém dobre volje |
Sacrum promptuarium (1695): | ordinem Sanctitatis habet. Inu vekshi nuz dusham perneſe nedolshnu, inu ſvetu shivejne tiga Pridigaria, kakor njegove vuzhene pridige, taku pravi S. |
Branja, inu evangeliumi (1777): | uſt. Tedej je njega hudizh s' ſabo vſev v' tu ſvetu mejſtu, inu je njega na verh tega tempelna poſtavel, inu |
Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Nam virnim katholshkim kriſtianam, Pr. Je tudi naſh uſsakdan Kruh ſvetu Reshnu Tellu ? Od. Ja! o ja ! Pr. Sakaj pa ? Od. |
Divica Orleanska (1848): | in še dans plačila. Karol. Nu, Düšatel! Düšatel (rame stisne. ) Sovét je drag! |
Divica Orleanska (1848): | in moj gospod! Govoril nisim, Dokler pomoč je bila in sovét, Zdaj ustnice mi huda sila odpre. Ničesar nimaš darovati več |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svetega drevesa, Pa Nikola vode in brodove. Pa odidejo na sovet k Bogu, Ino prosijo tri bele dneve, In tri tamne |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ta sveit , debi reſhen biu. 2. Od Divize rojen na sveit, Je on sazheu iskati, Kar je blo sgubleno popreit, Tu |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | v'Novimu Testamentu. Kristus je svojo kry preliu Sa ta sveit , debi reſhen biu. 2. Od Divize rojen na sveit, Je |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ta ofer ſvet', Sproſiti tvoje gnade Sa naſs, no zeli Sveit. Sdei je le Kruh, no vinu, Pa spremenitu bo v' |
Biblia (1584): | bo naſhàl. Kaj bi Zhloveku pomagalu, de bi vus ulni Svejt dobil, inu bi ſhkodo prejel na ſvoji Dushi? Ali kaj |
Biblia (1584): | Syn je ta, kir dobru Séme ſeje. Nyva je ta Svejt. Dobru ſeme ſo otroci tiga Krajleſtva. Lulka, ſo otroci te |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja nezh ſhellella, inu ſatu kaj svejt od mene derſhy, nisem jeſt nezh marala, Deslih sem ta |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | plemenitiga stanu, so se bili v Gradcu snidili; mende kar svet stojí, ga ni bilo še nikjer taciga kmetijskiga shoda, pa |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | obeta, Samo ne vemo kdaj. Pa kadar se izide Za svet odmerjen čas, Pove nam, de spet pride Očitno sodit nas |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | povrača se spet, Ž njim dobrega več si obeta vès svet: Kaj pač, domovina preljuba ti, Bo tebi prineslo lepih reči |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 1856. Pripomočki zoper dragíno. Od dragine današnjih dní govori vès svet. Pametni možje pretresajo to reč v političnih in gospodarskih časnikih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne bil haptil po luni, ko bi bil viditi mogel svet rusovskega Aleksandra, veči od rimskega cesarstva, tudi od arabskega in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so se počele dela, vodam drugačen odtok pripraviti in mokri svet posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta vera. Povedka iz paganskih časov Slovencov |
Ferdinand (1884): | starši; kal zgodnje smrti je vže prinesel sè seboj na svet. Če tudi okreva iz te bolezni, — kar pa ni gotovo |
Revček Andrejček (1891): | preč! Nihčé več zadovoljen ni, vsak hoče več blaga, Res! — Svet je grozna — že blaznica! 2. Za rádostjo vam vsak tišči |
Revček Andrejček (1891): | je še dan na dan v veljavi noč duhá. Res! — Svet je grozna — že blaznica! |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obvaſtneisha inu nai mozhneisha rihtarja inu Boga kateri je ziev sviet inu zhovieshzhi rued stvarou |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe posvetov an obvaſtni Bveg jetabe shegnov ti si ziv sviet an luzh inv zheſt oh Bveg mene primi istie-m vesoko |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh pershov sodit te shive noi te mertve inu te sviet shues ogin Amen. 6. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshjo skues katero je on svojega edini rojeniga sina nate sviet dav! 2. Jas N. N. taba zerzerellvs sarotim skues use |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker resnizhno je nav Bveg ozha nabeshizhi svoiga sina nate sviet roditi takv resnizhno inriasji ti Flinka spet streliti inu vtek |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt neshla, de je res, de pamet, ſastopnoſt, inu dobr svjet je per teh stareh ludeh, inu ſatorej sem jeſt na |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vſimu timu tu boshtvu, reuſhino, inu pomankeine predi poſtavi. Ta ſveit iſhe veliko zhaſt, zhaſtitlive imene, imenito viſokoſt, inu viſoku povsdigneine |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | h'timu rojen, inu ſim h' timu perſhu na ta ſveit, de imam od reſnize prizhuvati. O hudobne, krivizhne, inu sapelive |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biu ta prava luzh, katira reſveiti eniga ſaktiriga na ta ſveit prideozhiga zhloveka. Ti o Goſpud! ſi ſam od ſebe ſprizhou |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pravi S. Chryſoſt. Cum mundus deeſt, Deus adeſt. Kader ta ſveit odſtopi, Bog perſtopi. Ta pravi pot to pomozh, gnade, inu |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſtrahu tiga terpleina, katiri je sa volo tiſtiga na ta ſveit pershu; ampak, koker supet govory ta poprei zhaſtitu imenuvani ſveti |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu huiſhiga naloshiti mogu. Satorei je Chriſtus perſhu na ta ſveit, de je od reſsnize prizhovou. Sakai koker govory S.Joan. 1. |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Aku pa mi Boga imamo, nei ſe zhes nas zeli ſveit vsdigne, ſe nimamo bati. Koker govory S. Paul ad Rom |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nar zhaſtiteiſhi kry vaſhiga Krala, katiri glihe ni nihdar ta ſveit videu, vkup na spravite, inu koker en nar shlahniſhi shaz |
Branja, inu evangeliumi (1777): | koſhuhih, inu kosjeh koſhah okulihodili, potrebni, nadleshuvani, revni: katirih ta ſveit ureden ni bil : ony ſo ſemterkje hodili po puſhavah, po |
Sacrum promptuarium (1695): | sapovej glavo odſekat, ter v' tej vishi ga na uni ſvejt poshle yskat sheno: koku ti mosh hozhesh de bi tvoja |
Sacrum promptuarium (1695): | poterpeshlivost s' ſvojo hudo, inu tagotno sheno de vus volni ſvejt ſe zhudi, sakaj nihdar ij nej ene hude beſsede rekal |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | neſhàl. 26. Sakaj kaj pomaga zhlovęku, aku on vùſs vólên ſvęjt doby, ſvojo duſho pak poguby? Ali kaj sa eno męnjo |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſęje, je Şyn tiga zhlovęka. 38. Nyva pak je ta ſvęjt. Tó dobru ſęme pak ſo otrozi tiga krajlęſtva. Lulka pak |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kdor vaſ umorí. Pa nizh ſe ne bojte! Jas ſim ſvet premagal; le v' mé saupajte, tudi ví ga boſte. “ „Shaloſtno |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vaſ grem, je vaſhe ſerze; jokali ſhe boſte ino tarnali, ſvet pa ſe bo veſelil. Ali le nizh ne marajte! Vaſha |
Genovefa (1841): | grôfinji bres koſhute v puſhavi godilo. Pa kaj ſhe, veſ ſvet bi nam bil puſhava bres shivál. Malo obdélanih njiv bi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor ſe Terſt povikſhuje , ſe tudi zela Ilirija boljſha. Kar ſvét ſtoji, ni bilo ſhe tako dobro sa te deshele. Pojdite |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vam pa, mladi fantje, ki imate nad konji veſelje, dam ſvét, ſe tako (kakor je v §. 1. rezheno) med ſeboj |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem dober dobizhek dalo. Ker mozhirn ſvet kmetu zlo malo vershe, naj ſkerbno prevdari, kako bi mogel |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mu odvseti. Nar pervo tadaj naj pregleda: koliko, in kam ſvet viſi; odkod samok isvira? ali bi isviraliſhe po grabnih odteklo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Naſ eden sna morde kaj taziga bolj umeti. Prav ſhkodljiv ſvet je to, to Jim rezhem. Gotovo ſe pa sa tem |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſhe previdne goſpoſke, takó ſvojoglavno vſtavljati samogel. Luka. Koriſten, koriſten ſvet je to? Naſ eden sna morde kaj taziga bolj umeti |
Biblia (1584): | druga. Natu ſo Fariseerji vunkaj ſhli, inu ſo dèrshali en ſvit zhes njega, koku bi ga vmurili. Kadar je pak Iesus |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ta druga. 14. Phariſærji pak ſo vùnkaj ſhli, inu ſo ſvìt dèrshali zhes njega, kakú bi njega pogubili. |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvjet dershali, inu ſo sa njeh kupili eniga lonzharja nivo, k' |
Branja, inu evangeliumi (1777): | na Boshje krayleſtvu zhakal, inu ni bil pervoluv v' njeh ſvjet inu dijanje. Taiſti je ſerzhnu h' Pilatushu noter ſhov, inu |
Ta male katechismus (1768): | Kristusovega, katire je po dapernesenemu dellu nashega odreshenja s' tega svejta ſupet k' svojemu Ozhetu naſai se povernil, inu koker en |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skus katire se is tega svejta gre. Tudi moj Syn ni bil od te poſtave vonuſet |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſega dimuvanja resnizhnu, de bosh mogl umreti, inu s' tega svejta pojdti. Ti navęsh kje, kedaj, ali koku bosh umerl, inu |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | um k' temu prave, katire tudi te majhene meruvze tega svejta naſapopade. Um nima per viri drugega oppravet, koker de pervoly |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | velik lon ima, terdovratnoſt pak svojo shtrafengo. Uſſe nadluge tega svejta niso v' stanu tebe dolipotlazhiti, aku se mujash uſſelej v' |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bistre potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči pomanjkanje mladiga pismenstva v zemljopisnih délih, ki bi nas |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih ljudí. — Od krivičnosti sveta razserden starček na ves glas zavpije: V tla se vdêr' |
Divica Orleanska (1848): | cvetlicami bil, Vriskaje je, ko de bi bile trume Francozke sveta pol premagale, Okolj kočije skakala derhal. Sorelka. So vriskali – se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gabi. — Groza Hafeda spreletí, da ostane izza mize. Spomni se sveta, v kterem je dosedaj živel, in vsega, kar se je |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | so še pri življenji, ali pa so se že iz sveta ločili, po prošnjah vsih Tvojih svetnikov od Tvoje dobrote odpušenje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | solnce nikoli ne zahaja in Rusija čini 9. del poljudenega sveta in 20. del cele poveršine zemeljskega kroga. V Taurii In |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in prosim tedaj, de, kadar, me bote res iz tega sveta spravili, kerčmarju in beriču, ktera sta me na kol pripravila |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta |
Gozdovnik (1898): | strela se bolj veselim, ko vseh bonans in zlatih rudnikov sveta. Ta »zlata dolina« pa je tvoja last, ki ti jo |
Biblia (1584): | Tèrnje vſejan, je ta, kateri Beſsedo poſluſha: ali ſkèrb tiga Svitá, inu golufia tiga blaga, saduſhy Beſsedo, inu nepèrneſse ſadu. Kateri |
Biblia (1584): | s'ognem ſeshge, taku ſe bo godilu na konzu tiga Svitá. Syn tiga Zhloveka bo ſvoje Angele poſlal, inu ony bodo |
Biblia (1584): | pak vun mezhejo. Taku ſe bo tudi godilu na konzi Svitá. Angeli pojdéo vunkaj, inu bodo te hude od pravizhnih lozhili |
Biblia (1584): | inu jo bo ferdamala: Sakaj ona je priſhla od kraja Svitá, Salomonovo modruſt poſluſhat: Inu pole, letukaj je vezh kakòr Salomo |
Biblia (1584): | Sovrashnik, kateri njo ſeje, je Hudizh. Shetou je konez tiga Svitá. Shenci, ſo Angeli. Raunu kakòr ſe Lulka vun ispleve, inu |
Biblia (1584): | v'priglihah, inu hozhen isrezhi te ſkrivne rizhy od sazhetka Svitá. TEdaj je Iesus puſtil ta Folk od ſebe, inu je |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vertu tiga ſveita nezh drusiga, koker tu veſelie naſhiga ſerza, inu te lushte |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shvíne, po ſtopynah naſhih meſenih shel, po ſtopynah tiga sapeliviga ſveita, po ſtopynah teh ſkushnàu tiga peklenskiga ſourashnika, inu ſe niſmo |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Pole tu jagne Boshiu, katiru jemle ta greh od tiga ſveita. S' katirih beſed vidimo, de tu nar nadoshniſhi Jagne Boshu |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mundi ſtultitia eſt apud Deum. Ta saſtopnoſt, inu modroſt tiga ſveita je ena noroſt, inu naſpamet per Bogu. Samu tiſti ſo |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | optanda pro peccatis mæſtitia. Bati ſe morjo Chriſtiani veſelia tiga ſveita, inu sheleti to shaloſt zhes ſvoje grehe. Taku govory en |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa ſvoje, kyr tiſtih ni imeu, ampak sa grehe tega ſveita, namrezh sa naſhe grehe. Taka dalei govory ta Prerok Isaias |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Nebeſhku kraleſtvu nega h'kralu ſtury, da vſe kraleſtve tiga ſveita sh'nyh bogaſtvam. lepoto, inu zhaſtjo ſo naſtanovitne, zhaſsne, inu obene |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de na bodo videle to sanizhemernoſt, inu prasne rezhy tiga ſveita, de na bodo gledale takſhnih rezhy, katire bi vam skus |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | hudobe, mu takſhniga greſhriaa diaina ni bilu od sazhetka tiga ſveita noter do tiſte ure nihdar ſhliſhet, de bi namrezh biu |
Sacrum promptuarium (1695): | na vaſho ſrezhno urro, katira vaſs bò od reve tiga ſvejta reshila, inu v' ta vezhni pozhitik poſtavila, inu dokler vidite |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſilnu viſſoko gorro, ter je njemu pokasov uſſe krayleſtva tega ſvejta, inu njeh zhaſt, inu je k'njemu djav: letu uſſe |
Branja, inu evangeliumi (1777): | is nebeſs vſigamogozhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Syn vſiga ſvejta reſhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveti Duh resnizhni Bog |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | moje vuſta, inu bóm isrękal tó ſkrivnu od sazhętka tiga ſvèjtá. 36. Tèdaj je Jęsus ispuſtil mnóshize, inu je priſhàl v' |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | lulka inu s' ognjam ſèshgé, taku bó v' konzhanji tiga ſvèjtá. 41. Şyn tiga zhlovęka bó poſlal ſvoje Angele, inu bódo |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak ſo prozh vèrgli. 49. Taku bó v' konzhanji tiga ſvèjtá: Angeli bódo vùn ſhli, inu bódo narasèn lozhili tę hude |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | trami ta Şrędnik med Bogam, inu ludmy, ta Odreſhenik tiga ſvęjta, ta edino rojeni Şyn Nebęſhkiga Ozhęta, o kakú vuſs drugagſhen |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Narvikſhiga Bogá shene. O smęſhnjava tih od vſih platov tiga ſvęjta vkupej gredózhih ludy! kaj sa en ràslózhik tih obrasov, tih |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | savupa, inu ſe podſtopi med tréſki inu viharji na konèz ſvéjtá zhes morſke bresne pelati? Ah ferbéshni ród zhlovęſhki, kaj niſi |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tako je she David vidil v' duhu boshjiga odreſheníka veſoljniga ſvetá, ino je njegovo velizhaſtvo v' peſmih prepéval. Nam vſim je |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino vſe veſelo shivljenje perpravi. 6. ˛Spazhenoſt in pokonzhanje perviga ſveta. ˛Szhaſama ſe ljudje bolj in bolj namnoshijo; pa ſo tudi |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ker pa niſte na ſvétovo ſtran, ker ſim vaſ od ſvetá odlozhil, vas bo ſvet ſovrashil. Pómnite beſedo, ktero ſim vam |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | druſhine hudobnih ljudi. Nedolshnoſt mu je ljubſhi od vſe ſrézhe ſvetá. Zhednoſti ne ljubi is poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bodi ne tako bedaſt ! mu rezhe ſtaraſhina ! Glejte! doſti prasniga ſveta v gmanji in v ſkalah je imel, vſiga je k |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe v bajer zedijo, potem od bajerja graben do nishjiga ſveta vreshi, k temu grabnu naredi od vſake ſtrani ſhe vezh |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in poſlednizh ſe bo zhaſten od ſvojih blishnih is tega ſveta lozhil. Pa ſleherni nima potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rakovo pot, vſaki dan mèjn sna, ſe v sdanjim obrasenji ſvetá ne snajde, v ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino prijatlov ſi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtoji, jo je doſti vſako leto ſpomlad le okopati. Veliko ſveta je, ki sa drugo ne veljá, kakor sa murve, ki |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in kakó? bote bolj vedili odgovoriti, kot jez. — Duhovni. Dobre svete nam znate dajati. Kaj ne, gospod učitelj, kakó gladko dohtarju |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsih evropejskih deželó se je k njemu shajalo, ga za svete opraševat. Poženčan. Novi védež. Proti koncu pretečeniga leta smo imeli |
Zlata Vas (1850): | serca godé — in ko bi po svoji modri glavi dobre svete dajali, vzroke njih siromaštva odkrivali, jih svarili in jim pot |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | per teh stareh ludeh, inu ſatorej sem jeſt na njeh svjete inu dobre della veliku vezh derſhalla, koker na teh mladeh |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmalo dobiti, preden pa pride, že nevedni ljudje z napačnimi sveti bolezen pohujšajo. Kaciga soseda, kteri bi vedil iz bukev kaj |
Ta male katechismus (1768): | njeh goriuſamejo, od Kristusa ne koker ſapovde, ampak koker dobri svjeti naprejpostavleni. Kolkajn je Evangelskeh svjetov? Is tehísteh so triji ti |
Ta male katechismus (1768): | volo, ſakaj njeh je neheshkuKrayletsvu. Matth. 5. Katiri se Evangelski svjeti imenujejo? Taisti, katiri, v' S. Evangeliumu ne koker k' ſvelizhanju |
Ta male katechismus (1768): | Na sodne dan al nabo njega nezh sram pred zelam svejtam? Kajſen svetnik je poprej umerl, preden be bil is spovde |
Ta male katechismus (1768): | mislejo, s' beſſedo, inu dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj spoſnash pak ti skus beſſede S. Krisha? Sveto |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | šolskih praznikih kar je moč pazili, in jim z dobrim svetam in perpomočki perstopili. V. Odprava izrejencov. Kakor pravica prejeme, tako |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | uklonem. In ni bilo napčno ne, de sim s svojim svétam bil vmés dregnil, zakaj sicer bi nar beržej Vašiga zaliga |
Blagomir puščavnik (1853): | le enega človeka imel, ki bi me s djanjem in svetom podpiral. ”Med tim ko tako govori, mu za njim neznan |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Starši so svoj porod pokazili, Čern naj jim obraz pred svetom Božjim, Pred resničnim Bogom samim bodi! Boter botra svôga v |
Maria Stuart (1861): | me daruje, da jo mine strah. Potem pa naj pred svetom razodene, Da delala je silo, ne pravice, In naj ne |
Ferdinand (1884): | povem. V največjej nevarnosti sem, da me osramoté pred celim svetom. Ne bodem preživel sramote, ki se bode kakor nevihta nad |
Ferdinand (1884): | zgledu svojega očeta, kateremu je bila mar čast le pred svetom. Storil je Filip marsikatero neumnost, ker je menil, da čast |
Zeleni listi (1896): | velikega gozda, cvetele so tri marjetice. Cvetele so skrite pred svetom. Nikdo se jim ni približal, nikdo jih ni videl, nikdo |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | drugizh, kęr bó on kakor kriv inu dolshan pred zęlim ſvęjtam previshan: Trętizh kęr bo on kakor kriv pred zęlim ſvęjtam |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvęjtam previshan: Trętizh kęr bo on kakor kriv pred zęlim ſvęjtam obſojen inu ſerdaman. Saſliſhite vſe leto s'enim isvelizhanſkim ſtraham |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navadi — bres kruha — bres saſlushka — ſami s ſeboj in s ſvetam nedovoljni oſtanejo, kakor de bi zhaſi vezh ne bili tiſti |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | bila njena zhednoſt soperna, ni nehal jo pogubiti in pred ſvetam oſramotiti; kar je tudi takole ſtoril. Ker je bil grof |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | svoje obličje vzeti! — On je, ki zamore z besedico milijone svetov vstvariti, ali jih na milijone pokončati ali vničiti ; ponižaj se |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kantonskih gosposkah, pri kresijah pomoči, pri dohtarjih in učenih gospodih svétov iskali? — Če so bili taki možje do zdej od vas |
Blagomir puščavnik (1853): | na dvorišče, ter pravi: »Glej, dragi Milko, brezštevilnih in nezmernih svetov, ktere Neskončni po svoji modrosti in vsegamogocnosti vlada! — Kakor zvezde |
Oče naš (1854): | svojemu pisarju, kteri mu je več, pa ne prav poštenih svetov dal, da bi nekaj premoženja za otroke otel. „Ljudovik in |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | kar je, no kar ni prau, Sturiti vſe dobru na sveiti Ne stopit od Boshjih postau Ta na neha volo buditi |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | viere. 1. Verjemo, de skus Boshio mozh Vſe stvarjenu na sveiti, Inu na Nebi de ta luzh, Kadira dan resſveiti, Svesde |
Biblia (1584): | Duha, timu nebó odpuſzhenu, ni na letim, ni na unim Svejtu. Ali saſsadite dobru Drivu: taku bo dobèr ſad: ali saſsadite |
Ta male katechismus (1768): | taista zhaka v' vizah na njega, zhe se na temu svejtu skus odpusteke, SS. |
Ta male katechismus (1768): | oblezhena vojska. Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po usemu volnemu svejtu. Ozheta naismirjenega velizhastva. Tvojega pravega, edinega, inu zhasty urednega Synú |
Ta male katechismus (1768): | ne na temu dergazhi, koker sivnu teshku, ne na unemu svejtu odpusheni. Matth. 12. 32. Katiri so grehi v' S. Duhá |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is S. Evangeliuma shlishal: katire svojo dusho lube na temu svejtu, ta bo njo ſgubil, inu katire svojo dusho na letemu |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sè per S. Mashi , kader molesh, ali te stvary na svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad ſraven? Nili |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sveteh rezhy je uſſega dobrega usadenje. 1 Ni zhloveka na svejtu , katire be zel nezh namislel, kader naspy, |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ta bo njo ſgubil, inu katire svojo dusho na letemu svejtu sovraſhe, ta bode leto ohranil k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kemíje zapopadik. Celi svet, in tedej tudi vsaka reč na sveti obstojí iz več ali manj zložnih delov, ki se med |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Meni se vidi, de bi vi nar srečnejši človek na sveti biti imeli; zato odkrite mi svojo serce, morde tud jez |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zlo vstregli, kér slava Pija IX. se po celim katoljškim sveti razlega. Sveti oče Papež so v resnici terdna skala, na |
Robinson mlajši (1849): | mora biti; ker se naš jaki narod prestira daleko po sveti po Vlaškem, Krajnskem, Koroškem, Štajarskem, Hervatskem ino Ogerskem: vsaki kraj |
Robinson mlajši (1849): | je pred njo z nabito puško obstal. „Za vse na sveti! kaj le to more biti,“ si je pomislil, „kar se |
Valenštajn (1866): | čut. Ne, tako ne končáš. Potem bi moral Ljudem na sveti zlopovesten biti Vsak slaven mož i vsak oblasten duh, Verjelo |
Zlatorog (1886): | »Bog, daj na sveti dobro mi in léhko! »Tegà ni davno več«, odvrne Bog |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | grozno velike neznane živine, kakoršne so pred občinsko povodnjo na svetu bile, kakoršnih pa zdej več ni. Ta dva členka sta |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in druge vode, so mende tudi vse veči živali na svetu napolnjene. De je na naši zemlji čez 50,000 živaljskih in |
Divica Orleanska (1848): | je razdjala te okove težke? Verjela bi ne bila celim svetu, Če sama bi ne bila priča tega. Vojšak (na straži |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svet. (Konec. ) Ko se tedaj upotita in koračita po novem svetu naprej, jame Hafed opazovati, da je vse nekako čudno in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zdihnili in rekli, da zdaj je že vse drugač na svetu, in da že ni mogoče več živeti,— da nekdaj so |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | težavo izlečen, ali je celó poginil na nevarnim in goljufnim svetu. Kadar so pa po večjem deževji nastopile povodnji, se je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki je bil leta 1848, je prekucnil veliko veliko na svetu v vseh rečeh in dal poprej zlo zaspanemu svetu vso |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | srebrno skledico položen. Stara bela polža sta bila najimenitniša na svetu, to sta vedela. Gozd je bil zavoljo njih tu in |
Ferdinand (1884): | si je tudi prizadeval Alfonz, da prikrije svoj dušni nemir svetu, vendar le ga ni mogel popolnoma. Sosebno je zapazila to |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhvovak pramisli tvoi Konz? Doklier je she Jesus Kriſtus naram sviete is svojo parshono bonov noi mad Apoſtelni ukrog hodov: noi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv ispsaltarji noi ispsaltsrji pismami inv is vsiem karse pozalam sviete tabe. dora ofrvja nai dazhries me prida nes inv spvevi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prameshlvja noi savierne dvshize gorei ofra antak Kriſtian bo natam sviete svo srezhen she |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Devetnaista Peiſem. Ena druga h'Evangeliu. 1. Gospod tebe na ſveiti Vſi verni hvaljo prau, De ſi nam ta vuk ſveti |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Tam je Ozhe! tvoja zhast, Ti v'Nebeſih, no na ſveiti Bog Syn ! maſh tvojo oblast , Kir si se s'Nebeſs |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Nega hvale konza ni Ne na Neibi, ne na ſveiti. Hoſana poimo povſod, Hvalen bodi ta Goſpod. 2. Hvalen bodi |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Odreſheniku. Kyr pa mi tebe, o vſmileni Odreſhenik! na timu ſveitu sadoſti hvalit, inu hibit namoremo, dodeli nam gnadlivu, de bomo |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dragote, debi tiſta nikar ſamu sa naſhu, temuzh sa taushent ſveitu odreſheine preobiunu sadoſti bila. Saturei sakai ſi ti nikar eno |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dan leshnive ſodbe ſklenejo, inu krivizhnu ſodio. Ni bilu na ſveitu reſsnize, vſe je bilu savertu, inu na golufijo obernenu. Vezh |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | h'nam tvoja kraleſtvu. Chriſtuſovu kraleſtvu, kader je on na ſveitu biu, je blu tu boshtvu, ta ponishnoſt, ta poterpeſhlivoſt. Satorei |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | oblizhje ſvetu , Temuzh o po ſmerti dei Gledat na vunim ſveitu Tistu na vekumei. Devet inu dvaista Peiſem. Pater noster. 1. |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | supèr ſvętiga Duhá, ne bó njemu odpuſhenu ne v' letim ſvęjti, ne v' prihodnim. 33. Ali ſturite dobru drèvú, inu njega |
Sacrum promptuarium (1695): | imate N. N. ſamerkat de vezh ſort Vduvyz ſe na ſvejtu najde. Nakatere ſo prave Vduve, katere n' hozheo vezh od |
Sacrum promptuarium (1695): | nehat od della, dokler she malu zhaſsa imà na tem ſvejtu shiveti; Diogenes je bil njemu odgovuril: Quid ſi in ſtadio |
Sacrum promptuarium (1695): | kakor Chriſtusu poſodit s' kusi almoshno, sakaj gvishnu na tem ſvejtu, ali na vnem obilnu poverne: Satoraj bodite vſmlieni vy bogati |
Sacrum promptuarium (1695): | vodo je bil napoil. Ah nikdar bulshi kupzhje nej na ſvejtu, kakor Chriſtusu poſodit s' kusi almoshno, sakaj gvishnu na tem |
Branja, inu evangeliumi (1777): | verjelli. Inu on je rekuv k'nym: pejte po zelimu ſvejtu, inu pridigujte Evangelium uſſi ſtvary. Katiri bo viruvov, inu bo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhe bi rajnzi ſpét osh'véli, Vidil', kaj je sdaj na ſvét'. Bi sa glavo ſe prijeli, Naglo ſpet shelél' umrét'. bi |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na ſvéti Dolgo shiveti, Lepo poſhtuvaj ſtare ljudi; Hozheſh na ſveti Srezho imeti, Varuj ſe blaga, ki tvoje ni. ˛Srezhno shivlenje |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | eno taſhizo vſe tako lepo oſkerbel. ” M. P. Hozheſh na ſvéti Dolgo shiveti, Lepo poſhtuvaj ſtare ljudi; Hozheſh na ſveti Srezho |
Sacrum promptuarium (1695): | Fæneratur Domino, qui miſeretur pauperis.. Nebojſe, sakaj gvishnu na tem ſvetu, ali na vnem bosh polonan, kakor te sagvisha ta Modri |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vérovali, ko bi tudi kdo od mertvih vſtal. “ Na tem ſvetu je bolje biti ubogi Lazar, kakor hudóbni bogatinez. 33. Modre |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvetu ne boſh imel domu; v' bégu boſh, ino po ſvetu ſe boſh klatil! “ Kajn sdaj vidi ſvojo veliko pregreho ino |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vezh ti ne bo rodila, kedar jo boſh obdeloval. Na ſvetu ne boſh imel domu; v' bégu boſh, ino po ſvetu |
Genovefa (1841): | umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe ſpridil; boſh na unim ſvétu vézhno od mène lozhen! O, Boleſlav, oſtani dober! ” — Dalje ni |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe v vetru bolj vkorenini, in v debelim in mokrotnim ſvetu da ſizer vezhji in debeljſhi perje, pa ménj shide in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in na ſolnzu in na vetru, na kamnitim in peſhénim ſvétu obilniſhi, lepſhi in terdnejſhi shido da. Dervo ſe v vetru |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je pa pri vſim tem ſhe prav veliko ljudi na ſvetu, ki od velike dobrote ptiz zlo nizh ne vedó, in |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | vedno shaloſtna in ni drusega veſelja in tolashila na tem ſvetu imela, ko Boga in molitev. Shivela je prav poboshno in |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | spisal v južnoslavskim narečji bukve z naslovam: Zemljopisanje cêlo ga svêta. Naročenje nanjo: 2 dvajsetici v srebru, terpí do konca Rožnicvéta |
Pastirski list (1852): | ino doline se u ponovljenoj krasoti prikažujejo, sveti cerkva veliki svetek u spomin Gospodovoga od mertvih ustajenja. Ako ravno vsaki svetek |
Pastirski list (1852): | svetek u spomin Gospodovoga od mertvih ustajenja. Ako ravno vsaki svetek, kteri se na oltaru Najvekšega obhaja, nas opominja k preporojenju |
Pastirski list (1852): | postanemo otroci očeta nebeskoga. Tak vendar je vuzem najvekši med svetki, skoz kterih lepo zloženi krog nas cerkva vsako leto pelja |
Pastirski list (1852): | veliki četertek. 4. U sobotu pred duhovim ino pred večimi svetki gori naznamenovanih dnevov. Vendar po vseh zapovedanih postih, po kterih |
Divica Orleanska (1848): | rodu je enaka meni, Čistejši ni kraljeva kri Valoaška, Prestolu nar svitlejšimu na svetu Bi bila čast – alj ona ga zaverže |
Fizika (1869): | če pa gledamo proti stropu, zagledamo, onemu nasprotno, na stropu svetel križ vsred tamnih četveri (kvadratov) v oknu; tedaj so se |
Fizika (1869): | njenej strani držimo kos papirja. Na tam se zdaj vidi svetel krog, čegar velikost se menja po daljavi, v kterej držimo |
Fizika (1869): | nekako čudno nemirno gugati, če se severni sij pokaže posebno svetel, in drugič se ta severni sij pokaže tudi v méri |
Zoologija (1875): | Rynchites betuleti) je 5 mm. dolg, plav ali zlatozelenkast in svetel; škoduje vinski trti, ker vrta v rozgve in liste, katere |
Zoologija (1875): | Nitidula aenea) je samo 2 mm. dolg, plavkasto zelen in svetel nahaja se časih v strašanski množini na repici, kateri podgrizava |
Zoologija (1875): | Med njimi je zlati krešič (Carabus auratus) 23 mm. dolg, svetel in zlatozelenkast; človek ga večkrat sreča na potih, ko mikasti |
Čas je zlato (1864): | Verh tega mu potisne kraljevič čisto nov svitel zlat v roko. »Na, to vzemi Lenček« reče mu k |
Deborah (1883): | pojdeš, ko Mesije glas pokliče V kraljestvo staro izraelski rod? (Svitel dan svane. ) Ruben (svetim navdušenjem). |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | safirov, jaſnih ko ribje oko, v' ſredi pa diamant, romeno ſvetel ko slato ſonze. Kedar ſo perſtana dobili, dajo perviga ſvoji |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sadershanja tavshentkrat bol previdile, inu ſo sda en lęjp, en ſvital en nebęſhki shivot nasaj dobile. Ali kęr ſi ti taku |
Zoologija (1875): | pod. 14, pokriva kosti na sklepih, ali pa kakor bela, svetla vlakna, v podobi trakov ali vezil bb, spaja kost s |
Zlatorog (1886): | steče sèm, zdaj spet drugàm! Pač kot pri ščepu daníca svetlà, Pač kot pri roži cvetíca drobnà, Glej, táka je vitka |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zije. Dete plaka , mati vpije , Stok živine Iz dertine. Dnevu svitla noč je enaka. Vse letí, prenaša, skaka, Po verigi rok |
Divica Orleanska (1848): | Jez se je branim, ona jo ponuja. Potem kér lepa, svitla, vredna glave Kneževske se mi zdi, jo primem zadnjič, In |
Zoologija (1875): | to je, ima eno samo lečo in je videti kakor svitla črna pika, zato se tudi imenuje pikčasto oko, ali pa |
Zlata Vas (1848): | mize snažne in lične, ogledala (špegli) in okna čiste in svitle — kratko, nikjer ni bilo tako, kakor v svinskih hišah nekterih |
Zlata Vas (1848): | velike, vunder lepe in snažne od verha do tal; okna svitle; vrata vedno umite in obarvane; strehe skorej vse s céglam |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sgodilo. Svezher je Jesuſ ſ' ſvojimi apoſteljni priſhel. Bila je ſvetla obédniza, na ſredi pogernjena misa, ino na njej velikonozhno jagnje |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhe oselení, je ſnétljivo. Shitniza mora tedaj na ſuhim poſtavljena, ſvetla in srazhna biti, okna naj bodo ſhirji kakor viſhji in |
Genovefa (1841): | ſi Ti tudi tukaj pri meni, pred Tebój je nozh ſvitlà. Time vidiſh! Kjér nobêniga zblovéka ni, tam ſi Ti. Ti |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſolnzhna ſvitloba, sato ſe nam luna nikoli vſa zhiſta in ſvitla ne pokashe, ampak kadar je ſenza, ſe nam pokashejo tamázhne |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali pa tudi nè, de je le zhedna, ſnashna, ſuha, ſvitla in gorka. Zhe je veliko zhervov, je potréba sanje vezhiga |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino prebirati; pa kakor jih bere, spremenjena vsa obledi, ino svetle solze se ji po lici vdirajo. Nezavedno od mize poskoči |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | slovnic med učenimi sedanjih slovanskih narečij, kakor rumeno solnce svoje svetle žarke, zapopada in objema. In le neznamenite mervice so še |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nam povejte od kralja Matjaša”. Ko te besede izgovorim, polijejo svetle solzice obraz našega gosta. „Zakaj se jočete, dragi? ” — rečejo mati |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svetli gazi. Kaj mikavno je gledati z bližnjih višav te svitle plamene; popotniki, ki se vozijo po cesti od Občine ali |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | košatimi lipami so naši očaki vsaki dan rajali, in v svitle kozarce rujno vince natakali. Bil je kralj Matjaš slovensk kralj |
Astronomija (1869): | prav svitlem kraji rimske ceste. Od tod lehko najdemo tri svitle zvezde v Andromedi in potem sozvezdje Pegaz, znamenito po štirih |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekdaj! — — — in kaj ſo ſedaj Ilirſke deshele ? —! Ohranimo naſhe nekdajne ſvetle zeſarje, ki ſo ſi nevtrudama persadevali sa boljſhanje naſhih deshel |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rudezh, môdraſt (viſhnjev) ali zhernkaſt, in zhe imá napéte in ſvitle ozhi, mu je treba puſhati. 17. Vſe to je tréba |
Kemija (1869): | nekteri tudi v resnici prištevajo. In res je sivega, kovinsko svetlega lica ter ima tudi večo primerno težino. Zato smo ga |
Gozdovnik (1898): | težko presegal krivoskoko mulo nežnih nog, lepih okroglih strani in svetlega križa. Na konju sedeči je bil don Avguštin Pena. Nosil |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 11 kmetijskih družb našiga cesarstva, edin pa tudi v imeni svitliga kneza Meterniha, in od 32 družb, ali mest unajnih nemških |
Astronomija (1869): | nobene zvezde, pokazale nove zvezde, in da so nektere bile svitlejše kot vsaka druga nam znana zvezda (n. pr. l. 827 |
Astronomija (1869): | časa svitlejše, ki pa potem postanejo manj svitle, in zopet svitlejše (Algol v Perzeji, Mira v kitu, Wallfisch); če omenim, da |
Astronomija (1869): | poznamo tudi tako imenovane spremenljive zvezde, ki so nekaj časa svitlejše, ki pa potem postanejo manj svitle, in zopet svitlejše (Algol |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | notrajne hibe so docela slepe. Nekaj jih ne more na svitlem živeti, in le malo jih je, da kaj slišijo. Le |
Astronomija (1869): | je Perzej z eno zvezdo druzega reda, vidno v prav svitlem kraji rimske ceste. Od tod lehko najdemo tri svitle zvezde |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo lepó poravnáni ondi leshali. Ino glej, dva angelja v' ſvetlim oblazhilu ſtojità na deſni ſtrani, ino rezheta: „Vé iſhete Jesuſa |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vodja kmetijske družbe, grof Lihtenberg nagovor, v kterim se je svitlimu Nadvojvodu za veliko čast serčno zahvalil, de so nas po |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | drugo pa kmetijski družbi. Potem so napili deželni poglavar zdravico svitlimu Nadvojvodu — potem Njih gospé in Njih sinu; grof Lihtenberg, družbini |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v razstavah, kavanah in drugih javnih in osebujnih poslopjih goré svetli gazi. Kaj mikavno je gledati z bližnjih višav te svitle |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | postava, razglašena s ces. patentom 8. okt. t.l., so tudi svetli knez in škof ljubljanski izvolili duhovno sodnijo v zakonskih (ženitbinih |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bosta hodila! — Ravno takó so nas tudi Njih cesarska visokost, svitli Nadvojvoda Janez, in vikši vódja obertniske družbe z svojim dohodam |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in Cesarici v venec občinskiga vesélja vili, ker so Jima svitli vlak ali lesketeči obhod z prižganimi baklami osnovali, z kterimi |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dan tega mesca je umerl v Benetkah po kratki bolezni svitli nadvojvoda Miroslav (Friedrich), C. k. admiral in vikši zapovednik pomorstva |
Valenštajn (1866): | tod i drugod, Liki strašnjo povodenj, prinese nas pot — Ko svitli požár v tihoti mrkle noči Zapali hiše, v kterih vse |
Sveti večer (1866): | poseben ukaz do višega logarja, n. pr. tak: ‚Njih prevzvišenost svitli knez so doznali, kar jih je jako razžalilo, kak gerdo |
Mineralogija in geognozija (1871): | prerez tamošnjega kraja. 1. Werfenski skladi. 2. Guttensteinski skladi. 3. Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Verein für Steiermark, Krain, Kärnthen und Oberösterreich”. Njih zeſarſka Viſokost, ſvitli nadvojvoda goſpod Janes, ki po ozhetovo sa prid imenovanih deshel |
Kemija (1869): | C40H24N2O4 dobiva se iz raznih kininskih skorij. Kristalizuje v iglah, svetlih kakor svila; topi se v 200 delih vode. Raztopina sprominja |
Kemija (1869): | FeO.Fe2O3 = Fe3O4, je izvrstna železna ruda, kristalizujoča v pravilnih, črno svetlih oktaedrih, ki se pa sicer navadno nahaja v gručah. Ta |
Zoologija (1875): | v pod. 125. Lové skoro samo o mraku in v svetlih nočéh, in sicer največ miši, zato so jako koristne ptice |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki večer po obširnem mestu in mu podeljuje |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na vſakim perſtani je bila opomniza alj lepa potozhniza is ſvetlih shlahnih kamenzov vdélana — pet je bilo ſivih alj plavih safirov |
Botanika (1875): | nad morjem drevesa kinovci (Fieberrindenbaum, Cinchona), veliko drevje z velikim , svetlim listjem in z lepim cvetjem, kterega razne vrsti dajó lubje |
Zlatorog (1886): | luskíne »Pač Benečán ne dal bi za tovóre »Obilo s svetlim zlatom obložene! »Ž njó namreč kot z bogóvsko šibico »Odprl |
Blagomir puščavnik (1853): | temni luknji, gledajo nazaj na razvaline grajskega stolpa, ki s svitlim zubeljcem gori. Bolj ko Bric na pomoč kliče, bliže se |
Viljem Tell (1862): | tacej mir prebiva, v vašem Obličji ni mirú. Mnih. Pod svitlim solncem Stvarí nesrečneje od mene ni. Hedviga, Nesreča močno k |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtráſhna nózh je v zhèrne sêmlje kríli, Ko ſo pod ſvetlim ſólnzam ſushni dnóvi !“ Ne sapuſtí nobèden ga v ti ſili |
Oče naš (1854): | velik, terdin starček z modrim obličjem, belimi lasmí in bistrimi, svitlimi očmí. Spomniti se je tudi mogel, da sta ga dva |
Oče naš (1854): | rujav plajš zavit mož, kteri ga je s svojimi bistrimi, svitlimi očmí dolgo pogledoval. „Gospod Nace! ali smo Vas našli? Ta |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | altarji z lepimi rudečimi preprogami, ki so bile obšite s svitlimi, širokimi, zlatimi (lionskimi) portami. Čez ves obširni dvor razpeta je |
Oče naš (1885): | velik, trden starček z modrim obličjem, belimi lasmí in bistrimi, svitlimi očmí. Spomniti se je tudi mogel, da sta ga dva |
Genovefa (1841): | polshevimi lupinami in ſvitlimi muſbeljni, s lépim maham in s ſvitlimi kamnizhi olépſhal, kar ſe je prav podálo. Vſaki dan ji |
Genovefa (1841): | malinez nabiral. Puſto votlino je s paſaſtimi polshevimi lupinami in ſvitlimi muſbeljni, s lépim maham in s ſvitlimi kamnizhi olépſhal, kar |
Genovefa (1841): | rêkla Genovefa, „sahvali ſe mu vunder tudi! ” Fantizhek je s ſvitlimi ozhmí v lépo viſhnjevo nebó poglédal, ſvôjo rozhizo kuſhnil in |
Genovefa (1841): | ovzó v shrélu. Tiho ſe vſtavi in Genovefo s hudimi, ſvitlimi ozhmí gleda. Genovefe ſe je vſtraſhila, de ſe je tréſla |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | neobhodno potrebujemo. Pervi zlati dar: daj! da nam na nebu svetlo sonce sije, — oj preljubo rumeno sončice! da nam prijazno ob |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | praznika v saboto pridejo prihodnje „Novice” že v petek na svetlo. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ilirsko gramatiko za Čehe. * Na stroške vladne je prišla na svetlo na Dunaji botanika v horvaškem jeziku pod naslovom „Biljarstvo” za |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vseh slov. deželah. (Neven. ) * Konec pret. leta je prišel na svetlo 1. del važnega zgodovinskega dela „Dejepis mesta Prahy” (Povestnica mesta |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | de Rubertis. iz Aquaviva, in tega pisma je Počič na svetlo dal. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | imenuje zanimiva knižica, ki je prišla letos v Zadru na svetlo, potisnjena iz časnika „Osserv. Dalm.” Znani grof Orsat Počič je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | skladba češkega jezika, ktere 1. del je prišel lani na svetlo, 2. del pa pride kmali. Sliši se tudi, da g. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in vse te vode se pri Verhniki zopet prikazujejo na svetlo, in z novim imenom kot Ljubljanica po sredi močvirja tečejo |
Gozdovnik (1898): | Moram za njimi, na vsaki način. « Bilo je še dosti svetlo, da je mogel kopitne utise spoznavati raz konja. Nemudoma je |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stavljenje kóz vpeljano. Lejte neizrečeno dobroto, ki je očitna ko svitlo sonce! Če pametni ljudjé clo za zdravje svoje živine skerbé |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | iz tople sušivnice naglo na hladni zrak postaviti, de lepo svitlo in slastno ostane. 4) Kdor sadje na peči suši, naj |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | lepim naukam plodíle, vse Slavene, ki še spavajo, izbudile in svitlo luč jim pokazale; da bi mnogo mnogo prijatlov in bravcov |
Divica Orleanska (1848): | čista ni, gospod, krivice vsake! Dünoa. Čistejši ni na nebu svitlo sonce Kje je, povej! Remon. Ah, če obernil vam Je |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vroče jedí. Neki angleški zdravnik je ravno sedej bukve na zvitlo dal, v kterih škodljivost vroče jedí razlaga in pravi, de |
Genovefa (1841): | tudi po simi vídiva boshjo prijasnoſt. Kako je sdaj vſe ſvítlo, jaſno in bélo! Vſe drevéſa in germovja v belôti plavajo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſanja, ki bo po pervim, kakor bo mogózhe , kmalo na ſvitlo dan , vam bom nar proſtejſhi pomozhke povédal, s kterimi ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Po vólji z. k. krajnſke kmetijſke drushbe, ſpiſal in na ſvitlo dal Dr. Janes Bleiweiſ, sdravnik sa shivino, z. k. uzhenik |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Blasnik. 1843. S tém nadpiſam ſo ravno sdaj bukve na ſvitlo priſhle, ktere ſo shé dolgo sheljene bile. Nameſt drusih beſedi |
Ferdinand (1884): | bi pregreh, v katere tako lahko zapelje bogastvo, častilakomnost in svetni blišč. Oj, najstrašneje, dà jedino zló je hudobija! Revščina, težko |
Divica Orleanska (1848): | taki, Pa svoje čede nisim zapustila, De bi dosegla prazno svetno diko, Obdala nisim se z orožnim jeklam, De bi si |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ko se v blagoslovih razdelimo, Čemo iti k Bogu v svetno sobo, Prosit iti Boga resničnega, Naj podade nam nebeške ključe |
Dohtar Konec in njegov konj (1888): | na prednji nogi, udarila z zadnjima nazaj in zadela ob svetilko na vozu, da je v koscih spršela na vse strani |
Brata (1888): | korake po stopnicah. Ko se vrata odpro, ugleda brata s svetilko v roki in hitro stopi v vežo. Valentinov obraz je |
Zádruga (1890): | se je noč in točaj Ciprijan »Pri parobrodu« je prižgal svetilko, ki je visela od stropa nad veliko mizo pri galeriji |
Zádruga (1890): | in šel je tudi v prodajalnico kupit nov stenj za svetilko, da bode lepše gorela. Zdaj je bilo vse v redu |
Od pluga do krone (1891): | je namreč komu hodilo ceneje. Olja so nalili v železno svetilko «leščerbo» in to so ali obesili na vrvico, visečo od |
Abadon (1893): | v sodu brez dna in ljudij, vrednih tvoje družbe, s svetilko za belega dne, gotovo te vtaknejo v najbližjo blaznico. Dobavljati |
Hudi časi (1894): | pri hiši. Jedini sin, krepak mladenič, je baš hotel upihniti svetilko, da se stegne po klopi, svojem ležišču, ko se je |
Vinjete (1899): | zástor pred posteljo, a hipoma ga je izpustil ter postavil svetilko na svoje mesto. Ko se je obrnil k svoji soprogi |
Vinjete (1899): | bi se upal ganiti. Nemogoče je bilo, da bi nažgal svetilko; stala je predaleč od njega, na mizi; in miza je |
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | od glavnega tokovoda, preden stopijo v dotične motorje in skupine svetilnic —, v toke primerno manjše napetosti, ki jih smejo potem brez |
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | svetilnic. Za to preminjavo služijo aparati, ki so načeloma podobni Ruhmkorffovemu |
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | z veliko napetostjo —, ki jih za posamezne motorje in skupine svetilnic odcepijo od glavnega tokovoda, preden stopijo v dotične motorje in |
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | goni motorje za malo obrt, nekaj pa za napajanje električnih svetilnic po cestah in hišah. To se pa ne sme neposredno |
Roza Jelodvorska (1855): | je bilo tako tiho in mirno kot na mertvaškim pokopališču. Svetilnica je tudi slabo že gorela, ker ji je olja pomankovalo |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zavije. Ta dolblina je narejena, da se v njo postavi svetilnica; na vsakem oglu je ena. ” Naprej gredé je Torkvat na |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | V to grozno stanovanje ni nikdar zasijal prijazen solnčni žarek. Svetilnica je visela od stropa; gorela je noč in dan, a |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | se tako očiščeno olje sicer pri nas brez nevarnosti v svetilnicah (lampah) nalašč zato narejenih, vendar mora se previdno ž njim |
Fizika (1869): | méri nazaj, zavolj tega se rabi pri svetilnicah, pri čarodelnih svetilnicah in pri stolpih svetilnikih, kterih luč se mora daleč po |
Fizika (1869): | žarišče, v vzpórednej méri nazaj, zavolj tega se rabi pri svetilnicah, pri čarodelnih svetilnicah in pri stolpih svetilnikih, kterih luč se |
Robinson mlajši (1849): | Jedva pak je ta glavo vteknol, je pri slabi luči svetilnice res nekaj zagledal, česar se je sám zgrozil, zato pak |
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | motorji in svetilnice, in tudi ker ravno zategadelj motorji in svetilnice niso prirejeni za to, da bi sprejemali jakonapete toke. Zatorej |
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | stopali v hiše, kjer so za delovršbo namenjeni motorji in svetilnice, in tudi ker ravno zategadelj motorji in svetilnice niso prirejeni |
Gozdovnik (1898): | stotnik k Pepotu, ki je ležal še zmeraj poleg svoje svetilnice. Stražnik spi. Don L. Despierto prime svojega podložnika za roko |
Gozdovnik (1898): | izpostavimo v čolniču! « Med tem je ležal Pepo pri svoji svetilnici, premišljevaje, koliko zlatov bo stržil za lahko dobljeni prstan. Ta |
Gozdovnik (1898): | 40 zlatov, če ni drugače. « Pepo se vrača k svoji svetilnici, v ktere sijaju se raduje Ieskečega bisera. »Nisem znalec takih |
Robinson mlajši (1849): | te Petka, da bi dobre moti bil, ino vzemši užgano svetilnico v levo, ino ostro nabito pistolo v pravo roko, je |
Robinson mlajši (1849): | neumnosti sprostil — osvobodil. “ Ti čas je Petek prišel z užgano svetilnico, ino še je jednokrat izkusil, solze pretakaje, svojega gospoda pregovoriti |
Robinson mlajši (1849): | mogel, mu je velel, da bi urno domu tekel, ino svetilnico prinesel. On sam se je k diri vernol, ino je |
Tiun - Lin (1891): | pride v belo haljo zavit gospodar, v jedni roki držeč svetilnico, v drugi pa meč. Bil je že precej postaren in |
Kemija (1869): | ga dajó primešane pare hlapnih olj, ki mu tudi povekšajo svetilnost. Dober plin apnene vode ne sme skaliti, svinčeno raztópnino ne |
Kemija (1869): | da ima v sebi ogljenčeve kisline, vodenčevega žvepleca in amonijaka. Svetilnost plinova se meri s svetlomerom in navadno se zahteva, da |
Viljem Tell (1862): | Vladarji nagli kratko vladajo. — Ko pripodí se viher iz preduhov, Svetila vgašajo, brodovi naglo Zavetja iščejo, mogočna vihra Drvi se dalje |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vſtanite, ino pojdite mu naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jih je bilo trapaſtih, pet pa pametnih. Trapaſte perneſó ſizer ſvetila, olja pa nè; pametne pa vsamejo ſ' ſvetili vred tudi |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne jim pa odgovoré: „She nè! ne moremo vam |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je odgovoril: „Gotovo, vam povém, ne posnam vaſ! “ Zhimu ſo ſvetila bres olja? Kaj pomagajo sunanje dobre déla bres ſvetiga konza |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo ravno tako, kakor s' deſetémi devízami, ktere ſo ſvoje ſvetila vsele, ino sheninu naproti ſhle. Pet jih je bilo trapaſtih |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perneſó ſizer ſvetila, olja pa nè; pametne pa vsamejo ſ' ſvetili vred tudi olja v' poſodah. Ker shenina le dolgo ni |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ta reč izročena, še 500 frankov in še več srebernih svetinj, naj jih po svojem spoznanji razdelí med pridne služabnike z |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | velikemu darilu, tudi doleteti darilo v dnarji in pa sreberna svetinja; zakaj ministerstvo bo dalo posebni sodníi, kteri je ta reč |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bilo 19. dan grudna slovesno okinčanje 4 vojakov s srebernimi svetinjami, ki so se pri Pirani junaško obnašali. Deželni in vojni |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spraviti. Vsi udje zbora so dobili od imenovanih stanov bronene svetinje draziga dela v vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov v Gradcu |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki bi ga hotli poskusiti. Sreberne svetinje, ktere kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in vojni poglavar grof Gyulaj jim je z lastno rokó svetinje pripél. — Na noviga leta dan je napravilo slovensko družtvo v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | došli, kteri so za svoje v Parizu lani razstavljene izdelke svetinje ali pa pohvalne pisma prejeli, nam je sedaj priložnost dana |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tiste, ktere je na Krajnskem čast doletela, da so dobili svetinje ali pa pohvalnice. Svetinjo (medaljo) 1. verste so dobili: 1 |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V sboru 10. velikiga travna 1842 je naſlednih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rudarstva, 2) baron Zoisove fužine na Javorniku, 3) cukrofabrika ljubljanska. Svetinjo (medaljo) 2. verste so prejeli: 1. papirnica v Vevčah pod |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Krajnskem čast doletela, da so dobili svetinje ali pa pohvalnice. Svetinjo (medaljo) 1. verste so dobili: 1) c. k. vodstvo idriškega |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 1851 sta omenjena moža za to znajdbo prejela veliko zlato svetinjo; od tega časa se je prikupilo to jedílo ljudém tako |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v življenji vajena bila? ” Križnogorski. Novičar iz austrijanskih krajev. Iz Svetinj poleg Lutomera. Hvala Bogu! imeli smo precej dobro letino; toča |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | imenitna stara cerkev sv. Jošta zavolj mnogih starin in paganskega svetišča, kterega ostanjki se še dandanašnji vidijo. Razun tega, ker stojí |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | morja, zavolj bogatije na srebru in zlatu in lepih podob. Svetišča evangeličanov, judov in spoznovavcev drugih ver, ki stojé v starem |
Valenštajn (1866): | zvezdarnica! Kakó se v prvih Je urah vam odprlo to svetišče, Ko tako ostro straže ga sicer? Tekla. Odprl mi vrata |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čuje nad njegovim nagnjenjem in vedno njegovo serce obrača na svetišče Gospodovo; če željno pričakuje dné, da bo svojega sina, edino |
Deborah (1883): | k vodnjaku in zajme vode. ) Deborah. Bleščí se hiša, ko svetišče božje, In ženi tej z obličja sije mir. Uh! niso |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | željene ključe raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat serčni in svobodni, Kar Gospoda volja iše. Zhbelarſtvo. In |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oblézhen, s' slato kadilnizo v' rokah, sa sagrinjalo, ktero je ſvetínjiſhe sakrivalo, ino |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je to pot sadélo, (po boshji volji, ſe vé,) v' ſvetínjiſhi kadilo sashigati. Zaharija gré, po duhovſko oblézhen, s' slato kadilnizo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ob jutrih izhaja, mirno o večerih zahaja, nam vedno ljubo svéti in zemljo ogréva, da karkoli vsejemo in vsadimo, nam rado |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gebrannter Alaun). Tak firnež se naglo posuší, se ko ljuč sveti in — kar je posebne vrednosti — ne póka, kakor navadni s |
Divica Orleanska (1848): | podano bandero, ga kviško dvígne in ravna stojí. Obnebje se sveti rožnate zarje. ) Jovana. Alj vidite na zraku mavrico? Odperle so |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jo tudi bolj na se vleče, toraj hitreje uhaja in sveti se lepši. To pa še niso vsi prikazki, ki jih |
Rudninoslovje (1867): | hemiortotipno (sl. 68), vštritno s ploskvama P je popolnoma razkolna, sveti se kot steklo, na ploskvah P časi jako lepo kakor |
Kemija (1869): | Kalijum se sveti srebreno in je tako mehak, da se da gnjesti in |
Deborah (1883): | Osmi prizor. Promemba. (Gozd. Veliko razpelo v strani. Luna sveti, vendar ni je videti. Po kratkem odmoru nastopi Deborah. ) Deborah |
Ferdinand (1884): | le blišč in obilnost vsega. Ni vse zlato, kar se sveti. Vrjemi mi, v osmih dneh me upniki lahko zapodé sè |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | naj ostane zmiraj pri meni, tvoja luč naj mi vsikdar sveti, naj me vodi in pripelje do večnega življenja! Preblažena Devica |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | No s'tistim tebe zhastiti. 3. Kir ſe svesd millionu ſveiti, Tam je Ozhe! tvoja zhast, Ti v'Nebeſih, no na |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe bolj vidi, pod rokami ſe pa tudi na vreteno ſveti. Kolovrat smiram rad têzhe, de ſe le vzhaſi en malo |
Rudninoslovje (1867): | no nikdar modra niti črna, nahajajo se v vseh barvah, svétijo se, kot steklo, nekteri tudi kakor tolšča, kakor demant i |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | visočine spuščajo na zemljó! Gotovo se vsi listki na drevesu svetijo od prelepih barv. Hitro grém tje, da si jih veliko |
Oče naš (1854): | cvetoč lóg, iz kterega gošave se je zlati sad pomoranč svetil. Pisani ptički so ga obletavali in so mu sladke pesmice |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je blisketal kot mavrica. Angelj vzeme biser, ki se je svetil kot zvezda s sedmerim leskom. |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Med molitvijo ſe na enkrat ſpremeni. Njegov obras ſe je ſvetil kakor ſolnze, njegove oblazhila ſo bile bele kakor ſneg. Ino |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Narodu pravice davi, In kovati ga želí; Slave zora bo svetíla, Zob verige razdrobíla, Večna bo Slovencov čast. Naj mertvaški strup |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dereče njene solze jo zopet enkrat namočijo. Živo se je svetila kri, kakor bi bila ravno kar iz mučencevega serca pritekla |
Oče naš (1854): | pregreškov in madežev očistiti. V Renatnih očeh so se solze svetile, solze, bolj hvaležnosti kakor terpljenja. Sej je tudi ona še |
Oče naš (1854): | stergati? “ je rekel serčni fantek, in njegove oči so se svetile. „Duhovni oče, kdo? Ali jez bi njega zatajil, kteri je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sivoglav dolgobradec, pravi Resimar (barba clarus); oči so se mu svetile |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pobesi glavo. Kar naenkrat se jej zdi, kot bi zvezde svetile tako jasno, kakor polna luna, vidila je lepe pisane cvetlice |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | smrt. »Vlovila sem jih v jezeru, kaj lepo so se svetile, nisem vedela, da so tvoje. Vzemi jih, zdaj so čistejše |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je vendar v človeku zbujal zaupanje, in oči so se svetile v mladostnem lesku. »Doli k detetu! « ponavlja mati, in v |
Oče naš (1885): | strgati? “ je rekel srčni fantek, in njegove oči so se svetile. „Duhovni oče, kdo? Ali jaz bi njega zatajil, kteri je |
Gozdovnik (1898): | razpostavil po griču zraven svojega šotora. Ognji so tako dobro svetili, da so mogli svoje sovražnike prav dobro pogajati, in pričakovati |
Gozdovnik (1898): | nad praznimi šotori in nad klicem sovražnikov. Ognji so se svetili po ogradbi in takoj zadoni streljanje od vseh strani, ki |
Biblia (1584): | bo jokanje inu klepetanje sob . Tedaj ſe bodo ty Pravizhni ſvejtili kakòr Sonce, v'ſvojga ozheta Krajleſtvi. Kateri ima uſheſsa h' |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 43. Takrat ſe bódo ti pravizhni ſvètili, kakòr ſónze v' krajlęſtvi njih Ozhęta. Katęri imá vuſhęſha sa |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | imel Jesuſ v' ſerza ſhe take! Boshje velizhaſtvo ſe je ſvetilo is njega, ino vſe je rasodévalo, zhimú de je priſhel |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pred ſodniki ſtal, ino ko angelju ſe mu je oblizhje ſvetilo. Véliki duhoven ſe je vsdignil, ino mu rezhe : „Ali je |
Genovefa (1841): | zhaſtitljivi ſhkôſ pride. Njegovo oblizhje ſe je od nebéſhke ſvitlobe ſvetilo. „Nehajte shalovati in radujte ſe v Goſpodu! ” je rékel in |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | šlo za Božjo ^nado; -- luna mora te dni le Amerikancam svetiti; — černa tama zakriva vse, de ne vidiš nič več pozemeljskiga |
Genovefa (1841): | kakor merlizh je obledéla. Njéne ljubesnjive ozhí ſo ſe nehale ſvetiti in vderle ſo ſe. Hudo je ſ-hujſhala in prava podóba |
Kemija (1869): | in luknjičasto oglje, koks imenovano, ki je prav dobro gorivo. Sveteči plin je brez barve, ima pa poseben duh, ki mu |
Kemija (1869): | njim polnili zračne balone, no dandanes služi za to cenejši sveteči plin. Vodenec se užge , ako se ga dotakne kako razbeljeno |
Kemija (1869): | vodenca ima v sebi. Povprek se more reči, da je sveteči plin za polovico laglji od zraka, zato v novejšem času |
Rudninoslovje (1867): | od zraka, ima duh po smodu, gori z rumenkastim, slabo svetéčim plamenom, ali dihanju je škodljiv. Ta plin se nareja po |
Kemija (1869): | je brez barve in brez duha in gori s slabo svetečim plamenom. Gostost mu je 0,559, toraj mu tudi lahki ogljenčev |
Kemija (1869): | kako razbeljeno telo ali kakav plamen, in gori s slabo svetečim plamenom (pod. 12) ali razvija veliko vročino. Goreči vodenec se |
Kemija (1869): | da se dá destilovati; na zraku razbeljen izgori z jako svetečim plamenom v cinkov okis. Cinkove spojine so v truplu otrovne |
Rudninoslovje (1867): | je najbogatejša srebrna ruda. 2. Cinober 2) ali živo srebrnata svetlíca (Merkur oder Quecksilberblende), malokedaj razločno kristalizuje i to romboederski, romboedrove |
Rudninoslovje (1867): | 8•2). Najimenitnejše vrste so: 1. Pirargirit 1) ali srebrnata svetlíca (Silberblende oder Rothgiltigerz) kristalizuje romboederski (sl. 37), lomi se školjkasto |
Rudninoslovje (1867): | i zrnaste. Najimenitnejše vrste so: 1. Pirargirit 1) ali srebrnata svetlíca (Silberblende oder Rothgiltigerz) kristalizuje romboederski (sl. 37), lomi se školjkasto |
Rudninoslovje (1867): | XVIII. Svetlíce. (Blenden. ) Svetlíce nimajo kovinskega lica, največ so barvane i to v vseh |
Rudninoslovje (1867): | XVIII. Svetlíce. (Blenden. ) Svetlíce nimajo kovinskega lica, največ so barvane i to |
Fizika (1869): | Pflanze, rastlina. Pfund, funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescenz svetlikanje, fosforovanje. Physik, fizika, prirodoslovje. Pika, farbiger Punkt. Pipa, Hahn, 92. |
Gozdovnik (1898): | je bila pokrita z nekakim turbanom, skozi kteri se vila svetličasta koža velikanske kače ropotače. Zdaj pa zdaj se je ustavil |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | nami in dospeti v onstran ležeči gozd — in že se svetlika na nebu. “ Zopet so korakali čez strmino, kar se odkrhne |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali pa od njenih udov za podučenje slovenskiga naroda na svitlo dane, namreč: kmetijskih in rokodelskih novic, vinoreje, nove pratike, bukev |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki bodo v prihodnjim letu natisnjeni in od nje na svitlo dani, bomo tudi mi Novicam prihodnjič perložili. De bi pač |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na svitlo prišel. Ravno ta gospod so tudi mene s svojim lepim |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | noviga natisa krajnskiga vertnarja, ki bo v nekih tednih na svitlo prišel. — Na dalje so gosp. vodja velikih zaslug nar starejiga |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | verlo podpirajo. Dosihmal je že v treh jezikih bukvice na svitlo dala, ktere so danes v slovenskim jeziku Novicam pridjane. Vse |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | reči. Razun druziga prizadevanja dajajo imenovane družtva podučivne bukvice na svitlo, ktere serca mečijo in mlade in odrašene ljudí lepiga zaderžanja |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pridnih sinov je potreba, ki iščejo kar je pozabljenega, na svitlo dajajo, kar semtertje po kotih tičí, in kar iz tujščine |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ratisboni (Regensburg) je od gosp. Fleišmana v nemškim jeziku na svitlo dan in poslednjimu letopisu c. k. krajnske kmetijske družbe perdjan |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſoldatmi in deshelani ſo Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive in v lépe travnike preobernili |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi |
Genovefa (1841): | ſi zhlôvek” je savpil grôf v votlino, pridi vùn na ſvítlo! ” Genovefa je priſhla v ovzhji koshi savíta, plézha ſo ji |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | svojim teku med sonce in luno, ne more več sončna svetloba na luno pasti; — nanjo pa pade senca naše zemlje, — in |
Botanika (1875): | in drugi zeleni, z režami prevideni rastlinski deli, dokler ima svetloba do njih pristop. To izdihanje kisleca se posebno takrat hitro |
Gozdovnik (1898): | kterim je hotel izbesediti svoje mnenje, ko mu neka radostna svetloba, spreleti doslej resni obraz, in po kratkem pomisleku odloči: »Moram |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | to znotrajno stran, ki je pri meni na vzunaj obernjena, svitloba pritisne, tedaj me vselej neznano zasklí, in zategavoljo obvezo nosim |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se sonce na hip na neizrečeno veselje vsih iznova prikaže. Svitloba je tako nanagloma nastopila, da je Hafed izperva mislil, da |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dvorano je razpeta streha iz stekla, da od zgorej noter svitloba dohaja. Med pogovori se zapre ulica, ki memo pelje, z |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kar ſtoji angelj Goſpodov v' nebeſhki zhaſti pred njimi. Nebeſhka ſvetloba jih obſije. Vſi ſe preſtraſhijo. Pa angelj jim rezhe: „Ne |
Branja, inu evangeliumi (1777): | polej ta Angel tega Goſpuda je poleg njeh ſtopuv, inu ſvitloba Boshja je njeh obſvitila, inu ony ſo ſe sballi is |
Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi te zhaſſe ſturuv' Katiri, dokler je ſvitloba njegove zhaſty, inu podoba njegoviga bitja, inu neſſe uſſe rezhy |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | luni naredijo ; v velike globozhine med gorami ne pride ſolnzhna ſvitloba, sato ſe nam luna nikoli vſa zhiſta in ſvitla ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe ne more rasſhirjati in ſe isdelati do dobriga. Solnzhna ſvitloba in toplota ne morete semlje do korenin ſpariti, kar je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | časa je deržal roke na očéh, da se je bliskove svetlobe polagoma sopet navadil. Tak blesk pa je sonce obdajal, kakoršnega |
Botanika (1875): | staničji. Od todi pride menda to, da jim ni treba svetlobe za rast, in da ne izločevajo kisleca, ampak ogljenčevo kislino |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tje h kotlu gor' na kraj zleti, Pa kaj! k' svitlobe je premalo , De b' bolj na tanjk' se vidit' dalo |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | pa vemo, da zgubi guma ali kavčuk pod uplivom solnčne svitlobe, mraza in presuhega zraka svojo prožnost in se sploh naj |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga na enkrat poſebna luzh s' neba oſvéti. Obleſhen od ſvetlobe ſe na tla sverne, ino glaſ mu rezhe: „˛Savel, ˛Savel |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu Bog odvsame veſ blagoſlóv in naj njegovi vnuki nikoli ſvetlôbe ne vidijo, ako on reſnize ne govori. ” Té perſege ne |
Genovefa (1841): | ko zhaſtitljivi ſhkôſ pride. Njegovo oblizhje ſe je od nebéſhke ſvitlobe ſvetilo. „Nehajte shalovati in radujte ſe v Goſpodu! ” je rékel |
Genovefa (1841): | Solnze ni nikoli va-njo poſijalo , nikoli prijasna luna poſvitila. Malo ſvitlôbe dnéva ſkosi majhno shelésno mrésho in Genovefina ſvitlobéla obléka je |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlje ali kviſhko ſad obrodujejo, potrebujejo vezh môkrote in vezh ſvitlôbe k ſvoji raſti poſebno od sazhetka ; o polni luni imajo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlji ſad narejajo, ne potrebujejo k ſvoji raſti ne toliko ſvitlôbe ne mokrôte, sato ker jim ni treba viſoko kviſhko sraſti |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogli, sato ker bi potrébniga shivesha ne imeli; bres ſolnzhne ſvitlobe in bres toplote bi nizh ne sraſtlo; bres ſolnza bi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v koreninah ſe debeilti. Ker tedaj lake seliſha ponozhi nimajo ſvitlobe, tudi ne toliko mokrote, bodo tudi obilniſhi ſad obrodile. Vſe |
Kemija (1869): | ki odvzame ostali srebreni jodec in podoba se sedaj na svetlobi dalje ne spromeni. |
Kemija (1869): | ki se po vodenosti, kristalizovnosti in po obnašanji proti polarizovanej svetlobi med sebo razločujejo, namreč: trstni slador, grozdni slador in mlečni |
Fizika (1869): | približate, spremlja prehod elektrike svetloba, bliščeče bela in podobna solnčnej svetlobi. |
Mineralogija in geognozija (1871): | zlasti zveznost, gostoto in barvo minerala, kako se zadržuje proti svetlobi, proti elektriki in magnetizmu. To so fizikalne lastnosti mineralne. Zveznost |
Gozdovnik (1898): | stopila od pogorskih vrhov v globino ter mesto prepustila višnjevkasti svetlobi jutra. Kakor iz zmedenega načrta slike, so se vzdigali prvi |
Valenštajn (1866): | promenili se Krvavih mečev. Samo ena, srednja Ostala je v svitlobi jasnej. Župan. Mi Smo to na Turka obračali. |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bile bele kakor ſneg. Ino glej, dva mosha v' nebeſhki ſvetlobi ſe perkasheta, Moseſ namrezh ino Elija. S' Jesuſam ſta ſe |
Biblia (1584): | Kar jeſt vam pravim v'temmi, tu vy pravite na ſvitlobi, inu kar vy na uhu ſliſhite, tu predigujte na Strehah |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó svęjdilu. 27. Kar vam v' tàmmi govorím, pravite na ſvìtlobi: inu kar vy na vuhú ſliſhite, osnanujte vèrh hiſh. 28. |
Gozdovnik (1898): | toraj konja privezati, ter natihoma dalje se plaziti. Zdajci zagleda svetlobo. Prihajala je od ognja pri nočišču, ki so ga užgale |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe. Tečaj III. V srédo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kmetijske in rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe. Tečaj IV. V |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kmetijske in rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe. Tečaj IV. V |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sred svojih planetov sedé kraljujejo, in jim kot naše sonce, svitlobo, gorkoto in življenje dele'. Na naši zemlji ga ni prostorčka |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | NOVICE kmetijskih, rokodelnih in narodskih rečí. Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. V red devane od Dr. |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | NOVICE kmetijskih, rokodelnih in narodskih rečí. Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. Odgovorni vrednik Dr. Janez Bleiweis |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | lesketale na čistem temnem nebu; razlivala je pa tudi svojo svitlobo čez velikansko mesto ter |
Astronomija (1869): | teles. 85 Repatice obstojé vsakakor iz telesne tvarine, ki dobiva svitlobo od solnca, pa je tako neizmérno majhne gostote, da se |
Astronomija (1869): | svit. — Repatice svetijo večidel le z od solnca si izposojeno svitlobo in tvarina, iz ktere obstojé, je zeló tanka, da, tanjši |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 13. V ſrédo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeplenjam poshlahtniti, in lepe verte k velikim pridu saſaditi. Na ſvetlobo dala zeſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal Franz Pirz |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 5. V ſrédo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 1. V ſrédo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 7. V ſrédo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 11. V ſrédo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 9. V ſrédo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kmetijſke in rokodélſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. V ſrédo 11. Kimovza |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na Kalvarji, kakor tam na gorri Thabor! Tam obdán s' ſvitlobo inu zhaſtjó; tukaj s' ſhpotam inu ſramoto pokrit; tam med |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kromperja preredijo, ino spomlad tretiga leta v kebre ſpreminèni na ſvitlobo perlesejo. V ſuhih letah ino simah, ki tla ne smersnejo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in eno okno ima ſtaniza, ſkosi ktere dobiva srak In ſvitlobo. Borſhtnarji, ki ſe na ſtaroſt dervéſ saſtópijo , pravijo , de je |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pohvalenih bukev, ktere ſo sbrani uzheni v letu 1840 na ſvitlobo dali, po krajnſko ſpiſal: Peter Leſkoviz ud zeſ. kral. kmetijſke |
Fizika (1869): | Enako kakor zrcala se ločijo tudi leče na take, ki svetlobne trakove zbirajo, in na take, ki jih razmétajo. |
Fizika (1869): | pa tudi izvrsten pripomoček za ojačanje svetlobe, ker vrže vse svetlobne trakove luči, postavljene v njegovo žarišče, v vzpórednej méri nazaj |
Fizika (1869): | zanimivo. Imenuje se tudi to zrcalo razmetnik, ker odbija vse svetlobne trakove, ki na-nj padejo, od sebe v razbežne méri. Ono |
Fizika (1869): | opazovalec more le sam zá-se videti, zato se imenujejo subjektivne svetlobne prikazni. 180 Zračno zrcalovanje; fata morgana. V posebnih okolnostih so |
Fizika (1869): | v poprejšnjem razloženo, gredó od vsakega predmeta, ki ga vidimo, svetlobni trakovi v oko in napravijo na njegovej mrežnici podobo, ktero |
Astronomija (1869): | protistanji, ko- sta si Jupiter in zemlja veliko bliže. Najzadnji svitlobni trakovi meseca, kteri se zgubí v Jupitrovej senci, pridejo tedaj |
Astronomija (1869): | še tako globoko pod obzora, da se ne bi nekteri svitlobni trakovi še v ozračji lomili, in tako noči nekoliko ne |
Zlatorog (1886): | vódo góspica po leti. In plesálci, to so dečki bodri! Svetločrni dičijo jih kodri, Bledo lice, jasno jim okó je, Ustne |
Kemija (1869): | zamena. Sulfid, Žveplec. Sulfur, žveplovec. Sumach, rujevina, 486. Súsol, Doppelsalz. Svetlopis, Lichtbild, 444. Svinec, Blei, 430. Syrup, Sirop, 484. Š. Šelak |
Rudninoslovje (1867): | romboedrovih ploskev se izvrstno kolje, a lomi se nepopolnoma školjkasto; svetlost je stekléna, i vléče malo na biserno. Jeklénec- |
Gozdovnik (1898): | nič! « »Ne, don Fabijev je,« ugovarja haziendero. »On je vaš, svetlost in vi pač veste, zakaj in vrhu tega ste ga |
Blagomir puščavnik (1853): | dobiš, ker zaslužiš ga. ” — Milko se nizko prikloni rekoč: ”Cesarska svitlost! Ker sim milost pri vas našel, prosim toraj, dovolite mi |
Čas je zlato (1864): | »Vaš je, kraljeva svitlost! lovec ga že ima. « »Pravo, dečko! « reče kralj in seže |
Čas je zlato (1864): | pravi korenjak je! « odgovorí Lenček. »Le počakite en trenutek, kraljeva svitlost! kmalo bo tukaj! « |
Gozdovnik (1898): | Tožil ga bom, res, bom ga, naj si je svitlost, jaz pa le Pepo, spač. « Jedva je čakal šeste ure |
Gozdovnik (1898): | vrata odpró, spoznajo ustopivši domačega opravnika grofice. »Kje je njena svitlost, visokomilostljiva gospa grofica Medijanska? « »Spi v svoji sobi! « »Jaz zapovem |
Gozdovnik (1898): | naprej. »Dovolite, don Juan de Dios! Je-li ta gospod res svitlost Medijanska? « »Res je, Pepo, imel sem prav. Moj gospod je |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | premiſhlujem to zhiſtoſt inu lepoto tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu ſvetloſt tvoje Zęrkve, vękſhi lubęsen zhutim jeſt do tvoje ſvęte vęre |
Rudninoslovje (1867): | rdeča ali modra, no nikdar ne črna. Navadno so steklene svetlosti, le nekteri biserne. Njihova trdost (tr. 1•0 .... 6•0 |
Kemija (1869): | safir, ki sta oba čista glinica, se odlikujeta po trdoti, svetlosti in netopnosti, ter se zato prištevata najplemenitišim dragim kamenom. Izredno |
Ta male katechismus (1768): | inu upanje minullu, v' veſſellemu pogledu, inu popolnema lubeſni boſhje svitluste na vekumej skupejpershli, kar nam uſſem skupej Buh milostve podejli |
Ta male katechismus (1768): | pomnoſhenu bilu tu spoſnanje, strah, zhast, lubeſn, inu sluſhba boſhje svitluste, inu velizhastva: koker tudi uſſe taistu, kar k' zhasti tega |
Divica Orleanska (1848): | strašnimu imenu, ki se mu Clo pekla brezdno klanja trepetaje! Svetnica ona, od Bogá poslana? – V prekletim kraju je skovano bilo |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | mu babura s hivavſko ponishnoſtijo odgovori, de ni ſizer nobena ſvetniza, vender mu pa hozhe toliko od pergodbe povedati, kolikor ji |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | in vdove! za nas Boga prosite! Vsi sveti svetniki in svetnice božje! za nas Boga prosite! Bodi nam milostljiv! Zanesi nam |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Sveta Lucija, Vse svete device in vdove Vsi svetniki in svetnice Božje, Prosi (prosite) za njega (njo)! Bodi mu (ji) milostljiv |
Ta male katechismus (1768): | dan al nabo njega nezh sram pred zelam svejtam? Kajſen svetnik je poprej umerl, preden be bil is spovde nartamajnshe greh |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt othla svjetuvati, de be s' posebno andohtjo tega prezhaſtitluvega Svetnika zhaſtil ſavle tolkajn mnogiternu spoſnaneh rezhy, skus katire sem jeſt |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | andohti, inu molitvi ſnajdti, ta se le iſvoli tega zhaſtitega Svetnika S. Joſhefa ſa svojega mojſtra, inu Uzhenika, inu on na |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dobrute, katire smo jeſt inu drugi skus tega veliku zhaſtitega Svetnika prejelli, po verſti praviti, inu popisati. 3. Tu samu prosem |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvoje dushe uſſega dobrega ſasluſhenja praſno stury. Pokaſhi meni enega Svetnika, katiri be bil bres potérplenja v' nebesa notershl. Moj Syn |
Ta male katechismus (1768): | rezh, ali bres potrebe krivu perseſhe: katire Boga kovne, ali svetnike shentuje: katire se s' Bogam, s' Kriſhnem ſnamenam, ali skus |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Polej! koku so ony med boſhje otroke pershteti, inu med Svetnikami je njeh srezha; tedej smo ſashli s' pote te resnize |
Branja, inu evangeliumi (1777): | proſhno tvoje isvolene Matere , lube Divize Marie s' vſimi tvojimi Svetnikami, naſs tvoje ſlushabnike, naſhe dobrutnike. inu naſhe pohiſhtvu v' vſi |
Branja, inu evangeliumi (1777): | sdej perſhteti med boshje otroke, inu njeh ſrezha je med Svetnikami. |
Branja, inu evangeliumi (1777): | boſte v'lubesni ukorenineni, inu uſtanuvani ſposnati mogli s'uſſimi Svetnikami, kaj je |
Kratkozhasne uganke (1788): | Andrej; ke svoj krish po ſtrani derſhy. Katir je med Svetnikami ta narvęzhe? S. Chriſtof. ſakaj ſtojy S. Chrishtoſ pou- |
Sacrum promptuarium (1695): | Joſeph je bil taku Bogu dopadezh, de v' mej vſimy Svetniki je bil njega isvolil sa Variha ſvojga Synu Chriſtuſa Jeſuſa |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nekterih krajih so imeli že 22 do 25 stopinj mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na bregove? Ne gromi, se zemlja ne pretresa, Le delé svetniki blagoslove: Sveti Peter in sveti Nikola, Sveli Jovan in sveti |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čuje blažena Marija, Vbriše solze z belega si lica. Ko svetniki blago razdelijo, Vzame Peter vince in pšenico, In nebeškega kraljestva |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v temni, merzli ječi ležim, jutri že hodil med izvoljenimi svetniki in duhal nebeške dišave? Da bi jaz ubogi deček, ki |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | zdaj in v smrtni uri. Prosite za me tudi vi svetniki Božji, vzlasti vi, ki ste po storjeni pokori v zvesti |
Divica Orleanska (1848): | copernica, o gospod! Pričujem Pri živim Bogu in pri vsih svetnikih. Ljud moti se. Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste zavergli |
Ta male katechismus (1768): | ti s' toku ſhlahtno kryvjo odreshil. Sturi, de bomo tvojem svetnikam v' vezhni zhasti pershteti. Tvoj folk ſvelizhej ti o Gospud |
Oče naš (1885): | če umrje v grehu in ne pride k Bogu in svetnikom, temuč v kraj, kjer ni ne veselja ne žalosti! |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | trpljenjem. Pomisli, koliko bolečin in dolgotrajnih boleznij je Bog večkrat svetnikom naložil. Kličimo s svetim apostolom Pavlom: »Naše sedanje kratko trpljenje |
Branja, inu evangeliumi (1777): | LYTANIE Od vſih Svetnikov. K Yrie elejſon. Chriſte elejſon. Kyrie elejſon. Chriſte ſhliſhi naſs |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | biti zamogel. — O Bog, nebeški Oče! ki si nam življenje svetnikov za izgled, kteriga imamo posnemati, postavil, dodeli nam Svojo pomoč |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | sodit nas. 4. Sosesko keršenikov Al' cerkev verjemo. Tud občestvo svetnikov, Sedínstvo v en telo. |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznavovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica brez madeža izvirniga greha spočeta, za nas Boga prosi |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | so se že iz sveta ločili, po prošnjah vsih Tvojih svetnikov od Tvoje dobrote odpušenje v sili svojih grehov dosežejo. Po |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | spoved po zasluženju in priprošnji svoje najljubše Matere in vseh svetnikov Božjih. Kar mi pa zdaj in vselej še manjka na |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le zerkvena oprava in orodje, temuzh tudi podobe angelzov in ſvetnikov ſe raslozhijo nemſhke od italianſkih . V nemſhkih zerkvah ſo podobe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nagih pa ſkos prevezh po komediantovſko (theatralisch) napravljenih angelzov in ſvetnikov. — To vſe ſtori, de ſo nemſhke zerkve vſe bolj zhaſtitljive |
Genovefa (1841): | Jes, njegova mati zhem tedaj botra, ozhéta in duhovna naméſtovati. — Sveto Ti tedaj obljubim — o Bóg! — ako bodeſh mene in môjiga |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nevidama. Njegov ſveti Duh jih je oshivljal, de ſo mogli ſveto shiveti. Goſpodovo okó je nad njimi zhulo, Goſpodova dobrótljiva roka |
Divica Orleanska (1848): | tim nečutnim serca v persih ni. Montgomerí. Po zakonu ljubezni svetodelnimu, Katerimu je vsak podložen, te rotim, Nevesto ljubeznivo pustil sim |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | pismo je prinesel tudi od našega svetega otca in učitelja, Svetopolk nas reši! « obrne se Naum k drugim Slovenom, kar jih |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | istine in koliko lesti v tem, kar si govoril? « vpraša Svetopolk, ko sta bila sama. »Istina je vse, kar je protivno |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | razjasnil, kje smo in kaj čaka nas in naše domovine. Svetopolk je véroval, ker smo mu že mi prej isto propovedali |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | Ali Nemci so morali tudi od tod pobegniti, ko je Svetopolk prišel svojcem na pomoč. Na begu je Svetopolk škofa Arna |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | ne boj se, rad bi čul. « »Nu, rekli so, da Svetopolk, pobratim tvoj, hoče med Nemci ostati in nas prodati jim |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | po Zemižiznovih nasvetih Karlmana popolnoma pridobil. »Peče me«, rekel je Svetopolk Zemižiznu tiho, ko sta po noči pri ognji sedela že |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | dve veliki imeni, katerih veljavo je priznal vsak Sloven brezuvétno, Svetopolk, junak meča in bojnega kopja, a Metod, mož modrosti božje |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | strél in dobrega vojvoda pred seboj, kakor bi bil silni Svetopolk, ko bi se mrcina ne bil izpridil, da zdaj z |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | prej bal, da je vraga preveč pred teboj, kajti kamor Svetopolk tovariše goni, tja hodi on ž njimi prvi in vpije |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | naše ljudi, zlasti poljane in meščane v kristijanski véri. Sosebno Svetopolka je on do dobrega izpreobrnil h križu, ko sta bila |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | vojska na orožje! « Ta ukaz pošlje po taborji, a od Svetopolka dobi tudi hitro jasen odgovor: »Pot od Engiskalka do Svetopolka |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | naj takoj sem pride, takoj! « Stražnik pošlje zunaj slà do Svetopolka, knez se oblači, pa vprašuje vrnivšega se stražnika, kaj on |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | je bil še Svetopolk v nemškem ujetstvu. Silne zmage osvobojenega Svetopolka, nezaslišano in prej nevérovano zapóredno pobitje in razbitje nemške vojske |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | pol tiho govoril: »Blagor ti, Rastič, in pozdravljenje od pobratima Svetopolka! Od njega prihajam in važne vesti nosim za tebe in |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | zvižgaje sfrči po zraku ostro kopje ter se ravno poleg Svetopolka zapiči v zemljo. Z naglim skokom izdere Svetopolk nemško orožje |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | v prijateljstvu bojevati se proti svojega plemena ljudem, da bi Svetopolka ne bilo, ki je rekel: tako mora biti — in bilo |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | veliki družini, ki spremlja in dovaja od daleč Metoda in Svetopolka. |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | opazili, da so óni sovražniki vsacemu Slovenu. óni so bili Svetopolka zvabili k sebi, da bi ga uničili. Mi smo bili |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | hlapcev, žugal je Karlman, da pride sam ponje in gorjé Svetopolku in njegovemu rôdu. Na to groženje sklenejo Sloveni Svetopolkovi samó |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | sklenili Slavomiru izročiti veliteljstvo Rastislavovo in Svetopolkovo, svetoval sem jaz Svetopolku, naj se Frankom kaže, kakor bi bil vam sovražen. Ne |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | pristavi Naum; vsi drugi pak so zaklicali zdravje vojvodi knezu Svetopolku, ki je denès Nemce premogel z zvijačo in s hrabrostjo |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | miru se je odmeknil tudi Braslav od nemške strani in Svetopolku poslal čestitke z darovi ter vabilom, naj pride brat, prijatelj |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | tam sklene za Nemce kolikaj ugoden mir. Benečan pride k Svetopolku in tù se je naredil mir. Nemci so morali priznati |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | in zgovoren. Zakaj nam ne pové, kako je pač možno Svetopolku govoriti, da hoče Nemce uničiti, ako je sam z malo |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | res,« odgovori Zemižizen. »To li govori narod v obče o Svetopolku? « »Ne vérujo še vsi, jaz tudi ne morem vérovati, ali |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | Metod! « vsklikneta Slavomir in Naum ob jednem. »Da, on je Svetopolku razjasnil, kje smo in kaj čaka nas in naše domovine |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | so videli mojo glavo živo in čuli mojo pripoved o Svetopolku in njega mislih, pustili so me s seboj v šator |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Nas ona var'je zmot. Ker ona da spoznanje , De vidimo svetost, |
Maria Stuart (1861): | Deželo brez odloga zapustiti. Aubespine (osupne). Kaj? Kako to? Burleigh. Svetost poslanstva vas Varuje dansi še in ne več jutro. Aubespine |
Oče naš (1885): | Barba tiho gospodarila. Očitno je Bog iz nebes poblagoslovil njuno svetost in bogoljubnost. Nju premoženje je rastlo. Marsiktera nesreča, ktera je |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | srca žal, ker sem tebe, svojega preljubeznivega Boga, tebe, vso svetost in neskončno dobroto, ki te iz vsega srca ljubim, ž |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſellej bres madeſha, inu koker je med nama uſſellej ena svetuſt bila, toku je med nama tudi uſſellej enu zelu, nekol |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lubizhka, inu Angelzheka v' mesu je ſatu toku zhudnu njegova svetuſt gorirasla, ke je te merskakeshne, inu samapashne popushal, ter je |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Njeh Papeſhova Svetuſt Innocenzius ta XI. podejlę leti zhaſtiti Bratovshni S. Joſhefa. POPOLNEMA |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jo dalej premiſhlujem to zhiſtoſt inu lepoto tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu ſvetloſt tvoje Zęrkve, vękſhi lubęsen zhutim jeſt do tvoje |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Srečne ovce in ovčice, Ki Pastir jih modri vodi, Pot svetosti in resnice Vselej sam pred njimi hodi; Ki v nesreči |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je porudila. Kdo vé, kaka čutila napolnujejo sinu serce? Polno svetosti mu je obličje: za trenutek je zedinjena vsa družinica! Zopet |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nje suſhni biti, so jęli ſdajzi prov svitle ſnamena te svetuſté od sebe dajati. 3. Nekar navirjemi moj Syn! nekar navirjemi |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Krotkuſt je svetega ſhivlenja maſanje. VI. Poſt. Zhistoſt je te svetuſte obderſhanje. VII. Poſt. Wugujmedajanje je dobreh del perkladanje. VIII. Samóta |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | VI. POSTAVA. Zhiſtoſt je te Svetuſte obderſhanje. 1 Jeſt sem Krayliza te zhiſtoſte, inu tu imę |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | hoditi je enu dobro pomaganje. II. Poſt. Poniſhnoſt je k' svetuſti enu terdnu podloſhenje. III. Poſt. Pohlevnoſt je enega brumnega zhloveka |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nezh perpustila, kar sem videla, de be utegnilu moje dushe svetuſti ſuper biti. Moje ozhy je pohlevnoſt uſſellej ſaveſalla, mirkanje pak |
Divica Orleanska (1848): | dvignjeni, Ne tikajo sloveče visokosti, Kjer ona vlada v angelski svitlosti. Lahir. Nej sodi kralj. Dünoa. Nej ona sama sodi! Oprostila |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | oshivit: pridi naſs ręſhit. Pridi o Duh tę zhiſtoſti, inu ſvetóſti; omy vſe naſhe madeshe, ozhiſti naſho vęjſt ſkusi ta ſvęti |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enimu Templu ſvętiga Duhá, pomujajmo ſe-tèdaj, de letá Tempèl pèr ſvetóſti ohranimo. Letó bó v' trętjim dęjli mojga govorjenja. Pręjdèn vam |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | biva; my moremo tèdaj leta Tempel v' ſvetóſti obraniti. Letę try dolshnóſti bódo try dęjle mojga govorjenja ſturile |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | duham. V' naſhim laſtnim ſerzu nam hozhe nepotekljiv ſtudenez reſnize, ſvetoſti ino svelizhanja oshiviti. Kaj ſi bomo boljſhiga voſhili! Sdaj pové |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojih ˛Slúshimo njemu bres ſtraha, Ino pred njega oblizhjem v' ſvetoſti ino pravizi Hódimo vſe ſvoje dni. Sdaj ſe Zaharija k' |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Odreſhenikov prihod perpravljati. Tudi Janes je ſvoje mlade leta v' ſvetoſti preshivel, ino v' ſamoti, v' tihi puſhavi ſe perpravljal na |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvetoſti nam Jesuſ s' malo beſedami tukaj popiſhe! Kako obilen ſtudeniz |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | popounima zhes dau. Inu leta je ta pravi pot vſe ſvetuſti, inu ta vysha tiga sashihraina, ſebi nikar savupat, ampak ſebe |
Branja, inu evangeliumi (1777): | prizhuvalli. Sakaj Bog naſs ni poklizav k'nazhiſtoſti , ampak k'ſvetuſti v'Chriſtuſu JEsuſu naſhimu Goſpudu. Evangelium S. Mathevsha na 17. |
Branja, inu evangeliumi (1777): | naſs tvoje ſlushabnike, naſhe dobrutnike. inu naſhe pohiſhtvu v' vſi ſvetuſti ohrani, tudi vſo naſho ſhlahto, inu perjatle, od hudobe , inu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Sazhetik naſhiga veſella, Poſoda duhovna, Poſoda zhaſty vredna, Poſoda vſe ſvetuſti, Skrivnu saſtopna rosha, Turn Krayla Davida, Turn Slonokoſteni. Hiſha slata |
Branja, inu evangeliumi (1777): | loternije, de uſſakatiri med vami vę ſvojo poſſodo ohraniti v'ſvetuſti, inu poſhtenju, nekar de bi hude shelle terpelli, koker Ajdji |
Divica Orleanska (1848): | bila, Ki je nevesta čistih angelov? Ki z nevmerjočo si svitlostjo glavo Okinči, jasniši od kron posvetnih? Ki vsiga sveta skupno |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | miſlite, de je mene popred ſovrashil. Ako bi ví ſhe ſvétovi bili, bi vaſ ſvét ljubil; ker pa niſte na ſvétovo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvétovi bili, bi vaſ ſvét ljubil; ker pa niſte na ſvétovo ſtran, ker ſim vaſ od ſvetá odlozhil, vas bo ſvet |
Gozdovnik (1898): | požre, a bele može prisili na breg. « Glavar pogleda iznenaden svetodajalca ter dé: »Rekel sem: Antilopa, tekun, imade lisičje misli«. »Je-li |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Pistotnik iz Kostajna in Gregor Hribar iz Prapreč za občinska svetovalca. Iz Ljubljane. — Deželni zbor je svoje delovanje zopet začel v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Suhadolj za župana, posestnika Miha Koncilija in Jože Jukant za svetovalca. Iz Hrušovke 4. jan. — Pri nas se je vršila 30. |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vodja velikih zaslug nar starejiga izbornika Ljubljanske kmetijske družbe, cesarskiga svetovavca in mestniga poglavarja, gospoda Janeza Hradeckita opomnili in se jim |
Sveti večer (1866): | izgovarja. Pa saj je ravna pot najkrajša'. Prašal sem potem svetovavca, kaj je ž njim knez govoril in kaj mu je |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | miſlim tadaj, de ſim v ſtanu vam koriſtniga in svéſtiga ſvetovavza v téh bukvih v roko podati. ” „De bi vam pa |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | predsednika te sodnije gosp. stolnega prošta dr. S. Ladinik-a, — za svetovavce: sledeče štiri korarje: gosp. J. Zavašnik-a, gosp. dr. J. Pogačar-ja |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | redu dednega nasledstva kak princ iz te rodovine namestno vladarstvo; svetovavcov namestnega vladarstva je pet. — Vsaki dan je gotovše, da se |
Ljubljanske slike (1879): | bogatin se pa meni le z baroni in deželne sodnije svetovalci. Gledišče – se ve, da le nemško, ker le to je |
Ljubljanske slike (1879): | smukati se okolo njih. Nazadnje so dobri penzijonirani majorji ali svetovalci, stari samci itd., ki jej še pravijo take priliznjene, kakoršne |
Veliki grof (1885): | se je zaznal dan, podal se je Eizinger z mestnimi svetovalci h kralju, srečo mu voščit, da se je iznebil grofa |
Veliki grof (1885): | odletel. V sobi pa so stali okrog mladega kralja mestni svetovalci in med njimi stari Eizinger. Grof Ureh je uprl svoje |
Pegam in Lambergar (1891): | je zopet na um, kako so ravnali z njim cesarski svetovalci, in v togoti se je stisnila pest; a ko se |
Pegam in Lambergar (1891): | kakor prošle dni; kajti so se pogajanja bližala koncu, in svetovalci so čakali le še priorja gornjegrajskega, da z njimi podpiše |
Hudi časi (1894): | je pogorel. « »Kakor danes. Prav se mu godi! « dejali so svetovalci na razhodu; župan jim je stiskal pomenljivo roke in premeteno |
Gospa s pristave (1894): | časa za uspešen upor. Zato je tudi hitro sestavil s svetovalci bojni načrt. Iz dolgih obravnav in raznih pogodeb mu je |
Gospa s pristave (1894): | poštene pomočke. Leopold je bil sicer dobra duša, a njegovi svetovalci so znali najti razlogov in vzrokov dovolj za kakoršnokoli ravnanje |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | volili iz odbornikov vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil posebni svetovavci; tudi namestnika županoviga so volili, pri kteri volitvi je bil |
Valenštajn (1866): | Kolalto, Valenštajnovi generali. Najman, konjičin stotnik, Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev poslanec. Krstnik Seni, zvezdar. Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena Tekla |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Visoko učen in mnogočasten botanikar, gosp. Dr. Hoppe, k. dvorni svetovavec in vodja botaniškiga družtva v Ratisboni (Regensburg) je od gosp. |
Divica Orleanska (1848): | Karol. Odlog je kratek, Svetovavec. Zdaj pod stražo smo Sovražno tukaj; prosimo te milo, De |
Divica Orleanska (1848): | cele vojske so, Ne smejo zdaj, ne zdaj me zapustiti! Svetovavec. (Na kolenu. ) Pomagaj? kralj! Nadlog se naših spomni! Karol. (Obupno |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | koroški deželi že od tistihmal, ko so v Ljubljani poglavarski svetovavec in v Celjovcu kresijski poglavar bili, vedno v ljubim spominu |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | gospoda grofa Leopolda Welsersheima, ki so dozdej c. k. dvorni svetovavec zgorno — avstrijanskiga poglavarstva v Lincu bili, poglavarja krajnske in koroške |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in gosp. J. Zupan-a, — za namestnika pa, ako bi kteri svetovavec zaderžan bil: gosp. prof. dr. A. Čebašek-a; — za zagovornika zakona |
Sveti večer (1866): | so se terdno nadjali. Stvar bom bolj na tanko preiskoval. Svetovavec je moral pisati poseben ukaz do višega logarja, n. pr. |
Sveti večer (1866): | nikakor starega logarja ali njegovega sina nadlegovati'. Ukaz je moral svetovavec po posebnem poslu Zelenkotu poslati. Rekel je knez: „Veliko mi |
Sveti večer (1866): | „Med tem je svetovavec pisanje dokončal in ga knezu izročil. Knez se je podpisal |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | blaga ino poſhtena mosha. Blashe je bil kraljev ſlushavnik ino ſvetvavez, Marko pa vojſhák ino oſizir. Obedva ſo sa njune saſtopnoſti |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bilo bi ſlabo, eno ali drugo teh hiſh imeti! Dober ſvetvavez sa mlade kmetijſke goſpodarje. Novo leto 1844. Na noviga leta |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe pak pred ludmy. Sakaj ony vaſs bódo isdajali v' ſvètvaliſha, inu v' ſvojih ſhulah vaſs bódo gajshlali. 18. Inu vy |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | osnovali, z kterimi so šli (60 parov) z muziko iz svetvavnice (Rathhaus) čez Francovi most, in pred gledališč pridši so Jima |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in šel, kamor ga je bila volja. »Možje so v sovetovavnici« — zdaj Tirček pravi — toraj naju ne bo nihče motil. Ná |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gosposkih ulicah, čez s. Jakoba most, po mesti zopet v svetvavnico nazaj. — V pondeljik se zopet presvitla Gosta v nunsko cerkev |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bil imel lep in gotov pripomoček. — Kakor pravijo, bo mestno svetovavstvo v Gradcu po izgledu Ljubljane in Prage papirnati drobiž za |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | obresti pa se jim bodo v Černo goro pošiljale. — Deržavnemu svetovavstvu je osnova nove postave predložena, po kteri bo smelo tiskarstvo |
Maria Stuart (1861): | — V deržavnem svetovavstvu govorim Drugače. Tu ne gledamo pravice, Temuč koristi le. Al |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | po môči pomagati dolžan, in de je gotovo boljši na svetovano vižo k telesnimu in dušnimu blagostanju perpomoči, kakor z denarmi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | brali, pa tudi, de bi zvedil, de je kdo moje svetovanje prijel. Ivan M. v malim Štajerju. Slovstvo. (Kolo). Vsaki domorodec |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nauk; poglejmo, kaj nam kaj „Novice” še druziga povedó. — k — Svetovanje, po kterim bi se zamoglo več ljudskih ali malih šol |
Zlata Vas (1848): | Božjo pomočjo iz dolgov spraviti. Delajte le vselej po mojim svetovanji. “ Zdej še le je vidil, kako slabo so ti ljudjé |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ktero sim v I. poglavju šestega razdelka zoper drisko govedja nasvetoval, se z dobrim uspehom pri prasičji driski rabi. Tega zdravila |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne bo, kakošna bo pa ta ? — Zdrav. Kar sim vam svetoval, tega sim se večkrat sam pripričal. Kdor pa kaj noviga |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bi bila jez storila, kakor mi je neki mlad zdravnik svetoval, morde bi jih bila še otela. Pa meni se njih |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | me, dragi gospod sovražnika osvobodene slovenšine ne imenujte, kér nisim svetoval, nikdar ne ga vpeljati, ampak le zavolj opovér, ktere tudi |
Zlata Vas (1848): | bil z vsakim prijazen, kakor poprej; temu je kaj dobriga svetoval, unimu pa je dal v potrebi kak denár. Revni stan |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 45. listu Novíc je gosp. Rotar iz Brežic mojim voljivcam svetoval, de naj bi mene nazaj poklicali, kér sim jez nemškutar |
Oče naš (1885): | pa prijazno so se jima za-njo zahvalili. Štefan jima je svetoval, naj potujeta dalje brez odloga; zakaj nihče ni mogel vedeti |
Sacrum promptuarium (1695): | kadar ga je ſvetoval, de bi imel nehat od della, dokler she malu zhaſsa |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obvaroval in v njih unanjih in notrajnih bolésnih ſam ſebi ſvetoval in pomagal. Po vólji z. k. krajnſke kmetijſke drushbe, ſpiſal |
Valenštajn (1866): | povesti v zimskih mu večerih — Grofinja. Jaz vendar vam bi svetovala, striček: Prerano meča ne odpašite, Ker vredna je nevesta, kakoršna |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dal na petdeset čevljev visoke vislice obesiti, kakor mu je svetovala njegova sestra Judit. Ko sta tedaj ta dva brata, Peter |
Zeleni listi (1896): | mater«, reče Vida hitro. »Moja mati nam bo že prav svetovala. Jutri vam potem povem, kaj poreče mati«. »Prav, stori to |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Mina. Rés težko sim že čakala, de bi mi svetovali, kaj mi je storiti, če se smetena ne da vmesti |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Mikložiču), Dr. Gaj (po naročilu), in veliko druzih glasovitih Slovencov svetovali ter vkazali, slovensko-organički. Iz tega sestavka se vidi, koliko mi |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | poleg Rena v Švico, a tam je bilo drago živeti. Svetovali so ji na Švabsko, a tudi :tam ni bilo zánjo |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 1819, so ta gospod sèm prišli delo ogledat. Oni so svetvali že vstavljen vežni prag 3 čevlje od ravne zemlje, in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni boſa, kar goſp. Juri obéta! Poſébno bi mi pa ſvetvali, tudi nekim uzhiteljem k njemu v ſholo iti, de bi |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pohujšajo. Kaciga soseda, kteri bi vedil iz bukev kaj domačiga svetovati, bi pa vsak v svoji soseski kmalo dobil. — Poglejte koliko |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dobiček, temuč v prid celiga cesarstva se podstopim visokimu ministerstvu svetovati, de naj si prizadeva pridelovanje brošča v naših deželah bolj |
Tine in Jerica (1852): | s Tinetam zmenila, pa ji tudi on ni vedel precej svetovati. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zadosti priporočiti ondi, kjer prostor in zemlja to pripustita: samo svetovati je, da se posamezne drevesica skerbno s ternjem ali drugače |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tazih ljudi, ki miſlijo, de vam v bolésni vaſhe shivine ſvetovati snajo — pa nikar jim ne verjemite. Pomiſlite , de je shivinſko |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krompir ſkoriſtiti, pa kar ſe ſpomnim, nihzhe ni snal boljſhiga ſvetvati, kakor ga v gnoj vrezhi, kir ljudem in shivali ſhkodliv |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Skušeni viši vertnár Štajarske kmetijske družbe, gosp. Frane Trummer, tóle svetje: Pri drevesih, ktere je toča otolkla, je pred vsim na |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz njih slabi in šibki divjaki izrastejo. Razun tega tudi svet je, da se morajo za zgodnje sadje peške tudi od |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga slepí. In grof svarenje zaničuje, Storí, kar levi mu svetuje. »»Proč, pasji duh! se grof zadrè Na kmeta vbogiga strašnó |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga slepí. In grof svarenje zaničuje, Storí, kar levi mu svetuje. »»Nesramen pes, me boš mudil? Ha, de bi vampu tvojih |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kolikanj namen naprave sploh in občinski prid to dopustí ali svetuje ; in od duhovnih pastirjev na deželi se posebno dočakuje, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz ognjiša kviško gredó. Neki fužinar, Baltazar Mosdorfer po imeni, svetuje dobro pomoč zoper tako nesrečo, ki sicer ni nova, tode |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ga ves izobraženi sedanji svet meri. 5. Gospod Jeran pa svetuje, de bi nas vse slovenske novice in morebiti tudi pratike |
Viljem Tell (1862): | naj Avstrii prisežemo? Burkhart. Ne poslušajte ga! Vinkelrid. To nam svetuje Sovražnik, izdajavec domovini! Reding. Zavezniki, mirujte! Seva. Avstrii Prisegli bi |
Oče naš (1885): | obhajati, jelite? “ „Da, prijatel; svetujem vam, kakor oče svojemu sinu svetuje. Križ na vaših prsih kaže, da v Zveličarja verujete, da |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in se tudi od njih pridnosti učí. Tudi s. pismo svetva lenuham od čebelic se pridnosti in delavnosti iti učit, in |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gobec vlij. Dostavek. Novice leta 1846 na strani 129. takole svetujejo: Koj v začetku te bolezni je nar boljše zdravilo tole |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | verjemite mi, le k vaſhimu laſtnimu pridu in dobizhku vam ſvetujejo, to ſtoriti. Fajmoſhter. Moj dober Luka! ta le ptujiz je |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mu obljubili ga s' ozhetam ſpraviti, ino odpuſhanje isproſiti; ſimo ſvétvajo mu, naj tezhaſ nobenimu zhloveku ne rasodene, kdo je. Prihodno |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vertnarje, ki po širokim z drevjorejo se pečajo. Vam tedej svetjem, cepiče za cepljenje iz domačih odrašenih, rodovitnih in žlahtnih dreves |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zapreti, da ne more nobenega poškodovati, če steče. Nobenemu ne svetovam, da bi steklega psa ozdravljati poskušal. Zakaj ozdravljanje je zastonj |
Zlatorog (1886): | reče starec, »Poslúšaj dobro me, ti lovec trentski, »Kar ti svetújem. Glej, pred solnčnim vzhodom »V dolino greva midva, jaz in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na drug leſ. 4. Murvne meje. Murvne meje ti ſilno ſvetujem, sato ker jih mras ne omorí takó lahko, kakor dreveſa |
Oče naš (1885): | ga vredni in z zaupanjem prejmejo. “ „Prav imate. Dobro mi svetujete, prav dobro,“ je odgovoril Nace čez nekaj časa. „Rad storim |
Oče naš (1885): | trudni in obloženi, pridite k meni jaz vas bom oživel! “ „Svetujete mi, se spovedati in obhajati, jelite? “ „Da, prijatel; svetujem vam |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sadjem ravnati, de bo pràv. že gosp. Pire, skušeni sadjorejic, svetjejo, de naj se sadje, ktero se da shraniti, kámor koli |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mnogo ljudstva svojega novoposvečenega knezo-škofa, 16 voz gospode, duhovske in svetovne, Velkovški prošt, dekan Tinski gosp. Belbič (Welwich). Pri vsih bližnjih |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | nógradi, žítiši in z rodovitnim drevjem obdán, je ločen od svétovnih homatíj s svojimi v miri in tihôti živel. Njegove podložnike |
Fizika (1869): | valovni dol. Wellensystem, sostava valov. Wellrad, kolo na vratilu. Weltraum, svetski prostor. Wendekreis, obratnik. Westwind, veter zahodnjak. Wetterleuchten, bliskotanje, igranje zarnic |
Astronomija (1869): | njih pomočjo izvedela hitrost, s ktero se širi svitloba skoz svetski prostor. Ker namreč ti meseci tekajo okrog Jupitra, stopijo časih |
Gozdovnik (1898): | sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo umrl? « »Blizu ne. Dva |
Zlatorog (1886): | Ti smeješ se? Poglej mi té cvetíce, »Dehtéče so in sveže kot ob košnji; »Kje neki ljubček bi jih bil natrgal |
Zlatorog (1886): | Zakaj pa ne tegà, kako po zími »Gojé se cvetke sveže? Le verjemi: »Tvoj ljubi jíh je vzgojil v svoji sobi |
Revček Andrejček (1891): | Andrejček (smehljaje zase). Jeklen je danes sladak in mehák, kakor sveže surovo planinsko maslo. (Smeje se. ) Prav okolu prsta bi ga |
Zlatorog (1886): | Prime puško in koráka kvišku. Glej! kar v travi spomladánje sveži Zaleskéče ključek mu spomládni, In z upórnim smehom deje lovec |
Divica Orleanska (1848): | glas, katera še sodivno Kervave vadle na borišu meša. Na zvidenje v življenju boljimu, Slovó je kratko za ljubezen dolgo! (Odíde |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kr. prodal v Gorici, in tudi še dražji je bila. Svila (žida) je za nas kaj dobra reč, zakaj brez galete |
Kemija (1869): | ki se na ta način da v tkaninah razločiti od svile in volne. Kisline obarajo iz te raztopine moševino v podobi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | votati, ju namažemo s to raztopljino, denemo vmes košček tanke svilovine ali pajčolana, ter stisnemo ju potem prav močno vkup. |
Viljem Tell (1862): | Je tvoje srce. Uli! Uli! Več Te ne poznadem! V svili se bahaš, Napuhnjen za klobukom nosiš pavje Pero in čez |
Mlinar in njegova hči (1867): | šest fantov pride, ki me ponesó — vso v srebru — in svili — (Roke sklenivši. ) Kakor Bog hoče! (Odide počasi vsa slaba iz |
Zoologija (1875): | nas navaljujočim žuželkam. Marsikdo bi se rad odrekel medu in svili, vosku in šelaku, tem njihovim važnim proizvodom, ako bi se |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 51. Matere nune v Ljubljani, za mnogoverstne ženske rokodela in svilo domačiga prídelka. VIII. Pohvalne pisma so bile naslednjim fabrikantam in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za češki kolovrat. 32. Gospa A. Orel v Ljubljani, za svilo domačiga pridelka. 33. Gosp. BI. Osebig, ključar iz Vranjskiga na |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | šapel), nakinčena z leskajočimi kamnički, ki so v žolto (rumeno) svilo vdelani in z biseri obdani, in to zahteva spoštovanje, kér |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | rastejo, svilodi (židni červiči) se dobro sponašajo, in pazljivo ravnani svilo posebne vrednosti dajajo. Kar je pa še poglavitno, je to |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | si tako dobra, kakor si lepa, oblekel te bom v svilo in žamet, na glavo ti bom dal zlato krono in |
Fizika (1869): | tok, zadobi valjar magnetične lastnosti. Najpripravnije je, da je sè svilo omotan drat 800 do 1000krat zavit okrog lesenega vretena (Pod. |
Fizika (1869): | te lastnosti električnega toka. 212 Ako se prav dolg, sè svilo opreden bakren drat navije na vreteno, in potem obvije z |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Sabinka postavi črešnje na stol, ki je bil z modro svilo preoblečen, in odide z materjo v vas. Pozno zvečer, ko |
Zoologija (1875): | domovine, iz Kine, vvel na Grško, od koder se je svilarstvo leta 1130 v Sicilijo in odtod po Laškem razširilo. Na |
Zoologija (1875): | Sicilijo in odtod po Laškem razširilo. Na Francoskem se je svilarstvo pričelo stopram leta 1470, a razcvelo se je sosebno za |
Zoologija (1875): | l funt predene svile. Vsled neke bolezni na svilnih gosenicah svilarstvo v zadnjih letih nazaduje. K prelcem spadajo še nadalje : nočni |
Roza Jelodvorska (1855): | ponoči, in reče: »Zdaj, milostiva gospa! « Naglo verže nase černi svilni plajš, in teče k ječnim vratam. »Res je, da ni |
Zlatorog (1886): | panj podrti In na svetli puški od zaklópa Ruto pestro, svíleno odvíje, In orodje vse za lov pregleda, In pregleda tudi |
Gozdovnik (1898): | Prvi kaže okrvavljeno bodalo, ter dvorezno klino, brisajoč jo s svileno odejo zibeli. »Je-li se smem zdaj lotiti, sennor? « »Uzemita, kar |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je popolnoma strohnela ; kraljeve kosti so bile zavite v terdno svilno oblačilo, pa tudi to je že zlo sperhnelo. * Gosp. Mirko |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſe dale s velikim pridam murve rediti, in tako ſvilna reja perzhéti. Nektéri pridni vertnarji sagotovijo , de ſim ter tjè |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugo rodovito ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar z malim trudom in potroškom poti |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ratajo, in de ſo doſt liſtja od njih dobili, in ſvilnih ali shidnih goſenz ſi napravili. Graſhinarji poſebno, ki imajo méro |
Kemija (1869): | manj nego l bokal zraka, zato se z vodencem napolnjen svilnat ali kaučuknat mehur vzdiguje in plava v zraku, kakor probkov |
Revček Andrejček (1891): | 4. dejanju odšla — na glavi črn robec, na prsih pa svilnat, rdeč, pride, dočim Andrejček govori, iz leve, gre h križu |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tla s persiškimi preprogami, in nakopičeno je bilo tu blaga svilnatega iz Kitajskega in dragocene druge tkanine babilonske, indiške in iz |
Zeleni listi (1896): | se vrne Anica domov. Ko odide, pogreši Ljudmila svojo rdečo svilnato ruto. Vse kote preišče, ali rute ni nikjer. Da je |
Zeleni listi (1896): | treba več priti, ker ona od sinoči pogreša svojo rdečo svilnato ruto. |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | zapazili vrednost sviloreje, kakor tudi, da so se v reji sviloprejk tu in tam že dobro zurili. Prejšne leta se je |
Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | ne koristila. Zatorej ne premišljuj i ravnaj se pri vzreji sviloprejk, po vodilih, koje ti daje praksa, v zvezi z dobro |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sato , ker murve vſako leto gotov perdelek liſtja sa rejo ſviloprejk ali shidnih goſenz dajo. Po krajih Dolenſkiga, ſpodniga Shtajerſkiga, in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot kasat, po |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | saj ta mesec; po tem zna letina saj srednja biti. Sviloreja nam je letos veliko denara dala; čeravno je ni veliko |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | koristi pa deželi z dobrim izgledom in obujenjem ljubezni do sviloreje zagotovila. Naj veči zasluge za pospeh murvo- in sviloreje na |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | dokazuje, da so v mnogih krajih naše dežele zapazili vrednost sviloreje, kakor tudi, da so se v reji sviloprejk tu in |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | to se da le djansko dobro naučiti. Učenci murvo- in sviloreje dobivajo ta nauk na vertu kmetijske družbe, pa tudi gosp. |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | nositi in tako tudi od te strani obuditi ljubezin do sviloreje. Perva skerb vsakterega, kdor se namenva s svilorejo pečati, mora |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | nizki ceni, in jih deli tudi brez plačila v podporo sviloreje. Z vsem tem se ne zadovoljna kupuje tudi pridelane mešičke |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | zapazili poslednje 2 leti, da tudi šolska mladina se hvalevredno sviloreje poprijema za kratki čas, ki se gotovo žlahniši nemore |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | Dorašeni možje bodo ti naj boljši učeniki in verli podpiravci sviloreje po domovini. Le nekaj imamo mladim svilorejcem priporočati, da namreč |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | do sviloreje zagotovila. Naj veči zasluge za pospeh murvo- in sviloreje na Krajnskem si nabera naša kmetijska družba, ktera je že |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | ljubezin do sviloreje. Perva skerb vsakterega, kdor se namenva s svilorejo pečati, mora biti s potrebnim perjem se preskerbeti, tedaj murb |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | pa tudi gosp. dr. Orel v Ljubljani, ki se s svilorejo posebuo pridno peča, z veseljem vsakemu rad natanko kaže, kako |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | pridelek blizo 400 gold. itd. Kdor pa želí se s svilorejo pečati, mora pervi ozir imeti na zasajo murb, da mu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | števila; koliko bi se znalo murbinega drevja in klaje za svilorejo zarediti, ako bi se poleg potov po dva do treh |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | in verli podpiravci sviloreje po domovini. Le nekaj imamo mladim svilorejcem priporočati, da namreč brez dovoljenja gospodarja murvinih drevés se perja |
Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | Predgovor svilorejcem! Bodisi da prebivaš v milem, bodisi v hudem severnem podnebji |
Rudninoslovje (1867): | vagala 1 ⅛ lota, živčeva 2½, železna 3¼ lota, svinčena 5 a zlata 8 lotov. Iz tega se vidi, da |
Kemija (1869): | za belo barvo, ki sicer ne pokriva tako dobro kakor svinčena bél (Bleiweiss), ali zato pa nikoli ne porumeni niti ne |
Kemija (1869): | 407. Meiler, kopa, 385. Melasse, melasa, sirop, 484. Mennige, minij, svinčena rusovina, 431. Meso, 496. Messing, med, 433. Metall, kovina |
Kemija (1869): | 431. Bleisuboxyd, svinčeni sokis, 431. Bleiuberoxyd, svinčeni prekis, 431. Bleiweiss, svinčena bel, 431. Bleizucker, svinčeni slador, 462. Blutlaugensalz gelbes, rumena krvolužna |
Mineralogija in geognozija (1871): | 101. Ognjeno-tekočen, feuerflüssig, 65. Okamnina, Versteinerung, 85. Oklepljen, gepanzert. Okra, svinčena, Bleiocker, 57. ,, bismutova, Wismuthocker, 58. ,, antimonova, Antimonocker, 58. ,, hromova, Chromocker |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Tako osnažene oči se mažejo enkrat na dan z mažo svinčene beline, kteri je nekaj kafre primešane, in ktera se v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nista zapuščena. Naj imenitniše fabrike mesta so naslednje: Fabrika za svinčene obličke, amerikanski mlin, za kterega se žito iz Odese in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od ſeverja priſhla in ſkoraj pol ure zelo goſta, ko ſvinzhene kugle sa puſho, in vmeſ tudi ko orehi debéla tozha |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Potem pomoči bolne mesta z mokom obstoječim iz 4 lotov svinčenega izlečka in iz 8 lotov vode. XVII. Poglavje. Nadkopitni nastop |
Kemija (1869): | fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina žveplena, schweflige Saure, 375. Sokis svinčeni, Bleisuboxyd, 431. Sol, Salz. Solarol, 510. Sol cinova, Zinnsalz, 430. |
Kemija (1869): | mišjica, 382. Gips, Gyps, 414. Glaj srebrni, Silberglatte, 431, Glaj svinčeni, Bleiglatte, 431. Glas, 409. Glasiren, lošiti. Glasrnalerei, 412. Glasur, loš |
Kemija (1869): | 10 funtov solitarne kisline. Žveplena kislina se zbira na dnu svinčenih hramov; no ker je preveč vodena, mora se destilovati v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ravnini, vedno bolj glasno mi je donelo ropotanje od cesarskih svinčnih topivnic pri Merzli vodi (Kaltwasser), ki stojijo v izhodu Divje |
Zlata Vas (1848): | pol boljši kup nastavil; vino je žvepljal in ga s svinčenim sladkoram sladíl; vsako nedeljo je godce najél, de so mogli |
Kemija (1869): | Steklo apneno, Kalkglas. Steklo kalijevo, Kaliglas. Steklo natronovo, Natronglas. Steklo svinčeno, Bleiglas. Steklo mlečno, Milchglas, 412.07. Stenj, Docht. Stickoxyd, duščev okis |
Kratkozhasne uganke (1788): | kuglo v' popyru ſtopiti, de se popyr naseſhge. Toku eno svinzheno kuglo v' popyr ſavij, de se popyr bres use gibę |
Kratkozhasne uganke (1788): | robam utakni. Na usak konz klinza pak eno glih teshko svinzhęno kuglo pervęſhi. Tedej natakni grosh is robam na shpizo te |
Kratkozhasne uganke (1788): | uſęti, inu is uſtmy sapo ulęzhi, ali ſaſhigati. XXV. Eno svinzhęno kuglo v' popyru ſtopiti, de se popyr naseſhge. Toku eno |
Mineralogija in geognozija (1871): | arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu |
Mineralogija in geognozija (1871): | Krystall-), gruča. Grus, grušec, 77. Grušec, Grus, 77. Grünbleierz, zeleni svinčenec, 57. Grüneisenstein, zeleni železovec, 52. Grünerde, zelena prst, 53. Grünsandstein |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | čertnikam (Bleistift), ako je pa že stara, če jo z svinčenikam, (kteri se v štacunah pod imenam „Reissblei” dobi) prav močno |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potem pa z kako suho kertačo polikaš, in zopet z svinčenikam dergneš. — To svetujejo obertniske némške novice. Dober svèt starišem! Slaba |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Zilici ravnega prostora. Nemudoma sem se podal naprej , ker sem svinčne topivnice nazaj gredé pogledati hotel. Od mosta pelje cesta, obsenčena |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Vas le ta ni velika in zahvaluje svoj obstanek bogatim svinčnim rudnikom, ktere večidel hranuje v nedrijih svojih mogočni Kraljevverh. Vidil |
Fizika (1869): | Punkt. Pipa, Hahn, 92. Piskalo, Blasinstrument. Piskrec prsteni, Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte |
Revček Andrejček (1891): | nebesa pomagalo, v božjem imenu. (Uzame vizitnico in piše s svinčnikom. Piše in bere ob jednem. ) Ljuba Franica! jaz te neizmerno |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razjasnjeni — z manjši potroški kar veliko veči dobičke doseči ; iz svinca ločijo — če vèrže — nekaj srebra, in iz taciga srebrá še |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | leto napravi okoli 2000 , na drugem pa okoli 7000 centov svinca. (Dalje sledi. ) Slovanski popotnik. *„Delle colonie slave nel regno di |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe taka voda ne ſmé v poſodah is koſitarja, kupra, ſvinza i. t. d, iméti. Mnogokrat ſe je arznija. ki je |
Kemija (1869): | na pr. za kislec in sicer v njegovih spojinah s svincem, živim srebrom in vodencem: S primernimi kemičnimi presnovami se dá |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bili. Kar je navadnih rudov razun železa, kakor zlató, srebró, svinc i. t. d. so vsi ali čisti, kakor na priliko |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | raztopivši, ali pa sožgavši; sploh znane rude kakor zlató, srebró, svinc, kotlovino i. t. d. loči jih stopivši ; živo srebró pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | že pred več tavžent letmi iz mnogih rud zlató, srebró, svinc, železo i. t. d. ločvali, ali kotlovino in cin v |
Kemija (1869): | živim srebrom in vodencem: S primernimi kemičnimi presnovami se dá svinec, živo srebro in tudi vodenec od kisleca odločiti in mesto |
Kemija (1869): | Sulfur, žveplovec. Sumach, rujevina, 486. Súsol, Doppelsalz. Svetlopis, Lichtbild, 444. Svinec, Blei, 430. Syrup, Sirop, 484. Š. Šelak, Schellack, 489. Šota |
Kemija (1869): | more spojiti s 16 deli žvepla, najdemo na pr. za svinec, da se spaja s 103 utežnimi deli, ki so tedaj |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti. Spremishluj tvoje slabuſte, inu ſdajzi bode tvoje napihuvanje koker svinz na dnu padlu. Tudi greshnekov nimash ti ſacezhuvati, koker jeſt |
Kratkozhasne uganke (1788): | zhes luzh, tok se bo szer kugla ſtopila, de bo svinz doli kapal; popyr pak se nabo seſhgal. XXVI. Ottok |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | svinja biti, preden se k merjascu spusti. Deset ali dvanajst svinj je dovolj za enega merjasca; ako se mu jih več |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | popolnoma zrastejo. Kedar merjasec že skakati začne, se mora od svinj odločiti, in samoten kermiti. Zakaj skakanje ga slabi in v |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | reje goveje shivine. 10. Od reje konj. 11. Od reje ſvin. 12. Od reje zhbel. 13. Od reje shidnih goſénz. (Dalje |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ni mogozhe brati — je ena ſvinja gori. Budalo. Ena S — Svinja ! Smeſhnava. Dato non conceſſo. Naj bo tedej jih. Viſsoku vuzhéni |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | hvalęshſti , jo — jih — jo — jih — Ni mogozhe brati — je ena ſvinja gori. Budalo. Ena S — Svinja ! Smeſhnava. Dato non conceſſo. Naj |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lęzhe, al grashzhe, al konopel de posoblejo. Aku poletu med Svinam bolęsen uſtane, de sazhno zerkat; toku dej vſaki pu quintelza |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bodo iskraſte, al pa zhe ſo shę; dej tem pitanem Svinam vſaki dan v'koriti eno peſt lęzhe, al grashzhe, al |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | na ſtrop v'Svinsko ſtallo, vlęzhe veſs giſt haſse. Pitanem Svinam, de nebodo iskraſte, al pa zhe ſo shę; dej |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jeſti, ovſsa na pezhi poſuſhi, inu ga jem sobati dei. Şvinam, aku ſo ikrove pa sa en ſhuſs pulfra dei, s' |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino, al pelen med pijazho dati, de |
Zlata Vas (1848): | otroke; oni so moje priče zoper vas. Za svoje krave, svinje, in kozé imate več skerbí, kakor za svoje otroke; pa |
Zlata Vas (1848): | imate več skerbí, kakor za svoje otroke; pa tudi krave, svinje in koze vam niso tako ljube, kakor pijančevanje in igra |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in bolesni ravnati'' „Kmalo bote tudi enak podúk sa govéd, ſvinje , ovzé, in pſe dobili. ” „Te bukve ſim sa vaſ ſpiſal |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ga je treba rezati in odebeliti. Ravno tako se s svinjo ravna. Ako se je kaka svinja negodno vbrejala, se ji |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | svinjo ukrasti, pa vlažim v svinjak — za Božjo voljo! zgrabim svinjo za nogo, pa ona se v hipu v živega hudiča |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | voljo! Glej, kume, jaz sem mislil nocoj tebi tvojo debelo svinjo ukrasti, pa vlažim v svinjak — za Božjo voljo! zgrabim svinjo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | Mlinar: „Ni prazen, pa prav imaš, zjutraj hočem svojo debelo svinjo zaklati, in za nocoj jo hočeva v kuhinjo spraviti, medveda |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | smeja, de je gospode tako splačal. 38. Povést. Kako Pavliha svinjo ubije in potem odgovor dá? Čez dva dni potem, ko |
Zoologija (1875): | do godbe. Omenjamo samo navadno pliskavko (Delphinus delphis), in morsko svinjo (D. tursio) živečo po vseh morjih. Pri 20 črevljev dolgem |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tiste, ki na pašo hodijo, ki pozimi snažen in zračen svinjak imajo, in večkrat na čisti zrak pridejo. Lete gnjilobe znamnja |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | dan dvakrat. Je začela živina zlo hujšati, skerbi za snažnost svinjaka in dober zrak; ženi ga, če moreš, vsak dan nekoliko |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | pride. Tat pa je bil vesel, da je živ iz svinjaka prišel, akoravno je močno razpraskan in razmesarjen bil. — V neki |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | in ideta gledat, kaj da je? Spet zaslišita glas — iz svinjaka: pomagaj , kdor je živ! o pomagaj, kdor je živ! o |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | Italijan oglasi, medvedu zapové, da naj človeka izpusti, in iz svinjaka pride. Tat pa je bil vesel, da je živ iz |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | voljo! ” Mlinar povzdigne glas: „Kdo je? kaj je? ” Glas iz svinjaka: „Dragi moj kume! jaz sem! jaz tvoj kum (botr) in |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | napada prasiče, ki so dolgo v soparnem, mokrem in nesnažnem svinjaku, ki malokdaj na čisti zrak pridejo; redko napada tiste, ki |
Zoologija (1875): | samo v tacih krajih, kjer imajo ljudje navado jesti surovo svinjino. Najžalostniši slučaj se je dogodil leta 1865 v Haderslebenu na |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vzemi ajbešovega in lorberjovega mazila, in sicer vsakega pol: tudi svinjska mast alj sirovo maslo je dobro. X. Poglavje. Goba na |
Botanika (1875): | Hudo strupene rastline so svinjska dušica ali kristavec (Datura), zobnik (Hyoscyamus), paskvica ali volčja črešnja |
Kuharske Bukve (1799): | od lemôn, ſtolzheneh nagelſhbiz, diſhave, inu ſolí. Klobaſe nadęlaj v' ſvinſke zhęva, obęſi v' dim tri dni; jeh pezi v' ſrovim |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 84. Možganova župa z ocverto žemljo. Meso s kukmakovo polivko. Svinjske obisti s polivko. Spenjeno malinčno kuhanje. 85. Mozgovi cmoki. Meso |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmli, in jim prideni 2 lota terpentinovega olja 4 lote svinjske masti, da dobiš mazilo. Tri dni zaporedoma gobo maži s |
Kuharske Bukve (1799): | meſo inu ſvinſko podtrebuſhíno ſękaj prav drobno. Potle deni sraven ſvinſke mushgane, enmalo sręsaniga lupa od lemôn, ſtolzheneh nagelſhbiz, diſhave |
Kuharske Bukve (1799): | Moręjo v' kratkim pojędene biti, ſe nedershę dolgo. 25. Mushganove ſvinſke klobaſe. Puſto ſvinſko meſo inu ſvinſko podtrebuſhíno ſękaj prav drobno |
Botanika (1875): | in sladorjeva raztopina, ločeni druga od druge s pregrajo iz svinskega mehurja, vidimo, da koj začne delati prizadevanje, da bi se |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | krajači klop na noge, se vsedejo in šivajo. Ko je svinski čednik zatrobil, pridirjajo prešiči tudi iz krajačeve hiše, pridejo pod |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Ker si tedaj ni vedil drugače pomagati, jih zapre v svinski hlev, jim da kruha, sena in slame. Pavliha je mislil |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | merzlo sardeljino polivko. Prežgano opresno zelje z jagnjičevimi rebricami. Pečeni svinjski herbt. Solata. 56. Gres na župi. Meso s krompirjevo solato |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Lovska župa. Meso s čebulova polivko. Golobje v leči. Pečeni svinjski herbt. Solata. 84. Možganova župa z ocverto žemljo. Meso s |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na pečenje zli ali pa v posebni skledčici perdaj. Pečeni svinjski herbet. Večidel se v cevi (roru) peče, ker koža per |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cmoki. Meso s kukmakovo polivko. Višnjev ohrovt s kostanjem. Pečeni svinjski herbt. Solata. 95. Jeterni cmoki. Meso z gorčice. Kislo zelje |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in korenje z brinovkami. Pečeni divji golobje. Mozgovo kuhanje. Pečeni svinjski herbet s solato. Torta iz cukreniga kruha. Očalni krafelci. 179. |
Zlata Vas (1848): | čiste in svitle — kratko, nikjer ni bilo tako, kakor v svinskih hišah nekterih kmetov v druzih vaséh. Veselje je bilo, tukaj |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kumarami in paradižnikovo polivko. Solata z zelenim graham in suhim svinjskim jezikam. Podlečeni telečji kosc. Žemljev angleški cmok. Pečen sernov herbet |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zelišnata župa. Meso z gorkim žemljevim hrenam. Zelen fižol s svinjskim rebricami. Pečeni jagnjičev herbet. Solata. 9. Župa z moknato jedjo |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | razniga sadja. 51. Kalafuki. Meso z žemljevim hrenam. Solata s svinjskimi rebricami. Čokoladno kuhanje. 52. Možganova župa. Meso s kaparno polivko |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | stegno. 90. Moknata jed. Meso z drobnjakovim hrenam. Repa s svinjskimi rebricami. Narašeno krompirjevo kuhanje. 91. Kukmakova župa. Meso z žemljevim |
Kuharske Bukve (1799): | nedershę dolgo. 25. Mushganove ſvinſke klobaſe. Puſto ſvinſko meſo inu ſvinſko podtrebuſhíno ſękaj prav drobno. Potle deni sraven ſvinſke mushgane, en |
Kuharske Bukve (1799): | V' taki ponvi s' sgornim pokrovam snaſh pezhi sajza, telęzhje, ſvinſko plezhe inu rębra, inu druge perutne shivali. To je dobro |
Kuharske Bukve (1799): | pojędene biti, ſe nedershę dolgo. 25. Mushganove ſvinſke klobaſe. Puſto ſvinſko meſo inu ſvinſko podtrebuſhíno ſękaj prav drobno. Potle deni sraven |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ozhetov odpovédali, ino malike molili, ino de bi, to ſprizhati, ſvinjſko meſo jedli, ktero jim je prepovedal jeſti. Veliko Judov, ki |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſ' ſedmémi ſinovi pred-ſe, ino jim ukashe per tej prizhi ſvinjſko meſo jeſti. Rekó mu: „Naſha poſtava nam ga prepové jeſti |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | glasoviru, kajti bil je sam izversten pevec in krasno je sviral na glasoviru. Na večer vsacega dné se je v vitezovi |
Divica Orleanska (1848): | in meč, Pred tabo tu klečím in prosim golorok, Življenja svit mi pusti, uzmi za-nj odkup! V obilnosti živijo oče mi |
Astronomija (1869): | pripomočkov ne more gledati va-nj. Od kod da pride ta svit, hočem pa omeniti nazadnje. , ko bodem govoril o spektralnej analizi |
Astronomija (1869): | 17", največi 16' 17,29", in najmanjši 15' 45,15". Svit solnčni je pa tako živ, da človek brez posebnih pripomočkov |
Gozdovnik (1898): | legli spat. Solnce obzorja še ni rdečilo, in le bledi svit se je kazal na vzhodnem nebu, ko pristopi indijanska straža |
Zlatorog (1886): | na tebi mi srcé igrá; Itálija pod mánoj v solnčnem sviti Pozdrávlja me in sinji val morjá. V prodólih žije ti |
Blagomir puščavnik (1853): | bojožejna po žilah. Zdaj se udariva. Škiti se o solnčnem svitu lesketajo; od njih odletajo zagnane sulice nazaj. Konjiča razgetata; bilje |
Oče naš (1854): | je mah in beršlen skrival. Viditi je bilo človeka pri svitu laterne, kteri je patra z priserčnim veseljem sprejel. |
Astronomija (1869): | meseca ni popolnoma temen, ampak vidimo ga v medlem pepelnatem svitu, kakor n. pr. pod. 58. Ta svit pa nikakor ne |
Zoologija (1875): | krila. Podobni so nekaterim bčelam, a letajo samo o solčnem svitu, zlasti o poldne, ko solnce najbolj pripeka. Bčelar (Sesia apiformis |
Astronomija (1869): | žarki) v tem ozračji lomijo, zato nastane zjutraj in zvečer svitanje (mrak); sploh je na polutniku Svitanje (mrak) je v deželah |
Astronomija (1869): | nastane zjutraj in zvečer svitanje (mrak); sploh je na polutniku Svitanje (mrak) je v deželah blizo tečajev za tega del tako |
Mineralogija in geognozija (1871): | grušec pa imenujemo razdrobljeno kamenje vsaktere vrste, n. pr. granitov sviž je razdrobljeni granit, tedaj kvarčevo tinjčevo in živčevo zrnje, ki |
Mineralogija in geognozija (1871): | slaba; le-tó se potem imenuje redko kamenje, n. pr. oblovje, sviž, lapor itd. Zmes sama je po sestavi razločna, da se |
Stelja in gnoj (1875): | Ako polju pomaga namákanje, mu mora pomagati tudi drobni pések, sviž ali mlévka. Zakaj eden vzrokov, da namakanje pomaga, je ravno |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je tako obernil, de je Jona sadelo. Jona pové brodnikam ſvo- |
Valenštajn (1866): | pomenilo? Ključar. Ta žena, ko na konji vidite, Volilna je svoboda češke krone. Klobuk okrogli oznanjuje to, I div'ji konj, na |
Viljem Tell (1862): | prišli sem ? Kaj iščete na Urnskem ? Staufaher. Nekdanjih časov, Švicarske svobode. |
Občno vzgojeslovje (1887): | naj se človek kolikor moč bliža, pa je idejal nravstvene svobode, stanje nravstvenega značaja. |
Občno vzgojeslovje (1887): | nagibe za poželenje in polaga z obrazovanjem razumnosti temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk je torej najvažnejše vzgojno sredstvo, ob jednem pa |
Viljem Tell (1862): | Al mi, ki čisti zarod Švicarjev Smo starih, ohranili smo svobodo. Poklekali pred knezi nismo nikdar, Svobodno izvolili smo cesarja. Reselman |
Zoologija (1875): | še privezan na dolzem motozu, konečno je pa dobil popolno svobodo. Dobro izšolan sokol se kakor strela hitro zažene na letečo |
Viljem Tell (1862): | varha ; tako v pismu Zapisano je cara Fridrika. Staufaher. Tud najsvobodneji imá gospoda. Glavar, sodnik najviši mora biti, Pri kterém v |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | in nobedin ni več mislil, de bo vsužnjeni vojvodič kdaj svoboden, ker nobedin ga ni sužnja vedil razun unih dveh, ki |
Valenštajn (1866): | kdor Pred kraljem i cesarjem mora biti Odkrit, nikakor nej svoboden mož. |
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | ni hotel počivati in v Inšpruku praznovati, dokler ni bila svobodna cela Tirolska, a on se je s svojimi pogumnimi Pasajerci |
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | kakor večer poprej, polno radosti in veselja. Tirolska je bila svobodna, in ko je dva dni pozneje general Chasteler s svojimi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naj višja stopnja za obertnijske in rokodelske zadeve; oglasi za svobodne in prošnje za pripustljive obertnije in rokodelstva pa se bojo |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ti meniš varnost za terdnem zidovjem? Koliko meniš imenitne pravice svobodnega mestjana v primeri s podložnim in sužnjim kmetom? Vse se |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | druzimi deržavami sklepati, kar mnogo Francozov straši, ki se boje svobodnega kupčijstva in zatere domačega blaga po ptujem. 29. decembra so |
Gozdovnik (1898): | vam daje pravico, napravljati me predmetom travanske soditve? « »Dolžnost slehernega svobodnega moža, ki vidi, da zločinstvo glavo vzdiguje, brez kazni in |
Viljem Tell (1862): | preden novo leto tek začnè. Vaš prah počival bo v svobodnej zemlji. Atinghausen. Kaj pravite? Zaveza je storjena? |
Viljem Tell (1862): | zavezo Vzemite mene, prvo blaženko, Ki varstvo našla je v svobodnej zemlji. Pravice svoje hrabrim vašim rokam Izročam; al me boste |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat serčni in svobodni, Kar Gospoda volja iše. Zhbelarſtvo. In tenui labor; at tenuis |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | sužnji, če jih je kaki vihar kje zanesil, prosti in svobodni postali, tode tega ni bilo zdej več perčakovati, ker je |
Viljem Tell (1862): | obdelujejo, Ne vživajo sadú, ki ga rodí. Valter Al niso svobodni posestniki? |
Divica Orleanska (1848): | Dünoa. Nej ona sama sodi! Oprostila Francozko je, in sama Slobodno mora serce darovati. Lahir Tu pride kralj! |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | IV. V srédo 27. Velikitravna 1846. List 21. Vdova siroti. (Svobodno po M. Delarju). Spi, detešce, v spanji krasnim, Lej! nad |
Viljem Tell (1862): | Poklekali pred knezi nismo nikdar, Svobodno izvolili smo cesarja. Reselman. Svobodno izvolili smo deželi Zavetnika in varha ; tako v pismu Zapisano |
Viljem Tell (1862): | Smo starih, ohranili smo svobodo. Poklekali pred knezi nismo nikdar, Svobodno izvolili smo cesarja. Reselman. Svobodno izvolili smo deželi Zavetnika in |
Valenštajn (1866): | Očij nikar od mene ne obračaj! Tu v pričo vseh svobodno razodeni. Ne boj nikogar se! Naj čuje, kdor Si bodi |
Mlinar in njegova hči (1867): | Hvala Bogu, da je šel! (Nekdo potrka na vrata. ) Pivek. Svobodno! Drugi nastop. Janko (pride). Poprejšnji. Janko. Bog vaju sprimi! Pivek |
Lohengrin (1898): | vladarica čez Brabant Lahkó odrekla vasu svojo rôko, In žila svóbodno z ljubimcem tajnim. Kralj (ga prekine z resnobnim kretom) Pozôvi |
Gozdovnik (1898): | Tega nisem nikdar mislil, sennor Arečiza. Jaz sem prosto in svobodno odjezdil in če tega niste opazili, ni moja krivda nego |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je naprodaj, in ga narodu izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče pri obilnim plačilu |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | svoje dary. 4. Sodnik je on pravizhen v'Nebeſih ma svoi tron , K'dir ni pred nym krivizhen Prejeu bo velik |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | je doshnost, Taisti ni od greha prost. 5. Per Krivizhnim svoi tal dobiti, Potuho dat' greſnim Ludem, Inu neh greh sagovoriti |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti an otrok ta ferdamenja inu Bueg bo dau zve svoi sveti Shegen Amen. |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne vedó, od kod de so, imajo morde v njih svoj izvirk. (Dalje sledí. ) Še nekaj od mizarskima in tesarskima lesá |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | izvira, Nemci, Francozi, Lahi in drugi narodi že davno v svoj jezik vzeli, in ji že zdavnej národno pravico dali; drugič |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ob času punta Dunaj zapustil in sim se podal na svoj dom, ali 14 dni je preteklo, de se nisim iz |
Robinson mlajši (1849): | je na kolena padnol ino molil) — o moj stvarnik, dodeli svoj otčevski blagoslov, dodeli vse radosti, kteri si za me pripravil |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | podá, ali nam ne bo serce reklo: Položi še ti svoj dar, velik ali majhin, kakor premoreš, na oltar domovíne? Veliko |
Tine in Jerica (1852): | zunaj Petra domu, nekteri še k svojimu delu. Jerica je svoj svatovšni venec lepo spravila, in je dobila od svoje taše |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zdaj v novo glasí; Spodbuja rojake s staro močjo, Iskati svoj blagor z vso skerbjo. Župan. Poglejte! kolednik z gosli sem |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dandanašnji veljal, ako bi se namreč za svojo domačijo, za svoj prid in blagor skerbeti tako rekoč s palico priganjati dali |
Botanika (1875): | otmosféra (vzduh) tisto skladišče, iz kterega jemljó rastline ta poglavitni svoj živež. Atmosféra ima sicer V 5000 delih le dva dela |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nym jeti, katiri je enu maihenu poprei v'timu vertu ſvoi mezh vun sderu, inu Chriſtuſa braniu; tiſti sdei nega trikret |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ego regnabo. Sdei pride h' nam ta ohernija, inu ozhe ſvoi ſedesh per nas imeti; ta prousetnoſt, inu snaſheine shely zhes |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Nebeſs, kyr na ſturimo taku, koker nam je Chriſtus skus ſvoi exempel per Pilatushu kasou, inu per ſvetimu Lukeshu cap. 21. |
Biblia (1584): | nevsame, inu nehodi sa mano, ta nej mene vrejden. Kateri ſvoj leben najde, ta ga bo sgubil, inu kateri ſvoj leben |
Biblia (1584): | ſo njega sa eniga Preroka dèrshali. Kadar je pak Erodeſh ſvoj rodni dan obhajal, je te Erodiade Hzhy pleſsala pred nymi |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kar je imel ſturiti, ſtury on po beſsędah ſvętiga Ambrosha ſvoj teſtament. Inu pèrvizh sapuſty on ſvojim ſovrashnikam eno pravo saſtavo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pridiga v' Nazaretu. Jesuſ je ſpet priſhel v' Nazaret na ſvoj dóm. Prezej pervo ſabóto gré po ſvoji navadi v' ſ-hodnizo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Janesa kerſtnika, ki je po vſi desheli ſlovel, je na ſvoj dvor poklizal. Janes je priſhel, ino ga ſvari savoljo njegovih |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Dobro jutro, mladi goſpod hoſtnikar, 2) ga paſtirzhek posdravi, ter ſvoj ſlamnik nekoljko persdvigne, pa ſe ſpet pokrije. „Alj bi rad |
Genovefa (1841): | v ozhéh igrale. Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup klizaje, v ſvoj ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje po ſkalovji raslega |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | diſhí! Reſ je, de mora kmet terdo delati, vedno sa ſvoj shiveſh ſe truditi; in veliko ſkerb mora imeti sa ſvoje |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali gmajne bodo pa rasdelili, de bode vſak déleshnik gmajne ſvoj dél dobil. — To ſe bo savolj tega sgodilo, ker ſo |
Stric Tomaž (1853): | vam pri sercu bilo, če bi vam zdaj naenkrat pobrali svoja ljubezniva otroka, ali bi zamogli to brez serčnih bolečin prenesti |
Sveti večer (1866): | objela svoja otroka. „Dobri Bog” je izdihnila, „usmili se saj teh nedolžnih |
Sveti večer (1866): | drugače — udati se hočemo v njegovo sveto voljo. ” Pogledal je svoja vnuka ter dalje govoril: „Serce nam hoče žalosti počiti, ko |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | denar nad vse, ker mu je bil pot, da nasiti svoja poželenja. Vedno je skušal, da bi prav po lehkem prišel |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | so se večkrat med seboj prepirali in vsled tega tudi svoja dela zanemarjali. Nekateri hudobni ljudje so hotli ta prepir v |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tega ni bilo mogoče zvedeti. Anton je zvesto in pošteno svoja leta kot učenec izveršil pri tergovcu. Postane tergovski pomočnik, ter |
Zoologija (1875): | Cuculus canorus), pod. 119, ki ne dela lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički |
Deborah (1883): | straži Ga Urijel, in nad njegovo glavo Razpenja Bog mogočna svoja krila. A jaz – budím, jaz dolge ure štejem In hrepenim |
Zlatorog (1886): | krámarji, slikárji Prihájajo le-sèm. Od Koborída Pa do Trbiža gredo svoja pota In tam pri mostu v krčmi dobroznani Jedó, pijó |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | hoče enkrat — ako njega podobe nad sabo ne zbrišeš — v svoje svete stanovanja, in pred svoje obličje vzeti! — On je, ki |
Zlata Vas (1848): | svoje puste polja in verte, svoje prazne mošnje in skrinje, svoje stergane oblačíla in srajce: té mi pričujejo zoper vas. Poglejte |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | vùn opraševala od obljubljene dežele. Vse mirne sté po dnevi svoje dela opravljale. Proti večeru, ko solnce že ni tako perpékalo |
Oče naš (1854): | prikratiti. Čas je bil, ko sim zamogel, kakor drugi ljudje, svoje opravila s soncom vred pričeti. Ta čas je minul. Enako |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nekterim soseskam, ki so pri nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale vredno je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rekli: mea culpa — mea maxima culpa! in raje bolje na svoje gnojiša gledali; gotovo bi stermeli nad uspehom. Meja je bila |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | memo derdrajoči vozovi. Kako močno so tù zamišljeni gospodje v svoje opravila in koliko jim je mar, kako stojí srebro in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svojo ženko sam tam — reče Marko — in čul sem na svoje ušesa, in vidil s svojimi očmi, kako je preklela Peruna |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | nikomur ne bote povedali; kadar na svoj dom pridete štejte svoje jagnjeta, ali vam nobenega ne manjka. Vohernik se je razserdil |
Biblia (1584): | Ioannes u'vosi Criſtuſeva della ſliſhal, je on poſlal dva ſvoja Mlajſha, inu je puſtil njemu povédati: Si li ti ta |
Sacrum promptuarium (1695): | ozheſsa, inu oblizhe Chriſtuſavu je bilu polnu krivij, pade na ſvoje kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſerza, s' poſtam , s' jokanjam, inu s'klaguvnjam, inu reſtergejte ſvoje ſerza , inu |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ, bo ravno tako, kakor s' deſetémi devízami, ktere ſo ſvoje ſvetila vsele, ino sheninu naproti ſhle. Pet jih je bilo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | volji kùpzov sa prodajo ſvojiga blaga ravnajo in po mogozhoſti ſvoje déla islikati ſi prisadevajo, taki pri ljubi ſtari navadi — bres |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kako pa ti delavni , vedno v velike opravke sakopani rokodelzi ſvoje déla popolnijo in tako vezh ispezhajo ? Samo ſkosi ſkerbno pregledovanje |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navadi v pervi ſoſejſki ſvoje dela ſpezhati — prisadeva ſi, v daljnih krajih ſvoje blago na |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | toliko viſôka in imá oſim rasnih prédalov, ktere imajo vſake ſvoje vratiza is glasha , ki je s zherno barvo pomasan. Jajza |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ni. Z veseljem tedej nosijo po vsih deželah skerbne matere svoje otročiče k zdravnikam, de jim koze stavijo in jih po |
Zlata Vas (1848): | Kadar je kerčmar Vampnek ob nedeljah prazne klopí in mize svoje gostivnice ogledoval, se je skorej jokal. „Ali so ljudjé vsi |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | gospod Jeličnik: »Samo Bogu in za njim blagimu mladenču imam svoje življenje zahvaliti. Ne vém, kako bi temu plačal, kar mi |
Blagomir puščavnik (1853): | je nekoliko nejevoljna. Vsi se pa zdaj razidejo vsaki na svoje delo, da bi saj vse doveršeno bilo, preden veličansko solnce |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | reči? Učitelj. Je višja osoda neznana res, Pa lastni trud svoje storí še vmes. Pred pol stoletjem Slovencu že pel Je |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | dati hočem precej sto srebernjakov. “ Sinovi drug za drugim napenjajo svoje močí in poskušajo prelomiti terdo povezane paličice, pa zastonj je |
Ferdinand (1884): | so stegali svoje roke proti njemu, vzel je zaporedoma v svoje naročje ter jih poljuboval z očetovsko ljubeznijo. Prosil je Anico |
Tiun - Lin (1891): | z morskimi razbojniki. Bil sem pa jako radoveden, kje imajo svoje ladije; kajti z morja ni bilo videti nobene džunke, nobenega |
Zeleni listi (1896): | jih je ljubi Bog ustvaril, najpopolniše telo. Začne kazati torej svoje umetnosti. Najpoprej spleza hitro kot blisk vrh strelovoda; na to |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Korošci, Goričanje, Krajnci govorijo, in kteriga vsaka dežela nekoliko po svojim zavija. Naj bi si ta kratki podúk sleherni Slovenec dobro |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nar srečnejši človek na sveti biti imeli; zato odkrite mi svojo serce, morde tud jez vas ozdravim. ” |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Vse je bilo tiho. Moja hčer objokano mater objame, ter svojo lice v njenim krili skrije. Jez sam sim se komej |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | lehko vsaki den očetu družbe alj nja namestniku oglasi ino svojo ime podpiše, alj zapisati da, ino z tem bo v |
Robinson mlajši (1849): | da bi to res bilo! si je vzdehnol, ino to svojo menjenje Petku povedel, kir je tude tako sodil, da bi |
Biblia (1584): | isdajal, inu Ozha Synu, inu Otroci bodo gori vſtajali supàr ſvoje Stariſhe, inu nym k'ſmerti pomagali. Inu vy bodete od |
Sacrum promptuarium (1695): | inu nikar ona ſama; kadar mosh je letu nespodobnu pegervaine ſvoje shene vidil, pravi bodi tedaj, jeſt bom en dan pomival |
Sacrum promptuarium (1695): | celli gaſi shlishat: David kadar je letu vidil, prezei je ſvoje zitre sgrabil, inu sazhel zitrat, ter hudizh je Saula martrat |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bres shęn, inu otrók. 22. Inu sdajzi je Jęsus pèrmóral ſvoje Jógre v' zholnizh ſtopiti, inu |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to je, praviga ſposnanja ſvojih dolshnoſt, de bi prav vládal ſvoje ljudſtvo, ga sveſtiga ohranil Bogú, in oſrézhil. Bogu je bila |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | od njih modro shiveti vuzhimo, pa tudi po njih naukih ſvoje shivlenje ravnamo. ” Mariza je na novo sazhele sa ſvoje zvetlize |
Genovefa (1841): | Kadar boſh v zhaſti in v bogaſtvu shivel, ne posabi ſvôje uboge matere! Oh, zhe boſh te môje' ljubésni do têbe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vérno upamo ga vredni bit' , Daj, de ſi uſmiljenje tud' ſvôje Bitje vſako móre pridobit'. Tvoja ſvéta vólja naj ſe 'side |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bili s potrebnim shivesham prevideni sa ſe, in sa vſe ſvoje vojſhne trume, ki ſo ſe zhes Ilirſke deshele gôri ali |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pepeu? Chriſtus, kader je sa naſs moliti sazheu, je na ſvoju oblyzhie na semlo padu, koku pa molimo mi, katiri ſmo |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | negovih Apoſtelnu odlozheni, tiſte je skerbnu varvou, h' tiſtim je ſvoju ſerze obernou, je mermrou, inu navolen biu, kader je bilu |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na ſvoje Boshje kolene doli pokleknou, ampak je tudi na ſvoju nar ſveteiſhi oblyzhie na semlo doli padu, inu je moliu |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | largiretur. On je na ſebe vseu naſho shaloſt, debi nam ſvoju veſelie dau. Lubesnive duſhe! skus leto ſvojo nar vezhi shaloſt |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvojih Jogru odlozhiu, Procidit in faciem ſuam orans. Je na ſvoju oblizhie na semlo doli padu, inu je moliu. Moliu je |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa en shtrek ſem ſebe obeſſiu! Judesh, katirimu je Chriſtus ſvoju premosheine savupou, katirimu je noge vmivou, katiriga je preſerzhnu kuſhnou |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nahvaleshnu sgublena. Terpeu je to nar vezhi britkuſt, kader je ſvoju naprei ſtojozhu terpleine premiſliu, inu ſi tiſtu zélu pred ozhy |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhes nas. Katira mati kedei taku skerbna je bila sa ſvoju dete, debi vſe laſſy tiſtiga bila preshtete imela, inu bi |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſtu shaſti en ſam, katiri bi biu te miſli na ſvoju potrebnu delu, te shelie na kupzhijo, na dobyzhek, iuu druge |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Joshefovi bratje. Kralj ino vſi per dvóru ſo tega veſéli. ˛Svoje laſtne vosove je dal kralj, de ſo ſhli po Joshefoviga |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | morete s' menoj. “ Peter mu rezhe: „Goſpod! sakaj pa ne? ˛Svoje shivljenje dam sa-te! “ Jesuſ mu odgovori: „Peter! gotovo, gotovo, ti |
Robinson mlajši (1849): | od žalosti sérdce ni pôknolo, ino rad bi bil polovico svega prihodnega življenja za to dal, ko bi s tem zagubljene |
Divica Orleanska (1848): | sleherno razločim! To je moj kralj, to stavnice francozke! Bandera svôga pa ne vidim – Kje je? Brez tega jez ne smem |
Divica Orleanska (1848): | se prijazno smeječ ozira. ) In sim resnično v sredi ljuda svôga? Ne več pregnana, ne zaničevana? Me ne rotite, gledate me |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pred svetom Božjim, Pred resničnim Bogom samim bodi! Boter botra svôga v sodbo tira In lažnjive priče saboj pelje, In brez |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | prit', No tamkei pleihan bit', Beu, inu Zhist v'Nebelih svoiga Boga zhastit ? Perdauk. Ene Peiſmi h'Sveti Maſhi, ino Shegnu |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | priti h'Sodbi pred Bpshji tron, No tamkei sadobiti On svoiga dela lon. K'dir je pregreſhen biu, Ta peku bo |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv vsolei te S Shegen katierega S. Jakob isrekov zhries svoiga lvbiga synka Joshafa katieri je pradan biv vegiptovshko deshevo je |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsolei te pra S. Shegen katieriga je ozha nabeshzhi zhries svoiga lvbiga sina posvov kader soga is krisha dovsa jamali inv |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svpet odveshash. REZI kaker resnizhno je nav Bveg ozha nabeshizhi svoiga sina nate sviet roditi takv resnizhno inriasji ti Flinka spet |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kdaj bil Slovenec je cel, Je trudil se marno, bil svoj'ga vesel, Pa vendar ga dalje pesnik budil, V „Novicah” spoznavati |
Ta male katechismus (1768): | pruti nebesam se pouſdignel, kjer je bil v' vezhni slavi svojega nebeshkega Ozheta zhes uſſe stvary postavlen, inu povikshan. Matth. 26. |
Blagomir puščavnik (1853): | večne čase. Amen. ” — Čez tri dni prosi in sili Miroslav svojega očeta, da bi z njim vred v svoje posestva nazaj |
Blagomir puščavnik (1853): | vesel; ljubši mi je pičla hrana, ki jo s potam svojega obraza služim, kakor drage pojedine viteza. Zdrav sim in mirno |
Blagomir puščavnik (1853): | druzega misliti, kakor da so sovražniki zmagali. Vidil sim smert svojega prijatla in svojega sina pred seboj; in, ko bi jima |
Blagomir puščavnik (1853): | gradu pri tacem divjem roparji. Res je težko, se od svojega ločiti, in v ptuje kraje begati; vendar se podaj v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od vseh krajev Istre tukaj bilo in se veselilo viditi svojega Cara in Carico, mi ni treba omeniti; naj lepše pa |
Sveti večer (1866): | materna zapuščina vredna. Hotel sem se verniti v Kladsko do svojega součenca, pa kmetje mi niso znali povedati, ktera cesta v |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in ker se je Pavliha globoko priklonil in je od svojega popotvanja govoril, je baronu zeló dopadel in v svojo službo |
Ferdinand (1884): | Majé z glavó je zapustil zvesti sluga svojega gospoda. Tacega še ni videl, če tudi mu vže služi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kar priroda je rodila, Rabil člôv'k nevtrudeno. — Zdaj poglej prid svojga dela, Komur skerb je dni grenéla, Ko je hôdil seme |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zapad; Vidil si, kar mal' komu je dano: Obroditi uka svojga sad. Smert, ki z drugimi nemilo rabi, Naš'ga starčka pozno |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | besedi in v delu so vdani, Ki vredni Slovenci so svojga rodú. Vam sreča naj vgodna cvetè Podunavci, Vam — kôlo naj |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vsim, ki so goreči prijatli kmetije In svojga jezika in svojga domú, Ki v Krajni, ki v Stajeru in Korotani Nam |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | previdni Svoj' modrosti. H timu cela družba zbrana Te pozdravi — svojga Očeta, V sercu, v duhu biti vdana Ravnoserčno Ti obeta |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | čast zatim sije, Vsim, ki so goreči prijatli kmetije In svojga jezika in svojga domú, Ki v Krajni, ki v Stajeru |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne tipále. Me vošmo, de bi Pust preveč Ne vihal svojga repa. De v gerlo smerti mladi ljud Nespametno ne cepa |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bog, Mogočniga ohrani! Mé vošmo, de Slovenijo Nam Večni z svojga raja Z rosó obilne milosti Oživlja in napaja. Mé vošmo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drugi obertniki in mnogi rokodelci ne bodo, naše spiske bereč, svojiga časa zgubili. — (Dalje sledí. ) Pridelki pretečeniga leta v raznih deželah |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slovene se ozíra, kakor mi željno se oziramo na Njega, svojiga očeta milega; da nas vodi k sreči roda našega, da |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nesrečni so otroci, sim sam per sebi djal, kteri očeta svojiga svojmorca obžaljujejo! — Vsakiga to zgrozí, le pijanca ne gane. Naj |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | prišel, temuč si še sam živlenje vzel; že za del svojiga dobriga imena tega ni smel. Bila sim ob ediniga svojiga |
Zlata Vas (1848): | srejna dala obdelovati. Pa vsak je obderžal, kar je iz svojiga sveta dobička dobil, tako de je razun tistiga, kar je |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | jim v novi napravi lepo priložnost ponudi, de se bojo svojiga materniga jezika, popolnama naučili; in sklenem z radostnim upam, de |
Roza Jelodvorska (1855): | presunile, de se milo razjoka in komaj se premaga, de svojiga ljubiga očeta v tem trenutku ne poljubi. Častimir se grozno |
Roza Jelodvorska (1855): | odšel; zakaj ona bi se ne bila mogla dalje zderžati svojiga ljubiga očeta poljubiti, in se mu odkriti. Sama ni vedila |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | vstal Gospod, aleluja! Molimo. O Bog, ki si po vstajenji svojiga Sina, Gospoda našiga Jezusa Kristusa, svet razveselil, prosimo, de po |
Sacrum promptuarium (1695): | Ali kakor una katera je klagovala, inu zagovala na grobu ſuojga mosha taiſti dan pokoppaniga: En Saldat, kateri je vahtau eniga |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu na Petra pogledou, de bi on sa voIo ſvoiga velikiga greha ſvojga satajeina, skus katiriga ſe je biu od |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Sahajou je v' ta vert Gethsemani JEsus, debi on tamkei ſvoiga Nebeſhkiga Ozheta sa naſhu isvelizheine proſſiu, ſhou je pa takei |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | iſhe veliko zhaſt, zhaſtitlive imene, imenito viſokoſt, inu viſoku povsdigneine ſvoiga rodu: Chriſtus pa lubi, inu ozhe biti taku, koker je |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je ſveti Paul v' ſvoimu pervimu piſmu c. 6. na ſvoiga Timothea piſou: Qui volunt divites fieri, incidunt in tentationem, & in |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtimu kraju na biu ſvoiga mojſtra isdau. O vedet! o vedet! kulkain ludy ti, koker |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katirih beſedah le on zelo ſvojo volo v' to volo ſvoiga Nebeſhkiga Ozheta zhes dau. V' lehkih, dobrih, inu dopadajezhih rezheh |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mozh je bilu, kader je on poprei ſvojo duſho sa ſvoiga Moiſtra poſtavit oblubiu, inu ſe sa perprauleniga resglaſsiu s'nym |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſte ure nihdar ſhliſhet, de bi namrezh biu en Joger ſvoiga Moiſtra, ena ſtvar ſvoiga Stvarnika, en zhlovek ſvoiga Boga sa |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſkerbijo, koku bi mogli per eni, ali drugi rezhy ſvoiga blishniga golufati. Vſi ti pa nabedijo s' Chriſtuſam, ampak zhes |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njé povsdiguje; ˛Stradavzam daje obilnoſt, Bogatinze pa prasne odpravlja. Israela, ſvoj'ga ſlushabnika, je poprijél; Pomnil je, kakor je naſhim ozhakam obljubil |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | V' Davida, ſvoj'ga ſlushabnika, hiſni, Kakor je obétal po ſvojih ſvetih prerokih, Ki |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ohránil, Ko ní nobčn továrſh ſe ſmèrti vbránil. ” „Is ſpánja ſvôj'ga, Zhertomír! ſe sbúdi, Şlovó daj ſvôji ſtràſhni, dolgi smóti, Po |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | je to dopadlo, in je tudi v mraku ſpremljan od ſvojega hiſhnika k imenovani goljufivki ſhel. Rezhe ji, de dvomi nad |
Biblia (1584): | Méſta opravili, dokler Syn tiga Zhloveka pride. Mlajſhi nej zhes ſvojga Mojſtra, ni Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de je |
Sacrum promptuarium (1695): | kakor una Gospa katera millu ſe je jokola nad truplam ſvojga mertviga Gospuda, pride leto troshtat en mlad, ledih Gospud, inu |
Sacrum promptuarium (1695): | v' mej vſimy Svetniki je bil njega isvolil sa Variha ſvojga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, inu vener je perpuſtil de s' dellam |
Sacrum promptuarium (1695): | ſi je ſolſe briſala kadar pod Criſham je ſtala, inu ſvójga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa na Chriſu mertviga je vidla. Stabat |
Branja, inu evangeliumi (1777): | pomneli na to veliko muzh tega Goſpuda, sa katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje, ino nadluge tvojega folka, temuzh ſi |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Tu pravi ta Goſpud: preobernite ſe k'meni is zelga ſvojga ſerza, s' poſtam , s' jokanjam, inu s'klaguvnjam, inu reſtergejte |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 24. En Jógèr ny zhes ſvojga mojſtra, ne hlapèz zhes ſvojga Goſpodarja. 25. Jógru je sadoſti, de je kakòr njegóv mójſtèr |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | dokler pride Şyn tiga zhlovęka. 24. En Jógèr ny zhes ſvojga mojſtra, ne hlapèz zhes ſvojga Goſpodarja. 25. Jógru je sadoſti |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe jim da ſposnati, de je njihov nekdajni uzhenz. Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta |
Branja, inu evangeliumi (1777): | loter osheni v' ſvoje loterze ſhlahti, ali loterza omoshy v' ſvojiga lotra ſhlahti v' tretimu, al po nobeni zeni ne v' |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tolashbe med grisenjem ſvoje teshke veſti. Sdaj ſo ſe Judje ſvojiga naj hujſhiga ſovrashnika snebili. ˛She nekoliko zhaſa ſo smed ſvojiga |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nebo vpertim sashene rekozh: „Sdaj pa, Goſpod, lozhi v' miru ſvojiga ſlushabnika, kakor ſi rekel, ker ſo moje ozhi vidile tvoje |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | „Kaj jàs vem? ˛Sim kali varh ino zhuvaj ſvojiga brata? “ Bog rezhe: „Kaj ſi ſtoril? Kri tvojiga brata vpije |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe reſhiti. Vſe je molilo, vſak je klizal na pomozh ſvojiga Boga. Jona je veſ preſtraſhen, pa ſi vender ne upa |
Genovefa (1841): | proti dragi domazhii odjésdil. Nékiga vezhéra pôsno je pervo vaſ ſvôjiga grajſhinſtva doſégel. Dôbri ljudjé, moshjé, shené in otrôzi ſo priſhli |
Genovefa (1841): | trenil, je omolzhala. Ta miſel jo je obſhlà: „Prav bliso ſvôjiga doma moram biti. Drugazhe bi ta shivál ne môgla tù |
Genovefa (1841): | oh — tudi vaſhe dete mora umréti. Sakaj grof ga nêzhe ſvôjiga ſinú ſposnati. Oh meni ſtrah ne da ſpati. Do polnozhí |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imenitniga, ſhe od zeſarja poſlavljeniga mosha — in veliko ſromákov je ſvojiga ozhéta sgubilo Viſoko zhaſten Goſpod Baron Erberg v Dolu (Luſtthal |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | potrebnu veidet more. 1. K' dir voſhi srezhen biti v'Svoimu shiuleinu to, Inu po smerti priti h'Svoimu Bogu v' |
Robinson mlajši (1849): | reči razumno považil — potehtal — premislil, ino se ni dal v svojem nakanjenji — predsevzêtku môtiti. Prosil je te Petka, da bi dobre |
Stric Tomaž (1853): | pa vender zvestejšega od Tomaša ni poznal, ga pa po svojem otesati in mu miloserčnost izbiti sklene, da bi njemu služiti |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je Hafed sopet zbudil, je sedel pod palmovim drevesom na svojem vlastnem vertu. Jutro je bilo. Veličansko sonce je ravno v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | talijanske, češke, poljske in madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji zanimivo zbirko obrazov (podob) vseh mož, ktere nova zgodovina |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | si, da jih izobrazivna kožna moč požene, kedar se v svojem djanju popači in zmoti. Bradovice so dvoje, suhe in mokre |
Čas je zlato (1864): | kraljeviču, de je moško, vès njegov svèt dopolnil, vender v svojem delu nič menj goreč ne postane. Dobro mu je znano |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jedi ne maram, kakor tudi obleke bogatim namenjene ne. Po svojem stanu se mi je ravnati, saj me Bog ravno tako |
Oče naš (1885): | z jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v svojem življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega srca in misel |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | in videlo se jej je, da bojuje hud boj v svojem notranjem. "Dva goldinarja? " reče tiho. "Dobro, Tone, denar boš dobil |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sinovi Nadvojvoda Franca in brata našiga presvitliga Cesarja, so na svojim popotvanji 30. dan Kimovca tudi Ljubljano obiskali, drugo jutro pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | učiliša slabiga zaderžanja. 6. Če nisi vedno domá, ali na svojim polji, bo jelo pešati tvoje premoženje. Če se gospodár potika |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mi maličko po svoji vlasti (vlastni svoji deželi) in po svojim slovstvu (literaturi), to nam bode serce razveselilo in nam zraven |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na nebi čedalje več novih zvezd zagledal, kterih ni na svojim domu še nikoli vidil; nasproti pa mu bodo na nebu |
Zlata Vas (1848): | za obléko, živež in stanovanje dolžan ostal, vse drugo po svojim varhu prodati smel; dobiček je prišel v hranilnico. |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poletje vsaka srenja gleda, kakiga razumniga možá ali mladenča v svojim kraji poiskati, in nagovoriti ga , de pojde prihodnjo jesen v |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | predalječ. Lahko si mislimo , koliko britkiga nemira zdaj bolnik v svojim sercu občuti! On jemlje tedaj vračitvo po svoji vlastni spoznavi |
Zlata Vas (1850): | k nam prišel, in mene pri Očetu in materi snubil svojim sinu, ki je že mlinar v starim Kamniku bil. In |
Roza Jelodvorska (1855): | je bil lep sreberen kozarec, iz kteriga je doma v svojim gradu, naj rajši pil, kteri mu je bil tudi kakor |
Biblia (1584): | ſmèrti vkuſsili, dokler bodo Synu tiga zhloveka vidili prideozh, v'ſvoim krajleſtvi. |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | praviſh, de nega naposnaſh? Ali zhes vſe tu Peter v'ſvoimu satajeinu oſtane, na premiſli, kai govory, inu ſe na sgrosy |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | o Ozhe vſe dobrute! v' katiriga volo ſe je per ſvoimu naprei ſtojozhimu nar britkeiſhimu terpleinu tvoi vezhni, edinu rojeni Syn |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | votu, inu na ſvoji duſhi, inu na ſvoji zhaſty. Na ſvoimu shivotu je terpeu ſhtrike, inu ketne, s' katirimi je kervavu |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nozhi ti jesni, inu miſlio, koku bi ſe mogli na ſvoimu ſuraſhniku maſhiti, inu tiſtiga v' ſhkodo ſpraviti. Bedijo pp nozhi |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ena takſhna britkuſt, koker je moja. On je terpeu na ſvoimu shi- |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſo le ſami tiſti eniga pravizhniga ſerza, katiri ſe v' ſvoimu shiuleinu na volo Boshio podajo. Nezh ni bilu Chriſtuſu shlahtneiſhi |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe h' timu ſvoimu naprei vsetju ob tulkain vezh v' ſvoimu duhu perpraviu, ob kulker dalei bi od tiga meſtniga napokoja |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | in corde ſuo. Maria pa je vſe lete beſſede v'ſvoimu ſerzu ohranila, inu premiſhluvala. Satorei: Beati, qui audiunt verbum Dei |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Goſpud. Terpeu je tiſti, od katiriga je ſveti Peter v' ſvoimu pervimu piſmu na drugi poſtavi taku piſou: Qui peccatum non |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | kar je tudi takole ſtoril. Ker je bil grof per ſvojem odhodu Genofefo Golotu srozhil in ji je ta vſak dan |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | teſhe en malu noter usęti, ta mittel je MITHRIADES v' ſvojim teſtamenti koker nar ta imenitniſhi ſhaz sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe ne bojí ſam v' ſę jiti, inu ſi per ſvojïm goſpodarſtvi, per gori-srejenji tih otrôk, per opravilih ſvoje vęre nizh |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | taiſta: Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine, britkoſt, inu shaloſt v' ſvojim ſerzi, kakôr Mati, kęr vidi ſvojga Şyna v' taki martri |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne déla, ino jim rezhe: „Noben prerok ni vſhezh na ſvojim domovji. Ob Elijevim zhaſu, ko je bila velika lakota, je |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | temne. Tukaj na gori ſe jim je Jesuſ perkasal v' ſvojim velizhaſtvu, ktero je njemu, ˛Sinu boshjimu, laſtno. Poſnemajmo ga tukaj |
Genovefa (1841): | ſe glaſno buzhénje po ſkalovji raslega. fant, ki ſhe v ſvôjim shivljênju kaj taziga ni ſliſhal, ſe je slo veſelil savolj |
Genovefa (1841): | ne predejo, pa vunder vam rèzhem: tudi Salomon v vſim ſvôjim velizhaſlvu ni bil tako lépo oblézhen, kakor êna ismed njih |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Njega piſanje je naſledniga sapopadka: Doſtikrut ſim ſliſhal praſhati v ſvojim ozhetiſtvu (Vaterland), kako bi ſe dal smersli krompir ſkoriſtiti, pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pijanza k ſebi v isbo (zimer) in mu podá po ſvojim ſposnanju verzhik shganja, kterimu je pa vezh ko poloviza vode |
Branja, inu evangeliumi (1777): | pak je ohranila uſſe lete beſſede, inu jeh je v' ſvojimu ſerzu premiſhluvala. Paſtirji pak ſo ſe supet nasajvernili, ſo zhaſtili |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | biti v'Svoimu shiuleinu to, Inu po smerti priti h'Svoimu Bogu v'Nebo, Tiſti more dershati, Kar je Kriſtus srozhiu |
Ta male katechismus (1768): | po dapernesenemu dellu nashega odreshenja s' tega svejta ſupet k' svojemu Ozhetu naſai se povernil, inu koker en premaguvavz is svoje |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poſtavi tega Gospuda, inu tuiſtu sem se jeſt uſſellej k' svojemu nauku uſella, de be jeſt mogla od njeh tu brumnu |
Blagomir puščavnik (1853): | svojimi v gradu obležen. Poslal sim po naglo pomoč, k svojemu prijatlu Marvinskemu. Verli vitez pride res z mojim sinom in |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | padale so na grob. »Ti bi šla rada doli k svojemu detetu«, spregovori nekdo prav blizo nje. Glas je bil tako |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor jaz. Zató sem danes zjutraj nekoliko omenila o tem svojemu možu, on pa me je začel pretepavati in mi je |
Ferdinand (1884): | in zvestobo tudi zaupanja vrednega skazati. Veselega obraza hiti k svojemu sedanjemu gospodu ter mu sporoči, kar se je pripetilo. Kupec |
Oče naš (1885): | je čuvaja ovčarije po zasluženji grajal. Ta pa je ugovarjal svojemu gospodu jezno in nevoljno. Mêljard se je razsrdil. Nič pa |
Izidor, pobožni kmet (1887): | in kako tople zahvale pošiljal da je zopet blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu za tolišnje prejete dobrote. Hvalnice kipele so mu |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | besede jaz in z menoj vsak pošten Anglež; — povej to svojemu tovarišu! Takoj velim, da se vama odvzemó verige, če mi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zadnji biti, so po tém visoko počastenje in serčno hvaležnost svojimu presvitlimu Cesarju in Cesarici v venec občinskiga vesélja vili, ker |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in se kaj uči, z komur bi zamogel sebi in svojimu bližnimu v nesreči pomagati ! To je naša dolžnost in gotovo |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Ameriko podati, kjer mu pràv dobro gré, tako de voši svojimu očetu le enako hrano (živež) imeti, kakoršna njegovim hlapcam v |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | eden ali več brati. Naj vsak za tekoče léto kakimu svojimu na kak prostimu ljudstvu ugodin časopis, postavim na „Novíce” ali |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | še z besedo povedala, kteri se je popolnoma zadovoljin k svojimu gospodu povernil, kterimu je s tako novico vstreči upal. Pa |
Tine in Jerica (1852): | in so šli vsi, zunaj Petra domu, nekteri še k svojimu delu. Jerica je svoj svatovšni venec lepo spravila, in je |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Če bi imel po moji smerti pomanjkanje terpéti, pojdi k svojimu stricu, očetovimu pravimu bratu; povej mu, de sva jez in |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Torej je mati po vsi sili hotla ostati, de bi svojimu ljubimu bolnimu otroku sama stregla. Zdravnik, ki je bil ravno |
Roza Jelodvorska (1855): | vsi gospodično Rozo viditi in poznati, ki je toliko ljubezni svojimu očetu skazala, in zaliga gospodiča, iz globokiga vodnjaka rešila. Ko |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Nas stezé iskati uči, In željene ključe raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat serčni in svobodni, Kar |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nasavupou, inu ſvoje shelie sa navarne dershou, saturei ſe je ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu terdnu podloshen ſtariu, inu v' negovo volo ſvojo |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſli pruti ſvoimu nebeſhkimu Ozhetu, inu s' eno nar ſveteiſhi volo ſvoiga ſerza |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nezh drusiga miſlit na imeu. Saturei, debi ſe h' timu ſvoimu naprei vsetju ob tulkain vezh v' ſvoimu duhu perpraviu, ob |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de na smiſlimo na negove belede, katire je on h' ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu govoriu: Pater, non ſicut ego volo, ſed ſicut |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſo bile enu napelaveine v'ta greh, de je on ſvoimu Moiſtru taku nasveſt gratou, inu nega trikret satajiu. Saturei reſsnizhnu |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | trikret ſe je k' ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu nasai povernou ta Syn Boshji, trikret je nega |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sagviſhan, inu sashihran, de ta nebeſhki Ozhe na bo perpuſtiu ſvoimu Synu vezh naloshenu biti, koker, kar on preneſti, inu preſtati |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Angelu. Leta je ta ſmerti vredna nahvaleshnoſt teh ludy pruti ſvoimu Odreſheniku, de ony na njega posabio, inu nega sapuſtijo. Videlu |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Bogu jeti, inu per nemu pomozh iskati. Pruti Nebeſam h' ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu ſe je tudi obernou Chriſtus, sagviſhan, inu sashihran |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | in jih meni rasodevati? Je li to sveſtoba, ktero ſi ſvojemu goſpodu obljubil? Je li to sahvala, ktero mu sa njegovo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | domu, pa je vſe ſkril pred prerokam. Potlej gre k' ſvojimu goſpodu, zhe ga bo treba. Elisej ga vpraſha: „Gijezi, od |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kako teshko njo je tebi sa to predál, de je ſvojimu dédeku veſelje pripravil. Po tvoji nemárnoſti je tebi ptizhiza vjiſhla |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tak hudo rasshalil, ſe perkásati vupal ni. Podá ſe k' ſvojimu nekdájnimu vuzheniku, ki ſo sdaj v' kloſhtru ravnitel, rektor, alj |
Genovefa (1841): | mène. Oſkerbljênje têbe in gradu s graſhinſtvam ſim sa Bógam ſvojimu hiſhniku tukaj isrózhil. On je odſléj goſpodár gradú in oſkerbnik |
Genovefa (1841): | je v njéni dolinizi ſolnze pripékvalo in ôna shejna k ſvôjimu viru priſhla, merslé vodé sajéla in pila, je mnogokrat” rekla |
Genovefa (1841): | Genovefa je sdaj v ſôbo priſhlà in je ſvôjimu móshu po viteshki ſhêgi mezh in ſúlizo podala. „Suzhi té |
Genovefa (1841): | v nebo gorelo. She zlo ſtarim grofovim vojakam, ki ſo ſvôjimu goſpodu na zhaſt nepremakljivo na ſtrashi ſtali, ſo ſolsé po |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s sveſtim , poboshnim ſerzam in veſtjo pridnoſt in ljubesin k ſvojimu ſtanu sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi domazho premoshnoſt pred mnoshizo |
Sacrum promptuarium (1695): | Sacrata sapiſhe lete beſsede: Et tu ſic. Ter ga poshle ſvojmu sheninu. On ga sazhne premishlovati, ter saſtopi kaj pomeni: namrezh |
Sacrum promptuarium (1695): | gledajte na ta fazonetel, inu ſturite kokor Livia, katera nihdar ſvojmu Ceſsarju ſe nej ſuper postavila, inu letu ſturiti ſte dolshne |
Sacrum promptuarium (1695): | sakaj od lete Ceſsarize ſe bere, de nihdar Ceſsariu Auguſtu ſvojmu Moshu ſe nej samirila, ali eno ſuper beſsedo rekla, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vodja! nas — krepòsti, Vodi nas po srečni poti V previdni Svoj' modrosti. H timu cela družba zbrana Te pozdravi — svojga Očeta |
Oče naš (1885): | očetovske ljubézni in skrbí otroka, ki je tiho in prijazno svoje očesci v njega obračal. „Barba“, je dalje govoril in otročička |
Gozdovnik (1898): | močna; zdrobila ga bo! « »Glavar Apačev bo sedel v vigvamu svoje skvô in starim babam pravil, da knezi travan ga zasmehujejo |
Fizika (1869): | posebnih podob za posebne opravke, in ki se zamorejo po svojej volji gibati, imenujejo se živali, njih znanost pa živaloslovje (zoologija |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | „Vidiš jo lepo senico tam na jablani,“ reče Lovre svojej sestri Marici. „To bom jaz kmalu imel! “ Urno spleza na |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | maščeval nad njim, pa ne najde nikogar. Domú prišedši toži svojej materi, da se je v gozdu skril hudoben deček, kateri |
Ferdinand (1884): | prinesel nek jezdec, kakor sta se bila dogovorila. Grof reče svojej soprogi, katero je trkanje zbudilo iz spanja: »Moram jo brzo |
Ferdinand (1884): | sester. Brivec ga dolgo opazuje, potiplje mu žilo ter po svojej starej navadi, máje z glavo in ramami, — in gre. Peter |
Ferdinand (1884): | me pa ni treba več bati. Smejaj se vedno v svojej otročjej nedolžnosti. |
Ferdinand (1884): | ne bode, več dolgo živel. Ali ta trenotek ni hotel svojej preljubej soprogi tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga |
Ferdinand (1884): | da bi jo zamogel zaupati človeškemu ušesu. « Rekel je vselej svojej soprogi, stoječej pred njim z milootožnim obrazom in od joka |
Ferdinand (1884): | Ferdinanda in soprogo z besedami: »Z Bogom! Ostanemo vam v svojej milosti naklonjeni! « Alfonz je šel s Ferdinandom in njegovo obiteljo |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | novicah pogovoriti, kakó se imajo shraniti. Gosp. Vertov C v svoji neprecenljivi kemii natorne postave razlagajo, na ktere se sušenje sadja |
Divica Orleanska (1848): | ni po rôci tvoji. Jovana. Sovražim te globoko v duši svoji, Kot noč enako tvojimu oklepu. |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | vedoči, de bodo kmalo sklenili, pokličejo eniga jutra Petra k svoji postelji. »Ljubi Peter! « mu rečejo z žalostnim sercam: »ljubi Peter |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vertu. Jutro je bilo. Veličansko sonce je ravno v celi svoji krasoti izhajalo; polja so bile vse zelene, in z roso |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sem se neprenehoma prepričoval, da je ona navado imela po svoji termi vsako stvar napčno speljevati; kako bi tedaj jaz, revni |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi sami v nesrečo ne prišli, in tako sebi in svoji družini revšine ne nakopali! Da bi pa oštir, ki pijancu |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | kervave vojske kmalu konec. V duhu je že spet v svoji domovini. – Pa kaj stoji tiskano na zadnji strani časnika? Dolga |
Oče naš (1885): | srca Barbo žalovati in zdihovati. – Peljal jo je k Jéri, svoji ženi, katera je tudi več let za zapuščeno siroto skrbela |
Zlatorog (1886): | po dolgem času spet slaščico. A stari Jaka stopi k svoji skrinji In stika v njej, pa naposled se vrne. Napolnjen |
Sacrum promptuarium (1695): | kaj ſe je sgodilu, ter gre nasai v' shtazuno, ſazhne ſvoij sheni pravit, kaj ſe je sgodilu: Ona pravi, de taiſta |
Sacrum promptuarium (1695): | tem Sakonskem, samerkajte. V' Rimi en Gospud je bil poslau ſvoj Naveſti en lep fazonetel, v' katerem s' slatimi shidami je |
Sacrum promptuarium (1695): | ogin, obena rejzh nej po nje misli, vſe hozhe po ſvoj glavi. &c. Satoraj jeſt tebi shenkam ta fazonetel, na katerem |
Sacrum promptuarium (1695): | hisho odperla katera je bila polna shita, de petlery po ſvoj voli ſe ſo mogli s' shitam oskerbejti, ali zhe vezh |
Genovefa (1841): | priporozhevala, in kako ozhétovſko je grôf, de bi pobóshno prôſhnjo ſvôje goſpé ſpolnil, sa nju shêne in otrôke ſkerbel. Rekel jima |
Biblia (1584): | bi vus ulni Svejt dobil, inu bi ſhkodo prejel na ſvoji Dushi? Ali kaj more Zhlovik dati, de bi ſvojo Dusho |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Jogra, katiriga je on lubuv, poleg ſtojęzhiga , je on k' ſvoji Materi rekuv: Shena polej! leta je tvoj Syn. Potler |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ny bres zhaſty, kakòr lę v' ſvojim kraji, inu v' ſvoji hiſhi. 58. Inu on tam ny veliku zhudeshov dęlal savólo |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ni vſhezhe, tiga ſe tudi ti varji; ne posabi per ſvoji dobrovolji tudi druge rasveſeliti, ino jim dobriga ſtoriti, koljkor premoreſh |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvetel ko slato ſonze. Kedar ſo perſtana dobili, dajo perviga ſvoji Mini, ki ſe je bila vſa pobóljſhala, ter pravijo: „Noſi |
Genovefa (1841): | zhe ſe mu ſanja ali zhe bdi, kér je v ſvôji otóshnoſti vezhkrat bres vſih zhutljejev bil in kér ſe je |
Genovefa (1841): | je bilo v sazhetku síme. Pogovarjala ſe je sdaj v ſvôji tamni votlini po vezh ur is njim; ga je vſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſami nekoliko vedo, kakſhno mora biti to, kar miſlijo pri ſvoji zerkvi napraviti, de bo lepó in vſim , tudi umetnim ljudem |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe jo lotíle, pa ſim jih kmalo saterl, kér ſim ſvoji drushini vkasal, urno matike v roke vséti, in na njivo |
Ta male katechismus (1768): | tega naprejpostavlenega v' jezho noterpushena, je klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu, kader je blu Sebastu povedanu, je on |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | on namore ſmiram biti, inu koker je v' vezhnemu vojskuvanju svojeh terpezhnoſt, inu nagnenja, toku della on med drugemi pohujshanje, ke |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Buh je ſveſt, katirega svojeh obetov nekol nagreva, inu da v' S. Raju vezh, koker |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti sam nad G. Bogam, kader is njim natihem od svojeh potrebnoſt se pogovarjash, de je prov ſlo lubeſniv pruti tebi |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lu, kadar bosh mogl teſho, inu nadlugo svojeh lejt nositi. Tu bode tebi ena pravizhna mira, po katiri |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vec Linhart piše v svojih zgodovinskih bukvah krajnske dežele (Versuch einer Geschichte von Krain 1791 |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | hotel v hišo priti. Vse druge priče so ostale pri svojih pervih besedah. 2) Stojí v zatožnim pismu, da tisti dan |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | oznanil, ker vendar vemo, da je ondašnji poglavar za blagor svojih okrajanov sploh, posebno pa še za poti in ceste skerben |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svoj obstanek bogatim svinčnim rudnikom, ktere večidel hranuje v nedrijih svojih mogočni Kraljevverh. Vidil sem rudokope kar rušno na gori odkrivati |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | novega in boljega naučiti, da utegnejo pridobivati več plodov iz svojih zemljištev. V toti namen so bukve. Če pa to terdimo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | predlogi poterjeni; 110 odbornikov je kot en mož vstalo iz svojih stolov in s tem enoglasno izgovorilo svoj „amen”. Dufour je |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | stara žena sedela ob nedeljah pred vrati in brala v svojih molitvenih bukvah, obračal je veter liste in je govoril bukvam |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | blagi Fabíoli ali njenemu dragemu očetu. ” „Kaj jo poznaš? ” „V svojih mladih dneh sem služil blagega Fabija v Aziji, kakor že |
Gozdovnik (1898): | beži pred njim kakor bebasta ovca. « Komanč odvije laso s svojih pleč, pritrdi konec za sedlo ter ga z desnico zvrtini |
Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Sakaj? Od. Kir Buh je vſsegamogozhn, dobrutlou jenu sveſt v' ſojih oblubah. |
Biblia (1584): | bodo vas isdajali pred Rotaushe, inu vas bodo gajshlali v'ſvoih Shulah, inu vas bodo pred Firſhte inu Krajle vodili, sa |
Biblia (1584): | greſhnikou tovariſh? Inu Modruſt ſe mora puſtiti pravizhno delati od ſvoih otruk TEdaj je on sazhel ta Méſta ſvariti, v'katerih |
Biblia (1584): | djali: Sakaj tvoji Iogri preſtopajo téh Stariſhih poſtavo? Ony nevmivajo ſvoih rok, kadar Kruh jedó. On je odguvoril inu k'nym |
Branja, inu evangeliumi (1777): | je premishluvala eno nivo, inu je njo kupila: ol ſadú ſvojeh rok je ona en nograd saſadila. Ona je s' mozhjo |
Branja, inu evangeliumi (1777): | JEsus je she tudi veliku drugeh zhudeshov dellov na prizho ſvojeh Jogrov, katiri niſſo v' teh bukvah sapiſſani. Leti pak ſo |
Branja, inu evangeliumi (1777): | v'Bethfage per vojlski gorri daſhov : tedej je poſlov dva ſvojeh Jogrov, ter je njima rekuv: |
Branja, inu evangeliumi (1777): | tebi klizheozhiga folka , inu gajſhle tvoje jese, katirih ſmo sa ſvojeh grehov volo vredni, od naſs odverni. Vſigamogozhni Bog, vſmili ſe |
Abecedika ali Plateltof (1789): | hati, inu proſim sa eno uredno pokuro inu sa odveso ſvojeh grehov. |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | opuſtiti, koker KIRCHERUS ſprizhuje. 2, Gmein boshnii ludje snajo v'ſvojeh ſpishah zheſen kuhat, katęri giſtu superſtoji. Zhebula nimaſh nuzat. Ta |
Abecedika ali Plateltof (1789): | pobulſhati, inu proſim sa eno uredno pokuro inu sa odveso ſvojeh grehov. |
Kuharske Bukve (1799): | lemon lupkam, inu piſtazami obóje sręsano. 162. Turſhke shabe v' ſvojeh zhapínah. Shabe ſkuhaj v' mehko, de zherna kosha rada doli |
Kuharske Bukve (1799): | 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. 162. Turſke shabe v' ſvojeh zhepínah. XV. Zukrene pękaríe. 163. Mehke pręſtize. 164. Moknati kolazhi |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | preſtópajo tó isrozhenje tih ſtariſhih? Sakaj ony ſi ne vmyvajo ſvojh rók, kadar krùh jèdó. 3. On pak je odgovóril, inu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | k' sakonski dolshnuſti nyma odvsame, de ſe sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta dapolniti, dokler njeh duhovna Goſposka supet v' leto |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu kry inu musèg is ſvojih ſoſędo v ispyó, sa katerih Angele varhe ſo ſe vùn |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | brat rezhe kralju: „Umerjemo raji, kakor de bi boshjo poſtavo ſvojih ozhakov prelomili. “ Kralj ſe je rastogotil, ino rezhe jesik mu |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sraven Janesa je bila tudi Jesuſova mati Marija. Jesuſ v' ſvojih bolezhinah pogleda milo v' Marijo, ſvojo mater, ji s' ozhmi |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vaſhiga veſelja ne bo mogel odvseti. “ Sdaj Jesuſ v' ſredi ſvojih apoſteljnov per tihi nozhi ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj lizhno isdélanje napovedal. Saj vi ſami, ljubi kmetje, pri ſvojih potrebah orodja, oblek in drugih rezhi rasun dobrote tudi lizhno |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sna, ſe v sdanjim obrasenji ſvetá ne snajde, v ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino prijatlov ſi nesnan ptuj deshélez sdi, in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo pred neſrezho sagotovil in poſlednizh ſe bo zhaſten od ſvojih blishnih is tega ſveta lozhil. Pa ſleherni nima potrebne umnoſti |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſhten in prebriſan mosh; poleg tega tudi dober goſpodar. Rasun ſvojih trojih semljiſh (gruntev), ktere ſi je po umnim in ſkerbnim |
Sacrum promptuarium (1695): | hotel taisto sa ſvojo sheno imeti zhes volo ſvoyh starishih, inu shlahte, inu kadar Mashnik pred Altariam yh je |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ko jih prejmeš, je moj lisec tvoj”. Zdaj pošverka s svojem bičem, ga vzdignje in vžge eno Judu po koži, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na svitlo prišel. Ravno ta gospod so tudi mene s svojim lepim izgledam k sadjoreji spodbodli, in iz Njih bukvic sim |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tega sestavka se vidi, koliko mi je na skerbi bilo, svojim dragim rojákom dopovédati, kaka je z mojim trudom; — ne zamolčím |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | otrók, ktérih očéta ravno tisti dan ni bilo doma, pravi svojim otročičem, de mora iti v posteljo, kér jo glava hudo |
Robinson mlajši (1849): | 1. Robinson je samoten brez vsakega orodja — nastroja, si s svojim vlastnim umom ino vlastnima rokama pomagati mora. Tu pozna dete |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | me je sam večkrat opomnil, da naj ne jenjam s svojim snubljenjem, ker mu je Neža sama obstala, da me ima |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | se, mikalo jo je, pri jerínu ohladiti se. Ukazala je svojim tovaršicam pri nji ostati, da bi se ji v glavi |
Revček Andrejček (1891): | dekle svoji časti dolžna. Franica. No in jaz? Ana. S svojim ponosom padla si že tako nizko, da te vselej rudečica |
Tiun - Lin (1891): | se hudobno nasmehne in dá (kakor se mi je zdelo) svojim služabnikom znamenje, da bi me vrgli iz hiše in res |
Gozdovnik (1898): | je uničil in pogubil, storil me brezdomovinca, ko je s svojim imenom pravosodstvo preslepil in z denarjem pravico namazal, da sem |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga mora zhlovek le po pameti in s hvaleshnoſtjo vshivati. Şvojim unukam hozhem narozhiti, dé le imajo, draga tertiza! ſhe ſaditi |
Biblia (1584): | Ribe, je sahvalil, je nje reslomil, inu je nje dal ſvoim Iogrom, inu Iogri ſo nje dali folku. Inu ony ſo |
Biblia (1584): | Iesuſa priſhàl pred Erodesha Tetrarha. Inu on je djal k'ſvoim Hlapzom: Leta je Ioannes Kàrſtnik: On je od ſmèrti gori |
Biblia (1584): | Boshje, temuzh kar je Zhlovezhku. TEdaj je Iesus djal k'ſvoim Iogrom: Aku hozhe gdu sa mano hoditi, ta sataji ſam |
Biblia (1584): | pèrgudilu ſe je, kadar je Iesus bil dokonjal taku porozhati ſvoim dvanajſt Iogrom, je on od unod ſhàl dajle naprej, vúzhiti |
Biblia (1584): | resvésal, tu bo v'nebi tudi resvesanu. TEdaj je on ſvoim Iogrom prepovedal, de bi neimejli nikomàr povedati, de je on |
Sacrum promptuarium (1695): | je bilu polnu krivij, pade na ſvoje kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | tukej doli. Sakaj ſtojy piſſanu: de od tebe je on ſvojem Angelam sapovędov, inu ony bodo tebe na rokah noſſili , de |
Branja, inu evangeliumi (1777): | teh opresnih kruhov, katiri je imęnuvan Velikanozh, je JEsus k'ſvojem Jogram rekuv: Vi vęſte, de bo zheſs dva dny Velikanozh |
Branja, inu evangeliumi (1777): | kaple tekozhe na semlo. Potler je on tretezh perſhuv k' ſvojem Jogram, inu je k' nym rekuv: Spite ſedej , inu pozhivajte |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tèrgi ſedę, inu pruti ſvojim tovarſham vpyejo. 17. Inu pravio: My ſmo vam pęjli inu |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſposnali, de naſh boshji Vajvoda Jęsus Chriſtus ſizer hózhe s' ſvojim krisham na rami ta pèrvi napręj jiti, de nam takú |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | po beſsędah ſvętiga Ambrosha ſvoj teſtament. Inu pèrvizh sapuſty on ſvojim ſovrashnikam eno pravo saſtavo ſvoje lubęsni inu ſprave, jim odpuſty |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Duham napolni, v' pokori vaſhe gręhe sbriſhe, v' obhajilih s'ſvojim męſsam ſpisha, v' bolęsnih potroſhta, v' porokah vaſh sakon poshęgna |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino deſet lét doshivel. Kedar ſe njegov kònez perblisha, rezhe ſvojim bratam: „Jàs umerjem sdaj. Pa Bog vaſ bo varoval, ino |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nikoli ne sapuſti, ga tudi v' jezhi ni sapuſtil. ˛S' ſvojim lepim vedènjem ino ſ' poſebno pomozhjo boshjo je Joshef per |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſam priti, ſ' takim poveljem, kakorſhno je bil she poprej ſvojim apoſteljnam dal. Njegov nauk ſe je smiraj bolj rasglaſoval, ino |
Genovefa (1841): | Vama ſe imám sa Bogam naj pred sahvaliti, de s ſvôjim otrokam ſhe shivím. Ti, ljubo déte,” je rêkla Boleſlavu, „ſe |
Genovefa (1841): | tù ſim priti. Kaj bi bilo, ko bi ſe s ſvôjim otrôkam tjékaj vernila? Vrózha shêlja po domazhii jo je jéla |
Biblia (1584): | kakòr ty otroci, kateri na Plazu ſedé, inu vpyejo pruti ſvojm tovariſhem, inu pravio: My ſmo vam piſkali, inu vy néſte |
Biblia (1584): | Criſtus. Od tiga zhaſsa je sazhel Iesus, inu je pravil ſvojm Iogrom, koku bi moral tja v'ierusalem pojti, inu veliku |
Sacrum promptuarium (1695): | pergliho, namrezh pravio: De ta Stara mish je bila prepovedala ſvojm mladem, de one imaio v' gnesdi oſtati, dokler bo ſupet |
Sacrum promptuarium (1695): | nebote preshlishali: Medice cura te ipſum. Kakor s' velikem shpotam ſvojm je mogal shlishat Gorgius Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v' |
Sacrum promptuarium (1695): | nezh nepomaga ampak ta luba poterpeshlivost. Katero Livia je s' ſvojm mosham imela, satoraj shene vſimete lata fazonetel, premislite ga dobru |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Zhe ſi ˛Sin boshji, ſkòzhi tù doli; ſej je piſano: ˛Svojim angeljem te je rekel povſod varovati; na rokah te poneſó |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bil bleso naj neuſmiljenſhi proti njemu, vprízho njih svesati. ˛Svojim ſlushabnikam pa rèzhe, jim vrézhe ali shakle s' shitam naſúti |
Roza Jelodvorska (1855): | k njemu v tabor potovati. — Nekiga dne vender pride s svojima prijatlama in z večjim oddelkom vojšakov domu. Vitezi in vojaki |
Fizika (1869): | sledeč poskus: Dve poli pozlačenega papirja zlepite se skupej sè svojima narobe stranama, in ravno to se naredi s posrebrnjenim papirjem |
Fizika (1869): | vsaka previdena z osebljajočim rôčem, in ako se položite sè svojima gladkima ploskvama druga na drugo, pokaže se potem, ko smo |
Gozdovnik (1898): | že Fabij in Pepo, s puškami v pesteh. Daleč za svojima prijateljima prilomasti tudi Rdoles v velikanskih korakih, v hoji nabijajoč |
Genovefa (1841): | zérkev priſhla, s ſvôjim ljubesnjivim, vſim pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima lizama, na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tukaj pod koſhatim dreveſam per misi najdem veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na misi ſtoji verzh koritnjaka (Steinbier), v rokah pa |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Ozhe ſe s' ſvojma ſinama na kamnito klop vſédejo, ki je na kraji gaja |
Ta male katechismus (1768): | nash Gospud, inu Iſvelizhar sam s' svojeme presveteme ustame uzhil, inu moliti ſaukaſal. Kolkajn proshna, ali dejl |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | k' sebi napuſtę, inu kader tudi govorę, ranejo bel is svojeme beſſedame, koker zeleje. |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nebes en bele gvant pernesla, de be on s'temi svojemi po Carbi S. Reshnega teleſſa oblezhen hodil, dokler tamkej je |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kader bo une v'gnado goriuſet, bo ta is uſſemi svojemi dobremi dellami ſaverſhen; ſakaj njegovu pogublenje je bliſu, v' katiru |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pliberške dekanije; pri cesti so čakali kjer bodi duhovniki s svojemi soseščinami, takó tudi v Grebinji. Za Grebinjem so čakali duhovniki |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | velikega truda, bi skoro rekel, igraje. Slovenski domorodec se s svojemi brati Slovenci more po pravici ponositi, kedar se složne stopinje |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zlasti poklic v duhovski stan imajo, in če čisto s svojimi denarji se hočejo preživiti. Po enakih pogodbah utegnejo tudi sinovi |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | samo s svojim duhom, ampak tudi s svojim truplom, s svojimi udi, to je: po vsih svojih življejih v slovnici in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lakota je obsedence 28. nov. primorala, da so se s svojimi generali in paši Rusom podali, le Izmail-paša (Kmety) jo je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Marko — in čul sem na svoje ušesa, in vidil s svojimi očmi, kako je preklela Peruna in vse mogočne bogove, in |
Fizika (1869): | da delajo vse prirodne prikazni tri glavne skupine, vsaka sè svojimi posebnostimi, ktere bomo razjasnili na primérih. Ako udarim s kládivom |
Tiun - Lin (1891): | se je videlo, posvetoval se je moj hišni gospodar s svojimi tovariši prav vneto. Končno se začnem dolgočasiti. »Kaj prav za |
Gozdovnik (1898): | nič ne premore brez konja. Ljudje boljše rasti pa s svojimi nogami veliko boljše napredujejo nego na hrbtu živali, ki potrebuje |
Gozdovnik (1898): | imeti, sva zraven jaz in Pepo. Don Arečiza s vsemi svojimi osemdesetimi ljudmi vred ti ga nima vzeti. Konja svojega pa |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ponudil, da spremi Irca in da ga hoče varovati pred svojimi domačini. Poglavar ladije je rad odpustil vrlega strežnika bolnikov, in |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shiuleine perpraulat sazheu. Kumej je pa ta Syn Boshji s' ſvoimi Jogri v' ta vert Gethsemani perſhu: Cæpit pavere, je on |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na olsko goro. Kader je biu Chriſtus naſh Odreſhenik s' ſvoimi Jogri od te sadne vezhirje, per katiri ſo tu velikonozhnu |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Proſite, taku boſte prejeli. To nebo je vſelei s' ſvoimi dobroti nar vezh na- |
Biblia (1584): | bo Syn tiga Zhloveka priſhàl v'ſvojga Ozheta zhaſti, s'ſvojemi Angeli. Inu tedàj bo on povèrnil vſakimu po njegovih dellih |
Biblia (1584): | k'meni pèrblishuje s'ſvojemi uſti, inu me zhaſty s'ſvojemi uſtni: ampak nyh ſerce je delezh od mene. Ali sabſtojn |
Biblia (1584): | prerokoval, inu djal: Leta folk ſe k'meni pèrblishuje s'ſvojemi uſti, inu me zhaſty s'ſvojemi uſtni: ampak nyh ſerce |
Biblia (1584): | ſèrce je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa hudu ſliſhio, inu mishé ſvojemi ozhima, de bi kej enkrat s'ozhima nevidili, inu s' |
Branja, inu evangeliumi (1777): | je perglihanu enimu Kraylu, katiri je othl rajtengo delati s' ſvojimi hlapzami. Inu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | je tudi sa taiſtu meſtu vęduv, sakaj JEsus je s' ſvojimi Jogrami pogoſtu tamkej ukup perſhuv. Inu dokler je on ſhe |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſtoril veſelje, de ga je pred ſmertjo ſhe ſ' ſvojimi teleſnimi ozhmi vidila. ˛S ˛Simeonam ſe toraj ſtrine v' hvali |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' peto salasovala. “ Evi Bog rezhe: „Veliko boſh terpela ſ' ſvojimi otrózi. Moshu boſh v' oblaſti, ino on bo tvoj goſpod |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pereſz djala. Mina je v' shivo zhutila, kaj Shofka s ſvojimi opomnizami povédati hozhe. Prav dobro ſe ji sdi, de jo |
Genovefa (1841): | je kralj domu ſpuſtil. S ſvôjim svéſtim Volkam in s ſvôjimi hrabrimi junaki ſe je tedaj koj na pot podal in |
Genovefa (1841): | S témi ſvôjimi ozhmi ſim jo vidil, in s témi ſvôjimi uſheſmi ſim njéni glaſ ſliſhal in s to ſvôjo rokó |
Genovefa (1841): | ſvôjima lizama, na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti béli obleki med ozhétam |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teſarja ali zimpermana v regimentni obleki is koſitarja isresana s ſvojimi ſekerami bijeta. Eden, na deſni ſtrani bije zhetertinke na majnſhi |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Şyn tiga zhlovęka bó priſhàl v' zhaſti ſvojga Ozhęta s' ſvojmi Angeli: inu takrat bó povèrnil vſakatęrimu po njegóvih dęlih. 28. |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jeſt okuli tiga vmęrajozhiga greſhnika, kaj vidi on ſam s' ſvojmi ozhmy? kaj sa ena derhal nesnanih poſhaſt napolni ta hram |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhe prav ogledal ni. Le v' zhaſih ſe je sa ſvojmi ovzami ſkerbno osèrl, ki ſo med gojsdam ino med biſtrizoj |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tega tudi z nedeljskim časam veliko bolje obračali, in zlasti sojo mladost od pohajkovanja nazaj deržali. Oh! ko bi pač naši |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Rehberzi Dobrolske tehantíje — ki so 26. listopada z veliko častjó svojo drugo novo mašo obhajali; čez 50 lét so slavni mašnik |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | slovanskih narečij dodáva, po izgledu, kakor si drugi izobraženi narodi svojo domačo besedo s tujkami (iz Gerškega, Latinskega itd.) bogátijo. d |
Blagomir puščavnik (1853): | nadstropji so nektere bolj prijazne sobe, v kterih vitez s svojo zaročnico stanuje. Od tukaj se vidi dalječ čez Rajno po |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | cestah v vsaki pivnici postajo, pijejo ali pa še kvartajo, svojo trudno živino pa zunaj pušajo v kakošnem koli vremenu brez |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | »Jaz sem mati! « odgovori ona. In smrt stegne svojo dolgo roko po nježni cvetlici, ali mati jo zakrije z |
Mlinar in njegova hči (1867): | noč in dan na nič druzega ne mislim nego na svojo pregreho, in kako bi najhujšo kazen rad trpel, ko bi |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | je že davno kazala pomlad. Tje doli pokaže spremljevalec sé svojo palico, in pravi: „Gospá, to je Černiverh, kamor ste se |
Ferdinand (1884): | grof tako: »Dobro! Če se pa premisliš, če pa prelomiš svojo prisego ter mi postaneš nezvest, vedi, da te zadene moja |
Oče naš (1885): | da ga vpokoji. Večerjala sta skupaj in Mêljard je zoper svojo navado veliko govoril in največ o nehvaležnosti in sirovosti svojih |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 49. Inu on je ſvojo rokó ſtęgnil zhes ſvoje Jógre inu je rękàl: Pole mòja |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vpil rekózh: Goſpód ohrani me. 31. Inu sdajzi je Jęsus ſvojo rokó ſtęgnil, inu ga je prięl, inu je rękàl k' |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri dobru ſęme ſęje na ſvojo nyvo. 25. Kadar ſo pak ludję ſpali, je priſhàl njegóv |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſim priſhàl ràsdvojiti zhlovęka zhes ſvojga ozhęta, inu hzhęr zhes ſvojo mater, inu nevęſto zhes ſvojo taſho: 36. Inu tiga zhlovęka |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | poguby? Ali kaj sa eno męnjo bó zhlovèk dal sa ſvojo duſho? 27. Sakaj Şyn tiga zhlovęka bó priſhàl v' zhaſti |
Genovefa (1841): | hvojevo drevo padla. Moshá ſta jo puſtila leshati, in gréſta ſvôjo pot. Le êden ſe jè ſhe s ſolsnimi ozhmí oserl |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poduzhenim vam bo tudi lahko , pametnimu sdravniku sa shivino, komur ſvojo bolno shivino osdravljati daſte, na roko iti. Od vſih bolésin |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolésin varovati, kakor bolnim k sdravju pomagati. De bote pa ſvojo shivino bolésin varovati mogli, morate okoljnoſti, v kterih shivina sboli |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj bo povſod zheſhêno, Pa preſvétiga ta nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno nad shivalmi, kolne té ſtvari. Pridi k nam |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sdrav zhlovek naj ſe k vtónjenzu vleshe, de ga s ſvoj o toploto ogrêje. 16. Zhe je v liza rudezh, môdraſt |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mersel veter okolj graſhine briti sazhél, ſe je Mina s ſvojoj goſpoj materjoj sopet povernila, v' poglavitnim meſti po simi prebivat |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | previdijo, de jim boljſhih daróv, modroſti ino zhednoſti, ſhe permankuje. ˛Svojo nepopolnamaſt ſposnati je namrezh perva ſtopnja k' popolnamaſti; prava ſerzhna |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | okno pogledajo, ino pravijo : „No, no, Jurek naj she zhaka. ˛Svojo zhedizo sa logam paſe, pa neprenehama k' gra- |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | zveste ortake, kteri glasujejo kakor je že prvlje sklenola ona svojat, ki kakor more |
Deborah (1883): | sem takoj sinoči šel po istej poti in našel vso svojat. Star oderuh jud, judinja z otrokom, bivajo v nogradu, in |
Deborah (1883): | se. Krčmarica. Vse drugače je v vasi, kar je ta svojat otšla, kakor huda ura nad nami, tako je bilo. Recite |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nihče zabavljati. Saj vender mende nobeden pameten Slovenec ni tako svojoglaven, de bi terdil, de morajo slovenski pisavci le besede njegoviga |
Pozhétki gramatike (1811): | terrain, semla bourrer, maſhiti, ferrer, okováti, terreur, ſtrah, bouru, termaſt ſvojoglaven, garroter, savoslati, torrent, deshevnik, biſtriza, carré, ſhtirvóglat, borreur, grosa, ſtud |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa vender le voljnó prijenja, ne vterga, in ni tako ſvojoglaven, kakor pa navaden domazh kolovrat. Novi kolovrat ravno takó ſuzhe |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſizer radi vbogate, takó koriſtnimu ſvetu naſhe previdne goſpoſke, takó ſvojoglavno vſtavljati samogel. Luka. Koriſten, koriſten ſvet je to? Naſ eden |
Valenštajn (1866): | peti njemu, ki v grob mater paha! Vojvodica. Kaj, Tekla, svojeglavnost? Ali želij Spolniti nečeš dobremu očetu? Grofinja. Tu imaš citre |
Občno vzgojeslovje (1887): | dosege, zato ima značaj strasti ter je strastno hotenje („samovolja“, „svojeglavnost“). Šele polagoma pride človek do tega, da prav sodi o |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zhe ſe mu prehitro ſvojvolja da, berſh ſe bo ſpridil ino popazhil. Nikar tebi satorej |
Fizika (1869): | Od rastlin pako razločujejo se po tem, da se zamorejo svojevoljno gibati, da zamorejo ne le premeniti lego in mesto svojih |
Fizika (1869): | imajo dele posebnih podob za posebne namene, ki se pa svojevoljno gibati ne morejo, imenujemo rastline, njih znanost pa: rastlinoslovje (botaniko |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | niti za slovnik, še menje za slovnico tujíne, ako le svojíno zvestó poiščemo , in de grobó grešite , če materinščino v nemar |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino komej izreče: Saj veš Moric! de sim hčer očeta svojmorca”! „Jez pa sin enaciga”, ji naglo Moric na odgovor da |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | so otroci, sim sam per sebi djal, kteri očeta svojiga svojmorca obžaljujejo! — Vsakiga to zgrozí, le pijanca ne gane. Naj se |
Biblia (1584): | glih enimu Shenfovimu sèrnu, kateru je enZhlovik vsel, inu na ſvojoNyvo vſejal, kateru je tu nar manſhe mej vſemi ſémeni. Kadar |
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | nikdar ne bil zaostal. Te okolnosti so naredile, pa ne svojstvo nemškega naroda in tudi nemška pridnost ne, da Slovanom ostajajo |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | za vsako vrednost, katero damo njenim še nedoločenim količinam; to svojstvo imata jednačbi x = x in (x + 2) (x – 2) = x2 |
Občno vzgojeslovje (1887): | že druga priroda. Zategadelj pospešuje razvitek strasti pred vsem telesno svojstvo. Organska dispozicija je često vzrok požrešnosti, pijančevanju in razkoši. Isto |
Občno vzgojeslovje (1887): | tega pripisuje otrok temu in onemu in naposled vsem telesom svojstvo teže. Na tak način izvaja otrok že različne sklepe iz |
Občno vzgojeslovje (1887): | so pametne, móči je le tedaj ustrezati, ako se razumeva svrha vzgoje z ozirom na splošni in najvišji namen človeškega življenja |
Občno vzgojeslovje (1887): | vrednost. Pravo veljavo zadobi šele, ko stopi v službo najvišje svrhe človeškega življenja, kadar teži torej po istem smotru, kakor prava |
Občno vzgojeslovje (1887): | to, da bi podajal vednosti in ročnosti, katere ne pospešujejo svrhe človeškega namena. Dokler je omejen na to, da podaja vednosti |
Občno vzgojeslovje (1887): | splošni in najvišji namen človeškega življenja. Z določevanjem pojma o svrhi človeškega življenja in z znanstvenim obdelovanjem pojmov in sôdov, tikajočih |
Občno vzgojeslovje (1887): | torej po istem smotru, kakor prava vzgoja. Pouk služi vzgojni svrhi v marsikaterem oziru in sicer: 1. Pouk razvija dušne vzmožnosti |
Občno vzgojeslovje (1887): | in sôdov, tikajočih se onega, človeškega vedenja, kakeršno ustreza tej svrhi, peča se etika ali znanstveni nauk o nravstvenosti. Etika more |
Občno vzgojeslovje (1887): | da jih dovedemo v sklad med seboj in s konečno svrho človeškega življenja. Na tej stopinji vlada pamet nad poželenjem in |
Občno vzgojeslovje (1887): | 1869. 1. označuje to stališče ljudske šole, določujoč v 1. svrho taiste s sledečimi besedami: „Ljudski šoli je naloga, vzgojevati otroke |
Gozdovnik (1898): | jo moram. Don Estevan se žene pri tem podjetju za svrho, ki se mi zdi vzvišena, in ki nima nič občnega |
Mineralogija in geognozija (1871): | Aphanitov, Aphanitporphyr, 71. ,, kvarčev, Quarzporphyr, 72. ,, sinjčev, Glimmerporphyr, 72. ,, sienitov, Syenitporphyr, 72. ,, smolnikov, Pechsteinporphyr, 72. ,, glinati, Thonporphyr, 72. Porfirasto, porphyrartig, 67. |
Zoologija (1875): | z dolgim repom, zna jako spretno plezati. Gozdna miš (M. sylvaticus), pod. 82 je veča, dolgorepa, rudečkasto rujava, spodaj bela. Hišna |
Zoologija (1875): | priklatila iz Azije v Evropo. Pod. 82. Polesna miš; M. sylvaticus 11 + 11 Cm. Kakor so glodavci veveričnega plemena prijetni in |
Zoologija (1875): | in za kirurgijo ter so predmet posebnemu nauku o vezéh (syndesmologia). Mi pa tu o tej stvari ne moremo obširniši govoriti |
Kemija (1869): | rujevina, 486. Súsol, Doppelsalz. Svetlopis, Lichtbild, 444. Svinec, Blei, 430. Syrup, Sirop, 484. Š. Šelak, Schellack, 489. Šota, Torf. Špirit, Spiritus |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z, ſ, s perſtavljen, tadaj: č sgovarjaj kakor naſh zh. š sgovarjaj kakor naſh ſh. ž sgovarjaj kakor naſh sh. S |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s, z , ſe izgovarjejo kakor stari z , ſ, s, č, š, ž, „ „ „ „zh, ſh, sh, — “ in to naj bi se tiskalo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tadaj: č sgovarjaj kakor naſh zh. š sgovarjaj kakor naſh ſh. ž sgovarjaj kakor naſh sh. S snamnjem ˅ ſe prihrani |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobro prileže: še stara bohoričica mi je dopadla, pisali smo ſh, zh z dvema pismenkama, kar se mora po nemško pisati |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izgovarjejo kakor stari z , ſ, s, č, š, ž, „ „ „ „zh, ſh, sh, — “ in to naj bi se tiskalo v vsake bukve |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | jezik učiti, ter veliko poslušavcov imajo. Slava, slava slovenšini! J. Š. Od sv. Lorenca, na Štajarskim. Tudi pri nas je krog |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | od mertvih nič hudiga! Torej naj mirno počivajo ! Amen. J. Š. (Iz sv. Urbana. ) V Radgovino maširajo vsaki dan naši bratje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po naših krajih, vendar nas Bog varuj takih dogodb! J. Š. Iz Ljubljane. Gosp. Navratil na Dunaji je podaljšal čas za |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je njihovim potrebam in zemljiščem najbolj prikladno ali vgodno *). J. Š. Tudi pustota se dá v rodoviten vert predelati. Pod Učko |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | No, na čim pa stojiš? Učenec. Četerti: moje škornje. Balant. Š. Teržičanski. Novičar iz austrijanskih krajev. V Zadru je 6. dan |
Kemija (1869): | Doppelsalz. Svetlopis, Lichtbild, 444. Svinec, Blei, 430. Syrup, Sirop, 484. Š. Šelak, Schellack, 489. Šota, Torf. Špirit, Spiritus, 471. T. Talgsaure |
Sacrum promptuarium (1695): | bi ludje po njemu nehodili, ga vſdigneio, ter en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. petleriou |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shaz sakopan nai bueli je dasi ti sam vidou an shaz goreti alpa je tabe an guishen zhuoak pravou alpa je |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shaze usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an skrit shaz sakopan nai bueli je dasi ti sam vidou an shaz |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inoi sbodram oh ti duh da skashi ti mene te shaz, kateri je tukei skrit skues ta nai vishiga inu nai |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bu. TA 50. KAPITL. Tu je shenkrishtofavo shebranje san skrit shaz: tu je an shushan shtuk sause shaze usigenti. Naprei jedi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shaz sakopan: inu tu bras use fousnije noi galufije: da jas |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rarothim oduh da ti menei skashash te dnar al skriti zhaz skues to besiedo katera je mesu poustava inu skues use |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mittel je MITHRIADES v' ſvojim teſtamenti koker nar ta imenitniſhi ſhaz sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob zaiti te kuge suplenovzvet je prov |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęriga ſam ti samoreſh dati, katęri je ta nar vękſhi ſhaz, kir ſe more od naſs na semli vshiti. Ponovi na |
Biblia (1584): | nebeſkimu kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu goſpodarju, kateri is ſvojga Shaza novu inu ſtaru naprej neſse. INu pèrgudilu ſe je, kadar |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | povedov htve ima bel zhei ima sranjano noi od sazha shaza inu odrude inu druje rezhi odtoshvi al odsianja dati use |
Biblia (1584): | Inu en hud Zhlovik pèrneſse hudu naprej is ſvojga hudiga ſhaza. Ieſt pak vam povém, de zhloveki morajo rajtingo dati na |
Biblia (1584): | uſta govoré. En dobèr Zhlovik dobru naprej pèrneſse is dobriga ſhaza ſvojga ſèrza: Inu en hud Zhlovik pèrneſse hudu naprej is |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tiga ſèrzá vuſta govorę. 35. En dóbèr zhlovèk is dobriga ſhaza tó dobru napręj pèrneſse, inu en hud zhlovèk is hudiga |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tó dobru napręj pèrneſse, inu en hud zhlovèk is hudiga ſhaza tó húdu napręj pèrneſse. 36. Jeſt pak vam povęm, de |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Nebęſhkim krajlęſtvi je enaki enimu hiſhnimu Goſpodarju, katęri is ſvojga ſhaza novu inu ſtaru napręj pèrneſse. 53. Inu pèrgodilu ſe je |
Sacrum promptuarium (1695): | poshlushat do vekoma to Nebeſko Musiko. Tiberius Ceſsar vſe ſvoje shaze je bil petlerjom dal, de mu nej bilu nezh oſtalu |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shebranje san skrit shaz: tu je an shushan shtuk sause shaze usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an skrit shaz |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhasno noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam kei perdobiti al merkei da dovol |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velko barti odnieh Samih skushane inu daso oni te shaze vehku dobili inu skues vse shuaht shebranje kaker bosh ubukelzah |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shelijo to obiunoſt tiga slata, tu bogaſtvu tiga ſrebra, vehke ſhaze, mu vſo popounoſt tih posemelſkih rezhy: Chriſtus pa vſimu timu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo dolipadli, inu ſo njega molili. Inu ke ſo ſvoje ſhaze odperli, ſo njemu dary vofrali: slatú, kadillu, inu myrro. Kader |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | posnajo, de ſi doſti Chriſtianov taku malu muje persadęne tę ſhaze nebęſhke modroſti yſkati, katęri ſe v' Chriſtuſu najdęjo, de ſe |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe more ta duhovni s'vami povsdigniti; on vam móre ſhaze tę v' Jęsuſu Chriſtuſu ſ kri te modróſti, inu saſtopnoſti |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vuzhil. Obres konza velika dobróta naſhiga Bogá, katęri je vſe ſhaze ſvoje mogózhnoſti inu ſvojga vſmilenja k' isvelizhanju tiga zhlovękà odpèrl |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiiſti, kateri yſhejo naſho duſho ob ſvojo nedolshnoſt, inu ob ſhaze gnade boshje perpraviti, toiſto pred Bógam vmoriti, inu v'peklęnſki |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je tebei rekou ti si venha is brana moiſtrova tah shazov inu pateronjenja usah bojah upotriebi ti kateri bojo tabe napuemazh |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | to mojo srezho inv is velizhenje inv is vsah skritah shazov samojo potriebo tv menei pomagei Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg |
Biblia (1584): | poſluſhanju, ta poſluſhaj. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu ſkrivenimu Shazu v'nyvi, kateriga je en Zhlovik naſhàl, inu ga je |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | poſluſhaj. 44. Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu v' nyvi ſkritimu ſhazu, katęriga je en zhlovèk neſhàl, inu ſkril, inu od veſsela |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | en dan perſhli, pogoriſhe pregledali in ſhkodo zenili. 43. Per ſhazilu ſe ne imenuje ſhtevilo, koliko de vſa ſhkoda sneſe, ampak |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bil on ſkos ogenj na pohiſhtvu poſhkodovan, in po tem ſhazilu, s kterim je v drushbo ſtopil. Poſtavimo, kdor je bil |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smo ga pred nekimi dnevi is Belgrada prijeli, častiti gospod Šafárik, proſesor pri serbskimu učelišu v Belgradu, sami te knige priporočili |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | délu pravopis, kakor so mi naj učenejši vojvode Slovanstva: gospodje Šafarik, Kolár, Kopitar (po Drju. Mikložiču), Dr. Gaj (po naročilu), in |
Gojko Knafeljc (1899): | da že skoro ni vedel, kje mu stoji. Poseti ga Šahar. »Toraj zaročen? – Čestitam! « je klical Gojku že od daleč. »Kaj |
Gojko Knafeljc (1899): | ako ne bi Ane tako silno ljubil, gotovo bi odstopil! « Šahar se je glasno zasmejal. »Ne bodi neumen, Gojko! Koliko jo |
Gojko Knafeljc (1899): | katere še ti Gojko ne poznaš«, je omenil med drugim Šahar. »Anton Grahor, njegova in dve hčeri, jako ljubeznivi goski, ki |
Gojko Knafeljc (1899): | sezoni nad uboge zajce in srne! Neki popoldan je koračil Šahar proti Gojkovi prodajalnici. »Ali je gospod doma? « »Da, takoj zraven |
Gojko Knafeljc (1899): | kmalu na ozko pot. Z njim so odšli tudi Gojko, Šahar in Weber. Kmalu se je napravilo tako, da so Grahor |
Gojko Knafeljc (1899): | me trese,« se je zgrozil nad v cvičkom grajščinski oskrbnik Šahar; »gospod učitelj ima prav – najboljšega gori! « In Gojko je poklical |
Gojko Knafeljc (1899): | vami. Kdo pa je priredil ta izlet? « »Kdo drugi? « vpraša Šahar in se potrka po prsih. Takoj pa pristopi bliže h |
Gojko Knafeljc (1899): | ki tiče najbolj v dolgovih! « »To je pa res«, pritrdi Šahar; »one, ki kaj imajo, je videti le redkokdaj v gostilnici |
Gojko Knafeljc (1899): | prost; kontrolorju se tudi ni ljubilo v pisarnico, a v Šahar je delal, kadar se mu je ljubilo; zato je družba |
Stric Tomaž (1853): | šajte; kakor sim že rekel, dobi tisti, ki ju bo vjel |
Gozdovnik (1898): | pa je šepal in Komanč je bil vedno bliže. »Pes, šakal, žaba,« upije Komanč za njim. »Apač se boji Komanča v |
Zoologija (1875): | kakih nesrečah po volkih. Volčja koža nij baš veliko prida. Šakalj (C. aureus), pod. 69, je rumenkasto rudeče, sivo in črno |
Zoologija (1875): | Nahaja se, akoravno redko, vže po nekaterih dalmatinskih otocih in Šakalj; Canis aureus. Nar. vel. 70 Cm. + 30 Cm. na Grškem |
Valenštajn (1866): | kdor s hudičem šali se! Ilo. Če bila je le šala, veruj mi, Ozbiljno, britko pokoril jo bodeš. Valenštajn. Če mora |
Zeleni listi (1896): | želiš torej biti? « »Vojak! « »Vojak? Ali je to resnica ali šala« »Resna volja me je, ljubi oče«. »Nikdar bi si ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | farovžih zaznamovani. Mnogi se še dan današen takó piše, v šalih tudi čerstvimu, pa majhinimu dobro pod- stavljenimu možaku brez vse |
Cvet in sad (1877): | pol jej je ljubezen razodel! Beseda, katero je drugod za šalo, za kratek čas tolikokrat izrekel, bila je tukaj tako težka |
Slike iz rudarskega življenja (1888): | je pripetila nesreča. Ročno pridejo rudarji, odkopljejo mrtveca, dvignejo na »šalo« in peljejo na dan. Hitro se je raznesla ta žalostna |
Iz življenja mlade umetnice (1890): | še, kakó sem občutljiva in misli, da vzprejmem vse za šalo. Danes me je po končanih hišnih opravkih našel pri klavirji |
Od pluga do krone (1891): | in grda, morala bi živa na grmado. » Na to surovo šalo Polona ne odgovorí ničesar, temveč le z velikimi očmí plaho |
Najgotovejša dota (1892): | Da si se z menoj šalila, praviš. Dobro! Sprejmem za šalo tvoje neblago obnašanje, ki mi je pa, Bogu bodi hvala |
Najgotovejša dota (1892): | tvojo trdosrčno, oholo dušo; ti pa moraš tedaj tudi za šalo smatrati to, kar sem ti sinoči v nekem slabem trenutku |
Strte peruti (1894): | s prstičem, ali dasi je hotela svarilo svoje zakriti s šalo, vender sem umela, da ji ni prav, ker sem vedno |
Dve svatbi (1895): | bi? — pri Lenčku. Lovro je nalašč vpričo vseh povedal sinočno šalo. Najglasneje se je smejal stric France, ki je bil sicer |
Usoda ka-li (1895): | kako so vajeni družbe, in kako znajo šalo pobijati s šalo. Porabila sem priliko ter se približala gospej Poljakovi, ki se |
Valenštajn (1866): | šalil sem poprej se presvobôdno? Proklet je, kdor s hudičem šali se! Ilo. Če bila je le šala, veruj mi, Ozbiljno |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Mislil si je, da se kak drug deček ž njim šali. Po vsem gozdu ga išče, da bi se maščeval nad |
Valenštajn (1866): | ter tija hodi). Al moram zdaj ozbiljno vžgati plamen, Ker šalil sem poprej se presvobôdno? Proklet je, kdor s hudičem šali |
Ferdinand (1884): | lahkomišljen; njegovo največe veselje pa je bilo, da se je šalil z drugimi ter jih za bebca imel. Umel pa je |
Gozdovnik (1898): | z vami. Stopite bližej, velim poslednjikrat! Mislite li, da se šalim, morete takoj izkusiti, da v resnici delam. « Kučilo pristopa počasno |
Gozdovnik (1898): | mogli ž njim kupiti vesoljno Sonoro deželo. « »Karamba, vi se šalite, na smrtnomučni hlod privezani. « |
Sacrum promptuarium (1695): | Ah moj ſtari ludje! Nej zhaſs vezh ſe fopat, inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru s' jame tiga greha aku n' hozhete |
Viljem Tell (1862): | namestniku. ) Naj dosti bo, gospod! Divjaštvo je Z očetovo se šaliti britkostjo. Če smrti je ubogi mož zapal, Ker se pregrešil |
Ultra! (1867): | ti me usmrtiš! Kako se moreš v tako važnem trenotji šaliti? (Kotílku. ) Ljubi, dobri ata, storite to meni na ljubav. Lejte |
Zeleni listi (1896): | nisi še videla snega? Čakaj, čakaj, ti se hočeš menda šaliti z menoj«. »Ne, ne, ljubi Rajko, nikakor ne. Pa povej |
Sacrum promptuarium (1695): | gnesda, sunej ene ſame, mazhik ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler od gnesda dalezh yh ſpele, inu kadar |
Stric Tomaž (1853): | telesni blagor skerbela. “ „He, mar hočeš odgojivnico napraviti“, jo vpraša šaljivo mati, „jih pa saj tudi ne boš orglanja in risanja |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je prov dobru. 3. Friſhno Weinrutezo, to je: virant, zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na teſhe en |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Med tem en kos špeha, dobre masti, čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno žemljo in par rumenjakov drobno razsekljaj |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in z jesiham in oljem nekoliko drobno zrezano čebulo in šalotno čebulo dobro premešaš, in s terdimi jajci obloženiga, v solato |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s srovim maslam, limonovim sokam in nekoliko prav drobno zrezano šalotno čebulico do mehkiga, potem jih iz nje vzemi, potresi malo |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Masleni kosc. 167. Rakova župa. Meso z žemljevim hrenam in šalotno polivko. Kolerabe z ocvertimi telečjimi nogami in suhim jezikam. Obarjena |
Tiun - Lin (1891): | Kormoranovo« moštvo z dopusta na ladijo, zapazil je kapiten, da Šan-ho ni bil prisoten. Mislili so vsi, da je iz jeze |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se ni kaka ojstra reč v nogo vbodla, od ktere šantanje pride. Ako se kaj takega najde, se mora pazljivo iz |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | izcimi oteklina, in konj postane krulav. Pri nekterih konjih se šantanje zopet zgubi, akoravno oteklina raste. Leta bolezin, ako se od |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ako je oteklina zastarana in konj vedno šanta, mu imenovane zdravila nič ne pomagajo. Treba je živinskega zdravnika |
Revček Andrejček (1891): | videvši, da so že vsi odšli, ustane, pograbi motovilo in šanta na sredo venkaj. ) Oh jeminasta, no, saj pravim! |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pes sušico v kaki nogi, brez da bi bil prej šantal. V tem primerleju se mora noga s sledečim zdravilom mazati |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sprednji ali na zadnji nogi zvezki členov raztegnejo, začne pes šantati. V tem primerleju se mora noga, na kteri šanta, dobro |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar konj nekaj časa po podkovanju šantati začne, je treba podkovo proč vzeti in slehern žebelj natanko |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Tako je dan na dan ravnati, dokler ovca ne neha šantati. Ako se je pa ojstra reč v nogi zalomila, je |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ste mi presekali; noga me boli; tukaj bom morala samo šantati in ne plesati. « Zdravnik jih debelo gleda, premišljuje in premišljuje |
Stric Tomaž (1853): | ne, ako mi jo zastonj dajo. Vsaj je skor slepa, šantava in še celo kakor se mi zdi norčava. “ „Tega bi |
Zoologija (1875): | palec more stikati z vsemi ostalimi prsti, inače zove se šapa ali capa. Zadnji člen prstov pokrit je z bolj ali |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lepi drobni, ko sneg beli zobje. Njih čelo krasi parta (šapel), nakinčena z leskajočimi kamnički, ki so v žolto (rumeno) svilo |
Stelja in gnoj (1875): | 4. lapor ali laporni odpadki, 5. dračje in razna rastlinska šara s planin, pašnikov in logov. §. 3. Kakošna ima sploh |
Stelja in gnoj (1875): | zarediti. Že za planinsko obdelavo bi bilo treba, da se šara potrebi, se kakor sicer kleščevje na drobno razseka, na kupih |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jesérnati, in mozhirni semlji, kjer bizhje, lozhje in druga travnata ſhara raſte. Ker te ſorte semlja sa kmetijſko delo perpravna ni |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne pozabiš, kadar les sekaš, tersk, vej in vse lesene šare iz gojzda čisto pospraviti, de se červ ne zaredí. — Kolikor |
Stelja in gnoj (1875): | tisto ledinsko puhlico, ki se naredí iz razne rastljinske segnjite šare, ali s prstjo, ki je s tako puhlico močno namešana |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſorte trave, bizhja lozhja, dolgo bizhje, mahovje in vezh druge ſhare. Te raſtljine poſahnejo, popolnama ſperſteniti pa ſe nemoreje , ker ſo |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njeno premoženje. Čemu ti je pač toliko denarjev za tvojo šaro. ” „Čemú? Najdražih reči potrebujem za svoje copernije in treba mi |
Tiun - Lin (1891): | trgovci s plahtami in vsakovrstno šaro so čepeli med svojimi do vrha z blagom naloženimi prodajalnicami |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | napravljen 80 sežnjev v morje moleč most (Mollo), pokrit s šarenico in olepšan z brezštevilnimi zastavami in cveticami; na koncu mosta |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih skupama v skledo položi in z drobnim cukram potresi. Šartel. Mešaj pol funta putra ali prav dobriga masla do rahliga |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župi. Drožne potičice. Kuhani raki. Okisana zlatoka. 143. Lečnata župa. Šartel. Vkuhane češnje. Pečeni som. 144. Mlečna župa. Rakov štrukel. Fižol |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rumenkasto speci, potem iz modla na sito zverni in pohladi. Šartel s smeteno. |
Robinson mlajši (1849): | so ga uže za roke ino noge zgrabili ino mu šatek — robec v usta vphali, pred ner se je prebudil. Zvezali |
Divica Orleanska (1848): | Tretji nastop. Burgunski vojvoda. Dünoa. Lahir. Šatiljon. Dva druga viteza burgunska. Vojvoda postojí na pragu; kralj se |
Kuharske Bukve (1799): | od ribjiga droba. V' eno koso deni putra, ppl zhebula, ſhatraja, eno pero lorbarja, inu ribji drob dinſtat; kader je dinſtan |
Kuharske Bukve (1799): | ſroviga maſla v' koso, raſtopi ga, ribaniga kruha notri, majerona, ſhatraja, muſkat oręha, inu enmalo popra, vender vſiga lę malo |
Kuharske Bukve (1799): | maſlam pomashi, deni v' njo peterſhila korenín, korenja, zhebula, loberja, ſhatraja, ſtolzhene diſhave, inu ribo; nalì zhes njo na enake dęle |
Kemija (1869): | gelbes Blutlaugensalz, 426. Sol morska, Meersalz, 407. Solotvor, Halogen. Sol ščavna, Kleesalz, 461. Sol žveplena, Schwefelsalz. Soole, solina. Sorodnost kemična, chem. |
Botanika (1875): | indiki podobno, lepo modrilo. Rod ščavelj (Ruinex) ima v sebi ščavne kisline, ktera daje kislici (Rumex acetosa) znan njen vkus. Iz |
Botanika (1875): | kislina se naredi pri sožigu rastlin z razdevanjem organskih kislin (ščavne kisline, vinske kisline itd.). Tudi en del žeplene kisline in |
Kemija (1869): | tvari z zgoščeno kalijevo raztopino, poredajo se njihovi atomi v ščavno, ocetno in ogljenčevo kislino, ki se spojé s kalijem. V |