Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 75

▶ oznanjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oznanjen

osnanjen

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v „pêſhtnih” novizah povédali, kteri je, deſiravno shaloſten, potreben povſod osnanjen biti. Takó povedó:
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ki je bil v Novizah v 14. liſtu tega leta osnanjen? Imenovan kolovrat je prav sa prav po tem narejen, kar

oznanjena

osnanjena

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pridelke varovali. Tudi ta proſhnja je bila pri temu sboru osnanjena, tode kmetijſka drushba nesamore v ti rezhi drusiga ſtoriti, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	is Rúdnika. Potlej je bila sboru letna rajtinga kmetijſke drushbe osnanjena, po ktéri ſe je pokasalo, de je drushba v pretezhenim

osnanjene

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa tudi rasſojene, zhe ſo poſnemanja vredne ali ne. Kmetijſke

oznanjene

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na svitlobo dane od Vuk-Štefanovića Karadžića lani v našim listu oznanjene, so naprodaj v tiskarni arménskiga samostana na Dunaji. T. j.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	semtertje pertožujejo, de morajo za-nje po poštah vikši ceno od oznanjene odrajtovati, jim tukaj naznanje damo, de smo se s to

oznanjenemu
- oznanjenim
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): prijetno je” — govorí časti vredni kmetovavec A. B. v zgorej oznanjenim dopisu — „kako prijetno je, kér ima po Novícah vsak bravec

oznanjeni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Pervič so bili zastran nove delitve daril za bike, kraji oznanjeni, v kterih bodo letas in pa naslednje dve leti imenovane
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dnevi bojo odločeni in ob svojim času po gosposkinim klicu oznanjeni, kadar bo imenovani komisár asekurancije na Verhniko prišel, letne plačila

oznanjeno

osnanjeno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ˛Sin, ki imam dopadenje nad njim. “ — Tako je bilo ozhitno osnanjeno, de je Jesuſ ˛Sin boshji; nebeſhki Ozhe ſam ga je

oznanjeno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa naslednje dve leti imenovane darila podeljene. — Potem je bilo oznanjeno, de se bo prihodnjič na družbnim vertu na Poljanah posébno
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ne blodi, kakor tlaka in desetína. To vam je že oznanjeno , de tlaka in desetína boste odnéhale ; kako in od kod

▶ oznanjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oznanjenja
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): IV. Oznanjenja Marije device. Bod', Marija, počešena! Pravi angelj k nji poslan

▶ oznanjevalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

oznanjevalec
- oznanovavec
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): vém, mi jih je duhoven povedal od božjega sinu, čigar oznanovavec je bil on v moji domovini, preden ga niste vi

▶ oznanjevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

oznanjevanje
- osnanovanje
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): ródam, inu ga bódo obſodili: Kęr ſo ſe ſpokorili na osnanovanje Jónasóvu. Inu pole vezh kakor Jónas je tukaj. 42. Krajliza

▶ oznanjevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oznanjeval

osnanoval

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Odreſhenik ſvetá, po kterim je imela, kakor je Bog dolgo osnanoval, ſvétu velika ſrézha doiti, ino kteriga ſo vſe ſvete duſhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	po vſim ſvetu, koder koli ſe bo evangeli od Svelizharja osnanoval, ſe bo tudi to, kar je sdaj nad menoj ſtorila
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	uzhenez Jesuſa Kriſtuſa, ino je njegov nauk med vſimi narodi osnanoval. Njegovo ſerzé je bilo polno gorezhe ljubesni do Boga ino

osnanuval
Svetu pismu noviga testamenta (1784): mojga Duha na njega polóshil: inu on bó ſodbo nevęrnikam osnanuval. 19. On ſe ne bó prepiral, ne vpil, tudi ne
osnanjoval
Biblia (1584): hozhem moj Duh na njega poloshiti, on bo Ajdom Praudo osnanjoval. On ſe nebo krégal ni vpil, inu njegove ſhtime nebo
oznanjeval
Deborah (1883): Ne moja beseda, ljubo dete, veličástno je delo, katero sem oznanjeval. Ana. Ljubezen in trpenje našega gospoda in rešenika. Ah, zakaj

oznanjevala

Ljubite svoje sovražnike! (1899):	da bi sprejel namestnika angleške kraljice, kajti velika zastava je oznanjevala njegov prihod. Poleg nekaj vojakov in gospoda Browna sta stopila
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	katere je dobro pretresal. — Nastopila je deževna doba, ki je oznanjevala svoj prihod že na predvečer; kmalu je lilo v potokih

oznanjevale

oznan'vale

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	novim bi letu nadloge zaspale In mé le novice vesele oznan'vale Vsim ljubljenim bravcam okrog in okrog. S.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	novim bi letu nadloge zaspale In mé le novice vesele oznan'vale Vsim ljubljenim bravcam okrog in okrog. Naj stari in mladi

oznanjevali

osnanuvali

Branja, inu evangeliumi (1777):	vi ta kruh jędli , inu ta kelh pyli, boſte vi osnanuvali ſmert tega Goſpuda , dokjer pride. Sategavolo , katirekol naurednu ta kruh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	on na ſvęjt pernęſsèl, katęriga ſo Angeli pèr njegovim rojſtvi osnanuvali, inu katęriga je on ſvojim Jogram sa ta pervi dar

oznanjevalo
Ljubite svoje sovražnike! (1899): bil vsak dvom izključen: obleka, glas, kretanje, vse mu je oznanjevalo, da se ne moti. — Kaj mu je bilo storiti? — Komaj

oznanjevat

osnanuvat
Svetu pismu noviga testamenta (1784): dvanajſt Jógram, je on od ondód dalej ſhàl vuzhit, inu osnanuvat v' njih męſtih. 2. Joannes pak, kadar je v' jęzhi

osnanvat

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	preobèrnil ſe je k véri právi, De v náſhe kráje osnanvàt jo príde; Ker ſo vaſi okróg mu blé nesnáne, S
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhiſtoſt in sveſtôba. “ „De bódo snáni bôshji jim obéti , Jih osnanvàt pojdí v ſlovénſke méſta. Kar dní odlózhenih mi bó na

oznanovat
Kmetijske in rokodelske novice (1846): v družbi s Patram Rillo v notrajnjo Afriko, véro Kristusovo oznanovat v krajih, kjer še do zdaj ni bilo nobeniga misijonarja

oznanjuje

osnanuje
Svetu pismu noviga testamenta (1784): ſliſhio, ti mèrtvi gori vſtajajo, inu tim vbógim ſe Evangęli osnanuje. 6. Inu ſręzhèn je tá, katęri ſe ne bó nad

oznanuje

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Slovenii tako rekoč, juterna zarja zasvetila, ktera nam veseli dan oznanuje. Kar je prijatlov slovenščine in ljubitelov domovine, vsi so se
Oče naš (1854):	kar je učil, in po svoji svéti katoljški cerkvi vedno oznanuje! “ „Ja,“ je obljubil Nacek, „rad verujem v njega in vsako
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in za nič. “ Čez druge kdor se povzdiguje, Prazno glavo oznanuje. 22. Grah. Neki popotni igrač je prosil kneza, naj bi
Oče naš (1885):	kar je učil, in po svoji sveti katoliški cerkvi vedno oznanuje! “ „Da,“ je obljubil Nacek, „rad verujem v njega in vsako

oznanjuje
Valenštajn (1866): na konji vidite, Volilna je svoboda češke krone. Klobuk okrogli oznanjuje to, I div'ji konj, na kterém ona jaše. Človeku je

oznanjujejo

osnanujejo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in rokodelza poduzhé , veſelé ali pa njegov prid in svednoſt osnanujejo , bo gotovo tudi bravze téh noviz veſelilo svéditi, kaj ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	odraſhenim zhes kake leta sopet ſt avijo ; sato, ker ſkuſhnje osnanujejo, de ſe mozh ſtavljenjih kos ſzhaſama smanjſha. Ravno sató je

oznanujejo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	veselili, de jim se nar sveteji reči v damači besédi oznanujejo, in de se sveta maša po slavijansko poje. — Ali zavid
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v tem jeziku slava in dela Jezusa Kristusa našiga Boga oznanujejo. Tudi ni pravi véri in nauku zoperno, sveto mašo in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	semtertjè žlabrajo; dežni červi, ki iz zemlje lezejo. Lepo vreme oznanujejo: Svetla, luna; solnčni záhod po lepimu nébu; lahki, kopičani oblaki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa tudi dostikrat vreme ne zadénejo. 2. Povsotni kazavci. Dež oznanujejo: Obstréti krog solnca in mesca; zravensolnca in zravenmesci ob merzlejšimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in iz bolečine kurjih očesov, ali skerníne dež, sneg, veter oznanújejo. Zrakoméri z živim srebram nalíti, niso sploh znani, pa tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tovaršev, veljá 21 gold. in pol. — Žitni kup domačiga žita oznanujejo Novice vsaki teden posebej. V Banatu in Sisku je žitna
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svetu storjene kemijske znajdbe, nižji ali višji veljave po časopisih oznanujejo, in tó gré, kaj bi rekel? — na tavžente! Ga ni
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zvezd ktere z nepreidejočo svitlobo migljaje in se blisketaje ti oznanujejo mogočnost Božjo ! Ali so neki stvarjene, de bi ti, preširni

oznanjujemo

osnanujemo

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo daduſihmau njegove prizhe pruti ludęm. Inu mi vam tudi osnanujemo to oblubo, katira je naſhim Ozhakam ſturjena: Sakaj Bog je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kakor Noe, ta zhaſs kadar je ſvojo barko zimpral, pokora osnanujemo, ali vy zhakate na boshjo poterpeshlivoſt. (I. Petr. 3, 20.

oznanjujte

osnanujte

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tim sgublenim ovzam tę hiſhe Israel. 7. Pojdite pak inu osnanujte rekòzh: De ſe je Nebęſhku krajlęſtvu pèrblishalu. 8. Osdravlajte tę
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	govorím, pravite na ſvìtlobi: inu kar vy na vuhú ſliſhite, osnanujte vèrh hiſh. 28. Inu ne bójte ſe pred tęmi, katęri

▶ ozon samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ozon
Fizika (1869): Centralbewegung, 59. Ostwind, veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige Haufenwolke, 195. Ozón, 170. Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre, 87. Ozvezdje megleno, Sternfleck. P Pad

▶ ozračje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ozračje

osrazhje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſebne potrebe mnosih selſh s pogledam na perſt, lego in osrazhje (Klima), kakor tudi na pametno obdelovanje, na shetev ob pravim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in prodajanje. Raſt in rodoovitnoſt selſh je vſe, kar semlja, osrazhje in pridnoſt isdá. Kadar ſe gléda, zhe je semlja sa

ozračje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	U. Bo že, bo že; pa moramo drevje na naše ozračje (podnebje) poprej privaditi, kakor smo že mnogotere drevesa privadili. Ako
Fizika (1869):	Ostwind, veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige Haufenwolke, 195. Ozón, 170. Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre, 87. Ozvezdje megleno, Sternfleck. P Pad, der Fall

zračje
Kmetijske in rokodelske novice (1847): poveršna pèrst, večkrat še clo sneg^ in léd, je vse zračje, so vse morja in druge vode, so mende tudi vse

ozračjem

Astronomija (1869):	samo po sebi sviteče jedro, ki je obdano s plamenastim ozračjem. Dá, mnogo vzrokov imamo k tej misli, da je v
Astronomija (1869):	misli, da je solnce temno telo, ki, obdano s posebnim ozračjem, po silnej hitrosti vrtenja sili ozračje, da se trese; in

ozračju

ozračji

Astronomija (1869):	vzrokov imamo k tej misli, da je v gorečem solnčnem ozračji več, in sicer tacih tvarin, kakoršne nahajamo na zemlji, namreč
Astronomija (1869):	obzora, da se ne bi nekteri svitlobni trakovi še v ozračji lomili, in tako noči nekoliko ne razsvitljevali. Ker je zemlja
Astronomija (1869):	Ker se solnčni trakovi (žarki) v tem ozračji lomijo, zato nastane zjutraj in zvečer svitanje (mrak); sploh je

▶ ozreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ozre

osre

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' pekel pogresnjen. V' peklu v' velízih mukah ſe nakviſhko osrè, sagleda od delezh Abrahama, ino Lazarja v' njegovim narozhji. Bersh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	eden rezhe, „poglej, poglej, kakoſhno kamnje, kakoſhno sidovje! “ Jesuſ ſe osrè, ino rezhe: „Jélite, ví vídite to toliko sidovje? Gotovo, gotovo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino kako je na meſtu osdravila. Jesuſ ſe milo va-njo osrè, ino ji rezhe: „Bodi veſela, moja hzhi! tvoja vera ti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo vseli, pa ne vém, kam ſo ga djali! ” ˛Se osrè, kar vidi Jesuſa pred ſeboj. Tode ne posna ga; menila
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sa njim. Kedar ſe mu vſa bojezha perblishata, ſe Jesuſ osrè, ino ji veſ prijasen ogovorí rekozh: „Kaj bi rada? “ Rezheta
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	is ſvetne sbórnize na dvoriſhe. Ino Jesuſ ſe v' Petra osrè, ino milo ga krega njegovo okó. Ta pogled je
Genovefa (1841):	poſlal, de naju réſhijo in ſeboj domú vsamejo! ” Fant ſe osre in ga pogléda. S ſvôjimi kodraſtimi, zhernimi laſmí, shlahtnim zhêlani
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kmetijſtvo rakovo pot. Povſod ſe vidi, kamur ſe le zhlovek osre, narodnoſti dovelj, in vſe ſe narobe vêde in dela. Hiſhe

ozre

Blagomir puščavnik (1853):	v lica stopi. Sramožljivo pobesi oči, potem se pa spet ozre na berhkega viteza Milkota, s kterim se ima v vedno
Blagomir puščavnik (1853):	proti bližnjemu gojzdu. Do gojzda pridši, se še v zadnjič ozre nazaj po dragi domači okrajni. Spet jo solze polijejo. Zdaj
Blagomir puščavnik (1853):	znalo ob glavo pripraviti. ” Milko se silno ustraši in se ozre krog sebe in zagleda na štoru posekanega hrasta drevarja sedeti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	človek pri začetku novega leta se rad še enkrat nazaj ozre v pretečene čase, ker prihodnost mu je tako zakrita. Tak
Zlatorog (1886):	zató si v gozdu Moral ude je krepčati trudne. Zdaj ozrè se po ležíšči svojem, Zrè potem na bele snežne vrhe
Revček Andrejček (1891):	gorjé. (Uzbudi se hipoma in hiti viti; na to se ozre okolu sebe in videvši, da so že vsi odšli, ustane

ozrejo

Blagomir puščavnik (1853):	se glas od druge strani: ”Bogomila! ” in komej se dobro ozrejo, je že vitez v naročji svoje drage in ljubljene Bogomile
Sveti večer (1866):	da merzla sapa brije v sobo skoz odperte duri in ozrejo se na vrata. „Moj Bog! ” zavpijejo, „kako je prišlo to

ozrem

Najdenček (1860):	veselo svojo glavo na mojo ramo položil. Z začudenjem se ozrem in kako sim se razveselil, ko sim svojega Kastorja zagledal
Najdenček (1860):	če bi mi bil hotel reči, da je nekdo prišel. Ozrem se in kaj vidim? — Kristino! „O ljubi Anže! ali še
Lohengrin (1898):	Opotočna je, Da te nesreča ne zalóti, V prihodnost záte ozrèm naj se! Elza (zgražajoč se) Nesreča? Ortruda (tajinstveno) Da ti

ozremo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ki je ena nar manjših tamnih zvezdic — povsod kamor se ozremo, življenje, smo primorani misliti in soditi, de na vsih druzih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	prodajavnico, ker kupci bojo šli drugam kupovat. Kamor se tedaj ozremo, povsod čujemo glas: „Naprej! Nikar nemarno se deržati starega, ampak
Sveti večer (1866):	ter dalje govoril: „Serce nam hoče žalosti počiti, ko se ozremo na te jokajoče otroke. Bog ima še boljše serce do

ozreš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): dni v Goratanu. (Dalje. ) Višarje so imeniten kraj; kamorkoli se ozreš odtod v široki svet, reči zamoreš z Vodnikom: Štej snežnikov
ozreti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): časom in pa le grajati nekdanje. Naš namen je le ozreti se v pretekle
ozri
Valenštajn (1866): se je vrgla materi v naročije. ) O, mili angel moj, ozri se name! Očij nikar od mene ne obračaj! Tu v
ozrimo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): Franckam in Katrico v svojo prejšno stanico preselila. Ljubi otroci! ozrimo se zopet na Petra nazaj. Ali ni bila njegova usoda

ozrl

oserl

Biblia (1584):	ſebe, letu ſe tebi neſturi. On pak ſe je okuli osèrl, inu je rekàl h'petru. Poberi ſe od mene Satan
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ni. Le v' zhaſih ſe je sa ſvojmi ovzami ſkerbno osèrl, ki ſo med gojsdam ino med biſtrizoj po piſani ledini
Genovefa (1841):	ſvôjo pot. Le êden ſe jè ſhe s ſolsnimi ozhmí oserl ter djal: „Bóg ſe je uſmili, in ſkerbi sa-njo in

ozerl

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	vselej, tudi zdej perva hvala! Milostivo se je na nas ozerl, in je po nedolžnim golobčiki velike in čudne reči nad
Oče naš (1854):	žarki so mu zopet moč dali. Ves začuden se je ozerl. Mislil je, da se mu sanja. To ni bila Kabrera
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Je li bil sopet na svetu, kjer ne vlada naključje? Ozerl se je kviško ter obernil svoje oči k Bogu nebes

ozrl

Oče naš (1885):	tu sem prišel. Ko se je zopet bolj zavedel in ozrl se, je videl pri svojih nogah Rozalijo in Marjeto; tisti
Gozdovnik (1898):	bližalca z ostrim pogledom ter menil, ne da bi se ozrl na risalca: »Sir Wallerstone! « »Master Wilson! « »Indijanec prihaja! « »Nič me

ozrla
Oče naš (1885): mano, k materi te hočem peljati. “ Ko se je Barba ozrla, je videla bradato, milosrčno obličje Nikolavža Šernarja, pisarja pri nekem
ozrle
- ozerle
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): da bi višji oblasti se na te gotove težave skerbno ozèrle in na kakošno vižo deželi pomagale, ki je zavolj že

▶ ozvezdje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ozvezdja
Divica Orleanska (1848): pamet, jasnosvitla hči Nebeške glave, modra osnovavka Vesolnosti, ti vodnica ozvezdja, Kaj si tedaj, če konju steklimu Neumnosti privezana za rep
ozvezdje
Fizika (1869): Schäfchen, federige Haufenwolke, 195. Ozón, 170. Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre, 87. Ozvezdje megleno, Sternfleck. P Pad, der Fall, 54. Pad v praznem

▶ Ožbalt samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Ožbalt

Zlata Vas (1848):	1. Kako Ožbalt iz vojske domú pride in kaj ljudjé govorijo. V nedéljo
Zlata Vas (1850):	sosedje govorili in ga niso nič kaj obrajtali. 2. Kaj Ožbalt v vasi vidi. Akoravno sosedje niso Ožbalta dosti obrajtali, je
Zlata Vas (1850):	praša: »Ali tam v uni vasi ne stanuje nek gospod Ožbalt po imenu? ali je domá? « Brencelj odgovori. »De! stanuje; zakaj

Ožbalta
Zlata Vas (1850): obrajtali. 2. Kaj Ožbalt v vasi vidi. Akoravno sosedje niso Ožbalta dosti obrajtali, je bil vunder prav postrežin in z vsimi

▶ ožbaltov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

ožbaltovi
Zlata Vas (1850): Tako so Ožbaltovi sosedje govorili in ga niso nič kaj obrajtali. 2. Kaj

▶ Ožbe samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Ožbe

Zlata Vas (1848):	čejo posód in blaga treba bilo. Posód in solí je Ožbè na rajtingo deležnikov sam napravil, izmed deležnikov so bili pa
Zlata Vas (1848):	pri vsim, kar je svetiga, ga ne nesrečniga storiti. Pa Ožbè je še tisti dan visoki gosposki pisal, in ji vse
Zlata Vas (1848):	plačam ali pa k njim pit ne pridem. Pomagaj mi Ožbè, če ne, ne morem obljub deržati . Čez šest lét in
Zlata Vas (1848):	bo Ožbè tudi branil župan biti. Pa goljufal se je; Ožbè se je srejni za zaupanje zahvalil in svojiga ljubiga Janeza
Zlata Vas (1848):	iz občinske kuhinje, in učil ga je mnozih potrebnih rečí. Ožbè je imel svojiga Janeza prav rad, in ta je bil
Zlata Vas (1848):	za ušesi praskal, kolikor krat se je spomnil, de je Ožbè župan postal. Pa pomislil se je, in naravnost je k
Zlata Vas (1848):	posodo vzél, po osim, tudi po dvanajst od sto plačevati. Ožbè je mogel v mesto iti, si na proste zemljiša denarjev
Zlata Vas (1850):	živiga hudiča mislili; pa vsak je spoznal, de je Ožbe! Ožbe se je modro deržal, ter rekel: »Pogledovajte me le, vi
Zlata Vas (1850):	bili tako prav oče svojih farmanov. « »Ti si jo zadel Ožbé« — rečejó dobrovoljno gospod fajmošter. »Ti si mož, ki je — po

Ožbeta

Zlata Vas (1848):	stariga mlinarja in mlinarico iskat. In ko je Lizika slišala Ožbeta s starši glasno govoriti, kakor de bi se prepirali, je
Zlata Vas (1848):	svojo hčerko za roko tér rekó: „Lizika, jéli de imaš Ožbeta rada? “ — „„Sej ne morem zato — jim odgovorí — in sej ste
Zlata Vas (1848):	Brencelj. V silni žalosti je goreče molila za-se in za Ožbeta. Ura je bíla desét zvečer, kar zasliši zunej ropôt. Oče
Zlata Vas (1848):	jih je bilo, ki še verjeti niso hotli in so Ožbeta opravljivca in hudobnika zmerjali, ki hoče sebi čast, nedolžne ljudí
Zlata Vas (1848):	Ko Ožbeta tako govoriti slišijo, zavpijejo nekteri izmed županov: „Molči, ti pritepénec
Zlata Vas (1848):	zakaj krivično blagó ne tekne dobro, in ošabnost se poniža. Ožbeta so perviga župana postavili in mu pošteniga možá iz vasí
Zlata Vas (1848):	serce treslo. Na svoje nekdanje tovarše se izgovarja in pred Ožbeta z vekam in krikam na kolena pade in ga prosi
Zlata Vas (1850):	v naši hiši taka žalost in nepokoj. « To slišati spreleti Ožbéta mraz po herbtu. Molčeč gori in doli po hiši hodi
Zlata Vas (1850):	in oči odpre: »Ka — ka — kaj? Kraljevič? Kraljevi sin hoče Ožbeta obiskati. ” — Komej je to izgovoril, in v ti hipi se

Ožbetom

Ožbetam

Zlata Vas (1848):	prestrašila in ni vedila, pri čem de je. 10. Nad Ožbétam Zlatovasčani gerdo jezike brusijo.
Zlata Vas (1848):	zvečer, kar zasliši zunej ropôt. Oče in mati prideta z Ožbetam. Oče primejo svojo hčerko za roko tér rekó: „Lizika, jéli
Zlata Vas (1848):	bi jim bil ukazoval. Fantje pa, ki so jo z Ožbetam potegnili, so bili v vasi zasmehovani od svojih tovaršev in
Zlata Vas (1848):	Nihče v mlinu ni vedil, kam de so starši z Ožbétam šli. Ona pa je vedila, de je Ožbè vroče kerví

Ožbetu

Zlata Vas (1848):	župan postal. Pa pomislil se je, in naravnost je k Ožbetu tekel, ga objél kakor svojiga tovarša, mu srečo vošil ter
Zlata Vas (1848):	ki so jih vidili. Pa vsih druzih rečí so pri Ožbètu pričakovali, kakor so jih vidili. Marsikterimu se je težko zdélo
Zlata Vas (1848):	še lože so se skoraj pri njem učilí, kakor pri Ožbetu. Ta je včasi cele dni na polji in v vertu
Zlata Vas (1848):	bil v šoli tako pripraven, otroke učiti, de je bil Ožbetu vès enak. Tudi otroci so ljubili Janeza, ker je bil
Zlata Vas (1848):	vasí vidili, jih je jélo mikati, ob nedeljah tudi k Ožbetu priti. In dovolil jim je; zakaj zavoljo njih velíke nevednosti

▶ ožbetov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

ožbetove

Zlata Vas (1848):	v vasi naredile, de si ni noben več ponoči blizo Ožbetove hiše upal. On pa je bil z vsakim prijazen, kakor
Zlata Vas (1848):	ste ga tudi vi radi imélí. ““ Po teh besedah položé Ožbetove roke v Lizikne in obá za svoja otroka blagoslovijo. Lizika

ožbetovi

Zlata Vas (1850):	zlata in srebra pri Ožbetu vidila, in de se v Ožbetovi hiši včasi reči godé, de bi ljudém lasjé po koncu
Zlata Vas (1850):	Med tem pride dolga versta mladih fantov in déklic proti Ožbetovi hiši, po prazniško oblečenih. Zdej zakličejo vsi zvonovi glasno v

ožbetovih
Zlata Vas (1848): težke so bile rés. Pa sedmih lét in sedmih tednov, Ožbetovih gorečih besed in mize polne zlatá, in lepiga oficirja z
ožbetovo
Zlata Vas (1848): ljudjé, ki so bili v zlatnarski zavezi, po versti v Ožbetovo hišo laziti, mu svojo silo tožiti, in rêči: „Glej, Ožbè

▶ oždevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obotavljati; Pleteršnik

oždeval
- oshdeval
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): to je vſim snáno. Blagor temu, kteri ſe ne bo oshdéval, ampak hitro v novih okoljſtavah ſe ſpregledal, ſvojo roko ſtegnil

▶ oženiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oženi

osheni
Branja, inu evangeliumi (1777): s'eno loterzo popolnema pregreſhil, ſe ſzer ſhiher potęm loter osheni v' ſvoje loterze ſhlahti, ali loterza omoshy v' ſvojiga lotra

oženi

Tine in Jerica (1852):	oženiti. Meni se ne zdi prav, če se kdo prepozno oženi. Bolj pozno ko se kdo oženi, popred je otrokam vzet
Tine in Jerica (1852):	če se kdo prepozno oženi. Bolj pozno ko se kdo oženi, popred je otrokam vzet. Sin (zadet). To je že res
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Naj vsaka županija neodjenljivo tirja, da mora vsak , ki se oženi v dveh letih, ki se od dobe poroke štejete, desetero

oženil

oshenil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	obogátel, ino zele zhéde ovz ino kos v' láſt dobíl. Oshenil ſe je, ino je imel veliko hlapzov ino dekel, velbljudov
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	saſlushka, in' ſe je s' zhaſam po premoshno poſhteno dekle oshenil. Dedez, she veſ zheſtitliv ſtarzhek, ſo ſhe tega veſelja vzhákali

oženil

Stric Tomaž (1853):	od njega veste? povejte mi! “ „Vem, Juri Harita dobro poznam. Oženil se je z mlado sužnjo moje matere, — potem je pa
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	zmirom tako! Njih oče je kraljeval čez celo deželo, in oženil se je z neko hudobno kraljico, ki ubozih otrôk ni

oženiš

Človek toliko velja, kar plača (1861):	zakon ti še v mislih ne bo. Ako se pa oženiš, si naložiš tudi skerb za vse žive dni, in še
In vendar —! (1878):	7. Malo dni pozneje. »In vendar, vendar se oženiš«! Tako berem v tvojem odgovoru in prav gorko čutim ironijo
Vaška pravda (1892):	gotovo oženiš? « Matevž se bridko nasmehne. »Obljubi mi, da se oženiš, da me bode vsaj manj skrbela tvoja bodočnost. « »Mati, naj
Vaška pravda (1892):	je — poštena. Kaj ne, da se po moji smrti gotovo oženiš? « Matevž se bridko nasmehne. »Obljubi mi, da se oženiš, da
Očetov greh (1894):	misel v glavo. »Pa — oženiš se venderle skoro, Janez — — dobro oženiš? To bi bilo nekaj! « deje počasi, zakaj jezik se mu
Svatba na Selih (1894):	otroci, potem pa skrbí vsak záse. Najbolje storiš, ako se oženiš. « »Ali bi vam bilo ljubo? « »Meni? — Zakaj ne? Saj drugače
Očetov greh (1894):	svoje smodke; kar mu šine nova misel v glavo. »Pa — oženiš se venderle skoro, Janez — — dobro oženiš? To bi bilo nekaj
Najmlajši mojster (1896):	in vse se dobro izteče. Skrbi zato, da se kmalu oženiš, drugače izgubiš še svojo glavo, katere bi bilo pa vendar-le
Prve hiše (1896):	mu je Francè v besedo. »Tisto je, če se dobro oženiš. Ali to ni gotovo. Zato ti jaz svetujem: le prodaj

oženiti

Tine in Jerica (1852):	dalj časa pri tebi. Pri vsim tem se zato smeš oženiti. Meni se ne zdi prav, če se kdo prepozno oženi
Sveti večer (1866):	je še nekaj druzega. Moj sin se ima sedaj dobro oženiti — s hčerjo mojega nekdanjega prijatla, že davno umerlega logarja Germa
Sveti večer (1866):	vedno ste se le beračunov deržali. Dovolili ste svojemu sinu oženiti se za ubogo dekle, ki vam ni krajcarja v hišo

▶ oženjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oženjen

Zlato pa sir (1860):	Imela setu pa strica, učenega zdravnika v Vidmu, ki je oženjen bil s prav bogato gospó. Ker nista imela veliko otrok
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	bil tačas stoprv 19 let star, a že dve leti oženjen z Ano Terezijo grofinjo Forgač. Katarina Zrinjska je, kakor vsaka
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	oba imena sta bila zmišljena, je bil Prus in že oženjen. Zarad neke velike goljufije je pobegnil iz Pruskega, in tudi
Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876):	dediči nadjali lepe dedšine, zlasti sin, ki je bil že oženjen in imel pet let staro hčerko pa triletnega sinčeka. Dozdaj
In vendar —! (1878):	okrog vrata od same radosti in veselja! Oženjen je bil, oženjen, imel je že svojo ženo, povračujočo se iz toplic! In
Šaljivi Slovenec (1884):	Sodnik se jezi in pravi: »Jaz ne vprašam, ali ste oženjen ali samec, nego kje ste priženil kravo? « — Kmet zopet odgovori
Na Silvestrov večer 1883. leta (1884):	glasom; „lehka smrt! Nagla smrt! Povej mi, ali je bil oženjen? Ali je imela kaj otrók? ″ „Bil je samec. ″ „No, zdaj
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	dela iskat. Pri nekaterih rokodelstvih je veljalo pravilo, da že oženjen pomočnik ni mogel biti vzet med mojstre, pri druzih pak
Dva adjunkta (1888):	kje ima svojo staro, zapuščeno ljubico; prerokujejo — ako je novinec oženjen — kako se bo vedla njegova soproga, katera še, Bog zna

▶ ožet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ožete

oshete

Kuharske Bukve (1799):	vodo, tudi ſoka od kuhane ſbuke iuu ſoka od notri oshęte lemone, perdeni sręsaniga lemon lupka, muſkatzvęta, enmalo sheſrana, inu
Kuharske Bukve (1799):	ozrì. Potle deni v' eno ſklędo, perdeni namôzhene inu ſpęt oshete pogazhe, ene jajza, diſhave inu ſolí, inu enmalo moke

ožete
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): timijana), limonoviga lupka in pol v vodi namočene in dobro ožete žemlje drobno razsekljaj, malo putra s tremi jajci zmešaj in

ožetega

oshetiga

Kuharske Bukve (1799):	moke, zheſna al lúka, enmalo v' mlęki namózheniga inu oshętiga kruha, dva einrírana jajza; to vſe drobno rasſękaj. Pęt lotov
Kuharske Bukve (1799):	en krajzar bęliga kruha v' goveji shupi rasmozheniga inu ſpęt oshętiga sraven dęne, tudi ſol, ſhtupa, ſtolzheni nagelshbizi, inu majeronove plevize

ožeto

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skoz čedno ruto, iz česar tako imenovani rakov puter postane. Ožeto skuhaj v dobri mesni župi, zarumeni potem v putru dve
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ocri nekoliko zeleniga peteršilja na putru, deni ga na dobro ožeto žemljo dobro premešaj, perdeni žofrana, dve celi jajci in en
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	razsekljaj, perdeni pa eno v mleku namočeno in zopet dobro ožeto žemljo, en drobljanc putra, štiri jajca, nekaj muskatoviga cveta, popra
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zadosti sladko, in eno v mleku namočeno in spet dobro ožeto žemljo, vse dobro zmešaj, star pertič v sredi s putram

▶ ožeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ožmem
- oshmem
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): pa ſim králjev kosariz imel v' rokah, vsamem gròsd, ga oshmèm v' kosariz, ino podám ga kralju. “ Joshef je imel poſébno

ožmi

oshmi

Kuharske Bukve (1799):	ven koshe inu kite; namozhi v' mleki bęliga kruha; ga oshmi; narędi is tręh jajz ajnriranje (to je: jih vbi v'
Kuharske Bukve (1799):	dve od koſtí odbrane ſardęle, deni to ſekanje med shabe, oshmi zhęſ eno lemono, perdaj malo ſroviga maſla, ribaniga kruha, lemon
Kuharske Bukve (1799):	ene dvakrat savręti, potle perdaj tri unzhe zukra ſtolzheniga, inu oshmi ſok od ſhtireh lemón; enekrat prezędi ſkusi ruto, inu poſtavi
Kuharske Bukve (1799):	obari lepe selene ſpinazhe, jo odzędi, s' merslo vodo polì, oshmi, inu v' moshnarji ſtolzi; dalaj jo deni v' eno koso
Kuharske Bukve (1799):	ſardęle, inu ſroviga maſla. Kader je mehko, deni v' ſkledo, oshmi notri ſoka od lemone, inu daj na miso. 32. Sajz

ožmi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kozi na žerjavco, de se počasu duši (dinsta), zdaj pa ožmi skoz čedno ruto, iz česar tako imenovani rakov puter postane
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	hladno vodo položi. Ko jih v skledo devaš, jih dobro ožmi, z jesiham poli in na mizo daj.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in pusti vreti. Špinačo na vodi enkrat zavri, precedi, čisto ožmi, ene barte presekljaj in jagnjičevimu mesu perdeni. Od špargelnov mehko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	od štoržev odberi, čisto operi, v vodi mehko skuhaj, dobro ožmi in razsekljaj. Potem moke v srovim maslu zarumeni, malo drobno
Valenštajn (1866):	od daleč poslušal, stopi bliže) Nuj, stari oče. dobro ga ožmi! Zakuri mu! To nej samó ob sebi.

▶ ožgan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ožganimi
- oshganimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſprizhujejo tega zhbelnaki, ktere she od daljezh polne panjev s oshganimi in oſmojenimi luknjami vidimo? Kolikokrat ſim vidil neuſmiljeniga, kteri je

▶ ožina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ožina
Tiun - Lin (1891): videti nobene džunke, nobenega jambora. No kmalu sem zvedel zadosti. Ožina se je raztezala med obrežje in z visokim drevjem obrasten
ožine
Tiun - Lin (1891): moj suženj! « bil je odgovor. Kmalu potem pridemo do majhne ožine in čoln zdrči v njo. Bila je blizu ondu, kjer

▶ oživeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ožive
- oshive
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): 6. Ktéri niſo bili na nagloma konzhani , ampak ſe ſpét oshívé ali ſe kaj savédo, toshijo, de ſo vſi smamljeni. Tudi
oživel
- obživel
  Robinson mlajši (1849): Vsej pak je umerel. Dragotin. Le počai! lehkič je drugoč obživel; vsej veš kako smo jednor tude mislili, da je umerel

oživela

Roka in srce (1883):	krasen prizor. Bilo je sredi avgusta. Priroda je tako nekako oživela po hladnej rosnej noči, ki je prišla po vročem dnevu
Prvi sneg (1886):	je Mirka ter izginila ž njim po dvorani. Oba sta oživela, in zopet in zopet sta se znova zavrtila. Tanka plesalka
Domačija nad vse! (1889):	podnebja zeló upliva na njeno zdravje. Naj pride enkrat pomlad, oživela in razcvela se bode kakor roža kar črez noč. In
Na krivih potih (1893):	želja, da bi mogel poravnati, kar je zakrivil. Ko bi oživela, poboljšal bi se in obnašal drugače proti njej, kakor doslej
Spletke (1894):	zaužije kaj boljšega, podvoji se mu veselje. Naposled se je oživela družba pri Resnikovi mizi, da so jeli — peti. Pa so
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	njegovih naredeb. Tudi čolnarska zadruga je z nekaterimi malimi premembami oživela z nova, ž njo pa tudi vse prejšnje sitnosti, s
Dušne borbe (1896):	Franja je videl vedrega in zadovoljnega, Feodora je bila kar oživela po vplivu svežega zraka in prijetne družbe, v kateri se
Vinjete (1899):	je gorela v licih zadnja kaplja krví, in Hermina je oživela, kakor bi se bila prebudila ravnokar iz dolgoletnega spanja. Nina
Gojko Knafeljc (1899):	vztrepetavala pod tresočimi, bledo-svetlimi žarki ponočne luči, kakor bi bila oživela. Postelja v kotu je bila napol odgrnjena in je kazala

oživeli

osh'veli
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſoſédam, Krajnzi biti vaſ je ſrám ! Zhe bi rajnzi ſpét osh'véli, Vidil', kaj je sdaj na ſvét'. Bi sa glavo ſe

oživeli

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	naših Novic zverstili, po njih smo se slovstveno zdramili in oživeli. Lepe stvarí so nam Novice povedale, koristne za izobražene in
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	so bili po njim, ino tako rekoč v novo so oživeli. Pa kmalo se mi je zdelo, de so bili bolj

▶ oživiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oživi

oshivi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	˛Siriz Naman je bil osdravljen. “ To ſliſhati, vſi obdivjájo. Napùh oshiví v' njih, vſe vre po njih. „Kaj naſ pravoverze, ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga

oživi

Divica Orleanska (1848):	Prestola žlahtni pevci Zapustiti ne smejo nečešeni. Neplodno krono nam oživi petje, In z vencam jo preplête radosti, Na suho žêzlo
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Marija: per pervi češena si Marija se pristavi: kteri nam oživi pravo véro. Per drugi: kteri nam da terdno upanje; per
Botanika (1875):	se gleda, koliko časa potrebuje vela rastlina, da se spet oživi, če smo jo z vodo poškropili. Sila, s ktero stanice

oživil

oshivil

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi obertnoſt narodov, pridnoſt kmetovavzov v obzhinſki drushbi vnel, in oshivil, lih na temu meſtu drevó vladal. ” (Joshef is kamna isſekan
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	voſkam, je bil ko mertev; s dergnenjem pa ſe je oshivil, in laſtnoſt dobil, de majhne papirnate liſtike, koſzhike besgoviga ſtershena

oživil

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	kader bo prišel poslednji dan, boš tudi moje telo zopet oživil. Tebe, o Jezus! ljubim. O, Ti si me že ljubil
Tiun - Lin (1891):	razbojniškim poveljnikom podal na njegovo džunko. Moj prihod je jako oživil to druhal, pogledavali so me prav premeteno izpod spičastih klobukov

oživila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): marveč se jim je kupčija po jutrovih deželah še bolj oživila po vojski. Cesar Napoleon je te dní spis na svetlo
oživili
Kmetijske in rokodelske novice (1847): sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa oživili ? Če ste pozabili, storite berž kar ste zamudili; še je
oživiti
- oshivit
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe terja in godi, nove ſredſtva (pomozhki) ſe ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in zhaſa ſi prihranit — te ſhume dobrotniga ſtvarnika, ktero nam
- oživiti
  Šola v boju proti pijančevanju (1898): Švici; tudi deželna zbora na Moravskem in Spodnjem Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave. Različna so sicer mnenja o uravnavi takih zavodov

▶ oživljanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oživljanje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ves pripraven, takošnje délo velikobolje k svoji koristi, v svoje oživljanje in pospéšenje sprejeti: vsej to délo ni druga, kakor le
oživljanju
- oživljevanju
  Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): poterdil té beséde in ni mogel umniga ravnanja Petroviga pri oživljevanju gospoda Jeličnika dovolj prehvaliti. Gospa bi bila rada blagiga mladenča

▶ oživljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oživlja

oshivlja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ogréti ga je treba ; gorkota ali toplota ga nar bolj oshivlja. 15. Sdrav zhlovek naj ſe k vtónjenzu vleshe, de ga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vina zedé, in vino, nar bolj ſlovezhi ſad tvojiga teleſa, oshivlja berazhe pred pragam in kralja pred njega preteſhko krono, vino

oživlja
Občno vzgojeslovje (1887): zaupanje do Najdobrotljivejšega in strah, Najpravičnejšemu se zameriti. To čustvo oživlja, krepi in blaži moralno čustvo v največji meri in je

oživljajo

Zoologija (1875):	ne bi bila vršila. Po svojem številu in splošni razširjenosti oživljajo žužki prav za prav svet v malem, kajti razen morja
Zoologija (1875):	skledico na hrbtu. Nekateri so pa tudi brez vse lupine. Oživljajo sosebno morske rastline. Za primer imenujemo samo morsko uho, (Haliotis
Gozdovnik (1898):	ga poznam! O to je čudo, sveto čudo! Mrtvi se oživljajo. « »Santa Laureta! Vi me strašite! Je-li bil mrtev ta človek

oživljal
- oshivljal
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): med njimi, deſiravno le nevidama. Njegov ſveti Duh jih je oshivljal, de ſo mogli ſveto shiveti. Goſpodovo okó je nad njimi
oživljati
Kmetijske in rokodelske novice (1845): brez pameti v gorko hišo djali in z gorkimi rečmi oživljati sačéli. Mati je poprej še živéla, po tem je pa

▶ oživljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oživljenemu
- oshivljenimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dolgo zhaſa s njim ſkuſhati; nar ménj 4 ure. 18. Oshivljenimu je pa tréba pozhítek dati. II. Kako ſe ima is

▶ ožuliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ožulila
Deborah (1883): ko je moj Bog trpel. Do krvavega bi si nogé ožulila, da morem mirniše gledati krvavi sled na njegovih nogah! Župnik

▶ ožuljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP

ožuljenje

ožulenje

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zbolijo; tudi ona včasi nasleduje bolezni v gobcu. XIV. Poglavje. Ožulenje nog. Na terdih, štorastih, kamnitih, zmerznjenih cestah se dostikrat pete
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bo več tišala in konj ne bo šantal. XXI. Poglavje. Ožulenje nog.

▶ p samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Rudninoslovje (1867):	vodo napolnjeno zvagamo, vsako posebe. Teža rudnine recimo naj bode p a teža steklenice z vodo q. Ako spustimo rudnino v
Rudninoslovje (1867):	P je popolnoma razkolna, sveti se kot steklo, na ploskvah P časi jako lepo kakor biser, bela je — nečista tudi siva
Rudninoslovje (1867):	ali malec (Gyps) kristalizuje hemiortotipno (sl. 68), vštritno s ploskvama P je popolnoma razkolna, sveti se kot steklo, na ploskvah P
Rudninoslovje (1867):	je sedanja teža Q. Ako težo Q odbijemo od prejšnje p + q, zvemo težo vode, ktero je rudnina izrinila, to je
Rudninoslovje (1867):	bila bi teža steklenice z vodo i z rudnino vred p + q, ali ker je nekoliko vode izteklo, našli smo, da
Rudninoslovje (1867):	ima rudnina. To težo imenujemo m. Če tedaj težo rudnine p podelimo s težo m, zvemo, kolikokrat je rudnina teža od
Fizika (1869):	izberem stekleno posodo (pod 131.), ktere odprtino zapira pah (bat) p, ki se va-njo tako dobro prilega, da ne more zrak
Mineralogija in geognozija (1871):	kuprenem kizu. Rombiški sistem ima za prvotno podobo rombiško piramido, P, pod. 25. Pri njej so vse osi različne, pa vsaka
Mineralogija in geognozija (1871):	sistemu razločujemo vertikalne prisme ∞ P, pod. 26, horizontalne prisme P∞; druga postane iz piramide, ako se ktera podružna os

▶ p neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

p
Kmetijske in rokodelske novice (1847): kemii natorne postave razlagajo, na ktere se sušenje sadja v p ira; naj tedej bravci ta poduk tamkej pazljivo beró. Mi

▶ p okrajšava ↘ goo300k, IMP

p
Mineralogija in geognozija (1871): iz fosforokislega apna, fluor- in klorkalcijuma po formuli: 3 Ca3 P + Ca {Cl FI. Kristalizuje heksagonalno večidel v podobi kratkih stebričkov

▶ p. okrajšava ↘ goo300k, IMP

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nebam shivi, ſkos eno taſhizo vſe tako lepo oſkerbel. ” M. P. Hozheſh na ſvéti Dolgo shiveti, Lepo poſhtuvaj ſtare ljudi; Hozheſh
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kakó na dolgo in na široko je letá potres segal. P. Sanja na Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in Hercegovinska). (Iz
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v misel vzéti, preden svoje mnenje razodenem. Blizo slovenskiga mesta P... na spodnim Štajeru zapišem pred nekimi mesci več vračitvenih predpisov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Frauheimske okolice na Štajarskem. Te dní sim čul, kako gosp. P. K., bistri kmetovavec v Hojčji poleg Maribora, že več let
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v navadno obravnavo sodniške gosposke. — Po najvišjem sklepu od 12. p. m. je tudi služba ces. pomorskih zdravnikov in njih plača
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bil. Zavezni zbor v Bernu se je začel 27. dan p. m.; več predlogov mu je bilo predloženih, kterih bistvenost pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zvedilo, da se je pervikrat snidil v sredo, zadnji dan p. l.; vladni francozki časnik „Moniteur” pravi, da se ima porazumiti
Zoologija (1875):	ribe. Imenujemo samo sledeče vrste: navadni jezik (Platessa solea), robec (P. maximus) in navadno pločo (P. vulgaris) pod. 168. Neka posebnost
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Čeha v dan 9. julija, za 880 gl. po naredbi P. Novaka v dan 15. julija, za 519 gl. po naredbi

▶ P...ž samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

P...ž
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in enkrat za dve uri pred danílo, kakor sicer. Fr. P...ž. — Učnik. Povej mi, Lukec, koliko elementov ali pervín je? Učenec

▶ p.10m samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

p.10m
Aritmetika za učiteljišča (1885): za 1 manjši od števila številk. Tedaj je r.10m–1 + p.10m–2 + ... + c.102 + b.10 + a občni izraz mštevilčnega dekadnega števila, imajočega

▶ p.m. okrajšava ↘ goo300k, IMP

p.m.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Francoskiga predsednika, kdo tam bil. — Košut se je pripeljal 26. p.m. s svojimi tovarši po parobrodu v luko Francoskiga mesta Marseille

▶ p' samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ Pleteršnik

Astronomija (1869):	podnožišče Z' opazovalca o, potem skoz tečaja nebeska P in P' potegnjen krog ZH'Z'HZ, je ta krog meridijan ali poldnevnik opazovalca
Astronomija (1869):	taka visokost neke veljave za bližnje reči, vidimo pri točki P', ktero moremo videti z vrha stolpa, ne pa z njegovega
Astronomija (1869):	vse te skoz polutnik potegnjene kroge n.pr. PDP' in PD' P' klónove kroge. Iz tega se razvidi, da naznanivši ravni vzhod

▶ pa veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	konjſki gnoj, ki je nar bolj vrozh. To vémo ſtoriti, pa vender ſhe ktéri odleti. Kdor vé kaj boljiga *), proſimo ga
Zlata Vas (1848):	toliko so dobili, kolikor se je iz vsih deležnikov storilo. Pa zató so za toliko, kolikor so preveč dobili, drugim dolžni
Tine in Jerica (1852):	ji v oči skočiti. Toraj se je s Tinetam zmenila, pa ji tudi on ni vedel precej svetovati.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Vot za lesovino. Naj se vzame gumilak v plošicah (Schellack), pa se raztopí v malo vinskega cveta (špirita) tako, da raztopljina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	presvitli Cesar obiskavat lepo novo kasarno in terdnjave; premila Cesarica pa, ktera si je s svojim angelskim obnašanjem pridobila vse serca
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	omlatil, ima skrinjo, pa ne kruha vanjo shraniti, ima hram, pa ne vina v njem, in tako slovè tudi pregovor: »Jeden
Oče naš (1885):	so imeli tri in trideset bark v tri dele razdeljenih. Pa že o prvem napadu jih je osem od Podgojzdjanov razstreljenih
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	vsa v polnem vodnem škafu, menil ga je vtopiti. Ko pa zagleda orožnike in logarja stopiti v sobo, spusti svojo žertev
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	gospod namestnik. Nimam pravice izrekati svojo sodbo; hudo mi je pa, da moram ravnati s sovražnikoma kakor bi bila jetnika, in

pak

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	dobil — Ansh. Kaj menite, de je nimam ? Jak. Vshę vęjm, pak vunder, vidiſh, nesná vſaki s' Goſpodo, inu s' timi Shribarji
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bi ſe ti toku savèrgla; ' pak vunder jeſt bi te ne mogel ſovráshit — (ſe ſam joka
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pravil — Jak. Taki ſo le ti Goſpodje ; ſladki, koker męd, pak tukej nizh ne velajo (na ſerzę pokasajozh ) Vidiſh Dèkle , kader
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	de Goſpoda naſs kmęte le rada sa noſs vosi ? — Miz. Pak je bil toku perlisnen, toku ſe je snal ſukat okoli
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	jezik nadhodi sicer po svojem bitstvenem značaju Češki in Poljski, pak, ker razdružen in razderžavljen, je v slovstvu in moči daleko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je: po vsih svojih življejih v slovnici in v slovniku, pak — zavoljo bratovske nesloge raztresen med narečji. Na primér: Tako imámo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Gosenc je pri nas nezmerno veliko; posebno zelju delajo kvar, pak tudi sočivje imá svoje sovražnike. — Bolezni tersa in grozdja še

▶ pa členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne jim pa odgovoré: „She nè! ne moremo vam ga dati, ſhe nam
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga je saduſhilo; toraj tudi ni bilo nizh ſadú. Nekoliko pa ga je v' dòbro semljo padlo. Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ki nas je lepotičenje mehkiga lesa naučil, ki nam je pa tudi to povedal, de naši lakirniki in lesofarbarji se ne
Zlata Vas (1848):	Ožbè na rajtingo deležnikov sam napravil, izmed deležnikov so bili pa trije zbrani za pervo léto, ki so na to reč
Fizika (1869):	Veter in sevec trosita seme po zemlji; bil pa sama za se stoji nepremakljivo na mestu. , kjer je korenine
Fizika (1869):	z enim koncem trdno uklenemo (Pod. 120.), drugi njegov konec pa iz prvobitne ravnotežne lege pregnemo proti l in ga potem
Botanika (1875):	zarodili kal v njem. Semenski popki ali semenska jajčka so pa v četvrtem listnem krogu cveta, v plodovih listih ali pestičih
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	njem, in tako slovè tudi pregovor: »Jeden ima mošnjo, drugi pa denarje. « Bolje je vender oboje skupaj, mi seže v besedo
Gozdovnik (1898):	pustil. « »Tudi to ne. En sam ga je premogel, njega pa njegovega očeta. « »Njega pa Rdečoročnika? Po takem je tisti edinec

pak

Biblia (1584):	vaſhi Otroci isganjajo? Satu bodo ony vaſhi Rihtarji. Aku jeſt pak Hudizhe isganjam ſkusi Boshiga Duha, taku je vshe Boshje krajleſtvu
Biblia (1584):	sazhel toniti, je vpil inu djal: GOSPVD, pomagaj meni. Iesus pak je sdajci ſvojo roko ſtegnil, inu ga je popadèl, inu
Biblia (1584):	ti ſi Ioannes Kàrſtnik, ty drugi, ti ſi Elias, eni pak, de ſi Ieremias, ali téh Prerokou edèn. On je djal
Ta male katechismus (1768):	na ti pervi le tri te perve: na ti drugi pak teh drugeh sedem. Kaj je Buh oblubil tem, katiri njeh
Ta male katechismus (1768):	dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj spoſnash pak ti skus beſſede S. Krisha? Sveto Trojizo. Kaj je S.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dolgu globoku ſpanje enu snaminje tę blishne ſmèrti. Snajdeo ſe pak med Chriſtjani zhvetire ſorte ludję, katęri vękſhi dęjl eno falſh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vbil, in možu roko odtergal. V jutrovi dežéli, v Mizori pak so anglijanski žolnirji ogledovali kos ledu, ktéri je iz oblakov
Robinson mlajši (1849):	potegne, ali kér bi se jegova žêtva skoz točo, ali pak drugo negodo — nimo skaziti mogla. Umenil jo tedaj, da zernja
Spisi Krištofa Šmida (1883):	bi poleg nje treščilo. Časnik ji pade iz rok, ona pak se zgrudi omedlela. Karol kliče na pomoč, in dobri ljudje

▶ pa neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na takih semljah, is kterih ſe vodé odtékati ne morejo. Pa takih semljah raſtejo vedno ſlabe ſorte trave, bizhja lozhja, dolgo
Botanika (1875):	lahkega trosja plesenjskega ne manjka nikjer, temveč je ga, plavajočega pa zraku, povsod dovolj. Ako pride na kakošno organsko telo, začne

▶ pacan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pacano
- pazanu
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): to je: virant, zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na teſhe en malu noter usęti, ta mittel je

▶ pace neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

pace

Sacrum promptuarium (1695):	sapajla. Nunc dimittis Ancillam tuam Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Katire dusho Angeli ſo v Nebeſsa nesli. G. Bug vam
Sacrum promptuarium (1695):	pejſsem. Nunc dimittis ſervum tum Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Inu tudi Maria Ægyptiaca ſtara 69. lejt, kadar je imela

▶ pacem neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

pacem
Sacrum promptuarium (1695): ta S. myr imeti, kakor vaſs opomina S. Paulus, rekozh: Pacem habete, & Deus pacis, & dilectionis erit vobiſcum. Ali shlishim de uni

▶ pachyura neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

pachyura

Zoologija (1875):	ali hrčico (Sorex araneus), pritlikovo hrčico (S.pygmaeus) in dišečo hrčico (Pachyura suaveolens) podoba 62 (v naravni veličini), ki je med vsemi
Zoologija (1875):	po mošku jih mačke ne jedo. Pod. 62. Najmanjša hrčica; Pachyura suaveolens, nar. velikosti. Navadni krt (Talpa europaea), pod. 63, čegar

▶ pacis neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

pacis

Sacrum promptuarium (1695):	imeti, kakor vaſs opomina S. Paulus, rekozh: Pacem habete, & Deus pacis, & dilectionis erit vobiſcum. Ali shlishim de uni mosh pravi: Pater
Sacrum promptuarium (1695):	ſrezhe, kakor vaſs saguisha S. Chryſoſtomus: Præcipuum, illud eſt domeſticæ pacis, ac honorum omnium fundamentum, ſi uxor viro per omnia conſentiens

▶ packati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

packa
- pazka
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): obnaſhevala. Apneno semljo je lahko obdelovati. V mokrim ſe ſizer pazká, kmalo pa, ko ſe oſahne, ſe sdrobi ; satorej ji ne

▶ pacto neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

pacto
Sacrum promptuarium (1695): ſit; nam ubi hoc fit , nihil triſte contingere poteſt. Quo pacto cum caput corpori connexum, conjunctumque ſit, ulla ibi ſeditio, ulla

▶ pač členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pač

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	daje, ki se le ne rado vméde. Mina. To je pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zlasti sojo mladost od pohajkovanja nazaj deržali. Oh! ko bi pač naši ljudjé koristnost branja bolj poznali! to vém, de bi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	svoje slíve 1500 gold. srebra, nek drug pak 1000 gold. Pač lepi denarci in malo truda! Zato hvala Bogu! da se
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	IV. Gospá Rozalinda na Visókim v svoji grajšini pač ni mislila, kólika nesreča njeniga varha, blaziga Teobalda, čaka. Gospodična
Oče naš (1854):	zavezanimi glavami; drugi so ob bergljah hodili. To so bile pač žalostne znaminja vojske! „Marieta,“ je zašeptala Rozalia, „ne pozabi za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ter ob zdrave ude ali še celó ob življenje priti. Pač malo častí je to županu tega okraja, ki tako slabo
Botanika (1875):	na duševčevih spojinah, v njem se nikdar ne nareja škrob, pač se pa narejajo v njem nove stanice. Živilno ali strženovo
Gozdovnik (1898):	Fabijev je,« ugovarja haziendero. »On je vaš, svetlost in vi pač veste, zakaj in vrhu tega ste ga tudi ukrotili. « »Ne
Gozdovnik (1898):	bi nam srca pretipal. « »Dihniti mora! « »Ohladiti ga moramo! « »Pravita pač tako, ali med besedo in dejanjem je še velik presledek

pazh

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino mu v' Marijo migne rekozh: „Glej jo, tvoja mati! “ — Pazh lep sgled sa vaſ, ljubi otrozi, kako ſvoje ſtarſhe ljubite
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Nekdo vojakov mu s' jéſiham napojeno gobo na terſtu pomolí. Pazh réven ohladljej per taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	raji v' jézho, kakor de bi soper voljo boshjo ſtoril. Pazh reſ,
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	hvalo vé, de ji v' prizho unih posablivoſti ne ozhita. „Pazh sa reſ prav véſh, kakſhine ro-
Genovefa (1841):	ſi to tamno votlino rasſvitila; kolika dobrota boshja bi mi pazh bila! In ko bi ſhe kake lépe bukve ali prediva
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtare dobrote ne savershem; per ſtarim naj naſ puſtijo! Fajmoſhter. Pazh bi ſe mi ſlabo pozhutili, ko bi naſhi oblaſtniki vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhe nikdar orala in branala ni, popopred is uſt priſhle. Pazh ni prasno prerokval moj

pozh

Ta male katechismus (1768):	XIV. Kaj pozh ſena gnada je gvishnu leta: * Angelzam ni dana, de vſhivajo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na glas mole, de se molituv iſreka, al tu je pozh pred uſſem treba, de ti uſſellej dobru v' tvojemu serzu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhudne rezhy v' rojſtvu mojega Synu, al tu bosh ti pozh bral, de sem uſſe, kar se je godilu , ohranila, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tu posvejtnu lubiti. O poredne nezhemernoſte tega svejta! o koku pozh serza teh ludy draſhete, katiri so vam udani, inu spoſableni
Kratkozhasne uganke (1788):	Perjatl! uganil. Al povej meni: moj Lube! kaj otshe tu pozh tolkajn zhudnega biti? — Tu je meni ena uganka, zhes katiro
Kratkozhasne uganke (1788):	Predgovor od Ugank, inu zhudneh kunsht Kokú je pózh tu; si bo merski êdn mislel, katiremu bodo lete bukuvze
Kratkozhasne uganke (1788):	Drugazhi. Kai ſe pozh use v' mene issûje, vonder nekol poln naratam. Moj velik
Abecedika ali Plateltof (1789):	Ozhęta, kateri s'mano dobru męni. O de bi ſe pozh jeſt vſelej koker tvoj pokorn, inu hvaleshni otrok ſkasal. Ti
Abecedika ali Plateltof (1789):	Bogu! ſhe ſim jeſt bres gręha: O de v'meni pozh svezhęer, ked sjutrej skerb sa zhiſto vęſt nigdar nenęha! Naprejvſetje

▶ pačiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pači

pazhi

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nesmérno gnanje po veſelji ino kratkozhaſi nar vezh zhloveſhko ſerze pazhi, ino v' njim nar shlahnej pozhutke mori. Saverſhki goſpod, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de naj pomiſli, kakó naglo ſe krajnſka noſha ſpreminja in pazhi, ſkorej lih takó, kakor v kakoſhni drugi desheli; javalne vſakiga

pačijo
- pazhio
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): sa ſkuſhnjave, inu ſovrashnike sa premagati. Tukaj naſs malopridni pogovori pazhio, tam naſs porędni exempelni k' hudimu vlęjzhejo, ſpęt drugdi nam
pačili
- pazhili
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): po pameti popravljali, ne pa s takimi rezhmi kadili in pázhili, ktere va-nje ne gredo. (Konez ſledi. ) Poſlavljenje. v poſlednih Dunajſkih

▶ pad samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pad

Fizika (1869):	Athmosphäre, 87. Ozvezdje megleno, Sternfleck. P Pad, der Fall, 54. Pad v praznem prostoru, 25. Padalo, Fallmaschine, 56. Padanje, das Fallen
Fizika (1869):	Ozón, 170. Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre, 87. Ozvezdje megleno, Sternfleck. P Pad, der Fall, 54. Pad v praznem prostoru, 25. Padalo, Fallmaschine
Fizika (1869):	vodo. Tukaj imamo tedaj prav raznovrstnih prikazni: Zvok, povečavo, zažig, pad, gib in izparivanje. Pa kakor različne so te prikazni, vender

pada
Fizika (1869): Na vsakej prizdignjenej in samej sebi prepuščenej stvari vidimo prikazen páda; z močno napeto tetivo loka podelimo streli (pšici) gib velike

padu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	od leta 1808 do 1814 kralj Španski, je prejel po padu svojega brata, cesarja, ime grofa Survillier, pod kterim se je
Fizika (1869):	se dá izračunati iz visokosti tlaka in iz zakona o padu in ki se pokaže, da je porabola (métnica). Voda, ki

▶ padajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

padajoče
Gozdovnik (1898): se je držalo govornikove glave tako obilno in gosto lasovje, padajoče dolu po plečih, da je to ime povsem opravičevalo. Po
padajoči
Fizika (1869): je pravilna zvezda sè šestémi trakovi. Pod. 211. Če pride padajoči sneg v topleje zračne plasti, napravijo se zavolj deloma talenja
padajočih
Aritmetika za učiteljišča (1885): Dostavek. Vsako dekadno število moremo smatrati za polinom, urejen po padajočih potencah števila 10. N. pr. 6547 = 6000 + 500 + 40 + 7

▶ padalo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

padalo
Fizika (1869): P Pad, der Fall, 54. Pad v praznem prostoru, 25. Padalo, Fallmaschine, 56. Padanje, das Fallen. Pah, Stempel (bei Maschinen). Pakrog

▶ padanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

padanja

Fizika (1869):	v prvej, zato raste njegova hitrost ravno tako, kakor čas padanja, in tedaj je na Preiskujmo zdaj dalje višino pada, t.
Fizika (1869):	neznatne pičice, da ne zamorejo prav nič delati na hitrost padanja. 16 Pad v praznem prostoru. Ker teža na posamne tvarinine

padanje
Fizika (1869): Fall, 54. Pad v praznem prostoru, 25. Padalo, Fallmaschine, 56. Padanje, das Fallen. Pah, Stempel (bei Maschinen). Pakrog, Ellipse, 59. Palec

padanjem

Fizika (1869):	tople zračne toke, in se zatorej navadno najpoprej napovedujejo s padanjem tlakoméra, potem z veternico in na zadnje z vzdigovanjem toploméra
Fizika (1869):	postal. Prikazen viharjev je zatorej tudi vselej združena z močnim padanjem tlakoméra, in po tém že naprej napovedana.

▶ padati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pada

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	djal, „ſéme je boshja beſeda. Per kterih sernje na pot pada, ſo tiſti, ki ſliſhijo boshjo beſedo, pa je ne rasuméjo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	temozh de veſ zépez ſkoraj s enako tesho na naſad pada in sernje lepo zélo in bolj gotovo is klaſja isluſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nimajo vſe téshe, ki pri mlazhvi na ſnope v naſadu pada, ſamo v gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ zépez
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po vſakih deſet zhevljov dolgoſti po eden do dva pavza pada ; ako bi bil graben zhes to nadol, bi voda po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naj poka , De od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga naſada Boshji dar, pſheniza
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſmo brali, de krajnſki zepez s ſamo gerzho na klaſje pada, in tako veliko sernja ubije, ga proſimo, naj pervi krajnſki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Gerzha, ali glava, mora biti na tiſti ſtrani, na ktero pada, nekoliko povsdignjena, ali kakor zholn poſnéta, de, kadar na gol
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki ljudi in živino nadlegvajo. — Pozneje merzla rosa in slana pada, ki listje orumeni in rastivno moč v korenine nazaj podi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	toči primeša. Točica ali babje pšeno po hribih in spomladi pada, kjer in kader od toče malo slišimo. Letá ljubi poletno

padajo

Biblia (1584):	Pſizhi jedó od teh Drobtin, katere od nyh Goſpudou Myse padajo. Tedaj je odguvoril Iesus, inu je djal k'nej: O
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak de Goſpód: Sakaj tudi pſizhi jedó od drobtín, katęre padajo od myse njih Goſpódov. 28. Takrat je Jęsus odgovóril, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pri mlatenji s zelo ſvojo dolgoſtjo in tesho po tleh padajo. Pri mlatenji krajnſkiga zepza butiza ali paliza s napeto ſtranjo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dalje manj rad jé, šetine so bolj terde, lahko vun padajo in imajo kervave korenine; večidel tudi barvo spremenijo in postanejo
Zlatorog (1886):	Jug pihljá, v njem tečejo potočki, Bele megle pádajo kot ptice Obstreljene. Rajna zora vstaja Na iztoku. Dan prihaja

padal

Pozhétki gramatike (1811):	Que tu tombasses, Qu'il tombât, de bi jes ti on, padal, a, o padel, dla, o Que nous tombassions, Que vous
Pozhétki gramatike (1811):	proſt. Je tomberai, bom Tu tomberas, boſh Il tombera, bo padal, a, o padel, dla, o Nous tomberons, bomo Vous tomberez
Pozhétki gramatike (1811):	Tu serois tombé, ti Il seroit tombé, on bi bil padal, bi bil padel. Nous serions tombés, mi Vous seriez tombés
Pozhétki gramatike (1811):	Je tomberois, jes Tu tomberois, ti Il tomberoit, on bi padal, bi padel. Nous tomberions, mi Vous tomberiez, vi Ils tomberoient
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sijálo, Nêbo topli dèž dajalo Na nezmožno zelenjád; Sneg bo padal in zakrival Setev, in v svoj plajš zaviral Naših njiv
Tine in Jerica (1852):	bolj upil. Tine (pokaže lica. ) Tukaj me je, ko sim padal, veja ranila.
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	zažgali Maori; pogasil je tudi grmičevje ob gorskem potoku in padal v curkih na Patricija O'Niela, ki je ležal v nezavednosti

padala

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ko orehi debéla tozha, in je po zelim gorenjim Kraſu padala. Kér je pa povſod ondod manj ali vezh ſhkodo ſtorila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je toča hudo bila; med Lincom in St. Polten-om je padala kot kurje jajca debela; v Toplicah na Českem je 18

padale
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Stronzi, anglijanskimu otoku, so v létu 1818 voglaste zerna toče padale, ki so lesene predokna prestrelile. Beremo tudi od ledenih kosov

padale

Genovefa (1841):	je jokala in ko ſo ſolsé, ki ſo, na tlà padale, smersovale, „o edina iſ kriza ognja, — kakſhen dár nebá bi
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	pri njegovem grobu, le njenih solz tukaj ni nič zadržavalo — padale so na grob. »Ti bi šla rada doli k svojemu

padali
Kmetijske in rokodelske novice (1844): prestrelile. Beremo tudi od ledenih kosov, ktéri so med točo padali, in vsesortne obraze imeli. Kos, ki je v letu 1717
padalo
Spisi Krištofa Šmida (1883): pri sebi djal: „Jeseni, ko bo rumeno listje z drevja padalo, padlo bo na groba teh dveh revčekov. ”

padam

Pozhétki gramatike (1811):	naj padejo. Perloshiven. Sdajni ali Prihodni. Que je tombe, de padam, de padem. Que tu tombes, de padaſh, de padeſh. Qu'il
Pozhétki gramatike (1811):	tomber, paſti, itd. Vprega ſrednih glagolov. Snaniven. Sdajni. Je tombe, pàdam, pàdem. Tu tombes, padaſh, padeſh. Il tombe, pada, pade. Nous

padamo

Pozhétki gramatike (1811):	Qu'il tombe, de pada, de pade. Que nous tombions, de pàdamo, de pádemo. Que vous tombiez, de padate, de padete. Qu'ils
Pozhétki gramatike (1811):	Tu tombes, padaſh, padeſh. Il tombe, pada, pade. Nous tombons, pàdamo, pádemo. Vous tombez, padate, padete. Ils tombent, padajo, padejo. Pretekli

padaš

padaſh

Pozhétki gramatike (1811):	je tombe, de padam, de padem. Que tu tombes, de padaſh, de padeſh. Qu'il tombe, de pada, de pade. Que nous
Pozhétki gramatike (1811):	ſrednih glagolov. Snaniven. Sdajni. Je tombe, pàdam, pàdem. Tu tombes, padaſh, padeſh. Il tombe, pada, pade. Nous tombons, pàdamo, pádemo. Vous

padate

Pozhétki gramatike (1811):	Il tombe, pada, pade. Nous tombons, pàdamo, pádemo. Vous tombez, padate, padete. Ils tombent, padajo, padejo. Pretekli dokonzhan. Je tombai, ſim
Pozhétki gramatike (1811):	nous tombions, de pàdamo, de pádemo. Que vous tombiez, de padate, de padete. Qu'ils tombent, de padajo, padejo. Nedoverſhen. Que je

padati

Pozhétki gramatike (1811):	Prihodno. Tombé, paden. Étant tombé, padel. Prihodno. Devant tomber, bodózh padati, bodózh paſti. Po ti podóbi vpregamo glagole: aller, iti; arriver
Pozhétki gramatike (1811):	bi bili, e, e padli, e, o Neokonzháven. Sdajni. Tomber, pádati, paſti. Pretekli. Être tombé, paſti, Deleshje. Sdajno. Tombant, padajózh. Prihodno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	k am enje me d d es hj e m padati, de je 42 hiſh popolnoma rasbilo in vezh ko 200
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	turſhizhno ſteblo dregneſh, boſh vidil zéle oblazhizhe zvetniga prahu doli padati. Ni ga ſamzhniga zvétja bres sárodniga prahu, zhe ga ravno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe sazhnejo vsdigovati, ſe ga dotikovati, pa ſpet na tla padati, in pravi :) Ali veſte, sakaj sdaj voſek te liſtike na-ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se, in še clo ko kamnje ali železo na zemljo padati i. t. d.— Drugo zlo veliko kemíjsko vejo obdelujejo rudarski
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	na glavi v mesto nosijo, takó težavno hoditi in clo padati in mléko, namesti ga prodati, po snegu zlivati. Kaj ne
Fizika (1869):	ki se skup držé, morajo tedaj vsa telesa enako hitro padati, vse eno, kako so velika, ali kako so majhna. Vidimo
Mineralogija in geognozija (1871):	se je bilo površje deloma stopilo. Meteorske kamne videli so padati že večkrat, kakor n. pr. 26. maja 1751.1. sta v

▶ padec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

padca

Stric Tomaž (1853):	sicer zadela, vender ne nevarno. Nar več je pa od padca dobil, in gotovo bi se bil ubil, ako bi se
Gozdovnik (1898):	ko Rdoles, spač in Fabij. Poslednji se namreč vkljub prenevarnega padca ni ponesrečil v vodi Salto de Agua. Padšemu v valove

padcu
Tiun - Lin (1891): ko Vas je hotel prijeti, tako, da se je pri padcu težko poškodoval. S tem ste krivim spoznan, da ste smrtno
padec
- padez
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ji rezhe „Glej, ta jim je v' Israelu poſtavljen v' padez ino vſtajenje; v' snamnje jim bo, nad kterim ſe bodo
- padež
  Gozdovnik (1898): konj mrtev na tla, in ž njim telebneta tudi jezdeca. Padež je bil tako silovit, da sta padleca obležala kar omamljena

▶ padec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sklon; kontekst

padcev
- padcov
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): nostri dužnič, naši dolžniki. Dolejni Rumuni pri sklanjanji štejejo šestero padcov, in rabijo deloma predloge, deloma pregibajo člen; sicer imajo za
padec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): rabijo deloma predloge, deloma pregibajo člen; sicer imajo za drugi padec predlog a, za šestega predlog de ali dela, za tretjega

▶ padel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

padlega
- palega
  Gozdovnik (1898): in pal. »Vendar! čez 15 let! « klikne Spač, navalivši na palega dona. Don Estevan je zastonj poizkušal braniti se. Silni stresaj

▶ padež samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

sklon; Pleteršnik

padež
- padeſh
  Pozhétki gramatike (1811): que ſe nanaſha na livre. Nanaſhavno Nameſtime. Qui je imenvaven pádeſh, ktir ali kir, ktira, kar. Dont ali de qui, je
padežih
- padeshih
  Pozhétki gramatike (1811): me gleda, to je, gleda mene. Mnoshno. Nous. mi: povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih. Nameſtime drugiga liza. Edinje. Tu ali toi

padežu

padeshu

Pozhétki gramatike (1811):	imata ſkladati ſojozhe in perlog? O. V' ſpolu, ſhtevilu in padeshu, zhe je ſojozhe ſklonivo, to je, zhe ſe da ſklanjati
Pozhétki gramatike (1811):	Vésanje. Eno vésanje je ſamo ſkladanje v' ſpolu, ſhtevilu ino padeshu: drugo vśanje je po vpravi, po ktiri ena beſeda vpràvla

▶ padica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

božjast; Pleteršnik

padica

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	XVI. Poglavje. Padica. Leta bolezin napada mlade in stare ovce, vendar se pri
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se najdejo padici enake znamnja: se vendar bolezin ne imenuje padica, kakor bomo pozneje slišali. Za padico bolne ovce se malokdaj

padici

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ovčjega brenceljna v čelnih votlinah, v kterih primerlejih se najdejo padici enake znamnja: se vendar bolezin ne imenuje padica, kakor bomo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na dan, večkrat še le čez kake tedne ali mesce. Padici podveržena ovca, ako ravno jo napadi hudo izdelujejo in slabijo

▶ padlec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k

padel; SSKJ

padleca
Gozdovnik (1898): telebneta tudi jezdeca. Padež je bil tako silovit, da sta padleca obležala kar omamljena. Ukljub nujnosti njiju položaja mogla sta se

▶ padoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

padoč
- padnoč
  Robinson mlajši (1849): „Za Boga! “ je Petek vzkričal, pred njim na kolena padnoč! „zžerlo bi te gotovo, pak bi ubogi Petek ne imel

▶ Padova samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Padovi
Zlatorog (1886): Na glavi kape z nojevim perésom. Krepčáli so se v Padovi z modróstjo In zdaj domov kot doktorji ponôsni Hité in
Padovo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): časniku se bota presv. Cesar in Cesarica danes opoldne v Padovo podala; iz Brešije gresta v Monco, kjer se bota 4

▶ padre neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

padre
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): na pravem mestu stojí. Glasí se takole: „Per che il padre mio, e la madre mia mi hanno abbandonato: Ma il

▶ padvan samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vrsta tkanine; Pleteršnik

padvana

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa krilo Iz prav'ga mezljana”. „Za vsako povelje 'Mam

padvanom
- padvan
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Zdaj treba je, da se kmetuje drugač, In z boljšim padvan namestuje domač; Če stara tančica je ob ceno prišla, Naj

▶ paglavec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

paglavca
Viljem Tell (1862): Da skrivam tukaj ko morivec se? Po prstih s šibo paglavca sem krcnol, Ker hotel mi na poglavarjevi Ukaz je lepa
paglavcu
- paglovcu
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): ko bi se nepotrebni strel ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo

paglavec

Čas je zlato (1864):	»Ali je paglavec terčen? « vpraša kralj glavnega lovca, ki je zaupljivo se bližej
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	bo marsikdo majál ter rekel: oj? to je bil hudoben paglavec, ki ni bil vreden de ga je zemlja nosila! Pa
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	potem srečata voznika, ki dečka tako nagovorí: „Sram te bilo, paglavec, da ti jezdiš, a tvoj stari oče mora péš za
Deborah (1883):	zaklad. Vse sem pozvedel, vsa drhal je skupaj. O brezbožni paglavec! Krčmarica. Jožef? Krojač. Tedaj vendar le Jožef? Učitelj. Potuhlec! Krojač

paglovez
Genovefa (1841): ti je moj ſin narédil, de ſi ju umoril! Reven paglovez ſi priſhel na ta grad in ſi mnogo dobrót vshíl

▶ pah samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pah

Fizika (1869):	v praznem prostoru, 25. Padalo, Fallmaschine, 56. Padanje, das Fallen. Pah, Stempel (bei Maschinen). Pakrog, Ellipse, 59. Palec, Zoll, 18. Pamesec
Fizika (1869):	v njej, zadobi kmali zaprta para toliko napetost, da potisne páh po cevi k višku. Ako postavimo, ko se je to
Fizika (1869):	Ako si izberem stekleno posodo (pod 131.), ktere odprtino zapira pah (bat) p, ki se va-njo tako dobro prilega, da ne
Fizika (1869):	vé, razredčenje zraka pod pahom. Tlak zunanjega zraku potisne zdaj pah spet nazaj v cev. V temu ednostavnem poskusu, v premikanji

paha
Fizika (1869): spet nazaj v cev. V temu ednostavnem poskusu, v premikanji páha gori in doli, imamo podlogo naprave vseh parnih mašin.
pahe
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Slava Slovencam! *) Naj viharja moč razsaja, Hraste cepi, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva skala Sred viharjev terdna
pahom
Fizika (1869): na enkrat zgosti, naredi se, se vé, razredčenje zraka pod pahom. Tlak zunanjega zraku potisne zdaj pah spet nazaj v cev

▶ pahati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

paha
Valenštajn (1866): truplo, nadživeti jaz Te groze nečem. Butlar (ga od sebe paha). Slaboumni starec! (Trobente se od daleč oglasé. ) Makdonald i Deverú

▶ Pahhebel samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Pahhebel
Valenštajn (1866): evangelcem cerkev Sezidati ukazal. — Poslušajte, Župan, — kakó se pišete? Župan. Pahhebel, Prejasni knez. Valenštajn. Slušajte, ali drugim Ne pravite, kar vam

▶ pahljača samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pahljač

Zoologija (1875):	zlasti na algirskih. Druge semkaj spadajoče vrste so še: Ladin pahljač (Gorgonia), morsko pero (Pennatutla), morske orglice (Tubipora) in morski plutek
Zoologija (1875):	členi na tipalnicah so pri teh hroščih zbrani v listast pahljač. Semkaj spada: govnobrbec (Geotrupes); svalkar (Copris) položi svoja jajca v

▶ pahniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pahne

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vset. “ — Bog ji ſhe s' shivalſkimi koshami oblezhe, in ji pahne is raja. Angelj ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem je varoval v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſpravil. Herod rezhe tedaj Janesa vkleni , ino ga v' jezho pahne.

pahnil

Sacrum promptuarium (1695):	bil taku mozhnu reſerdil, de ven glabok potok je jo pahnil bil, inu ta ſruta, sakaj nej mogla s' beſsedo, je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	hišo k tisti veljavi in mogočnosti, s ktere jo je pahnil moj oče po svoji zanikernosti in zapravljivosti. Mislil sem, da
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	morem. Bežita !“ ,,Tukaj, prerežite vrvi“, je šepetal Jon in je pahnil svoj nož skozi razpoko. „Ne morem ga prijeti; nikakor ne

pahnila
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): Maščevalna roka me je zadela in v to strašno ječo pahnila. O da bi vsaj milost našel pred Bogom! O da

pahnili

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ko božanstva in torej kot goljufi. Saj bi tudi vi pahnili vsako podobo izmed podob vaših predstaršev, če bi spoznali, da
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	in pomoči, zasramovali so me, zaničevali in ošabno od sebe pahnili. — Tukaj stanuje oni bogati stric, kteremu imamo zahvaliti svojo premožnost
Lohengrin (1898):	ti ženeš se v propast! Miroslav. Oj vi, ki ste pahnili me v nečast! Božji vam sod se je z lažjó

pahniti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bilo meſto pod njim, ino v' bresen ga hozhejo pahniti. She na kraji bresna je Jesuſ ſtal, kar ſe oberne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ki ſta bila pred njim satóshena, v' ravno to jezho pahníti. Dolgo zhaſa ſta she v' njej. Eniga jutra ji Joshef
Zlata Vas (1848):	Ožbe pa rêče: „Moč vam je dana, me v ječo pahniti; jez pa imam moč, vas pred deželno poglavarstvo poklicati. Ako

▶ pahnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pahnjen
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): nesrečni čas Francostva, ko je bil stari kralj raz prestola pahnjen, in mnogo plemenítih družín v nar veči revšino bilo zakopanih
pahnjeno
- pahnenu
  Biblia (1584): ſi poviſhanu do Neba, boſh tja doli notàr v'pakal pahnenu. Sakaj kadar bi v'sodomi taka ſilna della bila ſturjena

▶ pahovka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pahovke

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	meni v Ljubljani poleg zeſarſkiga moſta Nr. 10 na prodaj: pahovke (französich Raigras) funt po 20 krajzerjev in mazhjiga rèpa (Thimothäusgras
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gold. Cent semena mačjiga repa (Timothäus Gras) velja 45 gold., pahovke (französisches Ray gras) pa 30 gold. pri gosp. Dr. Orlu

▶ pajbarič samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pobič; kontekst

pajbariča
Kmetijske in rokodelske novice (1846): komaj od sosedov spazi, ko že pri oknih vun gorí. Pajbariča so najšli pod mizo mertviga ; mlajši dete pa, ktero je

▶ pajčevina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pajčevine
Botanika (1875): potem vidijo z golimi očmi šopki cevi kakor tenke niti, pajčevine. Bolj natanko se pa njih sostava dá spoznati še le

▶ pajčolan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pajčolana
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): namažemo s to raztopljino, denemo vmes košček tanke svilovine ali pajčolana, ter stisnemo ju potem prav močno vkup.

▶ pajdaš samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pajdašev

Stric Tomaž (1853):	hočete ubiti, me ubite; nikdar pa ne bom enega svojih pajdašev pretepal, raji koj umerjem! “ To slišati se Legre raztogoti, kakor
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	kjer stanuje oni grozoviti mož, ki je že toliko nagih pajdašev spravil na vislice? Le čakaj; kmalu bodeš poginil v groznih

pajdaši
Čas je zlato (1864): koj pri volji in dozdanji hlevarček postane zdaj pasji hlapček. Pajdaši se mu posmehujejo, ko ga pri psih vidijo, Lenče se

▶ pajek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pajki
Fizika (1869): razun ploščastih očes tudi oči z lečo, kakor n. pr. pajki. 177 Vidni kot; prividna in prava velikost. Kakor je bilo
pajkom
Zoologija (1875): ob truplu na obéh stranéh navzen odpirajo luknjicami. Samo nekaterim pajkom služijo za dihanje pluča, v vodi živeči členarji pa dihajo

▶ Pajk samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Pajk

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	več zna, kakor navadno tesársko rokodelstvo. Od mehanike ima naš Pajk veliko vednosti, in vseskozi nove bukve prebira, de bi v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Golnika nad Krajnjem, za žganjé in kis. 35. Gosp. J. Pajk, tesarski mojster v Ljubljani, za umetno podóbo mostú. 36. Gosp.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhtiri ſeshne viſoko in tehta 80 zentov. Teſarſki mojſter J. Pajk ga je prav rozhno na pokopaliſhe rajnkiga barona poſtavil. — Urno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne more, kakor je tista, ki nam jo je gospod Pajk oznanil, ktera ima prav za pràv tri ceví, kakor je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	pojte rakom žvižgat! H. Stan kmetijstva v Austrii. Popisal J. Pajk. Nadjamo se vstreči ne le kmetovavcom temoč vsakemu bravcu, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	Stedry za ravnatelje, — gospodje: J. Kordin, Jan. Kozler in Jan. Pajk za računske preglednike izvoljeni. — Družba Silvestrova in pa družba rokodelskih

Pajka

V krvi (1896):	občudujočimi besedami naslikana, pravzaprav opevana, »brezprimerna dobrotljivost in ljudomilost doktorja Pajka, ki je obsipal z milodari na potu od poroke pocestne
V krvi (1896):	življenje, katerega ni pretrgala niti vest, da je tožba dr. Pajka rešena ugodno: da sta zakonca Pajkova za vselej razločena ,a
V krvi (1896):	Strel ter si pogladil svojo plešo. Bil je mlajši od Pajka, gigrlsko eleganten, zraven pa kmetiško ošaben. »Res je, res je
V krvi (1896):	pa, ko so čitali ginjeni meščani o »zlatem srcu« odvetnika Pajka, se je končalo svatbeno gostovanje v ženinovi hiši. Govorile so
V krvi (1896):	In vedno znova je vstal kdo ter slavil in poveličeval Pajka, našteval neštevilne njegove zasluge za drago domovino in mili slovenski
V krvi (1896):	vonja dehtečega španskega bezga iz sosednjega parka. *** V salonu doktorja Pajka so bili zbrani vsi svatje ter čakali neveste. V majhnih
V krvi (1896):	veselim narodom. *** Tisto noč pa je vladalo v stanovanju doktorja Pajka divje šumno veselje. Čulo se je igranje na klavirju, petje
V krvi (1896):	XII. Kmalu nato se je začela pomikati izpred dra. Pajka hiše dolga vrsta dvovprežnih kočij. Konjska oprava, železje in jermenje
V krvi (1896):	svoji zabitosti in nezrelosti ni hotel voliti ženijalnega politika dr. Pajka, tedaj je bilo izbito sodu dno. Kakor besni so kričali

▶ pajkov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pajkova

Zoologija (1875):	debelejše, pri tem mu sosebno dobro služijo češlji na nogah. Pajkova preja pa nij za nikakoršno rabo. Znamenito je to, da
Zoologija (1875):	žuželke, jih pograbé, umoré in izsesajo. V pod. 197 vidimo pajkova usta jako povečana. Da je lov vspešniši, pletó skoro vsi

pajkovo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): lahko misli. Ljubljanski ključavničarski mojster Gašper Ahčin se je na Pajkovo obdelovanje vdal, de bo to koristno napravo z robo in

▶ pajkovec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pajkovce
Zoologija (1875): popolnoma preobraziti. Členarji so razdeljeni v sledeče tri rede: žuželke, pajkovce, košarje in njim pridružimo še črve, ki imajo pa drug

▶ pajštva samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

sadna sušilnica, bajta; [sskj]

pajštvah
Kmetijske in rokodelske novice (1847): posuši. Suši se pa po mnogih šegah: ali v posebnih pajštvah, ali v peči na lesah, ali na peči, ali na
pajštvi
Kmetijske in rokodelske novice (1847): imajo pa pràv veliko sadja, ga v posebni sušivnici ali pajštvi suše, ktera mora takó narejena biti, de je znotrej šest

▶ pak členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pak
- pako
  Fizika (1869): posebna gibanja, kterih pa vender ne prištevamo rastlinam. Od rastlin pako razločujejo se po tem, da se zamorejo svojevoljno gibati, da

▶ Paka samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Paka
Kmetijske in rokodelske novice (1846): bolje ne godí — vedno mehko in grozno dežévno. Sovína, Voljska, Paka so velike, de malokdaj tako. Bojimo se, de bi nam

▶ pa kar členek + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

pa kar
- pakar
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): domazhi sromazhi so pa teſti kateri skves nasrezhe vbveshtvo pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje noi ano tako almeshno mash ti

▶ pakrog samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

elipsa; [sskj]

pakrog
Fizika (1869): Padalo, Fallmaschine, 56. Padanje, das Fallen. Pah, Stempel (bei Maschinen). Pakrog, Ellipse, 59. Palec, Zoll, 18. Pamesec, Nebenmond, 151, 200. Papodoba

▶ pal neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

pal
- pal.
  Gozdovnik (1898): Arečizo je to zadetje tako pretreslo, da je omahnil in pal. »Vendar! čez 15 let! « klikne Spač, navalivši na palega dona

▶ Palacky samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Palacky

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	poljskem jeziku delo pod naslovom: Powiesei historiezne” v dveh zveskih. * Palacky je izvoljen za častnega uda gornjolužiškega znanstvenega društva. * V Belgradu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	prosil, naj mu upraviteljstvo v Kamniku pošlje bolje tvaríne. — Slavni Palacky v Pragi je izdal 1. razdelek 5. dela povestnice češkega

▶ palača samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

palač
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Štiri in devetdeset in pol”. Akoravno je še več lepih palač, kakor borsa, zavolj marmeljnih kiparij imenitna, palača Gobčevičeva in druge
palača
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): še več lepih palač, kakor borsa, zavolj marmeljnih kiparij imenitna, palača Gobčevičeva in druge, vendar niso unima enake in nimajo nič
palačah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): na štiri vogle zidano. V sredi, kakor je pri takih palačah navadno, nima dvorišča, ampak veliko dvorano, v kteri se zbirajo
palače
Zlatorog (1886): žíve, cvetne boje. Iz Benétk so, koder môrske péne Jim paláče nosijo kamnéne; Pol stotíne konj s prežlahtnim blagom Tolpa hlapcev

palači

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	stanovala imenitna kerščanska gospá Irena; ktere mož je bil v palači v cesarski službi; tu sem sta pripeljala Boštjan pa Kvadrat
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pastirju, kjer ga gotovo nihče ne bo iskal — v cesarski palači. V bolj pristranskem koncu cesarskega poslopja je stanovala imenitna kerščanska
Občno vzgojeslovje (1887):	najpriprostejših predmetih, v najubožnejši koči prav tako predočiti kot v palači. Čistota, red, pravilnost in somernost v opravi, orodji, obleki, razni

palačo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	XXIV. Razsodni dan; tretji del. Tertul je šel naravnost v palačo, kjer ga je že Korvin čakal s pripravljenim reskriptom, ki
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	le na Jutrovem v navadi. Evrota je šel naravnost v palačo, kjer so stanovali Numidčanje, in prašal po Jubali. Prišla je

▶ palaeontologija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

palaeontologija
Mineralogija in geognozija (1871): živali je jako veliko; posebna vednost se pečá ž njimi palaeontologija ali petrefaktologija. Njih popisovanje zahteva obširno znanost v botaniki in

▶ palais neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

palais

Pozhétki gramatike (1811):	Roi, nameſt à le Roi, ſim pokóren kralu. Mnoshno. Moshko. Palais des Rois, nameſt de les Rois, Poſlopje
Pozhétki gramatike (1811):	nameſt à les predſtavio obema ſpolama aux. Isgledi: Edinje. Moshko. Palais du Roi, nameſt de le Roi, Poſlopje kralovo. J' obeis

▶ Palanka samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Palanko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kdor pa še več dobička želi, gré v Pančevo in Palanko. Predlanskem je šel nekdo celó do Oršave. Vreden je, da

▶ palatinat samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ Pleteršnik

palatinatu

Viljem Tell (1862):	na vrsti. Govorite! Konrad Hun. Bil sem v Renfeldu na palatinatu Cesarskem, da potožim tam, kakó Nas tarejo cesarski poglavarji, Da
Kemija (1869):	na Španskem, nekaj malega se ga tudi dobi v porenskem Palatinatu (Rheinpfalz). Največ živega srebra pa dajo južnoamerikanski rudniki. Pri vsem

▶ palčica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

palčica

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Sto človeških korakov od tod sedi na bodičevem grmu mala palčica s hišo, ona je prav sama in dosti stara za
Astronomija (1869):	52. eno z vodoravno cifrnico. Pri prvej ima senco delajoča palčica tisto mér nebesne osi, pri drugej pa jo ima ravnočrtni

palčice

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	omočiš, kar se da nar lože opraviti, če okoli kratke palčice privežeš gobo ali kako mehko cunjo, in pomočivši jo v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	če se žival žge z Hubertovim ključom; če se žveplene palčice devajo v vodo, s ktero se žival napaja, i. t.

palčico
Blagomir puščavnik (1853): Milkota in zapusti kapelico. Odkruši sebi in Milko tu leskovo palčico v bližnjem germu, in potem urno stopata proti bližnjemu gojzdu

▶ palec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

palca

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	en čévelj in tri palce širokosti, visokosti pa dva obilna palca. ) Vzrok, zakaj mora takó široka biti, in de je še
Rudninoslovje (1867):	stvari. Kosci pestrega mramorja i drugi kamenčki, 1/16 do 1/18 palca veliki, zlagajo se po kakej sliki i prilepljejo na bakréne
Mineralogija in geognozija (1871):	ali črnkasti, skozi in skozi dobro in precej tanko, ½ palca do 2 črevlja debelo skladasti apnenci, tako zvani Guttensteinski skladi

pavca

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	smemo bolj na debelo pokriti, kakor k večem za pol pavca globoko. Ljubi pa glogje sploh globoko in težko zemljo. — Tolikanj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva pavca na dolgo obreži, vendar tako, da ne boš saj en

pavza

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SABHNB5TTZ E GA6NHSDS na an zedl teſti zedl perveshi od pavza tota nate pervi perſt: noi jedi h kosposhzhne prosi karozhash
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	do petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben nar menj pol pavza nishati. Ker ſe ſtoriti more, naj graben po vſakih deſet
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	graben po vſakih deſet zhevljov dolgoſti po eden do dva pavza pada ; ako bi bil graben zhes to nadol, bi voda

palce

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	to vprašanje naslednji odgovor dáli: „Poslane dve kosti ste 4 palce dolga in ravno toliko široka, 3 palce pa visoka členka
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	šini pod temenam nosite. (Moja ima en čévelj in tri palce širokosti, visokosti pa dva obilna palca. ) Vzrok, zakaj mora takó
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mora nar manj en čévelj široka, ne pa čez tri palce debala biti, ktero dve tanjki železni podloženi šini pod temenam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	še drugo luknjo predolbel, in skozi njo drugo, tri obilne palce široko železno cev per modelničah pečí doli pred dušik napeljal
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kosti ste 4 palce dolga in ravno toliko široka, 3 palce pa visoka členka iz repa (Schweifwirbelbeine) neke grozno velike neznane
Zoologija (1875):	in rjavopegast hrbet; kačela (Cobitis barbatula), pod. 165, je tri palce dolga, jeguljasta, na gobci ima šest brkov, živi v čistih

pavce

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	naj se napravi v njem majhin jez, 3 ali 4 pavce visok, da se voda zagradi; zajezena voda bo kmalo naznanila
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	je dober žir za svinje. Seje se dva ali tri pavce globoko nar bolje v jeseni; če pa pomladi, se mora
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in žrelo ondi bodi nizko, pa kake tri ali štiri pavce široko; zadnje vratica pa naj se likoma lahko odpró in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	poldrugi čevelj versta od verste, vsaksebi posaditi. Ko tri, štiri pavce iz zemlje zraste, ga je treba opleti in okopati, in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se takoma voda na travnik deva, dokler ni otáva 4 pavce zrastla in zemlje zakrila. Ko se je pa to zgodilo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	leta staro seme tako, da pridejo rastlinke po 3, 4 pavce vsaksebi na dobro prekopano in z dobrim gnojem nar raji
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ga je plitvo saditi, to je, le 2 do 3 pavce globoko; toda pozneje ga moraš dobro okopati in stebla debelo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se se kaj izpuli, kjer je pregosto, ker saj 3 pavce vsaksebi ni preredko. Bár hoče enako skerb in enako zemljo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	raztrošenega, ampak berž ga podorji, ne preveč globoko, za 3 pavce globoko je dosti, da bi zrak ne mogel do njega

pavze
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vſih imenovanih vaſeh, in po vſim polji in ſnoshetih tri pavze na debélo leshala, ko ſneg po simi, in ſred Velikiſerpana

palcem

pavzam

Kratkozhasne uganke (1788):	se ulęzhi. Pipk, katir se szer v' uſta uſame, s' pavzam dobru ſatisni. To s' tobakam nabasino glavizo pak k' plemenu
Kratkozhasne uganke (1788):	gerlam, koker so glaſhi ſa arznye, ſatisni gerlu dobru is pavzam, ter v' eno posodo vode povęſni, uſami pavz prezh, spuſti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu bòl rodíle. Kolker dni pred mladim Meſzam bode v'pavzam, v'tolkih Lętah rodi, okoli derves graben ſkopli, vode nota

palcev

Fizika (1869):	1 lot težak, in ako meri dno posode 32 kvadratnih palcev, in ako stoji v posodi voda 1 palec visoko, je
Fizika (1869):	visok, je tlak na dno enak 100 x. 32 kubičnih palcev vode ali enak 100 funtov. Kapljina tlači tudi na stranske
Fizika (1869):	kakor steklena cev, nekoliko črt široka in 36 do 40 palcev dolga, ki ima na enem koncu dno. Dno se jej
Astronomija (1869):	in v Carigradu. — Za naše kraje bode solnca 10—11 palcev *) zakritih. L. 1873. 26. maja dopoldne za naše kraje 1
Fizika (1869):	visoko, je tlak na dno enak 1 x 32 kubičnih palcev vode, ki so skup 32 lotov ali en funt težki
Astronomija (1869):	ki merijo v premeru 3, 4, 6, 8 do 12 palcev, dobé se v vsakej knjigarni in sicer po 1½
Zoologija (1875):	na pr. prosenka ali deževnik (Charadrius pluvialis), 10 do 12 palcev dolga ptica, zgoraj črna in zelenkasto rumeno lisasta. Gnjezdi na
Zoologija (1875):	bela. Hišna ali črna podgana (M.rattus) je črnikasta in sedem palcev dolga. Siva podgana (M. decumanus), pod. 83, je rjavkasto siva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	ni tako tanek, kakor papir, ampak je le kakih 8 palcev (colov) širok ali pa še širji, takrat velik del gorkote

palcov

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	skoz in skoz do ritnika, takó de ga vnetiga nekaj palcov dalječ iz pod repa na dan porine. — Na vranci se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sv. Jurja. 5) Ko so sadike visokost 4 do 5 palcov dosegle, naj se presadé v dobro obdelano njivo, kjer se

pavcov

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	150 let, visokost 60—80 pedí, in debelost 8—12 pavcov. Od 30.—50. leta je v nar hujši rašči, čez
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	200 let, visokost do 90 pedí in debelost 12—15 pavcov. Od 30.—60. leta je v nar boljši rašči. Štirdesetletni
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	poganjajo. Lipa doseže visokost do 120 pedí, debelost do 36 pavcov, in starost čez 500 let. Cvetè že pred 20. letom
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	let, visokost kacih 100 pedí, in včasi debelost do 15 pavcov. Od 40—60 leta raste nar boij, čez 80 let
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pavca dati, ker voda po tem toliko hitreje odteka; 6 pavcov pri 100 čevijih je pa že prav veliko potočje. Še
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	gré tako v prodaj. Polena se delajo od 24—36 pavcov dolge, pa zdej že komaj 20. Les pa za dela
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	bilo treba. 9. Spodnja dilja bodi spredej kacih 5, 6 pavcov dalji in gladka, da na njo čbelice sedajo, ko težko
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	so zgorej k večim dvanajst, na dnu pa le troje pavcov široki, to je, ravno toliko široki, da le cevi v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in sem vidil boh ne še leta starega prasca 6 pavcov debelega. Lišpave svinje niso zdrave in se ne dajo dobro

pavzov
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tri zhevlje, ſhirokoſt v dnu pa od ſheſt do oſem pavzov. 7. Şkriti odtoki morajo v odkrite grabne, pa ne krishama

palci

Fizika (1869):	Vreteno s palci, Spillrad, 64. Vreteno vijakovo, Schraubenspindel, 52. Vrenje, das Sieden, 115.
Fizika (1869):	Pod. 69. Pri vretenu s palci ( Spillrad) so po kolesnem obodu klinci ali palci, na kterih
Fizika (1869):	vretenu s palci ( Spillrad) so po kolesnem obodu klinci ali palci, na kterih sila prijema. Vitel (vinta) razločuje se od do

palec

Fizika (1869):	Padanje, das Fallen. Pah, Stempel (bei Maschinen). Pakrog, Ellipse, 59. Palec, Zoll, 18. Pamesec, Nebenmond, 151, 200. Papodoba, Nachbild, 150. Para
Zoologija (1875):	se imenuje roka, ako se na njej en prst, namreč palec more stikati z vsemi ostalimi prsti, inače zove se šapa
Gozdovnik (1898):	pri živem telesu ga bodo razglavokožili. Glavarju daj kroglo, ravno palec od ušesa memo, Pepo! « »Zakaj pa ne v glavo? « »Človek
Gozdovnik (1898):	ko se je imel zgoditi obrez. Krogla žvižga prav za palec memo Črnotičeve glave, ali glavar ne pokaže niti najmanjšega strahu

pavc
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): kruhovo torto (glej str. 140.) in naredi iz njega en pavc visoke krofe, tako velike kakor so pustni krofi. Po verhu
pavec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): na dolgo obreži, vendar tako, da ne boš saj en pavec pod očesom steržena načel. Na obeh straneh moraš lup na
pavz
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 1. Butiza mora biti nar manj devét peſti dolga , dober pavz debela , in nekoliko ſhibka paliza is kerpkiga (elastisch) ne prekerhkiga

▶ palica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

palic
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): izverševali itd.; pa zato čez ramo nosili butarice skupaj zvezanih palic in na sredi je iz njih molela sekira. Nekdanji rimski

palica

Zlata Vas (1848):	strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam je bila železna palica za strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg hiš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da je pri njih velikokrat taka megla, da je enkrat palica nekega gospoda skorej v megli ostala, ko jo je nad

paliza

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſinovam, ino móli nad vſimi. Judu ſhe ſoſebno rèzhe: „Kraljéva paliza ne bo preſhla od Juda, ne vojvodſtvo od mlajſhev njegovih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	manj devét peſti dolga , dober pavz debela , in nekoliko ſhibka paliza is kerpkiga (elastisch) ne prekerhkiga leſá. 2. Mora biti nekoliko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tesho po tleh padajo. Pri mlatenji krajnſkiga zepza butiza ali paliza s napeto ſtranjo na ſnop prileti, in ſe, ker s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dokler ſe ne vjame, potém mu bo pa po herbtu paliza pela. ” Fajmoſhter. Vi ſe motite prijatel, kar ta poſhten mosh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tremi pové. L— z. Snajdba vganjke v popréjſhnimu liſtu je: paliza.

palza

Branja, inu evangeliumi (1777):	oſtane od vekumej do vekumej: tvojiga Krayleſtva palza, je ena palza te pravize. Ti ſi pravizo lubuv, inu ſi kervizo ſovrashuv
Branja, inu evangeliumi (1777):	Bog tvoj tron oſtane od vekumej do vekumej: tvojiga Krayleſtva palza, je ena palza te pravize. Ti ſi pravizo lubuv, inu
Kratkozhasne uganke (1788):	lôte, ſa brambo: tem ſtarem ſa opporno, de napadejo. Ena palza. Uso koſho meni oderesh: uso kry, inu sokrovzo is mene

palicami
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): biči in palicami nad nje, da bi je odpodili, pa je malo pomagalo

palice

Biblia (1584):	tudi Taſhke na pot, ni dvej Sukni, ni Zhreuleu, ni Palice. Sakaj en Delavez je vrejden ſvoje ſhpendie. Kadar pak notàr
Valenštajn (1866):	da vidim! Ponosna Amaconka jaše konja Čez mitre i vladiške palice, Klobuk na drogu nese s praporom, Na kterem vidim kelih

palize
Svetu pismu noviga testamenta (1784): taſhko na pôt, tudi ne dvę ſukni, ne zhęvlov, ne palìze: Sakaj en dęlavèz je vręjdèn ſvoje jèdy. 11. V' kar

palici

palici
Divica Orleanska (1848): Karla sedmiga! (Trobente zapojejo. Na kraljevo znamenje dvigneta obá klicarja palici in ukažeta omolknjenje. ) Kralj. Moj dobri ljud! Ljubezni vaši hvala

palizi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krajſhi, debeliſhi, in tesheji , kakor krajnſke, in bolj kolizhu, kakor palizi podobne, ktere pri mlatenji s zelo ſvojo dolgoſtjo in tesho
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	konzu podolgaſto, plaſhnato gerzho, ali glavo, ktera ſe mora po palizi pozhaſi pogubiti 5 sato je butiza s tankim vratam le

palico

Divica Orleanska (1848):	z žezlam, drugi knezovi s krono, z deržavnim jabelkam, sodno palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim oblačilu, korarji
Divica Orleanska (1848):	v dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala z vladarsko palico, vojvoda Burgunski z mečem, Dünoa z žezlam, drugi knezovi s
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	pomaga Bog. Po njegovim povelji udari Mozes vpričo vsih s palico na skalo. Studenec merzle vode pervrè iz nje, ino vse
Blagomir puščavnik (1853):	mogli. Žalosti ne morejo govoriti. In ko zdaj Blagomir s palico v roki med žalostne stopi, in jim molče roko poda
Blagomir puščavnik (1853):	dolgi, černi obleki s belim pasom prevezan in gerčasto romarsko palico v roki — poterka na duri brodnik — Nikolajeve hiše,
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ki svojiga gospoda tudi v sili ni hotel zapustiti, s palico v roki in s težkim brémenam na herbti, napréj mahne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bila, ako bi pregovor: „Kmet drugač ne stori, če s palico ne dobi”, še tudi dandanašnji veljal, ako bi se namreč
Spisi Krištofa Šmida (1883):	že davno kazala pomlad. Tje doli pokaže spremljevalec sé svojo palico, in pravi: „Gospá, to je Černiverh, kamor ste se napotili
Revček Andrejček (1891):	in zakaj? Zato, ker jekleni Jeklen tako hoče. (Seže po palico, koš pa nevoljno semtertje premetava po hrbtu. ) Strela božja, ali

palizo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vojſkoval! “ Sdaj vsdigne ſvojo roko, ino v' Goſpodovim imenu istegne palizo nad morjem. Kar rasgerne ſe voda. Shgozh veter je dno

palzo

Sacrum promptuarium (1695):	koshe noſsi, ali leta karsnar sa vſako stopino ga s' palzo pò reprah ogladi, taku de kadar je damu prishal nej
Sacrum promptuarium (1695):	mosha klizhe, inu ijszhe, ga naide v' ſenzi, popade eno palzo, inu ga dobru otepe, inu omlati: Drugi dan ſupet gre
Sacrum promptuarium (1695):	ena Mailenderza, taku offertna, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo. Ta ſeshta je bila ena Rimlerza, katera seſht mill
Sacrum promptuarium (1695):	vſe ludje ſe ſò bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu ſtebru
Sacrum promptuarium (1695):	saſtopi, de jaſtrop vſe pishata je odneſil, popade eno debelo palzo, ter k' njemu pravi: Ah leni tat, s' leto bom

▶ paličica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

paličic

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in jim reče: „Tistemu izmed vas, kateri prelomi ta snopič paličic, dati hočem precej sto srebernjakov. “ Sinovi drug za drugim napenjajo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vseh sedem sinov k sebi, jim pokaže sedem čversto zvezanih paličic in jim reče: „Tistemu izmed vas, kateri prelomi ta snopič

paličice
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): za drugim napenjajo svoje močí in poskušajo prelomiti terdo povezane paličice, pa zastonj je bilo vse njihovo natezanje. Vsaki reče: „Ljubi

paličico

Sosedov sin (1868):	v črnej suknji z naočniki na nosu in tenko svitlo paličico v roci. Deklici se je poznalo, da tega tovarištva ni
Gospa Amalija (1875):	me jutri; drago mi bode! « Potem pa je udarila s paličico konjička in v hipu odjezdila mi izpred oči.
Slovenski svetec in učitelj (1886):	odreže dve rogovili, natakne kos suhe užigalne gobe na povprečno paličico in jo dene precèj visoko nad ogenj, s katerega prej
Postillion d'amour (1887):	važnim ponosom med šetajočo se gospôdo, mahaje z drobno, šibko paličico okoli sebe. Očividno je prišel kazat svoj »Wichs« v občudovanje
Rošlin in Vrjanko (1889):	ónem jarku po rdeči prsti, takó je udaril sedaj s paličico po zelenem máhu in potem po nizki búkovi veji, govoréč
Iz sodnih aktov (1891):	ali s cepom, s šibico ali z gladko, umetno izrezljano paličico, ali brez vsake opore! A prišel je dalje! Kam? Od
Lisjakova hči (1892):	kakor če bi se je bil kdo doteknil s čarobno paličico. Čula je samó ime »Lovro Mrak« in ni mogla ne
Strte peruti (1894):	Govoril je naglo, majal se in se vedno igral s paličico. Ko je gospa z deklicama odšla, ostala sva sama, in
Gojko Knafeljc (1899):	kakor v neznosnih bolečinah. – Tudi po nji je udaril s paličico, in razpršila se je v pepel! .. Potem se je bil

palizhizo
Sveta grofinja Genofefa (1857): in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila. Tu sariſhe na tleh s majhno palizhizo dva kolobarja in poſtavi grofa vanje. Potem vershe ogledalo ali

▶ palička samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

palička

Fizika (1869):	186 Ako se tanka, na obeh koncéh priostrena magnetna jeklena palička, tako imenovana igla magnetnica (Pod. 175.) tako postavi, da se
Zoologija (1875):	Ostrožnik 147. Oves 118, 121. Oxalis 160. P. Paeonia 147. Palička 110. Palme 124, 125. Pamela 137. Panicum miliaceum 121. Papaver

paličko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): pokri; kadar so na eni strani rumeni, jih oberni s paličko, in, kadar so tudi na drugi strani rumeni, jih iz

▶ palisada samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

palisade
Robinson mlajši (1849): poleg sebe v zemljo zabijo, ino se sploh stakete ali palisáde imenújejo. — Tedaj dalje. V eti prekopje sklenol, da mali

▶ paliti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

palil
Valenštajn (1866): da bi se hvalil, Kakó je naš roj v Baruti pálil; Kakó po Vestfálii smo vojeváli — Otroci se bodo i vnuci

▶ Paljčar samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Paljčar

Tine in Jerica (1852):	de ti še pričo pripeljem? Tine. Mi bo prav všeč. Paljčar pokliče dečka nazaj, ter mu s potjo reče: ,,Kaj ne
Tine in Jerica (1852):	Tine se je zgovarjal, de ni bila njegova živina. Paljčar. Še tajil boš? Hočeš, de ti še pričo pripeljem? Tine
Tine in Jerica (1852):	eno samo z belo liso, pa ti škodo deseterno povernem. Paljčar (začuden dečku). Gotovo ste bile rujavki, pa ti že prav
Tine in Jerica (1852):	povej, kakšni kravi ste bile? Deček. Jez mislim, de tvoji. Paljčar. Zdaj slišiš. Pa še vtaji, če moreš. Tine (dečku. ) Pa
Tine in Jerica (1852):	od drugod biti. ” Zdaj je deček sam verjel. Ko je Paljčar z dečkam prišel, reče Tinetu: „Tu je priča. ” Tine. Prav
Tine in Jerica (1852):	Paljčar ni hotel poskusiti, ampak de bi se ne vjel, se

Paljčarju
Tine in Jerica (1852): rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena z belo liso. Tine. (Paljčarju. ) Ako ti med mojo vso, živino drugačno zagledaš, kakor rujavkasto

▶ paljčino samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

paljčina
- paljčino
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Sušca 1846. List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino vtaknem, Pipe rjave so že zlo, Če postekleno izmaknem, Ruda

▶ palma samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

palmam
Botanika (1875): 2. Palmovo deblo, palmam in drevesastim praprotim lastno. Ono je enojnato, povsod enako debelo
palmami
- palmami
  Botanika (1875): s tem, da stoje po vnanji podobi na sredi med palmami in med praprotmi, med tem ko je njihov les tako
- palmi
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): pokori; potlej pa je naznanjal zeleni griček v mali, s palmi obsajeni dolinici blizo Gaze kraj, kjer je v miru počivalo
palme
Mineralogija in geognozija (1871): drevesa, posebno obilo in mnogovrstne le v starih skladih; lilije; palme, debla, sadje in listje; najade; igličnato drevje (storžnjaki, coniferae); listnato

▶ Palma samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Palmi
Oče naš (1854): svoje opravila odločili. Ta odbor je terjal od gosposke v Palmi duhovna, da bi, kakor je rekel, bolnike in umerajoče tolažil

▶ Palmota samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Palmota

Antonio Gleđević (1873):	na ramo. Naglo se ozre in pravi veselo: »Ti si, Palmota, danes si prišel pozno! Poglej! « In pokazal je proti modri
Antonio Gleđević (1873):	bogatejšo dedino! Ali osmanstvo mora pasti, če hoče ostati Dubrovnik! « Palmota je z občudovanjem, ali vendar s strahom zrl na svojega
Antonio Gleđević (1873):	vrgli, če bi ga ne bil vzel v varstvo stari Palmota. Z ostro besedo je pograjal nesramnega plemenitaša, kateri si je
Antonio Gleđević (1873):	bi se tu udomačila francoska vodenost! « Ni mu vedel odgovoriti Palmota. Tiho sta veslala dalje. Morje je lahno zibalo mali čoln
Antonio Gleđević (1873):	med oblaki. »Ti si že dolgo tu, Gledjević? « je vprašal Palmota potem. In pristavil je ironično: »To pa vem, da si
Antonio Gleđević (1873):	mu bila izgubila, in bliščeče so se mu zarile oči. »Palmota, in vendar bi bilo lahko drugače«, je dejal, »drugače! « In
Antonio Gleđević (1873):	raki, s cvetjem posut! « »Ne govori tako strašno, Antonio! « In Palmota je z grozo uprl vanj svoje oči ter resno pristavil
Antonio Gleđević (1873):	in krasnejši od prejšnjega! »To je naš Dubrovnik! « je dejal Palmota z navdušenjem (plemenitaš je bil in iz stare starejšinske rodbine
Antonio Gleđević (1873):	Tistega jutra pa se je bil iz Stambula povrnil mladi Palmota. Hitel je v ječo k svojemu prijatelju. Ko pa je

▶ palmov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

palmovem

Kemija (1869):	žitnem semenji, v sočivji, v mnogih gomoljih, v krompirji v palmovem strženu, v plodovih, na pr. v kostanji, želodu, jabelku, celó
Botanika (1875):	posebnost v rasti njihovega debla so najlepše dá spoznati na palmovem deblu. Če pogledamo njegov prerez v pod. 62., vidimo veliko

palmovim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): zaspal. Ko se je Hafed sopet zbudil, je sedel pod palmovim drevesom na svojem vlastnem vertu. Jutro je bilo. Veličansko sonce
palmovo
Botanika (1875): 2. Palmovo deblo, palmam in drevesastim praprotim lastno. Ono je enojnato, povsod

▶ paluba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

palubi
Stric Tomaž (1853): dopadla. Ni bilo dne, da bi je ne bilo na palubi (Verdeck), kjer je po več ur semtertje skakljala, in zdaj

▶ palužnina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

alkaloid; Pleteršnik

palužnina

Kemija (1869):

cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin, 486. Alkali, lužnina. Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid, palužnina, alkalojid, 475. Alkana, 486. Alkohol, 471. Alkohol amilov, Amylalkohol, 475.

palužnine
Kemija (1869): se je toraj tem spojinam nadelo ime organske osnove ali palužnine (organische Basen oder Alkaloide.)

▶ pa merkati veznik + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo)

pa merkaj

pamerkei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nvzali daje nieni povsoda posrezhi, shvo noi so vse pramagali: pamerkei moi Kriſtian dakshlehtomi knabosh te boshje gnade sanvzov: vboshiei gnadi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	perſt dei vano novo haderzo: noi nesi teſto perſt movka: pamerkei dase ti is golemi perſtmi perſti nadoteknash: noi dejo namiso

▶ pamesec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

somesec; Pleteršnik

pamesec
Fizika (1869): Pah, Stempel (bei Maschinen). Pakrog, Ellipse, 59. Palec, Zoll, 18. Pamesec, Nebenmond, 151, 200. Papodoba, Nachbild, 150. Para, Dampf, 115, 118.

▶ pamet samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pamet

Sacrum promptuarium (1695):	jam oporteret metæ vicinum curſum remittere, an magis intendere? Norska pamet je letakorshnih, kir k' konzu od dobriga djaina nehaio, kadar
Sacrum promptuarium (1695):	obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet, zhe shena pameti nyma; ter nebodite
Genovefa (1841):	vſe vojvodnje ſlushabnize ſo oſtermeni, vſtraſheni, rasveſeljeni in ſkoro ob pamet v ſôbo planili. Volk pa je tam ſtal, in vſo
Robinson mlajši (1849):	ta mel od polnoči k poldnevi têgla. Robinson je v pamet vzêl, da se ravno na to strano vleče, gder je
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	na zlate tablice in ravno tako dobro so se na pamet učili, kakor so dobro brali; človek je precej videl, da
Botanika (1875):	neizrečeno bistri opazovalnost, je nemogoče, da bi si človek v pamet vtisnil raznovrstne rastlinske podobe in da bi zadobil le površnji
Ferdinand (1884):	se jih tudi več! Bil sem zaslepljen, bil sem ob pamet; oj, odpusti mi, ljubi Ferdinand, ki si sedaj nebeški angeljček
Aritmetika za učiteljišča (1885):	števila 5ina je za 52 manjša nego število samo? Na pamet. Razlika med katerim koli številom in njega petino je jednaka
Gozdovnik (1898):	so lahkoverni ti ljudje. Kaj je pa stotniku palo na pamet, da me dade klicati? Mu je li mošnjiček zopet suh

pameti

pamete
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): inu de nagratash naumni ſhivini podobn, katira po viſhi prave pamete ni v' stanu nezh sturiti. Treſnoſt je ena mate te

pameti

Sacrum promptuarium (1695):	mendacem, & senem fatuum, & inſenſatum. Guishnu taiſti ſtari zhlovek je pres pameti, katiri na mejſti Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko
Genovefa (1841):	Lepota vſe pomládi, ktéro je sdaj fantizhek v dnévih boljſhi pameti ob
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Bogu nar perjetniſhi dar; satorej ga mora zhlovek le po pameti in s hvaleshnoſtjo vshivati. Şvojim unukam hozhem narozhiti, dé le
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi tudi pri naſ ſaj té, ktere imamo, ohranili, po pameti popravljali, ne pa s takimi rezhmi kadili in pázhili, ktere
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vošimo, zdravje želimo sebi in drugim, zakaj pa tudi po pameti za-nj ne skerbimo? — Za zdravje so nam potrebne sosebno štiri
Robinson mlajši (1849):	napredvzetje pozabil. Da bi je tedaj rude — skoz — zmirom v pameti imel, je pomislil, da bode naj bolje če si nektere
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tem delu dostikrat ubogo živino hudo martrajo, in če brez pameti po maternici praskajo in z veliko silo posteljco odtergajo, ranijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ume tega? ” Pa vendar je „vjamemo”, „povém” in „vzamemo” po pameti vse troje prihod. čas („vjamemo” posebej preteklo — prihodni), — pravim po
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Gotovo,” odgovori Ljudevit. ,,Kdor bi nad tem dvomil, ta nima pameti. Vedite, možje v naši votlini so morali dolgo tleči in

pametjo

pametio

Sacrum promptuarium (1695):	de bi bila ona s' shkariamij travo poresala, sakaj s' pametio, inu kunshtio je treba sheno na pravi pot perpravit. Secundum
Sacrum promptuarium (1695):	sheno na pravi pot perpravil. Taku vij moshje imate s' pametio andlat, kadar vidite de shena kaj norskiga shelj, ali della

pametjo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sem govorila, al tuiſtu je blu uſſe prov, inu s'pametjo. Jeſt sem govorila is Angelam v'moji hishezi, is mojem
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pijazhi dershati. I. Vſsi Dohtarji pravijo, de ſe more s' pametjo, inu ne nesmaſnu jęſti, inu piti; tudi h' tem kuhanim
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſama ta prava vęjſt biti; sató, kęr ſo vſi s' pametjo, ali s'vumam podaruvani, inu kęr ſi ti, o mój
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo, kadar bodete bres oblaſti shivéli. Le kregajte ſe s pametjo, vaſ bo she vaſha laſtna nadloga suzhila. — To ſliſhajozh ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	blazni: De sledni v svoj in druzih prid Se s pametjo sperjazni. Mé vošmo, de z ljubeznijo Naj brat se z
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zakoten pisač pràv široko gobezdá, ampak kakor pogumen govornik, s pametjo, zložno , iskreno, kakor v' cerkvi na prižnici ; četertič de so

▶ pameten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pameten

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	sgublen. Baron. Bog obari! Matizh. V' njegovih lęjtih marskatęri ni pámeten bil. Nęshka. To je mladoſt — kaj ſe ozhe Jęrza. (ſramoshliva
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu, kakor sam sebi navali. Pameten človek vé, de dobrotljivi Bog zdaj z točo, zdaj z
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v tréh zadévah spoznati dajo: Junak se spoznà v vojski; pameten ob času jéze; prijatel v potrebi. (Podunavka). Oznanilo družbe sv.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	druge domače živine preglédovalo, ali je zdravo ali ne, kdo pameten bi se branil ga jesti, in zakaj bi ga ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jim ne bo smel nihče zabavljati. Saj vender mende nobeden pameten Slovenec ni tako svojoglaven, de bi terdil, de morajo slovenski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	rajta. Res je, da stara navada je železna srajca; al pameten gospodar se bo skusil znebiti take srajce, ki ga preveč
Občno vzgojeslovje (1887):	je njegovi miselnosti primerno, zraven pa naj ga podpira na pameten način. 40. Strahovalna metoda.

pametna

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Mizka sdej le pojdi po njie — Miz. Tok gręm — Jak. Pametna ſe sadershi , de ne bodo zhutili — Miz. Nizh ſe ne
Genovefa (1841):	ne pokasal. Zhe ne, bi hudo, hudo sbôlel. ” Pa dobra pametna mati ga je ſhe ſkerbnejſhi pred nepokorſhino, ſamovoljnoſtjo, ſladkanjem in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	krajcarjev napraviti dalo. To je zdej potrebna in bi bila pametna naredba, če bi le sreberni denar potem še bolj ne
Občno vzgojeslovje (1887):	onega kroga predstav, kateri se odnaša na njegov strastni pohlep. Pametna uvidnost, katera drugače kroti poželenje in brzda celó neukročeni nagon
Zeleni listi (1896):	bo to znal, smel bo sam šibo sežgati«. »Vi ste pametna mati, gospa. Res, vselej me veseli, če pridem v kako

pametne

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pet pa pametnih. Trapaſte perneſó ſizer ſvetila, olja pa nè; pametne pa vsamejo ſ' ſvetili vred tudi olja v' poſodah. Ker
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne jim pa odgovoré: „She nè! ne moremo vam ga dati
Občno vzgojeslovje (1887):	bode ustrezal večnemu namenu človeškemu. Vsem tem terjatvam, kolikor so pametne, móči je le tedaj ustrezati, ako se razumeva svrha vzgoje

pametnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prid in blagor skerbeti tako rekoč s palico priganjati dali. Pametnega človeka vodi lastna
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	tod na nekem dvorišču stanujejo ljudje, kterim je nekaj prav pametnega na misel prišlo pribili so namreč tri ali štiri vrtne
Občno vzgojeslovje (1887):	ona sama zapoveduje zavesti, v kateri ima svoj sedež. Namesto pametnega samosvestja, čegar zveza predstav sicer apercipuje vse predstave, sedi in
Občno vzgojeslovje (1887):	more biti torej nobeden drug, nego brezkonečno napredovanje v sovršenosti pametnega mišljenja, čustvovanja in hotenja, — cilj in konec, kateremu naj se

pametniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843): shival ljudje na jeſen morijo! Lepo plazhilo je to od pametniga zhloveka! — Zhe ſim pa ljudem kaj taziga povedal, ſo meni

pametnemu
- pametnemu
  Robinson mlajši (1849): neso tvoje, pak so iz čista Slovenske — suho zlato, vsakemu pametnemu ravno zato, ker je zlato, če ravno ne iz domače
- pametnimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): sdravnika poſlati. ,Skosi te bukve poduzhenim vam bo tudi lahko , pametnimu sdravniku sa shivino, komur ſvojo bolno shivino osdravljati daſte, na

pametni

Sacrum promptuarium (1695):	pravi pot perpravit. Secundum ſcientiam. kakor je bil ſturil uni pametni mosh, zhegar shena je hotela po vſi ſili, de bi
Branja, inu evangeliumi (1777):	tudi: Ony ſo Chriſtuſovi ſlushabniki (jeſt govorim koker en mejn pametni) jeſt ſim ſhe vezh : v' prevelikih delah ſim jeſt vezh
Branja, inu evangeliumi (1777):	Poſtavi. Bratje! vi preneſſete radi te naſpametne: ke ſte ſami pametni. Sakaj vi preneſſete aku vaſs kedu v' hlapzhuvanje ſili, aku
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	druge v' ojſtroſti eniga ſpokorjeniga shivlenja, ali tudi per eni pametni maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja tavshentkrat bol previdile, inu ſo sda
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	staršev , z kterim bi se dohodki učitelja pomnožili. Mislimo , de pametni kmetje sedajniga časa tega šolskiga doneska ne bodo davk imenovali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Lejte neizrečeno dobroto, ki je očitna ko svitlo sonce! Če pametni ljudjé clo za zdravje svoje živine skerbé, kaj se bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Pripomočki zoper dragíno. Od dragine današnjih dní govori vès svet. Pametni možje pretresajo to reč v političnih in gospodarskih časnikih in

pametnih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): sheninu naproti ſhle. Pet jih je bilo trapaſtih, pet pa pametnih. Trapaſte perneſó ſizer ſvetila, olja pa nè; pametne pa vsamejo

pametnim

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne jim pa

pametno

pametnu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	enu groſnu gnusenje. XLI. Poſt. Perpravlanje k' smerti je enu pametnu previdenje. XLII. Poſt. S. Joſhefa zhaſtiti je sluſhbe Matere boſhje
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſvojo tovarſhyo nepuſtili. Ozhe je to ſliſhal, ter je to pametnu deklę mozhnu pohvalil: sakaj (je on rekl) ſkus movzhanje ſi

▶ pametiva samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tepežni dan, tepežkanje; [sskj]

pametivo
- pametvo
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): gore proti domu pol ure deleč v Zaverh podá. Na Pametvo dopoldne ga najdejo vsred poti, čeravno ni bilo zjutraj več

▶ pametno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najpametnejeprislov, splošni, presežnik
- narpametniši
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): spodleteli, je mogel pazno ravnati. Terdovratnirnu hudobnežu se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in svakinji perliznjeno vošilsko pismo pisati, v
pametnejšeprislov, splošni, primernik
- pametniši
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): in poravná, ako opazi, da bi se kaj lepši in pametniši oberniti dalo. Ravno tako se tudi domorodec rad ogleda po

pametnoprislov, splošni, nedoločeno

pamatno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam kei perdobiti al merkei da dovol pamatno se mash stiemi rezhmi obhoditi noi vse neto takv storiti

pametno

Genovefa (1841):	in prav odgovárjala in vſako beſédo prav krotko, raslóshno in pametno isgovárjala, — ſe je mógel vsak, kdor koli jo je vidil
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne gre — to se vé. Če nas blago mika, moramo pametno vpreči in varno peljati. Ako bi bilo, postavim, nekaj voznikov
Zlata Vas (1848):	bili poprej veseli norci, so se zdej celo modro in pametno deržali; ki so poprej razvujzdano živéli, so pobožni v cerkev
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	v ilirskim primorji, kjer je zdaj po deželi veliko učilnic pametno osnovanih, in kjer se povsod, zlasti pa med duhovšino, ljubezen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	potrebno gojzde trebiti? Kteri dobički izvirajo iz tega, ako se pametno trebijo gojzdi, in kdaj naj se začne, kdaj ponavlja to
Občno vzgojeslovje (1887):	sklonosti, morejo si podvreči célo srce, potem pa se otresti pametno osnovane nadvlade lastne samosvesti; a morejo se tudi po sili

pametnu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Serzhnu, inu is veſſellam se Bogu zhes daj, inu koku pametnu se ti sturil, bosh ti ſhe nekedej v' nebesah videl
Branja, inu evangeliumi (1777):	Goſpud je hvalluv tega krivizhniga hiſhnika, de je bil toku pametnu ſturuv: sakaj otrozi tega ſvejta ſo pametnejſhi koker otrozi te
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	saſtopili, dar tiga ſvętuvanja, de bomo po pôti tiga isvelizhanja pametnu hodili, inu drugim s' naſhim dobrim ſvętam pomagali. Dar tę

▶ pametnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pametnosti

Občno vzgojeslovje (1887):	V tem pogledu je duševna svoboda ob jednem tudi znak pametnosti. Zaradi tega ne obstoji svoboda, katero pripisujemo človeku, v brezvzročnosti
Občno vzgojeslovje (1887):	mora ravno tako, kot vsako drugo vzgojno načelo, podrediti načelu pametnosti. 34. Vzgoja bodi razumna. Vzgoja je razumna, ako izbira vedno

▶ pametovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pametuje
- pametva
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vsak Slovenec ponevedoma pametva; in ravno zato smemo novo nepotrebno luliko brez najmanjše škode

▶ pamučen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

bombažen; kontekst

pamučnih
Kemija (1869): prevlečena. Na tej lastnosti se tudi osniva barvanje platnenih in pamučnih tkanin (primeri §. 94). Drva, ki so nam tako potrebna

▶ pamuk samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

bombaž; kontekst

pamuk

Kemija (1869):	in na tej imenitnej lastnosti je osnovana rastlinska hranitev. Ako pamuk (bombaž), žaganje ali slamo obdelujemo z zgoščeno žvepleno kislino, spromené
Kemija (1869):	se spojé s kalijem. V jedkem lugu nekoliko časa namočen pamuk (bombaž) se nekako zgosti, podoben je volni in se laže
Kemija (1869):	V éteru raztopljen strelni pamuk, kolodij imenovan, je kakor sirop gosta tekočina; ako jo razliješ
Kemija (1869):	topilu. Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v sebi moševino, na pr. pamuk (bombaž), ki se na ta način da v tkaninah razločiti
Kemija (1869):	sostavljena koža nekih morskih živali, tako imenovanih plaščarjev (Mantelthiere). Beljeni pamuk ali bombaž, predivo, konopnina in iz platna narejeni papir so

▶ pana samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

urok, prekletev; Gutsman

pana

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	namore prei masati prad tiem ventvanjami. Sedei sesazhna ta pana sedei vsemi ti te Kruh urozhe noi poidi vaho ispo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Bodi perzhoveku alpa pershevine: te Mitel se pravi ta menje pana. Sedei tabe bodam poduvzhou kaku ti jemash nashtelati dabodash ludem
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	doklier se mlieko smozhano vidi: je skushano apa je tamenje pana zsuaba daje zgrob bu piknjano belpa shi zdovgo, da jese

▶ Pančevo samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Pančevo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in Turkom; kdor pa še več dobička želi, gré v Pančevo in Palanko. Predlanskem je šel nekdo celó do Oršave. Vreden

▶ Pančič samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Pančič
Botanika (1875): Schlosser vitez Klekovski in Farkaš-Vukotinović Ljudevit; za Srbsko Floro dr. Pančič v Belgradu, in za dalmatinsko Floro R. de Visiani itd.

▶ panis neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

panis

Sacrum promptuarium (1695):	je shlishal s' Nebeſs lata glaſs. Erdici, tibi, & ſemini tuo panis non deficiet in æternum, quia me famis tempore in pauperibus
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	l spremenjen v r); pemint, zemlja; pere, kruh (po latinskem panis, n spremenjen v r); plire, poln (po latinskem plenus, n

▶ pankeljc samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pankeljci
Kmetijske in rokodelske novice (1847): svoje lasé v rudeči kiti, ki ju z rudečimi verbci (pankeljci) kot pol klobase od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo

▶ Pankracij samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Pankracij

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vseh časov noter do podobarij mojega sina. ” „Oče Dijogen! ” reče Pankracij, „kaj, ko bi nam je nekoliko razložili? Po večem so
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	iz nje prinese gobico, suho pa temnorudečo. „Tu, tù, vzemi Pankracij! ” spregovori trepečega glasú in solzé se jej prikažejo v očéh
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi se bil vrednega skazal take časti? ” „Saj veš. ljubi Pankracij. da si ne odsojuje človek sam svoje smerti. ampak preljubeznjivi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Boštjan jo malo ustavi. XI. Sovražniki v katakombi. Kvadrat in Pankracij nista imela veliko časa za počitek tisto noč, ko sta
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	polnoči — da bom že danes vse to vžival! ” „O srečni Pankracij! ” reče vojak, „kako že naprej čutiš prihodnje veselje. ” „Boštjan! ” oglasi

Pankracija

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pade po mladenčevih plečih. Lucina je odšla, Boštjan pa prime Pankracija za roko in mu na uho pošeptá: „Le pogumen bodi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zverina. Ali si ti tisti Korvin, ki je kristijanskega fantiča Pankracija tolkel? ” Korvin razkačen kviško plane, pa z enim pogledom ga
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je že dolgo sumil in preiskoval — da je Boštjan kristijan. Pankracija so pustili zadnjega, mislili so omajati njegovo stanovitnost, če bo

Pankraciju

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sedaj niso bili sirovi in hrumeči šolski paglovci, ampak ljudjé Pankraciju gotovo prav prijazni, in pa da je v teh malih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	z največo ponižnostjo. Tudi bistri um Boštjanov je bil v Pankraciju kmalo zapazil blago dušo, čistost in nedolžnost; in ker je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	s priljudnim starčkom, naposled pa reče Kvadrat svojemu mlajšemu spremljevavcu Pankraciju: „Kmalo bi bila pozabila na najin opravek. Le dobro se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sv. Očeta, dobro preoblečenega. Drugo jutro je šel Boštjan k Pankraciju in mu rekel: „Moj predragi! kar precej moraš Rim zapu

▶ Panonija samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Panonijo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Slovanov, ki so blizo njih stanovali. Ko med Slovane v Panonijo prideta, precej začneta prestavljati sveto pismo iz gerškiga v slavijanski
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pismena pohvahl, in Konstantinoviga brata, Metoda, postavil velikiga škoſa čez Panonijo in Moravijo. Pohvahl jih je papež tudi v svojimu pismu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	na bližnjico ; zatorej so koj, ko so bili Norik in Panonijo z vojsko premagali, dobro spoznali, de bi se do njih

▶ panonski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

panonske
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): dni potem je vergla Tibera na prod truplo nekega vojaka panonske kohorte, kteremu se je
panonskih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pregledoval talijanske ravnine in tù sklenil, izpeljati svoje Longobarde iz panonskih ravnin v ta — res pravi zemeljski paradiž. — Proti jugu nam

▶ panslavisten neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

panslavisten
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): slovenski jezik je novo skovana beseda, de je od vseslovanov (Panslavisten) v sedanjim času iznajdena. Bog nam pomagaj! de se je

▶ Pantelija samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Pantelija

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Nikola, Sveli Jovan in sveti Ilija, In za njimi sveti Pantelija. K njim priroma blažena Marija, Lije solza ji po belem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pšenico, In nebeškega kraljestva ključe, Pa Ilija strele in gromove, Pantelija velike vročine, Sveti Jovan kumstvo in bratimstvo, Ino križe svetega

▶ panter samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

panter

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jaz prejel. Še enkrat poskusite; mojemu očetu je pomagal pardal (panter) k mučeniškemu vencu, znabiti bo tudi meni. ” Nekaj trenutkov ni
Zoologija (1875):	je nekaj jako lepo pisanih maček. Tako na pr. sta panter (Felis pardus) in leopard (Felis leopardus) stanujoča v Afriki, južni

▶ panther neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

panther

Robinson mlajši (1849):

retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust. rotivec — zaklinavec Verschwörer. rudati — rediti lenken

▶ panj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

panj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vedli she zhbelarji nekdajnih zhaſov. Baron Ehrenfels pravi: (ſtran 175) „panj, kteri veliko zhbel in malo ſterdi ima, loshej po simi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa imajo veliko ſatja, v drug poprejſhnimu na ſhirokoſti enak panj. Nar hitrejſhi ſe to sgodi s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	preshivi, in nizh vezh ne potrebuje shivesha po simi, kakor panj, kteri malo muh ima. Zhe je pa to dognano, bo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhbel in malo ſterdi ima, loshej po simi preshivi, kakor panj, kteri malo zhbel in veliko ſterdi ima. ” On pergliha neuſmiljeniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	maternizo ali kraljizo) vsami jo prozh, in sapri zhbele v panj, kteriga luknjo ali shrelo ſi s navertanim koſitarjam sadelal, de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	panji pomerli, kteri ſo delo po zhes imeli. Satorej v panj, kader roj ogrebaſh, vſelej en ſatizh podolgama pertiſni, po kterim
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vselej tisti narboljši, kteri je narbolj težek. Tehtala sta tedaj panj za panjem, in ko do
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	mogli. Tisto noč pa prideta dva tatova, ki sta hotla panj vkrasti; rekla sta, de je vselej tisti narboljši, kteri je
Valenštajn (1866):	prepozno je. Preveč vedó. Le glavo nesel bi na smrtni panj.

panja
Kmetijske in rokodelske novice (1843): s dimam ; zhe imajo malo ſatja v kot ravno tiſtiga panja ; zhe pa imajo veliko ſatja, v drug poprejſhnimu na ſhirokoſti

panje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dni. Kmetijſki opravki v tem meſzu. 1. Ogledaj ſkerbno zhbelne panje, De ne bo mogel desh ne veter va-nje. 2. Ob
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	neki pomozhnik pa pripravo s mano neſe. Kje pridſhi tehtamo panje, od kterih ſta komej dva po deſet funtov ſterdi imela
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	okoli léta na sadnjih noshizah sa rejo ſvojih zhervizhev v panje snaſhajo , ſo li zhiſti zvetni práh. Zhebéla ſe v zvetlizo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bó, bo imel malo trave, in to ſhe puſtó. Zhbelne panje oſnashi v lépim vremenu, in poglej ſkerbno, ako ſe niſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	boſh po tem prav teshko v dober ſtan pripravil. — Zhbelne panje oſnashi, in jih dobro samaſhi, de ne bojo zhbéle is

panjem
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): narboljši, kteri je narbolj težek. Tehtala sta tedaj panj za panjem, in ko do

panjev

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	to ſe pa gotovo nar loshej napravi, zhe muhe tiſtih panjev, ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nam ne ſprizhujejo tega zhbelnaki, ktere she od daljezh polne panjev s oshganimi in oſmojenimi luknjami vidimo? Kolikokrat ſim vidil neuſmiljeniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dognano, bo vſaki poterdil, de nam bolj vershe, muhe tiſtih panjev, ktere ohraniti ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev sdrushiti, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	panjev, ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo ſo vedli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	muhe tiſtih panjev, ktere ohraniti ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev sdrushiti, kakor jih neuſmiljeno moriti. Le to delo naj bo

panji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe priſhli. Na tanko bom torej popiſal mojo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sima poterdíla, kér ſo le taki s ſterdjo ſhe prevideni panji pomerli, kteri ſo delo po zhes imeli. Satorej v panj

panjih

panjeh
Kmetijske in rokodelske novice (1845): po simi bres zopernije pred ſmertjo obvarjejo. V naſhih leſenih panjeh, ali voleh — kakor v nekterih krajih pravijo — nektere zhbele ſatje

panjih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vremenu, in poglej ſkerbno, ako ſe niſo zhervi saredili v panjih. Najdeſh pa sdrobljen voſek v panjih, poloshi zhbélam medu. Ozhédi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	niſo zhervi saredili v panjih. Najdeſh pa sdrobljen voſek v panjih, poloshi zhbélam medu. Ozhédi drevéſa, pokonzhaj goſénzhne salége. Rijavo salésheno

panju

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tanko preprizhal, de zhbele , zhe jih je veliko v enim panju, nizh vezh ne potrebujejo shivesha, kakor zhe jih je malo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	potem jih na nozh bres vſe ſkerbi enimu ali drugimu panju sdrushi ; vidil boſh, poſebno, zhe ſhe nekoliko obedvoje s dimam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	blishnih ſatih ſhe ſterd snajde. Zhe je pa ſatje v panju po dolgama, ſe lahko med ſhpranjami gori in doli preſtavijo

▶ panje neuvrščeno, program ↘ IMP

panje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): panje na boga: noi lubiesen prveti tvoimi blieshniemu: blieshnie se sastopi

▶ papa samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oče; SSKJ

papa

Ljubljanske slike (1879):	revše kaj dobrega in se nasiti le takrat, kedar pride „papa“ ali „mama“ njegova in se povabi h kosilu, da se
Sama svoja (1895):	redno obiskoval njen sedanji gospod soprog. Tako je bilo! « »In papa mi je rekal, da ima ,jour-fixe', seje, zbore, uradne ure
Sama svoja (1895):	z lepo, kodrolaso glavico, rekoč hladno in resno: »Dober dan, papa! « —
Sama svoja (1895):	teta, kar mi pravite! — Ali je mogoče, da je moj papa ... ?« »Resnično je vse. — Takoj po smrti tvoje mamice pa se
Usoda ka-li (1895):	romanih? « — »Vidiš, vidiš, ali ti nisem rekla, da je tvoj papa? Glej ga, glej ga! « je kričala Marija, kažoč z roko
Usoda ka-li (1895):	v poslih jako okreten in zveden, in zato se ga papa drži. Gotovo tudi naš papa ni ničesar zapazil; v svoji
Zunaj (1896):	grla. — Zdaj so se bližali hitri koraki! In prišel je papa, smrtno bled, vzdignil Ivančka iz posteljice, ga naglo zavil v
Zunaj (1896):	bo vstala … in k nama prišla ... Ji boš povedal? « Toda papa mu ni nič odgovoril. — Pritisnil je dečka k sebi, da
Trojka (1897):	vas dostojno vzprejmemo. Kakšen trud pa je to, prosim vas! « »Papa tako nima nič opravka,« razlagal je Edvard, »in jaz tudi

papana

papa

Na Žerinjah (1876):	na Žerinjah," povzame teta Amelija. „A, bratranca tvojega, Veronika, hoče papá pripeljati! Radovedna sem o njem. Videla ga uže nijsem petnajst
Na Žerinjah (1876):	ljubi tudi ta hčerka tega moža in — ti ne poznaš papá. Pa ne govoriva o tem, saj je sedanjost tako lepa
Na Žerinjah (1876):	Saj veš, mama, kako težavno je dobiti pismo od našega papá; on ne piše rad in časa tudi nema. Ko ne
Sama svoja (1895):	Pri šahu«, katere posestnik je bil včasih gimnazijski tovariš tvojega papa. Torej? — Saj razumeš! — Sama veš, da je zahajal papa v
Sama svoja (1895):	da ne maram vajine družbe, in da se obrnem do papa že sama, kadar mi bo kaj potrebno. « — Ker pa ji
Zunaj (1896):	ki je odvajal krsto in vence. Videl je zdolaj tudi papa in strica in mnogo oficirjev in neznanih ljudi. — In zapel
Zunaj (1896):	je dal vsakemu izmed njih roko ... Po noči je prosil papa, naj ga vzdigne v posteljici, in mu je dejal: »Papa

papanom
- papa
  Usoda ka-li (1895): kaj hočeš? V mestu ima gospod Poljak zmerom opraviti s papa. Imela bodeš saj priliko opazovati različne značaje. « Pogovor se je
papanu
- papa
  Zunaj (1896): jo potegnejo počasi k izsušenim ustnicam ... Ivanček je poljubil svojemu papa zadnjikrat roko. — — V sijajnem solnčnem blesku so se odzarjale ponosne

▶ papa neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

papa
Zoologija (1875): 48000 črevljev cenjeno visočino. Tudi tako imenovani kraljevi jastreb (Sarcoramphus papa) živi v južni in srednji Ameriki, dolg je 2 črevlja

▶ papež samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

papež

papesh
Sacrum promptuarium (1695): je bil Papesh ratal. Leo s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau

papež

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	postavil velikiga škoſa čez Panonijo in Moravijo. Pohvahl jih je papež tudi v svojimu pismu do Svatopluka v letu 880 s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	ostati in prebolenja pričakovati pod milejšim nebom laškim. Sv. oče papež ga bojo, kakor se sliši, prav prijazno sprejeli. Iz Nemškega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	v Parizu snidel in rešil važne zadeve. Pravijo, da bojo papež čakali do tega časa, po tem pa „z zadnjo besedo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	po novem letu. Pisma iz Rima pravijo, da bi bili papež radi konsistorij napravili, ker jim je žal, da več škofij
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	katoliške vlade papežu dati ter pravi: „Kaj, ubogajme! Oj, če papež kadaj tako deleč pride, da bo milošine potreboval, jo bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	je prišel v zadnjem našem listu lanskega leta omenjeni spis „Papež pa kongres” na dan, kteri s prederzno roko sega po
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	moje matere k važnemu pogovoru; tudi naš milostljivi in spoštljivi papež bodo pričujoči, pa duhovni posamnih cerkev, dijakoni in notarji. Zató
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pokopališč ali katakomb, v kterih naj opravlja daritev sv. maše. Papež so si izvolili katakombo Kalistovo, česar je bil stari Dijogen
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in pred teboj; nisem vreden, da me imenuješ svojega otroka. ” Papež ga prijazno vzdignejo, objamejo in rekó: „Bodi že kdor koli

papeža

papesha
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bukvarnize varh na Dunaji pred nekim zhaſam od ſvetiga ózheta papesha red *) ſvetiga Gregorja Vélikiga dobil. To je she drugo poſlavljenje

papeža

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Papeža Pija IX. Današnjimu listu perdenemo obraz sedajniga svetiga očeta Papeža, ki smo jo po nar boljši podobšini od nar imenitnišiga
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	PRAV PRAV ZDRAV V IESENI BIL! Č . . Podoba svetiga Očeta Papeža Pija IX. Današnjimu listu perdenemo obraz sedajniga svetiga očeta Papeža
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Vsigamogočni večni Bog, usmili se svojiga služabnika, našiga papeža I., in vodi ga po potu večniga življenja, de bo

papežu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	deželi podpisuje pismo milovanja in verne udanosti, ktero se bo papežu v Rim poslalo. Iz Laškega. Ktere poslance bojo vlade v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	zoper milošnjo, ki jo imajo po omenjeni brošuri katoliške vlade papežu dati ter pravi: „Kaj, ubogajme! Oj, če papež kadaj tako

▶ papežev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

papeževe

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	imeli Lahi z Ogri veliko opraviti, zaplodile na Laško v papeževe dežele, kjer se enako pleme nahaja. Al Madžari, kakor vsi
Botanika (1875):	kulture mnogovrstno sprevrgli in pa velikanska solnčnica (Helianthus annuus). Gomolji papeževe repice ali topinamburovi (Helianthus tuberosus, pod. 211.) so krompirju jako

▶ papierkohle neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

papierkohle
Mineralogija in geognozija (1871): ali lignit, Braunkohle oder Lignit, 31. ,, močvirni, Moorkohle, 31. ,, papirnati, Papierkohle, 31. ,, prsteni, Erdkohle 31.

▶ papir samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

papir

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	fantíni blizo poslopja strélali, v strélnice (pištole) na smodník (pulfer) papir in cunje basali. Véter silno močno pihaje zanêse zamašik iz
Zlata Vas (1848):	kako ti iz sile pomagati. “ Tako rêče, vzame pero in papir, se vsede in zapiše, kar mu je vsak na vprašanje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v slovenščini tudi iz početka stavkov (str. 135). — Natis in papir je tudi oboje prav lično. Po tem takem je gosp.
Kemija (1869):	Traubenzucker), ki se vsled vrenja prevrže v vinski cvet. Ako papir na trenutek zamočimo v žvepleno kislino, dobi lice. Razvročiniš li
Kemija (1869):	Beljeni pamuk ali bombaž, predivo, konopnina in iz platna narejeni papir so skoro čista moševina, ki se ne topi niti v
Fizika (1869):	ima na drugem koncu priostren klinec, ki dela vtiske na papir, ki s pomočjo kolesja, kakoršno je v uri, drsa med
Fizika (1869):	se zložé drugo na drugo tako, da pride na pozlačen papir posrebrnjen, na ta spet pozlačen, in tako pravilno dalje, in
Fizika (1869):	pritisne, naredi se točka, če pa tišči dalj časa na papir, napravi se črta (-), tako da se iz toček in iz
Gozdovnik (1898):	mogel že biti v kakem žepu. Kakor bi trenil pobere papir, skrije ga pod plašč, ter pade spet v svojo navidezno

popir

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktere ſe dajo mozhne verví, in ſhe ſùkno, platno in popir délati ; zhervi pa in njih blato ſo nar boljſhi gnoj
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	večkrat hišo iz vetra, in prah na peči omede ali popir podloži, de bo sadje čedno. Kdor pa per peči ali
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cvetne moke in vli v žlico za štravbe prepečenke na popir. Zapeci jih potem rumenkasto v pohlajeni peči ter jih še
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	še gorke z nožkam od popirja odloči. Ko omeso na popir vlivaš, ti je urnosti treba, de narazen ne teče in

popyr

Kratkozhasne uganke (1788):	tolku de dnu zhes, inu zhes pokrye, perpravleno. Kader ſhe popyr en zhas odgory, povęſni glash ravnu v' skledezo, ter bosh
Kratkozhasne uganke (1788):	se bo szer kugla ſtopila, de bo svinz doli kapal; popyr pak se nabo seſhgal. XXVI. Ottok, vli bolezhino tega
Kratkozhasne uganke (1788):	ſaſhigati. XXV. Eno svinzhęno kuglo v' popyru ſtopiti, de se popyr naseſhge. Toku eno svinzheno kuglo v' popyr ſavij, de se
Kratkozhasne uganke (1788):	ſtopiti, de se popyr naseſhge. Toku eno svinzheno kuglo v' popyr ſavij, de se popyr bres use gibę zel popolnema kugle
Kratkozhasne uganke (1788):	naseſhge. Toku eno svinzheno kuglo v' popyr ſavij, de se popyr bres use gibę zel popolnema kugle okrog, inu okrog gladku
Kratkozhasne uganke (1788):	gladku perlęſhe; tedej derſhi kuglo na uni plati, kjer se, popyr nardebelſhi kugle derſhy, zhes luzh, tok se bo szer kugla

papirja

Genovefa (1841):	bodi takó dôbra, in prinêſi mi luzh, tinte, pero in papirja. ” Dékliza je prinèſla, in
Fizika (1869):	do 2000 parov takih kolesec iz pozlačenega in iz posrebrnjenega papirja, in najde se koj, ako se preiskujeta dratova, da je
Fizika (1869):	znatno ne spremenite. Enak je sledeč poskus: Dve poli pozlačenega papirja zlepite se skupej sè svojima narobe stranama, in ravno to

popirja

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v pohlajeni peči ter jih še gorke z nožkam od popirja odloči. Ko omeso na popir vlivaš, ti je urnosti treba
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žemljo in par rumenjakov drobno razsekljaj. Zdej zreži iz beliga popirja serca, pomaži jih s putram, deni vanje po obeh straneh

popyra

Kratkozhasne uganke (1788):	bolezhino, inu ottok pregnalu. XXVII. Griſho pregajnati. Na drobnu welęga popyra reſręſhi, kolker otshesh; tedej te kosze v' mleku, koker en
Kratkozhasne uganke (1788):	obernenega v' desni roki derſhi: v' lęvi ſaſhgi en kos popyra; al toku, de v' glash notri gory. Temzhasi imej pred

papirje

Aritmetika za učiteljišča (1885):

Waren-Scontro, Warenbuch), menični skontrovnik ali meničnik (Wechsel-Scontro), skontrovnik za vrednostne papirje (Effecten-Scontro) in dospetnik (Verfallsbuch). § 5. Račun, v katerega zapisujemo

papirzhe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): sa enu piſmu je letó ? Matizh. (iſhe v' arshati , ene papirzhe vùn slęzhe, inu jih sgleduje. ) Zha-
popire
Stric Tomaž (1853): prihaja. Da bi spet kej početi imel, privleče iz žepa popire ko rjuhe velike ter začne prebirati. Ker se je le

papirjem

papirjam
Kuharske Bukve (1799): hitriſhi ohladę, deni v' glaſh, inu hrani savęsane s' prebodenim papirjam.
papirjem
Fizika (1869): svojima narobe stranama, in ravno to se naredi s posrebrnjenim papirjem. Iz obeh se zrežejo kolesca, po priliki za tolar velika

popirjem

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	objedle, v jeſeni od ſ. Lukesha do ſ. Andreja s popirjem prevesheſh , in tiſti popir s ptizhjim limam vezhkrat namasheſh. Pa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	posodo eno žličko žganja, zamaši jih, zaveži jih s prebodenim popirjem in spravi jih na hladnim. Jabelčni sok. Dobre mošancgarje na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	imenovano število sliv vzemi dva poliča žganja, steklenice s prebodenim popirjem zaveži in na hladnim spravi. Marelce v žganji. Še nekoliko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	prasc. Čisto strebljeniga prasca dobro operi in nasoli in s popirjem, s kakima dvema žemljama ali pa tudi s kuhanim in
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	1850. Založil in na prodaj per Edvardu Honu, kupčevavcu s popirjem, na Starim tergu št. 157.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nitjo prevezati. Zdej jo skozi sredo na raženj natakni, s popirjem obvezi in k ognju deni, de se dve ali tri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dvema lotama cukra, vsuj pohlajeniga na murbe, zaveži steklenice s popirjem, ki ga z iglo prebodi, ter jih na hlad postavi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se rumenkasto speče, ga s pečno žlico na s pivnico popirjem obezan valjar deni. Za vsako štravbo okoli tri žlice testa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ravno tako kakor šuko perpravi. Ko je gotova, jo s popirjem pokri, pohladi, kožo nekoliko z mesa potegni, in zvi, kose

papirjev

Domen (1864):	Napek! " odgovori Domen in izvleče šop starih povezanih in zamazanih papirjev. „Tukaj mi bote prebrali in povedali, ktero pismo je tisto
Kupčija in obrtnija (1872):	oskrbnika izbere. Po drugih deželah imajo še druge sorte vrednostnih papirjev, kakor n. pr. na Angleškem cheks, na Francoskem bons in
Kupčija in obrtnija (1872):	kakej stvarnej zalogi, posebno proti zalogi državnih ali obrtnijskih vrednostnih papirjev. To bankino opravilo imenuje se „lombard". Sicer pa banke tudi
Kupčija in obrtnija (1872):	po stotinkah. V denarnej kupčiji, pri kupovanji ali prodajanji vrednostnih papirjev, kakor so državna dolžna pisma, menjice, akcije ali enaki, plača
Kupčija in obrtnija (1872):	vsa na ime nositelja glasé. Akcije so tiste sorte vrednostnih papirjev, ki ne glasé na ime nositelja, ter morejo ravno tako
Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876):	med trgovci. Pečam se tudi s prodajanjem in kupovanjem denarnih papirjev, z lozi. loterijskimi srečkami. Za zadnje srečkanje sem jih bil
Cvet in sad (1877):	obrne k sodniku in ta mu s smehljajem izroči nekaj papirjev. »A to se more in sme le mej prijatelji pokazati
Stari dolg (1897):	Predal, »midva bi bila vesela, ko bi vsaj polovico teh-le papirjev odnesel veter tje-le pod oreh. « »Pa odložita, gospoda! Naj ostane
Kotanjska elita (1898):	manjkalo je v nji večje vsote in skoro vseh vrednostnih papirjev. Soba se je zavrtela okoli njega, stopil je proti mizi

papirjih

Zerkviza na skali (1855):	zhaſih sa ſilo brati in piſati nauzhil, v bukvah in papirjih prebiral, ki ſo bile v pol rasvaljenim hramu, v kterim
Aritmetika za učiteljišča (1885):	akcijah za vsako posebej (pr. Stück), a pri vseh državnih papirjih, zemljiščnih odveznih obligacijah, zastavnih pismih (Pfandbriefe) in večinoma tudi pri

papirju

papirji

Kemija (1869):	ter se navadno rjavi manganovec (Braunstein) imenuje, da-si tudi na papirji naredi črnosivo razo. Manganov prekis jako lahko oddá kislec, zategadelj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Koliko % ima zlato ažije, ako dobiš za 1102 gl. v papirji 950 gl. v zlatu? 11 . * Krčmar ima pri hl vina

papirju

Zlato pa sir (1860):	mladega zlatarja se ne smem zanašati, dokler ni obljube na papirju. Ker mi stric niso nič zapustili, se ne smem teti
Bolna ljubezen (1874):	slana grenkega življenja. Ali bila je le podoba na belem papirju. Tu se bodeš jezil, ali pa se smejal. Zaljubljen! V
Na Žerinjah (1876):	zginolega litja, ki je zaupalo pred štirdesetimi leti temu trohlenemu papirju vse svoje veselje, vse muke in boje, katere je moralo
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885):	razvnete živce glavarjeve in že namočeno pero se je bližalo papirju željno dotikati se ga in po njem praskati, kakor kokoš
Najmlajši mojster (1896):	bi odpiral pipe, in ne bi metal gosjih peres po papirju. Vicedomski vratar Luka Košica pa bi hodil po dvorani gor
Stari dolg (1897):	policah, po čelu in nosovih, na rokah in po ščegetajočem papirju je motilo tišino v soparni sobi. Zunaj na orehu je
Zadnji gospod Kamenski (1898):	skrivoma prebere še ostalo, kar je bilo pisano na trdem papirju. Pismo pa se je glasilo tako-le: »Ljubi prijatelj! Če umrem
Vinjete (1899):	pa je zdaj pa zdaj zapraskalo staro peró po raskavem papirju, – hipoma spet utihnilo, kot da se je prestrašilo prozaičnega šuma
Gojko Knafeljc (1899):	čitalniškem pesnik Kukec. Bila je tiskana na podolgovatem, trdem, finem papirju in obrobljena z modernim zlato-črnim okvirjem. Gojko je vzel pesem

popirji
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Telečje rebrica v popirji. Dobro oprane in tolčene s solijo potresi in en čas
popirju
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ji je Ana tisti dan, ko je rajnca zbolela, v popirju zavito mišico pokazala. Gosp. apotekar Bankalari pa po svojim zapisniku

▶ papirček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

papirček
- papirčik
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): okoli dve sto lét zakrivala in vunder nespremenjeniga ohranila. Slabi papirčik me opomni na Jezusovi izrék: „Nebo in zemlja boste prešle
papirčka
- papirčika
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): okovarjena, ki jo zidarji odtergajo. Cekine perčakaje, pa le dva papirčika najdejo; pervi je bil čisto preperel, le neke latinske besede
papirčku
- papirčiku
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): neke latinske besede vunder sostavimo in spoznamo molitev; na drugim papirčiku pa je v nemškim jeziku celi evangelj sv. Jan. I.

▶ papiren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

papirni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	cesarjeva, da se ima sčasama ves na silo izdani deržavni papirni denar nazaj potegniti, je cesar ukazal, da se dela, ki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	imajo denarne zadéve našiga cesarstva v red djati: 1) deržavni papirni denar, kar ga je po kurzu na silo med ljudmí

▶ papirnat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

papirnatega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dnarno barantišče, kjer se vsaki dan cena obligacij in druzega papirnatega dnarja kakor tudi srebra in cekinov določuje in tako imenovani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	iz žita, obilniša potreba živežev, vojska in pa manjša cena papirnatega dnarja. Tako začenja časnik štajarske gospodarske družbe svoj sostavek pod
Aritmetika za učiteljišča (1885):	koliko gl. a. v. izda tedaj menico? 9. Koliko gl. papirnatega denarja treba plačati za 3248 gl. v zlatu, ako ima

papirnati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	leže matematična orodja, dvoje ali troje velike knjižine, in nekteri papirnati listi, opisani z število-skrivnimi načerti. Matevž, če je ta podoba
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bo mestno svetovavstvo v Gradcu po izgledu Ljubljane in Prage papirnati drobiž za 10 in 20 krajcarjev napraviti dalo. To je
Mineralogija in geognozija (1871):	rujavi ali lignit, Braunkohle oder Lignit, 31. ,, močvirni, Moorkohle, 31. ,, papirnati, Papierkohle, 31. ,, prsteni, Erdkohle 31.

▶ papirnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

papirnica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): 3) cukrofabrika ljubljanska. Svetinjo (medaljo) 2. verste so prejeli: 1. papirnica v Vevčah pod Ljubljano, 2) oljarija v Vevčah pod Ljubljano
papirnicah
Rudninoslovje (1867): po drugod. Rabi se v barvariji i v slikariji, v papirnicah i lekarnicah. V. Solikovci. (Haloide). Solikovci so na videz dostikrat
papirnice
Kmetijske in rokodelske novice (1846): rastejo. — Žlahtniga sadja so poslali gosp. Jožef Bišof, sovlastnik Vevške papirnice pod Ljubljano. — Kar je gosp. Juri Laurin, župan iz Ternoviga

▶ papodoba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

paslika; kontekst

papodoba
Fizika (1869): Pakrog, Ellipse, 59. Palec, Zoll, 18. Pamesec, Nebenmond, 151, 200. Papodoba, Nachbild, 150. Para, Dampf, 115, 118. Parabel, parabola, metnica. Parallell

papodobe

Fizika (1869):	rdeče papodobe, vijolčastej (ljubičastej) barvi sledé rumene, modrej pa pomarančnorumene papodobe. Iz tega se razložé marsikteri učinki, ki se pokažejo pri
Fizika (1869):	Še bolj čudne so pa papodobe (Nachbilder), ki se napravijo, ako n. pr. tamni križ v
Fizika (1869):	štirovoglina, ali ta je zelena. Narobe izbuja zelena barva rdeče papodobe, vijolčastej (ljubičastej) barvi sledé rumene, modrej pa pomarančnorumene papodobe. Iz

▶ Papuanec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Papuancev
- Papuanov
  Zoologija (1875): iz raja, temveč iz dežele naših divjih in ljudožerih protinožcev, Papuanov, iz Nove Gvineje in sosednih otokov. Velika je kakor naša

▶ par samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

par

Sacrum promptuarium (1695):	shenkat, eniga Moshu, tiga drugiga sheni: Inu raunu imam en par, katera gvishnu ſe bota dobru rajmala tem Sakonskem, samerkajte. V'
Sacrum promptuarium (1695):	vam bò enu dobru lejtu dal. Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam, sakaj leti ſuſebnu yh poterbujejo
Genovefa (1841):	grôfa ſrézhne imenovali, in jésero pobóshnih prôſhenj sa mladi sakónſki par je v nebo gorelo. She zlo ſtarim grofovim vojakam, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhterji pari sakonſkih ljudi v drugo porozheni, ker je vſak par she 50 lét v sakonu shivel. Nar lepſhi je pa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	živine so manj pripeljali, ko zadnji somenj, nar vikši cena par volov je bila 155 gold. Iz hrovaškiga so kakih 400
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dva ritnisko za voz, pri strani pa k vsakimu kolesu par, ter bí jeden vlekel naprej, drugi nazaj, pri strani pa
Mlinar in njegova hči (1867):	zmečete raz sebe črne cape ter pojdete v krčmo plesat. Par za parom, hopsasa! (Omedléva, zatorej sega po stolu. ) Micka (priteče
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	kakor bolna žena in šestero otrok. Imel je sicer še par krepkih zdravih rok, pa ni mu bilo moči, z njima
Revček Andrejček (1891):	ne pozna; Res! — Svet je grozna — že blaznica! 3. Vodeni par upregajo za konja pred vozé, In blisk nebeški uklepajo, da

para

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga Bramina namrezh, ktéri je hotel neko imenitno goro
Gozdovnik (1898):	je sledil, ker na vlažnih tleh je bilo poznati dva para različnih nog. Na enkrat iznenadjen obstane. Imenovani tir je bil

pare
Zoologija (1875): ne izvira nijeden živec. Kakor mišice so tudi živci na pare.
pari
Kmetijske in rokodelske novice (1843): duſh ſhteje, ſo bili 16. vélikiga travna t. l. ſhterji pari sakonſkih ljudi v drugo porozheni, ker je vſak par she

parom

param

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kozi s putram, čebulo, dišečimi žbicami, materno dišico (timijanam), enim param lorberjevih peres, jesiham, vodo in limonovim olupkam; potem jih iz
Kemija (1869):	in gladko izlikana srebrena ploča izpostavi se tako dolgo jodovim param, da se na njej naredi rumena mrenica srebrenega jodca. Ta

parom
Mlinar in njegova hči (1867): sebe črne cape ter pojdete v krčmo plesat. Par za parom, hopsasa! (Omedléva, zatorej sega po stolu. ) Micka (priteče ter ga

parov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goſpod fajmoſhter, ki ſo porozhali, ſin eniga ismed téh ſhtérih parov bili. Saſtáviza, pa tudi sabávljiza. Na Krajnſkim je v zló
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obhod z prižganimi baklami osnovali, z kterimi so šli (60 parov) z muziko iz svetvavnice (Rathhaus) čez Francovi most, in pred
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ako bi bilo, postavim, nekaj voznikov, in bi imeli nikoliko parov konj in bi jih vpregli dva pred voz, dva ritnisko
Fizika (1869):	način se zamorejo napraviti stebri, ki imajo 500 do 2000 parov takih kolesec iz pozlačenega in iz posrebrnjenega papirja, in najde
Zoologija (1875):	trideset parov živcev, med temi je osem parov vratnih, dvanajst parov hrbtnih, pet parov ledvičnih in pet parov križnih živcev. Ta
Zoologija (1875):	med temi je osem parov vratnih, dvanajst parov hrbtnih, pet parov ledvičnih in pet parov križnih živcev. Ta števila se torej
Zoologija (1875):	Iz hrbtenjače izhaja trideset parov živcev, med temi je osem parov vratnih, dvanajst parov hrbtnih, pet parov ledvičnih in pet parov
Zoologija (1875):	po črevih gomazé in še dr. Iz hrbtenjače izhaja trideset parov živcev, med temi je osem parov vratnih, dvanajst parov hrbtnih
Zoologija (1875):	parov vratnih, dvanajst parov hrbtnih, pet parov ledvičnih in pet parov križnih živcev. Ta števila se torej vjemajo s številom dotičnih

▶ par samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

para; kontekst

par
Mineralogija in geognozija (1871): vulkane varovalne zaklopnice zemljine skorije. Iz žrela dvigajoči se vodni par napravi nad njim oblak bele, bliščeče barve, v kojem se
pare
Kmetijske in rokodelske novice (1845): nevarno vižo gazijo, drugot zoper zlatenco na sodil (ne na pare) uší jedó ; nekteri se per znotrajnih slabostih volčjiga mlečka natrobi

pari

Mineralogija in geognozija (1871):	ustavi, se strdi, znotraj pa vpada v globočino. Samo vodni pari, žveplena kislina i. d., dvigajo se iz žrela, topli viri
Mineralogija in geognozija (1871):	izprožbe so enake onim pri parnem kotlu, iz kojega puhteči pari budé veliko elektrike, samo da so tů veličastneje. K temu
Mineralogija in geognozija (1871):	Ali ta najstrašniši trenutek revolucije je skoraj tudi njen konec. Pari so ušli , znotraj je postal mir, lava zunaj teče počasi

▶ par prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

par

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žolco napraviš, ktera marsiktere jedila olepša, deni v kozo en par zajemnic z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno žemljo in par rumenjakov drobno razsekljaj. Zdej zreži iz beliga popirja serca, pomaži
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pol ure kuha, potem jo skozi sitice precedi in daj par žlic smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ni mislil, de gre poslednji pot, de mu bo v par dnéh že smertna ura odbila. Živimo tadaj vedno dobro in
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	vzél in preživil; in ker si s svojim očétam pred par léti pri njem bil, ti bo tudi pót do njega
Čas je zlato (1864):	Vaš svèt je bil dober! « mu pravi prijazno. »Tu imate par cekinov za vaš trud, zdaj pa povejte, kdo ste od
Mlinar in njegova hči (1867):	Črnót zadovoljni, prišel sem malo sem, da z Micko govorim par besedic. Županja. Sédi, Matija, sédi! (Primakne mu stol; vsi trije
Gozdovnik (1898):	da slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev? « »Hočemo li, Rdoles, še par besedi izpregovoriti s tem nemarnežem? « vpraša Pepo. »Le; jaz nimam
Gozdovnik (1898):	na odgovor, ali prepozno. S piramide počita dva strela, v par trenotkih še tretji. Konji otovorjeni s zlato rudo, so popadali

▶ par neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

par

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

Herr der Berge, Parvat, der Felsenspitzen-Beherrscher, der Berggeborene od glagola par, vorrücken, zato parvatas, parvan, Vorsprung, Hervorragung, slovenski: pernica = podgorje, pernos

▶ para samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

para

Fizika (1869):	njega, in ako grejem vodo v njej, zadobi kmali zaprta para toliko napetost, da potisne páh po cevi k višku. Ako
Fizika (1869):	povečava toplina vode neprenehoma, in s tem vred dobiva zaprta para tudi vedno večo napetost, ktera na zadnje doseže strašno moč
Fizika (1869):	nove zračne plasti čez vodo. Pri hlapenji dela se sopuh (para, hlap), le na površji kapljine; pri parénji pa notri v
Fizika (1869):	voda greje v zaprtej posodi, tako da ne more bežati para, ki se nareja, takrat se povečava toplina vode neprenehoma, in
Fizika (1869):	Palec, Zoll, 18. Pamesec, Nebenmond, 151, 200. Papodoba, Nachbild, 150. Para, Dampf, 115, 118. Parabel, parabola, metnica. Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik
Fizika (1869):	je to dogodilo, posodo hitro od ognja, s čimur se para na enkrat zgosti, naredi se, se vé, razredčenje zraka pod
Kemija (1869):	težina = 1.48 in vré pri 61° C. Vsopljena njegova para vzame človeku zavednost in čutnost, zategadelj se pogosto rabi pri

pare

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	navadno isvalé. Toplóta, ki je k isvalenju potrébna, pride is pare od vréle vode. Zhes 21 dni ſi mala piſhka lupino
Fizika (1869):	da je celó pri popisanem početnem poskusu zavolj pričujočnosti vodne pare in zrakú kemijski njih vpliv dovolj velik, da rodi slabotne
Fizika (1869):	tekočna, kakor n. pr. voda, vinski cvet, êter, itd. Take pare se razločujejo bitno od plinov v tem, da se ne
Fizika (1869):	Pare ali sopari se pa nasprotno imenujejo tista plínava telesa, ki
Kemija (1869):	je preveč vodena, mora se destilovati v platinskih posodah. Vodene pare uhajajo, v retorti pa ostane zgoščena kislina. Pri navadnej toploti

paro

Fizika (1869):	Mariotte-vem zakonu. Mislimo si kakov prostor napolnjen do sitega s paro, ne zadobi poslednja pri povečanem tlaku tudi povečano napetost, ampak
Fizika (1869):	v toplo roko. 141 Pa voda se spremení tudi v paro, če tudi se ne ogreje, samo ako stojí prosto na
Kemija (1869):	s klorkalcijumom, pod. 62, ki popije in pridrži vso vodno paro. Ogljenčeva kislina gré pa dalje in dospe v stekleno, s
Kemija (1869):	§. 39, presnuje se solitarna okislina v dotiki z vodeno paro tekoj v solitarno kislino in duščev okis, ki se pa
Fizika (1869):	gib velike hitrosti; voda, ki jo ogrejemo, spremeni se v paro, in če se ta ohladi, spremeni se spet v vodo

▶ parabel neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

parabel
Fizika (1869): Nebenmond, 151, 200. Papodoba, Nachbild, 150. Para, Dampf, 115, 118. Parabel, parabola, metnica. Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115.

▶ parabola samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

parabola
Fizika (1869): 151, 200. Papodoba, Nachbild, 150. Para, Dampf, 115, 118. Parabel, parabola, metnica. Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna

▶ paracelski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

paracelskih
Tiun - Lin (1891): ko sem določil meridijan, da smo bili na severni strani paracelskih otokov, med imenovanimi otoki in kitajskim otokom Hainan.

▶ paradisea neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

paradisea
Zoologija (1875): Rajžarjev je več vrst. Semkaj se mora vvrstiti tudi rajčica (Paradisea apoda), pod. 116, čegar perje se za gizdo visoko ceni

▶ paradiž samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raj; [sskj]

paradiž
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): svoje Longobarde iz panonskih ravnin v ta — res pravi zemeljski paradiž. — Proti jugu nam zaperajo sterme goličave Višnjegore in njenih sosedov

paradiža

paradisha

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pogubleina, inu kyr je nas Adam v' timu vertu tiga Paradisha v ſmert ſpraviu, nam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vemo, de ſo naſhi pervi ſtarshi v' timu vertu tiga Paradisha ſvojo, inu naſho nadoshnoſt sgubili, kir ſo tamkei to Boshio
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	gratou ta sazhetik naſhiga isvelizheina, kyr je ta vert tiga Paradisha biu ta sazhetik naſhiga pogubleina, inu kyr je nas Adam

paradiſha

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sovraſhnek noterdaję; ſkaj rajmno on je nashe perve starshe is paradiſha vonspokal, kader so othli biti koker Bogovi, inu so nameſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je napokorshena, katire je Angelza is nebes, inu zhloveka s' Paradiſha von vergl. O Pokorshena, katira je narvishe v'ſasluſhenju, narbliſhnejshe

paradižu

paradishi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): danas ſhe, mu rezhe, danas bodeſh ti s' mano v' Paradishi. O lubesnive! o troſhta potne beſsęde! Gręſhniki! ne sgubite ſèrzá

paradiſhu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	teh ludy be se nabil pregreshil, aku be bil v' Paradiſhu kaj oppravet imel, ter be se nabil ne sam sebe
Branja, inu evangeliumi (1777):	rekuv; Reſnizhnu jeſt tebi povęm , dones boſh ti ſmanoj v Paradiſhu. Per JEsuſovimu krishu pak je ſtala njegova Mate, inu njegove

poradishu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): usumu nebeshzhomu poradishu bel vtei semli ol vodi alpa uluſti inu vognje vi

▶ paradižnikov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

paradižnikovo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Rumena župa z ocvertimi žemljevimi cmoki. Meso s kumarami in paradižnikovo polivko. Solata z zelenim graham in suhim svinjskim jezikam. Podlečeni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	klobasicami. Pečeni puran. Solata. 77 Telečje na župi. Meso s paradižnikovo polivko. Telečje rebrica v popirji. Spenjeno marelčno kuhanje. 78. Žemljevi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukreniga kruha. Mandelnovi loki. 163. Telečje na župi. Meso s paradižnikovo polivko in jesihovim hrenam. Kislo zelje z mesenimi klobasicami in

▶ paragraf samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

paragraf

Kemija (1869):	se tiče dobivanja niklja iz nikljevnatih rud, zavračamo na poprejšnji paragraf. Nikelj se prodaja v majhnih kockah belosivkaste barve. Trd je
Mineralogija in geognozija (1871):	samo navedemo v pristojni vrsti za geognozijo imenitno, pristavši mu paragraf, v kterem je popisano. 2. Zmesi ali raznolično kamenje. a.
Gozdovnik (1898):	ne stoji nič v najuni pogodbi. « »Well, to pristavimo nov paragraf. Plačam vam 100 dolarjev več. Dajte pogodbo! « »Za 100 dolarjev

paragrafov
Aritmetika za učiteljišča (1885): § 43. Izreki prejšnjih paragrafov učé, da je produkt dveh členov katerih koli izrazov takó-le

paragrafu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	pa tudi do 10 let. Če se nobena v poprejšnem paragrafu omenjenih okolšin ne pripeti, gré motjenje vere kazniti z ječo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	je pa razbojni, zavratni, naročeni umor ali umor v poprejšnem paragrafu omenjenih svojcov skusil, je treba odmerjati kazen težke ječe proti

▶ paragvajski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

paragvajski

paraguajski

Botanika (1875):	imenujejo ,,holy” in ktero v hiše postavljajo na sveti večer; paraguajski češmin (flex paraguayensis), kterega listje daje v južnej Ameriki sploh
Botanika (1875):	flex paraguayensis), kterega listje daje v južnej Ameriki sploh navadni paraguajski čaj; trdo lesko (Evonymus), lep grm s krasnimi, rožno-rudečimi plodovi

▶ paralaksa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

paralaksa

Astronomija (1869):	ali premajhna). Tudi drugi opazovalci so našli, da je solnčna paralaksa za nekoliko veča, nego so jo dosedaj sploh v račune
Astronomija (1869):	S., Elléry in Airy se je našlo, da je solnčna paralaksa 8.932" (mogoče, da je ta številka za 0.032" prevelika ali
Astronomija (1869):	za astronomijo, je našel, da je iz teoretičnih vzrokov solnčna paralaksa = 8.95". — Po združenem opazovanji gospodov: Robert R. S., Elléry in
Astronomija (1869):	Velikost paralakse solnčne je merilo za daljavo; čem veča je paralaksa, tem bliže nam je solnce. Večidel nahajamo še v knjigah

paralakse
Astronomija (1869): dandanes preiskava daljave solnca od zemlje na dnevnem redu. Velikost paralakse solnčne je merilo za daljavo; čem veča je paralaksa, tem
paralakso
Astronomija (1869): tem bliže nam je solnce. Večidel nahajamo še v knjigah paralakso za srednjo daljavo solnca od zemlje zaznamvano z 8.57116". Le

▶ parallell neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

parallell
Fizika (1869): Papodoba, Nachbild, 150. Para, Dampf, 115, 118. Parabel, parabola, metnica. Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina, Dampfmaschine

▶ parallelogram neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

parallelogram
Fizika (1869): 150. Para, Dampf, 115, 118. Parabel, parabola, metnica. Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni

▶ parament samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

paramenti
Kmetijske in rokodelske novice (1845): zlo hvalijo , posebno zató, kér so v njegovi fabriki izdelani paramenti posebno stanovitne farbe; nej bo zlató in srebró pravo ali
paramentov
Kmetijske in rokodelske novice (1845): obnašajo. Na Dunaji živí gosp. Franc Sajkota, fabrikant mašnih oblačil (paramentov), ki ne prodá samó na Dunaji veliko blagá, ampak ga

▶ Paratikin samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Paratikin

Krivica za krivico (1859):	lepo počasi. Perve dni je vedno čakal, kdaj mu bo Paratikin pisal; ko je pa zastonj čakal, bi ga bila gnala
Krivica za krivico (1859):	nič ne odgovorite? Kaj hočem posneti iz Vašega molčanja gospod Paratikin? « »Da obstanem pri tem, kar sem rekel. Ako bi me
Krivica za krivico (1859):	velja pogodba, ktero z Vami storim? « To izgovorivši je pogledal Paratikin ojstro v oči svojemu zoperniku in je vidil toliko hlimbe
Krivica za krivico (1859):	Tresi se, morivec! Jutro že boš stal pred svojimi sodniki! « Paratikin je prihajal o vsaki besedi bolj in bolj zmešan; obledoval
Krivica za krivico (1859):	misliti, kako se zna pekel veseliti. Paratikn, sloveči, bogati, srečni Paratikin, kteri se je prederznil, mu svojo hišo zapréti, kterega je
Krivica za krivico (1859):	pričevanj, kterih mi nihče ne more ovreči? Poslednih besed ni Paratikin več slišal, kakor samo grozovito ime: »Lorenco;« zakaj na svoj
Krivica za krivico (1859):	Reče tedaj prav krotko in po barantavsko. »Sami spoznate, gospod Paratikin, da Vas imam v rokah. Prósite me, Vas ne ugonobiti
Krivica za krivico (1859):	umorom in tatvino pridobil! « je zarujovel Voroničev v svoji divjosti. Paratikin je osupnil, pa možko rekel: »Vidim, da imam res s
Krivica za krivico (1859):	druzega pomoči prositi, da so žito beržeje v kraj spravili. Paratikin je opravil to najbolj, kjer so njegovi ljudje iz ljubezni

Paratikina

Krivica za krivico (1859):	pelje počasi v Petrograd. Kaj Štepanov pripoveduje. Starost je mogla Paratikina oslabiti, ali hitra razumnost, ktera zna prevdariti nevarnost, ki komu
Krivica za krivico (1859):	svét misli. To je mislil s tem doseči, če bo Paratikina zoper njegovo navado premogel, ga k sebi v vas pustiti
Krivica za krivico (1859):	in dergne z njo njegove sence. Ta nemila pomoč je Paratikina zopet zbrihtala; odpre oči, vidi svojega sovražnika še vedno pri
Krivica za krivico (1859):	ujeti Voroničev tisto uro, ko se je zarotil, da bo Paratikina ugonobil. Ker je vidil, da je temu vse spregledano, ga
Krivica za krivico (1859):	razsodi! « Ko Voroničev drugi dan nič poročila ni dobil od Paratikina„ pošlje ves nevoljen svojega oskerbnika Štepanova k njemu z naročilom
Krivica za krivico (1859):	bi utegnile v tem hipu priče ves njegov namen razdreti. Paratikina oživiti, da bi ga mogel še dalje terpinčiti, mu pomoli
Krivica za krivico (1859):	ne opravi. Od tega časa je nosil nepopisljivo jezo do Paratikina v svojem sercu, in čakal je le priložnosti, da bi
Krivica za krivico (1859):	tedaj po dolgem času v svojo domovino in si kupi, Paratikina se imenovaje, grajšino dalječ od svojega rojstnega kraja. To ga
Krivica za krivico (1859):	sačne njegovo hudodelstvo razkladati, kar mu reče minister: »Ali od Paratikina nam hočete pripovedati? Žal mi je, da prepozno pridete. To

▶ pardal samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

panter; kontekst

pardal

Robinson mlajši (1849):	je Petku tako strašno zazdelo? Diravo — zgrabljivo zvere? Lev, tiger, pardal, ali kaj takega? I ko bi to bilo, bi prederzno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sem jaz prejel. Še enkrat poskusite; mojemu očetu je pomagal pardal (panter) k mučeniškemu vencu, znabiti bo tudi meni. ” Nekaj trenutkov
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tvojo milost meni, ki v té verujem! ” „Pardal! ” zavpije nekdo; „pardal! ” oglasi se jih devetdeset — „pardal! ” zadoni iz tisoč in tisoč
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	té verujem! ” „Pardal! ” zavpije nekdo; „pardal! ” oglasi se jih devetdeset — „pardal! ” zadoni iz tisoč in tisoč*) gerl, kakor germenje divjih potokov
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	skazi zdaj še tvojo milost meni, ki v té verujem! ” „Pardal! ” zavpije nekdo; „pardal! ” oglasi se jih devetdeset — „pardal! ” zadoni iz

▶ paren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

parna

par
Aritmetika za učiteljišča (1885): ali 8, katera so tedaj z 2 razdelna, imenujemo soda (par) števila (Zahlen). Sodo število zaznamenujemo, ker je mnogokratnik števila 2

parna

Fizika (1869):	in ako mu se takrat dá tej zapreki ravno primérna parna sila, teče naprej s dosedanjo hitrostjo — ravno tako je, kakor
Fizika (1869):	parabola, metnica. Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik, Dampfkessel, 121. Pas, plasa

parne
Zoologija (1875): je štirnajst koščic in sicer 6 parnih in dve posamezni. Parne lične kosti so: nosne kosti N, gornje čeljustnice M, solznice
parnem
Mineralogija in geognozija (1871): spustivši na okolico. Te električne izprožbe so enake onim pri parnem kotlu, iz kojega puhteči pari budé veliko elektrike, samo da

parni

Fizika (1869):	Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik, Dampfkessel, 121. Pas, plasa, Erdzone. Pasolnce, Nebensonne, 151
Mineralogija in geognozija (1871):	temu popisu pridenemo idealno prerez ravno mečočega vulkana, pod. 90. Parni mehurji se dvigajo iz preduha a z lavo napolnjenega, zgoraj

parnih

Fizika (1869):	v premikanji páha gori in doli, imamo podlogo naprave vseh parnih mašin.
Zoologija (1875):	V obličji je štirnajst koščic in sicer 6 parnih in dve posamezni. Parne lične kosti so: nosne kosti N

parno
Fizika (1869): nadomestiti s poteznostjo enega konja, in poteznost mnogo konj s parno mašino. Pri istočasnem delovanji več síl zamore se vender razločevati

▶ parenchym neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

parenchym
Botanika (1875): pa narejajo v njem nove stanice. Živilno ali strženovo staničje (parenchym) ima v sebi sosebno tako imenovana živila (Nahrungsstoffe), tudi zaloga

▶ parentes neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

parentes
Sacrum promptuarium (1695): vaſs vuzhy ta Modri, kir pravi: Qui timet Dominum honorat parentes, & quaſi Dominis ſerviet illis, qui ſe genuerunt: In omni opere

▶ parentibus neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

parentibus
Sacrum promptuarium (1695): inu bugajte vaſhe ſtarishi, sakaj je vasha dolshnost. Filij obedite parentibus veſtris in Domino, hoc enim juſtum eſt. Sizer nebote nihdar

▶ Paricida samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Paricida

Viljem Tell (1862):	usmiljeno srcé — (Poklekne prednj. ) Tell (obrne se od njega). Vstanite! Paricida. Ne, doklèr mi ne podaste V pomoč roké. Tell. Al
Viljem Tell (1862):	vas ne sme Pod streho vzeti, vrag sme vas ubiti. Paricida. Zató ogibljem vsake ceste se; Na prag nobene koče si
Viljem Tell (1862):	naj ne ide nihče brez Tolažbe. — Kar je moč, storím. Paricida (skoči na noge ter ga strastno za roko zgrabi). O

▶ pariški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pariške

pariške
Astronomija (1869): zemlje zaznamvano z 8.57116". Le Verrier, pred kratkim še vodja pariške zvezdarnice, in sicer mož, ki si je pridobil mnogo zaslug

parižke

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se kaj hasnjivega novega nahaja po svetu. (Dalje sledi. ) Iz parižke razstave I. I. Ker so še le unidan diplomi tistim
Fizika (1869):	mera dolgosti. V Parizu mora tako nihalo biti natanko 3 parižke čevlje 8 črt dolgo, tedaj je le 2 2/3 črte

pariškega

parižkega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gotovega. Tako, na priliko, se sliši, da so neki zaderžki parižkega zbora se izcimili: kakošni pa in kje, nihče prav ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bila na obé strani prava, dosedaj ni še obveljalo. — Zavolj parižkega zbora se je sedaj to za gotovo zvedilo, da se

pariški

parižki

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	lepšanje vasi duši in truplu blagra prinese! En dan v parižki razstavi. (Konec. ) Pervo za durhamskim plemenom je na Angležkem herefordsko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tudi brez pomena, da ravno sedaj, ko se ima važni parižki zbor začeti, je prišel pruski kraljevič v Pariz. — Francozko ministerstvo
Fizika (1869):	se delé na 12 enakih delov, kakor n. pr. stari parižki, renski in avstrijski čevelj. V dve meri raztegnjena ravna ploskev

pariških

Astronomija (1869):	tako preteče v enej sekundi vsaka točka na polutniku 1427.6 pariških čevljev, na 10. vzporednem krogu 1405.9, na 30. vzporednem krogu
Astronomija (1869):	osi, ktera poslednja hitrost znaša v 1 sekundi le 1430 pariških čevljev. Ko bi mogli z ono hitrostjo iti okoli zemlje

parižkih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	ne marajo. Francozko. Iz Pariza. Že več časa izhajajo v parižkih časnikih Avstrii protivni spisi; zlasti „Constitutionell” je pisal zaporedoma več
Fizika (1869):	eno sekundo dolgo, v tem času preteče pot od 15 parižkih čevljev = 4.9 metra. Ker pa v drugej sekundi težnost ravno

pariškim

Astronomija (1869):	nemška milja je = 3806,7 francoskim sežnjem (toisam). 1 toise = 6 pariškim čevljem = 7407 metrom = 8096 angležkim sežnjem (yardom). 1 yard = 3
Astronomija (1869):	8096 angležkim sežnjem (yardom). 1 yard = 3 angl. čevljem. = 22840 pariškim čevljem = 23639,6 pruskim čevljem = 29676 velikovojvodsko-hesijskim čevljem = 0,742 francoske milje

pariško
- parižko
  Fizika (1869): minuto. Če se n. pr. 3 čevlje 8 črt dolgo Parižko sekundno nihalo prenese na polutnik (ekvator), nareja na minuto manj

▶ Pariško samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ IMP

Pariškem

Stric Tomaž (1853):	nekaj let na Francosko preselé, da bi se Juri na Pariškem vseučilišču v vednostih vadil. — Emelina se je z nekim poštenim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	let in 2 meseca. Pravoslovja učil se je na vseučilišči pariškem in leta 1859. vpisal se je med odvetnike. V javnosti

▶ pariti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pari

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	težko odéjo na sé potégne, de se v hudi vročini pari, kér je mislila, de ji bo persiljen pot dobro storil
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potem jih pa s prav malo vodo vred tako dolgo pari (dinstaj), de so do dobriga zmeče; potem jih skozi sito
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	položi, nekoliko žlic smetene perli, dobro pokri, de se počasi pari (dinsta). Čez nekoliko časa pokrov odkri, šuko oberni, spet pokri

▶ Pariz samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Pariz

Paris

Pozhétki gramatike (1811):	Paris je prelepo meſto: ta preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al Paris est la plus belle des villes: Paris je nar lepſhi
Pozhétki gramatike (1811):	trikrat) al le plus al la plus, nar, naj, pre. Paris est une très belle ville. Paris je prelepo meſto: ta
Pozhétki gramatike (1811):	plus, nar, naj, pre. Paris est une très belle ville. Paris je prelepo meſto: ta preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al Paris
Pozhétki gramatike (1811):	klizhe náſebna; al Paris est la plus belle des villes: Paris je nar lepſhi meſto: ta preſeshnoſt pa ſe klizhe nanáſhavna
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Şakfonii. „31„ boj per Hanavi na Némſhkim. „30„ je bil Paris doblen, „30„ je Napoljon ſvoje Zeſarſtvo sapravil. „30„ je bil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v Parisu s Franzosam ſtorjen. „30„ jo Napoljon sopet v Paris permáha. „30„ ſe je perzhel veliki sbor ſamoblaſtnikov na Dunaju

Pariz

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Usedom in Manteufel, ki ju je pruska vlada v London, Pariz in na Dunaj za porazumljenje o omenjenih tirjatvah poslala, ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ima važni parižki zbor začeti, je prišel pruski kraljevič v Pariz. — Francozko ministerstvo za kmetijstvo — tako beremo v „Oest. Zeitsch. f.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	naš preprosti Jaka iz Fužin mislil, da pride kdaj v Pariz! Pa kakor polajšujejo železnice prodajo blaga križem po svetu, tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	iz naših krajev peljali živino, poljske in obertnijske pridelke v Pariz! — kaj bi bil naš preprosti Jaka iz Fužin mislil, da

Pariza
Čas je zlato (1864): si zapomni: de je čas zlató! – Z Bogom! Kader iz Pariza pridem, kamor jutri pojdem, bom po tebi poprašal! « Kraljevič se

Parizu

Parisu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Napoljon ſvoje Zeſarſtvo sapravil. „30„ je bil pervizh mir v Parisu s Franzosam ſtorjen. „30„ jo Napoljon sopet v Paris permáha

Parizu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tudi naše asekuracije posnemale ta lepi izgled! — Deržavni zbor v Parizu je že dovolil, da naj vlada vzame 500 milijonov frankov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ki je prišla iz Krima domú , obhajala slovesen vhod v Parizu; cesar jo je sprejel z nagovorom, v kterem pravi, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tistim obertnikom in fabrikantom došli, kteri so za svoje v Parizu lani razstavljene izdelke svetinje ali pa pohvalne pisma prejeli, nam
Fizika (1869):	nihalo kakega kraja rabiti kakor določena, nepremenljiva mera dolgosti. V Parizu mora tako nihalo biti natanko 3 parižke čevlje 8 črt
Občno vzgojeslovje (1887):	človeštva abbé de l'Epée. On je leta 1760. v Parizu ustanovil prvi zavod za gluhonemce. Uvel je znakovni govor, katerega

▶ Parizelj samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Parizelj

Najdenček (1860):	z mano dovoljna biti. Na tacih potih je bil navadno Parizelj najini tovarš. Kot svojega Ijubčka je posebno na mene pazil
Najdenček (1860):	si je mogla kozo kupiti. Za njo je imel stari Parizelj največje veselje nad mano. Céle ure je ležal poleg mene

▶ Parižan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Parižani
- Parizani
  Divica Orleanska (1848): Bil ravno god je kraljovenčanja, Ko v Sendení sim prišel. Parizani So bili kot za praznik lišpani, Na vsaki cesti, kjer

▶ parjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

parjenje

parenje

Fizika (1869):	Dampf, 115, 118. Parabel, parabola, metnica. Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik
Fizika (1869):	ne ogreje, samo ako stojí prosto na zraku. To prostovoljno parenje godi se pa mnogo počasneje, in imenuje se hlapenje ali

parjenju
- parenji
  Fizika (1869): dela se sopuh (para, hlap), le na površji kapljine; pri parénji pa notri v kapljini. 142 Ako se raztopé navadna sol

▶ park samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

park

Mlada leta (1875):	in dalje, kamor me je peljala pot. Dospel sem v park, kjer je raslo temnozeleno borovje in košato bukovje. Od daleč
Milko Vogrin (1883):	zakaj bi postavim mi tukaj na deželi morali imeti poseben park ali celo cvetnjak; saj je vsa narava tako lepa, da
Milko Vogrin (1883):	da nisem od drugih odvisna. Kaj mi pomaga cvetnjak ali park, polen dišečih in vonjivih cvetlic, ako nima kuharica vzeti zelenjadi
Iz arhiva (1890):	v voz. »Do večerje bodeva domá. « Voz je odrdral skozi park in kmalu izginil za njegovim gostim grmičjem. Kresníkovo sonce se
Iz arhiva (1890):	semtertja z mahom obraslega zidovja. Pod teraso se je razprostiral park. Pisane gredice, z belim peskom posute steze, novodôbne klopice pod
Kvišku (1899):	že preselila vrtnarjeva roka v varna in gorka prezimišča. Ves park je kazal ono jesensko lice, ki samotnega šetavca vselej navdá
Vzgoja (1899):	solnčnem siju so se ob potoku, ki je vršel skozi park, gugali dolgi cvetni stremeni leskovi ter raztresali zlati prah v
Vzgoja (1899):	Javorica, nje sestra Ana ter Angela. Krenile so tudi v park starega grofovskega gradu, ki je ležal dobre četrt ure zunaj
Kvišku (1899):	Lepo je sijalo jesensko solnce. Dunajčani so vrveli v ljudski park, kjer so sicer še štropotali vodometi, še cvetle tu in

▶ parkelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

parkelj
Zoologija (1875): in špičastim krempljem, ali pa je naposled obut v top parkelj. Sesavci živé večidel na kopnem. Nekateri hranijo se s samimi

parklje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gre, mu zhevlje isuje in kar sagleda, de Franzós ima parklje in kremplje. — „Kaj slodja je tó! ” savpije preſtraſhen. Franzos odgovori
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vse ga obstane, vse se mu čudi; zdaj gledajo njegove parklje, zdaj gladijo njegovo dlako, zdaj ga poprašujejo za mnoge prihodne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ako je bolezin huda in živinče parklje zgubi, je nar koristnejše ga zaklati, ker parklji dolgo ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	vodo polivajo, da je ilovca zmiraj vlažna. Ko pa tako parklje močimo, glejmo vendar na to, da živina ne stojí v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	le v vnetji, je merzla voda poglavitno zdravilo za boleče parklje, ki naj se ovijó v cunje, ki se od časa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	posebnim veseljem pričakuje, da bi dozorelo, bo gotovo v tatinske parklje prišlo. Marsikdo bi k vsemu temu, da mu je sadje

parklji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): sta tukaj mlade slone z ovčjim kosmovjem; konje z levovimi parklji, in gosí, ki so s konjskimi kopiti po dvorišču pokotale

parkljih

parklih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſliſhimo vovzhizh (ovzhizh) ali ſájovez v gob- zu in na parklih, ſèm ter tje pa tudi jesizhni, gerlovi ali parkleni vovzhizh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakó ſe imajo kmetovavzi pri bolesni v gobzu in na parklih obnaſhati, de bo prav. (Konez ſledi. ) Snamnja, is kterih ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njih she davnej hrepené ! — Vredniſhtvo. Bolesen v gobzu in na parklih. (Maul- und Klauenweh). Kdor vé, od kodi shivinſke bolesni pridejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s ktérimi bi kmetovavzi samogli, bolesen v gobzu in na parklih osdraviti, kér umniga sdravitelja le malo kje pri rokah imajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gobzu shivinzheta poprime, vezhidel je pa sdrushena s bolesnijo na parklih, h kterima doſtikrat tudi bolesen na vimenu pritiſne, takó de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	notranji, v gobzu, v gerlu, na vimenu, na pljuzhah, na parklih i. t. d.“; tó je bilo vſe, kar ſo mi

parkljih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	stojí poleg bolne in naj svoj škaf ima. Bolezen na parkljih, kteri tudi gosenca ali červ pravijo, pa napačno, ker ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Oels in Mähren”. Živinozdravilske rečí. Bolezen v gobcu in na parkljih. Iz Klane *) nam pišejo častiti gosp. Jakob Sajovec to-le: „Že
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	tri bolezni združijo, namreč bolezen v gobcu z boleznijo na parkljih (gosenco) in pa včasih tudi z boleznijo na vimenu. Tú
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	trenil, mnogo živine na enkrat. Dostikrat je nalezljiva, zlasti na parkljih, in se potem kakor kuga izširja. Čudna lastnost te bolezni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	beró oklic družbe kmetijske. — (Ker je bolezen na gobcu in parkljih) že večidel potihnila na Kranjskem, se je nadejati, da dozdaj

▶ parkeljc samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

parkeljci

Zoologija (1875):	miliaceum 121. Papaver 145. Paradajžar 142. Paris 126. Parkelj 117. Parkeljci kozji 137. Parkeljci lesičji 114. Parmelia 111. Parožnica 110. Paskvica
Zoologija (1875):	145. Paradajžar 142. Paris 126. Parkelj 117. Parkeljci kozji 137. Parkeljci lesičji 114. Parmelia 111. Parožnica 110. Paskvica 141. Passiflora 161.

▶ parkrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

parkrat

Stric Tomaž (1853):	da Špele tako dolgo ni k meni, vsaj sim že parkrat pocingljala“, reče skerbno gospa. „Pojdi, Andrejče! urno po njo“, veli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	se na prvi mah zvrne; na tleh pa ga še parkrat po glavi buši in do smrti potolče. Na to strašno

▶ parlament samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

parlament

Maria Stuart (1861):	kraljevi Po edimborskih ulicah pred vami; Z orožjem ste zajeli parlament, In tu, v svetišču pravde in zakona, Sodnikom ukazali ste
Maria Stuart (1861):	ni podložna. Elizabeta. Tedaj se moti moj deržavni svet In parlament, deželske sodbe v zmoti So vse, ker poterdile to pravico

parlamenta
Divica Orleanska (1848): Lahir. Je vmolknula v prepiru puntarskim; Obsojen si po sklepu parlamenta Zgubiti krono ti in pleme . Dünoa. Nesramni puh oprostenih meščanov

parlamentu

Divica Orleanska (1848):	namenjen; S tim pleča mi oberne hrohotaje. Karol. Se v parlamentu mojimu pravice Beseda ni za mene dvignula?
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zbornim ravnanji pràv očitno pokaže. Povém mu , de v angleškim parlamentu , ki svojo reč bolj zastopi, kakor mi, jih ne več

▶ parlamentaren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

parlamentarna

parlamentarična

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	le 29 privržencev proti 111 nasprotnih poslancev šteje, ni prava parlamentarična vlada, ki bi se mogla delj časa zdržati. Čudno je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	kako deleč smo spet od toliko zaželjene poravnave, čeravno sedanja parlamentarična vlada, ktera le 29 privržencev proti 111 nasprotnih poslancev šteje

▶ parmazanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

parmazansko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): in potem obiskala velikega vojvoda toskanškega, vojvoda modeneškega in vojvodino parmazansko. Na poti domú, ki bo zadnje pustne dni, bota ostala

▶ parnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

parnik
Fizika (1869): Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik, Dampfkessel, 121. Pas, plasa, Erdzone. Pasolnce, Nebensonne, 151, 200. Passat

▶ parnikov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

parnikovega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	je vsakdo gledal, kje bi našel magar koj na tleh parnikovega površja malo prostora za sedež, ter za nočni počitek. Česar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	še ni bilo čuti, zgodilo se je zdaj: iz zgornjega parnikovega površja zadonelo je naenkrat izvrstno slovensko petje, ki je neizrečeno

▶ parobrod samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

parnik; [sskj]

parobrod
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): dec. Ko se je danes zjutraj ob 8. bližal vojaški parobrod „Elizabeta” v družbi drugih 5 parobrodov tukajšni luki, so začeli
parobroda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): hurra-klicom. Na bregu ladijostaje, kjer ste imele Nju Veličanstvi iz parobroda na suho stopiti, je bil napravljen 80 sežnjev v morje
parobrodov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ob 8. bližal vojaški parobrod „Elizabeta” v družbi drugih 5 parobrodov tukajšni luki, so začeli grometi topovi iz terdnjav sozidanih v
parobrodu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Košut se je pripeljal 26. p.m. s svojimi tovarši po parobrodu v luko Francoskiga mesta Marseille, kjer je barka le ostala

▶ parochus neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

parochus
Praemium sa male otrozhizhke (1810): Pr. Kje? Od. U' tem ſvetim Ozhenaſhi. Fecit Franciscus Alvian, Parochus Runnensis.

▶ parokrog samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

ozračje; Pleteršnik

parokrog

Mineralogija in geognozija (1871):	je tanka preproga, šibka škraljup po vrhu gorečega jedra, ločeča parokrog od jedra. S tem je bil storjen začetek zemljine skorije
Mineralogija in geognozija (1871):	jedro, in okoli nje stal je jako velik, prav gost parokrog. Toda čedalje več toplote v neizmerno nebo pošiljajoča ognjena

▶ paroma prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

paroma

Zoologija (1875):	lončke od voska in je polné z medom. Živé ali paroma, ali pa v družbah, manjših ali večih. Bčela (Apis
Zoologija (1875):	in živé po kacih sto skupaj v zemlji pod mahom. Paroma živeče bčele so: Bčela grebačica (Andrena) nahaja se v podzemeljski

▶ parostroj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

parni stroj; Pleteršnik

parostroje
- parostroge
  Stric Tomaž (1853): ur semtertje skakljala, in zdaj kormila, zdaj dralko (Compass) in parostroge gledat tekala. Tudi v kuhinjo je večkrat prišla; sploh pa

▶ parski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

parska
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): dunajski veliki škof Raušer bo pervi pridigoval v nemškem jeziku. — Parska asekuracija je nekterim soseskam, ki so pri nji proti škodi

▶ parsko samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

parskem

parſkim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v poboshnoſt obuditi. Sato dan danaſhnji na Nemſhkim , poſebno na Parſkim, nove zerkve vſe po nemſhki arhitekturi sidajo. Tako bi bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na tehtnizo ali vago prodajajo. Sdaj ſo ga tudi na Parſkim sazheli tako prodajati in vſak kruhar mora kupzù toliko kruha

▶ Parsko samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Parsko
Kmetijske in rokodelske novice (1845): prodá samó na Dunaji veliko blagá, ampak ga tudi na Parsko, Prajsovsko in clo

▶ parta samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

parta
Kmetijske in rokodelske novice (1847): vidijo lepi drobni, ko sneg beli zobje. Njih čelo krasi parta (šapel), nakinčena z leskajočimi kamnički, ki so v žolto (rumeno

▶ particip samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

participa
- participija
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Le preteklo-prihod. č. glagolov veršivnih se sostavlja iz „bódem” in participija na l: ako „bodeš (boš) delal” (si laboraveris) itd. — Za

▶ parvan neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

parvan

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

der Felsenspitzen-Beherrscher, der Berggeborene od glagola par, vorrücken, zato parvatas, parvan, Vorsprung, Hervorragung, slovenski: pernica = podgorje, pernos, pernavslj = podgoršek. V severno-slovenski

▶ Parvat samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Parvat

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	priime Shiva-tovo, kteri se velí tudi Girisha, Herr der Berge, Parvat, der Felsenspitzen-Beherrscher, der Berggeborene od glagola par, vorrücken, zato parvatas
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pernos, pernavslj = podgoršek. V severno-slovenski mitologii se vjema z imenom Parvat, Parvati, ime Pereslav, Pereslava, po metatezi Preslav ⁸). Pere ⁹) je samo

Parvati

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

pernavslj = podgoršek. V severno-slovenski mitologii se vjema z imenom Parvat, Parvati, ime Pereslav, Pereslava, po metatezi Preslav ⁸). Pere ⁹) je samo ruskemu

▶ parvatas neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

parvatas

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

Parvat, der Felsenspitzen-Beherrscher, der Berggeborene od glagola par, vorrücken, zato parvatas, parvan, Vorsprung, Hervorragung, slovenski: pernica = podgorje, pernos, pernavslj = podgoršek. V

▶ parvum neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

parvum
Sacrum promptuarium (1695): saſpati, sakaj shelodiz ga tishi. Dulcis eſt ſomnus operanti ſive parvum, ſive multum comedat, ſaturitas autem divitis non ſinit eum dormire

▶ pas samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pas

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prikaže njen mož ves pijan. Evrota urno vtakne steklenici v pas, in jej nekaj denarjev v roko stisne, ko Hifaks pride
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v stanovanje, celó meč je opasal in pod plašč v pas skril tudi malo krivo bodalce najboljšega jekla, kakor so bila
Astronomija (1869):	tako veliko, kot ob solnčnem robu, in da je poletni pas solnca nekoliko gorkejši nego tečajni pas. Ta omer kažete števili
Fizika (1869):	92. Piskalo, Blasinstrument. Piskrec prsteni, Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin
Fizika (1869):	vroči zemeljski pas, za kterim pride na vsakej strani umérjeni pas, in za tem mrzli pas, kterih medsebojne meje bomo povedali
Fizika (1869):	115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik, Dampfkessel, 121. Pas, plasa, Erdzone. Pasolnce, Nebensonne, 151, 200. Passat, Passatwind, 192. Pečnica
Astronomija (1869):	in da je poletni pas solnca nekoliko gorkejši nego tečajni pas. Ta omer kažete števili 100 (za središče) in 52 (za
Fizika (1869):	pride na vsakej strani umérjeni pas, in za tem mrzli pas, kterih medsebojne meje bomo povedali v astronomijskem oddelku. Ravno tam
Fizika (1869):	po prav velikej ploskvi. In res razločujemo srednji vroči zemeljski pas, za kterim pride na vsakej strani umérjeni pas, in za

paſ

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sahajali. Noſil je ojſtro oblazhilo is vebljudjih dlak, ino uſnjat paſ okoli ledja. Jedel je le take jedí, ktere puſhava rodí
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vam jo bom she sapél; popadem desho, ſ kredo potegnem paſ okoli deshe, in rezhem: krish krash! krish krash! Pomagalo je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mravljinzov, in naredim okrog debla ſ kredo 2 perſta ſhirok paſ. Na zelo zhebelſko kupzhijo posabimo, vidijozh, de mravljinzi zhes kredo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	krish krash! krish krash! Pomagalo je; mravljinzi ne gredó zhres paſ. Poln saupanja na ta krish krash vſtanem, grem h mladimu

pasom
Blagomir puščavnik (1853): planjave. In glej, romar v dolgi, černi obleki s belim pasom prevezan in gerčasto romarsko palico v roki — poterka na duri
pasovih
- paſseh
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá, ne dènarjov v' vaſhih paſsęh: 10. Ne taſhko na pôt, tudi ne dvę ſukni, ne
- paſſeh
  Biblia (1584): dajte. Vy némate Slata, ni Srebra, ni Kuffra u'vaſhih Paſſeh imeti, ni tudi Taſhke na pot, ni dvej Sukni, ni

pasu

pasa

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	yi (ošpetelj), ki pokrivajo modere in persi, in do pol pasa segajo, na persih z lepo od bisera leskajočo iglo spéti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ljudmi v zrak vzdignil. Medpotoma mu je pa štupa iz pasa padla in — šterbunk, je tudi on padel na tla pa
Astronomija (1869):	zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako pridemo do tistega pasa na nebu, ki ga mejita povratnika in je za nas
Astronomija (1869):	trakovi. Dalje se vidi, da je kemijska moč južno tečajnega pasa veliko veča kot severno-tečajnega, in da kraji ob polutniku stojé

pasu
Kitica Andersenovih pravljic (1863): v šolo, nosili so zvezdo na prsih in sabljo na pasu. Z demantovimi dletci so pisali na zlate tablice in ravno

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 75 →

← ↑ →

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prav veliko proda, pohvalno pismo pridobil. — Mat. Šreiner, srebrar in pasar v Ljubljani, je svečnike in drugo cerkveno orodje v razstavo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	žico (drat). 17. Gosp. M. Šr e i n er, pasar v Ljubljani, za cerkovno oródje. 18. Gosp. Ž. Šubert, klobučar

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Gosp. J. Devu, usnarju v Teržiču. 3. Gosp. J. Eisenbüchlerju, pasarju v Radgonu na Štajerskim. 4. Gosp. K. Florianu, fabrikantu kôcov
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Krajnju. 5. Ženam rudokopov v Idrii. 6. Gosp. K. Kreinerju, pasarju v Celovcu. 7. Gospe F. Posnigg, lastníci fužine v spodnjim

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 75 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —